ALERGISKITE BOLESTI VO R.

MAKEDONIJA

Vo redakcija na prof. d-r Vladimir Cvetanov

Skopje, 2006 1

Redakciski odbor: Prof. d-r Vladimir Cvetanov (pretsedatel) Prof. d-r Mirko Spiroski (~len) Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska (~len) d-r Jordan Minov (~len) Avtori: Prof. d-r Vladimir Cvetanov, Emeritus Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska Prof. d-r Elisaveta Stikova d-r Jordan Minov prim. d-r Neda E`ova d-r Sne`ana Milkovska, dipl. biolog ass. d-r Sne`ana Risteska-Ku~ d-r Olivera Spasovska d-r Mimoza Marseni} Izdava~i: Institut za medicina na trudot, Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT) Makedonsko zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA) Za izdava~ite: Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska, IMT Prof. d-r Mirko Spiroski, MZBKIA Dizajn na korica: Ladislav Cvetkovski i Konstantin-Ko~ko Cvetanov Lektor: Len~e Danevska U~senici vo terenska realizacija na Proektot: d-r Valentina Petreska, d-r Qubica Andonovska (Ohrid) d-r Roza Naumoska, d-r @aneta Bocevska (Prilep) d-r Fanica Kapu{evska (Peh~evo) d-r Afrim Ma}elara (Debar) d-r Nikola Ajcev (Dojran) med. sestra Mare Isjanovska (Skopje) Sorabotnici vo statisti~kata, kompjuterska i farmacevtska realizacija: Prof. d-r Rozalinda Isjanovska, Prof. d-r Kristin Vasilevska, ass. d-r Sa{o Stoleski, ass. d-r Dragan Mijakoski, dipl. farm. Kostadina Jugreva, ass. d-r Vladimir Kendrovski (Skopje), d-r Vlado Stefanoski (Ohrid). Kompjuterska podgotovka:

Vlatko Qubenov, VMG DIGITAL - Skopje

Predgovor

PREDGOVOR

Interesot na avtorot na ovie redovi i negovite sorabotnici, za za~estenosta na alergiskite bolesti vo na{ata zemja datira od pred dve decenii. Pri~inite bea profesionalni, pragmati~ni, me|utoa i poradi toa {to ne sakavme da ja prifatime voobi~aenata floskula: ,,Za `al, za Makedonija s¢ u{te nemame relevantni podatoci za prevalencijata na.....#. Vakvite obrazlo`enija za odredeni entiteti bea naj~esto ilustrirani so egzaktni brojki za elaboriranata pojava vo odredeni zemji, kako na primer: vo SAD, Avstralija, evropskite zemji, pa duri i onie od na{eto opkru`uvawe. Vo 1993 godina, analiziraj}i grupa od skoro 700 neselektirani ispitanici po pat na slu~aen izbor, gi dobivme prvite soznanija za alergiskiot rinit. Vo 1994 godina, na{ite istra`uvawa bea zbogateni so mnogu pove}e obele`ja za ovaa pojava, no i vo dvata slu~ai podatocite se odnesuvaa samo za Skopje. Ekipata od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite, vo tekot na 1995 i 1996 godina, realizira multicentri~na studija za ra{irenosta na bronhijalnata astma vo 11 gradovi od R. Makedonija. Od ovie pri~ini, imaj}i gi predvid prethodinite iskustva i vospostavenata sorabotka so lekarite od drugite gradovi vo Republikata, bevme vo mo`nost da go realizirame Proektot broj 400998 odobren od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Istra`uvaweto trae{e 5 godini (od 1998 do 2003g.) i be{e realizirano vo {est gradovi. Rezultatite od proektot se elaborirani vo ovaa publikacija. Dokolku izdava~ite ne najavea cvrsta namera knigata da bide distribuirana na Kolaborativnite centri za medicina na trudot pri SZO i Nacionalnite zdru`enija za alergologija i klini~ka imunologija, }e be{e izli{en stavot na avtorot na ovie redovi u{te od 1998 godina koga napravi kriti~ki osvrt na neusoglasenosta na nomenklaturata na alergiskite entiteti so onaa na MKB10 na SZO od 1992 god. Ovaa sostojba u{te pove}e se uslo`ni koga Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija vo 2001 godina proklamira{e nova revidirana nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti. A propos ovaa novina van Cauwenberge kako naslov na edna negova rasprava go postavuva pra{aweto: ,,Novata nomenklatura dali e moda ili potreba?#. Na{iot odgovor bi bil: ,,Moda ne e, no vo ovoj moment ne e potrebna#. Se trudevme rezultatite od istra`uvaweto da bidat opservirani od pove}e aspekti, odnosno studijata da ima javnozdravstven karakter. Dali uspeavme?

Urednik i rakovoditel na Proektot prof. d-r Vladimir Cvetanov

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

3

4

Sodr`ina

Sodr`ina
Predgovor ................................................................................... 3 A. Op{t del ............................................................................. 21
Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti ....................................................................................................23 Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti ...24 Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti ....................................................................................................26
Atopija .............................................................................................................. 27 Alergija............................................................................................................. 27 Alergeni ........................................................................................................... 27 Alergiski rinit ............................................................................................... 27 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 28 Astma ................................................................................................................. 28 Alergiski bolesti na ko`ata ........................................................................ 28 Atopiski egzem/dermatit sindrom ................................................................ 28 Urtikarija ........................................................................................................ 29 Kontakten egzem/dermatit.............................................................................. 29 Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti .............................................. 29 Anafilaksa ...................................................................................................... 30 Literatura ...................................................................................................... 30

Relevantnost na nacionalniot - statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti ..........................................................................31 Sostojbi vo Republika Makedonija.......................................................31 Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija ....................................................32
Alergiski rinit .............................................................................................. 33 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 34 Bronhijalna astma ........................................................................................... 35 Atopiski dermatit .......................................................................................... 36 Preosetlivost na lekovi .............................................................................. 37 Preosetlivost na hrana.................................................................................. 38 Alergija od insekti ........................................................................................ 39 Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa ................................................... 39 Literatura........................................................................................................ 40

Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija ...............................................................................................41 Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto 41
Skopje (Sk) ........................................................................................................ 42 Dojran (Do) ........................................................................................................ 42 Ohrid (Oh)......................................................................................................... 43 Prilep (Pr)....................................................................................................... 43 Debar(De) .......................................................................................................... 43 Peh~evo (Pe) ..................................................................................................... 44 Literatura........................................................................................................ 44
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

5

...... 59 1......... Rezultati od na{eto istra`uvawe.........................6.6...........................................................68 1.1.. Prilep.........................................5....4.................. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi ...............................1...6...................................6.....82 2........1..............2.............1......................... 62 1.............. 85 2.............................................. Doma{ni milenici ......... 96 2......... 73 1.........................................1........... 61 1................... Zaklu~oci ..... Zaklu~oci .....5.......................................5...... Skopje .......................................................... 93 2...........................................3. Dojran .... 83 2..................2.........3........3............................5............................. 97 2...Kolaborativen centar na SZO ...................... Polenski kalendar na gradot Ohrid .......... Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R. Doma{ni mikrokrle`i .3............................3......2..91 2....5..........11....................... Polenski kalendar na gradot Skopje.. 77 1........................4...........98 6 Institut za medicina na trudot ..3...4............................ 95 2.... Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe ................ Polenski kalendar na gradot Dojran ........... 56 1........................... 45 1. Rezultati od na{eto istra`uvawe............................. 71 1........................................5........ Polenski kalendar(i)..............8..........3......................................... 95 2.....2...81 1.....87 2...............9. 66 1.........1..........83 2..................1........6... Zastapenost na PZ vo R...... Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R........ 79 1..................................... Predlog lista na alergeni za prakti~na primena ...................................................................5.......... 52 1...............0.........1........................... 89 2............................................................5........ Debar ............................. Makedonija .....1.. 75 1..... 93 2................................ Aeropalinolo{ki metodi ........ Ku~e ........................: Alergiskite bolesti vo R................47 1............................................................................................... 55 1.................3.......................1.. Ma~ka .................................3............................3.................................7............ Aeroalergeni od nadvore{na sredina ..................8........... Literatura: ..... 63 1...........1.............1.5...............3..3.....3... Peh~evo ............49 1..1... 69 1.............................10.. Polenski kalendar na gradot Debar............. Makedonija ............4.................... Senzibilizacija-povrzanost so PZ ........... 56 1.... Muvli .............. Literatura: ........ Polenski kalendar na gradot Peh~evo.... Rezultati od na{eto istra`uvawe.....6......... Rezultati od na{eto istra`uvawe.................................... Definicija ..........................Cvetanov V i sor..................................5................................................. Rezultati od na{eto istra`uvawe................................ Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna........................... Aeropalinolo{ki monitoring .......5..................6................... Lebarka ...............................2............................................7.........6..............................5...........................1... 58 1........................................................................ 92 2................98 2.. 58 1................................................................. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina .2................................... Polenski kalendar na gradot Prilep ................50 1..2....5................. Rezultati od na{eto istra`uvawe..... Ohrid..................6....................................5......................5...... 57 1........6................... Rezultati ............47 1........................... Ptici ........ 47 1...............3..................................... 91 2.......................55 1................ Makedonija B.................4... Makedonija .........................4.........................

....0.......6.......103 1.4.......................7................................................ Deca ..............4.....141 3.3.......... ............................5.. 145 3.141 3.. Lekuvawe na AR ...........115 2..........................................................1...Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas ..................8........................................................1....... 120 2......4..5...........3.........3................................... 134 2.....7.................. Definicija .Sodr`ina V.................. Karakteristiki na ispituvanite grupi ...............4............................................. Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni........ 117 2.......... 127 2.......... Celogodi{en alergiski rinit ...3....................................................................... 119 2....2......7..............115 2... Diferencijalna dijagnoza ...................... Rezultati od na{eto istra`uvawe ....2. 119 2.......................................................... 101 1.....1.... 119 2....3........................................ Klasifikacija i definicii...4........................ Celogodi{en alergiski rinit (CAR) ...............5... 118 2....................1...................................7....2....................5...............................................144 3.117 2.........2...8.......... klini~ka imunologija i alergologija 7 ......115 2.............................. Zastapenost na AR kaj decata ............................................................2........143 3........................................................... 121 2. Zaklu~oci ............................. ..........................2.... ORL status ...0..................................6.......5..............126 2........ Alergiski konjunktivit ..............................................................................5...... 146 3.........3.................. 117 2..................... ...............................................143 3............143 3................4..........8...................Vozrasno naselenie ......................120 2........1................1.......................1....... Medikamentozna terapija......................................2................... Klini~ka slika . 103 1...........................................................................4......... Klini~ka slika .. 141 3................. Dijagnoza....... Lekuvawe ........2..................5.....................................................................7..142 3........................................................ Alergiski rinit ...............142 3............. Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma..................................... Klasifikacija ...........................................1............................................................1.................................3...........................................6..................0.............7............................. Ra{irenost na AK ..........2..................1............................................ Dijagnoza..................... 120 2....................... 138 2.............................8.......5.............. Zastapenost na AR .... Sezonski alergiski rinit.......... 115 2...................................8........................ Laboratoriski testovi .......................... Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti .......... Etiopatogeneza na AK................................... 146 3..................... Kontrola na sredinata ................ 115 2................... Sezonski alergiski rinit (SAR) ........6.......... Ko`ni testovi .................. Etiopatogeneza ...... Profesionalen alergiski rinit ......................... 118 2.....6.............................5........... Zastapenost vo oddelnite gradovi .......3............................ 117 2....................................6.. Funkcionalni testovi ............ Zastapenost spored polot i vozrasta......... 103 1....................... 146 Makedonsko zdru`enie za bazi~na........................7................. Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa ............. Literatura......................1...........................5............................................. Anamneza ............................... Kontrola na sredinata ..................1......... 139 3.......... 137 2.................................... Akusti~nata rinometrija ............................... 116 2..5............................................................ 108 2.............................117 2.

......... 157 4............................................................ Zaklu~oci ..............4.......... Aeropolucija ......................10.......................................... Prevalencija na respiratorni simptomi i astma .........2..................... Dijagnoza............................... 167 4....151 4..........5................ Terapija ........................................... 149 3...... Funkcionalni belodrobni ispituvawa .........................1.................................................... Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni ..........................................10......0.................1...157 4....... AK i endogeni faktori.........................0..........................................................................10.............................155 4....3.... Lekuvawe ..............7.....................5.............................10............177 8 Institut za medicina na trudot .......154 4....... Dijagnoza.......................................9........... 147 3............... Makedonija 3...2............................................................................................10.................................................................8...............6................4.................8.. 175 5...5...... .... Klini~ka slika ................10... Alergeni ..............3........ Bronhijalna astma.................. Etiologija............... ........2............175 5.............................. 148 3...5............................................................. 151 4......6............ Atopiski dermatit ... 155 4................. 172 5...5................................... Primarnata prevencija .....8...........5..................... Farmakolo{kiot tretman ......................................................... Prevencija ........................... Klini~ka slika ........................152 4..................9.................158 4........................... 151 4..................4....... 164 4......................10........... Epidemiolo{ki studii za astmata vo R.................................................2..................156 4...... 152 4..................2.......2.... 163 4..............176 5..... Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) ... Markeri na hroni~nata inflamacija ..4............... Terciernata prevencija....... Makedonija ............. 152 4... 166 4.......................................................................... Definicija ........................3................................................ 148 3.....2.......... Zastapenost spored polot ........6. Makedonija od 2003 god .........................1..........2............... Genetski osnovi na astmata .7............ Literatura........10......................... Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R................... 160 4.................................2.........: Alergiskite bolesti vo R.................................................. Alergolo{ka evaluacija.8.....1.............. Sekundarnata prevencija ...........155 4...........Etiopatogeneza ..........7......................... 156 4.....................Kolaborativen centar na SZO .................................................. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot ......10.......... 157 4....................... Atopija ..............................175 5................ 162 4.............................. AK i mesto na `iveewe ........................Cvetanov V i sor..2.......8................................................10............................................2.....9................................. Anamnesti~ki podatoci .1...... 156 4.................................................. 170 4... Povrzanost so endogenite faktori ............................. ...........7....................... 152 4.........3............... 150 4... Simptomatski lekovi .......................177 5....10...........8..........6................... Nefarmakolo{kiot tretman...5..........................................7............2..........8...... 165 4..............6. 156 4........................... 155 4.....................6......................................... Zaklu~oci ............... Povrzanost so nadvore{nite faktori ...........3.1......... 155 4.............3....................7.............. Literatura................................................. Patogeneza i klasifikacija............ Zastapenost vo oddelnite gradovi ..........................................1.......159 4........ 155 4.....4............. AK i `ivotna i rabotna sredina .......5....... 156 4.......................

.... 201 7.............. Preosetlivost na lekovi ......... 189 6.............................................4... 188 6............4......7.8.............................2...................177 5.............................................. 177 5........ Epidemiolo{ki istra`uvawa ..................7...............1......................1..............2......................................5..................4...3.....185 6.................................3.......................... 181 5............................................................... Nefarmakolo{ki tretman .... Klini~ka slika ...........3... Drugi antibiotici i sulfonamidi ......................................................................6...2.................................183 6........................5..............................................6...... 201 7.... 201 7.............................. Anamnesti~ki podatoci ................... 180 5.. Rezultati od na{eto istra`uvawe....................................... 187 6.... 189 6.4............................................ Definicija ......................... Laboratoriski ispituvawa ............................ Literatura ...........4.. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI)..................7..6........6......................... 188 6...201 Makedonsko zdru`enie za bazi~na................. Zastapenost na AD vo oddelni gradovi ........................0........ Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti.........................4.......................................6..........................................................................................185 6... Povrzanost so aerozagaduvaweto........6.............................183 5........................................... Definicija ............ 189 6............................................1....... Zastapenost vo oddelni gradovi ....................3............................................................. Rezultati od na{eto istra`uvawe ..................... 187 6............9..................................4........................... Sekundarna prevencija ................................... Dijagnoza......... 201 7......199 7............200 7........ Zaklu~oci ........ AKE inhibitori .187 6............................. In vivo alergolo{ki ispituvawa .......... Zaklu~oci .............8....1......................................2........... 185 6........ Literatura .... Dijagnoza..5................................... 191 6................Sodr`ina 5.....8.................... klini~ka imunologija i alergologija 9 ...4..5....................................7................................1 Anamnesti~ki podatoci ................... Preosetlivost na hrana ...............................196 6................. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi ........ Etiopatogeneza ......8....... Framakolo{ka terapija......... Zastapenost na preosetlivosta na lekovi .6............ 189 6...............4....................................... Prevencija...............201 7...... Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD .2...... 187 6...................................................................186 6..189 6...... 189 6....................................................................... Klini~ka slika ...............................186 6.................5.1........................ 190 6....7.....0. 178 5................... Lokalni anestetici ... Penicilin............ 186 6................ Laboratoriski testovi .........................4.............8.............................2............ Primarna prevencija....7.........................188 6....................4..............................7..4........................................7....2...................................................................................3.............2.1.....................................................................3.......................197 7...........................4.4..............................3......................................... Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata ...1........6................... Zastapenost spored vozrasta........ Povrzanost so na~inot na `iveewe ..........................5.............. 177 5.................................................. 180 5... Miorelaksansi................... Prevencija.......................................................10........................................ 199 7................... Dozno-provokativni testovi (DPT) . 188 6..... 186 6...................................... 182 5...............1........5..............

.........1.........8..........8.................................................................................................203 7.......................... Celogodi{en alergiski rinit vo R....................................... 223 1...1.225 1....2...................................... Deca .........................................211 8......... Dijagnoza..................1............ Sezonski alergiski rinit vo R...............3.. Makedonija................. 233 10 Institut za medicina na trudot .............................233 I. 211 8..3. 204 7..........................2........ 216 8....... Alergiski rinit ..................... 212 8....9...............2..........219 8................3.......................................... Alergija od insekti .........214 8................................................................. Zaklu~oci ...................2........... Vozrasni .....................214 8...........................................................228 D..........Cvetanov V i sor............... 206 7. Dodatoci ..........7...... 226 1..................6................... Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti ......................3...................1....... Zaklu~oci ....7....................... Lokalni alergiski reakcii ... Sistemski alergiski reakcii................................2.................................................3..... Literatura ...........7..................................... Bronhijalna astma .................. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma . 203 7......................... Klini~ka slika ......................4. Zastapenost vo oddelni gradovi .......................... Vozrasni ..................3...................9.... Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom ..............................2.....................................................................................7............... Lekuvawe ... Povrzanost so drugite alergiski manifestacii ...........202 7...........Kolaborativen centar na SZO ...................... 223 1................ 221 1...............................1...1.....227 1..................................... 224 1.......2................. 215 8.......... 231 Prilozi .............. Makedonija..............................0.. Makedonija ....................................................................................................... 218 8...4....... 218 8...................................................4........... Rezultati od na{eto istra`uvawe ........................................................................................... Polen od drvenesti rastenija ..................................1........... Tek i prognoza ............3...................9.. Rezultati od na{eto istra`uvawe ..........................1.............................................10........................0....................................207 7...214 8............ Prevencija.9............................................9............................................212 8............220 G.... Makedonija 7................ 205 7............................... Naj~esti klini~ki manifestacii ............ Definicija i klasifikacija ......................................9.............1..................................................11................. 233 Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna ........ Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti....................................................208 8....................... Deca .........223 1.......211 8................3...................5...................................7............... Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana ..7.......................... Specifi~na imunoterapija (SIT) ................... Literatura ..... Zaklu~oci ..................................215 8........... Bronhijalna astma vo R.......................................................213 8..... Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti ..........: Alergiskite bolesti vo R........ 213 8.....6........... 213 8..........................................................................................................4...............213 8...... Literatura ...............

............... 236 Gluvar~e (Taraxacum officinale) ............................spored Gina 2004 .............................................................................................................. 257 Indeks na poimi ...................... 233 Dab (Quercus petraea) ............... 236 [tir (Amarantus sp........................................................) ................................... 234 Bor (Pinus nigra).............................255 Lista na kratenki ................................................................................ 237 III......................................................................................................................241 Prilog 4: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na alergiskiot rinokonjuktivit ...................................................................................... 235 Kiselec (Rumex sp..............................................246 Prilog 6: Pra{alnik za profesionalen rinit........ 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na......................................... 235 II..................)...252 Prilog 9: Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astma .............................................................. Polen od pleveli .................................................................238 Prilog 3: Pra{alnik za deca ................... 235 Obi~na kopriva (Urtica dioica) ........................... Trevi (fam....................................................................................................... 234 Smreka (Juniperus sabinoides) .......................................... klini~ka imunologija i alergologija 11 ....................................................254 Prilog 11: Protokol za konvencionalna hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa .............................................................................................................................................Sodr`ina Breza (Betula pendula) ................ 237 Prilog 2: Pra{alnik za vozrasni ... 233 Buka (Fagus sylvatica) ..................................................................................................................................................................................247 Prilog 7: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na astmata ...........................................................................253 Prilog 10: Protokol za brza hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa ....................... Poaceae) ...................249 Prilog 8: Dozi na IKS koi se primenuvaat vo terapijata na astma ........244 Prilog 5: Efikasnost na oddelni lekovi za smiruvawe na simptomite na AR .................

12 .

Biografii na avtorite Prof. klini~ka imunologija i alergologija 13 . a 1993 po alergologija i pulmologija. na tema “Povrzanosta na alergiskite manifestacii na di{nite pati{ta so aktuelnata mikroflora vo Makedonija”. Dobitnik e na Prvata nagrada za poster na Balkanskiot kongres za alergologija. . Vo 1979 god. Toj e eden od avtorite na “Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~nata opstruktivna bolest” (1999) i vo knigata “Klini~ka alergolija” (Sofija. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinit (1999). d-r Vladimir Cvetanov e roden 1935 god. se publicirani i prvite rezultati za gradot Skopje. Od 1993 god. Eden period dr`i predavawa i na postdiplomskite studii vo Qubqana i Saraevo. Avtor e na 207 stru~ni publikacii od oblasta na profesionalnata patologija i alergologija. Dobitnik e na najvisokoto priznanie na Makedonsko lekarsko dru{tvo za 1996 godina. Diplomira 1961 godina na Medicinskiot fakultet vo Skopje. vo Institutot za medicina na trudot otpo~nato e so aeropalinolo{kite istra`uvawa i 1993 god.malata spirometrija# gi sumiral i objavil vo 1969 god. indirektniot test na bazofilna degranulacija. vo Skopje. Iskustvata od . klini~ka imunologija i alergologija vo perodot od 1996 do 2000 god. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 2001). a vo spisanieto . LIF testot kaj profesionalniot kontakten dermatit (1980). Prof. toj prerasna vo nastavna baza na Medicinskiot fakultet.. Cvetanov e osnovopolo`nik na Institutot za medicina na trudot (1972) i Centarot za alergologija (1986) pri Institutot i rakovoditel do negovoto penzionirawe (2000 god). monografijata .Specifi~na imunoterapija# (2001).Healt promotion# (1995).Socijalna medicina . Prof.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (1989).. 400998 (1998-2003). od nekoi skandinavski avtori. Vo 1984 god. Od 1965 do 1966 godina gi posetuva postdiplomskite studii vo Zagreb vo [kolata „Andrija [tampar”. Vo 1991 god. dodeka vo 1994 god. Otkako vo novoizgradenata zgrada na Institutot za medicna na trudot (1977 god). odr`an vo Sofija (Bugarija) 28-30 maj 1998 godina. bea obezbedeni optimalni uslovi.Alergiski bolesti . Vo 1970 godina magistrira vo Zagreb i stanuva prv magister po medicinski nauki na Medicinskiot fakultet vo Skopje. polaga specijalisti~ki ispit po medicina na trudot.... . Bil pretsedatel na Prviot makedonski imunolo{ki kongrers (1996) i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Od 1962 do 1965 godina raboti kako op{t lekar vo Zdravstvenata stanica na rudnikot Radu{a. vovedena e rinomanometrijata kako dopolnitelen i va`en test vo dijagnostikata na alergiskiot rinit.Alergie und Asthma# primeneta na kutanite testovi so alergeni od rabotno mesto vo detekcija na bronhijalnata astma pri ekspozicija na bra{nena pra{ina (1970). d-r Cvetanov ja vovede modernata funkcionalna dijagnostika na respiratorniot sistem (1967). e nare~ena “makedonska studija#. Vo 1976 god. Rezultatite od ovoj trud. dobiva zvawe supspecijalist po alergologija i klini~ka imunologija. e redoven profesor na Katedrata po higiena i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Cvetanov e nositel na dva proekta za epidemiologijata na alergiskiot rinit (1993/1994).lekuvawe# (1998). doktorira na tema alergiski alveolit. go vospostavuva testot za odreduvawe na precipitinski antitela so dvojna imunodifuzija na gel-agar. Prof. Vo 1967 god. multicentri~nata studija za bronhijalna astma (1995/96) i Proektot br.. Istovremeno bil vklu~en i vo nastavata na supspecijalnosta po alergologija i pulmologija. vo toa vreme aktuelen za penicilinskata i medikamentozna preosetlivost vo 1978 god. Urednik i prv avtor e na publiciranite knigi: .

Kolaborativen centar na SZO . ^len e na Me|unarodnata komisija za medicina na trudot i ~len na nacionaleniot sekretarijatot na Komisijata..Imunoalergiski aspekti na profesionalnite alergiski bolesti# od monografijata . Za pomlad asistent na Medicinskiot fakultet vo Skopje po predmetot higiena so medicina na trudot e izbrana vo 1986 god. Poslediplomskite studii gi zavr{uva vo 1986 god i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki. Vo 1987g. Ima ostvareno studiski prestoi vo Francija i [panija (2002). monografijata . Ima ostvareno studiski prestoi vo Stokholm ([vedska) vo 2000 god.. Bila anga`irana kako nacionalen sorabotnik na SZO vo oblasta na ishranata i bezbednosta na hrana. Kako vremen sovetnik na SZO rabotela i vo oblasta na zdravstvenata statistika. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomirala vo 1980 god. kako i vo procenkata na ~uvstvitelnosta i adaptacijata pri klimatskite promeni.Klini~ka imunologija# (Belgrad. 2005) i . 14 Institut za medicina na trudot .Alergiski bolesti .. vo Belgrad. Aktuelen zamenik prtsedatel e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Dobitnik e na Povelbata . Eden e od avtorite na prira~nikot . 2005).. vo Skopje. Oksford (Velika Britanija) vo 2001 god. kako i avtor na u~ebnikot „Higiena”. vo 1988g. e izbrana za pomlad asistent po predmetot higiena so socijalna medicina i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet. (Skopje. 2002). prira~nikot za nastavnici. Erusalim (Izrael) 2005 god. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie i na Evropskata akademija za alergologija i klini~ki imunologija. a vo 1990 god. a so odbranata na doktorskata disertacija pod naslov “Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz” vo 1990 god. Avtor e na poglavjeto .Public Health: A Tool for Regional Development# (Bukure{t. kako i prv pretsedatel na Nacionalniot komitet za hrana i na Kodeks Alimentarius Komitetot vo Republika Makedonija. i za redoven profesor. D-r Trifun Panovski# na MLD za 2005 god.lekuvawe# (Skopje. kade raboti i denes. Makedonija Prof. 1989). Vo 1980g. 2003). Biological and Radiological agents threats”.Cvetanov V i sor. 2001).1989). 2003) i na prira~nicite za pravilna ishrana (Skopje. a supspecijalizacijata po pulmologija i alergologija vo 2003 god. specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1988 god. do denes e upravnik na Institutot. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska e rodena 1955 god.: Alergiskite bolesti vo R. Aktuelen {ef na Katedrata po medicina na trudot i koordinator na Proektot za razvojot na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje od 2002 god. Vo 1986g.. a od 2003 god. e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot pri Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trudot. Od 1980 god. a za redoven profesor vo 2002 god. Vo pe~at e nejziniot u~ebnik po zdravstvena ekologija. klini~ka imunologija i alergologija. Avtor e i koavtor na pove}e od 130 nau~ni i stru~ni trudovi.. d-r Elisaveta Stikova e rodena 1956 god. taa ja izvr{uva funkcijata direktor na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita. Vo periodot 1994-2002g. se steknuva so zvaweto doktor po medicinski nauki.. 2006). Prof. Avtor ili koavtor e na pove}e od 130 stru~ni i nau~ni trudovi. 1998). Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1979 god. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci “Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija.. 2001) i za Codex Alimentarius (Skopje.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (Skopje. za prezentacija na zdrvstvenite indikatori(Skopje. se vrabotuva vo Institutot za medicina na trudot. prva kniga od ovaa oblast na makedonski jazik kaj nas. rakovoditel i u~esnik vo 7 me|unarodni nau~no-istra`uva~ki proekti. prira~nikot za nastavnici „Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. Odgovoren nastavnik e po predmetite zdravstvena ekologija na Stomatolo{kiot Fakultet i predmetite u~ili{na i predu~ili{na higiena na Pedago{kiot fakultet. ja odbranuva svojata doktorska disertacija. a vo 2002g. magisterskite studii... Eden e od avtorite na prira~nikot „Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost” (Skopje. SAD (2003) i Izrael (2005). Taa e regionalen koordinator na SCOPES Proektot “Development of core curriculum in occupational health” i ko-direktor na NATO Proektot „Strengthening National Public Health Preparedness and Response for Chemical.

Svetskata organizacija za alergologija.. profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni belodrobni zaboluvawa i bolestite vo vrska so rabotata se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo nejzinata rabota.Prilep. Prim. . go polo`uva specijalisti~kiot ispit po medicina na trudot. E`ova e Rodena e 1944 god. vo Skopje. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1984 god. Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie..Biografii na avtorite D-r Jordan B. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki. Funkcionalnata dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem i profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni opstruktivni belodrobni bolesti se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo negovata rabota. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. Rakle . Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1971 god. klini~ka imunologija i alergologija 15 .lekuvawe# i na Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit. Vraboten e vo Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem pri Institutot za medicina na trudot .. 1960 god. Makedonija#.kurs po medicina na trudot. a vo 2001 god. a vo 2002 god. Zvaweto primarius £ e dodeleno vo 1994 god. Minov e roden na 09. Eden e od avtorite na knigata . Vo 1987 god. od strana na Nastavno-nau~niot sovet na Medicinskiot fakultet.Alergiski bolesti . programi i rabotilnici. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Kolaborativen centar na SZO. Eden e od avtorite na poglavjeto “Occupational Lung Disorders” na Prira~nikot za nastavnici. U~esnik vo nau~noistra`uva~kiot proekt . Lekuvaweto i sledeweto na alergiskite bolesti. Kolaborativen centar na SZO. kako i na 110 stru~ni i nau~ni trudovi. Na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje u~estvuva vo nastavata na poslediplomskite studii . Nejzinata pove}egodi{na stru~na aktivnost e od oblasta na dijagnosticiraweto. 07. Vo 1981 god. go polo`uva supspecijalisti~kiot ispit po alergologija i pulmologija.. Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija.Epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. d-r Neda A. Vklu~en e vo pove}e doma{ni i me|unarodni proekti. vo s.Health Determinants in the Scope of New Public Health# od 2005 god. Vo 2002 god. voveduvaweto i prakti~noto izveduvawe na pove}e metodi i testovi od oblasta na alergopulmologijata. Skopje e izbrana za asistent na Katedrata po higiena i medicina na trudot. na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. Vrabotena e vo Otsekot za alergopulmologija pri Institutot za medicina na trudot. klini~ka imunologija i alergologija. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 130 stru~ni i nau~ni trudovi publicirani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani vo zemjava i stranstvo.

Makedonija Dipl. stanuva magister po medicinski nauki od oblasta na medicinata na trudot. Vklu~ena e vo pove}e nau~ni i aplikativni proekti. ^len e na Zdru`enieto za medicina na trudot. se steknuva so zvaweto doktor na biolo{kite nauki. klini~ka imunologija i alergologija.04. Vrabotena e vo Otsekot za alergii pri Institutot za medicina na trudot-Kolaborativen centar na SZO. Evropskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto respiratorno zdru`enie. Ass. Makedonskoto zdru`enie za medicina na trudot. ^len e na Makedonskoto lekarsko dru{tvo. kako i general sekretar na I Makedonski kongres na medicina na trudot so me|unarodno u~estvo vo 2004 god.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit# od 1999 god i prira~nikot od zemjite od Jugoisto~na Evropa. Ima objaveno pove}e od 70 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjata i vo stranstvo. Risteska-Ku~ e rodena na 18. Peh~evo. R. Be{e ~len na nau~niot i organizacioniot odbor na I Makedonski imunolo{ki kongres (2000 god. kako i ~len na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. Vo 2005 g. SZO Kolaborativen centar. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. klini~ka imunologija i alergologija i Dru{tvoto na ekolozite na Makedonija. U~esnik e vo proektot LEAP na grad Skopje. epidemiologija na alergiskite zaboluvawa. Na istiot fakultet vo 2002 god. a vo 2002 godina i za gradovite: Ohrid... istra`uva~i i zdravstveni profesionalci „Health Detreminants in the Scope of New Public Health” od 2005. Zdru`enieto za bazi~na. Milkovska e rodena na 08. Poliwa na poseben nau~en interes £ se aeropalinologijata. ^len e na odborot za izrabotkata na . Kako asistent u~estvuva vo izveduvawe na prakti~nata nastava na Katedrata po medicina na trudot od 1998 god.Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R.07. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister na biolo{kite nauki.. Vo 2000 god. Makedonija. biolog Sne`ana G. Kako edinstven aeropalinolog vo Republikata. 16 Institut za medicina na trudot . Stru~no-nau~no e anga`irana na dve poliwa od medicinata na trudot: profesionalnata imunoalergologija i industriskata toksikologija pri {to kako pole na poseben interes se izdvojuva profesionalniot rinit i funkcionalnata nazalna dijagnostika so rinomanometriskiot metod. raboti i na razvojot na aeropalinologijata vo Makedonija. Istata godina ja definira alergenskata paleta na aktuelnite alergeni za kutani testovi vo R.1962 god. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora#. Debar i Dojran..: Alergiskite bolesti vo R.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit#. pri {to studiskiot prestoj go izveduva vo Institutiot za zarazni i parazitski bolesti (Oddelenie za alergologija i aeropalinologija) vo Sofija. d-r Sne`ana M. vo Skopje.Cvetanov V i sor. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. vo otsekot za industriska toksikologija.). ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trud.Kolaborativen centar na SZO .1960 god. za nastavnici. Eden e od avtorite na . Prilep. programi i rabotilnici od nacionalno i me|unarodno zna~ewe. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Skopje vo 1988. kako i proektot . Francija se zdobi so evropskite diplomi za aerobiologija i aeropalinologija. a vo 1998 god. vo Skopje. kade {to aktivno e vklu~ena vo nau~no-istra`uva~kata rabota. a vo 2003 god. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 70 stru~ni i nau~ni trudovi. Vo 1993 godina go izrabotuva polenskiot kalendar za gradot Skopje. Bugarija. vo Lion. Na Biolo{kiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. ekologija i odr`liv razvoj. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na.

Skopje diplomira vo 1978 godina. Od poseben stru~en i nau~en interes e prevencijata i ranoto otkrivawe i lekuvawe na o~nite bolesti. 04 1957 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1985 god. ^len e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na klini~ka imunologija i alergologija. Na Medicinskiot fakultet . Kolaborativen centar na SZO. D-r Mimoza D. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. Avtor ili koavtor e na okolu 15 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. Kako avtor i koavtor ima objaveno 20 stru~ni i nau~ni trudovi. Poslednite 8 godini e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot. U~esnik e vo nekolku nau~ni proekti. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a specijalizacijata od klini~ka imunologija so alergologija ja zavr{uva vo 1984 godina na Vojno-medicinskata Akademija vo Belgrad. U~estvuva vo edukacija na studenti po medicina i doktori na specijalizacija vo ramkite na zdravstveno-edukativniot proces na Institutot za medicina na trudot. Spasovska e rodena na 07. D-r Valentina Petereska e rodena 1952 god. Aktuelen rakovoditel e na RE Medicina na trudot vo JZU Zdravstven dom Ohrid. Avtor i koavtor e na pove}e od 60 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi i drugi stru~no nau~ni sobiri vo zemjava i vo stranstvo. Marseni} e rodena na 17. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1977 god. vodej}i go Kabinetot za imunoalergologija i le~ewe na astmata.Biografii na avtorite D-r Olivera K. vo Oftalmolo{kiot kabinet. ^len e na Upravnio odbor na Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. ja zavr{uva specijalizacijata po oftalmologija. osobeno onie so alergiska etiologija. Otsek za pulmoalergologija i imunologija. Kolaborativen centar na SZO. klini~ka imunologija i alergologija 17 . Alergoimunolo{kite testovi so poseben osvrt na medikamentoznata alergija kako i vodewe na specifi~nata i nespecifi~nata imunoterapija se oblasti od interes vo nejzinata rabota. Na Klinikata za belodrobni bolesti i TBC vo Ni{ raboti 17 godini. ^len e na Makedonskoto oftalmolo{ko zdru`enie. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1986 god. vo Ohrid.08. vo Struga.1951 vo Kumanovo. Unapreduvaweto na zdravjeto na rabotnoto mesto e pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. Vo 2001 god.

so rabotni zada~i vo slu`bata za medicina na trudot i industriskite ambulanti vo Prilep.Kolaborativen centar na SZO . klini~ka imunologija i alergologija i IHAP. D-r Roza Naumoska e rodena vo Prilep 1954 god. a od 1999 god. specijalizacijata po Patolo{ka anatomija ja zavr{uva vo 2005 god. 18 Institut za medicina na trudot . a vo tek e na poslediplomskite studii. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Kako avtor ili koavtor ima objaveno 24 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava.1962 god. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1992 god. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. D-r @aneta Boceska e rodena na 08. a od 2002 god. Vrabotena e na Oddelot za patolo{ka anatomija pri JZO Op{ta bolnica Prilep. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1980 god. Respiratornite i alergiskite bolesti se pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota.: Alergiskite bolesti vo R. ^len e na Evropskoto zdru`enie za patologija i ~len na Pretsedatelstvoto na Makedonskoto zdru`enie na patolozi pri Makedonskoto lekarsko dru{tvo. Vo periodot 1998-2002 kako pretsedatel go vodi Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. U~esnik e na dvonedelniot seminar za zdravje i bezbednost pri rabotata vo [vedska. prijava i registracija na profesionalnite bolesti i mnogu drugi aktivnosti kako zasluga za ovaa nagrada. Avtor ili koavtor e na pove}e od 30 trudovi prezentirani na kongresi i seminari vo zemjata i vo stranstvo. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. e potpretsedatel i ~len na Upravniot odbor na Zdru`enieto. Makedonija D-r Qubica Andonoska e rodena 1950 god.06. “Mentalna higiena” i LEAP. Vrabotena e na Otsekot za pulmoalergologija na Internoto oddelenie vo Op{tata bolnica vo Ohrid od 1983 god. e na~alnik na Oddelenieto. So zvaweto primarius se steknuva vo 1995 god. Vrabotena e vo Oddelenieto za medicina na trudot vo Medicinskiot centar Prilep od 1981 god. Na nivo na lokalnata samouprava aktivno u~estvuva so predavawa i vodewe na rabotilnici vo proektite “Zdrava ishrana”.Cvetanov V i sor. Poseben e nejziniot pridones vo izgotvuvaweto na dokumenti za Nacionalnata strategija za medicina na trudot i organizacija i funkcija na slu`bite za medicina na trudot. vo Ohrid. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1975 god. ^len e na Ureduva~kiot odbor na Biltenot na Zdru`enieto za medicina na trudot kade{to u~estvuva so svoi tekstovi i komentari i prevodi od stru~nata literatura. proektot za izgotvuvawe na Upatstvoto za verifikacija. Pulmologijata i alergologijata se pole na poseben interes vo nejzinata rabota. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. specijalizacijata po op{ta medicina ja zavr{uva vo 1981 god. a stru~noto usovr{uvawe po pulmologija i alergologija na Klinikata za pulmologija i alergologija vo 1983 god. klini~ka imunologija i alergologija. vo Prilep.

a specijalizacijata po medicina na trdot vo 1992 god. U~estvuva vo izrabotkata na LEAP (Lokalen ekolo{ki akcionen plan za op{tina Dojran) so poseben osvrt na vlijanieto na `ivotnata sredina na zdravjeto na lu|eto.08. Vrabotena e vo Dispanzerot za medicina na trudot. Dobitnik e na pove}e priznanija i pofalbi.1959 god. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Pri{tina vo 1985 god. ^len e na Lekarskata komora na Makedonija. D-r Afrim M. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. Zdravstven dom Peh~evo.ambulanta Dojran. Vlijanieto na `ivotnata sredina vrz zdravjeto na lu|eto so poseben osvrt na mikroklimata na Dojran e pole na poseben interes vo negovata rabota. e vraboten vo Medicinskiot centar Debar. klini~ka imunologija i alergologija. a vo 2006 god. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva na Medicinskiot fakultet vo Skopje.1960 god. kako i na Albanian American Academy of Science vo SAD. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Kako avtor ili koavtor ima objaveno desetina stru~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava.Biografii na avtorite D-r Fanica Kapu{evska e rodena 1957 god. Od 1988 god. Poseben inters projavuva za profesionalnite o{tetuvawa od vibracii i alergiskite zaboluvawa. D-r Nikola Ajcev e roden na 04. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1983 god. kako i na nekolku humanitarni nevladini organizacii. vo Kru{evo. klini~ka imunologija i alergologija 19 . Pretsedatel ili ~len e na nekolku komisii od zdravstven karakter. So stru~ni trudovi u~estvuval na nekolku kongresi i seminari. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god.09. Zdru`enieto na lekarite po medicina na trudot vo Makedonija i ~len na Zdru`enieto na lekarite Albanci vo Makedonija.vo Debar. Ma}elara e roden na 01. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. Od Lekarskata komora na Makedonija e akreditiran za ispituva~ pri sproveduvaweto na stru~niot ispit na zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie. Vraboten e vo JZO Medicinski centar Gevgelija .

Kolaborativen centar na SZO .Skopje D-r Vlado V. farm. Kendrovski.sci Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita Skopje M-r phr Kostadina Jugreva. Medicinski fakultet . Vasilevska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika. JZO ”Gradski apteki” .Cvetanov V i sor. Makedonija Prof.Skopje Ass. d-r Sa{o B.Skopje Ass. Medicinski fakultet . Stefanoski Slu`bata za medicina na trudot.Skopje Ass.Ohrid 20 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . Dr. d-r Kristin V. Kolaborativen centar na SZO . d-r Dragan G. Zdravstveniot dom . Stoleski Institutot za medicina na trudot. dipl.Skopje Prof. d-r Vladimir T.: Alergiskite bolesti vo R. d-r Rozalinda Isjanovska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika. Mijakoski Institutot za medicina na trudot.

Op{t del .Poglavje A A.

22 .

~ii{to osnovni celi se fokusirawe na sistemskata priroda na alergiskite bolesti i na potrebata od standardiziran i unificiran pristap vo nivnata dijagnostika i terapija. koja{to go pretstavuva aktuelniot mig na bazi~nata i klini~kata alergologija. GAP). Se razbira deka novite soznanija. do koi sekojdnevno se doa|a. Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednive decenii {irum svetot i nivnoto prerasnuvawe vo seriozen medicinski i socijalen problem predizvika nivno intenzivno prou~uvawe i zna~ajno podobruvawe vo poznavawata na patogenetskite mehanizmi. ja objavija revidiranata nomenklatura i klasifikacija. Spored podatocite na Evropskata bela kniga za alergija (European Allergy White Paper . a so nego gi opi{uvaat reakciite na preosetlivost {to kaj nekoi lu|e gi predizvikuvaat odredeni supstancii od nadvore{nata sredina. dijagnosti~kite i terapiskite postapki. terminite “alergija” i “atopija” prvpat se upotrebeni na po~etokot od minatiot vek. a Makedonsko zdru`enie za bazi~na. povrzanosta so neposredniot (raniot) tip na ko`na reakcija i klini~koto manifestirawe so polenskata treska i/ili bronhijalnata astma. Terminot “alergija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmeneto reagirawe) e upotreben od von Pirquet vo 1905 god. predizvikani od polenovite zrna i nivnite antigenski determinanti. vo odreden moment }e ja nametnat potrebata od revidirawe i na aktuelnata revizija. Sepak. Osnovni karakteristiki na atopijata spored Coca i Cooke se familijarnata pojava.Op{t del Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti Alergiskite bolesti vo poslednive decenii prerasnuvaat vo seriozen medicinski i socijalen problem. Vo ramkite na tie aktivnosti se javi i potrebata od revizija na dotoga{nata nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti i napu{tawe na nekoi termini bez nau~na i prakti~na opravdanost. belodrobni ili ko`ni manifestacii. Terminot “atopiski dermatit” prvpat e upotreben od Wise i Sulzberger vo dvaesetite godini. Vo toa vreme Prausnitz i Küstner gi objavuvaat svoite sogleduvawa za pojavata na ranata ko`na reakcija kaj licata kaj koi{to dotoga{ ne se javuvala. EAACI) vo 2001 god. a so nego tie gi ozna~uvaat “razli~nite tipovi na lokalizirana ili generalizirana lihenifikacija. kako i o~ekuvawata na pacientite so alergiska bolest/bolesti. za pojavata na poinakvo reagirawe (pojava na bolest) na oddelni lica na odredeni supstancii od nadvore{nata sredina koi se apsolutno ne{tetni za drugite lu|e. Va`no mesto kaj alergiskite entiteti imaat polenozite. nekolku evropski institucii go pokrenaa policentri~niot istra`uva~ki i interventen proekt “Globalen pristap kon pacientot” (Global Approach to the Patient. Zatoa vo 1999 god. generaliziran nevrodermit ili manifestacii na atopija”. Iako alergiskite bolesti se poznati mnogu odamna. s¢ u{te postoi razlika pome|u postignatiot napredok i zadovolitelniot tretman (menaxment). so nazalni. klini~ka imunologija i alergologija 23 . o~ni. Poimot “atopija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmestuvawe) prvpat e upotreben od Coca i Cooke vo dvaesettite godini od minatiot vek. Ekspertite od pet sekcii i Izvr{niot odbor na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology. a tipi~en pretstavnik e sezonskiot alergiski rinit.EAWP) sekoj tret `itel na planetata strada od edna ili pove}e alergiski bolesti. ograni~enata pojava kaj nekoi lu|e (atopi~ari).

{to vo 1968 god. eden od najva`nite medijatori na ranata alergiska reakcija. Sopru`nicite Ishizaka vo 1966 god. doka`uvaat deka reaginite se nova klasa na imunoglobulini. vo koja e potencirana razli~nata uloga na antitelata i T limfocitite vo reakciite na preosetlivost. Vo narednite istra`uvawa e utvrdena ~estata pojava na klasi~nite alergiski bolesti. kakvi {to se: bronhijalnata astma. citokini i hemokini. Kaj atopi~arite dominira aktivnosta na T-po 2 imuniot odgovor.: Alergiskite bolesti vo R. Il-4 ja stimulira produkcijata na alergen-specifi~nite IgE koi{to preku specifi~nite receptori se vrzuvaat za mastocitite (tkivnite bazofili). Iako ovaa dihotomija ne e vo soglasnost so aktuelnite imunolo{ki soznanija za dinami~en imun odgovor orkestriran od T pomaga~kite (helper) limfociti (Tpo . a Otto ja pretpostavil nivnata citofilnost. odnosno do aktivacija na alergiskata kaskada. Kaj neatopi~nite lica pri ekspozicija na alergenot i negovoto navleguvawe vo organizmot doa|a do sozdavawe na specifi~en IgA (so {to se spre~uva navleguvawe na alergenot vo organizmot pri narednata ekspozicija) i/ili specifi~en IgG i IgM. T-po 1 i T-po 2.Kolaborativen centar na SZO .Th ly) i posreduvan od razli~ni efektorni kletki. interleukin 5 – Il-5. Vo 1953 god. protivtela.. Gi ozna~ile kako imunoglobulin E (IgE).) koi se odgovorni za ranata alergiska 24 Institut za medicina na trudot . a nivnata aktivnost e vo ramnote`a. Kaj atopi~arite ekspozicijata na alergenot na koj{to se senzibilizirani doveduva do aktivacija na T-po 2 i produkcija na nivnite citokini (interleukin 3 – Il-3. levkotrieni i dr. koi{to spored citokinite {to gi la~at se delat na dve suppopulacii.). interleukin 13 – Il-13 i dr. so {to alergenot se neutralizira vo cirkulacijata. T-po 1 ja obezbeduvaat za{titata na organizmot od bakteriskite i virusnite infekcii. Istata godina. interleukin 4 – Il-4. ^ovekot sekojdnevno e opkru`en i stapuva vo kontakt so golem broj alergeni. klasifikacijata na Coombs i Gell s¢ u{te ima zna~ewe. So premostuvawe na dve molekuli na IgE od alergenot doa|a do degranulacija na mastocitot i osloboduvawe na negovite medijatori (histamin. a mo`ebi u~estvuvaat i vo odr`uvawe na bremenosta.Cvetanov V i sor. odnosno pretpostavil deka reaginite stanuvaat aktivni duri otkako }e se vrzat za odredeni kletki. a T-po 2 od parazitnite infestacii. Coombs i Gell ja promoviraat klasifikacijata na alergiskite reakcii na ~etiri tipovi (I – IV). atopiskiot dermatit i/ili alergijata na hrana vo detstvoto i mladosta kaj bebiwata so infantilen egzem. i Bennich i Johansson vo 1967 god. {to poradi nivniot izrazen antialergiski afekt pretstavuvalo presvrtnica vo lekuvaweto na astmata i drugite alergiski bolesti. Ulogata na levkotrienite i na~inot na nivnoto sozdavawe e rasvetlena vo 1983 god. Osoben razvoj alergologijata bele`i vo poslednive pet decenii. e rasvetlena ulogata na histaminot. Vo 1948 god. So svoite podocne`ni istra`uvawa Cooke i Grove uka`uvaat na prisustvoto na termolabilni supstancii vo krvta na atopi~nite lica. Makedonija prethodno primile serum od atopi~ni lica. Ovie supstancii gi ozna~ile kako reagini. poradi {to toj e ozna~en kako proalergiski. imunolo{kiot odgovor na organizmot go rakovodat Th ly. polenskata treska. vo klini~kata praktika se vovedeni hormonite od korata na nadbubre`nata `lezda. perenealniot rinit. e prifateno od Internacionalniot referenten centar na SZO za imunoglobulini. Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti Spored aktuelnite soznanija.

).Op{t del reakcija koja{to se javuva 1-2 ~asa posle ekspozicijata na alergenot ({ema br. a se smeta deka odredena uloga imaat i trombocitite.rana alergiska reakcija Vo procesot na aktivacijata alergiskata kaskada pri ekspozicijata na alergen uloga imaat i nekoi adjuvantni faktori. iritans. odnosno najverojatno se raboti za poligensko nasleduvawe. dodeka kaj dete so neatopi~ni roditeli toj iznesuva 5-10%. eozinofilniot katjonski protein–EKP. klini~ka imunologija i alergologija 25 . ko`a) i nivnata aktivacija (osloboduvawe na medijatori). nepoznat alergen) pri {to doa|a do razvoj na inflamacija koja.PPK). plazmocitite. Zasega ne e poznat specifi~en genetski marker za atopijata. Vo prvata godina od `ivotot dominiraat ko`nite i gastrointestinalnite simptomi. Rizikot za razvoj na IgE-posreduvana alergija kaj dete so dva atopi~ni roditela iznesuva 40-60%. ne se razlikuva od onaa kaj klasi~nite alergiski bolesti (pr. kako na primer superantigenot odnosno enterotoksinot na Staphylococcus aureus (se smeta deka ima uloga vo eozinofilnata inflamacija i poliklonalniot IgE odgovor pri atopiskiot dermatit. Zaedno so drugite medijatori tie se odgovorni za docnata alergiska reakcija (6-8 ~asovi posle ekspozicijata na alergenot) i alergiskata inflamacija. Poso~eni se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Atopi~noto lice vo tekot na `ivotot ~esto razviva nekolku alergiski bolesti {to vo literaturata se ozna~uva kako atopiski mar{. Atopijata pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za sozdavawe na specifi~ni IgE antitela pri ekspozicija na nadvore{nite alergeni i mo`no razvivawe na alergiski simptomi. rinokonjunktivitot. nealergiska astma. Vo tipi~nite alergiski klini~ki manifestacii spa|aat: astmata. nealergiski rinit. nealergiska urtikarija i dr. spored svoite patohistolo{ki karakteristiki i klini~kite manifestacii {to gi predizvikuva. Najva`ni. Osobeno zna~ewe imaat katjonskite proteini {to se osloboduvaat od eozinofilite (majorniot bazi~en protein–MBP. mastocitite i eozinofilite. eozinofilnata peroksidaza i eozinofilniot nevrotoksin). do sega poznati. potoa ~adot od tutunot i drugi vnatre{ni i nadvore{ni aeropolutanti i drugi. Vo nekoi slu~ai opi{anata kaskada ja aktivira nepoznat pottiknuva~ (infektiven agens. kako i pri nealergiskata sinonazalna polipoza). 1. 1. kletki na alergiskata reakcija se T-po 2. [ema br. epitelnite i endotelnite kletki. dodeka rinitot i astmata predizvikani od alergeni od vozduhot se razvivaat podocna. ~esto predizvikani od alergeni od hranata.). Alergiska kaskada . gastrointestinalnite simptomi i karakteristi~nite ko`ni lezii. dendriti~nite kletki (dejstvuvaat kako protivgenprezentira~ki kletki . Il-5 ja stimulira maturacijata na eozinofilite vo koskenata sr`. nivnata regrutacija od koskenata sr` i cirkulacijata vo soodvetnoto tkivo (respiratorna mukoza.

Postojat indicii deka. 1.: Alergiskite bolesti vo R. Vo otsustvo na genetski marker. 2. a se potenciraat reakciite {to se javuvaat kaj nekoi lica pri ekspozicija na nadvore{nite faktori. toksi~nite supstancii i avtoimunite reakcii.Cvetanov V i sor. naru{ena barierna funkcija na ko`ata kaj atopi~nite lica itn. IgEposreduvani reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~ni lica. na primer: nespecifi~na bronhijalna reaktivnost kaj licata so astma. So ovaa definicija se isklu~uvaat klasi~nite odgovori na organizmot na infektivnite agensi. Klasifikacija na reakciite na preosetlivost (Johansson et al. hiperreaktivnost i drugi za ozna~uvawe na navedenata pojava. Preosetlivosta ili hipersenzitivnosta se definira kako pojava na objektivno reproducibilni simptomi i znaci inicirani od ekspozicijata na definiran stimul vo doza tolerirana od normalnite lica. prisustvoto na IgE antitelata vo otsustvo na simptomi ne zna~i bolest. IgE produkcija. Se prepora~uva napu{tawe na terminite idiosinkrazija. atopijata vklu~uva i nekoj vid zgolemena osetlivost na celnite organi. na primer reakciite na ubod od insekti ili lekovi. Makedonija nekolku genski lokusi odgovorni za nekoi fenomeni povrzani so atopijata. osven IgE produkcijata.Kolaborativen centar na SZO .) 26 Institut za medicina na trudot . e pretstavena na {emata br. Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti Revidiranata kalsifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti spored Position paper na EAACI od 2001 god. [ema br. Isto taka. kakvi {to se: bronhijalna hiperreaktivnost i drugi. atopi~noto lice ne mo`e da bide identifikuvano pred da razvie senzibilizacija na odreden alergen. intolerancija. Od druga strana.

odnosno 41. {to gi pravi pogodni za vrzuvawe so razli~ni receptori. celijakijata i dr. Dokolku e doka`ana ulogata na IgE vo patogenezata na alergiskiot rinit. hrom.4% kaj vozrasnite i 25. niskomolekulski soedinenija. toj se ozna~uva kako IgE-posreduvan alergiski rinit. idiosinkrazija i sl. Alergijata mo`e da bide predizvikana i od kletki.) koi dejstvuvaat kako hapteni i reagiraat so T li. mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija dejstvuvaj}i kako hapteni. obi~no IgG (pr. Makedonija prevalencijata na alergiskite bolesti iznesuva 35. odnosno glikoproteini so molekulska te`ina od 10 000 do 40 000 daltoni koi vo svojot sostav imaat dosta polarni i hidrofilni aminokiselini. kako izocijanatite ili anhidridite. formaldehid i dr. Isto taka. obi~no proteini. Vo najgolem broj slu~ai. rinokonjunktivit ili egzem/dermatit. medikamentozna alergija i dr. pr. a ne bolest. Vo Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Ne IgE-posreduvanata alergija e predizvikana od antitela od drugite klasi.1% kaj decata Alergeni Alergenite se protivgeni koi{to predizvikuvaat reakcii na preosetlivost posreduvani od imunolo{ki mehanizmi. prevalencijata na atopijata kaj vozrasnata populacija iznesuva 34.8%. Se potencira zna~eweto na terminot atopija kako predispozicija. odnosno senzibilizirani limfociti. i predispozicija za razvoj na tipi~ni simptomi kako astma. a se napu{taat terminite psevdoalergiski reakcii. Treba da se potencira deka IgE-posreduvanite alergiski reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~nite lica (pr.Op{t del Atopija Atopijata se definira kako li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na ekspozicija na niski dozi na alergeni. klini~ka imunologija i alergologija 27 .). Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. denes retkata serumska bolest. Poretko.). alergiskiot alveolit i dr. alergiskiot kontakten dermatit. Alergijata mo`e da bide posreduvana od protivtela ili od kletki.6% kaj vkupniot broj ispitanici. Vo R. Vo najgolem broj slu~ai alergenite {to reagiraat so IgE i IgG protivtelata se proteini. preosetlivost na aspirin) se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost. Makedonija od 2003 god. Reakciite na preosetlivost predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (pr. protivtelata odgovorni za alergiskite reakcii pripa|aat na klasata IgE i ovoj tip alergija e ozna~en kako IgE-posreduvana alergija. pri kontaktniot alergiski dermatit alergenite se niskomolekulski soedinenija (nikel. Alergiski rinit Alergiskiot rinit se definira kako hroni~en rinit predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. Alergija Alergijata se definira kako reakcija na preosetlivost predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. alergija na ubod od insekti.

8% (vozrasni 23. hiperreaktivna rinopatija i sl.5%) Alergiski konjunktivit Alergiski konjunktivit e vospalenie na konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. urtikarija/angioedem. da se zamenat so terminite intermitenten i perzistenten alergiski rinit. alergiski vaskulit.9%. alergiski kontakten egzem/dermatit. medikamentozni egzantemi. Prevalencijata na alergiskiot rinitis kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 20. odnosno ulogata na IgE. alergiski granulomatozni ko`ni reakcii i dr.Kolaborativen centar na SZO . iznesuva 5.) se ozna~eni kako nealergiski rinit. Preostanatite formi na hroni~niot rinitis {to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi (ozna~eni kako vazomotoren rinit. dodeka vo drugite slu~ai se raboti za nealergiska astma. Atopiski egzem/dermatit sindrom Alergiskiot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS) pretstavuva zaboluvawe predizvikano od imunolo{ki mehanizmi.4%. odnosno se manifestiraat kako: atopiski egzem/dermatit. so toa {to za slu~aite na sezonskite nazalni simptomi {to se javuvaat kaj licata senzibilizirani na poleni terminot sezonski alergiski rinit e validen.1%. Se prepora~uva napu{tawe na terminite extrinsic i intrinsic astma. Makedonija dokumentot na SZO “Allergic rhinitis and its Impact on Asthma (ARIA)” se prepora~uva terminite na dvete formi na IgE-posreduvaniot alergiski rinit. Alergiski rinokonjunktivit e vospalenie na nazalnata sluznica i konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. deca 16. Prevalencijata na astmata kaj vozrasnata grupa od 20 do 44 god. e ozna~ena kako alergiska astma.: Alergiskite bolesti vo R. a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka 28 Institut za medicina na trudot . Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnata populacija iznesuva 12. IgE-posreduvaniot alergiski konjunktivit se javuva vo forma na intermitenten ili perzistenten. alergiskite bolesti na ko`ata se mnogu poraznovidni. IgE-povrzaniot AEDS (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. sezonskiot i celogodi{niot. alergiska purpura. Alergiski bolesti na ko`ata Za razlika od alergiskite bolesti na respiratorniot trakt koi{to se karakteriziraat so uniformna simptomatologija. odnosno egzogena i endogena astma. Preostanatite formi na konjunktivit koi{to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiski konjunktivit.Cvetanov V i sor. Astma Astmata vo ~ija patogeneza se doka`ani imunolo{kite mehanizmi.

deca 9. a se prepora~uva napu{tawe na terminite “intrinsic atopiski dermatit”. Sli~ni termini se primenuvaat i vo slu~aite na preosetlivost na medikamenti i ubod (venom) od insekti.8%. Alergija na hrana. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. IgE-posreduvana alergija na hrana e formata na nutritivna alergija vo ~ija{to patogeneza e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. Vo slu~aite na doka`ana uloga na IgE protivtelata vo patogenezata se koristi terminot IgE-posreduvana urtikarija.8%). lekovi i ubod od insekti Slu~aite na preosetlivost kade klasifikacijata bazirana na odreden organ ili sistem e neadekvatna. Prevalencijata na AEDS kaj decata iznesuva 3. prevalencijata na preosetlivost na hrana kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 4.povrzan AEDS.2% (vozrasni 3. “kriptogen atopiski dermatit”. se klasificiraat spored vidot na alergeni {to gi predizvikuvaat. Drugite slu~ai na preosetlivost na hrana se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost na hrana. Kontakten egzem/dermatit Alergiski kontakten egzem/dermatit e forma na kontaktniot dermatit predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. dominantno celularni (T-po 1). Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0%). Urtikarija Alergiskata urtikarija pretstavuva forma na urtikarija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. a se karakterizira so pozitiven patch test na inhalatorni ili nutritivni alergeni. Vtorata forma na alergiskiot AEDS e ozna~ena kako T-li . Makedonija od 2003 god.Op{t del definiran kako “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. Nealergiska urtikarija e forma na urtikarija predizvikana od neimunolo{ki mehanizmi.5% (vozrasni 11. Makedonija kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 10. Terminot iritanten/toksi~en kontakten dermatit se prepora~uva za slu~aite vo ~ija{to patogeneza ne se vklu~eni imunolo{kite mehanizmi. Prevalencijata na preosetlivost na lekovi vo R. Nealergiskiot AEDS pretstavuva AEDS predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. Alergija na hrana pretstavuva preosetlivost na odreden vid/vidovi hrana predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. naod na alergen-specifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. klini~ka imunologija i alergologija 29 . Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R.2%. deca 5.3%.

13. 59: 268272. Anafilaksa Anafilaksata pretstavuva te{ka. 56 (9): 813-824. Johansson SOG. Summer School’02. Allergy as a global problem: “Think globally. The expanding universe of T-cells subsets: Th1. Van Cauwenberge P. Drugite. Kolevski P. Bonini S.8%). Punnonen J. Frew AJ. Ansotegui R. Frew AJ.: Alergiskite bolesti vo R. 57: 661-662. generalizirana ili sistemska reakcija na preosetlivost. Munitz A. Skopje: MEDIS informatika. 1995: 93-104. mnogu poretki reakcii na preosetlivost vo koi ne se vklu~eni imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiska anafilaksa. Bousquet J. 30 Institut za medicina na trudot . 4. Role of IL-4 and IL-13 in synthesis of IgE and expression of CD23 by human B-cells. Allergy 2002. a se prepora~uva napu{tawe na terminot anafilaktoidna reakcija. Cocks BG et al. 10. ARIA and GAP extending still further.1% (vozrasni 2. predizvikana od konsumirawe kikiritki ili ubod od p~ela. deca 3. Levi-Schaffer F. An EEACI position statement from the EAACI nomenclature task force. 56 (9): 809-812. 49: 576-586.Cvetanov V i sor. Haahtela T. 5. Hourihane JO’B. Nau~niot trud . Allergy 2001.Kolaborativen centar na SZO . van Ree R et al. Th2 and more. 8 (23). Alergiska anafilaksa pretstavuva reakcija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. von Hertzen LC. 2. Poretko anafilakti~nata reakcija e predizvikana od IgG ili kleto~noposreduvani mehanizmi. Bousquet J et al. Spiroski M. Immunology Today 1996. odnosno po~nuva so ~e{awe vo grloto. European Union meets the challenge of the grown importance of allergy and asthma in Europe. Sofia. Skopje: Institut za imunobiologija i humana genetika. 2002: 162-167. a kulminira so te{ka forma na hipotenzija i kardiovaskularen kolaps. Bulgaria. se razviva vo multiorganska reakcija vo koja dominira te{ka forma na bronhospazam.da se napi{e i da se objavi. Kay AB. Allergy 2004. Obi~no se raboti za IgEposreduvana anafilaksa. J Allergy Clin Immunol 1990. 12. Asthma and atopy – the price of affluence? Allergy 2004. Makedonija prevalencijata na preosetlivost na ubod od insekti kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 3. Anafilakti~kata reakcija se razviva postepeno. A revised nomenclature for allergy. 7. 9. act globally”. 8. Sad S. Aversa G. Eosinophils: “new” roles for “old” cells. Eosinophils and T-lymphocytes in late fase allergic reactions. 74-84. Allergy 2004. Bousquet J. 17: 139-146. Literatura 1. Changing the nomenclature: fashion or necessity? Allergy 2001.5%. Makedonija Vo R. Allergic basis of asthma. 85: 533-539. 11. dlankite ili tabanite i lokalna urtikarija. Mosmann TR. 59: 124-138. Allergy 1994. Spiroski M. 6. 59: 1-5. Osnovni imunolo{ki metodi. Eur Resp Mon 2003. Hipotenzijata i te{ka forma na bronhospazam ne mora da bidat prisutni za reakcijata da se ozna~i kako anafilakti~na. pr. `ivotno-zagrozuva~ka. 3.

Op{t del Relevantnost na nacionalniot . mortalitetot. neophodno e da se analizira morbiditetot vo sekoja od ovie funkcionalni kategorii na postavenost na zdravstveniot sistem. dijagnoza i lekuvawe za eden osobeno aktuelen zdravstveno-ekolo{ki problem. Pri~inata za nivnata neupotreblivost mo`e da se locira vo dve grupi na problemi: 1. vklu~uvaj}i gi i zaboluvawata so alergiska etiologija. Istovremeno. sekundarna i tercijarna zdravstvena za{tita. slabosti i nedoslednosti vo sproveduvawe na zakonski utvrdenite obvrski za redovno prijavuvawe na registriranite zaboluvawa-sostojbi vo oddelni funkcionalni edinici na zdravstveniot sistem. nasproti site relativno dobro postaveni preduslovi (zakonska i podzakonska osnova. Dopolnitelno. vo na{ata zemja postoi dolga tradicija na pribirawe.statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti Sostojbi vo Republika Makedonija Utvrduvaweto na specifi~ni zdravstveni indikatori i nivno lesno i brzo pribirawe se osnova za vospostavuvawe na odr`liv sistem za upravuvawe so alergiskite bolesti. kakvi {to se alergiskite zaboluvawa na razli~ni organi i sistemi. Vesnik br. Organizacijata na zdravstvenata za{tita na oddelni kategoriipopulacioni grupi na naselenieto se temeli na vospostavuvawe na nekolku funkcionalni kategorii. za utvrduvawe na sostojbite vo vrska na frekvencijata i dinamikata na javuvawe na oddelni bolesti. kadrovskata ekipiranost i drugi podatoci za sostojbata vo zdravstvenite organizacii i zdravstvoto vo celost. nesoodveten sistem. Ottuka i o~ekuvawata deka. obrabotka i objavuvawe na zdravstveno-statisti~kite podatoci. 37/79) vrz ~ija osnova proizleguva obvrskata za vospostavuvawe na soodveten zdravstveno-statisti~ki sistem baziran na sledewe na morbiditetot. 2. oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci mo`at da ponudat primenlivi podatoci za analiza na sostojbite. ambulantno-poliklini~kata i bolni~kata zdravstvenata za{tita na naselenieto vo Republika Makedonija se obezbeduva na tri nivoa – primarna. Vo Republika Makedonija postoi Zakon za evidencija vo oblasta na zdravstvoto (Sl. efikasnost i racionalnost. pristap i instrumenti za pribirawe. iskoristenosta na kapacitetite. redovno pribirawe i objavuvawe na podatocite) neosporen e faktot deka raspolo`ivite podatoci se prakti~no neupotreblivi. Za `al. planirawe na potrebite i procenka na direktnite i indirektni tro{oci za prevencija. obrabotka i objavuvawe na podatocite Postavenost na zdravstveniot sistem i mo`nosti za pribirawe i obrabotka na zdravstveno-statisti~ki podatoci Vo soglasnost so osnovnite principi za dostapnost. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. osobeno vo segmentot na privatnoto zdravstvo. klini~ka imunologija i alergologija 31 . i toa: • zdravstvena za{tita na decata • zdravstvena za{tita na u~ili{nite deca i mladinata • zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie • zdravstvena za{tita na rabotnicite • zdravstvena za{tita na `enite Ottuka.

se primenuvaat ovie standardni listi za tabelirawe. nivnata obrabotka i dostapnost na objavenite podatoci. so mali isklu~oci kako odraz na odredeni specifi~nosti vo nekoi funkcionalni kategorii na zdravstveniot sistem. tehnolo{kiot aspekt na postavenost na ovoj kompleksen sistem go pravi krajno ~uvstvitelen kon mo`nosta za gre{ki i propusti. Kone~no. Podatocite koi sledat podolu vo ovaa kniga jasno argumentiraat deka koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija odgovorot na ova pra{awe e negativen. nekoherentna i onevozmo`uva globalna procenka. vaka slo`eniot sistem e celosno otvoren kon golem broj subjektivni slabosti koi ~esto pati ja doveduvaat vo pra{awe relevantnosta na dobienite podatoci.Kolaborativen centar na SZO . Ottuka i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite.Cvetanov V i sor. nivnoto pribirawe i dostavuvawe do ovlastenite specijalizirani javno zdravstveni organizacii na regionalno nivo. 32 Institut za medicina na trudot . Za `al.: Alergiskite bolesti vo R. a potoa i na nacionalno nivo. Vo na{ata zemja ve}e deset godini vo upotreba e Desettata me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi (MKB-10). I pokraj s¢ pointenzivnoto navleguvawe na informati~kata tehnologija vo site segmenti na rabotata. neosporen e podatokot deka taa dava mo`nost za analiza na nekoi sostojbi kaj oddelni populacioni grupi koi spored svoite demografski i socio-ekonomski karakteristiki imaat odredeni specifi~nosti vo odnos na registriraniot morbiditet. Ostanuva otvoreno pra{aweto dali na sosem identi~en na~in vaka vospostavenata nacionalna zdravstvena statistika dava mo`nost da se dojde do podatoci za site zaboluvawa. a e vo funkcija na zgolemuvawe na komparabilnosta na pribranite podatoci e postoeweto na standardna lista za tabelirawe na morbiditetot. kako sostaven del na MKB-10. Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija Koga se govori za prednostite i slabostite vo obezbeduvawe podatoci za morbiditetot od alergiski zaboluvawa na oddelni organi i sistemi. Od druga strana. Ovaa klasifikacija se bazira na alfanumeri~ka {ema na {ifrirawe koja se sostoi od edna bukva po koja sledat tri brojki so mo`nost za klasifikacija na bolestite na trizna~ni i ~etirizna~ni nivoa. Ona {to e osobeno zna~ajno. potreben e kus komentar na mo`nostite koi gi dava oficijalniot sistem za obele`uvawe na bolestite i sostojbite i nivnata implementacija vo nacionalniot sistem za evidencija i registrirawe na morbiditetot. {to bi gi zainteresirale onie koi gi donesuvaat odlukite i ja kreiraat zdravstvenata politika bazirana na podatoci. Sostojbite vo odnos na oddelnite alergiski entiteti koi se predmet na ovaa studija vo svetlo na mo`nostite koi gi dava MKB-10 se dadeni vo prodol`enie. otsustvoto na edinstveno softversko re{enie i mre`no povrzuvawe na site zdravstveno-statisti~ki subjekti go pravi ovoj sistem krajno nefunkcionalen vo odnos na potrebite na site negovi korisnici. zdravstvenata evidencija se u{te s¢ vodi manuelno. Makedonija podatocite od rutinskata zdravstvena statistika se pribiraat oddelno za naselenieto koe `ivee vo urbanite i ona vo ruralnite podra~ja na zemjata. vo re~isi site segmenti na zdravstvoto. Slabite to~ki se lociraat vo doslednoto prijavuvawe i registriraweto na utvrdenite sostojbi vo zdravstvenite organizacii. I pokraj toa {to na prv pogled se ~ini deka vaka vospostavenata morbiditetna statistika e frakcionirana.

92 3905 25.1 6485 47.16 895 66. Vazomotoren i alergi~en rinit.3 drug alergiski rinit (dolgogodi{en alergiski rinit) • J30.01 3565 52. i toa: • J30. polenska treska i polinoza) • J30. neozna~eno Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.7 1614 77.5 3761 55.4 1438 18.48 2024 26. nazofaringit i faringit i drugi zaboluvawa na nosot i nazalnite sinusi vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina J30-J31 1998 1999 2000 J33-J34 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 535 49.26 746 55. kako i i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite se vo soglasnost so MKB – 10 Listata za tabelirawe na morbiditet.Op{t del Alergiski rinit Spored MKB-10.25 1441 54. u~ili{nite deca i mladinata. So primena na ~etirizna~nata klasifikacija se otvora mo`nost za dopolnitelna klasifikacija na site zna~ajni dijagnosti~ki aspekti na ovoj entitet. jasno se nametnuva zaklu~okot deka alergiskiot rinit. ne mo`e da bide analiziran vo odnos na negovata frekvencija na javuvawe.28 `eni 1049 13.14 medicina na ma`i 4615 67.35 881 81. So ogled na toa deka ovie grupi bolesti zna~ajno u~estvuvaat vo strukturata na respiratornite morbiditet kaj site populacioni grupi. kako specifi~en entitet.11 695 54.58 Vkupno 1058 40.36 `eni 401 39.15 Vkupno 8848 65.02 Vkupno 2553 16.0 vazomotoren rinit • J30.57 828 81.76 {kolska ma`i 556 41.44 2784 17. Vo nea alergiskiot rinit e prika`an zbirno.32 1686 64.53 1346 17.1 alergiski rinit predizvikan so polen (dadenite sinonimi se: alergija na polen. J33-J34.04 6951 51.67 Prika`anite podatoci odat vo prilog na prethodno iznesenata konstatacija deka oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci se prakti~no neupotreblivi koga stanuva zbor za sledewe na frekvencijata na javuvawe i razvojnata tendencija na alergiskiot rinit. I pokraj neupotreblivosta na ovie podatoci treba da se istakne deka od godina vo godina kaj nekoi funkcionalni kategorii Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4 alergiski rinit.97 Vkupno 936 44.55 3190 47. Vo prodol`enie se prika`ani dostapnite podatoci koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija od alergiski rinit za periodot od 1998 do 2000 godina.2 drug sezonski alergiski rinit • J30.27 947 87.22 `eni 502 39.36 1881 24. hroni~en rinit.91 op{ta ma`i 1504 19. vo edna golema grupa na entiteti koi se odnesuvaat na bolesti na nosot i nazalnite sinusi i se bele`at so {ifrite J30-J31.07 1775 84. ova zaboluvawe spa|a vo grupata na drugi bolesti na respiratorniot trakt {to se klasificiraat vo kategorijata J30-J39.14 2920 43.14 trud `eni 4233 62. klini~ka imunologija i alergologija 33 . Koristej}i ja trozna~nata klasifikacija alergiskiot rinit spa|a vo grupata J30-vazomotoren i alergiski rinit.42 791 62.7 733 72.

78 4909 385.55 13248 632.32 `eni 5346 419. Makedonija od zdravstveniot sistem kaj nas (zdravstvena za{tita na decata.26 34 Institut za medicina na trudot .86 medicina na ma`i 1507 22.81 10362 134.3 akuten konjunktivit.47 10549 134.12 1451 21.4 `eni 6329 616.7 4753 351. Registriran morbiditet od konjunktivit i drugi zaboluvawa na konjunktivata vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina 1998 1999 2000 H10-H13 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 7169 661.56 10242 133. neozna~eno Od prikazot jasno proizleguva deka MKB-10 duri i so primena na ~etirizna~nata klasifikacija ne dava mo`nost za klasifikacija na alergiskiot konjunktivit.98 21049 135.Cvetanov V i sor.8 Vkupno 13498 644.32 7016 647.49 3300 24.87 4489 332.2 drug akuten konjunktivit • N10.47 9662 368. tuku toj se stava vo kategorijata na drug konjunktivit (N10.8). Alergiski konjunktivit Spored MKB-10 ova zaboluvawe spa|a vo grupata zaboluvawa na konjuktivata {to se klasificiraat vo kategorijata N10-N13. Poradi toa vo oficijalnata zdravstvena statistika alergiskiot konjnuktivit e prika`an zbirno.04 1561 22.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . u~ili{nite deca i mladinata i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite proizleguvaat od MKB .9.21 8449 779. pri {to vo trozna~nata kategorija N10 spa|aat: • N10.52 20791 133. neozna~eno • N10.2 op{ta ma`i 10381 134. Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.04 trud `eni 1641 24.18 8823 336.47 4334 340.96 6232 616. vo grupata bolesti na konjunktivata (N10-N13) kade pokraj ova zaboluvawe spa|aat i drugite zaboluvawa na konjunktivata.10 Listata za tabelirawe na morbiditet.83 1849 27.7 Vkupno 20498 131. konjunktivit.44 Vkupno 3148 23.62 15932 760.14 2787 20.01 `eni 10117 129.96 7483 740. Podatocite koi se odnesuvaat na sostojbata vo odnos na alergiskiot konjnuktivit vo Republika Makedonija vo periodot 1998-2000 godina se prika`ani vo prodol`enie.5 blefarokonjunktivit • H10.19 10687 136.4 hroni~en konjunktivit • H10. u~ili{nite deca i vozrasnoto naselenie) ovie zaboluvawa poka`uvaat zgolemena frekvencija na javuvawe.8 drug konjunktivit • N10.25 1226 18.1 akuten atopi~en konjunktivit • H10.0 mukopurulenten konjunktivit • N10.78 {kolska ma`i 5426 401.32 Vkupno 10772 410.

75 298 4. J45.18 3.95 3.55 So ogled deka listite za tabelirawe.24 209 3. vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite.31 45.49 219 3. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. pokraj kategoriite J45-J46 vnesena e i ~etirizna~nata kategorija J45.1 nealergiska astma • J45. na u~ili{nite deca i mladinata i na slu`bite za op{ta medicina. rinit so astma. Nasproti toa.62 517 3.21 3. klini~ka imunologija i alergologija 35 .37 2000 broj 3270 3418 6688 167 121 288 stapka/10000 42. bez zna~jni razliki vo odnos na polot i varijacii vo periodot od tri posledovni godini. obrabotka i objavuvawe na podatocite za astmata se dizajnirani za da mo`at da dadat uvid vo sostojbata so astmata (vkupno) i alergiskata astma.57 3. Spored MKB-10 Listata za tabelirawe. So ogled na specifi~nostite na morbiditetot na rabotni~kata populacija. neozna~eno Kategorijata J46 spored MKB-10 e rezervirana za status asrmatikus (akutna te{ka forma na astma). J45-J46 1998 1999 2000 (bez J45.57 44.65 43.88 43.44 1.43 3 3.98 44.0 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3456 3444 6900 205 217 422 stapka/10000 44.06 2.8 483 3. pribirawe. • J45.01 trud `eni 304 4.9 astma.36 274 4.79 2. Ovoj pristap e primenet i vo nacionalnite listi za pribirawe na podatocite vo slu`bite za zdravstvena za{tita na decata.8 me{ana astma • J45. kategoriite J45 i J46 se prika`uvaat zaedno.1 1999 broj 3412 3569 6981 244 215 459 stapka/10000 44. morbiditetnat stapka kaj profesionalno eksponiranite rabotnici e re~isi deset pati pomala otkolku kaj vozrasnoto naselenie i vo periodot 1998-2000 godina poka`uva tendenMakedonsko zdru`enie za bazi~na. Astma vo R. Vo taa smisla mo`e da se konstatira deka stapkata na morbiditet od predominantno alergiska astma kaj vozrasnoto naselenie vo Republika Makedonija iznesuva 45/10000. raspolo`ivite podatoci nuduat mo`nosti za evaluacija na sostojbata. koja gi opfa}a slednive kategorii: alergiski bronhit.0 predominantno alergiska astma.0.09 Vkupno 629 4. Makeadonija vo slu`bata za medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 god.Op{t del Bronhijalna astma Spored MKB-10 alergiskata astma e pretstavena so trozna~nata kategorija J45 kade spa|aat slednive ~etirizna~ni kategorii: • J45.0) broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 medicina na ma`i 325 4.12 medicina na trud Astma vo R. ekstrinzi~na atopi~na astma i senska treska so astma.47 43. atopi~na astma.

77 Vkupno 7698 367. onoj predizvikan od vnatre{no vneseni supstanci (L27.) neinfektivniot alergi~en dermatit na o~niot kapak (N01.0).1).73 4367 402. desetkratnoto pomalo javuvawe na astmata kaj profesionalno eksponiranite rabotnici te{ko deka mo`e da najde logi~no objasnuvawe.44 3445 255.: Alergiskite bolesti vo R.4).04 3470 256.35 7533 287. Vo MKB-10 Listata za tabelirawe. urtikarijata-vkupno (L50) i alergiskata urtikarija (L50.3 3939 398.89 `eni 3969 311. vo slu`bite za zdravstvena za{tita na predu~ili{nite i u~ili{nite deca 1998 1999 2000 L20-L30 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 4008 369.85 Vkupno 7541 287. iritativniot kontakten dermatit (L24) i nekoi drugi entiteti koi ne se zna~ajni za ova istra`uvawe. Vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina se tabeliraat dermatitot i egzemot (L20-L30) i urtikarijata L50. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. polenskiot (L22). Morbiditet od atopi~en dermatit i drugi vidovi dermatit (seboroi~en dermatit.95 4523 447. drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10 –L99).9).Cvetanov V i sor.65 4088 321.81 36 Institut za medicina na trudot . alergi~en kontakten dermatit. dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) registriran vo R. urtikarijata-vkupno (L50) i posebno za alergiskata urtikarija (L50. neozna~eno Alergi~niot kontakten dermatit se {ifrira so trozna~nata kategorija L23.9). iritanten kontakten dermatit. Od ovaa kategorija se isklu~eni neozna~enata alergija (T78. Vo slu`bata za op{ta medicina posebno se pribiraat podatocite za alergiskiot kontakten dermatit (L23).Kolaborativen centar na SZO . dermatit od pelena (salveta).0 Besnier-ov prurigo • L20.05 7658 291. Pri~inite verojatno se sokrieni vo metodologijata za pribirawe i obrabotka na podatocite. neozna~eniot dermatit (L30.0).n.8 drug atopi~en dermatit (vklu~uva – egzem i nevrodermatit) • L20. zna~ajnoto namaluvawe na brojot na slu`bite za medicina na trud i namaluvaweto na brojot na rabotoaktivnoto naselenie.00 4188 328.9 Atopi~en dermatit. Vo ovie slu`bi se pribiraat i prika`uvaat (tabeliraat) podatocite za alergiski kontakten dermatit (L23). O~igledno e deka na atopiskiot dermatit mu e posveteno posebno vnimanie pri utvrduvaweto na nacionalnite listi za tabelirawe na bolestite vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. Vo prodol`enie se prika`ani podatocite koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija za atopiskiot i drugite vidovi dermatit. iritanten kontakten dermatit (L24). neozna~eniot kontakten profesionalen dermatit i egzem (L25. eksfolijativen dermatit.63 9450 451. Makedonija cija na namaluvawe.5 `eni 3690 365.84 4927 454. Atopiski dermatit Spored MKB-10 za atopiskiot dermatit e rezervirana trozna~nata kategorija L20 vo koja spa|aat: • L20.25 {kolska ma`i 3572 264.59 8306 396. ovie zaboluvawa se grupiraa vo golema grupa t. I dokolku namaluvaweto na morbiditetnata stapka mo`e da se objasni so organizacionite promeni vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite.

kade spa|aat u{te i: • T88. kako i na neozna~eniot dermatit vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite vo periodot 1998 do 2000 godina.1 drugi komplikacii na imunizacija (isklu~uva anafilakti~ki {ok i drugi serumski reakcii) • T88. Vo listite za tabelirawe preosetlivost na lekovi isto taka se prika`uva Makedonsko zdru`enie za bazi~na.32 50. Alergi~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 godina L23 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3336 3979 7315 737 612 1349 stapka/10000 43. soodvetno apliciran.7 neozna~en nesakan efekt od lek ili medikament.4 neuspe{na ili te{ka intubacija • T88.29 1.98 50.1) i na fototoksi~niot odgovor na lek (L56.71 49. klini~ka imunologija i alergologija 37 .78 9.7.92 1999 broj 3664 3867 7531 651 557 1208 stapka/10000 47.23 8.43 1. preosetlivost i idiosinkrazija • T88.36 7.8 drugi komplikacii • T88.0).0 infekcija po imunizacija • T88.36 1.61 6.58 49.6 anafilakti~en {ok poradi nesakan efekt na adekvaten lek ili medikament.9 komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.19 medicina na trud Neozna~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za medicina na trudot registriran vo periodot od 1998 do 2000 godina L25 medicina na trud ma`i `eni Vkupno 1998 broj 88 96 184 stapka/10000 1.46 1. neklasificirani na drugo mesto (T88). neozna~eno Treba da se odbele`i deka MKB-10 dava mo`nost i za klasifikacija na fotoalergiskiot odgovor na lek (L56.3 maligna hipertermija poradi anestezija • T88.42 1.77 7.35 1999 broj 98 99 197 stapka/10000 1.5) • T88.38 48. Toa e ~etirizna~na kategorija od grupata na drugi komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.04 9.Op{t del Vo prodo`enie se prika`ani podatocite za alergiskiot kontakten dermatit registriran vo slu`bata za zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie i na profesionalno eksponiranite rabotnici.41 Preosetlivost na lekovi Preosetlivosta na adekvaten lek ili medikament {to e soodvetno apliciran vo MKB-10 se ozna~uva so T88.1 10. vklu~uvaj}i alergi~na reakcija.2 {ok poradi anestezija • T88.45 2000 broj 93 99 192 stapka/10000 1.5 drugi komplikacii na anestezija • T88. pri {to se isklu~uva anafilakti~kiot {ok od serum (T80.46 1.88 2000 broj 3695 3971 7666 520 450 978 stapka/10000 47.49 9.52 8.81 47.

9 nesakan efekt. isklu~uva – dermatit od ingestirana hrana L27. Tie se ozna~eni so trozna~nite kategorii T79-T88. {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivosta na lekovi. i toa: • • • • L23 – alergiski kontakten dermatit • L23.0 anafilakti~en {ok poradi nesakana reakcija na hrana • T78. Preosetlivost na hrana Vo rutinskata praktika za ozna~uvawe na preosetlivost so hrana spored MKB-10 ima nekolku mo`nosti koi se determinirani pred s¢ so na~inot na koj hranata doa|a vo kontakt so ~ovekoviot organizam i se manifestiraat patolo{ki zbidnuvawa.dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii • L27. 38 Institut za medicina na trudot .neozna~en dermatit • L25. Makedonija vo golema grupa na sostojbi naslovena kako odredeni komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. neozna~en • T78. so {to se limitiraat mo`nostite da se dojde do nacionalni podatoci za epidemiologijata i drugite karakteristiki povrzani so pojavata na preosetlivosta na lekovi. neklasificirani na drugo mesto • T78. neklasificirani na drugo mesto. neklasificirani na drugo mesto e predvideno da se tabeliraat vo kategorijata – odredeni rani komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. Anafilakti~niot {ok poradi nesakana reakcija na hrana i drugite nesakani rekacii na hrana. za site formi na dermatit (atopiski dermatit.Kolaborativen centar na SZO . Vo nacionalnite.2 dermatit predizvikan so ingestirana hrana T78 . Podatocite koi se odnesuvaat na preosetlivost na lekovi vo nacionalnata morbiditetna statistika se prika`ani zbirno vo prethodno definiranite ogromni grupi bolesti i sostojbi koi se javuvaat kako posledica na hirur{ka i medicinska nega i toa samo so nivnata trizna~na {ifra.1 drugi nesakani reakcii na hrana.2 anafilakti~en {ok.8 drugi nesakani efekti.neozna~en kontakten dermatit predizvikan so hrana vo dopir so ko`ata L27 . neozna~eni na drugo mesto • T78.Nesakani efekti.: Alergiskite bolesti vo R. neozna~en Spored MKB-10 listite za tebelirawe na morbiditetot.4 alergija. kade spa|aat site trizna~ni i ~etirizna~ni kategorii od T79 do T88.2 L25 . koja e ozna~ena kako drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo.4 .3 angionevrotski edem • T78. pak. listi za tabelirawe i pribirawe na podatocite izdvoena e posebnata kategorija na komplikacii predizvikani samo od hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). neozna~en dermatit i dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) se predviduva edna ogromna kategorija za nivno pribirawe i tabelirawe (L10-L99). neozna~eno • T78. neklasificirani na drugo mesto.6 – alergiski kontakten dermatit predizvikan so hrana vo kontakt so ko`ata. neklasificirani na drugo mesto • T78.Cvetanov V i sor.

4 otrov od drugi artropodi (kasnuvawe ili ubod od insekt. Vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot ovie grupi na dijagnozi i sostojbi se razgrani~eni posebno i se prika`uvaat oddelno alergiskiot kontakten dermatit (L23). Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa Poradi ovie pri~ini za da se odredi zastapenosta na nekoi od alergiskite entiteti naj~esto se pribegnuva kon sproveduvawe na epidemiolo{ko-klini~ki istra`uvawa Makedonsko zdru`enie za bazi~na. otroven) • T63. vo slu`bata za za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina posebno se pribiraat i prika`uvaat podatocite za dermatit i egzem (L20-L30). kade spa|aat: • T63. kako i za prethodnite zaboluvawa.5 toksi~en efekt od kontakt so riba Isto taka spored MKB-10 za klasifikacija na alergijata od insekti se koristi i trizna~nata kategorija H23 – kontakt so str{ni. alergijata so insekti mo`e da se klasificira vo grupata toksi~ni efekti od kontakti so otrovni `ivotni (T63). L24-L45. frekvencijata i dinamikata na nivnoto javuvawe. deka nacionalnite raspolo`ivi podatoci za epidemiologijata na ovie bolesti se celosno nesoodvetni na celta za utvrduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki. Ona {to povtorno mora da se istakne e faktot deka i ovoj pat podatocite se prika`ani samo so nivnata trizna~na {ifra {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivost na hrana. nivno pribirawe i objavuvawe. glavno nemedicinski spored izvorot (T51-T65). L51L99). predvidena e mo`nost za tabelirawe na alergijata od insekti vo grupata na sostojbi nazna~ena kako toksi~ni efekti od supstancii. klini~ka imunologija i alergologija 39 .2 otrov od skorpija • T63. Kontaktite so otrovni `ivotni i rastenija ne se predvideni da se tabeliraat spored posebnite listi za tabelirawe na mortalitetot i morbiditetot na MKB-10.1 otrov od drugi vle~ugi • T63.Op{t del Vo nacionalnite listi za tabelirawe i prika`uvawe na podatocite vgradeni se nakolku posebni mo`nosti.3 otrov od pajak • T63. Taka.0 zmiski otrov • T63. a preostanatite bolesti i sostojbi na ko`ata koi se posledica na kontakt ili vnesuvawe na hrana se prika`ani vo grupata na drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10-L22. Alergija od insekti Spored MKB-10. a vo nacionalnite listi za tabelirawe ovaa kategorija (H23) e stavena vo edna ogromna grupa trizna~no {ifrirani bolesti i sostojbi ozna~eni kako drugi nadvore{ni pri~ini za slu~ajna povreda (W00 – X30 i X39X59). I vo odnos na alergijata od insekti povtorno e identi~en zaklu~okot. Za komplikaciite od hirur{ka i medicinska nega posebno e oddelena trizna~nata kategorija na sostojbi povrzani so hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). osi i p~eli od golemata grupa sostojbi ozna~eni kako kontakt so otrovni `ivotni i rastenija (H20-H29) Spored posebnite listi za tabelirawe na MKB-10. {to e istovetno primeneto i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite.

Cvetanov V i sor. Makedonija spored odnapred izgotvena programa. dijagnoza i triger faktori {to se determinirani od celta i istra`uva~kiot interes na glavniot istra`uva~. spored svojot dizajn ovozmo`uvaat pribirawe na podatoci za prevalencijata na odredeni sostojbi i pojavi. iskusni i soodvetno obu~eni istra`uva~i i soodvetno dizajnirani instrumenti relevantni za dobivawe na to~ni podatoci. a rezultatite koi se dobivaat se dragoceni vo odnos na nivnata verodostojnost i seopfatnost.: Alergiskite bolesti vo R. istra`uva~kite potencijali i mo`nostite na istra`uva~kite timovi. nau~nite i tehnolo{kite dostignuvawa. Literatura 1. Tie se nezamenliv instrument vo utvrduvawe na prevalencijata na odredeni sostojbi. Od druga strana. Ova bea osnovnite pojdovni celi i vo na{eto istra`uvawe. nasproti raste~kiot trend na javuvawe na bolestite i sostojbite so alergiska etiologija se dovolna pri~ina da se baraat lesni i ednostavno dostapni izvori na to~ni i relevantni podatoci kako osnova za prevencija i soodvetno upravuvawe so rizikot za pojava na alergiski zaboluvawa. koja nudi optimalna preciznost. timovite ili poedincite vklu~eni vo niv. tie naj~esto nudat podatoci koi ne se potpolno sporedlivi. Ottuka. objektivnost i komparabilnost na dobienite rezultati. 40 Institut za medicina na trudot . profesionalno eksponrani rabotnici i dr. kakva {to e ovaa studija. Ne smee da se zanemari i faktot deka finansiskite pobaruvawa za vakov vid studii ponekoga{ pretstavuvaat seriozna pre~ka vo nadminuvaweto na barierite koi se postavuvaat kako odgovornost pred instituciite. problemot stanuva dotolku poaktuelen ako se ima predvid faktot deka toa se sostojbi i bolesti ~ija{to prevalencija se zgolemuva so za~uduva~ka brzina kaj site populacioni grupi – deca. no i za analiza na specificnite obele`ja koi se zna~ajni za ispituvanata pojava. Iskustvata od sproveduvaweto na golem broj meta-analizi ja potvrduva ova opservacija. vozrasni. Nasproti prednostite na razli~nite vidovi epidemiolo{ki studii. pred s¢ poradi izbraniot dizajn i osnovna cel na sprovedenoto istra`uvawe. Koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija. vakvi populacioni istra`uvawa se sproveduvaat incidentno i vo soglasnost so potrebite. sproveduvaweto i evaluacijata na populacionite epidemiolo{kite studii e dolgotraen proces. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. Tie. a ~ija cel e brza. Poradi svojot dizajn i na~in na sproveduvawe tie baraat izvonredno dobro organizirana mre`a na institucii vklu~eni vo istra`uvaweto. se fokusiraat na razli~ni celni grupi. no tie ne mo`at i nemaat za cel da dadat prikaz na nivnata razvojna tendencija. to~na i etiolo{ka dijagnoza i terapija na bolestite. Posebno treba da se naglasi faktot deka epidemiolo{kite studii na presek. Intenzivniot razvoj na stru~nite. Podatocite za namaluvawe ili zgolemuvawe na frekvencijata na javuvawe na nekoja bolest vo odreden podolg vremenski period se osnovni indikatori za planirawe na zdravstvenata politika vo soodvetnata oblast. {to e sosem o~ekuvano. 1998-2000. progresot {to go bele`at biomedicinskite i tehnolo{kite istra`uvawa nametnuvaat potreba od novi tehni~ki performansi na neophodnata medicinskata oprema. Ambulantno-poliklini~ki morbiditet vo Republika Makedonija. Planiraweto.Kolaborativen centar na SZO .

klaster-analiza i t. Pokraj epidemiolo{koto istra`uvawe na alergiskiot rinit i aeropalinolo{kite ispituvawa.10. Ohrid. Makedonija vo korelacija na polenskata mikroflora”. Ohrid.1999 god. koga ispituvawata bea realizirani na na~in voobi~aen i nau~no apsolviran za toj period. Osnovni celi na studijata bea: aeropalinolo{ki monitoring so izrabotka na polenski kalendari i polenski karti. Debar i Peh~evo. so razli~ni karakteristiki {to ovozmo`uva da se dobijat relevantni podatoci za istra`uvanata pojava. odreduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki na polenozite i drugite naj~esti alergiski bolesti vo R. spored preporakite na EPI. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA).Op{t del Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija Iznesenite razmisluvawa i fakti ja nametnaa potrebata od epidemiolo{koto istra`uvawe na presek na alergiskite bolesti i dobivawe relevantni aeropalinolo{ki informacii za celata dr`ava. klini~ka imunologija i alergologija .07. Dojran.1998 god. Mavrovi Anovi i Berovo). koja{to be{e odobrena i finansirana od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie na R. Spored toa. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. na{iot interes za definirawe i epidemiolo{ko istra`uvawe na naj~estite alergiski zaboluvawa vo na{ata zemja zapo~nuva vo 1991 godina. Toa rezultira{e so podgotovka i realizacija na studijata “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Prilep. Studijata ima{e multicentri~en karakter i be{e izvedena vo {est gradovi vo R. Prilep. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar. proektot ovozmo`i i istra`uvawe na drugite alergiski bolesti na nivo na celata dr`ava. i aneks na dogovorot br. Inaku. 40079998 od 01. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram.test. Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto vrz Izborot na gradovite za aeropalinolo{kiot monitoring e napraven osnova na kriteriumite od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni 41 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. poradi prethodnoto iskustvo na sorabotnicite od Institutot i drugite gradovi vo Republikata vo sproveduvaweto na istra`uvawa od vakov vid i obem. Makedonija: Skopje. konstruirani se polenoski kalendari za sekoj od gradovite. na prv pogled studijata inkorporira{e zasebni segmenti koi vsu{nost bea komplementarni. regresiona korelaciona analiza. formirawe paleta na najva`nite aeroalergeni kaj nas za primena vo alergolo{kite ordinacii. pravej}i edna celina i toa aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki segment. Proektot be{e izveduvan pod {ifra 400998 so broj na dogovor 08-3564 od 08. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. Makedonija kako i utvrduvawe na favorizira~kite faktori za nivnata pojava. Makedonija. Dojran. kako najadekvaten.

{umarstvo i vodostopanstvo. Prose~nata godi{na temperatura za Skopje iznesuva 12oC. Gradot e smesten na bregot na Dojranskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 180 m i pripa|a vo zonata na submediteranskoto podra~je. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 501. izborot na gradovite gi zadovoluva kriteriumite za klini~koepidemiolo{kiot segment na studijata so ogled na toa {to se raboti za gradovi so razli~na golemina. Makedonija. Dojran ima 3 426 `iteli. na razli~ni ekolo{ki uslovi. smestena vo severniot del na R. koja £ pripa|a na R. Taa e grani~en i ekolo{ki region. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 14. zazemaj}i go gorniot tek na r. ovoj grad ima nizok stepen na aerozagadenost spored Prostorniot plan na R. kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. so mo{ne {irok gravitaciski radius i najzna~aen centar vo Republikata. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. sekako deka vlijanieto na kontinentalno-mediteranskata klima (kako i nejzinite modifikacii na povisokite podra~ja so efektot na planinskata klima) e eden od najdominantnite faktori vrz izgledot na vegetacijata na dadenata teritorija. Dojran (Do) Dojranskata Kotlina pretstavuva prostorna celina koja e smestena vo jugoisto~niot del na R. Skopje (Sk) Skopskata Kotlina. Vrz osnova na analizite na podatocite od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Inaku. hortikulturnoto bogatstvo. Vo Dojranskata Kotlina se registrirani osum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. Skopje e urban centar.: Alergiskite bolesti vo R. mestopolo`ba i stopanski potenijal. kako i spored klasifikacijata na nekoi na{i avtori i podatocite. Gradot Dojran e turisti~ki centar so {irok gravitaciski radius. razli~nite ekolo{ki uslovi i sekako vlijanieto na antropogenite faktori. Vardar.. Makedonija od 1998 god. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Makedonija karakteristiki. koj go zafa}a najniskiot del na slivnoto podra~je od dolniot tek na rekata Vardar. Skopje ima 506 926 `iteli spored popisot od 2002 god. Tie se rezultat na hidrolo{kite uslovi.6% od vkupnata povr{ina. se registrirani sedum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. Vo ramkite na svojata granica. Isto taka. Makedonija. Gradot go zazema sredniot del od Skopskata Kotlina i pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori.Cvetanov V i sor. na vertikalniot profil na Skopskata Kotlina. 42 Institut za medicina na trudot . Od celokupniot kompleks na vlijanija. Spored popisot od 2002 god. Makedonija (Slika 3). dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 645 mm. Skopskata Kotlina zafa}a povr{ina od 1924. Makedonija. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe.7 mm. a toa iznesuva 7. vo koj e koncentrirana edna ~etvrtina od nejzinata populacijata. odnosno razli~en na~in na `ivot na nivnite `iteli.Kolaborativen centar na SZO .2oC.215 km2. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika.

Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. vo neposredna blizina na Debarskoto Ezero. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crna i Stara Reka. izdigaj}i se na ridot na ~ij vrv se nao|aat ostatoci od srednovekovna tvrdina. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. koja e smestena vo centralniot del na R. Gradot Ohrid le`i na dopirot me|u jugoisto~niot del na Kotlinata i Ezeroto. Albanija. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. Spored popisot od 2002 god. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 689 mm. koja e smestena vo jugozapadniot del na R. Prose~nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vo Ohridsko-Stru{kata Kotlina. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crn Drim i Radika. ekolo{ki uslovi. Ohrid ima 55 749 `iteli. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 557 mm.. a go zazema Prilepskoto Pole (najniskiot del). rasprostraneta vo zapadniot del na R. Vo ovaa Kotlina se smesteni gradovite Prilep i Kru{evo. Spored popisot od 2002 god. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Debar (De) Debarskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. registrirani se {est klimatskovegetacisko-po~veni podra~ja. Makedonija. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 673 m. se registrirani {est klimatsko-vegetaciskopo~veni podra~ja. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. so {irok gravitaciski radius.2oC. smesten na nadmorska viso~ina od 760 m. Denes. Gradot Debar e funkcionalen centar za svojata neposredna okolina so mal gravitaciski radius. no so cel da se dobie pribli`na slika. Toj e urban centar. Makedonija i zafa}a del od slivnoto podra~je na rekata Crn Drim.Op{t del Ohrid (Oh) Ohridsko-Stru{kata Kotlina. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. Kotlinata reljefno e dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (osven kon jug). Debar ima 19542 `iteli. Spored popisot od 2002 god. Prilep ima 76 768 `iteli. Vo Prilepskata Kotlina. toj e najgolemiot i najatraktiven urban turisti~ki centar na ovaa teritorija. Gradot Prilep e smesten vo isto~niot del od Prilepskata Kotlina.2oC. Prilep (Pr) Prilepskata Kotlina pretstavuva prostorna celina. Ovoj grad pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 675 m. zemeni se podatoci od meteorolo{kata stanica Mavrovi Anovi. Makedonija. na ramen prostor. klini~ka imunologija i alergologija 43 . so mo{ne {irok gravitaciski radius. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori.

2002. 44 Institut za medicina na trudot .8oC.Kolaborativen centar na SZO . Univerzitet “Sv. Mak. Peh~evo (Pe) Peh~evskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. Milkovska S. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. Peh~evo ima 5517 `iteli. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 890 mm. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekata Bregalnica. od koi se nastanati i drugi vidovi {umi i pasi{ta. Kiril i Metodij”. Stikova E. Vo teritorijata na istra`uvawe pripa|aat gradovite Peh~evo i Berovo. iznesuva okolu 632 mm. 2.Cvetanov V i sor. Makedonija. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (slika 3). Doktorska disertacija. Gradot Peh~evo e so mal gravitaciski radius. Bugarija. rasprostraneta vo isto~niot del na R.: Alergiskite bolesti vo R. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. Karaxinska-Bislimovska J. Ovoj grad pripa|a vo zonata na ladnoto kontinentalno podra~je. 5-6: 166-171.8oC. Institut za biologija. no vo ovaa Kotlina tie se vo pomal broj. Skopje. Spored popisot od 2002 god. zemeni se podatoci od gradot Berovo. Vo Debarskata Kotlina se registrirani {est klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. Skopje. Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. Prirodno-matemati~ki fakultet. Prose~nata godi{na temperatura za Berovo iznesuva 8. Literatura 1. Aeropalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na R. pregled 1991. so poslabo razvieni sekundarni dejnosti. E`ova N. Cvetanov V. pa so cel da se dobie pribli`na slika. Definicija i epidemiologija na naj~estite alergiski zaboluvawa. Vo Peh~evskata Kotlina se registrirani pet klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja (slika 3). razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. a za svojata neposredna okolina toj pretstavuva funkcionalen centar. Makedonija godi{na temperatura iznesuva 11. med.

Aeropalinolo{ki monitoring .Poglavje B B.

46 .

Definicija Spored Britanskata aerobiolo{kata federacija “Aeropalinologijata e nau~na disciplina koja go izu~uva transportot na PZ niz atmosferata.1. Vo R. osobeno za vreme na vozdu{niot polenov period. Aeropalinolo{ki metodi При аеропалинолошките истражувања од големо значење е изборот на примерокот. 1. odnosno. po~naa da se izveduvaat prvite aeropalinolo{ki ispituvawa. klini~ka imunologija i alergologija 47 . e od osobeno zna~ewe za razre{uvaweto na pra{awata svrzani so etiologijata na alergiskite zaboluvawa. Atmosferskiot vozduh se odlikuva so bogato prisustvo na raznovidni industriski i biolo{ki zagaduva~i. Globalnata podelba. neophodni vo procesot na oploduvawe. kako vo biolo{kite i ekolo{kite istra`uvawa. Nekoi od PZ ostanuvaat vo blizina na zemjinata povr{ina i brzo se sedimentiraat i deponiraat vrz nea. se ozna~eni kako polutanti koi imaat specifi~no vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto. polenot se osloboduva vo golemi koli~estva od anemofilnite taksoni i se raznesuva nad zemjinata povr{ina vo forma na “polenov do`d”.0. taka i vo alergologijata. kako etiolo{ki supstrat na polenozite e najdirektno povrzan so evaluirawe na problemot na polenozite i dimenzionirawe na preventivnite aktivnosti. naporedno so istra`uvawata na industriskite komponeneti koi zazemaat zna~itelno mesto vo istra`uvawata so ve}e komparativni i relevantni podatoci. zasnovana na fizi~kite principi koristeni pri nivnata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. `ivotnskite i ~ove~kite sistemi”. Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija proizleguva od razlikite {to postojat vo klimatskite.2. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast kako i od nejzinata orografija i hidrografija. 1. Polenovite zrna (PZ) koi zaedno so drugite delovi na aerosolta kontinuirano se prisutni vo vozduhot vo golem broj denovi od godinata. Vo pogolem broj evropski zemji. Evropskiot monitoring sistem preku EPI (European Pollen Information) obezbeduva regionalna. disperzijata i depozicijata.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Makedonija. Relevantnata va`nost na vakviot tip podatocite e so {irok dijapazon. Vo Institutot za medicina na trudot vo 1993 god. pod dejstvoto na dilucijata i turbulencijata na rastojanija podaleku od izvorot. aeropalinologijata kako segment na aerobiologijata ja prou~uva polenskata mikroflora vo slobodnata atmosfera. kako i nivnoto vlijanie vrz rastitelnite. odnosno aeropalinolo{kata mikroflora. raznesuvaweto na polenot. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. s¢ ponaglasena e neophodnosta od detalen monitoring na biolo{kite zagaduva~i. Tie vo sebe sodr`at generativni elementi. sledej}i ja distribucijata na polenovite zrna i nudej}i predvidlivi modeli. polenskiot monitoring e dolgogodi{na tradicija. nivnoto osloboduvawe vo atmosferata. osobeno izvorot. Aeroalergeni od nadvore{na sredina Monitoringot na polenskiot sostav na vozduhot. Za vreme na opra{uvaweto. Vo toj period aeropalinolo{kite opservacii se odnesuvaa samo na teritorijata na gradot Skopje so nedostatok na reprezentativni podatoci za celata teritorija na R. Makedonija. No.

Kolaborativen centar na SZO . Najnovite istra`uvawa se fokusiraat na fa}awe i imunohemiska kvantifikacija na alergenite od mikronski i submikronski golemini. poradi slo`enata tehnika s¢ u{te nemaat {iroka primena. Prednostite na ovoj metod se mo`nosta da se postavi vo razli~ni predeli i uslovi (pr. opfa}a dve grupi . No.Cvetanov V i sor. Gravimetriski Durham . Obidite za konstruirawe na poefikasni aparati-sampleri na PZ od vozduhot prodol`uvaat. se doa|a do zaklu~ok deka nema golema razlika pri dobienite rezultati vo zavisnost od toa za kakvi celi se izveduvaat istra`uvawata. so upotreba na radioizotopski ozna~eni antitela. Gravimetriskiot e postar metod koj{to se bazira na slobodno talo`ewe na “polenoviot do`d”. za i protiv koristewe na eden ili drug metod. Pri paralelnata primena na dvete metodi. koi gi delat partikulite na klasi po golemina ili so pomo{ na silen i slab volumenski protok.ov aerosedimentacionen aparat Volumetriskiot metod e ponov metod so {iroka primena vo svetot koj{to se bazira na prinudnoto talo`ewe na polenot so posredstvo na {mukuva~ki 48 Institut za medicina na trudot . Makedonija konstrukcija. Dvete metodi imaat svoja va`nost. Vo na{iot slu~aj pri izveduvaweto na aeropalinolo{kiot monitoring e primenet gravimetriskiot metod na Durham. pri {to nivniot broj od den na den e s¢ pogolem. mesta bez elektri~na struja). Tie mo`at da bidat fateni na filtri so kaskadni impaktori. iako i ovoj tip metodi davaat poprecizni rezultati. sepak. S¢ u{te nema kategori~ki mislewa. a vo Skopje naporedno so nego primenet e i volumetriskiot metod.: Alergiskite bolesti vo R.gravimetriski i volumetriski. Slika 1. Zasega i dvete metodi se koristat vo aeropalinolo{kata praktika. a se izveduva so Durham-oviot aparat (slika 1).

Izborot na gradovite e napraven vrz osnova na kriteriumi od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni karakteristiki. Periodot na nabquduvawe e determiniran od po~etokot na mesec januari 1998 god. pa s¢ do krajot na 2000 god. Slika 2.3. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. konstruirani se polenovi kalendari za sekoj od gradovite. so isklu~ok vo Dojran.. Dojran. za da se ovozmo`i slobodna cirkulacija na vozdu{nite masi. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar. Pri aeropalinolo{kite istra`uvawa koristen e sedimentacioniot metod na Durham. Rezultatite dobieni so volumetriskiot metod se komparabilni so rezultatite dobieni vo drugite zemji vo svetot. Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe Izvr{eni se aeropalinolo{ki istra`uvawa vo {est gradovi od R. Ohrid. Identifikacijata i prebrojuvaweto na polenovite zrna se izveduvani na 2 povr{ina od 2 cm so mikroskop Olympus Bx50. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. kako najadekvaten.. Prilep.Lanzoni VPPS 2000 1. pri celosna ekspozicija od 24 ~asa. Obi~no se izveduva so aparatot Lanzoni VPPS 2000 (slika 2). so menuvawe na staklata sekoj den. Aparatot be{e postaven na viso~ina od 8-10 m. spored preporakite na EPI. Volumetriski aeropalinolo{ki aparat . nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. klini~ka imunologija i alergologija 49 . Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod Makedonsko zdru`enie za bazi~na. hortikulturnoto bogatstvo.Aeroalergeni od nadvore{na sredina (vakuum pumpi) i udarni sili. Makedonija: Skopje. Makedonija (slika 3). Debar i Peh~evo.

Prilep. . Postojat golem broj na istra`uvawa koi uka`uvaat na povrzanosta meѓu aerozagaduvaweto i pojavata na alergiski zaboluvawa kaj naselenieto.podobruvawe na dijagnosti~kite mo`nosti. Karta na klimatskite podra~ja i lokacija na postavenite aparati za aeropolinolo{kiot monitoring 1. a za Peh~evo vo Berovo. regresiona korelaciona analiza.4. Makedonija (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. Aeropolutant pretstavuva sekoja supstancija {to go modificira prirodniot sostav na atmosferskiot vozduh.Cvetanov V i sor. Dojran. Ohrid. Mavrovi Anovi i Berovo). no naj~esto se naveduvaat nekolku mo`ni objasnuvawa: . osobeno vo industriski razvienite zemji. 50 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R. klaster-analiza i t-test. Ova go nametnuva praшaweto za povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i polenizacijata vo vozduhot. dodeka podatocite za Debar se zemeni od meteorolo{kata stanica vo Mavrovi Anovi. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna Terminot “aeropolucija” podrazbira {irok spektar na hemiski i biolo{ki komponenti vo nadvore{nata i vnatre{nata atmosfera. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). Slika 3. Meteorolo{kata stanica vo Skopje e locirana vo mesnosta Zaj~ev Rid.Kolaborativen centar na SZO .kvalitativnata i kvantitativnata zgolemena ekspozicija na alergeni. Pri~inite za raste~kata tendencija na alergiskite zaboluvawa ne e sosema jasna.

o{tetuvawe na respiratorniot epitel. azoten dioksid i ~esti~ki od (dizel) izduvnite gasovi. pro~istuvaweto. vetrovite itn. Vo nekoi studii se sugerira deka alergiskiot potepcijal pa polenovite zrna mo`e da bide zgolemen koga tie se obvitkani so zagaduva~i. YO2 ili organski supstaici so submikronska golemina. CO i dr. vla`nost.modelirawe na alergenosta na inhalatornite alergeni. no i poradi intenzivniot soobra}aj. sulfur dioksid. klini~ka imunologija i alergologija - 51 . Polutantite vo vozduhot se posledica na industriskite procesi. vo sporedba so onie koi `iveat vo ekolo{ki zdrava sredina. . od stepenot na emisijata. strueweto na vozduhot). klimata. NO2. Polenovite zrna mo`e da aglomeriraat na svojata povr{ina i nekoi te{ki metali (Hg. kako {to se klimatskite (temperatura.zgolemenoto aerozagaduvawe Aerokontaminentite od nadvore{nata i vnatre{nata okolina se rizik faktori koi ja favoriziraat senzibilizacijata i pojavata na alergiskite bolesti kaj genetski predisponiranite osobi. CO) ja menuvaat povr{inskata struktura na polenovite zrna. proinflamatorni citokini i kleto~ni athezivni molekuli. barometarski pritisok. Nekoi istra`uvawa i eksperimenti uka`uvaat deka eksponiranite na ozon. hemiskata industrija. zgolemena sklonost kon infekcii na dolnite respiratorni pati{ta.osloboduvawe na odredeni medijatori. Stepenot na zagadenosta vo industriski zemji zavisi. Drugi studii informiraat za korelacija na astmata i polenskiot rinit so ambientalnoto nivo na ozonot. Pod dejstvo na ultravioletovite zraci vo vozduhot.Aeroalergeni od nadvore{na sredina virusni infekcii. Cd). Zna~ajna uloga vo nastanuvaweto i evolucijata na alergiskite zaboluvawa igraat i drugi favorizira~ki faktori. rafinirawe na naftata. organski isparlivi materii. . . Naj~esti zagaduva~i vo primarnata emisija se YO2 NO.o{tetuvawe na cilijarniot aparat.ozonot (O3). Alergiskiot rinit e so zgolemen porast kaj osobi koi `iveat vo blizina na avtopat. Hospitalizacijata na slu~ai so astma e vo direktna korelacija so atmosferskoto nivo na azotniot dvooksid. dodeka vo sekundarnata emisija . Nespecifi~pite i specifi~pite agensi od nadvore{nata i vnatre{nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Za vlijanieto na nadvore{nata okolina vrz porastot na alergiskite bolesti govorat brojnite svetski epidemiolo{ki studii. Astmata po~esto se javuva kaj deca koi `iveat vo zagadeni podra~ja. aerozagaduva~ite (SO2. . Ph. dodeka astmata predizvikana od napor e dvojno pozastapena vo gradovite vo blizina na termo centralite.iritativno dejstvuvawe na di{niot aparat i bronhijalna reaktivnost.dodatno dejstvuvawe na sintezata na specifi~nite IgE antitela. namaleni imunolo{ki stimulacii poradi parazitarnite infekcii. koj se formira pod dejstvo na odredeni hemiski reakcii vo atmosferata. pod 5 μm. metalurgiskata. pri {to se zgolemuva brojot na citozolskite alergiski proteini so {to polenot stanuva silno imunogen. osobeno vo pomladata vozrast. Za patomehapizmi na dejstvoto na aerozagaduva~ite postojat pove}e studii. teorii i objasnuvawa. zaedno so alergenite poka`uvaat posiguren razvoj na alergiska senzibilizacija vo sporedba so onie eksponirani samo na alergeni. prerabotuva~kata industrija. Pove}e in vitro i in vivo studii so bronhijalna i nazalna lava`a objasnuvaat za pove}e mehanizmi koi me|usebno se isprepletuvaat: . . pred se. i sekako va`en ~initel .

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

sredina vleguvaat vo organizmot glavno preku di{nite organi, pri {to doa|aat vo dipir so epitelnite kletki predizvikuvaj}i o{tetuvawe, zgolemena propustlivost i smaluvawe na cilijarniot klirens. Zabele`ana e pozitivna korelacija me|u stepenot na zagadenosta i srednata vrednost na vkupniot IgE vo serum. Doka`ano e deka ~esti~kite koi nastanuvaat so sogoruvawe na naftenite derivati ja zgolemuvaat sintezata na specifi~nite IgE antitela vo nosnata sluznica. Zgolemenata sinteza na IgE pod dejstvo na zagadenosta vo vozduhot, e eden od patomehanizmits so koj }e mo`e da se objasni porastot na alergiskite zaboluvawa. Ozonot e najjakiot oksidans od site aerozagaduva~i. Ekspozicijata na ozon kaj pacientite koi boleduvaat od alergiski rinit i astma doveduva do potencirawe na inflamatornata reakcija, propratena so infiltracija i aktivacija na neutrofilite, eozinofilite, monociti, a1-antitripsin, interleukin 6 (IL6), interleukin 8 (IL-8), faktor za stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi (GM-CSF) i prostaglandin E2 (PGE2). Glavno mesto na interakcijata pome|u mukozata na di{nite pati{ta i ozonot e epitelot na di{nite pati{ta. Istovremenata ekspozicija na alergen i ozon, {to nastanuva vo letnite meseci, doveduva do vlo{uvawe na alergiskite zaboluvawa na di{nite pati{ta i do nivna zgolemena prevalencija. Pri inhaliraweto na NO2 vo bronhoalveolite registrirana e zgolemena koncentracija na limfociti, lizozim-pozitivpi alveolarni makrofagi i mastociti, a vo nosnata lava`a zgolemena vrednost na eozinofilni katjonski proteini (ESR). Vdi{uvaweto na NO2 i ozonot kaj lu|eto doveduva do zgolemuvawe na propuslivosta vo bronhijalniot epitel i polesno prodirawe na alergenite, o{tetuvawe na kleto~nata aktivnost, zgolemuvawe na sintezata i osloboduvawe na leukotrien S4 (LTC4) i tumor nekrotizira~ki faktor (TNF), kako i solubilni atheziski molekuli (ylSAM-1). Istra`uvawata na Internacionalnata meteorolo{ka organizacija (IMO), на Меѓународниот панел за климатски промени (IPCC) kako i na mnogu ekolo{ki asocijacii ua`uvaat na zgolemenata koncentracija na atmosferskiot SO2, gasovite na “staklenata gradina”, prisustvoto na CFC, kako na faktori koi imaat svoe reflektorno dejstvo vrz polenoviot spektar. Tie predizvikuvaat izmeni vo tajmingot i magnitudite na polenoviot period i imaat golemi implikacii vrz pojavuvaweto na polenozite. 1.4.1. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R. Makedonija Vo Republika Makedonija ne postojat mo`nosti za sproveduvawe na fundamentalni istra`uvawa za utvrduvawe na povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i alergogenata mo} na polenovata mikroflora. Ottuka i interesot da se utvrdi dali podatocite {to se rezultat na kontinuiraniot monitoring na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija mo`e da se koristat vo procenkata na aeropolenizacijata i eventualno na alergogeniot potencijal na polenovite zrna na odredeni podraчja kaj nas. Vo prodol`enie se prika`ani rezultatite od redovniot monitornig za sledewe na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija koj go realizira Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita на Skopje so mre`ata od deset Zavodi za zdravstvena za{tita. 52
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Higienskiot aspekt na kvalitetot na vozduhot vo Republika Makedonija preku rutinsko i kontinuirano sledewe na aerosedimentot se vr{i na 76 merni mesta na 13 razli~ni geografski lokaliteti. Pri toa sekoja godina se analiziрaat preku 870 mese~ni primeroci na aerosediment. Podatocite od kontinuiraniot monitoring se prika`ani na tabela br. 1.
Tabela 1. Higienski kvalitet na vozduhot vo R. Makedonija vo tekot na 2003 god. zagaduva~ka materija aerosediment
Просечна годишна концентрац. (мг/м2) 30 338 182.1 СКОПЈЕ 7 82 176.7 ВЕЛЕС 1 12 191.0 с.Иванковци 5 60 177.45 ПРИЛЕП 2 24 119.5 П.Е.Крушево 3 29 229.9 ОХРИД 2 24 248.86 П.Е. Струга 4 46 114.58 БИТОЛА 4 48 72.67 КОЧАНИ 4 48 135.0 КУМАНОВО 4 47 290.0 СТРУМИЦА 4 47 126.16 ТЕТОВО 6 70 243.9 ШТИП 76 870 177.52 Р.МАКЕДОНИЈA ** МДК - максимум дозволена концентрација (300.0 мг/м2); Заводи за здравствена заштита Број на мерни места Број на примероци Минимум - максимум (мг/м2) 32.1-707.2 0.3-1508.0 6.0-686.1 127.0-229.3 95.75-136.25 26.61-616.62 33.6-818.2 27.15-325.53 11.83-242.08 16.0-457.1 117.0-682.0 11.58-379.40 35.38-659.31 41.56-572.85 Број на примероци над МДК* 42 14 2 13 0 6 10 2 0 3 17 1 60 170

Podatocite poka`uvaat deka koncentracijata na aerosedimentot e pogolema od maksimalno dozvolenata koncentracija kaj pove}e od 20% od ispituvanite primeroci vozduh. Statisti~kata obrabotka na podatocite dobieni vo tekot na aeropalenolo{kiot monitoring, so cel za utvrduvawe na povrzanosta me|u brojot na polenovite zrna i aerozagaduvaweto vo Skopje poka`a signifikantna povrzanost me|u ovie dva parametri, so koeficient na korelacija od 0.97 (grafik br. 1).

Grafik 1. Korelacija pome|u vkupniot mese~en broj PZ i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

53

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Ovie podatoci se o~ekuvani i sosem logi~ni, a statisti~ki signifikantnata korelacija ovozmo`uva da se napravi procenka na polenizacijata na edno podra~je vrz osnova na podatocite za koli~inata na aerosediment na istoto toa podra~je. Na takov na;in aerosedimentot mo`e da pretstavuva korisen vodi~ kon procenkata na polenskiot potencijal na odredeno podra~je iako ne mo`e da gi zameni komparativnite prednosti na aeropalinolo{kite metodi. Me|utoa, treba da se istakne deka statisti~ki zna~ajna povrzanost ne e utvrdena ne e utvrdena koga stanuva zbor za ambrozijata (grafik 2).

Grafik 2. Korelacija me|u vkupniot mese~en broj PZ na ambrozija i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Odgovorot najverojatno le`i vo vkupnata koli~ina na prisustvoto na PZ na ambrozijata vo vkupnata polenska struktura, kako i vo gravimetriskite i drugite karakteristiki na PZ na ambrozijata.

Slika 4. Ambrosia artemisifolia L. (A) i polenovi zrna (B)

A

B

54

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Ambrozijata (amerikanski plevel, globi~arka) e s¢ poprisutna na na{ite prostori, a donesena preku severnite granici poradi nepovolnite ekolo{ki parametri. Ovoj aeropolutant ima `estoki alergogeni svojstva {to mnogu jasno se gleda od tabelarniot prikaz broj 9 (vo ponatamo{niot tekst). Anatomijata na nazalnite {uplini ovozmo`uva deponirawe na inhaliranite ~esti~ki koi se pogolemi od 10 mkm. Pri nivnoto patuvawe, niv go zapira nazalniot filter, kade {to doa|a do izraz nivniot efekt, predizvikuvaj}i polenski rinit. Posle silni do`dovi, polenovite zrna osloboduvaat submikronski polenski ~esti~ki (levkoplasti) koi navleguvaat vo dolnite di{ni pati{ta so {to se sozdavaat mo`nosti za pro{iruvawe na alergiskata inflamacija. Pod vlijanie na ultravioletovite zraci, aerozagaduvaweto vo vozduhot (sulfur dioksid, azoten dioksid, ozon) ja menuva povr{nata struktura na polenskite zrna i go zgolemuva brojot na citosolskite alergogeni proteini, so {to polenot dobiva intenzivna alergogena mo}. Problemot so aeropolucijata i nejzinite efekti vrz procesite na alergiskata senzibilizacija i inflamacija e globalen problem koj{to sekako ne ja odminuva i na{ata zemja.

1.5. Rezultati
Visokata prevalencija na alergiskite zaboluvawa vo svetot i kaj nas ja nametnuvaat potrebata od multicentri~na strategija za nivnoto re{avawe. Relevantnata va`nost na multicentri~nosta e fokusirana, pred se od {irokiot dijapazon na raznovidnite industriski i biolo{ki zagaduva~i koi se detektiraat kako alergogeni, kako i nivnoto sinergisti~ko dejstvuvawe. Motivot za izveduvaweto na istra`uvaweto e povrzan so kriti~koto sogleduvawe na nedostatocite na prvite epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki ispituvawa kaj nas i so potrebata na nivo na celata zemja da se dobijat reprezentativni podatoci za polenozite. Zatoa, pokraj Skopje, so vklu~uvaweto na gradovite Dojran, Ohrid, Prilep, Debar i Peh~evo, vo na{ite istra`uvawa, polenskiot monitoring i klini~ko-epidemiolo{kite istra`uvawa na nivo na celata zemja go dobivaat svoeto vistinsko zna~ewe kako multicentri~na studija. 1.5.1. Skopje Aparatot vo Skopje be{e postaven na ramen pokriv, na zgradata na Institutot za medicina na trudot, na viso~ina od 7,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ=21° 27′09′′; ϕ=42° 01′16′′ i Ζ=275 m n.v. Gradot Skopje se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Betula (breza), Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Quercus (dab) i Fraxinus (jasen); a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Plantago (tegavec) i Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi). Vo ovoj grad vo sporedba so drugite, se registrirani najvisoki koncentracii na Cedrus (kedar), Betula (breza), Platanus (~inar), Acer (javor), Populus (topola), Morus (dudinka) i Fraxinus (jasen), no niski koncentracii na Fagus (buka).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

55

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Tabela 2. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Skopje SKOPJE Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 88,4 6,1 1,1 0,2 1,5 1,1 0,2

Najgolema raznovidnost vo Skopje e registrirana vo april - 30 taksoni. 1.5.2. Dojran Aparatot za zemawe primeroci vo Dojran be{e postaven vo dvorot na kasarnata, na slednive koordinati: λ= 22° 42′44′′; ϕ=41°10′42′′ i Ζ=160 m n.v. Gradot Dojran se karakterizira so prisustvoto na taksoni od krajre~nata i blatna vegetacija. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat Cupressaceae (kiparisi), Pinaceae (borovi) (Cedrus- kedar), Quercus (dab), Ulmus (brest), Platanus (~inar) i Juglans (orev); a od zeljestite Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Asteraceae (slo`nocvetni), Plantago (tegavec) i Rumex ({tavej). Vo Dojran, vo sporedba so drugite gradovi, se registrirani povisoki koncentracii na taksonite koi{to se svojstveni samo za ovoj objekt - Ulmus (brest) i Sambucus (bozel), potoa i visoki koncentracii na Rosaceae (rozi), Fabaceae (peperugocvetni), Olea (maslinka), Myrtus (gr~ki ~aj) i Koelreuteria (kelterija), kako i Urticaceae (koprivi), Chenopodiacea /Amaranthaceae (lobodi / {tirovi) i Apiaceae. Vo ovoj objekt se registrirani i najvisoki koncentracii na Morus (crnica), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Juglans (orev), no niski na Tilia (lipa). Polenoviot period po~nuva porano, a zavr{uva podocna vo sporedba so ostanatite objekti.
Tabela 3. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Dojran DOJRAN Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70,9 8,6 4,4 0,9 8,4 0,5 0,1

Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia

Vo polenoviot aerosediment vo Dojran se registrirani vkupno 79 taksoni koi im pripa|aat na 50 familii. 1.5.3. Ohrid Aparatot za samplirawe na PZ vo Ohrid be{e postaven na ramen pokriv od zgradata na Medicinskiot centar, na viso~ina od 8,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ= 20° 49′20′′; ϕ=41° 06′56′′ i Ζ=705 m n.v Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO 56

Plantago (tegavec). Asteraceae (slo`nocvetni). Urticaceae (koprivi) i Asteraceae (slo`nocvetni).5 0. Tilia (lipa). se registrirani i najvisoki koncentracii na Pinaceae (borovi) i Sambucus (bozel).9 8. Najzna~ajnite taksoni registrirani vo Prilep. kako i povisoki koncentracii na PZ od Asteraceae (slo`nocvetni).5 m. kako i nivnite vremenski i koncentraciski karakteristiki. Quercus (dab).5. vo sporedba so drugite. Juglans (orev) i Corylus (leska). a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae (kiparisi). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Prilep PRILEP Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70. se prezentiran vo polenoviot kalendar za gradot Prilep. Populus (topola).v. Ovoj grad.3 0. Tabela 4.9 0. klini~ka imunologija i alergologija 57 .6 1.7 16. Quercus (dab). vo tekot na istra`uvanite godini.9 0.1 0. Prilep Aparatot za samplirawe be{e postaven na ramen pokriv na Medicinskiot centarPrilep. vo tekot na istra`uvanite godini.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Ohrid registrirani se 79 taksoni od 50 familii. Betula (breza).1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Plantago (tegavec). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Ohrid OHRID Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 83. Rumex ({tavej) i Urticaceae (koprivi).6 1. Tabela 5. Pinaceae (borovi). Ovoj grad se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie.2 0. so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar). od koi dominiraat: Poaceae (`itni rastenija). kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. 1.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Vo gradot Ohrid. no niski koncentraci na Fagus (buka).4.6 4. na slednive koordinati: λ=21° 34′07′′. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). Cupressacea (kiparisi). na viso~ina od 8. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). no i prisustvo na blatna i vodna rastitelnost. Vo gradot Prilep. Chenopodiaceae/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi). Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). Vo ovoj objekt vo sporedba so drugite. Rumex ({tavej). Tilia (lipa) i Corylus (leska).8 0. Rumex ({tavej). go karakteriziraat povisoki koncentracii na: Corylus (leska). ϕ=41° 20′39′′ i Ζ=660 m n.

so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi). Urticaceae (koprivi). ϕ=41° 31′ 19′′.5. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). Plantago (tegavec) i Asteraceae (slo`nocvetni).2 0.koprivi i Plantago. Corylus (leska). a od zeljestite.6.3 5. Cupressacea (koparisi). Vo ovoj grad. a karakteristi~no e i prisustvoto na pogolem broj PZ vo sporedba so drugite gradovi od Cornus (dren). no niski koncentracii na Platanus (~inar). 1. Urticaceae (koprivi). Vo gradot Debar. Vo gradot Peh~evo. Salix (vrba). Fagus (buka).6 3. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Debar DEBAR Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70.5. Ζ= 1000 m n. Carpinus (gaber) i Salix (vrba). ϕ=41° 45′ 37′′. Ζ= 675 m n. Tilia (lipa). Taka. kako i povisoki koncentracii na PZ od Pinaceae (borovi). e registrirana povisoka procentualna zastapenost na zeljestite rastenija (Urticaceae. Cedrus (kedar) i Larix (lariks). no niski koncentracii na Tilia (lipa).8 15. Pinaceae (borovi). Ovoj grad. Cedrus (kedar). Fagus (buka). Peh~evo Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv. Plantago (tegavec) i Artemisia (pelin). Quercus (dab). Betula (breza) i Alnus (evla). vo tekot na istra`uvanite godini. 58 Institut za medicina na trudot . Tabela 6.tegavec). Tilia (lipa) i Quercus (dab). Poaceae (`itni rastenija).5. studenite meseci vo godinata (noemvri.Cvetanov V i sor. vo sporedba so drugite.v. Castanea (kosten). go karakteriziraat najvisoki koncentracii na.9 1. januari i po~etokot na fevruari) obezbeduvaat “~ist vozduh”.v.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo Debar najvidliva e korelacijata i dinamikata na brojot na PZ i taksonomskite vidovi vo odnos na temperaturnite priliki. Makedonija Vo polenoviot aerosediment na Prilep registrirani se 71 taksoni koi pripa|aat na 46 familii.6 0. Fabaceae (peperugocvetni) i Ericaceae (vo niski koncentracii).: Alergiskite bolesti vo R. Debar Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv od Medicinskiot centar-Debar na 8 m nad zemja (λ= 20° 32′ 03′′. Betula (breza). odnosno ne se registrirani PZ osven na kedrusot. dekemvri. kako i Urticaceae (koprivi) i Plantago (tegavec). vo tekot na istra`uvanite godini.Kolaborativen centar na SZO . vo sporedba so drugite. na zgradata na Zdravstveniot dom-Peh~evo na viso~ina od 8 m nad po~vata na slednive koti: λ= 22° 52′ 30′′. 1. Carpinus (gaber).). so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae.

7.39%). Betula (breza. {to e odraz na klimatskite karakteristiki. Od vkupno registriranite PZ vo vozduhot na R. Makedonija vkupno se registrirani 98 taksoni (59 fam.94%).3 0. a potoa sleduvaat: Urticaceae (koprivi. 1.8 10.2 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Peh~evo registrirani se 57 taksoni od vkupno 41 familija.1 4.0 0. Vo R.1.4.2 10. Tabela 8.25%). Makedonija Polenoviot spektar na istra`uvanite objekti. a vo Peh~evo najdocna. Od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam.1. Poaceae.45%).6% od vkupno registriranite PZ). Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksoni vo R.5.5%) i Quercus (dab).10.8 3. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Makedonija Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 77. Tie vo vkupniot broj PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat so pove}e od 60% vo site istra`uvani gradovi. a vo Peh~evo najdocna od drugite istra`uvani gradovi.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Tabela 7.5 0. Zastapenost na PZ vo R.1 Inaku dinamikata na vkupnata godi{na koncentracija na osnovnite tri grupi PZ (`itni. Asteraceae (slo`nocvetni) i Rumex (kiselec).5 2. Pinaceae (borovi. zeljesti. od koi najdominantni se: Cupressaceae (kiparisi) (23. poka`uva bogat kvalitativen i kvantitativen sostav.7 2. drvenesti rastenija) i nivnata procentualna zastapenost vo {este opservirani gradovi vo na{ata zemja dadeni se vo vid na prikazi na slikite 5 i 6 za periodot 1980-2000 godina.8 1. karakteristi~no za gradovite vo koi e sproveduvan aeropalinolo{kiot monitoring e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni vo gradot Peh~evo PEH^EVO Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 78.). klini~ka imunologija i alergologija 59 . od koi 51 takson (27 fam. najgolemiot broj PZ im pripa|a na taksonite od dendroflorata. Inaku. Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi. kako odraz na klimatskite karakterstiki. Makedonija (521127 PZ). Polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano.94%). Plantago (tegavec.8.4 1.17.) se pretstavnici na dendroflorata.0 0.

Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Slika 5. DiDinamika na vkupnata godi{na koncentracija na trite grupi PZ vo periodot do 1998 do 2000 godina Slika 6. Procentualna dinamika na trite grupi PZ vo period od 1998 do 2000 godina 60 Institut za medicina na trudot .

1 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a na grupata drvja 11.5%.0 13.4 7.9 18.1 Pozitivni KT % 11.2% Grafik 4.2%). no sekako najvisoka e od ambrozijata (tabela 9).0 11.8 3. Senzibilizacija-povrzanost so PZ Vo odnos na prevalencijata na senzibilizacijata kon polenskite alergeni koja{to kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 27.0% (tabela 8). Atopija kaj ispituvanata populacija Interesni se komparativnite prikazi za povrzanosta na stepenot na senzibilizacijata (KT %) so procentualnata zastapenost na aeroalergenite vo na{ata zemja. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksona i pozitivni ko`ni testovi vo R.5%.8 4.8% 65.2 10.3%.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Se gleda deka alergizacijata od pelin i lobodi e visoka. Kaj ispitanicite so manifesten SAR.5.5 4.0 0.4%). Kako najpotenten alergen e registrirana lobodata (Chenopodium sp. a kaj alergiskata astma so 58. taa u~estvuva so 30.7 2. Makedonija Taksoni Dendroflora Drvenesti rastenija Poaceae Trevi Chenopodiaceae Lobodi Artemisia Pelin Urticaceae Koprivi Plantago Tegavec Ambrosia Ambrozija Polen% 77.) zastapena so 13.5 0.9%. Tabela 9. Pozitiven KT Negativen KT 34. Najvisoka prevalencija na polenskata senzibilizacija be{e registrirana kaj licata so alergiski konjunktivit (87. Prevalencijata na senzibilizacija kon grupata trevi iznesuva 18%. klini~ka imunologija i alergologija 61 . najvisoka prevalencija na senzibilizacijata poka`uvaat alergenite od grupata na pleveli (19.8.4 1.

8 7.3 4.3 35.5 3.3 5.9.3 5.3 25.8 1. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni i pozitivni ko`ni testovi vo {este istra`uvani gradovi Skopje Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Dojran Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Ohrid Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Prilep Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Debar Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Peh~evo Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Polen vo % 88.8 6.5 11.7 3.Kolaborativen centar na SZO .8 15.1 Polen vo % 70.8 7.6 1.5 6.6 1.9 1.8 3.2 0.1 4.3 17.5 0.7 11.9 1.5 0.9 8.4 6.6 3.5 2.8 0.9 8.2 Polen vo % 70.6 4.4 0.1 0.1 20. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi Tabela 10.6 4.7 5.: Alergiskite bolesti vo R.2 0.5 13 15 15 8.1 1.1 Polen vo % 78.1 Polen vo % 83.9 0.9 Pozitiven KT vo % 9.6 0.0 8.5 Pozitiven KT vo % 21. Makedonija 1.1 0.7 62 Institut za medicina na trudot .2 10.5.9 1.0 0.5 5.7 16.1 Polen vo % 70.8 10.9 Pozitiven KT vo % 6.3 Pozitiven KT vo % 19 10 5 4 8 3 2 Pozitiven KT vo % 9.3 11.1 0.2 1.Cvetanov V i sor.6 27.5 6.3 8.9 8.8 11.2 Pozitiven KT vo % 5.3 0.4 0.3 0.9 0.5 1.

9%. Artemisia.4%. Skopje.2%) vo vozduhot.8%) i Debar (7.10.1% vo Skopje do 16. Poaceae) so 10. p<0. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija trevestite taksoni (Poaceae) imaat vo Prilep (35. a vtororangirani se trevite (Poaceae) so rang od 6. Debar i Peh~evo ne e najdena. a vo Peh~evo najdocna. Drvenestite taksoni osven vo Ohrid so 19. Edinstveno vakva korelacija (slika 4) e najdena za gradot Ohrid (r=0.05). Makedonija (tabela 9).01) Osnovniot pristap vo ispituvaweto e evaluacija i korelacija na dva povrzani segmenti: aeropalinolo{kiot monitoring i epidemiolo{ko-klini~kite rezultati. evidentno e deka drvenestite taksoni se so najgolema sredna godi{na procentualna zastapenost (77. I pokraj toa. najvisoka prevalencija na pozitivni ko`ni testovi imaat trevnite taksoni (Poaceae) so 17. Od druga strana. statisti~kata analiza na srednata godi{na procentualna zastapenost na PZ za site 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv ne poka`uva statisti~ki zna~ajna korelacija (r=0. Vo odnos na distribucijata po gradovi vo R. Dendroflorata so 51 takson (27 familii) ima dominantno mesto vo vkupniot broj taksoni. kako odraz na klimatskite karakteristiki.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.5%).90. Peh~evo (17. Makedonija poka`uva sli~nosti so polenoviot kalendar na R. Analizata na srednata procentualna zastapenost na polenovite zrna i pozitivnite ko`ni testovi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi poka`uva deka vo site 6 gradovi (tabela 10) najvisoka prevalencija na zastapenost vo vozduhot imaat PZ na drvenestite rastenija (nad 70%). koi{to vo srednata godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot u~estvuvaat so 10.6%. grafik 6). Taksonite Chenopodiaceae.7%). za p>0. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii. polenskiot kalendar na R.0%. so vkupno registrirani 98 taksoni od 59 familii. a vo gradot Makedonsko zdru`enie za bazi~na. najgolemiot broj PZ pripa|aat na taksonite od dendroflorata i najdominantni se Cupressaceae (kiparisi)-23.4% (vedna{ po drvenestite taksoni).6%). uka`uvaat na vidovite polenski taksoni. Urticaceae. klini~ka imunologija i alergologija 63 . dodeka senzibilizacijata na drvenestite alergeni kaj ispitanicite e samo 18.9%. taka i vo tajmingot i magnitudite na polenovite periodi od prisutnite taksoni. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. kako vo kvalitativniot i kvantitativen sostav. Bugarija Razlikite so polenovite kalendari od mediteranskite i nordiskite predeli se zna~ajni. Vo Skopje najvisoka prevalencija na senzibilizacijata imaat Chenopodiaceae i Artemisia so 15.7%.5. a potoa sleduvaat: Dojran (25. Isto taka. Makedonija Pri analiza na polenskata mikroflora i senzibilizacijata kaj ispituvanata vozrasna populacija vo R. Kako rezultat na klimatsko-vegetaciskite karakteristiki. vo nitu eden drug grad ne dominiraat vo prevalencijata na senzibilizacijata. Prilep. So aeropalinolo{kiot monitoring e konstatirano postoewe na bogat polenov spektar. se konstatira deka vo gradot Prilep. a od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam. SAR ima najvisoka prevalencija od 29. Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R.0% (tabela 10. Plantago i Ambrosia imaat povisoki prevalencii na pozitivni ko`ni testovi vo odnos na nivnata zastapenost vo vozduhot.6% vo Prilep.245. Korelacija pome|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni za gradovite Dojran. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. Makedonija.

isto kako i sezonskiot i e so najvisoka prevalencija vo Skopje (10. Ova se potvrduva i so podatokot deka ako plevelite kako grupa se distribuiraat vo odnos na oddelnite taksoni (Chenopodiaceae. evidentno e deka prevalencijata e sosema lesno zgolemena. Isto i kaj ispitanicite so SAR plevelite kako grupa se na prvo mesto so 7. Konstatirano e deka pomladata vozrast i urbanata sredina se favorizira~ki faktori za SAR kaj vozrasnata populacija. Osnova za ova mo`e da se pobara vo ~ustvitelnosta na detskiot organizam na intenzivnoto urbano zagaduvawe vo sklop so aerobiolo{koto zagaduvawe na gradot Skopje. so istata kaj decata vo Skopje. Populus (topola).2%).: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . a potoa trevite so i 6.9% kaj vkupnata vozrasna populacija.Cvetanov V i sor. ne se sosema jasni. Urticacae. Ambrosia). Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija imaat plevelite kako grupa so 19. Od druga strana. gradot Prilep se karakterizira vo sporedba so drugite gradovi so povisoki koncentracii na Corylus (leska). od koi dominiraat Poaceae (`itni rastenija).3%. no sekako treba da se zemat predvid i genetskite. se dobiva vpe~atokot deka SAR za gradot Skopje e pove}e problem na detskata populacija otkolku na vozrasnata. potoa trevite so 17. so najvisoka vrednost vo gradot Prilep.5%.. Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). Atopijata ima prevalencija od 34.8%. Ranata senzibilizacija vo detskata vozrast e potkrepuvana i so prisustvo na visoki koncentracii na polenovi zrna koi se `estoki alergeni. aeropalinolo{kite podatoci poka`uvaat deka polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi koncentracii vo R.1%. pri {to mo`ebi i genetskata predispozicija za SAR se manifestira porano komparirano so drugite gradovi vo R. a senzibilizacijata kon niv e samo 10.6%). {to se dvi`i vo o~ekuvani vrednosti.8%). Vo soglasnost so ovie podatoci. Ako se baraat od aeropalinolo{ki aspekt. Makedonija Skopje SAR e komparativno najniska so 8. Isto taka. Makedonija (77. Mo`no e tokmu vakvata originalna polenska alergogena kompozicija i koncentracii da se eden od faktorite za visokata prevalencija na SAR. Ovie podatoci zboruvaat deka plevelite i trevite imaat najgolema alergogena mo} kaj ispituvanata populacija. ako se komparira ovaa prevalencija za gradot Skopje so rezultatite od epidemiolo{kata studija izvedena vo 1996 god.5%. kade prevalencijata na SAR e 7. Ovoj podatok potvrduva deka alergenata koncentracija ne e edinstven faktor za senzibilizacijata kon polenite. a najniska vo Debar (4. Plantago.01) povrzani so SAR.8%. 64 Institut za medicina na trudot . celogodi{niot alergiski rinitis kaj decata e so prevalencija od 8. Makedonija.6% .4%. i statisti~kata analiza ne poka`uva korelacija na nivo na R. Evidentno. a belodrobnite problemi se statiti~ki visoko zna~ajno (p<0. Tokmu povrzanosta na belodrobnite te{kotii so sezonskiot alergiski rinitis uka`uva na neophodnosta od integralen pristap pri evalucija na gornite i dolnite di{ni pati{ta. Artemisia. metereolo{ko klimatskite i geografskite faktori. Rumex ({tavej). Tilia (lipa). Ako se komparira prevalencijata kaj vozrasnite so SAR vo Skopje od 8. se zabele`uvaat povisoki prevalencii na ko`nite testovi vo odnos na srednata procentualna zastapenost vo vozduhot. alergogenata mo} na polenite od plevelite i trevite kako grupa i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena vo odnos na polenite od drvenestite taksoni. soglasno so podatocite od literaturata. Pri~inite za razlikite vo prevalencijata na SAR.8%. No zatoa pak.

Procentualna zastapenost na sredna godi{na koncentracija na polenovite zrna i pozitivni ko`ni testovi na sedum taksoni vo Ohrid Grafik 6. Visokata koncentracija na dendroflornite Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Korelacija me|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni vo Ohrid (r= 0. p<0. klini~ka imunologija i alergologija 65 .9077 ** Grafik 5.0%). r<0. no unikatnite geografsko-klimatski faktori i aerobiolo{kata mikroflora imaat svoe vlijanie.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Makedonija (vo celina i vo pette grada oddelno) pome|u godi{nata procentualna zastapenost na polenovite zrna od 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv kaj ispituvanata populacija. po {to sleduvaat trevite i oddelnite pleveli.9%). no i senzibilizacijat kon niv (19.01).90. so isklu~ok na gradot Ohrid kade vakva korelacija e najdena (r=0.90.01) Vo gradot Ohrid najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. Zo{to gradot Ohrid e isklu~ok ne e dovolno jasno. Ohrid DENDROFLORA 90 80 70 AMBROSIA 60 50 40 30 20 10 0 POACEAE Polen % Pozitiven K Test % PLANTAGO CHENOPODIACEAE URTICACEAE ARTEMISIA r=-0.

kako rezultat pred s¢. livadska 'R` Troskot. visoka E`ovka.4%. obi~na [tavej Pelin. bela Lisi~ina opa{ka. tesnolisten Kopriva.Kolaborativen centar na SZO . Od prakti~en aspekt. obi~na Latinska terminologija Poa pratensis Triticum sativa Phleum pratense Agrostis alba Alopecurus pratensis Secale cereale Cynodon dactylon Lolium perenne Festuca pratensis Anthoxanthum odoratum Bromus sp. Arrhenatherum elatior Dactylis glomerata Angliski imiwa Smooth-Stalked meadowgrass Wheat Timothy Bent grass Meadow Foxtail Rye Cultivated Bermudagrass Perennial ryegrass Meadow fescue Sweetvernalgrass Brome Tall Oatgrass Cocksfoot Rough Angliski imiwa Plantain Nettle Pellitory Dock (Sorrel) Mugwort (Wormwood) Ragweed Dandelion Golden Rod Pigweed Fat Hen (Orache) Salsola 66 Institut za medicina na trudot . obi~no Zlatnica [tir Loboda Solnenka. pove}egodi{en Vlasenika. od prvenstevno zna~ewe od aerobiolo{ki aspekt e odreduvawe na vozdu{nite koncentracii na trevnite taksoni i plevelite za Republika Makedonija. livadska P~enica Ma~kina opa{ka. so integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{koklini~kite podatoci predlo`ena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo na{ata zemja (tabela 11). Amarantus sp. livadska Polevica.5. natamo{ni aerobiolo{ki i epidemiolo{ki ispituvawa za gradot Ohrid se potrebni. zaedno so visokata relativna vla`nost pridonesuvaat od aerobiolo{ki aspekt za brzoto talo`ewe na polenovite zrna od trevite i plevelite.: Alergiskite bolesti vo R. livadska Mirizlika. Makedonija taksoni vo Ohrid. obi~en Rajgras. obi~na Klasica Ovsika. Salsola kali POLEN OD TREVI Narodni imiwa Livadarka. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena Od klini~ki aspekt najvisoka prevalencija na senzibilizacija davaat plevelite i trevite. a so toa i srednata godi{na procentualna zastapenost e najniska komparirana so drugite gradovi. No sepak. Vo polenskata struktura trevite se vtororangirani. vedna{ zad drvenestite taksoni so sredna godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot so 10. za da se dade odgovor na otvorenite pra{awa. na bogatata alohtona hortikultura. a potoa i na drvenestite taksoni. Taraxacum officinale Solidago sp. obi~na Latinska terminologija Planatago lanceolata Urtica dioica Parietaria officinalis Rumex sp. Tabela 11. 1. obi~en Ambrozija Gluvar~e. Artemisia vulgaris Ambrosia sp. Makedonija POLEN OD PLEVELI Narodni imiwa Tegavec. ako se pravi alergolo{ka-aerobiolo{ka procenka. Lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo R. Chenopodium sp.Cvetanov V i sor. Spored toa niskite koncentracii na polenovite zrna od trevite i plevelite ja namaluvaat procentualnata senzibilizacija kaj ko`nite testovi i pridonesuvaat da se dobie korelaciona zavisnost.11. Zatoa. obi~na Ru{itelka.

ste`er Kosten Breza. bel Div kosten Maslinka. Platanus orientalis Morus alba Salix alba Populus alba Tilia cordata Juglans regia Fraxinus excelsior Aesculus hippocastanum Olea europaea Sambucus nigra Robinia pseudoacacia Acer negundo Humulus lupulus Pinus nigra Cupressus sempervirens Angliski imiwa Beech Oak-Common Shanich chesnut Birch (Silver) Hazelnut (Hazel) Alder Planetree Mulberry White Willow White Poplar Lime Walnut Ash Horse -Chesnut Olive Elder False Acacia Maple Common hop Pine black Cypress Makedonsko zdru`enie za bazi~na. amerikanski Hmeq Bor. obi~na Leska Evla ^inar (platan) Crnica.Aeroalergeni od nadvore{na sredina POLEN OD DRVENESTI RASTENIJA Narodni imiwa Buka. bela Lipa. bela Topola. klini~ka imunologija i alergologija 67 . crn Kiparis Latinska terminologija Fagus sylvatica Quercus robur Castanea sativa Betula pendula Corylus avellana Alnus sp. pitoma Bozel (bazga) Bagrem Javor. sitnolisna Orev Jasen. evropska Dab. bela (dudinka) Vrba.

vlijanieto na razli~nite faktori. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast. Polenskiot semafor e na~in za dnevno izvestuvawe za koli~inite od polenski zrna vo atmosferata a se plasira niz pe~atenite i elektronskite mediumi.: Alergiskite bolesti vo R. Na{ite aeropalinolo{ki istra`uvawa imaat zada~a da gi uto~nat i predvidat maksimumite na glavnite aeropalinolo{ki alergeni so osnovna cel da bidat iskoristeni za kontrola na okolinata. kako i od nejzinata orografija i hidrografija. kako {to e toa voobi~aeno vo drugite evropski zemji. @oltata ja odreduva koncentracijata koja kaj pogolem broj alergiski bolni predizvikuva simptomatologija. Eden od mo`nite pati{ta za spravuvawe so ovoj problem e vospostavuvaweto na monitoring-mre`a za sledewe na sostavot i koncentraciite na vozdu{nite alergeni od biolo{ki karakter. Na{ata zemja poradi svoite specifi~ni klimatski osobenosti.EPI) obezbeduva regionalna. {to pretstavuva neophodna postapka. polenskata produkcija.monitoring sistem (European Pollen Information. a nivnite polenski kalendari se so zna~itelni razliki i vo oddelnite oblasti. a crvenata visoka koncentracija na PZ koja }e predizvika te{kotii so vidliva simptomatologija kaj site ~uvstvitelni osobi. Evropskiot . Polenski kalendar(i) Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. Referiranite rezultati bi mo`ele da se koristat pri teoretskite interpretacii na pra{awata povrzani so fenologijata. vrz promenata na sostavot i koli~estvoto na polenoviot spektar. turistite i stranskite delovni gosti bi trebalo navremeno da bidat informirani za aeropolenskata sostojba vo na{ata zemja. Makedonija 1. na na~in kako {to toa se pravi za aerozagaduvaweto na `ivotnata sredina i vremenskata prognoza. }e pridonesat da se potpolni prazninata vo informaciite na EPI.Kolaborativen centar na SZO . Dobienite rezultati od izvedenite istra`uvawa vo na{ata Republika. Zgolemuvaweto na brojot na objektite za nabquduvawe i upotrebata na sovremeni metodi pri izu~uvaweto na vozdu{nata mikroflora se neophodni za relevantnosta na dobienite rezultati. Vo kontekst na ova e i kontinuiranoto sledewe i izvestuvawe za pojavata na polenot vo vozduhot kako dolga tradicija vo mnogu zemji. vgradena vo principite za prevencija i terapija na alergiskite zaboluvawa. izrabotkata na polenskiot kalendar i modificiranata paleta od alergen-dijagnosti~ki preparati za na{eto podnebje se zna~ajni vo dijagnostikata i lekuvaweto na alergiskite respiratorni bolesti.Cvetanov V i sor.6. sledej}i ja distribucijata na PZ i nudej}i najverojatni predviduva~ki modeli. kako i bogatata i specifi~na vegetacija e so posebni aerobiolo{ki karakteristiki. bolnite od polinozi vo na{ata zemja. so izrabotka i publikuvawe na polenski semafor. So ogled na faktot deka vo na{ata zemja s¢ u{te ne se vr{i podgotovka i izrabotka na alergen-dijagnosti~ki preparati. Zelenata boja odgovara na koncentracija na PZ koja }e predizvika alergiska simptomatologija kaj pomal broj lu|e. Vrz osnova na izmerenite koli~ini na polenovi zrna se odreduvaat i boite na polenskiot semafor. voedno. proizleguva od razlikite koi postojat vo klimatskite. 68 Institut za medicina na trudot . Isto taka.

klini~ka imunologija i alergologija 69 . Polenski kalendar na gradot Skopje Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.1.6.

Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Skopje 70 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R.

Polenski kalendar na gradot Dojran Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 71 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.2.6.

Cvetanov V i sor. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Dojran 72 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .

Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Polenski kalendar na gradot Ohrid Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 73 .6.3.

Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Ohrid 74 Institut za medicina na trudot .

Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6. Polenski kalendar na gradot Prilep Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4. klini~ka imunologija i alergologija 75 .

Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Prilep 76 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.

Polenski kalendar na gradot Debar Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 77 .5.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6.

Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Debar 78 Institut za medicina na trudot .

klini~ka imunologija i alergologija 79 .6. Polenski kalendar na gradot Peh~evo Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

: Alergiskite bolesti vo R. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Peh~evo 80 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Cvetanov V i sor.

a vo Peh~evo najdocna. itn. so {to i nivnoto zna~ewe vo aerobiolo{kiot spektar vo R. a potoa trevite so 17. {to sekako e odraz na klimatskite karakteristiki na tie podra~ja. kako i senzibilizira~ki supstanci.7. i kaj ispitanicite so SAR dominira senzibilizacijata na plevelite (7. principi i sredstva za otstranuvawe ili namaluvawe na kontaktot so alergeni.8%. no i senzibilizacijata.). Za Ohrid e najdena korelacija (r = 0. klini~ka imunologija i alergologija 81 . Makedonija (77.8%). koj vklu~uva strategisko sledewe na invazivnite i alergogenite vidovi i restrikciona implementacija na alergogenite i alohtonite vidovi (da ne se sadi breza. 10. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni.prestoj nadvor koga koncentraciite se niski.6%). 6. prenatalna i postnatalna preventiva. 8. 2.9%). p < 0. potrebno e da se izraboti i polenski semafor koj }e bide periodi~no objavuvan vo pe~atenite i elektronski mediumi. terapijata i prevalencijata na polenozite. Makedonija e pogolemo.7%. So integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{ko-klini~kite podatoci utvrdena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii koja od prakti~en aspekt bi pomognala vo dijagnostikata. a sledat trevite (6. smrdlivo drvo). a kon niv (19%). 3. Alergogenosta na polenite od plevelite i trevite kako grupa. Neophodno e preventivnite merki da se inkorporiraat vo programite na javnoto zdravstvo (merki. 7. Potreben e kontinuiran monitoring so multicentri~en pristap.90.7%) {to se sovpa|a so visokite koncentracii na PZ od `itnite rastenija. Polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi vozdu{ni koncentracii vo R. profesionalna orientacija. Vo Prilep e registrirana visoka prevalencija na polenozite (SAR 29. a senzibilizacijata kon niv iznesuva samo 10. po {to sleduvaat trevite i poedinite pleveli.2%). lipa. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 9. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija kaj ispituvanata populacija poka`uvaat plevelite kako grupa so 19. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. Pojavata na visokata prevalencija na SAR kaj ispituvanite deca od Skopje sugerira povrzanost na aerozagadenosta i visokite koncentracii na alergogenite i alohtoni PZ. 5. Zaklu~oci 1. i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena. Kako rezultat na redovniot aeropalinolo{ki monitoring. osobeno vo mesecite na polenizacija.4%.01) me|u srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite i pozitivnite ko`ni testovi pri {to najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. iritansi ili drugi provocira~ki i favorizira~ki faktori od okolinata. 4.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Isto taka. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno.

1995: 50.Cvetanov V i sor. B. Birch pollen antigenic activity of settled dust in rural and urban home. Allergenic Pollen and Pollinosis in Europe. Bonini S. Kiril i Metodij”. 13. 1-83. Disertacionen trud. et al. Komparativni rezultati na polenskata mikroflora vo Skopje i Sofija. The contemporary distribution of pollen in eastern North America: A comparison with the vegetation. 12. Prirodnomatemati~ki fakultet. 1991: 1-222.F. Bruxelles 1993. W. European Allergy White Paper. The effect of air pollution on pollen grain allergenisity of Pinus elderica (Pinaceae) pollen. Makedonija 1. pregled 1997. med. 47:147-151. Mak. Grana 30. Webb T. Milkovska S. Emberlin J. 11. 16. Mak. 1979. Rantio-Lentimaki A.: Alergiskite bolesti vo R. Aeropalinologi~ni prou~vaniÔ na nÔkoi obekti v B†lgariÔ v†v vr†zka s polenovata alergiÔ. 1995: 34. Spiksma M Th M. med. (1994): The effects of patterns in climate and pollen abundance on allergy.8. Majd A. Allergy. Brussels. 49 (18): 15-20. Polen calendar os city of Skopje. 28): 139. Nolard N. Povrzanost na aerozagaduvaweto so alergiskite zaboluvawa. 14. Frankland A W. 1-229. 7. 208-211. 6. Mak. 4. July 3-7 1999. med. 303-307. SofiÔ. Davies R. Literatura: 1. Aerpalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na Republika Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. Grana. Oxford. Milkovska S. Milkovska S. Paris: Sandoz 1974. Cvetanov V. Qut Res 1975. 8. Jankova R. Blackwell. Cvetanov V. 10. Univerzitet “Sv. 3: 395-434. Belgium. Doktorska disertacija. 51(sup 32): 24-25. 6th International Congress on Agrobilogy. Ohrid. Cvetanov V. Frankland A. Yhe Annual Meeting f the European Acedemy of Allergology and Clinical immunology. Ânkova R. Ohrid. 1991: 19-23. Atlas of European Allergenic Pollens. II Kongres na makedonsko respiratorno zdru`enie. Milkovska S.Kolaborativen centar na SZO . Makedonski imunolo{ki denovi ’98. Pollens de l’air en Europe. Ghanati F. pregled 1993. pregled 1998. Spieksma F. Institut za biologija. 5. Milkovska S. Uni. 15. Perugia 1998. Aeropalinological opservations in Skopje for the period 1993-1996. 9. Sof. Allergy1994. Aerobiology in Medicine. 82 Institut za medicina na trudot . D’Amato G. Charpin J. 50(sup. The USB Institute of Allergy. 3. Frenguelli G. Ristevska-Kuc S. 2. 1997 Yii-Panula E. Aeropalinolo{ki karakteristiki na polenskata mikroflora vo Skopje. 2002. Surinyach R. Skopje.

zrnesti i prehranbeni produkti Vo vozduh. na prehranbeni produkti Na plodovi . koi{to `iveat i vo vnatre{nata sredina. Makedonija Vid Alternaria alternata Aspergillus niger Aspergillus fumigatus Botrytis cinerea Chaetomium glabosum Epicoccum purpurascens Fusarium spp. Tabela 12. Muvli Muvlite (fungi. gabi) mo`at da vireat vo vnatre{nata i nadvore{nata sredina. Alternaria (slika 7). Od muvlite {to vireat vo nadvore{nata sredina najgolemo alergolo{ko zna~ewe imaat vidovite Alternaria i Cladosporium.magacini.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 2. vla`ni i neprovetreni prostorii. Najgolemo alergolo{ko zna~ewe od muvlite {to `iveat vo vnatre{nata sredina imaat vidovite Penicillium. Na tabelata 1. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina 2. se pretstaveni najva`nite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. Optimalno mesto za `ivot na navedenite vidovi muvli pretstavuvaat temnite. na prehranbeni produkti Vo vozduh. isto taka. klini~ka imunologija i alergologija 83 . tie mo`at da vireat i vo uredite za razladuvawe. Voobi~aeno mesto na vireewe Na yid -muvlosan.1. no. Aspergillus (slika 4. Makedonija ^esta Naj~esta Naj~esta ^esta Retka Retka ^esta Neurospora sitophila Paecilmyces margundii Cladosporium cladosporoides Penicillium notatum Phoma betae Rhizopus nigricans Sporobolumyces roseus Mnogu retka Mnogu retka ^esta Naj~esta ^esta Naj~esta Mnogu retka Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 5 i 6). lozovi i ovo{ni nasadi Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Parazit na `itni i trevesti rastenija zatvoreni prostori i silosi so p~enica i p~enka Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Na yid -muvlosan. Cladosporium i Candida. Naj~estite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. odnosno nivnite alergeni mo`at da bidat vnatre{ni (indoor) i nadvore{ni (outdoor) alergeni. zatopluvawe i navla`nuvawe na vozduhot. Makedonija. na zrnesti proizvodi Muvla naj~esta na ovo{je i leb (na organski materii) Vi{a gaba-pe~urka vo {uma Muvla naj~esta na leb (na organski materii) Ne se sretnuva kaj nas Zastapenost vo R.

izgled pod elektronski mikroskop A. Aspergillus fumigatus. senzibilizacijata na alergenite od Alternaria pretstavuvaat rizikfaktor za razvoj na te{kata astma. osobeno Alternaria (slika 7 A). Alternaria alternata B. Aspergillus fumigatus Slika 6. Spored istra`uvawata vo SAD alergenite od Alternaria se povrzani so rizikot za smrt od astma. Tercierna struktura na alergenite B. A. 84 Institut za medicina na trudot . Makedonija Slika 4. Izgled pod svetlosenmikroskop Alergenite od muvlite.: Alergiskite bolesti vo R. Penicillium notatum Slika 5. dodeka spored istra`uvawata od Francija.Kolaborativen centar na SZO . Slika 7. pretstavuvaat zna~aen triger na astmatskite simptomi.Cvetanov V i sor.

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Alternaria kaj 722 vozrasni ispitanici obraboteni na na~in i metod kako {to e izneseno na str. 102, se sretnuva kaj 3,6% od ispitanicite (grafik 7).

3,6%

Grafik 7. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispituvani adulti

Kako {to se gleda od grafikot 8, prevalencijata na senzibilizacijata na Alternaria e najvisoka vo Skopje (5,5%), a najniska vo Debar (1,1%). Edna od pri~inite za vakvata sostojba e rasprostranetosta na muvlata vo odredeni podra~ja vo zemjava.
5,5% 5,2% 4,1%

6 5 4
2,1% 2,9%

3
1,1%

2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 8. Senzibilizacija na Alternaria kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Alternaria se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 25,0% od pacientite so astma i 12,8% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 9).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

85

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,6% 12,8% 25,0%

Grafik 9. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

Senzibilizacija na Penicillium notatum se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 10).

3,9%

Grafik 10. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit i alergiska astma

Prevalencijata na senzibilizacijata na Penicillium e najvisoka vo Skopje (5,7%), a najniska vo Debar (2,0%) (grafik 11).

86

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
5,7% 5,2%

6
4,1% 4,1%

5 4
2,0% 2,1%

3 2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 11. Senzibilizacija na Penicillium kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Penicillium se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 16,7% od pacientiet so astma i 11,2% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 12).
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,9% 11,2% 16,7%

Grafik 12. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

2.2. Doma{ni mikrokrle`i
Alergenite od doma{nite mikrokrle`i (akarini) se najva`nite vnatre{ni (indoor) senzibilizira~ki agensi {irum svetot. Senzibilizacijata na ovie alergeni klini~ki mo`e da se manifestira so astma, alergiski rinit/ rinokonjunktivit i/ili atopiski dermatit. Doma{nata pra{ina pretstavuva smesa od organski i neorganski komponenti, kakvi {to se: vlakna, spori od muvli, insekti i feces od insekti, prvut od doma{ni `ivotni, mikrokrle`i i feces od mikrokrle`i. Doma{nite mikrokrle`i se pajakoliki insekti so mikroskopski dimenzii, odnosno nivnata
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

87

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

dol`ina iznesuva okolu 0,3 mm. Optimalni uslovi za `ivot i razmno`uvawe na doma{nite mikrokrle`i se temperatura od 22 do 26o C i relativna vla`nost povisoka od 55%. Toplata i vla`na sredina, idealna za `ivotot na mikrokrle`ite, vo domovite se sretnuva vo postelninata (du{eci, ~ar{afi, jorgani i drugi prekrivki), kilimite, tapacirot od mebelot, zavesite, mekite detski igra~ki i dr. Vo 1 g pra{ina od du{ecite od postelata se nao|aat 2 000 do 15 000 doma{ni mikrokrle`i. Najva`ni vidovi doma{ni mikrokrle`i se: Dermatophagoides pteronyssinus, Dermatophagoides farinae, Dermatophagoides microceras i Eurogluphus mainei i D. pteronyssinus (slika 8, A i B) e dominantniot mikrokrle` od doma{nata pra{ina {to `ivee vo predelite so konstantno vla`na klima, odnosno dominantniot doma{en mikrokrle` kaj nas i vo drugite zemji vo Evropa i SAD. D. farinae podobro pre`ivuva vo uslovi na poniska vla`nost na vozduhot, odnosno vo predelite so dolgi i suvi zimi.

A
A. Izoliran od S. Milkovska

B

Slika 8. A. i B. Dermatophagoides pteronyssinus

Holandskite alergolozi Voorhorst i Spiksma vo 1967 god. doka`uvaat deka alergenskata mo} na doma{nata pra{ina vo najgolema merka se dol`i na alergenite od Dermatophagoides pteronyssinus. Voedno tie prvi ja vospostavija vrskata pome|u brojot na doma{nite mikrokrle`i i alergenskata mo} na doma{nata pra{ina. Alergenite od doma{nite mikrokrle`i se identificirani i klasificirani vo ~etiri grupi. Alergenite od grupite I, III i IV pretstavuvaat proteoliti~ki enzimi i se nao|aat vo fecesot od doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od grupata I (Dermatophagoides pteronyssinus I, Dermatophagoides farinae I i Dermatophagoides microceras) se cistein proteazi; alergenite od grupata III se serin proteazi; dodeka alergenite od grupata IV se amilazi. Alergenite od grupata II se strukturen del od teloto na doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od doma{nata pra{ina vo najgolem procent pripa|aat na grupite I i III, dodeka alergenite od grupata II vo doma{nata pra{ina se sretnuvaat vo mnogu mala koncentracija.

88

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

Koncentracijata na alergenite od mikrokrle`ite vo doma{nata pra{ina od 0,5 mkg/g pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. Postoi signifikantna korelacija pome|u koncentracijata na mikrokrle`ite vo domovite i dol`inata na eksponiraniot sta` so pojavata na alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica, kako i so pojavata i stepenot na te`ina na klini~ki manifestna bolest. Senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i ima primarno alergolo{ko zna~ewe, odnosno brojot na licata {irum svetot senzibilizirani na ovie alergeni se procenuva na okolu 100 milioni. Spored rezultatite od European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) alergenite od doma{nite mikrokrle`i se najva`nite alergeni povrzani so bronhijalnata hiperreaktivnost i astmata vo 16 centri od 22 zemji od Evropa, Severna Amerika i Avstralija, a `iveeweto vo vla`ni `iveali{ta e potvrdeno kako rizik-faktor za pojavata na astma. Rezultatite od pove}e studii uka`uvaat deka senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i pretstavuva najva`en rizikfaktor i za pojavata na detskata astma, a rizikot e signifikantno povrzan so stepenot na ekspozicijata. Spored prospektivnite studii koi{to ja istra`uvaat patogenezata na detskata astma, rizikot za pojavata na astma do 11 god. od `ivotot se zgolemuva za pet pati pri ekspozicija vo prvata godina od `ivotot na doma{na pra{ina, koja{to sodr`i koncentracija od alergenite od doma{nite mikrokrle`i povisoka od 10 mkg/g. Spored edna studija za detskata astma vo R. Makedonija, senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i se sretnuva kaj 95,9% od decata so alergiska astma, a koncentracijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina vo `iveali{tata na bolnite deca e signifikantno povrzana so stepenot na nespecifi~nata bronhijalna reaktivnost, te`inata na astmata i nepovolniot evolutiven razvoj na bolesta. Vo istoto istra`uvawe e konstatirana prose~na koncentracija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina od spalnata soba na decata od 11,8 mkg/g, odnosno 20 pati povisoka od koncentracijata, za koja{to e potvrdeno deka pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. 2.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus se sretnuva kaj 13,9% od ispituvanite adulti (grafik 13).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

89

Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Alergenite od mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina pretstavuvaat naj~est poedine~en vnatre{en aeroalergen. a najniska kaj ispitanicite od Debar (11. na koj{to se senzibilizirani ispitanicite so respiratornite alergiski bolesti (grafik 15.6%) (grafik 14).: Alergiskite bolesti vo R. 90 Institut za medicina na trudot . odnosno naj~est aeroalergen voop{to.0% 11.4%) e registrirana kaj ispitanicite od Skopje.4% 14.9% Grafik 13. 14. Najvisoka (14. Ovaa pojava e verojatno vo korelacija so klimatskite priliki vo Skopje i Debar.2% 12. Makedonija 13.1% 13.6% 13.). Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na Dermatophagoides pteronyssinus e sli~na kaj ispitanicite od site ispituvani gradovi.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.5% 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 14.

ku~e) i ptici (papagal.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. rinitis Celogod. a mo`e da bide prenesuvan so oblekata na liceto koe{to do{lo vo kontakt so ma~kata i da predizvikuva nazalni. alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit 2. Alergiska astma 13. kanarinec). okularni i/ili astmatski simptomi kaj senzibiliziranite lica. al. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit.3% 89. dodeka spored istra`uvawata vo [panija. odnosno `ivotni (ma~ka. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka pretstavuva prediktor na poniska vrednost na FEV1 nezavisno od pu{eweto i bronhijalnata hiperreaktivnost. senzibilizacija na alergenot od ma~ka se sretnuva kaj okolu 6 milioni lica. Fel d1 se odlikuva i so golema prodornost vo di{noto steblo so ogled na dimenziite na negoviot nosa~ vo vozduhot na respirabilna ~esti~ka (dijametar < 5 mkm). Spored rezultatite od istra`uvawata vo [vedska i Holandija vo ramkite na ECRHS. Spored istra`uvawata vo SAD. Fel d1 ostanuva vo domot pove}e meseci posle otstranuvaweto na ma~kata.3. konj. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka e signifikantno povrzana so bronhijalnata reaktivnost i astmata. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3. klini~ka imunologija i alergologija 91 . Prevalencijata na senzibilizacijata na ovie alergeni vo na{ata populacija e poniska. Ma~ka Alergenite od ma~ka se potentni senzitizeri na di{nite pati{ta. Osven visokiot alergenski potencijal. 2. al. Glavniot alergen (Fel d1) se nao|a na krznoto od ma~kata (osobeno vo facijalniot predel).9% 58. Doma{ni milenici Vo razvienite zemji e ustanovena visoka prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite milenici.4% 73.4% Grafik 15. a edna od pri~inite e pomalata zastapenost na doma{nite milenici vo domovite kaj nas vo sporedba so razvienite zemji. sekretot od lojnite `lezdi i urinata.1.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

2.3.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ma~ka se sretnuva kaj 5,5% od ispituvanite adulti (grafik 16).

5,5%

Grafik 16. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na ma~ka e najvisoka vo Skopje (7,4%), a najniska vo Debar (2,4%), a edna od pri~inite sigurno e prevalencijata na doma{nite milenici vo navedenite gradovi (grafik 17).
7,4%

8 7 6 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh
3,1% 5,1%

6,2%

4,1%

2,4%

Pr

De

Pe

Grafik 17. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit iznesuva 34,0%, 16,7%, odnosno 21,6% (grafik 18).

92

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
120 100 80 60 34,0% 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 21,6% 16,7% 5,5%

Grafik 18. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.2. Ku~e Za ku~iwata se karakteristi~ni dva va`ni alergeni (Can f1 i Can f2), koi{to spored svoite karakteristiki se sli~ni so Fel d1, osven {to imaat ponizok alergenski potencijal. Can f1 i Can f2 se karakteristi~ni za site vidovi ku~iwa, a so Fel d1 postoi nizok stepen na vkrstena reaktivnost. Spored podatocite od literaturata vo razvienite zemji senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj okolu 30% od atopi~nite lica. 2.3.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj 2,8% od ispituvanite adulti (grafik 19).

2,8%

Grafik 19. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj site ispituvani adulti

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

93

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ku~e e najvisoka vo Skopje (4,2%), a najniska vo Debar (1,0%) (grafik 20). I ovoj grafi~ki prikaz, kako i grafikot 17. go demonstriraat stavot kon doma{nite milenici na `itelite vo pogolemite urbani sredini.
4,2% 3,8% 2,9% 2,1%

5 4 3 2 1 0 Sk

1,9% 1,0%

Do

Oh

Pr

De

Pe

Grafik 20. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ku~e kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 21).
120 100 80 60 40 20 2,8% 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma

23,1%

18,4% 10,0%

Grafik 21. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

94

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.3.3. Ptici Alergenite od pticite (papagali, kanarinci, gulabi i dr.) obi~no pretstavuvaat alergeni od mikrokrle`ite koi{to `iveat vo nivnite perduvi. Spored podatocite od literaturata, prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ptici ne e visoka, no ovie alergeni se poznati po sposobnosta da predizvikuvaat seriozni nazalni, okularni i/ili astmatski simptomi. 2.3.3.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na perduvi se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 22).

3,9%

Grafik 22. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi e najvisoka vo Skopje (4,4%), a najniska vo Debar (1,4%) (grafik 23).
4,4%

5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh

3,9%

2,7% 1,9% 1,4%

2,8%

Pr

De

Pe

Grafik 23. Senzibilizacija na alergenite na perduvi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

95

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 24).
120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 14,9% 3,9% 10,0%

10,0%

Grafik 24. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.4. Lebarka Alergenite od lebarkata (angl. cockroach) (Slika 9, A i B) pretstavuvaat va`en triger na simptomi vo nekoi zemji (SAD, Velika Britanija, Avstralija i dr.). Pove}eto vidovi lebarki `iveat vo tropskite predeli, no so primenata na centralnoto greewe tie se pro{ireni i vo zemjite so studena klima. Naj~esti vidovi lebarki se amerikanskata lebarka (Periplaneta americana), avstraliskata lebarka (Periplaneta australasiae), aziskata lebarka (Blatella orientalis) i dr. Vo Evropa i kaj nas se sretnuva germanskata lebarka (Blatella germanica, nar. buba {vaba).

A.

B.

Slika 9. A. i B. Germanska lebarka (Blatella germanica)

Alergenite od lebarkite pretstavuvaat sostaven del na doma{nata pra{ina. Alergenite od amerikanskata i germanskata lebarka se identificirani 96
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Senzibilizacija na alergenite na lebarka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit.4% 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh 1. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka e najvisoka vo Skopje (4.0% Pr De Pe Grafik 26.4. 2.1. odnosno 10.9% 1. klini~ka imunologija i alergologija 97 .1% 4. a najniska vo Debar (1.1% 2.2% Grafik 25. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od lebarka se sretnuva kaj 3. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 11.0% (grafik 27).4%). Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 5.0%. 10.6%.2% od ispituvanite adulti (grafik 25).2% 2.3. 3.Aeroalergeni od vnatre{na sredina i mo`at kvantitativno da se odredat vo doma{nata pra{ina so specifi~ni monoklonalni antitela.4%) (grafik 26).

3. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit.9%) najverojatno e prisutna kaj pove}e od 200 000 lica vo R. Alergiska astma 11. Allergy 1998. 2. Brussels 1999.2% 0 Vkupno Celogod. rinitis Celogod. The importance of allergens in the development of asthma and the persistence of symptoms. Risk factors. Custovic A. Makedonija 120 100 80 60 40 20 3. Importance of indoor allergens in the induction of allergy and elicitation of allergic disease. Makedonija.6% 10. National Heart. Prvite rezultati za senzibilizacijata na alergenite od lebarkata i nejzinata za~estenost kaj bolnite od alergiski respiratorni bolesti uka`uvaat deka se raboti za faktor za koj mora da se vodi smetka vo alergolo{kata obrabotka na bolnite.6. al.: Alergiskite bolesti vo R. no i pokraj toa. Na{ite rezultati go potvrduvaat alergolo{koto zna~ewe na alergenite na doma{nite mikrokrle`i na {to uka`uvaat i pove}e istra`uvawa od zemjava i od svetot. 105: 628-632. 27-39.0% 10.5. konj. p. National Institutes of Health. Lung. a se sretnuva kaj okolu 90% od bolnite so celogodi{en alergiski rinit i okolu 60% od bolnite so alergiska astma. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma 2. Nelson HS. 2. and Blood Institute 2002. The UCB Institute of Allergy. Literatura: 1. Global Initiative for Asthma. al. Woodcock A. 3. Makedonija. 2. Na{ite podatoci uka`uvaat na ne{to poniska senzibilizacija na alergenite od doma{nite milenici (`ivotni i ptici) vo sporedba so podatocite od istra`uvawata od razvienite zemji. taa pretstavuva va`en faktor vo nastanokot na alergiskite respiratorni bolesti. Allergies. Zaklu~oci 1. no pretstavuva va`en rizik-faktor za nastanokot na celogodi{niot alergiski rinit i alergiskata astma.0% Grafik 27. p. 20-29. 4. J Allergy Clin Immunol 2000. 98 Institut za medicina na trudot . Senzibilizacijata na muvli se sretnuva relativno retko vo adultnata populacija vo R. 4. Simpson A.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . Senzibilizacijata na alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus (13. 53: 115-120.

et al. 13. Raven J. Onset and remission of allergic rhinitis and asthma and the relationship with atopic sensitization and smoking. Creature comfort-living mites and moudls. Clin Exp Allergy 1995. 12. Chinn S. klini~ka imunologija i alergologija 99 . 29: 148149. 2002. Abramson M. et al. 1: 291-297. Eur Respir J 1999. Harrison PT. Cvetanov V. Burney P et al. Jarvis D. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Karaxinska-Bislimovska J. Doktorska disertacija. Burge H. Clin Exp Allergy 1999. Cvetanov V. Ma~eska-Baxakova G. Washington: National Academy Press.41-48. Asthmatic symptoms and indoor levels of microorganisms and house-dust mites. Int J Epidemiol 1999. Burney P. Astmata i va{eto dete. Univerzitet “Sv. Risk factros for asthma among young adults in Melbourne. Kiril i Metodij”. et al. Australia. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. Trandafilovski P. The house dust mite (Dermatophagoides pteronyssinus) and the allergens it produces: identity with the house dust allergens. Kutin JJ. 7. 28: 728-734. 1999. Respirology 1996. J Allergy 1967. Norback D. Anto JM. et al. Leynaert B. Sunyer J. et al. Spiksma F. 6. Voorhorst R. Balabanova M. Ma~eska-Baxakova G. Soriano JB. Pope A. Janson C. 25: 423-431. Medicinski fakultet . 1999. Thorax 1998. 16. Exposure to house-dust mite allergen (Der p 1) and the development of asthma in childhood. Eur Respir J 1999. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 14. E`ova N. et al. et al. 162: 920-924. Trandafilovski P. National Academy of Sciences. et al. Luczynska C. Indoor allergens: assessing and controlling adverse health effects. 8. Anto P. 10. Neukirch C. Holgate S. Individual allergens as risk factors for bronchial responsiveness in young adults. 53: 662-667. 14 (30): 78. 19. Henry C. et al. Chinn S. Kungulovski \. Platts-Miles TAE. Plaschke PP. European Community Respiratory Health Survey.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 5. A prospective study. cat and mite allergens in public transport vehicles. Janson C. 103: 709-711. Am J Respir Crit Care Med 2000. Is sensitization to Alternaria alternata a risk factor for severe asthma? A population-based study. 14: 876-884. 1998. 2125. 11. 323: 502-507. Bitola: Kiro Dandarot. Sporik R. Partti-Pellinen K. Risk of asthma in the general Spanish population attributable to specific immunoresponse. 55: 65-68. Sensitization to individual allergens and bronchial responsiveness in the ECRHS. 1993. Bjornsorn E. Skopje: Medis-informatika.Skopje. 15. 14. 20. Allergy 2000. Petrovska J. Karadzinska-Bislimovska J. Faktori koi vlijaat vrz evolucijata na astmata vo detskata vozrast. Occurrence of dog. Makinen-Kiljunen S. 9. Patterson R. Respiratory symptoms and positive skin prick tests in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). Norrman E. 21. 17. Marttila O. J Allergy Clin Immunol 1999. Spanish Group of the European Community Respiratory Health Survey. Janson C. 39: 325-339. Sunyer J. Varekamp H. Engl J Med 1990. Usmeno soop{tenie. Burney P. 18:598-611. 18.

100 .

Poglavje V V. Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa .

rang 4 . Ohrid.15 god).Kolaborativen centar na SZO . t-test za nezavisni primeroci i linearna regresija) so statisti~kata programa SPSS 11. Mann-Whitney U-test. vo glicerinirana sredina na ekstrakcija. Statisti~kata analiza na dobienite podatoci e izvedena so deskriptivni i analiti~ki metodi (χ2-test.44 god so pozitiven odgovor na pra{awata za postoewe na astmatski simptomi i/ili primena na antiastmatski lekovi. Pri sostavuvaweto na pra{alnicite koristeni se standardiziranite pra{alnici primenuvani vo epidemiolo{kite studii za alergiskite bolesti vo svetot. Dijametarot na papulata e presmetuvan so transparenten pleinmetar. Testovite se izveduvani na volarnata strana na podlaktot pri {to e vklu~ena pozitivna kontrola so 0.78 god) i 399 deca (196 od ma{ki i 203 od `enski pol. Kaj vozrasnata populacija izvedeni se ko`ni prick-testovi so 11 standardni Bencard-ovi alergeni (grupen polen-drvja. Fisher’s exact-test.6% od vkupnata populacija na R. dodeka pra{alnicite za decata se popolnuvani od roditelite spored soodvetni instrukcii. pri {to od gradovite Skopje. Alternaria alternata. loboda-Chenopodiaceae spp. Kaj adultite od vozrasnata grupa 20 .1% histamin i negativna kontrola so glicerinirana sredina za ekstrakcija.61 god. Makedonija. kako European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) i International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC). Makedonija Epidemiolo{ko-klini~koto istra`uvawe e izvedeno vo periodot od fevruari do juni 2002 god. Dojran. sredna vozrast 39. sredna vozrast 11. Penicillinum notatum. 102 Institut za medicina na trudot . rang 18 . Ambrosia elatior. ma~ka.5god.: Alergiskite bolesti vo R. odnosno okolu 0.Cvetanov V i sor. ku~e. lebarka. Brojot i vidot na alergenite be{e odreden vrz osnova na rezultatite od trigodi{niot aeropalinolo{ki monitoring. Ispituvawata se izvedeni na spirometarot SanoScope-SCHILLER spored preporakite na European Community for Steel and Coal (Official Statement of the European Respiratory Society). Pra{alnicite za vozrasnite se popolnuvani od lekar.56 ± 13. Debar i Peh~evo po slu~aen izbor se vklu~eni vkupno 1121 ispitanik. grupen polen-treva. Primeneti se dva vida pra{alnici dizajnirani za ovaa namena. Spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. kopriva-Urtica dioica. vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni spirometriski ispituvawa i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. odnosno pra{alnik za vozrasni (prilog 2) i pra{alnik za deca (prilog 3). a se ~itani po vremenski period od 20 minuti. Alergenskite ekstrakti se rastvorani vo 31505 QAU (quality assurence units). tegavec-Plantago lanceolata. za pozitiven ko`en test e smetana papula so sreden dijametar > 3mm. Prilep. Od niv 722 se vozrasni (283 od ma{ki i 439 od `enski pol.01 ± 2. Dermatophagoides pteronyssinus. perduv). pelin-Artemisia vulgaris..

1. 1. Sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na pozitivnite podatoci na simptomi za rinit asocirani so polenskata sezona i pozitivnata senzibilizacija na polenski alergeni. a celogodi{niot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za celogodi{ni simptomi za rinit vo kontakt so op{ti celogodi{ni alergeni. Alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnite e definiran spored postoeweto na simptomi za konjunktivit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni.Vozrasno naselenie Od vkupniot broj vozrasni ispitanici (722) ma`i se 283 (38. odnosno pozitivniot bronhodilatatoren test so sprej Ventolin kaj ispitanicite so reducirana ventilatorna funkcija.44 god) e definirana spored postoeweto na eden ili pove}e astmatski simptomi ili primena na antiastmatski lekovi i pozitivniot nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin.4%).Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 1.1.6%). a `eni 439 (61. Astmata (vo vozrasnata grupa 20 . Karakteristiki na ispituvanite grupi 1. Preosetlivosta na medikamenti. klini~ka imunologija i alergologija 103 .1. Distribucijata na ispituvanata grupa spored polot e prika`ana na grafikot 28. Atopiskiot dermatit kaj decata e definiran kako ko`en isip sleden so jade` koj{to se pojavuva i gubi vo tekot na najmalku {est meseci. Sezonskiot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za povtoruvani sezonski manifestacii na eden ili pove}e od simptomite za rinit vo periodot prolet-leto. Alergiskiot rinit kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na postoeweto na simptomi za rinit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. konsumirawe odredeni prehranbeni produkti ili ubod od insekt.0. Celogodi{niot alergiski rinit (CAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnava na podatoci od pra{alnikot za celogodi{na manifestacija na zaboluvaweto i pozitivnata senzibilizacija na celogodi{nite alergeni. hrana i ubod od insekti kaj vozrasnite i decata e definirana spored pozitivnite odgovori na pra{awata za pojava na reakcija na preosetlivost posle primena na odreden lek. Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Atopijata kaj vozrasnite e definirana kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni.

15.0% 14.0% 16. Distribucija na ispituvanata grupa spored polot Vozrasta na ispitanicite e vo rangot od 18 do 78 god.1% 22% 11. Distribucija na ispituvanata grupa spored vozrasta Najgolemiot broj ispitanicite e od podra~jeto na Skopje (28%). koj{to se dvi`i od 13% do 16% (grafik 30).0% Debar Peh~evo 14. Distribucija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe 104 Institut za medicina na trudot .7% 13.3%) (grafik 29).9% 5.3% > 70 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 Grafik 29. dodeka ispitanicite od drugite gradovi se prisutni vo pribli`no ist procent.1%).2% 1.Cvetanov V i sor.4% 38. Najgolemiot broj vozrasni ispitanici e od vozrasnata grupa 41-50 god (30.0% Skopje Dojran Ohrid Prilep 13.0% Grafik 30.0% 28.: Alergiskite bolesti vo R. dodeka najmalku ispitanici ima od vozrasnata grupa > 70 god (1. 35 30 25 20 15 10 5 0 30. Makedonija 61.9% 15.5 god.Kolaborativen centar na SZO . a prose~nata vozrast iznesuva 39.56 ± 13.6% ma`i `eni Grafik 28.

Spored socijalno-ekonomskiot status. Distribucija na ispituvanata grupa spored etni~kata pripadnost Spored mestoto na `iveewe. 100 80 60 40 20 0 79. najbrojni se vrabotenite (70. Distribucija spored stepenot na obrazovanie Grafik 34.5%). Distribucija spored socijalno-ekonomskiot status Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9% 70.6%) (grafik 31). najbrojni se Makedoncite (79.4%) (grafik 32).9%).2% dr Mak Alb Grafik 31.5% Srb 0.8% Penz.6% 2. 18.1% Rom 1. 85.8% 5.9% se nevraboteni i 6. pogolem e brojot na ispitanici od urbanata sredina (85.7% OSS SSS VSS Studenti Grafik 33.7% 13. 22. 22. klini~ka imunologija i alergologija 105 . Distribuija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe (grad ili selo) Spored stepenot na obrazovanie. Nevrab.8% penzioneri (grafik 33 i 34).4% grad selo 14.4% 16.9% 6.7%) i Albancite (13. najbrojni se ispitanicite so sredna stru~na podgotovka (58.6% Grafik 32.8% Tur 2. 70 60 50 40 30 20 10 0 58.5% Vrab.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Spored etni~kata pripadnost.

Najmnogu pu{a~i se sretnuvaat kaj ispitanicite od Skopje (45.6% 34. 57.1%). Distribucija spored na~inot na domuvawe Grafik 38.6%) (grafik 35 i 36).Kolaborativen centar na SZO .2% pu{a~i nepu{a~i Grafik 35. drva struja Grafik 37. Distribucija na ispituvanata grupa spored navikata za pu{ewe 50 40 30 20 10 0 45.Cvetanov V i sor.7% 12.9% 29. a najmalku kaj ispitanicite od Dojran (25.1% ku}a stan 24.4% 31.2%).2% parno gr.7%). 70 60 50 40 30 20 10 0 58. Distribucija na pu{a~ite spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispitanicite `iveat vo ku}a (75. a greeweto so drva e naj~est na~in na zatopluvawe na domot (58. Distribucija spored na~inot na zatopluvawe na domot 106 Institut za medicina na trudot .6% 25.7% 43.2% 36.1% 75.6% 28.: Alergiskite bolesti vo R.1%) (grafik 37 i grafik 38).8% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 36. Makedonija Kaj ispitanicite e registriran relativno visok procent na pu{a~i (34.

9%) i Ohrid (84.4% 61.2% da ne 22. a najmalku ispitanicite od Dojran (14.3% od ispitanicite (grafik 45).4% 72. Zelenilo vo okolinata na domot . i toa naj~esto ispitanicite od Skopje (44.2% od site ispitanici (grafik 39). Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2% 64.5% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 39. industrisko zagaduvawe. 100 80 77. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 40.3% 40. Zelenilo vo domovite kaj ispituvanata grupa Grafik 42.2%). Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Na zagadenost vo okolinata na domot (smet.8% da ne 92.3%) i Peh~evo (84.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 43.4% 39. i toa naj~esto onie od Peh~evo (85.3% 66.5% 45.2% 33. 50 35.5% 36.4%) (grafik 42).6%) (grafik 46).5% 84. klini~ka imunologija i alergologija 107 . Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici ~uvaat 35.1% 63.2% 80.2% 32.2% od ispitanicite (grafik 41).3% od ispitanicite (grafik 43). 100 80 67.4% 67. izduvni gasovi od soobra}ajot i drugo) uka`uvaat 38.3%) (grafik 40).5%) (grafik 44).distribucija vo oddelnite gradovi Zelenilo vo domot odgleduvaat 77.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prisustvo na zelenilo vo okolinata na domot referiraat 67.5% 85.8% 84. Ovaa pojava e naj~esto prisatna kaj ispitanicite od Dojran (92.8% 24. Doma{ni milenici kaj ispituvanata grupa Grafik 44.4%) i Skopje (40. vo najgolem procent ispitanicite od Dojran (45.1% 40 da ne 30 20 10 64.9% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 41.3% 60.

3% 61.9% ma{ki `enski Grafik 49.1%) (grafik 49). Specifi~na prof. vo ispituvanata grupa bea vklu~eni 399 deca na vozrast 0-15 god. Zagadenost vo okolinata na domot. Od vkupniot broj ispituvani deca.5% 25. Deca Vo soglasnost so metodologijata na istra`uvaweto.8% da ne Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 47.6% ne Pe Grafik 45.1% 30. Makedonija 50 40 44.9%).7% 30 20 10 0 Sk Do Oh Pr De 14.1% 48.2% 38.1. ekspozicija . a devoj~iwa 203 (51.Kolaborativen centar na SZO . a vo najmal procent ispitanicite od Dojran (24.distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na specifi~na profesionalna ekspoziija na rabotnoto mesto (pra{ina.Cvetanov V i sor. Distribucija na ispituvanite deca spored polot 108 Institut za medicina na trudot . 51. 70 60 50 40 30 20 10 0 57. ekspozicija kaj ispituvanata grupa Grafik 48.1%) (grafik 48).2% 56. vlaga ili visoka temperatura) referiraat 43.2% 43. povtorno vo najgolem procent ispitanicite od Skopje (57. mom~iwa se 196 (48.5%).distribucija vo oddelnite gradovi 1.5% 47.4% da 38. hemikalii.2% 37.: Alergiskite bolesti vo R. Specifi~na prof.2.8% od ispitanicite (grafik 47).6% 39. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 46.6% 20.1% 33% 24.

0% 13.0% 9.9% (grafik 50).0% Skopje Dojran Ohrid Prilep Debar 14. a vozrasnata grupa > 7 god so 57. Grafik 50.1% Mak Alb Tur 1. 57.1%. Distribucija na ispituvanite deca spored gradot na `iveewe Spored etni~kata pripadnost na ispituvanite. > 7 god.0% Peh~evo Grafik 51. najgolemiot broj od ispituvanite deca se od Skopje (31%) (grafik 51).5% Srb 1. Vozrasnata grupa ≤ 7 god e zastapena so 42.1% < 7 god.0% 31.8% Rom 0.0% 12.5%) (grafik 52). klini~ka imunologija i alergologija 109 . 21. deca najbrojni se Makedoncite (78.7% 14.7%) i Albancite (14. 100 80 60 40 20 0 78.3% dr Grafik 52. Distribucija na ispituvanite deca spored vozrasta Kako i kaj vozrasnite ispitanici.5% 3. Distribucija na ispituvanite deca spored etni~kata pripadnost Makedonsko zdru`enie za bazi~na.61 godini.9% 42.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prose~nata vozrast na ispituvanite deca iznesuva 11.01 ± 2.

81. a greeweto so drva e po~est na~in na zatopluvawe na domot (53%) (grafik 54 i grafik 55).6% Grafik 54.6% 17. Makedonija Vo grad `iveat 81.1% od ispituvanite deca (grafik 53).1% Grafik 53. Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta kaj ispituvanite deca Grafik 57.6%) i Skopje (15. a najvisok procent se sretnuva kaj ispituvanite deca od Dojran (86. Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta .8%).9%.8% ku}a stan 26. @iveewe vo ku}a ili stan kaj ispituvanite deca Grafik 55.8% 19.6%).9% grad selo 18.4% 6.1% od slu~aite (grafik 56). Distribucija na ispituvanite deca spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispituvanite deca `iveat vo ku}a (73. 20 15. Najgolem broj majki koi{to pu{ele vo tekot na bremenosta se sretnuva vo Dojran (17. drva struja 18. vnimanie zaslu`uva podatokot 110 Institut za medicina na trudot . Akcentot be{e staven na ekskluzivnoto doewe.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 91% od ispituvanite deca bile doeni (grafik 58).1% Grafik 56. a najmal vo Peh~evo (2%) (grafik 57).2% 40 30 20 10 0 parno gr.9%) (grafik 59).3% 6.6% 87.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . 60 50 53% 73. a vo selo 18.1% 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 8.9% da ne 12. Na~in na zatopluvawe na domot Navikata za pu{ewe cigari kaj majkite na ispituvanite deca vo tekot na nivnata bremenost e prisutna vo 12.1% 2.Cvetanov V i sor.

2% 86.6% do 12 mes.1% 78.4% 34. 100 80 60 40 20 0 < 3000 gr 3-4200 gr > 4200gr 16. klini~ka imunologija i alergologija 111 .6% i posle navr{enata prva godina od `ivotot (grafik 60).4200 g (grafik 61).6% 93.5% Grafik 61. Vo Ohrid duri 66.5%) iznesuvala 3000 . 91. Distribucija na ispituvanite deca spored doeweto vo prvata godina od `ivotot 100 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 88. a duri 18. > 12 mes.9% 40 30 20 10 0 do 3 mes. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Distribucija na ispituvanite deca spored rodilnata te`ina Pove}e od edno dete e prisutno vo semejstvata na 55% od vkupniot broj ispituvani deca nasproti 45% od ispituvanite deca koi{to nemaat brat ili sestra (grafik 62). Grafik 59. do 6 mes.6% 24.3% 98. a najmalku vo Peh~evo (42.9% 87.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti deka re~isi 35% od ispituvanite deca bile doeni vo tekot na celiot doene~ki period.1% 5.6% od ispituvnite deca imaat brat ili sestra. Doewe vo prvata godina od prvata godina od `ivotot Grafik 60.7% 92.4% 18.0% Grafik 58. Traewe na doeweto vo `ivotot/distribucija vo oddelnite gradovi Rodilnata te`ina kaj najgolemiot broj od ispituvanite deca (78. 22.8%) (grafik 63).0% da ne 9.

3% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 66.0% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 62.7% 23.8% 55.4% 47.6% 50. deca .2% 42.distribucija vo oddelnitegradovi Zelenilo vo okolinata na domot e referirano kaj 79.1% 79.7% 27. Prestoj vo jasli ili gradinka .Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija 100 80 66.3% 76. Spored o~ekuvawata. 112 Institut za medicina na trudot .1%) (grafik 65). vo najgolem procent kaj ispitanicite od Dojran (91.6% 42. Prestoj vo jasli ili gradinka kaj ispituvanite deca Grafik 65.2% 57. najgolem procent deca so prestoj vo jasli ili gradinka e registriran vo Skopje (57.). povtorno vo najgolem broj od decata od Dojran (92.distribucija vo oddelnite gradovi Odgleduvawe zelenilo vo domot e referirano od 71.0% da ne 60 40 20 0 45.2% 74.1%) (grafik 67).0% 64.9% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 64.6% 21.4% od ispituvanite dea (grafik 68).Cvetanov V i sor.8% 91. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 67.7% od ispituvanite deca (grafik 66. Pove}edetstvo kaj isp.3% 56. 100 80 90.8% da ne 60 40 20 0 46.7% da ne 20. Zelenilo vo okolinata na domot . 100 80 57.0% 54.8% od ispituvanite deca na vozrast 0-6 god prestojuvale vo jasli ili gradinka (grafik 64).7%) (grafik 69).4% 79.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 42.1% 40. Pove}edetstvo odnosno bra}a/ sestri kaj ispituvanite deca Grafik 63.

7% od ispituvanite deca `iveat vo semejstva kade {to eden ili pove}e ~lenovi se pu{a~i (grafik 72). papagal.0% 31. ma~ka.9%) (grafik 75).9% 28.3% 59.) se ~uvaat vo domovite na 34. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8%) (grafik 73). Doma{ni milenici kaj ispituvanite deca Grafik 71.6% 67. 100 80 39.2% 100 80 71. klini~ka imunologija i alergologija 113 .) referiraat 20.7% 50.6% ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 68.4% da 28. a najnizok kaj ispitanicite od Dojran (5. procentot e najvisok kaj ispitanicite od Skopje (34.2% 60. Zelenilo vo domot kaj ispituvanite deca Grafik 69.6% 65. Pasivno pu{ewe kaj ispituvanite deca Grafik 73. vo najgolem procent doma{ni milenici se sretnuvaat kaj decata od Dojran (62.7% 81.4% od ispituvanite deca (grafik 70). industrisko zagaduvawe.4% da ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 70.6% 30.7% 65. izduvni gasovi od soobra}ajot i dr.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 92.3% 71. Najvisok procent pasivni pu{a~i se sretnuva kaj ispituvanite deca od Peh~evo (81. 100 80 62.1% od ispituvanite deca (grafik 74).3% 60.2%).6% 34.4% 60 da ne 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 72.8% 55.4% 20. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici.7% 65.3% 55.7%) (grafik 71). Pasivno pu{ewe-distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na zagadenost vo okolinata na domot (smet. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Vkupno 60.7% 78. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici (ku~e. kanarinec i dr.9% 74.

Cvetanov V i sor. Makedonija 100 79. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 75.9% 11.6% 5.9% da ne 20.: Alergiskite bolesti vo R.5% 15.Kolaborativen centar na SZO .2% 19.1% 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 34. Zagadenost vo okolinata na domot .distribucija vo oddelnite gradovi 114 Institut za medicina na trudot .3% 13.6% Grafik 74.

gluvar~e).1) se definira kako vospalitelna bolest na nazalnata mukoza so intermitentni simptomi na rinit: ~e{awe. topola. koga simptomite traat pomalku od 4 dena vo nedelata ili vo tekot na pomalku od 4 nedeli. brest. eozinofili i dr. odnosno perzistenten so simptomi koi traat 4 ili pove}e denovi vo nedelata vo tekot na pove}e od 4 nedeli. Sezonski alergiski rinit 2.10. ~ad od cigari. klini~ka imunologija i alergologija 115 . iritacija. Tipot na alergenot e geografski opredelen so aeropalinolo{kite karakteristiki vo opredelenata oblast. osobeno muvlite i nivnite spori. J 30. dizel gasovite. Alergiski rinit MKB . kaj prethodno senzibilizirani lica pri sezonska ekspozicija na oddelni specifi~ni polenski alergeni. Definicija Alergiskiot rinit (AR) e vospalitelna bolest na nazalnata mukoza. livadarka). loboda. ~e{awe. prosledeno so vodenikava sekrecija i nazalna opstrukcija poradi hipertrofija na nosnata ligavica. Spored te`inata na klini~kite pojavi AR se deli na lesen. no ne pomalku va`ni se emocionalnite faktori i zagaduva~kite agensi od okolinata (ozonot. 2. Pokraj sezonata. J 30. bazofili. koj se karakterizira so prisustvo na mnogu kletki i kleto~ni elementi: mastociti. sulfurniot dioksid. Vospalenieto doveduva do zgolemen nazalen odgovor kon razli~ni nespecifi~ni i specifi~ni stimulusi od okolnata sredina i do formirawe klini~ki sindrom so sledni simptomi: hipersekrecija. tegavec. trevite (p~enka. kopriva. napor.3) se definira kako vospalitelna reakcija na nazalniot epitel so postojano prisutni simptomi na rinit vo vid na ~e{awe. razli~ni mirisi. vrba. priliv na krv vo nosnata mukoza. kongestija vo nosot. ^esto pati od vozdu{nite strui mo`e da se prenesuvaat polenovite zrna i vo podale~nite podra~ja i da predizvikuvaat vonsezonski simptomi na SAR. umeren i te`ok. ambrozija. za~ini. {tavej.4 2. AR se deli na sezonski i celogodi{en. lipa. muvli i nivni spori. Etiopatogeneza Naj~esti predizvikuva~i na SAR se polenite od drvjata (breza.1. Celogodi{niot (perenijalniot) AR (CAR. plevelite (pelin. gabite.Alergiski rinit 2. J 30. azotniot oksid). kivawe i zatnat nos najmalku 2 nedeli. Najzna~ajni favorizira~ki faktori za pojavata na SAR se nazalnite nespecifi~ni iritansi. Spored karakterot na simptomite.2. kivawe. dab. alkohol. Klasifikacija Spored vremeto na pojavuvaweto. dol`inata na polenacijata i Makedonsko zdru`enie za bazi~na. bor). prosledeno so kivawe i vodenikava rinorea.3. 2. ‘r`.3. AR mo`e da bide intermitenten. Sezonskiot AR (SAR.0. kakvi {to se: studen vozduh. jasen.1. p~enica. elka.

alkoholot i za~inite se va`ni trigeri na simptomite. Makedonija meteorolo{kite uslovi. Zna~ajna e i vkrstenata senzibilizacija na polenite od trevi. Patogenezata na SAR podrazbira protivgen-protivtelo reakcija koja se javuva vedna{ posle alergiskata provokacija so protivgen-polen koj premostuva dve molekuli na IgE fiksirani protivtela za povr{inata na mastocitite i bazofilite. pri {to se osloboduvaat medijatori: histamin. zna~ajni se i op{tite karakteristiki na polenot. 2.interleukin 5 (Il-5) od T-po (T-po 2) i mastocitite. ~adot od cigari. Patogenetski CAR vo su{tina pretstavuva inflamacija sostavena od mast kletki. Pri toa aktivno u~estvuvaat i citokinite . 116 Institut za medicina na trudot . polenot na trevite i plevelite e so pogolem broj antigeni determinanti vo odnos na nekoi drvja. Toa rezultira so degranulacija na membranata i osloboduvawe na membranski medijatori od tipot na histamin. mo`at da ja favoriziraat pojavata na simptomi. Za pojavata na klini~kite simptomi na SAR potrebna e ekspozicija na odredeno koli~estvo polenovi zrna na m3 vozduh. bradikinin. fizi~kiot napor. Taka. glandularna sekrecija i stimulacija na aferentnite nervi.2. Raniot odgovor e rezultat na IgEzavisna aktivacija na mastocitite vo nazalnata mukoza. faktorot na aktivacija na trombocitite (PAF).: Alergiskite bolesti vo R. triptaza.Kolaborativen centar na SZO . kakov {to e borot. Emocionalnite faktori. T-li i makrofagi. Vo patogenezata na CAR se razlikuvaat ran i docen odgovor na ekspozicijata na alergeni. Docnite reakcii se javuvaat 6-12 ~asovi po ekspozicijata i se rezultat na LTB4 i PAF koi predizvikuvaat natrupuvawe na eozinofili vo nosnata ligavica. prostaglandini i hemotakti~ni medijatori. eozinofili. Celogodi{en alergiski rinit Naj~esti predizvikuva~i na CAR se aeroalergenite od doma{nite `ivotni i ekskretite od mikrokrle`ot Dermatophagoides pteronyssinus.Cvetanov V i sor. levkotrieni. koi doveduvaat do vazodilatacija. Prenesenite impulsi do CNS predizvikuvaat odgovor preku eferentni parasimpati~ni nervi so pojava na hipersekrecija. bradikinin i drugi) i nivno vrzuvawe za receptorite na senzitivnite vlakna na n. serotonin. Vo hroni~nata inflamacija uloga imaat i aksonski refleksi so lokalno osloboduvawe na nevropeptidi. razli~nite mirizbi. Nervno-refleksniot mehanizam zapo~nuva so osloboduvaweto na medijatorite od ranata faza (histamin. bradikinini. trigeminus. isto taka. Pri hroni~noto vospalenie eozinofilite preku glavniot alkalen protein i eozinofilnata peroksidaza go o{tetuvaat resestiot epitel na ligavicata i senzornite nervni zavr{etoci stanuvaat dostapni za drazbi od okolinata po {to se nadovrzuva fazata na nespecifi~na hiperreaktibilnost. serotonin. prostaglandini (PGD2). zgolemena vaskularna permeabilnost. pravot.3. koe{to se ozna~uva kako “prag na provokacijata”. levkotrienite (LTB4 i LTC4). kako i interleukinot 3 (Il3) i stimulira~kiot faktor na granulocitno-makrofagnite kolonii. kivavica i otok. Nazalnite nespecifi~ni iritansi kakvi {to se: studeniot vozduh.

koj{to u{te se narekuva polenska treska. Sezonski alergiski rinit (SAR) Zaboluvawetoto zapo~nuva so tipi~na simptomatologija: jade` i iritacija vo nosot. nazalna polipoza. edem okolu o~ite i crvenilo na konjunktivite. sekretot e pove}e sluzav. . u{ite. insekti ili medikamenti. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1.Se karakterizira so isti simptomi kako SAR so toa {to voobi~aeno nazalnata opstrukcija e poizrazena poradi hipertrofija na nosnata sluznica. klini~kiot pregled. muvlite i nivnite spori. Kaj okolu 1% od bolnite. a kako rezultat na slevawe na sekret vo di{nite pati{ta se javuva vla`na no}na ka{lica. rabotnoto mesto.2. hroni~en serozen otit. a ponekoga{ gust. Bolnite di{at preku usta. mestoto na `iveewe.Postoi direktna zavisnost me|u koncentraciite na polenite vo vozduhot i ja~inata na klini~kite simptomi. po~esto se manifestiraat vo esen i zima. toj e pridru`en so astma. ko`nite i laboratoriskite testovi. klini~ka imunologija i alergologija 117 . a kivavicata i jade`ot na nosot i o~ite se poretki simptomi.4.Alergiski rinit 2. Vo 10-20% od slu~aite na SAR. Klini~ka slika 2. .Simptomite se hroni~ni. 2. Anamneza Anamnezata se karaketrizira so pojava i zasiluvawe na simptomite vo zavisnost od godi{nata sezona. alergija na hrana. . 2. Vo zavisnost od simptomite. kako i jade` vo grloto. no ne e isklu~eno prv pat da se javat i vo podocne`nata vozrast. . kaj CAR se javuvaat dve formi: hipersekretoren tip so kivavica i opstruktiven tip. kontaktot so doma{nite milenici i dr. ka{lica i no}no gr~ewe. perzistentni. kako i na pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti i prele`ani zaboluvawa od alergiski tip. Dijagnoza Dijagnozata na AR se postavuva vrz osnova na anamnezata. {to predizvikuva bolka i su{ewe na grloto. kivavica i vodenikava rinorea ~esto pridru`ena so nazalna kongestija.Mo`e da se javat i vonsezonski simptomi na pojava na SAR poradi transportot na polenovite zrna od podale~ni podra~ja.^esto e pridru`en so hroni~en sinuzit. Nosnoto di{ewe e silno ote`nato.5. 2. . . Celogodi{en alergiski rinit (CAR) .Te`inata na simptomite opa|a so vozrasta.1.5.4. o~ite.4. urtikarija. mo`ni se gastrointestinalni i /ili ko`ni rekcii. funkcionalnite. Mnogu ~esto anamnesti~kite podatoci uka`uvaat na pridru`ni alergiski manifestacii od tipot na astma.Simptomite se manifestiraat sezonski pri ekspozicija na polenskite aeroalergeni.

So predna rinoskopija se dobivaat podatoci za proodnosta na nosnite hodnici.Cvetanov V i sor. ORL status Osnovni metodi vo evaluacijata na ORL statusot kaj pacientite so nazalni simptomi se prednata i zadnata rinoskopija.5. tu|i tela i dr. prisustvoto na polipi. So zadnata rinoskopija se dobiva uvid za eventualno postoewe na adenoidni vegetacii. Rinomanometrija Rinomanometrijata pretstavuva funkcionalen i rutinski primenliv metod za ocenka na nazalnata proodnost so koj se meri nazalnata vozdu{na rezistencija preku kvantitativna evaluacija na nazalniot protok i pritisok (slika 10). Funkcionalni testovi 2. Makedonija 2. procentot na zgolemuvawe na protokot pri duplirawe na diferencijalniot pritisok (aerodinamika). So faringoskopijata se dobivaat podatoci za hipertrofija na tonzilite. Opstruktiven tip na nazalno di{ewe Slika 10. koli~estvoto.3. A.3. bojata na ligavicata. geografski jazik i dr. 2. vidot i lokalizacijata na nosniot sekret. Ureden rinogram B. prisustvoto na septalna devijacija.1. prisustvoto na tumori.5. proto~nata proporcija (funkcionalnata sporedba na dvete strani od nosot). Ureden i patolo{ki rinomanometriski naod Rinomanometriskite parametri za kvantitativna evaluacija na nazalnata funkcija za Rhinotest MP 500 (slika 11) se: proto~nite parametri. hipertrofijata na konhite.Kolaborativen centar na SZO .2. testot na dekongestija i specifi~niot nazalen provokativen test so alergeni.: Alergiskite bolesti vo R. 118 Institut za medicina na trudot . otok na uvulata.5. faringoskopijata i otoskopijata. dodeka so otoskopijata se dobivaat podatoci za eventualnite promeni na nadvore{noto i srednoto uvo. tumori itn..

So ovoj metod ne se meri vozdu{niot protok i pritisok. sezonskite varijacii i patolo{kite sostojbi na ko`ata kakvi {to se urtikarijata. dermografizmot. 2. 2. Aparat Rhinotest MP 500 2.5. Ko`ni testovi Ko`nite testovi se primarno dijagnosti~ko sredstvo za da se demonstrira IgEposreduvanata alergiska reakcija na ko`ata (reakcija od ran tip). potoa vozrasta (odgovorot e namalen kaj mnogu mladi i povozrasni ispitanici). atopiskiot dermatit i dr.5. klini~ka imunologija i alergologija 119 .5. Faktori {to vlijaat na rezultatite od ko`nite testovi se: lekovite kakvi {to se antihistaminicite i kortikosteroidite. tuku se odreduva geometrijata na nazalnite kaviteti so mo`nost za kvantifikacija na nazalnite abnormalnosti. a za pozitiven ko`en test se smeta pojavata na papula so sreden dijametar ≥ 3 mm spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija.3.5. Specifi~nite IgE kon odredeni alergeni pogoden in vitro metod koj se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. So niv se dijagnosticira atopijata ili genetskata predispozicija kon alergiski zaboluvawa i pretstavuvaat dokaz koj{to gi potkrepuva anamnezata i klini~kiot naod za postoeweto na AR. Naj~esto primenuvan e prick metodot.Alergiski rinit Slika 11.2.4. Akusti~nata rinometrija Akusti~nata rinometrija e tehnika so koja generiran zvu~en impuls (150-10 000 Hz) se propagira preku zvu~na tuba vo nosot. a reflektorniot signal se detektira preku mikrofon i se analizira. Laboratoriski testovi Odreduvaweto na vkupniot serumski IgE e so niska specifi~nost i poradi toa nema osobena prakti~na vrednost.

za titracija na histamin. rinitot predizvikan od lekovi. 2. tumorite. odreduvaweto na medijatorite vo serumot. hormonalniot rinit. Zgolemeniot broj eozinofili vo nazalniot bris e karakteristika na AR.6.Cvetanov V i sor. kakvi {to se: nazalnata endoskopija so nazalna biopsija. nosnata polipoza. medikamentozna terapija. 2.Kolaborativen centar na SZO . 2. Odreduvaweto na eozinofilijata vo perifernata krv. ultrazvuk. Pri~inata za toa e {to kaj ko`nite testovi se determiniraat tkivnite i ko`nite IgE. nealergi~niot rinit so eozinofilen sindrom. iritantniot rinit. Naj~esti bolesti od koi treba da se razlikuva SAR se infektivnata treska (virusni infekcii so ili bez pridru`na bakteriska infekcija). sezonski i celogodi{en. Kaj okolu 30% od pacientite rezultatite od prick testot i in vitro testovite ne koreliraat. triptaza. hroni~nata infektivna treska.: Alergiskite bolesti vo R. koja{to pretstavuva relativno skap metod. a koga e vo pra{awe CAR idiopatskiot (vazomotoren) rinit. . kinini i eozinofilen katjonski protein poradi {to ne se primenuvaat rutinski. 120 Institut za medicina na trudot .1.1.6. Diferencijalna dijagnoza Diferencijalnata dijagnoza na AR zavisi od klini~kite karakteristiki na rinitot i od vremenskiot period vo koj se pojavuva t.6. Makedonija primenuva vo rutinskata dijagnostika poradi svojata korisnost i sofisticiranost.Sledewe na polenovata koncentracija vo mestoto na `iveewe so cel da se namali ekspozicijata na visoka koncentracija na polenite. bakteriolo{kite ispituvawa. PG. 2. rinitot predizvikan od emocii. rinitot predizvikan od hrana. tu|ite tela vo nosot. alergen-specifi~na imunoterapija (ASIT) i drugi vidovi terapija. Vo odredeni sostojbi potrebni se i drugi ispituvawa.e.6. no se sretnuva i kaj nealergiskiot eozinofilen sindrom (NERS). audiometrija i drugi. devijacijata na nazalniot septum. nazalniot sekret ili urinata se izveduvaat so primena na visoko specifi~ni i senzitivni laboratoriski metodi. Porano {iroko primenuvaniot RAST metod za odreduvaweto na specifi~niot IgE e napu{ten poradi sozdavaweto radioaktiven otpad pri negovoto izveduvawe. Odreduvaweto eozinofili vo brisot od nos e zna~aen test vo dijagnostikata na AR. testot na degranulacija na bazofilite. Lekuvawe na AR Repertoarot na lekuvaweto na AR vklu~uva kontrola na sredinata. rendgengrafija na paranazalnite sinusi. Kontrola na sredinata Ovaa va`na preventivna merka podrazbira izbegnuvawe ili namaluvawe na kontaktot so inkriminiraniot alergen na site mo`ni na~ini.5. adenoidnite vegetacii i dr. dodeka kaj in vitro metodot se odreduvaat serumskite IgE.1.SAR . Naj~esto primenuvan vo sekojdnevnata praktika e UniCAP. primarniot atrofi~en rinit.Vo tekot na kriti~niot period prozorcite da bidat zatvoreni so {to se namaluva mo`nosta za kontakt so inhalacioniot alergen (polenot). LTC4/D4/E4.

Alergiski rinit . . Antihistaminski lekovi . tepisite. kako i izbegnuvawe decata da igraat i spijat so krzneni igra~ki.1. Vo prilogot 4 se prika`ani naj~esto upotrebuvanite antihistaminici pri lekuvaweto na AR. . pred s¢ od spalnite sobi.Se vrzuvaat za histaminskite H1 receptori bez da gi stimuliraat (kompetetiven mehanizam) i na toj na~in primarno gi inhibiraat simptomite predizvikani od otpu{tawe na endogenite mehanizmi. kako i zadol`itelno perewe na postelninata edna{ nedelno.Otstranuvawe na pernicite i jorganite od perduvi. koristewe na o~ila pri prestoj vo nadvore{nata sredina. . klini~ka imunologija i alergologija 121 . . nemaat izrazen sedativen efekt. Pri lekuvaweto na AR se primenuvaat slednite grupi lekovi: 2. -Se primenuvaat preparati za oralna i lokalna aplikacija.2.Otstranuvawe na doma{nite `ivotni .Naj~esto se primenuvaat preparati od tretata generacija antihistaminici koi ne ja minuvaat hematoencefalnata bariera. . . .Imaat blagotvorno dejstvo vrz jade`ot. kivaweto i rinoreata.2. hronicitetot i komplikaciite. -Eradikacija na lebarkite so primena na hemiski sredstva-insekticidi. .da se namali rizikot od pojava na bronhijalna astma.milenici ili ako toa ne e mo`no. .Najdobri efekti se postignuvaat dokolku se primenat pred ekspozicijata na inkriminiraniot alergen.Merki protiv razvojot na muvlite so namaluvawe na vla`nosta vo domot i hemiska obrabotka na mestata kade {to ima muvli. .Zabrana za pu{ewe vo domot na bolnite so ogled na toa {to tutunskiot ~ad pretstavuva agravira~ki faktor na bolesta.6.Koristewe plasti~ni navlaki za du{ecite i pernicite.6.da se obezbedi normalno di{ewe na pacientot t. 2.1. kilimite. no pomalo dejstvo vrz zatnatosta na nosot. 2. proodnost na gornite di{ni pati{ta.2.da se dovede i odr`i bolniot vo klini~ka remisija. .Redovno kosewe na trevnite povr{ini.Zatvorawe na prozorcite za vreme na polenskata sezona bidej}i polenite mo`e da ja vlo{at sostojbata na CAR. . tie da se kapat barem edna{ nedelno.da se suprimira razvojot na alergiskata inflamacija. CAR .Koristewe na klima uredi vo stanovite i avtomobilite so antialergiski filter.da se spre~at recidivite na bolesta. a nesakanite pojavi se minimalni.e. . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. .6.Ostanuvawe doma koga brojot na polenovite zrna e visok. Medikamentozna terapija Osnovnite zada~i na medikamentoznata terapija na AR: . .^istewe na stanot i mebelot od tkaenina so pravosmukalki so vla`en filter i so voden rastvor.

povr{inski aktivni i brzo se metaboliziraat. Tie ja suprimiraat inflamacijata na nazalnata mukoza so namaluvawe na brojot na mast-kletkite i eozinofilite i so redukcija na osloboduvaweto na inflamatornite medijatori so {to se reducira hiperreaktivnosta i vaskularnata permeabilnost. Antiholinergici Kaj bolnite so izrazena rinorea se primenuva Spray Ipratropium bromid koj ja povlekuva hipersekrecijata. od strana na Noon i Freeman.2. Ovoj preparat e osnoven profilakti~ki lek za SAR. Preparatite za nazalna primena od redot na beklometazon dipropionat se mo}ni.Imaat silen vazokonstriktoren efekt na krvnite sadovi na nosnata ligavica i poradi toa go podobruvaat nosnoto di{ewe. Flutikazon propionatot ima visoko specifi~no dejstvo i naglasena antiinflamatorna aktivnost. 2.2.3.6. Potrebna e vnimatelna primena pri virusni. 122 Institut za medicina na trudot . Preparatite od grupata na budezonidot pobrzo se inaktiviraat vo crniot drob i se so pogolema efikasnost vo odnos na prethodnite. Apliciran nazalno dejstvuva lokalno na stabilizirawe na mast-kletkite so {to se inhibira osloboduvaweto na medijatorite. osa.2. osobeno kaj decata. rinokonjunktivit. . Vo prilogot 4 se prika`ani najva`nite sistemski i lokalni lekovi koi{to se primenuvaat vo terapijata na AR i alergiskiot rinokonjunktivit.Lokalnite vazokonstriktori ne treba da se primenuvaat podolgo od 3 do 5 denovi poradi mo`nosta od povratna kongestija na nosnata mukoza ili pak nejzina atrofija t.2. Vo prilogot 5 e prika`ano dejstvoto na oddelnite lekovi na simptomite na rinit. Poznat kromolinski preparat e dinatrium kromoglikatot kako 4% rastvor vo vid na sprej. Ottoga{ ASIT se koristi vo terapijata na pacientite so sezonski i/ili perenialen AR. Specifi~na imunoterapija Alergen-specifi~nata imunoterapija (ASIT) kako metod za prv pat e voveden vo 1911 god.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija 2. astma.Kolaborativen centar na SZO . Kromolinite se primarno indicirani kaj SAR i hipersekretornata forma na CAR. str{en) i drugi atopiski zaboluvawa. kako i topi~nite kortikosteroidi.n. no se koristi i kako dolgotrajna terapija na CAR.2. Vo ovaa grupa lekovi spa|aat i preparatite od grupata na nedokromil natrium. Sistemskite kortikosteroidi se posledno i nepo`elno sredstvo za lekuvawe na AR.Cvetanov V i sor.6.6.6. alergii na venomot na Hymenopterae (p~ela. medikamentozen rinit. Vo nekoi slu~ai tie mo`at da predizvikaat krvavewe od nosot. gabi~ni infekcii i kaj TBC. Topi~nite ili lokalnite kortikosteroidi se prvenstveno indicirani vo lekuvaweto na AR so izrazena opstruktivna komponenta. Dekongestivi Tuka spa|aat alfa-adrenergi~nite agonisti .5. Lekuvaweto so lokalnite kortikosteroidi ne treba da bide podolgo od 2-3 meseci.4. Se primenuvaat samo vo isklu~itelni slu~ai. 2. Antiinflamatorni preparati Tuka spa|aat kromolinskite preparati. 2.

ASIT ili AV vo praktikata pretstavuva aplicirawe na postojano raste~ki dozi so relevantni alergenski vakcini kaj alergi~ni subjekti dostignuvaj}i ja dozata koja e efektivna vo podobruvawe na simptomite povrzani so ekspozicija na inkriminiranite alergeni. Il-5 i Il-13. imunoterapija. a obnovena e 1996 god. Makedonija se primenuva verojatno onolku dolgo kolku i vo drugite zemji. Vo 1997 god. Vo nacionalnite konsenzusi za AR i bronhijalna astma vo 1999 god se inkorporiraat i doktrinite za ASIT. klini~ka imunologija i alergologija 123 . Ponovite studii poka`uvaat deka vo osnova na mehanizmot na AV e vlijanieto vrz T-kleto~niot odgovor kon alergenot. no ne i Il-2 i IFN γ. {to e inaku mnogu ~esta pojava. Nameneta e za pacientite koi demonstrirale specifi~ni IgE za klini~ki relevantni alergeni. AV/ASIT e edinstven tretman koj vlijae vrz prirodniot tek na alergiskite bolesti so {to se prevenira transformacijata na AR vo astma. no spored preporakite na SZO se ~ini deka najadekvaten e terminot alergiska vakcinacija (AV). bazofilite i kleto~na eozinofilija pri {to citokinite igraat glavna uloga. za prvpat kaj nas na seriozen na~in se elaboriraat mehanizmot i site aspekti na ASIT. T-po 1 kletkite produciraat interferon γ (IFN γ) i interleukin 2 (Il-2). SZO go izdade dokumentot WHO Position Paper. Dokumentot vo 1997 god. no ne i Il-4 ili Il-5. dodeka T-po 2 kletkite produciraat Il-4. me|utoa nau~nata misla za nea intenzivno se razviva poslednive desetina godini. Idejata za izrabotkata na dokumentot poteknuva od Jean Bousquet i Richard Lockey pretstavena na Simpoziumot za alergiskata imunoterapija vo ^ikago 1995 god. hiposenzibilizacija. dozata. Vo 1992 god. Allergen Immunotherapy: Therapeutic Vaccines for Allergic Diseases koj gi dava standardnite nasoki za imunoterapijata. se prezentirani ponovite soznanija za ovoj problem. Postojat seriozni dilemi za efektite od primenata na ASIT vo terapijata na navedenite zaboluvawa. Pritoa. Voobi~aenite izrazi za ASIT se: desenzibilizacija. e donesen so u~estvoto na pretstavnici na alergolo{kite asocijacii od Evropa i SAD. Mehanizam. Osnova na alergiskata inflamacija se IgE-zavisnata aktivacija na mastocititite. mestoto na manifestirawe na alergijata. Konstatirano e postoewe na dva razli~ni T limfociti vo odnos na nivniot profil na citokini. no sepak najverojatno mehanizmite se heterogeni i zavisat od prirodata na alergenot. vo San Francisko. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Ovoj termin e naj~esto prifaten i od pacientite. vremetraeweto na imunoterapijata i genetskiot status na doma}inot (slika 11). Definicija. ASIT kako terapevtska postapka vo R. Poradi toa vo @eneva vo 1997 god.Alergiski rinit Stavovi na SZO. Vo edno monografsko izdanie za imunoterapijata.

kako i da go smali inflamatorniot odgovor. a potoa postepeno se namaluvaat.Cvetanov V i sor. Cel. posebno na IgG1 i IgG4. osobeno 124 Institut za medicina na trudot . Makedonija Slika 11.: Alergiskite bolesti vo R. Glavnite celi na ASIT se da ja reducira osetlivosta kon alergenskite trigeri koi gi predizvikuvaat simptomite. alergija od Dermatophagoides manifestirana so nazalna inflamacija (CAR) i bronhijalna inflamacija kaj bolni od astma. Indikacii. blokira~ki IgE antitela koi se vo sostojba da ja blokiraat reakcijata na pasiven transfer. Koncentraciite na serumskite IgE vo tekot na ASIT vo inicijalniot stadium rastat. ASIT zasega e edinstven tretman. Zasega ASIT e edinstven terapevtski modalitet koj ima potencijal da go modificira prirodniot tek na bolesta. Indikacionoto podra~je e slednovo: alergija na poleni. alergija od venomi Hymenoptera (osa. osobeno na IgE i IgG. str{en) so pre~isteni venomi (otrovi).n. [ematski prikaz na alergoimunolo{kiot aspekt na ASIT Vo tekot na ASIT doa|a do izmena na koncentracijata na antitelata. Alergenskiot tretman e vo sostojba da gi namali sezonskite varijacii na IgE antitelata zabele`eni kaj pacientite so AR i zaedno so drugata terapija da gi svede vrednostite na IgE pod predtretmanskite. Namaluvaweto na IgE antitelata e vo inverzna korelacija so porastot na t.Kolaborativen centar na SZO . Mnogu studii poka`ale deka ASIT predizvikuva zna~aen porast na IgG. p~ela. pri koja{to tretmanot e pouspe{en koga se koristat pogolem broj razli~ni tipovi alergeni pri {to stavot za tretman so eden alergen e skoro napu{ten.

ku~e). Naj~esto vo praksata se koristat supkutani AV.nazalna polipoza. .2. vo zavisnost od proizvoditelot nekoi AV se davaat ednokratno so ist efekt. ASIT ne treba da se sproveduva istovremeno so imunosupresivna i antialergiska terapija.terapija so beta blokatori. .vo tekot na polenskata sezona rinitot se komplicira so ka{lica ili astma. alergija od muvla so standardizirani alergeni od Cladosporium i Alternaria. alergija od doma{ni milenici (ma~e.5. 2. No. Isto taka. . dodeka kaj CAR e pomalku efikasna i se aplicira samo vo slu~aite so doka`ana senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus. Kaj bolnite so CAR.{emi.rekombinantni alergeni i nivnata modifikacija se opfateni so terminot rekombinantna vakcinacija-imunoterapija. Kontraindikacii. ASIT e indicirana vo slu~ai koga: . Vremetraewe. alergoidi se o~ekuva napredok vo ASIT. .nema efekt od apliciranata medikamentozna terapija so antihistaminici i lokalni kortikosteroidni preparati.6. ASIT e prvenstveno indicirana kaj bolnite so sezonski (polenski) AR.nazalni provokativni testovi (koi se osobeno zna~ajni pred zapo~nuvaweto na ASIT). . aritmii). Karakteristikite na ovie alergeni se o~ekuva da ja eliminiraat mo`nosta za anafilakti~kite nesakani efekti. ASIT e indicirana koga simptomite na rinit ne se povlekuvaat i posle tri i pove}e meseci so terapija so antihistaminici i lokalni steroidi.avtoimuni bolesti. spored odredeni protokoli . Kaj bolnite so SAR. klini~ka imunologija i alergologija 125 . So produkcijata na t. .sezonata na polenskata ekspozicija na bolniot e prodol`ena (3-5 meseci). Kontraindikacii za ASIT: .n.bremenost.1.Alergiski rinit kaj decata. Ne treba da se izveduva AV so nedefinirani alergopreparati. . osobeno koga toj e edinstven predizvikuva~ na zaboluvaweto. kako na pr. a nejziniot celosen efekt se o~ekuva 3-5 godini po prekinuvaweto na AV. Voobi~aeno se prepora~uva ASIT da se sproveduva 2 do 3 godini.kaj SAR koga ekspozicijata na specifi~niot alergen (polenot) mo`e da se izbegne ili e kratkotrajna. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Uspe{nata imunoterapija zavisi od upotrebata na alergenski vakcini so visok kvalitet. .pozitivni kutani testovi. .zgolemena koncentracija na specifi~nite IgE i/ili . Senzibilizacijata kon alergenite treba da bide dobro potvrdena preku: anamnesti~ki podatoci.nekontrolirana astma. . ku}niot (doma{niot) prav. Ponovi oblici na AV Novata strategija za modulacija na imuniot odgovor po pat na kvalitativno novi vakcini .site kontraindikacii za primena na adrenalin (arteriska hipertenzija. koi se soodvetno standardizirani i mo`at konzistentno da bidat proizveduvani.

Novite oblici na AV deneska opfa}aat alternativni pati{ta na metodot na aplikacija.4%.Zastapenost na AR Vo Evropa epidemiologijata na alergiskiot rinit e nevoedna~ena.14% lokalni i nikakvi sistemski reakcii. Vo Evropa i Severna Amerika toj procent iznesuva okolu 10% (Finska 13-15%. coli beta galaktozidaza se inducira T-po 1 odgovor. SAD 9. Isto taka. a }e ja zagubat alergogenosta. Pacentot treba da gi dobie potrebnite podatoci za poleznosta i mo`nite rizici od metodot i samiot da donese odluka za izveduvaweto na ASIT. golem napor be{e napraven za da se najdat alternativni pati{ta za aplikacija na ASIT so cel da se nadminat mo`nite rizici od nesakani dejstva. Golem broj kontrolirani studii doka`aa deka sublingvalnata imunoterapija e efikasna kako i supkutanata. Su{tinata na genskata vakcinacija e sozdavawe na antigen specifi~ni T-po 1 kletki koi produciraat visoki koncentracii na interferon γ i pritoa doa|a do zgolemuvawe na antitela od izotopot IgG2A. Makedonija Polenskite alergoidi. Toa e alternativen pristap za podignuvawe na za{titniot imunitet.6%. ve}e se primenuvaat vo tretmanot na pacientite so SAR i alergiska astma so senzibilizacija na polenskite alergeni.: Alergiskite bolesti vo R. Anglija 9. So intradermalna vakcinacija so DNK kodirana so E. lokalno nazalna.6%. Germanija 8. Edukacijata na pacientot e mnogu va`na za uspe{noto sproveduvawe na ASIT. so samo 0. [vajcarija 4-8. Po postignuvaweto na zadovolitelen terapiski odgovor na ASIT zadol`itelno e na sekoi 12-18 meseci da se pravi uvid vo sostojbata na pacientot. Nov pristap vo terapijata na AR i astmata se pravi so alergenprotivtelo kompleks i peptidni epitopi koi }e ja za~uvaat antigenosta. Vo ovaa nasoka.5-1%. Konvencionalnite alergen vakcini se determiniraat so nazivot lokalna alergen vakcinacija (sublingvalna. poslednive godini.6% vo svetskata populacija. Denes ve}e gi imame i gi prakticirame sublingvalnite i oralnite vakcini. Belgija 0. i upatstvata na EU za problemite i potrebite koi postojat vo imunoterapijata. raspolo`ivite podatoci sugeriraat {iroka prevalencija koja varira od 3. Pokraj supkutanata imunoterapija. bronhijalna i oralna). osobeno kaj pacienti so niska komplijansa. 2.7. nevalidna poradi nesoodvetnoto {ifrirawe i klasifikacija na statisti~kite podatoci za prevalencijata na ovoj entitet. se poka`a deka sublingvalnata i oralnata (ORALVAC) imunoterapija mo`e da bide bezbedno primeneta i kaj deca pod 5godi{na vozrast.7%). so visok terapevtski efekt. Plazmidna genska vakcinacija e ponov pristap (od 1996 god) i s¢ u{te e vo faza na eksperimenti. Vo tekot na ovaa godina (2006 god) e promoviran i alergoidot od Dermatophagoides pteronyssinus so {to zna~ajno }e se unapredi izveduvaweto na ASIT i kaj pacientite so CAR i alergiska astma so senzibilizacija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i. Ovie SZO oblici gi prepora~uva vo sekojdnevnata klini~ka praktika.8 do 20. fokusot e staven na vrvna inovaciska standardizacija. Okolu 8-10 lu|e manifestiraat simptomi pred 25 godi{na vozrast. modifikacija i formulacija na alergenskite produkti.Kolaborativen centar na SZO . fragmentarna. Vo sekoj slu~aj.Cvetanov V i sor. 126 Institut za medicina na trudot . dodeka imunizacijata so celiot protein inducira T-po 2 odgovor. no so signifikantno poniska stapka na nesakani efekti. Edukacija na pacientot. odnosno depo preparatite na polenskite alergeni so koi{to se postignuva poednostavno i pobezbedno izveduvawe na ASIT. osobeno posle objavenite stavovi na SZO od 1997 god.

Alergiski rinit Familijarnata anamneza e mnogu va`na.4 na 6. Edna studija vo V. {to e naj~esto koristeno i vo svetskite epidemiolo{ki studii. Makedonija e izvedeno vo Institutot za medicina na trudot vo sredinata na devedesettite godini od minatiot vek. potoa otsustvoto na detskata populacija.. so kriteriumi bazirani vrz Me|unarodniot konsenzus za dijagnoza. Vo edna studija izvedena 1989-1991 god. pove}e od 80% stradale od rinit.5%. bevme motivirani za izrabotka na proektot “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R.1%. Taka na primer. Debar i Peh~evo) so {to smetame deka na{eto istra`uvawe go dobiva svoeto vistinsko zna~ewe Makedonsko zdru`enie za bazi~na. od april 1993 godina se zapo~nati prvite aeropalinolo{ki ispituvawa i istata godina se registrirani 556 slu~ai na sezonski alergiski rinit i 127 slu~ai na perenijalen alergiski rinit so proporcija 4. Edna britanska studija doka`ala deka prevencijata na SAR e povisoka kaj deca od sredini so podobar standard. Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe za alergiskiot rinit vo R. kako i neopfatenosta na drugite gradovi od R. 9. Dojran. e potvrdeno i od edna amerikanska studija koja go imala predvid vkupniot godi{en prihod vo semejstvoto. klasifikacija i lekuvawe na alergiskiot rinit od 1994 god. Ohrid. Makedonija. Britanija poka`ala deka kaj decata bolni od hroni~en otit vo 1990 godina. vo 6 gradovi vo R. Sli~ni podatoci se dobieni od epidemiolo{kite studii sprovedeni vo Anglija.1%. nie opfativme 1121 ispitanik. po slu~aen izbor. Kaj 20% od bolnite so rinit se pojavuvaat simptomi na bronhijalna astma. no ova ne bilo doka`ano vo edna danska studija. vo Germanija.0 vo korist na SAR.Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas Imaj}i gi predvid mnogute podatoci od literaturata za varijaciite vo epidemiolo{kite podatoci za AR. Makedonija). Studijata od 1995 god be{e postudiozen obid za rasvetluvawe na problemot na AR kaj nas.1. vo Institutot za medicina na trudot.5 na 1.2% od 988 pret{kolski deca (5-6 godi{na vozrast) imale simptomi na AR. Vo na{ata studija bea opfateni 113 ispitanici od vozrasnata populacija nad 18 god. isto taka. Vo metodologijata bea koristeni pra{alnik i prick-test. Poradi potrebata za dobivawe na reprezentativni podatoci za polenozite na nivo na celata zemja. 1996 i 1997 godina. a kaj 21-36% od slu~aite dvete zaboluvawa se javuvaat istovremeno. Sledea sukcesivni istra`uvawa i prezentirawa vo 1995. Epidemiolo{kite studii uka`uvaat na zgolemuvawe na prevalencijata na alergiskiot rinit vo poslednive 20-30 godini. pri {to e dobiena prevalencija na bolesta kaj adultnata populacija od 11. a kaj populacionata grupa na vozrast od 15 godini od 4. Prilep. no samo od gradot Skopje. Slednoto epidemiolo{ko ispituvawe od 1989 godina kaj populacija od 15 do 24-godi{na vozrast poka`uva kumulativna prevalencija od 96%. Kako nov kriterium podocna be{e vklu~en i rinotestot so predna rinomanometrija. 2.7. kade se vklu~uvani i po 1000 do 5000 ispitanici. vo [vajcarija e registrirano zgolemuvawe na sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj populacijata na vozrast od 4 do 6 godini vo periodot od 1970 do 1984 godina od 0. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora kaj nas”. Makedonija (Skopje.4:1. Imaj}i gi predvid nedostatocite na prvi~nata studija (mala grupa na ispitanici vo odnos na svetskite studii. a nemaj}i studiozni istra`uvawa za ovoj problem vo R. klini~ka imunologija i alergologija 127 . Vels i vo [vedska kade e registrirano udvostru~uvawe na prevalencijata na alergiski rinit za edna dekada (1971-1981 god). Ova. od koi 399 deca.

Isto taka. Prevalencija na hroni~en rinit.8% 20 15 13.8%.5% 10 5 7. no ne i za detskata populacija bidej}i taa ne be{e opfatena vo na{ata studija od 1996 god. pri {to prevalencijata na alergiskiot rinit (AR) iznesuva 20. Prevalencija na AR. Makedonija kako multicentri~na studija.Kolaborativen centar na SZO .2%. AR i NAR kaj site ispitanici Prevalencijata na SAR i CAR kaj site ispitanici iznesuva 13. a na nealergiskiot rinit (NAR) 9. Primeneti se posebno izgotveni pra{alnici za vozrasni i deca popolnuvani od lekar vo mestoto na `iveewe na ispitanicite.Cvetanov V i sor. Grafik 76.3% (grafik 77). podatocite mo`eme da gi korelirame so na{ite prvi~ni podatoci od 1996 god za site karakteristiki kaj vozrasnata populacija za gradot Skopje. Rezultatite od na{eto istra`uvawe se posebno statisti~ki evaluirani za alergiskiot rinit. na nivo na op{tata. odnosno 7. SAR i CAR kaj site ispitanici 128 Institut za medicina na trudot . Hroni~niot rinit kaj site ispitanici e zastapen so 30. 25 20.: Alergiskite bolesti vo R. sezonskiot i celogodi{niot rinit. a kaj vozrasnite ispitanici se izvedeni i kutani prick alergolo{ki testovi so serija od 11 standardni inhalatorni alergeni.5%. adultnata i detskata populacija.3% 0 AR SAR CAR Grafik 77.5% (grafik 76).

AR e zastapen kaj 23.5% ma`i). SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici Spored rezultatite od istra`uvaweto na Centarot za alergija pri Institutot za medicina na trudot od 1995 god. ima povisoka. klini~ka imunologija i alergologija 129 . alergiskiot rinit prevalira dvojno pove}e so 23.5% 6.1% 20 0 Vkupno vozrasni ispitanici AR SAR CAR 16.8-20. 120 100 80 60 40 23. SAR se sretnuva kaj 16.7%. Prevalencijata na rinitot kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 34. Treba da se napomene deka ima mnogu pomalku epidemiolo{ki studii so integralen pristap kade celna grupa e op{tata populacija.7% Grafik 78.1% sezonski alergiski rinit i 4.7.1%.6%.2%) (grafik 79).3%. dodeka prevalencijata na CAR iznesuva 6.5%. Vo studijata od 2003 god.4%.2%.1%. AR e ne{to po~est kaj `enite (24. Nekoi svetski studii govorat za ednakva prevalencija na SAR kaj dvata pola vo povisokite vozrasni grupi. Varijaciite najverojatno se dol`at na nevoedna~enite kriteriumi vo metodologijata na istra`uvawata vo razli~ni studii vo razli~ni zemji. Prevalencijata na SAR kaj ma`ite iznesuva 15.2%.4% perenijalen alergiski rinit. Vo edna studija vo London izvedena na ispitanici od vozrasnata grupa od 16 do 65 god prevalencijata bila 16%.5%. Vo literaturata se sretnuva podatok za prevalencija na AR od duri 40%. kako i SAR i CAR.Alergiski rinit 2. zastapenosta na alergiskiot rinit kaj adultanata populacija vo Skopje iznesuva 11. Spored polot AR vo celina. prevalencija kaj `enite (nad 60%). Makedonsko zdru`enie za bazi~na. {to zna~i deka alergiskiot rinit se nametnuva kako seriozen problem na na{ata populacija. Sli~na distribucija spored polot kaj ispitanicite so SAR dobivme i vo prvoto istra`uvawe (62. i toa sezonskiot so 16.2. Evidentna e nagornata linija na prevalencijata za site tri entiteti vo period od 7-8 godini. a NAR kaj 11. a celogodi{niot so 6. odnosno 7.7% (grafik 78). dodeka prevalencijata na CAR kaj ma`ite e 6%.5% od adultite. a kaj `enite 7.4%) vo odnos na ma`ite (21. a kaj `enite 17. Prevalencija na AR. no statisti~ki nesignifikantna.1% od ispitanicite.5% `eni i 37. Globalnite podatoci vo svetski ramki se vo rang 3.

Prevalencija na AR kaj adultite spored polot Najvisoka prevalencija na AR se sretnuva vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god ili (29. 130 Institut za medicina na trudot .5% 29.6%).7%) i Skopje (8. vo Danska od 10 do 19 god.Cvetanov V i sor. a najniska vo Ohrid (1. Podatocite vo literaturata za distribucijata na AR spored vozrasta se razli~ni.8% 25.5%). a najniska kaj ispitanicite od Debar (9.2% 20 10 0 ma`i `eni Grafik 79. Makedonija 30 24. Zastapenost vo ispituvanite gradovi Najvisoka prevalencija na AR e registrirana kaj ispitanicite od Prilep (35.8% 18. Prevalencijata na SAR e isto taka najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (29.0%) i Skopje (16. a vo SAD najvisoka prevalencija e registrirana vo 24-ta godina.Kolaborativen centar na SZO .4% 21. Prevalencijata na polenskata treska e poniska vo evropskite zemji vo odnos na SAD i Avstralija.7.5% 24.6% Grafik 80. verojatno kako rezultat na povisokata alergogenost na polenot vo tie zemji.1. dodeka prevalencijata na CAR e najvisoka vo Debar (13.6% 19. Najvisokata prevalencija na SAR vo Anglija i Vels e vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god. 35 30 25 20 15 10 5 0 18-30 31-40 41-50 51-60 61-70 > 70 18. Distribucija na AR kaj vozrasnite ispitanici spored vozrasta 2.7%). a najniska kaj ispitanicite od Ohrid (20.5%) (grafik 80).4%).0%) (Grafik 81).5%).: Alergiskite bolesti vo R.2.

2. na polen od treva (`itni rastenija) kaj 41.Alergiski rinit 40 30 AR 20 10 0 Sk Do Oh Pr De Pe SAR CAR Grafik 81. mikrokrle`i.2% od ispitanicite od Prilep. odnosno period na sezonskata polenska aerokontaminacija. Spored senzibilizacijata na poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so AR naj~esto se sretnuvaat polenot loboda. pri aeropalinolo{kiot monitoring vo Prilep se izmereni najvisoki koncentracii na polenot od trevi i pleveli koi se poka`aa kako najpotentni alergeni.4%. polenot pelin i alergenite od ma~ka (grafik 82). Pri~inata ja gledame vo taksonomskite karakteristiki na podnebjeto. a na polen od drvja kaj 25. Prevalencija na AR. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Imeno. najvisoka senzibilizacija kon grupnite aeroalergeni e registrirana kon alergenite na polenot od plevel. Mnogu svetski istra`uvawa uka`uvaat na visokata prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i i nivnata uloga vo pojavata na CAR i astmata vo detskata vozrast. Pri prika`uvaweto na vaka visoka polenska senzibilizacija mora da se ima predvid i periodot vo koj bea izveduvani ko`nite testovi na terenot.5%. Senzibilizacijata na polen od plevel se sretnuva kaj 43. Pove}e avtori go potenciraat vremenskiot period na istra`uvaweto kako zna~aen faktor za visokata prevalencija na SAR. Vo alergologijata golemo zna~ewe se dava na proteinite na mikrokrle`ite (akaridite) koi{to pretstavuvaat glaven izvor za produkcija na alergeni vo domot. Zastapenost spored senzibilizacijata na grupnite aeroalergeni Kaj adultite so AR. Se raboti za periodot aprilmaj. Poznato e deka rizikot od razvoj na alergija na polen treva e reduciran za 37% kaj decata rodeni vo periodot avgust-januari koga koncentraciite na polen treva vo vozduhot se najniski. klini~ka imunologija i alergologija 131 . Na{ite istra`uvawa ja potvrduvaat visokata senzibilizacija na ispitanicite na ovoj vnatre{en aeroalergen. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici vo oddelnite gradovi Vo gradot Prilep e registrirana prevalencija na SAR od 29. {to pretstavuva mnogu visok procent i nad svetskiot rang.2.2.7%.7.

Nesignifikantnata uloga na polot vo nastanokot na AR kaj vozrasnite i decata e potvrdena so pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot.: Alergiskite bolesti vo R. Vo istiot period prevalencijata na CAR e zgolemena od 5. Prevalencija na AR.7. Zastapenost spored polot Prevalencijata na AR kaj vozrasnite ispitanici e nezna~itelno povisoka kaj `enite.01). Imeno.5% 10 6. SAR i CAR vo studiite od 1995 i 2003 god. SAR i CAR kaj adultite vo 1995 i 2003 2.5% 6. dodeka kaj ispituvanite deca taa e nezna~itelno povisoka kaj mom~iwata. Distribucija na adultite so AR spored senzibilizacijata na oddelni aeroalergeni Zna~ajni se podatocite za prevalencijata na AR. 25 23.5% vo 2003 god). Statisti~ki signifikantna povrzanost so respiratornite 132 Institut za medicina na trudot .2. Makedonija Grafik 82.4.7% 1995 2003 0 AR SAR CAR Grafik 83. prevalencijata na AR vo periodot od 8 godini e zgolemena za dva pati i toa za smetka na porastot na prevalencijata na SAR koja{to e zgolemena re~isi tri pati (od 6.7. AR i respiratornite simptomi AR kaj vozrasnite ispitanici e signifikantno povrzan so respiratornite simptomi (p < 0.Cvetanov V i sor.7% (grafik 83).2.5% 15 11.Kolaborativen centar na SZO .3% 5 5.3% vo 1995 na 16.3.1% 20 16. 2.5% na 6.

4% 20% 19. Prevalencija na AR.4% 5 0 zelenilo vo zelenilo vo zagadenost industriska domot sredinata na sredinata zagadenost izduvni gasovi doma{ni milenici ma~ka ku~e Grafik 84 .6% kaj `enite. Dodeka kaj vozrasnite ispitanici atopijata ja definiravme kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni.8% 7 5. odnosno 10-50% spored razli~ni epidemiolo{ki studii vo zavisnost od utvrdenata definicija i postavenite kriteriumi. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici.4% 16. 2.7.1% 24.3% 25 22.3% 12.2% 21.3% 6. familijarnata atopija ne e signifikantno povrzana so pojavata na alergiskiot rinit vo celina. AR i `ivotnata sredina. i toa 38.05) treba da se odbele`i podatokot deka prevalenciite na AR i SAR se povisoki kaj ispitanicite koi{to se eksponirani na izduvnite gasovi od soobra}ajot vo sporedba so vkupniot broj na ispitanici.7% 12.8% 7.5. odnosno deka AR se javuva po~esto kaj ispitanicite so referirana zagadenost na `ivotnata sredina. Spored na{eto istra`uvawe prevalencijata na atopijata kaj vozrasnite iznesuva 34.8% 22. i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost (p>0.4% AR SAR CAR 10.9% 22.Alergiski rinit simptomi e registrirana i kaj AR kaj ispituvanite deca.3% 20 % 15.3% 15 15.9% 15. kaj decata atopijata ja definiravme vrz baza na anamnesti~kite podatoci od pra{alnikot.2. Atopijata opfa}a golem procent od ~ove~kata populacija.4% 4. Dobienite rezultati se komplementarni so rezultatite od pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot.7% kaj ma`ite i 31.7% 30 28. klini~ka imunologija i alergologija 133 . 35 29. 2.5. dodeka kaj decata postoi signifikantna asociranost so familijarnata istorija za alergiski bolesti. Vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz nastanokot na AR.7. AR i atopija Atopijata se definira kako sposobnost na organizmot za produkcija na IgE antitela pri ekspozicija na alergeni od okolinata.6% 17.8%.6% 8% 10 7. Kaj vozrasnite.5. a CAR kaj ispitanicite koi{to ~uvaat doma{ni milenici (grafik 84). nitu so SAR i CAR. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vo klini~kata praktika atopiskiot status ~esto se vrzuva za prisustvoto na odredeni alergiski simptomi spored li~nata anamneza ili pak za potvrden odgovor za familijarnata alergiska dijateza.

kako i oddelno SAR i CAR. registrirano e deka ekspozicijata i senzibilizacijata na alergeni koi poteknuvaat od ku~e ili ma~ka koi{to se ~uvaat vo domot. ispituvano e vlijaniteo na klimata i zagadenosta na vozduhot so NO2 i konstatirano e deka klimatskite interakcii so nadvore{nata ekspozicija na NO2 go zgolemuvaat rizikot za alergiski rinit kaj lu|e koi se eksponirani na visoki i stabilni temperaturi.3. Spored edno istra`uvawe vo Velika Britanija. vozdu{nite polutanti gi vlo{uvaat simptomite na rinit i doveduvaat do zna~ajno zgolemuvawe na potrebata od konsultacii kaj mati~nite lekari pri {to SO2 i O3 se od posebno zna~ewe. Incidencijata na alergiskiot rinit dramati~no e zgolemena vo industrijaliziranite zemji. Makedonija Spored studijata vo Velika Britanija za kvantificirawe na prevalencijata na alergiskite zaboluvawa. alergiskiot rinit vo celina. pri {to go evaluiravme hroni~niot rinit kaj decata.Cvetanov V i sor. Podatocite dobieni so standardniot pra{alnik za deca bea evaluirani so deskriptivni i analiti~ki statisti~ki metodi. azoten dioksid.7. Vo edna studija vo Italija izvedena vo tekot na 1998-2000 god. Na{ata studija poka`uva deka doma{nite milenici se rizik-faktor za pojava na alergiskiot rinit {to n£ dava za pravo da sugerirame izbegnuvawe na kontakt i ~uvawe na doma{nite milenici. Zastapenost na AR kaj decata AR kaj decata za prvpat go vklu~ivme vo istra`uvaweto vo 2003 god. doma{nata pra{ina i doma{nite mileni~iwa se naj~esti pri~initeli i triger faktori vo odnos na respiratornite alergiski zaboluvawa. nezavisno eden od drug. Karakteristi~na e ednakvata zastapenost na SAR i CAR kaj ispituvanite deca so 8.: Alergiskite bolesti vo R.6%. a danskata vo vozrasnata grupa od 10 do 19 godini zafa}a 15-20% od u~enicite. Vo pove}e epidemiolo{ki studii se potencira deka prevalencijata na SAR e povisoka kaj decata vo sporedba so vozrasnite. na 18873 ispitanici so vozrast od 20 do 44 god koi `iveat na 13 oblasti od dva razli~ni klimatski regiona (supkontinentalen i mediteranski). so povisoka prevalencija kaj ma{kite.3% (grafik 85). izvedena na reprezentativen primerok na op{ta populacija od 2000 ispitanici. dodeka prevalencijata na AR iznesuva 16. 2.5%. Sli~na e sostojbata i kaj nas. a kako edna od pri~inite se naveduva zna~ajno zgolemenata koncentracija na aeropolutantite koi{to poteknuvaat od motornite vozila.Kolaborativen centar na SZO . Epidemiolo{kite studii koi se izveduvaat vo razli~ni geografski reoni vo svetot poka`uvaat signifikantna i kozistentna asocijacija pome|u ambientalnite nivoa na polutantite vo vozduhot (dizel partikli. Vo edno istra`uvawe vo Turcija od 2003 god.. odnosno angliskata studija govori za najvisoka prevalencija na polenskata treska vo Anglija i Vels vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god. Hroni~niot rinit kaj decata e zastapen so 22. 134 Institut za medicina na trudot . pretstavuva va`en rizik-faktor za senzibilizacija i alergiski respiratorni zaboluvawa. odnosno zgolemenata zagadenost na `ivotnata sredina so izduvni gasovi doveduva do zna~aen porast na za~estenosta na alergiskiot rinit. ozon-kako predizvikuva~i na inflamatoren odgovor) i zgolemenata prevalencija na rinit simptomite. Vo kriteriumite za dijagnoza na AR kaj decata ne bea vklu~eni ko`nite testovi kako kaj vozrasnite od eti~ki pri~ini.

AR kaj decata e po~est kaj mom~iwata (17.8%) (grafik 87).1%) i Prilep (20.3%) vo odnos na devoj~iwata (15. SAR i CAR kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Prevalencijata na CAR povtorno e najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10. isto taka.8% 15 10 5 0 mom~iwa devoj~iwa Grafik 86.6%).3% Grafik 85.3% 8. 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe AR SAR CAR Grafik 87. a najniska kaj ispitanicite od Debar (3.4%).5% 8.3% 15. SAR i CAR kaj ispituvanite deca Za razlika od distribucijata spored polot kaj adultite. a najniska kaj ispitanicite od Debar (4. 20 17. Prevalencijata na SAR e. Prevalencija na AR.4%).6%). klini~ka imunologija i alergologija 135 . Prevalencija na AR kaj ispituvanite deca spored polot Najvisoka prevalencija na AR kaj ispituvanite deca e registrirana kaj ispitanicite od Skopje (21.6% 20 0 Vkupno ispituvani deca Hroni~en rinitis AR SAR CAR 16.8%) (grafik 86). a najniska kaj ispitanicite od Debar (8.Alergiski rinit 120 100 80 60 40 22.6%). najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10. Prevalencija na hroni~niot rinit. AR.

Povrzanost na AR kaj decata so aeropolucijata i triger faktorite od doma{nata sredina (doma{ni milenici) Kaj detskata populacija.01) i respiratornite simptomi (p < 0.01). poka`a deka najvisoka prevalencija e registrirana kaj decata koi imale ili imaat mileni~iwa. korisni 136 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor. doeweto i traeweto na doeweto. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto i prestojot vo jasli ili gradinka. SAR i CAR kaj decata eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Vlijanieto na ~uvaweto na doma{ni mileni~iwa vrz alergiskite respiratorni simptomi vklu~uvaj}i go i alergiskiot rinit kaj 2200 deca. Vo edna studija vo [vedska kade se opfateni nad 2000 deca od 7-9 i 12-13 godini.Kolaborativen centar na SZO . vozrasta.7. Sepak. poniska e prevalencijata na SAR. a kaj SAR faktorot zelenilo vo `ivotnata sredina .1. SAR i CAR se javuvaat po~esto kaj decata eksponirani na odredeni aeropolutanti (grafik 88). so vozrast od 6 do 12 godini vo Obedinetite Arapski Emirati. zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. So primena na ISAAC protokolot vo Holandija kaj 3000 deca konstatirano e deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo prvite dve godini od `ivotot dava samo delumna za{tita od senzibilizacija kon poleni. e registrirano deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo tekot na prvata godina od `ivotot e povrzano so poniska prevalencija na alergiski rinit i astma. kaj AR se izdvojuvaat zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. astma i alergiska senzibilizacija zaradi ruralnata sredina i izlo`enosta na t.n. Kaj decata koi `iveat na farmi vo Avstrija. kaj CAR izduvnite gasovi od soobra}aj vo `ivotnata sredina. 2. rodilnata te`ina. AR. Prevalencija na AR. Makedonija AR kaj decata e signifikanto povrzan so familijarnata istorija za alergiski bolesti (p < 0. Grafik 88. SAR i CAR (p>0. no i rizikot od alergija kon doma{ni mileni~iwa e dvapati pogolem kaj decata koi ~uvaat doma{ni mileni~iwa. kakvi {to se: polot. e nesignifikantna. faktorite od `ivotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR. Povrzanosta so drugite ispituvani varijabli. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta.: Alergiskite bolesti vo R.3.05). Taka.

Alergiski rinit mikroorganizmi vo {talite i `iveali{tata. klini~ka imunologija i alergologija 137 . Vozdu{nite polutanti koi poteknuvaat od soobra}ajot i toplinata na vozduhot (nadvor od letnata sezona) najverojatno vo kombinacija so izlo`enosta na op{tite alergeni kako {to se mikrokrle`ite se rizik-faktor za nastanokot na alergiskiot rinit kaj sredno{kolskite deca vo Tajvan. negovata prevalencija vo ova ispituvawe ne mo`e to~no da bide odredena.3% od ispitanicite so AR.4.9%) i vlagata na rabotno mesto (prevalencija na AR. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina Vlo{uvawe na simptomite na rinit na rabotnoto mesto prijavile duri 33. Prevalencija na AR.4%) (grafik 89). odnosno 7. Sepak. SAR i CAR od 19. Zasega. Bidej}i primenetiot pra{alnik vo na{eto istra`uvawe ne e dizajniran za detekcija na profesionalen rinit. Ispituvaweto na 317 deca na vozrast od 9 godini koi{to `iveat vo blizina na glavnite pati{ta vo zapadniot del od Germanija.9%. Grafik 89. SAR i CAR (p>0. no ako se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. U{te poparadoksalna e sostojbata na alergiskite bolesti kaj decata vo nekoi afri~ki zemji pri {to decata od urbanite sredini zaboluvaat po~esto od alergiskite bolesti vo odnos na decata od poniskite socijalni sloevi kaj koi {to e konstatirana visoka infestacija od nekoi formi na crevni paraziti. kako zapra{enosta na rabotno mesto (prevalencija na AR i SAR od 19.7. za vakvata introverzna sostojba nema poseriozni nau~ni objasnuvawa i spa|a vo grupata na nau~nite {pekulacii nare~eni .medicinski misterii#. 2.5%.05)..0%. odnosno 12. 11. navedenite entiteti po~esto se javuvaat kaj ispitanicite eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina. vo dve urbani oblasti poka`a deka alergiskiot rinit i senzibilizacijata na poleni se signifikantno povrzani so koncentraciite na NO2 (eden od najva`nite pretstavnici na “traffic” aeropolucijata). Emisijata od motornite vozila e eden od najva`nite izvori na aerozagaduvaweto vo industrijaliziranite zemji. Profesionalen alergiski rinit Vo na{eto ispituvawe faktorite od rabotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR.

Prevalencijata na alergiskiot rinit vo R. Makedonija. selektirani po slu~aen izbor i pri toa koristen e pra{alnik (prilog 6).5% (15. 5. 2. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata.8%. Od poedine~nite aeroalergeni. {to e potvrdeno i so mnogu istra`uvawa vo svetot.Kolaborativen centar na SZO . pri {to rabotata so bilki.2% kaj `enite). isto taka. isplukuvawe) detektirani se kaj 35% od licata so profesionalen rinit (p<0. te{ko di{ewe. (29. Sepak.7%). vo Prilep (29. se procenuva deka realnite prevalencii se povisoki od detektiranite. Povrzanosta na alergiskiot rinit kaj vozrasnite so drugite varijabli.5%). a kako favorizira~ki faktori za manifestacija na profesionalniot rinit se registrirani vozrasta nad 45 godini zapra{enosta. nejonizira~koto zra~ewe. kako i {irum svetot.2% kaj ma`ite i 17. sli~no na profesionalnata astma. ~aevi i za~ini e dominanten etiolo{ki faktor.4%) vo odnos na ma`ite (21.6%). a najvisoki vrednosti ima vo farmacevtskata industrija (15. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinit kaj adultite se sretnuva vo Prilep (35. Zaklu~oci 1.6% na nivo na adultnata populacija. Vozrasnite ispitanici so alergiski rinitis signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi vo odnos na ispitanicite {to nemaat alergiski rinit. Vo edno istra`uvawe za odreduvawe na prevalencijata na profesionalniot rinit i dominantnite profesionalnoambientalni etiolo{ki faktori. ima trend na zgolemuvawe. e subdijagnosticiran entitet. prevalencijata na profesionalniot rinit kaj ispituvanata vkupna populacija iznesuva 10. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinitis kaj vozrasnite ima vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god.1%.5. a celogodi{niot alergiski rinit vo Debar (13. Prevalencijata na sezonskiot alergiski rinit iznesuva 16.Cvetanov V i sor. Najvisoka prevalencija sezonskiot alergiski rinit ima. ispituvana e populacija od 198 vraboteni ispitanici od grad Skopje.2%).7% (6% kaj ma`ite i 7.7-20% kaj razli~nite profesii.1% i e ne{to povisoka kaj `enite (24. 6. Belodrobnite te{kotii (nedostatok na vozduh. Vo ova istra`uvawe. vibraciite i fizi~kiot napor. 4.7. Makedonija koristi posledniot podatok prevalencijata aproksimativno bi bila 7.1% kaj `enite). e statisti~ki nesignifikantna.: Alergiskite bolesti vo R. poslabata ventilacija.001). svirewe. odnosno deka profesionalniot rinit. endogeni i egzogeni. Vo Institutot za medicina na trudot poslednive godini e raboteno i na problemot na profesionalniot rinit. ka{lica. 2.2%). najzastapeni se polenot od loboda i polenot od pelin. 138 Institut za medicina na trudot . bidej}i simptomite na profesionalniot rinit ponekoga{ ne se povrzuvaat so rabotata. izvedeni se ko`ni prick alergotestovi i spirometriski testovi. dodeka prevalencijata na celogodi{niot alergiski rinit iznesuva 6. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 23.5%). Ova se vklopuva vo podatocite od drugi zemji za prevalencijata na profesionalniot rinit koja e vo rang 1. Trendot na zgolemuvawe na prevalencijata e poizrazen kaj sezonskiot alergiski rinit vo odnos na celogodi{niot. Najvisoka senzibilizacija kaj ispitanicite so sezonski alergiski rinit ima na polenite od plevelite (43. 3. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj ispituvanata populacija iznesuva 20.4%).

5% i e ne{to po~est kaj mom~iwata (17. 5-6: 181-185. 11. Evolving Concepts in Management. Mileva @ i sor. Skopje: MEDIS-informatika 1998. primena i osnovni principi. 163-173. 1997. 2. Fabbri LM. 139 .3%) vo odnos na devoj~iwata (15. E`ova N. Karaxinska-Bislimovska J. Mileva @. 7. 8. E`ova N. 10. 14: 412-417. Cvetanov V. 10. Alergiski bolesti-lekuvawe.8%). Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Povrzanosta na alergiskiot rinitis kaj decata so drugite endogeni. Makedonija. editors. decata so alergiski rinit signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi sporedeno so decata {to nemaat alergiski rinitis. Makedonski medicinksi pregled 2003.3%). 8. Zagora: Znanie EOOD 1999. European Respiratory Society: European Respiratory Monograph 2003. 4. Milkovska S. CAR i SAR i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost. Trandafilovski P. Kay AB. Faktorite od rabotnata sredina kaj vozrasnata populacija ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so entitetite na alergiskiot rinit. Alergi~en rinit. 2. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. Literatura Cvetanov V. 2022. Skin testing. Oxford: Blackwell Science Ltd. 3. 9. 5. Alergiskiot rinit e signifikantno po~est kaj decata so familijarna istorija za alergiski rinit. ]aev V. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Asthma. RisteskaKu~ S. a aproksimativno bi iznesuvala 7.6. Pepys J. Demoly P. Vignola AM. Vo: Na{ev G. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Rinomanometrija: zna~ewe. \or~ev A. Sezonskiot i celogodi{niot alergiski rinit kaj decata imaat ista prevalencija (8. Milkovska S i sor. Balabanova M. 31-50. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis.7. 1999. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Dokic D. 6. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. 142-148. Prevalencijata na profesionalen rinit ne mo`e da bide to~no detektirana. Mileva @. Summer School Sofia 2002. Br J Hosp Med 1975. Isto taka. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj detskata populacija iznesuva 16. Bousquet J. Principles and Practice of Diagnosis and Treatment of Allergic Disease. klini~ka imunologija i alergologija 1. Risteska-Ku~ S i sor. no se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na zapra{enosta i vlagata na rabotno mesto. Cvetanov V. Micajkov I. St.Alergiski rinit 7. Mak med pregled 1994. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? In: Chung F. Cvetanov V. Doki} D. klini~ka imunologija i alergologija. Milkovska S.6% na nivo na adultna populacija. 8 (23): 211-220. Makedonski medicinski pregled 2003. The upper airways: The guardian of the lower airways. zagadenosta vo `ivotnata sredina i prisustvoto na doma{ni milenici. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. In: Kay AB (ed). kako i so egzogenite faktori e statisti~ki nesignifikantna. Kaj vozrasnata populacija vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz AR. 56: 140-141. Asthma and Allergic Rhinitis. E`ova N. Cvetanov V. 474-476. 56: 142-143. 9. Makedonija. Nikolovski Q. sepak se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na izduvnite gasovi od soobra}ajot. E`ova N. Risteska-Ku~ S. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Dokic D. Allergo J 2005.: Alergiskite bolesti vo R. Int Arch Occup Environ Health 1993. Cvetanov V. Spezifische Immuntherapie mit einem neu entwickelten Hausstaub-milbenallergoid (AcaroidR). Trandafilovski P. 13. current allergic diseases. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. Helenius H. Profesionalen alergiski rinit. Celik G. Objektivizacija na primenata na specifi~nata imunoterapija. Mak. Ann Allergy Asthma Immunol. 1999 Sep. Imunoterapija. and respiratory infections among young adults Thorax 2001. Clin Exp Allergy. 20-30. Tammilehta L. 24.Kolaborativen centar na SZO . Doki} D. Mak. Association between air pollution and daily consultations with general practitioners for allergic rhinitis in London. 20. de Marco R et al. Doki} D.32(10):1405-12 21. Scand J Work Environ health 1988. Stefanovski T. XXVI 2. United Kingdom. Cvetanov V. Contributions. Skopje: EDIT 1992. Sec Biol Med Sci. 18. Narkus A. Simpozium specifi~na imunoterapija. Vo: Mileva @. Dokic D. Klini~ka alergologija. 140 Institut za medicina na trudot . Cvetanov V. med. et al. Allergen immunotherapy: Therapeutic vaccines for allergic diseases. Narkus A. Atkinson RW. 14: 337343.24(5):398-406 23. Terho EO. 113-129. Hytonon M. Cromwell O. Frank E. Hajat S. 55 (suplement 47): 1-83. 26. Schnitker J. 14. pregled 2001. 337-338. Vaheri E. Cromwell O. Gavrilovski M. Haines A. Allergy prevalence and causal factors in the domestic environment: results of a random population survey in the United Kingdom. Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdru`enie.Cvetanov V i sor. 15.56:462-467. 25. 2003 Mar-Apr. Am J Epidemiol. Nikolovski Q. WHO position paper. Skopje: 1999. Kanerva L. \or~ev A. Frank E. Hawkins L. Kilpeläinen M. Leino T. 51(28): 23. Brown CW. Misirligil Z.24(2):137-42 19. 64(8):565-8. Koskenvuo M.83(3):240-4. Pet allergy: how important for Turkey where there is a low pet ownership rate. ed. The impact of climate and traffic-related NO2 on the prevalence of asthma and allergic rhinitis in Italy.med pregled 1997. Dimitrovski M. Sofia: Znanie 2001. 2002 . Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiska specifi~na imunoterapija. 17. occupational allergic rhinitis in Finland. Mungan D. Makedonija 12. Home dampness. Clinical effects of specific immunotherapy: A two-year double-blind placebo controlled study with a one year followup. Schnitker J. et al. Geneva 1997. Evropa 92. Macedonian Academy of Sciences and Arts. 2001 Apr 1. Occupational skin and respiratory diseases among hairdressers.153(7):704-14 22. 16. Allergy Asthma Proc. Cvetanov V. Bavbek S.

prisutna kaj 15-20% od populacijata {irum svetot. Etiopatogeneza na AK. Vernalniot (proletniot) keratokonjunktivit (H 16.2) e redok oblik na keratokonjunktivit so sezonski egzacerbacii koi{to uka`uvaat na alergiska osnova. Tie se razlikuvaat spored patogenetskite mehanizmi. alergiski rinit i astma. Klasifikacija i definicii Spored standardnata klasifikacija se razlikuvaat pet suptipovi na alergiskite bolesti na o~ite. kako posebni entiteti se izdvojuvaat atopiskiot keratokonjunktivit. solzewe. klini~ka imunologija i alergologija 141 . Bolesta obi~no se javuva kaj ma`i na vozrast od 20 do 50 god. 3.1. Kaj bolnite se sretnuva eozinofilija i zgolemena vrednost na vkupniot IgE vo krvta. klini~kite manifestacii. bolka i fotofobija). H 10. i gigantopapilarniot konjunktivit. dodeka celogodi{niot AK ima kontinuiran karakter vo odnos na periodot na pojavata i te`inata na klini~kite manifestacii na bolesta. Sezonskiot AK se javuva vo akutna forma vo odreden period od godinata (prolet i/ili leto). a pozitivna familijarna istorija za atopiski bolesti kaj okolu 60% od bolnite so vernalen keratokonjunktivit. AK pretstavuva hipersenzitivna reakcija tip I spored Coombs i Gell. obi~no se smiruva vo pubertetot i retko perzistira na vozrast nad 25 god.0. pri {to po~esto se javuva pri primenata na mekite vo odnos na tvrdite kontaktni le}i.8) pretstavuva alergiska inflamacija na konjunktivata pri koja{to antigenot e atherentniot sloj na kontaktnite le}i. delovite od okoto koi{to se zafateni so alergiskata inflamacija.1.Alergiski konjunktivit 3. 3. Gigantopapilarniot konjunktivit (H 10. Bolesta obi~no se javuva kaj ma{kite deca na vozrast pogolema od 5 god. Sezonskiot i celogodi{niot AK naj~esto se javuvaat istovremeno so alergiskiot rinit kako alergiski rinokonjunktivit. hay fever) e naj~estata alergiska bolest voop{to. AK e naj~estata forma na alergiska bolest na o~ite koja{to spored vremeto na pojavata se klasificira na sezonski i celogodi{en. Pokraj niv. jade`.2) e retka alergiska bolest na konjunktivata i korneata pridru`ena so drugi manifestacii na alergiski zaboluvawa od tipot na atopiski dermatit.8 Alergiskite bolesti na o~ite pretstavuvaat alergiski odgovor na konjunktivata ili ro`nicata na ubikvitarnite alergeni od okolinata. ozna~eni kako alergiski konjunktivit. Sezonskiot rinokonjunktivit (polenska treska. sekret. Incidencijata na bolesta se zgolemuva so {irokata primena na kontaktnite le}i. Alergiskiot konjunktivit (AK) pretstavuva primarna inflamacija na konjunktivite predizvikana od IgE-posreduvana reakcija so tipi~ni simptomi (crvenilo. Pridru`no atopisko zaboluvawe se sretnuva kaj okolu 75%.. H 16.10. vernalniot keratokonjunktivit. kako i spored ~estotata na javuvaweto. pri {to sezonskiot i celogodi{niot alergiski konjunktivit obi~no se grupiraat zaedno.2. Alergiski konjunktivit MKB . Atopiskiot keratokonjunktivit (H 10. Antigenite vneseni vo senzibiliran organizam predizvikuvaat produkMakedonsko zdru`enie za bazi~na.

4. odnosno vo prolet koga dominiraat aerogenite alergeni kakvi {to se polenite od drvja i/ili vo leto koga dominiraat polenite od treva i plevel. Alergiski konjunktivit formi na AK. aeroalergenite od doma{nite milenici (ma~ka. Pri zemawe biopsija od povr{nite sloevi na konjunktivata. ko`ni prick testovi. Glavna razlika me|u sezonskiot alergiski konjunktivit (SAK) i celogodi{niot alergiski konjunktivit (CAK) e vremeto na pojavuvaweto i simptomite. Ovie supstancii predizvikuvaat zgolemena vaskularna permeabilnost i migracija na eozinofili i neutrofili {to doveduva do pojava na klini~kite manifestacii na inflamacijata. kako i izrazena papilarna reakcija na konjunktivata. a vo tekot na celata godina kaj CAK. prisuten e i edem na o~nite kapaci. Tipi~no. simptomite se javuvaat vo tekot na cela godina. Vidnata ostrina ostanuva normalna. Naj~esti aeroalergeni vo ovie slu~ai se Dermatophagoides pteronyssinus. Se sozdavaat imunokompleksi na membranata na mast-kletkite od substantia propria na konjunktivata na okoto. Tie direktno ili so posredstvo na proteoliti~ni enzimi go o{tetuvaat yidot na mast kletkite i od granulite se osloboduvaat proinflamatorni medijatori (histamin. odnosno se sostojat od ~e{awe. ku~e i dr. odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite i konjunktivalna biopsija. 142 Institut za medicina na trudot .3. 3. eozinofili se prisutni vo podlabokite sloevi od substantia propria na konjunktivata. Makedonija cija na specifi~ni antitela (IgE). levkotrieni i dr. 3. aeroalergenite od nekoi muvli i dr. Dijagnozata se postavuva so zemawe na iscrpna anamneza i vnimatelna klini~ka opservacija. otsustvoto na eozinofili pri konjunktivalnata biopsija ne ja isklu~uva dijagnozata na AK.Kolaborativen centar na SZO . prostaglandini.). Dijagnoza. Pri pregled na predniot o~en segment so biomikroskop se gleda izrazena konjunktivalna hiperemija i hemoza. odnosno nezategnata. tranzitorni napadi na ~e{awe.Cvetanov V i sor. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na AK ne se razlikuvaat od onie kaj konjunktivitot od nealergiska etiologija. Inaku. Pokraj toa.). eozinofili se prisutni samo kaj mnogu te{ki Slika 12. crvenilo. Poradi toa. Ro`nicata nikoga{ ne e zafatena so patolo{ki proces (slika 12). Kaj SAK simptomite se javuvaat vo definirano vreme. Klini~ki AK se izrazuva so akutni. Va`en podatok vo anamnezata e postoewe na atopiski zaboluvawa vo li~nata i familijarnata anamneza. solzewe i crvenilo na o~ite i otok na o~nite kapaci. Kaj CAK.: Alergiskite bolesti vo R. lu|eto so SAK nemaat simptomi vo zimskite meseci i vo postudeni klimatski uslovi poradi namalenata aerogena transmisija na ovie alergeni. solzewe i otok na o~nite kapaci vo sezonite bogati so poleni vo vozduhot kaj SAK.

Stabilizatorite na mast kletkite ne gi ubla`uvat postojnite simptomi. 3. kako i kaj drugite alergiski bolesti vo pogolem broj slu~aite toa e te{ko izvodlivo. Ko`nite prick testovi se od golema va`nost pri postavuvaweto na definitivnata dijagnoza. preku stabilizirawe na membranata na mastocitite. poka~en intraokularen pritisok i katarakta. poradi svoite nesakani sporedni efekti kako {to se pojavata na sekundarni infekcii.7. Najva`nite lekovi i nivnite komercijalni preparati {to se primenuvaat vo sistemskata i lokalnata terapija na AK se prika`ani vo prilogot 4. Kontrola na sredinata Merkite na prevencija na AK ne se razlikuvaat od onie kaj na alergiskiot rinit. kako i vo odreduvaweto na alergenite koi se predizvikuva~i na zaboluvaweto. Tie. obi~no se koristat lokalni antihistaminici kombinirani so vazokonstriktorni sredstva. a odredena uloga ima i primenata na antiinflamatornite sredstva. Najva`ni antiinflamatorni lekovi vo terapijata na AK se dinatrium kromoglikatot i nedokromil natriumot.6. tuku se koristat profilikati~ki za da se prevenira degranulacijata na mast kletkite vo slu~aj na ekspozicija na alergeni. Sistemskite i lokalnite antihistaminici se naj~esto primenuvanite lekovi vo terapijata na AK. Spored pove}e istra`uvawa. 3. no ne dejstvuvaat na drugite proinflamatorni medijatori. Tie gi ubla`uvaat klini~kite simptomi so blokirawe na histaminskite receptori. so ogled na {irokata prisutnost na alergenite vo nadvore{nata i vnatre{nata sredina.5. Antiinflamatorni efekti imaat i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi preku inhibiraweto na produkcijata na prostaglandinite. treba da se prepi{uvaat samo za kratkotrajna terapija kaj te{kite slu~ai koi{to ne reagiraat na konvencionalnata terapija. Prevalencijata na AK iznesuva 5-22% od op{tata populacija vo Velika Britanija i SAD. simptomi na konjuktivit se sretnuvaat vo okolu 70% od slu~aite na alergiskiot rinit. Farmakolo{kata terapija na AK se sostoi od primena na antihistaminici. Ra{irenost na AK Epidemiolo{kite istra`uvawa za AK naj~esto se izveduvaat vo ramkite na istra`uvawata za alergiskiot rinit. odnosno izbegnuvaweto na kontaktot so prethodno identificiraniot alergen. Nefarmakolo{kata terapija se sostoi od merkite na kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa) koi{to vo pove}eto slu~ai imaat ograni~eni efekti. 3. Lekuvawe Tretmanot na AK e nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. klini~ka imunologija i alergologija 143 . ja spre~uvaat nivnata degranulacija i osloboduvaweto na histaminot i drugite proinflamatorni medijatori.Alergiski konjunktivit Mnogu istra`uva~i. Najdobra merka na sekundarnata prevencija e ekspozicionata profilaksa. Kortikostereoidite. No. pri ispituvawa na AK primenuvaat i odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite. Se procenuva deka pove}e od 22 milioni lica vo SAD boleduvaat Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Za namaluvawe na konjuktivalnata hiperemija.

spored pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa aeropolucijata.9% (grafik 90). a prevalencijata na AK iznesuva 12. Dobienite podatoci se statisti~ki obraboteni so deskriptivni i analiti~ki metodi. vo smisla na negovata za~estenost i favorizira~ki faktori za negoviot nastanok. 144 Institut za medicina na trudot .1% 17. 3.8%) vo sporedba so SAK (5. konj. {to e komplementarno so na{ite rezultati. Isto taka. Makedonija od AK. Pojavata na SAK i PAK ne e povrzana so vozrasta i rasata. nadvore{na i vnatre{na. nitu na nivo na oddelni gradovi i regioni. Na CAK otpa|aat 58. Po~esto se javuva vo regioni so potopla klima kade prisutnosta na aeroalergenite e pogolema. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AK. Simptomi na konjunktivit vo poslednive 12 meseci referiraat 30.7%. konj. odnosno za prevalencija od 60-70% na alergiskiot rinit vo soodvetnoto podra~je. a na SAK 41.: Alergiskite bolesti vo R. Kako i kaj drugite alergiski. Neal. Prevalencija na simptomite na konjunktivit. a od osobeno zna~ewe se polutantite od soobra}ajot i industrijata. kaj AK povisoka e prevalencijata na CAK (7. nitu na nivo na celata zemja.1% od ispitanicite. dosega ne se izveduvani kaj nas. a odgovorite na pra{awata od pra{alnikot ne se dovolni za potvrda na alergiskata etiologija na bolesta.2% od slu~aite na AK kaj na{ite ispitanici (grafik 91). Al. So ogled na toa {to kaj detskata populacija ne se izvedeni ko`nite prick testovi na standardnite aeroalergeni. Isto taka. podatocite od drugite istra`uvawa govorat za raste~ka prevalencija na AK. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot e izvedeno i epidemiolo{ko istra`uvawe na AK kaj adultnata populacija.Kolaborativen centar na SZO .3%). kako i na drugite alergiski bolesti. bolesti prevalencijata na AK e povisoka kaj `enite. nealergski i alergiski konjunktivit vo adultnata populacija Za razlika od alergiskiot rinit kaj adultite kade {to e najdena povisoka prevalencija na sezonskiot alergiski rinit. Rezultatite od drugi istra`uvawa govorat za prevalencija od 5 do 22% vo razli~ni delovi od SAD i Velika Britanija.9% Grafik 90.Cvetanov V i sor. 30.8. Primenet e pra{alnik za simptomite na konjunktivit vo poslednite 12 meseci i izvedeni se ko`ni prick testovi na standardnite aeroalergeni. dejstvuva favorizira~ki vo nastanokot na AK.2% 12. vo poslednite triesetina godini. vo studijata ne e evaluiran alergiskiot konjunktivit kaj decata. 800 600 400 200 0 Vkupno Konjunkt.

0% 13.1.1% 5. kaj `enskiot pol.0%) vo sporedba so ma`ite (12.6%) so nejzino postepeno namaluvawe vo povozrasnite grupi (grafik 93). klini~ka imunologija i alergologija 145 . Celogod.7% Grafik 91. 500 400 300 200 100 0 ma`i `eni 12. Distribucija na ispitanicite so AK spored polot Vo odnos na vozrasta spored istra`uvawata vo svetot prevalencijata na AK e povisoka vo pomladite vozrasni grupi.8%) (grafik 92). Distribucija na ispitanicite so AK spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8.0% Grafik 92. 41. 250 200 150 100 50 0 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 19.2% 58. konj. Zastapenost spored polot i vozrasta Prevalencijata na AK e ne{to povisoka kaj `enite (13. SAK i CAK kaj ispituvanite adulti 3.4% Grafik 93. uka`uvaat na povisoka prevalencija na AK.3% 16.6% 11. Vo na{ata studija najvisokata prevalencija se sretnuva vo vozrasnata grupa od 21 do 30 godini (19. Podatocite od literaturata. kako i alergiskiot rinit.6% 13.1% 10.Alergiski konjunktivit 100 80 60 40 20 0 Al. isto taka. Sezon. Prevalencija na AK.

146 Institut za medicina na trudot .2. e najvisoka vo Prilep (26.1%) (grafik 95). Dobienite podatoci se komplementarni na rezultatite od drugite istra`uvawa objaveni vo literaturata (grafik 96).Cvetanov V i sor. kako i prevalencijata na alergiskiot rinit. a najniska vo Peh~evo (8.0% 8. odnosno polenot od loboda (37. 100 80 60 40 20 0 Poleni D. Makedonija 3.5% (grafik 94).4.3%).1% 87. Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma. 31. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na AK.7% 8.8. Dom.0%). najvisoka prevalencija kaj ispitanicite so AK imaat polenite od plevelite (47.8. AK e pridru`en so alergiskiot rinit vo 76. 200 150 100 50 0 Sk Do Oh Pr De Pe 11.3% 22.1% od slu~aite.: Alergiskite bolesti vo R. Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni.7%) i polenot od pelin (31. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R.8%).9%) i alergenite od doma{nite milenici (19. Dermatophagoides pteronyssinus (31.9% 19.1%). `iv.5% Grafik 94. Prevalencijata vo Skopje iznesuva 8.3% 8.3%.8.3.2% Grafik 95. Makedonija 3. odnosno prevalencijata na alergiskiot rinokonjunktivit iznesuva 7. Kaj ispitanicite so AK naj~esta e senzibilizacijata na polenite (87. pt. Senzibilizacija so oddelnite aeroalergeni kaj ispitanicite so AK 3. Od polenite.2%).0% 26.Kolaborativen centar na SZO .

odnosno 62. kakvi {to se polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti. Prevalencija na AK.so ast. vo na{ata studija e potvrdeno so signifikantnata povrzanost so familijarnata istorija za alergiski rinitis (p < 0. Al. astma i AK so astma 3. Povrzanosta so drugite endogeni faktori. 15 10 5. Sli~ni se i rezultatite od na{eto istra`uvawe kade {to prevalencijata na AK so pridru`na astma iznesuva 1. 12. AK i alergiskiot rinokonjunktivit Podatocite od literaturata uka`uvaat na poretka pridru`enost na AK so astmata vo sporedba so pridru`enosta so AR. Zna~eweto na endogenite faktori vo nastanokot na AK.9% 5 0 Al.1% 25 20 15 10 5 0 Al. Astma 1. klini~ka imunologija i alergologija 147 .4% 12. konj. Al.5.5% od ispitanicite so AK imaat pozitivna familijarna istorija za AR (grafik 98).Alergiski konjunktivit 23. Ispitanici so AK so pozitivna familijarna istorija za AR Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5% (grafik 97).8. ist. rinokonj. konj. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno AK 62.3% Grafik 96. rin. e nesignifikantna.5% AK so pozit. Prevalencija na AR.9% 7. AK i endogeni faktori. za AR Grafik 98.05). Grafik 97. konj. fam. uka`ano vo pove}e istra`uvawa.5% Al.

odnosno prevalencijata na AK kaj ispitanicite od urbanite sredini e dvojno povisoka vo odnos na ispitanicite od ruralnite sredini (14. i procesot na alergiska inflamacija na konjunktivata. a 17. Osven toa. 80 60 40 20 0 Pra{ina ^ad [tetnosti od rab.6.: Alergiskite bolesti vo R.05). mesto 36. Signifikantna povrzanost na AK e utvrdena so `iveeweto vo urbana sredina (p < 0.9% 17. Spored podatocite od aktuelnoto istra`uvawe 68.8% i 7. kako i ekspozicijata na industriskata aeropolucija. se smeta deka navedenite faktori go favoriziraat procesot na alergiska senzibilizacija.1% od ispitanicite so AK se eksponirani na pra{ina. domot vo blizina na glavnite soobra}ajnici. 36. AK i `ivotna i rabotna sredina Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednite decenii delumno se objasnuva so vlijanieto na faktorite od okolinata vrz procesot na inicijacija i odr`uvawe na alergiskata inflamacija na soodvetniot target-organ. zeleniloto vo domot i negovata okolina. navedenite faktori gi vlo{uvaat simptomite na postoejniot AK. osobeno zna~ewe vo patogenezata na AK ima vlijanieto na ekspozicijata na izduvni gasovi od soobra}ajot (dizel partiklite).8. Makedonija 3.3% na {tetnosti od rabotnoto mesto (grafik 99).2%) (grafik 100). aktivnoto i pasivnoto pu{ewe.Kolaborativen centar na SZO .8.2% Grafik 100. AK i mesto na `iveewe Vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot na AK vo na{eto istra`uvawe e evaluirano so pra{awata za mestoto na `iveewe (selo/grad). Prevalencija na AK kaj ispitanicite od urbana i ruralna sredina 148 Institut za medicina na trudot . Ispitanici so AK eksponirani na aeropolutanti od `ivotnata i rabotnata sredina 3.3% 68. prisustvoto na doma{ni milenici vo domot i specifi~nata profesionalna ekspozicija na ispitanicite.Cvetanov V i sor. Imeno. 20 14.7. Spored aktuelnite istra`uvawa.8% 15 10 5 0 Grad Selo 7.1% Grafik 99.9% na ~ad.

7. sezonskiot alergiski konjunktivit ima poniska prevalencija od celogodi{niot alergiski konjunktivit. Vo odnos na oddelnite gradovi vo R. prisustvo na doma{ni milenici vo domot i ekspozicijata na zapra{enost vo rabotnata sredina. dodeka povrzanosta so polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti e nesignifikantna. 3. Makedonija i mo`nost za organizirana i koordinirana akcija za negovata polesna dijagnostika. isto kako i kaj alergiskiot rinit.Alergiski konjunktivit Spored pove}e istra`uvawa `ivotot vo urbana sredina e rizik-faktor i vo nastanokot na alergiskiot rinitis i bronhijalnata astma. 4. {to e vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. Zaklu~oci 1. alergiskiot konjunktivit ima najvisoka prevalencija vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god. 2. 6. Kako i kaj alergiskiot rinit. Kaj ispitanicite so alergiski konjunktivit.9%. Od niv se dobiva uvid za serioznosta na problemot na alergiskiot konjunktivit vo R. 5. zeleniloto vo domot i okolinata. Makedonija iznesuva 12. `iveewe vo sredina bogata so zelenilo. Makedonija. Od polenite dominiraat onie od plevelite. Za razlika od sezonskiot alergiskiot rinit. Vlijanieto na drugite nadvore{ni faktori. So na{eto istra`uvaweto se dobivaat prvi~nite podatoci za epidemiolo{kite karakteristiki na alergiskiot konjunktivit kaj nas. Vlijanieto na drugite navedeni faktori od okolinata (aktivno i pasivno pu{ewe. utvrdeno vo pove}e istra`uvawa vo Evropa i svetot. kako bronhijalnata astma i alergijata na medikamenti. isto taka. @iveeweto vo urbana sredina ima signifikantno vlijanie vrz nastanokot na alergiskiot konjunktivit. naj~esta e senzibilizacijata na poleni. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. e nesignifikantno. ekspozicijata na izduvni gasovi. hrana i insekti e statisti~ki nesignifikantna. Vo odnos na vozrasta. doma{ni milenici vo domot i specifi~na profesionalna ekspozicija) vo nastanokot na AK e statisti~ki nesignifikantno. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. najvisoka prevalencija na alergiskiot konjunktivit se sretnuva vo Prilep. za~estenosta na alergiskiot konjunktivit e ne{to povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. Alergiskiot konjunktivit e mnogu ~esto pridru`en so alergiskiot rinit. Od endogenite faktori alergiskiot konjunktivit e statisti~ki signifikantno povrzan so familijarnata istorija za alergiski rinit. 3. 8. klini~ka imunologija i alergologija 149 . kakvi {to se: pu{eweto.8.8. eksponiranost na izduvni gasovi od motornite vozila. {to se sovpa|a so rezultatite od sli~nite istra`uvawa vo Evropa i svetot. {to e. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj adultite vo R. Istite poleni naj~esto se sretnuvaat i kaj ispitanicite so polenska senzibilizacija so alergiski rinit i alergiska astma. odnosno polenot od loboda i polenot od pelin. Dermatophagoides pteronyssinus i doma{ni milenici. no takva asociranost vo na{eto istra`uvawe ne e potvrdena. terapija i prevencija.

9. 150 Institut za medicina na trudot . Makedonija. Ruffili A. 5. 4. Canonica GW. Loiseau S. 83-86. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. 58 (11): 1101-1110. Woerly G.. National Institute of Health January 2002. Makedonski medicinski pregled 2003. Allergy 2003. Cvetanov V. 11. 2. 14. Makedonija 3. Schäfer T. Allergy 2002. Bielory L. Beograd : Savremena administracija 1989. 12. Allergy 1997. Allergy 2002. Kanski JJ. Bonini S.Kolaborativen centar na SZO . 52 (38): 14-22. 15. Allergy 2001. Hourihane JO’B. Stobo J. 3. Vivian Wells J.: Alergiskite bolesti vo R. Allergy 2003. National Institute of Allergy and Infectious Diseases. D’Amato G. Osnovna i klinicka imunologija. 56: 142. 9.8. D’Amato G. Allergic conjunctivitis Referral Guideline. Bousquet J et al. Epidemiology of allergic diseases. Clinical Ophthalmology. Asthma and Immunology (AAAI). Milkovska S. 58 (5): 397395. Allergy 1997. Cvetanov V. Allergy Statistics. 56: 140-141. 8. 71 (57): 35-36. A revised nomenclature for allergy. Johanson SOG. Risteska-Ku~ S i sor. Prevalencija na alergiskiot konjunktivitis vo R. 52: 256273. 75 (57): 5-7. Loyens M et al.Cvetanov V i sor. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Animal models of allergic and inflammatory conjinctivitis. 56 (9): 813-822. Liccardi G. American Academy of Allergy. The increasing trend of seasonal respiratory allergy in urban areas. Stites D. Eur Resp Mon 2002. Makedonski medicinski pregled 2003. Allergy/Immunology August 2001. Inhibitory effects of ketotifen on eotaxin-dependent activation of eosinophils: consequences for allergic eye diseases. Suspectibility genes for allergy and asthma. Alergijske bolesti. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. Spasovska O. Ring J. Oxford: Butterworth-Heinemann International Edition 1997. 7 (21): b-c. Introduction. Groneberg DA. 7. 10. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Makedonija i negovata asociranost so drugite alergiski zaboluvawa. 435-455. Literatura 1. 13. Fischer A et al. Holgate ST. 6.

alergeni Nadvor. Najva`ni egzogeni rizik-faktori se: ekspozicijata na aeroalergeni. utvrdena e povrzanosta na nekoi fenotipski karakteristiki na astmata so regioni na 16 od 22 avtosomni hromozomi. 45 4. osobeno no}e ili rano nautro. faktori Hrana. 4.0. Ovie epizodi se povrzani so rasprostraneta. kako hromozomskite regioni 5q31-33. alergeni Aspirin Profesion. spontano ili so terapija (Global Initiative for Asthma . polot.1. profesionalnata ekspozicija. Na {emata 3 se prika`ani najva`nite rizik faktori za pojavata na astmata (GINA 1995). Predisponira~ki faktori Kauzalni faktori Pridonesuva~ki faktori Vlo{uva~ki faktori Atopija Pol Vnatr. klini~ka imunologija i alergologija 151 . J. na~in na ishrana vo doene~kata vozrast) i respiratornite infekcii vo detstvoto i adultniot period. familijarnata istorija za atopiski bolesti.2. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. infekcii Ishrana Aeropolucija Pu{ewe Prematuritet Resp. rizik faktorite od ranoto detstvo (prematuritet. faktori Resp. stegawe vo gradite i ka{lica. vo koja pove}e kletki i kleto~ni elementi imaat svoja uloga. a koi faktori se pottiknuva~i (trigeri) na astmatskite simptomi.GINA 2004). Hroni~nata inflamacija predizvikuva porast vo reaktivnosta na di{nite pati{ta {to doveduva do rekurentni epizodi od svirewe vo gradite.1. 1995) Endogenite rizik-faktori (vrodeni ili ste~eni) za astmata se atopijata. Spored dosega{nite istra`uvawa. 4. infekcii Alergeni Fizi~ki napor Klimat. 14q11 i drugi. Nastanokot na astmata se javuva kako rezultat od interakcijata na endogenite faktori i faktorite od okolinata. Definicija. navikite vo ishranata i konsumacijata na alkohol. pri {to s¢ u{te ne e sosema jasno koi faktori se pri~ina za razvoj na bolesta. Astmata e hroni~na inflamatorna bolest na di{nite pati{ta. na~inot na `ivot. taka {to nivnata ekspresija e promenliva i so razli~ni fenotipski manifestacii. Rizik-faktori za astma (Sheffer. etni~kata pripadnost. 6r21. aditivi Lekovi [ema 3. gu{ewe.3. Bronhijalna astma MKB .Bronhijalna astma 4.10. aktivnoto i pasivnoto pu{ewe. Etiologija. nadvore{nata i vnatre{nata aeropolucija. no varijabilna opstrukcija na di{nite pati{ta koja e obi~no reverzibilna. Genetski osnovi na astmata Vo patogenezata na astmata se vklu~eni pove}e geni ili grupi na geni so golemo modulatorno vlijanie na nadvore{nite faktori.2.

Spored multicentri~nata epidemiolo{ka studija na Institutot za medicina na trudot od 1995 god prevalencijata na atopijata kaj adultnata populacija vo R. Tutunskiot ~ad. infiltracija na yidot vo koja dominiraat CD4 T-li (T- 152 Institut za medicina na trudot . dodeka profesionalnite alergeni se specifi~no povrzani so rabotnoto mesto. 4.3. obi~no proteini. azotniot dioksid.45% od op{tata populacija vo zavisnost od rasata. Makedonija 4. grade`nite materijali (formaldehidot i drugi isparlivi organski komponenti) i vnatre{nite aeroalergeni se najva`nite vnatre{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem.2. Atopija Atopijata e eden od majornite endogeni rizik-faktori za razvoj na astmata.4. Standardnite inhalatorni alergeni se sretnuvaat vo nadvore{nata (outdoor) i vnatre{nata. Patogeneza i klasifikacija Astmata e bolest na golemite i malite di{ni pati{ta. Posebno zna~ewe ima golemata grupa aeropolutanti specifi~ni za rabotnoto mesto. odnosno doma{nata (indoor) atmosfera vo odredeno geografsko podra~je. sulfurniot dioksid.: Alergiskite bolesti vo R. trevi i pleveli) i nekoi muvli. vozrasta. 4. Aeropolucija Aeropolutantite mo`at da predizvikaat o{tetuvawe na respiratorniot sistem dejstvuvaj}i kako senziteri (alergeni) ili iritansi. Alergeni Inhalatornite alergeni. se klasificiraat na voobi~aeni ili standardni i profesionalni. Interakcijata pome|u ovie dve pojavi e s¢ u{te nedovolno poznata.Cvetanov V i sor.3. polot i nadvore{nite faktori. Se odlikuva so deskvamacija na epitelot. izduvnite dizel ~esti~ki i nadvore{nite aeroalergeni. Najzna~ajni nadvore{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem se azotniot dioksid. koja{to patohistolo{ki pretstavuva hroni~en eozinofilen deskvamanten bronhit. pri~initeli na respiratornite alergiski bolesti. dodeka najva`ni indoor aerolergeni se alergenite na mikrokrle`ite (Dermatophagoides pteronyssinus). a se smeta deka se dol`i na adjuvantnoto dejstvo na polutantite vo procesot na senzibilizacijata i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija na di{noto steblo. Najva`ni outdoor aeroalergeni se polenite (od odredeni drvja. Makedonija iznesuva 38%. ozonot.2. sredstvata za ~istewe. a pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na niski dozi od alergenite. Prevalencijata na atopijata vo svetski razmeri e varijabilna i se dvi`i od 10 .2.2. i razvivawe na tipi~ni simptomi kako astma.Kolaborativen centar na SZO . rinokonjunktivit ili egzem/dermatitis. Se smeta deka edna od pri~inite za golemiot porast na prevalencijata i te`inata na respiratornite alergiski bolesti vo industrijaliziranite zemji vo poslednite tri decenii e zna~ajniot porast na koncentracijata na nadvore{nite (karakteristi~ni za urbanite sredini) i vnatre{nite aeropolutanti so iritantno dejstvo na respiratorniot sistem. muvlite i doma{nite milenici. 4.

polenite i muvlite) i IgEposreduvana aktivacija na inflamatornite kletki. hipertrofija na mukusnite `lezdi.Bronhijalna astma po 2). klini~ka imunologija i alergologija 153 .. doma{nite `ivotni. kako i od strukturnite kletki od yidot na di{nite pati{ta. Slika 13. makrofagite i T-po 2 se involvirani vo hroni~nata inflamacija {to ja predizvikuva bronhijalnata hiperreaktivnost (docna astmatska reakcija). Mehanizmot na nastanokot i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija se s¢ u{te nedovolno poznati. sledena so zgolemeni serumski vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE i pozitivni ko`ni prick testovi. Bronhiolus so yid zafaten so hroni~na alergiska inflamacija i bronhiolus so intakten yid Vo hroni~nata inflamacija kaj astmata se vklu~eni pove}e inflamatorni kletki i pove}e od 100 inflamatorni medijatori koi predizvikuvaat multipni efekti od koi najva`ni se bronhokonstrikcijata. slika 14). Ovie promeni doveduvaat do zadebeluvawe na yidot i zna~ajno reducirawe na lumenot na di{nite pati{ta. Ovoj tip na astma e ozna~en kako alergiska astma (J 45. a ko`nite testovi se negativni. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. edemot na sluznicata i aktivacijata na senzitivnite nervi. imunolo{kata kaskada e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen (alergenite od mikrokrle`ite.0).1) pri koja kaskadata ne e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen i ne e IgE-posreduvana. mukusnata hipersekrecija. odnosno nivno remodelirawe (slika 13). zgolemuvawe na maznomuskulnata masa. dodeka eozinofilite. a se sostoi od kaskadno aktivirawe na inflamatornite kletki (. serumskite vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE se normalni. hiperplazija na peharestite kletki i karakteristi~na subepitelna fibroza. Vo 80-90% od slu~aite na detska astma i 40-50% od slu~aite na adultna astma. Drugite patolo{ki promeni. kako i klini~kite karakteristiki se mnogu sli~ni kaj dvata tipa na astma. Vo preostanatite slu~ai se raboti za nealergiska astma (J 45.imunolo{ka kaskada#) i osloboduvawe na medijatori od niv. Se smeta deka mast kletkite imaat glavna uloga vo predizvikuvaweto na akutnite simptomi (rana astmatska reakcija. vaskularna kongestija. eozinofili i mast kletki.

gu{ewe. kako polenskata (sezonska) astma. aeropolucijata. β blokeri i dr. sinuzit i sinonazalna polipoza). potoa ekspozicijata na alergeni. Degranulacija na mastocit predizvikana od reakcijata alergen/antitelo (IgE) Kako poseben tip astma se izdvojuva profesionalnata astma.: Alergiskite bolesti vo R. so svoite dve formi.Cvetanov V i sor. funkcionalnite i klini~kite karakteristiki ne se razlikuva od neprofesionalnata astma. Intenzitetot i frekvencijata na simptomite se razli~ni. a kaj pomal del od niv simptomite perzistiraat postojano so periodi na vlo{uvawa. taka i nealergiskata. svirewe vo gradite (wheezing) i stegawe vo gradite. fizi~kiot napor. e ~esto pridru`ena so bolesti na gornite di{ni pati{ta (rinit. Najva`ni pottiknuva~i na astmatskite simptomi. kako alergiskata. Pogolem broj od bolnite se ~uvstvuvaat dobro. 4. aspirinskata astma. odnosno astmata predizvikana od specifi~en agens od rabotnata sredina. odnosno astmatski trigeri. odnosno profesionalnata astma (occupational asthma – OA) i astmata {to se vlo{uva na rabota (work-aggravated asthma). astmata na doma{na pra{ina. se infekciite.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Slika 14.). osobeno virusnite (odgovorni za okolu 80% od akutnite egzacerbacii kaj decata i okolu 40% kaj vozrasnite). Kako posebni formi na astmata se izdvojuvaat slu~aite so poizrazeno ili dominantno dejstvo na eden triger. Kako poseben tip astma se izdvojuva astmata povrzana so rabotnoto mesto (work-related asthma – WRA). Astmatskite simptomi kaj eden bolen obi~no se pottiknati od nekolku trigeri. Astmata. primenata na nekoi lekovi (aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni sredstva. emocionalniot stres i drugi. Candida astmata. Klini~ka slika Astmata e bolest so hroni~en tek koja{to se manifestira so povtorlivi akutni ili subakutni epizodi od ka{lawe so oskuden iska{lok.4. 154 Institut za medicina na trudot . a karakteristi~na e nivnata pojava vo tekot na no}ta ili nautro pri budeweto. gastroezofagealniot refluks. astmata predizvikana od napor (exerciseinduced asthma-EIA) i dr. koja spored patolo{kite.

odnosno profesionalniot agens na koj{to bolniot e senzibiliziran. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 4.Bronhijalna astma Spored te`inata na klini~kata slika astmata se klasificira na intermitentna. Markeri na hroni~nata inflamacija Svoe mesto vo dijagnostikata na astmata ima i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija na di{nite pati{ta. {to ima osobeno zna~ewe za terapiskiot pristap kon bolesta. gu{ewe. Terapija Tretmanot na astmata se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. Dijagnozata na astmata se bazira vrz anamnesti~kite podatoci i funkcionalnite belodrobni ispituvawa so koi{to se detektiraat dvata osnovni patofiziolo{ki belezi na astmata. Vo evaluacijata na varijabilnata.5.6.5. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost. 4. odnosno varijabilnata. histamin.2. 4. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost. 4. nivoto na eozinofilniot katjonski protein vo krvta i sputumot. svirewe i stegawe vo gradite. kako i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija.3.5. Dijagnoza. klini~ka imunologija i alergologija 155 .5. Poradi slo`eniot protokol i mo`nosta od nesakani reakcii pri nivnoto izveduvawe ovie testovi ne se primenuvaat vo rutinskata dijagnostika. odnosno perzistentnite simptomi so periodi na nivno vlo{uvawe. tuku nekolku testovi so odredena senzitivnost i specifi~nost. 4. Alergolo{ka evaluacija Atopiskiot status na bolniot se evaluira so in vivo (ko`ni prick testovi) i/ili in vitro testovi (vkupen i specifi~en IgE vo serum). 4. acetil holin). lesna perzistentna.4. umerena perzistentna i te{ka perzistentna astma. Va`no mesto vo dijagnostikata na astmata ima alergolo{kata evaluacija na bolniot. fizi~ki napor. Funkcionalni belodrobni ispituvawa Ne postoi edinstven metod za detekcija na varijabilnata. kako odreduvaweto na brojot na eozinofilite vo krvta i sputumot.5.1. seriskata spirometrija i seriskata peak flow-metrija. itn. Zlaten standard vo dijagnozata na alergiskata i profesionalnata astma pretstavuvaat specifi~nite bronhoprovokativni testovi so alergenot. Bronhijalnata reaktivnost vo rutinskata rabota se evaluira so nespecifi~nite bronhoprovokativni testovi so farmakolo{ki agensi (metaholin. reverzibilna opstrukcija se primenuvaat bronhodilatatorniot test. nivoto na azoten oksid vo ekspiriraniot vozduh. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~ki podatoci koi{to sugeriraat astma se: epizodite od ka{lawe so oskuden iska{lok. studen vozduh i dr.

antiholinergicite i teofilinot.6. Farmakolo{kiot tretman Farmakolo{kiot tretman se sostoi od hroni~en tretman na astmata i tretman na akutnite egzacerbacii. 4.2.Cvetanov V i sor. Terapijata na akutnite egzacerbacii. Najbrzo bronhodilatatorno dejstvo imaat kratkodejstvuva~kite β2 agonisti.1. inhalatornite i sistemskite kortikosteroidi i antileukotrienite. Primarnata prevencija Primarnata prevencija. koi{to se primenuvaat kaj site bolni so astma. prilogot 8 i prilogot 9.2. Skalestiot pristap podrazbira zgolemuvawe na dozite i brojot na lekovite i frekvencijata na nivnata primena pri zgolemuvawe na te`inata na bolesta. Lekovite koi{to se primenuvaat vo terapijata na astmata (antiinflamatorni i simptomatski). Osnovni se dve grupi na lekovi.6.6. Najdobri rezultati pri hroni~niot tretman se postignuvaat so individualniot i skalestiot pristap so prethodno odreduvawe na stepenot na te`inata na bolesta. dodeka dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. 4.1.Kolaborativen centar na SZO . Nefarmakolo{kiot tretman Nefarmakolo{kiot tretman se sostoi od edukacija na bolnite i merki za kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa). Najdobri antiinflamatorni efekti poka`uvaat inhalatornite kortikosteroidi preku inhibirawe na ekspresijata na citokinite i medijatorite i redukcija na eozinofilnata inflamacija na di{nite pati{ta. odnosno bronhodilatatornite (simptomatski sredstva ili riliveri) i antiinflamatornite lekovi (preventivni sredstva ili kontroleri). 4. Makedonija 4. kako i retardnite formi na teofilinot vo kombinacija so inhalatornite kortikosteroidi se primenuvaat za kontrola na bolesta kaj licata so umerena i te{ka astma. Simptomatski lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kratko i dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. dozite na IKS i aktuelnite kombinirani preparati se prika`ani vo prilogot 7.1.: Alergiskite bolesti vo R. kako i specifi~na imunoterapija koja{to se primenuva kaj selektirani bolni so alergiska astma.7.7. kako i merki 156 Institut za medicina na trudot . kako i redukcija na terapijata pri vospostavena i odr`ana kontrola na bolesta. pokraj redovnata primena na kontrolerite. Regularnata primena na antiastmatskata terapija ovozmo`uva dobra kontrola na bolesta kaj najgolem broj od bolnite so astma.6.2. Antiinflamatorni lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kromolinite. Prevencija 4. odnosno spre~uvaweto na pojavata na bolesta se sostoi od merki na prenatalna profilaksa (pu{ewe vo tekot na bremenosta). Raniot prekin na ekspozicijata (vedna{ po postavuvaweto na dijagnozata) e od posebno zna~ewe kaj profesionalnata astma. se sostoi od povtorliva primena na kratkodejstvuva~ki β2 agonisti i sistemska (oralna ili parenteralna) primena na kortikosteroidi.2. 4.

Lung. dobiva golemo socijalno i ekonomsko zna~ewe. Vo istra`uvaweto od tipot na cross-sectional studija se opfateni pove}e od 140 000 lica na vozrast od 20 do 44 godini od 48 centri od 22 zemji od Evropa. Nacionalnite i internacionalnite koordinirani akcii. redukcija na vnatre{nata aeropolucija. tretman na atopiskiot egzem/ dermatit sindrom i alergiskiot rinokonjunktivit. Vo osumdesetite i devedesettite godini od XX-ot vek se izvedeni pove}e nacionalni i multinacionalni epidemiolo{ki studii koi ja istra`uvaat astmata vo op{tata populacija ili odredeni vozrasni grupi. Isto taka.Bronhijalna astma vo doene~kata vozrast i detstvoto (doewe do 6-ot mesec. dijagnostika. invalidnost. skandinavski. kontrola na `ivotnata i rabotnata sredina). Navedenite podatoci uka`uvaat deka bolesta. and Blood Institute e donesena Globalnata inicijativa za astma (GINA) vo1995 god. osobeno pasivnoto pu{ewe. a se sostoi od nefarmakolo{ki i farmakolo{ki tretman na bolesta. slu~ajno odbranite ispitanici odgovaraat na screening pra{alnik sostaven od 10 pra{awa (za eventualni astmatski simptomi.7. klini~ka imunologija i alergologija 157 . odnosno konsenzusi.3. Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na opstruktivna belodrobna bolest e donesen 1999 god. a vo nekoi zemji i alarmantni razmeri. Vo prvata faza od istra`uvaweto. Prose~niot direkten (prevencija.7. European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) e edna od pogolemite multinacionalni epidemiolo{ki studii izveduvana na po~etokot i sredinata od devedesettite godini. astmatski napadi i primena na anti-astmatska terapija) ispraten po po{ta. vo istiot period se doneseni i revidirani pove}e nacionalni (britanski. amerikanski i drugi) konsenzusi za astmata. a istata e revidirana od 1998. Sekundarnata prevencija Sekundarnata prevencija se odnesuva na senzibiliziranite asimptomatski lica. a se sostoi od merkite za kontrola na sredinata. Vo vtorata faza pomal broj suspektni ispitanici se evaluirani so detalen intervju pra{alnik. a epidemiolo{kite istra`uvawa so standardizirana metodologija stanuvaat neophodni.8. 4. profesionalno orientirawe kon profesii so pomala ekspozicija na alergeni i dr. Terciernata prevencija Terciernata prevencija se odnesuva na licata so manifestna bolest i za cel ja ima nejzinata dobra kontrola i spre~uvawe na komplikaciite. Spored podatocite na SZO od januari 2000 god 100-150 milioni lu|e {irum svetot boleduvaat od astma. belodroben Makedonsko zdru`enie za bazi~na. pokraj medicinskoto. se najefikasen na~in za standardizirana dijagnostika i terapija na bolesta. 4. lekuvawe i rehabilitacija) i indirekten (apsentizam od rabota i u~ili{te.2. ishrana bogata so antioksidansi i Ω-3 masni kiselini) i adultniot period (prekin na pu{eweto. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot Za~estenosta na astmata vo poslednive decenii {irum svetot dobiva zagri`uva~ki. 4. Severna Amerika i Avstralija. naru{en kvalitet na `ivotot) godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite na Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra. 2002 i 2004 god vo soglasnost so novite soznanija. Vo ramkite na SZO i amerikanskiot National Heart.

[tip.1%). funkcionalen belodroben monitoring. Po primerot na ECRHS. nespecifi~en bronhoprovokativen test so metaholin i in vivo i in vitro alergiski testovi na standardnite inhalacioni alergeni. se izveduva so pra{alnikot od prvata faza dopolnet so ekolo{ki pra{alnik.Kolaborativen centar na SZO .porast na prevalencijata na bolesta so vozrasta. Makedonija. . 4. Tetovo. So toa vo zemjite vo koi e izvedena prvata faza se dobivaat podatoci za trendot na alergiskite bolesti i mo`nite rizik faktori.8% od ispitanicite so astma. kako kaj nas. Vo prvata faza e primenet pra{alnik za astmatskite. Spored rezultatite od tie istra`uvawa prevalencijata na profesionalnata astma kaj melni~arite na `ito iznesuva 5. vozrast 1874 god) od 11 gradovi vo R.: Alergiskite bolesti vo R. dodeka vo zemjite vo koi za prvpat se izveduva. kaj rabotnicite vo prerabotka na oriz 5.2% kaj rabotnicite vo ko`arskata industrija. Makedonija Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R. Tretata faza e zapo~nata vo januari 2001 god.navika za pu{ewe kaj 38. Ki~evo. Epidemiolo{ki studii za astmata vo R. Vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni i nekolku epidemiolo{ki studii za profesionalnata astma vo oddelni stopanski granki vo R. so ili bez odredeni otstapuvawa vo protokolot vo zavisnost od mo`nostite. .ramnomerna zastapenost na bolesta spored polot.7%.prevalenija na astmata od 3.2% od ispitanicite so astma so najvisoka za~estenost na senzibilizacijata na ku}en prav (61. Vo istra`uvaweto se primeneti pra{alnik za respiratorni i alergiski simptomi. Makedonija na nivo na celata zemja e izvedeno od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite za medicina na trudot vo dr`avata vo tekot na 1995 god. nazalnite i kutanite simptomi.9.atopi~ari se 72. Prilep. Makedonija funkcionalen monitoring. Astmata e definirana so registriraweto na bronhijalnata hiperreaktivnost kaj licata so astmatski simptomi/napadi i/ili primena na anti-astmatska terapija.2%. . ko`ni prick testovi na 11 standardni inhalatorni alergeni i nespecifi~en bronhoprovokativen test so acetil holin spored indikaciite. . Izvedena e multicentri~nata studija so 556 ispitanici (302 ma`i i 254 `eni. se dobivaat osnovnite epidemiolo{ki podatoci i mo`nite rizikfaktori. Najva`nite rezultati dobieni od istra`uvaweto se: . ^ile. Struga. Manisa (Turcija). a vo vtorata faza e izvedena klini~ka evaluacija so funkcionalen belodroben monitoring. Dosega se izvedeni tri. Rezultatite dobieni so obrabotkata na podatocite se objaveni na krajot od devedesettite godini od minatiot vek i prvite godini od ovoj vek. izvedeni se pove}e nacionalni i regionalni epidemiolo{ki studii vo drugi zemji. Ohrid i Bitola) odbrani po metodot na slu~aen izbor. 158 Institut za medicina na trudot . Veles. a se planira i ~etvrtata faza.Cvetanov V i sor. Sankt Petersburg (Rusija) i drugi. International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC) e golema multinacionalna studija za detskata astma {to vklu~uva deca od vozrasnite grupi 6-7 god i 13-14 god zapo~nata na sredinata od devedesettite godini vo 56 zemji od svetot.19%. odnosno 6. nespecifi~en bronhoprovokativen test so karbahol i in vivo i in vitro alergolo{ki ispituvawa. Kumanovo. Kavadarci. kako vo Bugarija. Makedonija (Skopje. Dosega se objaveni pove}e od 100 trudovi od razli~ni avtori od razli~ni zemji.

7%. odnosno 368 lica. `ivotnata i rabotnata sredina i navikite na ispitanicite. kriva flow/volume i bronhodilatatoren test so Ventolin) i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. Spored rezultatite od istra`uvaweto na astmata kaj u~ili{nite deca (7-18 god) vo Skopje prevalencijata na bolesta iznesuva 2.10. klini~ka imunologija i alergologija 159 .) izvedeni se anketa so pra{alnik i ko`ni prick testovi na 11 standardni aeroalergeni kaj site ispitanici. Vo vtorata faza (oktomvrinoemvri 2003 god) kaj ispitanicite so pozitiven odgovor za astmatski simptomi i astmatski napadi na Institutot za medicina na trudot e izveden funkcionalen belodroben monitoring (VC. Vo istra`uvaweto e primenet protokolot na ECRHS so {to dobienite rezultati stanuvaat komparabilni so onie od ovaa golema multinacionalna studija za astmata. uka`uvaat deka prevalencijata na astmata dijagnosticirana bilo koga vo `ivotot (asthma ever) iznesuva 1.juni 2002 god.7% 16. MEF parametri. popolnuvan od lekar.0% 13.8%.1% 27. Primenetiot pra{alnik (intervju). e motiv za izveduvawe na nova studija vo ramkite na Proektot. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0% 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 13. gi sodr`i pra{awata od screening pra{alnikot na ECRHS dopolneti so pra{awa za hereditetot. Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R. Od vkupniot broj vozrasni ispitanici od Proektot (1121).Bronhijalna astma Vo na{ata zemja se izveduvani i epidemiolo{ki studii za detskata astma. 4. a na svirewe vo gradite (vizingot) vo poslednite 12 meseci 8. obrabotena e vozrasnata grupa od 20 do 44 godini. Distribucija na ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 spored mestoto na `iveewe Vo prvata faza (fevruari . FEV1.8% 13. 138 ma`i i 230 `eni (grafik 101). kako i dobivawe podatoci za nea na nivo na celata zemja koi{to }e bidat komparabilni so podatocite od drugi zemji vo svetot.6% Grafik 101. Makedonija od 2003 god Kontinuitet vo klini~ko-epidemiolo{ko sledewe na astmata kaj nas. Rezultatite od istra`uvaweto na u~ili{ni deca (13-14 god) od Skopje.75%. raboteno vo ramkite na ISAAC studijata. Tiffeneau index. Za pozitiven se smeta histaminskiot test pri koj padot na vrednosta na FEV1 se javuva pri PC20 ≤ 4 mg/mL. 120 100 80 60 40 16.

Makedonija 4.1% 2.2% od ispitanicite. SAD. Prevalencija na respiratorni simptomi i astma Respiratorni simptomi vo poslednite 12 meseci referiraat 22%. 160 Institut za medicina na trudot . Vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci (V/D 12) referiraat 6. nap.6% Vkupno Astma 5.4% Vkupno V/D12 Ast. a poniska otkolku vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je (Velika Britanija. primenata na anti-astmatska terapija i astmata vo vozrasnata grupa 20-44 94.1%. povisoka od zemjite na Azija i Afrika. bronhodilatatorniot test so sprej Ventolin kaj licata so reducirana belodrobna funkcija kaj 0. Astma Grafik 102. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 god Dobienata prevalencija na astmata e vo rang na sosednite zemji i zemjite od ju`na i centralna Evropa.5% od ispitanicite. astmatski napadi 4.10.4% (grafik 102 i grafik 103). a vizing vo poslednite 12 meseci 12. 400 350 300 250 200 150 100 50 0 6. a primena na antiastmatski lekovi 2.2% 5.4% Grafik 103. Antiast. Prevalencija na astmatskite simptomi.8% 4.Cvetanov V i sor.8%. a prevalencija na astmata iznesuva 5. Avstralija i Nov Zeland) (tabela 15). Nespecifi~niot bronhoprovokativen test so histamin e pozitiven kaj 4.2% od ispitanicite.9%. astmatskite napadi.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .1.

a primenata na istite lekovi vo evropskite zemji se dvi`i od 17% vo Italija do 49% vo Velika Britanija. Navedenite podatoci uka`uvaat na visoka primena na simptomatskite vo odnos na antiinflamatornite lekovi. vizingot so dispnea.1 .0% 39. Istoto toa se potvrduva i so visokata za~estenost na simptomite {to ja referiraat ispitanicite so astma (grafik 105).0% on ij a D a tr al ij a A vs on ij a st ak ed ta M Grafik 104.1 .5% 7. a najvisok e vo Avstralija (80%). Antiastmatska terapija (antiinflamatorna i/ili simptomatska) vo poslednite 12 meseci primenuvaat 2.3 . a 2 do 3 pati poniska otkolku vo zemjite od angliskoto govorno podra~je.12.7% 3.Bronhijalna astma Tabela 15.3% od ispitanicite so astma. astmatskite napadi i primenata na antiastmatski lekovi vo poslednite 12 meseci e isto taka vo rang na zemjite od jugoisto~na i centralna Evropa.0 .0% 54.0 .5. Toj procent vo Estonija iznesuva 30%.10.0% 58.1% 5.5% 2. [vedska i Velika Britanija (85%) (grafik 104).4.6.0% 85.2% od site ispitanici. Inhalatorni bronhodilatatori (salbutamol) primenuvaat 33. odnosno na nedovolno implementirawe na prepora~anite sovremeni terapiski modaliteti za astmata. a oralni bronhodilatatori (teofilin) 14.8%. klini~ka imunologija i alergologija V .5% 4.15% Prevalencijata na vizingot.B ri t E I an ij a li j S A 161 .2% 5. vo Norve{ka 47%. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Germanija i SAD 58%.4% 4.8% 8.10.0% 2. Nov Zeland (83%).3 . vo Italija 54%.8 . 100 80 60 40 20 0 80.0% 30.0% 3. odnosno 39% od ispitanicite so astma.6.5 . Prevalencija na licata so astma {to primenuvaat antiastmatska terapija kaj na{ite ispitanici i ispitanicite od drugite zemji Inhalatorni kortikosteroidi primenuvaat 20% od ispitanicite so astma. Prevalencija na astmata vo vozrasnata grupa 20-44 vo oddelni dr`avi Dr`ava Al`ir Indija Grcija Bugarija Italija Makedonija Portugalija [panija SAD [vedska Nov Zeland Velika Britanija Prevalencija na astma 3.3% 6.

2. na~inot na `ivot i ishrana. Treba da se odbele`i deka vo istra`uvaweto od 1995 god bea vklu~eni ispitanici od vozrasnata grupa od 18 do 74 godini (grafik 106). 6 5 4 3 2 1 0 1994 1996 1998 2000 2002 2004 3. Pove}e nacionalni i regionalni studii za astmata uka`uvaat na porast na prevalencijata na bolesta vo poslednive decenii.Kolaborativen centar na SZO .4%). bele`i trend na zgolemuvawe (od 3. Centralna i Ju`na Amerika. Prevalencija na astmata vo R.0% Retko Grafik 105.9%) (grafik 107). Vo zemjite od zapadna Evropa.10. Pri~inite za vakviot porast na za~estenosta na astmata ostanuvaat s¢ u{te nedovolno poznati.0% Sekojdn. Makedonija vo 1995 i 2004 god. Frekvencija na simptomite kaj ispitanicite so astma Prevalencijata na astmata vo aktuelnoto istra`uvawe komparirana so rezultatite od istra`uvaweto od 1995 god. Zastapenost spored polot Prevalencijata na astmata vo na{eto istra`uvawe e nesignifikantno povisoka kaj ma`ite (6. Makedonija 40.Cvetanov V i sor. 162 Institut za medicina na trudot .4%) vo odnos na `enite (4. Nedelno Mese~no 10.2% 5. Vo SAD brojot na licata so astma e zgolemen za pove}e od 60% vo poslednive 20 godini.2% na 5. a so ogled na relativno kratkiot vremenski period vo koj se registrira se smeta deka se primarni efektite na faktorite od okolinata kako nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti.: Alergiskite bolesti vo R. Afrika. prevalencijata na astmata se duplira za 10 godini. Porastot na za~estenosta na astmata ne e javno-zdravstven problem samo vo razvienite zemji tuku toj se bele`i i vo zemjite od Azija.0% 30. infekciite vo ranoto detstvo i dr.4% Grafik 106.0% 20. 4. spored UCB Institutot od Belgija.

vo srednata vozrast taa e povisoka kaj `enite.10. 8 6 4 2 0 Sk Oh De Pr Pe Do 6. odnosno kaj ispitanicite od Ohrid i Debar iznesuva 5. Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od drugite gradovi se dvi`i pome|u tie dve vrednosti.3%).9%.3% Grafik 108.8%.3% 5. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo Makedonija Najvisokata prevalencija na astmata e najdena kaj ispitanicite od Skopje (6.9% 4.4% 4.9% 5. kaj ispitanicite od Prilep 4. klini~ka imunologija i alergologija 163 . 4. prevalencijata na senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni i vkupniot IgE se povisoki kaj ma`ite spored pove}e istra`uvawa vo ramkite na ECRHS. Pri~inite za najvisokata prevalencija na astmata vo Skopje najverojatno se na~inot na `ivot vo glavniot grad.3. {to se sovpa|a so na{ite rezultati od prick testovite. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (3. a kaj ispitanicite od Peh~evo 4%.3%). Distribucija na ispitanicite so astma spored polot Golem broj istra`uvawa vo svetot uka`uvaat na razliki vo prevalencijata na astmata i bronhijalnata hiperreaktivnost kaj dvata pola vo razli~ni periodi od `ivotot. a vo podocnite godini e ednakva kaj dvata pola. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R. {to se gleda i Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8% 4. Makedonija e prika`ana na grafikot 108. Od druga strana.9% Grafik 107.Bronhijalna astma 250 200 150 100 50 0 ma`i `eni 6. Spored pove}e istra`uvawa prevalencijata na bronhijalnata hiperreaktivnost vo detstvoto i mladosta e povisoka kaj ma{kite. najgolemata koncentracija na industriski kapaciteti i motorni vozila i visokoto nivo na aeropolutanti.0% 3.

182. podatoci dobieni od pove}e istra`uvawa vo svetot.1 3.2649 0.4% 10. 164 Institut za medicina na trudot .2 0.8 0 .0166 0. Skopje e vo rang na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Tabela 17).Kolaborativen centar na SZO .10. {to se. Tabela 17. Prevalencija na astmata vo oddelni gradovi vo svetot Grad Al`ir Bombaj Torino Bazel Bordo Koimbra Skopje Huelva Portland Stokholm Kembrix Ouklend Velington Melburn Prevalencija na astma 3% 3.0205 Min . {to e vo soglasnost so rezultatite od na{eto istra`uvawe od 1995 god.2550 MDK* Broj na primeroci nad MDK* 42 56 4 219 30 338 Aerosediment (mg/m2) 4 168 CO (mg/m3) 7 2485 SO2 (mg/m3) 7 2506 ^ad (mg/m3) *MDK: maksimalna dozvolena koncentracija 300.: Alergiskite bolesti vo R. isto taka.5 0.3% 11. taka i kaj ispitanicite so astma.4% 5.0 3 0.0006-0. Makedonija od podatocite od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita za koncentracijata na najva`nite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god.3% 6. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni Spored atopiskiot status na ispitanicite so astma vo na{eto istra`uvawe vo 60% od slu~aite se raboti za alergiska.1 .4. kako i od rezultatite od ECRHS dobieni od pove}e centri.5% 4.150 0.050 Spored prevalencijata na astmata.5% 6.707.2-13.max koncentr. konc.6% 8. prika`ani na tabelata 16.0. Tabela 16.3% 7. Alergiskata senzibilizacija e po~esta kaj ma`ite. a vo 40% za nealergiska astma (grafik 109). 32.Cvetanov V i sor.5% 5.9% 4. Koncentracija na najzna~ajnite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god Aeropolutant Broj na merni mesta Broj na primeroci Pros. kako kaj vkupniot broj ispitanici.1% 11.1% 7.0% 6.

a Alternaria se sretnuva ~esto i kaj na{ite ispitanici so alergiska astma (25%). pt.3% 58. polen od tegavec (33. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) Pridru`en rinit e registriran kaj 70.Bronhijalna astma 40. Loboda Pelin Tegavec Alternaria 33. tegavec) se. Polenite od plevelite {to rastat kaj nas (loboda.1%) e dobiena i pri na{eto istra`uvawe od 1995 god. pelin. taka i kaj ispitanicite so astma.0% Grafik 110. Grafik 109.5.0% 58.3% od ispitanicite so alergiska astma.4% od ispitanicite so astma.0% 60.3% 50.8% od site ispitanici od vozrasnata grupa od 20 do 44 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. isto taka. 70 60 50 40 30 20 10 0 D. odnosno astma so rinit e registrirana kaj 3.3%) i Alternaria (25%) (grafik 110). Prevalencija na senzibilizacijata so poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so alergiska astma Pribli`no ista senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus (61. Senzibilizacijata so alergenite od doma{nite milenici poretko se sretnuva kaj nas. 4.0% Alerg. klini~ka imunologija i alergologija 165 . potentni alergeni. {to verojatno se dol`i na pomaliot broj milenici {to `iveat vo doma{en ambient kaj nas. prisutni kaj 58. Distribucija na ispitanicite so astma spored atopiskiot status Naj~esti alergeni na koi se senzibilizirani ispitanicite so alergiska astma se Dermatophagoides pteronyssinus i pelin loboda. potoa polen od pelin (50%).10. kako kaj vkupniot broj na ispitanici. Naj~esta senzibilizacija na mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina kaj ispitanicite so alergiska astma e najdena vo 16 centri kade {to e izveduvan ECRHS.3% 25. Nealerg.

Postoi visoka povrzanost kako pome|u alergiskata astma i alergiskiot rinit. dodeka prevalencijata na astmata kaj pacientite so hroni~en rinit iznesuva 20 .: Alergiskite bolesti vo R.6. Vo brojni epidemiolo{ki istra`uvawa vo svetot e utvrdena ~estata pridru`enost na astmata i hroni~niot rinits..0% 8. go publikuva{e prira~nikot .4% 3. prevalencijata na rinitot kaj pacientite so astma iznesuva 50 .1%. Prevalencija na hroni~niot rinit. Spored svetskite istra`uvawa.Cvetanov V i sor. Ekspertski tim od SZO ja povede inicijativata za podobra kontrola na astmata i vo 2001 god.0% 21. koga pridru`enosta na alergiskata i nealergiskata astma so rinitot iznesuva{e 73.Allergic rhinitis and its impact to asthma# – ARIA). 400 300 200 100 0 Vkupno Rinitis Astma Ast/rin. taka i pome|u nealergiskata astma i nealergiskiot rinit.4%.8% Grafik 111. 71.Kolaborativen centar na SZO . poretko se javuva istovremeno so nea (21%) ili se javuva posle pojavata na astmata (8%) (grafik 112). Pojava na rinitot vo odnos na pojavata na astmata Sli~ni rezultati dobivme i od na{ata studija za povrzanosta na astmata so bolestite na gornite di{ni pati{ta od 2002 god.40%. Makedonija godini (grafik 111). 33. 4. Povrzanost so endogenite faktori Vo na{eto istra`uvawe statisti~ki signifikantna povrzanost na astmata e utvrdena so familijarnata istorija za astma i atopijata.Alergiskiot rinit i negoviot udel vo astmata# (. Astmata e prisutna kaj 166 Institut za medicina na trudot . odnosno 63. Posle Grafik 112.90%.1% 5. astmata i astmata so hroni~en rinit Pridru`niot rinit kaj astmata obi~no £ prethodi na nejzinata pojava (71% od slu~aite na astma so rinit).0% Pred Istovr.10..

odnosno 60% od ispitanicite so astma se atopi~ari. etni~kata pripadnost. pu{ewe. zagadenosta od izduvni gasovi od soobra}ajot vo mestoto na `iveewe. bra}a i sestri. Vo istra`uvawata vo ramkite na ISAAC studijata vo Izrael. vo istra`uvawata na detskata astma vo SAD odredena e povisoka prevalencija kaj crnata vo odnos na belata populacija. Vo na{eto istra`uvawe ne se najdeni signifikantni razliki vo prevalencijata na astmata kaj oddelnite etni~ki grupi.05). razli~nata golemina na semejstvoto. prisustvoto na doma{ni milenici. Razlikite se objasnuvaat so genetskite faktori. zelenilo i vlaga vo doma{nata sredina. istorija 54. pristapnosta kon zdravstvenite slu`bi itn.10. kako i zapra{enosta i vlagata vo rabotnata sredina. a dokolku astmata e prisutna kaj dvata roditela rizikot se zgolemuva sedumkratno.05) e dobiena od zdru`enoto dejstvo na del od niv (`iveewe vo urbana sredina. Pozitivna familijarna istorija za astma (rodnini od prvoto koleno) kaj ispitanicite so astma Sli~ni rezultati se navedeni vo golem broj drugi istra`uvawa. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno (roditeli. pu{eweto. kaj Evreite vo odnos na Arapite. Na grafikot 114 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj ispitanicite eksponirani na nekoi egzogeni faktori. Poedine~no niedna od navedenite varijabli ne e statisti~ki signifikantno povrzana so astmata (p > 0. poniskiot standard. Isto taka. odredena e pogolema prevalencija na astmata kaj deca od vozrasnata grupa od 13 do 14 god.2% od atopi~arite od vozrasnata grupa 20-44 god. odnosno prevalencijata na astmata ne e signifikantno povisoka kaj licata koi{to se eksponirani na navedenite faktori vo sporedba so neeksponiranite lica. Povrzanost so nadvore{nite faktori Vlijanieto na egzogenite faktori vrz pojavata na astmata vo na{eto istra`uvawe e analizirano vrz osnova na odgovorite na pra{awata za mestoto na `iveewe (urbana ili ruralna sredina). famil.8% Grafik 113.8% od ispitanicite so astma.7. 4. Povrzanosta na astmata so polot. Spored meta-analizata od istra`uvawata vo ramkite na ECRHS rizikot za pojava na astma kaj licata ~ij eden roditel ima astma e dva do tri pati povisok vo odnos na licata kaj koi{to ne postoi astma kaj eden od roditelite. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. Kaj 54. eksponiranost na izduvni gasovi od soobra}ajot i zelenilo vo okolinata na domot). 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Pozit. klini~ka imunologija i alergologija 167 . na~inot na zatopluvawe na domot.Bronhijalna astma 13. Signifikantna povrzanost (p < 0. deca) (grafik 113). Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

pu{a~ite. odnosno vlo{uvawe na astmatskite simptomi na rabotnoto mesto referiraat 24.7% od ispitanicite so astma (grafik 115).8. nadvore{na i vnatre{na.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .WRA) iznesuva 1. no so zgolemeno nivo na aeropolutantite od tipot na azotnite oksidi.10. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Grad Pu{ewe Izduvni gasovi Dom. Vo sekoj slu~aj. Prevalencija na astmata povrzana so rabot 168 Institut za medicina na trudot .9% 5. ispitanicite eksponirani na izduvni gasovi od soobra}ajot.8% 4. vo razvojot na astmata e kompleksna i nedovolno jasna. ulogata na aeropolucijata. heterogena po sostavot i nivoto vo razli~ni zemji vo svetot.9% 5.4%. ispitanicite so doma{ni milenici vo domot i zelenilo vo okolinata na domot Ulogata na aeropolucijata.: Alergiskite bolesti vo R. no nivnoto zdru`eno vlijanie e signifikantno. 4. Najgolemiot porast na prevalencijata na astmata vo zemjite od zapadna Evropa se javuva vo periodot na zna~ajno reducirawe na nivoto na klasi~nite aeropolutanti (sulfur dioksid. milenici Zelen. Vo na{eto istra`uvawe oddelnata asociranost na varijablite {to sugeriraat `iveewe i rabota vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti e statisti~ki nesignifikantno. sitnite i ultrasitnite ~esti~ki i dr.). Grafik 115. 5. Povrzanost so ekspozicijata na rabotnoto mesto. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota (work-related asthma . Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od urbana sredina. vo nastanokot i tekot na astmata kaj dvata pola i razli~nite vozrasni grupi se evaluira so brojni istra`uvawa {irum svetot.9% 6. dizel partiklite. okol. jagleroden monoksid i dr.2% Grafik 114.

2%) i proizvodstvoto na boi i lakovi (6. klini~ka imunologija i alergologija 169 .4% 5. grade`ni{tvoto i komunalnite rabotnici) 5. rabotnici Grafik 117. a kaj ispitanicite so specifi~na profesionalna ekspozicija (kako rabotnici vo farmacevtskata i tekstilnata industrija.8% Site ispitanici Kanc. Temp.6% 6.5% 5.7%). proizvodstvoto na mebel. Grafik 116. rabotnici Eksp. e nesignifikantno (p > 0. isto taka.8% 4. vlaga. 7.05).5% 3.8% 8 6 4 2 0 Pra{ina Vlaga Hemiski {t.Bronhijalna astma Povrzanosta na astmata so poedine~nite nepovolni faktori od rabotnoto mesto (pra{ina. hemiski {tetnosti i visoka temperatura na rabotnoto mesto.2%) (grafik 118). Zastapenost na astmata spored eksponiranosta na nepovolnite faktori od rabotnoto mesto Prevalencijata na astmata kaj kancelariskite rabotnici iznesuva 4. visoka ili niska temperatura) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. vlaga. Na grafikot 116 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj licata eksponirani na pra{ina. Nivnoto zdru`eno vlijanie vo nastanokot na astmata.05). 7 6 5 4 3 2 1 0 5. proizvodstvoto na boi i lakovi.8%. hemiski {tetnosti. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici.8% (grafik 117). kancelariskite rabotnici i rabotnicite so specifi~na profesionalna ekspoziija Najvisoka prevalencija na astmata se sretnuva kaj rabotnicite vo farmacevtskata industrija (8. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. tekstilnata industrija (7.

Prevalencijata na astmata povrzana so rabotata spored razli~ni istra`uvawa vo svetot iznesuva 10-15-20% od site slu~ai na astma. Najvisoka prevalencija na astmata e registrirana vo Skopje (6. profesionalnata astma i astmata {to se vlo{uva na rabotnoto mesto.3%). Huelva i dr. Bugarija. 2. Podatocite od [panija uka`uvaat na povisoka prevalencija na profesionalnata astma (4-6%). Prevalencijata na astmata vo Skopje e vo rangot na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Torino.2% 6. a najniska vo Dojran (3. Makedonija bele`i trend na zgolemuvawe. Tekstil. Sporedena so rezultatite od na{eto prethodno istra`uvawe od 1995 god. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Site ispitanici 5. Makedonija e vo rangot na sosednite i drugite zemji od ju`na Evropa.).4%. Vo ramkite na ECRHS vlijanieto na profesionalnata ekspozicija vrz nastanokot na astmata e istra`uvano vo centrite vo Nov Zeland i [panija. a najgolem rizik za nejziniot nastanok e najden kaj farmerite. ind. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici i rabotnicite vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi Astmata povrzana so rabotata so svoite dve formi. Grcija. a vo norve{kata studija 28%.10. Bazel. ind. Prevalencijata na astmata vo vozrasnata grupa od 20 do 44 godini iznesuva 5.2% Farm.Cvetanov V i sor. vo poslednite decenii stana naj~estata belodrobna bolest povrzana so rabotnoto mesto. Na profesionalnata astma otpa|aat pove}e od 50% od slu~aite na site profesionalni belodrobni bolesti. a visokorizi~ni profesii za nejziniot nastanok se proizvodstvoto na boi i plastika.Kolaborativen centar na SZO . izvedeno na adulti od po{iroka vozrasna grupa.: Alergiskite bolesti vo R. mo`eme da ka`eme deka prevalencijata na astmata vo R.7% 7. 3.9% kaj `enite). Bordo. Spored rezultatite na istra`uvaweto vo centrite vo Nov Zeland prevalencijata na profesionalnata astma iznesuva 1-3%. Makedonija najverojatno pove}e od 100 000 lica boleduvaat od astma. {to pretstavuva svetski trend vo poslednite triesetina godini. [panija i Portugalija.3%).4% kaj ma`ite i 4. kako Italija. 4. laboratoriskite rabotnici i rabotnicite vo proizvodstvoto na guma i plastika. 170 Institut za medicina na trudot .4% 8. rabotata so sredstva za ~istewe i dezinfekcija i rabotata na farma. (6. Toa zna~i deka vo R.9. Boi i lakovi Grafik 118. Koimbra. Zaklu~oci Od rezultatite od na{eto istra`uvawe doa|ame do slednive zaklu~oci: 1. Prevalencijata na astmata vo R.

10. 7. a najvisoka za~estenost se sretnuva vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi. Astmata e signifikantno povrzana so atopijata i familijarnata istorija za astma. e pridru`ena so rinit vo okolu 70% od slu~aite. odnosno taa e prisutna kaj 24. Povrzanosta na astmata so polot. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe mo`at da poslu`at kako osnova za idnite istra`uvawa.7% od ispitanicite so astma. Rezultatite od mnogubrojnite istra`uvawa vo svetot za vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot i tekot na astmata se kontroverzni. {to e komplementarno so rezultatite od nekoi istra`uvawa vo svetot. alergiskata i nealergiskata. Rezultatite se vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota iznesuva 1. {to e komplementarno so rezultatite od pove}e istra`uvawa so istata vozrasna grupa.edinstvena bolest na di{nite pati{ta# (. 6. Primenata na antiinflamatornite lekovi vo terapijata na astmata e relativno niska (okolu dva i pol pati poniska od nivnata primena vo V. rinitot £ prethodi na pojavata na astma. a kaj 40% za nealergiska astma. etni~kata pripadnost. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.. Sekoj vtor atopi~ar od vozrasnata grupa od 20 do 44 godini ima alergiski rinit. so {to na{eto istra`uvawe ja potvrduva teorijata za . kako i vo najgolem broj od studiite od vakov tip vo svetot. klini~ka imunologija i alergologija 171 . kako i za poefikasen i poorganiziran pristap kon astmata.4%. Senzibilizacijata so alergenite od mikrokrle`ite kaj pacientite so alergiska astma e naj~esta i vo na{eto prethodno istra`uvawe. Vo najgolem broj od slu~aite.Bronhijalna astma 4. Vo na{eto istra`uvawe povrzanosta na astmata so oddelnite egzogeni faktori e nesignifikantna. Prevalencijata na astmata e povisoka kaj industriskite vo odnos na kancelariskite rabotnici. 9.united airways disease#). {to se rezultati komplementarni so onie od pove}e svetski istra`uvawa. a sekoj osmi alergiska astma.. Signifikantno e zdru`enoto vlijanie na faktorite {to sugeriraat `iveewe vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti. 5. Kaj 60% od ispitanicite so astma se raboti za alergiska. koja{to zaedno so drugite alergiski bolesti pretstavuva eden od najgolemite javno-zdravstveni problemi vo R. Astmata. Makedonija. Kaj sekoj vtor ispitanik so astma. Kaj ispitanicite so alergiska astma naj~esta e senzibilizacijata so alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus i polenot od loboda. Britanija). 8. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna.

.10.. Ma 13. Chronic inflammation in asthma. Cvetanov V. Karaxinska-Bislimovska J. 16. 8182. 3. Univerzitet . Eur Respir Mon 2003. 8 (23): 26-48. Mak spi med 2005. and Blood Institute 2004. 2002. Mechanisms of asthma. 1998. Vla{ki E. 8 (23):84-104. Parnia S. Bitola: Kiro Dandaro. 2005. The role of pollutants in allergic sensitization and the development of asthma. Definition. Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz. Prevalencija i te`ina na astma. Petrovska J et al. Univerzitet . Beghe B et al. 1:1-7.. Jordanova R. Humbert M. 2: 609. Alergiski bolesti-Lekuvawe. \or~ev A. Astmata i va{eto dete. 1996. Burney P et al. 6. 1985. Kay AB. Skopje: Biro . 8. Eur Respir Mon 2003. Magisterski trud. Sv. Air pollution and asthma: experimental studies. Blomberg A. Janson C. 172 Institut za medicina na trudot .Kiril i Metodij# Skopje.. 6065. Frew AJ. Anto P. Medicinski fakultet. Eur Respir J 1999.5-6. 4:49-54. Allergy 1999. Brown JL. Maneva M. Medicinski fakultet. Literatura Global Initiative for Asthma. Asthma. 21. Sandström T. National Institutes of Health. 54 (49): 55-61. Jongepier H. 18:598-611. Vlijanieto na bra{nenata pra{ina vrz pojavata i prevalencijata na opstruktivna belodrobna bolest. Univerzitet . 15. Trandafilovski P. 14 (30): 78.Kolaborativen centar na SZO 1. Prevalence of asthma among school children in the territory of Skopje. Viegi G. Global Initiative for Asthma. 2. Karaxinska-Bislimovska J. 14. Cypcar DM. Epidemiology of asthma.Cvetanov V i sor. 51 (1-2): 1223. Doktorska disertacija. Allergy 2002. Ma~eska-Baxakova G. Karadzinska-Bislimovska J. Trandafilovski P. Heart. 17. Eur Respir Mon 2003. Jacovski Lj. Skopje: Medis-informatika. Stavri} K. 5. alergiski rinitis i egzema kaj {kolski deca vo Skopje (Internacionalna studija za astma i alergii vo detstvoto-faza 3). Makedonski nacionalen plan i programa za dijagnoza i lekuvawe na bronhijalna astma-realnost ili vizija.Kiril i Metodij# Skopje.M & M# . 12. Annesi I. Lung. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. National Heart. 8 (23): 1-19. Makedonija 4. tteelli G. Eur Respir Mon 2002. 9. Magisterski trud. Eur Respir Mon 2003. E`ova N. et al. Asthma: an inflammatory mediator soup. 4. Cvetanov V.: Alergiskite bolesti vo R. Trandafilovski P. Patophysiology of asthma. 18. Helleday R. 8(23): 126134. and Blood Institute 2004.. Karaxinska-Bislimovska J. Kiril i Metodij# Skopje. Profesionalna bronhijalna astma kaj rabotnici vo ko`arska industrija. 19. 5 (15): 48-65. Balabanova M. Lung.10. 1990. Se~kova L i sor. Holloway JW. Barnes PJ. Burney P. 7 (21): 52-64. 57 (12): 1111-1117. Respiratory symptoms and positive skin prick test in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). Medicinski fakultet. The genetics of asthma. Eur Respir Mon 2000. Allergy & Clin Immunol News 1994. 20. 11. 7. National Institutes of Health. 10. Bjornsdottir US.

Lung. Makedonija. Viegi G et al. Stefanovski T. Zoia MC et al. 23. and Blood Institute. Prevalence of asthma in adults in Busselton. Spijker J et al. MD. Beograd: European Center of Peace and Development. Am J Respir Crit Care Med 1995. 35. Povrzanost na alergiskiot rinitis so respiratornite simptomi kaj adultnata populacija vo R. Luczynska C. Pekkanen J. Cvetanov V. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. and use of asthma medications in the European Community Respiraory Health Survey (ECRHS). self-reported asthma attacks. Makedonski medicinski pregled 2003. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Karadzinska-Bislimovska J. 33. Dimitrovski M. 39. 56: 156. RisteskaKu~ S. Minov J. Eur Respir J 1996. International variations in asthma treatment compliance: the results of the European Community Respiratory Health Survey (ECRHS). In: Ljaljevic J. 2002: 709-733. 14: 951-957. 37. Chanez P. Tanurdzic 2004. European Community Respiratory Health Survey. 305: 1326-1329. Risteska-Ku~ S i sor. editor. Diagnosis and assessment of asthma. Variation in bronchial responsiveness in the European Community Respiratory Health Survey. 30. Makedonski medicinski pregled 2003. Beograd: S. O’Byrne PM. age. 33-38. Cvetanov V. 1996. 41-51. Morbidity and Mortality: 1996 Chartbook on Cardiovascular. 468-470. 24. Milkovska S. Bronhijalna astma. Nikolovski Q. Lung. 9: 687-695. Immunoallergic aspects of professional allergic disorders. 151: 1770-1777. Makedonski medicinski pregled 2003. 25. Mileva @. Lung and Blood Diseases. 14: 288-294. Doki} D. Distribution of bronchial responsiveness in a general population: effect of sex. Skopje: Mitkovski M & M. National Institutes of Health. 8 (23): 180189. Paoletti P. Bronhialna astma. 56: 143-144. Chinn. 27. Jarvis D. Expert Panel Report 2: Guidelines for the Diagnosis and Management of Asthma. Nikolovski Q. Cvetanov V. Tanurdzic S. Bethesda. Chung KF. 1999. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Karaxinska-Bislimovska J i sor. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. National Hearth. Cvetanov V. 56: 140-141. Variations in the prevalence of respiratory symptoms. Bel EH. Western Australia. Mileva @. Cvetanov V. Minov J. \or~ev A. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. 31. E`ova N. klini~ka imunologija i alergologija. \or~ev A. Milkovska S. Haby M. 1997. BMJ 1992. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. Makedonija. Cerveri I.Bronhijalna astma 22. klini~ka imunologija i alergologija 173 . 26. Carrozzi L. Vo: Na{ev G. 29. Eur Resp J 1999. 2022. 32. 28. Eur Respir Mon 2003. 8 (23): 339-363. Pearce N. 1999. Pharmacological agents used to treat asthma. Epidemiolo{ki karakteristiki na bronhijalnata astma vo R. National Heart. 7-15. 10: 2495-2501. Trandafilovski P. Peat JK. smoking. Burney P. Defining asthma in epidemiological studies. Doki} D. 36. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. 38. Eur Respir J 1997. National Institute of Health. and Blood Institute. Makedonija. Clinical Immunology. ]aev V. Eur Respir J 1999. Eur Respir Mon 2003. and level of pulmonary function. 34. Locatelli F.

Cvetanov V i sor. Vignola AM. 47.Kolaborativen centar na SZO . Milkovska S i sor. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. E`ova N. D’Souza W et al. Dokic D. Kogevinas M. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R.: Alergiskite bolesti vo R. Summer School Sofia 2002. The upper airways:The guardian of the lower airways. Vasilevska K i sor. Astma i bolesti na gornite di{ni pati{ta. Karaxinska-Bislimovska J. Bousquet J. 46. Makedonija 40. Makedonija. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? Eur Respir Mon 2003. Godi{en izve{taj za realizacija na programata za preventivna zdravstvena za{tita. Adverse respiratory effects and allergic suspectibility in relation to particulate air pollution: flirting with disaster. Allergy 2002. Occupational asthma in Europe and other industrialised areas: a population-based study. Makedonski medicinski pregled 2003. Polosa R. 8 (23): 211-220. 2004. 44. 45. Cvetanov V. Sunyer J et al. Minov J. Anto JM. 353: 1750-1754. Demoly P. Occup Environ Med 1997. Occupational asthma in New Zealenders: a population based study. 42. 5-6: 248-252. 43. 57 (4): 281-285. Lancet 1999. Pearce N. 56: 142-143. Makedonski medicinski pregled 2002. Cacciola RR. 41. 54: 301-306. Fishwick D. 174 Institut za medicina na trudot . Sarva M.

a spored sega{nite soznanija bolesta se klasificira na alergiski i nealergiski AD. Vtorata forma na alergiskiot AD e ozna~ena kako T-li . Atopiski dermatit MKB 10. endogena egzema. Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti od 2001 god. kako atopiska egzema. a se javuva vo dve formi. Od posebna va`nost e ulogata na AD kako prv ~ekor na alergiskiot mar{. eczema flexurarum. Alergiskiot AD ili AEDS pretstavuva AD predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. L 20. emocionalnite faktori i dr. Spored nekoi istra`uvawa rizikot za pojava na AD e 3 do 6 pati povisok kaj deca kaj koi{to eden od roditelite ja ima istata bolest vo odnos na decata so negativna istorija za bolesta kaj roditelite. a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. naod na alergenspecifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. Zaedno so alergiskiot rinokonjunktivit i bronhijalnata astma spa|a vo grupata atopiski bolesti. Podobrite poznavawa na imunolo{kite mehanizmi sekako deka }e ovozmo`at podobro definirawe na formite na AD vo idnina. Nealergiskiot AD (AEDS) pretstavuva AD predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. koi{to gi reflektiraat insuficientnite poznavawa na patogenezata na ovaa bolest. so {to se prepora~uva napu{tawe na mnogubrojnite termini. svoja uloga imaat i nadvore{nite faktori kako ekspozicijata na alergeni (inhalatorni i/ili nutritivni).Etiopatogeneza Spored aktuelnite poznavawa na patogenezata na AD. zna~eweto na imunolo{kite mehanizmi vo patogenezata na AD s¢ u{te ne e dovolno jasno. Genetskata predispozicija e najsilniot poedine~en rizik faktor za pojavata na AD. kako i kaj eden ist pacient vo razli~ni periodi od `ivotot. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. bakteriskite (stafilokoki) i virusnite superinfekcii.8-L20. klini~ka imunologija i alergologija 175 . 5. intrinsic alergiski dermatit. I pokraj toa.2.povrzan AD (AEDS).0. se raboti za genetski predisponirana bolest predizvikana od imunolo{ki mehanizmi kade pove}e faktori imaat svoja uloga so intenzitet {to varira kaj oddelnite pacienti. odnosno negovata eventualna uloga na prediktor za razvoj na drugi alergiski Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klimatskite faktori (sezonata esen-zima. recidivira~ki tek koja{to se manifestira so karakteristi~na distribucija na ko`nite promeni. konstitucionalen neurodermit. odnosno i ponatamu se primenuva terminot atopiski dermatit. bolesta e ozna~ena so terminot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS). prurigo Besnier. vo stru~nite krugovi i literaturata terminot AEDS s¢ u{te ne e za`ivean.1. IgE-povrzaniot AD (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. astma-egzema ili polenska treska-egzema.Atopiski dermatit 5. Vo pojavata i razvojot na bolesta.9 5. Definicija Atopiskiot dermatit (AD) pretstavuva inflamatorna bolest na ko`ata so hroni~en. intenziven jade` i suva ko`a. polenskata sezona). Sepak. Se karakterizira so pozitiven patch test na nekoj od inhalatornite ili nutritivnite alergeni.

: Alergiskite bolesti vo R. gluteusite.promeni na liceto i ekstremitetite Po vtorata godina od `ivotot. Kaj okolu 70% od decata so AD po pubertetot doa|a do smiruvawe na simptomite. Bolesta ima hroni~en tek. egzematozni promeni (papulo-vezikuli) lokalizirani na liceto i glavata. a rezultatite se kontroverzni. Pra{aweto za efikasnosta vo prevencijata na drugite alergiski bolesti so energi~en tretman na AD e predmet na pove}e studii. Vo prvite dve godini od `ivotot dominantni se eksudativnite. 5. odnosno vo okolu 60% od slu~aite po~etokot na bolesta e vo prvata godina. a vo 85% od slu~aite do pettata godina od `ivotot. Morfologijata na ko`nite promeni e prili~no varijabilna vo razli~ni periodi od detstvoto i adultniot period. odnosno nizok prag za jade` koj{to go predizvikuvaat mnogubrojni trigeri. Slika 16. Klini~ka slika AD obi~no se javuva vo ranoto detstvo. Po pubertetot dominantna eflorescencija e prurigo-papulata so sli~na predilekciona lokalizacija (slika 16). grbot. so periodi na podobruvawa i periodi na vlo{uvawa so razli~en intenzitet.3.cirkumskripten multilokularen oblik 176 Institut za medicina na trudot . rinokonjunktivit) vo natamo{niot tek na `ivotot. stomakot i ekstenzornite povr{ini od ekstremitetite (slika 15). Bolnite imaat suva ko`a so zgolemena iritabilnost.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor. dominantni eflorescencii se lihenoidnite papuli obi~no lokalizirani na fleksornite povr{ini od golemite zglobovi na ekstremitetite koi{to se pridru`eni so silen do nepodnosliv jade`. Makedonija bolesti (astma. AD kaj bliznaci . Slika 15. AD kaj adult .

preparati na γ-linolenskata kiselina i dr. ciklosporin). 5. . dijagnozata se postavuva spored dijagnosti~ki kriteriumi.4. hrana so visoka sodr`ina na konzervansi i dr. a se primenuvaat i sedativi. Sistemskata primena na kortikosteroidite e retka. Glavni dijagnosti~ki kriteriumi se: . 5. Vo lokalnata terapija dominantno mesto imaat kortikosteroidnite masti i kremi so razli~ni terapiski modaliteti vo zavisnost od vozrasta na bolniot i te`inata na bolesta.pruritusot. Vo poslednive dve decenii vo terapijata na AD se vovedeni i lokalnite imunosupresivni sredstva (pr. pozitivnite ko`ni testovi na inhalatornite i nutritivnite alergeni. noseweto obleka od mek pamuk {to ne ja iritira ko`ata. Framakolo{ka terapija Framakolo{kata terapija se prsposobuva kon fazata i serioznosta na bolesta.karakteristi~nite eflorescencii so tipi~na lokalizacija.1. . Nefarmakolo{ki tretman Vo nefarmakolo{kiot tretman spa|aat merkite za higiena i nega na ko`ata. Spored Rajka i Hanifin. odnosno nedostatokot na generalno prifateni dijagnosti~ki kriteriumi za epidemiolo{ki studii. Podatocite Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Najva`ni sistemski lekovi vo terapijata na AD se antihistaminicite.2. no nivnata efikasnost e s¢ u{te nedovolno poznata.Atopiski dermatit 5. Spored Schäfer “misleweto na iskusen dermatolog e zlaten standard vo dijagnozata na bolesta”. antimikotici. 5. navremena profesionalna orientacija so izbegnuvawe na profesii so visok stepen na ekspozicija na alergeni i iritansi. sklonosta kon ko`ni infekcii.hroni~niot i recidivira~kiot tek na bolesta .pozitivnata li~na i/ili familijarna anamneza za atopija.5. za~ini. zgolemeniot totalen IgE. a se sostoi od sistemski i lokalni preparati koi{to ~esto se primenuvaat paralelno. odnosno vo slu~ai na akutni i ekstenzivni egzacerbacii.5. Dijagnoza So ogled na toa {to ne postoi specifi~en klini~ki ili laboratoriski marker na bolesta. Sporedni dijagnosti~ki kriteriumi se kserodermijata. 5. tie se delat na glavni i sporedni. a za postavuvawe na dijagnoza AD potrebno e da se ispolneti 3 glavni i 3 sporedni kriteriumi. kako i profesii kade {to se potrebni ~esti miewa i dr. sklonosta kon nespecifi~en dermatit na dlankite i tabanite i dr. Lekuvawe Tretmanot na AD se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki.). dietetskite merki (se prepora~uva izbegnuvawe alkohol. antibiotici. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD Epidemiolo{kite istra`uvawa na AD se prili~no te{ki za izveduvawe poradi nedostatokot na edinstven marker na bolesta. Epidemiolo{kite istra`uvawa za AD obi~no se izveduvaat kaj detskata populacija ili kaj oddelni vozrasni grupi od detskata populacija.5. klini~ka imunologija i alergologija 177 .6.

9% vo SAD. familijarnata istorija za AD i drugite alergiski bolesti. do 4% vo Turcija. Prevalencijata na AD vo detskata populacija spored na{ite istra`uvawa iznesuva 3. [vedska i [vajcarija uka`uvaat na zna~itelen porast na prevalencijata na AD vo poslednive decenii.8% vo Italija. 5.8% (grafik 119). niskiot procent na crevni infekcii vo detstvoto.Kolaborativen centar na SZO . vo studijata ne e izvedena evaluacija na AD kaj vozrasnite ispitanici. Makedonija za bolesta naj~esto se dobivaat so pra{alnik koj sodr`i pra{awa za tipot i lokalizacijata na ko`nite promeni. 3.2% vo Velika Britanija. 5. efektite na navore{nite i vnatre{nite aeropolutanti i dr. e kontroverzna. Toa najverojatno se dol`i na interakcijata na genetskite karakteristiki na taa populacija so faktorite od okolinata (na~inot na `ivot i ishrana. bronhijalna astma). 2. tekot i traeweto na bolesta. Istra`uvaweto e izvedeno na detskata populacija. Vo ramkite na epidemiolo{koto istra`uvawe na drugite alergiski bolesti vo R. spored razli~nite avtori se javuvaat kaj 56-92% od ispitanicite so AD. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{ki istra`uvawa na AD na nivo na celata zemja kaj nas dosega ne se izveduvani. Sli~ni rezultati se dobieni vo nekoi mediteranski i srednoevropski zemji (Turcija.3% vo Germanija. itn. na 10. Pove}e epidemiolo{ki studii vo zapadnoevropskite zemji uka`uvaat na trend na zgolemuvawe na prevalencijata na AD vo poslednive decenii.6. {to e slu~aj i so drugite atopiski bolesti.4% vo Avstralija i 20. 178 Institut za medicina na trudot . “Follow-up” studiite izvedeni vo Velika Britanija. na primer. Rezultatite od epidemiolo{kite istra`uvawa za ulogata na nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti vo pojavata i razvojot na AD. Pomal broj epidemiolo{ki istra`uvawa se temelat vrz primena na pra{alnik so dopolnitelni alergolo{ki i drugi ispituvawa na ispitanicite ili lekarski izve{tai od dermatolozite.Cvetanov V i sor. 7% vo Danska. prevalencijata na AD vo Velika Britanija e zgolemena od 4. Prevalencijata na AD vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je e povisoka. Spored epidemiolo{kite istra`uvawa na detskata populacija izvedeni vo sredinata i vtorata polovina od devedesettite godini od minatiot vek.9-6. Taka. Germanija. so vlo{uvawa vo periodot esen-zima ili polenskiot period. vo smisla na nivnoto dejstvo kako nespecifi~ni iritansi i imunomodulatori vo procesot na alergiskata senzibilizacija. a primenet e pra{alnik dizajnirani spored model od zapadnoevropskite epidemiolo{ki studii. ^e{ka). visokiot stepen na imunizacija za detskite zarazni bolesti. Makedonija obraboten e i AD. SAD. So ogled na toa {to dijagnozata na AD dobiena so odgovori od pra{alnik kaj vozrasnite e prili~no nesigurna. Italija.3% vo ^e{ka.).5-8. 10. Sezonskite varijacii na bolesta.: Alergiskite bolesti vo R.1. Nekoi epidemiolo{ki studii uka`uvaat na zgolemen rizik od pojava na AD kaj decata ~ii majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na pasivno pu{ewe. prevalencijata na AD se dvi`i od 0.7% vo Tanzanija.1% vo 1964 god. povisoka prevalencija na bolesta kaj `enskiot pol i decata od urbanite sredini i familii so povisok socioekonomski status.2% vo 1989 god. Epidemiolo{kite studii za AD uka`uvaat na signifikantna asociranost na bolesta so familijarnata istorija za AD i drugite atopiski bolesti (alergiski rinokonjunktivit.

2% 3.4% Grafik 120.1%) vo odnos na mom~iwata (3. 250 200 150 100 3. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat na povisoka prevalencija na AD kaj decata pod 7-godi{na vozrast vo odnos na decata postari od 7 godini (grafik 121).4%) (grafik 120). Povisokata prevalencija na AD kaj `enskiot pol e dobiena vo pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa. odnosno spored podatocite od literaturata pove}e od 70% od decata zaboluvaat vo prvata godina od `ivotot. Prevalencija na AD vo detskata populacija Prevalencijata na AD e ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. Prevalencija na AD kaj decata pomladi i postari od 7 godini Makedonsko zdru`enie za bazi~na. {to e vo soglasnost so istra`uvawata na pove}e stranski avtori.8% Grafik 119. klini~ka imunologija i alergologija 179 .4% Grafik 121. a spored Schäfer `enskiot pol pretstavuva nezavisen rizik-faktor za pojavata na AEDS. AD e hroni~na i recidivira~ka dermatoza karakteristi~na za ranata detska vozrast.Atopiski dermatit 96.1% 50 0 ma{ki `enski 4. a prevalencijata na bolesta e najvisoka kaj predu~ili{nite deca. Prevalencija na AD spored polot 4.3% 5 4 3 2 1 0 <7 >7 3.

Prevalencija na decata so AD so sezonsko vlo{uvawe na bolesta Inaku.0% od ispitanicite so AD (grafik 123).3% 1.3% od ispitanicite so AD imaat i alergiski rinit. Debar i Peh~evo iznesuva 3. Makedonija 5. dodeka za~estenosta na AD kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3.2% 3. kako i belodrobnite simptomi e nesignifikantna. {to e komplementarno so podatocite od literaturata.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija 5.2%).4% (grafik 122).8% 2.6. 60.8%).9% i 2. odnosno 53. prolet) se javuva i kaj 90% od bolnite. zna~ajno e da se odbele`i deka AD e signifikantno asociran so alergiskiot rinit (p < 0.6.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. Prevalencija na AD kaj detskata populacija vo oddelni gradovi vo R.1%. Spored nekoi avtori egzacerbaciite na bolesta vo odredena sezona (esen-zima.9% 8 6 4 2 0 Sk Do Oh 3. dodeka asociranosta so drugite alergiski bolesti (alergija na hrana.0% Grafik 123. najniska kaj ispitanicite od Dojran (1. 2. 180 Institut za medicina na trudot .01) (grafik 124).3. Prevalencijata na AD kaj ispitanicite od Ohrid. vlo{.4% Pr De Pe Grafik 122. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60. 6. Zastapenost na AD vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na AD e dobiena kaj ispitanicite od Prilep (6. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so sezon.2.1% 2. lekovi i insekti).3%.

4. 120 100 80 60 40 20 0 Ispitanici so AD Isp. fam.001) (grafik 125).05) (grafik 126) na {to uka`uvaat i nekoi epidemiolo{ki istra`uvawa od Evropa i SAD. postoi pozitivna familijarna istorija za alergiskite bolesti (p < 0.6. rinitis Grafik 124. Ispitanici so AD so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti 5. 73. Asociranost na AD so alergiskiot rinit Rezultatite od na{eto istra`uvawe ja potvrduvaat ulogata na hereditetot vo nastanokot na AD. so AD od urb. klini~ka imunologija i alergologija 181 . Povrzanost so na~inot na `iveewe Vo na{eto istra`uvawe e potvrdena signifikantno po~estata pojava na AD kaj decata od gradovite (p < 0. 60. Povrzanost na AD so `iveeweto vo urbana sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na. sred.0% Grafik 125. ist.Atopiski dermatit 120 100 80 60 40 20 0 AD 53. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so pozit.0% Grafik 126. Kaj 73% od ispitanicite so AD.3% AD so al.

5% 95. ve{ta~ka ishrana vo prvata godina od `ivotot i doewe pokratko od 6 meseci 5. treba da se istakne faktot deka AD po~esto se javuva kaj decata so rodilna te`ina pomala od 3000 g.0% 3. Makedonija Statisti~kata obrabotka na podatocite ne poka`a zna~ajna povrzanost pome|u pojavata na AD i rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo doene~kiot period.7% Grafik 127.6% 3. Prisutnost na AD kaj decata so niska rodilna te`ina. nadvore{ni i vnatre{ni.9% 3.1% 2.7% da ne Grafik 128. 120 100 80 60 40 20 0 < 3000 g Ve{t. odnosno ne se eksponirani na ~ad od tutun vo domot (grafik 128).9% 97. a nivnite rezultati se kontroverzni. Povrzanost so aerozagaduvaweto Pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa ja ispituvaat povrzanosta na AD so aeropolutantite. Pasivno pu{ewe 4.6.6.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . Sepak. Prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun vo domot e sli~na so prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta. Nekoi studii uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na deteto na ~ad od tutun (pasivno pu{ewe). 5 4 3 2 1 0 Pu{ewe/brem.3% da ne 4. Prevalencija na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun i kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta i decata koi{to ne se eksponirani na ~ad od tutun 182 Institut za medicina na trudot . Rezultatite od na{eto istra`uvawe ne uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so navedenite varijabli. ishrana Doewe < 6 mes.Cvetanov V i sor. 95.5% 4. kako i kaj decata koi{to bile na ve{ta~ka ishrana vo novorodene~niot i doene~kiot period (grafik 127).

ur. Balabanova M. 2. Cvetanov V. a signifikantno ~esto e pridru`uvan so alergiskiot rinit. 10. Zaklu~oci 1. The epidemiology of atopic dermatitis in Italian schoolchildren.Atopiski dermatit 5. Allergy as a global problem: “Think globally. 55: 103-107. Prevalence of childhood asthma and allergic diseases in Ankara. 5. 56: 140-141. 6. 58 950: 420-425. Allergy 1994. Turkey. Novak N. Semin Dermatol 1983. klini~ka imunologija i alergologija . 56 (9): 841-848. Johansson SGO. Alergiski bolesti-Lekuvawe. ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. Kalyoncu AF et al. E`ova N. Schäfer T. Epidemiology of allergic diseases. 7. 183 3. Bieber T. Wüthrich B. 57: 661-662. and immunology of the “intrinsic” (non IgE-mediated) type of atopic dermatitis (constitutional dermatitis). The skin as a target for allergic diseases. Wollenberg A.7. 13. Hanifin JM. 8.8. A revised nomenclature for allergy. Bousquet J. Allergy 2003. Starova A. Hourihane JO’B. 5. Allergy 2000. 14. Ann Allergy Asthma Imminol 1999. hrana i insekti e nesignifikantna. Povrzanosta na AD so alergijata na medikamenti. Atopic dermatitis: from the genes to skin lesions. 2: 5-19. Clinical aspects. Allergy 2002. Zagora: Znanie EOOD. Ring J. Masini C et al. Abeni D. 83: 464-470. Allergy 2001. Skopje: HIB DRESKO 1998. Bieber T. 9. 3. Isto taka. Clinical and basic aspects of atopic dermatitis. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata od urbanata sredina vo odnos na decata od ruralnata sredina. Milkovska S. clinical features. Risteska-Ku~ S i sor. Trandafilovski P. Schmid P et al. Karaxinska-Bislimovska J. ne e registrirana statisti~ka zna~ajnost pome|u AD i pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na ~adot od tutunot vo domot. Najvisoka e prevalencijata na AD vo Prilep. Allergy 1997. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Makedonski medicinksi pregled 2003. Klini~ka dermatologija so praktikum za studenti i lekari. 2. Allergy 2001. act globally”. Epidemiology. Girolomoni G. epidemiology and prognosis of atopic dermatitis. V’l~kova-La{koska M. Mileva @. a najniska vo Dojran. Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60% od ispitanicite so AD. 4. 6. 49: 485-488. 291-294.4%). 5. Cvetanov V. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Literatura 1. Makedonija iznesuva 3. Bousquet J et al. Skopje: Medis-informatika 1998. 53: 731-739. Prevalencijata na AD kaj detskata populacija vo R. Povrzanosta na AD so rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo prvata godina od `ivotot ne e statisti~ki zna~ajna. 4. 52 (38): 14-22. 11. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti.8%. Makedonija. 160-164. Allergy 2000. 56 (9): 813-824. St. 12. 131-135.1%) vo odnos na mom~iwata (3. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R.

Mileva @. Finland. Varjonen E. Prevalence of atopic disorders among adolescents in Turku.Kolaborativen centar na SZO . NarÝ~nik na obщopraktikuvaщiÔ lekar. Vo: Na{ev G. Lammintaausta K. Cankov N. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Makedonija 15. 18. 16. Allergy 2002. 17. Asthma and Immunology (AAAAI). Russell G. Kalimo K. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Ninan T. Br Med J 1992. 47: 243-248. Atopi~en dermatit.Cvetanov V i sor. Kazand`ieva @. Nikolova K.: Alergiskite bolesti vo R. Respiratory symptoms and atopy in Aberdeen schoolchildren: evidence from two surveys 25 years apart. 449-450. American Academy of Allergy. 184 Institut za medicina na trudot . 304: 873-875.

Imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell Tip na imunolo{ka reakcija spored Coombs i Gell Tip I Tip II Tip III Tip IV Imunolo{ki mehanizam IgE. no vo nivnata patogeneza le`at neimunolo{ki mehanizmi (tabela 20). T 88. taa se ozna~uva kako medikamentozna alergija.7 6.7).10.Preosetlivost na lekovi 6. 6. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Etiopatogeneza Imunolo{kite mehanizmi pri medikamentoznata alergija gi vklu~uvaat site ~etiri tipovi imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell (tabela 19). Slu~aite na preosetlivost na lekovi so klini~ka simptomatologija sli~na na alergiskite reakcii {to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi se narekuvaat nealergiska preosetlivost na lekovi. Preosetlivost na lekovi MKB . komplement i fagocitoza CIK. IgG. IgM. Tabela 19.1. AKE inhibitori). sulfonamidi i dr. posreduvani so protivtela ili aktivirani T-li. eden ist lek kaj razli~ni lica mo`e da predizvika razli~ni tipovi na imunolo{ka reakcija (pr. pojavata na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na lek vo doza tolerirana od drugi lica se ozna~uva kako preosetlivost na lekot (T 88. III i IV) ili da predizvikuva imunolo{ki i neimunolo{ki reakcii (pr. Dokolku vo patogenezata e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. penicilinot mo`e da predizvika reakcija tip I. IgM i komplemen T-li Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok Urtikarija/angioedem Bronhospazam Citopenija Glomerulonefrit Serumska bolest Glomerulonefrit Vaskulit Kontakten dermatit Nealergiskite hipersenzitivni reakcii na lekovi se spored svojata pojava i klini~ki manifestacii sli~ni na alergiskite.0.2. Dokolku vo patogenezata na navedenata pojava se doka`ani imunolo{ki mehanizmi. preosetlivosta na lekot se ozna~uva kako IgE-posreduvana medikamentozna alergija. Vo nekoi slu~ai na preosetlivost na lekovite se javuva kombinirawe na imunolo{kite mehanizmi od dva tipa (pr. mastociti i bazofili IgG. klini~ka imunologija i alergologija 185 .). Definicija Spored revidiranata nomenklatura za alergiskite bolesti od Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology – EEACI) od 2001 god. β laktami. Isto taka.

Kolaborativen centar na SZO . kako i preporaki za izveduvawe na ko`nite testovi. efekti od prekinot na primenata na lekot).1 Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. Iskustvata od oddelni centri se razlikuvaat. periodot od poslednata primena doza na lekot do pojavata na simptomi. serumska bolest. do multiorgansko zasegawe (anafilakti~en {ok. Validni dijagnosti~ki metodi ima malku. hepatocelularno o{tetuvawe) i bubrezite (tubulointersticijalen nefrit. crniot drob (intrahepati~na holestaza.2. kako zasegawe na ko`ata (egzantemi. hipersenzitiven alveolit. a test-koncentraciite se slabo valorizirani za 186 Institut za medicina na trudot . vankomicin AKE inhibitori Rendgenski kontrasti. rendgenski kontrasti.4. Vo ramkite na EAACI funkcionira European Network of Drug Allergy (ENDA) ~ija zada~a e etablirawe na pragmati~en i standardiziran pristap kon problemot na medikamentoznata alergija vo sekojdnevnata praktika. odnosno variraat od organ ili sistem-specifi~no zasegawe. urtikarija/angioedem. klini~kite manifestacii. in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa i dozno-provokativnite testovi.4. belite drobovi (astma. dozno-provokativnite testovi i in vitro alergolo{kite ispituvawa. 6. 6. prethodnata primena na ist ili sroden lek) i alergolo{kiot background na pacientot (istorija za prethodni medikamentozni ili drugi alergiski reakcii). protamin Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi Lekovi {to sodr`at sulfiti (SO2) 6. kontakt dermatit). nivnata hronologija (prethodna ekspozicija.3. glomerulonefrit). Patogenetski mehanizmi i lekovi {to predizvikuvaat nealergiski hipersenzitivni reakcii Patogenetski mehanizam Nespecifi~no osloboduvawe na histamin Akumulacija na bradikinin Aktivacija na komplement Indukcija na sinteza na leukotrieni Bronhokonstrikcija Lek Opijati. 6. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi Dijagnosti~kata vrednost na ko`nite testovi ne e potpolno evaluirana.4. vaskuliti). Se dobivaat podatoci za vidot na simptomite. sindrom na sistemski lupus eritematodes. Makedonija Tabela 20.: Alergiskite bolesti vo R. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na medikamentoznata alergija se raznovidni. belodrobni eozinofilii). krvnite kletki (citopenii). primena na drugi lekovi (vo vremeto na pojavata na reakcijata. a i tie ne se potpolno evaluirani. Za unificirawe na dijagnosti~kiot pristap ENDA ima izgotveno pra{alnik. Dijagnoza Dijagnosti~kiot pristap kon hipersenzitivnite reakcii na lekovite se sostoi od anamnesti~kite podatoci.Cvetanov V i sor.

enzimi) preku zadovolitelna (vakcini. 6. Prick testovite i intradermalnite testovi se od posebna va`nost vo doka`uvaweto na I i III tip na imunolo{ka reakcija. hroni~ni bolesti so dolgotrajna primena na nekolku lekovi i dr.4. bolesti na crniot drob.1. Vo slu~aite na suspektna medikamentozna alergija od tip II i III (citopenija. se sostojat od identifikacijata na rizik faktorite za eventualnata pojava na medikamentozna preosetlivost kaj bolniot (prisutnost na drugi alergiski bolesti.5. jodni kontrasti. opijati) do nezadovolitelna ili nejasna (lokalni anestetici. no vo najgolema merka tie ne se potpolno valorizirani i treba vnimatelno da se interpretiraat. Odreduvaweto na nivoto na sulfidopeptidnite leukotrieni vo krvta pri alergiski i nealergiski hipersenzitivni medikamentozni reakcii e s¢ u{te nedovolno evaluiran test so nedovolno poznata senzitivnost i specifi~nost. nesteroidni antiinflamatorni lekovi. Primarna prevencija Merkite na primarnata prevencija. no trba da se izveduvaat vo uslovi na odredena kadrovska i tehni~ka ekipiranost. Ovie testovi se od posebna va`nost vo evaluacija na hipersenzitivnite reakcii na aspirinot i drugite nesteroidni inflamatorni sredstva. a nivnata senzitivnost i prediktivna vrednost varira od odli~na (penicilini. Patch testovite so soodvetniot lek se primenuvaat za doka`uvawe na docnite alergiski reakcii. Doka`uvawe na specifi~nite IgE antitela (so metodite UniCap.5. drug-induced sistemski lupus eritematodes i drugi) se odreduvaat nivoto na specifi~niot IgG ili IgM. 6. miorelaksansi i tetanusniot toksoid. kako i testot na odreduvawe na koncentracijata na metilhistamin vo urinata mo`at da se izvedat vo slu~ai na akutni reakcii pri primena na miorelaksansi. Laboratoriski testovi Vo dijagnostikata na medikamentoznite alergii se primenuvaat i in vitro testovite. kinoloni i drugi). heterologni serumi. so {to nivnata primena e ograni~ena.3. izbegnuvaweto na polipragmazijata i dr. nivoto na frakciite od komplementot.). Dozno-provokativni testovi (DPT) Dozno-provokativnite testovi (DPT) imaat najvisoka senzitivnost. klini~ka imunologija i alergologija 187 . Istiot test.Preosetlivost na lekovi pove}eto lekovi. Prevencija 6. miorelaksansi. Zgolemuvaweto na koncentracijata na histamin vo krvta vo prisustvo na lekot e vo dobra korelacija so prick testot i nivoto na specifi~en IgE za miorelaksansite. kako i od poznavaweto na nesakanite dejstva na ordiniraniot lek/lekovi. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Testot na bazofilna degranulacija vo prisustvo na inkriminiraniot lek pove}e ne se izveduva poradi niskata senzitivnost. 6. koja{to se primenuva kaj site bolni. no ne i za drugite lekovi. kako i penicilinot koga ko`nite testovi se negativni.4.4. Coombsoviot test i drugi. nepenicilinskite antibiotici. sulfonamidi. protamin. RAST i drugi) so pozitivnata anamneza govorat za tip I reakcija na penicilin. nivoto na cirkulira~ki imunokompleksi. hormoni. lokalnite anestetici. paracetamol.

Spored istra`uvawata vo SAD. Penicilin Penicilinot e naj~est predizvikuva~ na alergijata na lekovi. kako i na poznavaweto na lekovite so mo`na vkrstena preosetlivost so inkriminiraniot lek. 6. naj~esto se manifestira so ko`ni promeni. Vo site ovie slu~ai mo`no e da se vklu~eni razli~ni imunolo{ki i neimunolo{ki mehanizmi.1. 6. Spored pove}eto istra`uvawa. Referiranata preosetlivost na lekovi. nesakani dejstva na lekovite se javuvaat kaj okolu 25% od licata {to gi primenuvaat.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. dodeka drugi istra`uvawa. projavenata reakcija i prezemenata terapija. a se sostoi od prekin na primenata na lekot/lekovite. 188 Institut za medicina na trudot . a mo`e da bide predizvikana od site ~etiri tipovi na imunolo{ki reakcii. Ponovite istra`uvawa za anafilakti~nite reakcii na penicilin uka`uvaat deka tie se pri~ina za smrt na okolu 400 lica godi{no vo SAD.5%. Relativno po~esta e preosetlivosta na sulfonamidite koja se javuva kaj 3-6% od pacientite {to gi primenuvaat.Kolaborativen centar na SZO . kaj okolu 0. dodeka case-control studiite i studiite kade pokraj pra{alnikot se izveduvani i soodvetnite alergolo{ki ispituvawa se poretki. e mnogu povisoka i se dvi`i okolu 15% i e po~esta kaj `enite. kaj 5-10% se raboti za alergiski reakcii. Spored istra`uvawata na hospitalizirani bolni vo SAD.5. taa e potvrdena so in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa.7. Sekundarna prevencija Sekundarnata prevencija se primenuva kaj licata so registrirana medikamentozna preosetlivost.7. dodeka spored istra`uvawata vo Francija taa iznesuva 2-3%.5% od pacientite {to se tretirani so tetraciklini. isto taka vo SAD. a ko`nite promeni se nivnata naj~esta manifestacija (70-80% od slu~aite). 6. Zadol`itelna merka na sekundarnata profilaksa e registrirawe vo medicinskata dokumentacija na liceto so medikamentozna preosetlivost na soodvetniot lek. Rezultatite na edna studija referiraat deka okolu 10% od op{tata populacija vo SAD ima anamneza za penicilinska alergija. prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite bolni~ki lekuvani ispitanici iznesuva okolu 5%. Makedonija 6.1-2% od pacientite tretirani so gentamicin. prevalencijata na penicilinskata alergija iznesuva 2. Vo pogolem broj slu~ai se raboti za cross-sectional studii i studii izveduvani so pra{alnik kade ispitanicite gi referiraat alergiskite reakcii na lekovite i nivnite klini~ki manifestacii. Drugi antibiotici i sulfonamidi Reakciite na preosetlivost na drugite antibiotici vo odnos na penicilinot e mnogu poretka. bez alergolo{ka potvrda.5% od pacientite tretirani so makrolidnite antibiotici i kaj 0. Reakcii na preosetlivost se javuvaat kaj 0. Epidemiolo{ki istra`uvawa Mnogubrojni se epidemiolo{kite istra`uvawa za medikamentoznata preosetlivost vo SAD i Zapadna Evropa.2. uka`uvaat deka kaj samo okolu 10-20% od licata so istorija za penicilinska alergija.1-0.2.7.

kaj 10-15% od licata so sinonazalna polipoza i kaj okolu 20% od licata so hroni~na urtikarija. e izvedeno so pra{alnicite za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na European Network of Drug Allergy (ENDA). zgolemenata osetlivost na leukotrienskite receptori. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{koto istra`uvawe za preosetlivosta na lekovi. Se raboti za IgE-posreduvani alergiski reakcii so za~estenost kaj 1/4500 op{ti anestezii. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) Aspirinot i drugite nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (ko`en isip. 6. a obi~no se javuvaat kaj `eni vo srednite godini. 6. a vo 80% od slu~aite se javuvaat kaj `enite. koe{to pretstavuva prvo istra`uvawe za medikamentoznata preosetlivost na nivo na celata zemja. bronhospazam) kaj 0. kaj okolu 4% od licata so astma. AKE inhibitori AKE inhibitorite (obi~no enalaprilot. Mnogu poretko AKE inhibitorite kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija (angioedem).7. Ne e poznato {to e pri~inata za ovaa pojava kaj odredeni lica. predizvikana od namaleno razgraduvawe na bradikininot koj ima stimulativno dejstvo na receptorite za ka{lica vo di{noto steblo.1.Preosetlivost na lekovi 6.7.7.5% od op{tata populacija. kolapsi) so nejasen mehanizam kaj 2-3% od licata {to gi primile.5. 6.4. no ne i kaj drugite {to go primenuvaat lekot.7. se javuvaat antiaspirinski antitela. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi Referiranata prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj site ispitanici (vozrasnite i decata) iznesuva 10. kaj okolu 1. poretko lizinoprilot) predizvikuvaat neproduktivna ka{lica kaj okolu 10% od licata {to gi primenuvaat. 6. Kaj eden del od licata {to go primale aspirinot. namalenata sinteza na prostaglandini. Mehanizmot na ovie reakcii e neimunolo{ki. a okolu 6% od niv se fatalni. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Lokalni anestetici Lokalnite anestetici predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (vrtoglavici.4% od licata so alergiski rinit. 6. klini~ka imunologija i alergologija 189 . Miorelaksansi Miorelaksansite se naj~esti pri~initeli (70-80%) na alergiski reakcii vo tekot na op{tata anestezija.6. naru{uvawata vo sintezata na trombocitnite medijatori i dr. a mo`ni pri~ini se zgolemenata sinteza na leukotrieni.3. Reakciite na preosetlivost na aspirin se ~esto pridru`eni so preosetlivost na drugite NSAI. {to e vo ramkite na podatocite objaveni vo litaraturata (grafik 129).8. angioedem.5%.8. no nivnata pojava i titar ne se vo korelacija so klini~kite manifestacii na reakciite na preosetlivost.3-0.

6% 4.8%). Makedonija Grafik 129.5% 8.8.2% Grafik 131. e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite (12.9% 17. vo Debar 9. dodeka vo Prilep iznesuva 13. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici spored polot 6.1%).4% sprema 8.: Alergiskite bolesti vo R.6%.7%.7% 9. Preosetlivost na lekovi kaj site ispitanici Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici.8% 13. Zastapenost vo oddelni gradovi Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici e najvisoka vo Skopje (17.4% Grafik 130.9%) (grafik 130). vo Ohrid 4.2% (grafik 131). kako i kaj drugite alergiski bolesti.9% 12. a najniska vo Dojran (3. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 10.Cvetanov V i sor.9% i vo Peh~evo 4.2. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici od oddelnite gradovi 190 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .1% 4. 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 3.

3%). Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite spored vozrasta 6.1. 12. 20 15 10 5 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 133. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8.3. i ne{to povisoka kaj `enite (13.8. Vozrasni Prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 11.1%.3.7%).1.3%). Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite i distribucija spored polot Najvisoka prevalencija na medikamentoznata preosetlivost se sretnuva vo vozrasnata grupa od 51 do 60 god (14.3. 8% od ispituvanite adulti od Ohrid. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (4.Preosetlivost na lekovi 6.7% (Grafik 133).4% Grafik 132.1.8. klini~ka imunologija i alergologija 191 .9%).4%) vo odnos na ma`ite (7.8%) (grafik 132). Zastapenost spored vozrasta 6. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 11. Prevalencijata vo vozrasnite grupi od 31 do 40.2%. a prevalencijata kaj adultnite ispitanici od Debar i Peh~evo iznesuva 15.5%. Medikamentozna preosetlivost referiraat 12% od ispituvanite adulti od Skopje. odnosno 11.4% (grafik 134).2% 7.8% 13.7%. a najniska vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (9. od 41 do 50 i postari od 60 god iznesuva 10. Zastapenost vo oddelni gradovi Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (16. odnosno 8.

najvisoka prevalencija e registrirana za preosetlivosta na antibiotici (73. 192 Institut za medicina na trudot . najvisoka prevalencija ima penicilinskata alergija (6.3% 17.5% vo op{tata populacija.8% od site vozrasni ispitanici.2. Makedonija 20 15 10 5 0 Sk Do Oh 12% 8% 4. Zastapenost spored oddelni lekovi Kaj ispitanicite so referirana medikamentozna preosetlivost. anesteticite (4.3%) (grafik 135).9% 15. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj adultite Vo odnos na preosetlivosta na odredeni vidovi lekovi kaj adultite. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite od oddelnite gradovi 6.9%).4% drugi Grafik 135. pri {to za pravi alergiski reakcii se raboti vo 10-20% od referiranite slu~ai.Kolaborativen centar na SZO . Preosetlivost na penicilin (priroden i polusintetski) referiraat 6.4%).30.3%) i drugite lekovi (4.: Alergiskite bolesti vo R. Preosetlivost na aspirin i/ili nekoj drug sroden nesteroiden antiinflamatoren lek referiraat 0.3.5% 8. Za~estenosta na penicilinskata alergija vo referira~kite istra`uvawa vo svetot iznesuva okolu 10%.3% 16. Za~estenosta na ovoj tip na nealergiska preosetlivost vo istra`uvawata vo svetot iznesuva 0.3% 4.1.9% antibiotici NSAI anestetici 4.8%). 73.6% od adultite (grafik 136).4% Pr De Pe Grafik 134. a sledat nesteroidnite antiinflamatorni lekovi-NSAI (17.8.Cvetanov V i sor.

400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 9. 41. so ne{to povisoka prevalencija kaj mom~iwata (10.8%.7%) vo sporedba so devoj~iwata (8. Naj~esti simptomi na preosetlivost na lekovi Spored podatocite od literaturata.3.7%) i gubeweto svest (15.Preosetlivost na lekovi 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Penicilin Aspirin 6. a poretko se sretnuva gu{eweto (18.6%) se sretnuvaat kaj 64.6%) (grafik 137). odnosno 41.8% 10.1.2. Prevalencija na preosetlivosta na medikamenti kaj decata i distribucija spored polot Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8. Vo na{eto istra`uvawe ko`nite promeni (ko`en isip i angioedem. klini~ka imunologija i alergologija 193 .7% gubitok na svest Grafik 137.9% Grafik 138. Prevalencija na preosetlivosta na penicilin i aspirin kaj ispituvanite adulti 6. naj~esta manifestacija na medikamentoznata preosetlivost se ko`nite promeni.0% 23.0% od adultite so medikamentozna preosetlivost.0% ko`en osip angioedem gu{ewe 15.6% 18.7% 8. Deca Prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj decata iznesuva 9.0% + 23.3.6% Grafik 136.3.8% 0.8. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj adultite 6.9%) (grafik 138).

6%) vo sporedba so vozrasnata grupa od 7 do 15 god.9% 1.5% 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 1. Makedonija Sli~no kako i kaj preosetlivosta na hrana.4% 3.4%. vo Peh~evo ne e registrirana medikamentozna preosetlivost kaj ispituvanite deca.7%) (grafik 139). 10.Kolaborativen centar na SZO .2.5%). odnosno 3.7% 10.9%.6% 6. Preosetlivost na lekovi kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi 6. Distribucija na preosetlivosta na lekovi kaj ispituvanite deca spored vozrasta 6.2. 23.4%. Referiranata preosetlivost na penicilinskite preparati kaj decata iznesuva 8. odnosno prirodnite penicilini (48. 14 12 10 8 6 4 2 0 11.8.Cvetanov V i sor.2% od decata so preosetlivost na medikamenti).2.8.3. Prilep i Debar iznesuva 1.: Alergiskite bolesti vo R.1. a prevalencijata vo Dojran.7%) (grafik 141). 194 Institut za medicina na trudot .9%) i sulfonamidskite preparati (13.7%. i medikamentoznata preosetlivost kaj decata e po~esta kaj decata od vozrasnata grupa od 0 do 7 god. (11.3.6% (grafik 140). (6. Zastapenost spored oddelni lekovi Naj~esti lekovi ~ija{to primena predizvikala reakcii na preosetlivost kaj decata se antibioticite.7% <7 >7 Grafik 139. 1. Ohrid. Zastapenost vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na preosetlivost na lekovi kaj decata e registrirana vo Skopje (23.6% 0% Grafik 140. polusintetskite penicilini (37.

nesignifikantna e povrzanosta i so drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori.Preosetlivost na lekovi 48.7% Ko`en osip i/ili angioedem Dijarea Drugo Grafik 142. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti e statisti~ki nesignifikantna.05).3.) se poretki (11.2. dodeka drugi reakcii (gu{ewe.3%). Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj decata 6.2% 37.0% 18.3% 11.7% prirodni penicilini polusint. Isto taka.7%) (grafik 142). Povrzanost na preosetlivost na lekovi so drugi alergiski manifestacii. penicilini sulfo preparati Grafik 141. Naj~esti simptomi Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentoznata preosetlivost kaj decata se ko`niot osip i angioedemot (70%) i dijareata (18. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite (Grafik 143) e signifikantno po~esta kaj ispitanicite so preosetlivost na hrana. onesvestuvawe i dr.3. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 195 . odnosno medikamentozna preosetlivost referiraat 11.8.8. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj decata 6. 80 60 40 20 0 70.1% od ispitanicite so preosetlivost na nekoj vid hrana i 4.1% od ispitanicite koi{to ne referiraat takva preosetlivost (p < 0.2.9% 13.3.4.

6% 5.1% so bez Grafik 143. odnosno familijarnata istorija za alergiski bolesti e negativna (grafik 144). 2.05). 196 Institut za medicina na trudot . kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarnata istorija za medikamentozna preosetlivost.8% Fam. Makedonija imaat istorija za medikamentozna preosetlivost (so ili bez alergolo{ka potvrda).Cvetanov V i sor. `ivotot vo urbana sredina. Makedonija 11. {to zna~i deka okolu 200 000 lica od R.5% Al. Naj~esti pri~initeli na medikamentoznata prevalencija kaj adultite se penicilinite i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. bol. a kaj decata penicilinite i sulfonamidite.05).5% od site ispitanici. vremetraeweto na doeweto i eksponiranosta na pasivno pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. odnosno dva i pol pati po~esto kaj decata so familijarna istorija za alergiski bolesti vo odnos na decata kaj koi ne e registriran alergiski rinit. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj adultnite ispitanici so i bez preosetlivost na hrana Preosetlivosta na medikamenti kaj decata e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit (p < 0.Kolaborativen centar na SZO . rinitis 14. Zaklu~oci 1. Preosetlivosta na lekovi e povisoka kaj vozrasnite (11. ist.9%).2%) vo odnos na decata (9. Medikamentoznata preosetlivost se sretnuva pet pati po~esto kaj decata so alergiski rinit. Preosetlivost na eden ili pove}e lekovi referiraat 10.4%) vo odnos na ma`ite (8. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta.9. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj decata so i bez alergiski rinit i familijarna istorija za alergiski bolesti 6.8%) i kaj `enite (12. za al. 30 25 20 15 10 5 0 so bez 28.7% 4. Grafik 144. rodilnata te`ina.: Alergiskite bolesti vo R.1% 12 10 8 6 4 2 0 4.

56 (9): 813-822. Blanca M et al. 1996. 477-480.10. Mayorga C et al. Kiril i metodij” Skopje. Starova A. 57: 45-51. Literatura 1. Deciphering the immune pathomechanism of cutaneous drug reactions. Canto G. J Allergy Clin Immunol 2000. 57 (72): 34-36. Allergy 2002. 4.6%. Univerzitet “Sv. Understanding drug allergies. Johanson SOG. Blanca M. klini~ka imunologija i alergologija . 6. golemiot broj na lekovi na pazarot i ~estata primena na pove}e lekovi kaj licata so hroni~nite bolesti. 13. Position paper. 3. Vo: NarÝ~nik na obÈopraktikuvaÈiÔ lekar. Li Wan Po A. When is re-challenge acceptable? Drug Safety 2001. 7. Clin Exp Allergy 1998. Pichler WJ. Medikamentozna alergiÔ.4% od decata. 8. General considerations for skin test procedures in the diagnosis of drug hypersensitivity. 34: 170-175. Brockow K. Eur Surg Res 2002. a kaj decata so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit. Vo: V’l~kovaLa{koska M. 5. A revised nomenclature for allergy. Demoly P. The connection between basic research and clinical practice. Problemot e potenciran so s¢ u{te nepoznatata patogeneza na preosetlivost kaj golem broj lekovi i maliot broj standardizirani postapki vo nejzinata dijagnostika. 197 11. Pichler WJ. Romano A. 24: 793-799. Bousquet J. Allergy 2001. Balabanova-Stefanova M. Medikamentozni egzantemi. 12. 9. 14. 28 (4): 87-91. Zna~eweto na preosetlivosta na lekovi pretstavuva seriozen problem kaj nas i vo svetot so ogled na nejzinata za~estenost. Bousquet J et al. Penicilinska preosetlivost e naj~est tip na medikamentozna preosetlivost. Lopez C et al. 297-302. Torres MJ. Allergy 2003. Kendall MJ. 2. Bircher A. Doktorska disertacija. Drug hypersensitivity questionnaire. 58 (9): 854-861. referirana od 6. 54: 999-1003.Klini~ka dermatologija. Romano A et al. Mileva @. Starova A. Hourihane JO’B. Skopje: HIB DRESCO 1998. Drug provocation testing in the diagnosis of drug hypersensitivity reactions: general considerations. Allergy 2002. Preosetlivosta na aspirinot i srodnite lekovi kaj adultite iznesuva 0. Demoly P. Makedonija i pretstavuvaat osnova za negovoto organizirano i unificirano re{avawe. Drug allergy diagnosis work up. Allergy 1999. Kropf R. Allergy 2002. Hipersenzitivni kutani reakcii na betalaktamski antibiotici. SofiÔ: Znanie Eood 2003. Rezultatite od na{eto istra`uvawe pru`aat globalna slika za ovoj problem vo R. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Causality assessment of adverse effects. 4. 105: 637-644. Allergy 2002. 57 (72): 41-44.Preosetlivost na lekovi 3. 5. Adverse drug reactions with an immunological basis: from clinical practice to basis research. Ring J. 10. Aberer W. Bircher A. 6. Adverse drug reactions: Mechanisms and assessment.8% od adultite i 8. Gruchalla R. Ko`nite promeni (ko`en isip i/ili angioedem) se naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivost na lekovi i kaj vozrasnite i kaj decata. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e signifikantno asocirana so polot i alergijata na hrana. Brockow K. Sanchez E. 57 (72): 37-40. V’l~kova-La{koska M. 6.

1992. 21. Am J Resp Crit Care Med 2000. Gleckman RA. 20. 25. AAAAI Board of Directors. Clinical assessment of drug-induced disease. 18. Makedonski medicinski pregled 2003. Drug Allergy. 279: 1200-1205.Cvetanov V i sor. Pawliczak R. Gadde J. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. 1: 305-310. 24. Pomeranz BH. Adverse reactions to antibiotics.: Alergiskite bolesti vo R. Miller RL. 198 Institut za medicina na trudot . Risteska-Ku~ S i sor. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. CDC National Center for Health Statistics. 26. 28. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Asthma and Immunology (AAAAI). 56: 140-141. 22. 270: 2456-2463. Makedonski medicinski pregled 2003. Cvetanov V. Allergy & Asthma Advocate Spring 2000. Cvetanov V. Shepherd GM. Kowalski ML. Archives of Internal Medicine 2001. Journal of the American Medical Association 1993. Differential metabolism of arachidonic acid in nasal polyp epithelial cells cultured from aspirin-sensitive and aspirin-intolerant patients. Vervloet D. Referirana preosetlivost na lekovi vo R.Kolaborativen centar na SZO . Salkind AR. Postgrad Med 1997. Makedonija. Bousquet J. 17. Pradal M. Epidemiology of drug allergy. Wozniak J et al. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Vital and Health Statistics Series 1996. 56: 144-145. Ghatak AT. Milkovska S. Foxworth JW. American Academy of Allergy. Clinical experience with penicillin skin testing in a large inner-city STD clinic. 161: 391-398. Lancet 2000. Makedonija 15. 27. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 29. Demoly P. Corey PN. 101: 97108. 28: 1505-1511. Cuddy PG. Penicillin allergy. Neugut AL. Borrego F. 102 (2): 173-176. 61 (1): 15-21. 16. Sundbyberg Sweden. Curr Opinion Allergy Clin Immunol 2001. 19. Anaphylaxis in schools and other childcare settings. 285 (19). 13 (134). Gruchalla RS. Lazaru J. JAMA 1998. Makedonija. 23. Is this patient allergic to Penicillin? JAMA 2001. Incidence of adverse drug reactions in hospitalized patients. Marseni} M.

Hranata {to sekojdnevno ja konsumirame sodr`i golem broj potencijalni alergeni koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii. L 25.0. sulfitite. Reakcii na preosetlivost mo`at da predizvikaat i pove}e supstancii koi{to se upotrebuvaat kako aditivi vo hranata. 7. odnosno neIgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se vklu~eni drugi imunolo{ki mehanizmi. azorubinot. Preosetlivost na hrana MKB 10. konzervansi (benzoatite. Nealergiskite reakcii na preosetlivost gi predizvikuvaat prehranbenite produkti {to sodr`at pogolemi koli~ini histamin ili predizvikuvaat negovo osloboduvawe pri nivnata razgradba vo digestivniot trakt (nekoi vidovi riba. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ju`noto ovo{je i drugi). Od osobeno zna~ewe. kako kaj site alergiski bolesti.4. nealergiski reakcii na preosetlivost mo`at da bidat predizvikani od nekoi enzimski deficiti vo digestivniot trakt. Alergogenosta na oddelni sostojki od hranata mo`e da se promeni vo procesot na nejzinoto prigotvuvawe. T 78. dijagnostikata. Taa se narekuva IgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se doka`e ulogata na IgE. enzimski deficit i dr. Naj~esti prehranbeni produkti koi{to kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii se: kravjoto mleko. Slu~aite na preosetlivost na hrana so simptomi sli~ni ili isti kako i kaj alergiskite reakcii na hrana koi{to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (direktno osloboduvawe na medijatori. {kolkite. kikiritkite. sredstva za podobruvawe na vkusot. Etiopatogeneza. Preosetlivosta na hrana so svojata postojano raste~ka prevalencija poslednive decenii prerasnuva vo seriozen zdravstven problem {irum svetot. I pokraj evidentniot napredok vo poznavaweto na patogenetskite mehanizmi.0 7. kako i odredeni supstancii koi{to kaj nekoi lica predizvikuvaat nealergiski reakcii na preosetlivost. sojata. klini~ka imunologija i alergologija 199 . glutamatite. jagodite.Preosetlivost na hrana 7. belkata od jajce. eritrozinot) i drugi. Patogenetskite mehanizmi na alergiskite i nealergiskite reakcii na preosetlivost na hrana se prika`ani na tabelata 21.) se narekuvaat nealergiska preosetlivost na hrana. Isto taka. kako i pri razgraduvaweto na konsumiranata hrana vo digestivniot trakt. L 27.6. terapijata i prevencijata kompleksniot problem na preosetlivost na hrana s¢ u{te ostanuva nedovolno poznat.2. odnosno sredstva za boewe. Dokolku taa e predizvikana od imunolo{ki mehanizmi {to mo`at da se doka`at se ozna~uva kako alergija na hrana. ribata. kako tunata i sku{ata.1. Definicija Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti preosetlivosta na hrana se definira kako pojava na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na nekoj/nekoi vidovi hrana vo doza tolerirana od drugi lica. tartrazinot. orevite i drugi. L 23.2. e standardiziraweto i unificiraweto na dijagnosti~kata postapka so {to za ovoj problem }e se dobie globalna i objektivna slika. bra{noto. kako {to e nepodnoslivosta na mleko kaj licata so laktazen deficit vo crevata.

atopiski dermatit. odnosno “decata ja nadrasnuvaat svojata alergija”. Isto taka. okolu 50% od licata senzibilizirani na alergenite od jabolkoto istovremeno se alergi~ni i na polenot od brezata. dispepsija. kako {to se ribata i kikiritkite. digestivniot i respiratorniot sistem (okolu 20%) i kardiovaskularniot sistem (10-15%). gastrointestinalni manifestacii se: dispepti~en. Ko`ni manifestacii se: makulopapulozen egzantem. Tolerancijata kon odredeni prehranbeni produkti. Kaj 4050% od licata so alergija na hrana postoi visok rizik od razvoj na anafilakti~en {ok pri konsumirawe na hranata na koja {to se senzibilizirani. atopiski dermatit. urtikarija/ angioedem. Vo na{ata stru~na literatura e opi{an slu~aj na anafilakti~na reakcija na susam. Patogenetski mehanizmi na reakciite na preosetlivost na hrana Alergiski reakcii IgE-posreduvani Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. Poseben problem pri alergijata na hrana pretstavuva sindromot na vkrstena reaktivnost na alergenite od hranata so drugi alergeni. koliti~en ili enterokoliti~en sindrom.: Alergiskite bolesti vo R. a respiratornite simptomi se simptomite na rinit i astmatskite napadi. malapsorptiven sindrom IgG/IgM-posreduvani IgA-posreduvani Kleto~no posreduvani Nealergiski reakcii Osloboduvawe na medijatori Enzimski deficiti (laktaza. Taka na primer. Od nepoznati pri~ini toa ne se slu~uva so drugi prehranbeni produkti. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na preosetlivost na hrana naj~esto se javuvaat na ko`ata (okolu 50% od site reakcii na preosetlivost na hrana). astma. 200 Institut za medicina na trudot . kako {to se kravjoto mleko i belkata od jajce. Makedonija Tabela 21.. so ogled na toa {to se raboti za bolest po~esta kaj decata otkolku kaj vozrasnite. urtikarija/angioedem. dijarea Serumska bolest. vaskuliti Glutenska enteropatija Kontakten dermatit Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok.3. urtikarija/ angioedem Dijarea. uridil transferaza) 7.Cvetanov V i sor. kontakten dermatit i dr.Kolaborativen centar na SZO . Od osobeno zna~ewe e tekot na bolesta. galaktokinaza. se zgolemuva so vozrasta. Najte{ka reakcija na preosetlivost na hrana e `ivotno-zagrozuva~kiot anafilakti~en {ok. alergijata na hrana mnogu ~esto (vo 70-80% od slu~aite) e pridru`ena so medikamentozna alergija.

familijarnata istorija za alergija na hrana i drugi alergiski bolesti i dr.4. belka od jajce i dr. Sekundarnata prevencija se sostoi od primenata na prepora~anata dieta (ekspoziciona profilaksa). Laboratoriski ispituvawa Se pravat in vitro ispituvawata za odreduvawe na specifi~niot IgE.4. klini~ka imunologija i alergologija 201 . eliminacionite i provokacionite testovi na inkriminiraniot vid/vidovi na hrana i in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa. 7. li~nata istorija na pacientot za drugite alergiski bolesti. efekti od prekinot na konsumacija na toj vid hrana). potrebno e tie da se izveduvaat zadol`itelno vo hospitalni uslovi. Isto taka.4. dieta bez gluten i dr.2. a vo nekoi slu~ai uspe{na e profilaksata so oralna primena na dinatrium Makedonsko zdru`enie za bazi~na. izbegnuvawe na potentnite nutritivni alergeni (riba.3.) do krajot od prvata godina na `ivotot i dr. periodot od konsumacijata do pojavata na simptomi. Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata Testovite so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata se va`en element vo dijagnosti~kata postapka. 7. a se sostojat od podatoci za vidot na simptomite.4. 7. 7.1. nivnata hronologija (prethodna konsumacija na odredeniot prehranben produkt. klini~kata relevantnost na pozitivnite testovi i kaj simptomatskite lica vo otsustvo na provokativen test e diskutabilna.Preosetlivost na hrana 7. Zlaten standard vo dijagnostikata na alergija na hrana ima dvojno slepiot placebokontroliran provokativen test (double-blind placebo-controlled food challenge test – DBPCFC). Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. cirkulira~kite imunokompleksi. Pozitivnite in vivo testovi na odredenite alergeni od hranata i/ili naodot na alergenspecifi~nite IgE ili IgG vo otsustvo na simptomi ne govori vo prilog na alergija na hrana bidej}i tie mo`at da se sretnat i kaj zdravi lica. IgG. frakciite na komplementot i dr. Osnovna terapiska merka pri alergijata na hrana e identificiraweto i eliminiraweto na inkriminiraniot vid/vidovi hrana i primena na soodvetna dieta (dieta bez kravjo mleko. So ogled na mo`nosta od razvoj na anafilakti~en {ok kaj ovie testovi. 7. Dijagnoza Dijagnosti~kata postapka vo evaluacijata na reakciite na preosetlivost na hrana se sostoi od anamnesti~kite podatoci. In vivo alergolo{ki ispituvawa In vivo alergolo{kite ispituvawa se sostojat od kutani i intradermalni testovi na odredeni alergeni od hranata. Prevencija Merkite na primarna prevencija vo doene~kata vozrast se sostojat od ishrana so maj~ino mleko.4.4.).5.

po pat na genetska modifikacija. nivnite roditeli. 7.: Alergiskite bolesti vo R.1%. bra{noto. a kaj adultite okolu 2. pri {to prevalencijata na IgE-posreduvanata alergija na hrana iznesuva 2. [est do sedum milioni Amerikanci. ribata i sojata) se odgovorni za okolu 90% od site slu~ai na alergija na hrana. Makedonija kromoglikat.). Prevalencijata na alergijata na hrana kaj op{tata populacija vo Berlin iznesuva 3. kravjoto mleko. Akutnite alergiski reakcii na hrana se lekuvaat spored principite na lekuvawe na projaveniot vid reakcija (urtikarija.Cvetanov V i sor. Najte{kite alergiski reakcii obi~no se predizvikani od alergijata na kikiritki i srodni plodovi (orevi. sojata i kravjoto mleko. prete`no deca. Spored istra`uvawata vo SAD. osobeno vo SAD i zemjite od zapadna Evropa.5%. osobeno izrazena kaj predu~ili{nite i u~ili{nite deca.6% (60. a na neIgE-posreduvanata alergija na hrana 1. odnosno hranata koja{to ne gi sodr`i poznatite alergogeni proteini. taa intenzivno epidemiolo{ki se istra`uva. Kako novi mo`nosti na prevencija na alergijata na hrana se nametnuvaat primenata na anti-IgE terapijata i imunoterapijata so polen od breza (so ogled na ~estata vkrstena reaktivnost so nutritivnite alergeni). dodeka alergijata na ubod od insekti i medikamenti se odgovorni za 14%. Naj~esti predizvikuva~i na alergijata na hrana kaj vozrasnite se ribata. vospituva~i i nastavnici. vo SAD i Kanada postojat pove}e zdru`enija za pomo{ na licata {to stradaat od ovaa bolest. So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana. a {est vidovi prehranbeni produkti (belkata od jajce. 202 Institut za medicina na trudot . prevalencijata na alergijata na hrana kaj decata do 3 godini iznesuva okolu 8%. kikiritkite. belkata od jajce i ribata. Alergijata na hrana e pri~ina za 33% od slu~aite na anafilaksa vo SAD.5% i e povisoka kaj decata. belkata od jajce.6. odnosno 13%. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija i skandinavskite zemji. a kaj decata kravjoto mleko. Prevalencijata na alergijata na hrana vo op{tata populacija vo Francija iznesuva okolu 3. Brojot na smrtni slu~ai predizvikani od anafilakti~na reakcija na nekoj vid hrana vo evropskata populacija iznesuva okolu 200 godi{no. stradaat od alergija na hrana. anafilaksa i dr. Prevalencijata na alergijata na hrana vo SAD vo poslednive 5 godini e zgolemena za okolu 55%. Mislewata za efikasnosta na oralnata specifi~na imunoterapija (desenzibilizacija) vo prevencijata na alergijata na hrana se kontroverzni. le{nici i dr.6% kaj `enite i 39. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana i javno-zdravstvenoto zna~ewe {to go dobiva.) od koja{to stradaat okolu 3 milioni Amerikanci. bronhospazam.4% kaj ma`ite). Alergijata na hrana vo SAD predizvikuva okolu 30 000 anafilakti~ni epizodi so okolu 150 smrtni slu~ai godi{no. alergija na hrana imaat pove}e od 5% od decata i okolu 2% od vozrasnite.Kolaborativen centar na SZO . kaj u~ili{nite deca 6-8%. prete`no deca.5% i vo site vozrasni grupi e po~esta kaj `enskiot pol. Va`na uloga vo prevencijata na alergijata na hrana dobiva i proizvodstvoto na hipoalergizira~ka hrana. kikiritkite.

Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici spored polot Na{ite rezultati se komplementarni so podatocite od literaturata za povisoka prevalencija na preosetlivosta na hrana kaj `enskiot pol vo site vozrasni grupi. Preosetlivost na hrana referiraat 4. Preosetlivost na hrana kaj site ispitanici Preosetlivosta na hrana kaj site ispitanici ima dvojno povisoka prevalencija kaj `enite (5. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 7.7.9%). klini~ka imunologija i alergologija 203 .7.2% Grafik 145. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot.1% (grafik 147).2% od site ispitanici (grafik 145).Preosetlivost na hrana 7. Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na preosetlivost na hrana e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (8.3%) (grafik 146).8% 4. pokraj drugite alergiski bolesti istra`uvana e i alergijata na hrana. 95. Podatocite se dobivani so pra{alnici za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na EAACI.1. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid.1%) vo sporedba so prevalencijata kaj ma`ite (2.2% 2. dodeka kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3.3% 5.1% Grafik 146. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 4.

9 5.7% 4.1 8. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Sk 3. Preosetlivost na hrana kaj adultite e referirana dva i pol pati po~esto kaj `enite (4.8) (grafik 148).3 0 Do Oh Pr De Pe Grafik 147. 5 4 3 2 1 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 2.Kolaborativen centar na SZO .3% 1.0% 3.2 3.7% 2. a najniska kaj licata postari od 60 god.0% 1.: Alergiskite bolesti vo R. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj adultite Preosetlivosta na hrana kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (4%).5 2.8% 4.3% Grafik 148.3%) vo odnos na ma`ite (1. (1.3%.3% Grafik 149. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite spored vozrasta 204 Institut za medicina na trudot .7%) (grafik 149). Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici vo oddelnite gradovi 7.Cvetanov V i sor. Vozrasni Prevalencijata na preosetlivosta na hrana kaj adultite e poniska vo odnos na decata i iznesuva 3. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 3.7.2.

dva pati e povisoka kaj devoj~iwata (6.4%) (grafik 152).8%) vo sporedba so mom~iwata (3. vo odnos na decat na vozrast od 7 do 14 god (4. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 0. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj decata spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 7. voop{to ne e referirana od ispitanicite od Ohrid.2% 5.8% Grafik 151.9% 0% Do Oh Pr De Pe Grafik 150.3. Preosetlivost na hrana kaj detskata populacija Preosetlivosta na hrana e dvojno povisoka kaj decata so vozrast do 7 god (9%). Deca Kaj detskata populacija prevalencijata na preosetlivost na hrana iznesuva 5%. 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 5. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite od oddelnite gradovi 7. klini~ka imunologija i alergologija 205 .1% 6.4% 9.5% (grafik 150).6%).1%) (grafik 151).8% 1.Preosetlivost na hrana Preosetlivosta na hrana kaj adultite ima najvisoka prevalencija kaj ispitanicite od Prilep (7.7.0% Grafik 152.5% 6.6% 8 6 4 2 0 Sk 0.0% 3. 10 8 6 4 2 0 <7 >7 4.

Grafik 155. 5% 5 4 3 2 1 0 vozrasni deca 3. odnosno se dvi`at vo ramkite na podatocite izneseni vo literaturata (okolu 50%) (grafik 154).3% Preoset. Adulti so preosetlivost na hrana i adulti so preosetlivost na hrana i referirana preosetlivost na lekovi 206 Institut za medicina na trudot . 56. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid.: Alergiskite bolesti vo R.7.2% od vozrasnite i kaj 58. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno preoset.7% (grafik 153).9% 1.3% 2.4% 5. hr. Kutani manifestacii na preosetlivost na hrana kaj vozrasnite i decata Preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite se javuva signifikantno po~esto kaj licata so referirana medikamentozna preosetlivost.5% 10.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 153. 15 10 5 0% 11. hrana so medik. odnosno 56. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj decata od oddelnite gradovi 7. preoset.3% od vozrasnite ispitanici koi{to referiraat preosetlivost na hrana referiraat i preosetlivost na nekoj lek (p < 0.05) (grafik 155).5%).8% od decata so referirana preosetlivost na hrana.7% 1. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 5. Makedonija Prevalencijata na hrana kaj decata e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (11.Cvetanov V i sor.4.5% Grafik 154.2% 2.Kolaborativen centar na SZO . Naj~esti klini~ki manifestacii Naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana se ko`nite promeni koi{to se javuvaat kaj 46.

1% od decata so negativna familiarna istorija za alergiski bolesti (p < 0.0% Grafik 156.05). prevalencijata na preosetlivost na hrana e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. prisustvo na bra}a/sestri vo semejstvoto. Kako i kaj drugite alergiski bolesti. Preosetlivost na hrana kaj vozrasnite e najvisoka vo Prilep. doewe i traewe na doeweto.Preosetlivost na hrana Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite ispitanici so drugite alergiski bolesti. dodeka preosetlivosta na hrana e signifikantno po~esta kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. klini~ka imunologija i alergologija 207 . Kaj decata so preosetlivost na hrana (grafik 156) taa se javuva signifikantno po~esto kaj onie so familijarna istorija za alergiski bolesti. Preosetlivosta na hrana e po~esta kaj decata (5%) vo sporedba so vozrasnite (3. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Prevalencijata na preosetlivost na hrana vo op{tata populacija iznesuva 4. eksponiranost na pasivno pu{ewe. fam. atopiski status. Makedonija stradaat od preosetlivost na nekoj vid/vidovi hrana. Preosetlivosta na hrana kaj adultite e signifikantno po~esta kaj licata so preosetlivost na nekoj lek ili lekovi.2%. 25 20 15 10 5 0 Pozit. Deca so preosetlivost na hrana i pozitivna i negativna familijarna istorija za alergiski bolesti Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj decata so drugite alergiski bolesti. Ko`nite manifestacii se naj~estite klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite i decata. pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. 3. a najniska kaj licata postari od 60 godini. fam. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. 3. odnosno najverojatno okolu 80 000 lica vo R. ist. 5. 7. 4.1% 20. Zaklu~oci 1. mesto na `iveewe. mesto na `iveewe. prestoj vo jasli ili gradinka) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta.001). a kaj decata vo Dojran.8. Preosetlivosta na hrana e najvisoka vo vozrasnata grupa od 0 do 7 god.3%).05). odnosno taa e referirana od 20% od decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti i samo kaj 3. rodilna te`ina. 2. a se javuvaat kaj okolu 50% od licata so referirana preosetlivost na hrana. ist Negat.

343. Neugut AL. Available from: http://www. 56: 1172-1179. Nar√~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. St. 446-456. Skopje: MEDIS-informatika 1998. Taylor SL. Charkin S et al. Young E. Pediatr Allergy Immunol 1995. 21. Host A. 6 (8): 20-28. Kanny G. Moneret-Vautrin DA.. when and how? Allergy 2003. Balabanova M.. Crespo JF. 10. E`ova N.: Prevalence of food allergy and intolerance in the adult Dutch population. Et al. New perspectives in treating food allergy. 7. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. 5. Kardinaal AFM. Allergy 2003. American Academy of Allergy. 8. 108.9. Burks AW et al. J Allergy Clin Immunol. Schäfer T. Pediatr Allergy Immunol 1995. Stoneham MD. 59: 1262-1267. Mills ENC. 133-140.htm. 4: 12-15. 145-150. Bousquet J et al. 2001.. Petruckevitch A. Environ Health Perspect 2003. Ghatak AT. Hourihane JO’B. Lancet. Food allergy: an overview. Crevel RWR. et al. 17. Mileva @. Allergy 2001. Prevalence and severity of food allergy – need to control. 6. Institut za medicina na trudot . Madsen C. Food allergy in adulthood. 58(2): 114-120. Literatura 1. Archives of Internal Medicine 2001. c/o UCB Center 1999. Eigenmann PA. ur. Prevalence of peanut and tree nut allergy in the US determined by a random digit dial telephone survey. 58(7): 559-569. Zagora: Znanie EOOD 1999. who. Allergy 2001. Huijbers GH..: A population study of food intolerance. 132-136. 53: 84-88. Frewer L.Kolaborativen centar na SZO 11. Vieths S. 15. Karaxinska-Bislimovska J. Clinical manifestations of adverse food reactions. Trandafilovski P. The UCB Institute of Allergy. Mileva @.. J Allergy Clin Immunol 2003. Alergiski bolesti .lekuvawe. 61 (1): 15-21. 1994. et al. J Allergy Clin Immunol. Rodriquez J. 22. Mileva @. Adverse reactions to foods: Epidemiology and risk factors. Sampson HA. Valovirta E. 19. 56 (9): 813-824. 7. Hourihane JO’B. 1994. 6 (8): 29-37. 481-483.: Alergiskite bolesti vo R. 1127-1130. Food allergy. Hranitelna alergi®. 40-45. 2. 3. J Allergy Clin Immunol 1999. Sampson HA. Miller RL. Koch P. Allergies. Sicherer SH. 12. Future therapeutic options in food allergy. Johanson SGO. Flabbee J. 9. 16. 4.. Allergy testing in children: why. 208 .: Population study of food allergy in France. Niestijl Jansen JJ. 13. Food Allergy Guideline. Anklam E. 58 (12): 12171221. Vo: Na{ev G. 18. 23. 20. Munoz-Furlong A. 103: 559-562. Staevska M. Andrae S. 111: 540-547.org/allergy.Cvetanov V i sor. Asthma and Immunology (AAAAI). Allergy 1998. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Information provision for allergic consumers – where are we going with food allergy labelling? Allergy 2004. Host A.windhamsd. Baumgartner S. Makedonija Rezultatite od na{eto istra`uvawe se prvi~nite podatoci za preosetlivost na hrana na nivo na celata zemja i pretstavuvaat osnova za narednite istra`uvawa koi so podetalen pristap }e go evaluiraat ovoj alergiski entitet kaj nas. Böhler E. 111: 223-226. Cvetanov V. Allergy 2003. 14. A revised nomenclature for allergy. 93. Epidemiology of food allergy/food intolerance in adults: associations with other manifestations of atopy. SÝvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Kagan RS. EAACI Newsletter 2004. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Ruhdorfer S et al.

Wütrich B. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Allergy 2004. 1996: 1-254. Baxakova G: Anafilakti~na reakcija na hrana . 25. Monogr Allergy. Prevalence of adverse reactions to food in Germany – a population study. Makedonski medicinski pregled 1996. Worm M et al. Zuberbier T. klini~ka imunologija i alergologija 209 .Preosetlivost na hrana 24. Highlights in food allergy. Basel: Karger. 50: 96-99.prikaz na slu~aj. 26. (59): 338-345. Edenharter G.

210 .

Alergija od insekti

8.0. Alergija od insekti MKB 10; T 63.4 X 23
8.1. Definicija i klasifikacija
Alergiskite reakcii predizvikani od insekti se klasificiraat vo dva suptipa: reakcii predizvikani od ubod ili kasnuvawe od insekti i reakcii predizvikani od inhalacija na partikli od insektite vo vozduhot. Alergiskite reakcii predizvikani od ubodot od insektite od rodot Hymenoptera, odnosno Cipokrilci (stinging insect allergy) se naj~estite i najte{kite alergiski reakcii predizvikani od insekti, pa natamo{niot tekst se odnesuva na niv. Alergiski reakcii mo`at da se javat kaj senzibiliziranite lica na salivarnite proteini od insektite {to kasnuvaat (biting insect allergy), kako komarcite, kowskite i drugite muvi, pajacite i dr., no tie se poretki i poblagi po svojot klini~ki tek (ograni~eni samo na ko`ni manifestacii), a se javuvaat obi~no kaj decata. Respiratorni alergiski reakcii se javuvaat kaj licata senzibilizirani na inhalativnite partikli od nekoi insekti vo vozduhot (inhalant insect allergy). Od procenetite 12 milioni lica so astma vo SAD, okolu 40% se alergi~ni na aeroalergenite od lebarkata. Toj procent, spored rezultatite od na{eto istra`uvawe, kaj nas e ponizok i iznesuva 10% od pacientite so alergiska astma.

8.2. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom
Redot Hymenoptera e najgolemiot red insekti i se sostoi od nad 100 000 vidovi. Od alergolo{ki aspekt se zna~ajni desetina vidovi, a za na{ata zemja toa se vidovite: medonosna p~ela (Apis mellifera), obi~na osa (Vespula spp.), “kni`na” osa (Polites spp.) i str{en (Vespa spp.) (slika 17).

A.

B.

V.

Slika 17. A. Medonosna p~ela (Apis mellifera), B. obi~na osa (Vespula spp.) i V. str{en (Vespa spp.)

Medonosnite p~eli se dolgi okolu 1,5 sm, po boja se svetlokafeavi so umereno zabele`livi abdominalni prugi. Obi~nite osi imaat sli~ni dimenzii kako medonosnite p~eli, a se odlikuvaat so karakteristi~nite `olti i crni prugi na abdomenot. Kaj nas se sretnuva i i t.n. kni`na osa (Polistes spp.) koja{to e sli~na na obi~nata osa, no so pomali dimenzii. Str{enot e sli~en na osata po izgledot, no e pogolem od nea (2,5-3 sm). Ubodite od navedenite insekti naj~esto se slu~uvaat vo leto i rana esen, obi~no vo blizinata na nivnite gnezda. Insektite gi privlekuvaat intenzivni boi (obleka i obuvki) i mirisi (hrana, pijaloci, parfemi, lakovi za kosa, losioni za son~awe i dr.), nagli dvi`ewa itn. Osite i str{enite
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

211

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

mo`at da go povle~at osiloto posle ubodot, odnosno mo`ni se povtorlivi ubodi, dodeka p~elata go gubi osiloto posle ubodot i uginuva. Pri ubodot od ovie insekti doa|a do inokulacija na nivniot venom vo ko`ata na `rtvata. Venomot se sostoi od nekolku vazoaktivni supstancii, od koi nekoi se prili~no potentni alergeni, koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat blagi do `ivotno-zagrozuva~ki alergiski reakcii. Venomite na ovie insekti i alergenite {to gi sodr`at se definirani vo docnite sedumdesetti godini od minatiot vek. Venomot od p~elata i osata razli~en, odnosno sodr`i razli~ni majorni alergeni. Dvata venoma sodr`at hijaluronidaza; venomot od p~elata sodr`i melitin i fosfolipaza A2, dodeka majorniot antigen na venomot od osata e antigenot 5 (slika 18). So ogled na razli~niot antigenski sostav vkrstenite alergiski reakcii se retki, ne{to po~esti kaj osata i str{enot. Sli~no kako kaj lekovite, pri ubod od ovie insekti licata se odedna{ eksponirani na nekolku mikrogrami od majorniot alergen, koli~ina {to odgovara na godi{nata doza od vdi{en polenski alergen. Toa e verojatno pri~inata {to kaj licata senzibilizirani na alergenite od venomot na Hymenoptera Slika 18. Tercierna struktura na insektite, prevalencijata na atopijata e na antigenot 5 od venomot na osata nivo na op{tata populacija.

8.3. Klini~ka slika
Normalnata reakcija posle ubodot od ovie insekti se manifestira so lokalna bolka, crvenilo i otok so pre~nik do 1 cm. {to se gubi za 24-48 ~asa. Kaj senzibiliziranite lica pri povtoren ubod mo`at da se javat lokalni ili generalizirani alergiski reakcii, koi vo pove}e od 90% od slu~aite se IgE-posreduvani.

8.3.1. Lokalni alergiski reakcii
Lokalnite alergiski reakcii se manifestiraat so otok i crvenilo na mestoto na ubodot so pre~nik pogolem od 10 sm, {to se razvivaat za 24 do 48 ~asovi, a se povlekuvaat za dva do sedum denovi (slika 19). Lokalnite alergiski reakcii se naj~esto docni IgE-posreduvani reakcii.

Slika 19. Lokalni alergiski reakcii posle ubod od osa

212

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

8.3.2. Sistemski alergiski reakcii
Sistemskite alergiski reakcii spored svojata te`ina se klasificiraat na pove}e na~ini. Spored Müller, se razlikuvaat 4 stadiumi na sistemskite reakcii: I - jaka lokalna reakcija na mestoto na ubodot; II - jaka lokalna reakcija pridru`ena so generalizirana ko`na reakcija; III - navedenite ko`ni promeni pridru`eni so sistemska organska reakcija (lariengealen edem, astmatski napad i/ili abdominalna bolka); IV - {ok so naru{uvawe na svesta.

8.3.3. Tek i prognoza
Kaj licata so sistemska alergiska reakcija, rizikot za pojava na ista takva ili pote{ka reakcija pri povtoren ubod od istiot vid insekt iznesuva okolu 60%. Kaj eden del od licata so istorija za sistemska alergiska reakcija (20 do 80% spored razli~ni istra`uvawa) pri povtoren ubod ne doa|a do razvoj na sistemska reakcija, odnosno mo`ni se i spontani podobruvawa. Ne postoi na~in da se predvidi eventualnata idna reakcija, a faktori od koi taa zavisi se: periodot od posledniot ubod (podolg period go namaluva rizikot od druga sistemska reakcija), dozata od inokuliraniot venom, mestoto na ubodot, zdravstvenata sostojba na liceto i dr.

8.4. Dijagnoza
Dijagnozata na alergiskite reakcii posle ubod od insekti se postavuva vrz osnova na anamnesti~kite podatoci i naodot na specifi~niot IgE, odreden so in vivo i/ili in vitro metodi. Ko`nite prick testovi se posenzitivni vo odnos na in vitro tehnikite za odreduvawe na specifi~en IgE. Naodot na specifi~en IgE vo otsustvo na anamnesti~ki podatoci za alergiska reakcija posle ubod od insekt e bez pogolemo zna~ewe bidej}i pozitivniot test se sretnuva i kaj licata {to ne razvile alergiska reakcija posle ubodot. Te`inata na alergiskata reakcija posle ubod od insekt ne e vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.5. Prevencija
Prevencijata na site alergiski reakcii posle ubod od insekti vklu~uva pove}e ednostavni i korisni soveti i preporaki za namaluvawe na rizikot od mo`en sleden ubod (ekspoziciona profilaksa), kako {to se odbegnuvawe na : - nagli dvi`ewa koga insektite se vo blizina; - parfemi, silno mirizlivi sapuni i lakovi za kosa; - {iroka, intenzivno oboena i {arena obleka i obuvki; - jadewe na otvoren prostor i vo blizina na padnato prezreano ovo{je; - prestoj vo priroda, osobeno vo letniot period, vo blizina na p~elini ku}i~ki i osini gnezda; - son~awe so koristewe kremi ili losioni za son~awe koi{to gi privlekuvaat insektite; - proverka na voziloto pred vozewe za prisustvo na p~eli ili osi i vozewe so zatvoreni prozorci; - otstranuvawe na gnezdata od osite okolu ku}ite, dokolku gi ima. Prevencijata na eventualnite idni sistemski reakcii kaj licata so te{ka sistemska reakcija i nekoi lica so umerena sistemska reakcija posle ubod od
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

213

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

insekt se sostoi vo primena na specifi~na imunoterapija ili nosewe na set za samopomo{ kaj licata kaj koi od odredeni pri~ini ne e primeneta specifi~nata imunoterapija. Setot za samopomo{ se sostoi od adrenalin vo posebna brizgalka koja go injektira lekot intramuskulno ili supkutano so pritisok na kop~eto, ampula so antihistaminik, tampon natopen vo alkohol i gumeno crevo {to se stava nad mestoto na ubodot.

8.6. Lekuvawe
Terapijata kaj lokalnite alergiski reakcii se sostoi od primena na oralni antihistaminici i lokalni oblozi. Kaj licata so lokalna alergiska reakcija rizikot za ista takva reakcija pri povtoren ubod okolu 60%, dodeka rizikot od razvoj na sistemska reakcija se procenuva na okolu 5%. Vo terapijata na blagite sistemski reakcii se primenuvaat antihistaminici oralno ili intramuskulno. Umerenite reakcii se tretiraat so antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno i inhalatorni β2 agonisti pri astmatski napad, odnosno inhalirawe na adrenalin pri laringealen edem. Pri silnite/ serioznite sistemski reakcii, neophodna e primena na adrenalin intramuskulno, antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno ili intravenski, a vo nekoi slu~ai se potrebni i plazma ekspanderi i oksigenoterapija.

8.7. Specifi~na imunoterapija (SIT)
Hiposenzibilizacijata ili alergiskata vakcinacija e indicirana kaj licata so sistemska reakcija od 3. i 4. stadium spored Müller so pozitivni in vivo i/ili in vitro testovi na specifi~nite venom-alergeni. Se izveduva so aplicirawe na raste~ki koncentracii na soodvetniot venom spored odreden protokol (brzi ili hospitalni i konvencionalni ili ambulantni protokoli). So specifi~nata imunoterapija kaj senzibiliziranoto lice se konvertira proalergiskiot T-po 2 imun odgovor vo T-po 1 imun odgovor so s¢ u{te nedovolno poznati mehanizmi. Efikasnosta na specifi~nata imunoterapija iznesuva 95-98%. Kaj okolu 10% od licata kaj koi se sproveduva specifi~nata imunoterapija se javuvaat nesakani sistemski reakcii. Klini~koto podobruvawe pri specifi~nata imunoterapija, vo smisla na protekcija pri slednite ubodi, se javuva mnogu pobrgu vo odnos na serolo{koto podobruvawe. Ko`nite prick testovi se negativiziraat za 5 godini kaj okolu 20% od pacientite na specifi~na imunoterapija, a za 7-10 godini kaj 50-60% od niv. Vo prilozite 10 i 11 se prika`ani protokolite za brza i konvencionalna hiposenzibilizacija na Döring i sor. spored koi se izvedeni hiposenzibilizacii kaj okolu 600 lica so preosetlivost na ubod od p~ela, osa ili str{en.

8.8. Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti
Vo literaturata ne se sretnuvaat mnogu podatoci za epidemiologijata na insektnata alergija. Mnogu po~esti se studiite za protokolite i efektite od specifi~nata imunoterapija kaj licata so insektna alergija. Prevalencijata na alergiskite reakcii na ubod od insekti vo SAD iznesuva 0,5-5% od op{tata populacija, odnosno okolu dva milioni lica se alergi~ni na ubod od insekti. Okolu 500 000 hospitalizacii 214
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

godi{no vo SAD se dol`at na sistemski alergiski reakcii na ubod od insekti, a brojot na smrtni slu~ai iznesuva 40-150 godi{no. Prevalencijata na sistemskite alergiski reakcii vo SAD iznesuva 1-2% vo op{tata populacija, odnosno okolu 3% za vozrasnite i okolu 1% za decata. Alergiskite reakcii posle ubod od insekti kaj decata se poblagi, odnosno obi~no se ograni~eni na lokalni ili sistemski ko`ni manifestacii. Brojot na smrtni slu~ai od alergiski reakcii posle ubod od insekti vo Velika Britanija iznesuva ~etiri godi{no, no se smeta deka toj e mnogu pogolem so ogled na toa {to pri pogolem broj od ovie slu~ai kako pri~ina za smrtta se naveduva kardiorespiratornata insuficiencija. Spored nekoi avtori ne postoi signifikantna asociranost na sistemskite reakcii so familijarnata istorija za sistemski alergiski reakcii posle ubod od insekt. Isto taka, sistemskite alergiski reakcii ne se vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.9. Rezultati od na{eto istra`uvawe
Vo ramkite na Proektot istra`uvana e i preosetlivosta na ubod od insekti, a podatocite od ispitanicite se dobieni so pra{alnik. Prevalencijata na alergijata od insekti od rodot Hymenoptera vo na{eto istra`uvawe kaj site ispitanici iznesuva 3,1%. Toa zna~i deka verojatno okolu 60 000 lica od R. Makedonija se alergi~ni na ubod od insekti, {to e komplementarno so podatocite od literaturata (grafik 157).
96,9%

3,1%

Grafik 157. Prevalencija na alergijata od insekti kaj site ispitanici

8.9.1. Vozrasni
Prevalencijata na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti iznesuva 2,5%. Taa e tri i pol pati po~esta kaj `enite (3,8%) vo odnos na ma`ite (1,1%) (grafik 158).
4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Vk. adulti ma`i `eni
1.1% 2,5% 3.8%

Grafik 158. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

215

7% 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 159.2%).6% 2.9%.4% kaj devoj~iwata i 3. Vo vozrasnite grupi od 21 do 30 i od 31 do 40 prevalencijata iznesuva 2.2% 2.9.1% kaj mom~iwata (grafik 161).5 1 0. 10 8 6 4 2 0 Sk 2. Distribucija na alergijata od insekti kaj adultite spored vozrasta 8.1. Deca Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata iznesuva 3. Kaj ispitanicite od Debar i Peh~evo prevalencijata na alergijata od insekti iznesuva 1.5% 3. 3.1.6%.5 2 1. 4.5 0 3.3% 2.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.5%). odnosno 2.5 3 2.3%. odnosno 3. odnosno 1.7% 1. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite od oddelnite gradovi 8.9.2.1% 1.7% (grafik 159).8%.1%. Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na insektnata alergija kaj adultite e najvisoka vo Dojran (8.0% 8. Vo Skopje taa iznesuva 2%.9% 0% Do Oh 0% Pr De Pe Grafik 160. a kaj ispitanicite vo Ohrid i Prilep ne e registriran nitu eden slu~aj na alergijata od insekti.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa 41-50 (3. dodeka vo postarite vozrasni grupi (51-60 i > 60) prevalencijata e poniska i iznesuva 2.7% (grafik 160). 216 Institut za medicina na trudot .

1.1%. Debar i Peh~evo 4.2%. odnosno 5. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata od oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4% `enski Grafik 161.8% 3. vo Skopje iznesuva 4.1% 4. 5 4 3 2 1 0 <7 2.Alergija od insekti 5 4 3 2 1 0 Vkupno deca ma{ki 3.Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata e najvisoka vo Dojran (9. 1.9%).2% 1.5% Grafik 163.1% 4.2%. Kaj ispituvanite deca vo Ohrid ne e registriran nitu eden slu~aj na alergija od insekti (grafik 163). 9.9. klini~ka imunologija i alergologija 217 . a vo Prilep. vo sporedba so predu~ili{nite deca (2.3%) (grafik 162). Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj decata Alergijata od insekti e po~esta kaj u~ili{nite (prevalencija 3. Distribucija na alergijata od insekti kaj decata spored vozrasta 8.3% 3.2.2% 5.5%.9% >7 Grafik 162.1%).1% 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe 0% 4.

05). Tie uka`uvaat na povisoka prevalencija na sistemskite reakcii kaj vozrasnite vo odnos na decata. Distribucija na ko`nite i sistemskite alergiski reakcii posle ubod od insekt kaj vozrasnite i decata 8. 80 60 40 20 0 Vozrasni Deca 24.4.2% od ispitanicite so preosetlivost na hrana.5% 45. Ko`ni manifestacii posle ubod od insekt referiraat 24.5% Ko`na reakcija Sistemska reakcija Grafik 164. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti Na{ite podatoci vo odnos na klini~kite manifestacii na alergijata od insekti se sovpa|aat so podatocite od literaturata.5% od decata so alergija od insekti posle ubod na insekt se javuvaat ko`ni promeni. Kaj 45. nitu kaj decata. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii Alergijata od insekti ne e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite. {to se sovpa|a so rezultatite od istra`uvawata na Golden vo SAD. alergija od insekti referiraat 22.3.7% 75.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . Taka.5% se razviva sistemska reakcija (grafik 164). odnosno samo 2.3%.7% od vozrasnite so alergija od insekti. 25 20 15 10 5 0 so bez 2. Kaj vozrasnite signifikantna e povrzanosta so polot i preosetlivosta na hrana.3% 54. a sistemska reakcija 75.2% od ispitanicite koi ne referirale preosetlivost na nekoj vid hrana (p < 0. pu{eweto i `ivotot vo urbana sredina (p > 0. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite so i bez preosetlivost na hrana 218 Institut za medicina na trudot .8% 22. atopiskiot satatus.2% Grafik 165. a kaj 54. Makedonija 8.9.: Alergiskite bolesti vo R.05) (grafik 165).9. Statisti~kata analiza ne poka`uva zna~ajna povrzanost na alergijata od insekti so familijarnata istorija za alergiski bolesti.

Alergija od insekti Nasproti ovie rezultati utvrdeni kaj vozrasnite ispitanici. polot. klini~ka imunologija i alergologija 219 .10.1%). 2. rodilnata te`ina. sporedbata so prevalencijata so drugite gradovi (pr. Sistemskite reakcii posle ubod od insekt se po~esti kaj vozrasnite so alergija od insekti vo odnos na decata.8% i e nezna~itelno povisoka kaj devoj~iwata (4.9%) vo odnos na ma`ite (1. Zaklu~oci 1. alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj onie deca so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti (p < 0.05) (grafik 166).1%. 14 12 10 8 6 4 2 0 13. povisoka e kaj `enite (3.9%). nitu kaj decata.8%) vo odnos na ma`ite (1. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. 6. Prevalencijata na alergijata od insekti vo op{tata populacija iznesuva 3.1%). 3.5%.1% so bez Grafik 166.05). doeweto i vremetraeweto na doeweto. Od druga strana. taa signifikantno povisoka kaj `enite (3. dodeka povrzanosta so atopiskiot status i drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori e nesignifikantna. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj detskata populacija iznesuva 3. Pojavata na alergijata od insekti ne poka`uva statisti~ki zna~ajna povrzanost so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite ispitanici. Ohrid) ja ostava mo`nosta za nerealno prika`uvawe na sostojbata {to ne se isklu~uva pri epidemiolo{kite studii {to se baziraat na samoreferirawe na simptomite. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata so i bez pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti 8. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto. `ivotot vo urbana sredina. 5. Visokata prevalenija na alergijata od insekti kaj ispitanicite od Dojran (vozrasnite i decata) mo`ebi se dol`i na pogolemata mo`nost za kontakt i senzibilizacija na ubod od insekti so ogled na klimatskite karakteristiki na toa podra~je. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. prestojot vo jasli ili gradinka i eksponiranosta na pasivno pu{ewe ne poka`uva statisti~ka zna~ajnost (p > 0. Alergijata od insekti kaj vozrasnite e signifikantno po~esta kaj licata so alergija na hrana.3% 2.4%) otkolku kaj mom~iwata (3. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultnata populacija iznesuva 2. 4. 7.

. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Literatura 1. Allergy 2001. 1999. 124: 447-453. 15. Skopje: EDIT 1992. Vo: NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Neugut AL. Meissner-Kraemer M. Anaphylaxis in the United States: An investigations into its epidemiology. 163-173. Wenzel J. et al. Bauer R et al. 10. 9.htm. 142-148. 20-30. 6. The results of a retrospective study in 178 patients. a povrzanosta so drugite ispituvani faktori e statisti~ki nesignifikantna. prvo od vakov tip za alergijata od insekti vo R. Makedonija 8. Mileva @. Balabanova M. Am Fam Physician 2003. CDC. New development in the diagnosis and treatment of Hymenoptera venom allergy. Stinging Insect Allergy. 7. 56 (9): 813-824.11. Brusic V.Kolaborativen centar na SZO . Ghatak AT. 3. Johansson SGO. 67: 2541-2546. Petrovsky N. E`ova N. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Archives of Internal Medicine 2001. AAAAI Board of Directors: Anaphylaxis in schools and other childcare settings. Int Arch Allergy Immunol 2001. Karaxinska-Bislimovska J. Imunoterapija. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. 14. Web: http://www. Makedonski medicinski pregled 2003. Ilgner M. 5. ur. American Academy of Allergy. Miller RL. Skopje: MEDIS-informatika 1998. 220 Institut za medicina na trudot .. 61(1): 15-21. Gavrilovski M. Series 10. 56: 140-141. 8. Bousquet J et al. Tüttenberg HW. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe. Safety of rush insect venom immunotherapy. 58 (11): 1176-1180.gov/nchs/fastats/allergies. Cvetanov V. kako i za idnite epidemiolo{ki studii za ovoj alergiski entitet. 42 (9). Alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. Cvetanov V. cdc. 483-485. Döring HF. Zagora: Znanie EOOD 1999.Cvetanov V i sor. Hourihane JO’B. Gendej SM. Alergiski bolesti-lekuvawe. Vital and Health Statistics. Allergy 2003. Doki} D. Müller UR. No 13. Makedonija pretstavuvaat pojdovna osnova za globalno i organizirano re{avawe na problemot na alergijata od insekti vo na{ata zemja. 8. Insektengifthyposensibilisierung beim niedergelassenen Dermatologen – Rückblick auf die Erfahrungen von vierzehn Jahren. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Milkovska S. Allergy 2003.: Alergiskite bolesti vo R. 4. Trandafilovski P. 11. AlergiÔ kÝm insekti. Risteska-Ku~ S i sor. Der Deutsche Dermatologe 1994. St. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Asthma and Immunology (AAAAI). 102 (2): 173-176. A revised nomenclature for allergy. Computational tools for the study of allergy. 58: 1083-1092. Makedonija. 13. 2. Mileva @. Fact Stats A-Z. Golden DB. 12.

Poglavje G G. Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti .

222 .

14. a izborot na terapiskiot modalitet zavisi od negovata efikasnost bazirana na dokazi i ekonomskata prifatlivost. Skoro dvojniot porast na procenetiot vkupen tro{ok vo odnos na prethodnata godina.5 . Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1995 god. 1. ambulantskoto i bolni~koto lekuvawe. Se procenuva deka vo istata godina alergiskiot rinitis e odgovoren za 10 milioni izgubeni denovi na rabota ili u~ili{te.0. klini~ka imunologija i alergologija 223 . Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1996 god.1. Sezonski alergiski rinit vo R. Direktnite tro{oci za alergiskite bolesti se odreduvaat polesno vo sporedba so indirektnite. ]e se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Indirektnite tro{oci gi vklu~uvaat efektite na bolesta. odnosno negativnite ekonomski efekti na poedine~no i op{testveno nivo.3 milijardi dolari. Rezultatite od nekoi studii za tro{ocite predizvikani od tretmanot na alergiskiot rinit uka`uvaat deka ASIT sprovedena vo tekot na tri godini e ekonomski poprifatliva za pacientite senzibilizirani na polenite i doma{nite mikrokrle`i. odnosno gi vklu~uvaat tro{ocite za lekovite. odnosno 28 milioni denovi so reducirani rabotni i u~ili{ni aktivnosti. Alergiski rinit Alergiskiot rinit ne e `ivotno-zagrozuva~ka bolest. Vo navedeniot iznos ne se vklu~eni tro{ocite za sinuzitisot i astmata. odnosno pretstavuva su{tinski del od semejniot buxet. a ~ii simptomi se neadekvatno kontrolirani so farmakolo{kata terapija.7 milijardi dolari. Makedonija Vo R. ekspertite od javnoto zdravstvo go objasnuvaat primarno so zgolemuvaweto na indirektnite tro{oci.1. koi{to ~esto go pridru`uvaat alergiskiot rinitis. 1. Direktnite i indirektnite tro{oci za nivnoto dijagnosticirawe. no ima zna~aen socioekonomski impakt so ogled na negovata visoka i raste~ka prevalencija i golemite direktni i indirektni tro{oci {to gi predizvikuva. na `ivotnite i rabotnite aktivnosti. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija tro{okot za farmakolo{kiot tretman na bolniot so astma se procenuva na 5. podatocite za ra{irenosta na alergiskiot rinit i od nego predizvikanite tro{oci uka`uvaat na negovoto javnozdravstveno zna~ewe.5% od vkupniot prihod vo semejstvoto. e procenet na 2. kako i izgubenite rabotni i u~ili{ni denovi i vlo{eniot kvalitet na `ivotot pretstavuvaat zna~aen finansiski problem za bolnite i nivnite semejstva. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma Golemiot porast na za~estenosta na alergiskite bolesti vo poslednive tri decenii predizvikuva seriozni socioekonomski implikacii i go potvrduva predviduvaweto deka XXI vek }e bide vek na alergiskite bolesti.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 1. Makedonija dosega nemame soznanija za objaveni podatoci za direktnite i indirektnite tro{oci predizvikani od alergiskiot rinit.1. tretman i rehabilitacija. Vo sekoj slu~aj. e procenet na 5. koi{to vo golema merka se predizvikani od ekstenzivnata primena na sistemskite antihistaminici i nivnoto zna~ajno vlijanie na psihomotornite funkcii. kako i za op{testvoto vo celost.

5 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) + Tbl. Makedonija Na Tabela 24 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 . Makedonija obideme dosta segmentirano da odredime samo del od direktnite farmakolo{ki tro{oci. odnosno od 3. so lekovite registrirani vo R. Cetirizin (1.00 den (17 €) Podatocite od tabela 22 i 23 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR se dvi`i od 5 do 19 evra kaj vozrasnite.100. 1. so lekovite registrirani vo R. Cetirizin (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 200. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4. Celogodi{en alergiski rinit vo R. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za tretmanot na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na SAR se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god. isto taka se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Tbl. Cetirizin (1.5 do 17 evra kaj decata.00 den (3. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na CAR. {to sekako deka nitu oddaleku ne dava jasna slika za finansiskoto optovaruvawe na edno na{e semejstvo vo koe ima zabolen od astma ili alergiski rinit.2.5 €) 1.5 sk) Mese~en tro{ok 300.12 god (tabela 23).12 god (tabela 25). Tabela 22. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat deka SAR e naj~estata alergiska bolest i vo R.Kolaborativen centar na SZO .1. Na tabela 22 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 .Cvetanov V i sor. Spored rezultatite od pove}e studii SAR e naj~estata alergiska bolest kaj vozrasnite i kaj decata vo mnogu zemji vo svetot. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj deca na vozrast 4 -12 godini Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Sir.00 den (5 €) 1. kratok kurs na oralni kortikosteroidi) koi{to se primenuvaat vo tretmanot na SAR vo nekoi slu~ai. kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti (na pr. 224 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R.000.00 den (19 €) Tabela 23. Makedonija.

Cetirizin (1. Direktni. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Tbl.900.7 milijardi evra (tabela 26). Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za smiruvawe na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit.12 godini Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Sir.765 milioni 507 milioni 3.754 milioni 17.5 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Tbl.00 (13 €) 1. iznesuval 17.5 do 17 evra kaj decata. Bronhijalna astma Spored podatocite od Evropskata bela kniga za belite drobovi (European Lung White Book) vkupniot tro{ok za astmata vo toga{nite 15 zemji-~lenki na Evropskata Unija. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj deca na vozrast 4 . kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti koi{to se primenuvaat vo tretmanot na CAR vo nekoi slu~ai (na pr. Tabela 26.00 den (17 €) Srednote`ok/te`ok Podatocite od tabelite 24 i 25 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR se dvi`i od 5 do 30 evra kaj vozrasnite.000.00 (13 €) 1. Norve{ka i [vajcarija vo 2000 god. klini~ka imunologija i alergologija . Isto taka. indirektni i vkupen tro{ok za astmata vo 2000 god vo 15 zemji od Evropskata Unija.2. kratok kurs na oralni kortikosteroidi). odnosno od 3. Norve{ka i [vajcarija Vid na tro{oci Ambulantsko lekuvawe Bolni~ko lekuvawe Medikamenti Izgubeni rabotni denovi Vkupen tro{ok Iznos (€) 3. Cetirizin (1 sk) Mese~en tro{ok 200.7 milijardi 225 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.00 den (30 €) Srednote`ok/te`ok Tabela 25.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 24. vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za tretmanot na sinuzitisot koj{to vo golem broj slu~ai go pridru`uva CAR.5 sk) Mese~en tro{ok 300.00 den (3.5 €) ili 780. Cetirizin (1 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Sir.00 den (5 €) 780. Cetirizin (1. 1.641 milioni 9.

so lekovite registrirani vo R.1.8 milijardi dolari se direktnite tro{oci. na 7 milioni vo 1992 god. vo {to ne se vklu~eni tro{ocite na licata so privatno zdravstveno osiguruvawe. Makedonija Podatocite od godi{nite izve{tai na SZO od poslednata decenija na minatiot vek uka`uvaat deka tro{ocite predizvikani od astmata {irum svetot gi nadminuvaat tro{ocite predizvikani od tuberkulozata i steknatiot imunodeficienten sindrom (AIDS) zaedno. Poseben problem vo toj pogled pretstavuva astmata povrzana so rabotata (work-related asthma) kade {to rabotnoto mesto e pottiknuva~ot ili predizvikuva~ot na simptomite. od {to 9.6 milijardi dolari.Cvetanov V i sor. Podatocite od istra`uvawata vo SAD uka`uvaat na okolu 10 milioni izgubeni u~ili{ni denovi kaj decata so astma. 1. a vo Avstralija okolu 460 milioni dolari. Spored podatocite od Velika Britanija brojot na recepti za inhalatornite kortikosteroidi e zgolemen od 1. Bronhijalna astma vo R. 226 Institut za medicina na trudot . Se smeta deka vo zvani~nite izve{tai za otsustvo od rabota vo navedenite zemji slu~aite so astma pomalku se prika`uvaat vo odnos na vistinskiot broj so ogled na tendencijata na vrabotenite akutnite egzacerbacii na astmata da gi pretstavuvaat kako respiratorni infekcii poradi strav od gubitok na rabotnoto mesto. odnosno dvojno pove}e izgubeni u~ili{ni denovi vo sporedba so decata koi{to nemaat astma.9 milijardi dolari indirektnite morbiditetni tro{oci. Makedonija Vo na{ata zemja dosega ne se objaveni podatoci za direktnite ili indirektnite tro{oci predizvikani od astmata.8 milijardi dolari. Na tabela 27 se prika`ani mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na astmata kaj vozrasnite i decata na vozrast pogolema od 5 god. Godi{niot tro{ok za lekuvawe na astmata i odsustvuvaweto od rabota i u~ili{te vo Velika Britanija iznesuva okolu 1. 1. Isto taka. Astmata pretstavuva naj~esta pri~ina za otsustvo od rabota vo Velika Britanija i Avstralija.9 milijardi dolari indirektnite mortalitetni tro{oci. Godi{nite tro{oci za astmata vo SAD iznesuvaat 12. a 0.2 miliono vo 1980 god.2. istra`uvawata od SAD uka`uvaat deka okolu 30% od decata so astma poka`uvaat nekoj stepen na ograni~uvawe na fizi~kata aktivnost {to se sretnuva kaj okolu 5% od decata koi{to nemaat astma. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 7 i prilog 8.Kolaborativen centar na SZO . Podatocite od zvani~nite godi{ni izve{tai uka`uvaat deka tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na astmata vo Francija i Velika Britanija vo poslednite dve decenii se nekolkukratno zgolemeni. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na astma se temelat na preporakite na Global Initiative for Asthma (GINA) od 2004 god. a na Tabela 28 mese~nite tro{oci kaj decata na vozrast pomala od 5 god.: Alergiskite bolesti vo R.

Vo tro{ocite ne se vklu~en tro{ocite za medikamentite koi{to se primenuvaat vo tretmanot na akutnite egzacerbacii na astmata (antibiotici. godi{niot to{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata mo`e da se proceni na 360 .000.00 den (30 €) Srednote{ka perzistentna Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (3 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5. sistemski kortikosteroidi.00 den (110 €) Tabela 28.200. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1000 evra po pacient kaj decata na vozrast pomala od 5 god.00 den (85 €) Te{ka perzistentna 7. kako i na op{testvoto vo celina. Zaklu~oci 1. Dobienite podatoci za mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma uka`uvaat na zna~ajno finansisko optovaruvawe na bolnite. klini~ka imunologija i alergologija 227 .3. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj deca < 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Srednote{ka perzistentna Te{ka perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 950. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni i deca > 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 1.800.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 27.1300 evra po pacient kaj vozrasnite i kaj decata na vozrast pogolema od 5 god. Dobienite podatoci se vo rang na podatocite od istra`uvawata spored koi prose~niot vkupen (direkten i indirekten) godi{en tro{ok godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite od Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra 1. odnosno od 15 do 85 evra po pacient kaj decata. odnosno na 180 . Spored toa.00 den (85 €) Podatocite od tabela 27 i 28 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata se dvi`i od 30 do 110 evra po pacient kaj vozrasnite. bronhodilatatori i dr).00 den (30 €) Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5.200.00 den (15 €) 1800.

308: 838-842.: Alergiskite bolesti vo R. http:// www. Matteelli G. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. Cvetanov V. 4. 1990. West Sussex. 4.100. Allergy. 2: 285–290. 49 (Suppl 19) :5-34. A strategic plan for the Department of Health and Human Services. neophodno e da se sprovedat dopolnitelni istra`uvawa so koi }e se definira efektivnosta i efikasnosta na neophodnite postapki i dijagnosti~ko-terapevtski protokoli. Makedonija 2.00 den. 6. Australian Bureau of Statistics. Global Initiative for Asthma.00 den. 12.00 den. Allergy 2002. Action asthma: the occurrence and cost of asthma. 1994. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma. Lung. Za celosna procenka na vkupnite .00-1. 8 (23): 125.00 den. 14. social. The costs of allergic rhinitis. Simpozium Specifi~na imunoterapija. 3. Grampian Asthma Study of Integrated Care (GRASSIC). 2: 11-26. Lausanne 2003. vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika.int/inf-fs/en/fact206. Burden of Asthma. mese~no.Cvetanov V i sor. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiskata specifi~na imunoterapija.who. WHO Fact Sheet No 206. Action against asthma. Australian Cat No 4373. 3. isto taka vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika.00-1. and economic evaluation. Integrated care for asthma: a clinical. a za CAR kaj deca 200.direktni i indirektni tro{oci povrzani so tretmanot na naj~estite alergiski zaboluvawa. and Blood Institute 2004. DC: Department of Health and Human Services. 6. Verojatno ovoj aspekt nema da bide izostavuvan u{te dolgo vreme. 55 (Suplement 47): 15-17. Am J Managed Care 1996.0.005. mese~no. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni. 5.00-1. 1991.00 den. Canonica GW. National Heart.html. Literatura 1. Vo R.Kolaborativen centar na SZO 8. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma Workshop Report 2001 in collaboration with the World Health Organisation. Viegi G. tie iznesuvaat 950. Economic evaluation of specific immunotherapy versus symptomatic treatment of allergic rhinitis in Germany.4..00-7. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. Washington. Schaedlich PK. Mak med pregled 2001. 7.000. Pharmacoeconomics 2000. 1.000. Brecht JG. 5. National Institutes of Health.000. United Kingdom: Cambridge Medical Publications. 13. Bronchial asthma. 228 . Ross RN. iznesuvaat 1. World Health Organization (WHO). International Consensus Report on the Diagnosis and Management of Rhinitis. Kaj decata na vozrast pogolema od 5 god.. a za SAR kaj deca 200. 1989/1990 National Health Survey: asthma and other respiratory conditions. BMJ 1994. a vo zavisnost od te`inata na bolesta. 9.00 den. 75: 5-7.800. European Respiratory Society Journals & European Lung Foundation. Eur Respir Mon 2003. 2000.900. Institut za medicina na trudot . 2.200. 17: 3752. 10. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. Epidemiology of asthma. European Lung White Book.00-1. Makedonija zasega ne postojat poseriozni studii za visinata na tro{ocite i ekonomskiot aspekt vo vrska so alergiskite bolesti. 11. Revised January 2000. Annesi I.

Sofia. and Blood Institute 2004. 20. Pearson MG. 16. Taylor WR. Asthma Management Program. klini~ka imunologija i alergologija 229 . 18. 19. London. No 1. Dept of Health. Series MB6. Common Data Set 1995. Lung. Minov J. National Asthma Campaign. 17. Asthma Enterprises Ltd. 21. Office of National Statistics. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 90: 939-944. Fowler MG. Key Health Statistics from General Practice 1996. National Heart. Davenport MG. Risteska-Kuc S. School functioning of US children with asthma. The Stationery Office. In: Georgieva L. London. Newacheck PW. Eur Respir J 1999. Pediatrics 1992. et al. Grag R. Global Initiative for Asthma.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 15. 1996. 2001. London. 7: 93-133. Pediatrics 1992. 2005. Burazeri G (ed): Health Determinants in the Scope of New Public Health. Richards N. Impact of childhood asthma on health. Occupational Lung Diseases as a Public Health Problem. 90: 657-662. Institute of Public Health. National Institutes of Health. Karadzinska-Bislimovska J. Where next in basic asthma research? A National Asthma Campaign consultation on basic asthma strategy. Neville RG. 14: 605-609. 22. A cost analysis on the pattern of asthma prescribing in the UK. 1998.

230 .

Poglavje D D. Dodatoci .

232 .

a potoa stanuva jajcevidna. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na borot obilno se zastapeni.30 m. Kaj mladite stebla kro{nata e piramidalna. Vo R. so horizontalno zaramnet vrv.1800 m. {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Bor (Pinus nigra) Bor Polenovi zrna Crniot bor e zimzeleno drvo visoko do 40 m. {iroko razgraneta. Makedonija e zastapen na nadmorska viso~ina od 1000 . klini~ka imunologija i alergologija 233 . Polenovite zrna se karakteriziraat so vozdu{ni meuri. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal. a vo R. Go ima vo ju`na Evropa.Prilozi Dab (Quercus petraea) Dab Trikolpatno polenovo zrno Dabot gorun e listopadno drvo visoko 25 . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na dabot obilno se zastapeni. a se sre}ava vo bukoviot region.

Polen od pleveli Kiselec (Rumex sp.: Alergiskite bolesti vo R. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na kiselecot obilno se zastapeni. II.) Kiselec Trikolpatno polenovo zrna Obi~eniot kiselec ({tavej) e ednogodi{no rastenie visoko 10 . 234 Institut za medicina na trudot . Makedonija Smreka (Juniperus sabinoides) Smreka Inaperturatno polenovo zrno Planinskata smreka e zimzelena grmu{ka ili nisko drvo. Vo R. Makedonija e prisutno vo site kotlini. Kaj nas e zastapena po varovni~kite kamewari i karpi vo zapadniot del na Makedonija.40 sm. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na familijata kiparisi-smreki obilno se zastapeni.Cvetanov V i sor. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. osobeno zna~ajna vo Severna Amerika.Kolaborativen centar na SZO . visoko do 6 m.

30 m. Buka (Fagus sylvatica) Buka Triporatno polenovo zrno Obi~nata buka e listopadno drvo visoko do 30 m so kro{na bogata so lisna masa. koi se istaknuvaat so svojata golemina (dijametar od 40 . Makedonija e zastapeno po site planini na nadmorska viso~ina od 800 . Polen od drvenesti rastenija Breza (Betula pendula) Breza Triporatno polenovo zrno Brezata e listopadno drvo visoko 25 . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na brezata obilno se zastapeni. Vo vozduhot na site istra`uvani gradovi se registrirani polenovi zrna na bukata.50 mkm). Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal. Vo R. a se sre}ava vo bukoviot region.2000 m. klini~ka imunologija i alergologija 235 . {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Vo R. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Prilozi Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna I. raspostraneto vo sredna i zapadna Evropa.

{iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Makedonija e prisutno vo site kotlini. Vo R.: Alergiskite bolesti vo R. [tir (Amarantus sp. 236 Institut za medicina na trudot . Vo R.130 sm. Makedonija prisuten vo site kotlini. Ovie polenovi zrna se zna~ajno pomali od drugite. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na koprivata obilno se zastapeni.) [tir Mnoguporatni polenovi zrna [tirot e ednogodi{no rastenie visoko 30 .Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Obi~na kopriva (Urtica dioica) Kopriva Poratni polenovi zrna Obi~nata kopriva e mnogugodi{no rastenie visoko do 2 m.Cvetanov V i sor. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na {tirovite obilno se zastapeni. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas.

40 sm. Poaceae) Livadska livadarka (Poa pratensis) Ma~kina opa{ka (Phleum prаtense) Trevestite rastenija (Fam. Poaceae Makedonsko zdru`enie za bazi~na. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas.Prilozi Gluvar~e (Taraxacum officinale) Gluvar~e Polenovi zrna Gluvar~eto e ednogodi{no rastenie visoko 10 . III. Makedonija e prisutno vo site kotlini. Monoporatno polenovo zrno od fam. klini~ka imunologija i alergologija 237 . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na gluvar~eto se zastapeni kratok vremenski period. Trevi (fam. Vo R. Poaceae) pretstavuvaat edna golema grupa monokotilni rastenija vo koja se opfateni ednogodi{ni i pove}egodi{ni trevesti rastenija.

2. da: ako e .. penzioner Vkupen rab. da 6. 2.ne#. ne.Kolaborativen centar na SZO . da g) drugo (hemiski {tetnosti . ne. drugo__________ 8. ne. stan 2. da: ako e . selo 2. ne. Koe e va{ato rabotnoto mesto?________________Kolku godini rabotite tuka ?______ 10 Dali na rabotnoto mesto ima : a) pra{ina 1. : _____________Stru~na podgotovka: ________________ Dali ste: 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 14 . da ______________________________________________________________________________________ 11.parno 2. ne. preminete na pra{awe br 8 7. rabota:_______________________ Etni~ka pripadnost_______________ 1. da b) vlaga 1. preminete na pra{awe br 11 9. grad 1. da: b) okolinata: 1. industriski zagaduva~i 3. vraboten (kade?______________________) 2. preminete na pra{awe broj 18 15. sta`: _____________ Tel.. 2. reden broj ---------INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT data_____________ -Centar za alergija PRA[ALNIK Ime. Dali imate problemi so nosot 1. da 4.Kade `ivete? 1. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. ne. drugo_________ 1. 2.: Alergiskite bolesti vo R. Dali vo `iveali{teto ima doma{ni milenici? ako e . struja 4. 2 da: _______________________________________________________________________________________ za onie {to ne rabotat. Makedonija Prilog 2. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot-------------Do koj mesec traat ?------------- 238 Institut za medicina na trudot . Koi doma{ni milenici? 1. da: 13. 2. drugo________ a) `iveali{teto 1. ne 2. drva 3. preminete na pra{awe br 6 5. da.Dali ima zelenilo vo: 1.. ne. preminete na pra{awe br 22 12. 2.. ma~e 3.Dali okolinata vo koja `iveete e zagadena ? ako e . 2. Kakov vid na zatopluvawe koristite? 3.Cvetanov V i sor. ne 2.ne#. ne. da: v) jade` 1. da v) visoki temperaturi 1. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. ne. 2. b) kivawe 1. da: g) te~ewe 1. nevraboten 3. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel. ne 2. ku~e 2.smet 2. izduvni gasovi 4. Dali pu{ite? 1.papagal 4. ku}a 2. ne. 2. ne 2.ne#. zra~ewa itn):__________________________ 1. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1.ne#. ne. da: 1. 2.

da: ako e . da: ako e . ne. da: v) na rabota 1. 2. da: 35. 2. ne. 2. da: b) svirewe vo gradi 1. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. ne. Dali imate problemi so belite drobovi? 1. ne. Dali zaedno so problemite na nosot imate i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. ne. 2. 2. Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. ne. Dali imate problemi so o~ite? 1. da: _________________________________________________________________________________ 33 Dali imate problemi so ko`ata? 1. da: 17.ne#. da: b) crvenilo 1. 2.leto 2. da: g) drugo: _________ 1. ne. 2. 2.Dali problemite se provociraat od: a) fizi~ki napor 1. 2. preku celata godina 27. ne. ne. 2. 2. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 25. ne. 2.leto? 1. klini~ka imunologija i alergologija 239 . ne.. ne. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a) nedostatok na vozduh 1. ne. da: 21. da: _ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 2. da: b) za~adeni prostorii 1. da: c) stegawe 1. ne. 2. 2. ne. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . da: g) drugo_________ 1. ne.Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: a) solzewe 1. ne. 2. ne. ne.retko 28. da: ako e .ne#. da: ako e . nekolku pati mese~no 4. 2. ne. 2.leto? 1. 2. da: __________________________________________________________________________________ 29. 2. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 32. 2. ne. 2.ne#.. prolet. da: b)studen vozduh 1. da: b) o~ite 1. ne. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1. ne. ne. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. 2. 2. 2. 2. da: g) drugo________ 1. da: v) ko`ata 1. da: 20. 2..Prilozi 16. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 36. nekolku pati nedelno 3. ne. preminete na pra{awe broj 28 26. da: b) jade` 1. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. da: g) otoci 1.. ne. ne. 2. da: b) trevi 1. da: v) jade` 1. da: 24. ne. ne. Dali tie se povtoruvaat: 1. 2. 2. ne. sekojdnevno 2. 2. preminete na pra{awe broj 33 30. da: 31. da: v)veter 1. da: __________________________________________________________________________________ 22. da: v) otoci 1. preminete na pra{awe broj 29 23. da: 18. ne. ne. ne. da: v) ka{lica 1. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1. . ne. 2. ne.ne#prejdete na pra{awe broj 38 34.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. da: g) iska{luvawe 1. da: 19.

Dali sega koristite lekovi? 1.da# navedete go lekot 39. Makedonija 37.: Alergiskite bolesti vo R. drugo______________ navedete go lekot________________________________ ako e . da g) drugo_______ 1. alergiska kivavica 3. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. ne. alergija na insekti 5.alergija na lekovi 6.. da b) ubod od insekti____________ 1. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 40. da v) materii od rabotno mesto_________ 1. 240 Institut za medicina na trudot . ne. 2.Cvetanov V i sor. isipi 4. ne. gu{ewe 4. 2. astma 2. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj vas se javile: 1. isipi 2. ne. 2. 2. onesvestuvawe 6. ne. proliv 5. otoci 3. 2. Dali vo familijata (krvna vrska) imate bolni od alergiski zaboluvawa: 1.Kolaborativen centar na SZO . da __________________________________________________________________________________ 38.

pred vreme 1. ne. : _____________ Stru~na podgotovka: 1 na majkata_______________2 na tatkoto_________________ Rabotno mesto: 1. da 2. 2. drugo________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ne. 2.Dali pri ishranata deteto imalo problemi: a) od mlekoto 1. Apgar indeks pri ra|awe _____________ 4. vakuum 4. da 10. 2.ne#.parno 2. 2. Dali ima vlaga vo `iveali{teto 1. ne. da: 1. 2. ne. 2. smet 2. da b) pri voveduvawe na nov vid hrana 1. da: 1. drva 3. na vreme 2. na tatkoto_________________ Etni~ka pripadnost 1. drugo________ 1. ne.Kade `ivee deteto? 12. na tatkoto________________ reden broj ---------data_____________ 1.Kolku vreme bilo doeno____________ 7. Dali deteto odelo vo 1. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. Kakov vid na zatopluvawe se koristi? 1. drugo__________________ 9. ne. Kako e rodeno deteto? 1. izduvni gasovi 4.. Te`ina pri ra|awe ______________dol`ina pri ra|awe_________ 5. ne. ne. 1. vospalenija na ko`ata 6. industriski zagaduva~i 3. 2. stan 2. normalno 2. da ako e . 1. da 2. da 2. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel. struja 14. da 4. da 13.Dali ima zelenilo vo: a) `iveali{teto b) okolinata: 15. jasli 2. ne. gradinka ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ 11. 1.ka{lici 2.ne#. ku}a 1.Prilozi Prilog 3 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija PRA[ALNIK (ZA DECA) Ime.na majkata_______________2. 2. Dali deteto bilo doeno 1. vospalenie na nosot 4. selo 2. ne. grad 1. prolivi 5. carski rez 3. 2. Dali deteto `ivee vo familija so pove}e deca 1.Dali okolinata vo koja `ivee deteto e zagadena ? ako e .Dali vo prvata godina od `ivotot deteto bilo bolno od 1. da 2. Dali vo tekot na bremenosta majkata a) pu{ela b) zemala lekovi v) bila izlo`ena na stres g) imala zdravstveni problemi 1. forceps 3. na majkata_______________2. vospalenie na belite drobovi 3. preminete na pra{awe br 7 6. da (od koja hrana?________________________) 8. ne. preminete na pra{awe br 17 16. ne.. klini~ka imunologija i alergologija 241 .

. 2. preminete na pra{awe br 22 1. ne. Dali roditelite ili ~len na familijata rabotivo domot kade {to `ivee deteto? ako e . da: d) stegawe 1.. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. da: 2. ne. preminete na pra{awe broj 40 34. 2. da 2. ako e . ne. da 20. ne. 2. 1. Dali vo `iveali{teto na deteto ima doma{ni milenici? ako e .ne#. da: b) kivawe 1. da: ako e . Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. ne. 2. 2. da: 32. 2. 2. ne. ne. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. da 4. ne. da: v) jade` 1. ne.Kolaborativen centar na SZO . da: b) trevi 1. ku~e 2. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a)nedostatok na vozduh 1. ne. 2. ne. da: __________________________________________________________________________________ 33. Makedonija 17. da: v) ka{lica 1. 2. 2. da: b) za~adeni prostorii 1. 2. da: v) ko`ata 1. da b) vlaga 1. 2. da 21. ne. ne. Dali deteto ima problemi so nosot 1. da: b)svirewe vo gradi 1. 2. Koi doma{ni milenici? 1. ne. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. ne. 2. da d) buka 1. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 25. da: 242 Institut za medicina na trudot . ma~e 3.ne#.Cvetanov V i sor. da: 30.ne#. ne. ne. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. ne. 2.ne#. ne. 2. ne. 2. da __________________________________________________________________________________ 22. da: g) drugo: _________ 1. da: 29. 2. ne. 2. da |) drugo____________________ 1. ne. ne. ne. ne. 2.ne#. 2. Dali pri izvr{uvawe na rabotata vo domot se sozdava i ima: a) pra{ina 1. 2. Dali zaedno so problemite na nosot deteto ima i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1.: Alergiskite bolesti vo R. 1. ne. da v) hemiski materii 1. 2 da: 2. 2. da g) visoka temperatura 1. ne. 2. 2. drrugo.papagal 1. preminete na pra{awe br 33 23. 2. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1. preminete na pra{awe broj 29 26. 2.Dali pu{at vo domot na deteto: a) majkata b) tatkoto v) drug 1. 2. ne. da: b) o~ite 1. 2. da: 31 Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. da: g) te~ewe 1. Dali deteto ima problemi so belite drobovi 1. da: 24. da: ako e . ne. ne. da: g) iska{luvawe 1. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot________ Do koj mesec traat ?_______ 27. da: 28. ne._____ 19. ne. ne... preminete na pra{awe br 19 18.. 2.

Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: c) solzewe 1. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 36. 2. da __________________________________________________________________________________ 49. 2. sekojdnevno 2. 2. 2. nekolku pati nedelno 3.. preminete na pra{awe broj 40 37. da: v)veter 1. da: g) drugo_________ 1. Dali tie se povtoruvaat: 1. da: ____________________________________________________________________________________ 40.Prilozi 35.retko 39. 2. 2.ne#. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. gu{ewe 4. alergiska kivavica 3. 2. ne. ne. da: 46. ne. isipi 4.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1.. Dali vo familijata na deteto (krvna vrska) ima bolni od alergiski zaboluvawa: 1. klini~ka imunologija i alergologija 243 . ne. ne. proliv 5. 2. ne. 2. da: v) otoci 1. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 47. Dali deteto ima problemi so ko`ata 1. ne. astma 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 43. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1. da g) drugo_______ 1. ne. preminete na pra{awe broj 49 45. ne. da: ako e . alergija na insekti 5.. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj deteto se javile: 1. ne. ne. preku celata godina 38. da: g) otoci 1. ne. da: g) drugo________ 1. otoci 3. ne. da ako e .alergija na lekovi 6. Dali deteto ima problemi so o~ite? 1. ne. ne. preminete na pra{awe broj 44 41. da: ako e . prolet. da: d) jade` 1. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 51.da# navedete go lekot 50. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet .ne#. 2. drugo_______________ navedete go lekot________________________________ _______________________________________________________________________________________ ako e . Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. ne. 2. 2. ne. ne. 2.leto? 1. da b) ubod od insekti____________ 1. 2. da: b)studen vozduh 1.onesvestuvawe 6. drugo________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na.ne#. ne. ne. da: b) crvenilo 1. da: 48. nekolku pati mese~no 4.leto 2. Dali sega deteto koristi lekovi? 1. da: v) jade` 1. da: 42. 2..leto? 1. 2. 2. 2. 2. da: __________________________________________________________________________________________ ______________ 44. isipi 2. 2.Dali problemite se provociraat od: a)fizi~ki napor 1.

20x10 mg Tbl.00 169.Cvetanov V i sor. 5 mg/ml Tbl. 5 mg/ml Tbl. 25 mg Sir. 30x10 mg Tbl.00 55. 1 mg/ml Tbl. 20x10 mg Sir. 10x10 mg Sir.00 240.00 242.00 205. 1x1 dn. 10 x 20 mg/2 ml mast 1% 20gr. 10x10 mg Sir.00 183.: Alergiskite bolesti vo R. 1x1 dn. 183. 1x1 dn.00 Loratadin Loratadin* (Alkaloid) Loratadin* (Lek) Loratadin* (Replekfarm) Rinolan** (Pliva) Desloratadin Levocetirizin Aerius*** Xysal*** Tbl. 271.00 68. 244 Institut za medicina na trudot . 10x10 mg Sir. 10 mg/5ml 1-2/dn. 1 mg/ml Tbl. 1x1 dn.00 118. 1x1 dn.00 384. nadvore{no 3x1 dn. 1x1 dn. 1x1 dn.00 Difenhidramin Dimidril* (Pliva) H1 blokatori bez izrazeno sedativno dejstvo Cetirizin Cetirizin* (Replekfarm) Letizen* Tbl.00 103. 10x10 mg 1x1 dn. 1x1 dn. Makedonija Prilog 4 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na alergiskiot rinitis i alergiskiot rinokonjunktivitis Generi~ko ime Komercijalno ime Galenska forma Dozirawe Cena (denari) Sistemski antihistaminici H1 blokatori so sedativno dejstvo Hloropiramin Sinopen* (Pliva) Amp.00 161.00 196.Kolaborativen centar na SZO . 3x1 dn.00 179.00 74. 1x1 dn.00 120. Tbl. Tbl. 10x10 mg Sir. 1x1 dn. 5 mg/ml Tbl. 1x1 dn. 1x1 dn.

vo nos 3x1 kapka vo nos 3x1-2 kapki vo nos 3x1 kapka vo nos 85.00 427. vo nos 3x1 kapka vo o~i Ipratropium Atrovent*** Sprej za nos Kortikosteroidi Beklometazon Budezonid Flutikazon Bekonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Gnadion** (Pliva) Tafen nazal* (Lek) Alerzin* (Replekfarm) Fliksonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaeuticals) Sprej za nos 2x2 inh. klini~ka imunologija i alergologija 245 .00 Sprej za nos 2x2 inh.00 Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i α agonisti Oksimetazolin Operil** (Lek) Operil P** (Lek) Edil** (JAKA 80) Edil P** (JAKA 80) Sprej za nos Kapki za nos Kapki za nos Kapki za nos Antihistaminici Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Antiholinergici 3x1-2 inh. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista. vo nos 2x2 inh. kako i Pozitivnata lista na lekovite.00 82.00 33.2006 god. se dinami~na kategorija. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. va`at zaklu~no so 31. vo nos 230. vo nos Sprej za nos 785. Makedonija Cenite na lekovite.Prilozi Preparati za lokalna aplikacija Kromolini Natrium kromoglikat Dinatrium kromoglikat Asmatal** (Replekfarm) Lomudal*** Cromohexal*** Nedokromil Cromoglicin*** Vividrin*** Sprej za nos 3-4-6x1 inh. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. vo nos 385. vo nos Sprej za nos 1x2 inh.05. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. vo nos Sprej za nos 2x1 inh.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.00 38.00 413.00 Levokabastin Azelastin Livostin** Allergodil*** 2x2 inh.

: Alergiskite bolesti vo R. Efikasnost na oddelnite lekovi vo smiruvaweto na simptomite na AR Lek ^e{awe i kivawe +++ + Rinorea ++ ++ Zatnat nos +/+ H1 antihistaminici Kromolini Lokalni α agonisti Antiholinergici (ipratropium) Lokalni kortikosteroidi Oralni kortikosteroidi - - +++ - +++ - +++ +++ ++ +++ +++ +++ 246 Institut za medicina na trudot . Makedonija Prilog 5.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.

ne 2 da ______________________________________________________________________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na.pra{ina. 7. `ivotinski produkti______________________ 1 ne 2da b) rastenija. nema 2. Dali e va{ata rabota: 1) no}e. Dali vo tekot na rabotata imate kontakt so: a) `ivotni.visoki temperaturi. ne 2 da v) jade` 1. 5. 2. povremeno 4. 3) terenska 4) na otvoren prostor.parei. ne 2.fizi~ki napor. drugo______________________________ 3. rastitelni produkti______________________ 1 ne 2 da v) zarazni bolni i zarazen materijal____________________ 1 ne 2 da 8. 3. ne 2. hemiski materii 14. 2. da 10. vibracii. ne 2 da d) drugo_______ 1. dimovi. klini~ka imunologija i alergologija 247 . Dali vo tekot na rabotata go koristite ~esto glasot (peewe. Vid na rabotno anga`irawe: 1. 7. 4. 6.niski temperaturi.pra{ina. ne 2 da g) te~ewe 1. Dali ste rabotno anga`irani: 1. 2) vo smeni. 13. Dali imate problemi so nosot? 1. odewe.proizvodstvena rabota 3.podolgo sedewe ili stoewe. 5.da ____________________________________________________________________________ 9. [tetni noksi od rabotno mesto: 1.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. drugo__________ 2. uslu`ni dejnosti 4.gasovi.vlaga.Prilozi Prilog 6 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija reden broj ---------data_____________ PRA[ALNIK ZA PROFESIONALEN RINIT Ime i prezime____________ Pol: 1. Koi hemiski agensi gi ima na rabotnoto mesto: ______________________________________________________________________________ 6. 8.kancelariska rabota. `enski Vozrast______________ Adresa________________________ Etni~ka pripadnost______________ ______________________________________________________________________________ Vraboten vo:______________________ na rabotno mesto______________ Kolku vreme?_______________ 1. vikawe) 1. provev.slaba ventilacija. postojano 2. 5) vo voda 6) individualna 7) kolektivna 8) drugi posebni karakteristiki na rabotata_____________________ 5. Dali va{ata rabota e: 1) prete`no sede~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 2) sede~ka so sredno optovaruvawe na muskulite na racete 3) stoe~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 4) stoe~ka so pogolemo muskulno napregawe na racete 5) stoe~ka so pogolemo anga`irawe na muskulite na racete i teloto 6) so stoewe.ma{ki 2. intenzivno napregawe na muskulite na celoto telo 7) druga____________________________________________________________ 3.te~nosti. Dali tie se manifestiraat kako: a) zatnatost 1 ne 2 da b)kivawe 1. 9. 12.4. promeni vo atmosferskiot pritisok 15.Oblik na hemiskite agensi: 1. 3.

Prethodni rabotni mesta: 1____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 2____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 3____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 4____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 5____________________god: ____ {tetni noksi: __________ (1.Na koja vozrast prvpat se pojavija problemite?______ 18. Dali boleduvate od nekoja druga bolest?________________________________ 23. samo vo odredeni situacii___________ 20. da ______________________________________________________________________________ 17. Dali istovremeno so problemite na nosot imate i problemi so belite drobovi? 1. Koga posleden pat?____ 248 Institut za medicina na trudot . ne 2 da 13.ne 2 da 32. 12. Dali se vr{eni preventivni medicinski pregledi: 1. ne 2. ne 2.fizi~ki napor. Dali nekoga{ ste lekuvani od zaboluvawa na nosot i sinusite? 1. boleduvawe 1.Dali nekoj vo najbliskoto semejstvo (krvna vrska) ima: a) problemi so nosot (rinit. Dali se povlekuvaat vo tekot na: 1. polipoza) 1ne 2 da b) problemi so belite drobovi (astma. sekojdnevno 2. 3. ne 2. Od {to?_________________________________________________ 14. Dali piete alkohol sekojdnevno pove}e od edna ~a{a 1.: Alergiskite bolesti vo R. ne 2. Vkupno raboten sta`________________ 30. pove}epati godi{no 5.podolgo sedewe ili stoewe. hroni~en bronhit) 1 ne 2 da v) alergiski zaboluvawa 1 ne 2 da ______________________________________________________________________________ 29. 5.Kolaborativen centar na SZO . drugo) 31.pra{ina.promeni vo atmosferskiot pritisok 15. Dali zaradi rabotnoto anga`irawe ~uvstvuvate zamor ? 1 ne 2 da 3 ponekoga{ 24. pu{a~ (sekojdnevno bar edna cigara na den) 2.da 33. Dali ovie problemi prvpat se pojavija otkako se vrabotivte? 1 ne 2 da 12.pove}epati nedelno 3. prinuden odmor ili godi{en odmor 1. ne 2 da 27.Dali se problemite prisutni: 1. porane{en pu{a~ 3.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. 6.Kolku cigari na den pu{ite? _________Kolku vreme ve}e_______ 26. Dali se vlo{uvaat vo tekot na rabotniot den? 1. Koga se javuvaat vo tekot na rabotniot den?__________________ 15. provev.visoki temperaturi. sinuzit.slaba ventilacija. vibracii. da 2. da 16. ne 2. ne 2 da 22.Cvetanov V i sor. da 3. vikend 1.vlaga. 13. nema 2. Dali se provocirani od rabotnoto mesto? 1. Po kolku meseci/godini raboten sta` prvpat se pojavija problemite?_________ 19. 7. ne 2.nepu{a~ 25. 8. pove}epati mese~no 4. Dali koristite li~ni za{titni sredstva 1. retko 6.Dali ste: 1. ponekoga{ ________________________________________________________________________ 21.Kolku piete_________ 28. hemiski materii 14.niski temperaturi. da 3.4. Makedonija 11. 9.

Bicromat*** Tilade** Inhalatorni kortikosteroidi Esteri Bekotide 50 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Bekloforte 250 mkg** (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Fliksotide 50 mkg* Flutikazon (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) propionat Fliksotide 125 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Asmanex*** Mometazon furoat** Beklometazon dipropionat Acetonidi Flunizolid Budezonid Ciklozonid** Inhacort** Tafen *(Lek) Pulmicort** Alvesco*** Sistemski kortikosteroidi Prednizon Prednizon 5 mg* (JAKA 20) Prednizon 20 mg* (JAKA 20) Pronizon 5 mg* (Galenika) Pronizon 20 mg* (Galenika) Nizon 5 mg** (Bosnalijek) Solu-dekortin H 25 1 mL Solu-dekortin H 25 5 mL (Merck kGaA) Dekortin 5 mg* Dekortin 20 mg* Dekortin 50 mg* (Merck kGaA) doziran aerosol 250.00 doziran aerosol doziran aerosol 950. Tbl.00 103.00 802.00 119.00 107. Tbl.00 68. Tbl. Tbl.Prilozi Prilog 7 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na astmata Generi~ko ime Komercijalno ime Preventivni (antiinflamatorni) lekovi Kromolini Galenska forma Cena (denari) Dinatrium kromoglikat Nedokromil natrium Intal***.00 1800. Amp.00 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 68. Tbl. klini~ka imunologija i alergologija 249 .00 doziran aerosol Tbl. Amp. Tbl.00 Prednizolon 195. Tbl.

5 mg (Galenika) Maksideks 5 ml (Alkon) Metil prednizolon Amp. Lekovi so mo`no.00 Kenalog 40 mg/mL (Krka) Triamcinolon Amp. Antileukotrieni Receptorni antagonisti Zafirlukast Montelukast Inhibitori na sintezata Accolate*** Singulair*** Zileuton*** Tbl. 179. no nedoka`ano antiinflamatorno dejstvo Dolgodeluva~ki β2 agonisti Inhalatorni Salmeterol Formoterol Oralni Bambeterol Teofilini so bavno osloboduvawe Teofilin Serevent** Foradyl*** Doziran aerosol Doziran aerosol Bambec*** Tbl. Deksametazon 40. Amp.00 Amp. Tbl. Tbl. Amp.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Lemod Solu 20 mg Lemod Solu 40 mg Lemod Solu 500 mg Lemod depo 40 mg Lemod 4 mg* (Hemofarm) Deksametazon 4 mg/mL Deksametazon 0. Teotard retard 200 mg** (Krka) Teotard retard 350 mg** (Krka) Durofilin retard 125 mg** (Zdravqe) Durofilin retard 250 mg** (Zdravqe) Aminofilin R 350 mg* (JAKA 80) Kaps.Kolaborativen centar na SZO .5 mg* (Krka) Deksazon 4 mg/mL Deksazon 0. 135. Tbl.Cvetanov V i sor. Tbl. Tbl. Kaps. Kaps. Tbl.00 Aminofilinum retard 350 mg (Lek) 250 Institut za medicina na trudot . Amp. Tbl. Kaps. Amp. Amp.

Doziran aerosol Tbl.Prilozi Bronhodilatatori (simptomatski lekovi) Kratkodeluva~ki β2 agonisti Salbutamol Ventolin 2 mg** (GlaxoSmithKline GmbH&Co.00 113. Sir. Tbl. klini~ka imunologija i alergologija 251 . Tbl.05. Amp. 110. Sir. Aminofilin 100 mg** (Famfarm) Amp. Tbl. Sir.00 92. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.00 122. Amp.00 Doziran aerosol Tbl. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista. va`at zaklu~no so 31. se dinami~na kategorija.2006 god. Tbl.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. Tbl. Tbl. Tbl. Makedonija Cenite na lekovite. Sir. kako i Pozitivnata lista na lekovite.) Ventolin 2 mg/5 ml** (GlaxoSmithKline Production) Ventolin 100 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Salmo 2 mg** (Pliva) Salmo 2 mg/5 ml** (Pliva) Salmo 100 mkg** (Pliva) Salbutamol 2 mg** (Alkaloid) Salbutamol 2 mg/5 ml** (Alkaloid) Aloprol 2 mg* (Replekfarm) Aloprol 2 mg/5 ml* (Replekfarm) Tbl. Doziran aerosol Doziran aerosol 110.00 79. Amp. 230. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R.00 Terbutalin Terbutalin*** Bricanyl*** Berotec*** Fenoterol Brgudeluva~ki teofilini Teofilin Aminofilinum 500 mg/2 ml (Pliva) Aminofilinum 250 mg/10 ml (Pliva) Aminofilin 250 mg/10 ml (Alkaloid) Aminofilin 350 mg* (Alkaloid) Aminofilin 100 mg** (Alkaloid) Aminofilin 100mg* (JAKA 80) Odinal 100 mg* (Replekfarm) Aminofilinum 100 mg* (Lek) Tbl. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.

/dn. Makedonija Prilog 8./dn./dn./dn./dn./dn. > 400 mcg > 2 inh./dn./dn. Deca Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100-200 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 100-400 mcg 4-8 inh. > 500 mcg > 4 inh. > 800 mcg > 3 inh. 100-250 mcg 2-5 inh. 200-400 mcg 1-2 inh./dn. 400 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 200-500 mcg 4-10 inh./dn.Cvetanov V i sor. Dozi na IKS koi{to se primenuvaat vo antiinflamatornata terapija na astmata (spored GINA 2004) Preparat Niska doza Vozrasni Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100./dn./dn./dn./dn./dn. 2-4 inh. 400-800 mcg 8-16 inh./dn./dn. 500-1000 mcg 2-4 inh./dn./dn. 1-2 inh./dn. Sredna doza Visoka doza 100-200 mcg 1 inh.Kolaborativen centar na SZO . 252 Institut za medicina na trudot ./dn 200-400 mcg 1-2 inh. > 500 mcg > 4 inh. > 1250 mcg > 5 inh. 1000-1250 mcg 4-5 inh. 2-3 inh./dn. 500-750 mcg 2-3 inh. 200-500 mcg 4-10 inh. 1000-2000 mcg 4-8 inh. 500-1000 mcg 2-4 inh. 400-800 mcg 2-4 inh./dn./dn./dn. 1-2 inh. > 2 inh./dn. > 800 mcg > 4 inh. 100-200 mcg 2-4 inh. > 1000 mcg > 4 inh. > 2000 mcg > 8 inh. 250-500 mcg 5-10 inh./dn.: Alergiskite bolesti vo R. 200./dn./dn.

250.Prilozi Prilog 9 Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astmata Preparat Seretide doziran aerosol Sostav Salmeterol + Fluticasone Salmeterol + Fluticasone Formoterol + Budesonide mcg vo edna inh. 250 50 100. 5. 2 x 1 inh. 25 50. 9 80. 500 4. Dozirawe (24 ~asa) 2 x 1-2 inh. 160 2 x 1-2 inh. klini~ka imunologija i alergologija 253 . 125. Seretide diskhaler Symbicort turbhaler Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

00001 0. 4.1 0.008 0.8 0.2 0.1 0. 2.001 0.0001 0.4 0.4 0.01 0.4 0.00004 0.1 0.4 0.0 2 (4) 3 (5) 4 (6) 5 (7) 6 (8) 7 (9) Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 1.1 1 1 1 1 10 10 10 10 100 100 100 100 100 100 100 100 ml 0.1 0.8 1 2 4 8 10 20 40 50 60 80 90 100 (2) Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den 1 (3) ml 0.: Alergiskite bolesti vo R.01 0.4 0.001 0.** 254 Institut za medicina na trudot .0001 0.1 0.2 0.00008 0.1 0.001 0.8 0.01 0.2 0.0002 0.08 0.1 0.2 0.8 0.0001 0.0008 μg otrov od insekti na inekcija 0.2 0.0001 0.4 0.8 0. 3.Kolaborativen centar na SZO .00002 0. Makedonija Prilog 10 Brza hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den (1) [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.0004 0.001 [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.4 0.01 0.6 0.8 0.01 0.001 0.2 0.002 0.1 0.1 0.9 1.Cvetanov V i sor. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.0001 0.1 0.004 0.4 0.8 0.2 0.8 μg otrov od insekti na inekcija 0.04 0.02 0.5 0.1 0.2 0.

8.1 (22) 0.0 Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 5.Prilozi Prilog 11.8 106 (134) 100 1.4 64 (92) 10 0. Konvencionalna hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den [i{e ml (μg otrov od insekti/ml) (1) 0.1 8 (36) 0. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0001 0.4 92 (120) 100 0.2 85 (113) 100 0.1 50 (78) 10 0.1 78 (106) 100 0.001 0. klini~ka imunologija i alergologija 255 .2 29 (57) 1 0.2 0.05 15 (43) 1 0.1 Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den [i{e (μg otrov od insekti/ml) ml 1 (29) 0.1 0.00001 0.1 (15) 0.05 71 (99) 100 0. 7.6 99 (127) 100 0.1 (8) 0.05 43 (71) 10 0.1 22 (50) 1 0.1 0.2 57 (85) 10 0.5 1 2 4 5 10 20 40 60 80 100 Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval. 6.001 μg otrov od insekti na inekcija 0. **Terapijata na odr`uvawe se sproveduva vo tekot na 3 godini.05 0.01 0.** * Stepenot na osetlivost se utvrduva pred po~etokot na terapijata spored anamnezata i rezultatite od testiraweto so ko`en prick test so koncentracija 1μg/ ml.01 0.1 0.4 36 (64) 1 0.00001 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena μg otrov od insekti na inekcija 0.0001 0.000001 0.4 0.

256 .

Allergic Rhinitis and Its Impact to Asthma (Alergiski rinit i negovoto vlijanie na astmata) ASIT .imunoglobulin G IgE .European Allergy White Paper (Evropska bela kniga za alergija) ECP – Eozinofilni katjonski proteini ECRHS .metar MBP .inhalatorni kortikosteroidi Il .atopiski egzem/dermatit sindrom AD .Debar dn .Faktor na stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi IgA .Lista na kratenki Lista na kratenki AV .imunoglobulin M IKS .imunoglobulin A IgG .interferon kg .gram GINA .dozno-provokativen test EAACI .dnevno Do .eozinofilen katjonski protein ENDA .alergiski konjunktivit AKE .levkotrien m .European Network of Drug Allergy (Evropska mre`a za alergija na lekovi) EPI .maximal expiratory flow (maksimalen ekspiratoren protok) Makedonsko zdru`enie za bazi~na.European Academy for Allergology and Clinical Immunology (Evropska akademija za alergologija i klini~ka imunologija) EAWP .vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci g .imunoglobulin E IgM .exercise-induced asthma (astma predizvikana od fizi~ki napor) EKP .atopiski dermatit AK .alergiska vakcinacija AEDS .vital capacity (vitalen kapacitet) V/D 12 .European Community Respiratory Health Survey (Istra`uvawe za respiratornoto zdravje vo Evropskata Unija) EIA .interleukin ISAAC .godina DBPCFC .European Pollen Information (Evropski informacii za polenite) GM-CSF .kilogram LT . klini~ka imunologija i alergologija 257 .International Study of Asthma and Allergies in Childhood (Me|unarodno istra`uvawe za astmata i alergiite vo detstvoto) IFN .majoren bazi~en protein MEF .double-blind placebo-controlled food challenge test (dvojno slep placebokontroliran provokativen test so hrana) De .Global Initiative for Asthma (Globalna inicijativa za astma) god .alergiski rinit ARIA .alergen-specifi~na imunoterapija B-li .angiotenzin-konvertira~ki enzim AR .Dojran DPT .B limfocit VC .

sezonski alergiski konjunktivitis SAR .mikrogram mkg/g .10 .Celziusov stepen CAK .miligram na kuben metar MKB .sezonski alergiski rinitis Sk .miligram mg/m2 .santimetar T-li .T pomaga~ki limfocit Fel . Makedonija mg .Me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi .v.cluster of differentiation (odbele`uva~ kaj T limfocitite) CFC .chlorofluorocarbon (hlorofluorojaglerodni soedinenija) QAU .Prilep PC20 .cirkulira~ki imunokompleksi CNS .mililitar MLD .canis (ku~e) CAR .protivgen-prezentira~ka kletka Pr .Peh~evo PZ .: Alergiskite bolesti vo R.prostaglandin Pe . .centralen nerven sistem CD (CD) .mikrogrami na gram mkm.Skopje sm .polenski zrna PPK .provocative concentration 20 (koncentracija na provokativniot agens {to predizvikuva namaluvawe na vrednosta na FEV1 za 20%) SAK .work-related asthma (astma povrzana so rabota) 258 Institut za medicina na trudot .miligram na kvadraten metar mg/m3 .quality assurance units (standardizirani edinici) WRA .celogodi{en alergiski rinitis CIK .celogodi{en alergiski konjunktivitis Can .Kolaborativen centar na SZO .Desetta revizija mkg .Ohrid PA .Cvetanov V i sor.felix (ma~ka) FEV1 .Makedonsko lekarsko dru{tvo mm .profesionalna astma PG .forced expiratory volume in 1 sec (forsiran ekspiratoren volumen vo prvata sekunda) C .mikrometar (mikron) mL .nesteroidni antiinflamatorni lekovi Oh .milimetar NAR -nealergiski rinitis n.nadmorska viso~ina NSAI .T limfocit T-po .

199. 89. 188 aspirin. 28. 107. 102. 35. 63. 201. 200 imunoglobulin E. 52. 142. 63. 27. 141. 200 insekti. 152. 115. 120. 27. 175. 48 G gluvar~e. 103. 115. 66. 52. 115. 156 alergiska preosetlivost. 102. 84. 146. 119. 28. 168. 213 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 28. 24. 153 @ `ivotna sredina. 189. 83. 131. 87. 132. 239. 52. 233 V volumetriski aeropalinolo{ki metod. 34. 224 breza. 178. 243 bronhijalna hiperreaktivnost. 26 alergiska senzibilizacija. 28. 196. 67. 24. 87. 152 indoor (vnatre{ni) aeroalergeni. 155 buka. 25. 61. 123. 155 eozinofilni leukociti. 237 gravimetriski aeropalinolo{ki metod. 146. 27. 132 anafilaksa. 33. 67. 116. 152 J jaglen monoksid. 29. 120 blokira~ki protivtela. 48 D Dab. 61. 115. 164 atopiski ekcem/dermatit sindrom. 24 imunoglobulini. 195. 165 doma{na pra{ina. 212 imunoglobulin G. 27 alergija na hrana. 199. 165 alergiski konjunktivit. 197 atopija. 103. 51. 47. 153. 168 K Kiselec. 116. 234. 175 atopiski dermatit. 151. 88. 115. 29. 213 anestetici. 28. 186. 103. 66. 27. 175 alergija od insekti. 211 izduvni gasovi od soobra}ajot. 199 aeroalergeni. 131. 103. 38. 61. 185. 146. 24. 67. 236 alergen-specifi~na imunoterapija. 103. 83. 165 dozno-provokativen test. 200. 165. 152. 189 antibiotici. 116. 143. 124 bor. 152 alergija. 67. 177. 152. 35. 146. 24. 141. 24. 124. 186. 123. 28. 164 alergiski atopiski dermatit. 223 bronhijalna astma. 67 E eozinofilen katjonski protein. 201 Dermatophagoides pteronyssinus. 152. 47 aeropolucija. 211. 175 B bazofilni leukociti. 61. 234 dvoen slep placebo-kontroliran provokativen test so hrana. 115. 115. 152. 165 doma{ni mikrokrle`i. 185. 51. 141 alergiski rinit. 182 aerosediment. 37. 142. 50. 187 drvenesti rastenija (dendroflorni taksoni). 103. 115. 156 Alternaria alternata. 218 alergiska astma. 119. 153. 113. 165 ambrozija. 25. 24 imunoglobulin A. 30. 116. 141. 39. 119. 53 akarini. 23. 129. 87 alergeni. 225 ko`ni prick testovi. 24. 244 alergiska vakcinacija. 185. 165 aeropalinologija. 242. 167 I imun odgovor. 55.Indeks na poimi Indeks na poimi A aditivi na hranata. 147. 23. 63. 200 imunoglobulin M. 103. klini~ka imunologija i alergologija . 155.

106. 152. 24. 188. 154 ma~ka. 206 preosetlivost na hrana. 141 smreka. 29.Kolaborativen centar na SZO . 189 neutrofilni leukociti. 26 preosetlivost na lekovi. Makedonija kopriva. 142 O osa. 66. 211. 26 nealergiska preosetlivost na lekovi. 108. 211. 142. 200 F funkcionalni belodrobni ispituvawa. 211 sulfonamidi. 68 polenska karta. 63. 28. 167 p~ela. 137. 141 sezonski alergiski rinit. 103. 95 pleveli. 113. 137. 83. 168 S sezonski alergiski konjunktivit. 164. 218 prostaglandini. 66. 41. 188. 29. 24. 103. 141 ^ ~ad. 125 medikamentozna alergija. 115. 115. 141 preosetlivost. 38. 152 P pelin. 52. 115. 51. 131. 116. 35. 115. 37. 68 polenska treska. 185. 115 {tir. 142 260 protivgen. 185 muvli. 254 outdoor (nadvore{ni) aeroalergeni. 115. 115. 168 T tegavec. 33. 124. 96 Limfociti. 66. 165 T limfociti. 244 R rabotna sredina.Cvetanov V i sor. 116 T pomaga~ki limfociti. 166 nealergiski atopiski dermatit. 124. 28. 131. 63. 155 H hipersenzitivnost. 24 Loboda. 116. 27 protivgen-prezentira~ka kletka. 103. 165 M majoren bazi~en protein. 124. 61. 28. 66. 115. 166 nealergiska preosetlivost. 28. 185 nealergiska preosetlivost na hrana. 93. 128. 29. 103. 66. 175 nealergiski konjunktivit. 47. 116. 41. 61. 36. 153. 195 sulfur dioksid. 236 Institut za medicina na trudot . 113. 152 [ {tavej. 24. 125. 81 polenski kalendar. 115. 37. 170 pu{ewe. 125 L Lebarka. 29. 110. 29. 211 C celogodi{en alergiski konjunktivit. 115. 144 nealergiski rinit. 28. 165 N nealergiska astma. 237 profesionalna astma. 199. 235 str{en. 27. 86 perduvi. 165 penicilin. 153 trevi. 236 ku~e.: Alergiskite bolesti vo R. 116. U Urtikarija. 141 celogodi{en alergiski rinit. 154. 124. 33. 91. 152 polenovi zrna 47. 26 Hymenoptera. 27 profesionalen alergiski rinitis. 197 Penicillium notatum. 66. 25 protivtelo. 199 nesteroidni antiinflamatorni lekovi. 25 mastociti. 34. 102.

Makedonija GlaxoSmithKline Pharmaceuticals. Primerokot e besplaten. Skopje ReplekFarm.Istra`uvawa COBISS. Kliment Ohridski#. Skopje ProCredit Bank. Skopje Pliva. . Struga Avtorite im zablagodaruvaat. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. . Skopje VIA In`enering. Skopje Alkaloid. : ilustr. 2006.MK-ID 65667082 Tira`: 500. Pe~ati: "Evropa 92#. klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA). Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT).Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv.7)(047.3(497.260 str. 24 sm Registar ISBN 9989-2571-0-8 (IMT) ISBN 9989-2570-0-0 (MZBKIA) a) Alergiski bolesti .Makedonija / vo redakcija na Vladimir Cvetanov. CIP .Makedonija .31) ALERGISKITE bolesti vo R.. Ko~ani . Skopje 616-056.Ovaa publikacija finansiski ja pomognaa: Ministerstvo za obrazovanie i nauka pri Vladata na R.Skopje : Institut za medicina na trudot.

262 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful