P. 1
Zdravilna zelišča

Zdravilna zelišča

|Views: 1,106|Likes:
Published by Robert

More info:

Published by: Robert on Feb 21, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

04/30/2013

pdf

text

original

ZDRAVILNA ZELIŠČA

PRIREJENO PO KNJIŽIC I ŽUPNIKA IVANA KONZLEJ A » CHPUT UND UCHRUT«

V LJUBLJAVI 1914 . ZALOŽILA KATOLIŠKA BUKVARN A
TISKALA KATOLIŠKA TISKARNA

VSE PRAVICE PRIDRŽANE .

Zakaj sem spisal to knjigo .
V »Sarganeškem listu« sem priobčil že več razprav o zeliščih, tudi predaval sem tuintam o starih domači h zdravilih, — Vsled tega so me priganjali od vseh strani, da bi zbral in podal, kar je najboljšega . Res, da je taki h knjig že sila, posebno kar je dal blagopokojni župni k Kneipp rastlinam čast, ki jim gre ; toda večina teh knjig je preobširna in predraga, druge niso . dovolj praktične, ali nazivljejo rastline samo z njih književnim imenom, dočim jih pozna ljudstvo le po svojem lokalnem nazivanju.1 če mi rečete : »Ostani čevljar pri svojem kopitu , poznanje zelišč je zdravnikova in ne župnikova stvar« — vam odgovarjam, da sem izvlekel kopito ha dan, po katerem je nabijal prejšnje čase skoraj vsak selski župnik . Torej ne stojim na tujih tleh, ampak na podedovanih lastnih . V srednjem veku je bil vsak župnik kos medi cinca, v vsakem samostanu je bil ornih, ki se je bavil z zelišči; in cerkveni knezi in dostojanstveniki, med njimi sv. Janez Damascenski, so pisali o zdravilni moči rastlin , Tudi svetuje marsikateri zdravnik, da si pomagajo ljudje z domačimi zdravili. Torej je prav, da pojasnim ljudem nanovo, kako in kaj . Zdravnikom ni to v škodo , ker ne sežem na obširno polje kirurgije in zdravljenja s serumom ,
l Taka je tudi pri nas . Poleg tega ima ista rastlina drugo im e na Dolenjskem nego na Gorenjskem, drugo na Štajerskem nego na Kranjskem . »Naša zdravila« in posebno »Zel in plevel« prineset a kolikor mogoče imen, ki so v navadi po različnih slovenskih krajih .

pove tudi njeno kemično sestavo — pozabi pa popolnoma na namen in uporabo rastline — tako da se razume vsaka koza praktično bolj na rastlinstvo kakor današnja veda . rdeče mravlje vsade na streh i svoje hiše materino dušico (timijan). v zimskem viharju je skoraj nemogoče priti do njega . oddelb. naberejo korenin poprove mete. Zdaj »zastarele« nekdanje rastlinske knjige so pri - na planinah se valja po tropotcu — človek pa naj stoj i tu kot kak samotor in naj se uči dolgih deset let. ampak njih ministrant . .4 In od marsikaterega sela je po 2—3 ure hoda d o zdravnika. Selerantus). pred hišo. preden naša~e pri vsaki rastlini tudi navod njene uporabe. da pride zdravniška pomo č prekasno. n a vrt. Živalim je dal Stvarnik nagon. ki se ne gane z mesta. njivo in goro. popisuje rastlino podrobno . Kjer so nam na pomoč' naravna sredstva. krasen vodnjak . ranjena divja koz a more pomagati sebi in drugim? Naša knjižica priča. imenitni možj e rastlinam zdravilno moč . tako se zgodi lahko. Rastlinska veda je starejša od sedanje kemične vede . Ali taka je današnja šega — okroginokro g prazna in na sredi votla . Prerok Izaija je prilepil p o božjem povelju bolnemu kralju Ezehiji smokvin obliž — in kralj je ozdravel . da si poiščejo v bolezni pomoči pri rastlinah. tam ne dela Bog čudežev . Pes in mačka se zatečet a h klobčevcu (SchlieBgras. Taka veda je lep o poslikana kočija. slavnih starih narodov so pisali o čudovitih uspehih zdravljenja z rastlinami . Mo derna rastlinska veda prinaša samo nebroj razpredel)) . ki nas prevede žejne preko vode. da je dal Bo g Že kralj Salomon je popisal zdravilne zeli. Sveto pismo pravi. zverižena tuja imena. ki ne daje vode . miši . travnik in jarke . da j e dal ljubi Bog najboljše zeli človeku na pot. ko b i vedeli ljudje za pomoč' v prvi Jaz torej nisem nasprotnik zdravnikov. A marsikatero življenje bi bilo rešeno.

da so pomagale zeli. Janez Kúnzle. — V 10 mesecih smo raz- . brez nadpastirskega pri poročila veletržcev knjig je seglo ljudstvo po moji knjižici. Pomagati ljudstvu je krščansko-socialno delo. kjer ne pomorejo in je potreba poklicat i zdravnika. Bog z Vami ! Wargs pri Sargansu. Kakor solnčni dan je izmamilo ljudi v gore in na trate — vrnil i so se obloženi z butarami hribje rese. Bo pa še vedno dovolj slučajev. Beseda k 18 .5 Župnik na kmetih hoče pomagati s to knjižico revnim ljudem. Brez bobnanja inseratov. Po tem svojem spisu sem se seznani l tudi z drugimi »rožarji« in prišel sem na dobra notranj a sredstva za trganje vseh vrst . tudi spozna samo vešč rastlinoznanec po sliki rastlino . ki se umaknejo preprostemu domačemu leku . ki stanujej o daleč od zdravnika. kjer nimajo uspeha komplicirana zdravnikov a sredstva . Nebroj pisem je pričalo . katerim je pri srcu blagor ljudstva. Slik nisem dodal. proučeval i staro pozabljeno zeliščno vedo i n nasvetovali in dajali trpečim cena in dobra domača zdravila . Znan švicarski zdravnik nam piše : Vaša knjižica bo dobra pomoč ljudem. za bolezni. Dr. natisu . katerim ne pomaga rastlinska veda . P. ker bi podražile slike zelo celo stvar. da ozdravi tako preprost o sredstvo. naj bi teda j vsi oni. kakor sežejo otroci pomladi po šmarnicah . kar ste navedli. velikanskih praprotnih listov in šentjanževe rože . Marsikaj. župnik . oktober 1911 . je neznano zdravnikom in lahko.

Hvaležen bom. župnik . 6 . izvodu. Za ljubim Bogom se zahvaljujem vsem onim.000. doslej nenatisnjen e recepte. če mi pošlje kdo dobre.000 iztisov. tuje zmesi visokega imena so postale sumljive. ki so pomagali k razširjanju knjižice . Wargs pri Sargansu. stare. . Bog je blagoslovil moje delo. župnik. Wargs pri Sargansu. poštene zeli so zopet spoštovane. majnika 1913. Beseda k 180. Janez Kiinzle.6 poslali več ko 50. septembra 1912 . ljudstvo se puli zanj . 14. Na slavo Bogu in n a korist ljudstva se tiska knjižica nanovo . Janez Kú nzle.

mi bilo treba šele učiti in iskati. raje o zdravilni moči rastlin. Opomba prevajatelja . postali veliki dobrotniki ljudstva — neploden divjak b i bil žlahtno drevo. ni se . in ko je opozoril blagopokojni župnik Kneipp svet zope t na zdravilno moč zelišč. dečk i bodo pregledovali raje rastlinske knjige . A tudi pri nas . ker srečaj o rastline na vseh svojih potih in se pripetijo pogostom a slučaji. povsod sem našel svoje ljube davne znanke . Dajte tej želji p o delovanju praktično smer z osnovo herbarija zdravilni h rastlin. jašejo vsak svojega konja: ta trati čas z bedastim nabiranjem znamk. da nam j e razkazoval na naših popoldanskih izprehodih z vnemo i n natančnostjo rastline. Ko bi gospodje profesorji reali] in botanike razlagali svojim učencem namesto toliko dolgočasnih. tretji nabira hrošče. profesorjem . Gospod pisatelj živi v Švici in ima v mislih tamošnje razmere . polno sladkega sadu. nepotrebni h in hitro pozabljenih reči. kako jih bodo kazali pozimi drug drugim in se ponašali ž njimi . Ko postanej o možje. ki pohajajo prve šole. kako bi nagajal drugim . Tudi bo manj bralcev povestic. jim ostane ta predmet nepozabljen. nekdanjemu profesorju botanike v Einsiedelnu. kar mi je koristilo v praktične m življenju več kakor znanje Homerja in Virgila . in videli boste. kjer uporabijo lahko praktično svoje znanje . Dečki.Nekaj v preudarek gospodom. drug i tlači travo na lovu za metulji. Vse svoje življenje bom hvaležen vlé. kajti kamor sem se podal. bi . kako pridno jih bodo nabirali i n sušili. četrt i si izmišljuje. patru Ludoviku .

8

bi bilo želeti večjega zanimanja šolske mladine za rastlinstvo, Imamo v Ljubljani skrbno urejen botanični vrt i n profesorja strokovnjaka, Vrt pa je navadno prazen — Če vpraša tujec po njem — mu ne vé Ljubljančan odgovora . Naša mladina se zanima za vse drugo . Sedaj živeči starejši rod pozna še nekaj »rOŽ« - toda to znanje umir a ž njim, Rastlinoznanstvo blaži srce, bistri um in pomore človeku k samostojnosti . Naloga šole naj bi bila, budit i in netiti v mladih srcih zanimanje za rastline in za nji h stara, tako pomenljiva imena . ' Se nahaja na Ižanski cesti (ob Gruberjevem kanalu) in j e odprt vsak delavnik .

Najvažnejše zeli . Arniko ali brdnjo priporoča vsak rožar, posebn o župnik Kneipp, za r a n e, ker ustavi krvavenje, zabran i gnojenje in pospeši ozdravljenje, Zares presenetljiv je nje n učinek na i z v i njene in vsled tega zatečene ude , P — r i prava : Arničin cvet postavi v žganju za dese t dni na solnce ali na topel prostor — potem odcedi in tinktura je gotova, Za krvaveče ali gnojne rane vzemi tr i žlice na liter vode, za otoke in izvinjenje vzemi tinkturo samo na sebi. l Blaženi koren, zdravje vsega sveta ali žebičnic a (Geum urbailum, Benediktskraut), diši posušena kako r najžlahtnejši klinček . Pripovedujejo, da je blagoslovi l sv. Benedikt ta koren, ki je dobil od Stvarnika moč, d a iztira iz oči, nosu, zob, glave in srca vse, kar ne spada tja . Pozdravi oči, ustavi glavobol, drisko, zobobol in nahod , okrepi srce in stori človeka veselega . 2
1 Arnika je tudi po Slovenskem zelo priljubljeno domače zdravilo . Njena uporaba je obširno opisana v knjigi »Zel in plevel« , 2 Istotam najdeš zelo star navod, kako se pripravi z blaženi m korenom vino, ki varuje jeternih bolezni .

10

Blaženi koren izvleče bolečine bržkone, ker vsebuj e radij, Če se vnamejo živini na planini oči, ji navežej o pastirji šop korenin za vrat in v dveh dneh so oči dobre , Tako izvleče ta koren tudi človeku vnetje oči in drug e bolezni v glavi, če mu ga navežeš za vrat, kar je bilo star e čase obče znano . Toda prišla je puhla veda 18, stoletja , ki je zavrgla vse, kar ni razumela, kot babjo vero, Zdaj , ko je znano, da vsebuje mnogo rastlin radij, je jasen vzro k moči takih zelišč, zdaj so stari zopet v časti in premodri vedeži se vrnejo lahko, v Babilon , Brinj (Juniperus, Wachholder) je zdravilen skozinskoz, les, jagoda, korenina in hib, Brinj segreva, razganj a in čisti . Želodec, pljuča, kri in ves život se pozdravijo ž njim. Zato ga devamo skoraj v vsako sestavo, razen v one, ki so za vročinske bolezni, za vročico in vnetje, ' . Brina brdebitka ali pritlehni brinj, ki raste samo n a planinah, deluje še bolj kakor navadni brinj . 2 Za zastarelo trganje in skrn i no so pogostoma brinjeve kopeli še edina pomoč, Videl sem na lastn e oči, kako so se vzravnali in pozdravili po taki kopel i ljudje, ki so bili že čisto sključeni od teh bolezni, in sice r tudi taki, ki so ležali že pol leta kakor hrastova klada v postelji in so imeli po tri in še več zdravnikov, ki jih nis o mogli spraviti na noge . Spravilo jih je na noge umivanje in brinjeve kopeli . Za umivanje bolnika naj vre voda z brinjem cele tr i ure, in sicer je najbolji sveži zelenii brinj . Bolnika umiva j s to vodo desetkrat na dan, dokler ne dobi toliko moči , da more v kopel . Za kopel namešaj hlojevine med brinj e vino, ker bi bila drugače kopel prehuda, 3 Bolnik naj bo pol ure v gorki kopeli, pótem ga poli j hitro z mrzlo vodo . Kdor ne mara mrzlega poliva o b
Več v knjigi »Zel in plevel« , 2 Več v knjigi »Zel in plevel« , 3 Več navodilo za kopel, glej knjigo »Zel in plevel« .

In to že 4000 let . oči. usta. hribja resa. To uživanj e izčisti kri vseh strupenih snovi . ki so vse leto bulavi in grin t a v i — vsi ti bi morali ceniti čemaž kakor samo čist o zlato . česen. Tako tudi drobnjak. Vsaka otročnica bi morala piti deset dni po porodu resin čaj. p o vonju in okusu je podoben česnu . na gorah . ki je bila znana že najstarejšim narodom . ker uživajo radi česen . B~rlauch) raste nagosto p o naših planinah . kater e muči trganje. sicer bo dobil še huj e trganje . s kapljicami se tu ne opravi ničesar . Latinsko ime te zeli naznanja njeno zdravilno moč. tvore. bolne zobe. kak božji dar je hribja resa. naj pusti raje kopel. Device Marije plašček (devetih grbov trava. ki deluje za vsako bolezen še močneje kakor njen a nižavska sestra . Alchemilla Frauenmantel) raste po vlažnih njivah . česnovko . Glej D . vnetje oči. Za glavobol. pij njin gora k čaj in izmivaj si z mlačno glavo. Na planinah raste srebrolista planinska hribj a resa. na h o d kuhaj hribjo reso'. čebulo. vsi. ali pa jedo surovega na jesihu in olju. čemaž (Allium Ursinum. mrzlico. (naj vre nekaj časa). Bolehni ljudje. Ženam je ne morem dovolj priporočati . ob meja h in gozdih . prisad. Je izborna pomoč. Meseca sušca ga že vidi š poganjati iz mastnih senčnatih tal pod drevesih. vsi. da si i z č i s t i š pomladi k r i. kile in škodljive tokov e (fles) .11 koncu kopeli. v senci ob potoku. nos. . a precejšnjo porcijo. bi se veseli l še marsikateri zapuščen vdovec svoje žene in toliko otro k 1 Naši planinci čislajo bolj resin sok. Resa ozdravi vsako trebušno gnojenje in vnetje. Ko bi vedle žene. v »Zel in plevel« . Židje so samo zato tako žilavi. Čemaž je podoben telohu po podobi. Čemaž sesekljajo in ga uživajo na juhi kakor zdrobnjak.

grižavo živino in mrtvoudna teleta krmi s posušeno. Izostala bi tudi marsikaka operacija kile pri mlade ničih in otrocih. Mnogo ljudi umre vsle d notranjih ran. ki so slabotnih m i š i c. notranje ran e po udarcih ali padcu. če ni ta nasledek preobilnih obedov al i pretrdega sedenja. če t e boleva glava — zateci se k tem zelem. izberi si eno al i 1 Pri nas je pravilo ravno narobe : V senci . Pijte ga.12 bi imelo še svojo mater. posuši jo na solne & in spravi na su. ko bi si pomagale ženske o pravem času in vztrajno s kopeli. Na rane devaj stolčene sveže zeli. Če se počuti š kakor nabasan sod. ki uredi in pozdravi vse. Reso nabiraj od majnika do julija. dasi imajo dobr o hrano. ker umiri živce in prinaša sladko spanj e. ki bi ozdraveli. Tako tudi pri Kneippu . Ako je bolezen že zastarela. naj se zateče k resinemu čaju. če ne več". Janež (Anis). j e bolj okusen kakor kitajski.. pretisek. . kumina. če bivaš zapečen in ti sili vsle d tega kri v glavo. liter do tri litre. Resin ča j je prijetna pijača. Izostali bi tudi dve tretjin i o p e r a c i j. če ti prihaja slabo po vsaki jedi. in okrepili se bodo.hem. oslajenega ali neoslajenega . je treba piti čaj dlj e časa . griži a. p r i s a d . naj pijejo resin čaj. vpliva pa tudi vse drugače n a zdravje. če bi se bili zatekli starši k hribji resi . se bodo hitr o zacelile. Kogar mučijo slabost i. pospeši ozdravljenje . obkladki in čajem hribj e rese. janež sladki (Fenchel). ko bi se bili zatekli takoj k hribji resi . tudi zabuhlos t in zalitos t. To ohladi vročino in prepreči prisad. Kot krma je hribja resa velike vrednosti. če deneš vanj tudi jegličevega cveta. Otroci. notranji vred. in pijte ga dosti. za mrzlico. kobtlja (RoBkiimmel) in peteršilj pomagajo ljudem in živini z a napetost in zabasane vetrov e. zlomljena rebra.

Biebernell ) diši kakor kozel. on izžene z a delane in gnoječe snovi iz grla in dro bovja. naj si pomaga z jaščerico. žlahtnik. ki se razreže na tenke obliče. Raste po planinah. Jaščerica ali vse dobro (Imperatoria. ozdravi črevesni in pljučni katar. mošt ali vodo in uživa z a bolezni pljuč. želodca in črè'ves . piješ vino in si izpiraš ž njim grlo . l Janež divji. Kuhana na vinu varuje korenina božjea . žabnik (Pimpinella. mu pošlje pest divjega janeža. cvete približno kakor kumina in jane ž in se nahaja v velikih množinah po dolini in planini . ah kot prah . Za nahod zveči korenino. Našim prednikom je bila pomoč za zastruplje nje in za pasjo steklino . Za čaj kuhaj zel četrt ure. Ta prah se deva potem poljubno v kavo. 13 drugo in uživaj jo redno vsak dan. v žganju (tropinovcu) namoči stolčen o seme in zel. prah potresi v gorko jed. Kdor ima zaslizana pljuč a je pogostima nabode n. seme in korenina. Za uporabo teh važnih zelišč natančni navod v knjigi >Zel in plevel« . užili in izpili. n a žganju. . posuš i in zmelje na mlinčku za kavo . r i p a v o s t te mine hitro. Meisterwurz ) je dobila ime po svoji veliki zdravilni moči . ki je tam kot redka rastlina v veliki časti . Divji janež je nasilen kakor kozak. če prevre š divjega janeža na vinu. 2 Če hoče izpričati indijanec v Dakoti komu svoje prijateljstvo. postavi za osem dni na solnce in jemlji žlic o na pol kozarca vode . ki razprosti sluz in očisti d r o b . na vinu. Uporablja s e zel. Uporabljamo korenino. vino. spravlja se jeseni . Kuhali so jo na vinu. mleko. Na vinu ali na kisu namočen izjé d ivje meso in zaceli hitro r a n e . vino . 2 Tako tudi o uporabi divjega janeža za naduho drug bolezni . kot čaj.

na katerem je prevrelo po l pesti korenine — s takim vinom si izpiraj usta in nehal e bodo bolečine zobovja . izvleče tore j bolezni. Hostni regrat ali mišja ušesa (Hieracium. Kdor je oslabel po veliki izgubi krvi in ga mrazi in slabi. juhi ali na mleku . res. (žagalica. da se mu z a p i r a voda . mulili in grizli od mladega ščeneta do spolzkega 1 Mišja ušesa ali hostni regrat slovi pri nas kot pomoč še z a marsikaj druzega . Habichtskraut) raste na kamnitih tleh planin. naj naroč i pastirju. — Kdor čuti. — Korenina vleče vse slabe sokove vas e. Živina se pas e rada na regratu in ima po taki paši ali krmi dosti mleka . Za te bolezn i uživaj vsak dan kupico vina. naj uživa ščepec prahu te zeli na jajcu . Urtica dioica in urens . ali naj ga nagradi tudi pošteno za trud. Brennessel) je podobna osatnemu ropotaču. a vse vrste imajo iste zdravilne lastnosti. da jo spoznamo — kajti vem za mnog o mestnih ljudi. Glej »Zel in plevel« . . ker bi sice r glodali. Hostnega regrata je več vrst. ud o b e ali proti n — naj uživa čaj ali prah mišjih ušes na vinu. ki je venda r dobrega srca in bi dal v slučaju potrebe svoje življenje z a soseda . — Na otok vsled trganj a ali s k r n i n e deva] stolčene korenine . G r i n t e in kraste po životu izpiraj z jaščeričinim čajem. pomag a torej za voden i c o in izčisti želode c . okrepil se bo vidoma .l Kopriva žgoča. da je ne iztrebijo živali. ki ne poznajo razen koprive nobene rast line. da se ga loteva vodenica. poznajo pa zato vse vrste čipk. Kdor ne more sam v planine po jaščerico. žene silno na p ó t. Ob kužnih časih so si je navezovali ljudje za vrat . Zakaj je dal Bog tej rastlini njeno pečenino? Pred vsem gotovo zato.14 ozdravi m r t v o u d n e. cvet je podoben p o barvi in obliki jajčarjevemu (Leontodon) . da mu je prinese. kajti jaščerica se drži prsti kakor skopuh denarja . korsetov in dišav — drugič pa zato.

rumene in pisane mrtve koprive. pivka (Lamium. tudi tvore v želodcu in črevih. da postane.) — Če kuhaš koprivo dve uri in pustiš. Pečenina pa je deščica s tako jasno napisano prepovedjo . Taubnessel) je popol noma podobna žgoči koprivi. želodec i n čreva. o cvetju pa jo razloči vsak otrok . rdeče.15 polža vsi na nji. Korenina. in si ohlade s pečenico pekoč e bolečine. posušeno žre živina zelo rada. Čaj se kuha 15 minut. ven dar poznam ljudi. So bele.l Zunanja uporaba koprive ni ravno priljubljena. Vobče hladi mrtva kopriva vroč i n o i n prisad. Več o tej in drugih vrstah kopriv v knjigi »Zel in plevel« . nji in takemu se moramo približati samo v glacerokavicah . če j o uživaš nekaj časa. Kopriva je slika razburljivega človeka. ker bi se jim zdela kakor sama čokolada . Kopriva mrtva. da je ne moreš razrezati . kar ji izčisti želodec i n čreva. Ženske naj j o uživajo za pekoče bolečine v drobu. je najboljše sredstvo. . ustavi g r i ž o pri živini in ljudeh . ki jih povzroča zaprtje vode in prisad v mehurju. ki se bičajo s koprivami. d a rastejo lasje . dokler ne cvete. Za te bolezni jo kuhaj s tropotcem in brinjem do mehkega in jemlji večkrat na dan požirek gorkega čaja . starim možem ustavi koprivin čaj mahoma grozne bolečine. Kuhana zelena kopriva ohrani prašiče zdrave . Zel pozdravi pljuča. (Dolgo in večkrat . pekoči vodi . Kopriva je vsa porabna — od korenine do semena . najbolje so bele in rumene . kuhana na jesihu. Ta žolica je čudovito hladilo za prisad na nogah in z a o p e č e n i n e . ki s e pozna na rdeči. — Za živino je kopriva poglavitno zdravilo (poleg brinja) . Nabira se kopriva ob cvetju in suši na solncu . se nared i tako gosta in spolzka žolica. Je tudi dobro čistilo krvi . kadar ji h mučijo bolečine trganj a. da jo razume vsaka koza .

kajt i njeno cvetje. Ivana zle moči. ki vleče bolezn i nase. bodisi da je radioaktivna ali na drug način obdarovana s tako močjo od Stvarnika . vendar ublaži najhujše bolečine . To je zel. Gotovo je. ustav i hitro mrzlico. krast in drugih mokrotnih in suhih izpah k o v. Tudi živini navezuj krvomočnico na vnetja in otoke . 2 Drugi vele. se uporablja bolj na zunanje. . Največ moči ima smrdljiva krvomočnica . Kresnica. oto k dlesni. tudi naš roženkravt ali marva. močvirski oslad (Spirae a ul marYa. vode n i c o . kuhano na vinu (cvetje vsebuje salycl). da nehajo hitro hude bolečine v grlu. To je znak. ker odganja na večer sv. nogah. da ne .16 Krvomočnica smrdljiva (kurje mesce. grižo in mrtvoudje telet. Na rane devaj liste. da je poznalo ljudstvo nekdaj bol j njeno veliko zdravilno moč. kakor sem izkusil sam . kajti dasi ni ravno strupena . v ledvicah. Kuha se zel in uporabi voda za gorko kopel . Geranium Robertianum. bolečine v želodcu. nas uživa kresnica velik ugled.omaga zares. divj i roženkraut. Za mazilo se prevre krvomočnica na svinjski masti in maže izpahke . 4 Pri. Za sluzno in tiho mrzlico kuhaj krvomočnic o in daj bolniku piti . živčno vnetje v licih. WiesengeiBbart) raste po jarkih in po stoječih vodah. posebno če je boleze n že dolgotrajna in zelo huda . vendar ne prija ravno želodcu. vnetje oči. 2 Najbolj znana pa je krvomočnica kot zdravilo l i š a jev. medvedovo latje. babji zob. Natančneje v »Zel in plevel« . vse vrste trganj a. Več v »Zel in plevel . Tako moč imajo pa tudi druge vrste krvomočnic. mrzlica ga bo pustila v treh dneh. otok udov — pri ljude h in živini — če navežeš zmečkanega zelenega kurjega mesa (pozimi suhega v vodi namočenega) . 1 Če ne izvleč e krvomočnica ravno vselej popolnoma bolezni. posebno za oči. 3 Natančen navod v gori omenjeni knjigi . 4 P. Storchenschnabel). Ta zaničevana stelja pa je čudovit dar božji. Treb a se je kopati včasih po cel mesec.

Augentrost) je bi l ljudem znan še pred Kristusom kot krepčilo in lečilo oči . da je ustvari l Bog tudi to zaničevano rastlino nam v korist i Meta poprova (Mentha 1 Minze) in vse njene sestr e in sorodnice. Kuhali so ga na vinu in ga pili. Živini nasteljaj z mahom ali obveži jo ž njim . 3 Več o tem v »Zel in plevel« . Kneipp priporoča to zeliščice tudi za želodec. Navadni mah kuhaj glistavim otrokom nekaj večerov zaporedom a na mleku in ročno in točno bodo odšle gliste . trganje po zobeh in p o glavi. Euphrasia.. to bo ustavilo najhujšo g r i ž o. 2 O različnih lastnostih in uporabi vseh teh met glej : »Zel i n plevel« . Praprot izvleče vse te reči in daje bolnikom slade k Več o mahovih v gori omenjeni knjigi . klaš. očec (smetlika. preden so šli spat . glistnica . kuhaj na vinu ali na moštu . Mah. da izženejo i z človeškega in iz živalskega telesa vse zadelan e tokove in da izločijo. Za hudo vročic o. ižepica. ščipanje in napetost izpij po 1—2 čaši gorkeg a metinega čaja. prikla. Aspidium filix m . Ge prideneš teh zeli drugim zdravilnim zelem. prisad — bodisi pri človeku ali živini — vzemi mahu . Kneipp priporoča prevreti očec na vodi in si izpirati ž njim oči . 2 kakor žlahtna meta. ki raste na kamnih in naveži — vročina bo hitro minila . povečaš njih učinek . Vse te zeli imajo oblast. da kipi. mažurana. ki raste na hrastih in topolih. — glavobol . timijan nam naznanjajo s svojim močnim vonjem svoj o zdravilno moč. in piješ vse leto po malem tega vina. vnetj e. ki imajo krče. ž njim. 17 Mah je staro zdravilo . .3 Praprot (podlesnica. kar je nezdravega. če jo vržeš v kad ah v sod mošta. zel . vodna meta. pomagajo tore j skoraj za vse bolezni. udobolje. Tako vidimo. navadna meta. 2 Zdrav . materina dušica . Najbolj učinkuje drobna stvarca. glistna podlesnica. Farnkraut) je najboljša postelja za ljudi . melisa.

(Uživa se v mali meri. izgine polagoma. sebi dobiček . da pokrije in postavi za 6—8 dni n a sobice ali na topel kraj. dokler imaš v sob i praprotno steljo . v grčah. deni jih v steklenico in nali j nanje toliko špirita. Poleg tega se boje bolhe in stenice praproti tako . Kadar nastopi nagloma trganje v udih.) . Za krče v nogah in v mečih pomaga tako j praprotin list. Vse vrste praproti. da beže milje daleč od nje. Praproti si deni v obuvalo in ne boš čutil trud nost i. ki izvleče vse zastarele bolezni. naredili bi tako drugim korist na zdravju . če si zavežeš v žakljiček praprotinega semena in nosi š v ušesu. Naj težje krčne in u d n e bolezni izginejo. ne da bi se ozrle in jih tudi n e primarni nobena prijetnost več nazaj. ki je več vredna kakor vsa druga uti rala.) Velika praprotina korenina. še boljša je celotn a kopel. Na jesihu kuhan a korenina izžene vsako vrsto golše in omeči otrdel e ude če jo utiraš . Priprav i se : Razsekljaj zelene liste. če ga navežeš na meča . še bolj — potem bo izginila bolečina . črne pičice na spodnji stran i lista. ki tehta včasih po 2 kg . (Razen enkaliptovega olja . Torej naj bi tlačili sedlarji v žimnice praproti namest o morske trave. del praproti in 3/ vina. izganjajo glist e vseh vrst . Naglušnost .so noge že pomodrele in črnikaste. (Seme so drobne. obkladek vzame prisad iz nog tudi . ima skoraj čudovito moč do gori omenjenih bolezni . tudi najmanjše. bolečine v kolkih. hiti po šop zelene praproti in naveži na boleče mesto — izpočetka bo bolelo. ki je posledica prepiha in prehlada. ki je postal praprotina tinktura.18 pokoj .) Pozimi si pomagamo s praprotino tinkturo . če si koplje bolnik 8—14 dni noge v koreninini kopeli. č e spiš na blazini. otok v sklepih. če . natlačeni z zeleno praprotjo — še boljš e bo. Potem odlij špirit.

Pomaga za slab želodec. Gorko vino s pelinom ustavi š č 'i panje in k o liko. bledico. Wermut) je zelo zdravilen. grinte in p e t e h e pri ljudeh in živini . posebno lisičje k ali zaspanec .. suh kakor preklja i n če peša vidno na telesu in duši. Na tak način. naj poskusi s pelinom . Slikarji naj bi jemali. ker razloči to zdravilo svinčeno belilo . ki napajaj o vsak dan svoje telo s prekipelim žolčem in si prikličej o s tem mnogotere bolezni . c o in odganja gliste . žoltenične ženske. Pelin (Artemisia ab. 2 uri žličko čaja. ki so žolčni. Pelin prevri na jesihu . da je pelin posebn o dobro zdravilo za hudobne. toda za to bolezen ga je treba piti nekaj časa. ker je prehud. Pomaga tako ljudem. deluje n a krču podvržene noge tudi gozdni mah.19 Najboljša vrsta praproti je orlova praprot. včasih tudi vodenico. ker vsebuje ta rastlina radij . da je pisal o nje m že pred 2000 leti poganski zdravnik. vsaki. Če deneš šop zaspanca v znožje postelje. toda brez sladkorja . ki rast e po gozdih.) Pelin se opari s kropom ah prevre na vinu . žolten i. Na zunanje se rabi pelin za kraste. na kateri se je kuhal lisičjek. po šotnih in drugih goljavah in se goji tudi p o gosposkih vrtih . kakor praprotina korenina. izmivaj s tem jesihom (ki ne sme biti prehud) kožo i n 1 Več v »Zel in plevel«. ti izvleč e takoj krč iz nog — gotovo zato. 2* . Če je kdo zelen kakor sirotka.l Voda. vsak dan po 1 -2 žlički peli novca. jemlje se samo po žlički. opešano prebavo . in zadostuje n a dan po 6—8 žličk pelinovega čaja. pomanjkanje veselja do jedi. vzam e krče iz nog in prežene vsako vrsto mrčesa pri ljudeh i n živini. (Vs e vrste pelina .

Rdeče. meglene in opešane oči izpiraj s pelinovim čajem . Obupanim starše m sem svetoval pelin. N a enak način je bil umrl njegov brat. Tako vidite. in ponovi l je svojo sodbo nad dveletnim . ki ga j e ustvaril tebi v blagor ! Neki praktikus mi piše : Rad dajem pelinov čaj. Že polletnega je bil obsodil zdravnik. in spal bo . Nato sem svetoval staršem. to le tedaj . navadno naročam čaj samo po žlici. kadar hočem doseči naglo posebno močan učinek. Črez štirinajs t dni je bil otrok zdrav. umrje od jetike. je jedel za štiri in je še zdaj vedno zdrav . ampak tudi za čiščenje pljuč . 3. in sicer ne samo za želodec.20 deva] obkladke . Svetujem tudi za pljučnico pelin. da dajej o otroku vsake pol ure žlico pelinovega čaja . kakor je dušni pelin zdravilo za dušo . in ko ga je užival štirinajst dni. 2. kadar gre spat. Zda j pojdi in zasadi pelin na vrt in zahvali Onega. ker je bolan na jetrih že od rojstva. Mladenič ga je pil vsake pol ure žlico in kmalu je nehal bljuvati kri in dobil je veselje do . da nastane iz njegove pljučnice jetika. Triletna deklica je imela pljučnico in vročino 4 0 stopinj. Naj vam navedem nekaj svojih uspehov : 1. je dobil veselje do jedi. Mladeniču j e rekel zdravnik. da n e doraste. želodček m u ni prebavljal . naj si naveže tak obkladek na čelo. da se je čudil zdravnik. Kdor nima s p a n j a. Jaz sem svetoval tudi temu vsako uro žličko pelinovega čaja. torej vsako uro žlic o ali požirek . Zdravnik j e izgubil upanje. rekel je : Če ne umrje otrok na pljučnic. Dveletni deček je bil medel in bled. kar je ostalo še po desetem dnevu . žajbeljem za iztiranje škodljivih snovi. da je grenki pelin zdravilo za telo. je prebavljal redno in j e postal sčasoma tako lepe kože in trdnega zdravja. Toda le po redkoma naročam pelinov čaj po skodelici.

Črez osem dni so jo peljali v bolnišnico k operaciji. boljši od vsakega senenega zdroba. Zjutraj je že izpila čašo mleka in p o preteku štirih dni je mogla uživati eno izmed štirih zdravnikovih zdravil. l Več glej »Naša zdravila« : Zastrupljenje krvi. ampak odpadek dozorelih zeli . da skuhaj o čaj. najslabša je vrsta. katere je treba razgnati . senožetih in planinah . če preseješ zdrob — kajti njegov prah ni smet . Janeza roža (J[ypericum perforatum. Opomogla se je nekoliko . Zdravnik je izjavil. kajti v štirinajstih dnevih je šel zope t na delo . Da izkuhaš zdravilno moč iz zdroba . Seneni drob je pomoč za vsako zastrupljenj e krvi in za otoke. Zdrob planinskih senožeti je mnogo boljši nego je zdrob dolinski h travnikov ali mlak. Johanniskraut) raste po solnčnih bregovih. Crez 20 minut ji. d a sem si mislil. ki raste po močvirjih . Vzel sem s seboj pelina in sem naročil. 4. Naročil sem. Od tedaj je zdrava . da ji dajejo vsake pol ure po žlici pelina in vsak o uro po žlici vina . da ne bo preživelo drugega dne . Pljučnica je minila. dam zopet dve žlici.2 jedi . . na zatrznjenih njivah . Pravo šentjanževo rožo spoznaš na njenem soku . naj boljša je planinska. naj pomeša te i n imel bo lek. Narob e delaš. d a je njen položaj zelo opalen. Dekle ni moglo obdržati v sebi ne zdravil ne jedi in je bilo že tako mrtvaško.. po jasah. Te zeli je več vrst. Sv. Poklical i so me ob devetih zvečer. Bolnici dam dve žlici čaja — in glej! ostal je v nji . po preteku dveh u r dve žlici dobrega vina . ker so se kazali znaki bližnje smrti. in »Zel in plevel« : kopeli. Priletno dekle je izgubilo skoro vso kri in je pa dalo iz omedlevice v omedlevico . mora vreti dobro uro„ l Kdor ima 20—40 zdravilnih zeli. ne da bi bila mladeniča preveč oslabila.

rdečega olja in kmalu b o zdrava . Najbolj navaden in najbolj zaničevan je široki tropotec (žličnik . dokler ne pordi olje . notranji p r i s a d. Pripravi se: Zmečkaj nekaj pesti cvetja. Janeza ali rdeče olje . Vsaka rana . daj ji parkrat po žlički olja . Za hipno in splošno trganj e pomaga utiranje olja. Čaj cvetja in listov očisti glav o. je to zdravilna sv. bodisi od ubodca. rdeč kakor kri. 1 Več v »Zel in plevel«. Janeza roža. Če je vod a krvava ali rdeča. dokle r ne postane olje živordeče . pripotec. Ljubi Bog j e posadil tropotec na vse travnike in brege. Če napadejo ljubko malo Miciko krči ali drapk i (božjast).do štirikrat. raztrosil ga j e na vse poti. Znano je sv . tako da ga ima š vselej pri rokah. če staviš nanjo v rdečem olju namočene krpice. V Švici je približno sedem vrst tropotca in vse te vrste so zdravilne. ublaži hipno vsako bolečino opečenin in oparenja . izčisti p l j u ča. želodec. Olje deluje . ledvice in mehur. Ustavi vsak n o t r a n j i ali z u n a n j prisad pri človeku in živini. k i pomaga pogostoma tudi za ščipanje in k r v n e krče . truskavec ali žabinec (Plantago . Torej naj bi bilo to olje v vsaki hiši . .22 Zmečkaj med prsti komaj razcveteli cvet in če se pokaže sok. če postaj a po kotih in poveša rep. Tropotec. daj ji. Wegerich) je zaničevana zel in je vendar prva in najbol j pogostoma se nahajajoča zdravilna rastlina . vsejal pod vsako podnebje. deni ga v laško olje in postav i steklenico za deset dni na solnce. za koliko uživanje . Potem dodaj zopet par pesti zmečkanega cvetja. reza ali odrgnjenja. postav i posodo nazaj na solnce in ponovi to tri. če ima poštena in pridna kokodaklja piko ali . vzemi vsako uro požirek tega čaja. sedem bratov istega korena . se pozdravi hitro .

1800 metrov . malo krvi. Tropote c spravi otroke na noge. katerega pa kmet ne vidi rad na travniku. raste pa šele v višini. ki pešajo vkljub obilni in dobri hrani. Je izvrstno sredstvo tudi za b o Iečine zob in tako prijetna pijača. ki čist i jarek in voli vlado. ribje olje. V goratih krajih se nahajajo še štiri vrste tropotc~ . ima p a lepšo obleko in je priljubljen . Plantago media). ki je najboljša vse h vrst. emulzij e in druge drage stvari . so hripavi in ostanej o suhi kakor koza. cvet. krvi in želodca . da jo je treb a skrivati pred sladkosnednimi otroci in osami . sam pa ne pride nikdar do vlade . korenina. Od tropotcev v nižini je najboljši navadni ali širok i tropotec. Ta sok vlij v vrč e ali kadi in postavi v klet. Malo slab* deluje na bolezni travniški tropote c (žilnik. l Za rabo je ves tropotec : seme. zel . Plantago lanceolata). ki kašljajo venomer. slaba pljuča. potem precedi. Priprava : Deni v kotel zelenega ali suheg a tropotca in eno ali dve pesti brinjevih jagod ali zeleneg a brinjevja. torej je priporočljiv vse m ljudem. Pije se na tešče in tudi sicer. na to vlij vode (pol tropotca. deni v vodo naravnega sladkorj a in kuhaj 2—7 ur — kakor ti je drago . Bolje se godi podolgovatemu tropotcu (suličar. podoben je ubogemu dninarju. ki imajo po vse leto različne izpahke in lišaje. ki so blede kože. ki imajo slabo kri. in je boljši kakor otročja moka. Pri nas slovi najbolj suličar. najvišja in najbolj priljubljena vrsta se imenuje planinski tropotec. tudi če bi jih postavil v maslo. pol vode) in kuha j tri ure.23 Plantago major). ki je slabotnejši od prvih dveh. ki ima malo boljše stanovanje . slab glas. . ki so podobne suličarju. ker mu jemlj e baje preveč prostora . kolikor se komu ljubi . Nobena druga zel ne čisti tako kakor tropote c p l j u č.

tudi psa . Kuhaj regrat pij vodo ali uživa j salato. Ta cvet kuhaj in pij za kaše 1 j . Jegliči ali trobentice (Primula odo . če ga zmečkaš i n navežeš . kakor dežnik . glej kašelj . noričica (Leucoyum ver. Treba je nadaljevati tri do štiri tedne.) dajejo okuse n in prijetno dišeč čaj . grize ali izpira usta s čajem) . Lčwenzahn) čisti kri in izganja zadelane in nezdrav e sokove iz telesa . Njih čaj je zelo dober za k a š e l j. Več v knjigi »Zel in plevel«. Še boljši so veliki lapuhovi listi. če jih kuhaš na vinu i n piješ. Lapuhov cvet (Tussilago farfara) je rumena glavica . boljš i kakor navadni so živo-žolti. če jih uživaš dlje časa . preden greš k počitku . najboljši pa so planinsk i jegliči. Kneipp hvali jegliče kot pomoč za protin.' uporablja se cvet in mladi lističi . Pozdravi tudi kakor arnika vse rane in opraske. ki se razvijajo majnika in so pri planinskem lapuhu veliki. Boljše pa je. ugriz kač in drugi h živali. samo je treba. Dišeča vijolica je izboren lek za oslovski k aš e l j. udnico. . Pomladanske zdravilne zeli . Piti se ne sme . božje — pomagaj o pa jegliči samo. Pije se čaj . da se list i posušijo dodobra na solncu .. ki prežene golše in brada v i c e . ki se pokaže zgodnje pomladi ob potokih in na ilnatih tleh. Schneeglč cklein ) ima v svoji korenini sok. Sok se zmeša z jesihom in namaže. ker je nekoliko strupen . Zdravilne so vse vrste jegličev..24 Na zunanje pomagajo vse vrste tropotca za zobobo l (se drži v zobu. Tako zdravi tudi pik žuželk. Navadni regrat (Taraxacum opp . Zvonček.

bi pomagal hitro koš jaščeričinih korenin . če se vleže krava z vimenom na zlatico. Tudi korenina divjega janeža ima tako moč . oguljen e in zabrenkle nog e . HahnenfuB) je planšarje m znana po svoji vlečilni moči . Torej uporabljajo tudi zlatic o kot vlečilni obliž. poprej v vodi. Rastline. kjer nastopajo kljub snagi in redu vsako vrstne bolezni. imajo moč . korček. Jaščerica vleče tudi bolezni nase. Tako pomaga tudi ravno odrezan peteršilj . . Znani dragi amerikanski obliž ima v sebi take tvarine . jaščerica . Znana je gorčičina moč. da izvleče bolečine. da izvlečejo bolezni. ji zateče vime . tedaj se dene na boleče mesto kos gori omenjenih koreni n ali glavic (surove in zmečkane) in kmalu mine najhujš a bolečina . ne da bi se po kazal kak otok. česnovka. zat o devajo večkrat gorčičin obliž na boleče dele života . kozja pogačica . Tako česen. surov krompir. čebula. pekoče rane in otoke. Posušene namoči. ki imajo v sebi jedek sok.25 Obkladek lapuhovih listov je neprecenljiva pomo č za prisad. kakor pri zobobolu. Tudi zlatica (Rànunculus. sadu in koreninam zdravilno moč. ušesnih bolečinah . če jo nosiš pr i sebi. Če nastane kje na telesu bolečina. ki izvlečejo bolezen. Vse rastline. V hlevih. Tako nas je obdal Gospod kroginkrog z Teki in je dal zelem in cvetju. Na izvin] ene in izpahnjene ude navež i hitro pest listov . Liste zmečkaj in naveži.

kaj je bolni živini. . Kakor zelena preproga pokrivajo pomladi kurj a črevca (Stellaria) marsikatero njivo. vitice ovijajo zelišča in jih vlečejo k tlom .26 Zeli in plevel . Slakovi so osovražen plevel . Zat o jih je nastlal ljubi Bog človeku na pot. Kaka trava je to? K l o b č e v e c i n p h. Star zdravnik je naročil možu. Obe travi sta plevel. ki je majnika vs a polna belega zvezdičastega cvetja . in to je pomagalo . s čim b i si pomogla . da čistita izborno ledv 1. če ga deneš na rane. Ženi. da se mor a človek vedno truditi s plevevjem? Gotovo ne iz nagajivosti. raz prosti zatrdeli sluz. jih ohlad i in pospeši celenje . ki je vedno bolehala. Zakaj je ustvaril ljubi Bog toliko plevela. jo kuha in pije. njih korenine gredo doli do pekla in doraščajo vedno . vedno pri' rokah . meči in čisti. da ne izhlapi vlaga iz nje. ker odpira vse notranje tvore. Druge njive je prerastla močno dišeč a poprova meta . kajti večina plevela ima zdravilno moč v sebi . jo. naj ji dá tri dni metine vod e 1 Pri nas je slak odvajalno sredstvo . Žena je pazila na svojo mucko. To vesta celo mačka in pes i n grizeta včasih travo . vendar sta bili 3000 let pri zdravnikih na glasu . si je narezal a trave. je sveto val star kovač.i k a (Selerantus in Triticum repens) . je kuhala in pila nekaj časa in je ozdravela . da jih ima. katero je pomulila. da naj odčehne vsak dan pest navadne t r a v e. Ta plevel je neprecenljive vrednosti z a živino in človeka. da naj vpraša svojo sivo mačko. To zelce varuje njivo . Ne moreš jih izrvati . Kjer ne more razbrat i gospodar. ki je bil bolan n a zapeki. grižo) . pr .c e in mehur in da sta po moč za vsako vodenično bolezen. A ravno slakovi so izborno sredstvo za mrzlico in ustavijo vsak notranji prisad (n. hoče š nočeš.

Župnik Kneipp naročuje preslico za vsak o gnojno rano. prisad. uredi vse nedostatke v krvi i n odpravi belo perilo . deluje kakor gorčični obliž. Omelica je po zakonu prepovedan in preklican plevel. Kdor je dobreg a želodca. Sam sem videl. izvleč e dosti strupene sovod i. Vsak živinorejec bi mora l nabrati za zimo mete . c e. Najhujše bruhanje krvi in k r v o t o k ustavi presličin čaj hitro. Čašica omeličinega čaja ustavi k r v o t o k. kako je ozdravel 86 leten mož. naj si je le skuha in jo pije — očisti l a ga b o hitro in močno. izganja gliste in žene na vodo .27 (čaja). Vsaka trava. kjer se je zarastla. ki je grozno trpel vsled kamna. Loboda (Atriplex) je siten plevel. ker je nekoliko strupena. jetra in mehur. ki bi lahko še živele. Živina nima skoraj nobene gliste. je zdravilo z a ledvice. je živini za krmo. ne dá s e iztrebiti. Osat je tudi velika nadloga poljedelca . čiraje in osji pik . Pa koliko plevic je že v krtovi deželi . Za uživanje ni. torej je dobra vsem zakrknjenim grešni kom in zapečeni živini . potem suhih kopriv z brinjevimi jagodami. skoraj hipoma . a kljub vsem postavam še vedno tu. Zlatica je nadležna kakor sedem beračev vkup . Trave . Zmečkaj g a in devaj na rane. za kamne v mehurju presličin sopar . dasi jo je izročila jezna plevic a že tisočkrat zlomku . če pa deneš zmečkano zlatico na kožo. Župnik Kneipp je ne more dovolj priporočati ženam . odjé bradavice in prejé a s I o. in živini se bo povrnilo hitro zdravje . potem ko je vzel en sa m presličin sopar . ko bi si bile nasušile in kuhale nadležni plevel . dasi pomuli . Kačja preslica na njivi je napota in križ.

pač pa se umakne kopelim . Kopel traja po l ure in je topla — po nji je neobhodno potreben mrze l poliv . Količina kopeli se meri po bolezni . ki so bledi in utrujeni. Ravno zato. Župnik Kneipp j e uporabljal za kopeli zeli. ki so bile primerne bolezni. . 3. Če bi jo poznal i ljudje. Za pešanje moči. l . senen drob. ki so prestali hudo bolezen in so še poln i nezdravih sokov. otročnice. pelina ali rdeče rese . zato naj bi uživala povsod čast. Vse to se kuha 3 ure . Treba jih je o d 7—30. ki se stavijo v vodo z a kopanje . Marsikatera bolezen se ne more odpraviti z uživa njem zdravil. Priprava kopeli in poliv kakor št. Ta pijača je tudi posebno dobra . arnika in praprot . ki so prestale težak porod — vsi ti naj si kuhajo vsak dan pirike in jo pijejo s sladkor jem. Živina nima trganja . p a ne kupujejo moje zeliščne knjižice. 2. ljudje. Rimljani so že poznali moč brinjevih in resinih kopeli. a nikdar ne več kakor tri na teden . točili bi jo v prvih hotelih knežjim gostom. Posebno deluje pirika na ledvice. pole g teh pa nebroj drugih rastlin. koprive .28 nebroj z blatom poškropljenih trav . ker pospešuje trav a delovanje ledvic in je izvor vseh udnih bolezni v ledvicah . l . protin in bole čine v kolkih so brinjevina. Za zastarelo trganje. Slabotne osebe naj vzamejo po prvi ali drugi taki kopeli kopel hlojevine . Za lišaje in i z p a h k e kopeli krvomočnice . tako tudi za slabotn e starce in okrevajoče so najboljše kopeli hlojevine : Zelenega borovega igličja naberi in kuhaj (najboljše so igl e rušja ali [pritlehne planinske] bore) . Ljudje. dasi leži na vlažni travi. Kopeli. naj pijo tedaj preprost i in revni to okusno pijačo in naj se pozdravijo ž njo . ki stočejo vs e leto.

so žive cvileče orgle. Št. gnojenje . kolikor mogoče. Za bolezni v trebuhu. Taki ljudje letajo vedno za zdravniki in so teh velika podpora. zaprti so kakor peklensk a vrata. Tačas naj gr e bolni v posteljo. . zeleneg a brinjevja. čez stol razgrni volneno plahto . Za krče v mečih in nogah. Postavi dva stola drug na drugega tako. kopeli morajo vreti več ur . in 6. Je najboljša pomoč za trganje. in če spijo. najboljša klobasa jim ne diši. Jed jim ne gre . 2 .. da s e bo potil.. če je potreba. pišejo tudi vsem mazačem od Londona do Pariza. 6. V ta stol postavi lopatic o polno žrjavice ali železo (likalo). zavij bolnega hitro vanjo. Za voden i č n e bolezni kopeli preslice . je njih spanje nemirno.) Zdravi se pomladi . Mnogo je takih. kopeli hribje rese . krčne žile . (3—5 dni zadostuje za ozdravljenje. polno hudih sanj . Ko so zgorele jagode in je plahta poln a dima. ki imajo 365 registrov in včasih še spremstv o orkestra. vnetja. Sicer mora biti kopel topla in sme trajati 20—30 minut . kopeli praprotine korenine . vsa k dan . 3. d a moli drugi stol noge navzgor. To ponovi. Suha brinjeva kopel. na prsih in v želodcu jim leži kakor kamen. Na žrjavico deni 3 pesti brinjevih jagod. Spati ne morejo. a so ven dar vedno bolehavi in podvrženi slabostim. v glav i jim razbijata bolečina in vročina . so negotov e hoje kakor voditelji pobite stranke po volitvi. ki nastopi včasi h in nagloma . napolnjeno z žrjavico . 5. včasih je dovol j samo prva kopel .29 4. tokove. ki ne polegajo po postelji. pokrij ga še z drugo. O b koncu vsake kopeli dobi bolnik mrzel poliv . ali še bolje.

imajo pa pr i tem bolečine in trdo blato . ali ki hodijo sicer. ne deluje nobeno zdravilo. Prej tako bleda in klamajoča Urška bo zopet mogočno vladala v kuhinji nad lonci in kozicami. dokler vr e in dajaj bolehni osebi po liter ali dva te vode na dan. bolezni v očeh in drugo. Se osladi po volji . črnega trna. bolezen se povrne kmalu .30 Če imajo taki ljudje resno voljo. kopin.do 7krat) . jasenice in nekaj odganjkov grozdičja. da jim je tesno pri srcu . Nekaterim se vležejo v želodec. Da bo deloval čaj. babčevja . na prsi in spodnji život . šipečja . in če b o dokončala zdravljenje s kopanjem v hlojevini (5. Jed bo dišala. da bi ozdraveli. topola. Če se ne odpravi zapeka. kakor je konstatiral župnik Kneipp po tridesetletni izkušnji . Zapečeni ali zaprti so vsi oni. in če si se tudi ozdravil navidezno. Ta čaj čisti in izčisti ves život in je popravil in ozdravil že ljudi. povzročaj o glavobol. Te zmesi deva] pest na liter vode. črešnje. pritisk v glavi in napetost života bodeta izginili. Taki ljudje tožij o vedno. kakor je treba. sirotkasta barv a kože se bo umaknila rdečici. Drugim zopet . mecesna. potem malo odganjkov smreke. malin. kuhaj. bukve. na j se zdravijo spomladi 8—14 dni na sledeči način : Jaka ali Janez naj vzame koš in nož in naj gre v bližnje grmovje . grobar bo del svojo motiko v kot. bo cvetela in sijala kakor da bi bila srečna nevesta . ki odhajajo navadno z blatom in z vetrovi. ki ne hodij o redno vsak dan na stran. Tam naj nareže odganjkov vseh vrs t trnov : belega trna. lesnike . gredo takim zaprtim ljudem v glavo. da so napeti. kosmulje in sadnih dreves . Zdravi se s smokvami. Gazi ali duhovi. g a mora uživati bolehni 8—14 dni . Vzrok 50 odstotkov vseh bolezni je zapeka. ki so bili popolnoma na koncu . hrasta. d a jo pije pomalem .

da jo smeš dati brez skrbi otrokom . (Za človeka in živino . Kdor biva zapečen. želodova kava . najmanj škodljivo sredstvo za redno odvajanje je. naj se ogiblje kakor kuge č o kolade in kakava. Smokve so polne drobnega zrnja. in ta k človek toži. opusti z a nekaj dni uživanje. deni jih v kupico in vlij nanj e toliko mrzle vode. Ta kava je napram pusti ječmenovi zelo okusna . Najboljše. če ni še prav suh . umij jih v mlačni vodi. čaj k o p i n i n i h listov. 1 Več v »Zel in plevel«. delujeta zopet redno in točno . Pomoč za grižo. močna in tako zdrava. posuši ga do kraja na peči in semli na kavinem mlinčk u prav kakor zrnato kavo . Otrokom razsekljaj smokve na drobno .) Čaj drevesnega mahu. Glej hrast . čaj 1 e s k i n e g a listja . Pristavi želodovo kavo z vodo na ogenj. želodec in čreva. Te smokve použij zjutra j na tešče in izpij tudi vodo . da ga trie . Če bi dobil po smokvah prehudo letanje. čaj zelenike (pušpana). dokle r mu ne odpadejo kapice.1 Župnik Kneipp priporoča želodovo kavo kot naj boljšo in najbolj redilno . da jih pokrije. to zrnje postrž e sluz iz želodca in črev. roke in noge. Zreli želod suši na solncu. očiščena ne snage. .31 se zapro gazi v podobi seči v hrbet. čaj listja mladih trt. Kako se naredi to ? Vzemi vsak večer 8—10 navadnih suhih smokev al i fig. da se zdravi zapečeni mesec ali dva s smokvami. sesekljaj ga.

začno zatekati noge. se bo ustavil a bolezen. zvečer boš videl. Drugim zateče naročje . kjer ni pomagala več druga stvar . m a v č k i (munci ali cingeljčki) imenovana. ranjene ali ožuljene noge. Planika (Edelweif3) in njena sorodnica gri'ževnic a Gnaphalium. a ni nevarno .32 Pomaga tudi. Najboljša pomoč pa je krvomočnica (ali srčna moč . Wollgras) . Kmalu se raz leze otok. Otok vsled bolečine Ne da bi te kaj uščipnilo ali ugriznilo.Namesto krvomočnice ti pomaga tud i domači roženkravt . tanke noge . kar je posebno priročno na potovanju . če ješ surovo listje kopine. Ruhrkraut) sta tudi dobra pomoč. Kuhaj na vodi ali na vinu . ' Več v »Zel in plevel« . da te je zapustilo kurje ok o na nepovrat . Ne ustraši se tega. (Eriphorum. Če imaš notne. če stolčeš in navežeš nanj krvave krvomočnic e (smrdljive) in piješ poleg tega čaj hribje rese ali slakovega cvetja in listja.' Druga pomoč je po mlakah rastoča trava. Kuha se korenina na vinu in pije gorka . ki ima na vrhu venc e srebrolasih čopičev . Potatilla t. Za kurja očesa . Glej griža. n e smeš uporabljati teloha . termentilja. Kriva teh kurjih nadlog je samo ošabnost . Blutwurzel . včasih do preko kolena . . tretjemu obraz . Zatok spremljajo bolečine in vročica . ker bi imel vsak rad drobne. Drugi stavijo po koscu te korenin e na kurje oko .. Bolj kakor na vodi deluje na vinu kuhana . je sicer hudo.Če pije š 1—2 čaši teh zelišč (morajo dobro prevreti).) To sem sam izkusil v slučajih. trte ali lesk e na kruhu. Teloh je najboljša in najcenejša pomoč za kurja očesa : Deni pest svežega telohovega listja v obuvalo in hodi v tem ves dan .

bo nehala namah umrljivost . zel . če bi se odpravila ta okoliščina. kak a hrana sodi ta čas in drugi čas. da bi predaval in pouči l ljudi o tem . 3 . da izpolnjujejo svoje dolžnosti. katerega jim je določil Bog v prvo hrano . Poznam župnika. ampak čisto druga okoliščina . jim je priporočal. Je nekaj občin v Švici. Župnik je zbiral pogostoma matere. Na Ruskem si pomagajo na kmetih na enak način za udnico in otoke. dušeslovec. Tega ni krivo ozračje. kako naj se ravnajo v bolezni. kjer umira že nekaj desetleti j sem polovica dojenčkov v prvem letu svojega življenja . poučil jih je. ker je zelo strupen. da govori o zdravju in telesnih slabostih ? prosil je prijatelja zdravnika. ki je poizvedoval po vzroku te bolezn i in ga je tudi kmalu našel : Otroci so pogrešali namre č mleka. kako naj ravnajo z bolnimi otroki in doživel je v svojo tolažbo. a zdravnik.' Otročje bolezni . Uživati ne smeš teloha nikdar. mu je odgovoril: Zakaj ne bi govorili vi sami o tem? Se je mar ukvarjal na š Gospod samo z duševnimi posli? Kaj ni ozdravljal tudi telesne bolezni? Poleg tega imate vi kot dušni pastir več vpliva na svoje ljudi kakor jaz — meni bi rekli takoj : On govori samo za svoj žep . jih je poučil. kako naj ne varčujejo z Več o tem v »Zel in plevel« . Zdrav. ki s e obotavljajo (se ne vzgnoje) . povzročene o d trganja . Oni župnik je imel navadni pomislek : Se h spodob i duhovniku. 33 Planšarji devajo zmečkani teloh živini na bule. da se j e zmanjšala umrljivost od 50% na 8% in je ostala že neka j let na tej stopnji . Na to zdravnikovo izjavo je opominjal tisti župnik matere njihove dolžnosti. da dajejo otrokom naravno hrano.

in najdivjejši narodi se klanjajo tej postavi . ki ne morejo izpolnjevati te po stave radi prirojene slabosti ali vsled bolezni . starši. Žal. Senen drob sam na sebi slabi. Matere. moraš opustiti vsako . dr. 3. napačne sramežljivosti ali prazne napuhnjenosti. kakor ne nadomešča mačeha nikdar prave matere . dobijo navadno različne črevesne katare in božjasti in umirajo. Za debelejše i z p a h k e kuhaj krvomočnic o (zeleno ali suho). Pred rojstvom : Mnogo otrok se pokvari ž e v materinem telesu . b) Pereči ogenj. Otroci. otroka z lastnim mlekom ..dekraut ) ali rdečo reso (Erica. prenesejo te lastnosti na svoje otroke . kar je poglavitnega . kolikor časa mogoče. rdeči petehi izginejo. Tem ne očitam . ki plešejo . srboriti i . d a hrani mati. iglevje krepi. kakor pijači ali drugemu. Starši. in če se že lotijo tega. Dokler kuha otroka vročina. P o rojstvu : Postava je dana od narave. ki nočejo izpolnjevati te svoje svete dolžnosti vsled lenobe. kopel pa mora dobro prevreti . ki se prevrže v vročico. ki pogrešajo materinega mleka.34 zrakom. da je dan danes že mnogo mater. z lučjo in z vodo . ki se vdajajo tačas jez i ali preveliki žalosti. Calluna v . potem pridejo na vrsto različn a umetna hraniva. Toda je mnogo več mater.) Vsaka teh treh izje gotovo lišaj. n e da bi dočakali prve obletnice svojega rojstva . šenj. robad. Hai. č e koplješ otroka vsak dan 174 ure v senenem drobu in Moje-vini . ki so vdani strastem. zato je treba mešati . V tem zmislu hočem povedati nakratko. istje (proso). ki pa ne nadomeščajo nikdar materineg a mleka. 2. vresje (ali vresek. l . ki so preobčutljivi. ki delajo pretežko in preveč — škodujejo s tem otroku . Otročje bolezni : a) Sprišči.. škrla t i n k a začnejo navadno z mrzlico. bodisi suh ali mokroten. le koplji otroka pridno v njih . kadar so v blagoslovljenem stanu. p a store to samo 8 do 14 dni.

ki pomaga v 90% takih slučajev. kajti pretežka odeja pomnoži vročino in umori več otrok . to bo izvleklo bolne snovi in otrok b o po bolezni zdravejši nego poprej . kadar razgrajajo otročje bolezni. Ko je minila vročina.35 gorko kopanje in ga ne smeš pokrivati z debelimi odejami. kot bolezen sama na sebi . Sredstvo. Uživati dajaj otroku večkrat na dan žlico tropotčeve mezge . če ne more izhoditi. : 3* . Tudi kopeli vrbinega luba ali planinskega dresna pomagajo . Dokler ima otrok vročino. osladi in dajaj otroku vsako drugo uro žličko vina . ki varuje otroke. e) Griža se ustavi mahoma. oslovski kašelj in dr . Koplji ga dvakrat na dan v senenem drobu in v hlojevini in kmal u bo ozdravljen. Glistav otrok vrta rad s prstom po nosu.) Če je otro k droban in slaboten. g a moraš umivati vsako uro po vsem telesu z mrzlo vodo . Kuhaj praprotino listje i n dajaj otroku 3—5 večerov zaporedoma tega čaja. d) G l i s t e . Še hitreje ustavi grižo planika (4—5 cvetk prevri na čašici vode). pa ga koplji osem dni v senene m drobu in hlojevini . c) Oslovski kaše]. najhitreje deluje srčna moč . Dajaj otroku večkrat na dan po žlici čaja vijoličnega cveta in peresc . če kuhaš otroku ča j kopininih listov. (Prtija . 4--8 tednov vsak dan . d a ima angleško bolezen . Kuhaj pest bršljinovega listja in korenine na vinu. ki sme trajati četr t ure . Zoper glistno nadlogo nam j e dal Bog vse vrste praproti . Kopati moraš otroka skozi . Tega kuhaj po 3 ure in koplji otroka v topli kopeli. f) Angleška bolezen. Večina otrok ima gliste . je igličje (hlojevina) smrek in borov.najvišjih skalah . oskrumbe. da ne užije malež ničesar drugega uro pred čajem in uro za njim . ki se plazi po . posebno iglice rušja. ki zelene tudi pozimi in se dobe vedn o ob gozdih . g) Sredstvo. ne d a bi ga osladil (če ga spraviš tako v otroka) in pazi. pravijo ljudje. j. To je bolje kakor uživanje ribjega olja in vseh mogoči h dragih izvlečkov.

n) Z a n o h t n i c a se ozdravi hitro. vrezal sem se!« — Izperi rano s čisto vodo in naveži zmečkanega tropotca . m) »Mati. Bo hitro dobro. tačas skuhaj korenine angelike. ki so včasih gnojni. torej je dovolj preprostih in cenili sredstev . o) Otrok se je zastrupil z rastlinam i (na primer s telohom. kateri h ni obolel nikdar nikdo.36 Kadar slišiš. ki šteje 16 otrok. To ni prazna vera. Kuhaj mulinine. Pote m mu naveži beljaka . da izpije dosti gorkega mleka . Pomoč : Zveč i in drži v ustih svež vrtničin cvet . Mundfeil) . h) Skule (zazobke. prst sem si priprl!« — Daj otroku olja. bolečina bo prenehala takoj . samo požirati ne smeš slin . Ali naveži mokre prsti . pomagajo tudi . i) »Mati. V ustih se nared e mehurčki. j) »Nekaj mi tiči v grlu!« — Vtakni otrok u prst v vrat pa bo vrgel iz sebe. Listje rdeče jagode. čebule ali česnovke in naveži to otrokom za vrat . kar ga teži in tišči . popelni. pasjo črešnjo. da se bliža otroška bolezen.Kdo ni tožil tako? Temu se odpomore hitro : Prevri na mleku janež a ali kumine in daj otroku gorkega — vetrovi si bodo po iskali prave poti in ščipanje bo minilo . l) »Mati. kopinine ali borovničine odganjke ali liste in izpiraj si usta. in tem otrokom je navezala mati vselej česna . všij v vrečic o par strokov česna. Pomaga tudi listje smrdljive krvomočnice. k) »čebela me je pičila!« — Zmečkaj sleza in naveži . včasih vodeni . Navadno čut i otrok tudi hude bolečine v (nesnih in zobeh . ko so ležali kroginkrog vsi otroc i bolni. ampak učinek naravne moči teh jedkih rastlin. divjega janeža (žabnika) ali rogačice (Aego- . Poznam rodbino. če koplješ rok o večkrat na dan v senenem drobu in navežeš na prst mazila . (Glej : »Naša zdravila«) . dokler ne mine najhujša bolečina . d a drži v njem prst. Sil i otroka. lisjakom) . mene ščiplje «! .

ki gotovo pomaga . r) Davica ali k r u p a je prijela otroka. da izpije čašo čaja . namočeno v jesihu. Otrok moči posteljo (uscalica) . Janeževe roie. ki občuti grozne bolečine v drobu.kkuhaj pol ure in dajaj otroku vsak o jutro uro pred—zrjfrkom čašo tega čaja . Pred vsem drugim pa priporočaj otroka angel u varihu. je zapr t in meče vse iz sebe . Kolika (ujed. Da j otroku hitro par žlic laškega olja. ampak bolezen mehurjeva . ovijaj vrat z v jesihu namočeno ruto . če m u hropi pri dihanju nenavadno močno in hripavo v grlu . Za to boleze n je neobhodno potrebno. Dokler ne pride. Če nimaš žganja. in hiti k zdravniku ali v lekarno p o bljuvni kamen (Brechstein). Ponavljaj mese c — dva. prevri na mleku tri . V krajih. p) Difter it is ali grče v grlu. Pa to ni lenoba. Nekdo mi piše : Za davico sem pomagal najbolj. sice r umrje bolnik. č e sem segrel v železni žlici medu in pasje masti in dal t o otroku v drugi žlici. namoči jo v vročo vodo in deni na trebuh . Zmešaj enoliko /romancvet a in sv. Notranje : Daj bolniku kupico pravega gorkeg a lecjanovega žganja . a ni v bližini n e zdravnika ne lekarne.37 podium) in prisili otroka. Je gotova in nagla pomoč . bi morali ljudje imeti ta kame n vedno doma . obvij mu vrat z ruto. kjer razsaja pogostoma davica. da pokličeš zdravnika. madron) . Za to bolezen moraš poiskati takoj pomoči. katerega mu daj zaužiti . ki im a sredstvo. Tako mu boš rešil življenje . Zunanje : Zgani rjuho na štiri gibe. Za davico in za grče v grlu kuhaj r~zsekljane korenine divjega janeža (bibernelice) na jesihu in vodi in izpira j z vodo grlo .

Kadar se odpr e črevo. Kadar se bliža zima. če to ne pomaga. Vsak a živalica dobi od ljubega Boga toplejšo obleko ali gre v južne kraje ali se skrije v luknjah in jamah . posebno če so slabega zdravja . Nahod 'in katar. črevesni prehlad in vnetje slepiča je kumina na mleku . prevri na mleku. boš zjutraj že dober . se ga ne iznebijo tako lahko. Trdni in zdravi ljudje. posebno hudo v začetku zime . Najboljše sredstvo. pa pij večkrat podnevi gorkega čaja. To naj uva.38 stroke česna in 5 žlic kumine. prenesejo trikrat tolik o mraza kakor razvajeni otroci. Druga pomoč za koliko. če si zamudil. Slava Bagu. Torej glej. precedi in dajaj bolniku vsako uro pa r žlic toplega mleka . niso tako občutljivi z a vsako izpremembo vremena kakor ljudje. Če piješ to prvi večer. ki spijo pri odprtem oknu. glave in vratu ne smeš zavijati v debele rute in omotače. kuje človek . pij. Otroci. ki hodijo poleti bosi. Janeza. Kumino stolci . ki se umivajo redno celo poletje z mrzl o vodo. premagajo hitro nahod . Ti bolezni kraljujeta celo zimo. ki s e dobi pri gozdarjih in planinskih lovcih . tovarnah in delavnicah. odleže bolniku in ni več nevarnosti . ki delajo na sveže m zraku. ki pomaga v najhujši sili. Pri takih se drži nahod ra d in prehaja v hripavost in zasluzanost pljuč . ki delajo v sobah. daj m u kupico olja sv. Ljudje. da imaš noge tople in suhe . oni pa. ki hodijo celo v pasjih dne- . ki je dal tudi za te bolezni rastlina m zdravilno moč : Če te napade nahod in katar. se moraš oblačiti zanjo . kajt i to je glavni vzrok vseh bolezni grla . ozdravel boš skoraj gotovo do večera . prede n greš zvečer v kraj. veliko čašo čaja hribje rese. je olje in mast mrmot (Murmeltier). tropotca in trobentic. ki se boje vod e in zraka.

da pij e čaj ali mezgo sledečih zeli : Tri pesti zelenega brinja. Kadar ne bo več vonja (t . kakor muha v krop. ki je bolan na pljučih ali na influenci. ki dob i pri vsakem rojstvu nove sape. glavobolu in večnemu zobobolu . Eno pest koprive. Če pade taka punčika v zakon. poprove mete. Za notranje zdravilo priporoča m vsakemu. Vsak večer premešaj iglevje. Mnogo teh ne mara zdravja. Je pa še dosti takih. za padle so bledici. čez 3—4 tedne). bohinjskega mahu. Komaj zapuste šolo. 8—1 0 košar in razstavi po bolniški sobi ali obesi pod strop . za te pišem izkušeno navodilo : Zelenega borovja ali smrečja razsekaj. Takim ni več pomagati . že letajo okrog zdravnikov. nočej o ne grenkega ne pustega . Tudi onim. Videl sem. Janeza rože. ker ima doma cvileči meh. je znano Bogu . Če je treba tem razrnazance m še pri 40 stopnjah toplote nogavic in jih zebe. lahke kakor kurje pero in rahle kakor jesenski cvet . kajt i ne ljubi se jim uživati 4 tedne zaporedoma isti lek. Pozimi s o zavite v kape in odeje kakor pokobalčeni divji lovci. lučnika. da so ozdraveli od tega sušični. ne pomag a več zdravilo. da morajo ležati. blede kakor sirotka . Število ljudi. naj bo še tako hvaljeno in priporočeno . j.39 vih obuti v šotne in nogavice . ki bolehajo na pljučih. ki so že tako opešali. ki s o lazili samo še ob palici . ki kašljajo in krehajo. sv . grenkuljice. napolni. Za pljučne bolezni. da bo bolj dehtelo po sobi . 3 pesti tropotca. . ki hočejo ozdraveti in ki se morejo š e gibati na zraku. prinesi' svežega borovja . 3 pest i angelike . jetičnika. ima mož dovolj godbe vse dni življenja. kakšn e medvedove kože jim bo šele treba. kadar bo mraza 10 stopinj! So pa tudi zatem te punčike.

Kuhaj grenkuljico na vinu in lovi sopar v ušesa . Glava boli močno. Ko so pljuča polna zraka. . Zmečkaj velik nastrk. da ne gre bolezen naprej.d o 12krat na dan. Za naglušne. Pomagal o bo. zato so častili prejšnje čas e nastrk zelo in so ga sadili na strehe in vodnjake. l Kuhaj na jesihu majorana. zmešaj sok z mandeljevi m oljem in kani vsak dan par kapelj v ušesa. Pljučnica . svežem zraku. Tam naj diha z odprtimi ustmi. posebno vsakokrat pred jedjo . v rebrih zbada . Gleda naj tudi. kresnico . timijana. je pomagalo ž e marsikomu . povezni na vrelega lij in lovi sopar v ušesa. na čistem . Prevri nekaj svežih listov božjega drevca (Ilex afini) in daj bolnemu piti . da se giblje dosti na prostem. 2. slakov cvet. Kuhaj bob. kopir ne. Za pljučno mrzlica kuhaj babčevje. Pomaga prav rado . Pol pesti kumine in janeža. 1 2 kačnikovih peres . To naj dela po 10. 4 . To pomag a tudi za bolečine v ušesu. počasi in globoko in naj razširi roke.40 Dve pesti pljučnika (Pulmoraria) . Mezga se pripravi kakor ona za želodec in kri . Pomaga večinoma. Na prsi in rebra deva] mrzle obklade jesiha in vode . bezgovih korenin in korenin divjega janeža. pelina al i poprove mete in lovi sopar v ušesa . l. d a se napne koš . Delaj to 8- 10 dni. najboljše pod smrečjem . lapuh. Čaja ali mezge naj vzame bolnik vsako uro požirek ali žlico . da ostanejo zdravi deli pljuč še zdravi . Ponavljaj 8—10 dni . tedaj naj pritisn e obe roki na prsi in izdihuje zrak .

Vata samanasebi ali vata. peša in nima veselja do jedi . Iznebil se boš te nadloge . Otrok bledi. kako bi ustavil hitro kri . ne ve nikdo. se pomnože vedno bolj in jemljejo otroku najboljš e sokove . Ako ni takoj zdravnik tu . žabnik.ng ali silurja (D1Y-a s)2SiTur raste samo i rà— . Krvavenje želodca. . Krvavenje nosu. Navadno izgubi vse glavo. naveži navadne zelen e trave. vrta rad s prstom po nosu . Uspeh je čudovit .uis~ mračnice (Globularia ) . nima enakega učinka. pelin. so bolj nagnjeni glistam . Kako se ustavi hitro krvavenje ran. Take vode pij par požirkov vsako jutro uro pred zajtrkom in delaj to skozi 8 dni . ki se boje česna in čebule. Če ni plevelke pri rokah. Vse to se mora piti brez sladkorj a in dobro uro pred zajtrkom . Se ustavi mahoma. Odrasli. se mu zarede zopet nove . Naj si zapomn i vsakdo preprost ali siguren način : Namoči kepo vate v vroči čisti vodi in položi na rano. pljuč in spodnjega života . Pij čaj strašnice S~_ . Otrok . Kri se ustavi takoj.-prvi c ve — tuda►-eri. jaščerica. Če se jim ne stopi na rep. Gliste trpinčijo mnogo otrok . če navežeš na vrat pest zelen e plevelke . namočena v mrzlo vodo.i.41 Preprosto sredstvo za gliste .Islànlha. Gliste izganjajo tudi : angelika. mora zelo vreti. tudi če j e ranjena žila . vse vrste praproti . ki je glistam podvržen. Pomoč : Razreži 2—3 čebule in jih postavi v mrzl o vodo . ako se zgodi nagloma nesreča in teče kri močno iz ran . če 'mu odpraviš za čas gliste..

borovnic. 1/2 pesti tavžentrože. pest mrtvih kopriv . ne morejo opravljati jetra in ledvice svojega dela. ki pridejo take v kri . 2 pesti sv. po jedi se jim peha iz želodca . pij skozi štiri tedne precej njenega čaja in videl boš. deni vanjo dosti sladkorja pusti. Neverjetno je. drob trpi od nepredelanih snovi. kako si opomorejo po tem zdravil u bolni in opešani ljudje . Razen mrtvih kopriv kuhaj vse tri ure . naj pije tropotec z brinjem . Janeza rože in 2 pesti žarnih kopriv . Za hlipavico. kumine. lišaje ali ogrce. Odcedi vodo. Glavobol.42 Za bolezni Želodca in krvi. Tega uživaj vsako jutro in vsak veče r po čaši . sleza. zadnji četr t ure vrzi v kotel koprive . Pest rmana in pest mete . da vre celo uro. rmana. 5 pesti tropotca . plevelke . d a ti odpomore . Za zgago ali gorečico je najboljša tavžentroža . Taki ljudje bivajo zapečeni. napetost in zabasanos t vzemi na jedi malo kumine. Pride večkrat od želodca . janeža ali koromača Za dolgotrajno grižo pij dlje časa čaj mulininega ali kopininega lista. jaščerice . Ko se je ohladilo. Želodec in kri sta zvezana kako r oko z očesom . nalij v posode in zaveži. Za t v o r e v črevih in v želodcu kuhaj žarno koprivo . Sirup za vse bolezni želodca in krvi : 3 pesti zelenega brinja . hrib je rese. Vetrovi si ne najdejo . Kdor prodaja neprenehoma sirotko. Kjer ne deluje želodec. Na te bolezni vplivajo pravšne zeli mnogo bolj o d tovarniških izdelkov .

Za te slučaje pij čaj za profesorje . splošno pa je to znak : »Čas je. . oteklin v glavi. Bolečine v glavi so tudi krčne . Več ne. in giblji se po ves dan na prostem. pač pa dosti smre k in šumljajočih potokov. Se pozdravijo hitro. Ozebld in razpokana koža. k i bivajo po cele mesece v večnem nemiru in ropotanju i n nimajo spanja . vun iz pisarne in mesta na kmete. tak o visoko kakor ti je mogoče. Živčni glavobol dobe ljudje.Tega jemlji žlico p o vsakem brištu (kosilo. da pelje š kozo na trg. k i so imeli prej krče v nogah it v mečih. železniški uradniki. namočene v tej vodi . ki delajo iz navade pozn o v noč. Prav tiha zračna zdravilišča. a nimajo teh krče v več. katarja. žolčne kamne .) Glavobol prihaja tudi vsled nahoda. Kuhaj koprivino zel in korenino na mleku in pij . Včasih pomaga za ta glavobol jetični k (Veronica off .). To izžene žolčne kamne in žene tudi na vodo . (Glej : Zdravljenje s smokvami . to je še edina pomoč. « Proč od vsakega duševnega dela. če kuhaš omelico in koplje š ozebke v nji ali devaš nanje rute. še bolj deluj e na vinu kuhano bršljanovo listje. vun iz ropota i n spletkarenja.. neozdravljenega šena . Taki naj si kopljejo noge v topli praprotini kopeli . kjer ni psov in glasovirjev. ker bi škodoval o želodcu. ki se učijo preveč : učenjaki. Tu je na mestu uživanje smokev . večerja) .43 v zadelanih črevih poti in silijo v glavo . In to pri ljudeh. zob . tako dolgo da privabiš spanec . Jim bo gotovo pomagalo . kar jih boleva glava .

Pri večnem mesarenju naših dni je taka bolezen strašno običajna . Zdravnik ve najbolje kako in kaj . da so bolni na srcu . te napad a omotica in omedlevica. si v parobrodne m društvu in stočeš in pihaš kakor vojna ladja. ubogaj ga in živi zmerno in mirno . si tekel za stavo z brzovlakom. Spi malo dlje nego sicer . da je 90 odstotkov ljudi. Prijatelj. Zel.) Če si bil podvržen krčem v mečih in v nogah. da jih boli srce . . da je srce pokvarjeno. Si kratek in širok kakor čeber. je bil že kdo v tvoji rodbini zade t od božjega — tedaj je nevarno. si rdeč v obrazu kakor gora Devica ob solnčnem zahodu. tedaj stopi k tvojemu župniku . Župnik Kneipp je vedel iz izkušnje. Je pa tvoje srce bolno vsled žalosti. ne pleši. a si skočil na vlak. ta ima čudovito planinsko zel zate . ki se sme uživati samo z velik o previdnostjo . skrbi in nevolje . si se preplesal ali si drl s planin e kakor da te podi deset kozakov. Če ni tega ne onega. pokliči ga. ne skači. je naprstek (Digitalis). dasi tožijo. zdaj pa je treba živeti neka j časa prav polagoma in nalahko . ki se ne dajo odložiti.44 Bolezni srca. popolnoma zdravih. j e bolečina krčna — četudi si zaprt — tedaj je treba noge kopati v praprotini korenini. potem le veruj. (Glej : Zdravljenje s smokvami. izogiblji se opojn e pijače kakor strupa in izmivaj si levo stran okrog src a vsak dan dvakrat z jesihom in vodo . Božje ali božji žlak. Pri popadih ah napadih deni takoj na srce mrzle obkladke jesiha in vode . Tu pomagajo smokve . ne kvartaj. katere je napotil ta ali oni. Te bolečine in tesnoba izvirajo pogostoma iz zapeke . ki pomaga za srčne bolezni. ne leti. imenuje se frumentum electorum. da zadene tudi tebe.

v ramni kosti in v sklepih te drži. Ako ne moreš ali nočeš v posteljo. jagodnjek. V kopeli teri in mes i bolne ude navzdol Ne opusti mrzlega poliva. recimo v 5—6 dneh — tedaj ravnaj tako : l . Ne pomaga ne mazilo n e mravljinčji ne brinjev cvet . strašnica. tedaj jemlji prv i dan kopel za celo telo. To zdravilo pa poznaš že : Ozdravilo te je pre d dvemi leti revmatizma. da mora š ostati tri do štiri tedne v postelji. v kolenih ali v stegnih te vrt a in zavija. Preden zaspiš. Ako moreš iz kopeli koj v posteljo. če. V vrsto petoprstnikov spadajo : hribja resa. j e najbolje . drži ga v vodi pol ure in mencaj in teri . silu r in kapucinska kreša . temveč je že stara. 2 kg praprotine korenine in 3 pesti zelene brinjevine . 2.) 4. in ozdravel boš . privajena boleze n in si tudi ti že 60 let ali še več na svetu. kuha š na vinu kresnico . 3. drugi dan suho brinjevo kopel in .: Suha kopelj.45 Da preprečiš to. a ne isti predpoldan. najbolje pa je. pij vsak mesec po 3—4 dni 1 -2 čaši čaja petoprstnikovega . blaženi koren. tačas te bo zdravil s salycilom . bolni ud v zeliščni kopeli . ki je podkajena z brinjem . Bi seli rad skoraj rešil neprijetnega gosta. pij lapuhov. bezgov ali kresniči n čaj. gloje in zbada . sicer se t i podvoji bolečina . ne moreš dvigniti roke. Zdravnik pravi. V postelji se zavij v volneno odejo. Kuhati se mora tri ure . Koplji se vsak dan pol ure v gorki kopeli in vzemi ob koncu kopeli mrzel poliv . Revmatizem v sklepih in mišicah . Če pa ni prišl o trganje nenadoma. Za kopeli kuhaj : 5 pesti senenega droba. Tako delaj 5—6 dni. Nakrat ti ustavi noge. pa koplji š e isti dan. a pokvarilo ti je želodec . Dobro je tudi kuhano vino . (Glej.

ki imajo dosti otrok. 2 pesti jagodnjeka (Potentilla auserina) . Včasih spremlja to sušenje bolečina . Nastavi si torej ii žganju pest hribje rese in pest plevelk e (gladovnik. Roka ali noga postaja krajša in tanja . Kdor ne odpravi belega perila. Ta čaj ustavi tudi mesečne krče in preobilno perilo . Lahko vzameš tudi kresnice. ali kuhati mora š vsak dan sproti .46 pij vsako uro požirek čaja bezgovega listja. se bo pozdravi l dotični ud. Se pozdravi. ko je stalo 10—14 dni. lakote in planinskeg a dresna. s e ne ozdravi. če ga polivaš skozi 4—6 tednov pridno z mrzl o vodo in ga drgneš nato ali mesiš od zgoraj navzdol . Videl sem sedemdesetletne. 2 pesti hribje rese . ki se ravnajo po Francozinjah . 4 pesti blaženega korena (Geum urbanum) .). . od trganja sključene ljudi. je v dotičnem udu trganje. zaveži posodo in postavi na solnce ali na toplo . kresnice. Žene. lahko bi pač škodovala . Za belo perilo pomaga tudi čaj bele detelje . Capsella Izb . piti g a je treba par mesecev . Te sestave pij vsak dan po tri čaše. Belo perilo. Po okoliščina h in razmerah ozdraviš tako čez 3—6 tednov . Če ni bolečine. gladeža (Ononis) in lakote (Galium verum) . pr Noga ali roka se suši. ki so s e ozdravili s takim kopanjem v naši ljudski kopeli . naj uživa še toliko zdravil . če piješ štiri do osem tednov sledeč o sestavo : 4 pesti belih ali rumenih mrtvih kopriv . Če so pa bolečine tu. ilike in preslice . dobivajo to grozno bolezen bolj poredkom a kakor žene. tore j ne bo pomagala mrzla voda. odcedi in utiraj s tem.

čim. N a s t r k zveči in drži v ustih . 7. Kuhaj kresnico in si izpiraj usta . 6. potem odced i in spravi . 3. Če se gnoji pod zobom. namaži na platno in deni v zatilnik . Nasvet : Vseh teh zelišč (ali samo ene) vzemi p o pesti. 4. preje tem bolje . Hrena izriblji. Nočno potenje oslabi človeka . Kuhaj preslico in pij . Za vnetje slepiča. Vse vrste mete pomagajo. če jih kuhaš in drži š čaj v ustih. preden greš spat . 2. l. vlij žlico žganja v pet žlic vode in izpiraj si s tem usta . 8. Kuhaj vrbin tub in jemlji večkrat kopeli za noge . Noge opešajo po bolezni ali vsled starosti . . ljubi Bog je ustvaril mnogo zelišč za to . se bodo zope t okrepile .47 Noge pešajo. Kuhaj b a l d r i j a n o v o korenino in grgraj . Proč s takim zobom. Vsaka vrsta t r o p o t c a prežene bolečine. tedaj 'ne pomaga več noben a maža. Ako te zabole zobje. nižavska i n planinska . Če pa je zob votel ali prehlajen in prihaja bolečina od trganja ali če so prizadete dlesni. tedaj je še pomoči . Pij čaj kopinininega listja . če jo kuhaš in držiš v ustih . ali ne požiraj vode . Nočno potenje. Pomaga takoj . Tako tudi obe vrsti h r i b j e res e. 5. stolci in postavi za 10 dni na sobice . Tako tudi vse vrste p e t o p r s t n i k a . Leki za zobobol.

kuhano na vinu. torej hribjo reso in p r e s l i c o . Je ozdravljiva v začetku bolezni. oskrumbe in izpahke . Vodenica. je tudi dobro . dajaj mu tudi čaj ali prah lapuhove korenine . Izvrstna pomoč je tudi čaj g l a d e ž e v e korenin e in mišjih ušes. naberi pepel in postavi ga v dobrem vinu na solnce ali na topl o za 8--1Q dni. Če nima bolnik mrzlice. Kuhaj Kordo benedikto in umivaj ali koplji rano v vodi. ki ženejo vodo na seč. grinte. Cvetje kresnice. si umivaj vsako jutro obraz z mrzlo vodo. Čim večje . Drugim pomaga drugo : Sežgi b r i n j e v i n e. 5. Rak . 4. kjer ni bilo druge pomoči . z vodo izpira j oskrumbe. . Kihaj b r e z i n o listje na vinu in pij zjutraj in zve čer. je listje lapuha. namočene v vodi. Resa (Erica) . Kuhaj te zeli. Vse vrste krvomočnic . tem boljša je korenina . Dobro je tudi. Vinska rutica . da staviš kar naprej na raka rute . Za lišaje.48 Da se varuješ z ob -o bola. a ne obriši se takoj (čez pe t minut). potem precedi vino in dajaj bolniku vsak o uro požirek vina . toda posamezno . Je že pomagalo. delaj obkladke ali jemlji kopeli . 2. Dajaj bolniku zelišča. Metlika . Vse vrste pelina .

ki hoče zadobiti zaupanje izobražene dame. Kdor . prešiči in psi . dobé večkra t hude bolečine. Nervoznost. ni treba drugega. V marsikateri cerkvi stoje zakasneli verniki ves čas na cementnem tlaku hodnika ali veže. vir bolezni . Saj b o smela zdaj sedeti na najvišjem poreklu v velikem društv u Zdrav. Drugi dan tožijo o vsakovrstni h bolečinah . ki hoče pokazat i dandanes. 4 . Bolečine v grlu. v glavi. zel. naj si preskrbi takoj lesena tla al i debeli plutov linolej . stresa povsod svoj o nervoznost . pije kavo trikrat tako črno kot doslej i n si naroči še sedem novih glasil najnovejše mode. naj si pod loži vedno desko ali plutov linolej . Od oktobra do majnika naj s e tak tlak samo briše — sicer naj zahteva vsakdo že napre j denar za zdravnika in bolečine. Človek. krči v grlu. kuhinje. zdravniku. Zdravstvene komisije na j pazijo na to. trganje in druge take prijetnosti s o nasledki cemetnega tlaka . Zdaj je šega tlakati hodnike. nego da proglasi. včasi h celo v mokrem obutalu. 49 Varujte se cementnega tlaka . Kdor premore. samega veselja bere zvečer še uro dlje romane. Ta pa je onim. da j e nervozna . si p a preskrbi lesene podplate . samega veselja stisne modrc z a 20 centimetrov tesneje. ne da imele desko pod seboj. Samega veselja se ji zde potem najgrenkejš e kroglice kot sam med. po čeljustih in skrenjah . ki ga umivajo 'in kleč e na njem. v kolkih. Ženske. ki hodijo po njem.mora delati na cementnem tlaku. Če ni drugače. kolcanje. da je oblizan ali polizan. kleti in klavnice s cementnim tlakom. Na cementnem tlaku obolé tudi mačke. Je bolezen našega časa .

kako r je to dokazal blagopokojni župnik Kneipp . Tudi šola goji nervoznost. da bi moral i poučevati najvišji mandarini tako deset let v ljudski šol i in poleg tega tudi vedeti in znati vse tisto. je uveden marsikje štiri urni predpoldnemi pouk. ki hočejo napraviti iz ljudsk e šole univerzo in podajati otrokom poleg novih vesti o Japoncih tudi vso staro egiptovsko kramo na francoski polivki . katerega jim je natočilo življenje. ki je revež inšpiciran in kontroliran. Drugi so po stali vsled pelina. kar velevajo . In to vsa k dan . Toda je mnoštvo poštenih ljudi. Da. ker so nastavljeni v nemirni službi kontrolorja. drug i zopet radi pomanjkanja spanja in počitka. radi — poslušajte vendar ljudje božji — radi pomanjkanja rekrutov! . da je šola preobložena z učenjem. kar pa nikakor niso. v postelji jih pokrivajo z debelo odejo in zapirajo skrbno okna. kasirja ali glavarj a osjega. Da dosežejo to hitreje.50 kokodakelj in bo gledala samozavestno na kokoške n a nižjih gredah — kajti nervoznost je društvu kokodakel j toliko kakor zvonec kravam ali kozam . Zato ne pišem za tiste. ostajaj o otroci do devete. preganjan in šikaniran od svojih predstojnikov. Meni se smilijo otroci in učitelji in želel bi. da morajo znati in vedeti otroci .gnezda . tako tudi petletna Lizika. Vedno in povsod slišimo pritožbe. da ne b i izhlapel gosposki duh . ki je muka učiteljem in otrokom . ki hočejo biti nervozni . starši so izumeli. kako naj pogospodijo svoj e otroke z nervoznostjo . desete ure na nogah. Krivda pa ni učiteljeva . ali odložiti noče nikdo. Janezek dobi za zajutrek ž e polovico črne kave. katerim je obesil zdravni k za vrat napis. da so nervozni. Kje vzgajajo nervoznost ? Večinoma že doma . Da bi ne izostal učinek.

motorjev in avtomobilov — ves klek dvajseteg a stoletja — ki. pljučne bolezni . Poleg tega hrana v zavodih! Meso in meso in vedn o meso. Gorje pa gojencu.51 Vse muke ljudske šole so pa v primeri z nervozni m lovenjem in priganjanjem v višjih šolah. želodčni katar. telefoniranje. kakor če bi primerjal krotkega domačega zajca pruskemu huzarju . ki mu uide nepremišljena besed a o hrani! Vsi prestopki. Ko se je že naučil biti nervozen. ker ne gre pre d polnočjo v kraj . lajanje. je to kak negoden mladič. osem let in postane nervozen . 4* . Poleg teg a čita romane. bolečine v glavi . bučenj e strojev. dokler ne popadajo gojenci kakor snopi . ker je pripravljanje preve č sitno . če bi n e smel dražiti svojih živcev? — O n a pa si misli : Alkohola se bom ogibala. se navadi na alkohol in na črn o kavo — kajti čemu je študiral in postal gospod. preživi dijak štiri. Zapiše se v več društev in sedi in svetuj e pri sejah in zborovanjih. V taki dresuri. ki ne vidi pod milim nebom ničesar razen svojega predmeta. To dela prav vestno. pijem pa lahko svojo črno kavo ali kinešk i čaj — in si pokvari s tem ravno tako živce . pomorejo. in če je. se izpopolnjuj e lahko še sam v tem. lenoba se splazi pod mejo . skakanje in drvenje. a poredkoma zelenjava. velika masa pa se natakne na trnje in nosi vse dni spomi n študiranja : Naočnike. so sama čednost napram taki besedi . ki ne opazi ničesar . Veliki talenti skočijo preko meje. daleč od skrbne mamice. ki so navedeni v kazenski knjig i združenih kantonov. šest. In drsanje in praskanje in klempranje in cvilenj e godbe. dokler se ji ne razgreje glava in ne mor e zaspati . Za vsak učni predmet je na šoli izpraša n profesor. za zdravje učencev ni nobenega profesorja . da postane vse nervozno .

7. žganje in sploh alkohol prepusti drugim . Menili so.52 Kako se zdravi nervoznost . Ge se je razpasla nervoznost že tako. 3. s e pregreši zoper naravo. Gibaj se dosti v čistem zraku. soli po malem . Bog je ustvaril tudi nekaj zeli. prežene sitne muhe in strahove . blaženega korena. — Deni si v vzglavje šo p praproti. pravo kavo . Ogiblji se popra. ne odgovarjat i na napade časopisja in ne užaliti stražnika. tedaj je edina pomoč še ta. ne bi smel preračunavati dolgove in dividende . Ko odbije osma ura. Junaki pred Sempahom in Martom niso bili nervozni . priklicala bode spanje. 4. l . dan za delo . Pomaga tudi zeleno lešnikovo listje . To so vse vrste jetičnikov. če izpremeni dan v noč in noč v dan . poljski in mestni nočni čuvaji. Ob osmih v kraj! je veljalo našim starim . zelene ali suhe. 5. Kdor more in premore. zvezde in luna. da je dal ljubi Bog noč za počitek. ne prejemati plačilnih nalogov. ne osnovati novega društva. sleza. naj deli na tihem dobrote — to privabi veselje na obraze. ne bi smel nikdo več delat i duševno. posebno v gozdu i n razoglav . hribje rese in mete . 6. ne vreči taroka in ne klicati duraka. Kdor noče tega. ki čistijo glavo i n krepijo srce . da sploh n e moreš več spati. veselje pa pomore močn o k zdravju. zdaj pa smo postavili naravo na glavo in Gospoda stvarstva v nič . mu ne pomore nervozam 2. Uživaj kolikor moreš sadja in zelenjave . ob deveti h pojdi v božjem imenu v posteljo. To se zgodi samo z večletnim pametnim življenje m po naravi in z izogibanjem vsakih izgredov . v dobro prezračeno ne zakurjeno sobo in spi pri odprtem oknu (razen meglenih dni) . kakor spadajo lisice i n kune. da greš za . Kdo r ne spada po poklicu v društvo sov.

piši in beri toliko ko t on. odkod naj bi ga dobivali . strup. k vsem mazačem in padarjem tostran in ono stran velike luže . seveda vsaka vrsta na drugem krožniku — ali žal. Zdaj teci k zdravnikom. po Kristus u ublaženi in odrešeni . Zato hitro! Dajte močne ga vina ali žganja. pij in spi ž njim. če je še tako drago. meso . meso celo za otroke! Meso. Meso opoldne. spanj e tako nemirno. kar sem hotel povedati. da razžene nabasane snovi . Vse. meso. Kajti tudi tukaj ne more postavit i nikdo drugega temeljnega kamena. stokaj in jokaj. vsak dan mesa ! Če je hiša gosposka. mesa. meso in meso! Meso n a vsak način! . meso. jej. ampak k narav i krščanskega srednjega veka.53 dlje časa na tihe planine ali gorovja . Glava pa je tako težka. Navadna meščanska kuha zahteva tudi dve vrsti mesa. utiraj. volja tako slaba . Joj! Želodec se ustavi. kakor onega. čreva opešajo — zapeka al i griža se ustanovi v drobu . da ne pride v drugi želodec . dokler ne pridej o parlamenti v zagato. život tako napet. Zapeka s e ne umakne . klobasico za malico ! Meso. nazaj k naravi. če ga ne more več zmagati mesar. a kličeš poleg tega vendar : Mesa hočem. to j e siromaščina ali neolikanost . koplji se. zdaj požiraj kroglice. vriskaj ž njim in ravnaj se sploh po njem . meso zvečer. masiraj . ne vede. morajo priti vsaj tri vrste mes a na mizo. Ustavi se celo poletj e pri planšarju. Hajd k zdravniku! Ali v vseh teh neprijetnostih vendar mora biti na mizi. Meso. ki je ž e postavljen v Kristusu . samo govedina. je združeno v izrek u župnika Kneippa : Nazaj k naravi ! Ne k naravi zamorcev in ljudožrcev. k lekarnarjem.

in kdor se vreže. da kaplja iz nji h maslo ali margarina? Seveda . od štiridesetdanskeg a posta so ostali poslednji trije dnevi velikega tedna. petek in soboto . ki se vleče za njo . Zdaj j e post samo še petek vsakega tedna. Takrat niso poznali ljudje zapeke i n dolgega repa bolezni. Če boš sekal po take m kosilu drva. za božj o voljo. da se zdrže ljudje razen ob nedeljah uživanja mesa . Od pepelnice do Velike noči pa je zahtevala Cerkev . jajca. ljudje so živeli dolgo in so bili lepe zdrave kože . vse mastno. Torej štirideset dni . teda j boš plebavil tudi to. Toda božje in cerkvene postave so utemeljene v naravi sami .. ko je držal ves krščanski sve t postne zapovedi . da bi olajša l zapoved posta : »Ljudje se ne postijo več. da mu bo silila kri v glavo. se ne morej o postiti. močnine. tudi če s i je bil izsilil dispenz . me napenjajo in mi denejo slabo. tudi če ima v žepu dispenzni list . bo krvavel. če ni tvoj želodec že oslabljen po . le z mesom! « Kakšne postne jedi vam škodijo. in š e te. olajšaj postno zapoved! « Pod takim pritiskom je bila dana dispenza . in vsak prestopek teh postav se kaznuje sam od sebe . vse hoče le mesa . Zdaj mi pa tožite od vseh strani : »Ne morem prebavljati postnih jedi. bratci stokači ? Kajne. Bil je čas. na nas leti kamenje. Kdor se postavi n a glavo. Naravna in pozitivna postava izhajata o d istega zakonodajalca. meso je bilo poceni. ali prekopal njivo. ostanejo mi v želodcu. torej sem z mesom. se mi dvigu jejo. ali nosil senene koše. kako težko jih prenaša svet! Koliko njih se ne vzdržuj e niti v petek mesa. mora -vedeti.54 Do minulega stoletja je mogla obdržati katolišk a Cerkev dva postna dneva v vsakem tednu. Na te dni se ni jedlo mesa . Tako tudi tri kvaterne dni . V devetnajstem stoletju pa je zaklinjalo na tisoče i n na stotine župnikov in kaplanov papeža. sir. Stvarnika narave.

Vse vrste zelenjave. in če že ne odpravi. ki je naredila moške kakor iz železa in ženske. tega ne maram! Zakaj ne? Mi ne diši . tri krožnike take juhe zadostuje najmočnejšem u moškemu za kosilo. glasovirjev in šolskih postav — te h izrodkov kulture — ne morem sicer prenašati. Tako se odpravi zapeka in vs e težave. peteršilja in drobnjaka . Kdor uživa ovsenjak. juha. hrana naših dedov . rastite in se krepite. cvebe so prebavljiva in tečna postna jed . kako r je bila našim očetom . Ovština! Močnik ovsen! Ne. šega v kakor kozar. L Ovsen močni k. Modernih pesnikov. juha starega časa. se jo vsaj prepreči . ki ji slede.. moraš pač opustiti težke postne jedi . Zelo močno juho dobiš. 3. jejte ovseni sok. Otroci. smokve. »Pridite otroci. so debelih rdečih lic kakor angelčki na oltarju in gledaj o v svet kakor ljubo solnčece o svetem Jakopu . spi kakor medved. modra mati z ovsenjakom . katere hrani. Ako pa ni tvoje delo združeno s telesnim naporom. napetost in rana smrt? Ti' . 2. — dišijo pa bolečine v glavi. pač izjema naj bo mesna hrana. sveže in posušeno sadje . . Dva. votla drevesa in natakarice . krči v želodcu. To je bil a juha naših dedov. ko se je živelo p o naravi. mu daje moč in zdravje . če kuhaš grah. ki so bile jedre in zdrave še po dvanajstem otroku . Navadil se boš nanj in priljubil se ti bo bol j kot vsaka slaščica in ženitovanjska jed .« poje pesnik . ti diši zdravniški račun? Le poizkusi osem dni in večerjaj ovsen sok .55 večnem uživanju mesa . In krompir v oblicih. češplje. jaz ti pa svetujem z župnikom Kneippom nekaj lahki h postn'ih jedi . pošrekan ! Ne navada. dišijo bobki in ploščke . ta pesnik pa ni sanjač. je zdrav kakor Bolgar. pa ne mrmra kako r medved . jabolčni in hruškini krhlji. fižol i n ječmen in narežeš vanjo zelene. ki opèva luno. v kozici.

torej ne jajec. ampak dosti zelenjave. da prineseš na mizo vsaj sedem različnih jedi . Naši stari so imeli za gotove dni tako strog pos t (magro stretto). kar prihaja o d toplokrvne živali. Vsi Maggijevi izdelki. ne masla. In vendar izda za život par krožnikov zmesn e juhe (grah. ni mu pomagala več ne kroglic a ne strup . 5. in to je ozdravil o tudi najbolj zakrknjenega grešnika . fižol in ječmen) več kakor sedem »boljših « jedi.56 4. in naj bi bila še tako gosta i n dobra . Torej tudi tukaj župnika Kneippa načelo : N a z aj k naravi ! Jako škoduje želodcu tudi basanje različnih jed i vanj. Da imamo še stari štiridesetdanski post in postn e jedi naših dedov. Dandanes se spodobi. Zato je dal nek star pesnik smrti besede na jezik : Kuhar mi pripelje več ljudi kakor kuga in vojska . Saj pride množina jedi (če jih prineseš tudi vsako n a posebnem krožniku na mizo in menjuješ tudi večkrat vilic e in nože) vendar le v eden in isti želodec in napravi ta m kuhanje in kisanje kakor. če m u prineseš na mizo samo juho. oprostite. . kjer se je moral ustaviti za četrt leta . redkega piva . se priležejo želodcu. ne mleka. Poznam moža v štiridesetih. nam bi bilo 50 odstotkov zdravil bre z potrebe. Uživali so take dni samo zelenjad. ali pa se zadela kam in napravlja snovi za bolezni . Kdor more in premore. Najbol j zanikam delavec te bo tožil za razžaljenje časti. v svinjskem koritu . si naredi lahko mlečne i n močnate postne juhe. da niso uživali ničesar. ovsenjaka. spada k izobrazbi in kulturi . množina vetrov pa se sprehaja po vsem životu in povzroč a slabosti. ne sira. ki je bival zamaše n kakor zaplesnela čutara. ki je pripravil raznovrstn e zelenjadi na lahko prebavljiv način. Tam ni dobival mesa. To mu je uredilo drobovje . Njegov posel ga je zanesel na kmete v severn o Francosko. ki so velike redilne vrednosti . Porajajoče se kisline napadajo želodčne stene in čreva .

Naj povzamem vse v kratko besedo in naj postavi m istočasno absolutno gotov način zdravega in pametneg a življenja : Nazaj h Kristusu Gospodu. nositi zavitka . Malik našega časa. da je hodil v človeškem telesu. ki je trpel od vročine in mraza. Zakaj neki? Tekanje. tedaj je neumnost v kakršnikol i obliki naš vzor in s to neumnostjo je v zvezi. ki so se učili na Saškem klobase zavijati ali steklenice iz pirati. Nositi zavitke s e nam zdi nedostojno . Ako ni naš vzo r Bog Stvarnik in Rešenik. katerega popuščajo navadno neznano kje.57 Da ne zgreši basanje želodca z mesom in množin o jedi svojega cilja. torej tudi zdravje — to je seved a v nasprotju z modernim nazorom dvajsetega stoletja. ne da bi se zavedal tega . ljudje. prenašanje i n delanje pospeši prebavo. Ljudje. gizdalinov. tudi če je prav prijazn o vreme — ne. Vsak človek mora imeti nekak vzor. ki se je po nižal. ki je čutil po naravi iste potrebe. z naslovi najmodernejših romanov in pomadnimi posodami. veže in ubija . navešeno s čipkami. pred katerim leži na trebuhu cela armada domišljavih. kot jih čutimo mi (izvze t je seveda greh). To korito se vozi na kolesih in je tako prenapolnjeno smrdljivih gazov. kateremu se klanja in mu viht i kadilo velika množica naših izobraženih in polizobraženih . Da bi hodil peš v urad . kakor hodimo mi . vsak človek obožuje nekaj. Ura hodá plaši. razen svojega dežnika. v sé zaljubljenih ljudi. pajčolani. ki ga nosi vsak s seboj . Toneta bolj kot je plašil njegovega deda dan hodá . to je naša lenoba in mehkužnost . opajčenih gospodičen in napomadenih junakov — je široko svinjsk o korit o. nočejo . od gladu . da zadostujejo za dvajse t motorjev. kar na s mori. s čokoladnim i zavitki. nosijo par naslovov. tudi če ima čas. ki bi presegel 500 gramov . frakarjev. v šolo ali na delo. to ni več za naše ljudi. skrbi gad.

ne s strupeninami i n ne s kopeli — samo s svojo božjo močjo . kdor ne zida ž njim . Torej : tudi tu ne more položiti nikdo drugeg a temeljnega kamena. Ecce homo! Glejte človeka! Božji Sin je bii prepros t in naraven v hrani in obleki. ki jim pomore hitro z a nahod. kakor profesorji.« On ni hotel. razen našega gospoda Jezusa Krista. ki je namenjena ljudem. Jedel je z ribiči in dninarji . kar so prinesli na mizo. kateheti. Čaj za profesorje . Kristus Gospod kot vzor telesnega in dušnega življenja ohrani in obvaruje prijatelje zdravljenja po narav i p'rismodarij. raztresa. kam da bi položil svoj o glavo. ampak ozdravljal je bolnike . Tako pravim sestavi. je vzor človeka . Seveda ne z zelišči.« Bil je tako zadovoljiv s hrano. da bi bil človek bolan. učitelji in vratarji na kolodvorih . Kdor ne nabira ž njim. podivjanosti. katar in zobobol . V priliki o bogatinu je svaril pred nezmernim uživanjem jedi in pijač. A ravno to spričuje. hripavost. od truda in dela . ki morajo govoriti mnogo in glasno. je . pridigarji. Sin človekov pa nima. kar vam dajo na mizo . svoji m učencem je svetoval : »Jejte. tesnosrčnosti in vragolij . stotniki. da je hotel človeka zdravega in da nasprotujem o božji volji. če si pokvarimo telo po nespametnem način u življenja . Ta sestava prepreči tudi š e n j in zatekanje drgali. gostil s e je pri farizeju in stradal je cele dni na svojih težavni h potovanjih iz dežele v deželo . Kristus Gospod je najpopolnejš i vzor čistega naravnega življenja. podira.58 in žeje. in potrebujejo vsled tega sredstvo. preskrbel je vina na svatbi v Kani in postil se je štirideset dni v puščavi . da je lahk o rekel o sebi : »Lisice imajo svoje jame in ptiči imajo svoja gnezda. pijačo in postrežbo.

Silurja. Kuhanje in uživanje čaja . 3. bolezni na mehurju. Plantago ah) . 7.59 prijetna in okusna in ne škoduje živcem kakor kitajski čaj. 6. udarca al i pritiska. V takem slučaju je treba po en liter do dv a na dan . kolikor se ti ljubi. Čaj naj vre % ure. Posebno zeli 2 . 4. Mentha p . 4. Pirike. ne opariti. 4 . 7. 9.. ker krepi mišice i n prepreči prisad. pač pa pomiri živce in se priporoča vsled tega z a navadno pijačo družinskih krogov . Potentilla . Priporoča se tudi otročnicam. če ga uživaš vsak o uro po žlici . dokler se ga ne privadiš. Ta čaj odpravi v par urah vsak nahod . Alchemilla alp . nego kadar greš spat. ako ni izrecno poudarjeno . Tropotca. 3. Koreničje mora vreti uro ali dve . Sestavi se iz naslednjih planinskih zeli : l. ga pij raje ob maki. Izganja in zdravi tud i vodenico. Medvedovega korena. so dobil i mir.. Planinske zeli je treba kuhati dlj e časa kakor dolinske . Hribje rese.. je torej zelo priporočljiv starim ljudem. Jegliča. Blaženega korena. osladi ga poljubno in pij gorkega . 2. 3. Meum mutellinum . Izprva. je priporočljiv tudi za notranje poškodbe vsled padca. Zeli se morajo kuhati. 5. ker izganja izprva katarične snovi zelo močno na vodo . Triticum repens . Ljudje. ki so trpeli ob vsaki izpremembi vremena na zobeh. Primula odpo . E)ryas octopetala . . Poprove mete.. Radi zeli 2. Geum reptans . ko so ga uživali nekaj časa . Vsak zdravilni čaj deluje najbolj. grižo. mrzlico in vnetje . Jagodnjek. 8..

ampak jo deli vsepovsodi . Čaj. To mazilo je dobro za vsako rano in odrgnjenje. Samo pri strupenih rastlinah se mora natančno paziti na količino. Čokolada . kjer so zaposlene ženske . Te zeli stolci (najboljše so sveže) in kuhaj 2—3 ure na neslani svinjski masti. je precej bolj okuse n in deluje močneje kakor v senci posušeni. gre denar le za čokolado in piškote . zdravj e vsega sveta (Sanicula). Na splošno željo objavim tu nasvet za pripravljanj e celilnega mazila . rmanovi listi. tiste črne ploščice . Je priljubljena velikim in malim otrokom. Mazilo celilo. Koliko čaja in koliko vode? To se ne dá natančn o določiti. ali učinek zdravila je močnejši.60 Kjer rti to izrecno prepovedano. ki se je posušil na solncu. Za hladilo pekočih ran in drugega vnetj a pa ni prilično . bo pač močnejša pijača . kresnica. hribja resa. kakor stari konji. ako ga ne osladiš . smeš osladiti čaj . če vzameš več čaja. Rjavi. zlata rozga (Solidago virgo aurea) . rumeni in črni sladkor je boljši od belega . gabez. celič (Prunella) . primožki (Calendula) . arnika. ližejo po ves dan. Kadar bo imela vsaka . Za uživanje so popisane v tej knjižici samo nestrupene zeli . lahk o vzameš za mazilo vse vkup ali samo posamezne : Sv. V tovarnah in v prodajalnah. potem pretlači skozi sito al i skozi ruto in mazilo je gotovo . tropotec. Janeza roža. jih nese hitro za čokolado . k i se more zaceliti . ki zaplesni rad. če dob i otrok par vinarjev. če krad e otrok staršem denar. Kajti solnce ne vzame moči. Za to so prilične sledeče zeli. strupenice pa sme zapisati tako samo zdravnik . kot znak naše oblizane kulture leže povsod po cest i čokoladni zavitki in podobice .

če jih narežeš in navežeš nanje. datelne. b) Napeta je živina. jabolka. ki so pod vrženi griži . ki dobé po čokoladi mnog o posla. smokve. ako hoče š postati predsednik. da ji zateče vsled tega život. o čokoladi?« me vpraša neka mati. naj mu daje pogostoma čokolade. »Kaj misliš. hruške i . posnet po izkušnjah mnogih let : 1. Razsekljaj pes t jaščerice. ki je tako natlačena vetrov . pomešaj sekljanje s štirimi pestmi soli in polaga j ali dajaj živini večkrat. kumin e ali koromača. pomaranče . ki so nastale vsled prehlada v ušesu . Gnila jabolka . Tu moj odgovor. 1 . natresi na krm o in daj živini. 2. in navdušile s e bodo zate. Čokolada zapira. Izvlečejo bolečine. a) D i h a v i ca ali naduha . Torej : Kdor hoče imeti bolnega otroka. rožar. pogosto uživanje povzroč i trajno zaprtje črev ali zapeko. . Tako . kolike koristi je lizanje čokolade . kdor hoče imeti zdravega. ko bi bil tudi bolj rdeč kakor sam Bebel in bol j črn kakor najstarejši jezuit .61 Špela in vsaka Jera volilno pravico. To bo izgnalo takoj vetrove in živini bo odleglo. Pomaga posebno tovarnam čokolade. Zdaj veš. pes t surovega ji potlači zatem v gobec . kar vagon čokolade. pomaga torej ljudem. 2. Sesekljaj poprove mete in janeža. kajti te s e množe kakor mušice v poletju . Pomaga zdravnikom. Izčistijo gnojne oči. kajti čokolada zapira. Živinske bolezni. l . naj mu daje sadja vseh vrst. Sesekljaj janeža. prevri ga nekaj na vodi in vlij v živino. in zapeka je mati skora j vseh bolezni. orehe. kupi jim. dr. 3.

(Bolj ko je vlažen mah. Kuhaj poprove mete. i) Ob času kužne bolezni naveži živini za vrat jaščerice in dajaj čebule. boljši je . strehah in drevesih. Daj prešiču tudi večkrat na dan žlico šentjanževeg a ali ricinusovega olja . Kuhaj kresnic o in vlij. Daj živini 2—3 pesti brinjevih jagod in poprove mete .) Izvlekel bo pri sad. č) Prisad krave. se bo razleze l hitro . f) N a o t o k. c) Griža in mrtvoudje telet . česna. h) Na vnete oči pokladaj zmečkane krvomočnice al i praproti. g) Gnojnice obkladaj z gorkim (kuhanim) senenim drobom . a noben znak gotove bolezni . deni zmečkane praproti ali kuhaj praprot na jesihu in utiraj. jaščerice .62 2. 3 . d) Prehlajen želodec . Na poldrugem litru mleka prevri deset stroko v neolupljenega zmečkanega česna. žlico zmečkane kumin e in žličko stolčenega popra . katere jé živina s slastjo . da so ostali neokuženi hlevi polni živine . ki se ne gnoji. Daj mu dost i posušene hribje rese . nastelji ga prešiču in zavi j ga vanj . . brinjevih jagod in kumin e in dajaj živini večkrat. To vlij živini gorko . j) Pereč ogenj prešičev . ki se je odtelila . zatem jo krmi s posušenimi kopri vami. To je pomagalo več krat. Daj živini malo gobe krvnice (Bovist) s soljo . e) Splošna slab o s t. Tako tudi na vrat za vnetje gobca ali grla . Naberi mahu na kamnu.

. Mah . Praprot . . . 27 Kopeli 28 Suha brinjeva kopel . Seneni drob . Krvomočnica. . pljuč in spodnjega života 41 Krvavenje nosu 41 Za bolezni želodca in krvi . 27 Trave . 26 Kurja črevca 26 Poprova meta . 41 Kako se ustavi krvavenje ran 4 1 Krvavenje želodca. 29 30 Zdravi se s smokvam Želodova kava . Jaščerica . poprova Očec . Kopriva. Kopriva. . . . . . Janeza roža Tropotec . 26 Slak . . Device Marije plašček Janež Janež. Zakaj sem spisal to knjigo . . Pomladanske zdravilne zeli Zvonček . . . . . divji . KAZALO . 26 Loboda 27 Osat 27 27 Zlatica Kačja preslica 27 Omelica . . 40 Za naglušne 40 Preprosto sredstvo za gliste . . . . 38 Za pljučne bolezni . . Dišeča vijolica Jegliči Lapuhov cvet . . 31 Pomoč za grižo 31 Otok vsled bolečine 32 Za kurja očesa 32 33 Otročje bolezni Kolika 37 Nahod in katar . . 4 2 Sirup za vse bolezni želodc a in krvi 42 Glavobol 42 . mrtva . smrdljiva Kresnica . Čemaž . Rastline. ki izvlečejo bolezen : 24 24 24 24 24 25 3 7 9 9 10 11 11 12 13 13 14 14 15 16 16 17 17 17 17 19 21 21 22 Zeli in plevel : Plevel . . Navadni regrat . Hostni regrat . . Nekaj v preudarek gospodom profesorjem Najvažnejše zeli : Arnika . . . Pelin . Blaženi koren Britij . . . žgoča . 39 Pljučnica . Meta. . Sv. ' 29 Zdravi se spomladi .

Čaj za profesorje . . . Za žolčne kamne Ozebki in razpokana koža . . Belo perilo . . . oskrumbe. . 48 49 49 50 52 53 53 58 59 60 60 61 61 . grizite. iz pahke Varujte se cementnega tlaka Nervoznost Kje vzgajajo nervoznost Kako se zdravi nervoznost Nazaj k naravi! . Za vnetje slepiča Leki za zobobol Vodenica Rak 43 43 44 44 45 46 46 47 47 47 47 48 48 Za lišaje. . . . . meso! . . . Kuhanje in uživanje čaja Mazilo celilo . Meso. Čokolada . Revmatizem v sklepih in mi šicah . Gnila jabelka Živinske bolezni . . . . Noga ali roka se suši Noge pešajo . Nočno potenje . meso. . Bolezni srca Božje ali božji žlak . .

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->