ALERGISKITE BOLESTI VO R.

MAKEDONIJA

Vo redakcija na prof. d-r Vladimir Cvetanov

Skopje, 2006 1

Redakciski odbor: Prof. d-r Vladimir Cvetanov (pretsedatel) Prof. d-r Mirko Spiroski (~len) Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska (~len) d-r Jordan Minov (~len) Avtori: Prof. d-r Vladimir Cvetanov, Emeritus Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska Prof. d-r Elisaveta Stikova d-r Jordan Minov prim. d-r Neda E`ova d-r Sne`ana Milkovska, dipl. biolog ass. d-r Sne`ana Risteska-Ku~ d-r Olivera Spasovska d-r Mimoza Marseni} Izdava~i: Institut za medicina na trudot, Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT) Makedonsko zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA) Za izdava~ite: Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska, IMT Prof. d-r Mirko Spiroski, MZBKIA Dizajn na korica: Ladislav Cvetkovski i Konstantin-Ko~ko Cvetanov Lektor: Len~e Danevska U~senici vo terenska realizacija na Proektot: d-r Valentina Petreska, d-r Qubica Andonovska (Ohrid) d-r Roza Naumoska, d-r @aneta Bocevska (Prilep) d-r Fanica Kapu{evska (Peh~evo) d-r Afrim Ma}elara (Debar) d-r Nikola Ajcev (Dojran) med. sestra Mare Isjanovska (Skopje) Sorabotnici vo statisti~kata, kompjuterska i farmacevtska realizacija: Prof. d-r Rozalinda Isjanovska, Prof. d-r Kristin Vasilevska, ass. d-r Sa{o Stoleski, ass. d-r Dragan Mijakoski, dipl. farm. Kostadina Jugreva, ass. d-r Vladimir Kendrovski (Skopje), d-r Vlado Stefanoski (Ohrid). Kompjuterska podgotovka:

Vlatko Qubenov, VMG DIGITAL - Skopje

Predgovor

PREDGOVOR

Interesot na avtorot na ovie redovi i negovite sorabotnici, za za~estenosta na alergiskite bolesti vo na{ata zemja datira od pred dve decenii. Pri~inite bea profesionalni, pragmati~ni, me|utoa i poradi toa {to ne sakavme da ja prifatime voobi~aenata floskula: ,,Za `al, za Makedonija s¢ u{te nemame relevantni podatoci za prevalencijata na.....#. Vakvite obrazlo`enija za odredeni entiteti bea naj~esto ilustrirani so egzaktni brojki za elaboriranata pojava vo odredeni zemji, kako na primer: vo SAD, Avstralija, evropskite zemji, pa duri i onie od na{eto opkru`uvawe. Vo 1993 godina, analiziraj}i grupa od skoro 700 neselektirani ispitanici po pat na slu~aen izbor, gi dobivme prvite soznanija za alergiskiot rinit. Vo 1994 godina, na{ite istra`uvawa bea zbogateni so mnogu pove}e obele`ja za ovaa pojava, no i vo dvata slu~ai podatocite se odnesuvaa samo za Skopje. Ekipata od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite, vo tekot na 1995 i 1996 godina, realizira multicentri~na studija za ra{irenosta na bronhijalnata astma vo 11 gradovi od R. Makedonija. Od ovie pri~ini, imaj}i gi predvid prethodinite iskustva i vospostavenata sorabotka so lekarite od drugite gradovi vo Republikata, bevme vo mo`nost da go realizirame Proektot broj 400998 odobren od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Istra`uvaweto trae{e 5 godini (od 1998 do 2003g.) i be{e realizirano vo {est gradovi. Rezultatite od proektot se elaborirani vo ovaa publikacija. Dokolku izdava~ite ne najavea cvrsta namera knigata da bide distribuirana na Kolaborativnite centri za medicina na trudot pri SZO i Nacionalnite zdru`enija za alergologija i klini~ka imunologija, }e be{e izli{en stavot na avtorot na ovie redovi u{te od 1998 godina koga napravi kriti~ki osvrt na neusoglasenosta na nomenklaturata na alergiskite entiteti so onaa na MKB10 na SZO od 1992 god. Ovaa sostojba u{te pove}e se uslo`ni koga Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija vo 2001 godina proklamira{e nova revidirana nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti. A propos ovaa novina van Cauwenberge kako naslov na edna negova rasprava go postavuva pra{aweto: ,,Novata nomenklatura dali e moda ili potreba?#. Na{iot odgovor bi bil: ,,Moda ne e, no vo ovoj moment ne e potrebna#. Se trudevme rezultatite od istra`uvaweto da bidat opservirani od pove}e aspekti, odnosno studijata da ima javnozdravstven karakter. Dali uspeavme?

Urednik i rakovoditel na Proektot prof. d-r Vladimir Cvetanov

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

3

4

Sodr`ina

Sodr`ina
Predgovor ................................................................................... 3 A. Op{t del ............................................................................. 21
Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti ....................................................................................................23 Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti ...24 Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti ....................................................................................................26
Atopija .............................................................................................................. 27 Alergija............................................................................................................. 27 Alergeni ........................................................................................................... 27 Alergiski rinit ............................................................................................... 27 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 28 Astma ................................................................................................................. 28 Alergiski bolesti na ko`ata ........................................................................ 28 Atopiski egzem/dermatit sindrom ................................................................ 28 Urtikarija ........................................................................................................ 29 Kontakten egzem/dermatit.............................................................................. 29 Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti .............................................. 29 Anafilaksa ...................................................................................................... 30 Literatura ...................................................................................................... 30

Relevantnost na nacionalniot - statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti ..........................................................................31 Sostojbi vo Republika Makedonija.......................................................31 Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija ....................................................32
Alergiski rinit .............................................................................................. 33 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 34 Bronhijalna astma ........................................................................................... 35 Atopiski dermatit .......................................................................................... 36 Preosetlivost na lekovi .............................................................................. 37 Preosetlivost na hrana.................................................................................. 38 Alergija od insekti ........................................................................................ 39 Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa ................................................... 39 Literatura........................................................................................................ 40

Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija ...............................................................................................41 Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto 41
Skopje (Sk) ........................................................................................................ 42 Dojran (Do) ........................................................................................................ 42 Ohrid (Oh)......................................................................................................... 43 Prilep (Pr)....................................................................................................... 43 Debar(De) .......................................................................................................... 43 Peh~evo (Pe) ..................................................................................................... 44 Literatura........................................................................................................ 44
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

5

...................55 1....................3......... Ptici .......1.................. Ohrid.........Kolaborativen centar na SZO .. Definicija . Senzibilizacija-povrzanost so PZ . Doma{ni milenici .2........ 92 2......6...... Polenski kalendar na gradot Debar......47 1................................1................................3........................ Makedonija ...................................3...................................................5... 56 1........68 1........................ Polenski kalendar na gradot Ohrid ........................3... Debar ....... Polenski kalendar na gradot Skopje.. Rezultati od na{eto istra`uvawe................. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi .......... 71 1.......................... Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna..................8........ 95 2...............................................5.6................ Doma{ni mikrokrle`i ...........4..83 2..... 79 1.. Makedonija B. 93 2...1.......................3...6....................................... Aeropalinolo{ki metodi ....... Rezultati od na{eto istra`uvawe............2...................3.................................. Polenski kalendar na gradot Dojran .....................5...3............... Rezultati ..........11........6..2...................................5..2.....1...................................................4...............91 2....... Ma~ka ........................................................................................ Zastapenost na PZ vo R...........4.............................82 2........................... 66 1..........................................................................................................................3...............4..2..1.. 83 2............................1.............. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R........... Aeroalergeni od nadvore{na sredina ........................................................ Muvli ............7...... Rezultati od na{eto istra`uvawe...........47 1..................... Polenski kalendar na gradot Prilep .. 47 1.................. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena .....10.............................. 89 2.......................87 2........ 85 2..5........................................ Rezultati od na{eto istra`uvawe................................................................. 69 1................................. Lebarka ............. 62 1........... 91 2........................... 75 1..............1.......3...................................................3........ Polenski kalendar(i)................................................ 73 1.. Makedonija .............................5............ 58 1........... 77 1.......98 2. 45 1....50 1..............5............5.................... Rezultati od na{eto istra`uvawe....................................5... 56 1.1..8...... Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe ...........................5...................................... Peh~evo ...........6.......................5........................ Polenski kalendar na gradot Peh~evo.............................3............5........................... 58 1..81 1..........5...................................................................1.......................................... 96 2............... Ku~e .............................................. Literatura: ..............................6.2......... Zaklu~oci ......................: Alergiskite bolesti vo R.... 52 1............. 95 2......1.....7............................... 57 1.................... 61 1.........9............................1.............2.........98 6 Institut za medicina na trudot . Literatura: ........... Makedonija ............ Aeropalinolo{ki monitoring ............................... Skopje .....3..................3....1.6.........3.....................5.............................................................. Prilep........................................................... Zaklu~oci .......................1....0....... Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R....... 63 1...............4...........................4................... Rezultati od na{eto istra`uvawe........................... 93 2..... 59 1.... 97 2...........................49 1...................6.........6...1....... 55 1...6....... Dojran ... Aeroalergeni od vnatre{nata sredina .............................5................................Cvetanov V i sor.....

........7................115 2.....................2........ 103 1.......................................... Deca .....7.................................................... 146 Makedonsko zdru`enie za bazi~na..................................................... 120 2........ Definicija ...........2...................................... Zaklu~oci ....................126 2..143 3.3. Kontrola na sredinata .... Etiopatogeneza na AK........................................................... klini~ka imunologija i alergologija 7 ..........1...........7................................6.6.................. Celogodi{en alergiski rinit ....................................2........... 141 3...8.............................................. Klini~ka slika .................5..................................... Alergiski rinit .4................... Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni................................................................3.5... 117 2........4.............................................................. Zastapenost spored polot i vozrasta.............................. 101 1.................... 115 2....................................120 2................................8............................... ORL status ............5........7......................................115 2... Rezultati od na{eto istra`uvawe ......... 145 3. Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma....................................0................115 2........4...... Anamneza ............. Klasifikacija ...........................4......... ..... 108 2...... Klasifikacija i definicii...............................8..... Lekuvawe .........1..... 120 2................................ ............... Ko`ni testovi ..............................................8..................... Kontrola na sredinata ............... Laboratoriski testovi . Karakteristiki na ispituvanite grupi ..................................................................1.............................2... Sezonski alergiski rinit (SAR) ... 138 2......................................... Klini~ka slika ..............5............................................................... 139 3..143 3........ Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti .................................... 119 2.142 3.......................Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas .. Etiopatogeneza ........ Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa ......3.................................4..2................................1.................................7..........................................2...8.........................................1.............. Alergiski konjunktivit ..................117 2...........141 3................................... ..........................0................................ 146 3........................3...........5................. 115 2.. Dijagnoza.................................... Ra{irenost na AK . 146 3..3. Funkcionalni testovi ......................................................5........... Zastapenost vo oddelnite gradovi .5..1.......117 2.......3............Sodr`ina V.....142 3......................5..................... Lekuvawe na AR ................................1.2................141 3......................................................................4.........2...........................5........................144 3........ 119 2.....................................................6.......................................................... 118 2....................................................6...........................5................3.................. 118 2........Vozrasno naselenie ............................. Dijagnoza..........2.......... Sezonski alergiski rinit...........3....... Akusti~nata rinometrija .........6.........................1.........................4............... 127 2................................. 134 2.....5.. Celogodi{en alergiski rinit (CAR) .. 121 2................................ Literatura........................1........................ 137 2............................ Zastapenost na AR ..........7...............143 3.......................... Zastapenost na AR kaj decata .......................1...... 117 2..... 103 1.... Medikamentozna terapija........1...................1....0.....6............................103 1............... 116 2.......................7................ 117 2........................ Profesionalen alergiski rinit ........................................................... 119 2.... Diferencijalna dijagnoza ......

.............176 5........................................... 156 4..Etiopatogeneza ..............2........................................... 163 4.5.......1............175 5...2..................5........... 157 4..............155 4.....2..........10...............................2.......... AK i mesto na `iveewe ........................2.4............................................ Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot ......................................................7........................: Alergiskite bolesti vo R............8......1..... 152 4.................. Alergolo{ka evaluacija.........6... Aeropolucija .......... Zaklu~oci ....................0.............157 4............................................2.............................1...............2............ Zastapenost spored polot ........ ......... Prevencija ....Cvetanov V i sor................10........1..........................3..............................................................156 4................................................. Bronhijalna astma...7............8...........151 4...0.............. 155 4..... Lekuvawe ..................... 175 5.. 155 4.. Makedonija 3...... 151 4............. Literatura........5...............................154 4..........6.................. Dijagnoza.................177 8 Institut za medicina na trudot ........2. 152 4. Literatura...................................10........................................... Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) ..............Kolaborativen centar na SZO ............ 172 5............. Makedonija ............................... Atopija ........ Primarnata prevencija ...........6........................................... Funkcionalni belodrobni ispituvawa ...4.......................................... Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni ...5..............................................................................................4...........................6........................................8...............10.................. Atopiski dermatit .............................. 149 3.............................................................................................. 156 4..2...............4......... Makedonija od 2003 god .5................................10.. 157 4...............................7........................................................................ 156 4... Genetski osnovi na astmata ..1............3.... Klini~ka slika ..................... 151 4...............7...... 155 4................................................... Zaklu~oci ....................1...9....... Prevalencija na respiratorni simptomi i astma ........... Terciernata prevencija................ AK i `ivotna i rabotna sredina .....................159 4.2...............................158 4................... 147 3..........10.............................2.................................................. Povrzanost so endogenite faktori ..................... Terapija .............8.............155 4............175 5......... Definicija ..7.................. 152 4.............................2....10....... Etiologija............................... 164 4.........................................................10.......... 150 4...........8...........7.............................8...................... 165 4..............................................5................. 166 4.....................1.............. Sekundarnata prevencija ......10....................5................. Povrzanost so nadvore{nite faktori ....3.....................10.................................................. Simptomatski lekovi ..........5..... Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R.................... ......................4.... Dijagnoza...177 5..... 162 4... Farmakolo{kiot tretman .................... AK i endogeni faktori....... Nefarmakolo{kiot tretman................................... 160 4...............9.......... 148 3.............................. Alergeni .........................................10...3...........3......................... 148 3............ 167 4......................................................... 170 4..............152 4... Anamnesti~ki podatoci ....................... ..... Markeri na hroni~nata inflamacija ....6.......................................8...6...... Klini~ka slika ................... 155 4.................3........ 156 4......................... Epidemiolo{ki studii za astmata vo R..................... Zastapenost vo oddelnite gradovi ..................... Patogeneza i klasifikacija.9...........................

187 6............5......................................................................5............................... Zastapenost vo oddelni gradovi ....................... Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI).............................183 5................................ 189 6.................................. 201 7. Penicilin...................... 187 6........ Framakolo{ka terapija.................................................... Preosetlivost na hrana ...4........................... Zaklu~oci .199 7. 182 5..................................1 Anamnesti~ki podatoci .......1...........4....................... 189 6...............................................................5...............................................................................4.....................1...... Drugi antibiotici i sulfonamidi .. 181 5..................................0......................4........................ Anamnesti~ki podatoci ............. Nefarmakolo{ki tretman .......3................7... Epidemiolo{ki istra`uvawa ..196 6............201 7. Literatura .... 191 6................7...............................................................3............ 186 6................. Zaklu~oci .4.. 189 6.. Dijagnoza......2.....8.............................................................185 6........................6..................................... Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata .............. In vivo alergolo{ki ispituvawa ..5......4............. Prevencija.............1........................................................4............................... 180 5.................................................................3................ 186 6.............................1........186 6......................................... Dozno-provokativni testovi (DPT) ..............6......... klini~ka imunologija i alergologija 9 ..........................4.......................................4...........1.. Povrzanost so na~inot na `iveewe .............................................3... Preosetlivost na lekovi .......................... 190 6.............177 5...5........................................4...........188 6...6................................................. Lokalni anestetici ..........2.............2......8.................................................... Definicija ............189 6.........7....................................... Laboratoriski testovi ...................................... Sekundarna prevencija ........ 185 6.........................7....185 6....................... 201 7....................4....9............. 188 6........... Rezultati od na{eto istra`uvawe ......8........ 188 6................8........................ Povrzanost so aerozagaduvaweto..............................7.... Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti.......... Definicija ..............4.......... Primarna prevencija........................... 178 5..................................... Prevencija.....................197 7............ 177 5......................................... 201 7.............2............. 188 6...... Laboratoriski ispituvawa ......10.......... 189 6........... Rezultati od na{eto istra`uvawe.................3..............7.............. Etiopatogeneza .. Miorelaksansi......1.....................6................................ Zastapenost na AD vo oddelni gradovi ...........0....................... AKE inhibitori ..................................................................... 189 6.. 199 7...2........................... 177 5..2........... Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi .201 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.....186 6.......Sodr`ina 5...6.................................................................................3............................................................ 180 5........................6...........................183 6......................... 201 7.............6............................ Klini~ka slika .............. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD .........................6...... Zastapenost na preosetlivosta na lekovi ......................8............. Literatura .................1..............7...........................7......3.... 187 6.........................2...187 6....200 7.....................................................4......................2......................... Klini~ka slika ..................................4........ Zastapenost spored vozrasta......... Dijagnoza...............5.................................1..........5........

........................................203 7....................... 213 8............................. 226 1.........................4.... Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti...............2....1........................223 1...............0....................... 231 Prilozi .........................................214 8.....2.............................. Deca .... 205 7................1................220 G................ Celogodi{en alergiski rinit vo R...............................233 I......................11.................: Alergiskite bolesti vo R..................................225 1...............................................1......2................................... 218 8......... Literatura ..214 8.....9..........3.............2.............................3...... Klini~ka slika ...............1.................................................................10.. Bronhijalna astma ..................... Dodatoci .............................................................0........................... Makedonija..........2........1........................................................ Sistemski alergiski reakcii.....4........................7......228 D...............7............. Alergiski rinit .2.... 221 1............................. Vozrasni ..................... Naj~esti klini~ki manifestacii .................. Sezonski alergiski rinit vo R..............................................................................5..................................... Specifi~na imunoterapija (SIT) ........... Lokalni alergiski reakcii ....................... Zastapenost vo oddelni gradovi ........................3................. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana ...................................................211 8.... 223 1....212 8.... 233 Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna ...................... 211 8.........................9. 204 7.............. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii ........................... 218 8........213 8..................................Kolaborativen centar na SZO ............... Definicija i klasifikacija ............227 1.1.9.... Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti ...........................208 8..............7........... Deca .......................................4................................................ Tek i prognoza ............. Prevencija......................... 216 8.......................... 206 7............. Zaklu~oci ...202 7.................................................6.......... Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti .......................................3.........................................................................214 8........ 233 10 Institut za medicina na trudot ...........7......................................... Polen od drvenesti rastenija ..... Bronhijalna astma vo R..............................................9......................................................................................................................... Rezultati od na{eto istra`uvawe ..................................1..3...........9.. Makedonija ...........6................................. 224 1.......8...9..... Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma .........................8.................. Zaklu~oci .. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom ............... 215 8........... Makedonija.................................4...2....................... Zaklu~oci ....1...................3....................7....213 8................................... 213 8...... 203 7..Cvetanov V i sor......7..................... 212 8...............3................................. Alergija od insekti ......... Makedonija 7............................ Vozrasni ...........................3................................................................ Literatura ........................................207 7....... Literatura .............211 8... Lekuvawe ..................215 8............................................ Dijagnoza..................................................1.................. 223 1.......... Rezultati od na{eto istra`uvawe ...219 8......

...................255 Lista na kratenki ......................................249 Prilog 8: Dozi na IKS koi se primenuvaat vo terapijata na astma ................................ Polen od pleveli ......................................................................... 233 Buka (Fagus sylvatica) ............................................)......................................................... 234 Bor (Pinus nigra)................................................................................................................ Poaceae) ...............................................247 Prilog 7: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na astmata ........................................................... 235 Kiselec (Rumex sp.............................. 237 III......................254 Prilog 11: Protokol za konvencionalna hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa ................................... klini~ka imunologija i alergologija 11 ......................................) ........ 233 Dab (Quercus petraea) ...........................................................Sodr`ina Breza (Betula pendula) ...............................238 Prilog 3: Pra{alnik za deca .......................244 Prilog 5: Efikasnost na oddelni lekovi za smiruvawe na simptomite na AR ....................................................................................................................252 Prilog 9: Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astma ........................................ Trevi (fam.................................................253 Prilog 10: Protokol za brza hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa .......................................................spored Gina 2004 ...................................................................................................................... 237 Prilog 2: Pra{alnik za vozrasni .................................................................................... 234 Smreka (Juniperus sabinoides) .........................241 Prilog 4: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na alergiskiot rinokonjuktivit .......246 Prilog 6: Pra{alnik za profesionalen rinit.................................................................................... 236 [tir (Amarantus sp..................... 235 Obi~na kopriva (Urtica dioica) ............... 257 Indeks na poimi .................................................. 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na............................................................................... 235 II.......................................... 236 Gluvar~e (Taraxacum officinale) ................................................

12 .

Prof.. bea obezbedeni optimalni uslovi. Diplomira 1961 godina na Medicinskiot fakultet vo Skopje.lekuvawe# (1998). Od 1993 god. d-r Cvetanov ja vovede modernata funkcionalna dijagnostika na respiratorniot sistem (1967). LIF testot kaj profesionalniot kontakten dermatit (1980). klini~ka imunologija i alergologija 13 . klini~ka imunologija i alergologija vo perodot od 1996 do 2000 god. Dobitnik e na najvisokoto priznanie na Makedonsko lekarsko dru{tvo za 1996 godina.Alergiski bolesti . Vo 1979 god. dodeka vo 1994 god. Vo 1976 god. Otkako vo novoizgradenata zgrada na Institutot za medicna na trudot (1977 god). Vo 1984 god. e nare~ena “makedonska studija#. Od 1965 do 1966 godina gi posetuva postdiplomskite studii vo Zagreb vo [kolata „Andrija [tampar”. Eden period dr`i predavawa i na postdiplomskite studii vo Qubqana i Saraevo. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Bil pretsedatel na Prviot makedonski imunolo{ki kongrers (1996) i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Od 1962 do 1965 godina raboti kako op{t lekar vo Zdravstvenata stanica na rudnikot Radu{a. Prof.. od nekoi skandinavski avtori. Urednik i prv avtor e na publiciranite knigi: . Vo 1967 god.Healt promotion# (1995). polaga specijalisti~ki ispit po medicina na trudot.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (1989). 400998 (1998-2003). multicentri~nata studija za bronhijalna astma (1995/96) i Proektot br.. odr`an vo Sofija (Bugarija) 28-30 maj 1998 godina.Alergie und Asthma# primeneta na kutanite testovi so alergeni od rabotno mesto vo detekcija na bronhijalnata astma pri ekspozicija na bra{nena pra{ina (1970). vo Institutot za medicina na trudot otpo~nato e so aeropalinolo{kite istra`uvawa i 1993 god. Dobitnik e na Prvata nagrada za poster na Balkanskiot kongres za alergologija. go vospostavuva testot za odreduvawe na precipitinski antitela so dvojna imunodifuzija na gel-agar. se publicirani i prvite rezultati za gradot Skopje. doktorira na tema alergiski alveolit. Rezultatite od ovoj trud. e redoven profesor na Katedrata po higiena i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Prof.Specifi~na imunoterapija# (2001). Avtor e na 207 stru~ni publikacii od oblasta na profesionalnata patologija i alergologija. na tema “Povrzanosta na alergiskite manifestacii na di{nite pati{ta so aktuelnata mikroflora vo Makedonija”. vo Skopje. vo toa vreme aktuelen za penicilinskata i medikamentozna preosetlivost vo 1978 god. Istovremeno bil vklu~en i vo nastavata na supspecijalnosta po alergologija i pulmologija.. Toj e eden od avtorite na “Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~nata opstruktivna bolest” (1999) i vo knigata “Klini~ka alergolija” (Sofija. monografijata .. indirektniot test na bazofilna degranulacija. Vo 1970 godina magistrira vo Zagreb i stanuva prv magister po medicinski nauki na Medicinskiot fakultet vo Skopje. a vo spisanieto .Socijalna medicina . d-r Vladimir Cvetanov e roden 1935 god. vovedena e rinomanometrijata kako dopolnitelen i va`en test vo dijagnostikata na alergiskiot rinit. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinit (1999). a 1993 po alergologija i pulmologija. dobiva zvawe supspecijalist po alergologija i klini~ka imunologija.. Cvetanov e nositel na dva proekta za epidemiologijata na alergiskiot rinit (1993/1994). Iskustvata od . Vo 1991 god.malata spirometrija# gi sumiral i objavil vo 1969 god. Cvetanov e osnovopolo`nik na Institutot za medicina na trudot (1972) i Centarot za alergologija (1986) pri Institutot i rakovoditel do negovoto penzionirawe (2000 god). . 2001). toj prerasna vo nastavna baza na Medicinskiot fakultet. .Biografii na avtorite Prof.

SAD (2003) i Izrael (2005).. Vo pe~at e nejziniot u~ebnik po zdravstvena ekologija. Ima ostvareno studiski prestoi vo Francija i [panija (2002). a so odbranata na doktorskata disertacija pod naslov “Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz” vo 1990 god. kako i vo procenkata na ~uvstvitelnosta i adaptacijata pri klimatskite promeni. ^len e na Me|unarodnata komisija za medicina na trudot i ~len na nacionaleniot sekretarijatot na Komisijata. Ima ostvareno studiski prestoi vo Stokholm ([vedska) vo 2000 god. magisterskite studii. 2002). ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie i na Evropskata akademija za alergologija i klini~ki imunologija. vo Belgrad. rakovoditel i u~esnik vo 7 me|unarodni nau~no-istra`uva~ki proekti. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1979 god. Poslediplomskite studii gi zavr{uva vo 1986 god i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki.. Makedonija Prof.. vo 1988g. Eden e od avtorite na prira~nikot „Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost” (Skopje. Kako vremen sovetnik na SZO rabotela i vo oblasta na zdravstvenata statistika. Avtor e na poglavjeto ..1989). Biological and Radiological agents threats”.Klini~ka imunologija# (Belgrad. a za redoven profesor vo 2002 god. specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1988 god. 14 Institut za medicina na trudot . kako i prv pretsedatel na Nacionalniot komitet za hrana i na Kodeks Alimentarius Komitetot vo Republika Makedonija. taa ja izvr{uva funkcijata direktor na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita.. a vo 2002g. 2003). Oksford (Velika Britanija) vo 2001 god. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trudot. Od 1980 god. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci “Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. Vo 1980g. Aktuelen {ef na Katedrata po medicina na trudot i koordinator na Proektot za razvojot na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje od 2002 god.Imunoalergiski aspekti na profesionalnite alergiski bolesti# od monografijata . d-r Elisaveta Stikova e rodena 1956 god. e izbrana za pomlad asistent po predmetot higiena so socijalna medicina i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet. 1998). 1989). Bila anga`irana kako nacionalen sorabotnik na SZO vo oblasta na ishranata i bezbednosta na hrana..Cvetanov V i sor. D-r Trifun Panovski# na MLD za 2005 god. Odgovoren nastavnik e po predmetite zdravstvena ekologija na Stomatolo{kiot Fakultet i predmetite u~ili{na i predu~ili{na higiena na Pedago{kiot fakultet. do denes e upravnik na Institutot.. ja odbranuva svojata doktorska disertacija. 2005). Eden e od avtorite na prira~nikot . prva kniga od ovaa oblast na makedonski jazik kaj nas.. e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot pri Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem. Prof. Dobitnik e na Povelbata .: Alergiskite bolesti vo R. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska e rodena 1955 god. Vo 1987g. Avtor e i koavtor na pove}e od 130 nau~ni i stru~ni trudovi. prira~nikot za nastavnici „Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. Vo 1986g. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomirala vo 1980 god. a od 2003 god. monografijata . prira~nikot za nastavnici.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (Skopje. Aktuelen zamenik prtsedatel e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. se vrabotuva vo Institutot za medicina na trudot. a supspecijalizacijata po pulmologija i alergologija vo 2003 god. 2006). se steknuva so zvaweto doktor po medicinski nauki..Kolaborativen centar na SZO . kade raboti i denes. Avtor ili koavtor e na pove}e od 130 stru~ni i nau~ni trudovi. 2003) i na prira~nicite za pravilna ishrana (Skopje. Vo periodot 1994-2002g. za prezentacija na zdrvstvenite indikatori(Skopje.Alergiski bolesti . i za redoven profesor. klini~ka imunologija i alergologija. vo Skopje.. a vo 1990 god. kako i avtor na u~ebnikot „Higiena”. 2001) i za Codex Alimentarius (Skopje.lekuvawe# (Skopje. Taa e regionalen koordinator na SCOPES Proektot “Development of core curriculum in occupational health” i ko-direktor na NATO Proektot „Strengthening National Public Health Preparedness and Response for Chemical. Za pomlad asistent na Medicinskiot fakultet vo Skopje po predmetot higiena so medicina na trudot e izbrana vo 1986 god. (Skopje. Erusalim (Izrael) 2005 god. 2001). 2005) i .Public Health: A Tool for Regional Development# (Bukure{t.

Prim.Biografii na avtorite D-r Jordan B. Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. 07. Rakle . na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija. profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni belodrobni zaboluvawa i bolestite vo vrska so rabotata se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo nejzinata rabota. programi i rabotilnici. d-r Neda A. .Kolaborativen centar na SZO. Svetskata organizacija za alergologija.Epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. klini~ka imunologija i alergologija 15 . Nejzinata pove}egodi{na stru~na aktivnost e od oblasta na dijagnosticiraweto. Funkcionalnata dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem i profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni opstruktivni belodrobni bolesti se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo negovata rabota. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Alergiski bolesti . od strana na Nastavno-nau~niot sovet na Medicinskiot fakultet. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1971 god.kurs po medicina na trudot. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. Na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje u~estvuva vo nastavata na poslediplomskite studii . U~esnik vo nau~noistra`uva~kiot proekt . go polo`uva specijalisti~kiot ispit po medicina na trudot. a vo 2002 god. Makedonija#. vo Skopje. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 130 stru~ni i nau~ni trudovi publicirani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani vo zemjava i stranstvo.Health Determinants in the Scope of New Public Health# od 2005 god..Prilep. vo s. E`ova e Rodena e 1944 god. Vraboten e vo Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem pri Institutot za medicina na trudot . Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. voveduvaweto i prakti~noto izveduvawe na pove}e metodi i testovi od oblasta na alergopulmologijata. kako i na 110 stru~ni i nau~ni trudovi. Vo 1981 god. Lekuvaweto i sledeweto na alergiskite bolesti. Vklu~en e vo pove}e doma{ni i me|unarodni proekti.. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. Eden e od avtorite na poglavjeto “Occupational Lung Disorders” na Prira~nikot za nastavnici.. a vo 2001 god.. Minov e roden na 09. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1984 god. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. klini~ka imunologija i alergologija. Kolaborativen centar na SZO. Vrabotena e vo Otsekot za alergopulmologija pri Institutot za medicina na trudot. Skopje e izbrana za asistent na Katedrata po higiena i medicina na trudot. Vo 2002 god. Eden e od avtorite na knigata . Zvaweto primarius £ e dodeleno vo 1994 god. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki. 1960 god. go polo`uva supspecijalisti~kiot ispit po alergologija i pulmologija. Vo 1987 god.lekuvawe# i na Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit.

Makedonija Dipl. Vo 2005 g. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora#. Istata godina ja definira alergenskata paleta na aktuelnite alergeni za kutani testovi vo R. a vo 2003 god. kako i proektot . vo Lion.. Vklu~ena e vo pove}e nau~ni i aplikativni proekti. klini~ka imunologija i alergologija i Dru{tvoto na ekolozite na Makedonija. a vo 2002 godina i za gradovite: Ohrid.). kade {to aktivno e vklu~ena vo nau~no-istra`uva~kata rabota.: Alergiskite bolesti vo R. Risteska-Ku~ e rodena na 18. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister na biolo{kite nauki. vo otsekot za industriska toksikologija. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. Debar i Dojran. Poliwa na poseben nau~en interes £ se aeropalinologijata.Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci „Health Detreminants in the Scope of New Public Health” od 2005. kako i general sekretar na I Makedonski kongres na medicina na trudot so me|unarodno u~estvo vo 2004 god. SZO Kolaborativen centar. se steknuva so zvaweto doktor na biolo{kite nauki. Peh~evo. a vo 1998 god.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit# od 1999 god i prira~nikot od zemjite od Jugoisto~na Evropa. Vrabotena e vo Otsekot za alergii pri Institutot za medicina na trudot-Kolaborativen centar na SZO. ^len e na odborot za izrabotkata na .1960 god. Prilep. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 70 stru~ni i nau~ni trudovi. Vo 2000 god.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit#. Eden e od avtorite na . Na Biolo{kiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. d-r Sne`ana M.1962 god.04. za nastavnici. ^len e na Makedonskoto lekarsko dru{tvo. Makedonija. ekologija i odr`liv razvoj.Kolaborativen centar na SZO .07. Na istiot fakultet vo 2002 god. raboti i na razvojot na aeropalinologijata vo Makedonija. Stru~no-nau~no e anga`irana na dve poliwa od medicinata na trudot: profesionalnata imunoalergologija i industriskata toksikologija pri {to kako pole na poseben interes se izdvojuva profesionalniot rinit i funkcionalnata nazalna dijagnostika so rinomanometriskiot metod. biolog Sne`ana G. pri {to studiskiot prestoj go izveduva vo Institutiot za zarazni i parazitski bolesti (Oddelenie za alergologija i aeropalinologija) vo Sofija.. Zdru`enieto za bazi~na. Ima objaveno pove}e od 70 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjata i vo stranstvo. Be{e ~len na nau~niot i organizacioniot odbor na I Makedonski imunolo{ki kongres (2000 god. 16 Institut za medicina na trudot . U~esnik e vo proektot LEAP na grad Skopje.. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. kako i ~len na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. Francija se zdobi so evropskite diplomi za aerobiologija i aeropalinologija. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trud. Evropskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto respiratorno zdru`enie. Makedonskoto zdru`enie za medicina na trudot. Kako asistent u~estvuva vo izveduvawe na prakti~nata nastava na Katedrata po medicina na trudot od 1998 god. programi i rabotilnici od nacionalno i me|unarodno zna~ewe. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Skopje vo 1988. ^len e na Zdru`enieto za medicina na trudot. R. vo Skopje.. vo Skopje.Cvetanov V i sor. Bugarija. Kako edinstven aeropalinolog vo Republikata. klini~ka imunologija i alergologija. Ass. stanuva magister po medicinski nauki od oblasta na medicinata na trudot. epidemiologija na alergiskite zaboluvawa. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Milkovska e rodena na 08. Vo 1993 godina go izrabotuva polenskiot kalendar za gradot Skopje.

08. D-r Valentina Petereska e rodena 1952 god. klini~ka imunologija i alergologija 17 . 04 1957 god. vo Oftalmolo{kiot kabinet. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1985 god. vo Struga. Poslednite 8 godini e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot. Na Klinikata za belodrobni bolesti i TBC vo Ni{ raboti 17 godini. Kolaborativen centar na SZO. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1977 god. Avtor i koavtor e na pove}e od 60 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi i drugi stru~no nau~ni sobiri vo zemjava i vo stranstvo. Otsek za pulmoalergologija i imunologija.1951 vo Kumanovo. Spasovska e rodena na 07. Od poseben stru~en i nau~en interes e prevencijata i ranoto otkrivawe i lekuvawe na o~nite bolesti. Avtor ili koavtor e na okolu 15 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1986 god. Aktuelen rakovoditel e na RE Medicina na trudot vo JZU Zdravstven dom Ohrid. Na Medicinskiot fakultet . Marseni} e rodena na 17. vodej}i go Kabinetot za imunoalergologija i le~ewe na astmata. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. ^len e na Upravnio odbor na Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD.Skopje diplomira vo 1978 godina. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. D-r Mimoza D. Kako avtor i koavtor ima objaveno 20 stru~ni i nau~ni trudovi. vo Ohrid. Unapreduvaweto na zdravjeto na rabotnoto mesto e pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. Alergoimunolo{kite testovi so poseben osvrt na medikamentoznata alergija kako i vodewe na specifi~nata i nespecifi~nata imunoterapija se oblasti od interes vo nejzinata rabota. ja zavr{uva specijalizacijata po oftalmologija. Vo 2001 god. ^len e na Makedonskoto oftalmolo{ko zdru`enie. U~esnik e vo nekolku nau~ni proekti. osobeno onie so alergiska etiologija. a specijalizacijata od klini~ka imunologija so alergologija ja zavr{uva vo 1984 godina na Vojno-medicinskata Akademija vo Belgrad. Kolaborativen centar na SZO.Biografii na avtorite D-r Olivera K. U~estvuva vo edukacija na studenti po medicina i doktori na specijalizacija vo ramkite na zdravstveno-edukativniot proces na Institutot za medicina na trudot. ^len e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na klini~ka imunologija i alergologija.

U~esnik e na dvonedelniot seminar za zdravje i bezbednost pri rabotata vo [vedska. Makedonija D-r Qubica Andonoska e rodena 1950 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. proektot za izgotvuvawe na Upatstvoto za verifikacija.Kolaborativen centar na SZO . ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. ^len e na Ureduva~kiot odbor na Biltenot na Zdru`enieto za medicina na trudot kade{to u~estvuva so svoi tekstovi i komentari i prevodi od stru~nata literatura. prijava i registracija na profesionalnite bolesti i mnogu drugi aktivnosti kako zasluga za ovaa nagrada. a stru~noto usovr{uvawe po pulmologija i alergologija na Klinikata za pulmologija i alergologija vo 1983 god. specijalizacijata po Patolo{ka anatomija ja zavr{uva vo 2005 god. Vo periodot 1998-2002 kako pretsedatel go vodi Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. D-r Roza Naumoska e rodena vo Prilep 1954 god. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. 18 Institut za medicina na trudot . “Mentalna higiena” i LEAP. klini~ka imunologija i alergologija i IHAP. Pulmologijata i alergologijata se pole na poseben interes vo nejzinata rabota. Kako avtor ili koavtor ima objaveno 24 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. a vo tek e na poslediplomskite studii. e na~alnik na Oddelenieto. e potpretsedatel i ~len na Upravniot odbor na Zdru`enieto. D-r @aneta Boceska e rodena na 08. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija.1962 god. specijalizacijata po op{ta medicina ja zavr{uva vo 1981 god.: Alergiskite bolesti vo R. so rabotni zada~i vo slu`bata za medicina na trudot i industriskite ambulanti vo Prilep. Vrabotena e vo Oddelenieto za medicina na trudot vo Medicinskiot centar Prilep od 1981 god. Na nivo na lokalnata samouprava aktivno u~estvuva so predavawa i vodewe na rabotilnici vo proektite “Zdrava ishrana”.Cvetanov V i sor. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1975 god. Vrabotena e na Otsekot za pulmoalergologija na Internoto oddelenie vo Op{tata bolnica vo Ohrid od 1983 god. So zvaweto primarius se steknuva vo 1995 god. ^len e na Evropskoto zdru`enie za patologija i ~len na Pretsedatelstvoto na Makedonskoto zdru`enie na patolozi pri Makedonskoto lekarsko dru{tvo. Poseben e nejziniot pridones vo izgotvuvaweto na dokumenti za Nacionalnata strategija za medicina na trudot i organizacija i funkcija na slu`bite za medicina na trudot. vo Prilep. a od 1999 god. Respiratornite i alergiskite bolesti se pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. a od 2002 god. vo Ohrid. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1980 god. Avtor ili koavtor e na pove}e od 30 trudovi prezentirani na kongresi i seminari vo zemjata i vo stranstvo. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1992 god.06. Vrabotena e na Oddelot za patolo{ka anatomija pri JZO Op{ta bolnica Prilep.

1960 god. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1983 god. klini~ka imunologija i alergologija 19 .Biografii na avtorite D-r Fanica Kapu{evska e rodena 1957 god. Kako avtor ili koavtor ima objaveno desetina stru~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. vo Kru{evo.vo Debar. Dobitnik e na pove}e priznanija i pofalbi. klini~ka imunologija i alergologija. U~estvuva vo izrabotkata na LEAP (Lokalen ekolo{ki akcionen plan za op{tina Dojran) so poseben osvrt na vlijanieto na `ivotnata sredina na zdravjeto na lu|eto. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. Od 1988 god. a specijalizacijata po medicina na trdot vo 1992 god. ^len e na Lekarskata komora na Makedonija. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Pri{tina vo 1985 god. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie.1959 god. D-r Afrim M. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Vrabotena e vo Dispanzerot za medicina na trudot. Od Lekarskata komora na Makedonija e akreditiran za ispituva~ pri sproveduvaweto na stru~niot ispit na zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie.08.09. e vraboten vo Medicinskiot centar Debar. Ma}elara e roden na 01. kako i na nekolku humanitarni nevladini organizacii. Poseben inters projavuva za profesionalnite o{tetuvawa od vibracii i alergiskite zaboluvawa. Pretsedatel ili ~len e na nekolku komisii od zdravstven karakter. So stru~ni trudovi u~estvuval na nekolku kongresi i seminari. kako i na Albanian American Academy of Science vo SAD. Vlijanieto na `ivotnata sredina vrz zdravjeto na lu|eto so poseben osvrt na mikroklimata na Dojran e pole na poseben interes vo negovata rabota. D-r Nikola Ajcev e roden na 04. Zdravstven dom Peh~evo. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. Zdru`enieto na lekarite po medicina na trudot vo Makedonija i ~len na Zdru`enieto na lekarite Albanci vo Makedonija. a vo 2006 god. Vraboten e vo JZO Medicinski centar Gevgelija .ambulanta Dojran.

Mijakoski Institutot za medicina na trudot.Kolaborativen centar na SZO . d-r Rozalinda Isjanovska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika. Vasilevska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika.Skopje Ass. Zdravstveniot dom . Kendrovski.Ohrid 20 Institut za medicina na trudot . Medicinski fakultet . JZO ”Gradski apteki” . Kolaborativen centar na SZO . d-r Dragan G. dipl.Skopje Ass. Kolaborativen centar na SZO .Skopje Ass.Cvetanov V i sor. Stoleski Institutot za medicina na trudot.Skopje D-r Vlado V. d-r Vladimir T. d-r Sa{o B. farm. Medicinski fakultet . d-r Kristin V.: Alergiskite bolesti vo R.sci Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita Skopje M-r phr Kostadina Jugreva. Stefanoski Slu`bata za medicina na trudot.Skopje Prof. Makedonija Prof. Dr.

Op{t del .Poglavje A A.

22 .

Poimot “atopija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmestuvawe) prvpat e upotreben od Coca i Cooke vo dvaesettite godini od minatiot vek. Se razbira deka novite soznanija. a Makedonsko zdru`enie za bazi~na.EAWP) sekoj tret `itel na planetata strada od edna ili pove}e alergiski bolesti. Osnovni karakteristiki na atopijata spored Coca i Cooke se familijarnata pojava. o~ni. so nazalni. a tipi~en pretstavnik e sezonskiot alergiski rinit. EAACI) vo 2001 god. klini~ka imunologija i alergologija 23 . do koi sekojdnevno se doa|a. s¢ u{te postoi razlika pome|u postignatiot napredok i zadovolitelniot tretman (menaxment). koja{to go pretstavuva aktuelniot mig na bazi~nata i klini~kata alergologija. terminite “alergija” i “atopija” prvpat se upotrebeni na po~etokot od minatiot vek. Terminot “atopiski dermatit” prvpat e upotreben od Wise i Sulzberger vo dvaesetite godini. a so nego gi opi{uvaat reakciite na preosetlivost {to kaj nekoi lu|e gi predizvikuvaat odredeni supstancii od nadvore{nata sredina. a so nego tie gi ozna~uvaat “razli~nite tipovi na lokalizirana ili generalizirana lihenifikacija. vo odreden moment }e ja nametnat potrebata od revidirawe i na aktuelnata revizija. Sepak. belodrobni ili ko`ni manifestacii. kako i o~ekuvawata na pacientite so alergiska bolest/bolesti. dijagnosti~kite i terapiskite postapki. za pojavata na poinakvo reagirawe (pojava na bolest) na oddelni lica na odredeni supstancii od nadvore{nata sredina koi se apsolutno ne{tetni za drugite lu|e. generaliziran nevrodermit ili manifestacii na atopija”. Va`no mesto kaj alergiskite entiteti imaat polenozite. Terminot “alergija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmeneto reagirawe) e upotreben od von Pirquet vo 1905 god. povrzanosta so neposredniot (raniot) tip na ko`na reakcija i klini~koto manifestirawe so polenskata treska i/ili bronhijalnata astma. Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednive decenii {irum svetot i nivnoto prerasnuvawe vo seriozen medicinski i socijalen problem predizvika nivno intenzivno prou~uvawe i zna~ajno podobruvawe vo poznavawata na patogenetskite mehanizmi. ~ii{to osnovni celi se fokusirawe na sistemskata priroda na alergiskite bolesti i na potrebata od standardiziran i unificiran pristap vo nivnata dijagnostika i terapija. nekolku evropski institucii go pokrenaa policentri~niot istra`uva~ki i interventen proekt “Globalen pristap kon pacientot” (Global Approach to the Patient.Op{t del Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti Alergiskite bolesti vo poslednive decenii prerasnuvaat vo seriozen medicinski i socijalen problem. Vo ramkite na tie aktivnosti se javi i potrebata od revizija na dotoga{nata nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti i napu{tawe na nekoi termini bez nau~na i prakti~na opravdanost. Iako alergiskite bolesti se poznati mnogu odamna. ja objavija revidiranata nomenklatura i klasifikacija. ograni~enata pojava kaj nekoi lu|e (atopi~ari). GAP). Zatoa vo 1999 god. Vo toa vreme Prausnitz i Küstner gi objavuvaat svoite sogleduvawa za pojavata na ranata ko`na reakcija kaj licata kaj koi{to dotoga{ ne se javuvala. predizvikani od polenovite zrna i nivnite antigenski determinanti. Spored podatocite na Evropskata bela kniga za alergija (European Allergy White Paper . Ekspertite od pet sekcii i Izvr{niot odbor na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology.

Coombs i Gell ja promoviraat klasifikacijata na alergiskite reakcii na ~etiri tipovi (I – IV). a T-po 2 od parazitnite infestacii. eden od najva`nite medijatori na ranata alergiska reakcija.Kolaborativen centar na SZO . interleukin 4 – Il-4. So premostuvawe na dve molekuli na IgE od alergenot doa|a do degranulacija na mastocitot i osloboduvawe na negovite medijatori (histamin. vo klini~kata praktika se vovedeni hormonite od korata na nadbubre`nata `lezda. So svoite podocne`ni istra`uvawa Cooke i Grove uka`uvaat na prisustvoto na termolabilni supstancii vo krvta na atopi~nite lica. Kaj atopi~arite dominira aktivnosta na T-po 2 imuniot odgovor. Vo 1953 god. protivtela. odnosno do aktivacija na alergiskata kaskada. a Otto ja pretpostavil nivnata citofilnost. so {to alergenot se neutralizira vo cirkulacijata. T-po 1 i T-po 2. {to vo 1968 god. i Bennich i Johansson vo 1967 god.) koi se odgovorni za ranata alergiska 24 Institut za medicina na trudot . Osoben razvoj alergologijata bele`i vo poslednive pet decenii. Vo narednite istra`uvawa e utvrdena ~estata pojava na klasi~nite alergiski bolesti. Sopru`nicite Ishizaka vo 1966 god. Istata godina. Vo 1948 god.).Th ly) i posreduvan od razli~ni efektorni kletki. Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti Spored aktuelnite soznanija. odnosno pretpostavil deka reaginite stanuvaat aktivni duri otkako }e se vrzat za odredeni kletki. Kaj atopi~arite ekspozicijata na alergenot na koj{to se senzibilizirani doveduva do aktivacija na T-po 2 i produkcija na nivnite citokini (interleukin 3 – Il-3. vo koja e potencirana razli~nata uloga na antitelata i T limfocitite vo reakciite na preosetlivost. doka`uvaat deka reaginite se nova klasa na imunoglobulini. Gi ozna~ile kako imunoglobulin E (IgE).. perenealniot rinit. Iako ovaa dihotomija ne e vo soglasnost so aktuelnite imunolo{ki soznanija za dinami~en imun odgovor orkestriran od T pomaga~kite (helper) limfociti (Tpo . kakvi {to se: bronhijalnata astma. polenskata treska. T-po 1 ja obezbeduvaat za{titata na organizmot od bakteriskite i virusnite infekcii. koi{to spored citokinite {to gi la~at se delat na dve suppopulacii. e prifateno od Internacionalniot referenten centar na SZO za imunoglobulini. Il-4 ja stimulira produkcijata na alergen-specifi~nite IgE koi{to preku specifi~nite receptori se vrzuvaat za mastocitite (tkivnite bazofili). poradi {to toj e ozna~en kako proalergiski. interleukin 5 – Il-5. atopiskiot dermatit i/ili alergijata na hrana vo detstvoto i mladosta kaj bebiwata so infantilen egzem. Ulogata na levkotrienite i na~inot na nivnoto sozdavawe e rasvetlena vo 1983 god. a mo`ebi u~estvuvaat i vo odr`uvawe na bremenosta. imunolo{kiot odgovor na organizmot go rakovodat Th ly. klasifikacijata na Coombs i Gell s¢ u{te ima zna~ewe. ^ovekot sekojdnevno e opkru`en i stapuva vo kontakt so golem broj alergeni. Makedonija prethodno primile serum od atopi~ni lica. {to poradi nivniot izrazen antialergiski afekt pretstavuvalo presvrtnica vo lekuvaweto na astmata i drugite alergiski bolesti. interleukin 13 – Il-13 i dr. Kaj neatopi~nite lica pri ekspozicija na alergenot i negovoto navleguvawe vo organizmot doa|a do sozdavawe na specifi~en IgA (so {to se spre~uva navleguvawe na alergenot vo organizmot pri narednata ekspozicija) i/ili specifi~en IgG i IgM.: Alergiskite bolesti vo R. levkotrieni i dr.Cvetanov V i sor. Ovie supstancii gi ozna~ile kako reagini. e rasvetlena ulogata na histaminot. citokini i hemokini. a nivnata aktivnost e vo ramnote`a.

Vo prvata godina od `ivotot dominiraat ko`nite i gastrointestinalnite simptomi. [ema br. do sega poznati. ne se razlikuva od onaa kaj klasi~nite alergiski bolesti (pr. Vo nekoi slu~ai opi{anata kaskada ja aktivira nepoznat pottiknuva~ (infektiven agens. kako i pri nealergiskata sinonazalna polipoza). Najva`ni.). rinokonjunktivitot. spored svoite patohistolo{ki karakteristiki i klini~kite manifestacii {to gi predizvikuva. nivnata regrutacija od koskenata sr` i cirkulacijata vo soodvetnoto tkivo (respiratorna mukoza. Rizikot za razvoj na IgE-posreduvana alergija kaj dete so dva atopi~ni roditela iznesuva 40-60%. Atopi~noto lice vo tekot na `ivotot ~esto razviva nekolku alergiski bolesti {to vo literaturata se ozna~uva kako atopiski mar{. gastrointestinalnite simptomi i karakteristi~nite ko`ni lezii. iritans. Atopijata pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za sozdavawe na specifi~ni IgE antitela pri ekspozicija na nadvore{nite alergeni i mo`no razvivawe na alergiski simptomi. Zasega ne e poznat specifi~en genetski marker za atopijata.rana alergiska reakcija Vo procesot na aktivacijata alergiskata kaskada pri ekspozicijata na alergen uloga imaat i nekoi adjuvantni faktori. dodeka kaj dete so neatopi~ni roditeli toj iznesuva 5-10%. nealergiski rinit. Osobeno zna~ewe imaat katjonskite proteini {to se osloboduvaat od eozinofilite (majorniot bazi~en protein–MBP. dodeka rinitot i astmata predizvikani od alergeni od vozduhot se razvivaat podocna. eozinofilnata peroksidaza i eozinofilniot nevrotoksin). 1.Op{t del reakcija koja{to se javuva 1-2 ~asa posle ekspozicijata na alergenot ({ema br. Il-5 ja stimulira maturacijata na eozinofilite vo koskenata sr`. nealergiska urtikarija i dr. Alergiska kaskada . Poso~eni se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 25 . ~esto predizvikani od alergeni od hranata. kletki na alergiskata reakcija se T-po 2. nealergiska astma. eozinofilniot katjonski protein–EKP. Zaedno so drugite medijatori tie se odgovorni za docnata alergiska reakcija (6-8 ~asovi posle ekspozicijata na alergenot) i alergiskata inflamacija. Vo tipi~nite alergiski klini~ki manifestacii spa|aat: astmata. epitelnite i endotelnite kletki. plazmocitite.PPK). 1. nepoznat alergen) pri {to doa|a do razvoj na inflamacija koja. ko`a) i nivnata aktivacija (osloboduvawe na medijatori). odnosno najverojatno se raboti za poligensko nasleduvawe. mastocitite i eozinofilite. dendriti~nite kletki (dejstvuvaat kako protivgenprezentira~ki kletki . a se smeta deka odredena uloga imaat i trombocitite.). kako na primer superantigenot odnosno enterotoksinot na Staphylococcus aureus (se smeta deka ima uloga vo eozinofilnata inflamacija i poliklonalniot IgE odgovor pri atopiskiot dermatit. potoa ~adot od tutunot i drugi vnatre{ni i nadvore{ni aeropolutanti i drugi.

IgEposreduvani reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~ni lica. intolerancija. toksi~nite supstancii i avtoimunite reakcii. kakvi {to se: bronhijalna hiperreaktivnost i drugi. atopijata vklu~uva i nekoj vid zgolemena osetlivost na celnite organi. na primer: nespecifi~na bronhijalna reaktivnost kaj licata so astma. prisustvoto na IgE antitelata vo otsustvo na simptomi ne zna~i bolest. IgE produkcija. So ovaa definicija se isklu~uvaat klasi~nite odgovori na organizmot na infektivnite agensi. 2. Postojat indicii deka. atopi~noto lice ne mo`e da bide identifikuvano pred da razvie senzibilizacija na odreden alergen. naru{ena barierna funkcija na ko`ata kaj atopi~nite lica itn. Od druga strana.: Alergiskite bolesti vo R. Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti Revidiranata kalsifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti spored Position paper na EAACI od 2001 god. hiperreaktivnost i drugi za ozna~uvawe na navedenata pojava. [ema br. osven IgE produkcijata. na primer reakciite na ubod od insekti ili lekovi. Makedonija nekolku genski lokusi odgovorni za nekoi fenomeni povrzani so atopijata. 1.) 26 Institut za medicina na trudot . Se prepora~uva napu{tawe na terminite idiosinkrazija.Kolaborativen centar na SZO . Preosetlivosta ili hipersenzitivnosta se definira kako pojava na objektivno reproducibilni simptomi i znaci inicirani od ekspozicijata na definiran stimul vo doza tolerirana od normalnite lica. e pretstavena na {emata br. Isto taka. Klasifikacija na reakciite na preosetlivost (Johansson et al. Vo otsustvo na genetski marker. a se potenciraat reakciite {to se javuvaat kaj nekoi lica pri ekspozicija na nadvore{nite faktori.Cvetanov V i sor.

preosetlivost na aspirin) se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost. Treba da se potencira deka IgE-posreduvanite alergiski reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~nite lica (pr. obi~no proteini. protivtelata odgovorni za alergiskite reakcii pripa|aat na klasata IgE i ovoj tip alergija e ozna~en kako IgE-posreduvana alergija. i predispozicija za razvoj na tipi~ni simptomi kako astma. alergija na ubod od insekti. {to gi pravi pogodni za vrzuvawe so razli~ni receptori. Vo najgolem broj slu~ai. Makedonija od 2003 god. idiosinkrazija i sl. prevalencijata na atopijata kaj vozrasnata populacija iznesuva 34. Alergijata mo`e da bide posreduvana od protivtela ili od kletki. pri kontaktniot alergiski dermatit alergenite se niskomolekulski soedinenija (nikel. Alergiski rinit Alergiskiot rinit se definira kako hroni~en rinit predizvikan od imunolo{ki mehanizmi.1% kaj decata Alergeni Alergenite se protivgeni koi{to predizvikuvaat reakcii na preosetlivost posreduvani od imunolo{ki mehanizmi.4% kaj vozrasnite i 25. Alergijata mo`e da bide predizvikana i od kletki.Op{t del Atopija Atopijata se definira kako li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na ekspozicija na niski dozi na alergeni.) koi dejstvuvaat kako hapteni i reagiraat so T li. Se potencira zna~eweto na terminot atopija kako predispozicija. medikamentozna alergija i dr. odnosno senzibilizirani limfociti. a ne bolest. formaldehid i dr.). Vo R. kako izocijanatite ili anhidridite. Ne IgE-posreduvanata alergija e predizvikana od antitela od drugite klasi. odnosno glikoproteini so molekulska te`ina od 10 000 do 40 000 daltoni koi vo svojot sostav imaat dosta polarni i hidrofilni aminokiselini.8%. niskomolekulski soedinenija. alergiskiot kontakten dermatit. Isto taka. Vo Makedonsko zdru`enie za bazi~na. obi~no IgG (pr. hrom. denes retkata serumska bolest. alergiskiot alveolit i dr. Makedonija prevalencijata na alergiskite bolesti iznesuva 35. mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija dejstvuvaj}i kako hapteni. odnosno 41. Vo najgolem broj slu~ai alergenite {to reagiraat so IgE i IgG protivtelata se proteini. rinokonjunktivit ili egzem/dermatit. klini~ka imunologija i alergologija 27 . Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. toj se ozna~uva kako IgE-posreduvan alergiski rinit. Poretko. Alergija Alergijata se definira kako reakcija na preosetlivost predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. celijakijata i dr.). Dokolku e doka`ana ulogata na IgE vo patogenezata na alergiskiot rinit.6% kaj vkupniot broj ispitanici. pr. a se napu{taat terminite psevdoalergiski reakcii. Reakciite na preosetlivost predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (pr.

: Alergiskite bolesti vo R. iznesuva 5. dodeka vo drugite slu~ai se raboti za nealergiska astma. Preostanatite formi na hroni~niot rinitis {to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi (ozna~eni kako vazomotoren rinit. Preostanatite formi na konjunktivit koi{to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiski konjunktivit. Atopiski egzem/dermatit sindrom Alergiskiot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS) pretstavuva zaboluvawe predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. Astma Astmata vo ~ija patogeneza se doka`ani imunolo{kite mehanizmi.4%.Kolaborativen centar na SZO .) se ozna~eni kako nealergiski rinit. da se zamenat so terminite intermitenten i perzistenten alergiski rinit. odnosno se manifestiraat kako: atopiski egzem/dermatit.5%) Alergiski konjunktivit Alergiski konjunktivit e vospalenie na konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka 28 Institut za medicina na trudot . IgE-povrzaniot AEDS (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. so toa {to za slu~aite na sezonskite nazalni simptomi {to se javuvaat kaj licata senzibilizirani na poleni terminot sezonski alergiski rinit e validen. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnata populacija iznesuva 12. Alergiski bolesti na ko`ata Za razlika od alergiskite bolesti na respiratorniot trakt koi{to se karakteriziraat so uniformna simptomatologija. alergiski granulomatozni ko`ni reakcii i dr. Prevalencijata na astmata kaj vozrasnata grupa od 20 do 44 god. Prevalencijata na alergiskiot rinitis kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 20. urtikarija/angioedem. alergiskite bolesti na ko`ata se mnogu poraznovidni. medikamentozni egzantemi.8% (vozrasni 23. alergiski kontakten egzem/dermatit. sezonskiot i celogodi{niot.9%. deca 16.1%. IgE-posreduvaniot alergiski konjunktivit se javuva vo forma na intermitenten ili perzistenten. odnosno ulogata na IgE.Cvetanov V i sor. e ozna~ena kako alergiska astma. alergiska purpura. alergiski vaskulit. Alergiski rinokonjunktivit e vospalenie na nazalnata sluznica i konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. odnosno egzogena i endogena astma. Se prepora~uva napu{tawe na terminite extrinsic i intrinsic astma. Makedonija dokumentot na SZO “Allergic rhinitis and its Impact on Asthma (ARIA)” se prepora~uva terminite na dvete formi na IgE-posreduvaniot alergiski rinit. hiperreaktivna rinopatija i sl.

dominantno celularni (T-po 1). a se prepora~uva napu{tawe na terminite “intrinsic atopiski dermatit”. IgE-posreduvana alergija na hrana e formata na nutritivna alergija vo ~ija{to patogeneza e doka`ana ulogata na IgE protivtelata.2%. lekovi i ubod od insekti Slu~aite na preosetlivost kade klasifikacijata bazirana na odreden organ ili sistem e neadekvatna. se klasificiraat spored vidot na alergeni {to gi predizvikuvaat. Prevalencijata na AEDS kaj decata iznesuva 3.2% (vozrasni 3. Vo slu~aite na doka`ana uloga na IgE protivtelata vo patogenezata se koristi terminot IgE-posreduvana urtikarija.povrzan AEDS. Alergija na hrana. Urtikarija Alergiskata urtikarija pretstavuva forma na urtikarija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Kontakten egzem/dermatit Alergiski kontakten egzem/dermatit e forma na kontaktniot dermatit predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Sli~ni termini se primenuvaat i vo slu~aite na preosetlivost na medikamenti i ubod (venom) od insekti. klini~ka imunologija i alergologija 29 . Drugite slu~ai na preosetlivost na hrana se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost na hrana. Terminot iritanten/toksi~en kontakten dermatit se prepora~uva za slu~aite vo ~ija{to patogeneza ne se vklu~eni imunolo{kite mehanizmi.5% (vozrasni 11. Prevalencijata na preosetlivost na lekovi vo R.8%.0%).Op{t del definiran kako “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. deca 5. Makedonija od 2003 god. deca 9. prevalencijata na preosetlivost na hrana kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 4. Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. Nealergiska urtikarija e forma na urtikarija predizvikana od neimunolo{ki mehanizmi. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Nealergiskiot AEDS pretstavuva AEDS predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi.8%). Makedonija kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 10. Alergija na hrana pretstavuva preosetlivost na odreden vid/vidovi hrana predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. a se karakterizira so pozitiven patch test na inhalatorni ili nutritivni alergeni.3%. “kriptogen atopiski dermatit”. naod na alergen-specifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. Vtorata forma na alergiskiot AEDS e ozna~ena kako T-li . a vo otsustvo na IgE senzibilizacija.

European Union meets the challenge of the grown importance of allergy and asthma in Europe. Bonini S. Spiroski M. 49: 576-586. Van Cauwenberge P. 2002: 162-167. Skopje: Institut za imunobiologija i humana genetika. Frew AJ. Allergy as a global problem: “Think globally. 1995: 93-104. Allergy 2004. Anafilaksa Anafilaksata pretstavuva te{ka. generalizirana ili sistemska reakcija na preosetlivost. Allergy 2004. Kolevski P. 10. Allergy 2002. Bousquet J. Skopje: MEDIS informatika. Johansson SOG. Role of IL-4 and IL-13 in synthesis of IgE and expression of CD23 by human B-cells. Makedonija prevalencijata na preosetlivost na ubod od insekti kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 3.Cvetanov V i sor. Eosinophils: “new” roles for “old” cells. J Allergy Clin Immunol 1990. Th2 and more. `ivotno-zagrozuva~ka.8%). se razviva vo multiorganska reakcija vo koja dominira te{ka forma na bronhospazam. Changing the nomenclature: fashion or necessity? Allergy 2001. Nau~niot trud . Levi-Schaffer F. 85: 533-539. 9. 74-84. Munitz A. a se prepora~uva napu{tawe na terminot anafilaktoidna reakcija. Hourihane JO’B. 56 (9): 809-812. Alergiska anafilaksa pretstavuva reakcija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Bousquet J et al. 8 (23). 2. dlankite ili tabanite i lokalna urtikarija. Allergic basis of asthma.5%. Frew AJ. 13. Immunology Today 1996. Spiroski M. Summer School’02. Poretko anafilakti~nata reakcija e predizvikana od IgG ili kleto~noposreduvani mehanizmi. Drugite. A revised nomenclature for allergy. The expanding universe of T-cells subsets: Th1. 4. Sofia. 3. 57: 661-662. Eur Resp Mon 2003. Obi~no se raboti za IgEposreduvana anafilaksa. 7. Literatura 1. Punnonen J. mnogu poretki reakcii na preosetlivost vo koi ne se vklu~eni imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiska anafilaksa. deca 3. 17: 139-146. Asthma and atopy – the price of affluence? Allergy 2004. 6.da se napi{e i da se objavi.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Vo R. 56 (9): 813-824. Allergy 1994. Osnovni imunolo{ki metodi. Mosmann TR. act globally”.: Alergiskite bolesti vo R. van Ree R et al. Allergy 2001. predizvikana od konsumirawe kikiritki ili ubod od p~ela. Bulgaria.1% (vozrasni 2. 59: 1-5. Bousquet J. 8. Cocks BG et al. An EEACI position statement from the EAACI nomenclature task force. Haahtela T. 11. 12. Kay AB. pr. a kulminira so te{ka forma na hipotenzija i kardiovaskularen kolaps. 59: 124-138. ARIA and GAP extending still further. odnosno po~nuva so ~e{awe vo grloto. Eosinophils and T-lymphocytes in late fase allergic reactions. 5. Anafilakti~kata reakcija se razviva postepeno. Hipotenzijata i te{ka forma na bronhospazam ne mora da bidat prisutni za reakcijata da se ozna~i kako anafilakti~na. 59: 268272. Sad S. Aversa G. Ansotegui R. 30 Institut za medicina na trudot . von Hertzen LC.

Pri~inata za nivnata neupotreblivost mo`e da se locira vo dve grupi na problemi: 1. vklu~uvaj}i gi i zaboluvawata so alergiska etiologija. osobeno vo segmentot na privatnoto zdravstvo. oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci mo`at da ponudat primenlivi podatoci za analiza na sostojbite. dijagnoza i lekuvawe za eden osobeno aktuelen zdravstveno-ekolo{ki problem. obrabotka i objavuvawe na zdravstveno-statisti~kite podatoci. kadrovskata ekipiranost i drugi podatoci za sostojbata vo zdravstvenite organizacii i zdravstvoto vo celost. planirawe na potrebite i procenka na direktnite i indirektni tro{oci za prevencija.statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti Sostojbi vo Republika Makedonija Utvrduvaweto na specifi~ni zdravstveni indikatori i nivno lesno i brzo pribirawe se osnova za vospostavuvawe na odr`liv sistem za upravuvawe so alergiskite bolesti. i toa: • zdravstvena za{tita na decata • zdravstvena za{tita na u~ili{nite deca i mladinata • zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie • zdravstvena za{tita na rabotnicite • zdravstvena za{tita na `enite Ottuka. sekundarna i tercijarna zdravstvena za{tita. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. neophodno e da se analizira morbiditetot vo sekoja od ovie funkcionalni kategorii na postavenost na zdravstveniot sistem. mortalitetot. vo na{ata zemja postoi dolga tradicija na pribirawe. 2. redovno pribirawe i objavuvawe na podatocite) neosporen e faktot deka raspolo`ivite podatoci se prakti~no neupotreblivi. nesoodveten sistem. Vo Republika Makedonija postoi Zakon za evidencija vo oblasta na zdravstvoto (Sl. Za `al. nasproti site relativno dobro postaveni preduslovi (zakonska i podzakonska osnova. 37/79) vrz ~ija osnova proizleguva obvrskata za vospostavuvawe na soodveten zdravstveno-statisti~ki sistem baziran na sledewe na morbiditetot. slabosti i nedoslednosti vo sproveduvawe na zakonski utvrdenite obvrski za redovno prijavuvawe na registriranite zaboluvawa-sostojbi vo oddelni funkcionalni edinici na zdravstveniot sistem. Istovremeno. Organizacijata na zdravstvenata za{tita na oddelni kategoriipopulacioni grupi na naselenieto se temeli na vospostavuvawe na nekolku funkcionalni kategorii. Ottuka i o~ekuvawata deka. ambulantno-poliklini~kata i bolni~kata zdravstvenata za{tita na naselenieto vo Republika Makedonija se obezbeduva na tri nivoa – primarna. Vesnik br.Op{t del Relevantnost na nacionalniot . iskoristenosta na kapacitetite. kakvi {to se alergiskite zaboluvawa na razli~ni organi i sistemi. obrabotka i objavuvawe na podatocite Postavenost na zdravstveniot sistem i mo`nosti za pribirawe i obrabotka na zdravstveno-statisti~ki podatoci Vo soglasnost so osnovnite principi za dostapnost. efikasnost i racionalnost. za utvrduvawe na sostojbite vo vrska na frekvencijata i dinamikata na javuvawe na oddelni bolesti. pristap i instrumenti za pribirawe. Dopolnitelno. klini~ka imunologija i alergologija 31 .

potreben e kus komentar na mo`nostite koi gi dava oficijalniot sistem za obele`uvawe na bolestite i sostojbite i nivnata implementacija vo nacionalniot sistem za evidencija i registrirawe na morbiditetot. Vo na{ata zemja ve}e deset godini vo upotreba e Desettata me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi (MKB-10). se primenuvaat ovie standardni listi za tabelirawe. Ona {to e osobeno zna~ajno. Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija Koga se govori za prednostite i slabostite vo obezbeduvawe podatoci za morbiditetot od alergiski zaboluvawa na oddelni organi i sistemi. vaka slo`eniot sistem e celosno otvoren kon golem broj subjektivni slabosti koi ~esto pati ja doveduvaat vo pra{awe relevantnosta na dobienite podatoci. kako sostaven del na MKB-10. Makedonija podatocite od rutinskata zdravstvena statistika se pribiraat oddelno za naselenieto koe `ivee vo urbanite i ona vo ruralnite podra~ja na zemjata. nivnata obrabotka i dostapnost na objavenite podatoci. a potoa i na nacionalno nivo. a e vo funkcija na zgolemuvawe na komparabilnosta na pribranite podatoci e postoeweto na standardna lista za tabelirawe na morbiditetot. vo re~isi site segmenti na zdravstvoto. Ostanuva otvoreno pra{aweto dali na sosem identi~en na~in vaka vospostavenata nacionalna zdravstvena statistika dava mo`nost da se dojde do podatoci za site zaboluvawa. otsustvoto na edinstveno softversko re{enie i mre`no povrzuvawe na site zdravstveno-statisti~ki subjekti go pravi ovoj sistem krajno nefunkcionalen vo odnos na potrebite na site negovi korisnici. Od druga strana. zdravstvenata evidencija se u{te s¢ vodi manuelno. 32 Institut za medicina na trudot . Slabite to~ki se lociraat vo doslednoto prijavuvawe i registriraweto na utvrdenite sostojbi vo zdravstvenite organizacii. {to bi gi zainteresirale onie koi gi donesuvaat odlukite i ja kreiraat zdravstvenata politika bazirana na podatoci. neosporen e podatokot deka taa dava mo`nost za analiza na nekoi sostojbi kaj oddelni populacioni grupi koi spored svoite demografski i socio-ekonomski karakteristiki imaat odredeni specifi~nosti vo odnos na registriraniot morbiditet. tehnolo{kiot aspekt na postavenost na ovoj kompleksen sistem go pravi krajno ~uvstvitelen kon mo`nosta za gre{ki i propusti.Cvetanov V i sor. Sostojbite vo odnos na oddelnite alergiski entiteti koi se predmet na ovaa studija vo svetlo na mo`nostite koi gi dava MKB-10 se dadeni vo prodol`enie. Ovaa klasifikacija se bazira na alfanumeri~ka {ema na {ifrirawe koja se sostoi od edna bukva po koja sledat tri brojki so mo`nost za klasifikacija na bolestite na trizna~ni i ~etirizna~ni nivoa. nekoherentna i onevozmo`uva globalna procenka. Kone~no. Za `al.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. Ottuka i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite. Podatocite koi sledat podolu vo ovaa kniga jasno argumentiraat deka koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija odgovorot na ova pra{awe e negativen. I pokraj s¢ pointenzivnoto navleguvawe na informati~kata tehnologija vo site segmenti na rabotata. I pokraj toa {to na prv pogled se ~ini deka vaka vospostavenata morbiditetna statistika e frakcionirana. so mali isklu~oci kako odraz na odredeni specifi~nosti vo nekoi funkcionalni kategorii na zdravstveniot sistem. nivnoto pribirawe i dostavuvawe do ovlastenite specijalizirani javno zdravstveni organizacii na regionalno nivo.

36 1881 24.28 `eni 1049 13. Vo prodol`enie se prika`ani dostapnite podatoci koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija od alergiski rinit za periodot od 1998 do 2000 godina. neozna~eno Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata. polenska treska i polinoza) • J30. ne mo`e da bide analiziran vo odnos na negovata frekvencija na javuvawe.27 947 87.15 Vkupno 8848 65.01 3565 52.57 828 81.35 881 81.1 alergiski rinit predizvikan so polen (dadenite sinonimi se: alergija na polen.4 1438 18. vo edna golema grupa na entiteti koi se odnesuvaat na bolesti na nosot i nazalnite sinusi i se bele`at so {ifrite J30-J31. nazofaringit i faringit i drugi zaboluvawa na nosot i nazalnite sinusi vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina J30-J31 1998 1999 2000 J33-J34 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 535 49. jasno se nametnuva zaklu~okot deka alergiskiot rinit. ova zaboluvawe spa|a vo grupata na drugi bolesti na respiratorniot trakt {to se klasificiraat vo kategorijata J30-J39. u~ili{nite deca i mladinata.14 trud `eni 4233 62.32 1686 64.14 2920 43.48 2024 26.Op{t del Alergiski rinit Spored MKB-10.44 2784 17.53 1346 17.07 1775 84. kako specifi~en entitet.1 6485 47.55 3190 47.14 medicina na ma`i 4615 67.02 Vkupno 2553 16.92 3905 25. Vo nea alergiskiot rinit e prika`an zbirno.2 drug sezonski alergiski rinit • J30. I pokraj neupotreblivosta na ovie podatoci treba da se istakne deka od godina vo godina kaj nekoi funkcionalni kategorii Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Koristej}i ja trozna~nata klasifikacija alergiskiot rinit spa|a vo grupata J30-vazomotoren i alergiski rinit.36 `eni 401 39.25 1441 54.3 drug alergiski rinit (dolgogodi{en alergiski rinit) • J30.0 vazomotoren rinit • J30.04 6951 51. klini~ka imunologija i alergologija 33 . So ogled na toa deka ovie grupi bolesti zna~ajno u~estvuvaat vo strukturata na respiratornite morbiditet kaj site populacioni grupi.58 Vkupno 1058 40.16 895 66.4 alergiski rinit. Vazomotoren i alergi~en rinit.42 791 62. So primena na ~etirizna~nata klasifikacija se otvora mo`nost za dopolnitelna klasifikacija na site zna~ajni dijagnosti~ki aspekti na ovoj entitet. i toa: • J30.11 695 54.91 op{ta ma`i 1504 19.97 Vkupno 936 44. J33-J34. hroni~en rinit. kako i i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite se vo soglasnost so MKB – 10 Listata za tabelirawe na morbiditet.7 1614 77.7 733 72.67 Prika`anite podatoci odat vo prilog na prethodno iznesenata konstatacija deka oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci se prakti~no neupotreblivi koga stanuva zbor za sledewe na frekvencijata na javuvawe i razvojnata tendencija na alergiskiot rinit.76 {kolska ma`i 556 41.5 3761 55.26 746 55.22 `eni 502 39.

Poradi toa vo oficijalnata zdravstvena statistika alergiskiot konjnuktivit e prika`an zbirno.18 8823 336.5 blefarokonjunktivit • H10.Cvetanov V i sor. u~ili{nite deca i mladinata i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite proizleguvaat od MKB .19 10687 136. neozna~eno Od prikazot jasno proizleguva deka MKB-10 duri i so primena na ~etirizna~nata klasifikacija ne dava mo`nost za klasifikacija na alergiskiot konjunktivit.62 15932 760.47 4334 340. tuku toj se stava vo kategorijata na drug konjunktivit (N10.4 `eni 6329 616.96 7483 740.32 `eni 5346 419.78 4909 385.7 4753 351. pri {to vo trozna~nata kategorija N10 spa|aat: • N10.8).83 1849 27. Alergiski konjunktivit Spored MKB-10 ova zaboluvawe spa|a vo grupata zaboluvawa na konjuktivata {to se klasificiraat vo kategorijata N10-N13.32 Vkupno 10772 410.8 Vkupno 13498 644.21 8449 779.81 10362 134.01 `eni 10117 129.52 20791 133.1 akuten atopi~en konjunktivit • H10.Kolaborativen centar na SZO .56 10242 133. Registriran morbiditet od konjunktivit i drugi zaboluvawa na konjunktivata vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina 1998 1999 2000 H10-H13 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 7169 661.44 Vkupno 3148 23.9. Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.14 2787 20.26 34 Institut za medicina na trudot .55 13248 632.: Alergiskite bolesti vo R.47 9662 368.96 6232 616.4 hroni~en konjunktivit • H10.2 op{ta ma`i 10381 134. Makedonija od zdravstveniot sistem kaj nas (zdravstvena za{tita na decata.04 1561 22.10 Listata za tabelirawe na morbiditet. Podatocite koi se odnesuvaat na sostojbata vo odnos na alergiskiot konjnuktivit vo Republika Makedonija vo periodot 1998-2000 godina se prika`ani vo prodol`enie.49 3300 24. neozna~eno • N10.3 akuten konjunktivit.12 1451 21. konjunktivit. vo grupata bolesti na konjunktivata (N10-N13) kade pokraj ova zaboluvawe spa|aat i drugite zaboluvawa na konjunktivata.0 mukopurulenten konjunktivit • N10.7 Vkupno 20498 131. u~ili{nite deca i vozrasnoto naselenie) ovie zaboluvawa poka`uvaat zgolemena frekvencija na javuvawe.04 trud `eni 1641 24.2 drug akuten konjunktivit • N10.78 {kolska ma`i 5426 401.98 21049 135.87 4489 332.8 drug konjunktivit • N10.25 1226 18.47 10549 134.32 7016 647.86 medicina na ma`i 1507 22.

• J45. koja gi opfa}a slednive kategorii: alergiski bronhit.36 274 4. rinit so astma. Spored MKB-10 Listata za tabelirawe.18 3.0) broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 medicina na ma`i 325 4. kategoriite J45 i J46 se prika`uvaat zaedno. J45-J46 1998 1999 2000 (bez J45.79 2.09 Vkupno 629 4. Astma vo R.62 517 3.75 298 4.8 483 3.21 3.0 predominantno alergiska astma.43 3 3. So ogled na specifi~nostite na morbiditetot na rabotni~kata populacija.Op{t del Bronhijalna astma Spored MKB-10 alergiskata astma e pretstavena so trozna~nata kategorija J45 kade spa|aat slednive ~etirizna~ni kategorii: • J45.47 43.95 3.1 nealergiska astma • J45.24 209 3.1 1999 broj 3412 3569 6981 244 215 459 stapka/10000 44. ekstrinzi~na atopi~na astma i senska treska so astma. raspolo`ivite podatoci nuduat mo`nosti za evaluacija na sostojbata.88 43. pokraj kategoriite J45-J46 vnesena e i ~etirizna~nata kategorija J45.44 1.49 219 3. Nasproti toa. Makeadonija vo slu`bata za medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 god. vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite.9 astma. Vo taa smisla mo`e da se konstatira deka stapkata na morbiditet od predominantno alergiska astma kaj vozrasnoto naselenie vo Republika Makedonija iznesuva 45/10000.98 44. Ovoj pristap e primenet i vo nacionalnite listi za pribirawe na podatocite vo slu`bite za zdravstvena za{tita na decata.31 45. J45. obrabotka i objavuvawe na podatocite za astmata se dizajnirani za da mo`at da dadat uvid vo sostojbata so astmata (vkupno) i alergiskata astma. klini~ka imunologija i alergologija 35 . neozna~eno Kategorijata J46 spored MKB-10 e rezervirana za status asrmatikus (akutna te{ka forma na astma).0 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3456 3444 6900 205 217 422 stapka/10000 44. na u~ili{nite deca i mladinata i na slu`bite za op{ta medicina. bez zna~jni razliki vo odnos na polot i varijacii vo periodot od tri posledovni godini.01 trud `eni 304 4. morbiditetnat stapka kaj profesionalno eksponiranite rabotnici e re~isi deset pati pomala otkolku kaj vozrasnoto naselenie i vo periodot 1998-2000 godina poka`uva tendenMakedonsko zdru`enie za bazi~na. atopi~na astma.57 44. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. pribirawe.0.06 2.65 43.12 medicina na trud Astma vo R.37 2000 broj 3270 3418 6688 167 121 288 stapka/10000 42.55 So ogled deka listite za tabelirawe.8 me{ana astma • J45.57 3.

84 4927 454. dermatit od pelena (salveta). drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10 –L99).77 Vkupno 7698 367. eksfolijativen dermatit. O~igledno e deka na atopiskiot dermatit mu e posveteno posebno vnimanie pri utvrduvaweto na nacionalnite listi za tabelirawe na bolestite vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. neozna~eniot dermatit (L30. neozna~eniot kontakten profesionalen dermatit i egzem (L25.4). dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) registriran vo R. Pri~inite verojatno se sokrieni vo metodologijata za pribirawe i obrabotka na podatocite. ovie zaboluvawa se grupiraa vo golema grupa t.Kolaborativen centar na SZO .59 8306 396.81 36 Institut za medicina na trudot . urtikarijata-vkupno (L50) i alergiskata urtikarija (L50. iritanten kontakten dermatit.) neinfektivniot alergi~en dermatit na o~niot kapak (N01. Makedonija cija na namaluvawe. urtikarijata-vkupno (L50) i posebno za alergiskata urtikarija (L50.3 3939 398. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god.9).04 3470 256. zna~ajnoto namaluvawe na brojot na slu`bite za medicina na trud i namaluvaweto na brojot na rabotoaktivnoto naselenie.n. Vo ovie slu`bi se pribiraat i prika`uvaat (tabeliraat) podatocite za alergiski kontakten dermatit (L23).65 4088 321.5 `eni 3690 365. alergi~en kontakten dermatit. iritanten kontakten dermatit (L24).9).63 9450 451. onoj predizvikan od vnatre{no vneseni supstanci (L27.44 3445 255.8 drug atopi~en dermatit (vklu~uva – egzem i nevrodermatit) • L20. vo slu`bite za zdravstvena za{tita na predu~ili{nite i u~ili{nite deca 1998 1999 2000 L20-L30 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 4008 369.00 4188 328. Vo MKB-10 Listata za tabelirawe.Cvetanov V i sor. Morbiditet od atopi~en dermatit i drugi vidovi dermatit (seboroi~en dermatit. neozna~eno Alergi~niot kontakten dermatit se {ifrira so trozna~nata kategorija L23.: Alergiskite bolesti vo R. Atopiski dermatit Spored MKB-10 za atopiskiot dermatit e rezervirana trozna~nata kategorija L20 vo koja spa|aat: • L20. Vo prodol`enie se prika`ani podatocite koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija za atopiskiot i drugite vidovi dermatit. desetkratnoto pomalo javuvawe na astmata kaj profesionalno eksponiranite rabotnici te{ko deka mo`e da najde logi~no objasnuvawe. Vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina se tabeliraat dermatitot i egzemot (L20-L30) i urtikarijata L50.9 Atopi~en dermatit.25 {kolska ma`i 3572 264.73 4367 402. Od ovaa kategorija se isklu~eni neozna~enata alergija (T78.0). polenskiot (L22). I dokolku namaluvaweto na morbiditetnata stapka mo`e da se objasni so organizacionite promeni vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. Vo slu`bata za op{ta medicina posebno se pribiraat podatocite za alergiskiot kontakten dermatit (L23).35 7533 287.05 7658 291.85 Vkupno 7541 287.0 Besnier-ov prurigo • L20.1).0).89 `eni 3969 311. iritativniot kontakten dermatit (L24) i nekoi drugi entiteti koi ne se zna~ajni za ova istra`uvawe.95 4523 447.

soodvetno apliciran.46 1.1 10. Toa e ~etirizna~na kategorija od grupata na drugi komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.36 1.41 Preosetlivost na lekovi Preosetlivosta na adekvaten lek ili medikament {to e soodvetno apliciran vo MKB-10 se ozna~uva so T88. neozna~eno Treba da se odbele`i deka MKB-10 dava mo`nost i za klasifikacija na fotoalergiskiot odgovor na lek (L56. kako i na neozna~eniot dermatit vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite vo periodot 1998 do 2000 godina.42 1. preosetlivost i idiosinkrazija • T88.58 49.29 1.88 2000 broj 3695 3971 7666 520 450 978 stapka/10000 47.4 neuspe{na ili te{ka intubacija • T88.71 49.04 9.0 infekcija po imunizacija • T88.3 maligna hipertermija poradi anestezija • T88.7 neozna~en nesakan efekt od lek ili medikament.2 {ok poradi anestezija • T88. kade spa|aat u{te i: • T88.Op{t del Vo prodo`enie se prika`ani podatocite za alergiskiot kontakten dermatit registriran vo slu`bata za zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie i na profesionalno eksponiranite rabotnici.46 1.0).36 7.45 2000 broj 93 99 192 stapka/10000 1. pri {to se isklu~uva anafilakti~kiot {ok od serum (T80.19 medicina na trud Neozna~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za medicina na trudot registriran vo periodot od 1998 do 2000 godina L25 medicina na trud ma`i `eni Vkupno 1998 broj 88 96 184 stapka/10000 1.35 1999 broj 98 99 197 stapka/10000 1. klini~ka imunologija i alergologija 37 .8 drugi komplikacii • T88.61 6. Vo listite za tabelirawe preosetlivost na lekovi isto taka se prika`uva Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6 anafilakti~en {ok poradi nesakan efekt na adekvaten lek ili medikament.49 9.77 7.32 50.52 8.78 9.1) i na fototoksi~niot odgovor na lek (L56.92 1999 broj 3664 3867 7531 651 557 1208 stapka/10000 47.43 1.98 50.1 drugi komplikacii na imunizacija (isklu~uva anafilakti~ki {ok i drugi serumski reakcii) • T88.38 48.7.5) • T88. Alergi~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 godina L23 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3336 3979 7315 737 612 1349 stapka/10000 43.5 drugi komplikacii na anestezija • T88. neklasificirani na drugo mesto (T88).9 komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. vklu~uvaj}i alergi~na reakcija.23 8.81 47.

neozna~en dermatit i dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) se predviduva edna ogromna kategorija za nivno pribirawe i tabelirawe (L10-L99).Cvetanov V i sor. koja e ozna~ena kako drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo.neozna~en kontakten dermatit predizvikan so hrana vo dopir so ko`ata L27 .2 dermatit predizvikan so ingestirana hrana T78 . neozna~eni na drugo mesto • T78. 38 Institut za medicina na trudot . neozna~en • T78. Podatocite koi se odnesuvaat na preosetlivost na lekovi vo nacionalnata morbiditetna statistika se prika`ani zbirno vo prethodno definiranite ogromni grupi bolesti i sostojbi koi se javuvaat kako posledica na hirur{ka i medicinska nega i toa samo so nivnata trizna~na {ifra. so {to se limitiraat mo`nostite da se dojde do nacionalni podatoci za epidemiologijata i drugite karakteristiki povrzani so pojavata na preosetlivosta na lekovi.6 – alergiski kontakten dermatit predizvikan so hrana vo kontakt so ko`ata. Makedonija vo golema grupa na sostojbi naslovena kako odredeni komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.: Alergiskite bolesti vo R. za site formi na dermatit (atopiski dermatit. kade spa|aat site trizna~ni i ~etirizna~ni kategorii od T79 do T88.4 alergija. neozna~eno • T78.Nesakani efekti. {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivosta na lekovi.Kolaborativen centar na SZO . neklasificirani na drugo mesto • T78.1 drugi nesakani reakcii na hrana.2 L25 .9 nesakan efekt. neklasificirani na drugo mesto. Vo nacionalnite.2 anafilakti~en {ok. neklasificirani na drugo mesto e predvideno da se tabeliraat vo kategorijata – odredeni rani komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.8 drugi nesakani efekti.neozna~en dermatit • L25.dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii • L27. listi za tabelirawe i pribirawe na podatocite izdvoena e posebnata kategorija na komplikacii predizvikani samo od hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). Tie se ozna~eni so trozna~nite kategorii T79-T88. neklasificirani na drugo mesto • T78.4 . pak. Preosetlivost na hrana Vo rutinskata praktika za ozna~uvawe na preosetlivost so hrana spored MKB-10 ima nekolku mo`nosti koi se determinirani pred s¢ so na~inot na koj hranata doa|a vo kontakt so ~ovekoviot organizam i se manifestiraat patolo{ki zbidnuvawa. isklu~uva – dermatit od ingestirana hrana L27. i toa: • • • • L23 – alergiski kontakten dermatit • L23. neklasificirani na drugo mesto.0 anafilakti~en {ok poradi nesakana reakcija na hrana • T78.3 angionevrotski edem • T78. neozna~en Spored MKB-10 listite za tebelirawe na morbiditetot. Anafilakti~niot {ok poradi nesakana reakcija na hrana i drugite nesakani rekacii na hrana.

kako i za prethodnite zaboluvawa. {to e istovetno primeneto i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite.5 toksi~en efekt od kontakt so riba Isto taka spored MKB-10 za klasifikacija na alergijata od insekti se koristi i trizna~nata kategorija H23 – kontakt so str{ni. a preostanatite bolesti i sostojbi na ko`ata koi se posledica na kontakt ili vnesuvawe na hrana se prika`ani vo grupata na drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10-L22. klini~ka imunologija i alergologija 39 .0 zmiski otrov • T63. predvidena e mo`nost za tabelirawe na alergijata od insekti vo grupata na sostojbi nazna~ena kako toksi~ni efekti od supstancii. I vo odnos na alergijata od insekti povtorno e identi~en zaklu~okot. Ona {to povtorno mora da se istakne e faktot deka i ovoj pat podatocite se prika`ani samo so nivnata trizna~na {ifra {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivost na hrana. alergijata so insekti mo`e da se klasificira vo grupata toksi~ni efekti od kontakti so otrovni `ivotni (T63). glavno nemedicinski spored izvorot (T51-T65). L24-L45. Vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot ovie grupi na dijagnozi i sostojbi se razgrani~eni posebno i se prika`uvaat oddelno alergiskiot kontakten dermatit (L23).3 otrov od pajak • T63.Op{t del Vo nacionalnite listi za tabelirawe i prika`uvawe na podatocite vgradeni se nakolku posebni mo`nosti. L51L99).1 otrov od drugi vle~ugi • T63. kade spa|aat: • T63. nivno pribirawe i objavuvawe.2 otrov od skorpija • T63. deka nacionalnite raspolo`ivi podatoci za epidemiologijata na ovie bolesti se celosno nesoodvetni na celta za utvrduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki.4 otrov od drugi artropodi (kasnuvawe ili ubod od insekt. Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa Poradi ovie pri~ini za da se odredi zastapenosta na nekoi od alergiskite entiteti naj~esto se pribegnuva kon sproveduvawe na epidemiolo{ko-klini~ki istra`uvawa Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Za komplikaciite od hirur{ka i medicinska nega posebno e oddelena trizna~nata kategorija na sostojbi povrzani so hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). a vo nacionalnite listi za tabelirawe ovaa kategorija (H23) e stavena vo edna ogromna grupa trizna~no {ifrirani bolesti i sostojbi ozna~eni kako drugi nadvore{ni pri~ini za slu~ajna povreda (W00 – X30 i X39X59). Taka. osi i p~eli od golemata grupa sostojbi ozna~eni kako kontakt so otrovni `ivotni i rastenija (H20-H29) Spored posebnite listi za tabelirawe na MKB-10. Kontaktite so otrovni `ivotni i rastenija ne se predvideni da se tabeliraat spored posebnite listi za tabelirawe na mortalitetot i morbiditetot na MKB-10. otroven) • T63. frekvencijata i dinamikata na nivnoto javuvawe. vo slu`bata za za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina posebno se pribiraat i prika`uvaat podatocite za dermatit i egzem (L20-L30). Alergija od insekti Spored MKB-10.

iskusni i soodvetno obu~eni istra`uva~i i soodvetno dizajnirani instrumenti relevantni za dobivawe na to~ni podatoci. koja nudi optimalna preciznost. Ova bea osnovnite pojdovni celi i vo na{eto istra`uvawe. Ambulantno-poliklini~ki morbiditet vo Republika Makedonija. Koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija. pred s¢ poradi izbraniot dizajn i osnovna cel na sprovedenoto istra`uvawe. Od druga strana. a rezultatite koi se dobivaat se dragoceni vo odnos na nivnata verodostojnost i seopfatnost. vakvi populacioni istra`uvawa se sproveduvaat incidentno i vo soglasnost so potrebite. Planiraweto. profesionalno eksponrani rabotnici i dr. sproveduvaweto i evaluacijata na populacionite epidemiolo{kite studii e dolgotraen proces. no i za analiza na specificnite obele`ja koi se zna~ajni za ispituvanata pojava. Podatocite za namaluvawe ili zgolemuvawe na frekvencijata na javuvawe na nekoja bolest vo odreden podolg vremenski period se osnovni indikatori za planirawe na zdravstvenata politika vo soodvetnata oblast. problemot stanuva dotolku poaktuelen ako se ima predvid faktot deka toa se sostojbi i bolesti ~ija{to prevalencija se zgolemuva so za~uduva~ka brzina kaj site populacioni grupi – deca. Ne smee da se zanemari i faktot deka finansiskite pobaruvawa za vakov vid studii ponekoga{ pretstavuvaat seriozna pre~ka vo nadminuvaweto na barierite koi se postavuvaat kako odgovornost pred instituciite. se fokusiraat na razli~ni celni grupi. dijagnoza i triger faktori {to se determinirani od celta i istra`uva~kiot interes na glavniot istra`uva~. spored svojot dizajn ovozmo`uvaat pribirawe na podatoci za prevalencijata na odredeni sostojbi i pojavi. progresot {to go bele`at biomedicinskite i tehnolo{kite istra`uvawa nametnuvaat potreba od novi tehni~ki performansi na neophodnata medicinskata oprema. objektivnost i komparabilnost na dobienite rezultati. Iskustvata od sproveduvaweto na golem broj meta-analizi ja potvrduva ova opservacija. 40 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . istra`uva~kite potencijali i mo`nostite na istra`uva~kite timovi. Makedonija spored odnapred izgotvena programa. kakva {to e ovaa studija. timovite ili poedincite vklu~eni vo niv. Ottuka. Intenzivniot razvoj na stru~nite. Literatura 1.: Alergiskite bolesti vo R. no tie ne mo`at i nemaat za cel da dadat prikaz na nivnata razvojna tendencija. tie naj~esto nudat podatoci koi ne se potpolno sporedlivi. nasproti raste~kiot trend na javuvawe na bolestite i sostojbite so alergiska etiologija se dovolna pri~ina da se baraat lesni i ednostavno dostapni izvori na to~ni i relevantni podatoci kako osnova za prevencija i soodvetno upravuvawe so rizikot za pojava na alergiski zaboluvawa. Tie se nezamenliv instrument vo utvrduvawe na prevalencijata na odredeni sostojbi. to~na i etiolo{ka dijagnoza i terapija na bolestite. vozrasni. Poradi svojot dizajn i na~in na sproveduvawe tie baraat izvonredno dobro organizirana mre`a na institucii vklu~eni vo istra`uvaweto. a ~ija cel e brza. Nasproti prednostite na razli~nite vidovi epidemiolo{ki studii. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. nau~nite i tehnolo{kite dostignuvawa.Cvetanov V i sor. 1998-2000. {to e sosem o~ekuvano. Tie. Posebno treba da se naglasi faktot deka epidemiolo{kite studii na presek.

Op{t del Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija Iznesenite razmisluvawa i fakti ja nametnaa potrebata od epidemiolo{koto istra`uvawe na presek na alergiskite bolesti i dobivawe relevantni aeropalinolo{ki informacii za celata dr`ava. Studijata ima{e multicentri~en karakter i be{e izvedena vo {est gradovi vo R. Osnovni celi na studijata bea: aeropalinolo{ki monitoring so izrabotka na polenski kalendari i polenski karti. Makedonija vo korelacija na polenskata mikroflora”. proektot ovozmo`i i istra`uvawe na drugite alergiski bolesti na nivo na celata dr`ava. Spored toa. Makedonija. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. Mavrovi Anovi i Berovo). pravej}i edna celina i toa aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki segment. spored preporakite na EPI. Ohrid. na{iot interes za definirawe i epidemiolo{ko istra`uvawe na naj~estite alergiski zaboluvawa vo na{ata zemja zapo~nuva vo 1991 godina. poradi prethodnoto iskustvo na sorabotnicite od Institutot i drugite gradovi vo Republikata vo sproveduvaweto na istra`uvawa od vakov vid i obem. odreduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki na polenozite i drugite naj~esti alergiski bolesti vo R. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar. formirawe paleta na najva`nite aeroalergeni kaj nas za primena vo alergolo{kite ordinacii. Makedonija: Skopje.1998 god. Toa rezultira{e so podgotovka i realizacija na studijata “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Prilep. so razli~ni karakteristiki {to ovozmo`uva da se dobijat relevantni podatoci za istra`uvanata pojava.1999 god. kako najadekvaten. klaster-analiza i t. konstruirani se polenoski kalendari za sekoj od gradovite. koga ispituvawata bea realizirani na na~in voobi~aen i nau~no apsolviran za toj period. Inaku. Pokraj epidemiolo{koto istra`uvawe na alergiskiot rinit i aeropalinolo{kite ispituvawa.test. Proektot be{e izveduvan pod {ifra 400998 so broj na dogovor 08-3564 od 08. klini~ka imunologija i alergologija . Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). koja{to be{e odobrena i finansirana od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie na R.07. na prv pogled studijata inkorporira{e zasebni segmenti koi vsu{nost bea komplementarni.10. Ohrid. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. Dojran. 40079998 od 01. Dojran. regresiona korelaciona analiza. Prilep. Makedonija kako i utvrduvawe na favorizira~kite faktori za nivnata pojava. Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto vrz Izborot na gradovite za aeropalinolo{kiot monitoring e napraven osnova na kriteriumite od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni 41 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. i aneks na dogovorot br. Debar i Peh~evo.

kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. Skopje ima 506 926 `iteli spored popisot od 2002 god. koja £ pripa|a na R. sekako deka vlijanieto na kontinentalno-mediteranskata klima (kako i nejzinite modifikacii na povisokite podra~ja so efektot na planinskata klima) e eden od najdominantnite faktori vrz izgledot na vegetacijata na dadenata teritorija. Vo ramkite na svojata granica. kako i spored klasifikacijata na nekoi na{i avtori i podatocite. na vertikalniot profil na Skopskata Kotlina. Od celokupniot kompleks na vlijanija. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. Skopskata Kotlina zafa}a povr{ina od 1924. Tie se rezultat na hidrolo{kite uslovi. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 645 mm. ovoj grad ima nizok stepen na aerozagadenost spored Prostorniot plan na R. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 14. 42 Institut za medicina na trudot . Vrz osnova na analizite na podatocite od Ministerstvoto za zemjodelstvo. na razli~ni ekolo{ki uslovi. Makedonija. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 501. Dojran (Do) Dojranskata Kotlina pretstavuva prostorna celina koja e smestena vo jugoisto~niot del na R. Skopje e urban centar. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. Vo Dojranskata Kotlina se registrirani osum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika.215 km2. {umarstvo i vodostopanstvo. Gradot e smesten na bregot na Dojranskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 180 m i pripa|a vo zonata na submediteranskoto podra~je. Dojran ima 3 426 `iteli. vo koj e koncentrirana edna ~etvrtina od nejzinata populacijata. zazemaj}i go gorniot tek na r.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija karakteristiki. se registrirani sedum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja.6% od vkupnata povr{ina. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. Isto taka.7 mm. Gradot go zazema sredniot del od Skopskata Kotlina i pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je.2oC. izborot na gradovite gi zadovoluva kriteriumite za klini~koepidemiolo{kiot segment na studijata so ogled na toa {to se raboti za gradovi so razli~na golemina. Spored popisot od 2002 god. Taa e grani~en i ekolo{ki region. Makedonija od 1998 god. smestena vo severniot del na R. Gradot Dojran e turisti~ki centar so {irok gravitaciski radius.. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. a toa iznesuva 7. koj go zafa}a najniskiot del na slivnoto podra~je od dolniot tek na rekata Vardar. mestopolo`ba i stopanski potenijal. Makedonija (Slika 3).Cvetanov V i sor. Skopje (Sk) Skopskata Kotlina. Inaku. razli~nite ekolo{ki uslovi i sekako vlijanieto na antropogenite faktori.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija. Vardar. odnosno razli~en na~in na `ivot na nivnite `iteli. Makedonija. Prose~nata godi{na temperatura za Skopje iznesuva 12oC. hortikulturnoto bogatstvo. so mo{ne {irok gravitaciski radius i najzna~aen centar vo Republikata.

Prose~nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. se registrirani {est klimatsko-vegetaciskopo~veni podra~ja. a go zazema Prilepskoto Pole (najniskiot del). Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. so {irok gravitaciski radius. Vo Prilepskata Kotlina. na ramen prostor. vo neposredna blizina na Debarskoto Ezero. Debar (De) Debarskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. no so cel da se dobie pribli`na slika. Kotlinata reljefno e dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (osven kon jug). Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 675 m. koja e smestena vo jugozapadniot del na R. so mo{ne {irok gravitaciski radius. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 689 mm. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. Prilep (Pr) Prilepskata Kotlina pretstavuva prostorna celina.. registrirani se {est klimatskovegetacisko-po~veni podra~ja. ekolo{ki uslovi. Albanija. Vo ovaa Kotlina se smesteni gradovite Prilep i Kru{evo. Toj e urban centar. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. toj e najgolemiot i najatraktiven urban turisti~ki centar na ovaa teritorija.2oC.2oC. koja e smestena vo centralniot del na R. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 673 m. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crna i Stara Reka. Debar ima 19542 `iteli. Makedonija i zafa}a del od slivnoto podra~je na rekata Crn Drim. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crn Drim i Radika. smesten na nadmorska viso~ina od 760 m. Denes. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. Gradot Prilep e smesten vo isto~niot del od Prilepskata Kotlina. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. Vo Ohridsko-Stru{kata Kotlina. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi. izdigaj}i se na ridot na ~ij vrv se nao|aat ostatoci od srednovekovna tvrdina. Makedonija. Gradot Debar e funkcionalen centar za svojata neposredna okolina so mal gravitaciski radius. klini~ka imunologija i alergologija 43 . Gradot Ohrid le`i na dopirot me|u jugoisto~niot del na Kotlinata i Ezeroto. Prilep ima 76 768 `iteli. Spored popisot od 2002 god. Makedonija. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 557 mm. Ovoj grad pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. rasprostraneta vo zapadniot del na R.Op{t del Ohrid (Oh) Ohridsko-Stru{kata Kotlina. Spored popisot od 2002 god. Ohrid ima 55 749 `iteli. zemeni se podatoci od meteorolo{kata stanica Mavrovi Anovi. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. Spored popisot od 2002 god.

8oC. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori.Cvetanov V i sor. Kiril i Metodij”. a za svojata neposredna okolina toj pretstavuva funkcionalen centar. Vo Debarskata Kotlina se registrirani {est klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (slika 3). Karaxinska-Bislimovska J. Milkovska S. Literatura 1. Gradot Peh~evo e so mal gravitaciski radius. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekata Bregalnica. 2. Bugarija. Stikova E. Vo teritorijata na istra`uvawe pripa|aat gradovite Peh~evo i Berovo. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i. Makedonija godi{na temperatura iznesuva 11. 5-6: 166-171. so poslabo razvieni sekundarni dejnosti. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. iznesuva okolu 632 mm. Institut za biologija. 44 Institut za medicina na trudot . rasprostraneta vo isto~niot del na R. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Univerzitet “Sv. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 890 mm. med. Prirodno-matemati~ki fakultet. Prose~nata godi{na temperatura za Berovo iznesuva 8. 2002. Skopje. Spored popisot od 2002 god. od koi se nastanati i drugi vidovi {umi i pasi{ta. pregled 1991. Doktorska disertacija. Peh~evo ima 5517 `iteli. Cvetanov V. Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe.8oC. Definicija i epidemiologija na naj~estite alergiski zaboluvawa. Mak. Peh~evo (Pe) Peh~evskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. Skopje. pa so cel da se dobie pribli`na slika.: Alergiskite bolesti vo R. Aeropalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na R. Makedonija.Kolaborativen centar na SZO . zemeni se podatoci od gradot Berovo. E`ova N. Ovoj grad pripa|a vo zonata na ladnoto kontinentalno podra~je. Vo Peh~evskata Kotlina se registrirani pet klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja (slika 3). no vo ovaa Kotlina tie se vo pomal broj.

Aeropalinolo{ki monitoring .Poglavje B B.

46 .

Vo toj period aeropalinolo{kite opservacii se odnesuvaa samo na teritorijata na gradot Skopje so nedostatok na reprezentativni podatoci za celata teritorija na R.1. osobeno izvorot. 1. Relevantnata va`nost na vakviot tip podatocite e so {irok dijapazon. Aeroalergeni od nadvore{na sredina Monitoringot na polenskiot sostav na vozduhot. Makedonija. Aeropalinolo{ki metodi При аеропалинолошките истражувања од големо значење е изборот на примерокот. klini~ka imunologija i alergologija 47 . kako etiolo{ki supstrat na polenozite e najdirektno povrzan so evaluirawe na problemot na polenozite i dimenzionirawe na preventivnite aktivnosti. Definicija Spored Britanskata aerobiolo{kata federacija “Aeropalinologijata e nau~na disciplina koja go izu~uva transportot na PZ niz atmosferata. Vo Institutot za medicina na trudot vo 1993 god. Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija proizleguva od razlikite {to postojat vo klimatskite. kako i nivnoto vlijanie vrz rastitelnite. Tie vo sebe sodr`at generativni elementi. odnosno aeropalinolo{kata mikroflora. osobeno za vreme na vozdu{niot polenov period. se ozna~eni kako polutanti koi imaat specifi~no vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto. neophodni vo procesot na oploduvawe. Za vreme na opra{uvaweto. Makedonija. raznesuvaweto na polenot. Globalnata podelba. No. pod dejstvoto na dilucijata i turbulencijata na rastojanija podaleku od izvorot.0. aeropalinologijata kako segment na aerobiologijata ja prou~uva polenskata mikroflora vo slobodnata atmosfera. nivnoto osloboduvawe vo atmosferata. Evropskiot monitoring sistem preku EPI (European Pollen Information) obezbeduva regionalna.2. Vo pogolem broj evropski zemji. `ivotnskite i ~ove~kite sistemi”. polenskiot monitoring e dolgogodi{na tradicija. taka i vo alergologijata. odnosno. disperzijata i depozicijata. e od osobeno zna~ewe za razre{uvaweto na pra{awata svrzani so etiologijata na alergiskite zaboluvawa. 1. naporedno so istra`uvawata na industriskite komponeneti koi zazemaat zna~itelno mesto vo istra`uvawata so ve}e komparativni i relevantni podatoci. Polenovite zrna (PZ) koi zaedno so drugite delovi na aerosolta kontinuirano se prisutni vo vozduhot vo golem broj denovi od godinata. zasnovana na fizi~kite principi koristeni pri nivnata Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Vo R. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. sledej}i ja distribucijata na polenovite zrna i nudej}i predvidlivi modeli. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast kako i od nejzinata orografija i hidrografija. s¢ ponaglasena e neophodnosta od detalen monitoring na biolo{kite zagaduva~i. po~naa da se izveduvaat prvite aeropalinolo{ki ispituvawa. Nekoi od PZ ostanuvaat vo blizina na zemjinata povr{ina i brzo se sedimentiraat i deponiraat vrz nea. polenot se osloboduva vo golemi koli~estva od anemofilnite taksoni i se raznesuva nad zemjinata povr{ina vo forma na “polenov do`d”. kako vo biolo{kite i ekolo{kite istra`uvawa. Atmosferskiot vozduh se odlikuva so bogato prisustvo na raznovidni industriski i biolo{ki zagaduva~i.

Zasega i dvete metodi se koristat vo aeropalinolo{kata praktika.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija konstrukcija. a se izveduva so Durham-oviot aparat (slika 1). se doa|a do zaklu~ok deka nema golema razlika pri dobienite rezultati vo zavisnost od toa za kakvi celi se izveduvaat istra`uvawata. iako i ovoj tip metodi davaat poprecizni rezultati. Gravimetriski Durham . za i protiv koristewe na eden ili drug metod.ov aerosedimentacionen aparat Volumetriskiot metod e ponov metod so {iroka primena vo svetot koj{to se bazira na prinudnoto talo`ewe na polenot so posredstvo na {mukuva~ki 48 Institut za medicina na trudot . Gravimetriskiot e postar metod koj{to se bazira na slobodno talo`ewe na “polenoviot do`d”. mesta bez elektri~na struja). a vo Skopje naporedno so nego primenet e i volumetriskiot metod.Kolaborativen centar na SZO . Slika 1. Tie mo`at da bidat fateni na filtri so kaskadni impaktori. poradi slo`enata tehnika s¢ u{te nemaat {iroka primena.gravimetriski i volumetriski. Najnovite istra`uvawa se fokusiraat na fa}awe i imunohemiska kvantifikacija na alergenite od mikronski i submikronski golemini. sepak. opfa}a dve grupi . koi gi delat partikulite na klasi po golemina ili so pomo{ na silen i slab volumenski protok. Vo na{iot slu~aj pri izveduvaweto na aeropalinolo{kiot monitoring e primenet gravimetriskiot metod na Durham. S¢ u{te nema kategori~ki mislewa. pri {to nivniot broj od den na den e s¢ pogolem. Prednostite na ovoj metod se mo`nosta da se postavi vo razli~ni predeli i uslovi (pr.Cvetanov V i sor. No. so upotreba na radioizotopski ozna~eni antitela. Pri paralelnata primena na dvete metodi. Obidite za konstruirawe na poefikasni aparati-sampleri na PZ od vozduhot prodol`uvaat. Dvete metodi imaat svoja va`nost.

Prilep. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar.. Rezultatite dobieni so volumetriskiot metod se komparabilni so rezultatite dobieni vo drugite zemji vo svetot.3. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. pri celosna ekspozicija od 24 ~asa.Lanzoni VPPS 2000 1. hortikulturnoto bogatstvo. Ohrid. Periodot na nabquduvawe e determiniran od po~etokot na mesec januari 1998 god. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. Pri aeropalinolo{kite istra`uvawa koristen e sedimentacioniot metod na Durham. kako najadekvaten. so menuvawe na staklata sekoj den.Aeroalergeni od nadvore{na sredina (vakuum pumpi) i udarni sili.. spored preporakite na EPI. Dojran. pa s¢ do krajot na 2000 god. za da se ovozmo`i slobodna cirkulacija na vozdu{nite masi. so isklu~ok vo Dojran. Makedonija: Skopje. Volumetriski aeropalinolo{ki aparat . Debar i Peh~evo. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe Izvr{eni se aeropalinolo{ki istra`uvawa vo {est gradovi od R. Izborot na gradovite e napraven vrz osnova na kriteriumi od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni karakteristiki. Makedonija (slika 3). Slika 2. Aparatot be{e postaven na viso~ina od 8-10 m. klini~ka imunologija i alergologija 49 . konstruirani se polenovi kalendari za sekoj od gradovite. Identifikacijata i prebrojuvaweto na polenovite zrna se izveduvani na 2 povr{ina od 2 cm so mikroskop Olympus Bx50. Obi~no se izveduva so aparatot Lanzoni VPPS 2000 (slika 2). kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

4. Prilep. Aeropolutant pretstavuva sekoja supstancija {to go modificira prirodniot sostav na atmosferskiot vozduh.: Alergiskite bolesti vo R. Slika 3. 50 Institut za medicina na trudot .kvalitativnata i kvantitativnata zgolemena ekspozicija na alergeni. osobeno vo industriski razvienite zemji. Pri~inite za raste~kata tendencija na alergiskite zaboluvawa ne e sosema jasna. Postojat golem broj na istra`uvawa koi uka`uvaat na povrzanosta meѓu aerozagaduvaweto i pojavata na alergiski zaboluvawa kaj naselenieto. Makedonija (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. dodeka podatocite za Debar se zemeni od meteorolo{kata stanica vo Mavrovi Anovi. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna Terminot “aeropolucija” podrazbira {irok spektar na hemiski i biolo{ki komponenti vo nadvore{nata i vnatre{nata atmosfera. Ohrid. Meteorolo{kata stanica vo Skopje e locirana vo mesnosta Zaj~ev Rid. Ova go nametnuva praшaweto za povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i polenizacijata vo vozduhot.Kolaborativen centar na SZO . regresiona korelaciona analiza. no naj~esto se naveduvaat nekolku mo`ni objasnuvawa: . a za Peh~evo vo Berovo. Dojran. Mavrovi Anovi i Berovo).podobruvawe na dijagnosti~kite mo`nosti. . Karta na klimatskite podra~ja i lokacija na postavenite aparati za aeropolinolo{kiot monitoring 1. klaster-analiza i t-test. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA).Cvetanov V i sor.

Drugi studii informiraat za korelacija na astmata i polenskiot rinit so ambientalnoto nivo na ozonot.o{tetuvawe na cilijarniot aparat.zgolemenoto aerozagaduvawe Aerokontaminentite od nadvore{nata i vnatre{nata okolina se rizik faktori koi ja favoriziraat senzibilizacijata i pojavata na alergiskite bolesti kaj genetski predisponiranite osobi. . vo sporedba so onie koi `iveat vo ekolo{ki zdrava sredina.iritativno dejstvuvawe na di{niot aparat i bronhijalna reaktivnost. metalurgiskata. barometarski pritisok. dodeka vo sekundarnata emisija . YO2 ili organski supstaici so submikronska golemina. klimata. pred se. zaedno so alergenite poka`uvaat posiguren razvoj na alergiska senzibilizacija vo sporedba so onie eksponirani samo na alergeni. Pod dejstvo na ultravioletovite zraci vo vozduhot. proinflamatorni citokini i kleto~ni athezivni molekuli. dodeka astmata predizvikana od napor e dvojno pozastapena vo gradovite vo blizina na termo centralite. . Nespecifi~pite i specifi~pite agensi od nadvore{nata i vnatre{nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. aerozagaduva~ite (SO2. CO i dr.Aeroalergeni od nadvore{na sredina virusni infekcii. sulfur dioksid. Za patomehapizmi na dejstvoto na aerozagaduva~ite postojat pove}e studii.o{tetuvawe na respiratorniot epitel. namaleni imunolo{ki stimulacii poradi parazitarnite infekcii. Za vlijanieto na nadvore{nata okolina vrz porastot na alergiskite bolesti govorat brojnite svetski epidemiolo{ki studii.osloboduvawe na odredeni medijatori. i sekako va`en ~initel . Alergiskiot rinit e so zgolemen porast kaj osobi koi `iveat vo blizina na avtopat. Cd). strueweto na vozduhot). azoten dioksid i ~esti~ki od (dizel) izduvnite gasovi. Naj~esti zagaduva~i vo primarnata emisija se YO2 NO.dodatno dejstvuvawe na sintezata na specifi~nite IgE antitela. Stepenot na zagadenosta vo industriski zemji zavisi. Pove}e in vitro i in vivo studii so bronhijalna i nazalna lava`a objasnuvaat za pove}e mehanizmi koi me|usebno se isprepletuvaat: . NO2. klini~ka imunologija i alergologija - 51 . kako {to se klimatskite (temperatura. Ph. zgolemena sklonost kon infekcii na dolnite respiratorni pati{ta. Vo nekoi studii se sugerira deka alergiskiot potepcijal pa polenovite zrna mo`e da bide zgolemen koga tie se obvitkani so zagaduva~i. Hospitalizacijata na slu~ai so astma e vo direktna korelacija so atmosferskoto nivo na azotniot dvooksid. pri {to se zgolemuva brojot na citozolskite alergiski proteini so {to polenot stanuva silno imunogen. teorii i objasnuvawa. hemiskata industrija. vetrovite itn. no i poradi intenzivniot soobra}aj.ozonot (O3). pro~istuvaweto. prerabotuva~kata industrija. Nekoi istra`uvawa i eksperimenti uka`uvaat deka eksponiranite na ozon. osobeno vo pomladata vozrast. . CO) ja menuvaat povr{inskata struktura na polenovite zrna.modelirawe na alergenosta na inhalatornite alergeni. rafinirawe na naftata. vla`nost. Polenovite zrna mo`e da aglomeriraat na svojata povr{ina i nekoi te{ki metali (Hg. od stepenot na emisijata. . Polutantite vo vozduhot se posledica na industriskite procesi. pod 5 μm. Astmata po~esto se javuva kaj deca koi `iveat vo zagadeni podra~ja. koj se formira pod dejstvo na odredeni hemiski reakcii vo atmosferata. organski isparlivi materii. Zna~ajna uloga vo nastanuvaweto i evolucijata na alergiskite zaboluvawa igraat i drugi favorizira~ki faktori. .

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

sredina vleguvaat vo organizmot glavno preku di{nite organi, pri {to doa|aat vo dipir so epitelnite kletki predizvikuvaj}i o{tetuvawe, zgolemena propustlivost i smaluvawe na cilijarniot klirens. Zabele`ana e pozitivna korelacija me|u stepenot na zagadenosta i srednata vrednost na vkupniot IgE vo serum. Doka`ano e deka ~esti~kite koi nastanuvaat so sogoruvawe na naftenite derivati ja zgolemuvaat sintezata na specifi~nite IgE antitela vo nosnata sluznica. Zgolemenata sinteza na IgE pod dejstvo na zagadenosta vo vozduhot, e eden od patomehanizmits so koj }e mo`e da se objasni porastot na alergiskite zaboluvawa. Ozonot e najjakiot oksidans od site aerozagaduva~i. Ekspozicijata na ozon kaj pacientite koi boleduvaat od alergiski rinit i astma doveduva do potencirawe na inflamatornata reakcija, propratena so infiltracija i aktivacija na neutrofilite, eozinofilite, monociti, a1-antitripsin, interleukin 6 (IL6), interleukin 8 (IL-8), faktor za stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi (GM-CSF) i prostaglandin E2 (PGE2). Glavno mesto na interakcijata pome|u mukozata na di{nite pati{ta i ozonot e epitelot na di{nite pati{ta. Istovremenata ekspozicija na alergen i ozon, {to nastanuva vo letnite meseci, doveduva do vlo{uvawe na alergiskite zaboluvawa na di{nite pati{ta i do nivna zgolemena prevalencija. Pri inhaliraweto na NO2 vo bronhoalveolite registrirana e zgolemena koncentracija na limfociti, lizozim-pozitivpi alveolarni makrofagi i mastociti, a vo nosnata lava`a zgolemena vrednost na eozinofilni katjonski proteini (ESR). Vdi{uvaweto na NO2 i ozonot kaj lu|eto doveduva do zgolemuvawe na propuslivosta vo bronhijalniot epitel i polesno prodirawe na alergenite, o{tetuvawe na kleto~nata aktivnost, zgolemuvawe na sintezata i osloboduvawe na leukotrien S4 (LTC4) i tumor nekrotizira~ki faktor (TNF), kako i solubilni atheziski molekuli (ylSAM-1). Istra`uvawata na Internacionalnata meteorolo{ka organizacija (IMO), на Меѓународниот панел за климатски промени (IPCC) kako i na mnogu ekolo{ki asocijacii ua`uvaat na zgolemenata koncentracija na atmosferskiot SO2, gasovite na “staklenata gradina”, prisustvoto na CFC, kako na faktori koi imaat svoe reflektorno dejstvo vrz polenoviot spektar. Tie predizvikuvaat izmeni vo tajmingot i magnitudite na polenoviot period i imaat golemi implikacii vrz pojavuvaweto na polenozite. 1.4.1. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R. Makedonija Vo Republika Makedonija ne postojat mo`nosti za sproveduvawe na fundamentalni istra`uvawa za utvrduvawe na povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i alergogenata mo} na polenovata mikroflora. Ottuka i interesot da se utvrdi dali podatocite {to se rezultat na kontinuiraniot monitoring na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija mo`e da se koristat vo procenkata na aeropolenizacijata i eventualno na alergogeniot potencijal na polenovite zrna na odredeni podraчja kaj nas. Vo prodol`enie se prika`ani rezultatite od redovniot monitornig za sledewe na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija koj go realizira Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita на Skopje so mre`ata od deset Zavodi za zdravstvena za{tita. 52
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Higienskiot aspekt na kvalitetot na vozduhot vo Republika Makedonija preku rutinsko i kontinuirano sledewe na aerosedimentot se vr{i na 76 merni mesta na 13 razli~ni geografski lokaliteti. Pri toa sekoja godina se analiziрaat preku 870 mese~ni primeroci na aerosediment. Podatocite od kontinuiraniot monitoring se prika`ani na tabela br. 1.
Tabela 1. Higienski kvalitet na vozduhot vo R. Makedonija vo tekot na 2003 god. zagaduva~ka materija aerosediment
Просечна годишна концентрац. (мг/м2) 30 338 182.1 СКОПЈЕ 7 82 176.7 ВЕЛЕС 1 12 191.0 с.Иванковци 5 60 177.45 ПРИЛЕП 2 24 119.5 П.Е.Крушево 3 29 229.9 ОХРИД 2 24 248.86 П.Е. Струга 4 46 114.58 БИТОЛА 4 48 72.67 КОЧАНИ 4 48 135.0 КУМАНОВО 4 47 290.0 СТРУМИЦА 4 47 126.16 ТЕТОВО 6 70 243.9 ШТИП 76 870 177.52 Р.МАКЕДОНИЈA ** МДК - максимум дозволена концентрација (300.0 мг/м2); Заводи за здравствена заштита Број на мерни места Број на примероци Минимум - максимум (мг/м2) 32.1-707.2 0.3-1508.0 6.0-686.1 127.0-229.3 95.75-136.25 26.61-616.62 33.6-818.2 27.15-325.53 11.83-242.08 16.0-457.1 117.0-682.0 11.58-379.40 35.38-659.31 41.56-572.85 Број на примероци над МДК* 42 14 2 13 0 6 10 2 0 3 17 1 60 170

Podatocite poka`uvaat deka koncentracijata na aerosedimentot e pogolema od maksimalno dozvolenata koncentracija kaj pove}e od 20% od ispituvanite primeroci vozduh. Statisti~kata obrabotka na podatocite dobieni vo tekot na aeropalenolo{kiot monitoring, so cel za utvrduvawe na povrzanosta me|u brojot na polenovite zrna i aerozagaduvaweto vo Skopje poka`a signifikantna povrzanost me|u ovie dva parametri, so koeficient na korelacija od 0.97 (grafik br. 1).

Grafik 1. Korelacija pome|u vkupniot mese~en broj PZ i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

53

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Ovie podatoci se o~ekuvani i sosem logi~ni, a statisti~ki signifikantnata korelacija ovozmo`uva da se napravi procenka na polenizacijata na edno podra~je vrz osnova na podatocite za koli~inata na aerosediment na istoto toa podra~je. Na takov na;in aerosedimentot mo`e da pretstavuva korisen vodi~ kon procenkata na polenskiot potencijal na odredeno podra~je iako ne mo`e da gi zameni komparativnite prednosti na aeropalinolo{kite metodi. Me|utoa, treba da se istakne deka statisti~ki zna~ajna povrzanost ne e utvrdena ne e utvrdena koga stanuva zbor za ambrozijata (grafik 2).

Grafik 2. Korelacija me|u vkupniot mese~en broj PZ na ambrozija i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Odgovorot najverojatno le`i vo vkupnata koli~ina na prisustvoto na PZ na ambrozijata vo vkupnata polenska struktura, kako i vo gravimetriskite i drugite karakteristiki na PZ na ambrozijata.

Slika 4. Ambrosia artemisifolia L. (A) i polenovi zrna (B)

A

B

54

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Ambrozijata (amerikanski plevel, globi~arka) e s¢ poprisutna na na{ite prostori, a donesena preku severnite granici poradi nepovolnite ekolo{ki parametri. Ovoj aeropolutant ima `estoki alergogeni svojstva {to mnogu jasno se gleda od tabelarniot prikaz broj 9 (vo ponatamo{niot tekst). Anatomijata na nazalnite {uplini ovozmo`uva deponirawe na inhaliranite ~esti~ki koi se pogolemi od 10 mkm. Pri nivnoto patuvawe, niv go zapira nazalniot filter, kade {to doa|a do izraz nivniot efekt, predizvikuvaj}i polenski rinit. Posle silni do`dovi, polenovite zrna osloboduvaat submikronski polenski ~esti~ki (levkoplasti) koi navleguvaat vo dolnite di{ni pati{ta so {to se sozdavaat mo`nosti za pro{iruvawe na alergiskata inflamacija. Pod vlijanie na ultravioletovite zraci, aerozagaduvaweto vo vozduhot (sulfur dioksid, azoten dioksid, ozon) ja menuva povr{nata struktura na polenskite zrna i go zgolemuva brojot na citosolskite alergogeni proteini, so {to polenot dobiva intenzivna alergogena mo}. Problemot so aeropolucijata i nejzinite efekti vrz procesite na alergiskata senzibilizacija i inflamacija e globalen problem koj{to sekako ne ja odminuva i na{ata zemja.

1.5. Rezultati
Visokata prevalencija na alergiskite zaboluvawa vo svetot i kaj nas ja nametnuvaat potrebata od multicentri~na strategija za nivnoto re{avawe. Relevantnata va`nost na multicentri~nosta e fokusirana, pred se od {irokiot dijapazon na raznovidnite industriski i biolo{ki zagaduva~i koi se detektiraat kako alergogeni, kako i nivnoto sinergisti~ko dejstvuvawe. Motivot za izveduvaweto na istra`uvaweto e povrzan so kriti~koto sogleduvawe na nedostatocite na prvite epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki ispituvawa kaj nas i so potrebata na nivo na celata zemja da se dobijat reprezentativni podatoci za polenozite. Zatoa, pokraj Skopje, so vklu~uvaweto na gradovite Dojran, Ohrid, Prilep, Debar i Peh~evo, vo na{ite istra`uvawa, polenskiot monitoring i klini~ko-epidemiolo{kite istra`uvawa na nivo na celata zemja go dobivaat svoeto vistinsko zna~ewe kako multicentri~na studija. 1.5.1. Skopje Aparatot vo Skopje be{e postaven na ramen pokriv, na zgradata na Institutot za medicina na trudot, na viso~ina od 7,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ=21° 27′09′′; ϕ=42° 01′16′′ i Ζ=275 m n.v. Gradot Skopje se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Betula (breza), Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Quercus (dab) i Fraxinus (jasen); a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Plantago (tegavec) i Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi). Vo ovoj grad vo sporedba so drugite, se registrirani najvisoki koncentracii na Cedrus (kedar), Betula (breza), Platanus (~inar), Acer (javor), Populus (topola), Morus (dudinka) i Fraxinus (jasen), no niski koncentracii na Fagus (buka).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

55

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Tabela 2. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Skopje SKOPJE Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 88,4 6,1 1,1 0,2 1,5 1,1 0,2

Najgolema raznovidnost vo Skopje e registrirana vo april - 30 taksoni. 1.5.2. Dojran Aparatot za zemawe primeroci vo Dojran be{e postaven vo dvorot na kasarnata, na slednive koordinati: λ= 22° 42′44′′; ϕ=41°10′42′′ i Ζ=160 m n.v. Gradot Dojran se karakterizira so prisustvoto na taksoni od krajre~nata i blatna vegetacija. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat Cupressaceae (kiparisi), Pinaceae (borovi) (Cedrus- kedar), Quercus (dab), Ulmus (brest), Platanus (~inar) i Juglans (orev); a od zeljestite Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Asteraceae (slo`nocvetni), Plantago (tegavec) i Rumex ({tavej). Vo Dojran, vo sporedba so drugite gradovi, se registrirani povisoki koncentracii na taksonite koi{to se svojstveni samo za ovoj objekt - Ulmus (brest) i Sambucus (bozel), potoa i visoki koncentracii na Rosaceae (rozi), Fabaceae (peperugocvetni), Olea (maslinka), Myrtus (gr~ki ~aj) i Koelreuteria (kelterija), kako i Urticaceae (koprivi), Chenopodiacea /Amaranthaceae (lobodi / {tirovi) i Apiaceae. Vo ovoj objekt se registrirani i najvisoki koncentracii na Morus (crnica), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Juglans (orev), no niski na Tilia (lipa). Polenoviot period po~nuva porano, a zavr{uva podocna vo sporedba so ostanatite objekti.
Tabela 3. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Dojran DOJRAN Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70,9 8,6 4,4 0,9 8,4 0,5 0,1

Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia

Vo polenoviot aerosediment vo Dojran se registrirani vkupno 79 taksoni koi im pripa|aat na 50 familii. 1.5.3. Ohrid Aparatot za samplirawe na PZ vo Ohrid be{e postaven na ramen pokriv od zgradata na Medicinskiot centar, na viso~ina od 8,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ= 20° 49′20′′; ϕ=41° 06′56′′ i Ζ=705 m n.v Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO 56

vo tekot na istra`uvanite godini. Ovoj grad. Najzna~ajnite taksoni registrirani vo Prilep. Chenopodiaceae/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Prilep PRILEP Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Makedonsko zdru`enie za bazi~na. so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar). Populus (topola). Rumex ({tavej). Plantago (tegavec).7 16. vo sporedba so drugite. kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. Tilia (lipa). Rumex ({tavej). 1.6 1. kako i povisoki koncentracii na PZ od Asteraceae (slo`nocvetni). vo tekot na istra`uvanite godini. Asteraceae (slo`nocvetni). Rumex ({tavej) i Urticaceae (koprivi). Urticaceae (koprivi) i Asteraceae (slo`nocvetni). no i prisustvo na blatna i vodna rastitelnost. Prilep Aparatot za samplirawe be{e postaven na ramen pokriv na Medicinskiot centarPrilep.5 m. no niski koncentraci na Fagus (buka).6 4.9 8.8 0. Tabela 5.1 0. Betula (breza).9 0. Quercus (dab). Vo gradot Prilep. Ovoj grad se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. Juglans (orev) i Corylus (leska). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Ohrid OHRID Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 83.3 0. klini~ka imunologija i alergologija 57 . Vo ovoj objekt vo sporedba so drugite. na viso~ina od 8. se registrirani i najvisoki koncentracii na Pinaceae (borovi) i Sambucus (bozel).9 0.5. Quercus (dab).1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Ohrid registrirani se 79 taksoni od 50 familii. Cupressacea (kiparisi). Pinaceae (borovi). Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). na slednive koordinati: λ=21° 34′07′′. se prezentiran vo polenoviot kalendar za gradot Prilep. Tabela 4.v.5 0. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija).2 0.6 1. so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae (kiparisi). Plantago (tegavec). a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija).Aeroalergeni od nadvore{na sredina Vo gradot Ohrid. kako i nivnite vremenski i koncentraciski karakteristiki.4. go karakteriziraat povisoki koncentracii na: Corylus (leska). Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). od koi dominiraat: Poaceae (`itni rastenija). ϕ=41° 20′39′′ i Ζ=660 m n. Tilia (lipa) i Corylus (leska).

Tilia (lipa). Debar Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv od Medicinskiot centar-Debar na 8 m nad zemja (λ= 20° 32′ 03′′. ϕ=41° 31′ 19′′. Corylus (leska).5. Tabela 6.tegavec).9 1.6 3. Fagus (buka). Cupressacea (koparisi). Poaceae (`itni rastenija). 1. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Debar DEBAR Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70. Cedrus (kedar) i Larix (lariks). Plantago (tegavec) i Asteraceae (slo`nocvetni). Tilia (lipa) i Quercus (dab). Peh~evo Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv. odnosno ne se registrirani PZ osven na kedrusot. so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi).1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo Debar najvidliva e korelacijata i dinamikata na brojot na PZ i taksonomskite vidovi vo odnos na temperaturnite priliki. kako i Urticaceae (koprivi) i Plantago (tegavec). Ζ= 675 m n. a karakteristi~no e i prisustvoto na pogolem broj PZ vo sporedba so drugite gradovi od Cornus (dren).koprivi i Plantago.: Alergiskite bolesti vo R.6. Ζ= 1000 m n.2 0. Betula (breza). no niski koncentracii na Tilia (lipa). so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae. Quercus (dab).6 0. e registrirana povisoka procentualna zastapenost na zeljestite rastenija (Urticaceae. vo tekot na istra`uvanite godini. Ovoj grad. januari i po~etokot na fevruari) obezbeduvaat “~ist vozduh”. Fabaceae (peperugocvetni) i Ericaceae (vo niski koncentracii). a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). a od zeljestite.v. Plantago (tegavec) i Artemisia (pelin).8 15. 1. ϕ=41° 45′ 37′′. no niski koncentracii na Platanus (~inar).v. Salix (vrba). vo sporedba so drugite. Urticaceae (koprivi). 58 Institut za medicina na trudot . Urticaceae (koprivi). Carpinus (gaber) i Salix (vrba). Cedrus (kedar).3 5. kako i povisoki koncentracii na PZ od Pinaceae (borovi). Fagus (buka). na zgradata na Zdravstveniot dom-Peh~evo na viso~ina od 8 m nad po~vata na slednive koti: λ= 22° 52′ 30′′. vo tekot na istra`uvanite godini. Pinaceae (borovi). Castanea (kosten). go karakteriziraat najvisoki koncentracii na. Betula (breza) i Alnus (evla). dekemvri.Cvetanov V i sor. Vo gradot Peh~evo. Carpinus (gaber).Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Vo polenoviot aerosediment na Prilep registrirani se 71 taksoni koi pripa|aat na 46 familii. Vo ovoj grad. Taka.5.5. studenite meseci vo godinata (noemvri. Vo gradot Debar. vo sporedba so drugite.).

4.7 2. kako odraz na klimatskite karakterstiki. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Od vkupno registriranite PZ vo vozduhot na R.8. {to e odraz na klimatskite karakteristiki. a vo Peh~evo najdocna.25%).5 2.39%). Pinaceae (borovi. Makedonija Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 77.1 Inaku dinamikata na vkupnata godi{na koncentracija na osnovnite tri grupi PZ (`itni. Polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksoni vo R. a vo Peh~evo najdocna od drugite istra`uvani gradovi. Asteraceae (slo`nocvetni) i Rumex (kiselec). od koi 51 takson (27 fam. Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi.94%). zeljesti.1. Vo R.4 1. Makedonija (521127 PZ).) se pretstavnici na dendroflorata.8 10.1 4.94%).0 0. od koi najdominantni se: Cupressaceae (kiparisi) (23.2 10. Zastapenost na PZ vo R.3 0. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni vo gradot Peh~evo PEH^EVO Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 78. karakteristi~no za gradovite vo koi e sproveduvan aeropalinolo{kiot monitoring e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. Makedonija Polenoviot spektar na istra`uvanite objekti.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Tabela 7. Tie vo vkupniot broj PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat so pove}e od 60% vo site istra`uvani gradovi.17. Plantago (tegavec. 1. Betula (breza. poka`uva bogat kvalitativen i kvantitativen sostav. klini~ka imunologija i alergologija 59 .2 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Peh~evo registrirani se 57 taksoni od vkupno 41 familija. Inaku.45%).).5.5%) i Quercus (dab).0 0. Poaceae.8 1.6% od vkupno registriranite PZ). Tabela 8. Makedonija vkupno se registrirani 98 taksoni (59 fam.10.1. najgolemiot broj PZ im pripa|a na taksonite od dendroflorata. a potoa sleduvaat: Urticaceae (koprivi.7. drvenesti rastenija) i nivnata procentualna zastapenost vo {este opservirani gradovi vo na{ata zemja dadeni se vo vid na prikazi na slikite 5 i 6 za periodot 1980-2000 godina. Od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam.5 0.8 3.

Makedonija Slika 5.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . Procentualna dinamika na trite grupi PZ vo period od 1998 do 2000 godina 60 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R. DiDinamika na vkupnata godi{na koncentracija na trite grupi PZ vo periodot do 1998 do 2000 godina Slika 6.

najvisoka prevalencija na senzibilizacijata poka`uvaat alergenite od grupata na pleveli (19. Tabela 9.0 11.5 4. Atopija kaj ispituvanata populacija Interesni se komparativnite prikazi za povrzanosta na stepenot na senzibilizacijata (KT %) so procentualnata zastapenost na aeroalergenite vo na{ata zemja.7 2.5 0.5%.1 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8.8 3.4 7. no sekako najvisoka e od ambrozijata (tabela 9).8% 65.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Se gleda deka alergizacijata od pelin i lobodi e visoka. Kako najpotenten alergen e registrirana lobodata (Chenopodium sp. Prevalencijata na senzibilizacija kon grupata trevi iznesuva 18%. Senzibilizacija-povrzanost so PZ Vo odnos na prevalencijata na senzibilizacijata kon polenskite alergeni koja{to kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 27. Kaj ispitanicite so manifesten SAR.3%.0 13.4%).4 1. a na grupata drvja 11.2% Grafik 4.2%).9 18.9%. taa u~estvuva so 30.8 4.) zastapena so 13. Makedonija Taksoni Dendroflora Drvenesti rastenija Poaceae Trevi Chenopodiaceae Lobodi Artemisia Pelin Urticaceae Koprivi Plantago Tegavec Ambrosia Ambrozija Polen% 77. Najvisoka prevalencija na polenskata senzibilizacija be{e registrirana kaj licata so alergiski konjunktivit (87. a kaj alergiskata astma so 58.1 Pozitivni KT % 11.0% (tabela 8). klini~ka imunologija i alergologija 61 .0 0.5%. Pozitiven KT Negativen KT 34.5. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksona i pozitivni ko`ni testovi vo R.2 10.

5 6.3 8.3 0.1 Polen vo % 70.1 0.8 3.3 0.8 15.6 4.6 0.0 0.3 5.8 1.9 1.4 0.5 5.Cvetanov V i sor.1 Polen vo % 70.2 Polen vo % 70.9 8.9 Pozitiven KT vo % 6.9 8.5 2.6 4.6 3.4 6. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi Tabela 10.1 4.9.1 1.2 0.4 0.5 0.1 Polen vo % 83.8 10.5 0.3 17.7 11.8 11.9 8.1 Polen vo % 78.Kolaborativen centar na SZO .6 27.5 1.6 1.9 Pozitiven KT vo % 9.1 0.2 10.2 0.5 Pozitiven KT vo % 21.8 0.7 3. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni i pozitivni ko`ni testovi vo {este istra`uvani gradovi Skopje Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Dojran Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Ohrid Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Prilep Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Debar Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Peh~evo Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Polen vo % 88.3 35.9 1.7 16.2 Pozitiven KT vo % 5.8 7.9 0.3 25.9 1.: Alergiskite bolesti vo R.2 1. Makedonija 1.5 6.1 20.0 8.7 5.5 11.3 11.8 6.3 Pozitiven KT vo % 19 10 5 4 8 3 2 Pozitiven KT vo % 9.5 13 15 15 8.7 62 Institut za medicina na trudot .3 5.5 3.6 1.5.1 0.3 4.9 0.8 7.

Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R. Isto taka. Dendroflorata so 51 takson (27 familii) ima dominantno mesto vo vkupniot broj taksoni.05). Od druga strana.10. se konstatira deka vo gradot Prilep.6%). Urticaceae. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni. Analizata na srednata procentualna zastapenost na polenovite zrna i pozitivnite ko`ni testovi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi poka`uva deka vo site 6 gradovi (tabela 10) najvisoka prevalencija na zastapenost vo vozduhot imaat PZ na drvenestite rastenija (nad 70%).Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. za p>0. najvisoka prevalencija na pozitivni ko`ni testovi imaat trevnite taksoni (Poaceae) so 17. Makedonija (tabela 9). Makedonija Pri analiza na polenskata mikroflora i senzibilizacijata kaj ispituvanata vozrasna populacija vo R. Makedonija. a vo Peh~evo najdocna.7%). evidentno e deka drvenestite taksoni se so najgolema sredna godi{na procentualna zastapenost (77. kako vo kvalitativniot i kvantitativen sostav.0% (tabela 10. Poaceae) so 10. So aeropalinolo{kiot monitoring e konstatirano postoewe na bogat polenov spektar. Artemisia.6%. grafik 6). dodeka senzibilizacijata na drvenestite alergeni kaj ispitanicite e samo 18. Korelacija pome|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni za gradovite Dojran. a vtororangirani se trevite (Poaceae) so rang od 6. a vo gradot Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Prilep. Edinstveno vakva korelacija (slika 4) e najdena za gradot Ohrid (r=0.8%) i Debar (7.5.9%. Vo odnos na distribucijata po gradovi vo R.4%. Plantago i Ambrosia imaat povisoki prevalencii na pozitivni ko`ni testovi vo odnos na nivnata zastapenost vo vozduhot.9%. vo nitu eden drug grad ne dominiraat vo prevalencijata na senzibilizacijata. Taksonite Chenopodiaceae. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. polenskiot kalendar na R. Skopje. najgolemiot broj PZ pripa|aat na taksonite od dendroflorata i najdominantni se Cupressaceae (kiparisi)-23. taka i vo tajmingot i magnitudite na polenovite periodi od prisutnite taksoni. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii. SAR ima najvisoka prevalencija od 29.90.7%. statisti~kata analiza na srednata godi{na procentualna zastapenost na PZ za site 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv ne poka`uva statisti~ki zna~ajna korelacija (r=0. Makedonija poka`uva sli~nosti so polenoviot kalendar na R. so vkupno registrirani 98 taksoni od 59 familii.1% vo Skopje do 16.2%) vo vozduhot. Kako rezultat na klimatsko-vegetaciskite karakteristiki. a od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam. Drvenestite taksoni osven vo Ohrid so 19. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija trevestite taksoni (Poaceae) imaat vo Prilep (35. Vo Skopje najvisoka prevalencija na senzibilizacijata imaat Chenopodiaceae i Artemisia so 15.0%.6% vo Prilep. klini~ka imunologija i alergologija 63 . koi{to vo srednata godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot u~estvuvaat so 10. Peh~evo (17. Debar i Peh~evo ne e najdena.5%). p<0. a potoa sleduvaat: Dojran (25. Bugarija Razlikite so polenovite kalendari od mediteranskite i nordiskite predeli se zna~ajni. I pokraj toa.4% (vedna{ po drvenestite taksoni). kako odraz na klimatskite karakteristiki.01) Osnovniot pristap vo ispituvaweto e evaluacija i korelacija na dva povrzani segmenti: aeropalinolo{kiot monitoring i epidemiolo{ko-klini~kite rezultati.245.

no sekako treba da se zemat predvid i genetskite.: Alergiskite bolesti vo R. i statisti~kata analiza ne poka`uva korelacija na nivo na R. evidentno e deka prevalencijata e sosema lesno zgolemena. Ako se komparira prevalencijata kaj vozrasnite so SAR vo Skopje od 8. potoa trevite so 17. {to se dvi`i vo o~ekuvani vrednosti. se zabele`uvaat povisoki prevalencii na ko`nite testovi vo odnos na srednata procentualna zastapenost vo vozduhot. Isto i kaj ispitanicite so SAR plevelite kako grupa se na prvo mesto so 7.2%). Isto taka. Evidentno. Populus (topola).6% . gradot Prilep se karakterizira vo sporedba so drugite gradovi so povisoki koncentracii na Corylus (leska). Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). Tilia (lipa).8%. Urticacae. pri {to mo`ebi i genetskata predispozicija za SAR se manifestira porano komparirano so drugite gradovi vo R. se dobiva vpe~atokot deka SAR za gradot Skopje e pove}e problem na detskata populacija otkolku na vozrasnata. Makedonija Skopje SAR e komparativno najniska so 8. so istata kaj decata vo Skopje.6%).8%. kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. Ambrosia).1%. Ako se baraat od aeropalinolo{ki aspekt.8%. a belodrobnite problemi se statiti~ki visoko zna~ajno (p<0. Mo`no e tokmu vakvata originalna polenska alergogena kompozicija i koncentracii da se eden od faktorite za visokata prevalencija na SAR.9% kaj vkupnata vozrasna populacija.Cvetanov V i sor. Plantago. Ovie podatoci zboruvaat deka plevelite i trevite imaat najgolema alergogena mo} kaj ispituvanata populacija. Tokmu povrzanosta na belodrobnite te{kotii so sezonskiot alergiski rinitis uka`uva na neophodnosta od integralen pristap pri evalucija na gornite i dolnite di{ni pati{ta.8%). a senzibilizacijata kon niv e samo 10.. Vo soglasnost so ovie podatoci.5%. aeropalinolo{kite podatoci poka`uvaat deka polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi koncentracii vo R. Makedonija. Ranata senzibilizacija vo detskata vozrast e potkrepuvana i so prisustvo na visoki koncentracii na polenovi zrna koi se `estoki alergeni.5%. ako se komparira ovaa prevalencija za gradot Skopje so rezultatite od epidemiolo{kata studija izvedena vo 1996 god. Makedonija (77. Atopijata ima prevalencija od 34.4%. a najniska vo Debar (4. alergogenata mo} na polenite od plevelite i trevite kako grupa i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena vo odnos na polenite od drvenestite taksoni. soglasno so podatocite od literaturata. Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). od koi dominiraat Poaceae (`itni rastenija). Najvisoka prevalencija na senzibilizacija imaat plevelite kako grupa so 19. isto kako i sezonskiot i e so najvisoka prevalencija vo Skopje (10. ne se sosema jasni.Kolaborativen centar na SZO . 64 Institut za medicina na trudot . Ovoj podatok potvrduva deka alergenata koncentracija ne e edinstven faktor za senzibilizacijata kon polenite. a potoa trevite so i 6.01) povrzani so SAR. celogodi{niot alergiski rinitis kaj decata e so prevalencija od 8. Rumex ({tavej). No zatoa pak. so najvisoka vrednost vo gradot Prilep. kade prevalencijata na SAR e 7. Ova se potvrduva i so podatokot deka ako plevelite kako grupa se distribuiraat vo odnos na oddelnite taksoni (Chenopodiaceae. Artemisia. Od druga strana. metereolo{ko klimatskite i geografskite faktori. Pri~inite za razlikite vo prevalencijata na SAR.3%. Konstatirano e deka pomladata vozrast i urbanata sredina se favorizira~ki faktori za SAR kaj vozrasnata populacija. Osnova za ova mo`e da se pobara vo ~ustvitelnosta na detskiot organizam na intenzivnoto urbano zagaduvawe vo sklop so aerobiolo{koto zagaduvawe na gradot Skopje.

0%).90. Procentualna zastapenost na sredna godi{na koncentracija na polenovite zrna i pozitivni ko`ni testovi na sedum taksoni vo Ohrid Grafik 6. p<0.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Makedonija (vo celina i vo pette grada oddelno) pome|u godi{nata procentualna zastapenost na polenovite zrna od 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv kaj ispituvanata populacija. no i senzibilizacijat kon niv (19. r<0. Visokata koncentracija na dendroflornite Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9%).90.9077 ** Grafik 5. Korelacija me|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni vo Ohrid (r= 0. no unikatnite geografsko-klimatski faktori i aerobiolo{kata mikroflora imaat svoe vlijanie. klini~ka imunologija i alergologija 65 . Ohrid DENDROFLORA 90 80 70 AMBROSIA 60 50 40 30 20 10 0 POACEAE Polen % Pozitiven K Test % PLANTAGO CHENOPODIACEAE URTICACEAE ARTEMISIA r=-0. Zo{to gradot Ohrid e isklu~ok ne e dovolno jasno. so isklu~ok na gradot Ohrid kade vakva korelacija e najdena (r=0.01) Vo gradot Ohrid najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. po {to sleduvaat trevite i oddelnite pleveli.01).

za da se dade odgovor na otvorenite pra{awa.: Alergiskite bolesti vo R. obi~no Zlatnica [tir Loboda Solnenka. visoka E`ovka. so integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{koklini~kite podatoci predlo`ena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo na{ata zemja (tabela 11). obi~en Rajgras. tesnolisten Kopriva. zaedno so visokata relativna vla`nost pridonesuvaat od aerobiolo{ki aspekt za brzoto talo`ewe na polenovite zrna od trevite i plevelite. Makedonija taksoni vo Ohrid. Zatoa. Arrhenatherum elatior Dactylis glomerata Angliski imiwa Smooth-Stalked meadowgrass Wheat Timothy Bent grass Meadow Foxtail Rye Cultivated Bermudagrass Perennial ryegrass Meadow fescue Sweetvernalgrass Brome Tall Oatgrass Cocksfoot Rough Angliski imiwa Plantain Nettle Pellitory Dock (Sorrel) Mugwort (Wormwood) Ragweed Dandelion Golden Rod Pigweed Fat Hen (Orache) Salsola 66 Institut za medicina na trudot . Chenopodium sp. Spored toa niskite koncentracii na polenovite zrna od trevite i plevelite ja namaluvaat procentualnata senzibilizacija kaj ko`nite testovi i pridonesuvaat da se dobie korelaciona zavisnost. natamo{ni aerobiolo{ki i epidemiolo{ki ispituvawa za gradot Ohrid se potrebni. ako se pravi alergolo{ka-aerobiolo{ka procenka.Kolaborativen centar na SZO . kako rezultat pred s¢. obi~na Ru{itelka. Artemisia vulgaris Ambrosia sp. a so toa i srednata godi{na procentualna zastapenost e najniska komparirana so drugite gradovi. na bogatata alohtona hortikultura. vedna{ zad drvenestite taksoni so sredna godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot so 10. obi~en Ambrozija Gluvar~e. obi~na Klasica Ovsika. livadska P~enica Ma~kina opa{ka. No sepak.5. a potoa i na drvenestite taksoni. Lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo R. Makedonija POLEN OD PLEVELI Narodni imiwa Tegavec. Vo polenskata struktura trevite se vtororangirani. Taraxacum officinale Solidago sp.4%. obi~na Latinska terminologija Planatago lanceolata Urtica dioica Parietaria officinalis Rumex sp. Tabela 11. pove}egodi{en Vlasenika. bela Lisi~ina opa{ka. 1. livadska 'R` Troskot. livadska Polevica. obi~na [tavej Pelin. Od prakti~en aspekt. od prvenstevno zna~ewe od aerobiolo{ki aspekt e odreduvawe na vozdu{nite koncentracii na trevnite taksoni i plevelite za Republika Makedonija. livadska Mirizlika. Amarantus sp.11. obi~na Latinska terminologija Poa pratensis Triticum sativa Phleum pratense Agrostis alba Alopecurus pratensis Secale cereale Cynodon dactylon Lolium perenne Festuca pratensis Anthoxanthum odoratum Bromus sp.Cvetanov V i sor. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena Od klini~ki aspekt najvisoka prevalencija na senzibilizacija davaat plevelite i trevite. Salsola kali POLEN OD TREVI Narodni imiwa Livadarka.

bela Lipa. bel Div kosten Maslinka. bela Topola.Aeroalergeni od nadvore{na sredina POLEN OD DRVENESTI RASTENIJA Narodni imiwa Buka. amerikanski Hmeq Bor. ste`er Kosten Breza. pitoma Bozel (bazga) Bagrem Javor. evropska Dab. crn Kiparis Latinska terminologija Fagus sylvatica Quercus robur Castanea sativa Betula pendula Corylus avellana Alnus sp. obi~na Leska Evla ^inar (platan) Crnica. sitnolisna Orev Jasen. Platanus orientalis Morus alba Salix alba Populus alba Tilia cordata Juglans regia Fraxinus excelsior Aesculus hippocastanum Olea europaea Sambucus nigra Robinia pseudoacacia Acer negundo Humulus lupulus Pinus nigra Cupressus sempervirens Angliski imiwa Beech Oak-Common Shanich chesnut Birch (Silver) Hazelnut (Hazel) Alder Planetree Mulberry White Willow White Poplar Lime Walnut Ash Horse -Chesnut Olive Elder False Acacia Maple Common hop Pine black Cypress Makedonsko zdru`enie za bazi~na. bela (dudinka) Vrba. klini~ka imunologija i alergologija 67 .

vrz promenata na sostavot i koli~estvoto na polenoviot spektar. Evropskiot .Kolaborativen centar na SZO . polenskata produkcija. @oltata ja odreduva koncentracijata koja kaj pogolem broj alergiski bolni predizvikuva simptomatologija. izrabotkata na polenskiot kalendar i modificiranata paleta od alergen-dijagnosti~ki preparati za na{eto podnebje se zna~ajni vo dijagnostikata i lekuvaweto na alergiskite respiratorni bolesti. Vo kontekst na ova e i kontinuiranoto sledewe i izvestuvawe za pojavata na polenot vo vozduhot kako dolga tradicija vo mnogu zemji. Referiranite rezultati bi mo`ele da se koristat pri teoretskite interpretacii na pra{awata povrzani so fenologijata. Polenskiot semafor e na~in za dnevno izvestuvawe za koli~inite od polenski zrna vo atmosferata a se plasira niz pe~atenite i elektronskite mediumi. Zelenata boja odgovara na koncentracija na PZ koja }e predizvika alergiska simptomatologija kaj pomal broj lu|e. }e pridonesat da se potpolni prazninata vo informaciite na EPI. Polenski kalendar(i) Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija.6. a crvenata visoka koncentracija na PZ koja }e predizvika te{kotii so vidliva simptomatologija kaj site ~uvstvitelni osobi.Cvetanov V i sor. kako i bogatata i specifi~na vegetacija e so posebni aerobiolo{ki karakteristiki. Vrz osnova na izmerenite koli~ini na polenovi zrna se odreduvaat i boite na polenskiot semafor. So ogled na faktot deka vo na{ata zemja s¢ u{te ne se vr{i podgotovka i izrabotka na alergen-dijagnosti~ki preparati. vlijanieto na razli~nite faktori.: Alergiskite bolesti vo R. Na{ite aeropalinolo{ki istra`uvawa imaat zada~a da gi uto~nat i predvidat maksimumite na glavnite aeropalinolo{ki alergeni so osnovna cel da bidat iskoristeni za kontrola na okolinata.EPI) obezbeduva regionalna. Na{ata zemja poradi svoite specifi~ni klimatski osobenosti. voedno. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast. turistite i stranskite delovni gosti bi trebalo navremeno da bidat informirani za aeropolenskata sostojba vo na{ata zemja. proizleguva od razlikite koi postojat vo klimatskite.monitoring sistem (European Pollen Information. a nivnite polenski kalendari se so zna~itelni razliki i vo oddelnite oblasti. Eden od mo`nite pati{ta za spravuvawe so ovoj problem e vospostavuvaweto na monitoring-mre`a za sledewe na sostavot i koncentraciite na vozdu{nite alergeni od biolo{ki karakter. Dobienite rezultati od izvedenite istra`uvawa vo na{ata Republika. na na~in kako {to toa se pravi za aerozagaduvaweto na `ivotnata sredina i vremenskata prognoza. so izrabotka i publikuvawe na polenski semafor. 68 Institut za medicina na trudot . Zgolemuvaweto na brojot na objektite za nabquduvawe i upotrebata na sovremeni metodi pri izu~uvaweto na vozdu{nata mikroflora se neophodni za relevantnosta na dobienite rezultati. vgradena vo principite za prevencija i terapija na alergiskite zaboluvawa. {to pretstavuva neophodna postapka. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. kako i od nejzinata orografija i hidrografija. Isto taka. kako {to e toa voobi~aeno vo drugite evropski zemji. Makedonija 1. sledej}i ja distribucijata na PZ i nudej}i najverojatni predviduva~ki modeli. bolnite od polinozi vo na{ata zemja.

1.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Polenski kalendar na gradot Skopje Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 69 .6.

Cvetanov V i sor. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Skopje 70 Institut za medicina na trudot .

klini~ka imunologija i alergologija 71 . Polenski kalendar na gradot Dojran Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.2.6.

Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Dojran 72 Institut za medicina na trudot .

3.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6. klini~ka imunologija i alergologija 73 . Polenski kalendar na gradot Ohrid Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Cvetanov V i sor. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Ohrid 74 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.: Alergiskite bolesti vo R.

6.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. klini~ka imunologija i alergologija 75 .4. Polenski kalendar na gradot Prilep Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Prilep 76 Institut za medicina na trudot .

klini~ka imunologija i alergologija 77 .5. Polenski kalendar na gradot Debar Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Debar 78 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.

klini~ka imunologija i alergologija 79 . Polenski kalendar na gradot Peh~evo Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6.

: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Peh~evo 80 Institut za medicina na trudot .

Pojavata na visokata prevalencija na SAR kaj ispituvanite deca od Skopje sugerira povrzanost na aerozagadenosta i visokite koncentracii na alergogenite i alohtoni PZ.). Makedonija e pogolemo. so {to i nivnoto zna~ewe vo aerobiolo{kiot spektar vo R. lipa. So integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{ko-klini~kite podatoci utvrdena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii koja od prakti~en aspekt bi pomognala vo dijagnostikata.prestoj nadvor koga koncentraciite se niski. Neophodno e preventivnite merki da se inkorporiraat vo programite na javnoto zdravstvo (merki. itn. a senzibilizacijata kon niv iznesuva samo 10. a kon niv (19%).9%). Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. prenatalna i postnatalna preventiva. osobeno vo mesecite na polenizacija. Makedonija (77. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. koj vklu~uva strategisko sledewe na invazivnite i alergogenite vidovi i restrikciona implementacija na alergogenite i alohtonite vidovi (da ne se sadi breza. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija kaj ispituvanata populacija poka`uvaat plevelite kako grupa so 19. 9. a vo Peh~evo najdocna.01) me|u srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite i pozitivnite ko`ni testovi pri {to najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. Zaklu~oci 1.90. kako i senzibilizira~ki supstanci.8%. Alergogenosta na polenite od plevelite i trevite kako grupa.7. klini~ka imunologija i alergologija 81 . i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena. a potoa trevite so 17. po {to sleduvaat trevite i poedinite pleveli. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 6.6%). no i senzibilizacijata. 2. 4. p < 0. 10.4%. i kaj ispitanicite so SAR dominira senzibilizacijata na plevelite (7. Polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi vozdu{ni koncentracii vo R. principi i sredstva za otstranuvawe ili namaluvawe na kontaktot so alergeni. terapijata i prevalencijata na polenozite. 5. iritansi ili drugi provocira~ki i favorizira~ki faktori od okolinata.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Potreben e kontinuiran monitoring so multicentri~en pristap. 7. Vo Prilep e registrirana visoka prevalencija na polenozite (SAR 29.7%. Za Ohrid e najdena korelacija (r = 0. Kako rezultat na redovniot aeropalinolo{ki monitoring. 8. potrebno e da se izraboti i polenski semafor koj }e bide periodi~no objavuvan vo pe~atenite i elektronski mediumi. profesionalna orientacija.2%). {to sekako e odraz na klimatskite karakteristiki na tie podra~ja. a sledat trevite (6. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii.8%). smrdlivo drvo). 3. Isto taka.7%) {to se sovpa|a so visokite koncentracii na PZ od `itnite rastenija. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni.

Bonini S. Oxford. Milkovska S. Milkovska S. Cvetanov V. Cvetanov V. med. pregled 1997. B. Milkovska S. The USB Institute of Allergy. Belgium.F.: Alergiskite bolesti vo R. Allergy. 3: 395-434. Frenguelli G. Frankland A W. 1995: 34.8. 1991: 1-222. Milkovska S. Aerpalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na Republika Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. Univerzitet “Sv. Emberlin J. Spiksma M Th M. Atlas of European Allergenic Pollens. 16. Perugia 1998. med. Mak. 13. Paris: Sandoz 1974. The contemporary distribution of pollen in eastern North America: A comparison with the vegetation. 49 (18): 15-20. Mak. Prirodnomatemati~ki fakultet. Uni. Grana 30. Makedonija 1. pregled 1993. Jankova R. Majd A. Doktorska disertacija. Birch pollen antigenic activity of settled dust in rural and urban home. 303-307. 8. Frankland A. Aerobiology in Medicine. Grana. Brussels. Kiril i Metodij”. 9. 6. Cvetanov V. Charpin J. II Kongres na makedonsko respiratorno zdru`enie.Cvetanov V i sor. et al. Davies R. Webb T. 1979. Ohrid. Makedonski imunolo{ki denovi ’98. Disertacionen trud. med. 3. 208-211. Institut za biologija. Mak. Qut Res 1975. 15. 7. W. 1997 Yii-Panula E. Sof. 1-229. Komparativni rezultati na polenskata mikroflora vo Skopje i Sofija. 28): 139. 1995: 50. Aeropalinological opservations in Skopje for the period 1993-1996. The effect of air pollution on pollen grain allergenisity of Pinus elderica (Pinaceae) pollen. 2. Rantio-Lentimaki A. Blackwell. Aeropalinologi~ni prou~vaniÔ na nÔkoi obekti v B†lgariÔ v†v vr†zka s polenovata alergiÔ. D’Amato G. Povrzanost na aerozagaduvaweto so alergiskite zaboluvawa. Ohrid. European Allergy White Paper. 50(sup. 5. Allergenic Pollen and Pollinosis in Europe. 2002. Milkovska S. (1994): The effects of patterns in climate and pollen abundance on allergy. 11. Nolard N. Literatura: 1. 6th International Congress on Agrobilogy. Ghanati F. Allergy1994. Pollens de l’air en Europe. Spieksma F. 4. Surinyach R. 47:147-151. Aeropalinolo{ki karakteristiki na polenskata mikroflora vo Skopje. Polen calendar os city of Skopje. pregled 1998.Kolaborativen centar na SZO . July 3-7 1999. Ânkova R. Bruxelles 1993. Ristevska-Kuc S. 82 Institut za medicina na trudot . Yhe Annual Meeting f the European Acedemy of Allergology and Clinical immunology. 1-83. 1991: 19-23. 51(sup 32): 24-25. 14. Skopje. 10. SofiÔ. 12.

Alternaria (slika 7). Makedonija.1. Makedonija Vid Alternaria alternata Aspergillus niger Aspergillus fumigatus Botrytis cinerea Chaetomium glabosum Epicoccum purpurascens Fusarium spp. Najgolemo alergolo{ko zna~ewe od muvlite {to `iveat vo vnatre{nata sredina imaat vidovite Penicillium. zrnesti i prehranbeni produkti Vo vozduh. na prehranbeni produkti Na plodovi . tie mo`at da vireat i vo uredite za razladuvawe. klini~ka imunologija i alergologija 83 . Cladosporium i Candida. Makedonija ^esta Naj~esta Naj~esta ^esta Retka Retka ^esta Neurospora sitophila Paecilmyces margundii Cladosporium cladosporoides Penicillium notatum Phoma betae Rhizopus nigricans Sporobolumyces roseus Mnogu retka Mnogu retka ^esta Naj~esta ^esta Naj~esta Mnogu retka Makedonsko zdru`enie za bazi~na. isto taka. na prehranbeni produkti Vo vozduh. 5 i 6).magacini. koi{to `iveat i vo vnatre{nata sredina. odnosno nivnite alergeni mo`at da bidat vnatre{ni (indoor) i nadvore{ni (outdoor) alergeni. Tabela 12. no. na zrnesti proizvodi Muvla naj~esta na ovo{je i leb (na organski materii) Vi{a gaba-pe~urka vo {uma Muvla naj~esta na leb (na organski materii) Ne se sretnuva kaj nas Zastapenost vo R. Na tabelata 1. Naj~estite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. se pretstaveni najva`nite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina 2. Muvli Muvlite (fungi. vla`ni i neprovetreni prostorii. lozovi i ovo{ni nasadi Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Parazit na `itni i trevesti rastenija zatvoreni prostori i silosi so p~enica i p~enka Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Na yid -muvlosan. Aspergillus (slika 4. Od muvlite {to vireat vo nadvore{nata sredina najgolemo alergolo{ko zna~ewe imaat vidovite Alternaria i Cladosporium. Optimalno mesto za `ivot na navedenite vidovi muvli pretstavuvaat temnite. Voobi~aeno mesto na vireewe Na yid -muvlosan.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 2. gabi) mo`at da vireat vo vnatre{nata i nadvore{nata sredina. zatopluvawe i navla`nuvawe na vozduhot.

senzibilizacijata na alergenite od Alternaria pretstavuvaat rizikfaktor za razvoj na te{kata astma.Kolaborativen centar na SZO . Alternaria alternata B. Aspergillus fumigatus Slika 6. Aspergillus fumigatus. Izgled pod svetlosenmikroskop Alergenite od muvlite. A. 84 Institut za medicina na trudot . Tercierna struktura na alergenite B.: Alergiskite bolesti vo R. osobeno Alternaria (slika 7 A). Penicillium notatum Slika 5.Cvetanov V i sor. Slika 7. Spored istra`uvawata vo SAD alergenite od Alternaria se povrzani so rizikot za smrt od astma. izgled pod elektronski mikroskop A. pretstavuvaat zna~aen triger na astmatskite simptomi. Makedonija Slika 4. dodeka spored istra`uvawata od Francija.

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Alternaria kaj 722 vozrasni ispitanici obraboteni na na~in i metod kako {to e izneseno na str. 102, se sretnuva kaj 3,6% od ispitanicite (grafik 7).

3,6%

Grafik 7. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispituvani adulti

Kako {to se gleda od grafikot 8, prevalencijata na senzibilizacijata na Alternaria e najvisoka vo Skopje (5,5%), a najniska vo Debar (1,1%). Edna od pri~inite za vakvata sostojba e rasprostranetosta na muvlata vo odredeni podra~ja vo zemjava.
5,5% 5,2% 4,1%

6 5 4
2,1% 2,9%

3
1,1%

2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 8. Senzibilizacija na Alternaria kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Alternaria se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 25,0% od pacientite so astma i 12,8% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 9).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

85

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,6% 12,8% 25,0%

Grafik 9. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

Senzibilizacija na Penicillium notatum se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 10).

3,9%

Grafik 10. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit i alergiska astma

Prevalencijata na senzibilizacijata na Penicillium e najvisoka vo Skopje (5,7%), a najniska vo Debar (2,0%) (grafik 11).

86

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
5,7% 5,2%

6
4,1% 4,1%

5 4
2,0% 2,1%

3 2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 11. Senzibilizacija na Penicillium kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Penicillium se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 16,7% od pacientiet so astma i 11,2% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 12).
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,9% 11,2% 16,7%

Grafik 12. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

2.2. Doma{ni mikrokrle`i
Alergenite od doma{nite mikrokrle`i (akarini) se najva`nite vnatre{ni (indoor) senzibilizira~ki agensi {irum svetot. Senzibilizacijata na ovie alergeni klini~ki mo`e da se manifestira so astma, alergiski rinit/ rinokonjunktivit i/ili atopiski dermatit. Doma{nata pra{ina pretstavuva smesa od organski i neorganski komponenti, kakvi {to se: vlakna, spori od muvli, insekti i feces od insekti, prvut od doma{ni `ivotni, mikrokrle`i i feces od mikrokrle`i. Doma{nite mikrokrle`i se pajakoliki insekti so mikroskopski dimenzii, odnosno nivnata
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

87

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

dol`ina iznesuva okolu 0,3 mm. Optimalni uslovi za `ivot i razmno`uvawe na doma{nite mikrokrle`i se temperatura od 22 do 26o C i relativna vla`nost povisoka od 55%. Toplata i vla`na sredina, idealna za `ivotot na mikrokrle`ite, vo domovite se sretnuva vo postelninata (du{eci, ~ar{afi, jorgani i drugi prekrivki), kilimite, tapacirot od mebelot, zavesite, mekite detski igra~ki i dr. Vo 1 g pra{ina od du{ecite od postelata se nao|aat 2 000 do 15 000 doma{ni mikrokrle`i. Najva`ni vidovi doma{ni mikrokrle`i se: Dermatophagoides pteronyssinus, Dermatophagoides farinae, Dermatophagoides microceras i Eurogluphus mainei i D. pteronyssinus (slika 8, A i B) e dominantniot mikrokrle` od doma{nata pra{ina {to `ivee vo predelite so konstantno vla`na klima, odnosno dominantniot doma{en mikrokrle` kaj nas i vo drugite zemji vo Evropa i SAD. D. farinae podobro pre`ivuva vo uslovi na poniska vla`nost na vozduhot, odnosno vo predelite so dolgi i suvi zimi.

A
A. Izoliran od S. Milkovska

B

Slika 8. A. i B. Dermatophagoides pteronyssinus

Holandskite alergolozi Voorhorst i Spiksma vo 1967 god. doka`uvaat deka alergenskata mo} na doma{nata pra{ina vo najgolema merka se dol`i na alergenite od Dermatophagoides pteronyssinus. Voedno tie prvi ja vospostavija vrskata pome|u brojot na doma{nite mikrokrle`i i alergenskata mo} na doma{nata pra{ina. Alergenite od doma{nite mikrokrle`i se identificirani i klasificirani vo ~etiri grupi. Alergenite od grupite I, III i IV pretstavuvaat proteoliti~ki enzimi i se nao|aat vo fecesot od doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od grupata I (Dermatophagoides pteronyssinus I, Dermatophagoides farinae I i Dermatophagoides microceras) se cistein proteazi; alergenite od grupata III se serin proteazi; dodeka alergenite od grupata IV se amilazi. Alergenite od grupata II se strukturen del od teloto na doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od doma{nata pra{ina vo najgolem procent pripa|aat na grupite I i III, dodeka alergenite od grupata II vo doma{nata pra{ina se sretnuvaat vo mnogu mala koncentracija.

88

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

Koncentracijata na alergenite od mikrokrle`ite vo doma{nata pra{ina od 0,5 mkg/g pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. Postoi signifikantna korelacija pome|u koncentracijata na mikrokrle`ite vo domovite i dol`inata na eksponiraniot sta` so pojavata na alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica, kako i so pojavata i stepenot na te`ina na klini~ki manifestna bolest. Senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i ima primarno alergolo{ko zna~ewe, odnosno brojot na licata {irum svetot senzibilizirani na ovie alergeni se procenuva na okolu 100 milioni. Spored rezultatite od European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) alergenite od doma{nite mikrokrle`i se najva`nite alergeni povrzani so bronhijalnata hiperreaktivnost i astmata vo 16 centri od 22 zemji od Evropa, Severna Amerika i Avstralija, a `iveeweto vo vla`ni `iveali{ta e potvrdeno kako rizik-faktor za pojavata na astma. Rezultatite od pove}e studii uka`uvaat deka senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i pretstavuva najva`en rizikfaktor i za pojavata na detskata astma, a rizikot e signifikantno povrzan so stepenot na ekspozicijata. Spored prospektivnite studii koi{to ja istra`uvaat patogenezata na detskata astma, rizikot za pojavata na astma do 11 god. od `ivotot se zgolemuva za pet pati pri ekspozicija vo prvata godina od `ivotot na doma{na pra{ina, koja{to sodr`i koncentracija od alergenite od doma{nite mikrokrle`i povisoka od 10 mkg/g. Spored edna studija za detskata astma vo R. Makedonija, senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i se sretnuva kaj 95,9% od decata so alergiska astma, a koncentracijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina vo `iveali{tata na bolnite deca e signifikantno povrzana so stepenot na nespecifi~nata bronhijalna reaktivnost, te`inata na astmata i nepovolniot evolutiven razvoj na bolesta. Vo istoto istra`uvawe e konstatirana prose~na koncentracija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina od spalnata soba na decata od 11,8 mkg/g, odnosno 20 pati povisoka od koncentracijata, za koja{to e potvrdeno deka pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. 2.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus se sretnuva kaj 13,9% od ispituvanite adulti (grafik 13).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

89

14.).4% 14.5% 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 14.9% Grafik 13.2% 12.1% 13. Ovaa pojava e verojatno vo korelacija so klimatskite priliki vo Skopje i Debar.0% 11.6% 13.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.4%) e registrirana kaj ispitanicite od Skopje. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Alergenite od mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina pretstavuvaat naj~est poedine~en vnatre{en aeroalergen. 90 Institut za medicina na trudot . Makedonija 13. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na Dermatophagoides pteronyssinus e sli~na kaj ispitanicite od site ispituvani gradovi. Najvisoka (14. odnosno naj~est aeroalergen voop{to.6%) (grafik 14). na koj{to se senzibilizirani ispitanicite so respiratornite alergiski bolesti (grafik 15. a najniska kaj ispitanicite od Debar (11.Kolaborativen centar na SZO .

odnosno `ivotni (ma~ka. Fel d1 se odlikuva i so golema prodornost vo di{noto steblo so ogled na dimenziite na negoviot nosa~ vo vozduhot na respirabilna ~esti~ka (dijametar < 5 mkm). senzibilizacija na alergenot od ma~ka se sretnuva kaj okolu 6 milioni lica. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka pretstavuva prediktor na poniska vrednost na FEV1 nezavisno od pu{eweto i bronhijalnata hiperreaktivnost. Doma{ni milenici Vo razvienite zemji e ustanovena visoka prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite milenici.3. okularni i/ili astmatski simptomi kaj senzibiliziranite lica.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit 2. Spored rezultatite od istra`uvawata vo [vedska i Holandija vo ramkite na ECRHS. Ma~ka Alergenite od ma~ka se potentni senzitizeri na di{nite pati{ta. Fel d1 ostanuva vo domot pove}e meseci posle otstranuvaweto na ma~kata. a edna od pri~inite e pomalata zastapenost na doma{nite milenici vo domovite kaj nas vo sporedba so razvienite zemji. dodeka spored istra`uvawata vo [panija. rinitis Celogod.9% 58. Glavniot alergen (Fel d1) se nao|a na krznoto od ma~kata (osobeno vo facijalniot predel). konj. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka e signifikantno povrzana so bronhijalnata reaktivnost i astmata. a mo`e da bide prenesuvan so oblekata na liceto koe{to do{lo vo kontakt so ma~kata i da predizvikuva nazalni. Prevalencijata na senzibilizacijata na ovie alergeni vo na{ata populacija e poniska.1. al. sekretot od lojnite `lezdi i urinata.4% Grafik 15. kanarinec). al. Osven visokiot alergenski potencijal. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Alergiska astma 13.4% 73.3.3% 89. ku~e) i ptici (papagal. 2. klini~ka imunologija i alergologija 91 . Spored istra`uvawata vo SAD.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

2.3.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ma~ka se sretnuva kaj 5,5% od ispituvanite adulti (grafik 16).

5,5%

Grafik 16. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na ma~ka e najvisoka vo Skopje (7,4%), a najniska vo Debar (2,4%), a edna od pri~inite sigurno e prevalencijata na doma{nite milenici vo navedenite gradovi (grafik 17).
7,4%

8 7 6 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh
3,1% 5,1%

6,2%

4,1%

2,4%

Pr

De

Pe

Grafik 17. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit iznesuva 34,0%, 16,7%, odnosno 21,6% (grafik 18).

92

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
120 100 80 60 34,0% 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 21,6% 16,7% 5,5%

Grafik 18. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.2. Ku~e Za ku~iwata se karakteristi~ni dva va`ni alergeni (Can f1 i Can f2), koi{to spored svoite karakteristiki se sli~ni so Fel d1, osven {to imaat ponizok alergenski potencijal. Can f1 i Can f2 se karakteristi~ni za site vidovi ku~iwa, a so Fel d1 postoi nizok stepen na vkrstena reaktivnost. Spored podatocite od literaturata vo razvienite zemji senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj okolu 30% od atopi~nite lica. 2.3.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj 2,8% od ispituvanite adulti (grafik 19).

2,8%

Grafik 19. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj site ispituvani adulti

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

93

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ku~e e najvisoka vo Skopje (4,2%), a najniska vo Debar (1,0%) (grafik 20). I ovoj grafi~ki prikaz, kako i grafikot 17. go demonstriraat stavot kon doma{nite milenici na `itelite vo pogolemite urbani sredini.
4,2% 3,8% 2,9% 2,1%

5 4 3 2 1 0 Sk

1,9% 1,0%

Do

Oh

Pr

De

Pe

Grafik 20. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ku~e kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 21).
120 100 80 60 40 20 2,8% 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma

23,1%

18,4% 10,0%

Grafik 21. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

94

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.3.3. Ptici Alergenite od pticite (papagali, kanarinci, gulabi i dr.) obi~no pretstavuvaat alergeni od mikrokrle`ite koi{to `iveat vo nivnite perduvi. Spored podatocite od literaturata, prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ptici ne e visoka, no ovie alergeni se poznati po sposobnosta da predizvikuvaat seriozni nazalni, okularni i/ili astmatski simptomi. 2.3.3.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na perduvi se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 22).

3,9%

Grafik 22. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi e najvisoka vo Skopje (4,4%), a najniska vo Debar (1,4%) (grafik 23).
4,4%

5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh

3,9%

2,7% 1,9% 1,4%

2,8%

Pr

De

Pe

Grafik 23. Senzibilizacija na alergenite na perduvi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

95

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 24).
120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 14,9% 3,9% 10,0%

10,0%

Grafik 24. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.4. Lebarka Alergenite od lebarkata (angl. cockroach) (Slika 9, A i B) pretstavuvaat va`en triger na simptomi vo nekoi zemji (SAD, Velika Britanija, Avstralija i dr.). Pove}eto vidovi lebarki `iveat vo tropskite predeli, no so primenata na centralnoto greewe tie se pro{ireni i vo zemjite so studena klima. Naj~esti vidovi lebarki se amerikanskata lebarka (Periplaneta americana), avstraliskata lebarka (Periplaneta australasiae), aziskata lebarka (Blatella orientalis) i dr. Vo Evropa i kaj nas se sretnuva germanskata lebarka (Blatella germanica, nar. buba {vaba).

A.

B.

Slika 9. A. i B. Germanska lebarka (Blatella germanica)

Alergenite od lebarkite pretstavuvaat sostaven del na doma{nata pra{ina. Alergenite od amerikanskata i germanskata lebarka se identificirani 96
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka e najvisoka vo Skopje (4.1% 4.2% Grafik 25. 3.2% od ispituvanite adulti (grafik 25). Senzibilizacija na alergenite na lebarka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit.0% Pr De Pe Grafik 26.2% 2.4%). Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od lebarka se sretnuva kaj 3.4. odnosno 10.9% 1. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 11.6%. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a najniska vo Debar (1.3. 2.Aeroalergeni od vnatre{na sredina i mo`at kvantitativno da se odredat vo doma{nata pra{ina so specifi~ni monoklonalni antitela.4%) (grafik 26).1.0%.1% 2.0% (grafik 27). 5.4% 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh 1. 10. klini~ka imunologija i alergologija 97 .

5. Risk factors. konj.Kolaborativen centar na SZO . 2. Brussels 1999.6. 27-39. Makedonija 120 100 80 60 40 20 3. Na{ite rezultati go potvrduvaat alergolo{koto zna~ewe na alergenite na doma{nite mikrokrle`i na {to uka`uvaat i pove}e istra`uvawa od zemjava i od svetot. 4. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma 2. Prvite rezultati za senzibilizacijata na alergenite od lebarkata i nejzinata za~estenost kaj bolnite od alergiski respiratorni bolesti uka`uvaat deka se raboti za faktor za koj mora da se vodi smetka vo alergolo{kata obrabotka na bolnite. Na{ite podatoci uka`uvaat na ne{to poniska senzibilizacija na alergenite od doma{nite milenici (`ivotni i ptici) vo sporedba so podatocite od istra`uvawata od razvienite zemji. rinitis Celogod. J Allergy Clin Immunol 2000. Custovic A. Allergy 1998. Woodcock A. Importance of indoor allergens in the induction of allergy and elicitation of allergic disease. al. 98 Institut za medicina na trudot . Allergies.: Alergiskite bolesti vo R. al. The UCB Institute of Allergy. The importance of allergens in the development of asthma and the persistence of symptoms. Literatura: 1. Senzibilizacijata na muvli se sretnuva relativno retko vo adultnata populacija vo R.9%) najverojatno e prisutna kaj pove}e od 200 000 lica vo R.Cvetanov V i sor.0% Grafik 27. p. Simpson A. 2. National Heart. National Institutes of Health. 3. Alergiska astma 11. and Blood Institute 2002. no pretstavuva va`en rizik-faktor za nastanokot na celogodi{niot alergiski rinit i alergiskata astma.2% 0 Vkupno Celogod. Lung. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. 3.0% 10. Makedonija. p. 20-29. Zaklu~oci 1. Nelson HS. 53: 115-120. 2. no i pokraj toa. a se sretnuva kaj okolu 90% od bolnite so celogodi{en alergiski rinit i okolu 60% od bolnite so alergiska astma. Makedonija. taa pretstavuva va`en faktor vo nastanokot na alergiskite respiratorni bolesti. Global Initiative for Asthma.6% 10. 4. Senzibilizacijata na alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus (13. 105: 628-632.

Doktorska disertacija. 11. et al. 28: 728-734. 323: 502-507. 16. Sensitization to individual allergens and bronchial responsiveness in the ECRHS. Usmeno soop{tenie. Harrison PT. E`ova N. 14: 876-884. 6. Burney P et al. Kutin JJ. 13. Int J Epidemiol 1999. 14. National Academy of Sciences. The house dust mite (Dermatophagoides pteronyssinus) and the allergens it produces: identity with the house dust allergens. Janson C. Sunyer J. 20. Marttila O. Clin Exp Allergy 1995. Sporik R. Platts-Miles TAE.41-48. Respiratory symptoms and positive skin prick tests in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). et al. Voorhorst R. Exposure to house-dust mite allergen (Der p 1) and the development of asthma in childhood. Patterson R. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 1999. 21. Spiksma F. Trandafilovski P. Luczynska C. A prospective study. J Allergy Clin Immunol 1999. Plaschke PP. Norback D. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Pope A. Karaxinska-Bislimovska J. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. 14. Leynaert B. Am J Respir Crit Care Med 2000. 12. 29: 148149. Trandafilovski P. 18. Holgate S. Ma~eska-Baxakova G. Jarvis D. 1993. 10. Soriano JB. Skopje: Medis-informatika. Individual allergens as risk factors for bronchial responsiveness in young adults. 19. 25: 423-431. Onset and remission of allergic rhinitis and asthma and the relationship with atopic sensitization and smoking. Janson C. Petrovska J. Cvetanov V. Risk of asthma in the general Spanish population attributable to specific immunoresponse. Burney P. European Community Respiratory Health Survey. Asthmatic symptoms and indoor levels of microorganisms and house-dust mites. Engl J Med 1990. Thorax 1998. Makinen-Kiljunen S. et al. Respirology 1996. Washington: National Academy Press. Burney P. Balabanova M. J Allergy 1967. Univerzitet “Sv. Astmata i va{eto dete. 55: 65-68. Varekamp H. Spanish Group of the European Community Respiratory Health Survey. et al. Is sensitization to Alternaria alternata a risk factor for severe asthma? A population-based study. Cvetanov V. 15. Occurrence of dog. 2125. klini~ka imunologija i alergologija 99 . 14 (30): 78. 53: 662-667. 1999. et al. 17. 8. 2002. 18:598-611. Medicinski fakultet . 1998. Abramson M. Partti-Pellinen K. Henry C. Kungulovski \. Risk factros for asthma among young adults in Melbourne.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 5. et al. Eur Respir J 1999. Allergy 2000. et al. Janson C. Anto P. Bjornsorn E. Creature comfort-living mites and moudls. Burge H. Raven J. Australia. Kiril i Metodij”. Ma~eska-Baxakova G. 39: 325-339. Chinn S. 7. Sunyer J. 103: 709-711. Bitola: Kiro Dandarot. Indoor allergens: assessing and controlling adverse health effects. cat and mite allergens in public transport vehicles. et al. Chinn S. et al. Karadzinska-Bislimovska J. Anto JM.Skopje. Norrman E. 162: 920-924. Clin Exp Allergy 1999. 1: 291-297. Neukirch C. Eur Respir J 1999. 9. Faktori koi vlijaat vrz evolucijata na astmata vo detskata vozrast.

100 .

Poglavje V V. Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa .

a se ~itani po vremenski period od 20 minuti. rang 18 . Prilep. kako European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) i International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC). sredna vozrast 39. Penicillinum notatum. grupen polen-treva. Mann-Whitney U-test. pelin-Artemisia vulgaris. Dijametarot na papulata e presmetuvan so transparenten pleinmetar.: Alergiskite bolesti vo R. za pozitiven ko`en test e smetana papula so sreden dijametar > 3mm. lebarka..01 ± 2. Testovite se izveduvani na volarnata strana na podlaktot pri {to e vklu~ena pozitivna kontrola so 0. kopriva-Urtica dioica.5god.56 ± 13. perduv). Makedonija. Spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. Kaj vozrasnata populacija izvedeni se ko`ni prick-testovi so 11 standardni Bencard-ovi alergeni (grupen polen-drvja. Ispituvawata se izvedeni na spirometarot SanoScope-SCHILLER spored preporakite na European Community for Steel and Coal (Official Statement of the European Respiratory Society). t-test za nezavisni primeroci i linearna regresija) so statisti~kata programa SPSS 11. Kaj adultite od vozrasnata grupa 20 . Od niv 722 se vozrasni (283 od ma{ki i 439 od `enski pol. Statisti~kata analiza na dobienite podatoci e izvedena so deskriptivni i analiti~ki metodi (χ2-test. vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni spirometriski ispituvawa i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin.Kolaborativen centar na SZO . loboda-Chenopodiaceae spp. pri {to od gradovite Skopje. vo glicerinirana sredina na ekstrakcija. Dermatophagoides pteronyssinus. Fisher’s exact-test.15 god). Pri sostavuvaweto na pra{alnicite koristeni se standardiziranite pra{alnici primenuvani vo epidemiolo{kite studii za alergiskite bolesti vo svetot. Ohrid. odnosno pra{alnik za vozrasni (prilog 2) i pra{alnik za deca (prilog 3). Debar i Peh~evo po slu~aen izbor se vklu~eni vkupno 1121 ispitanik. Alternaria alternata.61 god.Cvetanov V i sor. tegavec-Plantago lanceolata. 102 Institut za medicina na trudot .6% od vkupnata populacija na R.44 god so pozitiven odgovor na pra{awata za postoewe na astmatski simptomi i/ili primena na antiastmatski lekovi. dodeka pra{alnicite za decata se popolnuvani od roditelite spored soodvetni instrukcii. Dojran. Brojot i vidot na alergenite be{e odreden vrz osnova na rezultatite od trigodi{niot aeropalinolo{ki monitoring. sredna vozrast 11. odnosno okolu 0. Pra{alnicite za vozrasnite se popolnuvani od lekar. Makedonija Epidemiolo{ko-klini~koto istra`uvawe e izvedeno vo periodot od fevruari do juni 2002 god. rang 4 .1% histamin i negativna kontrola so glicerinirana sredina za ekstrakcija. Ambrosia elatior. ku~e. Primeneti se dva vida pra{alnici dizajnirani za ovaa namena. ma~ka.78 god) i 399 deca (196 od ma{ki i 203 od `enski pol. Alergenskite ekstrakti se rastvorani vo 31505 QAU (quality assurence units).

4%). Astmata (vo vozrasnata grupa 20 . Distribucijata na ispituvanata grupa spored polot e prika`ana na grafikot 28. Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Atopijata kaj vozrasnite e definirana kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni.0. 1. Celogodi{niot alergiski rinit (CAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnava na podatoci od pra{alnikot za celogodi{na manifestacija na zaboluvaweto i pozitivnata senzibilizacija na celogodi{nite alergeni. hrana i ubod od insekti kaj vozrasnite i decata e definirana spored pozitivnite odgovori na pra{awata za pojava na reakcija na preosetlivost posle primena na odreden lek.1. Alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnite e definiran spored postoeweto na simptomi za konjunktivit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni.44 god) e definirana spored postoeweto na eden ili pove}e astmatski simptomi ili primena na antiastmatski lekovi i pozitivniot nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. Sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na pozitivnite podatoci na simptomi za rinit asocirani so polenskata sezona i pozitivnata senzibilizacija na polenski alergeni.1. Atopiskiot dermatit kaj decata e definiran kako ko`en isip sleden so jade` koj{to se pojavuva i gubi vo tekot na najmalku {est meseci. Karakteristiki na ispituvanite grupi 1. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Preosetlivosta na medikamenti.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 1. Alergiskiot rinit kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na postoeweto na simptomi za rinit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni. a celogodi{niot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za celogodi{ni simptomi za rinit vo kontakt so op{ti celogodi{ni alergeni.6%). odnosno pozitivniot bronhodilatatoren test so sprej Ventolin kaj ispitanicite so reducirana ventilatorna funkcija. Sezonskiot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za povtoruvani sezonski manifestacii na eden ili pove}e od simptomite za rinit vo periodot prolet-leto. konsumirawe odredeni prehranbeni produkti ili ubod od insekt.1. a `eni 439 (61. klini~ka imunologija i alergologija 103 .Vozrasno naselenie Od vkupniot broj vozrasni ispitanici (722) ma`i se 283 (38.

1% 22% 11.5 god. Makedonija 61.6% ma`i `eni Grafik 28.4% 38.0% 16.56 ± 13.0% 28. dodeka najmalku ispitanici ima od vozrasnata grupa > 70 god (1. Distribucija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe 104 Institut za medicina na trudot .9% 15.: Alergiskite bolesti vo R. Distribucija na ispituvanata grupa spored vozrasta Najgolemiot broj ispitanicite e od podra~jeto na Skopje (28%).3%) (grafik 29).0% Skopje Dojran Ohrid Prilep 13.7% 13. a prose~nata vozrast iznesuva 39. Najgolemiot broj vozrasni ispitanici e od vozrasnata grupa 41-50 god (30. Distribucija na ispituvanata grupa spored polot Vozrasta na ispitanicite e vo rangot od 18 do 78 god.0% Debar Peh~evo 14.1%).Kolaborativen centar na SZO .3% > 70 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 Grafik 29. 15.2% 1.0% Grafik 30.0% 14.9% 5. 35 30 25 20 15 10 5 0 30. dodeka ispitanicite od drugite gradovi se prisutni vo pribli`no ist procent.Cvetanov V i sor. koj{to se dvi`i od 13% do 16% (grafik 30).

9% 70. Distribuija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe (grad ili selo) Spored stepenot na obrazovanie.7% 13.5%).6%) (grafik 31).5% Srb 0. najbrojni se Makedoncite (79.4% 16.8% Penz. Nevrab.7% OSS SSS VSS Studenti Grafik 33. klini~ka imunologija i alergologija 105 .8% 5.1% Rom 1.9% 6. pogolem e brojot na ispitanici od urbanata sredina (85.7%) i Albancite (13. Spored socijalno-ekonomskiot status. 100 80 60 40 20 0 79.8% penzioneri (grafik 33 i 34). Distribucija spored stepenot na obrazovanie Grafik 34. Distribucija spored socijalno-ekonomskiot status Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6% Grafik 32. najbrojni se vrabotenite (70. najbrojni se ispitanicite so sredna stru~na podgotovka (58.8% Tur 2. 22.4% grad selo 14. Distribucija na ispituvanata grupa spored etni~kata pripadnost Spored mestoto na `iveewe.9% se nevraboteni i 6.6% 2.5% Vrab. 70 60 50 40 30 20 10 0 58. 18.9%).4%) (grafik 32). 85. 22.2% dr Mak Alb Grafik 31.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Spored etni~kata pripadnost.

2% 36.2%).2% parno gr.4% 31.: Alergiskite bolesti vo R.6% 28.8% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 36. a greeweto so drva e naj~est na~in na zatopluvawe na domot (58.9% 29.Kolaborativen centar na SZO .1%).1% 75.6% 25.Cvetanov V i sor. drva struja Grafik 37. a najmalku kaj ispitanicite od Dojran (25.6%) (grafik 35 i 36).7% 12.1% ku}a stan 24. 57.7% 43. Najmnogu pu{a~i se sretnuvaat kaj ispitanicite od Skopje (45. Distribucija na pu{a~ite spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispitanicite `iveat vo ku}a (75. Distribucija na ispituvanata grupa spored navikata za pu{ewe 50 40 30 20 10 0 45. Makedonija Kaj ispitanicite e registriran relativno visok procent na pu{a~i (34. Distribucija spored na~inot na zatopluvawe na domot 106 Institut za medicina na trudot .6% 34. Distribucija spored na~inot na domuvawe Grafik 38.7%). 70 60 50 40 30 20 10 0 58.1%) (grafik 37 i grafik 38).2% pu{a~i nepu{a~i Grafik 35.

100 80 67.distribucija vo oddelnite gradovi Zelenilo vo domot odgleduvaat 77. vo najgolem procent ispitanicite od Dojran (45.5% 36. 100 80 77. industrisko zagaduvawe.3% 60.4% 67. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 40.8% 24. Doma{ni milenici kaj ispituvanata grupa Grafik 44.5% 84. Ovaa pojava e naj~esto prisatna kaj ispitanicite od Dojran (92.5% 85. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici ~uvaat 35.9%) i Ohrid (84. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Na zagadenost vo okolinata na domot (smet. i toa naj~esto onie od Peh~evo (85.3% 40. a najmalku ispitanicite od Dojran (14.8% 84.1% 40 da ne 30 20 10 64.4% 39.2% 33. Zelenilo vo okolinata na domot .2% 64. klini~ka imunologija i alergologija 107 .Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prisustvo na zelenilo vo okolinata na domot referiraat 67.9% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 41. Zelenilo vo domovite kaj ispituvanata grupa Grafik 42. izduvni gasovi od soobra}ajot i drugo) uka`uvaat 38.5%) (grafik 44). Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2% da ne 22.2% 80.4% 72.2% od site ispitanici (grafik 39).5% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 39.2% 32. i toa naj~esto ispitanicite od Skopje (44.3%) (grafik 40).7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 43.8% da ne 92.3% 66. 50 35.2% od ispitanicite (grafik 41).3% od ispitanicite (grafik 43).4%) (grafik 42).4%) i Skopje (40.2%).3% od ispitanicite (grafik 45).1% 63.4% 61.6%) (grafik 46).5% 45.3%) i Peh~evo (84.

a devoj~iwa 203 (51.7% 30 20 10 0 Sk Do Oh Pr De 14.1%) (grafik 48).4% da 38. a vo najmal procent ispitanicite od Dojran (24.Cvetanov V i sor. ekspozicija .9%).distribucija vo oddelnite gradovi 1. hemikalii. vlaga ili visoka temperatura) referiraat 43.6% 20.9% ma{ki `enski Grafik 49.6% ne Pe Grafik 45.2% 43. 51.1% 30.distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na specifi~na profesionalna ekspoziija na rabotnoto mesto (pra{ina. vo ispituvanata grupa bea vklu~eni 399 deca na vozrast 0-15 god.8% od ispitanicite (grafik 47).6% 39. Makedonija 50 40 44.Kolaborativen centar na SZO . 70 60 50 40 30 20 10 0 57. Deca Vo soglasnost so metodologijata na istra`uvaweto. Specifi~na prof. mom~iwa se 196 (48.2% 38.: Alergiskite bolesti vo R.1% 33% 24. Specifi~na prof. Zagadenost vo okolinata na domot.2% 37.1%) (grafik 49).1% 48.5%).2. ekspozicija kaj ispituvanata grupa Grafik 48.5% 47. povtorno vo najgolem procent ispitanicite od Skopje (57. Od vkupniot broj ispituvani deca.2% 56. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 46.3% 61.1.5% 25. Distribucija na ispituvanite deca spored polot 108 Institut za medicina na trudot .8% da ne Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 47.

klini~ka imunologija i alergologija 109 .0% 13.0% 12.7%) i Albancite (14.5%) (grafik 52). a vozrasnata grupa > 7 god so 57.0% 31. Distribucija na ispituvanite deca spored vozrasta Kako i kaj vozrasnite ispitanici. Vozrasnata grupa ≤ 7 god e zastapena so 42.5% 3.7% 14.01 ± 2. Grafik 50. 100 80 60 40 20 0 78.1%.1% < 7 god. 21. najgolemiot broj od ispituvanite deca se od Skopje (31%) (grafik 51). Distribucija na ispituvanite deca spored etni~kata pripadnost Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0% 9.3% dr Grafik 52.5% Srb 1.1% Mak Alb Tur 1.61 godini. 57.9% (grafik 50). deca najbrojni se Makedoncite (78. Distribucija na ispituvanite deca spored gradot na `iveewe Spored etni~kata pripadnost na ispituvanite.0% Skopje Dojran Ohrid Prilep Debar 14.9% 42.8% Rom 0. > 7 god.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prose~nata vozrast na ispituvanite deca iznesuva 11.0% Peh~evo Grafik 51.

1% Grafik 53. a najmal vo Peh~evo (2%) (grafik 57).3% 6. @iveewe vo ku}a ili stan kaj ispituvanite deca Grafik 55.9%) (grafik 59).9% grad selo 18. Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta .1% od ispituvanite deca (grafik 53).6% 87.6%) i Skopje (15. vnimanie zaslu`uva podatokot 110 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R. Na~in na zatopluvawe na domot Navikata za pu{ewe cigari kaj majkite na ispituvanite deca vo tekot na nivnata bremenost e prisutna vo 12.9%. drva struja 18.8% ku}a stan 26.8%).4% 6.6%).Kolaborativen centar na SZO .6% Grafik 54. a vo selo 18. a najvisok procent se sretnuva kaj ispituvanite deca od Dojran (86.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 91% od ispituvanite deca bile doeni (grafik 58). 60 50 53% 73.6% 17.1% 2. 20 15.Cvetanov V i sor.8% 19.1% 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 8.2% 40 30 20 10 0 parno gr. Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta kaj ispituvanite deca Grafik 57.9% da ne 12. Distribucija na ispituvanite deca spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispituvanite deca `iveat vo ku}a (73. Najgolem broj majki koi{to pu{ele vo tekot na bremenosta se sretnuva vo Dojran (17. a greeweto so drva e po~est na~in na zatopluvawe na domot (53%) (grafik 54 i grafik 55). Makedonija Vo grad `iveat 81.1% Grafik 56. Akcentot be{e staven na ekskluzivnoto doewe.1% od slu~aite (grafik 56). 81.

Grafik 59.0% da ne 9. Distribucija na ispituvanite deca spored doeweto vo prvata godina od `ivotot 100 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 88. Vo Ohrid duri 66.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti deka re~isi 35% od ispituvanite deca bile doeni vo tekot na celiot doene~ki period.1% 78. Distribucija na ispituvanite deca spored rodilnata te`ina Pove}e od edno dete e prisutno vo semejstvata na 55% od vkupniot broj ispituvani deca nasproti 45% od ispituvanite deca koi{to nemaat brat ili sestra (grafik 62).6% do 12 mes. Doewe vo prvata godina od prvata godina od `ivotot Grafik 60.6% 93.4% 34. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4% 18.7% 92.3% 98.1% 5.4200 g (grafik 61).9% 87. a duri 18. 22. 100 80 60 40 20 0 < 3000 gr 3-4200 gr > 4200gr 16.8%) (grafik 63). > 12 mes. a najmalku vo Peh~evo (42.6% i posle navr{enata prva godina od `ivotot (grafik 60).2% 86. do 6 mes. klini~ka imunologija i alergologija 111 .6% 24.5%) iznesuvala 3000 . 91. Traewe na doeweto vo `ivotot/distribucija vo oddelnite gradovi Rodilnata te`ina kaj najgolemiot broj od ispituvanite deca (78.0% Grafik 58.5% Grafik 61.9% 40 30 20 10 0 do 3 mes.6% od ispituvnite deca imaat brat ili sestra.

8% da ne 60 40 20 0 46.6% 21. Prestoj vo jasli ili gradinka .0% 64.4% 47.3% 76.4% 79.6% 42. 112 Institut za medicina na trudot . 100 80 90.8% 55.9% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 64.1%) (grafik 65). Makedonija 100 80 66. Pove}edetstvo kaj isp.4% od ispituvanite dea (grafik 68). Prestoj vo jasli ili gradinka kaj ispituvanite deca Grafik 65. povtorno vo najgolem broj od decata od Dojran (92.1%) (grafik 67).2% 57.Kolaborativen centar na SZO . Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 67.7% 23.2% 74.8% od ispituvanite deca na vozrast 0-6 god prestojuvale vo jasli ili gradinka (grafik 64). Zelenilo vo okolinata na domot . Pove}edetstvo odnosno bra}a/ sestri kaj ispituvanite deca Grafik 63.3% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 66. vo najgolem procent kaj ispitanicite od Dojran (91.8% 91.distribucija vo oddelnite gradovi Odgleduvawe zelenilo vo domot e referirano od 71.0% 54.0% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 62.0% da ne 60 40 20 0 45.1% 40.6% 50. deca .7% da ne 20. najgolem procent deca so prestoj vo jasli ili gradinka e registriran vo Skopje (57.2% 42.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 42.Cvetanov V i sor.7% 27.).1% 79.3% 56.7% od ispituvanite deca (grafik 66.: Alergiskite bolesti vo R.distribucija vo oddelnitegradovi Zelenilo vo okolinata na domot e referirano kaj 79.7%) (grafik 69). Spored o~ekuvawata. 100 80 57.

ma~ka.7% od ispituvanite deca `iveat vo semejstva kade {to eden ili pove}e ~lenovi se pu{a~i (grafik 72).1% od ispituvanite deca (grafik 74).3% 71.2% 60.7% 65.6% 34.4% da ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 70. Pasivno pu{ewe-distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na zagadenost vo okolinata na domot (smet.9%) (grafik 75). Zelenilo vo domot kaj ispituvanite deca Grafik 69.7% 65.6% ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 68.6% 30.2%).2% 100 80 71. Pasivno pu{ewe kaj ispituvanite deca Grafik 73. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Vkupno 60. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici.7% 81.8%) (grafik 73).4% da 28.0% 31.4% 20. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici (ku~e.3% 59.7%) (grafik 71).Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 92. industrisko zagaduvawe. 100 80 39. Doma{ni milenici kaj ispituvanite deca Grafik 71.6% 65.) se ~uvaat vo domovite na 34.8% 55.9% 74. procentot e najvisok kaj ispitanicite od Skopje (34.3% 60.3% 55.4% 60 da ne 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 72.9% 28.6% 67.7% 78. klini~ka imunologija i alergologija 113 . Najvisok procent pasivni pu{a~i se sretnuva kaj ispituvanite deca od Peh~evo (81.) referiraat 20.4% od ispituvanite deca (grafik 70). izduvni gasovi od soobra}ajot i dr. vo najgolem procent doma{ni milenici se sretnuvaat kaj decata od Dojran (62. 100 80 62. a najnizok kaj ispitanicite od Dojran (5. papagal.7% 50. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kanarinec i dr.

Zagadenost vo okolinata na domot .: Alergiskite bolesti vo R.6% 5. Makedonija 100 79.9% 11.3% 13.5% 15.6% Grafik 74.distribucija vo oddelnite gradovi 114 Institut za medicina na trudot .9% da ne 20.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .1% 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 34.2% 19. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 75.

AR se deli na sezonski i celogodi{en. ambrozija. klini~ka imunologija i alergologija 115 . Spored karakterot na simptomite. priliv na krv vo nosnata mukoza. umeren i te`ok. ‘r`. J 30. za~ini. Pokraj sezonata. muvli i nivni spori. topola. Klasifikacija Spored vremeto na pojavuvaweto. koga simptomite traat pomalku od 4 dena vo nedelata ili vo tekot na pomalku od 4 nedeli.3) se definira kako vospalitelna reakcija na nazalniot epitel so postojano prisutni simptomi na rinit vo vid na ~e{awe. koj se karakterizira so prisustvo na mnogu kletki i kleto~ni elementi: mastociti. Najzna~ajni favorizira~ki faktori za pojavata na SAR se nazalnite nespecifi~ni iritansi.3. elka.1. kaj prethodno senzibilizirani lica pri sezonska ekspozicija na oddelni specifi~ni polenski alergeni. plevelite (pelin. lipa. napor. kopriva. iritacija. trevite (p~enka. bor). no ne pomalku va`ni se emocionalnite faktori i zagaduva~kite agensi od okolinata (ozonot. p~enica. kivawe i zatnat nos najmalku 2 nedeli. prosledeno so vodenikava sekrecija i nazalna opstrukcija poradi hipertrofija na nosnata ligavica. Celogodi{niot (perenijalniot) AR (CAR. Vospalenieto doveduva do zgolemen nazalen odgovor kon razli~ni nespecifi~ni i specifi~ni stimulusi od okolnata sredina i do formirawe klini~ki sindrom so sledni simptomi: hipersekrecija. 2. tegavec. Tipot na alergenot e geografski opredelen so aeropalinolo{kite karakteristiki vo opredelenata oblast. kakvi {to se: studen vozduh. livadarka).0. Sezonski alergiski rinit 2. 2. gabite.3. Spored te`inata na klini~kite pojavi AR se deli na lesen.10. brest. odnosno perzistenten so simptomi koi traat 4 ili pove}e denovi vo nedelata vo tekot na pove}e od 4 nedeli. ^esto pati od vozdu{nite strui mo`e da se prenesuvaat polenovite zrna i vo podale~nite podra~ja i da predizvikuvaat vonsezonski simptomi na SAR. sulfurniot dioksid.Alergiski rinit 2. azotniot oksid).2. dab. jasen. Etiopatogeneza Naj~esti predizvikuva~i na SAR se polenite od drvjata (breza. {tavej. AR mo`e da bide intermitenten. Sezonskiot AR (SAR. Definicija Alergiskiot rinit (AR) e vospalitelna bolest na nazalnata mukoza. dol`inata na polenacijata i Makedonsko zdru`enie za bazi~na. loboda. razli~ni mirisi. prosledeno so kivawe i vodenikava rinorea. dizel gasovite. alkohol.1. J 30. vrba. J 30. eozinofili i dr.4 2. bazofili. gluvar~e).1) se definira kako vospalitelna bolest na nazalnata mukoza so intermitentni simptomi na rinit: ~e{awe. ~ad od cigari. ~e{awe. kongestija vo nosot. Alergiski rinit MKB . kivawe. osobeno muvlite i nivnite spori.

Vo patogenezata na CAR se razlikuvaat ran i docen odgovor na ekspozicijata na alergeni. polenot na trevite i plevelite e so pogolem broj antigeni determinanti vo odnos na nekoi drvja. razli~nite mirizbi.2. isto taka. bradikinin. Pri toa aktivno u~estvuvaat i citokinite . prostaglandini (PGD2).: Alergiskite bolesti vo R. eozinofili. pravot. kako i interleukinot 3 (Il3) i stimulira~kiot faktor na granulocitno-makrofagnite kolonii. kivavica i otok. Taka. Patogenetski CAR vo su{tina pretstavuva inflamacija sostavena od mast kletki.3. glandularna sekrecija i stimulacija na aferentnite nervi. Zna~ajna e i vkrstenata senzibilizacija na polenite od trevi. Prenesenite impulsi do CNS predizvikuvaat odgovor preku eferentni parasimpati~ni nervi so pojava na hipersekrecija. serotonin. Celogodi{en alergiski rinit Naj~esti predizvikuva~i na CAR se aeroalergenite od doma{nite `ivotni i ekskretite od mikrokrle`ot Dermatophagoides pteronyssinus. T-li i makrofagi. Toa rezultira so degranulacija na membranata i osloboduvawe na membranski medijatori od tipot na histamin. Raniot odgovor e rezultat na IgEzavisna aktivacija na mastocitite vo nazalnata mukoza. Docnite reakcii se javuvaat 6-12 ~asovi po ekspozicijata i se rezultat na LTB4 i PAF koi predizvikuvaat natrupuvawe na eozinofili vo nosnata ligavica. levkotrienite (LTB4 i LTC4). trigeminus. 116 Institut za medicina na trudot . bradikinin i drugi) i nivno vrzuvawe za receptorite na senzitivnite vlakna na n. zna~ajni se i op{tite karakteristiki na polenot. kakov {to e borot. ~adot od cigari. Patogenezata na SAR podrazbira protivgen-protivtelo reakcija koja se javuva vedna{ posle alergiskata provokacija so protivgen-polen koj premostuva dve molekuli na IgE fiksirani protivtela za povr{inata na mastocitite i bazofilite.Kolaborativen centar na SZO . fizi~kiot napor. Nazalnite nespecifi~ni iritansi kakvi {to se: studeniot vozduh. Nervno-refleksniot mehanizam zapo~nuva so osloboduvaweto na medijatorite od ranata faza (histamin.Cvetanov V i sor. mo`at da ja favoriziraat pojavata na simptomi. koi doveduvaat do vazodilatacija. bradikinini. levkotrieni. faktorot na aktivacija na trombocitite (PAF). Za pojavata na klini~kite simptomi na SAR potrebna e ekspozicija na odredeno koli~estvo polenovi zrna na m3 vozduh. Makedonija meteorolo{kite uslovi. serotonin. prostaglandini i hemotakti~ni medijatori. zgolemena vaskularna permeabilnost. Emocionalnite faktori. triptaza. 2.interleukin 5 (Il-5) od T-po (T-po 2) i mastocitite. Pri hroni~noto vospalenie eozinofilite preku glavniot alkalen protein i eozinofilnata peroksidaza go o{tetuvaat resestiot epitel na ligavicata i senzornite nervni zavr{etoci stanuvaat dostapni za drazbi od okolinata po {to se nadovrzuva fazata na nespecifi~na hiperreaktibilnost. alkoholot i za~inite se va`ni trigeri na simptomite. pri {to se osloboduvaat medijatori: histamin. Vo hroni~nata inflamacija uloga imaat i aksonski refleksi so lokalno osloboduvawe na nevropeptidi. koe{to se ozna~uva kako “prag na provokacijata”.

a ponekoga{ gust.Postoi direktna zavisnost me|u koncentraciite na polenite vo vozduhot i ja~inata na klini~kite simptomi. kontaktot so doma{nite milenici i dr. Vo 10-20% od slu~aite na SAR.5. o~ite.Alergiski rinit 2. . . Kaj okolu 1% od bolnite. . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. toj e pridru`en so astma. funkcionalnite. alergija na hrana. klini~kiot pregled. Sezonski alergiski rinit (SAR) Zaboluvawetoto zapo~nuva so tipi~na simptomatologija: jade` i iritacija vo nosot.Mo`e da se javat i vonsezonski simptomi na pojava na SAR poradi transportot na polenovite zrna od podale~ni podra~ja.5.Te`inata na simptomite opa|a so vozrasta. Dijagnoza Dijagnozata na AR se postavuva vrz osnova na anamnezata. a kako rezultat na slevawe na sekret vo di{nite pati{ta se javuva vla`na no}na ka{lica. Nosnoto di{ewe e silno ote`nato. 2. muvlite i nivnite spori. ko`nite i laboratoriskite testovi. kako i jade` vo grloto. {to predizvikuva bolka i su{ewe na grloto. Celogodi{en alergiski rinit (CAR) . rabotnoto mesto. .4. nazalna polipoza. mo`ni se gastrointestinalni i /ili ko`ni rekcii. .^esto e pridru`en so hroni~en sinuzit. insekti ili medikamenti. u{ite.Simptomite se manifestiraat sezonski pri ekspozicija na polenskite aeroalergeni. Mnogu ~esto anamnesti~kite podatoci uka`uvaat na pridru`ni alergiski manifestacii od tipot na astma. urtikarija. ka{lica i no}no gr~ewe. 2. a kivavicata i jade`ot na nosot i o~ite se poretki simptomi. sekretot e pove}e sluzav. Bolnite di{at preku usta.1.Simptomite se hroni~ni. perzistentni. .4. koj{to u{te se narekuva polenska treska.1. kivavica i vodenikava rinorea ~esto pridru`ena so nazalna kongestija. klini~ka imunologija i alergologija 117 . po~esto se manifestiraat vo esen i zima. 2. no ne e isklu~eno prv pat da se javat i vo podocne`nata vozrast. edem okolu o~ite i crvenilo na konjunktivite. kaj CAR se javuvaat dve formi: hipersekretoren tip so kivavica i opstruktiven tip. kako i na pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti i prele`ani zaboluvawa od alergiski tip.Se karakterizira so isti simptomi kako SAR so toa {to voobi~aeno nazalnata opstrukcija e poizrazena poradi hipertrofija na nosnata sluznica.4. hroni~en serozen otit.2. Klini~ka slika 2. Vo zavisnost od simptomite. mestoto na `iveewe. Anamneza Anamnezata se karaketrizira so pojava i zasiluvawe na simptomite vo zavisnost od godi{nata sezona.

2. dodeka so otoskopijata se dobivaat podatoci za eventualnite promeni na nadvore{noto i srednoto uvo. Funkcionalni testovi 2. So zadnata rinoskopija se dobiva uvid za eventualno postoewe na adenoidni vegetacii. proto~nata proporcija (funkcionalnata sporedba na dvete strani od nosot). So faringoskopijata se dobivaat podatoci za hipertrofija na tonzilite. procentot na zgolemuvawe na protokot pri duplirawe na diferencijalniot pritisok (aerodinamika). So predna rinoskopija se dobivaat podatoci za proodnosta na nosnite hodnici.: Alergiskite bolesti vo R. prisustvoto na tumori. prisustvoto na septalna devijacija. tu|i tela i dr. tumori itn. geografski jazik i dr. 118 Institut za medicina na trudot ..5. Ureden i patolo{ki rinomanometriski naod Rinomanometriskite parametri za kvantitativna evaluacija na nazalnata funkcija za Rhinotest MP 500 (slika 11) se: proto~nite parametri.Cvetanov V i sor.3. koli~estvoto.5. Makedonija 2. testot na dekongestija i specifi~niot nazalen provokativen test so alergeni. ORL status Osnovni metodi vo evaluacijata na ORL statusot kaj pacientite so nazalni simptomi se prednata i zadnata rinoskopija. A.Kolaborativen centar na SZO . prisustvoto na polipi.5. vidot i lokalizacijata na nosniot sekret.2.3. Opstruktiven tip na nazalno di{ewe Slika 10. hipertrofijata na konhite. otok na uvulata.1. Rinomanometrija Rinomanometrijata pretstavuva funkcionalen i rutinski primenliv metod za ocenka na nazalnata proodnost so koj se meri nazalnata vozdu{na rezistencija preku kvantitativna evaluacija na nazalniot protok i pritisok (slika 10). Ureden rinogram B. faringoskopijata i otoskopijata. bojata na ligavicata.

3. So ovoj metod ne se meri vozdu{niot protok i pritisok.5. Aparat Rhinotest MP 500 2. sezonskite varijacii i patolo{kite sostojbi na ko`ata kakvi {to se urtikarijata.5. a reflektorniot signal se detektira preku mikrofon i se analizira. klini~ka imunologija i alergologija 119 . atopiskiot dermatit i dr. 2. tuku se odreduva geometrijata na nazalnite kaviteti so mo`nost za kvantifikacija na nazalnite abnormalnosti. 2. Akusti~nata rinometrija Akusti~nata rinometrija e tehnika so koja generiran zvu~en impuls (150-10 000 Hz) se propagira preku zvu~na tuba vo nosot.5. So niv se dijagnosticira atopijata ili genetskata predispozicija kon alergiski zaboluvawa i pretstavuvaat dokaz koj{to gi potkrepuva anamnezata i klini~kiot naod za postoeweto na AR. Naj~esto primenuvan e prick metodot. Ko`ni testovi Ko`nite testovi se primarno dijagnosti~ko sredstvo za da se demonstrira IgEposreduvanata alergiska reakcija na ko`ata (reakcija od ran tip). Faktori {to vlijaat na rezultatite od ko`nite testovi se: lekovite kakvi {to se antihistaminicite i kortikosteroidite. dermografizmot.4. potoa vozrasta (odgovorot e namalen kaj mnogu mladi i povozrasni ispitanici). a za pozitiven ko`en test se smeta pojavata na papula so sreden dijametar ≥ 3 mm spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija.5.2. Laboratoriski testovi Odreduvaweto na vkupniot serumski IgE e so niska specifi~nost i poradi toa nema osobena prakti~na vrednost. Specifi~nite IgE kon odredeni alergeni pogoden in vitro metod koj se Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Alergiski rinit Slika 11.

za titracija na histamin.Cvetanov V i sor. Porano {iroko primenuvaniot RAST metod za odreduvaweto na specifi~niot IgE e napu{ten poradi sozdavaweto radioaktiven otpad pri negovoto izveduvawe. Odreduvaweto eozinofili vo brisot od nos e zna~aen test vo dijagnostikata na AR. 2.6. testot na degranulacija na bazofilite. 2. kinini i eozinofilen katjonski protein poradi {to ne se primenuvaat rutinski. koja{to pretstavuva relativno skap metod. 2. . LTC4/D4/E4.1. odreduvaweto na medijatorite vo serumot. 120 Institut za medicina na trudot . Naj~esto primenuvan vo sekojdnevnata praktika e UniCAP. rinitot predizvikan od hrana. Diferencijalna dijagnoza Diferencijalnata dijagnoza na AR zavisi od klini~kite karakteristiki na rinitot i od vremenskiot period vo koj se pojavuva t.6.Sledewe na polenovata koncentracija vo mestoto na `iveewe so cel da se namali ekspozicijata na visoka koncentracija na polenite. PG.e.1. rinitot predizvikan od emocii.1.5. Lekuvawe na AR Repertoarot na lekuvaweto na AR vklu~uva kontrola na sredinata. medikamentozna terapija. nealergi~niot rinit so eozinofilen sindrom.6.6. no se sretnuva i kaj nealergiskiot eozinofilen sindrom (NERS). nosnata polipoza. nazalniot sekret ili urinata se izveduvaat so primena na visoko specifi~ni i senzitivni laboratoriski metodi. tumorite. sezonski i celogodi{en. Naj~esti bolesti od koi treba da se razlikuva SAR se infektivnata treska (virusni infekcii so ili bez pridru`na bakteriska infekcija). Kontrola na sredinata Ovaa va`na preventivna merka podrazbira izbegnuvawe ili namaluvawe na kontaktot so inkriminiraniot alergen na site mo`ni na~ini. Kaj okolu 30% od pacientite rezultatite od prick testot i in vitro testovite ne koreliraat. dodeka kaj in vitro metodot se odreduvaat serumskite IgE. Makedonija primenuva vo rutinskata dijagnostika poradi svojata korisnost i sofisticiranost. bakteriolo{kite ispituvawa. rendgengrafija na paranazalnite sinusi. ultrazvuk. rinitot predizvikan od lekovi.: Alergiskite bolesti vo R. triptaza. Odreduvaweto na eozinofilijata vo perifernata krv. hormonalniot rinit. kakvi {to se: nazalnata endoskopija so nazalna biopsija. a koga e vo pra{awe CAR idiopatskiot (vazomotoren) rinit. devijacijata na nazalniot septum. Vo odredeni sostojbi potrebni se i drugi ispituvawa.SAR . tu|ite tela vo nosot.Kolaborativen centar na SZO . 2. adenoidnite vegetacii i dr. hroni~nata infektivna treska.Vo tekot na kriti~niot period prozorcite da bidat zatvoreni so {to se namaluva mo`nosta za kontakt so inhalacioniot alergen (polenot). Pri~inata za toa e {to kaj ko`nite testovi se determiniraat tkivnite i ko`nite IgE. Zgolemeniot broj eozinofili vo nazalniot bris e karakteristika na AR. audiometrija i drugi. alergen-specifi~na imunoterapija (ASIT) i drugi vidovi terapija. primarniot atrofi~en rinit. iritantniot rinit.

1.2. 2. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 121 . tepisite. kilimite. koristewe na o~ila pri prestoj vo nadvore{nata sredina. .da se namali rizikot od pojava na bronhijalna astma.da se spre~at recidivite na bolesta. Antihistaminski lekovi . pred s¢ od spalnite sobi. proodnost na gornite di{ni pati{ta. . Vo prilogot 4 se prika`ani naj~esto upotrebuvanite antihistaminici pri lekuvaweto na AR.6. a nesakanite pojavi se minimalni. kako i izbegnuvawe decata da igraat i spijat so krzneni igra~ki.Koristewe na klima uredi vo stanovite i avtomobilite so antialergiski filter. .Alergiski rinit .Zatvorawe na prozorcite za vreme na polenskata sezona bidej}i polenite mo`e da ja vlo{at sostojbata na CAR. -Eradikacija na lebarkite so primena na hemiski sredstva-insekticidi.da se dovede i odr`i bolniot vo klini~ka remisija.Otstranuvawe na pernicite i jorganite od perduvi. . no pomalo dejstvo vrz zatnatosta na nosot.da se suprimira razvojot na alergiskata inflamacija.Imaat blagotvorno dejstvo vrz jade`ot.Koristewe plasti~ni navlaki za du{ecite i pernicite.2.Ostanuvawe doma koga brojot na polenovite zrna e visok. Medikamentozna terapija Osnovnite zada~i na medikamentoznata terapija na AR: . CAR . .Otstranuvawe na doma{nite `ivotni . . nemaat izrazen sedativen efekt. .1. . .Merki protiv razvojot na muvlite so namaluvawe na vla`nosta vo domot i hemiska obrabotka na mestata kade {to ima muvli. 2.6. . Pri lekuvaweto na AR se primenuvaat slednite grupi lekovi: 2. kako i zadol`itelno perewe na postelninata edna{ nedelno. . .6.Se vrzuvaat za histaminskite H1 receptori bez da gi stimuliraat (kompetetiven mehanizam) i na toj na~in primarno gi inhibiraat simptomite predizvikani od otpu{tawe na endogenite mehanizmi. tie da se kapat barem edna{ nedelno.^istewe na stanot i mebelot od tkaenina so pravosmukalki so vla`en filter i so voden rastvor.milenici ili ako toa ne e mo`no. kivaweto i rinoreata.Redovno kosewe na trevnite povr{ini. .2. .Naj~esto se primenuvaat preparati od tretata generacija antihistaminici koi ne ja minuvaat hematoencefalnata bariera. .da se obezbedi normalno di{ewe na pacientot t. hronicitetot i komplikaciite.Najdobri efekti se postignuvaat dokolku se primenat pred ekspozicijata na inkriminiraniot alergen. -Se primenuvaat preparati za oralna i lokalna aplikacija.e.Zabrana za pu{ewe vo domot na bolnite so ogled na toa {to tutunskiot ~ad pretstavuva agravira~ki faktor na bolesta.

n. Apliciran nazalno dejstvuva lokalno na stabilizirawe na mast-kletkite so {to se inhibira osloboduvaweto na medijatorite.6. Poznat kromolinski preparat e dinatrium kromoglikatot kako 4% rastvor vo vid na sprej.Imaat silen vazokonstriktoren efekt na krvnite sadovi na nosnata ligavica i poradi toa go podobruvaat nosnoto di{ewe. Tie ja suprimiraat inflamacijata na nazalnata mukoza so namaluvawe na brojot na mast-kletkite i eozinofilite i so redukcija na osloboduvaweto na inflamatornite medijatori so {to se reducira hiperreaktivnosta i vaskularnata permeabilnost. Vo prilogot 4 se prika`ani najva`nite sistemski i lokalni lekovi koi{to se primenuvaat vo terapijata na AR i alergiskiot rinokonjunktivit. 2. Antiinflamatorni preparati Tuka spa|aat kromolinskite preparati. Preparatite od grupata na budezonidot pobrzo se inaktiviraat vo crniot drob i se so pogolema efikasnost vo odnos na prethodnite. Dekongestivi Tuka spa|aat alfa-adrenergi~nite agonisti . Vo nekoi slu~ai tie mo`at da predizvikaat krvavewe od nosot. gabi~ni infekcii i kaj TBC. Se primenuvaat samo vo isklu~itelni slu~ai.Lokalnite vazokonstriktori ne treba da se primenuvaat podolgo od 3 do 5 denovi poradi mo`nosta od povratna kongestija na nosnata mukoza ili pak nejzina atrofija t. Antiholinergici Kaj bolnite so izrazena rinorea se primenuva Spray Ipratropium bromid koj ja povlekuva hipersekrecijata. 2. Kromolinite se primarno indicirani kaj SAR i hipersekretornata forma na CAR.Kolaborativen centar na SZO . od strana na Noon i Freeman. alergii na venomot na Hymenopterae (p~ela.2. str{en) i drugi atopiski zaboluvawa. Specifi~na imunoterapija Alergen-specifi~nata imunoterapija (ASIT) kako metod za prv pat e voveden vo 1911 god. Potrebna e vnimatelna primena pri virusni.2. osa.2. Vo prilogot 5 e prika`ano dejstvoto na oddelnite lekovi na simptomite na rinit. kako i topi~nite kortikosteroidi.2. no se koristi i kako dolgotrajna terapija na CAR. Ovoj preparat e osnoven profilakti~ki lek za SAR.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.4. povr{inski aktivni i brzo se metaboliziraat.6.6. Makedonija 2. 2. Ottoga{ ASIT se koristi vo terapijata na pacientite so sezonski i/ili perenialen AR. 122 Institut za medicina na trudot . astma. Lekuvaweto so lokalnite kortikosteroidi ne treba da bide podolgo od 2-3 meseci. Sistemskite kortikosteroidi se posledno i nepo`elno sredstvo za lekuvawe na AR. rinokonjunktivit.3. Flutikazon propionatot ima visoko specifi~no dejstvo i naglasena antiinflamatorna aktivnost.6. Preparatite za nazalna primena od redot na beklometazon dipropionat se mo}ni. osobeno kaj decata. medikamentozen rinit.2. Vo ovaa grupa lekovi spa|aat i preparatite od grupata na nedokromil natrium.5. . Topi~nite ili lokalnite kortikosteroidi se prvenstveno indicirani vo lekuvaweto na AR so izrazena opstruktivna komponenta.

bazofilite i kleto~na eozinofilija pri {to citokinite igraat glavna uloga. vremetraeweto na imunoterapijata i genetskiot status na doma}inot (slika 11). Ponovite studii poka`uvaat deka vo osnova na mehanizmot na AV e vlijanieto vrz T-kleto~niot odgovor kon alergenot. a obnovena e 1996 god. Vo nacionalnite konsenzusi za AR i bronhijalna astma vo 1999 god se inkorporiraat i doktrinite za ASIT. Il-5 i Il-13. klini~ka imunologija i alergologija 123 . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vo 1992 god. dodeka T-po 2 kletkite produciraat Il-4. Vo edno monografsko izdanie za imunoterapijata. no sepak najverojatno mehanizmite se heterogeni i zavisat od prirodata na alergenot. Osnova na alergiskata inflamacija se IgE-zavisnata aktivacija na mastocititite. Pritoa. mestoto na manifestirawe na alergijata. no ne i Il-2 i IFN γ. vo San Francisko. dozata. Poradi toa vo @eneva vo 1997 god. {to e inaku mnogu ~esta pojava. Allergen Immunotherapy: Therapeutic Vaccines for Allergic Diseases koj gi dava standardnite nasoki za imunoterapijata. Makedonija se primenuva verojatno onolku dolgo kolku i vo drugite zemji. hiposenzibilizacija. Ovoj termin e naj~esto prifaten i od pacientite. ASIT ili AV vo praktikata pretstavuva aplicirawe na postojano raste~ki dozi so relevantni alergenski vakcini kaj alergi~ni subjekti dostignuvaj}i ja dozata koja e efektivna vo podobruvawe na simptomite povrzani so ekspozicija na inkriminiranite alergeni. SZO go izdade dokumentot WHO Position Paper. Nameneta e za pacientite koi demonstrirale specifi~ni IgE za klini~ki relevantni alergeni. Voobi~aenite izrazi za ASIT se: desenzibilizacija. ASIT kako terapevtska postapka vo R. Mehanizam. T-po 1 kletkite produciraat interferon γ (IFN γ) i interleukin 2 (Il-2). Definicija. Postojat seriozni dilemi za efektite od primenata na ASIT vo terapijata na navedenite zaboluvawa. za prvpat kaj nas na seriozen na~in se elaboriraat mehanizmot i site aspekti na ASIT. e donesen so u~estvoto na pretstavnici na alergolo{kite asocijacii od Evropa i SAD. se prezentirani ponovite soznanija za ovoj problem. Dokumentot vo 1997 god. Idejata za izrabotkata na dokumentot poteknuva od Jean Bousquet i Richard Lockey pretstavena na Simpoziumot za alergiskata imunoterapija vo ^ikago 1995 god. no spored preporakite na SZO se ~ini deka najadekvaten e terminot alergiska vakcinacija (AV). me|utoa nau~nata misla za nea intenzivno se razviva poslednive desetina godini. Konstatirano e postoewe na dva razli~ni T limfociti vo odnos na nivniot profil na citokini. no ne i Il-4 ili Il-5.Alergiski rinit Stavovi na SZO. AV/ASIT e edinstven tretman koj vlijae vrz prirodniot tek na alergiskite bolesti so {to se prevenira transformacijata na AR vo astma. imunoterapija. Vo 1997 god.

p~ela. a potoa postepeno se namaluvaat. alergija od venomi Hymenoptera (osa. Indikacionoto podra~je e slednovo: alergija na poleni. Alergenskiot tretman e vo sostojba da gi namali sezonskite varijacii na IgE antitelata zabele`eni kaj pacientite so AR i zaedno so drugata terapija da gi svede vrednostite na IgE pod predtretmanskite. Zasega ASIT e edinstven terapevtski modalitet koj ima potencijal da go modificira prirodniot tek na bolesta. Cel.: Alergiskite bolesti vo R. [ematski prikaz na alergoimunolo{kiot aspekt na ASIT Vo tekot na ASIT doa|a do izmena na koncentracijata na antitelata. kako i da go smali inflamatorniot odgovor.Kolaborativen centar na SZO . Koncentraciite na serumskite IgE vo tekot na ASIT vo inicijalniot stadium rastat. Indikacii.Cvetanov V i sor. Mnogu studii poka`ale deka ASIT predizvikuva zna~aen porast na IgG.n. blokira~ki IgE antitela koi se vo sostojba da ja blokiraat reakcijata na pasiven transfer. alergija od Dermatophagoides manifestirana so nazalna inflamacija (CAR) i bronhijalna inflamacija kaj bolni od astma. Namaluvaweto na IgE antitelata e vo inverzna korelacija so porastot na t. pri koja{to tretmanot e pouspe{en koga se koristat pogolem broj razli~ni tipovi alergeni pri {to stavot za tretman so eden alergen e skoro napu{ten. osobeno na IgE i IgG. posebno na IgG1 i IgG4. Makedonija Slika 11. ASIT zasega e edinstven tretman. str{en) so pre~isteni venomi (otrovi). osobeno 124 Institut za medicina na trudot . Glavnite celi na ASIT se da ja reducira osetlivosta kon alergenskite trigeri koi gi predizvikuvaat simptomite.

.nazalni provokativni testovi (koi se osobeno zna~ajni pred zapo~nuvaweto na ASIT). Vremetraewe. ku}niot (doma{niot) prav. Uspe{nata imunoterapija zavisi od upotrebata na alergenski vakcini so visok kvalitet. . ASIT e indicirana vo slu~ai koga: . . No. So produkcijata na t.{emi. Ne treba da se izveduva AV so nedefinirani alergopreparati. Kaj bolnite so SAR. kako na pr. koi se soodvetno standardizirani i mo`at konzistentno da bidat proizveduvani. spored odredeni protokoli . .nekontrolirana astma.vo tekot na polenskata sezona rinitot se komplicira so ka{lica ili astma.5. Kaj bolnite so CAR. ASIT ne treba da se sproveduva istovremeno so imunosupresivna i antialergiska terapija. dodeka kaj CAR e pomalku efikasna i se aplicira samo vo slu~aite so doka`ana senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus. alergoidi se o~ekuva napredok vo ASIT. .kaj SAR koga ekspozicijata na specifi~niot alergen (polenot) mo`e da se izbegne ili e kratkotrajna.Alergiski rinit kaj decata. ku~e).rekombinantni alergeni i nivnata modifikacija se opfateni so terminot rekombinantna vakcinacija-imunoterapija. ASIT e indicirana koga simptomite na rinit ne se povlekuvaat i posle tri i pove}e meseci so terapija so antihistaminici i lokalni steroidi.2. Kontraindikacii za ASIT: .1. . Naj~esto vo praksata se koristat supkutani AV. . alergija od muvla so standardizirani alergeni od Cladosporium i Alternaria.zgolemena koncentracija na specifi~nite IgE i/ili . alergija od doma{ni milenici (ma~e. klini~ka imunologija i alergologija 125 . Isto taka.sezonata na polenskata ekspozicija na bolniot e prodol`ena (3-5 meseci).pozitivni kutani testovi. Karakteristikite na ovie alergeni se o~ekuva da ja eliminiraat mo`nosta za anafilakti~kite nesakani efekti.nazalna polipoza. 2. . Kontraindikacii.avtoimuni bolesti.n.site kontraindikacii za primena na adrenalin (arteriska hipertenzija. .bremenost. vo zavisnost od proizvoditelot nekoi AV se davaat ednokratno so ist efekt. aritmii). Voobi~aeno se prepora~uva ASIT da se sproveduva 2 do 3 godini. Ponovi oblici na AV Novata strategija za modulacija na imuniot odgovor po pat na kvalitativno novi vakcini . ASIT e prvenstveno indicirana kaj bolnite so sezonski (polenski) AR. . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a nejziniot celosen efekt se o~ekuva 3-5 godini po prekinuvaweto na AV.terapija so beta blokatori.6.nema efekt od apliciranata medikamentozna terapija so antihistaminici i lokalni kortikosteroidni preparati. osobeno koga toj e edinstven predizvikuva~ na zaboluvaweto. Senzibilizacijata kon alergenite treba da bide dobro potvrdena preku: anamnesti~ki podatoci.

Kolaborativen centar na SZO . Konvencionalnite alergen vakcini se determiniraat so nazivot lokalna alergen vakcinacija (sublingvalna. no so signifikantno poniska stapka na nesakani efekti. Anglija 9. ve}e se primenuvaat vo tretmanot na pacientite so SAR i alergiska astma so senzibilizacija na polenskite alergeni.14% lokalni i nikakvi sistemski reakcii. Vo ovaa nasoka.6%.5-1%.6% vo svetskata populacija. Novite oblici na AV deneska opfa}aat alternativni pati{ta na metodot na aplikacija. modifikacija i formulacija na alergenskite produkti. Edukacijata na pacientot e mnogu va`na za uspe{noto sproveduvawe na ASIT. osobeno kaj pacienti so niska komplijansa.8 do 20.7%). Golem broj kontrolirani studii doka`aa deka sublingvalnata imunoterapija e efikasna kako i supkutanata. fokusot e staven na vrvna inovaciska standardizacija. Pacentot treba da gi dobie potrebnite podatoci za poleznosta i mo`nite rizici od metodot i samiot da donese odluka za izveduvaweto na ASIT. SAD 9.Zastapenost na AR Vo Evropa epidemiologijata na alergiskiot rinit e nevoedna~ena. Nov pristap vo terapijata na AR i astmata se pravi so alergenprotivtelo kompleks i peptidni epitopi koi }e ja za~uvaat antigenosta. poslednive godini. se poka`a deka sublingvalnata i oralnata (ORALVAC) imunoterapija mo`e da bide bezbedno primeneta i kaj deca pod 5godi{na vozrast. So intradermalna vakcinacija so DNK kodirana so E. Vo sekoj slu~aj. Germanija 8.4%. Vo tekot na ovaa godina (2006 god) e promoviran i alergoidot od Dermatophagoides pteronyssinus so {to zna~ajno }e se unapredi izveduvaweto na ASIT i kaj pacientite so CAR i alergiska astma so senzibilizacija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i. bronhijalna i oralna).: Alergiskite bolesti vo R. dodeka imunizacijata so celiot protein inducira T-po 2 odgovor. Su{tinata na genskata vakcinacija e sozdavawe na antigen specifi~ni T-po 1 kletki koi produciraat visoki koncentracii na interferon γ i pritoa doa|a do zgolemuvawe na antitela od izotopot IgG2A. Toa e alternativen pristap za podignuvawe na za{titniot imunitet. raspolo`ivite podatoci sugeriraat {iroka prevalencija koja varira od 3. osobeno posle objavenite stavovi na SZO od 1997 god. so visok terapevtski efekt. [vajcarija 4-8. Po postignuvaweto na zadovolitelen terapiski odgovor na ASIT zadol`itelno e na sekoi 12-18 meseci da se pravi uvid vo sostojbata na pacientot. 2. Belgija 0.Cvetanov V i sor. fragmentarna.6%. so samo 0. Denes ve}e gi imame i gi prakticirame sublingvalnite i oralnite vakcini.7. Edukacija na pacientot. Plazmidna genska vakcinacija e ponov pristap (od 1996 god) i s¢ u{te e vo faza na eksperimenti. coli beta galaktozidaza se inducira T-po 1 odgovor. i upatstvata na EU za problemite i potrebite koi postojat vo imunoterapijata. Okolu 8-10 lu|e manifestiraat simptomi pred 25 godi{na vozrast. nevalidna poradi nesoodvetnoto {ifrirawe i klasifikacija na statisti~kite podatoci za prevalencijata na ovoj entitet. odnosno depo preparatite na polenskite alergeni so koi{to se postignuva poednostavno i pobezbedno izveduvawe na ASIT. Pokraj supkutanata imunoterapija. 126 Institut za medicina na trudot . a }e ja zagubat alergogenosta. lokalno nazalna. Vo Evropa i Severna Amerika toj procent iznesuva okolu 10% (Finska 13-15%. Makedonija Polenskite alergoidi. Isto taka. Ovie SZO oblici gi prepora~uva vo sekojdnevnata klini~ka praktika. golem napor be{e napraven za da se najdat alternativni pati{ta za aplikacija na ASIT so cel da se nadminat mo`nite rizici od nesakani dejstva.

Vo metodologijata bea koristeni pra{alnik i prick-test. a kaj populacionata grupa na vozrast od 15 godini od 4. potoa otsustvoto na detskata populacija. e potvrdeno i od edna amerikanska studija koja go imala predvid vkupniot godi{en prihod vo semejstvoto.5 na 1. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora kaj nas”. klasifikacija i lekuvawe na alergiskiot rinit od 1994 god. pri {to e dobiena prevalencija na bolesta kaj adultnata populacija od 11. Prilep. isto taka. Makedonija (Skopje. Debar i Peh~evo) so {to smetame deka na{eto istra`uvawe go dobiva svoeto vistinsko zna~ewe Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vo na{ata studija bea opfateni 113 ispitanici od vozrasnata populacija nad 18 god. no ova ne bilo doka`ano vo edna danska studija. Makedonija.2% od 988 pret{kolski deca (5-6 godi{na vozrast) imale simptomi na AR. Vels i vo [vedska kade e registrirano udvostru~uvawe na prevalencijata na alergiski rinit za edna dekada (1971-1981 god).1%.. {to e naj~esto koristeno i vo svetskite epidemiolo{ki studii.4:1.4 na 6. Kako nov kriterium podocna be{e vklu~en i rinotestot so predna rinomanometrija.1%.5%. Epidemiolo{kite studii uka`uvaat na zgolemuvawe na prevalencijata na alergiskiot rinit vo poslednive 20-30 godini. Britanija poka`ala deka kaj decata bolni od hroni~en otit vo 1990 godina. vo Germanija. Makedonija).7. Ova. klini~ka imunologija i alergologija 127 . a kaj 21-36% od slu~aite dvete zaboluvawa se javuvaat istovremeno. od koi 399 deca. vo [vajcarija e registrirano zgolemuvawe na sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj populacijata na vozrast od 4 do 6 godini vo periodot od 1970 do 1984 godina od 0. vo 6 gradovi vo R. po slu~aen izbor.0 vo korist na SAR. Dojran. Slednoto epidemiolo{ko ispituvawe od 1989 godina kaj populacija od 15 do 24-godi{na vozrast poka`uva kumulativna prevalencija od 96%. Vo edna studija izvedena 1989-1991 god. Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe za alergiskiot rinit vo R. Makedonija e izvedeno vo Institutot za medicina na trudot vo sredinata na devedesettite godini od minatiot vek. 1996 i 1997 godina. nie opfativme 1121 ispitanik. 9. Imaj}i gi predvid nedostatocite na prvi~nata studija (mala grupa na ispitanici vo odnos na svetskite studii. no samo od gradot Skopje. vo Institutot za medicina na trudot. Studijata od 1995 god be{e postudiozen obid za rasvetluvawe na problemot na AR kaj nas. Edna britanska studija doka`ala deka prevencijata na SAR e povisoka kaj deca od sredini so podobar standard. kade se vklu~uvani i po 1000 do 5000 ispitanici. od april 1993 godina se zapo~nati prvite aeropalinolo{ki ispituvawa i istata godina se registrirani 556 slu~ai na sezonski alergiski rinit i 127 slu~ai na perenijalen alergiski rinit so proporcija 4. a nemaj}i studiozni istra`uvawa za ovoj problem vo R. Sledea sukcesivni istra`uvawa i prezentirawa vo 1995. Poradi potrebata za dobivawe na reprezentativni podatoci za polenozite na nivo na celata zemja. Taka na primer. 2. so kriteriumi bazirani vrz Me|unarodniot konsenzus za dijagnoza. Kaj 20% od bolnite so rinit se pojavuvaat simptomi na bronhijalna astma.1. Ohrid. pove}e od 80% stradale od rinit. Sli~ni podatoci se dobieni od epidemiolo{kite studii sprovedeni vo Anglija.Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas Imaj}i gi predvid mnogute podatoci od literaturata za varijaciite vo epidemiolo{kite podatoci za AR. Edna studija vo V. bevme motivirani za izrabotka na proektot “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R.Alergiski rinit Familijarnata anamneza e mnogu va`na. kako i neopfatenosta na drugite gradovi od R.

Prevalencija na hroni~en rinit.8%. SAR i CAR kaj site ispitanici 128 Institut za medicina na trudot . na nivo na op{tata.5%.5% 10 5 7. podatocite mo`eme da gi korelirame so na{ite prvi~ni podatoci od 1996 god za site karakteristiki kaj vozrasnata populacija za gradot Skopje. Primeneti se posebno izgotveni pra{alnici za vozrasni i deca popolnuvani od lekar vo mestoto na `iveewe na ispitanicite.5% (grafik 76).Kolaborativen centar na SZO . AR i NAR kaj site ispitanici Prevalencijata na SAR i CAR kaj site ispitanici iznesuva 13. Isto taka. Prevalencija na AR. no ne i za detskata populacija bidej}i taa ne be{e opfatena vo na{ata studija od 1996 god.2%. sezonskiot i celogodi{niot rinit. odnosno 7. Makedonija kako multicentri~na studija. a kaj vozrasnite ispitanici se izvedeni i kutani prick alergolo{ki testovi so serija od 11 standardni inhalatorni alergeni.8% 20 15 13. Grafik 76.3% (grafik 77). a na nealergiskiot rinit (NAR) 9.: Alergiskite bolesti vo R. adultnata i detskata populacija.3% 0 AR SAR CAR Grafik 77. Hroni~niot rinit kaj site ispitanici e zastapen so 30.Cvetanov V i sor. 25 20. pri {to prevalencijata na alergiskiot rinit (AR) iznesuva 20. Rezultatite od na{eto istra`uvawe se posebno statisti~ki evaluirani za alergiskiot rinit.

klini~ka imunologija i alergologija 129 . alergiskiot rinit prevalira dvojno pove}e so 23. kako i SAR i CAR. odnosno 7.2. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. dodeka prevalencijata na CAR kaj ma`ite e 6%. {to zna~i deka alergiskiot rinit se nametnuva kako seriozen problem na na{ata populacija.1% sezonski alergiski rinit i 4.5% od adultite.6%.2%. Vo literaturata se sretnuva podatok za prevalencija na AR od duri 40%. Varijaciite najverojatno se dol`at na nevoedna~enite kriteriumi vo metodologijata na istra`uvawata vo razli~ni studii vo razli~ni zemji. ima povisoka. 120 100 80 60 40 23.Alergiski rinit 2. Nekoi svetski studii govorat za ednakva prevalencija na SAR kaj dvata pola vo povisokite vozrasni grupi. AR e zastapen kaj 23.5%.7% (grafik 78). Prevalencijata na rinitot kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 34.5% 6. no statisti~ki nesignifikantna.7%. AR e ne{to po~est kaj `enite (24.2%) (grafik 79).5% ma`i).4%.8-20.5% `eni i 37. dodeka prevalencijata na CAR iznesuva 6. SAR se sretnuva kaj 16.4%) vo odnos na ma`ite (21.1%. i toa sezonskiot so 16.1%. a NAR kaj 11. Vo studijata od 2003 god.1% 20 0 Vkupno vozrasni ispitanici AR SAR CAR 16.1% od ispitanicite. Vo edna studija vo London izvedena na ispitanici od vozrasnata grupa od 16 do 65 god prevalencijata bila 16%. Spored polot AR vo celina.7% Grafik 78. Sli~na distribucija spored polot kaj ispitanicite so SAR dobivme i vo prvoto istra`uvawe (62.4% perenijalen alergiski rinit. Treba da se napomene deka ima mnogu pomalku epidemiolo{ki studii so integralen pristap kade celna grupa e op{tata populacija.3%. Prevalencija na AR. a kaj `enite 17. zastapenosta na alergiskiot rinit kaj adultanata populacija vo Skopje iznesuva 11. Globalnite podatoci vo svetski ramki se vo rang 3.7. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici Spored rezultatite od istra`uvaweto na Centarot za alergija pri Institutot za medicina na trudot od 1995 god.2%. a kaj `enite 7.5%. prevalencija kaj `enite (nad 60%). Evidentna e nagornata linija na prevalencijata za site tri entiteti vo period od 7-8 godini. Prevalencijata na SAR kaj ma`ite iznesuva 15. a celogodi{niot so 6.

4% 21. dodeka prevalencijata na CAR e najvisoka vo Debar (13.5%) (grafik 80).2.2% 20 10 0 ma`i `eni Grafik 79.7%) i Skopje (8.Cvetanov V i sor. a najniska vo Ohrid (1.: Alergiskite bolesti vo R. Najvisokata prevalencija na SAR vo Anglija i Vels e vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god.7%). 130 Institut za medicina na trudot .5% 29. Makedonija 30 24.5%).8% 18.7. Podatocite vo literaturata za distribucijata na AR spored vozrasta se razli~ni. Zastapenost vo ispituvanite gradovi Najvisoka prevalencija na AR e registrirana kaj ispitanicite od Prilep (35. verojatno kako rezultat na povisokata alergogenost na polenot vo tie zemji.4%). Distribucija na AR kaj vozrasnite ispitanici spored vozrasta 2. a najniska kaj ispitanicite od Ohrid (20. Prevalencijata na polenskata treska e poniska vo evropskite zemji vo odnos na SAD i Avstralija. a vo SAD najvisoka prevalencija e registrirana vo 24-ta godina.Kolaborativen centar na SZO .1.0%) i Skopje (16. Prevalencija na AR kaj adultite spored polot Najvisoka prevalencija na AR se sretnuva vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god ili (29.6% 19.5%).8% 25.6%). vo Danska od 10 do 19 god. a najniska kaj ispitanicite od Debar (9. Prevalencijata na SAR e isto taka najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (29. 35 30 25 20 15 10 5 0 18-30 31-40 41-50 51-60 61-70 > 70 18.0%) (Grafik 81).6% Grafik 80.5% 24.

Senzibilizacijata na polen od plevel se sretnuva kaj 43. Pove}e avtori go potenciraat vremenskiot period na istra`uvaweto kako zna~aen faktor za visokata prevalencija na SAR. mikrokrle`i. Se raboti za periodot aprilmaj. najvisoka senzibilizacija kon grupnite aeroalergeni e registrirana kon alergenite na polenot od plevel. a na polen od drvja kaj 25. Pri prika`uvaweto na vaka visoka polenska senzibilizacija mora da se ima predvid i periodot vo koj bea izveduvani ko`nite testovi na terenot. Pri~inata ja gledame vo taksonomskite karakteristiki na podnebjeto.7. odnosno period na sezonskata polenska aerokontaminacija.5%.4%.7%. na polen od treva (`itni rastenija) kaj 41. pri aeropalinolo{kiot monitoring vo Prilep se izmereni najvisoki koncentracii na polenot od trevi i pleveli koi se poka`aa kako najpotentni alergeni.2% od ispitanicite od Prilep. polenot pelin i alergenite od ma~ka (grafik 82). Mnogu svetski istra`uvawa uka`uvaat na visokata prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i i nivnata uloga vo pojavata na CAR i astmata vo detskata vozrast.Alergiski rinit 40 30 AR 20 10 0 Sk Do Oh Pr De Pe SAR CAR Grafik 81.2. Na{ite istra`uvawa ja potvrduvaat visokata senzibilizacija na ispitanicite na ovoj vnatre{en aeroalergen. Spored senzibilizacijata na poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so AR naj~esto se sretnuvaat polenot loboda. Vo alergologijata golemo zna~ewe se dava na proteinite na mikrokrle`ite (akaridite) koi{to pretstavuvaat glaven izvor za produkcija na alergeni vo domot. Imeno. klini~ka imunologija i alergologija 131 . Poznato e deka rizikot od razvoj na alergija na polen treva e reduciran za 37% kaj decata rodeni vo periodot avgust-januari koga koncentraciite na polen treva vo vozduhot se najniski. Zastapenost spored senzibilizacijata na grupnite aeroalergeni Kaj adultite so AR. Prevalencija na AR.2. {to pretstavuva mnogu visok procent i nad svetskiot rang. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 2. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici vo oddelnite gradovi Vo gradot Prilep e registrirana prevalencija na SAR od 29.

2. 25 23. SAR i CAR kaj adultite vo 1995 i 2003 2.5% 6. Vo istiot period prevalencijata na CAR e zgolemena od 5.7% 1995 2003 0 AR SAR CAR Grafik 83.5% vo 2003 god). Imeno. Statisti~ki signifikantna povrzanost so respiratornite 132 Institut za medicina na trudot .3% 5 5.5% 10 6. Makedonija Grafik 82.01).3% vo 1995 na 16.: Alergiskite bolesti vo R.4.2. SAR i CAR vo studiite od 1995 i 2003 god. Distribucija na adultite so AR spored senzibilizacijata na oddelni aeroalergeni Zna~ajni se podatocite za prevalencijata na AR.7% (grafik 83). AR i respiratornite simptomi AR kaj vozrasnite ispitanici e signifikantno povrzan so respiratornite simptomi (p < 0. prevalencijata na AR vo periodot od 8 godini e zgolemena za dva pati i toa za smetka na porastot na prevalencijata na SAR koja{to e zgolemena re~isi tri pati (od 6.7.1% 20 16.Kolaborativen centar na SZO .7.3.2. Nesignifikantnata uloga na polot vo nastanokot na AR kaj vozrasnite i decata e potvrdena so pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot. Prevalencija na AR.Cvetanov V i sor. Zastapenost spored polot Prevalencijata na AR kaj vozrasnite ispitanici e nezna~itelno povisoka kaj `enite.5% 15 11.5% na 6. dodeka kaj ispituvanite deca taa e nezna~itelno povisoka kaj mom~iwata.

1% 24. kaj decata atopijata ja definiravme vrz baza na anamnesti~kite podatoci od pra{alnikot. Spored na{eto istra`uvawe prevalencijata na atopijata kaj vozrasnite iznesuva 34.7% kaj ma`ite i 31. Kaj vozrasnite.8% 7 5.4% 16.8%.6% 8% 10 7. Dobienite rezultati se komplementarni so rezultatite od pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot. Prevalencija na AR.4% 4.2% 21.05) treba da se odbele`i podatokot deka prevalenciite na AR i SAR se povisoki kaj ispitanicite koi{to se eksponirani na izduvnite gasovi od soobra}ajot vo sporedba so vkupniot broj na ispitanici.7% 12.Alergiski rinit simptomi e registrirana i kaj AR kaj ispituvanite deca.4% 5 0 zelenilo vo zelenilo vo zagadenost industriska domot sredinata na sredinata zagadenost izduvni gasovi doma{ni milenici ma~ka ku~e Grafik 84 .3% 25 22.5.7% 30 28.9% 15.8% 7.7. 2. Vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz nastanokot na AR. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3% 20 % 15.6% kaj `enite. nitu so SAR i CAR.9% 22.6% 17. i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost (p>0. 2. AR i atopija Atopijata se definira kako sposobnost na organizmot za produkcija na IgE antitela pri ekspozicija na alergeni od okolinata.7.4% AR SAR CAR 10. AR i `ivotnata sredina.4% 20% 19.5. 35 29. Dodeka kaj vozrasnite ispitanici atopijata ja definiravme kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni.3% 15 15.2. i toa 38. klini~ka imunologija i alergologija 133 . Atopijata opfa}a golem procent od ~ove~kata populacija.5. familijarnata atopija ne e signifikantno povrzana so pojavata na alergiskiot rinit vo celina. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici.8% 22.3% 12. odnosno 10-50% spored razli~ni epidemiolo{ki studii vo zavisnost od utvrdenata definicija i postavenite kriteriumi. a CAR kaj ispitanicite koi{to ~uvaat doma{ni milenici (grafik 84). dodeka kaj decata postoi signifikantna asociranost so familijarnata istorija za alergiski bolesti. Vo klini~kata praktika atopiskiot status ~esto se vrzuva za prisustvoto na odredeni alergiski simptomi spored li~nata anamneza ili pak za potvrden odgovor za familijarnata alergiska dijateza. odnosno deka AR se javuva po~esto kaj ispitanicite so referirana zagadenost na `ivotnata sredina.3% 6.

. a kako edna od pri~inite se naveduva zna~ajno zgolemenata koncentracija na aeropolutantite koi{to poteknuvaat od motornite vozila.3. Zastapenost na AR kaj decata AR kaj decata za prvpat go vklu~ivme vo istra`uvaweto vo 2003 god. izvedena na reprezentativen primerok na op{ta populacija od 2000 ispitanici. Hroni~niot rinit kaj decata e zastapen so 22.Cvetanov V i sor. pretstavuva va`en rizik-faktor za senzibilizacija i alergiski respiratorni zaboluvawa. a danskata vo vozrasnata grupa od 10 do 19 godini zafa}a 15-20% od u~enicite. Sli~na e sostojbata i kaj nas. Incidencijata na alergiskiot rinit dramati~no e zgolemena vo industrijaliziranite zemji. Makedonija Spored studijata vo Velika Britanija za kvantificirawe na prevalencijata na alergiskite zaboluvawa.6%. kako i oddelno SAR i CAR. so povisoka prevalencija kaj ma{kite. vozdu{nite polutanti gi vlo{uvaat simptomite na rinit i doveduvaat do zna~ajno zgolemuvawe na potrebata od konsultacii kaj mati~nite lekari pri {to SO2 i O3 se od posebno zna~ewe. dodeka prevalencijata na AR iznesuva 16. odnosno angliskata studija govori za najvisoka prevalencija na polenskata treska vo Anglija i Vels vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god. ozon-kako predizvikuva~i na inflamatoren odgovor) i zgolemenata prevalencija na rinit simptomite. Karakteristi~na e ednakvata zastapenost na SAR i CAR kaj ispituvanite deca so 8. na 18873 ispitanici so vozrast od 20 do 44 god koi `iveat na 13 oblasti od dva razli~ni klimatski regiona (supkontinentalen i mediteranski).3% (grafik 85). odnosno zgolemenata zagadenost na `ivotnata sredina so izduvni gasovi doveduva do zna~aen porast na za~estenosta na alergiskiot rinit. pri {to go evaluiravme hroni~niot rinit kaj decata. registrirano e deka ekspozicijata i senzibilizacijata na alergeni koi poteknuvaat od ku~e ili ma~ka koi{to se ~uvaat vo domot. doma{nata pra{ina i doma{nite mileni~iwa se naj~esti pri~initeli i triger faktori vo odnos na respiratornite alergiski zaboluvawa. Vo pove}e epidemiolo{ki studii se potencira deka prevalencijata na SAR e povisoka kaj decata vo sporedba so vozrasnite. Na{ata studija poka`uva deka doma{nite milenici se rizik-faktor za pojava na alergiskiot rinit {to n£ dava za pravo da sugerirame izbegnuvawe na kontakt i ~uvawe na doma{nite milenici. alergiskiot rinit vo celina. Vo kriteriumite za dijagnoza na AR kaj decata ne bea vklu~eni ko`nite testovi kako kaj vozrasnite od eti~ki pri~ini.7. nezavisno eden od drug. Podatocite dobieni so standardniot pra{alnik za deca bea evaluirani so deskriptivni i analiti~ki statisti~ki metodi. azoten dioksid. Vo edno istra`uvawe vo Turcija od 2003 god.Kolaborativen centar na SZO . Spored edno istra`uvawe vo Velika Britanija.: Alergiskite bolesti vo R. ispituvano e vlijaniteo na klimata i zagadenosta na vozduhot so NO2 i konstatirano e deka klimatskite interakcii so nadvore{nata ekspozicija na NO2 go zgolemuvaat rizikot za alergiski rinit kaj lu|e koi se eksponirani na visoki i stabilni temperaturi. Vo edna studija vo Italija izvedena vo tekot na 1998-2000 god. Epidemiolo{kite studii koi se izveduvaat vo razli~ni geografski reoni vo svetot poka`uvaat signifikantna i kozistentna asocijacija pome|u ambientalnite nivoa na polutantite vo vozduhot (dizel partikli. 134 Institut za medicina na trudot . 2.5%.

25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe AR SAR CAR Grafik 87.8%) (grafik 86).6%).6% 20 0 Vkupno ispituvani deca Hroni~en rinitis AR SAR CAR 16.3% 8.8%) (grafik 87).3% 15.3%) vo odnos na devoj~iwata (15. AR kaj decata e po~est kaj mom~iwata (17.8% 15 10 5 0 mom~iwa devoj~iwa Grafik 86.5% 8. isto taka. Prevalencija na hroni~niot rinit. SAR i CAR kaj ispituvanite deca Za razlika od distribucijata spored polot kaj adultite. klini~ka imunologija i alergologija 135 . AR. Prevalencijata na CAR povtorno e najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10.4%).6%). a najniska kaj ispitanicite od Debar (3. a najniska kaj ispitanicite od Debar (8.4%). Prevalencijata na SAR e.6%). Prevalencija na AR. a najniska kaj ispitanicite od Debar (4. Prevalencija na AR kaj ispituvanite deca spored polot Najvisoka prevalencija na AR kaj ispituvanite deca e registrirana kaj ispitanicite od Skopje (21. 20 17. najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10. SAR i CAR kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3% Grafik 85.1%) i Prilep (20.Alergiski rinit 120 100 80 60 40 22.

a kaj SAR faktorot zelenilo vo `ivotnata sredina . Taka. Kaj decata koi `iveat na farmi vo Avstrija. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. doeweto i traeweto na doeweto. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto i prestojot vo jasli ili gradinka. Vo edna studija vo [vedska kade se opfateni nad 2000 deca od 7-9 i 12-13 godini.01). Povrzanosta so drugite ispituvani varijabli.Kolaborativen centar na SZO . so vozrast od 6 do 12 godini vo Obedinetite Arapski Emirati. Prevalencija na AR. kaj AR se izdvojuvaat zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. Makedonija AR kaj decata e signifikanto povrzan so familijarnata istorija za alergiski bolesti (p < 0. Povrzanost na AR kaj decata so aeropolucijata i triger faktorite od doma{nata sredina (doma{ni milenici) Kaj detskata populacija. e nesignifikantna. SAR i CAR kaj decata eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Vlijanieto na ~uvaweto na doma{ni mileni~iwa vrz alergiskite respiratorni simptomi vklu~uvaj}i go i alergiskiot rinit kaj 2200 deca. poka`a deka najvisoka prevalencija e registrirana kaj decata koi imale ili imaat mileni~iwa. rodilnata te`ina. vozrasta.05). e registrirano deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo tekot na prvata godina od `ivotot e povrzano so poniska prevalencija na alergiski rinit i astma.1.: Alergiskite bolesti vo R. faktorite od `ivotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR. no i rizikot od alergija kon doma{ni mileni~iwa e dvapati pogolem kaj decata koi ~uvaat doma{ni mileni~iwa.Cvetanov V i sor. poniska e prevalencijata na SAR.n. So primena na ISAAC protokolot vo Holandija kaj 3000 deca konstatirano e deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo prvite dve godini od `ivotot dava samo delumna za{tita od senzibilizacija kon poleni. kaj CAR izduvnite gasovi od soobra}aj vo `ivotnata sredina. SAR i CAR (p>0.01) i respiratornite simptomi (p < 0. 2. SAR i CAR se javuvaat po~esto kaj decata eksponirani na odredeni aeropolutanti (grafik 88). Grafik 88.3. zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot.7. AR. korisni 136 Institut za medicina na trudot . astma i alergiska senzibilizacija zaradi ruralnata sredina i izlo`enosta na t. Sepak. kakvi {to se: polot.

kako zapra{enosta na rabotno mesto (prevalencija na AR i SAR od 19. SAR i CAR od 19. Profesionalen alergiski rinit Vo na{eto ispituvawe faktorite od rabotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR. Ispituvaweto na 317 deca na vozrast od 9 godini koi{to `iveat vo blizina na glavnite pati{ta vo zapadniot del od Germanija. Zasega.Alergiski rinit mikroorganizmi vo {talite i `iveali{tata. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina Vlo{uvawe na simptomite na rinit na rabotnoto mesto prijavile duri 33.5%.9%. 11. odnosno 12. Emisijata od motornite vozila e eden od najva`nite izvori na aerozagaduvaweto vo industrijaliziranite zemji. Sepak. Prevalencija na AR.4%) (grafik 89). navedenite entiteti po~esto se javuvaat kaj ispitanicite eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina.05).7. vo dve urbani oblasti poka`a deka alergiskiot rinit i senzibilizacijata na poleni se signifikantno povrzani so koncentraciite na NO2 (eden od najva`nite pretstavnici na “traffic” aeropolucijata). Bidej}i primenetiot pra{alnik vo na{eto istra`uvawe ne e dizajniran za detekcija na profesionalen rinit.medicinski misterii#.0%. Vozdu{nite polutanti koi poteknuvaat od soobra}ajot i toplinata na vozduhot (nadvor od letnata sezona) najverojatno vo kombinacija so izlo`enosta na op{tite alergeni kako {to se mikrokrle`ite se rizik-faktor za nastanokot na alergiskiot rinit kaj sredno{kolskite deca vo Tajvan.. no ako se Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9%) i vlagata na rabotno mesto (prevalencija na AR. SAR i CAR (p>0. Grafik 89. za vakvata introverzna sostojba nema poseriozni nau~ni objasnuvawa i spa|a vo grupata na nau~nite {pekulacii nare~eni . klini~ka imunologija i alergologija 137 .3% od ispitanicite so AR.4. negovata prevalencija vo ova ispituvawe ne mo`e to~no da bide odredena. odnosno 7. 2. U{te poparadoksalna e sostojbata na alergiskite bolesti kaj decata vo nekoi afri~ki zemji pri {to decata od urbanite sredini zaboluvaat po~esto od alergiskite bolesti vo odnos na decata od poniskite socijalni sloevi kaj koi {to e konstatirana visoka infestacija od nekoi formi na crevni paraziti.

ka{lica.1%. Ova se vklopuva vo podatocite od drugi zemji za prevalencijata na profesionalniot rinit koja e vo rang 1.5%). kako i {irum svetot. pri {to rabotata so bilki. vo Prilep (29.2%). Makedonija. bidej}i simptomite na profesionalniot rinit ponekoga{ ne se povrzuvaat so rabotata. a celogodi{niot alergiski rinit vo Debar (13. ~aevi i za~ini e dominanten etiolo{ki faktor.5% (15. endogeni i egzogeni. najzastapeni se polenot od loboda i polenot od pelin. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata.1% kaj `enite). 3. Prevalencijata na sezonskiot alergiski rinit iznesuva 16. 4.7-20% kaj razli~nite profesii.5. Zaklu~oci 1. (29.Kolaborativen centar na SZO .2% kaj ma`ite i 17. 138 Institut za medicina na trudot . selektirani po slu~aen izbor i pri toa koristen e pra{alnik (prilog 6). isplukuvawe) detektirani se kaj 35% od licata so profesionalen rinit (p<0. Prevalencijata na alergiskiot rinit vo R.4%). dodeka prevalencijata na celogodi{niot alergiski rinit iznesuva 6.1% i e ne{to povisoka kaj `enite (24. Najvisoka prevalencija sezonskiot alergiski rinit ima. odnosno deka profesionalniot rinit. 2. te{ko di{ewe. Belodrobnite te{kotii (nedostatok na vozduh. Vozrasnite ispitanici so alergiski rinitis signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi vo odnos na ispitanicite {to nemaat alergiski rinit. Najvisoka senzibilizacija kaj ispitanicite so sezonski alergiski rinit ima na polenite od plevelite (43. Povrzanosta na alergiskiot rinit kaj vozrasnite so drugite varijabli.5%).8%. Vo edno istra`uvawe za odreduvawe na prevalencijata na profesionalniot rinit i dominantnite profesionalnoambientalni etiolo{ki faktori.001). 6. vibraciite i fizi~kiot napor. poslabata ventilacija. svirewe. Od poedine~nite aeroalergeni. e subdijagnosticiran entitet. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 23. nejonizira~koto zra~ewe. prevalencijata na profesionalniot rinit kaj ispituvanata vkupna populacija iznesuva 10.4%) vo odnos na ma`ite (21. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinitis kaj vozrasnite ima vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god.2%). a najvisoki vrednosti ima vo farmacevtskata industrija (15. Vo ova istra`uvawe. sli~no na profesionalnata astma. Sepak.7% (6% kaj ma`ite i 7.6%). Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj ispituvanata populacija iznesuva 20. Trendot na zgolemuvawe na prevalencijata e poizrazen kaj sezonskiot alergiski rinit vo odnos na celogodi{niot. ima trend na zgolemuvawe. ispituvana e populacija od 198 vraboteni ispitanici od grad Skopje. Vo Institutot za medicina na trudot poslednive godini e raboteno i na problemot na profesionalniot rinit. isto taka. se procenuva deka realnite prevalencii se povisoki od detektiranite. 2.: Alergiskite bolesti vo R.7. 5.7%). izvedeni se ko`ni prick alergotestovi i spirometriski testovi.Cvetanov V i sor. {to e potvrdeno i so mnogu istra`uvawa vo svetot.6% na nivo na adultnata populacija.2% kaj `enite). Makedonija koristi posledniot podatok prevalencijata aproksimativno bi bila 7. a kako favorizira~ki faktori za manifestacija na profesionalniot rinit se registrirani vozrasta nad 45 godini zapra{enosta. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinit kaj adultite se sretnuva vo Prilep (35. e statisti~ki nesignifikantna.

9. 6. Asthma. 9. Mileva @ i sor. Faktorite od rabotnata sredina kaj vozrasnata populacija ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so entitetite na alergiskiot rinit. In: Kay AB (ed). European Respiratory Society: European Respiratory Monograph 2003.3%) vo odnos na devoj~iwata (15. E`ova N. RisteskaKu~ S. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? In: Chung F. Demoly P. CAR i SAR i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost. St. a aproksimativno bi iznesuvala 7. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. klini~ka imunologija i alergologija. Kay AB. 7. 8 (23): 211-220. 474-476.5% i e ne{to po~est kaj mom~iwata (17. 2022. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Cvetanov V. 142-148. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. E`ova N. Makedonski medicinksi pregled 2003. 10. Mileva @. Nikolovski Q. Dokic D. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. 2. Karaxinska-Bislimovska J. 14: 412-417. E`ova N. Kaj vozrasnata populacija vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz AR. zagadenosta vo `ivotnata sredina i prisustvoto na doma{ni milenici. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj detskata populacija iznesuva 16. Prevalencijata na profesionalen rinit ne mo`e da bide to~no detektirana. Risteska-Ku~ S.6% na nivo na adultna populacija. 31-50. Alergi~en rinit.6. editors. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Zagora: Znanie EOOD 1999. Cvetanov V. 4. Cvetanov V. Principles and Practice of Diagnosis and Treatment of Allergic Disease. Alergiskiot rinit e signifikantno po~est kaj decata so familijarna istorija za alergiski rinit.7. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Milkovska S. E`ova N. 8. Pepys J. Vignola AM. Risteska-Ku~ S i sor. Povrzanosta na alergiskiot rinitis kaj decata so drugite endogeni. 2. Br J Hosp Med 1975. kako i so egzogenite faktori e statisti~ki nesignifikantna. primena i osnovni principi. Skin testing. Mileva @. Bousquet J. Literatura Cvetanov V.8%). Micajkov I. 56: 142-143. ]aev V. Trandafilovski P. 8.3%). sepak se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na izduvnite gasovi od soobra}ajot. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. Skopje: MEDIS-informatika 1998. Oxford: Blackwell Science Ltd. 5. Isto taka. Makedonija. Milkovska S. The upper airways: The guardian of the lower airways. Mak med pregled 1994. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 3. 11. 56: 140-141. Makedonija. Sezonskiot i celogodi{niot alergiski rinit kaj decata imaat ista prevalencija (8. Makedonski medicinski pregled 2003. Balabanova M. Milkovska S i sor. Cvetanov V. 1997. 1999. Alergiski bolesti-lekuvawe. Rinomanometrija: zna~ewe. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. no se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na zapra{enosta i vlagata na rabotno mesto. 5-6: 181-185. Evolving Concepts in Management.Alergiski rinit 7. 10. Doki} D. 163-173. Summer School Sofia 2002. Fabbri LM. \or~ev A. Vo: Na{ev G. 139 . klini~ka imunologija i alergologija 1. Asthma and Allergic Rhinitis. decata so alergiski rinit signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi sporedeno so decata {to nemaat alergiski rinitis.

Leino T. Dokic D. 17. Cvetanov V. 24. Dokic D. Imunoterapija. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiska specifi~na imunoterapija. Vaheri E. 14: 337343. Hytonon M. Misirligil Z. Tammilehta L. current allergic diseases. et al. WHO position paper. XXVI 2. Association between air pollution and daily consultations with general practitioners for allergic rhinitis in London. Frank E. Terho EO. Int Arch Occup Environ Health 1993. 26. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. 15. Cvetanov V. Profesionalen alergiski rinit. Brown CW. Frank E. Hawkins L. Schnitker J. Gavrilovski M. The impact of climate and traffic-related NO2 on the prevalence of asthma and allergic rhinitis in Italy. Am J Epidemiol. Dimitrovski M. 1999 Sep.24(2):137-42 19. 18. Sofia: Znanie 2001. Cvetanov V.med pregled 1997. Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdru`enie. Helenius H. 14. Simpozium specifi~na imunoterapija. Allergy prevalence and causal factors in the domestic environment: results of a random population survey in the United Kingdom. Ann Allergy Asthma Immunol.153(7):704-14 22. Narkus A. Kilpeläinen M. United Kingdom. Sec Biol Med Sci. de Marco R et al.24(5):398-406 23. Makedonija 12. Atkinson RW. 2002 . Clin Exp Allergy. Bavbek S. Doki} D.32(10):1405-12 21. Koskenvuo M. Allergo J 2005. Kanerva L. Evropa 92. and respiratory infections among young adults Thorax 2001. Narkus A. Cvetanov V. Klini~ka alergologija. Doki} D. Objektivizacija na primenata na specifi~nata imunoterapija. Stefanovski T.Cvetanov V i sor. 13. Vo: Mileva @. Contributions. Home dampness. et al. pregled 2001. occupational allergic rhinitis in Finland. 51(28): 23. Occupational skin and respiratory diseases among hairdressers. 64(8):565-8. 16. Clinical effects of specific immunotherapy: A two-year double-blind placebo controlled study with a one year followup. Schnitker J.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. 20-30. 2003 Mar-Apr. Cromwell O. Scand J Work Environ health 1988. Mak. \or~ev A. Macedonian Academy of Sciences and Arts. ed. 2001 Apr 1. Allergy Asthma Proc. Skopje: 1999. Pet allergy: how important for Turkey where there is a low pet ownership rate.56:462-467. Haines A. Allergen immunotherapy: Therapeutic vaccines for allergic diseases. Mak. Trandafilovski P. 337-338. Mungan D. 20. Geneva 1997. med. Skopje: EDIT 1992. Nikolovski Q. 113-129. 25. Hajat S.83(3):240-4. Celik G. Spezifische Immuntherapie mit einem neu entwickelten Hausstaub-milbenallergoid (AcaroidR). Cromwell O. 55 (suplement 47): 1-83. 140 Institut za medicina na trudot .

hay fever) e naj~estata alergiska bolest voop{to. Bolesta obi~no se javuva kaj ma`i na vozrast od 20 do 50 god. Antigenite vneseni vo senzibiliran organizam predizvikuvaat produkMakedonsko zdru`enie za bazi~na. alergiski rinit i astma.. dodeka celogodi{niot AK ima kontinuiran karakter vo odnos na periodot na pojavata i te`inata na klini~kite manifestacii na bolesta. i gigantopapilarniot konjunktivit. Pokraj niv. pri {to po~esto se javuva pri primenata na mekite vo odnos na tvrdite kontaktni le}i. Incidencijata na bolesta se zgolemuva so {irokata primena na kontaktnite le}i.1. kako i spored ~estotata na javuvaweto. Sezonskiot rinokonjunktivit (polenska treska.2. kako posebni entiteti se izdvojuvaat atopiskiot keratokonjunktivit. Sezonskiot i celogodi{niot AK naj~esto se javuvaat istovremeno so alergiskiot rinit kako alergiski rinokonjunktivit. bolka i fotofobija).Alergiski konjunktivit 3. Kaj bolnite se sretnuva eozinofilija i zgolemena vrednost na vkupniot IgE vo krvta.8) pretstavuva alergiska inflamacija na konjunktivata pri koja{to antigenot e atherentniot sloj na kontaktnite le}i.10. Gigantopapilarniot konjunktivit (H 10. Alergiskiot konjunktivit (AK) pretstavuva primarna inflamacija na konjunktivite predizvikana od IgE-posreduvana reakcija so tipi~ni simptomi (crvenilo. H 16. 3.2) e redok oblik na keratokonjunktivit so sezonski egzacerbacii koi{to uka`uvaat na alergiska osnova. klini~kite manifestacii. Atopiskiot keratokonjunktivit (H 10. Pridru`no atopisko zaboluvawe se sretnuva kaj okolu 75%. delovite od okoto koi{to se zafateni so alergiskata inflamacija. H 10. a pozitivna familijarna istorija za atopiski bolesti kaj okolu 60% od bolnite so vernalen keratokonjunktivit. Alergiski konjunktivit MKB . jade`. 3. klini~ka imunologija i alergologija 141 . Etiopatogeneza na AK. Bolesta obi~no se javuva kaj ma{kite deca na vozrast pogolema od 5 god. Tie se razlikuvaat spored patogenetskite mehanizmi. Sezonskiot AK se javuva vo akutna forma vo odreden period od godinata (prolet i/ili leto).1.8 Alergiskite bolesti na o~ite pretstavuvaat alergiski odgovor na konjunktivata ili ro`nicata na ubikvitarnite alergeni od okolinata. Klasifikacija i definicii Spored standardnata klasifikacija se razlikuvaat pet suptipovi na alergiskite bolesti na o~ite. vernalniot keratokonjunktivit. obi~no se smiruva vo pubertetot i retko perzistira na vozrast nad 25 god. AK pretstavuva hipersenzitivna reakcija tip I spored Coombs i Gell. ozna~eni kako alergiski konjunktivit. AK e naj~estata forma na alergiska bolest na o~ite koja{to spored vremeto na pojavata se klasificira na sezonski i celogodi{en. solzewe. sekret. pri {to sezonskiot i celogodi{niot alergiski konjunktivit obi~no se grupiraat zaedno. Vernalniot (proletniot) keratokonjunktivit (H 16.2) e retka alergiska bolest na konjunktivata i korneata pridru`ena so drugi manifestacii na alergiski zaboluvawa od tipot na atopiski dermatit.0. prisutna kaj 15-20% od populacijata {irum svetot.

odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite i konjunktivalna biopsija. odnosno vo prolet koga dominiraat aerogenite alergeni kakvi {to se polenite od drvja i/ili vo leto koga dominiraat polenite od treva i plevel. 142 Institut za medicina na trudot . odnosno se sostojat od ~e{awe. Se sozdavaat imunokompleksi na membranata na mast-kletkite od substantia propria na konjunktivata na okoto. prostaglandini. eozinofili se prisutni vo podlabokite sloevi od substantia propria na konjunktivata.Kolaborativen centar na SZO . Alergiski konjunktivit formi na AK. aeroalergenite od nekoi muvli i dr. crvenilo. Ovie supstancii predizvikuvaat zgolemena vaskularna permeabilnost i migracija na eozinofili i neutrofili {to doveduva do pojava na klini~kite manifestacii na inflamacijata. Dijagnozata se postavuva so zemawe na iscrpna anamneza i vnimatelna klini~ka opservacija. Klini~ki AK se izrazuva so akutni. eozinofili se prisutni samo kaj mnogu te{ki Slika 12. Tie direktno ili so posredstvo na proteoliti~ni enzimi go o{tetuvaat yidot na mast kletkite i od granulite se osloboduvaat proinflamatorni medijatori (histamin. 3. Dijagnoza.Cvetanov V i sor. ku~e i dr. levkotrieni i dr.). Kaj CAK. tranzitorni napadi na ~e{awe. Pri zemawe biopsija od povr{nite sloevi na konjunktivata. kako i izrazena papilarna reakcija na konjunktivata. Va`en podatok vo anamnezata e postoewe na atopiski zaboluvawa vo li~nata i familijarnata anamneza. odnosno nezategnata. simptomite se javuvaat vo tekot na cela godina. Naj~esti aeroalergeni vo ovie slu~ai se Dermatophagoides pteronyssinus.). Tipi~no. Ro`nicata nikoga{ ne e zafatena so patolo{ki proces (slika 12). Poradi toa. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na AK ne se razlikuvaat od onie kaj konjunktivitot od nealergiska etiologija. Makedonija cija na specifi~ni antitela (IgE). solzewe i otok na o~nite kapaci vo sezonite bogati so poleni vo vozduhot kaj SAK. 3. Pokraj toa. Inaku. Vidnata ostrina ostanuva normalna.3. prisuten e i edem na o~nite kapaci. a vo tekot na celata godina kaj CAK. otsustvoto na eozinofili pri konjunktivalnata biopsija ne ja isklu~uva dijagnozata na AK. Glavna razlika me|u sezonskiot alergiski konjunktivit (SAK) i celogodi{niot alergiski konjunktivit (CAK) e vremeto na pojavuvaweto i simptomite. ko`ni prick testovi.4.: Alergiskite bolesti vo R. Kaj SAK simptomite se javuvaat vo definirano vreme. solzewe i crvenilo na o~ite i otok na o~nite kapaci. Pri pregled na predniot o~en segment so biomikroskop se gleda izrazena konjunktivalna hiperemija i hemoza. aeroalergenite od doma{nite milenici (ma~ka. lu|eto so SAK nemaat simptomi vo zimskite meseci i vo postudeni klimatski uslovi poradi namalenata aerogena transmisija na ovie alergeni.

Alergiski konjunktivit Mnogu istra`uva~i.6. kako i kaj drugite alergiski bolesti vo pogolem broj slu~aite toa e te{ko izvodlivo.5. Sistemskite i lokalnite antihistaminici se naj~esto primenuvanite lekovi vo terapijata na AK. Kortikostereoidite. so ogled na {irokata prisutnost na alergenite vo nadvore{nata i vnatre{nata sredina. pri ispituvawa na AK primenuvaat i odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite.7. preku stabilizirawe na membranata na mastocitite. 3. Ko`nite prick testovi se od golema va`nost pri postavuvaweto na definitivnata dijagnoza. Za namaluvawe na konjuktivalnata hiperemija. ja spre~uvaat nivnata degranulacija i osloboduvaweto na histaminot i drugite proinflamatorni medijatori. treba da se prepi{uvaat samo za kratkotrajna terapija kaj te{kite slu~ai koi{to ne reagiraat na konvencionalnata terapija. 3. Se procenuva deka pove}e od 22 milioni lica vo SAD boleduvaat Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Najva`ni antiinflamatorni lekovi vo terapijata na AK se dinatrium kromoglikatot i nedokromil natriumot. Nefarmakolo{kata terapija se sostoi od merkite na kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa) koi{to vo pove}eto slu~ai imaat ograni~eni efekti. Prevalencijata na AK iznesuva 5-22% od op{tata populacija vo Velika Britanija i SAD. poradi svoite nesakani sporedni efekti kako {to se pojavata na sekundarni infekcii. tuku se koristat profilikati~ki za da se prevenira degranulacijata na mast kletkite vo slu~aj na ekspozicija na alergeni. a odredena uloga ima i primenata na antiinflamatornite sredstva. Lekuvawe Tretmanot na AK e nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. Ra{irenost na AK Epidemiolo{kite istra`uvawa za AK naj~esto se izveduvaat vo ramkite na istra`uvawata za alergiskiot rinit. Najdobra merka na sekundarnata prevencija e ekspozicionata profilaksa. no ne dejstvuvaat na drugite proinflamatorni medijatori. Antiinflamatorni efekti imaat i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi preku inhibiraweto na produkcijata na prostaglandinite. 3. Kontrola na sredinata Merkite na prevencija na AK ne se razlikuvaat od onie kaj na alergiskiot rinit. Stabilizatorite na mast kletkite ne gi ubla`uvat postojnite simptomi. obi~no se koristat lokalni antihistaminici kombinirani so vazokonstriktorni sredstva. Najva`nite lekovi i nivnite komercijalni preparati {to se primenuvaat vo sistemskata i lokalnata terapija na AK se prika`ani vo prilogot 4. Spored pove}e istra`uvawa. odnosno izbegnuvaweto na kontaktot so prethodno identificiraniot alergen. kako i vo odreduvaweto na alergenite koi se predizvikuva~i na zaboluvaweto. Tie gi ubla`uvaat klini~kite simptomi so blokirawe na histaminskite receptori. klini~ka imunologija i alergologija 143 . poka~en intraokularen pritisok i katarakta. No. Farmakolo{kata terapija na AK se sostoi od primena na antihistaminici. simptomi na konjuktivit se sretnuvaat vo okolu 70% od slu~aite na alergiskiot rinit. Tie.

dosega ne se izveduvani kaj nas. a na SAK 41. kaj AK povisoka e prevalencijata na CAK (7. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AK.Kolaborativen centar na SZO . nadvore{na i vnatre{na.1% od ispitanicite. vo smisla na negovata za~estenost i favorizira~ki faktori za negoviot nastanok.7%. vo studijata ne e evaluiran alergiskiot konjunktivit kaj decata. a prevalencijata na AK iznesuva 12.9% Grafik 90.8. 144 Institut za medicina na trudot . Al. a od osobeno zna~ewe se polutantite od soobra}ajot i industrijata. spored pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa aeropolucijata. {to e komplementarno so na{ite rezultati. Po~esto se javuva vo regioni so potopla klima kade prisutnosta na aeroalergenite e pogolema. So ogled na toa {to kaj detskata populacija ne se izvedeni ko`nite prick testovi na standardnite aeroalergeni.8%) vo sporedba so SAK (5. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot e izvedeno i epidemiolo{ko istra`uvawe na AK kaj adultnata populacija.9% (grafik 90).1% 17. bolesti prevalencijata na AK e povisoka kaj `enite. 800 600 400 200 0 Vkupno Konjunkt.Cvetanov V i sor. dejstvuva favorizira~ki vo nastanokot na AK. vo poslednite triesetina godini. nealergski i alergiski konjunktivit vo adultnata populacija Za razlika od alergiskiot rinit kaj adultite kade {to e najdena povisoka prevalencija na sezonskiot alergiski rinit. Simptomi na konjunktivit vo poslednive 12 meseci referiraat 30. Neal. Pojavata na SAK i PAK ne e povrzana so vozrasta i rasata.3%). 3.2% od slu~aite na AK kaj na{ite ispitanici (grafik 91). 30.: Alergiskite bolesti vo R.2% 12. Kako i kaj drugite alergiski. Rezultatite od drugi istra`uvawa govorat za prevalencija od 5 do 22% vo razli~ni delovi od SAD i Velika Britanija. Makedonija od AK. Na CAK otpa|aat 58. konj. konj. Primenet e pra{alnik za simptomite na konjunktivit vo poslednite 12 meseci i izvedeni se ko`ni prick testovi na standardnite aeroalergeni. Dobienite podatoci se statisti~ki obraboteni so deskriptivni i analiti~ki metodi. Isto taka. nitu na nivo na oddelni gradovi i regioni. a odgovorite na pra{awata od pra{alnikot ne se dovolni za potvrda na alergiskata etiologija na bolesta. podatocite od drugite istra`uvawa govorat za raste~ka prevalencija na AK. nitu na nivo na celata zemja. Isto taka. odnosno za prevalencija od 60-70% na alergiskiot rinit vo soodvetnoto podra~je. Prevalencija na simptomite na konjunktivit. kako i na drugite alergiski bolesti.

3% 16. Vo na{ata studija najvisokata prevalencija se sretnuva vo vozrasnata grupa od 21 do 30 godini (19. isto taka.8.1.7% Grafik 91. uka`uvaat na povisoka prevalencija na AK. Podatocite od literaturata.6%) so nejzino postepeno namaluvawe vo povozrasnite grupi (grafik 93).8%) (grafik 92).1% 10.1% 5.6% 11.4% Grafik 93. Distribucija na ispitanicite so AK spored polot Vo odnos na vozrasta spored istra`uvawata vo svetot prevalencijata na AK e povisoka vo pomladite vozrasni grupi. Zastapenost spored polot i vozrasta Prevalencijata na AK e ne{to povisoka kaj `enite (13.0% 13. klini~ka imunologija i alergologija 145 .Alergiski konjunktivit 100 80 60 40 20 0 Al. 41.6% 13.0% Grafik 92. Prevalencija na AK. SAK i CAK kaj ispituvanite adulti 3. 500 400 300 200 100 0 ma`i `eni 12. Distribucija na ispitanicite so AK spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0%) vo sporedba so ma`ite (12.2% 58. kaj `enskiot pol. Sezon. kako i alergiskiot rinit. konj. Celogod. 250 200 150 100 50 0 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 19.

7%) i polenot od pelin (31.3%).0%). odnosno polenot od loboda (37. Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni.4. Senzibilizacija so oddelnite aeroalergeni kaj ispitanicite so AK 3.3% 22. 100 80 60 40 20 0 Poleni D.3.9% 19. Makedonija 3.Kolaborativen centar na SZO .7% 8.Cvetanov V i sor. Makedonija 3. Dobienite podatoci se komplementarni na rezultatite od drugite istra`uvawa objaveni vo literaturata (grafik 96). 200 150 100 50 0 Sk Do Oh Pr De Pe 11. kako i prevalencijata na alergiskiot rinit. Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma.2%).8. 146 Institut za medicina na trudot .0% 8. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na AK. Dom.1%) (grafik 95). pt.1% od slu~aite. Kaj ispitanicite so AK naj~esta e senzibilizacijata na polenite (87.5% Grafik 94.5% (grafik 94). AK e pridru`en so alergiskiot rinit vo 76.0% 26.1%). Prevalencijata vo Skopje iznesuva 8. 31. a najniska vo Peh~evo (8.8.1% 87.9%) i alergenite od doma{nite milenici (19.8. e najvisoka vo Prilep (26.3%.: Alergiskite bolesti vo R.3% 8.2% Grafik 95. najvisoka prevalencija kaj ispitanicite so AK imaat polenite od plevelite (47. odnosno prevalencijata na alergiskiot rinokonjunktivit iznesuva 7. Od polenite. Dermatophagoides pteronyssinus (31.2.8%). `iv. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R.

15 10 5. Astma 1. fam.4% 12. konj. za AR Grafik 98.8. e nesignifikantna. Al.5% (grafik 97).5% AK so pozit. ist. Ispitanici so AK so pozitivna familijarna istorija za AR Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9% 5 0 Al. Prevalencija na AR. Zna~eweto na endogenite faktori vo nastanokot na AK. AK i alergiskiot rinokonjunktivit Podatocite od literaturata uka`uvaat na poretka pridru`enost na AK so astmata vo sporedba so pridru`enosta so AR. AK i endogeni faktori. Sli~ni se i rezultatite od na{eto istra`uvawe kade {to prevalencijata na AK so pridru`na astma iznesuva 1.5% Al. uka`ano vo pove}e istra`uvawa. konj.so ast. Povrzanosta so drugite endogeni faktori. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno AK 62.9% 7.1% 25 20 15 10 5 0 Al. rinokonj. Grafik 97.3% Grafik 96. odnosno 62. Prevalencija na AK.5% od ispitanicite so AK imaat pozitivna familijarna istorija za AR (grafik 98). 12.05). astma i AK so astma 3. klini~ka imunologija i alergologija 147 . vo na{ata studija e potvrdeno so signifikantnata povrzanost so familijarnata istorija za alergiski rinitis (p < 0.Alergiski konjunktivit 23. rin.5. kakvi {to se polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti. konj. Al.

36. AK i mesto na `iveewe Vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot na AK vo na{eto istra`uvawe e evaluirano so pra{awata za mestoto na `iveewe (selo/grad).6. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od urbana i ruralna sredina 148 Institut za medicina na trudot . 20 14. kako i ekspozicijata na industriskata aeropolucija. Imeno. prisustvoto na doma{ni milenici vo domot i specifi~nata profesionalna ekspozicija na ispitanicite. Signifikantna povrzanost na AK e utvrdena so `iveeweto vo urbana sredina (p < 0.Kolaborativen centar na SZO .9% na ~ad. Ispitanici so AK eksponirani na aeropolutanti od `ivotnata i rabotnata sredina 3.9% 17. AK i `ivotna i rabotna sredina Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednite decenii delumno se objasnuva so vlijanieto na faktorite od okolinata vrz procesot na inicijacija i odr`uvawe na alergiskata inflamacija na soodvetniot target-organ. zeleniloto vo domot i negovata okolina.8. mesto 36. navedenite faktori gi vlo{uvaat simptomite na postoejniot AK. Makedonija 3.3% 68.8% 15 10 5 0 Grad Selo 7. a 17.: Alergiskite bolesti vo R. Spored podatocite od aktuelnoto istra`uvawe 68.3% na {tetnosti od rabotnoto mesto (grafik 99). aktivnoto i pasivnoto pu{ewe. Osven toa.05). i procesot na alergiska inflamacija na konjunktivata.2%) (grafik 100).7.2% Grafik 100. domot vo blizina na glavnite soobra}ajnici.1% Grafik 99. se smeta deka navedenite faktori go favoriziraat procesot na alergiska senzibilizacija. 80 60 40 20 0 Pra{ina ^ad [tetnosti od rab.Cvetanov V i sor. Spored aktuelnite istra`uvawa.8% i 7. odnosno prevalencijata na AK kaj ispitanicite od urbanite sredini e dvojno povisoka vo odnos na ispitanicite od ruralnite sredini (14. osobeno zna~ewe vo patogenezata na AK ima vlijanieto na ekspozicijata na izduvni gasovi od soobra}ajot (dizel partiklite).1% od ispitanicite so AK se eksponirani na pra{ina.8.

naj~esta e senzibilizacijata na poleni. {to se sovpa|a so rezultatite od sli~nite istra`uvawa vo Evropa i svetot. no takva asociranost vo na{eto istra`uvawe ne e potvrdena. 5.8. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj adultite vo R. Makedonija i mo`nost za organizirana i koordinirana akcija za negovata polesna dijagnostika. `iveewe vo sredina bogata so zelenilo. Makedonija iznesuva 12. terapija i prevencija. klini~ka imunologija i alergologija 149 . Vlijanieto na drugite navedeni faktori od okolinata (aktivno i pasivno pu{ewe. hrana i insekti e statisti~ki nesignifikantna. isto taka. Vlijanieto na drugite nadvore{ni faktori. kako bronhijalnata astma i alergijata na medikamenti. 7. eksponiranost na izduvni gasovi od motornite vozila. alergiskiot konjunktivit ima najvisoka prevalencija vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god. najvisoka prevalencija na alergiskiot konjunktivit se sretnuva vo Prilep. Istite poleni naj~esto se sretnuvaat i kaj ispitanicite so polenska senzibilizacija so alergiski rinit i alergiska astma. 3. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. za~estenosta na alergiskiot konjunktivit e ne{to povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. ekspozicijata na izduvni gasovi. Dermatophagoides pteronyssinus i doma{ni milenici. Za razlika od sezonskiot alergiskiot rinit. Vo odnos na oddelnite gradovi vo R. @iveeweto vo urbana sredina ima signifikantno vlijanie vrz nastanokot na alergiskiot konjunktivit. doma{ni milenici vo domot i specifi~na profesionalna ekspozicija) vo nastanokot na AK e statisti~ki nesignifikantno. Zaklu~oci 1. 8. 2. 6. utvrdeno vo pove}e istra`uvawa vo Evropa i svetot. Alergiskiot konjunktivit e mnogu ~esto pridru`en so alergiskiot rinit. odnosno polenot od loboda i polenot od pelin.8.9%. {to e vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. e nesignifikantno. Kako i kaj alergiskiot rinit. Od polenite dominiraat onie od plevelite. Kaj ispitanicite so alergiski konjunktivit. Od endogenite faktori alergiskiot konjunktivit e statisti~ki signifikantno povrzan so familijarnata istorija za alergiski rinit. kakvi {to se: pu{eweto. Vo odnos na vozrasta. Makedonija. zeleniloto vo domot i okolinata. isto kako i kaj alergiskiot rinit. 3. sezonskiot alergiski konjunktivit ima poniska prevalencija od celogodi{niot alergiski konjunktivit.Alergiski konjunktivit Spored pove}e istra`uvawa `ivotot vo urbana sredina e rizik-faktor i vo nastanokot na alergiskiot rinitis i bronhijalnata astma. {to e. prisustvo na doma{ni milenici vo domot i ekspozicijata na zapra{enost vo rabotnata sredina. dodeka povrzanosta so polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti e nesignifikantna. Od niv se dobiva uvid za serioznosta na problemot na alergiskiot konjunktivit vo R. 4. So na{eto istra`uvaweto se dobivaat prvi~nite podatoci za epidemiolo{kite karakteristiki na alergiskiot konjunktivit kaj nas.

8. 6. 7. 3. Osnovna i klinicka imunologija. 52 (38): 14-22. Makedonija i negovata asociranost so drugite alergiski zaboluvawa. Introduction. Ruffili A. Spasovska O. Stites D.8. A revised nomenclature for allergy. 10. Allergy 2003. Oxford: Butterworth-Heinemann International Edition 1997. Hourihane JO’B. Milkovska S. 7 (21): b-c. Allergy/Immunology August 2001. Literatura 1. Ring J. Woerly G. 56: 142. Allergy 2002. 75 (57): 5-7. 5. Asthma and Immunology (AAAI). Bonini S. 12. The increasing trend of seasonal respiratory allergy in urban areas. Makedonski medicinski pregled 2003. Prevalencija na alergiskiot konjunktivitis vo R. 14. Alergijske bolesti. Makedonija 3. Allergy Statistics. Allergy 1997. Loyens M et al. 52: 256273. Johanson SOG. Liccardi G. Animal models of allergic and inflammatory conjinctivitis. Kanski JJ. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. Holgate ST. Allergy 2002. Beograd : Savremena administracija 1989. Eur Resp Mon 2002. Bousquet J et al. Inhibitory effects of ketotifen on eotaxin-dependent activation of eosinophils: consequences for allergic eye diseases. Cvetanov V. Vivian Wells J. Bielory L. Stobo J. D’Amato G. Groneberg DA. Epidemiology of allergic diseases. 9.Kolaborativen centar na SZO . Suspectibility genes for allergy and asthma.: Alergiskite bolesti vo R. Cvetanov V. Canonica GW. Makedonski medicinski pregled 2003. American Academy of Allergy. Makedonija. National Institute of Health January 2002. National Institute of Allergy and Infectious Diseases. Loiseau S. 2. 150 Institut za medicina na trudot . Allergy 2001. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Risteska-Ku~ S i sor. 435-455.9. 56 (9): 813-822. Schäfer T. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 11. 13. 15. D’Amato G. 58 (11): 1101-1110. 83-86. Allergy 2003. 71 (57): 35-36. 56: 140-141. 4. Clinical Ophthalmology. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Fischer A et al. Allergy 1997.Cvetanov V i sor.. Allergic conjunctivitis Referral Guideline. 58 (5): 397395.

Definicija. alergeni Nadvor. Na {emata 3 se prika`ani najva`nite rizik faktori za pojavata na astmata (GINA 1995). 14q11 i drugi. pri {to s¢ u{te ne e sosema jasno koi faktori se pri~ina za razvoj na bolesta. osobeno no}e ili rano nautro. nadvore{nata i vnatre{nata aeropolucija. aditivi Lekovi [ema 3. a koi faktori se pottiknuva~i (trigeri) na astmatskite simptomi. alergeni Aspirin Profesion. gu{ewe.2. Nastanokot na astmata se javuva kako rezultat od interakcijata na endogenite faktori i faktorite od okolinata. Hroni~nata inflamacija predizvikuva porast vo reaktivnosta na di{nite pati{ta {to doveduva do rekurentni epizodi od svirewe vo gradite. polot. Astmata e hroni~na inflamatorna bolest na di{nite pati{ta. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. navikite vo ishranata i konsumacijata na alkohol.0. profesionalnata ekspozicija. 6r21.Bronhijalna astma 4. rizik faktorite od ranoto detstvo (prematuritet. Rizik-faktori za astma (Sheffer. 4. 4. infekcii Ishrana Aeropolucija Pu{ewe Prematuritet Resp. infekcii Alergeni Fizi~ki napor Klimat. Bronhijalna astma MKB .1. no varijabilna opstrukcija na di{nite pati{ta koja e obi~no reverzibilna. aktivnoto i pasivnoto pu{ewe. faktori Resp. na~in na ishrana vo doene~kata vozrast) i respiratornite infekcii vo detstvoto i adultniot period. Najva`ni egzogeni rizik-faktori se: ekspozicijata na aeroalergeni. klini~ka imunologija i alergologija 151 . na~inot na `ivot. stegawe vo gradite i ka{lica. faktori Hrana. utvrdena e povrzanosta na nekoi fenotipski karakteristiki na astmata so regioni na 16 od 22 avtosomni hromozomi. 1995) Endogenite rizik-faktori (vrodeni ili ste~eni) za astmata se atopijata. familijarnata istorija za atopiski bolesti. Genetski osnovi na astmata Vo patogenezata na astmata se vklu~eni pove}e geni ili grupi na geni so golemo modulatorno vlijanie na nadvore{nite faktori. 45 4.GINA 2004). Spored dosega{nite istra`uvawa. Etiologija.2.3. taka {to nivnata ekspresija e promenliva i so razli~ni fenotipski manifestacii. Predisponira~ki faktori Kauzalni faktori Pridonesuva~ki faktori Vlo{uva~ki faktori Atopija Pol Vnatr. etni~kata pripadnost.10. spontano ili so terapija (Global Initiative for Asthma . vo koja pove}e kletki i kleto~ni elementi imaat svoja uloga. J.1. Ovie epizodi se povrzani so rasprostraneta. kako hromozomskite regioni 5q31-33.

trevi i pleveli) i nekoi muvli. dodeka profesionalnite alergeni se specifi~no povrzani so rabotnoto mesto. Posebno zna~ewe ima golemata grupa aeropolutanti specifi~ni za rabotnoto mesto. Makedonija 4. ozonot. Prevalencijata na atopijata vo svetski razmeri e varijabilna i se dvi`i od 10 .2. sredstvata za ~istewe.4. Patogeneza i klasifikacija Astmata e bolest na golemite i malite di{ni pati{ta. Spored multicentri~nata epidemiolo{ka studija na Institutot za medicina na trudot od 1995 god prevalencijata na atopijata kaj adultnata populacija vo R. dodeka najva`ni indoor aerolergeni se alergenite na mikrokrle`ite (Dermatophagoides pteronyssinus). Aeropolucija Aeropolutantite mo`at da predizvikaat o{tetuvawe na respiratorniot sistem dejstvuvaj}i kako senziteri (alergeni) ili iritansi. Makedonija iznesuva 38%. a se smeta deka se dol`i na adjuvantnoto dejstvo na polutantite vo procesot na senzibilizacijata i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija na di{noto steblo. Atopija Atopijata e eden od majornite endogeni rizik-faktori za razvoj na astmata. 4. vozrasta. Najzna~ajni nadvore{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem se azotniot dioksid. odnosno doma{nata (indoor) atmosfera vo odredeno geografsko podra~je. pri~initeli na respiratornite alergiski bolesti. a pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na niski dozi od alergenite. infiltracija na yidot vo koja dominiraat CD4 T-li (T- 152 Institut za medicina na trudot . Se odlikuva so deskvamacija na epitelot. muvlite i doma{nite milenici. Tutunskiot ~ad. Najva`ni outdoor aeroalergeni se polenite (od odredeni drvja. i razvivawe na tipi~ni simptomi kako astma.: Alergiskite bolesti vo R. grade`nite materijali (formaldehidot i drugi isparlivi organski komponenti) i vnatre{nite aeroalergeni se najva`nite vnatre{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem. 4. polot i nadvore{nite faktori.2. obi~no proteini.2. koja{to patohistolo{ki pretstavuva hroni~en eozinofilen deskvamanten bronhit. Standardnite inhalatorni alergeni se sretnuvaat vo nadvore{nata (outdoor) i vnatre{nata. Interakcijata pome|u ovie dve pojavi e s¢ u{te nedovolno poznata. izduvnite dizel ~esti~ki i nadvore{nite aeroalergeni.Kolaborativen centar na SZO . Alergeni Inhalatornite alergeni. se klasificiraat na voobi~aeni ili standardni i profesionalni.Cvetanov V i sor. Se smeta deka edna od pri~inite za golemiot porast na prevalencijata i te`inata na respiratornite alergiski bolesti vo industrijaliziranite zemji vo poslednite tri decenii e zna~ajniot porast na koncentracijata na nadvore{nite (karakteristi~ni za urbanite sredini) i vnatre{nite aeropolutanti so iritantno dejstvo na respiratorniot sistem. azotniot dioksid.45% od op{tata populacija vo zavisnost od rasata. 4.3. rinokonjunktivit ili egzem/dermatitis.3. sulfurniot dioksid.2.

. sledena so zgolemeni serumski vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE i pozitivni ko`ni prick testovi. a se sostoi od kaskadno aktivirawe na inflamatornite kletki (. Vo 80-90% od slu~aite na detska astma i 40-50% od slu~aite na adultna astma. Slika 13. kako i od strukturnite kletki od yidot na di{nite pati{ta. imunolo{kata kaskada e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen (alergenite od mikrokrle`ite.0).Bronhijalna astma po 2).imunolo{ka kaskada#) i osloboduvawe na medijatori od niv. zgolemuvawe na maznomuskulnata masa. hipertrofija na mukusnite `lezdi. Drugite patolo{ki promeni. vaskularna kongestija. Bronhiolus so yid zafaten so hroni~na alergiska inflamacija i bronhiolus so intakten yid Vo hroni~nata inflamacija kaj astmata se vklu~eni pove}e inflamatorni kletki i pove}e od 100 inflamatorni medijatori koi predizvikuvaat multipni efekti od koi najva`ni se bronhokonstrikcijata. serumskite vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE se normalni. makrofagite i T-po 2 se involvirani vo hroni~nata inflamacija {to ja predizvikuva bronhijalnata hiperreaktivnost (docna astmatska reakcija). dodeka eozinofilite. slika 14).1) pri koja kaskadata ne e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen i ne e IgE-posreduvana. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. edemot na sluznicata i aktivacijata na senzitivnite nervi. Mehanizmot na nastanokot i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija se s¢ u{te nedovolno poznati. polenite i muvlite) i IgEposreduvana aktivacija na inflamatornite kletki. a ko`nite testovi se negativni. kako i klini~kite karakteristiki se mnogu sli~ni kaj dvata tipa na astma. mukusnata hipersekrecija. eozinofili i mast kletki. Ovoj tip na astma e ozna~en kako alergiska astma (J 45. klini~ka imunologija i alergologija 153 . Ovie promeni doveduvaat do zadebeluvawe na yidot i zna~ajno reducirawe na lumenot na di{nite pati{ta. odnosno nivno remodelirawe (slika 13). doma{nite `ivotni. Vo preostanatite slu~ai se raboti za nealergiska astma (J 45. hiperplazija na peharestite kletki i karakteristi~na subepitelna fibroza. Se smeta deka mast kletkite imaat glavna uloga vo predizvikuvaweto na akutnite simptomi (rana astmatska reakcija.

aeropolucijata. Makedonija Slika 14. a karakteristi~na e nivnata pojava vo tekot na no}ta ili nautro pri budeweto.: Alergiskite bolesti vo R. Pogolem broj od bolnite se ~uvstvuvaat dobro. Degranulacija na mastocit predizvikana od reakcijata alergen/antitelo (IgE) Kako poseben tip astma se izdvojuva profesionalnata astma. kako polenskata (sezonska) astma. funkcionalnite i klini~kite karakteristiki ne se razlikuva od neprofesionalnata astma. gu{ewe. Kako poseben tip astma se izdvojuva astmata povrzana so rabotnoto mesto (work-related asthma – WRA). kako alergiskata. primenata na nekoi lekovi (aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni sredstva.Cvetanov V i sor. so svoite dve formi. gastroezofagealniot refluks. svirewe vo gradite (wheezing) i stegawe vo gradite. Astmatskite simptomi kaj eden bolen obi~no se pottiknati od nekolku trigeri. koja spored patolo{kite. Klini~ka slika Astmata e bolest so hroni~en tek koja{to se manifestira so povtorlivi akutni ili subakutni epizodi od ka{lawe so oskuden iska{lok. sinuzit i sinonazalna polipoza). se infekciite. fizi~kiot napor. a kaj pomal del od niv simptomite perzistiraat postojano so periodi na vlo{uvawa. Kako posebni formi na astmata se izdvojuvaat slu~aite so poizrazeno ili dominantno dejstvo na eden triger. e ~esto pridru`ena so bolesti na gornite di{ni pati{ta (rinit. Candida astmata. 154 Institut za medicina na trudot .).4. emocionalniot stres i drugi.Kolaborativen centar na SZO . odnosno astmatski trigeri. Intenzitetot i frekvencijata na simptomite se razli~ni. Najva`ni pottiknuva~i na astmatskite simptomi. β blokeri i dr. osobeno virusnite (odgovorni za okolu 80% od akutnite egzacerbacii kaj decata i okolu 40% kaj vozrasnite). potoa ekspozicijata na alergeni. aspirinskata astma. Astmata. odnosno astmata predizvikana od specifi~en agens od rabotnata sredina. 4. odnosno profesionalnata astma (occupational asthma – OA) i astmata {to se vlo{uva na rabota (work-aggravated asthma). astmata predizvikana od napor (exerciseinduced asthma-EIA) i dr. astmata na doma{na pra{ina. taka i nealergiskata.

odnosno profesionalniot agens na koj{to bolniot e senzibiliziran. umerena perzistentna i te{ka perzistentna astma. Va`no mesto vo dijagnostikata na astmata ima alergolo{kata evaluacija na bolniot.4. Zlaten standard vo dijagnozata na alergiskata i profesionalnata astma pretstavuvaat specifi~nite bronhoprovokativni testovi so alergenot.5. Markeri na hroni~nata inflamacija Svoe mesto vo dijagnostikata na astmata ima i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija na di{nite pati{ta.5. histamin. Dijagnozata na astmata se bazira vrz anamnesti~kite podatoci i funkcionalnite belodrobni ispituvawa so koi{to se detektiraat dvata osnovni patofiziolo{ki belezi na astmata. itn. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost. acetil holin). Bronhijalnata reaktivnost vo rutinskata rabota se evaluira so nespecifi~nite bronhoprovokativni testovi so farmakolo{ki agensi (metaholin. Terapija Tretmanot na astmata se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. Alergolo{ka evaluacija Atopiskiot status na bolniot se evaluira so in vivo (ko`ni prick testovi) i/ili in vitro testovi (vkupen i specifi~en IgE vo serum). Vo evaluacijata na varijabilnata. tuku nekolku testovi so odredena senzitivnost i specifi~nost. klini~ka imunologija i alergologija 155 . gu{ewe. lesna perzistentna. 4. fizi~ki napor. kako odreduvaweto na brojot na eozinofilite vo krvta i sputumot.3. seriskata spirometrija i seriskata peak flow-metrija.6. 4. Poradi slo`eniot protokol i mo`nosta od nesakani reakcii pri nivnoto izveduvawe ovie testovi ne se primenuvaat vo rutinskata dijagnostika.Bronhijalna astma Spored te`inata na klini~kata slika astmata se klasificira na intermitentna. Funkcionalni belodrobni ispituvawa Ne postoi edinstven metod za detekcija na varijabilnata.2. studen vozduh i dr. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~ki podatoci koi{to sugeriraat astma se: epizodite od ka{lawe so oskuden iska{lok. reverzibilna opstrukcija se primenuvaat bronhodilatatorniot test. nivoto na eozinofilniot katjonski protein vo krvta i sputumot.1. svirewe i stegawe vo gradite. 4. 4. {to ima osobeno zna~ewe za terapiskiot pristap kon bolesta. odnosno perzistentnite simptomi so periodi na nivno vlo{uvawe. nivoto na azoten oksid vo ekspiriraniot vozduh. 4. Dijagnoza. odnosno varijabilnata.5. kako i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost.5. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 4.5.

koi{to se primenuvaat kaj site bolni so astma. Skalestiot pristap podrazbira zgolemuvawe na dozite i brojot na lekovite i frekvencijata na nivnata primena pri zgolemuvawe na te`inata na bolesta. Terapijata na akutnite egzacerbacii. Simptomatski lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kratko i dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. inhalatornite i sistemskite kortikosteroidi i antileukotrienite. 4. 4.Cvetanov V i sor. se sostoi od povtorliva primena na kratkodejstvuva~ki β2 agonisti i sistemska (oralna ili parenteralna) primena na kortikosteroidi.1.6. odnosno spre~uvaweto na pojavata na bolesta se sostoi od merki na prenatalna profilaksa (pu{ewe vo tekot na bremenosta). Osnovni se dve grupi na lekovi. odnosno bronhodilatatornite (simptomatski sredstva ili riliveri) i antiinflamatornite lekovi (preventivni sredstva ili kontroleri).2. Najbrzo bronhodilatatorno dejstvo imaat kratkodejstvuva~kite β2 agonisti. kako i retardnite formi na teofilinot vo kombinacija so inhalatornite kortikosteroidi se primenuvaat za kontrola na bolesta kaj licata so umerena i te{ka astma.1. antiholinergicite i teofilinot.7.7. dodeka dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. Najdobri antiinflamatorni efekti poka`uvaat inhalatornite kortikosteroidi preku inhibirawe na ekspresijata na citokinite i medijatorite i redukcija na eozinofilnata inflamacija na di{nite pati{ta. pokraj redovnata primena na kontrolerite. prilogot 8 i prilogot 9. Primarnata prevencija Primarnata prevencija. 4. 4. Najdobri rezultati pri hroni~niot tretman se postignuvaat so individualniot i skalestiot pristap so prethodno odreduvawe na stepenot na te`inata na bolesta. kako i merki 156 Institut za medicina na trudot . Lekovite koi{to se primenuvaat vo terapijata na astmata (antiinflamatorni i simptomatski). Farmakolo{kiot tretman Farmakolo{kiot tretman se sostoi od hroni~en tretman na astmata i tretman na akutnite egzacerbacii. Raniot prekin na ekspozicijata (vedna{ po postavuvaweto na dijagnozata) e od posebno zna~ewe kaj profesionalnata astma.Kolaborativen centar na SZO .6. kako i redukcija na terapijata pri vospostavena i odr`ana kontrola na bolesta.2. Prevencija 4.2.6. Nefarmakolo{kiot tretman Nefarmakolo{kiot tretman se sostoi od edukacija na bolnite i merki za kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa). dozite na IKS i aktuelnite kombinirani preparati se prika`ani vo prilogot 7. kako i specifi~na imunoterapija koja{to se primenuva kaj selektirani bolni so alergiska astma. Makedonija 4. Antiinflamatorni lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kromolinite. Regularnata primena na antiastmatskata terapija ovozmo`uva dobra kontrola na bolesta kaj najgolem broj od bolnite so astma.2.1.6.: Alergiskite bolesti vo R.

3. skandinavski. dobiva golemo socijalno i ekonomsko zna~ewe. Terciernata prevencija Terciernata prevencija se odnesuva na licata so manifestna bolest i za cel ja ima nejzinata dobra kontrola i spre~uvawe na komplikaciite.7. naru{en kvalitet na `ivotot) godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite na Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra.2. ishrana bogata so antioksidansi i Ω-3 masni kiselini) i adultniot period (prekin na pu{eweto.8. astmatski napadi i primena na anti-astmatska terapija) ispraten po po{ta. 2002 i 2004 god vo soglasnost so novite soznanija. a epidemiolo{kite istra`uvawa so standardizirana metodologija stanuvaat neophodni. belodroben Makedonsko zdru`enie za bazi~na. lekuvawe i rehabilitacija) i indirekten (apsentizam od rabota i u~ili{te. se najefikasen na~in za standardizirana dijagnostika i terapija na bolesta. Vo istra`uvaweto od tipot na cross-sectional studija se opfateni pove}e od 140 000 lica na vozrast od 20 do 44 godini od 48 centri od 22 zemji od Evropa. Vo osumdesetite i devedesettite godini od XX-ot vek se izvedeni pove}e nacionalni i multinacionalni epidemiolo{ki studii koi ja istra`uvaat astmata vo op{tata populacija ili odredeni vozrasni grupi. Sekundarnata prevencija Sekundarnata prevencija se odnesuva na senzibiliziranite asimptomatski lica. osobeno pasivnoto pu{ewe. Prose~niot direkten (prevencija. Vo prvata faza od istra`uvaweto.7. dijagnostika. and Blood Institute e donesena Globalnata inicijativa za astma (GINA) vo1995 god. Vo vtorata faza pomal broj suspektni ispitanici se evaluirani so detalen intervju pra{alnik. Severna Amerika i Avstralija. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot Za~estenosta na astmata vo poslednive decenii {irum svetot dobiva zagri`uva~ki. Navedenite podatoci uka`uvaat deka bolesta. 4. Nacionalnite i internacionalnite koordinirani akcii. redukcija na vnatre{nata aeropolucija. Spored podatocite na SZO od januari 2000 god 100-150 milioni lu|e {irum svetot boleduvaat od astma. vo istiot period se doneseni i revidirani pove}e nacionalni (britanski. 4. a se sostoi od merkite za kontrola na sredinata. amerikanski i drugi) konsenzusi za astmata. invalidnost. tretman na atopiskiot egzem/ dermatit sindrom i alergiskiot rinokonjunktivit. slu~ajno odbranite ispitanici odgovaraat na screening pra{alnik sostaven od 10 pra{awa (za eventualni astmatski simptomi. Vo ramkite na SZO i amerikanskiot National Heart.Bronhijalna astma vo doene~kata vozrast i detstvoto (doewe do 6-ot mesec. European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) e edna od pogolemite multinacionalni epidemiolo{ki studii izveduvana na po~etokot i sredinata od devedesettite godini. pokraj medicinskoto. a se sostoi od nefarmakolo{ki i farmakolo{ki tretman na bolesta. Lung. klini~ka imunologija i alergologija 157 . odnosno konsenzusi. a istata e revidirana od 1998. profesionalno orientirawe kon profesii so pomala ekspozicija na alergeni i dr. Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na opstruktivna belodrobna bolest e donesen 1999 god. a vo nekoi zemji i alarmantni razmeri. kontrola na `ivotnata i rabotnata sredina). Isto taka. 4.

Tretata faza e zapo~nata vo januari 2001 god. Veles. Makedonija Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R. a vo vtorata faza e izvedena klini~ka evaluacija so funkcionalen belodroben monitoring. vozrast 1874 god) od 11 gradovi vo R. izvedeni se pove}e nacionalni i regionalni epidemiolo{ki studii vo drugi zemji. . Struga.prevalenija na astmata od 3. International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC) e golema multinacionalna studija za detskata astma {to vklu~uva deca od vozrasnite grupi 6-7 god i 13-14 god zapo~nata na sredinata od devedesettite godini vo 56 zemji od svetot. 4. 158 Institut za medicina na trudot .8% od ispitanicite so astma.atopi~ari se 72. Kumanovo.Cvetanov V i sor. Dosega se objaveni pove}e od 100 trudovi od razli~ni avtori od razli~ni zemji. [tip. dodeka vo zemjite vo koi za prvpat se izveduva. Dosega se izvedeni tri.ramnomerna zastapenost na bolesta spored polot. Epidemiolo{ki studii za astmata vo R.navika za pu{ewe kaj 38. Rezultatite dobieni so obrabotkata na podatocite se objaveni na krajot od devedesettite godini od minatiot vek i prvite godini od ovoj vek. Spored rezultatite od tie istra`uvawa prevalencijata na profesionalnata astma kaj melni~arite na `ito iznesuva 5. kako kaj nas. Po primerot na ECRHS. . se izveduva so pra{alnikot od prvata faza dopolnet so ekolo{ki pra{alnik. Astmata e definirana so registriraweto na bronhijalnata hiperreaktivnost kaj licata so astmatski simptomi/napadi i/ili primena na anti-astmatska terapija. Izvedena e multicentri~nata studija so 556 ispitanici (302 ma`i i 254 `eni. odnosno 6.porast na prevalencijata na bolesta so vozrasta.2% kaj rabotnicite vo ko`arskata industrija. a se planira i ~etvrtata faza. Kavadarci.Kolaborativen centar na SZO . se dobivaat osnovnite epidemiolo{ki podatoci i mo`nite rizikfaktori. Vo prvata faza e primenet pra{alnik za astmatskite. Ohrid i Bitola) odbrani po metodot na slu~aen izbor. ^ile.19%. kako vo Bugarija. . nespecifi~en bronhoprovokativen test so metaholin i in vivo i in vitro alergiski testovi na standardnite inhalacioni alergeni. funkcionalen belodroben monitoring. So toa vo zemjite vo koi e izvedena prvata faza se dobivaat podatoci za trendot na alergiskite bolesti i mo`nite rizik faktori. Makedonija funkcionalen monitoring.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija na nivo na celata zemja e izvedeno od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite za medicina na trudot vo dr`avata vo tekot na 1995 god. Vo istra`uvaweto se primeneti pra{alnik za respiratorni i alergiski simptomi.2%. . Tetovo. Vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni i nekolku epidemiolo{ki studii za profesionalnata astma vo oddelni stopanski granki vo R. Makedonija (Skopje. Sankt Petersburg (Rusija) i drugi. ko`ni prick testovi na 11 standardni inhalatorni alergeni i nespecifi~en bronhoprovokativen test so acetil holin spored indikaciite. Prilep. nespecifi~en bronhoprovokativen test so karbahol i in vivo i in vitro alergolo{ki ispituvawa.2% od ispitanicite so astma so najvisoka za~estenost na senzibilizacijata na ku}en prav (61. kaj rabotnicite vo prerabotka na oriz 5.9.7%.1%). Makedonija. nazalnite i kutanite simptomi. so ili bez odredeni otstapuvawa vo protokolot vo zavisnost od mo`nostite. Ki~evo. Najva`nite rezultati dobieni od istra`uvaweto se: . Manisa (Turcija).

Za pozitiven se smeta histaminskiot test pri koj padot na vrednosta na FEV1 se javuva pri PC20 ≤ 4 mg/mL. 120 100 80 60 40 16.7% 16. `ivotnata i rabotnata sredina i navikite na ispitanicite. uka`uvaat deka prevalencijata na astmata dijagnosticirana bilo koga vo `ivotot (asthma ever) iznesuva 1. Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R.6% Grafik 101. FEV1. raboteno vo ramkite na ISAAC studijata. 4. odnosno 368 lica. klini~ka imunologija i alergologija 159 . Makedonija od 2003 god Kontinuitet vo klini~ko-epidemiolo{ko sledewe na astmata kaj nas.7%. MEF parametri.juni 2002 god.0% 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 13. obrabotena e vozrasnata grupa od 20 do 44 godini. Tiffeneau index.1% 27. popolnuvan od lekar. Primenetiot pra{alnik (intervju). gi sodr`i pra{awata od screening pra{alnikot na ECRHS dopolneti so pra{awa za hereditetot. 138 ma`i i 230 `eni (grafik 101). Spored rezultatite od istra`uvaweto na astmata kaj u~ili{nite deca (7-18 god) vo Skopje prevalencijata na bolesta iznesuva 2. Rezultatite od istra`uvaweto na u~ili{ni deca (13-14 god) od Skopje. e motiv za izveduvawe na nova studija vo ramkite na Proektot. kako i dobivawe podatoci za nea na nivo na celata zemja koi{to }e bidat komparabilni so podatocite od drugi zemji vo svetot. a na svirewe vo gradite (vizingot) vo poslednite 12 meseci 8. Vo vtorata faza (oktomvrinoemvri 2003 god) kaj ispitanicite so pozitiven odgovor za astmatski simptomi i astmatski napadi na Institutot za medicina na trudot e izveden funkcionalen belodroben monitoring (VC. Distribucija na ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 spored mestoto na `iveewe Vo prvata faza (fevruari .8%.8% 13.Bronhijalna astma Vo na{ata zemja se izveduvani i epidemiolo{ki studii za detskata astma.75%. Od vkupniot broj vozrasni ispitanici od Proektot (1121). Makedonsko zdru`enie za bazi~na.10.0% 13.) izvedeni se anketa so pra{alnik i ko`ni prick testovi na 11 standardni aeroalergeni kaj site ispitanici. kriva flow/volume i bronhodilatatoren test so Ventolin) i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. Vo istra`uvaweto e primenet protokolot na ECRHS so {to dobienite rezultati stanuvaat komparabilni so onie od ovaa golema multinacionalna studija za astmata.

Nespecifi~niot bronhoprovokativen test so histamin e pozitiven kaj 4.4% (grafik 102 i grafik 103).5% od ispitanicite.1% 2.4% Vkupno V/D12 Ast. a prevalencija na astmata iznesuva 5.1%.Kolaborativen centar na SZO . astmatski napadi 4. Vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci (V/D 12) referiraat 6.9%.8%. Makedonija 4. astmatskite napadi. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 god Dobienata prevalencija na astmata e vo rang na sosednite zemji i zemjite od ju`na i centralna Evropa. SAD. Astma Grafik 102. 160 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.2% od ispitanicite. Avstralija i Nov Zeland) (tabela 15).2% od ispitanicite.1.4% Grafik 103. a poniska otkolku vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je (Velika Britanija. Antiast. Prevalencija na respiratorni simptomi i astma Respiratorni simptomi vo poslednite 12 meseci referiraat 22%. bronhodilatatorniot test so sprej Ventolin kaj licata so reducirana belodrobna funkcija kaj 0. povisoka od zemjite na Azija i Afrika. a vizing vo poslednite 12 meseci 12.6% Vkupno Astma 5. primenata na anti-astmatska terapija i astmata vo vozrasnata grupa 20-44 94.2% 5.8% 4.10. Prevalencija na astmatskite simptomi. a primena na antiastmatski lekovi 2. 400 350 300 250 200 150 100 50 0 6.: Alergiskite bolesti vo R. nap.

6. Toj procent vo Estonija iznesuva 30%. Prevalencija na astmata vo vozrasnata grupa 20-44 vo oddelni dr`avi Dr`ava Al`ir Indija Grcija Bugarija Italija Makedonija Portugalija [panija SAD [vedska Nov Zeland Velika Britanija Prevalencija na astma 3.5% 2. Germanija i SAD 58%.3% od ispitanicite so astma.1 .Bronhijalna astma Tabela 15.8% 8.0% 58.6.0% 85.3 .5% 4.3% 6.4% 4.8%.10. astmatskite napadi i primenata na antiastmatski lekovi vo poslednite 12 meseci e isto taka vo rang na zemjite od jugoisto~na i centralna Evropa.7% 3.5 .2% 5.4.0% on ij a D a tr al ij a A vs on ij a st ak ed ta M Grafik 104. Prevalencija na licata so astma {to primenuvaat antiastmatska terapija kaj na{ite ispitanici i ispitanicite od drugite zemji Inhalatorni kortikosteroidi primenuvaat 20% od ispitanicite so astma. Navedenite podatoci uka`uvaat na visoka primena na simptomatskite vo odnos na antiinflamatornite lekovi.15% Prevalencijata na vizingot. vo Norve{ka 47%.1% 5.5.0% 30. Istoto toa se potvrduva i so visokata za~estenost na simptomite {to ja referiraat ispitanicite so astma (grafik 105).0 .B ri t E I an ij a li j S A 161 .3 .5% 7.0% 2. odnosno 39% od ispitanicite so astma. vizingot so dispnea. Nov Zeland (83%).0% 54. a najvisok e vo Avstralija (80%).12.10.0% 39.1 . a oralni bronhodilatatori (teofilin) 14. a 2 do 3 pati poniska otkolku vo zemjite od angliskoto govorno podra~je. 100 80 60 40 20 0 80. [vedska i Velika Britanija (85%) (grafik 104). Inhalatorni bronhodilatatori (salbutamol) primenuvaat 33.0 . Antiastmatska terapija (antiinflamatorna i/ili simptomatska) vo poslednite 12 meseci primenuvaat 2.0% 3. odnosno na nedovolno implementirawe na prepora~anite sovremeni terapiski modaliteti za astmata. klini~ka imunologija i alergologija V . a primenata na istite lekovi vo evropskite zemji se dvi`i od 17% vo Italija do 49% vo Velika Britanija. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. vo Italija 54%.8 .2% od site ispitanici.

na~inot na `ivot i ishrana. Vo SAD brojot na licata so astma e zgolemen za pove}e od 60% vo poslednive 20 godini. spored UCB Institutot od Belgija. Frekvencija na simptomite kaj ispitanicite so astma Prevalencijata na astmata vo aktuelnoto istra`uvawe komparirana so rezultatite od istra`uvaweto od 1995 god.4%) vo odnos na `enite (4.0% Retko Grafik 105.10. Prevalencija na astmata vo R. Zastapenost spored polot Prevalencijata na astmata vo na{eto istra`uvawe e nesignifikantno povisoka kaj ma`ite (6.0% Sekojdn. infekciite vo ranoto detstvo i dr. Porastot na za~estenosta na astmata ne e javno-zdravstven problem samo vo razvienite zemji tuku toj se bele`i i vo zemjite od Azija. Centralna i Ju`na Amerika.2.0% 20.4%). 4. bele`i trend na zgolemuvawe (od 3. 6 5 4 3 2 1 0 1994 1996 1998 2000 2002 2004 3. Vo zemjite od zapadna Evropa. Nedelno Mese~no 10.2% 5. Makedonija 40. a so ogled na relativno kratkiot vremenski period vo koj se registrira se smeta deka se primarni efektite na faktorite od okolinata kako nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti.Cvetanov V i sor.0% 30. prevalencijata na astmata se duplira za 10 godini. Pri~inite za vakviot porast na za~estenosta na astmata ostanuvaat s¢ u{te nedovolno poznati.4% Grafik 106.: Alergiskite bolesti vo R.2% na 5. Treba da se odbele`i deka vo istra`uvaweto od 1995 god bea vklu~eni ispitanici od vozrasnata grupa od 18 do 74 godini (grafik 106). Afrika. Pove}e nacionalni i regionalni studii za astmata uka`uvaat na porast na prevalencijata na bolesta vo poslednive decenii.9%) (grafik 107).Kolaborativen centar na SZO . 162 Institut za medicina na trudot . Makedonija vo 1995 i 2004 god.

{to se gleda i Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Makedonija e prika`ana na grafikot 108. klini~ka imunologija i alergologija 163 . Distribucija na ispitanicite so astma spored polot Golem broj istra`uvawa vo svetot uka`uvaat na razliki vo prevalencijata na astmata i bronhijalnata hiperreaktivnost kaj dvata pola vo razli~ni periodi od `ivotot. Od druga strana.0% 3.9% 5.4% 4. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (3. Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od drugite gradovi se dvi`i pome|u tie dve vrednosti. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R. prevalencijata na senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni i vkupniot IgE se povisoki kaj ma`ite spored pove}e istra`uvawa vo ramkite na ECRHS. vo srednata vozrast taa e povisoka kaj `enite.3%).10.3% Grafik 108. najgolemata koncentracija na industriski kapaciteti i motorni vozila i visokoto nivo na aeropolutanti. a vo podocnite godini e ednakva kaj dvata pola. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo Makedonija Najvisokata prevalencija na astmata e najdena kaj ispitanicite od Skopje (6. kaj ispitanicite od Prilep 4.Bronhijalna astma 250 200 150 100 50 0 ma`i `eni 6. {to se sovpa|a so na{ite rezultati od prick testovite.8%.9% Grafik 107.9%.9% 4. Pri~inite za najvisokata prevalencija na astmata vo Skopje najverojatno se na~inot na `ivot vo glavniot grad. odnosno kaj ispitanicite od Ohrid i Debar iznesuva 5. Spored pove}e istra`uvawa prevalencijata na bronhijalnata hiperreaktivnost vo detstvoto i mladosta e povisoka kaj ma{kite. 8 6 4 2 0 Sk Oh De Pr Pe Do 6.8% 4.3% 5. 4. a kaj ispitanicite od Peh~evo 4%.3.3%).

9% 4.3% 6.1% 11.Cvetanov V i sor.6% 8.3% 7. 164 Institut za medicina na trudot . Tabela 17. podatoci dobieni od pove}e istra`uvawa vo svetot. {to se.4% 10. prika`ani na tabelata 16. {to e vo soglasnost so rezultatite od na{eto istra`uvawe od 1995 god. kako kaj vkupniot broj ispitanici.707. 182.0205 Min .0166 0.8 0 . kako i od rezultatite od ECRHS dobieni od pove}e centri. taka i kaj ispitanicite so astma.5% 4.0% 6. Prevalencija na astmata vo oddelni gradovi vo svetot Grad Al`ir Bombaj Torino Bazel Bordo Koimbra Skopje Huelva Portland Stokholm Kembrix Ouklend Velington Melburn Prevalencija na astma 3% 3.4% 5. a vo 40% za nealergiska astma (grafik 109).5% 6. 32. Koncentracija na najzna~ajnite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god Aeropolutant Broj na merni mesta Broj na primeroci Pros.0006-0. Makedonija od podatocite od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita za koncentracijata na najva`nite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god.1 .: Alergiskite bolesti vo R.1 3.4.050 Spored prevalencijata na astmata.2 0.10.150 0.0 3 0.2-13. Tabela 16.2550 MDK* Broj na primeroci nad MDK* 42 56 4 219 30 338 Aerosediment (mg/m2) 4 168 CO (mg/m3) 7 2485 SO2 (mg/m3) 7 2506 ^ad (mg/m3) *MDK: maksimalna dozvolena koncentracija 300.3% 11.5% 5.1% 7. Skopje e vo rang na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Tabela 17).2649 0.max koncentr. isto taka.5 0.0. konc. Alergiskata senzibilizacija e po~esta kaj ma`ite. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni Spored atopiskiot status na ispitanicite so astma vo na{eto istra`uvawe vo 60% od slu~aite se raboti za alergiska.Kolaborativen centar na SZO .

Loboda Pelin Tegavec Alternaria 33. Naj~esta senzibilizacija na mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina kaj ispitanicite so alergiska astma e najdena vo 16 centri kade {to e izveduvan ECRHS. Senzibilizacijata so alergenite od doma{nite milenici poretko se sretnuva kaj nas.1%) e dobiena i pri na{eto istra`uvawe od 1995 god. pt. odnosno astma so rinit e registrirana kaj 3.3%) i Alternaria (25%) (grafik 110). Prevalencija na senzibilizacijata so poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so alergiska astma Pribli`no ista senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus (61. klini~ka imunologija i alergologija 165 .3% 25.0% 58.Bronhijalna astma 40.5.3% 58. 70 60 50 40 30 20 10 0 D.8% od site ispitanici od vozrasnata grupa od 20 do 44 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) Pridru`en rinit e registriran kaj 70. 4. potentni alergeni. isto taka. a Alternaria se sretnuva ~esto i kaj na{ite ispitanici so alergiska astma (25%).10.0% Alerg. Polenite od plevelite {to rastat kaj nas (loboda. kako kaj vkupniot broj na ispitanici. Grafik 109. Nealerg.4% od ispitanicite so astma. tegavec) se. pelin.0% Grafik 110. {to verojatno se dol`i na pomaliot broj milenici {to `iveat vo doma{en ambient kaj nas.3% od ispitanicite so alergiska astma. Distribucija na ispitanicite so astma spored atopiskiot status Naj~esti alergeni na koi se senzibilizirani ispitanicite so alergiska astma se Dermatophagoides pteronyssinus i pelin loboda.3% 50. taka i kaj ispitanicite so astma.0% 60. polen od tegavec (33. prisutni kaj 58. potoa polen od pelin (50%).

Makedonija godini (grafik 111). Ekspertski tim od SZO ja povede inicijativata za podobra kontrola na astmata i vo 2001 god.. Povrzanost so endogenite faktori Vo na{eto istra`uvawe statisti~ki signifikantna povrzanost na astmata e utvrdena so familijarnata istorija za astma i atopijata.0% 8. prevalencijata na rinitot kaj pacientite so astma iznesuva 50 .0% 21.. 33. astmata i astmata so hroni~en rinit Pridru`niot rinit kaj astmata obi~no £ prethodi na nejzinata pojava (71% od slu~aite na astma so rinit). odnosno 63.6. go publikuva{e prira~nikot .90%.1%. 71. 4.4%.: Alergiskite bolesti vo R. Pojava na rinitot vo odnos na pojavata na astmata Sli~ni rezultati dobivme i od na{ata studija za povrzanosta na astmata so bolestite na gornite di{ni pati{ta od 2002 god.Kolaborativen centar na SZO . Vo brojni epidemiolo{ki istra`uvawa vo svetot e utvrdena ~estata pridru`enost na astmata i hroni~niot rinits.Allergic rhinitis and its impact to asthma# – ARIA). Posle Grafik 112. Postoi visoka povrzanost kako pome|u alergiskata astma i alergiskiot rinit.Cvetanov V i sor. poretko se javuva istovremeno so nea (21%) ili se javuva posle pojavata na astmata (8%) (grafik 112). dodeka prevalencijata na astmata kaj pacientite so hroni~en rinit iznesuva 20 . 400 300 200 100 0 Vkupno Rinitis Astma Ast/rin. koga pridru`enosta na alergiskata i nealergiskata astma so rinitot iznesuva{e 73.8% Grafik 111. Astmata e prisutna kaj 166 Institut za medicina na trudot .10. Prevalencija na hroni~niot rinit.40%.4% 3.0% Pred Istovr.Alergiskiot rinit i negoviot udel vo astmata# (. taka i pome|u nealergiskata astma i nealergiskiot rinit. Spored svetskite istra`uvawa.1% 5.

Vo na{eto istra`uvawe ne se najdeni signifikantni razliki vo prevalencijata na astmata kaj oddelnite etni~ki grupi. zagadenosta od izduvni gasovi od soobra}ajot vo mestoto na `iveewe. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. Poedine~no niedna od navedenite varijabli ne e statisti~ki signifikantno povrzana so astmata (p > 0. Na grafikot 114 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj ispitanicite eksponirani na nekoi egzogeni faktori. deca) (grafik 113). prisustvoto na doma{ni milenici. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kako i zapra{enosta i vlagata vo rabotnata sredina. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Pozit. kaj Evreite vo odnos na Arapite.8% Grafik 113. Signifikantna povrzanost (p < 0.Bronhijalna astma 13.05). Povrzanosta na astmata so polot. Kaj 54. pu{ewe. istorija 54. odnosno prevalencijata na astmata ne e signifikantno povisoka kaj licata koi{to se eksponirani na navedenite faktori vo sporedba so neeksponiranite lica. Vo istra`uvawata vo ramkite na ISAAC studijata vo Izrael. pu{eweto. etni~kata pripadnost. klini~ka imunologija i alergologija 167 .8% od ispitanicite so astma. Pozitivna familijarna istorija za astma (rodnini od prvoto koleno) kaj ispitanicite so astma Sli~ni rezultati se navedeni vo golem broj drugi istra`uvawa. poniskiot standard.7. famil. na~inot na zatopluvawe na domot. a dokolku astmata e prisutna kaj dvata roditela rizikot se zgolemuva sedumkratno. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno (roditeli. Razlikite se objasnuvaat so genetskite faktori.05) e dobiena od zdru`enoto dejstvo na del od niv (`iveewe vo urbana sredina. odredena e pogolema prevalencija na astmata kaj deca od vozrasnata grupa od 13 do 14 god. vo istra`uvawata na detskata astma vo SAD odredena e povisoka prevalencija kaj crnata vo odnos na belata populacija. odnosno 60% od ispitanicite so astma se atopi~ari. zelenilo i vlaga vo doma{nata sredina.2% od atopi~arite od vozrasnata grupa 20-44 god. bra}a i sestri. pristapnosta kon zdravstvenite slu`bi itn. Spored meta-analizata od istra`uvawata vo ramkite na ECRHS rizikot za pojava na astma kaj licata ~ij eden roditel ima astma e dva do tri pati povisok vo odnos na licata kaj koi{to ne postoi astma kaj eden od roditelite. Isto taka. Povrzanost so nadvore{nite faktori Vlijanieto na egzogenite faktori vrz pojavata na astmata vo na{eto istra`uvawe e analizirano vrz osnova na odgovorite na pra{awata za mestoto na `iveewe (urbana ili ruralna sredina). eksponiranost na izduvni gasovi od soobra}ajot i zelenilo vo okolinata na domot). 4.10. razli~nata golemina na semejstvoto.

sitnite i ultrasitnite ~esti~ki i dr. pu{a~ite. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota (work-related asthma . Makedonija 10 8 6 4 2 0 Grad Pu{ewe Izduvni gasovi Dom. Povrzanost so ekspozicijata na rabotnoto mesto. dizel partiklite. Vo na{eto istra`uvawe oddelnata asociranost na varijablite {to sugeriraat `iveewe i rabota vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti e statisti~ki nesignifikantno.2% Grafik 114. 5.8% 4.4%. 4. ispitanicite so doma{ni milenici vo domot i zelenilo vo okolinata na domot Ulogata na aeropolucijata.9% 5.: Alergiskite bolesti vo R.7% od ispitanicite so astma (grafik 115). Prevalencija na astmata povrzana so rabot 168 Institut za medicina na trudot .10.9% 6.). no nivnoto zdru`eno vlijanie e signifikantno. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od urbana sredina.9% 5.Kolaborativen centar na SZO .8. jagleroden monoksid i dr. no so zgolemeno nivo na aeropolutantite od tipot na azotnite oksidi.Cvetanov V i sor. nadvore{na i vnatre{na.WRA) iznesuva 1. heterogena po sostavot i nivoto vo razli~ni zemji vo svetot. vo razvojot na astmata e kompleksna i nedovolno jasna. Vo sekoj slu~aj. milenici Zelen. odnosno vlo{uvawe na astmatskite simptomi na rabotnoto mesto referiraat 24. ispitanicite eksponirani na izduvni gasovi od soobra}ajot. okol. vo nastanokot i tekot na astmata kaj dvata pola i razli~nite vozrasni grupi se evaluira so brojni istra`uvawa {irum svetot. Grafik 115. ulogata na aeropolucijata. Najgolemiot porast na prevalencijata na astmata vo zemjite od zapadna Evropa se javuva vo periodot na zna~ajno reducirawe na nivoto na klasi~nite aeropolutanti (sulfur dioksid.

8%.Bronhijalna astma Povrzanosta na astmata so poedine~nite nepovolni faktori od rabotnoto mesto (pra{ina. hemiski {tetnosti.7%). Nivnoto zdru`eno vlijanie vo nastanokot na astmata.05).2%) i proizvodstvoto na boi i lakovi (6.4% 5.8% 8 6 4 2 0 Pra{ina Vlaga Hemiski {t. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici.2%) (grafik 118). Na grafikot 116 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj licata eksponirani na pra{ina. Grafik 116. kancelariskite rabotnici i rabotnicite so specifi~na profesionalna ekspoziija Najvisoka prevalencija na astmata se sretnuva kaj rabotnicite vo farmacevtskata industrija (8. a kaj ispitanicite so specifi~na profesionalna ekspozicija (kako rabotnici vo farmacevtskata i tekstilnata industrija. isto taka. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 169 . proizvodstvoto na mebel. Zastapenost na astmata spored eksponiranosta na nepovolnite faktori od rabotnoto mesto Prevalencijata na astmata kaj kancelariskite rabotnici iznesuva 4.8% (grafik 117). rabotnici Eksp. Temp. rabotnici Grafik 117. e nesignifikantno (p > 0.6% 6.5% 3.5% 5.05). vlaga. hemiski {tetnosti i visoka temperatura na rabotnoto mesto. vlaga. tekstilnata industrija (7. grade`ni{tvoto i komunalnite rabotnici) 5. 7 6 5 4 3 2 1 0 5. visoka ili niska temperatura) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0.8% Site ispitanici Kanc. 7. proizvodstvoto na boi i lakovi.8% 4.

Prevalencija na astmata kaj site ispitanici i rabotnicite vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi Astmata povrzana so rabotata so svoite dve formi.9% kaj `enite). Toa zna~i deka vo R. a vo norve{kata studija 28%. laboratoriskite rabotnici i rabotnicite vo proizvodstvoto na guma i plastika. Bugarija.3%). Vo ramkite na ECRHS vlijanieto na profesionalnata ekspozicija vrz nastanokot na astmata e istra`uvano vo centrite vo Nov Zeland i [panija.Cvetanov V i sor. Prevalencijata na astmata vo Skopje e vo rangot na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Torino. Prevalencijata na astmata vo R. izvedeno na adulti od po{iroka vozrasna grupa.10.: Alergiskite bolesti vo R.4% kaj ma`ite i 4. Podatocite od [panija uka`uvaat na povisoka prevalencija na profesionalnata astma (4-6%). ind. Tekstil. Najvisoka prevalencija na astmata e registrirana vo Skopje (6. a najniska vo Dojran (3. 2.Kolaborativen centar na SZO . rabotata so sredstva za ~istewe i dezinfekcija i rabotata na farma.2% 6. 170 Institut za medicina na trudot . Bazel. mo`eme da ka`eme deka prevalencijata na astmata vo R. vo poslednite decenii stana naj~estata belodrobna bolest povrzana so rabotnoto mesto. a visokorizi~ni profesii za nejziniot nastanok se proizvodstvoto na boi i plastika. Makedonija e vo rangot na sosednite i drugite zemji od ju`na Evropa. ind. Bordo. Spored rezultatite na istra`uvaweto vo centrite vo Nov Zeland prevalencijata na profesionalnata astma iznesuva 1-3%. kako Italija.2% Farm. Boi i lakovi Grafik 118. profesionalnata astma i astmata {to se vlo{uva na rabotnoto mesto. 4. 3.4% 8. Zaklu~oci Od rezultatite od na{eto istra`uvawe doa|ame do slednive zaklu~oci: 1. Huelva i dr.7% 7.9. Prevalencijata na astmata vo vozrasnata grupa od 20 do 44 godini iznesuva 5. Grcija. a najgolem rizik za nejziniot nastanok e najden kaj farmerite. [panija i Portugalija.4%. Sporedena so rezultatite od na{eto prethodno istra`uvawe od 1995 god. Makedonija bele`i trend na zgolemuvawe. Koimbra. Makedonija najverojatno pove}e od 100 000 lica boleduvaat od astma. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Site ispitanici 5. Na profesionalnata astma otpa|aat pove}e od 50% od slu~aite na site profesionalni belodrobni bolesti.3%).). (6. Prevalencijata na astmata povrzana so rabotata spored razli~ni istra`uvawa vo svetot iznesuva 10-15-20% od site slu~ai na astma. {to pretstavuva svetski trend vo poslednite triesetina godini.

7% od ispitanicite so astma. 9. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota iznesuva 1. Vo na{eto istra`uvawe povrzanosta na astmata so oddelnite egzogeni faktori e nesignifikantna. 6. {to e komplementarno so rezultatite od nekoi istra`uvawa vo svetot. rinitot £ prethodi na pojavata na astma. odnosno taa e prisutna kaj 24. e pridru`ena so rinit vo okolu 70% od slu~aite. so {to na{eto istra`uvawe ja potvrduva teorijata za . 7. Prevalencijata na astmata e povisoka kaj industriskite vo odnos na kancelariskite rabotnici.. Rezultatite se vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. alergiskata i nealergiskata. Astmata.. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. {to se rezultati komplementarni so onie od pove}e svetski istra`uvawa. Makedonija. Sekoj vtor atopi~ar od vozrasnata grupa od 20 do 44 godini ima alergiski rinit. Kaj sekoj vtor ispitanik so astma. 10. Britanija).Bronhijalna astma 4. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno. etni~kata pripadnost.united airways disease#). Kaj 60% od ispitanicite so astma se raboti za alergiska. Vo najgolem broj od slu~aite. koja{to zaedno so drugite alergiski bolesti pretstavuva eden od najgolemite javno-zdravstveni problemi vo R. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe mo`at da poslu`at kako osnova za idnite istra`uvawa. 8. kako i za poefikasen i poorganiziran pristap kon astmata. a najvisoka za~estenost se sretnuva vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi. Kaj ispitanicite so alergiska astma naj~esta e senzibilizacijata so alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus i polenot od loboda. klini~ka imunologija i alergologija 171 . 5. Astmata e signifikantno povrzana so atopijata i familijarnata istorija za astma. {to e komplementarno so rezultatite od pove}e istra`uvawa so istata vozrasna grupa. a sekoj osmi alergiska astma. Signifikantno e zdru`enoto vlijanie na faktorite {to sugeriraat `iveewe vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti.4%. kako i vo najgolem broj od studiite od vakov tip vo svetot. Povrzanosta na astmata so polot. Rezultatite od mnogubrojnite istra`uvawa vo svetot za vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot i tekot na astmata se kontroverzni. Senzibilizacijata so alergenite od mikrokrle`ite kaj pacientite so alergiska astma e naj~esta i vo na{eto prethodno istra`uvawe. Primenata na antiinflamatornite lekovi vo terapijata na astmata e relativno niska (okolu dva i pol pati poniska od nivnata primena vo V. a kaj 40% za nealergiska astma.edinstvena bolest na di{nite pati{ta# (.

The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. 172 Institut za medicina na trudot .. and Blood Institute 2004. Beghe B et al. Skopje: Medis-informatika. 11. Eur Respir Mon 2000. Mak spi med 2005. Annesi I. Patophysiology of asthma. Kay AB. Vla{ki E. Eur Respir Mon 2003. Makedonski nacionalen plan i programa za dijagnoza i lekuvawe na bronhijalna astma-realnost ili vizija. and Blood Institute 2004. Allergy 2002. 17. Jacovski Lj.. 18. Balabanova M. Global Initiative for Asthma. 3. Allergy & Clin Immunol News 1994. Jordanova R. The role of pollutants in allergic sensitization and the development of asthma. Parnia S. Cypcar DM. Chronic inflammation in asthma. 2005. Sandström T. 6065.. National Institutes of Health. 4:49-54. Maneva M. Trandafilovski P. 7. Univerzitet . Stavri} K. 19. 20.5-6. Respiratory symptoms and positive skin prick test in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). Definition. The genetics of asthma. Profesionalna bronhijalna astma kaj rabotnici vo ko`arska industrija. 21. Eur Respir Mon 2003. Burney P et al. Astmata i va{eto dete. Magisterski trud. Heart. Karaxinska-Bislimovska J. Cvetanov V. 1996. Kiril i Metodij# Skopje.Kolaborativen centar na SZO 1. 1990. Sv. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Se~kova L i sor. Holloway JW. Ma 13. Magisterski trud. Karadzinska-Bislimovska J. Burney P. 10.: Alergiskite bolesti vo R. 2: 609. Medicinski fakultet. 14. Vlijanieto na bra{nenata pra{ina vrz pojavata i prevalencijata na opstruktivna belodrobna bolest. Lung. Frew AJ. Univerzitet .Kiril i Metodij# Skopje. 8(23): 126134. Viegi G. 12. alergiski rinitis i egzema kaj {kolski deca vo Skopje (Internacionalna studija za astma i alergii vo detstvoto-faza 3). . Lung. Janson C. 9. Epidemiology of asthma. 8 (23): 1-19. Karaxinska-Bislimovska J.Cvetanov V i sor. Anto P. 5 (15): 48-65. Eur Respir Mon 2003. Eur Respir Mon 2002. Medicinski fakultet. Prevalence of asthma among school children in the territory of Skopje. Humbert M. Bjornsdottir US. Brown JL. 8182. 7 (21): 52-64. 8 (23): 26-48. Petrovska J et al. E`ova N. Blomberg A. et al.Kiril i Metodij# Skopje. Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz. Barnes PJ. 1985. 15. 18:598-611. Mechanisms of asthma. 51 (1-2): 1223. 8. Air pollution and asthma: experimental studies. 1:1-7. 5. 2002. Univerzitet . 8 (23):84-104. 2. Jongepier H. 54 (49): 55-61. Asthma: an inflammatory mediator soup. Asthma.10. 1998. 4. National Institutes of Health. tteelli G. Makedonija 4. Doktorska disertacija. Medicinski fakultet. 6. Karaxinska-Bislimovska J. Prevalencija i te`ina na astma. Trandafilovski P. Helleday R. 16. National Heart. Trandafilovski P. Eur Respir J 1999. Skopje: Biro . Literatura Global Initiative for Asthma. Eur Respir Mon 2003. Cvetanov V. 14 (30): 78. Allergy 1999.M & M# . 57 (12): 1111-1117. Ma~eska-Baxakova G. \or~ev A.10.. Bitola: Kiro Dandaro.

O’Byrne PM. Minov J. 34. 41-51. 56: 143-144. 39. 25. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 151: 1770-1777. 468-470. Tanurdzic 2004. Cvetanov V. National Heart. 24. Pearce N. National Institute of Health. 1999. National Hearth. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Carrozzi L. Expert Panel Report 2: Guidelines for the Diagnosis and Management of Asthma. Trandafilovski P. 33-38. Lung. Beograd: S. Cvetanov V. 33. Morbidity and Mortality: 1996 Chartbook on Cardiovascular. In: Ljaljevic J. Luczynska C. Eur Resp J 1999. Immunoallergic aspects of professional allergic disorders. 36. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Distribution of bronchial responsiveness in a general population: effect of sex. 27. Pharmacological agents used to treat asthma. Eur Respir J 1999. klini~ka imunologija i alergologija. klini~ka imunologija i alergologija 173 . Chanez P. Bel EH. Makedonski medicinski pregled 2003. National Institutes of Health. Makedonski medicinski pregled 2003.Bronhijalna astma 22. Minov J. 1999. Bronhialna astma. Beograd: European Center of Peace and Development. Jarvis D. 1996. Nikolovski Q. and Blood Institute. 14: 951-957. Mileva @. and Blood Institute. 9: 687-695. Skopje: Mitkovski M & M. BMJ 1992. 35. 56: 140-141. Viegi G et al. Am J Respir Crit Care Med 1995. self-reported asthma attacks. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. 32. 56: 156. Bethesda. Epidemiolo{ki karakteristiki na bronhijalnata astma vo R. 30. 31. and level of pulmonary function. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Doki} D. RisteskaKu~ S. Milkovska S. 26. Eur Respir J 1997. Povrzanost na alergiskiot rinitis so respiratornite simptomi kaj adultnata populacija vo R. Risteska-Ku~ S i sor. Dimitrovski M. \or~ev A. Tanurdzic S. 23. Makedonija. E`ova N. MD. Chinn. Eur Respir Mon 2003. Clinical Immunology. 1997. and use of asthma medications in the European Community Respiraory Health Survey (ECRHS). Western Australia. European Community Respiratory Health Survey. Defining asthma in epidemiological studies. 2022. Lung and Blood Diseases. Milkovska S. \or~ev A. Vo: Na{ev G. Variation in bronchial responsiveness in the European Community Respiratory Health Survey. 8 (23): 180189. Zoia MC et al. Doki} D. Haby M. Eur Respir J 1996. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 10: 2495-2501. Locatelli F. editor. 14: 288-294. Eur Respir Mon 2003. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. Cvetanov V. Bronhijalna astma. Cvetanov V. Makedonija. Cvetanov V. Lung. 38. Variations in the prevalence of respiratory symptoms. 305: 1326-1329. Peat JK. Paoletti P. Stefanovski T. Burney P. Prevalence of asthma in adults in Busselton. Karadzinska-Bislimovska J. age. 37. Nikolovski Q. Diagnosis and assessment of asthma. Spijker J et al. International variations in asthma treatment compliance: the results of the European Community Respiratory Health Survey (ECRHS). Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. Makedonski medicinski pregled 2003. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. Mileva @. Makedonija. Cerveri I. Chung KF. ]aev V. 8 (23): 339-363. Pekkanen J. 29. smoking. 28. 2002: 709-733. 7-15.

Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. Vasilevska K i sor. Occupational asthma in Europe and other industrialised areas: a population-based study. Pearce N. Occupational asthma in New Zealenders: a population based study. Allergy 2002.Cvetanov V i sor. Dokic D. E`ova N. 2004. Makedonski medicinski pregled 2003. Karaxinska-Bislimovska J.Kolaborativen centar na SZO . 45. Kogevinas M. Summer School Sofia 2002.: Alergiskite bolesti vo R. Minov J. Cacciola RR. 43. Anto JM. Polosa R. Astma i bolesti na gornite di{ni pati{ta. 44. Cvetanov V. Godi{en izve{taj za realizacija na programata za preventivna zdravstvena za{tita. Bousquet J. Sarva M. 41. 353: 1750-1754. Adverse respiratory effects and allergic suspectibility in relation to particulate air pollution: flirting with disaster. 46. Fishwick D. Demoly P. 8 (23): 211-220. 54: 301-306. The upper airways:The guardian of the lower airways. Makedonija 40. D’Souza W et al. Occup Environ Med 1997. 42. 5-6: 248-252. 57 (4): 281-285. Vignola AM. Milkovska S i sor. 174 Institut za medicina na trudot . 47. Makedonski medicinski pregled 2002. Sunyer J et al. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? Eur Respir Mon 2003. Makedonija. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. 56: 142-143. Lancet 1999.

0.2. eczema flexurarum. endogena egzema. koi{to gi reflektiraat insuficientnite poznavawa na patogenezata na ovaa bolest. konstitucionalen neurodermit. Definicija Atopiskiot dermatit (AD) pretstavuva inflamatorna bolest na ko`ata so hroni~en. Alergiskiot AD ili AEDS pretstavuva AD predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. bolesta e ozna~ena so terminot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS). a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. Sepak. odnosno negovata eventualna uloga na prediktor za razvoj na drugi alergiski Makedonsko zdru`enie za bazi~na. I pokraj toa. intrinsic alergiski dermatit. klimatskite faktori (sezonata esen-zima. vo stru~nite krugovi i literaturata terminot AEDS s¢ u{te ne e za`ivean. naod na alergenspecifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. L 20. odnosno i ponatamu se primenuva terminot atopiski dermatit. kako atopiska egzema. recidivira~ki tek koja{to se manifestira so karakteristi~na distribucija na ko`nite promeni. intenziven jade` i suva ko`a. prurigo Besnier. a se javuva vo dve formi. Vtorata forma na alergiskiot AD e ozna~ena kako T-li . so {to se prepora~uva napu{tawe na mnogubrojnite termini. IgE-povrzaniot AD (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. Atopiski dermatit MKB 10. Od posebna va`nost e ulogata na AD kako prv ~ekor na alergiskiot mar{. Spored nekoi istra`uvawa rizikot za pojava na AD e 3 do 6 pati povisok kaj deca kaj koi{to eden od roditelite ja ima istata bolest vo odnos na decata so negativna istorija za bolesta kaj roditelite.8-L20. bakteriskite (stafilokoki) i virusnite superinfekcii.povrzan AD (AEDS). 5. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. Zaedno so alergiskiot rinokonjunktivit i bronhijalnata astma spa|a vo grupata atopiski bolesti. Vo pojavata i razvojot na bolesta. Podobrite poznavawa na imunolo{kite mehanizmi sekako deka }e ovozmo`at podobro definirawe na formite na AD vo idnina. kako i kaj eden ist pacient vo razli~ni periodi od `ivotot.Atopiski dermatit 5. Nealergiskiot AD (AEDS) pretstavuva AD predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. Genetskata predispozicija e najsilniot poedine~en rizik faktor za pojavata na AD. svoja uloga imaat i nadvore{nite faktori kako ekspozicijata na alergeni (inhalatorni i/ili nutritivni). polenskata sezona). Se karakterizira so pozitiven patch test na nekoj od inhalatornite ili nutritivnite alergeni. klini~ka imunologija i alergologija 175 .1.9 5. astma-egzema ili polenska treska-egzema. a spored sega{nite soznanija bolesta se klasificira na alergiski i nealergiski AD. Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti od 2001 god. zna~eweto na imunolo{kite mehanizmi vo patogenezata na AD s¢ u{te ne e dovolno jasno.Etiopatogeneza Spored aktuelnite poznavawa na patogenezata na AD. se raboti za genetski predisponirana bolest predizvikana od imunolo{ki mehanizmi kade pove}e faktori imaat svoja uloga so intenzitet {to varira kaj oddelnite pacienti. emocionalnite faktori i dr.

egzematozni promeni (papulo-vezikuli) lokalizirani na liceto i glavata. dominantni eflorescencii se lihenoidnite papuli obi~no lokalizirani na fleksornite povr{ini od golemite zglobovi na ekstremitetite koi{to se pridru`eni so silen do nepodnosliv jade`. Slika 15. Slika 16. Morfologijata na ko`nite promeni e prili~no varijabilna vo razli~ni periodi od detstvoto i adultniot period. AD kaj bliznaci . a vo 85% od slu~aite do pettata godina od `ivotot.cirkumskripten multilokularen oblik 176 Institut za medicina na trudot . Pra{aweto za efikasnosta vo prevencijata na drugite alergiski bolesti so energi~en tretman na AD e predmet na pove}e studii. Po pubertetot dominantna eflorescencija e prurigo-papulata so sli~na predilekciona lokalizacija (slika 16). odnosno vo okolu 60% od slu~aite po~etokot na bolesta e vo prvata godina. odnosno nizok prag za jade` koj{to go predizvikuvaat mnogubrojni trigeri.promeni na liceto i ekstremitetite Po vtorata godina od `ivotot. Bolesta ima hroni~en tek.3. grbot. Bolnite imaat suva ko`a so zgolemena iritabilnost.Kolaborativen centar na SZO . 5.: Alergiskite bolesti vo R. Klini~ka slika AD obi~no se javuva vo ranoto detstvo. so periodi na podobruvawa i periodi na vlo{uvawa so razli~en intenzitet. gluteusite. a rezultatite se kontroverzni. AD kaj adult . Vo prvite dve godini od `ivotot dominantni se eksudativnite. stomakot i ekstenzornite povr{ini od ekstremitetite (slika 15).Cvetanov V i sor. Kaj okolu 70% od decata so AD po pubertetot doa|a do smiruvawe na simptomite. Makedonija bolesti (astma. rinokonjunktivit) vo natamo{niot tek na `ivotot.

Najva`ni sistemski lekovi vo terapijata na AD se antihistaminicite.karakteristi~nite eflorescencii so tipi~na lokalizacija. Spored Rajka i Hanifin. 5. Spored Schäfer “misleweto na iskusen dermatolog e zlaten standard vo dijagnozata na bolesta”. 5. sklonosta kon ko`ni infekcii.pruritusot. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD Epidemiolo{kite istra`uvawa na AD se prili~no te{ki za izveduvawe poradi nedostatokot na edinstven marker na bolesta.4. pozitivnite ko`ni testovi na inhalatornite i nutritivnite alergeni.5. Nefarmakolo{ki tretman Vo nefarmakolo{kiot tretman spa|aat merkite za higiena i nega na ko`ata. antibiotici. Sporedni dijagnosti~ki kriteriumi se kserodermijata. dietetskite merki (se prepora~uva izbegnuvawe alkohol. odnosno vo slu~ai na akutni i ekstenzivni egzacerbacii. dijagnozata se postavuva spored dijagnosti~ki kriteriumi.6. navremena profesionalna orientacija so izbegnuvawe na profesii so visok stepen na ekspozicija na alergeni i iritansi. 5. a se primenuvaat i sedativi.). za~ini. odnosno nedostatokot na generalno prifateni dijagnosti~ki kriteriumi za epidemiolo{ki studii. .5. Epidemiolo{kite istra`uvawa za AD obi~no se izveduvaat kaj detskata populacija ili kaj oddelni vozrasni grupi od detskata populacija. antimikotici. Glavni dijagnosti~ki kriteriumi se: . tie se delat na glavni i sporedni.5. zgolemeniot totalen IgE. ciklosporin).1. Vo poslednive dve decenii vo terapijata na AD se vovedeni i lokalnite imunosupresivni sredstva (pr. Vo lokalnata terapija dominantno mesto imaat kortikosteroidnite masti i kremi so razli~ni terapiski modaliteti vo zavisnost od vozrasta na bolniot i te`inata na bolesta. Sistemskata primena na kortikosteroidite e retka. Podatocite Makedonsko zdru`enie za bazi~na. sklonosta kon nespecifi~en dermatit na dlankite i tabanite i dr. . noseweto obleka od mek pamuk {to ne ja iritira ko`ata. Lekuvawe Tretmanot na AD se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki.2. hrana so visoka sodr`ina na konzervansi i dr. no nivnata efikasnost e s¢ u{te nedovolno poznata.Atopiski dermatit 5. 5. a se sostoi od sistemski i lokalni preparati koi{to ~esto se primenuvaat paralelno. kako i profesii kade {to se potrebni ~esti miewa i dr. Dijagnoza So ogled na toa {to ne postoi specifi~en klini~ki ili laboratoriski marker na bolesta. klini~ka imunologija i alergologija 177 .pozitivnata li~na i/ili familijarna anamneza za atopija.hroni~niot i recidivira~kiot tek na bolesta . a za postavuvawe na dijagnoza AD potrebno e da se ispolneti 3 glavni i 3 sporedni kriteriumi. Framakolo{ka terapija Framakolo{kata terapija se prsposobuva kon fazata i serioznosta na bolesta. preparati na γ-linolenskata kiselina i dr.

na primer.3% vo ^e{ka. e kontroverzna. do 4% vo Turcija. prevalencijata na AD se dvi`i od 0. Toa najverojatno se dol`i na interakcijata na genetskite karakteristiki na taa populacija so faktorite od okolinata (na~inot na `ivot i ishrana. Rezultatite od epidemiolo{kite istra`uvawa za ulogata na nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti vo pojavata i razvojot na AD. Makedonija obraboten e i AD. niskiot procent na crevni infekcii vo detstvoto. itn. [vedska i [vajcarija uka`uvaat na zna~itelen porast na prevalencijata na AD vo poslednive decenii. povisoka prevalencija na bolesta kaj `enskiot pol i decata od urbanite sredini i familii so povisok socioekonomski status. prevalencijata na AD vo Velika Britanija e zgolemena od 4. Sli~ni rezultati se dobieni vo nekoi mediteranski i srednoevropski zemji (Turcija. {to e slu~aj i so drugite atopiski bolesti. tekot i traeweto na bolesta. efektite na navore{nite i vnatre{nite aeropolutanti i dr.1.2% vo Velika Britanija. 178 Institut za medicina na trudot . Sezonskite varijacii na bolesta. Nekoi epidemiolo{ki studii uka`uvaat na zgolemen rizik od pojava na AD kaj decata ~ii majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na pasivno pu{ewe. Pomal broj epidemiolo{ki istra`uvawa se temelat vrz primena na pra{alnik so dopolnitelni alergolo{ki i drugi ispituvawa na ispitanicite ili lekarski izve{tai od dermatolozite.9-6.8% (grafik 119). spored razli~nite avtori se javuvaat kaj 56-92% od ispitanicite so AD. 2. Istra`uvaweto e izvedeno na detskata populacija. visokiot stepen na imunizacija za detskite zarazni bolesti.2% vo 1989 god. ^e{ka).).Cvetanov V i sor. bronhijalna astma). vo smisla na nivnoto dejstvo kako nespecifi~ni iritansi i imunomodulatori vo procesot na alergiskata senzibilizacija. SAD. Prevalencijata na AD vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je e povisoka. familijarnata istorija za AD i drugite alergiski bolesti.Kolaborativen centar na SZO . a primenet e pra{alnik dizajnirani spored model od zapadnoevropskite epidemiolo{ki studii. na 10. Taka. so vlo{uvawa vo periodot esen-zima ili polenskiot period.5-8.: Alergiskite bolesti vo R.7% vo Tanzanija. 9% vo SAD. Spored epidemiolo{kite istra`uvawa na detskata populacija izvedeni vo sredinata i vtorata polovina od devedesettite godini od minatiot vek. Pove}e epidemiolo{ki studii vo zapadnoevropskite zemji uka`uvaat na trend na zgolemuvawe na prevalencijata na AD vo poslednive decenii. 10. vo studijata ne e izvedena evaluacija na AD kaj vozrasnite ispitanici. Italija.6. Vo ramkite na epidemiolo{koto istra`uvawe na drugite alergiski bolesti vo R. Makedonija za bolesta naj~esto se dobivaat so pra{alnik koj sodr`i pra{awa za tipot i lokalizacijata na ko`nite promeni. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{ki istra`uvawa na AD na nivo na celata zemja kaj nas dosega ne se izveduvani. 7% vo Danska. Epidemiolo{kite studii za AD uka`uvaat na signifikantna asociranost na bolesta so familijarnata istorija za AD i drugite atopiski bolesti (alergiski rinokonjunktivit. 5. “Follow-up” studiite izvedeni vo Velika Britanija. Germanija. Prevalencijata na AD vo detskata populacija spored na{ite istra`uvawa iznesuva 3.1% vo 1964 god. 3. 5.3% vo Germanija.8% vo Italija. So ogled na toa {to dijagnozata na AD dobiena so odgovori od pra{alnik kaj vozrasnite e prili~no nesigurna.4% vo Avstralija i 20.

a prevalencijata na bolesta e najvisoka kaj predu~ili{nite deca. AD e hroni~na i recidivira~ka dermatoza karakteristi~na za ranata detska vozrast.Atopiski dermatit 96. Prevalencija na AD spored polot 4.8% Grafik 119.4% Grafik 121.1%) vo odnos na mom~iwata (3.1% 50 0 ma{ki `enski 4.3% 5 4 3 2 1 0 <7 >7 3.4%) (grafik 120). klini~ka imunologija i alergologija 179 . odnosno spored podatocite od literaturata pove}e od 70% od decata zaboluvaat vo prvata godina od `ivotot. Povisokata prevalencija na AD kaj `enskiot pol e dobiena vo pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa.4% Grafik 120.2% 3. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat na povisoka prevalencija na AD kaj decata pod 7-godi{na vozrast vo odnos na decata postari od 7 godini (grafik 121). {to e vo soglasnost so istra`uvawata na pove}e stranski avtori. Prevalencija na AD kaj decata pomladi i postari od 7 godini Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Prevalencija na AD vo detskata populacija Prevalencijata na AD e ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. 250 200 150 100 3. a spored Schäfer `enskiot pol pretstavuva nezavisen rizik-faktor za pojavata na AEDS.

3% 1.9% 8 6 4 2 0 Sk Do Oh 3. 180 Institut za medicina na trudot . Zastapenost na AD vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na AD e dobiena kaj ispitanicite od Prilep (6. najniska kaj ispitanicite od Dojran (1.8% 2. dodeka za~estenosta na AD kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3.3%. {to e komplementarno so podatocite od literaturata.01) (grafik 124). dodeka asociranosta so drugite alergiski bolesti (alergija na hrana.1%. Debar i Peh~evo iznesuva 3.1% 2. Makedonija 5. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so sezon.9% i 2.2%). Makedonija 5.0% Grafik 123. 6.3% od ispitanicite so AD imaat i alergiski rinit.6.6. Prevalencija na AD kaj detskata populacija vo oddelni gradovi vo R. Prevalencija na decata so AD so sezonsko vlo{uvawe na bolesta Inaku.8%).0% od ispitanicite so AD (grafik 123). vlo{.4% Pr De Pe Grafik 122. lekovi i insekti). 60. odnosno 53. Spored nekoi avtori egzacerbaciite na bolesta vo odredena sezona (esen-zima. prolet) se javuva i kaj 90% od bolnite. kako i belodrobnite simptomi e nesignifikantna. 2.2. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60.4% (grafik 122).Cvetanov V i sor. Prevalencijata na AD kaj ispitanicite od Ohrid.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .3. zna~ajno e da se odbele`i deka AD e signifikantno asociran so alergiskiot rinit (p < 0.2% 3.

120 100 80 60 40 20 0 Ispitanici so AD Isp. ist. sred. Povrzanost na AD so `iveeweto vo urbana sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 181 .001) (grafik 125).3% AD so al.Atopiski dermatit 120 100 80 60 40 20 0 AD 53. Povrzanost so na~inot na `iveewe Vo na{eto istra`uvawe e potvrdena signifikantno po~estata pojava na AD kaj decata od gradovite (p < 0. Asociranost na AD so alergiskiot rinit Rezultatite od na{eto istra`uvawe ja potvrduvaat ulogata na hereditetot vo nastanokot na AD. Kaj 73% od ispitanicite so AD. rinitis Grafik 124.05) (grafik 126) na {to uka`uvaat i nekoi epidemiolo{ki istra`uvawa od Evropa i SAD.0% Grafik 125. postoi pozitivna familijarna istorija za alergiskite bolesti (p < 0. 60.4. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so pozit. fam.6. Ispitanici so AD so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti 5.0% Grafik 126. so AD od urb. 73.

9% 3.: Alergiskite bolesti vo R. ishrana Doewe < 6 mes.6% 3. Pasivno pu{ewe 4. Makedonija Statisti~kata obrabotka na podatocite ne poka`a zna~ajna povrzanost pome|u pojavata na AD i rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo doene~kiot period. kako i kaj decata koi{to bile na ve{ta~ka ishrana vo novorodene~niot i doene~kiot period (grafik 127).5% 95. Prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun vo domot e sli~na so prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta. Rezultatite od na{eto istra`uvawe ne uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so navedenite varijabli. 95.6. ve{ta~ka ishrana vo prvata godina od `ivotot i doewe pokratko od 6 meseci 5.6.9% 97. odnosno ne se eksponirani na ~ad od tutun vo domot (grafik 128).7% Grafik 127. treba da se istakne faktot deka AD po~esto se javuva kaj decata so rodilna te`ina pomala od 3000 g. Prevalencija na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun i kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta i decata koi{to ne se eksponirani na ~ad od tutun 182 Institut za medicina na trudot .5% 4. Povrzanost so aerozagaduvaweto Pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa ja ispituvaat povrzanosta na AD so aeropolutantite. Sepak.1% 2. a nivnite rezultati se kontroverzni. 5 4 3 2 1 0 Pu{ewe/brem.7% da ne Grafik 128.3% da ne 4. Nekoi studii uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na deteto na ~ad od tutun (pasivno pu{ewe).0% 3. Prisutnost na AD kaj decata so niska rodilna te`ina. nadvore{ni i vnatre{ni.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor. 120 100 80 60 40 20 0 < 3000 g Ve{t.

10. 58 950: 420-425. Zaklu~oci 1. Cvetanov V. Klini~ka dermatologija so praktikum za studenti i lekari. Milkovska S.4%). Bieber T. A revised nomenclature for allergy. Povrzanosta na AD so alergijata na medikamenti. 56: 140-141.1%) vo odnos na mom~iwata (3. Allergy 1994. ur. Allergy 1997. St. Schmid P et al. 56 (9): 841-848. Ann Allergy Asthma Imminol 1999. 52 (38): 14-22. Clinical aspects. Turkey.8. Semin Dermatol 1983. act globally”. Allergy 2003. ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. 9.8%. clinical features. 2. 7. Starova A. 14. Allergy 2001. Karaxinska-Bislimovska J. Epidemiology of allergic diseases. 131-135. Atopic dermatitis: from the genes to skin lesions. Skopje: HIB DRESKO 1998. 55: 103-107. Hourihane JO’B. V’l~kova-La{koska M. Hanifin JM. E`ova N. Allergy 2000. Trandafilovski P. Girolomoni G. 53: 731-739. 183 3. a najniska vo Dojran. a signifikantno ~esto e pridru`uvan so alergiskiot rinit. epidemiology and prognosis of atopic dermatitis. Bieber T. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. Abeni D. Makedonski medicinksi pregled 2003. Allergy 2002. Wüthrich B. Isto taka. Skopje: Medis-informatika 1998. Allergy 2001. The epidemiology of atopic dermatitis in Italian schoolchildren. Allergy as a global problem: “Think globally. Literatura 1. 2. 2: 5-19. Bousquet J. Najvisoka e prevalencijata na AD vo Prilep. 291-294. Povrzanosta na AD so rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo prvata godina od `ivotot ne e statisti~ki zna~ajna. 5. Alergiski bolesti-Lekuvawe. 12. klini~ka imunologija i alergologija . 83: 464-470. Balabanova M. 4. Wollenberg A. Cvetanov V. Prevalence of childhood asthma and allergic diseases in Ankara. Johansson SGO. Ring J. Kalyoncu AF et al. Makedonija. 6. and immunology of the “intrinsic” (non IgE-mediated) type of atopic dermatitis (constitutional dermatitis). Epidemiology. 4. Allergy 2000. 3. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 57: 661-662. 11. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata od urbanata sredina vo odnos na decata od ruralnata sredina. 56 (9): 813-824. Novak N. Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60% od ispitanicite so AD. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. ne e registrirana statisti~ka zna~ajnost pome|u AD i pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na ~adot od tutunot vo domot. The skin as a target for allergic diseases. 5. Masini C et al. Makedonija iznesuva 3. 49: 485-488. 6. Bousquet J et al. Clinical and basic aspects of atopic dermatitis. 8. 13.7. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 160-164. Schäfer T. Risteska-Ku~ S i sor. Zagora: Znanie EOOD. 5. hrana i insekti e nesignifikantna.Atopiski dermatit 5. Mileva @. Prevalencijata na AD kaj detskata populacija vo R.

17. American Academy of Allergy. 304: 873-875. Atopi~en dermatit. 18. Finland. 184 Institut za medicina na trudot . 16. 47: 243-248.Cvetanov V i sor. Asthma and Immunology (AAAAI). Kazand`ieva @.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija 15. Russell G.Kolaborativen centar na SZO . Lammintaausta K. Br Med J 1992. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Kalimo K. Prevalence of atopic disorders among adolescents in Turku. Vo: Na{ev G. Ninan T. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Nikolova K. 449-450. Allergy 2002. Mileva @. NarÝ~nik na obщopraktikuvaщiÔ lekar. Respiratory symptoms and atopy in Aberdeen schoolchildren: evidence from two surveys 25 years apart. Cankov N. Varjonen E.

Isto taka.2. pojavata na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na lek vo doza tolerirana od drugi lica se ozna~uva kako preosetlivost na lekot (T 88. taa se ozna~uva kako medikamentozna alergija.). Tabela 19. Preosetlivost na lekovi MKB .0. IgM. III i IV) ili da predizvikuva imunolo{ki i neimunolo{ki reakcii (pr.7). T 88. IgM i komplemen T-li Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok Urtikarija/angioedem Bronhospazam Citopenija Glomerulonefrit Serumska bolest Glomerulonefrit Vaskulit Kontakten dermatit Nealergiskite hipersenzitivni reakcii na lekovi se spored svojata pojava i klini~ki manifestacii sli~ni na alergiskite. β laktami. Etiopatogeneza Imunolo{kite mehanizmi pri medikamentoznata alergija gi vklu~uvaat site ~etiri tipovi imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell (tabela 19). no vo nivnata patogeneza le`at neimunolo{ki mehanizmi (tabela 20). sulfonamidi i dr. klini~ka imunologija i alergologija 185 . 6. Imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell Tip na imunolo{ka reakcija spored Coombs i Gell Tip I Tip II Tip III Tip IV Imunolo{ki mehanizam IgE. eden ist lek kaj razli~ni lica mo`e da predizvika razli~ni tipovi na imunolo{ka reakcija (pr. Vo nekoi slu~ai na preosetlivost na lekovite se javuva kombinirawe na imunolo{kite mehanizmi od dva tipa (pr. posreduvani so protivtela ili aktivirani T-li.1. Dokolku vo patogenezata na navedenata pojava se doka`ani imunolo{ki mehanizmi. mastociti i bazofili IgG. AKE inhibitori). preosetlivosta na lekot se ozna~uva kako IgE-posreduvana medikamentozna alergija.10. Slu~aite na preosetlivost na lekovi so klini~ka simptomatologija sli~na na alergiskite reakcii {to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi se narekuvaat nealergiska preosetlivost na lekovi.Preosetlivost na lekovi 6.7 6. IgG. penicilinot mo`e da predizvika reakcija tip I. komplement i fagocitoza CIK. Dokolku vo patogenezata e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Definicija Spored revidiranata nomenklatura za alergiskite bolesti od Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology – EEACI) od 2001 god.

a test-koncentraciite se slabo valorizirani za 186 Institut za medicina na trudot .4. crniot drob (intrahepati~na holestaza. Iskustvata od oddelni centri se razlikuvaat. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na medikamentoznata alergija se raznovidni. hepatocelularno o{tetuvawe) i bubrezite (tubulointersticijalen nefrit. belodrobni eozinofilii). Makedonija Tabela 20. kontakt dermatit). protamin Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi Lekovi {to sodr`at sulfiti (SO2) 6.: Alergiskite bolesti vo R. urtikarija/angioedem. in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa i dozno-provokativnite testovi. glomerulonefrit). primena na drugi lekovi (vo vremeto na pojavata na reakcijata.4. rendgenski kontrasti. 6. vaskuliti).Cvetanov V i sor. kako zasegawe na ko`ata (egzantemi. Validni dijagnosti~ki metodi ima malku. 6. nivnata hronologija (prethodna ekspozicija. dozno-provokativnite testovi i in vitro alergolo{kite ispituvawa.2. 6. periodot od poslednata primena doza na lekot do pojavata na simptomi. prethodnata primena na ist ili sroden lek) i alergolo{kiot background na pacientot (istorija za prethodni medikamentozni ili drugi alergiski reakcii). Dijagnoza Dijagnosti~kiot pristap kon hipersenzitivnite reakcii na lekovite se sostoi od anamnesti~kite podatoci. Se dobivaat podatoci za vidot na simptomite. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi Dijagnosti~kata vrednost na ko`nite testovi ne e potpolno evaluirana. a i tie ne se potpolno evaluirani. do multiorgansko zasegawe (anafilakti~en {ok. serumska bolest. Vo ramkite na EAACI funkcionira European Network of Drug Allergy (ENDA) ~ija zada~a e etablirawe na pragmati~en i standardiziran pristap kon problemot na medikamentoznata alergija vo sekojdnevnata praktika. Patogenetski mehanizmi i lekovi {to predizvikuvaat nealergiski hipersenzitivni reakcii Patogenetski mehanizam Nespecifi~no osloboduvawe na histamin Akumulacija na bradikinin Aktivacija na komplement Indukcija na sinteza na leukotrieni Bronhokonstrikcija Lek Opijati. odnosno variraat od organ ili sistem-specifi~no zasegawe. klini~kite manifestacii. Za unificirawe na dijagnosti~kiot pristap ENDA ima izgotveno pra{alnik.3. efekti od prekinot na primenata na lekot).1 Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. belite drobovi (astma.Kolaborativen centar na SZO . kako i preporaki za izveduvawe na ko`nite testovi. sindrom na sistemski lupus eritematodes. vankomicin AKE inhibitori Rendgenski kontrasti. krvnite kletki (citopenii). hipersenzitiven alveolit.4.

4. kako i testot na odreduvawe na koncentracijata na metilhistamin vo urinata mo`at da se izvedat vo slu~ai na akutni reakcii pri primena na miorelaksansi. Istiot test. RAST i drugi) so pozitivnata anamneza govorat za tip I reakcija na penicilin. Primarna prevencija Merkite na primarnata prevencija. kako i penicilinot koga ko`nite testovi se negativni. koja{to se primenuva kaj site bolni. lokalnite anestetici. Dozno-provokativni testovi (DPT) Dozno-provokativnite testovi (DPT) imaat najvisoka senzitivnost. hroni~ni bolesti so dolgotrajna primena na nekolku lekovi i dr. Patch testovite so soodvetniot lek se primenuvaat za doka`uvawe na docnite alergiski reakcii. hormoni. paracetamol.5. enzimi) preku zadovolitelna (vakcini. klini~ka imunologija i alergologija 187 . opijati) do nezadovolitelna ili nejasna (lokalni anestetici. so {to nivnata primena e ograni~ena. drug-induced sistemski lupus eritematodes i drugi) se odreduvaat nivoto na specifi~niot IgG ili IgM. nepenicilinskite antibiotici. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Ovie testovi se od posebna va`nost vo evaluacija na hipersenzitivnite reakcii na aspirinot i drugite nesteroidni inflamatorni sredstva. nesteroidni antiinflamatorni lekovi. Odreduvaweto na nivoto na sulfidopeptidnite leukotrieni vo krvta pri alergiski i nealergiski hipersenzitivni medikamentozni reakcii e s¢ u{te nedovolno evaluiran test so nedovolno poznata senzitivnost i specifi~nost. a nivnata senzitivnost i prediktivna vrednost varira od odli~na (penicilini. bolesti na crniot drob. nivoto na frakciite od komplementot. 6.).5. Prevencija 6. izbegnuvaweto na polipragmazijata i dr. se sostojat od identifikacijata na rizik faktorite za eventualnata pojava na medikamentozna preosetlivost kaj bolniot (prisutnost na drugi alergiski bolesti. Laboratoriski testovi Vo dijagnostikata na medikamentoznite alergii se primenuvaat i in vitro testovite. protamin. jodni kontrasti. 6.3.4. miorelaksansi i tetanusniot toksoid. kako i od poznavaweto na nesakanite dejstva na ordiniraniot lek/lekovi. Zgolemuvaweto na koncentracijata na histamin vo krvta vo prisustvo na lekot e vo dobra korelacija so prick testot i nivoto na specifi~en IgE za miorelaksansite. no ne i za drugite lekovi. sulfonamidi. Testot na bazofilna degranulacija vo prisustvo na inkriminiraniot lek pove}e ne se izveduva poradi niskata senzitivnost.1.Preosetlivost na lekovi pove}eto lekovi. kinoloni i drugi). Doka`uvawe na specifi~nite IgE antitela (so metodite UniCap. Vo slu~aite na suspektna medikamentozna alergija od tip II i III (citopenija. heterologni serumi. Prick testovite i intradermalnite testovi se od posebna va`nost vo doka`uvaweto na I i III tip na imunolo{ka reakcija. Coombsoviot test i drugi. nivoto na cirkulira~ki imunokompleksi. miorelaksansi. 6. no vo najgolema merka tie ne se potpolno valorizirani i treba vnimatelno da se interpretiraat. no trba da se izveduvaat vo uslovi na odredena kadrovska i tehni~ka ekipiranost.4.

5. naj~esto se manifestira so ko`ni promeni.Kolaborativen centar na SZO .1. Sekundarna prevencija Sekundarnata prevencija se primenuva kaj licata so registrirana medikamentozna preosetlivost. dodeka drugi istra`uvawa. 6.1-2% od pacientite tretirani so gentamicin. kaj 5-10% se raboti za alergiski reakcii.2. a se sostoi od prekin na primenata na lekot/lekovite. taa e potvrdena so in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa. Makedonija 6.5% od pacientite tretirani so makrolidnite antibiotici i kaj 0. prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite bolni~ki lekuvani ispitanici iznesuva okolu 5%.: Alergiskite bolesti vo R. nesakani dejstva na lekovite se javuvaat kaj okolu 25% od licata {to gi primenuvaat. dodeka spored istra`uvawata vo Francija taa iznesuva 2-3%. Spored istra`uvawata vo SAD. a mo`e da bide predizvikana od site ~etiri tipovi na imunolo{ki reakcii. 188 Institut za medicina na trudot .1-0.7.Cvetanov V i sor. kaj okolu 0. Zadol`itelna merka na sekundarnata profilaksa e registrirawe vo medicinskata dokumentacija na liceto so medikamentozna preosetlivost na soodvetniot lek. Epidemiolo{ki istra`uvawa Mnogubrojni se epidemiolo{kite istra`uvawa za medikamentoznata preosetlivost vo SAD i Zapadna Evropa. isto taka vo SAD. Drugi antibiotici i sulfonamidi Reakciite na preosetlivost na drugite antibiotici vo odnos na penicilinot e mnogu poretka. Ponovite istra`uvawa za anafilakti~nite reakcii na penicilin uka`uvaat deka tie se pri~ina za smrt na okolu 400 lica godi{no vo SAD. uka`uvaat deka kaj samo okolu 10-20% od licata so istorija za penicilinska alergija. 6.5%. dodeka case-control studiite i studiite kade pokraj pra{alnikot se izveduvani i soodvetnite alergolo{ki ispituvawa se poretki. Spored istra`uvawata na hospitalizirani bolni vo SAD. prevalencijata na penicilinskata alergija iznesuva 2.5% od pacientite {to se tretirani so tetraciklini. e mnogu povisoka i se dvi`i okolu 15% i e po~esta kaj `enite. 6. Referiranata preosetlivost na lekovi. Penicilin Penicilinot e naj~est predizvikuva~ na alergijata na lekovi. Relativno po~esta e preosetlivosta na sulfonamidite koja se javuva kaj 3-6% od pacientite {to gi primenuvaat. Vo pogolem broj slu~ai se raboti za cross-sectional studii i studii izveduvani so pra{alnik kade ispitanicite gi referiraat alergiskite reakcii na lekovite i nivnite klini~ki manifestacii. Rezultatite na edna studija referiraat deka okolu 10% od op{tata populacija vo SAD ima anamneza za penicilinska alergija. Vo site ovie slu~ai mo`no e da se vklu~eni razli~ni imunolo{ki i neimunolo{ki mehanizmi.2.7. a ko`nite promeni se nivnata naj~esta manifestacija (70-80% od slu~aite). kako i na poznavaweto na lekovite so mo`na vkrstena preosetlivost so inkriminiraniot lek. Reakcii na preosetlivost se javuvaat kaj 0. bez alergolo{ka potvrda. Spored pove}eto istra`uvawa. projavenata reakcija i prezemenata terapija.7.

Se raboti za IgE-posreduvani alergiski reakcii so za~estenost kaj 1/4500 op{ti anestezii. Lokalni anestetici Lokalnite anestetici predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (vrtoglavici. klini~ka imunologija i alergologija 189 . AKE inhibitori AKE inhibitorite (obi~no enalaprilot. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 6. kolapsi) so nejasen mehanizam kaj 2-3% od licata {to gi primile. naru{uvawata vo sintezata na trombocitnite medijatori i dr. kaj 10-15% od licata so sinonazalna polipoza i kaj okolu 20% od licata so hroni~na urtikarija. 6.4. a okolu 6% od niv se fatalni. Miorelaksansi Miorelaksansite se naj~esti pri~initeli (70-80%) na alergiski reakcii vo tekot na op{tata anestezija. namalenata sinteza na prostaglandini. Ne e poznato {to e pri~inata za ovaa pojava kaj odredeni lica. Mehanizmot na ovie reakcii e neimunolo{ki. Kaj eden del od licata {to go primale aspirinot. 6. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi Referiranata prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj site ispitanici (vozrasnite i decata) iznesuva 10.6. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{koto istra`uvawe za preosetlivosta na lekovi.5%.7.5.4% od licata so alergiski rinit. a mo`ni pri~ini se zgolemenata sinteza na leukotrieni. angioedem.Preosetlivost na lekovi 6. no nivnata pojava i titar ne se vo korelacija so klini~kite manifestacii na reakciite na preosetlivost. a obi~no se javuvaat kaj `eni vo srednite godini. bronhospazam) kaj 0. poretko lizinoprilot) predizvikuvaat neproduktivna ka{lica kaj okolu 10% od licata {to gi primenuvaat. kaj okolu 4% od licata so astma. 6. 6.3. Reakciite na preosetlivost na aspirin se ~esto pridru`eni so preosetlivost na drugite NSAI.5% od op{tata populacija. e izvedeno so pra{alnicite za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na European Network of Drug Allergy (ENDA). kaj okolu 1.7. a vo 80% od slu~aite se javuvaat kaj `enite. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) Aspirinot i drugite nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (ko`en isip.7. no ne i kaj drugite {to go primenuvaat lekot. Mnogu poretko AKE inhibitorite kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija (angioedem). zgolemenata osetlivost na leukotrienskite receptori. predizvikana od namaleno razgraduvawe na bradikininot koj ima stimulativno dejstvo na receptorite za ka{lica vo di{noto steblo. koe{to pretstavuva prvo istra`uvawe za medikamentoznata preosetlivost na nivo na celata zemja.8. {to e vo ramkite na podatocite objaveni vo litaraturata (grafik 129).7. se javuvaat antiaspirinski antitela.8.1.3-0.

8%). Makedonija Grafik 129.9% 17. a najniska vo Dojran (3.5% 8.8.4% sprema 8.4% Grafik 130.7%.9% i vo Peh~evo 4.8% 13.Cvetanov V i sor. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 10. vo Debar 9. e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite (12.: Alergiskite bolesti vo R.7% 9. dodeka vo Prilep iznesuva 13.9%) (grafik 130).2% Grafik 131. 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 3.Kolaborativen centar na SZO .1% 4. Zastapenost vo oddelni gradovi Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici e najvisoka vo Skopje (17. Preosetlivost na lekovi kaj site ispitanici Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici. vo Ohrid 4.6%.6% 4. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici spored polot 6.9% 12. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici od oddelnite gradovi 190 Institut za medicina na trudot .1%).2.2% (grafik 131). kako i kaj drugite alergiski bolesti.

3.4% Grafik 132.7%).3.2%.3%). Vozrasni Prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 11.9%). Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (4.4%) vo odnos na ma`ite (7. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite i distribucija spored polot Najvisoka prevalencija na medikamentoznata preosetlivost se sretnuva vo vozrasnata grupa od 51 do 60 god (14.8% 13.7%. a najniska vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (9.8%) (grafik 132). Medikamentozna preosetlivost referiraat 12% od ispituvanite adulti od Skopje.3%).8. 20 15 10 5 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 133.8. 12. Zastapenost spored vozrasta 6.4% (grafik 134).2% 7.8.7% (Grafik 133).3. Prevalencijata vo vozrasnite grupi od 31 do 40. i ne{to povisoka kaj `enite (13. 8% od ispituvanite adulti od Ohrid.1.1. odnosno 8.1. odnosno 11. klini~ka imunologija i alergologija 191 . Zastapenost vo oddelni gradovi Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (16. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 11.Preosetlivost na lekovi 6. od 41 do 50 i postari od 60 god iznesuva 10.5%.1%. a prevalencijata kaj adultnite ispitanici od Debar i Peh~evo iznesuva 15. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite spored vozrasta 6.

30.1. a sledat nesteroidnite antiinflamatorni lekovi-NSAI (17. Zastapenost spored oddelni lekovi Kaj ispitanicite so referirana medikamentozna preosetlivost.3% 4.3%) i drugite lekovi (4. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj adultite Vo odnos na preosetlivosta na odredeni vidovi lekovi kaj adultite. Preosetlivost na aspirin i/ili nekoj drug sroden nesteroiden antiinflamatoren lek referiraat 0.9%).: Alergiskite bolesti vo R.3%) (grafik 135).8%).9% antibiotici NSAI anestetici 4.Kolaborativen centar na SZO . Za~estenosta na penicilinskata alergija vo referira~kite istra`uvawa vo svetot iznesuva okolu 10%.3. anesteticite (4.5% vo op{tata populacija.8% od site vozrasni ispitanici. najvisoka prevalencija ima penicilinskata alergija (6.3% 16.4% drugi Grafik 135.5% 8.2.4%). Makedonija 20 15 10 5 0 Sk Do Oh 12% 8% 4.4% Pr De Pe Grafik 134. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite od oddelnite gradovi 6. Preosetlivost na penicilin (priroden i polusintetski) referiraat 6. Za~estenosta na ovoj tip na nealergiska preosetlivost vo istra`uvawata vo svetot iznesuva 0. 192 Institut za medicina na trudot . pri {to za pravi alergiski reakcii se raboti vo 10-20% od referiranite slu~ai.Cvetanov V i sor.6% od adultite (grafik 136).8. 73. najvisoka prevalencija e registrirana za preosetlivosta na antibiotici (73.9% 15.3% 17.

Deca Prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj decata iznesuva 9.9% Grafik 138.3.3.8.0% + 23.7% 8.6%) (grafik 137).7% gubitok na svest Grafik 137.0% 23.3.8%.7%) i gubeweto svest (15.0% od adultite so medikamentozna preosetlivost.6%) se sretnuvaat kaj 64.0% ko`en osip angioedem gu{ewe 15. Vo na{eto istra`uvawe ko`nite promeni (ko`en isip i angioedem.2. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj adultite 6.7%) vo sporedba so devoj~iwata (8.1.Preosetlivost na lekovi 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Penicilin Aspirin 6. klini~ka imunologija i alergologija 193 .8. 41. 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 9. Naj~esti simptomi na preosetlivost na lekovi Spored podatocite od literaturata.6% 18. odnosno 41. Prevalencija na preosetlivosta na penicilin i aspirin kaj ispituvanite adulti 6. a poretko se sretnuva gu{eweto (18.9%) (grafik 138). naj~esta manifestacija na medikamentoznata preosetlivost se ko`nite promeni. Prevalencija na preosetlivosta na medikamenti kaj decata i distribucija spored polot Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6% Grafik 136.8% 10.8% 0. so ne{to povisoka prevalencija kaj mom~iwata (10.

8.4% 3.1.4%.: Alergiskite bolesti vo R.5% 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 1. Referiranata preosetlivost na penicilinskite preparati kaj decata iznesuva 8.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .2. Prilep i Debar iznesuva 1. i medikamentoznata preosetlivost kaj decata e po~esta kaj decata od vozrasnata grupa od 0 do 7 god.7%) (grafik 141). 1. (6.7%) (grafik 139). Preosetlivost na lekovi kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi 6. 23. 194 Institut za medicina na trudot .9%.7% <7 >7 Grafik 139.3. Zastapenost vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na preosetlivost na lekovi kaj decata e registrirana vo Skopje (23.7% 10. a prevalencijata vo Dojran.8.6% (grafik 140).2. odnosno prirodnite penicilini (48. 14 12 10 8 6 4 2 0 11. Distribucija na preosetlivosta na lekovi kaj ispituvanite deca spored vozrasta 6. odnosno 3.9%) i sulfonamidskite preparati (13.9% 1. Zastapenost spored oddelni lekovi Naj~esti lekovi ~ija{to primena predizvikala reakcii na preosetlivost kaj decata se antibioticite.3.6% 0% Grafik 140.5%).7%. Makedonija Sli~no kako i kaj preosetlivosta na hrana.2.6% 6. 10. Ohrid.4%. vo Peh~evo ne e registrirana medikamentozna preosetlivost kaj ispituvanite deca. (11. polusintetskite penicilini (37.6%) vo sporedba so vozrasnata grupa od 7 do 15 god.2% od decata so preosetlivost na medikamenti).

Povrzanosta so drugite alergiski bolesti e statisti~ki nesignifikantna.2% 37.9% 13.) se poretki (11. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. onesvestuvawe i dr.8. 80 60 40 20 0 70. dodeka drugi reakcii (gu{ewe.3% 11.3%).4.Preosetlivost na lekovi 48.3.3.0% 18.7%) (grafik 142). Preosetlivosta na lekovi kaj adultite (Grafik 143) e signifikantno po~esta kaj ispitanicite so preosetlivost na hrana.2.2. odnosno medikamentozna preosetlivost referiraat 11. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj decata 6.1% od ispitanicite koi{to ne referiraat takva preosetlivost (p < 0. Naj~esti simptomi Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentoznata preosetlivost kaj decata se ko`niot osip i angioedemot (70%) i dijareata (18.3.05). Povrzanost na preosetlivost na lekovi so drugi alergiski manifestacii. nesignifikantna e povrzanosta i so drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori.7% prirodni penicilini polusint. klini~ka imunologija i alergologija 195 .8. Isto taka.7% Ko`en osip i/ili angioedem Dijarea Drugo Grafik 142. penicilini sulfo preparati Grafik 141. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj decata 6.1% od ispitanicite so preosetlivost na nekoj vid hrana i 4.

za al. {to zna~i deka okolu 200 000 lica od R. 30 25 20 15 10 5 0 so bez 28. ist. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj decata so i bez alergiski rinit i familijarna istorija za alergiski bolesti 6.7% 4. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarnata istorija za medikamentozna preosetlivost. `ivotot vo urbana sredina.8% Fam. Grafik 144. rinitis 14.5% Al. a kaj decata penicilinite i sulfonamidite. odnosno familijarnata istorija za alergiski bolesti e negativna (grafik 144).4%) vo odnos na ma`ite (8. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj adultnite ispitanici so i bez preosetlivost na hrana Preosetlivosta na medikamenti kaj decata e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit (p < 0. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. Makedonija 11.8%) i kaj `enite (12. rodilnata te`ina. Preosetlivost na eden ili pove}e lekovi referiraat 10.05).5% od site ispitanici.05). Makedonija imaat istorija za medikamentozna preosetlivost (so ili bez alergolo{ka potvrda).Kolaborativen centar na SZO .2%) vo odnos na decata (9.: Alergiskite bolesti vo R. vremetraeweto na doeweto i eksponiranosta na pasivno pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0.9. Medikamentoznata preosetlivost se sretnuva pet pati po~esto kaj decata so alergiski rinit. 2. bol.1% 12 10 8 6 4 2 0 4.1% so bez Grafik 143. Naj~esti pri~initeli na medikamentoznata prevalencija kaj adultite se penicilinite i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi. Preosetlivosta na lekovi e povisoka kaj vozrasnite (11.9%). 196 Institut za medicina na trudot . odnosno dva i pol pati po~esto kaj decata so familijarna istorija za alergiski bolesti vo odnos na decata kaj koi ne e registriran alergiski rinit.Cvetanov V i sor. Zaklu~oci 1.6% 5.

8% od adultite i 8. Doktorska disertacija. 34: 170-175. General considerations for skin test procedures in the diagnosis of drug hypersensitivity. Blanca M. Allergy 2003. Bircher A. 6. Allergy 2002. Causality assessment of adverse effects. Romano A. 105: 637-644. Bousquet J. Skopje: HIB DRESCO 1998. 57 (72): 37-40. Drug hypersensitivity questionnaire. 197 11. 6. Makedonija i pretstavuvaat osnova za negovoto organizirano i unificirano re{avawe.10. Position paper. Adverse drug reactions: Mechanisms and assessment. Aberer W. 4. V’l~kova-La{koska M. Bousquet J et al. Li Wan Po A. Drug provocation testing in the diagnosis of drug hypersensitivity reactions: general considerations. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. A revised nomenclature for allergy. Kendall MJ. Starova A. Blanca M et al. 58 (9): 854-861. Balabanova-Stefanova M. Vo: NarÝ~nik na obÈopraktikuvaÈiÔ lekar. Understanding drug allergies. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e signifikantno asocirana so polot i alergijata na hrana. 9. Univerzitet “Sv. a kaj decata so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit. Johanson SOG. 3. Kiril i metodij” Skopje. Demoly P. Sanchez E. Ko`nite promeni (ko`en isip i/ili angioedem) se naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivost na lekovi i kaj vozrasnite i kaj decata. 24: 793-799. Penicilinska preosetlivost e naj~est tip na medikamentozna preosetlivost. 28 (4): 87-91. Allergy 2002. 14. Starova A. 12. Eur Surg Res 2002. Allergy 1999. 1996. Allergy 2002. Brockow K. 8. 4. 10. Romano A et al. Kropf R. Medikamentozni egzantemi. Gruchalla R. Vo: V’l~kovaLa{koska M. Bircher A. Rezultatite od na{eto istra`uvawe pru`aat globalna slika za ovoj problem vo R. 56 (9): 813-822. Pichler WJ. Problemot e potenciran so s¢ u{te nepoznatata patogeneza na preosetlivost kaj golem broj lekovi i maliot broj standardizirani postapki vo nejzinata dijagnostika. 5. Brockow K. SofiÔ: Znanie Eood 2003. Hourihane JO’B. Demoly P.4% od decata. Ring J. 2. Literatura 1. Hipersenzitivni kutani reakcii na betalaktamski antibiotici. Clin Exp Allergy 1998. Mayorga C et al. Mileva @. Canto G. 6. golemiot broj na lekovi na pazarot i ~estata primena na pove}e lekovi kaj licata so hroni~nite bolesti. 57 (72): 41-44. Torres MJ. Deciphering the immune pathomechanism of cutaneous drug reactions. The connection between basic research and clinical practice. Allergy 2002. Preosetlivosta na aspirinot i srodnite lekovi kaj adultite iznesuva 0.6%. Drug allergy diagnosis work up. referirana od 6. Medikamentozna alergiÔ. 7. 57 (72): 34-36. 54: 999-1003. Zna~eweto na preosetlivosta na lekovi pretstavuva seriozen problem kaj nas i vo svetot so ogled na nejzinata za~estenost.Preosetlivost na lekovi 3. When is re-challenge acceptable? Drug Safety 2001. Adverse drug reactions with an immunological basis: from clinical practice to basis research. Lopez C et al. Pichler WJ. 477-480. 297-302. Allergy 2001. 13. J Allergy Clin Immunol 2000. 5.Klini~ka dermatologija. 57: 45-51. klini~ka imunologija i alergologija .

Milkovska S. 20. 26. Marseni} M. Journal of the American Medical Association 1993. Epidemiology of drug allergy. 17. Lancet 2000. 27. 270: 2456-2463. Curr Opinion Allergy Clin Immunol 2001. Pomeranz BH. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. 25. Cvetanov V. Referirana preosetlivost na lekovi vo R. Clinical experience with penicillin skin testing in a large inner-city STD clinic. Corey PN. Vital and Health Statistics Series 1996. Vervloet D. Miller RL. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Drug Allergy. Lazaru J. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Salkind AR.: Alergiskite bolesti vo R. Wozniak J et al. Anaphylaxis in schools and other childcare settings. Allergy & Asthma Advocate Spring 2000. American Academy of Allergy. Makedonija. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 29. Adverse reactions to antibiotics.Cvetanov V i sor. 28. Sundbyberg Sweden. 28: 1505-1511. 18. Demoly P. 23. 1992. 16. Cuddy PG. Risteska-Ku~ S i sor. 101: 97108. Incidence of adverse drug reactions in hospitalized patients. Kowalski ML. Ghatak AT. Asthma and Immunology (AAAAI). Penicillin allergy. Gadde J. 56: 140-141. Postgrad Med 1997. Foxworth JW. 22. AAAAI Board of Directors. 61 (1): 15-21. 102 (2): 173-176. 198 Institut za medicina na trudot . 24. Makedonski medicinski pregled 2003. JAMA 1998. 279: 1200-1205. 1: 305-310. 285 (19). Neugut AL. Pawliczak R. Archives of Internal Medicine 2001. 56: 144-145. Shepherd GM. Differential metabolism of arachidonic acid in nasal polyp epithelial cells cultured from aspirin-sensitive and aspirin-intolerant patients.Kolaborativen centar na SZO . Am J Resp Crit Care Med 2000. 13 (134). 21. Gruchalla RS. Is this patient allergic to Penicillin? JAMA 2001. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. Makedonski medicinski pregled 2003. Borrego F. Gleckman RA. CDC National Center for Health Statistics. Clinical assessment of drug-induced disease. Makedonija. 161: 391-398. Makedonija 15. Cvetanov V. Pradal M. Bousquet J. 19.

Preosetlivost na hrana MKB 10. tartrazinot. L 23. kako {to e nepodnoslivosta na mleko kaj licata so laktazen deficit vo crevata. dijagnostikata. Etiopatogeneza. Taa se narekuva IgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se doka`e ulogata na IgE.1. sulfitite. {kolkite.0. Slu~aite na preosetlivost na hrana so simptomi sli~ni ili isti kako i kaj alergiskite reakcii na hrana koi{to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (direktno osloboduvawe na medijatori.) se narekuvaat nealergiska preosetlivost na hrana. sredstva za podobruvawe na vkusot. klini~ka imunologija i alergologija 199 .4. ribata. jagodite. e standardiziraweto i unificiraweto na dijagnosti~kata postapka so {to za ovoj problem }e se dobie globalna i objektivna slika. Hranata {to sekojdnevno ja konsumirame sodr`i golem broj potencijalni alergeni koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii.6. T 78. glutamatite.0 7. kako i odredeni supstancii koi{to kaj nekoi lica predizvikuvaat nealergiski reakcii na preosetlivost. odnosno sredstva za boewe. 7. L 27. Reakcii na preosetlivost mo`at da predizvikaat i pove}e supstancii koi{to se upotrebuvaat kako aditivi vo hranata. Patogenetskite mehanizmi na alergiskite i nealergiskite reakcii na preosetlivost na hrana se prika`ani na tabelata 21.Preosetlivost na hrana 7. Isto taka. kako tunata i sku{ata. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. L 25. Preosetlivosta na hrana so svojata postojano raste~ka prevalencija poslednive decenii prerasnuva vo seriozen zdravstven problem {irum svetot. azorubinot. Naj~esti prehranbeni produkti koi{to kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii se: kravjoto mleko.2. orevite i drugi.2. kikiritkite. Alergogenosta na oddelni sostojki od hranata mo`e da se promeni vo procesot na nejzinoto prigotvuvawe. eritrozinot) i drugi. sojata. odnosno neIgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se vklu~eni drugi imunolo{ki mehanizmi. ju`noto ovo{je i drugi). kako i pri razgraduvaweto na konsumiranata hrana vo digestivniot trakt. nealergiski reakcii na preosetlivost mo`at da bidat predizvikani od nekoi enzimski deficiti vo digestivniot trakt. Definicija Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti preosetlivosta na hrana se definira kako pojava na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na nekoj/nekoi vidovi hrana vo doza tolerirana od drugi lica. Dokolku taa e predizvikana od imunolo{ki mehanizmi {to mo`at da se doka`at se ozna~uva kako alergija na hrana. I pokraj evidentniot napredok vo poznavaweto na patogenetskite mehanizmi. Od osobeno zna~ewe. belkata od jajce. enzimski deficit i dr. konzervansi (benzoatite. kako kaj site alergiski bolesti. terapijata i prevencijata kompleksniot problem na preosetlivost na hrana s¢ u{te ostanuva nedovolno poznat. bra{noto. Nealergiskite reakcii na preosetlivost gi predizvikuvaat prehranbenite produkti {to sodr`at pogolemi koli~ini histamin ili predizvikuvaat negovo osloboduvawe pri nivnata razgradba vo digestivniot trakt (nekoi vidovi riba.

Od nepoznati pri~ini toa ne se slu~uva so drugi prehranbeni produkti. 200 Institut za medicina na trudot . Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na preosetlivost na hrana naj~esto se javuvaat na ko`ata (okolu 50% od site reakcii na preosetlivost na hrana).Cvetanov V i sor. uridil transferaza) 7.Kolaborativen centar na SZO . atopiski dermatit. kako {to se ribata i kikiritkite. urtikarija/ angioedem. urtikarija/angioedem. Kaj 4050% od licata so alergija na hrana postoi visok rizik od razvoj na anafilakti~en {ok pri konsumirawe na hranata na koja {to se senzibilizirani. vaskuliti Glutenska enteropatija Kontakten dermatit Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. odnosno “decata ja nadrasnuvaat svojata alergija”. a respiratornite simptomi se simptomite na rinit i astmatskite napadi. dijarea Serumska bolest. koliti~en ili enterokoliti~en sindrom. Vo na{ata stru~na literatura e opi{an slu~aj na anafilakti~na reakcija na susam. Patogenetski mehanizmi na reakciite na preosetlivost na hrana Alergiski reakcii IgE-posreduvani Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. digestivniot i respiratorniot sistem (okolu 20%) i kardiovaskularniot sistem (10-15%).. atopiski dermatit. kontakten dermatit i dr. alergijata na hrana mnogu ~esto (vo 70-80% od slu~aite) e pridru`ena so medikamentozna alergija. se zgolemuva so vozrasta. okolu 50% od licata senzibilizirani na alergenite od jabolkoto istovremeno se alergi~ni i na polenot od brezata. Najte{ka reakcija na preosetlivost na hrana e `ivotno-zagrozuva~kiot anafilakti~en {ok. astma. Isto taka. Poseben problem pri alergijata na hrana pretstavuva sindromot na vkrstena reaktivnost na alergenite od hranata so drugi alergeni. malapsorptiven sindrom IgG/IgM-posreduvani IgA-posreduvani Kleto~no posreduvani Nealergiski reakcii Osloboduvawe na medijatori Enzimski deficiti (laktaza. gastrointestinalni manifestacii se: dispepti~en. Taka na primer.: Alergiskite bolesti vo R. galaktokinaza. Ko`ni manifestacii se: makulopapulozen egzantem. so ogled na toa {to se raboti za bolest po~esta kaj decata otkolku kaj vozrasnite. Od osobeno zna~ewe e tekot na bolesta. Tolerancijata kon odredeni prehranbeni produkti. dispepsija. kako {to se kravjoto mleko i belkata od jajce.3. urtikarija/ angioedem Dijarea. Makedonija Tabela 21.

li~nata istorija na pacientot za drugite alergiski bolesti. klini~kata relevantnost na pozitivnite testovi i kaj simptomatskite lica vo otsustvo na provokativen test e diskutabilna. Zlaten standard vo dijagnostikata na alergija na hrana ima dvojno slepiot placebokontroliran provokativen test (double-blind placebo-controlled food challenge test – DBPCFC).) do krajot od prvata godina na `ivotot i dr.4. Prevencija Merkite na primarna prevencija vo doene~kata vozrast se sostojat od ishrana so maj~ino mleko. izbegnuvawe na potentnite nutritivni alergeni (riba. Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata Testovite so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata se va`en element vo dijagnosti~kata postapka. potrebno e tie da se izveduvaat zadol`itelno vo hospitalni uslovi. Pozitivnite in vivo testovi na odredenite alergeni od hranata i/ili naodot na alergenspecifi~nite IgE ili IgG vo otsustvo na simptomi ne govori vo prilog na alergija na hrana bidej}i tie mo`at da se sretnat i kaj zdravi lica. eliminacionite i provokacionite testovi na inkriminiraniot vid/vidovi na hrana i in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa. Dijagnoza Dijagnosti~kata postapka vo evaluacijata na reakciite na preosetlivost na hrana se sostoi od anamnesti~kite podatoci. 7. 7. familijarnata istorija za alergija na hrana i drugi alergiski bolesti i dr.3. efekti od prekinot na konsumacija na toj vid hrana). cirkulira~kite imunokompleksi. nivnata hronologija (prethodna konsumacija na odredeniot prehranben produkt.2. frakciite na komplementot i dr. a se sostojat od podatoci za vidot na simptomite. a vo nekoi slu~ai uspe{na e profilaksata so oralna primena na dinatrium Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. 7.).4.Preosetlivost na hrana 7.4.5. periodot od konsumacijata do pojavata na simptomi.4. 7. 7. klini~ka imunologija i alergologija 201 . Sekundarnata prevencija se sostoi od primenata na prepora~anata dieta (ekspoziciona profilaksa). belka od jajce i dr. IgG. So ogled na mo`nosta od razvoj na anafilakti~en {ok kaj ovie testovi.4. dieta bez gluten i dr.4. In vivo alergolo{ki ispituvawa In vivo alergolo{kite ispituvawa se sostojat od kutani i intradermalni testovi na odredeni alergeni od hranata. Laboratoriski ispituvawa Se pravat in vitro ispituvawata za odreduvawe na specifi~niot IgE.1. Isto taka. Osnovna terapiska merka pri alergijata na hrana e identificiraweto i eliminiraweto na inkriminiraniot vid/vidovi hrana i primena na soodvetna dieta (dieta bez kravjo mleko.

1%. a {est vidovi prehranbeni produkti (belkata od jajce.: Alergiskite bolesti vo R. bronhospazam. kaj u~ili{nite deca 6-8%. Brojot na smrtni slu~ai predizvikani od anafilakti~na reakcija na nekoj vid hrana vo evropskata populacija iznesuva okolu 200 godi{no. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija i skandinavskite zemji. Prevalencijata na alergijata na hrana vo op{tata populacija vo Francija iznesuva okolu 3.5% i e povisoka kaj decata.5%. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana i javno-zdravstvenoto zna~ewe {to go dobiva. le{nici i dr. Naj~esti predizvikuva~i na alergijata na hrana kaj vozrasnite se ribata. taa intenzivno epidemiolo{ki se istra`uva. stradaat od alergija na hrana. osobeno vo SAD i zemjite od zapadna Evropa. vospituva~i i nastavnici. odnosno 13%. anafilaksa i dr.) od koja{to stradaat okolu 3 milioni Amerikanci. [est do sedum milioni Amerikanci. vo SAD i Kanada postojat pove}e zdru`enija za pomo{ na licata {to stradaat od ovaa bolest. Kako novi mo`nosti na prevencija na alergijata na hrana se nametnuvaat primenata na anti-IgE terapijata i imunoterapijata so polen od breza (so ogled na ~estata vkrstena reaktivnost so nutritivnite alergeni). Va`na uloga vo prevencijata na alergijata na hrana dobiva i proizvodstvoto na hipoalergizira~ka hrana. Prevalencijata na alergijata na hrana vo SAD vo poslednive 5 godini e zgolemena za okolu 55%.). kravjoto mleko. 7.6.Cvetanov V i sor. Prevalencijata na alergijata na hrana kaj op{tata populacija vo Berlin iznesuva 3. sojata i kravjoto mleko. 202 Institut za medicina na trudot . Alergijata na hrana e pri~ina za 33% od slu~aite na anafilaksa vo SAD. Makedonija kromoglikat. kikiritkite. Mislewata za efikasnosta na oralnata specifi~na imunoterapija (desenzibilizacija) vo prevencijata na alergijata na hrana se kontroverzni. pri {to prevalencijata na IgE-posreduvanata alergija na hrana iznesuva 2. a kaj decata kravjoto mleko. prete`no deca. So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana.6% kaj `enite i 39. Alergijata na hrana vo SAD predizvikuva okolu 30 000 anafilakti~ni epizodi so okolu 150 smrtni slu~ai godi{no. a na neIgE-posreduvanata alergija na hrana 1. kikiritkite.Kolaborativen centar na SZO . Najte{kite alergiski reakcii obi~no se predizvikani od alergijata na kikiritki i srodni plodovi (orevi.6% (60. alergija na hrana imaat pove}e od 5% od decata i okolu 2% od vozrasnite. prevalencijata na alergijata na hrana kaj decata do 3 godini iznesuva okolu 8%. odnosno hranata koja{to ne gi sodr`i poznatite alergogeni proteini. po pat na genetska modifikacija. dodeka alergijata na ubod od insekti i medikamenti se odgovorni za 14%.5% i vo site vozrasni grupi e po~esta kaj `enskiot pol.4% kaj ma`ite). belkata od jajce. belkata od jajce i ribata. bra{noto. a kaj adultite okolu 2. Akutnite alergiski reakcii na hrana se lekuvaat spored principite na lekuvawe na projaveniot vid reakcija (urtikarija. nivnite roditeli. osobeno izrazena kaj predu~ili{nite i u~ili{nite deca. prete`no deca. ribata i sojata) se odgovorni za okolu 90% od site slu~ai na alergija na hrana. Spored istra`uvawata vo SAD.

3% 5. Podatocite se dobivani so pra{alnici za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na EAACI. Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na preosetlivost na hrana e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (8.2% Grafik 145.Preosetlivost na hrana 7. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid. Preosetlivost na hrana referiraat 4.8% 4.7.1. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici spored polot Na{ite rezultati se komplementarni so podatocite od literaturata za povisoka prevalencija na preosetlivosta na hrana kaj `enskiot pol vo site vozrasni grupi. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3%) (grafik 146).2% 2. 7.1% Grafik 146. Preosetlivost na hrana kaj site ispitanici Preosetlivosta na hrana kaj site ispitanici ima dvojno povisoka prevalencija kaj `enite (5. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 4.7. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot. dodeka kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3. klini~ka imunologija i alergologija 203 .9%). 95. pokraj drugite alergiski bolesti istra`uvana e i alergijata na hrana.1% (grafik 147).2% od site ispitanici (grafik 145).1%) vo sporedba so prevalencijata kaj ma`ite (2.

8) (grafik 148). Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite spored vozrasta 204 Institut za medicina na trudot .3% Grafik 148.3%) vo odnos na ma`ite (1.7% 2. 5 4 3 2 1 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 2.5 2. Vozrasni Prevalencijata na preosetlivosta na hrana kaj adultite e poniska vo odnos na decata i iznesuva 3.7%) (grafik 149).1 8.3% 1. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Sk 3. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici vo oddelnite gradovi 7. Preosetlivost na hrana kaj adultite e referirana dva i pol pati po~esto kaj `enite (4.0% 3.3%. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj adultite Preosetlivosta na hrana kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (4%).2 3.: Alergiskite bolesti vo R.8% 4.9 5.7.3 0 Do Oh Pr De Pe Grafik 147.0% 1.7% 4.3% Grafik 149. (1.Cvetanov V i sor.2. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 3.Kolaborativen centar na SZO . a najniska kaj licata postari od 60 god.

6% 8 6 4 2 0 Sk 0.9% 0% Do Oh Pr De Pe Grafik 150. 7.1% 6. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 0.8% Grafik 151. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite od oddelnite gradovi 7.5% 6. vo odnos na decat na vozrast od 7 do 14 god (4. dva pati e povisoka kaj devoj~iwata (6. Preosetlivost na hrana kaj detskata populacija Preosetlivosta na hrana e dvojno povisoka kaj decata so vozrast do 7 god (9%).7.8%) vo sporedba so mom~iwata (3.3.5% (grafik 150). Deca Kaj detskata populacija prevalencijata na preosetlivost na hrana iznesuva 5%. 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 5.2% 5.0% Grafik 152. klini~ka imunologija i alergologija 205 .0% 3.4% 9. 10 8 6 4 2 0 <7 >7 4.1%) (grafik 151).6%).Preosetlivost na hrana Preosetlivosta na hrana kaj adultite ima najvisoka prevalencija kaj ispitanicite od Prilep (7. voop{to ne e referirana od ispitanicite od Ohrid.4%) (grafik 152). Distribucija na preosetlivost na hrana kaj decata spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8% 1.

15 10 5 0% 11. preoset. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 5. odnosno 56. odnosno se dvi`at vo ramkite na podatocite izneseni vo literaturata (okolu 50%) (grafik 154).5% 10. Naj~esti klini~ki manifestacii Naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana se ko`nite promeni koi{to se javuvaat kaj 46. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid. Adulti so preosetlivost na hrana i adulti so preosetlivost na hrana i referirana preosetlivost na lekovi 206 Institut za medicina na trudot .4.05) (grafik 155).8% od decata so referirana preosetlivost na hrana. hr.5%).7% (grafik 153).2% od vozrasnite i kaj 58.2% 2.5% Grafik 154. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj decata od oddelnite gradovi 7.3% 2.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 153.3% Preoset. hrana so medik. 56. Kutani manifestacii na preosetlivost na hrana kaj vozrasnite i decata Preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite se javuva signifikantno po~esto kaj licata so referirana medikamentozna preosetlivost. 5% 5 4 3 2 1 0 vozrasni deca 3.3% od vozrasnite ispitanici koi{to referiraat preosetlivost na hrana referiraat i preosetlivost na nekoj lek (p < 0.: Alergiskite bolesti vo R. Grafik 155.9% 1.7. Makedonija Prevalencijata na hrana kaj decata e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (11.Kolaborativen centar na SZO .4% 5. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno preoset.Cvetanov V i sor.7% 1.

3.2%.05). odnosno taa e referirana od 20% od decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti i samo kaj 3. Ko`nite manifestacii se naj~estite klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite i decata. klini~ka imunologija i alergologija 207 . Makedonija stradaat od preosetlivost na nekoj vid/vidovi hrana. pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0.Preosetlivost na hrana Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite ispitanici so drugite alergiski bolesti. fam. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. Zaklu~oci 1. odnosno najverojatno okolu 80 000 lica vo R. mesto na `iveewe.0% Grafik 156. dodeka preosetlivosta na hrana e signifikantno po~esta kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti.001). kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. ist Negat. ist.3%). 25 20 15 10 5 0 Pozit. 5. a se javuvaat kaj okolu 50% od licata so referirana preosetlivost na hrana. fam. prestoj vo jasli ili gradinka) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. doewe i traewe na doeweto. rodilna te`ina.05).1% 20. Prevalencijata na preosetlivost na hrana vo op{tata populacija iznesuva 4. Preosetlivosta na hrana e najvisoka vo vozrasnata grupa od 0 do 7 god. prevalencijata na preosetlivost na hrana e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta. 4. atopiski status. a kaj decata vo Dojran. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. eksponiranost na pasivno pu{ewe. Kako i kaj drugite alergiski bolesti. prisustvo na bra}a/sestri vo semejstvoto. 2.1% od decata so negativna familiarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. Preosetlivosta na hrana kaj adultite e signifikantno po~esta kaj licata so preosetlivost na nekoj lek ili lekovi. Kaj decata so preosetlivost na hrana (grafik 156) taa se javuva signifikantno po~esto kaj onie so familijarna istorija za alergiski bolesti. Preosetlivost na hrana kaj vozrasnite e najvisoka vo Prilep. 3. 7. Preosetlivosta na hrana e po~esta kaj decata (5%) vo sporedba so vozrasnite (3. mesto na `iveewe. a najniska kaj licata postari od 60 godini.8. Deca so preosetlivost na hrana i pozitivna i negativna familijarna istorija za alergiski bolesti Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj decata so drugite alergiski bolesti.

Karaxinska-Bislimovska J. Allergy 2001. Schäfer T. Kardinaal AFM. Allergy testing in children: why. 21.. 40-45. Johanson SGO. 4.. 446-456. Clinical manifestations of adverse food reactions.Kolaborativen centar na SZO 11. Böhler E. Skopje: MEDIS-informatika 1998. Information provision for allergic consumers – where are we going with food allergy labelling? Allergy 2004. 1127-1130. The UCB Institute of Allergy. Sampson HA. 7. 61 (1): 15-21. Kanny G. Valovirta E. 4: 12-15. 56 (9): 813-824. 23.lekuvawe. Mileva @. Rodriquez J. 7. Allergies. 9. Flabbee J. Alergiski bolesti . Miller RL. 133-140. 15. Hourihane JO’B. Allergy 1998. Allergy 2001. Available from: http://www. Sicherer SH. 58(2): 114-120. Makedonija Rezultatite od na{eto istra`uvawe se prvi~nite podatoci za preosetlivost na hrana na nivo na celata zemja i pretstavuvaat osnova za narednite istra`uvawa koi so podetalen pristap }e go evaluiraat ovoj alergiski entitet kaj nas. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. 10. Food allergy. Vieths S.9. 3. Prevalence of peanut and tree nut allergy in the US determined by a random digit dial telephone survey. Niestijl Jansen JJ. Food allergy in adulthood. Koch P. Baumgartner S. 6 (8): 20-28. 208 . Staevska M. 2. J Allergy Clin Immunol.: Population study of food allergy in France. 8. 59: 1262-1267. Huijbers GH. J Allergy Clin Immunol.: A population study of food intolerance. Madsen C. 22. Hourihane JO’B. 58(7): 559-569. Epidemiology of food allergy/food intolerance in adults: associations with other manifestations of atopy. Sampson HA. Archives of Internal Medicine 2001. 17.org/allergy. Environ Health Perspect 2003. 5.. Prevalence and severity of food allergy – need to control. Balabanova M. Young E. Lancet. 145-150. Eigenmann PA. when and how? Allergy 2003. Burks AW et al. Allergy 2003. 111: 223-226. Charkin S et al. 56: 1172-1179. Institut za medicina na trudot . Food Allergy Guideline. Zagora: Znanie EOOD 1999. Andrae S. Bousquet J et al. Mills ENC. SÝvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. 6 (8): 29-37. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. 18. 53: 84-88. Pediatr Allergy Immunol 1995. 103: 559-562.: Alergiskite bolesti vo R. Future therapeutic options in food allergy. ur. Nar√~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. c/o UCB Center 1999. et al. Taylor SL. Anklam E. Trandafilovski P. who. J Allergy Clin Immunol 1999. 6. Crespo JF. A revised nomenclature for allergy. 108. 14. Et al. Kagan RS. et al. Hranitelna alergi®. Munoz-Furlong A.. 13. EAACI Newsletter 2004. 19. Food allergy: an overview. Ghatak AT. 12. 343. Moneret-Vautrin DA. 16.htm. Host A. Asthma and Immunology (AAAAI). 481-483. Stoneham MD. 111: 540-547. Neugut AL. 1994. 93. 132-136. New perspectives in treating food allergy.windhamsd. E`ova N. 1994. Cvetanov V. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Mileva @. St. J Allergy Clin Immunol 2003. Literatura 1. Adverse reactions to foods: Epidemiology and risk factors. Petruckevitch A.. Pediatr Allergy Immunol 1995.. Mileva @. Frewer L. Ruhdorfer S et al. Vo: Na{ev G. Allergy 2003.: Prevalence of food allergy and intolerance in the adult Dutch population. Crevel RWR. 2001. Host A. 20. American Academy of Allergy. 58 (12): 12171221.Cvetanov V i sor.

Zuberbier T. Worm M et al. Baxakova G: Anafilakti~na reakcija na hrana . 1996: 1-254. 50: 96-99. Basel: Karger. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Highlights in food allergy. 26. Allergy 2004. Edenharter G. Wütrich B. 25. Monogr Allergy.Preosetlivost na hrana 24. Makedonski medicinski pregled 1996. (59): 338-345. Prevalence of adverse reactions to food in Germany – a population study.prikaz na slu~aj. klini~ka imunologija i alergologija 209 .

210 .

Alergija od insekti

8.0. Alergija od insekti MKB 10; T 63.4 X 23
8.1. Definicija i klasifikacija
Alergiskite reakcii predizvikani od insekti se klasificiraat vo dva suptipa: reakcii predizvikani od ubod ili kasnuvawe od insekti i reakcii predizvikani od inhalacija na partikli od insektite vo vozduhot. Alergiskite reakcii predizvikani od ubodot od insektite od rodot Hymenoptera, odnosno Cipokrilci (stinging insect allergy) se naj~estite i najte{kite alergiski reakcii predizvikani od insekti, pa natamo{niot tekst se odnesuva na niv. Alergiski reakcii mo`at da se javat kaj senzibiliziranite lica na salivarnite proteini od insektite {to kasnuvaat (biting insect allergy), kako komarcite, kowskite i drugite muvi, pajacite i dr., no tie se poretki i poblagi po svojot klini~ki tek (ograni~eni samo na ko`ni manifestacii), a se javuvaat obi~no kaj decata. Respiratorni alergiski reakcii se javuvaat kaj licata senzibilizirani na inhalativnite partikli od nekoi insekti vo vozduhot (inhalant insect allergy). Od procenetite 12 milioni lica so astma vo SAD, okolu 40% se alergi~ni na aeroalergenite od lebarkata. Toj procent, spored rezultatite od na{eto istra`uvawe, kaj nas e ponizok i iznesuva 10% od pacientite so alergiska astma.

8.2. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom
Redot Hymenoptera e najgolemiot red insekti i se sostoi od nad 100 000 vidovi. Od alergolo{ki aspekt se zna~ajni desetina vidovi, a za na{ata zemja toa se vidovite: medonosna p~ela (Apis mellifera), obi~na osa (Vespula spp.), “kni`na” osa (Polites spp.) i str{en (Vespa spp.) (slika 17).

A.

B.

V.

Slika 17. A. Medonosna p~ela (Apis mellifera), B. obi~na osa (Vespula spp.) i V. str{en (Vespa spp.)

Medonosnite p~eli se dolgi okolu 1,5 sm, po boja se svetlokafeavi so umereno zabele`livi abdominalni prugi. Obi~nite osi imaat sli~ni dimenzii kako medonosnite p~eli, a se odlikuvaat so karakteristi~nite `olti i crni prugi na abdomenot. Kaj nas se sretnuva i i t.n. kni`na osa (Polistes spp.) koja{to e sli~na na obi~nata osa, no so pomali dimenzii. Str{enot e sli~en na osata po izgledot, no e pogolem od nea (2,5-3 sm). Ubodite od navedenite insekti naj~esto se slu~uvaat vo leto i rana esen, obi~no vo blizinata na nivnite gnezda. Insektite gi privlekuvaat intenzivni boi (obleka i obuvki) i mirisi (hrana, pijaloci, parfemi, lakovi za kosa, losioni za son~awe i dr.), nagli dvi`ewa itn. Osite i str{enite
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

211

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

mo`at da go povle~at osiloto posle ubodot, odnosno mo`ni se povtorlivi ubodi, dodeka p~elata go gubi osiloto posle ubodot i uginuva. Pri ubodot od ovie insekti doa|a do inokulacija na nivniot venom vo ko`ata na `rtvata. Venomot se sostoi od nekolku vazoaktivni supstancii, od koi nekoi se prili~no potentni alergeni, koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat blagi do `ivotno-zagrozuva~ki alergiski reakcii. Venomite na ovie insekti i alergenite {to gi sodr`at se definirani vo docnite sedumdesetti godini od minatiot vek. Venomot od p~elata i osata razli~en, odnosno sodr`i razli~ni majorni alergeni. Dvata venoma sodr`at hijaluronidaza; venomot od p~elata sodr`i melitin i fosfolipaza A2, dodeka majorniot antigen na venomot od osata e antigenot 5 (slika 18). So ogled na razli~niot antigenski sostav vkrstenite alergiski reakcii se retki, ne{to po~esti kaj osata i str{enot. Sli~no kako kaj lekovite, pri ubod od ovie insekti licata se odedna{ eksponirani na nekolku mikrogrami od majorniot alergen, koli~ina {to odgovara na godi{nata doza od vdi{en polenski alergen. Toa e verojatno pri~inata {to kaj licata senzibilizirani na alergenite od venomot na Hymenoptera Slika 18. Tercierna struktura na insektite, prevalencijata na atopijata e na antigenot 5 od venomot na osata nivo na op{tata populacija.

8.3. Klini~ka slika
Normalnata reakcija posle ubodot od ovie insekti se manifestira so lokalna bolka, crvenilo i otok so pre~nik do 1 cm. {to se gubi za 24-48 ~asa. Kaj senzibiliziranite lica pri povtoren ubod mo`at da se javat lokalni ili generalizirani alergiski reakcii, koi vo pove}e od 90% od slu~aite se IgE-posreduvani.

8.3.1. Lokalni alergiski reakcii
Lokalnite alergiski reakcii se manifestiraat so otok i crvenilo na mestoto na ubodot so pre~nik pogolem od 10 sm, {to se razvivaat za 24 do 48 ~asovi, a se povlekuvaat za dva do sedum denovi (slika 19). Lokalnite alergiski reakcii se naj~esto docni IgE-posreduvani reakcii.

Slika 19. Lokalni alergiski reakcii posle ubod od osa

212

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

8.3.2. Sistemski alergiski reakcii
Sistemskite alergiski reakcii spored svojata te`ina se klasificiraat na pove}e na~ini. Spored Müller, se razlikuvaat 4 stadiumi na sistemskite reakcii: I - jaka lokalna reakcija na mestoto na ubodot; II - jaka lokalna reakcija pridru`ena so generalizirana ko`na reakcija; III - navedenite ko`ni promeni pridru`eni so sistemska organska reakcija (lariengealen edem, astmatski napad i/ili abdominalna bolka); IV - {ok so naru{uvawe na svesta.

8.3.3. Tek i prognoza
Kaj licata so sistemska alergiska reakcija, rizikot za pojava na ista takva ili pote{ka reakcija pri povtoren ubod od istiot vid insekt iznesuva okolu 60%. Kaj eden del od licata so istorija za sistemska alergiska reakcija (20 do 80% spored razli~ni istra`uvawa) pri povtoren ubod ne doa|a do razvoj na sistemska reakcija, odnosno mo`ni se i spontani podobruvawa. Ne postoi na~in da se predvidi eventualnata idna reakcija, a faktori od koi taa zavisi se: periodot od posledniot ubod (podolg period go namaluva rizikot od druga sistemska reakcija), dozata od inokuliraniot venom, mestoto na ubodot, zdravstvenata sostojba na liceto i dr.

8.4. Dijagnoza
Dijagnozata na alergiskite reakcii posle ubod od insekti se postavuva vrz osnova na anamnesti~kite podatoci i naodot na specifi~niot IgE, odreden so in vivo i/ili in vitro metodi. Ko`nite prick testovi se posenzitivni vo odnos na in vitro tehnikite za odreduvawe na specifi~en IgE. Naodot na specifi~en IgE vo otsustvo na anamnesti~ki podatoci za alergiska reakcija posle ubod od insekt e bez pogolemo zna~ewe bidej}i pozitivniot test se sretnuva i kaj licata {to ne razvile alergiska reakcija posle ubodot. Te`inata na alergiskata reakcija posle ubod od insekt ne e vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.5. Prevencija
Prevencijata na site alergiski reakcii posle ubod od insekti vklu~uva pove}e ednostavni i korisni soveti i preporaki za namaluvawe na rizikot od mo`en sleden ubod (ekspoziciona profilaksa), kako {to se odbegnuvawe na : - nagli dvi`ewa koga insektite se vo blizina; - parfemi, silno mirizlivi sapuni i lakovi za kosa; - {iroka, intenzivno oboena i {arena obleka i obuvki; - jadewe na otvoren prostor i vo blizina na padnato prezreano ovo{je; - prestoj vo priroda, osobeno vo letniot period, vo blizina na p~elini ku}i~ki i osini gnezda; - son~awe so koristewe kremi ili losioni za son~awe koi{to gi privlekuvaat insektite; - proverka na voziloto pred vozewe za prisustvo na p~eli ili osi i vozewe so zatvoreni prozorci; - otstranuvawe na gnezdata od osite okolu ku}ite, dokolku gi ima. Prevencijata na eventualnite idni sistemski reakcii kaj licata so te{ka sistemska reakcija i nekoi lica so umerena sistemska reakcija posle ubod od
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

213

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

insekt se sostoi vo primena na specifi~na imunoterapija ili nosewe na set za samopomo{ kaj licata kaj koi od odredeni pri~ini ne e primeneta specifi~nata imunoterapija. Setot za samopomo{ se sostoi od adrenalin vo posebna brizgalka koja go injektira lekot intramuskulno ili supkutano so pritisok na kop~eto, ampula so antihistaminik, tampon natopen vo alkohol i gumeno crevo {to se stava nad mestoto na ubodot.

8.6. Lekuvawe
Terapijata kaj lokalnite alergiski reakcii se sostoi od primena na oralni antihistaminici i lokalni oblozi. Kaj licata so lokalna alergiska reakcija rizikot za ista takva reakcija pri povtoren ubod okolu 60%, dodeka rizikot od razvoj na sistemska reakcija se procenuva na okolu 5%. Vo terapijata na blagite sistemski reakcii se primenuvaat antihistaminici oralno ili intramuskulno. Umerenite reakcii se tretiraat so antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno i inhalatorni β2 agonisti pri astmatski napad, odnosno inhalirawe na adrenalin pri laringealen edem. Pri silnite/ serioznite sistemski reakcii, neophodna e primena na adrenalin intramuskulno, antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno ili intravenski, a vo nekoi slu~ai se potrebni i plazma ekspanderi i oksigenoterapija.

8.7. Specifi~na imunoterapija (SIT)
Hiposenzibilizacijata ili alergiskata vakcinacija e indicirana kaj licata so sistemska reakcija od 3. i 4. stadium spored Müller so pozitivni in vivo i/ili in vitro testovi na specifi~nite venom-alergeni. Se izveduva so aplicirawe na raste~ki koncentracii na soodvetniot venom spored odreden protokol (brzi ili hospitalni i konvencionalni ili ambulantni protokoli). So specifi~nata imunoterapija kaj senzibiliziranoto lice se konvertira proalergiskiot T-po 2 imun odgovor vo T-po 1 imun odgovor so s¢ u{te nedovolno poznati mehanizmi. Efikasnosta na specifi~nata imunoterapija iznesuva 95-98%. Kaj okolu 10% od licata kaj koi se sproveduva specifi~nata imunoterapija se javuvaat nesakani sistemski reakcii. Klini~koto podobruvawe pri specifi~nata imunoterapija, vo smisla na protekcija pri slednite ubodi, se javuva mnogu pobrgu vo odnos na serolo{koto podobruvawe. Ko`nite prick testovi se negativiziraat za 5 godini kaj okolu 20% od pacientite na specifi~na imunoterapija, a za 7-10 godini kaj 50-60% od niv. Vo prilozite 10 i 11 se prika`ani protokolite za brza i konvencionalna hiposenzibilizacija na Döring i sor. spored koi se izvedeni hiposenzibilizacii kaj okolu 600 lica so preosetlivost na ubod od p~ela, osa ili str{en.

8.8. Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti
Vo literaturata ne se sretnuvaat mnogu podatoci za epidemiologijata na insektnata alergija. Mnogu po~esti se studiite za protokolite i efektite od specifi~nata imunoterapija kaj licata so insektna alergija. Prevalencijata na alergiskite reakcii na ubod od insekti vo SAD iznesuva 0,5-5% od op{tata populacija, odnosno okolu dva milioni lica se alergi~ni na ubod od insekti. Okolu 500 000 hospitalizacii 214
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

godi{no vo SAD se dol`at na sistemski alergiski reakcii na ubod od insekti, a brojot na smrtni slu~ai iznesuva 40-150 godi{no. Prevalencijata na sistemskite alergiski reakcii vo SAD iznesuva 1-2% vo op{tata populacija, odnosno okolu 3% za vozrasnite i okolu 1% za decata. Alergiskite reakcii posle ubod od insekti kaj decata se poblagi, odnosno obi~no se ograni~eni na lokalni ili sistemski ko`ni manifestacii. Brojot na smrtni slu~ai od alergiski reakcii posle ubod od insekti vo Velika Britanija iznesuva ~etiri godi{no, no se smeta deka toj e mnogu pogolem so ogled na toa {to pri pogolem broj od ovie slu~ai kako pri~ina za smrtta se naveduva kardiorespiratornata insuficiencija. Spored nekoi avtori ne postoi signifikantna asociranost na sistemskite reakcii so familijarnata istorija za sistemski alergiski reakcii posle ubod od insekt. Isto taka, sistemskite alergiski reakcii ne se vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.9. Rezultati od na{eto istra`uvawe
Vo ramkite na Proektot istra`uvana e i preosetlivosta na ubod od insekti, a podatocite od ispitanicite se dobieni so pra{alnik. Prevalencijata na alergijata od insekti od rodot Hymenoptera vo na{eto istra`uvawe kaj site ispitanici iznesuva 3,1%. Toa zna~i deka verojatno okolu 60 000 lica od R. Makedonija se alergi~ni na ubod od insekti, {to e komplementarno so podatocite od literaturata (grafik 157).
96,9%

3,1%

Grafik 157. Prevalencija na alergijata od insekti kaj site ispitanici

8.9.1. Vozrasni
Prevalencijata na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti iznesuva 2,5%. Taa e tri i pol pati po~esta kaj `enite (3,8%) vo odnos na ma`ite (1,1%) (grafik 158).
4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Vk. adulti ma`i `eni
1.1% 2,5% 3.8%

Grafik 158. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

215

3.2% 2. 216 Institut za medicina na trudot . a kaj ispitanicite vo Ohrid i Prilep ne e registriran nitu eden slu~aj na alergijata od insekti. Kaj ispitanicite od Debar i Peh~evo prevalencijata na alergijata od insekti iznesuva 1. odnosno 3.6% 2. Distribucija na alergijata od insekti kaj adultite spored vozrasta 8. 10 8 6 4 2 0 Sk 2.5 3 2.1.8%. dodeka vo postarite vozrasni grupi (51-60 i > 60) prevalencijata e poniska i iznesuva 2.9% 0% Do Oh 0% Pr De Pe Grafik 160.Kolaborativen centar na SZO . Deca Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata iznesuva 3.7% (grafik 159).2.5 0 3.5 2 1.: Alergiskite bolesti vo R.3% 2. odnosno 1. odnosno 2. Vo Skopje taa iznesuva 2%.1% kaj mom~iwata (grafik 161).1. Makedonija Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa 41-50 (3.6%. Vo vozrasnite grupi od 21 do 30 i od 31 do 40 prevalencijata iznesuva 2.7% 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 159.9.0% 8.Cvetanov V i sor.1%.5% 3.7% (grafik 160).3%.1% 1.7% 1.5 1 0.5%).9%.9.2%). Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite od oddelnite gradovi 8. Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na insektnata alergija kaj adultite e najvisoka vo Dojran (8.4% kaj devoj~iwata i 3. 4.

1%). a vo Prilep.1% 4.8% 3. 5 4 3 2 1 0 <7 2. klini~ka imunologija i alergologija 217 .9.9%).2% 1.5%.5% Grafik 163.2.1. vo Skopje iznesuva 4.4% `enski Grafik 161.1%.9% >7 Grafik 162.3% 3. 9. vo sporedba so predu~ili{nite deca (2.2%.1% 4.3%) (grafik 162). Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata od oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Alergija od insekti 5 4 3 2 1 0 Vkupno deca ma{ki 3.2% 5.1% 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe 0% 4. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj decata Alergijata od insekti e po~esta kaj u~ili{nite (prevalencija 3. odnosno 5. Kaj ispituvanite deca vo Ohrid ne e registriran nitu eden slu~aj na alergija od insekti (grafik 163). 1. Debar i Peh~evo 4.2%.Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata e najvisoka vo Dojran (9. Distribucija na alergijata od insekti kaj decata spored vozrasta 8.

05) (grafik 165). Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti Na{ite podatoci vo odnos na klini~kite manifestacii na alergijata od insekti se sovpa|aat so podatocite od literaturata. odnosno samo 2.4.Kolaborativen centar na SZO . Statisti~kata analiza ne poka`uva zna~ajna povrzanost na alergijata od insekti so familijarnata istorija za alergiski bolesti.2% od ispitanicite koi ne referirale preosetlivost na nekoj vid hrana (p < 0. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii Alergijata od insekti ne e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite. pu{eweto i `ivotot vo urbana sredina (p > 0.5% se razviva sistemska reakcija (grafik 164).8% 22. Ko`ni manifestacii posle ubod od insekt referiraat 24.9. Tie uka`uvaat na povisoka prevalencija na sistemskite reakcii kaj vozrasnite vo odnos na decata.5% Ko`na reakcija Sistemska reakcija Grafik 164.Cvetanov V i sor. 80 60 40 20 0 Vozrasni Deca 24.5% 45. Taka.5% od decata so alergija od insekti posle ubod na insekt se javuvaat ko`ni promeni.7% od vozrasnite so alergija od insekti.05).3. 25 20 15 10 5 0 so bez 2.7% 75.3% 54. a kaj 54. atopiskiot satatus.: Alergiskite bolesti vo R. nitu kaj decata. alergija od insekti referiraat 22.2% od ispitanicite so preosetlivost na hrana. Kaj vozrasnite signifikantna e povrzanosta so polot i preosetlivosta na hrana. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite so i bez preosetlivost na hrana 218 Institut za medicina na trudot . {to se sovpa|a so rezultatite od istra`uvawata na Golden vo SAD.2% Grafik 165.3%.9. Makedonija 8. a sistemska reakcija 75. Kaj 45. Distribucija na ko`nite i sistemskite alergiski reakcii posle ubod od insekt kaj vozrasnite i decata 8.

8%) vo odnos na ma`ite (1. 3.1%). Pojavata na alergijata od insekti ne poka`uva statisti~ki zna~ajna povrzanost so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite ispitanici.3% 2. prestojot vo jasli ili gradinka i eksponiranosta na pasivno pu{ewe ne poka`uva statisti~ka zna~ajnost (p > 0. Ohrid) ja ostava mo`nosta za nerealno prika`uvawe na sostojbata {to ne se isklu~uva pri epidemiolo{kite studii {to se baziraat na samoreferirawe na simptomite. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. doeweto i vremetraeweto na doeweto.8% i e nezna~itelno povisoka kaj devoj~iwata (4.1%).05) (grafik 166). Alergijata od insekti kaj vozrasnite e signifikantno po~esta kaj licata so alergija na hrana. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj detskata populacija iznesuva 3. Visokata prevalenija na alergijata od insekti kaj ispitanicite od Dojran (vozrasnite i decata) mo`ebi se dol`i na pogolemata mo`nost za kontakt i senzibilizacija na ubod od insekti so ogled na klimatskite karakteristiki na toa podra~je. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9%). nitu kaj decata. taa signifikantno povisoka kaj `enite (3. klini~ka imunologija i alergologija 219 . Zaklu~oci 1. alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj onie deca so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. rodilnata te`ina.4%) otkolku kaj mom~iwata (3. 14 12 10 8 6 4 2 0 13. povisoka e kaj `enite (3. 7.1%. Od druga strana. 6.Alergija od insekti Nasproti ovie rezultati utvrdeni kaj vozrasnite ispitanici. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto. 5. 2.1% so bez Grafik 166.9%) vo odnos na ma`ite (1.05). polot. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti.10. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata so i bez pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti 8. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultnata populacija iznesuva 2. dodeka povrzanosta so atopiskiot status i drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori e nesignifikantna. sporedbata so prevalencijata so drugite gradovi (pr. 4. Sistemskite reakcii posle ubod od insekt se po~esti kaj vozrasnite so alergija od insekti vo odnos na decata. `ivotot vo urbana sredina. Prevalencijata na alergijata od insekti vo op{tata populacija iznesuva 3.5%.

Archives of Internal Medicine 2001. Skopje: MEDIS-informatika 1998. CDC. 8. et al. Alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. cdc. 5. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Müller UR. Safety of rush insect venom immunotherapy. 58: 1083-1092. Risteska-Ku~ S i sor. Bauer R et al. Makedonija. Döring HF. Bousquet J et al.Kolaborativen centar na SZO . 61(1): 15-21. Mileva @. 15. Der Deutsche Dermatologe 1994. Alergiski bolesti-lekuvawe. Meissner-Kraemer M. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. New development in the diagnosis and treatment of Hymenoptera venom allergy. 102 (2): 173-176. Anaphylaxis in the United States: An investigations into its epidemiology. Miller RL. The results of a retrospective study in 178 patients.gov/nchs/fastats/allergies. Milkovska S. A revised nomenclature for allergy. Makedonija 8. Ghatak AT. Literatura 1. Skopje: EDIT 1992. Allergy 2001. Doki} D. 6. Cvetanov V.11. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. AlergiÔ kÝm insekti. AAAAI Board of Directors: Anaphylaxis in schools and other childcare settings. Trandafilovski P.. 8. Hourihane JO’B. Brusic V. Makedonija pretstavuvaat pojdovna osnova za globalno i organizirano re{avawe na problemot na alergijata od insekti vo na{ata zemja. 220 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor. American Academy of Allergy. 3. 11. Wenzel J. Am Fam Physician 2003. 142-148. Computational tools for the study of allergy. Insektengifthyposensibilisierung beim niedergelassenen Dermatologen – Rückblick auf die Erfahrungen von vierzehn Jahren. 13. Int Arch Allergy Immunol 2001. 124: 447-453. Series 10..htm. 483-485. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. 7. Stinging Insect Allergy. 58 (11): 1176-1180. 42 (9). Tüttenberg HW. Ilgner M. Mileva @. 56: 140-141. Makedonski medicinski pregled 2003. St. 14. No 13. E`ova N. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Karaxinska-Bislimovska J. 9. Web: http://www. Vital and Health Statistics. 2. Gavrilovski M. Allergy 2003. Neugut AL. prvo od vakov tip za alergijata od insekti vo R. 12. Golden DB. Johansson SGO. Gendej SM. Petrovsky N. a povrzanosta so drugite ispituvani faktori e statisti~ki nesignifikantna.: Alergiskite bolesti vo R. 56 (9): 813-824. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe. ur. 10. Asthma and Immunology (AAAAI). Allergy 2003. 163-173. kako i za idnite epidemiolo{ki studii za ovoj alergiski entitet. Imunoterapija. Fact Stats A-Z. Zagora: Znanie EOOD 1999. 20-30. Balabanova M. Cvetanov V. 4. 1999. Vo: NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. 67: 2541-2546.

Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti .Poglavje G G.

222 .

a izborot na terapiskiot modalitet zavisi od negovata efikasnost bazirana na dokazi i ekonomskata prifatlivost. 1. Direktnite i indirektnite tro{oci za nivnoto dijagnosticirawe. tretman i rehabilitacija. Makedonija dosega nemame soznanija za objaveni podatoci za direktnite i indirektnite tro{oci predizvikani od alergiskiot rinit. odnosno 28 milioni denovi so reducirani rabotni i u~ili{ni aktivnosti. Se procenuva deka vo istata godina alergiskiot rinitis e odgovoren za 10 milioni izgubeni denovi na rabota ili u~ili{te. koi{to ~esto go pridru`uvaat alergiskiot rinitis. ambulantskoto i bolni~koto lekuvawe. Vo navedeniot iznos ne se vklu~eni tro{ocite za sinuzitisot i astmata.14. Makedonija Vo R.5 . 1. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1995 god. koi{to vo golema merka se predizvikani od ekstenzivnata primena na sistemskite antihistaminici i nivnoto zna~ajno vlijanie na psihomotornite funkcii.7 milijardi dolari. Sezonski alergiski rinit vo R. Rezultatite od nekoi studii za tro{ocite predizvikani od tretmanot na alergiskiot rinit uka`uvaat deka ASIT sprovedena vo tekot na tri godini e ekonomski poprifatliva za pacientite senzibilizirani na polenite i doma{nite mikrokrle`i. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma Golemiot porast na za~estenosta na alergiskite bolesti vo poslednive tri decenii predizvikuva seriozni socioekonomski implikacii i go potvrduva predviduvaweto deka XXI vek }e bide vek na alergiskite bolesti. na `ivotnite i rabotnite aktivnosti. kako i izgubenite rabotni i u~ili{ni denovi i vlo{eniot kvalitet na `ivotot pretstavuvaat zna~aen finansiski problem za bolnite i nivnite semejstva. e procenet na 2. Skoro dvojniot porast na procenetiot vkupen tro{ok vo odnos na prethodnata godina. Vo sekoj slu~aj. odnosno negativnite ekonomski efekti na poedine~no i op{testveno nivo.1. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1996 god.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 1. Indirektnite tro{oci gi vklu~uvaat efektite na bolesta. e procenet na 5. Alergiski rinit Alergiskiot rinit ne e `ivotno-zagrozuva~ka bolest. klini~ka imunologija i alergologija 223 . odnosno pretstavuva su{tinski del od semejniot buxet. ]e se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Direktnite tro{oci za alergiskite bolesti se odreduvaat polesno vo sporedba so indirektnite.1.1.5% od vkupniot prihod vo semejstvoto. no ima zna~aen socioekonomski impakt so ogled na negovata visoka i raste~ka prevalencija i golemite direktni i indirektni tro{oci {to gi predizvikuva. a ~ii simptomi se neadekvatno kontrolirani so farmakolo{kata terapija. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija tro{okot za farmakolo{kiot tretman na bolniot so astma se procenuva na 5. ekspertite od javnoto zdravstvo go objasnuvaat primarno so zgolemuvaweto na indirektnite tro{oci.3 milijardi dolari. podatocite za ra{irenosta na alergiskiot rinit i od nego predizvikanite tro{oci uka`uvaat na negovoto javnozdravstveno zna~ewe. kako i za op{testvoto vo celost. odnosno gi vklu~uvaat tro{ocite za lekovite.0.

Makedonija obideme dosta segmentirano da odredime samo del od direktnite farmakolo{ki tro{oci.12 god (tabela 23). odnosno od 3.5 €) 1. {to sekako deka nitu oddaleku ne dava jasna slika za finansiskoto optovaruvawe na edno na{e semejstvo vo koe ima zabolen od astma ili alergiski rinit. Celogodi{en alergiski rinit vo R. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na SAR se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god.5 sk) Mese~en tro{ok 300. Makedonija Na Tabela 24 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 . 224 Institut za medicina na trudot . Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na CAR.00 den (5 €) 1. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za tretmanot na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj deca na vozrast 4 -12 godini Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Sir. Cetirizin (1. isto taka se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god.5 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) + Tbl. kratok kurs na oralni kortikosteroidi) koi{to se primenuvaat vo tretmanot na SAR vo nekoi slu~ai.00 den (3. so lekovite registrirani vo R. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Tbl. Na tabela 22 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 .Cvetanov V i sor.000.1.12 god (tabela 25). Makedonija. Spored rezultatite od pove}e studii SAR e naj~estata alergiska bolest kaj vozrasnite i kaj decata vo mnogu zemji vo svetot. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat deka SAR e naj~estata alergiska bolest i vo R.Kolaborativen centar na SZO . Tabela 22. Cetirizin (1.2.: Alergiskite bolesti vo R. Cetirizin (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 200. 1. kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti (na pr.00 den (19 €) Tabela 23.00 den (17 €) Podatocite od tabela 22 i 23 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR se dvi`i od 5 do 19 evra kaj vozrasnite. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4.5 do 17 evra kaj decata.100. so lekovite registrirani vo R.

Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj deca na vozrast 4 . Isto taka. vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za tretmanot na sinuzitisot koj{to vo golem broj slu~ai go pridru`uva CAR.00 (13 €) 1. 1.00 den (3. Cetirizin (1 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Sir.000.5 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Tbl. klini~ka imunologija i alergologija . indirektni i vkupen tro{ok za astmata vo 2000 god vo 15 zemji od Evropskata Unija. Norve{ka i [vajcarija Vid na tro{oci Ambulantsko lekuvawe Bolni~ko lekuvawe Medikamenti Izgubeni rabotni denovi Vkupen tro{ok Iznos (€) 3. kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti koi{to se primenuvaat vo tretmanot na CAR vo nekoi slu~ai (na pr.2.754 milioni 17. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za smiruvawe na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit. Bronhijalna astma Spored podatocite od Evropskata bela kniga za belite drobovi (European Lung White Book) vkupniot tro{ok za astmata vo toga{nite 15 zemji-~lenki na Evropskata Unija. iznesuval 17. Norve{ka i [vajcarija vo 2000 god. Cetirizin (1 sk) Mese~en tro{ok 200.765 milioni 507 milioni 3. kratok kurs na oralni kortikosteroidi).Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 24.900.00 den (30 €) Srednote`ok/te`ok Tabela 25. odnosno od 3. Cetirizin (1.00 (13 €) 1.5 do 17 evra kaj decata.00 den (5 €) 780.5 €) ili 780. Direktni.12 godini Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Sir.7 milijardi 225 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Cetirizin (1. Tabela 26.5 sk) Mese~en tro{ok 300.7 milijardi evra (tabela 26).641 milioni 9. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Tbl.00 den (17 €) Srednote`ok/te`ok Podatocite od tabelite 24 i 25 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR se dvi`i od 5 do 30 evra kaj vozrasnite.

226 Institut za medicina na trudot . Podatocite od zvani~nite godi{ni izve{tai uka`uvaat deka tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na astmata vo Francija i Velika Britanija vo poslednite dve decenii se nekolkukratno zgolemeni.Cvetanov V i sor. Bronhijalna astma vo R.1. istra`uvawata od SAD uka`uvaat deka okolu 30% od decata so astma poka`uvaat nekoj stepen na ograni~uvawe na fizi~kata aktivnost {to se sretnuva kaj okolu 5% od decata koi{to nemaat astma. 1.Kolaborativen centar na SZO . Godi{nite tro{oci za astmata vo SAD iznesuvaat 12.8 milijardi dolari. od {to 9. Makedonija Vo na{ata zemja dosega ne se objaveni podatoci za direktnite ili indirektnite tro{oci predizvikani od astmata.2. Godi{niot tro{ok za lekuvawe na astmata i odsustvuvaweto od rabota i u~ili{te vo Velika Britanija iznesuva okolu 1. a vo Avstralija okolu 460 milioni dolari.8 milijardi dolari se direktnite tro{oci. Isto taka. Spored podatocite od Velika Britanija brojot na recepti za inhalatornite kortikosteroidi e zgolemen od 1. na 7 milioni vo 1992 god. Se smeta deka vo zvani~nite izve{tai za otsustvo od rabota vo navedenite zemji slu~aite so astma pomalku se prika`uvaat vo odnos na vistinskiot broj so ogled na tendencijata na vrabotenite akutnite egzacerbacii na astmata da gi pretstavuvaat kako respiratorni infekcii poradi strav od gubitok na rabotnoto mesto. Astmata pretstavuva naj~esta pri~ina za otsustvo od rabota vo Velika Britanija i Avstralija. Makedonija Podatocite od godi{nite izve{tai na SZO od poslednata decenija na minatiot vek uka`uvaat deka tro{ocite predizvikani od astmata {irum svetot gi nadminuvaat tro{ocite predizvikani od tuberkulozata i steknatiot imunodeficienten sindrom (AIDS) zaedno. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na astma se temelat na preporakite na Global Initiative for Asthma (GINA) od 2004 god. 1. odnosno dvojno pove}e izgubeni u~ili{ni denovi vo sporedba so decata koi{to nemaat astma. a na Tabela 28 mese~nite tro{oci kaj decata na vozrast pomala od 5 god. so lekovite registrirani vo R.9 milijardi dolari indirektnite mortalitetni tro{oci. a 0. Na tabela 27 se prika`ani mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na astmata kaj vozrasnite i decata na vozrast pogolema od 5 god.2 miliono vo 1980 god.9 milijardi dolari indirektnite morbiditetni tro{oci.: Alergiskite bolesti vo R. Poseben problem vo toj pogled pretstavuva astmata povrzana so rabotata (work-related asthma) kade {to rabotnoto mesto e pottiknuva~ot ili predizvikuva~ot na simptomite. vo {to ne se vklu~eni tro{ocite na licata so privatno zdravstveno osiguruvawe. Podatocite od istra`uvawata vo SAD uka`uvaat na okolu 10 milioni izgubeni u~ili{ni denovi kaj decata so astma.6 milijardi dolari. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 7 i prilog 8.

00 den (85 €) Podatocite od tabela 27 i 28 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata se dvi`i od 30 do 110 evra po pacient kaj vozrasnite. Vo tro{ocite ne se vklu~en tro{ocite za medikamentite koi{to se primenuvaat vo tretmanot na akutnite egzacerbacii na astmata (antibiotici. kako i na op{testvoto vo celina. Dobienite podatoci se vo rang na podatocite od istra`uvawata spored koi prose~niot vkupen (direkten i indirekten) godi{en tro{ok godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite od Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra 1. Zaklu~oci 1. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1300 evra po pacient kaj vozrasnite i kaj decata na vozrast pogolema od 5 god. godi{niot to{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata mo`e da se proceni na 360 . sistemski kortikosteroidi. odnosno na 180 .200.200.3. odnosno od 15 do 85 evra po pacient kaj decata. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj deca < 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Srednote{ka perzistentna Te{ka perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 950. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni i deca > 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 1. klini~ka imunologija i alergologija 227 .1000 evra po pacient kaj decata na vozrast pomala od 5 god.00 den (30 €) Srednote{ka perzistentna Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (3 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5.00 den (30 €) Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5. bronhodilatatori i dr).800. Spored toa.00 den (85 €) Te{ka perzistentna 7.00 den (110 €) Tabela 28. Dobienite podatoci za mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma uka`uvaat na zna~ajno finansisko optovaruvawe na bolnite.000.00 den (15 €) 1800.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 27.

228 . a za CAR kaj deca 200. Eur Respir Mon 2003. 12. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. Matteelli G.: Alergiskite bolesti vo R. 3. and Blood Institute 2004. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiskata specifi~na imunoterapija.00-1. European Respiratory Society Journals & European Lung Foundation. 6. Allergy 2002. 1991. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni. Canonica GW.direktni i indirektni tro{oci povrzani so tretmanot na naj~estite alergiski zaboluvawa.00 den.Kolaborativen centar na SZO 8. iznesuvaat 1. Institut za medicina na trudot .000. Literatura 1. Mak med pregled 2001. 14. a vo zavisnost od te`inata na bolesta.00-1.int/inf-fs/en/fact206.html. Cvetanov V.00-7. mese~no. social.200. Australian Bureau of Statistics. mese~no. http:// www. National Institutes of Health. 5. Schaedlich PK. 2000. Makedonija 2. Action asthma: the occurrence and cost of asthma.. 1994. 7.000. The costs of allergic rhinitis. 17: 3752. 9.00-1. DC: Department of Health and Human Services. Viegi G. 8 (23): 125. 11. European Lung White Book. 13. neophodno e da se sprovedat dopolnitelni istra`uvawa so koi }e se definira efektivnosta i efikasnosta na neophodnite postapki i dijagnosti~ko-terapevtski protokoli. 308: 838-842. 75: 5-7.800. 4. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma Workshop Report 2001 in collaboration with the World Health Organisation.000. BMJ 1994.Cvetanov V i sor. 5.who.005. Australian Cat No 4373.100. WHO Fact Sheet No 206. Pharmacoeconomics 2000. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. Verojatno ovoj aspekt nema da bide izostavuvan u{te dolgo vreme. Lung. 49 (Suppl 19) :5-34.00 den. tie iznesuvaat 950. 55 (Suplement 47): 15-17. Lausanne 2003. Economic evaluation of specific immunotherapy versus symptomatic treatment of allergic rhinitis in Germany.00 den. Burden of Asthma. Vo R. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma. a za SAR kaj deca 200. Am J Managed Care 1996. United Kingdom: Cambridge Medical Publications. 2. Global Initiative for Asthma. Brecht JG. 3.4.00 den. 1990.900. Simpozium Specifi~na imunoterapija. Allergy. 1. Washington. and economic evaluation. 1989/1990 National Health Survey: asthma and other respiratory conditions. International Consensus Report on the Diagnosis and Management of Rhinitis. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni iznesuvaat 300.00 den. West Sussex.00 den. Ross RN. 10. Makedonija zasega ne postojat poseriozni studii za visinata na tro{ocite i ekonomskiot aspekt vo vrska so alergiskite bolesti. 6. isto taka vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika. vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika. Epidemiology of asthma. 4. Za celosna procenka na vkupnite . A strategic plan for the Department of Health and Human Services. 2: 285–290. Annesi I. Kaj decata na vozrast pogolema od 5 god.. National Heart. Grampian Asthma Study of Integrated Care (GRASSIC). 2: 11-26. Integrated care for asthma: a clinical. Revised January 2000.00-1. Bronchial asthma.0. World Health Organization (WHO). Action against asthma.

Taylor WR. 18. Burazeri G (ed): Health Determinants in the Scope of New Public Health. In: Georgieva L. National Heart. 19.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 15. London. Pediatrics 1992. 14: 605-609. Fowler MG. Impact of childhood asthma on health. 2001. 7: 93-133. Dept of Health. 1996. School functioning of US children with asthma. Asthma Enterprises Ltd. and Blood Institute 2004. Where next in basic asthma research? A National Asthma Campaign consultation on basic asthma strategy. Karadzinska-Bislimovska J. Davenport MG. No 1. National Institutes of Health. 90: 939-944. The Stationery Office. Key Health Statistics from General Practice 1996. Series MB6. 90: 657-662. klini~ka imunologija i alergologija 229 . Common Data Set 1995. 22. Pediatrics 1992. Lung. Minov J. Newacheck PW. Risteska-Kuc S. Office of National Statistics. London. 16. Grag R. 17. London. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Asthma Management Program. National Asthma Campaign. Occupational Lung Diseases as a Public Health Problem. Institute of Public Health. 20. Eur Respir J 1999. Sofia. Neville RG. 21. 1998. Richards N. 2005. Global Initiative for Asthma. A cost analysis on the pattern of asthma prescribing in the UK. et al. Pearson MG.

230 .

Poglavje D D. Dodatoci .

232 .

30 m. a se sre}ava vo bukoviot region. a potoa stanuva jajcevidna. Makedonija e zastapen na nadmorska viso~ina od 1000 . a vo R.Prilozi Dab (Quercus petraea) Dab Trikolpatno polenovo zrno Dabot gorun e listopadno drvo visoko 25 . Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na borot obilno se zastapeni.1800 m. Kaj mladite stebla kro{nata e piramidalna. Vo R. Bor (Pinus nigra) Bor Polenovi zrna Crniot bor e zimzeleno drvo visoko do 40 m. klini~ka imunologija i alergologija 233 . Polenovite zrna se karakteriziraat so vozdu{ni meuri. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na dabot obilno se zastapeni. so horizontalno zaramnet vrv. {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Go ima vo ju`na Evropa. {iroko razgraneta.

{iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas.40 sm. II.) Kiselec Trikolpatno polenovo zrna Obi~eniot kiselec ({tavej) e ednogodi{no rastenie visoko 10 .Kolaborativen centar na SZO . osobeno zna~ajna vo Severna Amerika. Polen od pleveli Kiselec (Rumex sp.Cvetanov V i sor. visoko do 6 m. Makedonija e prisutno vo site kotlini. 234 Institut za medicina na trudot . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na kiselecot obilno se zastapeni. Kaj nas e zastapena po varovni~kite kamewari i karpi vo zapadniot del na Makedonija. Makedonija Smreka (Juniperus sabinoides) Smreka Inaperturatno polenovo zrno Planinskata smreka e zimzelena grmu{ka ili nisko drvo.: Alergiskite bolesti vo R. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na familijata kiparisi-smreki obilno se zastapeni. Vo R.

30 m. raspostraneto vo sredna i zapadna Evropa. klini~ka imunologija i alergologija 235 . Vo R. Buka (Fagus sylvatica) Buka Triporatno polenovo zrno Obi~nata buka e listopadno drvo visoko do 30 m so kro{na bogata so lisna masa. Vo R.2000 m. a se sre}ava vo bukoviot region. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na brezata obilno se zastapeni.Prilozi Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna I. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Makedonija e zastapeno po site planini na nadmorska viso~ina od 800 . koi se istaknuvaat so svojata golemina (dijametar od 40 . Vo vozduhot na site istra`uvani gradovi se registrirani polenovi zrna na bukata.50 mkm). Polen od drvenesti rastenija Breza (Betula pendula) Breza Triporatno polenovo zrno Brezata e listopadno drvo visoko 25 . Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal.

Makedonija e prisutno vo site kotlini. Makedonija prisuten vo site kotlini.Cvetanov V i sor. Vo R. Vo R. Makedonija Obi~na kopriva (Urtica dioica) Kopriva Poratni polenovi zrna Obi~nata kopriva e mnogugodi{no rastenie visoko do 2 m. 236 Institut za medicina na trudot . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na koprivata obilno se zastapeni.130 sm. Ovie polenovi zrna se zna~ajno pomali od drugite. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na {tirovite obilno se zastapeni. [tir (Amarantus sp.) [tir Mnoguporatni polenovi zrna [tirot e ednogodi{no rastenie visoko 30 .Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R.

Poaceae) pretstavuvaat edna golema grupa monokotilni rastenija vo koja se opfateni ednogodi{ni i pove}egodi{ni trevesti rastenija. Vo R.Prilozi Gluvar~e (Taraxacum officinale) Gluvar~e Polenovi zrna Gluvar~eto e ednogodi{no rastenie visoko 10 . Monoporatno polenovo zrno od fam. III. Poaceae) Livadska livadarka (Poa pratensis) Ma~kina opa{ka (Phleum prаtense) Trevestite rastenija (Fam. klini~ka imunologija i alergologija 237 . {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas.40 sm. Poaceae Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na gluvar~eto se zastapeni kratok vremenski period. Makedonija e prisutno vo site kotlini. Trevi (fam.

Koe e va{ato rabotnoto mesto?________________Kolku godini rabotite tuka ?______ 10 Dali na rabotnoto mesto ima : a) pra{ina 1. ne. preminete na pra{awe broj 18 15. Dali imate problemi so nosot 1. ku~e 2. da b) vlaga 1.ne#. ne. Makedonija Prilog 2. da: ako e . struja 4. ne. ne 2. preminete na pra{awe br 22 12. preminete na pra{awe br 11 9. da: g) te~ewe 1. ne. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1..Kolaborativen centar na SZO . grad 1. 2.Cvetanov V i sor. 2.. selo 2. izduvni gasovi 4. industriski zagaduva~i 3. ne. drugo________ a) `iveali{teto 1. 2. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1.Dali okolinata vo koja `iveete e zagadena ? ako e . 2 da: _______________________________________________________________________________________ za onie {to ne rabotat. vraboten (kade?______________________) 2. reden broj ---------INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT data_____________ -Centar za alergija PRA[ALNIK Ime. ne. ne 2. drugo_________ 1.. 2. 2. ne.ne#. Kakov vid na zatopluvawe koristite? 3. ku}a 2. da v) visoki temperaturi 1.ne#. b) kivawe 1. : _____________Stru~na podgotovka: ________________ Dali ste: 1.ne#. sta`: _____________ Tel. Dali pu{ite? 1. penzioner Vkupen rab. ne.Dali ima zelenilo vo: 1. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot-------------Do koj mesec traat ?------------- 238 Institut za medicina na trudot . da.Kade `ivete? 1.. drva 3. 2. preminete na pra{awe br 6 5.smet 2. zra~ewa itn):__________________________ 1. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. Dali vo `iveali{teto ima doma{ni milenici? ako e . da g) drugo (hemiski {tetnosti . 2. da: 13. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 14 .: Alergiskite bolesti vo R. ne. Koi doma{ni milenici? 1. ne. da 6. 2. stan 2. da: 1. ne 2. 2.papagal 4. 2. drugo__________ 8. da: v) jade` 1. ma~e 3. da: ako e . nevraboten 3. ne 2. preminete na pra{awe br 8 7.parno 2. da: b) okolinata: 1. ne. da 4. rabota:_______________________ Etni~ka pripadnost_______________ 1. da ______________________________________________________________________________________ 11.

2. da: v) na rabota 1. 2.. ne. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 25. Dali imate problemi so belite drobovi? 1. ne. da: ako e . 2. ne. Dali zaedno so problemite na nosot imate i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. da: b) jade` 1. da: b) svirewe vo gradi 1. 2.ne#.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. 2.leto? 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 32.Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: a) solzewe 1. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet.leto 2. 2. 2. da: b) o~ite 1. nekolku pati mese~no 4. 2. ne. ne. ne. preku celata godina 27. ne. 2. da: g) drugo________ 1. ne. 2. 2. da: g) drugo_________ 1. preminete na pra{awe broj 29 23. ne.Dali problemite se provociraat od: a) fizi~ki napor 1. ne. da: __________________________________________________________________________________ 29. sekojdnevno 2.ne#prejdete na pra{awe broj 38 34. da: v)veter 1. da: ako e . da: _ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 2. ne. ne. ne. da: 35. 2. ne. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. nekolku pati nedelno 3. da: v) jade` 1. ne. 2. preminete na pra{awe broj 28 26.. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1.ne#.ne#. da: 31. prolet.. ne. 2. preminete na pra{awe broj 33 30. . da: v) otoci 1. ne. ne. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1. da: b)studen vozduh 1. 2. da: 19.retko 28. 2. 2. ne. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 36. 2. ne. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a) nedostatok na vozduh 1. 2. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . ne. da: 20. da: g) otoci 1. Dali tie se povtoruvaat: 1. ne. da: b) trevi 1. ne.. klini~ka imunologija i alergologija 239 . 2. 2. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. da: 21. da: b) crvenilo 1. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. da: ako e . ne. da: g) iska{luvawe 1. da: _________________________________________________________________________________ 33 Dali imate problemi so ko`ata? 1. 2. ne. da: v) ka{lica 1. da: g) drugo: _________ 1. 2.leto? 1. ne. Dali imate problemi so o~ite? 1. 2. 2. ne. 2. ne. ne.Prilozi 16. da: __________________________________________________________________________________ 22. ne. da: v) ko`ata 1. ne. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. da: b) za~adeni prostorii 1. 2. 2. da: 17. ne. 2. 2. 2. 2. da: c) stegawe 1. 2. da: 18. 2. da: 24. da: ako e . ne.

alergija na lekovi 6. otoci 3. 2. da __________________________________________________________________________________ 38. ne. alergija na insekti 5. 2. 240 Institut za medicina na trudot . Makedonija 37. onesvestuvawe 6. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj vas se javile: 1. proliv 5. 2.: Alergiskite bolesti vo R. isipi 4. da v) materii od rabotno mesto_________ 1. Dali vo familijata (krvna vrska) imate bolni od alergiski zaboluvawa: 1.Cvetanov V i sor. 2. ne. da b) ubod od insekti____________ 1.da# navedete go lekot 39. ne. ne. ne. da g) drugo_______ 1. drugo______________ navedete go lekot________________________________ ako e . isipi 2. Dali sega koristite lekovi? 1.. 2. alergiska kivavica 3.Kolaborativen centar na SZO . Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 40. astma 2. gu{ewe 4.

ne. industriski zagaduva~i 3. 1. ne. 1. 2. na tatkoto_________________ Etni~ka pripadnost 1. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. vospalenie na belite drobovi 3. 2.. preminete na pra{awe br 17 16. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel. 2. : _____________ Stru~na podgotovka: 1 na majkata_______________2 na tatkoto_________________ Rabotno mesto: 1. 2. da 13. drugo__________________ 9. da ako e .na majkata_______________2. ne. vospalenija na ko`ata 6. ne. ne. da 2. na majkata_______________2.Dali pri ishranata deteto imalo problemi: a) od mlekoto 1. ne. drva 3.ne#. da 2. grad 1. ne. da 2. da 2. da (od koja hrana?________________________) 8. drugo________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Te`ina pri ra|awe ______________dol`ina pri ra|awe_________ 5. pred vreme 1. preminete na pra{awe br 7 6. Dali deteto `ivee vo familija so pove}e deca 1. da b) pri voveduvawe na nov vid hrana 1. ne. 2. Dali deteto bilo doeno 1.Dali ima zelenilo vo: a) `iveali{teto b) okolinata: 15. da: 1. 2. 1. na vreme 2. stan 2.Kade `ivee deteto? 12. jasli 2. drugo________ 1. ku}a 1. Kakov vid na zatopluvawe se koristi? 1. vospalenie na nosot 4. struja 14. 2. Kako e rodeno deteto? 1. klini~ka imunologija i alergologija 241 . ne.ne#. Dali vo tekot na bremenosta majkata a) pu{ela b) zemala lekovi v) bila izlo`ena na stres g) imala zdravstveni problemi 1. na tatkoto________________ reden broj ---------data_____________ 1.ka{lici 2. ne. selo 2. carski rez 3. Dali deteto odelo vo 1.Dali vo prvata godina od `ivotot deteto bilo bolno od 1. normalno 2. da 4. smet 2.Dali okolinata vo koja `ivee deteto e zagadena ? ako e . vakuum 4. forceps 3. ne. Apgar indeks pri ra|awe _____________ 4. 2. izduvni gasovi 4.Prilozi Prilog 3 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija PRA[ALNIK (ZA DECA) Ime. ne.Kolku vreme bilo doeno____________ 7.. gradinka ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ 11. 2. Dali ima vlaga vo `iveali{teto 1. da: 1.parno 2. prolivi 5. da 10.

ne.. ne. ne. 2. 2. ne. ne. 2. da: b) trevi 1. da: b)svirewe vo gradi 1. preminete na pra{awe br 19 18. 2. Dali roditelite ili ~len na familijata rabotivo domot kade {to `ivee deteto? ako e . 2. ne. ako e . Dali deteto ima problemi so nosot 1..ne#. da: 29. da: 30. Dali vo `iveali{teto na deteto ima doma{ni milenici? ako e . 2. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. 2. ne. 2. da __________________________________________________________________________________ 22. Dali pri izvr{uvawe na rabotata vo domot se sozdava i ima: a) pra{ina 1. 1. da: ako e . 2 da: 2. da: v) ko`ata 1. ne. da: g) drugo: _________ 1. da 20. ne. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a)nedostatok na vozduh 1. ne. ne. Dali zaedno so problemite na nosot deteto ima i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1.: Alergiskite bolesti vo R. da: d) stegawe 1. da 2. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot________ Do koj mesec traat ?_______ 27. ne. preminete na pra{awe broj 40 34. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1.ne#.. ne. da: g) iska{luvawe 1. ne. ne. ne. da: b) za~adeni prostorii 1. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1..papagal 1. da: b) o~ite 1. ne. 2. Koi doma{ni milenici? 1. da v) hemiski materii 1. da 21. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 25. da g) visoka temperatura 1. ne. 2. ne. da: v) ka{lica 1. 2. preminete na pra{awe br 33 23.ne#. da: 28. 2. 2.Dali pu{at vo domot na deteto: a) majkata b) tatkoto v) drug 1. 1. ne. ne. 2. preminete na pra{awe br 22 1. da: b) kivawe 1. 2. da |) drugo____________________ 1. ne. ne. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. da: 31 Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. ne.ne#. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1._____ 19. ne. ne. ne. da: __________________________________________________________________________________ 33. 2. 2. ne. ne. da: 32. ne. da b) vlaga 1..Cvetanov V i sor. drrugo. 2. ma~e 3. Dali deteto ima problemi so belite drobovi 1. da: v) jade` 1. 2. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. ne. da: g) te~ewe 1. 2. Makedonija 17. 2. 2. da: ako e . da: 2. preminete na pra{awe broj 29 26.Kolaborativen centar na SZO . 2. 2. ne. da: 24. da 4. 2. 2. ne. da d) buka 1. 2.ne#. ku~e 2. 2. da: 242 Institut za medicina na trudot . ne. 2. 2.

2. ne. drugo________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. da: 42. 2. nekolku pati mese~no 4. 2. 2. Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: c) solzewe 1. ne.ne#. preminete na pra{awe broj 44 41. 2. 2.da# navedete go lekot 50. ne.retko 39. 2. ne.ne#. ne. Dali deteto ima problemi so o~ite? 1... otoci 3. ne. da: ____________________________________________________________________________________ 40. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. 2.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. ne.leto? 1. ne. Dali deteto ima problemi so ko`ata 1. ne.leto 2. ne.alergija na lekovi 6. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. da ako e . da __________________________________________________________________________________ 49.Dali problemite se provociraat od: a)fizi~ki napor 1.onesvestuvawe 6. ne. 2. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 51. ne. da: g) drugo_________ 1. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj deteto se javile: 1. da: b) crvenilo 1. isipi 4. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . da: ako e . da: g) otoci 1. 2. da: __________________________________________________________________________________________ ______________ 44. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 47. alergiska kivavica 3. 2. 2. 2. astma 2. da: ako e . 2. da: v) jade` 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 36. da: v)veter 1. da: v) otoci 1. preminete na pra{awe broj 40 37. da: 48. 2. ne. ne. drugo_______________ navedete go lekot________________________________ _______________________________________________________________________________________ ako e .. sekojdnevno 2. prolet. klini~ka imunologija i alergologija 243 . alergija na insekti 5. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1. ne. 2.Prilozi 35. Dali vo familijata na deteto (krvna vrska) ima bolni od alergiski zaboluvawa: 1. ne. da b) ubod od insekti____________ 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 43. da g) drugo_______ 1. 2. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. da: g) drugo________ 1. Dali sega deteto koristi lekovi? 1. ne. 2. Dali tie se povtoruvaat: 1. da: d) jade` 1. 2.. ne. preku celata godina 38. ne. 2. isipi 2. da: 46.leto? 1. da: b)studen vozduh 1. ne. gu{ewe 4.ne#. nekolku pati nedelno 3. 2. ne. proliv 5. preminete na pra{awe broj 49 45.

1x1 dn. Makedonija Prilog 4 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na alergiskiot rinitis i alergiskiot rinokonjunktivitis Generi~ko ime Komercijalno ime Galenska forma Dozirawe Cena (denari) Sistemski antihistaminici H1 blokatori so sedativno dejstvo Hloropiramin Sinopen* (Pliva) Amp. 244 Institut za medicina na trudot . 10x10 mg Sir. 1x1 dn.00 179. 10x10 mg Sir.Kolaborativen centar na SZO . 10 mg/5ml 1-2/dn.00 242. 1x1 dn. 1x1 dn. Tbl. 3x1 dn.00 205. 1x1 dn. 1x1 dn. 1x1 dn.00 169. 183.00 240. 1x1 dn. 25 mg Sir. 1x1 dn. 20x10 mg Tbl.00 68.00 103. 5 mg/ml Tbl.00 384. nadvore{no 3x1 dn.00 161. 5 mg/ml Tbl. Tbl. 20x10 mg Sir. 1x1 dn.00 55. 1x1 dn.00 118.00 74.Cvetanov V i sor.00 120. 10x10 mg Sir.00 196.00 Difenhidramin Dimidril* (Pliva) H1 blokatori bez izrazeno sedativno dejstvo Cetirizin Cetirizin* (Replekfarm) Letizen* Tbl. 5 mg/ml Tbl. 1 mg/ml Tbl. 30x10 mg Tbl.00 183. 1x1 dn. 10x10 mg 1x1 dn. 1 mg/ml Tbl.: Alergiskite bolesti vo R. 271. 10x10 mg Sir.00 Loratadin Loratadin* (Alkaloid) Loratadin* (Lek) Loratadin* (Replekfarm) Rinolan** (Pliva) Desloratadin Levocetirizin Aerius*** Xysal*** Tbl. 10 x 20 mg/2 ml mast 1% 20gr.

klini~ka imunologija i alergologija 245 .00 33.00 Sprej za nos 2x2 inh. vo nos 385. vo nos 3x1 kapka vo nos 3x1-2 kapki vo nos 3x1 kapka vo nos 85. vo nos 3x1 kapka vo o~i Ipratropium Atrovent*** Sprej za nos Kortikosteroidi Beklometazon Budezonid Flutikazon Bekonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Gnadion** (Pliva) Tafen nazal* (Lek) Alerzin* (Replekfarm) Fliksonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaeuticals) Sprej za nos 2x2 inh. vo nos Sprej za nos 1x2 inh. kako i Pozitivnata lista na lekovite. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R. vo nos Sprej za nos 2x1 inh. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista.00 Levokabastin Azelastin Livostin** Allergodil*** 2x2 inh.00 Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i α agonisti Oksimetazolin Operil** (Lek) Operil P** (Lek) Edil** (JAKA 80) Edil P** (JAKA 80) Sprej za nos Kapki za nos Kapki za nos Kapki za nos Antihistaminici Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Antiholinergici 3x1-2 inh.00 413.Prilozi Preparati za lokalna aplikacija Kromolini Natrium kromoglikat Dinatrium kromoglikat Asmatal** (Replekfarm) Lomudal*** Cromohexal*** Nedokromil Cromoglicin*** Vividrin*** Sprej za nos 3-4-6x1 inh. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.05.00 82. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. vo nos Sprej za nos 785.00 38.2006 god.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. vo nos 2x2 inh. vo nos 230. va`at zaklu~no so 31. se dinami~na kategorija. Makedonija Cenite na lekovite.00 427.

Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor. Makedonija Prilog 5. Efikasnost na oddelnite lekovi vo smiruvaweto na simptomite na AR Lek ^e{awe i kivawe +++ + Rinorea ++ ++ Zatnat nos +/+ H1 antihistaminici Kromolini Lokalni α agonisti Antiholinergici (ipratropium) Lokalni kortikosteroidi Oralni kortikosteroidi - - +++ - +++ - +++ +++ ++ +++ +++ +++ 246 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R.

fizi~ki napor.te~nosti. 3. intenzivno napregawe na muskulite na celoto telo 7) druga____________________________________________________________ 3. odewe. Dali tie se manifestiraat kako: a) zatnatost 1 ne 2 da b)kivawe 1. `ivotinski produkti______________________ 1 ne 2da b) rastenija. 6. uslu`ni dejnosti 4. vibracii.niski temperaturi.podolgo sedewe ili stoewe.Prilozi Prilog 6 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija reden broj ---------data_____________ PRA[ALNIK ZA PROFESIONALEN RINIT Ime i prezime____________ Pol: 1. 5. Dali vo tekot na rabotata imate kontakt so: a) `ivotni. hemiski materii 14. klini~ka imunologija i alergologija 247 . 7.slaba ventilacija. Dali vo tekot na rabotata go koristite ~esto glasot (peewe. Koi hemiski agensi gi ima na rabotnoto mesto: ______________________________________________________________________________ 6. 4.pra{ina.ma{ki 2. rastitelni produkti______________________ 1 ne 2 da v) zarazni bolni i zarazen materijal____________________ 1 ne 2 da 8. ne 2 da ______________________________________________________________________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Dali e va{ata rabota: 1) no}e.proizvodstvena rabota 3. drugo__________ 2. 8. 7.4. Dali va{ata rabota e: 1) prete`no sede~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 2) sede~ka so sredno optovaruvawe na muskulite na racete 3) stoe~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 4) stoe~ka so pogolemo muskulno napregawe na racete 5) stoe~ka so pogolemo anga`irawe na muskulite na racete i teloto 6) so stoewe. ne 2. Vid na rabotno anga`irawe: 1.visoki temperaturi. provev. povremeno 4.gasovi. 13. drugo______________________________ 3.Oblik na hemiskite agensi: 1.pra{ina. 2) vo smeni.da ____________________________________________________________________________ 9. 12.kancelariska rabota. 5. nema 2. ne 2. Dali imate problemi so nosot? 1. ne 2 da d) drugo_______ 1. postojano 2. vikawe) 1. [tetni noksi od rabotno mesto: 1.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11.vlaga. 3) terenska 4) na otvoren prostor. 2. 5) vo voda 6) individualna 7) kolektivna 8) drugi posebni karakteristiki na rabotata_____________________ 5. Dali ste rabotno anga`irani: 1. 2. ne 2 da g) te~ewe 1. `enski Vozrast______________ Adresa________________________ Etni~ka pripadnost______________ ______________________________________________________________________________ Vraboten vo:______________________ na rabotno mesto______________ Kolku vreme?_______________ 1. promeni vo atmosferskiot pritisok 15. ne 2 da v) jade` 1. 9. dimovi. da 10. 3.parei.

Dali piete alkohol sekojdnevno pove}e od edna ~a{a 1. sekojdnevno 2. Po kolku meseci/godini raboten sta` prvpat se pojavija problemite?_________ 19. 13. hemiski materii 14.Dali se problemite prisutni: 1. Dali se vlo{uvaat vo tekot na rabotniot den? 1. Dali koristite li~ni za{titni sredstva 1. ne 2 da 22. retko 6. Koga posleden pat?____ 248 Institut za medicina na trudot . pove}epati godi{no 5. da 16. boleduvawe 1. Dali se provocirani od rabotnoto mesto? 1. Od {to?_________________________________________________ 14. prinuden odmor ili godi{en odmor 1.ne 2 da 32.nepu{a~ 25.Dali nekoj vo najbliskoto semejstvo (krvna vrska) ima: a) problemi so nosot (rinit. ne 2.Dali ste: 1.Cvetanov V i sor. 3.pove}epati nedelno 3. pu{a~ (sekojdnevno bar edna cigara na den) 2. Dali zaradi rabotnoto anga`irawe ~uvstvuvate zamor ? 1 ne 2 da 3 ponekoga{ 24. hroni~en bronhit) 1 ne 2 da v) alergiski zaboluvawa 1 ne 2 da ______________________________________________________________________________ 29. polipoza) 1ne 2 da b) problemi so belite drobovi (astma. ne 2 da 27. 6.visoki temperaturi.vlaga. 7.4. 8.niski temperaturi. da 2.: Alergiskite bolesti vo R.Na koja vozrast prvpat se pojavija problemite?______ 18. Dali se povlekuvaat vo tekot na: 1. 5. Dali ovie problemi prvpat se pojavija otkako se vrabotivte? 1 ne 2 da 12.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. ne 2. 12. da 3.fizi~ki napor. ne 2. Prethodni rabotni mesta: 1____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 2____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 3____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 4____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 5____________________god: ____ {tetni noksi: __________ (1. porane{en pu{a~ 3. Vkupno raboten sta`________________ 30.podolgo sedewe ili stoewe. drugo) 31. ne 2. Dali boleduvate od nekoja druga bolest?________________________________ 23. provev. vibracii. pove}epati mese~no 4. nema 2. ponekoga{ ________________________________________________________________________ 21. ne 2. samo vo odredeni situacii___________ 20. Makedonija 11. Dali se vr{eni preventivni medicinski pregledi: 1.Kolku cigari na den pu{ite? _________Kolku vreme ve}e_______ 26. ne 2 da 13. ne 2.Kolku piete_________ 28. sinuzit.pra{ina. da 3.promeni vo atmosferskiot pritisok 15.Kolaborativen centar na SZO . 9. vikend 1.da 33. da ______________________________________________________________________________ 17. Koga se javuvaat vo tekot na rabotniot den?__________________ 15.slaba ventilacija. Dali nekoga{ ste lekuvani od zaboluvawa na nosot i sinusite? 1. Dali istovremeno so problemite na nosot imate i problemi so belite drobovi? 1.

00 119.Prilozi Prilog 7 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na astmata Generi~ko ime Komercijalno ime Preventivni (antiinflamatorni) lekovi Kromolini Galenska forma Cena (denari) Dinatrium kromoglikat Nedokromil natrium Intal***. Amp.00 802. Tbl.00 107. Amp. Tbl. 68.00 doziran aerosol Tbl. Tbl. Tbl.00 doziran aerosol doziran aerosol 950.00 Prednizolon 195. Tbl. Tbl. Tbl. klini~ka imunologija i alergologija 249 .00 68.00 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.00 103. Bicromat*** Tilade** Inhalatorni kortikosteroidi Esteri Bekotide 50 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Bekloforte 250 mkg** (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Fliksotide 50 mkg* Flutikazon (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) propionat Fliksotide 125 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Asmanex*** Mometazon furoat** Beklometazon dipropionat Acetonidi Flunizolid Budezonid Ciklozonid** Inhacort** Tafen *(Lek) Pulmicort** Alvesco*** Sistemski kortikosteroidi Prednizon Prednizon 5 mg* (JAKA 20) Prednizon 20 mg* (JAKA 20) Pronizon 5 mg* (Galenika) Pronizon 20 mg* (Galenika) Nizon 5 mg** (Bosnalijek) Solu-dekortin H 25 1 mL Solu-dekortin H 25 5 mL (Merck kGaA) Dekortin 5 mg* Dekortin 20 mg* Dekortin 50 mg* (Merck kGaA) doziran aerosol 250.00 1800.

Tbl.00 Amp. 179.5 mg (Galenika) Maksideks 5 ml (Alkon) Metil prednizolon Amp.00 Kenalog 40 mg/mL (Krka) Triamcinolon Amp.Cvetanov V i sor. Tbl. no nedoka`ano antiinflamatorno dejstvo Dolgodeluva~ki β2 agonisti Inhalatorni Salmeterol Formoterol Oralni Bambeterol Teofilini so bavno osloboduvawe Teofilin Serevent** Foradyl*** Doziran aerosol Doziran aerosol Bambec*** Tbl. Amp.00 Aminofilinum retard 350 mg (Lek) 250 Institut za medicina na trudot . Kaps. Makedonija Lemod Solu 20 mg Lemod Solu 40 mg Lemod Solu 500 mg Lemod depo 40 mg Lemod 4 mg* (Hemofarm) Deksametazon 4 mg/mL Deksametazon 0. Tbl.5 mg* (Krka) Deksazon 4 mg/mL Deksazon 0. Tbl. Kaps. Antileukotrieni Receptorni antagonisti Zafirlukast Montelukast Inhibitori na sintezata Accolate*** Singulair*** Zileuton*** Tbl. 135. Tbl. Teotard retard 200 mg** (Krka) Teotard retard 350 mg** (Krka) Durofilin retard 125 mg** (Zdravqe) Durofilin retard 250 mg** (Zdravqe) Aminofilin R 350 mg* (JAKA 80) Kaps. Kaps. Amp.Kolaborativen centar na SZO . Amp. Amp. Lekovi so mo`no. Tbl. Amp. Deksametazon 40.: Alergiskite bolesti vo R. Tbl.

Tbl. Doziran aerosol Doziran aerosol 110. Sir. Tbl.00 122.) Ventolin 2 mg/5 ml** (GlaxoSmithKline Production) Ventolin 100 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Salmo 2 mg** (Pliva) Salmo 2 mg/5 ml** (Pliva) Salmo 100 mkg** (Pliva) Salbutamol 2 mg** (Alkaloid) Salbutamol 2 mg/5 ml** (Alkaloid) Aloprol 2 mg* (Replekfarm) Aloprol 2 mg/5 ml* (Replekfarm) Tbl. Tbl. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Tbl. Amp. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista. Doziran aerosol Tbl. se dinami~na kategorija. Sir. 110.05. Sir. 230.00 92. Tbl.00 113. Tbl. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R.00 79. kako i Pozitivnata lista na lekovite. Aminofilin 100 mg** (Famfarm) Amp.00 Doziran aerosol Tbl.Prilozi Bronhodilatatori (simptomatski lekovi) Kratkodeluva~ki β2 agonisti Salbutamol Ventolin 2 mg** (GlaxoSmithKline GmbH&Co.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.2006 god. Makedonija Cenite na lekovite. Sir. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. klini~ka imunologija i alergologija 251 . Amp. Amp. va`at zaklu~no so 31.00 Terbutalin Terbutalin*** Bricanyl*** Berotec*** Fenoterol Brgudeluva~ki teofilini Teofilin Aminofilinum 500 mg/2 ml (Pliva) Aminofilinum 250 mg/10 ml (Pliva) Aminofilin 250 mg/10 ml (Alkaloid) Aminofilin 350 mg* (Alkaloid) Aminofilin 100 mg** (Alkaloid) Aminofilin 100mg* (JAKA 80) Odinal 100 mg* (Replekfarm) Aminofilinum 100 mg* (Lek) Tbl. Tbl.

> 800 mcg > 3 inh./dn./dn./dn. Makedonija Prilog 8. > 400 mcg > 2 inh. 100-250 mcg 2-5 inh./dn. Sredna doza Visoka doza 100-200 mcg 1 inh./dn./dn. Deca Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100-200 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 100-400 mcg 4-8 inh./dn. > 2000 mcg > 8 inh./dn. Dozi na IKS koi{to se primenuvaat vo antiinflamatornata terapija na astmata (spored GINA 2004) Preparat Niska doza Vozrasni Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100./dn.Cvetanov V i sor. 400-800 mcg 2-4 inh. 200. 1000-2000 mcg 4-8 inh. > 500 mcg > 4 inh. > 1000 mcg > 4 inh./dn. > 2 inh./dn.Kolaborativen centar na SZO . 1-2 inh./dn./dn. 400 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 200-500 mcg 4-10 inh./dn. 400-800 mcg 8-16 inh./dn. 500-750 mcg 2-3 inh./dn. 2-3 inh. > 500 mcg > 4 inh. 500-1000 mcg 2-4 inh. 2-4 inh./dn./dn. 100-200 mcg 2-4 inh./dn./dn.: Alergiskite bolesti vo R./dn. 252 Institut za medicina na trudot ./dn./dn. 200-400 mcg 1-2 inh./dn./dn. 1-2 inh./dn./dn. 200-500 mcg 4-10 inh. > 1250 mcg > 5 inh./dn. 500-1000 mcg 2-4 inh. 250-500 mcg 5-10 inh. > 800 mcg > 4 inh./dn 200-400 mcg 1-2 inh. 1000-1250 mcg 4-5 inh.

250 50 100. 125. klini~ka imunologija i alergologija 253 . 160 2 x 1-2 inh. 9 80. Seretide diskhaler Symbicort turbhaler Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 5. 500 4. 2 x 1 inh. 25 50.Prilozi Prilog 9 Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astmata Preparat Seretide doziran aerosol Sostav Salmeterol + Fluticasone Salmeterol + Fluticasone Formoterol + Budesonide mcg vo edna inh. Dozirawe (24 ~asa) 2 x 1-2 inh. 250.

2.1 0.4 0.002 0.00002 0.1 0.001 0.008 0.001 0.08 0.4 0.1 0.** 254 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.04 0.5 0.Kolaborativen centar na SZO .001 0.8 1 2 4 8 10 20 40 50 60 80 90 100 (2) Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den 1 (3) ml 0.0 2 (4) 3 (5) 4 (6) 5 (7) 6 (8) 7 (9) Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 1.8 0.01 0.0004 0. Makedonija Prilog 10 Brza hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den (1) [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.8 0.2 0.2 0.4 0.4 0.1 0. 4.0001 0.2 0.: Alergiskite bolesti vo R.02 0.1 0.01 0.2 0.0001 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.0002 0.1 0.6 0.1 0.00008 0.4 0.4 0.8 0.01 0.1 0.2 0.8 0. 3.2 0.0001 0.8 μg otrov od insekti na inekcija 0.1 0.001 [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.1 1 1 1 1 10 10 10 10 100 100 100 100 100 100 100 100 ml 0.0001 0.001 0.01 0.2 0.8 0.9 1.4 0.8 0.2 0.004 0.1 0.00004 0.01 0.0001 0.00001 0.0008 μg otrov od insekti na inekcija 0.4 0.1 0.

1 0.1 (15) 0.000001 0.05 43 (71) 10 0.1 0.4 92 (120) 100 0.2 0.1 50 (78) 10 0.4 64 (92) 10 0.00001 0.01 0. Konvencionalna hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den [i{e ml (μg otrov od insekti/ml) (1) 0.05 15 (43) 1 0.1 (8) 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena μg otrov od insekti na inekcija 0.4 36 (64) 1 0.2 85 (113) 100 0.** * Stepenot na osetlivost se utvrduva pred po~etokot na terapijata spored anamnezata i rezultatite od testiraweto so ko`en prick test so koncentracija 1μg/ ml.1 (22) 0.Prilozi Prilog 11. klini~ka imunologija i alergologija 255 .2 57 (85) 10 0.0 Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 5.8 106 (134) 100 1.1 78 (106) 100 0.1 Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den [i{e (μg otrov od insekti/ml) ml 1 (29) 0. 8.001 0.0001 0. 7.001 μg otrov od insekti na inekcija 0.1 22 (50) 1 0.1 0.05 0.05 71 (99) 100 0.1 8 (36) 0.01 0. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. **Terapijata na odr`uvawe se sproveduva vo tekot na 3 godini. 6.5 1 2 4 5 10 20 40 60 80 100 Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.2 29 (57) 1 0.0001 0.00001 0.4 0.6 99 (127) 100 0.

256 .

International Study of Asthma and Allergies in Childhood (Me|unarodno istra`uvawe za astmata i alergiite vo detstvoto) IFN .metar MBP .majoren bazi~en protein MEF .Global Initiative for Asthma (Globalna inicijativa za astma) god .alergiska vakcinacija AEDS .European Community Respiratory Health Survey (Istra`uvawe za respiratornoto zdravje vo Evropskata Unija) EIA .maximal expiratory flow (maksimalen ekspiratoren protok) Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Allergic Rhinitis and Its Impact to Asthma (Alergiski rinit i negovoto vlijanie na astmata) ASIT .Debar dn .Faktor na stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi IgA .Dojran DPT .imunoglobulin G IgE .kilogram LT .atopiski dermatit AK .godina DBPCFC .eozinofilen katjonski protein ENDA .double-blind placebo-controlled food challenge test (dvojno slep placebokontroliran provokativen test so hrana) De .dnevno Do .dozno-provokativen test EAACI .B limfocit VC .alergiski rinit ARIA .exercise-induced asthma (astma predizvikana od fizi~ki napor) EKP .imunoglobulin M IKS .European Pollen Information (Evropski informacii za polenite) GM-CSF . klini~ka imunologija i alergologija 257 .European Network of Drug Allergy (Evropska mre`a za alergija na lekovi) EPI .alergen-specifi~na imunoterapija B-li .European Allergy White Paper (Evropska bela kniga za alergija) ECP – Eozinofilni katjonski proteini ECRHS .inhalatorni kortikosteroidi Il .imunoglobulin A IgG .atopiski egzem/dermatit sindrom AD .vital capacity (vitalen kapacitet) V/D 12 .angiotenzin-konvertira~ki enzim AR .levkotrien m .Lista na kratenki Lista na kratenki AV .gram GINA .interleukin ISAAC .vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci g .alergiski konjunktivit AKE .imunoglobulin E IgM .interferon kg .European Academy for Allergology and Clinical Immunology (Evropska akademija za alergologija i klini~ka imunologija) EAWP .

Ohrid PA .centralen nerven sistem CD (CD) .work-related asthma (astma povrzana so rabota) 258 Institut za medicina na trudot .Skopje sm .mikrogram mkg/g .quality assurance units (standardizirani edinici) WRA .nadmorska viso~ina NSAI .chlorofluorocarbon (hlorofluorojaglerodni soedinenija) QAU .canis (ku~e) CAR .miligram mg/m2 .: Alergiskite bolesti vo R.sezonski alergiski konjunktivitis SAR .Peh~evo PZ .polenski zrna PPK .provocative concentration 20 (koncentracija na provokativniot agens {to predizvikuva namaluvawe na vrednosta na FEV1 za 20%) SAK .T limfocit T-po .10 .celogodi{en alergiski konjunktivitis Can .prostaglandin Pe . Makedonija mg .mikrogrami na gram mkm.Desetta revizija mkg .miligram na kvadraten metar mg/m3 .cluster of differentiation (odbele`uva~ kaj T limfocitite) CFC .mikrometar (mikron) mL .Celziusov stepen CAK .cirkulira~ki imunokompleksi CNS .felix (ma~ka) FEV1 .milimetar NAR -nealergiski rinitis n.forced expiratory volume in 1 sec (forsiran ekspiratoren volumen vo prvata sekunda) C .santimetar T-li .Me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi .T pomaga~ki limfocit Fel .Makedonsko lekarsko dru{tvo mm . .mililitar MLD .celogodi{en alergiski rinitis CIK .profesionalna astma PG .Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .protivgen-prezentira~ka kletka Pr .nesteroidni antiinflamatorni lekovi Oh .sezonski alergiski rinitis Sk .miligram na kuben metar MKB .v.Prilep PC20 .

28. 115. 224 breza. 185. 28. 26 alergiska senzibilizacija. 102. 152. 244 alergiska vakcinacija. 167 I imun odgovor. 28. 61. 164 atopiski ekcem/dermatit sindrom. 51. 107. 47. 168 K Kiselec. 132 anafilaksa. 28. 48 D Dab. 155. 239. 29. 51. 34. 113. 156 Alternaria alternata. 187 drvenesti rastenija (dendroflorni taksoni). 116. 186. 152. 123. 152. 199. 188 aspirin. 63. 115. 66. 211. 213 anestetici. 185. 165 doma{ni mikrokrle`i. 165 dozno-provokativen test. 103. 165. 196.Indeks na poimi Indeks na poimi A aditivi na hranata. 87. 185. 27. 52. 189 antibiotici. 29. 146. 152. 120 blokira~ki protivtela. 142. 116. 66. 115. 24. 165 alergiski konjunktivit. 37. 168. 30. 152 J jaglen monoksid. 155 eozinofilni leukociti. 200 imunoglobulin E. 119. 35. 146. 61. 38. 141. 115. 141. 237 gravimetriski aeropalinolo{ki metod. 155 buka. 152 indoor (vnatre{ni) aeroalergeni. 115. 175 alergija od insekti. 24. 55. 156 alergiska preosetlivost. 67. 116. 151. 84. 195. 124 bor. 165 ambrozija. 178. 131. 141 alergiski rinit. 153. 63. 200 insekti. 233 V volumetriski aeropalinolo{ki metod. 115. 236 alergen-specifi~na imunoterapija. 119. 87. 103. 115. 89. 83. 175. 234. 189. 24 imunoglobulin A. 52. klini~ka imunologija i alergologija . 143. 52. 197 atopija. 165 aeropalinologija. 23. 213 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 129. 24 imunoglobulini. 124. 53 akarini. 103. 153. 225 ko`ni prick testovi. 115. 182 aerosediment. 116. 242. 35. 123. 61. 67. 147. 201 Dermatophagoides pteronyssinus. 243 bronhijalna hiperreaktivnost. 120. 201. 199 aeroalergeni. 103. 25. 50. 164 alergiski atopiski dermatit. 200 imunoglobulin M. 24. 186. 27. 119. 146. 67. 61. 132. 199. 103. 223 bronhijalna astma. 27 alergija na hrana. 88. 218 alergiska astma. 175 B bazofilni leukociti. 63. 152. 234 dvoen slep placebo-kontroliran provokativen test so hrana. 175 atopiski dermatit. 142. 103. 27. 152 alergija. 28. 165 doma{na pra{ina. 212 imunoglobulin G. 48 G gluvar~e. 87 alergeni. 47 aeropolucija. 23. 103. 67. 146. 153 @ `ivotna sredina. 141. 83. 24. 177. 25. 33. 67 E eozinofilen katjonski protein. 102. 39. 24. 28. 200. 131. 27. 211 izduvni gasovi od soobra}ajot. 24.

29. 63. 175 nealergiski konjunktivit. 165 T limfociti. 165 M majoren bazi~en protein. 81 polenski kalendar. 27 protivgen-prezentira~ka kletka. 206 preosetlivost na hrana. 115. 29. 185 nealergiska preosetlivost na hrana. 35. 103. 141 celogodi{en alergiski rinit. 211. 106. 29. 124. 115. 24. 68 polenska treska. 115. 47. 166 nealergiska preosetlivost. 116. 66. 236 Institut za medicina na trudot . 188. 103. U Urtikarija. 68 polenska karta. 36. 141 sezonski alergiski rinit. 38.Kolaborativen centar na SZO . 244 R rabotna sredina. 152 [ {tavej. 235 str{en. 115 {tir. 124. 37. 141 ^ ~ad. 116 T pomaga~ki limfociti. 141 smreka. 25 mastociti. 154.: Alergiskite bolesti vo R. 116. 66. 142. 199. 165 penicilin. 113. 236 ku~e. 152 P pelin. 164. 41. 29. 26 preosetlivost na lekovi. 24. 108. 115. 115. 113. 24 Loboda. 86 perduvi. 218 prostaglandini. 66. 28. 103. 170 pu{ewe. 211 C celogodi{en alergiski konjunktivit. 211 sulfonamidi. 66. 142 260 protivgen.Cvetanov V i sor. 116. 51. 93. 141 preosetlivost. 153 trevi. 33. 66. 27. 52. 26 nealergiska preosetlivost na lekovi. 167 p~ela. 28. 237 profesionalna astma. 131. 211. 25 protivtelo. 95 pleveli. 154 ma~ka. 125. 131. 188. 83. 29. 61. 28. 137. 24. 26 Hymenoptera. 137. 115. 37. 200 F funkcionalni belodrobni ispituvawa. 27 profesionalen alergiski rinitis. 34. 185 muvli. Makedonija kopriva. 96 Limfociti. 102. 185. 28. 103. 63. 165 N nealergiska astma. 197 Penicillium notatum. 199 nesteroidni antiinflamatorni lekovi. 115. 153. 152. 168 T tegavec. 166 nealergiski atopiski dermatit. 66. 124. 115. 152 polenovi zrna 47. 168 S sezonski alergiski konjunktivit. 110. 142 O osa. 116. 254 outdoor (nadvore{ni) aeroalergeni. 125 L Lebarka. 33. 28. 125 medikamentozna alergija. 155 H hipersenzitivnost. 91. 124. 144 nealergiski rinit. 115. 195 sulfur dioksid. 128. 41. 189 neutrofilni leukociti. 61.

2006. Struga Avtorite im zablagodaruvaat. Primerokot e besplaten..Skopje : Institut za medicina na trudot. klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA). Skopje VIA In`enering.Makedonija / vo redakcija na Vladimir Cvetanov.Makedonija . Skopje Pliva.7)(047. . Skopje Alkaloid. Makedonija GlaxoSmithKline Pharmaceuticals. Skopje 616-056.Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski#.Ovaa publikacija finansiski ja pomognaa: Ministerstvo za obrazovanie i nauka pri Vladata na R. Pe~ati: "Evropa 92#.Istra`uvawa COBISS.3(497. CIP . 24 sm Registar ISBN 9989-2571-0-8 (IMT) ISBN 9989-2570-0-0 (MZBKIA) a) Alergiski bolesti . Ko~ani . Skopje ProCredit Bank.31) ALERGISKITE bolesti vo R.MK-ID 65667082 Tira`: 500. . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT).260 str. : ilustr. Skopje ReplekFarm.

262 .