ZDRAVILNA ZELIŠČA

PRIREJENO PO KNJIŽIC I ŽUPNIKA IVANA KONZLEJ A » CHPUT UND UCHRUT«

V LJUBLJAVI 1914 . ZALOŽILA KATOLIŠKA BUKVARN A
TISKALA KATOLIŠKA TISKARNA

VSE PRAVICE PRIDRŽANE .

Zakaj sem spisal to knjigo .
V »Sarganeškem listu« sem priobčil že več razprav o zeliščih, tudi predaval sem tuintam o starih domači h zdravilih, — Vsled tega so me priganjali od vseh strani, da bi zbral in podal, kar je najboljšega . Res, da je taki h knjig že sila, posebno kar je dal blagopokojni župni k Kneipp rastlinam čast, ki jim gre ; toda večina teh knjig je preobširna in predraga, druge niso . dovolj praktične, ali nazivljejo rastline samo z njih književnim imenom, dočim jih pozna ljudstvo le po svojem lokalnem nazivanju.1 če mi rečete : »Ostani čevljar pri svojem kopitu , poznanje zelišč je zdravnikova in ne župnikova stvar« — vam odgovarjam, da sem izvlekel kopito ha dan, po katerem je nabijal prejšnje čase skoraj vsak selski župnik . Torej ne stojim na tujih tleh, ampak na podedovanih lastnih . V srednjem veku je bil vsak župnik kos medi cinca, v vsakem samostanu je bil ornih, ki se je bavil z zelišči; in cerkveni knezi in dostojanstveniki, med njimi sv. Janez Damascenski, so pisali o zdravilni moči rastlin , Tudi svetuje marsikateri zdravnik, da si pomagajo ljudje z domačimi zdravili. Torej je prav, da pojasnim ljudem nanovo, kako in kaj . Zdravnikom ni to v škodo , ker ne sežem na obširno polje kirurgije in zdravljenja s serumom ,
l Taka je tudi pri nas . Poleg tega ima ista rastlina drugo im e na Dolenjskem nego na Gorenjskem, drugo na Štajerskem nego na Kranjskem . »Naša zdravila« in posebno »Zel in plevel« prineset a kolikor mogoče imen, ki so v navadi po različnih slovenskih krajih .

Sveto pismo pravi. da j e dal ljubi Bog najboljše zeli človeku na pot. preden naša~e pri vsaki rastlini tudi navod njene uporabe. Ali taka je današnja šega — okroginokro g prazna in na sredi votla . ki se ne gane z mesta. Mo derna rastlinska veda prinaša samo nebroj razpredel)) . Selerantus). Rastlinska veda je starejša od sedanje kemične vede . . rdeče mravlje vsade na streh i svoje hiše materino dušico (timijan). Kjer so nam na pomoč' naravna sredstva. ki nas prevede žejne preko vode. slavnih starih narodov so pisali o čudovitih uspehih zdravljenja z rastlinami . Živalim je dal Stvarnik nagon. da pride zdravniška pomo č prekasno. imenitni možj e rastlinam zdravilno moč . pred hišo. popisuje rastlino podrobno . miši . ko b i vedeli ljudje za pomoč' v prvi Jaz torej nisem nasprotnik zdravnikov. oddelb. da je dal Bo g Že kralj Salomon je popisal zdravilne zeli. Taka veda je lep o poslikana kočija. ki ne daje vode . zverižena tuja imena. ranjena divja koz a more pomagati sebi in drugim? Naša knjižica priča. ampak njih ministrant . tam ne dela Bog čudežev . n a vrt. Prerok Izaija je prilepil p o božjem povelju bolnemu kralju Ezehiji smokvin obliž — in kralj je ozdravel . Pes in mačka se zatečet a h klobčevcu (SchlieBgras. A marsikatero življenje bi bilo rešeno. njivo in goro. travnik in jarke . v zimskem viharju je skoraj nemogoče priti do njega . tako se zgodi lahko. krasen vodnjak . Zdaj »zastarele« nekdanje rastlinske knjige so pri - na planinah se valja po tropotcu — človek pa naj stoj i tu kot kak samotor in naj se uči dolgih deset let. pove tudi njeno kemično sestavo — pozabi pa popolnoma na namen in uporabo rastline — tako da se razume vsaka koza praktično bolj na rastlinstvo kakor današnja veda .4 In od marsikaterega sela je po 2—3 ure hoda d o zdravnika. naberejo korenin poprove mete. da si poiščejo v bolezni pomoči pri rastlinah.

brez nadpastirskega pri poročila veletržcev knjig je seglo ljudstvo po moji knjižici. je neznano zdravnikom in lahko. Po tem svojem spisu sem se seznani l tudi z drugimi »rožarji« in prišel sem na dobra notranj a sredstva za trganje vseh vrst . natisu . da ozdravi tako preprost o sredstvo. tudi spozna samo vešč rastlinoznanec po sliki rastlino . ki stanujej o daleč od zdravnika. naj bi teda j vsi oni. kjer ne pomorejo in je potreba poklicat i zdravnika. za bolezni. kar ste navedli. ki se umaknejo preprostemu domačemu leku . Bo pa še vedno dovolj slučajev. Nebroj pisem je pričalo . Pomagati ljudstvu je krščansko-socialno delo. Beseda k 18 . Dr. kakor sežejo otroci pomladi po šmarnicah . katerim ne pomaga rastlinska veda . Marsikaj. Bog z Vami ! Wargs pri Sargansu. proučeval i staro pozabljeno zeliščno vedo i n nasvetovali in dajali trpečim cena in dobra domača zdravila .5 Župnik na kmetih hoče pomagati s to knjižico revnim ljudem. P. kjer nimajo uspeha komplicirana zdravnikov a sredstva . Brez bobnanja inseratov. velikanskih praprotnih listov in šentjanževe rože . Janez Kúnzle. oktober 1911 . Znan švicarski zdravnik nam piše : Vaša knjižica bo dobra pomoč ljudem. da so pomagale zeli. katerim je pri srcu blagor ljudstva. Kakor solnčni dan je izmamilo ljudi v gore in na trate — vrnil i so se obloženi z butarami hribje rese. — V 10 mesecih smo raz- . ker bi podražile slike zelo celo stvar. Slik nisem dodal. župnik .

ki so pomagali k razširjanju knjižice . Za ljubim Bogom se zahvaljujem vsem onim. 14. če mi pošlje kdo dobre. Janez Kú nzle. župnik . izvodu. septembra 1912 .000. poštene zeli so zopet spoštovane. 6 . tuje zmesi visokega imena so postale sumljive. Wargs pri Sargansu. Bog je blagoslovil moje delo. župnik. . Janez Kiinzle. stare.6 poslali več ko 50. Wargs pri Sargansu. Hvaležen bom. doslej nenatisnjen e recepte. majnika 1913.000 iztisov. ljudstvo se puli zanj . Na slavo Bogu in n a korist ljudstva se tiska knjižica nanovo . Beseda k 180.

mi bilo treba šele učiti in iskati. dečk i bodo pregledovali raje rastlinske knjige . in videli boste. da nam j e razkazoval na naših popoldanskih izprehodih z vnemo i n natančnostjo rastline. patru Ludoviku . povsod sem našel svoje ljube davne znanke . kajti kamor sem se podal. Ko postanej o možje. kjer uporabijo lahko praktično svoje znanje .Nekaj v preudarek gospodom. ki pohajajo prve šole. kako jih bodo kazali pozimi drug drugim in se ponašali ž njimi . profesorjem . ni se . kar mi je koristilo v praktične m življenju več kakor znanje Homerja in Virgila . bi . jašejo vsak svojega konja: ta trati čas z bedastim nabiranjem znamk. drug i tlači travo na lovu za metulji. Dečki. nekdanjemu profesorju botanike v Einsiedelnu. kako bi nagajal drugim . kako pridno jih bodo nabirali i n sušili. Vse svoje življenje bom hvaležen vlé. tretji nabira hrošče. jim ostane ta predmet nepozabljen. A tudi pri nas . Dajte tej želji p o delovanju praktično smer z osnovo herbarija zdravilni h rastlin. polno sladkega sadu. postali veliki dobrotniki ljudstva — neploden divjak b i bil žlahtno drevo. Gospod pisatelj živi v Švici in ima v mislih tamošnje razmere . in ko je opozoril blagopokojni župnik Kneipp svet zope t na zdravilno moč zelišč. nepotrebni h in hitro pozabljenih reči. Opomba prevajatelja . Ko bi gospodje profesorji reali] in botanike razlagali svojim učencem namesto toliko dolgočasnih. raje o zdravilni moči rastlin. ker srečaj o rastline na vseh svojih potih in se pripetijo pogostom a slučaji. Tudi bo manj bralcev povestic. četrt i si izmišljuje.

8

bi bilo želeti večjega zanimanja šolske mladine za rastlinstvo, Imamo v Ljubljani skrbno urejen botanični vrt i n profesorja strokovnjaka, Vrt pa je navadno prazen — Če vpraša tujec po njem — mu ne vé Ljubljančan odgovora . Naša mladina se zanima za vse drugo . Sedaj živeči starejši rod pozna še nekaj »rOŽ« - toda to znanje umir a ž njim, Rastlinoznanstvo blaži srce, bistri um in pomore človeku k samostojnosti . Naloga šole naj bi bila, budit i in netiti v mladih srcih zanimanje za rastline in za nji h stara, tako pomenljiva imena . ' Se nahaja na Ižanski cesti (ob Gruberjevem kanalu) in j e odprt vsak delavnik .

Najvažnejše zeli . Arniko ali brdnjo priporoča vsak rožar, posebn o župnik Kneipp, za r a n e, ker ustavi krvavenje, zabran i gnojenje in pospeši ozdravljenje, Zares presenetljiv je nje n učinek na i z v i njene in vsled tega zatečene ude , P — r i prava : Arničin cvet postavi v žganju za dese t dni na solnce ali na topel prostor — potem odcedi in tinktura je gotova, Za krvaveče ali gnojne rane vzemi tr i žlice na liter vode, za otoke in izvinjenje vzemi tinkturo samo na sebi. l Blaženi koren, zdravje vsega sveta ali žebičnic a (Geum urbailum, Benediktskraut), diši posušena kako r najžlahtnejši klinček . Pripovedujejo, da je blagoslovi l sv. Benedikt ta koren, ki je dobil od Stvarnika moč, d a iztira iz oči, nosu, zob, glave in srca vse, kar ne spada tja . Pozdravi oči, ustavi glavobol, drisko, zobobol in nahod , okrepi srce in stori človeka veselega . 2
1 Arnika je tudi po Slovenskem zelo priljubljeno domače zdravilo . Njena uporaba je obširno opisana v knjigi »Zel in plevel« , 2 Istotam najdeš zelo star navod, kako se pripravi z blaženi m korenom vino, ki varuje jeternih bolezni .

10

Blaženi koren izvleče bolečine bržkone, ker vsebuj e radij, Če se vnamejo živini na planini oči, ji navežej o pastirji šop korenin za vrat in v dveh dneh so oči dobre , Tako izvleče ta koren tudi človeku vnetje oči in drug e bolezni v glavi, če mu ga navežeš za vrat, kar je bilo star e čase obče znano . Toda prišla je puhla veda 18, stoletja , ki je zavrgla vse, kar ni razumela, kot babjo vero, Zdaj , ko je znano, da vsebuje mnogo rastlin radij, je jasen vzro k moči takih zelišč, zdaj so stari zopet v časti in premodri vedeži se vrnejo lahko, v Babilon , Brinj (Juniperus, Wachholder) je zdravilen skozinskoz, les, jagoda, korenina in hib, Brinj segreva, razganj a in čisti . Želodec, pljuča, kri in ves život se pozdravijo ž njim. Zato ga devamo skoraj v vsako sestavo, razen v one, ki so za vročinske bolezni, za vročico in vnetje, ' . Brina brdebitka ali pritlehni brinj, ki raste samo n a planinah, deluje še bolj kakor navadni brinj . 2 Za zastarelo trganje in skrn i no so pogostoma brinjeve kopeli še edina pomoč, Videl sem na lastn e oči, kako so se vzravnali in pozdravili po taki kopel i ljudje, ki so bili že čisto sključeni od teh bolezni, in sice r tudi taki, ki so ležali že pol leta kakor hrastova klada v postelji in so imeli po tri in še več zdravnikov, ki jih nis o mogli spraviti na noge . Spravilo jih je na noge umivanje in brinjeve kopeli . Za umivanje bolnika naj vre voda z brinjem cele tr i ure, in sicer je najbolji sveži zelenii brinj . Bolnika umiva j s to vodo desetkrat na dan, dokler ne dobi toliko moči , da more v kopel . Za kopel namešaj hlojevine med brinj e vino, ker bi bila drugače kopel prehuda, 3 Bolnik naj bo pol ure v gorki kopeli, pótem ga poli j hitro z mrzlo vodo . Kdor ne mara mrzlega poliva o b
Več v knjigi »Zel in plevel« , 2 Več v knjigi »Zel in plevel« , 3 Več navodilo za kopel, glej knjigo »Zel in plevel« .

Za glavobol. v senci ob potoku. kile in škodljive tokov e (fles) . Ko bi vedle žene. Alchemilla Frauenmantel) raste po vlažnih njivah .11 koncu kopeli. vsi. Latinsko ime te zeli naznanja njeno zdravilno moč. ali pa jedo surovega na jesihu in olju. Čemaž sesekljajo in ga uživajo na juhi kakor zdrobnjak. Ženam je ne morem dovolj priporočati . čemaž (Allium Ursinum. bolne zobe. Tako tudi drobnjak. Meseca sušca ga že vidi š poganjati iz mastnih senčnatih tal pod drevesih. (naj vre nekaj časa). ki je bila znana že najstarejšim narodom . pij njin gora k čaj in izmivaj si z mlačno glavo. oči. česen. ki so vse leto bulavi in grin t a v i — vsi ti bi morali ceniti čemaž kakor samo čist o zlato . Device Marije plašček (devetih grbov trava. naj pusti raje kopel. ob meja h in gozdih . česnovko . tvore. čebulo. kak božji dar je hribja resa. . kater e muči trganje. hribja resa. ki deluje za vsako bolezen še močneje kakor njen a nižavska sestra . p o vonju in okusu je podoben česnu . B~rlauch) raste nagosto p o naših planinah . vnetje oči. s kapljicami se tu ne opravi ničesar . na gorah . Glej D . v »Zel in plevel« . usta. ker uživajo radi česen . a precejšnjo porcijo. Resa ozdravi vsako trebušno gnojenje in vnetje. Čemaž je podoben telohu po podobi. Židje so samo zato tako žilavi. Bolehni ljudje. mrzlico. To uživanj e izčisti kri vseh strupenih snovi . prisad. sicer bo dobil še huj e trganje . vsi. Na planinah raste srebrolista planinska hribj a resa. bi se veseli l še marsikateri zapuščen vdovec svoje žene in toliko otro k 1 Naši planinci čislajo bolj resin sok. In to že 4000 let . Je izborna pomoč. Vsaka otročnica bi morala piti deset dni po porodu resin čaj. na h o d kuhaj hribjo reso'. nos. da si i z č i s t i š pomladi k r i.

naj se zateče k resinemu čaju. janež sladki (Fenchel). j e bolj okusen kakor kitajski. Kogar mučijo slabost i. Pijte ga. če bi se bili zatekli starši k hribji resi . dasi imajo dobr o hrano. naj pijejo resin čaj. kumina. notranje ran e po udarcih ali padcu. Izostali bi tudi dve tretjin i o p e r a c i j. Mnogo ljudi umre vsle d notranjih ran. če ni ta nasledek preobilnih obedov al i pretrdega sedenja. Otroci. vpliva pa tudi vse drugače n a zdravje.hem. liter do tri litre. je treba piti čaj dlj e časa . ki uredi in pozdravi vse. ko bi se bili zatekli takoj k hribji resi . Če se počuti š kakor nabasan sod. če deneš vanj tudi jegličevega cveta. p r i s a d . To ohladi vročino in prepreči prisad. . Na rane devaj stolčene sveže zeli.12 bi imelo še svojo mater. Izostala bi tudi marsikaka operacija kile pri mlade ničih in otrocih. če bivaš zapečen in ti sili vsle d tega kri v glavo. če ne več". pretisek. ker umiri živce in prinaša sladko spanj e. se bodo hitr o zacelile. Tako tudi pri Kneippu . ki so slabotnih m i š i c. kobtlja (RoBkiimmel) in peteršilj pomagajo ljudem in živini z a napetost in zabasane vetrov e. pospeši ozdravljenje . grižavo živino in mrtvoudna teleta krmi s posušeno. Resin ča j je prijetna pijača. griži a. in okrepili se bodo. Ako je bolezen že zastarela. Janež (Anis). ki bi ozdraveli.. za mrzlico. zlomljena rebra. obkladki in čajem hribj e rese. Kot krma je hribja resa velike vrednosti. notranji vred. ko bi si pomagale ženske o pravem času in vztrajno s kopeli. če ti prihaja slabo po vsaki jedi. Reso nabiraj od majnika do julija. oslajenega ali neoslajenega . tudi zabuhlos t in zalitos t. izberi si eno al i 1 Pri nas je pravilo ravno narobe : V senci . in pijte ga dosti. posuši jo na solne & in spravi na su. če t e boleva glava — zateci se k tem zelem.

Kuhali so jo na vinu. seme in korenina. na vinu. Uporablja s e zel. Našim prednikom je bila pomoč za zastruplje nje in za pasjo steklino . ki je tam kot redka rastlina v veliki časti . posuš i in zmelje na mlinčku za kavo . spravlja se jeseni . ki razprosti sluz in očisti d r o b . Jaščerica ali vse dobro (Imperatoria. Kdor ima zaslizana pljuč a je pogostima nabode n. mošt ali vodo in uživa z a bolezni pljuč. 13 drugo in uživaj jo redno vsak dan. Divji janež je nasilen kakor kozak. cvete približno kakor kumina in jane ž in se nahaja v velikih množinah po dolini in planini . vino. mu pošlje pest divjega janeža. mleko. 2 Če hoče izpričati indijanec v Dakoti komu svoje prijateljstvo. naj si pomaga z jaščerico. Za uporabo teh važnih zelišč natančni navod v knjigi >Zel in plevel« . postavi za osem dni na solnce in jemlji žlic o na pol kozarca vode . Na vinu ali na kisu namočen izjé d ivje meso in zaceli hitro r a n e . užili in izpili. on izžene z a delane in gnoječe snovi iz grla in dro bovja. prah potresi v gorko jed. če prevre š divjega janeža na vinu. žlahtnik. Meisterwurz ) je dobila ime po svoji veliki zdravilni moči . ki se razreže na tenke obliče. . ozdravi črevesni in pljučni katar. ah kot prah . Za čaj kuhaj zel četrt ure. piješ vino in si izpiraš ž njim grlo . kot čaj. l Janež divji. Raste po planinah. Ta prah se deva potem poljubno v kavo. r i p a v o s t te mine hitro. žabnik (Pimpinella. želodca in črè'ves . Biebernell ) diši kakor kozel. Kuhana na vinu varuje korenina božjea . n a žganju. vino . v žganju (tropinovcu) namoči stolčen o seme in zel. 2 Tako tudi o uporabi divjega janeža za naduho drug bolezni . Uporabljamo korenino. Za nahod zveči korenino.

Za te bolezn i uživaj vsak dan kupico vina. — Na otok vsled trganj a ali s k r n i n e deva] stolčene korenine . da jo spoznamo — kajti vem za mnog o mestnih ljudi. Kdor je oslabel po veliki izgubi krvi in ga mrazi in slabi. poznajo pa zato vse vrste čipk. mulili in grizli od mladega ščeneta do spolzkega 1 Mišja ušesa ali hostni regrat slovi pri nas kot pomoč še z a marsikaj druzega .14 ozdravi m r t v o u d n e. da je ne iztrebijo živali. da mu je prinese. — Korenina vleče vse slabe sokove vas e. da se ga loteva vodenica. ki je venda r dobrega srca in bi dal v slučaju potrebe svoje življenje z a soseda . (žagalica. . pomag a torej za voden i c o in izčisti želode c . res. Zakaj je dal Bog tej rastlini njeno pečenino? Pred vsem gotovo zato. Urtica dioica in urens . Živina se pas e rada na regratu in ima po taki paši ali krmi dosti mleka . da se mu z a p i r a voda . naj uživa ščepec prahu te zeli na jajcu . Hostni regrat ali mišja ušesa (Hieracium. ali naj ga nagradi tudi pošteno za trud. Glej »Zel in plevel« . izvleče tore j bolezni. na katerem je prevrelo po l pesti korenine — s takim vinom si izpiraj usta in nehal e bodo bolečine zobovja .l Kopriva žgoča. Habichtskraut) raste na kamnitih tleh planin. G r i n t e in kraste po životu izpiraj z jaščeričinim čajem. žene silno na p ó t. juhi ali na mleku . Kdor ne more sam v planine po jaščerico. kajti jaščerica se drži prsti kakor skopuh denarja . Ob kužnih časih so si je navezovali ljudje za vrat . — Kdor čuti. Hostnega regrata je več vrst. Brennessel) je podobna osatnemu ropotaču. a vse vrste imajo iste zdravilne lastnosti. naj naroč i pastirju. ud o b e ali proti n — naj uživa čaj ali prah mišjih ušes na vinu. cvet je podoben p o barvi in obliki jajčarjevemu (Leontodon) . korsetov in dišav — drugič pa zato. okrepil se bo vidoma . ker bi sice r glodali. ki ne poznajo razen koprive nobene rast line.

Kuhana zelena kopriva ohrani prašiče zdrave . dokler ne cvete. . in si ohlade s pečenico pekoč e bolečine. o cvetju pa jo razloči vsak otrok . ki se bičajo s koprivami. se nared i tako gosta in spolzka žolica. starim možem ustavi koprivin čaj mahoma grozne bolečine. ven dar poznam ljudi. kar ji izčisti želodec i n čreva.) — Če kuhaš koprivo dve uri in pustiš. tudi tvore v želodcu in črevih. Korenina. Pečenina pa je deščica s tako jasno napisano prepovedjo .l Zunanja uporaba koprive ni ravno priljubljena. je najboljše sredstvo. ki jih povzroča zaprtje vode in prisad v mehurju. nji in takemu se moramo približati samo v glacerokavicah . da jo razume vsaka koza . pivka (Lamium. da postane. če j o uživaš nekaj časa. Nabira se kopriva ob cvetju in suši na solncu . Kopriva je slika razburljivega človeka. želodec i n čreva. Ta žolica je čudovito hladilo za prisad na nogah in z a o p e č e n i n e . kuhana na jesihu. Kopriva mrtva. ker bi se jim zdela kakor sama čokolada . Zel pozdravi pljuča. da je ne moreš razrezati .15 polža vsi na nji. najbolje so bele in rumene . Vobče hladi mrtva kopriva vroč i n o i n prisad. Je tudi dobro čistilo krvi . d a rastejo lasje . (Dolgo in večkrat . rumene in pisane mrtve koprive. — Za živino je kopriva poglavitno zdravilo (poleg brinja) . Za te bolezni jo kuhaj s tropotcem in brinjem do mehkega in jemlji večkrat na dan požirek gorkega čaja . Kopriva je vsa porabna — od korenine do semena . Ženske naj j o uživajo za pekoče bolečine v drobu. So bele. Taubnessel) je popol noma podobna žgoči koprivi. ki s e pozna na rdeči. rdeče. pekoči vodi . kadar ji h mučijo bolečine trganj a. ustavi g r i ž o pri živini in ljudeh . posušeno žre živina zelo rada. Več o tej in drugih vrstah kopriv v knjigi »Zel in plevel« . Čaj se kuha 15 minut.

krast in drugih mokrotnih in suhih izpah k o v. vse vrste trganj a. Največ moči ima smrdljiva krvomočnica . Kresnica. babji zob. grižo in mrtvoudje telet. nas uživa kresnica velik ugled. To je zel. vendar ublaži najhujše bolečine . bodisi da je radioaktivna ali na drug način obdarovana s tako močjo od Stvarnika . da ne . ki vleče bolezn i nase. nogah. Treb a se je kopati včasih po cel mesec. posebno za oči. Za sluzno in tiho mrzlico kuhaj krvomočnic o in daj bolniku piti . Kuha se zel in uporabi voda za gorko kopel . kajt i njeno cvetje. se uporablja bolj na zunanje. posebno če je boleze n že dolgotrajna in zelo huda . vode n i c o . kuhano na vinu (cvetje vsebuje salycl). močvirski oslad (Spirae a ul marYa. Za mazilo se prevre krvomočnica na svinjski masti in maže izpahke . bolečine v želodcu. tudi naš roženkravt ali marva. mrzlica ga bo pustila v treh dneh. živčno vnetje v licih. Gotovo je. 2 Drugi vele. 4 Pri. kakor sem izkusil sam . Več v »Zel in plevel .16 Krvomočnica smrdljiva (kurje mesce. 4 P. Natančneje v »Zel in plevel« . vnetje oči. v ledvicah. Storchenschnabel). otok udov — pri ljude h in živini — če navežeš zmečkanega zelenega kurjega mesa (pozimi suhega v vodi namočenega) . Geranium Robertianum. Tako moč imajo pa tudi druge vrste krvomočnic. da nehajo hitro hude bolečine v grlu. da je poznalo ljudstvo nekdaj bol j njeno veliko zdravilno moč. 3 Natančen navod v gori omenjeni knjigi . vendar ne prija ravno želodcu. 1 Če ne izvleč e krvomočnica ravno vselej popolnoma bolezni. Ivana zle moči.omaga zares. oto k dlesni. medvedovo latje. WiesengeiBbart) raste po jarkih in po stoječih vodah. To je znak. Tudi živini navezuj krvomočnico na vnetja in otoke . kajti dasi ni ravno strupena . ker odganja na večer sv. . 2 Najbolj znana pa je krvomočnica kot zdravilo l i š a jev. ustav i hitro mrzlico. divj i roženkraut. Na rane devaj liste. Ta zaničevana stelja pa je čudovit dar božji.

Najbolj učinkuje drobna stvarca. Vse te zeli imajo oblast. ižepica. Živini nasteljaj z mahom ali obveži jo ž njim . kar je nezdravega. ki imajo krče. 2 Zdrav . udobolje. timijan nam naznanjajo s svojim močnim vonjem svoj o zdravilno moč. da izženejo i z človeškega in iz živalskega telesa vse zadelan e tokove in da izločijo. Navadni mah kuhaj glistavim otrokom nekaj večerov zaporedom a na mleku in ročno in točno bodo odšle gliste . ki raste na hrastih in topolih. klaš. Tako vidimo.3 Praprot (podlesnica. Praprot izvleče vse te reči in daje bolnikom slade k Več o mahovih v gori omenjeni knjigi . Mah. navadna meta. in piješ vse leto po malem tega vina. to bo ustavilo najhujšo g r i ž o. 2 kakor žlahtna meta. povečaš njih učinek . Kneipp priporoča prevreti očec na vodi in si izpirati ž njim oči . — glavobol . Euphrasia. ščipanje in napetost izpij po 1—2 čaši gorkeg a metinega čaja. Augentrost) je bi l ljudem znan še pred Kristusom kot krepčilo in lečilo oči . pomagajo tore j skoraj za vse bolezni. mažurana.. 3 Več o tem v »Zel in plevel« . vodna meta. očec (smetlika. ž njim. da kipi. Aspidium filix m . Za hudo vročic o. 17 Mah je staro zdravilo . prikla. Farnkraut) je najboljša postelja za ljudi . Ge prideneš teh zeli drugim zdravilnim zelem. melisa. Kuhali so ga na vinu in ga pili. materina dušica . glistna podlesnica. zel . ki raste na kamnih in naveži — vročina bo hitro minila . Kneipp priporoča to zeliščice tudi za želodec. trganje po zobeh in p o glavi. . če jo vržeš v kad ah v sod mošta. vnetj e. glistnica . da je ustvari l Bog tudi to zaničevano rastlino nam v korist i Meta poprova (Mentha 1 Minze) in vse njene sestr e in sorodnice. 2 O različnih lastnostih in uporabi vseh teh met glej : »Zel i n plevel« . kuhaj na vinu ali na moštu . preden so šli spat . prisad — bodisi pri človeku ali živini — vzemi mahu .

da pokrije in postavi za 6—8 dni n a sobice ali na topel kraj. ima skoraj čudovito moč do gori omenjenih bolezni . del praproti in 3/ vina. Naglušnost . ki tehta včasih po 2 kg . Naj težje krčne in u d n e bolezni izginejo. natlačeni z zeleno praprotjo — še boljš e bo.) Pozimi si pomagamo s praprotino tinkturo . dokler imaš v sob i praprotno steljo . črne pičice na spodnji stran i lista. obkladek vzame prisad iz nog tudi . (Razen enkaliptovega olja . naredili bi tako drugim korist na zdravju .) Velika praprotina korenina. Praproti si deni v obuvalo in ne boš čutil trud nost i. Torej naj bi tlačili sedlarji v žimnice praproti namest o morske trave. deni jih v steklenico in nali j nanje toliko špirita. (Uživa se v mali meri. Za krče v nogah in v mečih pomaga tako j praprotin list. izgine polagoma. Kadar nastopi nagloma trganje v udih. če si zavežeš v žakljiček praprotinega semena in nosi š v ušesu. če si koplje bolnik 8—14 dni noge v koreninini kopeli. izganjajo glist e vseh vrst . ki je posledica prepiha in prehlada. še boljša je celotn a kopel. bolečine v kolkih. v grčah. (Seme so drobne.) .18 pokoj . če ga navežeš na meča . Potem odlij špirit. otok v sklepih. hiti po šop zelene praproti in naveži na boleče mesto — izpočetka bo bolelo. tudi najmanjše. Vse vrste praproti. ki izvleče vse zastarele bolezni. da beže milje daleč od nje. sebi dobiček . ne da bi se ozrle in jih tudi n e primarni nobena prijetnost več nazaj. Priprav i se : Razsekljaj zelene liste. č e spiš na blazini. ki je postal praprotina tinktura. ki je več vredna kakor vsa druga uti rala. Poleg tega se boje bolhe in stenice praproti tako . Na jesihu kuhan a korenina izžene vsako vrsto golše in omeči otrdel e ude če jo utiraš . še bolj — potem bo izginila bolečina . če .so noge že pomodrele in črnikaste.

ki napajaj o vsak dan svoje telo s prekipelim žolčem in si prikličej o s tem mnogotere bolezni . (Vs e vrste pelina . 2 uri žličko čaja. Wermut) je zelo zdravilen. Če deneš šop zaspanca v znožje postelje. ki so žolčni. žoltenične ženske. posebno lisičje k ali zaspanec .l Voda.. ker je prehud. ker razloči to zdravilo svinčeno belilo . Slikarji naj bi jemali. Če je kdo zelen kakor sirotka. c o in odganja gliste . suh kakor preklja i n če peša vidno na telesu in duši. ki rast e po gozdih. Na zunanje se rabi pelin za kraste. opešano prebavo . da je pisal o nje m že pred 2000 leti poganski zdravnik. žolten i. Pelin prevri na jesihu . in zadostuje n a dan po 6—8 žličk pelinovega čaja. ker vsebuje ta rastlina radij .) Pelin se opari s kropom ah prevre na vinu . bledico. vzam e krče iz nog in prežene vsako vrsto mrčesa pri ljudeh i n živini. vsak dan po 1 -2 žlički peli novca. Pomaga tako ljudem. Pomaga za slab želodec. da je pelin posebn o dobro zdravilo za hudobne.19 Najboljša vrsta praproti je orlova praprot. pomanjkanje veselja do jedi. včasih tudi vodenico. Pelin (Artemisia ab. kakor praprotina korenina. izmivaj s tem jesihom (ki ne sme biti prehud) kožo i n 1 Več v »Zel in plevel«. 2* . Na tak način. jemlje se samo po žlički. grinte in p e t e h e pri ljudeh in živini . deluje n a krču podvržene noge tudi gozdni mah. ti izvleč e takoj krč iz nog — gotovo zato. naj poskusi s pelinom . vsaki. na kateri se je kuhal lisičjek. Gorko vino s pelinom ustavi š č 'i panje in k o liko. toda za to bolezen ga je treba piti nekaj časa. po šotnih in drugih goljavah in se goji tudi p o gosposkih vrtih . toda brez sladkorja .

to le tedaj . Dveletni deček je bil medel in bled. kar je ostalo še po desetem dnevu . 3. naj si naveže tak obkladek na čelo. je prebavljal redno in j e postal sčasoma tako lepe kože in trdnega zdravja. Tako vidite. da nastane iz njegove pljučnice jetika. želodček m u ni prebavljal . meglene in opešane oči izpiraj s pelinovim čajem . da n e doraste. da se je čudil zdravnik. in spal bo . Rdeče. Zda j pojdi in zasadi pelin na vrt in zahvali Onega. kakor je dušni pelin zdravilo za dušo . je dobil veselje do jedi. 2. Nato sem svetoval staršem. ker je bolan na jetrih že od rojstva. umrje od jetike. Mladenič ga je pil vsake pol ure žlico in kmalu je nehal bljuvati kri in dobil je veselje do . Zdravnik j e izgubil upanje. Mladeniču j e rekel zdravnik. N a enak način je bil umrl njegov brat. in sicer ne samo za želodec. Kdor nima s p a n j a. ampak tudi za čiščenje pljuč . Obupanim starše m sem svetoval pelin. navadno naročam čaj samo po žlici. ki ga j e ustvaril tebi v blagor ! Neki praktikus mi piše : Rad dajem pelinov čaj. in ponovi l je svojo sodbo nad dveletnim . rekel je : Če ne umrje otrok na pljučnic. Črez štirinajs t dni je bil otrok zdrav. Naj vam navedem nekaj svojih uspehov : 1. Že polletnega je bil obsodil zdravnik. Jaz sem svetoval tudi temu vsako uro žličko pelinovega čaja. Triletna deklica je imela pljučnico in vročino 4 0 stopinj.20 deva] obkladke . je jedel za štiri in je še zdaj vedno zdrav . kadar hočem doseči naglo posebno močan učinek. Svetujem tudi za pljučnico pelin. da je grenki pelin zdravilo za telo. torej vsako uro žlic o ali požirek . kadar gre spat. da dajej o otroku vsake pol ure žlico pelinovega čaja . Toda le po redkoma naročam pelinov čaj po skodelici. žajbeljem za iztiranje škodljivih snovi. in ko ga je užival štirinajst dni.

ampak odpadek dozorelih zeli . ne da bi bila mladeniča preveč oslabila. Pravo šentjanževo rožo spoznaš na njenem soku . in »Zel in plevel« : kopeli. senožetih in planinah . Crez 20 minut ji. po preteku dveh u r dve žlici dobrega vina . po jasah.. najslabša je vrsta. 4. naj boljša je planinska. Črez osem dni so jo peljali v bolnišnico k operaciji. . Zdrob planinskih senožeti je mnogo boljši nego je zdrob dolinski h travnikov ali mlak. Seneni drob je pomoč za vsako zastrupljenj e krvi in za otoke. Opomogla se je nekoliko . naj pomeša te i n imel bo lek. Sv. Bolnici dam dve žlici čaja — in glej! ostal je v nji . Pljučnica je minila. Dekle ni moglo obdržati v sebi ne zdravil ne jedi in je bilo že tako mrtvaško. Zdravnik je izjavil. katere je treba razgnati . ker so se kazali znaki bližnje smrti. Naročil sem. Da izkuhaš zdravilno moč iz zdroba . Te zeli je več vrst. d a sem si mislil. boljši od vsakega senenega zdroba. mora vreti dobro uro„ l Kdor ima 20—40 zdravilnih zeli. Johanniskraut) raste po solnčnih bregovih. Priletno dekle je izgubilo skoro vso kri in je pa dalo iz omedlevice v omedlevico . Janeza roža (J[ypericum perforatum. l Več glej »Naša zdravila« : Zastrupljenje krvi. da skuhaj o čaj. Narob e delaš. ki raste po močvirjih . Vzel sem s seboj pelina in sem naročil. Zjutraj je že izpila čašo mleka in p o preteku štirih dni je mogla uživati eno izmed štirih zdravnikovih zdravil. dam zopet dve žlici. Od tedaj je zdrava . na zatrznjenih njivah . d a je njen položaj zelo opalen. da ne bo preživelo drugega dne .2 jedi . kajti v štirinajstih dnevih je šel zope t na delo . če preseješ zdrob — kajti njegov prah ni smet . da ji dajejo vsake pol ure po žlici pelina in vsak o uro po žlici vina . Poklical i so me ob devetih zvečer.

. dokler ne pordi olje . če staviš nanjo v rdečem olju namočene krpice. želodec. izčisti p l j u ča. Olje deluje . Janeza ali rdeče olje . Če je vod a krvava ali rdeča. notranji p r i s a d. vzemi vsako uro požirek tega čaja. vsejal pod vsako podnebje. ledvice in mehur. za koliko uživanje . je to zdravilna sv. deni ga v laško olje in postav i steklenico za deset dni na solnce. Vsaka rana . Znano je sv . Ljubi Bog j e posadil tropotec na vse travnike in brege. Wegerich) je zaničevana zel in je vendar prva in najbol j pogostoma se nahajajoča zdravilna rastlina . Pripravi se: Zmečkaj nekaj pesti cvetja. k i pomaga pogostoma tudi za ščipanje in k r v n e krče .22 Zmečkaj med prsti komaj razcveteli cvet in če se pokaže sok. V Švici je približno sedem vrst tropotca in vse te vrste so zdravilne. sedem bratov istega korena . daj ji parkrat po žlički olja . Janeza roža. Čaj cvetja in listov očisti glav o. Tropotec. truskavec ali žabinec (Plantago . Potem dodaj zopet par pesti zmečkanega cvetja. če postaj a po kotih in poveša rep. reza ali odrgnjenja. pripotec. postav i posodo nazaj na solnce in ponovi to tri. raztrosil ga j e na vse poti. Najbolj navaden in najbolj zaničevan je široki tropotec (žličnik . daj ji. rdečega olja in kmalu b o zdrava . Torej naj bi bilo to olje v vsaki hiši . 1 Več v »Zel in plevel«. se pozdravi hitro .do štirikrat. bodisi od ubodca. Če napadejo ljubko malo Miciko krči ali drapk i (božjast). ublaži hipno vsako bolečino opečenin in oparenja . rdeč kakor kri. Za hipno in splošno trganj e pomaga utiranje olja. Ustavi vsak n o t r a n j i ali z u n a n j prisad pri človeku in živini. če ima poštena in pridna kokodaklja piko ali . tako da ga ima š vselej pri rokah. dokle r ne postane olje živordeče .

ribje olje. podoben je ubogemu dninarju. ki imajo slabo kri. Ta sok vlij v vrč e ali kadi in postavi v klet. malo krvi. Je izvrstno sredstvo tudi za b o Iečine zob in tako prijetna pijača. ki je najboljša vse h vrst. ki imajo po vse leto različne izpahke in lišaje. slaba pljuča. Pri nas slovi najbolj suličar. emulzij e in druge drage stvari . pol vode) in kuha j tri ure. Priprava : Deni v kotel zelenega ali suheg a tropotca in eno ali dve pesti brinjevih jagod ali zeleneg a brinjevja. 1800 metrov . potem precedi. ki so podobne suličarju. najvišja in najbolj priljubljena vrsta se imenuje planinski tropotec.23 Plantago major). na to vlij vode (pol tropotca. ki je slabotnejši od prvih dveh. Od tropotcev v nižini je najboljši navadni ali širok i tropotec. krvi in želodca . so hripavi in ostanej o suhi kakor koza. ki pešajo vkljub obilni in dobri hrani. Tropote c spravi otroke na noge. Malo slab* deluje na bolezni travniški tropote c (žilnik. ker mu jemlj e baje preveč prostora . in je boljši kakor otročja moka. zel . l Za rabo je ves tropotec : seme. deni v vodo naravnega sladkorj a in kuhaj 2—7 ur — kakor ti je drago . kolikor se komu ljubi . Nobena druga zel ne čisti tako kakor tropote c p l j u č. Bolje se godi podolgovatemu tropotcu (suličar. Pije se na tešče in tudi sicer. katerega pa kmet ne vidi rad na travniku. ki ima malo boljše stanovanje . slab glas. raste pa šele v višini. ki čist i jarek in voli vlado. sam pa ne pride nikdar do vlade . cvet. ki kašljajo venomer. ki so blede kože. torej je priporočljiv vse m ljudem. Plantago media). da jo je treb a skrivati pred sladkosnednimi otroci in osami . V goratih krajih se nahajajo še štiri vrste tropotc~ . tudi če bi jih postavil v maslo. ima p a lepšo obleko in je priljubljen . korenina. Plantago lanceolata). .

Jegliči ali trobentice (Primula odo . grize ali izpira usta s čajem) . samo je treba. Tako zdravi tudi pik žuželk. ki prežene golše in brada v i c e . da se list i posušijo dodobra na solncu . Lčwenzahn) čisti kri in izganja zadelane in nezdrav e sokove iz telesa . Lapuhov cvet (Tussilago farfara) je rumena glavica . ker je nekoliko strupen . Kneipp hvali jegliče kot pomoč za protin. Pije se čaj . ugriz kač in drugi h živali..' uporablja se cvet in mladi lističi . če jih uživaš dlje časa . Zdravilne so vse vrste jegličev. Ta cvet kuhaj in pij za kaše 1 j . Več v knjigi »Zel in plevel«. Boljše pa je. ki se razvijajo majnika in so pri planinskem lapuhu veliki. glej kašelj . Kuhaj regrat pij vodo ali uživa j salato. Treba je nadaljevati tri do štiri tedne. tudi psa . udnico. kakor dežnik . Njih čaj je zelo dober za k a š e l j. najboljši pa so planinsk i jegliči. Navadni regrat (Taraxacum opp .24 Na zunanje pomagajo vse vrste tropotca za zobobo l (se drži v zobu. Sok se zmeša z jesihom in namaže. preden greš k počitku . ki se pokaže zgodnje pomladi ob potokih in na ilnatih tleh. Še boljši so veliki lapuhovi listi.) dajejo okuse n in prijetno dišeč čaj . boljš i kakor navadni so živo-žolti.. Schneeglč cklein ) ima v svoji korenini sok. božje — pomagaj o pa jegliči samo. noričica (Leucoyum ver. Dišeča vijolica je izboren lek za oslovski k aš e l j. če jih kuhaš na vinu i n piješ. . Pozdravi tudi kakor arnika vse rane in opraske. Piti se ne sme . Pomladanske zdravilne zeli . če ga zmečkaš i n navežeš . Zvonček.

bi pomagal hitro koš jaščeričinih korenin . Tudi zlatica (Rànunculus. Znana je gorčičina moč.25 Obkladek lapuhovih listov je neprecenljiva pomo č za prisad. pekoče rane in otoke. Tudi korenina divjega janeža ima tako moč . ušesnih bolečinah . če se vleže krava z vimenom na zlatico. Rastline. Posušene namoči. da izvlečejo bolezni. HahnenfuB) je planšarje m znana po svoji vlečilni moči . Tako nas je obdal Gospod kroginkrog z Teki in je dal zelem in cvetju. V hlevih. kozja pogačica . imajo moč . kakor pri zobobolu. Jaščerica vleče tudi bolezni nase. jaščerica . poprej v vodi. ji zateče vime . tedaj se dene na boleče mesto kos gori omenjenih koreni n ali glavic (surove in zmečkane) in kmalu mine najhujš a bolečina . Če nastane kje na telesu bolečina. kjer nastopajo kljub snagi in redu vsako vrstne bolezni. Vse rastline. Tako pomaga tudi ravno odrezan peteršilj . če jo nosiš pr i sebi. Na izvin] ene in izpahnjene ude navež i hitro pest listov . surov krompir. oguljen e in zabrenkle nog e . . Torej uporabljajo tudi zlatic o kot vlečilni obliž. ki izvlečejo bolezen. ne da bi se po kazal kak otok. Liste zmečkaj in naveži. Tako česen. čebula. česnovka. ki imajo v sebi jedek sok. zat o devajo večkrat gorčičin obliž na boleče dele života . korček. da izvleče bolečine. sadu in koreninam zdravilno moč. Znani dragi amerikanski obliž ima v sebi take tvarine .

njih korenine gredo doli do pekla in doraščajo vedno . raz prosti zatrdeli sluz. ki je majnika vs a polna belega zvezdičastega cvetja . . Kjer ne more razbrat i gospodar. jo kuha in pije. Kaka trava je to? K l o b č e v e c i n p h. ki je vedno bolehala. kajti večina plevela ima zdravilno moč v sebi . grižo) . je sveto val star kovač. naj ji dá tri dni metine vod e 1 Pri nas je slak odvajalno sredstvo . Slakovi so osovražen plevel . Zakaj je ustvaril ljubi Bog toliko plevela. Star zdravnik je naročil možu. si je narezal a trave. da naj odčehne vsak dan pest navadne t r a v e.i k a (Selerantus in Triticum repens) . To zelce varuje njivo . da ne izhlapi vlaga iz nje. kaj je bolni živini. da čistita izborno ledv 1. da jih ima. Ta plevel je neprecenljive vrednosti z a živino in človeka. Ne moreš jih izrvati . vedno pri' rokah . A ravno slakovi so izborno sredstvo za mrzlico in ustavijo vsak notranji prisad (n. meči in čisti.26 Zeli in plevel . hoče š nočeš. Ženi. da se mor a človek vedno truditi s plevevjem? Gotovo ne iz nagajivosti. Zat o jih je nastlal ljubi Bog človeku na pot. katero je pomulila. če ga deneš na rane. jo. ki je bil bolan n a zapeki. Druge njive je prerastla močno dišeč a poprova meta . vendar sta bili 3000 let pri zdravnikih na glasu . vitice ovijajo zelišča in jih vlečejo k tlom . Obe travi sta plevel.c e in mehur in da sta po moč za vsako vodenično bolezen. da naj vpraša svojo sivo mačko. in to je pomagalo . pr . ker odpira vse notranje tvore. jih ohlad i in pospeši celenje . Žena je pazila na svojo mucko. To vesta celo mačka in pes i n grizeta včasih travo . Kakor zelena preproga pokrivajo pomladi kurj a črevca (Stellaria) marsikatero njivo. je kuhala in pila nekaj časa in je ozdravela . s čim b i si pomogla .

Kačja preslica na njivi je napota in križ. Najhujše bruhanje krvi in k r v o t o k ustavi presličin čaj hitro. Loboda (Atriplex) je siten plevel. Župnik Kneipp naročuje preslico za vsak o gnojno rano. izvleč e dosti strupene sovod i. potem ko je vzel en sa m presličin sopar . Omelica je po zakonu prepovedan in preklican plevel. ne dá s e iztrebiti. je živini za krmo. kako je ozdravel 86 leten mož. ko bi si bile nasušile in kuhale nadležni plevel . za kamne v mehurju presličin sopar . Župnik Kneipp je ne more dovolj priporočati ženam . izganja gliste in žene na vodo . Sam sem videl. Pa koliko plevic je že v krtovi deželi . če pa deneš zmečkano zlatico na kožo. Kdor je dobreg a želodca. skoraj hipoma . Vsaka trava. dasi jo je izročila jezna plevic a že tisočkrat zlomku . deluje kakor gorčični obliž. jetra in mehur. kjer se je zarastla. in živini se bo povrnilo hitro zdravje .27 (čaja). ker je nekoliko strupena. je zdravilo z a ledvice. odjé bradavice in prejé a s I o. naj si je le skuha in jo pije — očisti l a ga b o hitro in močno. uredi vse nedostatke v krvi i n odpravi belo perilo . Zmečkaj g a in devaj na rane. Osat je tudi velika nadloga poljedelca . Čašica omeličinega čaja ustavi k r v o t o k. c e. potem suhih kopriv z brinjevimi jagodami. ki je grozno trpel vsled kamna. Vsak živinorejec bi mora l nabrati za zimo mete . dasi pomuli . Živina nima skoraj nobene gliste. a kljub vsem postavam še vedno tu. ki bi lahko še živele. prisad. Zlatica je nadležna kakor sedem beračev vkup . torej je dobra vsem zakrknjenim grešni kom in zapečeni živini . čiraje in osji pik . Trave . Za uživanje ni.

l . dasi leži na vlažni travi. ki se stavijo v vodo z a kopanje . pelina ali rdeče rese . Vse to se kuha 3 ure . a nikdar ne več kakor tri na teden . ki so bile primerne bolezni. protin in bole čine v kolkih so brinjevina. otročnice. p a ne kupujejo moje zeliščne knjižice. naj pijo tedaj preprost i in revni to okusno pijačo in naj se pozdravijo ž njo . Posebno deluje pirika na ledvice. Živina nima trganja .28 nebroj z blatom poškropljenih trav . 3. senen drob. koprive . Treba jih je o d 7—30. Župnik Kneipp j e uporabljal za kopeli zeli. Za pešanje moči. Za lišaje in i z p a h k e kopeli krvomočnice . Če bi jo poznal i ljudje. pole g teh pa nebroj drugih rastlin. ki stočejo vs e leto. Slabotne osebe naj vzamejo po prvi ali drugi taki kopeli kopel hlojevine . ki so prestali hudo bolezen in so še poln i nezdravih sokov. zato naj bi uživala povsod čast. ki so prestale težak porod — vsi ti naj si kuhajo vsak dan pirike in jo pijejo s sladkor jem. Količina kopeli se meri po bolezni . Ljudje. tako tudi za slabotn e starce in okrevajoče so najboljše kopeli hlojevine : Zelenega borovega igličja naberi in kuhaj (najboljše so igl e rušja ali [pritlehne planinske] bore) . ljudje. pač pa se umakne kopelim . Priprava kopeli in poliv kakor št. arnika in praprot . Kopeli. ker pospešuje trav a delovanje ledvic in je izvor vseh udnih bolezni v ledvicah . Kopel traja po l ure in je topla — po nji je neobhodno potreben mrze l poliv . Marsikatera bolezen se ne more odpraviti z uživa njem zdravil. l . Rimljani so že poznali moč brinjevih in resinih kopeli. Za zastarelo trganje. ki so bledi in utrujeni. točili bi jo v prvih hotelih knežjim gostom. Ta pijača je tudi posebno dobra . . 2. Ravno zato.

Za voden i č n e bolezni kopeli preslice . Za bolezni v trebuhu. 2 . zeleneg a brinjevja. Na žrjavico deni 3 pesti brinjevih jagod. kopeli morajo vreti več ur . pišejo tudi vsem mazačem od Londona do Pariza. kopeli hribje rese . To ponovi. so negotov e hoje kakor voditelji pobite stranke po volitvi. Taki ljudje letajo vedno za zdravniki in so teh velika podpora. da s e bo potil. zavij bolnega hitro vanjo. v glav i jim razbijata bolečina in vročina . ki nastopi včasi h in nagloma . so žive cvileče orgle. kolikor mogoče. in če spijo. ki imajo 365 registrov in včasih še spremstv o orkestra. gnojenje . Mnogo je takih. in 6. vsa k dan . čez stol razgrni volneno plahto . (3—5 dni zadostuje za ozdravljenje. Jed jim ne gre . a so ven dar vedno bolehavi in podvrženi slabostim. . Ko so zgorele jagode in je plahta poln a dima. 3. 5. zaprti so kakor peklensk a vrata. V ta stol postavi lopatic o polno žrjavice ali železo (likalo). kopeli praprotine korenine . Za krče v mečih in nogah.. polno hudih sanj . Suha brinjeva kopel. vnetja. včasih je dovol j samo prva kopel . napolnjeno z žrjavico . najboljša klobasa jim ne diši. Št. Spati ne morejo. pokrij ga še z drugo. Je najboljša pomoč za trganje. je njih spanje nemirno.. d a moli drugi stol noge navzgor. ali še bolje. 6. O b koncu vsake kopeli dobi bolnik mrzel poliv .) Zdravi se pomladi . če je potreba. ki ne polegajo po postelji. krčne žile . Sicer mora biti kopel topla in sme trajati 20—30 minut . tokove. Tačas naj gr e bolni v posteljo. na prsih in v želodcu jim leži kakor kamen. Postavi dva stola drug na drugega tako.29 4.

Zdravi se s smokvami. Te zmesi deva] pest na liter vode. kuhaj. babčevja . kosmulje in sadnih dreves . kakor je konstatiral župnik Kneipp po tridesetletni izkušnji . bukve. Vzrok 50 odstotkov vseh bolezni je zapeka. ne deluje nobeno zdravilo. potem malo odganjkov smreke. da bi ozdraveli. mecesna. lesnike . Se osladi po volji . Nekaterim se vležejo v želodec. Če se ne odpravi zapeka. Gazi ali duhovi. da so napeti. bo cvetela in sijala kakor da bi bila srečna nevesta . ki so bili popolnoma na koncu . črešnje. hrasta. bolezen se povrne kmalu . ki odhajajo navadno z blatom in z vetrovi. malin. Tam naj nareže odganjkov vseh vrs t trnov : belega trna. sirotkasta barv a kože se bo umaknila rdečici. dokler vr e in dajaj bolehni osebi po liter ali dva te vode na dan. kakor je treba. jasenice in nekaj odganjkov grozdičja. grobar bo del svojo motiko v kot. in če b o dokončala zdravljenje s kopanjem v hlojevini (5. gredo takim zaprtim ljudem v glavo. črnega trna.do 7krat) . ki ne hodij o redno vsak dan na stran. topola. bolezni v očeh in drugo. šipečja . pritisk v glavi in napetost života bodeta izginili.30 Če imajo taki ljudje resno voljo. Jed bo dišala. Zapečeni ali zaprti so vsi oni. na prsi in spodnji život . Da bo deloval čaj. imajo pa pr i tem bolečine in trdo blato . Ta čaj čisti in izčisti ves život in je popravil in ozdravil že ljudi. Drugim zopet . d a jo pije pomalem . kopin. Taki ljudje tožij o vedno. na j se zdravijo spomladi 8—14 dni na sledeči način : Jaka ali Janez naj vzame koš in nož in naj gre v bližnje grmovje . g a mora uživati bolehni 8—14 dni . ali ki hodijo sicer. povzročaj o glavobol. da jim je tesno pri srcu . in če si se tudi ozdravil navidezno. Prej tako bleda in klamajoča Urška bo zopet mogočno vladala v kuhinji nad lonci in kozicami.

Glej hrast . Otrokom razsekljaj smokve na drobno . Zreli želod suši na solncu. . čaj 1 e s k i n e g a listja . Ta kava je napram pusti ječmenovi zelo okusna .) Čaj drevesnega mahu. naj se ogiblje kakor kuge č o kolade in kakava. opusti z a nekaj dni uživanje. 1 Več v »Zel in plevel«. Kako se naredi to ? Vzemi vsak večer 8—10 navadnih suhih smokev al i fig. Pristavi želodovo kavo z vodo na ogenj. Te smokve použij zjutra j na tešče in izpij tudi vodo . Smokve so polne drobnega zrnja. posuši ga do kraja na peči in semli na kavinem mlinčk u prav kakor zrnato kavo . delujeta zopet redno in točno . umij jih v mlačni vodi. želodec in čreva. roke in noge. (Za človeka in živino . čaj k o p i n i n i h listov. Kdor biva zapečen. da jo smeš dati brez skrbi otrokom .31 se zapro gazi v podobi seči v hrbet. da ga trie . čaj listja mladih trt. želodova kava . najmanj škodljivo sredstvo za redno odvajanje je. če ni še prav suh . da jih pokrije. to zrnje postrž e sluz iz želodca in črev. Pomoč za grižo. močna in tako zdrava. in ta k človek toži. čaj zelenike (pušpana).1 Župnik Kneipp priporoča želodovo kavo kot naj boljšo in najbolj redilno . deni jih v kupico in vlij nanj e toliko mrzle vode. sesekljaj ga. Če bi dobil po smokvah prehudo letanje. da se zdravi zapečeni mesec ali dva s smokvami. dokle r mu ne odpadejo kapice. Najboljše. očiščena ne snage.

Otok vsled bolečine Ne da bi te kaj uščipnilo ali ugriznilo.' Druga pomoč je po mlakah rastoča trava. Potatilla t. začno zatekati noge. Ruhrkraut) sta tudi dobra pomoč. je sicer hudo. zvečer boš videl. .32 Pomaga tudi.) To sem sam izkusil v slučajih. Drugim zateče naročje . se bo ustavil a bolezen. Če imaš notne. če ješ surovo listje kopine. Planika (Edelweif3) in njena sorodnica gri'ževnic a Gnaphalium. Kriva teh kurjih nadlog je samo ošabnost . a ni nevarno . tanke noge . (Eriphorum. Najboljša pomoč pa je krvomočnica (ali srčna moč . Kmalu se raz leze otok. Ne ustraši se tega. včasih do preko kolena . ' Več v »Zel in plevel« . Bolj kakor na vodi deluje na vinu kuhana . Drugi stavijo po koscu te korenin e na kurje oko . Kuha se korenina na vinu in pije gorka .Namesto krvomočnice ti pomaga tud i domači roženkravt . n e smeš uporabljati teloha . ker bi imel vsak rad drobne. Zatok spremljajo bolečine in vročica . m a v č k i (munci ali cingeljčki) imenovana. trte ali lesk e na kruhu. ki ima na vrhu venc e srebrolasih čopičev . da te je zapustilo kurje ok o na nepovrat . kar je posebno priročno na potovanju . Glej griža. termentilja. tretjemu obraz . Kuhaj na vodi ali na vinu . Teloh je najboljša in najcenejša pomoč za kurja očesa : Deni pest svežega telohovega listja v obuvalo in hodi v tem ves dan .Če pije š 1—2 čaši teh zelišč (morajo dobro prevreti). Wollgras) . Za kurja očesa . Blutwurzel . če stolčeš in navežeš nanj krvave krvomočnic e (smrdljive) in piješ poleg tega čaj hribje rese ali slakovega cvetja in listja. ranjene ali ožuljene noge.. kjer ni pomagala več druga stvar .

da dajejo otrokom naravno hrano. bo nehala namah umrljivost . a zdravnik. zel . kak a hrana sodi ta čas in drugi čas. Je nekaj občin v Švici. Zdrav. ampak čisto druga okoliščina . če bi se odpravila ta okoliščina. kako naj se ravnajo v bolezni. Poznam župnika. kako naj ne varčujejo z Več o tem v »Zel in plevel« . 3 . jim je priporočal. kako naj ravnajo z bolnimi otroki in doživel je v svojo tolažbo. da bi predaval in pouči l ljudi o tem . da se j e zmanjšala umrljivost od 50% na 8% in je ostala že neka j let na tej stopnji . mu je odgovoril: Zakaj ne bi govorili vi sami o tem? Se je mar ukvarjal na š Gospod samo z duševnimi posli? Kaj ni ozdravljal tudi telesne bolezni? Poleg tega imate vi kot dušni pastir več vpliva na svoje ljudi kakor jaz — meni bi rekli takoj : On govori samo za svoj žep . Uživati ne smeš teloha nikdar. da govori o zdravju in telesnih slabostih ? prosil je prijatelja zdravnika.' Otročje bolezni . jih je poučil. povzročene o d trganja . ki je poizvedoval po vzroku te bolezn i in ga je tudi kmalu našel : Otroci so pogrešali namre č mleka. Tega ni krivo ozračje. Župnik je zbiral pogostoma matere. kjer umira že nekaj desetleti j sem polovica dojenčkov v prvem letu svojega življenja . katerega jim je določil Bog v prvo hrano . ker je zelo strupen. da izpolnjujejo svoje dolžnosti. Na to zdravnikovo izjavo je opominjal tisti župnik matere njihove dolžnosti. ki s e obotavljajo (se ne vzgnoje) . Na Ruskem si pomagajo na kmetih na enak način za udnico in otoke. dušeslovec. 33 Planšarji devajo zmečkani teloh živini na bule. poučil jih je. Oni župnik je imel navadni pomislek : Se h spodob i duhovniku.

Za debelejše i z p a h k e kuhaj krvomočnic o (zeleno ali suho). Calluna v . ki se prevrže v vročico. kar je poglavitnega . dr. kopel pa mora dobro prevreti . in če se že lotijo tega. kakor ne nadomešča mačeha nikdar prave matere . kolikor časa mogoče. b) Pereči ogenj. potem pridejo na vrsto različn a umetna hraniva. Dokler kuha otroka vročina. otroka z lastnim mlekom . d a hrani mati. dobijo navadno različne črevesne katare in božjasti in umirajo.dekraut ) ali rdečo reso (Erica. Otroci. iglevje krepi. Hai. bodisi suh ali mokroten. 3. 2. č e koplješ otroka vsak dan 174 ure v senenem drobu in Moje-vini . z lučjo in z vodo . šenj. Toda je mnogo več mater. kakor pijači ali drugemu. srboriti i . ki ne morejo izpolnjevati te po stave radi prirojene slabosti ali vsled bolezni . škrla t i n k a začnejo navadno z mrzlico. moraš opustiti vsako . istje (proso). Otročje bolezni : a) Sprišči. Tem ne očitam . ki pa ne nadomeščajo nikdar materineg a mleka. l . Pred rojstvom : Mnogo otrok se pokvari ž e v materinem telesu . zato je treba mešati . napačne sramežljivosti ali prazne napuhnjenosti.) Vsaka teh treh izje gotovo lišaj. rdeči petehi izginejo. kadar so v blagoslovljenem stanu. ki pogrešajo materinega mleka. P o rojstvu : Postava je dana od narave. ki plešejo . p a store to samo 8 do 14 dni. ki so vdani strastem. prenesejo te lastnosti na svoje otroke . ki nočejo izpolnjevati te svoje svete dolžnosti vsled lenobe.. ki so preobčutljivi. in najdivjejši narodi se klanjajo tej postavi . Matere. Starši. ki se vdajajo tačas jez i ali preveliki žalosti. ki delajo pretežko in preveč — škodujejo s tem otroku . Senen drob sam na sebi slabi. da je dan danes že mnogo mater. vresje (ali vresek. V tem zmislu hočem povedati nakratko. n e da bi dočakali prve obletnice svojega rojstva . Žal.34 zrakom. starši. robad.. le koplji otroka pridno v njih .

je igličje (hlojevina) smrek in borov. oskrumbe. (Prtija . ki sme trajati četr t ure . Zoper glistno nadlogo nam j e dal Bog vse vrste praproti . da ne užije malež ničesar drugega uro pred čajem in uro za njim .najvišjih skalah . Sredstvo. c) Oslovski kaše]. osladi in dajaj otroku vsako drugo uro žličko vina . ki varuje otroke. Večina otrok ima gliste . ki se plazi po . kot bolezen sama na sebi . Kuhaj praprotino listje i n dajaj otroku 3—5 večerov zaporedoma tega čaja. če ne more izhoditi. Kuhaj pest bršljinovega listja in korenine na vinu. to bo izvleklo bolne snovi in otrok b o po bolezni zdravejši nego poprej . ne d a bi ga osladil (če ga spraviš tako v otroka) in pazi. : 3* . Kopati moraš otroka skozi . Dajaj otroku večkrat na dan po žlici čaja vijoličnega cveta in peresc . f) Angleška bolezen. Tudi kopeli vrbinega luba ali planinskega dresna pomagajo . Dokler ima otrok vročino. ki zelene tudi pozimi in se dobe vedn o ob gozdih . d) G l i s t e . e) Griža se ustavi mahoma. j.35 gorko kopanje in ga ne smeš pokrivati z debelimi odejami. Še hitreje ustavi grižo planika (4—5 cvetk prevri na čašici vode). g) Sredstvo. To je bolje kakor uživanje ribjega olja in vseh mogoči h dragih izvlečkov. Uživati dajaj otroku večkrat na dan žlico tropotčeve mezge . kadar razgrajajo otročje bolezni. pravijo ljudje. posebno iglice rušja. najhitreje deluje srčna moč . Koplji ga dvakrat na dan v senenem drobu in v hlojevini in kmal u bo ozdravljen. kajti pretežka odeja pomnoži vročino in umori več otrok . če kuhaš otroku ča j kopininih listov. g a moraš umivati vsako uro po vsem telesu z mrzlo vodo . pa ga koplji osem dni v senene m drobu in hlojevini . Ko je minila vročina. ki pomaga v 90% takih slučajev. oslovski kašelj in dr . 4--8 tednov vsak dan . Glistav otrok vrta rad s prstom po nosu. d a ima angleško bolezen .) Če je otro k droban in slaboten. Tega kuhaj po 3 ure in koplji otroka v topli kopeli.

Kdo ni tožil tako? Temu se odpomore hitro : Prevri na mleku janež a ali kumine in daj otroku gorkega — vetrovi si bodo po iskali prave poti in ščipanje bo minilo . Mundfeil) . ko so ležali kroginkrog vsi otroc i bolni. Listje rdeče jagode. m) »Mati. všij v vrečic o par strokov česna. lisjakom) . Ali naveži mokre prsti . bolečina bo prenehala takoj . čebule ali česnovke in naveži to otrokom za vrat . l) »Mati. ampak učinek naravne moči teh jedkih rastlin. n) Z a n o h t n i c a se ozdravi hitro. včasih vodeni . vrezal sem se!« — Izperi rano s čisto vodo in naveži zmečkanega tropotca . Pomaga tudi listje smrdljive krvomočnice. To ni prazna vera. i) »Mati. Navadno čut i otrok tudi hude bolečine v (nesnih in zobeh . če koplješ rok o večkrat na dan v senenem drobu in navežeš na prst mazila . Poznam rodbino. divjega janeža (žabnika) ali rogačice (Aego- .36 Kadar slišiš. kar ga teži in tišči . Pomoč : Zveč i in drži v ustih svež vrtničin cvet . Sil i otroka. prst sem si priprl!« — Daj otroku olja. ki šteje 16 otrok. k) »čebela me je pičila!« — Zmečkaj sleza in naveži . j) »Nekaj mi tiči v grlu!« — Vtakni otrok u prst v vrat pa bo vrgel iz sebe. o) Otrok se je zastrupil z rastlinam i (na primer s telohom. da izpije dosti gorkega mleka . (Glej : »Naša zdravila«) . pasjo črešnjo. tačas skuhaj korenine angelike. h) Skule (zazobke. kateri h ni obolel nikdar nikdo. samo požirati ne smeš slin . pomagajo tudi . V ustih se nared e mehurčki. kopinine ali borovničine odganjke ali liste in izpiraj si usta. Pote m mu naveži beljaka . mene ščiplje «! . dokler ne mine najhujša bolečina . d a drži v njem prst. torej je dovolj preprostih in cenili sredstev . in tem otrokom je navezala mati vselej česna . popelni. ki so včasih gnojni. Bo hitro dobro. Kuhaj mulinine. da se bliža otroška bolezen.

namoči jo v vročo vodo in deni na trebuh . Za to boleze n je neobhodno potrebno. obvij mu vrat z ruto. Dokler ne pride. kjer razsaja pogostoma davica. Nekdo mi piše : Za davico sem pomagal najbolj. prevri na mleku tri . Pa to ni lenoba. Če nimaš žganja. Za to bolezen moraš poiskati takoj pomoči. ovijaj vrat z v jesihu namočeno ruto . katerega mu daj zaužiti .37 podium) in prisili otroka. Ponavljaj mese c — dva. p) Difter it is ali grče v grlu. Pred vsem drugim pa priporočaj otroka angel u varihu. ki gotovo pomaga . bi morali ljudje imeti ta kame n vedno doma . namočeno v jesihu. sice r umrje bolnik. Tako mu boš rešil življenje . in hiti k zdravniku ali v lekarno p o bljuvni kamen (Brechstein). ampak bolezen mehurjeva . r) Davica ali k r u p a je prijela otroka. da izpije čašo čaja . a ni v bližini n e zdravnika ne lekarne. Za davico in za grče v grlu kuhaj r~zsekljane korenine divjega janeža (bibernelice) na jesihu in vodi in izpira j z vodo grlo . č e sem segrel v železni žlici medu in pasje masti in dal t o otroku v drugi žlici. da pokličeš zdravnika. Janeževe roie. Zmešaj enoliko /romancvet a in sv. Je gotova in nagla pomoč . Zunanje : Zgani rjuho na štiri gibe. če m u hropi pri dihanju nenavadno močno in hripavo v grlu . Notranje : Daj bolniku kupico pravega gorkeg a lecjanovega žganja . ki im a sredstvo. Da j otroku hitro par žlic laškega olja. ki občuti grozne bolečine v drobu.kkuhaj pol ure in dajaj otroku vsak o jutro uro pred—zrjfrkom čašo tega čaja . je zapr t in meče vse iz sebe . madron) . Otrok moči posteljo (uscalica) . V krajih. Kolika (ujed.

če to ne pomaga. tropotca in trobentic. oni pa.38 stroke česna in 5 žlic kumine. posebno hudo v začetku zime . da imaš noge tople in suhe . Trdni in zdravi ljudje. prenesejo trikrat tolik o mraza kakor razvajeni otroci. ozdravel boš skoraj gotovo do večera . pij. posebno če so slabega zdravja . Torej glej. Pri takih se drži nahod ra d in prehaja v hripavost in zasluzanost pljuč . Slava Bagu. tovarnah in delavnicah. Kadar se odpr e črevo. ki je dal tudi za te bolezni rastlina m zdravilno moč : Če te napade nahod in katar. Ti bolezni kraljujeta celo zimo. Otroci. premagajo hitro nahod . ki delajo na sveže m zraku. če si zamudil. se moraš oblačiti zanjo . Kadar se bliža zima. Ljudje. prede n greš zvečer v kraj. veliko čašo čaja hribje rese. ki s e dobi pri gozdarjih in planinskih lovcih . se ga ne iznebijo tako lahko. Če piješ to prvi večer. ki spijo pri odprtem oknu. boš zjutraj že dober . Nahod 'in katar. ki se umivajo redno celo poletje z mrzl o vodo. pa pij večkrat podnevi gorkega čaja. glave in vratu ne smeš zavijati v debele rute in omotače. Janeza. prevri na mleku. črevesni prehlad in vnetje slepiča je kumina na mleku . ki pomaga v najhujši sili. daj m u kupico olja sv. kuje človek . ki se boje vod e in zraka. Vsak a živalica dobi od ljubega Boga toplejšo obleko ali gre v južne kraje ali se skrije v luknjah in jamah . Kumino stolci . ki delajo v sobah. je olje in mast mrmot (Murmeltier). Najboljše sredstvo. niso tako občutljivi z a vsako izpremembo vremena kakor ljudje. To naj uva. ki hodijo celo v pasjih dne- . kajt i to je glavni vzrok vseh bolezni grla . precedi in dajaj bolniku vsako uro pa r žlic toplega mleka . odleže bolniku in ni več nevarnosti . Druga pomoč za koliko. ki hodijo poleti bosi.

Mnogo teh ne mara zdravja. blede kakor sirotka . Za pljučne bolezni. ki bolehajo na pljučih. napolni. je znano Bogu . kakor muha v krop. za te pišem izkušeno navodilo : Zelenega borovja ali smrečja razsekaj. Vsak večer premešaj iglevje. poprove mete. ki kašljajo in krehajo. ki s o lazili samo še ob palici . kakšn e medvedove kože jim bo šele treba. ima mož dovolj godbe vse dni življenja. 8—1 0 košar in razstavi po bolniški sobi ali obesi pod strop . sv . čez 3—4 tedne). Če je treba tem razrnazance m še pri 40 stopnjah toplote nogavic in jih zebe. nočej o ne grenkega ne pustega . ki je bolan na pljučih ali na influenci. ki hočejo ozdraveti in ki se morejo š e gibati na zraku. Tudi onim. da bo bolj dehtelo po sobi . Komaj zapuste šolo. ki so že tako opešali. Kadar ne bo več vonja (t . 3 pesti tropotca. . že letajo okrog zdravnikov. da morajo ležati. Janeza rože. bohinjskega mahu. Za notranje zdravilo priporoča m vsakemu. 3 pest i angelike . da so ozdraveli od tega sušični. jetičnika. kajt i ne ljubi se jim uživati 4 tedne zaporedoma isti lek.39 vih obuti v šotne in nogavice . ker ima doma cvileči meh. za padle so bledici. Takim ni več pomagati . Pozimi s o zavite v kape in odeje kakor pokobalčeni divji lovci. lučnika. ki dob i pri vsakem rojstvu nove sape. Število ljudi. Eno pest koprive. grenkuljice. da pij e čaj ali mezgo sledečih zeli : Tri pesti zelenega brinja. naj bo še tako hvaljeno in priporočeno . j. ne pomag a več zdravilo. Če pade taka punčika v zakon. Je pa še dosti takih. glavobolu in večnemu zobobolu . kadar bo mraza 10 stopinj! So pa tudi zatem te punčike. lahke kakor kurje pero in rahle kakor jesenski cvet . Videl sem. prinesi' svežega borovja .

da ostanejo zdravi deli pljuč še zdravi . timijana. pelina al i poprove mete in lovi sopar v ušesa . bezgovih korenin in korenin divjega janeža.d o 12krat na dan. povezni na vrelega lij in lovi sopar v ušesa. v rebrih zbada . lapuh. . Tam naj diha z odprtimi ustmi. da ne gre bolezen naprej. 2. Pol pesti kumine in janeža. 4 . Pomagal o bo. slakov cvet. To naj dela po 10. kopir ne. To pomag a tudi za bolečine v ušesu. da se giblje dosti na prostem. Glava boli močno. Na prsi in rebra deva] mrzle obklade jesiha in vode . Pomaga večinoma. najboljše pod smrečjem . Zmečkaj velik nastrk. Pljučnica . Mezga se pripravi kakor ona za želodec in kri . je pomagalo ž e marsikomu . Za pljučno mrzlica kuhaj babčevje. Prevri nekaj svežih listov božjega drevca (Ilex afini) in daj bolnemu piti . l. zmešaj sok z mandeljevi m oljem in kani vsak dan par kapelj v ušesa. 1 2 kačnikovih peres . svežem zraku. Čaja ali mezge naj vzame bolnik vsako uro požirek ali žlico . kresnico . posebno vsakokrat pred jedjo . Ponavljaj 8—10 dni . zato so častili prejšnje čas e nastrk zelo in so ga sadili na strehe in vodnjake. Kuhaj bob. Delaj to 8- 10 dni. počasi in globoko in naj razširi roke. na čistem . Kuhaj grenkuljico na vinu in lovi sopar v ušesa . Pomaga prav rado . tedaj naj pritisn e obe roki na prsi in izdihuje zrak . l Kuhaj na jesihu majorana. Za naglušne. Gleda naj tudi.40 Dve pesti pljučnika (Pulmoraria) . Ko so pljuča polna zraka. d a se napne koš .

Otrok . Kako se ustavi hitro krvavenje ran. pelin. so bolj nagnjeni glistam . Otrok bledi. Ako ni takoj zdravnik tu . Kri se ustavi takoj. vrta rad s prstom po nosu . Če ni plevelke pri rokah.ng ali silurja (D1Y-a s)2SiTur raste samo i rà— . Navadno izgubi vse glavo. mora zelo vreti. peša in nima veselja do jedi . . Naj si zapomn i vsakdo preprost ali siguren način : Namoči kepo vate v vroči čisti vodi in položi na rano. Če se jim ne stopi na rep. Krvavenje nosu. ako se zgodi nagloma nesreča in teče kri močno iz ran . nima enakega učinka. Se ustavi mahoma. tudi če j e ranjena žila . Iznebil se boš te nadloge .. vse vrste praproti . če navežeš na vrat pest zelen e plevelke . Odrasli.uis~ mračnice (Globularia ) . ne ve nikdo. Uspeh je čudovit . Vse to se mora piti brez sladkorj a in dobro uro pred zajtrkom .41 Preprosto sredstvo za gliste . namočena v mrzlo vodo. žabnik. jaščerica. Take vode pij par požirkov vsako jutro uro pred zajtrkom in delaj to skozi 8 dni . se pomnože vedno bolj in jemljejo otroku najboljš e sokove . kako bi ustavil hitro kri . ki je glistam podvržen.Islànlha.-prvi c ve — tuda►-eri.i. Vata samanasebi ali vata. če 'mu odpraviš za čas gliste. Gliste trpinčijo mnogo otrok . Gliste izganjajo tudi : angelika. Pij čaj strašnice S~_ . pljuč in spodnjega života . Pomoč : Razreži 2—3 čebule in jih postavi v mrzl o vodo . se mu zarede zopet nove . naveži navadne zelen e trave. ki se boje česna in čebule. Krvavenje želodca.

Vetrovi si ne najdejo . Ko se je ohladilo. Glavobol. naj pije tropotec z brinjem . janeža ali koromača Za dolgotrajno grižo pij dlje časa čaj mulininega ali kopininega lista. Sirup za vse bolezni želodca in krvi : 3 pesti zelenega brinja . zadnji četr t ure vrzi v kotel koprive .42 Za bolezni Želodca in krvi. drob trpi od nepredelanih snovi. Taki ljudje bivajo zapečeni. kumine. kako si opomorejo po tem zdravil u bolni in opešani ljudje . Za zgago ali gorečico je najboljša tavžentroža . da vre celo uro. plevelke . pij skozi štiri tedne precej njenega čaja in videl boš. Kdor prodaja neprenehoma sirotko. d a ti odpomore . 2 pesti sv. pest mrtvih kopriv . ki pridejo take v kri . ne morejo opravljati jetra in ledvice svojega dela. hrib je rese. rmana. deni vanjo dosti sladkorja pusti. Na te bolezni vplivajo pravšne zeli mnogo bolj o d tovarniških izdelkov . Tega uživaj vsako jutro in vsak veče r po čaši . 1/2 pesti tavžentrože. Za hlipavico. Odcedi vodo. sleza. lišaje ali ogrce. Neverjetno je. Pride večkrat od želodca . Želodec in kri sta zvezana kako r oko z očesom . 5 pesti tropotca . Janeza rože in 2 pesti žarnih kopriv . borovnic. nalij v posode in zaveži. po jedi se jim peha iz želodca . Pest rmana in pest mete . Razen mrtvih kopriv kuhaj vse tri ure . jaščerice . Kjer ne deluje želodec. Za t v o r e v črevih in v želodcu kuhaj žarno koprivo . napetost in zabasanos t vzemi na jedi malo kumine.

kjer ni psov in glasovirjev. če kuhaš omelico in koplje š ozebke v nji ali devaš nanje rute. Prav tiha zračna zdravilišča. zob . a nimajo teh krče v več. in giblji se po ves dan na prostem. kar jih boleva glava . vun iz ropota i n spletkarenja. splošno pa je to znak : »Čas je. večerja) . da pelje š kozo na trg. tak o visoko kakor ti je mogoče. ker bi škodoval o želodcu. Več ne. Živčni glavobol dobe ljudje. Taki naj si kopljejo noge v topli praprotini kopeli . (Glej : Zdravljenje s smokvami . še bolj deluj e na vinu kuhano bršljanovo listje. Včasih pomaga za ta glavobol jetični k (Veronica off . vun iz pisarne in mesta na kmete. .Tega jemlji žlico p o vsakem brištu (kosilo. k i bivajo po cele mesece v večnem nemiru in ropotanju i n nimajo spanja . « Proč od vsakega duševnega dela. Bolečine v glavi so tudi krčne . Za te slučaje pij čaj za profesorje . namočene v tej vodi . Jim bo gotovo pomagalo .). ki delajo iz navade pozn o v noč. katarja. Se pozdravijo hitro. k i so imeli prej krče v nogah it v mečih. železniški uradniki. To izžene žolčne kamne in žene tudi na vodo .43 v zadelanih črevih poti in silijo v glavo . In to pri ljudeh. ki se učijo preveč : učenjaki. žolčne kamne . Ozebld in razpokana koža. pač pa dosti smre k in šumljajočih potokov. to je še edina pomoč. Kuhaj koprivino zel in korenino na mleku in pij . Tu je na mestu uživanje smokev . tako dolgo da privabiš spanec . neozdravljenega šena . oteklin v glavi.) Glavobol prihaja tudi vsled nahoda..

(Glej : Zdravljenje s smokvami. te napad a omotica in omedlevica. ki se ne dajo odložiti. Tu pomagajo smokve . da jih boli srce .44 Bolezni srca. potem le veruj. ki se sme uživati samo z velik o previdnostjo . j e bolečina krčna — četudi si zaprt — tedaj je treba noge kopati v praprotini korenini.) Če si bil podvržen krčem v mečih in v nogah. ne skači. Če ni tega ne onega. Župnik Kneipp je vedel iz izkušnje. si se preplesal ali si drl s planin e kakor da te podi deset kozakov. da zadene tudi tebe. imenuje se frumentum electorum. ne kvartaj. Pri popadih ah napadih deni takoj na srce mrzle obkladke jesiha in vode . skrbi in nevolje . ubogaj ga in živi zmerno in mirno . dasi tožijo. pokliči ga. Zel. Zdravnik ve najbolje kako in kaj . katere je napotil ta ali oni. ne pleši. Pri večnem mesarenju naših dni je taka bolezen strašno običajna . ki pomaga za srčne bolezni. zdaj pa je treba živeti neka j časa prav polagoma in nalahko . si rdeč v obrazu kakor gora Devica ob solnčnem zahodu. Je pa tvoje srce bolno vsled žalosti. izogiblji se opojn e pijače kakor strupa in izmivaj si levo stran okrog src a vsak dan dvakrat z jesihom in vodo . da je 90 odstotkov ljudi. Prijatelj. tedaj stopi k tvojemu župniku . si v parobrodne m društvu in stočeš in pihaš kakor vojna ladja. a si skočil na vlak. Te bolečine in tesnoba izvirajo pogostoma iz zapeke . Si kratek in širok kakor čeber. ta ima čudovito planinsko zel zate . Božje ali božji žlak. je bil že kdo v tvoji rodbini zade t od božjega — tedaj je nevarno. je naprstek (Digitalis). ne leti. . da je srce pokvarjeno. Spi malo dlje nego sicer . popolnoma zdravih. da so bolni na srcu . si tekel za stavo z brzovlakom.

Ako ne moreš ali nočeš v posteljo. ne moreš dvigniti roke. recimo v 5—6 dneh — tedaj ravnaj tako : l .) 4. Nakrat ti ustavi noge. V postelji se zavij v volneno odejo. da mora š ostati tri do štiri tedne v postelji. a pokvarilo ti je želodec . Bi seli rad skoraj rešil neprijetnega gosta. pij lapuhov. jagodnjek.45 Da preprečiš to.: Suha kopelj. V kopeli teri in mes i bolne ude navzdol Ne opusti mrzlega poliva. j e najbolje . ki je podkajena z brinjem . in ozdravel boš . kuha š na vinu kresnico . silu r in kapucinska kreša . bolni ud v zeliščni kopeli . tedaj jemlji prv i dan kopel za celo telo. sicer se t i podvoji bolečina . Ne pomaga ne mazilo n e mravljinčji ne brinjev cvet . pij vsak mesec po 3—4 dni 1 -2 čaši čaja petoprstnikovega . Koplji se vsak dan pol ure v gorki kopeli in vzemi ob koncu kopeli mrzel poliv . Zdravnik pravi. Revmatizem v sklepih in mišicah . Za kopeli kuhaj : 5 pesti senenega droba. To zdravilo pa poznaš že : Ozdravilo te je pre d dvemi leti revmatizma. drži ga v vodi pol ure in mencaj in teri . blaženi koren. strašnica. 2 kg praprotine korenine in 3 pesti zelene brinjevine . privajena boleze n in si tudi ti že 60 let ali še več na svetu. a ne isti predpoldan. Ako moreš iz kopeli koj v posteljo. drugi dan suho brinjevo kopel in . bezgov ali kresniči n čaj. 3. 2. Dobro je tudi kuhano vino . če. tačas te bo zdravil s salycilom . temveč je že stara. pa koplji š e isti dan. V vrsto petoprstnikov spadajo : hribja resa. najbolje pa je. v ramni kosti in v sklepih te drži. Kuhati se mora tri ure . Če pa ni prišl o trganje nenadoma. (Glej. gloje in zbada . Preden zaspiš. v kolenih ali v stegnih te vrt a in zavija. Tako delaj 5—6 dni.

Nastavi si torej ii žganju pest hribje rese in pest plevelk e (gladovnik. Po okoliščina h in razmerah ozdraviš tako čez 3—6 tednov . ki se ravnajo po Francozinjah . od trganja sključene ljudi. . če ga polivaš skozi 4—6 tednov pridno z mrzl o vodo in ga drgneš nato ali mesiš od zgoraj navzdol . Če so pa bolečine tu.). gladeža (Ononis) in lakote (Galium verum) . Se pozdravi. piti g a je treba par mesecev . Za belo perilo pomaga tudi čaj bele detelje . če piješ štiri do osem tednov sledeč o sestavo : 4 pesti belih ali rumenih mrtvih kopriv . Lahko vzameš tudi kresnice. ki so s e ozdravili s takim kopanjem v naši ljudski kopeli . ki imajo dosti otrok. Belo perilo. lahko bi pač škodovala . Ta čaj ustavi tudi mesečne krče in preobilno perilo . lakote in planinskeg a dresna. kresnice. zaveži posodo in postavi na solnce ali na toplo . 2 pesti jagodnjeka (Potentilla auserina) . Kdor ne odpravi belega perila. pr Noga ali roka se suši. Te sestave pij vsak dan po tri čaše. Capsella Izb . se bo pozdravi l dotični ud. ko je stalo 10—14 dni. Videl sem sedemdesetletne. Žene. tore j ne bo pomagala mrzla voda. 4 pesti blaženega korena (Geum urbanum) . naj uživa še toliko zdravil . 2 pesti hribje rese . dobivajo to grozno bolezen bolj poredkom a kakor žene. s e ne ozdravi. Če ni bolečine. odcedi in utiraj s tem. je v dotičnem udu trganje. ilike in preslice .46 pij vsako uro požirek čaja bezgovega listja. Roka ali noga postaja krajša in tanja . ali kuhati mora š vsak dan sproti . Včasih spremlja to sušenje bolečina .

tedaj je še pomoči . tedaj 'ne pomaga več noben a maža. Za vnetje slepiča. Nočno potenje oslabi človeka . preden greš spat . Če pa je zob votel ali prehlajen in prihaja bolečina od trganja ali če so prizadete dlesni. 4. stolci in postavi za 10 dni na sobice . l. Vsaka vrsta t r o p o t c a prežene bolečine. če jih kuhaš in drži š čaj v ustih. Hrena izriblji. Tako tudi obe vrsti h r i b j e res e. Pomaga takoj . Kuhaj kresnico in si izpiraj usta . namaži na platno in deni v zatilnik . Kuhaj b a l d r i j a n o v o korenino in grgraj . 3. Nočno potenje. Če se gnoji pod zobom. Ako te zabole zobje. nižavska i n planinska . se bodo zope t okrepile . 7. . Pij čaj kopinininega listja . Vse vrste mete pomagajo. 5. Noge opešajo po bolezni ali vsled starosti . Proč s takim zobom. N a s t r k zveči in drži v ustih .47 Noge pešajo. ljubi Bog je ustvaril mnogo zelišč za to . Kuhaj preslico in pij . Tako tudi vse vrste p e t o p r s t n i k a . 8. 2. 6. preje tem bolje . vlij žlico žganja v pet žlic vode in izpiraj si s tem usta . potem odced i in spravi . Nasvet : Vseh teh zelišč (ali samo ene) vzemi p o pesti. Leki za zobobol. ali ne požiraj vode . če jo kuhaš in držiš v ustih . čim. Kuhaj vrbin tub in jemlji večkrat kopeli za noge .

da staviš kar naprej na raka rute . je tudi dobro . si umivaj vsako jutro obraz z mrzlo vodo. Vse vrste krvomočnic . oskrumbe in izpahke . a ne obriši se takoj (čez pe t minut). delaj obkladke ali jemlji kopeli . . Izvrstna pomoč je tudi čaj g l a d e ž e v e korenin e in mišjih ušes. z vodo izpira j oskrumbe. Vinska rutica . torej hribjo reso in p r e s l i c o . Vse vrste pelina . potem precedi vino in dajaj bolniku vsak o uro požirek vina . Metlika . Dajaj bolniku zelišča. je listje lapuha. Resa (Erica) . 4. 2. Kuhaj te zeli. 5. Rak . Za lišaje. Čim večje . dajaj mu tudi čaj ali prah lapuhove korenine . kjer ni bilo druge pomoči . toda posamezno . tem boljša je korenina . Kuhaj Kordo benedikto in umivaj ali koplji rano v vodi. namočene v vodi.48 Da se varuješ z ob -o bola. Kihaj b r e z i n o listje na vinu in pij zjutraj in zve čer. Cvetje kresnice. grinte. Je že pomagalo. naberi pepel in postavi ga v dobrem vinu na solnce ali na topl o za 8--1Q dni. Vodenica. Je ozdravljiva v začetku bolezni. Drugim pomaga drugo : Sežgi b r i n j e v i n e. kuhano na vinu. Dobro je tudi. Če nima bolnik mrzlice. ki ženejo vodo na seč.

Zdravstvene komisije na j pazijo na to. samega veselja stisne modrc z a 20 centimetrov tesneje. Ženske. pije kavo trikrat tako črno kot doslej i n si naroči še sedem novih glasil najnovejše mode. v glavi. 4 . zel. zdravniku. ki hoče pokazat i dandanes. Zdaj je šega tlakati hodnike. ki hodijo po njem. nego da proglasi. si p a preskrbi lesene podplate . Kdor . Drugi dan tožijo o vsakovrstni h bolečinah . kleti in klavnice s cementnim tlakom. Človek. stresa povsod svoj o nervoznost . samega veselja bere zvečer še uro dlje romane. Samega veselja se ji zde potem najgrenkejš e kroglice kot sam med. naj si preskrbi takoj lesena tla al i debeli plutov linolej . po čeljustih in skrenjah . kuhinje. Nervoznost. Saj b o smela zdaj sedeti na najvišjem poreklu v velikem društv u Zdrav. ne da imele desko pod seboj. da j e nervozna . kolcanje. prešiči in psi . Ta pa je onim. krči v grlu. ki ga umivajo 'in kleč e na njem. v kolkih. včasi h celo v mokrem obutalu. Je bolezen našega časa . 49 Varujte se cementnega tlaka . trganje in druge take prijetnosti s o nasledki cemetnega tlaka . Kdor premore. Od oktobra do majnika naj s e tak tlak samo briše — sicer naj zahteva vsakdo že napre j denar za zdravnika in bolečine. ni treba drugega. naj si pod loži vedno desko ali plutov linolej . V marsikateri cerkvi stoje zakasneli verniki ves čas na cementnem tlaku hodnika ali veže. ki hoče zadobiti zaupanje izobražene dame. Bolečine v grlu. Če ni drugače. vir bolezni .mora delati na cementnem tlaku. da je oblizan ali polizan. dobé večkra t hude bolečine. Na cementnem tlaku obolé tudi mačke.

Drugi so po stali vsled pelina. kako r je to dokazal blagopokojni župnik Kneipp . ali odložiti noče nikdo. ki je revež inšpiciran in kontroliran. ostajaj o otroci do devete. ki je muka učiteljem in otrokom . preganjan in šikaniran od svojih predstojnikov. Krivda pa ni učiteljeva . In to vsa k dan . kar velevajo . radi — poslušajte vendar ljudje božji — radi pomanjkanja rekrutov! . Tudi šola goji nervoznost. katerim je obesil zdravni k za vrat napis. je uveden marsikje štiri urni predpoldnemi pouk. Janezek dobi za zajutrek ž e polovico črne kave.50 kokodakelj in bo gledala samozavestno na kokoške n a nižjih gredah — kajti nervoznost je društvu kokodakel j toliko kakor zvonec kravam ali kozam . da je šola preobložena z učenjem. da so nervozni. Da. da ne b i izhlapel gosposki duh . tako tudi petletna Lizika. katerega jim je natočilo življenje. kar pa nikakor niso. da bi moral i poučevati najvišji mandarini tako deset let v ljudski šol i in poleg tega tudi vedeti in znati vse tisto. Vedno in povsod slišimo pritožbe. drug i zopet radi pomanjkanja spanja in počitka. ki hočejo napraviti iz ljudsk e šole univerzo in podajati otrokom poleg novih vesti o Japoncih tudi vso staro egiptovsko kramo na francoski polivki . ki hočejo biti nervozni . desete ure na nogah. Da dosežejo to hitreje. Zato ne pišem za tiste. v postelji jih pokrivajo z debelo odejo in zapirajo skrbno okna. kasirja ali glavarj a osjega. kako naj pogospodijo svoj e otroke z nervoznostjo . starši so izumeli. Toda je mnoštvo poštenih ljudi. Kje vzgajajo nervoznost ? Večinoma že doma .gnezda . Meni se smilijo otroci in učitelji in želel bi. da morajo znati in vedeti otroci . ker so nastavljeni v nemirni službi kontrolorja. Da bi ne izostal učinek.

bolečine v glavi . bučenj e strojev. in če je. dokler se ji ne razgreje glava in ne mor e zaspati . Gorje pa gojencu. se izpopolnjuj e lahko še sam v tem. ki mu uide nepremišljena besed a o hrani! Vsi prestopki. ki ne opazi ničesar . pijem pa lahko svojo črno kavo ali kinešk i čaj — in si pokvari s tem ravno tako živce . Veliki talenti skočijo preko meje. Ko se je že naučil biti nervozen. da postane vse nervozno . To dela prav vestno. Za vsak učni predmet je na šoli izpraša n profesor. skakanje in drvenje. Poleg teg a čita romane. je to kak negoden mladič. motorjev in avtomobilov — ves klek dvajseteg a stoletja — ki.51 Vse muke ljudske šole so pa v primeri z nervozni m lovenjem in priganjanjem v višjih šolah. če bi n e smel dražiti svojih živcev? — O n a pa si misli : Alkohola se bom ogibala. velika masa pa se natakne na trnje in nosi vse dni spomi n študiranja : Naočnike. lajanje. telefoniranje. 4* . šest. dokler ne popadajo gojenci kakor snopi . daleč od skrbne mamice. za zdravje učencev ni nobenega profesorja . lenoba se splazi pod mejo . a poredkoma zelenjava. ker ne gre pre d polnočjo v kraj . ker je pripravljanje preve č sitno . V taki dresuri. Poleg tega hrana v zavodih! Meso in meso in vedn o meso. se navadi na alkohol in na črn o kavo — kajti čemu je študiral in postal gospod. Zapiše se v več društev in sedi in svetuj e pri sejah in zborovanjih. ki so navedeni v kazenski knjig i združenih kantonov. želodčni katar. ki ne vidi pod milim nebom ničesar razen svojega predmeta. kakor če bi primerjal krotkega domačega zajca pruskemu huzarju . osem let in postane nervozen . In drsanje in praskanje in klempranje in cvilenj e godbe. pljučne bolezni . pomorejo. preživi dijak štiri. so sama čednost napram taki besedi .

ki čistijo glavo i n krepijo srce . Menili so. s e pregreši zoper naravo. zdaj pa smo postavili naravo na glavo in Gospoda stvarstva v nič . Ob osmih v kraj! je veljalo našim starim . ne prejemati plačilnih nalogov. Kdor more in premore. Ge se je razpasla nervoznost že tako. pravo kavo . 7. posebno v gozdu i n razoglav . prežene sitne muhe in strahove . zelene ali suhe. v dobro prezračeno ne zakurjeno sobo in spi pri odprtem oknu (razen meglenih dni) . Junaki pred Sempahom in Martom niso bili nervozni . To so vse vrste jetičnikov. — Deni si v vzglavje šo p praproti. blaženega korena. 6. poljski in mestni nočni čuvaji.52 Kako se zdravi nervoznost . 4. zvezde in luna. da sploh n e moreš več spati. Gibaj se dosti v čistem zraku. naj deli na tihem dobrote — to privabi veselje na obraze. ob deveti h pojdi v božjem imenu v posteljo. Ogiblji se popra. da greš za . ne vreči taroka in ne klicati duraka. Pomaga tudi zeleno lešnikovo listje . mu ne pomore nervozam 2. 3. 5. ne bi smel nikdo več delat i duševno. Bog je ustvaril tudi nekaj zeli. kakor spadajo lisice i n kune. da je dal ljubi Bog noč za počitek. priklicala bode spanje. ne osnovati novega društva. hribje rese in mete . soli po malem . tedaj je edina pomoč še ta. sleza. veselje pa pomore močn o k zdravju. če izpremeni dan v noč in noč v dan . ne odgovarjat i na napade časopisja in ne užaliti stražnika. ne bi smel preračunavati dolgove in dividende . Kdor noče tega. l . Kdo r ne spada po poklicu v društvo sov. dan za delo . žganje in sploh alkohol prepusti drugim . To se zgodi samo z večletnim pametnim življenje m po naravi in z izogibanjem vsakih izgredov . Ko odbije osma ura. Uživaj kolikor moreš sadja in zelenjave .

če ga ne more več zmagati mesar. ne vede. k vsem mazačem in padarjem tostran in ono stran velike luže . Zdaj teci k zdravnikom. spanj e tako nemirno. masiraj . čreva opešajo — zapeka al i griža se ustanovi v drobu . strup. odkod naj bi ga dobivali . Meso opoldne. če je še tako drago. Zato hitro! Dajte močne ga vina ali žganja. Kajti tudi tukaj ne more postavit i nikdo drugega temeljnega kamena. meso celo za otroke! Meso. a kličeš poleg tega vendar : Mesa hočem. vsak dan mesa ! Če je hiša gosposka. piši in beri toliko ko t on. volja tako slaba . meso . to j e siromaščina ali neolikanost . kar sem hotel povedati. po Kristus u ublaženi in odrešeni . jej. Meso. da ne pride v drugi želodec . stokaj in jokaj. seveda vsaka vrsta na drugem krožniku — ali žal. k lekarnarjem. utiraj. morajo priti vsaj tri vrste mes a na mizo. koplji se. život tako napet. Joj! Želodec se ustavi. Glava pa je tako težka. zdaj požiraj kroglice. ampak k narav i krščanskega srednjega veka. je združeno v izrek u župnika Kneippa : Nazaj k naravi ! Ne k naravi zamorcev in ljudožrcev. mesa. dokler ne pridej o parlamenti v zagato. Ustavi se celo poletj e pri planšarju. Hajd k zdravniku! Ali v vseh teh neprijetnostih vendar mora biti na mizi.53 dlje časa na tihe planine ali gorovja . pij in spi ž njim. meso. meso zvečer. samo govedina. vriskaj ž njim in ravnaj se sploh po njem . Vse. kakor onega. Navadna meščanska kuha zahteva tudi dve vrsti mesa. nazaj k naravi. Zapeka s e ne umakne . ki je ž e postavljen v Kristusu . klobasico za malico ! Meso. meso in meso! Meso n a vsak način! . meso. da razžene nabasane snovi .

bratci stokači ? Kajne. in š e te. petek in soboto . Če boš sekal po take m kosilu drva. na nas leti kamenje. če ni tvoj želodec že oslabljen po . sir.. Na te dni se ni jedlo mesa . olajšaj postno zapoved! « Pod takim pritiskom je bila dana dispenza . me napenjajo in mi denejo slabo. jajca. Torej štirideset dni . tudi če ima v žepu dispenzni list . ljudje so živeli dolgo in so bili lepe zdrave kože . Stvarnika narave. ali prekopal njivo. Bil je čas. in kdor se vreže. Zdaj mi pa tožite od vseh strani : »Ne morem prebavljati postnih jedi. za božj o voljo. da kaplja iz nji h maslo ali margarina? Seveda . Kdor se postavi n a glavo. Tako tudi tri kvaterne dni . Toda božje in cerkvene postave so utemeljene v naravi sami . močnine. ki se vleče za njo . od štiridesetdanskeg a posta so ostali poslednji trije dnevi velikega tedna. da mu bo silila kri v glavo. kako težko jih prenaša svet! Koliko njih se ne vzdržuj e niti v petek mesa. teda j boš plebavil tudi to. V devetnajstem stoletju pa je zaklinjalo na tisoče i n na stotine župnikov in kaplanov papeža. vse mastno. se ne morej o postiti. Od pepelnice do Velike noči pa je zahtevala Cerkev . da se zdrže ljudje razen ob nedeljah uživanja mesa . tudi če s i je bil izsilil dispenz . torej sem z mesom. mora -vedeti. ali nosil senene koše. ko je držal ves krščanski sve t postne zapovedi . Zdaj j e post samo še petek vsakega tedna. vse hoče le mesa . in vsak prestopek teh postav se kaznuje sam od sebe . Takrat niso poznali ljudje zapeke i n dolgega repa bolezni. da bi olajša l zapoved posta : »Ljudje se ne postijo več. ostanejo mi v želodcu. meso je bilo poceni. se mi dvigu jejo. Naravna in pozitivna postava izhajata o d istega zakonodajalca. bo krvavel. le z mesom! « Kakšne postne jedi vam škodijo.54 Do minulega stoletja je mogla obdržati katolišk a Cerkev dva postna dneva v vsakem tednu.

— dišijo pa bolečine v glavi. šega v kakor kozar. ki ji slede. spi kakor medved. pa ne mrmra kako r medved . ta pesnik pa ni sanjač.. Vse vrste zelenjave. pošrekan ! Ne navada. hrana naših dedov . napetost in rana smrt? Ti' . Zelo močno juho dobiš. juha. Kdor uživa ovsenjak. Modernih pesnikov. jejte ovseni sok. Ovština! Močnik ovsen! Ne. Dva. so debelih rdečih lic kakor angelčki na oltarju in gledaj o v svet kakor ljubo solnčece o svetem Jakopu . se jo vsaj prepreči . 3. tri krožnike take juhe zadostuje najmočnejšem u moškemu za kosilo. rastite in se krepite. če kuhaš grah. in če že ne odpravi. kako r je bila našim očetom . jaz ti pa svetujem z župnikom Kneippom nekaj lahki h postn'ih jedi .« poje pesnik . peteršilja in drobnjaka . ki opèva luno. Ako pa ni tvoje delo združeno s telesnim naporom. »Pridite otroci. ko se je živelo p o naravi. tega ne maram! Zakaj ne? Mi ne diši . je zdrav kakor Bolgar. 2. ti diši zdravniški račun? Le poizkusi osem dni in večerjaj ovsen sok . L Ovsen močni k. krči v želodcu. pač izjema naj bo mesna hrana. katere hrani.55 večnem uživanju mesa . In krompir v oblicih. sveže in posušeno sadje . Navadil se boš nanj in priljubil se ti bo bol j kot vsaka slaščica in ženitovanjska jed . fižol i n ječmen in narežeš vanjo zelene. ki je naredila moške kakor iz železa in ženske. smokve. jabolčni in hruškini krhlji. glasovirjev in šolskih postav — te h izrodkov kulture — ne morem sicer prenašati. moraš pač opustiti težke postne jedi . modra mati z ovsenjakom . juha starega časa. češplje. ki so bile jedre in zdrave še po dvanajstem otroku . . Tako se odpravi zapeka in vs e težave. To je bil a juha naših dedov. v kozici. cvebe so prebavljiva in tečna postna jed . votla drevesa in natakarice . Otroci. mu daje moč in zdravje . dišijo bobki in ploščke .

ovsenjaka. torej ne jajec. ali pa se zadela kam in napravlja snovi za bolezni . Tam ni dobival mesa. se priležejo želodcu. Saj pride množina jedi (če jih prineseš tudi vsako n a posebnem krožniku na mizo in menjuješ tudi večkrat vilic e in nože) vendar le v eden in isti želodec in napravi ta m kuhanje in kisanje kakor. Poznam moža v štiridesetih. ni mu pomagala več ne kroglic a ne strup . . Torej tudi tukaj župnika Kneippa načelo : N a z aj k naravi ! Jako škoduje želodcu tudi basanje različnih jed i vanj.56 4. Uživali so take dni samo zelenjad. oprostite. Kdor more in premore. kar prihaja o d toplokrvne živali. ne mleka. ki so velike redilne vrednosti . množina vetrov pa se sprehaja po vsem životu in povzroč a slabosti. Da imamo še stari štiridesetdanski post in postn e jedi naših dedov. ki je pripravil raznovrstn e zelenjadi na lahko prebavljiv način. redkega piva . Dandanes se spodobi. da prineseš na mizo vsaj sedem različnih jedi . ne sira. kjer se je moral ustaviti za četrt leta . in to je ozdravil o tudi najbolj zakrknjenega grešnika . Porajajoče se kisline napadajo želodčne stene in čreva . ki je bival zamaše n kakor zaplesnela čutara. Njegov posel ga je zanesel na kmete v severn o Francosko. si naredi lahko mlečne i n močnate postne juhe. ampak dosti zelenjave. in naj bi bila še tako gosta i n dobra . In vendar izda za život par krožnikov zmesn e juhe (grah. Zato je dal nek star pesnik smrti besede na jezik : Kuhar mi pripelje več ljudi kakor kuga in vojska . fižol in ječmen) več kakor sedem »boljših « jedi. 5. v svinjskem koritu . To mu je uredilo drobovje . Naši stari so imeli za gotove dni tako strog pos t (magro stretto). Najbol j zanikam delavec te bo tožil za razžaljenje časti. da niso uživali ničesar. nam bi bilo 50 odstotkov zdravil bre z potrebe. Vsi Maggijevi izdelki. če m u prineseš na mizo samo juho. spada k izobrazbi in kulturi . ne masla.

Malik našega časa. prenašanje i n delanje pospeši prebavo. katerega popuščajo navadno neznano kje. od gladu . kateremu se klanja in mu viht i kadilo velika množica naših izobraženih in polizobraženih . torej tudi zdravje — to je seved a v nasprotju z modernim nazorom dvajsetega stoletja. navešeno s čipkami. ki je trpel od vročine in mraza. Toneta bolj kot je plašil njegovega deda dan hodá . ki so se učili na Saškem klobase zavijati ali steklenice iz pirati. to ni več za naše ljudi. pred katerim leži na trebuhu cela armada domišljavih. razen svojega dežnika. Nositi zavitke s e nam zdi nedostojno . frakarjev. pajčolani. s čokoladnim i zavitki. v sé zaljubljenih ljudi. Ljudje. v šolo ali na delo. Vsak človek mora imeti nekak vzor. Ako ni naš vzo r Bog Stvarnik in Rešenik. Da bi hodil peš v urad . opajčenih gospodičen in napomadenih junakov — je široko svinjsk o korit o. kakor hodimo mi . veže in ubija . Naj povzamem vse v kratko besedo in naj postavi m istočasno absolutno gotov način zdravega in pametneg a življenja : Nazaj h Kristusu Gospodu. gizdalinov. z naslovi najmodernejših romanov in pomadnimi posodami. nosijo par naslovov. ki bi presegel 500 gramov . kar na s mori. Ura hodá plaši. nočejo . tedaj je neumnost v kakršnikol i obliki naš vzor in s to neumnostjo je v zvezi. skrbi gad.57 Da ne zgreši basanje želodca z mesom in množin o jedi svojega cilja. ne da bi se zavedal tega . tudi če ima čas. nositi zavitka . vsak človek obožuje nekaj. ljudje. to je naša lenoba in mehkužnost . ki je čutil po naravi iste potrebe. ki ga nosi vsak s seboj . Zakaj neki? Tekanje. ki se je po nižal. da zadostujejo za dvajse t motorjev. tudi če je prav prijazn o vreme — ne. kot jih čutimo mi (izvze t je seveda greh). da je hodil v človeškem telesu. To korito se vozi na kolesih in je tako prenapolnjeno smrdljivih gazov.

stotniki. preskrbel je vina na svatbi v Kani in postil se je štirideset dni v puščavi . Torej : tudi tu ne more položiti nikdo drugeg a temeljnega kamena. razen našega gospoda Jezusa Krista.58 in žeje. ki je namenjena ljudem. katar in zobobol . kar vam dajo na mizo . ne s strupeninami i n ne s kopeli — samo s svojo božjo močjo . Jedel je z ribiči in dninarji . učitelji in vratarji na kolodvorih . od truda in dela . da je lahk o rekel o sebi : »Lisice imajo svoje jame in ptiči imajo svoja gnezda. ampak ozdravljal je bolnike . ki morajo govoriti mnogo in glasno. Ecce homo! Glejte človeka! Božji Sin je bii prepros t in naraven v hrani in obleki. Kdor ne nabira ž njim. pijačo in postrežbo. A ravno to spričuje. svoji m učencem je svetoval : »Jejte. Tako pravim sestavi. kakor profesorji. kar so prinesli na mizo.« Bil je tako zadovoljiv s hrano. Kristus Gospod je najpopolnejš i vzor čistega naravnega življenja. V priliki o bogatinu je svaril pred nezmernim uživanjem jedi in pijač. je vzor človeka . Seveda ne z zelišči. je . Čaj za profesorje . da bi bil človek bolan.« On ni hotel. in potrebujejo vsled tega sredstvo. kateheti. Kristus Gospod kot vzor telesnega in dušnega življenja ohrani in obvaruje prijatelje zdravljenja po narav i p'rismodarij. Ta sestava prepreči tudi š e n j in zatekanje drgali. tesnosrčnosti in vragolij . da je hotel človeka zdravega in da nasprotujem o božji volji. raztresa. gostil s e je pri farizeju in stradal je cele dni na svojih težavni h potovanjih iz dežele v deželo . podivjanosti. Sin človekov pa nima. ki jim pomore hitro z a nahod. podira. če si pokvarimo telo po nespametnem način u življenja . kam da bi položil svoj o glavo. pridigarji. hripavost. kdor ne zida ž njim .

Čaj naj vre % ure. Potentilla . 3. 2. Hribje rese.. Izprva. Tropotca. Blaženega korena. kolikor se ti ljubi. E)ryas octopetala . Ta čaj odpravi v par urah vsak nahod .. ko so ga uživali nekaj časa . 6. 7. ki so trpeli ob vsaki izpremembi vremena na zobeh. osladi ga poljubno in pij gorkega . Jagodnjek. Posebno zeli 2 . ker izganja izprva katarične snovi zelo močno na vodo . 4. Poprove mete. 9. Medvedovega korena. je priporočljiv tudi za notranje poškodbe vsled padca. ne opariti. 4 . 3.59 prijetna in okusna in ne škoduje živcem kakor kitajski čaj. Ljudje. mrzlico in vnetje . Sestavi se iz naslednjih planinskih zeli : l. Primula odpo . Mentha p ... Silurja. če ga uživaš vsak o uro po žlici . Priporoča se tudi otročnicam. 4. Plantago ah) . ako ni izrecno poudarjeno . Meum mutellinum . Vsak zdravilni čaj deluje najbolj. Izganja in zdravi tud i vodenico. 3. Pirike. Alchemilla alp . nego kadar greš spat. 8. Zeli se morajo kuhati. bolezni na mehurju. udarca al i pritiska. grižo. V takem slučaju je treba po en liter do dv a na dan . 7. . dokler se ga ne privadiš. so dobil i mir. Jegliča. pač pa pomiri živce in se priporoča vsled tega z a navadno pijačo družinskih krogov . Kuhanje in uživanje čaja . ga pij raje ob maki. Triticum repens . je torej zelo priporočljiv starim ljudem. 5. Koreničje mora vreti uro ali dve . Planinske zeli je treba kuhati dlj e časa kakor dolinske . Radi zeli 2.. Geum reptans . ker krepi mišice i n prepreči prisad.

zlata rozga (Solidago virgo aurea) . Te zeli stolci (najboljše so sveže) in kuhaj 2—3 ure na neslani svinjski masti. Mazilo celilo. hribja resa. ali učinek zdravila je močnejši. Za to so prilične sledeče zeli. Samo pri strupenih rastlinah se mora natančno paziti na količino. V tovarnah in v prodajalnah. jih nese hitro za čokolado . strupenice pa sme zapisati tako samo zdravnik . lahk o vzameš za mazilo vse vkup ali samo posamezne : Sv. celič (Prunella) . bo pač močnejša pijača . ampak jo deli vsepovsodi . ki zaplesni rad. kakor stari konji. arnika. ližejo po ves dan. smeš osladiti čaj . gre denar le za čokolado in piškote . Za hladilo pekočih ran in drugega vnetj a pa ni prilično . če vzameš več čaja. ki se je posušil na solncu. ako ga ne osladiš . Čokolada . tiste črne ploščice . kjer so zaposlene ženske . je precej bolj okuse n in deluje močneje kakor v senci posušeni. zdravj e vsega sveta (Sanicula). Kajti solnce ne vzame moči. Kadar bo imela vsaka . Koliko čaja in koliko vode? To se ne dá natančn o določiti. gabez. kresnica. če dob i otrok par vinarjev. rmanovi listi. k i se more zaceliti . Rjavi. kot znak naše oblizane kulture leže povsod po cest i čokoladni zavitki in podobice . Na splošno željo objavim tu nasvet za pripravljanj e celilnega mazila . tropotec. Janeza roža. Za uživanje so popisane v tej knjižici samo nestrupene zeli . primožki (Calendula) . rumeni in črni sladkor je boljši od belega . To mazilo je dobro za vsako rano in odrgnjenje.60 Kjer rti to izrecno prepovedano. potem pretlači skozi sito al i skozi ruto in mazilo je gotovo . Čaj. Je priljubljena velikim in malim otrokom. če krad e otrok staršem denar.

To bo izgnalo takoj vetrove in živini bo odleglo. jabolka. ki je tako natlačena vetrov . 2. 2. Sesekljaj poprove mete in janeža. ki dobé po čokoladi mnog o posla. b) Napeta je živina. ki so pod vrženi griži . da ji zateče vsled tega život. Gnila jabolka . datelne. Torej : Kdor hoče imeti bolnega otroka. in navdušile s e bodo zate. Pomaga zdravnikom. če jih narežeš in navežeš nanje. smokve. ki so nastale vsled prehlada v ušesu . kar vagon čokolade. Sesekljaj janeža. prevri ga nekaj na vodi in vlij v živino. kajti te s e množe kakor mušice v poletju . dr. posnet po izkušnjah mnogih let : 1. 3. Čokolada zapira. Zdaj veš. in zapeka je mati skora j vseh bolezni. Izvlečejo bolečine. kajti čokolada zapira. pomaga torej ljudem. o čokoladi?« me vpraša neka mati. kupi jim. . ko bi bil tudi bolj rdeč kakor sam Bebel in bol j črn kakor najstarejši jezuit . Tu moj odgovor. pogosto uživanje povzroč i trajno zaprtje črev ali zapeko. naj mu daje pogostoma čokolade. hruške i . Pomaga posebno tovarnam čokolade. rožar. pomaranče . kdor hoče imeti zdravega. 1 . Tako . naj mu daje sadja vseh vrst. natresi na krm o in daj živini.61 Špela in vsaka Jera volilno pravico. a) D i h a v i ca ali naduha . ako hoče š postati predsednik. kumin e ali koromača. »Kaj misliš. orehe. pes t surovega ji potlači zatem v gobec . Izčistijo gnojne oči. kolike koristi je lizanje čokolade . l . Živinske bolezni. Razsekljaj pes t jaščerice. pomešaj sekljanje s štirimi pestmi soli in polaga j ali dajaj živini večkrat.

Kuhaj poprove mete. Na poldrugem litru mleka prevri deset stroko v neolupljenega zmečkanega česna. Daj prešiču tudi večkrat na dan žlico šentjanževeg a ali ricinusovega olja . strehah in drevesih. i) Ob času kužne bolezni naveži živini za vrat jaščerice in dajaj čebule. česna. a noben znak gotove bolezni . To je pomagalo več krat. ki se je odtelila . č) Prisad krave. deni zmečkane praproti ali kuhaj praprot na jesihu in utiraj. c) Griža in mrtvoudje telet . žlico zmečkane kumin e in žličko stolčenega popra . h) Na vnete oči pokladaj zmečkane krvomočnice al i praproti. j) Pereč ogenj prešičev . Tako tudi na vrat za vnetje gobca ali grla . e) Splošna slab o s t. (Bolj ko je vlažen mah.62 2. se bo razleze l hitro . d) Prehlajen želodec . g) Gnojnice obkladaj z gorkim (kuhanim) senenim drobom . boljši je . 3 . katere jé živina s slastjo . . jaščerice . Kuhaj kresnic o in vlij.) Izvlekel bo pri sad. nastelji ga prešiču in zavi j ga vanj . To vlij živini gorko . ki se ne gnoji. Daj živini 2—3 pesti brinjevih jagod in poprove mete . Naberi mahu na kamnu. Daj mu dost i posušene hribje rese . brinjevih jagod in kumin e in dajaj živini večkrat. zatem jo krmi s posušenimi kopri vami. da so ostali neokuženi hlevi polni živine . f) N a o t o k. Daj živini malo gobe krvnice (Bovist) s soljo .

29 30 Zdravi se s smokvam Želodova kava . Meta. . . . . . pljuč in spodnjega života 41 Krvavenje nosu 41 Za bolezni želodca in krvi . Pelin . . . Blaženi koren Britij . . Krvomočnica. Navadni regrat . . Janeza roža Tropotec . . Hostni regrat . žgoča . 38 Za pljučne bolezni . Pomladanske zdravilne zeli Zvonček . . . Zakaj sem spisal to knjigo . . 4 2 Sirup za vse bolezni želodc a in krvi 42 Glavobol 42 . . ki izvlečejo bolezen : 24 24 24 24 24 25 3 7 9 9 10 11 11 12 13 13 14 14 15 16 16 17 17 17 17 19 21 21 22 Zeli in plevel : Plevel . Kopriva. Jaščerica . Čemaž . . Nekaj v preudarek gospodom profesorjem Najvažnejše zeli : Arnika . 39 Pljučnica . Mah . Kopriva. . . . 26 Slak . . . . 41 Kako se ustavi krvavenje ran 4 1 Krvavenje želodca. Sv. 31 Pomoč za grižo 31 Otok vsled bolečine 32 Za kurja očesa 32 33 Otročje bolezni Kolika 37 Nahod in katar . divji . Device Marije plašček Janež Janež. 26 Loboda 27 Osat 27 27 Zlatica Kačja preslica 27 Omelica . Rastline. . 27 Trave . . . 40 Za naglušne 40 Preprosto sredstvo za gliste . smrdljiva Kresnica . poprova Očec . mrtva . 26 Kurja črevca 26 Poprova meta . Praprot . 27 Kopeli 28 Suha brinjeva kopel . . . . . KAZALO . ' 29 Zdravi se spomladi . Seneni drob . . Dišeča vijolica Jegliči Lapuhov cvet .

. . . Noga ali roka se suši Noge pešajo . Nočno potenje . . . . Kuhanje in uživanje čaja Mazilo celilo . . Za žolčne kamne Ozebki in razpokana koža . iz pahke Varujte se cementnega tlaka Nervoznost Kje vzgajajo nervoznost Kako se zdravi nervoznost Nazaj k naravi! . Bolezni srca Božje ali božji žlak . Revmatizem v sklepih in mi šicah . . . Belo perilo . . oskrumbe. . . meso! . Čokolada . Za vnetje slepiča Leki za zobobol Vodenica Rak 43 43 44 44 45 46 46 47 47 47 47 48 48 Za lišaje. . Gnila jabelka Živinske bolezni . . . 48 49 49 50 52 53 53 58 59 60 60 61 61 . meso. Čaj za profesorje . . grizite. Meso. .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful