ALERGISKITE BOLESTI VO R.

MAKEDONIJA

Vo redakcija na prof. d-r Vladimir Cvetanov

Skopje, 2006 1

Redakciski odbor: Prof. d-r Vladimir Cvetanov (pretsedatel) Prof. d-r Mirko Spiroski (~len) Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska (~len) d-r Jordan Minov (~len) Avtori: Prof. d-r Vladimir Cvetanov, Emeritus Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska Prof. d-r Elisaveta Stikova d-r Jordan Minov prim. d-r Neda E`ova d-r Sne`ana Milkovska, dipl. biolog ass. d-r Sne`ana Risteska-Ku~ d-r Olivera Spasovska d-r Mimoza Marseni} Izdava~i: Institut za medicina na trudot, Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT) Makedonsko zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA) Za izdava~ite: Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska, IMT Prof. d-r Mirko Spiroski, MZBKIA Dizajn na korica: Ladislav Cvetkovski i Konstantin-Ko~ko Cvetanov Lektor: Len~e Danevska U~senici vo terenska realizacija na Proektot: d-r Valentina Petreska, d-r Qubica Andonovska (Ohrid) d-r Roza Naumoska, d-r @aneta Bocevska (Prilep) d-r Fanica Kapu{evska (Peh~evo) d-r Afrim Ma}elara (Debar) d-r Nikola Ajcev (Dojran) med. sestra Mare Isjanovska (Skopje) Sorabotnici vo statisti~kata, kompjuterska i farmacevtska realizacija: Prof. d-r Rozalinda Isjanovska, Prof. d-r Kristin Vasilevska, ass. d-r Sa{o Stoleski, ass. d-r Dragan Mijakoski, dipl. farm. Kostadina Jugreva, ass. d-r Vladimir Kendrovski (Skopje), d-r Vlado Stefanoski (Ohrid). Kompjuterska podgotovka:

Vlatko Qubenov, VMG DIGITAL - Skopje

Predgovor

PREDGOVOR

Interesot na avtorot na ovie redovi i negovite sorabotnici, za za~estenosta na alergiskite bolesti vo na{ata zemja datira od pred dve decenii. Pri~inite bea profesionalni, pragmati~ni, me|utoa i poradi toa {to ne sakavme da ja prifatime voobi~aenata floskula: ,,Za `al, za Makedonija s¢ u{te nemame relevantni podatoci za prevalencijata na.....#. Vakvite obrazlo`enija za odredeni entiteti bea naj~esto ilustrirani so egzaktni brojki za elaboriranata pojava vo odredeni zemji, kako na primer: vo SAD, Avstralija, evropskite zemji, pa duri i onie od na{eto opkru`uvawe. Vo 1993 godina, analiziraj}i grupa od skoro 700 neselektirani ispitanici po pat na slu~aen izbor, gi dobivme prvite soznanija za alergiskiot rinit. Vo 1994 godina, na{ite istra`uvawa bea zbogateni so mnogu pove}e obele`ja za ovaa pojava, no i vo dvata slu~ai podatocite se odnesuvaa samo za Skopje. Ekipata od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite, vo tekot na 1995 i 1996 godina, realizira multicentri~na studija za ra{irenosta na bronhijalnata astma vo 11 gradovi od R. Makedonija. Od ovie pri~ini, imaj}i gi predvid prethodinite iskustva i vospostavenata sorabotka so lekarite od drugite gradovi vo Republikata, bevme vo mo`nost da go realizirame Proektot broj 400998 odobren od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Istra`uvaweto trae{e 5 godini (od 1998 do 2003g.) i be{e realizirano vo {est gradovi. Rezultatite od proektot se elaborirani vo ovaa publikacija. Dokolku izdava~ite ne najavea cvrsta namera knigata da bide distribuirana na Kolaborativnite centri za medicina na trudot pri SZO i Nacionalnite zdru`enija za alergologija i klini~ka imunologija, }e be{e izli{en stavot na avtorot na ovie redovi u{te od 1998 godina koga napravi kriti~ki osvrt na neusoglasenosta na nomenklaturata na alergiskite entiteti so onaa na MKB10 na SZO od 1992 god. Ovaa sostojba u{te pove}e se uslo`ni koga Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija vo 2001 godina proklamira{e nova revidirana nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti. A propos ovaa novina van Cauwenberge kako naslov na edna negova rasprava go postavuva pra{aweto: ,,Novata nomenklatura dali e moda ili potreba?#. Na{iot odgovor bi bil: ,,Moda ne e, no vo ovoj moment ne e potrebna#. Se trudevme rezultatite od istra`uvaweto da bidat opservirani od pove}e aspekti, odnosno studijata da ima javnozdravstven karakter. Dali uspeavme?

Urednik i rakovoditel na Proektot prof. d-r Vladimir Cvetanov

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

3

4

Sodr`ina

Sodr`ina
Predgovor ................................................................................... 3 A. Op{t del ............................................................................. 21
Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti ....................................................................................................23 Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti ...24 Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti ....................................................................................................26
Atopija .............................................................................................................. 27 Alergija............................................................................................................. 27 Alergeni ........................................................................................................... 27 Alergiski rinit ............................................................................................... 27 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 28 Astma ................................................................................................................. 28 Alergiski bolesti na ko`ata ........................................................................ 28 Atopiski egzem/dermatit sindrom ................................................................ 28 Urtikarija ........................................................................................................ 29 Kontakten egzem/dermatit.............................................................................. 29 Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti .............................................. 29 Anafilaksa ...................................................................................................... 30 Literatura ...................................................................................................... 30

Relevantnost na nacionalniot - statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti ..........................................................................31 Sostojbi vo Republika Makedonija.......................................................31 Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija ....................................................32
Alergiski rinit .............................................................................................. 33 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 34 Bronhijalna astma ........................................................................................... 35 Atopiski dermatit .......................................................................................... 36 Preosetlivost na lekovi .............................................................................. 37 Preosetlivost na hrana.................................................................................. 38 Alergija od insekti ........................................................................................ 39 Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa ................................................... 39 Literatura........................................................................................................ 40

Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija ...............................................................................................41 Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto 41
Skopje (Sk) ........................................................................................................ 42 Dojran (Do) ........................................................................................................ 42 Ohrid (Oh)......................................................................................................... 43 Prilep (Pr)....................................................................................................... 43 Debar(De) .......................................................................................................... 43 Peh~evo (Pe) ..................................................................................................... 44 Literatura........................................................................................................ 44
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

5

........ 95 2................................................................... 77 1.........................3......5................. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R...... 93 2................................ 85 2........... Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R.....1.....11.... 66 1...........................3.................... Rezultati .........................................................................2..6.................................7... Rezultati od na{eto istra`uvawe. Polenski kalendar na gradot Debar...............3.... 79 1............... Zaklu~oci .......: Alergiskite bolesti vo R. 61 1..... Aeroalergeni od nadvore{na sredina ... Prilep...............................1.....6...........3...........55 1..............................................6.......... Makedonija .........................................50 1.... Literatura: .. Polenski kalendar(i)............. 58 1....1.......... 89 2.......... Predlog lista na alergeni za prakti~na primena .1.................................................... Aeroalergeni od vnatre{nata sredina ..............................................................4....1................................4..1....... 71 1...1... Aeropalinolo{ki monitoring ........ 63 1.............................................1............ Makedonija B....................................5..............................Kolaborativen centar na SZO ......8....... Polenski kalendar na gradot Prilep .......3................... Senzibilizacija-povrzanost so PZ ...........3..............49 1..............1....... 95 2.........68 1........2.............................1.......... 97 2.... Ptici ........ 75 1........... Literatura: ..... 83 2............4........9............. Rezultati od na{eto istra`uvawe.. 91 2............................3.. 55 1............................................................2................ Rezultati od na{eto istra`uvawe.... Zastapenost na PZ vo R. Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe ........... Doma{ni milenici ...........................4.....98 6 Institut za medicina na trudot .............. Doma{ni mikrokrle`i ..........................7...6...........5..............5...............2......................3................ Ohrid.5......8......4.............3.. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna..6........ Rezultati od na{eto istra`uvawe.................1....... Definicija ........... Rezultati od na{eto istra`uvawe..............................5............. 96 2.............................................................2..............5........................... Polenski kalendar na gradot Ohrid ...... Polenski kalendar na gradot Skopje....................................................................................................3..........47 1..............5............6..2..............................................................6....... 59 1..............................................................5..............5......... 57 1.................... Skopje . 69 1..................................................................................................... 93 2.............................. 58 1................6....................5...6...............87 2. Rezultati od na{eto istra`uvawe..Cvetanov V i sor................. 47 1.....3........ Zaklu~oci .......2..................................... 45 1.............. Makedonija ............0....................... 73 1.............................................98 2............... Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi ............81 1............3...............................6...........4...................... 52 1.........5................... 62 1................... Ma~ka ....91 2.......3......1.. Aeropalinolo{ki metodi .....83 2.................................................. Polenski kalendar na gradot Peh~evo....................................................... Dojran ... 56 1................................................... Makedonija ............................5.. Peh~evo .................................................................. Muvli ..82 2... Debar .10...................................................1...................................................................... Ku~e ................................5..1............5................................. 56 1......... Lebarka ......47 1.. 92 2.......3. Polenski kalendar na gradot Dojran .........................

.................................3................. Anamneza .. Zastapenost na AR kaj decata .............................................................. Klini~ka slika ................2....4........................................2..... 101 1...................... 118 2. Dijagnoza....7.............. 119 2......5........................................... 103 1..................... Celogodi{en alergiski rinit (CAR) ..... klini~ka imunologija i alergologija 7 .. 115 2.......4.............143 3............. Klasifikacija i definicii........ 117 2...................................................................Vozrasno naselenie .. 127 2...............................1............... Profesionalen alergiski rinit ............. Ra{irenost na AK ................4..............1................ Lekuvawe na AR . Akusti~nata rinometrija ........ Rezultati od na{eto istra`uvawe ........................... Kontrola na sredinata ........5.......................... 145 3...............Sodr`ina V......144 3........... Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni...0....................... Klasifikacija ...................................143 3.......1....... Zastapenost spored polot i vozrasta......................................5...................................................................0..........115 2..... 146 3............. Laboratoriski testovi ...............142 3............... 141 3...............................8.3...............5....6.................................... ORL status .5........1........................................................ Sezonski alergiski rinit (SAR) .... Zastapenost vo oddelnite gradovi .......................141 3............1........115 2..................1...............2............5................................... Dijagnoza..................................141 3.....................................7...7........................... 134 2..................3............5...... Diferencijalna dijagnoza .......... Ko`ni testovi .......................................1........ Deca ........................117 2...................... Celogodi{en alergiski rinit ........ 119 2.................... Karakteristiki na ispituvanite grupi ...............................................................................................................3..................1..................3. Kontrola na sredinata .........117 2.............................. 146 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.............................................................................................8................................ Medikamentozna terapija..............5..... 117 2..........................2......................5... Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa .......... Zaklu~oci ..................1...................... 120 2.........1.........................8.8............. ......115 2..1...... 137 2.....6..................... 119 2.................7........................6......................3........................ Definicija ............................................... Alergiski konjunktivit ...143 3.....2....... Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma.........6......................0...... Etiopatogeneza na AK...............................3................3................5................. 116 2..........................7.... 118 2......................................... Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti ......................... Alergiski rinit ......8...4..7.............. 117 2....5.................6............................. 138 2...1...................... Funkcionalni testovi ..............................7......Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas ............................................................ Sezonski alergiski rinit........120 2.................. 139 3......................................................................... 121 2............ Zastapenost na AR ..................4..................... Klini~ka slika ...........2..............126 2................ 120 2...................2..................... 115 2......................................142 3... ..................................................................103 1............................................................. Literatura.................. 103 1..... 108 2..... 146 3...........2. .. Lekuvawe ...............................................................6..........4....................................................2.....4................ Etiopatogeneza ................................................................

........4...10... Genetski osnovi na astmata .......................................................... Literatura........1.... 170 4........... Aeropolucija .Etiopatogeneza .................................................................... Definicija .....2...................2..............1.. 156 4............. 150 4....7.................................................3..........1............7.....10.....2............... 162 4... Makedonija ..6................... Bronhijalna astma............. Sekundarnata prevencija .................9.159 4...................8.......... Prevencija ... Dijagnoza...................................... 155 4. Markeri na hroni~nata inflamacija ....................... Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R.................................................. 166 4........... 152 4.........0..............6...... Lekuvawe ........................8...........................................................................................................4.............176 5...............................................8.......................................................................... 163 4...... Patogeneza i klasifikacija........... Epidemiolo{ki studii za astmata vo R...6.... Simptomatski lekovi ......10...5..... 147 3. Terciernata prevencija.........156 4.............. .......... Atopiski dermatit ..........8.................................6..........2..... 164 4.................................................................2................................................... Alergeni ...............................................................2........ 156 4..........................................Kolaborativen centar na SZO .....155 4....7.............0............................3................. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) .............10.......................................................................... 148 3.............. .....................2...... Atopija ...... Klini~ka slika ............................. 160 4.5....................................... 156 4..................................5................ Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot .....175 5............................ 155 4............3................3......5....................................157 4....... Zaklu~oci ..........................................................................................3......5....... Etiologija. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni .... 155 4.... Nefarmakolo{kiot tretman....10.......................................177 5............1.... Povrzanost so endogenite faktori .................. Terapija ............. Alergolo{ka evaluacija................. Zastapenost spored polot ...............1..................1.....................3....7............................ Funkcionalni belodrobni ispituvawa ...............................2...154 4................. 151 4.......5.. AK i endogeni faktori.......... 157 4.......... AK i mesto na `iveewe ......10... Primarnata prevencija ..... Makedonija 3...............10.......: Alergiskite bolesti vo R.................................................. Povrzanost so nadvore{nite faktori .........................................................................................................................................................................5............................................. 157 4.......151 4..2........................... 167 4.............7....... 155 4........ Farmakolo{kiot tretman ................. Zastapenost vo oddelnite gradovi ...........................................8........................ ...........4..........2..10................................5.... Prevalencija na respiratorni simptomi i astma ..............................9...... 165 4...............................Cvetanov V i sor...... 156 4................................1......8........................ Dijagnoza...... AK i `ivotna i rabotna sredina ...6...175 5..................4....7....... 175 5. Anamnesti~ki podatoci .............. 148 3........... 152 4...... 152 4.............................10..................................... 172 5...9...........2.................................. Zaklu~oci ...............................................................177 8 Institut za medicina na trudot .................155 4.10.......... 151 4...............6.158 4............4............10................152 4........................... 149 3..... Makedonija od 2003 god ........................................................... Klini~ka slika .................................. Literatura.......8..2....

...................................................187 6.......................................................... 186 6................201 7............ Miorelaksansi........ Dijagnoza...................................................1. Zastapenost vo oddelni gradovi ..... 189 6....... Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata . Sekundarna prevencija ....................... Literatura .. Laboratoriski testovi . Dijagnoza....................................................................4.... Epidemiolo{ki istra`uvawa ....... Zaklu~oci ........ Prevencija...................201 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.....Sodr`ina 5.5.....4....................... 180 5.............4........5.............................7............................................2................................ 191 6......... 187 6........4. 177 5...................1.............186 6............................................................................2.....................6.1...................... In vivo alergolo{ki ispituvawa .................... 201 7..................... Klini~ka slika ...............................................8........................ Penicilin..............2........3................. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi .............1.. Framakolo{ka terapija.................................... Zastapenost na AD vo oddelni gradovi ......................................... Zaklu~oci ..0.......1........... Etiopatogeneza ................................................. Laboratoriski ispituvawa . Primarna prevencija........3. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi .....7..........................2................................................................................................................ 188 6..1................. 189 6........................................3.................... klini~ka imunologija i alergologija 9 ..... Zastapenost spored vozrasta.................................................................4..4..............4.. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD .......0...............2.....................................3.............................3....6........5.......................... 180 5............................................................................. 189 6................6.......2.......................................................... 182 5.................3...................199 7.177 5....... 201 7.... Rezultati od na{eto istra`uvawe .....7..........186 6. Klini~ka slika ........ 190 6...............................4.......................196 6.... 201 7............................. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI).......................................................... Definicija .....7................................. 188 6.......................4..................................4.......... 187 6........ Nefarmakolo{ki tretman ............. Literatura .............................8............ 189 6.....4.................................................................................... 201 7...............................7.......6............8...........6....................................................... 181 5...........7........... Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti..........................5............ Anamnesti~ki podatoci .....................8..........5........ Rezultati od na{eto istra`uvawe......................................................2......................188 6................ Preosetlivost na lekovi ........................... 188 6..... 187 6......8...9.............................. Povrzanost so na~inot na `iveewe ...........10... Prevencija.......2.197 7................................4.........................6..........200 7.. AKE inhibitori ........... Dozno-provokativni testovi (DPT) .........4......1... 199 7..........................4............. 178 5................................................................................................... 177 5............................................................... Povrzanost so aerozagaduvaweto...................7........ Preosetlivost na hrana .............................183 6............. 189 6.. Lokalni anestetici .....................185 6.....................1......................... Drugi antibiotici i sulfonamidi ...........................7..1 Anamnesti~ki podatoci .................5.183 5............185 6....189 6.........3...............6...........6.... 186 6..................... Definicija ................. 185 6....5.....................................................

............ 224 1... Bronhijalna astma vo R........................................1................8........207 7........212 8........5....Kolaborativen centar na SZO ....... Dodatoci ..233 I..........228 D..........................10..................... 212 8........1..... Zastapenost vo oddelni gradovi ......... Zaklu~oci ...............9......... 204 7. 221 1............. Makedonija ............................. Vozrasni ....................... Bronhijalna astma ...............7.............7....... Deca ...................................... Rezultati od na{eto istra`uvawe ......................2....... Prevencija.......: Alergiskite bolesti vo R............................................................ Deca ........... 223 1............................2.................................7............214 8.........202 7..........214 8..................... 205 7... Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti .................... Naj~esti klini~ki manifestacii ............................................................................................3.................................................... 213 8.............................................................. Makedonija........................ Lekuvawe ............................................211 8........... 226 1.. Literatura ............ 218 8........ Literatura ..213 8....2. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti........9.........................6..............................................................214 8.....215 8......................................................3..................................................................Cvetanov V i sor............................9.... 211 8.... Zaklu~oci ......203 7......................3................. Alergija od insekti ...0. Definicija i klasifikacija ..........2...6........ 233 Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna ........................................... 216 8.....................7......................7... Klini~ka slika ..........1......................................................8............. Makedonija 7.........211 8....................................................9...................................................................................................................................... 213 8..2.................0.............. 206 7.......................................... Lokalni alergiski reakcii .................................................... Specifi~na imunoterapija (SIT) .......4....... 231 Prilozi ........................... Sistemski alergiski reakcii....225 1................................................ 223 1........................................................... Povrzanost so drugite alergiski manifestacii .............. Zaklu~oci ..... 215 8..............................220 G......9................................................ Literatura ............... 218 8............................................................................................................4........3................. Vozrasni ............................................................ Polen od drvenesti rastenija ......4...................................................... Celogodi{en alergiski rinit vo R........ Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana .....3.................................. Makedonija..........4.......... 233 10 Institut za medicina na trudot ......................11......1..................................... 203 7...1........ Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma ...........................2........227 1.............219 8...................................................................213 8................................. Rezultati od na{eto istra`uvawe .............................1..223 1............3... Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti .......1.....2.................................... Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom ................................ Alergiski rinit .............7........ Tek i prognoza .....1.........................................208 8........9......1. Dijagnoza....... Sezonski alergiski rinit vo R...3.......3...................

...............247 Prilog 7: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na astmata .......................................... 235 Kiselec (Rumex sp........... 236 [tir (Amarantus sp...................................................................................................244 Prilog 5: Efikasnost na oddelni lekovi za smiruvawe na simptomite na AR ................................................................................................................... 235 Obi~na kopriva (Urtica dioica) .....................................241 Prilog 4: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na alergiskiot rinokonjuktivit .................................................)................................. 234 Bor (Pinus nigra)............................................................... 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na..253 Prilog 10: Protokol za brza hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa .......................................255 Lista na kratenki ............................................................................... 235 II.................................... 237 III......................... 234 Smreka (Juniperus sabinoides) .......................................................................................... 233 Dab (Quercus petraea) ................... klini~ka imunologija i alergologija 11 ............ Trevi (fam......................................................................................spored Gina 2004 ..................................Sodr`ina Breza (Betula pendula) ........................246 Prilog 6: Pra{alnik za profesionalen rinit............................................................................................. Polen od pleveli ................................................ 237 Prilog 2: Pra{alnik za vozrasni ....................................254 Prilog 11: Protokol za konvencionalna hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa ..........................................................................................................................................................252 Prilog 9: Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astma ............................................................................................. Poaceae) ........238 Prilog 3: Pra{alnik za deca ... 257 Indeks na poimi ............... 236 Gluvar~e (Taraxacum officinale) .......................... 233 Buka (Fagus sylvatica) ........................................................................................) .....................................249 Prilog 8: Dozi na IKS koi se primenuvaat vo terapijata na astma .................................................

12 .

Vo 1976 god. 2001). na tema “Povrzanosta na alergiskite manifestacii na di{nite pati{ta so aktuelnata mikroflora vo Makedonija”. Dobitnik e na Prvata nagrada za poster na Balkanskiot kongres za alergologija. Vo 1984 god. Toj e eden od avtorite na “Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~nata opstruktivna bolest” (1999) i vo knigata “Klini~ka alergolija” (Sofija. vovedena e rinomanometrijata kako dopolnitelen i va`en test vo dijagnostikata na alergiskiot rinit.Biografii na avtorite Prof. go vospostavuva testot za odreduvawe na precipitinski antitela so dvojna imunodifuzija na gel-agar. indirektniot test na bazofilna degranulacija. Vo 1991 god. 400998 (1998-2003).Healt promotion# (1995). toj prerasna vo nastavna baza na Medicinskiot fakultet.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (1989).. Otkako vo novoizgradenata zgrada na Institutot za medicna na trudot (1977 god). bea obezbedeni optimalni uslovi. dodeka vo 1994 god. vo Skopje. Avtor e na 207 stru~ni publikacii od oblasta na profesionalnata patologija i alergologija. Cvetanov e osnovopolo`nik na Institutot za medicina na trudot (1972) i Centarot za alergologija (1986) pri Institutot i rakovoditel do negovoto penzionirawe (2000 god). vo Institutot za medicina na trudot otpo~nato e so aeropalinolo{kite istra`uvawa i 1993 god. dobiva zvawe supspecijalist po alergologija i klini~ka imunologija. se publicirani i prvite rezultati za gradot Skopje.Alergiski bolesti . od nekoi skandinavski avtori. Od 1962 do 1965 godina raboti kako op{t lekar vo Zdravstvenata stanica na rudnikot Radu{a. polaga specijalisti~ki ispit po medicina na trudot. LIF testot kaj profesionalniot kontakten dermatit (1980). d-r Cvetanov ja vovede modernata funkcionalna dijagnostika na respiratorniot sistem (1967). Prof. Eden period dr`i predavawa i na postdiplomskite studii vo Qubqana i Saraevo. monografijata . Iskustvata od . . Cvetanov e nositel na dva proekta za epidemiologijata na alergiskiot rinit (1993/1994).. Urednik i prv avtor e na publiciranite knigi: . d-r Vladimir Cvetanov e roden 1935 god. multicentri~nata studija za bronhijalna astma (1995/96) i Proektot br. e redoven profesor na Katedrata po higiena i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Od 1993 god.Socijalna medicina . Diplomira 1961 godina na Medicinskiot fakultet vo Skopje. a vo spisanieto . klini~ka imunologija i alergologija 13 .malata spirometrija# gi sumiral i objavil vo 1969 god.Alergie und Asthma# primeneta na kutanite testovi so alergeni od rabotno mesto vo detekcija na bronhijalnata astma pri ekspozicija na bra{nena pra{ina (1970). Vo 1967 god. Rezultatite od ovoj trud. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinit (1999)..lekuvawe# (1998). Vo 1970 godina magistrira vo Zagreb i stanuva prv magister po medicinski nauki na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Istovremeno bil vklu~en i vo nastavata na supspecijalnosta po alergologija i pulmologija. Od 1965 do 1966 godina gi posetuva postdiplomskite studii vo Zagreb vo [kolata „Andrija [tampar”. Vo 1979 god. doktorira na tema alergiski alveolit. Bil pretsedatel na Prviot makedonski imunolo{ki kongrers (1996) i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. vo toa vreme aktuelen za penicilinskata i medikamentozna preosetlivost vo 1978 god. klini~ka imunologija i alergologija vo perodot od 1996 do 2000 god. a 1993 po alergologija i pulmologija. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. . Prof. Prof..Specifi~na imunoterapija# (2001). e nare~ena “makedonska studija#.. odr`an vo Sofija (Bugarija) 28-30 maj 1998 godina. Dobitnik e na najvisokoto priznanie na Makedonsko lekarsko dru{tvo za 1996 godina..

2001) i za Codex Alimentarius (Skopje. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trudot. prira~nikot za nastavnici „Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. Avtor e i koavtor na pove}e od 130 nau~ni i stru~ni trudovi. specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1988 god. monografijata . Aktuelen {ef na Katedrata po medicina na trudot i koordinator na Proektot za razvojot na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje od 2002 god. kako i prv pretsedatel na Nacionalniot komitet za hrana i na Kodeks Alimentarius Komitetot vo Republika Makedonija. ja odbranuva svojata doktorska disertacija. Eden e od avtorite na prira~nikot „Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost” (Skopje. Vo periodot 1994-2002g. e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot pri Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem. prva kniga od ovaa oblast na makedonski jazik kaj nas. a za redoven profesor vo 2002 god. 1989).. se vrabotuva vo Institutot za medicina na trudot.Public Health: A Tool for Regional Development# (Bukure{t. 2005). Ima ostvareno studiski prestoi vo Francija i [panija (2002). rakovoditel i u~esnik vo 7 me|unarodni nau~no-istra`uva~ki proekti.. i za redoven profesor. Odgovoren nastavnik e po predmetite zdravstvena ekologija na Stomatolo{kiot Fakultet i predmetite u~ili{na i predu~ili{na higiena na Pedago{kiot fakultet. a supspecijalizacijata po pulmologija i alergologija vo 2003 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1979 god. Taa e regionalen koordinator na SCOPES Proektot “Development of core curriculum in occupational health” i ko-direktor na NATO Proektot „Strengthening National Public Health Preparedness and Response for Chemical.lekuvawe# (Skopje.1989). a od 2003 god. 2005) i . Od 1980 god. za prezentacija na zdrvstvenite indikatori(Skopje. 1998). klini~ka imunologija i alergologija.Imunoalergiski aspekti na profesionalnite alergiski bolesti# od monografijata . 2001). a vo 2002g. kako i vo procenkata na ~uvstvitelnosta i adaptacijata pri klimatskite promeni. Vo 1980g. Prof. (Skopje. 14 Institut za medicina na trudot ... se steknuva so zvaweto doktor po medicinski nauki. Za pomlad asistent na Medicinskiot fakultet vo Skopje po predmetot higiena so medicina na trudot e izbrana vo 1986 god. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie i na Evropskata akademija za alergologija i klini~ki imunologija. Avtor ili koavtor e na pove}e od 130 stru~ni i nau~ni trudovi.. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci “Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. vo Skopje.Cvetanov V i sor. 2002). do denes e upravnik na Institutot. Erusalim (Izrael) 2005 god. d-r Elisaveta Stikova e rodena 1956 god. Aktuelen zamenik prtsedatel e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. a vo 1990 god.: Alergiskite bolesti vo R. kade raboti i denes. Poslediplomskite studii gi zavr{uva vo 1986 god i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki.Kolaborativen centar na SZO . Dobitnik e na Povelbata . vo 1988g. Eden e od avtorite na prira~nikot . prira~nikot za nastavnici. 2003).. Biological and Radiological agents threats”..Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (Skopje. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska e rodena 1955 god. taa ja izvr{uva funkcijata direktor na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita.Klini~ka imunologija# (Belgrad. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomirala vo 1980 god. 2003) i na prira~nicite za pravilna ishrana (Skopje. a so odbranata na doktorskata disertacija pod naslov “Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz” vo 1990 god. 2006).Alergiski bolesti . Oksford (Velika Britanija) vo 2001 god. magisterskite studii. Ima ostvareno studiski prestoi vo Stokholm ([vedska) vo 2000 god. kako i avtor na u~ebnikot „Higiena”. Makedonija Prof. Avtor e na poglavjeto . Bila anga`irana kako nacionalen sorabotnik na SZO vo oblasta na ishranata i bezbednosta na hrana.. ^len e na Me|unarodnata komisija za medicina na trudot i ~len na nacionaleniot sekretarijatot na Komisijata. Vo pe~at e nejziniot u~ebnik po zdravstvena ekologija. vo Belgrad. Vo 1987g.. Vo 1986g. SAD (2003) i Izrael (2005).. Kako vremen sovetnik na SZO rabotela i vo oblasta na zdravstvenata statistika. e izbrana za pomlad asistent po predmetot higiena so socijalna medicina i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet. D-r Trifun Panovski# na MLD za 2005 god.

od strana na Nastavno-nau~niot sovet na Medicinskiot fakultet. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. go polo`uva specijalisti~kiot ispit po medicina na trudot. Na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje u~estvuva vo nastavata na poslediplomskite studii . klini~ka imunologija i alergologija 15 . Makedonija#. . voveduvaweto i prakti~noto izveduvawe na pove}e metodi i testovi od oblasta na alergopulmologijata. a vo 2001 god. Minov e roden na 09.Epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 130 stru~ni i nau~ni trudovi publicirani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani vo zemjava i stranstvo. Zvaweto primarius £ e dodeleno vo 1994 god. profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni belodrobni zaboluvawa i bolestite vo vrska so rabotata se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo nejzinata rabota. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija.kurs po medicina na trudot. klini~ka imunologija i alergologija. d-r Neda A. Vraboten e vo Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem pri Institutot za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO. kako i na 110 stru~ni i nau~ni trudovi. Nejzinata pove}egodi{na stru~na aktivnost e od oblasta na dijagnosticiraweto. Rakle . Vo 1987 god.Prilep..Biografii na avtorite D-r Jordan B. go polo`uva supspecijalisti~kiot ispit po alergologija i pulmologija. Skopje e izbrana za asistent na Katedrata po higiena i medicina na trudot. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie.Alergiski bolesti . Vklu~en e vo pove}e doma{ni i me|unarodni proekti. vo Skopje. na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.. U~esnik vo nau~noistra`uva~kiot proekt .Health Determinants in the Scope of New Public Health# od 2005 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1971 god. 07. Prim. programi i rabotilnici. Vo 2002 god. Eden e od avtorite na knigata . Vo 1981 god. Lekuvaweto i sledeweto na alergiskite bolesti. Funkcionalnata dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem i profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni opstruktivni belodrobni bolesti se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo negovata rabota. E`ova e Rodena e 1944 god. Svetskata organizacija za alergologija. 1960 god..lekuvawe# i na Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki. Vrabotena e vo Otsekot za alergopulmologija pri Institutot za medicina na trudot. a vo 2002 god. Kolaborativen centar na SZO. vo s. Eden e od avtorite na poglavjeto “Occupational Lung Disorders” na Prira~nikot za nastavnici.. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1984 god.

^len e na Makedonskoto lekarsko dru{tvo. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. a vo 2003 god.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit# od 1999 god i prira~nikot od zemjite od Jugoisto~na Evropa. Makedonija Dipl. a vo 2002 godina i za gradovite: Ohrid. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora#. Kako edinstven aeropalinolog vo Republikata.Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 70 stru~ni i nau~ni trudovi. Vo 2000 god. Ass. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na.07. Evropskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto respiratorno zdru`enie. R. Vo 1993 godina go izrabotuva polenskiot kalendar za gradot Skopje. Stru~no-nau~no e anga`irana na dve poliwa od medicinata na trudot: profesionalnata imunoalergologija i industriskata toksikologija pri {to kako pole na poseben interes se izdvojuva profesionalniot rinit i funkcionalnata nazalna dijagnostika so rinomanometriskiot metod.04.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit#. Kako asistent u~estvuva vo izveduvawe na prakti~nata nastava na Katedrata po medicina na trudot od 1998 god. pri {to studiskiot prestoj go izveduva vo Institutiot za zarazni i parazitski bolesti (Oddelenie za alergologija i aeropalinologija) vo Sofija. programi i rabotilnici od nacionalno i me|unarodno zna~ewe. vo Skopje. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci „Health Detreminants in the Scope of New Public Health” od 2005. klini~ka imunologija i alergologija. Ima objaveno pove}e od 70 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjata i vo stranstvo.). Vo 2005 g. vo Lion. U~esnik e vo proektot LEAP na grad Skopje.. kade {to aktivno e vklu~ena vo nau~no-istra`uva~kata rabota. Francija se zdobi so evropskite diplomi za aerobiologija i aeropalinologija. ekologija i odr`liv razvoj. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Skopje vo 1988. Milkovska e rodena na 08. Vklu~ena e vo pove}e nau~ni i aplikativni proekti. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot.1962 god. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister na biolo{kite nauki. Poliwa na poseben nau~en interes £ se aeropalinologijata. 16 Institut za medicina na trudot . Vrabotena e vo Otsekot za alergii pri Institutot za medicina na trudot-Kolaborativen centar na SZO. Zdru`enieto za bazi~na. SZO Kolaborativen centar. Istata godina ja definira alergenskata paleta na aktuelnite alergeni za kutani testovi vo R.: Alergiskite bolesti vo R. Na istiot fakultet vo 2002 god. klini~ka imunologija i alergologija i Dru{tvoto na ekolozite na Makedonija.Cvetanov V i sor. raboti i na razvojot na aeropalinologijata vo Makedonija. Makedonskoto zdru`enie za medicina na trudot. epidemiologija na alergiskite zaboluvawa. kako i general sekretar na I Makedonski kongres na medicina na trudot so me|unarodno u~estvo vo 2004 god. Risteska-Ku~ e rodena na 18. Eden e od avtorite na .1960 god.. d-r Sne`ana M. Debar i Dojran. Na Biolo{kiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. Bugarija. biolog Sne`ana G. Peh~evo. a vo 1998 god. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trud. se steknuva so zvaweto doktor na biolo{kite nauki. kako i ~len na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. vo otsekot za industriska toksikologija. za nastavnici.. ^len e na odborot za izrabotkata na .Kolaborativen centar na SZO . Makedonija. Prilep. vo Skopje. stanuva magister po medicinski nauki od oblasta na medicinata na trudot. Be{e ~len na nau~niot i organizacioniot odbor na I Makedonski imunolo{ki kongres (2000 god. kako i proektot .. ^len e na Zdru`enieto za medicina na trudot.

Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1977 god. 04 1957 god. osobeno onie so alergiska etiologija. Alergoimunolo{kite testovi so poseben osvrt na medikamentoznata alergija kako i vodewe na specifi~nata i nespecifi~nata imunoterapija se oblasti od interes vo nejzinata rabota. vo Struga. Unapreduvaweto na zdravjeto na rabotnoto mesto e pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1985 god. Avtor i koavtor e na pove}e od 60 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi i drugi stru~no nau~ni sobiri vo zemjava i vo stranstvo. ja zavr{uva specijalizacijata po oftalmologija. a specijalizacijata od klini~ka imunologija so alergologija ja zavr{uva vo 1984 godina na Vojno-medicinskata Akademija vo Belgrad. vodej}i go Kabinetot za imunoalergologija i le~ewe na astmata. Avtor ili koavtor e na okolu 15 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. Vo 2001 god.1951 vo Kumanovo.Biografii na avtorite D-r Olivera K. Otsek za pulmoalergologija i imunologija. Na Klinikata za belodrobni bolesti i TBC vo Ni{ raboti 17 godini. vo Oftalmolo{kiot kabinet. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1986 god.Skopje diplomira vo 1978 godina. D-r Valentina Petereska e rodena 1952 god. U~esnik e vo nekolku nau~ni proekti. ^len e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na klini~ka imunologija i alergologija. D-r Mimoza D. Spasovska e rodena na 07.08. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ^len e na Upravnio odbor na Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. ^len e na Makedonskoto oftalmolo{ko zdru`enie. Poslednite 8 godini e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot. Kolaborativen centar na SZO. U~estvuva vo edukacija na studenti po medicina i doktori na specijalizacija vo ramkite na zdravstveno-edukativniot proces na Institutot za medicina na trudot. vo Ohrid. Kako avtor i koavtor ima objaveno 20 stru~ni i nau~ni trudovi. Kolaborativen centar na SZO. Aktuelen rakovoditel e na RE Medicina na trudot vo JZU Zdravstven dom Ohrid. klini~ka imunologija i alergologija 17 . Marseni} e rodena na 17. Od poseben stru~en i nau~en interes e prevencijata i ranoto otkrivawe i lekuvawe na o~nite bolesti. Na Medicinskiot fakultet .

e potpretsedatel i ~len na Upravniot odbor na Zdru`enieto. U~esnik e na dvonedelniot seminar za zdravje i bezbednost pri rabotata vo [vedska. vo Ohrid. So zvaweto primarius se steknuva vo 1995 god. D-r Roza Naumoska e rodena vo Prilep 1954 god. Vo periodot 1998-2002 kako pretsedatel go vodi Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. 18 Institut za medicina na trudot . proektot za izgotvuvawe na Upatstvoto za verifikacija. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1980 god. a vo tek e na poslediplomskite studii. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1975 god. Avtor ili koavtor e na pove}e od 30 trudovi prezentirani na kongresi i seminari vo zemjata i vo stranstvo. a od 2002 god. “Mentalna higiena” i LEAP.Cvetanov V i sor. klini~ka imunologija i alergologija. Poseben e nejziniot pridones vo izgotvuvaweto na dokumenti za Nacionalnata strategija za medicina na trudot i organizacija i funkcija na slu`bite za medicina na trudot. ^len e na Ureduva~kiot odbor na Biltenot na Zdru`enieto za medicina na trudot kade{to u~estvuva so svoi tekstovi i komentari i prevodi od stru~nata literatura. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god.: Alergiskite bolesti vo R. prijava i registracija na profesionalnite bolesti i mnogu drugi aktivnosti kako zasluga za ovaa nagrada. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1992 god. D-r @aneta Boceska e rodena na 08. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Makedonija D-r Qubica Andonoska e rodena 1950 god.Kolaborativen centar na SZO . Pulmologijata i alergologijata se pole na poseben interes vo nejzinata rabota. Na nivo na lokalnata samouprava aktivno u~estvuva so predavawa i vodewe na rabotilnici vo proektite “Zdrava ishrana”. vo Prilep.1962 god. ^len e na Evropskoto zdru`enie za patologija i ~len na Pretsedatelstvoto na Makedonskoto zdru`enie na patolozi pri Makedonskoto lekarsko dru{tvo. Vrabotena e na Oddelot za patolo{ka anatomija pri JZO Op{ta bolnica Prilep. e na~alnik na Oddelenieto. a od 1999 god. Respiratornite i alergiskite bolesti se pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. Vrabotena e vo Oddelenieto za medicina na trudot vo Medicinskiot centar Prilep od 1981 god. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. so rabotni zada~i vo slu`bata za medicina na trudot i industriskite ambulanti vo Prilep. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. a stru~noto usovr{uvawe po pulmologija i alergologija na Klinikata za pulmologija i alergologija vo 1983 god. specijalizacijata po Patolo{ka anatomija ja zavr{uva vo 2005 god. specijalizacijata po op{ta medicina ja zavr{uva vo 1981 god.06. Vrabotena e na Otsekot za pulmoalergologija na Internoto oddelenie vo Op{tata bolnica vo Ohrid od 1983 god. Kako avtor ili koavtor ima objaveno 24 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. klini~ka imunologija i alergologija i IHAP.

Biografii na avtorite D-r Fanica Kapu{evska e rodena 1957 god. Ma}elara e roden na 01. Kako avtor ili koavtor ima objaveno desetina stru~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. Zdru`enieto na lekarite po medicina na trudot vo Makedonija i ~len na Zdru`enieto na lekarite Albanci vo Makedonija. D-r Nikola Ajcev e roden na 04. Od Lekarskata komora na Makedonija e akreditiran za ispituva~ pri sproveduvaweto na stru~niot ispit na zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie. Zdravstven dom Peh~evo. Vrabotena e vo Dispanzerot za medicina na trudot. kako i na nekolku humanitarni nevladini organizacii. Od 1988 god. Vlijanieto na `ivotnata sredina vrz zdravjeto na lu|eto so poseben osvrt na mikroklimata na Dojran e pole na poseben interes vo negovata rabota. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva na Medicinskiot fakultet vo Skopje. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. klini~ka imunologija i alergologija 19 . Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1983 god. Dobitnik e na pove}e priznanija i pofalbi.1959 god. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina.vo Debar.1960 god. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Pri{tina vo 1985 god. Poseben inters projavuva za profesionalnite o{tetuvawa od vibracii i alergiskite zaboluvawa. e vraboten vo Medicinskiot centar Debar. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. vo Kru{evo. ^len e na Lekarskata komora na Makedonija. a vo 2006 god.08. kako i na Albanian American Academy of Science vo SAD. D-r Afrim M. klini~ka imunologija i alergologija. Pretsedatel ili ~len e na nekolku komisii od zdravstven karakter. So stru~ni trudovi u~estvuval na nekolku kongresi i seminari.09. U~estvuva vo izrabotkata na LEAP (Lokalen ekolo{ki akcionen plan za op{tina Dojran) so poseben osvrt na vlijanieto na `ivotnata sredina na zdravjeto na lu|eto. Vraboten e vo JZO Medicinski centar Gevgelija . Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god.ambulanta Dojran. a specijalizacijata po medicina na trdot vo 1992 god.

JZO ”Gradski apteki” . Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R.Skopje D-r Vlado V. Makedonija Prof.sci Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita Skopje M-r phr Kostadina Jugreva. Vasilevska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika.Cvetanov V i sor. d-r Rozalinda Isjanovska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika.Skopje Prof. Kendrovski.Kolaborativen centar na SZO . Mijakoski Institutot za medicina na trudot. d-r Dragan G. d-r Sa{o B. dipl. Stefanoski Slu`bata za medicina na trudot. farm. Kolaborativen centar na SZO . Dr. Medicinski fakultet . Stoleski Institutot za medicina na trudot.Ohrid 20 Institut za medicina na trudot . d-r Vladimir T. d-r Kristin V.Skopje Ass. Zdravstveniot dom .Skopje Ass.Skopje Ass. Medicinski fakultet .

Poglavje A A. Op{t del .

22 .

Se razbira deka novite soznanija. Vo toa vreme Prausnitz i Küstner gi objavuvaat svoite sogleduvawa za pojavata na ranata ko`na reakcija kaj licata kaj koi{to dotoga{ ne se javuvala.EAWP) sekoj tret `itel na planetata strada od edna ili pove}e alergiski bolesti. a so nego gi opi{uvaat reakciite na preosetlivost {to kaj nekoi lu|e gi predizvikuvaat odredeni supstancii od nadvore{nata sredina. Spored podatocite na Evropskata bela kniga za alergija (European Allergy White Paper . ~ii{to osnovni celi se fokusirawe na sistemskata priroda na alergiskite bolesti i na potrebata od standardiziran i unificiran pristap vo nivnata dijagnostika i terapija. ograni~enata pojava kaj nekoi lu|e (atopi~ari).Op{t del Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti Alergiskite bolesti vo poslednive decenii prerasnuvaat vo seriozen medicinski i socijalen problem. a Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 23 . Ekspertite od pet sekcii i Izvr{niot odbor na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology. o~ni. dijagnosti~kite i terapiskite postapki. GAP). Iako alergiskite bolesti se poznati mnogu odamna. Poimot “atopija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmestuvawe) prvpat e upotreben od Coca i Cooke vo dvaesettite godini od minatiot vek. Osnovni karakteristiki na atopijata spored Coca i Cooke se familijarnata pojava. Terminot “atopiski dermatit” prvpat e upotreben od Wise i Sulzberger vo dvaesetite godini. Zatoa vo 1999 god. Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednive decenii {irum svetot i nivnoto prerasnuvawe vo seriozen medicinski i socijalen problem predizvika nivno intenzivno prou~uvawe i zna~ajno podobruvawe vo poznavawata na patogenetskite mehanizmi. predizvikani od polenovite zrna i nivnite antigenski determinanti. Sepak. belodrobni ili ko`ni manifestacii. Terminot “alergija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmeneto reagirawe) e upotreben od von Pirquet vo 1905 god. vo odreden moment }e ja nametnat potrebata od revidirawe i na aktuelnata revizija. a tipi~en pretstavnik e sezonskiot alergiski rinit. generaliziran nevrodermit ili manifestacii na atopija”. povrzanosta so neposredniot (raniot) tip na ko`na reakcija i klini~koto manifestirawe so polenskata treska i/ili bronhijalnata astma. do koi sekojdnevno se doa|a. koja{to go pretstavuva aktuelniot mig na bazi~nata i klini~kata alergologija. kako i o~ekuvawata na pacientite so alergiska bolest/bolesti. nekolku evropski institucii go pokrenaa policentri~niot istra`uva~ki i interventen proekt “Globalen pristap kon pacientot” (Global Approach to the Patient. Vo ramkite na tie aktivnosti se javi i potrebata od revizija na dotoga{nata nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti i napu{tawe na nekoi termini bez nau~na i prakti~na opravdanost. Va`no mesto kaj alergiskite entiteti imaat polenozite. EAACI) vo 2001 god. za pojavata na poinakvo reagirawe (pojava na bolest) na oddelni lica na odredeni supstancii od nadvore{nata sredina koi se apsolutno ne{tetni za drugite lu|e. terminite “alergija” i “atopija” prvpat se upotrebeni na po~etokot od minatiot vek. so nazalni. ja objavija revidiranata nomenklatura i klasifikacija. a so nego tie gi ozna~uvaat “razli~nite tipovi na lokalizirana ili generalizirana lihenifikacija. s¢ u{te postoi razlika pome|u postignatiot napredok i zadovolitelniot tretman (menaxment).

Makedonija prethodno primile serum od atopi~ni lica. Ulogata na levkotrienite i na~inot na nivnoto sozdavawe e rasvetlena vo 1983 god.) koi se odgovorni za ranata alergiska 24 Institut za medicina na trudot . protivtela. a Otto ja pretpostavil nivnata citofilnost. kakvi {to se: bronhijalnata astma. so {to alergenot se neutralizira vo cirkulacijata. T-po 1 ja obezbeduvaat za{titata na organizmot od bakteriskite i virusnite infekcii. i Bennich i Johansson vo 1967 god. Gi ozna~ile kako imunoglobulin E (IgE). a T-po 2 od parazitnite infestacii. imunolo{kiot odgovor na organizmot go rakovodat Th ly. Kaj atopi~arite ekspozicijata na alergenot na koj{to se senzibilizirani doveduva do aktivacija na T-po 2 i produkcija na nivnite citokini (interleukin 3 – Il-3. Vo narednite istra`uvawa e utvrdena ~estata pojava na klasi~nite alergiski bolesti. doka`uvaat deka reaginite se nova klasa na imunoglobulini. poradi {to toj e ozna~en kako proalergiski. So premostuvawe na dve molekuli na IgE od alergenot doa|a do degranulacija na mastocitot i osloboduvawe na negovite medijatori (histamin. Il-4 ja stimulira produkcijata na alergen-specifi~nite IgE koi{to preku specifi~nite receptori se vrzuvaat za mastocitite (tkivnite bazofili). odnosno do aktivacija na alergiskata kaskada. Kaj atopi~arite dominira aktivnosta na T-po 2 imuniot odgovor. Vo 1948 god. Coombs i Gell ja promoviraat klasifikacijata na alergiskite reakcii na ~etiri tipovi (I – IV). Osoben razvoj alergologijata bele`i vo poslednive pet decenii. {to poradi nivniot izrazen antialergiski afekt pretstavuvalo presvrtnica vo lekuvaweto na astmata i drugite alergiski bolesti. Ovie supstancii gi ozna~ile kako reagini. vo klini~kata praktika se vovedeni hormonite od korata na nadbubre`nata `lezda. e rasvetlena ulogata na histaminot. {to vo 1968 god.. polenskata treska.: Alergiskite bolesti vo R. atopiskiot dermatit i/ili alergijata na hrana vo detstvoto i mladosta kaj bebiwata so infantilen egzem. interleukin 5 – Il-5. Kaj neatopi~nite lica pri ekspozicija na alergenot i negovoto navleguvawe vo organizmot doa|a do sozdavawe na specifi~en IgA (so {to se spre~uva navleguvawe na alergenot vo organizmot pri narednata ekspozicija) i/ili specifi~en IgG i IgM. a mo`ebi u~estvuvaat i vo odr`uvawe na bremenosta.).Th ly) i posreduvan od razli~ni efektorni kletki. klasifikacijata na Coombs i Gell s¢ u{te ima zna~ewe. vo koja e potencirana razli~nata uloga na antitelata i T limfocitite vo reakciite na preosetlivost.Cvetanov V i sor. levkotrieni i dr. interleukin 4 – Il-4. eden od najva`nite medijatori na ranata alergiska reakcija. Vo 1953 god.Kolaborativen centar na SZO . perenealniot rinit. interleukin 13 – Il-13 i dr. odnosno pretpostavil deka reaginite stanuvaat aktivni duri otkako }e se vrzat za odredeni kletki. ^ovekot sekojdnevno e opkru`en i stapuva vo kontakt so golem broj alergeni. Sopru`nicite Ishizaka vo 1966 god. koi{to spored citokinite {to gi la~at se delat na dve suppopulacii. So svoite podocne`ni istra`uvawa Cooke i Grove uka`uvaat na prisustvoto na termolabilni supstancii vo krvta na atopi~nite lica. Istata godina. a nivnata aktivnost e vo ramnote`a. T-po 1 i T-po 2. Iako ovaa dihotomija ne e vo soglasnost so aktuelnite imunolo{ki soznanija za dinami~en imun odgovor orkestriran od T pomaga~kite (helper) limfociti (Tpo . citokini i hemokini. Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti Spored aktuelnite soznanija. e prifateno od Internacionalniot referenten centar na SZO za imunoglobulini.

nealergiska urtikarija i dr. odnosno najverojatno se raboti za poligensko nasleduvawe. potoa ~adot od tutunot i drugi vnatre{ni i nadvore{ni aeropolutanti i drugi. dodeka rinitot i astmata predizvikani od alergeni od vozduhot se razvivaat podocna. nivnata regrutacija od koskenata sr` i cirkulacijata vo soodvetnoto tkivo (respiratorna mukoza. rinokonjunktivitot. Alergiska kaskada .). Il-5 ja stimulira maturacijata na eozinofilite vo koskenata sr`. Zaedno so drugite medijatori tie se odgovorni za docnata alergiska reakcija (6-8 ~asovi posle ekspozicijata na alergenot) i alergiskata inflamacija. Osobeno zna~ewe imaat katjonskite proteini {to se osloboduvaat od eozinofilite (majorniot bazi~en protein–MBP. a se smeta deka odredena uloga imaat i trombocitite. Atopijata pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za sozdavawe na specifi~ni IgE antitela pri ekspozicija na nadvore{nite alergeni i mo`no razvivawe na alergiski simptomi. plazmocitite.). [ema br. eozinofilniot katjonski protein–EKP. ne se razlikuva od onaa kaj klasi~nite alergiski bolesti (pr. dendriti~nite kletki (dejstvuvaat kako protivgenprezentira~ki kletki . Vo prvata godina od `ivotot dominiraat ko`nite i gastrointestinalnite simptomi. epitelnite i endotelnite kletki. klini~ka imunologija i alergologija 25 . kako i pri nealergiskata sinonazalna polipoza). eozinofilnata peroksidaza i eozinofilniot nevrotoksin). Vo tipi~nite alergiski klini~ki manifestacii spa|aat: astmata. Vo nekoi slu~ai opi{anata kaskada ja aktivira nepoznat pottiknuva~ (infektiven agens.PPK). Atopi~noto lice vo tekot na `ivotot ~esto razviva nekolku alergiski bolesti {to vo literaturata se ozna~uva kako atopiski mar{. ~esto predizvikani od alergeni od hranata. Rizikot za razvoj na IgE-posreduvana alergija kaj dete so dva atopi~ni roditela iznesuva 40-60%. dodeka kaj dete so neatopi~ni roditeli toj iznesuva 5-10%. ko`a) i nivnata aktivacija (osloboduvawe na medijatori). mastocitite i eozinofilite.rana alergiska reakcija Vo procesot na aktivacijata alergiskata kaskada pri ekspozicijata na alergen uloga imaat i nekoi adjuvantni faktori. kako na primer superantigenot odnosno enterotoksinot na Staphylococcus aureus (se smeta deka ima uloga vo eozinofilnata inflamacija i poliklonalniot IgE odgovor pri atopiskiot dermatit.Op{t del reakcija koja{to se javuva 1-2 ~asa posle ekspozicijata na alergenot ({ema br. 1. kletki na alergiskata reakcija se T-po 2. nealergiski rinit. do sega poznati. iritans. nealergiska astma. Poso~eni se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Najva`ni. Zasega ne e poznat specifi~en genetski marker za atopijata. spored svoite patohistolo{ki karakteristiki i klini~kite manifestacii {to gi predizvikuva. gastrointestinalnite simptomi i karakteristi~nite ko`ni lezii. 1. nepoznat alergen) pri {to doa|a do razvoj na inflamacija koja.

Isto taka. 2. toksi~nite supstancii i avtoimunite reakcii. na primer: nespecifi~na bronhijalna reaktivnost kaj licata so astma. Vo otsustvo na genetski marker.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. [ema br. atopijata vklu~uva i nekoj vid zgolemena osetlivost na celnite organi.Kolaborativen centar na SZO . kakvi {to se: bronhijalna hiperreaktivnost i drugi. IgE produkcija. IgEposreduvani reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~ni lica. naru{ena barierna funkcija na ko`ata kaj atopi~nite lica itn. prisustvoto na IgE antitelata vo otsustvo na simptomi ne zna~i bolest. atopi~noto lice ne mo`e da bide identifikuvano pred da razvie senzibilizacija na odreden alergen. intolerancija. So ovaa definicija se isklu~uvaat klasi~nite odgovori na organizmot na infektivnite agensi.) 26 Institut za medicina na trudot . osven IgE produkcijata. 1. Makedonija nekolku genski lokusi odgovorni za nekoi fenomeni povrzani so atopijata. Se prepora~uva napu{tawe na terminite idiosinkrazija. Od druga strana. e pretstavena na {emata br. Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti Revidiranata kalsifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti spored Position paper na EAACI od 2001 god. Postojat indicii deka. a se potenciraat reakciite {to se javuvaat kaj nekoi lica pri ekspozicija na nadvore{nite faktori. Klasifikacija na reakciite na preosetlivost (Johansson et al. na primer reakciite na ubod od insekti ili lekovi. Preosetlivosta ili hipersenzitivnosta se definira kako pojava na objektivno reproducibilni simptomi i znaci inicirani od ekspozicijata na definiran stimul vo doza tolerirana od normalnite lica. hiperreaktivnost i drugi za ozna~uvawe na navedenata pojava.

kako izocijanatite ili anhidridite. preosetlivost na aspirin) se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost. formaldehid i dr. Alergijata mo`e da bide predizvikana i od kletki. Reakciite na preosetlivost predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (pr. Dokolku e doka`ana ulogata na IgE vo patogenezata na alergiskiot rinit.).1% kaj decata Alergeni Alergenite se protivgeni koi{to predizvikuvaat reakcii na preosetlivost posreduvani od imunolo{ki mehanizmi.Op{t del Atopija Atopijata se definira kako li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na ekspozicija na niski dozi na alergeni. Makedonija od 2003 god. Isto taka. alergiskiot alveolit i dr. hrom. Ne IgE-posreduvanata alergija e predizvikana od antitela od drugite klasi. a ne bolest. toj se ozna~uva kako IgE-posreduvan alergiski rinit. klini~ka imunologija i alergologija 27 . alergija na ubod od insekti. celijakijata i dr. Makedonija prevalencijata na alergiskite bolesti iznesuva 35. Vo najgolem broj slu~ai alergenite {to reagiraat so IgE i IgG protivtelata se proteini. idiosinkrazija i sl. Se potencira zna~eweto na terminot atopija kako predispozicija. obi~no proteini. Vo R. pr.). Treba da se potencira deka IgE-posreduvanite alergiski reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~nite lica (pr. rinokonjunktivit ili egzem/dermatit.4% kaj vozrasnite i 25. Alergiski rinit Alergiskiot rinit se definira kako hroni~en rinit predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. Vo najgolem broj slu~ai.) koi dejstvuvaat kako hapteni i reagiraat so T li. Alergijata mo`e da bide posreduvana od protivtela ili od kletki. niskomolekulski soedinenija. Poretko. prevalencijata na atopijata kaj vozrasnata populacija iznesuva 34.6% kaj vkupniot broj ispitanici. Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. protivtelata odgovorni za alergiskite reakcii pripa|aat na klasata IgE i ovoj tip alergija e ozna~en kako IgE-posreduvana alergija. a se napu{taat terminite psevdoalergiski reakcii. denes retkata serumska bolest. odnosno 41. medikamentozna alergija i dr. Alergija Alergijata se definira kako reakcija na preosetlivost predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. odnosno senzibilizirani limfociti.8%. Vo Makedonsko zdru`enie za bazi~na. i predispozicija za razvoj na tipi~ni simptomi kako astma. pri kontaktniot alergiski dermatit alergenite se niskomolekulski soedinenija (nikel. odnosno glikoproteini so molekulska te`ina od 10 000 do 40 000 daltoni koi vo svojot sostav imaat dosta polarni i hidrofilni aminokiselini. mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija dejstvuvaj}i kako hapteni. alergiskiot kontakten dermatit. {to gi pravi pogodni za vrzuvawe so razli~ni receptori. obi~no IgG (pr.

alergiska purpura. odnosno ulogata na IgE. dodeka vo drugite slu~ai se raboti za nealergiska astma. urtikarija/angioedem. a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka 28 Institut za medicina na trudot . Alergiski rinokonjunktivit e vospalenie na nazalnata sluznica i konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. alergiskite bolesti na ko`ata se mnogu poraznovidni. Astma Astmata vo ~ija patogeneza se doka`ani imunolo{kite mehanizmi.Kolaborativen centar na SZO . Prevalencijata na alergiskiot rinitis kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 20. odnosno egzogena i endogena astma. alergiski kontakten egzem/dermatit.4%. Makedonija dokumentot na SZO “Allergic rhinitis and its Impact on Asthma (ARIA)” se prepora~uva terminite na dvete formi na IgE-posreduvaniot alergiski rinit.Cvetanov V i sor. odnosno se manifestiraat kako: atopiski egzem/dermatit.8% (vozrasni 23. Preostanatite formi na hroni~niot rinitis {to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi (ozna~eni kako vazomotoren rinit. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnata populacija iznesuva 12. IgE-posreduvaniot alergiski konjunktivit se javuva vo forma na intermitenten ili perzistenten. so toa {to za slu~aite na sezonskite nazalni simptomi {to se javuvaat kaj licata senzibilizirani na poleni terminot sezonski alergiski rinit e validen.) se ozna~eni kako nealergiski rinit. e ozna~ena kako alergiska astma. da se zamenat so terminite intermitenten i perzistenten alergiski rinit. Preostanatite formi na konjunktivit koi{to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiski konjunktivit. Alergiski bolesti na ko`ata Za razlika od alergiskite bolesti na respiratorniot trakt koi{to se karakteriziraat so uniformna simptomatologija. alergiski granulomatozni ko`ni reakcii i dr.1%. iznesuva 5.5%) Alergiski konjunktivit Alergiski konjunktivit e vospalenie na konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. hiperreaktivna rinopatija i sl. Prevalencijata na astmata kaj vozrasnata grupa od 20 do 44 god. deca 16. Atopiski egzem/dermatit sindrom Alergiskiot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS) pretstavuva zaboluvawe predizvikano od imunolo{ki mehanizmi.9%. medikamentozni egzantemi. Se prepora~uva napu{tawe na terminite extrinsic i intrinsic astma. alergiski vaskulit.: Alergiskite bolesti vo R. IgE-povrzaniot AEDS (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. sezonskiot i celogodi{niot.

klini~ka imunologija i alergologija 29 . Prevalencijata na AEDS kaj decata iznesuva 3. Drugite slu~ai na preosetlivost na hrana se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost na hrana. Sli~ni termini se primenuvaat i vo slu~aite na preosetlivost na medikamenti i ubod (venom) od insekti.5% (vozrasni 11.8%). Alergija na hrana.2% (vozrasni 3. Vo slu~aite na doka`ana uloga na IgE protivtelata vo patogenezata se koristi terminot IgE-posreduvana urtikarija. se klasificiraat spored vidot na alergeni {to gi predizvikuvaat. Nealergiskiot AEDS pretstavuva AEDS predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. Alergija na hrana pretstavuva preosetlivost na odreden vid/vidovi hrana predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Kontakten egzem/dermatit Alergiski kontakten egzem/dermatit e forma na kontaktniot dermatit predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Urtikarija Alergiskata urtikarija pretstavuva forma na urtikarija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. deca 5.8%. Vtorata forma na alergiskiot AEDS e ozna~ena kako T-li . Prevalencijata na preosetlivost na lekovi vo R.Op{t del definiran kako “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. Makedonija kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 10. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Makedonija od 2003 god. a se prepora~uva napu{tawe na terminite “intrinsic atopiski dermatit”. Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. dominantno celularni (T-po 1). IgE-posreduvana alergija na hrana e formata na nutritivna alergija vo ~ija{to patogeneza e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. “kriptogen atopiski dermatit”. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. deca 9. Nealergiska urtikarija e forma na urtikarija predizvikana od neimunolo{ki mehanizmi. a se karakterizira so pozitiven patch test na inhalatorni ili nutritivni alergeni. lekovi i ubod od insekti Slu~aite na preosetlivost kade klasifikacijata bazirana na odreden organ ili sistem e neadekvatna.3%.povrzan AEDS.2%. Terminot iritanten/toksi~en kontakten dermatit se prepora~uva za slu~aite vo ~ija{to patogeneza ne se vklu~eni imunolo{kite mehanizmi. naod na alergen-specifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija.0%). prevalencijata na preosetlivost na hrana kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 4.

1995: 93-104. 74-84. 2. Skopje: Institut za imunobiologija i humana genetika. 10. Poretko anafilakti~nata reakcija e predizvikana od IgG ili kleto~noposreduvani mehanizmi. Sad S. 13. a se prepora~uva napu{tawe na terminot anafilaktoidna reakcija. Drugite. Changing the nomenclature: fashion or necessity? Allergy 2001. Frew AJ. Osnovni imunolo{ki metodi. Obi~no se raboti za IgEposreduvana anafilaksa.8%).Kolaborativen centar na SZO . J Allergy Clin Immunol 1990. deca 3. odnosno po~nuva so ~e{awe vo grloto. Role of IL-4 and IL-13 in synthesis of IgE and expression of CD23 by human B-cells. Bulgaria. dlankite ili tabanite i lokalna urtikarija. 3. Allergy as a global problem: “Think globally.Cvetanov V i sor. `ivotno-zagrozuva~ka. 9. pr. European Union meets the challenge of the grown importance of allergy and asthma in Europe. 11. Anafilaksa Anafilaksata pretstavuva te{ka. mnogu poretki reakcii na preosetlivost vo koi ne se vklu~eni imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiska anafilaksa. 2002: 162-167. 12. 59: 124-138. 5. Kolevski P. Makedonija Vo R. Anafilakti~kata reakcija se razviva postepeno. Sofia. von Hertzen LC. The expanding universe of T-cells subsets: Th1.da se napi{e i da se objavi. Punnonen J. 56 (9): 809-812. Kay AB. Allergy 2004. Allergy 2004. Literatura 1. 4. A revised nomenclature for allergy. Allergy 2002. Allergy 2001. Alergiska anafilaksa pretstavuva reakcija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Th2 and more. 6.: Alergiskite bolesti vo R. Eur Resp Mon 2003. Aversa G. Eosinophils and T-lymphocytes in late fase allergic reactions. 7. a kulminira so te{ka forma na hipotenzija i kardiovaskularen kolaps. Hipotenzijata i te{ka forma na bronhospazam ne mora da bidat prisutni za reakcijata da se ozna~i kako anafilakti~na. 8. 8 (23). Van Cauwenberge P. 59: 268272. 59: 1-5. Haahtela T. An EEACI position statement from the EAACI nomenclature task force. Frew AJ. 17: 139-146. Eosinophils: “new” roles for “old” cells. Spiroski M. Bonini S. act globally”. Hourihane JO’B. Allergic basis of asthma. predizvikana od konsumirawe kikiritki ili ubod od p~ela. 56 (9): 813-824. Allergy 1994. Ansotegui R. Nau~niot trud . ARIA and GAP extending still further. Summer School’02. Immunology Today 1996. Makedonija prevalencijata na preosetlivost na ubod od insekti kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 3. 85: 533-539. 57: 661-662. Mosmann TR. Bousquet J et al.1% (vozrasni 2. 49: 576-586. generalizirana ili sistemska reakcija na preosetlivost. Cocks BG et al. Spiroski M. Johansson SOG. Bousquet J.5%. Munitz A. Levi-Schaffer F. van Ree R et al. Asthma and atopy – the price of affluence? Allergy 2004. 30 Institut za medicina na trudot . Bousquet J. se razviva vo multiorganska reakcija vo koja dominira te{ka forma na bronhospazam. Skopje: MEDIS informatika.

vo na{ata zemja postoi dolga tradicija na pribirawe. klini~ka imunologija i alergologija 31 . kadrovskata ekipiranost i drugi podatoci za sostojbata vo zdravstvenite organizacii i zdravstvoto vo celost. osobeno vo segmentot na privatnoto zdravstvo. efikasnost i racionalnost. mortalitetot. Dopolnitelno. za utvrduvawe na sostojbite vo vrska na frekvencijata i dinamikata na javuvawe na oddelni bolesti. 37/79) vrz ~ija osnova proizleguva obvrskata za vospostavuvawe na soodveten zdravstveno-statisti~ki sistem baziran na sledewe na morbiditetot. neophodno e da se analizira morbiditetot vo sekoja od ovie funkcionalni kategorii na postavenost na zdravstveniot sistem. vklu~uvaj}i gi i zaboluvawata so alergiska etiologija. pristap i instrumenti za pribirawe. planirawe na potrebite i procenka na direktnite i indirektni tro{oci za prevencija. Istovremeno. iskoristenosta na kapacitetite.Op{t del Relevantnost na nacionalniot . nesoodveten sistem. Pri~inata za nivnata neupotreblivost mo`e da se locira vo dve grupi na problemi: 1. Ottuka i o~ekuvawata deka. i toa: • zdravstvena za{tita na decata • zdravstvena za{tita na u~ili{nite deca i mladinata • zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie • zdravstvena za{tita na rabotnicite • zdravstvena za{tita na `enite Ottuka. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Organizacijata na zdravstvenata za{tita na oddelni kategoriipopulacioni grupi na naselenieto se temeli na vospostavuvawe na nekolku funkcionalni kategorii. Vo Republika Makedonija postoi Zakon za evidencija vo oblasta na zdravstvoto (Sl. oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci mo`at da ponudat primenlivi podatoci za analiza na sostojbite. obrabotka i objavuvawe na zdravstveno-statisti~kite podatoci. slabosti i nedoslednosti vo sproveduvawe na zakonski utvrdenite obvrski za redovno prijavuvawe na registriranite zaboluvawa-sostojbi vo oddelni funkcionalni edinici na zdravstveniot sistem. ambulantno-poliklini~kata i bolni~kata zdravstvenata za{tita na naselenieto vo Republika Makedonija se obezbeduva na tri nivoa – primarna. sekundarna i tercijarna zdravstvena za{tita. Za `al.statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti Sostojbi vo Republika Makedonija Utvrduvaweto na specifi~ni zdravstveni indikatori i nivno lesno i brzo pribirawe se osnova za vospostavuvawe na odr`liv sistem za upravuvawe so alergiskite bolesti. 2. dijagnoza i lekuvawe za eden osobeno aktuelen zdravstveno-ekolo{ki problem. redovno pribirawe i objavuvawe na podatocite) neosporen e faktot deka raspolo`ivite podatoci se prakti~no neupotreblivi. obrabotka i objavuvawe na podatocite Postavenost na zdravstveniot sistem i mo`nosti za pribirawe i obrabotka na zdravstveno-statisti~ki podatoci Vo soglasnost so osnovnite principi za dostapnost. kakvi {to se alergiskite zaboluvawa na razli~ni organi i sistemi. nasproti site relativno dobro postaveni preduslovi (zakonska i podzakonska osnova. Vesnik br.

nekoherentna i onevozmo`uva globalna procenka. {to bi gi zainteresirale onie koi gi donesuvaat odlukite i ja kreiraat zdravstvenata politika bazirana na podatoci. Slabite to~ki se lociraat vo doslednoto prijavuvawe i registriraweto na utvrdenite sostojbi vo zdravstvenite organizacii. Sostojbite vo odnos na oddelnite alergiski entiteti koi se predmet na ovaa studija vo svetlo na mo`nostite koi gi dava MKB-10 se dadeni vo prodol`enie. Kone~no. otsustvoto na edinstveno softversko re{enie i mre`no povrzuvawe na site zdravstveno-statisti~ki subjekti go pravi ovoj sistem krajno nefunkcionalen vo odnos na potrebite na site negovi korisnici.: Alergiskite bolesti vo R. Vo na{ata zemja ve}e deset godini vo upotreba e Desettata me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi (MKB-10). Makedonija podatocite od rutinskata zdravstvena statistika se pribiraat oddelno za naselenieto koe `ivee vo urbanite i ona vo ruralnite podra~ja na zemjata. I pokraj s¢ pointenzivnoto navleguvawe na informati~kata tehnologija vo site segmenti na rabotata. Ottuka i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite. nivnoto pribirawe i dostavuvawe do ovlastenite specijalizirani javno zdravstveni organizacii na regionalno nivo. Podatocite koi sledat podolu vo ovaa kniga jasno argumentiraat deka koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija odgovorot na ova pra{awe e negativen.Cvetanov V i sor. I pokraj toa {to na prv pogled se ~ini deka vaka vospostavenata morbiditetna statistika e frakcionirana. Ostanuva otvoreno pra{aweto dali na sosem identi~en na~in vaka vospostavenata nacionalna zdravstvena statistika dava mo`nost da se dojde do podatoci za site zaboluvawa. 32 Institut za medicina na trudot . Od druga strana. a potoa i na nacionalno nivo. a e vo funkcija na zgolemuvawe na komparabilnosta na pribranite podatoci e postoeweto na standardna lista za tabelirawe na morbiditetot. neosporen e podatokot deka taa dava mo`nost za analiza na nekoi sostojbi kaj oddelni populacioni grupi koi spored svoite demografski i socio-ekonomski karakteristiki imaat odredeni specifi~nosti vo odnos na registriraniot morbiditet. Za `al. nivnata obrabotka i dostapnost na objavenite podatoci. so mali isklu~oci kako odraz na odredeni specifi~nosti vo nekoi funkcionalni kategorii na zdravstveniot sistem. vo re~isi site segmenti na zdravstvoto. zdravstvenata evidencija se u{te s¢ vodi manuelno. potreben e kus komentar na mo`nostite koi gi dava oficijalniot sistem za obele`uvawe na bolestite i sostojbite i nivnata implementacija vo nacionalniot sistem za evidencija i registrirawe na morbiditetot. se primenuvaat ovie standardni listi za tabelirawe. tehnolo{kiot aspekt na postavenost na ovoj kompleksen sistem go pravi krajno ~uvstvitelen kon mo`nosta za gre{ki i propusti. kako sostaven del na MKB-10. vaka slo`eniot sistem e celosno otvoren kon golem broj subjektivni slabosti koi ~esto pati ja doveduvaat vo pra{awe relevantnosta na dobienite podatoci. Ovaa klasifikacija se bazira na alfanumeri~ka {ema na {ifrirawe koja se sostoi od edna bukva po koja sledat tri brojki so mo`nost za klasifikacija na bolestite na trizna~ni i ~etirizna~ni nivoa. Ona {to e osobeno zna~ajno.Kolaborativen centar na SZO . Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija Koga se govori za prednostite i slabostite vo obezbeduvawe podatoci za morbiditetot od alergiski zaboluvawa na oddelni organi i sistemi.

02 Vkupno 2553 16. kako specifi~en entitet.55 3190 47.3 drug alergiski rinit (dolgogodi{en alergiski rinit) • J30.36 1881 24. I pokraj neupotreblivosta na ovie podatoci treba da se istakne deka od godina vo godina kaj nekoi funkcionalni kategorii Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Koristej}i ja trozna~nata klasifikacija alergiskiot rinit spa|a vo grupata J30-vazomotoren i alergiski rinit.15 Vkupno 8848 65.36 `eni 401 39. ne mo`e da bide analiziran vo odnos na negovata frekvencija na javuvawe.5 3761 55.01 3565 52. u~ili{nite deca i mladinata.16 895 66.14 2920 43. vo edna golema grupa na entiteti koi se odnesuvaat na bolesti na nosot i nazalnite sinusi i se bele`at so {ifrite J30-J31.7 1614 77. Vo prodol`enie se prika`ani dostapnite podatoci koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija od alergiski rinit za periodot od 1998 do 2000 godina. i toa: • J30.91 op{ta ma`i 1504 19.0 vazomotoren rinit • J30. So primena na ~etirizna~nata klasifikacija se otvora mo`nost za dopolnitelna klasifikacija na site zna~ajni dijagnosti~ki aspekti na ovoj entitet. nazofaringit i faringit i drugi zaboluvawa na nosot i nazalnite sinusi vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina J30-J31 1998 1999 2000 J33-J34 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 535 49.27 947 87.07 1775 84.14 medicina na ma`i 4615 67.1 alergiski rinit predizvikan so polen (dadenite sinonimi se: alergija na polen. Vazomotoren i alergi~en rinit.58 Vkupno 1058 40.Op{t del Alergiski rinit Spored MKB-10.25 1441 54. Vo nea alergiskiot rinit e prika`an zbirno.22 `eni 502 39.67 Prika`anite podatoci odat vo prilog na prethodno iznesenata konstatacija deka oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci se prakti~no neupotreblivi koga stanuva zbor za sledewe na frekvencijata na javuvawe i razvojnata tendencija na alergiskiot rinit.7 733 72.44 2784 17. J33-J34. polenska treska i polinoza) • J30.14 trud `eni 4233 62. So ogled na toa deka ovie grupi bolesti zna~ajno u~estvuvaat vo strukturata na respiratornite morbiditet kaj site populacioni grupi.53 1346 17.35 881 81.11 695 54. klini~ka imunologija i alergologija 33 . ova zaboluvawe spa|a vo grupata na drugi bolesti na respiratorniot trakt {to se klasificiraat vo kategorijata J30-J39.48 2024 26.76 {kolska ma`i 556 41.26 746 55.4 1438 18.2 drug sezonski alergiski rinit • J30.97 Vkupno 936 44. jasno se nametnuva zaklu~okot deka alergiskiot rinit.28 `eni 1049 13. neozna~eno Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.32 1686 64.42 791 62.4 alergiski rinit.57 828 81.92 3905 25.1 6485 47.04 6951 51. hroni~en rinit. kako i i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite se vo soglasnost so MKB – 10 Listata za tabelirawe na morbiditet.

Makedonija od zdravstveniot sistem kaj nas (zdravstvena za{tita na decata.78 {kolska ma`i 5426 401.32 7016 647.81 10362 134.19 10687 136. konjunktivit.44 Vkupno 3148 23.10 Listata za tabelirawe na morbiditet.86 medicina na ma`i 1507 22. Podatocite koi se odnesuvaat na sostojbata vo odnos na alergiskiot konjnuktivit vo Republika Makedonija vo periodot 1998-2000 godina se prika`ani vo prodol`enie.47 9662 368.Cvetanov V i sor. Poradi toa vo oficijalnata zdravstvena statistika alergiskiot konjnuktivit e prika`an zbirno.14 2787 20.7 4753 351.52 20791 133.78 4909 385. Alergiski konjunktivit Spored MKB-10 ova zaboluvawe spa|a vo grupata zaboluvawa na konjuktivata {to se klasificiraat vo kategorijata N10-N13.98 21049 135.3 akuten konjunktivit. Registriran morbiditet od konjunktivit i drugi zaboluvawa na konjunktivata vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina 1998 1999 2000 H10-H13 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 7169 661. neozna~eno Od prikazot jasno proizleguva deka MKB-10 duri i so primena na ~etirizna~nata klasifikacija ne dava mo`nost za klasifikacija na alergiskiot konjunktivit.56 10242 133.87 4489 332.04 trud `eni 1641 24. neozna~eno • N10.62 15932 760.8 Vkupno 13498 644.47 10549 134.04 1561 22.21 8449 779.4 `eni 6329 616.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.25 1226 18.96 7483 740.96 6232 616.12 1451 21.55 13248 632. tuku toj se stava vo kategorijata na drug konjunktivit (N10. pri {to vo trozna~nata kategorija N10 spa|aat: • N10.8).5 blefarokonjunktivit • H10. u~ili{nite deca i vozrasnoto naselenie) ovie zaboluvawa poka`uvaat zgolemena frekvencija na javuvawe.32 Vkupno 10772 410.47 4334 340.4 hroni~en konjunktivit • H10.49 3300 24.2 op{ta ma`i 10381 134.2 drug akuten konjunktivit • N10.18 8823 336.0 mukopurulenten konjunktivit • N10.1 akuten atopi~en konjunktivit • H10. vo grupata bolesti na konjunktivata (N10-N13) kade pokraj ova zaboluvawe spa|aat i drugite zaboluvawa na konjunktivata. u~ili{nite deca i mladinata i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite proizleguvaat od MKB .7 Vkupno 20498 131.01 `eni 10117 129.9.8 drug konjunktivit • N10.83 1849 27.26 34 Institut za medicina na trudot .32 `eni 5346 419.

57 3.0.65 43. atopi~na astma. Spored MKB-10 Listata za tabelirawe. pribirawe.62 517 3.95 3. vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. Vo taa smisla mo`e da se konstatira deka stapkata na morbiditet od predominantno alergiska astma kaj vozrasnoto naselenie vo Republika Makedonija iznesuva 45/10000.Op{t del Bronhijalna astma Spored MKB-10 alergiskata astma e pretstavena so trozna~nata kategorija J45 kade spa|aat slednive ~etirizna~ni kategorii: • J45.09 Vkupno 629 4. So ogled na specifi~nostite na morbiditetot na rabotni~kata populacija.75 298 4. J45. raspolo`ivite podatoci nuduat mo`nosti za evaluacija na sostojbata. Astma vo R.57 44.9 astma.49 219 3.55 So ogled deka listite za tabelirawe. rinit so astma.88 43. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. morbiditetnat stapka kaj profesionalno eksponiranite rabotnici e re~isi deset pati pomala otkolku kaj vozrasnoto naselenie i vo periodot 1998-2000 godina poka`uva tendenMakedonsko zdru`enie za bazi~na. kategoriite J45 i J46 se prika`uvaat zaedno.18 3.21 3. na u~ili{nite deca i mladinata i na slu`bite za op{ta medicina.36 274 4. Ovoj pristap e primenet i vo nacionalnite listi za pribirawe na podatocite vo slu`bite za zdravstvena za{tita na decata.8 483 3.47 43.0 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3456 3444 6900 205 217 422 stapka/10000 44. ekstrinzi~na atopi~na astma i senska treska so astma. neozna~eno Kategorijata J46 spored MKB-10 e rezervirana za status asrmatikus (akutna te{ka forma na astma).06 2.24 209 3.37 2000 broj 3270 3418 6688 167 121 288 stapka/10000 42.79 2.1 1999 broj 3412 3569 6981 244 215 459 stapka/10000 44. koja gi opfa}a slednive kategorii: alergiski bronhit.01 trud `eni 304 4.31 45.98 44.0 predominantno alergiska astma.43 3 3. Makeadonija vo slu`bata za medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 god. klini~ka imunologija i alergologija 35 . bez zna~jni razliki vo odnos na polot i varijacii vo periodot od tri posledovni godini. • J45.44 1.8 me{ana astma • J45.12 medicina na trud Astma vo R. pokraj kategoriite J45-J46 vnesena e i ~etirizna~nata kategorija J45.0) broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 medicina na ma`i 325 4.1 nealergiska astma • J45. obrabotka i objavuvawe na podatocite za astmata se dizajnirani za da mo`at da dadat uvid vo sostojbata so astmata (vkupno) i alergiskata astma. J45-J46 1998 1999 2000 (bez J45. Nasproti toa.

Od ovaa kategorija se isklu~eni neozna~enata alergija (T78. neozna~eno Alergi~niot kontakten dermatit se {ifrira so trozna~nata kategorija L23. iritanten kontakten dermatit. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. eksfolijativen dermatit.73 4367 402. onoj predizvikan od vnatre{no vneseni supstanci (L27. polenskiot (L22).77 Vkupno 7698 367.1). urtikarijata-vkupno (L50) i posebno za alergiskata urtikarija (L50.59 8306 396.5 `eni 3690 365.0 Besnier-ov prurigo • L20. Vo slu`bata za op{ta medicina posebno se pribiraat podatocite za alergiskiot kontakten dermatit (L23).8 drug atopi~en dermatit (vklu~uva – egzem i nevrodermatit) • L20. ovie zaboluvawa se grupiraa vo golema grupa t.9). Makedonija cija na namaluvawe. O~igledno e deka na atopiskiot dermatit mu e posveteno posebno vnimanie pri utvrduvaweto na nacionalnite listi za tabelirawe na bolestite vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. Atopiski dermatit Spored MKB-10 za atopiskiot dermatit e rezervirana trozna~nata kategorija L20 vo koja spa|aat: • L20. Vo ovie slu`bi se pribiraat i prika`uvaat (tabeliraat) podatocite za alergiski kontakten dermatit (L23). vo slu`bite za zdravstvena za{tita na predu~ili{nite i u~ili{nite deca 1998 1999 2000 L20-L30 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 4008 369. zna~ajnoto namaluvawe na brojot na slu`bite za medicina na trud i namaluvaweto na brojot na rabotoaktivnoto naselenie.Kolaborativen centar na SZO .) neinfektivniot alergi~en dermatit na o~niot kapak (N01.0). dermatit od pelena (salveta).63 9450 451.84 4927 454.04 3470 256.0).05 7658 291. urtikarijata-vkupno (L50) i alergiskata urtikarija (L50.89 `eni 3969 311. Vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina se tabeliraat dermatitot i egzemot (L20-L30) i urtikarijata L50.Cvetanov V i sor.44 3445 255.35 7533 287.: Alergiskite bolesti vo R. Pri~inite verojatno se sokrieni vo metodologijata za pribirawe i obrabotka na podatocite. desetkratnoto pomalo javuvawe na astmata kaj profesionalno eksponiranite rabotnici te{ko deka mo`e da najde logi~no objasnuvawe. alergi~en kontakten dermatit. neozna~eniot dermatit (L30. I dokolku namaluvaweto na morbiditetnata stapka mo`e da se objasni so organizacionite promeni vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite.25 {kolska ma`i 3572 264.95 4523 447.85 Vkupno 7541 287. Vo prodol`enie se prika`ani podatocite koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija za atopiskiot i drugite vidovi dermatit. neozna~eniot kontakten profesionalen dermatit i egzem (L25.3 3939 398. iritativniot kontakten dermatit (L24) i nekoi drugi entiteti koi ne se zna~ajni za ova istra`uvawe.4).9 Atopi~en dermatit.65 4088 321.n. dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) registriran vo R.81 36 Institut za medicina na trudot . Vo MKB-10 Listata za tabelirawe. drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10 –L99). iritanten kontakten dermatit (L24).9).00 4188 328. Morbiditet od atopi~en dermatit i drugi vidovi dermatit (seboroi~en dermatit.

7 neozna~en nesakan efekt od lek ili medikament.04 9. soodvetno apliciran.58 49.5) • T88.49 9. pri {to se isklu~uva anafilakti~kiot {ok od serum (T80. kako i na neozna~eniot dermatit vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite vo periodot 1998 do 2000 godina.92 1999 broj 3664 3867 7531 651 557 1208 stapka/10000 47.19 medicina na trud Neozna~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za medicina na trudot registriran vo periodot od 1998 do 2000 godina L25 medicina na trud ma`i `eni Vkupno 1998 broj 88 96 184 stapka/10000 1.71 49.38 48.0 infekcija po imunizacija • T88.23 8.45 2000 broj 93 99 192 stapka/10000 1.29 1. Alergi~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 godina L23 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3336 3979 7315 737 612 1349 stapka/10000 43. kade spa|aat u{te i: • T88.88 2000 broj 3695 3971 7666 520 450 978 stapka/10000 47.8 drugi komplikacii • T88.61 6.7.42 1.81 47.3 maligna hipertermija poradi anestezija • T88.41 Preosetlivost na lekovi Preosetlivosta na adekvaten lek ili medikament {to e soodvetno apliciran vo MKB-10 se ozna~uva so T88.4 neuspe{na ili te{ka intubacija • T88.5 drugi komplikacii na anestezija • T88.77 7. neozna~eno Treba da se odbele`i deka MKB-10 dava mo`nost i za klasifikacija na fotoalergiskiot odgovor na lek (L56.46 1. klini~ka imunologija i alergologija 37 .36 7.52 8.2 {ok poradi anestezija • T88.32 50. preosetlivost i idiosinkrazija • T88.1 drugi komplikacii na imunizacija (isklu~uva anafilakti~ki {ok i drugi serumski reakcii) • T88. Toa e ~etirizna~na kategorija od grupata na drugi komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.36 1.98 50. Vo listite za tabelirawe preosetlivost na lekovi isto taka se prika`uva Makedonsko zdru`enie za bazi~na.46 1.43 1.78 9.1) i na fototoksi~niot odgovor na lek (L56.9 komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.0). neklasificirani na drugo mesto (T88).1 10.35 1999 broj 98 99 197 stapka/10000 1. vklu~uvaj}i alergi~na reakcija.Op{t del Vo prodo`enie se prika`ani podatocite za alergiskiot kontakten dermatit registriran vo slu`bata za zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie i na profesionalno eksponiranite rabotnici.6 anafilakti~en {ok poradi nesakan efekt na adekvaten lek ili medikament.

9 nesakan efekt. neozna~en dermatit i dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) se predviduva edna ogromna kategorija za nivno pribirawe i tabelirawe (L10-L99).Nesakani efekti.dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii • L27. neklasificirani na drugo mesto • T78.8 drugi nesakani efekti. kade spa|aat site trizna~ni i ~etirizna~ni kategorii od T79 do T88. Podatocite koi se odnesuvaat na preosetlivost na lekovi vo nacionalnata morbiditetna statistika se prika`ani zbirno vo prethodno definiranite ogromni grupi bolesti i sostojbi koi se javuvaat kako posledica na hirur{ka i medicinska nega i toa samo so nivnata trizna~na {ifra. neozna~eni na drugo mesto • T78. Preosetlivost na hrana Vo rutinskata praktika za ozna~uvawe na preosetlivost so hrana spored MKB-10 ima nekolku mo`nosti koi se determinirani pred s¢ so na~inot na koj hranata doa|a vo kontakt so ~ovekoviot organizam i se manifestiraat patolo{ki zbidnuvawa.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.1 drugi nesakani reakcii na hrana. Tie se ozna~eni so trozna~nite kategorii T79-T88. Anafilakti~niot {ok poradi nesakana reakcija na hrana i drugite nesakani rekacii na hrana. {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivosta na lekovi.2 L25 . so {to se limitiraat mo`nostite da se dojde do nacionalni podatoci za epidemiologijata i drugite karakteristiki povrzani so pojavata na preosetlivosta na lekovi.neozna~en kontakten dermatit predizvikan so hrana vo dopir so ko`ata L27 . neklasificirani na drugo mesto • T78. Makedonija vo golema grupa na sostojbi naslovena kako odredeni komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. za site formi na dermatit (atopiski dermatit. pak.6 – alergiski kontakten dermatit predizvikan so hrana vo kontakt so ko`ata.neozna~en dermatit • L25. koja e ozna~ena kako drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo.0 anafilakti~en {ok poradi nesakana reakcija na hrana • T78. 38 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .4 alergija. listi za tabelirawe i pribirawe na podatocite izdvoena e posebnata kategorija na komplikacii predizvikani samo od hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). isklu~uva – dermatit od ingestirana hrana L27. i toa: • • • • L23 – alergiski kontakten dermatit • L23. Vo nacionalnite. neklasificirani na drugo mesto.4 . neozna~eno • T78.3 angionevrotski edem • T78.2 dermatit predizvikan so ingestirana hrana T78 . neklasificirani na drugo mesto e predvideno da se tabeliraat vo kategorijata – odredeni rani komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. neozna~en Spored MKB-10 listite za tebelirawe na morbiditetot.2 anafilakti~en {ok. neklasificirani na drugo mesto. neozna~en • T78.

5 toksi~en efekt od kontakt so riba Isto taka spored MKB-10 za klasifikacija na alergijata od insekti se koristi i trizna~nata kategorija H23 – kontakt so str{ni.3 otrov od pajak • T63.4 otrov od drugi artropodi (kasnuvawe ili ubod od insekt. kade spa|aat: • T63. kako i za prethodnite zaboluvawa. Taka. {to e istovetno primeneto i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite. Za komplikaciite od hirur{ka i medicinska nega posebno e oddelena trizna~nata kategorija na sostojbi povrzani so hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). osi i p~eli od golemata grupa sostojbi ozna~eni kako kontakt so otrovni `ivotni i rastenija (H20-H29) Spored posebnite listi za tabelirawe na MKB-10. frekvencijata i dinamikata na nivnoto javuvawe. Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa Poradi ovie pri~ini za da se odredi zastapenosta na nekoi od alergiskite entiteti naj~esto se pribegnuva kon sproveduvawe na epidemiolo{ko-klini~ki istra`uvawa Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot ovie grupi na dijagnozi i sostojbi se razgrani~eni posebno i se prika`uvaat oddelno alergiskiot kontakten dermatit (L23). glavno nemedicinski spored izvorot (T51-T65).1 otrov od drugi vle~ugi • T63. a preostanatite bolesti i sostojbi na ko`ata koi se posledica na kontakt ili vnesuvawe na hrana se prika`ani vo grupata na drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10-L22. Alergija od insekti Spored MKB-10. L51L99). predvidena e mo`nost za tabelirawe na alergijata od insekti vo grupata na sostojbi nazna~ena kako toksi~ni efekti od supstancii.0 zmiski otrov • T63.2 otrov od skorpija • T63. otroven) • T63. vo slu`bata za za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina posebno se pribiraat i prika`uvaat podatocite za dermatit i egzem (L20-L30). deka nacionalnite raspolo`ivi podatoci za epidemiologijata na ovie bolesti se celosno nesoodvetni na celta za utvrduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki. I vo odnos na alergijata od insekti povtorno e identi~en zaklu~okot. Ona {to povtorno mora da se istakne e faktot deka i ovoj pat podatocite se prika`ani samo so nivnata trizna~na {ifra {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivost na hrana. Kontaktite so otrovni `ivotni i rastenija ne se predvideni da se tabeliraat spored posebnite listi za tabelirawe na mortalitetot i morbiditetot na MKB-10. nivno pribirawe i objavuvawe. L24-L45. klini~ka imunologija i alergologija 39 . alergijata so insekti mo`e da se klasificira vo grupata toksi~ni efekti od kontakti so otrovni `ivotni (T63). a vo nacionalnite listi za tabelirawe ovaa kategorija (H23) e stavena vo edna ogromna grupa trizna~no {ifrirani bolesti i sostojbi ozna~eni kako drugi nadvore{ni pri~ini za slu~ajna povreda (W00 – X30 i X39X59).Op{t del Vo nacionalnite listi za tabelirawe i prika`uvawe na podatocite vgradeni se nakolku posebni mo`nosti.

tie naj~esto nudat podatoci koi ne se potpolno sporedlivi. {to e sosem o~ekuvano. nau~nite i tehnolo{kite dostignuvawa. Planiraweto.: Alergiskite bolesti vo R. Literatura 1. objektivnost i komparabilnost na dobienite rezultati. Ottuka. to~na i etiolo{ka dijagnoza i terapija na bolestite. Poradi svojot dizajn i na~in na sproveduvawe tie baraat izvonredno dobro organizirana mre`a na institucii vklu~eni vo istra`uvaweto. Tie. Ambulantno-poliklini~ki morbiditet vo Republika Makedonija. dijagnoza i triger faktori {to se determinirani od celta i istra`uva~kiot interes na glavniot istra`uva~. a ~ija cel e brza. koja nudi optimalna preciznost. 1998-2000. no i za analiza na specificnite obele`ja koi se zna~ajni za ispituvanata pojava. problemot stanuva dotolku poaktuelen ako se ima predvid faktot deka toa se sostojbi i bolesti ~ija{to prevalencija se zgolemuva so za~uduva~ka brzina kaj site populacioni grupi – deca. a rezultatite koi se dobivaat se dragoceni vo odnos na nivnata verodostojnost i seopfatnost. no tie ne mo`at i nemaat za cel da dadat prikaz na nivnata razvojna tendencija.Cvetanov V i sor. vakvi populacioni istra`uvawa se sproveduvaat incidentno i vo soglasnost so potrebite. profesionalno eksponrani rabotnici i dr. timovite ili poedincite vklu~eni vo niv. Intenzivniot razvoj na stru~nite. iskusni i soodvetno obu~eni istra`uva~i i soodvetno dizajnirani instrumenti relevantni za dobivawe na to~ni podatoci. nasproti raste~kiot trend na javuvawe na bolestite i sostojbite so alergiska etiologija se dovolna pri~ina da se baraat lesni i ednostavno dostapni izvori na to~ni i relevantni podatoci kako osnova za prevencija i soodvetno upravuvawe so rizikot za pojava na alergiski zaboluvawa. Od druga strana. Nasproti prednostite na razli~nite vidovi epidemiolo{ki studii. Iskustvata od sproveduvaweto na golem broj meta-analizi ja potvrduva ova opservacija. Ne smee da se zanemari i faktot deka finansiskite pobaruvawa za vakov vid studii ponekoga{ pretstavuvaat seriozna pre~ka vo nadminuvaweto na barierite koi se postavuvaat kako odgovornost pred instituciite. vozrasni. sproveduvaweto i evaluacijata na populacionite epidemiolo{kite studii e dolgotraen proces. pred s¢ poradi izbraniot dizajn i osnovna cel na sprovedenoto istra`uvawe. kakva {to e ovaa studija.Kolaborativen centar na SZO . se fokusiraat na razli~ni celni grupi. progresot {to go bele`at biomedicinskite i tehnolo{kite istra`uvawa nametnuvaat potreba od novi tehni~ki performansi na neophodnata medicinskata oprema. Koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija. 40 Institut za medicina na trudot . Tie se nezamenliv instrument vo utvrduvawe na prevalencijata na odredeni sostojbi. spored svojot dizajn ovozmo`uvaat pribirawe na podatoci za prevalencijata na odredeni sostojbi i pojavi. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. Posebno treba da se naglasi faktot deka epidemiolo{kite studii na presek. Podatocite za namaluvawe ili zgolemuvawe na frekvencijata na javuvawe na nekoja bolest vo odreden podolg vremenski period se osnovni indikatori za planirawe na zdravstvenata politika vo soodvetnata oblast. Makedonija spored odnapred izgotvena programa. Ova bea osnovnite pojdovni celi i vo na{eto istra`uvawe. istra`uva~kite potencijali i mo`nostite na istra`uva~kite timovi.

Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto vrz Izborot na gradovite za aeropalinolo{kiot monitoring e napraven osnova na kriteriumite od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni 41 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Studijata ima{e multicentri~en karakter i be{e izvedena vo {est gradovi vo R. na{iot interes za definirawe i epidemiolo{ko istra`uvawe na naj~estite alergiski zaboluvawa vo na{ata zemja zapo~nuva vo 1991 godina. Pokraj epidemiolo{koto istra`uvawe na alergiskiot rinit i aeropalinolo{kite ispituvawa.07.1999 god. odreduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki na polenozite i drugite naj~esti alergiski bolesti vo R. Proektot be{e izveduvan pod {ifra 400998 so broj na dogovor 08-3564 od 08.10. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment.Op{t del Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija Iznesenite razmisluvawa i fakti ja nametnaa potrebata od epidemiolo{koto istra`uvawe na presek na alergiskite bolesti i dobivawe relevantni aeropalinolo{ki informacii za celata dr`ava. Dojran. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. kako najadekvaten. formirawe paleta na najva`nite aeroalergeni kaj nas za primena vo alergolo{kite ordinacii. Makedonija kako i utvrduvawe na favorizira~kite faktori za nivnata pojava.1998 god. 40079998 od 01. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. klaster-analiza i t. Makedonija: Skopje.test. Makedonija vo korelacija na polenskata mikroflora”. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). Ohrid. klini~ka imunologija i alergologija . konstruirani se polenoski kalendari za sekoj od gradovite. poradi prethodnoto iskustvo na sorabotnicite od Institutot i drugite gradovi vo Republikata vo sproveduvaweto na istra`uvawa od vakov vid i obem. proektot ovozmo`i i istra`uvawe na drugite alergiski bolesti na nivo na celata dr`ava. Prilep. i aneks na dogovorot br. Makedonija. so razli~ni karakteristiki {to ovozmo`uva da se dobijat relevantni podatoci za istra`uvanata pojava. Osnovni celi na studijata bea: aeropalinolo{ki monitoring so izrabotka na polenski kalendari i polenski karti. Toa rezultira{e so podgotovka i realizacija na studijata “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar. regresiona korelaciona analiza. Prilep. Ohrid. koga ispituvawata bea realizirani na na~in voobi~aen i nau~no apsolviran za toj period. koja{to be{e odobrena i finansirana od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie na R. Inaku. Spored toa. na prv pogled studijata inkorporira{e zasebni segmenti koi vsu{nost bea komplementarni. Mavrovi Anovi i Berovo). Dojran. pravej}i edna celina i toa aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki segment. spored preporakite na EPI. Debar i Peh~evo.

dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 501. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 645 mm. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Spored popisot od 2002 god. Skopskata Kotlina zafa}a povr{ina od 1924. Vo Dojranskata Kotlina se registrirani osum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. Dojran (Do) Dojranskata Kotlina pretstavuva prostorna celina koja e smestena vo jugoisto~niot del na R. Gradot go zazema sredniot del od Skopskata Kotlina i pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je.Kolaborativen centar na SZO . na vertikalniot profil na Skopskata Kotlina. Gradot e smesten na bregot na Dojranskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 180 m i pripa|a vo zonata na submediteranskoto podra~je. Vo ramkite na svojata granica. Dojran ima 3 426 `iteli. kako i spored klasifikacijata na nekoi na{i avtori i podatocite. mestopolo`ba i stopanski potenijal. kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. Vardar.: Alergiskite bolesti vo R.7 mm.Cvetanov V i sor. Skopje e urban centar. Tie se rezultat na hidrolo{kite uslovi.215 km2. a toa iznesuva 7. Vrz osnova na analizite na podatocite od Ministerstvoto za zemjodelstvo. so mo{ne {irok gravitaciski radius i najzna~aen centar vo Republikata. Isto taka. Inaku. Makedonija. koja £ pripa|a na R. izborot na gradovite gi zadovoluva kriteriumite za klini~koepidemiolo{kiot segment na studijata so ogled na toa {to se raboti za gradovi so razli~na golemina. Taa e grani~en i ekolo{ki region.2oC. 42 Institut za medicina na trudot .. Makedonija. ovoj grad ima nizok stepen na aerozagadenost spored Prostorniot plan na R. Prose~nata godi{na temperatura za Skopje iznesuva 12oC. koj go zafa}a najniskiot del na slivnoto podra~je od dolniot tek na rekata Vardar. zazemaj}i go gorniot tek na r. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 14. Makedonija (Slika 3). Gradot Dojran e turisti~ki centar so {irok gravitaciski radius. Skopje ima 506 926 `iteli spored popisot od 2002 god. odnosno razli~en na~in na `ivot na nivnite `iteli. hortikulturnoto bogatstvo. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. smestena vo severniot del na R. razli~nite ekolo{ki uslovi i sekako vlijanieto na antropogenite faktori. Makedonija od 1998 god. Makedonija. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. {umarstvo i vodostopanstvo.6% od vkupnata povr{ina. na razli~ni ekolo{ki uslovi. Od celokupniot kompleks na vlijanija. Makedonija karakteristiki. sekako deka vlijanieto na kontinentalno-mediteranskata klima (kako i nejzinite modifikacii na povisokite podra~ja so efektot na planinskata klima) e eden od najdominantnite faktori vrz izgledot na vegetacijata na dadenata teritorija. Skopje (Sk) Skopskata Kotlina. vo koj e koncentrirana edna ~etvrtina od nejzinata populacijata. se registrirani sedum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja.

Prilep ima 76 768 `iteli. Debar ima 19542 `iteli. registrirani se {est klimatskovegetacisko-po~veni podra~ja. izdigaj}i se na ridot na ~ij vrv se nao|aat ostatoci od srednovekovna tvrdina. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 673 m. vo neposredna blizina na Debarskoto Ezero. Prose~nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 43 . na ramen prostor. Vo Prilepskata Kotlina. koja e smestena vo jugozapadniot del na R. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 689 mm. Spored popisot od 2002 god. Vo Ohridsko-Stru{kata Kotlina. koja e smestena vo centralniot del na R.2oC. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Gradot Prilep e smesten vo isto~niot del od Prilepskata Kotlina. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. Gradot Debar e funkcionalen centar za svojata neposredna okolina so mal gravitaciski radius. Toj e urban centar. Kotlinata reljefno e dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (osven kon jug). Vo ovaa Kotlina se smesteni gradovite Prilep i Kru{evo. ekolo{ki uslovi. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crna i Stara Reka. Gradot Ohrid le`i na dopirot me|u jugoisto~niot del na Kotlinata i Ezeroto.Op{t del Ohrid (Oh) Ohridsko-Stru{kata Kotlina. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 557 mm. so {irok gravitaciski radius. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. Ohrid ima 55 749 `iteli. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crn Drim i Radika. se registrirani {est klimatsko-vegetaciskopo~veni podra~ja. Prilep (Pr) Prilepskata Kotlina pretstavuva prostorna celina. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Makedonija. smesten na nadmorska viso~ina od 760 m. Makedonija. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. Makedonija i zafa}a del od slivnoto podra~je na rekata Crn Drim. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi. Albanija. no so cel da se dobie pribli`na slika. zemeni se podatoci od meteorolo{kata stanica Mavrovi Anovi.2oC. rasprostraneta vo zapadniot del na R. a go zazema Prilepskoto Pole (najniskiot del). Spored popisot od 2002 god. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 675 m. toj e najgolemiot i najatraktiven urban turisti~ki centar na ovaa teritorija. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. Denes.. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. Debar (De) Debarskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. so mo{ne {irok gravitaciski radius. Spored popisot od 2002 god. Ovoj grad pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je.

Milkovska S.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. Gradot Peh~evo e so mal gravitaciski radius. Prirodno-matemati~ki fakultet. Mak. E`ova N. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i. 5-6: 166-171. Vo teritorijata na istra`uvawe pripa|aat gradovite Peh~evo i Berovo. od koi se nastanati i drugi vidovi {umi i pasi{ta.8oC. Vo Peh~evskata Kotlina se registrirani pet klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja (slika 3). Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Ovoj grad pripa|a vo zonata na ladnoto kontinentalno podra~je. pa so cel da se dobie pribli`na slika. Stikova E. Univerzitet “Sv. zemeni se podatoci od gradot Berovo. no vo ovaa Kotlina tie se vo pomal broj. Karaxinska-Bislimovska J. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. Prose~nata godi{na temperatura za Berovo iznesuva 8. Vo Debarskata Kotlina se registrirani {est klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja.8oC. Makedonija godi{na temperatura iznesuva 11. iznesuva okolu 632 mm. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (slika 3). Doktorska disertacija. so poslabo razvieni sekundarni dejnosti. pregled 1991. Bugarija.Cvetanov V i sor. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Literatura 1. Definicija i epidemiologija na naj~estite alergiski zaboluvawa. 2. Skopje. 44 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R. 2002. Makedonija. Peh~evo (Pe) Peh~evskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. med. Skopje. Institut za biologija. a za svojata neposredna okolina toj pretstavuva funkcionalen centar. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 890 mm. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekata Bregalnica. Kiril i Metodij”. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. Aeropalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na R. Cvetanov V. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. Peh~evo ima 5517 `iteli. Spored popisot od 2002 god. rasprostraneta vo isto~niot del na R.

Poglavje B B. Aeropalinolo{ki monitoring .

46 .

se ozna~eni kako polutanti koi imaat specifi~no vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto. zasnovana na fizi~kite principi koristeni pri nivnata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. nivnoto osloboduvawe vo atmosferata. neophodni vo procesot na oploduvawe. odnosno aeropalinolo{kata mikroflora. Vo R. klini~ka imunologija i alergologija 47 . taka i vo alergologijata. osobeno izvorot. `ivotnskite i ~ove~kite sistemi”. Vo toj period aeropalinolo{kite opservacii se odnesuvaa samo na teritorijata na gradot Skopje so nedostatok na reprezentativni podatoci za celata teritorija na R. Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija proizleguva od razlikite {to postojat vo klimatskite. Globalnata podelba.0. Vo pogolem broj evropski zemji. Nekoi od PZ ostanuvaat vo blizina na zemjinata povr{ina i brzo se sedimentiraat i deponiraat vrz nea. e od osobeno zna~ewe za razre{uvaweto na pra{awata svrzani so etiologijata na alergiskite zaboluvawa. Makedonija. Atmosferskiot vozduh se odlikuva so bogato prisustvo na raznovidni industriski i biolo{ki zagaduva~i. No. Aeropalinolo{ki metodi При аеропалинолошките истражувања од големо значење е изборот на примерокот. Za vreme na opra{uvaweto. pod dejstvoto na dilucijata i turbulencijata na rastojanija podaleku od izvorot. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. kako i nivnoto vlijanie vrz rastitelnite. Definicija Spored Britanskata aerobiolo{kata federacija “Aeropalinologijata e nau~na disciplina koja go izu~uva transportot na PZ niz atmosferata. disperzijata i depozicijata. naporedno so istra`uvawata na industriskite komponeneti koi zazemaat zna~itelno mesto vo istra`uvawata so ve}e komparativni i relevantni podatoci. Polenovite zrna (PZ) koi zaedno so drugite delovi na aerosolta kontinuirano se prisutni vo vozduhot vo golem broj denovi od godinata.2. Aeroalergeni od nadvore{na sredina Monitoringot na polenskiot sostav na vozduhot. odnosno. 1. 1. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast kako i od nejzinata orografija i hidrografija. Tie vo sebe sodr`at generativni elementi.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. aeropalinologijata kako segment na aerobiologijata ja prou~uva polenskata mikroflora vo slobodnata atmosfera. po~naa da se izveduvaat prvite aeropalinolo{ki ispituvawa. raznesuvaweto na polenot. Makedonija. s¢ ponaglasena e neophodnosta od detalen monitoring na biolo{kite zagaduva~i. polenot se osloboduva vo golemi koli~estva od anemofilnite taksoni i se raznesuva nad zemjinata povr{ina vo forma na “polenov do`d”. osobeno za vreme na vozdu{niot polenov period. Evropskiot monitoring sistem preku EPI (European Pollen Information) obezbeduva regionalna. kako etiolo{ki supstrat na polenozite e najdirektno povrzan so evaluirawe na problemot na polenozite i dimenzionirawe na preventivnite aktivnosti. Vo Institutot za medicina na trudot vo 1993 god. polenskiot monitoring e dolgogodi{na tradicija.1. kako vo biolo{kite i ekolo{kite istra`uvawa. Relevantnata va`nost na vakviot tip podatocite e so {irok dijapazon. sledej}i ja distribucijata na polenovite zrna i nudej}i predvidlivi modeli.

Dvete metodi imaat svoja va`nost.gravimetriski i volumetriski. Slika 1. No. a vo Skopje naporedno so nego primenet e i volumetriskiot metod. Najnovite istra`uvawa se fokusiraat na fa}awe i imunohemiska kvantifikacija na alergenite od mikronski i submikronski golemini.ov aerosedimentacionen aparat Volumetriskiot metod e ponov metod so {iroka primena vo svetot koj{to se bazira na prinudnoto talo`ewe na polenot so posredstvo na {mukuva~ki 48 Institut za medicina na trudot . Gravimetriskiot e postar metod koj{to se bazira na slobodno talo`ewe na “polenoviot do`d”. Gravimetriski Durham .Cvetanov V i sor. se doa|a do zaklu~ok deka nema golema razlika pri dobienite rezultati vo zavisnost od toa za kakvi celi se izveduvaat istra`uvawata. Makedonija konstrukcija. pri {to nivniot broj od den na den e s¢ pogolem. sepak. opfa}a dve grupi . Obidite za konstruirawe na poefikasni aparati-sampleri na PZ od vozduhot prodol`uvaat. Tie mo`at da bidat fateni na filtri so kaskadni impaktori. Zasega i dvete metodi se koristat vo aeropalinolo{kata praktika. S¢ u{te nema kategori~ki mislewa. a se izveduva so Durham-oviot aparat (slika 1). so upotreba na radioizotopski ozna~eni antitela. Pri paralelnata primena na dvete metodi. poradi slo`enata tehnika s¢ u{te nemaat {iroka primena. iako i ovoj tip metodi davaat poprecizni rezultati. Vo na{iot slu~aj pri izveduvaweto na aeropalinolo{kiot monitoring e primenet gravimetriskiot metod na Durham. za i protiv koristewe na eden ili drug metod. koi gi delat partikulite na klasi po golemina ili so pomo{ na silen i slab volumenski protok.: Alergiskite bolesti vo R. mesta bez elektri~na struja). Prednostite na ovoj metod se mo`nosta da se postavi vo razli~ni predeli i uslovi (pr.Kolaborativen centar na SZO .

konstruirani se polenovi kalendari za sekoj od gradovite. pa s¢ do krajot na 2000 god. so isklu~ok vo Dojran. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram.3.Lanzoni VPPS 2000 1. kako najadekvaten. so menuvawe na staklata sekoj den. Pri aeropalinolo{kite istra`uvawa koristen e sedimentacioniot metod na Durham. kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R.. hortikulturnoto bogatstvo. klini~ka imunologija i alergologija 49 . Dojran.. Periodot na nabquduvawe e determiniran od po~etokot na mesec januari 1998 god. Makedonija (slika 3). za da se ovozmo`i slobodna cirkulacija na vozdu{nite masi. Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe Izvr{eni se aeropalinolo{ki istra`uvawa vo {est gradovi od R. Ohrid. Rezultatite dobieni so volumetriskiot metod se komparabilni so rezultatite dobieni vo drugite zemji vo svetot. Volumetriski aeropalinolo{ki aparat . Identifikacijata i prebrojuvaweto na polenovite zrna se izveduvani na 2 povr{ina od 2 cm so mikroskop Olympus Bx50. Obi~no se izveduva so aparatot Lanzoni VPPS 2000 (slika 2). nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe.Aeroalergeni od nadvore{na sredina (vakuum pumpi) i udarni sili. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Debar i Peh~evo. Makedonija: Skopje. spored preporakite na EPI. pri celosna ekspozicija od 24 ~asa. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar. Aparatot be{e postaven na viso~ina od 8-10 m. Slika 2. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. Izborot na gradovite e napraven vrz osnova na kriteriumi od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni karakteristiki. Prilep.

Ohrid.Kolaborativen centar na SZO .podobruvawe na dijagnosti~kite mo`nosti.4. Meteorolo{kata stanica vo Skopje e locirana vo mesnosta Zaj~ev Rid. dodeka podatocite za Debar se zemeni od meteorolo{kata stanica vo Mavrovi Anovi. Dojran. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). Ova go nametnuva praшaweto za povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i polenizacijata vo vozduhot.Cvetanov V i sor. regresiona korelaciona analiza. a za Peh~evo vo Berovo. Mavrovi Anovi i Berovo). Karta na klimatskite podra~ja i lokacija na postavenite aparati za aeropolinolo{kiot monitoring 1. Pri~inite za raste~kata tendencija na alergiskite zaboluvawa ne e sosema jasna. osobeno vo industriski razvienite zemji.: Alergiskite bolesti vo R. Postojat golem broj na istra`uvawa koi uka`uvaat na povrzanosta meѓu aerozagaduvaweto i pojavata na alergiski zaboluvawa kaj naselenieto. klaster-analiza i t-test. Prilep. . Slika 3. no naj~esto se naveduvaat nekolku mo`ni objasnuvawa: .kvalitativnata i kvantitativnata zgolemena ekspozicija na alergeni. 50 Institut za medicina na trudot . Makedonija (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. Aeropolutant pretstavuva sekoja supstancija {to go modificira prirodniot sostav na atmosferskiot vozduh. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna Terminot “aeropolucija” podrazbira {irok spektar na hemiski i biolo{ki komponenti vo nadvore{nata i vnatre{nata atmosfera.

CO i dr. klini~ka imunologija i alergologija - 51 . Polenovite zrna mo`e da aglomeriraat na svojata povr{ina i nekoi te{ki metali (Hg. Za vlijanieto na nadvore{nata okolina vrz porastot na alergiskite bolesti govorat brojnite svetski epidemiolo{ki studii. strueweto na vozduhot).modelirawe na alergenosta na inhalatornite alergeni.Aeroalergeni od nadvore{na sredina virusni infekcii. Pod dejstvo na ultravioletovite zraci vo vozduhot. Ph. Alergiskiot rinit e so zgolemen porast kaj osobi koi `iveat vo blizina na avtopat.iritativno dejstvuvawe na di{niot aparat i bronhijalna reaktivnost. i sekako va`en ~initel . YO2 ili organski supstaici so submikronska golemina.o{tetuvawe na cilijarniot aparat. proinflamatorni citokini i kleto~ni athezivni molekuli. vla`nost. pred se. Naj~esti zagaduva~i vo primarnata emisija se YO2 NO. metalurgiskata.zgolemenoto aerozagaduvawe Aerokontaminentite od nadvore{nata i vnatre{nata okolina se rizik faktori koi ja favoriziraat senzibilizacijata i pojavata na alergiskite bolesti kaj genetski predisponiranite osobi. CO) ja menuvaat povr{inskata struktura na polenovite zrna. prerabotuva~kata industrija. azoten dioksid i ~esti~ki od (dizel) izduvnite gasovi. barometarski pritisok. vetrovite itn. sulfur dioksid. Polutantite vo vozduhot se posledica na industriskite procesi. osobeno vo pomladata vozrast. koj se formira pod dejstvo na odredeni hemiski reakcii vo atmosferata. pri {to se zgolemuva brojot na citozolskite alergiski proteini so {to polenot stanuva silno imunogen. Astmata po~esto se javuva kaj deca koi `iveat vo zagadeni podra~ja. Nekoi istra`uvawa i eksperimenti uka`uvaat deka eksponiranite na ozon. organski isparlivi materii. Za patomehapizmi na dejstvoto na aerozagaduva~ite postojat pove}e studii. teorii i objasnuvawa. no i poradi intenzivniot soobra}aj.osloboduvawe na odredeni medijatori. rafinirawe na naftata. . hemiskata industrija. pod 5 μm. Drugi studii informiraat za korelacija na astmata i polenskiot rinit so ambientalnoto nivo na ozonot. Cd). Pove}e in vitro i in vivo studii so bronhijalna i nazalna lava`a objasnuvaat za pove}e mehanizmi koi me|usebno se isprepletuvaat: . . vo sporedba so onie koi `iveat vo ekolo{ki zdrava sredina. zaedno so alergenite poka`uvaat posiguren razvoj na alergiska senzibilizacija vo sporedba so onie eksponirani samo na alergeni. aerozagaduva~ite (SO2. dodeka astmata predizvikana od napor e dvojno pozastapena vo gradovite vo blizina na termo centralite. pro~istuvaweto.ozonot (O3). . . .o{tetuvawe na respiratorniot epitel.dodatno dejstvuvawe na sintezata na specifi~nite IgE antitela. klimata. kako {to se klimatskite (temperatura. dodeka vo sekundarnata emisija . Zna~ajna uloga vo nastanuvaweto i evolucijata na alergiskite zaboluvawa igraat i drugi favorizira~ki faktori. zgolemena sklonost kon infekcii na dolnite respiratorni pati{ta. Vo nekoi studii se sugerira deka alergiskiot potepcijal pa polenovite zrna mo`e da bide zgolemen koga tie se obvitkani so zagaduva~i. NO2. namaleni imunolo{ki stimulacii poradi parazitarnite infekcii. Nespecifi~pite i specifi~pite agensi od nadvore{nata i vnatre{nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. od stepenot na emisijata. Hospitalizacijata na slu~ai so astma e vo direktna korelacija so atmosferskoto nivo na azotniot dvooksid. Stepenot na zagadenosta vo industriski zemji zavisi.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

sredina vleguvaat vo organizmot glavno preku di{nite organi, pri {to doa|aat vo dipir so epitelnite kletki predizvikuvaj}i o{tetuvawe, zgolemena propustlivost i smaluvawe na cilijarniot klirens. Zabele`ana e pozitivna korelacija me|u stepenot na zagadenosta i srednata vrednost na vkupniot IgE vo serum. Doka`ano e deka ~esti~kite koi nastanuvaat so sogoruvawe na naftenite derivati ja zgolemuvaat sintezata na specifi~nite IgE antitela vo nosnata sluznica. Zgolemenata sinteza na IgE pod dejstvo na zagadenosta vo vozduhot, e eden od patomehanizmits so koj }e mo`e da se objasni porastot na alergiskite zaboluvawa. Ozonot e najjakiot oksidans od site aerozagaduva~i. Ekspozicijata na ozon kaj pacientite koi boleduvaat od alergiski rinit i astma doveduva do potencirawe na inflamatornata reakcija, propratena so infiltracija i aktivacija na neutrofilite, eozinofilite, monociti, a1-antitripsin, interleukin 6 (IL6), interleukin 8 (IL-8), faktor za stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi (GM-CSF) i prostaglandin E2 (PGE2). Glavno mesto na interakcijata pome|u mukozata na di{nite pati{ta i ozonot e epitelot na di{nite pati{ta. Istovremenata ekspozicija na alergen i ozon, {to nastanuva vo letnite meseci, doveduva do vlo{uvawe na alergiskite zaboluvawa na di{nite pati{ta i do nivna zgolemena prevalencija. Pri inhaliraweto na NO2 vo bronhoalveolite registrirana e zgolemena koncentracija na limfociti, lizozim-pozitivpi alveolarni makrofagi i mastociti, a vo nosnata lava`a zgolemena vrednost na eozinofilni katjonski proteini (ESR). Vdi{uvaweto na NO2 i ozonot kaj lu|eto doveduva do zgolemuvawe na propuslivosta vo bronhijalniot epitel i polesno prodirawe na alergenite, o{tetuvawe na kleto~nata aktivnost, zgolemuvawe na sintezata i osloboduvawe na leukotrien S4 (LTC4) i tumor nekrotizira~ki faktor (TNF), kako i solubilni atheziski molekuli (ylSAM-1). Istra`uvawata na Internacionalnata meteorolo{ka organizacija (IMO), на Меѓународниот панел за климатски промени (IPCC) kako i na mnogu ekolo{ki asocijacii ua`uvaat na zgolemenata koncentracija na atmosferskiot SO2, gasovite na “staklenata gradina”, prisustvoto na CFC, kako na faktori koi imaat svoe reflektorno dejstvo vrz polenoviot spektar. Tie predizvikuvaat izmeni vo tajmingot i magnitudite na polenoviot period i imaat golemi implikacii vrz pojavuvaweto na polenozite. 1.4.1. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R. Makedonija Vo Republika Makedonija ne postojat mo`nosti za sproveduvawe na fundamentalni istra`uvawa za utvrduvawe na povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i alergogenata mo} na polenovata mikroflora. Ottuka i interesot da se utvrdi dali podatocite {to se rezultat na kontinuiraniot monitoring na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija mo`e da se koristat vo procenkata na aeropolenizacijata i eventualno na alergogeniot potencijal na polenovite zrna na odredeni podraчja kaj nas. Vo prodol`enie se prika`ani rezultatite od redovniot monitornig za sledewe na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija koj go realizira Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita на Skopje so mre`ata od deset Zavodi za zdravstvena za{tita. 52
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Higienskiot aspekt na kvalitetot na vozduhot vo Republika Makedonija preku rutinsko i kontinuirano sledewe na aerosedimentot se vr{i na 76 merni mesta na 13 razli~ni geografski lokaliteti. Pri toa sekoja godina se analiziрaat preku 870 mese~ni primeroci na aerosediment. Podatocite od kontinuiraniot monitoring se prika`ani na tabela br. 1.
Tabela 1. Higienski kvalitet na vozduhot vo R. Makedonija vo tekot na 2003 god. zagaduva~ka materija aerosediment
Просечна годишна концентрац. (мг/м2) 30 338 182.1 СКОПЈЕ 7 82 176.7 ВЕЛЕС 1 12 191.0 с.Иванковци 5 60 177.45 ПРИЛЕП 2 24 119.5 П.Е.Крушево 3 29 229.9 ОХРИД 2 24 248.86 П.Е. Струга 4 46 114.58 БИТОЛА 4 48 72.67 КОЧАНИ 4 48 135.0 КУМАНОВО 4 47 290.0 СТРУМИЦА 4 47 126.16 ТЕТОВО 6 70 243.9 ШТИП 76 870 177.52 Р.МАКЕДОНИЈA ** МДК - максимум дозволена концентрација (300.0 мг/м2); Заводи за здравствена заштита Број на мерни места Број на примероци Минимум - максимум (мг/м2) 32.1-707.2 0.3-1508.0 6.0-686.1 127.0-229.3 95.75-136.25 26.61-616.62 33.6-818.2 27.15-325.53 11.83-242.08 16.0-457.1 117.0-682.0 11.58-379.40 35.38-659.31 41.56-572.85 Број на примероци над МДК* 42 14 2 13 0 6 10 2 0 3 17 1 60 170

Podatocite poka`uvaat deka koncentracijata na aerosedimentot e pogolema od maksimalno dozvolenata koncentracija kaj pove}e od 20% od ispituvanite primeroci vozduh. Statisti~kata obrabotka na podatocite dobieni vo tekot na aeropalenolo{kiot monitoring, so cel za utvrduvawe na povrzanosta me|u brojot na polenovite zrna i aerozagaduvaweto vo Skopje poka`a signifikantna povrzanost me|u ovie dva parametri, so koeficient na korelacija od 0.97 (grafik br. 1).

Grafik 1. Korelacija pome|u vkupniot mese~en broj PZ i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

53

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Ovie podatoci se o~ekuvani i sosem logi~ni, a statisti~ki signifikantnata korelacija ovozmo`uva da se napravi procenka na polenizacijata na edno podra~je vrz osnova na podatocite za koli~inata na aerosediment na istoto toa podra~je. Na takov na;in aerosedimentot mo`e da pretstavuva korisen vodi~ kon procenkata na polenskiot potencijal na odredeno podra~je iako ne mo`e da gi zameni komparativnite prednosti na aeropalinolo{kite metodi. Me|utoa, treba da se istakne deka statisti~ki zna~ajna povrzanost ne e utvrdena ne e utvrdena koga stanuva zbor za ambrozijata (grafik 2).

Grafik 2. Korelacija me|u vkupniot mese~en broj PZ na ambrozija i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Odgovorot najverojatno le`i vo vkupnata koli~ina na prisustvoto na PZ na ambrozijata vo vkupnata polenska struktura, kako i vo gravimetriskite i drugite karakteristiki na PZ na ambrozijata.

Slika 4. Ambrosia artemisifolia L. (A) i polenovi zrna (B)

A

B

54

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Ambrozijata (amerikanski plevel, globi~arka) e s¢ poprisutna na na{ite prostori, a donesena preku severnite granici poradi nepovolnite ekolo{ki parametri. Ovoj aeropolutant ima `estoki alergogeni svojstva {to mnogu jasno se gleda od tabelarniot prikaz broj 9 (vo ponatamo{niot tekst). Anatomijata na nazalnite {uplini ovozmo`uva deponirawe na inhaliranite ~esti~ki koi se pogolemi od 10 mkm. Pri nivnoto patuvawe, niv go zapira nazalniot filter, kade {to doa|a do izraz nivniot efekt, predizvikuvaj}i polenski rinit. Posle silni do`dovi, polenovite zrna osloboduvaat submikronski polenski ~esti~ki (levkoplasti) koi navleguvaat vo dolnite di{ni pati{ta so {to se sozdavaat mo`nosti za pro{iruvawe na alergiskata inflamacija. Pod vlijanie na ultravioletovite zraci, aerozagaduvaweto vo vozduhot (sulfur dioksid, azoten dioksid, ozon) ja menuva povr{nata struktura na polenskite zrna i go zgolemuva brojot na citosolskite alergogeni proteini, so {to polenot dobiva intenzivna alergogena mo}. Problemot so aeropolucijata i nejzinite efekti vrz procesite na alergiskata senzibilizacija i inflamacija e globalen problem koj{to sekako ne ja odminuva i na{ata zemja.

1.5. Rezultati
Visokata prevalencija na alergiskite zaboluvawa vo svetot i kaj nas ja nametnuvaat potrebata od multicentri~na strategija za nivnoto re{avawe. Relevantnata va`nost na multicentri~nosta e fokusirana, pred se od {irokiot dijapazon na raznovidnite industriski i biolo{ki zagaduva~i koi se detektiraat kako alergogeni, kako i nivnoto sinergisti~ko dejstvuvawe. Motivot za izveduvaweto na istra`uvaweto e povrzan so kriti~koto sogleduvawe na nedostatocite na prvite epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki ispituvawa kaj nas i so potrebata na nivo na celata zemja da se dobijat reprezentativni podatoci za polenozite. Zatoa, pokraj Skopje, so vklu~uvaweto na gradovite Dojran, Ohrid, Prilep, Debar i Peh~evo, vo na{ite istra`uvawa, polenskiot monitoring i klini~ko-epidemiolo{kite istra`uvawa na nivo na celata zemja go dobivaat svoeto vistinsko zna~ewe kako multicentri~na studija. 1.5.1. Skopje Aparatot vo Skopje be{e postaven na ramen pokriv, na zgradata na Institutot za medicina na trudot, na viso~ina od 7,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ=21° 27′09′′; ϕ=42° 01′16′′ i Ζ=275 m n.v. Gradot Skopje se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Betula (breza), Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Quercus (dab) i Fraxinus (jasen); a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Plantago (tegavec) i Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi). Vo ovoj grad vo sporedba so drugite, se registrirani najvisoki koncentracii na Cedrus (kedar), Betula (breza), Platanus (~inar), Acer (javor), Populus (topola), Morus (dudinka) i Fraxinus (jasen), no niski koncentracii na Fagus (buka).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

55

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Tabela 2. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Skopje SKOPJE Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 88,4 6,1 1,1 0,2 1,5 1,1 0,2

Najgolema raznovidnost vo Skopje e registrirana vo april - 30 taksoni. 1.5.2. Dojran Aparatot za zemawe primeroci vo Dojran be{e postaven vo dvorot na kasarnata, na slednive koordinati: λ= 22° 42′44′′; ϕ=41°10′42′′ i Ζ=160 m n.v. Gradot Dojran se karakterizira so prisustvoto na taksoni od krajre~nata i blatna vegetacija. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat Cupressaceae (kiparisi), Pinaceae (borovi) (Cedrus- kedar), Quercus (dab), Ulmus (brest), Platanus (~inar) i Juglans (orev); a od zeljestite Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Asteraceae (slo`nocvetni), Plantago (tegavec) i Rumex ({tavej). Vo Dojran, vo sporedba so drugite gradovi, se registrirani povisoki koncentracii na taksonite koi{to se svojstveni samo za ovoj objekt - Ulmus (brest) i Sambucus (bozel), potoa i visoki koncentracii na Rosaceae (rozi), Fabaceae (peperugocvetni), Olea (maslinka), Myrtus (gr~ki ~aj) i Koelreuteria (kelterija), kako i Urticaceae (koprivi), Chenopodiacea /Amaranthaceae (lobodi / {tirovi) i Apiaceae. Vo ovoj objekt se registrirani i najvisoki koncentracii na Morus (crnica), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Juglans (orev), no niski na Tilia (lipa). Polenoviot period po~nuva porano, a zavr{uva podocna vo sporedba so ostanatite objekti.
Tabela 3. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Dojran DOJRAN Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70,9 8,6 4,4 0,9 8,4 0,5 0,1

Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia

Vo polenoviot aerosediment vo Dojran se registrirani vkupno 79 taksoni koi im pripa|aat na 50 familii. 1.5.3. Ohrid Aparatot za samplirawe na PZ vo Ohrid be{e postaven na ramen pokriv od zgradata na Medicinskiot centar, na viso~ina od 8,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ= 20° 49′20′′; ϕ=41° 06′56′′ i Ζ=705 m n.v Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO 56

Tabela 5.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Ohrid registrirani se 79 taksoni od 50 familii.5 0. Tilia (lipa).5.3 0.2 0. Quercus (dab). kako i nivnite vremenski i koncentraciski karakteristiki.6 1. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). Quercus (dab). klini~ka imunologija i alergologija 57 . so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar).9 0. na viso~ina od 8. 1.6 4. se registrirani i najvisoki koncentracii na Pinaceae (borovi) i Sambucus (bozel). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Ohrid OHRID Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 83. Tabela 4. Betula (breza). od koi dominiraat: Poaceae (`itni rastenija). ϕ=41° 20′39′′ i Ζ=660 m n. Urticaceae (koprivi) i Asteraceae (slo`nocvetni). go karakteriziraat povisoki koncentracii na: Corylus (leska). Ovoj grad. kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. Chenopodiaceae/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi). so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae (kiparisi). Rumex ({tavej). Plantago (tegavec). Pinaceae (borovi). Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). Asteraceae (slo`nocvetni). Cupressacea (kiparisi).6 1.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9 8. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). vo tekot na istra`uvanite godini. vo tekot na istra`uvanite godini. Ovoj grad se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. Vo ovoj objekt vo sporedba so drugite. vo sporedba so drugite. na slednive koordinati: λ=21° 34′07′′.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Vo gradot Ohrid.8 0. Populus (topola). no niski koncentraci na Fagus (buka). Prilep Aparatot za samplirawe be{e postaven na ramen pokriv na Medicinskiot centarPrilep. se prezentiran vo polenoviot kalendar za gradot Prilep. Tilia (lipa) i Corylus (leska). kako i povisoki koncentracii na PZ od Asteraceae (slo`nocvetni). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Prilep PRILEP Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70. Juglans (orev) i Corylus (leska).4.5 m. no i prisustvo na blatna i vodna rastitelnost. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija).7 16.9 0. Vo gradot Prilep.1 0. Plantago (tegavec).v. Rumex ({tavej) i Urticaceae (koprivi). Najzna~ajnite taksoni registrirani vo Prilep. Rumex ({tavej).

1. Fagus (buka). Cedrus (kedar) i Larix (lariks). so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae. Plantago (tegavec) i Asteraceae (slo`nocvetni). go karakteriziraat najvisoki koncentracii na.5. e registrirana povisoka procentualna zastapenost na zeljestite rastenija (Urticaceae. na zgradata na Zdravstveniot dom-Peh~evo na viso~ina od 8 m nad po~vata na slednive koti: λ= 22° 52′ 30′′.6 0. ϕ=41° 31′ 19′′. vo tekot na istra`uvanite godini. a karakteristi~no e i prisustvoto na pogolem broj PZ vo sporedba so drugite gradovi od Cornus (dren).5. Fagus (buka). ϕ=41° 45′ 37′′. so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi).koprivi i Plantago. Ζ= 1000 m n. studenite meseci vo godinata (noemvri. Taka.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo Debar najvidliva e korelacijata i dinamikata na brojot na PZ i taksonomskite vidovi vo odnos na temperaturnite priliki. vo sporedba so drugite. Betula (breza). 58 Institut za medicina na trudot . odnosno ne se registrirani PZ osven na kedrusot. Vo gradot Peh~evo. 1. Urticaceae (koprivi). Pinaceae (borovi).6 3. a od zeljestite. Makedonija Vo polenoviot aerosediment na Prilep registrirani se 71 taksoni koi pripa|aat na 46 familii.Kolaborativen centar na SZO . Carpinus (gaber).3 5. Poaceae (`itni rastenija). vo sporedba so drugite. vo tekot na istra`uvanite godini. Vo gradot Debar.2 0.Cvetanov V i sor.8 15. Salix (vrba). kako i povisoki koncentracii na PZ od Pinaceae (borovi).: Alergiskite bolesti vo R. Ovoj grad. Betula (breza) i Alnus (evla). dekemvri. Debar Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv od Medicinskiot centar-Debar na 8 m nad zemja (λ= 20° 32′ 03′′. Ζ= 675 m n.6. kako i Urticaceae (koprivi) i Plantago (tegavec). Urticaceae (koprivi). Tilia (lipa) i Quercus (dab). a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija).). Quercus (dab). Tabela 6. Cedrus (kedar). Vo ovoj grad. Castanea (kosten). Corylus (leska). Fabaceae (peperugocvetni) i Ericaceae (vo niski koncentracii).v. Peh~evo Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv.9 1. no niski koncentracii na Platanus (~inar). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Debar DEBAR Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70.5.v. Tilia (lipa). januari i po~etokot na fevruari) obezbeduvaat “~ist vozduh”. Cupressacea (koparisi). no niski koncentracii na Tilia (lipa).tegavec). Plantago (tegavec) i Artemisia (pelin). Carpinus (gaber) i Salix (vrba).

Pinaceae (borovi.5.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Tabela 7. Makedonija vkupno se registrirani 98 taksoni (59 fam. kako odraz na klimatskite karakterstiki.1 4. a vo Peh~evo najdocna od drugite istra`uvani gradovi.0 0. Makedonija Polenoviot spektar na istra`uvanite objekti.8 3.17. Asteraceae (slo`nocvetni) i Rumex (kiselec).8. Od vkupno registriranite PZ vo vozduhot na R. Tie vo vkupniot broj PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat so pove}e od 60% vo site istra`uvani gradovi.94%). a vo Peh~evo najdocna. od koi najdominantni se: Cupressaceae (kiparisi) (23. {to e odraz na klimatskite karakteristiki. Inaku. Vo R.) se pretstavnici na dendroflorata. Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1.6% od vkupno registriranite PZ).1 Inaku dinamikata na vkupnata godi{na koncentracija na osnovnite tri grupi PZ (`itni. Plantago (tegavec. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksoni vo R.7.25%). drvenesti rastenija) i nivnata procentualna zastapenost vo {este opservirani gradovi vo na{ata zemja dadeni se vo vid na prikazi na slikite 5 i 6 za periodot 1980-2000 godina.5 2.4. od koi 51 takson (27 fam.3 0. poka`uva bogat kvalitativen i kvantitativen sostav.0 0. Zastapenost na PZ vo R. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni vo gradot Peh~evo PEH^EVO Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 78. Tabela 8. 1.5 0.4 1. Od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam. Makedonija (521127 PZ). zeljesti. Polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. a potoa sleduvaat: Urticaceae (koprivi.2 10.10.7 2.39%).). klini~ka imunologija i alergologija 59 .5%) i Quercus (dab). karakteristi~no za gradovite vo koi e sproveduvan aeropalinolo{kiot monitoring e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. Makedonija Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 77.94%). Poaceae.2 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Peh~evo registrirani se 57 taksoni od vkupno 41 familija.8 1. Betula (breza.45%).8 10. najgolemiot broj PZ im pripa|a na taksonite od dendroflorata.1.

Cvetanov V i sor. Makedonija Slika 5.: Alergiskite bolesti vo R. DiDinamika na vkupnata godi{na koncentracija na trite grupi PZ vo periodot do 1998 do 2000 godina Slika 6. Procentualna dinamika na trite grupi PZ vo period od 1998 do 2000 godina 60 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .

1 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8 4.7 2. Tabela 9.8 3.1 Pozitivni KT % 11.) zastapena so 13.9%. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksona i pozitivni ko`ni testovi vo R.4 7. najvisoka prevalencija na senzibilizacijata poka`uvaat alergenite od grupata na pleveli (19. Prevalencijata na senzibilizacija kon grupata trevi iznesuva 18%.2%). klini~ka imunologija i alergologija 61 .0% (tabela 8).0 0. no sekako najvisoka e od ambrozijata (tabela 9).2 10.0 11. Najvisoka prevalencija na polenskata senzibilizacija be{e registrirana kaj licata so alergiski konjunktivit (87.8% 65. Pozitiven KT Negativen KT 34. taa u~estvuva so 30. a na grupata drvja 11. Se gleda deka alergizacijata od pelin i lobodi e visoka.5%.4 1.8. Kaj ispitanicite so manifesten SAR.0 13. Senzibilizacija-povrzanost so PZ Vo odnos na prevalencijata na senzibilizacijata kon polenskite alergeni koja{to kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 27.2% Grafik 4.5 4.5 0.4%).5%.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.9 18. a kaj alergiskata astma so 58. Makedonija Taksoni Dendroflora Drvenesti rastenija Poaceae Trevi Chenopodiaceae Lobodi Artemisia Pelin Urticaceae Koprivi Plantago Tegavec Ambrosia Ambrozija Polen% 77.3%. Kako najpotenten alergen e registrirana lobodata (Chenopodium sp.5. Atopija kaj ispituvanata populacija Interesni se komparativnite prikazi za povrzanosta na stepenot na senzibilizacijata (KT %) so procentualnata zastapenost na aeroalergenite vo na{ata zemja.

3 0.3 5.6 4.3 11.3 35.8 10.2 10.7 11.9 1.: Alergiskite bolesti vo R.4 6.5 1.3 0.3 17.5 13 15 15 8.1 1.8 0.6 1.1 0.5.9 8.8 3.9 0.4 0. Makedonija 1.0 8.3 Pozitiven KT vo % 19 10 5 4 8 3 2 Pozitiven KT vo % 9.2 Pozitiven KT vo % 5.9.6 1.5 0.5 6. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi Tabela 10.7 5.1 0.2 0.3 5.8 6.8 11.9 0.2 0.8 1.4 0.1 4.1 Polen vo % 70.Cvetanov V i sor.8 7.6 0.5 Pozitiven KT vo % 21.Kolaborativen centar na SZO .9 1.6 4.9 8.3 8.8 15.5 5.1 20.7 62 Institut za medicina na trudot .3 4.1 Polen vo % 83.3 25.5 6.9 8.9 Pozitiven KT vo % 6. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni i pozitivni ko`ni testovi vo {este istra`uvani gradovi Skopje Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Dojran Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Ohrid Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Prilep Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Debar Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Peh~evo Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Polen vo % 88.5 2.7 3.2 1.5 0.6 27.0 0.5 11.5 3.9 Pozitiven KT vo % 9.1 Polen vo % 78.7 16.9 1.1 0.2 Polen vo % 70.6 3.8 7.1 Polen vo % 70.

2%) vo vozduhot.8%) i Debar (7. za p>0.7%.245. vo nitu eden drug grad ne dominiraat vo prevalencijata na senzibilizacijata. Kako rezultat na klimatsko-vegetaciskite karakteristiki. a od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam.1% vo Skopje do 16. najvisoka prevalencija na pozitivni ko`ni testovi imaat trevnite taksoni (Poaceae) so 17.6%). koi{to vo srednata godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot u~estvuvaat so 10. se konstatira deka vo gradot Prilep. Vo Skopje najvisoka prevalencija na senzibilizacijata imaat Chenopodiaceae i Artemisia so 15. polenskiot kalendar na R.6%.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Makedonija Pri analiza na polenskata mikroflora i senzibilizacijata kaj ispituvanata vozrasna populacija vo R. So aeropalinolo{kiot monitoring e konstatirano postoewe na bogat polenov spektar. grafik 6). Makedonija.01) Osnovniot pristap vo ispituvaweto e evaluacija i korelacija na dva povrzani segmenti: aeropalinolo{kiot monitoring i epidemiolo{ko-klini~kite rezultati. Dendroflorata so 51 takson (27 familii) ima dominantno mesto vo vkupniot broj taksoni. a vo gradot Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R. kako vo kvalitativniot i kvantitativen sostav. Bugarija Razlikite so polenovite kalendari od mediteranskite i nordiskite predeli se zna~ajni.9%. a vo Peh~evo najdocna.6% vo Prilep.5%). Edinstveno vakva korelacija (slika 4) e najdena za gradot Ohrid (r=0. taka i vo tajmingot i magnitudite na polenovite periodi od prisutnite taksoni.10. Isto taka.0%. SAR ima najvisoka prevalencija od 29. najgolemiot broj PZ pripa|aat na taksonite od dendroflorata i najdominantni se Cupressaceae (kiparisi)-23. Analizata na srednata procentualna zastapenost na polenovite zrna i pozitivnite ko`ni testovi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi poka`uva deka vo site 6 gradovi (tabela 10) najvisoka prevalencija na zastapenost vo vozduhot imaat PZ na drvenestite rastenija (nad 70%).7%). kako odraz na klimatskite karakteristiki. Plantago i Ambrosia imaat povisoki prevalencii na pozitivni ko`ni testovi vo odnos na nivnata zastapenost vo vozduhot.9%. Taksonite Chenopodiaceae. Makedonija (tabela 9). so vkupno registrirani 98 taksoni od 59 familii. evidentno e deka drvenestite taksoni se so najgolema sredna godi{na procentualna zastapenost (77. Artemisia.90.5. Peh~evo (17.05). a vtororangirani se trevite (Poaceae) so rang od 6. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija trevestite taksoni (Poaceae) imaat vo Prilep (35. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni. Debar i Peh~evo ne e najdena. statisti~kata analiza na srednata godi{na procentualna zastapenost na PZ za site 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv ne poka`uva statisti~ki zna~ajna korelacija (r=0. dodeka senzibilizacijata na drvenestite alergeni kaj ispitanicite e samo 18. Korelacija pome|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni za gradovite Dojran. Vo odnos na distribucijata po gradovi vo R. Urticaceae. Makedonija poka`uva sli~nosti so polenoviot kalendar na R. Drvenestite taksoni osven vo Ohrid so 19. klini~ka imunologija i alergologija 63 . Prilep. I pokraj toa. p<0.4%. Poaceae) so 10.0% (tabela 10.4% (vedna{ po drvenestite taksoni). Skopje. a potoa sleduvaat: Dojran (25. Od druga strana.

so istata kaj decata vo Skopje. Ako se baraat od aeropalinolo{ki aspekt. Populus (topola).8%). Rumex ({tavej). Makedonija (77. pri {to mo`ebi i genetskata predispozicija za SAR se manifestira porano komparirano so drugite gradovi vo R. Ranata senzibilizacija vo detskata vozrast e potkrepuvana i so prisustvo na visoki koncentracii na polenovi zrna koi se `estoki alergeni. Atopijata ima prevalencija od 34. Urticacae. Mo`no e tokmu vakvata originalna polenska alergogena kompozicija i koncentracii da se eden od faktorite za visokata prevalencija na SAR. Makedonija. kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. Konstatirano e deka pomladata vozrast i urbanata sredina se favorizira~ki faktori za SAR kaj vozrasnata populacija. 64 Institut za medicina na trudot . a senzibilizacijata kon niv e samo 10. potoa trevite so 17.8%. gradot Prilep se karakterizira vo sporedba so drugite gradovi so povisoki koncentracii na Corylus (leska). Najvisoka prevalencija na senzibilizacija imaat plevelite kako grupa so 19. Ovoj podatok potvrduva deka alergenata koncentracija ne e edinstven faktor za senzibilizacijata kon polenite. a belodrobnite problemi se statiti~ki visoko zna~ajno (p<0.5%. alergogenata mo} na polenite od plevelite i trevite kako grupa i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena vo odnos na polenite od drvenestite taksoni. Osnova za ova mo`e da se pobara vo ~ustvitelnosta na detskiot organizam na intenzivnoto urbano zagaduvawe vo sklop so aerobiolo{koto zagaduvawe na gradot Skopje. Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). ne se sosema jasni. isto kako i sezonskiot i e so najvisoka prevalencija vo Skopje (10. metereolo{ko klimatskite i geografskite faktori. Plantago.01) povrzani so SAR. {to se dvi`i vo o~ekuvani vrednosti.4%. a najniska vo Debar (4. Evidentno. No zatoa pak. Artemisia. evidentno e deka prevalencijata e sosema lesno zgolemena.1%. Isto i kaj ispitanicite so SAR plevelite kako grupa se na prvo mesto so 7. so najvisoka vrednost vo gradot Prilep. se dobiva vpe~atokot deka SAR za gradot Skopje e pove}e problem na detskata populacija otkolku na vozrasnata.Cvetanov V i sor. Ako se komparira prevalencijata kaj vozrasnite so SAR vo Skopje od 8. aeropalinolo{kite podatoci poka`uvaat deka polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi koncentracii vo R. kade prevalencijata na SAR e 7. od koi dominiraat Poaceae (`itni rastenija). celogodi{niot alergiski rinitis kaj decata e so prevalencija od 8.8%.5%.6% . se zabele`uvaat povisoki prevalencii na ko`nite testovi vo odnos na srednata procentualna zastapenost vo vozduhot. Tokmu povrzanosta na belodrobnite te{kotii so sezonskiot alergiski rinitis uka`uva na neophodnosta od integralen pristap pri evalucija na gornite i dolnite di{ni pati{ta.3%.: Alergiskite bolesti vo R. soglasno so podatocite od literaturata. Pri~inite za razlikite vo prevalencijata na SAR. Tilia (lipa). i statisti~kata analiza ne poka`uva korelacija na nivo na R..9% kaj vkupnata vozrasna populacija. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). Ova se potvrduva i so podatokot deka ako plevelite kako grupa se distribuiraat vo odnos na oddelnite taksoni (Chenopodiaceae. Makedonija Skopje SAR e komparativno najniska so 8.Kolaborativen centar na SZO . Ambrosia). Isto taka. no sekako treba da se zemat predvid i genetskite. Od druga strana.2%). a potoa trevite so i 6.8%. Vo soglasnost so ovie podatoci.6%). ako se komparira ovaa prevalencija za gradot Skopje so rezultatite od epidemiolo{kata studija izvedena vo 1996 god. Ovie podatoci zboruvaat deka plevelite i trevite imaat najgolema alergogena mo} kaj ispituvanata populacija.

90. Visokata koncentracija na dendroflornite Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 65 .9%). Korelacija me|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni vo Ohrid (r= 0. so isklu~ok na gradot Ohrid kade vakva korelacija e najdena (r=0. Zo{to gradot Ohrid e isklu~ok ne e dovolno jasno. no i senzibilizacijat kon niv (19. po {to sleduvaat trevite i oddelnite pleveli. r<0.01) Vo gradot Ohrid najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83.9077 ** Grafik 5.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Makedonija (vo celina i vo pette grada oddelno) pome|u godi{nata procentualna zastapenost na polenovite zrna od 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv kaj ispituvanata populacija. p<0. no unikatnite geografsko-klimatski faktori i aerobiolo{kata mikroflora imaat svoe vlijanie. Procentualna zastapenost na sredna godi{na koncentracija na polenovite zrna i pozitivni ko`ni testovi na sedum taksoni vo Ohrid Grafik 6. Ohrid DENDROFLORA 90 80 70 AMBROSIA 60 50 40 30 20 10 0 POACEAE Polen % Pozitiven K Test % PLANTAGO CHENOPODIACEAE URTICACEAE ARTEMISIA r=-0.0%).01).90.

obi~na Klasica Ovsika. Spored toa niskite koncentracii na polenovite zrna od trevite i plevelite ja namaluvaat procentualnata senzibilizacija kaj ko`nite testovi i pridonesuvaat da se dobie korelaciona zavisnost. Arrhenatherum elatior Dactylis glomerata Angliski imiwa Smooth-Stalked meadowgrass Wheat Timothy Bent grass Meadow Foxtail Rye Cultivated Bermudagrass Perennial ryegrass Meadow fescue Sweetvernalgrass Brome Tall Oatgrass Cocksfoot Rough Angliski imiwa Plantain Nettle Pellitory Dock (Sorrel) Mugwort (Wormwood) Ragweed Dandelion Golden Rod Pigweed Fat Hen (Orache) Salsola 66 Institut za medicina na trudot .4%. Vo polenskata struktura trevite se vtororangirani. Tabela 11. Salsola kali POLEN OD TREVI Narodni imiwa Livadarka.: Alergiskite bolesti vo R.5. livadska 'R` Troskot. zaedno so visokata relativna vla`nost pridonesuvaat od aerobiolo{ki aspekt za brzoto talo`ewe na polenovite zrna od trevite i plevelite. a so toa i srednata godi{na procentualna zastapenost e najniska komparirana so drugite gradovi. visoka E`ovka. ako se pravi alergolo{ka-aerobiolo{ka procenka. pove}egodi{en Vlasenika. Artemisia vulgaris Ambrosia sp. bela Lisi~ina opa{ka.Kolaborativen centar na SZO . Od prakti~en aspekt. od prvenstevno zna~ewe od aerobiolo{ki aspekt e odreduvawe na vozdu{nite koncentracii na trevnite taksoni i plevelite za Republika Makedonija.Cvetanov V i sor. tesnolisten Kopriva. obi~en Rajgras. livadska Polevica. 1. kako rezultat pred s¢. na bogatata alohtona hortikultura. obi~na Latinska terminologija Poa pratensis Triticum sativa Phleum pratense Agrostis alba Alopecurus pratensis Secale cereale Cynodon dactylon Lolium perenne Festuca pratensis Anthoxanthum odoratum Bromus sp. natamo{ni aerobiolo{ki i epidemiolo{ki ispituvawa za gradot Ohrid se potrebni. Amarantus sp. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena Od klini~ki aspekt najvisoka prevalencija na senzibilizacija davaat plevelite i trevite. Chenopodium sp. obi~na Latinska terminologija Planatago lanceolata Urtica dioica Parietaria officinalis Rumex sp. so integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{koklini~kite podatoci predlo`ena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo na{ata zemja (tabela 11). livadska Mirizlika. vedna{ zad drvenestite taksoni so sredna godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot so 10. Taraxacum officinale Solidago sp. za da se dade odgovor na otvorenite pra{awa.11. Lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo R. obi~en Ambrozija Gluvar~e. Makedonija POLEN OD PLEVELI Narodni imiwa Tegavec. No sepak. obi~na [tavej Pelin. obi~na Ru{itelka. a potoa i na drvenestite taksoni. Zatoa. obi~no Zlatnica [tir Loboda Solnenka. livadska P~enica Ma~kina opa{ka. Makedonija taksoni vo Ohrid.

Aeroalergeni od nadvore{na sredina POLEN OD DRVENESTI RASTENIJA Narodni imiwa Buka. bela Topola. obi~na Leska Evla ^inar (platan) Crnica. sitnolisna Orev Jasen. bel Div kosten Maslinka. klini~ka imunologija i alergologija 67 . amerikanski Hmeq Bor. crn Kiparis Latinska terminologija Fagus sylvatica Quercus robur Castanea sativa Betula pendula Corylus avellana Alnus sp. ste`er Kosten Breza. Platanus orientalis Morus alba Salix alba Populus alba Tilia cordata Juglans regia Fraxinus excelsior Aesculus hippocastanum Olea europaea Sambucus nigra Robinia pseudoacacia Acer negundo Humulus lupulus Pinus nigra Cupressus sempervirens Angliski imiwa Beech Oak-Common Shanich chesnut Birch (Silver) Hazelnut (Hazel) Alder Planetree Mulberry White Willow White Poplar Lime Walnut Ash Horse -Chesnut Olive Elder False Acacia Maple Common hop Pine black Cypress Makedonsko zdru`enie za bazi~na. pitoma Bozel (bazga) Bagrem Javor. bela (dudinka) Vrba. bela Lipa. evropska Dab.

bolnite od polinozi vo na{ata zemja. na na~in kako {to toa se pravi za aerozagaduvaweto na `ivotnata sredina i vremenskata prognoza. }e pridonesat da se potpolni prazninata vo informaciite na EPI. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast. a nivnite polenski kalendari se so zna~itelni razliki i vo oddelnite oblasti. voedno. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. sledej}i ja distribucijata na PZ i nudej}i najverojatni predviduva~ki modeli. proizleguva od razlikite koi postojat vo klimatskite.Cvetanov V i sor. so izrabotka i publikuvawe na polenski semafor. Eden od mo`nite pati{ta za spravuvawe so ovoj problem e vospostavuvaweto na monitoring-mre`a za sledewe na sostavot i koncentraciite na vozdu{nite alergeni od biolo{ki karakter.EPI) obezbeduva regionalna. polenskata produkcija. Isto taka. Referiranite rezultati bi mo`ele da se koristat pri teoretskite interpretacii na pra{awata povrzani so fenologijata. So ogled na faktot deka vo na{ata zemja s¢ u{te ne se vr{i podgotovka i izrabotka na alergen-dijagnosti~ki preparati. Evropskiot . vgradena vo principite za prevencija i terapija na alergiskite zaboluvawa. Na{ata zemja poradi svoite specifi~ni klimatski osobenosti. vlijanieto na razli~nite faktori. turistite i stranskite delovni gosti bi trebalo navremeno da bidat informirani za aeropolenskata sostojba vo na{ata zemja. kako i bogatata i specifi~na vegetacija e so posebni aerobiolo{ki karakteristiki. Vo kontekst na ova e i kontinuiranoto sledewe i izvestuvawe za pojavata na polenot vo vozduhot kako dolga tradicija vo mnogu zemji. Makedonija 1.6.Kolaborativen centar na SZO . vrz promenata na sostavot i koli~estvoto na polenoviot spektar. {to pretstavuva neophodna postapka.: Alergiskite bolesti vo R. Vrz osnova na izmerenite koli~ini na polenovi zrna se odreduvaat i boite na polenskiot semafor. @oltata ja odreduva koncentracijata koja kaj pogolem broj alergiski bolni predizvikuva simptomatologija. Polenskiot semafor e na~in za dnevno izvestuvawe za koli~inite od polenski zrna vo atmosferata a se plasira niz pe~atenite i elektronskite mediumi. 68 Institut za medicina na trudot . a crvenata visoka koncentracija na PZ koja }e predizvika te{kotii so vidliva simptomatologija kaj site ~uvstvitelni osobi. Na{ite aeropalinolo{ki istra`uvawa imaat zada~a da gi uto~nat i predvidat maksimumite na glavnite aeropalinolo{ki alergeni so osnovna cel da bidat iskoristeni za kontrola na okolinata. kako i od nejzinata orografija i hidrografija. Zgolemuvaweto na brojot na objektite za nabquduvawe i upotrebata na sovremeni metodi pri izu~uvaweto na vozdu{nata mikroflora se neophodni za relevantnosta na dobienite rezultati. izrabotkata na polenskiot kalendar i modificiranata paleta od alergen-dijagnosti~ki preparati za na{eto podnebje se zna~ajni vo dijagnostikata i lekuvaweto na alergiskite respiratorni bolesti. Dobienite rezultati od izvedenite istra`uvawa vo na{ata Republika.monitoring sistem (European Pollen Information. kako {to e toa voobi~aeno vo drugite evropski zemji. Zelenata boja odgovara na koncentracija na PZ koja }e predizvika alergiska simptomatologija kaj pomal broj lu|e. Polenski kalendar(i) Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija.

1.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. klini~ka imunologija i alergologija 69 . Polenski kalendar na gradot Skopje Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6.

zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Skopje 70 Institut za medicina na trudot . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.

Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.2. klini~ka imunologija i alergologija 71 . Polenski kalendar na gradot Dojran Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6.

Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Dojran 72 Institut za medicina na trudot . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.

3. klini~ka imunologija i alergologija 73 . Polenski kalendar na gradot Ohrid Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6.

Kolaborativen centar na SZO . zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Ohrid 74 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.

Polenski kalendar na gradot Prilep Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4.6. klini~ka imunologija i alergologija 75 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

Cvetanov V i sor. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Kolaborativen centar na SZO . zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Prilep 76 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R.

6. klini~ka imunologija i alergologija 77 .5.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Polenski kalendar na gradot Debar Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Debar 78 Institut za medicina na trudot . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.

Polenski kalendar na gradot Peh~evo Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6. klini~ka imunologija i alergologija 79 .6.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

Cvetanov V i sor. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Peh~evo 80 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Kolaborativen centar na SZO .

potrebno e da se izraboti i polenski semafor koj }e bide periodi~no objavuvan vo pe~atenite i elektronski mediumi. a kon niv (19%). Najvisoka prevalencija na senzibilizacija kaj ispituvanata populacija poka`uvaat plevelite kako grupa so 19. osobeno vo mesecite na polenizacija.6%). 10. terapijata i prevalencijata na polenozite.prestoj nadvor koga koncentraciite se niski. 5. 4.2%). 6. Vo Prilep e registrirana visoka prevalencija na polenozite (SAR 29. lipa.). koj vklu~uva strategisko sledewe na invazivnite i alergogenite vidovi i restrikciona implementacija na alergogenite i alohtonite vidovi (da ne se sadi breza. Za Ohrid e najdena korelacija (r = 0.7. Kako rezultat na redovniot aeropalinolo{ki monitoring.7%. Makedonija (77.90.8%. Zaklu~oci 1. Isto taka. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. Neophodno e preventivnite merki da se inkorporiraat vo programite na javnoto zdravstvo (merki. p < 0. 7. a vo Peh~evo najdocna. klini~ka imunologija i alergologija 81 . itn. Potreben e kontinuiran monitoring so multicentri~en pristap. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. so {to i nivnoto zna~ewe vo aerobiolo{kiot spektar vo R. 9.7%) {to se sovpa|a so visokite koncentracii na PZ od `itnite rastenija.8%). i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. kako i senzibilizira~ki supstanci. Polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi vozdu{ni koncentracii vo R.4%. 3. principi i sredstva za otstranuvawe ili namaluvawe na kontaktot so alergeni. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Alergogenosta na polenite od plevelite i trevite kako grupa. prenatalna i postnatalna preventiva. So integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{ko-klini~kite podatoci utvrdena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii koja od prakti~en aspekt bi pomognala vo dijagnostikata. 8. po {to sleduvaat trevite i poedinite pleveli. profesionalna orientacija. iritansi ili drugi provocira~ki i favorizira~ki faktori od okolinata.01) me|u srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite i pozitivnite ko`ni testovi pri {to najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. i kaj ispitanicite so SAR dominira senzibilizacijata na plevelite (7.9%). {to sekako e odraz na klimatskite karakteristiki na tie podra~ja. Pojavata na visokata prevalencija na SAR kaj ispituvanite deca od Skopje sugerira povrzanost na aerozagadenosta i visokite koncentracii na alergogenite i alohtoni PZ. Makedonija e pogolemo. a potoa trevite so 17. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni. a sledat trevite (6. a senzibilizacijata kon niv iznesuva samo 10. 2. no i senzibilizacijata. smrdlivo drvo).

208-211. Perugia 1998. The effect of air pollution on pollen grain allergenisity of Pinus elderica (Pinaceae) pollen. Mak. Polen calendar os city of Skopje. 12. D’Amato G. Frankland A W. Cvetanov V. 2002. Milkovska S. 1979. Ristevska-Kuc S. Ohrid. Pollens de l’air en Europe. 1995: 50. W. Grana. 6th International Congress on Agrobilogy. Qut Res 1975. Surinyach R. Bonini S. The USB Institute of Allergy. Milkovska S. Bruxelles 1993. Ohrid. 50(sup. Atlas of European Allergenic Pollens. Makedonski imunolo{ki denovi ’98. Disertacionen trud. pregled 1993. Ghanati F. 1-83. 11. 6.Cvetanov V i sor. 82 Institut za medicina na trudot . Milkovska S. Spiksma M Th M. Aerobiology in Medicine. Sof. Univerzitet “Sv. Doktorska disertacija. 3. Jankova R. 5. Milkovska S. Mak. 303-307. Yhe Annual Meeting f the European Acedemy of Allergology and Clinical immunology. 7. 1991: 19-23. Kiril i Metodij”. (1994): The effects of patterns in climate and pollen abundance on allergy. med. 1997 Yii-Panula E. Rantio-Lentimaki A. 28): 139. Povrzanost na aerozagaduvaweto so alergiskite zaboluvawa. Prirodnomatemati~ki fakultet. SofiÔ. 51(sup 32): 24-25. 15. Makedonija 1. Cvetanov V. Frenguelli G.: Alergiskite bolesti vo R.8. Paris: Sandoz 1974. The contemporary distribution of pollen in eastern North America: A comparison with the vegetation. 1995: 34. B. 47:147-151. 13. Allergenic Pollen and Pollinosis in Europe. med. Nolard N. med. Aeropalinologi~ni prou~vaniÔ na nÔkoi obekti v B†lgariÔ v†v vr†zka s polenovata alergiÔ. Blackwell. 10. Komparativni rezultati na polenskata mikroflora vo Skopje i Sofija. pregled 1997. 4. Cvetanov V. 1-229. 8. 1991: 1-222. Ânkova R. II Kongres na makedonsko respiratorno zdru`enie. 3: 395-434. Institut za biologija. Charpin J. Literatura: 1. Birch pollen antigenic activity of settled dust in rural and urban home. Davies R. Aeropalinological opservations in Skopje for the period 1993-1996. July 3-7 1999. Grana 30. European Allergy White Paper. Majd A. pregled 1998. Mak. 16. Allergy. 49 (18): 15-20. Brussels.F. Skopje. Spieksma F. et al. Allergy1994. Aerpalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na Republika Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. Webb T. Aeropalinolo{ki karakteristiki na polenskata mikroflora vo Skopje. Belgium. Oxford. Emberlin J. 9. Frankland A. Uni. 2. 14.Kolaborativen centar na SZO . Milkovska S.

vla`ni i neprovetreni prostorii. Makedonija Vid Alternaria alternata Aspergillus niger Aspergillus fumigatus Botrytis cinerea Chaetomium glabosum Epicoccum purpurascens Fusarium spp. 5 i 6).1. Optimalno mesto za `ivot na navedenite vidovi muvli pretstavuvaat temnite. odnosno nivnite alergeni mo`at da bidat vnatre{ni (indoor) i nadvore{ni (outdoor) alergeni. gabi) mo`at da vireat vo vnatre{nata i nadvore{nata sredina. na prehranbeni produkti Na plodovi . se pretstaveni najva`nite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. Od muvlite {to vireat vo nadvore{nata sredina najgolemo alergolo{ko zna~ewe imaat vidovite Alternaria i Cladosporium. Voobi~aeno mesto na vireewe Na yid -muvlosan. lozovi i ovo{ni nasadi Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Parazit na `itni i trevesti rastenija zatvoreni prostori i silosi so p~enica i p~enka Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Na yid -muvlosan. Makedonija. Na tabelata 1.magacini. Najgolemo alergolo{ko zna~ewe od muvlite {to `iveat vo vnatre{nata sredina imaat vidovite Penicillium. Cladosporium i Candida. Aspergillus (slika 4. koi{to `iveat i vo vnatre{nata sredina. isto taka. klini~ka imunologija i alergologija 83 . zrnesti i prehranbeni produkti Vo vozduh.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 2. tie mo`at da vireat i vo uredite za razladuvawe. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina 2. Alternaria (slika 7). na zrnesti proizvodi Muvla naj~esta na ovo{je i leb (na organski materii) Vi{a gaba-pe~urka vo {uma Muvla naj~esta na leb (na organski materii) Ne se sretnuva kaj nas Zastapenost vo R. Makedonija ^esta Naj~esta Naj~esta ^esta Retka Retka ^esta Neurospora sitophila Paecilmyces margundii Cladosporium cladosporoides Penicillium notatum Phoma betae Rhizopus nigricans Sporobolumyces roseus Mnogu retka Mnogu retka ^esta Naj~esta ^esta Naj~esta Mnogu retka Makedonsko zdru`enie za bazi~na. zatopluvawe i navla`nuvawe na vozduhot. na prehranbeni produkti Vo vozduh. Muvli Muvlite (fungi. Naj~estite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. no. Tabela 12.

Aspergillus fumigatus. pretstavuvaat zna~aen triger na astmatskite simptomi. Tercierna struktura na alergenite B. Alternaria alternata B. Makedonija Slika 4. A. senzibilizacijata na alergenite od Alternaria pretstavuvaat rizikfaktor za razvoj na te{kata astma. Slika 7. izgled pod elektronski mikroskop A.Kolaborativen centar na SZO . Izgled pod svetlosenmikroskop Alergenite od muvlite. osobeno Alternaria (slika 7 A). Spored istra`uvawata vo SAD alergenite od Alternaria se povrzani so rizikot za smrt od astma. dodeka spored istra`uvawata od Francija. 84 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. Aspergillus fumigatus Slika 6. Penicillium notatum Slika 5.

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Alternaria kaj 722 vozrasni ispitanici obraboteni na na~in i metod kako {to e izneseno na str. 102, se sretnuva kaj 3,6% od ispitanicite (grafik 7).

3,6%

Grafik 7. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispituvani adulti

Kako {to se gleda od grafikot 8, prevalencijata na senzibilizacijata na Alternaria e najvisoka vo Skopje (5,5%), a najniska vo Debar (1,1%). Edna od pri~inite za vakvata sostojba e rasprostranetosta na muvlata vo odredeni podra~ja vo zemjava.
5,5% 5,2% 4,1%

6 5 4
2,1% 2,9%

3
1,1%

2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 8. Senzibilizacija na Alternaria kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Alternaria se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 25,0% od pacientite so astma i 12,8% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 9).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

85

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,6% 12,8% 25,0%

Grafik 9. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

Senzibilizacija na Penicillium notatum se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 10).

3,9%

Grafik 10. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit i alergiska astma

Prevalencijata na senzibilizacijata na Penicillium e najvisoka vo Skopje (5,7%), a najniska vo Debar (2,0%) (grafik 11).

86

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
5,7% 5,2%

6
4,1% 4,1%

5 4
2,0% 2,1%

3 2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 11. Senzibilizacija na Penicillium kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Penicillium se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 16,7% od pacientiet so astma i 11,2% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 12).
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,9% 11,2% 16,7%

Grafik 12. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

2.2. Doma{ni mikrokrle`i
Alergenite od doma{nite mikrokrle`i (akarini) se najva`nite vnatre{ni (indoor) senzibilizira~ki agensi {irum svetot. Senzibilizacijata na ovie alergeni klini~ki mo`e da se manifestira so astma, alergiski rinit/ rinokonjunktivit i/ili atopiski dermatit. Doma{nata pra{ina pretstavuva smesa od organski i neorganski komponenti, kakvi {to se: vlakna, spori od muvli, insekti i feces od insekti, prvut od doma{ni `ivotni, mikrokrle`i i feces od mikrokrle`i. Doma{nite mikrokrle`i se pajakoliki insekti so mikroskopski dimenzii, odnosno nivnata
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

87

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

dol`ina iznesuva okolu 0,3 mm. Optimalni uslovi za `ivot i razmno`uvawe na doma{nite mikrokrle`i se temperatura od 22 do 26o C i relativna vla`nost povisoka od 55%. Toplata i vla`na sredina, idealna za `ivotot na mikrokrle`ite, vo domovite se sretnuva vo postelninata (du{eci, ~ar{afi, jorgani i drugi prekrivki), kilimite, tapacirot od mebelot, zavesite, mekite detski igra~ki i dr. Vo 1 g pra{ina od du{ecite od postelata se nao|aat 2 000 do 15 000 doma{ni mikrokrle`i. Najva`ni vidovi doma{ni mikrokrle`i se: Dermatophagoides pteronyssinus, Dermatophagoides farinae, Dermatophagoides microceras i Eurogluphus mainei i D. pteronyssinus (slika 8, A i B) e dominantniot mikrokrle` od doma{nata pra{ina {to `ivee vo predelite so konstantno vla`na klima, odnosno dominantniot doma{en mikrokrle` kaj nas i vo drugite zemji vo Evropa i SAD. D. farinae podobro pre`ivuva vo uslovi na poniska vla`nost na vozduhot, odnosno vo predelite so dolgi i suvi zimi.

A
A. Izoliran od S. Milkovska

B

Slika 8. A. i B. Dermatophagoides pteronyssinus

Holandskite alergolozi Voorhorst i Spiksma vo 1967 god. doka`uvaat deka alergenskata mo} na doma{nata pra{ina vo najgolema merka se dol`i na alergenite od Dermatophagoides pteronyssinus. Voedno tie prvi ja vospostavija vrskata pome|u brojot na doma{nite mikrokrle`i i alergenskata mo} na doma{nata pra{ina. Alergenite od doma{nite mikrokrle`i se identificirani i klasificirani vo ~etiri grupi. Alergenite od grupite I, III i IV pretstavuvaat proteoliti~ki enzimi i se nao|aat vo fecesot od doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od grupata I (Dermatophagoides pteronyssinus I, Dermatophagoides farinae I i Dermatophagoides microceras) se cistein proteazi; alergenite od grupata III se serin proteazi; dodeka alergenite od grupata IV se amilazi. Alergenite od grupata II se strukturen del od teloto na doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od doma{nata pra{ina vo najgolem procent pripa|aat na grupite I i III, dodeka alergenite od grupata II vo doma{nata pra{ina se sretnuvaat vo mnogu mala koncentracija.

88

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

Koncentracijata na alergenite od mikrokrle`ite vo doma{nata pra{ina od 0,5 mkg/g pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. Postoi signifikantna korelacija pome|u koncentracijata na mikrokrle`ite vo domovite i dol`inata na eksponiraniot sta` so pojavata na alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica, kako i so pojavata i stepenot na te`ina na klini~ki manifestna bolest. Senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i ima primarno alergolo{ko zna~ewe, odnosno brojot na licata {irum svetot senzibilizirani na ovie alergeni se procenuva na okolu 100 milioni. Spored rezultatite od European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) alergenite od doma{nite mikrokrle`i se najva`nite alergeni povrzani so bronhijalnata hiperreaktivnost i astmata vo 16 centri od 22 zemji od Evropa, Severna Amerika i Avstralija, a `iveeweto vo vla`ni `iveali{ta e potvrdeno kako rizik-faktor za pojavata na astma. Rezultatite od pove}e studii uka`uvaat deka senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i pretstavuva najva`en rizikfaktor i za pojavata na detskata astma, a rizikot e signifikantno povrzan so stepenot na ekspozicijata. Spored prospektivnite studii koi{to ja istra`uvaat patogenezata na detskata astma, rizikot za pojavata na astma do 11 god. od `ivotot se zgolemuva za pet pati pri ekspozicija vo prvata godina od `ivotot na doma{na pra{ina, koja{to sodr`i koncentracija od alergenite od doma{nite mikrokrle`i povisoka od 10 mkg/g. Spored edna studija za detskata astma vo R. Makedonija, senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i se sretnuva kaj 95,9% od decata so alergiska astma, a koncentracijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina vo `iveali{tata na bolnite deca e signifikantno povrzana so stepenot na nespecifi~nata bronhijalna reaktivnost, te`inata na astmata i nepovolniot evolutiven razvoj na bolesta. Vo istoto istra`uvawe e konstatirana prose~na koncentracija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina od spalnata soba na decata od 11,8 mkg/g, odnosno 20 pati povisoka od koncentracijata, za koja{to e potvrdeno deka pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. 2.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus se sretnuva kaj 13,9% od ispituvanite adulti (grafik 13).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

89

Cvetanov V i sor.0% 11.9% Grafik 13. a najniska kaj ispitanicite od Debar (11. na koj{to se senzibilizirani ispitanicite so respiratornite alergiski bolesti (grafik 15.4% 14.Kolaborativen centar na SZO . 90 Institut za medicina na trudot .).2% 12.6% 13. 14. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na Dermatophagoides pteronyssinus e sli~na kaj ispitanicite od site ispituvani gradovi. Ovaa pojava e verojatno vo korelacija so klimatskite priliki vo Skopje i Debar. Makedonija 13. odnosno naj~est aeroalergen voop{to.5% 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 14. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Alergenite od mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina pretstavuvaat naj~est poedine~en vnatre{en aeroalergen.1% 13.6%) (grafik 14).: Alergiskite bolesti vo R. Najvisoka (14.4%) e registrirana kaj ispitanicite od Skopje.

a edna od pri~inite e pomalata zastapenost na doma{nite milenici vo domovite kaj nas vo sporedba so razvienite zemji. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. odnosno `ivotni (ma~ka. rinitis Celogod.4% 73. sekretot od lojnite `lezdi i urinata. Doma{ni milenici Vo razvienite zemji e ustanovena visoka prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite milenici.9% 58. 2. alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit 2. Fel d1 se odlikuva i so golema prodornost vo di{noto steblo so ogled na dimenziite na negoviot nosa~ vo vozduhot na respirabilna ~esti~ka (dijametar < 5 mkm). senzibilizacija na alergenot od ma~ka se sretnuva kaj okolu 6 milioni lica. Spored istra`uvawata vo SAD.1. Alergiska astma 13. Spored rezultatite od istra`uvawata vo [vedska i Holandija vo ramkite na ECRHS. a mo`e da bide prenesuvan so oblekata na liceto koe{to do{lo vo kontakt so ma~kata i da predizvikuva nazalni. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka e signifikantno povrzana so bronhijalnata reaktivnost i astmata.4% Grafik 15.3% 89. al. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka pretstavuva prediktor na poniska vrednost na FEV1 nezavisno od pu{eweto i bronhijalnata hiperreaktivnost. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3. Glavniot alergen (Fel d1) se nao|a na krznoto od ma~kata (osobeno vo facijalniot predel). Prevalencijata na senzibilizacijata na ovie alergeni vo na{ata populacija e poniska. Ma~ka Alergenite od ma~ka se potentni senzitizeri na di{nite pati{ta. kanarinec). Osven visokiot alergenski potencijal.3. konj. klini~ka imunologija i alergologija 91 . dodeka spored istra`uvawata vo [panija. okularni i/ili astmatski simptomi kaj senzibiliziranite lica.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. al. Fel d1 ostanuva vo domot pove}e meseci posle otstranuvaweto na ma~kata. ku~e) i ptici (papagal.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

2.3.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ma~ka se sretnuva kaj 5,5% od ispituvanite adulti (grafik 16).

5,5%

Grafik 16. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na ma~ka e najvisoka vo Skopje (7,4%), a najniska vo Debar (2,4%), a edna od pri~inite sigurno e prevalencijata na doma{nite milenici vo navedenite gradovi (grafik 17).
7,4%

8 7 6 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh
3,1% 5,1%

6,2%

4,1%

2,4%

Pr

De

Pe

Grafik 17. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit iznesuva 34,0%, 16,7%, odnosno 21,6% (grafik 18).

92

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
120 100 80 60 34,0% 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 21,6% 16,7% 5,5%

Grafik 18. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.2. Ku~e Za ku~iwata se karakteristi~ni dva va`ni alergeni (Can f1 i Can f2), koi{to spored svoite karakteristiki se sli~ni so Fel d1, osven {to imaat ponizok alergenski potencijal. Can f1 i Can f2 se karakteristi~ni za site vidovi ku~iwa, a so Fel d1 postoi nizok stepen na vkrstena reaktivnost. Spored podatocite od literaturata vo razvienite zemji senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj okolu 30% od atopi~nite lica. 2.3.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj 2,8% od ispituvanite adulti (grafik 19).

2,8%

Grafik 19. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj site ispituvani adulti

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

93

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ku~e e najvisoka vo Skopje (4,2%), a najniska vo Debar (1,0%) (grafik 20). I ovoj grafi~ki prikaz, kako i grafikot 17. go demonstriraat stavot kon doma{nite milenici na `itelite vo pogolemite urbani sredini.
4,2% 3,8% 2,9% 2,1%

5 4 3 2 1 0 Sk

1,9% 1,0%

Do

Oh

Pr

De

Pe

Grafik 20. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ku~e kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 21).
120 100 80 60 40 20 2,8% 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma

23,1%

18,4% 10,0%

Grafik 21. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

94

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.3.3. Ptici Alergenite od pticite (papagali, kanarinci, gulabi i dr.) obi~no pretstavuvaat alergeni od mikrokrle`ite koi{to `iveat vo nivnite perduvi. Spored podatocite od literaturata, prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ptici ne e visoka, no ovie alergeni se poznati po sposobnosta da predizvikuvaat seriozni nazalni, okularni i/ili astmatski simptomi. 2.3.3.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na perduvi se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 22).

3,9%

Grafik 22. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi e najvisoka vo Skopje (4,4%), a najniska vo Debar (1,4%) (grafik 23).
4,4%

5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh

3,9%

2,7% 1,9% 1,4%

2,8%

Pr

De

Pe

Grafik 23. Senzibilizacija na alergenite na perduvi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

95

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 24).
120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 14,9% 3,9% 10,0%

10,0%

Grafik 24. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.4. Lebarka Alergenite od lebarkata (angl. cockroach) (Slika 9, A i B) pretstavuvaat va`en triger na simptomi vo nekoi zemji (SAD, Velika Britanija, Avstralija i dr.). Pove}eto vidovi lebarki `iveat vo tropskite predeli, no so primenata na centralnoto greewe tie se pro{ireni i vo zemjite so studena klima. Naj~esti vidovi lebarki se amerikanskata lebarka (Periplaneta americana), avstraliskata lebarka (Periplaneta australasiae), aziskata lebarka (Blatella orientalis) i dr. Vo Evropa i kaj nas se sretnuva germanskata lebarka (Blatella germanica, nar. buba {vaba).

A.

B.

Slika 9. A. i B. Germanska lebarka (Blatella germanica)

Alergenite od lebarkite pretstavuvaat sostaven del na doma{nata pra{ina. Alergenite od amerikanskata i germanskata lebarka se identificirani 96
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

klini~ka imunologija i alergologija 97 .2% Grafik 25.4%).0% Pr De Pe Grafik 26.3. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka e najvisoka vo Skopje (4. 2.2% 2. 10.4. 3. a najniska vo Debar (1.1. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1% 2.1% 4.2% od ispituvanite adulti (grafik 25). odnosno 10.0% (grafik 27). Senzibilizacija na alergenite na lebarka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit.0%.9% 1.Aeroalergeni od vnatre{na sredina i mo`at kvantitativno da se odredat vo doma{nata pra{ina so specifi~ni monoklonalni antitela. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 11.6%.4% 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh 1. 5. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od lebarka se sretnuva kaj 3.4%) (grafik 26).

Allergy 1998. Literatura: 1.6% 10. Makedonija. Simpson A. National Institutes of Health. Allergies. Na{ite podatoci uka`uvaat na ne{to poniska senzibilizacija na alergenite od doma{nite milenici (`ivotni i ptici) vo sporedba so podatocite od istra`uvawata od razvienite zemji. Risk factors.Cvetanov V i sor. Na{ite rezultati go potvrduvaat alergolo{koto zna~ewe na alergenite na doma{nite mikrokrle`i na {to uka`uvaat i pove}e istra`uvawa od zemjava i od svetot. Makedonija. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma 2. 3. Lung. 2. and Blood Institute 2002. 2. p. taa pretstavuva va`en faktor vo nastanokot na alergiskite respiratorni bolesti.9%) najverojatno e prisutna kaj pove}e od 200 000 lica vo R.2% 0 Vkupno Celogod. 105: 628-632. 98 Institut za medicina na trudot . J Allergy Clin Immunol 2000. al. Alergiska astma 11. konj. Global Initiative for Asthma. rinitis Celogod.: Alergiskite bolesti vo R. Importance of indoor allergens in the induction of allergy and elicitation of allergic disease. Prvite rezultati za senzibilizacijata na alergenite od lebarkata i nejzinata za~estenost kaj bolnite od alergiski respiratorni bolesti uka`uvaat deka se raboti za faktor za koj mora da se vodi smetka vo alergolo{kata obrabotka na bolnite. 27-39. The importance of allergens in the development of asthma and the persistence of symptoms. al. Nelson HS. 3.6. 53: 115-120. 4.5. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. no pretstavuva va`en rizik-faktor za nastanokot na celogodi{niot alergiski rinit i alergiskata astma. The UCB Institute of Allergy.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija 120 100 80 60 40 20 3. 2. Senzibilizacijata na muvli se sretnuva relativno retko vo adultnata populacija vo R. Woodcock A. Zaklu~oci 1. Custovic A. 4. a se sretnuva kaj okolu 90% od bolnite so celogodi{en alergiski rinit i okolu 60% od bolnite so alergiska astma. Senzibilizacijata na alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus (13. p. no i pokraj toa. National Heart. Brussels 1999. 20-29.0% 10.0% Grafik 27.

21. Onset and remission of allergic rhinitis and asthma and the relationship with atopic sensitization and smoking. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. Cvetanov V. Kiril i Metodij”. 11. 1999. Indoor allergens: assessing and controlling adverse health effects. 28: 728-734. Burney P. E`ova N. 39: 325-339. 13. et al. Karaxinska-Bislimovska J. 15. Trandafilovski P. et al. Janson C. 1999. 16. Henry C. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Sporik R. Plaschke PP. 162: 920-924. Respiratory symptoms and positive skin prick tests in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). 14. National Academy of Sciences. Pope A. et al. Clin Exp Allergy 1999. Holgate S. Int J Epidemiol 1999. Kutin JJ. Kungulovski \. Chinn S. Allergy 2000. Engl J Med 1990. 20. Norback D. Individual allergens as risk factors for bronchial responsiveness in young adults. Burney P et al. Janson C. Exposure to house-dust mite allergen (Der p 1) and the development of asthma in childhood. Norrman E. 2125. 1998. Anto P. Balabanova M. Clin Exp Allergy 1995. et al. Doktorska disertacija. Bjornsorn E. Janson C. Jarvis D. 14. Burge H. Respirology 1996. Raven J. 7. A prospective study. et al. Risk of asthma in the general Spanish population attributable to specific immunoresponse. 14 (30): 78.Skopje. Burney P. Medicinski fakultet . Platts-Miles TAE. Chinn S.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 5. Spanish Group of the European Community Respiratory Health Survey. Luczynska C. Australia. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Bitola: Kiro Dandarot. Petrovska J. 1993. 55: 65-68. Karadzinska-Bislimovska J. Anto JM. 53: 662-667. 18:598-611. Spiksma F. et al. 19. The house dust mite (Dermatophagoides pteronyssinus) and the allergens it produces: identity with the house dust allergens. 17. Thorax 1998. Univerzitet “Sv. Washington: National Academy Press. Sensitization to individual allergens and bronchial responsiveness in the ECRHS. Harrison PT. 25: 423-431. et al. 323: 502-507. cat and mite allergens in public transport vehicles. European Community Respiratory Health Survey. Creature comfort-living mites and moudls. Patterson R. Varekamp H. 1: 291-297. Voorhorst R. Ma~eska-Baxakova G. Soriano JB. et al. 103: 709-711. Astmata i va{eto dete. Ma~eska-Baxakova G. J Allergy Clin Immunol 1999. 2002. 12.41-48. Trandafilovski P. 14: 876-884. Occurrence of dog. Leynaert B. 9. Eur Respir J 1999. Marttila O. klini~ka imunologija i alergologija 99 . 8. Abramson M. Sunyer J. Asthmatic symptoms and indoor levels of microorganisms and house-dust mites. 18. Partti-Pellinen K. 29: 148149. Is sensitization to Alternaria alternata a risk factor for severe asthma? A population-based study. Skopje: Medis-informatika. Neukirch C. Am J Respir Crit Care Med 2000. 6. J Allergy 1967. 10. Risk factros for asthma among young adults in Melbourne. Faktori koi vlijaat vrz evolucijata na astmata vo detskata vozrast. Eur Respir J 1999. et al. Makinen-Kiljunen S. Usmeno soop{tenie. Cvetanov V. Sunyer J.

100 .

Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa .Poglavje V V.

102 Institut za medicina na trudot . t-test za nezavisni primeroci i linearna regresija) so statisti~kata programa SPSS 11. Makedonija Epidemiolo{ko-klini~koto istra`uvawe e izvedeno vo periodot od fevruari do juni 2002 god. Primeneti se dva vida pra{alnici dizajnirani za ovaa namena. Kaj adultite od vozrasnata grupa 20 . Makedonija. Debar i Peh~evo po slu~aen izbor se vklu~eni vkupno 1121 ispitanik. Ohrid. rang 18 .Kolaborativen centar na SZO . Fisher’s exact-test. dodeka pra{alnicite za decata se popolnuvani od roditelite spored soodvetni instrukcii.: Alergiskite bolesti vo R.. sredna vozrast 11. Ambrosia elatior. grupen polen-treva.44 god so pozitiven odgovor na pra{awata za postoewe na astmatski simptomi i/ili primena na antiastmatski lekovi. Kaj vozrasnata populacija izvedeni se ko`ni prick-testovi so 11 standardni Bencard-ovi alergeni (grupen polen-drvja. ma~ka. kopriva-Urtica dioica. rang 4 . a se ~itani po vremenski period od 20 minuti.1% histamin i negativna kontrola so glicerinirana sredina za ekstrakcija.5god. Pri sostavuvaweto na pra{alnicite koristeni se standardiziranite pra{alnici primenuvani vo epidemiolo{kite studii za alergiskite bolesti vo svetot. Alergenskite ekstrakti se rastvorani vo 31505 QAU (quality assurence units). Dijametarot na papulata e presmetuvan so transparenten pleinmetar.6% od vkupnata populacija na R. za pozitiven ko`en test e smetana papula so sreden dijametar > 3mm. Od niv 722 se vozrasni (283 od ma{ki i 439 od `enski pol.56 ± 13. Pra{alnicite za vozrasnite se popolnuvani od lekar.Cvetanov V i sor. Alternaria alternata. Mann-Whitney U-test.01 ± 2. ku~e. vo glicerinirana sredina na ekstrakcija. Dojran. kako European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) i International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC). Prilep. Statisti~kata analiza na dobienite podatoci e izvedena so deskriptivni i analiti~ki metodi (χ2-test. Ispituvawata se izvedeni na spirometarot SanoScope-SCHILLER spored preporakite na European Community for Steel and Coal (Official Statement of the European Respiratory Society). loboda-Chenopodiaceae spp. pelin-Artemisia vulgaris. odnosno okolu 0. Brojot i vidot na alergenite be{e odreden vrz osnova na rezultatite od trigodi{niot aeropalinolo{ki monitoring. Penicillinum notatum. Testovite se izveduvani na volarnata strana na podlaktot pri {to e vklu~ena pozitivna kontrola so 0. perduv). Spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. sredna vozrast 39. odnosno pra{alnik za vozrasni (prilog 2) i pra{alnik za deca (prilog 3).61 god.15 god). lebarka.78 god) i 399 deca (196 od ma{ki i 203 od `enski pol. tegavec-Plantago lanceolata. Dermatophagoides pteronyssinus. pri {to od gradovite Skopje. vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni spirometriski ispituvawa i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin.

Astmata (vo vozrasnata grupa 20 .4%).0.Vozrasno naselenie Od vkupniot broj vozrasni ispitanici (722) ma`i se 283 (38. Karakteristiki na ispituvanite grupi 1.1. klini~ka imunologija i alergologija 103 . a celogodi{niot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za celogodi{ni simptomi za rinit vo kontakt so op{ti celogodi{ni alergeni.1. konsumirawe odredeni prehranbeni produkti ili ubod od insekt. Preosetlivosta na medikamenti. Sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na pozitivnite podatoci na simptomi za rinit asocirani so polenskata sezona i pozitivnata senzibilizacija na polenski alergeni. Celogodi{niot alergiski rinit (CAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnava na podatoci od pra{alnikot za celogodi{na manifestacija na zaboluvaweto i pozitivnata senzibilizacija na celogodi{nite alergeni. hrana i ubod od insekti kaj vozrasnite i decata e definirana spored pozitivnite odgovori na pra{awata za pojava na reakcija na preosetlivost posle primena na odreden lek. Distribucijata na ispituvanata grupa spored polot e prika`ana na grafikot 28.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 1. Alergiskiot rinit kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na postoeweto na simptomi za rinit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni. 1.44 god) e definirana spored postoeweto na eden ili pove}e astmatski simptomi ili primena na antiastmatski lekovi i pozitivniot nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. odnosno pozitivniot bronhodilatatoren test so sprej Ventolin kaj ispitanicite so reducirana ventilatorna funkcija.1. Alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnite e definiran spored postoeweto na simptomi za konjunktivit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni. Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Atopijata kaj vozrasnite e definirana kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni.6%). Atopiskiot dermatit kaj decata e definiran kako ko`en isip sleden so jade` koj{to se pojavuva i gubi vo tekot na najmalku {est meseci. Sezonskiot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za povtoruvani sezonski manifestacii na eden ili pove}e od simptomite za rinit vo periodot prolet-leto. a `eni 439 (61.

Distribucija na ispituvanata grupa spored polot Vozrasta na ispitanicite e vo rangot od 18 do 78 god.0% 16. 35 30 25 20 15 10 5 0 30. koj{to se dvi`i od 13% do 16% (grafik 30).0% 14.: Alergiskite bolesti vo R.1% 22% 11.7% 13. a prose~nata vozrast iznesuva 39.4% 38.1%).0% Debar Peh~evo 14.56 ± 13. dodeka najmalku ispitanici ima od vozrasnata grupa > 70 god (1.0% Grafik 30. Distribucija na ispituvanata grupa spored vozrasta Najgolemiot broj ispitanicite e od podra~jeto na Skopje (28%). 15.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.2% 1. Makedonija 61.3% > 70 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 Grafik 29.0% Skopje Dojran Ohrid Prilep 13. dodeka ispitanicite od drugite gradovi se prisutni vo pribli`no ist procent.5 god.9% 5. Najgolemiot broj vozrasni ispitanici e od vozrasnata grupa 41-50 god (30.0% 28.9% 15.3%) (grafik 29).6% ma`i `eni Grafik 28. Distribucija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe 104 Institut za medicina na trudot .

najbrojni se Makedoncite (79.7% OSS SSS VSS Studenti Grafik 33. klini~ka imunologija i alergologija 105 . Distribuija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe (grad ili selo) Spored stepenot na obrazovanie.7%) i Albancite (13.5%).6% Grafik 32.8% penzioneri (grafik 33 i 34). Distribucija spored socijalno-ekonomskiot status Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 85.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Spored etni~kata pripadnost. pogolem e brojot na ispitanici od urbanata sredina (85. 18.8% Tur 2. 100 80 60 40 20 0 79.8% 5. Spored socijalno-ekonomskiot status.8% Penz.4% grad selo 14.9% 6. najbrojni se ispitanicite so sredna stru~na podgotovka (58.4%) (grafik 32).9% se nevraboteni i 6.7% 13.6% 2.5% Vrab.6%) (grafik 31).5% Srb 0.1% Rom 1. 22.9%).4% 16. Nevrab. Distribucija spored stepenot na obrazovanie Grafik 34.2% dr Mak Alb Grafik 31. Distribucija na ispituvanata grupa spored etni~kata pripadnost Spored mestoto na `iveewe. 70 60 50 40 30 20 10 0 58.9% 70. najbrojni se vrabotenite (70. 22.

a najmalku kaj ispitanicite od Dojran (25.6% 34. 70 60 50 40 30 20 10 0 58.8% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 36.6% 25. Distribucija spored na~inot na domuvawe Grafik 38. a greeweto so drva e naj~est na~in na zatopluvawe na domot (58. Distribucija na ispituvanata grupa spored navikata za pu{ewe 50 40 30 20 10 0 45.2% parno gr.1% 75.6%) (grafik 35 i 36). Najmnogu pu{a~i se sretnuvaat kaj ispitanicite od Skopje (45.Cvetanov V i sor.2%). Distribucija spored na~inot na zatopluvawe na domot 106 Institut za medicina na trudot . Makedonija Kaj ispitanicite e registriran relativno visok procent na pu{a~i (34.6% 28.2% 36.7% 43.7% 12.Kolaborativen centar na SZO .2% pu{a~i nepu{a~i Grafik 35.1%).1%) (grafik 37 i grafik 38).1% ku}a stan 24. 57.: Alergiskite bolesti vo R.4% 31.7%). drva struja Grafik 37. Distribucija na pu{a~ite spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispitanicite `iveat vo ku}a (75.9% 29.

7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 43.9% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 41.2% 33.3%) i Peh~evo (84. vo najgolem procent ispitanicite od Dojran (45. 50 35.5%) (grafik 44).3% od ispitanicite (grafik 43). 100 80 67. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2% 32.2%).4% 67.2% 64.4% 39. i toa naj~esto onie od Peh~evo (85. a najmalku ispitanicite od Dojran (14. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 40.8% 84.3% 60.1% 40 da ne 30 20 10 64.2% da ne 22. i toa naj~esto ispitanicite od Skopje (44.4% 61.3%) (grafik 40). industrisko zagaduvawe. izduvni gasovi od soobra}ajot i drugo) uka`uvaat 38.5% 84.5% 85.4%) i Skopje (40.5% 45.4% 72. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici ~uvaat 35.3% 40.8% da ne 92. Zelenilo vo domovite kaj ispituvanata grupa Grafik 42.8% 24.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prisustvo na zelenilo vo okolinata na domot referiraat 67. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Na zagadenost vo okolinata na domot (smet. 100 80 77. Ovaa pojava e naj~esto prisatna kaj ispitanicite od Dojran (92.5% 36.2% od site ispitanici (grafik 39).2% od ispitanicite (grafik 41).6%) (grafik 46).1% 63. Zelenilo vo okolinata na domot .3% 66.9%) i Ohrid (84.distribucija vo oddelnite gradovi Zelenilo vo domot odgleduvaat 77.2% 80. klini~ka imunologija i alergologija 107 .4%) (grafik 42). Doma{ni milenici kaj ispituvanata grupa Grafik 44.5% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 39.3% od ispitanicite (grafik 45).

Distribucija na ispituvanite deca spored polot 108 Institut za medicina na trudot .9%).8% da ne Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 47.1.5%).7% 30 20 10 0 Sk Do Oh Pr De 14.2.9% ma{ki `enski Grafik 49.2% 56. Zagadenost vo okolinata na domot. povtorno vo najgolem procent ispitanicite od Skopje (57.1% 33% 24. a vo najmal procent ispitanicite od Dojran (24. ekspozicija . vo ispituvanata grupa bea vklu~eni 399 deca na vozrast 0-15 god.2% 38.3% 61.6% 39. vlaga ili visoka temperatura) referiraat 43. Specifi~na prof. a devoj~iwa 203 (51.8% od ispitanicite (grafik 47).6% ne Pe Grafik 45. hemikalii.: Alergiskite bolesti vo R.distribucija vo oddelnite gradovi 1.1% 48.1%) (grafik 48). Deca Vo soglasnost so metodologijata na istra`uvaweto.Kolaborativen centar na SZO .2% 43.1% 30.5% 25.6% 20.2% 37.5% 47. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 46. Od vkupniot broj ispituvani deca.1%) (grafik 49).4% da 38.Cvetanov V i sor. Makedonija 50 40 44. ekspozicija kaj ispituvanata grupa Grafik 48. Specifi~na prof.distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na specifi~na profesionalna ekspoziija na rabotnoto mesto (pra{ina. 70 60 50 40 30 20 10 0 57. 51. mom~iwa se 196 (48.

0% 13.0% Skopje Dojran Ohrid Prilep Debar 14.7%) i Albancite (14.0% 9. 100 80 60 40 20 0 78.5%) (grafik 52).5% Srb 1.9% 42.5% 3.1% Mak Alb Tur 1.0% Peh~evo Grafik 51.3% dr Grafik 52. > 7 god. 21. Distribucija na ispituvanite deca spored vozrasta Kako i kaj vozrasnite ispitanici.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prose~nata vozrast na ispituvanite deca iznesuva 11.7% 14. najgolemiot broj od ispituvanite deca se od Skopje (31%) (grafik 51).1% < 7 god. Vozrasnata grupa ≤ 7 god e zastapena so 42. klini~ka imunologija i alergologija 109 .61 godini. Distribucija na ispituvanite deca spored etni~kata pripadnost Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Grafik 50. 57.9% (grafik 50). deca najbrojni se Makedoncite (78.8% Rom 0.01 ± 2.1%. a vozrasnata grupa > 7 god so 57.0% 12.0% 31. Distribucija na ispituvanite deca spored gradot na `iveewe Spored etni~kata pripadnost na ispituvanite.

vnimanie zaslu`uva podatokot 110 Institut za medicina na trudot .1% od ispituvanite deca (grafik 53).distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 91% od ispituvanite deca bile doeni (grafik 58). Distribucija na ispituvanite deca spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispituvanite deca `iveat vo ku}a (73. a greeweto so drva e po~est na~in na zatopluvawe na domot (53%) (grafik 54 i grafik 55). 81. Akcentot be{e staven na ekskluzivnoto doewe.8% 19.1% Grafik 56.8%). 20 15.4% 6.2% 40 30 20 10 0 parno gr.9%.9%) (grafik 59). 60 50 53% 73.6%) i Skopje (15.6% Grafik 54. a najmal vo Peh~evo (2%) (grafik 57). a vo selo 18.1% od slu~aite (grafik 56). Na~in na zatopluvawe na domot Navikata za pu{ewe cigari kaj majkite na ispituvanite deca vo tekot na nivnata bremenost e prisutna vo 12.6% 87. drva struja 18.3% 6.9% grad selo 18. @iveewe vo ku}a ili stan kaj ispituvanite deca Grafik 55. Najgolem broj majki koi{to pu{ele vo tekot na bremenosta se sretnuva vo Dojran (17.Kolaborativen centar na SZO . Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta kaj ispituvanite deca Grafik 57.6% 17.8% ku}a stan 26. Makedonija Vo grad `iveat 81.1% 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 8.: Alergiskite bolesti vo R.9% da ne 12.1% Grafik 53.6%).1% 2. a najvisok procent se sretnuva kaj ispituvanite deca od Dojran (86. Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta .Cvetanov V i sor.

2% 86.4% 18. 100 80 60 40 20 0 < 3000 gr 3-4200 gr > 4200gr 16. Traewe na doeweto vo `ivotot/distribucija vo oddelnite gradovi Rodilnata te`ina kaj najgolemiot broj od ispituvanite deca (78.4% 34. do 6 mes.8%) (grafik 63). Doewe vo prvata godina od prvata godina od `ivotot Grafik 60. > 12 mes.0% Grafik 58.3% 98.6% i posle navr{enata prva godina od `ivotot (grafik 60). 22.0% da ne 9.6% 93. Grafik 59.5%) iznesuvala 3000 .1% 78.5% Grafik 61. 91.4200 g (grafik 61). a najmalku vo Peh~evo (42. Distribucija na ispituvanite deca spored doeweto vo prvata godina od `ivotot 100 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 88.7% 92.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti deka re~isi 35% od ispituvanite deca bile doeni vo tekot na celiot doene~ki period. Vo Ohrid duri 66.6% 24. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 111 .6% do 12 mes.1% 5. Distribucija na ispituvanite deca spored rodilnata te`ina Pove}e od edno dete e prisutno vo semejstvata na 55% od vkupniot broj ispituvani deca nasproti 45% od ispituvanite deca koi{to nemaat brat ili sestra (grafik 62).9% 40 30 20 10 0 do 3 mes.6% od ispituvnite deca imaat brat ili sestra. a duri 18.9% 87.

Makedonija 100 80 66.1%) (grafik 65). najgolem procent deca so prestoj vo jasli ili gradinka e registriran vo Skopje (57.8% 55.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 42.2% 74.4% 47. 112 Institut za medicina na trudot .6% 21.7% 27.3% 76. vo najgolem procent kaj ispitanicite od Dojran (91.).distribucija vo oddelnite gradovi Odgleduvawe zelenilo vo domot e referirano od 71.7% da ne 20. Pove}edetstvo kaj isp.6% 42.1% 79. povtorno vo najgolem broj od decata od Dojran (92.Kolaborativen centar na SZO .8% od ispituvanite deca na vozrast 0-6 god prestojuvale vo jasli ili gradinka (grafik 64).0% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 62. 100 80 57.4% od ispituvanite dea (grafik 68).7%) (grafik 69).9% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 64.distribucija vo oddelnitegradovi Zelenilo vo okolinata na domot e referirano kaj 79.8% da ne 60 40 20 0 46. Prestoj vo jasli ili gradinka . 100 80 90.2% 42. Pove}edetstvo odnosno bra}a/ sestri kaj ispituvanite deca Grafik 63. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 67. Spored o~ekuvawata.3% 56.3% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 66. deca . Zelenilo vo okolinata na domot .0% 54.7% od ispituvanite deca (grafik 66.7% 23.4% 79.0% 64.6% 50.1%) (grafik 67).1% 40.8% 91.2% 57. Prestoj vo jasli ili gradinka kaj ispituvanite deca Grafik 65.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.0% da ne 60 40 20 0 45.

1% od ispituvanite deca (grafik 74).4% da 28. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici (ku~e.7% 65.9%) (grafik 75).3% 59.6% 65.7% od ispituvanite deca `iveat vo semejstva kade {to eden ili pove}e ~lenovi se pu{a~i (grafik 72).2%).6% ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 68.2% 100 80 71. Zelenilo vo domot kaj ispituvanite deca Grafik 69.8% 55. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Vkupno 60.7%) (grafik 71). a najnizok kaj ispitanicite od Dojran (5.2% 60. ma~ka.) referiraat 20.6% 30. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici.3% 60.7% 50.9% 74. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7% 78.4% 20. procentot e najvisok kaj ispitanicite od Skopje (34.6% 34. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici.4% od ispituvanite deca (grafik 70).3% 71. 100 80 39. 100 80 62.9% 28.7% 65.) se ~uvaat vo domovite na 34. vo najgolem procent doma{ni milenici se sretnuvaat kaj decata od Dojran (62. Pasivno pu{ewe-distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na zagadenost vo okolinata na domot (smet. Doma{ni milenici kaj ispituvanite deca Grafik 71. papagal.6% 67.4% 60 da ne 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 72. klini~ka imunologija i alergologija 113 .3% 55.0% 31.4% da ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 70. Najvisok procent pasivni pu{a~i se sretnuva kaj ispituvanite deca od Peh~evo (81.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 92. kanarinec i dr. Pasivno pu{ewe kaj ispituvanite deca Grafik 73.7% 81. izduvni gasovi od soobra}ajot i dr.8%) (grafik 73). industrisko zagaduvawe.

2% 19.Cvetanov V i sor.6% Grafik 74. Makedonija 100 79. Zagadenost vo okolinata na domot .5% 15. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 75.6% 5.Kolaborativen centar na SZO .9% 11.3% 13.: Alergiskite bolesti vo R.distribucija vo oddelnite gradovi 114 Institut za medicina na trudot .9% da ne 20.1% 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 34.

napor. koj se karakterizira so prisustvo na mnogu kletki i kleto~ni elementi: mastociti. AR mo`e da bide intermitenten. Definicija Alergiskiot rinit (AR) e vospalitelna bolest na nazalnata mukoza. kivawe. bor). kaj prethodno senzibilizirani lica pri sezonska ekspozicija na oddelni specifi~ni polenski alergeni. ^esto pati od vozdu{nite strui mo`e da se prenesuvaat polenovite zrna i vo podale~nite podra~ja i da predizvikuvaat vonsezonski simptomi na SAR. azotniot oksid). plevelite (pelin. Alergiski rinit MKB . gabite. gluvar~e). za~ini. sulfurniot dioksid. Klasifikacija Spored vremeto na pojavuvaweto. razli~ni mirisi. Vospalenieto doveduva do zgolemen nazalen odgovor kon razli~ni nespecifi~ni i specifi~ni stimulusi od okolnata sredina i do formirawe klini~ki sindrom so sledni simptomi: hipersekrecija. 2. Spored karakterot na simptomite. AR se deli na sezonski i celogodi{en. dizel gasovite. J 30. Pokraj sezonata. Etiopatogeneza Naj~esti predizvikuva~i na SAR se polenite od drvjata (breza. klini~ka imunologija i alergologija 115 . bazofili.3. 2. prosledeno so kivawe i vodenikava rinorea.1. iritacija. vrba. trevite (p~enka. elka. J 30. J 30. kongestija vo nosot. ambrozija. Spored te`inata na klini~kite pojavi AR se deli na lesen.4 2. kakvi {to se: studen vozduh. brest.Alergiski rinit 2. jasen. priliv na krv vo nosnata mukoza. Tipot na alergenot e geografski opredelen so aeropalinolo{kite karakteristiki vo opredelenata oblast. koga simptomite traat pomalku od 4 dena vo nedelata ili vo tekot na pomalku od 4 nedeli. {tavej. prosledeno so vodenikava sekrecija i nazalna opstrukcija poradi hipertrofija na nosnata ligavica.2. ‘r`. dol`inata na polenacijata i Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3) se definira kako vospalitelna reakcija na nazalniot epitel so postojano prisutni simptomi na rinit vo vid na ~e{awe. dab. p~enica. Sezonski alergiski rinit 2. topola.3. Celogodi{niot (perenijalniot) AR (CAR. kivawe i zatnat nos najmalku 2 nedeli.1. lipa. tegavec. umeren i te`ok. Sezonskiot AR (SAR. Najzna~ajni favorizira~ki faktori za pojavata na SAR se nazalnite nespecifi~ni iritansi. odnosno perzistenten so simptomi koi traat 4 ili pove}e denovi vo nedelata vo tekot na pove}e od 4 nedeli. kopriva. muvli i nivni spori. ~e{awe. livadarka). alkohol.10.1) se definira kako vospalitelna bolest na nazalnata mukoza so intermitentni simptomi na rinit: ~e{awe.0. osobeno muvlite i nivnite spori. eozinofili i dr. loboda. no ne pomalku va`ni se emocionalnite faktori i zagaduva~kite agensi od okolinata (ozonot. ~ad od cigari.

kivavica i otok. mo`at da ja favoriziraat pojavata na simptomi. Makedonija meteorolo{kite uslovi. triptaza.Cvetanov V i sor. Nervno-refleksniot mehanizam zapo~nuva so osloboduvaweto na medijatorite od ranata faza (histamin. polenot na trevite i plevelite e so pogolem broj antigeni determinanti vo odnos na nekoi drvja. ~adot od cigari. bradikinin i drugi) i nivno vrzuvawe za receptorite na senzitivnite vlakna na n. prostaglandini (PGD2).2. alkoholot i za~inite se va`ni trigeri na simptomite. Emocionalnite faktori. Taka. kakov {to e borot. Raniot odgovor e rezultat na IgEzavisna aktivacija na mastocitite vo nazalnata mukoza. isto taka. 116 Institut za medicina na trudot . levkotrieni. glandularna sekrecija i stimulacija na aferentnite nervi. serotonin. prostaglandini i hemotakti~ni medijatori. Za pojavata na klini~kite simptomi na SAR potrebna e ekspozicija na odredeno koli~estvo polenovi zrna na m3 vozduh. T-li i makrofagi. Nazalnite nespecifi~ni iritansi kakvi {to se: studeniot vozduh. Toa rezultira so degranulacija na membranata i osloboduvawe na membranski medijatori od tipot na histamin.Kolaborativen centar na SZO . koi doveduvaat do vazodilatacija. Docnite reakcii se javuvaat 6-12 ~asovi po ekspozicijata i se rezultat na LTB4 i PAF koi predizvikuvaat natrupuvawe na eozinofili vo nosnata ligavica. bradikinini. fizi~kiot napor. pri {to se osloboduvaat medijatori: histamin. bradikinin. razli~nite mirizbi. trigeminus. faktorot na aktivacija na trombocitite (PAF). pravot. zgolemena vaskularna permeabilnost. Pri hroni~noto vospalenie eozinofilite preku glavniot alkalen protein i eozinofilnata peroksidaza go o{tetuvaat resestiot epitel na ligavicata i senzornite nervni zavr{etoci stanuvaat dostapni za drazbi od okolinata po {to se nadovrzuva fazata na nespecifi~na hiperreaktibilnost. Vo patogenezata na CAR se razlikuvaat ran i docen odgovor na ekspozicijata na alergeni. Patogenezata na SAR podrazbira protivgen-protivtelo reakcija koja se javuva vedna{ posle alergiskata provokacija so protivgen-polen koj premostuva dve molekuli na IgE fiksirani protivtela za povr{inata na mastocitite i bazofilite.: Alergiskite bolesti vo R. Celogodi{en alergiski rinit Naj~esti predizvikuva~i na CAR se aeroalergenite od doma{nite `ivotni i ekskretite od mikrokrle`ot Dermatophagoides pteronyssinus. Patogenetski CAR vo su{tina pretstavuva inflamacija sostavena od mast kletki. koe{to se ozna~uva kako “prag na provokacijata”. serotonin. Vo hroni~nata inflamacija uloga imaat i aksonski refleksi so lokalno osloboduvawe na nevropeptidi.3. kako i interleukinot 3 (Il3) i stimulira~kiot faktor na granulocitno-makrofagnite kolonii. Zna~ajna e i vkrstenata senzibilizacija na polenite od trevi.interleukin 5 (Il-5) od T-po (T-po 2) i mastocitite. zna~ajni se i op{tite karakteristiki na polenot. Pri toa aktivno u~estvuvaat i citokinite . levkotrienite (LTB4 i LTC4). Prenesenite impulsi do CNS predizvikuvaat odgovor preku eferentni parasimpati~ni nervi so pojava na hipersekrecija. eozinofili. 2.

Mo`e da se javat i vonsezonski simptomi na pojava na SAR poradi transportot na polenovite zrna od podale~ni podra~ja. insekti ili medikamenti.Postoi direktna zavisnost me|u koncentraciite na polenite vo vozduhot i ja~inata na klini~kite simptomi. alergija na hrana.Simptomite se hroni~ni. Vo 10-20% od slu~aite na SAR. perzistentni. sekretot e pove}e sluzav. a kako rezultat na slevawe na sekret vo di{nite pati{ta se javuva vla`na no}na ka{lica. nazalna polipoza. Nosnoto di{ewe e silno ote`nato. Anamneza Anamnezata se karaketrizira so pojava i zasiluvawe na simptomite vo zavisnost od godi{nata sezona.2.4.Alergiski rinit 2. Klini~ka slika 2. 2. toj e pridru`en so astma. Mnogu ~esto anamnesti~kite podatoci uka`uvaat na pridru`ni alergiski manifestacii od tipot na astma. mo`ni se gastrointestinalni i /ili ko`ni rekcii. kako i jade` vo grloto. rabotnoto mesto. kivavica i vodenikava rinorea ~esto pridru`ena so nazalna kongestija. 2. 2.Se karakterizira so isti simptomi kako SAR so toa {to voobi~aeno nazalnata opstrukcija e poizrazena poradi hipertrofija na nosnata sluznica.5. muvlite i nivnite spori. Sezonski alergiski rinit (SAR) Zaboluvawetoto zapo~nuva so tipi~na simptomatologija: jade` i iritacija vo nosot. hroni~en serozen otit. Vo zavisnost od simptomite. {to predizvikuva bolka i su{ewe na grloto.Te`inata na simptomite opa|a so vozrasta. o~ite. kaj CAR se javuvaat dve formi: hipersekretoren tip so kivavica i opstruktiven tip. klini~ka imunologija i alergologija 117 . koj{to u{te se narekuva polenska treska. klini~kiot pregled. kako i na pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti i prele`ani zaboluvawa od alergiski tip. mestoto na `iveewe. . .1. .4. ka{lica i no}no gr~ewe. a kivavicata i jade`ot na nosot i o~ite se poretki simptomi. Dijagnoza Dijagnozata na AR se postavuva vrz osnova na anamnezata. edem okolu o~ite i crvenilo na konjunktivite.1. ko`nite i laboratoriskite testovi. urtikarija. po~esto se manifestiraat vo esen i zima. a ponekoga{ gust. . kontaktot so doma{nite milenici i dr. u{ite. Bolnite di{at preku usta.^esto e pridru`en so hroni~en sinuzit. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5. no ne e isklu~eno prv pat da se javat i vo podocne`nata vozrast. Celogodi{en alergiski rinit (CAR) .4. funkcionalnite. . Kaj okolu 1% od bolnite.Simptomite se manifestiraat sezonski pri ekspozicija na polenskite aeroalergeni. .

So faringoskopijata se dobivaat podatoci za hipertrofija na tonzilite. 2. Makedonija 2. Funkcionalni testovi 2. prisustvoto na polipi. So zadnata rinoskopija se dobiva uvid za eventualno postoewe na adenoidni vegetacii.1. koli~estvoto. Ureden i patolo{ki rinomanometriski naod Rinomanometriskite parametri za kvantitativna evaluacija na nazalnata funkcija za Rhinotest MP 500 (slika 11) se: proto~nite parametri. prisustvoto na septalna devijacija. ORL status Osnovni metodi vo evaluacijata na ORL statusot kaj pacientite so nazalni simptomi se prednata i zadnata rinoskopija.5. procentot na zgolemuvawe na protokot pri duplirawe na diferencijalniot pritisok (aerodinamika). geografski jazik i dr. So predna rinoskopija se dobivaat podatoci za proodnosta na nosnite hodnici. A.5. testot na dekongestija i specifi~niot nazalen provokativen test so alergeni. Ureden rinogram B. otok na uvulata. tumori itn. 118 Institut za medicina na trudot . dodeka so otoskopijata se dobivaat podatoci za eventualnite promeni na nadvore{noto i srednoto uvo. tu|i tela i dr. Rinomanometrija Rinomanometrijata pretstavuva funkcionalen i rutinski primenliv metod za ocenka na nazalnata proodnost so koj se meri nazalnata vozdu{na rezistencija preku kvantitativna evaluacija na nazalniot protok i pritisok (slika 10). hipertrofijata na konhite.3. prisustvoto na tumori. faringoskopijata i otoskopijata.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. vidot i lokalizacijata na nosniot sekret.2.3..Kolaborativen centar na SZO . Opstruktiven tip na nazalno di{ewe Slika 10. bojata na ligavicata.5. proto~nata proporcija (funkcionalnata sporedba na dvete strani od nosot).

5.5. a za pozitiven ko`en test se smeta pojavata na papula so sreden dijametar ≥ 3 mm spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. atopiskiot dermatit i dr. Ko`ni testovi Ko`nite testovi se primarno dijagnosti~ko sredstvo za da se demonstrira IgEposreduvanata alergiska reakcija na ko`ata (reakcija od ran tip). sezonskite varijacii i patolo{kite sostojbi na ko`ata kakvi {to se urtikarijata.4. potoa vozrasta (odgovorot e namalen kaj mnogu mladi i povozrasni ispitanici).2.3. Akusti~nata rinometrija Akusti~nata rinometrija e tehnika so koja generiran zvu~en impuls (150-10 000 Hz) se propagira preku zvu~na tuba vo nosot. a reflektorniot signal se detektira preku mikrofon i se analizira. Faktori {to vlijaat na rezultatite od ko`nite testovi se: lekovite kakvi {to se antihistaminicite i kortikosteroidite. Specifi~nite IgE kon odredeni alergeni pogoden in vitro metod koj se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. dermografizmot. klini~ka imunologija i alergologija 119 .Alergiski rinit Slika 11.5. 2. So niv se dijagnosticira atopijata ili genetskata predispozicija kon alergiski zaboluvawa i pretstavuvaat dokaz koj{to gi potkrepuva anamnezata i klini~kiot naod za postoeweto na AR. Aparat Rhinotest MP 500 2.5. Naj~esto primenuvan e prick metodot. Laboratoriski testovi Odreduvaweto na vkupniot serumski IgE e so niska specifi~nost i poradi toa nema osobena prakti~na vrednost. tuku se odreduva geometrijata na nazalnite kaviteti so mo`nost za kvantifikacija na nazalnite abnormalnosti. So ovoj metod ne se meri vozdu{niot protok i pritisok. 2.

6. Naj~esti bolesti od koi treba da se razlikuva SAR se infektivnata treska (virusni infekcii so ili bez pridru`na bakteriska infekcija). rinitot predizvikan od emocii.: Alergiskite bolesti vo R. sezonski i celogodi{en. Lekuvawe na AR Repertoarot na lekuvaweto na AR vklu~uva kontrola na sredinata. za titracija na histamin.SAR . nosnata polipoza. alergen-specifi~na imunoterapija (ASIT) i drugi vidovi terapija.1.Vo tekot na kriti~niot period prozorcite da bidat zatvoreni so {to se namaluva mo`nosta za kontakt so inhalacioniot alergen (polenot). 2. iritantniot rinit. odreduvaweto na medijatorite vo serumot. 2.6. Odreduvaweto eozinofili vo brisot od nos e zna~aen test vo dijagnostikata na AR. devijacijata na nazalniot septum. 2. primarniot atrofi~en rinit. 120 Institut za medicina na trudot . testot na degranulacija na bazofilite. dodeka kaj in vitro metodot se odreduvaat serumskite IgE. hroni~nata infektivna treska. tumorite. Odreduvaweto na eozinofilijata vo perifernata krv. Kaj okolu 30% od pacientite rezultatite od prick testot i in vitro testovite ne koreliraat. adenoidnite vegetacii i dr. PG. rinitot predizvikan od lekovi. nazalniot sekret ili urinata se izveduvaat so primena na visoko specifi~ni i senzitivni laboratoriski metodi. kinini i eozinofilen katjonski protein poradi {to ne se primenuvaat rutinski. no se sretnuva i kaj nealergiskiot eozinofilen sindrom (NERS). rendgengrafija na paranazalnite sinusi. audiometrija i drugi. bakteriolo{kite ispituvawa. Pri~inata za toa e {to kaj ko`nite testovi se determiniraat tkivnite i ko`nite IgE. koja{to pretstavuva relativno skap metod.Sledewe na polenovata koncentracija vo mestoto na `iveewe so cel da se namali ekspozicijata na visoka koncentracija na polenite. . hormonalniot rinit. a koga e vo pra{awe CAR idiopatskiot (vazomotoren) rinit.6. rinitot predizvikan od hrana. triptaza.Kolaborativen centar na SZO . Zgolemeniot broj eozinofili vo nazalniot bris e karakteristika na AR. LTC4/D4/E4. 2. ultrazvuk.Cvetanov V i sor. tu|ite tela vo nosot.e.1. Porano {iroko primenuvaniot RAST metod za odreduvaweto na specifi~niot IgE e napu{ten poradi sozdavaweto radioaktiven otpad pri negovoto izveduvawe. Naj~esto primenuvan vo sekojdnevnata praktika e UniCAP. kakvi {to se: nazalnata endoskopija so nazalna biopsija. Diferencijalna dijagnoza Diferencijalnata dijagnoza na AR zavisi od klini~kite karakteristiki na rinitot i od vremenskiot period vo koj se pojavuva t.1. Kontrola na sredinata Ovaa va`na preventivna merka podrazbira izbegnuvawe ili namaluvawe na kontaktot so inkriminiraniot alergen na site mo`ni na~ini. Vo odredeni sostojbi potrebni se i drugi ispituvawa. Makedonija primenuva vo rutinskata dijagnostika poradi svojata korisnost i sofisticiranost.6.5. nealergi~niot rinit so eozinofilen sindrom. medikamentozna terapija.

.da se suprimira razvojot na alergiskata inflamacija.1. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. . . tepisite.Naj~esto se primenuvaat preparati od tretata generacija antihistaminici koi ne ja minuvaat hematoencefalnata bariera.e.Imaat blagotvorno dejstvo vrz jade`ot. . nemaat izrazen sedativen efekt.Se vrzuvaat za histaminskite H1 receptori bez da gi stimuliraat (kompetetiven mehanizam) i na toj na~in primarno gi inhibiraat simptomite predizvikani od otpu{tawe na endogenite mehanizmi. -Se primenuvaat preparati za oralna i lokalna aplikacija.Koristewe plasti~ni navlaki za du{ecite i pernicite.2. . Antihistaminski lekovi . . .6.da se spre~at recidivite na bolesta. -Eradikacija na lebarkite so primena na hemiski sredstva-insekticidi. Medikamentozna terapija Osnovnite zada~i na medikamentoznata terapija na AR: . hronicitetot i komplikaciite.Merki protiv razvojot na muvlite so namaluvawe na vla`nosta vo domot i hemiska obrabotka na mestata kade {to ima muvli. . .Najdobri efekti se postignuvaat dokolku se primenat pred ekspozicijata na inkriminiraniot alergen.da se namali rizikot od pojava na bronhijalna astma.^istewe na stanot i mebelot od tkaenina so pravosmukalki so vla`en filter i so voden rastvor. kilimite. kako i izbegnuvawe decata da igraat i spijat so krzneni igra~ki.Redovno kosewe na trevnite povr{ini.Zabrana za pu{ewe vo domot na bolnite so ogled na toa {to tutunskiot ~ad pretstavuva agravira~ki faktor na bolesta. kako i zadol`itelno perewe na postelninata edna{ nedelno. .da se dovede i odr`i bolniot vo klini~ka remisija.Koristewe na klima uredi vo stanovite i avtomobilite so antialergiski filter. 2. klini~ka imunologija i alergologija 121 . 2. . pred s¢ od spalnite sobi.1. CAR . a nesakanite pojavi se minimalni. tie da se kapat barem edna{ nedelno.Otstranuvawe na pernicite i jorganite od perduvi.Alergiski rinit .Otstranuvawe na doma{nite `ivotni . . kivaweto i rinoreata.Ostanuvawe doma koga brojot na polenovite zrna e visok.Zatvorawe na prozorcite za vreme na polenskata sezona bidej}i polenite mo`e da ja vlo{at sostojbata na CAR.2. no pomalo dejstvo vrz zatnatosta na nosot. Vo prilogot 4 se prika`ani naj~esto upotrebuvanite antihistaminici pri lekuvaweto na AR.2. .milenici ili ako toa ne e mo`no. Pri lekuvaweto na AR se primenuvaat slednite grupi lekovi: 2. koristewe na o~ila pri prestoj vo nadvore{nata sredina. proodnost na gornite di{ni pati{ta.da se obezbedi normalno di{ewe na pacientot t. . .6.6.

Kromolinite se primarno indicirani kaj SAR i hipersekretornata forma na CAR.2.Kolaborativen centar na SZO . Antiholinergici Kaj bolnite so izrazena rinorea se primenuva Spray Ipratropium bromid koj ja povlekuva hipersekrecijata. 2. osobeno kaj decata.Cvetanov V i sor. Vo ovaa grupa lekovi spa|aat i preparatite od grupata na nedokromil natrium. gabi~ni infekcii i kaj TBC. Preparatite od grupata na budezonidot pobrzo se inaktiviraat vo crniot drob i se so pogolema efikasnost vo odnos na prethodnite. Vo nekoi slu~ai tie mo`at da predizvikaat krvavewe od nosot. osa. kako i topi~nite kortikosteroidi.2.2. povr{inski aktivni i brzo se metaboliziraat. Preparatite za nazalna primena od redot na beklometazon dipropionat se mo}ni. Lekuvaweto so lokalnite kortikosteroidi ne treba da bide podolgo od 2-3 meseci. Apliciran nazalno dejstvuva lokalno na stabilizirawe na mast-kletkite so {to se inhibira osloboduvaweto na medijatorite. Ottoga{ ASIT se koristi vo terapijata na pacientite so sezonski i/ili perenialen AR. alergii na venomot na Hymenopterae (p~ela.6. 122 Institut za medicina na trudot .n. Ovoj preparat e osnoven profilakti~ki lek za SAR. Topi~nite ili lokalnite kortikosteroidi se prvenstveno indicirani vo lekuvaweto na AR so izrazena opstruktivna komponenta. astma.4.3. 2. rinokonjunktivit. Sistemskite kortikosteroidi se posledno i nepo`elno sredstvo za lekuvawe na AR. Vo prilogot 4 se prika`ani najva`nite sistemski i lokalni lekovi koi{to se primenuvaat vo terapijata na AR i alergiskiot rinokonjunktivit. 2.2. Antiinflamatorni preparati Tuka spa|aat kromolinskite preparati. str{en) i drugi atopiski zaboluvawa. Makedonija 2. no se koristi i kako dolgotrajna terapija na CAR.5. Dekongestivi Tuka spa|aat alfa-adrenergi~nite agonisti . Specifi~na imunoterapija Alergen-specifi~nata imunoterapija (ASIT) kako metod za prv pat e voveden vo 1911 god. Tie ja suprimiraat inflamacijata na nazalnata mukoza so namaluvawe na brojot na mast-kletkite i eozinofilite i so redukcija na osloboduvaweto na inflamatornite medijatori so {to se reducira hiperreaktivnosta i vaskularnata permeabilnost.2. Poznat kromolinski preparat e dinatrium kromoglikatot kako 4% rastvor vo vid na sprej. Vo prilogot 5 e prika`ano dejstvoto na oddelnite lekovi na simptomite na rinit.6.Lokalnite vazokonstriktori ne treba da se primenuvaat podolgo od 3 do 5 denovi poradi mo`nosta od povratna kongestija na nosnata mukoza ili pak nejzina atrofija t. medikamentozen rinit.: Alergiskite bolesti vo R. Potrebna e vnimatelna primena pri virusni. Flutikazon propionatot ima visoko specifi~no dejstvo i naglasena antiinflamatorna aktivnost. .6.6.Imaat silen vazokonstriktoren efekt na krvnite sadovi na nosnata ligavica i poradi toa go podobruvaat nosnoto di{ewe. od strana na Noon i Freeman. Se primenuvaat samo vo isklu~itelni slu~ai.

a obnovena e 1996 god. Osnova na alergiskata inflamacija se IgE-zavisnata aktivacija na mastocititite. Il-5 i Il-13.Alergiski rinit Stavovi na SZO. no ne i Il-2 i IFN γ. Pritoa. no sepak najverojatno mehanizmite se heterogeni i zavisat od prirodata na alergenot. vremetraeweto na imunoterapijata i genetskiot status na doma}inot (slika 11). AV/ASIT e edinstven tretman koj vlijae vrz prirodniot tek na alergiskite bolesti so {to se prevenira transformacijata na AR vo astma. no ne i Il-4 ili Il-5. ASIT ili AV vo praktikata pretstavuva aplicirawe na postojano raste~ki dozi so relevantni alergenski vakcini kaj alergi~ni subjekti dostignuvaj}i ja dozata koja e efektivna vo podobruvawe na simptomite povrzani so ekspozicija na inkriminiranite alergeni. Idejata za izrabotkata na dokumentot poteknuva od Jean Bousquet i Richard Lockey pretstavena na Simpoziumot za alergiskata imunoterapija vo ^ikago 1995 god. za prvpat kaj nas na seriozen na~in se elaboriraat mehanizmot i site aspekti na ASIT. Allergen Immunotherapy: Therapeutic Vaccines for Allergic Diseases koj gi dava standardnite nasoki za imunoterapijata. hiposenzibilizacija. Vo 1992 god. Vo edno monografsko izdanie za imunoterapijata. bazofilite i kleto~na eozinofilija pri {to citokinite igraat glavna uloga. Makedonija se primenuva verojatno onolku dolgo kolku i vo drugite zemji. me|utoa nau~nata misla za nea intenzivno se razviva poslednive desetina godini. dodeka T-po 2 kletkite produciraat Il-4. Postojat seriozni dilemi za efektite od primenata na ASIT vo terapijata na navedenite zaboluvawa. SZO go izdade dokumentot WHO Position Paper. Dokumentot vo 1997 god. Voobi~aenite izrazi za ASIT se: desenzibilizacija. vo San Francisko. Konstatirano e postoewe na dva razli~ni T limfociti vo odnos na nivniot profil na citokini. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Ovoj termin e naj~esto prifaten i od pacientite. klini~ka imunologija i alergologija 123 . imunoterapija. Definicija. se prezentirani ponovite soznanija za ovoj problem. ASIT kako terapevtska postapka vo R. {to e inaku mnogu ~esta pojava. mestoto na manifestirawe na alergijata. Poradi toa vo @eneva vo 1997 god. dozata. Ponovite studii poka`uvaat deka vo osnova na mehanizmot na AV e vlijanieto vrz T-kleto~niot odgovor kon alergenot. T-po 1 kletkite produciraat interferon γ (IFN γ) i interleukin 2 (Il-2). Vo nacionalnite konsenzusi za AR i bronhijalna astma vo 1999 god se inkorporiraat i doktrinite za ASIT. Nameneta e za pacientite koi demonstrirale specifi~ni IgE za klini~ki relevantni alergeni. Mehanizam. Vo 1997 god. no spored preporakite na SZO se ~ini deka najadekvaten e terminot alergiska vakcinacija (AV). e donesen so u~estvoto na pretstavnici na alergolo{kite asocijacii od Evropa i SAD.

alergija od venomi Hymenoptera (osa. Zasega ASIT e edinstven terapevtski modalitet koj ima potencijal da go modificira prirodniot tek na bolesta. ASIT zasega e edinstven tretman. Indikacionoto podra~je e slednovo: alergija na poleni. alergija od Dermatophagoides manifestirana so nazalna inflamacija (CAR) i bronhijalna inflamacija kaj bolni od astma. Alergenskiot tretman e vo sostojba da gi namali sezonskite varijacii na IgE antitelata zabele`eni kaj pacientite so AR i zaedno so drugata terapija da gi svede vrednostite na IgE pod predtretmanskite. Cel. blokira~ki IgE antitela koi se vo sostojba da ja blokiraat reakcijata na pasiven transfer. Namaluvaweto na IgE antitelata e vo inverzna korelacija so porastot na t. Makedonija Slika 11. Glavnite celi na ASIT se da ja reducira osetlivosta kon alergenskite trigeri koi gi predizvikuvaat simptomite. osobeno na IgE i IgG. p~ela. a potoa postepeno se namaluvaat. posebno na IgG1 i IgG4. pri koja{to tretmanot e pouspe{en koga se koristat pogolem broj razli~ni tipovi alergeni pri {to stavot za tretman so eden alergen e skoro napu{ten. str{en) so pre~isteni venomi (otrovi). Mnogu studii poka`ale deka ASIT predizvikuva zna~aen porast na IgG.: Alergiskite bolesti vo R. kako i da go smali inflamatorniot odgovor. osobeno 124 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.n. [ematski prikaz na alergoimunolo{kiot aspekt na ASIT Vo tekot na ASIT doa|a do izmena na koncentracijata na antitelata. Indikacii. Koncentraciite na serumskite IgE vo tekot na ASIT vo inicijalniot stadium rastat.

koi se soodvetno standardizirani i mo`at konzistentno da bidat proizveduvani. Senzibilizacijata kon alergenite treba da bide dobro potvrdena preku: anamnesti~ki podatoci. aritmii).nekontrolirana astma.zgolemena koncentracija na specifi~nite IgE i/ili .vo tekot na polenskata sezona rinitot se komplicira so ka{lica ili astma.rekombinantni alergeni i nivnata modifikacija se opfateni so terminot rekombinantna vakcinacija-imunoterapija. Ponovi oblici na AV Novata strategija za modulacija na imuniot odgovor po pat na kvalitativno novi vakcini . .nema efekt od apliciranata medikamentozna terapija so antihistaminici i lokalni kortikosteroidni preparati. Voobi~aeno se prepora~uva ASIT da se sproveduva 2 do 3 godini. Kontraindikacii. alergija od muvla so standardizirani alergeni od Cladosporium i Alternaria. . .5. spored odredeni protokoli . ASIT e indicirana vo slu~ai koga: . klini~ka imunologija i alergologija 125 . a nejziniot celosen efekt se o~ekuva 3-5 godini po prekinuvaweto na AV. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Alergiski rinit kaj decata.pozitivni kutani testovi. Isto taka.6. So produkcijata na t. . Karakteristikite na ovie alergeni se o~ekuva da ja eliminiraat mo`nosta za anafilakti~kite nesakani efekti.avtoimuni bolesti. ASIT ne treba da se sproveduva istovremeno so imunosupresivna i antialergiska terapija. alergoidi se o~ekuva napredok vo ASIT. osobeno koga toj e edinstven predizvikuva~ na zaboluvaweto.{emi.bremenost.n. Ne treba da se izveduva AV so nedefinirani alergopreparati.site kontraindikacii za primena na adrenalin (arteriska hipertenzija. .2. Kontraindikacii za ASIT: .nazalni provokativni testovi (koi se osobeno zna~ajni pred zapo~nuvaweto na ASIT).kaj SAR koga ekspozicijata na specifi~niot alergen (polenot) mo`e da se izbegne ili e kratkotrajna. Uspe{nata imunoterapija zavisi od upotrebata na alergenski vakcini so visok kvalitet. Kaj bolnite so SAR. kako na pr. . ASIT e indicirana koga simptomite na rinit ne se povlekuvaat i posle tri i pove}e meseci so terapija so antihistaminici i lokalni steroidi.terapija so beta blokatori. . alergija od doma{ni milenici (ma~e. . dodeka kaj CAR e pomalku efikasna i se aplicira samo vo slu~aite so doka`ana senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus. Kaj bolnite so CAR. . ku~e).nazalna polipoza. ku}niot (doma{niot) prav. vo zavisnost od proizvoditelot nekoi AV se davaat ednokratno so ist efekt. . 2. Naj~esto vo praksata se koristat supkutani AV.sezonata na polenskata ekspozicija na bolniot e prodol`ena (3-5 meseci). Vremetraewe.1. ASIT e prvenstveno indicirana kaj bolnite so sezonski (polenski) AR. No.

Anglija 9. fragmentarna.5-1%.14% lokalni i nikakvi sistemski reakcii. Germanija 8. Konvencionalnite alergen vakcini se determiniraat so nazivot lokalna alergen vakcinacija (sublingvalna. Golem broj kontrolirani studii doka`aa deka sublingvalnata imunoterapija e efikasna kako i supkutanata.Zastapenost na AR Vo Evropa epidemiologijata na alergiskiot rinit e nevoedna~ena.8 do 20. so visok terapevtski efekt. coli beta galaktozidaza se inducira T-po 1 odgovor. SAD 9. Edukacijata na pacientot e mnogu va`na za uspe{noto sproveduvawe na ASIT. Vo tekot na ovaa godina (2006 god) e promoviran i alergoidot od Dermatophagoides pteronyssinus so {to zna~ajno }e se unapredi izveduvaweto na ASIT i kaj pacientite so CAR i alergiska astma so senzibilizacija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i. lokalno nazalna. Su{tinata na genskata vakcinacija e sozdavawe na antigen specifi~ni T-po 1 kletki koi produciraat visoki koncentracii na interferon γ i pritoa doa|a do zgolemuvawe na antitela od izotopot IgG2A. modifikacija i formulacija na alergenskite produkti.Cvetanov V i sor. se poka`a deka sublingvalnata i oralnata (ORALVAC) imunoterapija mo`e da bide bezbedno primeneta i kaj deca pod 5godi{na vozrast. Nov pristap vo terapijata na AR i astmata se pravi so alergenprotivtelo kompleks i peptidni epitopi koi }e ja za~uvaat antigenosta. odnosno depo preparatite na polenskite alergeni so koi{to se postignuva poednostavno i pobezbedno izveduvawe na ASIT. fokusot e staven na vrvna inovaciska standardizacija. dodeka imunizacijata so celiot protein inducira T-po 2 odgovor. 2. So intradermalna vakcinacija so DNK kodirana so E. osobeno kaj pacienti so niska komplijansa. Toa e alternativen pristap za podignuvawe na za{titniot imunitet. osobeno posle objavenite stavovi na SZO od 1997 god. Ovie SZO oblici gi prepora~uva vo sekojdnevnata klini~ka praktika. Pacentot treba da gi dobie potrebnite podatoci za poleznosta i mo`nite rizici od metodot i samiot da donese odluka za izveduvaweto na ASIT. raspolo`ivite podatoci sugeriraat {iroka prevalencija koja varira od 3.Kolaborativen centar na SZO . Vo sekoj slu~aj. so samo 0. Pokraj supkutanata imunoterapija.6%. Isto taka. golem napor be{e napraven za da se najdat alternativni pati{ta za aplikacija na ASIT so cel da se nadminat mo`nite rizici od nesakani dejstva. 126 Institut za medicina na trudot . Vo Evropa i Severna Amerika toj procent iznesuva okolu 10% (Finska 13-15%.7%). ve}e se primenuvaat vo tretmanot na pacientite so SAR i alergiska astma so senzibilizacija na polenskite alergeni. [vajcarija 4-8. i upatstvata na EU za problemite i potrebite koi postojat vo imunoterapijata. a }e ja zagubat alergogenosta. Vo ovaa nasoka.6%. Plazmidna genska vakcinacija e ponov pristap (od 1996 god) i s¢ u{te e vo faza na eksperimenti. Belgija 0. bronhijalna i oralna). poslednive godini.: Alergiskite bolesti vo R. Okolu 8-10 lu|e manifestiraat simptomi pred 25 godi{na vozrast. Denes ve}e gi imame i gi prakticirame sublingvalnite i oralnite vakcini. Novite oblici na AV deneska opfa}aat alternativni pati{ta na metodot na aplikacija. Po postignuvaweto na zadovolitelen terapiski odgovor na ASIT zadol`itelno e na sekoi 12-18 meseci da se pravi uvid vo sostojbata na pacientot. nevalidna poradi nesoodvetnoto {ifrirawe i klasifikacija na statisti~kite podatoci za prevalencijata na ovoj entitet.6% vo svetskata populacija.4%. Makedonija Polenskite alergoidi.7. no so signifikantno poniska stapka na nesakani efekti. Edukacija na pacientot.

a kaj 21-36% od slu~aite dvete zaboluvawa se javuvaat istovremeno. od april 1993 godina se zapo~nati prvite aeropalinolo{ki ispituvawa i istata godina se registrirani 556 slu~ai na sezonski alergiski rinit i 127 slu~ai na perenijalen alergiski rinit so proporcija 4. Makedonija (Skopje. kade se vklu~uvani i po 1000 do 5000 ispitanici. Vels i vo [vedska kade e registrirano udvostru~uvawe na prevalencijata na alergiski rinit za edna dekada (1971-1981 god).1%. no ova ne bilo doka`ano vo edna danska studija. Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe za alergiskiot rinit vo R. vo Institutot za medicina na trudot. klasifikacija i lekuvawe na alergiskiot rinit od 1994 god. Dojran. Kaj 20% od bolnite so rinit se pojavuvaat simptomi na bronhijalna astma. po slu~aen izbor.1.5%. Poradi potrebata za dobivawe na reprezentativni podatoci za polenozite na nivo na celata zemja. isto taka. Sli~ni podatoci se dobieni od epidemiolo{kite studii sprovedeni vo Anglija.Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas Imaj}i gi predvid mnogute podatoci od literaturata za varijaciite vo epidemiolo{kite podatoci za AR. 9. Slednoto epidemiolo{ko ispituvawe od 1989 godina kaj populacija od 15 do 24-godi{na vozrast poka`uva kumulativna prevalencija od 96%. potoa otsustvoto na detskata populacija. a nemaj}i studiozni istra`uvawa za ovoj problem vo R. a kaj populacionata grupa na vozrast od 15 godini od 4. Makedonija. Debar i Peh~evo) so {to smetame deka na{eto istra`uvawe go dobiva svoeto vistinsko zna~ewe Makedonsko zdru`enie za bazi~na. no samo od gradot Skopje. Edna britanska studija doka`ala deka prevencijata na SAR e povisoka kaj deca od sredini so podobar standard. vo Germanija.2% od 988 pret{kolski deca (5-6 godi{na vozrast) imale simptomi na AR. {to e naj~esto koristeno i vo svetskite epidemiolo{ki studii. Kako nov kriterium podocna be{e vklu~en i rinotestot so predna rinomanometrija. Epidemiolo{kite studii uka`uvaat na zgolemuvawe na prevalencijata na alergiskiot rinit vo poslednive 20-30 godini. 2. Vo metodologijata bea koristeni pra{alnik i prick-test. Britanija poka`ala deka kaj decata bolni od hroni~en otit vo 1990 godina. Taka na primer. Imaj}i gi predvid nedostatocite na prvi~nata studija (mala grupa na ispitanici vo odnos na svetskite studii. od koi 399 deca. Vo edna studija izvedena 1989-1991 god. Makedonija).5 na 1.. Edna studija vo V.4 na 6. bevme motivirani za izrabotka na proektot “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. e potvrdeno i od edna amerikanska studija koja go imala predvid vkupniot godi{en prihod vo semejstvoto.7. Prilep. Studijata od 1995 god be{e postudiozen obid za rasvetluvawe na problemot na AR kaj nas. pri {to e dobiena prevalencija na bolesta kaj adultnata populacija od 11. Ova. Makedonija e izvedeno vo Institutot za medicina na trudot vo sredinata na devedesettite godini od minatiot vek. vo [vajcarija e registrirano zgolemuvawe na sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj populacijata na vozrast od 4 do 6 godini vo periodot od 1970 do 1984 godina od 0. 1996 i 1997 godina. nie opfativme 1121 ispitanik.1%. Sledea sukcesivni istra`uvawa i prezentirawa vo 1995.4:1. klini~ka imunologija i alergologija 127 . so kriteriumi bazirani vrz Me|unarodniot konsenzus za dijagnoza.0 vo korist na SAR.Alergiski rinit Familijarnata anamneza e mnogu va`na. pove}e od 80% stradale od rinit. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora kaj nas”. vo 6 gradovi vo R. kako i neopfatenosta na drugite gradovi od R. Vo na{ata studija bea opfateni 113 ispitanici od vozrasnata populacija nad 18 god. Ohrid.

podatocite mo`eme da gi korelirame so na{ite prvi~ni podatoci od 1996 god za site karakteristiki kaj vozrasnata populacija za gradot Skopje. pri {to prevalencijata na alergiskiot rinit (AR) iznesuva 20. Primeneti se posebno izgotveni pra{alnici za vozrasni i deca popolnuvani od lekar vo mestoto na `iveewe na ispitanicite. 25 20.3% (grafik 77).Kolaborativen centar na SZO . Prevalencija na hroni~en rinit. adultnata i detskata populacija. a na nealergiskiot rinit (NAR) 9. Makedonija kako multicentri~na studija.Cvetanov V i sor. Hroni~niot rinit kaj site ispitanici e zastapen so 30. no ne i za detskata populacija bidej}i taa ne be{e opfatena vo na{ata studija od 1996 god. Grafik 76.2%. SAR i CAR kaj site ispitanici 128 Institut za medicina na trudot . na nivo na op{tata. sezonskiot i celogodi{niot rinit.8% 20 15 13. a kaj vozrasnite ispitanici se izvedeni i kutani prick alergolo{ki testovi so serija od 11 standardni inhalatorni alergeni. Prevalencija na AR.5% 10 5 7. odnosno 7. Isto taka. Rezultatite od na{eto istra`uvawe se posebno statisti~ki evaluirani za alergiskiot rinit.5% (grafik 76).8%.5%.: Alergiskite bolesti vo R. AR i NAR kaj site ispitanici Prevalencijata na SAR i CAR kaj site ispitanici iznesuva 13.3% 0 AR SAR CAR Grafik 77.

Varijaciite najverojatno se dol`at na nevoedna~enite kriteriumi vo metodologijata na istra`uvawata vo razli~ni studii vo razli~ni zemji. {to zna~i deka alergiskiot rinit se nametnuva kako seriozen problem na na{ata populacija.7% Grafik 78.2%. Prevalencija na AR.4%.5% ma`i). a kaj `enite 17. i toa sezonskiot so 16.3%. a NAR kaj 11.2%. Nekoi svetski studii govorat za ednakva prevalencija na SAR kaj dvata pola vo povisokite vozrasni grupi.1%.7%. dodeka prevalencijata na CAR iznesuva 6.4%) vo odnos na ma`ite (21. ima povisoka.2%) (grafik 79).6%. Vo studijata od 2003 god. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici Spored rezultatite od istra`uvaweto na Centarot za alergija pri Institutot za medicina na trudot od 1995 god.5% od adultite.1%. klini~ka imunologija i alergologija 129 .7% (grafik 78). Prevalencijata na SAR kaj ma`ite iznesuva 15.Alergiski rinit 2. a kaj `enite 7.1% 20 0 Vkupno vozrasni ispitanici AR SAR CAR 16.4% perenijalen alergiski rinit. odnosno 7. a celogodi{niot so 6. prevalencija kaj `enite (nad 60%). Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 120 100 80 60 40 23.2.8-20. alergiskiot rinit prevalira dvojno pove}e so 23. kako i SAR i CAR.5% `eni i 37.5% 6. AR e zastapen kaj 23. dodeka prevalencijata na CAR kaj ma`ite e 6%.1% od ispitanicite. SAR se sretnuva kaj 16.1% sezonski alergiski rinit i 4. Evidentna e nagornata linija na prevalencijata za site tri entiteti vo period od 7-8 godini. Vo literaturata se sretnuva podatok za prevalencija na AR od duri 40%. Prevalencijata na rinitot kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 34. Treba da se napomene deka ima mnogu pomalku epidemiolo{ki studii so integralen pristap kade celna grupa e op{tata populacija. Sli~na distribucija spored polot kaj ispitanicite so SAR dobivme i vo prvoto istra`uvawe (62. zastapenosta na alergiskiot rinit kaj adultanata populacija vo Skopje iznesuva 11. Spored polot AR vo celina. Vo edna studija vo London izvedena na ispitanici od vozrasnata grupa od 16 do 65 god prevalencijata bila 16%.5%.5%. no statisti~ki nesignifikantna. Globalnite podatoci vo svetski ramki se vo rang 3. AR e ne{to po~est kaj `enite (24.7.

Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija 30 24.: Alergiskite bolesti vo R.2.7%) i Skopje (8.1. 35 30 25 20 15 10 5 0 18-30 31-40 41-50 51-60 61-70 > 70 18.7%). Prevalencija na AR kaj adultite spored polot Najvisoka prevalencija na AR se sretnuva vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god ili (29.6% Grafik 80.5% 29.4% 21.6% 19. Prevalencijata na SAR e isto taka najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (29. a najniska kaj ispitanicite od Debar (9.0%) i Skopje (16.7.0%) (Grafik 81).5%).4%). Distribucija na AR kaj vozrasnite ispitanici spored vozrasta 2.5%) (grafik 80). verojatno kako rezultat na povisokata alergogenost na polenot vo tie zemji. 130 Institut za medicina na trudot .5%).5% 24.6%).8% 18. Podatocite vo literaturata za distribucijata na AR spored vozrasta se razli~ni. a najniska vo Ohrid (1. a vo SAD najvisoka prevalencija e registrirana vo 24-ta godina. vo Danska od 10 do 19 god. a najniska kaj ispitanicite od Ohrid (20. Najvisokata prevalencija na SAR vo Anglija i Vels e vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god.2% 20 10 0 ma`i `eni Grafik 79. Zastapenost vo ispituvanite gradovi Najvisoka prevalencija na AR e registrirana kaj ispitanicite od Prilep (35. dodeka prevalencijata na CAR e najvisoka vo Debar (13. Prevalencijata na polenskata treska e poniska vo evropskite zemji vo odnos na SAD i Avstralija.8% 25.

Vo alergologijata golemo zna~ewe se dava na proteinite na mikrokrle`ite (akaridite) koi{to pretstavuvaat glaven izvor za produkcija na alergeni vo domot. Mnogu svetski istra`uvawa uka`uvaat na visokata prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i i nivnata uloga vo pojavata na CAR i astmata vo detskata vozrast. najvisoka senzibilizacija kon grupnite aeroalergeni e registrirana kon alergenite na polenot od plevel. na polen od treva (`itni rastenija) kaj 41. Pri~inata ja gledame vo taksonomskite karakteristiki na podnebjeto. pri aeropalinolo{kiot monitoring vo Prilep se izmereni najvisoki koncentracii na polenot od trevi i pleveli koi se poka`aa kako najpotentni alergeni. Pri prika`uvaweto na vaka visoka polenska senzibilizacija mora da se ima predvid i periodot vo koj bea izveduvani ko`nite testovi na terenot.2.2% od ispitanicite od Prilep. Pove}e avtori go potenciraat vremenskiot period na istra`uvaweto kako zna~aen faktor za visokata prevalencija na SAR. Prevalencija na AR. Senzibilizacijata na polen od plevel se sretnuva kaj 43. klini~ka imunologija i alergologija 131 .7. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2. mikrokrle`i. Poznato e deka rizikot od razvoj na alergija na polen treva e reduciran za 37% kaj decata rodeni vo periodot avgust-januari koga koncentraciite na polen treva vo vozduhot se najniski. Imeno. Zastapenost spored senzibilizacijata na grupnite aeroalergeni Kaj adultite so AR. 2.5%. Spored senzibilizacijata na poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so AR naj~esto se sretnuvaat polenot loboda. {to pretstavuva mnogu visok procent i nad svetskiot rang. polenot pelin i alergenite od ma~ka (grafik 82). Se raboti za periodot aprilmaj.7%. a na polen od drvja kaj 25.Alergiski rinit 40 30 AR 20 10 0 Sk Do Oh Pr De Pe SAR CAR Grafik 81. odnosno period na sezonskata polenska aerokontaminacija.4%. Na{ite istra`uvawa ja potvrduvaat visokata senzibilizacija na ispitanicite na ovoj vnatre{en aeroalergen. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici vo oddelnite gradovi Vo gradot Prilep e registrirana prevalencija na SAR od 29.

5% 10 6.Kolaborativen centar na SZO .7. prevalencijata na AR vo periodot od 8 godini e zgolemena za dva pati i toa za smetka na porastot na prevalencijata na SAR koja{to e zgolemena re~isi tri pati (od 6.5% 6.3.01). Statisti~ki signifikantna povrzanost so respiratornite 132 Institut za medicina na trudot .7% (grafik 83). SAR i CAR kaj adultite vo 1995 i 2003 2.Cvetanov V i sor.7.7% 1995 2003 0 AR SAR CAR Grafik 83. Distribucija na adultite so AR spored senzibilizacijata na oddelni aeroalergeni Zna~ajni se podatocite za prevalencijata na AR. Imeno. Zastapenost spored polot Prevalencijata na AR kaj vozrasnite ispitanici e nezna~itelno povisoka kaj `enite.5% 15 11. 25 23. AR i respiratornite simptomi AR kaj vozrasnite ispitanici e signifikantno povrzan so respiratornite simptomi (p < 0.1% 20 16. Nesignifikantnata uloga na polot vo nastanokot na AR kaj vozrasnite i decata e potvrdena so pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot. Vo istiot period prevalencijata na CAR e zgolemena od 5. dodeka kaj ispituvanite deca taa e nezna~itelno povisoka kaj mom~iwata.2. Makedonija Grafik 82.5% na 6.: Alergiskite bolesti vo R.5% vo 2003 god). SAR i CAR vo studiite od 1995 i 2003 god. Prevalencija na AR.2. 2.3% 5 5.4.3% vo 1995 na 16.

i toa 38. nitu so SAR i CAR. AR i atopija Atopijata se definira kako sposobnost na organizmot za produkcija na IgE antitela pri ekspozicija na alergeni od okolinata.2. kaj decata atopijata ja definiravme vrz baza na anamnesti~kite podatoci od pra{alnikot.6% 8% 10 7. i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost (p>0. odnosno 10-50% spored razli~ni epidemiolo{ki studii vo zavisnost od utvrdenata definicija i postavenite kriteriumi. Vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz nastanokot na AR.5.5.4% 16.7.2% 21.3% 25 22. Atopijata opfa}a golem procent od ~ove~kata populacija. Dobienite rezultati se komplementarni so rezultatite od pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot. familijarnata atopija ne e signifikantno povrzana so pojavata na alergiskiot rinit vo celina. 2.3% 6.4% AR SAR CAR 10.7% kaj ma`ite i 31. Vo klini~kata praktika atopiskiot status ~esto se vrzuva za prisustvoto na odredeni alergiski simptomi spored li~nata anamneza ili pak za potvrden odgovor za familijarnata alergiska dijateza.7. a CAR kaj ispitanicite koi{to ~uvaat doma{ni milenici (grafik 84).3% 12.3% 20 % 15.4% 20% 19.7% 12.7% 30 28.9% 15.8% 7 5.4% 5 0 zelenilo vo zelenilo vo zagadenost industriska domot sredinata na sredinata zagadenost izduvni gasovi doma{ni milenici ma~ka ku~e Grafik 84 .3% 15 15. dodeka kaj decata postoi signifikantna asociranost so familijarnata istorija za alergiski bolesti. 35 29.6% kaj `enite.6% 17.1% 24.8% 7. 2. AR i `ivotnata sredina. Spored na{eto istra`uvawe prevalencijata na atopijata kaj vozrasnite iznesuva 34.8% 22. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8%.Alergiski rinit simptomi e registrirana i kaj AR kaj ispituvanite deca. Prevalencija na AR.05) treba da se odbele`i podatokot deka prevalenciite na AR i SAR se povisoki kaj ispitanicite koi{to se eksponirani na izduvnite gasovi od soobra}ajot vo sporedba so vkupniot broj na ispitanici.5. Dodeka kaj vozrasnite ispitanici atopijata ja definiravme kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni. Kaj vozrasnite.9% 22. odnosno deka AR se javuva po~esto kaj ispitanicite so referirana zagadenost na `ivotnata sredina.4% 4. klini~ka imunologija i alergologija 133 . SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici.

5%. pretstavuva va`en rizik-faktor za senzibilizacija i alergiski respiratorni zaboluvawa. alergiskiot rinit vo celina. ispituvano e vlijaniteo na klimata i zagadenosta na vozduhot so NO2 i konstatirano e deka klimatskite interakcii so nadvore{nata ekspozicija na NO2 go zgolemuvaat rizikot za alergiski rinit kaj lu|e koi se eksponirani na visoki i stabilni temperaturi. Vo edno istra`uvawe vo Turcija od 2003 god. 134 Institut za medicina na trudot . odnosno angliskata studija govori za najvisoka prevalencija na polenskata treska vo Anglija i Vels vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god. pri {to go evaluiravme hroni~niot rinit kaj decata. so povisoka prevalencija kaj ma{kite. ozon-kako predizvikuva~i na inflamatoren odgovor) i zgolemenata prevalencija na rinit simptomite. kako i oddelno SAR i CAR. Spored edno istra`uvawe vo Velika Britanija. a danskata vo vozrasnata grupa od 10 do 19 godini zafa}a 15-20% od u~enicite. dodeka prevalencijata na AR iznesuva 16. Sli~na e sostojbata i kaj nas. izvedena na reprezentativen primerok na op{ta populacija od 2000 ispitanici.6%. Vo kriteriumite za dijagnoza na AR kaj decata ne bea vklu~eni ko`nite testovi kako kaj vozrasnite od eti~ki pri~ini. Zastapenost na AR kaj decata AR kaj decata za prvpat go vklu~ivme vo istra`uvaweto vo 2003 god.Cvetanov V i sor. vozdu{nite polutanti gi vlo{uvaat simptomite na rinit i doveduvaat do zna~ajno zgolemuvawe na potrebata od konsultacii kaj mati~nite lekari pri {to SO2 i O3 se od posebno zna~ewe. Incidencijata na alergiskiot rinit dramati~no e zgolemena vo industrijaliziranite zemji. 2. doma{nata pra{ina i doma{nite mileni~iwa se naj~esti pri~initeli i triger faktori vo odnos na respiratornite alergiski zaboluvawa. Podatocite dobieni so standardniot pra{alnik za deca bea evaluirani so deskriptivni i analiti~ki statisti~ki metodi. Vo edna studija vo Italija izvedena vo tekot na 1998-2000 god. azoten dioksid..Kolaborativen centar na SZO . Karakteristi~na e ednakvata zastapenost na SAR i CAR kaj ispituvanite deca so 8. Hroni~niot rinit kaj decata e zastapen so 22. a kako edna od pri~inite se naveduva zna~ajno zgolemenata koncentracija na aeropolutantite koi{to poteknuvaat od motornite vozila. Na{ata studija poka`uva deka doma{nite milenici se rizik-faktor za pojava na alergiskiot rinit {to n£ dava za pravo da sugerirame izbegnuvawe na kontakt i ~uvawe na doma{nite milenici. na 18873 ispitanici so vozrast od 20 do 44 god koi `iveat na 13 oblasti od dva razli~ni klimatski regiona (supkontinentalen i mediteranski).: Alergiskite bolesti vo R.7. nezavisno eden od drug. Vo pove}e epidemiolo{ki studii se potencira deka prevalencijata na SAR e povisoka kaj decata vo sporedba so vozrasnite. odnosno zgolemenata zagadenost na `ivotnata sredina so izduvni gasovi doveduva do zna~aen porast na za~estenosta na alergiskiot rinit. registrirano e deka ekspozicijata i senzibilizacijata na alergeni koi poteknuvaat od ku~e ili ma~ka koi{to se ~uvaat vo domot. Makedonija Spored studijata vo Velika Britanija za kvantificirawe na prevalencijata na alergiskite zaboluvawa. Epidemiolo{kite studii koi se izveduvaat vo razli~ni geografski reoni vo svetot poka`uvaat signifikantna i kozistentna asocijacija pome|u ambientalnite nivoa na polutantite vo vozduhot (dizel partikli.3% (grafik 85).3.

25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe AR SAR CAR Grafik 87.4%).6%).1%) i Prilep (20. Prevalencija na hroni~niot rinit. Prevalencijata na CAR povtorno e najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10.5% 8.8%) (grafik 86).6%). Prevalencija na AR.6% 20 0 Vkupno ispituvani deca Hroni~en rinitis AR SAR CAR 16.4%). AR. a najniska kaj ispitanicite od Debar (8.3% 15. a najniska kaj ispitanicite od Debar (3. SAR i CAR kaj ispituvanite deca Za razlika od distribucijata spored polot kaj adultite. najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10. Prevalencijata na SAR e.3% Grafik 85. klini~ka imunologija i alergologija 135 .3% 8. SAR i CAR kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 20 17.3%) vo odnos na devoj~iwata (15.Alergiski rinit 120 100 80 60 40 22.8% 15 10 5 0 mom~iwa devoj~iwa Grafik 86. AR kaj decata e po~est kaj mom~iwata (17.8%) (grafik 87). Prevalencija na AR kaj ispituvanite deca spored polot Najvisoka prevalencija na AR kaj ispituvanite deca e registrirana kaj ispitanicite od Skopje (21. a najniska kaj ispitanicite od Debar (4.6%). isto taka.

zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. kakvi {to se: polot.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija AR kaj decata e signifikanto povrzan so familijarnata istorija za alergiski bolesti (p < 0. Povrzanost na AR kaj decata so aeropolucijata i triger faktorite od doma{nata sredina (doma{ni milenici) Kaj detskata populacija.3. doeweto i traeweto na doeweto. 2. SAR i CAR kaj decata eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Vlijanieto na ~uvaweto na doma{ni mileni~iwa vrz alergiskite respiratorni simptomi vklu~uvaj}i go i alergiskiot rinit kaj 2200 deca. so vozrast od 6 do 12 godini vo Obedinetite Arapski Emirati. Kaj decata koi `iveat na farmi vo Avstrija. Vo edna studija vo [vedska kade se opfateni nad 2000 deca od 7-9 i 12-13 godini. Prevalencija na AR. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto i prestojot vo jasli ili gradinka.Cvetanov V i sor. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta.: Alergiskite bolesti vo R. korisni 136 Institut za medicina na trudot . kaj CAR izduvnite gasovi od soobra}aj vo `ivotnata sredina. kaj AR se izdvojuvaat zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. Sepak.01).1. Povrzanosta so drugite ispituvani varijabli.01) i respiratornite simptomi (p < 0. e registrirano deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo tekot na prvata godina od `ivotot e povrzano so poniska prevalencija na alergiski rinit i astma. a kaj SAR faktorot zelenilo vo `ivotnata sredina . Grafik 88. SAR i CAR se javuvaat po~esto kaj decata eksponirani na odredeni aeropolutanti (grafik 88). poka`a deka najvisoka prevalencija e registrirana kaj decata koi imale ili imaat mileni~iwa. vozrasta. AR. Taka. faktorite od `ivotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR.n.05). SAR i CAR (p>0. rodilnata te`ina. astma i alergiska senzibilizacija zaradi ruralnata sredina i izlo`enosta na t. e nesignifikantna. no i rizikot od alergija kon doma{ni mileni~iwa e dvapati pogolem kaj decata koi ~uvaat doma{ni mileni~iwa.7. So primena na ISAAC protokolot vo Holandija kaj 3000 deca konstatirano e deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo prvite dve godini od `ivotot dava samo delumna za{tita od senzibilizacija kon poleni. poniska e prevalencijata na SAR.

vo dve urbani oblasti poka`a deka alergiskiot rinit i senzibilizacijata na poleni se signifikantno povrzani so koncentraciite na NO2 (eden od najva`nite pretstavnici na “traffic” aeropolucijata). odnosno 7. Bidej}i primenetiot pra{alnik vo na{eto istra`uvawe ne e dizajniran za detekcija na profesionalen rinit. Sepak. 11.5%. Prevalencija na AR.7. za vakvata introverzna sostojba nema poseriozni nau~ni objasnuvawa i spa|a vo grupata na nau~nite {pekulacii nare~eni . odnosno 12. Vozdu{nite polutanti koi poteknuvaat od soobra}ajot i toplinata na vozduhot (nadvor od letnata sezona) najverojatno vo kombinacija so izlo`enosta na op{tite alergeni kako {to se mikrokrle`ite se rizik-faktor za nastanokot na alergiskiot rinit kaj sredno{kolskite deca vo Tajvan.Alergiski rinit mikroorganizmi vo {talite i `iveali{tata.0%.4%) (grafik 89).medicinski misterii#. no ako se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina Vlo{uvawe na simptomite na rinit na rabotnoto mesto prijavile duri 33. U{te poparadoksalna e sostojbata na alergiskite bolesti kaj decata vo nekoi afri~ki zemji pri {to decata od urbanite sredini zaboluvaat po~esto od alergiskite bolesti vo odnos na decata od poniskite socijalni sloevi kaj koi {to e konstatirana visoka infestacija od nekoi formi na crevni paraziti.. Emisijata od motornite vozila e eden od najva`nite izvori na aerozagaduvaweto vo industrijaliziranite zemji. Ispituvaweto na 317 deca na vozrast od 9 godini koi{to `iveat vo blizina na glavnite pati{ta vo zapadniot del od Germanija. Grafik 89. navedenite entiteti po~esto se javuvaat kaj ispitanicite eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina. klini~ka imunologija i alergologija 137 .3% od ispitanicite so AR. SAR i CAR (p>0.05). 2.9%) i vlagata na rabotno mesto (prevalencija na AR. Profesionalen alergiski rinit Vo na{eto ispituvawe faktorite od rabotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR. negovata prevalencija vo ova ispituvawe ne mo`e to~no da bide odredena. Zasega. kako zapra{enosta na rabotno mesto (prevalencija na AR i SAR od 19.4.9%. SAR i CAR od 19.

4.1% kaj `enite).8%.2% kaj `enite). Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinitis kaj vozrasnite ima vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god. dodeka prevalencijata na celogodi{niot alergiski rinit iznesuva 6.4%) vo odnos na ma`ite (21. a celogodi{niot alergiski rinit vo Debar (13.5%). e subdijagnosticiran entitet. sli~no na profesionalnata astma.Kolaborativen centar na SZO . izvedeni se ko`ni prick alergotestovi i spirometriski testovi.2%). vo Prilep (29. endogeni i egzogeni. Vozrasnite ispitanici so alergiski rinitis signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi vo odnos na ispitanicite {to nemaat alergiski rinit.1% i e ne{to povisoka kaj `enite (24. Vo edno istra`uvawe za odreduvawe na prevalencijata na profesionalniot rinit i dominantnite profesionalnoambientalni etiolo{ki faktori. Povrzanosta na alergiskiot rinit kaj vozrasnite so drugite varijabli. 2. nejonizira~koto zra~ewe. svirewe. te{ko di{ewe. Ova se vklopuva vo podatocite od drugi zemji za prevalencijata na profesionalniot rinit koja e vo rang 1. ispituvana e populacija od 198 vraboteni ispitanici od grad Skopje.7-20% kaj razli~nite profesii. Prevalencijata na alergiskiot rinit vo R. ka{lica.Cvetanov V i sor. Prevalencijata na sezonskiot alergiski rinit iznesuva 16.2%).2% kaj ma`ite i 17. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj ispituvanata populacija iznesuva 20. 6. 138 Institut za medicina na trudot . pri {to rabotata so bilki. prevalencijata na profesionalniot rinit kaj ispituvanata vkupna populacija iznesuva 10. (29. a kako favorizira~ki faktori za manifestacija na profesionalniot rinit se registrirani vozrasta nad 45 godini zapra{enosta.001). isto taka. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinit kaj adultite se sretnuva vo Prilep (35. Belodrobnite te{kotii (nedostatok na vozduh. se procenuva deka realnite prevalencii se povisoki od detektiranite.5%).7. Najvisoka prevalencija sezonskiot alergiski rinit ima. {to e potvrdeno i so mnogu istra`uvawa vo svetot.1%. Trendot na zgolemuvawe na prevalencijata e poizrazen kaj sezonskiot alergiski rinit vo odnos na celogodi{niot. 2. a najvisoki vrednosti ima vo farmacevtskata industrija (15.6% na nivo na adultnata populacija. Vo ova istra`uvawe. Makedonija. bidej}i simptomite na profesionalniot rinit ponekoga{ ne se povrzuvaat so rabotata. najzastapeni se polenot od loboda i polenot od pelin.7%). ~aevi i za~ini e dominanten etiolo{ki faktor. odnosno deka profesionalniot rinit. Od poedine~nite aeroalergeni.5. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. isplukuvawe) detektirani se kaj 35% od licata so profesionalen rinit (p<0. 3. Zaklu~oci 1. Sepak. poslabata ventilacija. e statisti~ki nesignifikantna. Vo Institutot za medicina na trudot poslednive godini e raboteno i na problemot na profesionalniot rinit. vibraciite i fizi~kiot napor. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 23. ima trend na zgolemuvawe.: Alergiskite bolesti vo R.6%). 5. selektirani po slu~aen izbor i pri toa koristen e pra{alnik (prilog 6).5% (15. Najvisoka senzibilizacija kaj ispitanicite so sezonski alergiski rinit ima na polenite od plevelite (43.7% (6% kaj ma`ite i 7. kako i {irum svetot.4%). Makedonija koristi posledniot podatok prevalencijata aproksimativno bi bila 7.

Cvetanov V.6. 10. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj detskata populacija iznesuva 16. Nikolovski Q. 2. Fabbri LM. Dokic D. Literatura Cvetanov V. Cvetanov V. 5-6: 181-185. 10. Alergiskiot rinit e signifikantno po~est kaj decata so familijarna istorija za alergiski rinit.5% i e ne{to po~est kaj mom~iwata (17. The upper airways: The guardian of the lower airways. Trandafilovski P. Makedonija. Bousquet J. Rinomanometrija: zna~ewe. Karaxinska-Bislimovska J. Milkovska S. Milkovska S i sor. \or~ev A. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 3. 9. Pepys J. Alergiski bolesti-lekuvawe. Povrzanosta na alergiskiot rinitis kaj decata so drugite endogeni. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Vignola AM. Milkovska S. Makedonski medicinksi pregled 2003. Demoly P. klini~ka imunologija i alergologija. Makedonija. Risteska-Ku~ S i sor.Alergiski rinit 7. Summer School Sofia 2002. Kaj vozrasnata populacija vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz AR. no se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na zapra{enosta i vlagata na rabotno mesto. Balabanova M. European Respiratory Society: European Respiratory Monograph 2003. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. 8. Alergi~en rinit. primena i osnovni principi. Sezonskiot i celogodi{niot alergiski rinit kaj decata imaat ista prevalencija (8. E`ova N. 9. Mileva @. kako i so egzogenite faktori e statisti~ki nesignifikantna. sepak se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na izduvnite gasovi od soobra}ajot. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. a aproksimativno bi iznesuvala 7. Makedonski medicinski pregled 2003. RisteskaKu~ S. Evolving Concepts in Management. Mileva @. Mak med pregled 1994. 139 . Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? In: Chung F. Faktorite od rabotnata sredina kaj vozrasnata populacija ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so entitetite na alergiskiot rinit. 11. 6. Vo: Na{ev G. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Br J Hosp Med 1975. Principles and Practice of Diagnosis and Treatment of Allergic Disease. In: Kay AB (ed). E`ova N. Cvetanov V. 56: 140-141. 31-50.6% na nivo na adultna populacija. Cvetanov V. ]aev V. 8. Skopje: MEDIS-informatika 1998. 4. 8 (23): 211-220. Asthma.3%) vo odnos na devoj~iwata (15. 14: 412-417. 142-148.3%). Isto taka. Kay AB. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. Doki} D. Prevalencijata na profesionalen rinit ne mo`e da bide to~no detektirana. 474-476. 5. Micajkov I. 56: 142-143. 2. klini~ka imunologija i alergologija 1. Skin testing. Oxford: Blackwell Science Ltd. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. E`ova N. Mileva @ i sor. editors. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. 1997. Risteska-Ku~ S. E`ova N.8%). Asthma and Allergic Rhinitis. zagadenosta vo `ivotnata sredina i prisustvoto na doma{ni milenici. CAR i SAR i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost. Zagora: Znanie EOOD 1999. St. 2022. 163-173. 1999. decata so alergiski rinit signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi sporedeno so decata {to nemaat alergiski rinitis. 7.7.

Dokic D. and respiratory infections among young adults Thorax 2001. Cromwell O. Mungan D. Mak.153(7):704-14 22. 2003 Mar-Apr. et al. 51(28): 23. Haines A. 140 Institut za medicina na trudot .24(2):137-42 19. Kilpeläinen M. The impact of climate and traffic-related NO2 on the prevalence of asthma and allergic rhinitis in Italy. Tammilehta L. de Marco R et al. et al. 17. Vo: Mileva @. Cvetanov V. Schnitker J. Vaheri E.83(3):240-4. Home dampness. Celik G. Atkinson RW. Macedonian Academy of Sciences and Arts.Cvetanov V i sor. Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdru`enie. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiska specifi~na imunoterapija. Int Arch Occup Environ Health 1993.32(10):1405-12 21. 16. Objektivizacija na primenata na specifi~nata imunoterapija. occupational allergic rhinitis in Finland. Profesionalen alergiski rinit. Cvetanov V. Frank E. 14: 337343. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. Klini~ka alergologija. Trandafilovski P. 26. Allergy prevalence and causal factors in the domestic environment: results of a random population survey in the United Kingdom. Clinical effects of specific immunotherapy: A two-year double-blind placebo controlled study with a one year followup. WHO position paper. 55 (suplement 47): 1-83. Evropa 92. Contributions. Imunoterapija. \or~ev A. Sec Biol Med Sci. current allergic diseases. Association between air pollution and daily consultations with general practitioners for allergic rhinitis in London. 14. Doki} D. Gavrilovski M. 25. Allergen immunotherapy: Therapeutic vaccines for allergic diseases. Occupational skin and respiratory diseases among hairdressers. Leino T. Terho EO. Makedonija 12. Geneva 1997.Kolaborativen centar na SZO . 64(8):565-8. 24. Brown CW. 2001 Apr 1. 13. 337-338. Skopje: 1999. Schnitker J. Stefanovski T. 18. Kanerva L. XXVI 2. Nikolovski Q. Bavbek S. Frank E. Ann Allergy Asthma Immunol. 20.: Alergiskite bolesti vo R. Skopje: EDIT 1992. Allergo J 2005. Misirligil Z. 15.24(5):398-406 23. Narkus A. pregled 2001. med. Hawkins L. 2002 . Am J Epidemiol. Dimitrovski M. 113-129. United Kingdom. Sofia: Znanie 2001. Allergy Asthma Proc.56:462-467. 1999 Sep. Cvetanov V. Scand J Work Environ health 1988.med pregled 1997. Dokic D. Spezifische Immuntherapie mit einem neu entwickelten Hausstaub-milbenallergoid (AcaroidR). Doki} D. Hytonon M. Helenius H. Cvetanov V. Koskenvuo M. Mak. 20-30. Narkus A. ed. Clin Exp Allergy. Hajat S. Pet allergy: how important for Turkey where there is a low pet ownership rate. Cromwell O. Simpozium specifi~na imunoterapija.

3. H 10.8) pretstavuva alergiska inflamacija na konjunktivata pri koja{to antigenot e atherentniot sloj na kontaktnite le}i.2.0. hay fever) e naj~estata alergiska bolest voop{to. kako posebni entiteti se izdvojuvaat atopiskiot keratokonjunktivit. vernalniot keratokonjunktivit. Antigenite vneseni vo senzibiliran organizam predizvikuvaat produkMakedonsko zdru`enie za bazi~na. ozna~eni kako alergiski konjunktivit. Sezonskiot i celogodi{niot AK naj~esto se javuvaat istovremeno so alergiskiot rinit kako alergiski rinokonjunktivit. i gigantopapilarniot konjunktivit. 3. Sezonskiot rinokonjunktivit (polenska treska. solzewe. AK pretstavuva hipersenzitivna reakcija tip I spored Coombs i Gell. Alergiskiot konjunktivit (AK) pretstavuva primarna inflamacija na konjunktivite predizvikana od IgE-posreduvana reakcija so tipi~ni simptomi (crvenilo. Atopiskiot keratokonjunktivit (H 10. Bolesta obi~no se javuva kaj ma`i na vozrast od 20 do 50 god. jade`. Gigantopapilarniot konjunktivit (H 10. Sezonskiot AK se javuva vo akutna forma vo odreden period od godinata (prolet i/ili leto).. prisutna kaj 15-20% od populacijata {irum svetot. klini~ka imunologija i alergologija 141 . bolka i fotofobija).Alergiski konjunktivit 3. delovite od okoto koi{to se zafateni so alergiskata inflamacija. Bolesta obi~no se javuva kaj ma{kite deca na vozrast pogolema od 5 god. sekret. Kaj bolnite se sretnuva eozinofilija i zgolemena vrednost na vkupniot IgE vo krvta. a pozitivna familijarna istorija za atopiski bolesti kaj okolu 60% od bolnite so vernalen keratokonjunktivit. klini~kite manifestacii.10. Pokraj niv. Tie se razlikuvaat spored patogenetskite mehanizmi. AK e naj~estata forma na alergiska bolest na o~ite koja{to spored vremeto na pojavata se klasificira na sezonski i celogodi{en. Incidencijata na bolesta se zgolemuva so {irokata primena na kontaktnite le}i. dodeka celogodi{niot AK ima kontinuiran karakter vo odnos na periodot na pojavata i te`inata na klini~kite manifestacii na bolesta.1.8 Alergiskite bolesti na o~ite pretstavuvaat alergiski odgovor na konjunktivata ili ro`nicata na ubikvitarnite alergeni od okolinata. Vernalniot (proletniot) keratokonjunktivit (H 16. Pridru`no atopisko zaboluvawe se sretnuva kaj okolu 75%. Alergiski konjunktivit MKB . alergiski rinit i astma.2) e retka alergiska bolest na konjunktivata i korneata pridru`ena so drugi manifestacii na alergiski zaboluvawa od tipot na atopiski dermatit. obi~no se smiruva vo pubertetot i retko perzistira na vozrast nad 25 god. pri {to po~esto se javuva pri primenata na mekite vo odnos na tvrdite kontaktni le}i. kako i spored ~estotata na javuvaweto. pri {to sezonskiot i celogodi{niot alergiski konjunktivit obi~no se grupiraat zaedno. H 16. Klasifikacija i definicii Spored standardnata klasifikacija se razlikuvaat pet suptipovi na alergiskite bolesti na o~ite.2) e redok oblik na keratokonjunktivit so sezonski egzacerbacii koi{to uka`uvaat na alergiska osnova. Etiopatogeneza na AK.1.

Dijagnozata se postavuva so zemawe na iscrpna anamneza i vnimatelna klini~ka opservacija. 142 Institut za medicina na trudot . Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na AK ne se razlikuvaat od onie kaj konjunktivitot od nealergiska etiologija. Klini~ki AK se izrazuva so akutni. odnosno vo prolet koga dominiraat aerogenite alergeni kakvi {to se polenite od drvja i/ili vo leto koga dominiraat polenite od treva i plevel. odnosno nezategnata. prisuten e i edem na o~nite kapaci. odnosno se sostojat od ~e{awe. ko`ni prick testovi.).Cvetanov V i sor. odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite i konjunktivalna biopsija. Vidnata ostrina ostanuva normalna. Glavna razlika me|u sezonskiot alergiski konjunktivit (SAK) i celogodi{niot alergiski konjunktivit (CAK) e vremeto na pojavuvaweto i simptomite. Tie direktno ili so posredstvo na proteoliti~ni enzimi go o{tetuvaat yidot na mast kletkite i od granulite se osloboduvaat proinflamatorni medijatori (histamin. Naj~esti aeroalergeni vo ovie slu~ai se Dermatophagoides pteronyssinus. Pri zemawe biopsija od povr{nite sloevi na konjunktivata. eozinofili se prisutni samo kaj mnogu te{ki Slika 12. Alergiski konjunktivit formi na AK. kako i izrazena papilarna reakcija na konjunktivata. Pokraj toa. 3. Kaj SAK simptomite se javuvaat vo definirano vreme.). 3. simptomite se javuvaat vo tekot na cela godina. levkotrieni i dr. otsustvoto na eozinofili pri konjunktivalnata biopsija ne ja isklu~uva dijagnozata na AK. aeroalergenite od nekoi muvli i dr.3. Dijagnoza. Pri pregled na predniot o~en segment so biomikroskop se gleda izrazena konjunktivalna hiperemija i hemoza.Kolaborativen centar na SZO . ku~e i dr. aeroalergenite od doma{nite milenici (ma~ka. Tipi~no. Poradi toa.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija cija na specifi~ni antitela (IgE). Inaku. a vo tekot na celata godina kaj CAK. prostaglandini. Se sozdavaat imunokompleksi na membranata na mast-kletkite od substantia propria na konjunktivata na okoto. Va`en podatok vo anamnezata e postoewe na atopiski zaboluvawa vo li~nata i familijarnata anamneza. Kaj CAK. tranzitorni napadi na ~e{awe. lu|eto so SAK nemaat simptomi vo zimskite meseci i vo postudeni klimatski uslovi poradi namalenata aerogena transmisija na ovie alergeni. solzewe i otok na o~nite kapaci vo sezonite bogati so poleni vo vozduhot kaj SAK. Ro`nicata nikoga{ ne e zafatena so patolo{ki proces (slika 12). Ovie supstancii predizvikuvaat zgolemena vaskularna permeabilnost i migracija na eozinofili i neutrofili {to doveduva do pojava na klini~kite manifestacii na inflamacijata. crvenilo. solzewe i crvenilo na o~ite i otok na o~nite kapaci. eozinofili se prisutni vo podlabokite sloevi od substantia propria na konjunktivata.4.

Najva`ni antiinflamatorni lekovi vo terapijata na AK se dinatrium kromoglikatot i nedokromil natriumot. obi~no se koristat lokalni antihistaminici kombinirani so vazokonstriktorni sredstva. treba da se prepi{uvaat samo za kratkotrajna terapija kaj te{kite slu~ai koi{to ne reagiraat na konvencionalnata terapija. so ogled na {irokata prisutnost na alergenite vo nadvore{nata i vnatre{nata sredina. 3. No. Ra{irenost na AK Epidemiolo{kite istra`uvawa za AK naj~esto se izveduvaat vo ramkite na istra`uvawata za alergiskiot rinit. Najdobra merka na sekundarnata prevencija e ekspozicionata profilaksa. a odredena uloga ima i primenata na antiinflamatornite sredstva. poka~en intraokularen pritisok i katarakta. Za namaluvawe na konjuktivalnata hiperemija. simptomi na konjuktivit se sretnuvaat vo okolu 70% od slu~aite na alergiskiot rinit. Farmakolo{kata terapija na AK se sostoi od primena na antihistaminici. Stabilizatorite na mast kletkite ne gi ubla`uvat postojnite simptomi.Alergiski konjunktivit Mnogu istra`uva~i. 3. preku stabilizirawe na membranata na mastocitite. poradi svoite nesakani sporedni efekti kako {to se pojavata na sekundarni infekcii. Lekuvawe Tretmanot na AK e nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. Tie gi ubla`uvaat klini~kite simptomi so blokirawe na histaminskite receptori. Antiinflamatorni efekti imaat i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi preku inhibiraweto na produkcijata na prostaglandinite. odnosno izbegnuvaweto na kontaktot so prethodno identificiraniot alergen. Prevalencijata na AK iznesuva 5-22% od op{tata populacija vo Velika Britanija i SAD. pri ispituvawa na AK primenuvaat i odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite. Ko`nite prick testovi se od golema va`nost pri postavuvaweto na definitivnata dijagnoza. Tie.5.6. 3. Kortikostereoidite. klini~ka imunologija i alergologija 143 . tuku se koristat profilikati~ki za da se prevenira degranulacijata na mast kletkite vo slu~aj na ekspozicija na alergeni. no ne dejstvuvaat na drugite proinflamatorni medijatori. ja spre~uvaat nivnata degranulacija i osloboduvaweto na histaminot i drugite proinflamatorni medijatori. Sistemskite i lokalnite antihistaminici se naj~esto primenuvanite lekovi vo terapijata na AK.7. Kontrola na sredinata Merkite na prevencija na AK ne se razlikuvaat od onie kaj na alergiskiot rinit. Nefarmakolo{kata terapija se sostoi od merkite na kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa) koi{to vo pove}eto slu~ai imaat ograni~eni efekti. Najva`nite lekovi i nivnite komercijalni preparati {to se primenuvaat vo sistemskata i lokalnata terapija na AK se prika`ani vo prilogot 4. kako i kaj drugite alergiski bolesti vo pogolem broj slu~aite toa e te{ko izvodlivo. Se procenuva deka pove}e od 22 milioni lica vo SAD boleduvaat Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Spored pove}e istra`uvawa. kako i vo odreduvaweto na alergenite koi se predizvikuva~i na zaboluvaweto.

bolesti prevalencijata na AK e povisoka kaj `enite. Al. Na CAK otpa|aat 58. 144 Institut za medicina na trudot . nadvore{na i vnatre{na. vo smisla na negovata za~estenost i favorizira~ki faktori za negoviot nastanok. Po~esto se javuva vo regioni so potopla klima kade prisutnosta na aeroalergenite e pogolema.Kolaborativen centar na SZO . spored pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa aeropolucijata. a na SAK 41. dejstvuva favorizira~ki vo nastanokot na AK.1% od ispitanicite. Simptomi na konjunktivit vo poslednive 12 meseci referiraat 30.Cvetanov V i sor. nealergski i alergiski konjunktivit vo adultnata populacija Za razlika od alergiskiot rinit kaj adultite kade {to e najdena povisoka prevalencija na sezonskiot alergiski rinit.8%) vo sporedba so SAK (5. Rezultatite od drugi istra`uvawa govorat za prevalencija od 5 do 22% vo razli~ni delovi od SAD i Velika Britanija. So ogled na toa {to kaj detskata populacija ne se izvedeni ko`nite prick testovi na standardnite aeroalergeni. Isto taka. dosega ne se izveduvani kaj nas. podatocite od drugite istra`uvawa govorat za raste~ka prevalencija na AK. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AK. vo poslednite triesetina godini.7%. Neal. a odgovorite na pra{awata od pra{alnikot ne se dovolni za potvrda na alergiskata etiologija na bolesta. Pojavata na SAK i PAK ne e povrzana so vozrasta i rasata. Prevalencija na simptomite na konjunktivit.2% 12. 3. Dobienite podatoci se statisti~ki obraboteni so deskriptivni i analiti~ki metodi. vo studijata ne e evaluiran alergiskiot konjunktivit kaj decata.8. nitu na nivo na celata zemja.3%). 800 600 400 200 0 Vkupno Konjunkt. Isto taka. 30. Kako i kaj drugite alergiski.9% Grafik 90. Primenet e pra{alnik za simptomite na konjunktivit vo poslednite 12 meseci i izvedeni se ko`ni prick testovi na standardnite aeroalergeni.2% od slu~aite na AK kaj na{ite ispitanici (grafik 91). {to e komplementarno so na{ite rezultati.9% (grafik 90). Makedonija od AK. konj. odnosno za prevalencija od 60-70% na alergiskiot rinit vo soodvetnoto podra~je. konj. kaj AK povisoka e prevalencijata na CAK (7.: Alergiskite bolesti vo R.1% 17. a od osobeno zna~ewe se polutantite od soobra}ajot i industrijata. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot e izvedeno i epidemiolo{ko istra`uvawe na AK kaj adultnata populacija. kako i na drugite alergiski bolesti. a prevalencijata na AK iznesuva 12. nitu na nivo na oddelni gradovi i regioni.

0%) vo sporedba so ma`ite (12.6% 11. 500 400 300 200 100 0 ma`i `eni 12.4% Grafik 93. Sezon. Podatocite od literaturata. Distribucija na ispitanicite so AK spored polot Vo odnos na vozrasta spored istra`uvawata vo svetot prevalencijata na AK e povisoka vo pomladite vozrasni grupi.6%) so nejzino postepeno namaluvawe vo povozrasnite grupi (grafik 93). konj. SAK i CAK kaj ispituvanite adulti 3.1% 5.1% 10. kaj `enskiot pol. uka`uvaat na povisoka prevalencija na AK. Zastapenost spored polot i vozrasta Prevalencijata na AK e ne{to povisoka kaj `enite (13. isto taka. kako i alergiskiot rinit. Distribucija na ispitanicite so AK spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Celogod.8%) (grafik 92).Alergiski konjunktivit 100 80 60 40 20 0 Al. 41. 250 200 150 100 50 0 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 19.7% Grafik 91.1. Vo na{ata studija najvisokata prevalencija se sretnuva vo vozrasnata grupa od 21 do 30 godini (19.0% 13.6% 13.0% Grafik 92.2% 58. Prevalencija na AK.8. klini~ka imunologija i alergologija 145 .3% 16.

1%).8%).8.Kolaborativen centar na SZO .0% 26. 200 150 100 50 0 Sk Do Oh Pr De Pe 11.1%) (grafik 95). Od polenite. odnosno prevalencijata na alergiskiot rinokonjunktivit iznesuva 7. a najniska vo Peh~evo (8.7% 8.0% 8. Senzibilizacija so oddelnite aeroalergeni kaj ispitanicite so AK 3.8. e najvisoka vo Prilep (26. Prevalencijata vo Skopje iznesuva 8. Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni.3%. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na AK. Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma. Dom.5% (grafik 94). Makedonija 3. AK e pridru`en so alergiskiot rinit vo 76. Dermatophagoides pteronyssinus (31. Makedonija 3.7%) i polenot od pelin (31. odnosno polenot od loboda (37. `iv.: Alergiskite bolesti vo R.1% od slu~aite.1% 87. najvisoka prevalencija kaj ispitanicite so AK imaat polenite od plevelite (47.3.9% 19.8.3% 8.Cvetanov V i sor.3% 22. 146 Institut za medicina na trudot .5% Grafik 94. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R. kako i prevalencijata na alergiskiot rinit.2.0%). Dobienite podatoci se komplementarni na rezultatite od drugite istra`uvawa objaveni vo literaturata (grafik 96).3%).9%) i alergenite od doma{nite milenici (19. 100 80 60 40 20 0 Poleni D. Kaj ispitanicite so AK naj~esta e senzibilizacijata na polenite (87.2% Grafik 95.2%). 31. pt.4.

1% 25 20 15 10 5 0 Al. Grafik 97. astma i AK so astma 3. fam.8. odnosno 62.5% (grafik 97).4% 12. 15 10 5. ist. rinokonj.9% 5 0 Al. Al.Alergiski konjunktivit 23. za AR Grafik 98. vo na{ata studija e potvrdeno so signifikantnata povrzanost so familijarnata istorija za alergiski rinitis (p < 0. Prevalencija na AR. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno AK 62. 12. Al. klini~ka imunologija i alergologija 147 . Prevalencija na AK. rin. AK i endogeni faktori. Sli~ni se i rezultatite od na{eto istra`uvawe kade {to prevalencijata na AK so pridru`na astma iznesuva 1. Zna~eweto na endogenite faktori vo nastanokot na AK. kakvi {to se polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti. AK i alergiskiot rinokonjunktivit Podatocite od literaturata uka`uvaat na poretka pridru`enost na AK so astmata vo sporedba so pridru`enosta so AR.so ast. Astma 1. konj. e nesignifikantna.5% Al.3% Grafik 96.5% od ispitanicite so AK imaat pozitivna familijarna istorija za AR (grafik 98).5% AK so pozit. konj. konj. Povrzanosta so drugite endogeni faktori.9% 7.5.05). uka`ano vo pove}e istra`uvawa. Ispitanici so AK so pozitivna familijarna istorija za AR Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

i procesot na alergiska inflamacija na konjunktivata. navedenite faktori gi vlo{uvaat simptomite na postoejniot AK. Makedonija 3. Spored aktuelnite istra`uvawa.3% na {tetnosti od rabotnoto mesto (grafik 99). AK i mesto na `iveewe Vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot na AK vo na{eto istra`uvawe e evaluirano so pra{awata za mestoto na `iveewe (selo/grad). aktivnoto i pasivnoto pu{ewe. 36. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od urbana i ruralna sredina 148 Institut za medicina na trudot . Signifikantna povrzanost na AK e utvrdena so `iveeweto vo urbana sredina (p < 0. AK i `ivotna i rabotna sredina Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednite decenii delumno se objasnuva so vlijanieto na faktorite od okolinata vrz procesot na inicijacija i odr`uvawe na alergiskata inflamacija na soodvetniot target-organ. kako i ekspozicijata na industriskata aeropolucija. Spored podatocite od aktuelnoto istra`uvawe 68. 20 14.Cvetanov V i sor.6.1% od ispitanicite so AK se eksponirani na pra{ina. zeleniloto vo domot i negovata okolina. odnosno prevalencijata na AK kaj ispitanicite od urbanite sredini e dvojno povisoka vo odnos na ispitanicite od ruralnite sredini (14. se smeta deka navedenite faktori go favoriziraat procesot na alergiska senzibilizacija. prisustvoto na doma{ni milenici vo domot i specifi~nata profesionalna ekspozicija na ispitanicite. Imeno.05). a 17.1% Grafik 99. domot vo blizina na glavnite soobra}ajnici.2% Grafik 100.3% 68. 80 60 40 20 0 Pra{ina ^ad [tetnosti od rab.8% i 7. osobeno zna~ewe vo patogenezata na AK ima vlijanieto na ekspozicijata na izduvni gasovi od soobra}ajot (dizel partiklite).Kolaborativen centar na SZO .9% na ~ad.8. mesto 36.8% 15 10 5 0 Grad Selo 7.8.: Alergiskite bolesti vo R. Osven toa. Ispitanici so AK eksponirani na aeropolutanti od `ivotnata i rabotnata sredina 3.7.2%) (grafik 100).9% 17.

8. Makedonija iznesuva 12. 2. isto taka. 6. isto kako i kaj alergiskiot rinit. Vo odnos na vozrasta. Kaj ispitanicite so alergiski konjunktivit. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj adultite vo R. najvisoka prevalencija na alergiskiot konjunktivit se sretnuva vo Prilep. Od endogenite faktori alergiskiot konjunktivit e statisti~ki signifikantno povrzan so familijarnata istorija za alergiski rinit. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. Alergiskiot konjunktivit e mnogu ~esto pridru`en so alergiskiot rinit. 4. So na{eto istra`uvaweto se dobivaat prvi~nite podatoci za epidemiolo{kite karakteristiki na alergiskiot konjunktivit kaj nas. Makedonija. 3. @iveeweto vo urbana sredina ima signifikantno vlijanie vrz nastanokot na alergiskiot konjunktivit. prisustvo na doma{ni milenici vo domot i ekspozicijata na zapra{enost vo rabotnata sredina. {to se sovpa|a so rezultatite od sli~nite istra`uvawa vo Evropa i svetot. Istite poleni naj~esto se sretnuvaat i kaj ispitanicite so polenska senzibilizacija so alergiski rinit i alergiska astma. doma{ni milenici vo domot i specifi~na profesionalna ekspozicija) vo nastanokot na AK e statisti~ki nesignifikantno. no takva asociranost vo na{eto istra`uvawe ne e potvrdena. Zaklu~oci 1. hrana i insekti e statisti~ki nesignifikantna.Alergiski konjunktivit Spored pove}e istra`uvawa `ivotot vo urbana sredina e rizik-faktor i vo nastanokot na alergiskiot rinitis i bronhijalnata astma.9%. 5. `iveewe vo sredina bogata so zelenilo.8. kako bronhijalnata astma i alergijata na medikamenti. naj~esta e senzibilizacijata na poleni. 8. dodeka povrzanosta so polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti e nesignifikantna. kakvi {to se: pu{eweto. 7. terapija i prevencija. Od niv se dobiva uvid za serioznosta na problemot na alergiskiot konjunktivit vo R. zeleniloto vo domot i okolinata. 3. Vo odnos na oddelnite gradovi vo R. Vlijanieto na drugite navedeni faktori od okolinata (aktivno i pasivno pu{ewe. Makedonija i mo`nost za organizirana i koordinirana akcija za negovata polesna dijagnostika. Kako i kaj alergiskiot rinit. Vlijanieto na drugite nadvore{ni faktori. Od polenite dominiraat onie od plevelite. klini~ka imunologija i alergologija 149 . e nesignifikantno. odnosno polenot od loboda i polenot od pelin. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ekspozicijata na izduvni gasovi. {to e vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. utvrdeno vo pove}e istra`uvawa vo Evropa i svetot. eksponiranost na izduvni gasovi od motornite vozila. Za razlika od sezonskiot alergiskiot rinit. alergiskiot konjunktivit ima najvisoka prevalencija vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god. za~estenosta na alergiskiot konjunktivit e ne{to povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. Dermatophagoides pteronyssinus i doma{ni milenici. sezonskiot alergiski konjunktivit ima poniska prevalencija od celogodi{niot alergiski konjunktivit. {to e.

Makedonija i negovata asociranost so drugite alergiski zaboluvawa. National Institute of Allergy and Infectious Diseases. Groneberg DA. Inhibitory effects of ketotifen on eotaxin-dependent activation of eosinophils: consequences for allergic eye diseases. Allergy/Immunology August 2001. Makedonija.9. 8. Allergy 2003. Animal models of allergic and inflammatory conjinctivitis. 58 (11): 1101-1110. 150 Institut za medicina na trudot . Suspectibility genes for allergy and asthma. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R.: Alergiskite bolesti vo R. Introduction. D’Amato G. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. Stobo J. Eur Resp Mon 2002. 58 (5): 397395. Allergy 2002. Allergy 2003. Ring J. Liccardi G. Beograd : Savremena administracija 1989. 5. 52 (38): 14-22. 11. Oxford: Butterworth-Heinemann International Edition 1997. Bousquet J et al. 2. Makedonija 3. Kanski JJ. Hourihane JO’B. Johanson SOG. 14.. 3. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 15. Cvetanov V. Loiseau S. 7 (21): b-c. Alergijske bolesti. Allergic conjunctivitis Referral Guideline. American Academy of Allergy. 435-455. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Allergy 2001. Osnovna i klinicka imunologija. The increasing trend of seasonal respiratory allergy in urban areas. Makedonski medicinski pregled 2003. 6. D’Amato G. Stites D. Vivian Wells J. Allergy 2002. 83-86. 71 (57): 35-36. Canonica GW. 56: 140-141. 9.8. 12. Allergy 1997. A revised nomenclature for allergy. Risteska-Ku~ S i sor. Literatura 1. 4. Allergy Statistics. Prevalencija na alergiskiot konjunktivitis vo R. 56 (9): 813-822. Bonini S. 56: 142. Bielory L. Allergy 1997. Loyens M et al. Asthma and Immunology (AAAI). Ruffili A.Kolaborativen centar na SZO . 52: 256273. Spasovska O. Makedonski medicinski pregled 2003. National Institute of Health January 2002.Cvetanov V i sor. Milkovska S. 10. Cvetanov V. Epidemiology of allergic diseases. 7. 75 (57): 5-7. Fischer A et al. 13. Holgate ST. Schäfer T. Woerly G. Clinical Ophthalmology.

polot.10. spontano ili so terapija (Global Initiative for Asthma . alergeni Nadvor. 45 4. klini~ka imunologija i alergologija 151 . 14q11 i drugi. Bronhijalna astma MKB . Astmata e hroni~na inflamatorna bolest na di{nite pati{ta. Spored dosega{nite istra`uvawa. pri {to s¢ u{te ne e sosema jasno koi faktori se pri~ina za razvoj na bolesta. infekcii Alergeni Fizi~ki napor Klimat. 6r21. 4. na~inot na `ivot. nadvore{nata i vnatre{nata aeropolucija. Na {emata 3 se prika`ani najva`nite rizik faktori za pojavata na astmata (GINA 1995). osobeno no}e ili rano nautro. Predisponira~ki faktori Kauzalni faktori Pridonesuva~ki faktori Vlo{uva~ki faktori Atopija Pol Vnatr. Ovie epizodi se povrzani so rasprostraneta. Najva`ni egzogeni rizik-faktori se: ekspozicijata na aeroalergeni. utvrdena e povrzanosta na nekoi fenotipski karakteristiki na astmata so regioni na 16 od 22 avtosomni hromozomi. kako hromozomskite regioni 5q31-33. etni~kata pripadnost. aditivi Lekovi [ema 3. no varijabilna opstrukcija na di{nite pati{ta koja e obi~no reverzibilna. a koi faktori se pottiknuva~i (trigeri) na astmatskite simptomi. vo koja pove}e kletki i kleto~ni elementi imaat svoja uloga. Hroni~nata inflamacija predizvikuva porast vo reaktivnosta na di{nite pati{ta {to doveduva do rekurentni epizodi od svirewe vo gradite.0. Genetski osnovi na astmata Vo patogenezata na astmata se vklu~eni pove}e geni ili grupi na geni so golemo modulatorno vlijanie na nadvore{nite faktori. aktivnoto i pasivnoto pu{ewe. Etiologija. J. na~in na ishrana vo doene~kata vozrast) i respiratornite infekcii vo detstvoto i adultniot period.2. faktori Hrana. Rizik-faktori za astma (Sheffer. familijarnata istorija za atopiski bolesti.GINA 2004).Bronhijalna astma 4. infekcii Ishrana Aeropolucija Pu{ewe Prematuritet Resp. stegawe vo gradite i ka{lica. faktori Resp. navikite vo ishranata i konsumacijata na alkohol. gu{ewe. 4.1. taka {to nivnata ekspresija e promenliva i so razli~ni fenotipski manifestacii. Definicija. alergeni Aspirin Profesion.2.1. 1995) Endogenite rizik-faktori (vrodeni ili ste~eni) za astmata se atopijata. profesionalnata ekspozicija. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Nastanokot na astmata se javuva kako rezultat od interakcijata na endogenite faktori i faktorite od okolinata.3. rizik faktorite od ranoto detstvo (prematuritet.

sredstvata za ~istewe.Cvetanov V i sor. Posebno zna~ewe ima golemata grupa aeropolutanti specifi~ni za rabotnoto mesto. odnosno doma{nata (indoor) atmosfera vo odredeno geografsko podra~je.2. ozonot. i razvivawe na tipi~ni simptomi kako astma.2. 4. koja{to patohistolo{ki pretstavuva hroni~en eozinofilen deskvamanten bronhit. Alergeni Inhalatornite alergeni. azotniot dioksid.45% od op{tata populacija vo zavisnost od rasata. izduvnite dizel ~esti~ki i nadvore{nite aeroalergeni. obi~no proteini. Najva`ni outdoor aeroalergeni se polenite (od odredeni drvja.4. Patogeneza i klasifikacija Astmata e bolest na golemite i malite di{ni pati{ta. trevi i pleveli) i nekoi muvli. a se smeta deka se dol`i na adjuvantnoto dejstvo na polutantite vo procesot na senzibilizacijata i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija na di{noto steblo. 4. polot i nadvore{nite faktori. Makedonija 4. se klasificiraat na voobi~aeni ili standardni i profesionalni. Se odlikuva so deskvamacija na epitelot. Interakcijata pome|u ovie dve pojavi e s¢ u{te nedovolno poznata. Spored multicentri~nata epidemiolo{ka studija na Institutot za medicina na trudot od 1995 god prevalencijata na atopijata kaj adultnata populacija vo R. dodeka najva`ni indoor aerolergeni se alergenite na mikrokrle`ite (Dermatophagoides pteronyssinus). sulfurniot dioksid. grade`nite materijali (formaldehidot i drugi isparlivi organski komponenti) i vnatre{nite aeroalergeni se najva`nite vnatre{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem.3.Kolaborativen centar na SZO . Atopija Atopijata e eden od majornite endogeni rizik-faktori za razvoj na astmata. Tutunskiot ~ad. pri~initeli na respiratornite alergiski bolesti. Se smeta deka edna od pri~inite za golemiot porast na prevalencijata i te`inata na respiratornite alergiski bolesti vo industrijaliziranite zemji vo poslednite tri decenii e zna~ajniot porast na koncentracijata na nadvore{nite (karakteristi~ni za urbanite sredini) i vnatre{nite aeropolutanti so iritantno dejstvo na respiratorniot sistem. 4. infiltracija na yidot vo koja dominiraat CD4 T-li (T- 152 Institut za medicina na trudot . vozrasta. Prevalencijata na atopijata vo svetski razmeri e varijabilna i se dvi`i od 10 .3.2. Najzna~ajni nadvore{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem se azotniot dioksid. muvlite i doma{nite milenici. dodeka profesionalnite alergeni se specifi~no povrzani so rabotnoto mesto. Standardnite inhalatorni alergeni se sretnuvaat vo nadvore{nata (outdoor) i vnatre{nata.2. rinokonjunktivit ili egzem/dermatitis. Aeropolucija Aeropolutantite mo`at da predizvikaat o{tetuvawe na respiratorniot sistem dejstvuvaj}i kako senziteri (alergeni) ili iritansi. Makedonija iznesuva 38%.: Alergiskite bolesti vo R. a pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na niski dozi od alergenite.

1) pri koja kaskadata ne e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen i ne e IgE-posreduvana. makrofagite i T-po 2 se involvirani vo hroni~nata inflamacija {to ja predizvikuva bronhijalnata hiperreaktivnost (docna astmatska reakcija). kako i klini~kite karakteristiki se mnogu sli~ni kaj dvata tipa na astma. vaskularna kongestija. polenite i muvlite) i IgEposreduvana aktivacija na inflamatornite kletki. eozinofili i mast kletki. Drugite patolo{ki promeni. sledena so zgolemeni serumski vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE i pozitivni ko`ni prick testovi. Vo 80-90% od slu~aite na detska astma i 40-50% od slu~aite na adultna astma.imunolo{ka kaskada#) i osloboduvawe na medijatori od niv. klini~ka imunologija i alergologija 153 . kako i od strukturnite kletki od yidot na di{nite pati{ta. mukusnata hipersekrecija. slika 14). Ovoj tip na astma e ozna~en kako alergiska astma (J 45. a se sostoi od kaskadno aktivirawe na inflamatornite kletki (. odnosno nivno remodelirawe (slika 13).. zgolemuvawe na maznomuskulnata masa. Slika 13. serumskite vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE se normalni. Mehanizmot na nastanokot i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija se s¢ u{te nedovolno poznati. Ovie promeni doveduvaat do zadebeluvawe na yidot i zna~ajno reducirawe na lumenot na di{nite pati{ta. dodeka eozinofilite. a ko`nite testovi se negativni.Bronhijalna astma po 2). Bronhiolus so yid zafaten so hroni~na alergiska inflamacija i bronhiolus so intakten yid Vo hroni~nata inflamacija kaj astmata se vklu~eni pove}e inflamatorni kletki i pove}e od 100 inflamatorni medijatori koi predizvikuvaat multipni efekti od koi najva`ni se bronhokonstrikcijata. edemot na sluznicata i aktivacijata na senzitivnite nervi.0). hiperplazija na peharestite kletki i karakteristi~na subepitelna fibroza. doma{nite `ivotni. imunolo{kata kaskada e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen (alergenite od mikrokrle`ite. Se smeta deka mast kletkite imaat glavna uloga vo predizvikuvaweto na akutnite simptomi (rana astmatska reakcija. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. hipertrofija na mukusnite `lezdi. Vo preostanatite slu~ai se raboti za nealergiska astma (J 45.

Makedonija Slika 14. koja spored patolo{kite. fizi~kiot napor. e ~esto pridru`ena so bolesti na gornite di{ni pati{ta (rinit. so svoite dve formi. Astmata. aeropolucijata. Astmatskite simptomi kaj eden bolen obi~no se pottiknati od nekolku trigeri. gu{ewe. svirewe vo gradite (wheezing) i stegawe vo gradite. odnosno astmatski trigeri. Degranulacija na mastocit predizvikana od reakcijata alergen/antitelo (IgE) Kako poseben tip astma se izdvojuva profesionalnata astma. 154 Institut za medicina na trudot . odnosno astmata predizvikana od specifi~en agens od rabotnata sredina.Kolaborativen centar na SZO . kako alergiskata. 4. astmata na doma{na pra{ina.4. Najva`ni pottiknuva~i na astmatskite simptomi. Kako poseben tip astma se izdvojuva astmata povrzana so rabotnoto mesto (work-related asthma – WRA).: Alergiskite bolesti vo R. Intenzitetot i frekvencijata na simptomite se razli~ni. Pogolem broj od bolnite se ~uvstvuvaat dobro. se infekciite. potoa ekspozicijata na alergeni. sinuzit i sinonazalna polipoza). primenata na nekoi lekovi (aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni sredstva. Klini~ka slika Astmata e bolest so hroni~en tek koja{to se manifestira so povtorlivi akutni ili subakutni epizodi od ka{lawe so oskuden iska{lok. a karakteristi~na e nivnata pojava vo tekot na no}ta ili nautro pri budeweto. funkcionalnite i klini~kite karakteristiki ne se razlikuva od neprofesionalnata astma. taka i nealergiskata. osobeno virusnite (odgovorni za okolu 80% od akutnite egzacerbacii kaj decata i okolu 40% kaj vozrasnite). emocionalniot stres i drugi. β blokeri i dr. astmata predizvikana od napor (exerciseinduced asthma-EIA) i dr. a kaj pomal del od niv simptomite perzistiraat postojano so periodi na vlo{uvawa.). gastroezofagealniot refluks. Candida astmata. kako polenskata (sezonska) astma.Cvetanov V i sor. Kako posebni formi na astmata se izdvojuvaat slu~aite so poizrazeno ili dominantno dejstvo na eden triger. aspirinskata astma. odnosno profesionalnata astma (occupational asthma – OA) i astmata {to se vlo{uva na rabota (work-aggravated asthma).

Zlaten standard vo dijagnozata na alergiskata i profesionalnata astma pretstavuvaat specifi~nite bronhoprovokativni testovi so alergenot. odnosno varijabilnata.1. 4. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost. klini~ka imunologija i alergologija 155 . gu{ewe. 4. fizi~ki napor.6. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost. Alergolo{ka evaluacija Atopiskiot status na bolniot se evaluira so in vivo (ko`ni prick testovi) i/ili in vitro testovi (vkupen i specifi~en IgE vo serum).5. Bronhijalnata reaktivnost vo rutinskata rabota se evaluira so nespecifi~nite bronhoprovokativni testovi so farmakolo{ki agensi (metaholin. kako odreduvaweto na brojot na eozinofilite vo krvta i sputumot. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~ki podatoci koi{to sugeriraat astma se: epizodite od ka{lawe so oskuden iska{lok. Dijagnoza.4. odnosno profesionalniot agens na koj{to bolniot e senzibiliziran. reverzibilna opstrukcija se primenuvaat bronhodilatatorniot test. Funkcionalni belodrobni ispituvawa Ne postoi edinstven metod za detekcija na varijabilnata.2. {to ima osobeno zna~ewe za terapiskiot pristap kon bolesta.Bronhijalna astma Spored te`inata na klini~kata slika astmata se klasificira na intermitentna. umerena perzistentna i te{ka perzistentna astma. 4. Markeri na hroni~nata inflamacija Svoe mesto vo dijagnostikata na astmata ima i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija na di{nite pati{ta. svirewe i stegawe vo gradite. histamin.3. 4. acetil holin). kako i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija. lesna perzistentna. 4. 4. Vo evaluacijata na varijabilnata. seriskata spirometrija i seriskata peak flow-metrija. Terapija Tretmanot na astmata se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. nivoto na eozinofilniot katjonski protein vo krvta i sputumot. studen vozduh i dr. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5. odnosno perzistentnite simptomi so periodi na nivno vlo{uvawe. tuku nekolku testovi so odredena senzitivnost i specifi~nost. Dijagnozata na astmata se bazira vrz anamnesti~kite podatoci i funkcionalnite belodrobni ispituvawa so koi{to se detektiraat dvata osnovni patofiziolo{ki belezi na astmata. nivoto na azoten oksid vo ekspiriraniot vozduh.5. itn. Va`no mesto vo dijagnostikata na astmata ima alergolo{kata evaluacija na bolniot.5. Poradi slo`eniot protokol i mo`nosta od nesakani reakcii pri nivnoto izveduvawe ovie testovi ne se primenuvaat vo rutinskata dijagnostika.5.

6.: Alergiskite bolesti vo R.2. koi{to se primenuvaat kaj site bolni so astma.2.7. odnosno bronhodilatatornite (simptomatski sredstva ili riliveri) i antiinflamatornite lekovi (preventivni sredstva ili kontroleri). Makedonija 4. 4. Antiinflamatorni lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kromolinite. Skalestiot pristap podrazbira zgolemuvawe na dozite i brojot na lekovite i frekvencijata na nivnata primena pri zgolemuvawe na te`inata na bolesta.2. kako i merki 156 Institut za medicina na trudot . Osnovni se dve grupi na lekovi. kako i specifi~na imunoterapija koja{to se primenuva kaj selektirani bolni so alergiska astma. kako i redukcija na terapijata pri vospostavena i odr`ana kontrola na bolesta. Nefarmakolo{kiot tretman Nefarmakolo{kiot tretman se sostoi od edukacija na bolnite i merki za kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa). Raniot prekin na ekspozicijata (vedna{ po postavuvaweto na dijagnozata) e od posebno zna~ewe kaj profesionalnata astma. Najbrzo bronhodilatatorno dejstvo imaat kratkodejstvuva~kite β2 agonisti.1. Terapijata na akutnite egzacerbacii. 4. dozite na IKS i aktuelnite kombinirani preparati se prika`ani vo prilogot 7. Simptomatski lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kratko i dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. Lekovite koi{to se primenuvaat vo terapijata na astmata (antiinflamatorni i simptomatski). pokraj redovnata primena na kontrolerite. dodeka dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. 4. inhalatornite i sistemskite kortikosteroidi i antileukotrienite. 4.1.7. Najdobri rezultati pri hroni~niot tretman se postignuvaat so individualniot i skalestiot pristap so prethodno odreduvawe na stepenot na te`inata na bolesta.Kolaborativen centar na SZO . antiholinergicite i teofilinot. Regularnata primena na antiastmatskata terapija ovozmo`uva dobra kontrola na bolesta kaj najgolem broj od bolnite so astma. odnosno spre~uvaweto na pojavata na bolesta se sostoi od merki na prenatalna profilaksa (pu{ewe vo tekot na bremenosta).Cvetanov V i sor.6. kako i retardnite formi na teofilinot vo kombinacija so inhalatornite kortikosteroidi se primenuvaat za kontrola na bolesta kaj licata so umerena i te{ka astma. Primarnata prevencija Primarnata prevencija. Prevencija 4.6.2.1.6. Farmakolo{kiot tretman Farmakolo{kiot tretman se sostoi od hroni~en tretman na astmata i tretman na akutnite egzacerbacii. prilogot 8 i prilogot 9. se sostoi od povtorliva primena na kratkodejstvuva~ki β2 agonisti i sistemska (oralna ili parenteralna) primena na kortikosteroidi. Najdobri antiinflamatorni efekti poka`uvaat inhalatornite kortikosteroidi preku inhibirawe na ekspresijata na citokinite i medijatorite i redukcija na eozinofilnata inflamacija na di{nite pati{ta.

European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) e edna od pogolemite multinacionalni epidemiolo{ki studii izveduvana na po~etokot i sredinata od devedesettite godini. 4. Navedenite podatoci uka`uvaat deka bolesta. dijagnostika. a se sostoi od nefarmakolo{ki i farmakolo{ki tretman na bolesta. dobiva golemo socijalno i ekonomsko zna~ewe.Bronhijalna astma vo doene~kata vozrast i detstvoto (doewe do 6-ot mesec. osobeno pasivnoto pu{ewe. redukcija na vnatre{nata aeropolucija. Sekundarnata prevencija Sekundarnata prevencija se odnesuva na senzibiliziranite asimptomatski lica. Prose~niot direkten (prevencija. Vo istra`uvaweto od tipot na cross-sectional studija se opfateni pove}e od 140 000 lica na vozrast od 20 do 44 godini od 48 centri od 22 zemji od Evropa. Terciernata prevencija Terciernata prevencija se odnesuva na licata so manifestna bolest i za cel ja ima nejzinata dobra kontrola i spre~uvawe na komplikaciite. tretman na atopiskiot egzem/ dermatit sindrom i alergiskiot rinokonjunktivit. Lung. Vo prvata faza od istra`uvaweto. 4. pokraj medicinskoto. Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na opstruktivna belodrobna bolest e donesen 1999 god. klini~ka imunologija i alergologija 157 . Nacionalnite i internacionalnite koordinirani akcii. Vo ramkite na SZO i amerikanskiot National Heart. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot Za~estenosta na astmata vo poslednive decenii {irum svetot dobiva zagri`uva~ki. a se sostoi od merkite za kontrola na sredinata. Spored podatocite na SZO od januari 2000 god 100-150 milioni lu|e {irum svetot boleduvaat od astma. lekuvawe i rehabilitacija) i indirekten (apsentizam od rabota i u~ili{te. invalidnost. kontrola na `ivotnata i rabotnata sredina).7. a istata e revidirana od 1998. amerikanski i drugi) konsenzusi za astmata. a vo nekoi zemji i alarmantni razmeri.2. odnosno konsenzusi. skandinavski. naru{en kvalitet na `ivotot) godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite na Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra. se najefikasen na~in za standardizirana dijagnostika i terapija na bolesta. ishrana bogata so antioksidansi i Ω-3 masni kiselini) i adultniot period (prekin na pu{eweto. Isto taka.7. slu~ajno odbranite ispitanici odgovaraat na screening pra{alnik sostaven od 10 pra{awa (za eventualni astmatski simptomi. Vo vtorata faza pomal broj suspektni ispitanici se evaluirani so detalen intervju pra{alnik. Severna Amerika i Avstralija. vo istiot period se doneseni i revidirani pove}e nacionalni (britanski. a epidemiolo{kite istra`uvawa so standardizirana metodologija stanuvaat neophodni.8. astmatski napadi i primena na anti-astmatska terapija) ispraten po po{ta. 2002 i 2004 god vo soglasnost so novite soznanija. profesionalno orientirawe kon profesii so pomala ekspozicija na alergeni i dr. and Blood Institute e donesena Globalnata inicijativa za astma (GINA) vo1995 god. 4. Vo osumdesetite i devedesettite godini od XX-ot vek se izvedeni pove}e nacionalni i multinacionalni epidemiolo{ki studii koi ja istra`uvaat astmata vo op{tata populacija ili odredeni vozrasni grupi.3. belodroben Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Makedonija Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R. . Struga. Ohrid i Bitola) odbrani po metodot na slu~aen izbor. Vo prvata faza e primenet pra{alnik za astmatskite. Vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni i nekolku epidemiolo{ki studii za profesionalnata astma vo oddelni stopanski granki vo R. Makedonija (Skopje. 4. Tetovo. [tip. se izveduva so pra{alnikot od prvata faza dopolnet so ekolo{ki pra{alnik.7%. 158 Institut za medicina na trudot . Rezultatite dobieni so obrabotkata na podatocite se objaveni na krajot od devedesettite godini od minatiot vek i prvite godini od ovoj vek.: Alergiskite bolesti vo R. Prilep. vozrast 1874 god) od 11 gradovi vo R. Astmata e definirana so registriraweto na bronhijalnata hiperreaktivnost kaj licata so astmatski simptomi/napadi i/ili primena na anti-astmatska terapija. So toa vo zemjite vo koi e izvedena prvata faza se dobivaat podatoci za trendot na alergiskite bolesti i mo`nite rizik faktori. so ili bez odredeni otstapuvawa vo protokolot vo zavisnost od mo`nostite. Ki~evo. Dosega se izvedeni tri. a se planira i ~etvrtata faza.navika za pu{ewe kaj 38. Makedonija na nivo na celata zemja e izvedeno od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite za medicina na trudot vo dr`avata vo tekot na 1995 god.8% od ispitanicite so astma. Makedonija.atopi~ari se 72. nespecifi~en bronhoprovokativen test so karbahol i in vivo i in vitro alergolo{ki ispituvawa.9.porast na prevalencijata na bolesta so vozrasta.Kolaborativen centar na SZO . . Po primerot na ECRHS. Epidemiolo{ki studii za astmata vo R.2% od ispitanicite so astma so najvisoka za~estenost na senzibilizacijata na ku}en prav (61. nazalnite i kutanite simptomi. Najva`nite rezultati dobieni od istra`uvaweto se: . ^ile.19%. kaj rabotnicite vo prerabotka na oriz 5. se dobivaat osnovnite epidemiolo{ki podatoci i mo`nite rizikfaktori.prevalenija na astmata od 3. . Kumanovo. odnosno 6. funkcionalen belodroben monitoring. Manisa (Turcija).Cvetanov V i sor. kako kaj nas. Sankt Petersburg (Rusija) i drugi. Izvedena e multicentri~nata studija so 556 ispitanici (302 ma`i i 254 `eni. kako vo Bugarija. Vo istra`uvaweto se primeneti pra{alnik za respiratorni i alergiski simptomi.ramnomerna zastapenost na bolesta spored polot.1%).2%.2% kaj rabotnicite vo ko`arskata industrija. izvedeni se pove}e nacionalni i regionalni epidemiolo{ki studii vo drugi zemji. Makedonija funkcionalen monitoring. dodeka vo zemjite vo koi za prvpat se izveduva. nespecifi~en bronhoprovokativen test so metaholin i in vivo i in vitro alergiski testovi na standardnite inhalacioni alergeni. International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC) e golema multinacionalna studija za detskata astma {to vklu~uva deca od vozrasnite grupi 6-7 god i 13-14 god zapo~nata na sredinata od devedesettite godini vo 56 zemji od svetot. Dosega se objaveni pove}e od 100 trudovi od razli~ni avtori od razli~ni zemji. Kavadarci. ko`ni prick testovi na 11 standardni inhalatorni alergeni i nespecifi~en bronhoprovokativen test so acetil holin spored indikaciite. Tretata faza e zapo~nata vo januari 2001 god. . Spored rezultatite od tie istra`uvawa prevalencijata na profesionalnata astma kaj melni~arite na `ito iznesuva 5. Veles. a vo vtorata faza e izvedena klini~ka evaluacija so funkcionalen belodroben monitoring.

Od vkupniot broj vozrasni ispitanici od Proektot (1121).6% Grafik 101. popolnuvan od lekar. obrabotena e vozrasnata grupa od 20 do 44 godini. Distribucija na ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 spored mestoto na `iveewe Vo prvata faza (fevruari .8%. kako i dobivawe podatoci za nea na nivo na celata zemja koi{to }e bidat komparabilni so podatocite od drugi zemji vo svetot. Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R. 138 ma`i i 230 `eni (grafik 101). Vo vtorata faza (oktomvrinoemvri 2003 god) kaj ispitanicite so pozitiven odgovor za astmatski simptomi i astmatski napadi na Institutot za medicina na trudot e izveden funkcionalen belodroben monitoring (VC. Primenetiot pra{alnik (intervju). Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Za pozitiven se smeta histaminskiot test pri koj padot na vrednosta na FEV1 se javuva pri PC20 ≤ 4 mg/mL. FEV1. MEF parametri. gi sodr`i pra{awata od screening pra{alnikot na ECRHS dopolneti so pra{awa za hereditetot.juni 2002 god.) izvedeni se anketa so pra{alnik i ko`ni prick testovi na 11 standardni aeroalergeni kaj site ispitanici. Tiffeneau index.7% 16.10. kriva flow/volume i bronhodilatatoren test so Ventolin) i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. klini~ka imunologija i alergologija 159 . `ivotnata i rabotnata sredina i navikite na ispitanicite. uka`uvaat deka prevalencijata na astmata dijagnosticirana bilo koga vo `ivotot (asthma ever) iznesuva 1. e motiv za izveduvawe na nova studija vo ramkite na Proektot. Vo istra`uvaweto e primenet protokolot na ECRHS so {to dobienite rezultati stanuvaat komparabilni so onie od ovaa golema multinacionalna studija za astmata.0% 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 13.Bronhijalna astma Vo na{ata zemja se izveduvani i epidemiolo{ki studii za detskata astma. raboteno vo ramkite na ISAAC studijata. 120 100 80 60 40 16. 4. Rezultatite od istra`uvaweto na u~ili{ni deca (13-14 god) od Skopje.7%. Makedonija od 2003 god Kontinuitet vo klini~ko-epidemiolo{ko sledewe na astmata kaj nas.1% 27. Spored rezultatite od istra`uvaweto na astmata kaj u~ili{nite deca (7-18 god) vo Skopje prevalencijata na bolesta iznesuva 2.0% 13. a na svirewe vo gradite (vizingot) vo poslednite 12 meseci 8. odnosno 368 lica.75%.8% 13.

9%.2% 5.Cvetanov V i sor.4% Grafik 103.1%.Kolaborativen centar na SZO . astmatskite napadi. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 god Dobienata prevalencija na astmata e vo rang na sosednite zemji i zemjite od ju`na i centralna Evropa. a vizing vo poslednite 12 meseci 12.: Alergiskite bolesti vo R. a poniska otkolku vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je (Velika Britanija.4% Vkupno V/D12 Ast. Astma Grafik 102. povisoka od zemjite na Azija i Afrika.2% od ispitanicite. Vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci (V/D 12) referiraat 6. nap.10. a primena na antiastmatski lekovi 2. Makedonija 4.8% 4. astmatski napadi 4.1% 2. Nespecifi~niot bronhoprovokativen test so histamin e pozitiven kaj 4.8%.4% (grafik 102 i grafik 103). 400 350 300 250 200 150 100 50 0 6. bronhodilatatorniot test so sprej Ventolin kaj licata so reducirana belodrobna funkcija kaj 0. Avstralija i Nov Zeland) (tabela 15).2% od ispitanicite.1. primenata na anti-astmatska terapija i astmata vo vozrasnata grupa 20-44 94. a prevalencija na astmata iznesuva 5. Prevalencija na astmatskite simptomi.5% od ispitanicite. SAD. Prevalencija na respiratorni simptomi i astma Respiratorni simptomi vo poslednite 12 meseci referiraat 22%. 160 Institut za medicina na trudot . Antiast.6% Vkupno Astma 5.

10.0 . vizingot so dispnea. a oralni bronhodilatatori (teofilin) 14. a primenata na istite lekovi vo evropskite zemji se dvi`i od 17% vo Italija do 49% vo Velika Britanija.8%.B ri t E I an ij a li j S A 161 .5.Bronhijalna astma Tabela 15.0% 39. Istoto toa se potvrduva i so visokata za~estenost na simptomite {to ja referiraat ispitanicite so astma (grafik 105). Nov Zeland (83%).3% od ispitanicite so astma.4% 4.1% 5.0% 58. klini~ka imunologija i alergologija V .5% 4. a 2 do 3 pati poniska otkolku vo zemjite od angliskoto govorno podra~je.0% 54.0% 2.7% 3.1 . Prevalencija na licata so astma {to primenuvaat antiastmatska terapija kaj na{ite ispitanici i ispitanicite od drugite zemji Inhalatorni kortikosteroidi primenuvaat 20% od ispitanicite so astma. a najvisok e vo Avstralija (80%). odnosno na nedovolno implementirawe na prepora~anite sovremeni terapiski modaliteti za astmata.12.3 .0% 30.0% on ij a D a tr al ij a A vs on ij a st ak ed ta M Grafik 104.4.0% 3. Antiastmatska terapija (antiinflamatorna i/ili simptomatska) vo poslednite 12 meseci primenuvaat 2. astmatskite napadi i primenata na antiastmatski lekovi vo poslednite 12 meseci e isto taka vo rang na zemjite od jugoisto~na i centralna Evropa. Prevalencija na astmata vo vozrasnata grupa 20-44 vo oddelni dr`avi Dr`ava Al`ir Indija Grcija Bugarija Italija Makedonija Portugalija [panija SAD [vedska Nov Zeland Velika Britanija Prevalencija na astma 3.6. Inhalatorni bronhodilatatori (salbutamol) primenuvaat 33.2% od site ispitanici.3 .5 . Germanija i SAD 58%.5% 2. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 100 80 60 40 20 0 80.0% 85.10.15% Prevalencijata na vizingot. vo Italija 54%.8 .3% 6.0 .5% 7. Toj procent vo Estonija iznesuva 30%. vo Norve{ka 47%.6.2% 5.1 .8% 8. odnosno 39% od ispitanicite so astma. Navedenite podatoci uka`uvaat na visoka primena na simptomatskite vo odnos na antiinflamatornite lekovi. [vedska i Velika Britanija (85%) (grafik 104).

Zastapenost spored polot Prevalencijata na astmata vo na{eto istra`uvawe e nesignifikantno povisoka kaj ma`ite (6. Pri~inite za vakviot porast na za~estenosta na astmata ostanuvaat s¢ u{te nedovolno poznati.4%).2% na 5.: Alergiskite bolesti vo R. Vo SAD brojot na licata so astma e zgolemen za pove}e od 60% vo poslednive 20 godini.0% 20. Makedonija vo 1995 i 2004 god. 6 5 4 3 2 1 0 1994 1996 1998 2000 2002 2004 3.0% Sekojdn. 162 Institut za medicina na trudot . Porastot na za~estenosta na astmata ne e javno-zdravstven problem samo vo razvienite zemji tuku toj se bele`i i vo zemjite od Azija. prevalencijata na astmata se duplira za 10 godini. Centralna i Ju`na Amerika.Cvetanov V i sor. spored UCB Institutot od Belgija. a so ogled na relativno kratkiot vremenski period vo koj se registrira se smeta deka se primarni efektite na faktorite od okolinata kako nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti. Vo zemjite od zapadna Evropa.4%) vo odnos na `enite (4.2.4% Grafik 106.0% Retko Grafik 105. 4. Afrika. Pove}e nacionalni i regionalni studii za astmata uka`uvaat na porast na prevalencijata na bolesta vo poslednive decenii. na~inot na `ivot i ishrana.2% 5. Makedonija 40.10.0% 30. infekciite vo ranoto detstvo i dr. Frekvencija na simptomite kaj ispitanicite so astma Prevalencijata na astmata vo aktuelnoto istra`uvawe komparirana so rezultatite od istra`uvaweto od 1995 god. Prevalencija na astmata vo R.Kolaborativen centar na SZO .9%) (grafik 107). Treba da se odbele`i deka vo istra`uvaweto od 1995 god bea vklu~eni ispitanici od vozrasnata grupa od 18 do 74 godini (grafik 106). bele`i trend na zgolemuvawe (od 3. Nedelno Mese~no 10.

Distribucija na ispitanicite so astma spored polot Golem broj istra`uvawa vo svetot uka`uvaat na razliki vo prevalencijata na astmata i bronhijalnata hiperreaktivnost kaj dvata pola vo razli~ni periodi od `ivotot. kaj ispitanicite od Prilep 4.8%. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R. a vo podocnite godini e ednakva kaj dvata pola. Makedonija e prika`ana na grafikot 108. 8 6 4 2 0 Sk Oh De Pr Pe Do 6. klini~ka imunologija i alergologija 163 .3%).9% 4. najgolemata koncentracija na industriski kapaciteti i motorni vozila i visokoto nivo na aeropolutanti. Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od drugite gradovi se dvi`i pome|u tie dve vrednosti.8% 4. {to se gleda i Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9%.3% 5.9% 5. prevalencijata na senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni i vkupniot IgE se povisoki kaj ma`ite spored pove}e istra`uvawa vo ramkite na ECRHS.0% 3. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo Makedonija Najvisokata prevalencija na astmata e najdena kaj ispitanicite od Skopje (6. vo srednata vozrast taa e povisoka kaj `enite. Od druga strana.9% Grafik 107.3%). 4.3% Grafik 108. {to se sovpa|a so na{ite rezultati od prick testovite.Bronhijalna astma 250 200 150 100 50 0 ma`i `eni 6. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (3.3.4% 4. odnosno kaj ispitanicite od Ohrid i Debar iznesuva 5. a kaj ispitanicite od Peh~evo 4%. Pri~inite za najvisokata prevalencija na astmata vo Skopje najverojatno se na~inot na `ivot vo glavniot grad.10. Spored pove}e istra`uvawa prevalencijata na bronhijalnata hiperreaktivnost vo detstvoto i mladosta e povisoka kaj ma{kite.

2-13.5% 5.1% 11. podatoci dobieni od pove}e istra`uvawa vo svetot. 164 Institut za medicina na trudot .0 3 0.Cvetanov V i sor.3% 11.6% 8. {to e vo soglasnost so rezultatite od na{eto istra`uvawe od 1995 god.5% 6.1 . taka i kaj ispitanicite so astma. 182. isto taka. {to se.2 0.Kolaborativen centar na SZO .0205 Min .050 Spored prevalencijata na astmata. prika`ani na tabelata 16.4% 5. Prevalencija na astmata vo oddelni gradovi vo svetot Grad Al`ir Bombaj Torino Bazel Bordo Koimbra Skopje Huelva Portland Stokholm Kembrix Ouklend Velington Melburn Prevalencija na astma 3% 3. a vo 40% za nealergiska astma (grafik 109). kako kaj vkupniot broj ispitanici. Koncentracija na najzna~ajnite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god Aeropolutant Broj na merni mesta Broj na primeroci Pros.0006-0.0% 6. kako i od rezultatite od ECRHS dobieni od pove}e centri.4% 10. Makedonija od podatocite od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita za koncentracijata na najva`nite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god.150 0. Tabela 16. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni Spored atopiskiot status na ispitanicite so astma vo na{eto istra`uvawe vo 60% od slu~aite se raboti za alergiska.2550 MDK* Broj na primeroci nad MDK* 42 56 4 219 30 338 Aerosediment (mg/m2) 4 168 CO (mg/m3) 7 2485 SO2 (mg/m3) 7 2506 ^ad (mg/m3) *MDK: maksimalna dozvolena koncentracija 300.9% 4.3% 6.4. 32.707.10.2649 0.1% 7.0.5 0.0166 0. Tabela 17.5% 4.: Alergiskite bolesti vo R.max koncentr. Alergiskata senzibilizacija e po~esta kaj ma`ite. Skopje e vo rang na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Tabela 17).1 3.3% 7. konc.8 0 .

kako kaj vkupniot broj na ispitanici. Distribucija na ispitanicite so astma spored atopiskiot status Naj~esti alergeni na koi se senzibilizirani ispitanicite so alergiska astma se Dermatophagoides pteronyssinus i pelin loboda. Grafik 109. pelin.1%) e dobiena i pri na{eto istra`uvawe od 1995 god.5. Loboda Pelin Tegavec Alternaria 33. odnosno astma so rinit e registrirana kaj 3. taka i kaj ispitanicite so astma.3% 58. 70 60 50 40 30 20 10 0 D.Bronhijalna astma 40.3% 25.3% 50. Prevalencija na senzibilizacijata so poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so alergiska astma Pribli`no ista senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus (61. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) Pridru`en rinit e registriran kaj 70. klini~ka imunologija i alergologija 165 . isto taka. {to verojatno se dol`i na pomaliot broj milenici {to `iveat vo doma{en ambient kaj nas. Polenite od plevelite {to rastat kaj nas (loboda.0% Grafik 110. potoa polen od pelin (50%). 4.0% Alerg. Nealerg. tegavec) se. polen od tegavec (33.3%) i Alternaria (25%) (grafik 110). potentni alergeni. Senzibilizacijata so alergenite od doma{nite milenici poretko se sretnuva kaj nas. a Alternaria se sretnuva ~esto i kaj na{ite ispitanici so alergiska astma (25%).10. pt. prisutni kaj 58.4% od ispitanicite so astma.3% od ispitanicite so alergiska astma. Naj~esta senzibilizacija na mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina kaj ispitanicite so alergiska astma e najdena vo 16 centri kade {to e izveduvan ECRHS.0% 58.8% od site ispitanici od vozrasnata grupa od 20 do 44 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0% 60.

go publikuva{e prira~nikot . astmata i astmata so hroni~en rinit Pridru`niot rinit kaj astmata obi~no £ prethodi na nejzinata pojava (71% od slu~aite na astma so rinit). koga pridru`enosta na alergiskata i nealergiskata astma so rinitot iznesuva{e 73. 400 300 200 100 0 Vkupno Rinitis Astma Ast/rin.6.0% 8. Astmata e prisutna kaj 166 Institut za medicina na trudot . 33.1%. odnosno 63.90%.8% Grafik 111. Vo brojni epidemiolo{ki istra`uvawa vo svetot e utvrdena ~estata pridru`enost na astmata i hroni~niot rinits. Posle Grafik 112. Spored svetskite istra`uvawa.4%. dodeka prevalencijata na astmata kaj pacientite so hroni~en rinit iznesuva 20 . taka i pome|u nealergiskata astma i nealergiskiot rinit. Pojava na rinitot vo odnos na pojavata na astmata Sli~ni rezultati dobivme i od na{ata studija za povrzanosta na astmata so bolestite na gornite di{ni pati{ta od 2002 god. poretko se javuva istovremeno so nea (21%) ili se javuva posle pojavata na astmata (8%) (grafik 112).10. prevalencijata na rinitot kaj pacientite so astma iznesuva 50 . Postoi visoka povrzanost kako pome|u alergiskata astma i alergiskiot rinit. Povrzanost so endogenite faktori Vo na{eto istra`uvawe statisti~ki signifikantna povrzanost na astmata e utvrdena so familijarnata istorija za astma i atopijata.0% Pred Istovr.Allergic rhinitis and its impact to asthma# – ARIA).0% 21..40%. Makedonija godini (grafik 111).1% 5.4% 3. Ekspertski tim od SZO ja povede inicijativata za podobra kontrola na astmata i vo 2001 god.Alergiskiot rinit i negoviot udel vo astmata# (. Prevalencija na hroni~niot rinit.Kolaborativen centar na SZO . 71. 4..Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.

Spored meta-analizata od istra`uvawata vo ramkite na ECRHS rizikot za pojava na astma kaj licata ~ij eden roditel ima astma e dva do tri pati povisok vo odnos na licata kaj koi{to ne postoi astma kaj eden od roditelite.8% od ispitanicite so astma.7. zagadenosta od izduvni gasovi od soobra}ajot vo mestoto na `iveewe. Povrzanosta na astmata so polot. odnosno 60% od ispitanicite so astma se atopi~ari. famil. etni~kata pripadnost. deca) (grafik 113). eksponiranost na izduvni gasovi od soobra}ajot i zelenilo vo okolinata na domot). familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna.2% od atopi~arite od vozrasnata grupa 20-44 god. poniskiot standard. Vo istra`uvawata vo ramkite na ISAAC studijata vo Izrael. 4. klini~ka imunologija i alergologija 167 . kaj Evreite vo odnos na Arapite.10.Bronhijalna astma 13. Na grafikot 114 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj ispitanicite eksponirani na nekoi egzogeni faktori. a dokolku astmata e prisutna kaj dvata roditela rizikot se zgolemuva sedumkratno. odnosno prevalencijata na astmata ne e signifikantno povisoka kaj licata koi{to se eksponirani na navedenite faktori vo sporedba so neeksponiranite lica. Poedine~no niedna od navedenite varijabli ne e statisti~ki signifikantno povrzana so astmata (p > 0. Signifikantna povrzanost (p < 0. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. razli~nata golemina na semejstvoto. Kaj 54. prisustvoto na doma{ni milenici. na~inot na zatopluvawe na domot. odredena e pogolema prevalencija na astmata kaj deca od vozrasnata grupa od 13 do 14 god.05) e dobiena od zdru`enoto dejstvo na del od niv (`iveewe vo urbana sredina. istorija 54. bra}a i sestri. kako i zapra{enosta i vlagata vo rabotnata sredina. pu{eweto. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Pozit. Isto taka. Pozitivna familijarna istorija za astma (rodnini od prvoto koleno) kaj ispitanicite so astma Sli~ni rezultati se navedeni vo golem broj drugi istra`uvawa. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno (roditeli. pu{ewe. vo istra`uvawata na detskata astma vo SAD odredena e povisoka prevalencija kaj crnata vo odnos na belata populacija.8% Grafik 113. pristapnosta kon zdravstvenite slu`bi itn. Povrzanost so nadvore{nite faktori Vlijanieto na egzogenite faktori vrz pojavata na astmata vo na{eto istra`uvawe e analizirano vrz osnova na odgovorite na pra{awata za mestoto na `iveewe (urbana ili ruralna sredina). Razlikite se objasnuvaat so genetskite faktori. zelenilo i vlaga vo doma{nata sredina.05). Vo na{eto istra`uvawe ne se najdeni signifikantni razliki vo prevalencijata na astmata kaj oddelnite etni~ki grupi.

). 5. no nivnoto zdru`eno vlijanie e signifikantno. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od urbana sredina.8. 4.8% 4.9% 5. Najgolemiot porast na prevalencijata na astmata vo zemjite od zapadna Evropa se javuva vo periodot na zna~ajno reducirawe na nivoto na klasi~nite aeropolutanti (sulfur dioksid. jagleroden monoksid i dr.Kolaborativen centar na SZO . no so zgolemeno nivo na aeropolutantite od tipot na azotnite oksidi. Povrzanost so ekspozicijata na rabotnoto mesto. Prevalencija na astmata povrzana so rabot 168 Institut za medicina na trudot . Grafik 115. Vo sekoj slu~aj. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota (work-related asthma .2% Grafik 114. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Grad Pu{ewe Izduvni gasovi Dom. ispitanicite eksponirani na izduvni gasovi od soobra}ajot. vo razvojot na astmata e kompleksna i nedovolno jasna.: Alergiskite bolesti vo R. dizel partiklite.9% 6. heterogena po sostavot i nivoto vo razli~ni zemji vo svetot.9% 5. milenici Zelen. ulogata na aeropolucijata.10. Vo na{eto istra`uvawe oddelnata asociranost na varijablite {to sugeriraat `iveewe i rabota vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti e statisti~ki nesignifikantno.7% od ispitanicite so astma (grafik 115).Cvetanov V i sor. nadvore{na i vnatre{na. okol. sitnite i ultrasitnite ~esti~ki i dr. vo nastanokot i tekot na astmata kaj dvata pola i razli~nite vozrasni grupi se evaluira so brojni istra`uvawa {irum svetot. pu{a~ite. ispitanicite so doma{ni milenici vo domot i zelenilo vo okolinata na domot Ulogata na aeropolucijata.WRA) iznesuva 1. odnosno vlo{uvawe na astmatskite simptomi na rabotnoto mesto referiraat 24.4%.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na. isto taka. e nesignifikantno (p > 0. a kaj ispitanicite so specifi~na profesionalna ekspozicija (kako rabotnici vo farmacevtskata i tekstilnata industrija.8% 4.4% 5. grade`ni{tvoto i komunalnite rabotnici) 5.8% 8 6 4 2 0 Pra{ina Vlaga Hemiski {t.8% Site ispitanici Kanc. vlaga. 7.6% 6.5% 5. rabotnici Grafik 117. tekstilnata industrija (7.Bronhijalna astma Povrzanosta na astmata so poedine~nite nepovolni faktori od rabotnoto mesto (pra{ina.05). rabotnici Eksp. proizvodstvoto na mebel.05). Temp.8% (grafik 117).5% 3. visoka ili niska temperatura) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. Grafik 116.7%). Zastapenost na astmata spored eksponiranosta na nepovolnite faktori od rabotnoto mesto Prevalencijata na astmata kaj kancelariskite rabotnici iznesuva 4. hemiski {tetnosti. Na grafikot 116 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj licata eksponirani na pra{ina. klini~ka imunologija i alergologija 169 . 7 6 5 4 3 2 1 0 5. proizvodstvoto na boi i lakovi.8%. vlaga.2%) i proizvodstvoto na boi i lakovi (6. kancelariskite rabotnici i rabotnicite so specifi~na profesionalna ekspoziija Najvisoka prevalencija na astmata se sretnuva kaj rabotnicite vo farmacevtskata industrija (8. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici. Nivnoto zdru`eno vlijanie vo nastanokot na astmata. hemiski {tetnosti i visoka temperatura na rabotnoto mesto.2%) (grafik 118).

4.Cvetanov V i sor. Vo ramkite na ECRHS vlijanieto na profesionalnata ekspozicija vrz nastanokot na astmata e istra`uvano vo centrite vo Nov Zeland i [panija. profesionalnata astma i astmata {to se vlo{uva na rabotnoto mesto.). izvedeno na adulti od po{iroka vozrasna grupa. a visokorizi~ni profesii za nejziniot nastanok se proizvodstvoto na boi i plastika.3%). Prevalencija na astmata kaj site ispitanici i rabotnicite vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi Astmata povrzana so rabotata so svoite dve formi. [panija i Portugalija. Najvisoka prevalencija na astmata e registrirana vo Skopje (6. Koimbra. Prevalencijata na astmata vo R. Grcija. Prevalencijata na astmata povrzana so rabotata spored razli~ni istra`uvawa vo svetot iznesuva 10-15-20% od site slu~ai na astma. ind. Tekstil. Na profesionalnata astma otpa|aat pove}e od 50% od slu~aite na site profesionalni belodrobni bolesti. a najgolem rizik za nejziniot nastanok e najden kaj farmerite.9. mo`eme da ka`eme deka prevalencijata na astmata vo R.2% Farm. Toa zna~i deka vo R. (6. a najniska vo Dojran (3.2% 6. Makedonija bele`i trend na zgolemuvawe. Podatocite od [panija uka`uvaat na povisoka prevalencija na profesionalnata astma (4-6%).7% 7.10.4% 8. laboratoriskite rabotnici i rabotnicite vo proizvodstvoto na guma i plastika. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Site ispitanici 5. Bazel.4%. Sporedena so rezultatite od na{eto prethodno istra`uvawe od 1995 god. kako Italija.: Alergiskite bolesti vo R. Bugarija. a vo norve{kata studija 28%.9% kaj `enite).Kolaborativen centar na SZO . 170 Institut za medicina na trudot . Zaklu~oci Od rezultatite od na{eto istra`uvawe doa|ame do slednive zaklu~oci: 1. 2.3%). Boi i lakovi Grafik 118. Prevalencijata na astmata vo vozrasnata grupa od 20 do 44 godini iznesuva 5. vo poslednite decenii stana naj~estata belodrobna bolest povrzana so rabotnoto mesto. ind. 3. Huelva i dr. Prevalencijata na astmata vo Skopje e vo rangot na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Torino.4% kaj ma`ite i 4. Makedonija najverojatno pove}e od 100 000 lica boleduvaat od astma. Spored rezultatite na istra`uvaweto vo centrite vo Nov Zeland prevalencijata na profesionalnata astma iznesuva 1-3%. rabotata so sredstva za ~istewe i dezinfekcija i rabotata na farma. Makedonija e vo rangot na sosednite i drugite zemji od ju`na Evropa. Bordo. {to pretstavuva svetski trend vo poslednite triesetina godini.

Prevalencijata na astmata povrzana so rabota iznesuva 1. Primenata na antiinflamatornite lekovi vo terapijata na astmata e relativno niska (okolu dva i pol pati poniska od nivnata primena vo V. {to e komplementarno so rezultatite od pove}e istra`uvawa so istata vozrasna grupa. a kaj 40% za nealergiska astma.united airways disease#). 6. 10.. Astmata e signifikantno povrzana so atopijata i familijarnata istorija za astma. Rezultatite od mnogubrojnite istra`uvawa vo svetot za vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot i tekot na astmata se kontroverzni. {to se rezultati komplementarni so onie od pove}e svetski istra`uvawa. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vo najgolem broj od slu~aite. 5. kako i vo najgolem broj od studiite od vakov tip vo svetot. 9.. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe mo`at da poslu`at kako osnova za idnite istra`uvawa. Astmata.4%. Kaj sekoj vtor ispitanik so astma. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. Kaj 60% od ispitanicite so astma se raboti za alergiska. Vo na{eto istra`uvawe povrzanosta na astmata so oddelnite egzogeni faktori e nesignifikantna. {to e komplementarno so rezultatite od nekoi istra`uvawa vo svetot. alergiskata i nealergiskata. e pridru`ena so rinit vo okolu 70% od slu~aite.7% od ispitanicite so astma. Kaj ispitanicite so alergiska astma naj~esta e senzibilizacijata so alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus i polenot od loboda. Prevalencijata na astmata e povisoka kaj industriskite vo odnos na kancelariskite rabotnici. koja{to zaedno so drugite alergiski bolesti pretstavuva eden od najgolemite javno-zdravstveni problemi vo R. klini~ka imunologija i alergologija 171 . a najvisoka za~estenost se sretnuva vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi. Senzibilizacijata so alergenite od mikrokrle`ite kaj pacientite so alergiska astma e naj~esta i vo na{eto prethodno istra`uvawe. Britanija). rinitot £ prethodi na pojavata na astma. a sekoj osmi alergiska astma.edinstvena bolest na di{nite pati{ta# (. so {to na{eto istra`uvawe ja potvrduva teorijata za . etni~kata pripadnost. Sekoj vtor atopi~ar od vozrasnata grupa od 20 do 44 godini ima alergiski rinit. odnosno taa e prisutna kaj 24. Rezultatite se vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. Povrzanosta na astmata so polot. 7. kako i za poefikasen i poorganiziran pristap kon astmata.Bronhijalna astma 4. Makedonija. 8. Signifikantno e zdru`enoto vlijanie na faktorite {to sugeriraat `iveewe vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti.

Skopje: Medis-informatika. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. 54 (49): 55-61. Makedonski nacionalen plan i programa za dijagnoza i lekuvawe na bronhijalna astma-realnost ili vizija. Respiratory symptoms and positive skin prick test in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). Epidemiology of asthma. 15. Holloway JW. Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz. 17. Allergy 1999.: Alergiskite bolesti vo R. Heart. Allergy & Clin Immunol News 1994. Annesi I. Kiril i Metodij# Skopje. Vla{ki E. 5. Petrovska J et al. 1996. 57 (12): 1111-1117. Viegi G. Karaxinska-Bislimovska J. Univerzitet . Cvetanov V. Sv. Eur Respir J 1999.10. Magisterski trud. 8(23): 126134. Jongepier H. Frew AJ. Parnia S. 4. Eur Respir Mon 2002. Chronic inflammation in asthma. Astmata i va{eto dete. 18. Eur Respir Mon 2003. Univerzitet . The role of pollutants in allergic sensitization and the development of asthma.. Brown JL. 2. Burney P. Medicinski fakultet. Burney P et al.Cvetanov V i sor. Literatura Global Initiative for Asthma. Eur Respir Mon 2000. Sandström T. Eur Respir Mon 2003. 7 (21): 52-64. Karadzinska-Bislimovska J. tteelli G.. Ma~eska-Baxakova G. Bjornsdottir US. \or~ev A. National Institutes of Health. 20. 172 Institut za medicina na trudot . Definition.5-6. 6. Asthma. Trandafilovski P. Trandafilovski P. Allergy 2002. Lung. Patophysiology of asthma. Skopje: Biro . Univerzitet . Air pollution and asthma: experimental studies. 8. 8182. 18:598-611. 8 (23):84-104. Karaxinska-Bislimovska J. Mechanisms of asthma. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Magisterski trud. 16. Ma 13. 2005.. 1:1-7. Bitola: Kiro Dandaro. E`ova N. Global Initiative for Asthma. 9. Prevalence of asthma among school children in the territory of Skopje. 11. Medicinski fakultet. Beghe B et al. 1985. Lung. 4:49-54. Balabanova M. Mak spi med 2005. 2002. The genetics of asthma. Maneva M. 1998. National Heart.Kiril i Metodij# Skopje. 3. Prevalencija i te`ina na astma. 14. Asthma: an inflammatory mediator soup.M & M# . Medicinski fakultet. et al. Blomberg A. and Blood Institute 2004. 2: 609. Cvetanov V.. . Anto P. Makedonija 4. Kay AB. 12. and Blood Institute 2004. 8 (23): 1-19. 6065.Kiril i Metodij# Skopje. National Institutes of Health.Kolaborativen centar na SZO 1. Humbert M. Stavri} K. 5 (15): 48-65. Jacovski Lj. 7. 21. 8 (23): 26-48. Eur Respir Mon 2003. Eur Respir Mon 2003. 14 (30): 78.10. Cypcar DM. 51 (1-2): 1223. Se~kova L i sor. Doktorska disertacija. Jordanova R. Vlijanieto na bra{nenata pra{ina vrz pojavata i prevalencijata na opstruktivna belodrobna bolest. Karaxinska-Bislimovska J. Helleday R. Janson C. 1990. Trandafilovski P. Barnes PJ. alergiski rinitis i egzema kaj {kolski deca vo Skopje (Internacionalna studija za astma i alergii vo detstvoto-faza 3). 10. Profesionalna bronhijalna astma kaj rabotnici vo ko`arska industrija. 19.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Karaxinska-Bislimovska J i sor. and Blood Institute. 14: 288-294. Eur Respir Mon 2003. Nikolovski Q. Chinn. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. 9: 687-695. ]aev V. Lung. National Institutes of Health. Spijker J et al. European Community Respiratory Health Survey. 25. 28. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. 1999. Variation in bronchial responsiveness in the European Community Respiratory Health Survey. Epidemiolo{ki karakteristiki na bronhijalnata astma vo R. Stefanovski T. 2002: 709-733. Minov J. Lung and Blood Diseases. Bronhijalna astma. 34. BMJ 1992. Makedonski medicinski pregled 2003. 26. Viegi G et al. 56: 140-141. 33. 1996. MD. Doki} D. 14: 951-957. 32. Mileva @. Doki} D. Pharmacological agents used to treat asthma. National Heart. Peat JK. 41-51. Makedonija. Mileva @. Eur Respir Mon 2003. 1997. Expert Panel Report 2: Guidelines for the Diagnosis and Management of Asthma. 33-38. and use of asthma medications in the European Community Respiraory Health Survey (ECRHS). 27. Cvetanov V. \or~ev A. Bronhialna astma. Cvetanov V. Eur Resp J 1999. Risteska-Ku~ S i sor. 29. Jarvis D. International variations in asthma treatment compliance: the results of the European Community Respiratory Health Survey (ECRHS). Tanurdzic S. E`ova N. Vo: Na{ev G. Trandafilovski P. Beograd: S. smoking. Cvetanov V. 35. Makedonski medicinski pregled 2003. Paoletti P. Makedonija. Pearce N. 37. Luczynska C. Carrozzi L. Chung KF. and level of pulmonary function. 36. Skopje: Mitkovski M & M. Immunoallergic aspects of professional allergic disorders. National Institute of Health. National Hearth. 56: 156. 30. RisteskaKu~ S. 8 (23): 180189. 468-470. Eur Respir J 1997. Eur Respir J 1996. 31. Clinical Immunology. In: Ljaljevic J. 10: 2495-2501. Tanurdzic 2004. 151: 1770-1777. Haby M. 7-15. Defining asthma in epidemiological studies. Morbidity and Mortality: 1996 Chartbook on Cardiovascular. \or~ev A. 39. Dimitrovski M. Lung. 305: 1326-1329. editor. Burney P. Variations in the prevalence of respiratory symptoms. 23. Distribution of bronchial responsiveness in a general population: effect of sex. Pekkanen J. Locatelli F. klini~ka imunologija i alergologija 173 . Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. 56: 143-144. Karadzinska-Bislimovska J. Povrzanost na alergiskiot rinitis so respiratornite simptomi kaj adultnata populacija vo R. 38. Bel EH. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Minov J. Prevalence of asthma in adults in Busselton. 8 (23): 339-363. Makedonski medicinski pregled 2003. Cvetanov V. O’Byrne PM. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. Cvetanov V. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. 24. Western Australia. Chanez P. self-reported asthma attacks. Zoia MC et al. Milkovska S. Am J Respir Crit Care Med 1995. Cerveri I. Milkovska S. Beograd: European Center of Peace and Development. 2022. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Makedonija. Nikolovski Q. 1999.Bronhijalna astma 22. Eur Respir J 1999. klini~ka imunologija i alergologija. and Blood Institute. Bethesda. Diagnosis and assessment of asthma. age.

Anto JM. Sunyer J et al. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. 5-6: 248-252. Makedonija. 43. 47. Occupational asthma in New Zealenders: a population based study. Kogevinas M. 42. Polosa R. Cvetanov V. 2004. Milkovska S i sor. Demoly P. Vasilevska K i sor.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. Dokic D. Adverse respiratory effects and allergic suspectibility in relation to particulate air pollution: flirting with disaster. Vignola AM. D’Souza W et al. Cacciola RR. 41. Makedonski medicinski pregled 2003. Astma i bolesti na gornite di{ni pati{ta. 44. Summer School Sofia 2002. 174 Institut za medicina na trudot . Allergy 2002. Pearce N. Fishwick D.Kolaborativen centar na SZO . 54: 301-306. Minov J. 353: 1750-1754. Makedonski medicinski pregled 2002. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? Eur Respir Mon 2003. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. Occup Environ Med 1997. E`ova N. 56: 142-143. 57 (4): 281-285. 46. Bousquet J. 8 (23): 211-220. The upper airways:The guardian of the lower airways. Lancet 1999. 45. Karaxinska-Bislimovska J. Makedonija 40. Occupational asthma in Europe and other industrialised areas: a population-based study. Godi{en izve{taj za realizacija na programata za preventivna zdravstvena za{tita. Sarva M.

Etiopatogeneza Spored aktuelnite poznavawa na patogenezata na AD. Spored nekoi istra`uvawa rizikot za pojava na AD e 3 do 6 pati povisok kaj deca kaj koi{to eden od roditelite ja ima istata bolest vo odnos na decata so negativna istorija za bolesta kaj roditelite. zna~eweto na imunolo{kite mehanizmi vo patogenezata na AD s¢ u{te ne e dovolno jasno. Atopiski dermatit MKB 10.9 5.povrzan AD (AEDS). intrinsic alergiski dermatit. so {to se prepora~uva napu{tawe na mnogubrojnite termini. Vo pojavata i razvojot na bolesta. polenskata sezona).8-L20. Definicija Atopiskiot dermatit (AD) pretstavuva inflamatorna bolest na ko`ata so hroni~en. Genetskata predispozicija e najsilniot poedine~en rizik faktor za pojavata na AD. koi{to gi reflektiraat insuficientnite poznavawa na patogenezata na ovaa bolest. klini~ka imunologija i alergologija 175 . endogena egzema.Atopiski dermatit 5. IgE-povrzaniot AD (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. klimatskite faktori (sezonata esen-zima. Vtorata forma na alergiskiot AD e ozna~ena kako T-li . Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti od 2001 god.0. Alergiskiot AD ili AEDS pretstavuva AD predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. intenziven jade` i suva ko`a. odnosno i ponatamu se primenuva terminot atopiski dermatit. Sepak. emocionalnite faktori i dr. a spored sega{nite soznanija bolesta se klasificira na alergiski i nealergiski AD.2. naod na alergenspecifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. Zaedno so alergiskiot rinokonjunktivit i bronhijalnata astma spa|a vo grupata atopiski bolesti. kako atopiska egzema.1. konstitucionalen neurodermit. bakteriskite (stafilokoki) i virusnite superinfekcii. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. 5. se raboti za genetski predisponirana bolest predizvikana od imunolo{ki mehanizmi kade pove}e faktori imaat svoja uloga so intenzitet {to varira kaj oddelnite pacienti. a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. prurigo Besnier. recidivira~ki tek koja{to se manifestira so karakteristi~na distribucija na ko`nite promeni. Nealergiskiot AD (AEDS) pretstavuva AD predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. I pokraj toa. odnosno negovata eventualna uloga na prediktor za razvoj na drugi alergiski Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kako i kaj eden ist pacient vo razli~ni periodi od `ivotot. Podobrite poznavawa na imunolo{kite mehanizmi sekako deka }e ovozmo`at podobro definirawe na formite na AD vo idnina. vo stru~nite krugovi i literaturata terminot AEDS s¢ u{te ne e za`ivean. eczema flexurarum. L 20. Od posebna va`nost e ulogata na AD kako prv ~ekor na alergiskiot mar{. a se javuva vo dve formi. astma-egzema ili polenska treska-egzema. Se karakterizira so pozitiven patch test na nekoj od inhalatornite ili nutritivnite alergeni. bolesta e ozna~ena so terminot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS). svoja uloga imaat i nadvore{nite faktori kako ekspozicijata na alergeni (inhalatorni i/ili nutritivni).

Pra{aweto za efikasnosta vo prevencijata na drugite alergiski bolesti so energi~en tretman na AD e predmet na pove}e studii. gluteusite. Bolnite imaat suva ko`a so zgolemena iritabilnost. Makedonija bolesti (astma. Slika 16. egzematozni promeni (papulo-vezikuli) lokalizirani na liceto i glavata. AD kaj adult . a vo 85% od slu~aite do pettata godina od `ivotot. Bolesta ima hroni~en tek. Slika 15.cirkumskripten multilokularen oblik 176 Institut za medicina na trudot . so periodi na podobruvawa i periodi na vlo{uvawa so razli~en intenzitet. Po pubertetot dominantna eflorescencija e prurigo-papulata so sli~na predilekciona lokalizacija (slika 16). dominantni eflorescencii se lihenoidnite papuli obi~no lokalizirani na fleksornite povr{ini od golemite zglobovi na ekstremitetite koi{to se pridru`eni so silen do nepodnosliv jade`.3. odnosno nizok prag za jade` koj{to go predizvikuvaat mnogubrojni trigeri. 5.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.promeni na liceto i ekstremitetite Po vtorata godina od `ivotot. stomakot i ekstenzornite povr{ini od ekstremitetite (slika 15). Vo prvite dve godini od `ivotot dominantni se eksudativnite. Morfologijata na ko`nite promeni e prili~no varijabilna vo razli~ni periodi od detstvoto i adultniot period. Kaj okolu 70% od decata so AD po pubertetot doa|a do smiruvawe na simptomite. grbot. rinokonjunktivit) vo natamo{niot tek na `ivotot. AD kaj bliznaci . Klini~ka slika AD obi~no se javuva vo ranoto detstvo. odnosno vo okolu 60% od slu~aite po~etokot na bolesta e vo prvata godina.: Alergiskite bolesti vo R. a rezultatite se kontroverzni.

navremena profesionalna orientacija so izbegnuvawe na profesii so visok stepen na ekspozicija na alergeni i iritansi. 5. 5. klini~ka imunologija i alergologija 177 . .hroni~niot i recidivira~kiot tek na bolesta .pozitivnata li~na i/ili familijarna anamneza za atopija. Epidemiolo{kite istra`uvawa za AD obi~no se izveduvaat kaj detskata populacija ili kaj oddelni vozrasni grupi od detskata populacija.Atopiski dermatit 5. hrana so visoka sodr`ina na konzervansi i dr. Sporedni dijagnosti~ki kriteriumi se kserodermijata. noseweto obleka od mek pamuk {to ne ja iritira ko`ata. Nefarmakolo{ki tretman Vo nefarmakolo{kiot tretman spa|aat merkite za higiena i nega na ko`ata. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD Epidemiolo{kite istra`uvawa na AD se prili~no te{ki za izveduvawe poradi nedostatokot na edinstven marker na bolesta. dietetskite merki (se prepora~uva izbegnuvawe alkohol. no nivnata efikasnost e s¢ u{te nedovolno poznata.5. odnosno vo slu~ai na akutni i ekstenzivni egzacerbacii.karakteristi~nite eflorescencii so tipi~na lokalizacija. Sistemskata primena na kortikosteroidite e retka. Dijagnoza So ogled na toa {to ne postoi specifi~en klini~ki ili laboratoriski marker na bolesta. . 5. antimikotici.4. pozitivnite ko`ni testovi na inhalatornite i nutritivnite alergeni. a za postavuvawe na dijagnoza AD potrebno e da se ispolneti 3 glavni i 3 sporedni kriteriumi. Spored Schäfer “misleweto na iskusen dermatolog e zlaten standard vo dijagnozata na bolesta”. odnosno nedostatokot na generalno prifateni dijagnosti~ki kriteriumi za epidemiolo{ki studii. a se primenuvaat i sedativi. Najva`ni sistemski lekovi vo terapijata na AD se antihistaminicite. preparati na γ-linolenskata kiselina i dr. sklonosta kon ko`ni infekcii.2. ciklosporin). Spored Rajka i Hanifin.6. Framakolo{ka terapija Framakolo{kata terapija se prsposobuva kon fazata i serioznosta na bolesta.1. za~ini. dijagnozata se postavuva spored dijagnosti~ki kriteriumi. 5. Vo lokalnata terapija dominantno mesto imaat kortikosteroidnite masti i kremi so razli~ni terapiski modaliteti vo zavisnost od vozrasta na bolniot i te`inata na bolesta.5. kako i profesii kade {to se potrebni ~esti miewa i dr. tie se delat na glavni i sporedni. zgolemeniot totalen IgE. Glavni dijagnosti~ki kriteriumi se: . antibiotici. sklonosta kon nespecifi~en dermatit na dlankite i tabanite i dr.5. Podatocite Makedonsko zdru`enie za bazi~na.). a se sostoi od sistemski i lokalni preparati koi{to ~esto se primenuvaat paralelno. Lekuvawe Tretmanot na AD se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki.pruritusot. Vo poslednive dve decenii vo terapijata na AD se vovedeni i lokalnite imunosupresivni sredstva (pr.

so vlo{uvawa vo periodot esen-zima ili polenskiot period. itn. povisoka prevalencija na bolesta kaj `enskiot pol i decata od urbanite sredini i familii so povisok socioekonomski status. 2. {to e slu~aj i so drugite atopiski bolesti. Germanija.8% (grafik 119). visokiot stepen na imunizacija za detskite zarazni bolesti. Istra`uvaweto e izvedeno na detskata populacija. Toa najverojatno se dol`i na interakcijata na genetskite karakteristiki na taa populacija so faktorite od okolinata (na~inot na `ivot i ishrana. bronhijalna astma). Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{ki istra`uvawa na AD na nivo na celata zemja kaj nas dosega ne se izveduvani. So ogled na toa {to dijagnozata na AD dobiena so odgovori od pra{alnik kaj vozrasnite e prili~no nesigurna. prevalencijata na AD vo Velika Britanija e zgolemena od 4.5-8. Prevalencijata na AD vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je e povisoka.2% vo Velika Britanija. SAD. Epidemiolo{kite studii za AD uka`uvaat na signifikantna asociranost na bolesta so familijarnata istorija za AD i drugite atopiski bolesti (alergiski rinokonjunktivit. Rezultatite od epidemiolo{kite istra`uvawa za ulogata na nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti vo pojavata i razvojot na AD.Kolaborativen centar na SZO . prevalencijata na AD se dvi`i od 0. Vo ramkite na epidemiolo{koto istra`uvawe na drugite alergiski bolesti vo R.1% vo 1964 god. Pomal broj epidemiolo{ki istra`uvawa se temelat vrz primena na pra{alnik so dopolnitelni alergolo{ki i drugi ispituvawa na ispitanicite ili lekarski izve{tai od dermatolozite. Italija.9-6. Sezonskite varijacii na bolesta. na 10. vo studijata ne e izvedena evaluacija na AD kaj vozrasnite ispitanici. niskiot procent na crevni infekcii vo detstvoto. spored razli~nite avtori se javuvaat kaj 56-92% od ispitanicite so AD. Makedonija za bolesta naj~esto se dobivaat so pra{alnik koj sodr`i pra{awa za tipot i lokalizacijata na ko`nite promeni. Prevalencijata na AD vo detskata populacija spored na{ite istra`uvawa iznesuva 3. vo smisla na nivnoto dejstvo kako nespecifi~ni iritansi i imunomodulatori vo procesot na alergiskata senzibilizacija.Cvetanov V i sor.6. [vedska i [vajcarija uka`uvaat na zna~itelen porast na prevalencijata na AD vo poslednive decenii. Pove}e epidemiolo{ki studii vo zapadnoevropskite zemji uka`uvaat na trend na zgolemuvawe na prevalencijata na AD vo poslednive decenii. “Follow-up” studiite izvedeni vo Velika Britanija. 3.: Alergiskite bolesti vo R. Spored epidemiolo{kite istra`uvawa na detskata populacija izvedeni vo sredinata i vtorata polovina od devedesettite godini od minatiot vek. tekot i traeweto na bolesta. 5. familijarnata istorija za AD i drugite alergiski bolesti.2% vo 1989 god. Taka. ^e{ka).3% vo Germanija.). na primer. 10. 5. 7% vo Danska.4% vo Avstralija i 20. a primenet e pra{alnik dizajnirani spored model od zapadnoevropskite epidemiolo{ki studii. Sli~ni rezultati se dobieni vo nekoi mediteranski i srednoevropski zemji (Turcija. 9% vo SAD. do 4% vo Turcija.1.8% vo Italija.7% vo Tanzanija. 178 Institut za medicina na trudot . efektite na navore{nite i vnatre{nite aeropolutanti i dr. Nekoi epidemiolo{ki studii uka`uvaat na zgolemen rizik od pojava na AD kaj decata ~ii majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na pasivno pu{ewe.3% vo ^e{ka. Makedonija obraboten e i AD. e kontroverzna.

250 200 150 100 3.4% Grafik 121. odnosno spored podatocite od literaturata pove}e od 70% od decata zaboluvaat vo prvata godina od `ivotot.2% 3.8% Grafik 119.3% 5 4 3 2 1 0 <7 >7 3. a spored Schäfer `enskiot pol pretstavuva nezavisen rizik-faktor za pojavata na AEDS. Povisokata prevalencija na AD kaj `enskiot pol e dobiena vo pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa.4% Grafik 120.Atopiski dermatit 96. AD e hroni~na i recidivira~ka dermatoza karakteristi~na za ranata detska vozrast. a prevalencijata na bolesta e najvisoka kaj predu~ili{nite deca. Prevalencija na AD spored polot 4. Prevalencija na AD kaj decata pomladi i postari od 7 godini Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat na povisoka prevalencija na AD kaj decata pod 7-godi{na vozrast vo odnos na decata postari od 7 godini (grafik 121). Prevalencija na AD vo detskata populacija Prevalencijata na AD e ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. klini~ka imunologija i alergologija 179 .1%) vo odnos na mom~iwata (3. {to e vo soglasnost so istra`uvawata na pove}e stranski avtori.4%) (grafik 120).1% 50 0 ma{ki `enski 4.

Debar i Peh~evo iznesuva 3. Prevalencijata na AD kaj ispitanicite od Ohrid. zna~ajno e da se odbele`i deka AD e signifikantno asociran so alergiskiot rinit (p < 0. Spored nekoi avtori egzacerbaciite na bolesta vo odredena sezona (esen-zima.2. Prevalencija na AD kaj detskata populacija vo oddelni gradovi vo R. dodeka asociranosta so drugite alergiski bolesti (alergija na hrana. Makedonija 5.1% 2.Cvetanov V i sor. Prevalencija na decata so AD so sezonsko vlo{uvawe na bolesta Inaku. Makedonija 5.3% od ispitanicite so AD imaat i alergiski rinit. dodeka za~estenosta na AD kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3.4% (grafik 122).2%).6.0% od ispitanicite so AD (grafik 123). 180 Institut za medicina na trudot . 6. kako i belodrobnite simptomi e nesignifikantna. najniska kaj ispitanicite od Dojran (1.0% Grafik 123.9% 8 6 4 2 0 Sk Do Oh 3. Zastapenost na AD vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na AD e dobiena kaj ispitanicite od Prilep (6.01) (grafik 124).4% Pr De Pe Grafik 122. vlo{.9% i 2.: Alergiskite bolesti vo R. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60. odnosno 53. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so sezon.3. 60. 2.8%).Kolaborativen centar na SZO . prolet) se javuva i kaj 90% od bolnite.1%. {to e komplementarno so podatocite od literaturata.6.3% 1. lekovi i insekti).3%.8% 2.2% 3.

05) (grafik 126) na {to uka`uvaat i nekoi epidemiolo{ki istra`uvawa od Evropa i SAD.0% Grafik 126. fam. Asociranost na AD so alergiskiot rinit Rezultatite od na{eto istra`uvawe ja potvrduvaat ulogata na hereditetot vo nastanokot na AD. Povrzanost na AD so `iveeweto vo urbana sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 120 100 80 60 40 20 0 Ispitanici so AD Isp. so AD od urb.001) (grafik 125). 73. Ispitanici so AD so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti 5. rinitis Grafik 124. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so pozit.Atopiski dermatit 120 100 80 60 40 20 0 AD 53.4. Povrzanost so na~inot na `iveewe Vo na{eto istra`uvawe e potvrdena signifikantno po~estata pojava na AD kaj decata od gradovite (p < 0.3% AD so al. Kaj 73% od ispitanicite so AD.0% Grafik 125. ist. klini~ka imunologija i alergologija 181 . sred. 60.6. postoi pozitivna familijarna istorija za alergiskite bolesti (p < 0.

Nekoi studii uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na deteto na ~ad od tutun (pasivno pu{ewe).6.Cvetanov V i sor. 5 4 3 2 1 0 Pu{ewe/brem. kako i kaj decata koi{to bile na ve{ta~ka ishrana vo novorodene~niot i doene~kiot period (grafik 127).: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Statisti~kata obrabotka na podatocite ne poka`a zna~ajna povrzanost pome|u pojavata na AD i rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo doene~kiot period. ve{ta~ka ishrana vo prvata godina od `ivotot i doewe pokratko od 6 meseci 5. Povrzanost so aerozagaduvaweto Pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa ja ispituvaat povrzanosta na AD so aeropolutantite.9% 3. Prisutnost na AD kaj decata so niska rodilna te`ina.9% 97.6. 95.1% 2. Prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun vo domot e sli~na so prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta. nadvore{ni i vnatre{ni.3% da ne 4. Prevalencija na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun i kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta i decata koi{to ne se eksponirani na ~ad od tutun 182 Institut za medicina na trudot .0% 3. odnosno ne se eksponirani na ~ad od tutun vo domot (grafik 128).7% da ne Grafik 128. Rezultatite od na{eto istra`uvawe ne uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so navedenite varijabli. Pasivno pu{ewe 4. Sepak.6% 3. a nivnite rezultati se kontroverzni.Kolaborativen centar na SZO .5% 4.7% Grafik 127.5% 95. 120 100 80 60 40 20 0 < 3000 g Ve{t. ishrana Doewe < 6 mes. treba da se istakne faktot deka AD po~esto se javuva kaj decata so rodilna te`ina pomala od 3000 g.

Povrzanosta na AD so alergijata na medikamenti.Atopiski dermatit 5. 55: 103-107. Allergy 2002. Allergy 1994. Klini~ka dermatologija so praktikum za studenti i lekari. 57: 661-662. Novak N. Hourihane JO’B. Risteska-Ku~ S i sor. 9. Bousquet J et al. 160-164. 291-294. V’l~kova-La{koska M. 5. Abeni D. 3. Atopic dermatitis: from the genes to skin lesions. Zaklu~oci 1. 131-135. Makedonski medicinksi pregled 2003. Hanifin JM. Allergy 2001. Cvetanov V. Prevalence of childhood asthma and allergic diseases in Ankara. The epidemiology of atopic dermatitis in Italian schoolchildren. 52 (38): 14-22. 4. E`ova N. 10. Trandafilovski P. Wüthrich B. Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60% od ispitanicite so AD. clinical features. epidemiology and prognosis of atopic dermatitis. a najniska vo Dojran. 183 3. Cvetanov V. Karaxinska-Bislimovska J. ne e registrirana statisti~ka zna~ajnost pome|u AD i pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na ~adot od tutunot vo domot. 4. ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. hrana i insekti e nesignifikantna. The skin as a target for allergic diseases. Bieber T. 2. Clinical and basic aspects of atopic dermatitis. Milkovska S. 2. 83: 464-470. Allergy 2000. 14. act globally”. Ring J. Clinical aspects. Makedonija. 11. Bieber T. Najvisoka e prevalencijata na AD vo Prilep. Kalyoncu AF et al. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 5. Schmid P et al. Prevalencijata na AD kaj detskata populacija vo R. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata od urbanata sredina vo odnos na decata od ruralnata sredina. a signifikantno ~esto e pridru`uvan so alergiskiot rinit.8. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 8. Bousquet J. St. 56 (9): 813-824.7. Skopje: Medis-informatika 1998. Epidemiology of allergic diseases. Ann Allergy Asthma Imminol 1999. Makedonija iznesuva 3. ur. Girolomoni G. Literatura 1.4%). Starova A. Zagora: Znanie EOOD. Schäfer T. 49: 485-488. 58 950: 420-425. 2: 5-19. and immunology of the “intrinsic” (non IgE-mediated) type of atopic dermatitis (constitutional dermatitis). Skopje: HIB DRESKO 1998. Allergy as a global problem: “Think globally. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Mileva @. 7. 56 (9): 841-848. Epidemiology. Allergy 2000. Povrzanosta na AD so rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo prvata godina od `ivotot ne e statisti~ki zna~ajna. Balabanova M. Johansson SGO. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Isto taka. 13.8%. Masini C et al. 5. klini~ka imunologija i alergologija . Allergy 2001. Turkey. 53: 731-739.1%) vo odnos na mom~iwata (3. Allergy 2003. A revised nomenclature for allergy. Semin Dermatol 1983. 12. 56: 140-141. 6. Allergy 1997. Wollenberg A. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. 6.

Atopi~en dermatit.Kolaborativen centar na SZO . Allergy 2002. 18. NarÝ~nik na obщopraktikuvaщiÔ lekar. 17. Respiratory symptoms and atopy in Aberdeen schoolchildren: evidence from two surveys 25 years apart. Finland. Ninan T. American Academy of Allergy.Cvetanov V i sor. Br Med J 1992. 16. Kazand`ieva @. Vo: Na{ev G. Mileva @. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Nikolova K. Kalimo K. Asthma and Immunology (AAAAI). 449-450. 47: 243-248. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Cankov N. Varjonen E. Lammintaausta K. 184 Institut za medicina na trudot . Prevalence of atopic disorders among adolescents in Turku. 304: 873-875.: Alergiskite bolesti vo R. Russell G. Makedonija 15.

klini~ka imunologija i alergologija 185 . komplement i fagocitoza CIK.0. pojavata na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na lek vo doza tolerirana od drugi lica se ozna~uva kako preosetlivost na lekot (T 88. 6.2. IgG. IgM i komplemen T-li Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok Urtikarija/angioedem Bronhospazam Citopenija Glomerulonefrit Serumska bolest Glomerulonefrit Vaskulit Kontakten dermatit Nealergiskite hipersenzitivni reakcii na lekovi se spored svojata pojava i klini~ki manifestacii sli~ni na alergiskite. sulfonamidi i dr. Slu~aite na preosetlivost na lekovi so klini~ka simptomatologija sli~na na alergiskite reakcii {to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi se narekuvaat nealergiska preosetlivost na lekovi.7 6. preosetlivosta na lekot se ozna~uva kako IgE-posreduvana medikamentozna alergija.Preosetlivost na lekovi 6. no vo nivnata patogeneza le`at neimunolo{ki mehanizmi (tabela 20). Vo nekoi slu~ai na preosetlivost na lekovite se javuva kombinirawe na imunolo{kite mehanizmi od dva tipa (pr. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Dokolku vo patogenezata e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. T 88.). Dokolku vo patogenezata na navedenata pojava se doka`ani imunolo{ki mehanizmi.10. IgM. AKE inhibitori). mastociti i bazofili IgG.7). Etiopatogeneza Imunolo{kite mehanizmi pri medikamentoznata alergija gi vklu~uvaat site ~etiri tipovi imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell (tabela 19). posreduvani so protivtela ili aktivirani T-li. penicilinot mo`e da predizvika reakcija tip I. Preosetlivost na lekovi MKB . III i IV) ili da predizvikuva imunolo{ki i neimunolo{ki reakcii (pr. Isto taka. Tabela 19. taa se ozna~uva kako medikamentozna alergija.1. β laktami. Imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell Tip na imunolo{ka reakcija spored Coombs i Gell Tip I Tip II Tip III Tip IV Imunolo{ki mehanizam IgE. eden ist lek kaj razli~ni lica mo`e da predizvika razli~ni tipovi na imunolo{ka reakcija (pr. Definicija Spored revidiranata nomenklatura za alergiskite bolesti od Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology – EEACI) od 2001 god.

glomerulonefrit). kontakt dermatit).Cvetanov V i sor. Iskustvata od oddelni centri se razlikuvaat. hepatocelularno o{tetuvawe) i bubrezite (tubulointersticijalen nefrit.4. do multiorgansko zasegawe (anafilakti~en {ok.4. prethodnata primena na ist ili sroden lek) i alergolo{kiot background na pacientot (istorija za prethodni medikamentozni ili drugi alergiski reakcii). vaskuliti). 6. Validni dijagnosti~ki metodi ima malku. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi Dijagnosti~kata vrednost na ko`nite testovi ne e potpolno evaluirana. a i tie ne se potpolno evaluirani.: Alergiskite bolesti vo R. belite drobovi (astma. kako i preporaki za izveduvawe na ko`nite testovi. odnosno variraat od organ ili sistem-specifi~no zasegawe. dozno-provokativnite testovi i in vitro alergolo{kite ispituvawa.3. Patogenetski mehanizmi i lekovi {to predizvikuvaat nealergiski hipersenzitivni reakcii Patogenetski mehanizam Nespecifi~no osloboduvawe na histamin Akumulacija na bradikinin Aktivacija na komplement Indukcija na sinteza na leukotrieni Bronhokonstrikcija Lek Opijati. 6. rendgenski kontrasti. krvnite kletki (citopenii).Kolaborativen centar na SZO . Vo ramkite na EAACI funkcionira European Network of Drug Allergy (ENDA) ~ija zada~a e etablirawe na pragmati~en i standardiziran pristap kon problemot na medikamentoznata alergija vo sekojdnevnata praktika. hipersenzitiven alveolit. in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa i dozno-provokativnite testovi. sindrom na sistemski lupus eritematodes. primena na drugi lekovi (vo vremeto na pojavata na reakcijata. Se dobivaat podatoci za vidot na simptomite. crniot drob (intrahepati~na holestaza. Makedonija Tabela 20.4. protamin Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi Lekovi {to sodr`at sulfiti (SO2) 6. Za unificirawe na dijagnosti~kiot pristap ENDA ima izgotveno pra{alnik. a test-koncentraciite se slabo valorizirani za 186 Institut za medicina na trudot . 6. periodot od poslednata primena doza na lekot do pojavata na simptomi. belodrobni eozinofilii). urtikarija/angioedem. nivnata hronologija (prethodna ekspozicija.1 Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. efekti od prekinot na primenata na lekot). serumska bolest. klini~kite manifestacii. kako zasegawe na ko`ata (egzantemi. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na medikamentoznata alergija se raznovidni. vankomicin AKE inhibitori Rendgenski kontrasti. Dijagnoza Dijagnosti~kiot pristap kon hipersenzitivnite reakcii na lekovite se sostoi od anamnesti~kite podatoci.2.

Zgolemuvaweto na koncentracijata na histamin vo krvta vo prisustvo na lekot e vo dobra korelacija so prick testot i nivoto na specifi~en IgE za miorelaksansite. no trba da se izveduvaat vo uslovi na odredena kadrovska i tehni~ka ekipiranost. Coombsoviot test i drugi. a nivnata senzitivnost i prediktivna vrednost varira od odli~na (penicilini. nivoto na frakciite od komplementot.4. RAST i drugi) so pozitivnata anamneza govorat za tip I reakcija na penicilin. Istiot test. opijati) do nezadovolitelna ili nejasna (lokalni anestetici. hroni~ni bolesti so dolgotrajna primena na nekolku lekovi i dr. drug-induced sistemski lupus eritematodes i drugi) se odreduvaat nivoto na specifi~niot IgG ili IgM. Patch testovite so soodvetniot lek se primenuvaat za doka`uvawe na docnite alergiski reakcii.5. Dozno-provokativni testovi (DPT) Dozno-provokativnite testovi (DPT) imaat najvisoka senzitivnost. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3. sulfonamidi. Testot na bazofilna degranulacija vo prisustvo na inkriminiraniot lek pove}e ne se izveduva poradi niskata senzitivnost. 6. nepenicilinskite antibiotici. Vo slu~aite na suspektna medikamentozna alergija od tip II i III (citopenija.). heterologni serumi. miorelaksansi.4. Primarna prevencija Merkite na primarnata prevencija. so {to nivnata primena e ograni~ena. kako i penicilinot koga ko`nite testovi se negativni.Preosetlivost na lekovi pove}eto lekovi. no vo najgolema merka tie ne se potpolno valorizirani i treba vnimatelno da se interpretiraat. kako i testot na odreduvawe na koncentracijata na metilhistamin vo urinata mo`at da se izvedat vo slu~ai na akutni reakcii pri primena na miorelaksansi. kako i od poznavaweto na nesakanite dejstva na ordiniraniot lek/lekovi. paracetamol. Prevencija 6. Doka`uvawe na specifi~nite IgE antitela (so metodite UniCap. jodni kontrasti. bolesti na crniot drob. 6. enzimi) preku zadovolitelna (vakcini. Odreduvaweto na nivoto na sulfidopeptidnite leukotrieni vo krvta pri alergiski i nealergiski hipersenzitivni medikamentozni reakcii e s¢ u{te nedovolno evaluiran test so nedovolno poznata senzitivnost i specifi~nost. izbegnuvaweto na polipragmazijata i dr. nesteroidni antiinflamatorni lekovi.1.5. miorelaksansi i tetanusniot toksoid. Prick testovite i intradermalnite testovi se od posebna va`nost vo doka`uvaweto na I i III tip na imunolo{ka reakcija.4. klini~ka imunologija i alergologija 187 . kinoloni i drugi). lokalnite anestetici. se sostojat od identifikacijata na rizik faktorite za eventualnata pojava na medikamentozna preosetlivost kaj bolniot (prisutnost na drugi alergiski bolesti. protamin. nivoto na cirkulira~ki imunokompleksi. hormoni. koja{to se primenuva kaj site bolni. no ne i za drugite lekovi. Ovie testovi se od posebna va`nost vo evaluacija na hipersenzitivnite reakcii na aspirinot i drugite nesteroidni inflamatorni sredstva. Laboratoriski testovi Vo dijagnostikata na medikamentoznite alergii se primenuvaat i in vitro testovite. 6.

5% od pacientite tretirani so makrolidnite antibiotici i kaj 0.7.: Alergiskite bolesti vo R.1.7. dodeka spored istra`uvawata vo Francija taa iznesuva 2-3%. isto taka vo SAD.1-2% od pacientite tretirani so gentamicin. Rezultatite na edna studija referiraat deka okolu 10% od op{tata populacija vo SAD ima anamneza za penicilinska alergija. 188 Institut za medicina na trudot . Spored istra`uvawata na hospitalizirani bolni vo SAD. e mnogu povisoka i se dvi`i okolu 15% i e po~esta kaj `enite. Sekundarna prevencija Sekundarnata prevencija se primenuva kaj licata so registrirana medikamentozna preosetlivost. kako i na poznavaweto na lekovite so mo`na vkrstena preosetlivost so inkriminiraniot lek. 6. Zadol`itelna merka na sekundarnata profilaksa e registrirawe vo medicinskata dokumentacija na liceto so medikamentozna preosetlivost na soodvetniot lek. 6. projavenata reakcija i prezemenata terapija. prevalencijata na penicilinskata alergija iznesuva 2. nesakani dejstva na lekovite se javuvaat kaj okolu 25% od licata {to gi primenuvaat. dodeka case-control studiite i studiite kade pokraj pra{alnikot se izveduvani i soodvetnite alergolo{ki ispituvawa se poretki. Drugi antibiotici i sulfonamidi Reakciite na preosetlivost na drugite antibiotici vo odnos na penicilinot e mnogu poretka. Vo site ovie slu~ai mo`no e da se vklu~eni razli~ni imunolo{ki i neimunolo{ki mehanizmi. 6. a ko`nite promeni se nivnata naj~esta manifestacija (70-80% od slu~aite). Referiranata preosetlivost na lekovi. uka`uvaat deka kaj samo okolu 10-20% od licata so istorija za penicilinska alergija. Reakcii na preosetlivost se javuvaat kaj 0. Makedonija 6.5%. Vo pogolem broj slu~ai se raboti za cross-sectional studii i studii izveduvani so pra{alnik kade ispitanicite gi referiraat alergiskite reakcii na lekovite i nivnite klini~ki manifestacii. a se sostoi od prekin na primenata na lekot/lekovite. bez alergolo{ka potvrda. naj~esto se manifestira so ko`ni promeni. Ponovite istra`uvawa za anafilakti~nite reakcii na penicilin uka`uvaat deka tie se pri~ina za smrt na okolu 400 lica godi{no vo SAD.1-0. taa e potvrdena so in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa.2.7. kaj 5-10% se raboti za alergiski reakcii. dodeka drugi istra`uvawa. Relativno po~esta e preosetlivosta na sulfonamidite koja se javuva kaj 3-6% od pacientite {to gi primenuvaat.5% od pacientite {to se tretirani so tetraciklini. Penicilin Penicilinot e naj~est predizvikuva~ na alergijata na lekovi. a mo`e da bide predizvikana od site ~etiri tipovi na imunolo{ki reakcii. kaj okolu 0.Cvetanov V i sor. Spored pove}eto istra`uvawa. Epidemiolo{ki istra`uvawa Mnogubrojni se epidemiolo{kite istra`uvawa za medikamentoznata preosetlivost vo SAD i Zapadna Evropa. prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite bolni~ki lekuvani ispitanici iznesuva okolu 5%.5.Kolaborativen centar na SZO . Spored istra`uvawata vo SAD.2.

klini~ka imunologija i alergologija 189 . AKE inhibitori AKE inhibitorite (obi~no enalaprilot. se javuvaat antiaspirinski antitela.7.3. Miorelaksansi Miorelaksansite se naj~esti pri~initeli (70-80%) na alergiski reakcii vo tekot na op{tata anestezija. bronhospazam) kaj 0. angioedem.1. zgolemenata osetlivost na leukotrienskite receptori. Lokalni anestetici Lokalnite anestetici predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (vrtoglavici. a obi~no se javuvaat kaj `eni vo srednite godini. namalenata sinteza na prostaglandini. 6. koe{to pretstavuva prvo istra`uvawe za medikamentoznata preosetlivost na nivo na celata zemja. e izvedeno so pra{alnicite za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na European Network of Drug Allergy (ENDA).7. no nivnata pojava i titar ne se vo korelacija so klini~kite manifestacii na reakciite na preosetlivost. Ne e poznato {to e pri~inata za ovaa pojava kaj odredeni lica. Se raboti za IgE-posreduvani alergiski reakcii so za~estenost kaj 1/4500 op{ti anestezii. 6.Preosetlivost na lekovi 6. 6. 6. Kaj eden del od licata {to go primale aspirinot. a okolu 6% od niv se fatalni. a mo`ni pri~ini se zgolemenata sinteza na leukotrieni. no ne i kaj drugite {to go primenuvaat lekot. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi Referiranata prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj site ispitanici (vozrasnite i decata) iznesuva 10. predizvikana od namaleno razgraduvawe na bradikininot koj ima stimulativno dejstvo na receptorite za ka{lica vo di{noto steblo. naru{uvawata vo sintezata na trombocitnite medijatori i dr.7.4. kaj okolu 1.8. poretko lizinoprilot) predizvikuvaat neproduktivna ka{lica kaj okolu 10% od licata {to gi primenuvaat.3-0. Mehanizmot na ovie reakcii e neimunolo{ki.5%. kaj okolu 4% od licata so astma. a vo 80% od slu~aite se javuvaat kaj `enite. 6. kolapsi) so nejasen mehanizam kaj 2-3% od licata {to gi primile.5% od op{tata populacija.4% od licata so alergiski rinit.5.6. kaj 10-15% od licata so sinonazalna polipoza i kaj okolu 20% od licata so hroni~na urtikarija.7. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{koto istra`uvawe za preosetlivosta na lekovi. Mnogu poretko AKE inhibitorite kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija (angioedem). {to e vo ramkite na podatocite objaveni vo litaraturata (grafik 129). Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) Aspirinot i drugite nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (ko`en isip.8. Reakciite na preosetlivost na aspirin se ~esto pridru`eni so preosetlivost na drugite NSAI.

e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite (12.5% 8.1% 4. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 10.8%).9% 12. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici od oddelnite gradovi 190 Institut za medicina na trudot .7% 9. Makedonija Grafik 129. 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 3.9% i vo Peh~evo 4.4% Grafik 130. a najniska vo Dojran (3.4% sprema 8. vo Debar 9.7%.8% 13.6% 4. vo Ohrid 4.2.Cvetanov V i sor.2% (grafik 131).8. kako i kaj drugite alergiski bolesti.2% Grafik 131.: Alergiskite bolesti vo R. Preosetlivost na lekovi kaj site ispitanici Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici.9% 17. Zastapenost vo oddelni gradovi Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici e najvisoka vo Skopje (17.1%). Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici spored polot 6.9%) (grafik 130).Kolaborativen centar na SZO . dodeka vo Prilep iznesuva 13.6%.

8%) (grafik 132). 12. a prevalencijata kaj adultnite ispitanici od Debar i Peh~evo iznesuva 15. odnosno 8.4%) vo odnos na ma`ite (7. Zastapenost spored vozrasta 6.8.3%).1. od 41 do 50 i postari od 60 god iznesuva 10.2% 7.Preosetlivost na lekovi 6.5%. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite spored vozrasta 6.8.1. a najniska vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (9. Medikamentozna preosetlivost referiraat 12% od ispituvanite adulti od Skopje.3. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8% 13. Vozrasni Prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 11.4% (grafik 134). Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite i distribucija spored polot Najvisoka prevalencija na medikamentoznata preosetlivost se sretnuva vo vozrasnata grupa od 51 do 60 god (14. Prevalencijata vo vozrasnite grupi od 31 do 40. odnosno 11.3. Zastapenost vo oddelni gradovi Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (16. 8% od ispituvanite adulti od Ohrid.7% (Grafik 133).2%. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 11.4% Grafik 132.7%. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (4.3.8. 20 15 10 5 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 133.3%).1%.9%). klini~ka imunologija i alergologija 191 .7%).1. i ne{to povisoka kaj `enite (13.

3.2. Zastapenost spored oddelni lekovi Kaj ispitanicite so referirana medikamentozna preosetlivost. Za~estenosta na ovoj tip na nealergiska preosetlivost vo istra`uvawata vo svetot iznesuva 0.3% 17.3%) i drugite lekovi (4.4%).4% drugi Grafik 135. Preosetlivost na penicilin (priroden i polusintetski) referiraat 6.4% Pr De Pe Grafik 134. Preosetlivost na aspirin i/ili nekoj drug sroden nesteroiden antiinflamatoren lek referiraat 0.8.8%). Za~estenosta na penicilinskata alergija vo referira~kite istra`uvawa vo svetot iznesuva okolu 10%.9% antibiotici NSAI anestetici 4.5% 8.9% 15. pri {to za pravi alergiski reakcii se raboti vo 10-20% od referiranite slu~ai.30.1. anesteticite (4. 73. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite od oddelnite gradovi 6.5% vo op{tata populacija.3% 4.Cvetanov V i sor. 192 Institut za medicina na trudot .6% od adultite (grafik 136).: Alergiskite bolesti vo R.9%). najvisoka prevalencija e registrirana za preosetlivosta na antibiotici (73. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj adultite Vo odnos na preosetlivosta na odredeni vidovi lekovi kaj adultite.8% od site vozrasni ispitanici.3% 16. Makedonija 20 15 10 5 0 Sk Do Oh 12% 8% 4. najvisoka prevalencija ima penicilinskata alergija (6.3%) (grafik 135).Kolaborativen centar na SZO . a sledat nesteroidnite antiinflamatorni lekovi-NSAI (17.

7%) vo sporedba so devoj~iwata (8.8% 0.8. Vo na{eto istra`uvawe ko`nite promeni (ko`en isip i angioedem.6%) se sretnuvaat kaj 64. klini~ka imunologija i alergologija 193 .0% od adultite so medikamentozna preosetlivost. Deca Prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj decata iznesuva 9.9%) (grafik 138).8.0% ko`en osip angioedem gu{ewe 15. 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 9.0% 23.3.Preosetlivost na lekovi 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Penicilin Aspirin 6.8% 10.2.3.8%.0% + 23.9% Grafik 138.6% 18.7% gubitok na svest Grafik 137. so ne{to povisoka prevalencija kaj mom~iwata (10. Prevalencija na preosetlivosta na medikamenti kaj decata i distribucija spored polot Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6%) (grafik 137).6% Grafik 136. a poretko se sretnuva gu{eweto (18. 41.3. odnosno 41. naj~esta manifestacija na medikamentoznata preosetlivost se ko`nite promeni.7%) i gubeweto svest (15. Prevalencija na preosetlivosta na penicilin i aspirin kaj ispituvanite adulti 6. Naj~esti simptomi na preosetlivost na lekovi Spored podatocite od literaturata.1. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj adultite 6.7% 8.

Referiranata preosetlivost na penicilinskite preparati kaj decata iznesuva 8.8.7% <7 >7 Grafik 139.3.9%. 194 Institut za medicina na trudot . 14 12 10 8 6 4 2 0 11. polusintetskite penicilini (37.5%).6% 0% Grafik 140. Prilep i Debar iznesuva 1.4%.Cvetanov V i sor.3. a prevalencijata vo Dojran.1.2. (6.7% 10. 10.: Alergiskite bolesti vo R.8. Zastapenost spored oddelni lekovi Naj~esti lekovi ~ija{to primena predizvikala reakcii na preosetlivost kaj decata se antibioticite.5% 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 1.4% 3. 1. Ohrid.4%. odnosno 3.Kolaborativen centar na SZO . (11. vo Peh~evo ne e registrirana medikamentozna preosetlivost kaj ispituvanite deca. 23.7%.6% (grafik 140). Makedonija Sli~no kako i kaj preosetlivosta na hrana. i medikamentoznata preosetlivost kaj decata e po~esta kaj decata od vozrasnata grupa od 0 do 7 god. odnosno prirodnite penicilini (48.6%) vo sporedba so vozrasnata grupa od 7 do 15 god.6% 6. Zastapenost vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na preosetlivost na lekovi kaj decata e registrirana vo Skopje (23.7%) (grafik 139).7%) (grafik 141). Preosetlivost na lekovi kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi 6.2.2. Distribucija na preosetlivosta na lekovi kaj ispituvanite deca spored vozrasta 6.2% od decata so preosetlivost na medikamenti).9%) i sulfonamidskite preparati (13.9% 1.

3.3. klini~ka imunologija i alergologija 195 . Preosetlivost na oddelni lekovi kaj decata 6. odnosno medikamentozna preosetlivost referiraat 11.7%) (grafik 142).1% od ispitanicite so preosetlivost na nekoj vid hrana i 4. Povrzanost na preosetlivost na lekovi so drugi alergiski manifestacii.8. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj decata 6. dodeka drugi reakcii (gu{ewe.7% prirodni penicilini polusint.7% Ko`en osip i/ili angioedem Dijarea Drugo Grafik 142.2. penicilini sulfo preparati Grafik 141. onesvestuvawe i dr. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.) se poretki (11. nesignifikantna e povrzanosta i so drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori.0% 18.05). 80 60 40 20 0 70. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti e statisti~ki nesignifikantna.3% 11.9% 13.3%).2% 37.3.2. Isto taka.Preosetlivost na lekovi 48.4.8.1% od ispitanicite koi{to ne referiraat takva preosetlivost (p < 0. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite (Grafik 143) e signifikantno po~esta kaj ispitanicite so preosetlivost na hrana. Naj~esti simptomi Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentoznata preosetlivost kaj decata se ko`niot osip i angioedemot (70%) i dijareata (18.

Makedonija 11. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj decata so i bez alergiski rinit i familijarna istorija za alergiski bolesti 6. Makedonija imaat istorija za medikamentozna preosetlivost (so ili bez alergolo{ka potvrda).6% 5. Medikamentoznata preosetlivost se sretnuva pet pati po~esto kaj decata so alergiski rinit. rodilnata te`ina.2%) vo odnos na decata (9.9%).Kolaborativen centar na SZO .05).Cvetanov V i sor. odnosno dva i pol pati po~esto kaj decata so familijarna istorija za alergiski bolesti vo odnos na decata kaj koi ne e registriran alergiski rinit. Preosetlivosta na lekovi e povisoka kaj vozrasnite (11.7% 4.5% od site ispitanici. `ivotot vo urbana sredina. ist. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj adultnite ispitanici so i bez preosetlivost na hrana Preosetlivosta na medikamenti kaj decata e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit (p < 0. {to zna~i deka okolu 200 000 lica od R.8%) i kaj `enite (12. Preosetlivost na eden ili pove}e lekovi referiraat 10. Naj~esti pri~initeli na medikamentoznata prevalencija kaj adultite se penicilinite i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi.: Alergiskite bolesti vo R. vremetraeweto na doeweto i eksponiranosta na pasivno pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. za al. Zaklu~oci 1. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. odnosno familijarnata istorija za alergiski bolesti e negativna (grafik 144).5% Al. Grafik 144. 30 25 20 15 10 5 0 so bez 28. 196 Institut za medicina na trudot . rinitis 14.4%) vo odnos na ma`ite (8.1% so bez Grafik 143.05). bol.8% Fam.9. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarnata istorija za medikamentozna preosetlivost. a kaj decata penicilinite i sulfonamidite. 2.1% 12 10 8 6 4 2 0 4.

Clin Exp Allergy 1998. Allergy 2002. Problemot e potenciran so s¢ u{te nepoznatata patogeneza na preosetlivost kaj golem broj lekovi i maliot broj standardizirani postapki vo nejzinata dijagnostika.10.4% od decata. 5. Rezultatite od na{eto istra`uvawe pru`aat globalna slika za ovoj problem vo R. Causality assessment of adverse effects. golemiot broj na lekovi na pazarot i ~estata primena na pove}e lekovi kaj licata so hroni~nite bolesti. Kiril i metodij” Skopje. J Allergy Clin Immunol 2000. Sanchez E. 6. 4. 57 (72): 37-40. Balabanova-Stefanova M. Romano A. Literatura 1. 4. 56 (9): 813-822. Allergy 2001. 54: 999-1003. 2. 8. Penicilinska preosetlivost e naj~est tip na medikamentozna preosetlivost. Canto G. Allergy 2002. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Deciphering the immune pathomechanism of cutaneous drug reactions. Lopez C et al. 477-480. Drug allergy diagnosis work up. Aberer W. 10. 7. Drug provocation testing in the diagnosis of drug hypersensitivity reactions: general considerations. 1996. Zna~eweto na preosetlivosta na lekovi pretstavuva seriozen problem kaj nas i vo svetot so ogled na nejzinata za~estenost. Eur Surg Res 2002.8% od adultite i 8. 12. When is re-challenge acceptable? Drug Safety 2001. Pichler WJ. 3. SofiÔ: Znanie Eood 2003. Ring J. Hourihane JO’B. The connection between basic research and clinical practice. Hipersenzitivni kutani reakcii na betalaktamski antibiotici. V’l~kova-La{koska M. Kropf R. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e signifikantno asocirana so polot i alergijata na hrana. Drug hypersensitivity questionnaire. Allergy 1999. Ko`nite promeni (ko`en isip i/ili angioedem) se naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivost na lekovi i kaj vozrasnite i kaj decata. Allergy 2002. Mileva @. referirana od 6. Doktorska disertacija. Torres MJ. 57 (72): 41-44. A revised nomenclature for allergy. a kaj decata so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit. 34: 170-175. Medikamentozna alergiÔ. 24: 793-799. Medikamentozni egzantemi. 197 11. Bousquet J. 297-302. Bousquet J et al. Adverse drug reactions with an immunological basis: from clinical practice to basis research. Skopje: HIB DRESCO 1998. 58 (9): 854-861. Vo: V’l~kovaLa{koska M. Allergy 2002. Univerzitet “Sv. Brockow K. 57: 45-51. General considerations for skin test procedures in the diagnosis of drug hypersensitivity. Vo: NarÝ~nik na obÈopraktikuvaÈiÔ lekar. 13. Mayorga C et al. 6. Blanca M et al. 5. 57 (72): 34-36. Demoly P.Klini~ka dermatologija. 9. Preosetlivosta na aspirinot i srodnite lekovi kaj adultite iznesuva 0. Position paper. Romano A et al. Gruchalla R. 14. Starova A. 28 (4): 87-91. 6. klini~ka imunologija i alergologija . Li Wan Po A. Makedonija i pretstavuvaat osnova za negovoto organizirano i unificirano re{avawe. Starova A. Understanding drug allergies. Brockow K. Kendall MJ. Allergy 2003. Adverse drug reactions: Mechanisms and assessment.6%. Johanson SOG. Pichler WJ. 105: 637-644.Preosetlivost na lekovi 3. Demoly P. Bircher A. Blanca M. Bircher A.

Kowalski ML. 161: 391-398. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Corey PN. Adverse reactions to antibiotics. Postgrad Med 1997. Drug Allergy. Demoly P. 19. CDC National Center for Health Statistics. Makedonski medicinski pregled 2003. 27. Makedonski medicinski pregled 2003. 29. 1992. Pradal M. Sundbyberg Sweden. 61 (1): 15-21. Lancet 2000. Curr Opinion Allergy Clin Immunol 2001.Cvetanov V i sor. Epidemiology of drug allergy. American Academy of Allergy. Pomeranz BH. 102 (2): 173-176. 198 Institut za medicina na trudot . Ghatak AT. 20. Clinical assessment of drug-induced disease. Marseni} M. 24. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 56: 140-141. 28: 1505-1511. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 18. Bousquet J. Vital and Health Statistics Series 1996. Cvetanov V. 270: 2456-2463. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. Wozniak J et al. Clinical experience with penicillin skin testing in a large inner-city STD clinic. Is this patient allergic to Penicillin? JAMA 2001.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija. Foxworth JW. Makedonija. Referirana preosetlivost na lekovi vo R. 28. 21. 17. Asthma and Immunology (AAAAI). Penicillin allergy. Journal of the American Medical Association 1993. Shepherd GM. Lazaru J. Allergy & Asthma Advocate Spring 2000. 285 (19).: Alergiskite bolesti vo R. Gruchalla RS. Cuddy PG. Incidence of adverse drug reactions in hospitalized patients. 22. 279: 1200-1205. Borrego F. JAMA 1998. Gadde J. 16. 23. 13 (134). Gleckman RA. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Makedonija 15. Am J Resp Crit Care Med 2000. Differential metabolism of arachidonic acid in nasal polyp epithelial cells cultured from aspirin-sensitive and aspirin-intolerant patients. AAAAI Board of Directors. 101: 97108. Anaphylaxis in schools and other childcare settings. 26. Vervloet D. 1: 305-310. Milkovska S. 56: 144-145. Archives of Internal Medicine 2001. Miller RL. Cvetanov V. Risteska-Ku~ S i sor. 25. Pawliczak R. Salkind AR. Neugut AL.

1. Dokolku taa e predizvikana od imunolo{ki mehanizmi {to mo`at da se doka`at se ozna~uva kako alergija na hrana.Preosetlivost na hrana 7. Reakcii na preosetlivost mo`at da predizvikaat i pove}e supstancii koi{to se upotrebuvaat kako aditivi vo hranata. terapijata i prevencijata kompleksniot problem na preosetlivost na hrana s¢ u{te ostanuva nedovolno poznat. bra{noto. konzervansi (benzoatite.4. T 78. kako kaj site alergiski bolesti. odnosno neIgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se vklu~eni drugi imunolo{ki mehanizmi. klini~ka imunologija i alergologija 199 . orevite i drugi.0. Etiopatogeneza. Preosetlivosta na hrana so svojata postojano raste~ka prevalencija poslednive decenii prerasnuva vo seriozen zdravstven problem {irum svetot. Slu~aite na preosetlivost na hrana so simptomi sli~ni ili isti kako i kaj alergiskite reakcii na hrana koi{to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (direktno osloboduvawe na medijatori.0 7. kako i pri razgraduvaweto na konsumiranata hrana vo digestivniot trakt. L 25. e standardiziraweto i unificiraweto na dijagnosti~kata postapka so {to za ovoj problem }e se dobie globalna i objektivna slika. kako tunata i sku{ata.2. L 27. kikiritkite. {kolkite.) se narekuvaat nealergiska preosetlivost na hrana. belkata od jajce. Nealergiskite reakcii na preosetlivost gi predizvikuvaat prehranbenite produkti {to sodr`at pogolemi koli~ini histamin ili predizvikuvaat negovo osloboduvawe pri nivnata razgradba vo digestivniot trakt (nekoi vidovi riba. tartrazinot. Alergogenosta na oddelni sostojki od hranata mo`e da se promeni vo procesot na nejzinoto prigotvuvawe. I pokraj evidentniot napredok vo poznavaweto na patogenetskite mehanizmi. kako {to e nepodnoslivosta na mleko kaj licata so laktazen deficit vo crevata. Taa se narekuva IgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se doka`e ulogata na IgE. nealergiski reakcii na preosetlivost mo`at da bidat predizvikani od nekoi enzimski deficiti vo digestivniot trakt. Definicija Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti preosetlivosta na hrana se definira kako pojava na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na nekoj/nekoi vidovi hrana vo doza tolerirana od drugi lica. dijagnostikata. Patogenetskite mehanizmi na alergiskite i nealergiskite reakcii na preosetlivost na hrana se prika`ani na tabelata 21. azorubinot. sulfitite. sojata. Preosetlivost na hrana MKB 10. eritrozinot) i drugi.6. Naj~esti prehranbeni produkti koi{to kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii se: kravjoto mleko. L 23. kako i odredeni supstancii koi{to kaj nekoi lica predizvikuvaat nealergiski reakcii na preosetlivost. enzimski deficit i dr. glutamatite. ribata. 7.2. Hranata {to sekojdnevno ja konsumirame sodr`i golem broj potencijalni alergeni koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii. odnosno sredstva za boewe. sredstva za podobruvawe na vkusot. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Od osobeno zna~ewe. Isto taka. ju`noto ovo{je i drugi). jagodite.

: Alergiskite bolesti vo R. koliti~en ili enterokoliti~en sindrom. Taka na primer. atopiski dermatit. Od nepoznati pri~ini toa ne se slu~uva so drugi prehranbeni produkti. vaskuliti Glutenska enteropatija Kontakten dermatit Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. Najte{ka reakcija na preosetlivost na hrana e `ivotno-zagrozuva~kiot anafilakti~en {ok. urtikarija/ angioedem Dijarea. dijarea Serumska bolest. Tolerancijata kon odredeni prehranbeni produkti. Ko`ni manifestacii se: makulopapulozen egzantem. gastrointestinalni manifestacii se: dispepti~en.3. se zgolemuva so vozrasta. a respiratornite simptomi se simptomite na rinit i astmatskite napadi. Makedonija Tabela 21. urtikarija/angioedem. urtikarija/ angioedem. so ogled na toa {to se raboti za bolest po~esta kaj decata otkolku kaj vozrasnite. Patogenetski mehanizmi na reakciite na preosetlivost na hrana Alergiski reakcii IgE-posreduvani Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. 200 Institut za medicina na trudot . okolu 50% od licata senzibilizirani na alergenite od jabolkoto istovremeno se alergi~ni i na polenot od brezata. alergijata na hrana mnogu ~esto (vo 70-80% od slu~aite) e pridru`ena so medikamentozna alergija. kako {to se ribata i kikiritkite. digestivniot i respiratorniot sistem (okolu 20%) i kardiovaskularniot sistem (10-15%).Cvetanov V i sor. uridil transferaza) 7. Isto taka. kako {to se kravjoto mleko i belkata od jajce. Vo na{ata stru~na literatura e opi{an slu~aj na anafilakti~na reakcija na susam. Od osobeno zna~ewe e tekot na bolesta. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na preosetlivost na hrana naj~esto se javuvaat na ko`ata (okolu 50% od site reakcii na preosetlivost na hrana). dispepsija. odnosno “decata ja nadrasnuvaat svojata alergija”. Kaj 4050% od licata so alergija na hrana postoi visok rizik od razvoj na anafilakti~en {ok pri konsumirawe na hranata na koja {to se senzibilizirani. galaktokinaza.. malapsorptiven sindrom IgG/IgM-posreduvani IgA-posreduvani Kleto~no posreduvani Nealergiski reakcii Osloboduvawe na medijatori Enzimski deficiti (laktaza. Poseben problem pri alergijata na hrana pretstavuva sindromot na vkrstena reaktivnost na alergenite od hranata so drugi alergeni. kontakten dermatit i dr.Kolaborativen centar na SZO . atopiski dermatit. astma.

7.4.4. Prevencija Merkite na primarna prevencija vo doene~kata vozrast se sostojat od ishrana so maj~ino mleko.2.5. nivnata hronologija (prethodna konsumacija na odredeniot prehranben produkt.Preosetlivost na hrana 7. dieta bez gluten i dr. familijarnata istorija za alergija na hrana i drugi alergiski bolesti i dr. eliminacionite i provokacionite testovi na inkriminiraniot vid/vidovi na hrana i in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa. 7. klini~kata relevantnost na pozitivnite testovi i kaj simptomatskite lica vo otsustvo na provokativen test e diskutabilna.4. 7. frakciite na komplementot i dr. Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata Testovite so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata se va`en element vo dijagnosti~kata postapka.3. li~nata istorija na pacientot za drugite alergiski bolesti.4.). a se sostojat od podatoci za vidot na simptomite. Zlaten standard vo dijagnostikata na alergija na hrana ima dvojno slepiot placebokontroliran provokativen test (double-blind placebo-controlled food challenge test – DBPCFC). Sekundarnata prevencija se sostoi od primenata na prepora~anata dieta (ekspoziciona profilaksa). 7. periodot od konsumacijata do pojavata na simptomi. efekti od prekinot na konsumacija na toj vid hrana). 7.4. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. klini~ka imunologija i alergologija 201 . In vivo alergolo{ki ispituvawa In vivo alergolo{kite ispituvawa se sostojat od kutani i intradermalni testovi na odredeni alergeni od hranata. Isto taka. potrebno e tie da se izveduvaat zadol`itelno vo hospitalni uslovi. izbegnuvawe na potentnite nutritivni alergeni (riba. IgG. Osnovna terapiska merka pri alergijata na hrana e identificiraweto i eliminiraweto na inkriminiraniot vid/vidovi hrana i primena na soodvetna dieta (dieta bez kravjo mleko. Laboratoriski ispituvawa Se pravat in vitro ispituvawata za odreduvawe na specifi~niot IgE. Dijagnoza Dijagnosti~kata postapka vo evaluacijata na reakciite na preosetlivost na hrana se sostoi od anamnesti~kite podatoci.1.4. So ogled na mo`nosta od razvoj na anafilakti~en {ok kaj ovie testovi. cirkulira~kite imunokompleksi. a vo nekoi slu~ai uspe{na e profilaksata so oralna primena na dinatrium Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Pozitivnite in vivo testovi na odredenite alergeni od hranata i/ili naodot na alergenspecifi~nite IgE ili IgG vo otsustvo na simptomi ne govori vo prilog na alergija na hrana bidej}i tie mo`at da se sretnat i kaj zdravi lica. belka od jajce i dr.) do krajot od prvata godina na `ivotot i dr.

anafilaksa i dr. Prevalencijata na alergijata na hrana kaj op{tata populacija vo Berlin iznesuva 3. odnosno 13%. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija i skandinavskite zemji.6% kaj `enite i 39. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana i javno-zdravstvenoto zna~ewe {to go dobiva. taa intenzivno epidemiolo{ki se istra`uva.1%. Najte{kite alergiski reakcii obi~no se predizvikani od alergijata na kikiritki i srodni plodovi (orevi. a na neIgE-posreduvanata alergija na hrana 1. kikiritkite. Prevalencijata na alergijata na hrana vo op{tata populacija vo Francija iznesuva okolu 3. prevalencijata na alergijata na hrana kaj decata do 3 godini iznesuva okolu 8%. Alergijata na hrana vo SAD predizvikuva okolu 30 000 anafilakti~ni epizodi so okolu 150 smrtni slu~ai godi{no. Akutnite alergiski reakcii na hrana se lekuvaat spored principite na lekuvawe na projaveniot vid reakcija (urtikarija. le{nici i dr. Alergijata na hrana e pri~ina za 33% od slu~aite na anafilaksa vo SAD. prete`no deca. Brojot na smrtni slu~ai predizvikani od anafilakti~na reakcija na nekoj vid hrana vo evropskata populacija iznesuva okolu 200 godi{no. Mislewata za efikasnosta na oralnata specifi~na imunoterapija (desenzibilizacija) vo prevencijata na alergijata na hrana se kontroverzni. a kaj decata kravjoto mleko. 202 Institut za medicina na trudot . vo SAD i Kanada postojat pove}e zdru`enija za pomo{ na licata {to stradaat od ovaa bolest. 7. [est do sedum milioni Amerikanci. dodeka alergijata na ubod od insekti i medikamenti se odgovorni za 14%.5%.Cvetanov V i sor. vospituva~i i nastavnici.) od koja{to stradaat okolu 3 milioni Amerikanci. alergija na hrana imaat pove}e od 5% od decata i okolu 2% od vozrasnite. bra{noto. Spored istra`uvawata vo SAD. kikiritkite. osobeno vo SAD i zemjite od zapadna Evropa. Naj~esti predizvikuva~i na alergijata na hrana kaj vozrasnite se ribata. stradaat od alergija na hrana. Kako novi mo`nosti na prevencija na alergijata na hrana se nametnuvaat primenata na anti-IgE terapijata i imunoterapijata so polen od breza (so ogled na ~estata vkrstena reaktivnost so nutritivnite alergeni). sojata i kravjoto mleko. odnosno hranata koja{to ne gi sodr`i poznatite alergogeni proteini. So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana.6% (60. a {est vidovi prehranbeni produkti (belkata od jajce. belkata od jajce. pri {to prevalencijata na IgE-posreduvanata alergija na hrana iznesuva 2. prete`no deca. kaj u~ili{nite deca 6-8%.5% i vo site vozrasni grupi e po~esta kaj `enskiot pol.5% i e povisoka kaj decata. ribata i sojata) se odgovorni za okolu 90% od site slu~ai na alergija na hrana.4% kaj ma`ite). belkata od jajce i ribata. Va`na uloga vo prevencijata na alergijata na hrana dobiva i proizvodstvoto na hipoalergizira~ka hrana. kravjoto mleko.6. nivnite roditeli. Makedonija kromoglikat.). bronhospazam. osobeno izrazena kaj predu~ili{nite i u~ili{nite deca.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . a kaj adultite okolu 2. Prevalencijata na alergijata na hrana vo SAD vo poslednive 5 godini e zgolemena za okolu 55%. po pat na genetska modifikacija.

Podatocite se dobivani so pra{alnici za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na EAACI. 95.Preosetlivost na hrana 7. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici spored polot Na{ite rezultati se komplementarni so podatocite od literaturata za povisoka prevalencija na preosetlivosta na hrana kaj `enskiot pol vo site vozrasni grupi. Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na preosetlivost na hrana e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (8.2% Grafik 145. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. dodeka kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3. Preosetlivost na hrana referiraat 4.1.2% od site ispitanici (grafik 145).8% 4.2% 2. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 4.1% Grafik 146.1%) vo sporedba so prevalencijata kaj ma`ite (2. 7. klini~ka imunologija i alergologija 203 . ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid.7. Preosetlivost na hrana kaj site ispitanici Preosetlivosta na hrana kaj site ispitanici ima dvojno povisoka prevalencija kaj `enite (5. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot. pokraj drugite alergiski bolesti istra`uvana e i alergijata na hrana.3%) (grafik 146).7.1% (grafik 147).3% 5.9%).

3% 1.7%) (grafik 149).0% 1. a najniska kaj licata postari od 60 god. (1.2 3.Kolaborativen centar na SZO .8) (grafik 148).0% 3. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite spored vozrasta 204 Institut za medicina na trudot .3% Grafik 149.7% 4.: Alergiskite bolesti vo R.9 5.7% 2.1 8.2. Preosetlivost na hrana kaj adultite e referirana dva i pol pati po~esto kaj `enite (4.3%. 5 4 3 2 1 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 2. Vozrasni Prevalencijata na preosetlivosta na hrana kaj adultite e poniska vo odnos na decata i iznesuva 3. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Sk 3.3%) vo odnos na ma`ite (1.8% 4.3 0 Do Oh Pr De Pe Grafik 147. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 3.7.5 2.Cvetanov V i sor. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici vo oddelnite gradovi 7.3% Grafik 148. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj adultite Preosetlivosta na hrana kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (4%).

dva pati e povisoka kaj devoj~iwata (6.6%).4%) (grafik 152).9% 0% Do Oh Pr De Pe Grafik 150.0% Grafik 152. 10 8 6 4 2 0 <7 >7 4.6% 8 6 4 2 0 Sk 0. klini~ka imunologija i alergologija 205 . Deca Kaj detskata populacija prevalencijata na preosetlivost na hrana iznesuva 5%. Preosetlivost na hrana kaj detskata populacija Preosetlivosta na hrana e dvojno povisoka kaj decata so vozrast do 7 god (9%).2% 5.7. voop{to ne e referirana od ispitanicite od Ohrid.1% 6. vo odnos na decat na vozrast od 7 do 14 god (4.8% Grafik 151. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite od oddelnite gradovi 7.Preosetlivost na hrana Preosetlivosta na hrana kaj adultite ima najvisoka prevalencija kaj ispitanicite od Prilep (7.1%) (grafik 151).8% 1.5% (grafik 150). 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 5.3. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj decata spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0% 3. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 0. 7.4% 9.5% 6.8%) vo sporedba so mom~iwata (3.

Cvetanov V i sor. Naj~esti klini~ki manifestacii Naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana se ko`nite promeni koi{to se javuvaat kaj 46. odnosno 56. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 5.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 153.2% 2. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid.2% od vozrasnite i kaj 58. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno preoset. hr. 56.5% 10.7% (grafik 153).9% 1. Adulti so preosetlivost na hrana i adulti so preosetlivost na hrana i referirana preosetlivost na lekovi 206 Institut za medicina na trudot .8% od decata so referirana preosetlivost na hrana. hrana so medik.3% Preoset. Makedonija Prevalencijata na hrana kaj decata e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (11.4.7% 1.: Alergiskite bolesti vo R. preoset.3% od vozrasnite ispitanici koi{to referiraat preosetlivost na hrana referiraat i preosetlivost na nekoj lek (p < 0. odnosno se dvi`at vo ramkite na podatocite izneseni vo literaturata (okolu 50%) (grafik 154).7. 15 10 5 0% 11. Kutani manifestacii na preosetlivost na hrana kaj vozrasnite i decata Preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite se javuva signifikantno po~esto kaj licata so referirana medikamentozna preosetlivost. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj decata od oddelnite gradovi 7.Kolaborativen centar na SZO . Grafik 155.5%).4% 5.05) (grafik 155). 5% 5 4 3 2 1 0 vozrasni deca 3.5% Grafik 154.3% 2.

odnosno taa e referirana od 20% od decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti i samo kaj 3.3%). Ko`nite manifestacii se naj~estite klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite i decata. ist Negat. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. doewe i traewe na doeweto. Preosetlivost na hrana kaj vozrasnite e najvisoka vo Prilep. 5. ist. mesto na `iveewe. mesto na `iveewe.05). Prevalencijata na preosetlivost na hrana vo op{tata populacija iznesuva 4. Deca so preosetlivost na hrana i pozitivna i negativna familijarna istorija za alergiski bolesti Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj decata so drugite alergiski bolesti.0% Grafik 156.001). 3. odnosno najverojatno okolu 80 000 lica vo R. prisustvo na bra}a/sestri vo semejstvoto. 2.1% 20. klini~ka imunologija i alergologija 207 . pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Preosetlivosta na hrana e po~esta kaj decata (5%) vo sporedba so vozrasnite (3. Preosetlivosta na hrana e najvisoka vo vozrasnata grupa od 0 do 7 god.05). 7. a kaj decata vo Dojran. Zaklu~oci 1. fam. 4. Kaj decata so preosetlivost na hrana (grafik 156) taa se javuva signifikantno po~esto kaj onie so familijarna istorija za alergiski bolesti.8. prevalencijata na preosetlivost na hrana e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. Preosetlivosta na hrana kaj adultite e signifikantno po~esta kaj licata so preosetlivost na nekoj lek ili lekovi. atopiski status. 3. a najniska kaj licata postari od 60 godini. dodeka preosetlivosta na hrana e signifikantno po~esta kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. eksponiranost na pasivno pu{ewe.Preosetlivost na hrana Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite ispitanici so drugite alergiski bolesti. rodilna te`ina. Kako i kaj drugite alergiski bolesti. prestoj vo jasli ili gradinka) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. fam.2%. Makedonija stradaat od preosetlivost na nekoj vid/vidovi hrana. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. a se javuvaat kaj okolu 50% od licata so referirana preosetlivost na hrana.1% od decata so negativna familiarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. 25 20 15 10 5 0 Pozit.

1994. 19. Allergy 2001.: Prevalence of food allergy and intolerance in the adult Dutch population.: Population study of food allergy in France. Staevska M. Mileva @. 58 (12): 12171221. Adverse reactions to foods: Epidemiology and risk factors.htm. ur. Burks AW et al. Archives of Internal Medicine 2001. et al.: Alergiskite bolesti vo R. Crevel RWR. Valovirta E. 103: 559-562. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. Andrae S. Prevalence of peanut and tree nut allergy in the US determined by a random digit dial telephone survey. 133-140. 111: 540-547. Available from: http://www. Böhler E. 18. Allergy 2003.: A population study of food intolerance. Huijbers GH. Hourihane JO’B.. 3. 1994. 56: 1172-1179. Sampson HA. Sampson HA. 6.. Et al. Food allergy in adulthood. 40-45. 53: 84-88.. J Allergy Clin Immunol. Kardinaal AFM.. Allergy 1998.. 108. Madsen C. 7. Cvetanov V. 1127-1130. 8. E`ova N. Sicherer SH. who. Niestijl Jansen JJ. J Allergy Clin Immunol 1999. Kagan RS. Future therapeutic options in food allergy. 2. Mileva @. Ruhdorfer S et al. when and how? Allergy 2003. Trandafilovski P. J Allergy Clin Immunol. 5. 208 . 59: 1262-1267. 10.9. Ghatak AT. St. Mileva @. et al. Petruckevitch A. 58(2): 114-120. Food allergy. Food Allergy Guideline. Skopje: MEDIS-informatika 1998. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. 17. Taylor SL. 4: 12-15.Cvetanov V i sor. Mills ENC. Frewer L. 12. Miller RL. Vieths S. 16. 4. 61 (1): 15-21. Nar√~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. EAACI Newsletter 2004. New perspectives in treating food allergy. Alergiski bolesti . 20. Pediatr Allergy Immunol 1995. Moneret-Vautrin DA.windhamsd. Kanny G. Allergies. 132-136. 9. Makedonija Rezultatite od na{eto istra`uvawe se prvi~nite podatoci za preosetlivost na hrana na nivo na celata zemja i pretstavuvaat osnova za narednite istra`uvawa koi so podetalen pristap }e go evaluiraat ovoj alergiski entitet kaj nas. American Academy of Allergy. Flabbee J. Allergy 2001. Balabanova M. Rodriquez J. 21. Charkin S et al. Pediatr Allergy Immunol 1995. 145-150. Asthma and Immunology (AAAAI). Schäfer T. Young E. Bousquet J et al. Baumgartner S. Neugut AL. Zagora: Znanie EOOD 1999. 2001. 93. 56 (9): 813-824. Lancet. Food allergy: an overview. Koch P. Vo: Na{ev G. 58(7): 559-569. 343. The UCB Institute of Allergy. SÝvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Epidemiology of food allergy/food intolerance in adults: associations with other manifestations of atopy.org/allergy. Stoneham MD. Clinical manifestations of adverse food reactions. 111: 223-226. Hourihane JO’B. 22. c/o UCB Center 1999. Host A. Literatura 1. A revised nomenclature for allergy. Prevalence and severity of food allergy – need to control. J Allergy Clin Immunol 2003. 23. 14. 481-483.. 7. Crespo JF.lekuvawe. Institut za medicina na trudot . Johanson SGO. Hranitelna alergi®. 6 (8): 29-37. Environ Health Perspect 2003. 13. Karaxinska-Bislimovska J. Eigenmann PA. Anklam E. Host A. Allergy testing in children: why.Kolaborativen centar na SZO 11. Munoz-Furlong A. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Information provision for allergic consumers – where are we going with food allergy labelling? Allergy 2004. 446-456. 15. 6 (8): 20-28. Allergy 2003.

Monogr Allergy. Basel: Karger. Makedonski medicinski pregled 1996. klini~ka imunologija i alergologija 209 . 1996: 1-254. Wütrich B. Prevalence of adverse reactions to food in Germany – a population study. Highlights in food allergy. Zuberbier T. Worm M et al. Edenharter G. 50: 96-99.prikaz na slu~aj. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 26. Allergy 2004. (59): 338-345. 25.Preosetlivost na hrana 24. Baxakova G: Anafilakti~na reakcija na hrana .

210 .

Alergija od insekti

8.0. Alergija od insekti MKB 10; T 63.4 X 23
8.1. Definicija i klasifikacija
Alergiskite reakcii predizvikani od insekti se klasificiraat vo dva suptipa: reakcii predizvikani od ubod ili kasnuvawe od insekti i reakcii predizvikani od inhalacija na partikli od insektite vo vozduhot. Alergiskite reakcii predizvikani od ubodot od insektite od rodot Hymenoptera, odnosno Cipokrilci (stinging insect allergy) se naj~estite i najte{kite alergiski reakcii predizvikani od insekti, pa natamo{niot tekst se odnesuva na niv. Alergiski reakcii mo`at da se javat kaj senzibiliziranite lica na salivarnite proteini od insektite {to kasnuvaat (biting insect allergy), kako komarcite, kowskite i drugite muvi, pajacite i dr., no tie se poretki i poblagi po svojot klini~ki tek (ograni~eni samo na ko`ni manifestacii), a se javuvaat obi~no kaj decata. Respiratorni alergiski reakcii se javuvaat kaj licata senzibilizirani na inhalativnite partikli od nekoi insekti vo vozduhot (inhalant insect allergy). Od procenetite 12 milioni lica so astma vo SAD, okolu 40% se alergi~ni na aeroalergenite od lebarkata. Toj procent, spored rezultatite od na{eto istra`uvawe, kaj nas e ponizok i iznesuva 10% od pacientite so alergiska astma.

8.2. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom
Redot Hymenoptera e najgolemiot red insekti i se sostoi od nad 100 000 vidovi. Od alergolo{ki aspekt se zna~ajni desetina vidovi, a za na{ata zemja toa se vidovite: medonosna p~ela (Apis mellifera), obi~na osa (Vespula spp.), “kni`na” osa (Polites spp.) i str{en (Vespa spp.) (slika 17).

A.

B.

V.

Slika 17. A. Medonosna p~ela (Apis mellifera), B. obi~na osa (Vespula spp.) i V. str{en (Vespa spp.)

Medonosnite p~eli se dolgi okolu 1,5 sm, po boja se svetlokafeavi so umereno zabele`livi abdominalni prugi. Obi~nite osi imaat sli~ni dimenzii kako medonosnite p~eli, a se odlikuvaat so karakteristi~nite `olti i crni prugi na abdomenot. Kaj nas se sretnuva i i t.n. kni`na osa (Polistes spp.) koja{to e sli~na na obi~nata osa, no so pomali dimenzii. Str{enot e sli~en na osata po izgledot, no e pogolem od nea (2,5-3 sm). Ubodite od navedenite insekti naj~esto se slu~uvaat vo leto i rana esen, obi~no vo blizinata na nivnite gnezda. Insektite gi privlekuvaat intenzivni boi (obleka i obuvki) i mirisi (hrana, pijaloci, parfemi, lakovi za kosa, losioni za son~awe i dr.), nagli dvi`ewa itn. Osite i str{enite
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

211

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

mo`at da go povle~at osiloto posle ubodot, odnosno mo`ni se povtorlivi ubodi, dodeka p~elata go gubi osiloto posle ubodot i uginuva. Pri ubodot od ovie insekti doa|a do inokulacija na nivniot venom vo ko`ata na `rtvata. Venomot se sostoi od nekolku vazoaktivni supstancii, od koi nekoi se prili~no potentni alergeni, koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat blagi do `ivotno-zagrozuva~ki alergiski reakcii. Venomite na ovie insekti i alergenite {to gi sodr`at se definirani vo docnite sedumdesetti godini od minatiot vek. Venomot od p~elata i osata razli~en, odnosno sodr`i razli~ni majorni alergeni. Dvata venoma sodr`at hijaluronidaza; venomot od p~elata sodr`i melitin i fosfolipaza A2, dodeka majorniot antigen na venomot od osata e antigenot 5 (slika 18). So ogled na razli~niot antigenski sostav vkrstenite alergiski reakcii se retki, ne{to po~esti kaj osata i str{enot. Sli~no kako kaj lekovite, pri ubod od ovie insekti licata se odedna{ eksponirani na nekolku mikrogrami od majorniot alergen, koli~ina {to odgovara na godi{nata doza od vdi{en polenski alergen. Toa e verojatno pri~inata {to kaj licata senzibilizirani na alergenite od venomot na Hymenoptera Slika 18. Tercierna struktura na insektite, prevalencijata na atopijata e na antigenot 5 od venomot na osata nivo na op{tata populacija.

8.3. Klini~ka slika
Normalnata reakcija posle ubodot od ovie insekti se manifestira so lokalna bolka, crvenilo i otok so pre~nik do 1 cm. {to se gubi za 24-48 ~asa. Kaj senzibiliziranite lica pri povtoren ubod mo`at da se javat lokalni ili generalizirani alergiski reakcii, koi vo pove}e od 90% od slu~aite se IgE-posreduvani.

8.3.1. Lokalni alergiski reakcii
Lokalnite alergiski reakcii se manifestiraat so otok i crvenilo na mestoto na ubodot so pre~nik pogolem od 10 sm, {to se razvivaat za 24 do 48 ~asovi, a se povlekuvaat za dva do sedum denovi (slika 19). Lokalnite alergiski reakcii se naj~esto docni IgE-posreduvani reakcii.

Slika 19. Lokalni alergiski reakcii posle ubod od osa

212

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

8.3.2. Sistemski alergiski reakcii
Sistemskite alergiski reakcii spored svojata te`ina se klasificiraat na pove}e na~ini. Spored Müller, se razlikuvaat 4 stadiumi na sistemskite reakcii: I - jaka lokalna reakcija na mestoto na ubodot; II - jaka lokalna reakcija pridru`ena so generalizirana ko`na reakcija; III - navedenite ko`ni promeni pridru`eni so sistemska organska reakcija (lariengealen edem, astmatski napad i/ili abdominalna bolka); IV - {ok so naru{uvawe na svesta.

8.3.3. Tek i prognoza
Kaj licata so sistemska alergiska reakcija, rizikot za pojava na ista takva ili pote{ka reakcija pri povtoren ubod od istiot vid insekt iznesuva okolu 60%. Kaj eden del od licata so istorija za sistemska alergiska reakcija (20 do 80% spored razli~ni istra`uvawa) pri povtoren ubod ne doa|a do razvoj na sistemska reakcija, odnosno mo`ni se i spontani podobruvawa. Ne postoi na~in da se predvidi eventualnata idna reakcija, a faktori od koi taa zavisi se: periodot od posledniot ubod (podolg period go namaluva rizikot od druga sistemska reakcija), dozata od inokuliraniot venom, mestoto na ubodot, zdravstvenata sostojba na liceto i dr.

8.4. Dijagnoza
Dijagnozata na alergiskite reakcii posle ubod od insekti se postavuva vrz osnova na anamnesti~kite podatoci i naodot na specifi~niot IgE, odreden so in vivo i/ili in vitro metodi. Ko`nite prick testovi se posenzitivni vo odnos na in vitro tehnikite za odreduvawe na specifi~en IgE. Naodot na specifi~en IgE vo otsustvo na anamnesti~ki podatoci za alergiska reakcija posle ubod od insekt e bez pogolemo zna~ewe bidej}i pozitivniot test se sretnuva i kaj licata {to ne razvile alergiska reakcija posle ubodot. Te`inata na alergiskata reakcija posle ubod od insekt ne e vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.5. Prevencija
Prevencijata na site alergiski reakcii posle ubod od insekti vklu~uva pove}e ednostavni i korisni soveti i preporaki za namaluvawe na rizikot od mo`en sleden ubod (ekspoziciona profilaksa), kako {to se odbegnuvawe na : - nagli dvi`ewa koga insektite se vo blizina; - parfemi, silno mirizlivi sapuni i lakovi za kosa; - {iroka, intenzivno oboena i {arena obleka i obuvki; - jadewe na otvoren prostor i vo blizina na padnato prezreano ovo{je; - prestoj vo priroda, osobeno vo letniot period, vo blizina na p~elini ku}i~ki i osini gnezda; - son~awe so koristewe kremi ili losioni za son~awe koi{to gi privlekuvaat insektite; - proverka na voziloto pred vozewe za prisustvo na p~eli ili osi i vozewe so zatvoreni prozorci; - otstranuvawe na gnezdata od osite okolu ku}ite, dokolku gi ima. Prevencijata na eventualnite idni sistemski reakcii kaj licata so te{ka sistemska reakcija i nekoi lica so umerena sistemska reakcija posle ubod od
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

213

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

insekt se sostoi vo primena na specifi~na imunoterapija ili nosewe na set za samopomo{ kaj licata kaj koi od odredeni pri~ini ne e primeneta specifi~nata imunoterapija. Setot za samopomo{ se sostoi od adrenalin vo posebna brizgalka koja go injektira lekot intramuskulno ili supkutano so pritisok na kop~eto, ampula so antihistaminik, tampon natopen vo alkohol i gumeno crevo {to se stava nad mestoto na ubodot.

8.6. Lekuvawe
Terapijata kaj lokalnite alergiski reakcii se sostoi od primena na oralni antihistaminici i lokalni oblozi. Kaj licata so lokalna alergiska reakcija rizikot za ista takva reakcija pri povtoren ubod okolu 60%, dodeka rizikot od razvoj na sistemska reakcija se procenuva na okolu 5%. Vo terapijata na blagite sistemski reakcii se primenuvaat antihistaminici oralno ili intramuskulno. Umerenite reakcii se tretiraat so antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno i inhalatorni β2 agonisti pri astmatski napad, odnosno inhalirawe na adrenalin pri laringealen edem. Pri silnite/ serioznite sistemski reakcii, neophodna e primena na adrenalin intramuskulno, antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno ili intravenski, a vo nekoi slu~ai se potrebni i plazma ekspanderi i oksigenoterapija.

8.7. Specifi~na imunoterapija (SIT)
Hiposenzibilizacijata ili alergiskata vakcinacija e indicirana kaj licata so sistemska reakcija od 3. i 4. stadium spored Müller so pozitivni in vivo i/ili in vitro testovi na specifi~nite venom-alergeni. Se izveduva so aplicirawe na raste~ki koncentracii na soodvetniot venom spored odreden protokol (brzi ili hospitalni i konvencionalni ili ambulantni protokoli). So specifi~nata imunoterapija kaj senzibiliziranoto lice se konvertira proalergiskiot T-po 2 imun odgovor vo T-po 1 imun odgovor so s¢ u{te nedovolno poznati mehanizmi. Efikasnosta na specifi~nata imunoterapija iznesuva 95-98%. Kaj okolu 10% od licata kaj koi se sproveduva specifi~nata imunoterapija se javuvaat nesakani sistemski reakcii. Klini~koto podobruvawe pri specifi~nata imunoterapija, vo smisla na protekcija pri slednite ubodi, se javuva mnogu pobrgu vo odnos na serolo{koto podobruvawe. Ko`nite prick testovi se negativiziraat za 5 godini kaj okolu 20% od pacientite na specifi~na imunoterapija, a za 7-10 godini kaj 50-60% od niv. Vo prilozite 10 i 11 se prika`ani protokolite za brza i konvencionalna hiposenzibilizacija na Döring i sor. spored koi se izvedeni hiposenzibilizacii kaj okolu 600 lica so preosetlivost na ubod od p~ela, osa ili str{en.

8.8. Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti
Vo literaturata ne se sretnuvaat mnogu podatoci za epidemiologijata na insektnata alergija. Mnogu po~esti se studiite za protokolite i efektite od specifi~nata imunoterapija kaj licata so insektna alergija. Prevalencijata na alergiskite reakcii na ubod od insekti vo SAD iznesuva 0,5-5% od op{tata populacija, odnosno okolu dva milioni lica se alergi~ni na ubod od insekti. Okolu 500 000 hospitalizacii 214
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

godi{no vo SAD se dol`at na sistemski alergiski reakcii na ubod od insekti, a brojot na smrtni slu~ai iznesuva 40-150 godi{no. Prevalencijata na sistemskite alergiski reakcii vo SAD iznesuva 1-2% vo op{tata populacija, odnosno okolu 3% za vozrasnite i okolu 1% za decata. Alergiskite reakcii posle ubod od insekti kaj decata se poblagi, odnosno obi~no se ograni~eni na lokalni ili sistemski ko`ni manifestacii. Brojot na smrtni slu~ai od alergiski reakcii posle ubod od insekti vo Velika Britanija iznesuva ~etiri godi{no, no se smeta deka toj e mnogu pogolem so ogled na toa {to pri pogolem broj od ovie slu~ai kako pri~ina za smrtta se naveduva kardiorespiratornata insuficiencija. Spored nekoi avtori ne postoi signifikantna asociranost na sistemskite reakcii so familijarnata istorija za sistemski alergiski reakcii posle ubod od insekt. Isto taka, sistemskite alergiski reakcii ne se vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.9. Rezultati od na{eto istra`uvawe
Vo ramkite na Proektot istra`uvana e i preosetlivosta na ubod od insekti, a podatocite od ispitanicite se dobieni so pra{alnik. Prevalencijata na alergijata od insekti od rodot Hymenoptera vo na{eto istra`uvawe kaj site ispitanici iznesuva 3,1%. Toa zna~i deka verojatno okolu 60 000 lica od R. Makedonija se alergi~ni na ubod od insekti, {to e komplementarno so podatocite od literaturata (grafik 157).
96,9%

3,1%

Grafik 157. Prevalencija na alergijata od insekti kaj site ispitanici

8.9.1. Vozrasni
Prevalencijata na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti iznesuva 2,5%. Taa e tri i pol pati po~esta kaj `enite (3,8%) vo odnos na ma`ite (1,1%) (grafik 158).
4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Vk. adulti ma`i `eni
1.1% 2,5% 3.8%

Grafik 158. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

215

2%).9% 0% Do Oh 0% Pr De Pe Grafik 160. Vo vozrasnite grupi od 21 do 30 i od 31 do 40 prevalencijata iznesuva 2.2.4% kaj devoj~iwata i 3.3%. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite od oddelnite gradovi 8. 3. odnosno 1.7% 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 159.1.1%. odnosno 2.1.5 3 2.5 1 0.2% 2.Kolaborativen centar na SZO .6% 2.5% 3. Vo Skopje taa iznesuva 2%.8%.9.5%).9. dodeka vo postarite vozrasni grupi (51-60 i > 60) prevalencijata e poniska i iznesuva 2.3% 2.9%. odnosno 3.1% 1.0% 8. 10 8 6 4 2 0 Sk 2. Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na insektnata alergija kaj adultite e najvisoka vo Dojran (8. 216 Institut za medicina na trudot .7% 1.7% (grafik 160). Makedonija Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa 41-50 (3. Distribucija na alergijata od insekti kaj adultite spored vozrasta 8. 4.5 2 1. Deca Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata iznesuva 3.1% kaj mom~iwata (grafik 161).: Alergiskite bolesti vo R.6%.Cvetanov V i sor.7% (grafik 159). Kaj ispitanicite od Debar i Peh~evo prevalencijata na alergijata od insekti iznesuva 1.5 0 3. a kaj ispitanicite vo Ohrid i Prilep ne e registriran nitu eden slu~aj na alergijata od insekti.

3%) (grafik 162). Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata od oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1%.2% 1. a vo Prilep.Alergija od insekti 5 4 3 2 1 0 Vkupno deca ma{ki 3.1% 4.2.4% `enski Grafik 161. Debar i Peh~evo 4.3% 3. klini~ka imunologija i alergologija 217 .Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata e najvisoka vo Dojran (9.5% Grafik 163.8% 3. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj decata Alergijata od insekti e po~esta kaj u~ili{nite (prevalencija 3. Kaj ispituvanite deca vo Ohrid ne e registriran nitu eden slu~aj na alergija od insekti (grafik 163).5%.9%). vo sporedba so predu~ili{nite deca (2.9% >7 Grafik 162. vo Skopje iznesuva 4.1%). Distribucija na alergijata od insekti kaj decata spored vozrasta 8.1.1% 4.2% 5.2%. 5 4 3 2 1 0 <7 2. odnosno 5. 9.2%.1% 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe 0% 4.9. 1.

Povrzanost so drugite alergiski manifestacii Alergijata od insekti ne e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite.8% 22.05).Kolaborativen centar na SZO .5% Ko`na reakcija Sistemska reakcija Grafik 164. pu{eweto i `ivotot vo urbana sredina (p > 0.3%.5% od decata so alergija od insekti posle ubod na insekt se javuvaat ko`ni promeni.9. Kaj vozrasnite signifikantna e povrzanosta so polot i preosetlivosta na hrana. Ko`ni manifestacii posle ubod od insekt referiraat 24.05) (grafik 165).2% Grafik 165. a kaj 54. Taka. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti Na{ite podatoci vo odnos na klini~kite manifestacii na alergijata od insekti se sovpa|aat so podatocite od literaturata.7% od vozrasnite so alergija od insekti. atopiskiot satatus.3. Kaj 45. Tie uka`uvaat na povisoka prevalencija na sistemskite reakcii kaj vozrasnite vo odnos na decata.3% 54. alergija od insekti referiraat 22. 80 60 40 20 0 Vozrasni Deca 24.Cvetanov V i sor. Distribucija na ko`nite i sistemskite alergiski reakcii posle ubod od insekt kaj vozrasnite i decata 8.5% 45. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite so i bez preosetlivost na hrana 218 Institut za medicina na trudot .5% se razviva sistemska reakcija (grafik 164). odnosno samo 2.2% od ispitanicite so preosetlivost na hrana.9. Makedonija 8. 25 20 15 10 5 0 so bez 2.4. Statisti~kata analiza ne poka`uva zna~ajna povrzanost na alergijata od insekti so familijarnata istorija za alergiski bolesti. nitu kaj decata. {to se sovpa|a so rezultatite od istra`uvawata na Golden vo SAD. a sistemska reakcija 75.: Alergiskite bolesti vo R.7% 75.2% od ispitanicite koi ne referirale preosetlivost na nekoj vid hrana (p < 0.

Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. klini~ka imunologija i alergologija 219 . 6. prestojot vo jasli ili gradinka i eksponiranosta na pasivno pu{ewe ne poka`uva statisti~ka zna~ajnost (p > 0.1%. `ivotot vo urbana sredina. dodeka povrzanosta so atopiskiot status i drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori e nesignifikantna.4%) otkolku kaj mom~iwata (3. alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj onie deca so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. taa signifikantno povisoka kaj `enite (3. polot. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata so i bez pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti 8.9%). Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultnata populacija iznesuva 2. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj detskata populacija iznesuva 3. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta.5%.3% 2. sporedbata so prevalencijata so drugite gradovi (pr. Pojavata na alergijata od insekti ne poka`uva statisti~ki zna~ajna povrzanost so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite ispitanici.8% i e nezna~itelno povisoka kaj devoj~iwata (4. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto. Ohrid) ja ostava mo`nosta za nerealno prika`uvawe na sostojbata {to ne se isklu~uva pri epidemiolo{kite studii {to se baziraat na samoreferirawe na simptomite. Prevalencijata na alergijata od insekti vo op{tata populacija iznesuva 3. 4. 2. Zaklu~oci 1. Sistemskite reakcii posle ubod od insekt se po~esti kaj vozrasnite so alergija od insekti vo odnos na decata.9%) vo odnos na ma`ite (1.8%) vo odnos na ma`ite (1. Od druga strana.05) (grafik 166). rodilnata te`ina. doeweto i vremetraeweto na doeweto. 5.1% so bez Grafik 166. Alergijata od insekti kaj vozrasnite e signifikantno po~esta kaj licata so alergija na hrana.10.Alergija od insekti Nasproti ovie rezultati utvrdeni kaj vozrasnite ispitanici.05).1%). 3. 14 12 10 8 6 4 2 0 13. 7.1%). Makedonsko zdru`enie za bazi~na. nitu kaj decata. povisoka e kaj `enite (3. Visokata prevalenija na alergijata od insekti kaj ispitanicite od Dojran (vozrasnite i decata) mo`ebi se dol`i na pogolemata mo`nost za kontakt i senzibilizacija na ubod od insekti so ogled na klimatskite karakteristiki na toa podra~je.

12. 58 (11): 1176-1180. 14. 15. Doki} D. Der Deutsche Dermatologe 1994. Döring HF. Int Arch Allergy Immunol 2001. Petrovsky N. 67: 2541-2546. 2. 56: 140-141. Imunoterapija. Allergy 2001. ur.htm. kako i za idnite epidemiolo{ki studii za ovoj alergiski entitet. Neugut AL. Literatura 1.. 13. 42 (9). Brusic V. Milkovska S. Bousquet J et al. Cvetanov V. Skopje: EDIT 1992. 20-30. Alergiski bolesti-lekuvawe. Risteska-Ku~ S i sor. Meissner-Kraemer M. Bauer R et al. Fact Stats A-Z. Vital and Health Statistics. et al. Stinging Insect Allergy. 56 (9): 813-824. Mileva @. E`ova N. Asthma and Immunology (AAAAI). 10.. Miller RL. Karaxinska-Bislimovska J. Makedonija. Tüttenberg HW. 124: 447-453. No 13.Cvetanov V i sor. 142-148. Skopje: MEDIS-informatika 1998. Anaphylaxis in the United States: An investigations into its epidemiology. 8. 6. AAAAI Board of Directors: Anaphylaxis in schools and other childcare settings. 8. Makedonski medicinski pregled 2003. 9. cdc. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe. 7. Gendej SM. American Academy of Allergy. Allergy 2003. Hourihane JO’B. New development in the diagnosis and treatment of Hymenoptera venom allergy. 3. Mileva @. Web: http://www. Zagora: Znanie EOOD 1999. Makedonija pretstavuvaat pojdovna osnova za globalno i organizirano re{avawe na problemot na alergijata od insekti vo na{ata zemja. Gavrilovski M. Wenzel J. 5. 4. 61(1): 15-21. CDC. 102 (2): 173-176. Johansson SGO. Safety of rush insect venom immunotherapy. 220 Institut za medicina na trudot . Alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. St. Ilgner M. 163-173. Computational tools for the study of allergy. Vo: NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Allergy 2003.11. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti.: Alergiskite bolesti vo R. A revised nomenclature for allergy. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Archives of Internal Medicine 2001. a povrzanosta so drugite ispituvani faktori e statisti~ki nesignifikantna.Kolaborativen centar na SZO .gov/nchs/fastats/allergies. Trandafilovski P. 11. Insektengifthyposensibilisierung beim niedergelassenen Dermatologen – Rückblick auf die Erfahrungen von vierzehn Jahren. AlergiÔ kÝm insekti. 58: 1083-1092. Cvetanov V. 483-485. Müller UR. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. The results of a retrospective study in 178 patients. 1999. Balabanova M. Am Fam Physician 2003. Ghatak AT. Makedonija 8. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Golden DB. prvo od vakov tip za alergijata od insekti vo R. Series 10.

Poglavje G G. Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti .

222 .

ambulantskoto i bolni~koto lekuvawe. odnosno gi vklu~uvaat tro{ocite za lekovite. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1995 god. a izborot na terapiskiot modalitet zavisi od negovata efikasnost bazirana na dokazi i ekonomskata prifatlivost. kako i za op{testvoto vo celost.1. podatocite za ra{irenosta na alergiskiot rinit i od nego predizvikanite tro{oci uka`uvaat na negovoto javnozdravstveno zna~ewe. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1996 god. ekspertite od javnoto zdravstvo go objasnuvaat primarno so zgolemuvaweto na indirektnite tro{oci. ]e se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Alergiski rinit Alergiskiot rinit ne e `ivotno-zagrozuva~ka bolest. e procenet na 5. 1.7 milijardi dolari.1. kako i izgubenite rabotni i u~ili{ni denovi i vlo{eniot kvalitet na `ivotot pretstavuvaat zna~aen finansiski problem za bolnite i nivnite semejstva. no ima zna~aen socioekonomski impakt so ogled na negovata visoka i raste~ka prevalencija i golemite direktni i indirektni tro{oci {to gi predizvikuva. Direktnite i indirektnite tro{oci za nivnoto dijagnosticirawe. klini~ka imunologija i alergologija 223 . e procenet na 2. Makedonija Vo R. na `ivotnite i rabotnite aktivnosti.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 1. Se procenuva deka vo istata godina alergiskiot rinitis e odgovoren za 10 milioni izgubeni denovi na rabota ili u~ili{te. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma Golemiot porast na za~estenosta na alergiskite bolesti vo poslednive tri decenii predizvikuva seriozni socioekonomski implikacii i go potvrduva predviduvaweto deka XXI vek }e bide vek na alergiskite bolesti. Vo sekoj slu~aj. a ~ii simptomi se neadekvatno kontrolirani so farmakolo{kata terapija.5 . tretman i rehabilitacija. koi{to vo golema merka se predizvikani od ekstenzivnata primena na sistemskite antihistaminici i nivnoto zna~ajno vlijanie na psihomotornite funkcii. koi{to ~esto go pridru`uvaat alergiskiot rinitis. odnosno negativnite ekonomski efekti na poedine~no i op{testveno nivo. Indirektnite tro{oci gi vklu~uvaat efektite na bolesta.0. odnosno pretstavuva su{tinski del od semejniot buxet. Direktnite tro{oci za alergiskite bolesti se odreduvaat polesno vo sporedba so indirektnite. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija tro{okot za farmakolo{kiot tretman na bolniot so astma se procenuva na 5. Rezultatite od nekoi studii za tro{ocite predizvikani od tretmanot na alergiskiot rinit uka`uvaat deka ASIT sprovedena vo tekot na tri godini e ekonomski poprifatliva za pacientite senzibilizirani na polenite i doma{nite mikrokrle`i.3 milijardi dolari. Skoro dvojniot porast na procenetiot vkupen tro{ok vo odnos na prethodnata godina. Makedonija dosega nemame soznanija za objaveni podatoci za direktnite i indirektnite tro{oci predizvikani od alergiskiot rinit.1. Sezonski alergiski rinit vo R.14. Vo navedeniot iznos ne se vklu~eni tro{ocite za sinuzitisot i astmata.5% od vkupniot prihod vo semejstvoto. odnosno 28 milioni denovi so reducirani rabotni i u~ili{ni aktivnosti. 1.

Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4. so lekovite registrirani vo R. Makedonija. 1. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na SAR se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god.5 sk) Mese~en tro{ok 300.Kolaborativen centar na SZO . 224 Institut za medicina na trudot . Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Tbl. {to sekako deka nitu oddaleku ne dava jasna slika za finansiskoto optovaruvawe na edno na{e semejstvo vo koe ima zabolen od astma ili alergiski rinit. Makedonija Na Tabela 24 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 . kratok kurs na oralni kortikosteroidi) koi{to se primenuvaat vo tretmanot na SAR vo nekoi slu~ai. Celogodi{en alergiski rinit vo R. odnosno od 3.00 den (5 €) 1. Na tabela 22 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 . Cetirizin (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 200.12 god (tabela 23).12 god (tabela 25). Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat deka SAR e naj~estata alergiska bolest i vo R.Cvetanov V i sor.5 do 17 evra kaj decata.00 den (17 €) Podatocite od tabela 22 i 23 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR se dvi`i od 5 do 19 evra kaj vozrasnite. isto taka se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god.: Alergiskite bolesti vo R. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj deca na vozrast 4 -12 godini Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Sir. Cetirizin (1.1. Makedonija obideme dosta segmentirano da odredime samo del od direktnite farmakolo{ki tro{oci. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za tretmanot na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit.100.5 €) 1.5 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) + Tbl. Spored rezultatite od pove}e studii SAR e naj~estata alergiska bolest kaj vozrasnite i kaj decata vo mnogu zemji vo svetot. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4. Cetirizin (1.000. kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti (na pr.00 den (3. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na CAR.00 den (19 €) Tabela 23. Tabela 22. so lekovite registrirani vo R.2.

5 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Tbl.900. Isto taka. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za smiruvawe na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 24.00 (13 €) 1. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Tbl. indirektni i vkupen tro{ok za astmata vo 2000 god vo 15 zemji od Evropskata Unija.00 den (17 €) Srednote`ok/te`ok Podatocite od tabelite 24 i 25 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR se dvi`i od 5 do 30 evra kaj vozrasnite.00 den (5 €) 780. Cetirizin (1.00 den (30 €) Srednote`ok/te`ok Tabela 25.7 milijardi evra (tabela 26). Cetirizin (1.5 sk) Mese~en tro{ok 300. odnosno od 3.5 €) ili 780. klini~ka imunologija i alergologija .765 milioni 507 milioni 3. 1. Cetirizin (1 sk) Mese~en tro{ok 200.5 do 17 evra kaj decata. Direktni. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj deca na vozrast 4 .641 milioni 9. vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za tretmanot na sinuzitisot koj{to vo golem broj slu~ai go pridru`uva CAR. Norve{ka i [vajcarija vo 2000 god. Cetirizin (1 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Sir.7 milijardi 225 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Bronhijalna astma Spored podatocite od Evropskata bela kniga za belite drobovi (European Lung White Book) vkupniot tro{ok za astmata vo toga{nite 15 zemji-~lenki na Evropskata Unija.2. Norve{ka i [vajcarija Vid na tro{oci Ambulantsko lekuvawe Bolni~ko lekuvawe Medikamenti Izgubeni rabotni denovi Vkupen tro{ok Iznos (€) 3. kratok kurs na oralni kortikosteroidi). kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti koi{to se primenuvaat vo tretmanot na CAR vo nekoi slu~ai (na pr.00 den (3. iznesuval 17.12 godini Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Sir.000.754 milioni 17. Tabela 26.00 (13 €) 1.

9 milijardi dolari indirektnite morbiditetni tro{oci. Makedonija Podatocite od godi{nite izve{tai na SZO od poslednata decenija na minatiot vek uka`uvaat deka tro{ocite predizvikani od astmata {irum svetot gi nadminuvaat tro{ocite predizvikani od tuberkulozata i steknatiot imunodeficienten sindrom (AIDS) zaedno. so lekovite registrirani vo R. a vo Avstralija okolu 460 milioni dolari. odnosno dvojno pove}e izgubeni u~ili{ni denovi vo sporedba so decata koi{to nemaat astma. Podatocite od zvani~nite godi{ni izve{tai uka`uvaat deka tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na astmata vo Francija i Velika Britanija vo poslednite dve decenii se nekolkukratno zgolemeni.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R.8 milijardi dolari. istra`uvawata od SAD uka`uvaat deka okolu 30% od decata so astma poka`uvaat nekoj stepen na ograni~uvawe na fizi~kata aktivnost {to se sretnuva kaj okolu 5% od decata koi{to nemaat astma.2 miliono vo 1980 god. Astmata pretstavuva naj~esta pri~ina za otsustvo od rabota vo Velika Britanija i Avstralija. 1. 1. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na astma se temelat na preporakite na Global Initiative for Asthma (GINA) od 2004 god. Isto taka. a 0.1.8 milijardi dolari se direktnite tro{oci. Godi{nite tro{oci za astmata vo SAD iznesuvaat 12. Podatocite od istra`uvawata vo SAD uka`uvaat na okolu 10 milioni izgubeni u~ili{ni denovi kaj decata so astma. Godi{niot tro{ok za lekuvawe na astmata i odsustvuvaweto od rabota i u~ili{te vo Velika Britanija iznesuva okolu 1. Bronhijalna astma vo R. Se smeta deka vo zvani~nite izve{tai za otsustvo od rabota vo navedenite zemji slu~aite so astma pomalku se prika`uvaat vo odnos na vistinskiot broj so ogled na tendencijata na vrabotenite akutnite egzacerbacii na astmata da gi pretstavuvaat kako respiratorni infekcii poradi strav od gubitok na rabotnoto mesto. Na tabela 27 se prika`ani mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na astmata kaj vozrasnite i decata na vozrast pogolema od 5 god. vo {to ne se vklu~eni tro{ocite na licata so privatno zdravstveno osiguruvawe. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 7 i prilog 8. Makedonija Vo na{ata zemja dosega ne se objaveni podatoci za direktnite ili indirektnite tro{oci predizvikani od astmata.Cvetanov V i sor.6 milijardi dolari. na 7 milioni vo 1992 god. 226 Institut za medicina na trudot . Poseben problem vo toj pogled pretstavuva astmata povrzana so rabotata (work-related asthma) kade {to rabotnoto mesto e pottiknuva~ot ili predizvikuva~ot na simptomite. a na Tabela 28 mese~nite tro{oci kaj decata na vozrast pomala od 5 god.2. od {to 9. Spored podatocite od Velika Britanija brojot na recepti za inhalatornite kortikosteroidi e zgolemen od 1.9 milijardi dolari indirektnite mortalitetni tro{oci.

odnosno na 180 . godi{niot to{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata mo`e da se proceni na 360 .00 den (110 €) Tabela 28. Spored toa.200. Vo tro{ocite ne se vklu~en tro{ocite za medikamentite koi{to se primenuvaat vo tretmanot na akutnite egzacerbacii na astmata (antibiotici. Dobienite podatoci za mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma uka`uvaat na zna~ajno finansisko optovaruvawe na bolnite. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3. Zaklu~oci 1.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 27. klini~ka imunologija i alergologija 227 .00 den (15 €) 1800.200.000. Dobienite podatoci se vo rang na podatocite od istra`uvawata spored koi prose~niot vkupen (direkten i indirekten) godi{en tro{ok godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite od Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra 1.00 den (30 €) Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5.1000 evra po pacient kaj decata na vozrast pomala od 5 god. kako i na op{testvoto vo celina. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni i deca > 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 1. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj deca < 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Srednote{ka perzistentna Te{ka perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 950. sistemski kortikosteroidi.00 den (30 €) Srednote{ka perzistentna Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (3 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5.800. odnosno od 15 do 85 evra po pacient kaj decata. bronhodilatatori i dr).00 den (85 €) Te{ka perzistentna 7.00 den (85 €) Podatocite od tabela 27 i 28 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata se dvi`i od 30 do 110 evra po pacient kaj vozrasnite.1300 evra po pacient kaj vozrasnite i kaj decata na vozrast pogolema od 5 god.

Australian Cat No 4373.000. Schaedlich PK. Global Initiative for Asthma. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma Workshop Report 2001 in collaboration with the World Health Organisation. 1989/1990 National Health Survey: asthma and other respiratory conditions. tie iznesuvaat 950. Annesi I. Ross RN. 1990. a za SAR kaj deca 200.. Za celosna procenka na vkupnite .100.00 den.00 den. http:// www. 4. 12. 5. Literatura 1.00-1.00 den. vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika.html. Lausanne 2003. 3. 228 . 2000. neophodno e da se sprovedat dopolnitelni istra`uvawa so koi }e se definira efektivnosta i efikasnosta na neophodnite postapki i dijagnosti~ko-terapevtski protokoli.Cvetanov V i sor. social. Canonica GW. mese~no. 4. 308: 838-842. 2. United Kingdom: Cambridge Medical Publications. mese~no. 75: 5-7. 2: 285–290. West Sussex. International Consensus Report on the Diagnosis and Management of Rhinitis.00-1. 14. Washington. 11. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. A strategic plan for the Department of Health and Human Services. 9. Brecht JG.00-1. and Blood Institute 2004.00-1. 7. Epidemiology of asthma. 55 (Suplement 47): 15-17. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni. Kaj decata na vozrast pogolema od 5 god. Action against asthma. World Health Organization (WHO).0. BMJ 1994. 49 (Suppl 19) :5-34. Simpozium Specifi~na imunoterapija. Am J Managed Care 1996. Vo R.: Alergiskite bolesti vo R. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. 6. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma. 5. isto taka vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika. 3.00-7. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. Matteelli G. Integrated care for asthma: a clinical. 2: 11-26. 6.Kolaborativen centar na SZO 8. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiskata specifi~na imunoterapija. WHO Fact Sheet No 206. Makedonija zasega ne postojat poseriozni studii za visinata na tro{ocite i ekonomskiot aspekt vo vrska so alergiskite bolesti. Pharmacoeconomics 2000. a vo zavisnost od te`inata na bolesta. National Institutes of Health.200. Burden of Asthma.00 den.4. iznesuvaat 1. Makedonija 2. Economic evaluation of specific immunotherapy versus symptomatic treatment of allergic rhinitis in Germany. The costs of allergic rhinitis.int/inf-fs/en/fact206.. 1994. Allergy. Viegi G. European Lung White Book. Mak med pregled 2001.900.00 den.000. 10.000. National Heart. Action asthma: the occurrence and cost of asthma. 8 (23): 125. a za CAR kaj deca 200. Verojatno ovoj aspekt nema da bide izostavuvan u{te dolgo vreme. and economic evaluation. 1991. Grampian Asthma Study of Integrated Care (GRASSIC). Lung. 17: 3752.005. Cvetanov V. Institut za medicina na trudot . Eur Respir Mon 2003. Allergy 2002. DC: Department of Health and Human Services. European Respiratory Society Journals & European Lung Foundation. Australian Bureau of Statistics.00 den.direktni i indirektni tro{oci povrzani so tretmanot na naj~estite alergiski zaboluvawa.who.800. Revised January 2000. 13. Bronchial asthma. 1.

17. Burazeri G (ed): Health Determinants in the Scope of New Public Health. Key Health Statistics from General Practice 1996. School functioning of US children with asthma. A cost analysis on the pattern of asthma prescribing in the UK. Newacheck PW. Minov J. Sofia. Where next in basic asthma research? A National Asthma Campaign consultation on basic asthma strategy. 1996. Karadzinska-Bislimovska J. 14: 605-609. Pediatrics 1992. 90: 657-662. klini~ka imunologija i alergologija 229 . Risteska-Kuc S. Taylor WR. 16. 22. Grag R. National Heart. 21. Global Initiative for Asthma. Pediatrics 1992. National Asthma Campaign. Neville RG. Asthma Management Program. London. Series MB6. 19. Impact of childhood asthma on health. The Stationery Office. 20. In: Georgieva L. London. Eur Respir J 1999. Davenport MG. Asthma Enterprises Ltd. 2005. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 18. London. Pearson MG. Fowler MG. 2001. 90: 939-944. National Institutes of Health. Occupational Lung Diseases as a Public Health Problem. Lung. Common Data Set 1995. Institute of Public Health. 7: 93-133. No 1. and Blood Institute 2004. 1998.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 15. Dept of Health. Office of National Statistics. et al. Richards N.

230 .

Dodatoci .Poglavje D D.

232 .

a vo R. Vo R.30 m. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na borot obilno se zastapeni. a potoa stanuva jajcevidna. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na dabot obilno se zastapeni. klini~ka imunologija i alergologija 233 . {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Polenovite zrna se karakteriziraat so vozdu{ni meuri. Bor (Pinus nigra) Bor Polenovi zrna Crniot bor e zimzeleno drvo visoko do 40 m. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal. {iroko razgraneta. Kaj mladite stebla kro{nata e piramidalna. Makedonija e zastapen na nadmorska viso~ina od 1000 .1800 m. a se sre}ava vo bukoviot region. so horizontalno zaramnet vrv. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Go ima vo ju`na Evropa.Prilozi Dab (Quercus petraea) Dab Trikolpatno polenovo zrno Dabot gorun e listopadno drvo visoko 25 .

visoko do 6 m.Cvetanov V i sor.40 sm. Vo R. osobeno zna~ajna vo Severna Amerika.Kolaborativen centar na SZO . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na familijata kiparisi-smreki obilno se zastapeni. Kaj nas e zastapena po varovni~kite kamewari i karpi vo zapadniot del na Makedonija. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na kiselecot obilno se zastapeni. Polen od pleveli Kiselec (Rumex sp. II.: Alergiskite bolesti vo R.) Kiselec Trikolpatno polenovo zrna Obi~eniot kiselec ({tavej) e ednogodi{no rastenie visoko 10 . Makedonija Smreka (Juniperus sabinoides) Smreka Inaperturatno polenovo zrno Planinskata smreka e zimzelena grmu{ka ili nisko drvo. Makedonija e prisutno vo site kotlini. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. 234 Institut za medicina na trudot .

raspostraneto vo sredna i zapadna Evropa. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na brezata obilno se zastapeni. koi se istaknuvaat so svojata golemina (dijametar od 40 . Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal. Vo R. a se sre}ava vo bukoviot region.50 mkm).30 m.2000 m.Prilozi Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna I. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Buka (Fagus sylvatica) Buka Triporatno polenovo zrno Obi~nata buka e listopadno drvo visoko do 30 m so kro{na bogata so lisna masa. Makedonija e zastapeno po site planini na nadmorska viso~ina od 800 . Polen od drvenesti rastenija Breza (Betula pendula) Breza Triporatno polenovo zrno Brezata e listopadno drvo visoko 25 . Vo R. klini~ka imunologija i alergologija 235 . {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Vo vozduhot na site istra`uvani gradovi se registrirani polenovi zrna na bukata.

Vo R. Makedonija e prisutno vo site kotlini.: Alergiskite bolesti vo R. 236 Institut za medicina na trudot . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na koprivata obilno se zastapeni. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Makedonija prisuten vo site kotlini. Ovie polenovi zrna se zna~ajno pomali od drugite.Cvetanov V i sor.130 sm. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Makedonija Obi~na kopriva (Urtica dioica) Kopriva Poratni polenovi zrna Obi~nata kopriva e mnogugodi{no rastenie visoko do 2 m. Vo R. [tir (Amarantus sp.) [tir Mnoguporatni polenovi zrna [tirot e ednogodi{no rastenie visoko 30 .Kolaborativen centar na SZO . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na {tirovite obilno se zastapeni.

Monoporatno polenovo zrno od fam. Poaceae) Livadska livadarka (Poa pratensis) Ma~kina opa{ka (Phleum prаtense) Trevestite rastenija (Fam. Poaceae) pretstavuvaat edna golema grupa monokotilni rastenija vo koja se opfateni ednogodi{ni i pove}egodi{ni trevesti rastenija.Prilozi Gluvar~e (Taraxacum officinale) Gluvar~e Polenovi zrna Gluvar~eto e ednogodi{no rastenie visoko 10 . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na gluvar~eto se zastapeni kratok vremenski period. Vo R. Makedonija e prisutno vo site kotlini. Trevi (fam. III.40 sm. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. klini~ka imunologija i alergologija 237 . Poaceae Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. industriski zagaduva~i 3.ne#. ne. vraboten (kade?______________________) 2. da b) vlaga 1. 2.Dali okolinata vo koja `iveete e zagadena ? ako e . ne. grad 1. da: 1. 2. Koi doma{ni milenici? 1. ne. selo 2. drva 3. : _____________Stru~na podgotovka: ________________ Dali ste: 1. ne. penzioner Vkupen rab. ne. Dali imate problemi so nosot 1. da 4. da: g) te~ewe 1. preminete na pra{awe br 22 12. b) kivawe 1.. Dali pu{ite? 1. Makedonija Prilog 2.smet 2.ne#. ku~e 2. rabota:_______________________ Etni~ka pripadnost_______________ 1. Koe e va{ato rabotnoto mesto?________________Kolku godini rabotite tuka ?______ 10 Dali na rabotnoto mesto ima : a) pra{ina 1. 2. ne. sta`: _____________ Tel.Kade `ivete? 1. ne. da: v) jade` 1. preminete na pra{awe br 6 5. da: b) okolinata: 1. 2. da. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel. ne 2. 2. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot-------------Do koj mesec traat ?------------- 238 Institut za medicina na trudot . ne. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1.papagal 4. ne. ne. drugo_________ 1. drugo________ a) `iveali{teto 1. reden broj ---------INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT data_____________ -Centar za alergija PRA[ALNIK Ime. 2 da: _______________________________________________________________________________________ za onie {to ne rabotat.parno 2. ne 2. 2. ne 2. Kakov vid na zatopluvawe koristite? 3. 2.Dali ima zelenilo vo: 1. ne 2. da 6. zra~ewa itn):__________________________ 1.. da v) visoki temperaturi 1. Kakov zagaduva~ postoi ? 1.ne#. preminete na pra{awe broj 18 15. stan 2. 2.. da: 13. da: ako e . ku}a 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 14 . Dali vo `iveali{teto ima doma{ni milenici? ako e . da g) drugo (hemiski {tetnosti .Cvetanov V i sor. preminete na pra{awe br 11 9. da: ako e ..ne#. izduvni gasovi 4. ma~e 3. da ______________________________________________________________________________________ 11. ne. nevraboten 3.: Alergiskite bolesti vo R. struja 4. drugo__________ 8. 2. 2. preminete na pra{awe br 8 7.Kolaborativen centar na SZO .

da: b) o~ite 1. ne. ne. ne. da: g) iska{luvawe 1. da: ako e . da: 17. ne. 2.Prilozi 16. 2. 2. nekolku pati nedelno 3. 2. ne. da: g) drugo_________ 1. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1. 2. da: ako e .. da: b) jade` 1. ne. da: g) drugo________ 1. 2. ne. ne. ne. da: ako e . da: _________________________________________________________________________________ 33 Dali imate problemi so ko`ata? 1. 2.ne#. da: v) na rabota 1. Dali zaedno so problemite na nosot imate i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. da: b) svirewe vo gradi 1. . ne. da: v)veter 1. 2. sekojdnevno 2. 2. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . ne. 2.Dali problemite se provociraat od: a) fizi~ki napor 1. da: __________________________________________________________________________________ 22. nekolku pati mese~no 4.leto 2.leto? 1.Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: a) solzewe 1. da: 21. klini~ka imunologija i alergologija 239 . 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 25. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. ne. da: b) crvenilo 1. da: v) otoci 1. ne. Dali imate problemi so o~ite? 1. 2. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. ne. da: b)studen vozduh 1. ne. ne. 2. 2. ne. 2. ne.leto? 1. 2. ne. 2.ne#.. da: 31. preminete na pra{awe broj 33 30. da: 35. ne. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a) nedostatok na vozduh 1. ne. da: 19. da: v) jade` 1. ne. preminete na pra{awe broj 28 26. ne. da: v) ko`ata 1. Dali tie se povtoruvaat: 1. 2. ne. 2. Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. 2. ne.. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 36. 2. 2. Dali imate problemi so belite drobovi? 1..ne#. ne. 2.retko 28. 2. da: b) za~adeni prostorii 1. preminete na pra{awe broj 29 23. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. 2. da: ako e . Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 32. da: c) stegawe 1. 2. da: g) drugo: _________ 1. prolet. 2. da: _ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 2. ne. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1. da: g) otoci 1. 2. ne. 2. ne. da: __________________________________________________________________________________ 29.ne#prejdete na pra{awe broj 38 34. 2. 2. da: 20. ne. 2. ne.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. da: v) ka{lica 1. 2. 2. da: b) trevi 1. da: 24. ne. da: 18. ne. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. ne. preku celata godina 27. ne.

2.alergija na lekovi 6. onesvestuvawe 6. Dali vo familijata (krvna vrska) imate bolni od alergiski zaboluvawa: 1. 2. ne. 2. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. da __________________________________________________________________________________ 38.: Alergiskite bolesti vo R.da# navedete go lekot 39. astma 2. proliv 5. 2. ne.Cvetanov V i sor. gu{ewe 4. drugo______________ navedete go lekot________________________________ ako e . 2. alergiska kivavica 3. ne. otoci 3. isipi 2. Makedonija 37. ne. 240 Institut za medicina na trudot . Dali sega koristite lekovi? 1. da b) ubod od insekti____________ 1. ne.. alergija na insekti 5. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj vas se javile: 1. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 40. da v) materii od rabotno mesto_________ 1.Kolaborativen centar na SZO . da g) drugo_______ 1. isipi 4.

Dali vo prvata godina od `ivotot deteto bilo bolno od 1. da 4. ne. ne. ne. vospalenie na nosot 4. klini~ka imunologija i alergologija 241 . ne. da b) pri voveduvawe na nov vid hrana 1.ne#. industriski zagaduva~i 3. ne. grad 1. Dali deteto odelo vo 1.ka{lici 2. ne. da ako e . 1. ne. na tatkoto_________________ Etni~ka pripadnost 1. 2. da (od koja hrana?________________________) 8.Dali ima zelenilo vo: a) `iveali{teto b) okolinata: 15. 2.parno 2. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. 2. : _____________ Stru~na podgotovka: 1 na majkata_______________2 na tatkoto_________________ Rabotno mesto: 1. jasli 2.. da 2.. ne. na tatkoto________________ reden broj ---------data_____________ 1. struja 14. izduvni gasovi 4. na majkata_______________2. Te`ina pri ra|awe ______________dol`ina pri ra|awe_________ 5. da 10. ku}a 1.Dali pri ishranata deteto imalo problemi: a) od mlekoto 1. ne. selo 2. Dali deteto bilo doeno 1. normalno 2. 2. na vreme 2. ne. da 2. 2. Dali vo tekot na bremenosta majkata a) pu{ela b) zemala lekovi v) bila izlo`ena na stres g) imala zdravstveni problemi 1. Dali ima vlaga vo `iveali{teto 1. Apgar indeks pri ra|awe _____________ 4. Kakov vid na zatopluvawe se koristi? 1.na majkata_______________2.ne#. da 13. da 2. 2. 2.Kolku vreme bilo doeno____________ 7. preminete na pra{awe br 17 16. 2. gradinka ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ 11. Dali deteto `ivee vo familija so pove}e deca 1. 2.Kade `ivee deteto? 12.Dali okolinata vo koja `ivee deteto e zagadena ? ako e . da 2. carski rez 3. drva 3. drugo________ 1. drugo________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel. 1. pred vreme 1. 1. da: 1. smet 2. ne. forceps 3. ne.Prilozi Prilog 3 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija PRA[ALNIK (ZA DECA) Ime. Kako e rodeno deteto? 1. vakuum 4. vospalenie na belite drobovi 3. drugo__________________ 9. prolivi 5. da: 1. vospalenija na ko`ata 6. preminete na pra{awe br 7 6. stan 2.

2. 2. da: 28. Dali roditelite ili ~len na familijata rabotivo domot kade {to `ivee deteto? ako e . ne. preminete na pra{awe br 22 1.: Alergiskite bolesti vo R. ne. ne.. da: v) ka{lica 1. 2. ne.papagal 1. Dali deteto ima problemi so nosot 1. da: d) stegawe 1. ne. ne. ne. 2. da: 30. ne. da: 24.ne#. da: g) iska{luvawe 1. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. drrugo. da: b) trevi 1.. ne. ne. Dali zaedno so problemite na nosot deteto ima i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 25. 2.ne#. ne. ne. ne. 2.Kolaborativen centar na SZO . 2. preminete na pra{awe broj 40 34. da: 31 Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. da 2. 1.Cvetanov V i sor. da: b)svirewe vo gradi 1. da: v) jade` 1. 2. ne. da: ako e . 2. da: v) ko`ata 1. da |) drugo____________________ 1. 2. ne. preminete na pra{awe broj 29 26. ne. 2. da: b) kivawe 1. 2. ma~e 3. preminete na pra{awe br 19 18. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. ne. 2. 2. da: 29. 2. da 4.ne#. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1. 2 da: 2. da: 32. ne. da b) vlaga 1. da: b) o~ite 1. 1. da 20.ne#. ne. da: 242 Institut za medicina na trudot . ne.Dali pu{at vo domot na deteto: a) majkata b) tatkoto v) drug 1. da __________________________________________________________________________________ 22. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. 2. 2. ne. 2. 2.. 2. ne. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot________ Do koj mesec traat ?_______ 27. ne. da: g) te~ewe 1. Dali deteto ima problemi so belite drobovi 1._____ 19. ne. ne. da: b) za~adeni prostorii 1. 2. da g) visoka temperatura 1. 2. da: __________________________________________________________________________________ 33. preminete na pra{awe br 33 23. da 21. da v) hemiski materii 1. ne. da: ako e . ne.. ne.. ne. 2. 2. Dali vo `iveali{teto na deteto ima doma{ni milenici? ako e . da d) buka 1. 2. 2. da: 2. ne.ne#. 2. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. ako e . 2. 2. Makedonija 17. ne. ne. Koi doma{ni milenici? 1. da: g) drugo: _________ 1. 2. ne. ku~e 2. Dali pri izvr{uvawe na rabotata vo domot se sozdava i ima: a) pra{ina 1. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a)nedostatok na vozduh 1. ne.

da: 46.alergija na lekovi 6. da: b) crvenilo 1. 2. isipi 2. ne. da: v)veter 1. gu{ewe 4. 2. 2. 2.ne#.ne#. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 47. Dali deteto ima problemi so o~ite? 1. ne.. da g) drugo_______ 1. 2. ne. da: g) drugo_________ 1.leto 2. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj deteto se javile: 1. proliv 5. 2. 2. Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: c) solzewe 1. ne. da ako e . preminete na pra{awe broj 49 45. da: 42. da: 48. preku celata godina 38.. ne. ne.ne#. ne. drugo_______________ navedete go lekot________________________________ _______________________________________________________________________________________ ako e . ne. 2. 2. 2. da: g) drugo________ 1. prolet. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1. 2.leto? 1.Dali problemite se provociraat od: a)fizi~ki napor 1. ne.da# navedete go lekot 50. da: g) otoci 1. da: b)studen vozduh 1. Dali vo familijata na deteto (krvna vrska) ima bolni od alergiski zaboluvawa: 1. sekojdnevno 2. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. ne. da __________________________________________________________________________________ 49. 2. da: v) jade` 1. ne. nekolku pati mese~no 4. ne. 2.onesvestuvawe 6. 2. ne. alergiska kivavica 3. ne. 2. preminete na pra{awe broj 44 41. 2. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . da: d) jade` 1. 2. ne. nekolku pati nedelno 3. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. alergija na insekti 5. ne. ne. ne. da: ako e . Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 36. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 51. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. 2. otoci 3. ne. da b) ubod od insekti____________ 1.retko 39. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 43. da: ako e . 2. ne. preminete na pra{awe broj 40 37. da: ____________________________________________________________________________________ 40. Dali tie se povtoruvaat: 1.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. drugo________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Prilozi 35.. 2. Dali deteto ima problemi so ko`ata 1. astma 2. Dali sega deteto koristi lekovi? 1. da: v) otoci 1. 2.. klini~ka imunologija i alergologija 243 . isipi 4. ne.leto? 1. da: __________________________________________________________________________________________ ______________ 44.

00 196. 5 mg/ml Tbl.00 68. Makedonija Prilog 4 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na alergiskiot rinitis i alergiskiot rinokonjunktivitis Generi~ko ime Komercijalno ime Galenska forma Dozirawe Cena (denari) Sistemski antihistaminici H1 blokatori so sedativno dejstvo Hloropiramin Sinopen* (Pliva) Amp. 3x1 dn. 10x10 mg Sir. 25 mg Sir.00 Difenhidramin Dimidril* (Pliva) H1 blokatori bez izrazeno sedativno dejstvo Cetirizin Cetirizin* (Replekfarm) Letizen* Tbl.00 205. 10x10 mg Sir.Kolaborativen centar na SZO .00 120. 1x1 dn. 244 Institut za medicina na trudot .00 179.00 103. 20x10 mg Sir. 10x10 mg Sir. 1x1 dn. 1x1 dn. 10 x 20 mg/2 ml mast 1% 20gr. 1x1 dn. 1x1 dn.00 183.00 74. 1x1 dn. 1x1 dn. nadvore{no 3x1 dn.00 Loratadin Loratadin* (Alkaloid) Loratadin* (Lek) Loratadin* (Replekfarm) Rinolan** (Pliva) Desloratadin Levocetirizin Aerius*** Xysal*** Tbl. 5 mg/ml Tbl.00 118. 10 mg/5ml 1-2/dn. 5 mg/ml Tbl.00 55.00 161. 271. 1x1 dn.00 240. Tbl.00 384. Tbl.Cvetanov V i sor. 30x10 mg Tbl. 10x10 mg 1x1 dn. 1 mg/ml Tbl. 20x10 mg Tbl. 1x1 dn.00 169.00 242. 1 mg/ml Tbl. 1x1 dn.: Alergiskite bolesti vo R. 10x10 mg Sir. 1x1 dn. 1x1 dn. 183.

va`at zaklu~no so 31. vo nos 3x1 kapka vo o~i Ipratropium Atrovent*** Sprej za nos Kortikosteroidi Beklometazon Budezonid Flutikazon Bekonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Gnadion** (Pliva) Tafen nazal* (Lek) Alerzin* (Replekfarm) Fliksonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaeuticals) Sprej za nos 2x2 inh.2006 god. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.05.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.00 413. vo nos Sprej za nos 785. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista. se dinami~na kategorija. vo nos 385. vo nos 2x2 inh. vo nos 3x1 kapka vo nos 3x1-2 kapki vo nos 3x1 kapka vo nos 85. kako i Pozitivnata lista na lekovite.00 38. vo nos Sprej za nos 1x2 inh.00 Levokabastin Azelastin Livostin** Allergodil*** 2x2 inh.00 33. Makedonija Cenite na lekovite.00 427.00 82. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R. vo nos Sprej za nos 2x1 inh.Prilozi Preparati za lokalna aplikacija Kromolini Natrium kromoglikat Dinatrium kromoglikat Asmatal** (Replekfarm) Lomudal*** Cromohexal*** Nedokromil Cromoglicin*** Vividrin*** Sprej za nos 3-4-6x1 inh. klini~ka imunologija i alergologija 245 . vo nos 230. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.00 Sprej za nos 2x2 inh.00 Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i α agonisti Oksimetazolin Operil** (Lek) Operil P** (Lek) Edil** (JAKA 80) Edil P** (JAKA 80) Sprej za nos Kapki za nos Kapki za nos Kapki za nos Antihistaminici Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Antiholinergici 3x1-2 inh.

Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Prilog 5.: Alergiskite bolesti vo R. Efikasnost na oddelnite lekovi vo smiruvaweto na simptomite na AR Lek ^e{awe i kivawe +++ + Rinorea ++ ++ Zatnat nos +/+ H1 antihistaminici Kromolini Lokalni α agonisti Antiholinergici (ipratropium) Lokalni kortikosteroidi Oralni kortikosteroidi - - +++ - +++ - +++ +++ ++ +++ +++ +++ 246 Institut za medicina na trudot .

kancelariska rabota.niski temperaturi. drugo__________ 2. 3.proizvodstvena rabota 3. postojano 2. povremeno 4. 6. `ivotinski produkti______________________ 1 ne 2da b) rastenija. 5.podolgo sedewe ili stoewe. [tetni noksi od rabotno mesto: 1. 7. 4. 13.vlaga. 5) vo voda 6) individualna 7) kolektivna 8) drugi posebni karakteristiki na rabotata_____________________ 5.da ____________________________________________________________________________ 9. intenzivno napregawe na muskulite na celoto telo 7) druga____________________________________________________________ 3. Dali ste rabotno anga`irani: 1. uslu`ni dejnosti 4. ne 2 da v) jade` 1. Dali vo tekot na rabotata go koristite ~esto glasot (peewe.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. vikawe) 1. promeni vo atmosferskiot pritisok 15. klini~ka imunologija i alergologija 247 . drugo______________________________ 3.gasovi. 8. 2. dimovi.4. Dali tie se manifestiraat kako: a) zatnatost 1 ne 2 da b)kivawe 1. 5.pra{ina. da 10. `enski Vozrast______________ Adresa________________________ Etni~ka pripadnost______________ ______________________________________________________________________________ Vraboten vo:______________________ na rabotno mesto______________ Kolku vreme?_______________ 1. Dali e va{ata rabota: 1) no}e.parei. odewe.visoki temperaturi. 12. 3.fizi~ki napor. ne 2 da g) te~ewe 1. Vid na rabotno anga`irawe: 1.te~nosti. ne 2. 2.ma{ki 2. 3) terenska 4) na otvoren prostor. 9.Oblik na hemiskite agensi: 1. Dali imate problemi so nosot? 1. 7. 2) vo smeni. vibracii.pra{ina.slaba ventilacija. ne 2 da d) drugo_______ 1. ne 2 da ______________________________________________________________________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Koi hemiski agensi gi ima na rabotnoto mesto: ______________________________________________________________________________ 6. Dali va{ata rabota e: 1) prete`no sede~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 2) sede~ka so sredno optovaruvawe na muskulite na racete 3) stoe~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 4) stoe~ka so pogolemo muskulno napregawe na racete 5) stoe~ka so pogolemo anga`irawe na muskulite na racete i teloto 6) so stoewe. hemiski materii 14. rastitelni produkti______________________ 1 ne 2 da v) zarazni bolni i zarazen materijal____________________ 1 ne 2 da 8.Prilozi Prilog 6 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija reden broj ---------data_____________ PRA[ALNIK ZA PROFESIONALEN RINIT Ime i prezime____________ Pol: 1. Dali vo tekot na rabotata imate kontakt so: a) `ivotni. ne 2. nema 2. provev.

3. Makedonija 11. ne 2 da 22. provev. da ______________________________________________________________________________ 17. drugo) 31. pu{a~ (sekojdnevno bar edna cigara na den) 2. samo vo odredeni situacii___________ 20. retko 6. boleduvawe 1. porane{en pu{a~ 3. prinuden odmor ili godi{en odmor 1. Dali se vlo{uvaat vo tekot na rabotniot den? 1. Dali piete alkohol sekojdnevno pove}e od edna ~a{a 1. Koga posleden pat?____ 248 Institut za medicina na trudot . 12. da 3. 13.promeni vo atmosferskiot pritisok 15. ne 2. vibracii.fizi~ki napor.Dali se problemite prisutni: 1.Na koja vozrast prvpat se pojavija problemite?______ 18. Koga se javuvaat vo tekot na rabotniot den?__________________ 15. Dali ovie problemi prvpat se pojavija otkako se vrabotivte? 1 ne 2 da 12. vikend 1. Prethodni rabotni mesta: 1____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 2____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 3____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 4____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 5____________________god: ____ {tetni noksi: __________ (1. ne 2 da 13. ne 2.Kolku piete_________ 28. Dali se povlekuvaat vo tekot na: 1. sekojdnevno 2.visoki temperaturi. ne 2 da 27.slaba ventilacija.ne 2 da 32. hroni~en bronhit) 1 ne 2 da v) alergiski zaboluvawa 1 ne 2 da ______________________________________________________________________________ 29. Od {to?_________________________________________________ 14. ne 2. Dali se vr{eni preventivni medicinski pregledi: 1. pove}epati mese~no 4. Po kolku meseci/godini raboten sta` prvpat se pojavija problemite?_________ 19. 9.Kolaborativen centar na SZO . Dali koristite li~ni za{titni sredstva 1. ne 2.Kolku cigari na den pu{ite? _________Kolku vreme ve}e_______ 26.da 33.pra{ina. pove}epati godi{no 5.: Alergiskite bolesti vo R. Dali istovremeno so problemite na nosot imate i problemi so belite drobovi? 1. nema 2. sinuzit. 7. Dali zaradi rabotnoto anga`irawe ~uvstvuvate zamor ? 1 ne 2 da 3 ponekoga{ 24.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. hemiski materii 14. Dali se provocirani od rabotnoto mesto? 1. polipoza) 1ne 2 da b) problemi so belite drobovi (astma. ne 2.4. Dali boleduvate od nekoja druga bolest?________________________________ 23. da 3.Dali nekoj vo najbliskoto semejstvo (krvna vrska) ima: a) problemi so nosot (rinit. 5.pove}epati nedelno 3. ponekoga{ ________________________________________________________________________ 21. Vkupno raboten sta`________________ 30. ne 2. da 16.podolgo sedewe ili stoewe. Dali nekoga{ ste lekuvani od zaboluvawa na nosot i sinusite? 1.Cvetanov V i sor. da 2.nepu{a~ 25. 8.Dali ste: 1.niski temperaturi.vlaga. 6.

00 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Tbl.00 1800. Tbl. Tbl. Amp. Tbl.00 103. klini~ka imunologija i alergologija 249 .Prilozi Prilog 7 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na astmata Generi~ko ime Komercijalno ime Preventivni (antiinflamatorni) lekovi Kromolini Galenska forma Cena (denari) Dinatrium kromoglikat Nedokromil natrium Intal***.00 68.00 doziran aerosol Tbl. Bicromat*** Tilade** Inhalatorni kortikosteroidi Esteri Bekotide 50 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Bekloforte 250 mkg** (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Fliksotide 50 mkg* Flutikazon (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) propionat Fliksotide 125 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Asmanex*** Mometazon furoat** Beklometazon dipropionat Acetonidi Flunizolid Budezonid Ciklozonid** Inhacort** Tafen *(Lek) Pulmicort** Alvesco*** Sistemski kortikosteroidi Prednizon Prednizon 5 mg* (JAKA 20) Prednizon 20 mg* (JAKA 20) Pronizon 5 mg* (Galenika) Pronizon 20 mg* (Galenika) Nizon 5 mg** (Bosnalijek) Solu-dekortin H 25 1 mL Solu-dekortin H 25 5 mL (Merck kGaA) Dekortin 5 mg* Dekortin 20 mg* Dekortin 50 mg* (Merck kGaA) doziran aerosol 250. Amp.00 802.00 Prednizolon 195. Tbl. Tbl. 68.00 119. Tbl.00 107.00 doziran aerosol doziran aerosol 950.

135.Cvetanov V i sor. Tbl.5 mg* (Krka) Deksazon 4 mg/mL Deksazon 0.Kolaborativen centar na SZO .5 mg (Galenika) Maksideks 5 ml (Alkon) Metil prednizolon Amp. Lekovi so mo`no. Deksametazon 40. Tbl. Amp. Kaps.: Alergiskite bolesti vo R. no nedoka`ano antiinflamatorno dejstvo Dolgodeluva~ki β2 agonisti Inhalatorni Salmeterol Formoterol Oralni Bambeterol Teofilini so bavno osloboduvawe Teofilin Serevent** Foradyl*** Doziran aerosol Doziran aerosol Bambec*** Tbl. Amp.00 Amp. Tbl. Tbl. Makedonija Lemod Solu 20 mg Lemod Solu 40 mg Lemod Solu 500 mg Lemod depo 40 mg Lemod 4 mg* (Hemofarm) Deksametazon 4 mg/mL Deksametazon 0. Amp. Antileukotrieni Receptorni antagonisti Zafirlukast Montelukast Inhibitori na sintezata Accolate*** Singulair*** Zileuton*** Tbl. 179. Kaps.00 Kenalog 40 mg/mL (Krka) Triamcinolon Amp. Amp.00 Aminofilinum retard 350 mg (Lek) 250 Institut za medicina na trudot . Tbl. Kaps. Teotard retard 200 mg** (Krka) Teotard retard 350 mg** (Krka) Durofilin retard 125 mg** (Zdravqe) Durofilin retard 250 mg** (Zdravqe) Aminofilin R 350 mg* (JAKA 80) Kaps. Amp. Tbl. Tbl.

Tbl. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. Doziran aerosol Doziran aerosol 110. Tbl.2006 god. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R. Tbl. se dinami~na kategorija. va`at zaklu~no so 31.) Ventolin 2 mg/5 ml** (GlaxoSmithKline Production) Ventolin 100 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Salmo 2 mg** (Pliva) Salmo 2 mg/5 ml** (Pliva) Salmo 100 mkg** (Pliva) Salbutamol 2 mg** (Alkaloid) Salbutamol 2 mg/5 ml** (Alkaloid) Aloprol 2 mg* (Replekfarm) Aloprol 2 mg/5 ml* (Replekfarm) Tbl.00 92. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. Tbl. Makedonija Cenite na lekovite. Sir.00 Doziran aerosol Tbl. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Amp.00 113. Amp. klini~ka imunologija i alergologija 251 . Sir. Aminofilin 100 mg** (Famfarm) Amp.00 122. Tbl. 110. Tbl.00 79.Prilozi Bronhodilatatori (simptomatski lekovi) Kratkodeluva~ki β2 agonisti Salbutamol Ventolin 2 mg** (GlaxoSmithKline GmbH&Co.05. kako i Pozitivnata lista na lekovite. Doziran aerosol Tbl. Sir. 230.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. Tbl. Amp. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista.00 Terbutalin Terbutalin*** Bricanyl*** Berotec*** Fenoterol Brgudeluva~ki teofilini Teofilin Aminofilinum 500 mg/2 ml (Pliva) Aminofilinum 250 mg/10 ml (Pliva) Aminofilin 250 mg/10 ml (Alkaloid) Aminofilin 350 mg* (Alkaloid) Aminofilin 100 mg** (Alkaloid) Aminofilin 100mg* (JAKA 80) Odinal 100 mg* (Replekfarm) Aminofilinum 100 mg* (Lek) Tbl. Sir.

/dn. > 2000 mcg > 8 inh. Makedonija Prilog 8. 100-250 mcg 2-5 inh. Dozi na IKS koi{to se primenuvaat vo antiinflamatornata terapija na astmata (spored GINA 2004) Preparat Niska doza Vozrasni Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100./dn./dn. > 1250 mcg > 5 inh./dn. 200-500 mcg 4-10 inh./dn. 400-800 mcg 2-4 inh.Kolaborativen centar na SZO ./dn./dn. 100-200 mcg 2-4 inh. 2-3 inh./dn./dn. > 2 inh. 400 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 200-500 mcg 4-10 inh. 250-500 mcg 5-10 inh. > 500 mcg > 4 inh./dn. 1-2 inh. 1000-2000 mcg 4-8 inh./dn./dn.: Alergiskite bolesti vo R./dn./dn./dn./dn. 200-400 mcg 1-2 inh. 1-2 inh./dn. 400-800 mcg 8-16 inh./dn. 500-1000 mcg 2-4 inh./dn.Cvetanov V i sor. 1000-1250 mcg 4-5 inh. > 500 mcg > 4 inh./dn./dn. 200./dn. Sredna doza Visoka doza 100-200 mcg 1 inh. 500-1000 mcg 2-4 inh./dn./dn. 500-750 mcg 2-3 inh./dn. > 1000 mcg > 4 inh./dn./dn 200-400 mcg 1-2 inh./dn. > 800 mcg > 3 inh. 252 Institut za medicina na trudot ./dn. Deca Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100-200 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 100-400 mcg 4-8 inh. 2-4 inh. > 400 mcg > 2 inh. > 800 mcg > 4 inh.

9 80. 125. 5. Seretide diskhaler Symbicort turbhaler Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 253 . 250. 250 50 100.Prilozi Prilog 9 Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astmata Preparat Seretide doziran aerosol Sostav Salmeterol + Fluticasone Salmeterol + Fluticasone Formoterol + Budesonide mcg vo edna inh. 500 4. 25 50. 160 2 x 1-2 inh. Dozirawe (24 ~asa) 2 x 1-2 inh. 2 x 1 inh.

interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.0001 0.0008 μg otrov od insekti na inekcija 0.1 0.00004 0.00001 0.1 0.0001 0.1 0.01 0. 2.2 0.08 0.1 0.001 [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.8 1 2 4 8 10 20 40 50 60 80 90 100 (2) Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den 1 (3) ml 0. Makedonija Prilog 10 Brza hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den (1) [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.** 254 Institut za medicina na trudot .001 0.4 0.0001 0.Cvetanov V i sor.8 μg otrov od insekti na inekcija 0.4 0.4 0. 3.002 0.1 0.04 0.00002 0. 4.1 0.Kolaborativen centar na SZO .0002 0.4 0.2 0.2 0.4 0.01 0.5 0.1 0.2 0.004 0.008 0.1 0.8 0.4 0.6 0.00008 0.2 0.01 0.02 0.8 0.1 0.001 0.2 0.: Alergiskite bolesti vo R.0001 0.0 2 (4) 3 (5) 4 (6) 5 (7) 6 (8) 7 (9) Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 1.2 0.1 0.001 0.9 1.8 0.01 0.1 0.0001 0.4 0.001 0.01 0.8 0.2 0.8 0.4 0.1 1 1 1 1 10 10 10 10 100 100 100 100 100 100 100 100 ml 0.0004 0.8 0.

0001 0.1 (8) 0.2 0.1 0.1 78 (106) 100 0. klini~ka imunologija i alergologija 255 .1 0.01 0.1 (22) 0. Konvencionalna hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den [i{e ml (μg otrov od insekti/ml) (1) 0. 8.05 15 (43) 1 0.001 μg otrov od insekti na inekcija 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena μg otrov od insekti na inekcija 0.Prilozi Prilog 11.05 0.8 106 (134) 100 1.01 0.5 1 2 4 5 10 20 40 60 80 100 Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval. **Terapijata na odr`uvawe se sproveduva vo tekot na 3 godini.0001 0.4 64 (92) 10 0. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1 (15) 0.1 0.1 22 (50) 1 0.2 57 (85) 10 0.2 85 (113) 100 0.** * Stepenot na osetlivost se utvrduva pred po~etokot na terapijata spored anamnezata i rezultatite od testiraweto so ko`en prick test so koncentracija 1μg/ ml.0 Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 5.1 Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den [i{e (μg otrov od insekti/ml) ml 1 (29) 0.00001 0.001 0. 7.6 99 (127) 100 0.00001 0.000001 0.1 8 (36) 0.05 43 (71) 10 0.4 0.2 29 (57) 1 0.05 71 (99) 100 0.4 36 (64) 1 0.4 92 (120) 100 0. 6.1 50 (78) 10 0.

256 .

Dojran DPT .dozno-provokativen test EAACI .imunoglobulin M IKS .alergen-specifi~na imunoterapija B-li .imunoglobulin A IgG .eozinofilen katjonski protein ENDA .inhalatorni kortikosteroidi Il .maximal expiratory flow (maksimalen ekspiratoren protok) Makedonsko zdru`enie za bazi~na.interleukin ISAAC .European Network of Drug Allergy (Evropska mre`a za alergija na lekovi) EPI .European Community Respiratory Health Survey (Istra`uvawe za respiratornoto zdravje vo Evropskata Unija) EIA .International Study of Asthma and Allergies in Childhood (Me|unarodno istra`uvawe za astmata i alergiite vo detstvoto) IFN .imunoglobulin G IgE .vital capacity (vitalen kapacitet) V/D 12 .metar MBP .majoren bazi~en protein MEF .European Pollen Information (Evropski informacii za polenite) GM-CSF .atopiski egzem/dermatit sindrom AD .European Academy for Allergology and Clinical Immunology (Evropska akademija za alergologija i klini~ka imunologija) EAWP .levkotrien m . klini~ka imunologija i alergologija 257 .European Allergy White Paper (Evropska bela kniga za alergija) ECP – Eozinofilni katjonski proteini ECRHS .atopiski dermatit AK .angiotenzin-konvertira~ki enzim AR .alergiski konjunktivit AKE .dnevno Do .Lista na kratenki Lista na kratenki AV .alergiska vakcinacija AEDS .kilogram LT .alergiski rinit ARIA .Debar dn .Global Initiative for Asthma (Globalna inicijativa za astma) god .godina DBPCFC .gram GINA .B limfocit VC .double-blind placebo-controlled food challenge test (dvojno slep placebokontroliran provokativen test so hrana) De .interferon kg .Faktor na stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi IgA .imunoglobulin E IgM .Allergic Rhinitis and Its Impact to Asthma (Alergiski rinit i negovoto vlijanie na astmata) ASIT .exercise-induced asthma (astma predizvikana od fizi~ki napor) EKP .vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci g .

mikrogram mkg/g .Kolaborativen centar na SZO .nesteroidni antiinflamatorni lekovi Oh .Me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi .polenski zrna PPK .quality assurance units (standardizirani edinici) WRA .canis (ku~e) CAR .10 .T pomaga~ki limfocit Fel .Peh~evo PZ .santimetar T-li .celogodi{en alergiski konjunktivitis Can .T limfocit T-po .chlorofluorocarbon (hlorofluorojaglerodni soedinenija) QAU .sezonski alergiski konjunktivitis SAR .mikrogrami na gram mkm.mikrometar (mikron) mL .profesionalna astma PG .provocative concentration 20 (koncentracija na provokativniot agens {to predizvikuva namaluvawe na vrednosta na FEV1 za 20%) SAK .cirkulira~ki imunokompleksi CNS .: Alergiskite bolesti vo R.felix (ma~ka) FEV1 . .nadmorska viso~ina NSAI .v.forced expiratory volume in 1 sec (forsiran ekspiratoren volumen vo prvata sekunda) C .Cvetanov V i sor.Skopje sm .Prilep PC20 .cluster of differentiation (odbele`uva~ kaj T limfocitite) CFC .protivgen-prezentira~ka kletka Pr .Makedonsko lekarsko dru{tvo mm .Ohrid PA .miligram na kvadraten metar mg/m3 .miligram mg/m2 .Desetta revizija mkg .centralen nerven sistem CD (CD) .work-related asthma (astma povrzana so rabota) 258 Institut za medicina na trudot .celogodi{en alergiski rinitis CIK .sezonski alergiski rinitis Sk .miligram na kuben metar MKB . Makedonija mg .mililitar MLD .prostaglandin Pe .Celziusov stepen CAK .milimetar NAR -nealergiski rinitis n.

35. 120 blokira~ki protivtela. 87. 225 ko`ni prick testovi. 24 imunoglobulini. 115. 33. 28. 63. 52. 102. 175 B bazofilni leukociti. 185. 53 akarini. 52. 84. 152. 146. 234 dvoen slep placebo-kontroliran provokativen test so hrana. 34. 83. 188 aspirin. 24. 155 buka. 132. 102. 26 alergiska senzibilizacija. 186. 143. 236 alergen-specifi~na imunoterapija. 197 atopija. 168 K Kiselec. 168. 120. 239. 152. 119. 201 Dermatophagoides pteronyssinus. 115. 89. 186. 155 eozinofilni leukociti. 200. 146. 67. 30. 177. 24 imunoglobulin A. 116. 129. 29. 61. 116. 24. 146. 156 Alternaria alternata. 113. 87. 67. 61. 200 insekti. 224 breza. 233 V volumetriski aeropalinolo{ki metod. 213 anestetici. 116. 152. 147. 153. 24. 182 aerosediment. 38. 119. 199. 199. 115. 196. 142. 131. 66. 47 aeropolucija. 67. 212 imunoglobulin G. 83. 175 atopiski dermatit. 234. 152 J jaglen monoksid. 51. 131. 165 dozno-provokativen test. 152 alergija. 151. 61. 156 alergiska preosetlivost. 165 doma{ni mikrokrle`i. 132 anafilaksa. 146. 141 alergiski rinit. 61. 66. 103. 103. 141. 103. 152. 48 D Dab. 165 alergiski konjunktivit. 103. 167 I imun odgovor. klini~ka imunologija i alergologija . 123. 47. 63. 28. 24. 51. 27. 87 alergeni. 189 antibiotici. 223 bronhijalna astma. 164 alergiski atopiski dermatit. 152 indoor (vnatre{ni) aeroalergeni. 67 E eozinofilen katjonski protein. 28. 165 aeropalinologija. 124. 107. 165. 141. 25. 28. 218 alergiska astma. 200 imunoglobulin M. 103. 50. 48 G gluvar~e. 27. 23. 164 atopiski ekcem/dermatit sindrom. 115. 37. 25. 27 alergija na hrana. 152. 153 @ `ivotna sredina. 211. 201. 244 alergiska vakcinacija. 88. 52. 200 imunoglobulin E. 153. 178. 213 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 23. 24. 35. 199 aeroalergeni. 27. 115. 189. 115. 123. 165 ambrozija. 124 bor. 237 gravimetriski aeropalinolo{ki metod. 165 doma{na pra{ina. 175 alergija od insekti. 175. 67. 119. 195. 63. 243 bronhijalna hiperreaktivnost. 103. 27.Indeks na poimi Indeks na poimi A aditivi na hranata. 103. 29. 185. 55. 242. 187 drvenesti rastenija (dendroflorni taksoni). 39. 24. 142. 115. 141. 28. 211 izduvni gasovi od soobra}ajot. 28. 115. 116. 155. 185.

81 polenski kalendar. 29. 152 [ {tavej. 211. 115. 33. 66. 141 sezonski alergiski rinit. 61. 63. 115 {tir. 142.Kolaborativen centar na SZO . 124. 83. 103. 63. 165 T limfociti. 102. 28. 36. 34. 68 polenska karta. 168 T tegavec. 28. 115. 66. 254 outdoor (nadvore{ni) aeroalergeni. 28. 236 Institut za medicina na trudot . 26 Hymenoptera. 66. 35. 25 protivtelo. 93. Makedonija kopriva. 167 p~ela. 24. 188. 155 H hipersenzitivnost. 125 L Lebarka. 113. 115. 24. 142 260 protivgen. 152 P pelin. 86 perduvi. 110. 28. 154. 68 polenska treska. 116. 170 pu{ewe. 131. 237 profesionalna astma. 124. 24 Loboda. 131. 91. 141 smreka. 51. 185 muvli. 27 profesionalen alergiski rinitis. 103. 152. 47. 195 sulfur dioksid. 41. 141 ^ ~ad. 200 F funkcionalni belodrobni ispituvawa. 61. 154 ma~ka. 29. 66. 38. 27 protivgen-prezentira~ka kletka. 26 nealergiska preosetlivost na lekovi. 108. 175 nealergiski konjunktivit. 206 preosetlivost na hrana. 164. 125. 29. 29. 211 C celogodi{en alergiski konjunktivit. 29. 115. 116. 153 trevi.: Alergiskite bolesti vo R. 125 medikamentozna alergija. 106. U Urtikarija. 52. 244 R rabotna sredina. 153. 141 celogodi{en alergiski rinit. 37. 116. 137. 144 nealergiski rinit. 166 nealergiski atopiski dermatit. 41. 26 preosetlivost na lekovi. 113. 124. 235 str{en. 236 ku~e. 37. 168 S sezonski alergiski konjunktivit. 33. 128. 25 mastociti. 189 neutrofilni leukociti. 66. 185 nealergiska preosetlivost na hrana. 115. 95 pleveli. 124. 199 nesteroidni antiinflamatorni lekovi. 188. 185. 115. 27. 152 polenovi zrna 47. 103. 116. 24. 28. 165 N nealergiska astma. 137. 103. 115.Cvetanov V i sor. 165 penicilin. 211 sulfonamidi. 199. 218 prostaglandini. 165 M majoren bazi~en protein. 166 nealergiska preosetlivost. 96 Limfociti. 141 preosetlivost. 116 T pomaga~ki limfociti. 115. 211. 115. 66. 142 O osa. 197 Penicillium notatum.

Ovaa publikacija finansiski ja pomognaa: Ministerstvo za obrazovanie i nauka pri Vladata na R. : ilustr.7)(047. Pe~ati: "Evropa 92#. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Skopje : Institut za medicina na trudot. . Skopje ReplekFarm.260 str. 24 sm Registar ISBN 9989-2571-0-8 (IMT) ISBN 9989-2570-0-0 (MZBKIA) a) Alergiski bolesti . Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT).MK-ID 65667082 Tira`: 500. 2006. Skopje Pliva. Struga Avtorite im zablagodaruvaat. Kliment Ohridski#.Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Skopje 616-056. Skopje ProCredit Bank. Makedonija GlaxoSmithKline Pharmaceuticals. Skopje Alkaloid. Ko~ani .3(497.31) ALERGISKITE bolesti vo R..Istra`uvawa COBISS.Makedonija / vo redakcija na Vladimir Cvetanov. CIP . Primerokot e besplaten. . klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA). Skopje VIA In`enering.Makedonija .

262 .