ZDRAVILNA ZELIŠČA

PRIREJENO PO KNJIŽIC I ŽUPNIKA IVANA KONZLEJ A » CHPUT UND UCHRUT«

V LJUBLJAVI 1914 . ZALOŽILA KATOLIŠKA BUKVARN A
TISKALA KATOLIŠKA TISKARNA

VSE PRAVICE PRIDRŽANE .

Zakaj sem spisal to knjigo .
V »Sarganeškem listu« sem priobčil že več razprav o zeliščih, tudi predaval sem tuintam o starih domači h zdravilih, — Vsled tega so me priganjali od vseh strani, da bi zbral in podal, kar je najboljšega . Res, da je taki h knjig že sila, posebno kar je dal blagopokojni župni k Kneipp rastlinam čast, ki jim gre ; toda večina teh knjig je preobširna in predraga, druge niso . dovolj praktične, ali nazivljejo rastline samo z njih književnim imenom, dočim jih pozna ljudstvo le po svojem lokalnem nazivanju.1 če mi rečete : »Ostani čevljar pri svojem kopitu , poznanje zelišč je zdravnikova in ne župnikova stvar« — vam odgovarjam, da sem izvlekel kopito ha dan, po katerem je nabijal prejšnje čase skoraj vsak selski župnik . Torej ne stojim na tujih tleh, ampak na podedovanih lastnih . V srednjem veku je bil vsak župnik kos medi cinca, v vsakem samostanu je bil ornih, ki se je bavil z zelišči; in cerkveni knezi in dostojanstveniki, med njimi sv. Janez Damascenski, so pisali o zdravilni moči rastlin , Tudi svetuje marsikateri zdravnik, da si pomagajo ljudje z domačimi zdravili. Torej je prav, da pojasnim ljudem nanovo, kako in kaj . Zdravnikom ni to v škodo , ker ne sežem na obširno polje kirurgije in zdravljenja s serumom ,
l Taka je tudi pri nas . Poleg tega ima ista rastlina drugo im e na Dolenjskem nego na Gorenjskem, drugo na Štajerskem nego na Kranjskem . »Naša zdravila« in posebno »Zel in plevel« prineset a kolikor mogoče imen, ki so v navadi po različnih slovenskih krajih .

imenitni možj e rastlinam zdravilno moč . da pride zdravniška pomo č prekasno. Taka veda je lep o poslikana kočija. n a vrt. miši . preden naša~e pri vsaki rastlini tudi navod njene uporabe. Sveto pismo pravi. njivo in goro. Pes in mačka se zatečet a h klobčevcu (SchlieBgras. oddelb. A marsikatero življenje bi bilo rešeno. da si poiščejo v bolezni pomoči pri rastlinah. zverižena tuja imena. Prerok Izaija je prilepil p o božjem povelju bolnemu kralju Ezehiji smokvin obliž — in kralj je ozdravel . Živalim je dal Stvarnik nagon.4 In od marsikaterega sela je po 2—3 ure hoda d o zdravnika. ki ne daje vode . pred hišo. krasen vodnjak . ampak njih ministrant . . ranjena divja koz a more pomagati sebi in drugim? Naša knjižica priča. v zimskem viharju je skoraj nemogoče priti do njega . slavnih starih narodov so pisali o čudovitih uspehih zdravljenja z rastlinami . rdeče mravlje vsade na streh i svoje hiše materino dušico (timijan). travnik in jarke . ko b i vedeli ljudje za pomoč' v prvi Jaz torej nisem nasprotnik zdravnikov. pove tudi njeno kemično sestavo — pozabi pa popolnoma na namen in uporabo rastline — tako da se razume vsaka koza praktično bolj na rastlinstvo kakor današnja veda . ki se ne gane z mesta. tako se zgodi lahko. Rastlinska veda je starejša od sedanje kemične vede . Mo derna rastlinska veda prinaša samo nebroj razpredel)) . da je dal Bo g Že kralj Salomon je popisal zdravilne zeli. Ali taka je današnja šega — okroginokro g prazna in na sredi votla . tam ne dela Bog čudežev . Selerantus). Kjer so nam na pomoč' naravna sredstva. popisuje rastlino podrobno . Zdaj »zastarele« nekdanje rastlinske knjige so pri - na planinah se valja po tropotcu — človek pa naj stoj i tu kot kak samotor in naj se uči dolgih deset let. ki nas prevede žejne preko vode. da j e dal ljubi Bog najboljše zeli človeku na pot. naberejo korenin poprove mete.

ker bi podražile slike zelo celo stvar. tudi spozna samo vešč rastlinoznanec po sliki rastlino . P. za bolezni. kakor sežejo otroci pomladi po šmarnicah . — V 10 mesecih smo raz- . naj bi teda j vsi oni. oktober 1911 . Znan švicarski zdravnik nam piše : Vaša knjižica bo dobra pomoč ljudem. proučeval i staro pozabljeno zeliščno vedo i n nasvetovali in dajali trpečim cena in dobra domača zdravila . je neznano zdravnikom in lahko. kjer nimajo uspeha komplicirana zdravnikov a sredstva . katerim je pri srcu blagor ljudstva. Po tem svojem spisu sem se seznani l tudi z drugimi »rožarji« in prišel sem na dobra notranj a sredstva za trganje vseh vrst . Brez bobnanja inseratov. Bog z Vami ! Wargs pri Sargansu. Kakor solnčni dan je izmamilo ljudi v gore in na trate — vrnil i so se obloženi z butarami hribje rese. ki stanujej o daleč od zdravnika. Nebroj pisem je pričalo . Dr. Pomagati ljudstvu je krščansko-socialno delo. Bo pa še vedno dovolj slučajev. da so pomagale zeli. brez nadpastirskega pri poročila veletržcev knjig je seglo ljudstvo po moji knjižici. župnik . velikanskih praprotnih listov in šentjanževe rože .5 Župnik na kmetih hoče pomagati s to knjižico revnim ljudem. kjer ne pomorejo in je potreba poklicat i zdravnika. Slik nisem dodal. Janez Kúnzle. natisu . kar ste navedli. Beseda k 18 . da ozdravi tako preprost o sredstvo. Marsikaj. ki se umaknejo preprostemu domačemu leku . katerim ne pomaga rastlinska veda .

Janez Kiinzle.000 iztisov. Na slavo Bogu in n a korist ljudstva se tiska knjižica nanovo . župnik .6 poslali več ko 50. če mi pošlje kdo dobre. Za ljubim Bogom se zahvaljujem vsem onim. izvodu. ki so pomagali k razširjanju knjižice . doslej nenatisnjen e recepte. 6 . majnika 1913. septembra 1912 . ljudstvo se puli zanj . poštene zeli so zopet spoštovane. župnik. stare. 14. tuje zmesi visokega imena so postale sumljive. Hvaležen bom. Bog je blagoslovil moje delo.000. Wargs pri Sargansu. Wargs pri Sargansu. . Beseda k 180. Janez Kú nzle.

A tudi pri nas . Vse svoje življenje bom hvaležen vlé. nepotrebni h in hitro pozabljenih reči. nekdanjemu profesorju botanike v Einsiedelnu. polno sladkega sadu. Ko postanej o možje. ker srečaj o rastline na vseh svojih potih in se pripetijo pogostom a slučaji. jim ostane ta predmet nepozabljen. drug i tlači travo na lovu za metulji. kako bi nagajal drugim . da nam j e razkazoval na naših popoldanskih izprehodih z vnemo i n natančnostjo rastline. Dečki. in videli boste. kjer uporabijo lahko praktično svoje znanje . kar mi je koristilo v praktične m življenju več kakor znanje Homerja in Virgila . Opomba prevajatelja . kako jih bodo kazali pozimi drug drugim in se ponašali ž njimi . profesorjem . Tudi bo manj bralcev povestic. kajti kamor sem se podal. tretji nabira hrošče. ni se . postali veliki dobrotniki ljudstva — neploden divjak b i bil žlahtno drevo. ki pohajajo prve šole. kako pridno jih bodo nabirali i n sušili. Gospod pisatelj živi v Švici in ima v mislih tamošnje razmere . četrt i si izmišljuje. Dajte tej želji p o delovanju praktično smer z osnovo herbarija zdravilni h rastlin. povsod sem našel svoje ljube davne znanke . raje o zdravilni moči rastlin.Nekaj v preudarek gospodom. patru Ludoviku . dečk i bodo pregledovali raje rastlinske knjige . Ko bi gospodje profesorji reali] in botanike razlagali svojim učencem namesto toliko dolgočasnih. in ko je opozoril blagopokojni župnik Kneipp svet zope t na zdravilno moč zelišč. jašejo vsak svojega konja: ta trati čas z bedastim nabiranjem znamk. bi .mi bilo treba šele učiti in iskati.

8

bi bilo želeti večjega zanimanja šolske mladine za rastlinstvo, Imamo v Ljubljani skrbno urejen botanični vrt i n profesorja strokovnjaka, Vrt pa je navadno prazen — Če vpraša tujec po njem — mu ne vé Ljubljančan odgovora . Naša mladina se zanima za vse drugo . Sedaj živeči starejši rod pozna še nekaj »rOŽ« - toda to znanje umir a ž njim, Rastlinoznanstvo blaži srce, bistri um in pomore človeku k samostojnosti . Naloga šole naj bi bila, budit i in netiti v mladih srcih zanimanje za rastline in za nji h stara, tako pomenljiva imena . ' Se nahaja na Ižanski cesti (ob Gruberjevem kanalu) in j e odprt vsak delavnik .

Najvažnejše zeli . Arniko ali brdnjo priporoča vsak rožar, posebn o župnik Kneipp, za r a n e, ker ustavi krvavenje, zabran i gnojenje in pospeši ozdravljenje, Zares presenetljiv je nje n učinek na i z v i njene in vsled tega zatečene ude , P — r i prava : Arničin cvet postavi v žganju za dese t dni na solnce ali na topel prostor — potem odcedi in tinktura je gotova, Za krvaveče ali gnojne rane vzemi tr i žlice na liter vode, za otoke in izvinjenje vzemi tinkturo samo na sebi. l Blaženi koren, zdravje vsega sveta ali žebičnic a (Geum urbailum, Benediktskraut), diši posušena kako r najžlahtnejši klinček . Pripovedujejo, da je blagoslovi l sv. Benedikt ta koren, ki je dobil od Stvarnika moč, d a iztira iz oči, nosu, zob, glave in srca vse, kar ne spada tja . Pozdravi oči, ustavi glavobol, drisko, zobobol in nahod , okrepi srce in stori človeka veselega . 2
1 Arnika je tudi po Slovenskem zelo priljubljeno domače zdravilo . Njena uporaba je obširno opisana v knjigi »Zel in plevel« , 2 Istotam najdeš zelo star navod, kako se pripravi z blaženi m korenom vino, ki varuje jeternih bolezni .

10

Blaženi koren izvleče bolečine bržkone, ker vsebuj e radij, Če se vnamejo živini na planini oči, ji navežej o pastirji šop korenin za vrat in v dveh dneh so oči dobre , Tako izvleče ta koren tudi človeku vnetje oči in drug e bolezni v glavi, če mu ga navežeš za vrat, kar je bilo star e čase obče znano . Toda prišla je puhla veda 18, stoletja , ki je zavrgla vse, kar ni razumela, kot babjo vero, Zdaj , ko je znano, da vsebuje mnogo rastlin radij, je jasen vzro k moči takih zelišč, zdaj so stari zopet v časti in premodri vedeži se vrnejo lahko, v Babilon , Brinj (Juniperus, Wachholder) je zdravilen skozinskoz, les, jagoda, korenina in hib, Brinj segreva, razganj a in čisti . Želodec, pljuča, kri in ves život se pozdravijo ž njim. Zato ga devamo skoraj v vsako sestavo, razen v one, ki so za vročinske bolezni, za vročico in vnetje, ' . Brina brdebitka ali pritlehni brinj, ki raste samo n a planinah, deluje še bolj kakor navadni brinj . 2 Za zastarelo trganje in skrn i no so pogostoma brinjeve kopeli še edina pomoč, Videl sem na lastn e oči, kako so se vzravnali in pozdravili po taki kopel i ljudje, ki so bili že čisto sključeni od teh bolezni, in sice r tudi taki, ki so ležali že pol leta kakor hrastova klada v postelji in so imeli po tri in še več zdravnikov, ki jih nis o mogli spraviti na noge . Spravilo jih je na noge umivanje in brinjeve kopeli . Za umivanje bolnika naj vre voda z brinjem cele tr i ure, in sicer je najbolji sveži zelenii brinj . Bolnika umiva j s to vodo desetkrat na dan, dokler ne dobi toliko moči , da more v kopel . Za kopel namešaj hlojevine med brinj e vino, ker bi bila drugače kopel prehuda, 3 Bolnik naj bo pol ure v gorki kopeli, pótem ga poli j hitro z mrzlo vodo . Kdor ne mara mrzlega poliva o b
Več v knjigi »Zel in plevel« , 2 Več v knjigi »Zel in plevel« , 3 Več navodilo za kopel, glej knjigo »Zel in plevel« .

ki so vse leto bulavi in grin t a v i — vsi ti bi morali ceniti čemaž kakor samo čist o zlato . v »Zel in plevel« . Tako tudi drobnjak. Meseca sušca ga že vidi š poganjati iz mastnih senčnatih tal pod drevesih. tvore. česnovko . kak božji dar je hribja resa. ob meja h in gozdih . bolne zobe. ali pa jedo surovega na jesihu in olju.11 koncu kopeli. vnetje oči. Za glavobol. Čemaž je podoben telohu po podobi. Bolehni ljudje. Je izborna pomoč. Na planinah raste srebrolista planinska hribj a resa. na gorah . bi se veseli l še marsikateri zapuščen vdovec svoje žene in toliko otro k 1 Naši planinci čislajo bolj resin sok. Resa ozdravi vsako trebušno gnojenje in vnetje. kater e muči trganje. In to že 4000 let . ker uživajo radi česen . naj pusti raje kopel. oči. B~rlauch) raste nagosto p o naših planinah . v senci ob potoku. prisad. Ko bi vedle žene. To uživanj e izčisti kri vseh strupenih snovi . Latinsko ime te zeli naznanja njeno zdravilno moč. a precejšnjo porcijo. Glej D . Ženam je ne morem dovolj priporočati . (naj vre nekaj časa). Alchemilla Frauenmantel) raste po vlažnih njivah . na h o d kuhaj hribjo reso'. s kapljicami se tu ne opravi ničesar . česen. p o vonju in okusu je podoben česnu . ki je bila znana že najstarejšim narodom . hribja resa. vsi. nos. usta. kile in škodljive tokov e (fles) . Device Marije plašček (devetih grbov trava. čebulo. Čemaž sesekljajo in ga uživajo na juhi kakor zdrobnjak. sicer bo dobil še huj e trganje . Vsaka otročnica bi morala piti deset dni po porodu resin čaj. mrzlico. . ki deluje za vsako bolezen še močneje kakor njen a nižavska sestra . pij njin gora k čaj in izmivaj si z mlačno glavo. Židje so samo zato tako žilavi. vsi. da si i z č i s t i š pomladi k r i. čemaž (Allium Ursinum.

izberi si eno al i 1 Pri nas je pravilo ravno narobe : V senci . Reso nabiraj od majnika do julija. ki uredi in pozdravi vse. p r i s a d . oslajenega ali neoslajenega . pretisek. naj se zateče k resinemu čaju. če ni ta nasledek preobilnih obedov al i pretrdega sedenja. To ohladi vročino in prepreči prisad. Ako je bolezen že zastarela. kumina.12 bi imelo še svojo mater. Na rane devaj stolčene sveže zeli. Izostali bi tudi dve tretjin i o p e r a c i j. Otroci. če deneš vanj tudi jegličevega cveta. vpliva pa tudi vse drugače n a zdravje. za mrzlico. in pijte ga dosti. Pijte ga. Tako tudi pri Kneippu . notranje ran e po udarcih ali padcu. dasi imajo dobr o hrano.. je treba piti čaj dlj e časa . liter do tri litre. če ne več". Kot krma je hribja resa velike vrednosti. Mnogo ljudi umre vsle d notranjih ran. griži a. .hem. ko bi si pomagale ženske o pravem času in vztrajno s kopeli. Če se počuti š kakor nabasan sod. če bi se bili zatekli starši k hribji resi . Kogar mučijo slabost i. ki so slabotnih m i š i c. notranji vred. tudi zabuhlos t in zalitos t. in okrepili se bodo. Izostala bi tudi marsikaka operacija kile pri mlade ničih in otrocih. Janež (Anis). naj pijejo resin čaj. ki bi ozdraveli. kobtlja (RoBkiimmel) in peteršilj pomagajo ljudem in živini z a napetost in zabasane vetrov e. obkladki in čajem hribj e rese. zlomljena rebra. ko bi se bili zatekli takoj k hribji resi . če ti prihaja slabo po vsaki jedi. se bodo hitr o zacelile. grižavo živino in mrtvoudna teleta krmi s posušeno. Resin ča j je prijetna pijača. če t e boleva glava — zateci se k tem zelem. pospeši ozdravljenje . ker umiri živce in prinaša sladko spanj e. janež sladki (Fenchel). posuši jo na solne & in spravi na su. če bivaš zapečen in ti sili vsle d tega kri v glavo. j e bolj okusen kakor kitajski.

ki razprosti sluz in očisti d r o b . 13 drugo in uživaj jo redno vsak dan. mu pošlje pest divjega janeža. Uporablja s e zel. cvete približno kakor kumina in jane ž in se nahaja v velikih množinah po dolini in planini . vino. l Janež divji. Za nahod zveči korenino. Za čaj kuhaj zel četrt ure. Na vinu ali na kisu namočen izjé d ivje meso in zaceli hitro r a n e . Biebernell ) diši kakor kozel. užili in izpili. postavi za osem dni na solnce in jemlji žlic o na pol kozarca vode . mošt ali vodo in uživa z a bolezni pljuč. . n a žganju. 2 Če hoče izpričati indijanec v Dakoti komu svoje prijateljstvo. Jaščerica ali vse dobro (Imperatoria. ozdravi črevesni in pljučni katar. Za uporabo teh važnih zelišč natančni navod v knjigi >Zel in plevel« . Kuhana na vinu varuje korenina božjea . v žganju (tropinovcu) namoči stolčen o seme in zel. Ta prah se deva potem poljubno v kavo. naj si pomaga z jaščerico. kot čaj. mleko. Našim prednikom je bila pomoč za zastruplje nje in za pasjo steklino . ki se razreže na tenke obliče. spravlja se jeseni . 2 Tako tudi o uporabi divjega janeža za naduho drug bolezni . ah kot prah . piješ vino in si izpiraš ž njim grlo . seme in korenina. Uporabljamo korenino. r i p a v o s t te mine hitro. Kuhali so jo na vinu. vino . ki je tam kot redka rastlina v veliki časti . Raste po planinah. na vinu. prah potresi v gorko jed. želodca in črè'ves . on izžene z a delane in gnoječe snovi iz grla in dro bovja. žlahtnik. Kdor ima zaslizana pljuč a je pogostima nabode n. Meisterwurz ) je dobila ime po svoji veliki zdravilni moči . žabnik (Pimpinella. Divji janež je nasilen kakor kozak. če prevre š divjega janeža na vinu. posuš i in zmelje na mlinčku za kavo .

naj naroč i pastirju. (žagalica.l Kopriva žgoča. ud o b e ali proti n — naj uživa čaj ali prah mišjih ušes na vinu. da mu je prinese. da jo spoznamo — kajti vem za mnog o mestnih ljudi. naj uživa ščepec prahu te zeli na jajcu . ker bi sice r glodali. — Na otok vsled trganj a ali s k r n i n e deva] stolčene korenine . poznajo pa zato vse vrste čipk. Hostnega regrata je več vrst. a vse vrste imajo iste zdravilne lastnosti. Za te bolezn i uživaj vsak dan kupico vina. Ob kužnih časih so si je navezovali ljudje za vrat . Hostni regrat ali mišja ušesa (Hieracium. žene silno na p ó t. G r i n t e in kraste po životu izpiraj z jaščeričinim čajem. Brennessel) je podobna osatnemu ropotaču. pomag a torej za voden i c o in izčisti želode c . kajti jaščerica se drži prsti kakor skopuh denarja . cvet je podoben p o barvi in obliki jajčarjevemu (Leontodon) . ki je venda r dobrega srca in bi dal v slučaju potrebe svoje življenje z a soseda . da se mu z a p i r a voda . mulili in grizli od mladega ščeneta do spolzkega 1 Mišja ušesa ali hostni regrat slovi pri nas kot pomoč še z a marsikaj druzega . Kdor ne more sam v planine po jaščerico. na katerem je prevrelo po l pesti korenine — s takim vinom si izpiraj usta in nehal e bodo bolečine zobovja . — Korenina vleče vse slabe sokove vas e. Kdor je oslabel po veliki izgubi krvi in ga mrazi in slabi. okrepil se bo vidoma . res. ali naj ga nagradi tudi pošteno za trud. izvleče tore j bolezni. Glej »Zel in plevel« . ki ne poznajo razen koprive nobene rast line.14 ozdravi m r t v o u d n e. da je ne iztrebijo živali. . Živina se pas e rada na regratu in ima po taki paši ali krmi dosti mleka . da se ga loteva vodenica. Habichtskraut) raste na kamnitih tleh planin. Zakaj je dal Bog tej rastlini njeno pečenino? Pred vsem gotovo zato. juhi ali na mleku . — Kdor čuti. Urtica dioica in urens . korsetov in dišav — drugič pa zato.

rdeče. ki jih povzroča zaprtje vode in prisad v mehurju. če j o uživaš nekaj časa. d a rastejo lasje . So bele. Ta žolica je čudovito hladilo za prisad na nogah in z a o p e č e n i n e . Taubnessel) je popol noma podobna žgoči koprivi. ki se bičajo s koprivami. Kuhana zelena kopriva ohrani prašiče zdrave . Zel pozdravi pljuča. Korenina. Več o tej in drugih vrstah kopriv v knjigi »Zel in plevel« . nji in takemu se moramo približati samo v glacerokavicah . Je tudi dobro čistilo krvi . posušeno žre živina zelo rada. Čaj se kuha 15 minut. Kopriva mrtva. ven dar poznam ljudi. Za te bolezni jo kuhaj s tropotcem in brinjem do mehkega in jemlji večkrat na dan požirek gorkega čaja . rumene in pisane mrtve koprive. dokler ne cvete. je najboljše sredstvo. o cvetju pa jo razloči vsak otrok . ker bi se jim zdela kakor sama čokolada . Nabira se kopriva ob cvetju in suši na solncu . da je ne moreš razrezati . (Dolgo in večkrat . da jo razume vsaka koza . se nared i tako gosta in spolzka žolica. ustavi g r i ž o pri živini in ljudeh . Kopriva je vsa porabna — od korenine do semena . Ženske naj j o uživajo za pekoče bolečine v drobu. želodec i n čreva. kadar ji h mučijo bolečine trganj a. . ki s e pozna na rdeči. kuhana na jesihu. pivka (Lamium. Pečenina pa je deščica s tako jasno napisano prepovedjo .l Zunanja uporaba koprive ni ravno priljubljena. Kopriva je slika razburljivega človeka. da postane. Vobče hladi mrtva kopriva vroč i n o i n prisad. kar ji izčisti želodec i n čreva.15 polža vsi na nji. — Za živino je kopriva poglavitno zdravilo (poleg brinja) . najbolje so bele in rumene . pekoči vodi . starim možem ustavi koprivin čaj mahoma grozne bolečine. in si ohlade s pečenico pekoč e bolečine. tudi tvore v želodcu in črevih.) — Če kuhaš koprivo dve uri in pustiš.

vse vrste trganj a. divj i roženkraut. tudi naš roženkravt ali marva. krast in drugih mokrotnih in suhih izpah k o v. posebno če je boleze n že dolgotrajna in zelo huda . nas uživa kresnica velik ugled. .16 Krvomočnica smrdljiva (kurje mesce. kuhano na vinu (cvetje vsebuje salycl). bolečine v želodcu. v ledvicah. To je znak. 3 Natančen navod v gori omenjeni knjigi . Geranium Robertianum. mrzlica ga bo pustila v treh dneh. Več v »Zel in plevel . 2 Najbolj znana pa je krvomočnica kot zdravilo l i š a jev. Natančneje v »Zel in plevel« . da nehajo hitro hude bolečine v grlu. ker odganja na večer sv. To je zel. grižo in mrtvoudje telet. vendar ublaži najhujše bolečine . babji zob. Kresnica. posebno za oči. 1 Če ne izvleč e krvomočnica ravno vselej popolnoma bolezni. ki vleče bolezn i nase. vendar ne prija ravno želodcu. Na rane devaj liste. Kuha se zel in uporabi voda za gorko kopel . oto k dlesni. da ne . Tako moč imajo pa tudi druge vrste krvomočnic. Storchenschnabel).omaga zares. kajti dasi ni ravno strupena . otok udov — pri ljude h in živini — če navežeš zmečkanega zelenega kurjega mesa (pozimi suhega v vodi namočenega) . vnetje oči. Treb a se je kopati včasih po cel mesec. kakor sem izkusil sam . 2 Drugi vele. kajt i njeno cvetje. ustav i hitro mrzlico. živčno vnetje v licih. 4 Pri. da je poznalo ljudstvo nekdaj bol j njeno veliko zdravilno moč. vode n i c o . močvirski oslad (Spirae a ul marYa. medvedovo latje. WiesengeiBbart) raste po jarkih in po stoječih vodah. 4 P. se uporablja bolj na zunanje. Ivana zle moči. Največ moči ima smrdljiva krvomočnica . Gotovo je. Za mazilo se prevre krvomočnica na svinjski masti in maže izpahke . Ta zaničevana stelja pa je čudovit dar božji. bodisi da je radioaktivna ali na drug način obdarovana s tako močjo od Stvarnika . Tudi živini navezuj krvomočnico na vnetja in otoke . Za sluzno in tiho mrzlico kuhaj krvomočnic o in daj bolniku piti . nogah.

materina dušica . Kuhali so ga na vinu in ga pili.3 Praprot (podlesnica. glistna podlesnica. trganje po zobeh in p o glavi. Tako vidimo. udobolje. kuhaj na vinu ali na moštu .. in piješ vse leto po malem tega vina. Ge prideneš teh zeli drugim zdravilnim zelem. 3 Več o tem v »Zel in plevel« . da je ustvari l Bog tudi to zaničevano rastlino nam v korist i Meta poprova (Mentha 1 Minze) in vse njene sestr e in sorodnice. glistnica . 2 O različnih lastnostih in uporabi vseh teh met glej : »Zel i n plevel« . ki imajo krče. preden so šli spat . kar je nezdravega. da kipi. — glavobol . ž njim. Augentrost) je bi l ljudem znan še pred Kristusom kot krepčilo in lečilo oči . pomagajo tore j skoraj za vse bolezni. Aspidium filix m . Vse te zeli imajo oblast. 17 Mah je staro zdravilo . Farnkraut) je najboljša postelja za ljudi . prikla. Najbolj učinkuje drobna stvarca. Kneipp priporoča to zeliščice tudi za želodec. prisad — bodisi pri človeku ali živini — vzemi mahu . vodna meta. Živini nasteljaj z mahom ali obveži jo ž njim . klaš. Kneipp priporoča prevreti očec na vodi in si izpirati ž njim oči . timijan nam naznanjajo s svojim močnim vonjem svoj o zdravilno moč. navadna meta. Euphrasia. povečaš njih učinek . mažurana. Navadni mah kuhaj glistavim otrokom nekaj večerov zaporedom a na mleku in ročno in točno bodo odšle gliste . Mah. 2 Zdrav . Za hudo vročic o. očec (smetlika. vnetj e. to bo ustavilo najhujšo g r i ž o. ki raste na hrastih in topolih. če jo vržeš v kad ah v sod mošta. . 2 kakor žlahtna meta. Praprot izvleče vse te reči in daje bolnikom slade k Več o mahovih v gori omenjeni knjigi . melisa. ižepica. ščipanje in napetost izpij po 1—2 čaši gorkeg a metinega čaja. zel . da izženejo i z človeškega in iz živalskega telesa vse zadelan e tokove in da izločijo. ki raste na kamnih in naveži — vročina bo hitro minila .

18 pokoj . da beže milje daleč od nje. še boljša je celotn a kopel. Na jesihu kuhan a korenina izžene vsako vrsto golše in omeči otrdel e ude če jo utiraš . Torej naj bi tlačili sedlarji v žimnice praproti namest o morske trave. ki je več vredna kakor vsa druga uti rala. natlačeni z zeleno praprotjo — še boljš e bo. še bolj — potem bo izginila bolečina . ne da bi se ozrle in jih tudi n e primarni nobena prijetnost več nazaj. otok v sklepih. del praproti in 3/ vina. č e spiš na blazini. Naj težje krčne in u d n e bolezni izginejo. če . dokler imaš v sob i praprotno steljo . (Razen enkaliptovega olja . če si zavežeš v žakljiček praprotinega semena in nosi š v ušesu. ima skoraj čudovito moč do gori omenjenih bolezni . Praproti si deni v obuvalo in ne boš čutil trud nost i. deni jih v steklenico in nali j nanje toliko špirita. sebi dobiček . Kadar nastopi nagloma trganje v udih. izgine polagoma. Naglušnost . če si koplje bolnik 8—14 dni noge v koreninini kopeli. Potem odlij špirit. ki izvleče vse zastarele bolezni. ki tehta včasih po 2 kg . ki je postal praprotina tinktura.) Velika praprotina korenina. ki je posledica prepiha in prehlada. če ga navežeš na meča . Vse vrste praproti. obkladek vzame prisad iz nog tudi . tudi najmanjše. (Uživa se v mali meri. naredili bi tako drugim korist na zdravju . hiti po šop zelene praproti in naveži na boleče mesto — izpočetka bo bolelo.) . Za krče v nogah in v mečih pomaga tako j praprotin list. v grčah.so noge že pomodrele in črnikaste. (Seme so drobne. bolečine v kolkih.) Pozimi si pomagamo s praprotino tinkturo . črne pičice na spodnji stran i lista. izganjajo glist e vseh vrst . Poleg tega se boje bolhe in stenice praproti tako . da pokrije in postavi za 6—8 dni n a sobice ali na topel kraj. Priprav i se : Razsekljaj zelene liste.

. Če je kdo zelen kakor sirotka. bledico. naj poskusi s pelinom . vsak dan po 1 -2 žlički peli novca. (Vs e vrste pelina . jemlje se samo po žlički. izmivaj s tem jesihom (ki ne sme biti prehud) kožo i n 1 Več v »Zel in plevel«. ker vsebuje ta rastlina radij . pomanjkanje veselja do jedi. Na tak način. včasih tudi vodenico. suh kakor preklja i n če peša vidno na telesu in duši. toda brez sladkorja . opešano prebavo . ki napajaj o vsak dan svoje telo s prekipelim žolčem in si prikličej o s tem mnogotere bolezni . 2* .19 Najboljša vrsta praproti je orlova praprot. Pelin prevri na jesihu . Slikarji naj bi jemali.l Voda. in zadostuje n a dan po 6—8 žličk pelinovega čaja. ti izvleč e takoj krč iz nog — gotovo zato. 2 uri žličko čaja. deluje n a krču podvržene noge tudi gozdni mah. po šotnih in drugih goljavah in se goji tudi p o gosposkih vrtih . ki rast e po gozdih. Pelin (Artemisia ab. ker je prehud. Pomaga tako ljudem. ker razloči to zdravilo svinčeno belilo . Na zunanje se rabi pelin za kraste. žolten i. na kateri se je kuhal lisičjek. Gorko vino s pelinom ustavi š č 'i panje in k o liko. žoltenične ženske. da je pisal o nje m že pred 2000 leti poganski zdravnik. Wermut) je zelo zdravilen. c o in odganja gliste . grinte in p e t e h e pri ljudeh in živini . toda za to bolezen ga je treba piti nekaj časa. vzam e krče iz nog in prežene vsako vrsto mrčesa pri ljudeh i n živini. Če deneš šop zaspanca v znožje postelje. kakor praprotina korenina. da je pelin posebn o dobro zdravilo za hudobne. ki so žolčni. posebno lisičje k ali zaspanec .) Pelin se opari s kropom ah prevre na vinu . vsaki. Pomaga za slab želodec.

ker je bolan na jetrih že od rojstva. Svetujem tudi za pljučnico pelin. in ko ga je užival štirinajst dni. kakor je dušni pelin zdravilo za dušo . je prebavljal redno in j e postal sčasoma tako lepe kože in trdnega zdravja. kadar hočem doseči naglo posebno močan učinek. naj si naveže tak obkladek na čelo. in sicer ne samo za želodec. Zdravnik j e izgubil upanje. Že polletnega je bil obsodil zdravnik. žajbeljem za iztiranje škodljivih snovi. Kdor nima s p a n j a. je jedel za štiri in je še zdaj vedno zdrav . Toda le po redkoma naročam pelinov čaj po skodelici. Nato sem svetoval staršem. rekel je : Če ne umrje otrok na pljučnic. umrje od jetike. 2. Dveletni deček je bil medel in bled. kadar gre spat. meglene in opešane oči izpiraj s pelinovim čajem . torej vsako uro žlic o ali požirek . Jaz sem svetoval tudi temu vsako uro žličko pelinovega čaja. Triletna deklica je imela pljučnico in vročino 4 0 stopinj. in ponovi l je svojo sodbo nad dveletnim . navadno naročam čaj samo po žlici. da n e doraste. 3. Mladenič ga je pil vsake pol ure žlico in kmalu je nehal bljuvati kri in dobil je veselje do . da je grenki pelin zdravilo za telo. Naj vam navedem nekaj svojih uspehov : 1. Tako vidite. da dajej o otroku vsake pol ure žlico pelinovega čaja . Obupanim starše m sem svetoval pelin. in spal bo . kar je ostalo še po desetem dnevu . to le tedaj . Mladeniču j e rekel zdravnik.20 deva] obkladke . da se je čudil zdravnik. Zda j pojdi in zasadi pelin na vrt in zahvali Onega. da nastane iz njegove pljučnice jetika. Rdeče. N a enak način je bil umrl njegov brat. Črez štirinajs t dni je bil otrok zdrav. je dobil veselje do jedi. želodček m u ni prebavljal . ki ga j e ustvaril tebi v blagor ! Neki praktikus mi piše : Rad dajem pelinov čaj. ampak tudi za čiščenje pljuč .

boljši od vsakega senenega zdroba. Johanniskraut) raste po solnčnih bregovih. da ji dajejo vsake pol ure po žlici pelina in vsak o uro po žlici vina . Janeza roža (J[ypericum perforatum. Sv. kajti v štirinajstih dnevih je šel zope t na delo . naj boljša je planinska.2 jedi . d a je njen položaj zelo opalen. Pravo šentjanževo rožo spoznaš na njenem soku . dam zopet dve žlici. na zatrznjenih njivah . l Več glej »Naša zdravila« : Zastrupljenje krvi. in »Zel in plevel« : kopeli. Narob e delaš. Zdrob planinskih senožeti je mnogo boljši nego je zdrob dolinski h travnikov ali mlak. Zdravnik je izjavil. Da izkuhaš zdravilno moč iz zdroba . mora vreti dobro uro„ l Kdor ima 20—40 zdravilnih zeli. senožetih in planinah . . Črez osem dni so jo peljali v bolnišnico k operaciji. Crez 20 minut ji. d a sem si mislil. ker so se kazali znaki bližnje smrti. ampak odpadek dozorelih zeli . Dekle ni moglo obdržati v sebi ne zdravil ne jedi in je bilo že tako mrtvaško. Seneni drob je pomoč za vsako zastrupljenj e krvi in za otoke. Pljučnica je minila. katere je treba razgnati . najslabša je vrsta.. Te zeli je več vrst. da ne bo preživelo drugega dne . po preteku dveh u r dve žlici dobrega vina . ki raste po močvirjih . 4. da skuhaj o čaj. Zjutraj je že izpila čašo mleka in p o preteku štirih dni je mogla uživati eno izmed štirih zdravnikovih zdravil. po jasah. Vzel sem s seboj pelina in sem naročil. Poklical i so me ob devetih zvečer. Priletno dekle je izgubilo skoro vso kri in je pa dalo iz omedlevice v omedlevico . naj pomeša te i n imel bo lek. Naročil sem. Od tedaj je zdrava . če preseješ zdrob — kajti njegov prah ni smet . Opomogla se je nekoliko . Bolnici dam dve žlici čaja — in glej! ostal je v nji . ne da bi bila mladeniča preveč oslabila.

Janeza roža. Olje deluje . vzemi vsako uro požirek tega čaja. Za hipno in splošno trganj e pomaga utiranje olja. daj ji parkrat po žlički olja . Če je vod a krvava ali rdeča. je to zdravilna sv. Vsaka rana . ledvice in mehur. bodisi od ubodca. Čaj cvetja in listov očisti glav o. izčisti p l j u ča. Pripravi se: Zmečkaj nekaj pesti cvetja. Ljubi Bog j e posadil tropotec na vse travnike in brege. vsejal pod vsako podnebje. 1 Več v »Zel in plevel«. Potem dodaj zopet par pesti zmečkanega cvetja. truskavec ali žabinec (Plantago . Wegerich) je zaničevana zel in je vendar prva in najbol j pogostoma se nahajajoča zdravilna rastlina . raztrosil ga j e na vse poti. Ustavi vsak n o t r a n j i ali z u n a n j prisad pri človeku in živini. Če napadejo ljubko malo Miciko krči ali drapk i (božjast). rdeč kakor kri. tako da ga ima š vselej pri rokah. deni ga v laško olje in postav i steklenico za deset dni na solnce.do štirikrat. notranji p r i s a d. V Švici je približno sedem vrst tropotca in vse te vrste so zdravilne.22 Zmečkaj med prsti komaj razcveteli cvet in če se pokaže sok. sedem bratov istega korena . k i pomaga pogostoma tudi za ščipanje in k r v n e krče . rdečega olja in kmalu b o zdrava . se pozdravi hitro . Znano je sv . za koliko uživanje . postav i posodo nazaj na solnce in ponovi to tri. pripotec. Najbolj navaden in najbolj zaničevan je široki tropotec (žličnik . . dokle r ne postane olje živordeče . ublaži hipno vsako bolečino opečenin in oparenja . Janeza ali rdeče olje . daj ji. dokler ne pordi olje . želodec. reza ali odrgnjenja. če staviš nanjo v rdečem olju namočene krpice. Tropotec. Torej naj bi bilo to olje v vsaki hiši . če postaj a po kotih in poveša rep. če ima poštena in pridna kokodaklja piko ali .

kolikor se komu ljubi . ki imajo slabo kri. zel . Nobena druga zel ne čisti tako kakor tropote c p l j u č. . Ta sok vlij v vrč e ali kadi in postavi v klet. in je boljši kakor otročja moka. Tropote c spravi otroke na noge. raste pa šele v višini. cvet. ki pešajo vkljub obilni in dobri hrani. Pije se na tešče in tudi sicer. ker mu jemlj e baje preveč prostora . ribje olje. ima p a lepšo obleko in je priljubljen . Plantago lanceolata). ki ima malo boljše stanovanje . Malo slab* deluje na bolezni travniški tropote c (žilnik. deni v vodo naravnega sladkorj a in kuhaj 2—7 ur — kakor ti je drago . ki kašljajo venomer. ki so blede kože. emulzij e in druge drage stvari . tudi če bi jih postavil v maslo. pol vode) in kuha j tri ure. malo krvi. katerega pa kmet ne vidi rad na travniku. l Za rabo je ves tropotec : seme. potem precedi. Bolje se godi podolgovatemu tropotcu (suličar. na to vlij vode (pol tropotca. torej je priporočljiv vse m ljudem. V goratih krajih se nahajajo še štiri vrste tropotc~ . Je izvrstno sredstvo tudi za b o Iečine zob in tako prijetna pijača. ki so podobne suličarju. sam pa ne pride nikdar do vlade . Priprava : Deni v kotel zelenega ali suheg a tropotca in eno ali dve pesti brinjevih jagod ali zeleneg a brinjevja. 1800 metrov . Pri nas slovi najbolj suličar. ki je slabotnejši od prvih dveh. ki čist i jarek in voli vlado. so hripavi in ostanej o suhi kakor koza.23 Plantago major). slaba pljuča. krvi in želodca . ki imajo po vse leto različne izpahke in lišaje. da jo je treb a skrivati pred sladkosnednimi otroci in osami . korenina. Od tropotcev v nižini je najboljši navadni ali širok i tropotec. podoben je ubogemu dninarju. ki je najboljša vse h vrst. najvišja in najbolj priljubljena vrsta se imenuje planinski tropotec. Plantago media). slab glas.

božje — pomagaj o pa jegliči samo. Pozdravi tudi kakor arnika vse rane in opraske. samo je treba. najboljši pa so planinsk i jegliči. če jih kuhaš na vinu i n piješ. če ga zmečkaš i n navežeš . Ta cvet kuhaj in pij za kaše 1 j . ki se razvijajo majnika in so pri planinskem lapuhu veliki.' uporablja se cvet in mladi lističi . če jih uživaš dlje časa . Piti se ne sme . Pije se čaj . grize ali izpira usta s čajem) . Kuhaj regrat pij vodo ali uživa j salato.. ki prežene golše in brada v i c e . Njih čaj je zelo dober za k a š e l j. Navadni regrat (Taraxacum opp . tudi psa .) dajejo okuse n in prijetno dišeč čaj . Jegliči ali trobentice (Primula odo . Dišeča vijolica je izboren lek za oslovski k aš e l j. ugriz kač in drugi h živali. Pomladanske zdravilne zeli . ker je nekoliko strupen . Še boljši so veliki lapuhovi listi. preden greš k počitku . Tako zdravi tudi pik žuželk. Schneeglč cklein ) ima v svoji korenini sok. kakor dežnik . boljš i kakor navadni so živo-žolti.24 Na zunanje pomagajo vse vrste tropotca za zobobo l (se drži v zobu. Sok se zmeša z jesihom in namaže. Zdravilne so vse vrste jegličev. glej kašelj . noričica (Leucoyum ver. Kneipp hvali jegliče kot pomoč za protin. Lčwenzahn) čisti kri in izganja zadelane in nezdrav e sokove iz telesa . Treba je nadaljevati tri do štiri tedne. Boljše pa je. udnico. Več v knjigi »Zel in plevel«. . Zvonček. da se list i posušijo dodobra na solncu .. Lapuhov cvet (Tussilago farfara) je rumena glavica . ki se pokaže zgodnje pomladi ob potokih in na ilnatih tleh.

Tudi korenina divjega janeža ima tako moč . Na izvin] ene in izpahnjene ude navež i hitro pest listov . Jaščerica vleče tudi bolezni nase. zat o devajo večkrat gorčičin obliž na boleče dele života . kjer nastopajo kljub snagi in redu vsako vrstne bolezni. ki imajo v sebi jedek sok. ne da bi se po kazal kak otok. poprej v vodi. surov krompir. jaščerica . Torej uporabljajo tudi zlatic o kot vlečilni obliž. Tudi zlatica (Rànunculus. Tako česen. ki izvlečejo bolezen. če se vleže krava z vimenom na zlatico. ušesnih bolečinah . imajo moč . Znana je gorčičina moč. Vse rastline. sadu in koreninam zdravilno moč. kozja pogačica . oguljen e in zabrenkle nog e . Znani dragi amerikanski obliž ima v sebi take tvarine .25 Obkladek lapuhovih listov je neprecenljiva pomo č za prisad. Če nastane kje na telesu bolečina. Rastline. V hlevih. bi pomagal hitro koš jaščeričinih korenin . česnovka. Liste zmečkaj in naveži. Posušene namoči. tedaj se dene na boleče mesto kos gori omenjenih koreni n ali glavic (surove in zmečkane) in kmalu mine najhujš a bolečina . Tako pomaga tudi ravno odrezan peteršilj . HahnenfuB) je planšarje m znana po svoji vlečilni moči . čebula. Tako nas je obdal Gospod kroginkrog z Teki in je dal zelem in cvetju. pekoče rane in otoke. . korček. da izvleče bolečine. da izvlečejo bolezni. kakor pri zobobolu. ji zateče vime . če jo nosiš pr i sebi.

hoče š nočeš. kajti večina plevela ima zdravilno moč v sebi . raz prosti zatrdeli sluz.i k a (Selerantus in Triticum repens) . Ženi. da čistita izborno ledv 1. je sveto val star kovač. meči in čisti.c e in mehur in da sta po moč za vsako vodenično bolezen. katero je pomulila. da jih ima. da naj odčehne vsak dan pest navadne t r a v e. ker odpira vse notranje tvore. in to je pomagalo . A ravno slakovi so izborno sredstvo za mrzlico in ustavijo vsak notranji prisad (n. Kakor zelena preproga pokrivajo pomladi kurj a črevca (Stellaria) marsikatero njivo. To zelce varuje njivo . Zakaj je ustvaril ljubi Bog toliko plevela. jo kuha in pije. ki je majnika vs a polna belega zvezdičastega cvetja . Kaka trava je to? K l o b č e v e c i n p h. Star zdravnik je naročil možu. da naj vpraša svojo sivo mačko. Kjer ne more razbrat i gospodar. Druge njive je prerastla močno dišeč a poprova meta . vitice ovijajo zelišča in jih vlečejo k tlom . . vedno pri' rokah . njih korenine gredo doli do pekla in doraščajo vedno . da ne izhlapi vlaga iz nje. če ga deneš na rane. To vesta celo mačka in pes i n grizeta včasih travo . kaj je bolni živini. Obe travi sta plevel.26 Zeli in plevel . si je narezal a trave. jo. Ta plevel je neprecenljive vrednosti z a živino in človeka. Zat o jih je nastlal ljubi Bog človeku na pot. ki je bil bolan n a zapeki. jih ohlad i in pospeši celenje . s čim b i si pomogla . vendar sta bili 3000 let pri zdravnikih na glasu . Žena je pazila na svojo mucko. Slakovi so osovražen plevel . naj ji dá tri dni metine vod e 1 Pri nas je slak odvajalno sredstvo . grižo) . da se mor a človek vedno truditi s plevevjem? Gotovo ne iz nagajivosti. Ne moreš jih izrvati . je kuhala in pila nekaj časa in je ozdravela . ki je vedno bolehala. pr .

Pa koliko plevic je že v krtovi deželi . Župnik Kneipp naročuje preslico za vsak o gnojno rano. Osat je tudi velika nadloga poljedelca . odjé bradavice in prejé a s I o. prisad. Kačja preslica na njivi je napota in križ.27 (čaja). ki bi lahko še živele. deluje kakor gorčični obliž. Vsak živinorejec bi mora l nabrati za zimo mete . in živini se bo povrnilo hitro zdravje . kako je ozdravel 86 leten mož. torej je dobra vsem zakrknjenim grešni kom in zapečeni živini . ne dá s e iztrebiti. Kdor je dobreg a želodca. potem suhih kopriv z brinjevimi jagodami. ki je grozno trpel vsled kamna. Trave . Vsaka trava. Živina nima skoraj nobene gliste. naj si je le skuha in jo pije — očisti l a ga b o hitro in močno. Loboda (Atriplex) je siten plevel. Najhujše bruhanje krvi in k r v o t o k ustavi presličin čaj hitro. Za uživanje ni. ker je nekoliko strupena. izvleč e dosti strupene sovod i. Omelica je po zakonu prepovedan in preklican plevel. Sam sem videl. dasi pomuli . potem ko je vzel en sa m presličin sopar . skoraj hipoma . c e. Čašica omeličinega čaja ustavi k r v o t o k. dasi jo je izročila jezna plevic a že tisočkrat zlomku . ko bi si bile nasušile in kuhale nadležni plevel . čiraje in osji pik . Zlatica je nadležna kakor sedem beračev vkup . Zmečkaj g a in devaj na rane. Župnik Kneipp je ne more dovolj priporočati ženam . izganja gliste in žene na vodo . jetra in mehur. če pa deneš zmečkano zlatico na kožo. a kljub vsem postavam še vedno tu. je zdravilo z a ledvice. kjer se je zarastla. je živini za krmo. uredi vse nedostatke v krvi i n odpravi belo perilo . za kamne v mehurju presličin sopar .

l . arnika in praprot . Priprava kopeli in poliv kakor št. otročnice. Če bi jo poznal i ljudje. ki stočejo vs e leto. Za lišaje in i z p a h k e kopeli krvomočnice . Kopel traja po l ure in je topla — po nji je neobhodno potreben mrze l poliv . pole g teh pa nebroj drugih rastlin. Za pešanje moči.28 nebroj z blatom poškropljenih trav . Vse to se kuha 3 ure . p a ne kupujejo moje zeliščne knjižice. koprive . 3. dasi leži na vlažni travi. Ravno zato. Ljudje. ki so prestale težak porod — vsi ti naj si kuhajo vsak dan pirike in jo pijejo s sladkor jem. Treba jih je o d 7—30. Ta pijača je tudi posebno dobra . Količina kopeli se meri po bolezni . Marsikatera bolezen se ne more odpraviti z uživa njem zdravil. zato naj bi uživala povsod čast. ljudje. l . . senen drob. Živina nima trganja . ki so bledi in utrujeni. ki se stavijo v vodo z a kopanje . Kopeli. Za zastarelo trganje. ki so prestali hudo bolezen in so še poln i nezdravih sokov. tako tudi za slabotn e starce in okrevajoče so najboljše kopeli hlojevine : Zelenega borovega igličja naberi in kuhaj (najboljše so igl e rušja ali [pritlehne planinske] bore) . naj pijo tedaj preprost i in revni to okusno pijačo in naj se pozdravijo ž njo . Rimljani so že poznali moč brinjevih in resinih kopeli. Slabotne osebe naj vzamejo po prvi ali drugi taki kopeli kopel hlojevine . Posebno deluje pirika na ledvice. Župnik Kneipp j e uporabljal za kopeli zeli. ker pospešuje trav a delovanje ledvic in je izvor vseh udnih bolezni v ledvicah . točili bi jo v prvih hotelih knežjim gostom. pač pa se umakne kopelim . 2. a nikdar ne več kakor tri na teden . protin in bole čine v kolkih so brinjevina. ki so bile primerne bolezni. pelina ali rdeče rese .

kolikor mogoče. čez stol razgrni volneno plahto . pišejo tudi vsem mazačem od Londona do Pariza. zeleneg a brinjevja. 6. Postavi dva stola drug na drugega tako. 5. krčne žile . na prsih in v želodcu jim leži kakor kamen. kopeli hribje rese .. Taki ljudje letajo vedno za zdravniki in so teh velika podpora. vnetja. zaprti so kakor peklensk a vrata. 2 . Ko so zgorele jagode in je plahta poln a dima. ki nastopi včasi h in nagloma . pokrij ga še z drugo. so žive cvileče orgle. polno hudih sanj .29 4. Tačas naj gr e bolni v posteljo. Za voden i č n e bolezni kopeli preslice . kopeli praprotine korenine . je njih spanje nemirno. Suha brinjeva kopel. Spati ne morejo. v glav i jim razbijata bolečina in vročina . gnojenje . napolnjeno z žrjavico . a so ven dar vedno bolehavi in podvrženi slabostim. Za krče v mečih in nogah. Jed jim ne gre . d a moli drugi stol noge navzgor. Na žrjavico deni 3 pesti brinjevih jagod. ki ne polegajo po postelji. kopeli morajo vreti več ur . da s e bo potil. in če spijo. (3—5 dni zadostuje za ozdravljenje. zavij bolnega hitro vanjo. Je najboljša pomoč za trganje. ki imajo 365 registrov in včasih še spremstv o orkestra. Št. O b koncu vsake kopeli dobi bolnik mrzel poliv .) Zdravi se pomladi . ali še bolje. vsa k dan . To ponovi. V ta stol postavi lopatic o polno žrjavice ali železo (likalo). 3. in 6. Mnogo je takih. . najboljša klobasa jim ne diši. Za bolezni v trebuhu. tokove.. so negotov e hoje kakor voditelji pobite stranke po volitvi. včasih je dovol j samo prva kopel . Sicer mora biti kopel topla in sme trajati 20—30 minut . če je potreba.

pritisk v glavi in napetost života bodeta izginili. Drugim zopet . topola. potem malo odganjkov smreke. lesnike . Ta čaj čisti in izčisti ves život in je popravil in ozdravil že ljudi. ki odhajajo navadno z blatom in z vetrovi. Tam naj nareže odganjkov vseh vrs t trnov : belega trna. Jed bo dišala. bukve. ki ne hodij o redno vsak dan na stran. d a jo pije pomalem . Se osladi po volji . Zdravi se s smokvami. kuhaj. Zapečeni ali zaprti so vsi oni. in če si se tudi ozdravil navidezno. bo cvetela in sijala kakor da bi bila srečna nevesta . ne deluje nobeno zdravilo.do 7krat) . Da bo deloval čaj. ali ki hodijo sicer. črešnje. na prsi in spodnji život .30 Če imajo taki ljudje resno voljo. ki so bili popolnoma na koncu . babčevja . kosmulje in sadnih dreves . grobar bo del svojo motiko v kot. sirotkasta barv a kože se bo umaknila rdečici. da jim je tesno pri srcu . dokler vr e in dajaj bolehni osebi po liter ali dva te vode na dan. mecesna. šipečja . Nekaterim se vležejo v želodec. malin. Prej tako bleda in klamajoča Urška bo zopet mogočno vladala v kuhinji nad lonci in kozicami. Te zmesi deva] pest na liter vode. g a mora uživati bolehni 8—14 dni . kopin. kakor je konstatiral župnik Kneipp po tridesetletni izkušnji . Vzrok 50 odstotkov vseh bolezni je zapeka. gredo takim zaprtim ljudem v glavo. imajo pa pr i tem bolečine in trdo blato . Gazi ali duhovi. bolezni v očeh in drugo. povzročaj o glavobol. da bi ozdraveli. kakor je treba. črnega trna. da so napeti. Taki ljudje tožij o vedno. jasenice in nekaj odganjkov grozdičja. bolezen se povrne kmalu . na j se zdravijo spomladi 8—14 dni na sledeči način : Jaka ali Janez naj vzame koš in nož in naj gre v bližnje grmovje . in če b o dokončala zdravljenje s kopanjem v hlojevini (5. hrasta. Če se ne odpravi zapeka.

Zreli želod suši na solncu. delujeta zopet redno in točno . naj se ogiblje kakor kuge č o kolade in kakava. da jih pokrije. Glej hrast . čaj k o p i n i n i h listov. . posuši ga do kraja na peči in semli na kavinem mlinčk u prav kakor zrnato kavo . Pristavi želodovo kavo z vodo na ogenj. da ga trie . čaj listja mladih trt. očiščena ne snage. Pomoč za grižo. želodova kava .) Čaj drevesnega mahu. čaj zelenike (pušpana). Ta kava je napram pusti ječmenovi zelo okusna . čaj 1 e s k i n e g a listja . Najboljše. da se zdravi zapečeni mesec ali dva s smokvami. Otrokom razsekljaj smokve na drobno . najmanj škodljivo sredstvo za redno odvajanje je. da jo smeš dati brez skrbi otrokom . opusti z a nekaj dni uživanje. in ta k človek toži. sesekljaj ga. umij jih v mlačni vodi. 1 Več v »Zel in plevel«. deni jih v kupico in vlij nanj e toliko mrzle vode. Če bi dobil po smokvah prehudo letanje. Te smokve použij zjutra j na tešče in izpij tudi vodo . dokle r mu ne odpadejo kapice. to zrnje postrž e sluz iz želodca in črev.31 se zapro gazi v podobi seči v hrbet. (Za človeka in živino . če ni še prav suh . Kdor biva zapečen. Kako se naredi to ? Vzemi vsak večer 8—10 navadnih suhih smokev al i fig.1 Župnik Kneipp priporoča želodovo kavo kot naj boljšo in najbolj redilno . močna in tako zdrava. Smokve so polne drobnega zrnja. roke in noge. želodec in čreva.

32 Pomaga tudi. Teloh je najboljša in najcenejša pomoč za kurja očesa : Deni pest svežega telohovega listja v obuvalo in hodi v tem ves dan . Ne ustraši se tega. Kmalu se raz leze otok. da te je zapustilo kurje ok o na nepovrat . Najboljša pomoč pa je krvomočnica (ali srčna moč . zvečer boš videl. Wollgras) . Otok vsled bolečine Ne da bi te kaj uščipnilo ali ugriznilo. Kuha se korenina na vinu in pije gorka . n e smeš uporabljati teloha . Drugi stavijo po koscu te korenin e na kurje oko . Kuhaj na vodi ali na vinu . termentilja. ker bi imel vsak rad drobne. včasih do preko kolena . Drugim zateče naročje .' Druga pomoč je po mlakah rastoča trava. če ješ surovo listje kopine. Ruhrkraut) sta tudi dobra pomoč. Če imaš notne. . Glej griža. (Eriphorum. Zatok spremljajo bolečine in vročica . je sicer hudo. m a v č k i (munci ali cingeljčki) imenovana. Blutwurzel . če stolčeš in navežeš nanj krvave krvomočnic e (smrdljive) in piješ poleg tega čaj hribje rese ali slakovega cvetja in listja.Če pije š 1—2 čaši teh zelišč (morajo dobro prevreti). začno zatekati noge.) To sem sam izkusil v slučajih. a ni nevarno . trte ali lesk e na kruhu.. Bolj kakor na vodi deluje na vinu kuhana . Potatilla t. tanke noge .Namesto krvomočnice ti pomaga tud i domači roženkravt . ' Več v »Zel in plevel« . kjer ni pomagala več druga stvar . Za kurja očesa . Planika (Edelweif3) in njena sorodnica gri'ževnic a Gnaphalium. kar je posebno priročno na potovanju . ranjene ali ožuljene noge. Kriva teh kurjih nadlog je samo ošabnost . tretjemu obraz . ki ima na vrhu venc e srebrolasih čopičev . se bo ustavil a bolezen.

poučil jih je. kjer umira že nekaj desetleti j sem polovica dojenčkov v prvem letu svojega življenja . 3 . zel . jim je priporočal. da izpolnjujejo svoje dolžnosti. Uživati ne smeš teloha nikdar. mu je odgovoril: Zakaj ne bi govorili vi sami o tem? Se je mar ukvarjal na š Gospod samo z duševnimi posli? Kaj ni ozdravljal tudi telesne bolezni? Poleg tega imate vi kot dušni pastir več vpliva na svoje ljudi kakor jaz — meni bi rekli takoj : On govori samo za svoj žep . Oni župnik je imel navadni pomislek : Se h spodob i duhovniku. ampak čisto druga okoliščina . Poznam župnika. Je nekaj občin v Švici. da govori o zdravju in telesnih slabostih ? prosil je prijatelja zdravnika. kako naj ravnajo z bolnimi otroki in doživel je v svojo tolažbo. a zdravnik. Tega ni krivo ozračje. da bi predaval in pouči l ljudi o tem . jih je poučil. da se j e zmanjšala umrljivost od 50% na 8% in je ostala že neka j let na tej stopnji . ki je poizvedoval po vzroku te bolezn i in ga je tudi kmalu našel : Otroci so pogrešali namre č mleka. da dajejo otrokom naravno hrano. kak a hrana sodi ta čas in drugi čas. Zdrav. katerega jim je določil Bog v prvo hrano . Na to zdravnikovo izjavo je opominjal tisti župnik matere njihove dolžnosti. kako naj ne varčujejo z Več o tem v »Zel in plevel« . povzročene o d trganja . Na Ruskem si pomagajo na kmetih na enak način za udnico in otoke. kako naj se ravnajo v bolezni. Župnik je zbiral pogostoma matere. dušeslovec. če bi se odpravila ta okoliščina. bo nehala namah umrljivost . ker je zelo strupen. ki s e obotavljajo (se ne vzgnoje) .' Otročje bolezni . 33 Planšarji devajo zmečkani teloh živini na bule.

iglevje krepi. P o rojstvu : Postava je dana od narave. ki se vdajajo tačas jez i ali preveliki žalosti. kopel pa mora dobro prevreti . da je dan danes že mnogo mater. Otroci. napačne sramežljivosti ali prazne napuhnjenosti. ki se prevrže v vročico. šenj. prenesejo te lastnosti na svoje otroke . č e koplješ otroka vsak dan 174 ure v senenem drobu in Moje-vini .34 zrakom. kakor pijači ali drugemu. ki plešejo . p a store to samo 8 do 14 dni. Otročje bolezni : a) Sprišči. otroka z lastnim mlekom .) Vsaka teh treh izje gotovo lišaj. Calluna v . rdeči petehi izginejo. Hai.dekraut ) ali rdečo reso (Erica. 2. Starši. Toda je mnogo več mater. kar je poglavitnega . ki nočejo izpolnjevati te svoje svete dolžnosti vsled lenobe. le koplji otroka pridno v njih . ki pogrešajo materinega mleka. škrla t i n k a začnejo navadno z mrzlico. in če se že lotijo tega. potem pridejo na vrsto različn a umetna hraniva. robad. srboriti i . in najdivjejši narodi se klanjajo tej postavi . Pred rojstvom : Mnogo otrok se pokvari ž e v materinem telesu . Žal. d a hrani mati. 3. zato je treba mešati ... b) Pereči ogenj. dr. ki so vdani strastem. Matere. Za debelejše i z p a h k e kuhaj krvomočnic o (zeleno ali suho). Dokler kuha otroka vročina. bodisi suh ali mokroten. ki pa ne nadomeščajo nikdar materineg a mleka. istje (proso). n e da bi dočakali prve obletnice svojega rojstva . kakor ne nadomešča mačeha nikdar prave matere . kolikor časa mogoče. starši. Tem ne očitam . dobijo navadno različne črevesne katare in božjasti in umirajo. moraš opustiti vsako . Senen drob sam na sebi slabi. kadar so v blagoslovljenem stanu. vresje (ali vresek. l . ki delajo pretežko in preveč — škodujejo s tem otroku . V tem zmislu hočem povedati nakratko. z lučjo in z vodo . ki so preobčutljivi. ki ne morejo izpolnjevati te po stave radi prirojene slabosti ali vsled bolezni .

f) Angleška bolezen. (Prtija . kadar razgrajajo otročje bolezni. ki sme trajati četr t ure . : 3* . Tudi kopeli vrbinega luba ali planinskega dresna pomagajo .) Če je otro k droban in slaboten. to bo izvleklo bolne snovi in otrok b o po bolezni zdravejši nego poprej . kot bolezen sama na sebi . da ne užije malež ničesar drugega uro pred čajem in uro za njim . ki varuje otroke. ki zelene tudi pozimi in se dobe vedn o ob gozdih . d a ima angleško bolezen . Koplji ga dvakrat na dan v senenem drobu in v hlojevini in kmal u bo ozdravljen. oslovski kašelj in dr . Dokler ima otrok vročino. najhitreje deluje srčna moč .najvišjih skalah . Večina otrok ima gliste . Kuhaj pest bršljinovega listja in korenine na vinu. kajti pretežka odeja pomnoži vročino in umori več otrok . Zoper glistno nadlogo nam j e dal Bog vse vrste praproti . ne d a bi ga osladil (če ga spraviš tako v otroka) in pazi. pravijo ljudje. če ne more izhoditi. Kopati moraš otroka skozi . e) Griža se ustavi mahoma. osladi in dajaj otroku vsako drugo uro žličko vina . 4--8 tednov vsak dan . Ko je minila vročina. Dajaj otroku večkrat na dan po žlici čaja vijoličnega cveta in peresc . Uživati dajaj otroku večkrat na dan žlico tropotčeve mezge . ki se plazi po . j. g a moraš umivati vsako uro po vsem telesu z mrzlo vodo . posebno iglice rušja. če kuhaš otroku ča j kopininih listov. d) G l i s t e . c) Oslovski kaše]. pa ga koplji osem dni v senene m drobu in hlojevini . Še hitreje ustavi grižo planika (4—5 cvetk prevri na čašici vode). Sredstvo. g) Sredstvo. ki pomaga v 90% takih slučajev.35 gorko kopanje in ga ne smeš pokrivati z debelimi odejami. oskrumbe. Tega kuhaj po 3 ure in koplji otroka v topli kopeli. To je bolje kakor uživanje ribjega olja in vseh mogoči h dragih izvlečkov. Kuhaj praprotino listje i n dajaj otroku 3—5 večerov zaporedoma tega čaja. Glistav otrok vrta rad s prstom po nosu. je igličje (hlojevina) smrek in borov.

lisjakom) . prst sem si priprl!« — Daj otroku olja.Kdo ni tožil tako? Temu se odpomore hitro : Prevri na mleku janež a ali kumine in daj otroku gorkega — vetrovi si bodo po iskali prave poti in ščipanje bo minilo . o) Otrok se je zastrupil z rastlinam i (na primer s telohom. (Glej : »Naša zdravila«) . Navadno čut i otrok tudi hude bolečine v (nesnih in zobeh . vrezal sem se!« — Izperi rano s čisto vodo in naveži zmečkanega tropotca . in tem otrokom je navezala mati vselej česna . všij v vrečic o par strokov česna. čebule ali česnovke in naveži to otrokom za vrat . m) »Mati. popelni. da se bliža otroška bolezen. ki šteje 16 otrok. k) »čebela me je pičila!« — Zmečkaj sleza in naveži . ampak učinek naravne moči teh jedkih rastlin. ko so ležali kroginkrog vsi otroc i bolni. mene ščiplje «! . pomagajo tudi . Ali naveži mokre prsti . včasih vodeni . Bo hitro dobro. pasjo črešnjo. Poznam rodbino. Pomaga tudi listje smrdljive krvomočnice. n) Z a n o h t n i c a se ozdravi hitro. Kuhaj mulinine. To ni prazna vera. h) Skule (zazobke. Listje rdeče jagode. tačas skuhaj korenine angelike. samo požirati ne smeš slin . l) »Mati. Mundfeil) . da izpije dosti gorkega mleka . divjega janeža (žabnika) ali rogačice (Aego- . dokler ne mine najhujša bolečina . če koplješ rok o večkrat na dan v senenem drobu in navežeš na prst mazila . kateri h ni obolel nikdar nikdo. d a drži v njem prst. Pomoč : Zveč i in drži v ustih svež vrtničin cvet . Sil i otroka. bolečina bo prenehala takoj . Pote m mu naveži beljaka . V ustih se nared e mehurčki. ki so včasih gnojni. kopinine ali borovničine odganjke ali liste in izpiraj si usta. j) »Nekaj mi tiči v grlu!« — Vtakni otrok u prst v vrat pa bo vrgel iz sebe. torej je dovolj preprostih in cenili sredstev . kar ga teži in tišči .36 Kadar slišiš. i) »Mati.

Zmešaj enoliko /romancvet a in sv. bi morali ljudje imeti ta kame n vedno doma . a ni v bližini n e zdravnika ne lekarne. Za to bolezen moraš poiskati takoj pomoči. V krajih. Da j otroku hitro par žlic laškega olja. če m u hropi pri dihanju nenavadno močno in hripavo v grlu . ki gotovo pomaga . Je gotova in nagla pomoč . Notranje : Daj bolniku kupico pravega gorkeg a lecjanovega žganja . kjer razsaja pogostoma davica. Dokler ne pride. Otrok moči posteljo (uscalica) . ki im a sredstvo. namočeno v jesihu. namoči jo v vročo vodo in deni na trebuh . Kolika (ujed. Tako mu boš rešil življenje . Pa to ni lenoba. Za davico in za grče v grlu kuhaj r~zsekljane korenine divjega janeža (bibernelice) na jesihu in vodi in izpira j z vodo grlo .37 podium) in prisili otroka. ki občuti grozne bolečine v drobu. Janeževe roie. sice r umrje bolnik. ovijaj vrat z v jesihu namočeno ruto . da izpije čašo čaja . Če nimaš žganja. katerega mu daj zaužiti . Pred vsem drugim pa priporočaj otroka angel u varihu. prevri na mleku tri . Zunanje : Zgani rjuho na štiri gibe. Nekdo mi piše : Za davico sem pomagal najbolj. č e sem segrel v železni žlici medu in pasje masti in dal t o otroku v drugi žlici.kkuhaj pol ure in dajaj otroku vsak o jutro uro pred—zrjfrkom čašo tega čaja . r) Davica ali k r u p a je prijela otroka. Za to boleze n je neobhodno potrebno. obvij mu vrat z ruto. Ponavljaj mese c — dva. p) Difter it is ali grče v grlu. ampak bolezen mehurjeva . in hiti k zdravniku ali v lekarno p o bljuvni kamen (Brechstein). madron) . je zapr t in meče vse iz sebe . da pokličeš zdravnika.

Ti bolezni kraljujeta celo zimo. odleže bolniku in ni več nevarnosti . Če piješ to prvi večer. tovarnah in delavnicah. Ljudje. Najboljše sredstvo. pa pij večkrat podnevi gorkega čaja. Druga pomoč za koliko. ki delajo na sveže m zraku. oni pa. premagajo hitro nahod . Kumino stolci . prede n greš zvečer v kraj. se moraš oblačiti zanjo . ki hodijo poleti bosi. kuje človek . Pri takih se drži nahod ra d in prehaja v hripavost in zasluzanost pljuč . da imaš noge tople in suhe . tropotca in trobentic. če to ne pomaga. kajt i to je glavni vzrok vseh bolezni grla . pij. Torej glej. prenesejo trikrat tolik o mraza kakor razvajeni otroci. ki pomaga v najhujši sili. ki s e dobi pri gozdarjih in planinskih lovcih . precedi in dajaj bolniku vsako uro pa r žlic toplega mleka . niso tako občutljivi z a vsako izpremembo vremena kakor ljudje. daj m u kupico olja sv. ki hodijo celo v pasjih dne- . Otroci. Slava Bagu. Nahod 'in katar. Kadar se bliža zima. glave in vratu ne smeš zavijati v debele rute in omotače. ozdravel boš skoraj gotovo do večera .38 stroke česna in 5 žlic kumine. To naj uva. veliko čašo čaja hribje rese. prevri na mleku. če si zamudil. ki delajo v sobah. posebno hudo v začetku zime . se ga ne iznebijo tako lahko. Vsak a živalica dobi od ljubega Boga toplejšo obleko ali gre v južne kraje ali se skrije v luknjah in jamah . boš zjutraj že dober . ki se umivajo redno celo poletje z mrzl o vodo. Kadar se odpr e črevo. je olje in mast mrmot (Murmeltier). ki spijo pri odprtem oknu. posebno če so slabega zdravja . Janeza. ki se boje vod e in zraka. črevesni prehlad in vnetje slepiča je kumina na mleku . Trdni in zdravi ljudje. ki je dal tudi za te bolezni rastlina m zdravilno moč : Če te napade nahod in katar.

Videl sem. poprove mete. j. da so ozdraveli od tega sušični. bohinjskega mahu. za te pišem izkušeno navodilo : Zelenega borovja ali smrečja razsekaj. grenkuljice. Je pa še dosti takih. Za pljučne bolezni. ker ima doma cvileči meh. ki so že tako opešali. da bo bolj dehtelo po sobi . kakor muha v krop. ima mož dovolj godbe vse dni življenja. Če je treba tem razrnazance m še pri 40 stopnjah toplote nogavic in jih zebe. čez 3—4 tedne). ki s o lazili samo še ob palici . sv . Vsak večer premešaj iglevje. kakšn e medvedove kože jim bo šele treba. Za notranje zdravilo priporoča m vsakemu. Pozimi s o zavite v kape in odeje kakor pokobalčeni divji lovci. . Janeza rože. blede kakor sirotka . da pij e čaj ali mezgo sledečih zeli : Tri pesti zelenega brinja. lahke kakor kurje pero in rahle kakor jesenski cvet . glavobolu in večnemu zobobolu . kajt i ne ljubi se jim uživati 4 tedne zaporedoma isti lek. ne pomag a več zdravilo. 8—1 0 košar in razstavi po bolniški sobi ali obesi pod strop . ki kašljajo in krehajo. je znano Bogu . 3 pesti tropotca. kadar bo mraza 10 stopinj! So pa tudi zatem te punčike. nočej o ne grenkega ne pustega . napolni. Število ljudi. Komaj zapuste šolo. ki hočejo ozdraveti in ki se morejo š e gibati na zraku. Takim ni več pomagati . Mnogo teh ne mara zdravja.39 vih obuti v šotne in nogavice . 3 pest i angelike . Kadar ne bo več vonja (t . ki je bolan na pljučih ali na influenci. ki dob i pri vsakem rojstvu nove sape. da morajo ležati. jetičnika. prinesi' svežega borovja . Tudi onim. že letajo okrog zdravnikov. Če pade taka punčika v zakon. za padle so bledici. ki bolehajo na pljučih. lučnika. naj bo še tako hvaljeno in priporočeno . Eno pest koprive.

povezni na vrelega lij in lovi sopar v ušesa. Prevri nekaj svežih listov božjega drevca (Ilex afini) in daj bolnemu piti . Pljučnica . na čistem . da ne gre bolezen naprej. Zmečkaj velik nastrk. Na prsi in rebra deva] mrzle obklade jesiha in vode . To pomag a tudi za bolečine v ušesu.40 Dve pesti pljučnika (Pulmoraria) . Pomaga prav rado . svežem zraku. lapuh. 4 . l. zmešaj sok z mandeljevi m oljem in kani vsak dan par kapelj v ušesa. pelina al i poprove mete in lovi sopar v ušesa . v rebrih zbada . Pomaga večinoma. kresnico . 1 2 kačnikovih peres . 2. d a se napne koš . počasi in globoko in naj razširi roke. Ponavljaj 8—10 dni . da se giblje dosti na prostem. Pol pesti kumine in janeža. Tam naj diha z odprtimi ustmi. Pomagal o bo. To naj dela po 10. Čaja ali mezge naj vzame bolnik vsako uro požirek ali žlico . Ko so pljuča polna zraka. tedaj naj pritisn e obe roki na prsi in izdihuje zrak . Gleda naj tudi. Za naglušne. slakov cvet. zato so častili prejšnje čas e nastrk zelo in so ga sadili na strehe in vodnjake. da ostanejo zdravi deli pljuč še zdravi . timijana. kopir ne. Kuhaj bob. Kuhaj grenkuljico na vinu in lovi sopar v ušesa . Glava boli močno. l Kuhaj na jesihu majorana. posebno vsakokrat pred jedjo . .d o 12krat na dan. Mezga se pripravi kakor ona za želodec in kri . bezgovih korenin in korenin divjega janeža. Za pljučno mrzlica kuhaj babčevje. najboljše pod smrečjem . Delaj to 8- 10 dni. je pomagalo ž e marsikomu .

Take vode pij par požirkov vsako jutro uro pred zajtrkom in delaj to skozi 8 dni . Uspeh je čudovit . Vse to se mora piti brez sladkorj a in dobro uro pred zajtrkom .41 Preprosto sredstvo za gliste . Ako ni takoj zdravnik tu . kako bi ustavil hitro kri . vrta rad s prstom po nosu . pelin. Gliste izganjajo tudi : angelika. Kako se ustavi hitro krvavenje ran. Iznebil se boš te nadloge . naveži navadne zelen e trave. ki se boje česna in čebule. vse vrste praproti .uis~ mračnice (Globularia ) . so bolj nagnjeni glistam . žabnik. namočena v mrzlo vodo. Pij čaj strašnice S~_ . peša in nima veselja do jedi .i. pljuč in spodnjega života . nima enakega učinka. Naj si zapomn i vsakdo preprost ali siguren način : Namoči kepo vate v vroči čisti vodi in položi na rano. se pomnože vedno bolj in jemljejo otroku najboljš e sokove . ki je glistam podvržen. Če se jim ne stopi na rep. Krvavenje nosu.. če 'mu odpraviš za čas gliste.-prvi c ve — tuda►-eri. Odrasli.ng ali silurja (D1Y-a s)2SiTur raste samo i rà— . Vata samanasebi ali vata. jaščerica. Če ni plevelke pri rokah. Navadno izgubi vse glavo. če navežeš na vrat pest zelen e plevelke . Kri se ustavi takoj. Pomoč : Razreži 2—3 čebule in jih postavi v mrzl o vodo . ne ve nikdo.Islànlha. Se ustavi mahoma. ako se zgodi nagloma nesreča in teče kri močno iz ran . Otrok . Gliste trpinčijo mnogo otrok . Krvavenje želodca. . se mu zarede zopet nove . Otrok bledi. tudi če j e ranjena žila . mora zelo vreti.

Za hlipavico. Odcedi vodo. plevelke . Ko se je ohladilo. drob trpi od nepredelanih snovi. Janeza rože in 2 pesti žarnih kopriv . d a ti odpomore . kako si opomorejo po tem zdravil u bolni in opešani ljudje . ki pridejo take v kri . Pest rmana in pest mete . Kdor prodaja neprenehoma sirotko. Pride večkrat od želodca . nalij v posode in zaveži. janeža ali koromača Za dolgotrajno grižo pij dlje časa čaj mulininega ali kopininega lista. Na te bolezni vplivajo pravšne zeli mnogo bolj o d tovarniških izdelkov . Za t v o r e v črevih in v želodcu kuhaj žarno koprivo . zadnji četr t ure vrzi v kotel koprive . lišaje ali ogrce. hrib je rese. Za zgago ali gorečico je najboljša tavžentroža . Taki ljudje bivajo zapečeni. Glavobol. napetost in zabasanos t vzemi na jedi malo kumine. Sirup za vse bolezni želodca in krvi : 3 pesti zelenega brinja . Tega uživaj vsako jutro in vsak veče r po čaši . pij skozi štiri tedne precej njenega čaja in videl boš. da vre celo uro.42 Za bolezni Želodca in krvi. kumine. deni vanjo dosti sladkorja pusti. 2 pesti sv. Razen mrtvih kopriv kuhaj vse tri ure . Vetrovi si ne najdejo . jaščerice . 5 pesti tropotca . borovnic. rmana. naj pije tropotec z brinjem . pest mrtvih kopriv . po jedi se jim peha iz želodca . Neverjetno je. sleza. ne morejo opravljati jetra in ledvice svojega dela. 1/2 pesti tavžentrože. Želodec in kri sta zvezana kako r oko z očesom . Kjer ne deluje želodec.

kjer ni psov in glasovirjev. Ozebld in razpokana koža.). namočene v tej vodi . še bolj deluj e na vinu kuhano bršljanovo listje. Tu je na mestu uživanje smokev . vun iz pisarne in mesta na kmete. žolčne kamne . splošno pa je to znak : »Čas je. In to pri ljudeh. zob .Tega jemlji žlico p o vsakem brištu (kosilo. Taki naj si kopljejo noge v topli praprotini kopeli . Jim bo gotovo pomagalo . Bolečine v glavi so tudi krčne . k i so imeli prej krče v nogah it v mečih. če kuhaš omelico in koplje š ozebke v nji ali devaš nanje rute. oteklin v glavi. kar jih boleva glava . a nimajo teh krče v več. Se pozdravijo hitro.. vun iz ropota i n spletkarenja. večerja) . Več ne. tako dolgo da privabiš spanec . Prav tiha zračna zdravilišča. in giblji se po ves dan na prostem. Včasih pomaga za ta glavobol jetični k (Veronica off . ki se učijo preveč : učenjaki. Kuhaj koprivino zel in korenino na mleku in pij . k i bivajo po cele mesece v večnem nemiru in ropotanju i n nimajo spanja .) Glavobol prihaja tudi vsled nahoda. . železniški uradniki. Za te slučaje pij čaj za profesorje .43 v zadelanih črevih poti in silijo v glavo . neozdravljenega šena . da pelje š kozo na trg. katarja. (Glej : Zdravljenje s smokvami . To izžene žolčne kamne in žene tudi na vodo . pač pa dosti smre k in šumljajočih potokov. ki delajo iz navade pozn o v noč. « Proč od vsakega duševnega dela. ker bi škodoval o želodcu. tak o visoko kakor ti je mogoče. to je še edina pomoč. Živčni glavobol dobe ljudje.

da je srce pokvarjeno. Pri popadih ah napadih deni takoj na srce mrzle obkladke jesiha in vode . ki se ne dajo odložiti. Zdravnik ve najbolje kako in kaj . Božje ali božji žlak. Župnik Kneipp je vedel iz izkušnje. skrbi in nevolje . izogiblji se opojn e pijače kakor strupa in izmivaj si levo stran okrog src a vsak dan dvakrat z jesihom in vodo . da so bolni na srcu . ne pleši. ta ima čudovito planinsko zel zate . da je 90 odstotkov ljudi. ne leti. . tedaj stopi k tvojemu župniku . te napad a omotica in omedlevica. Če ni tega ne onega. j e bolečina krčna — četudi si zaprt — tedaj je treba noge kopati v praprotini korenini. Zel. Je pa tvoje srce bolno vsled žalosti. (Glej : Zdravljenje s smokvami. potem le veruj. Pri večnem mesarenju naših dni je taka bolezen strašno običajna . je bil že kdo v tvoji rodbini zade t od božjega — tedaj je nevarno. da jih boli srce . zdaj pa je treba živeti neka j časa prav polagoma in nalahko . katere je napotil ta ali oni. Te bolečine in tesnoba izvirajo pogostoma iz zapeke .44 Bolezni srca. popolnoma zdravih. ubogaj ga in živi zmerno in mirno . Tu pomagajo smokve . Prijatelj. je naprstek (Digitalis). Spi malo dlje nego sicer . Si kratek in širok kakor čeber. dasi tožijo. ne kvartaj. si v parobrodne m društvu in stočeš in pihaš kakor vojna ladja. ki pomaga za srčne bolezni. si tekel za stavo z brzovlakom. si se preplesal ali si drl s planin e kakor da te podi deset kozakov. pokliči ga. ki se sme uživati samo z velik o previdnostjo . ne skači. da zadene tudi tebe.) Če si bil podvržen krčem v mečih in v nogah. a si skočil na vlak. si rdeč v obrazu kakor gora Devica ob solnčnem zahodu. imenuje se frumentum electorum.

2. a ne isti predpoldan. Kuhati se mora tri ure . v ramni kosti in v sklepih te drži. Ne pomaga ne mazilo n e mravljinčji ne brinjev cvet . v kolenih ali v stegnih te vrt a in zavija. ne moreš dvigniti roke. j e najbolje . a pokvarilo ti je želodec . tedaj jemlji prv i dan kopel za celo telo. Ako moreš iz kopeli koj v posteljo. Če pa ni prišl o trganje nenadoma. in ozdravel boš . tačas te bo zdravil s salycilom . 2 kg praprotine korenine in 3 pesti zelene brinjevine . pa koplji š e isti dan.) 4. silu r in kapucinska kreša . sicer se t i podvoji bolečina . Preden zaspiš. (Glej. V vrsto petoprstnikov spadajo : hribja resa. To zdravilo pa poznaš že : Ozdravilo te je pre d dvemi leti revmatizma. blaženi koren. 3. najbolje pa je. pij vsak mesec po 3—4 dni 1 -2 čaši čaja petoprstnikovega . drži ga v vodi pol ure in mencaj in teri . Ako ne moreš ali nočeš v posteljo. Nakrat ti ustavi noge. Bi seli rad skoraj rešil neprijetnega gosta. če. pij lapuhov.45 Da preprečiš to. V kopeli teri in mes i bolne ude navzdol Ne opusti mrzlega poliva. bezgov ali kresniči n čaj. jagodnjek. Tako delaj 5—6 dni. Revmatizem v sklepih in mišicah . drugi dan suho brinjevo kopel in . Zdravnik pravi.: Suha kopelj. strašnica. kuha š na vinu kresnico . da mora š ostati tri do štiri tedne v postelji. gloje in zbada . bolni ud v zeliščni kopeli . Koplji se vsak dan pol ure v gorki kopeli in vzemi ob koncu kopeli mrzel poliv . ki je podkajena z brinjem . privajena boleze n in si tudi ti že 60 let ali še več na svetu. recimo v 5—6 dneh — tedaj ravnaj tako : l . temveč je že stara. V postelji se zavij v volneno odejo. Dobro je tudi kuhano vino . Za kopeli kuhaj : 5 pesti senenega droba.

Se pozdravi. Po okoliščina h in razmerah ozdraviš tako čez 3—6 tednov . ali kuhati mora š vsak dan sproti . ilike in preslice . lakote in planinskeg a dresna. 4 pesti blaženega korena (Geum urbanum) . odcedi in utiraj s tem. ki se ravnajo po Francozinjah . Te sestave pij vsak dan po tri čaše. če piješ štiri do osem tednov sledeč o sestavo : 4 pesti belih ali rumenih mrtvih kopriv . tore j ne bo pomagala mrzla voda. Lahko vzameš tudi kresnice. Capsella Izb . Včasih spremlja to sušenje bolečina . 2 pesti hribje rese . lahko bi pač škodovala . ko je stalo 10—14 dni. . Roka ali noga postaja krajša in tanja . kresnice. piti g a je treba par mesecev . Ta čaj ustavi tudi mesečne krče in preobilno perilo . Videl sem sedemdesetletne. Žene. Kdor ne odpravi belega perila. Nastavi si torej ii žganju pest hribje rese in pest plevelk e (gladovnik. naj uživa še toliko zdravil . zaveži posodo in postavi na solnce ali na toplo . Če so pa bolečine tu. je v dotičnem udu trganje.). s e ne ozdravi. Belo perilo.46 pij vsako uro požirek čaja bezgovega listja. od trganja sključene ljudi. Če ni bolečine. pr Noga ali roka se suši. če ga polivaš skozi 4—6 tednov pridno z mrzl o vodo in ga drgneš nato ali mesiš od zgoraj navzdol . Za belo perilo pomaga tudi čaj bele detelje . 2 pesti jagodnjeka (Potentilla auserina) . ki imajo dosti otrok. ki so s e ozdravili s takim kopanjem v naši ljudski kopeli . dobivajo to grozno bolezen bolj poredkom a kakor žene. se bo pozdravi l dotični ud. gladeža (Ononis) in lakote (Galium verum) .

tedaj 'ne pomaga več noben a maža. nižavska i n planinska . ljubi Bog je ustvaril mnogo zelišč za to . Proč s takim zobom. čim. se bodo zope t okrepile . Leki za zobobol. Noge opešajo po bolezni ali vsled starosti . namaži na platno in deni v zatilnik . Nasvet : Vseh teh zelišč (ali samo ene) vzemi p o pesti. 6. Kuhaj kresnico in si izpiraj usta . preden greš spat . Ako te zabole zobje. ali ne požiraj vode . tedaj je še pomoči . Pomaga takoj . 2. 5. preje tem bolje . Kuhaj b a l d r i j a n o v o korenino in grgraj . Vsaka vrsta t r o p o t c a prežene bolečine. Če pa je zob votel ali prehlajen in prihaja bolečina od trganja ali če so prizadete dlesni.47 Noge pešajo. Za vnetje slepiča. vlij žlico žganja v pet žlic vode in izpiraj si s tem usta . potem odced i in spravi . če jo kuhaš in držiš v ustih . l. Hrena izriblji. 3. . Kuhaj vrbin tub in jemlji večkrat kopeli za noge . Če se gnoji pod zobom. če jih kuhaš in drži š čaj v ustih. Vse vrste mete pomagajo. 7. 8. Pij čaj kopinininega listja . Tako tudi obe vrsti h r i b j e res e. 4. Kuhaj preslico in pij . Tako tudi vse vrste p e t o p r s t n i k a . N a s t r k zveči in drži v ustih . Nočno potenje. Nočno potenje oslabi človeka . stolci in postavi za 10 dni na sobice .

4.48 Da se varuješ z ob -o bola. kjer ni bilo druge pomoči . torej hribjo reso in p r e s l i c o . tem boljša je korenina . Kuhaj te zeli. kuhano na vinu. oskrumbe in izpahke . naberi pepel in postavi ga v dobrem vinu na solnce ali na topl o za 8--1Q dni. Vodenica. Dobro je tudi. Kihaj b r e z i n o listje na vinu in pij zjutraj in zve čer. ki ženejo vodo na seč. Kuhaj Kordo benedikto in umivaj ali koplji rano v vodi. Drugim pomaga drugo : Sežgi b r i n j e v i n e. potem precedi vino in dajaj bolniku vsak o uro požirek vina . je listje lapuha. z vodo izpira j oskrumbe. Vse vrste krvomočnic . namočene v vodi. Če nima bolnik mrzlice. si umivaj vsako jutro obraz z mrzlo vodo. toda posamezno . Vse vrste pelina . Je ozdravljiva v začetku bolezni. Cvetje kresnice. Izvrstna pomoč je tudi čaj g l a d e ž e v e korenin e in mišjih ušes. Rak . Vinska rutica . 2. dajaj mu tudi čaj ali prah lapuhove korenine . a ne obriši se takoj (čez pe t minut). Čim večje . grinte. Metlika . Za lišaje. . 5. Dajaj bolniku zelišča. Resa (Erica) . delaj obkladke ali jemlji kopeli . da staviš kar naprej na raka rute . Je že pomagalo. je tudi dobro .

Če ni drugače. Drugi dan tožijo o vsakovrstni h bolečinah . ki hoče pokazat i dandanes. zel. kleti in klavnice s cementnim tlakom. trganje in druge take prijetnosti s o nasledki cemetnega tlaka . nego da proglasi. pije kavo trikrat tako črno kot doslej i n si naroči še sedem novih glasil najnovejše mode. ki hoče zadobiti zaupanje izobražene dame. si p a preskrbi lesene podplate . samega veselja stisne modrc z a 20 centimetrov tesneje. da je oblizan ali polizan. 4 .mora delati na cementnem tlaku. ki ga umivajo 'in kleč e na njem. Ženske. Na cementnem tlaku obolé tudi mačke. dobé večkra t hude bolečine. Bolečine v grlu. kolcanje. ni treba drugega. vir bolezni . da j e nervozna . ki hodijo po njem. Zdravstvene komisije na j pazijo na to. Zdaj je šega tlakati hodnike. Od oktobra do majnika naj s e tak tlak samo briše — sicer naj zahteva vsakdo že napre j denar za zdravnika in bolečine. Saj b o smela zdaj sedeti na najvišjem poreklu v velikem društv u Zdrav. v kolkih. naj si pod loži vedno desko ali plutov linolej . krči v grlu. Ta pa je onim. Nervoznost. kuhinje. V marsikateri cerkvi stoje zakasneli verniki ves čas na cementnem tlaku hodnika ali veže. ne da imele desko pod seboj. včasi h celo v mokrem obutalu. Samega veselja se ji zde potem najgrenkejš e kroglice kot sam med. 49 Varujte se cementnega tlaka . Človek. po čeljustih in skrenjah . Kdor . prešiči in psi . samega veselja bere zvečer še uro dlje romane. Kdor premore. Je bolezen našega časa . zdravniku. naj si preskrbi takoj lesena tla al i debeli plutov linolej . stresa povsod svoj o nervoznost . v glavi.

ki hočejo napraviti iz ljudsk e šole univerzo in podajati otrokom poleg novih vesti o Japoncih tudi vso staro egiptovsko kramo na francoski polivki . v postelji jih pokrivajo z debelo odejo in zapirajo skrbno okna. Tudi šola goji nervoznost. katerim je obesil zdravni k za vrat napis. starši so izumeli. kako r je to dokazal blagopokojni župnik Kneipp .50 kokodakelj in bo gledala samozavestno na kokoške n a nižjih gredah — kajti nervoznost je društvu kokodakel j toliko kakor zvonec kravam ali kozam . Drugi so po stali vsled pelina. Da bi ne izostal učinek. kar velevajo . Toda je mnoštvo poštenih ljudi. ki je muka učiteljem in otrokom .gnezda . Da. Kje vzgajajo nervoznost ? Večinoma že doma . kasirja ali glavarj a osjega. Janezek dobi za zajutrek ž e polovico črne kave. tako tudi petletna Lizika. je uveden marsikje štiri urni predpoldnemi pouk. ostajaj o otroci do devete. kar pa nikakor niso. In to vsa k dan . Vedno in povsod slišimo pritožbe. ki je revež inšpiciran in kontroliran. da so nervozni. da bi moral i poučevati najvišji mandarini tako deset let v ljudski šol i in poleg tega tudi vedeti in znati vse tisto. Krivda pa ni učiteljeva . da ne b i izhlapel gosposki duh . desete ure na nogah. Da dosežejo to hitreje. ki hočejo biti nervozni . ali odložiti noče nikdo. radi — poslušajte vendar ljudje božji — radi pomanjkanja rekrutov! . katerega jim je natočilo življenje. drug i zopet radi pomanjkanja spanja in počitka. Zato ne pišem za tiste. preganjan in šikaniran od svojih predstojnikov. ker so nastavljeni v nemirni službi kontrolorja. Meni se smilijo otroci in učitelji in želel bi. kako naj pogospodijo svoj e otroke z nervoznostjo . da morajo znati in vedeti otroci . da je šola preobložena z učenjem.

kakor če bi primerjal krotkega domačega zajca pruskemu huzarju .51 Vse muke ljudske šole so pa v primeri z nervozni m lovenjem in priganjanjem v višjih šolah. ki so navedeni v kazenski knjig i združenih kantonov. Gorje pa gojencu. ker ne gre pre d polnočjo v kraj . dokler se ji ne razgreje glava in ne mor e zaspati . da postane vse nervozno . velika masa pa se natakne na trnje in nosi vse dni spomi n študiranja : Naočnike. lajanje. ker je pripravljanje preve č sitno . Veliki talenti skočijo preko meje. so sama čednost napram taki besedi . se navadi na alkohol in na črn o kavo — kajti čemu je študiral in postal gospod. osem let in postane nervozen . pijem pa lahko svojo črno kavo ali kinešk i čaj — in si pokvari s tem ravno tako živce . daleč od skrbne mamice. se izpopolnjuj e lahko še sam v tem. Zapiše se v več društev in sedi in svetuj e pri sejah in zborovanjih. motorjev in avtomobilov — ves klek dvajseteg a stoletja — ki. telefoniranje. ki ne vidi pod milim nebom ničesar razen svojega predmeta. preživi dijak štiri. a poredkoma zelenjava. šest. In drsanje in praskanje in klempranje in cvilenj e godbe. ki ne opazi ničesar . bučenj e strojev. skakanje in drvenje. želodčni katar. Ko se je že naučil biti nervozen. in če je. Poleg tega hrana v zavodih! Meso in meso in vedn o meso. ki mu uide nepremišljena besed a o hrani! Vsi prestopki. pljučne bolezni . Poleg teg a čita romane. Za vsak učni predmet je na šoli izpraša n profesor. 4* . dokler ne popadajo gojenci kakor snopi . za zdravje učencev ni nobenega profesorja . če bi n e smel dražiti svojih živcev? — O n a pa si misli : Alkohola se bom ogibala. bolečine v glavi . je to kak negoden mladič. To dela prav vestno. pomorejo. lenoba se splazi pod mejo . V taki dresuri.

Ge se je razpasla nervoznost že tako. veselje pa pomore močn o k zdravju. Menili so. To se zgodi samo z večletnim pametnim življenje m po naravi in z izogibanjem vsakih izgredov . 7. blaženega korena. ob deveti h pojdi v božjem imenu v posteljo. Uživaj kolikor moreš sadja in zelenjave . Kdor more in premore. v dobro prezračeno ne zakurjeno sobo in spi pri odprtem oknu (razen meglenih dni) . 6. mu ne pomore nervozam 2. Ob osmih v kraj! je veljalo našim starim . zdaj pa smo postavili naravo na glavo in Gospoda stvarstva v nič . Ko odbije osma ura. dan za delo . Bog je ustvaril tudi nekaj zeli. sleza. da sploh n e moreš več spati. ne bi smel nikdo več delat i duševno. poljski in mestni nočni čuvaji. Pomaga tudi zeleno lešnikovo listje . Kdo r ne spada po poklicu v društvo sov. kakor spadajo lisice i n kune. posebno v gozdu i n razoglav . 4. naj deli na tihem dobrote — to privabi veselje na obraze. zelene ali suhe. ne prejemati plačilnih nalogov. 5. s e pregreši zoper naravo. pravo kavo . Gibaj se dosti v čistem zraku. ne osnovati novega društva. ne bi smel preračunavati dolgove in dividende . da greš za . hribje rese in mete . ki čistijo glavo i n krepijo srce . priklicala bode spanje. Ogiblji se popra. prežene sitne muhe in strahove . Kdor noče tega. ne vreči taroka in ne klicati duraka. žganje in sploh alkohol prepusti drugim . tedaj je edina pomoč še ta. ne odgovarjat i na napade časopisja in ne užaliti stražnika. da je dal ljubi Bog noč za počitek. soli po malem . 3. zvezde in luna.52 Kako se zdravi nervoznost . l . — Deni si v vzglavje šo p praproti. če izpremeni dan v noč in noč v dan . Junaki pred Sempahom in Martom niso bili nervozni . To so vse vrste jetičnikov.

dokler ne pridej o parlamenti v zagato. odkod naj bi ga dobivali . Kajti tudi tukaj ne more postavit i nikdo drugega temeljnega kamena. če je še tako drago. zdaj požiraj kroglice. Zato hitro! Dajte močne ga vina ali žganja. po Kristus u ublaženi in odrešeni . Meso opoldne. kar sem hotel povedati. k vsem mazačem in padarjem tostran in ono stran velike luže . meso. če ga ne more več zmagati mesar. k lekarnarjem. jej. stokaj in jokaj. kakor onega. meso in meso! Meso n a vsak način! . Glava pa je tako težka. morajo priti vsaj tri vrste mes a na mizo. masiraj . Hajd k zdravniku! Ali v vseh teh neprijetnostih vendar mora biti na mizi. mesa. ne vede. Navadna meščanska kuha zahteva tudi dve vrsti mesa. Zdaj teci k zdravnikom. čreva opešajo — zapeka al i griža se ustanovi v drobu . ampak k narav i krščanskega srednjega veka.53 dlje časa na tihe planine ali gorovja . klobasico za malico ! Meso. utiraj. strup. Ustavi se celo poletj e pri planšarju. pij in spi ž njim. spanj e tako nemirno. seveda vsaka vrsta na drugem krožniku — ali žal. piši in beri toliko ko t on. meso zvečer. meso celo za otroke! Meso. meso . a kličeš poleg tega vendar : Mesa hočem. volja tako slaba . ki je ž e postavljen v Kristusu . nazaj k naravi. Zapeka s e ne umakne . samo govedina. život tako napet. to j e siromaščina ali neolikanost . vsak dan mesa ! Če je hiša gosposka. Joj! Želodec se ustavi. Vse. koplji se. da razžene nabasane snovi . je združeno v izrek u župnika Kneippa : Nazaj k naravi ! Ne k naravi zamorcev in ljudožrcev. meso. vriskaj ž njim in ravnaj se sploh po njem . Meso. da ne pride v drugi želodec .

vse hoče le mesa . ali nosil senene koše. torej sem z mesom. na nas leti kamenje. Kdor se postavi n a glavo. ljudje so živeli dolgo in so bili lepe zdrave kože . se ne morej o postiti. ali prekopal njivo. me napenjajo in mi denejo slabo.. in kdor se vreže. močnine. ostanejo mi v želodcu. Torej štirideset dni . teda j boš plebavil tudi to. Stvarnika narave. Takrat niso poznali ljudje zapeke i n dolgega repa bolezni. da bi olajša l zapoved posta : »Ljudje se ne postijo več. Zdaj j e post samo še petek vsakega tedna. ko je držal ves krščanski sve t postne zapovedi . bo krvavel. in š e te. Bil je čas. Če boš sekal po take m kosilu drva. da kaplja iz nji h maslo ali margarina? Seveda . in vsak prestopek teh postav se kaznuje sam od sebe . V devetnajstem stoletju pa je zaklinjalo na tisoče i n na stotine župnikov in kaplanov papeža. le z mesom! « Kakšne postne jedi vam škodijo. Na te dni se ni jedlo mesa . da se zdrže ljudje razen ob nedeljah uživanja mesa .54 Do minulega stoletja je mogla obdržati katolišk a Cerkev dva postna dneva v vsakem tednu. jajca. Toda božje in cerkvene postave so utemeljene v naravi sami . za božj o voljo. od štiridesetdanskeg a posta so ostali poslednji trije dnevi velikega tedna. vse mastno. kako težko jih prenaša svet! Koliko njih se ne vzdržuj e niti v petek mesa. meso je bilo poceni. Naravna in pozitivna postava izhajata o d istega zakonodajalca. se mi dvigu jejo. tudi če s i je bil izsilil dispenz . da mu bo silila kri v glavo. Od pepelnice do Velike noči pa je zahtevala Cerkev . petek in soboto . tudi če ima v žepu dispenzni list . Zdaj mi pa tožite od vseh strani : »Ne morem prebavljati postnih jedi. sir. Tako tudi tri kvaterne dni . če ni tvoj želodec že oslabljen po . olajšaj postno zapoved! « Pod takim pritiskom je bila dana dispenza . ki se vleče za njo . mora -vedeti. bratci stokači ? Kajne.

krči v želodcu. L Ovsen močni k. šega v kakor kozar. hrana naših dedov . 3. Tako se odpravi zapeka in vs e težave. tega ne maram! Zakaj ne? Mi ne diši . In krompir v oblicih. »Pridite otroci. napetost in rana smrt? Ti' . ta pesnik pa ni sanjač. mu daje moč in zdravje . juha. dišijo bobki in ploščke . jabolčni in hruškini krhlji. — dišijo pa bolečine v glavi.55 večnem uživanju mesa . jejte ovseni sok.. ko se je živelo p o naravi. v kozici. cvebe so prebavljiva in tečna postna jed . rastite in se krepite. češplje. katere hrani. Otroci. ki opèva luno. pač izjema naj bo mesna hrana. Modernih pesnikov. smokve.« poje pesnik . ki ji slede. peteršilja in drobnjaka . To je bil a juha naših dedov. Ovština! Močnik ovsen! Ne. Navadil se boš nanj in priljubil se ti bo bol j kot vsaka slaščica in ženitovanjska jed . moraš pač opustiti težke postne jedi . tri krožnike take juhe zadostuje najmočnejšem u moškemu za kosilo. kako r je bila našim očetom . ti diši zdravniški račun? Le poizkusi osem dni in večerjaj ovsen sok . če kuhaš grah. pa ne mrmra kako r medved . Kdor uživa ovsenjak. ki so bile jedre in zdrave še po dvanajstem otroku . fižol i n ječmen in narežeš vanjo zelene. juha starega časa. je zdrav kakor Bolgar. Ako pa ni tvoje delo združeno s telesnim naporom. 2. modra mati z ovsenjakom . ki je naredila moške kakor iz železa in ženske. Zelo močno juho dobiš. in če že ne odpravi. se jo vsaj prepreči . sveže in posušeno sadje . . votla drevesa in natakarice . Vse vrste zelenjave. pošrekan ! Ne navada. spi kakor medved. jaz ti pa svetujem z župnikom Kneippom nekaj lahki h postn'ih jedi . so debelih rdečih lic kakor angelčki na oltarju in gledaj o v svet kakor ljubo solnčece o svetem Jakopu . glasovirjev in šolskih postav — te h izrodkov kulture — ne morem sicer prenašati. Dva.

ni mu pomagala več ne kroglic a ne strup . Kdor more in premore. ki so velike redilne vrednosti . 5. Poznam moža v štiridesetih. ne masla. In vendar izda za život par krožnikov zmesn e juhe (grah. To mu je uredilo drobovje . nam bi bilo 50 odstotkov zdravil bre z potrebe. Porajajoče se kisline napadajo želodčne stene in čreva . Uživali so take dni samo zelenjad.56 4. ki je pripravil raznovrstn e zelenjadi na lahko prebavljiv način. si naredi lahko mlečne i n močnate postne juhe. spada k izobrazbi in kulturi . se priležejo želodcu. če m u prineseš na mizo samo juho. Zato je dal nek star pesnik smrti besede na jezik : Kuhar mi pripelje več ljudi kakor kuga in vojska . Njegov posel ga je zanesel na kmete v severn o Francosko. množina vetrov pa se sprehaja po vsem životu in povzroč a slabosti. in to je ozdravil o tudi najbolj zakrknjenega grešnika . torej ne jajec. Torej tudi tukaj župnika Kneippa načelo : N a z aj k naravi ! Jako škoduje želodcu tudi basanje različnih jed i vanj. ki je bival zamaše n kakor zaplesnela čutara. ovsenjaka. Saj pride množina jedi (če jih prineseš tudi vsako n a posebnem krožniku na mizo in menjuješ tudi večkrat vilic e in nože) vendar le v eden in isti želodec in napravi ta m kuhanje in kisanje kakor. . oprostite. fižol in ječmen) več kakor sedem »boljših « jedi. Najbol j zanikam delavec te bo tožil za razžaljenje časti. Dandanes se spodobi. v svinjskem koritu . ne sira. ne mleka. da niso uživali ničesar. Tam ni dobival mesa. Da imamo še stari štiridesetdanski post in postn e jedi naših dedov. kar prihaja o d toplokrvne živali. kjer se je moral ustaviti za četrt leta . ali pa se zadela kam in napravlja snovi za bolezni . Naši stari so imeli za gotove dni tako strog pos t (magro stretto). redkega piva . in naj bi bila še tako gosta i n dobra . ampak dosti zelenjave. Vsi Maggijevi izdelki. da prineseš na mizo vsaj sedem različnih jedi .

Vsak človek mora imeti nekak vzor. pajčolani. torej tudi zdravje — to je seved a v nasprotju z modernim nazorom dvajsetega stoletja. ki je čutil po naravi iste potrebe. kar na s mori. To korito se vozi na kolesih in je tako prenapolnjeno smrdljivih gazov. veže in ubija . ki bi presegel 500 gramov . prenašanje i n delanje pospeši prebavo. v sé zaljubljenih ljudi. razen svojega dežnika. ki ga nosi vsak s seboj . Da bi hodil peš v urad . skrbi gad. to ni več za naše ljudi. pred katerim leži na trebuhu cela armada domišljavih. Ura hodá plaši. vsak človek obožuje nekaj. od gladu . Ako ni naš vzo r Bog Stvarnik in Rešenik. katerega popuščajo navadno neznano kje. z naslovi najmodernejših romanov in pomadnimi posodami. tudi če ima čas. Zakaj neki? Tekanje. da zadostujejo za dvajse t motorjev. navešeno s čipkami. tedaj je neumnost v kakršnikol i obliki naš vzor in s to neumnostjo je v zvezi. to je naša lenoba in mehkužnost . frakarjev. nositi zavitka . ne da bi se zavedal tega . nosijo par naslovov. ki je trpel od vročine in mraza. opajčenih gospodičen in napomadenih junakov — je široko svinjsk o korit o. tudi če je prav prijazn o vreme — ne. v šolo ali na delo. Malik našega časa. gizdalinov. Naj povzamem vse v kratko besedo in naj postavi m istočasno absolutno gotov način zdravega in pametneg a življenja : Nazaj h Kristusu Gospodu. s čokoladnim i zavitki. Ljudje. da je hodil v človeškem telesu. ljudje. Nositi zavitke s e nam zdi nedostojno . ki so se učili na Saškem klobase zavijati ali steklenice iz pirati. Toneta bolj kot je plašil njegovega deda dan hodá . nočejo . kot jih čutimo mi (izvze t je seveda greh). ki se je po nižal. kateremu se klanja in mu viht i kadilo velika množica naših izobraženih in polizobraženih . kakor hodimo mi .57 Da ne zgreši basanje želodca z mesom in množin o jedi svojega cilja.

in potrebujejo vsled tega sredstvo. razen našega gospoda Jezusa Krista. ampak ozdravljal je bolnike . Ecce homo! Glejte človeka! Božji Sin je bii prepros t in naraven v hrani in obleki. tesnosrčnosti in vragolij . Čaj za profesorje . podira. podivjanosti. stotniki. da je lahk o rekel o sebi : »Lisice imajo svoje jame in ptiči imajo svoja gnezda. kar so prinesli na mizo. je . Kristus Gospod kot vzor telesnega in dušnega življenja ohrani in obvaruje prijatelje zdravljenja po narav i p'rismodarij. če si pokvarimo telo po nespametnem način u življenja . kakor profesorji. V priliki o bogatinu je svaril pred nezmernim uživanjem jedi in pijač. Ta sestava prepreči tudi š e n j in zatekanje drgali. kdor ne zida ž njim . ki morajo govoriti mnogo in glasno. raztresa. Seveda ne z zelišči. preskrbel je vina na svatbi v Kani in postil se je štirideset dni v puščavi . kateheti. Kristus Gospod je najpopolnejš i vzor čistega naravnega življenja. pijačo in postrežbo. Jedel je z ribiči in dninarji . pridigarji. ki je namenjena ljudem. je vzor človeka .« On ni hotel. Torej : tudi tu ne more položiti nikdo drugeg a temeljnega kamena. od truda in dela . ki jim pomore hitro z a nahod. A ravno to spričuje. kar vam dajo na mizo . Sin človekov pa nima. da bi bil človek bolan. Kdor ne nabira ž njim. gostil s e je pri farizeju in stradal je cele dni na svojih težavni h potovanjih iz dežele v deželo . Tako pravim sestavi. kam da bi položil svoj o glavo. ne s strupeninami i n ne s kopeli — samo s svojo božjo močjo . svoji m učencem je svetoval : »Jejte. hripavost. katar in zobobol .« Bil je tako zadovoljiv s hrano. učitelji in vratarji na kolodvorih . da je hotel človeka zdravega in da nasprotujem o božji volji.58 in žeje.

3. je priporočljiv tudi za notranje poškodbe vsled padca. Jegliča. Meum mutellinum . ki so trpeli ob vsaki izpremembi vremena na zobeh. grižo. Primula odpo . 4. Silurja. V takem slučaju je treba po en liter do dv a na dan . Geum reptans . osladi ga poljubno in pij gorkega . 6. Medvedovega korena. Ljudje. Vsak zdravilni čaj deluje najbolj. ko so ga uživali nekaj časa . Čaj naj vre % ure. 7. Alchemilla alp . Planinske zeli je treba kuhati dlj e časa kakor dolinske . Blaženega korena.. Jagodnjek. ker krepi mišice i n prepreči prisad. 3. 2. mrzlico in vnetje . 7. 3.. 4 . ga pij raje ob maki. dokler se ga ne privadiš.. E)ryas octopetala . je torej zelo priporočljiv starim ljudem. ako ni izrecno poudarjeno . Pirike. Koreničje mora vreti uro ali dve . 8.. pač pa pomiri živce in se priporoča vsled tega z a navadno pijačo družinskih krogov . nego kadar greš spat. so dobil i mir. ne opariti. Mentha p . Hribje rese. Tropotca. Poprove mete. . Izganja in zdravi tud i vodenico. ker izganja izprva katarične snovi zelo močno na vodo . Zeli se morajo kuhati. bolezni na mehurju. 5. kolikor se ti ljubi. Izprva. Potentilla . Sestavi se iz naslednjih planinskih zeli : l. Kuhanje in uživanje čaja . 9.. Posebno zeli 2 . 4. Ta čaj odpravi v par urah vsak nahod . če ga uživaš vsak o uro po žlici . udarca al i pritiska. Priporoča se tudi otročnicam. Triticum repens . Radi zeli 2. Plantago ah) .59 prijetna in okusna in ne škoduje živcem kakor kitajski čaj.

gabez. arnika. Koliko čaja in koliko vode? To se ne dá natančn o določiti. k i se more zaceliti . Mazilo celilo. ali učinek zdravila je močnejši. Je priljubljena velikim in malim otrokom. Za hladilo pekočih ran in drugega vnetj a pa ni prilično . Kajti solnce ne vzame moči. Rjavi.60 Kjer rti to izrecno prepovedano. tiste črne ploščice . ki zaplesni rad. Kadar bo imela vsaka . primožki (Calendula) . bo pač močnejša pijača . celič (Prunella) . ako ga ne osladiš . strupenice pa sme zapisati tako samo zdravnik . V tovarnah in v prodajalnah. če krad e otrok staršem denar. rumeni in črni sladkor je boljši od belega . To mazilo je dobro za vsako rano in odrgnjenje. kjer so zaposlene ženske . Za uživanje so popisane v tej knjižici samo nestrupene zeli . če vzameš več čaja. potem pretlači skozi sito al i skozi ruto in mazilo je gotovo . je precej bolj okuse n in deluje močneje kakor v senci posušeni. kakor stari konji. rmanovi listi. Na splošno željo objavim tu nasvet za pripravljanj e celilnega mazila . gre denar le za čokolado in piškote . hribja resa. Za to so prilične sledeče zeli. zdravj e vsega sveta (Sanicula). ližejo po ves dan. lahk o vzameš za mazilo vse vkup ali samo posamezne : Sv. Te zeli stolci (najboljše so sveže) in kuhaj 2—3 ure na neslani svinjski masti. Čaj. Čokolada . tropotec. kresnica. ampak jo deli vsepovsodi . ki se je posušil na solncu. jih nese hitro za čokolado . Janeza roža. zlata rozga (Solidago virgo aurea) . kot znak naše oblizane kulture leže povsod po cest i čokoladni zavitki in podobice . če dob i otrok par vinarjev. smeš osladiti čaj . Samo pri strupenih rastlinah se mora natančno paziti na količino.

da ji zateče vsled tega život. Sesekljaj janeža. smokve. Živinske bolezni. Gnila jabolka . o čokoladi?« me vpraša neka mati. Zdaj veš. ako hoče š postati predsednik. če jih narežeš in navežeš nanje. kdor hoče imeti zdravega. orehe. kupi jim. ki so pod vrženi griži . prevri ga nekaj na vodi in vlij v živino. 2. hruške i . jabolka. Pomaga posebno tovarnam čokolade. Pomaga zdravnikom. ko bi bil tudi bolj rdeč kakor sam Bebel in bol j črn kakor najstarejši jezuit . pes t surovega ji potlači zatem v gobec . . ki dobé po čokoladi mnog o posla. 3. 2. pomešaj sekljanje s štirimi pestmi soli in polaga j ali dajaj živini večkrat.61 Špela in vsaka Jera volilno pravico. pomaranče . rožar. dr. kajti čokolada zapira. kajti te s e množe kakor mušice v poletju . naj mu daje sadja vseh vrst. l . datelne. kolike koristi je lizanje čokolade . b) Napeta je živina. a) D i h a v i ca ali naduha . in navdušile s e bodo zate. Čokolada zapira. To bo izgnalo takoj vetrove in živini bo odleglo. ki so nastale vsled prehlada v ušesu . ki je tako natlačena vetrov . pomaga torej ljudem. Sesekljaj poprove mete in janeža. pogosto uživanje povzroč i trajno zaprtje črev ali zapeko. Torej : Kdor hoče imeti bolnega otroka. posnet po izkušnjah mnogih let : 1. kar vagon čokolade. kumin e ali koromača. »Kaj misliš. in zapeka je mati skora j vseh bolezni. Tako . Tu moj odgovor. naj mu daje pogostoma čokolade. Izvlečejo bolečine. Razsekljaj pes t jaščerice. natresi na krm o in daj živini. 1 . Izčistijo gnojne oči.

Daj mu dost i posušene hribje rese . a noben znak gotove bolezni . boljši je . d) Prehlajen želodec . . i) Ob času kužne bolezni naveži živini za vrat jaščerice in dajaj čebule. ki se ne gnoji.) Izvlekel bo pri sad. č) Prisad krave. katere jé živina s slastjo . se bo razleze l hitro . Tako tudi na vrat za vnetje gobca ali grla . Kuhaj poprove mete. nastelji ga prešiču in zavi j ga vanj . Daj živini 2—3 pesti brinjevih jagod in poprove mete . Kuhaj kresnic o in vlij. da so ostali neokuženi hlevi polni živine . jaščerice . Naberi mahu na kamnu. f) N a o t o k. To je pomagalo več krat. deni zmečkane praproti ali kuhaj praprot na jesihu in utiraj. c) Griža in mrtvoudje telet . zatem jo krmi s posušenimi kopri vami. To vlij živini gorko . g) Gnojnice obkladaj z gorkim (kuhanim) senenim drobom . brinjevih jagod in kumin e in dajaj živini večkrat. Daj živini malo gobe krvnice (Bovist) s soljo . česna. h) Na vnete oči pokladaj zmečkane krvomočnice al i praproti. (Bolj ko je vlažen mah. žlico zmečkane kumin e in žličko stolčenega popra . j) Pereč ogenj prešičev . Daj prešiču tudi večkrat na dan žlico šentjanževeg a ali ricinusovega olja .62 2. ki se je odtelila . 3 . Na poldrugem litru mleka prevri deset stroko v neolupljenega zmečkanega česna. e) Splošna slab o s t. strehah in drevesih.

Navadni regrat . 38 Za pljučne bolezni . 27 Trave . 26 Slak . . pljuč in spodnjega života 41 Krvavenje nosu 41 Za bolezni želodca in krvi . . . . Hostni regrat . divji . 31 Pomoč za grižo 31 Otok vsled bolečine 32 Za kurja očesa 32 33 Otročje bolezni Kolika 37 Nahod in katar . smrdljiva Kresnica . 39 Pljučnica . . . . . 29 30 Zdravi se s smokvam Želodova kava . Kopriva. Device Marije plašček Janež Janež. mrtva . 26 Loboda 27 Osat 27 27 Zlatica Kačja preslica 27 Omelica . poprova Očec . . . . Meta. . . 40 Za naglušne 40 Preprosto sredstvo za gliste . Nekaj v preudarek gospodom profesorjem Najvažnejše zeli : Arnika . . . KAZALO . Sv. . Seneni drob . . . . Krvomočnica. Mah . Rastline. . Kopriva. . Pelin . Janeza roža Tropotec . . Jaščerica . . . 41 Kako se ustavi krvavenje ran 4 1 Krvavenje želodca. Blaženi koren Britij . . ki izvlečejo bolezen : 24 24 24 24 24 25 3 7 9 9 10 11 11 12 13 13 14 14 15 16 16 17 17 17 17 19 21 21 22 Zeli in plevel : Plevel . 4 2 Sirup za vse bolezni želodc a in krvi 42 Glavobol 42 . žgoča . ' 29 Zdravi se spomladi . Praprot . Čemaž . . Zakaj sem spisal to knjigo . . 27 Kopeli 28 Suha brinjeva kopel . Pomladanske zdravilne zeli Zvonček . 26 Kurja črevca 26 Poprova meta . Dišeča vijolica Jegliči Lapuhov cvet . . .

. . 48 49 49 50 52 53 53 58 59 60 60 61 61 . . Revmatizem v sklepih in mi šicah . . . . Gnila jabelka Živinske bolezni . Meso. Za žolčne kamne Ozebki in razpokana koža . . Noga ali roka se suši Noge pešajo . Kuhanje in uživanje čaja Mazilo celilo . Nočno potenje . . grizite. . . iz pahke Varujte se cementnega tlaka Nervoznost Kje vzgajajo nervoznost Kako se zdravi nervoznost Nazaj k naravi! . . . . . Čokolada . Čaj za profesorje . meso. meso! . . Za vnetje slepiča Leki za zobobol Vodenica Rak 43 43 44 44 45 46 46 47 47 47 47 48 48 Za lišaje. . Bolezni srca Božje ali božji žlak . Belo perilo . . oskrumbe.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful