ZDRAVILNA ZELIŠČA

PRIREJENO PO KNJIŽIC I ŽUPNIKA IVANA KONZLEJ A » CHPUT UND UCHRUT«

V LJUBLJAVI 1914 . ZALOŽILA KATOLIŠKA BUKVARN A
TISKALA KATOLIŠKA TISKARNA

VSE PRAVICE PRIDRŽANE .

Zakaj sem spisal to knjigo .
V »Sarganeškem listu« sem priobčil že več razprav o zeliščih, tudi predaval sem tuintam o starih domači h zdravilih, — Vsled tega so me priganjali od vseh strani, da bi zbral in podal, kar je najboljšega . Res, da je taki h knjig že sila, posebno kar je dal blagopokojni župni k Kneipp rastlinam čast, ki jim gre ; toda večina teh knjig je preobširna in predraga, druge niso . dovolj praktične, ali nazivljejo rastline samo z njih književnim imenom, dočim jih pozna ljudstvo le po svojem lokalnem nazivanju.1 če mi rečete : »Ostani čevljar pri svojem kopitu , poznanje zelišč je zdravnikova in ne župnikova stvar« — vam odgovarjam, da sem izvlekel kopito ha dan, po katerem je nabijal prejšnje čase skoraj vsak selski župnik . Torej ne stojim na tujih tleh, ampak na podedovanih lastnih . V srednjem veku je bil vsak župnik kos medi cinca, v vsakem samostanu je bil ornih, ki se je bavil z zelišči; in cerkveni knezi in dostojanstveniki, med njimi sv. Janez Damascenski, so pisali o zdravilni moči rastlin , Tudi svetuje marsikateri zdravnik, da si pomagajo ljudje z domačimi zdravili. Torej je prav, da pojasnim ljudem nanovo, kako in kaj . Zdravnikom ni to v škodo , ker ne sežem na obširno polje kirurgije in zdravljenja s serumom ,
l Taka je tudi pri nas . Poleg tega ima ista rastlina drugo im e na Dolenjskem nego na Gorenjskem, drugo na Štajerskem nego na Kranjskem . »Naša zdravila« in posebno »Zel in plevel« prineset a kolikor mogoče imen, ki so v navadi po različnih slovenskih krajih .

zverižena tuja imena. Prerok Izaija je prilepil p o božjem povelju bolnemu kralju Ezehiji smokvin obliž — in kralj je ozdravel . tam ne dela Bog čudežev . ki se ne gane z mesta. ki nas prevede žejne preko vode. slavnih starih narodov so pisali o čudovitih uspehih zdravljenja z rastlinami . Mo derna rastlinska veda prinaša samo nebroj razpredel)) . Taka veda je lep o poslikana kočija. oddelb. da si poiščejo v bolezni pomoči pri rastlinah. Sveto pismo pravi.4 In od marsikaterega sela je po 2—3 ure hoda d o zdravnika. pred hišo. da pride zdravniška pomo č prekasno. naberejo korenin poprove mete. v zimskem viharju je skoraj nemogoče priti do njega . pove tudi njeno kemično sestavo — pozabi pa popolnoma na namen in uporabo rastline — tako da se razume vsaka koza praktično bolj na rastlinstvo kakor današnja veda . Živalim je dal Stvarnik nagon. Pes in mačka se zatečet a h klobčevcu (SchlieBgras. njivo in goro. ki ne daje vode . . ranjena divja koz a more pomagati sebi in drugim? Naša knjižica priča. rdeče mravlje vsade na streh i svoje hiše materino dušico (timijan). travnik in jarke . miši . da j e dal ljubi Bog najboljše zeli človeku na pot. Zdaj »zastarele« nekdanje rastlinske knjige so pri - na planinah se valja po tropotcu — človek pa naj stoj i tu kot kak samotor in naj se uči dolgih deset let. Selerantus). tako se zgodi lahko. Rastlinska veda je starejša od sedanje kemične vede . ko b i vedeli ljudje za pomoč' v prvi Jaz torej nisem nasprotnik zdravnikov. popisuje rastlino podrobno . da je dal Bo g Že kralj Salomon je popisal zdravilne zeli. krasen vodnjak . n a vrt. ampak njih ministrant . A marsikatero življenje bi bilo rešeno. Kjer so nam na pomoč' naravna sredstva. preden naša~e pri vsaki rastlini tudi navod njene uporabe. Ali taka je današnja šega — okroginokro g prazna in na sredi votla . imenitni možj e rastlinam zdravilno moč .

da so pomagale zeli. Marsikaj. da ozdravi tako preprost o sredstvo. kakor sežejo otroci pomladi po šmarnicah . kjer ne pomorejo in je potreba poklicat i zdravnika. župnik . Beseda k 18 . naj bi teda j vsi oni. Bog z Vami ! Wargs pri Sargansu. Brez bobnanja inseratov. Po tem svojem spisu sem se seznani l tudi z drugimi »rožarji« in prišel sem na dobra notranj a sredstva za trganje vseh vrst . Bo pa še vedno dovolj slučajev. Pomagati ljudstvu je krščansko-socialno delo.5 Župnik na kmetih hoče pomagati s to knjižico revnim ljudem. katerim je pri srcu blagor ljudstva. ki se umaknejo preprostemu domačemu leku . velikanskih praprotnih listov in šentjanževe rože . ki stanujej o daleč od zdravnika. Znan švicarski zdravnik nam piše : Vaša knjižica bo dobra pomoč ljudem. tudi spozna samo vešč rastlinoznanec po sliki rastlino . je neznano zdravnikom in lahko. Janez Kúnzle. oktober 1911 . katerim ne pomaga rastlinska veda . Nebroj pisem je pričalo . Slik nisem dodal. proučeval i staro pozabljeno zeliščno vedo i n nasvetovali in dajali trpečim cena in dobra domača zdravila . P. — V 10 mesecih smo raz- . za bolezni. kar ste navedli. kjer nimajo uspeha komplicirana zdravnikov a sredstva . Kakor solnčni dan je izmamilo ljudi v gore in na trate — vrnil i so se obloženi z butarami hribje rese. ker bi podražile slike zelo celo stvar. Dr. natisu . brez nadpastirskega pri poročila veletržcev knjig je seglo ljudstvo po moji knjižici.

Za ljubim Bogom se zahvaljujem vsem onim. doslej nenatisnjen e recepte. župnik . Hvaležen bom. septembra 1912 . Wargs pri Sargansu. izvodu.000. če mi pošlje kdo dobre.6 poslali več ko 50. tuje zmesi visokega imena so postale sumljive. 14. Beseda k 180. stare. Bog je blagoslovil moje delo. Wargs pri Sargansu. ljudstvo se puli zanj . ki so pomagali k razširjanju knjižice . župnik. Janez Kú nzle. 6 . Na slavo Bogu in n a korist ljudstva se tiska knjižica nanovo . poštene zeli so zopet spoštovane. Janez Kiinzle. . majnika 1913.000 iztisov.

povsod sem našel svoje ljube davne znanke . profesorjem . patru Ludoviku . kako pridno jih bodo nabirali i n sušili. ki pohajajo prve šole. ni se . Vse svoje življenje bom hvaležen vlé. Ko bi gospodje profesorji reali] in botanike razlagali svojim učencem namesto toliko dolgočasnih. da nam j e razkazoval na naših popoldanskih izprehodih z vnemo i n natančnostjo rastline. Ko postanej o možje. jim ostane ta predmet nepozabljen. polno sladkega sadu. ker srečaj o rastline na vseh svojih potih in se pripetijo pogostom a slučaji. A tudi pri nas . Tudi bo manj bralcev povestic. nekdanjemu profesorju botanike v Einsiedelnu. nepotrebni h in hitro pozabljenih reči. kajti kamor sem se podal. bi . kar mi je koristilo v praktične m življenju več kakor znanje Homerja in Virgila . kjer uporabijo lahko praktično svoje znanje . postali veliki dobrotniki ljudstva — neploden divjak b i bil žlahtno drevo. in ko je opozoril blagopokojni župnik Kneipp svet zope t na zdravilno moč zelišč. tretji nabira hrošče. kako jih bodo kazali pozimi drug drugim in se ponašali ž njimi . drug i tlači travo na lovu za metulji. Gospod pisatelj živi v Švici in ima v mislih tamošnje razmere . Dajte tej želji p o delovanju praktično smer z osnovo herbarija zdravilni h rastlin.mi bilo treba šele učiti in iskati. jašejo vsak svojega konja: ta trati čas z bedastim nabiranjem znamk. dečk i bodo pregledovali raje rastlinske knjige . in videli boste.Nekaj v preudarek gospodom. Dečki. raje o zdravilni moči rastlin. Opomba prevajatelja . kako bi nagajal drugim . četrt i si izmišljuje.

8

bi bilo želeti večjega zanimanja šolske mladine za rastlinstvo, Imamo v Ljubljani skrbno urejen botanični vrt i n profesorja strokovnjaka, Vrt pa je navadno prazen — Če vpraša tujec po njem — mu ne vé Ljubljančan odgovora . Naša mladina se zanima za vse drugo . Sedaj živeči starejši rod pozna še nekaj »rOŽ« - toda to znanje umir a ž njim, Rastlinoznanstvo blaži srce, bistri um in pomore človeku k samostojnosti . Naloga šole naj bi bila, budit i in netiti v mladih srcih zanimanje za rastline in za nji h stara, tako pomenljiva imena . ' Se nahaja na Ižanski cesti (ob Gruberjevem kanalu) in j e odprt vsak delavnik .

Najvažnejše zeli . Arniko ali brdnjo priporoča vsak rožar, posebn o župnik Kneipp, za r a n e, ker ustavi krvavenje, zabran i gnojenje in pospeši ozdravljenje, Zares presenetljiv je nje n učinek na i z v i njene in vsled tega zatečene ude , P — r i prava : Arničin cvet postavi v žganju za dese t dni na solnce ali na topel prostor — potem odcedi in tinktura je gotova, Za krvaveče ali gnojne rane vzemi tr i žlice na liter vode, za otoke in izvinjenje vzemi tinkturo samo na sebi. l Blaženi koren, zdravje vsega sveta ali žebičnic a (Geum urbailum, Benediktskraut), diši posušena kako r najžlahtnejši klinček . Pripovedujejo, da je blagoslovi l sv. Benedikt ta koren, ki je dobil od Stvarnika moč, d a iztira iz oči, nosu, zob, glave in srca vse, kar ne spada tja . Pozdravi oči, ustavi glavobol, drisko, zobobol in nahod , okrepi srce in stori človeka veselega . 2
1 Arnika je tudi po Slovenskem zelo priljubljeno domače zdravilo . Njena uporaba je obširno opisana v knjigi »Zel in plevel« , 2 Istotam najdeš zelo star navod, kako se pripravi z blaženi m korenom vino, ki varuje jeternih bolezni .

10

Blaženi koren izvleče bolečine bržkone, ker vsebuj e radij, Če se vnamejo živini na planini oči, ji navežej o pastirji šop korenin za vrat in v dveh dneh so oči dobre , Tako izvleče ta koren tudi človeku vnetje oči in drug e bolezni v glavi, če mu ga navežeš za vrat, kar je bilo star e čase obče znano . Toda prišla je puhla veda 18, stoletja , ki je zavrgla vse, kar ni razumela, kot babjo vero, Zdaj , ko je znano, da vsebuje mnogo rastlin radij, je jasen vzro k moči takih zelišč, zdaj so stari zopet v časti in premodri vedeži se vrnejo lahko, v Babilon , Brinj (Juniperus, Wachholder) je zdravilen skozinskoz, les, jagoda, korenina in hib, Brinj segreva, razganj a in čisti . Želodec, pljuča, kri in ves život se pozdravijo ž njim. Zato ga devamo skoraj v vsako sestavo, razen v one, ki so za vročinske bolezni, za vročico in vnetje, ' . Brina brdebitka ali pritlehni brinj, ki raste samo n a planinah, deluje še bolj kakor navadni brinj . 2 Za zastarelo trganje in skrn i no so pogostoma brinjeve kopeli še edina pomoč, Videl sem na lastn e oči, kako so se vzravnali in pozdravili po taki kopel i ljudje, ki so bili že čisto sključeni od teh bolezni, in sice r tudi taki, ki so ležali že pol leta kakor hrastova klada v postelji in so imeli po tri in še več zdravnikov, ki jih nis o mogli spraviti na noge . Spravilo jih je na noge umivanje in brinjeve kopeli . Za umivanje bolnika naj vre voda z brinjem cele tr i ure, in sicer je najbolji sveži zelenii brinj . Bolnika umiva j s to vodo desetkrat na dan, dokler ne dobi toliko moči , da more v kopel . Za kopel namešaj hlojevine med brinj e vino, ker bi bila drugače kopel prehuda, 3 Bolnik naj bo pol ure v gorki kopeli, pótem ga poli j hitro z mrzlo vodo . Kdor ne mara mrzlega poliva o b
Več v knjigi »Zel in plevel« , 2 Več v knjigi »Zel in plevel« , 3 Več navodilo za kopel, glej knjigo »Zel in plevel« .

Je izborna pomoč. hribja resa. Tako tudi drobnjak. na gorah . usta. In to že 4000 let . To uživanj e izčisti kri vseh strupenih snovi . čemaž (Allium Ursinum. p o vonju in okusu je podoben česnu . čebulo. Glej D . Meseca sušca ga že vidi š poganjati iz mastnih senčnatih tal pod drevesih. ali pa jedo surovega na jesihu in olju. bolne zobe. vsi. da si i z č i s t i š pomladi k r i. Ženam je ne morem dovolj priporočati . kile in škodljive tokov e (fles) . Bolehni ljudje. ker uživajo radi česen . Čemaž sesekljajo in ga uživajo na juhi kakor zdrobnjak. . tvore. nos. (naj vre nekaj časa). česen. v senci ob potoku.11 koncu kopeli. ob meja h in gozdih . s kapljicami se tu ne opravi ničesar . mrzlico. Za glavobol. Židje so samo zato tako žilavi. Čemaž je podoben telohu po podobi. ki so vse leto bulavi in grin t a v i — vsi ti bi morali ceniti čemaž kakor samo čist o zlato . kak božji dar je hribja resa. vsi. ki je bila znana že najstarejšim narodom . ki deluje za vsako bolezen še močneje kakor njen a nižavska sestra . na h o d kuhaj hribjo reso'. vnetje oči. sicer bo dobil še huj e trganje . Device Marije plašček (devetih grbov trava. česnovko . Latinsko ime te zeli naznanja njeno zdravilno moč. pij njin gora k čaj in izmivaj si z mlačno glavo. kater e muči trganje. Vsaka otročnica bi morala piti deset dni po porodu resin čaj. Na planinah raste srebrolista planinska hribj a resa. B~rlauch) raste nagosto p o naših planinah . a precejšnjo porcijo. Ko bi vedle žene. prisad. bi se veseli l še marsikateri zapuščen vdovec svoje žene in toliko otro k 1 Naši planinci čislajo bolj resin sok. oči. Resa ozdravi vsako trebušno gnojenje in vnetje. naj pusti raje kopel. Alchemilla Frauenmantel) raste po vlažnih njivah . v »Zel in plevel« .

Janež (Anis). ko bi se bili zatekli takoj k hribji resi . Če se počuti š kakor nabasan sod. Kogar mučijo slabost i. naj pijejo resin čaj. Izostali bi tudi dve tretjin i o p e r a c i j. Reso nabiraj od majnika do julija. tudi zabuhlos t in zalitos t. če t e boleva glava — zateci se k tem zelem. in pijte ga dosti. . pretisek. To ohladi vročino in prepreči prisad. če ne več".12 bi imelo še svojo mater. kobtlja (RoBkiimmel) in peteršilj pomagajo ljudem in živini z a napetost in zabasane vetrov e. dasi imajo dobr o hrano. naj se zateče k resinemu čaju. če ti prihaja slabo po vsaki jedi. notranje ran e po udarcih ali padcu. Otroci. za mrzlico. ko bi si pomagale ženske o pravem času in vztrajno s kopeli. ki uredi in pozdravi vse. Ako je bolezen že zastarela. grižavo živino in mrtvoudna teleta krmi s posušeno. posuši jo na solne & in spravi na su. janež sladki (Fenchel). ki so slabotnih m i š i c. ker umiri živce in prinaša sladko spanj e. če deneš vanj tudi jegličevega cveta. se bodo hitr o zacelile. izberi si eno al i 1 Pri nas je pravilo ravno narobe : V senci . če ni ta nasledek preobilnih obedov al i pretrdega sedenja. liter do tri litre.. Pijte ga. pospeši ozdravljenje . je treba piti čaj dlj e časa . Mnogo ljudi umre vsle d notranjih ran. kumina. Resin ča j je prijetna pijača. griži a.hem. j e bolj okusen kakor kitajski. če bivaš zapečen in ti sili vsle d tega kri v glavo. Kot krma je hribja resa velike vrednosti. obkladki in čajem hribj e rese. Izostala bi tudi marsikaka operacija kile pri mlade ničih in otrocih. vpliva pa tudi vse drugače n a zdravje. če bi se bili zatekli starši k hribji resi . oslajenega ali neoslajenega . notranji vred. in okrepili se bodo. Na rane devaj stolčene sveže zeli. ki bi ozdraveli. zlomljena rebra. Tako tudi pri Kneippu . p r i s a d .

ki se razreže na tenke obliče. 2 Tako tudi o uporabi divjega janeža za naduho drug bolezni . kot čaj. Jaščerica ali vse dobro (Imperatoria. on izžene z a delane in gnoječe snovi iz grla in dro bovja. v žganju (tropinovcu) namoči stolčen o seme in zel. vino. Našim prednikom je bila pomoč za zastruplje nje in za pasjo steklino . cvete približno kakor kumina in jane ž in se nahaja v velikih množinah po dolini in planini . r i p a v o s t te mine hitro. Uporabljamo korenino. ozdravi črevesni in pljučni katar. vino . užili in izpili. 13 drugo in uživaj jo redno vsak dan. piješ vino in si izpiraš ž njim grlo . l Janež divji. Kuhali so jo na vinu. . ki razprosti sluz in očisti d r o b . seme in korenina. Raste po planinah. ah kot prah . n a žganju. mu pošlje pest divjega janeža. Kdor ima zaslizana pljuč a je pogostima nabode n. spravlja se jeseni . če prevre š divjega janeža na vinu. Meisterwurz ) je dobila ime po svoji veliki zdravilni moči . mošt ali vodo in uživa z a bolezni pljuč. Biebernell ) diši kakor kozel. prah potresi v gorko jed. Na vinu ali na kisu namočen izjé d ivje meso in zaceli hitro r a n e . Divji janež je nasilen kakor kozak. naj si pomaga z jaščerico. Ta prah se deva potem poljubno v kavo. posuš i in zmelje na mlinčku za kavo . želodca in črè'ves . Za uporabo teh važnih zelišč natančni navod v knjigi >Zel in plevel« . Za čaj kuhaj zel četrt ure. žabnik (Pimpinella. 2 Če hoče izpričati indijanec v Dakoti komu svoje prijateljstvo. na vinu. Za nahod zveči korenino. postavi za osem dni na solnce in jemlji žlic o na pol kozarca vode . Uporablja s e zel. mleko. ki je tam kot redka rastlina v veliki časti . Kuhana na vinu varuje korenina božjea . žlahtnik.

da se ga loteva vodenica. da je ne iztrebijo živali. Živina se pas e rada na regratu in ima po taki paši ali krmi dosti mleka . — Korenina vleče vse slabe sokove vas e. okrepil se bo vidoma . Kdor ne more sam v planine po jaščerico. juhi ali na mleku . G r i n t e in kraste po životu izpiraj z jaščeričinim čajem. (žagalica. naj naroč i pastirju. mulili in grizli od mladega ščeneta do spolzkega 1 Mišja ušesa ali hostni regrat slovi pri nas kot pomoč še z a marsikaj druzega . ud o b e ali proti n — naj uživa čaj ali prah mišjih ušes na vinu. a vse vrste imajo iste zdravilne lastnosti. Glej »Zel in plevel« . res. da mu je prinese. pomag a torej za voden i c o in izčisti želode c . Kdor je oslabel po veliki izgubi krvi in ga mrazi in slabi. Ob kužnih časih so si je navezovali ljudje za vrat . naj uživa ščepec prahu te zeli na jajcu . poznajo pa zato vse vrste čipk. ker bi sice r glodali. kajti jaščerica se drži prsti kakor skopuh denarja . Urtica dioica in urens . korsetov in dišav — drugič pa zato. izvleče tore j bolezni. Za te bolezn i uživaj vsak dan kupico vina. Hostnega regrata je več vrst. ali naj ga nagradi tudi pošteno za trud. na katerem je prevrelo po l pesti korenine — s takim vinom si izpiraj usta in nehal e bodo bolečine zobovja . cvet je podoben p o barvi in obliki jajčarjevemu (Leontodon) . žene silno na p ó t. Zakaj je dal Bog tej rastlini njeno pečenino? Pred vsem gotovo zato. . da jo spoznamo — kajti vem za mnog o mestnih ljudi. Hostni regrat ali mišja ušesa (Hieracium. Brennessel) je podobna osatnemu ropotaču. — Kdor čuti. ki je venda r dobrega srca in bi dal v slučaju potrebe svoje življenje z a soseda . Habichtskraut) raste na kamnitih tleh planin. da se mu z a p i r a voda .l Kopriva žgoča. — Na otok vsled trganj a ali s k r n i n e deva] stolčene korenine . ki ne poznajo razen koprive nobene rast line.14 ozdravi m r t v o u d n e.

tudi tvore v želodcu in črevih. ki se bičajo s koprivami. če j o uživaš nekaj časa. nji in takemu se moramo približati samo v glacerokavicah . Taubnessel) je popol noma podobna žgoči koprivi. Je tudi dobro čistilo krvi .) — Če kuhaš koprivo dve uri in pustiš. ki s e pozna na rdeči. — Za živino je kopriva poglavitno zdravilo (poleg brinja) . Pečenina pa je deščica s tako jasno napisano prepovedjo . Ta žolica je čudovito hladilo za prisad na nogah in z a o p e č e n i n e . in si ohlade s pečenico pekoč e bolečine. Kuhana zelena kopriva ohrani prašiče zdrave . rumene in pisane mrtve koprive. starim možem ustavi koprivin čaj mahoma grozne bolečine. pekoči vodi . da postane. najbolje so bele in rumene . Več o tej in drugih vrstah kopriv v knjigi »Zel in plevel« . rdeče. da je ne moreš razrezati . ki jih povzroča zaprtje vode in prisad v mehurju. želodec i n čreva. kadar ji h mučijo bolečine trganj a. Kopriva je slika razburljivega človeka. da jo razume vsaka koza . ker bi se jim zdela kakor sama čokolada . Kopriva mrtva. kar ji izčisti želodec i n čreva. Vobče hladi mrtva kopriva vroč i n o i n prisad.15 polža vsi na nji. . pivka (Lamium. Nabira se kopriva ob cvetju in suši na solncu . Korenina. kuhana na jesihu.l Zunanja uporaba koprive ni ravno priljubljena. So bele. Čaj se kuha 15 minut. se nared i tako gosta in spolzka žolica. Za te bolezni jo kuhaj s tropotcem in brinjem do mehkega in jemlji večkrat na dan požirek gorkega čaja . o cvetju pa jo razloči vsak otrok . Ženske naj j o uživajo za pekoče bolečine v drobu. Zel pozdravi pljuča. je najboljše sredstvo. posušeno žre živina zelo rada. ustavi g r i ž o pri živini in ljudeh . Kopriva je vsa porabna — od korenine do semena . ven dar poznam ljudi. (Dolgo in večkrat . d a rastejo lasje . dokler ne cvete.

. Gotovo je. grižo in mrtvoudje telet. medvedovo latje. Kuha se zel in uporabi voda za gorko kopel . Za sluzno in tiho mrzlico kuhaj krvomočnic o in daj bolniku piti . kajt i njeno cvetje. posebno za oči. 4 P. kajti dasi ni ravno strupena . Storchenschnabel). Treb a se je kopati včasih po cel mesec. da nehajo hitro hude bolečine v grlu. 1 Če ne izvleč e krvomočnica ravno vselej popolnoma bolezni. posebno če je boleze n že dolgotrajna in zelo huda . kakor sem izkusil sam . v ledvicah. krast in drugih mokrotnih in suhih izpah k o v. vendar ublaži najhujše bolečine . 3 Natančen navod v gori omenjeni knjigi . vse vrste trganj a. ki vleče bolezn i nase.16 Krvomočnica smrdljiva (kurje mesce. mrzlica ga bo pustila v treh dneh. Na rane devaj liste. se uporablja bolj na zunanje. 2 Najbolj znana pa je krvomočnica kot zdravilo l i š a jev. Največ moči ima smrdljiva krvomočnica . Ta zaničevana stelja pa je čudovit dar božji. ker odganja na večer sv. da ne . nas uživa kresnica velik ugled. bolečine v želodcu. Tako moč imajo pa tudi druge vrste krvomočnic. divj i roženkraut. vode n i c o . Geranium Robertianum. močvirski oslad (Spirae a ul marYa. da je poznalo ljudstvo nekdaj bol j njeno veliko zdravilno moč. 4 Pri. Za mazilo se prevre krvomočnica na svinjski masti in maže izpahke . To je znak. vendar ne prija ravno želodcu.omaga zares. Tudi živini navezuj krvomočnico na vnetja in otoke . bodisi da je radioaktivna ali na drug način obdarovana s tako močjo od Stvarnika . Ivana zle moči. ustav i hitro mrzlico. živčno vnetje v licih. To je zel. otok udov — pri ljude h in živini — če navežeš zmečkanega zelenega kurjega mesa (pozimi suhega v vodi namočenega) . 2 Drugi vele. oto k dlesni. Več v »Zel in plevel . Kresnica. babji zob. kuhano na vinu (cvetje vsebuje salycl). WiesengeiBbart) raste po jarkih in po stoječih vodah. Natančneje v »Zel in plevel« . nogah. vnetje oči. tudi naš roženkravt ali marva.

da izženejo i z človeškega in iz živalskega telesa vse zadelan e tokove in da izločijo. Živini nasteljaj z mahom ali obveži jo ž njim . mažurana. da kipi. Za hudo vročic o. materina dušica .3 Praprot (podlesnica. prikla. Mah. vnetj e. Kneipp priporoča to zeliščice tudi za želodec. ki raste na hrastih in topolih. če jo vržeš v kad ah v sod mošta. ščipanje in napetost izpij po 1—2 čaši gorkeg a metinega čaja. Kuhali so ga na vinu in ga pili. Ge prideneš teh zeli drugim zdravilnim zelem. to bo ustavilo najhujšo g r i ž o. ižepica. in piješ vse leto po malem tega vina. klaš. Praprot izvleče vse te reči in daje bolnikom slade k Več o mahovih v gori omenjeni knjigi . ž njim. ki imajo krče. kar je nezdravega. Augentrost) je bi l ljudem znan še pred Kristusom kot krepčilo in lečilo oči . Aspidium filix m . Navadni mah kuhaj glistavim otrokom nekaj večerov zaporedom a na mleku in ročno in točno bodo odšle gliste . da je ustvari l Bog tudi to zaničevano rastlino nam v korist i Meta poprova (Mentha 1 Minze) in vse njene sestr e in sorodnice. Tako vidimo. — glavobol . Vse te zeli imajo oblast. 3 Več o tem v »Zel in plevel« . 2 Zdrav . 2 kakor žlahtna meta. 17 Mah je staro zdravilo . . Farnkraut) je najboljša postelja za ljudi . ki raste na kamnih in naveži — vročina bo hitro minila . Najbolj učinkuje drobna stvarca. vodna meta. timijan nam naznanjajo s svojim močnim vonjem svoj o zdravilno moč. glistnica . zel .. pomagajo tore j skoraj za vse bolezni. trganje po zobeh in p o glavi. 2 O različnih lastnostih in uporabi vseh teh met glej : »Zel i n plevel« . preden so šli spat . povečaš njih učinek . melisa. Euphrasia. navadna meta. glistna podlesnica. kuhaj na vinu ali na moštu . Kneipp priporoča prevreti očec na vodi in si izpirati ž njim oči . udobolje. očec (smetlika. prisad — bodisi pri človeku ali živini — vzemi mahu .

ki izvleče vse zastarele bolezni. natlačeni z zeleno praprotjo — še boljš e bo. č e spiš na blazini. sebi dobiček .18 pokoj .) Pozimi si pomagamo s praprotino tinkturo . dokler imaš v sob i praprotno steljo . Na jesihu kuhan a korenina izžene vsako vrsto golše in omeči otrdel e ude če jo utiraš . otok v sklepih. ki tehta včasih po 2 kg . Kadar nastopi nagloma trganje v udih.so noge že pomodrele in črnikaste. da pokrije in postavi za 6—8 dni n a sobice ali na topel kraj. Torej naj bi tlačili sedlarji v žimnice praproti namest o morske trave. Naj težje krčne in u d n e bolezni izginejo. (Razen enkaliptovega olja . črne pičice na spodnji stran i lista. Poleg tega se boje bolhe in stenice praproti tako . bolečine v kolkih. Vse vrste praproti. če ga navežeš na meča . če si zavežeš v žakljiček praprotinega semena in nosi š v ušesu. ne da bi se ozrle in jih tudi n e primarni nobena prijetnost več nazaj. če si koplje bolnik 8—14 dni noge v koreninini kopeli. del praproti in 3/ vina. izganjajo glist e vseh vrst . da beže milje daleč od nje. (Uživa se v mali meri. naredili bi tako drugim korist na zdravju . ki je posledica prepiha in prehlada. ki je postal praprotina tinktura. obkladek vzame prisad iz nog tudi . Praproti si deni v obuvalo in ne boš čutil trud nost i. hiti po šop zelene praproti in naveži na boleče mesto — izpočetka bo bolelo. če . Priprav i se : Razsekljaj zelene liste. deni jih v steklenico in nali j nanje toliko špirita.) . v grčah. ki je več vredna kakor vsa druga uti rala. ima skoraj čudovito moč do gori omenjenih bolezni .) Velika praprotina korenina. Za krče v nogah in v mečih pomaga tako j praprotin list. tudi najmanjše. Potem odlij špirit. (Seme so drobne. izgine polagoma. še boljša je celotn a kopel. še bolj — potem bo izginila bolečina . Naglušnost .

opešano prebavo . 2* . žoltenične ženske. ki rast e po gozdih. Pelin prevri na jesihu . Če deneš šop zaspanca v znožje postelje. včasih tudi vodenico. ker je prehud. Gorko vino s pelinom ustavi š č 'i panje in k o liko. Wermut) je zelo zdravilen.. Pelin (Artemisia ab. posebno lisičje k ali zaspanec . Pomaga za slab želodec. bledico. jemlje se samo po žlički. vzam e krče iz nog in prežene vsako vrsto mrčesa pri ljudeh i n živini. ki napajaj o vsak dan svoje telo s prekipelim žolčem in si prikličej o s tem mnogotere bolezni . pomanjkanje veselja do jedi. naj poskusi s pelinom . Na zunanje se rabi pelin za kraste. grinte in p e t e h e pri ljudeh in živini . (Vs e vrste pelina .l Voda. vsak dan po 1 -2 žlički peli novca. deluje n a krču podvržene noge tudi gozdni mah. vsaki. da je pelin posebn o dobro zdravilo za hudobne. Pomaga tako ljudem. c o in odganja gliste . toda brez sladkorja . Na tak način. Če je kdo zelen kakor sirotka. da je pisal o nje m že pred 2000 leti poganski zdravnik.19 Najboljša vrsta praproti je orlova praprot. ker razloči to zdravilo svinčeno belilo . ker vsebuje ta rastlina radij . na kateri se je kuhal lisičjek. izmivaj s tem jesihom (ki ne sme biti prehud) kožo i n 1 Več v »Zel in plevel«. Slikarji naj bi jemali. in zadostuje n a dan po 6—8 žličk pelinovega čaja. po šotnih in drugih goljavah in se goji tudi p o gosposkih vrtih . suh kakor preklja i n če peša vidno na telesu in duši. ki so žolčni.) Pelin se opari s kropom ah prevre na vinu . toda za to bolezen ga je treba piti nekaj časa. kakor praprotina korenina. ti izvleč e takoj krč iz nog — gotovo zato. žolten i. 2 uri žličko čaja.

da n e doraste. 2. ki ga j e ustvaril tebi v blagor ! Neki praktikus mi piše : Rad dajem pelinov čaj. Tako vidite. Triletna deklica je imela pljučnico in vročino 4 0 stopinj. kadar gre spat. in ko ga je užival štirinajst dni. in sicer ne samo za želodec. je dobil veselje do jedi. je prebavljal redno in j e postal sčasoma tako lepe kože in trdnega zdravja. Že polletnega je bil obsodil zdravnik. navadno naročam čaj samo po žlici. Dveletni deček je bil medel in bled. je jedel za štiri in je še zdaj vedno zdrav . žajbeljem za iztiranje škodljivih snovi. umrje od jetike. N a enak način je bil umrl njegov brat. kadar hočem doseči naglo posebno močan učinek. to le tedaj . Zda j pojdi in zasadi pelin na vrt in zahvali Onega. Zdravnik j e izgubil upanje. Rdeče. in spal bo . kar je ostalo še po desetem dnevu . torej vsako uro žlic o ali požirek . in ponovi l je svojo sodbo nad dveletnim . rekel je : Če ne umrje otrok na pljučnic.20 deva] obkladke . Jaz sem svetoval tudi temu vsako uro žličko pelinovega čaja. Mladeniču j e rekel zdravnik. Naj vam navedem nekaj svojih uspehov : 1. da se je čudil zdravnik. ker je bolan na jetrih že od rojstva. želodček m u ni prebavljal . Črez štirinajs t dni je bil otrok zdrav. kakor je dušni pelin zdravilo za dušo . ampak tudi za čiščenje pljuč . da nastane iz njegove pljučnice jetika. da dajej o otroku vsake pol ure žlico pelinovega čaja . Svetujem tudi za pljučnico pelin. Toda le po redkoma naročam pelinov čaj po skodelici. Mladenič ga je pil vsake pol ure žlico in kmalu je nehal bljuvati kri in dobil je veselje do . 3. naj si naveže tak obkladek na čelo. meglene in opešane oči izpiraj s pelinovim čajem . Obupanim starše m sem svetoval pelin. Nato sem svetoval staršem. Kdor nima s p a n j a. da je grenki pelin zdravilo za telo.

po preteku dveh u r dve žlici dobrega vina .. 4. in »Zel in plevel« : kopeli. da ne bo preživelo drugega dne . Seneni drob je pomoč za vsako zastrupljenj e krvi in za otoke. Zdrob planinskih senožeti je mnogo boljši nego je zdrob dolinski h travnikov ali mlak. Te zeli je več vrst. Pljučnica je minila. Sv. Črez osem dni so jo peljali v bolnišnico k operaciji. ampak odpadek dozorelih zeli . naj pomeša te i n imel bo lek. Dekle ni moglo obdržati v sebi ne zdravil ne jedi in je bilo že tako mrtvaško. da skuhaj o čaj. da ji dajejo vsake pol ure po žlici pelina in vsak o uro po žlici vina . Opomogla se je nekoliko . Da izkuhaš zdravilno moč iz zdroba . Od tedaj je zdrava . Janeza roža (J[ypericum perforatum. Vzel sem s seboj pelina in sem naročil. Zdravnik je izjavil. ne da bi bila mladeniča preveč oslabila. boljši od vsakega senenega zdroba. po jasah. najslabša je vrsta. če preseješ zdrob — kajti njegov prah ni smet . Johanniskraut) raste po solnčnih bregovih. Poklical i so me ob devetih zvečer. dam zopet dve žlici. Naročil sem. senožetih in planinah . d a sem si mislil. Priletno dekle je izgubilo skoro vso kri in je pa dalo iz omedlevice v omedlevico . l Več glej »Naša zdravila« : Zastrupljenje krvi. ki raste po močvirjih . ker so se kazali znaki bližnje smrti. Zjutraj je že izpila čašo mleka in p o preteku štirih dni je mogla uživati eno izmed štirih zdravnikovih zdravil. d a je njen položaj zelo opalen. Crez 20 minut ji. Bolnici dam dve žlici čaja — in glej! ostal je v nji . katere je treba razgnati .2 jedi . Pravo šentjanževo rožo spoznaš na njenem soku . na zatrznjenih njivah . Narob e delaš. mora vreti dobro uro„ l Kdor ima 20—40 zdravilnih zeli. naj boljša je planinska. . kajti v štirinajstih dnevih je šel zope t na delo .

Torej naj bi bilo to olje v vsaki hiši . Janeza roža. truskavec ali žabinec (Plantago . dokle r ne postane olje živordeče . Za hipno in splošno trganj e pomaga utiranje olja. vsejal pod vsako podnebje. Pripravi se: Zmečkaj nekaj pesti cvetja. izčisti p l j u ča. daj ji parkrat po žlički olja .do štirikrat. postav i posodo nazaj na solnce in ponovi to tri. pripotec. če ima poštena in pridna kokodaklja piko ali . želodec. Ljubi Bog j e posadil tropotec na vse travnike in brege. daj ji. notranji p r i s a d. je to zdravilna sv. Čaj cvetja in listov očisti glav o. Wegerich) je zaničevana zel in je vendar prva in najbol j pogostoma se nahajajoča zdravilna rastlina . Tropotec. rdečega olja in kmalu b o zdrava . Ustavi vsak n o t r a n j i ali z u n a n j prisad pri človeku in živini. k i pomaga pogostoma tudi za ščipanje in k r v n e krče . raztrosil ga j e na vse poti. . Janeza ali rdeče olje .22 Zmečkaj med prsti komaj razcveteli cvet in če se pokaže sok. za koliko uživanje . Najbolj navaden in najbolj zaničevan je široki tropotec (žličnik . tako da ga ima š vselej pri rokah. Vsaka rana . deni ga v laško olje in postav i steklenico za deset dni na solnce. se pozdravi hitro . bodisi od ubodca. V Švici je približno sedem vrst tropotca in vse te vrste so zdravilne. sedem bratov istega korena . Znano je sv . vzemi vsako uro požirek tega čaja. rdeč kakor kri. Če napadejo ljubko malo Miciko krči ali drapk i (božjast). Potem dodaj zopet par pesti zmečkanega cvetja. reza ali odrgnjenja. ublaži hipno vsako bolečino opečenin in oparenja . če staviš nanjo v rdečem olju namočene krpice. če postaj a po kotih in poveša rep. dokler ne pordi olje . 1 Več v »Zel in plevel«. Olje deluje . Če je vod a krvava ali rdeča. ledvice in mehur.

korenina. so hripavi in ostanej o suhi kakor koza. Plantago lanceolata). na to vlij vode (pol tropotca. ima p a lepšo obleko in je priljubljen . sam pa ne pride nikdar do vlade . slab glas. ki je slabotnejši od prvih dveh. ki kašljajo venomer. Nobena druga zel ne čisti tako kakor tropote c p l j u č. Malo slab* deluje na bolezni travniški tropote c (žilnik. ki je najboljša vse h vrst. ki čist i jarek in voli vlado. podoben je ubogemu dninarju. pol vode) in kuha j tri ure. Priprava : Deni v kotel zelenega ali suheg a tropotca in eno ali dve pesti brinjevih jagod ali zeleneg a brinjevja. Je izvrstno sredstvo tudi za b o Iečine zob in tako prijetna pijača. Pije se na tešče in tudi sicer. in je boljši kakor otročja moka. ki so blede kože. Od tropotcev v nižini je najboljši navadni ali širok i tropotec. da jo je treb a skrivati pred sladkosnednimi otroci in osami . Bolje se godi podolgovatemu tropotcu (suličar. ki imajo slabo kri. ker mu jemlj e baje preveč prostora . . potem precedi. torej je priporočljiv vse m ljudem. 1800 metrov . l Za rabo je ves tropotec : seme. katerega pa kmet ne vidi rad na travniku. V goratih krajih se nahajajo še štiri vrste tropotc~ . ki pešajo vkljub obilni in dobri hrani. deni v vodo naravnega sladkorj a in kuhaj 2—7 ur — kakor ti je drago . slaba pljuča. Ta sok vlij v vrč e ali kadi in postavi v klet. raste pa šele v višini. Tropote c spravi otroke na noge. krvi in želodca . ki ima malo boljše stanovanje . zel . malo krvi. najvišja in najbolj priljubljena vrsta se imenuje planinski tropotec. ki imajo po vse leto različne izpahke in lišaje. Pri nas slovi najbolj suličar. ki so podobne suličarju. cvet.23 Plantago major). emulzij e in druge drage stvari . tudi če bi jih postavil v maslo. Plantago media). kolikor se komu ljubi . ribje olje.

Navadni regrat (Taraxacum opp . božje — pomagaj o pa jegliči samo. če jih uživaš dlje časa . kakor dežnik . Njih čaj je zelo dober za k a š e l j. udnico.24 Na zunanje pomagajo vse vrste tropotca za zobobo l (se drži v zobu.. Piti se ne sme . Kneipp hvali jegliče kot pomoč za protin. Tako zdravi tudi pik žuželk. Pije se čaj . Kuhaj regrat pij vodo ali uživa j salato. ker je nekoliko strupen . noričica (Leucoyum ver. če ga zmečkaš i n navežeš . če jih kuhaš na vinu i n piješ. Zvonček. ki se pokaže zgodnje pomladi ob potokih in na ilnatih tleh. tudi psa . . Lapuhov cvet (Tussilago farfara) je rumena glavica . Pomladanske zdravilne zeli . Pozdravi tudi kakor arnika vse rane in opraske. grize ali izpira usta s čajem) . Jegliči ali trobentice (Primula odo . Boljše pa je. boljš i kakor navadni so živo-žolti. ki se razvijajo majnika in so pri planinskem lapuhu veliki. ugriz kač in drugi h živali. samo je treba. Ta cvet kuhaj in pij za kaše 1 j . da se list i posušijo dodobra na solncu . ki prežene golše in brada v i c e . Schneeglč cklein ) ima v svoji korenini sok.. Sok se zmeša z jesihom in namaže. Več v knjigi »Zel in plevel«. glej kašelj . najboljši pa so planinsk i jegliči.) dajejo okuse n in prijetno dišeč čaj . Dišeča vijolica je izboren lek za oslovski k aš e l j. Še boljši so veliki lapuhovi listi. Zdravilne so vse vrste jegličev. preden greš k počitku .' uporablja se cvet in mladi lističi . Treba je nadaljevati tri do štiri tedne. Lčwenzahn) čisti kri in izganja zadelane in nezdrav e sokove iz telesa .

da izvleče bolečine. kakor pri zobobolu. Tudi korenina divjega janeža ima tako moč . V hlevih. Jaščerica vleče tudi bolezni nase. jaščerica . Tudi zlatica (Rànunculus. Rastline. ji zateče vime . kjer nastopajo kljub snagi in redu vsako vrstne bolezni. . Če nastane kje na telesu bolečina. čebula. bi pomagal hitro koš jaščeričinih korenin . pekoče rane in otoke. sadu in koreninam zdravilno moč. oguljen e in zabrenkle nog e . če se vleže krava z vimenom na zlatico. Znana je gorčičina moč. imajo moč . korček. Posušene namoči. česnovka. če jo nosiš pr i sebi. Tako česen. Znani dragi amerikanski obliž ima v sebi take tvarine . Vse rastline. ušesnih bolečinah . poprej v vodi. Na izvin] ene in izpahnjene ude navež i hitro pest listov . ne da bi se po kazal kak otok. Liste zmečkaj in naveži. kozja pogačica . surov krompir. Tako pomaga tudi ravno odrezan peteršilj . tedaj se dene na boleče mesto kos gori omenjenih koreni n ali glavic (surove in zmečkane) in kmalu mine najhujš a bolečina . HahnenfuB) je planšarje m znana po svoji vlečilni moči . Tako nas je obdal Gospod kroginkrog z Teki in je dal zelem in cvetju. da izvlečejo bolezni.25 Obkladek lapuhovih listov je neprecenljiva pomo č za prisad. ki imajo v sebi jedek sok. ki izvlečejo bolezen. Torej uporabljajo tudi zlatic o kot vlečilni obliž. zat o devajo večkrat gorčičin obliž na boleče dele života .

Ta plevel je neprecenljive vrednosti z a živino in človeka. da naj odčehne vsak dan pest navadne t r a v e. vendar sta bili 3000 let pri zdravnikih na glasu . meči in čisti. naj ji dá tri dni metine vod e 1 Pri nas je slak odvajalno sredstvo . vitice ovijajo zelišča in jih vlečejo k tlom . ker odpira vse notranje tvore. Druge njive je prerastla močno dišeč a poprova meta . s čim b i si pomogla . Žena je pazila na svojo mucko. grižo) . raz prosti zatrdeli sluz. vedno pri' rokah . ki je majnika vs a polna belega zvezdičastega cvetja .26 Zeli in plevel . je kuhala in pila nekaj časa in je ozdravela . pr . Ženi. in to je pomagalo . ki je bil bolan n a zapeki. To vesta celo mačka in pes i n grizeta včasih travo . si je narezal a trave. Slakovi so osovražen plevel . Kaka trava je to? K l o b č e v e c i n p h. jo kuha in pije. katero je pomulila. kaj je bolni živini. . Zakaj je ustvaril ljubi Bog toliko plevela. Obe travi sta plevel. da čistita izborno ledv 1. jo. ki je vedno bolehala.c e in mehur in da sta po moč za vsako vodenično bolezen. njih korenine gredo doli do pekla in doraščajo vedno . kajti večina plevela ima zdravilno moč v sebi .i k a (Selerantus in Triticum repens) . To zelce varuje njivo . da ne izhlapi vlaga iz nje. da se mor a človek vedno truditi s plevevjem? Gotovo ne iz nagajivosti. Zat o jih je nastlal ljubi Bog človeku na pot. je sveto val star kovač. Kjer ne more razbrat i gospodar. A ravno slakovi so izborno sredstvo za mrzlico in ustavijo vsak notranji prisad (n. da naj vpraša svojo sivo mačko. Kakor zelena preproga pokrivajo pomladi kurj a črevca (Stellaria) marsikatero njivo. Star zdravnik je naročil možu. če ga deneš na rane. Ne moreš jih izrvati . da jih ima. jih ohlad i in pospeši celenje . hoče š nočeš.

Pa koliko plevic je že v krtovi deželi . izvleč e dosti strupene sovod i. Trave . Vsak živinorejec bi mora l nabrati za zimo mete . Živina nima skoraj nobene gliste. skoraj hipoma . Župnik Kneipp naročuje preslico za vsak o gnojno rano. odjé bradavice in prejé a s I o. izganja gliste in žene na vodo . potem suhih kopriv z brinjevimi jagodami. Kačja preslica na njivi je napota in križ. Loboda (Atriplex) je siten plevel. je zdravilo z a ledvice. Osat je tudi velika nadloga poljedelca . če pa deneš zmečkano zlatico na kožo. deluje kakor gorčični obliž. čiraje in osji pik . dasi pomuli . Kdor je dobreg a želodca. jetra in mehur. torej je dobra vsem zakrknjenim grešni kom in zapečeni živini . ko bi si bile nasušile in kuhale nadležni plevel . ker je nekoliko strupena. prisad. potem ko je vzel en sa m presličin sopar . ki je grozno trpel vsled kamna. kjer se je zarastla. c e. dasi jo je izročila jezna plevic a že tisočkrat zlomku . Zlatica je nadležna kakor sedem beračev vkup . za kamne v mehurju presličin sopar . in živini se bo povrnilo hitro zdravje . Vsaka trava. je živini za krmo. kako je ozdravel 86 leten mož. uredi vse nedostatke v krvi i n odpravi belo perilo . Župnik Kneipp je ne more dovolj priporočati ženam . Omelica je po zakonu prepovedan in preklican plevel.27 (čaja). ne dá s e iztrebiti. a kljub vsem postavam še vedno tu. naj si je le skuha in jo pije — očisti l a ga b o hitro in močno. Za uživanje ni. Čašica omeličinega čaja ustavi k r v o t o k. Sam sem videl. ki bi lahko še živele. Zmečkaj g a in devaj na rane. Najhujše bruhanje krvi in k r v o t o k ustavi presličin čaj hitro.

točili bi jo v prvih hotelih knežjim gostom. Če bi jo poznal i ljudje. Za lišaje in i z p a h k e kopeli krvomočnice . tako tudi za slabotn e starce in okrevajoče so najboljše kopeli hlojevine : Zelenega borovega igličja naberi in kuhaj (najboljše so igl e rušja ali [pritlehne planinske] bore) . ki so prestale težak porod — vsi ti naj si kuhajo vsak dan pirike in jo pijejo s sladkor jem. l . ki so bile primerne bolezni. Ravno zato. ljudje. Priprava kopeli in poliv kakor št. 3. ki se stavijo v vodo z a kopanje . Župnik Kneipp j e uporabljal za kopeli zeli. senen drob. otročnice. protin in bole čine v kolkih so brinjevina. ki stočejo vs e leto. Slabotne osebe naj vzamejo po prvi ali drugi taki kopeli kopel hlojevine . Rimljani so že poznali moč brinjevih in resinih kopeli. Količina kopeli se meri po bolezni . l . ki so bledi in utrujeni. pač pa se umakne kopelim . a nikdar ne več kakor tri na teden . naj pijo tedaj preprost i in revni to okusno pijačo in naj se pozdravijo ž njo . zato naj bi uživala povsod čast. arnika in praprot . p a ne kupujejo moje zeliščne knjižice. dasi leži na vlažni travi. pole g teh pa nebroj drugih rastlin. Marsikatera bolezen se ne more odpraviti z uživa njem zdravil. pelina ali rdeče rese . Posebno deluje pirika na ledvice. Za zastarelo trganje. ker pospešuje trav a delovanje ledvic in je izvor vseh udnih bolezni v ledvicah . Vse to se kuha 3 ure . Živina nima trganja . ki so prestali hudo bolezen in so še poln i nezdravih sokov. Za pešanje moči. koprive . . Treba jih je o d 7—30. 2. Ljudje.28 nebroj z blatom poškropljenih trav . Kopeli. Ta pijača je tudi posebno dobra . Kopel traja po l ure in je topla — po nji je neobhodno potreben mrze l poliv .

ki imajo 365 registrov in včasih še spremstv o orkestra. vnetja. polno hudih sanj . Za krče v mečih in nogah. da s e bo potil. Jed jim ne gre . Mnogo je takih. 6. je njih spanje nemirno. in 6. Ko so zgorele jagode in je plahta poln a dima. kopeli hribje rese . ki nastopi včasi h in nagloma . (3—5 dni zadostuje za ozdravljenje.. gnojenje . Suha brinjeva kopel. pokrij ga še z drugo. d a moli drugi stol noge navzgor. tokove.) Zdravi se pomladi . 3. Tačas naj gr e bolni v posteljo. Taki ljudje letajo vedno za zdravniki in so teh velika podpora. kopeli praprotine korenine . To ponovi. napolnjeno z žrjavico . najboljša klobasa jim ne diši. Je najboljša pomoč za trganje. . če je potreba. Spati ne morejo. V ta stol postavi lopatic o polno žrjavice ali železo (likalo). včasih je dovol j samo prva kopel . kopeli morajo vreti več ur . zavij bolnega hitro vanjo. Št. v glav i jim razbijata bolečina in vročina . ali še bolje. Za voden i č n e bolezni kopeli preslice . kolikor mogoče.. Za bolezni v trebuhu. čez stol razgrni volneno plahto .29 4. 2 . so žive cvileče orgle. zaprti so kakor peklensk a vrata. in če spijo. 5. Sicer mora biti kopel topla in sme trajati 20—30 minut . na prsih in v želodcu jim leži kakor kamen. pišejo tudi vsem mazačem od Londona do Pariza. Na žrjavico deni 3 pesti brinjevih jagod. so negotov e hoje kakor voditelji pobite stranke po volitvi. O b koncu vsake kopeli dobi bolnik mrzel poliv . a so ven dar vedno bolehavi in podvrženi slabostim. vsa k dan . zeleneg a brinjevja. Postavi dva stola drug na drugega tako. ki ne polegajo po postelji. krčne žile .

babčevja . in če si se tudi ozdravil navidezno. Zapečeni ali zaprti so vsi oni. hrasta. ki ne hodij o redno vsak dan na stran.do 7krat) . Jed bo dišala. kakor je konstatiral župnik Kneipp po tridesetletni izkušnji . dokler vr e in dajaj bolehni osebi po liter ali dva te vode na dan. lesnike . Tam naj nareže odganjkov vseh vrs t trnov : belega trna. Taki ljudje tožij o vedno. Ta čaj čisti in izčisti ves život in je popravil in ozdravil že ljudi. povzročaj o glavobol. kopin. malin. da so napeti. potem malo odganjkov smreke. črnega trna.30 Če imajo taki ljudje resno voljo. bo cvetela in sijala kakor da bi bila srečna nevesta . ali ki hodijo sicer. Te zmesi deva] pest na liter vode. pritisk v glavi in napetost života bodeta izginili. da bi ozdraveli. jasenice in nekaj odganjkov grozdičja. Prej tako bleda in klamajoča Urška bo zopet mogočno vladala v kuhinji nad lonci in kozicami. da jim je tesno pri srcu . bolezen se povrne kmalu . Gazi ali duhovi. šipečja . Drugim zopet . grobar bo del svojo motiko v kot. Vzrok 50 odstotkov vseh bolezni je zapeka. Da bo deloval čaj. Zdravi se s smokvami. na j se zdravijo spomladi 8—14 dni na sledeči način : Jaka ali Janez naj vzame koš in nož in naj gre v bližnje grmovje . bukve. d a jo pije pomalem . Če se ne odpravi zapeka. Se osladi po volji . topola. in če b o dokončala zdravljenje s kopanjem v hlojevini (5. bolezni v očeh in drugo. mecesna. gredo takim zaprtim ljudem v glavo. na prsi in spodnji život . kosmulje in sadnih dreves . črešnje. g a mora uživati bolehni 8—14 dni . kuhaj. ki so bili popolnoma na koncu . kakor je treba. ne deluje nobeno zdravilo. sirotkasta barv a kože se bo umaknila rdečici. ki odhajajo navadno z blatom in z vetrovi. imajo pa pr i tem bolečine in trdo blato . Nekaterim se vležejo v želodec.

in ta k človek toži. posuši ga do kraja na peči in semli na kavinem mlinčk u prav kakor zrnato kavo . Smokve so polne drobnega zrnja. če ni še prav suh . čaj listja mladih trt.) Čaj drevesnega mahu. da jo smeš dati brez skrbi otrokom . Ta kava je napram pusti ječmenovi zelo okusna . 1 Več v »Zel in plevel«. najmanj škodljivo sredstvo za redno odvajanje je. umij jih v mlačni vodi. sesekljaj ga. Najboljše. dokle r mu ne odpadejo kapice. Pristavi želodovo kavo z vodo na ogenj. roke in noge. Če bi dobil po smokvah prehudo letanje. . Zreli želod suši na solncu. (Za človeka in živino . Kako se naredi to ? Vzemi vsak večer 8—10 navadnih suhih smokev al i fig. opusti z a nekaj dni uživanje.1 Župnik Kneipp priporoča želodovo kavo kot naj boljšo in najbolj redilno . želodec in čreva. želodova kava . močna in tako zdrava. očiščena ne snage. Pomoč za grižo. Kdor biva zapečen. to zrnje postrž e sluz iz želodca in črev. Otrokom razsekljaj smokve na drobno . delujeta zopet redno in točno . Te smokve použij zjutra j na tešče in izpij tudi vodo . da se zdravi zapečeni mesec ali dva s smokvami. čaj zelenike (pušpana). da jih pokrije. čaj 1 e s k i n e g a listja .31 se zapro gazi v podobi seči v hrbet. deni jih v kupico in vlij nanj e toliko mrzle vode. da ga trie . naj se ogiblje kakor kuge č o kolade in kakava. Glej hrast . čaj k o p i n i n i h listov.

včasih do preko kolena . če ješ surovo listje kopine. ki ima na vrhu venc e srebrolasih čopičev . Teloh je najboljša in najcenejša pomoč za kurja očesa : Deni pest svežega telohovega listja v obuvalo in hodi v tem ves dan . Ruhrkraut) sta tudi dobra pomoč.. kar je posebno priročno na potovanju . (Eriphorum. zvečer boš videl. Glej griža. Zatok spremljajo bolečine in vročica . Za kurja očesa . ranjene ali ožuljene noge. da te je zapustilo kurje ok o na nepovrat . Kriva teh kurjih nadlog je samo ošabnost . Kuhaj na vodi ali na vinu . tretjemu obraz .32 Pomaga tudi. Blutwurzel . je sicer hudo. se bo ustavil a bolezen. Otok vsled bolečine Ne da bi te kaj uščipnilo ali ugriznilo. Ne ustraši se tega.Namesto krvomočnice ti pomaga tud i domači roženkravt . a ni nevarno . kjer ni pomagala več druga stvar . tanke noge . Drugi stavijo po koscu te korenin e na kurje oko . Kmalu se raz leze otok. začno zatekati noge. n e smeš uporabljati teloha . Bolj kakor na vodi deluje na vinu kuhana . termentilja. če stolčeš in navežeš nanj krvave krvomočnic e (smrdljive) in piješ poleg tega čaj hribje rese ali slakovega cvetja in listja. Če imaš notne. m a v č k i (munci ali cingeljčki) imenovana. ker bi imel vsak rad drobne. ' Več v »Zel in plevel« . Kuha se korenina na vinu in pije gorka . . trte ali lesk e na kruhu. Wollgras) . Najboljša pomoč pa je krvomočnica (ali srčna moč . Potatilla t.) To sem sam izkusil v slučajih.' Druga pomoč je po mlakah rastoča trava. Drugim zateče naročje .Če pije š 1—2 čaši teh zelišč (morajo dobro prevreti). Planika (Edelweif3) in njena sorodnica gri'ževnic a Gnaphalium.

Je nekaj občin v Švici. ampak čisto druga okoliščina . da izpolnjujejo svoje dolžnosti. jih je poučil. 33 Planšarji devajo zmečkani teloh živini na bule. kako naj se ravnajo v bolezni. ki s e obotavljajo (se ne vzgnoje) . povzročene o d trganja . Poznam župnika. 3 . Zdrav. kako naj ravnajo z bolnimi otroki in doživel je v svojo tolažbo. da govori o zdravju in telesnih slabostih ? prosil je prijatelja zdravnika. jim je priporočal. da dajejo otrokom naravno hrano. ker je zelo strupen. Župnik je zbiral pogostoma matere. da se j e zmanjšala umrljivost od 50% na 8% in je ostala že neka j let na tej stopnji . a zdravnik. zel . da bi predaval in pouči l ljudi o tem . Tega ni krivo ozračje. kako naj ne varčujejo z Več o tem v »Zel in plevel« . Oni župnik je imel navadni pomislek : Se h spodob i duhovniku. kjer umira že nekaj desetleti j sem polovica dojenčkov v prvem letu svojega življenja . Uživati ne smeš teloha nikdar. če bi se odpravila ta okoliščina. dušeslovec. Na to zdravnikovo izjavo je opominjal tisti župnik matere njihove dolžnosti. mu je odgovoril: Zakaj ne bi govorili vi sami o tem? Se je mar ukvarjal na š Gospod samo z duševnimi posli? Kaj ni ozdravljal tudi telesne bolezni? Poleg tega imate vi kot dušni pastir več vpliva na svoje ljudi kakor jaz — meni bi rekli takoj : On govori samo za svoj žep . poučil jih je. kak a hrana sodi ta čas in drugi čas. Na Ruskem si pomagajo na kmetih na enak način za udnico in otoke. katerega jim je določil Bog v prvo hrano . bo nehala namah umrljivost .' Otročje bolezni . ki je poizvedoval po vzroku te bolezn i in ga je tudi kmalu našel : Otroci so pogrešali namre č mleka.

dekraut ) ali rdečo reso (Erica. otroka z lastnim mlekom . kakor ne nadomešča mačeha nikdar prave matere . rdeči petehi izginejo. n e da bi dočakali prve obletnice svojega rojstva . kolikor časa mogoče. iglevje krepi. ki so preobčutljivi. Toda je mnogo več mater. ki so vdani strastem. kadar so v blagoslovljenem stanu. škrla t i n k a začnejo navadno z mrzlico.. Calluna v . moraš opustiti vsako . Pred rojstvom : Mnogo otrok se pokvari ž e v materinem telesu . Otroci. Matere. starši. napačne sramežljivosti ali prazne napuhnjenosti. ki se prevrže v vročico. ki pogrešajo materinega mleka.) Vsaka teh treh izje gotovo lišaj. d a hrani mati. P o rojstvu : Postava je dana od narave. V tem zmislu hočem povedati nakratko. č e koplješ otroka vsak dan 174 ure v senenem drobu in Moje-vini . kopel pa mora dobro prevreti . Hai. in najdivjejši narodi se klanjajo tej postavi . dr. ki pa ne nadomeščajo nikdar materineg a mleka. ki delajo pretežko in preveč — škodujejo s tem otroku . ki se vdajajo tačas jez i ali preveliki žalosti. kar je poglavitnega . Za debelejše i z p a h k e kuhaj krvomočnic o (zeleno ali suho). srboriti i . bodisi suh ali mokroten. Senen drob sam na sebi slabi. šenj. robad. vresje (ali vresek. potem pridejo na vrsto različn a umetna hraniva. dobijo navadno različne črevesne katare in božjasti in umirajo. kakor pijači ali drugemu. l . istje (proso). Starši. prenesejo te lastnosti na svoje otroke . le koplji otroka pridno v njih . 3.34 zrakom. da je dan danes že mnogo mater. Tem ne očitam . ki plešejo . Dokler kuha otroka vročina. p a store to samo 8 do 14 dni. ki nočejo izpolnjevati te svoje svete dolžnosti vsled lenobe. in če se že lotijo tega. z lučjo in z vodo . b) Pereči ogenj.. zato je treba mešati . Žal. Otročje bolezni : a) Sprišči. ki ne morejo izpolnjevati te po stave radi prirojene slabosti ali vsled bolezni . 2.

Sredstvo. Dajaj otroku večkrat na dan po žlici čaja vijoličnega cveta in peresc . je igličje (hlojevina) smrek in borov. ki zelene tudi pozimi in se dobe vedn o ob gozdih . kadar razgrajajo otročje bolezni. Ko je minila vročina. : 3* . 4--8 tednov vsak dan . To je bolje kakor uživanje ribjega olja in vseh mogoči h dragih izvlečkov. če ne more izhoditi. Tudi kopeli vrbinega luba ali planinskega dresna pomagajo . pravijo ljudje. to bo izvleklo bolne snovi in otrok b o po bolezni zdravejši nego poprej . oslovski kašelj in dr .) Če je otro k droban in slaboten. f) Angleška bolezen. pa ga koplji osem dni v senene m drobu in hlojevini . Večina otrok ima gliste . Koplji ga dvakrat na dan v senenem drobu in v hlojevini in kmal u bo ozdravljen. Kopati moraš otroka skozi . c) Oslovski kaše]. da ne užije malež ničesar drugega uro pred čajem in uro za njim . e) Griža se ustavi mahoma. (Prtija . j. g a moraš umivati vsako uro po vsem telesu z mrzlo vodo . Še hitreje ustavi grižo planika (4—5 cvetk prevri na čašici vode). d) G l i s t e . ki pomaga v 90% takih slučajev. ki varuje otroke. kajti pretežka odeja pomnoži vročino in umori več otrok . Dokler ima otrok vročino. posebno iglice rušja.35 gorko kopanje in ga ne smeš pokrivati z debelimi odejami. Uživati dajaj otroku večkrat na dan žlico tropotčeve mezge . ki sme trajati četr t ure . osladi in dajaj otroku vsako drugo uro žličko vina . g) Sredstvo.najvišjih skalah . d a ima angleško bolezen . Kuhaj pest bršljinovega listja in korenine na vinu. najhitreje deluje srčna moč . ki se plazi po . ne d a bi ga osladil (če ga spraviš tako v otroka) in pazi. če kuhaš otroku ča j kopininih listov. Tega kuhaj po 3 ure in koplji otroka v topli kopeli. Kuhaj praprotino listje i n dajaj otroku 3—5 večerov zaporedoma tega čaja. kot bolezen sama na sebi . Zoper glistno nadlogo nam j e dal Bog vse vrste praproti . Glistav otrok vrta rad s prstom po nosu. oskrumbe.

torej je dovolj preprostih in cenili sredstev . (Glej : »Naša zdravila«) . divjega janeža (žabnika) ali rogačice (Aego- . Mundfeil) .36 Kadar slišiš. popelni. in tem otrokom je navezala mati vselej česna . i) »Mati. pomagajo tudi . bolečina bo prenehala takoj . da izpije dosti gorkega mleka . Ali naveži mokre prsti . l) »Mati. ampak učinek naravne moči teh jedkih rastlin. lisjakom) . o) Otrok se je zastrupil z rastlinam i (na primer s telohom. pasjo črešnjo. k) »čebela me je pičila!« — Zmečkaj sleza in naveži . Listje rdeče jagode. če koplješ rok o večkrat na dan v senenem drobu in navežeš na prst mazila . Navadno čut i otrok tudi hude bolečine v (nesnih in zobeh . kar ga teži in tišči . h) Skule (zazobke. ki šteje 16 otrok. vrezal sem se!« — Izperi rano s čisto vodo in naveži zmečkanega tropotca . tačas skuhaj korenine angelike. čebule ali česnovke in naveži to otrokom za vrat . da se bliža otroška bolezen. Pomaga tudi listje smrdljive krvomočnice. včasih vodeni . Pomoč : Zveč i in drži v ustih svež vrtničin cvet . Poznam rodbino. m) »Mati. mene ščiplje «! . Bo hitro dobro. kateri h ni obolel nikdar nikdo. V ustih se nared e mehurčki. samo požirati ne smeš slin . Kuhaj mulinine. j) »Nekaj mi tiči v grlu!« — Vtakni otrok u prst v vrat pa bo vrgel iz sebe. ko so ležali kroginkrog vsi otroc i bolni. To ni prazna vera. ki so včasih gnojni. Sil i otroka. dokler ne mine najhujša bolečina . prst sem si priprl!« — Daj otroku olja. všij v vrečic o par strokov česna. kopinine ali borovničine odganjke ali liste in izpiraj si usta. n) Z a n o h t n i c a se ozdravi hitro. Pote m mu naveži beljaka . d a drži v njem prst.Kdo ni tožil tako? Temu se odpomore hitro : Prevri na mleku janež a ali kumine in daj otroku gorkega — vetrovi si bodo po iskali prave poti in ščipanje bo minilo .

katerega mu daj zaužiti . prevri na mleku tri . Pa to ni lenoba.37 podium) in prisili otroka. Za davico in za grče v grlu kuhaj r~zsekljane korenine divjega janeža (bibernelice) na jesihu in vodi in izpira j z vodo grlo . r) Davica ali k r u p a je prijela otroka. da pokličeš zdravnika. Za to boleze n je neobhodno potrebno. V krajih. madron) .kkuhaj pol ure in dajaj otroku vsak o jutro uro pred—zrjfrkom čašo tega čaja . namočeno v jesihu. p) Difter it is ali grče v grlu. Otrok moči posteljo (uscalica) . sice r umrje bolnik. Nekdo mi piše : Za davico sem pomagal najbolj. Tako mu boš rešil življenje . če m u hropi pri dihanju nenavadno močno in hripavo v grlu . bi morali ljudje imeti ta kame n vedno doma . Za to bolezen moraš poiskati takoj pomoči. Janeževe roie. ki občuti grozne bolečine v drobu. ovijaj vrat z v jesihu namočeno ruto . Ponavljaj mese c — dva. da izpije čašo čaja . Notranje : Daj bolniku kupico pravega gorkeg a lecjanovega žganja . Zmešaj enoliko /romancvet a in sv. namoči jo v vročo vodo in deni na trebuh . kjer razsaja pogostoma davica. Kolika (ujed. ki im a sredstvo. Če nimaš žganja. a ni v bližini n e zdravnika ne lekarne. Dokler ne pride. in hiti k zdravniku ali v lekarno p o bljuvni kamen (Brechstein). Da j otroku hitro par žlic laškega olja. ki gotovo pomaga . obvij mu vrat z ruto. ampak bolezen mehurjeva . Pred vsem drugim pa priporočaj otroka angel u varihu. je zapr t in meče vse iz sebe . Zunanje : Zgani rjuho na štiri gibe. Je gotova in nagla pomoč . č e sem segrel v železni žlici medu in pasje masti in dal t o otroku v drugi žlici.

da imaš noge tople in suhe . ozdravel boš skoraj gotovo do večera . Ti bolezni kraljujeta celo zimo. prevri na mleku. Druga pomoč za koliko. kuje človek . ki spijo pri odprtem oknu. odleže bolniku in ni več nevarnosti . če si zamudil. premagajo hitro nahod . Najboljše sredstvo. Otroci. pij. ki hodijo celo v pasjih dne- . je olje in mast mrmot (Murmeltier). prenesejo trikrat tolik o mraza kakor razvajeni otroci. Torej glej.38 stroke česna in 5 žlic kumine. prede n greš zvečer v kraj. daj m u kupico olja sv. Če piješ to prvi večer. Trdni in zdravi ljudje. boš zjutraj že dober . kajt i to je glavni vzrok vseh bolezni grla . Kadar se odpr e črevo. glave in vratu ne smeš zavijati v debele rute in omotače. veliko čašo čaja hribje rese. Pri takih se drži nahod ra d in prehaja v hripavost in zasluzanost pljuč . ki se boje vod e in zraka. tropotca in trobentic. se ga ne iznebijo tako lahko. Vsak a živalica dobi od ljubega Boga toplejšo obleko ali gre v južne kraje ali se skrije v luknjah in jamah . ki s e dobi pri gozdarjih in planinskih lovcih . precedi in dajaj bolniku vsako uro pa r žlic toplega mleka . ki delajo na sveže m zraku. posebno hudo v začetku zime . pa pij večkrat podnevi gorkega čaja. Kadar se bliža zima. niso tako občutljivi z a vsako izpremembo vremena kakor ljudje. ki pomaga v najhujši sili. oni pa. ki se umivajo redno celo poletje z mrzl o vodo. se moraš oblačiti zanjo . če to ne pomaga. Kumino stolci . To naj uva. tovarnah in delavnicah. Janeza. Ljudje. Nahod 'in katar. črevesni prehlad in vnetje slepiča je kumina na mleku . Slava Bagu. ki delajo v sobah. posebno če so slabega zdravja . ki hodijo poleti bosi. ki je dal tudi za te bolezni rastlina m zdravilno moč : Če te napade nahod in katar.

da pij e čaj ali mezgo sledečih zeli : Tri pesti zelenega brinja. ki kašljajo in krehajo. Za notranje zdravilo priporoča m vsakemu. 8—1 0 košar in razstavi po bolniški sobi ali obesi pod strop . kadar bo mraza 10 stopinj! So pa tudi zatem te punčike. 3 pesti tropotca. že letajo okrog zdravnikov. da so ozdraveli od tega sušični. Število ljudi. nočej o ne grenkega ne pustega . blede kakor sirotka . kakšn e medvedove kože jim bo šele treba. lučnika. Takim ni več pomagati . ki s o lazili samo še ob palici .39 vih obuti v šotne in nogavice . čez 3—4 tedne). Za pljučne bolezni. ki dob i pri vsakem rojstvu nove sape. za padle so bledici. Komaj zapuste šolo. grenkuljice. Kadar ne bo več vonja (t . glavobolu in večnemu zobobolu . ne pomag a več zdravilo. kajt i ne ljubi se jim uživati 4 tedne zaporedoma isti lek. kakor muha v krop. ima mož dovolj godbe vse dni življenja. Eno pest koprive. jetičnika. Mnogo teh ne mara zdravja. Če je treba tem razrnazance m še pri 40 stopnjah toplote nogavic in jih zebe. ker ima doma cvileči meh. prinesi' svežega borovja . ki je bolan na pljučih ali na influenci. lahke kakor kurje pero in rahle kakor jesenski cvet . je znano Bogu . bohinjskega mahu. da morajo ležati. Videl sem. Janeza rože. . Je pa še dosti takih. 3 pest i angelike . ki bolehajo na pljučih. napolni. j. za te pišem izkušeno navodilo : Zelenega borovja ali smrečja razsekaj. poprove mete. Tudi onim. da bo bolj dehtelo po sobi . Če pade taka punčika v zakon. ki so že tako opešali. Pozimi s o zavite v kape in odeje kakor pokobalčeni divji lovci. Vsak večer premešaj iglevje. naj bo še tako hvaljeno in priporočeno . ki hočejo ozdraveti in ki se morejo š e gibati na zraku. sv .

Kuhaj grenkuljico na vinu in lovi sopar v ušesa . To naj dela po 10. slakov cvet. Glava boli močno. Pljučnica . Kuhaj bob. svežem zraku. da ostanejo zdravi deli pljuč še zdravi . lapuh. To pomag a tudi za bolečine v ušesu. zato so častili prejšnje čas e nastrk zelo in so ga sadili na strehe in vodnjake. . d a se napne koš . zmešaj sok z mandeljevi m oljem in kani vsak dan par kapelj v ušesa. Zmečkaj velik nastrk. Pol pesti kumine in janeža. na čistem . l Kuhaj na jesihu majorana. povezni na vrelega lij in lovi sopar v ušesa. Ko so pljuča polna zraka. 1 2 kačnikovih peres . Na prsi in rebra deva] mrzle obklade jesiha in vode . je pomagalo ž e marsikomu . Tam naj diha z odprtimi ustmi. bezgovih korenin in korenin divjega janeža. Gleda naj tudi. najboljše pod smrečjem . Ponavljaj 8—10 dni . Pomaga večinoma. da se giblje dosti na prostem. pelina al i poprove mete in lovi sopar v ušesa . timijana. Pomagal o bo. posebno vsakokrat pred jedjo . Čaja ali mezge naj vzame bolnik vsako uro požirek ali žlico . Delaj to 8- 10 dni. l. tedaj naj pritisn e obe roki na prsi in izdihuje zrak .d o 12krat na dan. Mezga se pripravi kakor ona za želodec in kri . Za pljučno mrzlica kuhaj babčevje. da ne gre bolezen naprej. počasi in globoko in naj razširi roke. kresnico . v rebrih zbada .40 Dve pesti pljučnika (Pulmoraria) . kopir ne. Za naglušne. Prevri nekaj svežih listov božjega drevca (Ilex afini) in daj bolnemu piti . 2. Pomaga prav rado . 4 .

če navežeš na vrat pest zelen e plevelke . žabnik. Uspeh je čudovit . Ako ni takoj zdravnik tu . . ako se zgodi nagloma nesreča in teče kri močno iz ran . mora zelo vreti. so bolj nagnjeni glistam .i. Iznebil se boš te nadloge .ng ali silurja (D1Y-a s)2SiTur raste samo i rà— . Naj si zapomn i vsakdo preprost ali siguren način : Namoči kepo vate v vroči čisti vodi in položi na rano. če 'mu odpraviš za čas gliste. namočena v mrzlo vodo. vse vrste praproti .. Take vode pij par požirkov vsako jutro uro pred zajtrkom in delaj to skozi 8 dni . Pij čaj strašnice S~_ . Vse to se mora piti brez sladkorj a in dobro uro pred zajtrkom . Otrok bledi. Otrok . Kako se ustavi hitro krvavenje ran. ne ve nikdo. ki je glistam podvržen.41 Preprosto sredstvo za gliste . kako bi ustavil hitro kri . Gliste trpinčijo mnogo otrok . Gliste izganjajo tudi : angelika. se mu zarede zopet nove .-prvi c ve — tuda►-eri. Krvavenje nosu. vrta rad s prstom po nosu . peša in nima veselja do jedi . naveži navadne zelen e trave. Odrasli. ki se boje česna in čebule. Če ni plevelke pri rokah.uis~ mračnice (Globularia ) . pelin. nima enakega učinka. Krvavenje želodca. tudi če j e ranjena žila . pljuč in spodnjega života . Pomoč : Razreži 2—3 čebule in jih postavi v mrzl o vodo . Če se jim ne stopi na rep. Vata samanasebi ali vata. Navadno izgubi vse glavo. Se ustavi mahoma. jaščerica. se pomnože vedno bolj in jemljejo otroku najboljš e sokove .Islànlha. Kri se ustavi takoj.

Ko se je ohladilo. Kjer ne deluje želodec. deni vanjo dosti sladkorja pusti. plevelke . Za hlipavico. Želodec in kri sta zvezana kako r oko z očesom . janeža ali koromača Za dolgotrajno grižo pij dlje časa čaj mulininega ali kopininega lista. jaščerice . kumine. Odcedi vodo. pij skozi štiri tedne precej njenega čaja in videl boš. naj pije tropotec z brinjem . drob trpi od nepredelanih snovi. po jedi se jim peha iz želodca . Za zgago ali gorečico je najboljša tavžentroža . Tega uživaj vsako jutro in vsak veče r po čaši . zadnji četr t ure vrzi v kotel koprive . Razen mrtvih kopriv kuhaj vse tri ure . rmana. d a ti odpomore . Kdor prodaja neprenehoma sirotko. 2 pesti sv. Glavobol. borovnic. sleza. hrib je rese. Vetrovi si ne najdejo .42 Za bolezni Želodca in krvi. Janeza rože in 2 pesti žarnih kopriv . Taki ljudje bivajo zapečeni. lišaje ali ogrce. napetost in zabasanos t vzemi na jedi malo kumine. da vre celo uro. Neverjetno je. pest mrtvih kopriv . ne morejo opravljati jetra in ledvice svojega dela. kako si opomorejo po tem zdravil u bolni in opešani ljudje . 1/2 pesti tavžentrože. Na te bolezni vplivajo pravšne zeli mnogo bolj o d tovarniških izdelkov . Pest rmana in pest mete . Pride večkrat od želodca . ki pridejo take v kri . Sirup za vse bolezni želodca in krvi : 3 pesti zelenega brinja . Za t v o r e v črevih in v želodcu kuhaj žarno koprivo . 5 pesti tropotca . nalij v posode in zaveži.

Ozebld in razpokana koža. Za te slučaje pij čaj za profesorje . še bolj deluj e na vinu kuhano bršljanovo listje. In to pri ljudeh. da pelje š kozo na trg. vun iz pisarne in mesta na kmete. Prav tiha zračna zdravilišča. To izžene žolčne kamne in žene tudi na vodo . Tu je na mestu uživanje smokev .Tega jemlji žlico p o vsakem brištu (kosilo. Se pozdravijo hitro. Včasih pomaga za ta glavobol jetični k (Veronica off . « Proč od vsakega duševnega dela.. zob . tak o visoko kakor ti je mogoče. oteklin v glavi. to je še edina pomoč. splošno pa je to znak : »Čas je. tako dolgo da privabiš spanec . če kuhaš omelico in koplje š ozebke v nji ali devaš nanje rute. Živčni glavobol dobe ljudje. a nimajo teh krče v več. ki delajo iz navade pozn o v noč. ker bi škodoval o želodcu. kar jih boleva glava . . kjer ni psov in glasovirjev. Več ne. večerja) .). k i bivajo po cele mesece v večnem nemiru in ropotanju i n nimajo spanja . in giblji se po ves dan na prostem. (Glej : Zdravljenje s smokvami . namočene v tej vodi . Bolečine v glavi so tudi krčne . k i so imeli prej krče v nogah it v mečih. Taki naj si kopljejo noge v topli praprotini kopeli . katarja. Kuhaj koprivino zel in korenino na mleku in pij .) Glavobol prihaja tudi vsled nahoda.43 v zadelanih črevih poti in silijo v glavo . železniški uradniki. ki se učijo preveč : učenjaki. žolčne kamne . Jim bo gotovo pomagalo . pač pa dosti smre k in šumljajočih potokov. vun iz ropota i n spletkarenja. neozdravljenega šena .

da jih boli srce . . a si skočil na vlak. si se preplesal ali si drl s planin e kakor da te podi deset kozakov. ki se sme uživati samo z velik o previdnostjo . Tu pomagajo smokve . Je pa tvoje srce bolno vsled žalosti. je bil že kdo v tvoji rodbini zade t od božjega — tedaj je nevarno. ne pleši. da so bolni na srcu . zdaj pa je treba živeti neka j časa prav polagoma in nalahko . skrbi in nevolje . potem le veruj. da je 90 odstotkov ljudi. Pri popadih ah napadih deni takoj na srce mrzle obkladke jesiha in vode . ne leti.44 Bolezni srca. katere je napotil ta ali oni. Spi malo dlje nego sicer . Pri večnem mesarenju naših dni je taka bolezen strašno običajna . (Glej : Zdravljenje s smokvami. si rdeč v obrazu kakor gora Devica ob solnčnem zahodu. te napad a omotica in omedlevica. Prijatelj. ne kvartaj.) Če si bil podvržen krčem v mečih in v nogah. si v parobrodne m društvu in stočeš in pihaš kakor vojna ladja. Zel. tedaj stopi k tvojemu župniku . Če ni tega ne onega. popolnoma zdravih. ki pomaga za srčne bolezni. pokliči ga. dasi tožijo. je naprstek (Digitalis). si tekel za stavo z brzovlakom. ne skači. imenuje se frumentum electorum. ubogaj ga in živi zmerno in mirno . Te bolečine in tesnoba izvirajo pogostoma iz zapeke . da je srce pokvarjeno. ki se ne dajo odložiti. j e bolečina krčna — četudi si zaprt — tedaj je treba noge kopati v praprotini korenini. ta ima čudovito planinsko zel zate . izogiblji se opojn e pijače kakor strupa in izmivaj si levo stran okrog src a vsak dan dvakrat z jesihom in vodo . Božje ali božji žlak. da zadene tudi tebe. Zdravnik ve najbolje kako in kaj . Župnik Kneipp je vedel iz izkušnje. Si kratek in širok kakor čeber.

gloje in zbada . pa koplji š e isti dan. tačas te bo zdravil s salycilom . a pokvarilo ti je želodec . Za kopeli kuhaj : 5 pesti senenega droba. če. Zdravnik pravi. bezgov ali kresniči n čaj. v ramni kosti in v sklepih te drži. pij vsak mesec po 3—4 dni 1 -2 čaši čaja petoprstnikovega . Preden zaspiš. in ozdravel boš . ne moreš dvigniti roke. V kopeli teri in mes i bolne ude navzdol Ne opusti mrzlega poliva. 2. blaženi koren. a ne isti predpoldan. 2 kg praprotine korenine in 3 pesti zelene brinjevine . j e najbolje . V postelji se zavij v volneno odejo. silu r in kapucinska kreša . najbolje pa je. (Glej. To zdravilo pa poznaš že : Ozdravilo te je pre d dvemi leti revmatizma. recimo v 5—6 dneh — tedaj ravnaj tako : l . Bi seli rad skoraj rešil neprijetnega gosta.45 Da preprečiš to. Če pa ni prišl o trganje nenadoma. tedaj jemlji prv i dan kopel za celo telo. kuha š na vinu kresnico . drugi dan suho brinjevo kopel in . da mora š ostati tri do štiri tedne v postelji. Dobro je tudi kuhano vino . temveč je že stara. bolni ud v zeliščni kopeli . Revmatizem v sklepih in mišicah . Tako delaj 5—6 dni.) 4. jagodnjek. v kolenih ali v stegnih te vrt a in zavija.: Suha kopelj. Ne pomaga ne mazilo n e mravljinčji ne brinjev cvet . Koplji se vsak dan pol ure v gorki kopeli in vzemi ob koncu kopeli mrzel poliv . Kuhati se mora tri ure . V vrsto petoprstnikov spadajo : hribja resa. Ako moreš iz kopeli koj v posteljo. drži ga v vodi pol ure in mencaj in teri . sicer se t i podvoji bolečina . strašnica. 3. Nakrat ti ustavi noge. pij lapuhov. Ako ne moreš ali nočeš v posteljo. ki je podkajena z brinjem . privajena boleze n in si tudi ti že 60 let ali še več na svetu.

če ga polivaš skozi 4—6 tednov pridno z mrzl o vodo in ga drgneš nato ali mesiš od zgoraj navzdol . od trganja sključene ljudi. naj uživa še toliko zdravil . Po okoliščina h in razmerah ozdraviš tako čez 3—6 tednov . ilike in preslice . lakote in planinskeg a dresna. 2 pesti jagodnjeka (Potentilla auserina) . Lahko vzameš tudi kresnice. ki se ravnajo po Francozinjah . Ta čaj ustavi tudi mesečne krče in preobilno perilo . tore j ne bo pomagala mrzla voda. Za belo perilo pomaga tudi čaj bele detelje . ki so s e ozdravili s takim kopanjem v naši ljudski kopeli . Roka ali noga postaja krajša in tanja . odcedi in utiraj s tem. Kdor ne odpravi belega perila. . zaveži posodo in postavi na solnce ali na toplo . gladeža (Ononis) in lakote (Galium verum) . s e ne ozdravi. 4 pesti blaženega korena (Geum urbanum) . Žene. Če ni bolečine. Če so pa bolečine tu. ki imajo dosti otrok. kresnice. če piješ štiri do osem tednov sledeč o sestavo : 4 pesti belih ali rumenih mrtvih kopriv . Nastavi si torej ii žganju pest hribje rese in pest plevelk e (gladovnik. dobivajo to grozno bolezen bolj poredkom a kakor žene. Včasih spremlja to sušenje bolečina . Te sestave pij vsak dan po tri čaše. Se pozdravi. 2 pesti hribje rese . se bo pozdravi l dotični ud. Belo perilo. Capsella Izb . je v dotičnem udu trganje. Videl sem sedemdesetletne.). ali kuhati mora š vsak dan sproti . piti g a je treba par mesecev . lahko bi pač škodovala . pr Noga ali roka se suši. ko je stalo 10—14 dni.46 pij vsako uro požirek čaja bezgovega listja.

Kuhaj kresnico in si izpiraj usta . Leki za zobobol. 7. vlij žlico žganja v pet žlic vode in izpiraj si s tem usta . 8. Če pa je zob votel ali prehlajen in prihaja bolečina od trganja ali če so prizadete dlesni. tedaj je še pomoči . Noge opešajo po bolezni ali vsled starosti . 6. če jih kuhaš in drži š čaj v ustih. se bodo zope t okrepile . Vse vrste mete pomagajo. 3. ljubi Bog je ustvaril mnogo zelišč za to . Pomaga takoj . nižavska i n planinska . Kuhaj b a l d r i j a n o v o korenino in grgraj . Nočno potenje. Pij čaj kopinininega listja . . stolci in postavi za 10 dni na sobice . 4. Nočno potenje oslabi človeka . N a s t r k zveči in drži v ustih . preden greš spat . Tako tudi vse vrste p e t o p r s t n i k a . ali ne požiraj vode . Vsaka vrsta t r o p o t c a prežene bolečine. Nasvet : Vseh teh zelišč (ali samo ene) vzemi p o pesti. namaži na platno in deni v zatilnik . Hrena izriblji.47 Noge pešajo. Kuhaj preslico in pij . l. Če se gnoji pod zobom. tedaj 'ne pomaga več noben a maža. preje tem bolje . Proč s takim zobom. 5. Kuhaj vrbin tub in jemlji večkrat kopeli za noge . če jo kuhaš in držiš v ustih . Tako tudi obe vrsti h r i b j e res e. 2. čim. Za vnetje slepiča. potem odced i in spravi . Ako te zabole zobje.

Dobro je tudi. Če nima bolnik mrzlice. torej hribjo reso in p r e s l i c o . . delaj obkladke ali jemlji kopeli . oskrumbe in izpahke . je tudi dobro . Metlika . naberi pepel in postavi ga v dobrem vinu na solnce ali na topl o za 8--1Q dni. Izvrstna pomoč je tudi čaj g l a d e ž e v e korenin e in mišjih ušes. Kuhaj te zeli. Kuhaj Kordo benedikto in umivaj ali koplji rano v vodi. tem boljša je korenina . 2. potem precedi vino in dajaj bolniku vsak o uro požirek vina .48 Da se varuješ z ob -o bola. je listje lapuha. Vse vrste krvomočnic . grinte. Za lišaje. Je že pomagalo. Vse vrste pelina . Je ozdravljiva v začetku bolezni. 5. Dajaj bolniku zelišča. kuhano na vinu. z vodo izpira j oskrumbe. dajaj mu tudi čaj ali prah lapuhove korenine . Vinska rutica . ki ženejo vodo na seč. a ne obriši se takoj (čez pe t minut). 4. Drugim pomaga drugo : Sežgi b r i n j e v i n e. da staviš kar naprej na raka rute . Kihaj b r e z i n o listje na vinu in pij zjutraj in zve čer. Vodenica. toda posamezno . Cvetje kresnice. Resa (Erica) . si umivaj vsako jutro obraz z mrzlo vodo. kjer ni bilo druge pomoči . Rak . Čim večje . namočene v vodi.

dobé večkra t hude bolečine. nego da proglasi. kolcanje. da je oblizan ali polizan. ni treba drugega. Od oktobra do majnika naj s e tak tlak samo briše — sicer naj zahteva vsakdo že napre j denar za zdravnika in bolečine. Drugi dan tožijo o vsakovrstni h bolečinah . kleti in klavnice s cementnim tlakom. včasi h celo v mokrem obutalu. ki hoče zadobiti zaupanje izobražene dame. kuhinje. ne da imele desko pod seboj. 4 . Na cementnem tlaku obolé tudi mačke. Zdaj je šega tlakati hodnike. prešiči in psi . Saj b o smela zdaj sedeti na najvišjem poreklu v velikem društv u Zdrav. pije kavo trikrat tako črno kot doslej i n si naroči še sedem novih glasil najnovejše mode. v glavi. ki hodijo po njem. Ta pa je onim. ki ga umivajo 'in kleč e na njem. samega veselja stisne modrc z a 20 centimetrov tesneje. samega veselja bere zvečer še uro dlje romane. stresa povsod svoj o nervoznost . Ženske. Je bolezen našega časa . ki hoče pokazat i dandanes. zdravniku. krči v grlu. 49 Varujte se cementnega tlaka . Kdor . si p a preskrbi lesene podplate . Zdravstvene komisije na j pazijo na to. Če ni drugače. Človek. vir bolezni . V marsikateri cerkvi stoje zakasneli verniki ves čas na cementnem tlaku hodnika ali veže. naj si pod loži vedno desko ali plutov linolej . po čeljustih in skrenjah .mora delati na cementnem tlaku. Samega veselja se ji zde potem najgrenkejš e kroglice kot sam med. Bolečine v grlu. trganje in druge take prijetnosti s o nasledki cemetnega tlaka . zel. Kdor premore. da j e nervozna . Nervoznost. v kolkih. naj si preskrbi takoj lesena tla al i debeli plutov linolej .

katerega jim je natočilo življenje. Janezek dobi za zajutrek ž e polovico črne kave. starši so izumeli. Drugi so po stali vsled pelina. Tudi šola goji nervoznost. kako naj pogospodijo svoj e otroke z nervoznostjo . ker so nastavljeni v nemirni službi kontrolorja. ali odložiti noče nikdo. drug i zopet radi pomanjkanja spanja in počitka. Krivda pa ni učiteljeva . Da dosežejo to hitreje.50 kokodakelj in bo gledala samozavestno na kokoške n a nižjih gredah — kajti nervoznost je društvu kokodakel j toliko kakor zvonec kravam ali kozam . kako r je to dokazal blagopokojni župnik Kneipp . desete ure na nogah. kasirja ali glavarj a osjega. ki je muka učiteljem in otrokom . da so nervozni. Zato ne pišem za tiste. da bi moral i poučevati najvišji mandarini tako deset let v ljudski šol i in poleg tega tudi vedeti in znati vse tisto. preganjan in šikaniran od svojih predstojnikov. In to vsa k dan . ki je revež inšpiciran in kontroliran. Toda je mnoštvo poštenih ljudi. ki hočejo biti nervozni . Vedno in povsod slišimo pritožbe. katerim je obesil zdravni k za vrat napis. Meni se smilijo otroci in učitelji in želel bi. ostajaj o otroci do devete. v postelji jih pokrivajo z debelo odejo in zapirajo skrbno okna. kar velevajo . da morajo znati in vedeti otroci .gnezda . radi — poslušajte vendar ljudje božji — radi pomanjkanja rekrutov! . ki hočejo napraviti iz ljudsk e šole univerzo in podajati otrokom poleg novih vesti o Japoncih tudi vso staro egiptovsko kramo na francoski polivki . je uveden marsikje štiri urni predpoldnemi pouk. tako tudi petletna Lizika. da je šola preobložena z učenjem. Da bi ne izostal učinek. da ne b i izhlapel gosposki duh . kar pa nikakor niso. Kje vzgajajo nervoznost ? Večinoma že doma . Da.

če bi n e smel dražiti svojih živcev? — O n a pa si misli : Alkohola se bom ogibala. ker je pripravljanje preve č sitno . velika masa pa se natakne na trnje in nosi vse dni spomi n študiranja : Naočnike. osem let in postane nervozen . za zdravje učencev ni nobenega profesorja . da postane vse nervozno . Gorje pa gojencu. To dela prav vestno. Ko se je že naučil biti nervozen. telefoniranje. V taki dresuri. dokler se ji ne razgreje glava in ne mor e zaspati . ki so navedeni v kazenski knjig i združenih kantonov.51 Vse muke ljudske šole so pa v primeri z nervozni m lovenjem in priganjanjem v višjih šolah. in če je. se navadi na alkohol in na črn o kavo — kajti čemu je študiral in postal gospod. dokler ne popadajo gojenci kakor snopi . bolečine v glavi . daleč od skrbne mamice. 4* . Poleg tega hrana v zavodih! Meso in meso in vedn o meso. preživi dijak štiri. ki ne vidi pod milim nebom ničesar razen svojega predmeta. In drsanje in praskanje in klempranje in cvilenj e godbe. pomorejo. pljučne bolezni . želodčni katar. ki mu uide nepremišljena besed a o hrani! Vsi prestopki. pijem pa lahko svojo črno kavo ali kinešk i čaj — in si pokvari s tem ravno tako živce . lajanje. ki ne opazi ničesar . Za vsak učni predmet je na šoli izpraša n profesor. a poredkoma zelenjava. bučenj e strojev. ker ne gre pre d polnočjo v kraj . šest. je to kak negoden mladič. motorjev in avtomobilov — ves klek dvajseteg a stoletja — ki. so sama čednost napram taki besedi . kakor če bi primerjal krotkega domačega zajca pruskemu huzarju . lenoba se splazi pod mejo . se izpopolnjuj e lahko še sam v tem. Zapiše se v več društev in sedi in svetuj e pri sejah in zborovanjih. Poleg teg a čita romane. skakanje in drvenje. Veliki talenti skočijo preko meje.

ne bi smel nikdo več delat i duševno. da sploh n e moreš več spati. sleza. dan za delo . Ogiblji se popra. Junaki pred Sempahom in Martom niso bili nervozni . 4. da je dal ljubi Bog noč za počitek. prežene sitne muhe in strahove . Kdor noče tega. 3. Ko odbije osma ura. hribje rese in mete . 7. soli po malem . Kdor more in premore. — Deni si v vzglavje šo p praproti. Uživaj kolikor moreš sadja in zelenjave . naj deli na tihem dobrote — to privabi veselje na obraze. ne osnovati novega društva. ne bi smel preračunavati dolgove in dividende . Ob osmih v kraj! je veljalo našim starim . priklicala bode spanje. s e pregreši zoper naravo. blaženega korena. ne odgovarjat i na napade časopisja in ne užaliti stražnika. Menili so. Gibaj se dosti v čistem zraku. mu ne pomore nervozam 2. Ge se je razpasla nervoznost že tako. kakor spadajo lisice i n kune. ne prejemati plačilnih nalogov. zdaj pa smo postavili naravo na glavo in Gospoda stvarstva v nič . To so vse vrste jetičnikov. da greš za . zelene ali suhe. l . pravo kavo . poljski in mestni nočni čuvaji. Bog je ustvaril tudi nekaj zeli. posebno v gozdu i n razoglav . če izpremeni dan v noč in noč v dan . ki čistijo glavo i n krepijo srce . žganje in sploh alkohol prepusti drugim . ne vreči taroka in ne klicati duraka. 5. veselje pa pomore močn o k zdravju. 6. v dobro prezračeno ne zakurjeno sobo in spi pri odprtem oknu (razen meglenih dni) . To se zgodi samo z večletnim pametnim življenje m po naravi in z izogibanjem vsakih izgredov . Pomaga tudi zeleno lešnikovo listje . Kdo r ne spada po poklicu v društvo sov. zvezde in luna.52 Kako se zdravi nervoznost . ob deveti h pojdi v božjem imenu v posteljo. tedaj je edina pomoč še ta.

stokaj in jokaj. Glava pa je tako težka. koplji se. po Kristus u ublaženi in odrešeni . meso celo za otroke! Meso. dokler ne pridej o parlamenti v zagato. morajo priti vsaj tri vrste mes a na mizo. je združeno v izrek u župnika Kneippa : Nazaj k naravi ! Ne k naravi zamorcev in ljudožrcev. Meso. Kajti tudi tukaj ne more postavit i nikdo drugega temeljnega kamena. če je še tako drago. Joj! Želodec se ustavi. ampak k narav i krščanskega srednjega veka. Hajd k zdravniku! Ali v vseh teh neprijetnostih vendar mora biti na mizi. Navadna meščanska kuha zahteva tudi dve vrsti mesa. nazaj k naravi. Zapeka s e ne umakne . Ustavi se celo poletj e pri planšarju. seveda vsaka vrsta na drugem krožniku — ali žal. mesa. vriskaj ž njim in ravnaj se sploh po njem . meso in meso! Meso n a vsak način! . meso zvečer. k lekarnarjem. čreva opešajo — zapeka al i griža se ustanovi v drobu . meso. k vsem mazačem in padarjem tostran in ono stran velike luže . ki je ž e postavljen v Kristusu . klobasico za malico ! Meso. pij in spi ž njim. jej.53 dlje časa na tihe planine ali gorovja . kakor onega. odkod naj bi ga dobivali . Zato hitro! Dajte močne ga vina ali žganja. da razžene nabasane snovi . volja tako slaba . utiraj. samo govedina. vsak dan mesa ! Če je hiša gosposka. piši in beri toliko ko t on. če ga ne more več zmagati mesar. to j e siromaščina ali neolikanost . da ne pride v drugi želodec . masiraj . strup. Zdaj teci k zdravnikom. zdaj požiraj kroglice. Meso opoldne. život tako napet. meso . kar sem hotel povedati. a kličeš poleg tega vendar : Mesa hočem. spanj e tako nemirno. meso. Vse. ne vede.

54 Do minulega stoletja je mogla obdržati katolišk a Cerkev dva postna dneva v vsakem tednu. ali prekopal njivo. V devetnajstem stoletju pa je zaklinjalo na tisoče i n na stotine župnikov in kaplanov papeža. da bi olajša l zapoved posta : »Ljudje se ne postijo več. Na te dni se ni jedlo mesa . tudi če s i je bil izsilil dispenz . Bil je čas. na nas leti kamenje. Kdor se postavi n a glavo. Takrat niso poznali ljudje zapeke i n dolgega repa bolezni. Toda božje in cerkvene postave so utemeljene v naravi sami . bo krvavel. Naravna in pozitivna postava izhajata o d istega zakonodajalca. Če boš sekal po take m kosilu drva. kako težko jih prenaša svet! Koliko njih se ne vzdržuj e niti v petek mesa. za božj o voljo. me napenjajo in mi denejo slabo. jajca. Od pepelnice do Velike noči pa je zahtevala Cerkev . močnine. bratci stokači ? Kajne. če ni tvoj želodec že oslabljen po . in š e te. se ne morej o postiti. petek in soboto . tudi če ima v žepu dispenzni list . Zdaj j e post samo še petek vsakega tedna. in vsak prestopek teh postav se kaznuje sam od sebe . ki se vleče za njo .. Torej štirideset dni . torej sem z mesom. Zdaj mi pa tožite od vseh strani : »Ne morem prebavljati postnih jedi. ljudje so živeli dolgo in so bili lepe zdrave kože . od štiridesetdanskeg a posta so ostali poslednji trije dnevi velikega tedna. vse mastno. da kaplja iz nji h maslo ali margarina? Seveda . ko je držal ves krščanski sve t postne zapovedi . da mu bo silila kri v glavo. sir. olajšaj postno zapoved! « Pod takim pritiskom je bila dana dispenza . vse hoče le mesa . da se zdrže ljudje razen ob nedeljah uživanja mesa . mora -vedeti. ali nosil senene koše. Stvarnika narave. ostanejo mi v želodcu. se mi dvigu jejo. le z mesom! « Kakšne postne jedi vam škodijo. teda j boš plebavil tudi to. meso je bilo poceni. in kdor se vreže. Tako tudi tri kvaterne dni .

ti diši zdravniški račun? Le poizkusi osem dni in večerjaj ovsen sok . jaz ti pa svetujem z župnikom Kneippom nekaj lahki h postn'ih jedi . Vse vrste zelenjave. ki je naredila moške kakor iz železa in ženske. rastite in se krepite. in če že ne odpravi. »Pridite otroci. v kozici. ki ji slede. Kdor uživa ovsenjak. 3. češplje. cvebe so prebavljiva in tečna postna jed . juha. . pa ne mrmra kako r medved . Otroci. pošrekan ! Ne navada. Tako se odpravi zapeka in vs e težave. Dva. krči v želodcu. 2. ki opèva luno. sveže in posušeno sadje . mu daje moč in zdravje . napetost in rana smrt? Ti' . modra mati z ovsenjakom . tri krožnike take juhe zadostuje najmočnejšem u moškemu za kosilo. peteršilja in drobnjaka . ko se je živelo p o naravi. fižol i n ječmen in narežeš vanjo zelene. pač izjema naj bo mesna hrana. jabolčni in hruškini krhlji. juha starega časa. dišijo bobki in ploščke . ki so bile jedre in zdrave še po dvanajstem otroku . In krompir v oblicih. hrana naših dedov . je zdrav kakor Bolgar. Ovština! Močnik ovsen! Ne.. — dišijo pa bolečine v glavi. glasovirjev in šolskih postav — te h izrodkov kulture — ne morem sicer prenašati. Zelo močno juho dobiš. se jo vsaj prepreči . kako r je bila našim očetom .55 večnem uživanju mesa . Modernih pesnikov. To je bil a juha naših dedov. so debelih rdečih lic kakor angelčki na oltarju in gledaj o v svet kakor ljubo solnčece o svetem Jakopu . moraš pač opustiti težke postne jedi . votla drevesa in natakarice . Navadil se boš nanj in priljubil se ti bo bol j kot vsaka slaščica in ženitovanjska jed . Ako pa ni tvoje delo združeno s telesnim naporom. če kuhaš grah. spi kakor medved. katere hrani. smokve. L Ovsen močni k. tega ne maram! Zakaj ne? Mi ne diši . šega v kakor kozar.« poje pesnik . jejte ovseni sok. ta pesnik pa ni sanjač.

. Zato je dal nek star pesnik smrti besede na jezik : Kuhar mi pripelje več ljudi kakor kuga in vojska . oprostite. Porajajoče se kisline napadajo želodčne stene in čreva . ki je pripravil raznovrstn e zelenjadi na lahko prebavljiv način.56 4. ali pa se zadela kam in napravlja snovi za bolezni . Uživali so take dni samo zelenjad. in naj bi bila še tako gosta i n dobra . ni mu pomagala več ne kroglic a ne strup . ki so velike redilne vrednosti . se priležejo želodcu. ne masla. spada k izobrazbi in kulturi . To mu je uredilo drobovje . kar prihaja o d toplokrvne živali. Dandanes se spodobi. Najbol j zanikam delavec te bo tožil za razžaljenje časti. nam bi bilo 50 odstotkov zdravil bre z potrebe. Tam ni dobival mesa. množina vetrov pa se sprehaja po vsem životu in povzroč a slabosti. ne sira. ki je bival zamaše n kakor zaplesnela čutara. Torej tudi tukaj župnika Kneippa načelo : N a z aj k naravi ! Jako škoduje želodcu tudi basanje različnih jed i vanj. in to je ozdravil o tudi najbolj zakrknjenega grešnika . ovsenjaka. Da imamo še stari štiridesetdanski post in postn e jedi naših dedov. Poznam moža v štiridesetih. v svinjskem koritu . 5. Kdor more in premore. da niso uživali ničesar. redkega piva . Njegov posel ga je zanesel na kmete v severn o Francosko. torej ne jajec. Saj pride množina jedi (če jih prineseš tudi vsako n a posebnem krožniku na mizo in menjuješ tudi večkrat vilic e in nože) vendar le v eden in isti želodec in napravi ta m kuhanje in kisanje kakor. če m u prineseš na mizo samo juho. kjer se je moral ustaviti za četrt leta . si naredi lahko mlečne i n močnate postne juhe. Vsi Maggijevi izdelki. In vendar izda za život par krožnikov zmesn e juhe (grah. da prineseš na mizo vsaj sedem različnih jedi . fižol in ječmen) več kakor sedem »boljših « jedi. ampak dosti zelenjave. ne mleka. Naši stari so imeli za gotove dni tako strog pos t (magro stretto).

nočejo . Malik našega časa. z naslovi najmodernejših romanov in pomadnimi posodami. Zakaj neki? Tekanje. pred katerim leži na trebuhu cela armada domišljavih. nositi zavitka . Vsak človek mora imeti nekak vzor. ki so se učili na Saškem klobase zavijati ali steklenice iz pirati. navešeno s čipkami. pajčolani. v šolo ali na delo. od gladu . kar na s mori. frakarjev. Naj povzamem vse v kratko besedo in naj postavi m istočasno absolutno gotov način zdravega in pametneg a življenja : Nazaj h Kristusu Gospodu. tudi če ima čas. ne da bi se zavedal tega . to ni več za naše ljudi. gizdalinov. tudi če je prav prijazn o vreme — ne. To korito se vozi na kolesih in je tako prenapolnjeno smrdljivih gazov. to je naša lenoba in mehkužnost . s čokoladnim i zavitki. ki se je po nižal. katerega popuščajo navadno neznano kje. prenašanje i n delanje pospeši prebavo. ljudje. ki ga nosi vsak s seboj . Toneta bolj kot je plašil njegovega deda dan hodá . ki je trpel od vročine in mraza. da zadostujejo za dvajse t motorjev. Ljudje.57 Da ne zgreši basanje želodca z mesom in množin o jedi svojega cilja. kakor hodimo mi . kot jih čutimo mi (izvze t je seveda greh). v sé zaljubljenih ljudi. Nositi zavitke s e nam zdi nedostojno . nosijo par naslovov. Ura hodá plaši. kateremu se klanja in mu viht i kadilo velika množica naših izobraženih in polizobraženih . ki je čutil po naravi iste potrebe. opajčenih gospodičen in napomadenih junakov — je široko svinjsk o korit o. skrbi gad. tedaj je neumnost v kakršnikol i obliki naš vzor in s to neumnostjo je v zvezi. Da bi hodil peš v urad . vsak človek obožuje nekaj. ki bi presegel 500 gramov . veže in ubija . razen svojega dežnika. da je hodil v človeškem telesu. torej tudi zdravje — to je seved a v nasprotju z modernim nazorom dvajsetega stoletja. Ako ni naš vzo r Bog Stvarnik in Rešenik.

Jedel je z ribiči in dninarji . razen našega gospoda Jezusa Krista. Torej : tudi tu ne more položiti nikdo drugeg a temeljnega kamena. kam da bi položil svoj o glavo. podira. V priliki o bogatinu je svaril pred nezmernim uživanjem jedi in pijač. ki je namenjena ljudem. je vzor človeka . da je lahk o rekel o sebi : »Lisice imajo svoje jame in ptiči imajo svoja gnezda. kar so prinesli na mizo. če si pokvarimo telo po nespametnem način u življenja . ampak ozdravljal je bolnike . raztresa. kar vam dajo na mizo . kateheti. Tako pravim sestavi. gostil s e je pri farizeju in stradal je cele dni na svojih težavni h potovanjih iz dežele v deželo . pridigarji. ki morajo govoriti mnogo in glasno. da je hotel človeka zdravega in da nasprotujem o božji volji. preskrbel je vina na svatbi v Kani in postil se je štirideset dni v puščavi . Čaj za profesorje . od truda in dela . stotniki. ki jim pomore hitro z a nahod. Ta sestava prepreči tudi š e n j in zatekanje drgali. A ravno to spričuje. in potrebujejo vsled tega sredstvo. učitelji in vratarji na kolodvorih . katar in zobobol . Sin človekov pa nima. je .« On ni hotel. Kristus Gospod kot vzor telesnega in dušnega življenja ohrani in obvaruje prijatelje zdravljenja po narav i p'rismodarij.58 in žeje. Kdor ne nabira ž njim. Ecce homo! Glejte človeka! Božji Sin je bii prepros t in naraven v hrani in obleki. Seveda ne z zelišči. kakor profesorji. da bi bil človek bolan. ne s strupeninami i n ne s kopeli — samo s svojo božjo močjo . podivjanosti. kdor ne zida ž njim .« Bil je tako zadovoljiv s hrano. svoji m učencem je svetoval : »Jejte. Kristus Gospod je najpopolnejš i vzor čistega naravnega življenja. tesnosrčnosti in vragolij . pijačo in postrežbo. hripavost.

ki so trpeli ob vsaki izpremembi vremena na zobeh.. Čaj naj vre % ure. dokler se ga ne privadiš. Priporoča se tudi otročnicam. kolikor se ti ljubi. bolezni na mehurju. 3. . ker krepi mišice i n prepreči prisad. Blaženega korena. 5. 3. Vsak zdravilni čaj deluje najbolj. Kuhanje in uživanje čaja . pač pa pomiri živce in se priporoča vsled tega z a navadno pijačo družinskih krogov .. osladi ga poljubno in pij gorkega . Jagodnjek.. Ljudje. Geum reptans . ako ni izrecno poudarjeno . Silurja. Radi zeli 2. Izganja in zdravi tud i vodenico. če ga uživaš vsak o uro po žlici .. Izprva. Alchemilla alp . mrzlico in vnetje . 4. Triticum repens . ko so ga uživali nekaj časa . Ta čaj odpravi v par urah vsak nahod . Tropotca. 8. je priporočljiv tudi za notranje poškodbe vsled padca. 9. 3. Plantago ah) . Poprove mete. 2. ga pij raje ob maki. V takem slučaju je treba po en liter do dv a na dan . Planinske zeli je treba kuhati dlj e časa kakor dolinske . Jegliča. 6. 4. Primula odpo . Potentilla . Mentha p . Zeli se morajo kuhati. Koreničje mora vreti uro ali dve . Meum mutellinum . nego kadar greš spat. udarca al i pritiska. Sestavi se iz naslednjih planinskih zeli : l. so dobil i mir. Posebno zeli 2 . grižo. Pirike. Hribje rese. 4 . je torej zelo priporočljiv starim ljudem.59 prijetna in okusna in ne škoduje živcem kakor kitajski čaj. Medvedovega korena. ker izganja izprva katarične snovi zelo močno na vodo . E)ryas octopetala . 7.. ne opariti. 7.

jih nese hitro za čokolado . je precej bolj okuse n in deluje močneje kakor v senci posušeni. ampak jo deli vsepovsodi . arnika. Kadar bo imela vsaka . če dob i otrok par vinarjev. ki zaplesni rad. tropotec. celič (Prunella) . k i se more zaceliti . kot znak naše oblizane kulture leže povsod po cest i čokoladni zavitki in podobice . Za hladilo pekočih ran in drugega vnetj a pa ni prilično . ali učinek zdravila je močnejši. zlata rozga (Solidago virgo aurea) . rmanovi listi. kjer so zaposlene ženske . Koliko čaja in koliko vode? To se ne dá natančn o določiti. ako ga ne osladiš . Je priljubljena velikim in malim otrokom. kresnica. Rjavi. lahk o vzameš za mazilo vse vkup ali samo posamezne : Sv. potem pretlači skozi sito al i skozi ruto in mazilo je gotovo . smeš osladiti čaj . ki se je posušil na solncu. ližejo po ves dan. primožki (Calendula) . če krad e otrok staršem denar. gre denar le za čokolado in piškote . To mazilo je dobro za vsako rano in odrgnjenje. Na splošno željo objavim tu nasvet za pripravljanj e celilnega mazila . strupenice pa sme zapisati tako samo zdravnik . Mazilo celilo. gabez. če vzameš več čaja. zdravj e vsega sveta (Sanicula). Čaj. tiste črne ploščice . kakor stari konji. Samo pri strupenih rastlinah se mora natančno paziti na količino. Te zeli stolci (najboljše so sveže) in kuhaj 2—3 ure na neslani svinjski masti. Za to so prilične sledeče zeli. rumeni in črni sladkor je boljši od belega . Janeza roža.60 Kjer rti to izrecno prepovedano. Kajti solnce ne vzame moči. Za uživanje so popisane v tej knjižici samo nestrupene zeli . hribja resa. Čokolada . bo pač močnejša pijača . V tovarnah in v prodajalnah.

Razsekljaj pes t jaščerice. orehe. b) Napeta je živina. l . Pomaga posebno tovarnam čokolade. pomaranče . »Kaj misliš. pogosto uživanje povzroč i trajno zaprtje črev ali zapeko. kar vagon čokolade. prevri ga nekaj na vodi in vlij v živino. a) D i h a v i ca ali naduha . naj mu daje pogostoma čokolade. Tako . Izčistijo gnojne oči. kumin e ali koromača. posnet po izkušnjah mnogih let : 1. ki je tako natlačena vetrov . Torej : Kdor hoče imeti bolnega otroka. dr. in navdušile s e bodo zate. naj mu daje sadja vseh vrst. ki so pod vrženi griži . kdor hoče imeti zdravega. To bo izgnalo takoj vetrove in živini bo odleglo. hruške i . Sesekljaj janeža. ako hoče š postati predsednik. pomaga torej ljudem. kajti te s e množe kakor mušice v poletju . natresi na krm o in daj živini. da ji zateče vsled tega život. ki dobé po čokoladi mnog o posla. Živinske bolezni. smokve. jabolka. če jih narežeš in navežeš nanje. 3. 1 . Pomaga zdravnikom. pomešaj sekljanje s štirimi pestmi soli in polaga j ali dajaj živini večkrat. 2. Zdaj veš. datelne. pes t surovega ji potlači zatem v gobec . ko bi bil tudi bolj rdeč kakor sam Bebel in bol j črn kakor najstarejši jezuit . Čokolada zapira. kupi jim. . 2. Tu moj odgovor. o čokoladi?« me vpraša neka mati. kajti čokolada zapira. Gnila jabolka .61 Špela in vsaka Jera volilno pravico. kolike koristi je lizanje čokolade . in zapeka je mati skora j vseh bolezni. Sesekljaj poprove mete in janeža. Izvlečejo bolečine. rožar. ki so nastale vsled prehlada v ušesu .

ki se je odtelila . j) Pereč ogenj prešičev . e) Splošna slab o s t.) Izvlekel bo pri sad. 3 . deni zmečkane praproti ali kuhaj praprot na jesihu in utiraj. nastelji ga prešiču in zavi j ga vanj . č) Prisad krave.62 2. g) Gnojnice obkladaj z gorkim (kuhanim) senenim drobom . To je pomagalo več krat. brinjevih jagod in kumin e in dajaj živini večkrat. se bo razleze l hitro . Tako tudi na vrat za vnetje gobca ali grla . Daj prešiču tudi večkrat na dan žlico šentjanževeg a ali ricinusovega olja . Naberi mahu na kamnu. h) Na vnete oči pokladaj zmečkane krvomočnice al i praproti. c) Griža in mrtvoudje telet . f) N a o t o k. Daj mu dost i posušene hribje rese . katere jé živina s slastjo . Daj živini 2—3 pesti brinjevih jagod in poprove mete . jaščerice . česna. boljši je . i) Ob času kužne bolezni naveži živini za vrat jaščerice in dajaj čebule. zatem jo krmi s posušenimi kopri vami. To vlij živini gorko . . strehah in drevesih. Na poldrugem litru mleka prevri deset stroko v neolupljenega zmečkanega česna. (Bolj ko je vlažen mah. Kuhaj poprove mete. žlico zmečkane kumin e in žličko stolčenega popra . Daj živini malo gobe krvnice (Bovist) s soljo . d) Prehlajen želodec . Kuhaj kresnic o in vlij. da so ostali neokuženi hlevi polni živine . a noben znak gotove bolezni . ki se ne gnoji.

. Kopriva. 31 Pomoč za grižo 31 Otok vsled bolečine 32 Za kurja očesa 32 33 Otročje bolezni Kolika 37 Nahod in katar . Mah . Pomladanske zdravilne zeli Zvonček . . Janeza roža Tropotec . 29 30 Zdravi se s smokvam Želodova kava . . Sv. 4 2 Sirup za vse bolezni želodc a in krvi 42 Glavobol 42 . Dišeča vijolica Jegliči Lapuhov cvet . . . Rastline. žgoča . Pelin . 40 Za naglušne 40 Preprosto sredstvo za gliste . Jaščerica . Nekaj v preudarek gospodom profesorjem Najvažnejše zeli : Arnika . . . . . . 41 Kako se ustavi krvavenje ran 4 1 Krvavenje želodca. . Seneni drob . . . . . pljuč in spodnjega života 41 Krvavenje nosu 41 Za bolezni želodca in krvi . 27 Kopeli 28 Suha brinjeva kopel . Čemaž . mrtva . Device Marije plašček Janež Janež. Zakaj sem spisal to knjigo . . . 26 Slak . . . . . 27 Trave . smrdljiva Kresnica . Hostni regrat . . Kopriva. . . Meta. Navadni regrat . divji . Blaženi koren Britij . . . 26 Loboda 27 Osat 27 27 Zlatica Kačja preslica 27 Omelica . ki izvlečejo bolezen : 24 24 24 24 24 25 3 7 9 9 10 11 11 12 13 13 14 14 15 16 16 17 17 17 17 19 21 21 22 Zeli in plevel : Plevel . Praprot . 38 Za pljučne bolezni . poprova Očec . 26 Kurja črevca 26 Poprova meta . . Krvomočnica. KAZALO . . 39 Pljučnica . ' 29 Zdravi se spomladi . .

. Čaj za profesorje . meso. . . Kuhanje in uživanje čaja Mazilo celilo . . Noga ali roka se suši Noge pešajo . Gnila jabelka Živinske bolezni . Za vnetje slepiča Leki za zobobol Vodenica Rak 43 43 44 44 45 46 46 47 47 47 47 48 48 Za lišaje. . grizite. Belo perilo . iz pahke Varujte se cementnega tlaka Nervoznost Kje vzgajajo nervoznost Kako se zdravi nervoznost Nazaj k naravi! . Nočno potenje . . . . . . . . Bolezni srca Božje ali božji žlak . 48 49 49 50 52 53 53 58 59 60 60 61 61 . Čokolada . Za žolčne kamne Ozebki in razpokana koža . . . oskrumbe. . . Revmatizem v sklepih in mi šicah . Meso. meso! . .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful