P. 1
kniga za alergii

kniga za alergii

|Views: 3,468|Likes:
Published by Ivana Dimitrovska

More info:

Published by: Ivana Dimitrovska on Mar 13, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

09/08/2012

pdf

text

original

Sections

  • PREDGOVOR
  • A. Op{t del
  • Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti
  • Atopija
  • Alergija
  • Alergeni
  • Alergiski rinit
  • Astma
  • Alergiski bolesti na ko`ata
  • Atopiski egzem/dermatit sindrom
  • Urtikarija
  • Kontakten egzem/dermatit
  • Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti
  • Anafilaksa
  • Literatura
  • Alergiski rinit
  • Alergiski konjunktivit
  • Bronhijalna astma
  • Atopiski dermatit
  • Preosetlivost na lekovi
  • Preosetlivost na hrana
  • Alergija od insekti
  • Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa
  • Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto
  • Skopje (Sk)
  • Dojran (Do)
  • Ohrid (Oh)
  • Prilep (Pr)
  • Peh~evo (Pe)
  • B. Aeropalinolo{ki monitoring
  • 1.0. Aeroalergeni od nadvore{na sredina
  • 1.1. Definicija
  • 1.2. Aeropalinolo{ki metodi
  • 1.3. Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe
  • 1.4. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna
  • 1.5. Rezultati
  • 1.5.1. Skopje
  • 1.5.2. Dojran
  • 1.5.3. Ohrid
  • 1.5.4. Prilep
  • 1.5.5. Debar
  • 1.5.6. Peh~evo
  • 1.5.7. Zastapenost na PZ vo R. Makedonija
  • 1.5.8. Senzibilizacija-povrzanost so PZ
  • 1.5.9. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi
  • 1.5.11. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena
  • 1.6. Polenski kalendar(i)
  • 1.6.1. Polenski kalendar na gradot Skopje
  • 1.6.2. Polenski kalendar na gradot Dojran
  • 1.6.3. Polenski kalendar na gradot Ohrid
  • 1.6.4. Polenski kalendar na gradot Prilep
  • 1.6.5. Polenski kalendar na gradot Debar
  • 1.6.6. Polenski kalendar na gradot Peh~evo
  • 1.7. Zaklu~oci
  • 1.8. Literatura:
  • 2. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina
  • 2.1. Muvli
  • 2.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe
  • 2.2. Doma{ni mikrokrle`i
  • 2.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe
  • 2.3. Doma{ni milenici
  • 2.3.1. Ma~ka
  • 2.3.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe
  • 2.3.2. Ku~e
  • 2.3.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe
  • 2.3.3. Ptici
  • 2.3.3.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe
  • 2.3.4. Lebarka
  • 2.3.4.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe
  • 2.5. Zaklu~oci
  • 2.6. Literatura:
  • V. Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa
  • 1.1. Karakteristiki na ispituvanite grupi
  • 1.1.1.Vozrasno naselenie
  • 1.1.2. Deca
  • 2.1. Definicija
  • 2.2. Klasifikacija
  • 2.3. Sezonski alergiski rinit
  • 2.3.1. Etiopatogeneza
  • 2.3.2. Celogodi{en alergiski rinit
  • 2.4. Klini~ka slika
  • 2.4.1. Sezonski alergiski rinit (SAR)
  • 2.4.2. Celogodi{en alergiski rinit (CAR)
  • 2.5. Dijagnoza
  • 2.5.1. Anamneza
  • 2.5.2. ORL status
  • 2.5.3. Funkcionalni testovi
  • 2.5.3.2. Akusti~nata rinometrija
  • 2.5.4. Ko`ni testovi
  • 2.5.5. Laboratoriski testovi
  • 2.5.6. Diferencijalna dijagnoza
  • 2.6. Lekuvawe na AR
  • 2.6.1. Kontrola na sredinata
  • 2.6.2. Medikamentozna terapija
  • 2.7.Zastapenost na AR
  • 2.7.1.Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas
  • 2.7.3. Zastapenost na AR kaj decata
  • 2.7.4. Profesionalen alergiski rinit
  • 2.7.5. Zaklu~oci
  • 2.7.6. Literatura
  • 3.0. Alergiski konjunktivit
  • 3.1. Klasifikacija i definicii
  • 3.2. Etiopatogeneza na AK
  • 3.3. Klini~ka slika
  • 3.4. Dijagnoza
  • 3.5. Lekuvawe
  • 3.6. Kontrola na sredinata
  • 3.7. Ra{irenost na AK
  • 3.8. Rezultati od na{eto istra`uvawe
  • 3.8.1. Zastapenost spored polot i vozrasta
  • 3.8.2. Zastapenost vo oddelnite gradovi
  • 3.8.4. Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma
  • 3.8.5. AK i endogeni faktori
  • 3.8.6. AK i `ivotna i rabotna sredina
  • 3.8.7. AK i mesto na `iveewe
  • 3.8.8. Zaklu~oci
  • 3.8.9. Literatura
  • 4.2. Etiologija
  • 4.2.1. Genetski osnovi na astmata
  • 4.2.2. Atopija
  • 4.2.3. Alergeni
  • 4.2.4. Aeropolucija
  • 4.3. Patogeneza i klasifikacija
  • 4.4. Klini~ka slika
  • 4.5. Dijagnoza
  • 4.5.1. Anamnesti~ki podatoci
  • 4.5.2. Funkcionalni belodrobni ispituvawa
  • 4.5.3. Alergolo{ka evaluacija
  • 4.5.4. Markeri na hroni~nata inflamacija
  • 4.6. Terapija
  • 4.6.1. Nefarmakolo{kiot tretman
  • 4.6.2. Farmakolo{kiot tretman
  • 4.6.2.1. Simptomatski lekovi
  • 4.7. Prevencija
  • 4.7.1. Primarnata prevencija
  • 4.7.2. Sekundarnata prevencija
  • 4.7.3. Terciernata prevencija
  • 4.8. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot
  • 4.9. Epidemiolo{ki studii za astmata vo R. Makedonija
  • 4.10.1. Prevalencija na respiratorni simptomi i astma
  • 4.10.2. Zastapenost spored polot
  • 4.10.3. Zastapenost vo oddelnite gradovi
  • 4.10.5. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski)
  • 4.10.6. Povrzanost so endogenite faktori
  • 4.10.7. Povrzanost so nadvore{nite faktori
  • 4.10.9. Zaklu~oci
  • 4.10.10. Literatura
  • 5.1. Definicija
  • 5.2.Etiopatogeneza
  • 5.3. Klini~ka slika
  • 5.4. Dijagnoza
  • 5.5. Lekuvawe
  • 5.5.1. Nefarmakolo{ki tretman
  • 5.5.2. Framakolo{ka terapija
  • 5.6. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD
  • 5.6.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe
  • 5.6.2. Zastapenost na AD vo oddelni gradovi
  • 5.6.3. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti
  • 5.6.4. Povrzanost so na~inot na `iveewe
  • 5.6.6. Povrzanost so aerozagaduvaweto
  • 5.7. Zaklu~oci
  • 5.8. Literatura
  • 6.1. Definicija
  • 6.2. Etiopatogeneza
  • 6.3. Klini~ka slika
  • 6.4. Dijagnoza
  • 6.4.1 Anamnesti~ki podatoci
  • 6.4.2. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi
  • 6.4.3. Dozno-provokativni testovi (DPT)
  • 6.4.4. Laboratoriski testovi
  • 6.5. Prevencija
  • 6.5.1. Primarna prevencija
  • 6.5.2. Sekundarna prevencija
  • 6.7. Epidemiolo{ki istra`uvawa
  • 6.7.1. Penicilin
  • 6.7.2. Drugi antibiotici i sulfonamidi
  • 6.7.4. Miorelaksansi
  • 6.7.5. Lokalni anestetici
  • 6.7.6. AKE inhibitori
  • 6.8. Rezultati od na{eto istra`uvawe
  • 6.8.1. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi
  • 6.8.2. Zastapenost vo oddelni gradovi
  • 6.8.3. Zastapenost spored vozrasta
  • 6.9. Zaklu~oci
  • 6.10. Literatura
  • 7.1. Definicija
  • 7.3. Klini~ka slika
  • 7.4. Dijagnoza
  • 7.4.1. Anamnesti~ki podatoci
  • 7.4.3. In vivo alergolo{ki ispituvawa
  • 7.4.4. Laboratoriski ispituvawa
  • 7.5. Prevencija
  • 7.6. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana
  • 7.7. Rezultati od na{eto istra`uvawe
  • 7.7.1. Zastapenost vo oddelni gradovi
  • 7.7.2. Vozrasni
  • 7.7.3. Deca
  • 7.7.4. Naj~esti klini~ki manifestacii
  • 7.8. Zaklu~oci
  • 7.9. Literatura
  • 8.1. Definicija i klasifikacija
  • 8.2. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom
  • 8.3. Klini~ka slika
  • 8.3.1. Lokalni alergiski reakcii
  • 8.3.2. Sistemski alergiski reakcii
  • 8.3.3. Tek i prognoza
  • 8.4. Dijagnoza
  • 8.5. Prevencija
  • 8.6. Lekuvawe
  • 8.7. Specifi~na imunoterapija (SIT)
  • 8.9. Rezultati od na{eto istra`uvawe
  • 8.9.1. Vozrasni
  • 8.9.2. Deca
  • 8.9.3. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti
  • 8.9.4. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii
  • 8.10. Zaklu~oci
  • 8.11. Literatura
  • 1.1. Alergiski rinit
  • 1.1.1. Sezonski alergiski rinit vo R. Makedonija
  • 1.1.2. Celogodi{en alergiski rinit vo R. Makedonija
  • 1.2. Bronhijalna astma
  • 1.2.1. Bronhijalna astma vo R. Makedonija
  • 1.3. Zaklu~oci
  • 1.4. Literatura
  • D. Dodatoci
  • Obi~na kopriva (Urtica dioica)
  • [tir (Amarantus sp.)
  • Gluvar~e (Taraxacum officinale)
  • III. Trevi (fam. Poaceae)
  • Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astmata
  • Lista na kratenki
  • Indeks na poimi

ALERGISKITE BOLESTI VO R.

MAKEDONIJA

Vo redakcija na prof. d-r Vladimir Cvetanov

Skopje, 2006 1

Redakciski odbor: Prof. d-r Vladimir Cvetanov (pretsedatel) Prof. d-r Mirko Spiroski (~len) Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska (~len) d-r Jordan Minov (~len) Avtori: Prof. d-r Vladimir Cvetanov, Emeritus Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska Prof. d-r Elisaveta Stikova d-r Jordan Minov prim. d-r Neda E`ova d-r Sne`ana Milkovska, dipl. biolog ass. d-r Sne`ana Risteska-Ku~ d-r Olivera Spasovska d-r Mimoza Marseni} Izdava~i: Institut za medicina na trudot, Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT) Makedonsko zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA) Za izdava~ite: Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska, IMT Prof. d-r Mirko Spiroski, MZBKIA Dizajn na korica: Ladislav Cvetkovski i Konstantin-Ko~ko Cvetanov Lektor: Len~e Danevska U~senici vo terenska realizacija na Proektot: d-r Valentina Petreska, d-r Qubica Andonovska (Ohrid) d-r Roza Naumoska, d-r @aneta Bocevska (Prilep) d-r Fanica Kapu{evska (Peh~evo) d-r Afrim Ma}elara (Debar) d-r Nikola Ajcev (Dojran) med. sestra Mare Isjanovska (Skopje) Sorabotnici vo statisti~kata, kompjuterska i farmacevtska realizacija: Prof. d-r Rozalinda Isjanovska, Prof. d-r Kristin Vasilevska, ass. d-r Sa{o Stoleski, ass. d-r Dragan Mijakoski, dipl. farm. Kostadina Jugreva, ass. d-r Vladimir Kendrovski (Skopje), d-r Vlado Stefanoski (Ohrid). Kompjuterska podgotovka:

Vlatko Qubenov, VMG DIGITAL - Skopje

Predgovor

PREDGOVOR

Interesot na avtorot na ovie redovi i negovite sorabotnici, za za~estenosta na alergiskite bolesti vo na{ata zemja datira od pred dve decenii. Pri~inite bea profesionalni, pragmati~ni, me|utoa i poradi toa {to ne sakavme da ja prifatime voobi~aenata floskula: ,,Za `al, za Makedonija s¢ u{te nemame relevantni podatoci za prevalencijata na.....#. Vakvite obrazlo`enija za odredeni entiteti bea naj~esto ilustrirani so egzaktni brojki za elaboriranata pojava vo odredeni zemji, kako na primer: vo SAD, Avstralija, evropskite zemji, pa duri i onie od na{eto opkru`uvawe. Vo 1993 godina, analiziraj}i grupa od skoro 700 neselektirani ispitanici po pat na slu~aen izbor, gi dobivme prvite soznanija za alergiskiot rinit. Vo 1994 godina, na{ite istra`uvawa bea zbogateni so mnogu pove}e obele`ja za ovaa pojava, no i vo dvata slu~ai podatocite se odnesuvaa samo za Skopje. Ekipata od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite, vo tekot na 1995 i 1996 godina, realizira multicentri~na studija za ra{irenosta na bronhijalnata astma vo 11 gradovi od R. Makedonija. Od ovie pri~ini, imaj}i gi predvid prethodinite iskustva i vospostavenata sorabotka so lekarite od drugite gradovi vo Republikata, bevme vo mo`nost da go realizirame Proektot broj 400998 odobren od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Istra`uvaweto trae{e 5 godini (od 1998 do 2003g.) i be{e realizirano vo {est gradovi. Rezultatite od proektot se elaborirani vo ovaa publikacija. Dokolku izdava~ite ne najavea cvrsta namera knigata da bide distribuirana na Kolaborativnite centri za medicina na trudot pri SZO i Nacionalnite zdru`enija za alergologija i klini~ka imunologija, }e be{e izli{en stavot na avtorot na ovie redovi u{te od 1998 godina koga napravi kriti~ki osvrt na neusoglasenosta na nomenklaturata na alergiskite entiteti so onaa na MKB10 na SZO od 1992 god. Ovaa sostojba u{te pove}e se uslo`ni koga Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija vo 2001 godina proklamira{e nova revidirana nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti. A propos ovaa novina van Cauwenberge kako naslov na edna negova rasprava go postavuva pra{aweto: ,,Novata nomenklatura dali e moda ili potreba?#. Na{iot odgovor bi bil: ,,Moda ne e, no vo ovoj moment ne e potrebna#. Se trudevme rezultatite od istra`uvaweto da bidat opservirani od pove}e aspekti, odnosno studijata da ima javnozdravstven karakter. Dali uspeavme?

Urednik i rakovoditel na Proektot prof. d-r Vladimir Cvetanov

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

3

4

Sodr`ina

Sodr`ina
Predgovor ................................................................................... 3 A. Op{t del ............................................................................. 21
Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti ....................................................................................................23 Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti ...24 Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti ....................................................................................................26
Atopija .............................................................................................................. 27 Alergija............................................................................................................. 27 Alergeni ........................................................................................................... 27 Alergiski rinit ............................................................................................... 27 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 28 Astma ................................................................................................................. 28 Alergiski bolesti na ko`ata ........................................................................ 28 Atopiski egzem/dermatit sindrom ................................................................ 28 Urtikarija ........................................................................................................ 29 Kontakten egzem/dermatit.............................................................................. 29 Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti .............................................. 29 Anafilaksa ...................................................................................................... 30 Literatura ...................................................................................................... 30

Relevantnost na nacionalniot - statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti ..........................................................................31 Sostojbi vo Republika Makedonija.......................................................31 Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija ....................................................32
Alergiski rinit .............................................................................................. 33 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 34 Bronhijalna astma ........................................................................................... 35 Atopiski dermatit .......................................................................................... 36 Preosetlivost na lekovi .............................................................................. 37 Preosetlivost na hrana.................................................................................. 38 Alergija od insekti ........................................................................................ 39 Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa ................................................... 39 Literatura........................................................................................................ 40

Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija ...............................................................................................41 Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto 41
Skopje (Sk) ........................................................................................................ 42 Dojran (Do) ........................................................................................................ 42 Ohrid (Oh)......................................................................................................... 43 Prilep (Pr)....................................................................................................... 43 Debar(De) .......................................................................................................... 43 Peh~evo (Pe) ..................................................................................................... 44 Literatura........................................................................................................ 44
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

5

..................... 91 2... 97 2..................6...............98 6 Institut za medicina na trudot ............................ 69 1................. Rezultati od na{eto istra`uvawe........................... Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe ............................. Ku~e ..............2......................................... Skopje ............50 1.....5......1.....................................1..2..4.............3........... 79 1.......... 95 2.................... 92 2.............................................. Debar ......2................. 93 2...7........... Lebarka .........4.....5...................................................1...6............................. Ptici .....................................5............. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi ....................... Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna.................47 1.. Dojran .1.5.............................3.............3........... Doma{ni milenici ............................................................................... 77 1............... Rezultati od na{eto istra`uvawe............................................. 52 1............................................ Rezultati od na{eto istra`uvawe...........................................6................6............... 45 1....... Ohrid......6.... 58 1...............1.................3............................. Polenski kalendar na gradot Debar.... 58 1........................... Ma~ka ................................... Makedonija .83 2. 71 1.........5...................1......... 61 1............. Rezultati ....................................................5..........................5..1. 85 2............0...... 59 1..91 2........................ Aeroalergeni od nadvore{na sredina ............................... Zaklu~oci ..... Aeropalinolo{ki monitoring ................................................................1..49 1............6.............................................1.......... 62 1..................8...........Cvetanov V i sor.. Polenski kalendar na gradot Ohrid ....................................................10... 96 2............. 56 1...............................1.... Senzibilizacija-povrzanost so PZ ..............................................3.........................4.. 83 2...............3..... Makedonija .......... 89 2........... 66 1.......3...............Kolaborativen centar na SZO .....6............................. 95 2.1........... Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R.......4..... Polenski kalendar na gradot Skopje........ Makedonija ...5..7........ Polenski kalendar na gradot Peh~evo...........................4................ Zastapenost na PZ vo R............................... Literatura: ....3.. Polenski kalendar(i)...........5............. 57 1..................................................81 1...6........................... Peh~evo ....... Aeropalinolo{ki metodi ...............................................................87 2.....2........... Prilep..............................3.............................................................. Muvli ..3.82 2..... Makedonija B. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena . Aeroalergeni od vnatre{nata sredina ........ Rezultati od na{eto istra`uvawe.98 2......................................................68 1..........5........11..........2.................1.............................................................. 75 1........5..2........9................................... Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R. Polenski kalendar na gradot Prilep ..3..: Alergiskite bolesti vo R........6................................5............. 93 2............................................................... 55 1............ Zaklu~oci ............................47 1........................... Rezultati od na{eto istra`uvawe.......2.................. 47 1...............3..............3..............1.........................5........5.. Doma{ni mikrokrle`i ..................1...8......... Polenski kalendar na gradot Dojran ... Literatura: ............................................................................ 56 1.................................... 73 1......... Rezultati od na{eto istra`uvawe..................................6............55 1..4.........................5.... 63 1................3............................. Definicija ...............................

................................... Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti ..........1. Alergiski rinit .........3................................................. 146 Makedonsko zdru`enie za bazi~na......................................1.....142 3.....1.......................................................... 101 1......143 3....................5............5................... 120 2.............................3...........6..........................2.............. ............... Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma.........0.....2......................................................... klini~ka imunologija i alergologija 7 ........ Zastapenost spored polot i vozrasta.................................. ....5........ Laboratoriski testovi ............. 118 2........................................................................................1..7........................ 146 3........ Celogodi{en alergiski rinit ...5..... 120 2................. 103 1.................. Profesionalen alergiski rinit ............. 134 2.....3......4...... 117 2.......................2........................................115 2....1.........................1................1.................... 115 2..........................3. Diferencijalna dijagnoza ...........................4......................................... 137 2............................. Alergiski konjunktivit ................6........................................................... 139 3.........................................117 2.............. 115 2....2..........7. 119 2...........141 3................Sodr`ina V............................... Etiopatogeneza na AK.............1. Klini~ka slika .......................0........ Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni............143 3........6.. Funkcionalni testovi . Klasifikacija i definicii............................7....... 117 2............................................2...............8.... Zaklu~oci . 145 3................. Dijagnoza........2......... Dijagnoza..........0...............................................................................7.......... Kontrola na sredinata .............5.......... Medikamentozna terapija.......... 121 2....3...............5.7........................ Rezultati od na{eto istra`uvawe ........................................ 146 3...............4.4.. Klini~ka slika ................................................... 116 2....................103 1..1.............................6.....8.......3........ ORL status ............................4......126 2........................................... Zastapenost na AR kaj decata .................141 3.............................................8.............. 119 2............ Ra{irenost na AK .. Definicija .2..............Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas ...... Ko`ni testovi ...........................1..................... 103 1.......... Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa ............................................. Etiopatogeneza ...... Sezonski alergiski rinit (SAR) ........4........................................ 138 2. Klasifikacija ............................................................ Akusti~nata rinometrija ......................................5........ Deca .....1................................................. Sezonski alergiski rinit....1............... 117 2........................ 108 2..................2.......115 2......................4..........................................5.................................143 3........................... 118 2.. 127 2.........8...............6....................................................................................... 141 3................................................................5. Lekuvawe ............120 2............................................................. Kontrola na sredinata ......3..................................................... 119 2.5..........................................3.................................. Anamneza .....7................Vozrasno naselenie ..................5.......................................142 3..........8...........144 3.......... Celogodi{en alergiski rinit (CAR) .................. Literatura........117 2.............6..7..............................2.. Zastapenost na AR ..................... Karakteristiki na ispituvanite grupi .......................115 2.......................... Lekuvawe na AR .......... .................................................................. Zastapenost vo oddelnite gradovi ........

..Cvetanov V i sor.............. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) ...............7.............. 149 3...........155 4..... Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R..................... AK i mesto na `iveewe ..................2..........154 4. 163 4...1...................5................................ 148 3................................................ 155 4...... AK i endogeni faktori...5............................ 150 4........... 152 4.... Atopiski dermatit ..7.........6. Zastapenost spored polot . Markeri na hroni~nata inflamacija ... Dijagnoza........6........................177 8 Institut za medicina na trudot .................6.. 170 4.....................................................2..................................... Alergeni ..10........................................ Etiologija........... 155 4...... Funkcionalni belodrobni ispituvawa .... 148 3....................................................4................................. Makedonija 3...............Kolaborativen centar na SZO ...........4.........................157 4....................... Nefarmakolo{kiot tretman.8.....................................5....................................5..175 5.........3................................................... Sekundarnata prevencija ........ ...10.. 166 4.................................................175 5................................................................ Prevalencija na respiratorni simptomi i astma .......1................156 4.........................................................................................................................................................10...155 4............ Lekuvawe ................................................ Genetski osnovi na astmata ..4.. Alergolo{ka evaluacija...................................152 4......................Etiopatogeneza ......................................2................3.........7......................................8...... 155 4.....................8........................ Makedonija od 2003 god ...10.....................................................................10....... Bronhijalna astma........10......................: Alergiskite bolesti vo R.............................. Atopija ............ Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni ........... 175 5.............6.6..............10....... Literatura................4..3.................2........... Literatura................. 165 4............... 164 4.................. Simptomatski lekovi ....................... 172 5............................. 156 4........... Zastapenost vo oddelnite gradovi ..................... 167 4.............9....... Zaklu~oci ...............................9...176 5....... 155 4........................... Makedonija ........................... Povrzanost so endogenite faktori ....................................................1......3.............................................................. Anamnesti~ki podatoci ...............0......... Patogeneza i klasifikacija...............151 4...............3..............5............................................10...........0......10.............................. 156 4... Epidemiolo{ki studii za astmata vo R....159 4.......158 4. Primarnata prevencija ........... 152 4.................. Terciernata prevencija.2.................. 156 4...10..8....................9.......8...............10...... 156 4....................................... AK i `ivotna i rabotna sredina .............1.........5... 151 4.....5.................. Povrzanost so nadvore{nite faktori ....................2.......................... 157 4.......... 147 3.......2.......................... 160 4......................... 152 4........................7..........................................................5.2......................... 151 4........................................... Terapija ............................1...................7.....2...........2...................................... Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot .... Klini~ka slika ............ Definicija ......177 5..............6.......................................................................... Dijagnoza.. Zaklu~oci ............................. Prevencija ............... Klini~ka slika ....................................................7....1..1............8...................... 157 4.....8.... ..............4..... Aeropolucija .... ............................................2........................ 162 4....3......2........................ Farmakolo{kiot tretman .............................

.......................................1..............................3............................................... Drugi antibiotici i sulfonamidi ....... 191 6.......................................6..................................7.......................185 6.. 188 6....6........................... 190 6......................196 6...4............. 201 7.......1....... 185 6............................... Klini~ka slika ............ Primarna prevencija.........4...............................................................177 5.... Prevencija..........4... AKE inhibitori ................................................. Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata ...............7...........1.............. Zaklu~oci .. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI).........186 6...............1............... Literatura .....5...................................................................................... 181 5......183 5..............................................4......7......... 180 5..................................................7....... klini~ka imunologija i alergologija 9 .......................... 187 6.. Klini~ka slika . Preosetlivost na hrana .. Preosetlivost na lekovi .1.................... Nefarmakolo{ki tretman ............... 178 5.................5.. Framakolo{ka terapija.........................................186 6........1.............................5. 189 6................................4....................4....................................3....9............ Miorelaksansi......189 6........................................................................200 7.................................1 Anamnesti~ki podatoci ............. 188 6............ Zastapenost vo oddelni gradovi ...................................................... 187 6.8......................................... Povrzanost so aerozagaduvaweto......................................................... 201 7..................................... Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD ..... Definicija ..6.......0..201 Makedonsko zdru`enie za bazi~na........................... Zastapenost spored vozrasta....2..3..........................0........................................................ Dijagnoza...... 201 7............... Zastapenost na AD vo oddelni gradovi ..................8............ 189 6.......5........................7................3..................4................. Sekundarna prevencija ...................................8.................. 186 6..6.6... Etiopatogeneza ......2................................... Rezultati od na{eto istra`uvawe . Anamnesti~ki podatoci ....................2.................187 6................. 188 6....................................... Laboratoriski ispituvawa ....6...............6....4......................8.................. 177 5..............4................ Definicija .............................. 201 7.................. Prevencija.....................2...............................8...............................................................................2.... 182 5..... Epidemiolo{ki istra`uvawa .... 187 6........................................................... Zastapenost na preosetlivosta na lekovi .......................................................................4.........................1.................199 7..................... Laboratoriski testovi .................................... In vivo alergolo{ki ispituvawa .......... 186 6..................................2............. 199 7.. Povrzanost so na~inot na `iveewe ...........188 6...........................6................4..... 189 6............................................................................3......................................................4........... Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti........7.. Penicilin............ Rezultati od na{eto istra`uvawe........................................... Dozno-provokativni testovi (DPT) ......5......2........ Dijagnoza..197 7.......................................4.....................Sodr`ina 5..............5............4.. 177 5...............1.................. Zaklu~oci ...... Lokalni anestetici ........... Literatura .............................10........2............7..201 7.....3.......................185 6................................. 189 6......5............183 6......................7................................3......................................................... Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi ........ 189 6............ 180 5..

.............................................7.................2............ Lekuvawe .................. 205 7... Literatura ....... 212 8.................... Dodatoci ...4.........7.................. Makedonija 7...............................................3..........220 G.. 218 8... Tek i prognoza .. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti...... Makedonija.............................4...............9..................................................1............ 233 Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna ...................... Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti ..............................Cvetanov V i sor.................................... 233 10 Institut za medicina na trudot ........ Bronhijalna astma vo R....... 213 8........................................................... 215 8............214 8...3..............................223 1...3.....................9.....203 7...........233 I.................................... Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom ...........1..........1.................2......................... Povrzanost so drugite alergiski manifestacii ...........1. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma ............9............1............3..................................... Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti ..0..........208 8.............................. 211 8.............................11.......4..................213 8.................................1......2......... 204 7............................................ Alergija od insekti ................................. Zastapenost vo oddelni gradovi ...........................211 8....... Specifi~na imunoterapija (SIT) ..........9.... Alergiski rinit .................................8............. Definicija i klasifikacija ...212 8............10.........1....................... Vozrasni .. 221 1..........................................3................6... 213 8..................225 1...............211 8. Polen od drvenesti rastenija ....................................................................................................................8...... Deca ...................... Zaklu~oci .1..........................2........................... Sistemski alergiski reakcii.............................. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana ........207 7.......................: Alergiskite bolesti vo R..................... Rezultati od na{eto istra`uvawe ..............1........................................................ 206 7...... Dijagnoza.............................................................. 203 7................ 218 8.............................9...4........................................9..............................0........ 226 1..............Kolaborativen centar na SZO ............. Literatura ........................................219 8........ Makedonija ........................7................................................................................. Prevencija.........................................................................................................................................3............................. 224 1...... Lokalni alergiski reakcii ......... Zaklu~oci ...........7.........2.........................215 8.....228 D......3.................227 1................................. 223 1.... Rezultati od na{eto istra`uvawe ..........................214 8..............6....3.......213 8..............202 7................................... Sezonski alergiski rinit vo R................5........................... Deca .............................7...............................................................2............................................................................. Celogodi{en alergiski rinit vo R................2.......................................................................................... 231 Prilozi . 223 1.................................................. Naj~esti klini~ki manifestacii ........ Klini~ka slika .................. Vozrasni ............7. Makedonija......... Zaklu~oci .... Literatura ...... 216 8......... Bronhijalna astma .......214 8...

. 235 Obi~na kopriva (Urtica dioica) .....................................................................................................................252 Prilog 9: Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astma ........................ 236 [tir (Amarantus sp................) ................ 233 Buka (Fagus sylvatica) ............................................................................ 234 Bor (Pinus nigra)...............................................................................238 Prilog 3: Pra{alnik za deca ...............................................................................246 Prilog 6: Pra{alnik za profesionalen rinit.............. 237 Prilog 2: Pra{alnik za vozrasni ...............................).241 Prilog 4: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na alergiskiot rinokonjuktivit ... 257 Indeks na poimi .............................254 Prilog 11: Protokol za konvencionalna hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa .................................................................................................................................................................... 235 II.................... Poaceae) .........................................255 Lista na kratenki ................244 Prilog 5: Efikasnost na oddelni lekovi za smiruvawe na simptomite na AR ........................................249 Prilog 8: Dozi na IKS koi se primenuvaat vo terapijata na astma ............................................. 237 III.............................247 Prilog 7: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na astmata ......................................................................... 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.............................. 234 Smreka (Juniperus sabinoides) ........................Sodr`ina Breza (Betula pendula) ............................... 235 Kiselec (Rumex sp............................................................................................................spored Gina 2004 ................... klini~ka imunologija i alergologija 11 .............................. 233 Dab (Quercus petraea) ............................ Trevi (fam.................................................................................................................................................................... 236 Gluvar~e (Taraxacum officinale) ........................... Polen od pleveli ................................................253 Prilog 10: Protokol za brza hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa .........................................................................................................................................

12 .

Specifi~na imunoterapija# (2001).Socijalna medicina . Vo 1976 god.. LIF testot kaj profesionalniot kontakten dermatit (1980). Vo 1991 god. od nekoi skandinavski avtori. Prof. Prof. e nare~ena “makedonska studija#. vo toa vreme aktuelen za penicilinskata i medikamentozna preosetlivost vo 1978 god. Vo 1970 godina magistrira vo Zagreb i stanuva prv magister po medicinski nauki na Medicinskiot fakultet vo Skopje.Alergiski bolesti . Avtor e na 207 stru~ni publikacii od oblasta na profesionalnata patologija i alergologija. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinit (1999).. se publicirani i prvite rezultati za gradot Skopje. klini~ka imunologija i alergologija vo perodot od 1996 do 2000 god. Od 1962 do 1965 godina raboti kako op{t lekar vo Zdravstvenata stanica na rudnikot Radu{a. Cvetanov e osnovopolo`nik na Institutot za medicina na trudot (1972) i Centarot za alergologija (1986) pri Institutot i rakovoditel do negovoto penzionirawe (2000 god). Toj e eden od avtorite na “Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~nata opstruktivna bolest” (1999) i vo knigata “Klini~ka alergolija” (Sofija. vo Skopje. na tema “Povrzanosta na alergiskite manifestacii na di{nite pati{ta so aktuelnata mikroflora vo Makedonija”. dobiva zvawe supspecijalist po alergologija i klini~ka imunologija. Diplomira 1961 godina na Medicinskiot fakultet vo Skopje. klini~ka imunologija i alergologija 13 . multicentri~nata studija za bronhijalna astma (1995/96) i Proektot br. Istovremeno bil vklu~en i vo nastavata na supspecijalnosta po alergologija i pulmologija.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (1989). Vo 1967 god. 400998 (1998-2003). dodeka vo 1994 god. polaga specijalisti~ki ispit po medicina na trudot. Vo 1984 god.. Prof. toj prerasna vo nastavna baza na Medicinskiot fakultet. Eden period dr`i predavawa i na postdiplomskite studii vo Qubqana i Saraevo. Vo 1979 god. go vospostavuva testot za odreduvawe na precipitinski antitela so dvojna imunodifuzija na gel-agar. Bil pretsedatel na Prviot makedonski imunolo{ki kongrers (1996) i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Dobitnik e na Prvata nagrada za poster na Balkanskiot kongres za alergologija. . doktorira na tema alergiski alveolit.. Rezultatite od ovoj trud. Od 1965 do 1966 godina gi posetuva postdiplomskite studii vo Zagreb vo [kolata „Andrija [tampar”. Cvetanov e nositel na dva proekta za epidemiologijata na alergiskiot rinit (1993/1994).Healt promotion# (1995). Dobitnik e na najvisokoto priznanie na Makedonsko lekarsko dru{tvo za 1996 godina. vo Institutot za medicina na trudot otpo~nato e so aeropalinolo{kite istra`uvawa i 1993 god. e redoven profesor na Katedrata po higiena i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Otkako vo novoizgradenata zgrada na Institutot za medicna na trudot (1977 god). Iskustvata od . d-r Cvetanov ja vovede modernata funkcionalna dijagnostika na respiratorniot sistem (1967). d-r Vladimir Cvetanov e roden 1935 god. odr`an vo Sofija (Bugarija) 28-30 maj 1998 godina. a 1993 po alergologija i pulmologija. a vo spisanieto .lekuvawe# (1998). Od 1993 god.malata spirometrija# gi sumiral i objavil vo 1969 god. indirektniot test na bazofilna degranulacija.. . monografijata .. vovedena e rinomanometrijata kako dopolnitelen i va`en test vo dijagnostikata na alergiskiot rinit. bea obezbedeni optimalni uslovi. 2001). Urednik i prv avtor e na publiciranite knigi: .Alergie und Asthma# primeneta na kutanite testovi so alergeni od rabotno mesto vo detekcija na bronhijalnata astma pri ekspozicija na bra{nena pra{ina (1970).Biografii na avtorite Prof.

Aktuelen {ef na Katedrata po medicina na trudot i koordinator na Proektot za razvojot na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje od 2002 god. Aktuelen zamenik prtsedatel e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Vo 1987g. Biological and Radiological agents threats”. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie i na Evropskata akademija za alergologija i klini~ki imunologija. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci “Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija.lekuvawe# (Skopje. Ima ostvareno studiski prestoi vo Stokholm ([vedska) vo 2000 god. 2005) i .. Makedonija Prof. se steknuva so zvaweto doktor po medicinski nauki.Imunoalergiski aspekti na profesionalnite alergiski bolesti# od monografijata . vo Skopje. Odgovoren nastavnik e po predmetite zdravstvena ekologija na Stomatolo{kiot Fakultet i predmetite u~ili{na i predu~ili{na higiena na Pedago{kiot fakultet. SAD (2003) i Izrael (2005). a od 2003 god. a so odbranata na doktorskata disertacija pod naslov “Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz” vo 1990 god. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska e rodena 1955 god. Bila anga`irana kako nacionalen sorabotnik na SZO vo oblasta na ishranata i bezbednosta na hrana. Avtor ili koavtor e na pove}e od 130 stru~ni i nau~ni trudovi. 14 Institut za medicina na trudot . a supspecijalizacijata po pulmologija i alergologija vo 2003 god. klini~ka imunologija i alergologija. do denes e upravnik na Institutot. se vrabotuva vo Institutot za medicina na trudot. ja odbranuva svojata doktorska disertacija. 1989). 2002). Avtor e na poglavjeto . prva kniga od ovaa oblast na makedonski jazik kaj nas.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (Skopje. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1979 god. Vo 1980g. monografijata . i za redoven profesor. Oksford (Velika Britanija) vo 2001 god. Avtor e i koavtor na pove}e od 130 nau~ni i stru~ni trudovi. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomirala vo 1980 god. 2003). kako i avtor na u~ebnikot „Higiena”.1989).Klini~ka imunologija# (Belgrad. Kako vremen sovetnik na SZO rabotela i vo oblasta na zdravstvenata statistika. rakovoditel i u~esnik vo 7 me|unarodni nau~no-istra`uva~ki proekti.. 2005).: Alergiskite bolesti vo R..Cvetanov V i sor. e izbrana za pomlad asistent po predmetot higiena so socijalna medicina i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet. Ima ostvareno studiski prestoi vo Francija i [panija (2002). 2006).. Vo pe~at e nejziniot u~ebnik po zdravstvena ekologija. kade raboti i denes. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trudot. Od 1980 god.Alergiski bolesti . Eden e od avtorite na prira~nikot „Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost” (Skopje.. kako i prv pretsedatel na Nacionalniot komitet za hrana i na Kodeks Alimentarius Komitetot vo Republika Makedonija. Eden e od avtorite na prira~nikot . prira~nikot za nastavnici „Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. Vo periodot 1994-2002g. Erusalim (Izrael) 2005 god. Dobitnik e na Povelbata . a vo 2002g.. 2001) i za Codex Alimentarius (Skopje. vo Belgrad. kako i vo procenkata na ~uvstvitelnosta i adaptacijata pri klimatskite promeni. Za pomlad asistent na Medicinskiot fakultet vo Skopje po predmetot higiena so medicina na trudot e izbrana vo 1986 god. a za redoven profesor vo 2002 god. d-r Elisaveta Stikova e rodena 1956 god.. e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot pri Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem. ^len e na Me|unarodnata komisija za medicina na trudot i ~len na nacionaleniot sekretarijatot na Komisijata. D-r Trifun Panovski# na MLD za 2005 god..Public Health: A Tool for Regional Development# (Bukure{t. vo 1988g. 1998). (Skopje. a vo 1990 god. Vo 1986g. za prezentacija na zdrvstvenite indikatori(Skopje. 2003) i na prira~nicite za pravilna ishrana (Skopje. Prof. prira~nikot za nastavnici. Poslediplomskite studii gi zavr{uva vo 1986 god i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki. taa ja izvr{uva funkcijata direktor na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita. 2001).Kolaborativen centar na SZO . Taa e regionalen koordinator na SCOPES Proektot “Development of core curriculum in occupational health” i ko-direktor na NATO Proektot „Strengthening National Public Health Preparedness and Response for Chemical. specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1988 god. magisterskite studii...

programi i rabotilnici.Epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Makedonija#. na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija.Biografii na avtorite D-r Jordan B. go polo`uva supspecijalisti~kiot ispit po alergologija i pulmologija. Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki. Na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje u~estvuva vo nastavata na poslediplomskite studii . Vklu~en e vo pove}e doma{ni i me|unarodni proekti. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. voveduvaweto i prakti~noto izveduvawe na pove}e metodi i testovi od oblasta na alergopulmologijata. Vo 1981 god. vo Skopje. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1984 god. Skopje e izbrana za asistent na Katedrata po higiena i medicina na trudot. 1960 god.kurs po medicina na trudot. Minov e roden na 09. vo s. a vo 2001 god. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci. d-r Neda A. Svetskata organizacija za alergologija. Vo 2002 god. Zvaweto primarius £ e dodeleno vo 1994 god.Alergiski bolesti . 07. Nejzinata pove}egodi{na stru~na aktivnost e od oblasta na dijagnosticiraweto. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo.Health Determinants in the Scope of New Public Health# od 2005 god. Eden e od avtorite na knigata . go polo`uva specijalisti~kiot ispit po medicina na trudot..Kolaborativen centar na SZO. klini~ka imunologija i alergologija. kako i na 110 stru~ni i nau~ni trudovi. profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni belodrobni zaboluvawa i bolestite vo vrska so rabotata se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo nejzinata rabota. E`ova e Rodena e 1944 god. od strana na Nastavno-nau~niot sovet na Medicinskiot fakultet. U~esnik vo nau~noistra`uva~kiot proekt . Rakle . Vraboten e vo Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem pri Institutot za medicina na trudot .Prilep.lekuvawe# i na Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 130 stru~ni i nau~ni trudovi publicirani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani vo zemjava i stranstvo. Eden e od avtorite na poglavjeto “Occupational Lung Disorders” na Prira~nikot za nastavnici... klini~ka imunologija i alergologija 15 . a vo 2002 god. Kolaborativen centar na SZO. Vrabotena e vo Otsekot za alergopulmologija pri Institutot za medicina na trudot. . Lekuvaweto i sledeweto na alergiskite bolesti. Vo 1987 god. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. Funkcionalnata dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem i profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni opstruktivni belodrobni bolesti se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo negovata rabota. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1971 god. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.. Prim. Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na.

. Francija se zdobi so evropskite diplomi za aerobiologija i aeropalinologija. SZO Kolaborativen centar. Ima objaveno pove}e od 70 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjata i vo stranstvo. programi i rabotilnici od nacionalno i me|unarodno zna~ewe. Evropskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto respiratorno zdru`enie. kade {to aktivno e vklu~ena vo nau~no-istra`uva~kata rabota. Prilep. biolog Sne`ana G. kako i proektot .Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit#.). Makedonija. Risteska-Ku~ e rodena na 18. U~esnik e vo proektot LEAP na grad Skopje. za nastavnici. Vo 2005 g.1962 god. R. a vo 2003 god. Stru~no-nau~no e anga`irana na dve poliwa od medicinata na trudot: profesionalnata imunoalergologija i industriskata toksikologija pri {to kako pole na poseben interes se izdvojuva profesionalniot rinit i funkcionalnata nazalna dijagnostika so rinomanometriskiot metod. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. Debar i Dojran. vo Lion. epidemiologija na alergiskite zaboluvawa. Bugarija.. kako i general sekretar na I Makedonski kongres na medicina na trudot so me|unarodno u~estvo vo 2004 god.Cvetanov V i sor. a vo 1998 god. d-r Sne`ana M. ekologija i odr`liv razvoj. Vo 1993 godina go izrabotuva polenskiot kalendar za gradot Skopje.. Milkovska e rodena na 08. raboti i na razvojot na aeropalinologijata vo Makedonija. Makedonskoto zdru`enie za medicina na trudot. klini~ka imunologija i alergologija i Dru{tvoto na ekolozite na Makedonija. Kako edinstven aeropalinolog vo Republikata. ^len e na Zdru`enieto za medicina na trudot. ^len e na Makedonskoto lekarsko dru{tvo. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trud. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci „Health Detreminants in the Scope of New Public Health” od 2005. Peh~evo. Kako asistent u~estvuva vo izveduvawe na prakti~nata nastava na Katedrata po medicina na trudot od 1998 god. Zdru`enieto za bazi~na. ^len e na odborot za izrabotkata na . Be{e ~len na nau~niot i organizacioniot odbor na I Makedonski imunolo{ki kongres (2000 god. kako i ~len na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. vo otsekot za industriska toksikologija.. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na.07. pri {to studiskiot prestoj go izveduva vo Institutiot za zarazni i parazitski bolesti (Oddelenie za alergologija i aeropalinologija) vo Sofija.1960 god. se steknuva so zvaweto doktor na biolo{kite nauki. vo Skopje. Poliwa na poseben nau~en interes £ se aeropalinologijata. Vrabotena e vo Otsekot za alergii pri Institutot za medicina na trudot-Kolaborativen centar na SZO.04. Makedonija Dipl. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora#. Eden e od avtorite na .Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Skopje vo 1988. Istata godina ja definira alergenskata paleta na aktuelnite alergeni za kutani testovi vo R. 16 Institut za medicina na trudot . Na istiot fakultet vo 2002 god. Na Biolo{kiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god.: Alergiskite bolesti vo R. klini~ka imunologija i alergologija. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister na biolo{kite nauki. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit# od 1999 god i prira~nikot od zemjite od Jugoisto~na Evropa. stanuva magister po medicinski nauki od oblasta na medicinata na trudot.Kolaborativen centar na SZO . Vklu~ena e vo pove}e nau~ni i aplikativni proekti. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 70 stru~ni i nau~ni trudovi. vo Skopje. a vo 2002 godina i za gradovite: Ohrid. Ass. Vo 2000 god.

Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. vo Struga. Na Medicinskiot fakultet . Kolaborativen centar na SZO. Unapreduvaweto na zdravjeto na rabotnoto mesto e pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. ja zavr{uva specijalizacijata po oftalmologija. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1977 god. Alergoimunolo{kite testovi so poseben osvrt na medikamentoznata alergija kako i vodewe na specifi~nata i nespecifi~nata imunoterapija se oblasti od interes vo nejzinata rabota. Od poseben stru~en i nau~en interes e prevencijata i ranoto otkrivawe i lekuvawe na o~nite bolesti. Avtor i koavtor e na pove}e od 60 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi i drugi stru~no nau~ni sobiri vo zemjava i vo stranstvo. Otsek za pulmoalergologija i imunologija.08. U~estvuva vo edukacija na studenti po medicina i doktori na specijalizacija vo ramkite na zdravstveno-edukativniot proces na Institutot za medicina na trudot. ^len e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na klini~ka imunologija i alergologija. vodej}i go Kabinetot za imunoalergologija i le~ewe na astmata. Na Klinikata za belodrobni bolesti i TBC vo Ni{ raboti 17 godini. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1985 god.Skopje diplomira vo 1978 godina. ^len e na Upravnio odbor na Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. vo Oftalmolo{kiot kabinet. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. D-r Valentina Petereska e rodena 1952 god. U~esnik e vo nekolku nau~ni proekti. Kolaborativen centar na SZO. Marseni} e rodena na 17. Spasovska e rodena na 07. 04 1957 god. ^len e na Makedonskoto oftalmolo{ko zdru`enie. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1986 god. Poslednite 8 godini e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot. a specijalizacijata od klini~ka imunologija so alergologija ja zavr{uva vo 1984 godina na Vojno-medicinskata Akademija vo Belgrad. Vo 2001 god. klini~ka imunologija i alergologija 17 .Biografii na avtorite D-r Olivera K.1951 vo Kumanovo. Aktuelen rakovoditel e na RE Medicina na trudot vo JZU Zdravstven dom Ohrid. osobeno onie so alergiska etiologija. D-r Mimoza D. Avtor ili koavtor e na okolu 15 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. Kako avtor i koavtor ima objaveno 20 stru~ni i nau~ni trudovi. vo Ohrid.

Makedonskoto zdru`enie za bazi~na.Kolaborativen centar na SZO . ^len e na Ureduva~kiot odbor na Biltenot na Zdru`enieto za medicina na trudot kade{to u~estvuva so svoi tekstovi i komentari i prevodi od stru~nata literatura. U~esnik e na dvonedelniot seminar za zdravje i bezbednost pri rabotata vo [vedska. D-r Roza Naumoska e rodena vo Prilep 1954 god.: Alergiskite bolesti vo R. Vrabotena e vo Oddelenieto za medicina na trudot vo Medicinskiot centar Prilep od 1981 god. 18 Institut za medicina na trudot . Vo periodot 1998-2002 kako pretsedatel go vodi Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. Na nivo na lokalnata samouprava aktivno u~estvuva so predavawa i vodewe na rabotilnici vo proektite “Zdrava ishrana”. So zvaweto primarius se steknuva vo 1995 god.1962 god. vo Prilep. klini~ka imunologija i alergologija i IHAP. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. D-r @aneta Boceska e rodena na 08. a vo tek e na poslediplomskite studii. Kako avtor ili koavtor ima objaveno 24 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. vo Ohrid. “Mentalna higiena” i LEAP. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1992 god. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Vrabotena e na Otsekot za pulmoalergologija na Internoto oddelenie vo Op{tata bolnica vo Ohrid od 1983 god. a od 2002 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1975 god. Vrabotena e na Oddelot za patolo{ka anatomija pri JZO Op{ta bolnica Prilep. specijalizacijata po Patolo{ka anatomija ja zavr{uva vo 2005 god. Pulmologijata i alergologijata se pole na poseben interes vo nejzinata rabota. a stru~noto usovr{uvawe po pulmologija i alergologija na Klinikata za pulmologija i alergologija vo 1983 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god.Cvetanov V i sor. prijava i registracija na profesionalnite bolesti i mnogu drugi aktivnosti kako zasluga za ovaa nagrada. Avtor ili koavtor e na pove}e od 30 trudovi prezentirani na kongresi i seminari vo zemjata i vo stranstvo. Respiratornite i alergiskite bolesti se pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. ^len e na Evropskoto zdru`enie za patologija i ~len na Pretsedatelstvoto na Makedonskoto zdru`enie na patolozi pri Makedonskoto lekarsko dru{tvo.06. so rabotni zada~i vo slu`bata za medicina na trudot i industriskite ambulanti vo Prilep. e na~alnik na Oddelenieto. Poseben e nejziniot pridones vo izgotvuvaweto na dokumenti za Nacionalnata strategija za medicina na trudot i organizacija i funkcija na slu`bite za medicina na trudot. specijalizacijata po op{ta medicina ja zavr{uva vo 1981 god. Makedonija D-r Qubica Andonoska e rodena 1950 god. proektot za izgotvuvawe na Upatstvoto za verifikacija. klini~ka imunologija i alergologija. e potpretsedatel i ~len na Upravniot odbor na Zdru`enieto. a od 1999 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1980 god.

So stru~ni trudovi u~estvuval na nekolku kongresi i seminari. Vraboten e vo JZO Medicinski centar Gevgelija .08. kako i na nekolku humanitarni nevladini organizacii. klini~ka imunologija i alergologija 19 . Dobitnik e na pove}e priznanija i pofalbi. U~estvuva vo izrabotkata na LEAP (Lokalen ekolo{ki akcionen plan za op{tina Dojran) so poseben osvrt na vlijanieto na `ivotnata sredina na zdravjeto na lu|eto. klini~ka imunologija i alergologija. Poseben inters projavuva za profesionalnite o{tetuvawa od vibracii i alergiskite zaboluvawa. a specijalizacijata po medicina na trdot vo 1992 god.ambulanta Dojran. Vrabotena e vo Dispanzerot za medicina na trudot. Zdravstven dom Peh~evo.Biografii na avtorite D-r Fanica Kapu{evska e rodena 1957 god. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god.1959 god. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a vo 2006 god. Vlijanieto na `ivotnata sredina vrz zdravjeto na lu|eto so poseben osvrt na mikroklimata na Dojran e pole na poseben interes vo negovata rabota. Zdru`enieto na lekarite po medicina na trudot vo Makedonija i ~len na Zdru`enieto na lekarite Albanci vo Makedonija. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie.vo Debar. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1983 god. Pretsedatel ili ~len e na nekolku komisii od zdravstven karakter.1960 god. Kako avtor ili koavtor ima objaveno desetina stru~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. D-r Afrim M. ^len e na Lekarskata komora na Makedonija. kako i na Albanian American Academy of Science vo SAD. Od Lekarskata komora na Makedonija e akreditiran za ispituva~ pri sproveduvaweto na stru~niot ispit na zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie. D-r Nikola Ajcev e roden na 04.09. e vraboten vo Medicinskiot centar Debar. Od 1988 god. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Pri{tina vo 1985 god. vo Kru{evo. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Ma}elara e roden na 01.

Kendrovski. Medicinski fakultet . Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. Stoleski Institutot za medicina na trudot.Skopje D-r Vlado V. d-r Kristin V. Vasilevska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika. d-r Rozalinda Isjanovska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika. dipl.Ohrid 20 Institut za medicina na trudot . d-r Sa{o B.Skopje Ass. Medicinski fakultet . Mijakoski Institutot za medicina na trudot. d-r Dragan G. Stefanoski Slu`bata za medicina na trudot. Kolaborativen centar na SZO .sci Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita Skopje M-r phr Kostadina Jugreva. farm. Zdravstveniot dom .Kolaborativen centar na SZO .Skopje Ass. Makedonija Prof. Dr.Skopje Ass. d-r Vladimir T.Skopje Prof. JZO ”Gradski apteki” .

Op{t del .Poglavje A A.

22 .

Op{t del Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti Alergiskite bolesti vo poslednive decenii prerasnuvaat vo seriozen medicinski i socijalen problem. a Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ja objavija revidiranata nomenklatura i klasifikacija. koja{to go pretstavuva aktuelniot mig na bazi~nata i klini~kata alergologija. dijagnosti~kite i terapiskite postapki. GAP). Vo ramkite na tie aktivnosti se javi i potrebata od revizija na dotoga{nata nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti i napu{tawe na nekoi termini bez nau~na i prakti~na opravdanost. generaliziran nevrodermit ili manifestacii na atopija”. klini~ka imunologija i alergologija 23 . a so nego gi opi{uvaat reakciite na preosetlivost {to kaj nekoi lu|e gi predizvikuvaat odredeni supstancii od nadvore{nata sredina. Ekspertite od pet sekcii i Izvr{niot odbor na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology. Sepak. s¢ u{te postoi razlika pome|u postignatiot napredok i zadovolitelniot tretman (menaxment). za pojavata na poinakvo reagirawe (pojava na bolest) na oddelni lica na odredeni supstancii od nadvore{nata sredina koi se apsolutno ne{tetni za drugite lu|e. a tipi~en pretstavnik e sezonskiot alergiski rinit. Va`no mesto kaj alergiskite entiteti imaat polenozite. Iako alergiskite bolesti se poznati mnogu odamna. Terminot “atopiski dermatit” prvpat e upotreben od Wise i Sulzberger vo dvaesetite godini. o~ni. Zatoa vo 1999 god. povrzanosta so neposredniot (raniot) tip na ko`na reakcija i klini~koto manifestirawe so polenskata treska i/ili bronhijalnata astma. Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednive decenii {irum svetot i nivnoto prerasnuvawe vo seriozen medicinski i socijalen problem predizvika nivno intenzivno prou~uvawe i zna~ajno podobruvawe vo poznavawata na patogenetskite mehanizmi. Poimot “atopija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmestuvawe) prvpat e upotreben od Coca i Cooke vo dvaesettite godini od minatiot vek. do koi sekojdnevno se doa|a. a so nego tie gi ozna~uvaat “razli~nite tipovi na lokalizirana ili generalizirana lihenifikacija. Osnovni karakteristiki na atopijata spored Coca i Cooke se familijarnata pojava. kako i o~ekuvawata na pacientite so alergiska bolest/bolesti.EAWP) sekoj tret `itel na planetata strada od edna ili pove}e alergiski bolesti. Spored podatocite na Evropskata bela kniga za alergija (European Allergy White Paper . Vo toa vreme Prausnitz i Küstner gi objavuvaat svoite sogleduvawa za pojavata na ranata ko`na reakcija kaj licata kaj koi{to dotoga{ ne se javuvala. belodrobni ili ko`ni manifestacii. nekolku evropski institucii go pokrenaa policentri~niot istra`uva~ki i interventen proekt “Globalen pristap kon pacientot” (Global Approach to the Patient. terminite “alergija” i “atopija” prvpat se upotrebeni na po~etokot od minatiot vek. vo odreden moment }e ja nametnat potrebata od revidirawe i na aktuelnata revizija. Terminot “alergija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmeneto reagirawe) e upotreben od von Pirquet vo 1905 god. EAACI) vo 2001 god. Se razbira deka novite soznanija. so nazalni. ~ii{to osnovni celi se fokusirawe na sistemskata priroda na alergiskite bolesti i na potrebata od standardiziran i unificiran pristap vo nivnata dijagnostika i terapija. ograni~enata pojava kaj nekoi lu|e (atopi~ari). predizvikani od polenovite zrna i nivnite antigenski determinanti.

{to poradi nivniot izrazen antialergiski afekt pretstavuvalo presvrtnica vo lekuvaweto na astmata i drugite alergiski bolesti. koi{to spored citokinite {to gi la~at se delat na dve suppopulacii. Sopru`nicite Ishizaka vo 1966 god. Vo narednite istra`uvawa e utvrdena ~estata pojava na klasi~nite alergiski bolesti. kakvi {to se: bronhijalnata astma. T-po 1 ja obezbeduvaat za{titata na organizmot od bakteriskite i virusnite infekcii. protivtela. eden od najva`nite medijatori na ranata alergiska reakcija. interleukin 4 – Il-4.Cvetanov V i sor. e rasvetlena ulogata na histaminot. a Otto ja pretpostavil nivnata citofilnost. Istata godina. imunolo{kiot odgovor na organizmot go rakovodat Th ly. interleukin 5 – Il-5. odnosno pretpostavil deka reaginite stanuvaat aktivni duri otkako }e se vrzat za odredeni kletki. So svoite podocne`ni istra`uvawa Cooke i Grove uka`uvaat na prisustvoto na termolabilni supstancii vo krvta na atopi~nite lica. Kaj atopi~arite ekspozicijata na alergenot na koj{to se senzibilizirani doveduva do aktivacija na T-po 2 i produkcija na nivnite citokini (interleukin 3 – Il-3. polenskata treska.) koi se odgovorni za ranata alergiska 24 Institut za medicina na trudot . interleukin 13 – Il-13 i dr. i Bennich i Johansson vo 1967 god. Iako ovaa dihotomija ne e vo soglasnost so aktuelnite imunolo{ki soznanija za dinami~en imun odgovor orkestriran od T pomaga~kite (helper) limfociti (Tpo . Vo 1948 god. atopiskiot dermatit i/ili alergijata na hrana vo detstvoto i mladosta kaj bebiwata so infantilen egzem. Coombs i Gell ja promoviraat klasifikacijata na alergiskite reakcii na ~etiri tipovi (I – IV). so {to alergenot se neutralizira vo cirkulacijata. T-po 1 i T-po 2. vo koja e potencirana razli~nata uloga na antitelata i T limfocitite vo reakciite na preosetlivost. levkotrieni i dr. {to vo 1968 god. Il-4 ja stimulira produkcijata na alergen-specifi~nite IgE koi{to preku specifi~nite receptori se vrzuvaat za mastocitite (tkivnite bazofili). Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti Spored aktuelnite soznanija. odnosno do aktivacija na alergiskata kaskada.Th ly) i posreduvan od razli~ni efektorni kletki. citokini i hemokini. doka`uvaat deka reaginite se nova klasa na imunoglobulini.. a nivnata aktivnost e vo ramnote`a. Vo 1953 god. a T-po 2 od parazitnite infestacii. vo klini~kata praktika se vovedeni hormonite od korata na nadbubre`nata `lezda. So premostuvawe na dve molekuli na IgE od alergenot doa|a do degranulacija na mastocitot i osloboduvawe na negovite medijatori (histamin. Kaj atopi~arite dominira aktivnosta na T-po 2 imuniot odgovor. Ovie supstancii gi ozna~ile kako reagini. klasifikacijata na Coombs i Gell s¢ u{te ima zna~ewe. ^ovekot sekojdnevno e opkru`en i stapuva vo kontakt so golem broj alergeni. Gi ozna~ile kako imunoglobulin E (IgE).: Alergiskite bolesti vo R.). Makedonija prethodno primile serum od atopi~ni lica. perenealniot rinit. e prifateno od Internacionalniot referenten centar na SZO za imunoglobulini. Ulogata na levkotrienite i na~inot na nivnoto sozdavawe e rasvetlena vo 1983 god. a mo`ebi u~estvuvaat i vo odr`uvawe na bremenosta. Kaj neatopi~nite lica pri ekspozicija na alergenot i negovoto navleguvawe vo organizmot doa|a do sozdavawe na specifi~en IgA (so {to se spre~uva navleguvawe na alergenot vo organizmot pri narednata ekspozicija) i/ili specifi~en IgG i IgM. Osoben razvoj alergologijata bele`i vo poslednive pet decenii. poradi {to toj e ozna~en kako proalergiski.Kolaborativen centar na SZO .

Zaedno so drugite medijatori tie se odgovorni za docnata alergiska reakcija (6-8 ~asovi posle ekspozicijata na alergenot) i alergiskata inflamacija. dodeka kaj dete so neatopi~ni roditeli toj iznesuva 5-10%. nealergiski rinit. plazmocitite. Il-5 ja stimulira maturacijata na eozinofilite vo koskenata sr`. 1. nepoznat alergen) pri {to doa|a do razvoj na inflamacija koja. ko`a) i nivnata aktivacija (osloboduvawe na medijatori). spored svoite patohistolo{ki karakteristiki i klini~kite manifestacii {to gi predizvikuva. odnosno najverojatno se raboti za poligensko nasleduvawe. Zasega ne e poznat specifi~en genetski marker za atopijata. Vo nekoi slu~ai opi{anata kaskada ja aktivira nepoznat pottiknuva~ (infektiven agens.PPK). nealergiska urtikarija i dr. klini~ka imunologija i alergologija 25 . [ema br.). iritans. nealergiska astma.rana alergiska reakcija Vo procesot na aktivacijata alergiskata kaskada pri ekspozicijata na alergen uloga imaat i nekoi adjuvantni faktori. eozinofilnata peroksidaza i eozinofilniot nevrotoksin). a se smeta deka odredena uloga imaat i trombocitite. Poso~eni se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. epitelnite i endotelnite kletki. Alergiska kaskada .). mastocitite i eozinofilite.Op{t del reakcija koja{to se javuva 1-2 ~asa posle ekspozicijata na alergenot ({ema br. Vo prvata godina od `ivotot dominiraat ko`nite i gastrointestinalnite simptomi. Rizikot za razvoj na IgE-posreduvana alergija kaj dete so dva atopi~ni roditela iznesuva 40-60%. nivnata regrutacija od koskenata sr` i cirkulacijata vo soodvetnoto tkivo (respiratorna mukoza. eozinofilniot katjonski protein–EKP. kako na primer superantigenot odnosno enterotoksinot na Staphylococcus aureus (se smeta deka ima uloga vo eozinofilnata inflamacija i poliklonalniot IgE odgovor pri atopiskiot dermatit. Osobeno zna~ewe imaat katjonskite proteini {to se osloboduvaat od eozinofilite (majorniot bazi~en protein–MBP. kako i pri nealergiskata sinonazalna polipoza). 1. potoa ~adot od tutunot i drugi vnatre{ni i nadvore{ni aeropolutanti i drugi. Vo tipi~nite alergiski klini~ki manifestacii spa|aat: astmata. ~esto predizvikani od alergeni od hranata. dodeka rinitot i astmata predizvikani od alergeni od vozduhot se razvivaat podocna. gastrointestinalnite simptomi i karakteristi~nite ko`ni lezii. dendriti~nite kletki (dejstvuvaat kako protivgenprezentira~ki kletki . ne se razlikuva od onaa kaj klasi~nite alergiski bolesti (pr. do sega poznati. rinokonjunktivitot. Atopijata pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za sozdavawe na specifi~ni IgE antitela pri ekspozicija na nadvore{nite alergeni i mo`no razvivawe na alergiski simptomi. kletki na alergiskata reakcija se T-po 2. Atopi~noto lice vo tekot na `ivotot ~esto razviva nekolku alergiski bolesti {to vo literaturata se ozna~uva kako atopiski mar{. Najva`ni.

Makedonija nekolku genski lokusi odgovorni za nekoi fenomeni povrzani so atopijata. Preosetlivosta ili hipersenzitivnosta se definira kako pojava na objektivno reproducibilni simptomi i znaci inicirani od ekspozicijata na definiran stimul vo doza tolerirana od normalnite lica. atopijata vklu~uva i nekoj vid zgolemena osetlivost na celnite organi. So ovaa definicija se isklu~uvaat klasi~nite odgovori na organizmot na infektivnite agensi. prisustvoto na IgE antitelata vo otsustvo na simptomi ne zna~i bolest. 2. toksi~nite supstancii i avtoimunite reakcii. kakvi {to se: bronhijalna hiperreaktivnost i drugi. 1. na primer reakciite na ubod od insekti ili lekovi. Vo otsustvo na genetski marker.Cvetanov V i sor. Se prepora~uva napu{tawe na terminite idiosinkrazija.) 26 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti Revidiranata kalsifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti spored Position paper na EAACI od 2001 god. IgE produkcija.: Alergiskite bolesti vo R. hiperreaktivnost i drugi za ozna~uvawe na navedenata pojava. naru{ena barierna funkcija na ko`ata kaj atopi~nite lica itn. IgEposreduvani reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~ni lica. e pretstavena na {emata br. osven IgE produkcijata. Klasifikacija na reakciite na preosetlivost (Johansson et al. Isto taka. na primer: nespecifi~na bronhijalna reaktivnost kaj licata so astma. a se potenciraat reakciite {to se javuvaat kaj nekoi lica pri ekspozicija na nadvore{nite faktori. atopi~noto lice ne mo`e da bide identifikuvano pred da razvie senzibilizacija na odreden alergen. [ema br. Postojat indicii deka. Od druga strana. intolerancija.

klini~ka imunologija i alergologija 27 . Treba da se potencira deka IgE-posreduvanite alergiski reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~nite lica (pr. celijakijata i dr.6% kaj vkupniot broj ispitanici. Ne IgE-posreduvanata alergija e predizvikana od antitela od drugite klasi. formaldehid i dr. medikamentozna alergija i dr. kako izocijanatite ili anhidridite. Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija dejstvuvaj}i kako hapteni. Alergiski rinit Alergiskiot rinit se definira kako hroni~en rinit predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. Reakciite na preosetlivost predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (pr. Dokolku e doka`ana ulogata na IgE vo patogenezata na alergiskiot rinit. denes retkata serumska bolest.Op{t del Atopija Atopijata se definira kako li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na ekspozicija na niski dozi na alergeni. pri kontaktniot alergiski dermatit alergenite se niskomolekulski soedinenija (nikel. {to gi pravi pogodni za vrzuvawe so razli~ni receptori. Alergijata mo`e da bide posreduvana od protivtela ili od kletki. Makedonija prevalencijata na alergiskite bolesti iznesuva 35. i predispozicija za razvoj na tipi~ni simptomi kako astma. alergiskiot alveolit i dr.). obi~no proteini. Makedonija od 2003 god. rinokonjunktivit ili egzem/dermatit. hrom. Vo Makedonsko zdru`enie za bazi~na. toj se ozna~uva kako IgE-posreduvan alergiski rinit.8%. protivtelata odgovorni za alergiskite reakcii pripa|aat na klasata IgE i ovoj tip alergija e ozna~en kako IgE-posreduvana alergija. pr.) koi dejstvuvaat kako hapteni i reagiraat so T li. preosetlivost na aspirin) se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost. Isto taka. Vo najgolem broj slu~ai alergenite {to reagiraat so IgE i IgG protivtelata se proteini. a ne bolest. Poretko.1% kaj decata Alergeni Alergenite se protivgeni koi{to predizvikuvaat reakcii na preosetlivost posreduvani od imunolo{ki mehanizmi. odnosno senzibilizirani limfociti. alergija na ubod od insekti. prevalencijata na atopijata kaj vozrasnata populacija iznesuva 34. Vo najgolem broj slu~ai. Vo R.4% kaj vozrasnite i 25. odnosno 41. idiosinkrazija i sl. odnosno glikoproteini so molekulska te`ina od 10 000 do 40 000 daltoni koi vo svojot sostav imaat dosta polarni i hidrofilni aminokiselini. alergiskiot kontakten dermatit. niskomolekulski soedinenija. Alergijata mo`e da bide predizvikana i od kletki. Alergija Alergijata se definira kako reakcija na preosetlivost predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. a se napu{taat terminite psevdoalergiski reakcii. obi~no IgG (pr.). Se potencira zna~eweto na terminot atopija kako predispozicija.

sezonskiot i celogodi{niot.Kolaborativen centar na SZO . medikamentozni egzantemi. alergiska purpura. deca 16. odnosno egzogena i endogena astma. alergiskite bolesti na ko`ata se mnogu poraznovidni. odnosno se manifestiraat kako: atopiski egzem/dermatit.8% (vozrasni 23. Preostanatite formi na konjunktivit koi{to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiski konjunktivit. alergiski vaskulit. alergiski kontakten egzem/dermatit. Se prepora~uva napu{tawe na terminite extrinsic i intrinsic astma. Alergiski bolesti na ko`ata Za razlika od alergiskite bolesti na respiratorniot trakt koi{to se karakteriziraat so uniformna simptomatologija. alergiski granulomatozni ko`ni reakcii i dr.1%. Makedonija dokumentot na SZO “Allergic rhinitis and its Impact on Asthma (ARIA)” se prepora~uva terminite na dvete formi na IgE-posreduvaniot alergiski rinit. Alergiski rinokonjunktivit e vospalenie na nazalnata sluznica i konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. Preostanatite formi na hroni~niot rinitis {to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi (ozna~eni kako vazomotoren rinit. odnosno ulogata na IgE. Astma Astmata vo ~ija patogeneza se doka`ani imunolo{kite mehanizmi. a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka 28 Institut za medicina na trudot . hiperreaktivna rinopatija i sl.4%. Prevalencijata na astmata kaj vozrasnata grupa od 20 do 44 god. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnata populacija iznesuva 12. urtikarija/angioedem.9%. e ozna~ena kako alergiska astma.Cvetanov V i sor. so toa {to za slu~aite na sezonskite nazalni simptomi {to se javuvaat kaj licata senzibilizirani na poleni terminot sezonski alergiski rinit e validen. IgE-posreduvaniot alergiski konjunktivit se javuva vo forma na intermitenten ili perzistenten. iznesuva 5. dodeka vo drugite slu~ai se raboti za nealergiska astma. Atopiski egzem/dermatit sindrom Alergiskiot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS) pretstavuva zaboluvawe predizvikano od imunolo{ki mehanizmi.5%) Alergiski konjunktivit Alergiski konjunktivit e vospalenie na konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. Prevalencijata na alergiskiot rinitis kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 20. da se zamenat so terminite intermitenten i perzistenten alergiski rinit. IgE-povrzaniot AEDS (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan.) se ozna~eni kako nealergiski rinit.: Alergiskite bolesti vo R.

prevalencijata na preosetlivost na hrana kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 4. Nealergiska urtikarija e forma na urtikarija predizvikana od neimunolo{ki mehanizmi. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. Terminot iritanten/toksi~en kontakten dermatit se prepora~uva za slu~aite vo ~ija{to patogeneza ne se vklu~eni imunolo{kite mehanizmi.5% (vozrasni 11. Sli~ni termini se primenuvaat i vo slu~aite na preosetlivost na medikamenti i ubod (venom) od insekti. se klasificiraat spored vidot na alergeni {to gi predizvikuvaat. IgE-posreduvana alergija na hrana e formata na nutritivna alergija vo ~ija{to patogeneza e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2% (vozrasni 3. Alergija na hrana. Vtorata forma na alergiskiot AEDS e ozna~ena kako T-li . deca 9. Alergija na hrana pretstavuva preosetlivost na odreden vid/vidovi hrana predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. a se prepora~uva napu{tawe na terminite “intrinsic atopiski dermatit”. “kriptogen atopiski dermatit”. Vo slu~aite na doka`ana uloga na IgE protivtelata vo patogenezata se koristi terminot IgE-posreduvana urtikarija. Makedonija kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 10. Makedonija od 2003 god.2%. naod na alergen-specifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. klini~ka imunologija i alergologija 29 . Drugite slu~ai na preosetlivost na hrana se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost na hrana. Kontakten egzem/dermatit Alergiski kontakten egzem/dermatit e forma na kontaktniot dermatit predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Prevalencijata na AEDS kaj decata iznesuva 3.8%). lekovi i ubod od insekti Slu~aite na preosetlivost kade klasifikacijata bazirana na odreden organ ili sistem e neadekvatna. Prevalencijata na preosetlivost na lekovi vo R.0%).3%. Nealergiskiot AEDS pretstavuva AEDS predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. Urtikarija Alergiskata urtikarija pretstavuva forma na urtikarija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. a se karakterizira so pozitiven patch test na inhalatorni ili nutritivni alergeni.povrzan AEDS. dominantno celularni (T-po 1). deca 5.8%.Op{t del definiran kako “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”.

8. Kolevski P. 59: 124-138. J Allergy Clin Immunol 1990. Mosmann TR. Anafilaksa Anafilaksata pretstavuva te{ka. Drugite. Frew AJ. Makedonija Vo R. van Ree R et al. 56 (9): 813-824. Bousquet J et al. Allergic basis of asthma. Asthma and atopy – the price of affluence? Allergy 2004. Role of IL-4 and IL-13 in synthesis of IgE and expression of CD23 by human B-cells. Eosinophils and T-lymphocytes in late fase allergic reactions. Makedonija prevalencijata na preosetlivost na ubod od insekti kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 3. Alergiska anafilaksa pretstavuva reakcija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Munitz A. Aversa G. Hipotenzijata i te{ka forma na bronhospazam ne mora da bidat prisutni za reakcijata da se ozna~i kako anafilakti~na. 17: 139-146. Literatura 1. Johansson SOG. 4. act globally”. predizvikana od konsumirawe kikiritki ili ubod od p~ela. A revised nomenclature for allergy.da se napi{e i da se objavi. 11. Summer School’02. Kay AB. deca 3.8%). 8 (23). 1995: 93-104.: Alergiskite bolesti vo R.1% (vozrasni 2. Th2 and more. 7. Allergy 2002. Nau~niot trud . Eur Resp Mon 2003. pr. 9. `ivotno-zagrozuva~ka. 57: 661-662. Spiroski M. Allergy 2004. Bousquet J. a se prepora~uva napu{tawe na terminot anafilaktoidna reakcija. 2. a kulminira so te{ka forma na hipotenzija i kardiovaskularen kolaps. Poretko anafilakti~nata reakcija e predizvikana od IgG ili kleto~noposreduvani mehanizmi. Punnonen J. 30 Institut za medicina na trudot . Osnovni imunolo{ki metodi. Hourihane JO’B. se razviva vo multiorganska reakcija vo koja dominira te{ka forma na bronhospazam. 2002: 162-167. Levi-Schaffer F. 59: 1-5. 10. mnogu poretki reakcii na preosetlivost vo koi ne se vklu~eni imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiska anafilaksa. generalizirana ili sistemska reakcija na preosetlivost. Immunology Today 1996. Skopje: Institut za imunobiologija i humana genetika. 59: 268272. Sofia. Spiroski M. Allergy 2001. von Hertzen LC. Changing the nomenclature: fashion or necessity? Allergy 2001.Cvetanov V i sor. Van Cauwenberge P. Sad S. dlankite ili tabanite i lokalna urtikarija. Bousquet J. Allergy 2004.Kolaborativen centar na SZO . Allergy as a global problem: “Think globally. ARIA and GAP extending still further. An EEACI position statement from the EAACI nomenclature task force. Allergy 1994. Bulgaria. Eosinophils: “new” roles for “old” cells. 49: 576-586. odnosno po~nuva so ~e{awe vo grloto. 3. Skopje: MEDIS informatika. Haahtela T. Anafilakti~kata reakcija se razviva postepeno. Obi~no se raboti za IgEposreduvana anafilaksa. Bonini S. 5. 12. Frew AJ. 85: 533-539. European Union meets the challenge of the grown importance of allergy and asthma in Europe. 74-84. The expanding universe of T-cells subsets: Th1. Ansotegui R.5%. 56 (9): 809-812. Cocks BG et al. 13. 6.

klini~ka imunologija i alergologija 31 . Vesnik br. mortalitetot. 2. nesoodveten sistem. slabosti i nedoslednosti vo sproveduvawe na zakonski utvrdenite obvrski za redovno prijavuvawe na registriranite zaboluvawa-sostojbi vo oddelni funkcionalni edinici na zdravstveniot sistem. Vo Republika Makedonija postoi Zakon za evidencija vo oblasta na zdravstvoto (Sl. vklu~uvaj}i gi i zaboluvawata so alergiska etiologija. Istovremeno. dijagnoza i lekuvawe za eden osobeno aktuelen zdravstveno-ekolo{ki problem. nasproti site relativno dobro postaveni preduslovi (zakonska i podzakonska osnova. osobeno vo segmentot na privatnoto zdravstvo. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. za utvrduvawe na sostojbite vo vrska na frekvencijata i dinamikata na javuvawe na oddelni bolesti. planirawe na potrebite i procenka na direktnite i indirektni tro{oci za prevencija. kadrovskata ekipiranost i drugi podatoci za sostojbata vo zdravstvenite organizacii i zdravstvoto vo celost. sekundarna i tercijarna zdravstvena za{tita. Pri~inata za nivnata neupotreblivost mo`e da se locira vo dve grupi na problemi: 1. Organizacijata na zdravstvenata za{tita na oddelni kategoriipopulacioni grupi na naselenieto se temeli na vospostavuvawe na nekolku funkcionalni kategorii. 37/79) vrz ~ija osnova proizleguva obvrskata za vospostavuvawe na soodveten zdravstveno-statisti~ki sistem baziran na sledewe na morbiditetot.Op{t del Relevantnost na nacionalniot . ambulantno-poliklini~kata i bolni~kata zdravstvenata za{tita na naselenieto vo Republika Makedonija se obezbeduva na tri nivoa – primarna. vo na{ata zemja postoi dolga tradicija na pribirawe. obrabotka i objavuvawe na zdravstveno-statisti~kite podatoci. i toa: • zdravstvena za{tita na decata • zdravstvena za{tita na u~ili{nite deca i mladinata • zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie • zdravstvena za{tita na rabotnicite • zdravstvena za{tita na `enite Ottuka. Dopolnitelno. obrabotka i objavuvawe na podatocite Postavenost na zdravstveniot sistem i mo`nosti za pribirawe i obrabotka na zdravstveno-statisti~ki podatoci Vo soglasnost so osnovnite principi za dostapnost. efikasnost i racionalnost. pristap i instrumenti za pribirawe. kakvi {to se alergiskite zaboluvawa na razli~ni organi i sistemi. oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci mo`at da ponudat primenlivi podatoci za analiza na sostojbite. iskoristenosta na kapacitetite. Za `al. Ottuka i o~ekuvawata deka.statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti Sostojbi vo Republika Makedonija Utvrduvaweto na specifi~ni zdravstveni indikatori i nivno lesno i brzo pribirawe se osnova za vospostavuvawe na odr`liv sistem za upravuvawe so alergiskite bolesti. neophodno e da se analizira morbiditetot vo sekoja od ovie funkcionalni kategorii na postavenost na zdravstveniot sistem. redovno pribirawe i objavuvawe na podatocite) neosporen e faktot deka raspolo`ivite podatoci se prakti~no neupotreblivi.

nekoherentna i onevozmo`uva globalna procenka. Sostojbite vo odnos na oddelnite alergiski entiteti koi se predmet na ovaa studija vo svetlo na mo`nostite koi gi dava MKB-10 se dadeni vo prodol`enie. vaka slo`eniot sistem e celosno otvoren kon golem broj subjektivni slabosti koi ~esto pati ja doveduvaat vo pra{awe relevantnosta na dobienite podatoci. I pokraj s¢ pointenzivnoto navleguvawe na informati~kata tehnologija vo site segmenti na rabotata. Ona {to e osobeno zna~ajno. a e vo funkcija na zgolemuvawe na komparabilnosta na pribranite podatoci e postoeweto na standardna lista za tabelirawe na morbiditetot. Vo na{ata zemja ve}e deset godini vo upotreba e Desettata me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi (MKB-10). a potoa i na nacionalno nivo. nivnoto pribirawe i dostavuvawe do ovlastenite specijalizirani javno zdravstveni organizacii na regionalno nivo. se primenuvaat ovie standardni listi za tabelirawe. kako sostaven del na MKB-10. Kone~no.Kolaborativen centar na SZO . nivnata obrabotka i dostapnost na objavenite podatoci. Ostanuva otvoreno pra{aweto dali na sosem identi~en na~in vaka vospostavenata nacionalna zdravstvena statistika dava mo`nost da se dojde do podatoci za site zaboluvawa. tehnolo{kiot aspekt na postavenost na ovoj kompleksen sistem go pravi krajno ~uvstvitelen kon mo`nosta za gre{ki i propusti.Cvetanov V i sor. Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija Koga se govori za prednostite i slabostite vo obezbeduvawe podatoci za morbiditetot od alergiski zaboluvawa na oddelni organi i sistemi. {to bi gi zainteresirale onie koi gi donesuvaat odlukite i ja kreiraat zdravstvenata politika bazirana na podatoci. Slabite to~ki se lociraat vo doslednoto prijavuvawe i registriraweto na utvrdenite sostojbi vo zdravstvenite organizacii. Makedonija podatocite od rutinskata zdravstvena statistika se pribiraat oddelno za naselenieto koe `ivee vo urbanite i ona vo ruralnite podra~ja na zemjata. Za `al.: Alergiskite bolesti vo R. potreben e kus komentar na mo`nostite koi gi dava oficijalniot sistem za obele`uvawe na bolestite i sostojbite i nivnata implementacija vo nacionalniot sistem za evidencija i registrirawe na morbiditetot. 32 Institut za medicina na trudot . so mali isklu~oci kako odraz na odredeni specifi~nosti vo nekoi funkcionalni kategorii na zdravstveniot sistem. Ovaa klasifikacija se bazira na alfanumeri~ka {ema na {ifrirawe koja se sostoi od edna bukva po koja sledat tri brojki so mo`nost za klasifikacija na bolestite na trizna~ni i ~etirizna~ni nivoa. neosporen e podatokot deka taa dava mo`nost za analiza na nekoi sostojbi kaj oddelni populacioni grupi koi spored svoite demografski i socio-ekonomski karakteristiki imaat odredeni specifi~nosti vo odnos na registriraniot morbiditet. Podatocite koi sledat podolu vo ovaa kniga jasno argumentiraat deka koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija odgovorot na ova pra{awe e negativen. I pokraj toa {to na prv pogled se ~ini deka vaka vospostavenata morbiditetna statistika e frakcionirana. zdravstvenata evidencija se u{te s¢ vodi manuelno. Ottuka i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite. Od druga strana. otsustvoto na edinstveno softversko re{enie i mre`no povrzuvawe na site zdravstveno-statisti~ki subjekti go pravi ovoj sistem krajno nefunkcionalen vo odnos na potrebite na site negovi korisnici. vo re~isi site segmenti na zdravstvoto.

55 3190 47.14 medicina na ma`i 4615 67.14 2920 43.25 1441 54. u~ili{nite deca i mladinata.28 `eni 1049 13.Op{t del Alergiski rinit Spored MKB-10. jasno se nametnuva zaklu~okot deka alergiskiot rinit.3 drug alergiski rinit (dolgogodi{en alergiski rinit) • J30.26 746 55. So primena na ~etirizna~nata klasifikacija se otvora mo`nost za dopolnitelna klasifikacija na site zna~ajni dijagnosti~ki aspekti na ovoj entitet.11 695 54.16 895 66. I pokraj neupotreblivosta na ovie podatoci treba da se istakne deka od godina vo godina kaj nekoi funkcionalni kategorii Makedonsko zdru`enie za bazi~na.92 3905 25.42 791 62.1 6485 47. nazofaringit i faringit i drugi zaboluvawa na nosot i nazalnite sinusi vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina J30-J31 1998 1999 2000 J33-J34 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 535 49. klini~ka imunologija i alergologija 33 . ova zaboluvawe spa|a vo grupata na drugi bolesti na respiratorniot trakt {to se klasificiraat vo kategorijata J30-J39. Vazomotoren i alergi~en rinit.01 3565 52.91 op{ta ma`i 1504 19.0 vazomotoren rinit • J30.53 1346 17. hroni~en rinit. Koristej}i ja trozna~nata klasifikacija alergiskiot rinit spa|a vo grupata J30-vazomotoren i alergiski rinit.27 947 87.5 3761 55.7 733 72. polenska treska i polinoza) • J30. vo edna golema grupa na entiteti koi se odnesuvaat na bolesti na nosot i nazalnite sinusi i se bele`at so {ifrite J30-J31. i toa: • J30.04 6951 51.36 `eni 401 39.57 828 81. kako specifi~en entitet.02 Vkupno 2553 16.35 881 81. ne mo`e da bide analiziran vo odnos na negovata frekvencija na javuvawe.32 1686 64.22 `eni 502 39.7 1614 77. J33-J34.67 Prika`anite podatoci odat vo prilog na prethodno iznesenata konstatacija deka oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci se prakti~no neupotreblivi koga stanuva zbor za sledewe na frekvencijata na javuvawe i razvojnata tendencija na alergiskiot rinit.97 Vkupno 936 44. Vo nea alergiskiot rinit e prika`an zbirno.14 trud `eni 4233 62.15 Vkupno 8848 65.2 drug sezonski alergiski rinit • J30.58 Vkupno 1058 40. So ogled na toa deka ovie grupi bolesti zna~ajno u~estvuvaat vo strukturata na respiratornite morbiditet kaj site populacioni grupi.4 1438 18.48 2024 26. kako i i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite se vo soglasnost so MKB – 10 Listata za tabelirawe na morbiditet.4 alergiski rinit. Vo prodol`enie se prika`ani dostapnite podatoci koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija od alergiski rinit za periodot od 1998 do 2000 godina.07 1775 84. neozna~eno Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.44 2784 17.76 {kolska ma`i 556 41.1 alergiski rinit predizvikan so polen (dadenite sinonimi se: alergija na polen.36 1881 24.

04 1561 22.: Alergiskite bolesti vo R. u~ili{nite deca i mladinata i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite proizleguvaat od MKB .10 Listata za tabelirawe na morbiditet.25 1226 18.47 10549 134.49 3300 24.55 13248 632.0 mukopurulenten konjunktivit • N10.78 4909 385.4 `eni 6329 616. Registriran morbiditet od konjunktivit i drugi zaboluvawa na konjunktivata vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina 1998 1999 2000 H10-H13 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 7169 661.47 4334 340.78 {kolska ma`i 5426 401. neozna~eno Od prikazot jasno proizleguva deka MKB-10 duri i so primena na ~etirizna~nata klasifikacija ne dava mo`nost za klasifikacija na alergiskiot konjunktivit.83 1849 27. pri {to vo trozna~nata kategorija N10 spa|aat: • N10.21 8449 779.96 7483 740.Cvetanov V i sor.01 `eni 10117 129.96 6232 616.04 trud `eni 1641 24.32 `eni 5346 419.18 8823 336.52 20791 133.2 drug akuten konjunktivit • N10. Makedonija od zdravstveniot sistem kaj nas (zdravstvena za{tita na decata.86 medicina na ma`i 1507 22. vo grupata bolesti na konjunktivata (N10-N13) kade pokraj ova zaboluvawe spa|aat i drugite zaboluvawa na konjunktivata.8). Alergiski konjunktivit Spored MKB-10 ova zaboluvawe spa|a vo grupata zaboluvawa na konjuktivata {to se klasificiraat vo kategorijata N10-N13.7 Vkupno 20498 131. neozna~eno • N10.81 10362 134.56 10242 133. Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.14 2787 20.62 15932 760.Kolaborativen centar na SZO .9.44 Vkupno 3148 23.87 4489 332.3 akuten konjunktivit.12 1451 21. u~ili{nite deca i vozrasnoto naselenie) ovie zaboluvawa poka`uvaat zgolemena frekvencija na javuvawe.7 4753 351. tuku toj se stava vo kategorijata na drug konjunktivit (N10.2 op{ta ma`i 10381 134.19 10687 136.8 drug konjunktivit • N10.47 9662 368. Poradi toa vo oficijalnata zdravstvena statistika alergiskiot konjnuktivit e prika`an zbirno.5 blefarokonjunktivit • H10.1 akuten atopi~en konjunktivit • H10. konjunktivit.8 Vkupno 13498 644. Podatocite koi se odnesuvaat na sostojbata vo odnos na alergiskiot konjnuktivit vo Republika Makedonija vo periodot 1998-2000 godina se prika`ani vo prodol`enie.32 Vkupno 10772 410.4 hroni~en konjunktivit • H10.32 7016 647.98 21049 135.26 34 Institut za medicina na trudot .

36 274 4.79 2. • J45. Ovoj pristap e primenet i vo nacionalnite listi za pribirawe na podatocite vo slu`bite za zdravstvena za{tita na decata. J45.1 nealergiska astma • J45. koja gi opfa}a slednive kategorii: alergiski bronhit.01 trud `eni 304 4.06 2.Op{t del Bronhijalna astma Spored MKB-10 alergiskata astma e pretstavena so trozna~nata kategorija J45 kade spa|aat slednive ~etirizna~ni kategorii: • J45. Astma vo R.0) broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 medicina na ma`i 325 4. atopi~na astma. Vo taa smisla mo`e da se konstatira deka stapkata na morbiditet od predominantno alergiska astma kaj vozrasnoto naselenie vo Republika Makedonija iznesuva 45/10000. klini~ka imunologija i alergologija 35 . bez zna~jni razliki vo odnos na polot i varijacii vo periodot od tri posledovni godini.65 43.1 1999 broj 3412 3569 6981 244 215 459 stapka/10000 44.0.31 45. ekstrinzi~na atopi~na astma i senska treska so astma.95 3.12 medicina na trud Astma vo R.88 43. J45-J46 1998 1999 2000 (bez J45.24 209 3.44 1. kategoriite J45 i J46 se prika`uvaat zaedno. obrabotka i objavuvawe na podatocite za astmata se dizajnirani za da mo`at da dadat uvid vo sostojbata so astmata (vkupno) i alergiskata astma. morbiditetnat stapka kaj profesionalno eksponiranite rabotnici e re~isi deset pati pomala otkolku kaj vozrasnoto naselenie i vo periodot 1998-2000 godina poka`uva tendenMakedonsko zdru`enie za bazi~na. rinit so astma.21 3. neozna~eno Kategorijata J46 spored MKB-10 e rezervirana za status asrmatikus (akutna te{ka forma na astma). Spored MKB-10 Listata za tabelirawe.09 Vkupno 629 4.9 astma.37 2000 broj 3270 3418 6688 167 121 288 stapka/10000 42. na u~ili{nite deca i mladinata i na slu`bite za op{ta medicina.98 44.47 43.0 predominantno alergiska astma.43 3 3.8 me{ana astma • J45.57 44.8 483 3.57 3.75 298 4. vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite.0 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3456 3444 6900 205 217 422 stapka/10000 44. Makeadonija vo slu`bata za medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 god. raspolo`ivite podatoci nuduat mo`nosti za evaluacija na sostojbata.18 3. So ogled na specifi~nostite na morbiditetot na rabotni~kata populacija.62 517 3. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. pribirawe.55 So ogled deka listite za tabelirawe. Nasproti toa.49 219 3. pokraj kategoriite J45-J46 vnesena e i ~etirizna~nata kategorija J45.

onoj predizvikan od vnatre{no vneseni supstanci (L27. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god.0).) neinfektivniot alergi~en dermatit na o~niot kapak (N01. urtikarijata-vkupno (L50) i posebno za alergiskata urtikarija (L50.59 8306 396. Atopiski dermatit Spored MKB-10 za atopiskiot dermatit e rezervirana trozna~nata kategorija L20 vo koja spa|aat: • L20.9). iritativniot kontakten dermatit (L24) i nekoi drugi entiteti koi ne se zna~ajni za ova istra`uvawe. Vo slu`bata za op{ta medicina posebno se pribiraat podatocite za alergiskiot kontakten dermatit (L23).95 4523 447.9 Atopi~en dermatit.35 7533 287. Vo prodol`enie se prika`ani podatocite koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija za atopiskiot i drugite vidovi dermatit.4).85 Vkupno 7541 287. Od ovaa kategorija se isklu~eni neozna~enata alergija (T78.25 {kolska ma`i 3572 264. eksfolijativen dermatit.8 drug atopi~en dermatit (vklu~uva – egzem i nevrodermatit) • L20. Makedonija cija na namaluvawe.63 9450 451.84 4927 454.9). zna~ajnoto namaluvawe na brojot na slu`bite za medicina na trud i namaluvaweto na brojot na rabotoaktivnoto naselenie.44 3445 255. desetkratnoto pomalo javuvawe na astmata kaj profesionalno eksponiranite rabotnici te{ko deka mo`e da najde logi~no objasnuvawe. alergi~en kontakten dermatit.1). Morbiditet od atopi~en dermatit i drugi vidovi dermatit (seboroi~en dermatit.5 `eni 3690 365. drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10 –L99).00 4188 328.65 4088 321. Pri~inite verojatno se sokrieni vo metodologijata za pribirawe i obrabotka na podatocite.73 4367 402.3 3939 398. ovie zaboluvawa se grupiraa vo golema grupa t.n.05 7658 291. vo slu`bite za zdravstvena za{tita na predu~ili{nite i u~ili{nite deca 1998 1999 2000 L20-L30 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 4008 369. dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) registriran vo R.89 `eni 3969 311. neozna~eniot kontakten profesionalen dermatit i egzem (L25.04 3470 256. neozna~eno Alergi~niot kontakten dermatit se {ifrira so trozna~nata kategorija L23.Kolaborativen centar na SZO . urtikarijata-vkupno (L50) i alergiskata urtikarija (L50.0).81 36 Institut za medicina na trudot . dermatit od pelena (salveta). Vo ovie slu`bi se pribiraat i prika`uvaat (tabeliraat) podatocite za alergiski kontakten dermatit (L23).Cvetanov V i sor. Vo MKB-10 Listata za tabelirawe. Vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina se tabeliraat dermatitot i egzemot (L20-L30) i urtikarijata L50. iritanten kontakten dermatit. polenskiot (L22).0 Besnier-ov prurigo • L20.: Alergiskite bolesti vo R. O~igledno e deka na atopiskiot dermatit mu e posveteno posebno vnimanie pri utvrduvaweto na nacionalnite listi za tabelirawe na bolestite vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. I dokolku namaluvaweto na morbiditetnata stapka mo`e da se objasni so organizacionite promeni vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite.77 Vkupno 7698 367. iritanten kontakten dermatit (L24). neozna~eniot dermatit (L30.

kade spa|aat u{te i: • T88.1) i na fototoksi~niot odgovor na lek (L56.71 49.5 drugi komplikacii na anestezija • T88.35 1999 broj 98 99 197 stapka/10000 1. soodvetno apliciran.5) • T88.45 2000 broj 93 99 192 stapka/10000 1.7 neozna~en nesakan efekt od lek ili medikament.8 drugi komplikacii • T88. neklasificirani na drugo mesto (T88).3 maligna hipertermija poradi anestezija • T88.32 50. pri {to se isklu~uva anafilakti~kiot {ok od serum (T80.6 anafilakti~en {ok poradi nesakan efekt na adekvaten lek ili medikament.1 10.36 1.42 1.58 49.36 7.4 neuspe{na ili te{ka intubacija • T88. Toa e ~etirizna~na kategorija od grupata na drugi komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. neozna~eno Treba da se odbele`i deka MKB-10 dava mo`nost i za klasifikacija na fotoalergiskiot odgovor na lek (L56. kako i na neozna~eniot dermatit vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite vo periodot 1998 do 2000 godina.0).78 9.88 2000 broj 3695 3971 7666 520 450 978 stapka/10000 47.0 infekcija po imunizacija • T88.38 48. Vo listite za tabelirawe preosetlivost na lekovi isto taka se prika`uva Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 37 .Op{t del Vo prodo`enie se prika`ani podatocite za alergiskiot kontakten dermatit registriran vo slu`bata za zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie i na profesionalno eksponiranite rabotnici.43 1.49 9.9 komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.23 8.19 medicina na trud Neozna~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za medicina na trudot registriran vo periodot od 1998 do 2000 godina L25 medicina na trud ma`i `eni Vkupno 1998 broj 88 96 184 stapka/10000 1.04 9.77 7.2 {ok poradi anestezija • T88.29 1. Alergi~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 godina L23 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3336 3979 7315 737 612 1349 stapka/10000 43.46 1. vklu~uvaj}i alergi~na reakcija.1 drugi komplikacii na imunizacija (isklu~uva anafilakti~ki {ok i drugi serumski reakcii) • T88.52 8.98 50.61 6.46 1. preosetlivost i idiosinkrazija • T88.92 1999 broj 3664 3867 7531 651 557 1208 stapka/10000 47.7.41 Preosetlivost na lekovi Preosetlivosta na adekvaten lek ili medikament {to e soodvetno apliciran vo MKB-10 se ozna~uva so T88.81 47.

Podatocite koi se odnesuvaat na preosetlivost na lekovi vo nacionalnata morbiditetna statistika se prika`ani zbirno vo prethodno definiranite ogromni grupi bolesti i sostojbi koi se javuvaat kako posledica na hirur{ka i medicinska nega i toa samo so nivnata trizna~na {ifra. Anafilakti~niot {ok poradi nesakana reakcija na hrana i drugite nesakani rekacii na hrana.2 anafilakti~en {ok. koja e ozna~ena kako drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo. {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivosta na lekovi. Tie se ozna~eni so trozna~nite kategorii T79-T88. Preosetlivost na hrana Vo rutinskata praktika za ozna~uvawe na preosetlivost so hrana spored MKB-10 ima nekolku mo`nosti koi se determinirani pred s¢ so na~inot na koj hranata doa|a vo kontakt so ~ovekoviot organizam i se manifestiraat patolo{ki zbidnuvawa.: Alergiskite bolesti vo R. neklasificirani na drugo mesto e predvideno da se tabeliraat vo kategorijata – odredeni rani komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. 38 Institut za medicina na trudot . i toa: • • • • L23 – alergiski kontakten dermatit • L23. Makedonija vo golema grupa na sostojbi naslovena kako odredeni komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. neozna~en • T78.Nesakani efekti.8 drugi nesakani efekti.6 – alergiski kontakten dermatit predizvikan so hrana vo kontakt so ko`ata. neklasificirani na drugo mesto • T78.neozna~en dermatit • L25. so {to se limitiraat mo`nostite da se dojde do nacionalni podatoci za epidemiologijata i drugite karakteristiki povrzani so pojavata na preosetlivosta na lekovi. neklasificirani na drugo mesto. Vo nacionalnite. kade spa|aat site trizna~ni i ~etirizna~ni kategorii od T79 do T88.3 angionevrotski edem • T78.Kolaborativen centar na SZO .0 anafilakti~en {ok poradi nesakana reakcija na hrana • T78. neklasificirani na drugo mesto • T78.2 L25 . za site formi na dermatit (atopiski dermatit.9 nesakan efekt. pak. isklu~uva – dermatit od ingestirana hrana L27. neklasificirani na drugo mesto.1 drugi nesakani reakcii na hrana. neozna~eni na drugo mesto • T78. listi za tabelirawe i pribirawe na podatocite izdvoena e posebnata kategorija na komplikacii predizvikani samo od hirur{ka i medicinska nega (T80-T88).dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii • L27.2 dermatit predizvikan so ingestirana hrana T78 .Cvetanov V i sor.4 .4 alergija. neozna~en dermatit i dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) se predviduva edna ogromna kategorija za nivno pribirawe i tabelirawe (L10-L99).neozna~en kontakten dermatit predizvikan so hrana vo dopir so ko`ata L27 . neozna~en Spored MKB-10 listite za tebelirawe na morbiditetot. neozna~eno • T78.

deka nacionalnite raspolo`ivi podatoci za epidemiologijata na ovie bolesti se celosno nesoodvetni na celta za utvrduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki. kako i za prethodnite zaboluvawa. osi i p~eli od golemata grupa sostojbi ozna~eni kako kontakt so otrovni `ivotni i rastenija (H20-H29) Spored posebnite listi za tabelirawe na MKB-10. a preostanatite bolesti i sostojbi na ko`ata koi se posledica na kontakt ili vnesuvawe na hrana se prika`ani vo grupata na drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10-L22. a vo nacionalnite listi za tabelirawe ovaa kategorija (H23) e stavena vo edna ogromna grupa trizna~no {ifrirani bolesti i sostojbi ozna~eni kako drugi nadvore{ni pri~ini za slu~ajna povreda (W00 – X30 i X39X59). glavno nemedicinski spored izvorot (T51-T65). nivno pribirawe i objavuvawe.2 otrov od skorpija • T63. predvidena e mo`nost za tabelirawe na alergijata od insekti vo grupata na sostojbi nazna~ena kako toksi~ni efekti od supstancii. Kontaktite so otrovni `ivotni i rastenija ne se predvideni da se tabeliraat spored posebnite listi za tabelirawe na mortalitetot i morbiditetot na MKB-10. Ona {to povtorno mora da se istakne e faktot deka i ovoj pat podatocite se prika`ani samo so nivnata trizna~na {ifra {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivost na hrana. Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa Poradi ovie pri~ini za da se odredi zastapenosta na nekoi od alergiskite entiteti naj~esto se pribegnuva kon sproveduvawe na epidemiolo{ko-klini~ki istra`uvawa Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4 otrov od drugi artropodi (kasnuvawe ili ubod od insekt. I vo odnos na alergijata od insekti povtorno e identi~en zaklu~okot. kade spa|aat: • T63. Vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot ovie grupi na dijagnozi i sostojbi se razgrani~eni posebno i se prika`uvaat oddelno alergiskiot kontakten dermatit (L23). L51L99).0 zmiski otrov • T63. {to e istovetno primeneto i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite. otroven) • T63. L24-L45. klini~ka imunologija i alergologija 39 .3 otrov od pajak • T63. Taka.Op{t del Vo nacionalnite listi za tabelirawe i prika`uvawe na podatocite vgradeni se nakolku posebni mo`nosti. Alergija od insekti Spored MKB-10. vo slu`bata za za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina posebno se pribiraat i prika`uvaat podatocite za dermatit i egzem (L20-L30).5 toksi~en efekt od kontakt so riba Isto taka spored MKB-10 za klasifikacija na alergijata od insekti se koristi i trizna~nata kategorija H23 – kontakt so str{ni. frekvencijata i dinamikata na nivnoto javuvawe. alergijata so insekti mo`e da se klasificira vo grupata toksi~ni efekti od kontakti so otrovni `ivotni (T63).1 otrov od drugi vle~ugi • T63. Za komplikaciite od hirur{ka i medicinska nega posebno e oddelena trizna~nata kategorija na sostojbi povrzani so hirur{ka i medicinska nega (T80-T88).

Tie. to~na i etiolo{ka dijagnoza i terapija na bolestite. Ambulantno-poliklini~ki morbiditet vo Republika Makedonija. vakvi populacioni istra`uvawa se sproveduvaat incidentno i vo soglasnost so potrebite. a rezultatite koi se dobivaat se dragoceni vo odnos na nivnata verodostojnost i seopfatnost. Ova bea osnovnite pojdovni celi i vo na{eto istra`uvawe. kakva {to e ovaa studija. 40 Institut za medicina na trudot . sproveduvaweto i evaluacijata na populacionite epidemiolo{kite studii e dolgotraen proces. Poradi svojot dizajn i na~in na sproveduvawe tie baraat izvonredno dobro organizirana mre`a na institucii vklu~eni vo istra`uvaweto. Podatocite za namaluvawe ili zgolemuvawe na frekvencijata na javuvawe na nekoja bolest vo odreden podolg vremenski period se osnovni indikatori za planirawe na zdravstvenata politika vo soodvetnata oblast. progresot {to go bele`at biomedicinskite i tehnolo{kite istra`uvawa nametnuvaat potreba od novi tehni~ki performansi na neophodnata medicinskata oprema. pred s¢ poradi izbraniot dizajn i osnovna cel na sprovedenoto istra`uvawe. Makedonija spored odnapred izgotvena programa. Literatura 1. no i za analiza na specificnite obele`ja koi se zna~ajni za ispituvanata pojava. Koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija. tie naj~esto nudat podatoci koi ne se potpolno sporedlivi. {to e sosem o~ekuvano. iskusni i soodvetno obu~eni istra`uva~i i soodvetno dizajnirani instrumenti relevantni za dobivawe na to~ni podatoci. nasproti raste~kiot trend na javuvawe na bolestite i sostojbite so alergiska etiologija se dovolna pri~ina da se baraat lesni i ednostavno dostapni izvori na to~ni i relevantni podatoci kako osnova za prevencija i soodvetno upravuvawe so rizikot za pojava na alergiski zaboluvawa. problemot stanuva dotolku poaktuelen ako se ima predvid faktot deka toa se sostojbi i bolesti ~ija{to prevalencija se zgolemuva so za~uduva~ka brzina kaj site populacioni grupi – deca. se fokusiraat na razli~ni celni grupi. timovite ili poedincite vklu~eni vo niv. Posebno treba da se naglasi faktot deka epidemiolo{kite studii na presek.Kolaborativen centar na SZO . Planiraweto. Ottuka. Intenzivniot razvoj na stru~nite.Cvetanov V i sor. dijagnoza i triger faktori {to se determinirani od celta i istra`uva~kiot interes na glavniot istra`uva~. 1998-2000. spored svojot dizajn ovozmo`uvaat pribirawe na podatoci za prevalencijata na odredeni sostojbi i pojavi. profesionalno eksponrani rabotnici i dr. koja nudi optimalna preciznost. Ne smee da se zanemari i faktot deka finansiskite pobaruvawa za vakov vid studii ponekoga{ pretstavuvaat seriozna pre~ka vo nadminuvaweto na barierite koi se postavuvaat kako odgovornost pred instituciite. a ~ija cel e brza. Iskustvata od sproveduvaweto na golem broj meta-analizi ja potvrduva ova opservacija. nau~nite i tehnolo{kite dostignuvawa.: Alergiskite bolesti vo R. Nasproti prednostite na razli~nite vidovi epidemiolo{ki studii. Od druga strana. objektivnost i komparabilnost na dobienite rezultati. Tie se nezamenliv instrument vo utvrduvawe na prevalencijata na odredeni sostojbi. no tie ne mo`at i nemaat za cel da dadat prikaz na nivnata razvojna tendencija. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. istra`uva~kite potencijali i mo`nostite na istra`uva~kite timovi. vozrasni.

i aneks na dogovorot br. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto vrz Izborot na gradovite za aeropalinolo{kiot monitoring e napraven osnova na kriteriumite od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni 41 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.07. Mavrovi Anovi i Berovo). klini~ka imunologija i alergologija . na{iot interes za definirawe i epidemiolo{ko istra`uvawe na naj~estite alergiski zaboluvawa vo na{ata zemja zapo~nuva vo 1991 godina. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. Osnovni celi na studijata bea: aeropalinolo{ki monitoring so izrabotka na polenski kalendari i polenski karti.10. formirawe paleta na najva`nite aeroalergeni kaj nas za primena vo alergolo{kite ordinacii. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). Makedonija vo korelacija na polenskata mikroflora”. Toa rezultira{e so podgotovka i realizacija na studijata “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. kako najadekvaten. Dojran. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. koja{to be{e odobrena i finansirana od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie na R. so razli~ni karakteristiki {to ovozmo`uva da se dobijat relevantni podatoci za istra`uvanata pojava. Makedonija kako i utvrduvawe na favorizira~kite faktori za nivnata pojava. koga ispituvawata bea realizirani na na~in voobi~aen i nau~no apsolviran za toj period. Ohrid. Makedonija: Skopje. Studijata ima{e multicentri~en karakter i be{e izvedena vo {est gradovi vo R. regresiona korelaciona analiza. Prilep.Op{t del Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija Iznesenite razmisluvawa i fakti ja nametnaa potrebata od epidemiolo{koto istra`uvawe na presek na alergiskite bolesti i dobivawe relevantni aeropalinolo{ki informacii za celata dr`ava. Dojran. Proektot be{e izveduvan pod {ifra 400998 so broj na dogovor 08-3564 od 08. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar.1999 god.1998 god.test. Spored toa. proektot ovozmo`i i istra`uvawe na drugite alergiski bolesti na nivo na celata dr`ava. odreduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki na polenozite i drugite naj~esti alergiski bolesti vo R. klaster-analiza i t. na prv pogled studijata inkorporira{e zasebni segmenti koi vsu{nost bea komplementarni. 40079998 od 01. konstruirani se polenoski kalendari za sekoj od gradovite. spored preporakite na EPI. Prilep. Makedonija. poradi prethodnoto iskustvo na sorabotnicite od Institutot i drugite gradovi vo Republikata vo sproveduvaweto na istra`uvawa od vakov vid i obem. Debar i Peh~evo. Inaku. Ohrid. pravej}i edna celina i toa aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki segment. Pokraj epidemiolo{koto istra`uvawe na alergiskiot rinit i aeropalinolo{kite ispituvawa.

Dojran (Do) Dojranskata Kotlina pretstavuva prostorna celina koja e smestena vo jugoisto~niot del na R. Spored popisot od 2002 god. odnosno razli~en na~in na `ivot na nivnite `iteli. na razli~ni ekolo{ki uslovi. izborot na gradovite gi zadovoluva kriteriumite za klini~koepidemiolo{kiot segment na studijata so ogled na toa {to se raboti za gradovi so razli~na golemina. smestena vo severniot del na R. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. Od celokupniot kompleks na vlijanija. {umarstvo i vodostopanstvo. ovoj grad ima nizok stepen na aerozagadenost spored Prostorniot plan na R. koj go zafa}a najniskiot del na slivnoto podra~je od dolniot tek na rekata Vardar. kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. Makedonija. Gradot e smesten na bregot na Dojranskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 180 m i pripa|a vo zonata na submediteranskoto podra~je. Skopje e urban centar.7 mm. hortikulturnoto bogatstvo. Gradot go zazema sredniot del od Skopskata Kotlina i pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je.Kolaborativen centar na SZO . dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 645 mm.Cvetanov V i sor. Makedonija od 1998 god. Gradot Dojran e turisti~ki centar so {irok gravitaciski radius.6% od vkupnata povr{ina. koja £ pripa|a na R. Prose~nata godi{na temperatura za Skopje iznesuva 12oC. Isto taka. kako i spored klasifikacijata na nekoi na{i avtori i podatocite. Inaku. na vertikalniot profil na Skopskata Kotlina. 42 Institut za medicina na trudot . razli~nite ekolo{ki uslovi i sekako vlijanieto na antropogenite faktori.: Alergiskite bolesti vo R. Skopskata Kotlina zafa}a povr{ina od 1924. so mo{ne {irok gravitaciski radius i najzna~aen centar vo Republikata. Vardar. Vrz osnova na analizite na podatocite od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Skopje ima 506 926 `iteli spored popisot od 2002 god. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. mestopolo`ba i stopanski potenijal. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 14. sekako deka vlijanieto na kontinentalno-mediteranskata klima (kako i nejzinite modifikacii na povisokite podra~ja so efektot na planinskata klima) e eden od najdominantnite faktori vrz izgledot na vegetacijata na dadenata teritorija. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 501. Taa e grani~en i ekolo{ki region. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. Skopje (Sk) Skopskata Kotlina. zazemaj}i go gorniot tek na r. Makedonija (Slika 3). Makedonija. a toa iznesuva 7. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina.. Vo Dojranskata Kotlina se registrirani osum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. Vo ramkite na svojata granica.2oC.215 km2. Tie se rezultat na hidrolo{kite uslovi. Dojran ima 3 426 `iteli. vo koj e koncentrirana edna ~etvrtina od nejzinata populacijata. se registrirani sedum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. Makedonija karakteristiki. Makedonija.

pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crn Drim i Radika. no so cel da se dobie pribli`na slika. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi.. Spored popisot od 2002 god. Albanija.2oC. Prilep ima 76 768 `iteli. toj e najgolemiot i najatraktiven urban turisti~ki centar na ovaa teritorija. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. ekolo{ki uslovi. Makedonija. Ohrid ima 55 749 `iteli. Vo Ohridsko-Stru{kata Kotlina. smesten na nadmorska viso~ina od 760 m. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. so mo{ne {irok gravitaciski radius. Makedonija i zafa}a del od slivnoto podra~je na rekata Crn Drim. Vo Prilepskata Kotlina. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 673 m. rasprostraneta vo zapadniot del na R.2oC. Denes. zemeni se podatoci od meteorolo{kata stanica Mavrovi Anovi.Op{t del Ohrid (Oh) Ohridsko-Stru{kata Kotlina. Gradot Debar e funkcionalen centar za svojata neposredna okolina so mal gravitaciski radius. a go zazema Prilepskoto Pole (najniskiot del). Kotlinata reljefno e dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (osven kon jug). Prilep (Pr) Prilepskata Kotlina pretstavuva prostorna celina. Makedonija. Gradot Prilep e smesten vo isto~niot del od Prilepskata Kotlina. Debar (De) Debarskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. Ovoj grad pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Prose~nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crna i Stara Reka. klini~ka imunologija i alergologija 43 . na ramen prostor. registrirani se {est klimatskovegetacisko-po~veni podra~ja. Toj e urban centar. Debar ima 19542 `iteli. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. koja e smestena vo centralniot del na R. koja e smestena vo jugozapadniot del na R. izdigaj}i se na ridot na ~ij vrv se nao|aat ostatoci od srednovekovna tvrdina. Vo ovaa Kotlina se smesteni gradovite Prilep i Kru{evo. Gradot Ohrid le`i na dopirot me|u jugoisto~niot del na Kotlinata i Ezeroto. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 557 mm. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. se registrirani {est klimatsko-vegetaciskopo~veni podra~ja. Spored popisot od 2002 god. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Spored popisot od 2002 god. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. so {irok gravitaciski radius. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost. vo neposredna blizina na Debarskoto Ezero. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 675 m. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 689 mm.

Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem.8oC. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekata Bregalnica. Ovoj grad pripa|a vo zonata na ladnoto kontinentalno podra~je. Makedonija.Cvetanov V i sor. Univerzitet “Sv. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i. Gradot Peh~evo e so mal gravitaciski radius. Mak. od koi se nastanati i drugi vidovi {umi i pasi{ta. Literatura 1. Definicija i epidemiologija na naj~estite alergiski zaboluvawa. iznesuva okolu 632 mm. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. E`ova N. Karaxinska-Bislimovska J. no vo ovaa Kotlina tie se vo pomal broj. rasprostraneta vo isto~niot del na R. Stikova E. 2. Doktorska disertacija. zemeni se podatoci od gradot Berovo. med. Milkovska S. Institut za biologija. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe.8oC. so poslabo razvieni sekundarni dejnosti. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 890 mm. Aeropalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na R. pregled 1991.: Alergiskite bolesti vo R. Vo Peh~evskata Kotlina se registrirani pet klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja (slika 3). pa so cel da se dobie pribli`na slika. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Cvetanov V. 5-6: 166-171. Peh~evo ima 5517 `iteli. Kiril i Metodij”. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (slika 3). Prose~nata godi{na temperatura za Berovo iznesuva 8. Skopje. a za svojata neposredna okolina toj pretstavuva funkcionalen centar. Vo Debarskata Kotlina se registrirani {est klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. 2002. 44 Institut za medicina na trudot . Bugarija. Skopje. Vo teritorijata na istra`uvawe pripa|aat gradovite Peh~evo i Berovo. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. Peh~evo (Pe) Peh~evskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. Spored popisot od 2002 god. Makedonija godi{na temperatura iznesuva 11. Prirodno-matemati~ki fakultet.Kolaborativen centar na SZO .

Poglavje B B. Aeropalinolo{ki monitoring .

46 .

Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Vo toj period aeropalinolo{kite opservacii se odnesuvaa samo na teritorijata na gradot Skopje so nedostatok na reprezentativni podatoci za celata teritorija na R. Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija proizleguva od razlikite {to postojat vo klimatskite.0. Definicija Spored Britanskata aerobiolo{kata federacija “Aeropalinologijata e nau~na disciplina koja go izu~uva transportot na PZ niz atmosferata. pod dejstvoto na dilucijata i turbulencijata na rastojanija podaleku od izvorot. Atmosferskiot vozduh se odlikuva so bogato prisustvo na raznovidni industriski i biolo{ki zagaduva~i. s¢ ponaglasena e neophodnosta od detalen monitoring na biolo{kite zagaduva~i. No. Vo pogolem broj evropski zemji. Makedonija. kako etiolo{ki supstrat na polenozite e najdirektno povrzan so evaluirawe na problemot na polenozite i dimenzionirawe na preventivnite aktivnosti. se ozna~eni kako polutanti koi imaat specifi~no vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto. odnosno aeropalinolo{kata mikroflora. Vo Institutot za medicina na trudot vo 1993 god. aeropalinologijata kako segment na aerobiologijata ja prou~uva polenskata mikroflora vo slobodnata atmosfera.1. klini~ka imunologija i alergologija 47 . polenskiot monitoring e dolgogodi{na tradicija. Vo R. kako i nivnoto vlijanie vrz rastitelnite.2. osobeno izvorot. zasnovana na fizi~kite principi koristeni pri nivnata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. neophodni vo procesot na oploduvawe. `ivotnskite i ~ove~kite sistemi”. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. kako vo biolo{kite i ekolo{kite istra`uvawa. Polenovite zrna (PZ) koi zaedno so drugite delovi na aerosolta kontinuirano se prisutni vo vozduhot vo golem broj denovi od godinata. osobeno za vreme na vozdu{niot polenov period. disperzijata i depozicijata. Makedonija. Aeropalinolo{ki metodi При аеропалинолошките истражувања од големо значење е изборот на примерокот. 1. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast kako i od nejzinata orografija i hidrografija. Za vreme na opra{uvaweto. odnosno. naporedno so istra`uvawata na industriskite komponeneti koi zazemaat zna~itelno mesto vo istra`uvawata so ve}e komparativni i relevantni podatoci. Aeroalergeni od nadvore{na sredina Monitoringot na polenskiot sostav na vozduhot. polenot se osloboduva vo golemi koli~estva od anemofilnite taksoni i se raznesuva nad zemjinata povr{ina vo forma na “polenov do`d”. Relevantnata va`nost na vakviot tip podatocite e so {irok dijapazon. taka i vo alergologijata. sledej}i ja distribucijata na polenovite zrna i nudej}i predvidlivi modeli. 1. Tie vo sebe sodr`at generativni elementi. e od osobeno zna~ewe za razre{uvaweto na pra{awata svrzani so etiologijata na alergiskite zaboluvawa. po~naa da se izveduvaat prvite aeropalinolo{ki ispituvawa. nivnoto osloboduvawe vo atmosferata. raznesuvaweto na polenot. Globalnata podelba. Evropskiot monitoring sistem preku EPI (European Pollen Information) obezbeduva regionalna. Nekoi od PZ ostanuvaat vo blizina na zemjinata povr{ina i brzo se sedimentiraat i deponiraat vrz nea.

za i protiv koristewe na eden ili drug metod.Cvetanov V i sor. Slika 1.ov aerosedimentacionen aparat Volumetriskiot metod e ponov metod so {iroka primena vo svetot koj{to se bazira na prinudnoto talo`ewe na polenot so posredstvo na {mukuva~ki 48 Institut za medicina na trudot . Zasega i dvete metodi se koristat vo aeropalinolo{kata praktika. S¢ u{te nema kategori~ki mislewa. koi gi delat partikulite na klasi po golemina ili so pomo{ na silen i slab volumenski protok. poradi slo`enata tehnika s¢ u{te nemaat {iroka primena. Prednostite na ovoj metod se mo`nosta da se postavi vo razli~ni predeli i uslovi (pr. Gravimetriski Durham . mesta bez elektri~na struja).: Alergiskite bolesti vo R. pri {to nivniot broj od den na den e s¢ pogolem. Obidite za konstruirawe na poefikasni aparati-sampleri na PZ od vozduhot prodol`uvaat. No.Kolaborativen centar na SZO . opfa}a dve grupi . sepak. so upotreba na radioizotopski ozna~eni antitela. Najnovite istra`uvawa se fokusiraat na fa}awe i imunohemiska kvantifikacija na alergenite od mikronski i submikronski golemini. Gravimetriskiot e postar metod koj{to se bazira na slobodno talo`ewe na “polenoviot do`d”. Makedonija konstrukcija. a vo Skopje naporedno so nego primenet e i volumetriskiot metod. Vo na{iot slu~aj pri izveduvaweto na aeropalinolo{kiot monitoring e primenet gravimetriskiot metod na Durham. se doa|a do zaklu~ok deka nema golema razlika pri dobienite rezultati vo zavisnost od toa za kakvi celi se izveduvaat istra`uvawata. Tie mo`at da bidat fateni na filtri so kaskadni impaktori.gravimetriski i volumetriski. Dvete metodi imaat svoja va`nost. iako i ovoj tip metodi davaat poprecizni rezultati. Pri paralelnata primena na dvete metodi. a se izveduva so Durham-oviot aparat (slika 1).

so menuvawe na staklata sekoj den. Makedonija (slika 3). kako najadekvaten. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. Prilep. Ohrid. Izborot na gradovite e napraven vrz osnova na kriteriumi od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni karakteristiki. Periodot na nabquduvawe e determiniran od po~etokot na mesec januari 1998 god. pri celosna ekspozicija od 24 ~asa.. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Volumetriski aeropalinolo{ki aparat .. konstruirani se polenovi kalendari za sekoj od gradovite. Obi~no se izveduva so aparatot Lanzoni VPPS 2000 (slika 2). Aparatot be{e postaven na viso~ina od 8-10 m. Rezultatite dobieni so volumetriskiot metod se komparabilni so rezultatite dobieni vo drugite zemji vo svetot. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. Identifikacijata i prebrojuvaweto na polenovite zrna se izveduvani na 2 povr{ina od 2 cm so mikroskop Olympus Bx50. Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe Izvr{eni se aeropalinolo{ki istra`uvawa vo {est gradovi od R.Aeroalergeni od nadvore{na sredina (vakuum pumpi) i udarni sili. Makedonija: Skopje.3. za da se ovozmo`i slobodna cirkulacija na vozdu{nite masi. Pri aeropalinolo{kite istra`uvawa koristen e sedimentacioniot metod na Durham. spored preporakite na EPI. hortikulturnoto bogatstvo. so isklu~ok vo Dojran. klini~ka imunologija i alergologija 49 . Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar. Slika 2.Lanzoni VPPS 2000 1. Debar i Peh~evo. kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. pa s¢ do krajot na 2000 god. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. Dojran.

4. 50 Institut za medicina na trudot . Slika 3. Aeropolutant pretstavuva sekoja supstancija {to go modificira prirodniot sostav na atmosferskiot vozduh. osobeno vo industriski razvienite zemji. Karta na klimatskite podra~ja i lokacija na postavenite aparati za aeropolinolo{kiot monitoring 1.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. Postojat golem broj na istra`uvawa koi uka`uvaat na povrzanosta meѓu aerozagaduvaweto i pojavata na alergiski zaboluvawa kaj naselenieto. Pri~inite za raste~kata tendencija na alergiskite zaboluvawa ne e sosema jasna. Makedonija (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). Prilep. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna Terminot “aeropolucija” podrazbira {irok spektar na hemiski i biolo{ki komponenti vo nadvore{nata i vnatre{nata atmosfera.kvalitativnata i kvantitativnata zgolemena ekspozicija na alergeni. a za Peh~evo vo Berovo. dodeka podatocite za Debar se zemeni od meteorolo{kata stanica vo Mavrovi Anovi. . Mavrovi Anovi i Berovo). klaster-analiza i t-test.podobruvawe na dijagnosti~kite mo`nosti. Ohrid. Dojran. regresiona korelaciona analiza. no naj~esto se naveduvaat nekolku mo`ni objasnuvawa: .Kolaborativen centar na SZO . Ova go nametnuva praшaweto za povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i polenizacijata vo vozduhot. Meteorolo{kata stanica vo Skopje e locirana vo mesnosta Zaj~ev Rid.

hemiskata industrija. dodeka astmata predizvikana od napor e dvojno pozastapena vo gradovite vo blizina na termo centralite.Aeroalergeni od nadvore{na sredina virusni infekcii. sulfur dioksid. . organski isparlivi materii. Polenovite zrna mo`e da aglomeriraat na svojata povr{ina i nekoi te{ki metali (Hg.modelirawe na alergenosta na inhalatornite alergeni. . i sekako va`en ~initel . koj se formira pod dejstvo na odredeni hemiski reakcii vo atmosferata.o{tetuvawe na respiratorniot epitel. NO2.dodatno dejstvuvawe na sintezata na specifi~nite IgE antitela.osloboduvawe na odredeni medijatori. proinflamatorni citokini i kleto~ni athezivni molekuli. rafinirawe na naftata. Nekoi istra`uvawa i eksperimenti uka`uvaat deka eksponiranite na ozon. .ozonot (O3). osobeno vo pomladata vozrast. metalurgiskata. azoten dioksid i ~esti~ki od (dizel) izduvnite gasovi. pod 5 μm. YO2 ili organski supstaici so submikronska golemina. zaedno so alergenite poka`uvaat posiguren razvoj na alergiska senzibilizacija vo sporedba so onie eksponirani samo na alergeni. vla`nost.iritativno dejstvuvawe na di{niot aparat i bronhijalna reaktivnost. Alergiskiot rinit e so zgolemen porast kaj osobi koi `iveat vo blizina na avtopat. vo sporedba so onie koi `iveat vo ekolo{ki zdrava sredina. CO i dr. strueweto na vozduhot). Nespecifi~pite i specifi~pite agensi od nadvore{nata i vnatre{nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. CO) ja menuvaat povr{inskata struktura na polenovite zrna. dodeka vo sekundarnata emisija . pro~istuvaweto. Cd). pred se. prerabotuva~kata industrija. Hospitalizacijata na slu~ai so astma e vo direktna korelacija so atmosferskoto nivo na azotniot dvooksid. kako {to se klimatskite (temperatura. vetrovite itn. Ph. Polutantite vo vozduhot se posledica na industriskite procesi. Zna~ajna uloga vo nastanuvaweto i evolucijata na alergiskite zaboluvawa igraat i drugi favorizira~ki faktori. Za vlijanieto na nadvore{nata okolina vrz porastot na alergiskite bolesti govorat brojnite svetski epidemiolo{ki studii. barometarski pritisok. .zgolemenoto aerozagaduvawe Aerokontaminentite od nadvore{nata i vnatre{nata okolina se rizik faktori koi ja favoriziraat senzibilizacijata i pojavata na alergiskite bolesti kaj genetski predisponiranite osobi. namaleni imunolo{ki stimulacii poradi parazitarnite infekcii. . Stepenot na zagadenosta vo industriski zemji zavisi. Za patomehapizmi na dejstvoto na aerozagaduva~ite postojat pove}e studii. od stepenot na emisijata. teorii i objasnuvawa. Astmata po~esto se javuva kaj deca koi `iveat vo zagadeni podra~ja.o{tetuvawe na cilijarniot aparat. Naj~esti zagaduva~i vo primarnata emisija se YO2 NO. Pove}e in vitro i in vivo studii so bronhijalna i nazalna lava`a objasnuvaat za pove}e mehanizmi koi me|usebno se isprepletuvaat: . klimata. Pod dejstvo na ultravioletovite zraci vo vozduhot. pri {to se zgolemuva brojot na citozolskite alergiski proteini so {to polenot stanuva silno imunogen. Drugi studii informiraat za korelacija na astmata i polenskiot rinit so ambientalnoto nivo na ozonot. klini~ka imunologija i alergologija - 51 . zgolemena sklonost kon infekcii na dolnite respiratorni pati{ta. Vo nekoi studii se sugerira deka alergiskiot potepcijal pa polenovite zrna mo`e da bide zgolemen koga tie se obvitkani so zagaduva~i. aerozagaduva~ite (SO2. no i poradi intenzivniot soobra}aj.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

sredina vleguvaat vo organizmot glavno preku di{nite organi, pri {to doa|aat vo dipir so epitelnite kletki predizvikuvaj}i o{tetuvawe, zgolemena propustlivost i smaluvawe na cilijarniot klirens. Zabele`ana e pozitivna korelacija me|u stepenot na zagadenosta i srednata vrednost na vkupniot IgE vo serum. Doka`ano e deka ~esti~kite koi nastanuvaat so sogoruvawe na naftenite derivati ja zgolemuvaat sintezata na specifi~nite IgE antitela vo nosnata sluznica. Zgolemenata sinteza na IgE pod dejstvo na zagadenosta vo vozduhot, e eden od patomehanizmits so koj }e mo`e da se objasni porastot na alergiskite zaboluvawa. Ozonot e najjakiot oksidans od site aerozagaduva~i. Ekspozicijata na ozon kaj pacientite koi boleduvaat od alergiski rinit i astma doveduva do potencirawe na inflamatornata reakcija, propratena so infiltracija i aktivacija na neutrofilite, eozinofilite, monociti, a1-antitripsin, interleukin 6 (IL6), interleukin 8 (IL-8), faktor za stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi (GM-CSF) i prostaglandin E2 (PGE2). Glavno mesto na interakcijata pome|u mukozata na di{nite pati{ta i ozonot e epitelot na di{nite pati{ta. Istovremenata ekspozicija na alergen i ozon, {to nastanuva vo letnite meseci, doveduva do vlo{uvawe na alergiskite zaboluvawa na di{nite pati{ta i do nivna zgolemena prevalencija. Pri inhaliraweto na NO2 vo bronhoalveolite registrirana e zgolemena koncentracija na limfociti, lizozim-pozitivpi alveolarni makrofagi i mastociti, a vo nosnata lava`a zgolemena vrednost na eozinofilni katjonski proteini (ESR). Vdi{uvaweto na NO2 i ozonot kaj lu|eto doveduva do zgolemuvawe na propuslivosta vo bronhijalniot epitel i polesno prodirawe na alergenite, o{tetuvawe na kleto~nata aktivnost, zgolemuvawe na sintezata i osloboduvawe na leukotrien S4 (LTC4) i tumor nekrotizira~ki faktor (TNF), kako i solubilni atheziski molekuli (ylSAM-1). Istra`uvawata na Internacionalnata meteorolo{ka organizacija (IMO), на Меѓународниот панел за климатски промени (IPCC) kako i na mnogu ekolo{ki asocijacii ua`uvaat na zgolemenata koncentracija na atmosferskiot SO2, gasovite na “staklenata gradina”, prisustvoto na CFC, kako na faktori koi imaat svoe reflektorno dejstvo vrz polenoviot spektar. Tie predizvikuvaat izmeni vo tajmingot i magnitudite na polenoviot period i imaat golemi implikacii vrz pojavuvaweto na polenozite. 1.4.1. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R. Makedonija Vo Republika Makedonija ne postojat mo`nosti za sproveduvawe na fundamentalni istra`uvawa za utvrduvawe na povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i alergogenata mo} na polenovata mikroflora. Ottuka i interesot da se utvrdi dali podatocite {to se rezultat na kontinuiraniot monitoring na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija mo`e da se koristat vo procenkata na aeropolenizacijata i eventualno na alergogeniot potencijal na polenovite zrna na odredeni podraчja kaj nas. Vo prodol`enie se prika`ani rezultatite od redovniot monitornig za sledewe na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija koj go realizira Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita на Skopje so mre`ata od deset Zavodi za zdravstvena za{tita. 52
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Higienskiot aspekt na kvalitetot na vozduhot vo Republika Makedonija preku rutinsko i kontinuirano sledewe na aerosedimentot se vr{i na 76 merni mesta na 13 razli~ni geografski lokaliteti. Pri toa sekoja godina se analiziрaat preku 870 mese~ni primeroci na aerosediment. Podatocite od kontinuiraniot monitoring se prika`ani na tabela br. 1.
Tabela 1. Higienski kvalitet na vozduhot vo R. Makedonija vo tekot na 2003 god. zagaduva~ka materija aerosediment
Просечна годишна концентрац. (мг/м2) 30 338 182.1 СКОПЈЕ 7 82 176.7 ВЕЛЕС 1 12 191.0 с.Иванковци 5 60 177.45 ПРИЛЕП 2 24 119.5 П.Е.Крушево 3 29 229.9 ОХРИД 2 24 248.86 П.Е. Струга 4 46 114.58 БИТОЛА 4 48 72.67 КОЧАНИ 4 48 135.0 КУМАНОВО 4 47 290.0 СТРУМИЦА 4 47 126.16 ТЕТОВО 6 70 243.9 ШТИП 76 870 177.52 Р.МАКЕДОНИЈA ** МДК - максимум дозволена концентрација (300.0 мг/м2); Заводи за здравствена заштита Број на мерни места Број на примероци Минимум - максимум (мг/м2) 32.1-707.2 0.3-1508.0 6.0-686.1 127.0-229.3 95.75-136.25 26.61-616.62 33.6-818.2 27.15-325.53 11.83-242.08 16.0-457.1 117.0-682.0 11.58-379.40 35.38-659.31 41.56-572.85 Број на примероци над МДК* 42 14 2 13 0 6 10 2 0 3 17 1 60 170

Podatocite poka`uvaat deka koncentracijata na aerosedimentot e pogolema od maksimalno dozvolenata koncentracija kaj pove}e od 20% od ispituvanite primeroci vozduh. Statisti~kata obrabotka na podatocite dobieni vo tekot na aeropalenolo{kiot monitoring, so cel za utvrduvawe na povrzanosta me|u brojot na polenovite zrna i aerozagaduvaweto vo Skopje poka`a signifikantna povrzanost me|u ovie dva parametri, so koeficient na korelacija od 0.97 (grafik br. 1).

Grafik 1. Korelacija pome|u vkupniot mese~en broj PZ i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

53

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Ovie podatoci se o~ekuvani i sosem logi~ni, a statisti~ki signifikantnata korelacija ovozmo`uva da se napravi procenka na polenizacijata na edno podra~je vrz osnova na podatocite za koli~inata na aerosediment na istoto toa podra~je. Na takov na;in aerosedimentot mo`e da pretstavuva korisen vodi~ kon procenkata na polenskiot potencijal na odredeno podra~je iako ne mo`e da gi zameni komparativnite prednosti na aeropalinolo{kite metodi. Me|utoa, treba da se istakne deka statisti~ki zna~ajna povrzanost ne e utvrdena ne e utvrdena koga stanuva zbor za ambrozijata (grafik 2).

Grafik 2. Korelacija me|u vkupniot mese~en broj PZ na ambrozija i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Odgovorot najverojatno le`i vo vkupnata koli~ina na prisustvoto na PZ na ambrozijata vo vkupnata polenska struktura, kako i vo gravimetriskite i drugite karakteristiki na PZ na ambrozijata.

Slika 4. Ambrosia artemisifolia L. (A) i polenovi zrna (B)

A

B

54

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Ambrozijata (amerikanski plevel, globi~arka) e s¢ poprisutna na na{ite prostori, a donesena preku severnite granici poradi nepovolnite ekolo{ki parametri. Ovoj aeropolutant ima `estoki alergogeni svojstva {to mnogu jasno se gleda od tabelarniot prikaz broj 9 (vo ponatamo{niot tekst). Anatomijata na nazalnite {uplini ovozmo`uva deponirawe na inhaliranite ~esti~ki koi se pogolemi od 10 mkm. Pri nivnoto patuvawe, niv go zapira nazalniot filter, kade {to doa|a do izraz nivniot efekt, predizvikuvaj}i polenski rinit. Posle silni do`dovi, polenovite zrna osloboduvaat submikronski polenski ~esti~ki (levkoplasti) koi navleguvaat vo dolnite di{ni pati{ta so {to se sozdavaat mo`nosti za pro{iruvawe na alergiskata inflamacija. Pod vlijanie na ultravioletovite zraci, aerozagaduvaweto vo vozduhot (sulfur dioksid, azoten dioksid, ozon) ja menuva povr{nata struktura na polenskite zrna i go zgolemuva brojot na citosolskite alergogeni proteini, so {to polenot dobiva intenzivna alergogena mo}. Problemot so aeropolucijata i nejzinite efekti vrz procesite na alergiskata senzibilizacija i inflamacija e globalen problem koj{to sekako ne ja odminuva i na{ata zemja.

1.5. Rezultati
Visokata prevalencija na alergiskite zaboluvawa vo svetot i kaj nas ja nametnuvaat potrebata od multicentri~na strategija za nivnoto re{avawe. Relevantnata va`nost na multicentri~nosta e fokusirana, pred se od {irokiot dijapazon na raznovidnite industriski i biolo{ki zagaduva~i koi se detektiraat kako alergogeni, kako i nivnoto sinergisti~ko dejstvuvawe. Motivot za izveduvaweto na istra`uvaweto e povrzan so kriti~koto sogleduvawe na nedostatocite na prvite epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki ispituvawa kaj nas i so potrebata na nivo na celata zemja da se dobijat reprezentativni podatoci za polenozite. Zatoa, pokraj Skopje, so vklu~uvaweto na gradovite Dojran, Ohrid, Prilep, Debar i Peh~evo, vo na{ite istra`uvawa, polenskiot monitoring i klini~ko-epidemiolo{kite istra`uvawa na nivo na celata zemja go dobivaat svoeto vistinsko zna~ewe kako multicentri~na studija. 1.5.1. Skopje Aparatot vo Skopje be{e postaven na ramen pokriv, na zgradata na Institutot za medicina na trudot, na viso~ina od 7,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ=21° 27′09′′; ϕ=42° 01′16′′ i Ζ=275 m n.v. Gradot Skopje se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Betula (breza), Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Quercus (dab) i Fraxinus (jasen); a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Plantago (tegavec) i Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi). Vo ovoj grad vo sporedba so drugite, se registrirani najvisoki koncentracii na Cedrus (kedar), Betula (breza), Platanus (~inar), Acer (javor), Populus (topola), Morus (dudinka) i Fraxinus (jasen), no niski koncentracii na Fagus (buka).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

55

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Tabela 2. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Skopje SKOPJE Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 88,4 6,1 1,1 0,2 1,5 1,1 0,2

Najgolema raznovidnost vo Skopje e registrirana vo april - 30 taksoni. 1.5.2. Dojran Aparatot za zemawe primeroci vo Dojran be{e postaven vo dvorot na kasarnata, na slednive koordinati: λ= 22° 42′44′′; ϕ=41°10′42′′ i Ζ=160 m n.v. Gradot Dojran se karakterizira so prisustvoto na taksoni od krajre~nata i blatna vegetacija. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat Cupressaceae (kiparisi), Pinaceae (borovi) (Cedrus- kedar), Quercus (dab), Ulmus (brest), Platanus (~inar) i Juglans (orev); a od zeljestite Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Asteraceae (slo`nocvetni), Plantago (tegavec) i Rumex ({tavej). Vo Dojran, vo sporedba so drugite gradovi, se registrirani povisoki koncentracii na taksonite koi{to se svojstveni samo za ovoj objekt - Ulmus (brest) i Sambucus (bozel), potoa i visoki koncentracii na Rosaceae (rozi), Fabaceae (peperugocvetni), Olea (maslinka), Myrtus (gr~ki ~aj) i Koelreuteria (kelterija), kako i Urticaceae (koprivi), Chenopodiacea /Amaranthaceae (lobodi / {tirovi) i Apiaceae. Vo ovoj objekt se registrirani i najvisoki koncentracii na Morus (crnica), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Juglans (orev), no niski na Tilia (lipa). Polenoviot period po~nuva porano, a zavr{uva podocna vo sporedba so ostanatite objekti.
Tabela 3. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Dojran DOJRAN Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70,9 8,6 4,4 0,9 8,4 0,5 0,1

Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia

Vo polenoviot aerosediment vo Dojran se registrirani vkupno 79 taksoni koi im pripa|aat na 50 familii. 1.5.3. Ohrid Aparatot za samplirawe na PZ vo Ohrid be{e postaven na ramen pokriv od zgradata na Medicinskiot centar, na viso~ina od 8,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ= 20° 49′20′′; ϕ=41° 06′56′′ i Ζ=705 m n.v Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO 56

Tilia (lipa) i Corylus (leska). Betula (breza). od koi dominiraat: Poaceae (`itni rastenija). no i prisustvo na blatna i vodna rastitelnost. Chenopodiaceae/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi). Quercus (dab). 1.2 0.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Vo gradot Ohrid.5. Vo ovoj objekt vo sporedba so drugite. kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. Juglans (orev) i Corylus (leska).6 4. na slednive koordinati: λ=21° 34′07′′. Pinaceae (borovi). ϕ=41° 20′39′′ i Ζ=660 m n.9 8. Ovoj grad se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. se registrirani i najvisoki koncentracii na Pinaceae (borovi) i Sambucus (bozel). Rumex ({tavej).1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Makedonsko zdru`enie za bazi~na. vo sporedba so drugite. Prilep Aparatot za samplirawe be{e postaven na ramen pokriv na Medicinskiot centarPrilep. kako i nivnite vremenski i koncentraciski karakteristiki. no niski koncentraci na Fagus (buka). klini~ka imunologija i alergologija 57 . kako i povisoki koncentracii na PZ od Asteraceae (slo`nocvetni). Plantago (tegavec). Ovoj grad. go karakteriziraat povisoki koncentracii na: Corylus (leska). Rumex ({tavej). Populus (topola).6 1. Vo gradot Prilep. Plantago (tegavec).5 0. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). Asteraceae (slo`nocvetni).9 0.7 16. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae (kiparisi). vo tekot na istra`uvanite godini.4.5 m. Najzna~ajnite taksoni registrirani vo Prilep. na viso~ina od 8.8 0. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Prilep PRILEP Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70. Cupressacea (kiparisi).3 0.v. Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Ohrid OHRID Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 83. so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar). Quercus (dab). vo tekot na istra`uvanite godini.9 0. Tilia (lipa). se prezentiran vo polenoviot kalendar za gradot Prilep.6 1.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Ohrid registrirani se 79 taksoni od 50 familii. Tabela 4. Urticaceae (koprivi) i Asteraceae (slo`nocvetni). a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). Tabela 5. Rumex ({tavej) i Urticaceae (koprivi).1 0.

Vo ovoj grad. Debar Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv od Medicinskiot centar-Debar na 8 m nad zemja (λ= 20° 32′ 03′′. so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi). 1.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo Debar najvidliva e korelacijata i dinamikata na brojot na PZ i taksonomskite vidovi vo odnos na temperaturnite priliki.8 15. Cedrus (kedar). Fabaceae (peperugocvetni) i Ericaceae (vo niski koncentracii). Tilia (lipa).3 5.6. Quercus (dab). Castanea (kosten).: Alergiskite bolesti vo R. a od zeljestite. odnosno ne se registrirani PZ osven na kedrusot.5. vo sporedba so drugite. Betula (breza) i Alnus (evla).koprivi i Plantago. 1. kako i Urticaceae (koprivi) i Plantago (tegavec). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Debar DEBAR Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70.tegavec). Peh~evo Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv. Salix (vrba). Ζ= 675 m n. studenite meseci vo godinata (noemvri. Carpinus (gaber) i Salix (vrba). ϕ=41° 31′ 19′′.5.6 0. Urticaceae (koprivi). 58 Institut za medicina na trudot .6 3. Fagus (buka). kako i povisoki koncentracii na PZ od Pinaceae (borovi). no niski koncentracii na Tilia (lipa). Vo gradot Peh~evo.). Ζ= 1000 m n. vo sporedba so drugite.v.Kolaborativen centar na SZO .5. Plantago (tegavec) i Asteraceae (slo`nocvetni). Urticaceae (koprivi). Vo gradot Debar. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija).v. Tilia (lipa) i Quercus (dab). Corylus (leska).2 0. Ovoj grad. no niski koncentracii na Platanus (~inar). Poaceae (`itni rastenija). Fagus (buka). vo tekot na istra`uvanite godini. go karakteriziraat najvisoki koncentracii na. Tabela 6. Taka. Makedonija Vo polenoviot aerosediment na Prilep registrirani se 71 taksoni koi pripa|aat na 46 familii. e registrirana povisoka procentualna zastapenost na zeljestite rastenija (Urticaceae. januari i po~etokot na fevruari) obezbeduvaat “~ist vozduh”. Betula (breza). Pinaceae (borovi). na zgradata na Zdravstveniot dom-Peh~evo na viso~ina od 8 m nad po~vata na slednive koti: λ= 22° 52′ 30′′. Plantago (tegavec) i Artemisia (pelin). ϕ=41° 45′ 37′′. a karakteristi~no e i prisustvoto na pogolem broj PZ vo sporedba so drugite gradovi od Cornus (dren).Cvetanov V i sor. Cedrus (kedar) i Larix (lariks). so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae. dekemvri. vo tekot na istra`uvanite godini. Carpinus (gaber). Cupressacea (koparisi).9 1.

najgolemiot broj PZ im pripa|a na taksonite od dendroflorata.7. drvenesti rastenija) i nivnata procentualna zastapenost vo {este opservirani gradovi vo na{ata zemja dadeni se vo vid na prikazi na slikite 5 i 6 za periodot 1980-2000 godina.10.8. kako odraz na klimatskite karakterstiki. od koi 51 takson (27 fam.1. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksoni vo R.4.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Tabela 7.1. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1 4. Inaku. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni vo gradot Peh~evo PEH^EVO Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 78. poka`uva bogat kvalitativen i kvantitativen sostav.8 10. {to e odraz na klimatskite karakteristiki. 1. Betula (breza. Makedonija vkupno se registrirani 98 taksoni (59 fam. Zastapenost na PZ vo R.94%).4 1. od koi najdominantni se: Cupressaceae (kiparisi) (23.7 2. klini~ka imunologija i alergologija 59 .3 0.45%).6% od vkupno registriranite PZ). Plantago (tegavec.5.) se pretstavnici na dendroflorata.0 0.1 Inaku dinamikata na vkupnata godi{na koncentracija na osnovnite tri grupi PZ (`itni. Makedonija Polenoviot spektar na istra`uvanite objekti. Od vkupno registriranite PZ vo vozduhot na R.5 2. Asteraceae (slo`nocvetni) i Rumex (kiselec). Vo R. Polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. a vo Peh~evo najdocna od drugite istra`uvani gradovi.94%).2 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Peh~evo registrirani se 57 taksoni od vkupno 41 familija. Makedonija (521127 PZ). Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi. Pinaceae (borovi. a vo Peh~evo najdocna. Od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam.).8 3. Tabela 8.17.25%). zeljesti.8 1.2 10.5%) i Quercus (dab). karakteristi~no za gradovite vo koi e sproveduvan aeropalinolo{kiot monitoring e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. Poaceae.39%).5 0. Makedonija Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 77. a potoa sleduvaat: Urticaceae (koprivi. Tie vo vkupniot broj PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat so pove}e od 60% vo site istra`uvani gradovi.0 0.

Cvetanov V i sor. DiDinamika na vkupnata godi{na koncentracija na trite grupi PZ vo periodot do 1998 do 2000 godina Slika 6.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Slika 5. Procentualna dinamika na trite grupi PZ vo period od 1998 do 2000 godina 60 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .

Atopija kaj ispituvanata populacija Interesni se komparativnite prikazi za povrzanosta na stepenot na senzibilizacijata (KT %) so procentualnata zastapenost na aeroalergenite vo na{ata zemja. Senzibilizacija-povrzanost so PZ Vo odnos na prevalencijata na senzibilizacijata kon polenskite alergeni koja{to kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 27.4 1.1 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8% 65. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksona i pozitivni ko`ni testovi vo R.8 4. Pozitiven KT Negativen KT 34. a na grupata drvja 11. Prevalencijata na senzibilizacija kon grupata trevi iznesuva 18%.2 10. Kako najpotenten alergen e registrirana lobodata (Chenopodium sp.3%.0 13. klini~ka imunologija i alergologija 61 . taa u~estvuva so 30.5%.8.0 11.0 0.2% Grafik 4.9 18. Makedonija Taksoni Dendroflora Drvenesti rastenija Poaceae Trevi Chenopodiaceae Lobodi Artemisia Pelin Urticaceae Koprivi Plantago Tegavec Ambrosia Ambrozija Polen% 77. najvisoka prevalencija na senzibilizacijata poka`uvaat alergenite od grupata na pleveli (19.2%).5.8 3.9%.5 4.1 Pozitivni KT % 11.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Najvisoka prevalencija na polenskata senzibilizacija be{e registrirana kaj licata so alergiski konjunktivit (87. Kaj ispitanicite so manifesten SAR.7 2. Se gleda deka alergizacijata od pelin i lobodi e visoka.0% (tabela 8).5%.) zastapena so 13.4 7. no sekako najvisoka e od ambrozijata (tabela 9).4%).5 0. a kaj alergiskata astma so 58. Tabela 9.

9.5 Pozitiven KT vo % 21.2 Polen vo % 70. Makedonija 1.3 0.8 15.7 16.1 Polen vo % 70.3 17.1 0.9 8.3 Pozitiven KT vo % 19 10 5 4 8 3 2 Pozitiven KT vo % 9.3 0. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni i pozitivni ko`ni testovi vo {este istra`uvani gradovi Skopje Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Dojran Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Ohrid Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Prilep Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Debar Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Peh~evo Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Polen vo % 88.7 5.3 25.5 0.0 8.2 0.9 8.6 1.8 7.1 4.6 0.5 6.1 0.9 8.9 0.8 0.5 1.6 27. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi Tabela 10.3 11.3 4.8 10.1 Polen vo % 70.1 0.9 1.9 Pozitiven KT vo % 6.Kolaborativen centar na SZO .8 11.7 11.0 0.1 20.1 Polen vo % 83.6 3.3 5.5 13 15 15 8.5 2.5.5 5.8 6.4 0.Cvetanov V i sor.9 1.5 6.1 Polen vo % 78.8 7.9 0.5 11.: Alergiskite bolesti vo R.2 10.6 1.9 Pozitiven KT vo % 9.6 4.2 Pozitiven KT vo % 5.3 8.4 6.8 3.7 3.7 62 Institut za medicina na trudot .1 1.6 4.9 1.5 0.2 1.5 3.8 1.3 5.4 0.2 0.3 35.

Kako rezultat na klimatsko-vegetaciskite karakteristiki.9%. Drvenestite taksoni osven vo Ohrid so 19.8%) i Debar (7. za p>0. I pokraj toa.7%.5.4%.6% vo Prilep. a vo gradot Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Edinstveno vakva korelacija (slika 4) e najdena za gradot Ohrid (r=0. so vkupno registrirani 98 taksoni od 59 familii. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. Analizata na srednata procentualna zastapenost na polenovite zrna i pozitivnite ko`ni testovi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi poka`uva deka vo site 6 gradovi (tabela 10) najvisoka prevalencija na zastapenost vo vozduhot imaat PZ na drvenestite rastenija (nad 70%).2%) vo vozduhot. grafik 6).1% vo Skopje do 16. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija trevestite taksoni (Poaceae) imaat vo Prilep (35.0%. Dendroflorata so 51 takson (27 familii) ima dominantno mesto vo vkupniot broj taksoni.245.6%). kako odraz na klimatskite karakteristiki. Vo odnos na distribucijata po gradovi vo R. Od druga strana. statisti~kata analiza na srednata godi{na procentualna zastapenost na PZ za site 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv ne poka`uva statisti~ki zna~ajna korelacija (r=0. Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R. So aeropalinolo{kiot monitoring e konstatirano postoewe na bogat polenov spektar. najvisoka prevalencija na pozitivni ko`ni testovi imaat trevnite taksoni (Poaceae) so 17. p<0. Taksonite Chenopodiaceae. Makedonija Pri analiza na polenskata mikroflora i senzibilizacijata kaj ispituvanata vozrasna populacija vo R. Makedonija. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii. a od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam.7%). Debar i Peh~evo ne e najdena. Vo Skopje najvisoka prevalencija na senzibilizacijata imaat Chenopodiaceae i Artemisia so 15. Skopje.01) Osnovniot pristap vo ispituvaweto e evaluacija i korelacija na dva povrzani segmenti: aeropalinolo{kiot monitoring i epidemiolo{ko-klini~kite rezultati. Urticaceae. Peh~evo (17. Korelacija pome|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni za gradovite Dojran. polenskiot kalendar na R. dodeka senzibilizacijata na drvenestite alergeni kaj ispitanicite e samo 18. Artemisia. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano.6%. taka i vo tajmingot i magnitudite na polenovite periodi od prisutnite taksoni. se konstatira deka vo gradot Prilep. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni. a vo Peh~evo najdocna. SAR ima najvisoka prevalencija od 29. Prilep. Bugarija Razlikite so polenovite kalendari od mediteranskite i nordiskite predeli se zna~ajni. Isto taka. Poaceae) so 10.0% (tabela 10. klini~ka imunologija i alergologija 63 .4% (vedna{ po drvenestite taksoni). kako vo kvalitativniot i kvantitativen sostav.10. koi{to vo srednata godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot u~estvuvaat so 10. najgolemiot broj PZ pripa|aat na taksonite od dendroflorata i najdominantni se Cupressaceae (kiparisi)-23. Makedonija (tabela 9). evidentno e deka drvenestite taksoni se so najgolema sredna godi{na procentualna zastapenost (77. vo nitu eden drug grad ne dominiraat vo prevalencijata na senzibilizacijata.5%). a potoa sleduvaat: Dojran (25.90.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. a vtororangirani se trevite (Poaceae) so rang od 6.05). Plantago i Ambrosia imaat povisoki prevalencii na pozitivni ko`ni testovi vo odnos na nivnata zastapenost vo vozduhot. Makedonija poka`uva sli~nosti so polenoviot kalendar na R.9%.

se dobiva vpe~atokot deka SAR za gradot Skopje e pove}e problem na detskata populacija otkolku na vozrasnata.Cvetanov V i sor. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija imaat plevelite kako grupa so 19. ako se komparira ovaa prevalencija za gradot Skopje so rezultatite od epidemiolo{kata studija izvedena vo 1996 god. Konstatirano e deka pomladata vozrast i urbanata sredina se favorizira~ki faktori za SAR kaj vozrasnata populacija. Ako se komparira prevalencijata kaj vozrasnite so SAR vo Skopje od 8. a najniska vo Debar (4. Isto taka. ne se sosema jasni. Tokmu povrzanosta na belodrobnite te{kotii so sezonskiot alergiski rinitis uka`uva na neophodnosta od integralen pristap pri evalucija na gornite i dolnite di{ni pati{ta. Tilia (lipa).5%. No zatoa pak.. {to se dvi`i vo o~ekuvani vrednosti. Makedonija (77.8%. soglasno so podatocite od literaturata.8%). Rumex ({tavej).6% . isto kako i sezonskiot i e so najvisoka prevalencija vo Skopje (10. se zabele`uvaat povisoki prevalencii na ko`nite testovi vo odnos na srednata procentualna zastapenost vo vozduhot.6%). Ranata senzibilizacija vo detskata vozrast e potkrepuvana i so prisustvo na visoki koncentracii na polenovi zrna koi se `estoki alergeni.: Alergiskite bolesti vo R.4%. Artemisia. Evidentno. Vo soglasnost so ovie podatoci.2%). 64 Institut za medicina na trudot . a potoa trevite so i 6. Ovoj podatok potvrduva deka alergenata koncentracija ne e edinstven faktor za senzibilizacijata kon polenite. evidentno e deka prevalencijata e sosema lesno zgolemena.1%. aeropalinolo{kite podatoci poka`uvaat deka polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi koncentracii vo R. kade prevalencijata na SAR e 7. Plantago. so najvisoka vrednost vo gradot Prilep. Pri~inite za razlikite vo prevalencijata na SAR. pri {to mo`ebi i genetskata predispozicija za SAR se manifestira porano komparirano so drugite gradovi vo R.5%. Populus (topola). Ova se potvrduva i so podatokot deka ako plevelite kako grupa se distribuiraat vo odnos na oddelnite taksoni (Chenopodiaceae. Makedonija Skopje SAR e komparativno najniska so 8. alergogenata mo} na polenite od plevelite i trevite kako grupa i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena vo odnos na polenite od drvenestite taksoni. a senzibilizacijata kon niv e samo 10.3%.Kolaborativen centar na SZO . od koi dominiraat Poaceae (`itni rastenija). potoa trevite so 17. Isto i kaj ispitanicite so SAR plevelite kako grupa se na prvo mesto so 7. i statisti~kata analiza ne poka`uva korelacija na nivo na R. Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). no sekako treba da se zemat predvid i genetskite.01) povrzani so SAR. a belodrobnite problemi se statiti~ki visoko zna~ajno (p<0. so istata kaj decata vo Skopje. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). Od druga strana.9% kaj vkupnata vozrasna populacija.8%. Mo`no e tokmu vakvata originalna polenska alergogena kompozicija i koncentracii da se eden od faktorite za visokata prevalencija na SAR.8%. Ambrosia). gradot Prilep se karakterizira vo sporedba so drugite gradovi so povisoki koncentracii na Corylus (leska). Ako se baraat od aeropalinolo{ki aspekt. metereolo{ko klimatskite i geografskite faktori. kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. Osnova za ova mo`e da se pobara vo ~ustvitelnosta na detskiot organizam na intenzivnoto urbano zagaduvawe vo sklop so aerobiolo{koto zagaduvawe na gradot Skopje. Ovie podatoci zboruvaat deka plevelite i trevite imaat najgolema alergogena mo} kaj ispituvanata populacija. Atopijata ima prevalencija od 34. Makedonija. celogodi{niot alergiski rinitis kaj decata e so prevalencija od 8. Urticacae.

so isklu~ok na gradot Ohrid kade vakva korelacija e najdena (r=0. Visokata koncentracija na dendroflornite Makedonsko zdru`enie za bazi~na.01).90. no i senzibilizacijat kon niv (19.9077 ** Grafik 5.9%).90. Korelacija me|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni vo Ohrid (r= 0.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Makedonija (vo celina i vo pette grada oddelno) pome|u godi{nata procentualna zastapenost na polenovite zrna od 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv kaj ispituvanata populacija. po {to sleduvaat trevite i oddelnite pleveli. klini~ka imunologija i alergologija 65 . no unikatnite geografsko-klimatski faktori i aerobiolo{kata mikroflora imaat svoe vlijanie. Zo{to gradot Ohrid e isklu~ok ne e dovolno jasno.0%).01) Vo gradot Ohrid najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. Procentualna zastapenost na sredna godi{na koncentracija na polenovite zrna i pozitivni ko`ni testovi na sedum taksoni vo Ohrid Grafik 6. Ohrid DENDROFLORA 90 80 70 AMBROSIA 60 50 40 30 20 10 0 POACEAE Polen % Pozitiven K Test % PLANTAGO CHENOPODIACEAE URTICACEAE ARTEMISIA r=-0. p<0. r<0.

obi~na Ru{itelka.11. visoka E`ovka. livadska Mirizlika. Spored toa niskite koncentracii na polenovite zrna od trevite i plevelite ja namaluvaat procentualnata senzibilizacija kaj ko`nite testovi i pridonesuvaat da se dobie korelaciona zavisnost. obi~na Latinska terminologija Planatago lanceolata Urtica dioica Parietaria officinalis Rumex sp. Makedonija POLEN OD PLEVELI Narodni imiwa Tegavec. ako se pravi alergolo{ka-aerobiolo{ka procenka. obi~en Rajgras. Vo polenskata struktura trevite se vtororangirani. a so toa i srednata godi{na procentualna zastapenost e najniska komparirana so drugite gradovi. Arrhenatherum elatior Dactylis glomerata Angliski imiwa Smooth-Stalked meadowgrass Wheat Timothy Bent grass Meadow Foxtail Rye Cultivated Bermudagrass Perennial ryegrass Meadow fescue Sweetvernalgrass Brome Tall Oatgrass Cocksfoot Rough Angliski imiwa Plantain Nettle Pellitory Dock (Sorrel) Mugwort (Wormwood) Ragweed Dandelion Golden Rod Pigweed Fat Hen (Orache) Salsola 66 Institut za medicina na trudot . tesnolisten Kopriva.Kolaborativen centar na SZO . obi~na Klasica Ovsika. bela Lisi~ina opa{ka.5. vedna{ zad drvenestite taksoni so sredna godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot so 10. so integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{koklini~kite podatoci predlo`ena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo na{ata zemja (tabela 11). obi~en Ambrozija Gluvar~e. Taraxacum officinale Solidago sp. Makedonija taksoni vo Ohrid. obi~na [tavej Pelin. Chenopodium sp. pove}egodi{en Vlasenika. Lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo R.4%. livadska 'R` Troskot. obi~no Zlatnica [tir Loboda Solnenka. No sepak. na bogatata alohtona hortikultura. livadska Polevica. a potoa i na drvenestite taksoni. Artemisia vulgaris Ambrosia sp. zaedno so visokata relativna vla`nost pridonesuvaat od aerobiolo{ki aspekt za brzoto talo`ewe na polenovite zrna od trevite i plevelite. Zatoa. za da se dade odgovor na otvorenite pra{awa. od prvenstevno zna~ewe od aerobiolo{ki aspekt e odreduvawe na vozdu{nite koncentracii na trevnite taksoni i plevelite za Republika Makedonija.Cvetanov V i sor. Salsola kali POLEN OD TREVI Narodni imiwa Livadarka. livadska P~enica Ma~kina opa{ka. 1.: Alergiskite bolesti vo R. natamo{ni aerobiolo{ki i epidemiolo{ki ispituvawa za gradot Ohrid se potrebni. Amarantus sp. obi~na Latinska terminologija Poa pratensis Triticum sativa Phleum pratense Agrostis alba Alopecurus pratensis Secale cereale Cynodon dactylon Lolium perenne Festuca pratensis Anthoxanthum odoratum Bromus sp. Od prakti~en aspekt. kako rezultat pred s¢. Tabela 11. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena Od klini~ki aspekt najvisoka prevalencija na senzibilizacija davaat plevelite i trevite.

Aeroalergeni od nadvore{na sredina POLEN OD DRVENESTI RASTENIJA Narodni imiwa Buka. pitoma Bozel (bazga) Bagrem Javor. obi~na Leska Evla ^inar (platan) Crnica. klini~ka imunologija i alergologija 67 . bela (dudinka) Vrba. bel Div kosten Maslinka. sitnolisna Orev Jasen. crn Kiparis Latinska terminologija Fagus sylvatica Quercus robur Castanea sativa Betula pendula Corylus avellana Alnus sp. bela Topola. bela Lipa. amerikanski Hmeq Bor. Platanus orientalis Morus alba Salix alba Populus alba Tilia cordata Juglans regia Fraxinus excelsior Aesculus hippocastanum Olea europaea Sambucus nigra Robinia pseudoacacia Acer negundo Humulus lupulus Pinus nigra Cupressus sempervirens Angliski imiwa Beech Oak-Common Shanich chesnut Birch (Silver) Hazelnut (Hazel) Alder Planetree Mulberry White Willow White Poplar Lime Walnut Ash Horse -Chesnut Olive Elder False Acacia Maple Common hop Pine black Cypress Makedonsko zdru`enie za bazi~na. evropska Dab. ste`er Kosten Breza.

Cvetanov V i sor. a nivnite polenski kalendari se so zna~itelni razliki i vo oddelnite oblasti. Zelenata boja odgovara na koncentracija na PZ koja }e predizvika alergiska simptomatologija kaj pomal broj lu|e. Vo kontekst na ova e i kontinuiranoto sledewe i izvestuvawe za pojavata na polenot vo vozduhot kako dolga tradicija vo mnogu zemji. vlijanieto na razli~nite faktori. Polenski kalendar(i) Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija.EPI) obezbeduva regionalna. 68 Institut za medicina na trudot . vgradena vo principite za prevencija i terapija na alergiskite zaboluvawa. vrz promenata na sostavot i koli~estvoto na polenoviot spektar.6. izrabotkata na polenskiot kalendar i modificiranata paleta od alergen-dijagnosti~ki preparati za na{eto podnebje se zna~ajni vo dijagnostikata i lekuvaweto na alergiskite respiratorni bolesti. turistite i stranskite delovni gosti bi trebalo navremeno da bidat informirani za aeropolenskata sostojba vo na{ata zemja. }e pridonesat da se potpolni prazninata vo informaciite na EPI. @oltata ja odreduva koncentracijata koja kaj pogolem broj alergiski bolni predizvikuva simptomatologija. kako {to e toa voobi~aeno vo drugite evropski zemji. kako i bogatata i specifi~na vegetacija e so posebni aerobiolo{ki karakteristiki. Dobienite rezultati od izvedenite istra`uvawa vo na{ata Republika. Makedonija 1.monitoring sistem (European Pollen Information. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. a crvenata visoka koncentracija na PZ koja }e predizvika te{kotii so vidliva simptomatologija kaj site ~uvstvitelni osobi. {to pretstavuva neophodna postapka. Vrz osnova na izmerenite koli~ini na polenovi zrna se odreduvaat i boite na polenskiot semafor. Evropskiot . polenskata produkcija. na na~in kako {to toa se pravi za aerozagaduvaweto na `ivotnata sredina i vremenskata prognoza. Isto taka. proizleguva od razlikite koi postojat vo klimatskite. Na{ata zemja poradi svoite specifi~ni klimatski osobenosti. voedno. Polenskiot semafor e na~in za dnevno izvestuvawe za koli~inite od polenski zrna vo atmosferata a se plasira niz pe~atenite i elektronskite mediumi. Zgolemuvaweto na brojot na objektite za nabquduvawe i upotrebata na sovremeni metodi pri izu~uvaweto na vozdu{nata mikroflora se neophodni za relevantnosta na dobienite rezultati. So ogled na faktot deka vo na{ata zemja s¢ u{te ne se vr{i podgotovka i izrabotka na alergen-dijagnosti~ki preparati. bolnite od polinozi vo na{ata zemja. kako i od nejzinata orografija i hidrografija. so izrabotka i publikuvawe na polenski semafor. Referiranite rezultati bi mo`ele da se koristat pri teoretskite interpretacii na pra{awata povrzani so fenologijata. Eden od mo`nite pati{ta za spravuvawe so ovoj problem e vospostavuvaweto na monitoring-mre`a za sledewe na sostavot i koncentraciite na vozdu{nite alergeni od biolo{ki karakter. Na{ite aeropalinolo{ki istra`uvawa imaat zada~a da gi uto~nat i predvidat maksimumite na glavnite aeropalinolo{ki alergeni so osnovna cel da bidat iskoristeni za kontrola na okolinata. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. sledej}i ja distribucijata na PZ i nudej}i najverojatni predviduva~ki modeli.

6. Polenski kalendar na gradot Skopje Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1. klini~ka imunologija i alergologija 69 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

Cvetanov V i sor. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.: Alergiskite bolesti vo R. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Skopje 70 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .

Polenski kalendar na gradot Dojran Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 71 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6.2.

zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Dojran 72 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.

3.6. Polenski kalendar na gradot Ohrid Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. klini~ka imunologija i alergologija 73 .

Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Ohrid 74 Institut za medicina na trudot . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.: Alergiskite bolesti vo R.

6.4. klini~ka imunologija i alergologija 75 . Polenski kalendar na gradot Prilep Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.: Alergiskite bolesti vo R. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Prilep 76 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.

6. klini~ka imunologija i alergologija 77 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.5. Polenski kalendar na gradot Debar Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Debar 78 Institut za medicina na trudot . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .

Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. klini~ka imunologija i alergologija 79 . Polenski kalendar na gradot Peh~evo Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6.6.

zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Peh~evo 80 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.

6. a sledat trevite (6. i kaj ispitanicite so SAR dominira senzibilizacijata na plevelite (7. Pojavata na visokata prevalencija na SAR kaj ispituvanite deca od Skopje sugerira povrzanost na aerozagadenosta i visokite koncentracii na alergogenite i alohtoni PZ. i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena.).2%). po {to sleduvaat trevite i poedinite pleveli. so {to i nivnoto zna~ewe vo aerobiolo{kiot spektar vo R. profesionalna orientacija. 10. no i senzibilizacijata. prenatalna i postnatalna preventiva. Isto taka.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. klini~ka imunologija i alergologija 81 . 2.01) me|u srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite i pozitivnite ko`ni testovi pri {to najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. a senzibilizacijata kon niv iznesuva samo 10. Makedonija e pogolemo. Zaklu~oci 1. Neophodno e preventivnite merki da se inkorporiraat vo programite na javnoto zdravstvo (merki. Kako rezultat na redovniot aeropalinolo{ki monitoring. Polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi vozdu{ni koncentracii vo R. terapijata i prevalencijata na polenozite. 9. 4. lipa.9%). Najvisoka prevalencija na senzibilizacija kaj ispituvanata populacija poka`uvaat plevelite kako grupa so 19. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni. 5.90. Vo Prilep e registrirana visoka prevalencija na polenozite (SAR 29. a kon niv (19%).prestoj nadvor koga koncentraciite se niski. Makedonija (77. a vo Peh~evo najdocna. Potreben e kontinuiran monitoring so multicentri~en pristap. itn.7%) {to se sovpa|a so visokite koncentracii na PZ od `itnite rastenija.7%. iritansi ili drugi provocira~ki i favorizira~ki faktori od okolinata. {to sekako e odraz na klimatskite karakteristiki na tie podra~ja. Za Ohrid e najdena korelacija (r = 0. 7.7. osobeno vo mesecite na polenizacija. 8. So integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{ko-klini~kite podatoci utvrdena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii koja od prakti~en aspekt bi pomognala vo dijagnostikata. kako i senzibilizira~ki supstanci. 3. principi i sredstva za otstranuvawe ili namaluvawe na kontaktot so alergeni. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano.8%). potrebno e da se izraboti i polenski semafor koj }e bide periodi~no objavuvan vo pe~atenite i elektronski mediumi. p < 0. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii.8%.4%. smrdlivo drvo). koj vklu~uva strategisko sledewe na invazivnite i alergogenite vidovi i restrikciona implementacija na alergogenite i alohtonite vidovi (da ne se sadi breza.6%). a potoa trevite so 17. Alergogenosta na polenite od plevelite i trevite kako grupa.

Kiril i Metodij”. 1979. 1-229. Paris: Sandoz 1974. Mak. Blackwell. Bruxelles 1993. The effect of air pollution on pollen grain allergenisity of Pinus elderica (Pinaceae) pollen. European Allergy White Paper. 5. Ânkova R. Frenguelli G. Disertacionen trud. 15. Mak. Emberlin J. 16. Birch pollen antigenic activity of settled dust in rural and urban home. Milkovska S. Uni. 1-83. Frankland A W. Univerzitet “Sv. Charpin J. Institut za biologija. 6. Perugia 1998. Mak. Spieksma F. Literatura: 1. pregled 1997. 3.Cvetanov V i sor. Majd A. 9. Milkovska S. 28): 139. Polen calendar os city of Skopje. 14. Skopje. II Kongres na makedonsko respiratorno zdru`enie. Spiksma M Th M. Sof. Oxford. Cvetanov V. 303-307. 1991: 1-222. 1997 Yii-Panula E. med. Allergenic Pollen and Pollinosis in Europe.Kolaborativen centar na SZO . Rantio-Lentimaki A. Yhe Annual Meeting f the European Acedemy of Allergology and Clinical immunology. Makedonija 1. 6th International Congress on Agrobilogy. Aeropalinolo{ki karakteristiki na polenskata mikroflora vo Skopje. 51(sup 32): 24-25. Milkovska S. 1995: 34. et al. 11. 12. Cvetanov V. Aerobiology in Medicine. D’Amato G. 8. 50(sup. Pollens de l’air en Europe. 2002. Atlas of European Allergenic Pollens. Allergy1994. Aeropalinologi~ni prou~vaniÔ na nÔkoi obekti v B†lgariÔ v†v vr†zka s polenovata alergiÔ. 13. med. Ohrid. med. Ristevska-Kuc S. Ohrid. Nolard N. Milkovska S. Surinyach R. Brussels. 82 Institut za medicina na trudot . Ghanati F. 4. Belgium. W. 10. July 3-7 1999. 3: 395-434. B. Allergy.8.: Alergiskite bolesti vo R. Milkovska S. Qut Res 1975. (1994): The effects of patterns in climate and pollen abundance on allergy. 2. Aeropalinological opservations in Skopje for the period 1993-1996. Frankland A. Povrzanost na aerozagaduvaweto so alergiskite zaboluvawa. Davies R. 1991: 19-23. Cvetanov V. 208-211. 7. Komparativni rezultati na polenskata mikroflora vo Skopje i Sofija. The contemporary distribution of pollen in eastern North America: A comparison with the vegetation. Makedonski imunolo{ki denovi ’98. The USB Institute of Allergy. SofiÔ. Aerpalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na Republika Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. pregled 1998. 49 (18): 15-20.F. Bonini S. 1995: 50. 47:147-151. Jankova R. pregled 1993. Doktorska disertacija. Grana 30. Grana. Prirodnomatemati~ki fakultet. Webb T.

klini~ka imunologija i alergologija 83 . na zrnesti proizvodi Muvla naj~esta na ovo{je i leb (na organski materii) Vi{a gaba-pe~urka vo {uma Muvla naj~esta na leb (na organski materii) Ne se sretnuva kaj nas Zastapenost vo R. Naj~estite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. no. koi{to `iveat i vo vnatre{nata sredina. Cladosporium i Candida. Optimalno mesto za `ivot na navedenite vidovi muvli pretstavuvaat temnite. zatopluvawe i navla`nuvawe na vozduhot. Tabela 12. vla`ni i neprovetreni prostorii. Muvli Muvlite (fungi. lozovi i ovo{ni nasadi Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Parazit na `itni i trevesti rastenija zatvoreni prostori i silosi so p~enica i p~enka Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Na yid -muvlosan. Makedonija ^esta Naj~esta Naj~esta ^esta Retka Retka ^esta Neurospora sitophila Paecilmyces margundii Cladosporium cladosporoides Penicillium notatum Phoma betae Rhizopus nigricans Sporobolumyces roseus Mnogu retka Mnogu retka ^esta Naj~esta ^esta Naj~esta Mnogu retka Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Alternaria (slika 7). Makedonija Vid Alternaria alternata Aspergillus niger Aspergillus fumigatus Botrytis cinerea Chaetomium glabosum Epicoccum purpurascens Fusarium spp. 5 i 6). odnosno nivnite alergeni mo`at da bidat vnatre{ni (indoor) i nadvore{ni (outdoor) alergeni.1. se pretstaveni najva`nite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R.magacini. Najgolemo alergolo{ko zna~ewe od muvlite {to `iveat vo vnatre{nata sredina imaat vidovite Penicillium. Makedonija. na prehranbeni produkti Na plodovi . Na tabelata 1. Aspergillus (slika 4. isto taka. zrnesti i prehranbeni produkti Vo vozduh. gabi) mo`at da vireat vo vnatre{nata i nadvore{nata sredina. Od muvlite {to vireat vo nadvore{nata sredina najgolemo alergolo{ko zna~ewe imaat vidovite Alternaria i Cladosporium.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 2. Voobi~aeno mesto na vireewe Na yid -muvlosan. tie mo`at da vireat i vo uredite za razladuvawe. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina 2. na prehranbeni produkti Vo vozduh.

Penicillium notatum Slika 5. Spored istra`uvawata vo SAD alergenite od Alternaria se povrzani so rizikot za smrt od astma. Izgled pod svetlosenmikroskop Alergenite od muvlite. Slika 7. 84 Institut za medicina na trudot . dodeka spored istra`uvawata od Francija. A.Cvetanov V i sor. Alternaria alternata B. Aspergillus fumigatus.: Alergiskite bolesti vo R. Tercierna struktura na alergenite B. osobeno Alternaria (slika 7 A). izgled pod elektronski mikroskop A. pretstavuvaat zna~aen triger na astmatskite simptomi. Makedonija Slika 4.Kolaborativen centar na SZO . senzibilizacijata na alergenite od Alternaria pretstavuvaat rizikfaktor za razvoj na te{kata astma. Aspergillus fumigatus Slika 6.

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Alternaria kaj 722 vozrasni ispitanici obraboteni na na~in i metod kako {to e izneseno na str. 102, se sretnuva kaj 3,6% od ispitanicite (grafik 7).

3,6%

Grafik 7. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispituvani adulti

Kako {to se gleda od grafikot 8, prevalencijata na senzibilizacijata na Alternaria e najvisoka vo Skopje (5,5%), a najniska vo Debar (1,1%). Edna od pri~inite za vakvata sostojba e rasprostranetosta na muvlata vo odredeni podra~ja vo zemjava.
5,5% 5,2% 4,1%

6 5 4
2,1% 2,9%

3
1,1%

2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 8. Senzibilizacija na Alternaria kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Alternaria se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 25,0% od pacientite so astma i 12,8% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 9).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

85

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,6% 12,8% 25,0%

Grafik 9. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

Senzibilizacija na Penicillium notatum se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 10).

3,9%

Grafik 10. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit i alergiska astma

Prevalencijata na senzibilizacijata na Penicillium e najvisoka vo Skopje (5,7%), a najniska vo Debar (2,0%) (grafik 11).

86

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
5,7% 5,2%

6
4,1% 4,1%

5 4
2,0% 2,1%

3 2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 11. Senzibilizacija na Penicillium kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Penicillium se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 16,7% od pacientiet so astma i 11,2% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 12).
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,9% 11,2% 16,7%

Grafik 12. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

2.2. Doma{ni mikrokrle`i
Alergenite od doma{nite mikrokrle`i (akarini) se najva`nite vnatre{ni (indoor) senzibilizira~ki agensi {irum svetot. Senzibilizacijata na ovie alergeni klini~ki mo`e da se manifestira so astma, alergiski rinit/ rinokonjunktivit i/ili atopiski dermatit. Doma{nata pra{ina pretstavuva smesa od organski i neorganski komponenti, kakvi {to se: vlakna, spori od muvli, insekti i feces od insekti, prvut od doma{ni `ivotni, mikrokrle`i i feces od mikrokrle`i. Doma{nite mikrokrle`i se pajakoliki insekti so mikroskopski dimenzii, odnosno nivnata
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

87

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

dol`ina iznesuva okolu 0,3 mm. Optimalni uslovi za `ivot i razmno`uvawe na doma{nite mikrokrle`i se temperatura od 22 do 26o C i relativna vla`nost povisoka od 55%. Toplata i vla`na sredina, idealna za `ivotot na mikrokrle`ite, vo domovite se sretnuva vo postelninata (du{eci, ~ar{afi, jorgani i drugi prekrivki), kilimite, tapacirot od mebelot, zavesite, mekite detski igra~ki i dr. Vo 1 g pra{ina od du{ecite od postelata se nao|aat 2 000 do 15 000 doma{ni mikrokrle`i. Najva`ni vidovi doma{ni mikrokrle`i se: Dermatophagoides pteronyssinus, Dermatophagoides farinae, Dermatophagoides microceras i Eurogluphus mainei i D. pteronyssinus (slika 8, A i B) e dominantniot mikrokrle` od doma{nata pra{ina {to `ivee vo predelite so konstantno vla`na klima, odnosno dominantniot doma{en mikrokrle` kaj nas i vo drugite zemji vo Evropa i SAD. D. farinae podobro pre`ivuva vo uslovi na poniska vla`nost na vozduhot, odnosno vo predelite so dolgi i suvi zimi.

A
A. Izoliran od S. Milkovska

B

Slika 8. A. i B. Dermatophagoides pteronyssinus

Holandskite alergolozi Voorhorst i Spiksma vo 1967 god. doka`uvaat deka alergenskata mo} na doma{nata pra{ina vo najgolema merka se dol`i na alergenite od Dermatophagoides pteronyssinus. Voedno tie prvi ja vospostavija vrskata pome|u brojot na doma{nite mikrokrle`i i alergenskata mo} na doma{nata pra{ina. Alergenite od doma{nite mikrokrle`i se identificirani i klasificirani vo ~etiri grupi. Alergenite od grupite I, III i IV pretstavuvaat proteoliti~ki enzimi i se nao|aat vo fecesot od doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od grupata I (Dermatophagoides pteronyssinus I, Dermatophagoides farinae I i Dermatophagoides microceras) se cistein proteazi; alergenite od grupata III se serin proteazi; dodeka alergenite od grupata IV se amilazi. Alergenite od grupata II se strukturen del od teloto na doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od doma{nata pra{ina vo najgolem procent pripa|aat na grupite I i III, dodeka alergenite od grupata II vo doma{nata pra{ina se sretnuvaat vo mnogu mala koncentracija.

88

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

Koncentracijata na alergenite od mikrokrle`ite vo doma{nata pra{ina od 0,5 mkg/g pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. Postoi signifikantna korelacija pome|u koncentracijata na mikrokrle`ite vo domovite i dol`inata na eksponiraniot sta` so pojavata na alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica, kako i so pojavata i stepenot na te`ina na klini~ki manifestna bolest. Senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i ima primarno alergolo{ko zna~ewe, odnosno brojot na licata {irum svetot senzibilizirani na ovie alergeni se procenuva na okolu 100 milioni. Spored rezultatite od European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) alergenite od doma{nite mikrokrle`i se najva`nite alergeni povrzani so bronhijalnata hiperreaktivnost i astmata vo 16 centri od 22 zemji od Evropa, Severna Amerika i Avstralija, a `iveeweto vo vla`ni `iveali{ta e potvrdeno kako rizik-faktor za pojavata na astma. Rezultatite od pove}e studii uka`uvaat deka senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i pretstavuva najva`en rizikfaktor i za pojavata na detskata astma, a rizikot e signifikantno povrzan so stepenot na ekspozicijata. Spored prospektivnite studii koi{to ja istra`uvaat patogenezata na detskata astma, rizikot za pojavata na astma do 11 god. od `ivotot se zgolemuva za pet pati pri ekspozicija vo prvata godina od `ivotot na doma{na pra{ina, koja{to sodr`i koncentracija od alergenite od doma{nite mikrokrle`i povisoka od 10 mkg/g. Spored edna studija za detskata astma vo R. Makedonija, senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i se sretnuva kaj 95,9% od decata so alergiska astma, a koncentracijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina vo `iveali{tata na bolnite deca e signifikantno povrzana so stepenot na nespecifi~nata bronhijalna reaktivnost, te`inata na astmata i nepovolniot evolutiven razvoj na bolesta. Vo istoto istra`uvawe e konstatirana prose~na koncentracija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina od spalnata soba na decata od 11,8 mkg/g, odnosno 20 pati povisoka od koncentracijata, za koja{to e potvrdeno deka pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. 2.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus se sretnuva kaj 13,9% od ispituvanite adulti (grafik 13).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

89

a najniska kaj ispitanicite od Debar (11.5% 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 14.0% 11. na koj{to se senzibilizirani ispitanicite so respiratornite alergiski bolesti (grafik 15. Ovaa pojava e verojatno vo korelacija so klimatskite priliki vo Skopje i Debar.9% Grafik 13.Kolaborativen centar na SZO . 14.). Najvisoka (14. Makedonija 13. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Alergenite od mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina pretstavuvaat naj~est poedine~en vnatre{en aeroalergen.6%) (grafik 14).4%) e registrirana kaj ispitanicite od Skopje.6% 13. 90 Institut za medicina na trudot .2% 12.1% 13.: Alergiskite bolesti vo R. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na Dermatophagoides pteronyssinus e sli~na kaj ispitanicite od site ispituvani gradovi.4% 14.Cvetanov V i sor. odnosno naj~est aeroalergen voop{to.

Alergiska astma 13.1. al.3. Osven visokiot alergenski potencijal. a mo`e da bide prenesuvan so oblekata na liceto koe{to do{lo vo kontakt so ma~kata i da predizvikuva nazalni. Ma~ka Alergenite od ma~ka se potentni senzitizeri na di{nite pati{ta.3. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka pretstavuva prediktor na poniska vrednost na FEV1 nezavisno od pu{eweto i bronhijalnata hiperreaktivnost. 2. Spored istra`uvawata vo SAD. Doma{ni milenici Vo razvienite zemji e ustanovena visoka prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite milenici. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. Glavniot alergen (Fel d1) se nao|a na krznoto od ma~kata (osobeno vo facijalniot predel). odnosno `ivotni (ma~ka. sekretot od lojnite `lezdi i urinata. Spored rezultatite od istra`uvawata vo [vedska i Holandija vo ramkite na ECRHS.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. Fel d1 se odlikuva i so golema prodornost vo di{noto steblo so ogled na dimenziite na negoviot nosa~ vo vozduhot na respirabilna ~esti~ka (dijametar < 5 mkm). okularni i/ili astmatski simptomi kaj senzibiliziranite lica.4% 73. senzibilizacija na alergenot od ma~ka se sretnuva kaj okolu 6 milioni lica. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kanarinec). ku~e) i ptici (papagal. klini~ka imunologija i alergologija 91 .9% 58. konj. al. dodeka spored istra`uvawata vo [panija. Prevalencijata na senzibilizacijata na ovie alergeni vo na{ata populacija e poniska.3% 89. rinitis Celogod. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka e signifikantno povrzana so bronhijalnata reaktivnost i astmata. Fel d1 ostanuva vo domot pove}e meseci posle otstranuvaweto na ma~kata. a edna od pri~inite e pomalata zastapenost na doma{nite milenici vo domovite kaj nas vo sporedba so razvienite zemji.4% Grafik 15. alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit 2.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

2.3.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ma~ka se sretnuva kaj 5,5% od ispituvanite adulti (grafik 16).

5,5%

Grafik 16. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na ma~ka e najvisoka vo Skopje (7,4%), a najniska vo Debar (2,4%), a edna od pri~inite sigurno e prevalencijata na doma{nite milenici vo navedenite gradovi (grafik 17).
7,4%

8 7 6 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh
3,1% 5,1%

6,2%

4,1%

2,4%

Pr

De

Pe

Grafik 17. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit iznesuva 34,0%, 16,7%, odnosno 21,6% (grafik 18).

92

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
120 100 80 60 34,0% 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 21,6% 16,7% 5,5%

Grafik 18. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.2. Ku~e Za ku~iwata se karakteristi~ni dva va`ni alergeni (Can f1 i Can f2), koi{to spored svoite karakteristiki se sli~ni so Fel d1, osven {to imaat ponizok alergenski potencijal. Can f1 i Can f2 se karakteristi~ni za site vidovi ku~iwa, a so Fel d1 postoi nizok stepen na vkrstena reaktivnost. Spored podatocite od literaturata vo razvienite zemji senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj okolu 30% od atopi~nite lica. 2.3.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj 2,8% od ispituvanite adulti (grafik 19).

2,8%

Grafik 19. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj site ispituvani adulti

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

93

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ku~e e najvisoka vo Skopje (4,2%), a najniska vo Debar (1,0%) (grafik 20). I ovoj grafi~ki prikaz, kako i grafikot 17. go demonstriraat stavot kon doma{nite milenici na `itelite vo pogolemite urbani sredini.
4,2% 3,8% 2,9% 2,1%

5 4 3 2 1 0 Sk

1,9% 1,0%

Do

Oh

Pr

De

Pe

Grafik 20. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ku~e kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 21).
120 100 80 60 40 20 2,8% 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma

23,1%

18,4% 10,0%

Grafik 21. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

94

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.3.3. Ptici Alergenite od pticite (papagali, kanarinci, gulabi i dr.) obi~no pretstavuvaat alergeni od mikrokrle`ite koi{to `iveat vo nivnite perduvi. Spored podatocite od literaturata, prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ptici ne e visoka, no ovie alergeni se poznati po sposobnosta da predizvikuvaat seriozni nazalni, okularni i/ili astmatski simptomi. 2.3.3.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na perduvi se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 22).

3,9%

Grafik 22. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi e najvisoka vo Skopje (4,4%), a najniska vo Debar (1,4%) (grafik 23).
4,4%

5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh

3,9%

2,7% 1,9% 1,4%

2,8%

Pr

De

Pe

Grafik 23. Senzibilizacija na alergenite na perduvi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

95

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 24).
120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 14,9% 3,9% 10,0%

10,0%

Grafik 24. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.4. Lebarka Alergenite od lebarkata (angl. cockroach) (Slika 9, A i B) pretstavuvaat va`en triger na simptomi vo nekoi zemji (SAD, Velika Britanija, Avstralija i dr.). Pove}eto vidovi lebarki `iveat vo tropskite predeli, no so primenata na centralnoto greewe tie se pro{ireni i vo zemjite so studena klima. Naj~esti vidovi lebarki se amerikanskata lebarka (Periplaneta americana), avstraliskata lebarka (Periplaneta australasiae), aziskata lebarka (Blatella orientalis) i dr. Vo Evropa i kaj nas se sretnuva germanskata lebarka (Blatella germanica, nar. buba {vaba).

A.

B.

Slika 9. A. i B. Germanska lebarka (Blatella germanica)

Alergenite od lebarkite pretstavuvaat sostaven del na doma{nata pra{ina. Alergenite od amerikanskata i germanskata lebarka se identificirani 96
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

2.1.0% (grafik 27).4%) (grafik 26). celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 11.4% 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh 1. odnosno 10.3. 5.2% 2.2% Grafik 25.Aeroalergeni od vnatre{na sredina i mo`at kvantitativno da se odredat vo doma{nata pra{ina so specifi~ni monoklonalni antitela. 3. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka e najvisoka vo Skopje (4. klini~ka imunologija i alergologija 97 .1% 2.0%.6%. 10. Senzibilizacija na alergenite na lebarka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. a najniska vo Debar (1.4.1% 4.4%).2% od ispituvanite adulti (grafik 25).9% 1.0% Pr De Pe Grafik 26. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od lebarka se sretnuva kaj 3. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

0% 10. Literatura: 1. Makedonija. p. 2. a se sretnuva kaj okolu 90% od bolnite so celogodi{en alergiski rinit i okolu 60% od bolnite so alergiska astma. konj. taa pretstavuva va`en faktor vo nastanokot na alergiskite respiratorni bolesti. Makedonija 120 100 80 60 40 20 3.5. Woodcock A. Simpson A. Na{ite podatoci uka`uvaat na ne{to poniska senzibilizacija na alergenite od doma{nite milenici (`ivotni i ptici) vo sporedba so podatocite od istra`uvawata od razvienite zemji. Brussels 1999. Risk factors. Senzibilizacijata na alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus (13. 53: 115-120. Nelson HS.9%) najverojatno e prisutna kaj pove}e od 200 000 lica vo R. 98 Institut za medicina na trudot . no pretstavuva va`en rizik-faktor za nastanokot na celogodi{niot alergiski rinit i alergiskata astma. Zaklu~oci 1. 4.6. 27-39. National Institutes of Health. Custovic A. 3. Senzibilizacijata na muvli se sretnuva relativno retko vo adultnata populacija vo R. al. Lung.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija. 105: 628-632. 3. Alergiska astma 11. al. Importance of indoor allergens in the induction of allergy and elicitation of allergic disease.2% 0 Vkupno Celogod. The importance of allergens in the development of asthma and the persistence of symptoms. p. 2.6% 10. and Blood Institute 2002. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma 2. 2. J Allergy Clin Immunol 2000.0% Grafik 27. 4.Cvetanov V i sor. Prvite rezultati za senzibilizacijata na alergenite od lebarkata i nejzinata za~estenost kaj bolnite od alergiski respiratorni bolesti uka`uvaat deka se raboti za faktor za koj mora da se vodi smetka vo alergolo{kata obrabotka na bolnite. The UCB Institute of Allergy. Na{ite rezultati go potvrduvaat alergolo{koto zna~ewe na alergenite na doma{nite mikrokrle`i na {to uka`uvaat i pove}e istra`uvawa od zemjava i od svetot. no i pokraj toa. rinitis Celogod. Allergy 1998. 20-29. Global Initiative for Asthma. Allergies. National Heart.

Chinn S. et al. Respiratory symptoms and positive skin prick tests in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). Harrison PT. Skopje: Medis-informatika. Usmeno soop{tenie.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 5. Respirology 1996. Australia. 1993. 15. J Allergy Clin Immunol 1999. Balabanova M. The house dust mite (Dermatophagoides pteronyssinus) and the allergens it produces: identity with the house dust allergens. Chinn S. Marttila O. 323: 502-507. et al. 55: 65-68. Indoor allergens: assessing and controlling adverse health effects. et al. et al. National Academy of Sciences. Anto P. Eur Respir J 1999. Ma~eska-Baxakova G. 39: 325-339. 14: 876-884. Kungulovski \. klini~ka imunologija i alergologija 99 . 1: 291-297. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. Int J Epidemiol 1999. 14. 18. 162: 920-924. Individual allergens as risk factors for bronchial responsiveness in young adults. Faktori koi vlijaat vrz evolucijata na astmata vo detskata vozrast. et al. Sporik R. 25: 423-431. 2002. Trandafilovski P. et al. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Occurrence of dog. et al. J Allergy 1967. Spiksma F. et al. Kiril i Metodij”. Partti-Pellinen K. Cvetanov V. Petrovska J. Spanish Group of the European Community Respiratory Health Survey. 1999. Janson C. Clin Exp Allergy 1995. Univerzitet “Sv. Bitola: Kiro Dandarot. E`ova N. Neukirch C. Abramson M. Platts-Miles TAE. 16. Soriano JB. Burney P et al. 6. Onset and remission of allergic rhinitis and asthma and the relationship with atopic sensitization and smoking. Doktorska disertacija. Bjornsorn E. Asthmatic symptoms and indoor levels of microorganisms and house-dust mites. Pope A. Karaxinska-Bislimovska J. Holgate S. Risk factros for asthma among young adults in Melbourne. 8. Creature comfort-living mites and moudls. Norback D. A prospective study. 17. et al. 28: 728-734. Raven J. Leynaert B. 10. 1999. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Janson C. Ma~eska-Baxakova G. Trandafilovski P. Is sensitization to Alternaria alternata a risk factor for severe asthma? A population-based study. 11. Burge H. 7.Skopje. Anto JM. Kutin JJ. 53: 662-667. Burney P. 18:598-611. Norrman E. Janson C. Plaschke PP. 19. Luczynska C. Astmata i va{eto dete. 12. Sensitization to individual allergens and bronchial responsiveness in the ECRHS. Am J Respir Crit Care Med 2000. Cvetanov V. 29: 148149. Voorhorst R. Engl J Med 1990. Makinen-Kiljunen S. 20. Exposure to house-dust mite allergen (Der p 1) and the development of asthma in childhood. Sunyer J. 1998. 21. Thorax 1998. Allergy 2000. Clin Exp Allergy 1999. 9. Risk of asthma in the general Spanish population attributable to specific immunoresponse. Burney P. Henry C. European Community Respiratory Health Survey. 14. 14 (30): 78. Washington: National Academy Press. Sunyer J.41-48. Medicinski fakultet . 103: 709-711. 13. cat and mite allergens in public transport vehicles. Varekamp H. Patterson R. 2125. Eur Respir J 1999. Jarvis D. Karadzinska-Bislimovska J.

100 .

Poglavje V V. Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa .

5god.. odnosno pra{alnik za vozrasni (prilog 2) i pra{alnik za deca (prilog 3).Cvetanov V i sor. Alternaria alternata. grupen polen-treva.15 god). Dijametarot na papulata e presmetuvan so transparenten pleinmetar. pelin-Artemisia vulgaris. tegavec-Plantago lanceolata.61 god. Penicillinum notatum. Statisti~kata analiza na dobienite podatoci e izvedena so deskriptivni i analiti~ki metodi (χ2-test. Mann-Whitney U-test.56 ± 13. kako European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) i International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC).: Alergiskite bolesti vo R. Ispituvawata se izvedeni na spirometarot SanoScope-SCHILLER spored preporakite na European Community for Steel and Coal (Official Statement of the European Respiratory Society). dodeka pra{alnicite za decata se popolnuvani od roditelite spored soodvetni instrukcii. perduv). pri {to od gradovite Skopje.78 god) i 399 deca (196 od ma{ki i 203 od `enski pol.Kolaborativen centar na SZO . ma~ka.01 ± 2. za pozitiven ko`en test e smetana papula so sreden dijametar > 3mm. t-test za nezavisni primeroci i linearna regresija) so statisti~kata programa SPSS 11.1% histamin i negativna kontrola so glicerinirana sredina za ekstrakcija. Kaj adultite od vozrasnata grupa 20 . Spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. a se ~itani po vremenski period od 20 minuti. Pra{alnicite za vozrasnite se popolnuvani od lekar. Od niv 722 se vozrasni (283 od ma{ki i 439 od `enski pol. odnosno okolu 0. Ohrid.44 god so pozitiven odgovor na pra{awata za postoewe na astmatski simptomi i/ili primena na antiastmatski lekovi. Makedonija Epidemiolo{ko-klini~koto istra`uvawe e izvedeno vo periodot od fevruari do juni 2002 god. Kaj vozrasnata populacija izvedeni se ko`ni prick-testovi so 11 standardni Bencard-ovi alergeni (grupen polen-drvja. Brojot i vidot na alergenite be{e odreden vrz osnova na rezultatite od trigodi{niot aeropalinolo{ki monitoring. lebarka. ku~e. Dermatophagoides pteronyssinus. 102 Institut za medicina na trudot . vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni spirometriski ispituvawa i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. Fisher’s exact-test. sredna vozrast 11. Primeneti se dva vida pra{alnici dizajnirani za ovaa namena. kopriva-Urtica dioica. rang 18 . Makedonija. Debar i Peh~evo po slu~aen izbor se vklu~eni vkupno 1121 ispitanik. sredna vozrast 39. vo glicerinirana sredina na ekstrakcija. loboda-Chenopodiaceae spp. Pri sostavuvaweto na pra{alnicite koristeni se standardiziranite pra{alnici primenuvani vo epidemiolo{kite studii za alergiskite bolesti vo svetot. Prilep. Alergenskite ekstrakti se rastvorani vo 31505 QAU (quality assurence units). Dojran. Testovite se izveduvani na volarnata strana na podlaktot pri {to e vklu~ena pozitivna kontrola so 0.6% od vkupnata populacija na R. rang 4 . Ambrosia elatior.

a `eni 439 (61. odnosno pozitivniot bronhodilatatoren test so sprej Ventolin kaj ispitanicite so reducirana ventilatorna funkcija. 1. Celogodi{niot alergiski rinit (CAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnava na podatoci od pra{alnikot za celogodi{na manifestacija na zaboluvaweto i pozitivnata senzibilizacija na celogodi{nite alergeni. Preosetlivosta na medikamenti. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4%).1.Vozrasno naselenie Od vkupniot broj vozrasni ispitanici (722) ma`i se 283 (38. hrana i ubod od insekti kaj vozrasnite i decata e definirana spored pozitivnite odgovori na pra{awata za pojava na reakcija na preosetlivost posle primena na odreden lek. Distribucijata na ispituvanata grupa spored polot e prika`ana na grafikot 28. klini~ka imunologija i alergologija 103 . Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Atopijata kaj vozrasnite e definirana kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni.1. Sezonskiot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za povtoruvani sezonski manifestacii na eden ili pove}e od simptomite za rinit vo periodot prolet-leto. Atopiskiot dermatit kaj decata e definiran kako ko`en isip sleden so jade` koj{to se pojavuva i gubi vo tekot na najmalku {est meseci.44 god) e definirana spored postoeweto na eden ili pove}e astmatski simptomi ili primena na antiastmatski lekovi i pozitivniot nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin.1. Alergiskiot rinit kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na postoeweto na simptomi za rinit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni. Astmata (vo vozrasnata grupa 20 . Alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnite e definiran spored postoeweto na simptomi za konjunktivit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni. Sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na pozitivnite podatoci na simptomi za rinit asocirani so polenskata sezona i pozitivnata senzibilizacija na polenski alergeni. konsumirawe odredeni prehranbeni produkti ili ubod od insekt.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 1.0. a celogodi{niot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za celogodi{ni simptomi za rinit vo kontakt so op{ti celogodi{ni alergeni. Karakteristiki na ispituvanite grupi 1.6%).

koj{to se dvi`i od 13% do 16% (grafik 30).7% 13.0% Grafik 30.4% 38.: Alergiskite bolesti vo R.0% Debar Peh~evo 14. Najgolemiot broj vozrasni ispitanici e od vozrasnata grupa 41-50 god (30.6% ma`i `eni Grafik 28. 15. dodeka ispitanicite od drugite gradovi se prisutni vo pribli`no ist procent.0% Skopje Dojran Ohrid Prilep 13.9% 15.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . 35 30 25 20 15 10 5 0 30. dodeka najmalku ispitanici ima od vozrasnata grupa > 70 god (1.2% 1.56 ± 13. Distribucija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe 104 Institut za medicina na trudot .9% 5.0% 16. Makedonija 61.5 god.3%) (grafik 29).0% 28. Distribucija na ispituvanata grupa spored polot Vozrasta na ispitanicite e vo rangot od 18 do 78 god.1% 22% 11. a prose~nata vozrast iznesuva 39. Distribucija na ispituvanata grupa spored vozrasta Najgolemiot broj ispitanicite e od podra~jeto na Skopje (28%).0% 14.3% > 70 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 Grafik 29.1%).

Distribucija spored stepenot na obrazovanie Grafik 34.7% 13.1% Rom 1.8% penzioneri (grafik 33 i 34). Distribucija spored socijalno-ekonomskiot status Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 22.8% Penz. Spored socijalno-ekonomskiot status.9% 6. 22.6% Grafik 32.9% se nevraboteni i 6. 18.6%) (grafik 31).2% dr Mak Alb Grafik 31. 70 60 50 40 30 20 10 0 58. 100 80 60 40 20 0 79.4%) (grafik 32).9% 70.9%). najbrojni se Makedoncite (79.7% OSS SSS VSS Studenti Grafik 33. Nevrab.5% Srb 0. pogolem e brojot na ispitanici od urbanata sredina (85. Distribuija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe (grad ili selo) Spored stepenot na obrazovanie.8% Tur 2.4% 16.5%).4% grad selo 14.6% 2. Distribucija na ispituvanata grupa spored etni~kata pripadnost Spored mestoto na `iveewe.7%) i Albancite (13.8% 5.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Spored etni~kata pripadnost.5% Vrab. 85. klini~ka imunologija i alergologija 105 . najbrojni se vrabotenite (70. najbrojni se ispitanicite so sredna stru~na podgotovka (58.

7% 12. Distribucija spored na~inot na domuvawe Grafik 38. Distribucija na pu{a~ite spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispitanicite `iveat vo ku}a (75.8% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 36. Najmnogu pu{a~i se sretnuvaat kaj ispitanicite od Skopje (45. a greeweto so drva e naj~est na~in na zatopluvawe na domot (58.7%).2% 36.1% ku}a stan 24.1%).2% parno gr. 57. drva struja Grafik 37.: Alergiskite bolesti vo R. Distribucija spored na~inot na zatopluvawe na domot 106 Institut za medicina na trudot .6% 25.7% 43.Cvetanov V i sor.6% 28.2%).Kolaborativen centar na SZO . a najmalku kaj ispitanicite od Dojran (25.4% 31.2% pu{a~i nepu{a~i Grafik 35.1% 75. 70 60 50 40 30 20 10 0 58. Distribucija na ispituvanata grupa spored navikata za pu{ewe 50 40 30 20 10 0 45. Makedonija Kaj ispitanicite e registriran relativno visok procent na pu{a~i (34.9% 29.1%) (grafik 37 i grafik 38).6% 34.6%) (grafik 35 i 36).

2% 64. Ovaa pojava e naj~esto prisatna kaj ispitanicite od Dojran (92. 50 35.3% 66. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici ~uvaat 35.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prisustvo na zelenilo vo okolinata na domot referiraat 67.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 43.2% 33.4% 67. Zelenilo vo domovite kaj ispituvanata grupa Grafik 42. industrisko zagaduvawe.5% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 39.distribucija vo oddelnite gradovi Zelenilo vo domot odgleduvaat 77. a najmalku ispitanicite od Dojran (14.4%) (grafik 42).2%).6%) (grafik 46). Zelenilo vo okolinata na domot .4%) i Skopje (40.3%) i Peh~evo (84.5% 36.5% 84. i toa naj~esto onie od Peh~evo (85.2% da ne 22.5%) (grafik 44).8% 84.8% da ne 92. i toa naj~esto ispitanicite od Skopje (44.4% 61.3% 60. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. izduvni gasovi od soobra}ajot i drugo) uka`uvaat 38.2% 80.1% 63.5% 45.2% od ispitanicite (grafik 41). vo najgolem procent ispitanicite od Dojran (45.3% od ispitanicite (grafik 43). Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 40.4% 39.3%) (grafik 40). 100 80 77. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Na zagadenost vo okolinata na domot (smet.3% 40.2% 32. 100 80 67.2% od site ispitanici (grafik 39).5% 85.8% 24.4% 72.1% 40 da ne 30 20 10 64. klini~ka imunologija i alergologija 107 .3% od ispitanicite (grafik 45). Doma{ni milenici kaj ispituvanata grupa Grafik 44.9% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 41.9%) i Ohrid (84.

4% da 38.1% 30.5%).2% 56.1%) (grafik 48).5% 47.Kolaborativen centar na SZO .2% 43. ekspozicija . Zagadenost vo okolinata na domot.1% 48.9% ma{ki `enski Grafik 49. Specifi~na prof.1.8% od ispitanicite (grafik 47).3% 61.9%). a devoj~iwa 203 (51. Specifi~na prof.distribucija vo oddelnite gradovi 1.5% 25. mom~iwa se 196 (48.2% 37.1%) (grafik 49). vlaga ili visoka temperatura) referiraat 43.6% ne Pe Grafik 45.distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na specifi~na profesionalna ekspoziija na rabotnoto mesto (pra{ina.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija 50 40 44. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 46. 51. Od vkupniot broj ispituvani deca. a vo najmal procent ispitanicite od Dojran (24.Cvetanov V i sor.1% 33% 24.6% 39. ekspozicija kaj ispituvanata grupa Grafik 48. 70 60 50 40 30 20 10 0 57. Deca Vo soglasnost so metodologijata na istra`uvaweto. Distribucija na ispituvanite deca spored polot 108 Institut za medicina na trudot .2. vo ispituvanata grupa bea vklu~eni 399 deca na vozrast 0-15 god.7% 30 20 10 0 Sk Do Oh Pr De 14.2% 38.6% 20. hemikalii.8% da ne Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 47. povtorno vo najgolem procent ispitanicite od Skopje (57.

9% 42. klini~ka imunologija i alergologija 109 . > 7 god.0% Peh~evo Grafik 51.5%) (grafik 52).0% 12. deca najbrojni se Makedoncite (78. najgolemiot broj od ispituvanite deca se od Skopje (31%) (grafik 51).0% 13.7% 14.8% Rom 0.0% 9. Distribucija na ispituvanite deca spored gradot na `iveewe Spored etni~kata pripadnost na ispituvanite. Vozrasnata grupa ≤ 7 god e zastapena so 42.61 godini.3% dr Grafik 52.01 ± 2. Distribucija na ispituvanite deca spored etni~kata pripadnost Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Grafik 50.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prose~nata vozrast na ispituvanite deca iznesuva 11. 57.7%) i Albancite (14.0% 31. 100 80 60 40 20 0 78.1%. a vozrasnata grupa > 7 god so 57.1% Mak Alb Tur 1.1% < 7 god.0% Skopje Dojran Ohrid Prilep Debar 14.5% 3.9% (grafik 50). Distribucija na ispituvanite deca spored vozrasta Kako i kaj vozrasnite ispitanici.5% Srb 1. 21.

9%.Kolaborativen centar na SZO .8% ku}a stan 26. Na~in na zatopluvawe na domot Navikata za pu{ewe cigari kaj majkite na ispituvanite deca vo tekot na nivnata bremenost e prisutna vo 12.6%) i Skopje (15.1% 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 8. a greeweto so drva e po~est na~in na zatopluvawe na domot (53%) (grafik 54 i grafik 55). Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta kaj ispituvanite deca Grafik 57.9% da ne 12. a vo selo 18. Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta .6% 87. drva struja 18.1% 2. Akcentot be{e staven na ekskluzivnoto doewe. vnimanie zaslu`uva podatokot 110 Institut za medicina na trudot . 20 15.9% grad selo 18. 81. a najvisok procent se sretnuva kaj ispituvanite deca od Dojran (86.3% 6.6% 17.6%).6% Grafik 54. Distribucija na ispituvanite deca spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispituvanite deca `iveat vo ku}a (73.1% od slu~aite (grafik 56).8%).Cvetanov V i sor.2% 40 30 20 10 0 parno gr. Makedonija Vo grad `iveat 81.1% od ispituvanite deca (grafik 53).8% 19. Najgolem broj majki koi{to pu{ele vo tekot na bremenosta se sretnuva vo Dojran (17. a najmal vo Peh~evo (2%) (grafik 57). @iveewe vo ku}a ili stan kaj ispituvanite deca Grafik 55.: Alergiskite bolesti vo R.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 91% od ispituvanite deca bile doeni (grafik 58).9%) (grafik 59). 60 50 53% 73.4% 6.1% Grafik 56.1% Grafik 53.

6% 93. Distribucija na ispituvanite deca spored doeweto vo prvata godina od `ivotot 100 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 88.9% 87.0% Grafik 58.0% da ne 9.6% od ispituvnite deca imaat brat ili sestra. a duri 18. do 6 mes. > 12 mes.5%) iznesuvala 3000 .9% 40 30 20 10 0 do 3 mes.4% 34. 100 80 60 40 20 0 < 3000 gr 3-4200 gr > 4200gr 16. Traewe na doeweto vo `ivotot/distribucija vo oddelnite gradovi Rodilnata te`ina kaj najgolemiot broj od ispituvanite deca (78.7% 92.6% do 12 mes.2% 86. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8%) (grafik 63). klini~ka imunologija i alergologija 111 .1% 78.4200 g (grafik 61).6% i posle navr{enata prva godina od `ivotot (grafik 60). 91.4% 18. Distribucija na ispituvanite deca spored rodilnata te`ina Pove}e od edno dete e prisutno vo semejstvata na 55% od vkupniot broj ispituvani deca nasproti 45% od ispituvanite deca koi{to nemaat brat ili sestra (grafik 62).Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti deka re~isi 35% od ispituvanite deca bile doeni vo tekot na celiot doene~ki period. 22.3% 98.6% 24. a najmalku vo Peh~evo (42.5% Grafik 61. Vo Ohrid duri 66.1% 5. Grafik 59. Doewe vo prvata godina od prvata godina od `ivotot Grafik 60.

6% 21.2% 42.9% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 64. Spored o~ekuvawata.6% 42.distribucija vo oddelnitegradovi Zelenilo vo okolinata na domot e referirano kaj 79.6% 50.3% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 66. Zelenilo vo okolinata na domot .2% 74.7% da ne 20.2% 57.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .1% 40.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 42. povtorno vo najgolem broj od decata od Dojran (92.8% 91.). Prestoj vo jasli ili gradinka kaj ispituvanite deca Grafik 65.8% od ispituvanite deca na vozrast 0-6 god prestojuvale vo jasli ili gradinka (grafik 64). najgolem procent deca so prestoj vo jasli ili gradinka e registriran vo Skopje (57.7% od ispituvanite deca (grafik 66.8% da ne 60 40 20 0 46.1%) (grafik 67). Makedonija 100 80 66.4% 79.1%) (grafik 65). 100 80 57. Pove}edetstvo kaj isp.3% 56. Pove}edetstvo odnosno bra}a/ sestri kaj ispituvanite deca Grafik 63. 112 Institut za medicina na trudot .1% 79.0% da ne 60 40 20 0 45.4% od ispituvanite dea (grafik 68). Prestoj vo jasli ili gradinka .3% 76.7% 23. deca .8% 55.7% 27.distribucija vo oddelnite gradovi Odgleduvawe zelenilo vo domot e referirano od 71. 100 80 90.0% 64. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 67.0% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 62.7%) (grafik 69).0% 54. vo najgolem procent kaj ispitanicite od Dojran (91.4% 47.

3% 71.7% 65.8% 55. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Vkupno 60.) referiraat 20. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ma~ka.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 92. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici. 100 80 62. a najnizok kaj ispitanicite od Dojran (5.) se ~uvaat vo domovite na 34.7%) (grafik 71).2% 60.8%) (grafik 73).7% 50.9% 74. Pasivno pu{ewe kaj ispituvanite deca Grafik 73.7% od ispituvanite deca `iveat vo semejstva kade {to eden ili pove}e ~lenovi se pu{a~i (grafik 72). kanarinec i dr.3% 60. Najvisok procent pasivni pu{a~i se sretnuva kaj ispituvanite deca od Peh~evo (81.4% da 28.3% 59.2% 100 80 71. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici.9% 28.6% 34. 100 80 39.9%) (grafik 75).4% od ispituvanite deca (grafik 70).2%).4% da ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 70.6% 67.0% 31.6% 30.7% 78.3% 55. vo najgolem procent doma{ni milenici se sretnuvaat kaj decata od Dojran (62.1% od ispituvanite deca (grafik 74). Pasivno pu{ewe-distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na zagadenost vo okolinata na domot (smet. Doma{ni milenici kaj ispituvanite deca Grafik 71.6% ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 68. procentot e najvisok kaj ispitanicite od Skopje (34.6% 65. izduvni gasovi od soobra}ajot i dr. industrisko zagaduvawe.4% 60 da ne 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 72. Zelenilo vo domot kaj ispituvanite deca Grafik 69. papagal. klini~ka imunologija i alergologija 113 .4% 20.7% 65.7% 81. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici (ku~e.

distribucija vo oddelnite gradovi 114 Institut za medicina na trudot .6% 5. Zagadenost vo okolinata na domot .: Alergiskite bolesti vo R.9% da ne 20.Kolaborativen centar na SZO .9% 11.6% Grafik 74.3% 13.Cvetanov V i sor. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 75.2% 19.1% 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 34. Makedonija 100 79.5% 15.

Etiopatogeneza Naj~esti predizvikuva~i na SAR se polenite od drvjata (breza.3. tegavec. livadarka).1) se definira kako vospalitelna bolest na nazalnata mukoza so intermitentni simptomi na rinit: ~e{awe. vrba. ‘r`. odnosno perzistenten so simptomi koi traat 4 ili pove}e denovi vo nedelata vo tekot na pove}e od 4 nedeli. sulfurniot dioksid. Alergiski rinit MKB . kaj prethodno senzibilizirani lica pri sezonska ekspozicija na oddelni specifi~ni polenski alergeni. dizel gasovite. brest. prosledeno so vodenikava sekrecija i nazalna opstrukcija poradi hipertrofija na nosnata ligavica. Tipot na alergenot e geografski opredelen so aeropalinolo{kite karakteristiki vo opredelenata oblast. Sezonskiot AR (SAR.0.2. azotniot oksid). kongestija vo nosot. 2. no ne pomalku va`ni se emocionalnite faktori i zagaduva~kite agensi od okolinata (ozonot. J 30. muvli i nivni spori. Spored te`inata na klini~kite pojavi AR se deli na lesen. 2. jasen. dab. kivawe i zatnat nos najmalku 2 nedeli. Klasifikacija Spored vremeto na pojavuvaweto. Pokraj sezonata. Vospalenieto doveduva do zgolemen nazalen odgovor kon razli~ni nespecifi~ni i specifi~ni stimulusi od okolnata sredina i do formirawe klini~ki sindrom so sledni simptomi: hipersekrecija. {tavej. lipa. Celogodi{niot (perenijalniot) AR (CAR. elka. J 30.Alergiski rinit 2. priliv na krv vo nosnata mukoza. loboda. bor). kakvi {to se: studen vozduh. AR mo`e da bide intermitenten. koj se karakterizira so prisustvo na mnogu kletki i kleto~ni elementi: mastociti. koga simptomite traat pomalku od 4 dena vo nedelata ili vo tekot na pomalku od 4 nedeli. kopriva. Najzna~ajni favorizira~ki faktori za pojavata na SAR se nazalnite nespecifi~ni iritansi. umeren i te`ok.3. ~ad od cigari. gluvar~e). trevite (p~enka. prosledeno so kivawe i vodenikava rinorea. Spored karakterot na simptomite. klini~ka imunologija i alergologija 115 . Definicija Alergiskiot rinit (AR) e vospalitelna bolest na nazalnata mukoza. topola.3) se definira kako vospalitelna reakcija na nazalniot epitel so postojano prisutni simptomi na rinit vo vid na ~e{awe. AR se deli na sezonski i celogodi{en. napor. alkohol. Sezonski alergiski rinit 2. ^esto pati od vozdu{nite strui mo`e da se prenesuvaat polenovite zrna i vo podale~nite podra~ja i da predizvikuvaat vonsezonski simptomi na SAR. osobeno muvlite i nivnite spori. J 30. eozinofili i dr. iritacija. razli~ni mirisi. bazofili.4 2. gabite.1. ~e{awe. dol`inata na polenacijata i Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ambrozija. plevelite (pelin. kivawe. p~enica. za~ini.10.1.

2. kako i interleukinot 3 (Il3) i stimulira~kiot faktor na granulocitno-makrofagnite kolonii. bradikinin i drugi) i nivno vrzuvawe za receptorite na senzitivnite vlakna na n. Emocionalnite faktori. Patogenetski CAR vo su{tina pretstavuva inflamacija sostavena od mast kletki. Za pojavata na klini~kite simptomi na SAR potrebna e ekspozicija na odredeno koli~estvo polenovi zrna na m3 vozduh. razli~nite mirizbi. prostaglandini (PGD2). zgolemena vaskularna permeabilnost. mo`at da ja favoriziraat pojavata na simptomi.Kolaborativen centar na SZO . faktorot na aktivacija na trombocitite (PAF). Patogenezata na SAR podrazbira protivgen-protivtelo reakcija koja se javuva vedna{ posle alergiskata provokacija so protivgen-polen koj premostuva dve molekuli na IgE fiksirani protivtela za povr{inata na mastocitite i bazofilite. Docnite reakcii se javuvaat 6-12 ~asovi po ekspozicijata i se rezultat na LTB4 i PAF koi predizvikuvaat natrupuvawe na eozinofili vo nosnata ligavica. serotonin. ~adot od cigari. Pri hroni~noto vospalenie eozinofilite preku glavniot alkalen protein i eozinofilnata peroksidaza go o{tetuvaat resestiot epitel na ligavicata i senzornite nervni zavr{etoci stanuvaat dostapni za drazbi od okolinata po {to se nadovrzuva fazata na nespecifi~na hiperreaktibilnost. Nazalnite nespecifi~ni iritansi kakvi {to se: studeniot vozduh. T-li i makrofagi. Toa rezultira so degranulacija na membranata i osloboduvawe na membranski medijatori od tipot na histamin. zna~ajni se i op{tite karakteristiki na polenot. levkotrienite (LTB4 i LTC4). polenot na trevite i plevelite e so pogolem broj antigeni determinanti vo odnos na nekoi drvja. isto taka.Cvetanov V i sor. Pri toa aktivno u~estvuvaat i citokinite . Makedonija meteorolo{kite uslovi. Nervno-refleksniot mehanizam zapo~nuva so osloboduvaweto na medijatorite od ranata faza (histamin. kakov {to e borot. alkoholot i za~inite se va`ni trigeri na simptomite.interleukin 5 (Il-5) od T-po (T-po 2) i mastocitite. bradikinini. pravot.2. koe{to se ozna~uva kako “prag na provokacijata”. Raniot odgovor e rezultat na IgEzavisna aktivacija na mastocitite vo nazalnata mukoza. levkotrieni. koi doveduvaat do vazodilatacija. serotonin. 116 Institut za medicina na trudot . Vo patogenezata na CAR se razlikuvaat ran i docen odgovor na ekspozicijata na alergeni.3. Taka. Celogodi{en alergiski rinit Naj~esti predizvikuva~i na CAR se aeroalergenite od doma{nite `ivotni i ekskretite od mikrokrle`ot Dermatophagoides pteronyssinus. triptaza. fizi~kiot napor. bradikinin. Vo hroni~nata inflamacija uloga imaat i aksonski refleksi so lokalno osloboduvawe na nevropeptidi. Zna~ajna e i vkrstenata senzibilizacija na polenite od trevi.: Alergiskite bolesti vo R. pri {to se osloboduvaat medijatori: histamin. glandularna sekrecija i stimulacija na aferentnite nervi. eozinofili. trigeminus. Prenesenite impulsi do CNS predizvikuvaat odgovor preku eferentni parasimpati~ni nervi so pojava na hipersekrecija. prostaglandini i hemotakti~ni medijatori. kivavica i otok.

alergija na hrana. kako i na pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti i prele`ani zaboluvawa od alergiski tip. . hroni~en serozen otit. po~esto se manifestiraat vo esen i zima. Mnogu ~esto anamnesti~kite podatoci uka`uvaat na pridru`ni alergiski manifestacii od tipot na astma. a ponekoga{ gust. ko`nite i laboratoriskite testovi. Nosnoto di{ewe e silno ote`nato. kivavica i vodenikava rinorea ~esto pridru`ena so nazalna kongestija. . Klini~ka slika 2. kaj CAR se javuvaat dve formi: hipersekretoren tip so kivavica i opstruktiven tip. u{ite. . . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. urtikarija.5. Anamneza Anamnezata se karaketrizira so pojava i zasiluvawe na simptomite vo zavisnost od godi{nata sezona.1. toj e pridru`en so astma.Te`inata na simptomite opa|a so vozrasta. kontaktot so doma{nite milenici i dr.4.Simptomite se hroni~ni. mo`ni se gastrointestinalni i /ili ko`ni rekcii. a kivavicata i jade`ot na nosot i o~ite se poretki simptomi. klini~ka imunologija i alergologija 117 . . {to predizvikuva bolka i su{ewe na grloto.4. muvlite i nivnite spori. Celogodi{en alergiski rinit (CAR) . Bolnite di{at preku usta. Kaj okolu 1% od bolnite.Alergiski rinit 2. Sezonski alergiski rinit (SAR) Zaboluvawetoto zapo~nuva so tipi~na simptomatologija: jade` i iritacija vo nosot.Se karakterizira so isti simptomi kako SAR so toa {to voobi~aeno nazalnata opstrukcija e poizrazena poradi hipertrofija na nosnata sluznica. Vo zavisnost od simptomite. koj{to u{te se narekuva polenska treska. 2.5. no ne e isklu~eno prv pat da se javat i vo podocne`nata vozrast. a kako rezultat na slevawe na sekret vo di{nite pati{ta se javuva vla`na no}na ka{lica. funkcionalnite.Mo`e da se javat i vonsezonski simptomi na pojava na SAR poradi transportot na polenovite zrna od podale~ni podra~ja. rabotnoto mesto.Postoi direktna zavisnost me|u koncentraciite na polenite vo vozduhot i ja~inata na klini~kite simptomi. Vo 10-20% od slu~aite na SAR. edem okolu o~ite i crvenilo na konjunktivite. sekretot e pove}e sluzav. nazalna polipoza. .1.4. insekti ili medikamenti. mestoto na `iveewe.Simptomite se manifestiraat sezonski pri ekspozicija na polenskite aeroalergeni. o~ite.^esto e pridru`en so hroni~en sinuzit. 2. Dijagnoza Dijagnozata na AR se postavuva vrz osnova na anamnezata. klini~kiot pregled. ka{lica i no}no gr~ewe. perzistentni.2. kako i jade` vo grloto. 2.

5. Ureden rinogram B. So predna rinoskopija se dobivaat podatoci za proodnosta na nosnite hodnici.5. So faringoskopijata se dobivaat podatoci za hipertrofija na tonzilite. Funkcionalni testovi 2. testot na dekongestija i specifi~niot nazalen provokativen test so alergeni. proto~nata proporcija (funkcionalnata sporedba na dvete strani od nosot). vidot i lokalizacijata na nosniot sekret.Kolaborativen centar na SZO . otok na uvulata. A. prisustvoto na septalna devijacija. tu|i tela i dr.Cvetanov V i sor. prisustvoto na polipi. Opstruktiven tip na nazalno di{ewe Slika 10. procentot na zgolemuvawe na protokot pri duplirawe na diferencijalniot pritisok (aerodinamika).: Alergiskite bolesti vo R.3.. tumori itn. koli~estvoto. Rinomanometrija Rinomanometrijata pretstavuva funkcionalen i rutinski primenliv metod za ocenka na nazalnata proodnost so koj se meri nazalnata vozdu{na rezistencija preku kvantitativna evaluacija na nazalniot protok i pritisok (slika 10). 2. Makedonija 2.1.3. dodeka so otoskopijata se dobivaat podatoci za eventualnite promeni na nadvore{noto i srednoto uvo. ORL status Osnovni metodi vo evaluacijata na ORL statusot kaj pacientite so nazalni simptomi se prednata i zadnata rinoskopija.5. 118 Institut za medicina na trudot . Ureden i patolo{ki rinomanometriski naod Rinomanometriskite parametri za kvantitativna evaluacija na nazalnata funkcija za Rhinotest MP 500 (slika 11) se: proto~nite parametri. prisustvoto na tumori. So zadnata rinoskopija se dobiva uvid za eventualno postoewe na adenoidni vegetacii.2. bojata na ligavicata. hipertrofijata na konhite. geografski jazik i dr. faringoskopijata i otoskopijata.

5.5. potoa vozrasta (odgovorot e namalen kaj mnogu mladi i povozrasni ispitanici). Aparat Rhinotest MP 500 2.5. Laboratoriski testovi Odreduvaweto na vkupniot serumski IgE e so niska specifi~nost i poradi toa nema osobena prakti~na vrednost. sezonskite varijacii i patolo{kite sostojbi na ko`ata kakvi {to se urtikarijata. tuku se odreduva geometrijata na nazalnite kaviteti so mo`nost za kvantifikacija na nazalnite abnormalnosti.4.2. klini~ka imunologija i alergologija 119 . Akusti~nata rinometrija Akusti~nata rinometrija e tehnika so koja generiran zvu~en impuls (150-10 000 Hz) se propagira preku zvu~na tuba vo nosot. Faktori {to vlijaat na rezultatite od ko`nite testovi se: lekovite kakvi {to se antihistaminicite i kortikosteroidite.Alergiski rinit Slika 11. Naj~esto primenuvan e prick metodot. So ovoj metod ne se meri vozdu{niot protok i pritisok.5. atopiskiot dermatit i dr. dermografizmot.3. a za pozitiven ko`en test se smeta pojavata na papula so sreden dijametar ≥ 3 mm spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. Specifi~nite IgE kon odredeni alergeni pogoden in vitro metod koj se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. So niv se dijagnosticira atopijata ili genetskata predispozicija kon alergiski zaboluvawa i pretstavuvaat dokaz koj{to gi potkrepuva anamnezata i klini~kiot naod za postoeweto na AR. Ko`ni testovi Ko`nite testovi se primarno dijagnosti~ko sredstvo za da se demonstrira IgEposreduvanata alergiska reakcija na ko`ata (reakcija od ran tip). a reflektorniot signal se detektira preku mikrofon i se analizira. 2. 2.

1. kinini i eozinofilen katjonski protein poradi {to ne se primenuvaat rutinski. a koga e vo pra{awe CAR idiopatskiot (vazomotoren) rinit. tumorite. primarniot atrofi~en rinit. 2. nazalniot sekret ili urinata se izveduvaat so primena na visoko specifi~ni i senzitivni laboratoriski metodi. nosnata polipoza. Porano {iroko primenuvaniot RAST metod za odreduvaweto na specifi~niot IgE e napu{ten poradi sozdavaweto radioaktiven otpad pri negovoto izveduvawe. nealergi~niot rinit so eozinofilen sindrom. Naj~esti bolesti od koi treba da se razlikuva SAR se infektivnata treska (virusni infekcii so ili bez pridru`na bakteriska infekcija). Kaj okolu 30% od pacientite rezultatite od prick testot i in vitro testovite ne koreliraat. adenoidnite vegetacii i dr. hormonalniot rinit.1. 2. rinitot predizvikan od hrana. rendgengrafija na paranazalnite sinusi.SAR . koja{to pretstavuva relativno skap metod. 2. Odreduvaweto na eozinofilijata vo perifernata krv. testot na degranulacija na bazofilite. sezonski i celogodi{en. iritantniot rinit. Pri~inata za toa e {to kaj ko`nite testovi se determiniraat tkivnite i ko`nite IgE.Cvetanov V i sor. alergen-specifi~na imunoterapija (ASIT) i drugi vidovi terapija.5. audiometrija i drugi. Naj~esto primenuvan vo sekojdnevnata praktika e UniCAP. devijacijata na nazalniot septum.6. Vo odredeni sostojbi potrebni se i drugi ispituvawa.Sledewe na polenovata koncentracija vo mestoto na `iveewe so cel da se namali ekspozicijata na visoka koncentracija na polenite. no se sretnuva i kaj nealergiskiot eozinofilen sindrom (NERS). bakteriolo{kite ispituvawa. rinitot predizvikan od emocii. kakvi {to se: nazalnata endoskopija so nazalna biopsija. triptaza. Makedonija primenuva vo rutinskata dijagnostika poradi svojata korisnost i sofisticiranost. rinitot predizvikan od lekovi. ultrazvuk.1. Lekuvawe na AR Repertoarot na lekuvaweto na AR vklu~uva kontrola na sredinata. hroni~nata infektivna treska.6.6. LTC4/D4/E4.e. Zgolemeniot broj eozinofili vo nazalniot bris e karakteristika na AR. Kontrola na sredinata Ovaa va`na preventivna merka podrazbira izbegnuvawe ili namaluvawe na kontaktot so inkriminiraniot alergen na site mo`ni na~ini. 120 Institut za medicina na trudot . medikamentozna terapija. odreduvaweto na medijatorite vo serumot.: Alergiskite bolesti vo R. tu|ite tela vo nosot.Vo tekot na kriti~niot period prozorcite da bidat zatvoreni so {to se namaluva mo`nosta za kontakt so inhalacioniot alergen (polenot). PG. za titracija na histamin.Kolaborativen centar na SZO . 2. dodeka kaj in vitro metodot se odreduvaat serumskite IgE.6. Diferencijalna dijagnoza Diferencijalnata dijagnoza na AR zavisi od klini~kite karakteristiki na rinitot i od vremenskiot period vo koj se pojavuva t. . Odreduvaweto eozinofili vo brisot od nos e zna~aen test vo dijagnostikata na AR.

Imaat blagotvorno dejstvo vrz jade`ot. . . .6.Ostanuvawe doma koga brojot na polenovite zrna e visok.1. koristewe na o~ila pri prestoj vo nadvore{nata sredina.Zabrana za pu{ewe vo domot na bolnite so ogled na toa {to tutunskiot ~ad pretstavuva agravira~ki faktor na bolesta. nemaat izrazen sedativen efekt.Zatvorawe na prozorcite za vreme na polenskata sezona bidej}i polenite mo`e da ja vlo{at sostojbata na CAR.Otstranuvawe na pernicite i jorganite od perduvi.da se dovede i odr`i bolniot vo klini~ka remisija. Vo prilogot 4 se prika`ani naj~esto upotrebuvanite antihistaminici pri lekuvaweto na AR. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. tepisite. kako i izbegnuvawe decata da igraat i spijat so krzneni igra~ki. Pri lekuvaweto na AR se primenuvaat slednite grupi lekovi: 2. 2. . .1. tie da se kapat barem edna{ nedelno.Koristewe na klima uredi vo stanovite i avtomobilite so antialergiski filter. kivaweto i rinoreata.2. 2.6. . . -Se primenuvaat preparati za oralna i lokalna aplikacija.^istewe na stanot i mebelot od tkaenina so pravosmukalki so vla`en filter i so voden rastvor.da se obezbedi normalno di{ewe na pacientot t.e.Koristewe plasti~ni navlaki za du{ecite i pernicite.da se namali rizikot od pojava na bronhijalna astma. . CAR . . proodnost na gornite di{ni pati{ta. hronicitetot i komplikaciite. Antihistaminski lekovi . klini~ka imunologija i alergologija 121 . .Se vrzuvaat za histaminskite H1 receptori bez da gi stimuliraat (kompetetiven mehanizam) i na toj na~in primarno gi inhibiraat simptomite predizvikani od otpu{tawe na endogenite mehanizmi.da se suprimira razvojot na alergiskata inflamacija. a nesakanite pojavi se minimalni. .Naj~esto se primenuvaat preparati od tretata generacija antihistaminici koi ne ja minuvaat hematoencefalnata bariera. . .Alergiski rinit . no pomalo dejstvo vrz zatnatosta na nosot.6.Redovno kosewe na trevnite povr{ini.Merki protiv razvojot na muvlite so namaluvawe na vla`nosta vo domot i hemiska obrabotka na mestata kade {to ima muvli.milenici ili ako toa ne e mo`no.2.da se spre~at recidivite na bolesta. pred s¢ od spalnite sobi.Otstranuvawe na doma{nite `ivotni . kako i zadol`itelno perewe na postelninata edna{ nedelno. kilimite.Najdobri efekti se postignuvaat dokolku se primenat pred ekspozicijata na inkriminiraniot alergen. Medikamentozna terapija Osnovnite zada~i na medikamentoznata terapija na AR: . -Eradikacija na lebarkite so primena na hemiski sredstva-insekticidi. .2. .

2.6.2. kako i topi~nite kortikosteroidi. 122 Institut za medicina na trudot .Imaat silen vazokonstriktoren efekt na krvnite sadovi na nosnata ligavica i poradi toa go podobruvaat nosnoto di{ewe.n.2.2. 2.3. Specifi~na imunoterapija Alergen-specifi~nata imunoterapija (ASIT) kako metod za prv pat e voveden vo 1911 god. Vo prilogot 4 se prika`ani najva`nite sistemski i lokalni lekovi koi{to se primenuvaat vo terapijata na AR i alergiskiot rinokonjunktivit. Dekongestivi Tuka spa|aat alfa-adrenergi~nite agonisti . povr{inski aktivni i brzo se metaboliziraat. od strana na Noon i Freeman.5. Preparatite za nazalna primena od redot na beklometazon dipropionat se mo}ni.Cvetanov V i sor.6. Vo nekoi slu~ai tie mo`at da predizvikaat krvavewe od nosot. Tie ja suprimiraat inflamacijata na nazalnata mukoza so namaluvawe na brojot na mast-kletkite i eozinofilite i so redukcija na osloboduvaweto na inflamatornite medijatori so {to se reducira hiperreaktivnosta i vaskularnata permeabilnost. Makedonija 2. Se primenuvaat samo vo isklu~itelni slu~ai. Topi~nite ili lokalnite kortikosteroidi se prvenstveno indicirani vo lekuvaweto na AR so izrazena opstruktivna komponenta. Preparatite od grupata na budezonidot pobrzo se inaktiviraat vo crniot drob i se so pogolema efikasnost vo odnos na prethodnite. alergii na venomot na Hymenopterae (p~ela. Lekuvaweto so lokalnite kortikosteroidi ne treba da bide podolgo od 2-3 meseci.Kolaborativen centar na SZO . Apliciran nazalno dejstvuva lokalno na stabilizirawe na mast-kletkite so {to se inhibira osloboduvaweto na medijatorite. rinokonjunktivit. Sistemskite kortikosteroidi se posledno i nepo`elno sredstvo za lekuvawe na AR. osobeno kaj decata. Ottoga{ ASIT se koristi vo terapijata na pacientite so sezonski i/ili perenialen AR. . Potrebna e vnimatelna primena pri virusni. Flutikazon propionatot ima visoko specifi~no dejstvo i naglasena antiinflamatorna aktivnost.2.Lokalnite vazokonstriktori ne treba da se primenuvaat podolgo od 3 do 5 denovi poradi mo`nosta od povratna kongestija na nosnata mukoza ili pak nejzina atrofija t. Vo prilogot 5 e prika`ano dejstvoto na oddelnite lekovi na simptomite na rinit.4. Ovoj preparat e osnoven profilakti~ki lek za SAR.6. Vo ovaa grupa lekovi spa|aat i preparatite od grupata na nedokromil natrium. osa. str{en) i drugi atopiski zaboluvawa. no se koristi i kako dolgotrajna terapija na CAR. Antiinflamatorni preparati Tuka spa|aat kromolinskite preparati. gabi~ni infekcii i kaj TBC.6. 2. Antiholinergici Kaj bolnite so izrazena rinorea se primenuva Spray Ipratropium bromid koj ja povlekuva hipersekrecijata. medikamentozen rinit. astma. 2. Poznat kromolinski preparat e dinatrium kromoglikatot kako 4% rastvor vo vid na sprej.: Alergiskite bolesti vo R. Kromolinite se primarno indicirani kaj SAR i hipersekretornata forma na CAR.

no ne i Il-4 ili Il-5. Dokumentot vo 1997 god. vo San Francisko. dozata. e donesen so u~estvoto na pretstavnici na alergolo{kite asocijacii od Evropa i SAD. se prezentirani ponovite soznanija za ovoj problem. Osnova na alergiskata inflamacija se IgE-zavisnata aktivacija na mastocititite. no ne i Il-2 i IFN γ. dodeka T-po 2 kletkite produciraat Il-4. Il-5 i Il-13. Ponovite studii poka`uvaat deka vo osnova na mehanizmot na AV e vlijanieto vrz T-kleto~niot odgovor kon alergenot. Idejata za izrabotkata na dokumentot poteknuva od Jean Bousquet i Richard Lockey pretstavena na Simpoziumot za alergiskata imunoterapija vo ^ikago 1995 god. Ovoj termin e naj~esto prifaten i od pacientite. Definicija. Vo 1992 god. imunoterapija. Vo edno monografsko izdanie za imunoterapijata. vremetraeweto na imunoterapijata i genetskiot status na doma}inot (slika 11). Allergen Immunotherapy: Therapeutic Vaccines for Allergic Diseases koj gi dava standardnite nasoki za imunoterapijata. mestoto na manifestirawe na alergijata. {to e inaku mnogu ~esta pojava. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Konstatirano e postoewe na dva razli~ni T limfociti vo odnos na nivniot profil na citokini. SZO go izdade dokumentot WHO Position Paper.Alergiski rinit Stavovi na SZO. ASIT ili AV vo praktikata pretstavuva aplicirawe na postojano raste~ki dozi so relevantni alergenski vakcini kaj alergi~ni subjekti dostignuvaj}i ja dozata koja e efektivna vo podobruvawe na simptomite povrzani so ekspozicija na inkriminiranite alergeni. Makedonija se primenuva verojatno onolku dolgo kolku i vo drugite zemji. Poradi toa vo @eneva vo 1997 god. ASIT kako terapevtska postapka vo R. Mehanizam. Voobi~aenite izrazi za ASIT se: desenzibilizacija. AV/ASIT e edinstven tretman koj vlijae vrz prirodniot tek na alergiskite bolesti so {to se prevenira transformacijata na AR vo astma. za prvpat kaj nas na seriozen na~in se elaboriraat mehanizmot i site aspekti na ASIT. klini~ka imunologija i alergologija 123 . Nameneta e za pacientite koi demonstrirale specifi~ni IgE za klini~ki relevantni alergeni. a obnovena e 1996 god. Postojat seriozni dilemi za efektite od primenata na ASIT vo terapijata na navedenite zaboluvawa. hiposenzibilizacija. Vo 1997 god. T-po 1 kletkite produciraat interferon γ (IFN γ) i interleukin 2 (Il-2). no sepak najverojatno mehanizmite se heterogeni i zavisat od prirodata na alergenot. bazofilite i kleto~na eozinofilija pri {to citokinite igraat glavna uloga. Pritoa. Vo nacionalnite konsenzusi za AR i bronhijalna astma vo 1999 god se inkorporiraat i doktrinite za ASIT. no spored preporakite na SZO se ~ini deka najadekvaten e terminot alergiska vakcinacija (AV). me|utoa nau~nata misla za nea intenzivno se razviva poslednive desetina godini.

a potoa postepeno se namaluvaat. Indikacii.n. ASIT zasega e edinstven tretman. Glavnite celi na ASIT se da ja reducira osetlivosta kon alergenskite trigeri koi gi predizvikuvaat simptomite. Cel. [ematski prikaz na alergoimunolo{kiot aspekt na ASIT Vo tekot na ASIT doa|a do izmena na koncentracijata na antitelata.Cvetanov V i sor. p~ela. pri koja{to tretmanot e pouspe{en koga se koristat pogolem broj razli~ni tipovi alergeni pri {to stavot za tretman so eden alergen e skoro napu{ten. Mnogu studii poka`ale deka ASIT predizvikuva zna~aen porast na IgG. Indikacionoto podra~je e slednovo: alergija na poleni. Zasega ASIT e edinstven terapevtski modalitet koj ima potencijal da go modificira prirodniot tek na bolesta. Alergenskiot tretman e vo sostojba da gi namali sezonskite varijacii na IgE antitelata zabele`eni kaj pacientite so AR i zaedno so drugata terapija da gi svede vrednostite na IgE pod predtretmanskite. Namaluvaweto na IgE antitelata e vo inverzna korelacija so porastot na t. alergija od Dermatophagoides manifestirana so nazalna inflamacija (CAR) i bronhijalna inflamacija kaj bolni od astma.: Alergiskite bolesti vo R. str{en) so pre~isteni venomi (otrovi).Kolaborativen centar na SZO . blokira~ki IgE antitela koi se vo sostojba da ja blokiraat reakcijata na pasiven transfer. osobeno na IgE i IgG. Koncentraciite na serumskite IgE vo tekot na ASIT vo inicijalniot stadium rastat. kako i da go smali inflamatorniot odgovor. osobeno 124 Institut za medicina na trudot . posebno na IgG1 i IgG4. alergija od venomi Hymenoptera (osa. Makedonija Slika 11.

Karakteristikite na ovie alergeni se o~ekuva da ja eliminiraat mo`nosta za anafilakti~kite nesakani efekti. . kako na pr.6. alergija od doma{ni milenici (ma~e. . vo zavisnost od proizvoditelot nekoi AV se davaat ednokratno so ist efekt. .terapija so beta blokatori. .site kontraindikacii za primena na adrenalin (arteriska hipertenzija.{emi. No. ASIT e indicirana koga simptomite na rinit ne se povlekuvaat i posle tri i pove}e meseci so terapija so antihistaminici i lokalni steroidi.1. alergija od muvla so standardizirani alergeni od Cladosporium i Alternaria. spored odredeni protokoli . Ponovi oblici na AV Novata strategija za modulacija na imuniot odgovor po pat na kvalitativno novi vakcini .nekontrolirana astma.Alergiski rinit kaj decata. Kontraindikacii za ASIT: .zgolemena koncentracija na specifi~nite IgE i/ili . osobeno koga toj e edinstven predizvikuva~ na zaboluvaweto. Voobi~aeno se prepora~uva ASIT da se sproveduva 2 do 3 godini.n. ASIT e prvenstveno indicirana kaj bolnite so sezonski (polenski) AR. alergoidi se o~ekuva napredok vo ASIT.sezonata na polenskata ekspozicija na bolniot e prodol`ena (3-5 meseci). klini~ka imunologija i alergologija 125 . .pozitivni kutani testovi. ASIT e indicirana vo slu~ai koga: .bremenost. Kaj bolnite so SAR.rekombinantni alergeni i nivnata modifikacija se opfateni so terminot rekombinantna vakcinacija-imunoterapija. Ne treba da se izveduva AV so nedefinirani alergopreparati. Vremetraewe. dodeka kaj CAR e pomalku efikasna i se aplicira samo vo slu~aite so doka`ana senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus. So produkcijata na t. Senzibilizacijata kon alergenite treba da bide dobro potvrdena preku: anamnesti~ki podatoci. ku~e). Kontraindikacii. . Kaj bolnite so CAR. Isto taka.nazalni provokativni testovi (koi se osobeno zna~ajni pred zapo~nuvaweto na ASIT). Uspe{nata imunoterapija zavisi od upotrebata na alergenski vakcini so visok kvalitet. . ku}niot (doma{niot) prav.5.2.nazalna polipoza.nema efekt od apliciranata medikamentozna terapija so antihistaminici i lokalni kortikosteroidni preparati. koi se soodvetno standardizirani i mo`at konzistentno da bidat proizveduvani. . Naj~esto vo praksata se koristat supkutani AV. a nejziniot celosen efekt se o~ekuva 3-5 godini po prekinuvaweto na AV. .kaj SAR koga ekspozicijata na specifi~niot alergen (polenot) mo`e da se izbegne ili e kratkotrajna. ASIT ne treba da se sproveduva istovremeno so imunosupresivna i antialergiska terapija. . aritmii).vo tekot na polenskata sezona rinitot se komplicira so ka{lica ili astma. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.avtoimuni bolesti. 2.

lokalno nazalna. golem napor be{e napraven za da se najdat alternativni pati{ta za aplikacija na ASIT so cel da se nadminat mo`nite rizici od nesakani dejstva. Su{tinata na genskata vakcinacija e sozdavawe na antigen specifi~ni T-po 1 kletki koi produciraat visoki koncentracii na interferon γ i pritoa doa|a do zgolemuvawe na antitela od izotopot IgG2A. Vo tekot na ovaa godina (2006 god) e promoviran i alergoidot od Dermatophagoides pteronyssinus so {to zna~ajno }e se unapredi izveduvaweto na ASIT i kaj pacientite so CAR i alergiska astma so senzibilizacija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i. modifikacija i formulacija na alergenskite produkti. so samo 0. Plazmidna genska vakcinacija e ponov pristap (od 1996 god) i s¢ u{te e vo faza na eksperimenti. 126 Institut za medicina na trudot . odnosno depo preparatite na polenskite alergeni so koi{to se postignuva poednostavno i pobezbedno izveduvawe na ASIT. poslednive godini. Po postignuvaweto na zadovolitelen terapiski odgovor na ASIT zadol`itelno e na sekoi 12-18 meseci da se pravi uvid vo sostojbata na pacientot. Isto taka. ve}e se primenuvaat vo tretmanot na pacientite so SAR i alergiska astma so senzibilizacija na polenskite alergeni.14% lokalni i nikakvi sistemski reakcii. fragmentarna.6%. fokusot e staven na vrvna inovaciska standardizacija.6%. Nov pristap vo terapijata na AR i astmata se pravi so alergenprotivtelo kompleks i peptidni epitopi koi }e ja za~uvaat antigenosta.: Alergiskite bolesti vo R.4%. Germanija 8. dodeka imunizacijata so celiot protein inducira T-po 2 odgovor. Makedonija Polenskite alergoidi. raspolo`ivite podatoci sugeriraat {iroka prevalencija koja varira od 3.8 do 20. So intradermalna vakcinacija so DNK kodirana so E. Vo ovaa nasoka. Edukacijata na pacientot e mnogu va`na za uspe{noto sproveduvawe na ASIT. Pacentot treba da gi dobie potrebnite podatoci za poleznosta i mo`nite rizici od metodot i samiot da donese odluka za izveduvaweto na ASIT. osobeno kaj pacienti so niska komplijansa. Toa e alternativen pristap za podignuvawe na za{titniot imunitet. se poka`a deka sublingvalnata i oralnata (ORALVAC) imunoterapija mo`e da bide bezbedno primeneta i kaj deca pod 5godi{na vozrast. osobeno posle objavenite stavovi na SZO od 1997 god. Belgija 0. Vo sekoj slu~aj.5-1%.Kolaborativen centar na SZO . no so signifikantno poniska stapka na nesakani efekti. Edukacija na pacientot. a }e ja zagubat alergogenosta. SAD 9.Zastapenost na AR Vo Evropa epidemiologijata na alergiskiot rinit e nevoedna~ena. Golem broj kontrolirani studii doka`aa deka sublingvalnata imunoterapija e efikasna kako i supkutanata. so visok terapevtski efekt.Cvetanov V i sor. coli beta galaktozidaza se inducira T-po 1 odgovor. Pokraj supkutanata imunoterapija. 2.6% vo svetskata populacija. Konvencionalnite alergen vakcini se determiniraat so nazivot lokalna alergen vakcinacija (sublingvalna. Novite oblici na AV deneska opfa}aat alternativni pati{ta na metodot na aplikacija. i upatstvata na EU za problemite i potrebite koi postojat vo imunoterapijata. [vajcarija 4-8. Vo Evropa i Severna Amerika toj procent iznesuva okolu 10% (Finska 13-15%. bronhijalna i oralna). Ovie SZO oblici gi prepora~uva vo sekojdnevnata klini~ka praktika. nevalidna poradi nesoodvetnoto {ifrirawe i klasifikacija na statisti~kite podatoci za prevalencijata na ovoj entitet.7. Okolu 8-10 lu|e manifestiraat simptomi pred 25 godi{na vozrast.7%). Denes ve}e gi imame i gi prakticirame sublingvalnite i oralnite vakcini. Anglija 9.

1996 i 1997 godina. Slednoto epidemiolo{ko ispituvawe od 1989 godina kaj populacija od 15 do 24-godi{na vozrast poka`uva kumulativna prevalencija od 96%. no samo od gradot Skopje. od koi 399 deca. vo [vajcarija e registrirano zgolemuvawe na sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj populacijata na vozrast od 4 do 6 godini vo periodot od 1970 do 1984 godina od 0. vo Germanija. potoa otsustvoto na detskata populacija.4 na 6.1%.7. Vo edna studija izvedena 1989-1991 god. Kaj 20% od bolnite so rinit se pojavuvaat simptomi na bronhijalna astma. Taka na primer. isto taka. a nemaj}i studiozni istra`uvawa za ovoj problem vo R. bevme motivirani za izrabotka na proektot “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. pove}e od 80% stradale od rinit. 2. Kako nov kriterium podocna be{e vklu~en i rinotestot so predna rinomanometrija. e potvrdeno i od edna amerikanska studija koja go imala predvid vkupniot godi{en prihod vo semejstvoto.0 vo korist na SAR. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora kaj nas”. 9. nie opfativme 1121 ispitanik. Epidemiolo{kite studii uka`uvaat na zgolemuvawe na prevalencijata na alergiskiot rinit vo poslednive 20-30 godini. Ohrid. a kaj populacionata grupa na vozrast od 15 godini od 4.. Vo metodologijata bea koristeni pra{alnik i prick-test.4:1. kade se vklu~uvani i po 1000 do 5000 ispitanici. Vels i vo [vedska kade e registrirano udvostru~uvawe na prevalencijata na alergiski rinit za edna dekada (1971-1981 god). Sli~ni podatoci se dobieni od epidemiolo{kite studii sprovedeni vo Anglija. Makedonija e izvedeno vo Institutot za medicina na trudot vo sredinata na devedesettite godini od minatiot vek. kako i neopfatenosta na drugite gradovi od R. klini~ka imunologija i alergologija 127 . klasifikacija i lekuvawe na alergiskiot rinit od 1994 god. Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe za alergiskiot rinit vo R. vo Institutot za medicina na trudot. Makedonija (Skopje. Edna britanska studija doka`ala deka prevencijata na SAR e povisoka kaj deca od sredini so podobar standard. Vo na{ata studija bea opfateni 113 ispitanici od vozrasnata populacija nad 18 god. Ova. Makedonija. vo 6 gradovi vo R.1.Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas Imaj}i gi predvid mnogute podatoci od literaturata za varijaciite vo epidemiolo{kite podatoci za AR.2% od 988 pret{kolski deca (5-6 godi{na vozrast) imale simptomi na AR. Prilep.5%. Imaj}i gi predvid nedostatocite na prvi~nata studija (mala grupa na ispitanici vo odnos na svetskite studii. no ova ne bilo doka`ano vo edna danska studija. pri {to e dobiena prevalencija na bolesta kaj adultnata populacija od 11. Sledea sukcesivni istra`uvawa i prezentirawa vo 1995. Makedonija). Debar i Peh~evo) so {to smetame deka na{eto istra`uvawe go dobiva svoeto vistinsko zna~ewe Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1%. Poradi potrebata za dobivawe na reprezentativni podatoci za polenozite na nivo na celata zemja. Studijata od 1995 god be{e postudiozen obid za rasvetluvawe na problemot na AR kaj nas. Dojran. a kaj 21-36% od slu~aite dvete zaboluvawa se javuvaat istovremeno. po slu~aen izbor.5 na 1. Edna studija vo V. Britanija poka`ala deka kaj decata bolni od hroni~en otit vo 1990 godina. od april 1993 godina se zapo~nati prvite aeropalinolo{ki ispituvawa i istata godina se registrirani 556 slu~ai na sezonski alergiski rinit i 127 slu~ai na perenijalen alergiski rinit so proporcija 4. so kriteriumi bazirani vrz Me|unarodniot konsenzus za dijagnoza.Alergiski rinit Familijarnata anamneza e mnogu va`na. {to e naj~esto koristeno i vo svetskite epidemiolo{ki studii.

8% 20 15 13. Prevalencija na hroni~en rinit. SAR i CAR kaj site ispitanici 128 Institut za medicina na trudot . Primeneti se posebno izgotveni pra{alnici za vozrasni i deca popolnuvani od lekar vo mestoto na `iveewe na ispitanicite.8%. adultnata i detskata populacija. odnosno 7. Prevalencija na AR.3% 0 AR SAR CAR Grafik 77. Hroni~niot rinit kaj site ispitanici e zastapen so 30.5% 10 5 7. Isto taka.3% (grafik 77). Makedonija kako multicentri~na studija. Rezultatite od na{eto istra`uvawe se posebno statisti~ki evaluirani za alergiskiot rinit. na nivo na op{tata. pri {to prevalencijata na alergiskiot rinit (AR) iznesuva 20. a kaj vozrasnite ispitanici se izvedeni i kutani prick alergolo{ki testovi so serija od 11 standardni inhalatorni alergeni.5%. a na nealergiskiot rinit (NAR) 9.2%.Kolaborativen centar na SZO .5% (grafik 76). sezonskiot i celogodi{niot rinit.Cvetanov V i sor. Grafik 76. no ne i za detskata populacija bidej}i taa ne be{e opfatena vo na{ata studija od 1996 god. 25 20. podatocite mo`eme da gi korelirame so na{ite prvi~ni podatoci od 1996 god za site karakteristiki kaj vozrasnata populacija za gradot Skopje. AR i NAR kaj site ispitanici Prevalencijata na SAR i CAR kaj site ispitanici iznesuva 13.: Alergiskite bolesti vo R.

5% ma`i).2. zastapenosta na alergiskiot rinit kaj adultanata populacija vo Skopje iznesuva 11.5% `eni i 37. Vo studijata od 2003 god. dodeka prevalencijata na CAR kaj ma`ite e 6%.7. klini~ka imunologija i alergologija 129 . SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici Spored rezultatite od istra`uvaweto na Centarot za alergija pri Institutot za medicina na trudot od 1995 god. Vo edna studija vo London izvedena na ispitanici od vozrasnata grupa od 16 do 65 god prevalencijata bila 16%. Prevalencijata na SAR kaj ma`ite iznesuva 15. Treba da se napomene deka ima mnogu pomalku epidemiolo{ki studii so integralen pristap kade celna grupa e op{tata populacija.1%.1% sezonski alergiski rinit i 4.2%) (grafik 79). AR e ne{to po~est kaj `enite (24. Prevalencijata na rinitot kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 34.Alergiski rinit 2. kako i SAR i CAR. AR e zastapen kaj 23. Sli~na distribucija spored polot kaj ispitanicite so SAR dobivme i vo prvoto istra`uvawe (62. Nekoi svetski studii govorat za ednakva prevalencija na SAR kaj dvata pola vo povisokite vozrasni grupi. no statisti~ki nesignifikantna. 120 100 80 60 40 23.5% od adultite. ima povisoka.2%. a kaj `enite 17. dodeka prevalencijata na CAR iznesuva 6.3%.7% (grafik 78). SAR se sretnuva kaj 16. Evidentna e nagornata linija na prevalencijata za site tri entiteti vo period od 7-8 godini. a NAR kaj 11.5% 6. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1% 20 0 Vkupno vozrasni ispitanici AR SAR CAR 16.6%. a kaj `enite 7.4%) vo odnos na ma`ite (21. Prevalencija na AR. Spored polot AR vo celina.1% od ispitanicite. {to zna~i deka alergiskiot rinit se nametnuva kako seriozen problem na na{ata populacija.5%. Varijaciite najverojatno se dol`at na nevoedna~enite kriteriumi vo metodologijata na istra`uvawata vo razli~ni studii vo razli~ni zemji. Vo literaturata se sretnuva podatok za prevalencija na AR od duri 40%. a celogodi{niot so 6. prevalencija kaj `enite (nad 60%).8-20. i toa sezonskiot so 16. alergiskiot rinit prevalira dvojno pove}e so 23.7%.5%.4% perenijalen alergiski rinit. Globalnite podatoci vo svetski ramki se vo rang 3.7% Grafik 78.2%. odnosno 7.1%.4%.

6% 19. Podatocite vo literaturata za distribucijata na AR spored vozrasta se razli~ni.5%). a najniska vo Ohrid (1. 35 30 25 20 15 10 5 0 18-30 31-40 41-50 51-60 61-70 > 70 18.Cvetanov V i sor.5% 24.8% 18. 130 Institut za medicina na trudot .7%).4%). Zastapenost vo ispituvanite gradovi Najvisoka prevalencija na AR e registrirana kaj ispitanicite od Prilep (35.1.6% Grafik 80. Makedonija 30 24. Najvisokata prevalencija na SAR vo Anglija i Vels e vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god. vo Danska od 10 do 19 god.: Alergiskite bolesti vo R.7%) i Skopje (8.6%). Distribucija na AR kaj vozrasnite ispitanici spored vozrasta 2.4% 21. verojatno kako rezultat na povisokata alergogenost na polenot vo tie zemji.0%) i Skopje (16. Prevalencijata na SAR e isto taka najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (29. a najniska kaj ispitanicite od Debar (9. Prevalencijata na polenskata treska e poniska vo evropskite zemji vo odnos na SAD i Avstralija.Kolaborativen centar na SZO .7.2% 20 10 0 ma`i `eni Grafik 79. a najniska kaj ispitanicite od Ohrid (20.5% 29.0%) (Grafik 81). a vo SAD najvisoka prevalencija e registrirana vo 24-ta godina.8% 25. dodeka prevalencijata na CAR e najvisoka vo Debar (13.5%).2.5%) (grafik 80). Prevalencija na AR kaj adultite spored polot Najvisoka prevalencija na AR se sretnuva vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god ili (29.

Pri prika`uvaweto na vaka visoka polenska senzibilizacija mora da se ima predvid i periodot vo koj bea izveduvani ko`nite testovi na terenot. Pri~inata ja gledame vo taksonomskite karakteristiki na podnebjeto. a na polen od drvja kaj 25.4%.7. Spored senzibilizacijata na poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so AR naj~esto se sretnuvaat polenot loboda. Mnogu svetski istra`uvawa uka`uvaat na visokata prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i i nivnata uloga vo pojavata na CAR i astmata vo detskata vozrast. Senzibilizacijata na polen od plevel se sretnuva kaj 43. 2. klini~ka imunologija i alergologija 131 . Se raboti za periodot aprilmaj. Zastapenost spored senzibilizacijata na grupnite aeroalergeni Kaj adultite so AR. Prevalencija na AR. pri aeropalinolo{kiot monitoring vo Prilep se izmereni najvisoki koncentracii na polenot od trevi i pleveli koi se poka`aa kako najpotentni alergeni.Alergiski rinit 40 30 AR 20 10 0 Sk Do Oh Pr De Pe SAR CAR Grafik 81.7%. Pove}e avtori go potenciraat vremenskiot period na istra`uvaweto kako zna~aen faktor za visokata prevalencija na SAR. Na{ite istra`uvawa ja potvrduvaat visokata senzibilizacija na ispitanicite na ovoj vnatre{en aeroalergen. na polen od treva (`itni rastenija) kaj 41. Poznato e deka rizikot od razvoj na alergija na polen treva e reduciran za 37% kaj decata rodeni vo periodot avgust-januari koga koncentraciite na polen treva vo vozduhot se najniski. Vo alergologijata golemo zna~ewe se dava na proteinite na mikrokrle`ite (akaridite) koi{to pretstavuvaat glaven izvor za produkcija na alergeni vo domot. {to pretstavuva mnogu visok procent i nad svetskiot rang. polenot pelin i alergenite od ma~ka (grafik 82). Imeno.2% od ispitanicite od Prilep. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici vo oddelnite gradovi Vo gradot Prilep e registrirana prevalencija na SAR od 29. mikrokrle`i.2.5%. odnosno period na sezonskata polenska aerokontaminacija.2. najvisoka senzibilizacija kon grupnite aeroalergeni e registrirana kon alergenite na polenot od plevel.

01). Prevalencija na AR.2. AR i respiratornite simptomi AR kaj vozrasnite ispitanici e signifikantno povrzan so respiratornite simptomi (p < 0.1% 20 16.7% 1995 2003 0 AR SAR CAR Grafik 83. Statisti~ki signifikantna povrzanost so respiratornite 132 Institut za medicina na trudot . SAR i CAR vo studiite od 1995 i 2003 god. Makedonija Grafik 82.7. 2. 25 23.5% 15 11. prevalencijata na AR vo periodot od 8 godini e zgolemena za dva pati i toa za smetka na porastot na prevalencijata na SAR koja{to e zgolemena re~isi tri pati (od 6.5% na 6.7.: Alergiskite bolesti vo R.7% (grafik 83).3% vo 1995 na 16. dodeka kaj ispituvanite deca taa e nezna~itelno povisoka kaj mom~iwata. Distribucija na adultite so AR spored senzibilizacijata na oddelni aeroalergeni Zna~ajni se podatocite za prevalencijata na AR.Kolaborativen centar na SZO . Nesignifikantnata uloga na polot vo nastanokot na AR kaj vozrasnite i decata e potvrdena so pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot.3. Zastapenost spored polot Prevalencijata na AR kaj vozrasnite ispitanici e nezna~itelno povisoka kaj `enite. SAR i CAR kaj adultite vo 1995 i 2003 2.3% 5 5.2.5% vo 2003 god).5% 6.4. Vo istiot period prevalencijata na CAR e zgolemena od 5.Cvetanov V i sor. Imeno.5% 10 6.

3% 25 22. Dobienite rezultati se komplementarni so rezultatite od pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot.6% 17. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici.3% 6. 35 29. Atopijata opfa}a golem procent od ~ove~kata populacija.1% 24.8%.2% 21. 2. i toa 38.4% 5 0 zelenilo vo zelenilo vo zagadenost industriska domot sredinata na sredinata zagadenost izduvni gasovi doma{ni milenici ma~ka ku~e Grafik 84 .2. a CAR kaj ispitanicite koi{to ~uvaat doma{ni milenici (grafik 84).5.7% kaj ma`ite i 31.4% AR SAR CAR 10. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3% 15 15. AR i `ivotnata sredina.6% 8% 10 7. Kaj vozrasnite. i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost (p>0. 2. Vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz nastanokot na AR.8% 7.Alergiski rinit simptomi e registrirana i kaj AR kaj ispituvanite deca.5. Spored na{eto istra`uvawe prevalencijata na atopijata kaj vozrasnite iznesuva 34. Vo klini~kata praktika atopiskiot status ~esto se vrzuva za prisustvoto na odredeni alergiski simptomi spored li~nata anamneza ili pak za potvrden odgovor za familijarnata alergiska dijateza. odnosno 10-50% spored razli~ni epidemiolo{ki studii vo zavisnost od utvrdenata definicija i postavenite kriteriumi.05) treba da se odbele`i podatokot deka prevalenciite na AR i SAR se povisoki kaj ispitanicite koi{to se eksponirani na izduvnite gasovi od soobra}ajot vo sporedba so vkupniot broj na ispitanici.3% 20 % 15. dodeka kaj decata postoi signifikantna asociranost so familijarnata istorija za alergiski bolesti. odnosno deka AR se javuva po~esto kaj ispitanicite so referirana zagadenost na `ivotnata sredina.3% 12.5.9% 22.9% 15. kaj decata atopijata ja definiravme vrz baza na anamnesti~kite podatoci od pra{alnikot.7.6% kaj `enite. Prevalencija na AR.4% 16.4% 20% 19. klini~ka imunologija i alergologija 133 . nitu so SAR i CAR.8% 7 5. familijarnata atopija ne e signifikantno povrzana so pojavata na alergiskiot rinit vo celina.7% 30 28.7. AR i atopija Atopijata se definira kako sposobnost na organizmot za produkcija na IgE antitela pri ekspozicija na alergeni od okolinata.4% 4. Dodeka kaj vozrasnite ispitanici atopijata ja definiravme kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni.8% 22.7% 12.

vozdu{nite polutanti gi vlo{uvaat simptomite na rinit i doveduvaat do zna~ajno zgolemuvawe na potrebata od konsultacii kaj mati~nite lekari pri {to SO2 i O3 se od posebno zna~ewe. kako i oddelno SAR i CAR. Makedonija Spored studijata vo Velika Britanija za kvantificirawe na prevalencijata na alergiskite zaboluvawa. a danskata vo vozrasnata grupa od 10 do 19 godini zafa}a 15-20% od u~enicite. nezavisno eden od drug. na 18873 ispitanici so vozrast od 20 do 44 god koi `iveat na 13 oblasti od dva razli~ni klimatski regiona (supkontinentalen i mediteranski). Vo pove}e epidemiolo{ki studii se potencira deka prevalencijata na SAR e povisoka kaj decata vo sporedba so vozrasnite.. Karakteristi~na e ednakvata zastapenost na SAR i CAR kaj ispituvanite deca so 8. Sli~na e sostojbata i kaj nas.: Alergiskite bolesti vo R. izvedena na reprezentativen primerok na op{ta populacija od 2000 ispitanici. Vo edno istra`uvawe vo Turcija od 2003 god.3.7. registrirano e deka ekspozicijata i senzibilizacijata na alergeni koi poteknuvaat od ku~e ili ma~ka koi{to se ~uvaat vo domot. dodeka prevalencijata na AR iznesuva 16. Zastapenost na AR kaj decata AR kaj decata za prvpat go vklu~ivme vo istra`uvaweto vo 2003 god.5%.Kolaborativen centar na SZO . odnosno zgolemenata zagadenost na `ivotnata sredina so izduvni gasovi doveduva do zna~aen porast na za~estenosta na alergiskiot rinit. 2. Vo edna studija vo Italija izvedena vo tekot na 1998-2000 god. alergiskiot rinit vo celina. doma{nata pra{ina i doma{nite mileni~iwa se naj~esti pri~initeli i triger faktori vo odnos na respiratornite alergiski zaboluvawa. Vo kriteriumite za dijagnoza na AR kaj decata ne bea vklu~eni ko`nite testovi kako kaj vozrasnite od eti~ki pri~ini. so povisoka prevalencija kaj ma{kite. pretstavuva va`en rizik-faktor za senzibilizacija i alergiski respiratorni zaboluvawa. ispituvano e vlijaniteo na klimata i zagadenosta na vozduhot so NO2 i konstatirano e deka klimatskite interakcii so nadvore{nata ekspozicija na NO2 go zgolemuvaat rizikot za alergiski rinit kaj lu|e koi se eksponirani na visoki i stabilni temperaturi. a kako edna od pri~inite se naveduva zna~ajno zgolemenata koncentracija na aeropolutantite koi{to poteknuvaat od motornite vozila.3% (grafik 85). Spored edno istra`uvawe vo Velika Britanija. Epidemiolo{kite studii koi se izveduvaat vo razli~ni geografski reoni vo svetot poka`uvaat signifikantna i kozistentna asocijacija pome|u ambientalnite nivoa na polutantite vo vozduhot (dizel partikli.6%. 134 Institut za medicina na trudot . Na{ata studija poka`uva deka doma{nite milenici se rizik-faktor za pojava na alergiskiot rinit {to n£ dava za pravo da sugerirame izbegnuvawe na kontakt i ~uvawe na doma{nite milenici. ozon-kako predizvikuva~i na inflamatoren odgovor) i zgolemenata prevalencija na rinit simptomite. azoten dioksid. Incidencijata na alergiskiot rinit dramati~no e zgolemena vo industrijaliziranite zemji. odnosno angliskata studija govori za najvisoka prevalencija na polenskata treska vo Anglija i Vels vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god. Podatocite dobieni so standardniot pra{alnik za deca bea evaluirani so deskriptivni i analiti~ki statisti~ki metodi. pri {to go evaluiravme hroni~niot rinit kaj decata. Hroni~niot rinit kaj decata e zastapen so 22.Cvetanov V i sor.

AR kaj decata e po~est kaj mom~iwata (17. najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10.3% 8.6%). 20 17. Prevalencijata na CAR povtorno e najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10.4%).1%) i Prilep (20.6%).3%) vo odnos na devoj~iwata (15. a najniska kaj ispitanicite od Debar (3.5% 8.8%) (grafik 86). SAR i CAR kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na. SAR i CAR kaj ispituvanite deca Za razlika od distribucijata spored polot kaj adultite. 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe AR SAR CAR Grafik 87.6%).Alergiski rinit 120 100 80 60 40 22. isto taka. a najniska kaj ispitanicite od Debar (8. Prevalencijata na SAR e. AR. klini~ka imunologija i alergologija 135 .4%).8%) (grafik 87).3% Grafik 85. Prevalencija na AR kaj ispituvanite deca spored polot Najvisoka prevalencija na AR kaj ispituvanite deca e registrirana kaj ispitanicite od Skopje (21.6% 20 0 Vkupno ispituvani deca Hroni~en rinitis AR SAR CAR 16.8% 15 10 5 0 mom~iwa devoj~iwa Grafik 86.3% 15. a najniska kaj ispitanicite od Debar (4. Prevalencija na hroni~niot rinit. Prevalencija na AR.

SAR i CAR kaj decata eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Vlijanieto na ~uvaweto na doma{ni mileni~iwa vrz alergiskite respiratorni simptomi vklu~uvaj}i go i alergiskiot rinit kaj 2200 deca. Kaj decata koi `iveat na farmi vo Avstrija. Povrzanosta so drugite ispituvani varijabli.Cvetanov V i sor. korisni 136 Institut za medicina na trudot . astma i alergiska senzibilizacija zaradi ruralnata sredina i izlo`enosta na t. rodilnata te`ina. faktorite od `ivotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR. zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. kaj AR se izdvojuvaat zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. Grafik 88. Makedonija AR kaj decata e signifikanto povrzan so familijarnata istorija za alergiski bolesti (p < 0.1. Povrzanost na AR kaj decata so aeropolucijata i triger faktorite od doma{nata sredina (doma{ni milenici) Kaj detskata populacija. Prevalencija na AR. so vozrast od 6 do 12 godini vo Obedinetite Arapski Emirati. e nesignifikantna. poniska e prevalencijata na SAR. vozrasta.3. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto i prestojot vo jasli ili gradinka.7. kaj CAR izduvnite gasovi od soobra}aj vo `ivotnata sredina. SAR i CAR (p>0.01).Kolaborativen centar na SZO . kakvi {to se: polot. doeweto i traeweto na doeweto. So primena na ISAAC protokolot vo Holandija kaj 3000 deca konstatirano e deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo prvite dve godini od `ivotot dava samo delumna za{tita od senzibilizacija kon poleni. 2. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. a kaj SAR faktorot zelenilo vo `ivotnata sredina . SAR i CAR se javuvaat po~esto kaj decata eksponirani na odredeni aeropolutanti (grafik 88). Vo edna studija vo [vedska kade se opfateni nad 2000 deca od 7-9 i 12-13 godini. poka`a deka najvisoka prevalencija e registrirana kaj decata koi imale ili imaat mileni~iwa.: Alergiskite bolesti vo R.01) i respiratornite simptomi (p < 0. Taka. Sepak. no i rizikot od alergija kon doma{ni mileni~iwa e dvapati pogolem kaj decata koi ~uvaat doma{ni mileni~iwa.05). AR.n. e registrirano deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo tekot na prvata godina od `ivotot e povrzano so poniska prevalencija na alergiski rinit i astma.

odnosno 7. klini~ka imunologija i alergologija 137 . U{te poparadoksalna e sostojbata na alergiskite bolesti kaj decata vo nekoi afri~ki zemji pri {to decata od urbanite sredini zaboluvaat po~esto od alergiskite bolesti vo odnos na decata od poniskite socijalni sloevi kaj koi {to e konstatirana visoka infestacija od nekoi formi na crevni paraziti. Grafik 89. odnosno 12. Ispituvaweto na 317 deca na vozrast od 9 godini koi{to `iveat vo blizina na glavnite pati{ta vo zapadniot del od Germanija.0%. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina Vlo{uvawe na simptomite na rinit na rabotnoto mesto prijavile duri 33. Prevalencija na AR.05).5%. navedenite entiteti po~esto se javuvaat kaj ispitanicite eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina. SAR i CAR (p>0. SAR i CAR od 19.3% od ispitanicite so AR. negovata prevalencija vo ova ispituvawe ne mo`e to~no da bide odredena. vo dve urbani oblasti poka`a deka alergiskiot rinit i senzibilizacijata na poleni se signifikantno povrzani so koncentraciite na NO2 (eden od najva`nite pretstavnici na “traffic” aeropolucijata).medicinski misterii#. Zasega. za vakvata introverzna sostojba nema poseriozni nau~ni objasnuvawa i spa|a vo grupata na nau~nite {pekulacii nare~eni . Bidej}i primenetiot pra{alnik vo na{eto istra`uvawe ne e dizajniran za detekcija na profesionalen rinit.9%.9%) i vlagata na rabotno mesto (prevalencija na AR. Profesionalen alergiski rinit Vo na{eto ispituvawe faktorite od rabotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR.4. no ako se Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7. Vozdu{nite polutanti koi poteknuvaat od soobra}ajot i toplinata na vozduhot (nadvor od letnata sezona) najverojatno vo kombinacija so izlo`enosta na op{tite alergeni kako {to se mikrokrle`ite se rizik-faktor za nastanokot na alergiskiot rinit kaj sredno{kolskite deca vo Tajvan. Sepak. kako zapra{enosta na rabotno mesto (prevalencija na AR i SAR od 19.Alergiski rinit mikroorganizmi vo {talite i `iveali{tata. Emisijata od motornite vozila e eden od najva`nite izvori na aerozagaduvaweto vo industrijaliziranite zemji. 11.4%) (grafik 89). 2..

selektirani po slu~aen izbor i pri toa koristen e pra{alnik (prilog 6). sli~no na profesionalnata astma. a celogodi{niot alergiski rinit vo Debar (13. vo Prilep (29. nejonizira~koto zra~ewe. Povrzanosta na alergiskiot rinit kaj vozrasnite so drugite varijabli. Prevalencijata na sezonskiot alergiski rinit iznesuva 16.6%). Sepak. 138 Institut za medicina na trudot . Makedonija koristi posledniot podatok prevalencijata aproksimativno bi bila 7. ka{lica. Najvisoka prevalencija sezonskiot alergiski rinit ima. izvedeni se ko`ni prick alergotestovi i spirometriski testovi. dodeka prevalencijata na celogodi{niot alergiski rinit iznesuva 6. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata.: Alergiskite bolesti vo R. Najvisoka senzibilizacija kaj ispitanicite so sezonski alergiski rinit ima na polenite od plevelite (43.2% kaj `enite). endogeni i egzogeni. prevalencijata na profesionalniot rinit kaj ispituvanata vkupna populacija iznesuva 10. Makedonija.1% kaj `enite).2%).8%. Vo ova istra`uvawe. 5. Trendot na zgolemuvawe na prevalencijata e poizrazen kaj sezonskiot alergiski rinit vo odnos na celogodi{niot.2% kaj ma`ite i 17. 4.4%). bidej}i simptomite na profesionalniot rinit ponekoga{ ne se povrzuvaat so rabotata. isplukuvawe) detektirani se kaj 35% od licata so profesionalen rinit (p<0. poslabata ventilacija.1%. Od poedine~nite aeroalergeni. isto taka.5%). kako i {irum svetot.1% i e ne{to povisoka kaj `enite (24. ima trend na zgolemuvawe. Prevalencijata na alergiskiot rinit vo R. ispituvana e populacija od 198 vraboteni ispitanici od grad Skopje. pri {to rabotata so bilki. te{ko di{ewe.001). Zaklu~oci 1. e statisti~ki nesignifikantna.7% (6% kaj ma`ite i 7.4%) vo odnos na ma`ite (21.7%). Vozrasnite ispitanici so alergiski rinitis signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi vo odnos na ispitanicite {to nemaat alergiski rinit. odnosno deka profesionalniot rinit.5% (15.7-20% kaj razli~nite profesii.2%).7. Ova se vklopuva vo podatocite od drugi zemji za prevalencijata na profesionalniot rinit koja e vo rang 1.6% na nivo na adultnata populacija. (29.Kolaborativen centar na SZO . vibraciite i fizi~kiot napor. ~aevi i za~ini e dominanten etiolo{ki faktor. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinitis kaj vozrasnite ima vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god. e subdijagnosticiran entitet. a kako favorizira~ki faktori za manifestacija na profesionalniot rinit se registrirani vozrasta nad 45 godini zapra{enosta. svirewe. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 23. 6. Vo Institutot za medicina na trudot poslednive godini e raboteno i na problemot na profesionalniot rinit. Belodrobnite te{kotii (nedostatok na vozduh. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj ispituvanata populacija iznesuva 20. Vo edno istra`uvawe za odreduvawe na prevalencijata na profesionalniot rinit i dominantnite profesionalnoambientalni etiolo{ki faktori. 3. najzastapeni se polenot od loboda i polenot od pelin. 2. se procenuva deka realnite prevalencii se povisoki od detektiranite. {to e potvrdeno i so mnogu istra`uvawa vo svetot.Cvetanov V i sor.5. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinit kaj adultite se sretnuva vo Prilep (35. a najvisoki vrednosti ima vo farmacevtskata industrija (15.5%). 2.

1997. kako i so egzogenite faktori e statisti~ki nesignifikantna. 8. E`ova N. Mileva @. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Prevalencijata na profesionalen rinit ne mo`e da bide to~no detektirana. 139 . Doki} D. Faktorite od rabotnata sredina kaj vozrasnata populacija ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so entitetite na alergiskiot rinit. Vignola AM. primena i osnovni principi. Skopje: MEDIS-informatika 1998. Kaj vozrasnata populacija vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz AR. klini~ka imunologija i alergologija 1. RisteskaKu~ S. 10. The upper airways: The guardian of the lower airways. Povrzanosta na alergiskiot rinitis kaj decata so drugite endogeni. Makedonija.8%). E`ova N.7. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. European Respiratory Society: European Respiratory Monograph 2003. 1999. Principles and Practice of Diagnosis and Treatment of Allergic Disease. Balabanova M. 31-50. 8. \or~ev A.6% na nivo na adultna populacija. Milkovska S. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Mileva @. ]aev V. 11. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? In: Chung F. Karaxinska-Bislimovska J. Literatura Cvetanov V. Pepys J. 10. Dokic D. Makedonija. Risteska-Ku~ S. In: Kay AB (ed). no se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na zapra{enosta i vlagata na rabotno mesto. E`ova N. Zagora: Znanie EOOD 1999. Demoly P. Makedonski medicinski pregled 2003. 14: 412-417. 142-148. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Kay AB. Micajkov I. 5-6: 181-185. 5. 3. 9. Milkovska S. 56: 140-141. Mak med pregled 1994. Oxford: Blackwell Science Ltd. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. Sezonskiot i celogodi{niot alergiski rinit kaj decata imaat ista prevalencija (8. sepak se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na izduvnite gasovi od soobra}ajot. 2. Isto taka. 56: 142-143. Alergi~en rinit. E`ova N. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. Fabbri LM. Cvetanov V. Asthma and Allergic Rhinitis. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 2022. Evolving Concepts in Management. klini~ka imunologija i alergologija.6. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. Summer School Sofia 2002. 474-476. 2. Bousquet J. CAR i SAR i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost. zagadenosta vo `ivotnata sredina i prisustvoto na doma{ni milenici. Rinomanometrija: zna~ewe. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj detskata populacija iznesuva 16. Milkovska S i sor.3%).5% i e ne{to po~est kaj mom~iwata (17. Cvetanov V.Alergiski rinit 7. Makedonski medicinksi pregled 2003. a aproksimativno bi iznesuvala 7. 6. 4. Trandafilovski P. Cvetanov V. Vo: Na{ev G. 163-173. St. Mileva @ i sor. editors. 7. Alergiskiot rinit e signifikantno po~est kaj decata so familijarna istorija za alergiski rinit. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Alergiski bolesti-lekuvawe. Asthma. 9.3%) vo odnos na devoj~iwata (15. decata so alergiski rinit signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi sporedeno so decata {to nemaat alergiski rinitis. Skin testing. Br J Hosp Med 1975. Risteska-Ku~ S i sor. Nikolovski Q. Cvetanov V. 8 (23): 211-220.

Spezifische Immuntherapie mit einem neu entwickelten Hausstaub-milbenallergoid (AcaroidR). Macedonian Academy of Sciences and Arts. 20. 1999 Sep. Tammilehta L. med. et al. Klini~ka alergologija. Cromwell O. Occupational skin and respiratory diseases among hairdressers. United Kingdom. occupational allergic rhinitis in Finland. 55 (suplement 47): 1-83. Terho EO. Cvetanov V. Hawkins L. Profesionalen alergiski rinit. Dokic D. 16. 26. Association between air pollution and daily consultations with general practitioners for allergic rhinitis in London. Sec Biol Med Sci. WHO position paper. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiska specifi~na imunoterapija. 20-30. Objektivizacija na primenata na specifi~nata imunoterapija. Vaheri E. Makedonija 12. Int Arch Occup Environ Health 1993.: Alergiskite bolesti vo R. The impact of climate and traffic-related NO2 on the prevalence of asthma and allergic rhinitis in Italy.Cvetanov V i sor. Scand J Work Environ health 1988. 18. Cromwell O. 113-129.153(7):704-14 22.83(3):240-4. 14: 337343. Allergo J 2005. Schnitker J. Leino T. 2003 Mar-Apr. Doki} D. ed. de Marco R et al. Geneva 1997. Ann Allergy Asthma Immunol. Doki} D. Mungan D. Mak. Misirligil Z. Clinical effects of specific immunotherapy: A two-year double-blind placebo controlled study with a one year followup. Allergen immunotherapy: Therapeutic vaccines for allergic diseases. 337-338. 15. pregled 2001. Kilpeläinen M. Dokic D.56:462-467.24(5):398-406 23. Allergy prevalence and causal factors in the domestic environment: results of a random population survey in the United Kingdom. Allergy Asthma Proc. Am J Epidemiol. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. Narkus A. and respiratory infections among young adults Thorax 2001. Vo: Mileva @. Bavbek S. Trandafilovski P. Kanerva L. Frank E. Narkus A. Nikolovski Q.med pregled 1997. Pet allergy: how important for Turkey where there is a low pet ownership rate. Frank E. 13. Celik G.32(10):1405-12 21.Kolaborativen centar na SZO . Skopje: 1999. Brown CW. Sofia: Znanie 2001. 25. Haines A. 2002 . 51(28): 23. Imunoterapija. Stefanovski T. current allergic diseases. Mak. Clin Exp Allergy. Evropa 92. Hytonon M. et al. Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdru`enie. Koskenvuo M. Contributions. Hajat S. Skopje: EDIT 1992. 140 Institut za medicina na trudot . Gavrilovski M. 17. XXVI 2. Cvetanov V. Cvetanov V. Simpozium specifi~na imunoterapija.24(2):137-42 19. 2001 Apr 1. 24. Home dampness. Cvetanov V. Schnitker J. 64(8):565-8. \or~ev A. Atkinson RW. 14. Dimitrovski M. Helenius H.

Incidencijata na bolesta se zgolemuva so {irokata primena na kontaktnite le}i.2) e redok oblik na keratokonjunktivit so sezonski egzacerbacii koi{to uka`uvaat na alergiska osnova. Vernalniot (proletniot) keratokonjunktivit (H 16. Bolesta obi~no se javuva kaj ma`i na vozrast od 20 do 50 god. Bolesta obi~no se javuva kaj ma{kite deca na vozrast pogolema od 5 god. klini~kite manifestacii. Antigenite vneseni vo senzibiliran organizam predizvikuvaat produkMakedonsko zdru`enie za bazi~na.2) e retka alergiska bolest na konjunktivata i korneata pridru`ena so drugi manifestacii na alergiski zaboluvawa od tipot na atopiski dermatit. 3. Tie se razlikuvaat spored patogenetskite mehanizmi.0. H 16. Sezonskiot AK se javuva vo akutna forma vo odreden period od godinata (prolet i/ili leto).1. Sezonskiot rinokonjunktivit (polenska treska. alergiski rinit i astma.Alergiski konjunktivit 3. Etiopatogeneza na AK. pri {to sezonskiot i celogodi{niot alergiski konjunktivit obi~no se grupiraat zaedno.10. Pridru`no atopisko zaboluvawe se sretnuva kaj okolu 75%. AK e naj~estata forma na alergiska bolest na o~ite koja{to spored vremeto na pojavata se klasificira na sezonski i celogodi{en. Atopiskiot keratokonjunktivit (H 10.. bolka i fotofobija). Gigantopapilarniot konjunktivit (H 10.2. kako i spored ~estotata na javuvaweto.8 Alergiskite bolesti na o~ite pretstavuvaat alergiski odgovor na konjunktivata ili ro`nicata na ubikvitarnite alergeni od okolinata. vernalniot keratokonjunktivit. H 10. kako posebni entiteti se izdvojuvaat atopiskiot keratokonjunktivit. Alergiskiot konjunktivit (AK) pretstavuva primarna inflamacija na konjunktivite predizvikana od IgE-posreduvana reakcija so tipi~ni simptomi (crvenilo. Klasifikacija i definicii Spored standardnata klasifikacija se razlikuvaat pet suptipovi na alergiskite bolesti na o~ite. pri {to po~esto se javuva pri primenata na mekite vo odnos na tvrdite kontaktni le}i. ozna~eni kako alergiski konjunktivit. Pokraj niv.8) pretstavuva alergiska inflamacija na konjunktivata pri koja{to antigenot e atherentniot sloj na kontaktnite le}i. klini~ka imunologija i alergologija 141 . sekret. 3. Sezonskiot i celogodi{niot AK naj~esto se javuvaat istovremeno so alergiskiot rinit kako alergiski rinokonjunktivit. prisutna kaj 15-20% od populacijata {irum svetot. jade`. Alergiski konjunktivit MKB . i gigantopapilarniot konjunktivit. hay fever) e naj~estata alergiska bolest voop{to.1. AK pretstavuva hipersenzitivna reakcija tip I spored Coombs i Gell. delovite od okoto koi{to se zafateni so alergiskata inflamacija. obi~no se smiruva vo pubertetot i retko perzistira na vozrast nad 25 god. solzewe. dodeka celogodi{niot AK ima kontinuiran karakter vo odnos na periodot na pojavata i te`inata na klini~kite manifestacii na bolesta. a pozitivna familijarna istorija za atopiski bolesti kaj okolu 60% od bolnite so vernalen keratokonjunktivit. Kaj bolnite se sretnuva eozinofilija i zgolemena vrednost na vkupniot IgE vo krvta.

kako i izrazena papilarna reakcija na konjunktivata. levkotrieni i dr.4. 3. odnosno vo prolet koga dominiraat aerogenite alergeni kakvi {to se polenite od drvja i/ili vo leto koga dominiraat polenite od treva i plevel. solzewe i crvenilo na o~ite i otok na o~nite kapaci. a vo tekot na celata godina kaj CAK. Inaku. odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite i konjunktivalna biopsija. Alergiski konjunktivit formi na AK. Makedonija cija na specifi~ni antitela (IgE).Kolaborativen centar na SZO . Pokraj toa. Glavna razlika me|u sezonskiot alergiski konjunktivit (SAK) i celogodi{niot alergiski konjunktivit (CAK) e vremeto na pojavuvaweto i simptomite. Klini~ki AK se izrazuva so akutni.3. tranzitorni napadi na ~e{awe.: Alergiskite bolesti vo R. 142 Institut za medicina na trudot . ku~e i dr. Ovie supstancii predizvikuvaat zgolemena vaskularna permeabilnost i migracija na eozinofili i neutrofili {to doveduva do pojava na klini~kite manifestacii na inflamacijata. eozinofili se prisutni samo kaj mnogu te{ki Slika 12. eozinofili se prisutni vo podlabokite sloevi od substantia propria na konjunktivata.Cvetanov V i sor. prisuten e i edem na o~nite kapaci. aeroalergenite od nekoi muvli i dr. simptomite se javuvaat vo tekot na cela godina.). otsustvoto na eozinofili pri konjunktivalnata biopsija ne ja isklu~uva dijagnozata na AK. solzewe i otok na o~nite kapaci vo sezonite bogati so poleni vo vozduhot kaj SAK. Tie direktno ili so posredstvo na proteoliti~ni enzimi go o{tetuvaat yidot na mast kletkite i od granulite se osloboduvaat proinflamatorni medijatori (histamin. Naj~esti aeroalergeni vo ovie slu~ai se Dermatophagoides pteronyssinus. crvenilo. aeroalergenite od doma{nite milenici (ma~ka.). odnosno se sostojat od ~e{awe. Pri pregled na predniot o~en segment so biomikroskop se gleda izrazena konjunktivalna hiperemija i hemoza. Kaj SAK simptomite se javuvaat vo definirano vreme. lu|eto so SAK nemaat simptomi vo zimskite meseci i vo postudeni klimatski uslovi poradi namalenata aerogena transmisija na ovie alergeni. Poradi toa. Dijagnozata se postavuva so zemawe na iscrpna anamneza i vnimatelna klini~ka opservacija. odnosno nezategnata. Se sozdavaat imunokompleksi na membranata na mast-kletkite od substantia propria na konjunktivata na okoto. Ro`nicata nikoga{ ne e zafatena so patolo{ki proces (slika 12). Tipi~no. ko`ni prick testovi. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na AK ne se razlikuvaat od onie kaj konjunktivitot od nealergiska etiologija. 3. Dijagnoza. Pri zemawe biopsija od povr{nite sloevi na konjunktivata. prostaglandini. Va`en podatok vo anamnezata e postoewe na atopiski zaboluvawa vo li~nata i familijarnata anamneza. Vidnata ostrina ostanuva normalna. Kaj CAK.

Tie gi ubla`uvaat klini~kite simptomi so blokirawe na histaminskite receptori.5. preku stabilizirawe na membranata na mastocitite. Nefarmakolo{kata terapija se sostoi od merkite na kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa) koi{to vo pove}eto slu~ai imaat ograni~eni efekti. so ogled na {irokata prisutnost na alergenite vo nadvore{nata i vnatre{nata sredina. pri ispituvawa na AK primenuvaat i odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite. simptomi na konjuktivit se sretnuvaat vo okolu 70% od slu~aite na alergiskiot rinit. Kortikostereoidite. Najva`ni antiinflamatorni lekovi vo terapijata na AK se dinatrium kromoglikatot i nedokromil natriumot. 3. Prevalencijata na AK iznesuva 5-22% od op{tata populacija vo Velika Britanija i SAD. obi~no se koristat lokalni antihistaminici kombinirani so vazokonstriktorni sredstva. Tie. Stabilizatorite na mast kletkite ne gi ubla`uvat postojnite simptomi. kako i vo odreduvaweto na alergenite koi se predizvikuva~i na zaboluvaweto. Kontrola na sredinata Merkite na prevencija na AK ne se razlikuvaat od onie kaj na alergiskiot rinit. tuku se koristat profilikati~ki za da se prevenira degranulacijata na mast kletkite vo slu~aj na ekspozicija na alergeni. Najdobra merka na sekundarnata prevencija e ekspozicionata profilaksa. kako i kaj drugite alergiski bolesti vo pogolem broj slu~aite toa e te{ko izvodlivo. Sistemskite i lokalnite antihistaminici se naj~esto primenuvanite lekovi vo terapijata na AK. Ra{irenost na AK Epidemiolo{kite istra`uvawa za AK naj~esto se izveduvaat vo ramkite na istra`uvawata za alergiskiot rinit. no ne dejstvuvaat na drugite proinflamatorni medijatori. Najva`nite lekovi i nivnite komercijalni preparati {to se primenuvaat vo sistemskata i lokalnata terapija na AK se prika`ani vo prilogot 4. Lekuvawe Tretmanot na AK e nefarmakolo{ki i farmakolo{ki.7. 3. Spored pove}e istra`uvawa. 3. Antiinflamatorni efekti imaat i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi preku inhibiraweto na produkcijata na prostaglandinite. Ko`nite prick testovi se od golema va`nost pri postavuvaweto na definitivnata dijagnoza. treba da se prepi{uvaat samo za kratkotrajna terapija kaj te{kite slu~ai koi{to ne reagiraat na konvencionalnata terapija. Farmakolo{kata terapija na AK se sostoi od primena na antihistaminici.Alergiski konjunktivit Mnogu istra`uva~i. poradi svoite nesakani sporedni efekti kako {to se pojavata na sekundarni infekcii. a odredena uloga ima i primenata na antiinflamatornite sredstva. Se procenuva deka pove}e od 22 milioni lica vo SAD boleduvaat Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Za namaluvawe na konjuktivalnata hiperemija. ja spre~uvaat nivnata degranulacija i osloboduvaweto na histaminot i drugite proinflamatorni medijatori. klini~ka imunologija i alergologija 143 . odnosno izbegnuvaweto na kontaktot so prethodno identificiraniot alergen. No. poka~en intraokularen pritisok i katarakta.6.

Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot e izvedeno i epidemiolo{ko istra`uvawe na AK kaj adultnata populacija.2% 12. a od osobeno zna~ewe se polutantite od soobra}ajot i industrijata. a na SAK 41. So ogled na toa {to kaj detskata populacija ne se izvedeni ko`nite prick testovi na standardnite aeroalergeni. 144 Institut za medicina na trudot . Prevalencija na simptomite na konjunktivit. Rezultatite od drugi istra`uvawa govorat za prevalencija od 5 do 22% vo razli~ni delovi od SAD i Velika Britanija.2% od slu~aite na AK kaj na{ite ispitanici (grafik 91). spored pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa aeropolucijata. 3.9% (grafik 90). Simptomi na konjunktivit vo poslednive 12 meseci referiraat 30. Kako i kaj drugite alergiski. bolesti prevalencijata na AK e povisoka kaj `enite.1% 17. vo studijata ne e evaluiran alergiskiot konjunktivit kaj decata. nitu na nivo na oddelni gradovi i regioni. {to e komplementarno so na{ite rezultati. nadvore{na i vnatre{na.Kolaborativen centar na SZO . Dobienite podatoci se statisti~ki obraboteni so deskriptivni i analiti~ki metodi. nitu na nivo na celata zemja. dosega ne se izveduvani kaj nas. kako i na drugite alergiski bolesti. konj. Isto taka.Cvetanov V i sor. konj. 800 600 400 200 0 Vkupno Konjunkt. odnosno za prevalencija od 60-70% na alergiskiot rinit vo soodvetnoto podra~je.1% od ispitanicite.3%). Neal. Makedonija od AK. Primenet e pra{alnik za simptomite na konjunktivit vo poslednite 12 meseci i izvedeni se ko`ni prick testovi na standardnite aeroalergeni. Al. Pojavata na SAK i PAK ne e povrzana so vozrasta i rasata. kaj AK povisoka e prevalencijata na CAK (7.8%) vo sporedba so SAK (5. nealergski i alergiski konjunktivit vo adultnata populacija Za razlika od alergiskiot rinit kaj adultite kade {to e najdena povisoka prevalencija na sezonskiot alergiski rinit. vo smisla na negovata za~estenost i favorizira~ki faktori za negoviot nastanok. vo poslednite triesetina godini.: Alergiskite bolesti vo R. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AK. podatocite od drugite istra`uvawa govorat za raste~ka prevalencija na AK.9% Grafik 90. Na CAK otpa|aat 58. Isto taka.8. a odgovorite na pra{awata od pra{alnikot ne se dovolni za potvrda na alergiskata etiologija na bolesta. 30. a prevalencijata na AK iznesuva 12. Po~esto se javuva vo regioni so potopla klima kade prisutnosta na aeroalergenite e pogolema.7%. dejstvuva favorizira~ki vo nastanokot na AK.

250 200 150 100 50 0 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 19.0% Grafik 92.Alergiski konjunktivit 100 80 60 40 20 0 Al.7% Grafik 91.8.2% 58.4% Grafik 93.1.0%) vo sporedba so ma`ite (12. 41. isto taka. uka`uvaat na povisoka prevalencija na AK. kaj `enskiot pol. Vo na{ata studija najvisokata prevalencija se sretnuva vo vozrasnata grupa od 21 do 30 godini (19. Distribucija na ispitanicite so AK spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Sezon. Zastapenost spored polot i vozrasta Prevalencijata na AK e ne{to povisoka kaj `enite (13.0% 13. konj.1% 5. 500 400 300 200 100 0 ma`i `eni 12.6%) so nejzino postepeno namaluvawe vo povozrasnite grupi (grafik 93). Prevalencija na AK. kako i alergiskiot rinit. SAK i CAK kaj ispituvanite adulti 3.1% 10.6% 13.8%) (grafik 92). klini~ka imunologija i alergologija 145 . Distribucija na ispitanicite so AK spored polot Vo odnos na vozrasta spored istra`uvawata vo svetot prevalencijata na AK e povisoka vo pomladite vozrasni grupi. Celogod.3% 16.6% 11. Podatocite od literaturata.

Od polenite.3% 22. odnosno prevalencijata na alergiskiot rinokonjunktivit iznesuva 7. Makedonija 3. Makedonija 3. Dom. Senzibilizacija so oddelnite aeroalergeni kaj ispitanicite so AK 3.8. odnosno polenot od loboda (37. 100 80 60 40 20 0 Poleni D.2%).4. 31.8.2% Grafik 95. 200 150 100 50 0 Sk Do Oh Pr De Pe 11.1%). `iv.8. a najniska vo Peh~evo (8.Kolaborativen centar na SZO . AK e pridru`en so alergiskiot rinit vo 76.1% 87.3%.9% 19.1% od slu~aite. kako i prevalencijata na alergiskiot rinit.: Alergiskite bolesti vo R.3% 8.7%) i polenot od pelin (31. Kaj ispitanicite so AK naj~esta e senzibilizacijata na polenite (87. Prevalencijata vo Skopje iznesuva 8.5% (grafik 94). Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na AK.7% 8. Dermatophagoides pteronyssinus (31. Dobienite podatoci se komplementarni na rezultatite od drugite istra`uvawa objaveni vo literaturata (grafik 96).9%) i alergenite od doma{nite milenici (19.5% Grafik 94.3.2.0%). e najvisoka vo Prilep (26.0% 8. Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma. 146 Institut za medicina na trudot . Prevalencija na AK kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R.0% 26.3%).8%). pt. najvisoka prevalencija kaj ispitanicite so AK imaat polenite od plevelite (47.Cvetanov V i sor. Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni.1%) (grafik 95).

konj. fam.5% AK so pozit.05). Al.5% Al.1% 25 20 15 10 5 0 Al. Al.9% 7. 12. odnosno 62.5. Astma 1. e nesignifikantna.8. AK i endogeni faktori.5% (grafik 97). kakvi {to se polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti. ist.so ast. Ispitanici so AK so pozitivna familijarna istorija za AR Makedonsko zdru`enie za bazi~na. astma i AK so astma 3. Prevalencija na AK. uka`ano vo pove}e istra`uvawa.9% 5 0 Al.4% 12. Grafik 97. Sli~ni se i rezultatite od na{eto istra`uvawe kade {to prevalencijata na AK so pridru`na astma iznesuva 1. AK i alergiskiot rinokonjunktivit Podatocite od literaturata uka`uvaat na poretka pridru`enost na AK so astmata vo sporedba so pridru`enosta so AR. Zna~eweto na endogenite faktori vo nastanokot na AK. vo na{ata studija e potvrdeno so signifikantnata povrzanost so familijarnata istorija za alergiski rinitis (p < 0. Prevalencija na AR. konj. rin. klini~ka imunologija i alergologija 147 .5% od ispitanicite so AK imaat pozitivna familijarna istorija za AR (grafik 98). Povrzanosta so drugite endogeni faktori.Alergiski konjunktivit 23.3% Grafik 96. rinokonj. za AR Grafik 98. 15 10 5. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno AK 62. konj.

Osven toa. 20 14.8. 80 60 40 20 0 Pra{ina ^ad [tetnosti od rab. kako i ekspozicijata na industriskata aeropolucija.2%) (grafik 100).8. a 17. Ispitanici so AK eksponirani na aeropolutanti od `ivotnata i rabotnata sredina 3. Signifikantna povrzanost na AK e utvrdena so `iveeweto vo urbana sredina (p < 0. odnosno prevalencijata na AK kaj ispitanicite od urbanite sredini e dvojno povisoka vo odnos na ispitanicite od ruralnite sredini (14.Cvetanov V i sor.9% na ~ad.Kolaborativen centar na SZO .3% 68.6.: Alergiskite bolesti vo R. aktivnoto i pasivnoto pu{ewe. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od urbana i ruralna sredina 148 Institut za medicina na trudot . mesto 36.3% na {tetnosti od rabotnoto mesto (grafik 99). i procesot na alergiska inflamacija na konjunktivata. osobeno zna~ewe vo patogenezata na AK ima vlijanieto na ekspozicijata na izduvni gasovi od soobra}ajot (dizel partiklite).7.2% Grafik 100. 36.05). domot vo blizina na glavnite soobra}ajnici. AK i mesto na `iveewe Vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot na AK vo na{eto istra`uvawe e evaluirano so pra{awata za mestoto na `iveewe (selo/grad). Spored aktuelnite istra`uvawa. AK i `ivotna i rabotna sredina Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednite decenii delumno se objasnuva so vlijanieto na faktorite od okolinata vrz procesot na inicijacija i odr`uvawe na alergiskata inflamacija na soodvetniot target-organ. zeleniloto vo domot i negovata okolina.1% Grafik 99.9% 17.1% od ispitanicite so AK se eksponirani na pra{ina. Spored podatocite od aktuelnoto istra`uvawe 68. prisustvoto na doma{ni milenici vo domot i specifi~nata profesionalna ekspozicija na ispitanicite. se smeta deka navedenite faktori go favoriziraat procesot na alergiska senzibilizacija. navedenite faktori gi vlo{uvaat simptomite na postoejniot AK.8% i 7. Imeno.8% 15 10 5 0 Grad Selo 7. Makedonija 3.

zeleniloto vo domot i okolinata. e nesignifikantno. Dermatophagoides pteronyssinus i doma{ni milenici. eksponiranost na izduvni gasovi od motornite vozila. Zaklu~oci 1. Istite poleni naj~esto se sretnuvaat i kaj ispitanicite so polenska senzibilizacija so alergiski rinit i alergiska astma. 7. 8. isto kako i kaj alergiskiot rinit. Vlijanieto na drugite navedeni faktori od okolinata (aktivno i pasivno pu{ewe.8. `iveewe vo sredina bogata so zelenilo. 2. Vlijanieto na drugite nadvore{ni faktori. prisustvo na doma{ni milenici vo domot i ekspozicijata na zapra{enost vo rabotnata sredina. @iveeweto vo urbana sredina ima signifikantno vlijanie vrz nastanokot na alergiskiot konjunktivit. isto taka. Od polenite dominiraat onie od plevelite. Kaj ispitanicite so alergiski konjunktivit. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. 6. 4. {to e vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. no takva asociranost vo na{eto istra`uvawe ne e potvrdena. kakvi {to se: pu{eweto. odnosno polenot od loboda i polenot od pelin. Makedonija i mo`nost za organizirana i koordinirana akcija za negovata polesna dijagnostika. Kako i kaj alergiskiot rinit. So na{eto istra`uvaweto se dobivaat prvi~nite podatoci za epidemiolo{kite karakteristiki na alergiskiot konjunktivit kaj nas. kako bronhijalnata astma i alergijata na medikamenti. {to se sovpa|a so rezultatite od sli~nite istra`uvawa vo Evropa i svetot. hrana i insekti e statisti~ki nesignifikantna. Vo odnos na vozrasta. Od niv se dobiva uvid za serioznosta na problemot na alergiskiot konjunktivit vo R. doma{ni milenici vo domot i specifi~na profesionalna ekspozicija) vo nastanokot na AK e statisti~ki nesignifikantno. klini~ka imunologija i alergologija 149 . za~estenosta na alergiskiot konjunktivit e ne{to povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite.Alergiski konjunktivit Spored pove}e istra`uvawa `ivotot vo urbana sredina e rizik-faktor i vo nastanokot na alergiskiot rinitis i bronhijalnata astma. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj adultite vo R. 3. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Od endogenite faktori alergiskiot konjunktivit e statisti~ki signifikantno povrzan so familijarnata istorija za alergiski rinit. dodeka povrzanosta so polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti e nesignifikantna. 5. terapija i prevencija.9%. Makedonija. Makedonija iznesuva 12. najvisoka prevalencija na alergiskiot konjunktivit se sretnuva vo Prilep. sezonskiot alergiski konjunktivit ima poniska prevalencija od celogodi{niot alergiski konjunktivit. ekspozicijata na izduvni gasovi. utvrdeno vo pove}e istra`uvawa vo Evropa i svetot. {to e. Vo odnos na oddelnite gradovi vo R. Alergiskiot konjunktivit e mnogu ~esto pridru`en so alergiskiot rinit. 3. Za razlika od sezonskiot alergiskiot rinit. naj~esta e senzibilizacijata na poleni. alergiskiot konjunktivit ima najvisoka prevalencija vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god.8.

Makedonija i negovata asociranost so drugite alergiski zaboluvawa.Kolaborativen centar na SZO . Introduction.. 11. Loiseau S. 12. 4. Vivian Wells J. D’Amato G. Ruffili A. Woerly G.: Alergiskite bolesti vo R. Cvetanov V. Fischer A et al. Cvetanov V. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Ring J. Allergy Statistics. Makedonija. National Institute of Health January 2002. Allergy/Immunology August 2001. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 15. Canonica GW. Osnovna i klinicka imunologija. Allergy 2002. A revised nomenclature for allergy. 7. 5. 435-455. Bousquet J et al. National Institute of Allergy and Infectious Diseases. 52: 256273. 8. Allergic conjunctivitis Referral Guideline. Bielory L. Suspectibility genes for allergy and asthma.8. Eur Resp Mon 2002. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. Animal models of allergic and inflammatory conjinctivitis. Hourihane JO’B. 14. 56: 140-141.Cvetanov V i sor. 9. 56: 142. Beograd : Savremena administracija 1989. Kanski JJ. Allergy 2003. 58 (5): 397395. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Allergy 1997. Allergy 2003. 150 Institut za medicina na trudot . Stobo J. Asthma and Immunology (AAAI). 7 (21): b-c. Makedonija 3. Schäfer T. Loyens M et al. Spasovska O. 56 (9): 813-822. Johanson SOG. Allergy 2001. American Academy of Allergy. Allergy 2002. Makedonski medicinski pregled 2003.9. 2. Groneberg DA. Milkovska S. Stites D. D’Amato G. Clinical Ophthalmology. 75 (57): 5-7. Literatura 1. Inhibitory effects of ketotifen on eotaxin-dependent activation of eosinophils: consequences for allergic eye diseases. Holgate ST. 52 (38): 14-22. 3. Alergijske bolesti. Makedonski medicinski pregled 2003. Liccardi G. 71 (57): 35-36. 10. 83-86. Oxford: Butterworth-Heinemann International Edition 1997. The increasing trend of seasonal respiratory allergy in urban areas. 58 (11): 1101-1110. 13. Allergy 1997. Prevalencija na alergiskiot konjunktivitis vo R. Bonini S. Epidemiology of allergic diseases. Risteska-Ku~ S i sor. 6.

Najva`ni egzogeni rizik-faktori se: ekspozicijata na aeroalergeni. infekcii Alergeni Fizi~ki napor Klimat. Definicija. profesionalnata ekspozicija. Spored dosega{nite istra`uvawa. 45 4. kako hromozomskite regioni 5q31-33. stegawe vo gradite i ka{lica. faktori Hrana. alergeni Nadvor. vo koja pove}e kletki i kleto~ni elementi imaat svoja uloga. a koi faktori se pottiknuva~i (trigeri) na astmatskite simptomi. alergeni Aspirin Profesion. Predisponira~ki faktori Kauzalni faktori Pridonesuva~ki faktori Vlo{uva~ki faktori Atopija Pol Vnatr.2.2. Ovie epizodi se povrzani so rasprostraneta.1.3. rizik faktorite od ranoto detstvo (prematuritet. Genetski osnovi na astmata Vo patogenezata na astmata se vklu~eni pove}e geni ili grupi na geni so golemo modulatorno vlijanie na nadvore{nite faktori.GINA 2004). Nastanokot na astmata se javuva kako rezultat od interakcijata na endogenite faktori i faktorite od okolinata. Astmata e hroni~na inflamatorna bolest na di{nite pati{ta. infekcii Ishrana Aeropolucija Pu{ewe Prematuritet Resp. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1. klini~ka imunologija i alergologija 151 . Na {emata 3 se prika`ani najva`nite rizik faktori za pojavata na astmata (GINA 1995). Etiologija. aditivi Lekovi [ema 3. na~in na ishrana vo doene~kata vozrast) i respiratornite infekcii vo detstvoto i adultniot period. aktivnoto i pasivnoto pu{ewe. gu{ewe. osobeno no}e ili rano nautro. J. familijarnata istorija za atopiski bolesti. 4. spontano ili so terapija (Global Initiative for Asthma . 4. 1995) Endogenite rizik-faktori (vrodeni ili ste~eni) za astmata se atopijata.10.0. polot. nadvore{nata i vnatre{nata aeropolucija. pri {to s¢ u{te ne e sosema jasno koi faktori se pri~ina za razvoj na bolesta. faktori Resp. Rizik-faktori za astma (Sheffer. Bronhijalna astma MKB . etni~kata pripadnost. navikite vo ishranata i konsumacijata na alkohol. Hroni~nata inflamacija predizvikuva porast vo reaktivnosta na di{nite pati{ta {to doveduva do rekurentni epizodi od svirewe vo gradite. 14q11 i drugi. no varijabilna opstrukcija na di{nite pati{ta koja e obi~no reverzibilna. taka {to nivnata ekspresija e promenliva i so razli~ni fenotipski manifestacii. na~inot na `ivot. utvrdena e povrzanosta na nekoi fenotipski karakteristiki na astmata so regioni na 16 od 22 avtosomni hromozomi.Bronhijalna astma 4. 6r21.

grade`nite materijali (formaldehidot i drugi isparlivi organski komponenti) i vnatre{nite aeroalergeni se najva`nite vnatre{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem. izduvnite dizel ~esti~ki i nadvore{nite aeroalergeni. Atopija Atopijata e eden od majornite endogeni rizik-faktori za razvoj na astmata. Alergeni Inhalatornite alergeni. Se odlikuva so deskvamacija na epitelot. Makedonija iznesuva 38%. Prevalencijata na atopijata vo svetski razmeri e varijabilna i se dvi`i od 10 . odnosno doma{nata (indoor) atmosfera vo odredeno geografsko podra~je.: Alergiskite bolesti vo R. 4. muvlite i doma{nite milenici. Aeropolucija Aeropolutantite mo`at da predizvikaat o{tetuvawe na respiratorniot sistem dejstvuvaj}i kako senziteri (alergeni) ili iritansi. a se smeta deka se dol`i na adjuvantnoto dejstvo na polutantite vo procesot na senzibilizacijata i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija na di{noto steblo.3. Spored multicentri~nata epidemiolo{ka studija na Institutot za medicina na trudot od 1995 god prevalencijata na atopijata kaj adultnata populacija vo R.Kolaborativen centar na SZO .2. Tutunskiot ~ad. dodeka najva`ni indoor aerolergeni se alergenite na mikrokrle`ite (Dermatophagoides pteronyssinus). polot i nadvore{nite faktori. obi~no proteini. Patogeneza i klasifikacija Astmata e bolest na golemite i malite di{ni pati{ta. vozrasta. Makedonija 4. koja{to patohistolo{ki pretstavuva hroni~en eozinofilen deskvamanten bronhit.4. azotniot dioksid.2. dodeka profesionalnite alergeni se specifi~no povrzani so rabotnoto mesto. ozonot. sulfurniot dioksid.3.45% od op{tata populacija vo zavisnost od rasata. se klasificiraat na voobi~aeni ili standardni i profesionalni. Interakcijata pome|u ovie dve pojavi e s¢ u{te nedovolno poznata. rinokonjunktivit ili egzem/dermatitis.2. Se smeta deka edna od pri~inite za golemiot porast na prevalencijata i te`inata na respiratornite alergiski bolesti vo industrijaliziranite zemji vo poslednite tri decenii e zna~ajniot porast na koncentracijata na nadvore{nite (karakteristi~ni za urbanite sredini) i vnatre{nite aeropolutanti so iritantno dejstvo na respiratorniot sistem. Posebno zna~ewe ima golemata grupa aeropolutanti specifi~ni za rabotnoto mesto. sredstvata za ~istewe. 4.Cvetanov V i sor. infiltracija na yidot vo koja dominiraat CD4 T-li (T- 152 Institut za medicina na trudot . i razvivawe na tipi~ni simptomi kako astma. Najzna~ajni nadvore{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem se azotniot dioksid. Standardnite inhalatorni alergeni se sretnuvaat vo nadvore{nata (outdoor) i vnatre{nata. a pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na niski dozi od alergenite. trevi i pleveli) i nekoi muvli.2. pri~initeli na respiratornite alergiski bolesti. 4. Najva`ni outdoor aeroalergeni se polenite (od odredeni drvja.

imunolo{kata kaskada e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen (alergenite od mikrokrle`ite. dodeka eozinofilite. hiperplazija na peharestite kletki i karakteristi~na subepitelna fibroza. edemot na sluznicata i aktivacijata na senzitivnite nervi. eozinofili i mast kletki..imunolo{ka kaskada#) i osloboduvawe na medijatori od niv. Ovie promeni doveduvaat do zadebeluvawe na yidot i zna~ajno reducirawe na lumenot na di{nite pati{ta. vaskularna kongestija. sledena so zgolemeni serumski vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE i pozitivni ko`ni prick testovi. odnosno nivno remodelirawe (slika 13). Vo preostanatite slu~ai se raboti za nealergiska astma (J 45.1) pri koja kaskadata ne e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen i ne e IgE-posreduvana. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Mehanizmot na nastanokot i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija se s¢ u{te nedovolno poznati. doma{nite `ivotni.0). kako i od strukturnite kletki od yidot na di{nite pati{ta. mukusnata hipersekrecija. Slika 13. Bronhiolus so yid zafaten so hroni~na alergiska inflamacija i bronhiolus so intakten yid Vo hroni~nata inflamacija kaj astmata se vklu~eni pove}e inflamatorni kletki i pove}e od 100 inflamatorni medijatori koi predizvikuvaat multipni efekti od koi najva`ni se bronhokonstrikcijata. Ovoj tip na astma e ozna~en kako alergiska astma (J 45.Bronhijalna astma po 2). a ko`nite testovi se negativni. serumskite vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE se normalni. slika 14). makrofagite i T-po 2 se involvirani vo hroni~nata inflamacija {to ja predizvikuva bronhijalnata hiperreaktivnost (docna astmatska reakcija). a se sostoi od kaskadno aktivirawe na inflamatornite kletki (. polenite i muvlite) i IgEposreduvana aktivacija na inflamatornite kletki. hipertrofija na mukusnite `lezdi. kako i klini~kite karakteristiki se mnogu sli~ni kaj dvata tipa na astma. Vo 80-90% od slu~aite na detska astma i 40-50% od slu~aite na adultna astma. zgolemuvawe na maznomuskulnata masa. klini~ka imunologija i alergologija 153 . Drugite patolo{ki promeni. Se smeta deka mast kletkite imaat glavna uloga vo predizvikuvaweto na akutnite simptomi (rana astmatska reakcija.

aspirinskata astma.4. gastroezofagealniot refluks. aeropolucijata. funkcionalnite i klini~kite karakteristiki ne se razlikuva od neprofesionalnata astma. kako alergiskata. e ~esto pridru`ena so bolesti na gornite di{ni pati{ta (rinit. koja spored patolo{kite. potoa ekspozicijata na alergeni. so svoite dve formi. odnosno astmatski trigeri. Candida astmata. Degranulacija na mastocit predizvikana od reakcijata alergen/antitelo (IgE) Kako poseben tip astma se izdvojuva profesionalnata astma. a karakteristi~na e nivnata pojava vo tekot na no}ta ili nautro pri budeweto. taka i nealergiskata. Astmata. Kako posebni formi na astmata se izdvojuvaat slu~aite so poizrazeno ili dominantno dejstvo na eden triger.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. emocionalniot stres i drugi. a kaj pomal del od niv simptomite perzistiraat postojano so periodi na vlo{uvawa. svirewe vo gradite (wheezing) i stegawe vo gradite.). Kako poseben tip astma se izdvojuva astmata povrzana so rabotnoto mesto (work-related asthma – WRA). Najva`ni pottiknuva~i na astmatskite simptomi. 4. Astmatskite simptomi kaj eden bolen obi~no se pottiknati od nekolku trigeri. astmata na doma{na pra{ina. osobeno virusnite (odgovorni za okolu 80% od akutnite egzacerbacii kaj decata i okolu 40% kaj vozrasnite). Klini~ka slika Astmata e bolest so hroni~en tek koja{to se manifestira so povtorlivi akutni ili subakutni epizodi od ka{lawe so oskuden iska{lok.Cvetanov V i sor. astmata predizvikana od napor (exerciseinduced asthma-EIA) i dr. Intenzitetot i frekvencijata na simptomite se razli~ni. gu{ewe. kako polenskata (sezonska) astma. se infekciite. odnosno profesionalnata astma (occupational asthma – OA) i astmata {to se vlo{uva na rabota (work-aggravated asthma). sinuzit i sinonazalna polipoza). odnosno astmata predizvikana od specifi~en agens od rabotnata sredina. β blokeri i dr. fizi~kiot napor. Makedonija Slika 14. 154 Institut za medicina na trudot . Pogolem broj od bolnite se ~uvstvuvaat dobro. primenata na nekoi lekovi (aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni sredstva.

Bronhijalna astma Spored te`inata na klini~kata slika astmata se klasificira na intermitentna. odnosno varijabilnata. histamin. Dijagnozata na astmata se bazira vrz anamnesti~kite podatoci i funkcionalnite belodrobni ispituvawa so koi{to se detektiraat dvata osnovni patofiziolo{ki belezi na astmata. acetil holin). fizi~ki napor. nivoto na eozinofilniot katjonski protein vo krvta i sputumot.5. 4. reverzibilna opstrukcija se primenuvaat bronhodilatatorniot test.5. Dijagnoza. Va`no mesto vo dijagnostikata na astmata ima alergolo{kata evaluacija na bolniot.2.5. umerena perzistentna i te{ka perzistentna astma.5. {to ima osobeno zna~ewe za terapiskiot pristap kon bolesta. tuku nekolku testovi so odredena senzitivnost i specifi~nost.4. odnosno perzistentnite simptomi so periodi na nivno vlo{uvawe. 4.3.1. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost. klini~ka imunologija i alergologija 155 . seriskata spirometrija i seriskata peak flow-metrija. nivoto na azoten oksid vo ekspiriraniot vozduh. lesna perzistentna. itn. Terapija Tretmanot na astmata se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. kako odreduvaweto na brojot na eozinofilite vo krvta i sputumot.6. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost. studen vozduh i dr. 4. svirewe i stegawe vo gradite. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~ki podatoci koi{to sugeriraat astma se: epizodite od ka{lawe so oskuden iska{lok. Poradi slo`eniot protokol i mo`nosta od nesakani reakcii pri nivnoto izveduvawe ovie testovi ne se primenuvaat vo rutinskata dijagnostika. Funkcionalni belodrobni ispituvawa Ne postoi edinstven metod za detekcija na varijabilnata. Alergolo{ka evaluacija Atopiskiot status na bolniot se evaluira so in vivo (ko`ni prick testovi) i/ili in vitro testovi (vkupen i specifi~en IgE vo serum). 4. gu{ewe. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 4. Markeri na hroni~nata inflamacija Svoe mesto vo dijagnostikata na astmata ima i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija na di{nite pati{ta. kako i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija. Bronhijalnata reaktivnost vo rutinskata rabota se evaluira so nespecifi~nite bronhoprovokativni testovi so farmakolo{ki agensi (metaholin. odnosno profesionalniot agens na koj{to bolniot e senzibiliziran. Vo evaluacijata na varijabilnata. Zlaten standard vo dijagnozata na alergiskata i profesionalnata astma pretstavuvaat specifi~nite bronhoprovokativni testovi so alergenot.5. 4.

2.1.7.2. Antiinflamatorni lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kromolinite. Skalestiot pristap podrazbira zgolemuvawe na dozite i brojot na lekovite i frekvencijata na nivnata primena pri zgolemuvawe na te`inata na bolesta.6.6.Cvetanov V i sor. odnosno bronhodilatatornite (simptomatski sredstva ili riliveri) i antiinflamatornite lekovi (preventivni sredstva ili kontroleri).6.: Alergiskite bolesti vo R. Osnovni se dve grupi na lekovi.Kolaborativen centar na SZO . kako i redukcija na terapijata pri vospostavena i odr`ana kontrola na bolesta.2. Makedonija 4. Najbrzo bronhodilatatorno dejstvo imaat kratkodejstvuva~kite β2 agonisti.1. 4. Najdobri rezultati pri hroni~niot tretman se postignuvaat so individualniot i skalestiot pristap so prethodno odreduvawe na stepenot na te`inata na bolesta. Primarnata prevencija Primarnata prevencija. kako i specifi~na imunoterapija koja{to se primenuva kaj selektirani bolni so alergiska astma. 4. dodeka dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. Lekovite koi{to se primenuvaat vo terapijata na astmata (antiinflamatorni i simptomatski).6. se sostoi od povtorliva primena na kratkodejstvuva~ki β2 agonisti i sistemska (oralna ili parenteralna) primena na kortikosteroidi. Terapijata na akutnite egzacerbacii.1.7. 4. dozite na IKS i aktuelnite kombinirani preparati se prika`ani vo prilogot 7. Najdobri antiinflamatorni efekti poka`uvaat inhalatornite kortikosteroidi preku inhibirawe na ekspresijata na citokinite i medijatorite i redukcija na eozinofilnata inflamacija na di{nite pati{ta. odnosno spre~uvaweto na pojavata na bolesta se sostoi od merki na prenatalna profilaksa (pu{ewe vo tekot na bremenosta). inhalatornite i sistemskite kortikosteroidi i antileukotrienite. koi{to se primenuvaat kaj site bolni so astma. Simptomatski lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kratko i dolgodejstvuva~kite β2 agonisti.2. Farmakolo{kiot tretman Farmakolo{kiot tretman se sostoi od hroni~en tretman na astmata i tretman na akutnite egzacerbacii. Raniot prekin na ekspozicijata (vedna{ po postavuvaweto na dijagnozata) e od posebno zna~ewe kaj profesionalnata astma. Regularnata primena na antiastmatskata terapija ovozmo`uva dobra kontrola na bolesta kaj najgolem broj od bolnite so astma. kako i retardnite formi na teofilinot vo kombinacija so inhalatornite kortikosteroidi se primenuvaat za kontrola na bolesta kaj licata so umerena i te{ka astma. kako i merki 156 Institut za medicina na trudot . 4. pokraj redovnata primena na kontrolerite. prilogot 8 i prilogot 9. Nefarmakolo{kiot tretman Nefarmakolo{kiot tretman se sostoi od edukacija na bolnite i merki za kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa). antiholinergicite i teofilinot. Prevencija 4.

Severna Amerika i Avstralija. a se sostoi od nefarmakolo{ki i farmakolo{ki tretman na bolesta. Nacionalnite i internacionalnite koordinirani akcii. Sekundarnata prevencija Sekundarnata prevencija se odnesuva na senzibiliziranite asimptomatski lica. osobeno pasivnoto pu{ewe. lekuvawe i rehabilitacija) i indirekten (apsentizam od rabota i u~ili{te. and Blood Institute e donesena Globalnata inicijativa za astma (GINA) vo1995 god.Bronhijalna astma vo doene~kata vozrast i detstvoto (doewe do 6-ot mesec. vo istiot period se doneseni i revidirani pove}e nacionalni (britanski. invalidnost.2.8. slu~ajno odbranite ispitanici odgovaraat na screening pra{alnik sostaven od 10 pra{awa (za eventualni astmatski simptomi. Navedenite podatoci uka`uvaat deka bolesta. Spored podatocite na SZO od januari 2000 god 100-150 milioni lu|e {irum svetot boleduvaat od astma. se najefikasen na~in za standardizirana dijagnostika i terapija na bolesta. tretman na atopiskiot egzem/ dermatit sindrom i alergiskiot rinokonjunktivit. skandinavski. profesionalno orientirawe kon profesii so pomala ekspozicija na alergeni i dr. a vo nekoi zemji i alarmantni razmeri. astmatski napadi i primena na anti-astmatska terapija) ispraten po po{ta. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot Za~estenosta na astmata vo poslednive decenii {irum svetot dobiva zagri`uva~ki. dijagnostika. Vo osumdesetite i devedesettite godini od XX-ot vek se izvedeni pove}e nacionalni i multinacionalni epidemiolo{ki studii koi ja istra`uvaat astmata vo op{tata populacija ili odredeni vozrasni grupi. Terciernata prevencija Terciernata prevencija se odnesuva na licata so manifestna bolest i za cel ja ima nejzinata dobra kontrola i spre~uvawe na komplikaciite. Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na opstruktivna belodrobna bolest e donesen 1999 god.7. odnosno konsenzusi. pokraj medicinskoto. 4. Vo istra`uvaweto od tipot na cross-sectional studija se opfateni pove}e od 140 000 lica na vozrast od 20 do 44 godini od 48 centri od 22 zemji od Evropa. Vo ramkite na SZO i amerikanskiot National Heart. European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) e edna od pogolemite multinacionalni epidemiolo{ki studii izveduvana na po~etokot i sredinata od devedesettite godini. kontrola na `ivotnata i rabotnata sredina).3. 4. 4. dobiva golemo socijalno i ekonomsko zna~ewe. 2002 i 2004 god vo soglasnost so novite soznanija. Prose~niot direkten (prevencija. Vo prvata faza od istra`uvaweto. belodroben Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7. a epidemiolo{kite istra`uvawa so standardizirana metodologija stanuvaat neophodni. Vo vtorata faza pomal broj suspektni ispitanici se evaluirani so detalen intervju pra{alnik. ishrana bogata so antioksidansi i Ω-3 masni kiselini) i adultniot period (prekin na pu{eweto. redukcija na vnatre{nata aeropolucija. Lung. naru{en kvalitet na `ivotot) godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite na Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra. amerikanski i drugi) konsenzusi za astmata. Isto taka. klini~ka imunologija i alergologija 157 . a istata e revidirana od 1998. a se sostoi od merkite za kontrola na sredinata.

Makedonija na nivo na celata zemja e izvedeno od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite za medicina na trudot vo dr`avata vo tekot na 1995 god. kaj rabotnicite vo prerabotka na oriz 5. . Makedonija funkcionalen monitoring.ramnomerna zastapenost na bolesta spored polot. Tretata faza e zapo~nata vo januari 2001 god. Najva`nite rezultati dobieni od istra`uvaweto se: .atopi~ari se 72. Epidemiolo{ki studii za astmata vo R. Vo prvata faza e primenet pra{alnik za astmatskite. Struga. Astmata e definirana so registriraweto na bronhijalnata hiperreaktivnost kaj licata so astmatski simptomi/napadi i/ili primena na anti-astmatska terapija.Kolaborativen centar na SZO . funkcionalen belodroben monitoring.prevalenija na astmata od 3. se izveduva so pra{alnikot od prvata faza dopolnet so ekolo{ki pra{alnik. Po primerot na ECRHS. Dosega se izvedeni tri.navika za pu{ewe kaj 38. ^ile.2%. Makedonija Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R. . Dosega se objaveni pove}e od 100 trudovi od razli~ni avtori od razli~ni zemji.2% od ispitanicite so astma so najvisoka za~estenost na senzibilizacijata na ku}en prav (61. kako vo Bugarija. Ohrid i Bitola) odbrani po metodot na slu~aen izbor. se dobivaat osnovnite epidemiolo{ki podatoci i mo`nite rizikfaktori. Vo istra`uvaweto se primeneti pra{alnik za respiratorni i alergiski simptomi. vozrast 1874 god) od 11 gradovi vo R. Spored rezultatite od tie istra`uvawa prevalencijata na profesionalnata astma kaj melni~arite na `ito iznesuva 5.porast na prevalencijata na bolesta so vozrasta. Makedonija. Izvedena e multicentri~nata studija so 556 ispitanici (302 ma`i i 254 `eni.7%. Prilep. Vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni i nekolku epidemiolo{ki studii za profesionalnata astma vo oddelni stopanski granki vo R. Sankt Petersburg (Rusija) i drugi. kako kaj nas. Tetovo. Veles. dodeka vo zemjite vo koi za prvpat se izveduva. 4. .8% od ispitanicite so astma. a se planira i ~etvrtata faza. Kumanovo. Ki~evo. . [tip.1%). 158 Institut za medicina na trudot . so ili bez odredeni otstapuvawa vo protokolot vo zavisnost od mo`nostite.2% kaj rabotnicite vo ko`arskata industrija. Manisa (Turcija). So toa vo zemjite vo koi e izvedena prvata faza se dobivaat podatoci za trendot na alergiskite bolesti i mo`nite rizik faktori. izvedeni se pove}e nacionalni i regionalni epidemiolo{ki studii vo drugi zemji. Makedonija (Skopje.: Alergiskite bolesti vo R. odnosno 6.19%.9. International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC) e golema multinacionalna studija za detskata astma {to vklu~uva deca od vozrasnite grupi 6-7 god i 13-14 god zapo~nata na sredinata od devedesettite godini vo 56 zemji od svetot. Rezultatite dobieni so obrabotkata na podatocite se objaveni na krajot od devedesettite godini od minatiot vek i prvite godini od ovoj vek. nazalnite i kutanite simptomi. nespecifi~en bronhoprovokativen test so karbahol i in vivo i in vitro alergolo{ki ispituvawa. a vo vtorata faza e izvedena klini~ka evaluacija so funkcionalen belodroben monitoring.Cvetanov V i sor. nespecifi~en bronhoprovokativen test so metaholin i in vivo i in vitro alergiski testovi na standardnite inhalacioni alergeni. ko`ni prick testovi na 11 standardni inhalatorni alergeni i nespecifi~en bronhoprovokativen test so acetil holin spored indikaciite. Kavadarci.

uka`uvaat deka prevalencijata na astmata dijagnosticirana bilo koga vo `ivotot (asthma ever) iznesuva 1. Vo vtorata faza (oktomvrinoemvri 2003 god) kaj ispitanicite so pozitiven odgovor za astmatski simptomi i astmatski napadi na Institutot za medicina na trudot e izveden funkcionalen belodroben monitoring (VC. Rezultatite od istra`uvaweto na u~ili{ni deca (13-14 god) od Skopje.10. kako i dobivawe podatoci za nea na nivo na celata zemja koi{to }e bidat komparabilni so podatocite od drugi zemji vo svetot. klini~ka imunologija i alergologija 159 . popolnuvan od lekar. e motiv za izveduvawe na nova studija vo ramkite na Proektot. 138 ma`i i 230 `eni (grafik 101). Primenetiot pra{alnik (intervju). FEV1. raboteno vo ramkite na ISAAC studijata. odnosno 368 lica. kriva flow/volume i bronhodilatatoren test so Ventolin) i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. 4.7%.0% 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 13. `ivotnata i rabotnata sredina i navikite na ispitanicite. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Bronhijalna astma Vo na{ata zemja se izveduvani i epidemiolo{ki studii za detskata astma. Tiffeneau index.0% 13. Od vkupniot broj vozrasni ispitanici od Proektot (1121). 120 100 80 60 40 16.8% 13. Spored rezultatite od istra`uvaweto na astmata kaj u~ili{nite deca (7-18 god) vo Skopje prevalencijata na bolesta iznesuva 2.6% Grafik 101. Za pozitiven se smeta histaminskiot test pri koj padot na vrednosta na FEV1 se javuva pri PC20 ≤ 4 mg/mL. Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R.75%. Vo istra`uvaweto e primenet protokolot na ECRHS so {to dobienite rezultati stanuvaat komparabilni so onie od ovaa golema multinacionalna studija za astmata.juni 2002 god.8%.) izvedeni se anketa so pra{alnik i ko`ni prick testovi na 11 standardni aeroalergeni kaj site ispitanici.7% 16.1% 27. MEF parametri. obrabotena e vozrasnata grupa od 20 do 44 godini. gi sodr`i pra{awata od screening pra{alnikot na ECRHS dopolneti so pra{awa za hereditetot. Distribucija na ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 spored mestoto na `iveewe Vo prvata faza (fevruari . a na svirewe vo gradite (vizingot) vo poslednite 12 meseci 8. Makedonija od 2003 god Kontinuitet vo klini~ko-epidemiolo{ko sledewe na astmata kaj nas.

SAD.2% od ispitanicite. 400 350 300 250 200 150 100 50 0 6. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 god Dobienata prevalencija na astmata e vo rang na sosednite zemji i zemjite od ju`na i centralna Evropa.2% 5. a primena na antiastmatski lekovi 2. Makedonija 4.1. povisoka od zemjite na Azija i Afrika.1% 2. Vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci (V/D 12) referiraat 6. primenata na anti-astmatska terapija i astmata vo vozrasnata grupa 20-44 94.10.8% 4. Antiast. Prevalencija na respiratorni simptomi i astma Respiratorni simptomi vo poslednite 12 meseci referiraat 22%.2% od ispitanicite.4% Vkupno V/D12 Ast.1%. Astma Grafik 102. bronhodilatatorniot test so sprej Ventolin kaj licata so reducirana belodrobna funkcija kaj 0. a poniska otkolku vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je (Velika Britanija.9%.Cvetanov V i sor. 160 Institut za medicina na trudot .8%. astmatskite napadi.: Alergiskite bolesti vo R. Prevalencija na astmatskite simptomi. a vizing vo poslednite 12 meseci 12. a prevalencija na astmata iznesuva 5.6% Vkupno Astma 5.Kolaborativen centar na SZO . Avstralija i Nov Zeland) (tabela 15). Nespecifi~niot bronhoprovokativen test so histamin e pozitiven kaj 4.4% Grafik 103. nap.5% od ispitanicite. astmatski napadi 4.4% (grafik 102 i grafik 103).

0% 3. 100 80 60 40 20 0 80.5 . Nov Zeland (83%).8%.8% 8.7% 3.5. odnosno 39% od ispitanicite so astma. a 2 do 3 pati poniska otkolku vo zemjite od angliskoto govorno podra~je.0% 58. vizingot so dispnea. klini~ka imunologija i alergologija V . Toj procent vo Estonija iznesuva 30%.6.5% 2.3 .3% od ispitanicite so astma. a primenata na istite lekovi vo evropskite zemji se dvi`i od 17% vo Italija do 49% vo Velika Britanija. a najvisok e vo Avstralija (80%). Antiastmatska terapija (antiinflamatorna i/ili simptomatska) vo poslednite 12 meseci primenuvaat 2. astmatskite napadi i primenata na antiastmatski lekovi vo poslednite 12 meseci e isto taka vo rang na zemjite od jugoisto~na i centralna Evropa. [vedska i Velika Britanija (85%) (grafik 104).0% on ij a D a tr al ij a A vs on ij a st ak ed ta M Grafik 104.2% od site ispitanici.8 .5% 7. vo Italija 54%.0 .15% Prevalencijata na vizingot.4% 4.3 .0% 54.1 .2% 5.1 .0% 2. a oralni bronhodilatatori (teofilin) 14. vo Norve{ka 47%. odnosno na nedovolno implementirawe na prepora~anite sovremeni terapiski modaliteti za astmata.10.4.10. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3% 6. Prevalencija na astmata vo vozrasnata grupa 20-44 vo oddelni dr`avi Dr`ava Al`ir Indija Grcija Bugarija Italija Makedonija Portugalija [panija SAD [vedska Nov Zeland Velika Britanija Prevalencija na astma 3.B ri t E I an ij a li j S A 161 .0% 85.5% 4. Istoto toa se potvrduva i so visokata za~estenost na simptomite {to ja referiraat ispitanicite so astma (grafik 105). Navedenite podatoci uka`uvaat na visoka primena na simptomatskite vo odnos na antiinflamatornite lekovi. Germanija i SAD 58%.Bronhijalna astma Tabela 15.12. Inhalatorni bronhodilatatori (salbutamol) primenuvaat 33. Prevalencija na licata so astma {to primenuvaat antiastmatska terapija kaj na{ite ispitanici i ispitanicite od drugite zemji Inhalatorni kortikosteroidi primenuvaat 20% od ispitanicite so astma.0% 39.0% 30.6.1% 5.0 .

Prevalencija na astmata vo R.0% Sekojdn.4% Grafik 106. Nedelno Mese~no 10. Afrika.0% Retko Grafik 105. infekciite vo ranoto detstvo i dr. a so ogled na relativno kratkiot vremenski period vo koj se registrira se smeta deka se primarni efektite na faktorite od okolinata kako nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti. Vo SAD brojot na licata so astma e zgolemen za pove}e od 60% vo poslednive 20 godini.: Alergiskite bolesti vo R. spored UCB Institutot od Belgija. Frekvencija na simptomite kaj ispitanicite so astma Prevalencijata na astmata vo aktuelnoto istra`uvawe komparirana so rezultatite od istra`uvaweto od 1995 god. Makedonija vo 1995 i 2004 god. Vo zemjite od zapadna Evropa. na~inot na `ivot i ishrana. prevalencijata na astmata se duplira za 10 godini. Centralna i Ju`na Amerika. Zastapenost spored polot Prevalencijata na astmata vo na{eto istra`uvawe e nesignifikantno povisoka kaj ma`ite (6.2% na 5. bele`i trend na zgolemuvawe (od 3. 6 5 4 3 2 1 0 1994 1996 1998 2000 2002 2004 3. Pove}e nacionalni i regionalni studii za astmata uka`uvaat na porast na prevalencijata na bolesta vo poslednive decenii. 162 Institut za medicina na trudot .4%).9%) (grafik 107).0% 30. Porastot na za~estenosta na astmata ne e javno-zdravstven problem samo vo razvienite zemji tuku toj se bele`i i vo zemjite od Azija.2.Cvetanov V i sor. Makedonija 40.10.2% 5. 4.Kolaborativen centar na SZO . Pri~inite za vakviot porast na za~estenosta na astmata ostanuvaat s¢ u{te nedovolno poznati.4%) vo odnos na `enite (4. Treba da se odbele`i deka vo istra`uvaweto od 1995 god bea vklu~eni ispitanici od vozrasnata grupa od 18 do 74 godini (grafik 106).0% 20.

vo srednata vozrast taa e povisoka kaj `enite.3%). 8 6 4 2 0 Sk Oh De Pr Pe Do 6. Spored pove}e istra`uvawa prevalencijata na bronhijalnata hiperreaktivnost vo detstvoto i mladosta e povisoka kaj ma{kite.Bronhijalna astma 250 200 150 100 50 0 ma`i `eni 6. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (3.3% 5. a kaj ispitanicite od Peh~evo 4%. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R. odnosno kaj ispitanicite od Ohrid i Debar iznesuva 5. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo Makedonija Najvisokata prevalencija na astmata e najdena kaj ispitanicite od Skopje (6. Distribucija na ispitanicite so astma spored polot Golem broj istra`uvawa vo svetot uka`uvaat na razliki vo prevalencijata na astmata i bronhijalnata hiperreaktivnost kaj dvata pola vo razli~ni periodi od `ivotot. klini~ka imunologija i alergologija 163 . a vo podocnite godini e ednakva kaj dvata pola.9% 5.0% 3.4% 4.9% 4.8%.8% 4. 4. Od druga strana. {to se sovpa|a so na{ite rezultati od prick testovite. najgolemata koncentracija na industriski kapaciteti i motorni vozila i visokoto nivo na aeropolutanti. {to se gleda i Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3%). Pri~inite za najvisokata prevalencija na astmata vo Skopje najverojatno se na~inot na `ivot vo glavniot grad.9% Grafik 107. kaj ispitanicite od Prilep 4.3. Makedonija e prika`ana na grafikot 108.9%. prevalencijata na senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni i vkupniot IgE se povisoki kaj ma`ite spored pove}e istra`uvawa vo ramkite na ECRHS. Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od drugite gradovi se dvi`i pome|u tie dve vrednosti.3% Grafik 108.10.

182. Alergiskata senzibilizacija e po~esta kaj ma`ite.050 Spored prevalencijata na astmata.1 .1 3. kako kaj vkupniot broj ispitanici. a vo 40% za nealergiska astma (grafik 109).2-13.2 0.8 0 . isto taka. Skopje e vo rang na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Tabela 17).Kolaborativen centar na SZO . {to e vo soglasnost so rezultatite od na{eto istra`uvawe od 1995 god.4% 5. prika`ani na tabelata 16.5% 6.0205 Min .3% 6.150 0. kako i od rezultatite od ECRHS dobieni od pove}e centri.1% 7.4% 10. 164 Institut za medicina na trudot . Makedonija od podatocite od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita za koncentracijata na najva`nite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god.: Alergiskite bolesti vo R. taka i kaj ispitanicite so astma. Tabela 16.5 0.0% 6.10.0166 0.707. Tabela 17.0.9% 4.1% 11. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni Spored atopiskiot status na ispitanicite so astma vo na{eto istra`uvawe vo 60% od slu~aite se raboti za alergiska.5% 4. {to se. Prevalencija na astmata vo oddelni gradovi vo svetot Grad Al`ir Bombaj Torino Bazel Bordo Koimbra Skopje Huelva Portland Stokholm Kembrix Ouklend Velington Melburn Prevalencija na astma 3% 3.5% 5.2550 MDK* Broj na primeroci nad MDK* 42 56 4 219 30 338 Aerosediment (mg/m2) 4 168 CO (mg/m3) 7 2485 SO2 (mg/m3) 7 2506 ^ad (mg/m3) *MDK: maksimalna dozvolena koncentracija 300.Cvetanov V i sor.2649 0. 32.0006-0.3% 11.3% 7.max koncentr.0 3 0. podatoci dobieni od pove}e istra`uvawa vo svetot.4.6% 8. konc. Koncentracija na najzna~ajnite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god Aeropolutant Broj na merni mesta Broj na primeroci Pros.

{to verojatno se dol`i na pomaliot broj milenici {to `iveat vo doma{en ambient kaj nas.4% od ispitanicite so astma.0% 60.Bronhijalna astma 40. klini~ka imunologija i alergologija 165 . isto taka. prisutni kaj 58.3% 25. 70 60 50 40 30 20 10 0 D. Naj~esta senzibilizacija na mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina kaj ispitanicite so alergiska astma e najdena vo 16 centri kade {to e izveduvan ECRHS.0% 58.0% Alerg.3% 50. Distribucija na ispitanicite so astma spored atopiskiot status Naj~esti alergeni na koi se senzibilizirani ispitanicite so alergiska astma se Dermatophagoides pteronyssinus i pelin loboda.1%) e dobiena i pri na{eto istra`uvawe od 1995 god. Senzibilizacijata so alergenite od doma{nite milenici poretko se sretnuva kaj nas.3%) i Alternaria (25%) (grafik 110). odnosno astma so rinit e registrirana kaj 3. kako kaj vkupniot broj na ispitanici. potentni alergeni.8% od site ispitanici od vozrasnata grupa od 20 do 44 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0% Grafik 110. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) Pridru`en rinit e registriran kaj 70.3% 58. Nealerg.10. Grafik 109. 4. a Alternaria se sretnuva ~esto i kaj na{ite ispitanici so alergiska astma (25%).3% od ispitanicite so alergiska astma.5. potoa polen od pelin (50%). taka i kaj ispitanicite so astma. Prevalencija na senzibilizacijata so poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so alergiska astma Pribli`no ista senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus (61. tegavec) se. pelin. pt. Polenite od plevelite {to rastat kaj nas (loboda. polen od tegavec (33. Loboda Pelin Tegavec Alternaria 33.

4%.10. Pojava na rinitot vo odnos na pojavata na astmata Sli~ni rezultati dobivme i od na{ata studija za povrzanosta na astmata so bolestite na gornite di{ni pati{ta od 2002 god.0% Pred Istovr. 400 300 200 100 0 Vkupno Rinitis Astma Ast/rin.4% 3. astmata i astmata so hroni~en rinit Pridru`niot rinit kaj astmata obi~no £ prethodi na nejzinata pojava (71% od slu~aite na astma so rinit).6. dodeka prevalencijata na astmata kaj pacientite so hroni~en rinit iznesuva 20 .0% 21. taka i pome|u nealergiskata astma i nealergiskiot rinit. Ekspertski tim od SZO ja povede inicijativata za podobra kontrola na astmata i vo 2001 god.: Alergiskite bolesti vo R. Postoi visoka povrzanost kako pome|u alergiskata astma i alergiskiot rinit.40%. Vo brojni epidemiolo{ki istra`uvawa vo svetot e utvrdena ~estata pridru`enost na astmata i hroni~niot rinits.90%. Prevalencija na hroni~niot rinit. go publikuva{e prira~nikot . 4. koga pridru`enosta na alergiskata i nealergiskata astma so rinitot iznesuva{e 73.1%. poretko se javuva istovremeno so nea (21%) ili se javuva posle pojavata na astmata (8%) (grafik 112). Makedonija godini (grafik 111). Posle Grafik 112. Astmata e prisutna kaj 166 Institut za medicina na trudot . Spored svetskite istra`uvawa.Cvetanov V i sor..Allergic rhinitis and its impact to asthma# – ARIA).0% 8.Kolaborativen centar na SZO . Povrzanost so endogenite faktori Vo na{eto istra`uvawe statisti~ki signifikantna povrzanost na astmata e utvrdena so familijarnata istorija za astma i atopijata.1% 5. prevalencijata na rinitot kaj pacientite so astma iznesuva 50 . 33.8% Grafik 111. 71.Alergiskiot rinit i negoviot udel vo astmata# (. odnosno 63..

pu{ewe. vo istra`uvawata na detskata astma vo SAD odredena e povisoka prevalencija kaj crnata vo odnos na belata populacija. Isto taka. Razlikite se objasnuvaat so genetskite faktori. bra}a i sestri. etni~kata pripadnost. Na grafikot 114 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj ispitanicite eksponirani na nekoi egzogeni faktori. prisustvoto na doma{ni milenici.8% od ispitanicite so astma. Kaj 54. Vo istra`uvawata vo ramkite na ISAAC studijata vo Izrael. razli~nata golemina na semejstvoto. Signifikantna povrzanost (p < 0.8% Grafik 113. odredena e pogolema prevalencija na astmata kaj deca od vozrasnata grupa od 13 do 14 god. famil. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 167 . pu{eweto. Spored meta-analizata od istra`uvawata vo ramkite na ECRHS rizikot za pojava na astma kaj licata ~ij eden roditel ima astma e dva do tri pati povisok vo odnos na licata kaj koi{to ne postoi astma kaj eden od roditelite. Pozitivna familijarna istorija za astma (rodnini od prvoto koleno) kaj ispitanicite so astma Sli~ni rezultati se navedeni vo golem broj drugi istra`uvawa. Poedine~no niedna od navedenite varijabli ne e statisti~ki signifikantno povrzana so astmata (p > 0. zelenilo i vlaga vo doma{nata sredina.10. deca) (grafik 113). odnosno prevalencijata na astmata ne e signifikantno povisoka kaj licata koi{to se eksponirani na navedenite faktori vo sporedba so neeksponiranite lica. eksponiranost na izduvni gasovi od soobra}ajot i zelenilo vo okolinata na domot). kaj Evreite vo odnos na Arapite. kako i zapra{enosta i vlagata vo rabotnata sredina. pristapnosta kon zdravstvenite slu`bi itn. poniskiot standard. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Pozit. istorija 54.7. a dokolku astmata e prisutna kaj dvata roditela rizikot se zgolemuva sedumkratno. Povrzanost so nadvore{nite faktori Vlijanieto na egzogenite faktori vrz pojavata na astmata vo na{eto istra`uvawe e analizirano vrz osnova na odgovorite na pra{awata za mestoto na `iveewe (urbana ili ruralna sredina). Vo na{eto istra`uvawe ne se najdeni signifikantni razliki vo prevalencijata na astmata kaj oddelnite etni~ki grupi. na~inot na zatopluvawe na domot.05). odnosno 60% od ispitanicite so astma se atopi~ari.Bronhijalna astma 13. Povrzanosta na astmata so polot. zagadenosta od izduvni gasovi od soobra}ajot vo mestoto na `iveewe. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno (roditeli. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. 4.2% od atopi~arite od vozrasnata grupa 20-44 god.05) e dobiena od zdru`enoto dejstvo na del od niv (`iveewe vo urbana sredina.

5.9% 5.8. odnosno vlo{uvawe na astmatskite simptomi na rabotnoto mesto referiraat 24.9% 6. okol. ispitanicite so doma{ni milenici vo domot i zelenilo vo okolinata na domot Ulogata na aeropolucijata.WRA) iznesuva 1. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Grad Pu{ewe Izduvni gasovi Dom. no nivnoto zdru`eno vlijanie e signifikantno. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota (work-related asthma .Kolaborativen centar na SZO .8% 4.9% 5. nadvore{na i vnatre{na.). Najgolemiot porast na prevalencijata na astmata vo zemjite od zapadna Evropa se javuva vo periodot na zna~ajno reducirawe na nivoto na klasi~nite aeropolutanti (sulfur dioksid. vo nastanokot i tekot na astmata kaj dvata pola i razli~nite vozrasni grupi se evaluira so brojni istra`uvawa {irum svetot. Vo sekoj slu~aj. sitnite i ultrasitnite ~esti~ki i dr. 4.: Alergiskite bolesti vo R. Grafik 115.10.4%. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od urbana sredina. milenici Zelen. dizel partiklite.2% Grafik 114. Vo na{eto istra`uvawe oddelnata asociranost na varijablite {to sugeriraat `iveewe i rabota vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti e statisti~ki nesignifikantno. ispitanicite eksponirani na izduvni gasovi od soobra}ajot.7% od ispitanicite so astma (grafik 115). vo razvojot na astmata e kompleksna i nedovolno jasna. no so zgolemeno nivo na aeropolutantite od tipot na azotnite oksidi. Prevalencija na astmata povrzana so rabot 168 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor. pu{a~ite. jagleroden monoksid i dr. ulogata na aeropolucijata. heterogena po sostavot i nivoto vo razli~ni zemji vo svetot. Povrzanost so ekspozicijata na rabotnoto mesto.

8% 8 6 4 2 0 Pra{ina Vlaga Hemiski {t. Grafik 116.8%.2%) (grafik 118). Temp. proizvodstvoto na mebel. rabotnici Eksp. hemiski {tetnosti. hemiski {tetnosti i visoka temperatura na rabotnoto mesto. grade`ni{tvoto i komunalnite rabotnici) 5.05). kancelariskite rabotnici i rabotnicite so specifi~na profesionalna ekspoziija Najvisoka prevalencija na astmata se sretnuva kaj rabotnicite vo farmacevtskata industrija (8.5% 3.8% Site ispitanici Kanc. e nesignifikantno (p > 0. Nivnoto zdru`eno vlijanie vo nastanokot na astmata. isto taka.4% 5.8% 4.8% (grafik 117). Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a kaj ispitanicite so specifi~na profesionalna ekspozicija (kako rabotnici vo farmacevtskata i tekstilnata industrija. 7 6 5 4 3 2 1 0 5. rabotnici Grafik 117. Zastapenost na astmata spored eksponiranosta na nepovolnite faktori od rabotnoto mesto Prevalencijata na astmata kaj kancelariskite rabotnici iznesuva 4.6% 6.5% 5.05). vlaga. tekstilnata industrija (7.7%). Na grafikot 116 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj licata eksponirani na pra{ina.2%) i proizvodstvoto na boi i lakovi (6.Bronhijalna astma Povrzanosta na astmata so poedine~nite nepovolni faktori od rabotnoto mesto (pra{ina. vlaga. klini~ka imunologija i alergologija 169 . Prevalencija na astmata kaj site ispitanici. 7. visoka ili niska temperatura) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. proizvodstvoto na boi i lakovi.

a najgolem rizik za nejziniot nastanok e najden kaj farmerite. [panija i Portugalija. 2. Makedonija e vo rangot na sosednite i drugite zemji od ju`na Evropa. mo`eme da ka`eme deka prevalencijata na astmata vo R. Prevalencijata na astmata vo R.4%.3%). 170 Institut za medicina na trudot . a visokorizi~ni profesii za nejziniot nastanok se proizvodstvoto na boi i plastika. 3.). Koimbra. Spored rezultatite na istra`uvaweto vo centrite vo Nov Zeland prevalencijata na profesionalnata astma iznesuva 1-3%. kako Italija. {to pretstavuva svetski trend vo poslednite triesetina godini. Boi i lakovi Grafik 118. 4. ind. Bordo.2% 6. Bugarija.10.9. Zaklu~oci Od rezultatite od na{eto istra`uvawe doa|ame do slednive zaklu~oci: 1. profesionalnata astma i astmata {to se vlo{uva na rabotnoto mesto. rabotata so sredstva za ~istewe i dezinfekcija i rabotata na farma. Podatocite od [panija uka`uvaat na povisoka prevalencija na profesionalnata astma (4-6%). vo poslednite decenii stana naj~estata belodrobna bolest povrzana so rabotnoto mesto. ind.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .9% kaj `enite). Tekstil.3%). Prevalencijata na astmata povrzana so rabotata spored razli~ni istra`uvawa vo svetot iznesuva 10-15-20% od site slu~ai na astma. Makedonija bele`i trend na zgolemuvawe. Grcija. Na profesionalnata astma otpa|aat pove}e od 50% od slu~aite na site profesionalni belodrobni bolesti. Toa zna~i deka vo R. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Site ispitanici 5. a najniska vo Dojran (3.2% Farm. izvedeno na adulti od po{iroka vozrasna grupa.4% 8. Vo ramkite na ECRHS vlijanieto na profesionalnata ekspozicija vrz nastanokot na astmata e istra`uvano vo centrite vo Nov Zeland i [panija. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici i rabotnicite vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi Astmata povrzana so rabotata so svoite dve formi. Prevalencijata na astmata vo vozrasnata grupa od 20 do 44 godini iznesuva 5.4% kaj ma`ite i 4. Bazel. Sporedena so rezultatite od na{eto prethodno istra`uvawe od 1995 god. laboratoriskite rabotnici i rabotnicite vo proizvodstvoto na guma i plastika. a vo norve{kata studija 28%. Najvisoka prevalencija na astmata e registrirana vo Skopje (6. Prevalencijata na astmata vo Skopje e vo rangot na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Torino. (6. Makedonija najverojatno pove}e od 100 000 lica boleduvaat od astma. Huelva i dr.7% 7.

Bronhijalna astma 4. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno. a najvisoka za~estenost se sretnuva vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota iznesuva 1. Astmata e signifikantno povrzana so atopijata i familijarnata istorija za astma. Makedonija. so {to na{eto istra`uvawe ja potvrduva teorijata za . Prevalencijata na astmata e povisoka kaj industriskite vo odnos na kancelariskite rabotnici. kako i vo najgolem broj od studiite od vakov tip vo svetot. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe mo`at da poslu`at kako osnova za idnite istra`uvawa. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. Povrzanosta na astmata so polot. rinitot £ prethodi na pojavata na astma. Britanija). e pridru`ena so rinit vo okolu 70% od slu~aite. odnosno taa e prisutna kaj 24. Signifikantno e zdru`enoto vlijanie na faktorite {to sugeriraat `iveewe vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti. {to se rezultati komplementarni so onie od pove}e svetski istra`uvawa. klini~ka imunologija i alergologija 171 . 7. etni~kata pripadnost. Kaj sekoj vtor ispitanik so astma. Rezultatite se vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. Vo na{eto istra`uvawe povrzanosta na astmata so oddelnite egzogeni faktori e nesignifikantna. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Kaj 60% od ispitanicite so astma se raboti za alergiska. Sekoj vtor atopi~ar od vozrasnata grupa od 20 do 44 godini ima alergiski rinit. {to e komplementarno so rezultatite od nekoi istra`uvawa vo svetot. Vo najgolem broj od slu~aite.7% od ispitanicite so astma.4%. 5. alergiskata i nealergiskata. kako i za poefikasen i poorganiziran pristap kon astmata.united airways disease#). a kaj 40% za nealergiska astma. Primenata na antiinflamatornite lekovi vo terapijata na astmata e relativno niska (okolu dva i pol pati poniska od nivnata primena vo V. koja{to zaedno so drugite alergiski bolesti pretstavuva eden od najgolemite javno-zdravstveni problemi vo R.. Rezultatite od mnogubrojnite istra`uvawa vo svetot za vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot i tekot na astmata se kontroverzni. 8. Astmata. 10. Senzibilizacijata so alergenite od mikrokrle`ite kaj pacientite so alergiska astma e naj~esta i vo na{eto prethodno istra`uvawe.. Kaj ispitanicite so alergiska astma naj~esta e senzibilizacijata so alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus i polenot od loboda. 9. a sekoj osmi alergiska astma.edinstvena bolest na di{nite pati{ta# (. {to e komplementarno so rezultatite od pove}e istra`uvawa so istata vozrasna grupa. 6.

Skopje: Biro . Kay AB.: Alergiskite bolesti vo R. Annesi I. 172 Institut za medicina na trudot . 1998. Makedonski nacionalen plan i programa za dijagnoza i lekuvawe na bronhijalna astma-realnost ili vizija. Eur Respir Mon 2003. Eur Respir Mon 2003. Vla{ki E. 4:49-54. 10. Burney P et al. 21. Allergy & Clin Immunol News 1994. Ma~eska-Baxakova G. 57 (12): 1111-1117. 6065. Profesionalna bronhijalna astma kaj rabotnici vo ko`arska industrija. 1996. Air pollution and asthma: experimental studies. 14. Janson C. Maneva M. \or~ev A. Univerzitet . 18:598-611. Epidemiology of asthma. alergiski rinitis i egzema kaj {kolski deca vo Skopje (Internacionalna studija za astma i alergii vo detstvoto-faza 3). Beghe B et al. et al. 9.. Barnes PJ. Karadzinska-Bislimovska J. Global Initiative for Asthma. 19. Eur Respir J 1999. 1:1-7. Asthma. 8182. Sv. 4. 14 (30): 78. Karaxinska-Bislimovska J. Jacovski Lj. 17. 8. Makedonija 4. National Institutes of Health. Medicinski fakultet. The genetics of asthma. 54 (49): 55-61. 6. Patophysiology of asthma. The role of pollutants in allergic sensitization and the development of asthma.10. Blomberg A. Definition. Burney P. Mak spi med 2005. 51 (1-2): 1223. Alergiski bolesti-Lekuvawe. tteelli G. Eur Respir Mon 2003. Sandström T. Karaxinska-Bislimovska J. and Blood Institute 2004. E`ova N. Chronic inflammation in asthma. . 5 (15): 48-65.. 8 (23):84-104. Magisterski trud. Lung. Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz. Heart. Petrovska J et al. Prevalencija i te`ina na astma.M & M# . Trandafilovski P. Holloway JW. 15. 20. 11. Skopje: Medis-informatika. Kiril i Metodij# Skopje. Medicinski fakultet. Jongepier H. Eur Respir Mon 2002. Cvetanov V. Cvetanov V. Helleday R. National Institutes of Health. Humbert M.. 2002. Karaxinska-Bislimovska J. Respiratory symptoms and positive skin prick test in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). Allergy 2002.Cvetanov V i sor.Kiril i Metodij# Skopje. 1990. Univerzitet . 5. 8 (23): 26-48. Cypcar DM. 7. Allergy 1999. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. and Blood Institute 2004. Univerzitet . Anto P. Doktorska disertacija. Bjornsdottir US.5-6. Magisterski trud. Eur Respir Mon 2003. Brown JL. 18. Asthma: an inflammatory mediator soup. 3. 2. 8 (23): 1-19. Frew AJ. Balabanova M. Lung. Prevalence of asthma among school children in the territory of Skopje. Jordanova R. Astmata i va{eto dete. 12. Bitola: Kiro Dandaro. Trandafilovski P.Kiril i Metodij# Skopje. 7 (21): 52-64. Vlijanieto na bra{nenata pra{ina vrz pojavata i prevalencijata na opstruktivna belodrobna bolest. Mechanisms of asthma. Viegi G. Eur Respir Mon 2000.10. 16. Parnia S. Ma 13. 2005. Se~kova L i sor. Trandafilovski P. 8(23): 126134. 2: 609. National Heart.. Stavri} K. 1985. Literatura Global Initiative for Asthma.Kolaborativen centar na SZO 1. Medicinski fakultet.

MD. Cvetanov V. 8 (23): 180189. 1999. Haby M. Minov J. Mileva @. 24. 33-38. Eur Respir J 1999. 14: 951-957. age. BMJ 1992. Western Australia. Morbidity and Mortality: 1996 Chartbook on Cardiovascular. Mileva @. Bronhijalna astma. Bronhialna astma. 2022. 31. editor. 25. \or~ev A. 37. Eur Respir Mon 2003. Skopje: Mitkovski M & M. 38. 151: 1770-1777. 28. Povrzanost na alergiskiot rinitis so respiratornite simptomi kaj adultnata populacija vo R. Tanurdzic S. Cvetanov V. 305: 1326-1329. Viegi G et al. and level of pulmonary function. 8 (23): 339-363. 41-51. Chanez P. Makedonski medicinski pregled 2003. Chung KF. Nikolovski Q. 1997. klini~ka imunologija i alergologija. 35. International variations in asthma treatment compliance: the results of the European Community Respiratory Health Survey (ECRHS). Locatelli F. Diagnosis and assessment of asthma. 1996. Beograd: S. klini~ka imunologija i alergologija 173 . Makedonski medicinski pregled 2003. Bel EH. Doki} D. Prevalence of asthma in adults in Busselton. Lung. National Hearth. Eur Resp J 1999. Trandafilovski P. Defining asthma in epidemiological studies. Paoletti P. Cvetanov V. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. Pharmacological agents used to treat asthma. Minov J. smoking. Distribution of bronchial responsiveness in a general population: effect of sex. Am J Respir Crit Care Med 1995. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 39. 2002: 709-733. Pekkanen J. 29. Makedonija. and use of asthma medications in the European Community Respiraory Health Survey (ECRHS). Immunoallergic aspects of professional allergic disorders. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 36. 14: 288-294. Clinical Immunology. Makedonski medicinski pregled 2003. Variation in bronchial responsiveness in the European Community Respiratory Health Survey. and Blood Institute. 56: 143-144. 30. Epidemiolo{ki karakteristiki na bronhijalnata astma vo R. Chinn. 33. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. Eur Respir J 1996. Peat JK. Karadzinska-Bislimovska J. Cerveri I. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Tanurdzic 2004. Bethesda. Beograd: European Center of Peace and Development. European Community Respiratory Health Survey. O’Byrne PM. Risteska-Ku~ S i sor. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Luczynska C. 32. 1999. Spijker J et al. Burney P. 23. and Blood Institute. \or~ev A. 7-15. Jarvis D. National Heart. self-reported asthma attacks. RisteskaKu~ S. Cvetanov V. 56: 140-141. Vo: Na{ev G. Doki} D. Milkovska S. Makedonija. National Institutes of Health.Bronhijalna astma 22. Variations in the prevalence of respiratory symptoms. 10: 2495-2501. ]aev V. 34. Lung. Makedonija. Milkovska S. E`ova N. Pearce N. Carrozzi L. 56: 156. Expert Panel Report 2: Guidelines for the Diagnosis and Management of Asthma. 468-470. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. Lung and Blood Diseases. 27. In: Ljaljevic J. Eur Respir Mon 2003. Cvetanov V. Dimitrovski M. National Institute of Health. Stefanovski T. 9: 687-695. Zoia MC et al. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Nikolovski Q. Eur Respir J 1997. 26.

Minov J.Kolaborativen centar na SZO . 174 Institut za medicina na trudot . Astma i bolesti na gornite di{ni pati{ta. 5-6: 248-252. Makedonija 40. Anto JM. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. Milkovska S i sor. Dokic D. 45. Allergy 2002. Godi{en izve{taj za realizacija na programata za preventivna zdravstvena za{tita. 41. Makedonski medicinski pregled 2003. 42. Vasilevska K i sor. Cacciola RR. D’Souza W et al. 47. 2004. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. The upper airways:The guardian of the lower airways. 57 (4): 281-285.: Alergiskite bolesti vo R. Sarva M. Occupational asthma in New Zealenders: a population based study. 353: 1750-1754. Lancet 1999. Demoly P. 54: 301-306. Fishwick D. Occup Environ Med 1997. 43. Pearce N. 8 (23): 211-220. 46. Kogevinas M. Makedonija. Summer School Sofia 2002. 56: 142-143. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? Eur Respir Mon 2003. Cvetanov V. Adverse respiratory effects and allergic suspectibility in relation to particulate air pollution: flirting with disaster. Occupational asthma in Europe and other industrialised areas: a population-based study. Sunyer J et al.Cvetanov V i sor. Makedonski medicinski pregled 2002. Karaxinska-Bislimovska J. Bousquet J. Vignola AM. Polosa R. 44. E`ova N.

a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”.9 5.povrzan AD (AEDS). konstitucionalen neurodermit. intrinsic alergiski dermatit. Spored nekoi istra`uvawa rizikot za pojava na AD e 3 do 6 pati povisok kaj deca kaj koi{to eden od roditelite ja ima istata bolest vo odnos na decata so negativna istorija za bolesta kaj roditelite. L 20. bakteriskite (stafilokoki) i virusnite superinfekcii. Genetskata predispozicija e najsilniot poedine~en rizik faktor za pojavata na AD. se raboti za genetski predisponirana bolest predizvikana od imunolo{ki mehanizmi kade pove}e faktori imaat svoja uloga so intenzitet {to varira kaj oddelnite pacienti. a se javuva vo dve formi. odnosno i ponatamu se primenuva terminot atopiski dermatit.0. Alergiskiot AD ili AEDS pretstavuva AD predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. prurigo Besnier. vo stru~nite krugovi i literaturata terminot AEDS s¢ u{te ne e za`ivean. eczema flexurarum. Vtorata forma na alergiskiot AD e ozna~ena kako T-li . kako atopiska egzema. Se karakterizira so pozitiven patch test na nekoj od inhalatornite ili nutritivnite alergeni. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija.2. a spored sega{nite soznanija bolesta se klasificira na alergiski i nealergiski AD. endogena egzema. Definicija Atopiskiot dermatit (AD) pretstavuva inflamatorna bolest na ko`ata so hroni~en.Atopiski dermatit 5. 5. Vo pojavata i razvojot na bolesta. Podobrite poznavawa na imunolo{kite mehanizmi sekako deka }e ovozmo`at podobro definirawe na formite na AD vo idnina. bolesta e ozna~ena so terminot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS). svoja uloga imaat i nadvore{nite faktori kako ekspozicijata na alergeni (inhalatorni i/ili nutritivni). Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti od 2001 god. recidivira~ki tek koja{to se manifestira so karakteristi~na distribucija na ko`nite promeni. so {to se prepora~uva napu{tawe na mnogubrojnite termini.1. klimatskite faktori (sezonata esen-zima.8-L20.Etiopatogeneza Spored aktuelnite poznavawa na patogenezata na AD. zna~eweto na imunolo{kite mehanizmi vo patogenezata na AD s¢ u{te ne e dovolno jasno. Sepak. astma-egzema ili polenska treska-egzema. I pokraj toa. kako i kaj eden ist pacient vo razli~ni periodi od `ivotot. Atopiski dermatit MKB 10. IgE-povrzaniot AD (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. Od posebna va`nost e ulogata na AD kako prv ~ekor na alergiskiot mar{. klini~ka imunologija i alergologija 175 . naod na alergenspecifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. emocionalnite faktori i dr. Zaedno so alergiskiot rinokonjunktivit i bronhijalnata astma spa|a vo grupata atopiski bolesti. koi{to gi reflektiraat insuficientnite poznavawa na patogenezata na ovaa bolest. Nealergiskiot AD (AEDS) pretstavuva AD predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. odnosno negovata eventualna uloga na prediktor za razvoj na drugi alergiski Makedonsko zdru`enie za bazi~na. polenskata sezona). intenziven jade` i suva ko`a.

Kolaborativen centar na SZO . odnosno nizok prag za jade` koj{to go predizvikuvaat mnogubrojni trigeri.3. rinokonjunktivit) vo natamo{niot tek na `ivotot. 5. Morfologijata na ko`nite promeni e prili~no varijabilna vo razli~ni periodi od detstvoto i adultniot period. AD kaj bliznaci . gluteusite. egzematozni promeni (papulo-vezikuli) lokalizirani na liceto i glavata. a vo 85% od slu~aite do pettata godina od `ivotot. Kaj okolu 70% od decata so AD po pubertetot doa|a do smiruvawe na simptomite. stomakot i ekstenzornite povr{ini od ekstremitetite (slika 15). Slika 15.cirkumskripten multilokularen oblik 176 Institut za medicina na trudot . a rezultatite se kontroverzni. Klini~ka slika AD obi~no se javuva vo ranoto detstvo. Slika 16. Bolesta ima hroni~en tek.Cvetanov V i sor. so periodi na podobruvawa i periodi na vlo{uvawa so razli~en intenzitet.: Alergiskite bolesti vo R. Vo prvite dve godini od `ivotot dominantni se eksudativnite. Po pubertetot dominantna eflorescencija e prurigo-papulata so sli~na predilekciona lokalizacija (slika 16). AD kaj adult . Pra{aweto za efikasnosta vo prevencijata na drugite alergiski bolesti so energi~en tretman na AD e predmet na pove}e studii. odnosno vo okolu 60% od slu~aite po~etokot na bolesta e vo prvata godina. Bolnite imaat suva ko`a so zgolemena iritabilnost. grbot. Makedonija bolesti (astma. dominantni eflorescencii se lihenoidnite papuli obi~no lokalizirani na fleksornite povr{ini od golemite zglobovi na ekstremitetite koi{to se pridru`eni so silen do nepodnosliv jade`.promeni na liceto i ekstremitetite Po vtorata godina od `ivotot.

). Podatocite Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5. tie se delat na glavni i sporedni. navremena profesionalna orientacija so izbegnuvawe na profesii so visok stepen na ekspozicija na alergeni i iritansi. hrana so visoka sodr`ina na konzervansi i dr.4. Lekuvawe Tretmanot na AD se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. Framakolo{ka terapija Framakolo{kata terapija se prsposobuva kon fazata i serioznosta na bolesta. 5. Najva`ni sistemski lekovi vo terapijata na AD se antihistaminicite. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD Epidemiolo{kite istra`uvawa na AD se prili~no te{ki za izveduvawe poradi nedostatokot na edinstven marker na bolesta. antimikotici. kako i profesii kade {to se potrebni ~esti miewa i dr. 5. sklonosta kon nespecifi~en dermatit na dlankite i tabanite i dr. odnosno vo slu~ai na akutni i ekstenzivni egzacerbacii. sklonosta kon ko`ni infekcii. Dijagnoza So ogled na toa {to ne postoi specifi~en klini~ki ili laboratoriski marker na bolesta. 5.karakteristi~nite eflorescencii so tipi~na lokalizacija. dietetskite merki (se prepora~uva izbegnuvawe alkohol. a se primenuvaat i sedativi. dijagnozata se postavuva spored dijagnosti~ki kriteriumi. za~ini. a se sostoi od sistemski i lokalni preparati koi{to ~esto se primenuvaat paralelno. pozitivnite ko`ni testovi na inhalatornite i nutritivnite alergeni. Vo lokalnata terapija dominantno mesto imaat kortikosteroidnite masti i kremi so razli~ni terapiski modaliteti vo zavisnost od vozrasta na bolniot i te`inata na bolesta.1. Sistemskata primena na kortikosteroidite e retka. odnosno nedostatokot na generalno prifateni dijagnosti~ki kriteriumi za epidemiolo{ki studii. 5. preparati na γ-linolenskata kiselina i dr.Atopiski dermatit 5. ciklosporin). . Sporedni dijagnosti~ki kriteriumi se kserodermijata.pozitivnata li~na i/ili familijarna anamneza za atopija. antibiotici. Vo poslednive dve decenii vo terapijata na AD se vovedeni i lokalnite imunosupresivni sredstva (pr.2. .5. no nivnata efikasnost e s¢ u{te nedovolno poznata. klini~ka imunologija i alergologija 177 .6. Spored Schäfer “misleweto na iskusen dermatolog e zlaten standard vo dijagnozata na bolesta”. a za postavuvawe na dijagnoza AD potrebno e da se ispolneti 3 glavni i 3 sporedni kriteriumi. Glavni dijagnosti~ki kriteriumi se: . Nefarmakolo{ki tretman Vo nefarmakolo{kiot tretman spa|aat merkite za higiena i nega na ko`ata.pruritusot. Spored Rajka i Hanifin.5. zgolemeniot totalen IgE.hroni~niot i recidivira~kiot tek na bolesta . Epidemiolo{kite istra`uvawa za AD obi~no se izveduvaat kaj detskata populacija ili kaj oddelni vozrasni grupi od detskata populacija. noseweto obleka od mek pamuk {to ne ja iritira ko`ata.

Toa najverojatno se dol`i na interakcijata na genetskite karakteristiki na taa populacija so faktorite od okolinata (na~inot na `ivot i ishrana. 2.5-8. Rezultatite od epidemiolo{kite istra`uvawa za ulogata na nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti vo pojavata i razvojot na AD. Sli~ni rezultati se dobieni vo nekoi mediteranski i srednoevropski zemji (Turcija. 5. na primer. Prevalencijata na AD vo detskata populacija spored na{ite istra`uvawa iznesuva 3. {to e slu~aj i so drugite atopiski bolesti.2% vo Velika Britanija. 5. [vedska i [vajcarija uka`uvaat na zna~itelen porast na prevalencijata na AD vo poslednive decenii. tekot i traeweto na bolesta.3% vo Germanija.8% (grafik 119). bronhijalna astma). 7% vo Danska. vo smisla na nivnoto dejstvo kako nespecifi~ni iritansi i imunomodulatori vo procesot na alergiskata senzibilizacija. ^e{ka). vo studijata ne e izvedena evaluacija na AD kaj vozrasnite ispitanici. Pove}e epidemiolo{ki studii vo zapadnoevropskite zemji uka`uvaat na trend na zgolemuvawe na prevalencijata na AD vo poslednive decenii. Makedonija za bolesta naj~esto se dobivaat so pra{alnik koj sodr`i pra{awa za tipot i lokalizacijata na ko`nite promeni. Sezonskite varijacii na bolesta. Italija.). povisoka prevalencija na bolesta kaj `enskiot pol i decata od urbanite sredini i familii so povisok socioekonomski status.8% vo Italija. na 10. SAD. Istra`uvaweto e izvedeno na detskata populacija. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{ki istra`uvawa na AD na nivo na celata zemja kaj nas dosega ne se izveduvani. Spored epidemiolo{kite istra`uvawa na detskata populacija izvedeni vo sredinata i vtorata polovina od devedesettite godini od minatiot vek. prevalencijata na AD se dvi`i od 0. so vlo{uvawa vo periodot esen-zima ili polenskiot period.4% vo Avstralija i 20. e kontroverzna. Vo ramkite na epidemiolo{koto istra`uvawe na drugite alergiski bolesti vo R. Prevalencijata na AD vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je e povisoka. Pomal broj epidemiolo{ki istra`uvawa se temelat vrz primena na pra{alnik so dopolnitelni alergolo{ki i drugi ispituvawa na ispitanicite ili lekarski izve{tai od dermatolozite. “Follow-up” studiite izvedeni vo Velika Britanija.2% vo 1989 god.: Alergiskite bolesti vo R. Epidemiolo{kite studii za AD uka`uvaat na signifikantna asociranost na bolesta so familijarnata istorija za AD i drugite atopiski bolesti (alergiski rinokonjunktivit. 10. prevalencijata na AD vo Velika Britanija e zgolemena od 4. a primenet e pra{alnik dizajnirani spored model od zapadnoevropskite epidemiolo{ki studii. spored razli~nite avtori se javuvaat kaj 56-92% od ispitanicite so AD.Cvetanov V i sor. familijarnata istorija za AD i drugite alergiski bolesti. Makedonija obraboten e i AD. Nekoi epidemiolo{ki studii uka`uvaat na zgolemen rizik od pojava na AD kaj decata ~ii majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na pasivno pu{ewe. 9% vo SAD. visokiot stepen na imunizacija za detskite zarazni bolesti. So ogled na toa {to dijagnozata na AD dobiena so odgovori od pra{alnik kaj vozrasnite e prili~no nesigurna. itn. 178 Institut za medicina na trudot . Taka. Germanija. niskiot procent na crevni infekcii vo detstvoto.1.7% vo Tanzanija.Kolaborativen centar na SZO .3% vo ^e{ka.1% vo 1964 god. do 4% vo Turcija. 3.9-6. efektite na navore{nite i vnatre{nite aeropolutanti i dr.6.

a spored Schäfer `enskiot pol pretstavuva nezavisen rizik-faktor za pojavata na AEDS. a prevalencijata na bolesta e najvisoka kaj predu~ili{nite deca.8% Grafik 119.Atopiski dermatit 96.2% 3. klini~ka imunologija i alergologija 179 . Prevalencija na AD vo detskata populacija Prevalencijata na AD e ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4.4% Grafik 120. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat na povisoka prevalencija na AD kaj decata pod 7-godi{na vozrast vo odnos na decata postari od 7 godini (grafik 121).4% Grafik 121. AD e hroni~na i recidivira~ka dermatoza karakteristi~na za ranata detska vozrast.4%) (grafik 120). Prevalencija na AD spored polot 4. odnosno spored podatocite od literaturata pove}e od 70% od decata zaboluvaat vo prvata godina od `ivotot. {to e vo soglasnost so istra`uvawata na pove}e stranski avtori.1%) vo odnos na mom~iwata (3.3% 5 4 3 2 1 0 <7 >7 3.1% 50 0 ma{ki `enski 4. 250 200 150 100 3. Prevalencija na AD kaj decata pomladi i postari od 7 godini Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Povisokata prevalencija na AD kaj `enskiot pol e dobiena vo pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa.

6.Cvetanov V i sor. Makedonija 5.8%).6. dodeka asociranosta so drugite alergiski bolesti (alergija na hrana.9% i 2.3% od ispitanicite so AD imaat i alergiski rinit.2% 3. {to e komplementarno so podatocite od literaturata. lekovi i insekti).9% 8 6 4 2 0 Sk Do Oh 3. Prevalencija na AD kaj detskata populacija vo oddelni gradovi vo R.2. 6.3%. dodeka za~estenosta na AD kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3. Prevalencija na decata so AD so sezonsko vlo{uvawe na bolesta Inaku. 180 Institut za medicina na trudot . Zastapenost na AD vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na AD e dobiena kaj ispitanicite od Prilep (6.: Alergiskite bolesti vo R. prolet) se javuva i kaj 90% od bolnite.01) (grafik 124).3% 1. Debar i Peh~evo iznesuva 3.0% Grafik 123.1%.Kolaborativen centar na SZO . Prevalencijata na AD kaj ispitanicite od Ohrid. 2.0% od ispitanicite so AD (grafik 123). 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so sezon. Spored nekoi avtori egzacerbaciite na bolesta vo odredena sezona (esen-zima. zna~ajno e da se odbele`i deka AD e signifikantno asociran so alergiskiot rinit (p < 0.4% Pr De Pe Grafik 122. 60. najniska kaj ispitanicite od Dojran (1. odnosno 53. kako i belodrobnite simptomi e nesignifikantna.2%).1% 2. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60. vlo{.4% (grafik 122).3. Makedonija 5.8% 2.

Povrzanost na AD so `iveeweto vo urbana sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Kaj 73% od ispitanicite so AD. 73.0% Grafik 126.3% AD so al.Atopiski dermatit 120 100 80 60 40 20 0 AD 53. Povrzanost so na~inot na `iveewe Vo na{eto istra`uvawe e potvrdena signifikantno po~estata pojava na AD kaj decata od gradovite (p < 0. 60.001) (grafik 125).6.05) (grafik 126) na {to uka`uvaat i nekoi epidemiolo{ki istra`uvawa od Evropa i SAD. ist. so AD od urb. Asociranost na AD so alergiskiot rinit Rezultatite od na{eto istra`uvawe ja potvrduvaat ulogata na hereditetot vo nastanokot na AD. Ispitanici so AD so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti 5. sred. klini~ka imunologija i alergologija 181 .0% Grafik 125. fam. postoi pozitivna familijarna istorija za alergiskite bolesti (p < 0. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so pozit.4. rinitis Grafik 124. 120 100 80 60 40 20 0 Ispitanici so AD Isp.

3% da ne 4. nadvore{ni i vnatre{ni.6.Kolaborativen centar na SZO . kako i kaj decata koi{to bile na ve{ta~ka ishrana vo novorodene~niot i doene~kiot period (grafik 127).7% da ne Grafik 128. Prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun vo domot e sli~na so prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta. Sepak. 120 100 80 60 40 20 0 < 3000 g Ve{t. Prevalencija na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun i kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta i decata koi{to ne se eksponirani na ~ad od tutun 182 Institut za medicina na trudot . Prisutnost na AD kaj decata so niska rodilna te`ina.1% 2. a nivnite rezultati se kontroverzni. Makedonija Statisti~kata obrabotka na podatocite ne poka`a zna~ajna povrzanost pome|u pojavata na AD i rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo doene~kiot period.0% 3.5% 4. treba da se istakne faktot deka AD po~esto se javuva kaj decata so rodilna te`ina pomala od 3000 g.9% 3. Nekoi studii uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na deteto na ~ad od tutun (pasivno pu{ewe). 95. 5 4 3 2 1 0 Pu{ewe/brem. ishrana Doewe < 6 mes.9% 97. Povrzanost so aerozagaduvaweto Pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa ja ispituvaat povrzanosta na AD so aeropolutantite. odnosno ne se eksponirani na ~ad od tutun vo domot (grafik 128). ve{ta~ka ishrana vo prvata godina od `ivotot i doewe pokratko od 6 meseci 5. Pasivno pu{ewe 4.: Alergiskite bolesti vo R.6.6% 3. Rezultatite od na{eto istra`uvawe ne uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so navedenite varijabli.5% 95.Cvetanov V i sor.7% Grafik 127.

Clinical and basic aspects of atopic dermatitis. epidemiology and prognosis of atopic dermatitis. Isto taka. Hourihane JO’B. Cvetanov V. and immunology of the “intrinsic” (non IgE-mediated) type of atopic dermatitis (constitutional dermatitis). Ring J. Karaxinska-Bislimovska J. hrana i insekti e nesignifikantna. 56 (9): 813-824. Atopic dermatitis: from the genes to skin lesions. Balabanova M. 4. 49: 485-488. 5. Starova A. act globally”. 83: 464-470.4%). 58 950: 420-425. Schäfer T. Epidemiology of allergic diseases. Allergy 2001. Hanifin JM. ne e registrirana statisti~ka zna~ajnost pome|u AD i pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na ~adot od tutunot vo domot. Bieber T. 3. clinical features. 14. Turkey. Skopje: HIB DRESKO 1998. ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. 5. Bousquet J et al. Allergy 1994. Epidemiology. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Girolomoni G. Bousquet J. Allergy 2000. Novak N. Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60% od ispitanicite so AD. 53: 731-739. 8. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Clinical aspects. Cvetanov V. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata od urbanata sredina vo odnos na decata od ruralnata sredina. Mileva @. Wollenberg A.8. Literatura 1. Semin Dermatol 1983. Alergiski bolesti-Lekuvawe. St. 291-294. Makedonski medicinksi pregled 2003. E`ova N. Masini C et al. Allergy as a global problem: “Think globally. a signifikantno ~esto e pridru`uvan so alergiskiot rinit. 5. 4. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. Schmid P et al. Povrzanosta na AD so rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo prvata godina od `ivotot ne e statisti~ki zna~ajna. a najniska vo Dojran. 13. Milkovska S. Prevalencijata na AD kaj detskata populacija vo R. Trandafilovski P. Zaklu~oci 1. 131-135.Atopiski dermatit 5. 11. A revised nomenclature for allergy. Johansson SGO. Najvisoka e prevalencijata na AD vo Prilep. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Bieber T. Makedonija. Skopje: Medis-informatika 1998.7. Allergy 2001. 160-164. Zagora: Znanie EOOD. 56 (9): 841-848. Allergy 2003. 55: 103-107. Klini~ka dermatologija so praktikum za studenti i lekari. Prevalence of childhood asthma and allergic diseases in Ankara. Allergy 1997. The epidemiology of atopic dermatitis in Italian schoolchildren. 6.8%. 2. 2: 5-19. 6. Makedonija iznesuva 3. 2. Allergy 2000. Kalyoncu AF et al. klini~ka imunologija i alergologija . Povrzanosta na AD so alergijata na medikamenti. V’l~kova-La{koska M. Abeni D. 12. Risteska-Ku~ S i sor. 7. 9. 56: 140-141. Ann Allergy Asthma Imminol 1999. The skin as a target for allergic diseases. ur.1%) vo odnos na mom~iwata (3. 52 (38): 14-22. 10. Wüthrich B. 57: 661-662. Allergy 2002. 183 3.

47: 243-248. Cankov N. Russell G. American Academy of Allergy. Kazand`ieva @. Vo: Na{ev G. Respiratory symptoms and atopy in Aberdeen schoolchildren: evidence from two surveys 25 years apart. Makedonija 15. Varjonen E. Asthma and Immunology (AAAAI). 184 Institut za medicina na trudot . Atopi~en dermatit. Nikolova K. 304: 873-875. 449-450. SofiÔ: Znanie EOOD 2003.Kolaborativen centar na SZO . Br Med J 1992. Ninan T. NarÝ~nik na obщopraktikuvaщiÔ lekar. Allergy 2002.: Alergiskite bolesti vo R. Finland. Lammintaausta K. 16. Mileva @.Cvetanov V i sor. Prevalence of atopic disorders among adolescents in Turku. Kalimo K. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. 17. 18.

0.1. 6. IgM. klini~ka imunologija i alergologija 185 . Etiopatogeneza Imunolo{kite mehanizmi pri medikamentoznata alergija gi vklu~uvaat site ~etiri tipovi imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell (tabela 19). T 88.). Dokolku vo patogenezata e doka`ana ulogata na IgE protivtelata.7). no vo nivnata patogeneza le`at neimunolo{ki mehanizmi (tabela 20). Imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell Tip na imunolo{ka reakcija spored Coombs i Gell Tip I Tip II Tip III Tip IV Imunolo{ki mehanizam IgE. Isto taka. preosetlivosta na lekot se ozna~uva kako IgE-posreduvana medikamentozna alergija. IgM i komplemen T-li Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok Urtikarija/angioedem Bronhospazam Citopenija Glomerulonefrit Serumska bolest Glomerulonefrit Vaskulit Kontakten dermatit Nealergiskite hipersenzitivni reakcii na lekovi se spored svojata pojava i klini~ki manifestacii sli~ni na alergiskite. taa se ozna~uva kako medikamentozna alergija.7 6. Tabela 19. posreduvani so protivtela ili aktivirani T-li. sulfonamidi i dr.10. Slu~aite na preosetlivost na lekovi so klini~ka simptomatologija sli~na na alergiskite reakcii {to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi se narekuvaat nealergiska preosetlivost na lekovi. Definicija Spored revidiranata nomenklatura za alergiskite bolesti od Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology – EEACI) od 2001 god. Preosetlivost na lekovi MKB . pojavata na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na lek vo doza tolerirana od drugi lica se ozna~uva kako preosetlivost na lekot (T 88.2.Preosetlivost na lekovi 6. III i IV) ili da predizvikuva imunolo{ki i neimunolo{ki reakcii (pr. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vo nekoi slu~ai na preosetlivost na lekovite se javuva kombinirawe na imunolo{kite mehanizmi od dva tipa (pr. eden ist lek kaj razli~ni lica mo`e da predizvika razli~ni tipovi na imunolo{ka reakcija (pr. β laktami. mastociti i bazofili IgG. komplement i fagocitoza CIK. AKE inhibitori). Dokolku vo patogenezata na navedenata pojava se doka`ani imunolo{ki mehanizmi. penicilinot mo`e da predizvika reakcija tip I. IgG.

: Alergiskite bolesti vo R. Iskustvata od oddelni centri se razlikuvaat.Kolaborativen centar na SZO . Validni dijagnosti~ki metodi ima malku.4. Dijagnoza Dijagnosti~kiot pristap kon hipersenzitivnite reakcii na lekovite se sostoi od anamnesti~kite podatoci. Se dobivaat podatoci za vidot na simptomite. serumska bolest.3. a test-koncentraciite se slabo valorizirani za 186 Institut za medicina na trudot . Vo ramkite na EAACI funkcionira European Network of Drug Allergy (ENDA) ~ija zada~a e etablirawe na pragmati~en i standardiziran pristap kon problemot na medikamentoznata alergija vo sekojdnevnata praktika. efekti od prekinot na primenata na lekot). vaskuliti). periodot od poslednata primena doza na lekot do pojavata na simptomi. hipersenzitiven alveolit. belite drobovi (astma. a i tie ne se potpolno evaluirani. prethodnata primena na ist ili sroden lek) i alergolo{kiot background na pacientot (istorija za prethodni medikamentozni ili drugi alergiski reakcii). Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi Dijagnosti~kata vrednost na ko`nite testovi ne e potpolno evaluirana. kontakt dermatit). klini~kite manifestacii. kako zasegawe na ko`ata (egzantemi. rendgenski kontrasti. urtikarija/angioedem. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na medikamentoznata alergija se raznovidni. odnosno variraat od organ ili sistem-specifi~no zasegawe.4. crniot drob (intrahepati~na holestaza. 6.Cvetanov V i sor. sindrom na sistemski lupus eritematodes.2. protamin Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi Lekovi {to sodr`at sulfiti (SO2) 6. kako i preporaki za izveduvawe na ko`nite testovi. krvnite kletki (citopenii). 6. hepatocelularno o{tetuvawe) i bubrezite (tubulointersticijalen nefrit. in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa i dozno-provokativnite testovi. Patogenetski mehanizmi i lekovi {to predizvikuvaat nealergiski hipersenzitivni reakcii Patogenetski mehanizam Nespecifi~no osloboduvawe na histamin Akumulacija na bradikinin Aktivacija na komplement Indukcija na sinteza na leukotrieni Bronhokonstrikcija Lek Opijati. primena na drugi lekovi (vo vremeto na pojavata na reakcijata. dozno-provokativnite testovi i in vitro alergolo{kite ispituvawa.4. nivnata hronologija (prethodna ekspozicija. glomerulonefrit). 6.1 Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. vankomicin AKE inhibitori Rendgenski kontrasti. Makedonija Tabela 20. Za unificirawe na dijagnosti~kiot pristap ENDA ima izgotveno pra{alnik. do multiorgansko zasegawe (anafilakti~en {ok. belodrobni eozinofilii).

no vo najgolema merka tie ne se potpolno valorizirani i treba vnimatelno da se interpretiraat.5. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. paracetamol. kinoloni i drugi).4. hroni~ni bolesti so dolgotrajna primena na nekolku lekovi i dr. nesteroidni antiinflamatorni lekovi. kako i penicilinot koga ko`nite testovi se negativni. Coombsoviot test i drugi. heterologni serumi. Zgolemuvaweto na koncentracijata na histamin vo krvta vo prisustvo na lekot e vo dobra korelacija so prick testot i nivoto na specifi~en IgE za miorelaksansite. Primarna prevencija Merkite na primarnata prevencija.4. 6. se sostojat od identifikacijata na rizik faktorite za eventualnata pojava na medikamentozna preosetlivost kaj bolniot (prisutnost na drugi alergiski bolesti. miorelaksansi i tetanusniot toksoid. Prevencija 6. Prick testovite i intradermalnite testovi se od posebna va`nost vo doka`uvaweto na I i III tip na imunolo{ka reakcija. 6. 6. Laboratoriski testovi Vo dijagnostikata na medikamentoznite alergii se primenuvaat i in vitro testovite.3. Testot na bazofilna degranulacija vo prisustvo na inkriminiraniot lek pove}e ne se izveduva poradi niskata senzitivnost.1. sulfonamidi. nepenicilinskite antibiotici. opijati) do nezadovolitelna ili nejasna (lokalni anestetici. no trba da se izveduvaat vo uslovi na odredena kadrovska i tehni~ka ekipiranost. miorelaksansi. Doka`uvawe na specifi~nite IgE antitela (so metodite UniCap. kako i testot na odreduvawe na koncentracijata na metilhistamin vo urinata mo`at da se izvedat vo slu~ai na akutni reakcii pri primena na miorelaksansi.5. no ne i za drugite lekovi. Odreduvaweto na nivoto na sulfidopeptidnite leukotrieni vo krvta pri alergiski i nealergiski hipersenzitivni medikamentozni reakcii e s¢ u{te nedovolno evaluiran test so nedovolno poznata senzitivnost i specifi~nost. enzimi) preku zadovolitelna (vakcini.).4. drug-induced sistemski lupus eritematodes i drugi) se odreduvaat nivoto na specifi~niot IgG ili IgM. nivoto na cirkulira~ki imunokompleksi. lokalnite anestetici. RAST i drugi) so pozitivnata anamneza govorat za tip I reakcija na penicilin. nivoto na frakciite od komplementot. izbegnuvaweto na polipragmazijata i dr. hormoni. bolesti na crniot drob. jodni kontrasti. koja{to se primenuva kaj site bolni. so {to nivnata primena e ograni~ena. kako i od poznavaweto na nesakanite dejstva na ordiniraniot lek/lekovi. protamin. a nivnata senzitivnost i prediktivna vrednost varira od odli~na (penicilini.Preosetlivost na lekovi pove}eto lekovi. Istiot test. Ovie testovi se od posebna va`nost vo evaluacija na hipersenzitivnite reakcii na aspirinot i drugite nesteroidni inflamatorni sredstva. Vo slu~aite na suspektna medikamentozna alergija od tip II i III (citopenija. klini~ka imunologija i alergologija 187 . Patch testovite so soodvetniot lek se primenuvaat za doka`uvawe na docnite alergiski reakcii. Dozno-provokativni testovi (DPT) Dozno-provokativnite testovi (DPT) imaat najvisoka senzitivnost.

Makedonija 6.5. a se sostoi od prekin na primenata na lekot/lekovite.1. e mnogu povisoka i se dvi`i okolu 15% i e po~esta kaj `enite. uka`uvaat deka kaj samo okolu 10-20% od licata so istorija za penicilinska alergija. 6. dodeka spored istra`uvawata vo Francija taa iznesuva 2-3%. Zadol`itelna merka na sekundarnata profilaksa e registrirawe vo medicinskata dokumentacija na liceto so medikamentozna preosetlivost na soodvetniot lek. 6. Sekundarna prevencija Sekundarnata prevencija se primenuva kaj licata so registrirana medikamentozna preosetlivost.5% od pacientite {to se tretirani so tetraciklini. a mo`e da bide predizvikana od site ~etiri tipovi na imunolo{ki reakcii.2.7.1-0. prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite bolni~ki lekuvani ispitanici iznesuva okolu 5%. Spored istra`uvawata na hospitalizirani bolni vo SAD. a ko`nite promeni se nivnata naj~esta manifestacija (70-80% od slu~aite). kako i na poznavaweto na lekovite so mo`na vkrstena preosetlivost so inkriminiraniot lek. Reakcii na preosetlivost se javuvaat kaj 0.Kolaborativen centar na SZO . Vo site ovie slu~ai mo`no e da se vklu~eni razli~ni imunolo{ki i neimunolo{ki mehanizmi. dodeka case-control studiite i studiite kade pokraj pra{alnikot se izveduvani i soodvetnite alergolo{ki ispituvawa se poretki. prevalencijata na penicilinskata alergija iznesuva 2. 6. Drugi antibiotici i sulfonamidi Reakciite na preosetlivost na drugite antibiotici vo odnos na penicilinot e mnogu poretka.7.Cvetanov V i sor. naj~esto se manifestira so ko`ni promeni.7. Ponovite istra`uvawa za anafilakti~nite reakcii na penicilin uka`uvaat deka tie se pri~ina za smrt na okolu 400 lica godi{no vo SAD. 188 Institut za medicina na trudot .5%. Rezultatite na edna studija referiraat deka okolu 10% od op{tata populacija vo SAD ima anamneza za penicilinska alergija. Relativno po~esta e preosetlivosta na sulfonamidite koja se javuva kaj 3-6% od pacientite {to gi primenuvaat. nesakani dejstva na lekovite se javuvaat kaj okolu 25% od licata {to gi primenuvaat. dodeka drugi istra`uvawa.2. Spored istra`uvawata vo SAD. projavenata reakcija i prezemenata terapija. Vo pogolem broj slu~ai se raboti za cross-sectional studii i studii izveduvani so pra{alnik kade ispitanicite gi referiraat alergiskite reakcii na lekovite i nivnite klini~ki manifestacii.: Alergiskite bolesti vo R.5% od pacientite tretirani so makrolidnite antibiotici i kaj 0. taa e potvrdena so in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa. kaj okolu 0. Referiranata preosetlivost na lekovi.1-2% od pacientite tretirani so gentamicin. Epidemiolo{ki istra`uvawa Mnogubrojni se epidemiolo{kite istra`uvawa za medikamentoznata preosetlivost vo SAD i Zapadna Evropa. Spored pove}eto istra`uvawa. kaj 5-10% se raboti za alergiski reakcii. isto taka vo SAD. bez alergolo{ka potvrda. Penicilin Penicilinot e naj~est predizvikuva~ na alergijata na lekovi.

8. Miorelaksansi Miorelaksansite se naj~esti pri~initeli (70-80%) na alergiski reakcii vo tekot na op{tata anestezija. Ne e poznato {to e pri~inata za ovaa pojava kaj odredeni lica. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi Referiranata prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj site ispitanici (vozrasnite i decata) iznesuva 10. kolapsi) so nejasen mehanizam kaj 2-3% od licata {to gi primile. 6. AKE inhibitori AKE inhibitorite (obi~no enalaprilot. Mehanizmot na ovie reakcii e neimunolo{ki.7. a okolu 6% od niv se fatalni.1.3-0. a obi~no se javuvaat kaj `eni vo srednite godini. kaj 10-15% od licata so sinonazalna polipoza i kaj okolu 20% od licata so hroni~na urtikarija.5. 6.Preosetlivost na lekovi 6. naru{uvawata vo sintezata na trombocitnite medijatori i dr. Kaj eden del od licata {to go primale aspirinot.5% od op{tata populacija.7. a mo`ni pri~ini se zgolemenata sinteza na leukotrieni.4% od licata so alergiski rinit. Lokalni anestetici Lokalnite anestetici predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (vrtoglavici. se javuvaat antiaspirinski antitela. 6. predizvikana od namaleno razgraduvawe na bradikininot koj ima stimulativno dejstvo na receptorite za ka{lica vo di{noto steblo.7. 6.5%. {to e vo ramkite na podatocite objaveni vo litaraturata (grafik 129). angioedem.8. klini~ka imunologija i alergologija 189 . Se raboti za IgE-posreduvani alergiski reakcii so za~estenost kaj 1/4500 op{ti anestezii. Mnogu poretko AKE inhibitorite kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija (angioedem). 6. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) Aspirinot i drugite nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (ko`en isip. e izvedeno so pra{alnicite za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na European Network of Drug Allergy (ENDA). poretko lizinoprilot) predizvikuvaat neproduktivna ka{lica kaj okolu 10% od licata {to gi primenuvaat.7. no nivnata pojava i titar ne se vo korelacija so klini~kite manifestacii na reakciite na preosetlivost.4. Reakciite na preosetlivost na aspirin se ~esto pridru`eni so preosetlivost na drugite NSAI.6. no ne i kaj drugite {to go primenuvaat lekot. namalenata sinteza na prostaglandini. bronhospazam) kaj 0.3. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. zgolemenata osetlivost na leukotrienskite receptori. a vo 80% od slu~aite se javuvaat kaj `enite. koe{to pretstavuva prvo istra`uvawe za medikamentoznata preosetlivost na nivo na celata zemja. kaj okolu 1. kaj okolu 4% od licata so astma. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{koto istra`uvawe za preosetlivosta na lekovi.

a najniska vo Dojran (3.8%).Cvetanov V i sor.7%.9%) (grafik 130). vo Ohrid 4. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici od oddelnite gradovi 190 Institut za medicina na trudot .4% sprema 8.4% Grafik 130. Zastapenost vo oddelni gradovi Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici e najvisoka vo Skopje (17.1% 4. 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 3.Kolaborativen centar na SZO .6%. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici spored polot 6.: Alergiskite bolesti vo R.9% 12.2. kako i kaj drugite alergiski bolesti.9% i vo Peh~evo 4.2% (grafik 131).5% 8. dodeka vo Prilep iznesuva 13.9% 17.7% 9. Preosetlivost na lekovi kaj site ispitanici Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 10.1%). e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite (12.8% 13.2% Grafik 131.8.6% 4. vo Debar 9. Makedonija Grafik 129.

odnosno 11.4% (grafik 134). klini~ka imunologija i alergologija 191 .3. a najniska vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (9. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (4.3%).1.7%). Zastapenost spored vozrasta 6.7%. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 8% od ispituvanite adulti od Ohrid. odnosno 8.Preosetlivost na lekovi 6.8.2%. od 41 do 50 i postari od 60 god iznesuva 10. 20 15 10 5 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 133.1. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite i distribucija spored polot Najvisoka prevalencija na medikamentoznata preosetlivost se sretnuva vo vozrasnata grupa od 51 do 60 god (14.2% 7.3.4%) vo odnos na ma`ite (7. Vozrasni Prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 11. Prevalencijata vo vozrasnite grupi od 31 do 40. Zastapenost vo oddelni gradovi Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (16.8%) (grafik 132).8% 13. i ne{to povisoka kaj `enite (13.7% (Grafik 133).8. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 11.3%).9%). a prevalencijata kaj adultnite ispitanici od Debar i Peh~evo iznesuva 15.3.8. Medikamentozna preosetlivost referiraat 12% od ispituvanite adulti od Skopje. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite spored vozrasta 6.1.5%.4% Grafik 132.1%. 12.

2. Za~estenosta na ovoj tip na nealergiska preosetlivost vo istra`uvawata vo svetot iznesuva 0.1. 73.8%).3% 16.4%).8.6% od adultite (grafik 136).3% 17. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj adultite Vo odnos na preosetlivosta na odredeni vidovi lekovi kaj adultite. Preosetlivost na aspirin i/ili nekoj drug sroden nesteroiden antiinflamatoren lek referiraat 0.9%). Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite od oddelnite gradovi 6.Cvetanov V i sor.9% antibiotici NSAI anestetici 4.8% od site vozrasni ispitanici.3.5% 8. najvisoka prevalencija e registrirana za preosetlivosta na antibiotici (73.4% drugi Grafik 135.4% Pr De Pe Grafik 134.Kolaborativen centar na SZO .9% 15. Zastapenost spored oddelni lekovi Kaj ispitanicite so referirana medikamentozna preosetlivost. anesteticite (4. Za~estenosta na penicilinskata alergija vo referira~kite istra`uvawa vo svetot iznesuva okolu 10%.: Alergiskite bolesti vo R.3% 4. 192 Institut za medicina na trudot .5% vo op{tata populacija. a sledat nesteroidnite antiinflamatorni lekovi-NSAI (17. Makedonija 20 15 10 5 0 Sk Do Oh 12% 8% 4.3%) (grafik 135). pri {to za pravi alergiski reakcii se raboti vo 10-20% od referiranite slu~ai.3%) i drugite lekovi (4. najvisoka prevalencija ima penicilinskata alergija (6.30. Preosetlivost na penicilin (priroden i polusintetski) referiraat 6.

6% Grafik 136. Deca Prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj decata iznesuva 9.1.6%) (grafik 137).6% 18.3. 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 9.7%) i gubeweto svest (15.6%) se sretnuvaat kaj 64.7% 8. Naj~esti simptomi na preosetlivost na lekovi Spored podatocite od literaturata. Prevalencija na preosetlivosta na penicilin i aspirin kaj ispituvanite adulti 6.3.0% + 23.2.9% Grafik 138.9%) (grafik 138).0% ko`en osip angioedem gu{ewe 15.8. Vo na{eto istra`uvawe ko`nite promeni (ko`en isip i angioedem. naj~esta manifestacija na medikamentoznata preosetlivost se ko`nite promeni. Prevalencija na preosetlivosta na medikamenti kaj decata i distribucija spored polot Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3.7% gubitok na svest Grafik 137. so ne{to povisoka prevalencija kaj mom~iwata (10. klini~ka imunologija i alergologija 193 .8.8% 0.0% od adultite so medikamentozna preosetlivost.Preosetlivost na lekovi 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Penicilin Aspirin 6. 41.7%) vo sporedba so devoj~iwata (8. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj adultite 6.0% 23. odnosno 41.8%. a poretko se sretnuva gu{eweto (18.8% 10.

polusintetskite penicilini (37.4%.4%.9%) i sulfonamidskite preparati (13.4% 3.1.8. Makedonija Sli~no kako i kaj preosetlivosta na hrana.5%).7% 10.5% 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 1.7%. 10. 14 12 10 8 6 4 2 0 11. Preosetlivost na lekovi kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi 6. odnosno prirodnite penicilini (48.6%) vo sporedba so vozrasnata grupa od 7 do 15 god.7% <7 >7 Grafik 139.6% 6. a prevalencijata vo Dojran.2% od decata so preosetlivost na medikamenti). 194 Institut za medicina na trudot .6% (grafik 140). i medikamentoznata preosetlivost kaj decata e po~esta kaj decata od vozrasnata grupa od 0 do 7 god.: Alergiskite bolesti vo R.8.3. Prilep i Debar iznesuva 1.2. Zastapenost spored oddelni lekovi Naj~esti lekovi ~ija{to primena predizvikala reakcii na preosetlivost kaj decata se antibioticite.3. Ohrid. vo Peh~evo ne e registrirana medikamentozna preosetlivost kaj ispituvanite deca. Distribucija na preosetlivosta na lekovi kaj ispituvanite deca spored vozrasta 6.7%) (grafik 139).9%. Zastapenost vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na preosetlivost na lekovi kaj decata e registrirana vo Skopje (23.2.7%) (grafik 141).Kolaborativen centar na SZO .2. (11.6% 0% Grafik 140. 1. Referiranata preosetlivost na penicilinskite preparati kaj decata iznesuva 8. (6.9% 1.Cvetanov V i sor. 23. odnosno 3.

1% od ispitanicite so preosetlivost na nekoj vid hrana i 4. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj decata 6.3.Preosetlivost na lekovi 48.05). Povrzanost na preosetlivost na lekovi so drugi alergiski manifestacii.8.9% 13.3. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 195 . nesignifikantna e povrzanosta i so drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori.2. 80 60 40 20 0 70.4. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti e statisti~ki nesignifikantna. odnosno medikamentozna preosetlivost referiraat 11.3%). Naj~esti simptomi Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentoznata preosetlivost kaj decata se ko`niot osip i angioedemot (70%) i dijareata (18.) se poretki (11.1% od ispitanicite koi{to ne referiraat takva preosetlivost (p < 0. Isto taka. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite (Grafik 143) e signifikantno po~esta kaj ispitanicite so preosetlivost na hrana.7% prirodni penicilini polusint. penicilini sulfo preparati Grafik 141.8.2% 37.3% 11.3. dodeka drugi reakcii (gu{ewe.7%) (grafik 142). Preosetlivost na oddelni lekovi kaj decata 6.7% Ko`en osip i/ili angioedem Dijarea Drugo Grafik 142. onesvestuvawe i dr.2.0% 18.

`ivotot vo urbana sredina. Medikamentoznata preosetlivost se sretnuva pet pati po~esto kaj decata so alergiski rinit. 2. ist.1% so bez Grafik 143.4%) vo odnos na ma`ite (8.1% 12 10 8 6 4 2 0 4. Naj~esti pri~initeli na medikamentoznata prevalencija kaj adultite se penicilinite i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi.Kolaborativen centar na SZO .2%) vo odnos na decata (9.8%) i kaj `enite (12. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj decata so i bez alergiski rinit i familijarna istorija za alergiski bolesti 6.05). Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj adultnite ispitanici so i bez preosetlivost na hrana Preosetlivosta na medikamenti kaj decata e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit (p < 0.Cvetanov V i sor. a kaj decata penicilinite i sulfonamidite.8% Fam. Grafik 144. rodilnata te`ina. vremetraeweto na doeweto i eksponiranosta na pasivno pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0.5% od site ispitanici.9. 30 25 20 15 10 5 0 so bez 28. Zaklu~oci 1.9%).6% 5. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarnata istorija za medikamentozna preosetlivost.5% Al. Preosetlivost na eden ili pove}e lekovi referiraat 10. Preosetlivosta na lekovi e povisoka kaj vozrasnite (11. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. {to zna~i deka okolu 200 000 lica od R.05). bol. Makedonija imaat istorija za medikamentozna preosetlivost (so ili bez alergolo{ka potvrda). 196 Institut za medicina na trudot . odnosno familijarnata istorija za alergiski bolesti e negativna (grafik 144).: Alergiskite bolesti vo R. odnosno dva i pol pati po~esto kaj decata so familijarna istorija za alergiski bolesti vo odnos na decata kaj koi ne e registriran alergiski rinit. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. rinitis 14. za al. Makedonija 11.7% 4.

referirana od 6.4% od decata. Bousquet J. Bousquet J et al. Vo: V’l~kovaLa{koska M. 6. 2.8% od adultite i 8. 5. When is re-challenge acceptable? Drug Safety 2001. Allergy 2001. Allergy 2002. Position paper. Clin Exp Allergy 1998. Starova A. 28 (4): 87-91. 57 (72): 37-40. 4. 477-480. 13. Mayorga C et al. Pichler WJ. Li Wan Po A. Gruchalla R. Causality assessment of adverse effects. Aberer W. Adverse drug reactions with an immunological basis: from clinical practice to basis research. 5. Skopje: HIB DRESCO 1998. Canto G. Deciphering the immune pathomechanism of cutaneous drug reactions. Ring J. 56 (9): 813-822. Blanca M. Medikamentozni egzantemi. Makedonija i pretstavuvaat osnova za negovoto organizirano i unificirano re{avawe. Torres MJ. Hipersenzitivni kutani reakcii na betalaktamski antibiotici. golemiot broj na lekovi na pazarot i ~estata primena na pove}e lekovi kaj licata so hroni~nite bolesti. 197 11. Brockow K. Kropf R. Sanchez E.Klini~ka dermatologija. Allergy 2002. Allergy 2003. 57: 45-51.6%. Drug provocation testing in the diagnosis of drug hypersensitivity reactions: general considerations. 24: 793-799. Preosetlivosta na aspirinot i srodnite lekovi kaj adultite iznesuva 0. Kiril i metodij” Skopje. 34: 170-175. klini~ka imunologija i alergologija . Lopez C et al. 105: 637-644. Bircher A. Rezultatite od na{eto istra`uvawe pru`aat globalna slika za ovoj problem vo R. Hourihane JO’B. 54: 999-1003. Vo: NarÝ~nik na obÈopraktikuvaÈiÔ lekar. Allergy 2002. Univerzitet “Sv. Demoly P. Penicilinska preosetlivost e naj~est tip na medikamentozna preosetlivost. Romano A.10. Balabanova-Stefanova M. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e signifikantno asocirana so polot i alergijata na hrana. Doktorska disertacija. Drug allergy diagnosis work up. 57 (72): 41-44. Literatura 1. 4. Mileva @. 3. V’l~kova-La{koska M. Medikamentozna alergiÔ. Bircher A. 14. Ko`nite promeni (ko`en isip i/ili angioedem) se naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivost na lekovi i kaj vozrasnite i kaj decata. 6. Kendall MJ.Preosetlivost na lekovi 3. 297-302. Johanson SOG. Blanca M et al. 57 (72): 34-36. Allergy 2002. Eur Surg Res 2002. Zna~eweto na preosetlivosta na lekovi pretstavuva seriozen problem kaj nas i vo svetot so ogled na nejzinata za~estenost. 6. 1996. Starova A. Adverse drug reactions: Mechanisms and assessment. 7. 12. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. The connection between basic research and clinical practice. 8. Demoly P. Problemot e potenciran so s¢ u{te nepoznatata patogeneza na preosetlivost kaj golem broj lekovi i maliot broj standardizirani postapki vo nejzinata dijagnostika. Allergy 1999. SofiÔ: Znanie Eood 2003. Romano A et al. A revised nomenclature for allergy. Understanding drug allergies. Brockow K. Drug hypersensitivity questionnaire. 58 (9): 854-861. a kaj decata so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit. J Allergy Clin Immunol 2000. 10. Pichler WJ. 9. General considerations for skin test procedures in the diagnosis of drug hypersensitivity.

24. Incidence of adverse drug reactions in hospitalized patients. Makedonija. 102 (2): 173-176. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. American Academy of Allergy. Gleckman RA. Salkind AR. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. 279: 1200-1205. Gadde J. Vital and Health Statistics Series 1996. Pawliczak R. 17. 161: 391-398. 198 Institut za medicina na trudot . Foxworth JW. Epidemiology of drug allergy. Corey PN. Penicillin allergy. Drug Allergy. CDC National Center for Health Statistics. Postgrad Med 1997. Shepherd GM. Neugut AL. Lancet 2000. Risteska-Ku~ S i sor. 25. 28: 1505-1511. Archives of Internal Medicine 2001. Lazaru J. Differential metabolism of arachidonic acid in nasal polyp epithelial cells cultured from aspirin-sensitive and aspirin-intolerant patients. 13 (134). Allergy & Asthma Advocate Spring 2000. Referirana preosetlivost na lekovi vo R. Gruchalla RS. 101: 97108. 23. Milkovska S. 61 (1): 15-21. 26. 22. Sundbyberg Sweden. Cvetanov V. 21. Bousquet J. Ghatak AT.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonski medicinski pregled 2003. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 56: 144-145. 270: 2456-2463. 56: 140-141. 29. Makedonija 15. Cvetanov V. Journal of the American Medical Association 1993. 285 (19). Clinical assessment of drug-induced disease.Kolaborativen centar na SZO . 1: 305-310. 1992. Adverse reactions to antibiotics. Clinical experience with penicillin skin testing in a large inner-city STD clinic. Is this patient allergic to Penicillin? JAMA 2001. Makedonski medicinski pregled 2003. Am J Resp Crit Care Med 2000. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. Pradal M. 19. 16. Borrego F. Demoly P. Curr Opinion Allergy Clin Immunol 2001. Marseni} M. Anaphylaxis in schools and other childcare settings. 28. Miller RL.Cvetanov V i sor. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 20. Kowalski ML. 18. JAMA 1998. Vervloet D. AAAAI Board of Directors. Makedonija. Asthma and Immunology (AAAAI). Cuddy PG. Wozniak J et al. Pomeranz BH. 27.

ju`noto ovo{je i drugi).0 7. Slu~aite na preosetlivost na hrana so simptomi sli~ni ili isti kako i kaj alergiskite reakcii na hrana koi{to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (direktno osloboduvawe na medijatori.4. dijagnostikata.6. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. L 27. Nealergiskite reakcii na preosetlivost gi predizvikuvaat prehranbenite produkti {to sodr`at pogolemi koli~ini histamin ili predizvikuvaat negovo osloboduvawe pri nivnata razgradba vo digestivniot trakt (nekoi vidovi riba. kako i odredeni supstancii koi{to kaj nekoi lica predizvikuvaat nealergiski reakcii na preosetlivost. Alergogenosta na oddelni sostojki od hranata mo`e da se promeni vo procesot na nejzinoto prigotvuvawe. belkata od jajce. ribata. kako tunata i sku{ata.Preosetlivost na hrana 7. sredstva za podobruvawe na vkusot. kako kaj site alergiski bolesti. T 78. Dokolku taa e predizvikana od imunolo{ki mehanizmi {to mo`at da se doka`at se ozna~uva kako alergija na hrana. Patogenetskite mehanizmi na alergiskite i nealergiskite reakcii na preosetlivost na hrana se prika`ani na tabelata 21. terapijata i prevencijata kompleksniot problem na preosetlivost na hrana s¢ u{te ostanuva nedovolno poznat. e standardiziraweto i unificiraweto na dijagnosti~kata postapka so {to za ovoj problem }e se dobie globalna i objektivna slika. Naj~esti prehranbeni produkti koi{to kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii se: kravjoto mleko. Definicija Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti preosetlivosta na hrana se definira kako pojava na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na nekoj/nekoi vidovi hrana vo doza tolerirana od drugi lica. Od osobeno zna~ewe.1. {kolkite. I pokraj evidentniot napredok vo poznavaweto na patogenetskite mehanizmi.2. L 25.0. odnosno sredstva za boewe. jagodite. Preosetlivost na hrana MKB 10. nealergiski reakcii na preosetlivost mo`at da bidat predizvikani od nekoi enzimski deficiti vo digestivniot trakt. kako {to e nepodnoslivosta na mleko kaj licata so laktazen deficit vo crevata. kako i pri razgraduvaweto na konsumiranata hrana vo digestivniot trakt. eritrozinot) i drugi. Taa se narekuva IgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se doka`e ulogata na IgE. sulfitite. kikiritkite. sojata. L 23.) se narekuvaat nealergiska preosetlivost na hrana. tartrazinot. glutamatite. bra{noto. klini~ka imunologija i alergologija 199 .2. Etiopatogeneza. 7. orevite i drugi. enzimski deficit i dr. Isto taka. Preosetlivosta na hrana so svojata postojano raste~ka prevalencija poslednive decenii prerasnuva vo seriozen zdravstven problem {irum svetot. Reakcii na preosetlivost mo`at da predizvikaat i pove}e supstancii koi{to se upotrebuvaat kako aditivi vo hranata. odnosno neIgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se vklu~eni drugi imunolo{ki mehanizmi. Hranata {to sekojdnevno ja konsumirame sodr`i golem broj potencijalni alergeni koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii. azorubinot. konzervansi (benzoatite.

urtikarija/ angioedem Dijarea. dispepsija. astma. Najte{ka reakcija na preosetlivost na hrana e `ivotno-zagrozuva~kiot anafilakti~en {ok. Taka na primer. atopiski dermatit. gastrointestinalni manifestacii se: dispepti~en. Kaj 4050% od licata so alergija na hrana postoi visok rizik od razvoj na anafilakti~en {ok pri konsumirawe na hranata na koja {to se senzibilizirani. atopiski dermatit. galaktokinaza. Ko`ni manifestacii se: makulopapulozen egzantem. alergijata na hrana mnogu ~esto (vo 70-80% od slu~aite) e pridru`ena so medikamentozna alergija. vaskuliti Glutenska enteropatija Kontakten dermatit Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na preosetlivost na hrana naj~esto se javuvaat na ko`ata (okolu 50% od site reakcii na preosetlivost na hrana). dijarea Serumska bolest. koliti~en ili enterokoliti~en sindrom. kontakten dermatit i dr. Od osobeno zna~ewe e tekot na bolesta. so ogled na toa {to se raboti za bolest po~esta kaj decata otkolku kaj vozrasnite. Isto taka.3. 200 Institut za medicina na trudot . kako {to se ribata i kikiritkite. okolu 50% od licata senzibilizirani na alergenite od jabolkoto istovremeno se alergi~ni i na polenot od brezata. uridil transferaza) 7. malapsorptiven sindrom IgG/IgM-posreduvani IgA-posreduvani Kleto~no posreduvani Nealergiski reakcii Osloboduvawe na medijatori Enzimski deficiti (laktaza. odnosno “decata ja nadrasnuvaat svojata alergija”. urtikarija/ angioedem. Poseben problem pri alergijata na hrana pretstavuva sindromot na vkrstena reaktivnost na alergenite od hranata so drugi alergeni. se zgolemuva so vozrasta. urtikarija/angioedem. Vo na{ata stru~na literatura e opi{an slu~aj na anafilakti~na reakcija na susam. Makedonija Tabela 21.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.. Od nepoznati pri~ini toa ne se slu~uva so drugi prehranbeni produkti. digestivniot i respiratorniot sistem (okolu 20%) i kardiovaskularniot sistem (10-15%).: Alergiskite bolesti vo R. Patogenetski mehanizmi na reakciite na preosetlivost na hrana Alergiski reakcii IgE-posreduvani Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. Tolerancijata kon odredeni prehranbeni produkti. a respiratornite simptomi se simptomite na rinit i astmatskite napadi. kako {to se kravjoto mleko i belkata od jajce.

belka od jajce i dr. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. nivnata hronologija (prethodna konsumacija na odredeniot prehranben produkt. familijarnata istorija za alergija na hrana i drugi alergiski bolesti i dr. periodot od konsumacijata do pojavata na simptomi.4. a se sostojat od podatoci za vidot na simptomite. Dijagnoza Dijagnosti~kata postapka vo evaluacijata na reakciite na preosetlivost na hrana se sostoi od anamnesti~kite podatoci. 7. dieta bez gluten i dr. cirkulira~kite imunokompleksi. Isto taka. klini~kata relevantnost na pozitivnite testovi i kaj simptomatskite lica vo otsustvo na provokativen test e diskutabilna. 7. IgG. izbegnuvawe na potentnite nutritivni alergeni (riba. frakciite na komplementot i dr. Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata Testovite so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata se va`en element vo dijagnosti~kata postapka.) do krajot od prvata godina na `ivotot i dr. potrebno e tie da se izveduvaat zadol`itelno vo hospitalni uslovi. 7.4. Sekundarnata prevencija se sostoi od primenata na prepora~anata dieta (ekspoziciona profilaksa). eliminacionite i provokacionite testovi na inkriminiraniot vid/vidovi na hrana i in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa.4.4. Pozitivnite in vivo testovi na odredenite alergeni od hranata i/ili naodot na alergenspecifi~nite IgE ili IgG vo otsustvo na simptomi ne govori vo prilog na alergija na hrana bidej}i tie mo`at da se sretnat i kaj zdravi lica. klini~ka imunologija i alergologija 201 . So ogled na mo`nosta od razvoj na anafilakti~en {ok kaj ovie testovi.Preosetlivost na hrana 7. efekti od prekinot na konsumacija na toj vid hrana).1.4. 7.4.2. Prevencija Merkite na primarna prevencija vo doene~kata vozrast se sostojat od ishrana so maj~ino mleko. li~nata istorija na pacientot za drugite alergiski bolesti.). Zlaten standard vo dijagnostikata na alergija na hrana ima dvojno slepiot placebokontroliran provokativen test (double-blind placebo-controlled food challenge test – DBPCFC). a vo nekoi slu~ai uspe{na e profilaksata so oralna primena na dinatrium Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Osnovna terapiska merka pri alergijata na hrana e identificiraweto i eliminiraweto na inkriminiraniot vid/vidovi hrana i primena na soodvetna dieta (dieta bez kravjo mleko. In vivo alergolo{ki ispituvawa In vivo alergolo{kite ispituvawa se sostojat od kutani i intradermalni testovi na odredeni alergeni od hranata. 7.3.5. Laboratoriski ispituvawa Se pravat in vitro ispituvawata za odreduvawe na specifi~niot IgE.

odnosno 13%. 202 Institut za medicina na trudot .5% i e povisoka kaj decata. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana i javno-zdravstvenoto zna~ewe {to go dobiva. a kaj adultite okolu 2.1%. osobeno vo SAD i zemjite od zapadna Evropa.6% (60.). Brojot na smrtni slu~ai predizvikani od anafilakti~na reakcija na nekoj vid hrana vo evropskata populacija iznesuva okolu 200 godi{no. a na neIgE-posreduvanata alergija na hrana 1.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. a {est vidovi prehranbeni produkti (belkata od jajce. Naj~esti predizvikuva~i na alergijata na hrana kaj vozrasnite se ribata. kravjoto mleko. alergija na hrana imaat pove}e od 5% od decata i okolu 2% od vozrasnite. kikiritkite. bronhospazam. prevalencijata na alergijata na hrana kaj decata do 3 godini iznesuva okolu 8%. Prevalencijata na alergijata na hrana vo SAD vo poslednive 5 godini e zgolemena za okolu 55%. odnosno hranata koja{to ne gi sodr`i poznatite alergogeni proteini. sojata i kravjoto mleko. Spored istra`uvawata vo SAD. osobeno izrazena kaj predu~ili{nite i u~ili{nite deca. vo SAD i Kanada postojat pove}e zdru`enija za pomo{ na licata {to stradaat od ovaa bolest. belkata od jajce i ribata. stradaat od alergija na hrana. le{nici i dr. Alergijata na hrana e pri~ina za 33% od slu~aite na anafilaksa vo SAD. Mislewata za efikasnosta na oralnata specifi~na imunoterapija (desenzibilizacija) vo prevencijata na alergijata na hrana se kontroverzni.5%. Alergijata na hrana vo SAD predizvikuva okolu 30 000 anafilakti~ni epizodi so okolu 150 smrtni slu~ai godi{no. Najte{kite alergiski reakcii obi~no se predizvikani od alergijata na kikiritki i srodni plodovi (orevi. kaj u~ili{nite deca 6-8%. nivnite roditeli. a kaj decata kravjoto mleko. anafilaksa i dr.Kolaborativen centar na SZO . belkata od jajce.5% i vo site vozrasni grupi e po~esta kaj `enskiot pol. bra{noto. kikiritkite. Va`na uloga vo prevencijata na alergijata na hrana dobiva i proizvodstvoto na hipoalergizira~ka hrana. 7. ribata i sojata) se odgovorni za okolu 90% od site slu~ai na alergija na hrana. Prevalencijata na alergijata na hrana kaj op{tata populacija vo Berlin iznesuva 3. vospituva~i i nastavnici.6. [est do sedum milioni Amerikanci. So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija i skandinavskite zemji. prete`no deca.6% kaj `enite i 39.) od koja{to stradaat okolu 3 milioni Amerikanci. Makedonija kromoglikat. pri {to prevalencijata na IgE-posreduvanata alergija na hrana iznesuva 2. Prevalencijata na alergijata na hrana vo op{tata populacija vo Francija iznesuva okolu 3. taa intenzivno epidemiolo{ki se istra`uva. Akutnite alergiski reakcii na hrana se lekuvaat spored principite na lekuvawe na projaveniot vid reakcija (urtikarija. dodeka alergijata na ubod od insekti i medikamenti se odgovorni za 14%. prete`no deca. Kako novi mo`nosti na prevencija na alergijata na hrana se nametnuvaat primenata na anti-IgE terapijata i imunoterapijata so polen od breza (so ogled na ~estata vkrstena reaktivnost so nutritivnite alergeni). po pat na genetska modifikacija.4% kaj ma`ite).

1%) vo sporedba so prevalencijata kaj ma`ite (2.1. Podatocite se dobivani so pra{alnici za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na EAACI.3%) (grafik 146). Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot.9%). Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici spored polot Na{ite rezultati se komplementarni so podatocite od literaturata za povisoka prevalencija na preosetlivosta na hrana kaj `enskiot pol vo site vozrasni grupi.1% Grafik 146. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid. klini~ka imunologija i alergologija 203 .7.3% 5.1% (grafik 147). Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na preosetlivost na hrana e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (8. Preosetlivost na hrana referiraat 4.2% od site ispitanici (grafik 145). 95.2% 2. Preosetlivost na hrana kaj site ispitanici Preosetlivosta na hrana kaj site ispitanici ima dvojno povisoka prevalencija kaj `enite (5. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7.Preosetlivost na hrana 7. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 4. pokraj drugite alergiski bolesti istra`uvana e i alergijata na hrana. 7.2% Grafik 145. dodeka kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3.8% 4.

7.7% 2.3% Grafik 148. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj adultite Preosetlivosta na hrana kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (4%).2 3.1 8. a najniska kaj licata postari od 60 god.8) (grafik 148).3%.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Sk 3. Vozrasni Prevalencijata na preosetlivosta na hrana kaj adultite e poniska vo odnos na decata i iznesuva 3.0% 3.5 2.Kolaborativen centar na SZO . 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 3. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici vo oddelnite gradovi 7. 5 4 3 2 1 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 2.Cvetanov V i sor.3 0 Do Oh Pr De Pe Grafik 147.9 5.3%) vo odnos na ma`ite (1.0% 1.7%) (grafik 149).8% 4. Preosetlivost na hrana kaj adultite e referirana dva i pol pati po~esto kaj `enite (4. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite spored vozrasta 204 Institut za medicina na trudot .3% Grafik 149.2.7% 4.3% 1. (1.

10 8 6 4 2 0 <7 >7 4. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj decata spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4% 9.8% Grafik 151.Preosetlivost na hrana Preosetlivosta na hrana kaj adultite ima najvisoka prevalencija kaj ispitanicite od Prilep (7.4%) (grafik 152). 7. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 0. voop{to ne e referirana od ispitanicite od Ohrid.8% 1.2% 5.1% 6.9% 0% Do Oh Pr De Pe Grafik 150.0% 3. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite od oddelnite gradovi 7.6% 8 6 4 2 0 Sk 0.7. dva pati e povisoka kaj devoj~iwata (6.5% 6.8%) vo sporedba so mom~iwata (3.1%) (grafik 151). klini~ka imunologija i alergologija 205 .0% Grafik 152. Deca Kaj detskata populacija prevalencijata na preosetlivost na hrana iznesuva 5%.5% (grafik 150).6%). 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 5. Preosetlivost na hrana kaj detskata populacija Preosetlivosta na hrana e dvojno povisoka kaj decata so vozrast do 7 god (9%). vo odnos na decat na vozrast od 7 do 14 god (4.3.

5% 5 4 3 2 1 0 vozrasni deca 3. hr. Kutani manifestacii na preosetlivost na hrana kaj vozrasnite i decata Preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite se javuva signifikantno po~esto kaj licata so referirana medikamentozna preosetlivost.5%).7.9% 1. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 5. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno preoset. Naj~esti klini~ki manifestacii Naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana se ko`nite promeni koi{to se javuvaat kaj 46. 15 10 5 0% 11.2% 2.8% od decata so referirana preosetlivost na hrana.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 153.4% 5. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid.7% (grafik 153).5% 10. hrana so medik.3% od vozrasnite ispitanici koi{to referiraat preosetlivost na hrana referiraat i preosetlivost na nekoj lek (p < 0.3% Preoset. preoset. odnosno se dvi`at vo ramkite na podatocite izneseni vo literaturata (okolu 50%) (grafik 154).: Alergiskite bolesti vo R.3% 2. Adulti so preosetlivost na hrana i adulti so preosetlivost na hrana i referirana preosetlivost na lekovi 206 Institut za medicina na trudot . Makedonija Prevalencijata na hrana kaj decata e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (11.4.5% Grafik 154. odnosno 56.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .2% od vozrasnite i kaj 58.05) (grafik 155). 56. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj decata od oddelnite gradovi 7. Grafik 155.7% 1.

rodilna te`ina. odnosno najverojatno okolu 80 000 lica vo R. 3. klini~ka imunologija i alergologija 207 .1% 20. fam.1% od decata so negativna familiarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. dodeka preosetlivosta na hrana e signifikantno po~esta kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. a se javuvaat kaj okolu 50% od licata so referirana preosetlivost na hrana.0% Grafik 156. pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta. mesto na `iveewe.05).3%). eksponiranost na pasivno pu{ewe.001). 25 20 15 10 5 0 Pozit. Preosetlivosta na hrana e najvisoka vo vozrasnata grupa od 0 do 7 god. Zaklu~oci 1. a kaj decata vo Dojran. Preosetlivosta na hrana e po~esta kaj decata (5%) vo sporedba so vozrasnite (3.8. a najniska kaj licata postari od 60 godini. prevalencijata na preosetlivost na hrana e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. odnosno taa e referirana od 20% od decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti i samo kaj 3. 4. doewe i traewe na doeweto. 2. atopiski status. Kako i kaj drugite alergiski bolesti. ist Negat. 3. 5. Makedonija stradaat od preosetlivost na nekoj vid/vidovi hrana. Ko`nite manifestacii se naj~estite klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite i decata. Prevalencijata na preosetlivost na hrana vo op{tata populacija iznesuva 4. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. Deca so preosetlivost na hrana i pozitivna i negativna familijarna istorija za alergiski bolesti Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj decata so drugite alergiski bolesti. fam. ist. mesto na `iveewe.05). pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. 7.2%. Preosetlivosta na hrana kaj adultite e signifikantno po~esta kaj licata so preosetlivost na nekoj lek ili lekovi.Preosetlivost na hrana Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite ispitanici so drugite alergiski bolesti. Kaj decata so preosetlivost na hrana (grafik 156) taa se javuva signifikantno po~esto kaj onie so familijarna istorija za alergiski bolesti. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. prisustvo na bra}a/sestri vo semejstvoto. prestoj vo jasli ili gradinka) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. Preosetlivost na hrana kaj vozrasnite e najvisoka vo Prilep.

New perspectives in treating food allergy. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. 22. J Allergy Clin Immunol 1999. Frewer L. Food allergy. Prevalence of peanut and tree nut allergy in the US determined by a random digit dial telephone survey. 9. Kardinaal AFM. 111: 540-547. Taylor SL. 111: 223-226. Miller RL. J Allergy Clin Immunol.. Sampson HA. Allergy 2001. The UCB Institute of Allergy.org/allergy. Kagan RS. 58 (12): 12171221. ur. Valovirta E. 16. Mileva @. Ruhdorfer S et al. J Allergy Clin Immunol 2003. 1994. 17. Moneret-Vautrin DA. Allergies. Host A. 10. Allergy 1998. A revised nomenclature for allergy. Balabanova M. 481-483. Available from: http://www. 6 (8): 20-28.htm. Et al.: Prevalence of food allergy and intolerance in the adult Dutch population. 20. Adverse reactions to foods: Epidemiology and risk factors. 19. Lancet.9. Future therapeutic options in food allergy. 7. Mileva @. Food allergy: an overview. Food Allergy Guideline. Epidemiology of food allergy/food intolerance in adults: associations with other manifestations of atopy.: A population study of food intolerance. 56 (9): 813-824. Böhler E. 2. et al. 93. Allergy testing in children: why. Trandafilovski P.Kolaborativen centar na SZO 11. 343. 103: 559-562. EAACI Newsletter 2004. 14. c/o UCB Center 1999. 18. Staevska M. Huijbers GH. 56: 1172-1179. 21.. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Vieths S. 59: 1262-1267. 2001. 8. Pediatr Allergy Immunol 1995. Bousquet J et al. Sampson HA. Johanson SGO. Karaxinska-Bislimovska J. Mileva @. Institut za medicina na trudot . 12. St. Hourihane JO’B. Munoz-Furlong A. Pediatr Allergy Immunol 1995. Neugut AL. Ghatak AT. Nar√~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Crespo JF. 61 (1): 15-21. Allergy 2003. 58(2): 114-120.. 208 . Flabbee J.. Clinical manifestations of adverse food reactions. Allergy 2001. Hourihane JO’B. Kanny G. Andrae S.: Alergiskite bolesti vo R. E`ova N. 53: 84-88. Hranitelna alergi®. J Allergy Clin Immunol. Stoneham MD. 3. Eigenmann PA. 4: 12-15. 58(7): 559-569. American Academy of Allergy. Food allergy in adulthood. 7. Koch P. 13. who. 108. Makedonija Rezultatite od na{eto istra`uvawe se prvi~nite podatoci za preosetlivost na hrana na nivo na celata zemja i pretstavuvaat osnova za narednite istra`uvawa koi so podetalen pristap }e go evaluiraat ovoj alergiski entitet kaj nas. Cvetanov V. Crevel RWR. 1994. Alergiski bolesti . 1127-1130. Allergy 2003. Charkin S et al. 4.: Population study of food allergy in France. Asthma and Immunology (AAAAI). 15. 446-456.Cvetanov V i sor. 145-150. Environ Health Perspect 2003. Zagora: Znanie EOOD 1999. Host A. Literatura 1. 23. when and how? Allergy 2003. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. 6. Sicherer SH. Archives of Internal Medicine 2001. Anklam E. Burks AW et al.windhamsd. Rodriquez J. Skopje: MEDIS-informatika 1998. Baumgartner S. Prevalence and severity of food allergy – need to control.lekuvawe. 133-140. Mills ENC. Petruckevitch A. Young E. 5. et al.. Vo: Na{ev G. 40-45. Schäfer T. SÝvremenno le~enie na alergi~nite bolesti.. 132-136. Information provision for allergic consumers – where are we going with food allergy labelling? Allergy 2004. 6 (8): 29-37. Niestijl Jansen JJ. Madsen C.

Prevalence of adverse reactions to food in Germany – a population study. Highlights in food allergy. 25. Zuberbier T. (59): 338-345.Preosetlivost na hrana 24. 1996: 1-254. Basel: Karger. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 209 . Wütrich B. Baxakova G: Anafilakti~na reakcija na hrana . 26. Makedonski medicinski pregled 1996. Allergy 2004.prikaz na slu~aj. 50: 96-99. Monogr Allergy. Edenharter G. Worm M et al.

210 .

Alergija od insekti

8.0. Alergija od insekti MKB 10; T 63.4 X 23
8.1. Definicija i klasifikacija
Alergiskite reakcii predizvikani od insekti se klasificiraat vo dva suptipa: reakcii predizvikani od ubod ili kasnuvawe od insekti i reakcii predizvikani od inhalacija na partikli od insektite vo vozduhot. Alergiskite reakcii predizvikani od ubodot od insektite od rodot Hymenoptera, odnosno Cipokrilci (stinging insect allergy) se naj~estite i najte{kite alergiski reakcii predizvikani od insekti, pa natamo{niot tekst se odnesuva na niv. Alergiski reakcii mo`at da se javat kaj senzibiliziranite lica na salivarnite proteini od insektite {to kasnuvaat (biting insect allergy), kako komarcite, kowskite i drugite muvi, pajacite i dr., no tie se poretki i poblagi po svojot klini~ki tek (ograni~eni samo na ko`ni manifestacii), a se javuvaat obi~no kaj decata. Respiratorni alergiski reakcii se javuvaat kaj licata senzibilizirani na inhalativnite partikli od nekoi insekti vo vozduhot (inhalant insect allergy). Od procenetite 12 milioni lica so astma vo SAD, okolu 40% se alergi~ni na aeroalergenite od lebarkata. Toj procent, spored rezultatite od na{eto istra`uvawe, kaj nas e ponizok i iznesuva 10% od pacientite so alergiska astma.

8.2. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom
Redot Hymenoptera e najgolemiot red insekti i se sostoi od nad 100 000 vidovi. Od alergolo{ki aspekt se zna~ajni desetina vidovi, a za na{ata zemja toa se vidovite: medonosna p~ela (Apis mellifera), obi~na osa (Vespula spp.), “kni`na” osa (Polites spp.) i str{en (Vespa spp.) (slika 17).

A.

B.

V.

Slika 17. A. Medonosna p~ela (Apis mellifera), B. obi~na osa (Vespula spp.) i V. str{en (Vespa spp.)

Medonosnite p~eli se dolgi okolu 1,5 sm, po boja se svetlokafeavi so umereno zabele`livi abdominalni prugi. Obi~nite osi imaat sli~ni dimenzii kako medonosnite p~eli, a se odlikuvaat so karakteristi~nite `olti i crni prugi na abdomenot. Kaj nas se sretnuva i i t.n. kni`na osa (Polistes spp.) koja{to e sli~na na obi~nata osa, no so pomali dimenzii. Str{enot e sli~en na osata po izgledot, no e pogolem od nea (2,5-3 sm). Ubodite od navedenite insekti naj~esto se slu~uvaat vo leto i rana esen, obi~no vo blizinata na nivnite gnezda. Insektite gi privlekuvaat intenzivni boi (obleka i obuvki) i mirisi (hrana, pijaloci, parfemi, lakovi za kosa, losioni za son~awe i dr.), nagli dvi`ewa itn. Osite i str{enite
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

211

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

mo`at da go povle~at osiloto posle ubodot, odnosno mo`ni se povtorlivi ubodi, dodeka p~elata go gubi osiloto posle ubodot i uginuva. Pri ubodot od ovie insekti doa|a do inokulacija na nivniot venom vo ko`ata na `rtvata. Venomot se sostoi od nekolku vazoaktivni supstancii, od koi nekoi se prili~no potentni alergeni, koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat blagi do `ivotno-zagrozuva~ki alergiski reakcii. Venomite na ovie insekti i alergenite {to gi sodr`at se definirani vo docnite sedumdesetti godini od minatiot vek. Venomot od p~elata i osata razli~en, odnosno sodr`i razli~ni majorni alergeni. Dvata venoma sodr`at hijaluronidaza; venomot od p~elata sodr`i melitin i fosfolipaza A2, dodeka majorniot antigen na venomot od osata e antigenot 5 (slika 18). So ogled na razli~niot antigenski sostav vkrstenite alergiski reakcii se retki, ne{to po~esti kaj osata i str{enot. Sli~no kako kaj lekovite, pri ubod od ovie insekti licata se odedna{ eksponirani na nekolku mikrogrami od majorniot alergen, koli~ina {to odgovara na godi{nata doza od vdi{en polenski alergen. Toa e verojatno pri~inata {to kaj licata senzibilizirani na alergenite od venomot na Hymenoptera Slika 18. Tercierna struktura na insektite, prevalencijata na atopijata e na antigenot 5 od venomot na osata nivo na op{tata populacija.

8.3. Klini~ka slika
Normalnata reakcija posle ubodot od ovie insekti se manifestira so lokalna bolka, crvenilo i otok so pre~nik do 1 cm. {to se gubi za 24-48 ~asa. Kaj senzibiliziranite lica pri povtoren ubod mo`at da se javat lokalni ili generalizirani alergiski reakcii, koi vo pove}e od 90% od slu~aite se IgE-posreduvani.

8.3.1. Lokalni alergiski reakcii
Lokalnite alergiski reakcii se manifestiraat so otok i crvenilo na mestoto na ubodot so pre~nik pogolem od 10 sm, {to se razvivaat za 24 do 48 ~asovi, a se povlekuvaat za dva do sedum denovi (slika 19). Lokalnite alergiski reakcii se naj~esto docni IgE-posreduvani reakcii.

Slika 19. Lokalni alergiski reakcii posle ubod od osa

212

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

8.3.2. Sistemski alergiski reakcii
Sistemskite alergiski reakcii spored svojata te`ina se klasificiraat na pove}e na~ini. Spored Müller, se razlikuvaat 4 stadiumi na sistemskite reakcii: I - jaka lokalna reakcija na mestoto na ubodot; II - jaka lokalna reakcija pridru`ena so generalizirana ko`na reakcija; III - navedenite ko`ni promeni pridru`eni so sistemska organska reakcija (lariengealen edem, astmatski napad i/ili abdominalna bolka); IV - {ok so naru{uvawe na svesta.

8.3.3. Tek i prognoza
Kaj licata so sistemska alergiska reakcija, rizikot za pojava na ista takva ili pote{ka reakcija pri povtoren ubod od istiot vid insekt iznesuva okolu 60%. Kaj eden del od licata so istorija za sistemska alergiska reakcija (20 do 80% spored razli~ni istra`uvawa) pri povtoren ubod ne doa|a do razvoj na sistemska reakcija, odnosno mo`ni se i spontani podobruvawa. Ne postoi na~in da se predvidi eventualnata idna reakcija, a faktori od koi taa zavisi se: periodot od posledniot ubod (podolg period go namaluva rizikot od druga sistemska reakcija), dozata od inokuliraniot venom, mestoto na ubodot, zdravstvenata sostojba na liceto i dr.

8.4. Dijagnoza
Dijagnozata na alergiskite reakcii posle ubod od insekti se postavuva vrz osnova na anamnesti~kite podatoci i naodot na specifi~niot IgE, odreden so in vivo i/ili in vitro metodi. Ko`nite prick testovi se posenzitivni vo odnos na in vitro tehnikite za odreduvawe na specifi~en IgE. Naodot na specifi~en IgE vo otsustvo na anamnesti~ki podatoci za alergiska reakcija posle ubod od insekt e bez pogolemo zna~ewe bidej}i pozitivniot test se sretnuva i kaj licata {to ne razvile alergiska reakcija posle ubodot. Te`inata na alergiskata reakcija posle ubod od insekt ne e vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.5. Prevencija
Prevencijata na site alergiski reakcii posle ubod od insekti vklu~uva pove}e ednostavni i korisni soveti i preporaki za namaluvawe na rizikot od mo`en sleden ubod (ekspoziciona profilaksa), kako {to se odbegnuvawe na : - nagli dvi`ewa koga insektite se vo blizina; - parfemi, silno mirizlivi sapuni i lakovi za kosa; - {iroka, intenzivno oboena i {arena obleka i obuvki; - jadewe na otvoren prostor i vo blizina na padnato prezreano ovo{je; - prestoj vo priroda, osobeno vo letniot period, vo blizina na p~elini ku}i~ki i osini gnezda; - son~awe so koristewe kremi ili losioni za son~awe koi{to gi privlekuvaat insektite; - proverka na voziloto pred vozewe za prisustvo na p~eli ili osi i vozewe so zatvoreni prozorci; - otstranuvawe na gnezdata od osite okolu ku}ite, dokolku gi ima. Prevencijata na eventualnite idni sistemski reakcii kaj licata so te{ka sistemska reakcija i nekoi lica so umerena sistemska reakcija posle ubod od
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

213

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

insekt se sostoi vo primena na specifi~na imunoterapija ili nosewe na set za samopomo{ kaj licata kaj koi od odredeni pri~ini ne e primeneta specifi~nata imunoterapija. Setot za samopomo{ se sostoi od adrenalin vo posebna brizgalka koja go injektira lekot intramuskulno ili supkutano so pritisok na kop~eto, ampula so antihistaminik, tampon natopen vo alkohol i gumeno crevo {to se stava nad mestoto na ubodot.

8.6. Lekuvawe
Terapijata kaj lokalnite alergiski reakcii se sostoi od primena na oralni antihistaminici i lokalni oblozi. Kaj licata so lokalna alergiska reakcija rizikot za ista takva reakcija pri povtoren ubod okolu 60%, dodeka rizikot od razvoj na sistemska reakcija se procenuva na okolu 5%. Vo terapijata na blagite sistemski reakcii se primenuvaat antihistaminici oralno ili intramuskulno. Umerenite reakcii se tretiraat so antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno i inhalatorni β2 agonisti pri astmatski napad, odnosno inhalirawe na adrenalin pri laringealen edem. Pri silnite/ serioznite sistemski reakcii, neophodna e primena na adrenalin intramuskulno, antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno ili intravenski, a vo nekoi slu~ai se potrebni i plazma ekspanderi i oksigenoterapija.

8.7. Specifi~na imunoterapija (SIT)
Hiposenzibilizacijata ili alergiskata vakcinacija e indicirana kaj licata so sistemska reakcija od 3. i 4. stadium spored Müller so pozitivni in vivo i/ili in vitro testovi na specifi~nite venom-alergeni. Se izveduva so aplicirawe na raste~ki koncentracii na soodvetniot venom spored odreden protokol (brzi ili hospitalni i konvencionalni ili ambulantni protokoli). So specifi~nata imunoterapija kaj senzibiliziranoto lice se konvertira proalergiskiot T-po 2 imun odgovor vo T-po 1 imun odgovor so s¢ u{te nedovolno poznati mehanizmi. Efikasnosta na specifi~nata imunoterapija iznesuva 95-98%. Kaj okolu 10% od licata kaj koi se sproveduva specifi~nata imunoterapija se javuvaat nesakani sistemski reakcii. Klini~koto podobruvawe pri specifi~nata imunoterapija, vo smisla na protekcija pri slednite ubodi, se javuva mnogu pobrgu vo odnos na serolo{koto podobruvawe. Ko`nite prick testovi se negativiziraat za 5 godini kaj okolu 20% od pacientite na specifi~na imunoterapija, a za 7-10 godini kaj 50-60% od niv. Vo prilozite 10 i 11 se prika`ani protokolite za brza i konvencionalna hiposenzibilizacija na Döring i sor. spored koi se izvedeni hiposenzibilizacii kaj okolu 600 lica so preosetlivost na ubod od p~ela, osa ili str{en.

8.8. Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti
Vo literaturata ne se sretnuvaat mnogu podatoci za epidemiologijata na insektnata alergija. Mnogu po~esti se studiite za protokolite i efektite od specifi~nata imunoterapija kaj licata so insektna alergija. Prevalencijata na alergiskite reakcii na ubod od insekti vo SAD iznesuva 0,5-5% od op{tata populacija, odnosno okolu dva milioni lica se alergi~ni na ubod od insekti. Okolu 500 000 hospitalizacii 214
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

godi{no vo SAD se dol`at na sistemski alergiski reakcii na ubod od insekti, a brojot na smrtni slu~ai iznesuva 40-150 godi{no. Prevalencijata na sistemskite alergiski reakcii vo SAD iznesuva 1-2% vo op{tata populacija, odnosno okolu 3% za vozrasnite i okolu 1% za decata. Alergiskite reakcii posle ubod od insekti kaj decata se poblagi, odnosno obi~no se ograni~eni na lokalni ili sistemski ko`ni manifestacii. Brojot na smrtni slu~ai od alergiski reakcii posle ubod od insekti vo Velika Britanija iznesuva ~etiri godi{no, no se smeta deka toj e mnogu pogolem so ogled na toa {to pri pogolem broj od ovie slu~ai kako pri~ina za smrtta se naveduva kardiorespiratornata insuficiencija. Spored nekoi avtori ne postoi signifikantna asociranost na sistemskite reakcii so familijarnata istorija za sistemski alergiski reakcii posle ubod od insekt. Isto taka, sistemskite alergiski reakcii ne se vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.9. Rezultati od na{eto istra`uvawe
Vo ramkite na Proektot istra`uvana e i preosetlivosta na ubod od insekti, a podatocite od ispitanicite se dobieni so pra{alnik. Prevalencijata na alergijata od insekti od rodot Hymenoptera vo na{eto istra`uvawe kaj site ispitanici iznesuva 3,1%. Toa zna~i deka verojatno okolu 60 000 lica od R. Makedonija se alergi~ni na ubod od insekti, {to e komplementarno so podatocite od literaturata (grafik 157).
96,9%

3,1%

Grafik 157. Prevalencija na alergijata od insekti kaj site ispitanici

8.9.1. Vozrasni
Prevalencijata na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti iznesuva 2,5%. Taa e tri i pol pati po~esta kaj `enite (3,8%) vo odnos na ma`ite (1,1%) (grafik 158).
4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Vk. adulti ma`i `eni
1.1% 2,5% 3.8%

Grafik 158. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

215

10 8 6 4 2 0 Sk 2. Vo vozrasnite grupi od 21 do 30 i od 31 do 40 prevalencijata iznesuva 2. 216 Institut za medicina na trudot .5 3 2. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite od oddelnite gradovi 8.5% 3.0% 8.6% 2.2% 2.6%.9%.9% 0% Do Oh 0% Pr De Pe Grafik 160.Kolaborativen centar na SZO .1.1%.3%.9.5%). odnosno 3.9.3% 2.8%. Vo Skopje taa iznesuva 2%. dodeka vo postarite vozrasni grupi (51-60 i > 60) prevalencijata e poniska i iznesuva 2.7% (grafik 160).4% kaj devoj~iwata i 3. odnosno 2.5 2 1.7% (grafik 159).2.7% 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 159. Distribucija na alergijata od insekti kaj adultite spored vozrasta 8.Cvetanov V i sor. Deca Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata iznesuva 3.1% kaj mom~iwata (grafik 161). Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na insektnata alergija kaj adultite e najvisoka vo Dojran (8. 4.1.5 1 0. 3. a kaj ispitanicite vo Ohrid i Prilep ne e registriran nitu eden slu~aj na alergijata od insekti.1% 1. Kaj ispitanicite od Debar i Peh~evo prevalencijata na alergijata od insekti iznesuva 1.: Alergiskite bolesti vo R. odnosno 1. Makedonija Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa 41-50 (3.7% 1.2%).5 0 3.

9%). vo Skopje iznesuva 4. Kaj ispituvanite deca vo Ohrid ne e registriran nitu eden slu~aj na alergija od insekti (grafik 163). Debar i Peh~evo 4. klini~ka imunologija i alergologija 217 .9% >7 Grafik 162. vo sporedba so predu~ili{nite deca (2.1% 4.Alergija od insekti 5 4 3 2 1 0 Vkupno deca ma{ki 3. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj decata Alergijata od insekti e po~esta kaj u~ili{nite (prevalencija 3.9. odnosno 5. Distribucija na alergijata od insekti kaj decata spored vozrasta 8.2% 5.1% 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe 0% 4.1%.3% 3.2% 1.3%) (grafik 162).2%.4% `enski Grafik 161. a vo Prilep.1.1% 4. 5 4 3 2 1 0 <7 2.1%).Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata e najvisoka vo Dojran (9.5%. 1.2. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata od oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8% 3.5% Grafik 163.2%. 9.

Kaj vozrasnite signifikantna e povrzanosta so polot i preosetlivosta na hrana. {to se sovpa|a so rezultatite od istra`uvawata na Golden vo SAD.2% od ispitanicite koi ne referirale preosetlivost na nekoj vid hrana (p < 0.3%.: Alergiskite bolesti vo R. odnosno samo 2. Ko`ni manifestacii posle ubod od insekt referiraat 24.5% od decata so alergija od insekti posle ubod na insekt se javuvaat ko`ni promeni. 80 60 40 20 0 Vozrasni Deca 24. 25 20 15 10 5 0 so bez 2. Tie uka`uvaat na povisoka prevalencija na sistemskite reakcii kaj vozrasnite vo odnos na decata.5% 45. Taka.7% 75.5% Ko`na reakcija Sistemska reakcija Grafik 164.7% od vozrasnite so alergija od insekti. nitu kaj decata. a sistemska reakcija 75. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite so i bez preosetlivost na hrana 218 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.5% se razviva sistemska reakcija (grafik 164). Distribucija na ko`nite i sistemskite alergiski reakcii posle ubod od insekt kaj vozrasnite i decata 8. alergija od insekti referiraat 22.05) (grafik 165).8% 22.3% 54. atopiskiot satatus.2% od ispitanicite so preosetlivost na hrana.Kolaborativen centar na SZO .4.9. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti Na{ite podatoci vo odnos na klini~kite manifestacii na alergijata od insekti se sovpa|aat so podatocite od literaturata. a kaj 54.3.2% Grafik 165.9. Makedonija 8. Kaj 45. Statisti~kata analiza ne poka`uva zna~ajna povrzanost na alergijata od insekti so familijarnata istorija za alergiski bolesti. pu{eweto i `ivotot vo urbana sredina (p > 0. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii Alergijata od insekti ne e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite.05).

5. klini~ka imunologija i alergologija 219 .1%). rodilnata te`ina.5%. Alergijata od insekti kaj vozrasnite e signifikantno po~esta kaj licata so alergija na hrana. doeweto i vremetraeweto na doeweto. Ohrid) ja ostava mo`nosta za nerealno prika`uvawe na sostojbata {to ne se isklu~uva pri epidemiolo{kite studii {to se baziraat na samoreferirawe na simptomite. taa signifikantno povisoka kaj `enite (3. Pojavata na alergijata od insekti ne poka`uva statisti~ki zna~ajna povrzanost so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite ispitanici. 3. 2. 6. Od druga strana.4%) otkolku kaj mom~iwata (3.Alergija od insekti Nasproti ovie rezultati utvrdeni kaj vozrasnite ispitanici.8% i e nezna~itelno povisoka kaj devoj~iwata (4.9%). Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 14 12 10 8 6 4 2 0 13.10.9%) vo odnos na ma`ite (1. Prevalencijata na alergijata od insekti vo op{tata populacija iznesuva 3. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. 4.8%) vo odnos na ma`ite (1. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultnata populacija iznesuva 2. dodeka povrzanosta so atopiskiot status i drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori e nesignifikantna.05) (grafik 166). prestojot vo jasli ili gradinka i eksponiranosta na pasivno pu{ewe ne poka`uva statisti~ka zna~ajnost (p > 0. Sistemskite reakcii posle ubod od insekt se po~esti kaj vozrasnite so alergija od insekti vo odnos na decata.1%). Prevalencijata na alergijata od insekti kaj detskata populacija iznesuva 3. 7.3% 2. Visokata prevalenija na alergijata od insekti kaj ispitanicite od Dojran (vozrasnite i decata) mo`ebi se dol`i na pogolemata mo`nost za kontakt i senzibilizacija na ubod od insekti so ogled na klimatskite karakteristiki na toa podra~je. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto. alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj onie deca so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. povisoka e kaj `enite (3. Zaklu~oci 1. nitu kaj decata. sporedbata so prevalencijata so drugite gradovi (pr. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. polot.1% so bez Grafik 166. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata so i bez pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti 8. `ivotot vo urbana sredina.1%.05).

11. CDC. Wenzel J. Vital and Health Statistics. The results of a retrospective study in 178 patients. 1999. Golden DB. 4. 8. Petrovsky N. Literatura 1. 483-485. kako i za idnite epidemiolo{ki studii za ovoj alergiski entitet. Int Arch Allergy Immunol 2001. AAAAI Board of Directors: Anaphylaxis in schools and other childcare settings. St. 58: 1083-1092.Cvetanov V i sor. Miller RL. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Trandafilovski P. 3. 67: 2541-2546. Anaphylaxis in the United States: An investigations into its epidemiology. Cvetanov V. Bousquet J et al. Am Fam Physician 2003. Tüttenberg HW. E`ova N. Alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. Milkovska S. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. 58 (11): 1176-1180.11. 20-30.Kolaborativen centar na SZO . 9. Fact Stats A-Z. 12. Makedonija. Insektengifthyposensibilisierung beim niedergelassenen Dermatologen – Rückblick auf die Erfahrungen von vierzehn Jahren. a povrzanosta so drugite ispituvani faktori e statisti~ki nesignifikantna. Döring HF. Hourihane JO’B. Gendej SM. 42 (9). 61(1): 15-21. Brusic V. Meissner-Kraemer M. Makedonski medicinski pregled 2003. No 13. Mileva @. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Asthma and Immunology (AAAAI). Skopje: EDIT 1992. 220 Institut za medicina na trudot .gov/nchs/fastats/allergies. American Academy of Allergy. Cvetanov V. Karaxinska-Bislimovska J. Mileva @. Computational tools for the study of allergy. AlergiÔ kÝm insekti. Ghatak AT. Ilgner M. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Allergy 2003. Doki} D. Johansson SGO. 124: 447-453. 2. 7. Archives of Internal Medicine 2001. Allergy 2003. Neugut AL. Zagora: Znanie EOOD 1999. ur. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe. 14. 5. Series 10. 8. A revised nomenclature for allergy. Balabanova M.. Gavrilovski M. 142-148.: Alergiskite bolesti vo R. 56 (9): 813-824. 163-173. 15. et al. Risteska-Ku~ S i sor. Müller UR. cdc. Der Deutsche Dermatologe 1994. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Allergy 2001.. Imunoterapija. Vo: NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. New development in the diagnosis and treatment of Hymenoptera venom allergy. prvo od vakov tip za alergijata od insekti vo R. Alergiski bolesti-lekuvawe. Makedonija pretstavuvaat pojdovna osnova za globalno i organizirano re{avawe na problemot na alergijata od insekti vo na{ata zemja. Skopje: MEDIS-informatika 1998.htm. 10. 13. 6. Makedonija 8. Stinging Insect Allergy. Web: http://www. 56: 140-141. 102 (2): 173-176. Safety of rush insect venom immunotherapy. Bauer R et al.

Poglavje G G. Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti .

222 .

ekspertite od javnoto zdravstvo go objasnuvaat primarno so zgolemuvaweto na indirektnite tro{oci. Se procenuva deka vo istata godina alergiskiot rinitis e odgovoren za 10 milioni izgubeni denovi na rabota ili u~ili{te. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1995 god. e procenet na 2. ambulantskoto i bolni~koto lekuvawe. Direktnite i indirektnite tro{oci za nivnoto dijagnosticirawe. Direktnite tro{oci za alergiskite bolesti se odreduvaat polesno vo sporedba so indirektnite. Alergiski rinit Alergiskiot rinit ne e `ivotno-zagrozuva~ka bolest. Makedonija dosega nemame soznanija za objaveni podatoci za direktnite i indirektnite tro{oci predizvikani od alergiskiot rinit.7 milijardi dolari. Indirektnite tro{oci gi vklu~uvaat efektite na bolesta. Skoro dvojniot porast na procenetiot vkupen tro{ok vo odnos na prethodnata godina. koi{to vo golema merka se predizvikani od ekstenzivnata primena na sistemskite antihistaminici i nivnoto zna~ajno vlijanie na psihomotornite funkcii. ]e se Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3 milijardi dolari. Vo sekoj slu~aj. klini~ka imunologija i alergologija 223 .1. odnosno pretstavuva su{tinski del od semejniot buxet. Makedonija Vo R. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1996 god. a izborot na terapiskiot modalitet zavisi od negovata efikasnost bazirana na dokazi i ekonomskata prifatlivost. na `ivotnite i rabotnite aktivnosti. 1. kako i za op{testvoto vo celost.5% od vkupniot prihod vo semejstvoto. a ~ii simptomi se neadekvatno kontrolirani so farmakolo{kata terapija. koi{to ~esto go pridru`uvaat alergiskiot rinitis.14. podatocite za ra{irenosta na alergiskiot rinit i od nego predizvikanite tro{oci uka`uvaat na negovoto javnozdravstveno zna~ewe. Sezonski alergiski rinit vo R. odnosno gi vklu~uvaat tro{ocite za lekovite.1. tretman i rehabilitacija. odnosno negativnite ekonomski efekti na poedine~no i op{testveno nivo. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma Golemiot porast na za~estenosta na alergiskite bolesti vo poslednive tri decenii predizvikuva seriozni socioekonomski implikacii i go potvrduva predviduvaweto deka XXI vek }e bide vek na alergiskite bolesti. 1. no ima zna~aen socioekonomski impakt so ogled na negovata visoka i raste~ka prevalencija i golemite direktni i indirektni tro{oci {to gi predizvikuva.1. Rezultatite od nekoi studii za tro{ocite predizvikani od tretmanot na alergiskiot rinit uka`uvaat deka ASIT sprovedena vo tekot na tri godini e ekonomski poprifatliva za pacientite senzibilizirani na polenite i doma{nite mikrokrle`i. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija tro{okot za farmakolo{kiot tretman na bolniot so astma se procenuva na 5. kako i izgubenite rabotni i u~ili{ni denovi i vlo{eniot kvalitet na `ivotot pretstavuvaat zna~aen finansiski problem za bolnite i nivnite semejstva. Vo navedeniot iznos ne se vklu~eni tro{ocite za sinuzitisot i astmata.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 1. e procenet na 5.0.5 . odnosno 28 milioni denovi so reducirani rabotni i u~ili{ni aktivnosti.

Makedonija Na Tabela 24 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 .2.: Alergiskite bolesti vo R. Cetirizin (1.00 den (17 €) Podatocite od tabela 22 i 23 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR se dvi`i od 5 do 19 evra kaj vozrasnite. Na tabela 22 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 . Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj deca na vozrast 4 -12 godini Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Sir. so lekovite registrirani vo R.Kolaborativen centar na SZO .1. {to sekako deka nitu oddaleku ne dava jasna slika za finansiskoto optovaruvawe na edno na{e semejstvo vo koe ima zabolen od astma ili alergiski rinit.000. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Tbl.00 den (3. Tabela 22. Makedonija.5 sk) Mese~en tro{ok 300. odnosno od 3.5 €) 1. 1.5 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) + Tbl.Cvetanov V i sor. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na SAR se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god. Cetirizin (1.5 do 17 evra kaj decata. Cetirizin (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 200. Spored rezultatite od pove}e studii SAR e naj~estata alergiska bolest kaj vozrasnite i kaj decata vo mnogu zemji vo svetot. Makedonija obideme dosta segmentirano da odredime samo del od direktnite farmakolo{ki tro{oci. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za tretmanot na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit. kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti (na pr.00 den (19 €) Tabela 23. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na CAR.12 god (tabela 23).12 god (tabela 25). so lekovite registrirani vo R.00 den (5 €) 1. isto taka se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat deka SAR e naj~estata alergiska bolest i vo R. Celogodi{en alergiski rinit vo R. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4.100. kratok kurs na oralni kortikosteroidi) koi{to se primenuvaat vo tretmanot na SAR vo nekoi slu~ai. 224 Institut za medicina na trudot .

Cetirizin (1 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Sir.00 den (30 €) Srednote`ok/te`ok Tabela 25.00 den (5 €) 780.5 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Tbl.641 milioni 9.12 godini Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Sir. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za smiruvawe na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit. Norve{ka i [vajcarija vo 2000 god.7 milijardi 225 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5 €) ili 780. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj deca na vozrast 4 .00 den (3.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 24. Cetirizin (1. vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za tretmanot na sinuzitisot koj{to vo golem broj slu~ai go pridru`uva CAR.900.754 milioni 17. Bronhijalna astma Spored podatocite od Evropskata bela kniga za belite drobovi (European Lung White Book) vkupniot tro{ok za astmata vo toga{nite 15 zemji-~lenki na Evropskata Unija. Direktni. Cetirizin (1. kratok kurs na oralni kortikosteroidi). 1.00 (13 €) 1.765 milioni 507 milioni 3. Tabela 26.7 milijardi evra (tabela 26). odnosno od 3. klini~ka imunologija i alergologija . kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti koi{to se primenuvaat vo tretmanot na CAR vo nekoi slu~ai (na pr. indirektni i vkupen tro{ok za astmata vo 2000 god vo 15 zemji od Evropskata Unija.5 sk) Mese~en tro{ok 300.00 (13 €) 1. iznesuval 17.2. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Tbl.000.5 do 17 evra kaj decata.00 den (17 €) Srednote`ok/te`ok Podatocite od tabelite 24 i 25 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR se dvi`i od 5 do 30 evra kaj vozrasnite. Norve{ka i [vajcarija Vid na tro{oci Ambulantsko lekuvawe Bolni~ko lekuvawe Medikamenti Izgubeni rabotni denovi Vkupen tro{ok Iznos (€) 3. Isto taka. Cetirizin (1 sk) Mese~en tro{ok 200.

Isto taka.1.2 miliono vo 1980 god. od {to 9. odnosno dvojno pove}e izgubeni u~ili{ni denovi vo sporedba so decata koi{to nemaat astma.2. Poseben problem vo toj pogled pretstavuva astmata povrzana so rabotata (work-related asthma) kade {to rabotnoto mesto e pottiknuva~ot ili predizvikuva~ot na simptomite.8 milijardi dolari.9 milijardi dolari indirektnite morbiditetni tro{oci. Godi{niot tro{ok za lekuvawe na astmata i odsustvuvaweto od rabota i u~ili{te vo Velika Britanija iznesuva okolu 1. a na Tabela 28 mese~nite tro{oci kaj decata na vozrast pomala od 5 god.: Alergiskite bolesti vo R. Astmata pretstavuva naj~esta pri~ina za otsustvo od rabota vo Velika Britanija i Avstralija.8 milijardi dolari se direktnite tro{oci. Se smeta deka vo zvani~nite izve{tai za otsustvo od rabota vo navedenite zemji slu~aite so astma pomalku se prika`uvaat vo odnos na vistinskiot broj so ogled na tendencijata na vrabotenite akutnite egzacerbacii na astmata da gi pretstavuvaat kako respiratorni infekcii poradi strav od gubitok na rabotnoto mesto. 1.Cvetanov V i sor. a 0. Bronhijalna astma vo R. Makedonija Vo na{ata zemja dosega ne se objaveni podatoci za direktnite ili indirektnite tro{oci predizvikani od astmata. Na tabela 27 se prika`ani mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na astmata kaj vozrasnite i decata na vozrast pogolema od 5 god. 1. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 7 i prilog 8. a vo Avstralija okolu 460 milioni dolari. Godi{nite tro{oci za astmata vo SAD iznesuvaat 12. na 7 milioni vo 1992 god. 226 Institut za medicina na trudot .6 milijardi dolari. Spored podatocite od Velika Britanija brojot na recepti za inhalatornite kortikosteroidi e zgolemen od 1. vo {to ne se vklu~eni tro{ocite na licata so privatno zdravstveno osiguruvawe. Makedonija Podatocite od godi{nite izve{tai na SZO od poslednata decenija na minatiot vek uka`uvaat deka tro{ocite predizvikani od astmata {irum svetot gi nadminuvaat tro{ocite predizvikani od tuberkulozata i steknatiot imunodeficienten sindrom (AIDS) zaedno. Podatocite od istra`uvawata vo SAD uka`uvaat na okolu 10 milioni izgubeni u~ili{ni denovi kaj decata so astma. Podatocite od zvani~nite godi{ni izve{tai uka`uvaat deka tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na astmata vo Francija i Velika Britanija vo poslednite dve decenii se nekolkukratno zgolemeni.Kolaborativen centar na SZO . istra`uvawata od SAD uka`uvaat deka okolu 30% od decata so astma poka`uvaat nekoj stepen na ograni~uvawe na fizi~kata aktivnost {to se sretnuva kaj okolu 5% od decata koi{to nemaat astma. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na astma se temelat na preporakite na Global Initiative for Asthma (GINA) od 2004 god.9 milijardi dolari indirektnite mortalitetni tro{oci. so lekovite registrirani vo R.

200. kako i na op{testvoto vo celina.1300 evra po pacient kaj vozrasnite i kaj decata na vozrast pogolema od 5 god. odnosno od 15 do 85 evra po pacient kaj decata.00 den (30 €) Srednote{ka perzistentna Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (3 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5. Dobienite podatoci se vo rang na podatocite od istra`uvawata spored koi prose~niot vkupen (direkten i indirekten) godi{en tro{ok godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite od Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra 1.200.00 den (85 €) Te{ka perzistentna 7.800.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 27. odnosno na 180 . Vo tro{ocite ne se vklu~en tro{ocite za medikamentite koi{to se primenuvaat vo tretmanot na akutnite egzacerbacii na astmata (antibiotici.00 den (85 €) Podatocite od tabela 27 i 28 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata se dvi`i od 30 do 110 evra po pacient kaj vozrasnite. sistemski kortikosteroidi. Zaklu~oci 1. godi{niot to{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata mo`e da se proceni na 360 . bronhodilatatori i dr).000.00 den (110 €) Tabela 28.00 den (30 €) Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5. klini~ka imunologija i alergologija 227 . Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni i deca > 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 1. Spored toa. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj deca < 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Srednote{ka perzistentna Te{ka perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 950. Dobienite podatoci za mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma uka`uvaat na zna~ajno finansisko optovaruvawe na bolnite.1000 evra po pacient kaj decata na vozrast pomala od 5 god.00 den (15 €) 1800.

International Consensus Report on the Diagnosis and Management of Rhinitis. Makedonija zasega ne postojat poseriozni studii za visinata na tro{ocite i ekonomskiot aspekt vo vrska so alergiskite bolesti. 6. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiskata specifi~na imunoterapija.000. Economic evaluation of specific immunotherapy versus symptomatic treatment of allergic rhinitis in Germany. a za CAR kaj deca 200. Pharmacoeconomics 2000.00 den. 2: 11-26. a za SAR kaj deca 200. Brecht JG. 228 . 49 (Suppl 19) :5-34. 13. 7. Washington. 55 (Suplement 47): 15-17. 3. 75: 5-7.int/inf-fs/en/fact206. iznesuvaat 1.00-1.00-1. Cvetanov V. 308: 838-842. Burden of Asthma. tie iznesuvaat 950. A strategic plan for the Department of Health and Human Services. Institut za medicina na trudot .800. mese~no. Viegi G. 10. World Health Organization (WHO). 3. DC: Department of Health and Human Services. 4. The costs of allergic rhinitis. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni. West Sussex.html. European Respiratory Society Journals & European Lung Foundation. http:// www. 1990. Eur Respir Mon 2003.Kolaborativen centar na SZO 8. WHO Fact Sheet No 206. Makedonija 2. neophodno e da se sprovedat dopolnitelni istra`uvawa so koi }e se definira efektivnosta i efikasnosta na neophodnite postapki i dijagnosti~ko-terapevtski protokoli.200. Verojatno ovoj aspekt nema da bide izostavuvan u{te dolgo vreme.000.: Alergiskite bolesti vo R. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma.00-1. 12.00 den. isto taka vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika. Australian Cat No 4373.00-7. 17: 3752.900.00 den.00 den. 11.00 den. Allergy.00-1.Cvetanov V i sor. and economic evaluation. 1. 1989/1990 National Health Survey: asthma and other respiratory conditions.100. Kaj decata na vozrast pogolema od 5 god. Revised January 2000. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma Workshop Report 2001 in collaboration with the World Health Organisation. Ross RN. Canonica GW. 8 (23): 125. Lung. Action against asthma. Vo R. BMJ 1994.005. Schaedlich PK. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. and Blood Institute 2004. Simpozium Specifi~na imunoterapija.. 2. European Lung White Book. mese~no. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. Lausanne 2003. United Kingdom: Cambridge Medical Publications. 9.4. 2000. Epidemiology of asthma.000. social. National Heart. vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika.who. Integrated care for asthma: a clinical. a vo zavisnost od te`inata na bolesta. 5. 5. Literatura 1. Allergy 2002. Global Initiative for Asthma. Annesi I.direktni i indirektni tro{oci povrzani so tretmanot na naj~estite alergiski zaboluvawa. 2: 285–290. Action asthma: the occurrence and cost of asthma. Za celosna procenka na vkupnite . National Institutes of Health. 1994. 1991.0. 14. Am J Managed Care 1996. Matteelli G.00 den. Grampian Asthma Study of Integrated Care (GRASSIC). Australian Bureau of Statistics. Bronchial asthma. Mak med pregled 2001. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. 6. 4..

Occupational Lung Diseases as a Public Health Problem. The Stationery Office. 18. et al. Pediatrics 1992. Dept of Health. 16. A cost analysis on the pattern of asthma prescribing in the UK. klini~ka imunologija i alergologija 229 . Pearson MG. Grag R. Minov J. Global Initiative for Asthma. Institute of Public Health. 14: 605-609. Impact of childhood asthma on health. Burazeri G (ed): Health Determinants in the Scope of New Public Health. 19. 22. Office of National Statistics. Lung. Asthma Management Program. Pediatrics 1992. National Heart. Common Data Set 1995. London. 1996. School functioning of US children with asthma. Richards N. Asthma Enterprises Ltd. In: Georgieva L. Taylor WR. Key Health Statistics from General Practice 1996. 17. 21. National Asthma Campaign. Neville RG. Where next in basic asthma research? A National Asthma Campaign consultation on basic asthma strategy. Karadzinska-Bislimovska J. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. London. National Institutes of Health. Sofia. 1998. London. 7: 93-133. and Blood Institute 2004. Risteska-Kuc S. 20. 90: 939-944. Davenport MG. No 1. 90: 657-662. Fowler MG. Series MB6. Eur Respir J 1999.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 15. Newacheck PW. 2005. 2001.

230 .

Poglavje D D. Dodatoci .

232 .

klini~ka imunologija i alergologija 233 . a potoa stanuva jajcevidna. Polenovite zrna se karakteriziraat so vozdu{ni meuri. {iroko razgraneta. Bor (Pinus nigra) Bor Polenovi zrna Crniot bor e zimzeleno drvo visoko do 40 m.30 m. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na borot obilno se zastapeni. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal. Go ima vo ju`na Evropa. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na dabot obilno se zastapeni. {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. a se sre}ava vo bukoviot region.1800 m. Kaj mladite stebla kro{nata e piramidalna. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Makedonija e zastapen na nadmorska viso~ina od 1000 . Vo R. a vo R.Prilozi Dab (Quercus petraea) Dab Trikolpatno polenovo zrno Dabot gorun e listopadno drvo visoko 25 . so horizontalno zaramnet vrv.

visoko do 6 m.: Alergiskite bolesti vo R. Kaj nas e zastapena po varovni~kite kamewari i karpi vo zapadniot del na Makedonija. Makedonija Smreka (Juniperus sabinoides) Smreka Inaperturatno polenovo zrno Planinskata smreka e zimzelena grmu{ka ili nisko drvo. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas.) Kiselec Trikolpatno polenovo zrna Obi~eniot kiselec ({tavej) e ednogodi{no rastenie visoko 10 .Cvetanov V i sor.40 sm. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na familijata kiparisi-smreki obilno se zastapeni. Makedonija e prisutno vo site kotlini.Kolaborativen centar na SZO . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na kiselecot obilno se zastapeni. 234 Institut za medicina na trudot . osobeno zna~ajna vo Severna Amerika. Vo R. II. Polen od pleveli Kiselec (Rumex sp.

a se sre}ava vo bukoviot region. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na brezata obilno se zastapeni. Makedonija e zastapeno po site planini na nadmorska viso~ina od 800 .30 m. Vo R. koi se istaknuvaat so svojata golemina (dijametar od 40 . Vo R. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal. raspostraneto vo sredna i zapadna Evropa.50 mkm). Polen od drvenesti rastenija Breza (Betula pendula) Breza Triporatno polenovo zrno Brezata e listopadno drvo visoko 25 . Buka (Fagus sylvatica) Buka Triporatno polenovo zrno Obi~nata buka e listopadno drvo visoko do 30 m so kro{na bogata so lisna masa. {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas.Prilozi Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna I. Vo vozduhot na site istra`uvani gradovi se registrirani polenovi zrna na bukata.2000 m. klini~ka imunologija i alergologija 235 .

Ovie polenovi zrna se zna~ajno pomali od drugite. Vo R. [tir (Amarantus sp.: Alergiskite bolesti vo R.130 sm.) [tir Mnoguporatni polenovi zrna [tirot e ednogodi{no rastenie visoko 30 . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na {tirovite obilno se zastapeni.Cvetanov V i sor. Vo R. Makedonija Obi~na kopriva (Urtica dioica) Kopriva Poratni polenovi zrna Obi~nata kopriva e mnogugodi{no rastenie visoko do 2 m. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na koprivata obilno se zastapeni.Kolaborativen centar na SZO . {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Makedonija prisuten vo site kotlini. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. 236 Institut za medicina na trudot . Makedonija e prisutno vo site kotlini.

klini~ka imunologija i alergologija 237 . Monoporatno polenovo zrno od fam. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Makedonija e prisutno vo site kotlini. Poaceae Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Poaceae) Livadska livadarka (Poa pratensis) Ma~kina opa{ka (Phleum prаtense) Trevestite rastenija (Fam.Prilozi Gluvar~e (Taraxacum officinale) Gluvar~e Polenovi zrna Gluvar~eto e ednogodi{no rastenie visoko 10 . III. Poaceae) pretstavuvaat edna golema grupa monokotilni rastenija vo koja se opfateni ednogodi{ni i pove}egodi{ni trevesti rastenija. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na gluvar~eto se zastapeni kratok vremenski period. Trevi (fam. Vo R.40 sm.

ne. da: g) te~ewe 1. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 14 . ku}a 2. da 6. preminete na pra{awe broj 18 15.Kade `ivete? 1. da 4. 2. preminete na pra{awe br 11 9. Kakov vid na zatopluvawe koristite? 3. da: 13.ne#. drugo__________ 8..: Alergiskite bolesti vo R. drugo________ a) `iveali{teto 1. preminete na pra{awe br 6 5. da ______________________________________________________________________________________ 11. 2 da: _______________________________________________________________________________________ za onie {to ne rabotat.smet 2.Dali okolinata vo koja `iveete e zagadena ? ako e . ne 2. sta`: _____________ Tel. Dali imate problemi so nosot 1. stan 2. da: 1. reden broj ---------INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT data_____________ -Centar za alergija PRA[ALNIK Ime. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel.parno 2.. drugo_________ 1.ne#.ne#. zra~ewa itn):__________________________ 1. ne. ne. ne 2. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. da: v) jade` 1. Koi doma{ni milenici? 1. da: ako e .. ne. preminete na pra{awe br 22 12. da. struja 4. nevraboten 3. drva 3. da v) visoki temperaturi 1. 2. Koe e va{ato rabotnoto mesto?________________Kolku godini rabotite tuka ?______ 10 Dali na rabotnoto mesto ima : a) pra{ina 1. da g) drugo (hemiski {tetnosti . 2. ne 2. ne. izduvni gasovi 4. 2. ku~e 2. vraboten (kade?______________________) 2. selo 2.papagal 4.. grad 1. ne. ne. rabota:_______________________ Etni~ka pripadnost_______________ 1. preminete na pra{awe br 8 7. 2.Kolaborativen centar na SZO . ne. penzioner Vkupen rab. ne 2. 2. ne. 2. Dali pu{ite? 1. ne.ne#. Makedonija Prilog 2. da: ako e . da b) vlaga 1. industriski zagaduva~i 3. : _____________Stru~na podgotovka: ________________ Dali ste: 1. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot-------------Do koj mesec traat ?------------- 238 Institut za medicina na trudot . 2. 2. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. da: b) okolinata: 1. ne. b) kivawe 1.Cvetanov V i sor. ma~e 3. 2. Dali vo `iveali{teto ima doma{ni milenici? ako e .Dali ima zelenilo vo: 1.

da: 21. 2. sekojdnevno 2. ne. 2. da: v) na rabota 1. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. da: __________________________________________________________________________________ 29. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 32. ne. ne. 2. ne. 2. ne. 2. prolet.Dali problemite se provociraat od: a) fizi~ki napor 1. da: b) za~adeni prostorii 1. da: b) svirewe vo gradi 1. ne. da: 20. 2. 2. nekolku pati nedelno 3. 2. 2. ne. ne.. 2. ne. da: v) ko`ata 1. 2. ne. ne. 2. da: v)veter 1. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . da: ako e . da: 24. 2. 2. da: g) drugo_________ 1. Dali zaedno so problemite na nosot imate i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. 2.leto? 1. da: b) o~ite 1. ne. ne.. ne. ne. ne. da: g) otoci 1.Prilozi 16. ne. ne. da: b)studen vozduh 1. 2. 2. ne. preminete na pra{awe broj 33 30. 2. Dali imate problemi so o~ite? 1. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a) nedostatok na vozduh 1. 2. 2.. ne. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. da: 35. da: _ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 2. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1. 2. ne. da: 17. da: c) stegawe 1. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. ne. da: g) drugo________ 1. da: 31. Dali imate problemi so belite drobovi? 1.retko 28. da: __________________________________________________________________________________ 22. 2. ne. ne.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. ne. ne. 2. da: ako e . da: ako e . ne. 2.leto 2. 2. 2. 2.ne#. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 25. preminete na pra{awe broj 28 26. klini~ka imunologija i alergologija 239 .ne#. nekolku pati mese~no 4. da: v) jade` 1. da: g) drugo: _________ 1. da: b) crvenilo 1. Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. da: v) otoci 1.leto? 1. . Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1. ne. 2. da: 19. da: b) trevi 1. 2..ne#prejdete na pra{awe broj 38 34. da: _________________________________________________________________________________ 33 Dali imate problemi so ko`ata? 1. da: ako e . Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. ne. ne. ne. 2.Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: a) solzewe 1. preminete na pra{awe broj 29 23. da: v) ka{lica 1. preku celata godina 27. da: 18. ne. ne. ne.ne#. da: b) jade` 1. 2. ne. da: g) iska{luvawe 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 36. Dali tie se povtoruvaat: 1. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. 2. 2.

Cvetanov V i sor. Dali vo familijata (krvna vrska) imate bolni od alergiski zaboluvawa: 1. ne.alergija na lekovi 6. isipi 4. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj vas se javile: 1. proliv 5.: Alergiskite bolesti vo R. isipi 2. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 40. 240 Institut za medicina na trudot . ne. onesvestuvawe 6. Dali sega koristite lekovi? 1. 2. Makedonija 37. ne. 2..da# navedete go lekot 39. ne. drugo______________ navedete go lekot________________________________ ako e . 2. gu{ewe 4. otoci 3. 2. alergiska kivavica 3. da v) materii od rabotno mesto_________ 1. da b) ubod od insekti____________ 1. ne. da __________________________________________________________________________________ 38.Kolaborativen centar na SZO . alergija na insekti 5. astma 2. da g) drugo_______ 1. 2.

1. ne. 1. preminete na pra{awe br 17 16. da: 1. 2. smet 2.ne#. drugo________ 1. forceps 3. ne. ne.. ne. klini~ka imunologija i alergologija 241 .Kade `ivee deteto? 12.Dali pri ishranata deteto imalo problemi: a) od mlekoto 1. 2. Apgar indeks pri ra|awe _____________ 4. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. : _____________ Stru~na podgotovka: 1 na majkata_______________2 na tatkoto_________________ Rabotno mesto: 1. vospalenie na nosot 4. da 2. grad 1. vakuum 4. industriski zagaduva~i 3. 1. Dali deteto `ivee vo familija so pove}e deca 1. preminete na pra{awe br 7 6. drva 3. pred vreme 1. izduvni gasovi 4. prolivi 5. da (od koja hrana?________________________) 8. Dali ima vlaga vo `iveali{teto 1. 2. da 13. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel. drugo________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. na tatkoto________________ reden broj ---------data_____________ 1. ne. Dali vo tekot na bremenosta majkata a) pu{ela b) zemala lekovi v) bila izlo`ena na stres g) imala zdravstveni problemi 1.Dali vo prvata godina od `ivotot deteto bilo bolno od 1. Te`ina pri ra|awe ______________dol`ina pri ra|awe_________ 5. da 2. stan 2.Dali ima zelenilo vo: a) `iveali{teto b) okolinata: 15. Kakov vid na zatopluvawe se koristi? 1. na vreme 2. da 2. da 4. da: 1. 2. na tatkoto_________________ Etni~ka pripadnost 1. vospalenie na belite drobovi 3. vospalenija na ko`ata 6.Kolku vreme bilo doeno____________ 7. da 10.ne#. struja 14. Kako e rodeno deteto? 1.na majkata_______________2. Dali deteto bilo doeno 1. carski rez 3. 2.parno 2. Dali deteto odelo vo 1.Prilozi Prilog 3 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija PRA[ALNIK (ZA DECA) Ime. 2. 2. selo 2. da 2. 2. ku}a 1. 2. ne.Dali okolinata vo koja `ivee deteto e zagadena ? ako e . da b) pri voveduvawe na nov vid hrana 1. jasli 2. da ako e . ne. ne. ne. na majkata_______________2.. drugo__________________ 9. ne. gradinka ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ 11. normalno 2.ka{lici 2. ne. ne.

da: 32. ne. 1.. da: d) stegawe 1. da: 24. 1. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. da __________________________________________________________________________________ 22. ne. ne. 2.ne#. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. ne. da: b) o~ite 1. 2. 2. ne. preminete na pra{awe br 22 1. ne.Cvetanov V i sor. da b) vlaga 1. da g) visoka temperatura 1.. Koi doma{ni milenici? 1. 2. da: 29. ne. 2. ne. da: 2. 2. 2. 2. 2. da: __________________________________________________________________________________ 33. da |) drugo____________________ 1. 2. Dali deteto ima problemi so nosot 1.Dali pu{at vo domot na deteto: a) majkata b) tatkoto v) drug 1. da: b)svirewe vo gradi 1. 2. da: 28. Dali pri izvr{uvawe na rabotata vo domot se sozdava i ima: a) pra{ina 1. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot________ Do koj mesec traat ?_______ 27.Kolaborativen centar na SZO . 2 da: 2. 2. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. ne..ne#. drrugo. preminete na pra{awe broj 29 26. ne. ne. Makedonija 17. da: b) za~adeni prostorii 1. ku~e 2. ne. 2. da v) hemiski materii 1. ne. 2.ne#. da: 31 Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. ako e . da: ako e . ne. 2. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 25.: Alergiskite bolesti vo R. da: v) jade` 1. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. da: v) ko`ata 1. Dali deteto ima problemi so belite drobovi 1. da: 242 Institut za medicina na trudot . 2. ne. ne. da: g) drugo: _________ 1. 2. ne. 2. ne. da: g) te~ewe 1._____ 19. ne. ma~e 3. ne.ne#. preminete na pra{awe br 19 18. ne. da: b) trevi 1. 2. da 2. ne. 2. da: b) kivawe 1. da 20.ne#. preminete na pra{awe br 33 23. 2. ne. Dali roditelite ili ~len na familijata rabotivo domot kade {to `ivee deteto? ako e . Dali vo `iveali{teto na deteto ima doma{ni milenici? ako e . Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. 2. preminete na pra{awe broj 40 34. 2. 2. ne. da: 30. 2. 2. ne. da: g) iska{luvawe 1. ne.papagal 1. 2. Dali zaedno so problemite na nosot deteto ima i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. ne. ne. da: ako e . ne.. 2. ne. da 4. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a)nedostatok na vozduh 1. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1.. ne. da 21. ne. 2. da: v) ka{lica 1. ne. da d) buka 1. 2.

2. ne. da: v) jade` 1.ne#.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. 2. 2.leto 2. alergiska kivavica 3. alergija na insekti 5.ne#. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. Dali tie se povtoruvaat: 1. ne.. da: g) otoci 1. nekolku pati mese~no 4. ne. ne. da: __________________________________________________________________________________________ ______________ 44. drugo_______________ navedete go lekot________________________________ _______________________________________________________________________________________ ako e . da: b) crvenilo 1. preminete na pra{awe broj 44 41. da g) drugo_______ 1. 2. da: 42. ne.leto? 1. 2. ne. da __________________________________________________________________________________ 49. proliv 5. Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: c) solzewe 1. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1. 2. ne. ne. preminete na pra{awe broj 40 37. Dali sega deteto koristi lekovi? 1. da: b)studen vozduh 1. da: ako e .ne#. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 43. da: g) drugo________ 1. Dali vo familijata na deteto (krvna vrska) ima bolni od alergiski zaboluvawa: 1. drugo________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. otoci 3. ne. da: d) jade` 1. astma 2. isipi 2. da: ____________________________________________________________________________________ 40. isipi 4. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 36. 2. sekojdnevno 2. da: g) drugo_________ 1.. Dali deteto ima problemi so o~ite? 1. 2. da: 48. da: v) otoci 1. 2.Prilozi 35. ne. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. 2. preminete na pra{awe broj 49 45. da: 46. da: v)veter 1.leto? 1. ne. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . da b) ubod od insekti____________ 1. preku celata godina 38. 2. ne. klini~ka imunologija i alergologija 243 . 2. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 47. ne. Dali deteto ima problemi so ko`ata 1. 2.onesvestuvawe 6. ne.retko 39. 2. ne. ne. da: ako e . 2.Dali problemite se provociraat od: a)fizi~ki napor 1. prolet. 2. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. 2. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 51.. ne. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj deteto se javile: 1.alergija na lekovi 6. nekolku pati nedelno 3.da# navedete go lekot 50. 2. ne. ne. gu{ewe 4.. ne. 2. da ako e . 2.

10 x 20 mg/2 ml mast 1% 20gr. 20x10 mg Sir.00 Loratadin Loratadin* (Alkaloid) Loratadin* (Lek) Loratadin* (Replekfarm) Rinolan** (Pliva) Desloratadin Levocetirizin Aerius*** Xysal*** Tbl.Cvetanov V i sor. 10x10 mg 1x1 dn.00 384. 1x1 dn. nadvore{no 3x1 dn.00 Difenhidramin Dimidril* (Pliva) H1 blokatori bez izrazeno sedativno dejstvo Cetirizin Cetirizin* (Replekfarm) Letizen* Tbl. 1x1 dn. 1x1 dn. 1x1 dn. Tbl. 25 mg Sir. 1x1 dn.00 179. 10x10 mg Sir. 20x10 mg Tbl.00 161.00 68.00 74.00 196.00 205. 30x10 mg Tbl.00 242.00 103. 1x1 dn. Makedonija Prilog 4 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na alergiskiot rinitis i alergiskiot rinokonjunktivitis Generi~ko ime Komercijalno ime Galenska forma Dozirawe Cena (denari) Sistemski antihistaminici H1 blokatori so sedativno dejstvo Hloropiramin Sinopen* (Pliva) Amp. 1x1 dn. 10 mg/5ml 1-2/dn. 5 mg/ml Tbl. 1x1 dn.00 183.: Alergiskite bolesti vo R. 1 mg/ml Tbl. Tbl. 5 mg/ml Tbl. 5 mg/ml Tbl.00 120. 1x1 dn. 10x10 mg Sir. 10x10 mg Sir. 10x10 mg Sir.00 55. 1x1 dn. 3x1 dn.00 118. 244 Institut za medicina na trudot . 271.00 169. 1x1 dn. 1 mg/ml Tbl.00 240. 1x1 dn. 183.Kolaborativen centar na SZO .

vo nos Sprej za nos 2x1 inh.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.00 Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i α agonisti Oksimetazolin Operil** (Lek) Operil P** (Lek) Edil** (JAKA 80) Edil P** (JAKA 80) Sprej za nos Kapki za nos Kapki za nos Kapki za nos Antihistaminici Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Antiholinergici 3x1-2 inh.00 Levokabastin Azelastin Livostin** Allergodil*** 2x2 inh. Makedonija Cenite na lekovite. vo nos 2x2 inh. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.00 Sprej za nos 2x2 inh. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. vo nos 3x1 kapka vo o~i Ipratropium Atrovent*** Sprej za nos Kortikosteroidi Beklometazon Budezonid Flutikazon Bekonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Gnadion** (Pliva) Tafen nazal* (Lek) Alerzin* (Replekfarm) Fliksonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaeuticals) Sprej za nos 2x2 inh. vo nos 3x1 kapka vo nos 3x1-2 kapki vo nos 3x1 kapka vo nos 85.00 82. vo nos 230. klini~ka imunologija i alergologija 245 . va`at zaklu~no so 31.00 427.05.Prilozi Preparati za lokalna aplikacija Kromolini Natrium kromoglikat Dinatrium kromoglikat Asmatal** (Replekfarm) Lomudal*** Cromohexal*** Nedokromil Cromoglicin*** Vividrin*** Sprej za nos 3-4-6x1 inh.00 413. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista. se dinami~na kategorija. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. vo nos Sprej za nos 1x2 inh. kako i Pozitivnata lista na lekovite. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R.2006 god.00 38.00 33. vo nos 385. vo nos Sprej za nos 785.

: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . Efikasnost na oddelnite lekovi vo smiruvaweto na simptomite na AR Lek ^e{awe i kivawe +++ + Rinorea ++ ++ Zatnat nos +/+ H1 antihistaminici Kromolini Lokalni α agonisti Antiholinergici (ipratropium) Lokalni kortikosteroidi Oralni kortikosteroidi - - +++ - +++ - +++ +++ ++ +++ +++ +++ 246 Institut za medicina na trudot . Makedonija Prilog 5.

povremeno 4. 2) vo smeni.da ____________________________________________________________________________ 9. promeni vo atmosferskiot pritisok 15. 13. uslu`ni dejnosti 4. ne 2 da d) drugo_______ 1. dimovi. intenzivno napregawe na muskulite na celoto telo 7) druga____________________________________________________________ 3.Oblik na hemiskite agensi: 1.gasovi. ne 2 da g) te~ewe 1.vlaga. 2. 2.te~nosti. rastitelni produkti______________________ 1 ne 2 da v) zarazni bolni i zarazen materijal____________________ 1 ne 2 da 8. Dali vo tekot na rabotata imate kontakt so: a) `ivotni. drugo______________________________ 3. ne 2.visoki temperaturi.niski temperaturi. Dali tie se manifestiraat kako: a) zatnatost 1 ne 2 da b)kivawe 1. 6. ne 2.kancelariska rabota.pra{ina. `enski Vozrast______________ Adresa________________________ Etni~ka pripadnost______________ ______________________________________________________________________________ Vraboten vo:______________________ na rabotno mesto______________ Kolku vreme?_______________ 1. drugo__________ 2. 3. 3) terenska 4) na otvoren prostor. 7. Dali va{ata rabota e: 1) prete`no sede~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 2) sede~ka so sredno optovaruvawe na muskulite na racete 3) stoe~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 4) stoe~ka so pogolemo muskulno napregawe na racete 5) stoe~ka so pogolemo anga`irawe na muskulite na racete i teloto 6) so stoewe. 7. 3.parei. nema 2. Dali imate problemi so nosot? 1. ne 2 da ______________________________________________________________________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na.podolgo sedewe ili stoewe. Koi hemiski agensi gi ima na rabotnoto mesto: ______________________________________________________________________________ 6. 9.slaba ventilacija.proizvodstvena rabota 3. 4.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. postojano 2. Dali ste rabotno anga`irani: 1.pra{ina. 5.fizi~ki napor. 8. vibracii. 5) vo voda 6) individualna 7) kolektivna 8) drugi posebni karakteristiki na rabotata_____________________ 5. 5. odewe. provev. 12. Dali vo tekot na rabotata go koristite ~esto glasot (peewe.ma{ki 2. klini~ka imunologija i alergologija 247 .Prilozi Prilog 6 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija reden broj ---------data_____________ PRA[ALNIK ZA PROFESIONALEN RINIT Ime i prezime____________ Pol: 1. `ivotinski produkti______________________ 1 ne 2da b) rastenija. da 10. vikawe) 1. [tetni noksi od rabotno mesto: 1. hemiski materii 14.4. Dali e va{ata rabota: 1) no}e. ne 2 da v) jade` 1. Vid na rabotno anga`irawe: 1.

Makedonija 11. 5. da 3. da 2. drugo) 31. hroni~en bronhit) 1 ne 2 da v) alergiski zaboluvawa 1 ne 2 da ______________________________________________________________________________ 29. Dali se vlo{uvaat vo tekot na rabotniot den? 1.4.Dali se problemite prisutni: 1.Dali nekoj vo najbliskoto semejstvo (krvna vrska) ima: a) problemi so nosot (rinit. ponekoga{ ________________________________________________________________________ 21.Na koja vozrast prvpat se pojavija problemite?______ 18. Od {to?_________________________________________________ 14. pu{a~ (sekojdnevno bar edna cigara na den) 2. vibracii. sekojdnevno 2.: Alergiskite bolesti vo R.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. hemiski materii 14. da 3. provev. prinuden odmor ili godi{en odmor 1.nepu{a~ 25. Dali ovie problemi prvpat se pojavija otkako se vrabotivte? 1 ne 2 da 12. 7.slaba ventilacija. Koga se javuvaat vo tekot na rabotniot den?__________________ 15.niski temperaturi. Po kolku meseci/godini raboten sta` prvpat se pojavija problemite?_________ 19. ne 2. sinuzit. samo vo odredeni situacii___________ 20.Kolku cigari na den pu{ite? _________Kolku vreme ve}e_______ 26. 9. 3. retko 6. da ______________________________________________________________________________ 17. nema 2.pove}epati nedelno 3.promeni vo atmosferskiot pritisok 15. Dali boleduvate od nekoja druga bolest?________________________________ 23. ne 2 da 13. porane{en pu{a~ 3.Kolku piete_________ 28. ne 2. ne 2. Koga posleden pat?____ 248 Institut za medicina na trudot . 13. pove}epati mese~no 4. boleduvawe 1. 6. 12. Dali koristite li~ni za{titni sredstva 1.Kolaborativen centar na SZO . Dali se provocirani od rabotnoto mesto? 1. ne 2. Dali nekoga{ ste lekuvani od zaboluvawa na nosot i sinusite? 1. Dali istovremeno so problemite na nosot imate i problemi so belite drobovi? 1. Dali piete alkohol sekojdnevno pove}e od edna ~a{a 1. ne 2 da 27.da 33. ne 2. vikend 1.Cvetanov V i sor.ne 2 da 32.Dali ste: 1.podolgo sedewe ili stoewe.vlaga. 8.visoki temperaturi. Dali se povlekuvaat vo tekot na: 1. polipoza) 1ne 2 da b) problemi so belite drobovi (astma.pra{ina. Prethodni rabotni mesta: 1____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 2____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 3____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 4____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 5____________________god: ____ {tetni noksi: __________ (1. ne 2. pove}epati godi{no 5. da 16. Dali se vr{eni preventivni medicinski pregledi: 1.fizi~ki napor. Dali zaradi rabotnoto anga`irawe ~uvstvuvate zamor ? 1 ne 2 da 3 ponekoga{ 24. Vkupno raboten sta`________________ 30. ne 2 da 22.

Amp.00 1800. Tbl. Tbl.00 802. Amp.00 68. Tbl.00 doziran aerosol Tbl.00 Prednizolon 195. Tbl.00 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Tbl. 68. klini~ka imunologija i alergologija 249 .00 107.00 103.00 doziran aerosol doziran aerosol 950. Tbl. Tbl.00 119.Prilozi Prilog 7 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na astmata Generi~ko ime Komercijalno ime Preventivni (antiinflamatorni) lekovi Kromolini Galenska forma Cena (denari) Dinatrium kromoglikat Nedokromil natrium Intal***. Bicromat*** Tilade** Inhalatorni kortikosteroidi Esteri Bekotide 50 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Bekloforte 250 mkg** (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Fliksotide 50 mkg* Flutikazon (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) propionat Fliksotide 125 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Asmanex*** Mometazon furoat** Beklometazon dipropionat Acetonidi Flunizolid Budezonid Ciklozonid** Inhacort** Tafen *(Lek) Pulmicort** Alvesco*** Sistemski kortikosteroidi Prednizon Prednizon 5 mg* (JAKA 20) Prednizon 20 mg* (JAKA 20) Pronizon 5 mg* (Galenika) Pronizon 20 mg* (Galenika) Nizon 5 mg** (Bosnalijek) Solu-dekortin H 25 1 mL Solu-dekortin H 25 5 mL (Merck kGaA) Dekortin 5 mg* Dekortin 20 mg* Dekortin 50 mg* (Merck kGaA) doziran aerosol 250.

Kaps. Makedonija Lemod Solu 20 mg Lemod Solu 40 mg Lemod Solu 500 mg Lemod depo 40 mg Lemod 4 mg* (Hemofarm) Deksametazon 4 mg/mL Deksametazon 0. 179. Amp. Tbl.: Alergiskite bolesti vo R. 135. Tbl. Tbl. Tbl. Tbl. no nedoka`ano antiinflamatorno dejstvo Dolgodeluva~ki β2 agonisti Inhalatorni Salmeterol Formoterol Oralni Bambeterol Teofilini so bavno osloboduvawe Teofilin Serevent** Foradyl*** Doziran aerosol Doziran aerosol Bambec*** Tbl. Amp. Kaps. Amp. Teotard retard 200 mg** (Krka) Teotard retard 350 mg** (Krka) Durofilin retard 125 mg** (Zdravqe) Durofilin retard 250 mg** (Zdravqe) Aminofilin R 350 mg* (JAKA 80) Kaps.Cvetanov V i sor.00 Kenalog 40 mg/mL (Krka) Triamcinolon Amp.5 mg (Galenika) Maksideks 5 ml (Alkon) Metil prednizolon Amp.00 Aminofilinum retard 350 mg (Lek) 250 Institut za medicina na trudot .5 mg* (Krka) Deksazon 4 mg/mL Deksazon 0. Antileukotrieni Receptorni antagonisti Zafirlukast Montelukast Inhibitori na sintezata Accolate*** Singulair*** Zileuton*** Tbl. Lekovi so mo`no. Amp.Kolaborativen centar na SZO . Amp. Tbl. Kaps.00 Amp. Tbl. Deksametazon 40.

Tbl. Tbl. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Tbl. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R. va`at zaklu~no so 31. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista. se dinami~na kategorija. Sir. Tbl. Tbl. Sir. Doziran aerosol Tbl. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. 110. Sir. kako i Pozitivnata lista na lekovite. Amp.Prilozi Bronhodilatatori (simptomatski lekovi) Kratkodeluva~ki β2 agonisti Salbutamol Ventolin 2 mg** (GlaxoSmithKline GmbH&Co. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. Tbl.00 122.00 Terbutalin Terbutalin*** Bricanyl*** Berotec*** Fenoterol Brgudeluva~ki teofilini Teofilin Aminofilinum 500 mg/2 ml (Pliva) Aminofilinum 250 mg/10 ml (Pliva) Aminofilin 250 mg/10 ml (Alkaloid) Aminofilin 350 mg* (Alkaloid) Aminofilin 100 mg** (Alkaloid) Aminofilin 100mg* (JAKA 80) Odinal 100 mg* (Replekfarm) Aminofilinum 100 mg* (Lek) Tbl. 230. Sir.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. klini~ka imunologija i alergologija 251 .00 Doziran aerosol Tbl.2006 god. Aminofilin 100 mg** (Famfarm) Amp.00 92. Amp.00 113. Makedonija Cenite na lekovite.00 79.) Ventolin 2 mg/5 ml** (GlaxoSmithKline Production) Ventolin 100 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Salmo 2 mg** (Pliva) Salmo 2 mg/5 ml** (Pliva) Salmo 100 mkg** (Pliva) Salbutamol 2 mg** (Alkaloid) Salbutamol 2 mg/5 ml** (Alkaloid) Aloprol 2 mg* (Replekfarm) Aloprol 2 mg/5 ml* (Replekfarm) Tbl.05. Doziran aerosol Doziran aerosol 110. Amp. Tbl.

/dn./dn. 2-4 inh./dn./dn. 400-800 mcg 2-4 inh. 400-800 mcg 8-16 inh./dn. 500-750 mcg 2-3 inh. 252 Institut za medicina na trudot . > 400 mcg > 2 inh. Sredna doza Visoka doza 100-200 mcg 1 inh./dn. 2-3 inh. 500-1000 mcg 2-4 inh.: Alergiskite bolesti vo R./dn./dn. 400 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 200-500 mcg 4-10 inh. 100-200 mcg 2-4 inh. Deca Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100-200 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 100-400 mcg 4-8 inh./dn./dn./dn. 1-2 inh./dn./dn.Cvetanov V i sor./dn./dn./dn./dn. 250-500 mcg 5-10 inh. 200-400 mcg 1-2 inh./dn. > 1250 mcg > 5 inh. 1000-1250 mcg 4-5 inh. 1-2 inh./dn./dn. > 1000 mcg > 4 inh./dn./dn. 1000-2000 mcg 4-8 inh./dn./dn. > 500 mcg > 4 inh./dn. 200-500 mcg 4-10 inh. Makedonija Prilog 8./dn. > 800 mcg > 4 inh. > 2 inh./dn 200-400 mcg 1-2 inh./dn. 500-1000 mcg 2-4 inh. 200. > 800 mcg > 3 inh. > 500 mcg > 4 inh./dn.Kolaborativen centar na SZO . > 2000 mcg > 8 inh. 100-250 mcg 2-5 inh. Dozi na IKS koi{to se primenuvaat vo antiinflamatornata terapija na astmata (spored GINA 2004) Preparat Niska doza Vozrasni Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100.

25 50. 125.Prilozi Prilog 9 Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astmata Preparat Seretide doziran aerosol Sostav Salmeterol + Fluticasone Salmeterol + Fluticasone Formoterol + Budesonide mcg vo edna inh. 5. 160 2 x 1-2 inh. klini~ka imunologija i alergologija 253 . 2 x 1 inh. Dozirawe (24 ~asa) 2 x 1-2 inh. 250 50 100. 250. 500 4. 9 80. Seretide diskhaler Symbicort turbhaler Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

1 0.1 0.2 0.1 0.2 0.002 0.8 0.0001 0.5 0.1 0.001 0.0001 0.4 0.01 0.04 0.004 0.8 0. 4.0 2 (4) 3 (5) 4 (6) 5 (7) 6 (8) 7 (9) Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 1.01 0. Makedonija Prilog 10 Brza hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den (1) [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.02 0. 2.: Alergiskite bolesti vo R.2 0.0004 0.08 0.4 0.8 0.Cvetanov V i sor.4 0.001 0.8 1 2 4 8 10 20 40 50 60 80 90 100 (2) Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den 1 (3) ml 0.2 0.2 0.** 254 Institut za medicina na trudot .6 0.01 0.0008 μg otrov od insekti na inekcija 0.01 0.1 0.0001 0.8 0.4 0.00002 0.008 0.001 0.2 0.4 0.4 0.001 [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.1 0.9 1.1 0.001 0.2 0.1 0.Kolaborativen centar na SZO .0002 0.8 0.1 0.8 0.01 0.4 0.0001 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.1 0.00008 0.00001 0.4 0.0001 0. 3.1 0.00004 0.1 1 1 1 1 10 10 10 10 100 100 100 100 100 100 100 100 ml 0.8 μg otrov od insekti na inekcija 0.2 0.

2 0.001 0.1 0.4 64 (92) 10 0.000001 0. Konvencionalna hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den [i{e ml (μg otrov od insekti/ml) (1) 0.1 (15) 0.4 36 (64) 1 0.1 0.** * Stepenot na osetlivost se utvrduva pred po~etokot na terapijata spored anamnezata i rezultatite od testiraweto so ko`en prick test so koncentracija 1μg/ ml.1 22 (50) 1 0.1 0. 6.6 99 (127) 100 0.4 92 (120) 100 0.01 0.05 0.2 85 (113) 100 0.0001 0.00001 0.4 0.8 106 (134) 100 1.05 43 (71) 10 0.0001 0.1 78 (106) 100 0.1 (22) 0. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2 57 (85) 10 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena μg otrov od insekti na inekcija 0.1 (8) 0.00001 0.1 Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den [i{e (μg otrov od insekti/ml) ml 1 (29) 0.0 Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 5. 8.1 50 (78) 10 0.5 1 2 4 5 10 20 40 60 80 100 Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.Prilozi Prilog 11.01 0.2 29 (57) 1 0.05 15 (43) 1 0.1 8 (36) 0. 7. klini~ka imunologija i alergologija 255 . **Terapijata na odr`uvawe se sproveduva vo tekot na 3 godini.001 μg otrov od insekti na inekcija 0.05 71 (99) 100 0.

256 .

levkotrien m .exercise-induced asthma (astma predizvikana od fizi~ki napor) EKP .B limfocit VC .eozinofilen katjonski protein ENDA .alergiski konjunktivit AKE .dnevno Do .interferon kg .Faktor na stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi IgA .inhalatorni kortikosteroidi Il . klini~ka imunologija i alergologija 257 .alergiski rinit ARIA .European Network of Drug Allergy (Evropska mre`a za alergija na lekovi) EPI .Allergic Rhinitis and Its Impact to Asthma (Alergiski rinit i negovoto vlijanie na astmata) ASIT .alergiska vakcinacija AEDS .Debar dn .alergen-specifi~na imunoterapija B-li .metar MBP .dozno-provokativen test EAACI .imunoglobulin E IgM .majoren bazi~en protein MEF .interleukin ISAAC .angiotenzin-konvertira~ki enzim AR .imunoglobulin A IgG .Dojran DPT .imunoglobulin M IKS .European Allergy White Paper (Evropska bela kniga za alergija) ECP – Eozinofilni katjonski proteini ECRHS .atopiski egzem/dermatit sindrom AD .kilogram LT .imunoglobulin G IgE .maximal expiratory flow (maksimalen ekspiratoren protok) Makedonsko zdru`enie za bazi~na.vital capacity (vitalen kapacitet) V/D 12 .Global Initiative for Asthma (Globalna inicijativa za astma) god .International Study of Asthma and Allergies in Childhood (Me|unarodno istra`uvawe za astmata i alergiite vo detstvoto) IFN .European Community Respiratory Health Survey (Istra`uvawe za respiratornoto zdravje vo Evropskata Unija) EIA .atopiski dermatit AK .European Academy for Allergology and Clinical Immunology (Evropska akademija za alergologija i klini~ka imunologija) EAWP .European Pollen Information (Evropski informacii za polenite) GM-CSF .godina DBPCFC .gram GINA .double-blind placebo-controlled food challenge test (dvojno slep placebokontroliran provokativen test so hrana) De .Lista na kratenki Lista na kratenki AV .vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci g .

celogodi{en alergiski rinitis CIK .Ohrid PA .Cvetanov V i sor.Makedonsko lekarsko dru{tvo mm .work-related asthma (astma povrzana so rabota) 258 Institut za medicina na trudot .canis (ku~e) CAR .mililitar MLD .forced expiratory volume in 1 sec (forsiran ekspiratoren volumen vo prvata sekunda) C .: Alergiskite bolesti vo R.Prilep PC20 .celogodi{en alergiski konjunktivitis Can .miligram mg/m2 .nesteroidni antiinflamatorni lekovi Oh .Me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi .centralen nerven sistem CD (CD) .felix (ma~ka) FEV1 . .sezonski alergiski rinitis Sk . Makedonija mg .Kolaborativen centar na SZO .santimetar T-li .chlorofluorocarbon (hlorofluorojaglerodni soedinenija) QAU .Skopje sm .10 .cirkulira~ki imunokompleksi CNS .Peh~evo PZ .T limfocit T-po .mikrogram mkg/g .polenski zrna PPK .mikrometar (mikron) mL .protivgen-prezentira~ka kletka Pr .quality assurance units (standardizirani edinici) WRA .Celziusov stepen CAK .mikrogrami na gram mkm.sezonski alergiski konjunktivitis SAR .Desetta revizija mkg .provocative concentration 20 (koncentracija na provokativniot agens {to predizvikuva namaluvawe na vrednosta na FEV1 za 20%) SAK .miligram na kvadraten metar mg/m3 .nadmorska viso~ina NSAI .cluster of differentiation (odbele`uva~ kaj T limfocitite) CFC .miligram na kuben metar MKB .profesionalna astma PG .v.T pomaga~ki limfocit Fel .milimetar NAR -nealergiski rinitis n.prostaglandin Pe .

51. 83. 39. 201. 67. 34. 155 eozinofilni leukociti. 164 alergiski atopiski dermatit. 185. 61. 25. 116. 132. 27. 131. 124. 156 Alternaria alternata. 116. 213 anestetici. 29. 63.Indeks na poimi Indeks na poimi A aditivi na hranata. 236 alergen-specifi~na imunoterapija. 23. 25. 47 aeropolucija. 146. 103. 35. 141. 66. 212 imunoglobulin G. 197 atopija. 187 drvenesti rastenija (dendroflorni taksoni). 152 J jaglen monoksid. 67. 141. 35. 165 doma{na pra{ina. 186. 120. 24 imunoglobulin A. 115. 141. 87. 175 atopiski dermatit. 103. 116. 24. 188 aspirin. 225 ko`ni prick testovi. 146. 234. 141 alergiski rinit. 146. 28. 63. 47. 24. 87 alergeni. 152. 199 aeroalergeni. 200 imunoglobulin E. 51. 147. 237 gravimetriski aeropalinolo{ki metod. 28. 124 bor. 102. 23. 103. 88. 218 alergiska astma. 27. 177. 199. 223 bronhijalna astma. klini~ka imunologija i alergologija . 87. 53 akarini. 37. 185. 153. 142. 243 bronhijalna hiperreaktivnost. 24. 165 alergiski konjunktivit. 103. 132 anafilaksa. 168. 116. 123. 28. 153 @ `ivotna sredina. 28. 200. 27. 152. 165. 129. 115. 165 dozno-provokativen test. 165 ambrozija. 152 alergija. 120 blokira~ki protivtela. 61. 83. 27 alergija na hrana. 107. 52. 66. 244 alergiska vakcinacija. 48 G gluvar~e. 38. 119. 115. 24. 119. 67 E eozinofilen katjonski protein. 29. 213 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 142. 168 K Kiselec. 185. 152. 175. 234 dvoen slep placebo-kontroliran provokativen test so hrana. 167 I imun odgovor. 55. 199. 24 imunoglobulini. 28. 26 alergiska senzibilizacija. 152. 84. 24. 200 insekti. 175 alergija od insekti. 195. 115. 103. 151. 153. 242. 89. 165 doma{ni mikrokrle`i. 224 breza. 200 imunoglobulin M. 143. 178. 164 atopiski ekcem/dermatit sindrom. 189. 201 Dermatophagoides pteronyssinus. 152 indoor (vnatre{ni) aeroalergeni. 146. 50. 156 alergiska preosetlivost. 61. 131. 211 izduvni gasovi od soobra}ajot. 33. 115. 52. 48 D Dab. 63. 196. 30. 152. 113. 28. 115. 239. 155 buka. 102. 24. 186. 115. 155. 233 V volumetriski aeropalinolo{ki metod. 165 aeropalinologija. 67. 27. 103. 175 B bazofilni leukociti. 123. 67. 52. 103. 61. 211. 189 antibiotici. 182 aerosediment. 115. 119.

195 sulfur dioksid. 115. 155 H hipersenzitivnost. 29. U Urtikarija. 189 neutrofilni leukociti. 188. 28. 124. 141 ^ ~ad. 185 muvli. 175 nealergiski konjunktivit. 29. 66. 47. 29. 103. 103. 102. 36. 24. 37. 165 M majoren bazi~en protein. 63. 185. 115. 26 preosetlivost na lekovi. 33. 33. 27 profesionalen alergiski rinitis. 124. 152 P pelin. 51. 197 Penicillium notatum. 106. 38. 25 mastociti. 211. 115. 199 nesteroidni antiinflamatorni lekovi. 142 260 protivgen. 115. 24. 116 T pomaga~ki limfociti. 131. 25 protivtelo. 115. 125 medikamentozna alergija. 124. 28. 152. 142 O osa. 141 sezonski alergiski rinit. 27 protivgen-prezentira~ka kletka. 131. 28. 37. 236 ku~e. 211 sulfonamidi. 125. 128. 188. Makedonija kopriva. 116. 68 polenska karta. 52. 165 T limfociti. 28. 154. 200 F funkcionalni belodrobni ispituvawa. 95 pleveli. 141 celogodi{en alergiski rinit. 144 nealergiski rinit. 35. 41. 27. 63. 235 str{en. 244 R rabotna sredina. 152 [ {tavej. 199. 103. 153. 116. 83. 236 Institut za medicina na trudot . 93. 108. 166 nealergiska preosetlivost. 86 perduvi. 91. 41. 61. 68 polenska treska.Kolaborativen centar na SZO . 206 preosetlivost na hrana. 137. 185 nealergiska preosetlivost na hrana. 168 T tegavec. 66. 153 trevi. 218 prostaglandini. 113. 166 nealergiski atopiski dermatit. 24. 26 nealergiska preosetlivost na lekovi. 66. 164. 110. 66. 211 C celogodi{en alergiski konjunktivit. 115. 116. 34. 165 N nealergiska astma. 115. 29. 115. 28.: Alergiskite bolesti vo R. 115. 137. 154 ma~ka. 141 preosetlivost. 165 penicilin. 211. 24 Loboda. 81 polenski kalendar. 115 {tir. 66. 167 p~ela. 61. 141 smreka. 113. 103. 152 polenovi zrna 47. 170 pu{ewe. 66. 96 Limfociti. 168 S sezonski alergiski konjunktivit. 29. 26 Hymenoptera. 124.Cvetanov V i sor. 125 L Lebarka. 237 profesionalna astma. 116. 142. 254 outdoor (nadvore{ni) aeroalergeni.

7)(047. . Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT). Kliment Ohridski#.Ovaa publikacija finansiski ja pomognaa: Ministerstvo za obrazovanie i nauka pri Vladata na R. Pe~ati: "Evropa 92#. 24 sm Registar ISBN 9989-2571-0-8 (IMT) ISBN 9989-2570-0-0 (MZBKIA) a) Alergiski bolesti . . Skopje Alkaloid. Skopje Pliva. Ko~ani . klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA). Skopje ProCredit Bank.Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. 2006. Struga Avtorite im zablagodaruvaat.MK-ID 65667082 Tira`: 500. Skopje ReplekFarm. Primerokot e besplaten. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Skopje 616-056.31) ALERGISKITE bolesti vo R. CIP . Skopje VIA In`enering.Skopje : Institut za medicina na trudot..Makedonija .3(497.Istra`uvawa COBISS. Makedonija GlaxoSmithKline Pharmaceuticals.Makedonija / vo redakcija na Vladimir Cvetanov.260 str. : ilustr.

262 .

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->