ZDRAVILNA ZELIŠČA

PRIREJENO PO KNJIŽIC I ŽUPNIKA IVANA KONZLEJ A » CHPUT UND UCHRUT«

V LJUBLJAVI 1914 . ZALOŽILA KATOLIŠKA BUKVARN A
TISKALA KATOLIŠKA TISKARNA

VSE PRAVICE PRIDRŽANE .

Zakaj sem spisal to knjigo .
V »Sarganeškem listu« sem priobčil že več razprav o zeliščih, tudi predaval sem tuintam o starih domači h zdravilih, — Vsled tega so me priganjali od vseh strani, da bi zbral in podal, kar je najboljšega . Res, da je taki h knjig že sila, posebno kar je dal blagopokojni župni k Kneipp rastlinam čast, ki jim gre ; toda večina teh knjig je preobširna in predraga, druge niso . dovolj praktične, ali nazivljejo rastline samo z njih književnim imenom, dočim jih pozna ljudstvo le po svojem lokalnem nazivanju.1 če mi rečete : »Ostani čevljar pri svojem kopitu , poznanje zelišč je zdravnikova in ne župnikova stvar« — vam odgovarjam, da sem izvlekel kopito ha dan, po katerem je nabijal prejšnje čase skoraj vsak selski župnik . Torej ne stojim na tujih tleh, ampak na podedovanih lastnih . V srednjem veku je bil vsak župnik kos medi cinca, v vsakem samostanu je bil ornih, ki se je bavil z zelišči; in cerkveni knezi in dostojanstveniki, med njimi sv. Janez Damascenski, so pisali o zdravilni moči rastlin , Tudi svetuje marsikateri zdravnik, da si pomagajo ljudje z domačimi zdravili. Torej je prav, da pojasnim ljudem nanovo, kako in kaj . Zdravnikom ni to v škodo , ker ne sežem na obširno polje kirurgije in zdravljenja s serumom ,
l Taka je tudi pri nas . Poleg tega ima ista rastlina drugo im e na Dolenjskem nego na Gorenjskem, drugo na Štajerskem nego na Kranjskem . »Naša zdravila« in posebno »Zel in plevel« prineset a kolikor mogoče imen, ki so v navadi po različnih slovenskih krajih .

da j e dal ljubi Bog najboljše zeli človeku na pot. da pride zdravniška pomo č prekasno. v zimskem viharju je skoraj nemogoče priti do njega . Sveto pismo pravi. popisuje rastlino podrobno . ranjena divja koz a more pomagati sebi in drugim? Naša knjižica priča. krasen vodnjak . da si poiščejo v bolezni pomoči pri rastlinah. Živalim je dal Stvarnik nagon. tam ne dela Bog čudežev . tako se zgodi lahko. Prerok Izaija je prilepil p o božjem povelju bolnemu kralju Ezehiji smokvin obliž — in kralj je ozdravel . imenitni možj e rastlinam zdravilno moč . Pes in mačka se zatečet a h klobčevcu (SchlieBgras. pred hišo. ki nas prevede žejne preko vode. Taka veda je lep o poslikana kočija. ko b i vedeli ljudje za pomoč' v prvi Jaz torej nisem nasprotnik zdravnikov. A marsikatero življenje bi bilo rešeno. oddelb.4 In od marsikaterega sela je po 2—3 ure hoda d o zdravnika. travnik in jarke . zverižena tuja imena. rdeče mravlje vsade na streh i svoje hiše materino dušico (timijan). naberejo korenin poprove mete. Selerantus). preden naša~e pri vsaki rastlini tudi navod njene uporabe. n a vrt. . miši . slavnih starih narodov so pisali o čudovitih uspehih zdravljenja z rastlinami . ki se ne gane z mesta. pove tudi njeno kemično sestavo — pozabi pa popolnoma na namen in uporabo rastline — tako da se razume vsaka koza praktično bolj na rastlinstvo kakor današnja veda . Ali taka je današnja šega — okroginokro g prazna in na sredi votla . Zdaj »zastarele« nekdanje rastlinske knjige so pri - na planinah se valja po tropotcu — človek pa naj stoj i tu kot kak samotor in naj se uči dolgih deset let. njivo in goro. Mo derna rastlinska veda prinaša samo nebroj razpredel)) . ampak njih ministrant . Rastlinska veda je starejša od sedanje kemične vede . ki ne daje vode . Kjer so nam na pomoč' naravna sredstva. da je dal Bo g Že kralj Salomon je popisal zdravilne zeli.

Slik nisem dodal. — V 10 mesecih smo raz- . Nebroj pisem je pričalo . kjer nimajo uspeha komplicirana zdravnikov a sredstva . Znan švicarski zdravnik nam piše : Vaša knjižica bo dobra pomoč ljudem. oktober 1911 . Po tem svojem spisu sem se seznani l tudi z drugimi »rožarji« in prišel sem na dobra notranj a sredstva za trganje vseh vrst . župnik . za bolezni. Brez bobnanja inseratov. velikanskih praprotnih listov in šentjanževe rože . naj bi teda j vsi oni. natisu . da so pomagale zeli. katerim ne pomaga rastlinska veda . Bog z Vami ! Wargs pri Sargansu. Bo pa še vedno dovolj slučajev.5 Župnik na kmetih hoče pomagati s to knjižico revnim ljudem. ki se umaknejo preprostemu domačemu leku . Kakor solnčni dan je izmamilo ljudi v gore in na trate — vrnil i so se obloženi z butarami hribje rese. ki stanujej o daleč od zdravnika. proučeval i staro pozabljeno zeliščno vedo i n nasvetovali in dajali trpečim cena in dobra domača zdravila . tudi spozna samo vešč rastlinoznanec po sliki rastlino . Janez Kúnzle. je neznano zdravnikom in lahko. Marsikaj. kjer ne pomorejo in je potreba poklicat i zdravnika. brez nadpastirskega pri poročila veletržcev knjig je seglo ljudstvo po moji knjižici. Beseda k 18 . katerim je pri srcu blagor ljudstva. kakor sežejo otroci pomladi po šmarnicah . P. ker bi podražile slike zelo celo stvar. da ozdravi tako preprost o sredstvo. Dr. kar ste navedli. Pomagati ljudstvu je krščansko-socialno delo.

poštene zeli so zopet spoštovane. Na slavo Bogu in n a korist ljudstva se tiska knjižica nanovo . septembra 1912 . župnik. tuje zmesi visokega imena so postale sumljive. izvodu. Janez Kiinzle. 6 . Hvaležen bom. . Za ljubim Bogom se zahvaljujem vsem onim. stare. Bog je blagoslovil moje delo. 14. majnika 1913. župnik . Beseda k 180. ki so pomagali k razširjanju knjižice . doslej nenatisnjen e recepte. Janez Kú nzle. Wargs pri Sargansu. če mi pošlje kdo dobre.6 poslali več ko 50. Wargs pri Sargansu. ljudstvo se puli zanj .000.000 iztisov.

Gospod pisatelj živi v Švici in ima v mislih tamošnje razmere . povsod sem našel svoje ljube davne znanke . dečk i bodo pregledovali raje rastlinske knjige . ker srečaj o rastline na vseh svojih potih in se pripetijo pogostom a slučaji. A tudi pri nas . Ko postanej o možje. Dajte tej želji p o delovanju praktično smer z osnovo herbarija zdravilni h rastlin. polno sladkega sadu. kako bi nagajal drugim . Opomba prevajatelja . profesorjem . ni se . raje o zdravilni moči rastlin. nepotrebni h in hitro pozabljenih reči. kjer uporabijo lahko praktično svoje znanje . Tudi bo manj bralcev povestic.Nekaj v preudarek gospodom. jim ostane ta predmet nepozabljen. Vse svoje življenje bom hvaležen vlé. Dečki. četrt i si izmišljuje. ki pohajajo prve šole.mi bilo treba šele učiti in iskati. bi . nekdanjemu profesorju botanike v Einsiedelnu. jašejo vsak svojega konja: ta trati čas z bedastim nabiranjem znamk. postali veliki dobrotniki ljudstva — neploden divjak b i bil žlahtno drevo. drug i tlači travo na lovu za metulji. kako pridno jih bodo nabirali i n sušili. kajti kamor sem se podal. in videli boste. kako jih bodo kazali pozimi drug drugim in se ponašali ž njimi . da nam j e razkazoval na naših popoldanskih izprehodih z vnemo i n natančnostjo rastline. patru Ludoviku . in ko je opozoril blagopokojni župnik Kneipp svet zope t na zdravilno moč zelišč. Ko bi gospodje profesorji reali] in botanike razlagali svojim učencem namesto toliko dolgočasnih. tretji nabira hrošče. kar mi je koristilo v praktične m življenju več kakor znanje Homerja in Virgila .

8

bi bilo želeti večjega zanimanja šolske mladine za rastlinstvo, Imamo v Ljubljani skrbno urejen botanični vrt i n profesorja strokovnjaka, Vrt pa je navadno prazen — Če vpraša tujec po njem — mu ne vé Ljubljančan odgovora . Naša mladina se zanima za vse drugo . Sedaj živeči starejši rod pozna še nekaj »rOŽ« - toda to znanje umir a ž njim, Rastlinoznanstvo blaži srce, bistri um in pomore človeku k samostojnosti . Naloga šole naj bi bila, budit i in netiti v mladih srcih zanimanje za rastline in za nji h stara, tako pomenljiva imena . ' Se nahaja na Ižanski cesti (ob Gruberjevem kanalu) in j e odprt vsak delavnik .

Najvažnejše zeli . Arniko ali brdnjo priporoča vsak rožar, posebn o župnik Kneipp, za r a n e, ker ustavi krvavenje, zabran i gnojenje in pospeši ozdravljenje, Zares presenetljiv je nje n učinek na i z v i njene in vsled tega zatečene ude , P — r i prava : Arničin cvet postavi v žganju za dese t dni na solnce ali na topel prostor — potem odcedi in tinktura je gotova, Za krvaveče ali gnojne rane vzemi tr i žlice na liter vode, za otoke in izvinjenje vzemi tinkturo samo na sebi. l Blaženi koren, zdravje vsega sveta ali žebičnic a (Geum urbailum, Benediktskraut), diši posušena kako r najžlahtnejši klinček . Pripovedujejo, da je blagoslovi l sv. Benedikt ta koren, ki je dobil od Stvarnika moč, d a iztira iz oči, nosu, zob, glave in srca vse, kar ne spada tja . Pozdravi oči, ustavi glavobol, drisko, zobobol in nahod , okrepi srce in stori človeka veselega . 2
1 Arnika je tudi po Slovenskem zelo priljubljeno domače zdravilo . Njena uporaba je obširno opisana v knjigi »Zel in plevel« , 2 Istotam najdeš zelo star navod, kako se pripravi z blaženi m korenom vino, ki varuje jeternih bolezni .

10

Blaženi koren izvleče bolečine bržkone, ker vsebuj e radij, Če se vnamejo živini na planini oči, ji navežej o pastirji šop korenin za vrat in v dveh dneh so oči dobre , Tako izvleče ta koren tudi človeku vnetje oči in drug e bolezni v glavi, če mu ga navežeš za vrat, kar je bilo star e čase obče znano . Toda prišla je puhla veda 18, stoletja , ki je zavrgla vse, kar ni razumela, kot babjo vero, Zdaj , ko je znano, da vsebuje mnogo rastlin radij, je jasen vzro k moči takih zelišč, zdaj so stari zopet v časti in premodri vedeži se vrnejo lahko, v Babilon , Brinj (Juniperus, Wachholder) je zdravilen skozinskoz, les, jagoda, korenina in hib, Brinj segreva, razganj a in čisti . Želodec, pljuča, kri in ves život se pozdravijo ž njim. Zato ga devamo skoraj v vsako sestavo, razen v one, ki so za vročinske bolezni, za vročico in vnetje, ' . Brina brdebitka ali pritlehni brinj, ki raste samo n a planinah, deluje še bolj kakor navadni brinj . 2 Za zastarelo trganje in skrn i no so pogostoma brinjeve kopeli še edina pomoč, Videl sem na lastn e oči, kako so se vzravnali in pozdravili po taki kopel i ljudje, ki so bili že čisto sključeni od teh bolezni, in sice r tudi taki, ki so ležali že pol leta kakor hrastova klada v postelji in so imeli po tri in še več zdravnikov, ki jih nis o mogli spraviti na noge . Spravilo jih je na noge umivanje in brinjeve kopeli . Za umivanje bolnika naj vre voda z brinjem cele tr i ure, in sicer je najbolji sveži zelenii brinj . Bolnika umiva j s to vodo desetkrat na dan, dokler ne dobi toliko moči , da more v kopel . Za kopel namešaj hlojevine med brinj e vino, ker bi bila drugače kopel prehuda, 3 Bolnik naj bo pol ure v gorki kopeli, pótem ga poli j hitro z mrzlo vodo . Kdor ne mara mrzlega poliva o b
Več v knjigi »Zel in plevel« , 2 Več v knjigi »Zel in plevel« , 3 Več navodilo za kopel, glej knjigo »Zel in plevel« .

prisad. ki so vse leto bulavi in grin t a v i — vsi ti bi morali ceniti čemaž kakor samo čist o zlato . Alchemilla Frauenmantel) raste po vlažnih njivah . kak božji dar je hribja resa. Device Marije plašček (devetih grbov trava. v senci ob potoku. sicer bo dobil še huj e trganje . Na planinah raste srebrolista planinska hribj a resa. bi se veseli l še marsikateri zapuščen vdovec svoje žene in toliko otro k 1 Naši planinci čislajo bolj resin sok. hribja resa. Bolehni ljudje.11 koncu kopeli. na h o d kuhaj hribjo reso'. česen. vnetje oči. kile in škodljive tokov e (fles) . Latinsko ime te zeli naznanja njeno zdravilno moč. bolne zobe. a precejšnjo porcijo. Meseca sušca ga že vidi š poganjati iz mastnih senčnatih tal pod drevesih. ali pa jedo surovega na jesihu in olju. česnovko . tvore. (naj vre nekaj časa). To uživanj e izčisti kri vseh strupenih snovi . Čemaž je podoben telohu po podobi. naj pusti raje kopel. p o vonju in okusu je podoben česnu . Tako tudi drobnjak. Židje so samo zato tako žilavi. Vsaka otročnica bi morala piti deset dni po porodu resin čaj. usta. ki je bila znana že najstarejšim narodom . ker uživajo radi česen . Ko bi vedle žene. Čemaž sesekljajo in ga uživajo na juhi kakor zdrobnjak. v »Zel in plevel« . čemaž (Allium Ursinum. vsi. ki deluje za vsako bolezen še močneje kakor njen a nižavska sestra . čebulo. pij njin gora k čaj in izmivaj si z mlačno glavo. ob meja h in gozdih . mrzlico. In to že 4000 let . s kapljicami se tu ne opravi ničesar . Za glavobol. . Ženam je ne morem dovolj priporočati . B~rlauch) raste nagosto p o naših planinah . Je izborna pomoč. Glej D . na gorah . Resa ozdravi vsako trebušno gnojenje in vnetje. da si i z č i s t i š pomladi k r i. vsi. oči. kater e muči trganje. nos.

Kot krma je hribja resa velike vrednosti. ker umiri živce in prinaša sladko spanj e. ki uredi in pozdravi vse. naj pijejo resin čaj. liter do tri litre. za mrzlico. če ne več". kobtlja (RoBkiimmel) in peteršilj pomagajo ljudem in živini z a napetost in zabasane vetrov e. ki so slabotnih m i š i c. izberi si eno al i 1 Pri nas je pravilo ravno narobe : V senci . Ako je bolezen že zastarela. j e bolj okusen kakor kitajski. če deneš vanj tudi jegličevega cveta. če bivaš zapečen in ti sili vsle d tega kri v glavo. vpliva pa tudi vse drugače n a zdravje. Resin ča j je prijetna pijača. Če se počuti š kakor nabasan sod. obkladki in čajem hribj e rese. To ohladi vročino in prepreči prisad. in okrepili se bodo. notranji vred. notranje ran e po udarcih ali padcu. grižavo živino in mrtvoudna teleta krmi s posušeno. Tako tudi pri Kneippu . če ti prihaja slabo po vsaki jedi. ko bi se bili zatekli takoj k hribji resi . Reso nabiraj od majnika do julija. če bi se bili zatekli starši k hribji resi . p r i s a d . pretisek. pospeši ozdravljenje . janež sladki (Fenchel). Janež (Anis). Izostali bi tudi dve tretjin i o p e r a c i j.12 bi imelo še svojo mater. Izostala bi tudi marsikaka operacija kile pri mlade ničih in otrocih. naj se zateče k resinemu čaju. če t e boleva glava — zateci se k tem zelem. če ni ta nasledek preobilnih obedov al i pretrdega sedenja. Kogar mučijo slabost i. Na rane devaj stolčene sveže zeli. griži a. tudi zabuhlos t in zalitos t. Otroci. zlomljena rebra. ki bi ozdraveli. se bodo hitr o zacelile. posuši jo na solne & in spravi na su. Pijte ga. dasi imajo dobr o hrano. .hem.. in pijte ga dosti. je treba piti čaj dlj e časa . ko bi si pomagale ženske o pravem času in vztrajno s kopeli. kumina. Mnogo ljudi umre vsle d notranjih ran. oslajenega ali neoslajenega .

postavi za osem dni na solnce in jemlji žlic o na pol kozarca vode . l Janež divji. prah potresi v gorko jed. kot čaj. mleko. seme in korenina. na vinu. r i p a v o s t te mine hitro. vino. naj si pomaga z jaščerico. Biebernell ) diši kakor kozel. Jaščerica ali vse dobro (Imperatoria. Za nahod zveči korenino. on izžene z a delane in gnoječe snovi iz grla in dro bovja. Raste po planinah. Uporablja s e zel. ki se razreže na tenke obliče. žabnik (Pimpinella. v žganju (tropinovcu) namoči stolčen o seme in zel. Našim prednikom je bila pomoč za zastruplje nje in za pasjo steklino . Na vinu ali na kisu namočen izjé d ivje meso in zaceli hitro r a n e . Za čaj kuhaj zel četrt ure. Kuhali so jo na vinu. Ta prah se deva potem poljubno v kavo. če prevre š divjega janeža na vinu. vino . 2 Tako tudi o uporabi divjega janeža za naduho drug bolezni . ki je tam kot redka rastlina v veliki časti . mošt ali vodo in uživa z a bolezni pljuč. n a žganju. Uporabljamo korenino. 13 drugo in uživaj jo redno vsak dan. Divji janež je nasilen kakor kozak. ozdravi črevesni in pljučni katar. cvete približno kakor kumina in jane ž in se nahaja v velikih množinah po dolini in planini . ah kot prah . posuš i in zmelje na mlinčku za kavo . želodca in črè'ves . mu pošlje pest divjega janeža. 2 Če hoče izpričati indijanec v Dakoti komu svoje prijateljstvo. Za uporabo teh važnih zelišč natančni navod v knjigi >Zel in plevel« . ki razprosti sluz in očisti d r o b . Meisterwurz ) je dobila ime po svoji veliki zdravilni moči . žlahtnik. piješ vino in si izpiraš ž njim grlo . . Kuhana na vinu varuje korenina božjea . spravlja se jeseni . Kdor ima zaslizana pljuč a je pogostima nabode n. užili in izpili.

ki je venda r dobrega srca in bi dal v slučaju potrebe svoje življenje z a soseda . na katerem je prevrelo po l pesti korenine — s takim vinom si izpiraj usta in nehal e bodo bolečine zobovja . korsetov in dišav — drugič pa zato. kajti jaščerica se drži prsti kakor skopuh denarja . — Korenina vleče vse slabe sokove vas e. . ker bi sice r glodali. — Kdor čuti. cvet je podoben p o barvi in obliki jajčarjevemu (Leontodon) . poznajo pa zato vse vrste čipk. ud o b e ali proti n — naj uživa čaj ali prah mišjih ušes na vinu. mulili in grizli od mladega ščeneta do spolzkega 1 Mišja ušesa ali hostni regrat slovi pri nas kot pomoč še z a marsikaj druzega . Kdor ne more sam v planine po jaščerico. juhi ali na mleku . G r i n t e in kraste po životu izpiraj z jaščeričinim čajem. da se mu z a p i r a voda . da mu je prinese. Habichtskraut) raste na kamnitih tleh planin.l Kopriva žgoča. Urtica dioica in urens . Ob kužnih časih so si je navezovali ljudje za vrat . Kdor je oslabel po veliki izgubi krvi in ga mrazi in slabi. Zakaj je dal Bog tej rastlini njeno pečenino? Pred vsem gotovo zato. Hostni regrat ali mišja ušesa (Hieracium. izvleče tore j bolezni. Glej »Zel in plevel« . pomag a torej za voden i c o in izčisti želode c .14 ozdravi m r t v o u d n e. Živina se pas e rada na regratu in ima po taki paši ali krmi dosti mleka . da jo spoznamo — kajti vem za mnog o mestnih ljudi. naj uživa ščepec prahu te zeli na jajcu . — Na otok vsled trganj a ali s k r n i n e deva] stolčene korenine . ki ne poznajo razen koprive nobene rast line. Za te bolezn i uživaj vsak dan kupico vina. ali naj ga nagradi tudi pošteno za trud. (žagalica. Brennessel) je podobna osatnemu ropotaču. da se ga loteva vodenica. okrepil se bo vidoma . a vse vrste imajo iste zdravilne lastnosti. žene silno na p ó t. naj naroč i pastirju. da je ne iztrebijo živali. Hostnega regrata je več vrst. res.

— Za živino je kopriva poglavitno zdravilo (poleg brinja) . Taubnessel) je popol noma podobna žgoči koprivi. posušeno žre živina zelo rada. d a rastejo lasje . Za te bolezni jo kuhaj s tropotcem in brinjem do mehkega in jemlji večkrat na dan požirek gorkega čaja . ker bi se jim zdela kakor sama čokolada . da jo razume vsaka koza . Pečenina pa je deščica s tako jasno napisano prepovedjo .l Zunanja uporaba koprive ni ravno priljubljena. dokler ne cvete. če j o uživaš nekaj časa. kar ji izčisti želodec i n čreva. ven dar poznam ljudi. So bele. Vobče hladi mrtva kopriva vroč i n o i n prisad. in si ohlade s pečenico pekoč e bolečine.15 polža vsi na nji. se nared i tako gosta in spolzka žolica. Kopriva je vsa porabna — od korenine do semena . ustavi g r i ž o pri živini in ljudeh . ki se bičajo s koprivami. kuhana na jesihu. najbolje so bele in rumene . ki s e pozna na rdeči. nji in takemu se moramo približati samo v glacerokavicah . Nabira se kopriva ob cvetju in suši na solncu . (Dolgo in večkrat . starim možem ustavi koprivin čaj mahoma grozne bolečine. pekoči vodi . želodec i n čreva.) — Če kuhaš koprivo dve uri in pustiš. Korenina. Kopriva je slika razburljivega človeka. ki jih povzroča zaprtje vode in prisad v mehurju. kadar ji h mučijo bolečine trganj a. Zel pozdravi pljuča. Ženske naj j o uživajo za pekoče bolečine v drobu. o cvetju pa jo razloči vsak otrok . Več o tej in drugih vrstah kopriv v knjigi »Zel in plevel« . Kopriva mrtva. . Čaj se kuha 15 minut. pivka (Lamium. rumene in pisane mrtve koprive. rdeče. Kuhana zelena kopriva ohrani prašiče zdrave . je najboljše sredstvo. tudi tvore v želodcu in črevih. Je tudi dobro čistilo krvi . Ta žolica je čudovito hladilo za prisad na nogah in z a o p e č e n i n e . da postane. da je ne moreš razrezati .

v ledvicah. WiesengeiBbart) raste po jarkih in po stoječih vodah. vode n i c o . ker odganja na večer sv. babji zob. To je znak. vse vrste trganj a. da je poznalo ljudstvo nekdaj bol j njeno veliko zdravilno moč. To je zel. Ta zaničevana stelja pa je čudovit dar božji. bodisi da je radioaktivna ali na drug način obdarovana s tako močjo od Stvarnika . Za mazilo se prevre krvomočnica na svinjski masti in maže izpahke . medvedovo latje. Gotovo je. ustav i hitro mrzlico. Največ moči ima smrdljiva krvomočnica . 4 P. . da nehajo hitro hude bolečine v grlu. živčno vnetje v licih. kuhano na vinu (cvetje vsebuje salycl). kakor sem izkusil sam . Več v »Zel in plevel . kajt i njeno cvetje. 3 Natančen navod v gori omenjeni knjigi . 2 Najbolj znana pa je krvomočnica kot zdravilo l i š a jev. posebno za oči. mrzlica ga bo pustila v treh dneh. vnetje oči. Natančneje v »Zel in plevel« . Na rane devaj liste. Za sluzno in tiho mrzlico kuhaj krvomočnic o in daj bolniku piti . nogah. nas uživa kresnica velik ugled. močvirski oslad (Spirae a ul marYa.16 Krvomočnica smrdljiva (kurje mesce. tudi naš roženkravt ali marva. 1 Če ne izvleč e krvomočnica ravno vselej popolnoma bolezni. otok udov — pri ljude h in živini — če navežeš zmečkanega zelenega kurjega mesa (pozimi suhega v vodi namočenega) . grižo in mrtvoudje telet. 4 Pri. Ivana zle moči. Tako moč imajo pa tudi druge vrste krvomočnic.omaga zares. vendar ne prija ravno želodcu. ki vleče bolezn i nase. posebno če je boleze n že dolgotrajna in zelo huda . Kuha se zel in uporabi voda za gorko kopel . bolečine v želodcu. Geranium Robertianum. Kresnica. divj i roženkraut. vendar ublaži najhujše bolečine . se uporablja bolj na zunanje. Treb a se je kopati včasih po cel mesec. Storchenschnabel). krast in drugih mokrotnih in suhih izpah k o v. Tudi živini navezuj krvomočnico na vnetja in otoke . 2 Drugi vele. kajti dasi ni ravno strupena . oto k dlesni. da ne .

3 Več o tem v »Zel in plevel« . pomagajo tore j skoraj za vse bolezni. Kneipp priporoča to zeliščice tudi za želodec. klaš. Kuhali so ga na vinu in ga pili. vodna meta. Farnkraut) je najboljša postelja za ljudi . da kipi. ki imajo krče. 2 kakor žlahtna meta. — glavobol . Kneipp priporoča prevreti očec na vodi in si izpirati ž njim oči . timijan nam naznanjajo s svojim močnim vonjem svoj o zdravilno moč. trganje po zobeh in p o glavi. Vse te zeli imajo oblast. Ge prideneš teh zeli drugim zdravilnim zelem. ž njim. 17 Mah je staro zdravilo .. in piješ vse leto po malem tega vina. preden so šli spat . Tako vidimo. 2 O različnih lastnostih in uporabi vseh teh met glej : »Zel i n plevel« . povečaš njih učinek . Živini nasteljaj z mahom ali obveži jo ž njim . to bo ustavilo najhujšo g r i ž o. Aspidium filix m . ižepica. Augentrost) je bi l ljudem znan še pred Kristusom kot krepčilo in lečilo oči . Najbolj učinkuje drobna stvarca. navadna meta. ki raste na kamnih in naveži — vročina bo hitro minila . glistna podlesnica. prisad — bodisi pri človeku ali živini — vzemi mahu . 2 Zdrav . ki raste na hrastih in topolih. kar je nezdravega. kuhaj na vinu ali na moštu . Euphrasia. Navadni mah kuhaj glistavim otrokom nekaj večerov zaporedom a na mleku in ročno in točno bodo odšle gliste . Za hudo vročic o. udobolje. prikla. če jo vržeš v kad ah v sod mošta. Mah. glistnica .3 Praprot (podlesnica. . melisa. vnetj e. ščipanje in napetost izpij po 1—2 čaši gorkeg a metinega čaja. da je ustvari l Bog tudi to zaničevano rastlino nam v korist i Meta poprova (Mentha 1 Minze) in vse njene sestr e in sorodnice. materina dušica . zel . da izženejo i z človeškega in iz živalskega telesa vse zadelan e tokove in da izločijo. očec (smetlika. mažurana. Praprot izvleče vse te reči in daje bolnikom slade k Več o mahovih v gori omenjeni knjigi .

Poleg tega se boje bolhe in stenice praproti tako . še bolj — potem bo izginila bolečina .) Pozimi si pomagamo s praprotino tinkturo . obkladek vzame prisad iz nog tudi . ki izvleče vse zastarele bolezni. Priprav i se : Razsekljaj zelene liste.18 pokoj . ima skoraj čudovito moč do gori omenjenih bolezni . izgine polagoma. otok v sklepih. Na jesihu kuhan a korenina izžene vsako vrsto golše in omeči otrdel e ude če jo utiraš . hiti po šop zelene praproti in naveži na boleče mesto — izpočetka bo bolelo. Vse vrste praproti. dokler imaš v sob i praprotno steljo . črne pičice na spodnji stran i lista. če . Torej naj bi tlačili sedlarji v žimnice praproti namest o morske trave. ki je posledica prepiha in prehlada. če ga navežeš na meča . ki je postal praprotina tinktura. izganjajo glist e vseh vrst . naredili bi tako drugim korist na zdravju . č e spiš na blazini.) Velika praprotina korenina. tudi najmanjše. Naglušnost . Za krče v nogah in v mečih pomaga tako j praprotin list.so noge že pomodrele in črnikaste. v grčah. Praproti si deni v obuvalo in ne boš čutil trud nost i. natlačeni z zeleno praprotjo — še boljš e bo. še boljša je celotn a kopel. deni jih v steklenico in nali j nanje toliko špirita. bolečine v kolkih. ne da bi se ozrle in jih tudi n e primarni nobena prijetnost več nazaj. (Seme so drobne.) . če si koplje bolnik 8—14 dni noge v koreninini kopeli. ki tehta včasih po 2 kg . da pokrije in postavi za 6—8 dni n a sobice ali na topel kraj. Naj težje krčne in u d n e bolezni izginejo. ki je več vredna kakor vsa druga uti rala. (Razen enkaliptovega olja . Kadar nastopi nagloma trganje v udih. da beže milje daleč od nje. če si zavežeš v žakljiček praprotinega semena in nosi š v ušesu. Potem odlij špirit. del praproti in 3/ vina. sebi dobiček . (Uživa se v mali meri.

Če je kdo zelen kakor sirotka. Na zunanje se rabi pelin za kraste. toda brez sladkorja . ti izvleč e takoj krč iz nog — gotovo zato. Na tak način. Pomaga tako ljudem. Slikarji naj bi jemali. žoltenične ženske. včasih tudi vodenico.19 Najboljša vrsta praproti je orlova praprot. na kateri se je kuhal lisičjek. vsaki. Pomaga za slab želodec. jemlje se samo po žlički. ker je prehud. posebno lisičje k ali zaspanec . Gorko vino s pelinom ustavi š č 'i panje in k o liko. naj poskusi s pelinom . grinte in p e t e h e pri ljudeh in živini . ker vsebuje ta rastlina radij . vzam e krče iz nog in prežene vsako vrsto mrčesa pri ljudeh i n živini. vsak dan po 1 -2 žlički peli novca.) Pelin se opari s kropom ah prevre na vinu . bledico. 2 uri žličko čaja. ki napajaj o vsak dan svoje telo s prekipelim žolčem in si prikličej o s tem mnogotere bolezni . suh kakor preklja i n če peša vidno na telesu in duši. da je pisal o nje m že pred 2000 leti poganski zdravnik. ker razloči to zdravilo svinčeno belilo . deluje n a krču podvržene noge tudi gozdni mah. toda za to bolezen ga je treba piti nekaj časa.l Voda. c o in odganja gliste . Pelin prevri na jesihu . (Vs e vrste pelina . pomanjkanje veselja do jedi. in zadostuje n a dan po 6—8 žličk pelinovega čaja. žolten i.. 2* . izmivaj s tem jesihom (ki ne sme biti prehud) kožo i n 1 Več v »Zel in plevel«. Če deneš šop zaspanca v znožje postelje. po šotnih in drugih goljavah in se goji tudi p o gosposkih vrtih . da je pelin posebn o dobro zdravilo za hudobne. ki so žolčni. ki rast e po gozdih. kakor praprotina korenina. Pelin (Artemisia ab. Wermut) je zelo zdravilen. opešano prebavo .

kadar hočem doseči naglo posebno močan učinek. želodček m u ni prebavljal . naj si naveže tak obkladek na čelo. kar je ostalo še po desetem dnevu . navadno naročam čaj samo po žlici. 2.20 deva] obkladke . N a enak način je bil umrl njegov brat. Svetujem tudi za pljučnico pelin. da nastane iz njegove pljučnice jetika. in ko ga je užival štirinajst dni. Tako vidite. to le tedaj . je prebavljal redno in j e postal sčasoma tako lepe kože in trdnega zdravja. da n e doraste. Rdeče. rekel je : Če ne umrje otrok na pljučnic. Črez štirinajs t dni je bil otrok zdrav. umrje od jetike. Obupanim starše m sem svetoval pelin. Nato sem svetoval staršem. Zda j pojdi in zasadi pelin na vrt in zahvali Onega. Zdravnik j e izgubil upanje. žajbeljem za iztiranje škodljivih snovi. in sicer ne samo za želodec. Naj vam navedem nekaj svojih uspehov : 1. Že polletnega je bil obsodil zdravnik. da se je čudil zdravnik. je dobil veselje do jedi. Triletna deklica je imela pljučnico in vročino 4 0 stopinj. da dajej o otroku vsake pol ure žlico pelinovega čaja . Dveletni deček je bil medel in bled. 3. kadar gre spat. in ponovi l je svojo sodbo nad dveletnim . Mladenič ga je pil vsake pol ure žlico in kmalu je nehal bljuvati kri in dobil je veselje do . Mladeniču j e rekel zdravnik. je jedel za štiri in je še zdaj vedno zdrav . Jaz sem svetoval tudi temu vsako uro žličko pelinovega čaja. Toda le po redkoma naročam pelinov čaj po skodelici. da je grenki pelin zdravilo za telo. ki ga j e ustvaril tebi v blagor ! Neki praktikus mi piše : Rad dajem pelinov čaj. torej vsako uro žlic o ali požirek . ampak tudi za čiščenje pljuč . ker je bolan na jetrih že od rojstva. kakor je dušni pelin zdravilo za dušo . meglene in opešane oči izpiraj s pelinovim čajem . in spal bo . Kdor nima s p a n j a.

Da izkuhaš zdravilno moč iz zdroba . Zdrob planinskih senožeti je mnogo boljši nego je zdrob dolinski h travnikov ali mlak. d a je njen položaj zelo opalen. Priletno dekle je izgubilo skoro vso kri in je pa dalo iz omedlevice v omedlevico . dam zopet dve žlici. Te zeli je več vrst. Bolnici dam dve žlici čaja — in glej! ostal je v nji . Od tedaj je zdrava . senožetih in planinah . Pljučnica je minila. in »Zel in plevel« : kopeli. Narob e delaš. Johanniskraut) raste po solnčnih bregovih. po jasah. Seneni drob je pomoč za vsako zastrupljenj e krvi in za otoke. Zjutraj je že izpila čašo mleka in p o preteku štirih dni je mogla uživati eno izmed štirih zdravnikovih zdravil. naj boljša je planinska. Naročil sem. Poklical i so me ob devetih zvečer. mora vreti dobro uro„ l Kdor ima 20—40 zdravilnih zeli. po preteku dveh u r dve žlici dobrega vina . ki raste po močvirjih . Zdravnik je izjavil. Črez osem dni so jo peljali v bolnišnico k operaciji. boljši od vsakega senenega zdroba. kajti v štirinajstih dnevih je šel zope t na delo . če preseješ zdrob — kajti njegov prah ni smet .2 jedi . Sv. Crez 20 minut ji. . da ji dajejo vsake pol ure po žlici pelina in vsak o uro po žlici vina . l Več glej »Naša zdravila« : Zastrupljenje krvi. 4. najslabša je vrsta. da skuhaj o čaj. Opomogla se je nekoliko . Dekle ni moglo obdržati v sebi ne zdravil ne jedi in je bilo že tako mrtvaško.. katere je treba razgnati . na zatrznjenih njivah . ne da bi bila mladeniča preveč oslabila. ker so se kazali znaki bližnje smrti. d a sem si mislil. Vzel sem s seboj pelina in sem naročil. da ne bo preživelo drugega dne . Janeza roža (J[ypericum perforatum. Pravo šentjanževo rožo spoznaš na njenem soku . naj pomeša te i n imel bo lek. ampak odpadek dozorelih zeli .

Janeza ali rdeče olje . želodec. 1 Več v »Zel in plevel«. če ima poštena in pridna kokodaklja piko ali . Potem dodaj zopet par pesti zmečkanega cvetja. vzemi vsako uro požirek tega čaja. za koliko uživanje . Ljubi Bog j e posadil tropotec na vse travnike in brege. Za hipno in splošno trganj e pomaga utiranje olja. če staviš nanjo v rdečem olju namočene krpice. je to zdravilna sv. Če napadejo ljubko malo Miciko krči ali drapk i (božjast). Pripravi se: Zmečkaj nekaj pesti cvetja. . reza ali odrgnjenja. k i pomaga pogostoma tudi za ščipanje in k r v n e krče .do štirikrat. ublaži hipno vsako bolečino opečenin in oparenja . notranji p r i s a d. V Švici je približno sedem vrst tropotca in vse te vrste so zdravilne.22 Zmečkaj med prsti komaj razcveteli cvet in če se pokaže sok. Torej naj bi bilo to olje v vsaki hiši . deni ga v laško olje in postav i steklenico za deset dni na solnce. truskavec ali žabinec (Plantago . Ustavi vsak n o t r a n j i ali z u n a n j prisad pri človeku in živini. se pozdravi hitro . rdeč kakor kri. Znano je sv . raztrosil ga j e na vse poti. Olje deluje . izčisti p l j u ča. če postaj a po kotih in poveša rep. vsejal pod vsako podnebje. Wegerich) je zaničevana zel in je vendar prva in najbol j pogostoma se nahajajoča zdravilna rastlina . postav i posodo nazaj na solnce in ponovi to tri. Vsaka rana . dokler ne pordi olje . daj ji parkrat po žlički olja . rdečega olja in kmalu b o zdrava . Janeza roža. Čaj cvetja in listov očisti glav o. ledvice in mehur. sedem bratov istega korena . Najbolj navaden in najbolj zaničevan je široki tropotec (žličnik . Tropotec. tako da ga ima š vselej pri rokah. daj ji. bodisi od ubodca. pripotec. Če je vod a krvava ali rdeča. dokle r ne postane olje živordeče .

raste pa šele v višini. Priprava : Deni v kotel zelenega ali suheg a tropotca in eno ali dve pesti brinjevih jagod ali zeleneg a brinjevja. na to vlij vode (pol tropotca. katerega pa kmet ne vidi rad na travniku. in je boljši kakor otročja moka. Nobena druga zel ne čisti tako kakor tropote c p l j u č. ki ima malo boljše stanovanje . so hripavi in ostanej o suhi kakor koza. krvi in želodca . Ta sok vlij v vrč e ali kadi in postavi v klet. kolikor se komu ljubi . V goratih krajih se nahajajo še štiri vrste tropotc~ . Pije se na tešče in tudi sicer. ki je najboljša vse h vrst. zel . Je izvrstno sredstvo tudi za b o Iečine zob in tako prijetna pijača. 1800 metrov . deni v vodo naravnega sladkorj a in kuhaj 2—7 ur — kakor ti je drago . sam pa ne pride nikdar do vlade . potem precedi. ki so blede kože. ki pešajo vkljub obilni in dobri hrani. ki kašljajo venomer. ki so podobne suličarju. Tropote c spravi otroke na noge. malo krvi. slaba pljuča. emulzij e in druge drage stvari . l Za rabo je ves tropotec : seme. podoben je ubogemu dninarju. .23 Plantago major). Malo slab* deluje na bolezni travniški tropote c (žilnik. ima p a lepšo obleko in je priljubljen . pol vode) in kuha j tri ure. Plantago lanceolata). da jo je treb a skrivati pred sladkosnednimi otroci in osami . cvet. Pri nas slovi najbolj suličar. slab glas. tudi če bi jih postavil v maslo. ki imajo po vse leto različne izpahke in lišaje. Plantago media). ribje olje. ki imajo slabo kri. ki čist i jarek in voli vlado. ker mu jemlj e baje preveč prostora . torej je priporočljiv vse m ljudem. najvišja in najbolj priljubljena vrsta se imenuje planinski tropotec. Od tropotcev v nižini je najboljši navadni ali širok i tropotec. korenina. Bolje se godi podolgovatemu tropotcu (suličar. ki je slabotnejši od prvih dveh.

ugriz kač in drugi h živali. Ta cvet kuhaj in pij za kaše 1 j .. tudi psa . Boljše pa je. če jih kuhaš na vinu i n piješ. kakor dežnik . da se list i posušijo dodobra na solncu . noričica (Leucoyum ver. Piti se ne sme . . Kuhaj regrat pij vodo ali uživa j salato. Treba je nadaljevati tri do štiri tedne. ki se razvijajo majnika in so pri planinskem lapuhu veliki. Več v knjigi »Zel in plevel«. ki se pokaže zgodnje pomladi ob potokih in na ilnatih tleh. samo je treba. ki prežene golše in brada v i c e . Pije se čaj . Lčwenzahn) čisti kri in izganja zadelane in nezdrav e sokove iz telesa . glej kašelj . udnico. Še boljši so veliki lapuhovi listi. Pozdravi tudi kakor arnika vse rane in opraske. Zvonček. Tako zdravi tudi pik žuželk.24 Na zunanje pomagajo vse vrste tropotca za zobobo l (se drži v zobu. najboljši pa so planinsk i jegliči. Sok se zmeša z jesihom in namaže. če jih uživaš dlje časa . Navadni regrat (Taraxacum opp . Schneeglč cklein ) ima v svoji korenini sok. Jegliči ali trobentice (Primula odo .' uporablja se cvet in mladi lističi . če ga zmečkaš i n navežeš .. Njih čaj je zelo dober za k a š e l j. ker je nekoliko strupen . Dišeča vijolica je izboren lek za oslovski k aš e l j. preden greš k počitku . Zdravilne so vse vrste jegličev. Lapuhov cvet (Tussilago farfara) je rumena glavica . Kneipp hvali jegliče kot pomoč za protin. grize ali izpira usta s čajem) . božje — pomagaj o pa jegliči samo.) dajejo okuse n in prijetno dišeč čaj . boljš i kakor navadni so živo-žolti. Pomladanske zdravilne zeli .

poprej v vodi. da izvleče bolečine. . Tako nas je obdal Gospod kroginkrog z Teki in je dal zelem in cvetju. surov krompir. Torej uporabljajo tudi zlatic o kot vlečilni obliž. imajo moč . Rastline. Tako česen. jaščerica . česnovka.25 Obkladek lapuhovih listov je neprecenljiva pomo č za prisad. kakor pri zobobolu. tedaj se dene na boleče mesto kos gori omenjenih koreni n ali glavic (surove in zmečkane) in kmalu mine najhujš a bolečina . kozja pogačica . Jaščerica vleče tudi bolezni nase. ki izvlečejo bolezen. Vse rastline. V hlevih. Liste zmečkaj in naveži. ušesnih bolečinah . Če nastane kje na telesu bolečina. oguljen e in zabrenkle nog e . sadu in koreninam zdravilno moč. da izvlečejo bolezni. Tako pomaga tudi ravno odrezan peteršilj . Posušene namoči. če jo nosiš pr i sebi. Znani dragi amerikanski obliž ima v sebi take tvarine . ki imajo v sebi jedek sok. zat o devajo večkrat gorčičin obliž na boleče dele života . Znana je gorčičina moč. če se vleže krava z vimenom na zlatico. Na izvin] ene in izpahnjene ude navež i hitro pest listov . bi pomagal hitro koš jaščeričinih korenin . Tudi korenina divjega janeža ima tako moč . HahnenfuB) je planšarje m znana po svoji vlečilni moči . pekoče rane in otoke. čebula. ji zateče vime . korček. ne da bi se po kazal kak otok. Tudi zlatica (Rànunculus. kjer nastopajo kljub snagi in redu vsako vrstne bolezni.

jo. Kaka trava je to? K l o b č e v e c i n p h. Obe travi sta plevel.c e in mehur in da sta po moč za vsako vodenično bolezen. Star zdravnik je naročil možu. vendar sta bili 3000 let pri zdravnikih na glasu . Ta plevel je neprecenljive vrednosti z a živino in človeka. kaj je bolni živini. Kjer ne more razbrat i gospodar. da naj vpraša svojo sivo mačko. meči in čisti. pr . da čistita izborno ledv 1. s čim b i si pomogla . je kuhala in pila nekaj časa in je ozdravela . Druge njive je prerastla močno dišeč a poprova meta . Kakor zelena preproga pokrivajo pomladi kurj a črevca (Stellaria) marsikatero njivo. ki je vedno bolehala. . grižo) .i k a (Selerantus in Triticum repens) . Slakovi so osovražen plevel . ker odpira vse notranje tvore. hoče š nočeš. vitice ovijajo zelišča in jih vlečejo k tlom . Ne moreš jih izrvati . kajti večina plevela ima zdravilno moč v sebi . raz prosti zatrdeli sluz. si je narezal a trave. njih korenine gredo doli do pekla in doraščajo vedno .26 Zeli in plevel . da ne izhlapi vlaga iz nje. jo kuha in pije. Ženi. da naj odčehne vsak dan pest navadne t r a v e. ki je bil bolan n a zapeki. A ravno slakovi so izborno sredstvo za mrzlico in ustavijo vsak notranji prisad (n. To zelce varuje njivo . in to je pomagalo . vedno pri' rokah . katero je pomulila. če ga deneš na rane. To vesta celo mačka in pes i n grizeta včasih travo . da se mor a človek vedno truditi s plevevjem? Gotovo ne iz nagajivosti. Zat o jih je nastlal ljubi Bog človeku na pot. Zakaj je ustvaril ljubi Bog toliko plevela. Žena je pazila na svojo mucko. je sveto val star kovač. da jih ima. naj ji dá tri dni metine vod e 1 Pri nas je slak odvajalno sredstvo . ki je majnika vs a polna belega zvezdičastega cvetja . jih ohlad i in pospeši celenje .

Župnik Kneipp je ne more dovolj priporočati ženam . Najhujše bruhanje krvi in k r v o t o k ustavi presličin čaj hitro. c e. za kamne v mehurju presličin sopar . Živina nima skoraj nobene gliste. Omelica je po zakonu prepovedan in preklican plevel. izvleč e dosti strupene sovod i. ko bi si bile nasušile in kuhale nadležni plevel . je zdravilo z a ledvice.27 (čaja). potem suhih kopriv z brinjevimi jagodami. potem ko je vzel en sa m presličin sopar . Kdor je dobreg a želodca. Zmečkaj g a in devaj na rane. Loboda (Atriplex) je siten plevel. Trave . odjé bradavice in prejé a s I o. naj si je le skuha in jo pije — očisti l a ga b o hitro in močno. Sam sem videl. Zlatica je nadležna kakor sedem beračev vkup . dasi jo je izročila jezna plevic a že tisočkrat zlomku . Pa koliko plevic je že v krtovi deželi . prisad. kjer se je zarastla. ne dá s e iztrebiti. je živini za krmo. dasi pomuli . kako je ozdravel 86 leten mož. Čašica omeličinega čaja ustavi k r v o t o k. Kačja preslica na njivi je napota in križ. izganja gliste in žene na vodo . ki je grozno trpel vsled kamna. če pa deneš zmečkano zlatico na kožo. Za uživanje ni. skoraj hipoma . a kljub vsem postavam še vedno tu. ker je nekoliko strupena. Vsaka trava. čiraje in osji pik . Vsak živinorejec bi mora l nabrati za zimo mete . torej je dobra vsem zakrknjenim grešni kom in zapečeni živini . Osat je tudi velika nadloga poljedelca . Župnik Kneipp naročuje preslico za vsak o gnojno rano. in živini se bo povrnilo hitro zdravje . deluje kakor gorčični obliž. uredi vse nedostatke v krvi i n odpravi belo perilo . ki bi lahko še živele. jetra in mehur.

ker pospešuje trav a delovanje ledvic in je izvor vseh udnih bolezni v ledvicah . Kopeli. Priprava kopeli in poliv kakor št. točili bi jo v prvih hotelih knežjim gostom. ki so bledi in utrujeni. otročnice. . zato naj bi uživala povsod čast. arnika in praprot . senen drob. Rimljani so že poznali moč brinjevih in resinih kopeli. l . Marsikatera bolezen se ne more odpraviti z uživa njem zdravil. dasi leži na vlažni travi. Vse to se kuha 3 ure . l . Treba jih je o d 7—30. p a ne kupujejo moje zeliščne knjižice. pole g teh pa nebroj drugih rastlin. Živina nima trganja .28 nebroj z blatom poškropljenih trav . Ravno zato. 3. ki so bile primerne bolezni. ljudje. pač pa se umakne kopelim . Za lišaje in i z p a h k e kopeli krvomočnice . a nikdar ne več kakor tri na teden . Posebno deluje pirika na ledvice. Kopel traja po l ure in je topla — po nji je neobhodno potreben mrze l poliv . Ta pijača je tudi posebno dobra . ki se stavijo v vodo z a kopanje . Slabotne osebe naj vzamejo po prvi ali drugi taki kopeli kopel hlojevine . naj pijo tedaj preprost i in revni to okusno pijačo in naj se pozdravijo ž njo . Za pešanje moči. ki so prestali hudo bolezen in so še poln i nezdravih sokov. Župnik Kneipp j e uporabljal za kopeli zeli. ki so prestale težak porod — vsi ti naj si kuhajo vsak dan pirike in jo pijejo s sladkor jem. Ljudje. koprive . ki stočejo vs e leto. pelina ali rdeče rese . Količina kopeli se meri po bolezni . 2. Za zastarelo trganje. Če bi jo poznal i ljudje. protin in bole čine v kolkih so brinjevina. tako tudi za slabotn e starce in okrevajoče so najboljše kopeli hlojevine : Zelenega borovega igličja naberi in kuhaj (najboljše so igl e rušja ali [pritlehne planinske] bore) .

Jed jim ne gre . na prsih in v želodcu jim leži kakor kamen. Za krče v mečih in nogah. vnetja.) Zdravi se pomladi . so negotov e hoje kakor voditelji pobite stranke po volitvi. zavij bolnega hitro vanjo. najboljša klobasa jim ne diši. napolnjeno z žrjavico . Mnogo je takih. polno hudih sanj . Spati ne morejo. če je potreba. Je najboljša pomoč za trganje. Taki ljudje letajo vedno za zdravniki in so teh velika podpora. in 6. To ponovi. Sicer mora biti kopel topla in sme trajati 20—30 minut . Za voden i č n e bolezni kopeli preslice . d a moli drugi stol noge navzgor. zaprti so kakor peklensk a vrata. V ta stol postavi lopatic o polno žrjavice ali železo (likalo). 5. pišejo tudi vsem mazačem od Londona do Pariza. a so ven dar vedno bolehavi in podvrženi slabostim. Ko so zgorele jagode in je plahta poln a dima. ki imajo 365 registrov in včasih še spremstv o orkestra.. Za bolezni v trebuhu. Tačas naj gr e bolni v posteljo. 3. ali še bolje. kopeli praprotine korenine . vsa k dan . krčne žile .29 4. včasih je dovol j samo prva kopel . zeleneg a brinjevja. Postavi dva stola drug na drugega tako. Suha brinjeva kopel. (3—5 dni zadostuje za ozdravljenje. 6. da s e bo potil. O b koncu vsake kopeli dobi bolnik mrzel poliv .. Št. je njih spanje nemirno. 2 . kopeli morajo vreti več ur . tokove. in če spijo. kolikor mogoče. . gnojenje . v glav i jim razbijata bolečina in vročina . ki ne polegajo po postelji. kopeli hribje rese . pokrij ga še z drugo. so žive cvileče orgle. Na žrjavico deni 3 pesti brinjevih jagod. ki nastopi včasi h in nagloma . čez stol razgrni volneno plahto .

bolezni v očeh in drugo. Zapečeni ali zaprti so vsi oni. mecesna. ki so bili popolnoma na koncu . grobar bo del svojo motiko v kot. da jim je tesno pri srcu . sirotkasta barv a kože se bo umaknila rdečici. bolezen se povrne kmalu . črnega trna.do 7krat) . Tam naj nareže odganjkov vseh vrs t trnov : belega trna.30 Če imajo taki ljudje resno voljo. lesnike . bo cvetela in sijala kakor da bi bila srečna nevesta . Te zmesi deva] pest na liter vode. kuhaj. g a mora uživati bolehni 8—14 dni . Prej tako bleda in klamajoča Urška bo zopet mogočno vladala v kuhinji nad lonci in kozicami. bukve. Gazi ali duhovi. kakor je treba. povzročaj o glavobol. dokler vr e in dajaj bolehni osebi po liter ali dva te vode na dan. Jed bo dišala. imajo pa pr i tem bolečine in trdo blato . ki odhajajo navadno z blatom in z vetrovi. d a jo pije pomalem . da so napeti. babčevja . Da bo deloval čaj. Taki ljudje tožij o vedno. Nekaterim se vležejo v želodec. kosmulje in sadnih dreves . hrasta. Drugim zopet . kakor je konstatiral župnik Kneipp po tridesetletni izkušnji . Ta čaj čisti in izčisti ves život in je popravil in ozdravil že ljudi. ne deluje nobeno zdravilo. Vzrok 50 odstotkov vseh bolezni je zapeka. Se osladi po volji . in če b o dokončala zdravljenje s kopanjem v hlojevini (5. jasenice in nekaj odganjkov grozdičja. na prsi in spodnji život . ali ki hodijo sicer. in če si se tudi ozdravil navidezno. potem malo odganjkov smreke. šipečja . Če se ne odpravi zapeka. ki ne hodij o redno vsak dan na stran. črešnje. topola. na j se zdravijo spomladi 8—14 dni na sledeči način : Jaka ali Janez naj vzame koš in nož in naj gre v bližnje grmovje . kopin. malin. Zdravi se s smokvami. pritisk v glavi in napetost života bodeta izginili. gredo takim zaprtim ljudem v glavo. da bi ozdraveli.

Če bi dobil po smokvah prehudo letanje. posuši ga do kraja na peči in semli na kavinem mlinčk u prav kakor zrnato kavo . čaj k o p i n i n i h listov. . najmanj škodljivo sredstvo za redno odvajanje je. da se zdravi zapečeni mesec ali dva s smokvami. in ta k človek toži. da ga trie .) Čaj drevesnega mahu. sesekljaj ga. roke in noge. umij jih v mlačni vodi. Otrokom razsekljaj smokve na drobno . očiščena ne snage.31 se zapro gazi v podobi seči v hrbet. Ta kava je napram pusti ječmenovi zelo okusna . čaj zelenike (pušpana). Smokve so polne drobnega zrnja. deni jih v kupico in vlij nanj e toliko mrzle vode. Kdor biva zapečen. Te smokve použij zjutra j na tešče in izpij tudi vodo . želodec in čreva.1 Župnik Kneipp priporoča želodovo kavo kot naj boljšo in najbolj redilno . Glej hrast . Pristavi želodovo kavo z vodo na ogenj. (Za človeka in živino . Najboljše. Pomoč za grižo. če ni še prav suh . da jo smeš dati brez skrbi otrokom . čaj 1 e s k i n e g a listja . želodova kava . delujeta zopet redno in točno . da jih pokrije. naj se ogiblje kakor kuge č o kolade in kakava. čaj listja mladih trt. dokle r mu ne odpadejo kapice. 1 Več v »Zel in plevel«. opusti z a nekaj dni uživanje. močna in tako zdrava. to zrnje postrž e sluz iz želodca in črev. Kako se naredi to ? Vzemi vsak večer 8—10 navadnih suhih smokev al i fig. Zreli želod suši na solncu.

) To sem sam izkusil v slučajih. če ješ surovo listje kopine. Ruhrkraut) sta tudi dobra pomoč. se bo ustavil a bolezen. Ne ustraši se tega. Za kurja očesa . ker bi imel vsak rad drobne. Potatilla t. n e smeš uporabljati teloha . . termentilja. včasih do preko kolena . Bolj kakor na vodi deluje na vinu kuhana . a ni nevarno . Teloh je najboljša in najcenejša pomoč za kurja očesa : Deni pest svežega telohovega listja v obuvalo in hodi v tem ves dan .Namesto krvomočnice ti pomaga tud i domači roženkravt . je sicer hudo. tretjemu obraz .32 Pomaga tudi. Kriva teh kurjih nadlog je samo ošabnost . ranjene ali ožuljene noge. ' Več v »Zel in plevel« . če stolčeš in navežeš nanj krvave krvomočnic e (smrdljive) in piješ poleg tega čaj hribje rese ali slakovega cvetja in listja.' Druga pomoč je po mlakah rastoča trava.Če pije š 1—2 čaši teh zelišč (morajo dobro prevreti). začno zatekati noge. da te je zapustilo kurje ok o na nepovrat . Kuhaj na vodi ali na vinu . Če imaš notne. Wollgras) . Najboljša pomoč pa je krvomočnica (ali srčna moč . Kmalu se raz leze otok. m a v č k i (munci ali cingeljčki) imenovana. trte ali lesk e na kruhu. Drugim zateče naročje . ki ima na vrhu venc e srebrolasih čopičev . Drugi stavijo po koscu te korenin e na kurje oko . kar je posebno priročno na potovanju . Kuha se korenina na vinu in pije gorka . kjer ni pomagala več druga stvar . Zatok spremljajo bolečine in vročica . Blutwurzel .. Planika (Edelweif3) in njena sorodnica gri'ževnic a Gnaphalium. tanke noge . Otok vsled bolečine Ne da bi te kaj uščipnilo ali ugriznilo. zvečer boš videl. Glej griža. (Eriphorum.

33 Planšarji devajo zmečkani teloh živini na bule. ampak čisto druga okoliščina . kako naj ravnajo z bolnimi otroki in doživel je v svojo tolažbo. kako naj ne varčujejo z Več o tem v »Zel in plevel« . Tega ni krivo ozračje. ki s e obotavljajo (se ne vzgnoje) . Poznam župnika. Oni župnik je imel navadni pomislek : Se h spodob i duhovniku. da govori o zdravju in telesnih slabostih ? prosil je prijatelja zdravnika. da bi predaval in pouči l ljudi o tem . Uživati ne smeš teloha nikdar. da dajejo otrokom naravno hrano. Na to zdravnikovo izjavo je opominjal tisti župnik matere njihove dolžnosti. če bi se odpravila ta okoliščina. Župnik je zbiral pogostoma matere.' Otročje bolezni . zel . Na Ruskem si pomagajo na kmetih na enak način za udnico in otoke. da izpolnjujejo svoje dolžnosti. kak a hrana sodi ta čas in drugi čas. Je nekaj občin v Švici. a zdravnik. mu je odgovoril: Zakaj ne bi govorili vi sami o tem? Se je mar ukvarjal na š Gospod samo z duševnimi posli? Kaj ni ozdravljal tudi telesne bolezni? Poleg tega imate vi kot dušni pastir več vpliva na svoje ljudi kakor jaz — meni bi rekli takoj : On govori samo za svoj žep . ker je zelo strupen. katerega jim je določil Bog v prvo hrano . ki je poizvedoval po vzroku te bolezn i in ga je tudi kmalu našel : Otroci so pogrešali namre č mleka. dušeslovec. povzročene o d trganja . kjer umira že nekaj desetleti j sem polovica dojenčkov v prvem letu svojega življenja . jim je priporočal. da se j e zmanjšala umrljivost od 50% na 8% in je ostala že neka j let na tej stopnji . 3 . bo nehala namah umrljivost . kako naj se ravnajo v bolezni. Zdrav. poučil jih je. jih je poučil.

istje (proso). Matere. da je dan danes že mnogo mater. kakor pijači ali drugemu. napačne sramežljivosti ali prazne napuhnjenosti. Žal. ki pa ne nadomeščajo nikdar materineg a mleka. ki plešejo . potem pridejo na vrsto različn a umetna hraniva. vresje (ali vresek. Toda je mnogo več mater. ki delajo pretežko in preveč — škodujejo s tem otroku . ki so preobčutljivi. ki so vdani strastem. starši. kadar so v blagoslovljenem stanu. ki se prevrže v vročico.) Vsaka teh treh izje gotovo lišaj. Calluna v . l . in če se že lotijo tega. dr.. b) Pereči ogenj. kolikor časa mogoče. d a hrani mati. ki ne morejo izpolnjevati te po stave radi prirojene slabosti ali vsled bolezni . in najdivjejši narodi se klanjajo tej postavi . bodisi suh ali mokroten. Senen drob sam na sebi slabi. iglevje krepi. 2. V tem zmislu hočem povedati nakratko. z lučjo in z vodo . Otročje bolezni : a) Sprišči.. Tem ne očitam . n e da bi dočakali prve obletnice svojega rojstva . kakor ne nadomešča mačeha nikdar prave matere .34 zrakom. rdeči petehi izginejo. P o rojstvu : Postava je dana od narave. moraš opustiti vsako . prenesejo te lastnosti na svoje otroke . Starši. Dokler kuha otroka vročina. ki pogrešajo materinega mleka. šenj. Za debelejše i z p a h k e kuhaj krvomočnic o (zeleno ali suho). Pred rojstvom : Mnogo otrok se pokvari ž e v materinem telesu . 3. otroka z lastnim mlekom . le koplji otroka pridno v njih . ki nočejo izpolnjevati te svoje svete dolžnosti vsled lenobe. zato je treba mešati . kar je poglavitnega . č e koplješ otroka vsak dan 174 ure v senenem drobu in Moje-vini . srboriti i . ki se vdajajo tačas jez i ali preveliki žalosti. Otroci. kopel pa mora dobro prevreti . p a store to samo 8 do 14 dni.dekraut ) ali rdečo reso (Erica. dobijo navadno različne črevesne katare in božjasti in umirajo. škrla t i n k a začnejo navadno z mrzlico. Hai. robad.

Koplji ga dvakrat na dan v senenem drobu in v hlojevini in kmal u bo ozdravljen. ki sme trajati četr t ure . pravijo ljudje. Še hitreje ustavi grižo planika (4—5 cvetk prevri na čašici vode). d) G l i s t e . najhitreje deluje srčna moč . če kuhaš otroku ča j kopininih listov. d a ima angleško bolezen . to bo izvleklo bolne snovi in otrok b o po bolezni zdravejši nego poprej . Zoper glistno nadlogo nam j e dal Bog vse vrste praproti . Sredstvo. osladi in dajaj otroku vsako drugo uro žličko vina . kadar razgrajajo otročje bolezni. Kopati moraš otroka skozi . e) Griža se ustavi mahoma. da ne užije malež ničesar drugega uro pred čajem in uro za njim . če ne more izhoditi. : 3* .) Če je otro k droban in slaboten. Večina otrok ima gliste . pa ga koplji osem dni v senene m drobu in hlojevini . To je bolje kakor uživanje ribjega olja in vseh mogoči h dragih izvlečkov. f) Angleška bolezen. c) Oslovski kaše]. kajti pretežka odeja pomnoži vročino in umori več otrok . ki se plazi po . Glistav otrok vrta rad s prstom po nosu. ne d a bi ga osladil (če ga spraviš tako v otroka) in pazi. 4--8 tednov vsak dan . kot bolezen sama na sebi . oskrumbe. Ko je minila vročina.najvišjih skalah . Kuhaj pest bršljinovega listja in korenine na vinu. j. ki pomaga v 90% takih slučajev. Tudi kopeli vrbinega luba ali planinskega dresna pomagajo .35 gorko kopanje in ga ne smeš pokrivati z debelimi odejami. Kuhaj praprotino listje i n dajaj otroku 3—5 večerov zaporedoma tega čaja. Dokler ima otrok vročino. posebno iglice rušja. ki zelene tudi pozimi in se dobe vedn o ob gozdih . oslovski kašelj in dr . Dajaj otroku večkrat na dan po žlici čaja vijoličnega cveta in peresc . g a moraš umivati vsako uro po vsem telesu z mrzlo vodo . Uživati dajaj otroku večkrat na dan žlico tropotčeve mezge . Tega kuhaj po 3 ure in koplji otroka v topli kopeli. (Prtija . je igličje (hlojevina) smrek in borov. g) Sredstvo. ki varuje otroke.

(Glej : »Naša zdravila«) . kateri h ni obolel nikdar nikdo. Pote m mu naveži beljaka . dokler ne mine najhujša bolečina . všij v vrečic o par strokov česna. ampak učinek naravne moči teh jedkih rastlin. V ustih se nared e mehurčki. Navadno čut i otrok tudi hude bolečine v (nesnih in zobeh . torej je dovolj preprostih in cenili sredstev . in tem otrokom je navezala mati vselej česna . kar ga teži in tišči . pomagajo tudi . ki šteje 16 otrok. čebule ali česnovke in naveži to otrokom za vrat . divjega janeža (žabnika) ali rogačice (Aego- . tačas skuhaj korenine angelike. i) »Mati. l) »Mati. j) »Nekaj mi tiči v grlu!« — Vtakni otrok u prst v vrat pa bo vrgel iz sebe. popelni. prst sem si priprl!« — Daj otroku olja. ko so ležali kroginkrog vsi otroc i bolni. n) Z a n o h t n i c a se ozdravi hitro. m) »Mati. Sil i otroka. h) Skule (zazobke.36 Kadar slišiš. k) »čebela me je pičila!« — Zmečkaj sleza in naveži . o) Otrok se je zastrupil z rastlinam i (na primer s telohom. Bo hitro dobro. Pomaga tudi listje smrdljive krvomočnice. Mundfeil) . To ni prazna vera. d a drži v njem prst. včasih vodeni . Ali naveži mokre prsti . Listje rdeče jagode. samo požirati ne smeš slin .Kdo ni tožil tako? Temu se odpomore hitro : Prevri na mleku janež a ali kumine in daj otroku gorkega — vetrovi si bodo po iskali prave poti in ščipanje bo minilo . vrezal sem se!« — Izperi rano s čisto vodo in naveži zmečkanega tropotca . ki so včasih gnojni. če koplješ rok o večkrat na dan v senenem drobu in navežeš na prst mazila . kopinine ali borovničine odganjke ali liste in izpiraj si usta. da se bliža otroška bolezen. bolečina bo prenehala takoj . lisjakom) . Pomoč : Zveč i in drži v ustih svež vrtničin cvet . da izpije dosti gorkega mleka . Kuhaj mulinine. mene ščiplje «! . pasjo črešnjo. Poznam rodbino.

madron) . č e sem segrel v železni žlici medu in pasje masti in dal t o otroku v drugi žlici. ovijaj vrat z v jesihu namočeno ruto . obvij mu vrat z ruto. p) Difter it is ali grče v grlu. Dokler ne pride. in hiti k zdravniku ali v lekarno p o bljuvni kamen (Brechstein). Da j otroku hitro par žlic laškega olja. a ni v bližini n e zdravnika ne lekarne. Zmešaj enoliko /romancvet a in sv. da pokličeš zdravnika.kkuhaj pol ure in dajaj otroku vsak o jutro uro pred—zrjfrkom čašo tega čaja . Otrok moči posteljo (uscalica) . katerega mu daj zaužiti . Ponavljaj mese c — dva. ki im a sredstvo. Tako mu boš rešil življenje . da izpije čašo čaja . če m u hropi pri dihanju nenavadno močno in hripavo v grlu . ampak bolezen mehurjeva . Če nimaš žganja. Notranje : Daj bolniku kupico pravega gorkeg a lecjanovega žganja . namoči jo v vročo vodo in deni na trebuh . Zunanje : Zgani rjuho na štiri gibe. ki občuti grozne bolečine v drobu. Za to bolezen moraš poiskati takoj pomoči. Pa to ni lenoba. bi morali ljudje imeti ta kame n vedno doma . Je gotova in nagla pomoč . sice r umrje bolnik. namočeno v jesihu. Kolika (ujed. prevri na mleku tri . Janeževe roie. Pred vsem drugim pa priporočaj otroka angel u varihu. Za davico in za grče v grlu kuhaj r~zsekljane korenine divjega janeža (bibernelice) na jesihu in vodi in izpira j z vodo grlo . je zapr t in meče vse iz sebe .37 podium) in prisili otroka. V krajih. Nekdo mi piše : Za davico sem pomagal najbolj. Za to boleze n je neobhodno potrebno. r) Davica ali k r u p a je prijela otroka. ki gotovo pomaga . kjer razsaja pogostoma davica.

ki hodijo poleti bosi.38 stroke česna in 5 žlic kumine. veliko čašo čaja hribje rese. tovarnah in delavnicah. Nahod 'in katar. da imaš noge tople in suhe . niso tako občutljivi z a vsako izpremembo vremena kakor ljudje. posebno hudo v začetku zime . oni pa. Kadar se bliža zima. ki se boje vod e in zraka. če si zamudil. daj m u kupico olja sv. ki spijo pri odprtem oknu. Vsak a živalica dobi od ljubega Boga toplejšo obleko ali gre v južne kraje ali se skrije v luknjah in jamah . Ti bolezni kraljujeta celo zimo. ki s e dobi pri gozdarjih in planinskih lovcih . črevesni prehlad in vnetje slepiča je kumina na mleku . pij. To naj uva. Če piješ to prvi večer. Kadar se odpr e črevo. Najboljše sredstvo. Trdni in zdravi ljudje. Pri takih se drži nahod ra d in prehaja v hripavost in zasluzanost pljuč . Otroci. Slava Bagu. kuje človek . ki pomaga v najhujši sili. ozdravel boš skoraj gotovo do večera . ki se umivajo redno celo poletje z mrzl o vodo. Druga pomoč za koliko. prenesejo trikrat tolik o mraza kakor razvajeni otroci. se ga ne iznebijo tako lahko. glave in vratu ne smeš zavijati v debele rute in omotače. precedi in dajaj bolniku vsako uro pa r žlic toplega mleka . če to ne pomaga. ki hodijo celo v pasjih dne- . premagajo hitro nahod . ki je dal tudi za te bolezni rastlina m zdravilno moč : Če te napade nahod in katar. je olje in mast mrmot (Murmeltier). posebno če so slabega zdravja . Ljudje. tropotca in trobentic. se moraš oblačiti zanjo . ki delajo na sveže m zraku. boš zjutraj že dober . pa pij večkrat podnevi gorkega čaja. Janeza. odleže bolniku in ni več nevarnosti . Kumino stolci . kajt i to je glavni vzrok vseh bolezni grla . Torej glej. prede n greš zvečer v kraj. ki delajo v sobah. prevri na mleku.

kakor muha v krop. Eno pest koprive. Kadar ne bo več vonja (t . prinesi' svežega borovja . kakšn e medvedove kože jim bo šele treba. grenkuljice. Za notranje zdravilo priporoča m vsakemu. za te pišem izkušeno navodilo : Zelenega borovja ali smrečja razsekaj. ki so že tako opešali. za padle so bledici. blede kakor sirotka . Mnogo teh ne mara zdravja. Če je treba tem razrnazance m še pri 40 stopnjah toplote nogavic in jih zebe. lahke kakor kurje pero in rahle kakor jesenski cvet . Vsak večer premešaj iglevje. sv . Videl sem. 8—1 0 košar in razstavi po bolniški sobi ali obesi pod strop . ki bolehajo na pljučih. kajt i ne ljubi se jim uživati 4 tedne zaporedoma isti lek. da pij e čaj ali mezgo sledečih zeli : Tri pesti zelenega brinja. nočej o ne grenkega ne pustega . Komaj zapuste šolo. ki je bolan na pljučih ali na influenci. ker ima doma cvileči meh. kadar bo mraza 10 stopinj! So pa tudi zatem te punčike. ki s o lazili samo še ob palici . Število ljudi.39 vih obuti v šotne in nogavice . ki dob i pri vsakem rojstvu nove sape. že letajo okrog zdravnikov. 3 pest i angelike . ki kašljajo in krehajo. Pozimi s o zavite v kape in odeje kakor pokobalčeni divji lovci. Takim ni več pomagati . ne pomag a več zdravilo. Tudi onim. da bo bolj dehtelo po sobi . napolni. poprove mete. jetičnika. . Za pljučne bolezni. je znano Bogu . ki hočejo ozdraveti in ki se morejo š e gibati na zraku. naj bo še tako hvaljeno in priporočeno . Je pa še dosti takih. Če pade taka punčika v zakon. da so ozdraveli od tega sušični. da morajo ležati. bohinjskega mahu. 3 pesti tropotca. lučnika. čez 3—4 tedne). Janeza rože. ima mož dovolj godbe vse dni življenja. j. glavobolu in večnemu zobobolu .

tedaj naj pritisn e obe roki na prsi in izdihuje zrak . Pomagal o bo. kopir ne. Mezga se pripravi kakor ona za želodec in kri . najboljše pod smrečjem . slakov cvet. svežem zraku. Pol pesti kumine in janeža. To naj dela po 10. Prevri nekaj svežih listov božjega drevca (Ilex afini) in daj bolnemu piti . Pomaga večinoma. pelina al i poprove mete in lovi sopar v ušesa . Za pljučno mrzlica kuhaj babčevje. povezni na vrelega lij in lovi sopar v ušesa. na čistem . Gleda naj tudi. . d a se napne koš . kresnico . Glava boli močno. timijana. lapuh. posebno vsakokrat pred jedjo . Kuhaj bob. da se giblje dosti na prostem. je pomagalo ž e marsikomu . počasi in globoko in naj razširi roke. 1 2 kačnikovih peres . v rebrih zbada . l. 2. Tam naj diha z odprtimi ustmi. da ne gre bolezen naprej. l Kuhaj na jesihu majorana. Pomaga prav rado . Ponavljaj 8—10 dni . Zmečkaj velik nastrk. Ko so pljuča polna zraka. Delaj to 8- 10 dni. To pomag a tudi za bolečine v ušesu. Kuhaj grenkuljico na vinu in lovi sopar v ušesa . zmešaj sok z mandeljevi m oljem in kani vsak dan par kapelj v ušesa. zato so častili prejšnje čas e nastrk zelo in so ga sadili na strehe in vodnjake. 4 . Čaja ali mezge naj vzame bolnik vsako uro požirek ali žlico . Na prsi in rebra deva] mrzle obklade jesiha in vode . Pljučnica . da ostanejo zdravi deli pljuč še zdravi . bezgovih korenin in korenin divjega janeža.40 Dve pesti pljučnika (Pulmoraria) .d o 12krat na dan. Za naglušne.

peša in nima veselja do jedi . se mu zarede zopet nove . Če ni plevelke pri rokah. Gliste izganjajo tudi : angelika. pelin. Odrasli.Islànlha. Navadno izgubi vse glavo. kako bi ustavil hitro kri . Če se jim ne stopi na rep..uis~ mračnice (Globularia ) . Otrok bledi. nima enakega učinka. Se ustavi mahoma. vse vrste praproti . Kri se ustavi takoj. pljuč in spodnjega života . Uspeh je čudovit . Otrok . Gliste trpinčijo mnogo otrok . tudi če j e ranjena žila . Pij čaj strašnice S~_ . naveži navadne zelen e trave. Krvavenje želodca. namočena v mrzlo vodo. ako se zgodi nagloma nesreča in teče kri močno iz ran . Krvavenje nosu. žabnik. Iznebil se boš te nadloge . Pomoč : Razreži 2—3 čebule in jih postavi v mrzl o vodo . Take vode pij par požirkov vsako jutro uro pred zajtrkom in delaj to skozi 8 dni .41 Preprosto sredstvo za gliste . vrta rad s prstom po nosu .-prvi c ve — tuda►-eri. Vata samanasebi ali vata.ng ali silurja (D1Y-a s)2SiTur raste samo i rà— . se pomnože vedno bolj in jemljejo otroku najboljš e sokove . ne ve nikdo. mora zelo vreti. Ako ni takoj zdravnik tu . Kako se ustavi hitro krvavenje ran. so bolj nagnjeni glistam . če 'mu odpraviš za čas gliste. Vse to se mora piti brez sladkorj a in dobro uro pred zajtrkom . ki se boje česna in čebule.i. če navežeš na vrat pest zelen e plevelke . ki je glistam podvržen. jaščerica. . Naj si zapomn i vsakdo preprost ali siguren način : Namoči kepo vate v vroči čisti vodi in položi na rano.

janeža ali koromača Za dolgotrajno grižo pij dlje časa čaj mulininega ali kopininega lista. nalij v posode in zaveži. Tega uživaj vsako jutro in vsak veče r po čaši . Ko se je ohladilo. Odcedi vodo. kumine. Za t v o r e v črevih in v želodcu kuhaj žarno koprivo . napetost in zabasanos t vzemi na jedi malo kumine. deni vanjo dosti sladkorja pusti. Taki ljudje bivajo zapečeni. rmana. Za zgago ali gorečico je najboljša tavžentroža . Razen mrtvih kopriv kuhaj vse tri ure . sleza. Janeza rože in 2 pesti žarnih kopriv . pest mrtvih kopriv . Na te bolezni vplivajo pravšne zeli mnogo bolj o d tovarniških izdelkov . kako si opomorejo po tem zdravil u bolni in opešani ljudje . zadnji četr t ure vrzi v kotel koprive . borovnic. 2 pesti sv. 5 pesti tropotca . Pride večkrat od želodca . pij skozi štiri tedne precej njenega čaja in videl boš. Glavobol. Sirup za vse bolezni želodca in krvi : 3 pesti zelenega brinja . po jedi se jim peha iz želodca . Neverjetno je. ne morejo opravljati jetra in ledvice svojega dela. lišaje ali ogrce.42 Za bolezni Želodca in krvi. 1/2 pesti tavžentrože. Za hlipavico. d a ti odpomore . Vetrovi si ne najdejo . Kjer ne deluje želodec. Želodec in kri sta zvezana kako r oko z očesom . da vre celo uro. Pest rmana in pest mete . drob trpi od nepredelanih snovi. ki pridejo take v kri . jaščerice . plevelke . naj pije tropotec z brinjem . Kdor prodaja neprenehoma sirotko. hrib je rese.

Več ne. Tu je na mestu uživanje smokev . In to pri ljudeh. « Proč od vsakega duševnega dela. kjer ni psov in glasovirjev. Prav tiha zračna zdravilišča.) Glavobol prihaja tudi vsled nahoda. kar jih boleva glava . pač pa dosti smre k in šumljajočih potokov. . da pelje š kozo na trg. namočene v tej vodi . oteklin v glavi. splošno pa je to znak : »Čas je. zob . Taki naj si kopljejo noge v topli praprotini kopeli . k i bivajo po cele mesece v večnem nemiru in ropotanju i n nimajo spanja . in giblji se po ves dan na prostem. Se pozdravijo hitro. tak o visoko kakor ti je mogoče. Kuhaj koprivino zel in korenino na mleku in pij . neozdravljenega šena . ki delajo iz navade pozn o v noč. Živčni glavobol dobe ljudje.. še bolj deluj e na vinu kuhano bršljanovo listje. (Glej : Zdravljenje s smokvami . to je še edina pomoč. železniški uradniki. večerja) . vun iz ropota i n spletkarenja. ki se učijo preveč : učenjaki.43 v zadelanih črevih poti in silijo v glavo . Jim bo gotovo pomagalo . katarja. žolčne kamne .Tega jemlji žlico p o vsakem brištu (kosilo. Včasih pomaga za ta glavobol jetični k (Veronica off . To izžene žolčne kamne in žene tudi na vodo .). ker bi škodoval o želodcu. Bolečine v glavi so tudi krčne . Za te slučaje pij čaj za profesorje . Ozebld in razpokana koža. a nimajo teh krče v več. če kuhaš omelico in koplje š ozebke v nji ali devaš nanje rute. vun iz pisarne in mesta na kmete. tako dolgo da privabiš spanec . k i so imeli prej krče v nogah it v mečih.

ki se ne dajo odložiti. si v parobrodne m društvu in stočeš in pihaš kakor vojna ladja. Prijatelj. ne skači. Si kratek in širok kakor čeber. Tu pomagajo smokve . potem le veruj. Je pa tvoje srce bolno vsled žalosti. tedaj stopi k tvojemu župniku .44 Bolezni srca. Zel. Pri večnem mesarenju naših dni je taka bolezen strašno običajna . izogiblji se opojn e pijače kakor strupa in izmivaj si levo stran okrog src a vsak dan dvakrat z jesihom in vodo . Spi malo dlje nego sicer . ta ima čudovito planinsko zel zate . si rdeč v obrazu kakor gora Devica ob solnčnem zahodu. da je srce pokvarjeno. ki se sme uživati samo z velik o previdnostjo . Božje ali božji žlak. ne leti. Pri popadih ah napadih deni takoj na srce mrzle obkladke jesiha in vode . ubogaj ga in živi zmerno in mirno . ki pomaga za srčne bolezni. ne kvartaj. zdaj pa je treba živeti neka j časa prav polagoma in nalahko . da je 90 odstotkov ljudi. Te bolečine in tesnoba izvirajo pogostoma iz zapeke . si se preplesal ali si drl s planin e kakor da te podi deset kozakov. je bil že kdo v tvoji rodbini zade t od božjega — tedaj je nevarno. (Glej : Zdravljenje s smokvami. da zadene tudi tebe. . Če ni tega ne onega. ne pleši. a si skočil na vlak. imenuje se frumentum electorum. katere je napotil ta ali oni. j e bolečina krčna — četudi si zaprt — tedaj je treba noge kopati v praprotini korenini. je naprstek (Digitalis). Zdravnik ve najbolje kako in kaj . dasi tožijo. da so bolni na srcu . skrbi in nevolje . te napad a omotica in omedlevica. si tekel za stavo z brzovlakom. Župnik Kneipp je vedel iz izkušnje. popolnoma zdravih. pokliči ga.) Če si bil podvržen krčem v mečih in v nogah. da jih boli srce .

Dobro je tudi kuhano vino . Kuhati se mora tri ure . Preden zaspiš. To zdravilo pa poznaš že : Ozdravilo te je pre d dvemi leti revmatizma. v ramni kosti in v sklepih te drži. 2. a pokvarilo ti je želodec . a ne isti predpoldan. Ne pomaga ne mazilo n e mravljinčji ne brinjev cvet . Revmatizem v sklepih in mišicah .: Suha kopelj. jagodnjek. Tako delaj 5—6 dni. bezgov ali kresniči n čaj. silu r in kapucinska kreša .) 4. Nakrat ti ustavi noge. bolni ud v zeliščni kopeli . 2 kg praprotine korenine in 3 pesti zelene brinjevine . blaženi koren. Ako moreš iz kopeli koj v posteljo. Če pa ni prišl o trganje nenadoma. strašnica. pij lapuhov. Zdravnik pravi.45 Da preprečiš to. recimo v 5—6 dneh — tedaj ravnaj tako : l . (Glej. Koplji se vsak dan pol ure v gorki kopeli in vzemi ob koncu kopeli mrzel poliv . Ako ne moreš ali nočeš v posteljo. tačas te bo zdravil s salycilom . in ozdravel boš . kuha š na vinu kresnico . V vrsto petoprstnikov spadajo : hribja resa. če. Bi seli rad skoraj rešil neprijetnega gosta. drugi dan suho brinjevo kopel in . privajena boleze n in si tudi ti že 60 let ali še več na svetu. Za kopeli kuhaj : 5 pesti senenega droba. sicer se t i podvoji bolečina . ne moreš dvigniti roke. pij vsak mesec po 3—4 dni 1 -2 čaši čaja petoprstnikovega . v kolenih ali v stegnih te vrt a in zavija. 3. da mora š ostati tri do štiri tedne v postelji. V kopeli teri in mes i bolne ude navzdol Ne opusti mrzlega poliva. V postelji se zavij v volneno odejo. tedaj jemlji prv i dan kopel za celo telo. temveč je že stara. pa koplji š e isti dan. najbolje pa je. drži ga v vodi pol ure in mencaj in teri . gloje in zbada . ki je podkajena z brinjem . j e najbolje .

Te sestave pij vsak dan po tri čaše. zaveži posodo in postavi na solnce ali na toplo . 2 pesti jagodnjeka (Potentilla auserina) . dobivajo to grozno bolezen bolj poredkom a kakor žene. od trganja sključene ljudi. naj uživa še toliko zdravil . ilike in preslice . Videl sem sedemdesetletne. če piješ štiri do osem tednov sledeč o sestavo : 4 pesti belih ali rumenih mrtvih kopriv . Ta čaj ustavi tudi mesečne krče in preobilno perilo . 4 pesti blaženega korena (Geum urbanum) . Nastavi si torej ii žganju pest hribje rese in pest plevelk e (gladovnik. Se pozdravi. Kdor ne odpravi belega perila. . piti g a je treba par mesecev . Lahko vzameš tudi kresnice. ko je stalo 10—14 dni. lahko bi pač škodovala . ki so s e ozdravili s takim kopanjem v naši ljudski kopeli .). če ga polivaš skozi 4—6 tednov pridno z mrzl o vodo in ga drgneš nato ali mesiš od zgoraj navzdol . Za belo perilo pomaga tudi čaj bele detelje . odcedi in utiraj s tem. pr Noga ali roka se suši. Če ni bolečine. ali kuhati mora š vsak dan sproti . Včasih spremlja to sušenje bolečina .46 pij vsako uro požirek čaja bezgovega listja. Žene. je v dotičnem udu trganje. Če so pa bolečine tu. Roka ali noga postaja krajša in tanja . kresnice. ki se ravnajo po Francozinjah . gladeža (Ononis) in lakote (Galium verum) . Capsella Izb . Po okoliščina h in razmerah ozdraviš tako čez 3—6 tednov . Belo perilo. se bo pozdravi l dotični ud. 2 pesti hribje rese . tore j ne bo pomagala mrzla voda. lakote in planinskeg a dresna. ki imajo dosti otrok. s e ne ozdravi.

Ako te zabole zobje. 6. Če se gnoji pod zobom. vlij žlico žganja v pet žlic vode in izpiraj si s tem usta . 5. Nočno potenje oslabi človeka . tedaj je še pomoči . Proč s takim zobom. Pij čaj kopinininega listja . 8. Nočno potenje. Leki za zobobol. Če pa je zob votel ali prehlajen in prihaja bolečina od trganja ali če so prizadete dlesni. če jih kuhaš in drži š čaj v ustih. Vsaka vrsta t r o p o t c a prežene bolečine. Kuhaj kresnico in si izpiraj usta . Hrena izriblji. ljubi Bog je ustvaril mnogo zelišč za to . tedaj 'ne pomaga več noben a maža. ali ne požiraj vode . Za vnetje slepiča.47 Noge pešajo. Kuhaj b a l d r i j a n o v o korenino in grgraj . N a s t r k zveči in drži v ustih . čim. Tako tudi vse vrste p e t o p r s t n i k a . preden greš spat . če jo kuhaš in držiš v ustih . Kuhaj preslico in pij . Nasvet : Vseh teh zelišč (ali samo ene) vzemi p o pesti. 7. 4. . Pomaga takoj . Noge opešajo po bolezni ali vsled starosti . Tako tudi obe vrsti h r i b j e res e. 3. Kuhaj vrbin tub in jemlji večkrat kopeli za noge . l. stolci in postavi za 10 dni na sobice . preje tem bolje . potem odced i in spravi . namaži na platno in deni v zatilnik . nižavska i n planinska . se bodo zope t okrepile . Vse vrste mete pomagajo. 2.

da staviš kar naprej na raka rute . Drugim pomaga drugo : Sežgi b r i n j e v i n e. Vodenica. Kuhaj te zeli. kjer ni bilo druge pomoči . Če nima bolnik mrzlice. Izvrstna pomoč je tudi čaj g l a d e ž e v e korenin e in mišjih ušes. je listje lapuha. Kihaj b r e z i n o listje na vinu in pij zjutraj in zve čer. Cvetje kresnice. . Resa (Erica) . grinte. Vinska rutica . kuhano na vinu. toda posamezno .48 Da se varuješ z ob -o bola. Čim večje . delaj obkladke ali jemlji kopeli . je tudi dobro . Vse vrste krvomočnic . potem precedi vino in dajaj bolniku vsak o uro požirek vina . Metlika . 4. torej hribjo reso in p r e s l i c o . 5. naberi pepel in postavi ga v dobrem vinu na solnce ali na topl o za 8--1Q dni. z vodo izpira j oskrumbe. 2. a ne obriši se takoj (čez pe t minut). oskrumbe in izpahke . Rak . dajaj mu tudi čaj ali prah lapuhove korenine . tem boljša je korenina . Vse vrste pelina . ki ženejo vodo na seč. si umivaj vsako jutro obraz z mrzlo vodo. Je ozdravljiva v začetku bolezni. Kuhaj Kordo benedikto in umivaj ali koplji rano v vodi. Dajaj bolniku zelišča. Je že pomagalo. Dobro je tudi. namočene v vodi. Za lišaje.

Kdor . ne da imele desko pod seboj. včasi h celo v mokrem obutalu. si p a preskrbi lesene podplate . zdravniku. trganje in druge take prijetnosti s o nasledki cemetnega tlaka . kleti in klavnice s cementnim tlakom. nego da proglasi. prešiči in psi . krči v grlu. stresa povsod svoj o nervoznost . Človek. 4 . ki hoče zadobiti zaupanje izobražene dame. da j e nervozna . Ta pa je onim. 49 Varujte se cementnega tlaka . kolcanje. da je oblizan ali polizan. vir bolezni . samega veselja stisne modrc z a 20 centimetrov tesneje. Zdravstvene komisije na j pazijo na to. naj si preskrbi takoj lesena tla al i debeli plutov linolej . ki hodijo po njem. Zdaj je šega tlakati hodnike. Od oktobra do majnika naj s e tak tlak samo briše — sicer naj zahteva vsakdo že napre j denar za zdravnika in bolečine. kuhinje. samega veselja bere zvečer še uro dlje romane. Kdor premore. ni treba drugega.mora delati na cementnem tlaku. v glavi. Saj b o smela zdaj sedeti na najvišjem poreklu v velikem društv u Zdrav. Če ni drugače. ki hoče pokazat i dandanes. Je bolezen našega časa . Ženske. v kolkih. Samega veselja se ji zde potem najgrenkejš e kroglice kot sam med. ki ga umivajo 'in kleč e na njem. Drugi dan tožijo o vsakovrstni h bolečinah . V marsikateri cerkvi stoje zakasneli verniki ves čas na cementnem tlaku hodnika ali veže. naj si pod loži vedno desko ali plutov linolej . Nervoznost. Bolečine v grlu. Na cementnem tlaku obolé tudi mačke. zel. po čeljustih in skrenjah . dobé večkra t hude bolečine. pije kavo trikrat tako črno kot doslej i n si naroči še sedem novih glasil najnovejše mode.

In to vsa k dan . Toda je mnoštvo poštenih ljudi. preganjan in šikaniran od svojih predstojnikov. da je šola preobložena z učenjem. Vedno in povsod slišimo pritožbe.50 kokodakelj in bo gledala samozavestno na kokoške n a nižjih gredah — kajti nervoznost je društvu kokodakel j toliko kakor zvonec kravam ali kozam . kako naj pogospodijo svoj e otroke z nervoznostjo . kar pa nikakor niso. drug i zopet radi pomanjkanja spanja in počitka. da ne b i izhlapel gosposki duh . ker so nastavljeni v nemirni službi kontrolorja. Krivda pa ni učiteljeva . ki je muka učiteljem in otrokom . da so nervozni. je uveden marsikje štiri urni predpoldnemi pouk. starši so izumeli. ostajaj o otroci do devete. Drugi so po stali vsled pelina. Da dosežejo to hitreje. Da. Meni se smilijo otroci in učitelji in želel bi. katerim je obesil zdravni k za vrat napis. ki hočejo napraviti iz ljudsk e šole univerzo in podajati otrokom poleg novih vesti o Japoncih tudi vso staro egiptovsko kramo na francoski polivki . kasirja ali glavarj a osjega. v postelji jih pokrivajo z debelo odejo in zapirajo skrbno okna. ali odložiti noče nikdo. da bi moral i poučevati najvišji mandarini tako deset let v ljudski šol i in poleg tega tudi vedeti in znati vse tisto. katerega jim je natočilo življenje. kako r je to dokazal blagopokojni župnik Kneipp . desete ure na nogah. ki je revež inšpiciran in kontroliran. kar velevajo .gnezda . Zato ne pišem za tiste. da morajo znati in vedeti otroci . Tudi šola goji nervoznost. Kje vzgajajo nervoznost ? Večinoma že doma . Da bi ne izostal učinek. radi — poslušajte vendar ljudje božji — radi pomanjkanja rekrutov! . tako tudi petletna Lizika. Janezek dobi za zajutrek ž e polovico črne kave. ki hočejo biti nervozni .

a poredkoma zelenjava. za zdravje učencev ni nobenega profesorja . preživi dijak štiri. in če je. Veliki talenti skočijo preko meje. ki ne vidi pod milim nebom ničesar razen svojega predmeta. osem let in postane nervozen . če bi n e smel dražiti svojih živcev? — O n a pa si misli : Alkohola se bom ogibala. telefoniranje. šest. ki ne opazi ničesar . lenoba se splazi pod mejo . kakor če bi primerjal krotkega domačega zajca pruskemu huzarju . Gorje pa gojencu. dokler ne popadajo gojenci kakor snopi . pljučne bolezni . želodčni katar. pomorejo. se navadi na alkohol in na črn o kavo — kajti čemu je študiral in postal gospod. V taki dresuri. velika masa pa se natakne na trnje in nosi vse dni spomi n študiranja : Naočnike. bolečine v glavi . Ko se je že naučil biti nervozen. Za vsak učni predmet je na šoli izpraša n profesor. 4* . so sama čednost napram taki besedi . ki so navedeni v kazenski knjig i združenih kantonov. motorjev in avtomobilov — ves klek dvajseteg a stoletja — ki. da postane vse nervozno . se izpopolnjuj e lahko še sam v tem. To dela prav vestno. skakanje in drvenje. je to kak negoden mladič. Poleg teg a čita romane. dokler se ji ne razgreje glava in ne mor e zaspati . In drsanje in praskanje in klempranje in cvilenj e godbe. Zapiše se v več društev in sedi in svetuj e pri sejah in zborovanjih. ker je pripravljanje preve č sitno . daleč od skrbne mamice. ki mu uide nepremišljena besed a o hrani! Vsi prestopki.51 Vse muke ljudske šole so pa v primeri z nervozni m lovenjem in priganjanjem v višjih šolah. pijem pa lahko svojo črno kavo ali kinešk i čaj — in si pokvari s tem ravno tako živce . ker ne gre pre d polnočjo v kraj . Poleg tega hrana v zavodih! Meso in meso in vedn o meso. lajanje. bučenj e strojev.

Menili so. ne vreči taroka in ne klicati duraka. s e pregreši zoper naravo. ne osnovati novega društva. Junaki pred Sempahom in Martom niso bili nervozni . poljski in mestni nočni čuvaji. Ko odbije osma ura. 6. da je dal ljubi Bog noč za počitek. blaženega korena. Kdor more in premore. tedaj je edina pomoč še ta. dan za delo . Kdor noče tega. da greš za . ne odgovarjat i na napade časopisja in ne užaliti stražnika. žganje in sploh alkohol prepusti drugim .52 Kako se zdravi nervoznost . priklicala bode spanje. naj deli na tihem dobrote — to privabi veselje na obraze. 5. ne bi smel preračunavati dolgove in dividende . ob deveti h pojdi v božjem imenu v posteljo. prežene sitne muhe in strahove . Pomaga tudi zeleno lešnikovo listje . če izpremeni dan v noč in noč v dan . zdaj pa smo postavili naravo na glavo in Gospoda stvarstva v nič . veselje pa pomore močn o k zdravju. — Deni si v vzglavje šo p praproti. To so vse vrste jetičnikov. da sploh n e moreš več spati. soli po malem . Kdo r ne spada po poklicu v društvo sov. zvezde in luna. Ge se je razpasla nervoznost že tako. v dobro prezračeno ne zakurjeno sobo in spi pri odprtem oknu (razen meglenih dni) . hribje rese in mete . sleza. pravo kavo . zelene ali suhe. Ob osmih v kraj! je veljalo našim starim . Uživaj kolikor moreš sadja in zelenjave . Ogiblji se popra. ki čistijo glavo i n krepijo srce . ne bi smel nikdo več delat i duševno. To se zgodi samo z večletnim pametnim življenje m po naravi in z izogibanjem vsakih izgredov . ne prejemati plačilnih nalogov. 3. kakor spadajo lisice i n kune. Gibaj se dosti v čistem zraku. 7. l . mu ne pomore nervozam 2. 4. posebno v gozdu i n razoglav . Bog je ustvaril tudi nekaj zeli.

strup. mesa. Navadna meščanska kuha zahteva tudi dve vrsti mesa. vriskaj ž njim in ravnaj se sploh po njem . jej. Meso. kakor onega. meso celo za otroke! Meso. če ga ne more več zmagati mesar. samo govedina. klobasico za malico ! Meso. pij in spi ž njim. stokaj in jokaj. život tako napet. piši in beri toliko ko t on. koplji se. Kajti tudi tukaj ne more postavit i nikdo drugega temeljnega kamena. nazaj k naravi. meso in meso! Meso n a vsak način! . Joj! Želodec se ustavi. Hajd k zdravniku! Ali v vseh teh neprijetnostih vendar mora biti na mizi. to j e siromaščina ali neolikanost . Zapeka s e ne umakne . da razžene nabasane snovi . Glava pa je tako težka. Vse. meso zvečer. čreva opešajo — zapeka al i griža se ustanovi v drobu . Zdaj teci k zdravnikom. volja tako slaba . meso. zdaj požiraj kroglice. masiraj . morajo priti vsaj tri vrste mes a na mizo. ampak k narav i krščanskega srednjega veka. utiraj. Zato hitro! Dajte močne ga vina ali žganja. dokler ne pridej o parlamenti v zagato. je združeno v izrek u župnika Kneippa : Nazaj k naravi ! Ne k naravi zamorcev in ljudožrcev. Ustavi se celo poletj e pri planšarju. seveda vsaka vrsta na drugem krožniku — ali žal. spanj e tako nemirno. a kličeš poleg tega vendar : Mesa hočem. k lekarnarjem. k vsem mazačem in padarjem tostran in ono stran velike luže . ne vede. ki je ž e postavljen v Kristusu . po Kristus u ublaženi in odrešeni . odkod naj bi ga dobivali . kar sem hotel povedati. da ne pride v drugi želodec . meso.53 dlje časa na tihe planine ali gorovja . Meso opoldne. vsak dan mesa ! Če je hiša gosposka. meso . če je še tako drago.

bo krvavel. Kdor se postavi n a glavo. da kaplja iz nji h maslo ali margarina? Seveda . olajšaj postno zapoved! « Pod takim pritiskom je bila dana dispenza . le z mesom! « Kakšne postne jedi vam škodijo. in š e te. ali prekopal njivo. Od pepelnice do Velike noči pa je zahtevala Cerkev . Toda božje in cerkvene postave so utemeljene v naravi sami . V devetnajstem stoletju pa je zaklinjalo na tisoče i n na stotine župnikov in kaplanov papeža. jajca. ko je držal ves krščanski sve t postne zapovedi . Če boš sekal po take m kosilu drva. in vsak prestopek teh postav se kaznuje sam od sebe . ki se vleče za njo . me napenjajo in mi denejo slabo. od štiridesetdanskeg a posta so ostali poslednji trije dnevi velikega tedna. se mi dvigu jejo.54 Do minulega stoletja je mogla obdržati katolišk a Cerkev dva postna dneva v vsakem tednu. močnine. da se zdrže ljudje razen ob nedeljah uživanja mesa . meso je bilo poceni. Torej štirideset dni . Naravna in pozitivna postava izhajata o d istega zakonodajalca. Stvarnika narave. za božj o voljo. ali nosil senene koše. sir. mora -vedeti. Takrat niso poznali ljudje zapeke i n dolgega repa bolezni. Bil je čas. če ni tvoj želodec že oslabljen po . Na te dni se ni jedlo mesa . vse hoče le mesa . ljudje so živeli dolgo in so bili lepe zdrave kože . Zdaj j e post samo še petek vsakega tedna. Zdaj mi pa tožite od vseh strani : »Ne morem prebavljati postnih jedi. in kdor se vreže. tudi če ima v žepu dispenzni list . na nas leti kamenje. bratci stokači ? Kajne. da bi olajša l zapoved posta : »Ljudje se ne postijo več. se ne morej o postiti. ostanejo mi v želodcu.. vse mastno. torej sem z mesom. tudi če s i je bil izsilil dispenz . Tako tudi tri kvaterne dni . kako težko jih prenaša svet! Koliko njih se ne vzdržuj e niti v petek mesa. da mu bo silila kri v glavo. petek in soboto . teda j boš plebavil tudi to.

krči v želodcu. To je bil a juha naših dedov. jabolčni in hruškini krhlji. se jo vsaj prepreči . sveže in posušeno sadje . smokve. ki opèva luno. fižol i n ječmen in narežeš vanjo zelene. napetost in rana smrt? Ti' . so debelih rdečih lic kakor angelčki na oltarju in gledaj o v svet kakor ljubo solnčece o svetem Jakopu . šega v kakor kozar. Zelo močno juho dobiš. modra mati z ovsenjakom .« poje pesnik . L Ovsen močni k. kako r je bila našim očetom . ki so bile jedre in zdrave še po dvanajstem otroku . tri krožnike take juhe zadostuje najmočnejšem u moškemu za kosilo. juha. 2. v kozici. Kdor uživa ovsenjak. 3. jaz ti pa svetujem z župnikom Kneippom nekaj lahki h postn'ih jedi . In krompir v oblicih. dišijo bobki in ploščke . ki ji slede. pa ne mrmra kako r medved . pač izjema naj bo mesna hrana. spi kakor medved. hrana naših dedov . . ti diši zdravniški račun? Le poizkusi osem dni in večerjaj ovsen sok . češplje. — dišijo pa bolečine v glavi. je zdrav kakor Bolgar. in če že ne odpravi. cvebe so prebavljiva in tečna postna jed . tega ne maram! Zakaj ne? Mi ne diši . mu daje moč in zdravje . ta pesnik pa ni sanjač. Vse vrste zelenjave. pošrekan ! Ne navada. Navadil se boš nanj in priljubil se ti bo bol j kot vsaka slaščica in ženitovanjska jed . ki je naredila moške kakor iz železa in ženske.55 večnem uživanju mesa . jejte ovseni sok. Otroci. glasovirjev in šolskih postav — te h izrodkov kulture — ne morem sicer prenašati. votla drevesa in natakarice . ko se je živelo p o naravi.. Ovština! Močnik ovsen! Ne. »Pridite otroci. juha starega časa. če kuhaš grah. katere hrani. peteršilja in drobnjaka . rastite in se krepite. Modernih pesnikov. Dva. moraš pač opustiti težke postne jedi . Ako pa ni tvoje delo združeno s telesnim naporom. Tako se odpravi zapeka in vs e težave.

Dandanes se spodobi. spada k izobrazbi in kulturi . redkega piva . torej ne jajec. Da imamo še stari štiridesetdanski post in postn e jedi naših dedov. In vendar izda za život par krožnikov zmesn e juhe (grah. si naredi lahko mlečne i n močnate postne juhe. v svinjskem koritu .56 4. ampak dosti zelenjave. To mu je uredilo drobovje . Porajajoče se kisline napadajo želodčne stene in čreva . ne mleka. ali pa se zadela kam in napravlja snovi za bolezni . množina vetrov pa se sprehaja po vsem životu in povzroč a slabosti. Torej tudi tukaj župnika Kneippa načelo : N a z aj k naravi ! Jako škoduje želodcu tudi basanje različnih jed i vanj. Poznam moža v štiridesetih. Njegov posel ga je zanesel na kmete v severn o Francosko. kjer se je moral ustaviti za četrt leta . Vsi Maggijevi izdelki. fižol in ječmen) več kakor sedem »boljših « jedi. se priležejo želodcu. nam bi bilo 50 odstotkov zdravil bre z potrebe. Tam ni dobival mesa. kar prihaja o d toplokrvne živali. . 5. da prineseš na mizo vsaj sedem različnih jedi . Uživali so take dni samo zelenjad. da niso uživali ničesar. in naj bi bila še tako gosta i n dobra . Saj pride množina jedi (če jih prineseš tudi vsako n a posebnem krožniku na mizo in menjuješ tudi večkrat vilic e in nože) vendar le v eden in isti želodec in napravi ta m kuhanje in kisanje kakor. in to je ozdravil o tudi najbolj zakrknjenega grešnika . ne sira. če m u prineseš na mizo samo juho. ki so velike redilne vrednosti . Naši stari so imeli za gotove dni tako strog pos t (magro stretto). Kdor more in premore. Najbol j zanikam delavec te bo tožil za razžaljenje časti. ne masla. ni mu pomagala več ne kroglic a ne strup . ki je pripravil raznovrstn e zelenjadi na lahko prebavljiv način. Zato je dal nek star pesnik smrti besede na jezik : Kuhar mi pripelje več ljudi kakor kuga in vojska . oprostite. ovsenjaka. ki je bival zamaše n kakor zaplesnela čutara.

v sé zaljubljenih ljudi. Ljudje. navešeno s čipkami. torej tudi zdravje — to je seved a v nasprotju z modernim nazorom dvajsetega stoletja. pajčolani. kot jih čutimo mi (izvze t je seveda greh). ki je trpel od vročine in mraza. ki ga nosi vsak s seboj . Ako ni naš vzo r Bog Stvarnik in Rešenik. Vsak človek mora imeti nekak vzor. Malik našega časa. Toneta bolj kot je plašil njegovega deda dan hodá . razen svojega dežnika. v šolo ali na delo. Da bi hodil peš v urad . Nositi zavitke s e nam zdi nedostojno . prenašanje i n delanje pospeši prebavo. to je naša lenoba in mehkužnost . nosijo par naslovov. to ni več za naše ljudi. veže in ubija . To korito se vozi na kolesih in je tako prenapolnjeno smrdljivih gazov. ki je čutil po naravi iste potrebe.57 Da ne zgreši basanje želodca z mesom in množin o jedi svojega cilja. z naslovi najmodernejših romanov in pomadnimi posodami. ljudje. opajčenih gospodičen in napomadenih junakov — je široko svinjsk o korit o. gizdalinov. tudi če ima čas. od gladu . da je hodil v človeškem telesu. da zadostujejo za dvajse t motorjev. ki bi presegel 500 gramov . katerega popuščajo navadno neznano kje. vsak človek obožuje nekaj. pred katerim leži na trebuhu cela armada domišljavih. ne da bi se zavedal tega . nositi zavitka . kakor hodimo mi . Naj povzamem vse v kratko besedo in naj postavi m istočasno absolutno gotov način zdravega in pametneg a življenja : Nazaj h Kristusu Gospodu. skrbi gad. ki se je po nižal. ki so se učili na Saškem klobase zavijati ali steklenice iz pirati. tedaj je neumnost v kakršnikol i obliki naš vzor in s to neumnostjo je v zvezi. s čokoladnim i zavitki. kateremu se klanja in mu viht i kadilo velika množica naših izobraženih in polizobraženih . nočejo . frakarjev. Ura hodá plaši. Zakaj neki? Tekanje. tudi če je prav prijazn o vreme — ne. kar na s mori.

Torej : tudi tu ne more položiti nikdo drugeg a temeljnega kamena. Sin človekov pa nima. kakor profesorji. in potrebujejo vsled tega sredstvo. ki morajo govoriti mnogo in glasno. Kristus Gospod kot vzor telesnega in dušnega življenja ohrani in obvaruje prijatelje zdravljenja po narav i p'rismodarij. Seveda ne z zelišči. je vzor človeka . od truda in dela . Jedel je z ribiči in dninarji . ampak ozdravljal je bolnike . učitelji in vratarji na kolodvorih . Ta sestava prepreči tudi š e n j in zatekanje drgali. svoji m učencem je svetoval : »Jejte. gostil s e je pri farizeju in stradal je cele dni na svojih težavni h potovanjih iz dežele v deželo . kar vam dajo na mizo . Kristus Gospod je najpopolnejš i vzor čistega naravnega življenja. razen našega gospoda Jezusa Krista. da je hotel človeka zdravega in da nasprotujem o božji volji. tesnosrčnosti in vragolij .« Bil je tako zadovoljiv s hrano. stotniki.58 in žeje. kateheti. pridigarji.« On ni hotel. podivjanosti. da je lahk o rekel o sebi : »Lisice imajo svoje jame in ptiči imajo svoja gnezda. preskrbel je vina na svatbi v Kani in postil se je štirideset dni v puščavi . Kdor ne nabira ž njim. Čaj za profesorje . podira. ki jim pomore hitro z a nahod. kdor ne zida ž njim . da bi bil človek bolan. katar in zobobol . je . če si pokvarimo telo po nespametnem način u življenja . hripavost. kam da bi položil svoj o glavo. ne s strupeninami i n ne s kopeli — samo s svojo božjo močjo . pijačo in postrežbo. raztresa. V priliki o bogatinu je svaril pred nezmernim uživanjem jedi in pijač. ki je namenjena ljudem. A ravno to spričuje. kar so prinesli na mizo. Ecce homo! Glejte človeka! Božji Sin je bii prepros t in naraven v hrani in obleki. Tako pravim sestavi.

nego kadar greš spat. Čaj naj vre % ure.. 4. Kuhanje in uživanje čaja . 5. Izprva. Koreničje mora vreti uro ali dve . Posebno zeli 2 . Mentha p .59 prijetna in okusna in ne škoduje živcem kakor kitajski čaj. 6. ako ni izrecno poudarjeno . E)ryas octopetala . Geum reptans . so dobil i mir. bolezni na mehurju. Hribje rese. 3. Alchemilla alp . Medvedovega korena. Radi zeli 2. 4. Jegliča. ga pij raje ob maki. Poprove mete. kolikor se ti ljubi. V takem slučaju je treba po en liter do dv a na dan . Izganja in zdravi tud i vodenico. .. Plantago ah) .. Silurja. ne opariti. 2. 3. 7. Planinske zeli je treba kuhati dlj e časa kakor dolinske . je torej zelo priporočljiv starim ljudem. grižo. je priporočljiv tudi za notranje poškodbe vsled padca. 3. Meum mutellinum . Blaženega korena... če ga uživaš vsak o uro po žlici . ki so trpeli ob vsaki izpremembi vremena na zobeh. osladi ga poljubno in pij gorkega . Pirike. ko so ga uživali nekaj časa . Ljudje. Potentilla . pač pa pomiri živce in se priporoča vsled tega z a navadno pijačo družinskih krogov . mrzlico in vnetje . udarca al i pritiska. Primula odpo . Vsak zdravilni čaj deluje najbolj. 7. Ta čaj odpravi v par urah vsak nahod . Zeli se morajo kuhati. 8. Sestavi se iz naslednjih planinskih zeli : l. ker izganja izprva katarične snovi zelo močno na vodo . Priporoča se tudi otročnicam. dokler se ga ne privadiš. Triticum repens . 9. ker krepi mišice i n prepreči prisad. Tropotca. 4 . Jagodnjek.

hribja resa. lahk o vzameš za mazilo vse vkup ali samo posamezne : Sv. zlata rozga (Solidago virgo aurea) . zdravj e vsega sveta (Sanicula). V tovarnah in v prodajalnah. arnika. Za hladilo pekočih ran in drugega vnetj a pa ni prilično . Čokolada . strupenice pa sme zapisati tako samo zdravnik .60 Kjer rti to izrecno prepovedano. Te zeli stolci (najboljše so sveže) in kuhaj 2—3 ure na neslani svinjski masti. Kajti solnce ne vzame moči. ki se je posušil na solncu. Koliko čaja in koliko vode? To se ne dá natančn o določiti. kresnica. potem pretlači skozi sito al i skozi ruto in mazilo je gotovo . če vzameš več čaja. Na splošno željo objavim tu nasvet za pripravljanj e celilnega mazila . ampak jo deli vsepovsodi . Kadar bo imela vsaka . Za uživanje so popisane v tej knjižici samo nestrupene zeli . Rjavi. kakor stari konji. k i se more zaceliti . Za to so prilične sledeče zeli. gabez. To mazilo je dobro za vsako rano in odrgnjenje. jih nese hitro za čokolado . tiste črne ploščice . če dob i otrok par vinarjev. bo pač močnejša pijača . kjer so zaposlene ženske . ako ga ne osladiš . ali učinek zdravila je močnejši. je precej bolj okuse n in deluje močneje kakor v senci posušeni. primožki (Calendula) . tropotec. rmanovi listi. Je priljubljena velikim in malim otrokom. Samo pri strupenih rastlinah se mora natančno paziti na količino. rumeni in črni sladkor je boljši od belega . Janeza roža. kot znak naše oblizane kulture leže povsod po cest i čokoladni zavitki in podobice . gre denar le za čokolado in piškote . ližejo po ves dan. Mazilo celilo. če krad e otrok staršem denar. smeš osladiti čaj . celič (Prunella) . Čaj. ki zaplesni rad.

ki dobé po čokoladi mnog o posla. natresi na krm o in daj živini. orehe. pogosto uživanje povzroč i trajno zaprtje črev ali zapeko. ki je tako natlačena vetrov . rožar. Sesekljaj janeža. pomaga torej ljudem. Živinske bolezni. prevri ga nekaj na vodi in vlij v živino. 2. Razsekljaj pes t jaščerice. kar vagon čokolade. Pomaga posebno tovarnam čokolade. hruške i . Sesekljaj poprove mete in janeža. ko bi bil tudi bolj rdeč kakor sam Bebel in bol j črn kakor najstarejši jezuit . naj mu daje sadja vseh vrst. Izvlečejo bolečine. in zapeka je mati skora j vseh bolezni. . 3. Gnila jabolka . kumin e ali koromača. o čokoladi?« me vpraša neka mati. če jih narežeš in navežeš nanje. ki so pod vrženi griži . kupi jim. da ji zateče vsled tega život. Izčistijo gnojne oči. smokve. Čokolada zapira. naj mu daje pogostoma čokolade. To bo izgnalo takoj vetrove in živini bo odleglo. kdor hoče imeti zdravega. kajti te s e množe kakor mušice v poletju . datelne. dr. 1 . Zdaj veš. Tu moj odgovor. kajti čokolada zapira. in navdušile s e bodo zate. a) D i h a v i ca ali naduha . Tako . 2. pomaranče .61 Špela in vsaka Jera volilno pravico. posnet po izkušnjah mnogih let : 1. l . pomešaj sekljanje s štirimi pestmi soli in polaga j ali dajaj živini večkrat. kolike koristi je lizanje čokolade . »Kaj misliš. ki so nastale vsled prehlada v ušesu . Torej : Kdor hoče imeti bolnega otroka. b) Napeta je živina. jabolka. pes t surovega ji potlači zatem v gobec . ako hoče š postati predsednik. Pomaga zdravnikom.

h) Na vnete oči pokladaj zmečkane krvomočnice al i praproti. (Bolj ko je vlažen mah. zatem jo krmi s posušenimi kopri vami. . Na poldrugem litru mleka prevri deset stroko v neolupljenega zmečkanega česna. d) Prehlajen želodec . Daj živini 2—3 pesti brinjevih jagod in poprove mete . To je pomagalo več krat. ki se ne gnoji. česna. f) N a o t o k. ki se je odtelila . To vlij živini gorko . j) Pereč ogenj prešičev . Kuhaj kresnic o in vlij. c) Griža in mrtvoudje telet . žlico zmečkane kumin e in žličko stolčenega popra . boljši je .62 2.) Izvlekel bo pri sad. jaščerice . da so ostali neokuženi hlevi polni živine . č) Prisad krave. Naberi mahu na kamnu. Daj mu dost i posušene hribje rese . Tako tudi na vrat za vnetje gobca ali grla . strehah in drevesih. Kuhaj poprove mete. katere jé živina s slastjo . Daj živini malo gobe krvnice (Bovist) s soljo . g) Gnojnice obkladaj z gorkim (kuhanim) senenim drobom . se bo razleze l hitro . Daj prešiču tudi večkrat na dan žlico šentjanževeg a ali ricinusovega olja . a noben znak gotove bolezni . brinjevih jagod in kumin e in dajaj živini večkrat. e) Splošna slab o s t. 3 . i) Ob času kužne bolezni naveži živini za vrat jaščerice in dajaj čebule. nastelji ga prešiču in zavi j ga vanj . deni zmečkane praproti ali kuhaj praprot na jesihu in utiraj.

. . . . . Seneni drob . Praprot . Rastline. 31 Pomoč za grižo 31 Otok vsled bolečine 32 Za kurja očesa 32 33 Otročje bolezni Kolika 37 Nahod in katar . mrtva . Pomladanske zdravilne zeli Zvonček . Sv. . Zakaj sem spisal to knjigo . žgoča . Blaženi koren Britij . . . pljuč in spodnjega života 41 Krvavenje nosu 41 Za bolezni želodca in krvi . Pelin . 29 30 Zdravi se s smokvam Želodova kava . 26 Kurja črevca 26 Poprova meta . . ki izvlečejo bolezen : 24 24 24 24 24 25 3 7 9 9 10 11 11 12 13 13 14 14 15 16 16 17 17 17 17 19 21 21 22 Zeli in plevel : Plevel . 27 Trave . Navadni regrat . Hostni regrat . . . . 41 Kako se ustavi krvavenje ran 4 1 Krvavenje želodca. Kopriva. Janeza roža Tropotec . . Mah . . . . 27 Kopeli 28 Suha brinjeva kopel . . . KAZALO . Meta. . Čemaž . Krvomočnica. . 38 Za pljučne bolezni . Jaščerica . . 39 Pljučnica . smrdljiva Kresnica . Kopriva. Device Marije plašček Janež Janež. . . 26 Loboda 27 Osat 27 27 Zlatica Kačja preslica 27 Omelica . . . . Dišeča vijolica Jegliči Lapuhov cvet . . . ' 29 Zdravi se spomladi . poprova Očec . . 4 2 Sirup za vse bolezni želodc a in krvi 42 Glavobol 42 . 40 Za naglušne 40 Preprosto sredstvo za gliste . 26 Slak . Nekaj v preudarek gospodom profesorjem Najvažnejše zeli : Arnika . divji .

. Revmatizem v sklepih in mi šicah . . Noga ali roka se suši Noge pešajo . . Kuhanje in uživanje čaja Mazilo celilo . Za žolčne kamne Ozebki in razpokana koža . Čaj za profesorje . . . . . Gnila jabelka Živinske bolezni . . grizite. Nočno potenje . 48 49 49 50 52 53 53 58 59 60 60 61 61 . . meso. Čokolada . . . . oskrumbe. . Meso. iz pahke Varujte se cementnega tlaka Nervoznost Kje vzgajajo nervoznost Kako se zdravi nervoznost Nazaj k naravi! . Za vnetje slepiča Leki za zobobol Vodenica Rak 43 43 44 44 45 46 46 47 47 47 47 48 48 Za lišaje. Belo perilo . meso! . . Bolezni srca Božje ali božji žlak . . . .