ZDRAVILNA ZELIŠČA

PRIREJENO PO KNJIŽIC I ŽUPNIKA IVANA KONZLEJ A » CHPUT UND UCHRUT«

V LJUBLJAVI 1914 . ZALOŽILA KATOLIŠKA BUKVARN A
TISKALA KATOLIŠKA TISKARNA

VSE PRAVICE PRIDRŽANE .

Zakaj sem spisal to knjigo .
V »Sarganeškem listu« sem priobčil že več razprav o zeliščih, tudi predaval sem tuintam o starih domači h zdravilih, — Vsled tega so me priganjali od vseh strani, da bi zbral in podal, kar je najboljšega . Res, da je taki h knjig že sila, posebno kar je dal blagopokojni župni k Kneipp rastlinam čast, ki jim gre ; toda večina teh knjig je preobširna in predraga, druge niso . dovolj praktične, ali nazivljejo rastline samo z njih književnim imenom, dočim jih pozna ljudstvo le po svojem lokalnem nazivanju.1 če mi rečete : »Ostani čevljar pri svojem kopitu , poznanje zelišč je zdravnikova in ne župnikova stvar« — vam odgovarjam, da sem izvlekel kopito ha dan, po katerem je nabijal prejšnje čase skoraj vsak selski župnik . Torej ne stojim na tujih tleh, ampak na podedovanih lastnih . V srednjem veku je bil vsak župnik kos medi cinca, v vsakem samostanu je bil ornih, ki se je bavil z zelišči; in cerkveni knezi in dostojanstveniki, med njimi sv. Janez Damascenski, so pisali o zdravilni moči rastlin , Tudi svetuje marsikateri zdravnik, da si pomagajo ljudje z domačimi zdravili. Torej je prav, da pojasnim ljudem nanovo, kako in kaj . Zdravnikom ni to v škodo , ker ne sežem na obširno polje kirurgije in zdravljenja s serumom ,
l Taka je tudi pri nas . Poleg tega ima ista rastlina drugo im e na Dolenjskem nego na Gorenjskem, drugo na Štajerskem nego na Kranjskem . »Naša zdravila« in posebno »Zel in plevel« prineset a kolikor mogoče imen, ki so v navadi po različnih slovenskih krajih .

. ki ne daje vode . pred hišo. da je dal Bo g Že kralj Salomon je popisal zdravilne zeli. rdeče mravlje vsade na streh i svoje hiše materino dušico (timijan). oddelb. Pes in mačka se zatečet a h klobčevcu (SchlieBgras. Sveto pismo pravi. zverižena tuja imena. da pride zdravniška pomo č prekasno. ki nas prevede žejne preko vode. Zdaj »zastarele« nekdanje rastlinske knjige so pri - na planinah se valja po tropotcu — človek pa naj stoj i tu kot kak samotor in naj se uči dolgih deset let. Živalim je dal Stvarnik nagon. travnik in jarke . da j e dal ljubi Bog najboljše zeli človeku na pot. ki se ne gane z mesta. tako se zgodi lahko. njivo in goro. naberejo korenin poprove mete. Mo derna rastlinska veda prinaša samo nebroj razpredel)) . Selerantus). ranjena divja koz a more pomagati sebi in drugim? Naša knjižica priča. Taka veda je lep o poslikana kočija. Kjer so nam na pomoč' naravna sredstva. imenitni možj e rastlinam zdravilno moč . v zimskem viharju je skoraj nemogoče priti do njega . Rastlinska veda je starejša od sedanje kemične vede . n a vrt. Prerok Izaija je prilepil p o božjem povelju bolnemu kralju Ezehiji smokvin obliž — in kralj je ozdravel . slavnih starih narodov so pisali o čudovitih uspehih zdravljenja z rastlinami . popisuje rastlino podrobno . ampak njih ministrant . krasen vodnjak .4 In od marsikaterega sela je po 2—3 ure hoda d o zdravnika. da si poiščejo v bolezni pomoči pri rastlinah. preden naša~e pri vsaki rastlini tudi navod njene uporabe. tam ne dela Bog čudežev . A marsikatero življenje bi bilo rešeno. pove tudi njeno kemično sestavo — pozabi pa popolnoma na namen in uporabo rastline — tako da se razume vsaka koza praktično bolj na rastlinstvo kakor današnja veda . miši . ko b i vedeli ljudje za pomoč' v prvi Jaz torej nisem nasprotnik zdravnikov. Ali taka je današnja šega — okroginokro g prazna in na sredi votla .

natisu . naj bi teda j vsi oni. ki se umaknejo preprostemu domačemu leku . da ozdravi tako preprost o sredstvo. župnik . kar ste navedli. velikanskih praprotnih listov in šentjanževe rože . ki stanujej o daleč od zdravnika. Pomagati ljudstvu je krščansko-socialno delo. Beseda k 18 . za bolezni. Slik nisem dodal. da so pomagale zeli. Kakor solnčni dan je izmamilo ljudi v gore in na trate — vrnil i so se obloženi z butarami hribje rese. tudi spozna samo vešč rastlinoznanec po sliki rastlino . Po tem svojem spisu sem se seznani l tudi z drugimi »rožarji« in prišel sem na dobra notranj a sredstva za trganje vseh vrst . kakor sežejo otroci pomladi po šmarnicah . Bog z Vami ! Wargs pri Sargansu. Janez Kúnzle. Dr. je neznano zdravnikom in lahko. brez nadpastirskega pri poročila veletržcev knjig je seglo ljudstvo po moji knjižici. kjer ne pomorejo in je potreba poklicat i zdravnika. Znan švicarski zdravnik nam piše : Vaša knjižica bo dobra pomoč ljudem. — V 10 mesecih smo raz- . katerim je pri srcu blagor ljudstva. katerim ne pomaga rastlinska veda . Marsikaj. Bo pa še vedno dovolj slučajev. Brez bobnanja inseratov. P. Nebroj pisem je pričalo . kjer nimajo uspeha komplicirana zdravnikov a sredstva .5 Župnik na kmetih hoče pomagati s to knjižico revnim ljudem. ker bi podražile slike zelo celo stvar. oktober 1911 . proučeval i staro pozabljeno zeliščno vedo i n nasvetovali in dajali trpečim cena in dobra domača zdravila .

Beseda k 180. 6 . Wargs pri Sargansu. ljudstvo se puli zanj . Na slavo Bogu in n a korist ljudstva se tiska knjižica nanovo . . župnik . Janez Kiinzle. Wargs pri Sargansu. tuje zmesi visokega imena so postale sumljive. doslej nenatisnjen e recepte. stare. Za ljubim Bogom se zahvaljujem vsem onim. ki so pomagali k razširjanju knjižice .000. Bog je blagoslovil moje delo. 14. majnika 1913. če mi pošlje kdo dobre. izvodu. poštene zeli so zopet spoštovane. septembra 1912 . Janez Kú nzle.6 poslali več ko 50. Hvaležen bom. župnik.000 iztisov.

Opomba prevajatelja . jašejo vsak svojega konja: ta trati čas z bedastim nabiranjem znamk. kjer uporabijo lahko praktično svoje znanje . A tudi pri nas . ni se . Vse svoje življenje bom hvaležen vlé. dečk i bodo pregledovali raje rastlinske knjige . Ko bi gospodje profesorji reali] in botanike razlagali svojim učencem namesto toliko dolgočasnih. Tudi bo manj bralcev povestic. Ko postanej o možje. in videli boste. kako bi nagajal drugim . in ko je opozoril blagopokojni župnik Kneipp svet zope t na zdravilno moč zelišč. kar mi je koristilo v praktične m življenju več kakor znanje Homerja in Virgila . bi . Gospod pisatelj živi v Švici in ima v mislih tamošnje razmere . drug i tlači travo na lovu za metulji. Dečki. tretji nabira hrošče. raje o zdravilni moči rastlin.mi bilo treba šele učiti in iskati. ker srečaj o rastline na vseh svojih potih in se pripetijo pogostom a slučaji. kajti kamor sem se podal. postali veliki dobrotniki ljudstva — neploden divjak b i bil žlahtno drevo. patru Ludoviku . nekdanjemu profesorju botanike v Einsiedelnu. kako pridno jih bodo nabirali i n sušili. ki pohajajo prve šole. polno sladkega sadu. profesorjem . nepotrebni h in hitro pozabljenih reči. kako jih bodo kazali pozimi drug drugim in se ponašali ž njimi . povsod sem našel svoje ljube davne znanke . da nam j e razkazoval na naših popoldanskih izprehodih z vnemo i n natančnostjo rastline. jim ostane ta predmet nepozabljen. Dajte tej želji p o delovanju praktično smer z osnovo herbarija zdravilni h rastlin. četrt i si izmišljuje.Nekaj v preudarek gospodom.

8

bi bilo želeti večjega zanimanja šolske mladine za rastlinstvo, Imamo v Ljubljani skrbno urejen botanični vrt i n profesorja strokovnjaka, Vrt pa je navadno prazen — Če vpraša tujec po njem — mu ne vé Ljubljančan odgovora . Naša mladina se zanima za vse drugo . Sedaj živeči starejši rod pozna še nekaj »rOŽ« - toda to znanje umir a ž njim, Rastlinoznanstvo blaži srce, bistri um in pomore človeku k samostojnosti . Naloga šole naj bi bila, budit i in netiti v mladih srcih zanimanje za rastline in za nji h stara, tako pomenljiva imena . ' Se nahaja na Ižanski cesti (ob Gruberjevem kanalu) in j e odprt vsak delavnik .

Najvažnejše zeli . Arniko ali brdnjo priporoča vsak rožar, posebn o župnik Kneipp, za r a n e, ker ustavi krvavenje, zabran i gnojenje in pospeši ozdravljenje, Zares presenetljiv je nje n učinek na i z v i njene in vsled tega zatečene ude , P — r i prava : Arničin cvet postavi v žganju za dese t dni na solnce ali na topel prostor — potem odcedi in tinktura je gotova, Za krvaveče ali gnojne rane vzemi tr i žlice na liter vode, za otoke in izvinjenje vzemi tinkturo samo na sebi. l Blaženi koren, zdravje vsega sveta ali žebičnic a (Geum urbailum, Benediktskraut), diši posušena kako r najžlahtnejši klinček . Pripovedujejo, da je blagoslovi l sv. Benedikt ta koren, ki je dobil od Stvarnika moč, d a iztira iz oči, nosu, zob, glave in srca vse, kar ne spada tja . Pozdravi oči, ustavi glavobol, drisko, zobobol in nahod , okrepi srce in stori človeka veselega . 2
1 Arnika je tudi po Slovenskem zelo priljubljeno domače zdravilo . Njena uporaba je obširno opisana v knjigi »Zel in plevel« , 2 Istotam najdeš zelo star navod, kako se pripravi z blaženi m korenom vino, ki varuje jeternih bolezni .

10

Blaženi koren izvleče bolečine bržkone, ker vsebuj e radij, Če se vnamejo živini na planini oči, ji navežej o pastirji šop korenin za vrat in v dveh dneh so oči dobre , Tako izvleče ta koren tudi človeku vnetje oči in drug e bolezni v glavi, če mu ga navežeš za vrat, kar je bilo star e čase obče znano . Toda prišla je puhla veda 18, stoletja , ki je zavrgla vse, kar ni razumela, kot babjo vero, Zdaj , ko je znano, da vsebuje mnogo rastlin radij, je jasen vzro k moči takih zelišč, zdaj so stari zopet v časti in premodri vedeži se vrnejo lahko, v Babilon , Brinj (Juniperus, Wachholder) je zdravilen skozinskoz, les, jagoda, korenina in hib, Brinj segreva, razganj a in čisti . Želodec, pljuča, kri in ves život se pozdravijo ž njim. Zato ga devamo skoraj v vsako sestavo, razen v one, ki so za vročinske bolezni, za vročico in vnetje, ' . Brina brdebitka ali pritlehni brinj, ki raste samo n a planinah, deluje še bolj kakor navadni brinj . 2 Za zastarelo trganje in skrn i no so pogostoma brinjeve kopeli še edina pomoč, Videl sem na lastn e oči, kako so se vzravnali in pozdravili po taki kopel i ljudje, ki so bili že čisto sključeni od teh bolezni, in sice r tudi taki, ki so ležali že pol leta kakor hrastova klada v postelji in so imeli po tri in še več zdravnikov, ki jih nis o mogli spraviti na noge . Spravilo jih je na noge umivanje in brinjeve kopeli . Za umivanje bolnika naj vre voda z brinjem cele tr i ure, in sicer je najbolji sveži zelenii brinj . Bolnika umiva j s to vodo desetkrat na dan, dokler ne dobi toliko moči , da more v kopel . Za kopel namešaj hlojevine med brinj e vino, ker bi bila drugače kopel prehuda, 3 Bolnik naj bo pol ure v gorki kopeli, pótem ga poli j hitro z mrzlo vodo . Kdor ne mara mrzlega poliva o b
Več v knjigi »Zel in plevel« , 2 Več v knjigi »Zel in plevel« , 3 Več navodilo za kopel, glej knjigo »Zel in plevel« .

sicer bo dobil še huj e trganje . kater e muči trganje. s kapljicami se tu ne opravi ničesar . In to že 4000 let . tvore. ki deluje za vsako bolezen še močneje kakor njen a nižavska sestra . vnetje oči. bi se veseli l še marsikateri zapuščen vdovec svoje žene in toliko otro k 1 Naši planinci čislajo bolj resin sok. prisad. vsi. mrzlico. usta. vsi. Bolehni ljudje. oči. Ko bi vedle žene. Za glavobol. česen. Latinsko ime te zeli naznanja njeno zdravilno moč. naj pusti raje kopel. . v »Zel in plevel« . ki je bila znana že najstarejšim narodom . Meseca sušca ga že vidi š poganjati iz mastnih senčnatih tal pod drevesih. bolne zobe. p o vonju in okusu je podoben česnu . To uživanj e izčisti kri vseh strupenih snovi . Device Marije plašček (devetih grbov trava. hribja resa. Na planinah raste srebrolista planinska hribj a resa. ker uživajo radi česen . čemaž (Allium Ursinum. da si i z č i s t i š pomladi k r i. na h o d kuhaj hribjo reso'. Židje so samo zato tako žilavi. česnovko . Je izborna pomoč. na gorah . kak božji dar je hribja resa. čebulo. Ženam je ne morem dovolj priporočati . Vsaka otročnica bi morala piti deset dni po porodu resin čaj. Glej D .11 koncu kopeli. kile in škodljive tokov e (fles) . B~rlauch) raste nagosto p o naših planinah . Resa ozdravi vsako trebušno gnojenje in vnetje. ki so vse leto bulavi in grin t a v i — vsi ti bi morali ceniti čemaž kakor samo čist o zlato . pij njin gora k čaj in izmivaj si z mlačno glavo. a precejšnjo porcijo. ob meja h in gozdih . Alchemilla Frauenmantel) raste po vlažnih njivah . v senci ob potoku. Čemaž je podoben telohu po podobi. ali pa jedo surovega na jesihu in olju. (naj vre nekaj časa). nos. Tako tudi drobnjak. Čemaž sesekljajo in ga uživajo na juhi kakor zdrobnjak.

za mrzlico. ker umiri živce in prinaša sladko spanj e. ki so slabotnih m i š i c. če bi se bili zatekli starši k hribji resi . Na rane devaj stolčene sveže zeli. ki uredi in pozdravi vse. pospeši ozdravljenje . tudi zabuhlos t in zalitos t. kobtlja (RoBkiimmel) in peteršilj pomagajo ljudem in živini z a napetost in zabasane vetrov e. kumina. liter do tri litre. griži a. če deneš vanj tudi jegličevega cveta. dasi imajo dobr o hrano. je treba piti čaj dlj e časa . Če se počuti š kakor nabasan sod.12 bi imelo še svojo mater. se bodo hitr o zacelile. Pijte ga. Tako tudi pri Kneippu . ko bi si pomagale ženske o pravem času in vztrajno s kopeli. Mnogo ljudi umre vsle d notranjih ran. naj pijejo resin čaj.hem. Kot krma je hribja resa velike vrednosti. zlomljena rebra. obkladki in čajem hribj e rese. ko bi se bili zatekli takoj k hribji resi . če ti prihaja slabo po vsaki jedi. naj se zateče k resinemu čaju. ki bi ozdraveli. Reso nabiraj od majnika do julija. j e bolj okusen kakor kitajski. izberi si eno al i 1 Pri nas je pravilo ravno narobe : V senci . Kogar mučijo slabost i.. notranje ran e po udarcih ali padcu. Otroci. Resin ča j je prijetna pijača. Ako je bolezen že zastarela. če t e boleva glava — zateci se k tem zelem. če bivaš zapečen in ti sili vsle d tega kri v glavo. posuši jo na solne & in spravi na su. grižavo živino in mrtvoudna teleta krmi s posušeno. če ne več". Izostala bi tudi marsikaka operacija kile pri mlade ničih in otrocih. pretisek. Izostali bi tudi dve tretjin i o p e r a c i j. . Janež (Anis). če ni ta nasledek preobilnih obedov al i pretrdega sedenja. in okrepili se bodo. vpliva pa tudi vse drugače n a zdravje. in pijte ga dosti. p r i s a d . janež sladki (Fenchel). To ohladi vročino in prepreči prisad. oslajenega ali neoslajenega . notranji vred.

ozdravi črevesni in pljučni katar. kot čaj. žabnik (Pimpinella. mu pošlje pest divjega janeža. Na vinu ali na kisu namočen izjé d ivje meso in zaceli hitro r a n e . spravlja se jeseni . žlahtnik. v žganju (tropinovcu) namoči stolčen o seme in zel. piješ vino in si izpiraš ž njim grlo . 2 Če hoče izpričati indijanec v Dakoti komu svoje prijateljstvo. posuš i in zmelje na mlinčku za kavo . Uporabljamo korenino. Biebernell ) diši kakor kozel. on izžene z a delane in gnoječe snovi iz grla in dro bovja. Ta prah se deva potem poljubno v kavo. 13 drugo in uživaj jo redno vsak dan. . na vinu. l Janež divji. Divji janež je nasilen kakor kozak. Jaščerica ali vse dobro (Imperatoria. Uporablja s e zel. vino . mošt ali vodo in uživa z a bolezni pljuč. n a žganju. Kdor ima zaslizana pljuč a je pogostima nabode n. ki se razreže na tenke obliče. naj si pomaga z jaščerico. r i p a v o s t te mine hitro. ki razprosti sluz in očisti d r o b . ah kot prah . Za čaj kuhaj zel četrt ure. užili in izpili. če prevre š divjega janeža na vinu. mleko. Kuhana na vinu varuje korenina božjea . Kuhali so jo na vinu. Za nahod zveči korenino. seme in korenina. vino. ki je tam kot redka rastlina v veliki časti . Našim prednikom je bila pomoč za zastruplje nje in za pasjo steklino . cvete približno kakor kumina in jane ž in se nahaja v velikih množinah po dolini in planini . postavi za osem dni na solnce in jemlji žlic o na pol kozarca vode . Meisterwurz ) je dobila ime po svoji veliki zdravilni moči . želodca in črè'ves . Za uporabo teh važnih zelišč natančni navod v knjigi >Zel in plevel« . prah potresi v gorko jed. Raste po planinah. 2 Tako tudi o uporabi divjega janeža za naduho drug bolezni .

l Kopriva žgoča. Brennessel) je podobna osatnemu ropotaču. da mu je prinese. da se ga loteva vodenica. okrepil se bo vidoma . kajti jaščerica se drži prsti kakor skopuh denarja . Zakaj je dal Bog tej rastlini njeno pečenino? Pred vsem gotovo zato. korsetov in dišav — drugič pa zato. ud o b e ali proti n — naj uživa čaj ali prah mišjih ušes na vinu. Ob kužnih časih so si je navezovali ljudje za vrat . poznajo pa zato vse vrste čipk. juhi ali na mleku . — Korenina vleče vse slabe sokove vas e. naj uživa ščepec prahu te zeli na jajcu . izvleče tore j bolezni. da je ne iztrebijo živali. ki je venda r dobrega srca in bi dal v slučaju potrebe svoje življenje z a soseda .14 ozdravi m r t v o u d n e. (žagalica. res. Hostni regrat ali mišja ušesa (Hieracium. — Kdor čuti. pomag a torej za voden i c o in izčisti želode c . Habichtskraut) raste na kamnitih tleh planin. Živina se pas e rada na regratu in ima po taki paši ali krmi dosti mleka . Za te bolezn i uživaj vsak dan kupico vina. da se mu z a p i r a voda . naj naroč i pastirju. Kdor je oslabel po veliki izgubi krvi in ga mrazi in slabi. a vse vrste imajo iste zdravilne lastnosti. — Na otok vsled trganj a ali s k r n i n e deva] stolčene korenine . da jo spoznamo — kajti vem za mnog o mestnih ljudi. G r i n t e in kraste po životu izpiraj z jaščeričinim čajem. Glej »Zel in plevel« . na katerem je prevrelo po l pesti korenine — s takim vinom si izpiraj usta in nehal e bodo bolečine zobovja . žene silno na p ó t. Hostnega regrata je več vrst. Urtica dioica in urens . Kdor ne more sam v planine po jaščerico. cvet je podoben p o barvi in obliki jajčarjevemu (Leontodon) . ker bi sice r glodali. mulili in grizli od mladega ščeneta do spolzkega 1 Mišja ušesa ali hostni regrat slovi pri nas kot pomoč še z a marsikaj druzega . ali naj ga nagradi tudi pošteno za trud. ki ne poznajo razen koprive nobene rast line. .

Nabira se kopriva ob cvetju in suši na solncu . če j o uživaš nekaj časa. dokler ne cvete. ker bi se jim zdela kakor sama čokolada . o cvetju pa jo razloči vsak otrok . . (Dolgo in večkrat . pekoči vodi .15 polža vsi na nji. starim možem ustavi koprivin čaj mahoma grozne bolečine. nji in takemu se moramo približati samo v glacerokavicah . Vobče hladi mrtva kopriva vroč i n o i n prisad. in si ohlade s pečenico pekoč e bolečine. da je ne moreš razrezati . se nared i tako gosta in spolzka žolica. ki jih povzroča zaprtje vode in prisad v mehurju. Pečenina pa je deščica s tako jasno napisano prepovedjo . Je tudi dobro čistilo krvi . kuhana na jesihu. pivka (Lamium.l Zunanja uporaba koprive ni ravno priljubljena. Kuhana zelena kopriva ohrani prašiče zdrave . d a rastejo lasje . So bele. rdeče. Čaj se kuha 15 minut. Kopriva je vsa porabna — od korenine do semena . da jo razume vsaka koza . rumene in pisane mrtve koprive. Kopriva je slika razburljivega človeka. ki se bičajo s koprivami. Več o tej in drugih vrstah kopriv v knjigi »Zel in plevel« . Korenina. Ženske naj j o uživajo za pekoče bolečine v drobu. najbolje so bele in rumene . tudi tvore v želodcu in črevih. ki s e pozna na rdeči. ustavi g r i ž o pri živini in ljudeh . — Za živino je kopriva poglavitno zdravilo (poleg brinja) .) — Če kuhaš koprivo dve uri in pustiš. Zel pozdravi pljuča. ven dar poznam ljudi. Taubnessel) je popol noma podobna žgoči koprivi. je najboljše sredstvo. posušeno žre živina zelo rada. da postane. Kopriva mrtva. kadar ji h mučijo bolečine trganj a. Ta žolica je čudovito hladilo za prisad na nogah in z a o p e č e n i n e . kar ji izčisti želodec i n čreva. Za te bolezni jo kuhaj s tropotcem in brinjem do mehkega in jemlji večkrat na dan požirek gorkega čaja . želodec i n čreva.

tudi naš roženkravt ali marva. vendar ne prija ravno želodcu. kuhano na vinu (cvetje vsebuje salycl). ustav i hitro mrzlico. ki vleče bolezn i nase. se uporablja bolj na zunanje. krast in drugih mokrotnih in suhih izpah k o v. da nehajo hitro hude bolečine v grlu. da je poznalo ljudstvo nekdaj bol j njeno veliko zdravilno moč. To je zel. 3 Natančen navod v gori omenjeni knjigi . posebno če je boleze n že dolgotrajna in zelo huda . grižo in mrtvoudje telet. vnetje oči. nogah. Kuha se zel in uporabi voda za gorko kopel . vendar ublaži najhujše bolečine . oto k dlesni. vse vrste trganj a. nas uživa kresnica velik ugled. bolečine v želodcu. vode n i c o . močvirski oslad (Spirae a ul marYa. otok udov — pri ljude h in živini — če navežeš zmečkanega zelenega kurjega mesa (pozimi suhega v vodi namočenega) . To je znak. WiesengeiBbart) raste po jarkih in po stoječih vodah. Geranium Robertianum. Največ moči ima smrdljiva krvomočnica . posebno za oči. kajti dasi ni ravno strupena . Za sluzno in tiho mrzlico kuhaj krvomočnic o in daj bolniku piti . kakor sem izkusil sam . Na rane devaj liste.16 Krvomočnica smrdljiva (kurje mesce. medvedovo latje. Gotovo je. bodisi da je radioaktivna ali na drug način obdarovana s tako močjo od Stvarnika . Ivana zle moči. Natančneje v »Zel in plevel« . 1 Če ne izvleč e krvomočnica ravno vselej popolnoma bolezni. živčno vnetje v licih. v ledvicah. kajt i njeno cvetje. 4 Pri. 4 P. da ne . Kresnica. Tudi živini navezuj krvomočnico na vnetja in otoke . Treb a se je kopati včasih po cel mesec.omaga zares. ker odganja na večer sv. mrzlica ga bo pustila v treh dneh. Za mazilo se prevre krvomočnica na svinjski masti in maže izpahke . Tako moč imajo pa tudi druge vrste krvomočnic. Več v »Zel in plevel . Ta zaničevana stelja pa je čudovit dar božji. . babji zob. 2 Najbolj znana pa je krvomočnica kot zdravilo l i š a jev. 2 Drugi vele. divj i roženkraut. Storchenschnabel).

— glavobol . vnetj e. glistnica . Kneipp priporoča prevreti očec na vodi in si izpirati ž njim oči . Za hudo vročic o. 2 Zdrav . če jo vržeš v kad ah v sod mošta.3 Praprot (podlesnica. ki raste na hrastih in topolih. preden so šli spat . 3 Več o tem v »Zel in plevel« . Kuhali so ga na vinu in ga pili. Praprot izvleče vse te reči in daje bolnikom slade k Več o mahovih v gori omenjeni knjigi . 2 kakor žlahtna meta. prisad — bodisi pri človeku ali živini — vzemi mahu . ki imajo krče. materina dušica . ki raste na kamnih in naveži — vročina bo hitro minila . glistna podlesnica. to bo ustavilo najhujšo g r i ž o. ščipanje in napetost izpij po 1—2 čaši gorkeg a metinega čaja. Aspidium filix m . da izženejo i z človeškega in iz živalskega telesa vse zadelan e tokove in da izločijo. kuhaj na vinu ali na moštu . vodna meta. Vse te zeli imajo oblast. ižepica. 17 Mah je staro zdravilo . udobolje. trganje po zobeh in p o glavi. navadna meta. klaš. Ge prideneš teh zeli drugim zdravilnim zelem. da je ustvari l Bog tudi to zaničevano rastlino nam v korist i Meta poprova (Mentha 1 Minze) in vse njene sestr e in sorodnice. Navadni mah kuhaj glistavim otrokom nekaj večerov zaporedom a na mleku in ročno in točno bodo odšle gliste . mažurana. kar je nezdravega. ž njim. zel . in piješ vse leto po malem tega vina. . Kneipp priporoča to zeliščice tudi za želodec. povečaš njih učinek . Mah. Augentrost) je bi l ljudem znan še pred Kristusom kot krepčilo in lečilo oči . da kipi.. 2 O različnih lastnostih in uporabi vseh teh met glej : »Zel i n plevel« . melisa. Farnkraut) je najboljša postelja za ljudi . prikla. Najbolj učinkuje drobna stvarca. očec (smetlika. Živini nasteljaj z mahom ali obveži jo ž njim . timijan nam naznanjajo s svojim močnim vonjem svoj o zdravilno moč. Euphrasia. Tako vidimo. pomagajo tore j skoraj za vse bolezni.

če si zavežeš v žakljiček praprotinega semena in nosi š v ušesu. otok v sklepih. če si koplje bolnik 8—14 dni noge v koreninini kopeli. č e spiš na blazini. (Seme so drobne. ki tehta včasih po 2 kg . bolečine v kolkih. črne pičice na spodnji stran i lista. Praproti si deni v obuvalo in ne boš čutil trud nost i. dokler imaš v sob i praprotno steljo . Poleg tega se boje bolhe in stenice praproti tako .) Velika praprotina korenina. še bolj — potem bo izginila bolečina . Za krče v nogah in v mečih pomaga tako j praprotin list. tudi najmanjše.) . Na jesihu kuhan a korenina izžene vsako vrsto golše in omeči otrdel e ude če jo utiraš . obkladek vzame prisad iz nog tudi .) Pozimi si pomagamo s praprotino tinkturo . ki je postal praprotina tinktura. ki je več vredna kakor vsa druga uti rala. v grčah. da pokrije in postavi za 6—8 dni n a sobice ali na topel kraj. Kadar nastopi nagloma trganje v udih.so noge že pomodrele in črnikaste. del praproti in 3/ vina. naredili bi tako drugim korist na zdravju . Vse vrste praproti. ne da bi se ozrle in jih tudi n e primarni nobena prijetnost več nazaj. izgine polagoma. Naj težje krčne in u d n e bolezni izginejo. Torej naj bi tlačili sedlarji v žimnice praproti namest o morske trave. sebi dobiček . ima skoraj čudovito moč do gori omenjenih bolezni . izganjajo glist e vseh vrst . Priprav i se : Razsekljaj zelene liste. da beže milje daleč od nje. če . Potem odlij špirit. če ga navežeš na meča . še boljša je celotn a kopel. deni jih v steklenico in nali j nanje toliko špirita. Naglušnost . hiti po šop zelene praproti in naveži na boleče mesto — izpočetka bo bolelo. ki izvleče vse zastarele bolezni. (Uživa se v mali meri.18 pokoj . natlačeni z zeleno praprotjo — še boljš e bo. (Razen enkaliptovega olja . ki je posledica prepiha in prehlada.

Če deneš šop zaspanca v znožje postelje. 2* . žoltenične ženske. ker je prehud. ker vsebuje ta rastlina radij .l Voda. vsaki. na kateri se je kuhal lisičjek. izmivaj s tem jesihom (ki ne sme biti prehud) kožo i n 1 Več v »Zel in plevel«. ki rast e po gozdih. (Vs e vrste pelina . suh kakor preklja i n če peša vidno na telesu in duši. Wermut) je zelo zdravilen. po šotnih in drugih goljavah in se goji tudi p o gosposkih vrtih . grinte in p e t e h e pri ljudeh in živini . Pelin prevri na jesihu . Na tak način. Pomaga tako ljudem.19 Najboljša vrsta praproti je orlova praprot. ti izvleč e takoj krč iz nog — gotovo zato. da je pisal o nje m že pred 2000 leti poganski zdravnik. jemlje se samo po žlički. naj poskusi s pelinom .) Pelin se opari s kropom ah prevre na vinu . Če je kdo zelen kakor sirotka.. c o in odganja gliste . toda za to bolezen ga je treba piti nekaj časa. bledico. včasih tudi vodenico. toda brez sladkorja . deluje n a krču podvržene noge tudi gozdni mah. vsak dan po 1 -2 žlički peli novca. ki napajaj o vsak dan svoje telo s prekipelim žolčem in si prikličej o s tem mnogotere bolezni . ki so žolčni. Slikarji naj bi jemali. Na zunanje se rabi pelin za kraste. Gorko vino s pelinom ustavi š č 'i panje in k o liko. opešano prebavo . kakor praprotina korenina. Pelin (Artemisia ab. da je pelin posebn o dobro zdravilo za hudobne. Pomaga za slab želodec. posebno lisičje k ali zaspanec . pomanjkanje veselja do jedi. vzam e krče iz nog in prežene vsako vrsto mrčesa pri ljudeh i n živini. ker razloči to zdravilo svinčeno belilo . 2 uri žličko čaja. in zadostuje n a dan po 6—8 žličk pelinovega čaja. žolten i.

je prebavljal redno in j e postal sčasoma tako lepe kože in trdnega zdravja. N a enak način je bil umrl njegov brat. je jedel za štiri in je še zdaj vedno zdrav . Že polletnega je bil obsodil zdravnik. 3. rekel je : Če ne umrje otrok na pljučnic. Rdeče. Zda j pojdi in zasadi pelin na vrt in zahvali Onega. Naj vam navedem nekaj svojih uspehov : 1. in ponovi l je svojo sodbo nad dveletnim . kadar gre spat. da je grenki pelin zdravilo za telo. da dajej o otroku vsake pol ure žlico pelinovega čaja . Dveletni deček je bil medel in bled. Obupanim starše m sem svetoval pelin. Jaz sem svetoval tudi temu vsako uro žličko pelinovega čaja. Nato sem svetoval staršem. naj si naveže tak obkladek na čelo. Črez štirinajs t dni je bil otrok zdrav. je dobil veselje do jedi. da nastane iz njegove pljučnice jetika. želodček m u ni prebavljal . meglene in opešane oči izpiraj s pelinovim čajem . Mladenič ga je pil vsake pol ure žlico in kmalu je nehal bljuvati kri in dobil je veselje do . Toda le po redkoma naročam pelinov čaj po skodelici. Svetujem tudi za pljučnico pelin. to le tedaj . in sicer ne samo za želodec. kar je ostalo še po desetem dnevu . Kdor nima s p a n j a. ki ga j e ustvaril tebi v blagor ! Neki praktikus mi piše : Rad dajem pelinov čaj. da n e doraste. ker je bolan na jetrih že od rojstva. Mladeniču j e rekel zdravnik. ampak tudi za čiščenje pljuč .20 deva] obkladke . kadar hočem doseči naglo posebno močan učinek. in spal bo . umrje od jetike. Triletna deklica je imela pljučnico in vročino 4 0 stopinj. kakor je dušni pelin zdravilo za dušo . torej vsako uro žlic o ali požirek . navadno naročam čaj samo po žlici. Tako vidite. da se je čudil zdravnik. žajbeljem za iztiranje škodljivih snovi. in ko ga je užival štirinajst dni. Zdravnik j e izgubil upanje. 2.

4. ampak odpadek dozorelih zeli . ker so se kazali znaki bližnje smrti. . naj boljša je planinska. Johanniskraut) raste po solnčnih bregovih. Pravo šentjanževo rožo spoznaš na njenem soku . naj pomeša te i n imel bo lek. Zdravnik je izjavil. Dekle ni moglo obdržati v sebi ne zdravil ne jedi in je bilo že tako mrtvaško. Da izkuhaš zdravilno moč iz zdroba . katere je treba razgnati .2 jedi . Zjutraj je že izpila čašo mleka in p o preteku štirih dni je mogla uživati eno izmed štirih zdravnikovih zdravil. Te zeli je več vrst. Vzel sem s seboj pelina in sem naročil. Crez 20 minut ji. da ji dajejo vsake pol ure po žlici pelina in vsak o uro po žlici vina . Bolnici dam dve žlici čaja — in glej! ostal je v nji . po preteku dveh u r dve žlici dobrega vina . če preseješ zdrob — kajti njegov prah ni smet . da skuhaj o čaj. Priletno dekle je izgubilo skoro vso kri in je pa dalo iz omedlevice v omedlevico . Pljučnica je minila.. po jasah. da ne bo preživelo drugega dne . Črez osem dni so jo peljali v bolnišnico k operaciji. Zdrob planinskih senožeti je mnogo boljši nego je zdrob dolinski h travnikov ali mlak. ki raste po močvirjih . l Več glej »Naša zdravila« : Zastrupljenje krvi. Naročil sem. dam zopet dve žlici. in »Zel in plevel« : kopeli. mora vreti dobro uro„ l Kdor ima 20—40 zdravilnih zeli. senožetih in planinah . kajti v štirinajstih dnevih je šel zope t na delo . ne da bi bila mladeniča preveč oslabila. na zatrznjenih njivah . d a je njen položaj zelo opalen. Narob e delaš. d a sem si mislil. Sv. Od tedaj je zdrava . Janeza roža (J[ypericum perforatum. Poklical i so me ob devetih zvečer. Seneni drob je pomoč za vsako zastrupljenj e krvi in za otoke. boljši od vsakega senenega zdroba. najslabša je vrsta. Opomogla se je nekoliko .

vsejal pod vsako podnebje. če postaj a po kotih in poveša rep. V Švici je približno sedem vrst tropotca in vse te vrste so zdravilne. pripotec. deni ga v laško olje in postav i steklenico za deset dni na solnce. želodec. raztrosil ga j e na vse poti. če staviš nanjo v rdečem olju namočene krpice. truskavec ali žabinec (Plantago . rdečega olja in kmalu b o zdrava . je to zdravilna sv. daj ji parkrat po žlički olja . se pozdravi hitro . Če napadejo ljubko malo Miciko krči ali drapk i (božjast). notranji p r i s a d. 1 Več v »Zel in plevel«. za koliko uživanje . Pripravi se: Zmečkaj nekaj pesti cvetja. postav i posodo nazaj na solnce in ponovi to tri. rdeč kakor kri. Janeza ali rdeče olje . vzemi vsako uro požirek tega čaja. Čaj cvetja in listov očisti glav o. . dokle r ne postane olje živordeče . k i pomaga pogostoma tudi za ščipanje in k r v n e krče . Torej naj bi bilo to olje v vsaki hiši . Olje deluje . Za hipno in splošno trganj e pomaga utiranje olja. če ima poštena in pridna kokodaklja piko ali . Janeza roža. Ljubi Bog j e posadil tropotec na vse travnike in brege. Če je vod a krvava ali rdeča. reza ali odrgnjenja. Potem dodaj zopet par pesti zmečkanega cvetja. ublaži hipno vsako bolečino opečenin in oparenja .22 Zmečkaj med prsti komaj razcveteli cvet in če se pokaže sok. Tropotec. sedem bratov istega korena . Najbolj navaden in najbolj zaničevan je široki tropotec (žličnik . Ustavi vsak n o t r a n j i ali z u n a n j prisad pri človeku in živini.do štirikrat. ledvice in mehur. dokler ne pordi olje . Vsaka rana . izčisti p l j u ča. daj ji. bodisi od ubodca. Znano je sv . tako da ga ima š vselej pri rokah. Wegerich) je zaničevana zel in je vendar prva in najbol j pogostoma se nahajajoča zdravilna rastlina .

torej je priporočljiv vse m ljudem. najvišja in najbolj priljubljena vrsta se imenuje planinski tropotec. ima p a lepšo obleko in je priljubljen .23 Plantago major). slab glas. Pri nas slovi najbolj suličar. ki ima malo boljše stanovanje . emulzij e in druge drage stvari . Ta sok vlij v vrč e ali kadi in postavi v klet. tudi če bi jih postavil v maslo. ribje olje. Malo slab* deluje na bolezni travniški tropote c (žilnik. ki pešajo vkljub obilni in dobri hrani. ki so podobne suličarju. 1800 metrov . Je izvrstno sredstvo tudi za b o Iečine zob in tako prijetna pijača. zel . ki čist i jarek in voli vlado. Pije se na tešče in tudi sicer. deni v vodo naravnega sladkorj a in kuhaj 2—7 ur — kakor ti je drago . ki imajo po vse leto različne izpahke in lišaje. Plantago media). in je boljši kakor otročja moka. Bolje se godi podolgovatemu tropotcu (suličar. na to vlij vode (pol tropotca. korenina. ki so blede kože. ki imajo slabo kri. V goratih krajih se nahajajo še štiri vrste tropotc~ . cvet. malo krvi. kolikor se komu ljubi . raste pa šele v višini. sam pa ne pride nikdar do vlade . pol vode) in kuha j tri ure. Od tropotcev v nižini je najboljši navadni ali širok i tropotec. katerega pa kmet ne vidi rad na travniku. Nobena druga zel ne čisti tako kakor tropote c p l j u č. l Za rabo je ves tropotec : seme. Priprava : Deni v kotel zelenega ali suheg a tropotca in eno ali dve pesti brinjevih jagod ali zeleneg a brinjevja. ki je najboljša vse h vrst. slaba pljuča. so hripavi in ostanej o suhi kakor koza. da jo je treb a skrivati pred sladkosnednimi otroci in osami . Plantago lanceolata). Tropote c spravi otroke na noge. . potem precedi. ki kašljajo venomer. krvi in želodca . ki je slabotnejši od prvih dveh. ker mu jemlj e baje preveč prostora . podoben je ubogemu dninarju.

če ga zmečkaš i n navežeš . Ta cvet kuhaj in pij za kaše 1 j . Zvonček.' uporablja se cvet in mladi lističi . če jih kuhaš na vinu i n piješ. Pomladanske zdravilne zeli . Sok se zmeša z jesihom in namaže. udnico. noričica (Leucoyum ver. Lčwenzahn) čisti kri in izganja zadelane in nezdrav e sokove iz telesa ..24 Na zunanje pomagajo vse vrste tropotca za zobobo l (se drži v zobu.) dajejo okuse n in prijetno dišeč čaj . samo je treba. Tako zdravi tudi pik žuželk. kakor dežnik . Zdravilne so vse vrste jegličev. Njih čaj je zelo dober za k a š e l j. Boljše pa je. Kuhaj regrat pij vodo ali uživa j salato. Treba je nadaljevati tri do štiri tedne. glej kašelj . Schneeglč cklein ) ima v svoji korenini sok.. najboljši pa so planinsk i jegliči. Pije se čaj . Lapuhov cvet (Tussilago farfara) je rumena glavica . boljš i kakor navadni so živo-žolti. ki se pokaže zgodnje pomladi ob potokih in na ilnatih tleh. če jih uživaš dlje časa . ki se razvijajo majnika in so pri planinskem lapuhu veliki. Jegliči ali trobentice (Primula odo . preden greš k počitku . Piti se ne sme . . grize ali izpira usta s čajem) . ugriz kač in drugi h živali. Navadni regrat (Taraxacum opp . tudi psa . Kneipp hvali jegliče kot pomoč za protin. Pozdravi tudi kakor arnika vse rane in opraske. ker je nekoliko strupen . da se list i posušijo dodobra na solncu . ki prežene golše in brada v i c e . Še boljši so veliki lapuhovi listi. Dišeča vijolica je izboren lek za oslovski k aš e l j. Več v knjigi »Zel in plevel«. božje — pomagaj o pa jegliči samo.

zat o devajo večkrat gorčičin obliž na boleče dele života . imajo moč . Tako česen. Če nastane kje na telesu bolečina. kozja pogačica . ji zateče vime . pekoče rane in otoke. . če se vleže krava z vimenom na zlatico. Na izvin] ene in izpahnjene ude navež i hitro pest listov . ušesnih bolečinah . bi pomagal hitro koš jaščeričinih korenin . da izvleče bolečine. če jo nosiš pr i sebi. kjer nastopajo kljub snagi in redu vsako vrstne bolezni. surov krompir. poprej v vodi. česnovka. ki izvlečejo bolezen. ki imajo v sebi jedek sok. Vse rastline. Znana je gorčičina moč. Tako pomaga tudi ravno odrezan peteršilj . Tako nas je obdal Gospod kroginkrog z Teki in je dal zelem in cvetju. HahnenfuB) je planšarje m znana po svoji vlečilni moči . Torej uporabljajo tudi zlatic o kot vlečilni obliž. Znani dragi amerikanski obliž ima v sebi take tvarine . V hlevih. sadu in koreninam zdravilno moč. čebula. tedaj se dene na boleče mesto kos gori omenjenih koreni n ali glavic (surove in zmečkane) in kmalu mine najhujš a bolečina . kakor pri zobobolu. jaščerica . ne da bi se po kazal kak otok. Tudi korenina divjega janeža ima tako moč . oguljen e in zabrenkle nog e . korček.25 Obkladek lapuhovih listov je neprecenljiva pomo č za prisad. Posušene namoči. Rastline. Liste zmečkaj in naveži. da izvlečejo bolezni. Tudi zlatica (Rànunculus. Jaščerica vleče tudi bolezni nase.

i k a (Selerantus in Triticum repens) . Kakor zelena preproga pokrivajo pomladi kurj a črevca (Stellaria) marsikatero njivo. Obe travi sta plevel. Žena je pazila na svojo mucko. Star zdravnik je naročil možu. ki je bil bolan n a zapeki. Ne moreš jih izrvati . Kaka trava je to? K l o b č e v e c i n p h. jo. Slakovi so osovražen plevel . ker odpira vse notranje tvore. da ne izhlapi vlaga iz nje. Ženi. s čim b i si pomogla . kajti večina plevela ima zdravilno moč v sebi . To zelce varuje njivo . ki je vedno bolehala. da naj odčehne vsak dan pest navadne t r a v e. da čistita izborno ledv 1. Kjer ne more razbrat i gospodar. če ga deneš na rane. Druge njive je prerastla močno dišeč a poprova meta . njih korenine gredo doli do pekla in doraščajo vedno . kaj je bolni živini. vedno pri' rokah . Ta plevel je neprecenljive vrednosti z a živino in človeka. vitice ovijajo zelišča in jih vlečejo k tlom . si je narezal a trave. da jih ima. je kuhala in pila nekaj časa in je ozdravela . da naj vpraša svojo sivo mačko. hoče š nočeš. grižo) . vendar sta bili 3000 let pri zdravnikih na glasu . A ravno slakovi so izborno sredstvo za mrzlico in ustavijo vsak notranji prisad (n.26 Zeli in plevel . jo kuha in pije. katero je pomulila. . pr . in to je pomagalo . je sveto val star kovač.c e in mehur in da sta po moč za vsako vodenično bolezen. ki je majnika vs a polna belega zvezdičastega cvetja . meči in čisti. jih ohlad i in pospeši celenje . naj ji dá tri dni metine vod e 1 Pri nas je slak odvajalno sredstvo . raz prosti zatrdeli sluz. da se mor a človek vedno truditi s plevevjem? Gotovo ne iz nagajivosti. To vesta celo mačka in pes i n grizeta včasih travo . Zat o jih je nastlal ljubi Bog človeku na pot. Zakaj je ustvaril ljubi Bog toliko plevela.

Živina nima skoraj nobene gliste. Kdor je dobreg a želodca. ko bi si bile nasušile in kuhale nadležni plevel . izganja gliste in žene na vodo . Vsaka trava. Pa koliko plevic je že v krtovi deželi . Zmečkaj g a in devaj na rane. če pa deneš zmečkano zlatico na kožo. ne dá s e iztrebiti. potem suhih kopriv z brinjevimi jagodami. Za uživanje ni. deluje kakor gorčični obliž. c e. dasi pomuli . čiraje in osji pik . Osat je tudi velika nadloga poljedelca . dasi jo je izročila jezna plevic a že tisočkrat zlomku .27 (čaja). Omelica je po zakonu prepovedan in preklican plevel. ki bi lahko še živele. a kljub vsem postavam še vedno tu. naj si je le skuha in jo pije — očisti l a ga b o hitro in močno. je zdravilo z a ledvice. in živini se bo povrnilo hitro zdravje . Župnik Kneipp naročuje preslico za vsak o gnojno rano. potem ko je vzel en sa m presličin sopar . jetra in mehur. kjer se je zarastla. odjé bradavice in prejé a s I o. Župnik Kneipp je ne more dovolj priporočati ženam . uredi vse nedostatke v krvi i n odpravi belo perilo . skoraj hipoma . ker je nekoliko strupena. prisad. Kačja preslica na njivi je napota in križ. Najhujše bruhanje krvi in k r v o t o k ustavi presličin čaj hitro. kako je ozdravel 86 leten mož. Čašica omeličinega čaja ustavi k r v o t o k. Zlatica je nadležna kakor sedem beračev vkup . izvleč e dosti strupene sovod i. torej je dobra vsem zakrknjenim grešni kom in zapečeni živini . je živini za krmo. za kamne v mehurju presličin sopar . Loboda (Atriplex) je siten plevel. Trave . ki je grozno trpel vsled kamna. Vsak živinorejec bi mora l nabrati za zimo mete . Sam sem videl.

Marsikatera bolezen se ne more odpraviti z uživa njem zdravil. ker pospešuje trav a delovanje ledvic in je izvor vseh udnih bolezni v ledvicah . arnika in praprot . tako tudi za slabotn e starce in okrevajoče so najboljše kopeli hlojevine : Zelenega borovega igličja naberi in kuhaj (najboljše so igl e rušja ali [pritlehne planinske] bore) . Kopeli. ki se stavijo v vodo z a kopanje . Za zastarelo trganje. p a ne kupujejo moje zeliščne knjižice. Treba jih je o d 7—30. pole g teh pa nebroj drugih rastlin. Vse to se kuha 3 ure . Ta pijača je tudi posebno dobra . Ravno zato. Za lišaje in i z p a h k e kopeli krvomočnice . dasi leži na vlažni travi. Župnik Kneipp j e uporabljal za kopeli zeli. Slabotne osebe naj vzamejo po prvi ali drugi taki kopeli kopel hlojevine . ljudje. l . Če bi jo poznal i ljudje. senen drob. Živina nima trganja .28 nebroj z blatom poškropljenih trav . pač pa se umakne kopelim . otročnice. l . ki stočejo vs e leto. pelina ali rdeče rese . . naj pijo tedaj preprost i in revni to okusno pijačo in naj se pozdravijo ž njo . ki so prestale težak porod — vsi ti naj si kuhajo vsak dan pirike in jo pijejo s sladkor jem. ki so bledi in utrujeni. točili bi jo v prvih hotelih knežjim gostom. ki so prestali hudo bolezen in so še poln i nezdravih sokov. protin in bole čine v kolkih so brinjevina. Za pešanje moči. 2. Priprava kopeli in poliv kakor št. ki so bile primerne bolezni. Količina kopeli se meri po bolezni . Kopel traja po l ure in je topla — po nji je neobhodno potreben mrze l poliv . zato naj bi uživala povsod čast. Posebno deluje pirika na ledvice. a nikdar ne več kakor tri na teden . Ljudje. 3. Rimljani so že poznali moč brinjevih in resinih kopeli. koprive .

in 6. napolnjeno z žrjavico . so negotov e hoje kakor voditelji pobite stranke po volitvi. ali še bolje. in če spijo. Št. O b koncu vsake kopeli dobi bolnik mrzel poliv . d a moli drugi stol noge navzgor. vnetja. Taki ljudje letajo vedno za zdravniki in so teh velika podpora. je njih spanje nemirno. pišejo tudi vsem mazačem od Londona do Pariza. Na žrjavico deni 3 pesti brinjevih jagod. V ta stol postavi lopatic o polno žrjavice ali železo (likalo).. ki imajo 365 registrov in včasih še spremstv o orkestra. . Je najboljša pomoč za trganje.29 4. včasih je dovol j samo prva kopel . (3—5 dni zadostuje za ozdravljenje. Jed jim ne gre . krčne žile . gnojenje . ki nastopi včasi h in nagloma . Suha brinjeva kopel. da s e bo potil. polno hudih sanj . zaprti so kakor peklensk a vrata. Ko so zgorele jagode in je plahta poln a dima. v glav i jim razbijata bolečina in vročina . če je potreba. tokove. Postavi dva stola drug na drugega tako. Mnogo je takih. na prsih in v želodcu jim leži kakor kamen. Za voden i č n e bolezni kopeli preslice . kopeli praprotine korenine . pokrij ga še z drugo. Za bolezni v trebuhu. zavij bolnega hitro vanjo. Sicer mora biti kopel topla in sme trajati 20—30 minut . Za krče v mečih in nogah. kopeli morajo vreti več ur . najboljša klobasa jim ne diši. 5. 3. čez stol razgrni volneno plahto . kopeli hribje rese . vsa k dan . 2 . 6. so žive cvileče orgle. a so ven dar vedno bolehavi in podvrženi slabostim. Tačas naj gr e bolni v posteljo.. kolikor mogoče.) Zdravi se pomladi . ki ne polegajo po postelji. Spati ne morejo. To ponovi. zeleneg a brinjevja.

Prej tako bleda in klamajoča Urška bo zopet mogočno vladala v kuhinji nad lonci in kozicami. povzročaj o glavobol. da so napeti. Nekaterim se vležejo v želodec. črnega trna. Se osladi po volji . imajo pa pr i tem bolečine in trdo blato .30 Če imajo taki ljudje resno voljo. bukve. šipečja . grobar bo del svojo motiko v kot. hrasta. sirotkasta barv a kože se bo umaknila rdečici. bolezni v očeh in drugo. jasenice in nekaj odganjkov grozdičja. Če se ne odpravi zapeka. topola. da bi ozdraveli. Ta čaj čisti in izčisti ves život in je popravil in ozdravil že ljudi. kuhaj. g a mora uživati bolehni 8—14 dni . bolezen se povrne kmalu . bo cvetela in sijala kakor da bi bila srečna nevesta . da jim je tesno pri srcu . na j se zdravijo spomladi 8—14 dni na sledeči način : Jaka ali Janez naj vzame koš in nož in naj gre v bližnje grmovje . babčevja . Vzrok 50 odstotkov vseh bolezni je zapeka. Tam naj nareže odganjkov vseh vrs t trnov : belega trna. ne deluje nobeno zdravilo. Zdravi se s smokvami. kakor je konstatiral župnik Kneipp po tridesetletni izkušnji . Da bo deloval čaj. pritisk v glavi in napetost života bodeta izginili. gredo takim zaprtim ljudem v glavo. malin. Drugim zopet . d a jo pije pomalem . in če si se tudi ozdravil navidezno. dokler vr e in dajaj bolehni osebi po liter ali dva te vode na dan. Taki ljudje tožij o vedno. črešnje. mecesna. kosmulje in sadnih dreves . ki ne hodij o redno vsak dan na stran. potem malo odganjkov smreke. na prsi in spodnji život . ki odhajajo navadno z blatom in z vetrovi. Zapečeni ali zaprti so vsi oni. lesnike . ki so bili popolnoma na koncu . kakor je treba.do 7krat) . Gazi ali duhovi. Te zmesi deva] pest na liter vode. in če b o dokončala zdravljenje s kopanjem v hlojevini (5. Jed bo dišala. ali ki hodijo sicer. kopin.

Zreli želod suši na solncu. čaj k o p i n i n i h listov.1 Župnik Kneipp priporoča želodovo kavo kot naj boljšo in najbolj redilno . če ni še prav suh . čaj listja mladih trt. umij jih v mlačni vodi. Kako se naredi to ? Vzemi vsak večer 8—10 navadnih suhih smokev al i fig. Otrokom razsekljaj smokve na drobno . Če bi dobil po smokvah prehudo letanje.31 se zapro gazi v podobi seči v hrbet. Najboljše. Pomoč za grižo. (Za človeka in živino . naj se ogiblje kakor kuge č o kolade in kakava. dokle r mu ne odpadejo kapice. da jih pokrije. Smokve so polne drobnega zrnja. najmanj škodljivo sredstvo za redno odvajanje je. želodova kava . to zrnje postrž e sluz iz želodca in črev. Kdor biva zapečen. da jo smeš dati brez skrbi otrokom . . posuši ga do kraja na peči in semli na kavinem mlinčk u prav kakor zrnato kavo . roke in noge. Te smokve použij zjutra j na tešče in izpij tudi vodo . 1 Več v »Zel in plevel«. Ta kava je napram pusti ječmenovi zelo okusna . čaj zelenike (pušpana). da ga trie . da se zdravi zapečeni mesec ali dva s smokvami. Glej hrast . očiščena ne snage. želodec in čreva.) Čaj drevesnega mahu. delujeta zopet redno in točno . in ta k človek toži. čaj 1 e s k i n e g a listja . opusti z a nekaj dni uživanje. deni jih v kupico in vlij nanj e toliko mrzle vode. Pristavi želodovo kavo z vodo na ogenj. sesekljaj ga. močna in tako zdrava.

Ne ustraši se tega. se bo ustavil a bolezen.) To sem sam izkusil v slučajih. Kriva teh kurjih nadlog je samo ošabnost .' Druga pomoč je po mlakah rastoča trava. včasih do preko kolena . če ješ surovo listje kopine. ' Več v »Zel in plevel« . ranjene ali ožuljene noge. m a v č k i (munci ali cingeljčki) imenovana. je sicer hudo. ker bi imel vsak rad drobne. Zatok spremljajo bolečine in vročica . Blutwurzel . kar je posebno priročno na potovanju . termentilja. tanke noge . Kmalu se raz leze otok. Najboljša pomoč pa je krvomočnica (ali srčna moč . Planika (Edelweif3) in njena sorodnica gri'ževnic a Gnaphalium.. Drugim zateče naročje . da te je zapustilo kurje ok o na nepovrat . ki ima na vrhu venc e srebrolasih čopičev . . Otok vsled bolečine Ne da bi te kaj uščipnilo ali ugriznilo.Namesto krvomočnice ti pomaga tud i domači roženkravt . n e smeš uporabljati teloha . zvečer boš videl. Potatilla t. trte ali lesk e na kruhu. Za kurja očesa . tretjemu obraz . Če imaš notne. Wollgras) . Glej griža. Kuhaj na vodi ali na vinu . kjer ni pomagala več druga stvar . če stolčeš in navežeš nanj krvave krvomočnic e (smrdljive) in piješ poleg tega čaj hribje rese ali slakovega cvetja in listja.Če pije š 1—2 čaši teh zelišč (morajo dobro prevreti). Bolj kakor na vodi deluje na vinu kuhana . (Eriphorum.32 Pomaga tudi. Ruhrkraut) sta tudi dobra pomoč. a ni nevarno . začno zatekati noge. Kuha se korenina na vinu in pije gorka . Drugi stavijo po koscu te korenin e na kurje oko . Teloh je najboljša in najcenejša pomoč za kurja očesa : Deni pest svežega telohovega listja v obuvalo in hodi v tem ves dan .

kako naj se ravnajo v bolezni. kak a hrana sodi ta čas in drugi čas. če bi se odpravila ta okoliščina. ki je poizvedoval po vzroku te bolezn i in ga je tudi kmalu našel : Otroci so pogrešali namre č mleka. kako naj ravnajo z bolnimi otroki in doživel je v svojo tolažbo. katerega jim je določil Bog v prvo hrano . 33 Planšarji devajo zmečkani teloh živini na bule. mu je odgovoril: Zakaj ne bi govorili vi sami o tem? Se je mar ukvarjal na š Gospod samo z duševnimi posli? Kaj ni ozdravljal tudi telesne bolezni? Poleg tega imate vi kot dušni pastir več vpliva na svoje ljudi kakor jaz — meni bi rekli takoj : On govori samo za svoj žep . Župnik je zbiral pogostoma matere. 3 . da govori o zdravju in telesnih slabostih ? prosil je prijatelja zdravnika. ker je zelo strupen. povzročene o d trganja . Poznam župnika. Je nekaj občin v Švici. zel . Na Ruskem si pomagajo na kmetih na enak način za udnico in otoke. kako naj ne varčujejo z Več o tem v »Zel in plevel« . jim je priporočal. Uživati ne smeš teloha nikdar. ampak čisto druga okoliščina . Zdrav. ki s e obotavljajo (se ne vzgnoje) . da dajejo otrokom naravno hrano. Oni župnik je imel navadni pomislek : Se h spodob i duhovniku. da bi predaval in pouči l ljudi o tem . Tega ni krivo ozračje. poučil jih je. bo nehala namah umrljivost . jih je poučil. dušeslovec. a zdravnik. da se j e zmanjšala umrljivost od 50% na 8% in je ostala že neka j let na tej stopnji .' Otročje bolezni . kjer umira že nekaj desetleti j sem polovica dojenčkov v prvem letu svojega življenja . Na to zdravnikovo izjavo je opominjal tisti župnik matere njihove dolžnosti. da izpolnjujejo svoje dolžnosti.

z lučjo in z vodo . ki nočejo izpolnjevati te svoje svete dolžnosti vsled lenobe. ki so vdani strastem. otroka z lastnim mlekom . da je dan danes že mnogo mater. Matere. kopel pa mora dobro prevreti . ki pa ne nadomeščajo nikdar materineg a mleka. starši. kadar so v blagoslovljenem stanu.) Vsaka teh treh izje gotovo lišaj.dekraut ) ali rdečo reso (Erica. Starši. šenj. srboriti i . ki se vdajajo tačas jez i ali preveliki žalosti. Calluna v . Za debelejše i z p a h k e kuhaj krvomočnic o (zeleno ali suho). b) Pereči ogenj. Žal. V tem zmislu hočem povedati nakratko. kakor ne nadomešča mačeha nikdar prave matere . dobijo navadno različne črevesne katare in božjasti in umirajo. in če se že lotijo tega. in najdivjejši narodi se klanjajo tej postavi . kolikor časa mogoče. potem pridejo na vrsto različn a umetna hraniva. napačne sramežljivosti ali prazne napuhnjenosti. škrla t i n k a začnejo navadno z mrzlico. Dokler kuha otroka vročina. prenesejo te lastnosti na svoje otroke . rdeči petehi izginejo. Otroci. Tem ne očitam . P o rojstvu : Postava je dana od narave. dr. 2. kar je poglavitnega . bodisi suh ali mokroten. moraš opustiti vsako . č e koplješ otroka vsak dan 174 ure v senenem drobu in Moje-vini . Pred rojstvom : Mnogo otrok se pokvari ž e v materinem telesu . p a store to samo 8 do 14 dni. ki pogrešajo materinega mleka. Hai. ki delajo pretežko in preveč — škodujejo s tem otroku . l . istje (proso). ki so preobčutljivi. ki plešejo . vresje (ali vresek. iglevje krepi. d a hrani mati. robad. Otročje bolezni : a) Sprišči.. Senen drob sam na sebi slabi. zato je treba mešati . Toda je mnogo več mater. n e da bi dočakali prve obletnice svojega rojstva .34 zrakom. kakor pijači ali drugemu. le koplji otroka pridno v njih .. ki se prevrže v vročico. 3. ki ne morejo izpolnjevati te po stave radi prirojene slabosti ali vsled bolezni .

najhitreje deluje srčna moč . ki sme trajati četr t ure . Še hitreje ustavi grižo planika (4—5 cvetk prevri na čašici vode). posebno iglice rušja. kajti pretežka odeja pomnoži vročino in umori več otrok . d a ima angleško bolezen . j. da ne užije malež ničesar drugega uro pred čajem in uro za njim . d) G l i s t e . f) Angleška bolezen. če ne more izhoditi. ki pomaga v 90% takih slučajev. Glistav otrok vrta rad s prstom po nosu. Tudi kopeli vrbinega luba ali planinskega dresna pomagajo . Zoper glistno nadlogo nam j e dal Bog vse vrste praproti . To je bolje kakor uživanje ribjega olja in vseh mogoči h dragih izvlečkov.najvišjih skalah . (Prtija . Sredstvo. oslovski kašelj in dr . pa ga koplji osem dni v senene m drobu in hlojevini . ki se plazi po . Dajaj otroku večkrat na dan po žlici čaja vijoličnega cveta in peresc .35 gorko kopanje in ga ne smeš pokrivati z debelimi odejami. to bo izvleklo bolne snovi in otrok b o po bolezni zdravejši nego poprej . g) Sredstvo. kadar razgrajajo otročje bolezni. ne d a bi ga osladil (če ga spraviš tako v otroka) in pazi. osladi in dajaj otroku vsako drugo uro žličko vina . je igličje (hlojevina) smrek in borov. Dokler ima otrok vročino. Koplji ga dvakrat na dan v senenem drobu in v hlojevini in kmal u bo ozdravljen. če kuhaš otroku ča j kopininih listov. c) Oslovski kaše]. Tega kuhaj po 3 ure in koplji otroka v topli kopeli. ki varuje otroke. Kopati moraš otroka skozi . pravijo ljudje. Kuhaj pest bršljinovega listja in korenine na vinu. g a moraš umivati vsako uro po vsem telesu z mrzlo vodo .) Če je otro k droban in slaboten. ki zelene tudi pozimi in se dobe vedn o ob gozdih . oskrumbe. e) Griža se ustavi mahoma. 4--8 tednov vsak dan . Kuhaj praprotino listje i n dajaj otroku 3—5 večerov zaporedoma tega čaja. Večina otrok ima gliste . kot bolezen sama na sebi . Ko je minila vročina. Uživati dajaj otroku večkrat na dan žlico tropotčeve mezge . : 3* .

Kuhaj mulinine. ki so včasih gnojni. kateri h ni obolel nikdar nikdo. kopinine ali borovničine odganjke ali liste in izpiraj si usta. da izpije dosti gorkega mleka . h) Skule (zazobke. dokler ne mine najhujša bolečina . l) »Mati. samo požirati ne smeš slin .36 Kadar slišiš. včasih vodeni . Mundfeil) . torej je dovolj preprostih in cenili sredstev . ki šteje 16 otrok. pasjo črešnjo. Sil i otroka. da se bliža otroška bolezen. j) »Nekaj mi tiči v grlu!« — Vtakni otrok u prst v vrat pa bo vrgel iz sebe. tačas skuhaj korenine angelike. ko so ležali kroginkrog vsi otroc i bolni. in tem otrokom je navezala mati vselej česna . Poznam rodbino. kar ga teži in tišči . n) Z a n o h t n i c a se ozdravi hitro. divjega janeža (žabnika) ali rogačice (Aego- . Bo hitro dobro. o) Otrok se je zastrupil z rastlinam i (na primer s telohom. Navadno čut i otrok tudi hude bolečine v (nesnih in zobeh . (Glej : »Naša zdravila«) . Pomaga tudi listje smrdljive krvomočnice. m) »Mati. V ustih se nared e mehurčki. če koplješ rok o večkrat na dan v senenem drobu in navežeš na prst mazila . Ali naveži mokre prsti . všij v vrečic o par strokov česna. prst sem si priprl!« — Daj otroku olja. mene ščiplje «! . popelni. Pote m mu naveži beljaka .Kdo ni tožil tako? Temu se odpomore hitro : Prevri na mleku janež a ali kumine in daj otroku gorkega — vetrovi si bodo po iskali prave poti in ščipanje bo minilo . Listje rdeče jagode. lisjakom) . i) »Mati. pomagajo tudi . čebule ali česnovke in naveži to otrokom za vrat . bolečina bo prenehala takoj . Pomoč : Zveč i in drži v ustih svež vrtničin cvet . d a drži v njem prst. k) »čebela me je pičila!« — Zmečkaj sleza in naveži . vrezal sem se!« — Izperi rano s čisto vodo in naveži zmečkanega tropotca . To ni prazna vera. ampak učinek naravne moči teh jedkih rastlin.

p) Difter it is ali grče v grlu. Zunanje : Zgani rjuho na štiri gibe. Pa to ni lenoba. obvij mu vrat z ruto. namočeno v jesihu. sice r umrje bolnik. prevri na mleku tri . je zapr t in meče vse iz sebe . ampak bolezen mehurjeva . Tako mu boš rešil življenje . ki občuti grozne bolečine v drobu. da pokličeš zdravnika. Je gotova in nagla pomoč . Ponavljaj mese c — dva. Če nimaš žganja. Za to bolezen moraš poiskati takoj pomoči. Da j otroku hitro par žlic laškega olja. Nekdo mi piše : Za davico sem pomagal najbolj. bi morali ljudje imeti ta kame n vedno doma . Notranje : Daj bolniku kupico pravega gorkeg a lecjanovega žganja . Za davico in za grče v grlu kuhaj r~zsekljane korenine divjega janeža (bibernelice) na jesihu in vodi in izpira j z vodo grlo . če m u hropi pri dihanju nenavadno močno in hripavo v grlu . ki gotovo pomaga . ki im a sredstvo.kkuhaj pol ure in dajaj otroku vsak o jutro uro pred—zrjfrkom čašo tega čaja . Otrok moči posteljo (uscalica) . Dokler ne pride. Janeževe roie. Za to boleze n je neobhodno potrebno. ovijaj vrat z v jesihu namočeno ruto . Zmešaj enoliko /romancvet a in sv. da izpije čašo čaja . madron) . r) Davica ali k r u p a je prijela otroka.37 podium) in prisili otroka. V krajih. Pred vsem drugim pa priporočaj otroka angel u varihu. namoči jo v vročo vodo in deni na trebuh . a ni v bližini n e zdravnika ne lekarne. Kolika (ujed. č e sem segrel v železni žlici medu in pasje masti in dal t o otroku v drugi žlici. kjer razsaja pogostoma davica. katerega mu daj zaužiti . in hiti k zdravniku ali v lekarno p o bljuvni kamen (Brechstein).

ki hodijo celo v pasjih dne- . kuje človek . daj m u kupico olja sv. Ljudje. pa pij večkrat podnevi gorkega čaja. kajt i to je glavni vzrok vseh bolezni grla . Kadar se odpr e črevo. Pri takih se drži nahod ra d in prehaja v hripavost in zasluzanost pljuč . ki s e dobi pri gozdarjih in planinskih lovcih . Druga pomoč za koliko. je olje in mast mrmot (Murmeltier). posebno če so slabega zdravja . Vsak a živalica dobi od ljubega Boga toplejšo obleko ali gre v južne kraje ali se skrije v luknjah in jamah . ki spijo pri odprtem oknu. Torej glej. Kadar se bliža zima. prede n greš zvečer v kraj. prevri na mleku. da imaš noge tople in suhe . Janeza. Ti bolezni kraljujeta celo zimo. Trdni in zdravi ljudje. ozdravel boš skoraj gotovo do večera . tropotca in trobentic. ki pomaga v najhujši sili. Najboljše sredstvo. Kumino stolci . tovarnah in delavnicah. se ga ne iznebijo tako lahko. oni pa. precedi in dajaj bolniku vsako uro pa r žlic toplega mleka . črevesni prehlad in vnetje slepiča je kumina na mleku . veliko čašo čaja hribje rese. prenesejo trikrat tolik o mraza kakor razvajeni otroci. ki je dal tudi za te bolezni rastlina m zdravilno moč : Če te napade nahod in katar. Če piješ to prvi večer. Slava Bagu. če si zamudil. če to ne pomaga. odleže bolniku in ni več nevarnosti . boš zjutraj že dober . To naj uva. pij. ki delajo v sobah.38 stroke česna in 5 žlic kumine. niso tako občutljivi z a vsako izpremembo vremena kakor ljudje. se moraš oblačiti zanjo . Otroci. Nahod 'in katar. premagajo hitro nahod . ki delajo na sveže m zraku. ki hodijo poleti bosi. posebno hudo v začetku zime . glave in vratu ne smeš zavijati v debele rute in omotače. ki se boje vod e in zraka. ki se umivajo redno celo poletje z mrzl o vodo.

Eno pest koprive. Pozimi s o zavite v kape in odeje kakor pokobalčeni divji lovci. nočej o ne grenkega ne pustega . Je pa še dosti takih. Videl sem. 8—1 0 košar in razstavi po bolniški sobi ali obesi pod strop . Za pljučne bolezni. kakšn e medvedove kože jim bo šele treba. ki bolehajo na pljučih. Kadar ne bo več vonja (t . sv . Takim ni več pomagati . ne pomag a več zdravilo. Janeza rože. Število ljudi. j. Mnogo teh ne mara zdravja. jetičnika. ki so že tako opešali. Vsak večer premešaj iglevje. kakor muha v krop. naj bo še tako hvaljeno in priporočeno . ker ima doma cvileči meh. ki s o lazili samo še ob palici . poprove mete. Če je treba tem razrnazance m še pri 40 stopnjah toplote nogavic in jih zebe. že letajo okrog zdravnikov. . ki je bolan na pljučih ali na influenci. lahke kakor kurje pero in rahle kakor jesenski cvet . da pij e čaj ali mezgo sledečih zeli : Tri pesti zelenega brinja. ki hočejo ozdraveti in ki se morejo š e gibati na zraku. Komaj zapuste šolo. da morajo ležati. Za notranje zdravilo priporoča m vsakemu.39 vih obuti v šotne in nogavice . blede kakor sirotka . glavobolu in večnemu zobobolu . lučnika. 3 pest i angelike . da bo bolj dehtelo po sobi . bohinjskega mahu. ima mož dovolj godbe vse dni življenja. prinesi' svežega borovja . grenkuljice. da so ozdraveli od tega sušični. 3 pesti tropotca. napolni. Če pade taka punčika v zakon. ki dob i pri vsakem rojstvu nove sape. za te pišem izkušeno navodilo : Zelenega borovja ali smrečja razsekaj. kajt i ne ljubi se jim uživati 4 tedne zaporedoma isti lek. za padle so bledici. čez 3—4 tedne). ki kašljajo in krehajo. Tudi onim. je znano Bogu . kadar bo mraza 10 stopinj! So pa tudi zatem te punčike.

4 . Pomagal o bo. da ostanejo zdravi deli pljuč še zdravi . .d o 12krat na dan. Glava boli močno. bezgovih korenin in korenin divjega janeža. Pomaga večinoma. najboljše pod smrečjem . pelina al i poprove mete in lovi sopar v ušesa . To pomag a tudi za bolečine v ušesu. l. To naj dela po 10. Prevri nekaj svežih listov božjega drevca (Ilex afini) in daj bolnemu piti . Zmečkaj velik nastrk. zato so častili prejšnje čas e nastrk zelo in so ga sadili na strehe in vodnjake. povezni na vrelega lij in lovi sopar v ušesa. Kuhaj grenkuljico na vinu in lovi sopar v ušesa . Pomaga prav rado . svežem zraku. Ko so pljuča polna zraka. slakov cvet. Čaja ali mezge naj vzame bolnik vsako uro požirek ali žlico .40 Dve pesti pljučnika (Pulmoraria) . Kuhaj bob. počasi in globoko in naj razširi roke. Ponavljaj 8—10 dni . Za naglušne. posebno vsakokrat pred jedjo . zmešaj sok z mandeljevi m oljem in kani vsak dan par kapelj v ušesa. kopir ne. timijana. da ne gre bolezen naprej. v rebrih zbada . Pljučnica . na čistem . l Kuhaj na jesihu majorana. Gleda naj tudi. Tam naj diha z odprtimi ustmi. Delaj to 8- 10 dni. 1 2 kačnikovih peres . Na prsi in rebra deva] mrzle obklade jesiha in vode . Mezga se pripravi kakor ona za želodec in kri . d a se napne koš . Pol pesti kumine in janeža. da se giblje dosti na prostem. tedaj naj pritisn e obe roki na prsi in izdihuje zrak . 2. je pomagalo ž e marsikomu . kresnico . lapuh. Za pljučno mrzlica kuhaj babčevje.

Vse to se mora piti brez sladkorj a in dobro uro pred zajtrkom . ako se zgodi nagloma nesreča in teče kri močno iz ran . so bolj nagnjeni glistam . Otrok bledi. Se ustavi mahoma. tudi če j e ranjena žila .uis~ mračnice (Globularia ) . ki je glistam podvržen. žabnik. ki se boje česna in čebule. Iznebil se boš te nadloge .41 Preprosto sredstvo za gliste . če navežeš na vrat pest zelen e plevelke . Če se jim ne stopi na rep.-prvi c ve — tuda►-eri. Kako se ustavi hitro krvavenje ran. Pij čaj strašnice S~_ . Gliste izganjajo tudi : angelika. ne ve nikdo. pljuč in spodnjega života . Odrasli. mora zelo vreti.Islànlha. Otrok . Ako ni takoj zdravnik tu . vrta rad s prstom po nosu . se mu zarede zopet nove . Take vode pij par požirkov vsako jutro uro pred zajtrkom in delaj to skozi 8 dni . naveži navadne zelen e trave.i. Vata samanasebi ali vata. jaščerica. se pomnože vedno bolj in jemljejo otroku najboljš e sokove . vse vrste praproti . pelin. . Krvavenje želodca. če 'mu odpraviš za čas gliste. Če ni plevelke pri rokah. Navadno izgubi vse glavo. Krvavenje nosu. kako bi ustavil hitro kri . Uspeh je čudovit .. Pomoč : Razreži 2—3 čebule in jih postavi v mrzl o vodo . namočena v mrzlo vodo. Naj si zapomn i vsakdo preprost ali siguren način : Namoči kepo vate v vroči čisti vodi in položi na rano. Gliste trpinčijo mnogo otrok .ng ali silurja (D1Y-a s)2SiTur raste samo i rà— . peša in nima veselja do jedi . nima enakega učinka. Kri se ustavi takoj.

Želodec in kri sta zvezana kako r oko z očesom . jaščerice . d a ti odpomore . Za t v o r e v črevih in v želodcu kuhaj žarno koprivo . Tega uživaj vsako jutro in vsak veče r po čaši . 2 pesti sv. nalij v posode in zaveži. Janeza rože in 2 pesti žarnih kopriv . janeža ali koromača Za dolgotrajno grižo pij dlje časa čaj mulininega ali kopininega lista.42 Za bolezni Želodca in krvi. plevelke . Taki ljudje bivajo zapečeni. 5 pesti tropotca . pij skozi štiri tedne precej njenega čaja in videl boš. kako si opomorejo po tem zdravil u bolni in opešani ljudje . Za zgago ali gorečico je najboljša tavžentroža . Na te bolezni vplivajo pravšne zeli mnogo bolj o d tovarniških izdelkov . pest mrtvih kopriv . Vetrovi si ne najdejo . borovnic. drob trpi od nepredelanih snovi. ki pridejo take v kri . da vre celo uro. ne morejo opravljati jetra in ledvice svojega dela. Sirup za vse bolezni želodca in krvi : 3 pesti zelenega brinja . 1/2 pesti tavžentrože. rmana. zadnji četr t ure vrzi v kotel koprive . sleza. hrib je rese. napetost in zabasanos t vzemi na jedi malo kumine. Pride večkrat od želodca . deni vanjo dosti sladkorja pusti. Pest rmana in pest mete . lišaje ali ogrce. Ko se je ohladilo. po jedi se jim peha iz želodca . Razen mrtvih kopriv kuhaj vse tri ure . Glavobol. Kjer ne deluje želodec. naj pije tropotec z brinjem . kumine. Odcedi vodo. Neverjetno je. Kdor prodaja neprenehoma sirotko. Za hlipavico.

) Glavobol prihaja tudi vsled nahoda. vun iz pisarne in mesta na kmete. a nimajo teh krče v več. . Tu je na mestu uživanje smokev . k i so imeli prej krče v nogah it v mečih. Živčni glavobol dobe ljudje. zob . splošno pa je to znak : »Čas je. to je še edina pomoč.Tega jemlji žlico p o vsakem brištu (kosilo. ki delajo iz navade pozn o v noč. namočene v tej vodi . večerja) . k i bivajo po cele mesece v večnem nemiru in ropotanju i n nimajo spanja . Za te slučaje pij čaj za profesorje .43 v zadelanih črevih poti in silijo v glavo . ker bi škodoval o želodcu. Včasih pomaga za ta glavobol jetični k (Veronica off . « Proč od vsakega duševnega dela.. žolčne kamne . kjer ni psov in glasovirjev. pač pa dosti smre k in šumljajočih potokov. tako dolgo da privabiš spanec . Ozebld in razpokana koža. In to pri ljudeh. To izžene žolčne kamne in žene tudi na vodo . Več ne. če kuhaš omelico in koplje š ozebke v nji ali devaš nanje rute.). Bolečine v glavi so tudi krčne . da pelje š kozo na trg. (Glej : Zdravljenje s smokvami . Taki naj si kopljejo noge v topli praprotini kopeli . Kuhaj koprivino zel in korenino na mleku in pij . železniški uradniki. tak o visoko kakor ti je mogoče. Jim bo gotovo pomagalo . kar jih boleva glava . še bolj deluj e na vinu kuhano bršljanovo listje. Prav tiha zračna zdravilišča. Se pozdravijo hitro. katarja. in giblji se po ves dan na prostem. ki se učijo preveč : učenjaki. oteklin v glavi. neozdravljenega šena . vun iz ropota i n spletkarenja.

dasi tožijo. pokliči ga. Zdravnik ve najbolje kako in kaj . je bil že kdo v tvoji rodbini zade t od božjega — tedaj je nevarno. ki se ne dajo odložiti. Prijatelj. si rdeč v obrazu kakor gora Devica ob solnčnem zahodu. izogiblji se opojn e pijače kakor strupa in izmivaj si levo stran okrog src a vsak dan dvakrat z jesihom in vodo . Je pa tvoje srce bolno vsled žalosti. a si skočil na vlak.) Če si bil podvržen krčem v mečih in v nogah. da je 90 odstotkov ljudi. si tekel za stavo z brzovlakom. ne skači. ubogaj ga in živi zmerno in mirno . ne leti. ki pomaga za srčne bolezni. Tu pomagajo smokve . ne kvartaj. Si kratek in širok kakor čeber. j e bolečina krčna — četudi si zaprt — tedaj je treba noge kopati v praprotini korenini. popolnoma zdravih. Pri popadih ah napadih deni takoj na srce mrzle obkladke jesiha in vode . zdaj pa je treba živeti neka j časa prav polagoma in nalahko . . Pri večnem mesarenju naših dni je taka bolezen strašno običajna . ki se sme uživati samo z velik o previdnostjo . Te bolečine in tesnoba izvirajo pogostoma iz zapeke . je naprstek (Digitalis). Zel. ta ima čudovito planinsko zel zate . da jih boli srce . Spi malo dlje nego sicer . imenuje se frumentum electorum. si v parobrodne m društvu in stočeš in pihaš kakor vojna ladja. te napad a omotica in omedlevica. da so bolni na srcu . Božje ali božji žlak. Župnik Kneipp je vedel iz izkušnje. tedaj stopi k tvojemu župniku . katere je napotil ta ali oni. ne pleši. potem le veruj. si se preplesal ali si drl s planin e kakor da te podi deset kozakov. Če ni tega ne onega.44 Bolezni srca. da je srce pokvarjeno. da zadene tudi tebe. skrbi in nevolje . (Glej : Zdravljenje s smokvami.

V vrsto petoprstnikov spadajo : hribja resa. Ako moreš iz kopeli koj v posteljo. strašnica. V postelji se zavij v volneno odejo. tedaj jemlji prv i dan kopel za celo telo. a ne isti predpoldan. bezgov ali kresniči n čaj. silu r in kapucinska kreša . ki je podkajena z brinjem . Za kopeli kuhaj : 5 pesti senenega droba. Ako ne moreš ali nočeš v posteljo. 2 kg praprotine korenine in 3 pesti zelene brinjevine . v kolenih ali v stegnih te vrt a in zavija. jagodnjek. če. pij vsak mesec po 3—4 dni 1 -2 čaši čaja petoprstnikovega . Tako delaj 5—6 dni. gloje in zbada . najbolje pa je.45 Da preprečiš to. bolni ud v zeliščni kopeli . Če pa ni prišl o trganje nenadoma. Revmatizem v sklepih in mišicah . Bi seli rad skoraj rešil neprijetnega gosta. ne moreš dvigniti roke. tačas te bo zdravil s salycilom . j e najbolje . Dobro je tudi kuhano vino .: Suha kopelj. recimo v 5—6 dneh — tedaj ravnaj tako : l . drugi dan suho brinjevo kopel in . (Glej. V kopeli teri in mes i bolne ude navzdol Ne opusti mrzlega poliva. in ozdravel boš . Nakrat ti ustavi noge. drži ga v vodi pol ure in mencaj in teri . kuha š na vinu kresnico .) 4. Koplji se vsak dan pol ure v gorki kopeli in vzemi ob koncu kopeli mrzel poliv . 2. blaženi koren. pij lapuhov. Zdravnik pravi. a pokvarilo ti je želodec . 3. pa koplji š e isti dan. privajena boleze n in si tudi ti že 60 let ali še več na svetu. To zdravilo pa poznaš že : Ozdravilo te je pre d dvemi leti revmatizma. Preden zaspiš. temveč je že stara. Ne pomaga ne mazilo n e mravljinčji ne brinjev cvet . v ramni kosti in v sklepih te drži. sicer se t i podvoji bolečina . da mora š ostati tri do štiri tedne v postelji. Kuhati se mora tri ure .

Kdor ne odpravi belega perila. ilike in preslice . Videl sem sedemdesetletne. se bo pozdravi l dotični ud. če piješ štiri do osem tednov sledeč o sestavo : 4 pesti belih ali rumenih mrtvih kopriv . kresnice. Ta čaj ustavi tudi mesečne krče in preobilno perilo . ali kuhati mora š vsak dan sproti . 4 pesti blaženega korena (Geum urbanum) . ki so s e ozdravili s takim kopanjem v naši ljudski kopeli .). Nastavi si torej ii žganju pest hribje rese in pest plevelk e (gladovnik. zaveži posodo in postavi na solnce ali na toplo . naj uživa še toliko zdravil . .46 pij vsako uro požirek čaja bezgovega listja. Capsella Izb . od trganja sključene ljudi. Včasih spremlja to sušenje bolečina . piti g a je treba par mesecev . s e ne ozdravi. Belo perilo. če ga polivaš skozi 4—6 tednov pridno z mrzl o vodo in ga drgneš nato ali mesiš od zgoraj navzdol . je v dotičnem udu trganje. ki se ravnajo po Francozinjah . Se pozdravi. odcedi in utiraj s tem. lahko bi pač škodovala . lakote in planinskeg a dresna. 2 pesti jagodnjeka (Potentilla auserina) . pr Noga ali roka se suši. Za belo perilo pomaga tudi čaj bele detelje . gladeža (Ononis) in lakote (Galium verum) . Po okoliščina h in razmerah ozdraviš tako čez 3—6 tednov . 2 pesti hribje rese . Če ni bolečine. Žene. dobivajo to grozno bolezen bolj poredkom a kakor žene. Če so pa bolečine tu. tore j ne bo pomagala mrzla voda. Lahko vzameš tudi kresnice. ko je stalo 10—14 dni. Te sestave pij vsak dan po tri čaše. Roka ali noga postaja krajša in tanja . ki imajo dosti otrok.

Vsaka vrsta t r o p o t c a prežene bolečine. Kuhaj preslico in pij . Kuhaj vrbin tub in jemlji večkrat kopeli za noge . tedaj je še pomoči . preden greš spat . N a s t r k zveči in drži v ustih . namaži na platno in deni v zatilnik . stolci in postavi za 10 dni na sobice . če jo kuhaš in držiš v ustih . Vse vrste mete pomagajo. če jih kuhaš in drži š čaj v ustih. Nočno potenje. 4. . 8. Pomaga takoj . Nasvet : Vseh teh zelišč (ali samo ene) vzemi p o pesti. se bodo zope t okrepile . 2. Za vnetje slepiča. Kuhaj kresnico in si izpiraj usta . Tako tudi vse vrste p e t o p r s t n i k a . vlij žlico žganja v pet žlic vode in izpiraj si s tem usta . Ako te zabole zobje. ali ne požiraj vode . ljubi Bog je ustvaril mnogo zelišč za to . Leki za zobobol. l. nižavska i n planinska . Če pa je zob votel ali prehlajen in prihaja bolečina od trganja ali če so prizadete dlesni. 7. 6. čim. Pij čaj kopinininega listja . preje tem bolje . Kuhaj b a l d r i j a n o v o korenino in grgraj . Tako tudi obe vrsti h r i b j e res e. 5.47 Noge pešajo. Noge opešajo po bolezni ali vsled starosti . Če se gnoji pod zobom. 3. Nočno potenje oslabi človeka . tedaj 'ne pomaga več noben a maža. Hrena izriblji. potem odced i in spravi . Proč s takim zobom.

namočene v vodi. dajaj mu tudi čaj ali prah lapuhove korenine . Vinska rutica . Kuhaj Kordo benedikto in umivaj ali koplji rano v vodi. toda posamezno . potem precedi vino in dajaj bolniku vsak o uro požirek vina . a ne obriši se takoj (čez pe t minut). Kihaj b r e z i n o listje na vinu in pij zjutraj in zve čer. Vse vrste pelina . Je ozdravljiva v začetku bolezni. da staviš kar naprej na raka rute . Dajaj bolniku zelišča. je tudi dobro . Za lišaje. 4. kjer ni bilo druge pomoči . 2. ki ženejo vodo na seč. Je že pomagalo. Vodenica. Čim večje . kuhano na vinu. si umivaj vsako jutro obraz z mrzlo vodo. oskrumbe in izpahke . Kuhaj te zeli. Resa (Erica) . torej hribjo reso in p r e s l i c o . naberi pepel in postavi ga v dobrem vinu na solnce ali na topl o za 8--1Q dni. Če nima bolnik mrzlice. Drugim pomaga drugo : Sežgi b r i n j e v i n e. z vodo izpira j oskrumbe. tem boljša je korenina . Cvetje kresnice. 5. Metlika .48 Da se varuješ z ob -o bola. Izvrstna pomoč je tudi čaj g l a d e ž e v e korenin e in mišjih ušes. Dobro je tudi. je listje lapuha. Vse vrste krvomočnic . . delaj obkladke ali jemlji kopeli . Rak . grinte.

zel. Saj b o smela zdaj sedeti na najvišjem poreklu v velikem društv u Zdrav. Kdor . Je bolezen našega časa . v kolkih. ni treba drugega. vir bolezni . Na cementnem tlaku obolé tudi mačke. Ženske. Bolečine v grlu. trganje in druge take prijetnosti s o nasledki cemetnega tlaka . ki hoče pokazat i dandanes. včasi h celo v mokrem obutalu. ki hodijo po njem. samega veselja bere zvečer še uro dlje romane. Od oktobra do majnika naj s e tak tlak samo briše — sicer naj zahteva vsakdo že napre j denar za zdravnika in bolečine. po čeljustih in skrenjah . krči v grlu. Drugi dan tožijo o vsakovrstni h bolečinah . da j e nervozna . Če ni drugače. v glavi. stresa povsod svoj o nervoznost . prešiči in psi . naj si pod loži vedno desko ali plutov linolej . dobé večkra t hude bolečine. ki hoče zadobiti zaupanje izobražene dame. Človek. Ta pa je onim. ki ga umivajo 'in kleč e na njem. Zdaj je šega tlakati hodnike. kolcanje. Kdor premore. pije kavo trikrat tako črno kot doslej i n si naroči še sedem novih glasil najnovejše mode. naj si preskrbi takoj lesena tla al i debeli plutov linolej .mora delati na cementnem tlaku. kuhinje. kleti in klavnice s cementnim tlakom. 49 Varujte se cementnega tlaka . zdravniku. da je oblizan ali polizan. Zdravstvene komisije na j pazijo na to. V marsikateri cerkvi stoje zakasneli verniki ves čas na cementnem tlaku hodnika ali veže. Nervoznost. nego da proglasi. samega veselja stisne modrc z a 20 centimetrov tesneje. Samega veselja se ji zde potem najgrenkejš e kroglice kot sam med. si p a preskrbi lesene podplate . ne da imele desko pod seboj. 4 .

Kje vzgajajo nervoznost ? Večinoma že doma . ali odložiti noče nikdo. Da bi ne izostal učinek. da ne b i izhlapel gosposki duh . da je šola preobložena z učenjem.gnezda . ki hočejo biti nervozni . da morajo znati in vedeti otroci . da so nervozni. Zato ne pišem za tiste. kako r je to dokazal blagopokojni župnik Kneipp . kasirja ali glavarj a osjega. ker so nastavljeni v nemirni službi kontrolorja. Drugi so po stali vsled pelina. starši so izumeli. kar velevajo . kar pa nikakor niso. Vedno in povsod slišimo pritožbe. katerim je obesil zdravni k za vrat napis. tako tudi petletna Lizika. katerega jim je natočilo življenje. Krivda pa ni učiteljeva . Meni se smilijo otroci in učitelji in želel bi. da bi moral i poučevati najvišji mandarini tako deset let v ljudski šol i in poleg tega tudi vedeti in znati vse tisto. Toda je mnoštvo poštenih ljudi. preganjan in šikaniran od svojih predstojnikov. je uveden marsikje štiri urni predpoldnemi pouk. In to vsa k dan . Da. Tudi šola goji nervoznost. kako naj pogospodijo svoj e otroke z nervoznostjo . drug i zopet radi pomanjkanja spanja in počitka. v postelji jih pokrivajo z debelo odejo in zapirajo skrbno okna. desete ure na nogah. Da dosežejo to hitreje. ostajaj o otroci do devete. ki je muka učiteljem in otrokom .50 kokodakelj in bo gledala samozavestno na kokoške n a nižjih gredah — kajti nervoznost je društvu kokodakel j toliko kakor zvonec kravam ali kozam . Janezek dobi za zajutrek ž e polovico črne kave. ki je revež inšpiciran in kontroliran. radi — poslušajte vendar ljudje božji — radi pomanjkanja rekrutov! . ki hočejo napraviti iz ljudsk e šole univerzo in podajati otrokom poleg novih vesti o Japoncih tudi vso staro egiptovsko kramo na francoski polivki .

in če je. bučenj e strojev. za zdravje učencev ni nobenega profesorja . Zapiše se v več društev in sedi in svetuj e pri sejah in zborovanjih. ker ne gre pre d polnočjo v kraj . lajanje. motorjev in avtomobilov — ves klek dvajseteg a stoletja — ki. To dela prav vestno. ki ne opazi ničesar . dokler ne popadajo gojenci kakor snopi . pijem pa lahko svojo črno kavo ali kinešk i čaj — in si pokvari s tem ravno tako živce . da postane vse nervozno . ker je pripravljanje preve č sitno . se izpopolnjuj e lahko še sam v tem. pomorejo. so sama čednost napram taki besedi . kakor če bi primerjal krotkega domačega zajca pruskemu huzarju . V taki dresuri. skakanje in drvenje. lenoba se splazi pod mejo . če bi n e smel dražiti svojih živcev? — O n a pa si misli : Alkohola se bom ogibala. osem let in postane nervozen . Za vsak učni predmet je na šoli izpraša n profesor. In drsanje in praskanje in klempranje in cvilenj e godbe. telefoniranje. Poleg teg a čita romane. Veliki talenti skočijo preko meje. Gorje pa gojencu. velika masa pa se natakne na trnje in nosi vse dni spomi n študiranja : Naočnike. preživi dijak štiri. ki ne vidi pod milim nebom ničesar razen svojega predmeta. ki so navedeni v kazenski knjig i združenih kantonov. želodčni katar. pljučne bolezni . 4* . dokler se ji ne razgreje glava in ne mor e zaspati . se navadi na alkohol in na črn o kavo — kajti čemu je študiral in postal gospod. bolečine v glavi . Ko se je že naučil biti nervozen.51 Vse muke ljudske šole so pa v primeri z nervozni m lovenjem in priganjanjem v višjih šolah. ki mu uide nepremišljena besed a o hrani! Vsi prestopki. šest. je to kak negoden mladič. daleč od skrbne mamice. a poredkoma zelenjava. Poleg tega hrana v zavodih! Meso in meso in vedn o meso.

7. sleza. naj deli na tihem dobrote — to privabi veselje na obraze. Uživaj kolikor moreš sadja in zelenjave . 3. zvezde in luna. l . Junaki pred Sempahom in Martom niso bili nervozni . tedaj je edina pomoč še ta. da greš za . Kdor more in premore. ne odgovarjat i na napade časopisja in ne užaliti stražnika. soli po malem . Bog je ustvaril tudi nekaj zeli. To so vse vrste jetičnikov. veselje pa pomore močn o k zdravju. 5. ne bi smel nikdo več delat i duševno. zdaj pa smo postavili naravo na glavo in Gospoda stvarstva v nič . Ge se je razpasla nervoznost že tako. v dobro prezračeno ne zakurjeno sobo in spi pri odprtem oknu (razen meglenih dni) . pravo kavo . ne osnovati novega društva. posebno v gozdu i n razoglav . ne prejemati plačilnih nalogov. ki čistijo glavo i n krepijo srce .52 Kako se zdravi nervoznost . 6. žganje in sploh alkohol prepusti drugim . Ko odbije osma ura. s e pregreši zoper naravo. prežene sitne muhe in strahove . dan za delo . če izpremeni dan v noč in noč v dan . Kdor noče tega. Kdo r ne spada po poklicu v društvo sov. poljski in mestni nočni čuvaji. Pomaga tudi zeleno lešnikovo listje . Ob osmih v kraj! je veljalo našim starim . mu ne pomore nervozam 2. da sploh n e moreš več spati. ne bi smel preračunavati dolgove in dividende . da je dal ljubi Bog noč za počitek. Menili so. hribje rese in mete . 4. — Deni si v vzglavje šo p praproti. Ogiblji se popra. blaženega korena. kakor spadajo lisice i n kune. ne vreči taroka in ne klicati duraka. priklicala bode spanje. Gibaj se dosti v čistem zraku. ob deveti h pojdi v božjem imenu v posteljo. To se zgodi samo z večletnim pametnim življenje m po naravi in z izogibanjem vsakih izgredov . zelene ali suhe.

jej. meso zvečer. Vse. da ne pride v drugi želodec . Joj! Želodec se ustavi. vriskaj ž njim in ravnaj se sploh po njem . Ustavi se celo poletj e pri planšarju. meso celo za otroke! Meso. k lekarnarjem. je združeno v izrek u župnika Kneippa : Nazaj k naravi ! Ne k naravi zamorcev in ljudožrcev. zdaj požiraj kroglice. spanj e tako nemirno. ne vede. Zato hitro! Dajte močne ga vina ali žganja. morajo priti vsaj tri vrste mes a na mizo. a kličeš poleg tega vendar : Mesa hočem. život tako napet. Meso. pij in spi ž njim. po Kristus u ublaženi in odrešeni . to j e siromaščina ali neolikanost .53 dlje časa na tihe planine ali gorovja . če ga ne more več zmagati mesar. meso in meso! Meso n a vsak način! . samo govedina. Meso opoldne. odkod naj bi ga dobivali . piši in beri toliko ko t on. dokler ne pridej o parlamenti v zagato. seveda vsaka vrsta na drugem krožniku — ali žal. Kajti tudi tukaj ne more postavit i nikdo drugega temeljnega kamena. da razžene nabasane snovi . Zdaj teci k zdravnikom. volja tako slaba . utiraj. ampak k narav i krščanskega srednjega veka. kakor onega. meso . masiraj . strup. k vsem mazačem in padarjem tostran in ono stran velike luže . stokaj in jokaj. meso. Glava pa je tako težka. vsak dan mesa ! Če je hiša gosposka. Hajd k zdravniku! Ali v vseh teh neprijetnostih vendar mora biti na mizi. meso. Navadna meščanska kuha zahteva tudi dve vrsti mesa. mesa. ki je ž e postavljen v Kristusu . nazaj k naravi. kar sem hotel povedati. če je še tako drago. čreva opešajo — zapeka al i griža se ustanovi v drobu . klobasico za malico ! Meso. koplji se. Zapeka s e ne umakne .

ostanejo mi v želodcu. V devetnajstem stoletju pa je zaklinjalo na tisoče i n na stotine župnikov in kaplanov papeža. bratci stokači ? Kajne.. meso je bilo poceni. Toda božje in cerkvene postave so utemeljene v naravi sami . Če boš sekal po take m kosilu drva. bo krvavel. močnine. da se zdrže ljudje razen ob nedeljah uživanja mesa . od štiridesetdanskeg a posta so ostali poslednji trije dnevi velikega tedna. Na te dni se ni jedlo mesa . ko je držal ves krščanski sve t postne zapovedi . le z mesom! « Kakšne postne jedi vam škodijo. Tako tudi tri kvaterne dni . tudi če s i je bil izsilil dispenz . za božj o voljo. ali nosil senene koše.54 Do minulega stoletja je mogla obdržati katolišk a Cerkev dva postna dneva v vsakem tednu. in š e te. me napenjajo in mi denejo slabo. tudi če ima v žepu dispenzni list . ali prekopal njivo. Zdaj mi pa tožite od vseh strani : »Ne morem prebavljati postnih jedi. na nas leti kamenje. ljudje so živeli dolgo in so bili lepe zdrave kože . Od pepelnice do Velike noči pa je zahtevala Cerkev . torej sem z mesom. Bil je čas. teda j boš plebavil tudi to. olajšaj postno zapoved! « Pod takim pritiskom je bila dana dispenza . mora -vedeti. in kdor se vreže. Naravna in pozitivna postava izhajata o d istega zakonodajalca. in vsak prestopek teh postav se kaznuje sam od sebe . če ni tvoj želodec že oslabljen po . da bi olajša l zapoved posta : »Ljudje se ne postijo več. Stvarnika narave. se mi dvigu jejo. Takrat niso poznali ljudje zapeke i n dolgega repa bolezni. da mu bo silila kri v glavo. Kdor se postavi n a glavo. jajca. ki se vleče za njo . vse hoče le mesa . petek in soboto . Torej štirideset dni . vse mastno. kako težko jih prenaša svet! Koliko njih se ne vzdržuj e niti v petek mesa. se ne morej o postiti. sir. da kaplja iz nji h maslo ali margarina? Seveda . Zdaj j e post samo še petek vsakega tedna.

Ovština! Močnik ovsen! Ne. ki opèva luno. pošrekan ! Ne navada. se jo vsaj prepreči . »Pridite otroci. fižol i n ječmen in narežeš vanjo zelene.« poje pesnik . ti diši zdravniški račun? Le poizkusi osem dni in večerjaj ovsen sok . Vse vrste zelenjave. dišijo bobki in ploščke . ki je naredila moške kakor iz železa in ženske. šega v kakor kozar. krči v želodcu. peteršilja in drobnjaka . Navadil se boš nanj in priljubil se ti bo bol j kot vsaka slaščica in ženitovanjska jed . in če že ne odpravi. ki so bile jedre in zdrave še po dvanajstem otroku . Zelo močno juho dobiš. modra mati z ovsenjakom . Ako pa ni tvoje delo združeno s telesnim naporom. jaz ti pa svetujem z župnikom Kneippom nekaj lahki h postn'ih jedi . juha. ki ji slede.. so debelih rdečih lic kakor angelčki na oltarju in gledaj o v svet kakor ljubo solnčece o svetem Jakopu . Otroci. moraš pač opustiti težke postne jedi . kako r je bila našim očetom . Modernih pesnikov. ta pesnik pa ni sanjač. Dva. Tako se odpravi zapeka in vs e težave. rastite in se krepite. hrana naših dedov . glasovirjev in šolskih postav — te h izrodkov kulture — ne morem sicer prenašati. tri krožnike take juhe zadostuje najmočnejšem u moškemu za kosilo. če kuhaš grah. jejte ovseni sok. mu daje moč in zdravje . cvebe so prebavljiva in tečna postna jed . votla drevesa in natakarice . L Ovsen močni k. češplje. . smokve. To je bil a juha naših dedov. napetost in rana smrt? Ti' . tega ne maram! Zakaj ne? Mi ne diši . spi kakor medved. katere hrani. In krompir v oblicih. jabolčni in hruškini krhlji. 3. ko se je živelo p o naravi. 2. pa ne mrmra kako r medved . je zdrav kakor Bolgar. v kozici. Kdor uživa ovsenjak. juha starega časa. — dišijo pa bolečine v glavi. pač izjema naj bo mesna hrana.55 večnem uživanju mesa . sveže in posušeno sadje .

To mu je uredilo drobovje . kjer se je moral ustaviti za četrt leta . spada k izobrazbi in kulturi . množina vetrov pa se sprehaja po vsem životu in povzroč a slabosti. ni mu pomagala več ne kroglic a ne strup . Tam ni dobival mesa. Kdor more in premore. ki je bival zamaše n kakor zaplesnela čutara. da prineseš na mizo vsaj sedem različnih jedi . da niso uživali ničesar. Torej tudi tukaj župnika Kneippa načelo : N a z aj k naravi ! Jako škoduje želodcu tudi basanje različnih jed i vanj. nam bi bilo 50 odstotkov zdravil bre z potrebe. oprostite. torej ne jajec. ampak dosti zelenjave. Uživali so take dni samo zelenjad. ki so velike redilne vrednosti . ne masla. Vsi Maggijevi izdelki. ovsenjaka. in naj bi bila še tako gosta i n dobra . 5. Poznam moža v štiridesetih. v svinjskem koritu . Naši stari so imeli za gotove dni tako strog pos t (magro stretto). ne mleka. In vendar izda za život par krožnikov zmesn e juhe (grah. Saj pride množina jedi (če jih prineseš tudi vsako n a posebnem krožniku na mizo in menjuješ tudi večkrat vilic e in nože) vendar le v eden in isti želodec in napravi ta m kuhanje in kisanje kakor. se priležejo želodcu. si naredi lahko mlečne i n močnate postne juhe. fižol in ječmen) več kakor sedem »boljših « jedi. kar prihaja o d toplokrvne živali. . Porajajoče se kisline napadajo želodčne stene in čreva . ali pa se zadela kam in napravlja snovi za bolezni . Najbol j zanikam delavec te bo tožil za razžaljenje časti. ki je pripravil raznovrstn e zelenjadi na lahko prebavljiv način.56 4. Njegov posel ga je zanesel na kmete v severn o Francosko. ne sira. Zato je dal nek star pesnik smrti besede na jezik : Kuhar mi pripelje več ljudi kakor kuga in vojska . redkega piva . Da imamo še stari štiridesetdanski post in postn e jedi naših dedov. Dandanes se spodobi. če m u prineseš na mizo samo juho. in to je ozdravil o tudi najbolj zakrknjenega grešnika .

da zadostujejo za dvajse t motorjev. nosijo par naslovov. nositi zavitka . opajčenih gospodičen in napomadenih junakov — je široko svinjsk o korit o. kot jih čutimo mi (izvze t je seveda greh). Malik našega časa. kar na s mori. ljudje. da je hodil v človeškem telesu. kakor hodimo mi . tudi če ima čas. Ljudje. Zakaj neki? Tekanje. ne da bi se zavedal tega . kateremu se klanja in mu viht i kadilo velika množica naših izobraženih in polizobraženih . navešeno s čipkami.57 Da ne zgreši basanje želodca z mesom in množin o jedi svojega cilja. v šolo ali na delo. ki so se učili na Saškem klobase zavijati ali steklenice iz pirati. veže in ubija . Ura hodá plaši. To korito se vozi na kolesih in je tako prenapolnjeno smrdljivih gazov. Vsak človek mora imeti nekak vzor. tedaj je neumnost v kakršnikol i obliki naš vzor in s to neumnostjo je v zvezi. s čokoladnim i zavitki. ki ga nosi vsak s seboj . razen svojega dežnika. ki je trpel od vročine in mraza. to je naša lenoba in mehkužnost . Ako ni naš vzo r Bog Stvarnik in Rešenik. od gladu . Naj povzamem vse v kratko besedo in naj postavi m istočasno absolutno gotov način zdravega in pametneg a življenja : Nazaj h Kristusu Gospodu. katerega popuščajo navadno neznano kje. to ni več za naše ljudi. Da bi hodil peš v urad . prenašanje i n delanje pospeši prebavo. v sé zaljubljenih ljudi. vsak človek obožuje nekaj. frakarjev. z naslovi najmodernejših romanov in pomadnimi posodami. ki je čutil po naravi iste potrebe. tudi če je prav prijazn o vreme — ne. gizdalinov. pred katerim leži na trebuhu cela armada domišljavih. nočejo . Toneta bolj kot je plašil njegovega deda dan hodá . pajčolani. torej tudi zdravje — to je seved a v nasprotju z modernim nazorom dvajsetega stoletja. skrbi gad. ki bi presegel 500 gramov . Nositi zavitke s e nam zdi nedostojno . ki se je po nižal.

pridigarji. raztresa. Ecce homo! Glejte človeka! Božji Sin je bii prepros t in naraven v hrani in obleki. učitelji in vratarji na kolodvorih . da bi bil človek bolan. je . pijačo in postrežbo. stotniki. gostil s e je pri farizeju in stradal je cele dni na svojih težavni h potovanjih iz dežele v deželo . kakor profesorji. ki je namenjena ljudem. Čaj za profesorje . Sin človekov pa nima. Ta sestava prepreči tudi š e n j in zatekanje drgali. ki morajo govoriti mnogo in glasno. Kristus Gospod kot vzor telesnega in dušnega življenja ohrani in obvaruje prijatelje zdravljenja po narav i p'rismodarij. Kdor ne nabira ž njim. ne s strupeninami i n ne s kopeli — samo s svojo božjo močjo . preskrbel je vina na svatbi v Kani in postil se je štirideset dni v puščavi . Seveda ne z zelišči. Tako pravim sestavi. hripavost. in potrebujejo vsled tega sredstvo. Torej : tudi tu ne more položiti nikdo drugeg a temeljnega kamena. katar in zobobol . je vzor človeka . kam da bi položil svoj o glavo. ki jim pomore hitro z a nahod. da je lahk o rekel o sebi : »Lisice imajo svoje jame in ptiči imajo svoja gnezda. Kristus Gospod je najpopolnejš i vzor čistega naravnega življenja. kateheti.« On ni hotel. kdor ne zida ž njim . če si pokvarimo telo po nespametnem način u življenja .« Bil je tako zadovoljiv s hrano. A ravno to spričuje. svoji m učencem je svetoval : »Jejte. kar vam dajo na mizo . podira.58 in žeje. tesnosrčnosti in vragolij . od truda in dela . razen našega gospoda Jezusa Krista. da je hotel človeka zdravega in da nasprotujem o božji volji. kar so prinesli na mizo. Jedel je z ribiči in dninarji . podivjanosti. V priliki o bogatinu je svaril pred nezmernim uživanjem jedi in pijač. ampak ozdravljal je bolnike .

mrzlico in vnetje . pač pa pomiri živce in se priporoča vsled tega z a navadno pijačo družinskih krogov . ker izganja izprva katarične snovi zelo močno na vodo . ker krepi mišice i n prepreči prisad. Tropotca. Poprove mete. Radi zeli 2. V takem slučaju je treba po en liter do dv a na dan . 3. dokler se ga ne privadiš. Izprva. kolikor se ti ljubi. ga pij raje ob maki. je priporočljiv tudi za notranje poškodbe vsled padca. 8. Jegliča. Geum reptans . Silurja. Ta čaj odpravi v par urah vsak nahod . Potentilla . so dobil i mir.. Meum mutellinum . 9.. Primula odpo . udarca al i pritiska. ki so trpeli ob vsaki izpremembi vremena na zobeh. ko so ga uživali nekaj časa . 4. grižo. Jagodnjek. če ga uživaš vsak o uro po žlici . bolezni na mehurju. Koreničje mora vreti uro ali dve . Priporoča se tudi otročnicam. osladi ga poljubno in pij gorkega . 4. 4 . Ljudje. 3. Posebno zeli 2 .. 2. Alchemilla alp .. ako ni izrecno poudarjeno . Kuhanje in uživanje čaja . Blaženega korena.59 prijetna in okusna in ne škoduje živcem kakor kitajski čaj.. 6. Planinske zeli je treba kuhati dlj e časa kakor dolinske . Mentha p . Čaj naj vre % ure. 7. 5. E)ryas octopetala . Pirike. Sestavi se iz naslednjih planinskih zeli : l. Medvedovega korena. 3. je torej zelo priporočljiv starim ljudem. nego kadar greš spat. Zeli se morajo kuhati. Plantago ah) . . Vsak zdravilni čaj deluje najbolj. Triticum repens . ne opariti. Hribje rese. Izganja in zdravi tud i vodenico. 7.

celič (Prunella) . Za uživanje so popisane v tej knjižici samo nestrupene zeli . gre denar le za čokolado in piškote . strupenice pa sme zapisati tako samo zdravnik . Za hladilo pekočih ran in drugega vnetj a pa ni prilično . Koliko čaja in koliko vode? To se ne dá natančn o določiti. kjer so zaposlene ženske . gabez. kakor stari konji. zdravj e vsega sveta (Sanicula). smeš osladiti čaj . Rjavi. Kajti solnce ne vzame moči. ampak jo deli vsepovsodi . Je priljubljena velikim in malim otrokom. Čaj. rumeni in črni sladkor je boljši od belega . bo pač močnejša pijača . Kadar bo imela vsaka . Samo pri strupenih rastlinah se mora natančno paziti na količino. lahk o vzameš za mazilo vse vkup ali samo posamezne : Sv. Čokolada . ako ga ne osladiš . V tovarnah in v prodajalnah. jih nese hitro za čokolado . hribja resa. ki se je posušil na solncu. k i se more zaceliti . ki zaplesni rad.60 Kjer rti to izrecno prepovedano. primožki (Calendula) . če krad e otrok staršem denar. ližejo po ves dan. tiste črne ploščice . ali učinek zdravila je močnejši. potem pretlači skozi sito al i skozi ruto in mazilo je gotovo . rmanovi listi. Te zeli stolci (najboljše so sveže) in kuhaj 2—3 ure na neslani svinjski masti. Na splošno željo objavim tu nasvet za pripravljanj e celilnega mazila . Mazilo celilo. kot znak naše oblizane kulture leže povsod po cest i čokoladni zavitki in podobice . zlata rozga (Solidago virgo aurea) . Za to so prilične sledeče zeli. če vzameš več čaja. To mazilo je dobro za vsako rano in odrgnjenje. je precej bolj okuse n in deluje močneje kakor v senci posušeni. Janeza roža. če dob i otrok par vinarjev. arnika. tropotec. kresnica.

naj mu daje pogostoma čokolade. pomaranče . kumin e ali koromača. in zapeka je mati skora j vseh bolezni. To bo izgnalo takoj vetrove in živini bo odleglo. Tako . naj mu daje sadja vseh vrst. a) D i h a v i ca ali naduha . jabolka. kar vagon čokolade. natresi na krm o in daj živini. »Kaj misliš. 2. kupi jim. hruške i . b) Napeta je živina. prevri ga nekaj na vodi in vlij v živino.61 Špela in vsaka Jera volilno pravico. l . Pomaga zdravnikom. in navdušile s e bodo zate. Zdaj veš. orehe. pomaga torej ljudem. Sesekljaj janeža. ki dobé po čokoladi mnog o posla. pes t surovega ji potlači zatem v gobec . da ji zateče vsled tega život. ki je tako natlačena vetrov . 1 . Izvlečejo bolečine. Izčistijo gnojne oči. kdor hoče imeti zdravega. Razsekljaj pes t jaščerice. 3. Gnila jabolka . Sesekljaj poprove mete in janeža. Torej : Kdor hoče imeti bolnega otroka. pogosto uživanje povzroč i trajno zaprtje črev ali zapeko. Čokolada zapira. . ki so pod vrženi griži . pomešaj sekljanje s štirimi pestmi soli in polaga j ali dajaj živini večkrat. datelne. dr. rožar. 2. smokve. o čokoladi?« me vpraša neka mati. ko bi bil tudi bolj rdeč kakor sam Bebel in bol j črn kakor najstarejši jezuit . Tu moj odgovor. Živinske bolezni. ako hoče š postati predsednik. ki so nastale vsled prehlada v ušesu . kajti te s e množe kakor mušice v poletju . Pomaga posebno tovarnam čokolade. posnet po izkušnjah mnogih let : 1. kajti čokolada zapira. če jih narežeš in navežeš nanje. kolike koristi je lizanje čokolade .

a noben znak gotove bolezni . d) Prehlajen želodec . česna. 3 . brinjevih jagod in kumin e in dajaj živini večkrat. Daj mu dost i posušene hribje rese . h) Na vnete oči pokladaj zmečkane krvomočnice al i praproti. jaščerice . . nastelji ga prešiču in zavi j ga vanj . ki se ne gnoji. da so ostali neokuženi hlevi polni živine . e) Splošna slab o s t. se bo razleze l hitro . f) N a o t o k. j) Pereč ogenj prešičev . To vlij živini gorko . Kuhaj poprove mete. Daj prešiču tudi večkrat na dan žlico šentjanževeg a ali ricinusovega olja . Daj živini malo gobe krvnice (Bovist) s soljo . strehah in drevesih. (Bolj ko je vlažen mah. č) Prisad krave. deni zmečkane praproti ali kuhaj praprot na jesihu in utiraj.62 2. boljši je . i) Ob času kužne bolezni naveži živini za vrat jaščerice in dajaj čebule. žlico zmečkane kumin e in žličko stolčenega popra . Kuhaj kresnic o in vlij. Tako tudi na vrat za vnetje gobca ali grla . g) Gnojnice obkladaj z gorkim (kuhanim) senenim drobom . zatem jo krmi s posušenimi kopri vami. Naberi mahu na kamnu. c) Griža in mrtvoudje telet . ki se je odtelila . Daj živini 2—3 pesti brinjevih jagod in poprove mete . Na poldrugem litru mleka prevri deset stroko v neolupljenega zmečkanega česna. katere jé živina s slastjo .) Izvlekel bo pri sad. To je pomagalo več krat.

41 Kako se ustavi krvavenje ran 4 1 Krvavenje želodca. . . . 40 Za naglušne 40 Preprosto sredstvo za gliste . Hostni regrat . Seneni drob . 4 2 Sirup za vse bolezni želodc a in krvi 42 Glavobol 42 . Pomladanske zdravilne zeli Zvonček . . Sv. . . . Dišeča vijolica Jegliči Lapuhov cvet . Čemaž . . Praprot . . . . Pelin . . . 27 Trave . 26 Slak . Kopriva. ' 29 Zdravi se spomladi . . 27 Kopeli 28 Suha brinjeva kopel . 26 Kurja črevca 26 Poprova meta . Rastline. Navadni regrat . Janeza roža Tropotec . žgoča . . . Krvomočnica. . divji . Device Marije plašček Janež Janež. . . 39 Pljučnica . ki izvlečejo bolezen : 24 24 24 24 24 25 3 7 9 9 10 11 11 12 13 13 14 14 15 16 16 17 17 17 17 19 21 21 22 Zeli in plevel : Plevel . . . 26 Loboda 27 Osat 27 27 Zlatica Kačja preslica 27 Omelica . . Jaščerica . . Meta. Kopriva. Nekaj v preudarek gospodom profesorjem Najvažnejše zeli : Arnika . poprova Očec . Blaženi koren Britij . Mah . . 31 Pomoč za grižo 31 Otok vsled bolečine 32 Za kurja očesa 32 33 Otročje bolezni Kolika 37 Nahod in katar . . 38 Za pljučne bolezni . . KAZALO . Zakaj sem spisal to knjigo . . . mrtva . . pljuč in spodnjega života 41 Krvavenje nosu 41 Za bolezni želodca in krvi . 29 30 Zdravi se s smokvam Želodova kava . smrdljiva Kresnica .

. . . Nočno potenje . . meso. Meso. . . . 48 49 49 50 52 53 53 58 59 60 60 61 61 . . . oskrumbe. . Gnila jabelka Živinske bolezni . Revmatizem v sklepih in mi šicah . . Čaj za profesorje . Belo perilo . . grizite. Bolezni srca Božje ali božji žlak . . . . . . Čokolada . meso! . iz pahke Varujte se cementnega tlaka Nervoznost Kje vzgajajo nervoznost Kako se zdravi nervoznost Nazaj k naravi! . Za vnetje slepiča Leki za zobobol Vodenica Rak 43 43 44 44 45 46 46 47 47 47 47 48 48 Za lišaje. Kuhanje in uživanje čaja Mazilo celilo . Noga ali roka se suši Noge pešajo . Za žolčne kamne Ozebki in razpokana koža .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful