ALERGISKITE BOLESTI VO R.

MAKEDONIJA

Vo redakcija na prof. d-r Vladimir Cvetanov

Skopje, 2006 1

Redakciski odbor: Prof. d-r Vladimir Cvetanov (pretsedatel) Prof. d-r Mirko Spiroski (~len) Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska (~len) d-r Jordan Minov (~len) Avtori: Prof. d-r Vladimir Cvetanov, Emeritus Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska Prof. d-r Elisaveta Stikova d-r Jordan Minov prim. d-r Neda E`ova d-r Sne`ana Milkovska, dipl. biolog ass. d-r Sne`ana Risteska-Ku~ d-r Olivera Spasovska d-r Mimoza Marseni} Izdava~i: Institut za medicina na trudot, Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT) Makedonsko zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA) Za izdava~ite: Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska, IMT Prof. d-r Mirko Spiroski, MZBKIA Dizajn na korica: Ladislav Cvetkovski i Konstantin-Ko~ko Cvetanov Lektor: Len~e Danevska U~senici vo terenska realizacija na Proektot: d-r Valentina Petreska, d-r Qubica Andonovska (Ohrid) d-r Roza Naumoska, d-r @aneta Bocevska (Prilep) d-r Fanica Kapu{evska (Peh~evo) d-r Afrim Ma}elara (Debar) d-r Nikola Ajcev (Dojran) med. sestra Mare Isjanovska (Skopje) Sorabotnici vo statisti~kata, kompjuterska i farmacevtska realizacija: Prof. d-r Rozalinda Isjanovska, Prof. d-r Kristin Vasilevska, ass. d-r Sa{o Stoleski, ass. d-r Dragan Mijakoski, dipl. farm. Kostadina Jugreva, ass. d-r Vladimir Kendrovski (Skopje), d-r Vlado Stefanoski (Ohrid). Kompjuterska podgotovka:

Vlatko Qubenov, VMG DIGITAL - Skopje

Predgovor

PREDGOVOR

Interesot na avtorot na ovie redovi i negovite sorabotnici, za za~estenosta na alergiskite bolesti vo na{ata zemja datira od pred dve decenii. Pri~inite bea profesionalni, pragmati~ni, me|utoa i poradi toa {to ne sakavme da ja prifatime voobi~aenata floskula: ,,Za `al, za Makedonija s¢ u{te nemame relevantni podatoci za prevalencijata na.....#. Vakvite obrazlo`enija za odredeni entiteti bea naj~esto ilustrirani so egzaktni brojki za elaboriranata pojava vo odredeni zemji, kako na primer: vo SAD, Avstralija, evropskite zemji, pa duri i onie od na{eto opkru`uvawe. Vo 1993 godina, analiziraj}i grupa od skoro 700 neselektirani ispitanici po pat na slu~aen izbor, gi dobivme prvite soznanija za alergiskiot rinit. Vo 1994 godina, na{ite istra`uvawa bea zbogateni so mnogu pove}e obele`ja za ovaa pojava, no i vo dvata slu~ai podatocite se odnesuvaa samo za Skopje. Ekipata od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite, vo tekot na 1995 i 1996 godina, realizira multicentri~na studija za ra{irenosta na bronhijalnata astma vo 11 gradovi od R. Makedonija. Od ovie pri~ini, imaj}i gi predvid prethodinite iskustva i vospostavenata sorabotka so lekarite od drugite gradovi vo Republikata, bevme vo mo`nost da go realizirame Proektot broj 400998 odobren od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Istra`uvaweto trae{e 5 godini (od 1998 do 2003g.) i be{e realizirano vo {est gradovi. Rezultatite od proektot se elaborirani vo ovaa publikacija. Dokolku izdava~ite ne najavea cvrsta namera knigata da bide distribuirana na Kolaborativnite centri za medicina na trudot pri SZO i Nacionalnite zdru`enija za alergologija i klini~ka imunologija, }e be{e izli{en stavot na avtorot na ovie redovi u{te od 1998 godina koga napravi kriti~ki osvrt na neusoglasenosta na nomenklaturata na alergiskite entiteti so onaa na MKB10 na SZO od 1992 god. Ovaa sostojba u{te pove}e se uslo`ni koga Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija vo 2001 godina proklamira{e nova revidirana nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti. A propos ovaa novina van Cauwenberge kako naslov na edna negova rasprava go postavuva pra{aweto: ,,Novata nomenklatura dali e moda ili potreba?#. Na{iot odgovor bi bil: ,,Moda ne e, no vo ovoj moment ne e potrebna#. Se trudevme rezultatite od istra`uvaweto da bidat opservirani od pove}e aspekti, odnosno studijata da ima javnozdravstven karakter. Dali uspeavme?

Urednik i rakovoditel na Proektot prof. d-r Vladimir Cvetanov

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

3

4

Sodr`ina

Sodr`ina
Predgovor ................................................................................... 3 A. Op{t del ............................................................................. 21
Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti ....................................................................................................23 Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti ...24 Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti ....................................................................................................26
Atopija .............................................................................................................. 27 Alergija............................................................................................................. 27 Alergeni ........................................................................................................... 27 Alergiski rinit ............................................................................................... 27 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 28 Astma ................................................................................................................. 28 Alergiski bolesti na ko`ata ........................................................................ 28 Atopiski egzem/dermatit sindrom ................................................................ 28 Urtikarija ........................................................................................................ 29 Kontakten egzem/dermatit.............................................................................. 29 Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti .............................................. 29 Anafilaksa ...................................................................................................... 30 Literatura ...................................................................................................... 30

Relevantnost na nacionalniot - statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti ..........................................................................31 Sostojbi vo Republika Makedonija.......................................................31 Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija ....................................................32
Alergiski rinit .............................................................................................. 33 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 34 Bronhijalna astma ........................................................................................... 35 Atopiski dermatit .......................................................................................... 36 Preosetlivost na lekovi .............................................................................. 37 Preosetlivost na hrana.................................................................................. 38 Alergija od insekti ........................................................................................ 39 Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa ................................................... 39 Literatura........................................................................................................ 40

Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija ...............................................................................................41 Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto 41
Skopje (Sk) ........................................................................................................ 42 Dojran (Do) ........................................................................................................ 42 Ohrid (Oh)......................................................................................................... 43 Prilep (Pr)....................................................................................................... 43 Debar(De) .......................................................................................................... 43 Peh~evo (Pe) ..................................................................................................... 44 Literatura........................................................................................................ 44
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

5

..................................5.......5........................3...........3.........................5.....................81 1....2............................................................... 89 2..........6..........1..............9........... 77 1.............1...........6........ Ma~ka ............6................... Ptici .........................................................1..................... Rezultati od na{eto istra`uvawe................. Polenski kalendar na gradot Debar............... Rezultati od na{eto istra`uvawe........ Ku~e ................................................8......68 1............8..................91 2......3. Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe ............. Zaklu~oci ..5........................................4..........Cvetanov V i sor...1.......6............. 59 1............. 47 1.. Rezultati od na{eto istra`uvawe.............. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R.........6.........5......5................. Doma{ni milenici ..10....3..6..6...................4....... 58 1....................................7............................................................... 66 1......3....... 75 1............1........... Aeroalergeni od nadvore{na sredina .1.2........................................... Polenski kalendar na gradot Ohrid ............................................ Muvli ...........82 2................ 93 2..................................................................................................................................... 73 1.....3........1..........5.......... Makedonija B................................ Definicija ... 58 1......................3...98 2................................... Rezultati ........... Peh~evo .............4..... Senzibilizacija-povrzanost so PZ ....... 83 2......................98 6 Institut za medicina na trudot ..........83 2..1.......................................................................................................5...............................87 2.........1............6..........3........... Skopje .. 95 2.........................5............ Prilep.......................... Aeropalinolo{ki monitoring ..........11.........3...............1...........................3... 55 1...... Polenski kalendar na gradot Prilep ............... 85 2........4............................ 45 1.............5.....7............. 62 1..1................: Alergiskite bolesti vo R..4..........................5.1.................. 95 2.............. 63 1.......... Rezultati od na{eto istra`uvawe..................... Makedonija ........................................3.... 56 1..................... Polenski kalendar na gradot Dojran ..5.............2.................0.... Polenski kalendar na gradot Peh~evo.................. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina ..5..........5........ 71 1.............................. Lebarka ....... Ohrid..............5................2.................. Polenski kalendar na gradot Skopje...................Kolaborativen centar na SZO .............................1..... 69 1......... Rezultati od na{eto istra`uvawe......47 1................ Dojran ................3.............. Literatura: ................................................................. 52 1..................... Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R..4................ 79 1..............3.... Zastapenost na PZ vo R...........................55 1............................ 97 2.......... 61 1.............50 1...................................47 1... Doma{ni mikrokrle`i ................ Polenski kalendar(i)....... Literatura: ......................6.......... 93 2................................ 56 1.... 91 2..........................1..... Makedonija ............... Rezultati od na{eto istra`uvawe............................................. Debar ..............................................2............. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna..............................2................................... Predlog lista na alergeni za prakti~na primena ........................................................ Zaklu~oci .............. Makedonija .............6................................. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi .................................2.................... 96 2.....................................3............................49 1.................... Aeropalinolo{ki metodi ............ 57 1.......... 92 2....

............6.. 138 2................................................................. 145 3.....................................................1.................................3................................ 121 2.................1.................................................................................. klini~ka imunologija i alergologija 7 .................... ORL status .......1..................Vozrasno naselenie .................................. Lekuvawe .......................3... Zastapenost vo oddelnite gradovi ................................. Sezonski alergiski rinit (SAR) .......1........................... Lekuvawe na AR ........ Kontrola na sredinata ........................................ 103 1...................... Laboratoriski testovi ......142 3.......................................................................5......... Kontrola na sredinata ..............................5......................115 2..143 3...........115 2. 120 2.............. Zastapenost spored polot i vozrasta..................................103 1................. 117 2....143 3. 103 1........... Dijagnoza... 115 2........................................................8....2........7....... Alergiski rinit .........................4...126 2......1...... Celogodi{en alergiski rinit (CAR) ..... 108 2.............117 2.........7......... Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa ......................8..7........................... Celogodi{en alergiski rinit .............................6....... Medikamentozna terapija.............8..8............. Klasifikacija i definicii..1.............. 101 1... Etiopatogeneza na AK.117 2..............................3.......5................ 139 3..............................2........6.................... 118 2... ............ Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni......2..... 119 2................................................... 120 2.................. Literatura................................0................................. Funkcionalni testovi ................................................ Alergiski konjunktivit .........................5........................................... 146 3...............144 3................ Diferencijalna dijagnoza .....................7..............................................7.......... Klini~ka slika .... Anamneza ............. 146 3..........................................7.................................7.......1..2..........5............ 146 Makedonsko zdru`enie za bazi~na....... Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma..5........... Akusti~nata rinometrija ..........8......4..............6................... Zastapenost na AR ......3................ Dijagnoza.4.5.5.......................3.....................4........3............... Klasifikacija ....... Sezonski alergiski rinit....................2......142 3..................................... 116 2..................................... Karakteristiki na ispituvanite grupi .. Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti ...... 137 2......0.....................................143 3........................1. Etiopatogeneza .........5...................................................Sodr`ina V.....................................5...................................Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas ... Klini~ka slika ........................................1................6..............................2................ ............3.......... 119 2.. Rezultati od na{eto istra`uvawe .....................115 2...............................141 3...... 117 2.. Definicija ...................5........................ Profesionalen alergiski rinit ....................................................... Deca ...................................................... 141 3..................................6............. Zastapenost na AR kaj decata ................................4..............................1......4........2...120 2.....................................1.................................. 118 2.......................................................................... 119 2.......................................................... Ko`ni testovi .......... 134 2...................................................................... ......... 117 2..............................................2....................................3..............1....2.... Ra{irenost na AK .... 127 2.............141 3................................................ Zaklu~oci ..........0..4.... 115 2..............................

......177 5........................................ 151 4.........10............. Terciernata prevencija.............. ........................ Povrzanost so nadvore{nite faktori ...156 4.....................175 5........................ 175 5......................................... 149 3............ 155 4....10........ 157 4.................... 155 4........3..........4................................ Prevencija ...... Genetski osnovi na astmata .................2....................3.. 152 4....................................8............... AK i `ivotna i rabotna sredina ...........1................10.151 4.......................................................................0........5...3.... .......................... Epidemiolo{ki studii za astmata vo R..10.........................4...................1................... Anamnesti~ki podatoci ..........4.............................Etiopatogeneza ...... AK i mesto na `iveewe .......6...............10.................... 170 4..........................................2............... 150 4......2.........152 4.................................................... Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni ... Zaklu~oci ......... Makedonija ....................... Alergeni ........ Definicija ...............8........8............10.............1......... 155 4................. Bronhijalna astma............3..........................................................................7......................5.....7........ Simptomatski lekovi .2.............. 163 4.. Povrzanost so endogenite faktori ..................6............. 156 4.......................5.................................... Sekundarnata prevencija ......................................... 160 4..........157 4........................ 155 4......2.......2.................8............. Atopiski dermatit ...........0...............................175 5.....5....................................... 164 4...............................2...............155 4................................................. 151 4.......... 156 4..........2..............1.......10......7...........9...............................................Cvetanov V i sor.............................................. Farmakolo{kiot tretman ........2..... 167 4.................177 8 Institut za medicina na trudot .. Klini~ka slika .....................: Alergiskite bolesti vo R........................... 166 4....... Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot ............................................3....... 147 3........6.............................2.... Primarnata prevencija ........................................................................ Markeri na hroni~nata inflamacija ....... Makedonija 3............6. Alergolo{ka evaluacija....................154 4........................................................................155 4............. Literatura.... Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R.............7........................................5......................................4............ Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) . Etiologija.......3.................................Kolaborativen centar na SZO ................6................................... AK i endogeni faktori.......... Klini~ka slika .............................................. 156 4........................8....... 165 4.....................176 5.................................... Terapija ..................1...10.................................8..2.. 152 4...............8.. Atopija ...................159 4..................................... 148 3............. Dijagnoza.. 162 4....5......... 152 4..................5. 148 3.................6................158 4.........9........................................ Prevalencija na respiratorni simptomi i astma ........2.......................................................................... Aeropolucija .................9................ Patogeneza i klasifikacija........1....4............ 156 4.............. Dijagnoza.5....................................... 157 4............. 172 5.................10.....................7.............1........... Nefarmakolo{kiot tretman.......... Zastapenost vo oddelnite gradovi ................................................................. Makedonija od 2003 god .................... Lekuvawe ..10............................... Literatura...10....7.. ................. Funkcionalni belodrobni ispituvawa ..................................................................... Zastapenost spored polot ................................... Zaklu~oci ........

................................... Sekundarna prevencija .................... Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI)....................................... 189 6......... Zastapenost na preosetlivosta na lekovi ...........6.... Klini~ka slika .....6..........................................................4.....................................................................2.......................8..... Zaklu~oci ................ Rezultati od na{eto istra`uvawe..................4..........................185 6............................. 186 6.............. Definicija ...................................199 7..187 6....................Sodr`ina 5................................................................... Anamnesti~ki podatoci ............................6... 177 5............................................................................201 7................... Dijagnoza..........................4.......5.......................................... 178 5.................4..............................183 6........1..............................................1...........183 5...........................7....2...............196 6...1....................................................................................0.......... 180 5.... Prevencija............177 5.. 188 6............. 189 6...................... Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti........................ Zastapenost na AD vo oddelni gradovi .... 188 6....... In vivo alergolo{ki ispituvawa ..8...........................186 6.........8....... Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi ......................................... 188 6.... Framakolo{ka terapija.......0............ Rezultati od na{eto istra`uvawe .8..3............ Povrzanost so na~inot na `iveewe ..............7............................ 185 6......... 201 7........................10....4.......4.......... 190 6..... Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD ............... 182 5..7....5........... Zastapenost vo oddelni gradovi ................4.............................................6....... 181 5.....................7.............. 191 6.................197 7..........1..4.. 186 6..................................................7..............5.................3......................... 177 5.........4.....................201 Makedonsko zdru`enie za bazi~na....4. 199 7..............200 7..185 6............5...............................................3.................................. 187 6................................................................................ Povrzanost so aerozagaduvaweto................3..... 201 7......... Primarna prevencija........ Drugi antibiotici i sulfonamidi ...................2................. 201 7......................4.... Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata .......... Miorelaksansi..................... Dozno-provokativni testovi (DPT) .................................................... Epidemiolo{ki istra`uvawa ................................. Etiopatogeneza ..............................................7...............................................9...... Laboratoriski testovi ............................................ Definicija ....3..........7....5.....8... 180 5...............1.......................1.......... 189 6.....5.......................................... AKE inhibitori .... Nefarmakolo{ki tretman .......2.............. 187 6..... Penicilin.....188 6....................... Preosetlivost na lekovi ..........................6...........................................1.......................... Zastapenost spored vozrasta................. 189 6.. Klini~ka slika ...........................7...................1....................2........................3.......... Literatura ..2............................ Dijagnoza...................................... 187 6...................... Literatura ....................... Zaklu~oci .............. 201 7..6......................................................4......186 6.......................... Prevencija....... 189 6............................................ klini~ka imunologija i alergologija 9 .....6.............. Laboratoriski ispituvawa ................................................................................................3...................................5...2....................189 6...........2.....4.........................................1 Anamnesti~ki podatoci .........................6.......................4................... Preosetlivost na hrana ......... Lokalni anestetici .

........................3....................7..........................................4.....2.............. 231 Prilozi ....2..............9........ Makedonija 7............. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii ..............................................................8..................................................... Deca ..................................... Alergiski rinit .......................208 8...........................................6....... Prevencija.......................... 215 8.............................. Specifi~na imunoterapija (SIT) . Zastapenost vo oddelni gradovi .10..........3. Zaklu~oci ......1........................213 8..................... Literatura .......3..........233 I.............................................................................214 8..9..........211 8.....1.... 211 8...........................................212 8................. Definicija i klasifikacija ....1................. Makedonija............ Makedonija...... 213 8........................................................ Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom ............. Literatura ......................................7................7......... Zaklu~oci ......3...........................9..............................3......225 1....... Vozrasni ................................. 233 10 Institut za medicina na trudot ............................................ Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti ......... Vozrasni ....................... Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti..... 223 1............ Dodatoci ..........................................1...................11......215 8.....7...... Zaklu~oci .............1..... Rezultati od na{eto istra`uvawe ........... 218 8.................214 8.......... Deca .....................Kolaborativen centar na SZO . 226 1..........................228 D.................................... 218 8.................203 7.......................0.....................4.................................................................................... Makedonija .................. 206 7...................... Literatura ...................... Bronhijalna astma vo R.............................................. Sistemski alergiski reakcii.227 1...............................................1..................................2.............................................211 8................................1.. 203 7..........................................6........ Polen od drvenesti rastenija .5......................3... 221 1..........2.......................9....................223 1..1.......................7.213 8...... Klini~ka slika .....................................................................8.......... Bronhijalna astma ........................................220 G............ Sezonski alergiski rinit vo R................................. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana ...................4...................... Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma .......................207 7......... 213 8..................... Lokalni alergiski reakcii .....1............ Dijagnoza................: Alergiskite bolesti vo R.................................................................................................0.....................................Cvetanov V i sor...... 205 7.2. Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti ....3....... 216 8...................................... Rezultati od na{eto istra`uvawe ............ Lekuvawe ..............202 7.............................................................. Naj~esti klini~ki manifestacii ..3.......................................................9....... 204 7...................................2.. Alergija od insekti .........214 8.................. 223 1.....4... 212 8..................................2..........................................................9............ Tek i prognoza ............... Celogodi{en alergiski rinit vo R...............................................................7......................219 8................. 233 Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna .................. 224 1....

.................................................................................... 233 Dab (Quercus petraea) ..................................................................................................... 257 Indeks na poimi ..............................................................................244 Prilog 5: Efikasnost na oddelni lekovi za smiruvawe na simptomite na AR .......Sodr`ina Breza (Betula pendula) ......spored Gina 2004 .........................................252 Prilog 9: Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astma ..................................................................................... 233 Buka (Fagus sylvatica) ................................................................................ Trevi (fam.................................. Poaceae) ........................................................ 235 Kiselec (Rumex sp......................................................................... klini~ka imunologija i alergologija 11 ..........)...........................................................238 Prilog 3: Pra{alnik za deca ............................................................ 237 III... Polen od pleveli ....................................) ...........................................................247 Prilog 7: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na astmata .. 237 Prilog 2: Pra{alnik za vozrasni .....................................241 Prilog 4: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na alergiskiot rinokonjuktivit .......... 234 Smreka (Juniperus sabinoides) ............ 235 Obi~na kopriva (Urtica dioica) ........ 234 Bor (Pinus nigra)...........................254 Prilog 11: Protokol za konvencionalna hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa ......................................................... 235 II...................... 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na............................................. 236 Gluvar~e (Taraxacum officinale) ........246 Prilog 6: Pra{alnik za profesionalen rinit.........................................................................................................255 Lista na kratenki ............... 236 [tir (Amarantus sp............................................................................253 Prilog 10: Protokol za brza hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa ...........................249 Prilog 8: Dozi na IKS koi se primenuvaat vo terapijata na astma .............................................................................................................................................................................................................................................

12 .

Vo 1976 god. . bea obezbedeni optimalni uslovi. Dobitnik e na najvisokoto priznanie na Makedonsko lekarsko dru{tvo za 1996 godina.. Prof.Biografii na avtorite Prof.Healt promotion# (1995).. 2001). Od 1965 do 1966 godina gi posetuva postdiplomskite studii vo Zagreb vo [kolata „Andrija [tampar”. d-r Cvetanov ja vovede modernata funkcionalna dijagnostika na respiratorniot sistem (1967). multicentri~nata studija za bronhijalna astma (1995/96) i Proektot br.Alergie und Asthma# primeneta na kutanite testovi so alergeni od rabotno mesto vo detekcija na bronhijalnata astma pri ekspozicija na bra{nena pra{ina (1970). Otkako vo novoizgradenata zgrada na Institutot za medicna na trudot (1977 god).Specifi~na imunoterapija# (2001). Urednik i prv avtor e na publiciranite knigi: . vo toa vreme aktuelen za penicilinskata i medikamentozna preosetlivost vo 1978 god. Cvetanov e nositel na dva proekta za epidemiologijata na alergiskiot rinit (1993/1994). Od 1993 god. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinit (1999). a vo spisanieto .malata spirometrija# gi sumiral i objavil vo 1969 god. Iskustvata od .lekuvawe# (1998). klini~ka imunologija i alergologija 13 . 400998 (1998-2003). Vo 1979 god. Vo 1970 godina magistrira vo Zagreb i stanuva prv magister po medicinski nauki na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Vo 1967 god. Bil pretsedatel na Prviot makedonski imunolo{ki kongrers (1996) i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. vovedena e rinomanometrijata kako dopolnitelen i va`en test vo dijagnostikata na alergiskiot rinit. a 1993 po alergologija i pulmologija.. LIF testot kaj profesionalniot kontakten dermatit (1980). toj prerasna vo nastavna baza na Medicinskiot fakultet.. doktorira na tema alergiski alveolit. odr`an vo Sofija (Bugarija) 28-30 maj 1998 godina. dobiva zvawe supspecijalist po alergologija i klini~ka imunologija. dodeka vo 1994 god. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. na tema “Povrzanosta na alergiskite manifestacii na di{nite pati{ta so aktuelnata mikroflora vo Makedonija”. Vo 1984 god. indirektniot test na bazofilna degranulacija.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (1989). Rezultatite od ovoj trud. Avtor e na 207 stru~ni publikacii od oblasta na profesionalnata patologija i alergologija. Vo 1991 god. Prof. d-r Vladimir Cvetanov e roden 1935 god.Socijalna medicina . se publicirani i prvite rezultati za gradot Skopje. Eden period dr`i predavawa i na postdiplomskite studii vo Qubqana i Saraevo. Prof. Istovremeno bil vklu~en i vo nastavata na supspecijalnosta po alergologija i pulmologija.Alergiski bolesti . polaga specijalisti~ki ispit po medicina na trudot. e redoven profesor na Katedrata po higiena i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet vo Skopje. go vospostavuva testot za odreduvawe na precipitinski antitela so dvojna imunodifuzija na gel-agar. . od nekoi skandinavski avtori.. vo Institutot za medicina na trudot otpo~nato e so aeropalinolo{kite istra`uvawa i 1993 god. vo Skopje. Toj e eden od avtorite na “Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~nata opstruktivna bolest” (1999) i vo knigata “Klini~ka alergolija” (Sofija.. monografijata . Cvetanov e osnovopolo`nik na Institutot za medicina na trudot (1972) i Centarot za alergologija (1986) pri Institutot i rakovoditel do negovoto penzionirawe (2000 god). Od 1962 do 1965 godina raboti kako op{t lekar vo Zdravstvenata stanica na rudnikot Radu{a. Diplomira 1961 godina na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Dobitnik e na Prvata nagrada za poster na Balkanskiot kongres za alergologija. klini~ka imunologija i alergologija vo perodot od 1996 do 2000 god. e nare~ena “makedonska studija#.

Vo 1980g.1989).. a vo 1990 god. Prof. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1979 god.. taa ja izvr{uva funkcijata direktor na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska e rodena 1955 god. Avtor ili koavtor e na pove}e od 130 stru~ni i nau~ni trudovi.lekuvawe# (Skopje. 2003). Eden e od avtorite na prira~nikot „Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost” (Skopje. (Skopje. do denes e upravnik na Institutot... i za redoven profesor. Biological and Radiological agents threats”. Kako vremen sovetnik na SZO rabotela i vo oblasta na zdravstvenata statistika. Aktuelen {ef na Katedrata po medicina na trudot i koordinator na Proektot za razvojot na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje od 2002 god. 2005). 1989). Od 1980 god. 2001). a supspecijalizacijata po pulmologija i alergologija vo 2003 god. 2001) i za Codex Alimentarius (Skopje..: Alergiskite bolesti vo R. Ima ostvareno studiski prestoi vo Stokholm ([vedska) vo 2000 god. ja odbranuva svojata doktorska disertacija. Eden e od avtorite na prira~nikot . Odgovoren nastavnik e po predmetite zdravstvena ekologija na Stomatolo{kiot Fakultet i predmetite u~ili{na i predu~ili{na higiena na Pedago{kiot fakultet.Alergiski bolesti . SAD (2003) i Izrael (2005). ^len e na Me|unarodnata komisija za medicina na trudot i ~len na nacionaleniot sekretarijatot na Komisijata. 2002). prva kniga od ovaa oblast na makedonski jazik kaj nas.Klini~ka imunologija# (Belgrad. Vo 1987g. 1998). 14 Institut za medicina na trudot . specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1988 god. Oksford (Velika Britanija) vo 2001 god. D-r Trifun Panovski# na MLD za 2005 god.Imunoalergiski aspekti na profesionalnite alergiski bolesti# od monografijata .. Poslediplomskite studii gi zavr{uva vo 1986 god i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki. a so odbranata na doktorskata disertacija pod naslov “Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz” vo 1990 god. monografijata . 2006). Dobitnik e na Povelbata . a za redoven profesor vo 2002 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomirala vo 1980 god. vo Skopje.Public Health: A Tool for Regional Development# (Bukure{t. kako i avtor na u~ebnikot „Higiena”. vo Belgrad.. e izbrana za pomlad asistent po predmetot higiena so socijalna medicina i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (Skopje. Makedonija Prof. magisterskite studii... vo 1988g. Avtor e na poglavjeto . kako i vo procenkata na ~uvstvitelnosta i adaptacijata pri klimatskite promeni. Za pomlad asistent na Medicinskiot fakultet vo Skopje po predmetot higiena so medicina na trudot e izbrana vo 1986 god. Vo pe~at e nejziniot u~ebnik po zdravstvena ekologija. Vo periodot 1994-2002g. d-r Elisaveta Stikova e rodena 1956 god. e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot pri Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem. prira~nikot za nastavnici „Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. a vo 2002g.. a od 2003 god. 2003) i na prira~nicite za pravilna ishrana (Skopje. se vrabotuva vo Institutot za medicina na trudot. Bila anga`irana kako nacionalen sorabotnik na SZO vo oblasta na ishranata i bezbednosta na hrana. Taa e regionalen koordinator na SCOPES Proektot “Development of core curriculum in occupational health” i ko-direktor na NATO Proektot „Strengthening National Public Health Preparedness and Response for Chemical. Aktuelen zamenik prtsedatel e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na.Kolaborativen centar na SZO . Vo 1986g. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci “Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. Ima ostvareno studiski prestoi vo Francija i [panija (2002).Cvetanov V i sor. kako i prv pretsedatel na Nacionalniot komitet za hrana i na Kodeks Alimentarius Komitetot vo Republika Makedonija. 2005) i . ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie i na Evropskata akademija za alergologija i klini~ki imunologija. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trudot. kade raboti i denes. Erusalim (Izrael) 2005 god. prira~nikot za nastavnici. za prezentacija na zdrvstvenite indikatori(Skopje. klini~ka imunologija i alergologija. rakovoditel i u~esnik vo 7 me|unarodni nau~no-istra`uva~ki proekti. Avtor e i koavtor na pove}e od 130 nau~ni i stru~ni trudovi. se steknuva so zvaweto doktor po medicinski nauki.

Prilep. Eden e od avtorite na poglavjeto “Occupational Lung Disorders” na Prira~nikot za nastavnici. Eden e od avtorite na knigata . Minov e roden na 09. Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. U~esnik vo nau~noistra`uva~kiot proekt . klini~ka imunologija i alergologija 15 .Health Determinants in the Scope of New Public Health# od 2005 god. klini~ka imunologija i alergologija. go polo`uva specijalisti~kiot ispit po medicina na trudot. vo Skopje. 1960 god. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. 07. Rakle . Vraboten e vo Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem pri Institutot za medicina na trudot . Skopje e izbrana za asistent na Katedrata po higiena i medicina na trudot.Kolaborativen centar na SZO. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. Nejzinata pove}egodi{na stru~na aktivnost e od oblasta na dijagnosticiraweto.. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. Na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje u~estvuva vo nastavata na poslediplomskite studii . profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni belodrobni zaboluvawa i bolestite vo vrska so rabotata se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo nejzinata rabota. d-r Neda A. Vo 1981 god. Prim. a vo 2001 god. Svetskata organizacija za alergologija.. Vo 1987 god. vo s. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1971 god. .lekuvawe# i na Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci. Makedonija#. na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija. Zvaweto primarius £ e dodeleno vo 1994 god. Vrabotena e vo Otsekot za alergopulmologija pri Institutot za medicina na trudot. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1984 god.. Kolaborativen centar na SZO. Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na.kurs po medicina na trudot. Funkcionalnata dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem i profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni opstruktivni belodrobni bolesti se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo negovata rabota. Vklu~en e vo pove}e doma{ni i me|unarodni proekti.Biografii na avtorite D-r Jordan B. a vo 2002 god.. od strana na Nastavno-nau~niot sovet na Medicinskiot fakultet. Lekuvaweto i sledeweto na alergiskite bolesti. E`ova e Rodena e 1944 god. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. programi i rabotilnici.Epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Vo 2002 god. go polo`uva supspecijalisti~kiot ispit po alergologija i pulmologija. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 130 stru~ni i nau~ni trudovi publicirani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani vo zemjava i stranstvo. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. voveduvaweto i prakti~noto izveduvawe na pove}e metodi i testovi od oblasta na alergopulmologijata.Alergiski bolesti . kako i na 110 stru~ni i nau~ni trudovi.

). Vo 2005 g. pri {to studiskiot prestoj go izveduva vo Institutiot za zarazni i parazitski bolesti (Oddelenie za alergologija i aeropalinologija) vo Sofija. kako i general sekretar na I Makedonski kongres na medicina na trudot so me|unarodno u~estvo vo 2004 god. ekologija i odr`liv razvoj. vo Lion. biolog Sne`ana G. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister na biolo{kite nauki. ^len e na Zdru`enieto za medicina na trudot.1960 god. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trud.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit# od 1999 god i prira~nikot od zemjite od Jugoisto~na Evropa. Vo 2000 god.Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Na Biolo{kiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. a vo 1998 god.1962 god. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. SZO Kolaborativen centar. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci „Health Detreminants in the Scope of New Public Health” od 2005. Poliwa na poseben nau~en interes £ se aeropalinologijata. programi i rabotilnici od nacionalno i me|unarodno zna~ewe. d-r Sne`ana M. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. Istata godina ja definira alergenskata paleta na aktuelnite alergeni za kutani testovi vo R. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora#..Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit#.Cvetanov V i sor.04. Risteska-Ku~ e rodena na 18. vo Skopje. Eden e od avtorite na . U~esnik e vo proektot LEAP na grad Skopje. Stru~no-nau~no e anga`irana na dve poliwa od medicinata na trudot: profesionalnata imunoalergologija i industriskata toksikologija pri {to kako pole na poseben interes se izdvojuva profesionalniot rinit i funkcionalnata nazalna dijagnostika so rinomanometriskiot metod. Bugarija. klini~ka imunologija i alergologija. Debar i Dojran. Be{e ~len na nau~niot i organizacioniot odbor na I Makedonski imunolo{ki kongres (2000 god.. epidemiologija na alergiskite zaboluvawa.07.Kolaborativen centar na SZO . Vrabotena e vo Otsekot za alergii pri Institutot za medicina na trudot-Kolaborativen centar na SZO. raboti i na razvojot na aeropalinologijata vo Makedonija. Vo 1993 godina go izrabotuva polenskiot kalendar za gradot Skopje. Kako asistent u~estvuva vo izveduvawe na prakti~nata nastava na Katedrata po medicina na trudot od 1998 god. Ass. se steknuva so zvaweto doktor na biolo{kite nauki. a vo 2003 god. Evropskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto respiratorno zdru`enie. vo otsekot za industriska toksikologija. stanuva magister po medicinski nauki od oblasta na medicinata na trudot. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Skopje vo 1988. za nastavnici.: Alergiskite bolesti vo R. ^len e na odborot za izrabotkata na . kako i proektot . vo Skopje. Prilep. Makedonskoto zdru`enie za medicina na trudot. Makedonija Dipl. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 70 stru~ni i nau~ni trudovi.. Zdru`enieto za bazi~na.. R. a vo 2002 godina i za gradovite: Ohrid. Francija se zdobi so evropskite diplomi za aerobiologija i aeropalinologija. Kako edinstven aeropalinolog vo Republikata. Na istiot fakultet vo 2002 god. Peh~evo. kako i ~len na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. Milkovska e rodena na 08. Makedonija. Ima objaveno pove}e od 70 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjata i vo stranstvo. Vklu~ena e vo pove}e nau~ni i aplikativni proekti. 16 Institut za medicina na trudot . ^len e na Makedonskoto lekarsko dru{tvo. klini~ka imunologija i alergologija i Dru{tvoto na ekolozite na Makedonija. kade {to aktivno e vklu~ena vo nau~no-istra`uva~kata rabota.

U~esnik e vo nekolku nau~ni proekti. a specijalizacijata od klini~ka imunologija so alergologija ja zavr{uva vo 1984 godina na Vojno-medicinskata Akademija vo Belgrad. Avtor i koavtor e na pove}e od 60 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi i drugi stru~no nau~ni sobiri vo zemjava i vo stranstvo. vo Struga. Na Medicinskiot fakultet . Kolaborativen centar na SZO. Vo 2001 god. Spasovska e rodena na 07. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1986 god. ja zavr{uva specijalizacijata po oftalmologija. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1985 god. Od poseben stru~en i nau~en interes e prevencijata i ranoto otkrivawe i lekuvawe na o~nite bolesti. Kako avtor i koavtor ima objaveno 20 stru~ni i nau~ni trudovi. Kolaborativen centar na SZO. 04 1957 god. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ^len e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na klini~ka imunologija i alergologija. ^len e na Upravnio odbor na Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. Aktuelen rakovoditel e na RE Medicina na trudot vo JZU Zdravstven dom Ohrid. Alergoimunolo{kite testovi so poseben osvrt na medikamentoznata alergija kako i vodewe na specifi~nata i nespecifi~nata imunoterapija se oblasti od interes vo nejzinata rabota. Unapreduvaweto na zdravjeto na rabotnoto mesto e pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. Marseni} e rodena na 17. klini~ka imunologija i alergologija 17 .Skopje diplomira vo 1978 godina. U~estvuva vo edukacija na studenti po medicina i doktori na specijalizacija vo ramkite na zdravstveno-edukativniot proces na Institutot za medicina na trudot. D-r Mimoza D.Biografii na avtorite D-r Olivera K. osobeno onie so alergiska etiologija. Na Klinikata za belodrobni bolesti i TBC vo Ni{ raboti 17 godini.1951 vo Kumanovo. Poslednite 8 godini e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot.08. Otsek za pulmoalergologija i imunologija. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1977 god. Avtor ili koavtor e na okolu 15 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. vo Oftalmolo{kiot kabinet. vo Ohrid. D-r Valentina Petereska e rodena 1952 god. ^len e na Makedonskoto oftalmolo{ko zdru`enie. vodej}i go Kabinetot za imunoalergologija i le~ewe na astmata.

klini~ka imunologija i alergologija i IHAP.Cvetanov V i sor. vo Ohrid. D-r @aneta Boceska e rodena na 08. vo Prilep.06. a vo tek e na poslediplomskite studii. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. a stru~noto usovr{uvawe po pulmologija i alergologija na Klinikata za pulmologija i alergologija vo 1983 god.Kolaborativen centar na SZO . ^len e na Ureduva~kiot odbor na Biltenot na Zdru`enieto za medicina na trudot kade{to u~estvuva so svoi tekstovi i komentari i prevodi od stru~nata literatura. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. so rabotni zada~i vo slu`bata za medicina na trudot i industriskite ambulanti vo Prilep. D-r Roza Naumoska e rodena vo Prilep 1954 god. prijava i registracija na profesionalnite bolesti i mnogu drugi aktivnosti kako zasluga za ovaa nagrada. Kako avtor ili koavtor ima objaveno 24 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. Poseben e nejziniot pridones vo izgotvuvaweto na dokumenti za Nacionalnata strategija za medicina na trudot i organizacija i funkcija na slu`bite za medicina na trudot. specijalizacijata po Patolo{ka anatomija ja zavr{uva vo 2005 god. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. Pulmologijata i alergologijata se pole na poseben interes vo nejzinata rabota. Respiratornite i alergiskite bolesti se pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. 18 Institut za medicina na trudot . Avtor ili koavtor e na pove}e od 30 trudovi prezentirani na kongresi i seminari vo zemjata i vo stranstvo. a od 2002 god. a od 1999 god. e potpretsedatel i ~len na Upravniot odbor na Zdru`enieto.: Alergiskite bolesti vo R. e na~alnik na Oddelenieto. “Mentalna higiena” i LEAP. klini~ka imunologija i alergologija. Makedonija D-r Qubica Andonoska e rodena 1950 god. U~esnik e na dvonedelniot seminar za zdravje i bezbednost pri rabotata vo [vedska. Vrabotena e vo Oddelenieto za medicina na trudot vo Medicinskiot centar Prilep od 1981 god. specijalizacijata po op{ta medicina ja zavr{uva vo 1981 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1975 god. Vrabotena e na Oddelot za patolo{ka anatomija pri JZO Op{ta bolnica Prilep.1962 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1980 god. Na nivo na lokalnata samouprava aktivno u~estvuva so predavawa i vodewe na rabotilnici vo proektite “Zdrava ishrana”. Vo periodot 1998-2002 kako pretsedatel go vodi Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. ^len e na Evropskoto zdru`enie za patologija i ~len na Pretsedatelstvoto na Makedonskoto zdru`enie na patolozi pri Makedonskoto lekarsko dru{tvo. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1992 god. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. proektot za izgotvuvawe na Upatstvoto za verifikacija. So zvaweto primarius se steknuva vo 1995 god. Vrabotena e na Otsekot za pulmoalergologija na Internoto oddelenie vo Op{tata bolnica vo Ohrid od 1983 god.

a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Kako avtor ili koavtor ima objaveno desetina stru~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. Od Lekarskata komora na Makedonija e akreditiran za ispituva~ pri sproveduvaweto na stru~niot ispit na zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie. U~estvuva vo izrabotkata na LEAP (Lokalen ekolo{ki akcionen plan za op{tina Dojran) so poseben osvrt na vlijanieto na `ivotnata sredina na zdravjeto na lu|eto. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina.Biografii na avtorite D-r Fanica Kapu{evska e rodena 1957 god.1960 god.08. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Poseben inters projavuva za profesionalnite o{tetuvawa od vibracii i alergiskite zaboluvawa. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god.09. e vraboten vo Medicinskiot centar Debar. Pretsedatel ili ~len e na nekolku komisii od zdravstven karakter. D-r Nikola Ajcev e roden na 04. Ma}elara e roden na 01. Vlijanieto na `ivotnata sredina vrz zdravjeto na lu|eto so poseben osvrt na mikroklimata na Dojran e pole na poseben interes vo negovata rabota. klini~ka imunologija i alergologija.ambulanta Dojran. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1983 god. kako i na nekolku humanitarni nevladini organizacii. So stru~ni trudovi u~estvuval na nekolku kongresi i seminari. kako i na Albanian American Academy of Science vo SAD. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. a vo 2006 god. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Pri{tina vo 1985 god. Vrabotena e vo Dispanzerot za medicina na trudot. Zdru`enieto na lekarite po medicina na trudot vo Makedonija i ~len na Zdru`enieto na lekarite Albanci vo Makedonija. vo Kru{evo. a specijalizacijata po medicina na trdot vo 1992 god. Od 1988 god. Vraboten e vo JZO Medicinski centar Gevgelija . ^len e na Lekarskata komora na Makedonija. D-r Afrim M. Dobitnik e na pove}e priznanija i pofalbi. klini~ka imunologija i alergologija 19 .vo Debar. Zdravstven dom Peh~evo.1959 god.

Skopje D-r Vlado V.Ohrid 20 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . d-r Kristin V.Skopje Prof. Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Prof.sci Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita Skopje M-r phr Kostadina Jugreva. Kendrovski.Skopje Ass. d-r Sa{o B. d-r Dragan G. Medicinski fakultet . Vasilevska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika. Dr. Zdravstveniot dom .Skopje Ass. d-r Vladimir T.Cvetanov V i sor. Stefanoski Slu`bata za medicina na trudot. Kolaborativen centar na SZO . Medicinski fakultet . dipl.: Alergiskite bolesti vo R.Skopje Ass. Mijakoski Institutot za medicina na trudot. JZO ”Gradski apteki” . Stoleski Institutot za medicina na trudot. d-r Rozalinda Isjanovska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika. farm.

Op{t del .Poglavje A A.

22 .

belodrobni ili ko`ni manifestacii. predizvikani od polenovite zrna i nivnite antigenski determinanti. a so nego gi opi{uvaat reakciite na preosetlivost {to kaj nekoi lu|e gi predizvikuvaat odredeni supstancii od nadvore{nata sredina. Zatoa vo 1999 god. do koi sekojdnevno se doa|a. so nazalni. terminite “alergija” i “atopija” prvpat se upotrebeni na po~etokot od minatiot vek. koja{to go pretstavuva aktuelniot mig na bazi~nata i klini~kata alergologija. Vo ramkite na tie aktivnosti se javi i potrebata od revizija na dotoga{nata nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti i napu{tawe na nekoi termini bez nau~na i prakti~na opravdanost. a so nego tie gi ozna~uvaat “razli~nite tipovi na lokalizirana ili generalizirana lihenifikacija. Terminot “alergija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmeneto reagirawe) e upotreben od von Pirquet vo 1905 god. nekolku evropski institucii go pokrenaa policentri~niot istra`uva~ki i interventen proekt “Globalen pristap kon pacientot” (Global Approach to the Patient. Spored podatocite na Evropskata bela kniga za alergija (European Allergy White Paper .Op{t del Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti Alergiskite bolesti vo poslednive decenii prerasnuvaat vo seriozen medicinski i socijalen problem. Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednive decenii {irum svetot i nivnoto prerasnuvawe vo seriozen medicinski i socijalen problem predizvika nivno intenzivno prou~uvawe i zna~ajno podobruvawe vo poznavawata na patogenetskite mehanizmi. Ekspertite od pet sekcii i Izvr{niot odbor na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology. EAACI) vo 2001 god. ja objavija revidiranata nomenklatura i klasifikacija. GAP). ograni~enata pojava kaj nekoi lu|e (atopi~ari). Poimot “atopija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmestuvawe) prvpat e upotreben od Coca i Cooke vo dvaesettite godini od minatiot vek. Sepak. povrzanosta so neposredniot (raniot) tip na ko`na reakcija i klini~koto manifestirawe so polenskata treska i/ili bronhijalnata astma. ~ii{to osnovni celi se fokusirawe na sistemskata priroda na alergiskite bolesti i na potrebata od standardiziran i unificiran pristap vo nivnata dijagnostika i terapija. Osnovni karakteristiki na atopijata spored Coca i Cooke se familijarnata pojava. dijagnosti~kite i terapiskite postapki. Se razbira deka novite soznanija. vo odreden moment }e ja nametnat potrebata od revidirawe i na aktuelnata revizija. za pojavata na poinakvo reagirawe (pojava na bolest) na oddelni lica na odredeni supstancii od nadvore{nata sredina koi se apsolutno ne{tetni za drugite lu|e. Terminot “atopiski dermatit” prvpat e upotreben od Wise i Sulzberger vo dvaesetite godini. o~ni. generaliziran nevrodermit ili manifestacii na atopija”. Iako alergiskite bolesti se poznati mnogu odamna. a Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 23 . s¢ u{te postoi razlika pome|u postignatiot napredok i zadovolitelniot tretman (menaxment). Vo toa vreme Prausnitz i Küstner gi objavuvaat svoite sogleduvawa za pojavata na ranata ko`na reakcija kaj licata kaj koi{to dotoga{ ne se javuvala. Va`no mesto kaj alergiskite entiteti imaat polenozite. kako i o~ekuvawata na pacientite so alergiska bolest/bolesti. a tipi~en pretstavnik e sezonskiot alergiski rinit.EAWP) sekoj tret `itel na planetata strada od edna ili pove}e alergiski bolesti.

a mo`ebi u~estvuvaat i vo odr`uvawe na bremenosta. i Bennich i Johansson vo 1967 god. doka`uvaat deka reaginite se nova klasa na imunoglobulini.Cvetanov V i sor. Coombs i Gell ja promoviraat klasifikacijata na alergiskite reakcii na ~etiri tipovi (I – IV). Kaj neatopi~nite lica pri ekspozicija na alergenot i negovoto navleguvawe vo organizmot doa|a do sozdavawe na specifi~en IgA (so {to se spre~uva navleguvawe na alergenot vo organizmot pri narednata ekspozicija) i/ili specifi~en IgG i IgM. a nivnata aktivnost e vo ramnote`a. vo koja e potencirana razli~nata uloga na antitelata i T limfocitite vo reakciite na preosetlivost.Kolaborativen centar na SZO . Il-4 ja stimulira produkcijata na alergen-specifi~nite IgE koi{to preku specifi~nite receptori se vrzuvaat za mastocitite (tkivnite bazofili). Kaj atopi~arite ekspozicijata na alergenot na koj{to se senzibilizirani doveduva do aktivacija na T-po 2 i produkcija na nivnite citokini (interleukin 3 – Il-3. Ovie supstancii gi ozna~ile kako reagini. T-po 1 i T-po 2. Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti Spored aktuelnite soznanija. poradi {to toj e ozna~en kako proalergiski. interleukin 4 – Il-4.: Alergiskite bolesti vo R. e prifateno od Internacionalniot referenten centar na SZO za imunoglobulini. Vo 1948 god. a T-po 2 od parazitnite infestacii. Vo 1953 god. Istata godina. Sopru`nicite Ishizaka vo 1966 god. citokini i hemokini. perenealniot rinit. interleukin 5 – Il-5. interleukin 13 – Il-13 i dr.. koi{to spored citokinite {to gi la~at se delat na dve suppopulacii. a Otto ja pretpostavil nivnata citofilnost.) koi se odgovorni za ranata alergiska 24 Institut za medicina na trudot . Vo narednite istra`uvawa e utvrdena ~estata pojava na klasi~nite alergiski bolesti. Ulogata na levkotrienite i na~inot na nivnoto sozdavawe e rasvetlena vo 1983 god. e rasvetlena ulogata na histaminot. atopiskiot dermatit i/ili alergijata na hrana vo detstvoto i mladosta kaj bebiwata so infantilen egzem.). levkotrieni i dr. so {to alergenot se neutralizira vo cirkulacijata. Kaj atopi~arite dominira aktivnosta na T-po 2 imuniot odgovor. odnosno do aktivacija na alergiskata kaskada. So svoite podocne`ni istra`uvawa Cooke i Grove uka`uvaat na prisustvoto na termolabilni supstancii vo krvta na atopi~nite lica. vo klini~kata praktika se vovedeni hormonite od korata na nadbubre`nata `lezda. So premostuvawe na dve molekuli na IgE od alergenot doa|a do degranulacija na mastocitot i osloboduvawe na negovite medijatori (histamin.Th ly) i posreduvan od razli~ni efektorni kletki. klasifikacijata na Coombs i Gell s¢ u{te ima zna~ewe. polenskata treska. Iako ovaa dihotomija ne e vo soglasnost so aktuelnite imunolo{ki soznanija za dinami~en imun odgovor orkestriran od T pomaga~kite (helper) limfociti (Tpo . {to vo 1968 god. {to poradi nivniot izrazen antialergiski afekt pretstavuvalo presvrtnica vo lekuvaweto na astmata i drugite alergiski bolesti. imunolo{kiot odgovor na organizmot go rakovodat Th ly. Makedonija prethodno primile serum od atopi~ni lica. kakvi {to se: bronhijalnata astma. ^ovekot sekojdnevno e opkru`en i stapuva vo kontakt so golem broj alergeni. protivtela. Gi ozna~ile kako imunoglobulin E (IgE). odnosno pretpostavil deka reaginite stanuvaat aktivni duri otkako }e se vrzat za odredeni kletki. Osoben razvoj alergologijata bele`i vo poslednive pet decenii. T-po 1 ja obezbeduvaat za{titata na organizmot od bakteriskite i virusnite infekcii. eden od najva`nite medijatori na ranata alergiska reakcija.

dendriti~nite kletki (dejstvuvaat kako protivgenprezentira~ki kletki . Atopijata pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za sozdavawe na specifi~ni IgE antitela pri ekspozicija na nadvore{nite alergeni i mo`no razvivawe na alergiski simptomi. a se smeta deka odredena uloga imaat i trombocitite. Vo tipi~nite alergiski klini~ki manifestacii spa|aat: astmata. ko`a) i nivnata aktivacija (osloboduvawe na medijatori). 1. kako na primer superantigenot odnosno enterotoksinot na Staphylococcus aureus (se smeta deka ima uloga vo eozinofilnata inflamacija i poliklonalniot IgE odgovor pri atopiskiot dermatit. Vo prvata godina od `ivotot dominiraat ko`nite i gastrointestinalnite simptomi. do sega poznati.). epitelnite i endotelnite kletki. Il-5 ja stimulira maturacijata na eozinofilite vo koskenata sr`. ne se razlikuva od onaa kaj klasi~nite alergiski bolesti (pr. kletki na alergiskata reakcija se T-po 2. iritans. potoa ~adot od tutunot i drugi vnatre{ni i nadvore{ni aeropolutanti i drugi. rinokonjunktivitot.). mastocitite i eozinofilite. eozinofilniot katjonski protein–EKP. ~esto predizvikani od alergeni od hranata.rana alergiska reakcija Vo procesot na aktivacijata alergiskata kaskada pri ekspozicijata na alergen uloga imaat i nekoi adjuvantni faktori. Najva`ni. Vo nekoi slu~ai opi{anata kaskada ja aktivira nepoznat pottiknuva~ (infektiven agens. Zaedno so drugite medijatori tie se odgovorni za docnata alergiska reakcija (6-8 ~asovi posle ekspozicijata na alergenot) i alergiskata inflamacija. Poso~eni se Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Op{t del reakcija koja{to se javuva 1-2 ~asa posle ekspozicijata na alergenot ({ema br. spored svoite patohistolo{ki karakteristiki i klini~kite manifestacii {to gi predizvikuva. gastrointestinalnite simptomi i karakteristi~nite ko`ni lezii.PPK). klini~ka imunologija i alergologija 25 . 1. nealergiska astma. nealergiski rinit. [ema br. nepoznat alergen) pri {to doa|a do razvoj na inflamacija koja. nealergiska urtikarija i dr. Zasega ne e poznat specifi~en genetski marker za atopijata. plazmocitite. Alergiska kaskada . nivnata regrutacija od koskenata sr` i cirkulacijata vo soodvetnoto tkivo (respiratorna mukoza. kako i pri nealergiskata sinonazalna polipoza). dodeka rinitot i astmata predizvikani od alergeni od vozduhot se razvivaat podocna. eozinofilnata peroksidaza i eozinofilniot nevrotoksin). dodeka kaj dete so neatopi~ni roditeli toj iznesuva 5-10%. Rizikot za razvoj na IgE-posreduvana alergija kaj dete so dva atopi~ni roditela iznesuva 40-60%. odnosno najverojatno se raboti za poligensko nasleduvawe. Osobeno zna~ewe imaat katjonskite proteini {to se osloboduvaat od eozinofilite (majorniot bazi~en protein–MBP. Atopi~noto lice vo tekot na `ivotot ~esto razviva nekolku alergiski bolesti {to vo literaturata se ozna~uva kako atopiski mar{.

: Alergiskite bolesti vo R. Postojat indicii deka. Makedonija nekolku genski lokusi odgovorni za nekoi fenomeni povrzani so atopijata. So ovaa definicija se isklu~uvaat klasi~nite odgovori na organizmot na infektivnite agensi.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor. e pretstavena na {emata br. na primer: nespecifi~na bronhijalna reaktivnost kaj licata so astma. osven IgE produkcijata. Preosetlivosta ili hipersenzitivnosta se definira kako pojava na objektivno reproducibilni simptomi i znaci inicirani od ekspozicijata na definiran stimul vo doza tolerirana od normalnite lica. a se potenciraat reakciite {to se javuvaat kaj nekoi lica pri ekspozicija na nadvore{nite faktori. prisustvoto na IgE antitelata vo otsustvo na simptomi ne zna~i bolest. IgE produkcija. Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti Revidiranata kalsifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti spored Position paper na EAACI od 2001 god. hiperreaktivnost i drugi za ozna~uvawe na navedenata pojava. Klasifikacija na reakciite na preosetlivost (Johansson et al. kakvi {to se: bronhijalna hiperreaktivnost i drugi. Isto taka. atopi~noto lice ne mo`e da bide identifikuvano pred da razvie senzibilizacija na odreden alergen. atopijata vklu~uva i nekoj vid zgolemena osetlivost na celnite organi. Vo otsustvo na genetski marker. Se prepora~uva napu{tawe na terminite idiosinkrazija. toksi~nite supstancii i avtoimunite reakcii. 1. na primer reakciite na ubod od insekti ili lekovi.) 26 Institut za medicina na trudot . 2. IgEposreduvani reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~ni lica. Od druga strana. intolerancija. naru{ena barierna funkcija na ko`ata kaj atopi~nite lica itn. [ema br.

odnosno senzibilizirani limfociti. Isto taka. obi~no proteini. idiosinkrazija i sl. Se potencira zna~eweto na terminot atopija kako predispozicija. Makedonija od 2003 god. protivtelata odgovorni za alergiskite reakcii pripa|aat na klasata IgE i ovoj tip alergija e ozna~en kako IgE-posreduvana alergija.) koi dejstvuvaat kako hapteni i reagiraat so T li. odnosno glikoproteini so molekulska te`ina od 10 000 do 40 000 daltoni koi vo svojot sostav imaat dosta polarni i hidrofilni aminokiselini.6% kaj vkupniot broj ispitanici. Vo R. odnosno 41. a ne bolest. Vo Makedonsko zdru`enie za bazi~na. hrom. i predispozicija za razvoj na tipi~ni simptomi kako astma. rinokonjunktivit ili egzem/dermatit. Alergijata mo`e da bide posreduvana od protivtela ili od kletki. Ne IgE-posreduvanata alergija e predizvikana od antitela od drugite klasi. medikamentozna alergija i dr. niskomolekulski soedinenija. denes retkata serumska bolest. Alergija Alergijata se definira kako reakcija na preosetlivost predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Reakciite na preosetlivost predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (pr.). pr.). Treba da se potencira deka IgE-posreduvanite alergiski reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~nite lica (pr. obi~no IgG (pr. Dokolku e doka`ana ulogata na IgE vo patogenezata na alergiskiot rinit. a se napu{taat terminite psevdoalergiski reakcii. alergija na ubod od insekti. formaldehid i dr. Alergijata mo`e da bide predizvikana i od kletki. alergiskiot kontakten dermatit.Op{t del Atopija Atopijata se definira kako li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na ekspozicija na niski dozi na alergeni. celijakijata i dr. kako izocijanatite ili anhidridite. prevalencijata na atopijata kaj vozrasnata populacija iznesuva 34. toj se ozna~uva kako IgE-posreduvan alergiski rinit. Alergiski rinit Alergiskiot rinit se definira kako hroni~en rinit predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. Makedonija prevalencijata na alergiskite bolesti iznesuva 35.8%. pri kontaktniot alergiski dermatit alergenite se niskomolekulski soedinenija (nikel. Vo najgolem broj slu~ai alergenite {to reagiraat so IgE i IgG protivtelata se proteini. Vo najgolem broj slu~ai. preosetlivost na aspirin) se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost. {to gi pravi pogodni za vrzuvawe so razli~ni receptori. Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. alergiskiot alveolit i dr. mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija dejstvuvaj}i kako hapteni. klini~ka imunologija i alergologija 27 .4% kaj vozrasnite i 25.1% kaj decata Alergeni Alergenite se protivgeni koi{to predizvikuvaat reakcii na preosetlivost posreduvani od imunolo{ki mehanizmi. Poretko.

Preostanatite formi na konjunktivit koi{to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiski konjunktivit. sezonskiot i celogodi{niot.4%.Cvetanov V i sor. urtikarija/angioedem. IgE-povrzaniot AEDS (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. alergiska purpura. da se zamenat so terminite intermitenten i perzistenten alergiski rinit. Preostanatite formi na hroni~niot rinitis {to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi (ozna~eni kako vazomotoren rinit. Astma Astmata vo ~ija patogeneza se doka`ani imunolo{kite mehanizmi. Alergiski rinokonjunktivit e vospalenie na nazalnata sluznica i konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi.9%. medikamentozni egzantemi. odnosno egzogena i endogena astma. deca 16.: Alergiskite bolesti vo R. IgE-posreduvaniot alergiski konjunktivit se javuva vo forma na intermitenten ili perzistenten. Prevalencijata na astmata kaj vozrasnata grupa od 20 do 44 god. Se prepora~uva napu{tawe na terminite extrinsic i intrinsic astma. dodeka vo drugite slu~ai se raboti za nealergiska astma. odnosno ulogata na IgE. so toa {to za slu~aite na sezonskite nazalni simptomi {to se javuvaat kaj licata senzibilizirani na poleni terminot sezonski alergiski rinit e validen.5%) Alergiski konjunktivit Alergiski konjunktivit e vospalenie na konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi.8% (vozrasni 23. a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka 28 Institut za medicina na trudot . alergiski granulomatozni ko`ni reakcii i dr. Atopiski egzem/dermatit sindrom Alergiskiot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS) pretstavuva zaboluvawe predizvikano od imunolo{ki mehanizmi.1%. Alergiski bolesti na ko`ata Za razlika od alergiskite bolesti na respiratorniot trakt koi{to se karakteriziraat so uniformna simptomatologija. odnosno se manifestiraat kako: atopiski egzem/dermatit.Kolaborativen centar na SZO . alergiski vaskulit. hiperreaktivna rinopatija i sl. Prevalencijata na alergiskiot rinitis kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 20. e ozna~ena kako alergiska astma. alergiskite bolesti na ko`ata se mnogu poraznovidni. alergiski kontakten egzem/dermatit.) se ozna~eni kako nealergiski rinit. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnata populacija iznesuva 12. Makedonija dokumentot na SZO “Allergic rhinitis and its Impact on Asthma (ARIA)” se prepora~uva terminite na dvete formi na IgE-posreduvaniot alergiski rinit. iznesuva 5.

deca 9. Alergija na hrana. Urtikarija Alergiskata urtikarija pretstavuva forma na urtikarija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Vtorata forma na alergiskiot AEDS e ozna~ena kako T-li . Prevalencijata na preosetlivost na lekovi vo R. deca 5.3%. a se prepora~uva napu{tawe na terminite “intrinsic atopiski dermatit”. klini~ka imunologija i alergologija 29 . Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R.Op{t del definiran kako “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. Makedonija kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 10. dominantno celularni (T-po 1). Alergija na hrana pretstavuva preosetlivost na odreden vid/vidovi hrana predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. Drugite slu~ai na preosetlivost na hrana se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost na hrana. Terminot iritanten/toksi~en kontakten dermatit se prepora~uva za slu~aite vo ~ija{to patogeneza ne se vklu~eni imunolo{kite mehanizmi.2%. se klasificiraat spored vidot na alergeni {to gi predizvikuvaat. Sli~ni termini se primenuvaat i vo slu~aite na preosetlivost na medikamenti i ubod (venom) od insekti.0%).2% (vozrasni 3. Vo slu~aite na doka`ana uloga na IgE protivtelata vo patogenezata se koristi terminot IgE-posreduvana urtikarija. Nealergiskiot AEDS pretstavuva AEDS predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. Prevalencijata na AEDS kaj decata iznesuva 3. IgE-posreduvana alergija na hrana e formata na nutritivna alergija vo ~ija{to patogeneza e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. Kontakten egzem/dermatit Alergiski kontakten egzem/dermatit e forma na kontaktniot dermatit predizvikana od imunolo{ki mehanizmi.5% (vozrasni 11.8%). naod na alergen-specifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. lekovi i ubod od insekti Slu~aite na preosetlivost kade klasifikacijata bazirana na odreden organ ili sistem e neadekvatna. Makedonija od 2003 god. a se karakterizira so pozitiven patch test na inhalatorni ili nutritivni alergeni. Nealergiska urtikarija e forma na urtikarija predizvikana od neimunolo{ki mehanizmi. prevalencijata na preosetlivost na hrana kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 4.8%. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. “kriptogen atopiski dermatit”.povrzan AEDS.

3. van Ree R et al. predizvikana od konsumirawe kikiritki ili ubod od p~ela. Frew AJ. Drugite. 49: 576-586. 8 (23). 56 (9): 813-824. 11. Bonini S. 85: 533-539. Role of IL-4 and IL-13 in synthesis of IgE and expression of CD23 by human B-cells. pr. Obi~no se raboti za IgEposreduvana anafilaksa. Th2 and more. Makedonija Vo R. Allergy 1994. Skopje: MEDIS informatika. von Hertzen LC.Kolaborativen centar na SZO . Bulgaria. Sofia. Anafilaksa Anafilaksata pretstavuva te{ka. Makedonija prevalencijata na preosetlivost na ubod od insekti kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 3. 12. 56 (9): 809-812. Alergiska anafilaksa pretstavuva reakcija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Haahtela T. 10. Cocks BG et al. 13. 59: 1-5. Punnonen J.Cvetanov V i sor. Levi-Schaffer F. Asthma and atopy – the price of affluence? Allergy 2004. Allergy 2004. ARIA and GAP extending still further. 1995: 93-104. a se prepora~uva napu{tawe na terminot anafilaktoidna reakcija. Hourihane JO’B. `ivotno-zagrozuva~ka. Osnovni imunolo{ki metodi. Mosmann TR. 2. a kulminira so te{ka forma na hipotenzija i kardiovaskularen kolaps. J Allergy Clin Immunol 1990. Bousquet J et al. 4. Literatura 1. European Union meets the challenge of the grown importance of allergy and asthma in Europe. Poretko anafilakti~nata reakcija e predizvikana od IgG ili kleto~noposreduvani mehanizmi. Allergy 2004. Eosinophils and T-lymphocytes in late fase allergic reactions. Aversa G. Allergy 2001. 59: 268272. Nau~niot trud . Allergy as a global problem: “Think globally. Ansotegui R. Kay AB.8%). 17: 139-146. Frew AJ. dlankite ili tabanite i lokalna urtikarija. 8. 5. 6. act globally”. Spiroski M. Munitz A. deca 3. Bousquet J. Allergic basis of asthma. Summer School’02. 2002: 162-167. Eosinophils: “new” roles for “old” cells.da se napi{e i da se objavi.1% (vozrasni 2. 30 Institut za medicina na trudot . Spiroski M.5%. A revised nomenclature for allergy. 74-84.: Alergiskite bolesti vo R. Anafilakti~kata reakcija se razviva postepeno. se razviva vo multiorganska reakcija vo koja dominira te{ka forma na bronhospazam. Skopje: Institut za imunobiologija i humana genetika. Sad S. An EEACI position statement from the EAACI nomenclature task force. Hipotenzijata i te{ka forma na bronhospazam ne mora da bidat prisutni za reakcijata da se ozna~i kako anafilakti~na. mnogu poretki reakcii na preosetlivost vo koi ne se vklu~eni imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiska anafilaksa. The expanding universe of T-cells subsets: Th1. generalizirana ili sistemska reakcija na preosetlivost. 7. 59: 124-138. Kolevski P. Bousquet J. Johansson SOG. Allergy 2002. Changing the nomenclature: fashion or necessity? Allergy 2001. Eur Resp Mon 2003. Immunology Today 1996. Van Cauwenberge P. odnosno po~nuva so ~e{awe vo grloto. 57: 661-662. 9.

i toa: • zdravstvena za{tita na decata • zdravstvena za{tita na u~ili{nite deca i mladinata • zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie • zdravstvena za{tita na rabotnicite • zdravstvena za{tita na `enite Ottuka. nesoodveten sistem. mortalitetot. Organizacijata na zdravstvenata za{tita na oddelni kategoriipopulacioni grupi na naselenieto se temeli na vospostavuvawe na nekolku funkcionalni kategorii. ambulantno-poliklini~kata i bolni~kata zdravstvenata za{tita na naselenieto vo Republika Makedonija se obezbeduva na tri nivoa – primarna. Dopolnitelno. Vesnik br. 37/79) vrz ~ija osnova proizleguva obvrskata za vospostavuvawe na soodveten zdravstveno-statisti~ki sistem baziran na sledewe na morbiditetot. Pri~inata za nivnata neupotreblivost mo`e da se locira vo dve grupi na problemi: 1. 2. osobeno vo segmentot na privatnoto zdravstvo. Za `al. obrabotka i objavuvawe na zdravstveno-statisti~kite podatoci. kakvi {to se alergiskite zaboluvawa na razli~ni organi i sistemi. sekundarna i tercijarna zdravstvena za{tita. neophodno e da se analizira morbiditetot vo sekoja od ovie funkcionalni kategorii na postavenost na zdravstveniot sistem.Op{t del Relevantnost na nacionalniot . za utvrduvawe na sostojbite vo vrska na frekvencijata i dinamikata na javuvawe na oddelni bolesti. vo na{ata zemja postoi dolga tradicija na pribirawe. oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci mo`at da ponudat primenlivi podatoci za analiza na sostojbite. Istovremeno. pristap i instrumenti za pribirawe. redovno pribirawe i objavuvawe na podatocite) neosporen e faktot deka raspolo`ivite podatoci se prakti~no neupotreblivi. Ottuka i o~ekuvawata deka. klini~ka imunologija i alergologija 31 . efikasnost i racionalnost. planirawe na potrebite i procenka na direktnite i indirektni tro{oci za prevencija. nasproti site relativno dobro postaveni preduslovi (zakonska i podzakonska osnova. iskoristenosta na kapacitetite. vklu~uvaj}i gi i zaboluvawata so alergiska etiologija. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kadrovskata ekipiranost i drugi podatoci za sostojbata vo zdravstvenite organizacii i zdravstvoto vo celost. slabosti i nedoslednosti vo sproveduvawe na zakonski utvrdenite obvrski za redovno prijavuvawe na registriranite zaboluvawa-sostojbi vo oddelni funkcionalni edinici na zdravstveniot sistem. obrabotka i objavuvawe na podatocite Postavenost na zdravstveniot sistem i mo`nosti za pribirawe i obrabotka na zdravstveno-statisti~ki podatoci Vo soglasnost so osnovnite principi za dostapnost. dijagnoza i lekuvawe za eden osobeno aktuelen zdravstveno-ekolo{ki problem. Vo Republika Makedonija postoi Zakon za evidencija vo oblasta na zdravstvoto (Sl.statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti Sostojbi vo Republika Makedonija Utvrduvaweto na specifi~ni zdravstveni indikatori i nivno lesno i brzo pribirawe se osnova za vospostavuvawe na odr`liv sistem za upravuvawe so alergiskite bolesti.

tehnolo{kiot aspekt na postavenost na ovoj kompleksen sistem go pravi krajno ~uvstvitelen kon mo`nosta za gre{ki i propusti.Kolaborativen centar na SZO . nivnoto pribirawe i dostavuvawe do ovlastenite specijalizirani javno zdravstveni organizacii na regionalno nivo. Vo na{ata zemja ve}e deset godini vo upotreba e Desettata me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi (MKB-10). Ostanuva otvoreno pra{aweto dali na sosem identi~en na~in vaka vospostavenata nacionalna zdravstvena statistika dava mo`nost da se dojde do podatoci za site zaboluvawa. so mali isklu~oci kako odraz na odredeni specifi~nosti vo nekoi funkcionalni kategorii na zdravstveniot sistem. a potoa i na nacionalno nivo. potreben e kus komentar na mo`nostite koi gi dava oficijalniot sistem za obele`uvawe na bolestite i sostojbite i nivnata implementacija vo nacionalniot sistem za evidencija i registrirawe na morbiditetot. nekoherentna i onevozmo`uva globalna procenka. Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija Koga se govori za prednostite i slabostite vo obezbeduvawe podatoci za morbiditetot od alergiski zaboluvawa na oddelni organi i sistemi. Ona {to e osobeno zna~ajno. Slabite to~ki se lociraat vo doslednoto prijavuvawe i registriraweto na utvrdenite sostojbi vo zdravstvenite organizacii.: Alergiskite bolesti vo R. Ottuka i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite. I pokraj s¢ pointenzivnoto navleguvawe na informati~kata tehnologija vo site segmenti na rabotata. {to bi gi zainteresirale onie koi gi donesuvaat odlukite i ja kreiraat zdravstvenata politika bazirana na podatoci. I pokraj toa {to na prv pogled se ~ini deka vaka vospostavenata morbiditetna statistika e frakcionirana. Makedonija podatocite od rutinskata zdravstvena statistika se pribiraat oddelno za naselenieto koe `ivee vo urbanite i ona vo ruralnite podra~ja na zemjata. Od druga strana. Ovaa klasifikacija se bazira na alfanumeri~ka {ema na {ifrirawe koja se sostoi od edna bukva po koja sledat tri brojki so mo`nost za klasifikacija na bolestite na trizna~ni i ~etirizna~ni nivoa. 32 Institut za medicina na trudot . otsustvoto na edinstveno softversko re{enie i mre`no povrzuvawe na site zdravstveno-statisti~ki subjekti go pravi ovoj sistem krajno nefunkcionalen vo odnos na potrebite na site negovi korisnici. zdravstvenata evidencija se u{te s¢ vodi manuelno. neosporen e podatokot deka taa dava mo`nost za analiza na nekoi sostojbi kaj oddelni populacioni grupi koi spored svoite demografski i socio-ekonomski karakteristiki imaat odredeni specifi~nosti vo odnos na registriraniot morbiditet. nivnata obrabotka i dostapnost na objavenite podatoci. se primenuvaat ovie standardni listi za tabelirawe. Kone~no. Sostojbite vo odnos na oddelnite alergiski entiteti koi se predmet na ovaa studija vo svetlo na mo`nostite koi gi dava MKB-10 se dadeni vo prodol`enie. vo re~isi site segmenti na zdravstvoto.Cvetanov V i sor. vaka slo`eniot sistem e celosno otvoren kon golem broj subjektivni slabosti koi ~esto pati ja doveduvaat vo pra{awe relevantnosta na dobienite podatoci. Za `al. Podatocite koi sledat podolu vo ovaa kniga jasno argumentiraat deka koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija odgovorot na ova pra{awe e negativen. a e vo funkcija na zgolemuvawe na komparabilnosta na pribranite podatoci e postoeweto na standardna lista za tabelirawe na morbiditetot. kako sostaven del na MKB-10.

jasno se nametnuva zaklu~okot deka alergiskiot rinit. klini~ka imunologija i alergologija 33 .57 828 81.04 6951 51.27 947 87.07 1775 84.42 791 62.01 3565 52. So ogled na toa deka ovie grupi bolesti zna~ajno u~estvuvaat vo strukturata na respiratornite morbiditet kaj site populacioni grupi. kako i i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite se vo soglasnost so MKB – 10 Listata za tabelirawe na morbiditet. kako specifi~en entitet.44 2784 17.36 `eni 401 39.7 1614 77. neozna~eno Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.67 Prika`anite podatoci odat vo prilog na prethodno iznesenata konstatacija deka oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci se prakti~no neupotreblivi koga stanuva zbor za sledewe na frekvencijata na javuvawe i razvojnata tendencija na alergiskiot rinit.14 2920 43. u~ili{nite deca i mladinata.25 1441 54.02 Vkupno 2553 16. I pokraj neupotreblivosta na ovie podatoci treba da se istakne deka od godina vo godina kaj nekoi funkcionalni kategorii Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2 drug sezonski alergiski rinit • J30.58 Vkupno 1058 40.0 vazomotoren rinit • J30.3 drug alergiski rinit (dolgogodi{en alergiski rinit) • J30.36 1881 24.28 `eni 1049 13.1 alergiski rinit predizvikan so polen (dadenite sinonimi se: alergija na polen. hroni~en rinit.7 733 72. ne mo`e da bide analiziran vo odnos na negovata frekvencija na javuvawe. Vo prodol`enie se prika`ani dostapnite podatoci koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija od alergiski rinit za periodot od 1998 do 2000 godina. nazofaringit i faringit i drugi zaboluvawa na nosot i nazalnite sinusi vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina J30-J31 1998 1999 2000 J33-J34 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 535 49. Vo nea alergiskiot rinit e prika`an zbirno.14 medicina na ma`i 4615 67.55 3190 47.16 895 66.Op{t del Alergiski rinit Spored MKB-10.5 3761 55. Vazomotoren i alergi~en rinit. So primena na ~etirizna~nata klasifikacija se otvora mo`nost za dopolnitelna klasifikacija na site zna~ajni dijagnosti~ki aspekti na ovoj entitet.91 op{ta ma`i 1504 19.1 6485 47. ova zaboluvawe spa|a vo grupata na drugi bolesti na respiratorniot trakt {to se klasificiraat vo kategorijata J30-J39.48 2024 26.92 3905 25.26 746 55.32 1686 64.14 trud `eni 4233 62.97 Vkupno 936 44. Koristej}i ja trozna~nata klasifikacija alergiskiot rinit spa|a vo grupata J30-vazomotoren i alergiski rinit.76 {kolska ma`i 556 41.11 695 54.22 `eni 502 39. i toa: • J30. polenska treska i polinoza) • J30.35 881 81.4 alergiski rinit. J33-J34.4 1438 18.15 Vkupno 8848 65.53 1346 17. vo edna golema grupa na entiteti koi se odnesuvaat na bolesti na nosot i nazalnite sinusi i se bele`at so {ifrite J30-J31.

78 4909 385.: Alergiskite bolesti vo R.96 6232 616.01 `eni 10117 129.52 20791 133.18 8823 336.47 4334 340.19 10687 136.04 trud `eni 1641 24.8 drug konjunktivit • N10. vo grupata bolesti na konjunktivata (N10-N13) kade pokraj ova zaboluvawe spa|aat i drugite zaboluvawa na konjunktivata.56 10242 133. neozna~eno • N10. u~ili{nite deca i vozrasnoto naselenie) ovie zaboluvawa poka`uvaat zgolemena frekvencija na javuvawe.87 4489 332.47 9662 368. Podatocite koi se odnesuvaat na sostojbata vo odnos na alergiskiot konjnuktivit vo Republika Makedonija vo periodot 1998-2000 godina se prika`ani vo prodol`enie.7 4753 351.26 34 Institut za medicina na trudot .96 7483 740.8 Vkupno 13498 644.10 Listata za tabelirawe na morbiditet.12 1451 21.25 1226 18. u~ili{nite deca i mladinata i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite proizleguvaat od MKB .14 2787 20. konjunktivit.8). Registriran morbiditet od konjunktivit i drugi zaboluvawa na konjunktivata vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina 1998 1999 2000 H10-H13 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 7169 661.7 Vkupno 20498 131.44 Vkupno 3148 23.1 akuten atopi~en konjunktivit • H10.21 8449 779. Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.5 blefarokonjunktivit • H10. neozna~eno Od prikazot jasno proizleguva deka MKB-10 duri i so primena na ~etirizna~nata klasifikacija ne dava mo`nost za klasifikacija na alergiskiot konjunktivit.81 10362 134.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . tuku toj se stava vo kategorijata na drug konjunktivit (N10.3 akuten konjunktivit.78 {kolska ma`i 5426 401. Poradi toa vo oficijalnata zdravstvena statistika alergiskiot konjnuktivit e prika`an zbirno.2 drug akuten konjunktivit • N10.9.55 13248 632.83 1849 27.0 mukopurulenten konjunktivit • N10.4 `eni 6329 616.49 3300 24.2 op{ta ma`i 10381 134.32 7016 647.04 1561 22. Alergiski konjunktivit Spored MKB-10 ova zaboluvawe spa|a vo grupata zaboluvawa na konjuktivata {to se klasificiraat vo kategorijata N10-N13. pri {to vo trozna~nata kategorija N10 spa|aat: • N10. Makedonija od zdravstveniot sistem kaj nas (zdravstvena za{tita na decata.32 `eni 5346 419.47 10549 134.98 21049 135.32 Vkupno 10772 410.86 medicina na ma`i 1507 22.4 hroni~en konjunktivit • H10.62 15932 760.

0 predominantno alergiska astma. vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite.1 nealergiska astma • J45.24 209 3.8 me{ana astma • J45. Nasproti toa. • J45. neozna~eno Kategorijata J46 spored MKB-10 e rezervirana za status asrmatikus (akutna te{ka forma na astma).37 2000 broj 3270 3418 6688 167 121 288 stapka/10000 42.88 43.0. Ovoj pristap e primenet i vo nacionalnite listi za pribirawe na podatocite vo slu`bite za zdravstvena za{tita na decata. Astma vo R.55 So ogled deka listite za tabelirawe.Op{t del Bronhijalna astma Spored MKB-10 alergiskata astma e pretstavena so trozna~nata kategorija J45 kade spa|aat slednive ~etirizna~ni kategorii: • J45. bez zna~jni razliki vo odnos na polot i varijacii vo periodot od tri posledovni godini.9 astma. obrabotka i objavuvawe na podatocite za astmata se dizajnirani za da mo`at da dadat uvid vo sostojbata so astmata (vkupno) i alergiskata astma. na u~ili{nite deca i mladinata i na slu`bite za op{ta medicina.0 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3456 3444 6900 205 217 422 stapka/10000 44.95 3.0) broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 medicina na ma`i 325 4. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. Spored MKB-10 Listata za tabelirawe.49 219 3.98 44.12 medicina na trud Astma vo R. morbiditetnat stapka kaj profesionalno eksponiranite rabotnici e re~isi deset pati pomala otkolku kaj vozrasnoto naselenie i vo periodot 1998-2000 godina poka`uva tendenMakedonsko zdru`enie za bazi~na.01 trud `eni 304 4. Vo taa smisla mo`e da se konstatira deka stapkata na morbiditet od predominantno alergiska astma kaj vozrasnoto naselenie vo Republika Makedonija iznesuva 45/10000.43 3 3.79 2. koja gi opfa}a slednive kategorii: alergiski bronhit.8 483 3. raspolo`ivite podatoci nuduat mo`nosti za evaluacija na sostojbata.06 2.57 3. kategoriite J45 i J46 se prika`uvaat zaedno.31 45. J45. J45-J46 1998 1999 2000 (bez J45. pribirawe.44 1.09 Vkupno 629 4.65 43. pokraj kategoriite J45-J46 vnesena e i ~etirizna~nata kategorija J45.36 274 4. Makeadonija vo slu`bata za medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 god.1 1999 broj 3412 3569 6981 244 215 459 stapka/10000 44.18 3.62 517 3.47 43. So ogled na specifi~nostite na morbiditetot na rabotni~kata populacija.57 44. klini~ka imunologija i alergologija 35 . atopi~na astma.75 298 4. rinit so astma. ekstrinzi~na atopi~na astma i senska treska so astma.21 3.

3 3939 398.65 4088 321.0 Besnier-ov prurigo • L20. vo slu`bite za zdravstvena za{tita na predu~ili{nite i u~ili{nite deca 1998 1999 2000 L20-L30 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 4008 369. urtikarijata-vkupno (L50) i posebno za alergiskata urtikarija (L50. Vo MKB-10 Listata za tabelirawe.4). Vo ovie slu`bi se pribiraat i prika`uvaat (tabeliraat) podatocite za alergiski kontakten dermatit (L23).9). Pri~inite verojatno se sokrieni vo metodologijata za pribirawe i obrabotka na podatocite. desetkratnoto pomalo javuvawe na astmata kaj profesionalno eksponiranite rabotnici te{ko deka mo`e da najde logi~no objasnuvawe.63 9450 451. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. O~igledno e deka na atopiskiot dermatit mu e posveteno posebno vnimanie pri utvrduvaweto na nacionalnite listi za tabelirawe na bolestite vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite.25 {kolska ma`i 3572 264.35 7533 287. Od ovaa kategorija se isklu~eni neozna~enata alergija (T78.89 `eni 3969 311.59 8306 396.Kolaborativen centar na SZO . iritativniot kontakten dermatit (L24) i nekoi drugi entiteti koi ne se zna~ajni za ova istra`uvawe. Vo slu`bata za op{ta medicina posebno se pribiraat podatocite za alergiskiot kontakten dermatit (L23).0). dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) registriran vo R. Morbiditet od atopi~en dermatit i drugi vidovi dermatit (seboroi~en dermatit. zna~ajnoto namaluvawe na brojot na slu`bite za medicina na trud i namaluvaweto na brojot na rabotoaktivnoto naselenie.8 drug atopi~en dermatit (vklu~uva – egzem i nevrodermatit) • L20.85 Vkupno 7541 287.44 3445 255.n.5 `eni 3690 365. dermatit od pelena (salveta).73 4367 402. Vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina se tabeliraat dermatitot i egzemot (L20-L30) i urtikarijata L50.) neinfektivniot alergi~en dermatit na o~niot kapak (N01.00 4188 328. Makedonija cija na namaluvawe. neozna~eno Alergi~niot kontakten dermatit se {ifrira so trozna~nata kategorija L23. polenskiot (L22). Vo prodol`enie se prika`ani podatocite koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija za atopiskiot i drugite vidovi dermatit.0). iritanten kontakten dermatit.Cvetanov V i sor.77 Vkupno 7698 367. neozna~eniot kontakten profesionalen dermatit i egzem (L25.9 Atopi~en dermatit.1). drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10 –L99). Atopiski dermatit Spored MKB-10 za atopiskiot dermatit e rezervirana trozna~nata kategorija L20 vo koja spa|aat: • L20. neozna~eniot dermatit (L30. eksfolijativen dermatit. iritanten kontakten dermatit (L24). ovie zaboluvawa se grupiraa vo golema grupa t. alergi~en kontakten dermatit. I dokolku namaluvaweto na morbiditetnata stapka mo`e da se objasni so organizacionite promeni vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite.84 4927 454.: Alergiskite bolesti vo R.05 7658 291. urtikarijata-vkupno (L50) i alergiskata urtikarija (L50.04 3470 256. onoj predizvikan od vnatre{no vneseni supstanci (L27.81 36 Institut za medicina na trudot .95 4523 447.9).

1) i na fototoksi~niot odgovor na lek (L56.32 50.1 10.0 infekcija po imunizacija • T88. soodvetno apliciran.61 6. klini~ka imunologija i alergologija 37 .42 1.19 medicina na trud Neozna~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za medicina na trudot registriran vo periodot od 1998 do 2000 godina L25 medicina na trud ma`i `eni Vkupno 1998 broj 88 96 184 stapka/10000 1.41 Preosetlivost na lekovi Preosetlivosta na adekvaten lek ili medikament {to e soodvetno apliciran vo MKB-10 se ozna~uva so T88.1 drugi komplikacii na imunizacija (isklu~uva anafilakti~ki {ok i drugi serumski reakcii) • T88. kade spa|aat u{te i: • T88.35 1999 broj 98 99 197 stapka/10000 1.38 48. preosetlivost i idiosinkrazija • T88.7 neozna~en nesakan efekt od lek ili medikament.5 drugi komplikacii na anestezija • T88.4 neuspe{na ili te{ka intubacija • T88.52 8. pri {to se isklu~uva anafilakti~kiot {ok od serum (T80. Toa e ~etirizna~na kategorija od grupata na drugi komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. vklu~uvaj}i alergi~na reakcija.9 komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.58 49.36 7.23 8.7.92 1999 broj 3664 3867 7531 651 557 1208 stapka/10000 47.46 1.04 9.49 9. Alergi~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 godina L23 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3336 3979 7315 737 612 1349 stapka/10000 43.6 anafilakti~en {ok poradi nesakan efekt na adekvaten lek ili medikament. neklasificirani na drugo mesto (T88).Op{t del Vo prodo`enie se prika`ani podatocite za alergiskiot kontakten dermatit registriran vo slu`bata za zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie i na profesionalno eksponiranite rabotnici.8 drugi komplikacii • T88.0).98 50.45 2000 broj 93 99 192 stapka/10000 1. neozna~eno Treba da se odbele`i deka MKB-10 dava mo`nost i za klasifikacija na fotoalergiskiot odgovor na lek (L56. kako i na neozna~eniot dermatit vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite vo periodot 1998 do 2000 godina.71 49.2 {ok poradi anestezija • T88.43 1.46 1.88 2000 broj 3695 3971 7666 520 450 978 stapka/10000 47.3 maligna hipertermija poradi anestezija • T88.77 7.78 9. Vo listite za tabelirawe preosetlivost na lekovi isto taka se prika`uva Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5) • T88.29 1.36 1.81 47.

dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii • L27. za site formi na dermatit (atopiski dermatit.Nesakani efekti.4 alergija. neozna~en • T78. Tie se ozna~eni so trozna~nite kategorii T79-T88. koja e ozna~ena kako drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo. listi za tabelirawe i pribirawe na podatocite izdvoena e posebnata kategorija na komplikacii predizvikani samo od hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). neklasificirani na drugo mesto. neozna~en Spored MKB-10 listite za tebelirawe na morbiditetot.2 dermatit predizvikan so ingestirana hrana T78 . neozna~eni na drugo mesto • T78. neklasificirani na drugo mesto • T78.neozna~en dermatit • L25. Preosetlivost na hrana Vo rutinskata praktika za ozna~uvawe na preosetlivost so hrana spored MKB-10 ima nekolku mo`nosti koi se determinirani pred s¢ so na~inot na koj hranata doa|a vo kontakt so ~ovekoviot organizam i se manifestiraat patolo{ki zbidnuvawa. Makedonija vo golema grupa na sostojbi naslovena kako odredeni komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. kade spa|aat site trizna~ni i ~etirizna~ni kategorii od T79 do T88.2 anafilakti~en {ok. 38 Institut za medicina na trudot . Anafilakti~niot {ok poradi nesakana reakcija na hrana i drugite nesakani rekacii na hrana.4 . neklasificirani na drugo mesto.: Alergiskite bolesti vo R. neozna~eno • T78. isklu~uva – dermatit od ingestirana hrana L27.9 nesakan efekt.Kolaborativen centar na SZO . pak. so {to se limitiraat mo`nostite da se dojde do nacionalni podatoci za epidemiologijata i drugite karakteristiki povrzani so pojavata na preosetlivosta na lekovi. neklasificirani na drugo mesto • T78.2 L25 . Podatocite koi se odnesuvaat na preosetlivost na lekovi vo nacionalnata morbiditetna statistika se prika`ani zbirno vo prethodno definiranite ogromni grupi bolesti i sostojbi koi se javuvaat kako posledica na hirur{ka i medicinska nega i toa samo so nivnata trizna~na {ifra. neozna~en dermatit i dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) se predviduva edna ogromna kategorija za nivno pribirawe i tabelirawe (L10-L99). {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivosta na lekovi.neozna~en kontakten dermatit predizvikan so hrana vo dopir so ko`ata L27 . neklasificirani na drugo mesto e predvideno da se tabeliraat vo kategorijata – odredeni rani komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. Vo nacionalnite.0 anafilakti~en {ok poradi nesakana reakcija na hrana • T78.Cvetanov V i sor. i toa: • • • • L23 – alergiski kontakten dermatit • L23.8 drugi nesakani efekti.6 – alergiski kontakten dermatit predizvikan so hrana vo kontakt so ko`ata.3 angionevrotski edem • T78.1 drugi nesakani reakcii na hrana.

a preostanatite bolesti i sostojbi na ko`ata koi se posledica na kontakt ili vnesuvawe na hrana se prika`ani vo grupata na drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10-L22. predvidena e mo`nost za tabelirawe na alergijata od insekti vo grupata na sostojbi nazna~ena kako toksi~ni efekti od supstancii.1 otrov od drugi vle~ugi • T63. I vo odnos na alergijata od insekti povtorno e identi~en zaklu~okot. Vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot ovie grupi na dijagnozi i sostojbi se razgrani~eni posebno i se prika`uvaat oddelno alergiskiot kontakten dermatit (L23).Op{t del Vo nacionalnite listi za tabelirawe i prika`uvawe na podatocite vgradeni se nakolku posebni mo`nosti. Kontaktite so otrovni `ivotni i rastenija ne se predvideni da se tabeliraat spored posebnite listi za tabelirawe na mortalitetot i morbiditetot na MKB-10. Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa Poradi ovie pri~ini za da se odredi zastapenosta na nekoi od alergiskite entiteti naj~esto se pribegnuva kon sproveduvawe na epidemiolo{ko-klini~ki istra`uvawa Makedonsko zdru`enie za bazi~na. nivno pribirawe i objavuvawe.0 zmiski otrov • T63. alergijata so insekti mo`e da se klasificira vo grupata toksi~ni efekti od kontakti so otrovni `ivotni (T63). vo slu`bata za za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina posebno se pribiraat i prika`uvaat podatocite za dermatit i egzem (L20-L30).4 otrov od drugi artropodi (kasnuvawe ili ubod od insekt. {to e istovetno primeneto i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite.5 toksi~en efekt od kontakt so riba Isto taka spored MKB-10 za klasifikacija na alergijata od insekti se koristi i trizna~nata kategorija H23 – kontakt so str{ni. Ona {to povtorno mora da se istakne e faktot deka i ovoj pat podatocite se prika`ani samo so nivnata trizna~na {ifra {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivost na hrana. otroven) • T63. Taka. Za komplikaciite od hirur{ka i medicinska nega posebno e oddelena trizna~nata kategorija na sostojbi povrzani so hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). kako i za prethodnite zaboluvawa. L51L99). osi i p~eli od golemata grupa sostojbi ozna~eni kako kontakt so otrovni `ivotni i rastenija (H20-H29) Spored posebnite listi za tabelirawe na MKB-10.3 otrov od pajak • T63. klini~ka imunologija i alergologija 39 . deka nacionalnite raspolo`ivi podatoci za epidemiologijata na ovie bolesti se celosno nesoodvetni na celta za utvrduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki. Alergija od insekti Spored MKB-10. a vo nacionalnite listi za tabelirawe ovaa kategorija (H23) e stavena vo edna ogromna grupa trizna~no {ifrirani bolesti i sostojbi ozna~eni kako drugi nadvore{ni pri~ini za slu~ajna povreda (W00 – X30 i X39X59).2 otrov od skorpija • T63. kade spa|aat: • T63. L24-L45. glavno nemedicinski spored izvorot (T51-T65). frekvencijata i dinamikata na nivnoto javuvawe.

objektivnost i komparabilnost na dobienite rezultati.Cvetanov V i sor. Planiraweto. kakva {to e ovaa studija.Kolaborativen centar na SZO . Ottuka. tie naj~esto nudat podatoci koi ne se potpolno sporedlivi. a rezultatite koi se dobivaat se dragoceni vo odnos na nivnata verodostojnost i seopfatnost. Intenzivniot razvoj na stru~nite. no tie ne mo`at i nemaat za cel da dadat prikaz na nivnata razvojna tendencija. a ~ija cel e brza. vozrasni. Posebno treba da se naglasi faktot deka epidemiolo{kite studii na presek. nau~nite i tehnolo{kite dostignuvawa. Tie. koja nudi optimalna preciznost. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. istra`uva~kite potencijali i mo`nostite na istra`uva~kite timovi. Ne smee da se zanemari i faktot deka finansiskite pobaruvawa za vakov vid studii ponekoga{ pretstavuvaat seriozna pre~ka vo nadminuvaweto na barierite koi se postavuvaat kako odgovornost pred instituciite. sproveduvaweto i evaluacijata na populacionite epidemiolo{kite studii e dolgotraen proces. Ova bea osnovnite pojdovni celi i vo na{eto istra`uvawe. nasproti raste~kiot trend na javuvawe na bolestite i sostojbite so alergiska etiologija se dovolna pri~ina da se baraat lesni i ednostavno dostapni izvori na to~ni i relevantni podatoci kako osnova za prevencija i soodvetno upravuvawe so rizikot za pojava na alergiski zaboluvawa. iskusni i soodvetno obu~eni istra`uva~i i soodvetno dizajnirani instrumenti relevantni za dobivawe na to~ni podatoci. pred s¢ poradi izbraniot dizajn i osnovna cel na sprovedenoto istra`uvawe. Koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija. no i za analiza na specificnite obele`ja koi se zna~ajni za ispituvanata pojava. {to e sosem o~ekuvano. Nasproti prednostite na razli~nite vidovi epidemiolo{ki studii. problemot stanuva dotolku poaktuelen ako se ima predvid faktot deka toa se sostojbi i bolesti ~ija{to prevalencija se zgolemuva so za~uduva~ka brzina kaj site populacioni grupi – deca. vakvi populacioni istra`uvawa se sproveduvaat incidentno i vo soglasnost so potrebite. 1998-2000. Makedonija spored odnapred izgotvena programa. progresot {to go bele`at biomedicinskite i tehnolo{kite istra`uvawa nametnuvaat potreba od novi tehni~ki performansi na neophodnata medicinskata oprema. to~na i etiolo{ka dijagnoza i terapija na bolestite. dijagnoza i triger faktori {to se determinirani od celta i istra`uva~kiot interes na glavniot istra`uva~. Poradi svojot dizajn i na~in na sproveduvawe tie baraat izvonredno dobro organizirana mre`a na institucii vklu~eni vo istra`uvaweto. Iskustvata od sproveduvaweto na golem broj meta-analizi ja potvrduva ova opservacija. Podatocite za namaluvawe ili zgolemuvawe na frekvencijata na javuvawe na nekoja bolest vo odreden podolg vremenski period se osnovni indikatori za planirawe na zdravstvenata politika vo soodvetnata oblast. Ambulantno-poliklini~ki morbiditet vo Republika Makedonija. se fokusiraat na razli~ni celni grupi. Tie se nezamenliv instrument vo utvrduvawe na prevalencijata na odredeni sostojbi. Literatura 1. Od druga strana.: Alergiskite bolesti vo R. 40 Institut za medicina na trudot . profesionalno eksponrani rabotnici i dr. timovite ili poedincite vklu~eni vo niv. spored svojot dizajn ovozmo`uvaat pribirawe na podatoci za prevalencijata na odredeni sostojbi i pojavi.

Dojran. formirawe paleta na najva`nite aeroalergeni kaj nas za primena vo alergolo{kite ordinacii. Ohrid.1999 god. koja{to be{e odobrena i finansirana od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie na R.07. klaster-analiza i t. Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto vrz Izborot na gradovite za aeropalinolo{kiot monitoring e napraven osnova na kriteriumite od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni 41 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. poradi prethodnoto iskustvo na sorabotnicite od Institutot i drugite gradovi vo Republikata vo sproveduvaweto na istra`uvawa od vakov vid i obem. Makedonija. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. pravej}i edna celina i toa aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki segment. Mavrovi Anovi i Berovo). koga ispituvawata bea realizirani na na~in voobi~aen i nau~no apsolviran za toj period. Studijata ima{e multicentri~en karakter i be{e izvedena vo {est gradovi vo R. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. regresiona korelaciona analiza. na{iot interes za definirawe i epidemiolo{ko istra`uvawe na naj~estite alergiski zaboluvawa vo na{ata zemja zapo~nuva vo 1991 godina. proektot ovozmo`i i istra`uvawe na drugite alergiski bolesti na nivo na celata dr`ava.1998 god. kako najadekvaten. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). Makedonija vo korelacija na polenskata mikroflora”. Debar i Peh~evo. so razli~ni karakteristiki {to ovozmo`uva da se dobijat relevantni podatoci za istra`uvanata pojava. klini~ka imunologija i alergologija . konstruirani se polenoski kalendari za sekoj od gradovite. Makedonija: Skopje. Osnovni celi na studijata bea: aeropalinolo{ki monitoring so izrabotka na polenski kalendari i polenski karti. odreduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki na polenozite i drugite naj~esti alergiski bolesti vo R. Prilep. Pokraj epidemiolo{koto istra`uvawe na alergiskiot rinit i aeropalinolo{kite ispituvawa. Toa rezultira{e so podgotovka i realizacija na studijata “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Inaku. Prilep. Spored toa. 40079998 od 01. na prv pogled studijata inkorporira{e zasebni segmenti koi vsu{nost bea komplementarni. Ohrid. spored preporakite na EPI. i aneks na dogovorot br. Dojran. Makedonija kako i utvrduvawe na favorizira~kite faktori za nivnata pojava. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar.10.test.Op{t del Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija Iznesenite razmisluvawa i fakti ja nametnaa potrebata od epidemiolo{koto istra`uvawe na presek na alergiskite bolesti i dobivawe relevantni aeropalinolo{ki informacii za celata dr`ava. Proektot be{e izveduvan pod {ifra 400998 so broj na dogovor 08-3564 od 08.

Tie se rezultat na hidrolo{kite uslovi. Skopje (Sk) Skopskata Kotlina. Vo Dojranskata Kotlina se registrirani osum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija. so mo{ne {irok gravitaciski radius i najzna~aen centar vo Republikata. odnosno razli~en na~in na `ivot na nivnite `iteli. Inaku. Makedonija od 1998 god. kako i spored klasifikacijata na nekoi na{i avtori i podatocite. Od celokupniot kompleks na vlijanija. {umarstvo i vodostopanstvo. Gradot go zazema sredniot del od Skopskata Kotlina i pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Makedonija (Slika 3). Taa e grani~en i ekolo{ki region. koj go zafa}a najniskiot del na slivnoto podra~je od dolniot tek na rekata Vardar. izborot na gradovite gi zadovoluva kriteriumite za klini~koepidemiolo{kiot segment na studijata so ogled na toa {to se raboti za gradovi so razli~na golemina.. razli~nite ekolo{ki uslovi i sekako vlijanieto na antropogenite faktori. Makedonija karakteristiki. Vardar. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. Skopje e urban centar. vo koj e koncentrirana edna ~etvrtina od nejzinata populacijata. na razli~ni ekolo{ki uslovi. sekako deka vlijanieto na kontinentalno-mediteranskata klima (kako i nejzinite modifikacii na povisokite podra~ja so efektot na planinskata klima) e eden od najdominantnite faktori vrz izgledot na vegetacijata na dadenata teritorija.2oC. Dojran ima 3 426 `iteli. Isto taka. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. zazemaj}i go gorniot tek na r. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 14.7 mm. a toa iznesuva 7.: Alergiskite bolesti vo R. smestena vo severniot del na R.Cvetanov V i sor. Makedonija. se registrirani sedum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. 42 Institut za medicina na trudot . Skopskata Kotlina zafa}a povr{ina od 1924. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Gradot Dojran e turisti~ki centar so {irok gravitaciski radius. Makedonija. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. na vertikalniot profil na Skopskata Kotlina. Spored popisot od 2002 god. ovoj grad ima nizok stepen na aerozagadenost spored Prostorniot plan na R. Vrz osnova na analizite na podatocite od Ministerstvoto za zemjodelstvo. hortikulturnoto bogatstvo. koja £ pripa|a na R. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 645 mm. mestopolo`ba i stopanski potenijal. Dojran (Do) Dojranskata Kotlina pretstavuva prostorna celina koja e smestena vo jugoisto~niot del na R. Skopje ima 506 926 `iteli spored popisot od 2002 god. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika.6% od vkupnata povr{ina. Prose~nata godi{na temperatura za Skopje iznesuva 12oC. Gradot e smesten na bregot na Dojranskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 180 m i pripa|a vo zonata na submediteranskoto podra~je. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 501. Vo ramkite na svojata granica.215 km2. kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R.

Gradot Prilep e smesten vo isto~niot del od Prilepskata Kotlina. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. a go zazema Prilepskoto Pole (najniskiot del). Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. izdigaj}i se na ridot na ~ij vrv se nao|aat ostatoci od srednovekovna tvrdina. na ramen prostor. Prose~nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crn Drim i Radika. zemeni se podatoci od meteorolo{kata stanica Mavrovi Anovi. Vo Prilepskata Kotlina. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crna i Stara Reka.2oC. rasprostraneta vo zapadniot del na R. Vo Ohridsko-Stru{kata Kotlina. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. so {irok gravitaciski radius. Vo ovaa Kotlina se smesteni gradovite Prilep i Kru{evo. Denes. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost. Makedonija. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. no so cel da se dobie pribli`na slika. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 673 m. toj e najgolemiot i najatraktiven urban turisti~ki centar na ovaa teritorija. Kotlinata reljefno e dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (osven kon jug). Ovoj grad pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Spored popisot od 2002 god. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi. Makedonija i zafa}a del od slivnoto podra~je na rekata Crn Drim. Debar (De) Debarskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. Gradot Ohrid le`i na dopirot me|u jugoisto~niot del na Kotlinata i Ezeroto. ekolo{ki uslovi.. registrirani se {est klimatskovegetacisko-po~veni podra~ja. Albanija. Ohrid ima 55 749 `iteli. Toj e urban centar. Gradot Debar e funkcionalen centar za svojata neposredna okolina so mal gravitaciski radius. smesten na nadmorska viso~ina od 760 m. koja e smestena vo jugozapadniot del na R. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 675 m. vo neposredna blizina na Debarskoto Ezero. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 557 mm.2oC. Prilep (Pr) Prilepskata Kotlina pretstavuva prostorna celina. klini~ka imunologija i alergologija 43 . Spored popisot od 2002 god. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 689 mm. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori.Op{t del Ohrid (Oh) Ohridsko-Stru{kata Kotlina. Spored popisot od 2002 god. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Debar ima 19542 `iteli. se registrirani {est klimatsko-vegetaciskopo~veni podra~ja. koja e smestena vo centralniot del na R. Makedonija. Prilep ima 76 768 `iteli. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. so mo{ne {irok gravitaciski radius.

Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. Literatura 1. so poslabo razvieni sekundarni dejnosti. Vo teritorijata na istra`uvawe pripa|aat gradovite Peh~evo i Berovo. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. Cvetanov V. Vo Peh~evskata Kotlina se registrirani pet klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja (slika 3). Stikova E.Cvetanov V i sor. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. a za svojata neposredna okolina toj pretstavuva funkcionalen centar. 2. od koi se nastanati i drugi vidovi {umi i pasi{ta. Spored popisot od 2002 god. Univerzitet “Sv. Peh~evo ima 5517 `iteli. Definicija i epidemiologija na naj~estite alergiski zaboluvawa. Peh~evo (Pe) Peh~evskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. 5-6: 166-171.: Alergiskite bolesti vo R. zemeni se podatoci od gradot Berovo. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (slika 3). pregled 1991. rasprostraneta vo isto~niot del na R. Prirodno-matemati~ki fakultet. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. iznesuva okolu 632 mm. Bugarija. Doktorska disertacija. Vo Debarskata Kotlina se registrirani {est klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. 2002. pa so cel da se dobie pribli`na slika. Karaxinska-Bislimovska J. Prose~nata godi{na temperatura za Berovo iznesuva 8. Gradot Peh~evo e so mal gravitaciski radius. Aeropalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na R. Ovoj grad pripa|a vo zonata na ladnoto kontinentalno podra~je. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i. E`ova N.8oC. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 890 mm.8oC. Mak. no vo ovaa Kotlina tie se vo pomal broj. med. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekata Bregalnica. Makedonija. Makedonija godi{na temperatura iznesuva 11. Kiril i Metodij”. Institut za biologija. Skopje. Milkovska S.Kolaborativen centar na SZO . razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. Skopje. 44 Institut za medicina na trudot .

Aeropalinolo{ki monitoring .Poglavje B B.

46 .

1.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Aeropalinolo{ki metodi При аеропалинолошките истражувања од големо значење е изборот на примерокот. po~naa da se izveduvaat prvite aeropalinolo{ki ispituvawa. osobeno izvorot. pod dejstvoto na dilucijata i turbulencijata na rastojanija podaleku od izvorot. disperzijata i depozicijata. Aeroalergeni od nadvore{na sredina Monitoringot na polenskiot sostav na vozduhot. Polenovite zrna (PZ) koi zaedno so drugite delovi na aerosolta kontinuirano se prisutni vo vozduhot vo golem broj denovi od godinata. Makedonija. polenot se osloboduva vo golemi koli~estva od anemofilnite taksoni i se raznesuva nad zemjinata povr{ina vo forma na “polenov do`d”. s¢ ponaglasena e neophodnosta od detalen monitoring na biolo{kite zagaduva~i. 1. odnosno aeropalinolo{kata mikroflora. Nekoi od PZ ostanuvaat vo blizina na zemjinata povr{ina i brzo se sedimentiraat i deponiraat vrz nea.2. taka i vo alergologijata. Vo R. e od osobeno zna~ewe za razre{uvaweto na pra{awata svrzani so etiologijata na alergiskite zaboluvawa. zasnovana na fizi~kite principi koristeni pri nivnata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Relevantnata va`nost na vakviot tip podatocite e so {irok dijapazon. neophodni vo procesot na oploduvawe. klini~ka imunologija i alergologija 47 . Atmosferskiot vozduh se odlikuva so bogato prisustvo na raznovidni industriski i biolo{ki zagaduva~i. Za vreme na opra{uvaweto. Vo pogolem broj evropski zemji. se ozna~eni kako polutanti koi imaat specifi~no vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto. nivnoto osloboduvawe vo atmosferata. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. No. Vo Institutot za medicina na trudot vo 1993 god. raznesuvaweto na polenot. naporedno so istra`uvawata na industriskite komponeneti koi zazemaat zna~itelno mesto vo istra`uvawata so ve}e komparativni i relevantni podatoci. kako etiolo{ki supstrat na polenozite e najdirektno povrzan so evaluirawe na problemot na polenozite i dimenzionirawe na preventivnite aktivnosti. Tie vo sebe sodr`at generativni elementi. Definicija Spored Britanskata aerobiolo{kata federacija “Aeropalinologijata e nau~na disciplina koja go izu~uva transportot na PZ niz atmosferata. odnosno. kako vo biolo{kite i ekolo{kite istra`uvawa. aeropalinologijata kako segment na aerobiologijata ja prou~uva polenskata mikroflora vo slobodnata atmosfera. sledej}i ja distribucijata na polenovite zrna i nudej}i predvidlivi modeli.1. Vo toj period aeropalinolo{kite opservacii se odnesuvaa samo na teritorijata na gradot Skopje so nedostatok na reprezentativni podatoci za celata teritorija na R. Globalnata podelba. polenskiot monitoring e dolgogodi{na tradicija. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast kako i od nejzinata orografija i hidrografija. kako i nivnoto vlijanie vrz rastitelnite. `ivotnskite i ~ove~kite sistemi”.0. Makedonija. Evropskiot monitoring sistem preku EPI (European Pollen Information) obezbeduva regionalna. Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija proizleguva od razlikite {to postojat vo klimatskite. osobeno za vreme na vozdu{niot polenov period.

mesta bez elektri~na struja). za i protiv koristewe na eden ili drug metod. Obidite za konstruirawe na poefikasni aparati-sampleri na PZ od vozduhot prodol`uvaat. so upotreba na radioizotopski ozna~eni antitela. Tie mo`at da bidat fateni na filtri so kaskadni impaktori.ov aerosedimentacionen aparat Volumetriskiot metod e ponov metod so {iroka primena vo svetot koj{to se bazira na prinudnoto talo`ewe na polenot so posredstvo na {mukuva~ki 48 Institut za medicina na trudot . Dvete metodi imaat svoja va`nost. Najnovite istra`uvawa se fokusiraat na fa}awe i imunohemiska kvantifikacija na alergenite od mikronski i submikronski golemini. No. iako i ovoj tip metodi davaat poprecizni rezultati. se doa|a do zaklu~ok deka nema golema razlika pri dobienite rezultati vo zavisnost od toa za kakvi celi se izveduvaat istra`uvawata. koi gi delat partikulite na klasi po golemina ili so pomo{ na silen i slab volumenski protok. Makedonija konstrukcija. a se izveduva so Durham-oviot aparat (slika 1). Pri paralelnata primena na dvete metodi. S¢ u{te nema kategori~ki mislewa.: Alergiskite bolesti vo R. Gravimetriski Durham . Vo na{iot slu~aj pri izveduvaweto na aeropalinolo{kiot monitoring e primenet gravimetriskiot metod na Durham. Prednostite na ovoj metod se mo`nosta da se postavi vo razli~ni predeli i uslovi (pr. sepak. poradi slo`enata tehnika s¢ u{te nemaat {iroka primena. a vo Skopje naporedno so nego primenet e i volumetriskiot metod.Cvetanov V i sor. Slika 1. pri {to nivniot broj od den na den e s¢ pogolem.Kolaborativen centar na SZO . Zasega i dvete metodi se koristat vo aeropalinolo{kata praktika. Gravimetriskiot e postar metod koj{to se bazira na slobodno talo`ewe na “polenoviot do`d”. opfa}a dve grupi .gravimetriski i volumetriski.

Makedonija (slika 3). a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. kako najadekvaten. Makedonija: Skopje. Identifikacijata i prebrojuvaweto na polenovite zrna se izveduvani na 2 povr{ina od 2 cm so mikroskop Olympus Bx50. Dojran.3. so menuvawe na staklata sekoj den. Rezultatite dobieni so volumetriskiot metod se komparabilni so rezultatite dobieni vo drugite zemji vo svetot. Debar i Peh~evo.Aeroalergeni od nadvore{na sredina (vakuum pumpi) i udarni sili. Obi~no se izveduva so aparatot Lanzoni VPPS 2000 (slika 2). Pri aeropalinolo{kite istra`uvawa koristen e sedimentacioniot metod na Durham.Lanzoni VPPS 2000 1. Periodot na nabquduvawe e determiniran od po~etokot na mesec januari 1998 god. Slika 2.. za da se ovozmo`i slobodna cirkulacija na vozdu{nite masi. konstruirani se polenovi kalendari za sekoj od gradovite. spored preporakite na EPI. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar. Volumetriski aeropalinolo{ki aparat . nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. Izborot na gradovite e napraven vrz osnova na kriteriumi od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni karakteristiki. pri celosna ekspozicija od 24 ~asa. klini~ka imunologija i alergologija 49 . Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe Izvr{eni se aeropalinolo{ki istra`uvawa vo {est gradovi od R. kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. hortikulturnoto bogatstvo. Aparatot be{e postaven na viso~ina od 8-10 m. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. Ohrid. Prilep. so isklu~ok vo Dojran. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod Makedonsko zdru`enie za bazi~na.. pa s¢ do krajot na 2000 god.

Prilep. 50 Institut za medicina na trudot . Ova go nametnuva praшaweto za povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i polenizacijata vo vozduhot.Cvetanov V i sor.podobruvawe na dijagnosti~kite mo`nosti. Dojran. Makedonija (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid.Kolaborativen centar na SZO . Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). Meteorolo{kata stanica vo Skopje e locirana vo mesnosta Zaj~ev Rid. Mavrovi Anovi i Berovo). Aeropolutant pretstavuva sekoja supstancija {to go modificira prirodniot sostav na atmosferskiot vozduh. no naj~esto se naveduvaat nekolku mo`ni objasnuvawa: . osobeno vo industriski razvienite zemji. a za Peh~evo vo Berovo. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna Terminot “aeropolucija” podrazbira {irok spektar na hemiski i biolo{ki komponenti vo nadvore{nata i vnatre{nata atmosfera. klaster-analiza i t-test. Ohrid. dodeka podatocite za Debar se zemeni od meteorolo{kata stanica vo Mavrovi Anovi. Pri~inite za raste~kata tendencija na alergiskite zaboluvawa ne e sosema jasna.: Alergiskite bolesti vo R. regresiona korelaciona analiza.4. Slika 3. Karta na klimatskite podra~ja i lokacija na postavenite aparati za aeropolinolo{kiot monitoring 1. . Postojat golem broj na istra`uvawa koi uka`uvaat na povrzanosta meѓu aerozagaduvaweto i pojavata na alergiski zaboluvawa kaj naselenieto.kvalitativnata i kvantitativnata zgolemena ekspozicija na alergeni.

Zna~ajna uloga vo nastanuvaweto i evolucijata na alergiskite zaboluvawa igraat i drugi favorizira~ki faktori. Pod dejstvo na ultravioletovite zraci vo vozduhot. Pove}e in vitro i in vivo studii so bronhijalna i nazalna lava`a objasnuvaat za pove}e mehanizmi koi me|usebno se isprepletuvaat: . azoten dioksid i ~esti~ki od (dizel) izduvnite gasovi. pri {to se zgolemuva brojot na citozolskite alergiski proteini so {to polenot stanuva silno imunogen. prerabotuva~kata industrija. Astmata po~esto se javuva kaj deca koi `iveat vo zagadeni podra~ja. klimata. Drugi studii informiraat za korelacija na astmata i polenskiot rinit so ambientalnoto nivo na ozonot.o{tetuvawe na respiratorniot epitel. Polenovite zrna mo`e da aglomeriraat na svojata povr{ina i nekoi te{ki metali (Hg. osobeno vo pomladata vozrast. Nespecifi~pite i specifi~pite agensi od nadvore{nata i vnatre{nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija - 51 . . . CO i dr.dodatno dejstvuvawe na sintezata na specifi~nite IgE antitela. strueweto na vozduhot). teorii i objasnuvawa. metalurgiskata. od stepenot na emisijata. CO) ja menuvaat povr{inskata struktura na polenovite zrna. no i poradi intenzivniot soobra}aj. Za vlijanieto na nadvore{nata okolina vrz porastot na alergiskite bolesti govorat brojnite svetski epidemiolo{ki studii. . vetrovite itn. zgolemena sklonost kon infekcii na dolnite respiratorni pati{ta. Vo nekoi studii se sugerira deka alergiskiot potepcijal pa polenovite zrna mo`e da bide zgolemen koga tie se obvitkani so zagaduva~i. pro~istuvaweto. proinflamatorni citokini i kleto~ni athezivni molekuli. Polutantite vo vozduhot se posledica na industriskite procesi. namaleni imunolo{ki stimulacii poradi parazitarnite infekcii.o{tetuvawe na cilijarniot aparat. dodeka astmata predizvikana od napor e dvojno pozastapena vo gradovite vo blizina na termo centralite. vla`nost. barometarski pritisok.osloboduvawe na odredeni medijatori.zgolemenoto aerozagaduvawe Aerokontaminentite od nadvore{nata i vnatre{nata okolina se rizik faktori koi ja favoriziraat senzibilizacijata i pojavata na alergiskite bolesti kaj genetski predisponiranite osobi. Stepenot na zagadenosta vo industriski zemji zavisi. Alergiskiot rinit e so zgolemen porast kaj osobi koi `iveat vo blizina na avtopat. . Nekoi istra`uvawa i eksperimenti uka`uvaat deka eksponiranite na ozon. Ph. Naj~esti zagaduva~i vo primarnata emisija se YO2 NO. aerozagaduva~ite (SO2. koj se formira pod dejstvo na odredeni hemiski reakcii vo atmosferata.modelirawe na alergenosta na inhalatornite alergeni. i sekako va`en ~initel .ozonot (O3). zaedno so alergenite poka`uvaat posiguren razvoj na alergiska senzibilizacija vo sporedba so onie eksponirani samo na alergeni. pod 5 μm. kako {to se klimatskite (temperatura.iritativno dejstvuvawe na di{niot aparat i bronhijalna reaktivnost. . pred se.Aeroalergeni od nadvore{na sredina virusni infekcii. sulfur dioksid. Cd). Za patomehapizmi na dejstvoto na aerozagaduva~ite postojat pove}e studii. vo sporedba so onie koi `iveat vo ekolo{ki zdrava sredina. hemiskata industrija. YO2 ili organski supstaici so submikronska golemina. rafinirawe na naftata. dodeka vo sekundarnata emisija . NO2. organski isparlivi materii. Hospitalizacijata na slu~ai so astma e vo direktna korelacija so atmosferskoto nivo na azotniot dvooksid.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

sredina vleguvaat vo organizmot glavno preku di{nite organi, pri {to doa|aat vo dipir so epitelnite kletki predizvikuvaj}i o{tetuvawe, zgolemena propustlivost i smaluvawe na cilijarniot klirens. Zabele`ana e pozitivna korelacija me|u stepenot na zagadenosta i srednata vrednost na vkupniot IgE vo serum. Doka`ano e deka ~esti~kite koi nastanuvaat so sogoruvawe na naftenite derivati ja zgolemuvaat sintezata na specifi~nite IgE antitela vo nosnata sluznica. Zgolemenata sinteza na IgE pod dejstvo na zagadenosta vo vozduhot, e eden od patomehanizmits so koj }e mo`e da se objasni porastot na alergiskite zaboluvawa. Ozonot e najjakiot oksidans od site aerozagaduva~i. Ekspozicijata na ozon kaj pacientite koi boleduvaat od alergiski rinit i astma doveduva do potencirawe na inflamatornata reakcija, propratena so infiltracija i aktivacija na neutrofilite, eozinofilite, monociti, a1-antitripsin, interleukin 6 (IL6), interleukin 8 (IL-8), faktor za stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi (GM-CSF) i prostaglandin E2 (PGE2). Glavno mesto na interakcijata pome|u mukozata na di{nite pati{ta i ozonot e epitelot na di{nite pati{ta. Istovremenata ekspozicija na alergen i ozon, {to nastanuva vo letnite meseci, doveduva do vlo{uvawe na alergiskite zaboluvawa na di{nite pati{ta i do nivna zgolemena prevalencija. Pri inhaliraweto na NO2 vo bronhoalveolite registrirana e zgolemena koncentracija na limfociti, lizozim-pozitivpi alveolarni makrofagi i mastociti, a vo nosnata lava`a zgolemena vrednost na eozinofilni katjonski proteini (ESR). Vdi{uvaweto na NO2 i ozonot kaj lu|eto doveduva do zgolemuvawe na propuslivosta vo bronhijalniot epitel i polesno prodirawe na alergenite, o{tetuvawe na kleto~nata aktivnost, zgolemuvawe na sintezata i osloboduvawe na leukotrien S4 (LTC4) i tumor nekrotizira~ki faktor (TNF), kako i solubilni atheziski molekuli (ylSAM-1). Istra`uvawata na Internacionalnata meteorolo{ka organizacija (IMO), на Меѓународниот панел за климатски промени (IPCC) kako i na mnogu ekolo{ki asocijacii ua`uvaat na zgolemenata koncentracija na atmosferskiot SO2, gasovite na “staklenata gradina”, prisustvoto na CFC, kako na faktori koi imaat svoe reflektorno dejstvo vrz polenoviot spektar. Tie predizvikuvaat izmeni vo tajmingot i magnitudite na polenoviot period i imaat golemi implikacii vrz pojavuvaweto na polenozite. 1.4.1. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R. Makedonija Vo Republika Makedonija ne postojat mo`nosti za sproveduvawe na fundamentalni istra`uvawa za utvrduvawe na povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i alergogenata mo} na polenovata mikroflora. Ottuka i interesot da se utvrdi dali podatocite {to se rezultat na kontinuiraniot monitoring na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija mo`e da se koristat vo procenkata na aeropolenizacijata i eventualno na alergogeniot potencijal na polenovite zrna na odredeni podraчja kaj nas. Vo prodol`enie se prika`ani rezultatite od redovniot monitornig za sledewe na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija koj go realizira Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita на Skopje so mre`ata od deset Zavodi za zdravstvena za{tita. 52
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Higienskiot aspekt na kvalitetot na vozduhot vo Republika Makedonija preku rutinsko i kontinuirano sledewe na aerosedimentot se vr{i na 76 merni mesta na 13 razli~ni geografski lokaliteti. Pri toa sekoja godina se analiziрaat preku 870 mese~ni primeroci na aerosediment. Podatocite od kontinuiraniot monitoring se prika`ani na tabela br. 1.
Tabela 1. Higienski kvalitet na vozduhot vo R. Makedonija vo tekot na 2003 god. zagaduva~ka materija aerosediment
Просечна годишна концентрац. (мг/м2) 30 338 182.1 СКОПЈЕ 7 82 176.7 ВЕЛЕС 1 12 191.0 с.Иванковци 5 60 177.45 ПРИЛЕП 2 24 119.5 П.Е.Крушево 3 29 229.9 ОХРИД 2 24 248.86 П.Е. Струга 4 46 114.58 БИТОЛА 4 48 72.67 КОЧАНИ 4 48 135.0 КУМАНОВО 4 47 290.0 СТРУМИЦА 4 47 126.16 ТЕТОВО 6 70 243.9 ШТИП 76 870 177.52 Р.МАКЕДОНИЈA ** МДК - максимум дозволена концентрација (300.0 мг/м2); Заводи за здравствена заштита Број на мерни места Број на примероци Минимум - максимум (мг/м2) 32.1-707.2 0.3-1508.0 6.0-686.1 127.0-229.3 95.75-136.25 26.61-616.62 33.6-818.2 27.15-325.53 11.83-242.08 16.0-457.1 117.0-682.0 11.58-379.40 35.38-659.31 41.56-572.85 Број на примероци над МДК* 42 14 2 13 0 6 10 2 0 3 17 1 60 170

Podatocite poka`uvaat deka koncentracijata na aerosedimentot e pogolema od maksimalno dozvolenata koncentracija kaj pove}e od 20% od ispituvanite primeroci vozduh. Statisti~kata obrabotka na podatocite dobieni vo tekot na aeropalenolo{kiot monitoring, so cel za utvrduvawe na povrzanosta me|u brojot na polenovite zrna i aerozagaduvaweto vo Skopje poka`a signifikantna povrzanost me|u ovie dva parametri, so koeficient na korelacija od 0.97 (grafik br. 1).

Grafik 1. Korelacija pome|u vkupniot mese~en broj PZ i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

53

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Ovie podatoci se o~ekuvani i sosem logi~ni, a statisti~ki signifikantnata korelacija ovozmo`uva da se napravi procenka na polenizacijata na edno podra~je vrz osnova na podatocite za koli~inata na aerosediment na istoto toa podra~je. Na takov na;in aerosedimentot mo`e da pretstavuva korisen vodi~ kon procenkata na polenskiot potencijal na odredeno podra~je iako ne mo`e da gi zameni komparativnite prednosti na aeropalinolo{kite metodi. Me|utoa, treba da se istakne deka statisti~ki zna~ajna povrzanost ne e utvrdena ne e utvrdena koga stanuva zbor za ambrozijata (grafik 2).

Grafik 2. Korelacija me|u vkupniot mese~en broj PZ na ambrozija i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Odgovorot najverojatno le`i vo vkupnata koli~ina na prisustvoto na PZ na ambrozijata vo vkupnata polenska struktura, kako i vo gravimetriskite i drugite karakteristiki na PZ na ambrozijata.

Slika 4. Ambrosia artemisifolia L. (A) i polenovi zrna (B)

A

B

54

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Ambrozijata (amerikanski plevel, globi~arka) e s¢ poprisutna na na{ite prostori, a donesena preku severnite granici poradi nepovolnite ekolo{ki parametri. Ovoj aeropolutant ima `estoki alergogeni svojstva {to mnogu jasno se gleda od tabelarniot prikaz broj 9 (vo ponatamo{niot tekst). Anatomijata na nazalnite {uplini ovozmo`uva deponirawe na inhaliranite ~esti~ki koi se pogolemi od 10 mkm. Pri nivnoto patuvawe, niv go zapira nazalniot filter, kade {to doa|a do izraz nivniot efekt, predizvikuvaj}i polenski rinit. Posle silni do`dovi, polenovite zrna osloboduvaat submikronski polenski ~esti~ki (levkoplasti) koi navleguvaat vo dolnite di{ni pati{ta so {to se sozdavaat mo`nosti za pro{iruvawe na alergiskata inflamacija. Pod vlijanie na ultravioletovite zraci, aerozagaduvaweto vo vozduhot (sulfur dioksid, azoten dioksid, ozon) ja menuva povr{nata struktura na polenskite zrna i go zgolemuva brojot na citosolskite alergogeni proteini, so {to polenot dobiva intenzivna alergogena mo}. Problemot so aeropolucijata i nejzinite efekti vrz procesite na alergiskata senzibilizacija i inflamacija e globalen problem koj{to sekako ne ja odminuva i na{ata zemja.

1.5. Rezultati
Visokata prevalencija na alergiskite zaboluvawa vo svetot i kaj nas ja nametnuvaat potrebata od multicentri~na strategija za nivnoto re{avawe. Relevantnata va`nost na multicentri~nosta e fokusirana, pred se od {irokiot dijapazon na raznovidnite industriski i biolo{ki zagaduva~i koi se detektiraat kako alergogeni, kako i nivnoto sinergisti~ko dejstvuvawe. Motivot za izveduvaweto na istra`uvaweto e povrzan so kriti~koto sogleduvawe na nedostatocite na prvite epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki ispituvawa kaj nas i so potrebata na nivo na celata zemja da se dobijat reprezentativni podatoci za polenozite. Zatoa, pokraj Skopje, so vklu~uvaweto na gradovite Dojran, Ohrid, Prilep, Debar i Peh~evo, vo na{ite istra`uvawa, polenskiot monitoring i klini~ko-epidemiolo{kite istra`uvawa na nivo na celata zemja go dobivaat svoeto vistinsko zna~ewe kako multicentri~na studija. 1.5.1. Skopje Aparatot vo Skopje be{e postaven na ramen pokriv, na zgradata na Institutot za medicina na trudot, na viso~ina od 7,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ=21° 27′09′′; ϕ=42° 01′16′′ i Ζ=275 m n.v. Gradot Skopje se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Betula (breza), Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Quercus (dab) i Fraxinus (jasen); a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Plantago (tegavec) i Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi). Vo ovoj grad vo sporedba so drugite, se registrirani najvisoki koncentracii na Cedrus (kedar), Betula (breza), Platanus (~inar), Acer (javor), Populus (topola), Morus (dudinka) i Fraxinus (jasen), no niski koncentracii na Fagus (buka).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

55

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Tabela 2. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Skopje SKOPJE Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 88,4 6,1 1,1 0,2 1,5 1,1 0,2

Najgolema raznovidnost vo Skopje e registrirana vo april - 30 taksoni. 1.5.2. Dojran Aparatot za zemawe primeroci vo Dojran be{e postaven vo dvorot na kasarnata, na slednive koordinati: λ= 22° 42′44′′; ϕ=41°10′42′′ i Ζ=160 m n.v. Gradot Dojran se karakterizira so prisustvoto na taksoni od krajre~nata i blatna vegetacija. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat Cupressaceae (kiparisi), Pinaceae (borovi) (Cedrus- kedar), Quercus (dab), Ulmus (brest), Platanus (~inar) i Juglans (orev); a od zeljestite Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Asteraceae (slo`nocvetni), Plantago (tegavec) i Rumex ({tavej). Vo Dojran, vo sporedba so drugite gradovi, se registrirani povisoki koncentracii na taksonite koi{to se svojstveni samo za ovoj objekt - Ulmus (brest) i Sambucus (bozel), potoa i visoki koncentracii na Rosaceae (rozi), Fabaceae (peperugocvetni), Olea (maslinka), Myrtus (gr~ki ~aj) i Koelreuteria (kelterija), kako i Urticaceae (koprivi), Chenopodiacea /Amaranthaceae (lobodi / {tirovi) i Apiaceae. Vo ovoj objekt se registrirani i najvisoki koncentracii na Morus (crnica), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Juglans (orev), no niski na Tilia (lipa). Polenoviot period po~nuva porano, a zavr{uva podocna vo sporedba so ostanatite objekti.
Tabela 3. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Dojran DOJRAN Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70,9 8,6 4,4 0,9 8,4 0,5 0,1

Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia

Vo polenoviot aerosediment vo Dojran se registrirani vkupno 79 taksoni koi im pripa|aat na 50 familii. 1.5.3. Ohrid Aparatot za samplirawe na PZ vo Ohrid be{e postaven na ramen pokriv od zgradata na Medicinskiot centar, na viso~ina od 8,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ= 20° 49′20′′; ϕ=41° 06′56′′ i Ζ=705 m n.v Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO 56

3 0. Populus (topola). Juglans (orev) i Corylus (leska). Betula (breza). ϕ=41° 20′39′′ i Ζ=660 m n. Ovoj grad se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. od koi dominiraat: Poaceae (`itni rastenija). Quercus (dab). Vo ovoj objekt vo sporedba so drugite. Cupressacea (kiparisi). 1. kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni.4. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Prilep PRILEP Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70.7 16. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Ohrid OHRID Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 83.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Vo gradot Ohrid.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Makedonsko zdru`enie za bazi~na. vo tekot na istra`uvanite godini. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). Rumex ({tavej) i Urticaceae (koprivi).2 0. Vo gradot Prilep. vo sporedba so drugite. Najzna~ajnite taksoni registrirani vo Prilep. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). Tabela 4.5 0. na slednive koordinati: λ=21° 34′07′′. se registrirani i najvisoki koncentracii na Pinaceae (borovi) i Sambucus (bozel). go karakteriziraat povisoki koncentracii na: Corylus (leska). Rumex ({tavej). Quercus (dab).1 0.6 1. Ovoj grad. so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar).6 1. so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae (kiparisi). se prezentiran vo polenoviot kalendar za gradot Prilep.9 0. kako i povisoki koncentracii na PZ od Asteraceae (slo`nocvetni). Plantago (tegavec).5 m. no i prisustvo na blatna i vodna rastitelnost. Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). Chenopodiaceae/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi). Plantago (tegavec). kako i nivnite vremenski i koncentraciski karakteristiki. Prilep Aparatot za samplirawe be{e postaven na ramen pokriv na Medicinskiot centarPrilep. Tilia (lipa) i Corylus (leska).9 0. Tabela 5.9 8. klini~ka imunologija i alergologija 57 . Urticaceae (koprivi) i Asteraceae (slo`nocvetni).5.6 4.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Ohrid registrirani se 79 taksoni od 50 familii. Asteraceae (slo`nocvetni). Tilia (lipa).v.8 0. Rumex ({tavej). Pinaceae (borovi). vo tekot na istra`uvanite godini. no niski koncentraci na Fagus (buka). na viso~ina od 8.

vo tekot na istra`uvanite godini. Quercus (dab).8 15. a karakteristi~no e i prisustvoto na pogolem broj PZ vo sporedba so drugite gradovi od Cornus (dren). Vo gradot Peh~evo. Fagus (buka). januari i po~etokot na fevruari) obezbeduvaat “~ist vozduh”. a od zeljestite. Tilia (lipa). Cedrus (kedar). Betula (breza). ϕ=41° 45′ 37′′. Carpinus (gaber) i Salix (vrba). Plantago (tegavec) i Artemisia (pelin).Kolaborativen centar na SZO . Poaceae (`itni rastenija). Fabaceae (peperugocvetni) i Ericaceae (vo niski koncentracii). vo tekot na istra`uvanite godini. kako i povisoki koncentracii na PZ od Pinaceae (borovi).koprivi i Plantago. Urticaceae (koprivi). Ovoj grad. Betula (breza) i Alnus (evla). Cupressacea (koparisi). no niski koncentracii na Platanus (~inar).v.v.6 0. Fagus (buka). 58 Institut za medicina na trudot . Corylus (leska). Vo ovoj grad. kako i Urticaceae (koprivi) i Plantago (tegavec). studenite meseci vo godinata (noemvri.tegavec). e registrirana povisoka procentualna zastapenost na zeljestite rastenija (Urticaceae.). Ζ= 1000 m n. Tilia (lipa) i Quercus (dab). ϕ=41° 31′ 19′′. vo sporedba so drugite. na zgradata na Zdravstveniot dom-Peh~evo na viso~ina od 8 m nad po~vata na slednive koti: λ= 22° 52′ 30′′. Ζ= 675 m n.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo Debar najvidliva e korelacijata i dinamikata na brojot na PZ i taksonomskite vidovi vo odnos na temperaturnite priliki. Vo gradot Debar. go karakteriziraat najvisoki koncentracii na.6. 1. Taka.6 3.Cvetanov V i sor. Castanea (kosten). vo sporedba so drugite. Makedonija Vo polenoviot aerosediment na Prilep registrirani se 71 taksoni koi pripa|aat na 46 familii. Peh~evo Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv.9 1. Pinaceae (borovi). Tabela 6.3 5.5. Plantago (tegavec) i Asteraceae (slo`nocvetni). a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). no niski koncentracii na Tilia (lipa). Urticaceae (koprivi). dekemvri. odnosno ne se registrirani PZ osven na kedrusot. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Debar DEBAR Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70. Debar Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv od Medicinskiot centar-Debar na 8 m nad zemja (λ= 20° 32′ 03′′. so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae. Carpinus (gaber).2 0.: Alergiskite bolesti vo R. Cedrus (kedar) i Larix (lariks). 1. so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi).5. Salix (vrba).5.

4 1.1. Makedonija Polenoviot spektar na istra`uvanite objekti. Makedonija Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 77.4. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Od vkupno registriranite PZ vo vozduhot na R. najgolemiot broj PZ im pripa|a na taksonite od dendroflorata. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksoni vo R.1.1 Inaku dinamikata na vkupnata godi{na koncentracija na osnovnite tri grupi PZ (`itni. poka`uva bogat kvalitativen i kvantitativen sostav. Plantago (tegavec.3 0. Pinaceae (borovi. Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi.5 0. 1.6% od vkupno registriranite PZ).25%). karakteristi~no za gradovite vo koi e sproveduvan aeropalinolo{kiot monitoring e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. od koi 51 takson (27 fam.7 2. a vo Peh~evo najdocna od drugite istra`uvani gradovi. a potoa sleduvaat: Urticaceae (koprivi.0 0.5 2.94%).0 0. Tabela 8.8. kako odraz na klimatskite karakterstiki. {to e odraz na klimatskite karakteristiki. klini~ka imunologija i alergologija 59 . Zastapenost na PZ vo R.8 1.94%).1 4. Makedonija vkupno se registrirani 98 taksoni (59 fam. drvenesti rastenija) i nivnata procentualna zastapenost vo {este opservirani gradovi vo na{ata zemja dadeni se vo vid na prikazi na slikite 5 i 6 za periodot 1980-2000 godina. a vo Peh~evo najdocna. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni vo gradot Peh~evo PEH^EVO Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 78. Betula (breza.) se pretstavnici na dendroflorata. Tie vo vkupniot broj PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat so pove}e od 60% vo site istra`uvani gradovi.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Tabela 7. Vo R. Poaceae. Od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam.8 3.5.8 10. Makedonija (521127 PZ). Asteraceae (slo`nocvetni) i Rumex (kiselec). Inaku.7.2 10.).45%). od koi najdominantni se: Cupressaceae (kiparisi) (23.5%) i Quercus (dab). zeljesti.10.2 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Peh~evo registrirani se 57 taksoni od vkupno 41 familija.17.39%). Polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano.

Procentualna dinamika na trite grupi PZ vo period od 1998 do 2000 godina 60 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . DiDinamika na vkupnata godi{na koncentracija na trite grupi PZ vo periodot do 1998 do 2000 godina Slika 6.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Slika 5.

1 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4 7.5%.0 11. Senzibilizacija-povrzanost so PZ Vo odnos na prevalencijata na senzibilizacijata kon polenskite alergeni koja{to kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 27. a na grupata drvja 11.3%.2%).8.0 0. Se gleda deka alergizacijata od pelin i lobodi e visoka. Najvisoka prevalencija na polenskata senzibilizacija be{e registrirana kaj licata so alergiski konjunktivit (87.5%. Tabela 9. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksona i pozitivni ko`ni testovi vo R.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Atopija kaj ispituvanata populacija Interesni se komparativnite prikazi za povrzanosta na stepenot na senzibilizacijata (KT %) so procentualnata zastapenost na aeroalergenite vo na{ata zemja.5.5 4.) zastapena so 13.8 3. Makedonija Taksoni Dendroflora Drvenesti rastenija Poaceae Trevi Chenopodiaceae Lobodi Artemisia Pelin Urticaceae Koprivi Plantago Tegavec Ambrosia Ambrozija Polen% 77.9 18. Kako najpotenten alergen e registrirana lobodata (Chenopodium sp.2% Grafik 4. taa u~estvuva so 30.4%).4 1. Prevalencijata na senzibilizacija kon grupata trevi iznesuva 18%.9%.2 10.8 4. no sekako najvisoka e od ambrozijata (tabela 9).5 0.0 13. najvisoka prevalencija na senzibilizacijata poka`uvaat alergenite od grupata na pleveli (19.1 Pozitivni KT % 11. klini~ka imunologija i alergologija 61 .8% 65. Kaj ispitanicite so manifesten SAR.0% (tabela 8).7 2. Pozitiven KT Negativen KT 34. a kaj alergiskata astma so 58.

9 0.5 0.3 11.8 6.1 0.1 Polen vo % 70.1 Polen vo % 83.9 Pozitiven KT vo % 9.5.6 3.2 10.9.7 16.5 Pozitiven KT vo % 21.3 0.2 0.6 1.5 5.9 1.4 0.5 2.5 13 15 15 8.6 27.8 3.4 6.6 0.5 0.0 8.3 5.6 1.1 1.1 0.7 5.9 0.2 1.3 25.Kolaborativen centar na SZO .2 0.4 0.8 7.6 4.5 6.1 20.9 1.5 6.3 Pozitiven KT vo % 19 10 5 4 8 3 2 Pozitiven KT vo % 9. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni i pozitivni ko`ni testovi vo {este istra`uvani gradovi Skopje Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Dojran Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Ohrid Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Prilep Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Debar Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Peh~evo Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Polen vo % 88.6 4.1 Polen vo % 70.3 0.0 0.2 Pozitiven KT vo % 5.3 35.8 11.8 1.5 11.Cvetanov V i sor.8 0.: Alergiskite bolesti vo R.1 4.3 8.1 0.7 62 Institut za medicina na trudot . Makedonija 1.8 7.8 15.3 4.9 8.3 17.9 8.8 10.1 Polen vo % 78. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi Tabela 10.5 3.9 8.9 Pozitiven KT vo % 6.5 1.7 3.2 Polen vo % 70.7 11.9 1.3 5.

Dendroflorata so 51 takson (27 familii) ima dominantno mesto vo vkupniot broj taksoni. Makedonija poka`uva sli~nosti so polenoviot kalendar na R. a od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam. se konstatira deka vo gradot Prilep.01) Osnovniot pristap vo ispituvaweto e evaluacija i korelacija na dva povrzani segmenti: aeropalinolo{kiot monitoring i epidemiolo{ko-klini~kite rezultati.7%. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii.5.0%. a potoa sleduvaat: Dojran (25. SAR ima najvisoka prevalencija od 29. taka i vo tajmingot i magnitudite na polenovite periodi od prisutnite taksoni. a vo Peh~evo najdocna. koi{to vo srednata godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot u~estvuvaat so 10. najvisoka prevalencija na pozitivni ko`ni testovi imaat trevnite taksoni (Poaceae) so 17.9%. Makedonija. Analizata na srednata procentualna zastapenost na polenovite zrna i pozitivnite ko`ni testovi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi poka`uva deka vo site 6 gradovi (tabela 10) najvisoka prevalencija na zastapenost vo vozduhot imaat PZ na drvenestite rastenija (nad 70%). Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. Skopje. Kako rezultat na klimatsko-vegetaciskite karakteristiki.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.4%.1% vo Skopje do 16. Od druga strana. Artemisia. klini~ka imunologija i alergologija 63 . vo nitu eden drug grad ne dominiraat vo prevalencijata na senzibilizacijata.6%).05). Isto taka.8%) i Debar (7.2%) vo vozduhot. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. Prilep. polenskiot kalendar na R. Drvenestite taksoni osven vo Ohrid so 19.6% vo Prilep. evidentno e deka drvenestite taksoni se so najgolema sredna godi{na procentualna zastapenost (77. najgolemiot broj PZ pripa|aat na taksonite od dendroflorata i najdominantni se Cupressaceae (kiparisi)-23.4% (vedna{ po drvenestite taksoni). a vtororangirani se trevite (Poaceae) so rang od 6. Urticaceae.10. so vkupno registrirani 98 taksoni od 59 familii.6%.7%).5%). Poaceae) so 10. Korelacija pome|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni za gradovite Dojran. Plantago i Ambrosia imaat povisoki prevalencii na pozitivni ko`ni testovi vo odnos na nivnata zastapenost vo vozduhot. p<0. kako odraz na klimatskite karakteristiki. Vo Skopje najvisoka prevalencija na senzibilizacijata imaat Chenopodiaceae i Artemisia so 15. Makedonija Pri analiza na polenskata mikroflora i senzibilizacijata kaj ispituvanata vozrasna populacija vo R.0% (tabela 10. a vo gradot Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Bugarija Razlikite so polenovite kalendari od mediteranskite i nordiskite predeli se zna~ajni.245. I pokraj toa. dodeka senzibilizacijata na drvenestite alergeni kaj ispitanicite e samo 18. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni. Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R.90. grafik 6). Peh~evo (17. Taksonite Chenopodiaceae. Makedonija (tabela 9). kako vo kvalitativniot i kvantitativen sostav.9%. Vo odnos na distribucijata po gradovi vo R. So aeropalinolo{kiot monitoring e konstatirano postoewe na bogat polenov spektar. za p>0. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija trevestite taksoni (Poaceae) imaat vo Prilep (35. statisti~kata analiza na srednata godi{na procentualna zastapenost na PZ za site 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv ne poka`uva statisti~ki zna~ajna korelacija (r=0. Edinstveno vakva korelacija (slika 4) e najdena za gradot Ohrid (r=0. Debar i Peh~evo ne e najdena.

a potoa trevite so i 6. Ova se potvrduva i so podatokot deka ako plevelite kako grupa se distribuiraat vo odnos na oddelnite taksoni (Chenopodiaceae. se zabele`uvaat povisoki prevalencii na ko`nite testovi vo odnos na srednata procentualna zastapenost vo vozduhot. evidentno e deka prevalencijata e sosema lesno zgolemena. Tokmu povrzanosta na belodrobnite te{kotii so sezonskiot alergiski rinitis uka`uva na neophodnosta od integralen pristap pri evalucija na gornite i dolnite di{ni pati{ta. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). Plantago.1%. i statisti~kata analiza ne poka`uva korelacija na nivo na R. Ranata senzibilizacija vo detskata vozrast e potkrepuvana i so prisustvo na visoki koncentracii na polenovi zrna koi se `estoki alergeni. Ovie podatoci zboruvaat deka plevelite i trevite imaat najgolema alergogena mo} kaj ispituvanata populacija. Vo soglasnost so ovie podatoci. Makedonija (77. so istata kaj decata vo Skopje. Ako se baraat od aeropalinolo{ki aspekt. a senzibilizacijata kon niv e samo 10. 64 Institut za medicina na trudot . Osnova za ova mo`e da se pobara vo ~ustvitelnosta na detskiot organizam na intenzivnoto urbano zagaduvawe vo sklop so aerobiolo{koto zagaduvawe na gradot Skopje. kade prevalencijata na SAR e 7. kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija imaat plevelite kako grupa so 19.2%). ne se sosema jasni. a belodrobnite problemi se statiti~ki visoko zna~ajno (p<0. Isto taka. potoa trevite so 17. aeropalinolo{kite podatoci poka`uvaat deka polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi koncentracii vo R. metereolo{ko klimatskite i geografskite faktori. Mo`no e tokmu vakvata originalna polenska alergogena kompozicija i koncentracii da se eden od faktorite za visokata prevalencija na SAR. gradot Prilep se karakterizira vo sporedba so drugite gradovi so povisoki koncentracii na Corylus (leska). pri {to mo`ebi i genetskata predispozicija za SAR se manifestira porano komparirano so drugite gradovi vo R.Kolaborativen centar na SZO . celogodi{niot alergiski rinitis kaj decata e so prevalencija od 8.8%. Ovoj podatok potvrduva deka alergenata koncentracija ne e edinstven faktor za senzibilizacijata kon polenite. a najniska vo Debar (4.8%. od koi dominiraat Poaceae (`itni rastenija). ako se komparira ovaa prevalencija za gradot Skopje so rezultatite od epidemiolo{kata studija izvedena vo 1996 god. Od druga strana.Cvetanov V i sor. isto kako i sezonskiot i e so najvisoka prevalencija vo Skopje (10.9% kaj vkupnata vozrasna populacija.3%. no sekako treba da se zemat predvid i genetskite.4%. Isto i kaj ispitanicite so SAR plevelite kako grupa se na prvo mesto so 7. alergogenata mo} na polenite od plevelite i trevite kako grupa i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena vo odnos na polenite od drvenestite taksoni. Rumex ({tavej). Pri~inite za razlikite vo prevalencijata na SAR. Ako se komparira prevalencijata kaj vozrasnite so SAR vo Skopje od 8.: Alergiskite bolesti vo R. soglasno so podatocite od literaturata. {to se dvi`i vo o~ekuvani vrednosti. Evidentno. Atopijata ima prevalencija od 34. Artemisia. Makedonija.6% .8%.5%. No zatoa pak.6%). Konstatirano e deka pomladata vozrast i urbanata sredina se favorizira~ki faktori za SAR kaj vozrasnata populacija.. Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). Populus (topola). Ambrosia).8%). Tilia (lipa). Urticacae. Makedonija Skopje SAR e komparativno najniska so 8.01) povrzani so SAR. so najvisoka vrednost vo gradot Prilep.5%. se dobiva vpe~atokot deka SAR za gradot Skopje e pove}e problem na detskata populacija otkolku na vozrasnata.

r<0.01). Korelacija me|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni vo Ohrid (r= 0.9077 ** Grafik 5. so isklu~ok na gradot Ohrid kade vakva korelacija e najdena (r=0.9%). no unikatnite geografsko-klimatski faktori i aerobiolo{kata mikroflora imaat svoe vlijanie. klini~ka imunologija i alergologija 65 . Visokata koncentracija na dendroflornite Makedonsko zdru`enie za bazi~na.90. Zo{to gradot Ohrid e isklu~ok ne e dovolno jasno.01) Vo gradot Ohrid najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. no i senzibilizacijat kon niv (19. Ohrid DENDROFLORA 90 80 70 AMBROSIA 60 50 40 30 20 10 0 POACEAE Polen % Pozitiven K Test % PLANTAGO CHENOPODIACEAE URTICACEAE ARTEMISIA r=-0.90. p<0. Procentualna zastapenost na sredna godi{na koncentracija na polenovite zrna i pozitivni ko`ni testovi na sedum taksoni vo Ohrid Grafik 6. po {to sleduvaat trevite i oddelnite pleveli.0%).Aeroalergeni od nadvore{na sredina Makedonija (vo celina i vo pette grada oddelno) pome|u godi{nata procentualna zastapenost na polenovite zrna od 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv kaj ispituvanata populacija.

Makedonija POLEN OD PLEVELI Narodni imiwa Tegavec. visoka E`ovka.11. livadska 'R` Troskot. zaedno so visokata relativna vla`nost pridonesuvaat od aerobiolo{ki aspekt za brzoto talo`ewe na polenovite zrna od trevite i plevelite.5. ako se pravi alergolo{ka-aerobiolo{ka procenka. so integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{koklini~kite podatoci predlo`ena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo na{ata zemja (tabela 11). a potoa i na drvenestite taksoni. a so toa i srednata godi{na procentualna zastapenost e najniska komparirana so drugite gradovi. Od prakti~en aspekt. obi~en Ambrozija Gluvar~e. za da se dade odgovor na otvorenite pra{awa. livadska Mirizlika. vedna{ zad drvenestite taksoni so sredna godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot so 10. obi~no Zlatnica [tir Loboda Solnenka. Lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo R. Spored toa niskite koncentracii na polenovite zrna od trevite i plevelite ja namaluvaat procentualnata senzibilizacija kaj ko`nite testovi i pridonesuvaat da se dobie korelaciona zavisnost. natamo{ni aerobiolo{ki i epidemiolo{ki ispituvawa za gradot Ohrid se potrebni. bela Lisi~ina opa{ka. Vo polenskata struktura trevite se vtororangirani. obi~na Latinska terminologija Planatago lanceolata Urtica dioica Parietaria officinalis Rumex sp. obi~na Ru{itelka. Amarantus sp. Makedonija taksoni vo Ohrid. 1. Taraxacum officinale Solidago sp. pove}egodi{en Vlasenika. Arrhenatherum elatior Dactylis glomerata Angliski imiwa Smooth-Stalked meadowgrass Wheat Timothy Bent grass Meadow Foxtail Rye Cultivated Bermudagrass Perennial ryegrass Meadow fescue Sweetvernalgrass Brome Tall Oatgrass Cocksfoot Rough Angliski imiwa Plantain Nettle Pellitory Dock (Sorrel) Mugwort (Wormwood) Ragweed Dandelion Golden Rod Pigweed Fat Hen (Orache) Salsola 66 Institut za medicina na trudot . Zatoa. Chenopodium sp. obi~en Rajgras. obi~na Klasica Ovsika. obi~na [tavej Pelin. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena Od klini~ki aspekt najvisoka prevalencija na senzibilizacija davaat plevelite i trevite. na bogatata alohtona hortikultura. Artemisia vulgaris Ambrosia sp. obi~na Latinska terminologija Poa pratensis Triticum sativa Phleum pratense Agrostis alba Alopecurus pratensis Secale cereale Cynodon dactylon Lolium perenne Festuca pratensis Anthoxanthum odoratum Bromus sp. od prvenstevno zna~ewe od aerobiolo{ki aspekt e odreduvawe na vozdu{nite koncentracii na trevnite taksoni i plevelite za Republika Makedonija.Cvetanov V i sor. tesnolisten Kopriva.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. No sepak. kako rezultat pred s¢. Salsola kali POLEN OD TREVI Narodni imiwa Livadarka. Tabela 11. livadska Polevica. livadska P~enica Ma~kina opa{ka.4%.

crn Kiparis Latinska terminologija Fagus sylvatica Quercus robur Castanea sativa Betula pendula Corylus avellana Alnus sp. Platanus orientalis Morus alba Salix alba Populus alba Tilia cordata Juglans regia Fraxinus excelsior Aesculus hippocastanum Olea europaea Sambucus nigra Robinia pseudoacacia Acer negundo Humulus lupulus Pinus nigra Cupressus sempervirens Angliski imiwa Beech Oak-Common Shanich chesnut Birch (Silver) Hazelnut (Hazel) Alder Planetree Mulberry White Willow White Poplar Lime Walnut Ash Horse -Chesnut Olive Elder False Acacia Maple Common hop Pine black Cypress Makedonsko zdru`enie za bazi~na. obi~na Leska Evla ^inar (platan) Crnica. bela Lipa. pitoma Bozel (bazga) Bagrem Javor. bela (dudinka) Vrba. bel Div kosten Maslinka. bela Topola. klini~ka imunologija i alergologija 67 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina POLEN OD DRVENESTI RASTENIJA Narodni imiwa Buka. sitnolisna Orev Jasen. amerikanski Hmeq Bor. evropska Dab. ste`er Kosten Breza.

Zgolemuvaweto na brojot na objektite za nabquduvawe i upotrebata na sovremeni metodi pri izu~uvaweto na vozdu{nata mikroflora se neophodni za relevantnosta na dobienite rezultati. Evropskiot . na na~in kako {to toa se pravi za aerozagaduvaweto na `ivotnata sredina i vremenskata prognoza. Referiranite rezultati bi mo`ele da se koristat pri teoretskite interpretacii na pra{awata povrzani so fenologijata. turistite i stranskite delovni gosti bi trebalo navremeno da bidat informirani za aeropolenskata sostojba vo na{ata zemja. }e pridonesat da se potpolni prazninata vo informaciite na EPI. a crvenata visoka koncentracija na PZ koja }e predizvika te{kotii so vidliva simptomatologija kaj site ~uvstvitelni osobi. kako i bogatata i specifi~na vegetacija e so posebni aerobiolo{ki karakteristiki.6.monitoring sistem (European Pollen Information.Kolaborativen centar na SZO . 68 Institut za medicina na trudot . Eden od mo`nite pati{ta za spravuvawe so ovoj problem e vospostavuvaweto na monitoring-mre`a za sledewe na sostavot i koncentraciite na vozdu{nite alergeni od biolo{ki karakter. Makedonija 1. izrabotkata na polenskiot kalendar i modificiranata paleta od alergen-dijagnosti~ki preparati za na{eto podnebje se zna~ajni vo dijagnostikata i lekuvaweto na alergiskite respiratorni bolesti. Polenskiot semafor e na~in za dnevno izvestuvawe za koli~inite od polenski zrna vo atmosferata a se plasira niz pe~atenite i elektronskite mediumi. voedno. Isto taka. vgradena vo principite za prevencija i terapija na alergiskite zaboluvawa.Cvetanov V i sor. proizleguva od razlikite koi postojat vo klimatskite. Na{ite aeropalinolo{ki istra`uvawa imaat zada~a da gi uto~nat i predvidat maksimumite na glavnite aeropalinolo{ki alergeni so osnovna cel da bidat iskoristeni za kontrola na okolinata. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. vlijanieto na razli~nite faktori.: Alergiskite bolesti vo R. bolnite od polinozi vo na{ata zemja. Dobienite rezultati od izvedenite istra`uvawa vo na{ata Republika. kako {to e toa voobi~aeno vo drugite evropski zemji. a nivnite polenski kalendari se so zna~itelni razliki i vo oddelnite oblasti. kako i od nejzinata orografija i hidrografija. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast.EPI) obezbeduva regionalna. {to pretstavuva neophodna postapka. Na{ata zemja poradi svoite specifi~ni klimatski osobenosti. Vrz osnova na izmerenite koli~ini na polenovi zrna se odreduvaat i boite na polenskiot semafor. vrz promenata na sostavot i koli~estvoto na polenoviot spektar. so izrabotka i publikuvawe na polenski semafor. polenskata produkcija. So ogled na faktot deka vo na{ata zemja s¢ u{te ne se vr{i podgotovka i izrabotka na alergen-dijagnosti~ki preparati. Polenski kalendar(i) Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija. @oltata ja odreduva koncentracijata koja kaj pogolem broj alergiski bolni predizvikuva simptomatologija. Vo kontekst na ova e i kontinuiranoto sledewe i izvestuvawe za pojavata na polenot vo vozduhot kako dolga tradicija vo mnogu zemji. sledej}i ja distribucijata na PZ i nudej}i najverojatni predviduva~ki modeli. Zelenata boja odgovara na koncentracija na PZ koja }e predizvika alergiska simptomatologija kaj pomal broj lu|e.

1.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6. klini~ka imunologija i alergologija 69 . Polenski kalendar na gradot Skopje Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Skopje 70 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.

klini~ka imunologija i alergologija 71 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6.2. Polenski kalendar na gradot Dojran Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Dojran 72 Institut za medicina na trudot .

klini~ka imunologija i alergologija 73 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6. Polenski kalendar na gradot Ohrid Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3.

Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Ohrid 74 Institut za medicina na trudot .

klini~ka imunologija i alergologija 75 . Polenski kalendar na gradot Prilep Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4.6.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Prilep 76 Institut za medicina na trudot . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.

6.5. klini~ka imunologija i alergologija 77 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Polenski kalendar na gradot Debar Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Cvetanov V i sor. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Debar 78 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Kolaborativen centar na SZO .

Polenski kalendar na gradot Peh~evo Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6. klini~ka imunologija i alergologija 79 .6.

Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.: Alergiskite bolesti vo R. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Peh~evo 80 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.

9%). a senzibilizacijata kon niv iznesuva samo 10. klini~ka imunologija i alergologija 81 . 4. Neophodno e preventivnite merki da se inkorporiraat vo programite na javnoto zdravstvo (merki. 5. profesionalna orientacija. no i senzibilizacijata. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni.8%.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.). a kon niv (19%). vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii. iritansi ili drugi provocira~ki i favorizira~ki faktori od okolinata.7%) {to se sovpa|a so visokite koncentracii na PZ od `itnite rastenija. Potreben e kontinuiran monitoring so multicentri~en pristap. 7. 3. Za Ohrid e najdena korelacija (r = 0. terapijata i prevalencijata na polenozite. So integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{ko-klini~kite podatoci utvrdena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii koja od prakti~en aspekt bi pomognala vo dijagnostikata. Vo Prilep e registrirana visoka prevalencija na polenozite (SAR 29. 9. Makedonija (77. osobeno vo mesecite na polenizacija. a potoa trevite so 17. Alergogenosta na polenite od plevelite i trevite kako grupa. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. koj vklu~uva strategisko sledewe na invazivnite i alergogenite vidovi i restrikciona implementacija na alergogenite i alohtonite vidovi (da ne se sadi breza.6%). smrdlivo drvo).7%. Isto taka. itn. prenatalna i postnatalna preventiva. lipa.01) me|u srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite i pozitivnite ko`ni testovi pri {to najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. p < 0.prestoj nadvor koga koncentraciite se niski. Kako rezultat na redovniot aeropalinolo{ki monitoring.90. principi i sredstva za otstranuvawe ili namaluvawe na kontaktot so alergeni. potrebno e da se izraboti i polenski semafor koj }e bide periodi~no objavuvan vo pe~atenite i elektronski mediumi. a vo Peh~evo najdocna. i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena. i kaj ispitanicite so SAR dominira senzibilizacijata na plevelite (7. a sledat trevite (6. po {to sleduvaat trevite i poedinite pleveli. so {to i nivnoto zna~ewe vo aerobiolo{kiot spektar vo R. kako i senzibilizira~ki supstanci. 8. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2%).8%).4%. Pojavata na visokata prevalencija na SAR kaj ispituvanite deca od Skopje sugerira povrzanost na aerozagadenosta i visokite koncentracii na alergogenite i alohtoni PZ. 10. 6. 2. Polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi vozdu{ni koncentracii vo R. Zaklu~oci 1.7. Makedonija e pogolemo. {to sekako e odraz na klimatskite karakteristiki na tie podra~ja. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija kaj ispituvanata populacija poka`uvaat plevelite kako grupa so 19. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano.

Ghanati F.Kolaborativen centar na SZO . Birch pollen antigenic activity of settled dust in rural and urban home. Prirodnomatemati~ki fakultet. Milkovska S. The effect of air pollution on pollen grain allergenisity of Pinus elderica (Pinaceae) pollen. D’Amato G. Nolard N. Makedonija 1. pregled 1998. Komparativni rezultati na polenskata mikroflora vo Skopje i Sofija. Aerpalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na Republika Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. 51(sup 32): 24-25. 3: 395-434. Milkovska S. Disertacionen trud. 47:147-151. 16. 6. Aeropalinologi~ni prou~vaniÔ na nÔkoi obekti v B†lgariÔ v†v vr†zka s polenovata alergiÔ. 208-211. Ohrid. 8. Emberlin J. Cvetanov V. B. Spiksma M Th M. Perugia 1998. Bonini S. SofiÔ. Skopje. Makedonski imunolo{ki denovi ’98. 1991: 19-23. Cvetanov V. 15. Belgium. Ânkova R. W. Allergenic Pollen and Pollinosis in Europe. Allergy. Paris: Sandoz 1974. 9. med. 1-229. II Kongres na makedonsko respiratorno zdru`enie. 50(sup. Kiril i Metodij”. Majd A. med. Milkovska S. Mak.8. 2. med. 5. Brussels. Jankova R. 6th International Congress on Agrobilogy. 1995: 34. 1991: 1-222. Polen calendar os city of Skopje. Bruxelles 1993. 3. 1979. Allergy1994. 12. 1995: 50. Aeropalinological opservations in Skopje for the period 1993-1996. 11. Charpin J. Univerzitet “Sv. European Allergy White Paper. Institut za biologija. Doktorska disertacija. Grana 30. Yhe Annual Meeting f the European Acedemy of Allergology and Clinical immunology. Ohrid. 1997 Yii-Panula E. Oxford. Spieksma F. 13. Davies R. pregled 1993.F. Surinyach R. Qut Res 1975. et al.Cvetanov V i sor. Pollens de l’air en Europe. Sof. Frankland A W. 28): 139. Milkovska S. 82 Institut za medicina na trudot . Blackwell. (1994): The effects of patterns in climate and pollen abundance on allergy. pregled 1997. Frankland A. Cvetanov V. Webb T. Aerobiology in Medicine. 10. Frenguelli G. The USB Institute of Allergy. July 3-7 1999. Uni. Povrzanost na aerozagaduvaweto so alergiskite zaboluvawa. 303-307. 1-83. Rantio-Lentimaki A. 49 (18): 15-20. Literatura: 1. Mak. 14. Mak. Milkovska S. Atlas of European Allergenic Pollens. Grana. The contemporary distribution of pollen in eastern North America: A comparison with the vegetation. 2002. Aeropalinolo{ki karakteristiki na polenskata mikroflora vo Skopje. Ristevska-Kuc S. 4.: Alergiskite bolesti vo R. 7.

Voobi~aeno mesto na vireewe Na yid -muvlosan.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 2. Optimalno mesto za `ivot na navedenite vidovi muvli pretstavuvaat temnite. tie mo`at da vireat i vo uredite za razladuvawe. Alternaria (slika 7). vla`ni i neprovetreni prostorii. zatopluvawe i navla`nuvawe na vozduhot. Naj~estite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. 5 i 6). koi{to `iveat i vo vnatre{nata sredina. se pretstaveni najva`nite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. Na tabelata 1. Aspergillus (slika 4. Muvli Muvlite (fungi. Od muvlite {to vireat vo nadvore{nata sredina najgolemo alergolo{ko zna~ewe imaat vidovite Alternaria i Cladosporium. klini~ka imunologija i alergologija 83 .1. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina 2. Makedonija Vid Alternaria alternata Aspergillus niger Aspergillus fumigatus Botrytis cinerea Chaetomium glabosum Epicoccum purpurascens Fusarium spp. no. Cladosporium i Candida. na zrnesti proizvodi Muvla naj~esta na ovo{je i leb (na organski materii) Vi{a gaba-pe~urka vo {uma Muvla naj~esta na leb (na organski materii) Ne se sretnuva kaj nas Zastapenost vo R. gabi) mo`at da vireat vo vnatre{nata i nadvore{nata sredina. odnosno nivnite alergeni mo`at da bidat vnatre{ni (indoor) i nadvore{ni (outdoor) alergeni. Makedonija ^esta Naj~esta Naj~esta ^esta Retka Retka ^esta Neurospora sitophila Paecilmyces margundii Cladosporium cladosporoides Penicillium notatum Phoma betae Rhizopus nigricans Sporobolumyces roseus Mnogu retka Mnogu retka ^esta Naj~esta ^esta Naj~esta Mnogu retka Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Makedonija. lozovi i ovo{ni nasadi Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Parazit na `itni i trevesti rastenija zatvoreni prostori i silosi so p~enica i p~enka Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Na yid -muvlosan. isto taka.magacini. zrnesti i prehranbeni produkti Vo vozduh. na prehranbeni produkti Na plodovi . Tabela 12. Najgolemo alergolo{ko zna~ewe od muvlite {to `iveat vo vnatre{nata sredina imaat vidovite Penicillium. na prehranbeni produkti Vo vozduh.

Aspergillus fumigatus Slika 6. dodeka spored istra`uvawata od Francija. Alternaria alternata B. izgled pod elektronski mikroskop A. Tercierna struktura na alergenite B. Izgled pod svetlosenmikroskop Alergenite od muvlite. Aspergillus fumigatus. A. pretstavuvaat zna~aen triger na astmatskite simptomi. Slika 7. Penicillium notatum Slika 5. Spored istra`uvawata vo SAD alergenite od Alternaria se povrzani so rizikot za smrt od astma.Cvetanov V i sor. osobeno Alternaria (slika 7 A). 84 Institut za medicina na trudot . Makedonija Slika 4.: Alergiskite bolesti vo R. senzibilizacijata na alergenite od Alternaria pretstavuvaat rizikfaktor za razvoj na te{kata astma.Kolaborativen centar na SZO .

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Alternaria kaj 722 vozrasni ispitanici obraboteni na na~in i metod kako {to e izneseno na str. 102, se sretnuva kaj 3,6% od ispitanicite (grafik 7).

3,6%

Grafik 7. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispituvani adulti

Kako {to se gleda od grafikot 8, prevalencijata na senzibilizacijata na Alternaria e najvisoka vo Skopje (5,5%), a najniska vo Debar (1,1%). Edna od pri~inite za vakvata sostojba e rasprostranetosta na muvlata vo odredeni podra~ja vo zemjava.
5,5% 5,2% 4,1%

6 5 4
2,1% 2,9%

3
1,1%

2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 8. Senzibilizacija na Alternaria kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Alternaria se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 25,0% od pacientite so astma i 12,8% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 9).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

85

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,6% 12,8% 25,0%

Grafik 9. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

Senzibilizacija na Penicillium notatum se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 10).

3,9%

Grafik 10. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit i alergiska astma

Prevalencijata na senzibilizacijata na Penicillium e najvisoka vo Skopje (5,7%), a najniska vo Debar (2,0%) (grafik 11).

86

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
5,7% 5,2%

6
4,1% 4,1%

5 4
2,0% 2,1%

3 2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 11. Senzibilizacija na Penicillium kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Penicillium se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 16,7% od pacientiet so astma i 11,2% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 12).
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,9% 11,2% 16,7%

Grafik 12. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

2.2. Doma{ni mikrokrle`i
Alergenite od doma{nite mikrokrle`i (akarini) se najva`nite vnatre{ni (indoor) senzibilizira~ki agensi {irum svetot. Senzibilizacijata na ovie alergeni klini~ki mo`e da se manifestira so astma, alergiski rinit/ rinokonjunktivit i/ili atopiski dermatit. Doma{nata pra{ina pretstavuva smesa od organski i neorganski komponenti, kakvi {to se: vlakna, spori od muvli, insekti i feces od insekti, prvut od doma{ni `ivotni, mikrokrle`i i feces od mikrokrle`i. Doma{nite mikrokrle`i se pajakoliki insekti so mikroskopski dimenzii, odnosno nivnata
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

87

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

dol`ina iznesuva okolu 0,3 mm. Optimalni uslovi za `ivot i razmno`uvawe na doma{nite mikrokrle`i se temperatura od 22 do 26o C i relativna vla`nost povisoka od 55%. Toplata i vla`na sredina, idealna za `ivotot na mikrokrle`ite, vo domovite se sretnuva vo postelninata (du{eci, ~ar{afi, jorgani i drugi prekrivki), kilimite, tapacirot od mebelot, zavesite, mekite detski igra~ki i dr. Vo 1 g pra{ina od du{ecite od postelata se nao|aat 2 000 do 15 000 doma{ni mikrokrle`i. Najva`ni vidovi doma{ni mikrokrle`i se: Dermatophagoides pteronyssinus, Dermatophagoides farinae, Dermatophagoides microceras i Eurogluphus mainei i D. pteronyssinus (slika 8, A i B) e dominantniot mikrokrle` od doma{nata pra{ina {to `ivee vo predelite so konstantno vla`na klima, odnosno dominantniot doma{en mikrokrle` kaj nas i vo drugite zemji vo Evropa i SAD. D. farinae podobro pre`ivuva vo uslovi na poniska vla`nost na vozduhot, odnosno vo predelite so dolgi i suvi zimi.

A
A. Izoliran od S. Milkovska

B

Slika 8. A. i B. Dermatophagoides pteronyssinus

Holandskite alergolozi Voorhorst i Spiksma vo 1967 god. doka`uvaat deka alergenskata mo} na doma{nata pra{ina vo najgolema merka se dol`i na alergenite od Dermatophagoides pteronyssinus. Voedno tie prvi ja vospostavija vrskata pome|u brojot na doma{nite mikrokrle`i i alergenskata mo} na doma{nata pra{ina. Alergenite od doma{nite mikrokrle`i se identificirani i klasificirani vo ~etiri grupi. Alergenite od grupite I, III i IV pretstavuvaat proteoliti~ki enzimi i se nao|aat vo fecesot od doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od grupata I (Dermatophagoides pteronyssinus I, Dermatophagoides farinae I i Dermatophagoides microceras) se cistein proteazi; alergenite od grupata III se serin proteazi; dodeka alergenite od grupata IV se amilazi. Alergenite od grupata II se strukturen del od teloto na doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od doma{nata pra{ina vo najgolem procent pripa|aat na grupite I i III, dodeka alergenite od grupata II vo doma{nata pra{ina se sretnuvaat vo mnogu mala koncentracija.

88

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

Koncentracijata na alergenite od mikrokrle`ite vo doma{nata pra{ina od 0,5 mkg/g pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. Postoi signifikantna korelacija pome|u koncentracijata na mikrokrle`ite vo domovite i dol`inata na eksponiraniot sta` so pojavata na alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica, kako i so pojavata i stepenot na te`ina na klini~ki manifestna bolest. Senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i ima primarno alergolo{ko zna~ewe, odnosno brojot na licata {irum svetot senzibilizirani na ovie alergeni se procenuva na okolu 100 milioni. Spored rezultatite od European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) alergenite od doma{nite mikrokrle`i se najva`nite alergeni povrzani so bronhijalnata hiperreaktivnost i astmata vo 16 centri od 22 zemji od Evropa, Severna Amerika i Avstralija, a `iveeweto vo vla`ni `iveali{ta e potvrdeno kako rizik-faktor za pojavata na astma. Rezultatite od pove}e studii uka`uvaat deka senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i pretstavuva najva`en rizikfaktor i za pojavata na detskata astma, a rizikot e signifikantno povrzan so stepenot na ekspozicijata. Spored prospektivnite studii koi{to ja istra`uvaat patogenezata na detskata astma, rizikot za pojavata na astma do 11 god. od `ivotot se zgolemuva za pet pati pri ekspozicija vo prvata godina od `ivotot na doma{na pra{ina, koja{to sodr`i koncentracija od alergenite od doma{nite mikrokrle`i povisoka od 10 mkg/g. Spored edna studija za detskata astma vo R. Makedonija, senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i se sretnuva kaj 95,9% od decata so alergiska astma, a koncentracijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina vo `iveali{tata na bolnite deca e signifikantno povrzana so stepenot na nespecifi~nata bronhijalna reaktivnost, te`inata na astmata i nepovolniot evolutiven razvoj na bolesta. Vo istoto istra`uvawe e konstatirana prose~na koncentracija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina od spalnata soba na decata od 11,8 mkg/g, odnosno 20 pati povisoka od koncentracijata, za koja{to e potvrdeno deka pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. 2.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus se sretnuva kaj 13,9% od ispituvanite adulti (grafik 13).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

89

Makedonija 13.). a najniska kaj ispitanicite od Debar (11.2% 12.9% Grafik 13.Cvetanov V i sor. na koj{to se senzibilizirani ispitanicite so respiratornite alergiski bolesti (grafik 15.6%) (grafik 14). Ovaa pojava e verojatno vo korelacija so klimatskite priliki vo Skopje i Debar. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Alergenite od mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina pretstavuvaat naj~est poedine~en vnatre{en aeroalergen.5% 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 14. Najvisoka (14. odnosno naj~est aeroalergen voop{to.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na Dermatophagoides pteronyssinus e sli~na kaj ispitanicite od site ispituvani gradovi.1% 13.4% 14. 90 Institut za medicina na trudot . 14.0% 11.6% 13.4%) e registrirana kaj ispitanicite od Skopje.

dodeka spored istra`uvawata vo [panija. konj. al.4% Grafik 15. a mo`e da bide prenesuvan so oblekata na liceto koe{to do{lo vo kontakt so ma~kata i da predizvikuva nazalni. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. al. 2.3. klini~ka imunologija i alergologija 91 . senzibilizacija na alergenot od ma~ka se sretnuva kaj okolu 6 milioni lica. Ma~ka Alergenite od ma~ka se potentni senzitizeri na di{nite pati{ta. Osven visokiot alergenski potencijal.3% 89. ku~e) i ptici (papagal. Spored istra`uvawata vo SAD. Glavniot alergen (Fel d1) se nao|a na krznoto od ma~kata (osobeno vo facijalniot predel).3. Fel d1 ostanuva vo domot pove}e meseci posle otstranuvaweto na ma~kata. sekretot od lojnite `lezdi i urinata. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka pretstavuva prediktor na poniska vrednost na FEV1 nezavisno od pu{eweto i bronhijalnata hiperreaktivnost. Fel d1 se odlikuva i so golema prodornost vo di{noto steblo so ogled na dimenziite na negoviot nosa~ vo vozduhot na respirabilna ~esti~ka (dijametar < 5 mkm). odnosno `ivotni (ma~ka. Doma{ni milenici Vo razvienite zemji e ustanovena visoka prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite milenici. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka e signifikantno povrzana so bronhijalnata reaktivnost i astmata. Spored rezultatite od istra`uvawata vo [vedska i Holandija vo ramkite na ECRHS.1. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. rinitis Celogod. a edna od pri~inite e pomalata zastapenost na doma{nite milenici vo domovite kaj nas vo sporedba so razvienite zemji.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. kanarinec). okularni i/ili astmatski simptomi kaj senzibiliziranite lica.9% 58.4% 73. Alergiska astma 13. Prevalencijata na senzibilizacijata na ovie alergeni vo na{ata populacija e poniska. alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit 2.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

2.3.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ma~ka se sretnuva kaj 5,5% od ispituvanite adulti (grafik 16).

5,5%

Grafik 16. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na ma~ka e najvisoka vo Skopje (7,4%), a najniska vo Debar (2,4%), a edna od pri~inite sigurno e prevalencijata na doma{nite milenici vo navedenite gradovi (grafik 17).
7,4%

8 7 6 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh
3,1% 5,1%

6,2%

4,1%

2,4%

Pr

De

Pe

Grafik 17. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit iznesuva 34,0%, 16,7%, odnosno 21,6% (grafik 18).

92

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
120 100 80 60 34,0% 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 21,6% 16,7% 5,5%

Grafik 18. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.2. Ku~e Za ku~iwata se karakteristi~ni dva va`ni alergeni (Can f1 i Can f2), koi{to spored svoite karakteristiki se sli~ni so Fel d1, osven {to imaat ponizok alergenski potencijal. Can f1 i Can f2 se karakteristi~ni za site vidovi ku~iwa, a so Fel d1 postoi nizok stepen na vkrstena reaktivnost. Spored podatocite od literaturata vo razvienite zemji senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj okolu 30% od atopi~nite lica. 2.3.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj 2,8% od ispituvanite adulti (grafik 19).

2,8%

Grafik 19. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj site ispituvani adulti

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

93

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ku~e e najvisoka vo Skopje (4,2%), a najniska vo Debar (1,0%) (grafik 20). I ovoj grafi~ki prikaz, kako i grafikot 17. go demonstriraat stavot kon doma{nite milenici na `itelite vo pogolemite urbani sredini.
4,2% 3,8% 2,9% 2,1%

5 4 3 2 1 0 Sk

1,9% 1,0%

Do

Oh

Pr

De

Pe

Grafik 20. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ku~e kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 21).
120 100 80 60 40 20 2,8% 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma

23,1%

18,4% 10,0%

Grafik 21. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

94

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.3.3. Ptici Alergenite od pticite (papagali, kanarinci, gulabi i dr.) obi~no pretstavuvaat alergeni od mikrokrle`ite koi{to `iveat vo nivnite perduvi. Spored podatocite od literaturata, prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ptici ne e visoka, no ovie alergeni se poznati po sposobnosta da predizvikuvaat seriozni nazalni, okularni i/ili astmatski simptomi. 2.3.3.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na perduvi se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 22).

3,9%

Grafik 22. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi e najvisoka vo Skopje (4,4%), a najniska vo Debar (1,4%) (grafik 23).
4,4%

5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh

3,9%

2,7% 1,9% 1,4%

2,8%

Pr

De

Pe

Grafik 23. Senzibilizacija na alergenite na perduvi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

95

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 24).
120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 14,9% 3,9% 10,0%

10,0%

Grafik 24. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.4. Lebarka Alergenite od lebarkata (angl. cockroach) (Slika 9, A i B) pretstavuvaat va`en triger na simptomi vo nekoi zemji (SAD, Velika Britanija, Avstralija i dr.). Pove}eto vidovi lebarki `iveat vo tropskite predeli, no so primenata na centralnoto greewe tie se pro{ireni i vo zemjite so studena klima. Naj~esti vidovi lebarki se amerikanskata lebarka (Periplaneta americana), avstraliskata lebarka (Periplaneta australasiae), aziskata lebarka (Blatella orientalis) i dr. Vo Evropa i kaj nas se sretnuva germanskata lebarka (Blatella germanica, nar. buba {vaba).

A.

B.

Slika 9. A. i B. Germanska lebarka (Blatella germanica)

Alergenite od lebarkite pretstavuvaat sostaven del na doma{nata pra{ina. Alergenite od amerikanskata i germanskata lebarka se identificirani 96
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

2% Grafik 25. a najniska vo Debar (1.Aeroalergeni od vnatre{na sredina i mo`at kvantitativno da se odredat vo doma{nata pra{ina so specifi~ni monoklonalni antitela.1% 4. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 11. 3.1% 2. 10.0% (grafik 27). 5.9% 1. odnosno 10. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od lebarka se sretnuva kaj 3.6%.4.0% Pr De Pe Grafik 26.4% 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh 1. klini~ka imunologija i alergologija 97 .4%).2% od ispituvanite adulti (grafik 25).1.2% 2. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka e najvisoka vo Skopje (4. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3.4%) (grafik 26). 2. Senzibilizacija na alergenite na lebarka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit.0%.

Simpson A. Alergiska astma 11. Nelson HS. Senzibilizacijata na alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus (13. 53: 115-120. p.5. 2. 4. and Blood Institute 2002. Zaklu~oci 1. taa pretstavuva va`en faktor vo nastanokot na alergiskite respiratorni bolesti. Risk factors. Prvite rezultati za senzibilizacijata na alergenite od lebarkata i nejzinata za~estenost kaj bolnite od alergiski respiratorni bolesti uka`uvaat deka se raboti za faktor za koj mora da se vodi smetka vo alergolo{kata obrabotka na bolnite. al. Makedonija 120 100 80 60 40 20 3. 2. Allergy 1998. Woodcock A. Lung.6% 10. Brussels 1999. p.6. Custovic A. Allergies. Importance of indoor allergens in the induction of allergy and elicitation of allergic disease. 4. konj. 3. no i pokraj toa. 105: 628-632. Global Initiative for Asthma. 3. 27-39. Literatura: 1.2% 0 Vkupno Celogod.0% 10. a se sretnuva kaj okolu 90% od bolnite so celogodi{en alergiski rinit i okolu 60% od bolnite so alergiska astma.: Alergiskite bolesti vo R. 2. Na{ite podatoci uka`uvaat na ne{to poniska senzibilizacija na alergenite od doma{nite milenici (`ivotni i ptici) vo sporedba so podatocite od istra`uvawata od razvienite zemji. 20-29. National Heart. Makedonija. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma 2.Kolaborativen centar na SZO .0% Grafik 27. Na{ite rezultati go potvrduvaat alergolo{koto zna~ewe na alergenite na doma{nite mikrokrle`i na {to uka`uvaat i pove}e istra`uvawa od zemjava i od svetot. rinitis Celogod.Cvetanov V i sor. no pretstavuva va`en rizik-faktor za nastanokot na celogodi{niot alergiski rinit i alergiskata astma. Makedonija. Senzibilizacijata na muvli se sretnuva relativno retko vo adultnata populacija vo R. The UCB Institute of Allergy. National Institutes of Health. 98 Institut za medicina na trudot . J Allergy Clin Immunol 2000. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. al.9%) najverojatno e prisutna kaj pove}e od 200 000 lica vo R. The importance of allergens in the development of asthma and the persistence of symptoms.

Henry C. Norrman E. 323: 502-507. Cvetanov V. Sensitization to individual allergens and bronchial responsiveness in the ECRHS. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Karaxinska-Bislimovska J. Burney P et al. The house dust mite (Dermatophagoides pteronyssinus) and the allergens it produces: identity with the house dust allergens. Sunyer J. 19. Ma~eska-Baxakova G. Cvetanov V. et al. Holgate S. 39: 325-339. Bitola: Kiro Dandarot. Balabanova M. Pope A. A prospective study. 7. Makinen-Kiljunen S. Is sensitization to Alternaria alternata a risk factor for severe asthma? A population-based study. Australia. J Allergy 1967. Soriano JB. Washington: National Academy Press. 25: 423-431. Voorhorst R. Janson C. 14: 876-884. Janson C. Am J Respir Crit Care Med 2000. 162: 920-924. Anto JM. E`ova N. 15. Plaschke PP. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. J Allergy Clin Immunol 1999. Spiksma F. Burney P. 20. 12. 1993. Raven J. Janson C. et al. Kutin JJ. Bjornsorn E. 8. 14. et al. Harrison PT. Kiril i Metodij”. et al. Occurrence of dog. Usmeno soop{tenie. 18:598-611. 17. 1: 291-297. Thorax 1998. Univerzitet “Sv. Indoor allergens: assessing and controlling adverse health effects. Faktori koi vlijaat vrz evolucijata na astmata vo detskata vozrast. Burge H. Risk factros for asthma among young adults in Melbourne. 21. Ma~eska-Baxakova G. 9. 16. Petrovska J. European Community Respiratory Health Survey. Int J Epidemiol 1999. Eur Respir J 1999. 2125. et al. 1998.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 5. Platts-Miles TAE. Trandafilovski P. Varekamp H. Respirology 1996. Creature comfort-living mites and moudls. 28: 728-734. Partti-Pellinen K. et al. Kungulovski \. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. 53: 662-667. Doktorska disertacija. Clin Exp Allergy 1995. 1999. Norback D. 55: 65-68. Jarvis D. 13. Clin Exp Allergy 1999. Chinn S. Medicinski fakultet . Patterson R. 2002. 10. 103: 709-711. cat and mite allergens in public transport vehicles. Karadzinska-Bislimovska J. National Academy of Sciences. 29: 148149. 18. 1999. Sunyer J.41-48. Astmata i va{eto dete. Engl J Med 1990. Leynaert B. Skopje: Medis-informatika. Sporik R. Spanish Group of the European Community Respiratory Health Survey. klini~ka imunologija i alergologija 99 . Asthmatic symptoms and indoor levels of microorganisms and house-dust mites. Abramson M. Eur Respir J 1999. et al. 11. 14. Neukirch C. Anto P. Individual allergens as risk factors for bronchial responsiveness in young adults. Burney P. et al. Exposure to house-dust mite allergen (Der p 1) and the development of asthma in childhood. Onset and remission of allergic rhinitis and asthma and the relationship with atopic sensitization and smoking. 6. 14 (30): 78. Risk of asthma in the general Spanish population attributable to specific immunoresponse. et al. Trandafilovski P. Respiratory symptoms and positive skin prick tests in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). Luczynska C. Chinn S. Allergy 2000. Marttila O.Skopje.

100 .

Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa .Poglavje V V.

Testovite se izveduvani na volarnata strana na podlaktot pri {to e vklu~ena pozitivna kontrola so 0. odnosno pra{alnik za vozrasni (prilog 2) i pra{alnik za deca (prilog 3). sredna vozrast 11.61 god.6% od vkupnata populacija na R. t-test za nezavisni primeroci i linearna regresija) so statisti~kata programa SPSS 11. Brojot i vidot na alergenite be{e odreden vrz osnova na rezultatite od trigodi{niot aeropalinolo{ki monitoring. vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni spirometriski ispituvawa i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin.15 god). kopriva-Urtica dioica. kako European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) i International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC). ku~e. za pozitiven ko`en test e smetana papula so sreden dijametar > 3mm. rang 4 .: Alergiskite bolesti vo R. Kaj adultite od vozrasnata grupa 20 . Primeneti se dva vida pra{alnici dizajnirani za ovaa namena. ma~ka. Ohrid.5god. perduv). Dojran. a se ~itani po vremenski period od 20 minuti. Ispituvawata se izvedeni na spirometarot SanoScope-SCHILLER spored preporakite na European Community for Steel and Coal (Official Statement of the European Respiratory Society). Penicillinum notatum.Cvetanov V i sor. vo glicerinirana sredina na ekstrakcija. Makedonija Epidemiolo{ko-klini~koto istra`uvawe e izvedeno vo periodot od fevruari do juni 2002 god. rang 18 . Alergenskite ekstrakti se rastvorani vo 31505 QAU (quality assurence units). Dijametarot na papulata e presmetuvan so transparenten pleinmetar. Ambrosia elatior. pri {to od gradovite Skopje. loboda-Chenopodiaceae spp. Mann-Whitney U-test. Fisher’s exact-test. Kaj vozrasnata populacija izvedeni se ko`ni prick-testovi so 11 standardni Bencard-ovi alergeni (grupen polen-drvja. 102 Institut za medicina na trudot . grupen polen-treva. Makedonija. Statisti~kata analiza na dobienite podatoci e izvedena so deskriptivni i analiti~ki metodi (χ2-test. sredna vozrast 39. dodeka pra{alnicite za decata se popolnuvani od roditelite spored soodvetni instrukcii. Alternaria alternata. Spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija.78 god) i 399 deca (196 od ma{ki i 203 od `enski pol. Pri sostavuvaweto na pra{alnicite koristeni se standardiziranite pra{alnici primenuvani vo epidemiolo{kite studii za alergiskite bolesti vo svetot. lebarka..56 ± 13.01 ± 2. tegavec-Plantago lanceolata. Debar i Peh~evo po slu~aen izbor se vklu~eni vkupno 1121 ispitanik. pelin-Artemisia vulgaris.44 god so pozitiven odgovor na pra{awata za postoewe na astmatski simptomi i/ili primena na antiastmatski lekovi.Kolaborativen centar na SZO . Dermatophagoides pteronyssinus. Od niv 722 se vozrasni (283 od ma{ki i 439 od `enski pol.1% histamin i negativna kontrola so glicerinirana sredina za ekstrakcija. odnosno okolu 0. Prilep. Pra{alnicite za vozrasnite se popolnuvani od lekar.

a `eni 439 (61. odnosno pozitivniot bronhodilatatoren test so sprej Ventolin kaj ispitanicite so reducirana ventilatorna funkcija. Distribucijata na ispituvanata grupa spored polot e prika`ana na grafikot 28.6%). Atopiskiot dermatit kaj decata e definiran kako ko`en isip sleden so jade` koj{to se pojavuva i gubi vo tekot na najmalku {est meseci. Astmata (vo vozrasnata grupa 20 .Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 1.0. Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Atopijata kaj vozrasnite e definirana kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni. Karakteristiki na ispituvanite grupi 1. Celogodi{niot alergiski rinit (CAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnava na podatoci od pra{alnikot za celogodi{na manifestacija na zaboluvaweto i pozitivnata senzibilizacija na celogodi{nite alergeni. a celogodi{niot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za celogodi{ni simptomi za rinit vo kontakt so op{ti celogodi{ni alergeni. Sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na pozitivnite podatoci na simptomi za rinit asocirani so polenskata sezona i pozitivnata senzibilizacija na polenski alergeni. konsumirawe odredeni prehranbeni produkti ili ubod od insekt.44 god) e definirana spored postoeweto na eden ili pove}e astmatski simptomi ili primena na antiastmatski lekovi i pozitivniot nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin.1. 1. Preosetlivosta na medikamenti.1. Sezonskiot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za povtoruvani sezonski manifestacii na eden ili pove}e od simptomite za rinit vo periodot prolet-leto. hrana i ubod od insekti kaj vozrasnite i decata e definirana spored pozitivnite odgovori na pra{awata za pojava na reakcija na preosetlivost posle primena na odreden lek. Alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnite e definiran spored postoeweto na simptomi za konjunktivit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni.1. Alergiskiot rinit kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na postoeweto na simptomi za rinit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni.4%). klini~ka imunologija i alergologija 103 .Vozrasno naselenie Od vkupniot broj vozrasni ispitanici (722) ma`i se 283 (38. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

5 god.0% 16. dodeka najmalku ispitanici ima od vozrasnata grupa > 70 god (1. Makedonija 61. koj{to se dvi`i od 13% do 16% (grafik 30).7% 13.9% 15.Kolaborativen centar na SZO .1% 22% 11.56 ± 13. a prose~nata vozrast iznesuva 39.Cvetanov V i sor.0% Grafik 30.3%) (grafik 29). dodeka ispitanicite od drugite gradovi se prisutni vo pribli`no ist procent. Najgolemiot broj vozrasni ispitanici e od vozrasnata grupa 41-50 god (30.4% 38. Distribucija na ispituvanata grupa spored vozrasta Najgolemiot broj ispitanicite e od podra~jeto na Skopje (28%).3% > 70 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 Grafik 29.2% 1. 15. Distribucija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe 104 Institut za medicina na trudot . Distribucija na ispituvanata grupa spored polot Vozrasta na ispitanicite e vo rangot od 18 do 78 god.1%).6% ma`i `eni Grafik 28.0% 14.0% 28.: Alergiskite bolesti vo R.0% Skopje Dojran Ohrid Prilep 13. 35 30 25 20 15 10 5 0 30.0% Debar Peh~evo 14.9% 5.

6% 2.9% 70.7% OSS SSS VSS Studenti Grafik 33.5%). 100 80 60 40 20 0 79. pogolem e brojot na ispitanici od urbanata sredina (85. 70 60 50 40 30 20 10 0 58.4% 16. Nevrab.9% 6.2% dr Mak Alb Grafik 31. najbrojni se Makedoncite (79. Distribucija spored socijalno-ekonomskiot status Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 105 . 22.8% penzioneri (grafik 33 i 34). Distribucija na ispituvanata grupa spored etni~kata pripadnost Spored mestoto na `iveewe.8% Tur 2.6%) (grafik 31). Distribuija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe (grad ili selo) Spored stepenot na obrazovanie.8% Penz.4% grad selo 14. najbrojni se vrabotenite (70.9% se nevraboteni i 6. 85.9%).Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Spored etni~kata pripadnost.7% 13.1% Rom 1.5% Srb 0.8% 5. 18. Distribucija spored stepenot na obrazovanie Grafik 34.4%) (grafik 32).6% Grafik 32. 22. najbrojni se ispitanicite so sredna stru~na podgotovka (58. Spored socijalno-ekonomskiot status.7%) i Albancite (13.5% Vrab.

: Alergiskite bolesti vo R.1% ku}a stan 24. 70 60 50 40 30 20 10 0 58. a greeweto so drva e naj~est na~in na zatopluvawe na domot (58.2% parno gr. 57.2% pu{a~i nepu{a~i Grafik 35. Makedonija Kaj ispitanicite e registriran relativno visok procent na pu{a~i (34. a najmalku kaj ispitanicite od Dojran (25. Najmnogu pu{a~i se sretnuvaat kaj ispitanicite od Skopje (45.8% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 36.6%) (grafik 35 i 36). Distribucija na pu{a~ite spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispitanicite `iveat vo ku}a (75.Cvetanov V i sor.6% 34.2% 36.4% 31.6% 25. Distribucija spored na~inot na domuvawe Grafik 38.9% 29.6% 28.1% 75.1%) (grafik 37 i grafik 38).7%).2%). Distribucija na ispituvanata grupa spored navikata za pu{ewe 50 40 30 20 10 0 45.7% 43.Kolaborativen centar na SZO .1%). drva struja Grafik 37. Distribucija spored na~inot na zatopluvawe na domot 106 Institut za medicina na trudot .7% 12.

5% 45.3%) i Peh~evo (84.3% od ispitanicite (grafik 45).4% 61. 50 35.4% 67.2% 32.4% 39.5% 84.distribucija vo oddelnite gradovi Zelenilo vo domot odgleduvaat 77.9% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 41. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6%) (grafik 46). industrisko zagaduvawe. a najmalku ispitanicite od Dojran (14.4%) i Skopje (40.5% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 39. izduvni gasovi od soobra}ajot i drugo) uka`uvaat 38. Doma{ni milenici kaj ispituvanata grupa Grafik 44.9%) i Ohrid (84. i toa naj~esto ispitanicite od Skopje (44. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici ~uvaat 35.2% 80.3% od ispitanicite (grafik 43).8% 24.3%) (grafik 40).3% 40.1% 40 da ne 30 20 10 64.3% 66.2% od site ispitanici (grafik 39). Zelenilo vo domovite kaj ispituvanata grupa Grafik 42.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prisustvo na zelenilo vo okolinata na domot referiraat 67.3% 60.5% 85.2%).7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 43.8% 84.8% da ne 92.2% od ispitanicite (grafik 41).4%) (grafik 42). 100 80 77.2% da ne 22. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Na zagadenost vo okolinata na domot (smet. klini~ka imunologija i alergologija 107 .4% 72. Ovaa pojava e naj~esto prisatna kaj ispitanicite od Dojran (92. 100 80 67.5% 36.2% 33. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 40. i toa naj~esto onie od Peh~evo (85.1% 63. Zelenilo vo okolinata na domot .2% 64. vo najgolem procent ispitanicite od Dojran (45.5%) (grafik 44).

9% ma{ki `enski Grafik 49.5% 25.1% 30.Cvetanov V i sor.1% 33% 24. 70 60 50 40 30 20 10 0 57. a vo najmal procent ispitanicite od Dojran (24.7% 30 20 10 0 Sk Do Oh Pr De 14. ekspozicija kaj ispituvanata grupa Grafik 48.6% 39. a devoj~iwa 203 (51.2% 38.4% da 38.1%) (grafik 48).2% 43.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .2% 37.5%).1. Specifi~na prof.distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na specifi~na profesionalna ekspoziija na rabotnoto mesto (pra{ina.1%) (grafik 49).2. hemikalii. ekspozicija . Distribucija na ispituvanite deca spored polot 108 Institut za medicina na trudot .2% 56. mom~iwa se 196 (48. vlaga ili visoka temperatura) referiraat 43.6% 20. Zagadenost vo okolinata na domot. Makedonija 50 40 44.8% da ne Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 47.3% 61. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 46.1% 48. povtorno vo najgolem procent ispitanicite od Skopje (57. Specifi~na prof. Deca Vo soglasnost so metodologijata na istra`uvaweto.8% od ispitanicite (grafik 47).9%).distribucija vo oddelnite gradovi 1. 51. vo ispituvanata grupa bea vklu~eni 399 deca na vozrast 0-15 god. Od vkupniot broj ispituvani deca.5% 47.6% ne Pe Grafik 45.

9% 42.0% 13. Distribucija na ispituvanite deca spored vozrasta Kako i kaj vozrasnite ispitanici. > 7 god.8% Rom 0. najgolemiot broj od ispituvanite deca se od Skopje (31%) (grafik 51). Distribucija na ispituvanite deca spored etni~kata pripadnost Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0% 9. 57. Vozrasnata grupa ≤ 7 god e zastapena so 42. Grafik 50.01 ± 2.7%) i Albancite (14.0% 31.9% (grafik 50). a vozrasnata grupa > 7 god so 57. klini~ka imunologija i alergologija 109 .5% Srb 1.1% < 7 god.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prose~nata vozrast na ispituvanite deca iznesuva 11. 21.1% Mak Alb Tur 1. Distribucija na ispituvanite deca spored gradot na `iveewe Spored etni~kata pripadnost na ispituvanite.1%.5% 3.5%) (grafik 52).61 godini. deca najbrojni se Makedoncite (78.0% 12.3% dr Grafik 52.7% 14.0% Peh~evo Grafik 51. 100 80 60 40 20 0 78.0% Skopje Dojran Ohrid Prilep Debar 14.

a najvisok procent se sretnuva kaj ispituvanite deca od Dojran (86. a vo selo 18.9% grad selo 18.4% 6.6% 87.1% Grafik 53. Najgolem broj majki koi{to pu{ele vo tekot na bremenosta se sretnuva vo Dojran (17. Distribucija na ispituvanite deca spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispituvanite deca `iveat vo ku}a (73. Akcentot be{e staven na ekskluzivnoto doewe.2% 40 30 20 10 0 parno gr.6% 17. 60 50 53% 73.Kolaborativen centar na SZO .3% 6. Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta kaj ispituvanite deca Grafik 57. Makedonija Vo grad `iveat 81. drva struja 18. Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta .1% od ispituvanite deca (grafik 53).9%) (grafik 59). 81.9% da ne 12.1% Grafik 56.1% od slu~aite (grafik 56). @iveewe vo ku}a ili stan kaj ispituvanite deca Grafik 55. 20 15.: Alergiskite bolesti vo R.8% 19. a greeweto so drva e po~est na~in na zatopluvawe na domot (53%) (grafik 54 i grafik 55).6%) i Skopje (15.1% 2.9%. Na~in na zatopluvawe na domot Navikata za pu{ewe cigari kaj majkite na ispituvanite deca vo tekot na nivnata bremenost e prisutna vo 12. vnimanie zaslu`uva podatokot 110 Institut za medicina na trudot .6%).Cvetanov V i sor.8% ku}a stan 26.8%).distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 91% od ispituvanite deca bile doeni (grafik 58). a najmal vo Peh~evo (2%) (grafik 57).1% 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 8.6% Grafik 54.

4200 g (grafik 61).5%) iznesuvala 3000 . a duri 18. do 6 mes. Traewe na doeweto vo `ivotot/distribucija vo oddelnite gradovi Rodilnata te`ina kaj najgolemiot broj od ispituvanite deca (78. Distribucija na ispituvanite deca spored rodilnata te`ina Pove}e od edno dete e prisutno vo semejstvata na 55% od vkupniot broj ispituvani deca nasproti 45% od ispituvanite deca koi{to nemaat brat ili sestra (grafik 62). Grafik 59. 91.3% 98.6% do 12 mes. klini~ka imunologija i alergologija 111 .7% 92.9% 40 30 20 10 0 do 3 mes. Distribucija na ispituvanite deca spored doeweto vo prvata godina od `ivotot 100 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 88. a najmalku vo Peh~evo (42.0% da ne 9. > 12 mes.6% i posle navr{enata prva godina od `ivotot (grafik 60). Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 22. 100 80 60 40 20 0 < 3000 gr 3-4200 gr > 4200gr 16. Vo Ohrid duri 66.6% 93.0% Grafik 58.8%) (grafik 63).4% 18.2% 86.6% 24.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti deka re~isi 35% od ispituvanite deca bile doeni vo tekot na celiot doene~ki period.6% od ispituvnite deca imaat brat ili sestra.5% Grafik 61.1% 5.1% 78. Doewe vo prvata godina od prvata godina od `ivotot Grafik 60.9% 87.4% 34.

4% 79. Prestoj vo jasli ili gradinka kaj ispituvanite deca Grafik 65.4% od ispituvanite dea (grafik 68).0% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 62.7% od ispituvanite deca (grafik 66.9% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 64. deca .6% 21.0% da ne 60 40 20 0 45.8% da ne 60 40 20 0 46.1% 40.7%) (grafik 69).3% 56. vo najgolem procent kaj ispitanicite od Dojran (91.2% 57. 100 80 57. Pove}edetstvo odnosno bra}a/ sestri kaj ispituvanite deca Grafik 63.).1% 79. povtorno vo najgolem broj od decata od Dojran (92.3% 76.1%) (grafik 67). najgolem procent deca so prestoj vo jasli ili gradinka e registriran vo Skopje (57.2% 74.: Alergiskite bolesti vo R. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 67. 112 Institut za medicina na trudot .8% 55.6% 42. Pove}edetstvo kaj isp.4% 47.Kolaborativen centar na SZO .distribucija vo oddelnite gradovi Odgleduvawe zelenilo vo domot e referirano od 71.7% 27.Cvetanov V i sor.3% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 66. Makedonija 100 80 66.8% 91.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 42. Prestoj vo jasli ili gradinka .8% od ispituvanite deca na vozrast 0-6 god prestojuvale vo jasli ili gradinka (grafik 64).6% 50.7% 23.1%) (grafik 65).7% da ne 20.0% 64. Zelenilo vo okolinata na domot .distribucija vo oddelnitegradovi Zelenilo vo okolinata na domot e referirano kaj 79.2% 42. 100 80 90. Spored o~ekuvawata.0% 54.

8%) (grafik 73).2%).0% 31. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici. vo najgolem procent doma{ni milenici se sretnuvaat kaj decata od Dojran (62.4% da ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 70. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7%) (grafik 71). papagal.6% 34. 100 80 62. Najvisok procent pasivni pu{a~i se sretnuva kaj ispituvanite deca od Peh~evo (81. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici (ku~e. ma~ka.7% 65.2% 100 80 71. klini~ka imunologija i alergologija 113 . a najnizok kaj ispitanicite od Dojran (5.8% 55.3% 60.6% 67.9% 74.2% 60.6% ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 68. Pasivno pu{ewe kaj ispituvanite deca Grafik 73. Zelenilo vo domot kaj ispituvanite deca Grafik 69.3% 59. industrisko zagaduvawe.7% 65. 100 80 39.6% 30. procentot e najvisok kaj ispitanicite od Skopje (34.7% 78.1% od ispituvanite deca (grafik 74). izduvni gasovi od soobra}ajot i dr.7% 81.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 92.3% 71.9%) (grafik 75). Pasivno pu{ewe-distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na zagadenost vo okolinata na domot (smet.9% 28.4% 20. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici.) referiraat 20. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Vkupno 60.7% 50.7% od ispituvanite deca `iveat vo semejstva kade {to eden ili pove}e ~lenovi se pu{a~i (grafik 72).6% 65.) se ~uvaat vo domovite na 34. Doma{ni milenici kaj ispituvanite deca Grafik 71.4% da 28.4% od ispituvanite deca (grafik 70).3% 55.4% 60 da ne 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 72. kanarinec i dr.

distribucija vo oddelnite gradovi 114 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .2% 19. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 75.: Alergiskite bolesti vo R.9% 11.6% Grafik 74.9% da ne 20.5% 15.1% 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 34.6% 5. Makedonija 100 79.3% 13.Cvetanov V i sor. Zagadenost vo okolinata na domot .

razli~ni mirisi. iritacija. kivawe. Etiopatogeneza Naj~esti predizvikuva~i na SAR se polenite od drvjata (breza. elka. ‘r`. trevite (p~enka. Spored karakterot na simptomite. gluvar~e). vrba. muvli i nivni spori. kakvi {to se: studen vozduh. topola.0. no ne pomalku va`ni se emocionalnite faktori i zagaduva~kite agensi od okolinata (ozonot. J 30. ^esto pati od vozdu{nite strui mo`e da se prenesuvaat polenovite zrna i vo podale~nite podra~ja i da predizvikuvaat vonsezonski simptomi na SAR. Vospalenieto doveduva do zgolemen nazalen odgovor kon razli~ni nespecifi~ni i specifi~ni stimulusi od okolnata sredina i do formirawe klini~ki sindrom so sledni simptomi: hipersekrecija. Tipot na alergenot e geografski opredelen so aeropalinolo{kite karakteristiki vo opredelenata oblast. koga simptomite traat pomalku od 4 dena vo nedelata ili vo tekot na pomalku od 4 nedeli. umeren i te`ok. Sezonskiot AR (SAR. kopriva. Najzna~ajni favorizira~ki faktori za pojavata na SAR se nazalnite nespecifi~ni iritansi. Celogodi{niot (perenijalniot) AR (CAR.4 2. Definicija Alergiskiot rinit (AR) e vospalitelna bolest na nazalnata mukoza.3) se definira kako vospalitelna reakcija na nazalniot epitel so postojano prisutni simptomi na rinit vo vid na ~e{awe. priliv na krv vo nosnata mukoza. dol`inata na polenacijata i Makedonsko zdru`enie za bazi~na. za~ini. J 30.1. kivawe i zatnat nos najmalku 2 nedeli. ambrozija. klini~ka imunologija i alergologija 115 .3. Spored te`inata na klini~kite pojavi AR se deli na lesen. prosledeno so vodenikava sekrecija i nazalna opstrukcija poradi hipertrofija na nosnata ligavica. odnosno perzistenten so simptomi koi traat 4 ili pove}e denovi vo nedelata vo tekot na pove}e od 4 nedeli. tegavec. ~ad od cigari. livadarka). brest. Sezonski alergiski rinit 2.Alergiski rinit 2. 2. kaj prethodno senzibilizirani lica pri sezonska ekspozicija na oddelni specifi~ni polenski alergeni. eozinofili i dr. Alergiski rinit MKB . 2. bor). prosledeno so kivawe i vodenikava rinorea. koj se karakterizira so prisustvo na mnogu kletki i kleto~ni elementi: mastociti. ~e{awe. dab. azotniot oksid). gabite. napor.1. alkohol. Klasifikacija Spored vremeto na pojavuvaweto. lipa. Pokraj sezonata. sulfurniot dioksid.1) se definira kako vospalitelna bolest na nazalnata mukoza so intermitentni simptomi na rinit: ~e{awe. plevelite (pelin. bazofili. AR se deli na sezonski i celogodi{en.2. osobeno muvlite i nivnite spori.3. J 30. dizel gasovite. jasen.10. loboda. {tavej. p~enica. AR mo`e da bide intermitenten. kongestija vo nosot.

kakov {to e borot. polenot na trevite i plevelite e so pogolem broj antigeni determinanti vo odnos na nekoi drvja. bradikinin i drugi) i nivno vrzuvawe za receptorite na senzitivnite vlakna na n. zgolemena vaskularna permeabilnost. T-li i makrofagi. Makedonija meteorolo{kite uslovi. koe{to se ozna~uva kako “prag na provokacijata”. Emocionalnite faktori. razli~nite mirizbi. Patogenezata na SAR podrazbira protivgen-protivtelo reakcija koja se javuva vedna{ posle alergiskata provokacija so protivgen-polen koj premostuva dve molekuli na IgE fiksirani protivtela za povr{inata na mastocitite i bazofilite.: Alergiskite bolesti vo R. faktorot na aktivacija na trombocitite (PAF). mo`at da ja favoriziraat pojavata na simptomi. Docnite reakcii se javuvaat 6-12 ~asovi po ekspozicijata i se rezultat na LTB4 i PAF koi predizvikuvaat natrupuvawe na eozinofili vo nosnata ligavica. bradikinini. Raniot odgovor e rezultat na IgEzavisna aktivacija na mastocitite vo nazalnata mukoza. Patogenetski CAR vo su{tina pretstavuva inflamacija sostavena od mast kletki. Vo patogenezata na CAR se razlikuvaat ran i docen odgovor na ekspozicijata na alergeni.Kolaborativen centar na SZO .interleukin 5 (Il-5) od T-po (T-po 2) i mastocitite.2. bradikinin. prostaglandini (PGD2). kako i interleukinot 3 (Il3) i stimulira~kiot faktor na granulocitno-makrofagnite kolonii. Prenesenite impulsi do CNS predizvikuvaat odgovor preku eferentni parasimpati~ni nervi so pojava na hipersekrecija. Zna~ajna e i vkrstenata senzibilizacija na polenite od trevi. levkotrienite (LTB4 i LTC4). Pri toa aktivno u~estvuvaat i citokinite . fizi~kiot napor. prostaglandini i hemotakti~ni medijatori. pravot. Taka. triptaza. ~adot od cigari. koi doveduvaat do vazodilatacija. kivavica i otok. Pri hroni~noto vospalenie eozinofilite preku glavniot alkalen protein i eozinofilnata peroksidaza go o{tetuvaat resestiot epitel na ligavicata i senzornite nervni zavr{etoci stanuvaat dostapni za drazbi od okolinata po {to se nadovrzuva fazata na nespecifi~na hiperreaktibilnost. Toa rezultira so degranulacija na membranata i osloboduvawe na membranski medijatori od tipot na histamin. isto taka.3. Nervno-refleksniot mehanizam zapo~nuva so osloboduvaweto na medijatorite od ranata faza (histamin. alkoholot i za~inite se va`ni trigeri na simptomite. levkotrieni. Nazalnite nespecifi~ni iritansi kakvi {to se: studeniot vozduh. Vo hroni~nata inflamacija uloga imaat i aksonski refleksi so lokalno osloboduvawe na nevropeptidi. glandularna sekrecija i stimulacija na aferentnite nervi.Cvetanov V i sor. 116 Institut za medicina na trudot . 2. Za pojavata na klini~kite simptomi na SAR potrebna e ekspozicija na odredeno koli~estvo polenovi zrna na m3 vozduh. Celogodi{en alergiski rinit Naj~esti predizvikuva~i na CAR se aeroalergenite od doma{nite `ivotni i ekskretite od mikrokrle`ot Dermatophagoides pteronyssinus. eozinofili. pri {to se osloboduvaat medijatori: histamin. trigeminus. serotonin. zna~ajni se i op{tite karakteristiki na polenot. serotonin.

nazalna polipoza.Se karakterizira so isti simptomi kako SAR so toa {to voobi~aeno nazalnata opstrukcija e poizrazena poradi hipertrofija na nosnata sluznica. Bolnite di{at preku usta. 2. sekretot e pove}e sluzav.Te`inata na simptomite opa|a so vozrasta. a kivavicata i jade`ot na nosot i o~ite se poretki simptomi. Vo 10-20% od slu~aite na SAR.4. 2. kako i jade` vo grloto.1. hroni~en serozen otit.^esto e pridru`en so hroni~en sinuzit. a kako rezultat na slevawe na sekret vo di{nite pati{ta se javuva vla`na no}na ka{lica. rabotnoto mesto.4. Nosnoto di{ewe e silno ote`nato.5.Postoi direktna zavisnost me|u koncentraciite na polenite vo vozduhot i ja~inata na klini~kite simptomi. Kaj okolu 1% od bolnite. ko`nite i laboratoriskite testovi. edem okolu o~ite i crvenilo na konjunktivite. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. o~ite. muvlite i nivnite spori.1.Mo`e da se javat i vonsezonski simptomi na pojava na SAR poradi transportot na polenovite zrna od podale~ni podra~ja.Simptomite se manifestiraat sezonski pri ekspozicija na polenskite aeroalergeni. klini~kiot pregled. {to predizvikuva bolka i su{ewe na grloto. Celogodi{en alergiski rinit (CAR) . . Anamneza Anamnezata se karaketrizira so pojava i zasiluvawe na simptomite vo zavisnost od godi{nata sezona. kaj CAR se javuvaat dve formi: hipersekretoren tip so kivavica i opstruktiven tip. mestoto na `iveewe. kivavica i vodenikava rinorea ~esto pridru`ena so nazalna kongestija. Klini~ka slika 2. .2. 2. koj{to u{te se narekuva polenska treska. Sezonski alergiski rinit (SAR) Zaboluvawetoto zapo~nuva so tipi~na simptomatologija: jade` i iritacija vo nosot. insekti ili medikamenti. Dijagnoza Dijagnozata na AR se postavuva vrz osnova na anamnezata. .Alergiski rinit 2.4. mo`ni se gastrointestinalni i /ili ko`ni rekcii. po~esto se manifestiraat vo esen i zima. kako i na pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti i prele`ani zaboluvawa od alergiski tip. . toj e pridru`en so astma. urtikarija. . ka{lica i no}no gr~ewe. a ponekoga{ gust. u{ite.Simptomite se hroni~ni. . perzistentni. Mnogu ~esto anamnesti~kite podatoci uka`uvaat na pridru`ni alergiski manifestacii od tipot na astma. no ne e isklu~eno prv pat da se javat i vo podocne`nata vozrast. kontaktot so doma{nite milenici i dr.5. alergija na hrana. klini~ka imunologija i alergologija 117 . funkcionalnite. Vo zavisnost od simptomite.

tu|i tela i dr. tumori itn. Funkcionalni testovi 2. Ureden rinogram B. otok na uvulata. koli~estvoto. dodeka so otoskopijata se dobivaat podatoci za eventualnite promeni na nadvore{noto i srednoto uvo.3. 118 Institut za medicina na trudot . prisustvoto na polipi.3. faringoskopijata i otoskopijata.5.Cvetanov V i sor. So zadnata rinoskopija se dobiva uvid za eventualno postoewe na adenoidni vegetacii. vidot i lokalizacijata na nosniot sekret. Makedonija 2.Kolaborativen centar na SZO .5. procentot na zgolemuvawe na protokot pri duplirawe na diferencijalniot pritisok (aerodinamika). hipertrofijata na konhite. So faringoskopijata se dobivaat podatoci za hipertrofija na tonzilite. prisustvoto na septalna devijacija. testot na dekongestija i specifi~niot nazalen provokativen test so alergeni. A. geografski jazik i dr.5. bojata na ligavicata. proto~nata proporcija (funkcionalnata sporedba na dvete strani od nosot).: Alergiskite bolesti vo R.. 2. prisustvoto na tumori.1. Ureden i patolo{ki rinomanometriski naod Rinomanometriskite parametri za kvantitativna evaluacija na nazalnata funkcija za Rhinotest MP 500 (slika 11) se: proto~nite parametri. ORL status Osnovni metodi vo evaluacijata na ORL statusot kaj pacientite so nazalni simptomi se prednata i zadnata rinoskopija. So predna rinoskopija se dobivaat podatoci za proodnosta na nosnite hodnici. Rinomanometrija Rinomanometrijata pretstavuva funkcionalen i rutinski primenliv metod za ocenka na nazalnata proodnost so koj se meri nazalnata vozdu{na rezistencija preku kvantitativna evaluacija na nazalniot protok i pritisok (slika 10).2. Opstruktiven tip na nazalno di{ewe Slika 10.

Alergiski rinit Slika 11.5. sezonskite varijacii i patolo{kite sostojbi na ko`ata kakvi {to se urtikarijata. 2.3. tuku se odreduva geometrijata na nazalnite kaviteti so mo`nost za kvantifikacija na nazalnite abnormalnosti. Naj~esto primenuvan e prick metodot. Aparat Rhinotest MP 500 2.4. So ovoj metod ne se meri vozdu{niot protok i pritisok. klini~ka imunologija i alergologija 119 .5. Laboratoriski testovi Odreduvaweto na vkupniot serumski IgE e so niska specifi~nost i poradi toa nema osobena prakti~na vrednost. potoa vozrasta (odgovorot e namalen kaj mnogu mladi i povozrasni ispitanici). 2. a reflektorniot signal se detektira preku mikrofon i se analizira.5. dermografizmot. So niv se dijagnosticira atopijata ili genetskata predispozicija kon alergiski zaboluvawa i pretstavuvaat dokaz koj{to gi potkrepuva anamnezata i klini~kiot naod za postoeweto na AR. a za pozitiven ko`en test se smeta pojavata na papula so sreden dijametar ≥ 3 mm spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija.2. Ko`ni testovi Ko`nite testovi se primarno dijagnosti~ko sredstvo za da se demonstrira IgEposreduvanata alergiska reakcija na ko`ata (reakcija od ran tip). Akusti~nata rinometrija Akusti~nata rinometrija e tehnika so koja generiran zvu~en impuls (150-10 000 Hz) se propagira preku zvu~na tuba vo nosot.5. atopiskiot dermatit i dr. Specifi~nite IgE kon odredeni alergeni pogoden in vitro metod koj se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Faktori {to vlijaat na rezultatite od ko`nite testovi se: lekovite kakvi {to se antihistaminicite i kortikosteroidite.

a koga e vo pra{awe CAR idiopatskiot (vazomotoren) rinit.e. sezonski i celogodi{en. nosnata polipoza. ultrazvuk. koja{to pretstavuva relativno skap metod. Vo odredeni sostojbi potrebni se i drugi ispituvawa. nealergi~niot rinit so eozinofilen sindrom. Kontrola na sredinata Ovaa va`na preventivna merka podrazbira izbegnuvawe ili namaluvawe na kontaktot so inkriminiraniot alergen na site mo`ni na~ini. rinitot predizvikan od emocii.6. za titracija na histamin. 2. medikamentozna terapija.: Alergiskite bolesti vo R. adenoidnite vegetacii i dr. kinini i eozinofilen katjonski protein poradi {to ne se primenuvaat rutinski.1.1. rinitot predizvikan od hrana. Lekuvawe na AR Repertoarot na lekuvaweto na AR vklu~uva kontrola na sredinata. triptaza.Kolaborativen centar na SZO .SAR . Odreduvaweto eozinofili vo brisot od nos e zna~aen test vo dijagnostikata na AR. Makedonija primenuva vo rutinskata dijagnostika poradi svojata korisnost i sofisticiranost. hormonalniot rinit. alergen-specifi~na imunoterapija (ASIT) i drugi vidovi terapija. no se sretnuva i kaj nealergiskiot eozinofilen sindrom (NERS). rinitot predizvikan od lekovi. 2. Diferencijalna dijagnoza Diferencijalnata dijagnoza na AR zavisi od klini~kite karakteristiki na rinitot i od vremenskiot period vo koj se pojavuva t. audiometrija i drugi. Naj~esto primenuvan vo sekojdnevnata praktika e UniCAP. 120 Institut za medicina na trudot . . Kaj okolu 30% od pacientite rezultatite od prick testot i in vitro testovite ne koreliraat.Vo tekot na kriti~niot period prozorcite da bidat zatvoreni so {to se namaluva mo`nosta za kontakt so inhalacioniot alergen (polenot).6. iritantniot rinit. Naj~esti bolesti od koi treba da se razlikuva SAR se infektivnata treska (virusni infekcii so ili bez pridru`na bakteriska infekcija).Sledewe na polenovata koncentracija vo mestoto na `iveewe so cel da se namali ekspozicijata na visoka koncentracija na polenite. tu|ite tela vo nosot. 2.6. primarniot atrofi~en rinit. testot na degranulacija na bazofilite. nazalniot sekret ili urinata se izveduvaat so primena na visoko specifi~ni i senzitivni laboratoriski metodi. Pri~inata za toa e {to kaj ko`nite testovi se determiniraat tkivnite i ko`nite IgE. LTC4/D4/E4. bakteriolo{kite ispituvawa. PG.Cvetanov V i sor. Odreduvaweto na eozinofilijata vo perifernata krv. Porano {iroko primenuvaniot RAST metod za odreduvaweto na specifi~niot IgE e napu{ten poradi sozdavaweto radioaktiven otpad pri negovoto izveduvawe. Zgolemeniot broj eozinofili vo nazalniot bris e karakteristika na AR.6. dodeka kaj in vitro metodot se odreduvaat serumskite IgE.1. kakvi {to se: nazalnata endoskopija so nazalna biopsija. hroni~nata infektivna treska. devijacijata na nazalniot septum. tumorite.5. rendgengrafija na paranazalnite sinusi. odreduvaweto na medijatorite vo serumot. 2.

. koristewe na o~ila pri prestoj vo nadvore{nata sredina.Naj~esto se primenuvaat preparati od tretata generacija antihistaminici koi ne ja minuvaat hematoencefalnata bariera.Zabrana za pu{ewe vo domot na bolnite so ogled na toa {to tutunskiot ~ad pretstavuva agravira~ki faktor na bolesta.Otstranuvawe na doma{nite `ivotni . proodnost na gornite di{ni pati{ta.Imaat blagotvorno dejstvo vrz jade`ot. .Ostanuvawe doma koga brojot na polenovite zrna e visok. a nesakanite pojavi se minimalni. hronicitetot i komplikaciite. -Se primenuvaat preparati za oralna i lokalna aplikacija. Pri lekuvaweto na AR se primenuvaat slednite grupi lekovi: 2. .2.Najdobri efekti se postignuvaat dokolku se primenat pred ekspozicijata na inkriminiraniot alergen.Merki protiv razvojot na muvlite so namaluvawe na vla`nosta vo domot i hemiska obrabotka na mestata kade {to ima muvli.e.da se obezbedi normalno di{ewe na pacientot t. CAR . . . -Eradikacija na lebarkite so primena na hemiski sredstva-insekticidi. . .da se suprimira razvojot na alergiskata inflamacija. tie da se kapat barem edna{ nedelno.6. 2.Redovno kosewe na trevnite povr{ini. . nemaat izrazen sedativen efekt. Antihistaminski lekovi . .^istewe na stanot i mebelot od tkaenina so pravosmukalki so vla`en filter i so voden rastvor. .da se dovede i odr`i bolniot vo klini~ka remisija. . . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. tepisite.da se spre~at recidivite na bolesta. .Zatvorawe na prozorcite za vreme na polenskata sezona bidej}i polenite mo`e da ja vlo{at sostojbata na CAR.6. Medikamentozna terapija Osnovnite zada~i na medikamentoznata terapija na AR: .1. kivaweto i rinoreata.Alergiski rinit .Koristewe plasti~ni navlaki za du{ecite i pernicite. .2.da se namali rizikot od pojava na bronhijalna astma. Vo prilogot 4 se prika`ani naj~esto upotrebuvanite antihistaminici pri lekuvaweto na AR.Otstranuvawe na pernicite i jorganite od perduvi. pred s¢ od spalnite sobi.1. .2. no pomalo dejstvo vrz zatnatosta na nosot.Koristewe na klima uredi vo stanovite i avtomobilite so antialergiski filter. klini~ka imunologija i alergologija 121 .milenici ili ako toa ne e mo`no. kilimite.Se vrzuvaat za histaminskite H1 receptori bez da gi stimuliraat (kompetetiven mehanizam) i na toj na~in primarno gi inhibiraat simptomite predizvikani od otpu{tawe na endogenite mehanizmi. 2.6. kako i izbegnuvawe decata da igraat i spijat so krzneni igra~ki. kako i zadol`itelno perewe na postelninata edna{ nedelno.

2.2.4. Vo ovaa grupa lekovi spa|aat i preparatite od grupata na nedokromil natrium. astma. .6. Potrebna e vnimatelna primena pri virusni.: Alergiskite bolesti vo R.5. gabi~ni infekcii i kaj TBC.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor. Apliciran nazalno dejstvuva lokalno na stabilizirawe na mast-kletkite so {to se inhibira osloboduvaweto na medijatorite. Antiinflamatorni preparati Tuka spa|aat kromolinskite preparati. povr{inski aktivni i brzo se metaboliziraat. Preparatite za nazalna primena od redot na beklometazon dipropionat se mo}ni. Vo prilogot 5 e prika`ano dejstvoto na oddelnite lekovi na simptomite na rinit. Specifi~na imunoterapija Alergen-specifi~nata imunoterapija (ASIT) kako metod za prv pat e voveden vo 1911 god. Sistemskite kortikosteroidi se posledno i nepo`elno sredstvo za lekuvawe na AR.2. Lekuvaweto so lokalnite kortikosteroidi ne treba da bide podolgo od 2-3 meseci.2. Antiholinergici Kaj bolnite so izrazena rinorea se primenuva Spray Ipratropium bromid koj ja povlekuva hipersekrecijata. Preparatite od grupata na budezonidot pobrzo se inaktiviraat vo crniot drob i se so pogolema efikasnost vo odnos na prethodnite. alergii na venomot na Hymenopterae (p~ela. Ovoj preparat e osnoven profilakti~ki lek za SAR.Imaat silen vazokonstriktoren efekt na krvnite sadovi na nosnata ligavica i poradi toa go podobruvaat nosnoto di{ewe. str{en) i drugi atopiski zaboluvawa. Flutikazon propionatot ima visoko specifi~no dejstvo i naglasena antiinflamatorna aktivnost. Ottoga{ ASIT se koristi vo terapijata na pacientite so sezonski i/ili perenialen AR. Dekongestivi Tuka spa|aat alfa-adrenergi~nite agonisti . 122 Institut za medicina na trudot .2.6.n. Kromolinite se primarno indicirani kaj SAR i hipersekretornata forma na CAR. medikamentozen rinit. Vo nekoi slu~ai tie mo`at da predizvikaat krvavewe od nosot. osa. rinokonjunktivit. Poznat kromolinski preparat e dinatrium kromoglikatot kako 4% rastvor vo vid na sprej. no se koristi i kako dolgotrajna terapija na CAR. kako i topi~nite kortikosteroidi. Vo prilogot 4 se prika`ani najva`nite sistemski i lokalni lekovi koi{to se primenuvaat vo terapijata na AR i alergiskiot rinokonjunktivit. 2.Lokalnite vazokonstriktori ne treba da se primenuvaat podolgo od 3 do 5 denovi poradi mo`nosta od povratna kongestija na nosnata mukoza ili pak nejzina atrofija t. Topi~nite ili lokalnite kortikosteroidi se prvenstveno indicirani vo lekuvaweto na AR so izrazena opstruktivna komponenta. Tie ja suprimiraat inflamacijata na nazalnata mukoza so namaluvawe na brojot na mast-kletkite i eozinofilite i so redukcija na osloboduvaweto na inflamatornite medijatori so {to se reducira hiperreaktivnosta i vaskularnata permeabilnost.3. Se primenuvaat samo vo isklu~itelni slu~ai.6. osobeno kaj decata. Makedonija 2.6. 2. od strana na Noon i Freeman.2.

bazofilite i kleto~na eozinofilija pri {to citokinite igraat glavna uloga. mestoto na manifestirawe na alergijata. no ne i Il-2 i IFN γ. Poradi toa vo @eneva vo 1997 god. ASIT kako terapevtska postapka vo R. imunoterapija. dodeka T-po 2 kletkite produciraat Il-4. Idejata za izrabotkata na dokumentot poteknuva od Jean Bousquet i Richard Lockey pretstavena na Simpoziumot za alergiskata imunoterapija vo ^ikago 1995 god. vremetraeweto na imunoterapijata i genetskiot status na doma}inot (slika 11). SZO go izdade dokumentot WHO Position Paper. no ne i Il-4 ili Il-5. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vo edno monografsko izdanie za imunoterapijata. vo San Francisko. Il-5 i Il-13. hiposenzibilizacija. Nameneta e za pacientite koi demonstrirale specifi~ni IgE za klini~ki relevantni alergeni. ASIT ili AV vo praktikata pretstavuva aplicirawe na postojano raste~ki dozi so relevantni alergenski vakcini kaj alergi~ni subjekti dostignuvaj}i ja dozata koja e efektivna vo podobruvawe na simptomite povrzani so ekspozicija na inkriminiranite alergeni. Definicija. Postojat seriozni dilemi za efektite od primenata na ASIT vo terapijata na navedenite zaboluvawa.Alergiski rinit Stavovi na SZO. Mehanizam. Ponovite studii poka`uvaat deka vo osnova na mehanizmot na AV e vlijanieto vrz T-kleto~niot odgovor kon alergenot. me|utoa nau~nata misla za nea intenzivno se razviva poslednive desetina godini. klini~ka imunologija i alergologija 123 . Vo 1997 god. dozata. no sepak najverojatno mehanizmite se heterogeni i zavisat od prirodata na alergenot. {to e inaku mnogu ~esta pojava. Dokumentot vo 1997 god. za prvpat kaj nas na seriozen na~in se elaboriraat mehanizmot i site aspekti na ASIT. Allergen Immunotherapy: Therapeutic Vaccines for Allergic Diseases koj gi dava standardnite nasoki za imunoterapijata. Voobi~aenite izrazi za ASIT se: desenzibilizacija. Vo 1992 god. T-po 1 kletkite produciraat interferon γ (IFN γ) i interleukin 2 (Il-2). Makedonija se primenuva verojatno onolku dolgo kolku i vo drugite zemji. se prezentirani ponovite soznanija za ovoj problem. no spored preporakite na SZO se ~ini deka najadekvaten e terminot alergiska vakcinacija (AV). Vo nacionalnite konsenzusi za AR i bronhijalna astma vo 1999 god se inkorporiraat i doktrinite za ASIT. Konstatirano e postoewe na dva razli~ni T limfociti vo odnos na nivniot profil na citokini. a obnovena e 1996 god. AV/ASIT e edinstven tretman koj vlijae vrz prirodniot tek na alergiskite bolesti so {to se prevenira transformacijata na AR vo astma. e donesen so u~estvoto na pretstavnici na alergolo{kite asocijacii od Evropa i SAD. Osnova na alergiskata inflamacija se IgE-zavisnata aktivacija na mastocititite. Pritoa. Ovoj termin e naj~esto prifaten i od pacientite.

alergija od venomi Hymenoptera (osa. p~ela. Indikacii. [ematski prikaz na alergoimunolo{kiot aspekt na ASIT Vo tekot na ASIT doa|a do izmena na koncentracijata na antitelata. Zasega ASIT e edinstven terapevtski modalitet koj ima potencijal da go modificira prirodniot tek na bolesta.Cvetanov V i sor. posebno na IgG1 i IgG4. blokira~ki IgE antitela koi se vo sostojba da ja blokiraat reakcijata na pasiven transfer. Namaluvaweto na IgE antitelata e vo inverzna korelacija so porastot na t. osobeno 124 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . Cel. Makedonija Slika 11. Alergenskiot tretman e vo sostojba da gi namali sezonskite varijacii na IgE antitelata zabele`eni kaj pacientite so AR i zaedno so drugata terapija da gi svede vrednostite na IgE pod predtretmanskite. a potoa postepeno se namaluvaat. osobeno na IgE i IgG. Glavnite celi na ASIT se da ja reducira osetlivosta kon alergenskite trigeri koi gi predizvikuvaat simptomite. Koncentraciite na serumskite IgE vo tekot na ASIT vo inicijalniot stadium rastat.: Alergiskite bolesti vo R. str{en) so pre~isteni venomi (otrovi).n. kako i da go smali inflamatorniot odgovor. ASIT zasega e edinstven tretman. alergija od Dermatophagoides manifestirana so nazalna inflamacija (CAR) i bronhijalna inflamacija kaj bolni od astma. pri koja{to tretmanot e pouspe{en koga se koristat pogolem broj razli~ni tipovi alergeni pri {to stavot za tretman so eden alergen e skoro napu{ten. Mnogu studii poka`ale deka ASIT predizvikuva zna~aen porast na IgG. Indikacionoto podra~je e slednovo: alergija na poleni.

rekombinantni alergeni i nivnata modifikacija se opfateni so terminot rekombinantna vakcinacija-imunoterapija. alergija od muvla so standardizirani alergeni od Cladosporium i Alternaria. ASIT e indicirana koga simptomite na rinit ne se povlekuvaat i posle tri i pove}e meseci so terapija so antihistaminici i lokalni steroidi. Vremetraewe. ku~e). . .nekontrolirana astma. ASIT e indicirana vo slu~ai koga: . . dodeka kaj CAR e pomalku efikasna i se aplicira samo vo slu~aite so doka`ana senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus. alergija od doma{ni milenici (ma~e.vo tekot na polenskata sezona rinitot se komplicira so ka{lica ili astma.kaj SAR koga ekspozicijata na specifi~niot alergen (polenot) mo`e da se izbegne ili e kratkotrajna. spored odredeni protokoli . .n.bremenost. .2. . Kontraindikacii za ASIT: . alergoidi se o~ekuva napredok vo ASIT. aritmii). kako na pr.Alergiski rinit kaj decata.terapija so beta blokatori.{emi. Senzibilizacijata kon alergenite treba da bide dobro potvrdena preku: anamnesti~ki podatoci. klini~ka imunologija i alergologija 125 . . Naj~esto vo praksata se koristat supkutani AV. . . ku}niot (doma{niot) prav. vo zavisnost od proizvoditelot nekoi AV se davaat ednokratno so ist efekt.5. Kontraindikacii.1. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 2. Kaj bolnite so CAR.sezonata na polenskata ekspozicija na bolniot e prodol`ena (3-5 meseci). a nejziniot celosen efekt se o~ekuva 3-5 godini po prekinuvaweto na AV.avtoimuni bolesti. Voobi~aeno se prepora~uva ASIT da se sproveduva 2 do 3 godini. Kaj bolnite so SAR.site kontraindikacii za primena na adrenalin (arteriska hipertenzija. Ponovi oblici na AV Novata strategija za modulacija na imuniot odgovor po pat na kvalitativno novi vakcini .nazalna polipoza. No.zgolemena koncentracija na specifi~nite IgE i/ili . Isto taka. Karakteristikite na ovie alergeni se o~ekuva da ja eliminiraat mo`nosta za anafilakti~kite nesakani efekti. osobeno koga toj e edinstven predizvikuva~ na zaboluvaweto. ASIT ne treba da se sproveduva istovremeno so imunosupresivna i antialergiska terapija. .pozitivni kutani testovi.6. Uspe{nata imunoterapija zavisi od upotrebata na alergenski vakcini so visok kvalitet.nazalni provokativni testovi (koi se osobeno zna~ajni pred zapo~nuvaweto na ASIT). ASIT e prvenstveno indicirana kaj bolnite so sezonski (polenski) AR. So produkcijata na t. koi se soodvetno standardizirani i mo`at konzistentno da bidat proizveduvani. Ne treba da se izveduva AV so nedefinirani alergopreparati.nema efekt od apliciranata medikamentozna terapija so antihistaminici i lokalni kortikosteroidni preparati.

126 Institut za medicina na trudot . a }e ja zagubat alergogenosta. ve}e se primenuvaat vo tretmanot na pacientite so SAR i alergiska astma so senzibilizacija na polenskite alergeni. raspolo`ivite podatoci sugeriraat {iroka prevalencija koja varira od 3. Vo ovaa nasoka. Konvencionalnite alergen vakcini se determiniraat so nazivot lokalna alergen vakcinacija (sublingvalna. dodeka imunizacijata so celiot protein inducira T-po 2 odgovor. lokalno nazalna. so visok terapevtski efekt. SAD 9. nevalidna poradi nesoodvetnoto {ifrirawe i klasifikacija na statisti~kite podatoci za prevalencijata na ovoj entitet. Makedonija Polenskite alergoidi.14% lokalni i nikakvi sistemski reakcii. Novite oblici na AV deneska opfa}aat alternativni pati{ta na metodot na aplikacija. Nov pristap vo terapijata na AR i astmata se pravi so alergenprotivtelo kompleks i peptidni epitopi koi }e ja za~uvaat antigenosta. Golem broj kontrolirani studii doka`aa deka sublingvalnata imunoterapija e efikasna kako i supkutanata. modifikacija i formulacija na alergenskite produkti. Anglija 9. Edukacijata na pacientot e mnogu va`na za uspe{noto sproveduvawe na ASIT. Belgija 0. Isto taka. Pokraj supkutanata imunoterapija.5-1%. Toa e alternativen pristap za podignuvawe na za{titniot imunitet. So intradermalna vakcinacija so DNK kodirana so E. Pacentot treba da gi dobie potrebnite podatoci za poleznosta i mo`nite rizici od metodot i samiot da donese odluka za izveduvaweto na ASIT.7%). Vo tekot na ovaa godina (2006 god) e promoviran i alergoidot od Dermatophagoides pteronyssinus so {to zna~ajno }e se unapredi izveduvaweto na ASIT i kaj pacientite so CAR i alergiska astma so senzibilizacija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i. [vajcarija 4-8. so samo 0. Po postignuvaweto na zadovolitelen terapiski odgovor na ASIT zadol`itelno e na sekoi 12-18 meseci da se pravi uvid vo sostojbata na pacientot. fokusot e staven na vrvna inovaciska standardizacija.Kolaborativen centar na SZO .Zastapenost na AR Vo Evropa epidemiologijata na alergiskiot rinit e nevoedna~ena.6% vo svetskata populacija. odnosno depo preparatite na polenskite alergeni so koi{to se postignuva poednostavno i pobezbedno izveduvawe na ASIT. coli beta galaktozidaza se inducira T-po 1 odgovor. se poka`a deka sublingvalnata i oralnata (ORALVAC) imunoterapija mo`e da bide bezbedno primeneta i kaj deca pod 5godi{na vozrast. osobeno kaj pacienti so niska komplijansa. fragmentarna. Germanija 8. osobeno posle objavenite stavovi na SZO od 1997 god. i upatstvata na EU za problemite i potrebite koi postojat vo imunoterapijata. no so signifikantno poniska stapka na nesakani efekti. 2.6%. Ovie SZO oblici gi prepora~uva vo sekojdnevnata klini~ka praktika. Su{tinata na genskata vakcinacija e sozdavawe na antigen specifi~ni T-po 1 kletki koi produciraat visoki koncentracii na interferon γ i pritoa doa|a do zgolemuvawe na antitela od izotopot IgG2A. Okolu 8-10 lu|e manifestiraat simptomi pred 25 godi{na vozrast.: Alergiskite bolesti vo R. golem napor be{e napraven za da se najdat alternativni pati{ta za aplikacija na ASIT so cel da se nadminat mo`nite rizici od nesakani dejstva.Cvetanov V i sor.8 do 20.4%.6%. Vo Evropa i Severna Amerika toj procent iznesuva okolu 10% (Finska 13-15%. bronhijalna i oralna).7. Edukacija na pacientot. Plazmidna genska vakcinacija e ponov pristap (od 1996 god) i s¢ u{te e vo faza na eksperimenti. Vo sekoj slu~aj. poslednive godini. Denes ve}e gi imame i gi prakticirame sublingvalnite i oralnite vakcini.

Epidemiolo{kite studii uka`uvaat na zgolemuvawe na prevalencijata na alergiskiot rinit vo poslednive 20-30 godini. Vo metodologijata bea koristeni pra{alnik i prick-test. Dojran. Sledea sukcesivni istra`uvawa i prezentirawa vo 1995. 9. po slu~aen izbor.1%. od koi 399 deca.Alergiski rinit Familijarnata anamneza e mnogu va`na. {to e naj~esto koristeno i vo svetskite epidemiolo{ki studii. a kaj populacionata grupa na vozrast od 15 godini od 4.5%. klini~ka imunologija i alergologija 127 . Makedonija (Skopje. nie opfativme 1121 ispitanik. no samo od gradot Skopje. kako i neopfatenosta na drugite gradovi od R. vo Germanija. no ova ne bilo doka`ano vo edna danska studija. Studijata od 1995 god be{e postudiozen obid za rasvetluvawe na problemot na AR kaj nas. Makedonija e izvedeno vo Institutot za medicina na trudot vo sredinata na devedesettite godini od minatiot vek. pove}e od 80% stradale od rinit. Slednoto epidemiolo{ko ispituvawe od 1989 godina kaj populacija od 15 do 24-godi{na vozrast poka`uva kumulativna prevalencija od 96%. Vels i vo [vedska kade e registrirano udvostru~uvawe na prevalencijata na alergiski rinit za edna dekada (1971-1981 god). vo [vajcarija e registrirano zgolemuvawe na sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj populacijata na vozrast od 4 do 6 godini vo periodot od 1970 do 1984 godina od 0. od april 1993 godina se zapo~nati prvite aeropalinolo{ki ispituvawa i istata godina se registrirani 556 slu~ai na sezonski alergiski rinit i 127 slu~ai na perenijalen alergiski rinit so proporcija 4. Edna britanska studija doka`ala deka prevencijata na SAR e povisoka kaj deca od sredini so podobar standard. potoa otsustvoto na detskata populacija. Imaj}i gi predvid nedostatocite na prvi~nata studija (mala grupa na ispitanici vo odnos na svetskite studii. klasifikacija i lekuvawe na alergiskiot rinit od 1994 god. bevme motivirani za izrabotka na proektot “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R.4 na 6. 2. Sli~ni podatoci se dobieni od epidemiolo{kite studii sprovedeni vo Anglija. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora kaj nas”. pri {to e dobiena prevalencija na bolesta kaj adultnata populacija od 11. Poradi potrebata za dobivawe na reprezentativni podatoci za polenozite na nivo na celata zemja. Britanija poka`ala deka kaj decata bolni od hroni~en otit vo 1990 godina. a kaj 21-36% od slu~aite dvete zaboluvawa se javuvaat istovremeno. Kako nov kriterium podocna be{e vklu~en i rinotestot so predna rinomanometrija. Makedonija).4:1. Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe za alergiskiot rinit vo R.1%. isto taka.1. Ohrid.7. Makedonija. vo 6 gradovi vo R. Vo edna studija izvedena 1989-1991 god. e potvrdeno i od edna amerikanska studija koja go imala predvid vkupniot godi{en prihod vo semejstvoto..2% od 988 pret{kolski deca (5-6 godi{na vozrast) imale simptomi na AR. vo Institutot za medicina na trudot. Vo na{ata studija bea opfateni 113 ispitanici od vozrasnata populacija nad 18 god. Prilep. Ova.Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas Imaj}i gi predvid mnogute podatoci od literaturata za varijaciite vo epidemiolo{kite podatoci za AR. Edna studija vo V. Kaj 20% od bolnite so rinit se pojavuvaat simptomi na bronhijalna astma.0 vo korist na SAR. so kriteriumi bazirani vrz Me|unarodniot konsenzus za dijagnoza. Taka na primer. a nemaj}i studiozni istra`uvawa za ovoj problem vo R. kade se vklu~uvani i po 1000 do 5000 ispitanici. Debar i Peh~evo) so {to smetame deka na{eto istra`uvawe go dobiva svoeto vistinsko zna~ewe Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 1996 i 1997 godina.5 na 1.

8% 20 15 13. Prevalencija na hroni~en rinit. a na nealergiskiot rinit (NAR) 9. Isto taka.: Alergiskite bolesti vo R. Prevalencija na AR. Rezultatite od na{eto istra`uvawe se posebno statisti~ki evaluirani za alergiskiot rinit.5% 10 5 7.3% 0 AR SAR CAR Grafik 77.3% (grafik 77).5% (grafik 76). na nivo na op{tata. Hroni~niot rinit kaj site ispitanici e zastapen so 30. odnosno 7. AR i NAR kaj site ispitanici Prevalencijata na SAR i CAR kaj site ispitanici iznesuva 13.2%. SAR i CAR kaj site ispitanici 128 Institut za medicina na trudot . Grafik 76.Kolaborativen centar na SZO . no ne i za detskata populacija bidej}i taa ne be{e opfatena vo na{ata studija od 1996 god. podatocite mo`eme da gi korelirame so na{ite prvi~ni podatoci od 1996 god za site karakteristiki kaj vozrasnata populacija za gradot Skopje. adultnata i detskata populacija. Primeneti se posebno izgotveni pra{alnici za vozrasni i deca popolnuvani od lekar vo mestoto na `iveewe na ispitanicite. sezonskiot i celogodi{niot rinit.5%. a kaj vozrasnite ispitanici se izvedeni i kutani prick alergolo{ki testovi so serija od 11 standardni inhalatorni alergeni. 25 20. pri {to prevalencijata na alergiskiot rinit (AR) iznesuva 20. Makedonija kako multicentri~na studija.Cvetanov V i sor.8%.

Vo literaturata se sretnuva podatok za prevalencija na AR od duri 40%.7%.6%. SAR se sretnuva kaj 16.7. AR e zastapen kaj 23. i toa sezonskiot so 16.1% 20 0 Vkupno vozrasni ispitanici AR SAR CAR 16. kako i SAR i CAR.5% od adultite.3%. AR e ne{to po~est kaj `enite (24.Alergiski rinit 2.2. a NAR kaj 11. Sli~na distribucija spored polot kaj ispitanicite so SAR dobivme i vo prvoto istra`uvawe (62. Treba da se napomene deka ima mnogu pomalku epidemiolo{ki studii so integralen pristap kade celna grupa e op{tata populacija.4%. Prevalencijata na rinitot kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 34.5%.4%) vo odnos na ma`ite (21. 120 100 80 60 40 23. a kaj `enite 17. alergiskiot rinit prevalira dvojno pove}e so 23.1% od ispitanicite. dodeka prevalencijata na CAR kaj ma`ite e 6%. dodeka prevalencijata na CAR iznesuva 6. Vo studijata od 2003 god. Vo edna studija vo London izvedena na ispitanici od vozrasnata grupa od 16 do 65 god prevalencijata bila 16%. Globalnite podatoci vo svetski ramki se vo rang 3.1%.2%.2%. Nekoi svetski studii govorat za ednakva prevalencija na SAR kaj dvata pola vo povisokite vozrasni grupi.5%. ima povisoka. a celogodi{niot so 6.5% 6. Evidentna e nagornata linija na prevalencijata za site tri entiteti vo period od 7-8 godini. {to zna~i deka alergiskiot rinit se nametnuva kako seriozen problem na na{ata populacija.4% perenijalen alergiski rinit. Varijaciite najverojatno se dol`at na nevoedna~enite kriteriumi vo metodologijata na istra`uvawata vo razli~ni studii vo razli~ni zemji. odnosno 7.5% `eni i 37.1% sezonski alergiski rinit i 4. klini~ka imunologija i alergologija 129 .7% (grafik 78). Prevalencijata na SAR kaj ma`ite iznesuva 15. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5% ma`i). a kaj `enite 7. no statisti~ki nesignifikantna. Prevalencija na AR. Spored polot AR vo celina.1%.8-20. zastapenosta na alergiskiot rinit kaj adultanata populacija vo Skopje iznesuva 11.2%) (grafik 79). prevalencija kaj `enite (nad 60%). SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici Spored rezultatite od istra`uvaweto na Centarot za alergija pri Institutot za medicina na trudot od 1995 god.7% Grafik 78.

vo Danska od 10 do 19 god.5%). a najniska kaj ispitanicite od Ohrid (20. Prevalencijata na SAR e isto taka najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (29. Prevalencijata na polenskata treska e poniska vo evropskite zemji vo odnos na SAD i Avstralija.5%) (grafik 80).4% 21.Cvetanov V i sor.5% 29.4%). Podatocite vo literaturata za distribucijata na AR spored vozrasta se razli~ni.8% 25.2.7%). a najniska vo Ohrid (1.5%). dodeka prevalencijata na CAR e najvisoka vo Debar (13.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija 30 24. Najvisokata prevalencija na SAR vo Anglija i Vels e vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god. Distribucija na AR kaj vozrasnite ispitanici spored vozrasta 2. Prevalencija na AR kaj adultite spored polot Najvisoka prevalencija na AR se sretnuva vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god ili (29.6% Grafik 80.6% 19. Zastapenost vo ispituvanite gradovi Najvisoka prevalencija na AR e registrirana kaj ispitanicite od Prilep (35.0%) i Skopje (16.5% 24.: Alergiskite bolesti vo R. 35 30 25 20 15 10 5 0 18-30 31-40 41-50 51-60 61-70 > 70 18.1.8% 18.6%).7%) i Skopje (8. verojatno kako rezultat na povisokata alergogenost na polenot vo tie zemji.2% 20 10 0 ma`i `eni Grafik 79.0%) (Grafik 81).7. 130 Institut za medicina na trudot . a vo SAD najvisoka prevalencija e registrirana vo 24-ta godina. a najniska kaj ispitanicite od Debar (9.

Prevalencija na AR. {to pretstavuva mnogu visok procent i nad svetskiot rang. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici vo oddelnite gradovi Vo gradot Prilep e registrirana prevalencija na SAR od 29. polenot pelin i alergenite od ma~ka (grafik 82).7%. Spored senzibilizacijata na poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so AR naj~esto se sretnuvaat polenot loboda. Vo alergologijata golemo zna~ewe se dava na proteinite na mikrokrle`ite (akaridite) koi{to pretstavuvaat glaven izvor za produkcija na alergeni vo domot.Alergiski rinit 40 30 AR 20 10 0 Sk Do Oh Pr De Pe SAR CAR Grafik 81. Pri prika`uvaweto na vaka visoka polenska senzibilizacija mora da se ima predvid i periodot vo koj bea izveduvani ko`nite testovi na terenot. 2. Poznato e deka rizikot od razvoj na alergija na polen treva e reduciran za 37% kaj decata rodeni vo periodot avgust-januari koga koncentraciite na polen treva vo vozduhot se najniski.5%. Senzibilizacijata na polen od plevel se sretnuva kaj 43. pri aeropalinolo{kiot monitoring vo Prilep se izmereni najvisoki koncentracii na polenot od trevi i pleveli koi se poka`aa kako najpotentni alergeni. odnosno period na sezonskata polenska aerokontaminacija. a na polen od drvja kaj 25.7. Zastapenost spored senzibilizacijata na grupnite aeroalergeni Kaj adultite so AR. Mnogu svetski istra`uvawa uka`uvaat na visokata prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i i nivnata uloga vo pojavata na CAR i astmata vo detskata vozrast. mikrokrle`i. na polen od treva (`itni rastenija) kaj 41. Se raboti za periodot aprilmaj.2.2% od ispitanicite od Prilep. Na{ite istra`uvawa ja potvrduvaat visokata senzibilizacija na ispitanicite na ovoj vnatre{en aeroalergen. klini~ka imunologija i alergologija 131 . Imeno. Pove}e avtori go potenciraat vremenskiot period na istra`uvaweto kako zna~aen faktor za visokata prevalencija na SAR.2. najvisoka senzibilizacija kon grupnite aeroalergeni e registrirana kon alergenite na polenot od plevel. Pri~inata ja gledame vo taksonomskite karakteristiki na podnebjeto. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4%.

Statisti~ki signifikantna povrzanost so respiratornite 132 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . SAR i CAR vo studiite od 1995 i 2003 god.5% na 6.7. Imeno. dodeka kaj ispituvanite deca taa e nezna~itelno povisoka kaj mom~iwata.7. AR i respiratornite simptomi AR kaj vozrasnite ispitanici e signifikantno povrzan so respiratornite simptomi (p < 0.5% 10 6. SAR i CAR kaj adultite vo 1995 i 2003 2.3% 5 5.4. Vo istiot period prevalencijata na CAR e zgolemena od 5. prevalencijata na AR vo periodot od 8 godini e zgolemena za dva pati i toa za smetka na porastot na prevalencijata na SAR koja{to e zgolemena re~isi tri pati (od 6. 25 23. Nesignifikantnata uloga na polot vo nastanokot na AR kaj vozrasnite i decata e potvrdena so pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot.1% 20 16.3.01).7% (grafik 83). Distribucija na adultite so AR spored senzibilizacijata na oddelni aeroalergeni Zna~ajni se podatocite za prevalencijata na AR.5% vo 2003 god). 2. Prevalencija na AR.2. Zastapenost spored polot Prevalencijata na AR kaj vozrasnite ispitanici e nezna~itelno povisoka kaj `enite.2.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Grafik 82.3% vo 1995 na 16.5% 15 11.5% 6.7% 1995 2003 0 AR SAR CAR Grafik 83.Cvetanov V i sor.

2.4% 20% 19. a CAR kaj ispitanicite koi{to ~uvaat doma{ni milenici (grafik 84).4% 4. Vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz nastanokot na AR.3% 25 22. kaj decata atopijata ja definiravme vrz baza na anamnesti~kite podatoci od pra{alnikot. i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost (p>0.8% 7. Prevalencija na AR. Dobienite rezultati se komplementarni so rezultatite od pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot.8% 7 5. odnosno 10-50% spored razli~ni epidemiolo{ki studii vo zavisnost od utvrdenata definicija i postavenite kriteriumi.6% 8% 10 7. AR i `ivotnata sredina.7% 30 28.4% AR SAR CAR 10. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3% 20 % 15.5. Kaj vozrasnite.8% 22.Alergiski rinit simptomi e registrirana i kaj AR kaj ispituvanite deca. Dodeka kaj vozrasnite ispitanici atopijata ja definiravme kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni.4% 5 0 zelenilo vo zelenilo vo zagadenost industriska domot sredinata na sredinata zagadenost izduvni gasovi doma{ni milenici ma~ka ku~e Grafik 84 . Vo klini~kata praktika atopiskiot status ~esto se vrzuva za prisustvoto na odredeni alergiski simptomi spored li~nata anamneza ili pak za potvrden odgovor za familijarnata alergiska dijateza. nitu so SAR i CAR.3% 12.7. dodeka kaj decata postoi signifikantna asociranost so familijarnata istorija za alergiski bolesti.3% 15 15.2. 35 29. i toa 38.8%. 2.5.05) treba da se odbele`i podatokot deka prevalenciite na AR i SAR se povisoki kaj ispitanicite koi{to se eksponirani na izduvnite gasovi od soobra}ajot vo sporedba so vkupniot broj na ispitanici.7% kaj ma`ite i 31.7. familijarnata atopija ne e signifikantno povrzana so pojavata na alergiskiot rinit vo celina. odnosno deka AR se javuva po~esto kaj ispitanicite so referirana zagadenost na `ivotnata sredina. AR i atopija Atopijata se definira kako sposobnost na organizmot za produkcija na IgE antitela pri ekspozicija na alergeni od okolinata.7% 12.3% 6.1% 24.6% 17.5.9% 22. Spored na{eto istra`uvawe prevalencijata na atopijata kaj vozrasnite iznesuva 34. klini~ka imunologija i alergologija 133 .2% 21.4% 16.9% 15. Atopijata opfa}a golem procent od ~ove~kata populacija.6% kaj `enite.

3..6%. registrirano e deka ekspozicijata i senzibilizacijata na alergeni koi poteknuvaat od ku~e ili ma~ka koi{to se ~uvaat vo domot. a danskata vo vozrasnata grupa od 10 do 19 godini zafa}a 15-20% od u~enicite. Makedonija Spored studijata vo Velika Britanija za kvantificirawe na prevalencijata na alergiskite zaboluvawa.Kolaborativen centar na SZO . odnosno zgolemenata zagadenost na `ivotnata sredina so izduvni gasovi doveduva do zna~aen porast na za~estenosta na alergiskiot rinit. a kako edna od pri~inite se naveduva zna~ajno zgolemenata koncentracija na aeropolutantite koi{to poteknuvaat od motornite vozila. vozdu{nite polutanti gi vlo{uvaat simptomite na rinit i doveduvaat do zna~ajno zgolemuvawe na potrebata od konsultacii kaj mati~nite lekari pri {to SO2 i O3 se od posebno zna~ewe. Vo edna studija vo Italija izvedena vo tekot na 1998-2000 god. izvedena na reprezentativen primerok na op{ta populacija od 2000 ispitanici. so povisoka prevalencija kaj ma{kite. pri {to go evaluiravme hroni~niot rinit kaj decata.5%. alergiskiot rinit vo celina. kako i oddelno SAR i CAR.: Alergiskite bolesti vo R. Incidencijata na alergiskiot rinit dramati~no e zgolemena vo industrijaliziranite zemji. Hroni~niot rinit kaj decata e zastapen so 22.Cvetanov V i sor. Epidemiolo{kite studii koi se izveduvaat vo razli~ni geografski reoni vo svetot poka`uvaat signifikantna i kozistentna asocijacija pome|u ambientalnite nivoa na polutantite vo vozduhot (dizel partikli. Podatocite dobieni so standardniot pra{alnik za deca bea evaluirani so deskriptivni i analiti~ki statisti~ki metodi. ispituvano e vlijaniteo na klimata i zagadenosta na vozduhot so NO2 i konstatirano e deka klimatskite interakcii so nadvore{nata ekspozicija na NO2 go zgolemuvaat rizikot za alergiski rinit kaj lu|e koi se eksponirani na visoki i stabilni temperaturi. dodeka prevalencijata na AR iznesuva 16. pretstavuva va`en rizik-faktor za senzibilizacija i alergiski respiratorni zaboluvawa. Spored edno istra`uvawe vo Velika Britanija. Karakteristi~na e ednakvata zastapenost na SAR i CAR kaj ispituvanite deca so 8. Sli~na e sostojbata i kaj nas. Vo edno istra`uvawe vo Turcija od 2003 god. ozon-kako predizvikuva~i na inflamatoren odgovor) i zgolemenata prevalencija na rinit simptomite. 134 Institut za medicina na trudot . azoten dioksid. Zastapenost na AR kaj decata AR kaj decata za prvpat go vklu~ivme vo istra`uvaweto vo 2003 god. doma{nata pra{ina i doma{nite mileni~iwa se naj~esti pri~initeli i triger faktori vo odnos na respiratornite alergiski zaboluvawa. Na{ata studija poka`uva deka doma{nite milenici se rizik-faktor za pojava na alergiskiot rinit {to n£ dava za pravo da sugerirame izbegnuvawe na kontakt i ~uvawe na doma{nite milenici. odnosno angliskata studija govori za najvisoka prevalencija na polenskata treska vo Anglija i Vels vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god. Vo pove}e epidemiolo{ki studii se potencira deka prevalencijata na SAR e povisoka kaj decata vo sporedba so vozrasnite. 2. Vo kriteriumite za dijagnoza na AR kaj decata ne bea vklu~eni ko`nite testovi kako kaj vozrasnite od eti~ki pri~ini. na 18873 ispitanici so vozrast od 20 do 44 god koi `iveat na 13 oblasti od dva razli~ni klimatski regiona (supkontinentalen i mediteranski). nezavisno eden od drug.3% (grafik 85).7.

klini~ka imunologija i alergologija 135 .1%) i Prilep (20. 20 17. Prevalencija na hroni~niot rinit. AR kaj decata e po~est kaj mom~iwata (17. Prevalencija na AR kaj ispituvanite deca spored polot Najvisoka prevalencija na AR kaj ispituvanite deca e registrirana kaj ispitanicite od Skopje (21.8% 15 10 5 0 mom~iwa devoj~iwa Grafik 86. a najniska kaj ispitanicite od Debar (8.3% Grafik 85. a najniska kaj ispitanicite od Debar (4.4%).Alergiski rinit 120 100 80 60 40 22. isto taka. SAR i CAR kaj ispituvanite deca Za razlika od distribucijata spored polot kaj adultite.8%) (grafik 86). Prevalencijata na SAR e.3% 15.6%).5% 8. Prevalencija na AR.3% 8.6% 20 0 Vkupno ispituvani deca Hroni~en rinitis AR SAR CAR 16.8%) (grafik 87). AR.6%). Prevalencijata na CAR povtorno e najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10. 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe AR SAR CAR Grafik 87. SAR i CAR kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na. najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10. a najniska kaj ispitanicite od Debar (3.6%).4%).3%) vo odnos na devoj~iwata (15.

Sepak. e registrirano deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo tekot na prvata godina od `ivotot e povrzano so poniska prevalencija na alergiski rinit i astma. Grafik 88.05). vozrasta. e nesignifikantna. Vo edna studija vo [vedska kade se opfateni nad 2000 deca od 7-9 i 12-13 godini.01). 2.Kolaborativen centar na SZO . SAR i CAR (p>0. astma i alergiska senzibilizacija zaradi ruralnata sredina i izlo`enosta na t. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. AR. SAR i CAR kaj decata eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Vlijanieto na ~uvaweto na doma{ni mileni~iwa vrz alergiskite respiratorni simptomi vklu~uvaj}i go i alergiskiot rinit kaj 2200 deca.3. kaj CAR izduvnite gasovi od soobra}aj vo `ivotnata sredina. So primena na ISAAC protokolot vo Holandija kaj 3000 deca konstatirano e deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo prvite dve godini od `ivotot dava samo delumna za{tita od senzibilizacija kon poleni. SAR i CAR se javuvaat po~esto kaj decata eksponirani na odredeni aeropolutanti (grafik 88). Prevalencija na AR. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto i prestojot vo jasli ili gradinka. Taka. korisni 136 Institut za medicina na trudot . a kaj SAR faktorot zelenilo vo `ivotnata sredina .: Alergiskite bolesti vo R. Povrzanost na AR kaj decata so aeropolucijata i triger faktorite od doma{nata sredina (doma{ni milenici) Kaj detskata populacija. zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. doeweto i traeweto na doeweto. rodilnata te`ina.01) i respiratornite simptomi (p < 0. kakvi {to se: polot. poka`a deka najvisoka prevalencija e registrirana kaj decata koi imale ili imaat mileni~iwa.n. no i rizikot od alergija kon doma{ni mileni~iwa e dvapati pogolem kaj decata koi ~uvaat doma{ni mileni~iwa. so vozrast od 6 do 12 godini vo Obedinetite Arapski Emirati. faktorite od `ivotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR. poniska e prevalencijata na SAR. Kaj decata koi `iveat na farmi vo Avstrija.1. Povrzanosta so drugite ispituvani varijabli. Makedonija AR kaj decata e signifikanto povrzan so familijarnata istorija za alergiski bolesti (p < 0.7. kaj AR se izdvojuvaat zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot.Cvetanov V i sor.

klini~ka imunologija i alergologija 137 . navedenite entiteti po~esto se javuvaat kaj ispitanicite eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina. kako zapra{enosta na rabotno mesto (prevalencija na AR i SAR od 19.3% od ispitanicite so AR. SAR i CAR (p>0. Profesionalen alergiski rinit Vo na{eto ispituvawe faktorite od rabotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR. Bidej}i primenetiot pra{alnik vo na{eto istra`uvawe ne e dizajniran za detekcija na profesionalen rinit. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina Vlo{uvawe na simptomite na rinit na rabotnoto mesto prijavile duri 33. Zasega.5%..4%) (grafik 89). no ako se Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4. 11. negovata prevalencija vo ova ispituvawe ne mo`e to~no da bide odredena. vo dve urbani oblasti poka`a deka alergiskiot rinit i senzibilizacijata na poleni se signifikantno povrzani so koncentraciite na NO2 (eden od najva`nite pretstavnici na “traffic” aeropolucijata). Sepak.Alergiski rinit mikroorganizmi vo {talite i `iveali{tata. U{te poparadoksalna e sostojbata na alergiskite bolesti kaj decata vo nekoi afri~ki zemji pri {to decata od urbanite sredini zaboluvaat po~esto od alergiskite bolesti vo odnos na decata od poniskite socijalni sloevi kaj koi {to e konstatirana visoka infestacija od nekoi formi na crevni paraziti.0%.7. za vakvata introverzna sostojba nema poseriozni nau~ni objasnuvawa i spa|a vo grupata na nau~nite {pekulacii nare~eni . odnosno 7. odnosno 12.medicinski misterii#. Ispituvaweto na 317 deca na vozrast od 9 godini koi{to `iveat vo blizina na glavnite pati{ta vo zapadniot del od Germanija.05).9%.9%) i vlagata na rabotno mesto (prevalencija na AR. 2. Prevalencija na AR. SAR i CAR od 19. Vozdu{nite polutanti koi poteknuvaat od soobra}ajot i toplinata na vozduhot (nadvor od letnata sezona) najverojatno vo kombinacija so izlo`enosta na op{tite alergeni kako {to se mikrokrle`ite se rizik-faktor za nastanokot na alergiskiot rinit kaj sredno{kolskite deca vo Tajvan. Emisijata od motornite vozila e eden od najva`nite izvori na aerozagaduvaweto vo industrijaliziranite zemji. Grafik 89.

~aevi i za~ini e dominanten etiolo{ki faktor.Kolaborativen centar na SZO . 3. a kako favorizira~ki faktori za manifestacija na profesionalniot rinit se registrirani vozrasta nad 45 godini zapra{enosta.7% (6% kaj ma`ite i 7. e statisti~ki nesignifikantna. te{ko di{ewe.7.5.001). 2. e subdijagnosticiran entitet.1% i e ne{to povisoka kaj `enite (24. (29.: Alergiskite bolesti vo R. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. Belodrobnite te{kotii (nedostatok na vozduh. Sepak. Povrzanosta na alergiskiot rinit kaj vozrasnite so drugite varijabli. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj ispituvanata populacija iznesuva 20. bidej}i simptomite na profesionalniot rinit ponekoga{ ne se povrzuvaat so rabotata. kako i {irum svetot. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinit kaj adultite se sretnuva vo Prilep (35. 138 Institut za medicina na trudot . ispituvana e populacija od 198 vraboteni ispitanici od grad Skopje. pri {to rabotata so bilki. a najvisoki vrednosti ima vo farmacevtskata industrija (15. Vozrasnite ispitanici so alergiski rinitis signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi vo odnos na ispitanicite {to nemaat alergiski rinit. vo Prilep (29.4%) vo odnos na ma`ite (21.2% kaj ma`ite i 17. izvedeni se ko`ni prick alergotestovi i spirometriski testovi.2%). sli~no na profesionalnata astma. dodeka prevalencijata na celogodi{niot alergiski rinit iznesuva 6. vibraciite i fizi~kiot napor. endogeni i egzogeni.2% kaj `enite).1%. Prevalencijata na alergiskiot rinit vo R. Ova se vklopuva vo podatocite od drugi zemji za prevalencijata na profesionalniot rinit koja e vo rang 1. 4. Vo Institutot za medicina na trudot poslednive godini e raboteno i na problemot na profesionalniot rinit.6% na nivo na adultnata populacija.7%). Makedonija koristi posledniot podatok prevalencijata aproksimativno bi bila 7.1% kaj `enite). isplukuvawe) detektirani se kaj 35% od licata so profesionalen rinit (p<0.4%). 6. isto taka. prevalencijata na profesionalniot rinit kaj ispituvanata vkupna populacija iznesuva 10. Trendot na zgolemuvawe na prevalencijata e poizrazen kaj sezonskiot alergiski rinit vo odnos na celogodi{niot. Najvisoka senzibilizacija kaj ispitanicite so sezonski alergiski rinit ima na polenite od plevelite (43.8%. Vo ova istra`uvawe. a celogodi{niot alergiski rinit vo Debar (13. Makedonija. 5. Najvisoka prevalencija sezonskiot alergiski rinit ima. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinitis kaj vozrasnite ima vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god. selektirani po slu~aen izbor i pri toa koristen e pra{alnik (prilog 6). najzastapeni se polenot od loboda i polenot od pelin. ka{lica.5%).Cvetanov V i sor. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 23. 2.5%). ima trend na zgolemuvawe.5% (15.2%).6%). odnosno deka profesionalniot rinit. nejonizira~koto zra~ewe. svirewe. se procenuva deka realnite prevalencii se povisoki od detektiranite. Zaklu~oci 1. {to e potvrdeno i so mnogu istra`uvawa vo svetot. Vo edno istra`uvawe za odreduvawe na prevalencijata na profesionalniot rinit i dominantnite profesionalnoambientalni etiolo{ki faktori.7-20% kaj razli~nite profesii. Od poedine~nite aeroalergeni. Prevalencijata na sezonskiot alergiski rinit iznesuva 16. poslabata ventilacija.

Doki} D. Cvetanov V. Evolving Concepts in Management. 9. CAR i SAR i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost. Rinomanometrija: zna~ewe. 6. 8. 2. The upper airways: The guardian of the lower airways.3%) vo odnos na devoj~iwata (15.Alergiski rinit 7.5% i e ne{to po~est kaj mom~iwata (17. Skopje: MEDIS-informatika 1998. kako i so egzogenite faktori e statisti~ki nesignifikantna. 1997. RisteskaKu~ S. Risteska-Ku~ S i sor. 56: 142-143. 474-476. no se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na zapra{enosta i vlagata na rabotno mesto. editors. decata so alergiski rinit signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi sporedeno so decata {to nemaat alergiski rinitis. primena i osnovni principi. Bousquet J. European Respiratory Society: European Respiratory Monograph 2003. Makedonija. Alergi~en rinit. Kay AB. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. 10. Micajkov I. Milkovska S. ]aev V. Alergiski bolesti-lekuvawe. Prevalencijata na profesionalen rinit ne mo`e da bide to~no detektirana. Milkovska S. Cvetanov V. sepak se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na izduvnite gasovi od soobra}ajot. 139 . Mileva @ i sor. Makedonski medicinksi pregled 2003. Risteska-Ku~ S. Mak med pregled 1994. Povrzanosta na alergiskiot rinitis kaj decata so drugite endogeni. klini~ka imunologija i alergologija 1. In: Kay AB (ed). Fabbri LM. zagadenosta vo `ivotnata sredina i prisustvoto na doma{ni milenici. Zagora: Znanie EOOD 1999. 3. 142-148. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Oxford: Blackwell Science Ltd. Mileva @. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Sezonskiot i celogodi{niot alergiski rinit kaj decata imaat ista prevalencija (8. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Skin testing. 10. Cvetanov V. E`ova N. 11. Literatura Cvetanov V. a aproksimativno bi iznesuvala 7. Kaj vozrasnata populacija vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz AR. Asthma and Allergic Rhinitis. 2. \or~ev A. Principles and Practice of Diagnosis and Treatment of Allergic Disease. Balabanova M. 9. klini~ka imunologija i alergologija. Alergiskiot rinit e signifikantno po~est kaj decata so familijarna istorija za alergiski rinit. 1999. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R.6% na nivo na adultna populacija. 5. Asthma. 8. Pepys J. Cvetanov V. 2022. Makedonski medicinski pregled 2003. 7. Makedonija. Summer School Sofia 2002. Br J Hosp Med 1975. 31-50. Isto taka. Trandafilovski P. Demoly P.8%).3%). 14: 412-417. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? In: Chung F. Dokic D. 5-6: 181-185. Skopje: Zdru`enie za bazi~na.6. 163-173. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. SofiÔ: Znanie EOOD 2003.7. E`ova N. St. Mileva @. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. 8 (23): 211-220. Vo: Na{ev G. Milkovska S i sor. 4. E`ova N. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj detskata populacija iznesuva 16. 56: 140-141. Vignola AM. Karaxinska-Bislimovska J. Nikolovski Q. Faktorite od rabotnata sredina kaj vozrasnata populacija ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so entitetite na alergiskiot rinit. E`ova N.

113-129.Kolaborativen centar na SZO . Simpozium specifi~na imunoterapija. Allergo J 2005. 2002 . Sofia: Znanie 2001. Kilpeläinen M. Narkus A. Dokic D. de Marco R et al. Hajat S. Cromwell O.24(5):398-406 23. XXVI 2. Bavbek S. Atkinson RW. 64(8):565-8. pregled 2001. ed. Nikolovski Q. Allergen immunotherapy: Therapeutic vaccines for allergic diseases. Doki} D. current allergic diseases. Schnitker J. Pet allergy: how important for Turkey where there is a low pet ownership rate. 17. Dokic D. 1999 Sep. Hytonon M. Stefanovski T. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiska specifi~na imunoterapija. 13.32(10):1405-12 21. et al. Home dampness. 18. 55 (suplement 47): 1-83. med. Evropa 92. 2003 Mar-Apr. Occupational skin and respiratory diseases among hairdressers. 51(28): 23. 14: 337343. Makedonija 12. Koskenvuo M. Mak. Spezifische Immuntherapie mit einem neu entwickelten Hausstaub-milbenallergoid (AcaroidR). Helenius H. Kanerva L. Int Arch Occup Environ Health 1993. Leino T. 16. Cvetanov V. Contributions.153(7):704-14 22. Narkus A. Geneva 1997. Celik G. Misirligil Z. Objektivizacija na primenata na specifi~nata imunoterapija. Skopje: EDIT 1992. Allergy prevalence and causal factors in the domestic environment: results of a random population survey in the United Kingdom. Allergy Asthma Proc. Skopje: 1999. Doki} D. Profesionalen alergiski rinit. The impact of climate and traffic-related NO2 on the prevalence of asthma and allergic rhinitis in Italy. Frank E. Clin Exp Allergy. Ann Allergy Asthma Immunol. Dimitrovski M. Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdru`enie.med pregled 1997. Terho EO. and respiratory infections among young adults Thorax 2001. Hawkins L. Vaheri E. Macedonian Academy of Sciences and Arts. Cvetanov V. Frank E. Am J Epidemiol. Haines A. 26. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. 14. Association between air pollution and daily consultations with general practitioners for allergic rhinitis in London. Imunoterapija. occupational allergic rhinitis in Finland.24(2):137-42 19.: Alergiskite bolesti vo R. 140 Institut za medicina na trudot . 2001 Apr 1. Cromwell O. Gavrilovski M. et al.56:462-467. 25. Klini~ka alergologija. Brown CW. \or~ev A. United Kingdom. 24. Vo: Mileva @. Sec Biol Med Sci. Trandafilovski P. Mungan D. 337-338.83(3):240-4.Cvetanov V i sor. Clinical effects of specific immunotherapy: A two-year double-blind placebo controlled study with a one year followup. WHO position paper. Scand J Work Environ health 1988. Cvetanov V. 15. Cvetanov V. Tammilehta L. 20. Mak. Schnitker J. 20-30.

Bolesta obi~no se javuva kaj ma`i na vozrast od 20 do 50 god. H 10. ozna~eni kako alergiski konjunktivit. Gigantopapilarniot konjunktivit (H 10. kako i spored ~estotata na javuvaweto. pri {to sezonskiot i celogodi{niot alergiski konjunktivit obi~no se grupiraat zaedno. delovite od okoto koi{to se zafateni so alergiskata inflamacija. klini~ka imunologija i alergologija 141 . Kaj bolnite se sretnuva eozinofilija i zgolemena vrednost na vkupniot IgE vo krvta. dodeka celogodi{niot AK ima kontinuiran karakter vo odnos na periodot na pojavata i te`inata na klini~kite manifestacii na bolesta. sekret. Alergiskiot konjunktivit (AK) pretstavuva primarna inflamacija na konjunktivite predizvikana od IgE-posreduvana reakcija so tipi~ni simptomi (crvenilo. AK e naj~estata forma na alergiska bolest na o~ite koja{to spored vremeto na pojavata se klasificira na sezonski i celogodi{en.2) e retka alergiska bolest na konjunktivata i korneata pridru`ena so drugi manifestacii na alergiski zaboluvawa od tipot na atopiski dermatit.0. Sezonskiot i celogodi{niot AK naj~esto se javuvaat istovremeno so alergiskiot rinit kako alergiski rinokonjunktivit. Vernalniot (proletniot) keratokonjunktivit (H 16. AK pretstavuva hipersenzitivna reakcija tip I spored Coombs i Gell. 3. jade`. kako posebni entiteti se izdvojuvaat atopiskiot keratokonjunktivit.. klini~kite manifestacii. vernalniot keratokonjunktivit. Tie se razlikuvaat spored patogenetskite mehanizmi. i gigantopapilarniot konjunktivit.1. Incidencijata na bolesta se zgolemuva so {irokata primena na kontaktnite le}i.8 Alergiskite bolesti na o~ite pretstavuvaat alergiski odgovor na konjunktivata ili ro`nicata na ubikvitarnite alergeni od okolinata. obi~no se smiruva vo pubertetot i retko perzistira na vozrast nad 25 god. alergiski rinit i astma. Sezonskiot AK se javuva vo akutna forma vo odreden period od godinata (prolet i/ili leto).10. 3. pri {to po~esto se javuva pri primenata na mekite vo odnos na tvrdite kontaktni le}i. H 16. Etiopatogeneza na AK. Alergiski konjunktivit MKB .1. Antigenite vneseni vo senzibiliran organizam predizvikuvaat produkMakedonsko zdru`enie za bazi~na. Bolesta obi~no se javuva kaj ma{kite deca na vozrast pogolema od 5 god. Atopiskiot keratokonjunktivit (H 10. Sezonskiot rinokonjunktivit (polenska treska.8) pretstavuva alergiska inflamacija na konjunktivata pri koja{to antigenot e atherentniot sloj na kontaktnite le}i. a pozitivna familijarna istorija za atopiski bolesti kaj okolu 60% od bolnite so vernalen keratokonjunktivit. prisutna kaj 15-20% od populacijata {irum svetot. solzewe.2) e redok oblik na keratokonjunktivit so sezonski egzacerbacii koi{to uka`uvaat na alergiska osnova. bolka i fotofobija). Klasifikacija i definicii Spored standardnata klasifikacija se razlikuvaat pet suptipovi na alergiskite bolesti na o~ite.Alergiski konjunktivit 3. Pokraj niv. hay fever) e naj~estata alergiska bolest voop{to. Pridru`no atopisko zaboluvawe se sretnuva kaj okolu 75%.2.

odnosno se sostojat od ~e{awe.). otsustvoto na eozinofili pri konjunktivalnata biopsija ne ja isklu~uva dijagnozata na AK. Tie direktno ili so posredstvo na proteoliti~ni enzimi go o{tetuvaat yidot na mast kletkite i od granulite se osloboduvaat proinflamatorni medijatori (histamin. Dijagnozata se postavuva so zemawe na iscrpna anamneza i vnimatelna klini~ka opservacija. 3. 3.Cvetanov V i sor. lu|eto so SAK nemaat simptomi vo zimskite meseci i vo postudeni klimatski uslovi poradi namalenata aerogena transmisija na ovie alergeni. odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite i konjunktivalna biopsija. simptomite se javuvaat vo tekot na cela godina. Alergiski konjunktivit formi na AK. Kaj SAK simptomite se javuvaat vo definirano vreme. Va`en podatok vo anamnezata e postoewe na atopiski zaboluvawa vo li~nata i familijarnata anamneza. ku~e i dr. Kaj CAK. crvenilo. tranzitorni napadi na ~e{awe. a vo tekot na celata godina kaj CAK. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na AK ne se razlikuvaat od onie kaj konjunktivitot od nealergiska etiologija. Ovie supstancii predizvikuvaat zgolemena vaskularna permeabilnost i migracija na eozinofili i neutrofili {to doveduva do pojava na klini~kite manifestacii na inflamacijata. kako i izrazena papilarna reakcija na konjunktivata. Klini~ki AK se izrazuva so akutni. Glavna razlika me|u sezonskiot alergiski konjunktivit (SAK) i celogodi{niot alergiski konjunktivit (CAK) e vremeto na pojavuvaweto i simptomite. 142 Institut za medicina na trudot . Ro`nicata nikoga{ ne e zafatena so patolo{ki proces (slika 12). eozinofili se prisutni samo kaj mnogu te{ki Slika 12. Poradi toa. solzewe i otok na o~nite kapaci vo sezonite bogati so poleni vo vozduhot kaj SAK. levkotrieni i dr. Pri zemawe biopsija od povr{nite sloevi na konjunktivata. Vidnata ostrina ostanuva normalna. odnosno vo prolet koga dominiraat aerogenite alergeni kakvi {to se polenite od drvja i/ili vo leto koga dominiraat polenite od treva i plevel.3. Tipi~no.: Alergiskite bolesti vo R. Pokraj toa. Pri pregled na predniot o~en segment so biomikroskop se gleda izrazena konjunktivalna hiperemija i hemoza. aeroalergenite od doma{nite milenici (ma~ka. Se sozdavaat imunokompleksi na membranata na mast-kletkite od substantia propria na konjunktivata na okoto. aeroalergenite od nekoi muvli i dr. Inaku. solzewe i crvenilo na o~ite i otok na o~nite kapaci. odnosno nezategnata. Naj~esti aeroalergeni vo ovie slu~ai se Dermatophagoides pteronyssinus. ko`ni prick testovi. prostaglandini.4. eozinofili se prisutni vo podlabokite sloevi od substantia propria na konjunktivata.Kolaborativen centar na SZO . prisuten e i edem na o~nite kapaci. Makedonija cija na specifi~ni antitela (IgE). Dijagnoza.).

Stabilizatorite na mast kletkite ne gi ubla`uvat postojnite simptomi. a odredena uloga ima i primenata na antiinflamatornite sredstva. preku stabilizirawe na membranata na mastocitite. no ne dejstvuvaat na drugite proinflamatorni medijatori. Lekuvawe Tretmanot na AK e nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. poka~en intraokularen pritisok i katarakta. Ra{irenost na AK Epidemiolo{kite istra`uvawa za AK naj~esto se izveduvaat vo ramkite na istra`uvawata za alergiskiot rinit. poradi svoite nesakani sporedni efekti kako {to se pojavata na sekundarni infekcii. treba da se prepi{uvaat samo za kratkotrajna terapija kaj te{kite slu~ai koi{to ne reagiraat na konvencionalnata terapija.5. Najva`nite lekovi i nivnite komercijalni preparati {to se primenuvaat vo sistemskata i lokalnata terapija na AK se prika`ani vo prilogot 4. Ko`nite prick testovi se od golema va`nost pri postavuvaweto na definitivnata dijagnoza. 3. Tie.7. so ogled na {irokata prisutnost na alergenite vo nadvore{nata i vnatre{nata sredina. obi~no se koristat lokalni antihistaminici kombinirani so vazokonstriktorni sredstva. Prevalencijata na AK iznesuva 5-22% od op{tata populacija vo Velika Britanija i SAD. Kontrola na sredinata Merkite na prevencija na AK ne se razlikuvaat od onie kaj na alergiskiot rinit. Antiinflamatorni efekti imaat i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi preku inhibiraweto na produkcijata na prostaglandinite. No. ja spre~uvaat nivnata degranulacija i osloboduvaweto na histaminot i drugite proinflamatorni medijatori. tuku se koristat profilikati~ki za da se prevenira degranulacijata na mast kletkite vo slu~aj na ekspozicija na alergeni. 3. odnosno izbegnuvaweto na kontaktot so prethodno identificiraniot alergen. Najva`ni antiinflamatorni lekovi vo terapijata na AK se dinatrium kromoglikatot i nedokromil natriumot. Spored pove}e istra`uvawa. klini~ka imunologija i alergologija 143 . pri ispituvawa na AK primenuvaat i odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite. Kortikostereoidite. Nefarmakolo{kata terapija se sostoi od merkite na kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa) koi{to vo pove}eto slu~ai imaat ograni~eni efekti. kako i vo odreduvaweto na alergenite koi se predizvikuva~i na zaboluvaweto. simptomi na konjuktivit se sretnuvaat vo okolu 70% od slu~aite na alergiskiot rinit. Najdobra merka na sekundarnata prevencija e ekspozicionata profilaksa. Tie gi ubla`uvaat klini~kite simptomi so blokirawe na histaminskite receptori. 3. kako i kaj drugite alergiski bolesti vo pogolem broj slu~aite toa e te{ko izvodlivo. Farmakolo{kata terapija na AK se sostoi od primena na antihistaminici. Za namaluvawe na konjuktivalnata hiperemija. Sistemskite i lokalnite antihistaminici se naj~esto primenuvanite lekovi vo terapijata na AK.Alergiski konjunktivit Mnogu istra`uva~i. Se procenuva deka pove}e od 22 milioni lica vo SAD boleduvaat Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6.

dosega ne se izveduvani kaj nas. So ogled na toa {to kaj detskata populacija ne se izvedeni ko`nite prick testovi na standardnite aeroalergeni. Rezultatite od drugi istra`uvawa govorat za prevalencija od 5 do 22% vo razli~ni delovi od SAD i Velika Britanija. a od osobeno zna~ewe se polutantite od soobra}ajot i industrijata. a odgovorite na pra{awata od pra{alnikot ne se dovolni za potvrda na alergiskata etiologija na bolesta.Kolaborativen centar na SZO .8.1% od ispitanicite. nadvore{na i vnatre{na. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AK. Prevalencija na simptomite na konjunktivit. Isto taka.: Alergiskite bolesti vo R. kako i na drugite alergiski bolesti. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot e izvedeno i epidemiolo{ko istra`uvawe na AK kaj adultnata populacija. 30. nealergski i alergiski konjunktivit vo adultnata populacija Za razlika od alergiskiot rinit kaj adultite kade {to e najdena povisoka prevalencija na sezonskiot alergiski rinit. nitu na nivo na oddelni gradovi i regioni. odnosno za prevalencija od 60-70% na alergiskiot rinit vo soodvetnoto podra~je.3%). 800 600 400 200 0 Vkupno Konjunkt. {to e komplementarno so na{ite rezultati. dejstvuva favorizira~ki vo nastanokot na AK. Po~esto se javuva vo regioni so potopla klima kade prisutnosta na aeroalergenite e pogolema.7%. Kako i kaj drugite alergiski.1% 17. Al. Simptomi na konjunktivit vo poslednive 12 meseci referiraat 30. konj. bolesti prevalencijata na AK e povisoka kaj `enite. vo smisla na negovata za~estenost i favorizira~ki faktori za negoviot nastanok. Neal. Na CAK otpa|aat 58. konj. Pojavata na SAK i PAK ne e povrzana so vozrasta i rasata. vo studijata ne e evaluiran alergiskiot konjunktivit kaj decata. a na SAK 41.Cvetanov V i sor. Makedonija od AK.8%) vo sporedba so SAK (5. 144 Institut za medicina na trudot .2% od slu~aite na AK kaj na{ite ispitanici (grafik 91).9% (grafik 90). podatocite od drugite istra`uvawa govorat za raste~ka prevalencija na AK. nitu na nivo na celata zemja. 3. Dobienite podatoci se statisti~ki obraboteni so deskriptivni i analiti~ki metodi. Primenet e pra{alnik za simptomite na konjunktivit vo poslednite 12 meseci i izvedeni se ko`ni prick testovi na standardnite aeroalergeni. vo poslednite triesetina godini. kaj AK povisoka e prevalencijata na CAK (7. spored pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa aeropolucijata. Isto taka. a prevalencijata na AK iznesuva 12.2% 12.9% Grafik 90.

3% 16.Alergiski konjunktivit 100 80 60 40 20 0 Al. isto taka. klini~ka imunologija i alergologija 145 .4% Grafik 93. 500 400 300 200 100 0 ma`i `eni 12. Celogod. Distribucija na ispitanicite so AK spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na. konj.7% Grafik 91. Zastapenost spored polot i vozrasta Prevalencijata na AK e ne{to povisoka kaj `enite (13. kaj `enskiot pol. kako i alergiskiot rinit.6% 11. 250 200 150 100 50 0 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 19.0% 13.1. Sezon.0% Grafik 92. Distribucija na ispitanicite so AK spored polot Vo odnos na vozrasta spored istra`uvawata vo svetot prevalencijata na AK e povisoka vo pomladite vozrasni grupi. uka`uvaat na povisoka prevalencija na AK.8%) (grafik 92).1% 5.0%) vo sporedba so ma`ite (12.6% 13. Podatocite od literaturata.8.2% 58. 41.6%) so nejzino postepeno namaluvawe vo povozrasnite grupi (grafik 93). SAK i CAK kaj ispituvanite adulti 3. Vo na{ata studija najvisokata prevalencija se sretnuva vo vozrasnata grupa od 21 do 30 godini (19. Prevalencija na AK.1% 10.

0%).7%) i polenot od pelin (31.2. Dermatophagoides pteronyssinus (31. Dom. 31.0% 26. najvisoka prevalencija kaj ispitanicite so AK imaat polenite od plevelite (47. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na AK.Cvetanov V i sor.1% od slu~aite. kako i prevalencijata na alergiskiot rinit. Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni.8. Senzibilizacija so oddelnite aeroalergeni kaj ispitanicite so AK 3.3% 22.3%). 100 80 60 40 20 0 Poleni D. pt.7% 8.0% 8.5% Grafik 94. AK e pridru`en so alergiskiot rinit vo 76.2% Grafik 95.9% 19.: Alergiskite bolesti vo R.2%).3%.8%). Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma.4.3% 8. Dobienite podatoci se komplementarni na rezultatite od drugite istra`uvawa objaveni vo literaturata (grafik 96). Makedonija 3.8. Kaj ispitanicite so AK naj~esta e senzibilizacijata na polenite (87. odnosno prevalencijata na alergiskiot rinokonjunktivit iznesuva 7.1%). Prevalencija na AK kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R.9%) i alergenite od doma{nite milenici (19. Prevalencijata vo Skopje iznesuva 8.5% (grafik 94).Kolaborativen centar na SZO .8. Od polenite.3.1%) (grafik 95). odnosno polenot od loboda (37. Makedonija 3. 146 Institut za medicina na trudot . 200 150 100 50 0 Sk Do Oh Pr De Pe 11. `iv.1% 87. e najvisoka vo Prilep (26. a najniska vo Peh~evo (8.

rin. Astma 1. Grafik 97.Alergiski konjunktivit 23. vo na{ata studija e potvrdeno so signifikantnata povrzanost so familijarnata istorija za alergiski rinitis (p < 0.05). konj.5% od ispitanicite so AK imaat pozitivna familijarna istorija za AR (grafik 98). rinokonj.5% (grafik 97). Al.4% 12. Prevalencija na AR. klini~ka imunologija i alergologija 147 .9% 5 0 Al. Zna~eweto na endogenite faktori vo nastanokot na AK. kakvi {to se polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti.8.9% 7. konj.5. astma i AK so astma 3. e nesignifikantna. Ispitanici so AK so pozitivna familijarna istorija za AR Makedonsko zdru`enie za bazi~na. fam. Prevalencija na AK.5% Al. 12.so ast. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno AK 62. odnosno 62. Povrzanosta so drugite endogeni faktori.1% 25 20 15 10 5 0 Al. 15 10 5. Sli~ni se i rezultatite od na{eto istra`uvawe kade {to prevalencijata na AK so pridru`na astma iznesuva 1. Al.5% AK so pozit. konj. uka`ano vo pove}e istra`uvawa. AK i endogeni faktori. ist. za AR Grafik 98. AK i alergiskiot rinokonjunktivit Podatocite od literaturata uka`uvaat na poretka pridru`enost na AK so astmata vo sporedba so pridru`enosta so AR.3% Grafik 96.

Kolaborativen centar na SZO .05).8% i 7. Signifikantna povrzanost na AK e utvrdena so `iveeweto vo urbana sredina (p < 0. Ispitanici so AK eksponirani na aeropolutanti od `ivotnata i rabotnata sredina 3. AK i mesto na `iveewe Vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot na AK vo na{eto istra`uvawe e evaluirano so pra{awata za mestoto na `iveewe (selo/grad).2%) (grafik 100). odnosno prevalencijata na AK kaj ispitanicite od urbanite sredini e dvojno povisoka vo odnos na ispitanicite od ruralnite sredini (14.8% 15 10 5 0 Grad Selo 7.6. prisustvoto na doma{ni milenici vo domot i specifi~nata profesionalna ekspozicija na ispitanicite.Cvetanov V i sor. osobeno zna~ewe vo patogenezata na AK ima vlijanieto na ekspozicijata na izduvni gasovi od soobra}ajot (dizel partiklite). AK i `ivotna i rabotna sredina Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednite decenii delumno se objasnuva so vlijanieto na faktorite od okolinata vrz procesot na inicijacija i odr`uvawe na alergiskata inflamacija na soodvetniot target-organ. a 17.8. Osven toa. zeleniloto vo domot i negovata okolina. i procesot na alergiska inflamacija na konjunktivata.: Alergiskite bolesti vo R.1% Grafik 99.8. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od urbana i ruralna sredina 148 Institut za medicina na trudot . Imeno. Spored podatocite od aktuelnoto istra`uvawe 68. 20 14. aktivnoto i pasivnoto pu{ewe. domot vo blizina na glavnite soobra}ajnici. navedenite faktori gi vlo{uvaat simptomite na postoejniot AK.7. Spored aktuelnite istra`uvawa. mesto 36. 80 60 40 20 0 Pra{ina ^ad [tetnosti od rab.9% 17.3% 68.3% na {tetnosti od rabotnoto mesto (grafik 99).9% na ~ad.1% od ispitanicite so AK se eksponirani na pra{ina. kako i ekspozicijata na industriskata aeropolucija. se smeta deka navedenite faktori go favoriziraat procesot na alergiska senzibilizacija. Makedonija 3. 36.2% Grafik 100.

3. Istite poleni naj~esto se sretnuvaat i kaj ispitanicite so polenska senzibilizacija so alergiski rinit i alergiska astma. Makedonija i mo`nost za organizirana i koordinirana akcija za negovata polesna dijagnostika. hrana i insekti e statisti~ki nesignifikantna. klini~ka imunologija i alergologija 149 . Vlijanieto na drugite navedeni faktori od okolinata (aktivno i pasivno pu{ewe. {to e. naj~esta e senzibilizacijata na poleni. kako bronhijalnata astma i alergijata na medikamenti. e nesignifikantno. Od polenite dominiraat onie od plevelite. Kako i kaj alergiskiot rinit.9%. ekspozicijata na izduvni gasovi. Dermatophagoides pteronyssinus i doma{ni milenici. no takva asociranost vo na{eto istra`uvawe ne e potvrdena. 7. Od endogenite faktori alergiskiot konjunktivit e statisti~ki signifikantno povrzan so familijarnata istorija za alergiski rinit. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj adultite vo R. kakvi {to se: pu{eweto. Alergiskiot konjunktivit e mnogu ~esto pridru`en so alergiskiot rinit. zeleniloto vo domot i okolinata.8. alergiskiot konjunktivit ima najvisoka prevalencija vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god. isto kako i kaj alergiskiot rinit. `iveewe vo sredina bogata so zelenilo. Zaklu~oci 1. Vlijanieto na drugite nadvore{ni faktori. za~estenosta na alergiskiot konjunktivit e ne{to povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite.Alergiski konjunktivit Spored pove}e istra`uvawa `ivotot vo urbana sredina e rizik-faktor i vo nastanokot na alergiskiot rinitis i bronhijalnata astma. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. dodeka povrzanosta so polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti e nesignifikantna. Za razlika od sezonskiot alergiskiot rinit. 5. 2. eksponiranost na izduvni gasovi od motornite vozila. najvisoka prevalencija na alergiskiot konjunktivit se sretnuva vo Prilep. 6. utvrdeno vo pove}e istra`uvawa vo Evropa i svetot. 4. @iveeweto vo urbana sredina ima signifikantno vlijanie vrz nastanokot na alergiskiot konjunktivit. Vo odnos na vozrasta. So na{eto istra`uvaweto se dobivaat prvi~nite podatoci za epidemiolo{kite karakteristiki na alergiskiot konjunktivit kaj nas. Vo odnos na oddelnite gradovi vo R. doma{ni milenici vo domot i specifi~na profesionalna ekspozicija) vo nastanokot na AK e statisti~ki nesignifikantno. {to se sovpa|a so rezultatite od sli~nite istra`uvawa vo Evropa i svetot. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti.8. Makedonija iznesuva 12. Od niv se dobiva uvid za serioznosta na problemot na alergiskiot konjunktivit vo R. Kaj ispitanicite so alergiski konjunktivit. 8. Makedonija. isto taka. {to e vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. odnosno polenot od loboda i polenot od pelin. 3. sezonskiot alergiski konjunktivit ima poniska prevalencija od celogodi{niot alergiski konjunktivit. prisustvo na doma{ni milenici vo domot i ekspozicijata na zapra{enost vo rabotnata sredina. terapija i prevencija.

Vivian Wells J.Kolaborativen centar na SZO . Loiseau S.: Alergiskite bolesti vo R. 58 (11): 1101-1110. Groneberg DA. Johanson SOG. Allergic conjunctivitis Referral Guideline. Allergy 2002.. National Institute of Health January 2002. D’Amato G. Risteska-Ku~ S i sor. 56 (9): 813-822. 12. 58 (5): 397395. 15. American Academy of Allergy. Hourihane JO’B. The increasing trend of seasonal respiratory allergy in urban areas. 5.8. D’Amato G. Spasovska O.9. Osnovna i klinicka imunologija. Cvetanov V. 83-86. Liccardi G. Stites D. Bousquet J et al. 150 Institut za medicina na trudot . 56: 142. Asthma and Immunology (AAAI). Inhibitory effects of ketotifen on eotaxin-dependent activation of eosinophils: consequences for allergic eye diseases. Oxford: Butterworth-Heinemann International Edition 1997. Allergy 2003. 10. 13. Bielory L. Makedonija i negovata asociranost so drugite alergiski zaboluvawa. Clinical Ophthalmology. Allergy 2002. 7. 75 (57): 5-7. Makedonija 3. National Institute of Allergy and Infectious Diseases. Allergy Statistics. Alergijske bolesti. Introduction. Fischer A et al. Stobo J. Canonica GW. Beograd : Savremena administracija 1989. Allergy 1997. 8. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Animal models of allergic and inflammatory conjinctivitis. Holgate ST. 52: 256273. Suspectibility genes for allergy and asthma. A revised nomenclature for allergy. 2. 14. 56: 140-141. Woerly G. Prevalencija na alergiskiot konjunktivitis vo R. Ruffili A. Eur Resp Mon 2002. Schäfer T. 52 (38): 14-22. 71 (57): 35-36. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Bonini S. Makedonski medicinski pregled 2003. Kanski JJ. 9. Ring J. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. Makedonski medicinski pregled 2003. 3. Loyens M et al. Cvetanov V. Allergy 2003. Literatura 1. Epidemiology of allergic diseases. Allergy/Immunology August 2001. 7 (21): b-c. 6. Allergy 2001. 4. Makedonija. 11. Milkovska S. Allergy 1997.Cvetanov V i sor. 435-455.

kako hromozomskite regioni 5q31-33. faktori Hrana. aktivnoto i pasivnoto pu{ewe.2. Spored dosega{nite istra`uvawa. klini~ka imunologija i alergologija 151 . Ovie epizodi se povrzani so rasprostraneta. na~in na ishrana vo doene~kata vozrast) i respiratornite infekcii vo detstvoto i adultniot period.Bronhijalna astma 4. infekcii Ishrana Aeropolucija Pu{ewe Prematuritet Resp. stegawe vo gradite i ka{lica. Astmata e hroni~na inflamatorna bolest na di{nite pati{ta. 1995) Endogenite rizik-faktori (vrodeni ili ste~eni) za astmata se atopijata. rizik faktorite od ranoto detstvo (prematuritet. navikite vo ishranata i konsumacijata na alkohol. infekcii Alergeni Fizi~ki napor Klimat. faktori Resp. Genetski osnovi na astmata Vo patogenezata na astmata se vklu~eni pove}e geni ili grupi na geni so golemo modulatorno vlijanie na nadvore{nite faktori.1. 45 4.GINA 2004). etni~kata pripadnost. J. alergeni Aspirin Profesion. Predisponira~ki faktori Kauzalni faktori Pridonesuva~ki faktori Vlo{uva~ki faktori Atopija Pol Vnatr. 14q11 i drugi. polot. 4. 4. Na {emata 3 se prika`ani najva`nite rizik faktori za pojavata na astmata (GINA 1995). alergeni Nadvor. aditivi Lekovi [ema 3. Hroni~nata inflamacija predizvikuva porast vo reaktivnosta na di{nite pati{ta {to doveduva do rekurentni epizodi od svirewe vo gradite. Najva`ni egzogeni rizik-faktori se: ekspozicijata na aeroalergeni. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a koi faktori se pottiknuva~i (trigeri) na astmatskite simptomi. utvrdena e povrzanosta na nekoi fenotipski karakteristiki na astmata so regioni na 16 od 22 avtosomni hromozomi. taka {to nivnata ekspresija e promenliva i so razli~ni fenotipski manifestacii. profesionalnata ekspozicija. pri {to s¢ u{te ne e sosema jasno koi faktori se pri~ina za razvoj na bolesta.0. familijarnata istorija za atopiski bolesti. spontano ili so terapija (Global Initiative for Asthma . na~inot na `ivot.1. nadvore{nata i vnatre{nata aeropolucija. gu{ewe.10. Nastanokot na astmata se javuva kako rezultat od interakcijata na endogenite faktori i faktorite od okolinata. no varijabilna opstrukcija na di{nite pati{ta koja e obi~no reverzibilna. Bronhijalna astma MKB .3. Etiologija. Definicija. Rizik-faktori za astma (Sheffer. osobeno no}e ili rano nautro. vo koja pove}e kletki i kleto~ni elementi imaat svoja uloga. 6r21.2.

dodeka profesionalnite alergeni se specifi~no povrzani so rabotnoto mesto. Patogeneza i klasifikacija Astmata e bolest na golemite i malite di{ni pati{ta. Se odlikuva so deskvamacija na epitelot. azotniot dioksid. odnosno doma{nata (indoor) atmosfera vo odredeno geografsko podra~je. a se smeta deka se dol`i na adjuvantnoto dejstvo na polutantite vo procesot na senzibilizacijata i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija na di{noto steblo. Makedonija iznesuva 38%. Alergeni Inhalatornite alergeni. polot i nadvore{nite faktori. vozrasta.3. infiltracija na yidot vo koja dominiraat CD4 T-li (T- 152 Institut za medicina na trudot . muvlite i doma{nite milenici. koja{to patohistolo{ki pretstavuva hroni~en eozinofilen deskvamanten bronhit. dodeka najva`ni indoor aerolergeni se alergenite na mikrokrle`ite (Dermatophagoides pteronyssinus). Se smeta deka edna od pri~inite za golemiot porast na prevalencijata i te`inata na respiratornite alergiski bolesti vo industrijaliziranite zemji vo poslednite tri decenii e zna~ajniot porast na koncentracijata na nadvore{nite (karakteristi~ni za urbanite sredini) i vnatre{nite aeropolutanti so iritantno dejstvo na respiratorniot sistem. Atopija Atopijata e eden od majornite endogeni rizik-faktori za razvoj na astmata. trevi i pleveli) i nekoi muvli. Posebno zna~ewe ima golemata grupa aeropolutanti specifi~ni za rabotnoto mesto. Aeropolucija Aeropolutantite mo`at da predizvikaat o{tetuvawe na respiratorniot sistem dejstvuvaj}i kako senziteri (alergeni) ili iritansi. Tutunskiot ~ad. Standardnite inhalatorni alergeni se sretnuvaat vo nadvore{nata (outdoor) i vnatre{nata. Interakcijata pome|u ovie dve pojavi e s¢ u{te nedovolno poznata.Kolaborativen centar na SZO .3. Prevalencijata na atopijata vo svetski razmeri e varijabilna i se dvi`i od 10 . 4. Makedonija 4.: Alergiskite bolesti vo R. grade`nite materijali (formaldehidot i drugi isparlivi organski komponenti) i vnatre{nite aeroalergeni se najva`nite vnatre{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem. Spored multicentri~nata epidemiolo{ka studija na Institutot za medicina na trudot od 1995 god prevalencijata na atopijata kaj adultnata populacija vo R. ozonot.2. izduvnite dizel ~esti~ki i nadvore{nite aeroalergeni. pri~initeli na respiratornite alergiski bolesti. rinokonjunktivit ili egzem/dermatitis.Cvetanov V i sor. sulfurniot dioksid. a pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na niski dozi od alergenite. 4. Najzna~ajni nadvore{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem se azotniot dioksid. se klasificiraat na voobi~aeni ili standardni i profesionalni. 4. Najva`ni outdoor aeroalergeni se polenite (od odredeni drvja.2.45% od op{tata populacija vo zavisnost od rasata. sredstvata za ~istewe. i razvivawe na tipi~ni simptomi kako astma.2.2.4. obi~no proteini.

serumskite vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE se normalni. a se sostoi od kaskadno aktivirawe na inflamatornite kletki (. Vo preostanatite slu~ai se raboti za nealergiska astma (J 45. dodeka eozinofilite.0). Bronhiolus so yid zafaten so hroni~na alergiska inflamacija i bronhiolus so intakten yid Vo hroni~nata inflamacija kaj astmata se vklu~eni pove}e inflamatorni kletki i pove}e od 100 inflamatorni medijatori koi predizvikuvaat multipni efekti od koi najva`ni se bronhokonstrikcijata. Vo 80-90% od slu~aite na detska astma i 40-50% od slu~aite na adultna astma. doma{nite `ivotni. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Ovoj tip na astma e ozna~en kako alergiska astma (J 45. edemot na sluznicata i aktivacijata na senzitivnite nervi. mukusnata hipersekrecija.1) pri koja kaskadata ne e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen i ne e IgE-posreduvana.Bronhijalna astma po 2). polenite i muvlite) i IgEposreduvana aktivacija na inflamatornite kletki. Mehanizmot na nastanokot i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija se s¢ u{te nedovolno poznati. Ovie promeni doveduvaat do zadebeluvawe na yidot i zna~ajno reducirawe na lumenot na di{nite pati{ta. Slika 13. Se smeta deka mast kletkite imaat glavna uloga vo predizvikuvaweto na akutnite simptomi (rana astmatska reakcija. zgolemuvawe na maznomuskulnata masa. slika 14). makrofagite i T-po 2 se involvirani vo hroni~nata inflamacija {to ja predizvikuva bronhijalnata hiperreaktivnost (docna astmatska reakcija). kako i klini~kite karakteristiki se mnogu sli~ni kaj dvata tipa na astma.. hipertrofija na mukusnite `lezdi.imunolo{ka kaskada#) i osloboduvawe na medijatori od niv. kako i od strukturnite kletki od yidot na di{nite pati{ta. klini~ka imunologija i alergologija 153 . odnosno nivno remodelirawe (slika 13). hiperplazija na peharestite kletki i karakteristi~na subepitelna fibroza. a ko`nite testovi se negativni. Drugite patolo{ki promeni. vaskularna kongestija. imunolo{kata kaskada e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen (alergenite od mikrokrle`ite. eozinofili i mast kletki. sledena so zgolemeni serumski vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE i pozitivni ko`ni prick testovi.

Astmata. astmata na doma{na pra{ina.Kolaborativen centar na SZO . Astmatskite simptomi kaj eden bolen obi~no se pottiknati od nekolku trigeri. a karakteristi~na e nivnata pojava vo tekot na no}ta ili nautro pri budeweto. 4. svirewe vo gradite (wheezing) i stegawe vo gradite. Klini~ka slika Astmata e bolest so hroni~en tek koja{to se manifestira so povtorlivi akutni ili subakutni epizodi od ka{lawe so oskuden iska{lok.Cvetanov V i sor. astmata predizvikana od napor (exerciseinduced asthma-EIA) i dr. kako polenskata (sezonska) astma. taka i nealergiskata. kako alergiskata. Makedonija Slika 14. gu{ewe. fizi~kiot napor. Pogolem broj od bolnite se ~uvstvuvaat dobro. primenata na nekoi lekovi (aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni sredstva. Najva`ni pottiknuva~i na astmatskite simptomi. β blokeri i dr. odnosno astmata predizvikana od specifi~en agens od rabotnata sredina. odnosno profesionalnata astma (occupational asthma – OA) i astmata {to se vlo{uva na rabota (work-aggravated asthma).4. 154 Institut za medicina na trudot . Degranulacija na mastocit predizvikana od reakcijata alergen/antitelo (IgE) Kako poseben tip astma se izdvojuva profesionalnata astma. osobeno virusnite (odgovorni za okolu 80% od akutnite egzacerbacii kaj decata i okolu 40% kaj vozrasnite). e ~esto pridru`ena so bolesti na gornite di{ni pati{ta (rinit.). Kako poseben tip astma se izdvojuva astmata povrzana so rabotnoto mesto (work-related asthma – WRA). funkcionalnite i klini~kite karakteristiki ne se razlikuva od neprofesionalnata astma. koja spored patolo{kite. odnosno astmatski trigeri. Kako posebni formi na astmata se izdvojuvaat slu~aite so poizrazeno ili dominantno dejstvo na eden triger. potoa ekspozicijata na alergeni. Intenzitetot i frekvencijata na simptomite se razli~ni. aeropolucijata. gastroezofagealniot refluks.: Alergiskite bolesti vo R. emocionalniot stres i drugi. a kaj pomal del od niv simptomite perzistiraat postojano so periodi na vlo{uvawa. sinuzit i sinonazalna polipoza). se infekciite. aspirinskata astma. Candida astmata. so svoite dve formi.

umerena perzistentna i te{ka perzistentna astma. acetil holin). reverzibilna opstrukcija se primenuvaat bronhodilatatorniot test. odnosno perzistentnite simptomi so periodi na nivno vlo{uvawe. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~ki podatoci koi{to sugeriraat astma se: epizodite od ka{lawe so oskuden iska{lok. nivoto na eozinofilniot katjonski protein vo krvta i sputumot. itn.5. Zlaten standard vo dijagnozata na alergiskata i profesionalnata astma pretstavuvaat specifi~nite bronhoprovokativni testovi so alergenot. Poradi slo`eniot protokol i mo`nosta od nesakani reakcii pri nivnoto izveduvawe ovie testovi ne se primenuvaat vo rutinskata dijagnostika.5.Bronhijalna astma Spored te`inata na klini~kata slika astmata se klasificira na intermitentna.5. 4. odnosno varijabilnata. 4. Alergolo{ka evaluacija Atopiskiot status na bolniot se evaluira so in vivo (ko`ni prick testovi) i/ili in vitro testovi (vkupen i specifi~en IgE vo serum). reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost. odnosno profesionalniot agens na koj{to bolniot e senzibiliziran. 4. svirewe i stegawe vo gradite. fizi~ki napor. Va`no mesto vo dijagnostikata na astmata ima alergolo{kata evaluacija na bolniot. tuku nekolku testovi so odredena senzitivnost i specifi~nost. gu{ewe. 4. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost.5. Dijagnoza.3.6. 4. kako i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija. studen vozduh i dr. kako odreduvaweto na brojot na eozinofilite vo krvta i sputumot.2. lesna perzistentna.4. Terapija Tretmanot na astmata se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. Vo evaluacijata na varijabilnata. Dijagnozata na astmata se bazira vrz anamnesti~kite podatoci i funkcionalnite belodrobni ispituvawa so koi{to se detektiraat dvata osnovni patofiziolo{ki belezi na astmata. Bronhijalnata reaktivnost vo rutinskata rabota se evaluira so nespecifi~nite bronhoprovokativni testovi so farmakolo{ki agensi (metaholin. histamin. 4. seriskata spirometrija i seriskata peak flow-metrija.1. Funkcionalni belodrobni ispituvawa Ne postoi edinstven metod za detekcija na varijabilnata.5. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. {to ima osobeno zna~ewe za terapiskiot pristap kon bolesta. Markeri na hroni~nata inflamacija Svoe mesto vo dijagnostikata na astmata ima i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija na di{nite pati{ta. klini~ka imunologija i alergologija 155 . nivoto na azoten oksid vo ekspiriraniot vozduh.

4. se sostoi od povtorliva primena na kratkodejstvuva~ki β2 agonisti i sistemska (oralna ili parenteralna) primena na kortikosteroidi.6. kako i redukcija na terapijata pri vospostavena i odr`ana kontrola na bolesta. dodeka dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. Terapijata na akutnite egzacerbacii.Cvetanov V i sor. Raniot prekin na ekspozicijata (vedna{ po postavuvaweto na dijagnozata) e od posebno zna~ewe kaj profesionalnata astma.6. Najdobri rezultati pri hroni~niot tretman se postignuvaat so individualniot i skalestiot pristap so prethodno odreduvawe na stepenot na te`inata na bolesta.Kolaborativen centar na SZO . odnosno spre~uvaweto na pojavata na bolesta se sostoi od merki na prenatalna profilaksa (pu{ewe vo tekot na bremenosta). kako i retardnite formi na teofilinot vo kombinacija so inhalatornite kortikosteroidi se primenuvaat za kontrola na bolesta kaj licata so umerena i te{ka astma.2. inhalatornite i sistemskite kortikosteroidi i antileukotrienite. Primarnata prevencija Primarnata prevencija. kako i merki 156 Institut za medicina na trudot .7. koi{to se primenuvaat kaj site bolni so astma. Nefarmakolo{kiot tretman Nefarmakolo{kiot tretman se sostoi od edukacija na bolnite i merki za kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa). Makedonija 4. Prevencija 4. Skalestiot pristap podrazbira zgolemuvawe na dozite i brojot na lekovite i frekvencijata na nivnata primena pri zgolemuvawe na te`inata na bolesta.1.2.: Alergiskite bolesti vo R. Simptomatski lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kratko i dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. Najbrzo bronhodilatatorno dejstvo imaat kratkodejstvuva~kite β2 agonisti. Najdobri antiinflamatorni efekti poka`uvaat inhalatornite kortikosteroidi preku inhibirawe na ekspresijata na citokinite i medijatorite i redukcija na eozinofilnata inflamacija na di{nite pati{ta.6. odnosno bronhodilatatornite (simptomatski sredstva ili riliveri) i antiinflamatornite lekovi (preventivni sredstva ili kontroleri). 4. prilogot 8 i prilogot 9. Regularnata primena na antiastmatskata terapija ovozmo`uva dobra kontrola na bolesta kaj najgolem broj od bolnite so astma. pokraj redovnata primena na kontrolerite.1.1.7. 4.2. Antiinflamatorni lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kromolinite. Osnovni se dve grupi na lekovi.6. antiholinergicite i teofilinot. Lekovite koi{to se primenuvaat vo terapijata na astmata (antiinflamatorni i simptomatski).2. 4. Farmakolo{kiot tretman Farmakolo{kiot tretman se sostoi od hroni~en tretman na astmata i tretman na akutnite egzacerbacii. kako i specifi~na imunoterapija koja{to se primenuva kaj selektirani bolni so alergiska astma. dozite na IKS i aktuelnite kombinirani preparati se prika`ani vo prilogot 7.

klini~ka imunologija i alergologija 157 . Isto taka. invalidnost. a epidemiolo{kite istra`uvawa so standardizirana metodologija stanuvaat neophodni. Severna Amerika i Avstralija. pokraj medicinskoto. a se sostoi od nefarmakolo{ki i farmakolo{ki tretman na bolesta. Vo prvata faza od istra`uvaweto. odnosno konsenzusi. ishrana bogata so antioksidansi i Ω-3 masni kiselini) i adultniot period (prekin na pu{eweto. dijagnostika. European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) e edna od pogolemite multinacionalni epidemiolo{ki studii izveduvana na po~etokot i sredinata od devedesettite godini. Terciernata prevencija Terciernata prevencija se odnesuva na licata so manifestna bolest i za cel ja ima nejzinata dobra kontrola i spre~uvawe na komplikaciite.7. se najefikasen na~in za standardizirana dijagnostika i terapija na bolesta. Vo vtorata faza pomal broj suspektni ispitanici se evaluirani so detalen intervju pra{alnik. kontrola na `ivotnata i rabotnata sredina). vo istiot period se doneseni i revidirani pove}e nacionalni (britanski. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot Za~estenosta na astmata vo poslednive decenii {irum svetot dobiva zagri`uva~ki. redukcija na vnatre{nata aeropolucija. 4. and Blood Institute e donesena Globalnata inicijativa za astma (GINA) vo1995 god. a istata e revidirana od 1998. Navedenite podatoci uka`uvaat deka bolesta. a se sostoi od merkite za kontrola na sredinata. naru{en kvalitet na `ivotot) godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite na Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra. Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na opstruktivna belodrobna bolest e donesen 1999 god. Vo ramkite na SZO i amerikanskiot National Heart. astmatski napadi i primena na anti-astmatska terapija) ispraten po po{ta. Spored podatocite na SZO od januari 2000 god 100-150 milioni lu|e {irum svetot boleduvaat od astma. Sekundarnata prevencija Sekundarnata prevencija se odnesuva na senzibiliziranite asimptomatski lica. 4. tretman na atopiskiot egzem/ dermatit sindrom i alergiskiot rinokonjunktivit. dobiva golemo socijalno i ekonomsko zna~ewe. 4. Lung. amerikanski i drugi) konsenzusi za astmata.3. skandinavski. slu~ajno odbranite ispitanici odgovaraat na screening pra{alnik sostaven od 10 pra{awa (za eventualni astmatski simptomi. Nacionalnite i internacionalnite koordinirani akcii. Vo istra`uvaweto od tipot na cross-sectional studija se opfateni pove}e od 140 000 lica na vozrast od 20 do 44 godini od 48 centri od 22 zemji od Evropa. Vo osumdesetite i devedesettite godini od XX-ot vek se izvedeni pove}e nacionalni i multinacionalni epidemiolo{ki studii koi ja istra`uvaat astmata vo op{tata populacija ili odredeni vozrasni grupi. 2002 i 2004 god vo soglasnost so novite soznanija. a vo nekoi zemji i alarmantni razmeri. Prose~niot direkten (prevencija. belodroben Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8. profesionalno orientirawe kon profesii so pomala ekspozicija na alergeni i dr.7. osobeno pasivnoto pu{ewe. lekuvawe i rehabilitacija) i indirekten (apsentizam od rabota i u~ili{te.Bronhijalna astma vo doene~kata vozrast i detstvoto (doewe do 6-ot mesec.2.

kako kaj nas. nespecifi~en bronhoprovokativen test so karbahol i in vivo i in vitro alergolo{ki ispituvawa. . Makedonija (Skopje. Veles. dodeka vo zemjite vo koi za prvpat se izveduva. ^ile. International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC) e golema multinacionalna studija za detskata astma {to vklu~uva deca od vozrasnite grupi 6-7 god i 13-14 god zapo~nata na sredinata od devedesettite godini vo 56 zemji od svetot. Makedonija Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R. Dosega se izvedeni tri. Vo prvata faza e primenet pra{alnik za astmatskite.: Alergiskite bolesti vo R.7%. izvedeni se pove}e nacionalni i regionalni epidemiolo{ki studii vo drugi zemji. Struga.navika za pu{ewe kaj 38. Izvedena e multicentri~nata studija so 556 ispitanici (302 ma`i i 254 `eni. odnosno 6. ko`ni prick testovi na 11 standardni inhalatorni alergeni i nespecifi~en bronhoprovokativen test so acetil holin spored indikaciite. Vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni i nekolku epidemiolo{ki studii za profesionalnata astma vo oddelni stopanski granki vo R. Vo istra`uvaweto se primeneti pra{alnik za respiratorni i alergiski simptomi. So toa vo zemjite vo koi e izvedena prvata faza se dobivaat podatoci za trendot na alergiskite bolesti i mo`nite rizik faktori. nespecifi~en bronhoprovokativen test so metaholin i in vivo i in vitro alergiski testovi na standardnite inhalacioni alergeni. kako vo Bugarija.atopi~ari se 72. Sankt Petersburg (Rusija) i drugi. Manisa (Turcija). Kumanovo.prevalenija na astmata od 3. vozrast 1874 god) od 11 gradovi vo R. Dosega se objaveni pove}e od 100 trudovi od razli~ni avtori od razli~ni zemji. Makedonija na nivo na celata zemja e izvedeno od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite za medicina na trudot vo dr`avata vo tekot na 1995 god. Tretata faza e zapo~nata vo januari 2001 god. funkcionalen belodroben monitoring. nazalnite i kutanite simptomi. Najva`nite rezultati dobieni od istra`uvaweto se: . se izveduva so pra{alnikot od prvata faza dopolnet so ekolo{ki pra{alnik. Spored rezultatite od tie istra`uvawa prevalencijata na profesionalnata astma kaj melni~arite na `ito iznesuva 5. a se planira i ~etvrtata faza. 4. . Epidemiolo{ki studii za astmata vo R. Prilep. Makedonija. se dobivaat osnovnite epidemiolo{ki podatoci i mo`nite rizikfaktori.1%).8% od ispitanicite so astma. Makedonija funkcionalen monitoring. Rezultatite dobieni so obrabotkata na podatocite se objaveni na krajot od devedesettite godini od minatiot vek i prvite godini od ovoj vek.2% kaj rabotnicite vo ko`arskata industrija.9.2% od ispitanicite so astma so najvisoka za~estenost na senzibilizacijata na ku}en prav (61. Ki~evo. kaj rabotnicite vo prerabotka na oriz 5.19%. a vo vtorata faza e izvedena klini~ka evaluacija so funkcionalen belodroben monitoring. 158 Institut za medicina na trudot . Po primerot na ECRHS. Kavadarci. . Astmata e definirana so registriraweto na bronhijalnata hiperreaktivnost kaj licata so astmatski simptomi/napadi i/ili primena na anti-astmatska terapija.2%. [tip.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.ramnomerna zastapenost na bolesta spored polot. so ili bez odredeni otstapuvawa vo protokolot vo zavisnost od mo`nostite. Tetovo. Ohrid i Bitola) odbrani po metodot na slu~aen izbor.porast na prevalencijata na bolesta so vozrasta. .

Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R.10. popolnuvan od lekar. obrabotena e vozrasnata grupa od 20 do 44 godini. Distribucija na ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 spored mestoto na `iveewe Vo prvata faza (fevruari . Za pozitiven se smeta histaminskiot test pri koj padot na vrednosta na FEV1 se javuva pri PC20 ≤ 4 mg/mL.8% 13. 4.) izvedeni se anketa so pra{alnik i ko`ni prick testovi na 11 standardni aeroalergeni kaj site ispitanici. gi sodr`i pra{awata od screening pra{alnikot na ECRHS dopolneti so pra{awa za hereditetot. kako i dobivawe podatoci za nea na nivo na celata zemja koi{to }e bidat komparabilni so podatocite od drugi zemji vo svetot. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a na svirewe vo gradite (vizingot) vo poslednite 12 meseci 8.6% Grafik 101.0% 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 13. 138 ma`i i 230 `eni (grafik 101). `ivotnata i rabotnata sredina i navikite na ispitanicite. 120 100 80 60 40 16. odnosno 368 lica.juni 2002 god.7% 16. Od vkupniot broj vozrasni ispitanici od Proektot (1121). e motiv za izveduvawe na nova studija vo ramkite na Proektot. Vo istra`uvaweto e primenet protokolot na ECRHS so {to dobienite rezultati stanuvaat komparabilni so onie od ovaa golema multinacionalna studija za astmata.7%. klini~ka imunologija i alergologija 159 .0% 13.75%. raboteno vo ramkite na ISAAC studijata. Makedonija od 2003 god Kontinuitet vo klini~ko-epidemiolo{ko sledewe na astmata kaj nas.Bronhijalna astma Vo na{ata zemja se izveduvani i epidemiolo{ki studii za detskata astma. Tiffeneau index.8%. Vo vtorata faza (oktomvrinoemvri 2003 god) kaj ispitanicite so pozitiven odgovor za astmatski simptomi i astmatski napadi na Institutot za medicina na trudot e izveden funkcionalen belodroben monitoring (VC. Spored rezultatite od istra`uvaweto na astmata kaj u~ili{nite deca (7-18 god) vo Skopje prevalencijata na bolesta iznesuva 2. Primenetiot pra{alnik (intervju). uka`uvaat deka prevalencijata na astmata dijagnosticirana bilo koga vo `ivotot (asthma ever) iznesuva 1. kriva flow/volume i bronhodilatatoren test so Ventolin) i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. FEV1.1% 27. Rezultatite od istra`uvaweto na u~ili{ni deca (13-14 god) od Skopje. MEF parametri.

4% Grafik 103. Astma Grafik 102.10. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 god Dobienata prevalencija na astmata e vo rang na sosednite zemji i zemjite od ju`na i centralna Evropa. Makedonija 4. a vizing vo poslednite 12 meseci 12.8% 4. a poniska otkolku vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je (Velika Britanija.1% 2. nap. Vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci (V/D 12) referiraat 6. a prevalencija na astmata iznesuva 5.4% Vkupno V/D12 Ast.2% od ispitanicite. Antiast. Prevalencija na astmatskite simptomi.Cvetanov V i sor.1.1%. 160 Institut za medicina na trudot .2% od ispitanicite. primenata na anti-astmatska terapija i astmata vo vozrasnata grupa 20-44 94.9%. astmatski napadi 4. Nespecifi~niot bronhoprovokativen test so histamin e pozitiven kaj 4. Avstralija i Nov Zeland) (tabela 15). Prevalencija na respiratorni simptomi i astma Respiratorni simptomi vo poslednite 12 meseci referiraat 22%.8%.Kolaborativen centar na SZO .6% Vkupno Astma 5.2% 5. 400 350 300 250 200 150 100 50 0 6. SAD.4% (grafik 102 i grafik 103).5% od ispitanicite. astmatskite napadi.: Alergiskite bolesti vo R. a primena na antiastmatski lekovi 2. bronhodilatatorniot test so sprej Ventolin kaj licata so reducirana belodrobna funkcija kaj 0. povisoka od zemjite na Azija i Afrika.

1 . klini~ka imunologija i alergologija V .0% 54. a najvisok e vo Avstralija (80%).3% od ispitanicite so astma.5% 7. vo Italija 54%.5.0% 3.0 .7% 3. a oralni bronhodilatatori (teofilin) 14. 100 80 60 40 20 0 80. Prevalencija na astmata vo vozrasnata grupa 20-44 vo oddelni dr`avi Dr`ava Al`ir Indija Grcija Bugarija Italija Makedonija Portugalija [panija SAD [vedska Nov Zeland Velika Britanija Prevalencija na astma 3. vizingot so dispnea. Nov Zeland (83%).B ri t E I an ij a li j S A 161 . Istoto toa se potvrduva i so visokata za~estenost na simptomite {to ja referiraat ispitanicite so astma (grafik 105).0% 30.3 .0% 39. a 2 do 3 pati poniska otkolku vo zemjite od angliskoto govorno podra~je. [vedska i Velika Britanija (85%) (grafik 104). Prevalencija na licata so astma {to primenuvaat antiastmatska terapija kaj na{ite ispitanici i ispitanicite od drugite zemji Inhalatorni kortikosteroidi primenuvaat 20% od ispitanicite so astma.3% 6. astmatskite napadi i primenata na antiastmatski lekovi vo poslednite 12 meseci e isto taka vo rang na zemjite od jugoisto~na i centralna Evropa. a primenata na istite lekovi vo evropskite zemji se dvi`i od 17% vo Italija do 49% vo Velika Britanija.0% 58.15% Prevalencijata na vizingot.6.5 . Germanija i SAD 58%.2% 5. Toj procent vo Estonija iznesuva 30%.8%. odnosno na nedovolno implementirawe na prepora~anite sovremeni terapiski modaliteti za astmata.3 .12. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Antiastmatska terapija (antiinflamatorna i/ili simptomatska) vo poslednite 12 meseci primenuvaat 2.1% 5.10.8 .0% on ij a D a tr al ij a A vs on ij a st ak ed ta M Grafik 104.0% 85.4.Bronhijalna astma Tabela 15.5% 4. odnosno 39% od ispitanicite so astma.5% 2.6.8% 8. Navedenite podatoci uka`uvaat na visoka primena na simptomatskite vo odnos na antiinflamatornite lekovi.0% 2. vo Norve{ka 47%.4% 4. Inhalatorni bronhodilatatori (salbutamol) primenuvaat 33.10.0 .2% od site ispitanici.1 .

spored UCB Institutot od Belgija. Prevalencija na astmata vo R. Nedelno Mese~no 10.0% 20. na~inot na `ivot i ishrana. 6 5 4 3 2 1 0 1994 1996 1998 2000 2002 2004 3. Porastot na za~estenosta na astmata ne e javno-zdravstven problem samo vo razvienite zemji tuku toj se bele`i i vo zemjite od Azija. 162 Institut za medicina na trudot .10. prevalencijata na astmata se duplira za 10 godini. Pove}e nacionalni i regionalni studii za astmata uka`uvaat na porast na prevalencijata na bolesta vo poslednive decenii. Makedonija vo 1995 i 2004 god.2% na 5.4%). bele`i trend na zgolemuvawe (od 3. infekciite vo ranoto detstvo i dr. Vo zemjite od zapadna Evropa.Cvetanov V i sor.4%) vo odnos na `enite (4.Kolaborativen centar na SZO . Centralna i Ju`na Amerika. 4.9%) (grafik 107). Vo SAD brojot na licata so astma e zgolemen za pove}e od 60% vo poslednive 20 godini. Pri~inite za vakviot porast na za~estenosta na astmata ostanuvaat s¢ u{te nedovolno poznati.2.4% Grafik 106.0% 30. Afrika.: Alergiskite bolesti vo R. a so ogled na relativno kratkiot vremenski period vo koj se registrira se smeta deka se primarni efektite na faktorite od okolinata kako nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti.0% Retko Grafik 105. Treba da se odbele`i deka vo istra`uvaweto od 1995 god bea vklu~eni ispitanici od vozrasnata grupa od 18 do 74 godini (grafik 106).0% Sekojdn. Frekvencija na simptomite kaj ispitanicite so astma Prevalencijata na astmata vo aktuelnoto istra`uvawe komparirana so rezultatite od istra`uvaweto od 1995 god. Makedonija 40. Zastapenost spored polot Prevalencijata na astmata vo na{eto istra`uvawe e nesignifikantno povisoka kaj ma`ite (6.2% 5.

Pri~inite za najvisokata prevalencija na astmata vo Skopje najverojatno se na~inot na `ivot vo glavniot grad. 4.3.9%. 8 6 4 2 0 Sk Oh De Pr Pe Do 6. Distribucija na ispitanicite so astma spored polot Golem broj istra`uvawa vo svetot uka`uvaat na razliki vo prevalencijata na astmata i bronhijalnata hiperreaktivnost kaj dvata pola vo razli~ni periodi od `ivotot. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo Makedonija Najvisokata prevalencija na astmata e najdena kaj ispitanicite od Skopje (6. a kaj ispitanicite od Peh~evo 4%. klini~ka imunologija i alergologija 163 .3%). Makedonija e prika`ana na grafikot 108.3% 5.10. odnosno kaj ispitanicite od Ohrid i Debar iznesuva 5. prevalencijata na senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni i vkupniot IgE se povisoki kaj ma`ite spored pove}e istra`uvawa vo ramkite na ECRHS.4% 4. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R. vo srednata vozrast taa e povisoka kaj `enite. Spored pove}e istra`uvawa prevalencijata na bronhijalnata hiperreaktivnost vo detstvoto i mladosta e povisoka kaj ma{kite.3%).9% Grafik 107. a vo podocnite godini e ednakva kaj dvata pola.9% 5. kaj ispitanicite od Prilep 4. {to se sovpa|a so na{ite rezultati od prick testovite.Bronhijalna astma 250 200 150 100 50 0 ma`i `eni 6.8%. Od druga strana. Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od drugite gradovi se dvi`i pome|u tie dve vrednosti. {to se gleda i Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3% Grafik 108.0% 3. najgolemata koncentracija na industriski kapaciteti i motorni vozila i visokoto nivo na aeropolutanti.9% 4. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (3.8% 4.

Cvetanov V i sor. taka i kaj ispitanicite so astma. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni Spored atopiskiot status na ispitanicite so astma vo na{eto istra`uvawe vo 60% od slu~aite se raboti za alergiska.max koncentr.050 Spored prevalencijata na astmata. isto taka.0 3 0.4% 5. 32.3% 7.0.9% 4.2-13.0006-0.2649 0. {to e vo soglasnost so rezultatite od na{eto istra`uvawe od 1995 god.2 0.1 . 182.10.1% 11. Makedonija od podatocite od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita za koncentracijata na najva`nite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god.1% 7.3% 11.4.3% 6. kako i od rezultatite od ECRHS dobieni od pove}e centri.4% 10. Tabela 17. podatoci dobieni od pove}e istra`uvawa vo svetot. prika`ani na tabelata 16.5% 5.707.1 3. 164 Institut za medicina na trudot . Alergiskata senzibilizacija e po~esta kaj ma`ite. kako kaj vkupniot broj ispitanici.6% 8.2550 MDK* Broj na primeroci nad MDK* 42 56 4 219 30 338 Aerosediment (mg/m2) 4 168 CO (mg/m3) 7 2485 SO2 (mg/m3) 7 2506 ^ad (mg/m3) *MDK: maksimalna dozvolena koncentracija 300. Skopje e vo rang na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Tabela 17). konc.150 0. {to se.5% 4.0166 0.0% 6. Koncentracija na najzna~ajnite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god Aeropolutant Broj na merni mesta Broj na primeroci Pros. Tabela 16.0205 Min . Prevalencija na astmata vo oddelni gradovi vo svetot Grad Al`ir Bombaj Torino Bazel Bordo Koimbra Skopje Huelva Portland Stokholm Kembrix Ouklend Velington Melburn Prevalencija na astma 3% 3.5% 6. a vo 40% za nealergiska astma (grafik 109).8 0 .5 0.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R.

polen od tegavec (33.1%) e dobiena i pri na{eto istra`uvawe od 1995 god. Prevalencija na senzibilizacijata so poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so alergiska astma Pribli`no ista senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus (61. Naj~esta senzibilizacija na mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina kaj ispitanicite so alergiska astma e najdena vo 16 centri kade {to e izveduvan ECRHS. prisutni kaj 58.4% od ispitanicite so astma. {to verojatno se dol`i na pomaliot broj milenici {to `iveat vo doma{en ambient kaj nas.3% 25. odnosno astma so rinit e registrirana kaj 3. Nealerg.3%) i Alternaria (25%) (grafik 110). potoa polen od pelin (50%). tegavec) se. pt.5.8% od site ispitanici od vozrasnata grupa od 20 do 44 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Distribucija na ispitanicite so astma spored atopiskiot status Naj~esti alergeni na koi se senzibilizirani ispitanicite so alergiska astma se Dermatophagoides pteronyssinus i pelin loboda. 4. Polenite od plevelite {to rastat kaj nas (loboda. potentni alergeni. Grafik 109.0% 60. a Alternaria se sretnuva ~esto i kaj na{ite ispitanici so alergiska astma (25%).0% 58.3% 50. klini~ka imunologija i alergologija 165 .Bronhijalna astma 40.3% 58.0% Alerg. pelin. Loboda Pelin Tegavec Alternaria 33. kako kaj vkupniot broj na ispitanici. 70 60 50 40 30 20 10 0 D.0% Grafik 110. taka i kaj ispitanicite so astma. Senzibilizacijata so alergenite od doma{nite milenici poretko se sretnuva kaj nas. isto taka.10. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) Pridru`en rinit e registriran kaj 70.3% od ispitanicite so alergiska astma.

Makedonija godini (grafik 111).4% 3. odnosno 63. Posle Grafik 112. Ekspertski tim od SZO ja povede inicijativata za podobra kontrola na astmata i vo 2001 god. 71.. Astmata e prisutna kaj 166 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .6.0% Pred Istovr. prevalencijata na rinitot kaj pacientite so astma iznesuva 50 . Pojava na rinitot vo odnos na pojavata na astmata Sli~ni rezultati dobivme i od na{ata studija za povrzanosta na astmata so bolestite na gornite di{ni pati{ta od 2002 god.0% 8. dodeka prevalencijata na astmata kaj pacientite so hroni~en rinit iznesuva 20 .1% 5. Vo brojni epidemiolo{ki istra`uvawa vo svetot e utvrdena ~estata pridru`enost na astmata i hroni~niot rinits.1%. poretko se javuva istovremeno so nea (21%) ili se javuva posle pojavata na astmata (8%) (grafik 112).4%.40%.Cvetanov V i sor. Spored svetskite istra`uvawa.Allergic rhinitis and its impact to asthma# – ARIA). astmata i astmata so hroni~en rinit Pridru`niot rinit kaj astmata obi~no £ prethodi na nejzinata pojava (71% od slu~aite na astma so rinit). 33. Povrzanost so endogenite faktori Vo na{eto istra`uvawe statisti~ki signifikantna povrzanost na astmata e utvrdena so familijarnata istorija za astma i atopijata.Alergiskiot rinit i negoviot udel vo astmata# (.8% Grafik 111. koga pridru`enosta na alergiskata i nealergiskata astma so rinitot iznesuva{e 73.. 400 300 200 100 0 Vkupno Rinitis Astma Ast/rin.0% 21.10.90%. go publikuva{e prira~nikot . Postoi visoka povrzanost kako pome|u alergiskata astma i alergiskiot rinit. 4. taka i pome|u nealergiskata astma i nealergiskiot rinit. Prevalencija na hroni~niot rinit.: Alergiskite bolesti vo R.

Vo istra`uvawata vo ramkite na ISAAC studijata vo Izrael. odnosno prevalencijata na astmata ne e signifikantno povisoka kaj licata koi{to se eksponirani na navedenite faktori vo sporedba so neeksponiranite lica. odnosno 60% od ispitanicite so astma se atopi~ari.8% od ispitanicite so astma. Povrzanost so nadvore{nite faktori Vlijanieto na egzogenite faktori vrz pojavata na astmata vo na{eto istra`uvawe e analizirano vrz osnova na odgovorite na pra{awata za mestoto na `iveewe (urbana ili ruralna sredina). Spored meta-analizata od istra`uvawata vo ramkite na ECRHS rizikot za pojava na astma kaj licata ~ij eden roditel ima astma e dva do tri pati povisok vo odnos na licata kaj koi{to ne postoi astma kaj eden od roditelite. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. razli~nata golemina na semejstvoto. na~inot na zatopluvawe na domot.05) e dobiena od zdru`enoto dejstvo na del od niv (`iveewe vo urbana sredina.7. Pozitivna familijarna istorija za astma (rodnini od prvoto koleno) kaj ispitanicite so astma Sli~ni rezultati se navedeni vo golem broj drugi istra`uvawa. Na grafikot 114 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj ispitanicite eksponirani na nekoi egzogeni faktori.8% Grafik 113. kaj Evreite vo odnos na Arapite. deca) (grafik 113). pristapnosta kon zdravstvenite slu`bi itn. zagadenosta od izduvni gasovi od soobra}ajot vo mestoto na `iveewe. Kaj 54. 4. Poedine~no niedna od navedenite varijabli ne e statisti~ki signifikantno povrzana so astmata (p > 0. kako i zapra{enosta i vlagata vo rabotnata sredina. Povrzanosta na astmata so polot. pu{eweto. Razlikite se objasnuvaat so genetskite faktori. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno (roditeli. vo istra`uvawata na detskata astma vo SAD odredena e povisoka prevalencija kaj crnata vo odnos na belata populacija. istorija 54. prisustvoto na doma{ni milenici.05). Isto taka. famil. etni~kata pripadnost.Bronhijalna astma 13. Vo na{eto istra`uvawe ne se najdeni signifikantni razliki vo prevalencijata na astmata kaj oddelnite etni~ki grupi.2% od atopi~arite od vozrasnata grupa 20-44 god. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Pozit. odredena e pogolema prevalencija na astmata kaj deca od vozrasnata grupa od 13 do 14 god. zelenilo i vlaga vo doma{nata sredina. bra}a i sestri. eksponiranost na izduvni gasovi od soobra}ajot i zelenilo vo okolinata na domot). poniskiot standard. klini~ka imunologija i alergologija 167 . Signifikantna povrzanost (p < 0. a dokolku astmata e prisutna kaj dvata roditela rizikot se zgolemuva sedumkratno. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna.10. pu{ewe.

8% 4.Kolaborativen centar na SZO . okol.10.7% od ispitanicite so astma (grafik 115). Vo sekoj slu~aj. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Grad Pu{ewe Izduvni gasovi Dom. Najgolemiot porast na prevalencijata na astmata vo zemjite od zapadna Evropa se javuva vo periodot na zna~ajno reducirawe na nivoto na klasi~nite aeropolutanti (sulfur dioksid. jagleroden monoksid i dr.WRA) iznesuva 1. vo razvojot na astmata e kompleksna i nedovolno jasna. ispitanicite so doma{ni milenici vo domot i zelenilo vo okolinata na domot Ulogata na aeropolucijata.8. odnosno vlo{uvawe na astmatskite simptomi na rabotnoto mesto referiraat 24. nadvore{na i vnatre{na.). vo nastanokot i tekot na astmata kaj dvata pola i razli~nite vozrasni grupi se evaluira so brojni istra`uvawa {irum svetot.9% 6. 5. sitnite i ultrasitnite ~esti~ki i dr. Prevalencija na astmata povrzana so rabot 168 Institut za medicina na trudot . Prevalencijata na astmata povrzana so rabota (work-related asthma . no so zgolemeno nivo na aeropolutantite od tipot na azotnite oksidi.2% Grafik 114. pu{a~ite. Povrzanost so ekspozicijata na rabotnoto mesto.: Alergiskite bolesti vo R. dizel partiklite. ulogata na aeropolucijata. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od urbana sredina.Cvetanov V i sor.9% 5. no nivnoto zdru`eno vlijanie e signifikantno. milenici Zelen. Vo na{eto istra`uvawe oddelnata asociranost na varijablite {to sugeriraat `iveewe i rabota vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti e statisti~ki nesignifikantno.4%.9% 5. Grafik 115. 4. ispitanicite eksponirani na izduvni gasovi od soobra}ajot. heterogena po sostavot i nivoto vo razli~ni zemji vo svetot.

hemiski {tetnosti i visoka temperatura na rabotnoto mesto. visoka ili niska temperatura) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici. vlaga.8%. proizvodstvoto na boi i lakovi. tekstilnata industrija (7. Nivnoto zdru`eno vlijanie vo nastanokot na astmata. rabotnici Eksp. Zastapenost na astmata spored eksponiranosta na nepovolnite faktori od rabotnoto mesto Prevalencijata na astmata kaj kancelariskite rabotnici iznesuva 4. kancelariskite rabotnici i rabotnicite so specifi~na profesionalna ekspoziija Najvisoka prevalencija na astmata se sretnuva kaj rabotnicite vo farmacevtskata industrija (8.4% 5.05).Bronhijalna astma Povrzanosta na astmata so poedine~nite nepovolni faktori od rabotnoto mesto (pra{ina. proizvodstvoto na mebel.05).7%). rabotnici Grafik 117.2%) i proizvodstvoto na boi i lakovi (6. Na grafikot 116 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj licata eksponirani na pra{ina.5% 3. 7.8% Site ispitanici Kanc. vlaga.8% 8 6 4 2 0 Pra{ina Vlaga Hemiski {t. isto taka. Grafik 116. e nesignifikantno (p > 0. grade`ni{tvoto i komunalnite rabotnici) 5. a kaj ispitanicite so specifi~na profesionalna ekspozicija (kako rabotnici vo farmacevtskata i tekstilnata industrija.8% (grafik 117).2%) (grafik 118). Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6% 6.8% 4.5% 5. hemiski {tetnosti. klini~ka imunologija i alergologija 169 . Temp. 7 6 5 4 3 2 1 0 5.

4.Cvetanov V i sor. profesionalnata astma i astmata {to se vlo{uva na rabotnoto mesto. 2. Makedonija e vo rangot na sosednite i drugite zemji od ju`na Evropa. a vo norve{kata studija 28%.4% kaj ma`ite i 4. a najgolem rizik za nejziniot nastanok e najden kaj farmerite. (6.).9.: Alergiskite bolesti vo R. Sporedena so rezultatite od na{eto prethodno istra`uvawe od 1995 god. Vo ramkite na ECRHS vlijanieto na profesionalnata ekspozicija vrz nastanokot na astmata e istra`uvano vo centrite vo Nov Zeland i [panija. Prevalencijata na astmata vo Skopje e vo rangot na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Torino. Spored rezultatite na istra`uvaweto vo centrite vo Nov Zeland prevalencijata na profesionalnata astma iznesuva 1-3%. 170 Institut za medicina na trudot . Zaklu~oci Od rezultatite od na{eto istra`uvawe doa|ame do slednive zaklu~oci: 1.3%). rabotata so sredstva za ~istewe i dezinfekcija i rabotata na farma. Najvisoka prevalencija na astmata e registrirana vo Skopje (6. vo poslednite decenii stana naj~estata belodrobna bolest povrzana so rabotnoto mesto. Huelva i dr. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici i rabotnicite vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi Astmata povrzana so rabotata so svoite dve formi. Makedonija bele`i trend na zgolemuvawe. izvedeno na adulti od po{iroka vozrasna grupa.2% 6.Kolaborativen centar na SZO . Bordo. a visokorizi~ni profesii za nejziniot nastanok se proizvodstvoto na boi i plastika. kako Italija.9% kaj `enite). Makedonija 10 8 6 4 2 0 Site ispitanici 5.4% 8.4%. Tekstil. Koimbra. Makedonija najverojatno pove}e od 100 000 lica boleduvaat od astma. Prevalencijata na astmata vo R. Prevalencijata na astmata povrzana so rabotata spored razli~ni istra`uvawa vo svetot iznesuva 10-15-20% od site slu~ai na astma. Prevalencijata na astmata vo vozrasnata grupa od 20 do 44 godini iznesuva 5.2% Farm. Boi i lakovi Grafik 118. ind. laboratoriskite rabotnici i rabotnicite vo proizvodstvoto na guma i plastika. Bazel. a najniska vo Dojran (3. Bugarija. 3.3%). [panija i Portugalija.7% 7. {to pretstavuva svetski trend vo poslednite triesetina godini. mo`eme da ka`eme deka prevalencijata na astmata vo R. Toa zna~i deka vo R. ind. Grcija. Podatocite od [panija uka`uvaat na povisoka prevalencija na profesionalnata astma (4-6%). Na profesionalnata astma otpa|aat pove}e od 50% od slu~aite na site profesionalni belodrobni bolesti.10.

Rezultatite se vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. koja{to zaedno so drugite alergiski bolesti pretstavuva eden od najgolemite javno-zdravstveni problemi vo R. 10. Signifikantno e zdru`enoto vlijanie na faktorite {to sugeriraat `iveewe vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti.. Primenata na antiinflamatornite lekovi vo terapijata na astmata e relativno niska (okolu dva i pol pati poniska od nivnata primena vo V. {to e komplementarno so rezultatite od pove}e istra`uvawa so istata vozrasna grupa. Sekoj vtor atopi~ar od vozrasnata grupa od 20 do 44 godini ima alergiski rinit. Kaj 60% od ispitanicite so astma se raboti za alergiska. odnosno taa e prisutna kaj 24. so {to na{eto istra`uvawe ja potvrduva teorijata za . 6. Prevalencijata na astmata e povisoka kaj industriskite vo odnos na kancelariskite rabotnici. Kaj sekoj vtor ispitanik so astma. Astmata.edinstvena bolest na di{nite pati{ta# (. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe mo`at da poslu`at kako osnova za idnite istra`uvawa. {to e komplementarno so rezultatite od nekoi istra`uvawa vo svetot. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. Britanija). a kaj 40% za nealergiska astma. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota iznesuva 1. kako i za poefikasen i poorganiziran pristap kon astmata. Senzibilizacijata so alergenite od mikrokrle`ite kaj pacientite so alergiska astma e naj~esta i vo na{eto prethodno istra`uvawe. kako i vo najgolem broj od studiite od vakov tip vo svetot. Makedonija. a sekoj osmi alergiska astma. alergiskata i nealergiskata. Vo na{eto istra`uvawe povrzanosta na astmata so oddelnite egzogeni faktori e nesignifikantna. 7. {to se rezultati komplementarni so onie od pove}e svetski istra`uvawa. Kaj ispitanicite so alergiska astma naj~esta e senzibilizacijata so alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus i polenot od loboda.4%. e pridru`ena so rinit vo okolu 70% od slu~aite. 9. 8. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno. Astmata e signifikantno povrzana so atopijata i familijarnata istorija za astma. klini~ka imunologija i alergologija 171 . rinitot £ prethodi na pojavata na astma. 5.united airways disease#). Povrzanosta na astmata so polot. Rezultatite od mnogubrojnite istra`uvawa vo svetot za vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot i tekot na astmata se kontroverzni. etni~kata pripadnost.Bronhijalna astma 4. a najvisoka za~estenost se sretnuva vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi.7% od ispitanicite so astma. Vo najgolem broj od slu~aite. Makedonsko zdru`enie za bazi~na..

Lung. Mak spi med 2005. Magisterski trud. Humbert M. Skopje: Medis-informatika. 14. Cypcar DM. 8 (23): 26-48.. 3. Ma~eska-Baxakova G. Beghe B et al.10. Blomberg A. Brown JL. 172 Institut za medicina na trudot . Allergy 1999. and Blood Institute 2004. Jordanova R. 8 (23):84-104. 51 (1-2): 1223. Holloway JW. Balabanova M. Definition. 8182. Univerzitet .Kolaborativen centar na SZO 1.. Annesi I. Bitola: Kiro Dandaro. Allergy & Clin Immunol News 1994. Profesionalna bronhijalna astma kaj rabotnici vo ko`arska industrija. Respiratory symptoms and positive skin prick test in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). 9. Prevalencija i te`ina na astma. Astmata i va{eto dete. \or~ev A. The genetics of asthma. Karaxinska-Bislimovska J.Cvetanov V i sor. 8 (23): 1-19. Cvetanov V. Viegi G. Medicinski fakultet.. Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz. and Blood Institute 2004. Burney P. 1998. Janson C. Chronic inflammation in asthma. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. Eur Respir J 1999. 57 (12): 1111-1117. 16. 2.M & M# . 5 (15): 48-65. National Heart. Eur Respir Mon 2002. Air pollution and asthma: experimental studies. 1996. Jongepier H. Doktorska disertacija. Kay AB. Lung. 5. 7 (21): 52-64. Trandafilovski P. Barnes PJ. National Institutes of Health.. Prevalence of asthma among school children in the territory of Skopje. Bjornsdottir US. 1:1-7. Se~kova L i sor. Sv. alergiski rinitis i egzema kaj {kolski deca vo Skopje (Internacionalna studija za astma i alergii vo detstvoto-faza 3). Eur Respir Mon 2000. 15. 12. Makedonski nacionalen plan i programa za dijagnoza i lekuvawe na bronhijalna astma-realnost ili vizija. 21. 2005. Epidemiology of asthma. 8(23): 126134.Kiril i Metodij# Skopje. Medicinski fakultet. Maneva M. 54 (49): 55-61. 4:49-54. tteelli G. 17. Helleday R. Kiril i Metodij# Skopje. 18:598-611. 8. 11. Burney P et al. 4. 6. et al.10. 18. Eur Respir Mon 2003. Sandström T. 6065. Heart. Cvetanov V. Frew AJ. Univerzitet .Kiril i Metodij# Skopje. Univerzitet . The role of pollutants in allergic sensitization and the development of asthma. Parnia S. 1985. Trandafilovski P. Mechanisms of asthma. National Institutes of Health. Karaxinska-Bislimovska J. 19. 7. Anto P.5-6. 1990. Skopje: Biro . Ma 13. 20. Jacovski Lj. Karaxinska-Bislimovska J. Magisterski trud. Petrovska J et al. 2: 609. Karadzinska-Bislimovska J. Asthma. Medicinski fakultet. Eur Respir Mon 2003. Eur Respir Mon 2003. Trandafilovski P. Vla{ki E. 2002. Global Initiative for Asthma.: Alergiskite bolesti vo R. Eur Respir Mon 2003. Stavri} K. E`ova N. . 14 (30): 78. Vlijanieto na bra{nenata pra{ina vrz pojavata i prevalencijata na opstruktivna belodrobna bolest. Makedonija 4. 10. Literatura Global Initiative for Asthma. Allergy 2002. Asthma: an inflammatory mediator soup. Patophysiology of asthma. Alergiski bolesti-Lekuvawe.

Diagnosis and assessment of asthma. Eur Respir Mon 2003. Nikolovski Q. 2002: 709-733. Distribution of bronchial responsiveness in a general population: effect of sex. International variations in asthma treatment compliance: the results of the European Community Respiratory Health Survey (ECRHS). Cvetanov V. Beograd: European Center of Peace and Development. Expert Panel Report 2: Guidelines for the Diagnosis and Management of Asthma. Luczynska C. 25. Jarvis D. 1997. 37. Bronhijalna astma. Milkovska S. \or~ev A. Carrozzi L. 23. 2022. O’Byrne PM. Makedonski medicinski pregled 2003. 8 (23): 180189. 1996. Lung. National Institutes of Health. Cvetanov V. Makedonski medicinski pregled 2003. age. 1999. Spijker J et al. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Makedonija. Karadzinska-Bislimovska J. Immunoallergic aspects of professional allergic disorders. Mileva @. 32. Haby M. Viegi G et al. Locatelli F. Eur Respir J 1997. Bel EH. Mileva @. National Hearth. Morbidity and Mortality: 1996 Chartbook on Cardiovascular. RisteskaKu~ S. 8 (23): 339-363. 10: 2495-2501. \or~ev A. Karaxinska-Bislimovska J i sor. and level of pulmonary function. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. Eur Respir J 1996. Bronhialna astma. Defining asthma in epidemiological studies. Cvetanov V. Beograd: S. Burney P. Am J Respir Crit Care Med 1995. Chanez P. Trandafilovski P. Skopje: Mitkovski M & M. Cvetanov V. 28. 26. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Variations in the prevalence of respiratory symptoms. 151: 1770-1777. 31. Dimitrovski M. Tanurdzic 2004. Makedonija. Eur Respir Mon 2003. smoking. Makedonski medicinski pregled 2003. 39. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 14: 288-294. Milkovska S. and Blood Institute. Paoletti P. 56: 140-141. 30. Risteska-Ku~ S i sor. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. 14: 951-957. Chung KF. self-reported asthma attacks. Variation in bronchial responsiveness in the European Community Respiratory Health Survey. 27. 36. 56: 156. Lung and Blood Diseases. Peat JK. MD.Bronhijalna astma 22. 38. 7-15. Chinn. 41-51. Doki} D. Cerveri I. 9: 687-695. Cvetanov V. Eur Resp J 1999. Nikolovski Q. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Western Australia. Povrzanost na alergiskiot rinitis so respiratornite simptomi kaj adultnata populacija vo R. 34. Prevalence of asthma in adults in Busselton. Minov J. and Blood Institute. 1999. Pearce N. 29. Pekkanen J. 468-470. 305: 1326-1329. Vo: Na{ev G. European Community Respiratory Health Survey. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. klini~ka imunologija i alergologija. Doki} D. 56: 143-144. 35. Stefanovski T. National Heart. ]aev V. 24. BMJ 1992. klini~ka imunologija i alergologija 173 . 33. Bethesda. Epidemiolo{ki karakteristiki na bronhijalnata astma vo R. National Institute of Health. Pharmacological agents used to treat asthma. Tanurdzic S. Eur Respir J 1999. E`ova N. Makedonija. editor. Zoia MC et al. In: Ljaljevic J. Minov J. 33-38. and use of asthma medications in the European Community Respiraory Health Survey (ECRHS). Lung. Clinical Immunology.

42. 5-6: 248-252. Adverse respiratory effects and allergic suspectibility in relation to particulate air pollution: flirting with disaster. Astma i bolesti na gornite di{ni pati{ta. Vignola AM. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? Eur Respir Mon 2003. Allergy 2002. Occupational asthma in New Zealenders: a population based study. Kogevinas M. 2004. 43. 174 Institut za medicina na trudot . 54: 301-306. 41. Sunyer J et al. E`ova N.Kolaborativen centar na SZO . Polosa R. Milkovska S i sor. Fishwick D. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. 8 (23): 211-220. 56: 142-143. Lancet 1999. 57 (4): 281-285. Pearce N. Makedonija. 46. Makedonski medicinski pregled 2002. 45. Anto JM. 353: 1750-1754. Summer School Sofia 2002. Bousquet J. Vasilevska K i sor. Dokic D. Godi{en izve{taj za realizacija na programata za preventivna zdravstvena za{tita.Cvetanov V i sor. 44. Sarva M. D’Souza W et al. Cacciola RR. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. Makedonski medicinski pregled 2003. Minov J. Occupational asthma in Europe and other industrialised areas: a population-based study. Makedonija 40. 47. Cvetanov V. Karaxinska-Bislimovska J. Demoly P. The upper airways:The guardian of the lower airways. Occup Environ Med 1997.: Alergiskite bolesti vo R.

Se karakterizira so pozitiven patch test na nekoj od inhalatornite ili nutritivnite alergeni.Atopiski dermatit 5. bakteriskite (stafilokoki) i virusnite superinfekcii. I pokraj toa. kako atopiska egzema.Etiopatogeneza Spored aktuelnite poznavawa na patogenezata na AD. koi{to gi reflektiraat insuficientnite poznavawa na patogenezata na ovaa bolest.9 5. Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti od 2001 god. Genetskata predispozicija e najsilniot poedine~en rizik faktor za pojavata na AD. a spored sega{nite soznanija bolesta se klasificira na alergiski i nealergiski AD. naod na alergenspecifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. Od posebna va`nost e ulogata na AD kako prv ~ekor na alergiskiot mar{. astma-egzema ili polenska treska-egzema. Definicija Atopiskiot dermatit (AD) pretstavuva inflamatorna bolest na ko`ata so hroni~en. polenskata sezona). endogena egzema. L 20. klimatskite faktori (sezonata esen-zima. kako i kaj eden ist pacient vo razli~ni periodi od `ivotot. Podobrite poznavawa na imunolo{kite mehanizmi sekako deka }e ovozmo`at podobro definirawe na formite na AD vo idnina. intrinsic alergiski dermatit. so {to se prepora~uva napu{tawe na mnogubrojnite termini. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. Zaedno so alergiskiot rinokonjunktivit i bronhijalnata astma spa|a vo grupata atopiski bolesti. bolesta e ozna~ena so terminot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS).1. odnosno negovata eventualna uloga na prediktor za razvoj na drugi alergiski Makedonsko zdru`enie za bazi~na. recidivira~ki tek koja{to se manifestira so karakteristi~na distribucija na ko`nite promeni. Vo pojavata i razvojot na bolesta. Atopiski dermatit MKB 10. konstitucionalen neurodermit. klini~ka imunologija i alergologija 175 . Alergiskiot AD ili AEDS pretstavuva AD predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. svoja uloga imaat i nadvore{nite faktori kako ekspozicijata na alergeni (inhalatorni i/ili nutritivni). prurigo Besnier. IgE-povrzaniot AD (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. a se javuva vo dve formi. Nealergiskiot AD (AEDS) pretstavuva AD predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi.povrzan AD (AEDS). zna~eweto na imunolo{kite mehanizmi vo patogenezata na AD s¢ u{te ne e dovolno jasno.0. Vtorata forma na alergiskiot AD e ozna~ena kako T-li . eczema flexurarum. odnosno i ponatamu se primenuva terminot atopiski dermatit.8-L20. 5. vo stru~nite krugovi i literaturata terminot AEDS s¢ u{te ne e za`ivean. Sepak.2. se raboti za genetski predisponirana bolest predizvikana od imunolo{ki mehanizmi kade pove}e faktori imaat svoja uloga so intenzitet {to varira kaj oddelnite pacienti. intenziven jade` i suva ko`a. emocionalnite faktori i dr. a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. Spored nekoi istra`uvawa rizikot za pojava na AD e 3 do 6 pati povisok kaj deca kaj koi{to eden od roditelite ja ima istata bolest vo odnos na decata so negativna istorija za bolesta kaj roditelite.

AD kaj adult . a vo 85% od slu~aite do pettata godina od `ivotot.3. Kaj okolu 70% od decata so AD po pubertetot doa|a do smiruvawe na simptomite. Makedonija bolesti (astma. gluteusite. odnosno vo okolu 60% od slu~aite po~etokot na bolesta e vo prvata godina. egzematozni promeni (papulo-vezikuli) lokalizirani na liceto i glavata.: Alergiskite bolesti vo R. odnosno nizok prag za jade` koj{to go predizvikuvaat mnogubrojni trigeri.Cvetanov V i sor. 5. AD kaj bliznaci . Klini~ka slika AD obi~no se javuva vo ranoto detstvo.cirkumskripten multilokularen oblik 176 Institut za medicina na trudot . Po pubertetot dominantna eflorescencija e prurigo-papulata so sli~na predilekciona lokalizacija (slika 16). Bolesta ima hroni~en tek. so periodi na podobruvawa i periodi na vlo{uvawa so razli~en intenzitet. Bolnite imaat suva ko`a so zgolemena iritabilnost. Morfologijata na ko`nite promeni e prili~no varijabilna vo razli~ni periodi od detstvoto i adultniot period. Pra{aweto za efikasnosta vo prevencijata na drugite alergiski bolesti so energi~en tretman na AD e predmet na pove}e studii. grbot. a rezultatite se kontroverzni.Kolaborativen centar na SZO . stomakot i ekstenzornite povr{ini od ekstremitetite (slika 15). Slika 15.promeni na liceto i ekstremitetite Po vtorata godina od `ivotot. dominantni eflorescencii se lihenoidnite papuli obi~no lokalizirani na fleksornite povr{ini od golemite zglobovi na ekstremitetite koi{to se pridru`eni so silen do nepodnosliv jade`. rinokonjunktivit) vo natamo{niot tek na `ivotot. Vo prvite dve godini od `ivotot dominantni se eksudativnite. Slika 16.

5. odnosno nedostatokot na generalno prifateni dijagnosti~ki kriteriumi za epidemiolo{ki studii. a za postavuvawe na dijagnoza AD potrebno e da se ispolneti 3 glavni i 3 sporedni kriteriumi.5.pruritusot. . kako i profesii kade {to se potrebni ~esti miewa i dr. Framakolo{ka terapija Framakolo{kata terapija se prsposobuva kon fazata i serioznosta na bolesta.2. Epidemiolo{kite istra`uvawa za AD obi~no se izveduvaat kaj detskata populacija ili kaj oddelni vozrasni grupi od detskata populacija.4. navremena profesionalna orientacija so izbegnuvawe na profesii so visok stepen na ekspozicija na alergeni i iritansi.). klini~ka imunologija i alergologija 177 . no nivnata efikasnost e s¢ u{te nedovolno poznata.Atopiski dermatit 5. Vo lokalnata terapija dominantno mesto imaat kortikosteroidnite masti i kremi so razli~ni terapiski modaliteti vo zavisnost od vozrasta na bolniot i te`inata na bolesta. dietetskite merki (se prepora~uva izbegnuvawe alkohol. 5.6. dijagnozata se postavuva spored dijagnosti~ki kriteriumi. zgolemeniot totalen IgE.1. 5. Spored Rajka i Hanifin.5. 5. antimikotici. antibiotici. Lekuvawe Tretmanot na AD se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki.pozitivnata li~na i/ili familijarna anamneza za atopija. Spored Schäfer “misleweto na iskusen dermatolog e zlaten standard vo dijagnozata na bolesta”. Dijagnoza So ogled na toa {to ne postoi specifi~en klini~ki ili laboratoriski marker na bolesta. tie se delat na glavni i sporedni. Sistemskata primena na kortikosteroidite e retka. Najva`ni sistemski lekovi vo terapijata na AD se antihistaminicite. a se sostoi od sistemski i lokalni preparati koi{to ~esto se primenuvaat paralelno. pozitivnite ko`ni testovi na inhalatornite i nutritivnite alergeni. hrana so visoka sodr`ina na konzervansi i dr. sklonosta kon nespecifi~en dermatit na dlankite i tabanite i dr. preparati na γ-linolenskata kiselina i dr. sklonosta kon ko`ni infekcii. Nefarmakolo{ki tretman Vo nefarmakolo{kiot tretman spa|aat merkite za higiena i nega na ko`ata.5. za~ini. ciklosporin). Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD Epidemiolo{kite istra`uvawa na AD se prili~no te{ki za izveduvawe poradi nedostatokot na edinstven marker na bolesta. Vo poslednive dve decenii vo terapijata na AD se vovedeni i lokalnite imunosupresivni sredstva (pr.karakteristi~nite eflorescencii so tipi~na lokalizacija.hroni~niot i recidivira~kiot tek na bolesta . odnosno vo slu~ai na akutni i ekstenzivni egzacerbacii. a se primenuvaat i sedativi. noseweto obleka od mek pamuk {to ne ja iritira ko`ata. Glavni dijagnosti~ki kriteriumi se: . Sporedni dijagnosti~ki kriteriumi se kserodermijata. Podatocite Makedonsko zdru`enie za bazi~na. .

na 10. Epidemiolo{kite studii za AD uka`uvaat na signifikantna asociranost na bolesta so familijarnata istorija za AD i drugite atopiski bolesti (alergiski rinokonjunktivit. Pove}e epidemiolo{ki studii vo zapadnoevropskite zemji uka`uvaat na trend na zgolemuvawe na prevalencijata na AD vo poslednive decenii.8% (grafik 119). Taka. Nekoi epidemiolo{ki studii uka`uvaat na zgolemen rizik od pojava na AD kaj decata ~ii majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na pasivno pu{ewe. bronhijalna astma). familijarnata istorija za AD i drugite alergiski bolesti. Prevalencijata na AD vo detskata populacija spored na{ite istra`uvawa iznesuva 3. prevalencijata na AD se dvi`i od 0. itn.1% vo 1964 god. Sli~ni rezultati se dobieni vo nekoi mediteranski i srednoevropski zemji (Turcija. Italija.7% vo Tanzanija. Pomal broj epidemiolo{ki istra`uvawa se temelat vrz primena na pra{alnik so dopolnitelni alergolo{ki i drugi ispituvawa na ispitanicite ili lekarski izve{tai od dermatolozite.: Alergiskite bolesti vo R. 9% vo SAD. Toa najverojatno se dol`i na interakcijata na genetskite karakteristiki na taa populacija so faktorite od okolinata (na~inot na `ivot i ishrana. SAD. a primenet e pra{alnik dizajnirani spored model od zapadnoevropskite epidemiolo{ki studii. 7% vo Danska.4% vo Avstralija i 20. so vlo{uvawa vo periodot esen-zima ili polenskiot period.3% vo Germanija. Rezultatite od epidemiolo{kite istra`uvawa za ulogata na nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti vo pojavata i razvojot na AD. na primer. prevalencijata na AD vo Velika Britanija e zgolemena od 4. Spored epidemiolo{kite istra`uvawa na detskata populacija izvedeni vo sredinata i vtorata polovina od devedesettite godini od minatiot vek. vo studijata ne e izvedena evaluacija na AD kaj vozrasnite ispitanici. niskiot procent na crevni infekcii vo detstvoto.5-8.). Makedonija za bolesta naj~esto se dobivaat so pra{alnik koj sodr`i pra{awa za tipot i lokalizacijata na ko`nite promeni. povisoka prevalencija na bolesta kaj `enskiot pol i decata od urbanite sredini i familii so povisok socioekonomski status. Sezonskite varijacii na bolesta. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{ki istra`uvawa na AD na nivo na celata zemja kaj nas dosega ne se izveduvani.2% vo Velika Britanija. 2. “Follow-up” studiite izvedeni vo Velika Britanija. do 4% vo Turcija.1. ^e{ka).Cvetanov V i sor. 5. tekot i traeweto na bolesta. visokiot stepen na imunizacija za detskite zarazni bolesti. 3.6. Vo ramkite na epidemiolo{koto istra`uvawe na drugite alergiski bolesti vo R. Prevalencijata na AD vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je e povisoka. [vedska i [vajcarija uka`uvaat na zna~itelen porast na prevalencijata na AD vo poslednive decenii.8% vo Italija. 5.Kolaborativen centar na SZO . e kontroverzna. Germanija. spored razli~nite avtori se javuvaat kaj 56-92% od ispitanicite so AD. 10.3% vo ^e{ka. vo smisla na nivnoto dejstvo kako nespecifi~ni iritansi i imunomodulatori vo procesot na alergiskata senzibilizacija. Istra`uvaweto e izvedeno na detskata populacija. So ogled na toa {to dijagnozata na AD dobiena so odgovori od pra{alnik kaj vozrasnite e prili~no nesigurna.9-6. {to e slu~aj i so drugite atopiski bolesti.2% vo 1989 god. 178 Institut za medicina na trudot . efektite na navore{nite i vnatre{nite aeropolutanti i dr. Makedonija obraboten e i AD.

1% 50 0 ma{ki `enski 4. 250 200 150 100 3.3% 5 4 3 2 1 0 <7 >7 3. Prevalencija na AD spored polot 4. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat na povisoka prevalencija na AD kaj decata pod 7-godi{na vozrast vo odnos na decata postari od 7 godini (grafik 121). Prevalencija na AD kaj decata pomladi i postari od 7 godini Makedonsko zdru`enie za bazi~na. {to e vo soglasnost so istra`uvawata na pove}e stranski avtori. Prevalencija na AD vo detskata populacija Prevalencijata na AD e ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4.8% Grafik 119.2% 3.4%) (grafik 120). a prevalencijata na bolesta e najvisoka kaj predu~ili{nite deca.Atopiski dermatit 96.4% Grafik 120. odnosno spored podatocite od literaturata pove}e od 70% od decata zaboluvaat vo prvata godina od `ivotot.1%) vo odnos na mom~iwata (3. a spored Schäfer `enskiot pol pretstavuva nezavisen rizik-faktor za pojavata na AEDS.4% Grafik 121. AD e hroni~na i recidivira~ka dermatoza karakteristi~na za ranata detska vozrast. klini~ka imunologija i alergologija 179 . Povisokata prevalencija na AD kaj `enskiot pol e dobiena vo pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa.

Prevalencija na AD kaj detskata populacija vo oddelni gradovi vo R. Prevalencija na decata so AD so sezonsko vlo{uvawe na bolesta Inaku.Cvetanov V i sor.0% Grafik 123.6. Spored nekoi avtori egzacerbaciite na bolesta vo odredena sezona (esen-zima.2%). 6.3. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60.6.1%.4% Pr De Pe Grafik 122.1% 2. 2. Zastapenost na AD vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na AD e dobiena kaj ispitanicite od Prilep (6.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija 5. Debar i Peh~evo iznesuva 3. dodeka za~estenosta na AD kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3.0% od ispitanicite so AD (grafik 123).9% 8 6 4 2 0 Sk Do Oh 3. dodeka asociranosta so drugite alergiski bolesti (alergija na hrana.9% i 2. vlo{. Prevalencijata na AD kaj ispitanicite od Ohrid.8% 2.3% 1. odnosno 53. Makedonija 5.2% 3. najniska kaj ispitanicite od Dojran (1. 60.01) (grafik 124). 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so sezon.4% (grafik 122). lekovi i insekti).3% od ispitanicite so AD imaat i alergiski rinit. 180 Institut za medicina na trudot . kako i belodrobnite simptomi e nesignifikantna.: Alergiskite bolesti vo R.8%). {to e komplementarno so podatocite od literaturata.3%. zna~ajno e da se odbele`i deka AD e signifikantno asociran so alergiskiot rinit (p < 0. prolet) se javuva i kaj 90% od bolnite.2.

001) (grafik 125).0% Grafik 126. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so pozit. Povrzanost so na~inot na `iveewe Vo na{eto istra`uvawe e potvrdena signifikantno po~estata pojava na AD kaj decata od gradovite (p < 0. Kaj 73% od ispitanicite so AD. 73. sred. Povrzanost na AD so `iveeweto vo urbana sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na. postoi pozitivna familijarna istorija za alergiskite bolesti (p < 0.Atopiski dermatit 120 100 80 60 40 20 0 AD 53. 120 100 80 60 40 20 0 Ispitanici so AD Isp.4. Ispitanici so AD so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti 5. fam.6.0% Grafik 125. klini~ka imunologija i alergologija 181 . ist. 60. Asociranost na AD so alergiskiot rinit Rezultatite od na{eto istra`uvawe ja potvrduvaat ulogata na hereditetot vo nastanokot na AD.3% AD so al. rinitis Grafik 124.05) (grafik 126) na {to uka`uvaat i nekoi epidemiolo{ki istra`uvawa od Evropa i SAD. so AD od urb.

ve{ta~ka ishrana vo prvata godina od `ivotot i doewe pokratko od 6 meseci 5.5% 4.7% da ne Grafik 128. nadvore{ni i vnatre{ni.6. Sepak. Prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun vo domot e sli~na so prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta. 95.7% Grafik 127. kako i kaj decata koi{to bile na ve{ta~ka ishrana vo novorodene~niot i doene~kiot period (grafik 127).5% 95. 120 100 80 60 40 20 0 < 3000 g Ve{t. Nekoi studii uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na deteto na ~ad od tutun (pasivno pu{ewe). Povrzanost so aerozagaduvaweto Pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa ja ispituvaat povrzanosta na AD so aeropolutantite. 5 4 3 2 1 0 Pu{ewe/brem. Rezultatite od na{eto istra`uvawe ne uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so navedenite varijabli.1% 2.6. ishrana Doewe < 6 mes.: Alergiskite bolesti vo R.6% 3. Makedonija Statisti~kata obrabotka na podatocite ne poka`a zna~ajna povrzanost pome|u pojavata na AD i rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo doene~kiot period. Prisutnost na AD kaj decata so niska rodilna te`ina.Kolaborativen centar na SZO . Pasivno pu{ewe 4.9% 97. Prevalencija na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun i kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta i decata koi{to ne se eksponirani na ~ad od tutun 182 Institut za medicina na trudot .0% 3.9% 3. a nivnite rezultati se kontroverzni. treba da se istakne faktot deka AD po~esto se javuva kaj decata so rodilna te`ina pomala od 3000 g.Cvetanov V i sor. odnosno ne se eksponirani na ~ad od tutun vo domot (grafik 128).3% da ne 4.

Epidemiology. Milkovska S. clinical features. 5. Trandafilovski P.1%) vo odnos na mom~iwata (3. 6. 131-135. Abeni D. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. a signifikantno ~esto e pridru`uvan so alergiskiot rinit. Clinical aspects. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata od urbanata sredina vo odnos na decata od ruralnata sredina. The skin as a target for allergic diseases. V’l~kova-La{koska M. St. 58 950: 420-425. Allergy 1997. Wüthrich B. Bieber T. 11. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. Cvetanov V. Schäfer T. Isto taka. Masini C et al.7. 9. 291-294. Cvetanov V. Bousquet J. Johansson SGO. Karaxinska-Bislimovska J. The epidemiology of atopic dermatitis in Italian schoolchildren. Allergy 2002. 12. A revised nomenclature for allergy. Skopje: Medis-informatika 1998. 53: 731-739. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Ann Allergy Asthma Imminol 1999. 56 (9): 813-824. 13. Kalyoncu AF et al. Hanifin JM. 6. Schmid P et al. Zaklu~oci 1. 2: 5-19. 14. Makedonski medicinksi pregled 2003. ne e registrirana statisti~ka zna~ajnost pome|u AD i pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na ~adot od tutunot vo domot.Atopiski dermatit 5. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Bousquet J et al. Ring J. act globally”. Allergy as a global problem: “Think globally. Prevalence of childhood asthma and allergic diseases in Ankara. 3. Mileva @. 4. 183 3. 56 (9): 841-848. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Zagora: Znanie EOOD. 55: 103-107. 52 (38): 14-22. ur.8. 49: 485-488. E`ova N. 7. a najniska vo Dojran. Starova A. Prevalencijata na AD kaj detskata populacija vo R. Allergy 1994. Najvisoka e prevalencijata na AD vo Prilep. Clinical and basic aspects of atopic dermatitis. Hourihane JO’B. Bieber T. Balabanova M. klini~ka imunologija i alergologija . Allergy 2000. Makedonija iznesuva 3. 2. Allergy 2001. Klini~ka dermatologija so praktikum za studenti i lekari. Turkey. Allergy 2001. Epidemiology of allergic diseases. Risteska-Ku~ S i sor. 56: 140-141. Povrzanosta na AD so rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo prvata godina od `ivotot ne e statisti~ki zna~ajna. Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60% od ispitanicite so AD.4%). 5. 5. Girolomoni G. 10. Atopic dermatitis: from the genes to skin lesions. 2. Allergy 2003. Literatura 1. Povrzanosta na AD so alergijata na medikamenti. Semin Dermatol 1983. Novak N. 83: 464-470. Wollenberg A. epidemiology and prognosis of atopic dermatitis.8%. 57: 661-662. Makedonija. hrana i insekti e nesignifikantna. and immunology of the “intrinsic” (non IgE-mediated) type of atopic dermatitis (constitutional dermatitis). Allergy 2000. 4. Skopje: HIB DRESKO 1998. 160-164. ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. 8.

Mileva @.Kolaborativen centar na SZO . Respiratory symptoms and atopy in Aberdeen schoolchildren: evidence from two surveys 25 years apart. Vo: Na{ev G.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija 15. Asthma and Immunology (AAAAI). Cankov N. Kalimo K. Atopi~en dermatit. Prevalence of atopic disorders among adolescents in Turku. American Academy of Allergy. Kazand`ieva @. 47: 243-248. 17. Nikolova K. Russell G. 18. Br Med J 1992. NarÝ~nik na obщopraktikuvaщiÔ lekar. Finland. 184 Institut za medicina na trudot . 16. 449-450. Allergy 2002. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Varjonen E. Lammintaausta K.Cvetanov V i sor. 304: 873-875. Ninan T. SofiÔ: Znanie EOOD 2003.

komplement i fagocitoza CIK. Dokolku vo patogenezata na navedenata pojava se doka`ani imunolo{ki mehanizmi. 6. no vo nivnata patogeneza le`at neimunolo{ki mehanizmi (tabela 20). Definicija Spored revidiranata nomenklatura za alergiskite bolesti od Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology – EEACI) od 2001 god.Preosetlivost na lekovi 6. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. AKE inhibitori). eden ist lek kaj razli~ni lica mo`e da predizvika razli~ni tipovi na imunolo{ka reakcija (pr.0. Preosetlivost na lekovi MKB . β laktami. penicilinot mo`e da predizvika reakcija tip I. Imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell Tip na imunolo{ka reakcija spored Coombs i Gell Tip I Tip II Tip III Tip IV Imunolo{ki mehanizam IgE. IgM i komplemen T-li Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok Urtikarija/angioedem Bronhospazam Citopenija Glomerulonefrit Serumska bolest Glomerulonefrit Vaskulit Kontakten dermatit Nealergiskite hipersenzitivni reakcii na lekovi se spored svojata pojava i klini~ki manifestacii sli~ni na alergiskite. pojavata na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na lek vo doza tolerirana od drugi lica se ozna~uva kako preosetlivost na lekot (T 88. Slu~aite na preosetlivost na lekovi so klini~ka simptomatologija sli~na na alergiskite reakcii {to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi se narekuvaat nealergiska preosetlivost na lekovi. klini~ka imunologija i alergologija 185 . taa se ozna~uva kako medikamentozna alergija.2. sulfonamidi i dr. Isto taka.7 6. III i IV) ili da predizvikuva imunolo{ki i neimunolo{ki reakcii (pr. Vo nekoi slu~ai na preosetlivost na lekovite se javuva kombinirawe na imunolo{kite mehanizmi od dva tipa (pr. Etiopatogeneza Imunolo{kite mehanizmi pri medikamentoznata alergija gi vklu~uvaat site ~etiri tipovi imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell (tabela 19). T 88.1. IgM. Tabela 19. mastociti i bazofili IgG. preosetlivosta na lekot se ozna~uva kako IgE-posreduvana medikamentozna alergija. IgG.). Dokolku vo patogenezata e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. posreduvani so protivtela ili aktivirani T-li.10.7).

Vo ramkite na EAACI funkcionira European Network of Drug Allergy (ENDA) ~ija zada~a e etablirawe na pragmati~en i standardiziran pristap kon problemot na medikamentoznata alergija vo sekojdnevnata praktika. belite drobovi (astma. kontakt dermatit). 6. 6. Patogenetski mehanizmi i lekovi {to predizvikuvaat nealergiski hipersenzitivni reakcii Patogenetski mehanizam Nespecifi~no osloboduvawe na histamin Akumulacija na bradikinin Aktivacija na komplement Indukcija na sinteza na leukotrieni Bronhokonstrikcija Lek Opijati. sindrom na sistemski lupus eritematodes. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na medikamentoznata alergija se raznovidni. urtikarija/angioedem. Se dobivaat podatoci za vidot na simptomite.1 Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka.2. prethodnata primena na ist ili sroden lek) i alergolo{kiot background na pacientot (istorija za prethodni medikamentozni ili drugi alergiski reakcii). kako i preporaki za izveduvawe na ko`nite testovi.4. glomerulonefrit). nivnata hronologija (prethodna ekspozicija. Dijagnoza Dijagnosti~kiot pristap kon hipersenzitivnite reakcii na lekovite se sostoi od anamnesti~kite podatoci. Za unificirawe na dijagnosti~kiot pristap ENDA ima izgotveno pra{alnik.Cvetanov V i sor. a test-koncentraciite se slabo valorizirani za 186 Institut za medicina na trudot . vankomicin AKE inhibitori Rendgenski kontrasti. periodot od poslednata primena doza na lekot do pojavata na simptomi. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi Dijagnosti~kata vrednost na ko`nite testovi ne e potpolno evaluirana. kako zasegawe na ko`ata (egzantemi.: Alergiskite bolesti vo R. belodrobni eozinofilii).Kolaborativen centar na SZO . a i tie ne se potpolno evaluirani. do multiorgansko zasegawe (anafilakti~en {ok. serumska bolest. primena na drugi lekovi (vo vremeto na pojavata na reakcijata. hepatocelularno o{tetuvawe) i bubrezite (tubulointersticijalen nefrit. hipersenzitiven alveolit. odnosno variraat od organ ili sistem-specifi~no zasegawe. rendgenski kontrasti. Validni dijagnosti~ki metodi ima malku. 6. in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa i dozno-provokativnite testovi. protamin Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi Lekovi {to sodr`at sulfiti (SO2) 6.3.4. crniot drob (intrahepati~na holestaza. krvnite kletki (citopenii). efekti od prekinot na primenata na lekot). dozno-provokativnite testovi i in vitro alergolo{kite ispituvawa. Iskustvata od oddelni centri se razlikuvaat. vaskuliti). klini~kite manifestacii.4. Makedonija Tabela 20.

Prick testovite i intradermalnite testovi se od posebna va`nost vo doka`uvaweto na I i III tip na imunolo{ka reakcija. se sostojat od identifikacijata na rizik faktorite za eventualnata pojava na medikamentozna preosetlivost kaj bolniot (prisutnost na drugi alergiski bolesti. Istiot test. hormoni. klini~ka imunologija i alergologija 187 . Primarna prevencija Merkite na primarnata prevencija. Ovie testovi se od posebna va`nost vo evaluacija na hipersenzitivnite reakcii na aspirinot i drugite nesteroidni inflamatorni sredstva.1.). nepenicilinskite antibiotici. miorelaksansi i tetanusniot toksoid. Coombsoviot test i drugi. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kinoloni i drugi). hroni~ni bolesti so dolgotrajna primena na nekolku lekovi i dr.Preosetlivost na lekovi pove}eto lekovi. protamin. sulfonamidi. izbegnuvaweto na polipragmazijata i dr. no trba da se izveduvaat vo uslovi na odredena kadrovska i tehni~ka ekipiranost. 6. 6. enzimi) preku zadovolitelna (vakcini. no ne i za drugite lekovi.4.3. koja{to se primenuva kaj site bolni. lokalnite anestetici.5. Prevencija 6. kako i od poznavaweto na nesakanite dejstva na ordiniraniot lek/lekovi.4. paracetamol. miorelaksansi. nesteroidni antiinflamatorni lekovi. bolesti na crniot drob. Dozno-provokativni testovi (DPT) Dozno-provokativnite testovi (DPT) imaat najvisoka senzitivnost. Patch testovite so soodvetniot lek se primenuvaat za doka`uvawe na docnite alergiski reakcii. kako i penicilinot koga ko`nite testovi se negativni. nivoto na frakciite od komplementot. kako i testot na odreduvawe na koncentracijata na metilhistamin vo urinata mo`at da se izvedat vo slu~ai na akutni reakcii pri primena na miorelaksansi. jodni kontrasti. drug-induced sistemski lupus eritematodes i drugi) se odreduvaat nivoto na specifi~niot IgG ili IgM. no vo najgolema merka tie ne se potpolno valorizirani i treba vnimatelno da se interpretiraat. Doka`uvawe na specifi~nite IgE antitela (so metodite UniCap. Laboratoriski testovi Vo dijagnostikata na medikamentoznite alergii se primenuvaat i in vitro testovite. Odreduvaweto na nivoto na sulfidopeptidnite leukotrieni vo krvta pri alergiski i nealergiski hipersenzitivni medikamentozni reakcii e s¢ u{te nedovolno evaluiran test so nedovolno poznata senzitivnost i specifi~nost. nivoto na cirkulira~ki imunokompleksi. heterologni serumi. 6. a nivnata senzitivnost i prediktivna vrednost varira od odli~na (penicilini. so {to nivnata primena e ograni~ena.5. opijati) do nezadovolitelna ili nejasna (lokalni anestetici. RAST i drugi) so pozitivnata anamneza govorat za tip I reakcija na penicilin. Zgolemuvaweto na koncentracijata na histamin vo krvta vo prisustvo na lekot e vo dobra korelacija so prick testot i nivoto na specifi~en IgE za miorelaksansite. Vo slu~aite na suspektna medikamentozna alergija od tip II i III (citopenija.4. Testot na bazofilna degranulacija vo prisustvo na inkriminiraniot lek pove}e ne se izveduva poradi niskata senzitivnost.

uka`uvaat deka kaj samo okolu 10-20% od licata so istorija za penicilinska alergija. Drugi antibiotici i sulfonamidi Reakciite na preosetlivost na drugite antibiotici vo odnos na penicilinot e mnogu poretka. nesakani dejstva na lekovite se javuvaat kaj okolu 25% od licata {to gi primenuvaat. bez alergolo{ka potvrda.Cvetanov V i sor.2. a se sostoi od prekin na primenata na lekot/lekovite.Kolaborativen centar na SZO . taa e potvrdena so in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa. prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite bolni~ki lekuvani ispitanici iznesuva okolu 5%. Referiranata preosetlivost na lekovi.7.5. 6. Relativno po~esta e preosetlivosta na sulfonamidite koja se javuva kaj 3-6% od pacientite {to gi primenuvaat.5% od pacientite {to se tretirani so tetraciklini.1. Ponovite istra`uvawa za anafilakti~nite reakcii na penicilin uka`uvaat deka tie se pri~ina za smrt na okolu 400 lica godi{no vo SAD.7. kaj okolu 0. dodeka case-control studiite i studiite kade pokraj pra{alnikot se izveduvani i soodvetnite alergolo{ki ispituvawa se poretki. Reakcii na preosetlivost se javuvaat kaj 0. Vo site ovie slu~ai mo`no e da se vklu~eni razli~ni imunolo{ki i neimunolo{ki mehanizmi. a mo`e da bide predizvikana od site ~etiri tipovi na imunolo{ki reakcii. 6. Sekundarna prevencija Sekundarnata prevencija se primenuva kaj licata so registrirana medikamentozna preosetlivost. Epidemiolo{ki istra`uvawa Mnogubrojni se epidemiolo{kite istra`uvawa za medikamentoznata preosetlivost vo SAD i Zapadna Evropa.5% od pacientite tretirani so makrolidnite antibiotici i kaj 0. Penicilin Penicilinot e naj~est predizvikuva~ na alergijata na lekovi. prevalencijata na penicilinskata alergija iznesuva 2. e mnogu povisoka i se dvi`i okolu 15% i e po~esta kaj `enite.1-0. Vo pogolem broj slu~ai se raboti za cross-sectional studii i studii izveduvani so pra{alnik kade ispitanicite gi referiraat alergiskite reakcii na lekovite i nivnite klini~ki manifestacii.2. naj~esto se manifestira so ko`ni promeni.5%. Makedonija 6. Spored istra`uvawata vo SAD. kako i na poznavaweto na lekovite so mo`na vkrstena preosetlivost so inkriminiraniot lek. dodeka spored istra`uvawata vo Francija taa iznesuva 2-3%. projavenata reakcija i prezemenata terapija. Spored pove}eto istra`uvawa. 6.7. Rezultatite na edna studija referiraat deka okolu 10% od op{tata populacija vo SAD ima anamneza za penicilinska alergija.: Alergiskite bolesti vo R. kaj 5-10% se raboti za alergiski reakcii.1-2% od pacientite tretirani so gentamicin. Spored istra`uvawata na hospitalizirani bolni vo SAD. isto taka vo SAD. dodeka drugi istra`uvawa. Zadol`itelna merka na sekundarnata profilaksa e registrirawe vo medicinskata dokumentacija na liceto so medikamentozna preosetlivost na soodvetniot lek. a ko`nite promeni se nivnata naj~esta manifestacija (70-80% od slu~aite). 188 Institut za medicina na trudot .

Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Kaj eden del od licata {to go primale aspirinot. a mo`ni pri~ini se zgolemenata sinteza na leukotrieni. kaj okolu 1. predizvikana od namaleno razgraduvawe na bradikininot koj ima stimulativno dejstvo na receptorite za ka{lica vo di{noto steblo.6. e izvedeno so pra{alnicite za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na European Network of Drug Allergy (ENDA). no nivnata pojava i titar ne se vo korelacija so klini~kite manifestacii na reakciite na preosetlivost. naru{uvawata vo sintezata na trombocitnite medijatori i dr. koe{to pretstavuva prvo istra`uvawe za medikamentoznata preosetlivost na nivo na celata zemja.8.8. {to e vo ramkite na podatocite objaveni vo litaraturata (grafik 129).1. a obi~no se javuvaat kaj `eni vo srednite godini.7.4% od licata so alergiski rinit. Mehanizmot na ovie reakcii e neimunolo{ki. Miorelaksansi Miorelaksansite se naj~esti pri~initeli (70-80%) na alergiski reakcii vo tekot na op{tata anestezija. a vo 80% od slu~aite se javuvaat kaj `enite. zgolemenata osetlivost na leukotrienskite receptori.7. Lokalni anestetici Lokalnite anestetici predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (vrtoglavici. 6. AKE inhibitori AKE inhibitorite (obi~no enalaprilot.7. 6. kaj okolu 4% od licata so astma. klini~ka imunologija i alergologija 189 . 6.3.5. kaj 10-15% od licata so sinonazalna polipoza i kaj okolu 20% od licata so hroni~na urtikarija. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi Referiranata prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj site ispitanici (vozrasnite i decata) iznesuva 10. 6. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) Aspirinot i drugite nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (ko`en isip. no ne i kaj drugite {to go primenuvaat lekot. Reakciite na preosetlivost na aspirin se ~esto pridru`eni so preosetlivost na drugite NSAI.5% od op{tata populacija. Se raboti za IgE-posreduvani alergiski reakcii so za~estenost kaj 1/4500 op{ti anestezii. angioedem. namalenata sinteza na prostaglandini. kolapsi) so nejasen mehanizam kaj 2-3% od licata {to gi primile. poretko lizinoprilot) predizvikuvaat neproduktivna ka{lica kaj okolu 10% od licata {to gi primenuvaat. a okolu 6% od niv se fatalni.Preosetlivost na lekovi 6. se javuvaat antiaspirinski antitela. Mnogu poretko AKE inhibitorite kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija (angioedem). Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{koto istra`uvawe za preosetlivosta na lekovi.5%.7. 6. Ne e poznato {to e pri~inata za ovaa pojava kaj odredeni lica.4. bronhospazam) kaj 0.3-0.

7% 9. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 10.9% 17.6%. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici spored polot 6. a najniska vo Dojran (3.8.9% 12. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici od oddelnite gradovi 190 Institut za medicina na trudot . Preosetlivost na lekovi kaj site ispitanici Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici.2% (grafik 131).4% Grafik 130. Zastapenost vo oddelni gradovi Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici e najvisoka vo Skopje (17. 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 3.2. vo Ohrid 4. Makedonija Grafik 129.9%) (grafik 130). vo Debar 9.6% 4.8%). dodeka vo Prilep iznesuva 13. e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite (12.: Alergiskite bolesti vo R.8% 13.2% Grafik 131.5% 8.Cvetanov V i sor.9% i vo Peh~evo 4.1%). kako i kaj drugite alergiski bolesti.7%.1% 4.4% sprema 8.Kolaborativen centar na SZO .

3.8% 13. odnosno 8.1. klini~ka imunologija i alergologija 191 . a prevalencijata kaj adultnite ispitanici od Debar i Peh~evo iznesuva 15.2%.7% (Grafik 133).8%) (grafik 132). 12. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 11.2% 7.3%).8. Medikamentozna preosetlivost referiraat 12% od ispituvanite adulti od Skopje. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1%.4%) vo odnos na ma`ite (7.3.3%).8. Zastapenost vo oddelni gradovi Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (16. 8% od ispituvanite adulti od Ohrid. Prevalencijata vo vozrasnite grupi od 31 do 40.9%). odnosno 11.5%. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (4.8.4% Grafik 132.7%).Preosetlivost na lekovi 6.1. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite i distribucija spored polot Najvisoka prevalencija na medikamentoznata preosetlivost se sretnuva vo vozrasnata grupa od 51 do 60 god (14.7%. Vozrasni Prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 11. 20 15 10 5 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 133.3. od 41 do 50 i postari od 60 god iznesuva 10. Zastapenost spored vozrasta 6.1. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite spored vozrasta 6. i ne{to povisoka kaj `enite (13.4% (grafik 134). a najniska vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (9.

3% 16.Kolaborativen centar na SZO . 192 Institut za medicina na trudot .3%) i drugite lekovi (4.30. Makedonija 20 15 10 5 0 Sk Do Oh 12% 8% 4. Preosetlivost na aspirin i/ili nekoj drug sroden nesteroiden antiinflamatoren lek referiraat 0. Preosetlivost na penicilin (priroden i polusintetski) referiraat 6. 73.1.3% 4. a sledat nesteroidnite antiinflamatorni lekovi-NSAI (17.6% od adultite (grafik 136). pri {to za pravi alergiski reakcii se raboti vo 10-20% od referiranite slu~ai.5% 8.4% drugi Grafik 135. Zastapenost spored oddelni lekovi Kaj ispitanicite so referirana medikamentozna preosetlivost. najvisoka prevalencija e registrirana za preosetlivosta na antibiotici (73.8%).2.8% od site vozrasni ispitanici.: Alergiskite bolesti vo R. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj adultite Vo odnos na preosetlivosta na odredeni vidovi lekovi kaj adultite.9%).4% Pr De Pe Grafik 134.3%) (grafik 135).3% 17. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite od oddelnite gradovi 6.3.Cvetanov V i sor.9% 15. anesteticite (4. Za~estenosta na ovoj tip na nealergiska preosetlivost vo istra`uvawata vo svetot iznesuva 0.4%). Za~estenosta na penicilinskata alergija vo referira~kite istra`uvawa vo svetot iznesuva okolu 10%.5% vo op{tata populacija.9% antibiotici NSAI anestetici 4.8. najvisoka prevalencija ima penicilinskata alergija (6.

400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 9. so ne{to povisoka prevalencija kaj mom~iwata (10.Preosetlivost na lekovi 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Penicilin Aspirin 6.1.9% Grafik 138. Prevalencija na preosetlivosta na penicilin i aspirin kaj ispituvanite adulti 6.8% 0. a poretko se sretnuva gu{eweto (18.8% 10.0% od adultite so medikamentozna preosetlivost. Vo na{eto istra`uvawe ko`nite promeni (ko`en isip i angioedem.7%) vo sporedba so devoj~iwata (8. Naj~esti simptomi na preosetlivost na lekovi Spored podatocite od literaturata.6% 18.0% + 23.8.3.7%) i gubeweto svest (15.7% 8.7% gubitok na svest Grafik 137.2.0% 23. odnosno 41.8%.6%) (grafik 137). klini~ka imunologija i alergologija 193 . 41. Prevalencija na preosetlivosta na medikamenti kaj decata i distribucija spored polot Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9%) (grafik 138).6%) se sretnuvaat kaj 64.6% Grafik 136.3. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj adultite 6. naj~esta manifestacija na medikamentoznata preosetlivost se ko`nite promeni. Deca Prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj decata iznesuva 9.8.0% ko`en osip angioedem gu{ewe 15.3.

(6.3. odnosno prirodnite penicilini (48.5%).4%.6% (grafik 140). 10.9%) i sulfonamidskite preparati (13. 14 12 10 8 6 4 2 0 11. 1.1.7%) (grafik 139).6%) vo sporedba so vozrasnata grupa od 7 do 15 god.2.8.9%.7% 10. i medikamentoznata preosetlivost kaj decata e po~esta kaj decata od vozrasnata grupa od 0 do 7 god.2% od decata so preosetlivost na medikamenti).7%. Zastapenost vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na preosetlivost na lekovi kaj decata e registrirana vo Skopje (23. a prevalencijata vo Dojran. Preosetlivost na lekovi kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi 6. vo Peh~evo ne e registrirana medikamentozna preosetlivost kaj ispituvanite deca.2. odnosno 3.2. polusintetskite penicilini (37.6% 6.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . (11.7%) (grafik 141). 194 Institut za medicina na trudot . Zastapenost spored oddelni lekovi Naj~esti lekovi ~ija{to primena predizvikala reakcii na preosetlivost kaj decata se antibioticite.9% 1.6% 0% Grafik 140. Referiranata preosetlivost na penicilinskite preparati kaj decata iznesuva 8. Prilep i Debar iznesuva 1. 23. Distribucija na preosetlivosta na lekovi kaj ispituvanite deca spored vozrasta 6.8.Cvetanov V i sor.3.7% <7 >7 Grafik 139.5% 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 1. Makedonija Sli~no kako i kaj preosetlivosta na hrana.4%. Ohrid.4% 3.

9% 13.2.3. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj decata 6. klini~ka imunologija i alergologija 195 .8.8.7% Ko`en osip i/ili angioedem Dijarea Drugo Grafik 142. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite (Grafik 143) e signifikantno po~esta kaj ispitanicite so preosetlivost na hrana. onesvestuvawe i dr.4.1% od ispitanicite so preosetlivost na nekoj vid hrana i 4.3. odnosno medikamentozna preosetlivost referiraat 11. penicilini sulfo preparati Grafik 141.05). Povrzanosta so drugite alergiski bolesti e statisti~ki nesignifikantna.2. Povrzanost na preosetlivost na lekovi so drugi alergiski manifestacii. Isto taka. nesignifikantna e povrzanosta i so drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori.3% 11.3%).2% 37.7%) (grafik 142).0% 18.Preosetlivost na lekovi 48. Naj~esti simptomi Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentoznata preosetlivost kaj decata se ko`niot osip i angioedemot (70%) i dijareata (18.1% od ispitanicite koi{to ne referiraat takva preosetlivost (p < 0. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj decata 6.7% prirodni penicilini polusint.) se poretki (11. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 80 60 40 20 0 70.3. dodeka drugi reakcii (gu{ewe.

8%) i kaj `enite (12. Naj~esti pri~initeli na medikamentoznata prevalencija kaj adultite se penicilinite i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi. Preosetlivosta na lekovi e povisoka kaj vozrasnite (11. Makedonija 11. Zaklu~oci 1. odnosno dva i pol pati po~esto kaj decata so familijarna istorija za alergiski bolesti vo odnos na decata kaj koi ne e registriran alergiski rinit.2%) vo odnos na decata (9. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarnata istorija za medikamentozna preosetlivost. Makedonija imaat istorija za medikamentozna preosetlivost (so ili bez alergolo{ka potvrda).5% od site ispitanici.Kolaborativen centar na SZO .4%) vo odnos na ma`ite (8. 30 25 20 15 10 5 0 so bez 28.8% Fam. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. ist. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. vremetraeweto na doeweto i eksponiranosta na pasivno pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. 2. Medikamentoznata preosetlivost se sretnuva pet pati po~esto kaj decata so alergiski rinit. Preosetlivost na eden ili pove}e lekovi referiraat 10. za al.05). 196 Institut za medicina na trudot .9%). `ivotot vo urbana sredina.1% so bez Grafik 143.5% Al.05). Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj decata so i bez alergiski rinit i familijarna istorija za alergiski bolesti 6. {to zna~i deka okolu 200 000 lica od R. rodilnata te`ina. rinitis 14.1% 12 10 8 6 4 2 0 4. Grafik 144.: Alergiskite bolesti vo R. a kaj decata penicilinite i sulfonamidite.9.7% 4.6% 5.Cvetanov V i sor. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj adultnite ispitanici so i bez preosetlivost na hrana Preosetlivosta na medikamenti kaj decata e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit (p < 0. bol. odnosno familijarnata istorija za alergiski bolesti e negativna (grafik 144).

6%. Medikamentozni egzantemi. Bousquet J. Hourihane JO’B. Demoly P. 6. A revised nomenclature for allergy. Kendall MJ. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Skopje: HIB DRESCO 1998. Preosetlivosta na aspirinot i srodnite lekovi kaj adultite iznesuva 0. 57 (72): 34-36. Blanca M et al. Demoly P. 57: 45-51. 6. Adverse drug reactions with an immunological basis: from clinical practice to basis research. Allergy 2002. 477-480.8% od adultite i 8. Eur Surg Res 2002. J Allergy Clin Immunol 2000. 297-302.Klini~ka dermatologija. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e signifikantno asocirana so polot i alergijata na hrana. General considerations for skin test procedures in the diagnosis of drug hypersensitivity. Medikamentozna alergiÔ. Doktorska disertacija. Causality assessment of adverse effects. Bircher A. 14. 57 (72): 41-44. Ko`nite promeni (ko`en isip i/ili angioedem) se naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivost na lekovi i kaj vozrasnite i kaj decata. 56 (9): 813-822. Mayorga C et al. Kropf R. Torres MJ. Romano A et al. 9. Johanson SOG. 24: 793-799. 197 11. Pichler WJ. SofiÔ: Znanie Eood 2003. Drug hypersensitivity questionnaire. Makedonija i pretstavuvaat osnova za negovoto organizirano i unificirano re{avawe. Aberer W. Ring J. Starova A. 12. Drug provocation testing in the diagnosis of drug hypersensitivity reactions: general considerations. Allergy 1999. Sanchez E. Balabanova-Stefanova M. Adverse drug reactions: Mechanisms and assessment. a kaj decata so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit. Literatura 1. 57 (72): 37-40. Vo: NarÝ~nik na obÈopraktikuvaÈiÔ lekar. Starova A. 7. 28 (4): 87-91. Allergy 2002. The connection between basic research and clinical practice. Li Wan Po A. Canto G. 58 (9): 854-861. Drug allergy diagnosis work up. Brockow K. golemiot broj na lekovi na pazarot i ~estata primena na pove}e lekovi kaj licata so hroni~nite bolesti. Rezultatite od na{eto istra`uvawe pru`aat globalna slika za ovoj problem vo R. 105: 637-644. 54: 999-1003. Mileva @. Deciphering the immune pathomechanism of cutaneous drug reactions. Allergy 2001. Allergy 2002. Univerzitet “Sv. 6. Blanca M. Hipersenzitivni kutani reakcii na betalaktamski antibiotici. Brockow K.10. Vo: V’l~kovaLa{koska M.Preosetlivost na lekovi 3. Allergy 2003. Position paper. Problemot e potenciran so s¢ u{te nepoznatata patogeneza na preosetlivost kaj golem broj lekovi i maliot broj standardizirani postapki vo nejzinata dijagnostika. Pichler WJ. Zna~eweto na preosetlivosta na lekovi pretstavuva seriozen problem kaj nas i vo svetot so ogled na nejzinata za~estenost. 3. 1996. V’l~kova-La{koska M. 4. When is re-challenge acceptable? Drug Safety 2001. Gruchalla R. 34: 170-175. 4. Bircher A. Understanding drug allergies. Clin Exp Allergy 1998. Romano A. Lopez C et al. referirana od 6. 8.4% od decata. Kiril i metodij” Skopje. Allergy 2002. 5. 13. 10. Bousquet J et al. Penicilinska preosetlivost e naj~est tip na medikamentozna preosetlivost. klini~ka imunologija i alergologija . 2. 5.

Postgrad Med 1997. Demoly P. AAAAI Board of Directors. 25. Shepherd GM. Borrego F. Lazaru J. 198 Institut za medicina na trudot . Ghatak AT. 61 (1): 15-21. Differential metabolism of arachidonic acid in nasal polyp epithelial cells cultured from aspirin-sensitive and aspirin-intolerant patients. Marseni} M. Archives of Internal Medicine 2001. Foxworth JW. Risteska-Ku~ S i sor. Adverse reactions to antibiotics. 1992. Cvetanov V. Salkind AR. Am J Resp Crit Care Med 2000. Makedonija 15. Clinical experience with penicillin skin testing in a large inner-city STD clinic.Kolaborativen centar na SZO . Cvetanov V. CDC National Center for Health Statistics. Neugut AL. Kowalski ML. Penicillin allergy. Drug Allergy. 13 (134). 22. Vervloet D. 16. 18. Bousquet J. Gruchalla RS. Lancet 2000. JAMA 1998. Makedonski medicinski pregled 2003. Allergy & Asthma Advocate Spring 2000. Sundbyberg Sweden. 26. 23. 29. 285 (19). Clinical assessment of drug-induced disease. Pomeranz BH. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Makedonija. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R.: Alergiskite bolesti vo R. Incidence of adverse drug reactions in hospitalized patients. 102 (2): 173-176. Asthma and Immunology (AAAAI). 28: 1505-1511. Pawliczak R. Makedonski medicinski pregled 2003. Epidemiology of drug allergy. Is this patient allergic to Penicillin? JAMA 2001. 270: 2456-2463. 161: 391-398. Corey PN. Pradal M. Wozniak J et al. 1: 305-310. Gadde J. Cuddy PG. 17. 19. 279: 1200-1205. Curr Opinion Allergy Clin Immunol 2001. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. American Academy of Allergy. Gleckman RA. 21. 56: 140-141. 24. Journal of the American Medical Association 1993.Cvetanov V i sor. 28. Anaphylaxis in schools and other childcare settings. 101: 97108. 20. 27. Miller RL. Vital and Health Statistics Series 1996. Milkovska S. 56: 144-145. Makedonija. Referirana preosetlivost na lekovi vo R. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998.

nealergiski reakcii na preosetlivost mo`at da bidat predizvikani od nekoi enzimski deficiti vo digestivniot trakt.4. kako tunata i sku{ata. odnosno neIgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se vklu~eni drugi imunolo{ki mehanizmi. azorubinot. eritrozinot) i drugi. kikiritkite. Patogenetskite mehanizmi na alergiskite i nealergiskite reakcii na preosetlivost na hrana se prika`ani na tabelata 21.1. Naj~esti prehranbeni produkti koi{to kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii se: kravjoto mleko. L 27. ju`noto ovo{je i drugi). glutamatite. bra{noto. klini~ka imunologija i alergologija 199 . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kako i odredeni supstancii koi{to kaj nekoi lica predizvikuvaat nealergiski reakcii na preosetlivost. Alergogenosta na oddelni sostojki od hranata mo`e da se promeni vo procesot na nejzinoto prigotvuvawe. belkata od jajce. e standardiziraweto i unificiraweto na dijagnosti~kata postapka so {to za ovoj problem }e se dobie globalna i objektivna slika. odnosno sredstva za boewe.) se narekuvaat nealergiska preosetlivost na hrana. tartrazinot. sulfitite. kako i pri razgraduvaweto na konsumiranata hrana vo digestivniot trakt.2. Od osobeno zna~ewe. jagodite.0. L 25. dijagnostikata. Slu~aite na preosetlivost na hrana so simptomi sli~ni ili isti kako i kaj alergiskite reakcii na hrana koi{to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (direktno osloboduvawe na medijatori. enzimski deficit i dr. T 78. orevite i drugi. {kolkite.0 7. sojata. Dokolku taa e predizvikana od imunolo{ki mehanizmi {to mo`at da se doka`at se ozna~uva kako alergija na hrana. kako {to e nepodnoslivosta na mleko kaj licata so laktazen deficit vo crevata. I pokraj evidentniot napredok vo poznavaweto na patogenetskite mehanizmi. Isto taka. Nealergiskite reakcii na preosetlivost gi predizvikuvaat prehranbenite produkti {to sodr`at pogolemi koli~ini histamin ili predizvikuvaat negovo osloboduvawe pri nivnata razgradba vo digestivniot trakt (nekoi vidovi riba. sredstva za podobruvawe na vkusot.6. Hranata {to sekojdnevno ja konsumirame sodr`i golem broj potencijalni alergeni koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii. Etiopatogeneza. Preosetlivosta na hrana so svojata postojano raste~ka prevalencija poslednive decenii prerasnuva vo seriozen zdravstven problem {irum svetot. Reakcii na preosetlivost mo`at da predizvikaat i pove}e supstancii koi{to se upotrebuvaat kako aditivi vo hranata. konzervansi (benzoatite. kako kaj site alergiski bolesti.2. ribata.Preosetlivost na hrana 7. 7. Preosetlivost na hrana MKB 10. Definicija Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti preosetlivosta na hrana se definira kako pojava na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na nekoj/nekoi vidovi hrana vo doza tolerirana od drugi lica. terapijata i prevencijata kompleksniot problem na preosetlivost na hrana s¢ u{te ostanuva nedovolno poznat. L 23. Taa se narekuva IgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se doka`e ulogata na IgE.

malapsorptiven sindrom IgG/IgM-posreduvani IgA-posreduvani Kleto~no posreduvani Nealergiski reakcii Osloboduvawe na medijatori Enzimski deficiti (laktaza. Kaj 4050% od licata so alergija na hrana postoi visok rizik od razvoj na anafilakti~en {ok pri konsumirawe na hranata na koja {to se senzibilizirani. astma. Od osobeno zna~ewe e tekot na bolesta. uridil transferaza) 7. Od nepoznati pri~ini toa ne se slu~uva so drugi prehranbeni produkti. alergijata na hrana mnogu ~esto (vo 70-80% od slu~aite) e pridru`ena so medikamentozna alergija. Tolerancijata kon odredeni prehranbeni produkti. kontakten dermatit i dr. urtikarija/angioedem. Patogenetski mehanizmi na reakciite na preosetlivost na hrana Alergiski reakcii IgE-posreduvani Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. Najte{ka reakcija na preosetlivost na hrana e `ivotno-zagrozuva~kiot anafilakti~en {ok. odnosno “decata ja nadrasnuvaat svojata alergija”. urtikarija/ angioedem Dijarea. digestivniot i respiratorniot sistem (okolu 20%) i kardiovaskularniot sistem (10-15%). kako {to se kravjoto mleko i belkata od jajce. galaktokinaza. dijarea Serumska bolest.: Alergiskite bolesti vo R. Vo na{ata stru~na literatura e opi{an slu~aj na anafilakti~na reakcija na susam.. kako {to se ribata i kikiritkite.Kolaborativen centar na SZO . so ogled na toa {to se raboti za bolest po~esta kaj decata otkolku kaj vozrasnite. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na preosetlivost na hrana naj~esto se javuvaat na ko`ata (okolu 50% od site reakcii na preosetlivost na hrana). a respiratornite simptomi se simptomite na rinit i astmatskite napadi. atopiski dermatit. koliti~en ili enterokoliti~en sindrom. se zgolemuva so vozrasta. okolu 50% od licata senzibilizirani na alergenite od jabolkoto istovremeno se alergi~ni i na polenot od brezata. atopiski dermatit. Isto taka.Cvetanov V i sor. dispepsija. Ko`ni manifestacii se: makulopapulozen egzantem. vaskuliti Glutenska enteropatija Kontakten dermatit Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. Taka na primer. urtikarija/ angioedem. gastrointestinalni manifestacii se: dispepti~en.3. Makedonija Tabela 21. Poseben problem pri alergijata na hrana pretstavuva sindromot na vkrstena reaktivnost na alergenite od hranata so drugi alergeni. 200 Institut za medicina na trudot .

li~nata istorija na pacientot za drugite alergiski bolesti.1. familijarnata istorija za alergija na hrana i drugi alergiski bolesti i dr. So ogled na mo`nosta od razvoj na anafilakti~en {ok kaj ovie testovi. belka od jajce i dr.4.2.4. Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata Testovite so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata se va`en element vo dijagnosti~kata postapka. dieta bez gluten i dr.3.4.Preosetlivost na hrana 7. klini~kata relevantnost na pozitivnite testovi i kaj simptomatskite lica vo otsustvo na provokativen test e diskutabilna. potrebno e tie da se izveduvaat zadol`itelno vo hospitalni uslovi. Pozitivnite in vivo testovi na odredenite alergeni od hranata i/ili naodot na alergenspecifi~nite IgE ili IgG vo otsustvo na simptomi ne govori vo prilog na alergija na hrana bidej}i tie mo`at da se sretnat i kaj zdravi lica. Zlaten standard vo dijagnostikata na alergija na hrana ima dvojno slepiot placebokontroliran provokativen test (double-blind placebo-controlled food challenge test – DBPCFC).4.). nivnata hronologija (prethodna konsumacija na odredeniot prehranben produkt. Laboratoriski ispituvawa Se pravat in vitro ispituvawata za odreduvawe na specifi~niot IgE. periodot od konsumacijata do pojavata na simptomi. In vivo alergolo{ki ispituvawa In vivo alergolo{kite ispituvawa se sostojat od kutani i intradermalni testovi na odredeni alergeni od hranata. Isto taka. 7. 7. efekti od prekinot na konsumacija na toj vid hrana). frakciite na komplementot i dr. IgG. Sekundarnata prevencija se sostoi od primenata na prepora~anata dieta (ekspoziciona profilaksa).) do krajot od prvata godina na `ivotot i dr. a vo nekoi slu~ai uspe{na e profilaksata so oralna primena na dinatrium Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Osnovna terapiska merka pri alergijata na hrana e identificiraweto i eliminiraweto na inkriminiraniot vid/vidovi hrana i primena na soodvetna dieta (dieta bez kravjo mleko.5. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. izbegnuvawe na potentnite nutritivni alergeni (riba. a se sostojat od podatoci za vidot na simptomite. eliminacionite i provokacionite testovi na inkriminiraniot vid/vidovi na hrana i in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa. klini~ka imunologija i alergologija 201 .4. 7. Prevencija Merkite na primarna prevencija vo doene~kata vozrast se sostojat od ishrana so maj~ino mleko.4. 7. 7. cirkulira~kite imunokompleksi. Dijagnoza Dijagnosti~kata postapka vo evaluacijata na reakciite na preosetlivost na hrana se sostoi od anamnesti~kite podatoci.

le{nici i dr. Spored istra`uvawata vo SAD.: Alergiskite bolesti vo R. vospituva~i i nastavnici. [est do sedum milioni Amerikanci. a na neIgE-posreduvanata alergija na hrana 1. Alergijata na hrana e pri~ina za 33% od slu~aite na anafilaksa vo SAD. Alergijata na hrana vo SAD predizvikuva okolu 30 000 anafilakti~ni epizodi so okolu 150 smrtni slu~ai godi{no. Makedonija kromoglikat.5% i e povisoka kaj decata. sojata i kravjoto mleko.4% kaj ma`ite). Spored istra`uvawata vo Velika Britanija i skandinavskite zemji. odnosno hranata koja{to ne gi sodr`i poznatite alergogeni proteini. bronhospazam. vo SAD i Kanada postojat pove}e zdru`enija za pomo{ na licata {to stradaat od ovaa bolest.1%. pri {to prevalencijata na IgE-posreduvanata alergija na hrana iznesuva 2. Prevalencijata na alergijata na hrana vo SAD vo poslednive 5 godini e zgolemena za okolu 55%. kikiritkite. belkata od jajce i ribata. po pat na genetska modifikacija. So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana.6% (60. dodeka alergijata na ubod od insekti i medikamenti se odgovorni za 14%.6. odnosno 13%. Najte{kite alergiski reakcii obi~no se predizvikani od alergijata na kikiritki i srodni plodovi (orevi. Prevalencijata na alergijata na hrana kaj op{tata populacija vo Berlin iznesuva 3. taa intenzivno epidemiolo{ki se istra`uva.) od koja{to stradaat okolu 3 milioni Amerikanci.Cvetanov V i sor. bra{noto. osobeno vo SAD i zemjite od zapadna Evropa. a kaj adultite okolu 2. a {est vidovi prehranbeni produkti (belkata od jajce. prevalencijata na alergijata na hrana kaj decata do 3 godini iznesuva okolu 8%. nivnite roditeli. kravjoto mleko. Prevalencijata na alergijata na hrana vo op{tata populacija vo Francija iznesuva okolu 3. Kako novi mo`nosti na prevencija na alergijata na hrana se nametnuvaat primenata na anti-IgE terapijata i imunoterapijata so polen od breza (so ogled na ~estata vkrstena reaktivnost so nutritivnite alergeni). Mislewata za efikasnosta na oralnata specifi~na imunoterapija (desenzibilizacija) vo prevencijata na alergijata na hrana se kontroverzni. alergija na hrana imaat pove}e od 5% od decata i okolu 2% od vozrasnite. kikiritkite. osobeno izrazena kaj predu~ili{nite i u~ili{nite deca. ribata i sojata) se odgovorni za okolu 90% od site slu~ai na alergija na hrana. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana i javno-zdravstvenoto zna~ewe {to go dobiva. anafilaksa i dr.Kolaborativen centar na SZO . 202 Institut za medicina na trudot . belkata od jajce. prete`no deca. Brojot na smrtni slu~ai predizvikani od anafilakti~na reakcija na nekoj vid hrana vo evropskata populacija iznesuva okolu 200 godi{no. stradaat od alergija na hrana.5%. a kaj decata kravjoto mleko. kaj u~ili{nite deca 6-8%. 7.5% i vo site vozrasni grupi e po~esta kaj `enskiot pol. Va`na uloga vo prevencijata na alergijata na hrana dobiva i proizvodstvoto na hipoalergizira~ka hrana. Naj~esti predizvikuva~i na alergijata na hrana kaj vozrasnite se ribata. Akutnite alergiski reakcii na hrana se lekuvaat spored principite na lekuvawe na projaveniot vid reakcija (urtikarija.6% kaj `enite i 39.). prete`no deca.

3%) (grafik 146). klini~ka imunologija i alergologija 203 . Preosetlivost na hrana referiraat 4.2% od site ispitanici (grafik 145).8% 4. 7.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot.2% Grafik 145.7.3% 5. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid. Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na preosetlivost na hrana e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (8. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 4. dodeka kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3.1% Grafik 146.9%). Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici spored polot Na{ite rezultati se komplementarni so podatocite od literaturata za povisoka prevalencija na preosetlivosta na hrana kaj `enskiot pol vo site vozrasni grupi.1% (grafik 147).Preosetlivost na hrana 7.1%) vo sporedba so prevalencijata kaj ma`ite (2. Podatocite se dobivani so pra{alnici za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na EAACI. Preosetlivost na hrana kaj site ispitanici Preosetlivosta na hrana kaj site ispitanici ima dvojno povisoka prevalencija kaj `enite (5.2% 2.7. pokraj drugite alergiski bolesti istra`uvana e i alergijata na hrana. 95. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

7%) (grafik 149).9 5.8) (grafik 148). Vozrasni Prevalencijata na preosetlivosta na hrana kaj adultite e poniska vo odnos na decata i iznesuva 3.Cvetanov V i sor. (1.7% 4. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Sk 3.0% 1. a najniska kaj licata postari od 60 god. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 3.Kolaborativen centar na SZO . 5 4 3 2 1 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 2. Preosetlivost na hrana kaj adultite e referirana dva i pol pati po~esto kaj `enite (4.2.3% 1.7% 2.: Alergiskite bolesti vo R.0% 3.3%) vo odnos na ma`ite (1.3% Grafik 148. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite spored vozrasta 204 Institut za medicina na trudot .3%. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici vo oddelnite gradovi 7.3 0 Do Oh Pr De Pe Grafik 147.8% 4. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj adultite Preosetlivosta na hrana kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (4%).7.1 8.5 2.2 3.3% Grafik 149.

dva pati e povisoka kaj devoj~iwata (6.3.4%) (grafik 152).9% 0% Do Oh Pr De Pe Grafik 150. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 0. vo odnos na decat na vozrast od 7 do 14 god (4.5% (grafik 150).0% 3.4% 9.7.1% 6.5% 6. 7.1%) (grafik 151). Preosetlivost na hrana kaj detskata populacija Preosetlivosta na hrana e dvojno povisoka kaj decata so vozrast do 7 god (9%).0% Grafik 152.8% 1. voop{to ne e referirana od ispitanicite od Ohrid.6%). klini~ka imunologija i alergologija 205 .6% 8 6 4 2 0 Sk 0.8%) vo sporedba so mom~iwata (3. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite od oddelnite gradovi 7.Preosetlivost na hrana Preosetlivosta na hrana kaj adultite ima najvisoka prevalencija kaj ispitanicite od Prilep (7. Deca Kaj detskata populacija prevalencijata na preosetlivost na hrana iznesuva 5%. 10 8 6 4 2 0 <7 >7 4.8% Grafik 151.2% 5. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj decata spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 5.

5% 10. preoset.7% (grafik 153).8% od decata so referirana preosetlivost na hrana.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 153. hr.Cvetanov V i sor.9% 1. Kutani manifestacii na preosetlivost na hrana kaj vozrasnite i decata Preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite se javuva signifikantno po~esto kaj licata so referirana medikamentozna preosetlivost. Adulti so preosetlivost na hrana i adulti so preosetlivost na hrana i referirana preosetlivost na lekovi 206 Institut za medicina na trudot .3% od vozrasnite ispitanici koi{to referiraat preosetlivost na hrana referiraat i preosetlivost na nekoj lek (p < 0. 5% 5 4 3 2 1 0 vozrasni deca 3.4% 5. Naj~esti klini~ki manifestacii Naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana se ko`nite promeni koi{to se javuvaat kaj 46.7. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno preoset. 56.2% 2.: Alergiskite bolesti vo R.5%).05) (grafik 155).Kolaborativen centar na SZO .7% 1. 15 10 5 0% 11. odnosno se dvi`at vo ramkite na podatocite izneseni vo literaturata (okolu 50%) (grafik 154). Grafik 155.5% Grafik 154.3% Preoset.2% od vozrasnite i kaj 58. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 5. hrana so medik. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj decata od oddelnite gradovi 7.4.3% 2. odnosno 56. Makedonija Prevalencijata na hrana kaj decata e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (11. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid.

8. pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. mesto na `iveewe. dodeka preosetlivosta na hrana e signifikantno po~esta kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti.Preosetlivost na hrana Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite ispitanici so drugite alergiski bolesti. mesto na `iveewe. Kaj decata so preosetlivost na hrana (grafik 156) taa se javuva signifikantno po~esto kaj onie so familijarna istorija za alergiski bolesti.2%. pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta. Deca so preosetlivost na hrana i pozitivna i negativna familijarna istorija za alergiski bolesti Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj decata so drugite alergiski bolesti. ist. 7. a kaj decata vo Dojran. ist Negat. klini~ka imunologija i alergologija 207 . 3. Preosetlivosta na hrana e najvisoka vo vozrasnata grupa od 0 do 7 god. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. 5.0% Grafik 156. Ko`nite manifestacii se naj~estite klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite i decata.1% od decata so negativna familiarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. Preosetlivost na hrana kaj vozrasnite e najvisoka vo Prilep.001). doewe i traewe na doeweto. Preosetlivosta na hrana kaj adultite e signifikantno po~esta kaj licata so preosetlivost na nekoj lek ili lekovi.05). rodilna te`ina. a najniska kaj licata postari od 60 godini. 4.3%). Kako i kaj drugite alergiski bolesti. Makedonija stradaat od preosetlivost na nekoj vid/vidovi hrana. odnosno najverojatno okolu 80 000 lica vo R. 2. prisustvo na bra}a/sestri vo semejstvoto. odnosno taa e referirana od 20% od decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti i samo kaj 3. atopiski status. prevalencijata na preosetlivost na hrana e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. Prevalencijata na preosetlivost na hrana vo op{tata populacija iznesuva 4.05). prestoj vo jasli ili gradinka) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. fam. fam.1% 20. 3. 25 20 15 10 5 0 Pozit. eksponiranost na pasivno pu{ewe. Zaklu~oci 1. Preosetlivosta na hrana e po~esta kaj decata (5%) vo sporedba so vozrasnite (3. a se javuvaat kaj okolu 50% od licata so referirana preosetlivost na hrana.

6 (8): 29-37. Food allergy: an overview. 93. et al. Niestijl Jansen JJ. Lancet. Petruckevitch A. 132-136. 108. Allergy 2001. Clinical manifestations of adverse food reactions. Baumgartner S. Allergy 1998... Eigenmann PA. SÝvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Allergy 2003. Kardinaal AFM. Prevalence and severity of food allergy – need to control. Cvetanov V. 2. Zagora: Znanie EOOD 1999. Asthma and Immunology (AAAAI).Kolaborativen centar na SZO 11. 58(2): 114-120. 7. Miller RL. Huijbers GH. Hourihane JO’B. EAACI Newsletter 2004. 1994. Pediatr Allergy Immunol 1995. A revised nomenclature for allergy.Cvetanov V i sor. Burks AW et al. J Allergy Clin Immunol 2003. 3. Prevalence of peanut and tree nut allergy in the US determined by a random digit dial telephone survey. Environ Health Perspect 2003. E`ova N. 2001. Crevel RWR. 17. who. 14. 103: 559-562. 1994. Institut za medicina na trudot . Rodriquez J. 13. Nar√~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Balabanova M. Allergy 2001.org/allergy. Et al. Hourihane JO’B. J Allergy Clin Immunol.: A population study of food intolerance. 53: 84-88. Bousquet J et al. 133-140. 7.9. Charkin S et al.windhamsd. Andrae S. Vieths S.: Population study of food allergy in France. Madsen C. Food Allergy Guideline. Mileva @. Mileva @..lekuvawe. Skopje: MEDIS-informatika 1998. 4: 12-15. Literatura 1. Allergy 2003. The UCB Institute of Allergy. 6. Future therapeutic options in food allergy. 59: 1262-1267. Sampson HA. 481-483. Adverse reactions to foods: Epidemiology and risk factors. when and how? Allergy 2003. 8. Johanson SGO. Allergy testing in children: why. 20. Valovirta E. Alergiski bolesti . 343. Mileva @. Food allergy in adulthood. 16. 1127-1130. 18. Available from: http://www. Böhler E. Crespo JF. Ghatak AT. 145-150. Trandafilovski P. 22. c/o UCB Center 1999. Archives of Internal Medicine 2001. Pediatr Allergy Immunol 1995. Sampson HA.: Prevalence of food allergy and intolerance in the adult Dutch population. Kanny G. Taylor SL. 208 .htm. 12. Mills ENC. 58 (12): 12171221. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Karaxinska-Bislimovska J. Moneret-Vautrin DA. Young E. et al.. St. Anklam E. 19. 21. 56 (9): 813-824. 5. Information provision for allergic consumers – where are we going with food allergy labelling? Allergy 2004. Ruhdorfer S et al. 4. American Academy of Allergy. Neugut AL. Stoneham MD. 40-45. Allergies. Hranitelna alergi®. 111: 540-547. Frewer L. Food allergy. 56: 1172-1179. Host A. Vo: Na{ev G. 23. J Allergy Clin Immunol 1999. Sicherer SH. 6 (8): 20-28. Munoz-Furlong A. Koch P. Epidemiology of food allergy/food intolerance in adults: associations with other manifestations of atopy. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Schäfer T. Staevska M. 9. Makedonija Rezultatite od na{eto istra`uvawe se prvi~nite podatoci za preosetlivost na hrana na nivo na celata zemja i pretstavuvaat osnova za narednite istra`uvawa koi so podetalen pristap }e go evaluiraat ovoj alergiski entitet kaj nas. J Allergy Clin Immunol. 15.. Flabbee J.: Alergiskite bolesti vo R. Kagan RS. Host A. 446-456.. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. New perspectives in treating food allergy. 10. 58(7): 559-569. 61 (1): 15-21. ur. 111: 223-226.

Prevalence of adverse reactions to food in Germany – a population study.Preosetlivost na hrana 24. 26. Monogr Allergy. Basel: Karger. (59): 338-345.prikaz na slu~aj. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 1996: 1-254. 25. Highlights in food allergy. Worm M et al. Zuberbier T. Wütrich B. Allergy 2004. klini~ka imunologija i alergologija 209 . Edenharter G. 50: 96-99. Baxakova G: Anafilakti~na reakcija na hrana . Makedonski medicinski pregled 1996.

210 .

Alergija od insekti

8.0. Alergija od insekti MKB 10; T 63.4 X 23
8.1. Definicija i klasifikacija
Alergiskite reakcii predizvikani od insekti se klasificiraat vo dva suptipa: reakcii predizvikani od ubod ili kasnuvawe od insekti i reakcii predizvikani od inhalacija na partikli od insektite vo vozduhot. Alergiskite reakcii predizvikani od ubodot od insektite od rodot Hymenoptera, odnosno Cipokrilci (stinging insect allergy) se naj~estite i najte{kite alergiski reakcii predizvikani od insekti, pa natamo{niot tekst se odnesuva na niv. Alergiski reakcii mo`at da se javat kaj senzibiliziranite lica na salivarnite proteini od insektite {to kasnuvaat (biting insect allergy), kako komarcite, kowskite i drugite muvi, pajacite i dr., no tie se poretki i poblagi po svojot klini~ki tek (ograni~eni samo na ko`ni manifestacii), a se javuvaat obi~no kaj decata. Respiratorni alergiski reakcii se javuvaat kaj licata senzibilizirani na inhalativnite partikli od nekoi insekti vo vozduhot (inhalant insect allergy). Od procenetite 12 milioni lica so astma vo SAD, okolu 40% se alergi~ni na aeroalergenite od lebarkata. Toj procent, spored rezultatite od na{eto istra`uvawe, kaj nas e ponizok i iznesuva 10% od pacientite so alergiska astma.

8.2. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom
Redot Hymenoptera e najgolemiot red insekti i se sostoi od nad 100 000 vidovi. Od alergolo{ki aspekt se zna~ajni desetina vidovi, a za na{ata zemja toa se vidovite: medonosna p~ela (Apis mellifera), obi~na osa (Vespula spp.), “kni`na” osa (Polites spp.) i str{en (Vespa spp.) (slika 17).

A.

B.

V.

Slika 17. A. Medonosna p~ela (Apis mellifera), B. obi~na osa (Vespula spp.) i V. str{en (Vespa spp.)

Medonosnite p~eli se dolgi okolu 1,5 sm, po boja se svetlokafeavi so umereno zabele`livi abdominalni prugi. Obi~nite osi imaat sli~ni dimenzii kako medonosnite p~eli, a se odlikuvaat so karakteristi~nite `olti i crni prugi na abdomenot. Kaj nas se sretnuva i i t.n. kni`na osa (Polistes spp.) koja{to e sli~na na obi~nata osa, no so pomali dimenzii. Str{enot e sli~en na osata po izgledot, no e pogolem od nea (2,5-3 sm). Ubodite od navedenite insekti naj~esto se slu~uvaat vo leto i rana esen, obi~no vo blizinata na nivnite gnezda. Insektite gi privlekuvaat intenzivni boi (obleka i obuvki) i mirisi (hrana, pijaloci, parfemi, lakovi za kosa, losioni za son~awe i dr.), nagli dvi`ewa itn. Osite i str{enite
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

211

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

mo`at da go povle~at osiloto posle ubodot, odnosno mo`ni se povtorlivi ubodi, dodeka p~elata go gubi osiloto posle ubodot i uginuva. Pri ubodot od ovie insekti doa|a do inokulacija na nivniot venom vo ko`ata na `rtvata. Venomot se sostoi od nekolku vazoaktivni supstancii, od koi nekoi se prili~no potentni alergeni, koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat blagi do `ivotno-zagrozuva~ki alergiski reakcii. Venomite na ovie insekti i alergenite {to gi sodr`at se definirani vo docnite sedumdesetti godini od minatiot vek. Venomot od p~elata i osata razli~en, odnosno sodr`i razli~ni majorni alergeni. Dvata venoma sodr`at hijaluronidaza; venomot od p~elata sodr`i melitin i fosfolipaza A2, dodeka majorniot antigen na venomot od osata e antigenot 5 (slika 18). So ogled na razli~niot antigenski sostav vkrstenite alergiski reakcii se retki, ne{to po~esti kaj osata i str{enot. Sli~no kako kaj lekovite, pri ubod od ovie insekti licata se odedna{ eksponirani na nekolku mikrogrami od majorniot alergen, koli~ina {to odgovara na godi{nata doza od vdi{en polenski alergen. Toa e verojatno pri~inata {to kaj licata senzibilizirani na alergenite od venomot na Hymenoptera Slika 18. Tercierna struktura na insektite, prevalencijata na atopijata e na antigenot 5 od venomot na osata nivo na op{tata populacija.

8.3. Klini~ka slika
Normalnata reakcija posle ubodot od ovie insekti se manifestira so lokalna bolka, crvenilo i otok so pre~nik do 1 cm. {to se gubi za 24-48 ~asa. Kaj senzibiliziranite lica pri povtoren ubod mo`at da se javat lokalni ili generalizirani alergiski reakcii, koi vo pove}e od 90% od slu~aite se IgE-posreduvani.

8.3.1. Lokalni alergiski reakcii
Lokalnite alergiski reakcii se manifestiraat so otok i crvenilo na mestoto na ubodot so pre~nik pogolem od 10 sm, {to se razvivaat za 24 do 48 ~asovi, a se povlekuvaat za dva do sedum denovi (slika 19). Lokalnite alergiski reakcii se naj~esto docni IgE-posreduvani reakcii.

Slika 19. Lokalni alergiski reakcii posle ubod od osa

212

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

8.3.2. Sistemski alergiski reakcii
Sistemskite alergiski reakcii spored svojata te`ina se klasificiraat na pove}e na~ini. Spored Müller, se razlikuvaat 4 stadiumi na sistemskite reakcii: I - jaka lokalna reakcija na mestoto na ubodot; II - jaka lokalna reakcija pridru`ena so generalizirana ko`na reakcija; III - navedenite ko`ni promeni pridru`eni so sistemska organska reakcija (lariengealen edem, astmatski napad i/ili abdominalna bolka); IV - {ok so naru{uvawe na svesta.

8.3.3. Tek i prognoza
Kaj licata so sistemska alergiska reakcija, rizikot za pojava na ista takva ili pote{ka reakcija pri povtoren ubod od istiot vid insekt iznesuva okolu 60%. Kaj eden del od licata so istorija za sistemska alergiska reakcija (20 do 80% spored razli~ni istra`uvawa) pri povtoren ubod ne doa|a do razvoj na sistemska reakcija, odnosno mo`ni se i spontani podobruvawa. Ne postoi na~in da se predvidi eventualnata idna reakcija, a faktori od koi taa zavisi se: periodot od posledniot ubod (podolg period go namaluva rizikot od druga sistemska reakcija), dozata od inokuliraniot venom, mestoto na ubodot, zdravstvenata sostojba na liceto i dr.

8.4. Dijagnoza
Dijagnozata na alergiskite reakcii posle ubod od insekti se postavuva vrz osnova na anamnesti~kite podatoci i naodot na specifi~niot IgE, odreden so in vivo i/ili in vitro metodi. Ko`nite prick testovi se posenzitivni vo odnos na in vitro tehnikite za odreduvawe na specifi~en IgE. Naodot na specifi~en IgE vo otsustvo na anamnesti~ki podatoci za alergiska reakcija posle ubod od insekt e bez pogolemo zna~ewe bidej}i pozitivniot test se sretnuva i kaj licata {to ne razvile alergiska reakcija posle ubodot. Te`inata na alergiskata reakcija posle ubod od insekt ne e vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.5. Prevencija
Prevencijata na site alergiski reakcii posle ubod od insekti vklu~uva pove}e ednostavni i korisni soveti i preporaki za namaluvawe na rizikot od mo`en sleden ubod (ekspoziciona profilaksa), kako {to se odbegnuvawe na : - nagli dvi`ewa koga insektite se vo blizina; - parfemi, silno mirizlivi sapuni i lakovi za kosa; - {iroka, intenzivno oboena i {arena obleka i obuvki; - jadewe na otvoren prostor i vo blizina na padnato prezreano ovo{je; - prestoj vo priroda, osobeno vo letniot period, vo blizina na p~elini ku}i~ki i osini gnezda; - son~awe so koristewe kremi ili losioni za son~awe koi{to gi privlekuvaat insektite; - proverka na voziloto pred vozewe za prisustvo na p~eli ili osi i vozewe so zatvoreni prozorci; - otstranuvawe na gnezdata od osite okolu ku}ite, dokolku gi ima. Prevencijata na eventualnite idni sistemski reakcii kaj licata so te{ka sistemska reakcija i nekoi lica so umerena sistemska reakcija posle ubod od
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

213

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

insekt se sostoi vo primena na specifi~na imunoterapija ili nosewe na set za samopomo{ kaj licata kaj koi od odredeni pri~ini ne e primeneta specifi~nata imunoterapija. Setot za samopomo{ se sostoi od adrenalin vo posebna brizgalka koja go injektira lekot intramuskulno ili supkutano so pritisok na kop~eto, ampula so antihistaminik, tampon natopen vo alkohol i gumeno crevo {to se stava nad mestoto na ubodot.

8.6. Lekuvawe
Terapijata kaj lokalnite alergiski reakcii se sostoi od primena na oralni antihistaminici i lokalni oblozi. Kaj licata so lokalna alergiska reakcija rizikot za ista takva reakcija pri povtoren ubod okolu 60%, dodeka rizikot od razvoj na sistemska reakcija se procenuva na okolu 5%. Vo terapijata na blagite sistemski reakcii se primenuvaat antihistaminici oralno ili intramuskulno. Umerenite reakcii se tretiraat so antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno i inhalatorni β2 agonisti pri astmatski napad, odnosno inhalirawe na adrenalin pri laringealen edem. Pri silnite/ serioznite sistemski reakcii, neophodna e primena na adrenalin intramuskulno, antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno ili intravenski, a vo nekoi slu~ai se potrebni i plazma ekspanderi i oksigenoterapija.

8.7. Specifi~na imunoterapija (SIT)
Hiposenzibilizacijata ili alergiskata vakcinacija e indicirana kaj licata so sistemska reakcija od 3. i 4. stadium spored Müller so pozitivni in vivo i/ili in vitro testovi na specifi~nite venom-alergeni. Se izveduva so aplicirawe na raste~ki koncentracii na soodvetniot venom spored odreden protokol (brzi ili hospitalni i konvencionalni ili ambulantni protokoli). So specifi~nata imunoterapija kaj senzibiliziranoto lice se konvertira proalergiskiot T-po 2 imun odgovor vo T-po 1 imun odgovor so s¢ u{te nedovolno poznati mehanizmi. Efikasnosta na specifi~nata imunoterapija iznesuva 95-98%. Kaj okolu 10% od licata kaj koi se sproveduva specifi~nata imunoterapija se javuvaat nesakani sistemski reakcii. Klini~koto podobruvawe pri specifi~nata imunoterapija, vo smisla na protekcija pri slednite ubodi, se javuva mnogu pobrgu vo odnos na serolo{koto podobruvawe. Ko`nite prick testovi se negativiziraat za 5 godini kaj okolu 20% od pacientite na specifi~na imunoterapija, a za 7-10 godini kaj 50-60% od niv. Vo prilozite 10 i 11 se prika`ani protokolite za brza i konvencionalna hiposenzibilizacija na Döring i sor. spored koi se izvedeni hiposenzibilizacii kaj okolu 600 lica so preosetlivost na ubod od p~ela, osa ili str{en.

8.8. Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti
Vo literaturata ne se sretnuvaat mnogu podatoci za epidemiologijata na insektnata alergija. Mnogu po~esti se studiite za protokolite i efektite od specifi~nata imunoterapija kaj licata so insektna alergija. Prevalencijata na alergiskite reakcii na ubod od insekti vo SAD iznesuva 0,5-5% od op{tata populacija, odnosno okolu dva milioni lica se alergi~ni na ubod od insekti. Okolu 500 000 hospitalizacii 214
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

godi{no vo SAD se dol`at na sistemski alergiski reakcii na ubod od insekti, a brojot na smrtni slu~ai iznesuva 40-150 godi{no. Prevalencijata na sistemskite alergiski reakcii vo SAD iznesuva 1-2% vo op{tata populacija, odnosno okolu 3% za vozrasnite i okolu 1% za decata. Alergiskite reakcii posle ubod od insekti kaj decata se poblagi, odnosno obi~no se ograni~eni na lokalni ili sistemski ko`ni manifestacii. Brojot na smrtni slu~ai od alergiski reakcii posle ubod od insekti vo Velika Britanija iznesuva ~etiri godi{no, no se smeta deka toj e mnogu pogolem so ogled na toa {to pri pogolem broj od ovie slu~ai kako pri~ina za smrtta se naveduva kardiorespiratornata insuficiencija. Spored nekoi avtori ne postoi signifikantna asociranost na sistemskite reakcii so familijarnata istorija za sistemski alergiski reakcii posle ubod od insekt. Isto taka, sistemskite alergiski reakcii ne se vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.9. Rezultati od na{eto istra`uvawe
Vo ramkite na Proektot istra`uvana e i preosetlivosta na ubod od insekti, a podatocite od ispitanicite se dobieni so pra{alnik. Prevalencijata na alergijata od insekti od rodot Hymenoptera vo na{eto istra`uvawe kaj site ispitanici iznesuva 3,1%. Toa zna~i deka verojatno okolu 60 000 lica od R. Makedonija se alergi~ni na ubod od insekti, {to e komplementarno so podatocite od literaturata (grafik 157).
96,9%

3,1%

Grafik 157. Prevalencija na alergijata od insekti kaj site ispitanici

8.9.1. Vozrasni
Prevalencijata na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti iznesuva 2,5%. Taa e tri i pol pati po~esta kaj `enite (3,8%) vo odnos na ma`ite (1,1%) (grafik 158).
4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Vk. adulti ma`i `eni
1.1% 2,5% 3.8%

Grafik 158. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

215

Kolaborativen centar na SZO .5%). odnosno 1.8%.: Alergiskite bolesti vo R. odnosno 3.1.4% kaj devoj~iwata i 3.1% kaj mom~iwata (grafik 161). Vo vozrasnite grupi od 21 do 30 i od 31 do 40 prevalencijata iznesuva 2.7% 1.1% 1. dodeka vo postarite vozrasni grupi (51-60 i > 60) prevalencijata e poniska i iznesuva 2.9. Vo Skopje taa iznesuva 2%.5 0 3.1%.5 1 0. 216 Institut za medicina na trudot .6%.7% (grafik 159). a kaj ispitanicite vo Ohrid i Prilep ne e registriran nitu eden slu~aj na alergijata od insekti.9.5 2 1. 10 8 6 4 2 0 Sk 2. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite od oddelnite gradovi 8. 4. Makedonija Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa 41-50 (3.9%.9% 0% Do Oh 0% Pr De Pe Grafik 160.7% 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 159. Distribucija na alergijata od insekti kaj adultite spored vozrasta 8. 3.Cvetanov V i sor.6% 2.7% (grafik 160). Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na insektnata alergija kaj adultite e najvisoka vo Dojran (8.1.2%).5% 3.0% 8.3%. Deca Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata iznesuva 3.3% 2.2% 2.2. odnosno 2. Kaj ispitanicite od Debar i Peh~evo prevalencijata na alergijata od insekti iznesuva 1.5 3 2.

1.1% 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe 0% 4.9%).9% >7 Grafik 162.5% Grafik 163.2% 1.Alergija od insekti 5 4 3 2 1 0 Vkupno deca ma{ki 3. 1.2%.4% `enski Grafik 161.3% 3. odnosno 5. Kaj ispituvanite deca vo Ohrid ne e registriran nitu eden slu~aj na alergija od insekti (grafik 163).2%.1% 4. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj decata Alergijata od insekti e po~esta kaj u~ili{nite (prevalencija 3. 9.8% 3.Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata e najvisoka vo Dojran (9.5%.1%). vo Skopje iznesuva 4. vo sporedba so predu~ili{nite deca (2. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata od oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Debar i Peh~evo 4.1% 4.2% 5. Distribucija na alergijata od insekti kaj decata spored vozrasta 8. a vo Prilep.9.3%) (grafik 162).2. 5 4 3 2 1 0 <7 2. klini~ka imunologija i alergologija 217 .1%.

Makedonija 8.5% 45.Kolaborativen centar na SZO . Distribucija na ko`nite i sistemskite alergiski reakcii posle ubod od insekt kaj vozrasnite i decata 8. {to se sovpa|a so rezultatite od istra`uvawata na Golden vo SAD.2% od ispitanicite koi ne referirale preosetlivost na nekoj vid hrana (p < 0. Kaj 45.3%. Taka.: Alergiskite bolesti vo R. odnosno samo 2. pu{eweto i `ivotot vo urbana sredina (p > 0. 25 20 15 10 5 0 so bez 2.4.5% Ko`na reakcija Sistemska reakcija Grafik 164.Cvetanov V i sor. Statisti~kata analiza ne poka`uva zna~ajna povrzanost na alergijata od insekti so familijarnata istorija za alergiski bolesti. a kaj 54. alergija od insekti referiraat 22.2% od ispitanicite so preosetlivost na hrana.05).7% od vozrasnite so alergija od insekti.9. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii Alergijata od insekti ne e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite.5% se razviva sistemska reakcija (grafik 164).05) (grafik 165). a sistemska reakcija 75. nitu kaj decata.8% 22.2% Grafik 165.9. Tie uka`uvaat na povisoka prevalencija na sistemskite reakcii kaj vozrasnite vo odnos na decata.3.3% 54. 80 60 40 20 0 Vozrasni Deca 24. Kaj vozrasnite signifikantna e povrzanosta so polot i preosetlivosta na hrana. Ko`ni manifestacii posle ubod od insekt referiraat 24.7% 75. atopiskiot satatus. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite so i bez preosetlivost na hrana 218 Institut za medicina na trudot . Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti Na{ite podatoci vo odnos na klini~kite manifestacii na alergijata od insekti se sovpa|aat so podatocite od literaturata.5% od decata so alergija od insekti posle ubod na insekt se javuvaat ko`ni promeni.

05) (grafik 166). 14 12 10 8 6 4 2 0 13. Sistemskite reakcii posle ubod od insekt se po~esti kaj vozrasnite so alergija od insekti vo odnos na decata. Zaklu~oci 1. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultnata populacija iznesuva 2.Alergija od insekti Nasproti ovie rezultati utvrdeni kaj vozrasnite ispitanici. Pojavata na alergijata od insekti ne poka`uva statisti~ki zna~ajna povrzanost so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite ispitanici. rodilnata te`ina. Alergijata od insekti kaj vozrasnite e signifikantno po~esta kaj licata so alergija na hrana.05).4%) otkolku kaj mom~iwata (3. Od druga strana. nitu kaj decata.10.9%) vo odnos na ma`ite (1. alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj onie deca so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. 6. 3. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj detskata populacija iznesuva 3. dodeka povrzanosta so atopiskiot status i drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori e nesignifikantna.1% so bez Grafik 166. klini~ka imunologija i alergologija 219 .3% 2. Prevalencijata na alergijata od insekti vo op{tata populacija iznesuva 3. 5. povisoka e kaj `enite (3.5%. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti.9%). sporedbata so prevalencijata so drugite gradovi (pr. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata so i bez pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti 8. 4.8% i e nezna~itelno povisoka kaj devoj~iwata (4. Ohrid) ja ostava mo`nosta za nerealno prika`uvawe na sostojbata {to ne se isklu~uva pri epidemiolo{kite studii {to se baziraat na samoreferirawe na simptomite. doeweto i vremetraeweto na doeweto.8%) vo odnos na ma`ite (1.1%). pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. 2. `ivotot vo urbana sredina.1%). prestojot vo jasli ili gradinka i eksponiranosta na pasivno pu{ewe ne poka`uva statisti~ka zna~ajnost (p > 0.1%. 7. Visokata prevalenija na alergijata od insekti kaj ispitanicite od Dojran (vozrasnite i decata) mo`ebi se dol`i na pogolemata mo`nost za kontakt i senzibilizacija na ubod od insekti so ogled na klimatskite karakteristiki na toa podra~je. taa signifikantno povisoka kaj `enite (3. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. polot.

10.. Web: http://www. Vital and Health Statistics. 8. 13. Vo: NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. AlergiÔ kÝm insekti. Gendej SM. Alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti.. 67: 2541-2546. Imunoterapija. Doki} D. Trandafilovski P. 58 (11): 1176-1180. Skopje: EDIT 1992. Insektengifthyposensibilisierung beim niedergelassenen Dermatologen – Rückblick auf die Erfahrungen von vierzehn Jahren. Cvetanov V. Balabanova M.: Alergiskite bolesti vo R. AAAAI Board of Directors: Anaphylaxis in schools and other childcare settings. Zagora: Znanie EOOD 1999. New development in the diagnosis and treatment of Hymenoptera venom allergy. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. 5. ur. Fact Stats A-Z. Ilgner M. 7. 124: 447-453. 483-485. Anaphylaxis in the United States: An investigations into its epidemiology. 12.gov/nchs/fastats/allergies. Allergy 2001. a povrzanosta so drugite ispituvani faktori e statisti~ki nesignifikantna. 2. The results of a retrospective study in 178 patients. American Academy of Allergy. Miller RL. Petrovsky N. Mileva @. 163-173. Allergy 2003. Allergy 2003. Literatura 1. 6. Wenzel J. CDC. Neugut AL. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Mileva @. Alergiski bolesti-lekuvawe. 1999. St.11. Bousquet J et al. Makedonija. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Archives of Internal Medicine 2001. Hourihane JO’B. Tüttenberg HW. No 13. 220 Institut za medicina na trudot . 20-30. 11. Döring HF. 61(1): 15-21. Computational tools for the study of allergy. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 56: 140-141. Asthma and Immunology (AAAAI). prvo od vakov tip za alergijata od insekti vo R. Skopje: MEDIS-informatika 1998. Makedonija 8. Karaxinska-Bislimovska J. Am Fam Physician 2003. 9. Brusic V. 8. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe. Int Arch Allergy Immunol 2001. 14. Müller UR. A revised nomenclature for allergy. Milkovska S. 42 (9).htm. 15. Ghatak AT. Meissner-Kraemer M. 58: 1083-1092. Safety of rush insect venom immunotherapy. Series 10. Makedonija pretstavuvaat pojdovna osnova za globalno i organizirano re{avawe na problemot na alergijata od insekti vo na{ata zemja. 102 (2): 173-176. kako i za idnite epidemiolo{ki studii za ovoj alergiski entitet. E`ova N. Risteska-Ku~ S i sor. Johansson SGO. 4. Makedonski medicinski pregled 2003. Golden DB.Cvetanov V i sor. Stinging Insect Allergy. 3. Bauer R et al. 142-148.Kolaborativen centar na SZO . Der Deutsche Dermatologe 1994. 56 (9): 813-824. et al. Cvetanov V. Gavrilovski M. cdc.

Poglavje G G. Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti .

222 .

e procenet na 5. Direktnite i indirektnite tro{oci za nivnoto dijagnosticirawe. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma Golemiot porast na za~estenosta na alergiskite bolesti vo poslednive tri decenii predizvikuva seriozni socioekonomski implikacii i go potvrduva predviduvaweto deka XXI vek }e bide vek na alergiskite bolesti. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1995 god. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1996 god.7 milijardi dolari.5 . a ~ii simptomi se neadekvatno kontrolirani so farmakolo{kata terapija. Skoro dvojniot porast na procenetiot vkupen tro{ok vo odnos na prethodnata godina. Vo sekoj slu~aj. odnosno 28 milioni denovi so reducirani rabotni i u~ili{ni aktivnosti. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija tro{okot za farmakolo{kiot tretman na bolniot so astma se procenuva na 5. Indirektnite tro{oci gi vklu~uvaat efektite na bolesta. Vo navedeniot iznos ne se vklu~eni tro{ocite za sinuzitisot i astmata. kako i izgubenite rabotni i u~ili{ni denovi i vlo{eniot kvalitet na `ivotot pretstavuvaat zna~aen finansiski problem za bolnite i nivnite semejstva. Makedonija dosega nemame soznanija za objaveni podatoci za direktnite i indirektnite tro{oci predizvikani od alergiskiot rinit. odnosno gi vklu~uvaat tro{ocite za lekovite. 1.14. klini~ka imunologija i alergologija 223 . 1. tretman i rehabilitacija.1. ]e se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. koi{to vo golema merka se predizvikani od ekstenzivnata primena na sistemskite antihistaminici i nivnoto zna~ajno vlijanie na psihomotornite funkcii. a izborot na terapiskiot modalitet zavisi od negovata efikasnost bazirana na dokazi i ekonomskata prifatlivost. Makedonija Vo R.0.5% od vkupniot prihod vo semejstvoto.1. koi{to ~esto go pridru`uvaat alergiskiot rinitis. Alergiski rinit Alergiskiot rinit ne e `ivotno-zagrozuva~ka bolest.3 milijardi dolari. Rezultatite od nekoi studii za tro{ocite predizvikani od tretmanot na alergiskiot rinit uka`uvaat deka ASIT sprovedena vo tekot na tri godini e ekonomski poprifatliva za pacientite senzibilizirani na polenite i doma{nite mikrokrle`i. odnosno negativnite ekonomski efekti na poedine~no i op{testveno nivo. Se procenuva deka vo istata godina alergiskiot rinitis e odgovoren za 10 milioni izgubeni denovi na rabota ili u~ili{te. ambulantskoto i bolni~koto lekuvawe. odnosno pretstavuva su{tinski del od semejniot buxet. e procenet na 2. no ima zna~aen socioekonomski impakt so ogled na negovata visoka i raste~ka prevalencija i golemite direktni i indirektni tro{oci {to gi predizvikuva.1. ekspertite od javnoto zdravstvo go objasnuvaat primarno so zgolemuvaweto na indirektnite tro{oci. podatocite za ra{irenosta na alergiskiot rinit i od nego predizvikanite tro{oci uka`uvaat na negovoto javnozdravstveno zna~ewe. na `ivotnite i rabotnite aktivnosti. Direktnite tro{oci za alergiskite bolesti se odreduvaat polesno vo sporedba so indirektnite. Sezonski alergiski rinit vo R.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 1. kako i za op{testvoto vo celost.

00 den (17 €) Podatocite od tabela 22 i 23 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR se dvi`i od 5 do 19 evra kaj vozrasnite.000. Tabela 22.00 den (19 €) Tabela 23. Spored rezultatite od pove}e studii SAR e naj~estata alergiska bolest kaj vozrasnite i kaj decata vo mnogu zemji vo svetot. {to sekako deka nitu oddaleku ne dava jasna slika za finansiskoto optovaruvawe na edno na{e semejstvo vo koe ima zabolen od astma ili alergiski rinit.5 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) + Tbl.12 god (tabela 25). Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Tbl. odnosno od 3.00 den (3. Makedonija Na Tabela 24 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 . Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4. Makedonija obideme dosta segmentirano da odredime samo del od direktnite farmakolo{ki tro{oci. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za tretmanot na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit.Cvetanov V i sor. isto taka se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god. 224 Institut za medicina na trudot . Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na CAR.1.Kolaborativen centar na SZO .12 god (tabela 23). so lekovite registrirani vo R. Cetirizin (1.100. kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti (na pr.5 sk) Mese~en tro{ok 300.: Alergiskite bolesti vo R. Cetirizin (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 200. kratok kurs na oralni kortikosteroidi) koi{to se primenuvaat vo tretmanot na SAR vo nekoi slu~ai.00 den (5 €) 1.5 do 17 evra kaj decata. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na SAR se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god. 1.5 €) 1. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat deka SAR e naj~estata alergiska bolest i vo R. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj deca na vozrast 4 -12 godini Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Sir. so lekovite registrirani vo R. Makedonija. Celogodi{en alergiski rinit vo R. Cetirizin (1. Na tabela 22 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 .2.

Norve{ka i [vajcarija vo 2000 god. indirektni i vkupen tro{ok za astmata vo 2000 god vo 15 zemji od Evropskata Unija. Cetirizin (1 sk) Mese~en tro{ok 200.754 milioni 17.5 do 17 evra kaj decata.7 milijardi 225 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. odnosno od 3. Bronhijalna astma Spored podatocite od Evropskata bela kniga za belite drobovi (European Lung White Book) vkupniot tro{ok za astmata vo toga{nite 15 zemji-~lenki na Evropskata Unija.12 godini Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Sir.641 milioni 9. Cetirizin (1.900. vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za tretmanot na sinuzitisot koj{to vo golem broj slu~ai go pridru`uva CAR.5 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Tbl. iznesuval 17. Cetirizin (1 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Sir.000.00 (13 €) 1. kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti koi{to se primenuvaat vo tretmanot na CAR vo nekoi slu~ai (na pr.00 den (30 €) Srednote`ok/te`ok Tabela 25.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 24. 1. klini~ka imunologija i alergologija .00 den (5 €) 780. Direktni.00 den (3. Cetirizin (1.00 (13 €) 1. kratok kurs na oralni kortikosteroidi).5 sk) Mese~en tro{ok 300. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za smiruvawe na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit. Tabela 26.7 milijardi evra (tabela 26). Isto taka.2.00 den (17 €) Srednote`ok/te`ok Podatocite od tabelite 24 i 25 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR se dvi`i od 5 do 30 evra kaj vozrasnite.5 €) ili 780. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Tbl.765 milioni 507 milioni 3. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj deca na vozrast 4 . Norve{ka i [vajcarija Vid na tro{oci Ambulantsko lekuvawe Bolni~ko lekuvawe Medikamenti Izgubeni rabotni denovi Vkupen tro{ok Iznos (€) 3.

Cvetanov V i sor. Makedonija Podatocite od godi{nite izve{tai na SZO od poslednata decenija na minatiot vek uka`uvaat deka tro{ocite predizvikani od astmata {irum svetot gi nadminuvaat tro{ocite predizvikani od tuberkulozata i steknatiot imunodeficienten sindrom (AIDS) zaedno. Se smeta deka vo zvani~nite izve{tai za otsustvo od rabota vo navedenite zemji slu~aite so astma pomalku se prika`uvaat vo odnos na vistinskiot broj so ogled na tendencijata na vrabotenite akutnite egzacerbacii na astmata da gi pretstavuvaat kako respiratorni infekcii poradi strav od gubitok na rabotnoto mesto.6 milijardi dolari. Godi{nite tro{oci za astmata vo SAD iznesuvaat 12. 226 Institut za medicina na trudot . Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na astma se temelat na preporakite na Global Initiative for Asthma (GINA) od 2004 god. Astmata pretstavuva naj~esta pri~ina za otsustvo od rabota vo Velika Britanija i Avstralija.8 milijardi dolari se direktnite tro{oci. a na Tabela 28 mese~nite tro{oci kaj decata na vozrast pomala od 5 god. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 7 i prilog 8. a 0. Spored podatocite od Velika Britanija brojot na recepti za inhalatornite kortikosteroidi e zgolemen od 1.8 milijardi dolari. so lekovite registrirani vo R. vo {to ne se vklu~eni tro{ocite na licata so privatno zdravstveno osiguruvawe. Podatocite od zvani~nite godi{ni izve{tai uka`uvaat deka tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na astmata vo Francija i Velika Britanija vo poslednite dve decenii se nekolkukratno zgolemeni. 1. na 7 milioni vo 1992 god.1. Isto taka.9 milijardi dolari indirektnite mortalitetni tro{oci.2 miliono vo 1980 god. odnosno dvojno pove}e izgubeni u~ili{ni denovi vo sporedba so decata koi{to nemaat astma. a vo Avstralija okolu 460 milioni dolari.9 milijardi dolari indirektnite morbiditetni tro{oci. Poseben problem vo toj pogled pretstavuva astmata povrzana so rabotata (work-related asthma) kade {to rabotnoto mesto e pottiknuva~ot ili predizvikuva~ot na simptomite.2. Na tabela 27 se prika`ani mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na astmata kaj vozrasnite i decata na vozrast pogolema od 5 god.Kolaborativen centar na SZO . od {to 9. 1. istra`uvawata od SAD uka`uvaat deka okolu 30% od decata so astma poka`uvaat nekoj stepen na ograni~uvawe na fizi~kata aktivnost {to se sretnuva kaj okolu 5% od decata koi{to nemaat astma. Makedonija Vo na{ata zemja dosega ne se objaveni podatoci za direktnite ili indirektnite tro{oci predizvikani od astmata. Podatocite od istra`uvawata vo SAD uka`uvaat na okolu 10 milioni izgubeni u~ili{ni denovi kaj decata so astma.: Alergiskite bolesti vo R. Bronhijalna astma vo R. Godi{niot tro{ok za lekuvawe na astmata i odsustvuvaweto od rabota i u~ili{te vo Velika Britanija iznesuva okolu 1.

200. Zaklu~oci 1.00 den (30 €) Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5.200. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1000 evra po pacient kaj decata na vozrast pomala od 5 god. sistemski kortikosteroidi.800. bronhodilatatori i dr). kako i na op{testvoto vo celina. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni i deca > 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 1. Vo tro{ocite ne se vklu~en tro{ocite za medikamentite koi{to se primenuvaat vo tretmanot na akutnite egzacerbacii na astmata (antibiotici. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj deca < 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Srednote{ka perzistentna Te{ka perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 950.3.00 den (110 €) Tabela 28.000. Dobienite podatoci za mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma uka`uvaat na zna~ajno finansisko optovaruvawe na bolnite. Spored toa.1300 evra po pacient kaj vozrasnite i kaj decata na vozrast pogolema od 5 god.00 den (30 €) Srednote{ka perzistentna Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (3 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5. godi{niot to{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata mo`e da se proceni na 360 .00 den (15 €) 1800. odnosno na 180 .Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 27.00 den (85 €) Te{ka perzistentna 7.00 den (85 €) Podatocite od tabela 27 i 28 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata se dvi`i od 30 do 110 evra po pacient kaj vozrasnite. odnosno od 15 do 85 evra po pacient kaj decata. Dobienite podatoci se vo rang na podatocite od istra`uvawata spored koi prose~niot vkupen (direkten i indirekten) godi{en tro{ok godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite od Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra 1. klini~ka imunologija i alergologija 227 .

Kaj decata na vozrast pogolema od 5 god. social. 6. Action against asthma. 6. United Kingdom: Cambridge Medical Publications. 7. Burden of Asthma. Za celosna procenka na vkupnite . Pharmacoeconomics 2000. Revised January 2000. 3. 308: 838-842.00 den. 49 (Suppl 19) :5-34. 1994. 1990. The costs of allergic rhinitis. a vo zavisnost od te`inata na bolesta. 1991. Makedonija 2. Grampian Asthma Study of Integrated Care (GRASSIC).200.00 den. Action asthma: the occurrence and cost of asthma. Mak med pregled 2001. Annesi I. Literatura 1.00 den. Lausanne 2003. Lung. 5. 4. 75: 5-7. Am J Managed Care 1996. Vo R. Eur Respir Mon 2003.Kolaborativen centar na SZO 8. Australian Bureau of Statistics.000.0. European Lung White Book. 13. Integrated care for asthma: a clinical. mese~no. 9. 2. DC: Department of Health and Human Services. Ross RN. 1. 11.00-1. isto taka vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika.00-1.00-1. Schaedlich PK.html. 8 (23): 125.005. http:// www.900. and economic evaluation. World Health Organization (WHO). 4. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. Canonica GW. Epidemiology of asthma.000. 55 (Suplement 47): 15-17. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni. 5. 1989/1990 National Health Survey: asthma and other respiratory conditions. iznesuvaat 1. Allergy.: Alergiskite bolesti vo R.who. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni iznesuvaat 300.Cvetanov V i sor. West Sussex. Washington.4. vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika.00 den. Allergy 2002. Brecht JG.100. Institut za medicina na trudot . 12. Cvetanov V. 14. National Heart.00-1. 2: 11-26.000. International Consensus Report on the Diagnosis and Management of Rhinitis.800. 2000. Australian Cat No 4373. Bronchial asthma. Simpozium Specifi~na imunoterapija. 228 . European Respiratory Society Journals & European Lung Foundation. Verojatno ovoj aspekt nema da bide izostavuvan u{te dolgo vreme. A strategic plan for the Department of Health and Human Services. WHO Fact Sheet No 206..00-7.00 den.int/inf-fs/en/fact206. a za CAR kaj deca 200. Makedonija zasega ne postojat poseriozni studii za visinata na tro{ocite i ekonomskiot aspekt vo vrska so alergiskite bolesti. Global Initiative for Asthma.direktni i indirektni tro{oci povrzani so tretmanot na naj~estite alergiski zaboluvawa.00 den. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma Workshop Report 2001 in collaboration with the World Health Organisation. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiskata specifi~na imunoterapija. 10.. tie iznesuvaat 950. a za SAR kaj deca 200. neophodno e da se sprovedat dopolnitelni istra`uvawa so koi }e se definira efektivnosta i efikasnosta na neophodnite postapki i dijagnosti~ko-terapevtski protokoli. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma. 2: 285–290. Matteelli G. 17: 3752. BMJ 1994. mese~no. National Institutes of Health. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. Economic evaluation of specific immunotherapy versus symptomatic treatment of allergic rhinitis in Germany. 3. and Blood Institute 2004. Viegi G.

Key Health Statistics from General Practice 1996. 21. Risteska-Kuc S. Pediatrics 1992. klini~ka imunologija i alergologija 229 . 2001. 16. National Asthma Campaign. Newacheck PW. A cost analysis on the pattern of asthma prescribing in the UK. Richards N. Karadzinska-Bislimovska J. 90: 939-944. Burazeri G (ed): Health Determinants in the Scope of New Public Health. London. 20. 18. Lung. 1996. Sofia. London. Neville RG. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 1998. Asthma Enterprises Ltd. 17. Asthma Management Program. Grag R. 19. 2005. Taylor WR. Pediatrics 1992. Eur Respir J 1999. and Blood Institute 2004. 90: 657-662. No 1. Office of National Statistics. Where next in basic asthma research? A National Asthma Campaign consultation on basic asthma strategy. The Stationery Office.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 15. Impact of childhood asthma on health. Minov J. Fowler MG. 7: 93-133. Global Initiative for Asthma. London. Dept of Health. 14: 605-609. Pearson MG. 22. Occupational Lung Diseases as a Public Health Problem. School functioning of US children with asthma. Common Data Set 1995. National Institutes of Health. National Heart. et al. Series MB6. Institute of Public Health. In: Georgieva L. Davenport MG.

230 .

Dodatoci .Poglavje D D.

232 .

30 m. Polenovite zrna se karakteriziraat so vozdu{ni meuri.1800 m. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na borot obilno se zastapeni. so horizontalno zaramnet vrv. a potoa stanuva jajcevidna. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal. a vo R. {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Bor (Pinus nigra) Bor Polenovi zrna Crniot bor e zimzeleno drvo visoko do 40 m. Kaj mladite stebla kro{nata e piramidalna. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na dabot obilno se zastapeni. klini~ka imunologija i alergologija 233 . Makedonija e zastapen na nadmorska viso~ina od 1000 . Go ima vo ju`na Evropa.Prilozi Dab (Quercus petraea) Dab Trikolpatno polenovo zrno Dabot gorun e listopadno drvo visoko 25 . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a se sre}ava vo bukoviot region. Vo R. {iroko razgraneta.

{iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Polen od pleveli Kiselec (Rumex sp. osobeno zna~ajna vo Severna Amerika. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na familijata kiparisi-smreki obilno se zastapeni. II.40 sm. Makedonija Smreka (Juniperus sabinoides) Smreka Inaperturatno polenovo zrno Planinskata smreka e zimzelena grmu{ka ili nisko drvo.: Alergiskite bolesti vo R. Vo R.Cvetanov V i sor. Kaj nas e zastapena po varovni~kite kamewari i karpi vo zapadniot del na Makedonija. 234 Institut za medicina na trudot . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na kiselecot obilno se zastapeni.) Kiselec Trikolpatno polenovo zrna Obi~eniot kiselec ({tavej) e ednogodi{no rastenie visoko 10 .Kolaborativen centar na SZO . visoko do 6 m. Makedonija e prisutno vo site kotlini.

{iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas.2000 m. Makedonija e zastapeno po site planini na nadmorska viso~ina od 800 . klini~ka imunologija i alergologija 235 . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. koi se istaknuvaat so svojata golemina (dijametar od 40 . Vo vozduhot na site istra`uvani gradovi se registrirani polenovi zrna na bukata. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal.30 m. Buka (Fagus sylvatica) Buka Triporatno polenovo zrno Obi~nata buka e listopadno drvo visoko do 30 m so kro{na bogata so lisna masa. Vo R.Prilozi Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna I. Vo R. a se sre}ava vo bukoviot region. Polen od drvenesti rastenija Breza (Betula pendula) Breza Triporatno polenovo zrno Brezata e listopadno drvo visoko 25 . raspostraneto vo sredna i zapadna Evropa.50 mkm). Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na brezata obilno se zastapeni.

Vo R. Vo R. 236 Institut za medicina na trudot .130 sm. Makedonija prisuten vo site kotlini.Kolaborativen centar na SZO .) [tir Mnoguporatni polenovi zrna [tirot e ednogodi{no rastenie visoko 30 . Ovie polenovi zrna se zna~ajno pomali od drugite.Cvetanov V i sor. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na koprivata obilno se zastapeni. Makedonija Obi~na kopriva (Urtica dioica) Kopriva Poratni polenovi zrna Obi~nata kopriva e mnogugodi{no rastenie visoko do 2 m. [tir (Amarantus sp. Makedonija e prisutno vo site kotlini. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na {tirovite obilno se zastapeni. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas.: Alergiskite bolesti vo R.

Prilozi Gluvar~e (Taraxacum officinale) Gluvar~e Polenovi zrna Gluvar~eto e ednogodi{no rastenie visoko 10 . {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Vo R. Poaceae Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Trevi (fam. klini~ka imunologija i alergologija 237 . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na gluvar~eto se zastapeni kratok vremenski period. III. Poaceae) Livadska livadarka (Poa pratensis) Ma~kina opa{ka (Phleum prаtense) Trevestite rastenija (Fam. Poaceae) pretstavuvaat edna golema grupa monokotilni rastenija vo koja se opfateni ednogodi{ni i pove}egodi{ni trevesti rastenija.40 sm. Makedonija e prisutno vo site kotlini. Monoporatno polenovo zrno od fam.

da: 1.Kade `ivete? 1.. drugo________ a) `iveali{teto 1. sta`: _____________ Tel.parno 2. ne. ne. ne 2.. da: v) jade` 1. reden broj ---------INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT data_____________ -Centar za alergija PRA[ALNIK Ime. Koi doma{ni milenici? 1. penzioner Vkupen rab. Makedonija Prilog 2. da: 13. drva 3. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. 2. da: g) te~ewe 1.papagal 4. izduvni gasovi 4.. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. Kakov vid na zatopluvawe koristite? 3. preminete na pra{awe br 6 5. rabota:_______________________ Etni~ka pripadnost_______________ 1. ku}a 2. 2. ne. da g) drugo (hemiski {tetnosti . ne.ne#. 2. ne. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. ku~e 2. ne.Dali ima zelenilo vo: 1. stan 2.ne#. selo 2. Dali vo `iveali{teto ima doma{ni milenici? ako e . da b) vlaga 1. struja 4.. 2. ne. da 6. ne 2. drugo_________ 1. da.ne#. 2. 2 da: _______________________________________________________________________________________ za onie {to ne rabotat. da ______________________________________________________________________________________ 11. preminete na pra{awe br 8 7.: Alergiskite bolesti vo R. ne. ne. preminete na pra{awe br 22 12. da: ako e . ma~e 3. drugo__________ 8. 2.Dali okolinata vo koja `iveete e zagadena ? ako e . da 4.Kolaborativen centar na SZO . preminete na pra{awe broj 18 15. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 14 . vraboten (kade?______________________) 2.smet 2. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel. ne.Cvetanov V i sor. b) kivawe 1. Koe e va{ato rabotnoto mesto?________________Kolku godini rabotite tuka ?______ 10 Dali na rabotnoto mesto ima : a) pra{ina 1. Dali imate problemi so nosot 1. da: ako e . 2. 2. da v) visoki temperaturi 1. Dali pu{ite? 1. ne. zra~ewa itn):__________________________ 1. grad 1. industriski zagaduva~i 3. preminete na pra{awe br 11 9. 2. da: b) okolinata: 1. : _____________Stru~na podgotovka: ________________ Dali ste: 1. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot-------------Do koj mesec traat ?------------- 238 Institut za medicina na trudot . ne 2. 2. ne 2. nevraboten 3.ne#.

. 2. preminete na pra{awe broj 29 23. da: __________________________________________________________________________________ 29. ne. da: v) na rabota 1. ne. 2.ne#. ne. da: 19. ne. 2.ne#prejdete na pra{awe broj 38 34. Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. ne. ne. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 36. da: b) crvenilo 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 25. ne. 2.ne#. 2. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. 2. prolet. 2. 2. 2. 2. ne. 2. ne. ne. da: 21. Dali imate problemi so o~ite? 1. ne. da: g) otoci 1. ne. ne. nekolku pati mese~no 4. da: _________________________________________________________________________________ 33 Dali imate problemi so ko`ata? 1. da: g) iska{luvawe 1. da: v)veter 1. ne. da: 18. ne. ne. ne. ne.. 2. da: v) otoci 1. 2. 2. 2. da: ako e . 2. 2. da: 17. ne.. 2. da: 31.ne#. ne. da: b) trevi 1. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1. da: v) jade` 1. 2. 2. 2. 2. 2. da: 35. preminete na pra{awe broj 33 30. 2. da: g) drugo________ 1. da: _ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 2. da: g) drugo_________ 1. 2. da: b)studen vozduh 1. da: 20. ne. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 32. ne. da: __________________________________________________________________________________ 22. preminete na pra{awe broj 28 26. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. da: c) stegawe 1. 2. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a) nedostatok na vozduh 1. 2.. nekolku pati nedelno 3. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. ne. sekojdnevno 2. ne. ne. da: 24.Dali problemite se provociraat od: a) fizi~ki napor 1. 2. ne. ne.Prilozi 16. Dali tie se povtoruvaat: 1.leto? 1. ne. da: ako e . 2. da: g) drugo: _________ 1.Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: a) solzewe 1. 2. Dali imate problemi so belite drobovi? 1. da: b) za~adeni prostorii 1. da: v) ka{lica 1. ne. 2. 2. da: v) ko`ata 1. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1. ne. da: ako e .leto 2. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . da: ako e . 2. 2. ne.retko 28. . ne.leto? 1. ne. Dali zaedno so problemite na nosot imate i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. ne. da: b) o~ite 1. da: b) jade` 1. preku celata godina 27. da: b) svirewe vo gradi 1. klini~ka imunologija i alergologija 239 .Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1.

proliv 5. 2.da# navedete go lekot 39. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 40. gu{ewe 4.. Dali vo familijata (krvna vrska) imate bolni od alergiski zaboluvawa: 1. isipi 4. 2. 2. ne.alergija na lekovi 6. Makedonija 37.Kolaborativen centar na SZO . da v) materii od rabotno mesto_________ 1. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj vas se javile: 1. da __________________________________________________________________________________ 38. ne. alergija na insekti 5. da b) ubod od insekti____________ 1. ne.Cvetanov V i sor. astma 2. 2. alergiska kivavica 3. otoci 3. da g) drugo_______ 1. drugo______________ navedete go lekot________________________________ ako e . isipi 2. ne. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. 240 Institut za medicina na trudot . 2. Dali sega koristite lekovi? 1.: Alergiskite bolesti vo R. ne. onesvestuvawe 6.

da: 1. 2. da 2. da (od koja hrana?________________________) 8. 2. : _____________ Stru~na podgotovka: 1 na majkata_______________2 na tatkoto_________________ Rabotno mesto: 1. prolivi 5. stan 2. na majkata_______________2. ne.ka{lici 2. 2. selo 2. ne. struja 14.Dali vo prvata godina od `ivotot deteto bilo bolno od 1. pred vreme 1. da 10. da 2. vospalenie na belite drobovi 3. drugo________ 1. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. 1. Dali ima vlaga vo `iveali{teto 1. ne.Kade `ivee deteto? 12. smet 2. vakuum 4.Dali okolinata vo koja `ivee deteto e zagadena ? ako e . 2. da 2. da 4. gradinka ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ 11. Dali deteto `ivee vo familija so pove}e deca 1. ne. drva 3. drugo__________________ 9. 2. grad 1. Apgar indeks pri ra|awe _____________ 4. ne. Te`ina pri ra|awe ______________dol`ina pri ra|awe_________ 5. preminete na pra{awe br 17 16.parno 2. ne. vospalenie na nosot 4. drugo________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. preminete na pra{awe br 7 6. industriski zagaduva~i 3. normalno 2. Dali vo tekot na bremenosta majkata a) pu{ela b) zemala lekovi v) bila izlo`ena na stres g) imala zdravstveni problemi 1. ku}a 1. izduvni gasovi 4. Dali deteto bilo doeno 1. Kako e rodeno deteto? 1. jasli 2. na tatkoto________________ reden broj ---------data_____________ 1.. 2.. 2. 1.Prilozi Prilog 3 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija PRA[ALNIK (ZA DECA) Ime. da b) pri voveduvawe na nov vid hrana 1. ne. da: 1.Kolku vreme bilo doeno____________ 7. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel.na majkata_______________2.ne#. na tatkoto_________________ Etni~ka pripadnost 1. 1. da 2. forceps 3. ne. ne. Kakov vid na zatopluvawe se koristi? 1. ne. Dali deteto odelo vo 1. 2. ne. klini~ka imunologija i alergologija 241 . da ako e .ne#. na vreme 2.Dali pri ishranata deteto imalo problemi: a) od mlekoto 1.Dali ima zelenilo vo: a) `iveali{teto b) okolinata: 15. carski rez 3. vospalenija na ko`ata 6. da 13. 2. ne.

ne. da: b) trevi 1. da: g) te~ewe 1. da: b) o~ite 1. da b) vlaga 1. 2. Dali zaedno so problemite na nosot deteto ima i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. ne. 2. da: 29. 2. da: d) stegawe 1. ne. da v) hemiski materii 1. da: 30. da: v) ka{lica 1. da d) buka 1. ne. 2. da 20.ne#. 2. ne. ne. ne. 2. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot________ Do koj mesec traat ?_______ 27. Dali roditelite ili ~len na familijata rabotivo domot kade {to `ivee deteto? ako e .papagal 1. Koi doma{ni milenici? 1.ne#.Cvetanov V i sor. ne. 2. ne.. ma~e 3. da: 31 Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 25. 2. da: g) drugo: _________ 1. ne. 2. ne. da __________________________________________________________________________________ 22. da: b) za~adeni prostorii 1. da 21. 2. da: 32. ne. ne. Dali deteto ima problemi so belite drobovi 1. da |) drugo____________________ 1. da: b) kivawe 1. preminete na pra{awe broj 40 34. drrugo. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. da 2. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. 2. ne. 2. preminete na pra{awe br 22 1. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. ne. da: v) ko`ata 1. preminete na pra{awe br 19 18. da: ako e . 2. 2.: Alergiskite bolesti vo R. ne. ne. ne. Dali deteto ima problemi so nosot 1. 2 da: 2. ne. da: 2.ne#. 1. da: __________________________________________________________________________________ 33.. 2. 2. ne. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1.. da: g) iska{luvawe 1. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a)nedostatok na vozduh 1. ne.. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. ne. ne. 2. ne. 2. ne. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1. ne. ne. 2. preminete na pra{awe broj 29 26. da: 28. 2.ne#. da: 24. da 4. ako e . ne. 2. 2. da: 242 Institut za medicina na trudot . Dali pri izvr{uvawe na rabotata vo domot se sozdava i ima: a) pra{ina 1. da g) visoka temperatura 1. Makedonija 17. 2. ne. Dali vo `iveali{teto na deteto ima doma{ni milenici? ako e . 2. da: v) jade` 1. ne. 2. da: ako e . da: b)svirewe vo gradi 1. 2. ne. ne.Kolaborativen centar na SZO . 2. preminete na pra{awe br 33 23.ne#.. ne. 2. 2._____ 19. ku~e 2.Dali pu{at vo domot na deteto: a) majkata b) tatkoto v) drug 1. ne. 1.

da: d) jade` 1. 2. isipi 4. 2. nekolku pati nedelno 3. da: __________________________________________________________________________________________ ______________ 44. ne. da b) ubod od insekti____________ 1. preminete na pra{awe broj 49 45. astma 2. da: v)veter 1. 2. Dali vo familijata na deteto (krvna vrska) ima bolni od alergiski zaboluvawa: 1. ne. 2. ne. da: 46. da g) drugo_______ 1. da: ako e .Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. 2.. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 51. da __________________________________________________________________________________ 49. 2. Dali deteto ima problemi so o~ite? 1. Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: c) solzewe 1. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 47.ne#. preku celata godina 38. prolet.alergija na lekovi 6. 2. ne.Prilozi 35.leto? 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 36. Dali deteto ima problemi so ko`ata 1. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. ne.. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj deteto se javile: 1. isipi 2. ne. drugo_______________ navedete go lekot________________________________ _______________________________________________________________________________________ ako e .. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 43. ne.leto? 1.onesvestuvawe 6. da: ako e . da: g) drugo________ 1. 2. 2.da# navedete go lekot 50. ne. 2. da: v) otoci 1.leto 2. 2. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . 2. ne. Dali sega deteto koristi lekovi? 1. 2. preminete na pra{awe broj 40 37. da: 48. Dali tie se povtoruvaat: 1.retko 39. proliv 5.. ne. 2. ne. otoci 3. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. alergija na insekti 5. da: b) crvenilo 1. sekojdnevno 2. da: g) otoci 1. gu{ewe 4. ne. 2. 2. ne. drugo________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ne. klini~ka imunologija i alergologija 243 . preminete na pra{awe broj 44 41. ne. ne.ne#. 2. alergiska kivavica 3. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. da: v) jade` 1. 2. da: b)studen vozduh 1. ne. 2. da: ____________________________________________________________________________________ 40. da: 42.ne#. 2. nekolku pati mese~no 4. ne. ne. da: g) drugo_________ 1.Dali problemite se provociraat od: a)fizi~ki napor 1. ne. da ako e . ne.

00 183.00 240.: Alergiskite bolesti vo R. 183.00 Loratadin Loratadin* (Alkaloid) Loratadin* (Lek) Loratadin* (Replekfarm) Rinolan** (Pliva) Desloratadin Levocetirizin Aerius*** Xysal*** Tbl. 1x1 dn. 20x10 mg Sir.00 118. 30x10 mg Tbl. 10x10 mg Sir.00 242. 5 mg/ml Tbl.00 169. 10 x 20 mg/2 ml mast 1% 20gr.00 120. 25 mg Sir. 10x10 mg Sir. 1 mg/ml Tbl. 1x1 dn. 1x1 dn.00 161. 10x10 mg Sir.00 179. 1x1 dn. 271. 1x1 dn. 244 Institut za medicina na trudot . 1x1 dn. 5 mg/ml Tbl. 10x10 mg 1x1 dn. 1x1 dn. 10x10 mg Sir.00 103. Tbl. 1x1 dn. Tbl. 1x1 dn. 1x1 dn. nadvore{no 3x1 dn. 3x1 dn.00 68. 5 mg/ml Tbl. 1x1 dn.00 205. 20x10 mg Tbl. 1 mg/ml Tbl.00 74.00 384.00 55.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . 1x1 dn. Makedonija Prilog 4 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na alergiskiot rinitis i alergiskiot rinokonjunktivitis Generi~ko ime Komercijalno ime Galenska forma Dozirawe Cena (denari) Sistemski antihistaminici H1 blokatori so sedativno dejstvo Hloropiramin Sinopen* (Pliva) Amp. 10 mg/5ml 1-2/dn.00 196.00 Difenhidramin Dimidril* (Pliva) H1 blokatori bez izrazeno sedativno dejstvo Cetirizin Cetirizin* (Replekfarm) Letizen* Tbl.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na.00 Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i α agonisti Oksimetazolin Operil** (Lek) Operil P** (Lek) Edil** (JAKA 80) Edil P** (JAKA 80) Sprej za nos Kapki za nos Kapki za nos Kapki za nos Antihistaminici Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Antiholinergici 3x1-2 inh. vo nos 2x2 inh. vo nos Sprej za nos 785. klini~ka imunologija i alergologija 245 . vo nos 3x1 kapka vo nos 3x1-2 kapki vo nos 3x1 kapka vo nos 85.00 Sprej za nos 2x2 inh.00 427. kako i Pozitivnata lista na lekovite.00 Levokabastin Azelastin Livostin** Allergodil*** 2x2 inh.00 33. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.00 38. vo nos 230. vo nos 3x1 kapka vo o~i Ipratropium Atrovent*** Sprej za nos Kortikosteroidi Beklometazon Budezonid Flutikazon Bekonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Gnadion** (Pliva) Tafen nazal* (Lek) Alerzin* (Replekfarm) Fliksonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaeuticals) Sprej za nos 2x2 inh. se dinami~na kategorija.00 82.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. vo nos 385.Prilozi Preparati za lokalna aplikacija Kromolini Natrium kromoglikat Dinatrium kromoglikat Asmatal** (Replekfarm) Lomudal*** Cromohexal*** Nedokromil Cromoglicin*** Vividrin*** Sprej za nos 3-4-6x1 inh.2006 god. vo nos Sprej za nos 2x1 inh.05. Makedonija Cenite na lekovite. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R. va`at zaklu~no so 31.00 413. vo nos Sprej za nos 1x2 inh. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista.

Cvetanov V i sor. Makedonija Prilog 5. Efikasnost na oddelnite lekovi vo smiruvaweto na simptomite na AR Lek ^e{awe i kivawe +++ + Rinorea ++ ++ Zatnat nos +/+ H1 antihistaminici Kromolini Lokalni α agonisti Antiholinergici (ipratropium) Lokalni kortikosteroidi Oralni kortikosteroidi - - +++ - +++ - +++ +++ ++ +++ +++ +++ 246 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .

fizi~ki napor. Dali imate problemi so nosot? 1.gasovi. ne 2 da v) jade` 1. Dali vo tekot na rabotata imate kontakt so: a) `ivotni.pra{ina. vibracii.slaba ventilacija. hemiski materii 14. Dali tie se manifestiraat kako: a) zatnatost 1 ne 2 da b)kivawe 1.podolgo sedewe ili stoewe. ne 2. 2.da ____________________________________________________________________________ 9. drugo______________________________ 3. Dali ste rabotno anga`irani: 1. Dali vo tekot na rabotata go koristite ~esto glasot (peewe. da 10.te~nosti. intenzivno napregawe na muskulite na celoto telo 7) druga____________________________________________________________ 3. 5) vo voda 6) individualna 7) kolektivna 8) drugi posebni karakteristiki na rabotata_____________________ 5. 7. 12. Dali e va{ata rabota: 1) no}e. Vid na rabotno anga`irawe: 1. 13.niski temperaturi.kancelariska rabota. dimovi. `ivotinski produkti______________________ 1 ne 2da b) rastenija. [tetni noksi od rabotno mesto: 1. 3. ne 2 da g) te~ewe 1. ne 2.proizvodstvena rabota 3. povremeno 4. 3. odewe. ne 2 da ______________________________________________________________________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 5. `enski Vozrast______________ Adresa________________________ Etni~ka pripadnost______________ ______________________________________________________________________________ Vraboten vo:______________________ na rabotno mesto______________ Kolku vreme?_______________ 1.pra{ina. rastitelni produkti______________________ 1 ne 2 da v) zarazni bolni i zarazen materijal____________________ 1 ne 2 da 8. 6.4. 4. klini~ka imunologija i alergologija 247 . uslu`ni dejnosti 4. 2) vo smeni.visoki temperaturi. 5. provev. Koi hemiski agensi gi ima na rabotnoto mesto: ______________________________________________________________________________ 6. 9. 2.Oblik na hemiskite agensi: 1. ne 2 da d) drugo_______ 1.parei.vlaga.ma{ki 2. nema 2. 7. 8. promeni vo atmosferskiot pritisok 15. vikawe) 1. 3) terenska 4) na otvoren prostor. postojano 2.Prilozi Prilog 6 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija reden broj ---------data_____________ PRA[ALNIK ZA PROFESIONALEN RINIT Ime i prezime____________ Pol: 1. Dali va{ata rabota e: 1) prete`no sede~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 2) sede~ka so sredno optovaruvawe na muskulite na racete 3) stoe~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 4) stoe~ka so pogolemo muskulno napregawe na racete 5) stoe~ka so pogolemo anga`irawe na muskulite na racete i teloto 6) so stoewe.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. drugo__________ 2.

ponekoga{ ________________________________________________________________________ 21. 5. Prethodni rabotni mesta: 1____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 2____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 3____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 4____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 5____________________god: ____ {tetni noksi: __________ (1. ne 2.: Alergiskite bolesti vo R. Dali se provocirani od rabotnoto mesto? 1. 8. ne 2. Dali se povlekuvaat vo tekot na: 1. da 2. ne 2.Cvetanov V i sor. retko 6. 6. Dali koristite li~ni za{titni sredstva 1.ne 2 da 32.Dali ste: 1.vlaga. da 3. Dali nekoga{ ste lekuvani od zaboluvawa na nosot i sinusite? 1. ne 2.promeni vo atmosferskiot pritisok 15. hroni~en bronhit) 1 ne 2 da v) alergiski zaboluvawa 1 ne 2 da ______________________________________________________________________________ 29. Dali se vlo{uvaat vo tekot na rabotniot den? 1.nepu{a~ 25. Dali piete alkohol sekojdnevno pove}e od edna ~a{a 1.visoki temperaturi. ne 2. ne 2 da 27.4. boleduvawe 1. pove}epati godi{no 5. polipoza) 1ne 2 da b) problemi so belite drobovi (astma. ne 2.da 33. ne 2 da 13. Dali istovremeno so problemite na nosot imate i problemi so belite drobovi? 1.Na koja vozrast prvpat se pojavija problemite?______ 18. nema 2. da 16. Dali ovie problemi prvpat se pojavija otkako se vrabotivte? 1 ne 2 da 12. ne 2 da 22. vibracii. sinuzit. Dali boleduvate od nekoja druga bolest?________________________________ 23. da 3. 9.slaba ventilacija. pu{a~ (sekojdnevno bar edna cigara na den) 2.fizi~ki napor. provev.pra{ina.Kolaborativen centar na SZO . Koga se javuvaat vo tekot na rabotniot den?__________________ 15. Dali se vr{eni preventivni medicinski pregledi: 1. vikend 1. da ______________________________________________________________________________ 17. pove}epati mese~no 4. hemiski materii 14. 7. 12. porane{en pu{a~ 3.Kolku piete_________ 28. sekojdnevno 2.niski temperaturi.podolgo sedewe ili stoewe. drugo) 31. 13.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. 3. samo vo odredeni situacii___________ 20. prinuden odmor ili godi{en odmor 1. Od {to?_________________________________________________ 14.pove}epati nedelno 3. Vkupno raboten sta`________________ 30. Dali zaradi rabotnoto anga`irawe ~uvstvuvate zamor ? 1 ne 2 da 3 ponekoga{ 24.Dali se problemite prisutni: 1.Kolku cigari na den pu{ite? _________Kolku vreme ve}e_______ 26. Po kolku meseci/godini raboten sta` prvpat se pojavija problemite?_________ 19. Makedonija 11. Koga posleden pat?____ 248 Institut za medicina na trudot .Dali nekoj vo najbliskoto semejstvo (krvna vrska) ima: a) problemi so nosot (rinit.

Amp.00 107. Tbl. Tbl. Tbl.00 doziran aerosol doziran aerosol 950.00 802. Amp. Tbl. Tbl.00 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.00 doziran aerosol Tbl. klini~ka imunologija i alergologija 249 .00 119.00 68.00 103.Prilozi Prilog 7 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na astmata Generi~ko ime Komercijalno ime Preventivni (antiinflamatorni) lekovi Kromolini Galenska forma Cena (denari) Dinatrium kromoglikat Nedokromil natrium Intal***.00 Prednizolon 195. Tbl. 68.00 1800. Bicromat*** Tilade** Inhalatorni kortikosteroidi Esteri Bekotide 50 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Bekloforte 250 mkg** (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Fliksotide 50 mkg* Flutikazon (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) propionat Fliksotide 125 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Asmanex*** Mometazon furoat** Beklometazon dipropionat Acetonidi Flunizolid Budezonid Ciklozonid** Inhacort** Tafen *(Lek) Pulmicort** Alvesco*** Sistemski kortikosteroidi Prednizon Prednizon 5 mg* (JAKA 20) Prednizon 20 mg* (JAKA 20) Pronizon 5 mg* (Galenika) Pronizon 20 mg* (Galenika) Nizon 5 mg** (Bosnalijek) Solu-dekortin H 25 1 mL Solu-dekortin H 25 5 mL (Merck kGaA) Dekortin 5 mg* Dekortin 20 mg* Dekortin 50 mg* (Merck kGaA) doziran aerosol 250. Tbl.

Makedonija Lemod Solu 20 mg Lemod Solu 40 mg Lemod Solu 500 mg Lemod depo 40 mg Lemod 4 mg* (Hemofarm) Deksametazon 4 mg/mL Deksametazon 0. Tbl.00 Amp.00 Aminofilinum retard 350 mg (Lek) 250 Institut za medicina na trudot . 135.5 mg* (Krka) Deksazon 4 mg/mL Deksazon 0. Deksametazon 40. no nedoka`ano antiinflamatorno dejstvo Dolgodeluva~ki β2 agonisti Inhalatorni Salmeterol Formoterol Oralni Bambeterol Teofilini so bavno osloboduvawe Teofilin Serevent** Foradyl*** Doziran aerosol Doziran aerosol Bambec*** Tbl.5 mg (Galenika) Maksideks 5 ml (Alkon) Metil prednizolon Amp. Tbl. Tbl. Teotard retard 200 mg** (Krka) Teotard retard 350 mg** (Krka) Durofilin retard 125 mg** (Zdravqe) Durofilin retard 250 mg** (Zdravqe) Aminofilin R 350 mg* (JAKA 80) Kaps. Kaps. Antileukotrieni Receptorni antagonisti Zafirlukast Montelukast Inhibitori na sintezata Accolate*** Singulair*** Zileuton*** Tbl. Tbl. Kaps. Amp. Tbl. Amp. Tbl.00 Kenalog 40 mg/mL (Krka) Triamcinolon Amp. Amp. 179.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Kaps.Kolaborativen centar na SZO . Amp. Tbl. Lekovi so mo`no. Amp.

Tbl. Sir. Sir. kako i Pozitivnata lista na lekovite.00 Doziran aerosol Tbl. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Aminofilin 100 mg** (Famfarm) Amp. 110. se dinami~na kategorija. Tbl.Prilozi Bronhodilatatori (simptomatski lekovi) Kratkodeluva~ki β2 agonisti Salbutamol Ventolin 2 mg** (GlaxoSmithKline GmbH&Co. Sir. va`at zaklu~no so 31. Tbl. Tbl. 230. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R. Tbl.00 122.2006 god. Amp. Tbl.00 92. Tbl. Sir. Makedonija Cenite na lekovite.) Ventolin 2 mg/5 ml** (GlaxoSmithKline Production) Ventolin 100 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Salmo 2 mg** (Pliva) Salmo 2 mg/5 ml** (Pliva) Salmo 100 mkg** (Pliva) Salbutamol 2 mg** (Alkaloid) Salbutamol 2 mg/5 ml** (Alkaloid) Aloprol 2 mg* (Replekfarm) Aloprol 2 mg/5 ml* (Replekfarm) Tbl.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.00 Terbutalin Terbutalin*** Bricanyl*** Berotec*** Fenoterol Brgudeluva~ki teofilini Teofilin Aminofilinum 500 mg/2 ml (Pliva) Aminofilinum 250 mg/10 ml (Pliva) Aminofilin 250 mg/10 ml (Alkaloid) Aminofilin 350 mg* (Alkaloid) Aminofilin 100 mg** (Alkaloid) Aminofilin 100mg* (JAKA 80) Odinal 100 mg* (Replekfarm) Aminofilinum 100 mg* (Lek) Tbl. Amp. Amp. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.00 113. Doziran aerosol Doziran aerosol 110. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. Doziran aerosol Tbl. klini~ka imunologija i alergologija 251 . Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista.00 79.05.

/dn./dn./dn. > 1250 mcg > 5 inh./dn./dn. > 800 mcg > 3 inh. 100-200 mcg 2-4 inh. > 1000 mcg > 4 inh./dn./dn./dn./dn. > 400 mcg > 2 inh. 1-2 inh. 500-1000 mcg 2-4 inh./dn./dn. 1000-2000 mcg 4-8 inh. 500-1000 mcg 2-4 inh. 1-2 inh. > 2000 mcg > 8 inh./dn. > 2 inh./dn. Dozi na IKS koi{to se primenuvaat vo antiinflamatornata terapija na astmata (spored GINA 2004) Preparat Niska doza Vozrasni Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100./dn. 100-250 mcg 2-5 inh. Sredna doza Visoka doza 100-200 mcg 1 inh.: Alergiskite bolesti vo R. 200-400 mcg 1-2 inh. 400-800 mcg 2-4 inh.Kolaborativen centar na SZO ./dn./dn. > 500 mcg > 4 inh./dn. Deca Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100-200 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 100-400 mcg 4-8 inh. 2-4 inh.Cvetanov V i sor. 400-800 mcg 8-16 inh. Makedonija Prilog 8. 2-3 inh. 500-750 mcg 2-3 inh./dn. 250-500 mcg 5-10 inh./dn. 252 Institut za medicina na trudot . 200-500 mcg 4-10 inh./dn./dn 200-400 mcg 1-2 inh./dn. > 800 mcg > 4 inh./dn./dn. 400 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 200-500 mcg 4-10 inh./dn./dn. 1000-1250 mcg 4-5 inh./dn./dn./dn. 200. > 500 mcg > 4 inh.

2 x 1 inh. 500 4. 25 50. Dozirawe (24 ~asa) 2 x 1-2 inh. 9 80. 250 50 100. klini~ka imunologija i alergologija 253 . 5. 125. Seretide diskhaler Symbicort turbhaler Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 250. 160 2 x 1-2 inh.Prilozi Prilog 9 Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astmata Preparat Seretide doziran aerosol Sostav Salmeterol + Fluticasone Salmeterol + Fluticasone Formoterol + Budesonide mcg vo edna inh.

4 0.0008 μg otrov od insekti na inekcija 0.8 0.0001 0.8 μg otrov od insekti na inekcija 0.4 0.008 0.1 0.8 0.8 1 2 4 8 10 20 40 50 60 80 90 100 (2) Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den 1 (3) ml 0.01 0.6 0.2 0.0001 0.002 0.01 0.2 0.0001 0.1 0.01 0.04 0.4 0.4 0.001 0. 4.0001 0.4 0.4 0.Cvetanov V i sor.0002 0.00001 0.8 0.01 0.8 0.9 1.2 0.: Alergiskite bolesti vo R.1 0.00004 0. Makedonija Prilog 10 Brza hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den (1) [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.2 0.0 2 (4) 3 (5) 4 (6) 5 (7) 6 (8) 7 (9) Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 1.02 0.1 0.1 0.1 0.8 0.2 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.00002 0.08 0.0004 0.1 0.1 0. 3.4 0.4 0.001 [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.1 1 1 1 1 10 10 10 10 100 100 100 100 100 100 100 100 ml 0.001 0.1 0.001 0.0001 0.5 0.001 0.** 254 Institut za medicina na trudot .2 0.00008 0.1 0. 2.1 0.004 0.2 0.8 0.2 0.Kolaborativen centar na SZO .01 0.

5 1 2 4 5 10 20 40 60 80 100 Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.05 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena μg otrov od insekti na inekcija 0.1 22 (50) 1 0.1 8 (36) 0.1 0.1 (15) 0.4 64 (92) 10 0.1 78 (106) 100 0. 6. klini~ka imunologija i alergologija 255 .0 Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 5.1 (22) 0. 7.00001 0.6 99 (127) 100 0. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1 50 (78) 10 0.1 (8) 0.4 92 (120) 100 0.2 0.0001 0.2 57 (85) 10 0.2 29 (57) 1 0.** * Stepenot na osetlivost se utvrduva pred po~etokot na terapijata spored anamnezata i rezultatite od testiraweto so ko`en prick test so koncentracija 1μg/ ml.05 71 (99) 100 0.1 0.4 0. 8.1 0.0001 0.001 μg otrov od insekti na inekcija 0.01 0. Konvencionalna hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den [i{e ml (μg otrov od insekti/ml) (1) 0.05 15 (43) 1 0.01 0.001 0.1 Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den [i{e (μg otrov od insekti/ml) ml 1 (29) 0.05 43 (71) 10 0.4 36 (64) 1 0.000001 0.00001 0. **Terapijata na odr`uvawe se sproveduva vo tekot na 3 godini.8 106 (134) 100 1.2 85 (113) 100 0.Prilozi Prilog 11.

256 .

klini~ka imunologija i alergologija 257 .International Study of Asthma and Allergies in Childhood (Me|unarodno istra`uvawe za astmata i alergiite vo detstvoto) IFN .metar MBP .Lista na kratenki Lista na kratenki AV .interleukin ISAAC .eozinofilen katjonski protein ENDA .dozno-provokativen test EAACI .atopiski dermatit AK .European Network of Drug Allergy (Evropska mre`a za alergija na lekovi) EPI .maximal expiratory flow (maksimalen ekspiratoren protok) Makedonsko zdru`enie za bazi~na.European Pollen Information (Evropski informacii za polenite) GM-CSF .European Allergy White Paper (Evropska bela kniga za alergija) ECP – Eozinofilni katjonski proteini ECRHS .gram GINA .angiotenzin-konvertira~ki enzim AR .alergen-specifi~na imunoterapija B-li .imunoglobulin G IgE .double-blind placebo-controlled food challenge test (dvojno slep placebokontroliran provokativen test so hrana) De .vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci g .imunoglobulin E IgM .B limfocit VC .alergiski konjunktivit AKE .interferon kg .Debar dn .exercise-induced asthma (astma predizvikana od fizi~ki napor) EKP .European Community Respiratory Health Survey (Istra`uvawe za respiratornoto zdravje vo Evropskata Unija) EIA .Global Initiative for Asthma (Globalna inicijativa za astma) god .Allergic Rhinitis and Its Impact to Asthma (Alergiski rinit i negovoto vlijanie na astmata) ASIT .majoren bazi~en protein MEF .Dojran DPT .imunoglobulin M IKS .dnevno Do .atopiski egzem/dermatit sindrom AD .imunoglobulin A IgG .inhalatorni kortikosteroidi Il .kilogram LT .European Academy for Allergology and Clinical Immunology (Evropska akademija za alergologija i klini~ka imunologija) EAWP .Faktor na stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi IgA .alergiski rinit ARIA .godina DBPCFC .vital capacity (vitalen kapacitet) V/D 12 .alergiska vakcinacija AEDS .levkotrien m .

milimetar NAR -nealergiski rinitis n.10 .Desetta revizija mkg .miligram na kvadraten metar mg/m3 .celogodi{en alergiski konjunktivitis Can .Cvetanov V i sor.chlorofluorocarbon (hlorofluorojaglerodni soedinenija) QAU .Skopje sm .celogodi{en alergiski rinitis CIK .nesteroidni antiinflamatorni lekovi Oh .miligram mg/m2 .protivgen-prezentira~ka kletka Pr .sezonski alergiski konjunktivitis SAR .forced expiratory volume in 1 sec (forsiran ekspiratoren volumen vo prvata sekunda) C .Kolaborativen centar na SZO .mikrogrami na gram mkm.Prilep PC20 .miligram na kuben metar MKB .mililitar MLD .mikrogram mkg/g .sezonski alergiski rinitis Sk .cirkulira~ki imunokompleksi CNS .Me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi .centralen nerven sistem CD (CD) .nadmorska viso~ina NSAI .Ohrid PA .: Alergiskite bolesti vo R.profesionalna astma PG .provocative concentration 20 (koncentracija na provokativniot agens {to predizvikuva namaluvawe na vrednosta na FEV1 za 20%) SAK .Celziusov stepen CAK .T pomaga~ki limfocit Fel .cluster of differentiation (odbele`uva~ kaj T limfocitite) CFC .prostaglandin Pe .quality assurance units (standardizirani edinici) WRA .Peh~evo PZ .T limfocit T-po . .felix (ma~ka) FEV1 .mikrometar (mikron) mL .polenski zrna PPK .work-related asthma (astma povrzana so rabota) 258 Institut za medicina na trudot .canis (ku~e) CAR . Makedonija mg .santimetar T-li .Makedonsko lekarsko dru{tvo mm .v.

165 alergiski konjunktivit. 89. 35. 102. 211. 30. 24. 24. 175 B bazofilni leukociti. 34. 175 atopiski dermatit. 25. 115. 48 D Dab. 152 indoor (vnatre{ni) aeroalergeni. 52. 28. 29. 189. 28. 24. 188 aspirin. 24 imunoglobulin A. 153. 67. 66. 48 G gluvar~e. 102. 200. 164 atopiski ekcem/dermatit sindrom. 28. 243 bronhijalna hiperreaktivnost. 103. 120. 119. 24. 165. 63. 37. 116. 115. 67. 52. 107. 146. 156 Alternaria alternata. 141 alergiski rinit. 242. 123. 146. 236 alergen-specifi~na imunoterapija. 87. 186. 55. 237 gravimetriski aeropalinolo{ki metod. 155. 83. 61. 131. 61. 199. 24. 197 atopija. 51. 50. 199. 124. 196. 152 J jaglen monoksid. 103. 199 aeroalergeni. 153 @ `ivotna sredina. 200 insekti. 165 aeropalinologija. 200 imunoglobulin E. 164 alergiski atopiski dermatit. 185. 152. 200 imunoglobulin M. 63. 29. 27 alergija na hrana. 142. 147. 239. 218 alergiska astma. 47 aeropolucija. 51. 151. 35. 33. klini~ka imunologija i alergologija . 24. 67. 142. 27. 165 doma{ni mikrokrle`i. 115. 116. 189 antibiotici. 23. 88. 146. 146. 61. 113. 168. 186. 39. 67 E eozinofilen katjonski protein. 53 akarini. 115. 61. 152. 141. 103. 233 V volumetriski aeropalinolo{ki metod. 187 drvenesti rastenija (dendroflorni taksoni). 177. 120 blokira~ki protivtela. 153. 201 Dermatophagoides pteronyssinus. 152. 27. 115. 87 alergeni. 27. 28. 23. 103. 185. 103. 195. 155 eozinofilni leukociti. 115. 24 imunoglobulini. 124 bor. 28. 212 imunoglobulin G. 152. 28. 84. 155 buka.Indeks na poimi Indeks na poimi A aditivi na hranata. 123. 201. 178. 165 ambrozija. 175 alergija od insekti. 234. 168 K Kiselec. 244 alergiska vakcinacija. 131. 224 breza. 66. 103. 143. 129. 225 ko`ni prick testovi. 103. 213 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 119. 141. 26 alergiska senzibilizacija. 47. 115. 115. 165 doma{na pra{ina. 141. 156 alergiska preosetlivost. 116. 27. 67. 152. 211 izduvni gasovi od soobra}ajot. 175. 185. 87. 152 alergija. 38. 213 anestetici. 83. 132 anafilaksa. 119. 167 I imun odgovor. 132. 52. 116. 234 dvoen slep placebo-kontroliran provokativen test so hrana. 223 bronhijalna astma. 25. 165 dozno-provokativen test. 63. 182 aerosediment.

152 P pelin. 206 preosetlivost na hrana. 86 perduvi. 26 nealergiska preosetlivost na lekovi. 168 S sezonski alergiski konjunktivit.Cvetanov V i sor. 81 polenski kalendar. 96 Limfociti. 41. Makedonija kopriva. 66. 125 L Lebarka. 41. 24. 164. 124. 93. 153 trevi. 115. 52. 115 {tir. 137. 189 neutrofilni leukociti. 115. 236 ku~e. 113. 211. 68 polenska karta. 29. 83. 25 protivtelo. 29. 35. 103. 170 pu{ewe. 131. 103. 167 p~ela. 115. 128. 254 outdoor (nadvore{ni) aeroalergeni. 144 nealergiski rinit. U Urtikarija. 33. 34. 102. 103. 28. 38. 141 sezonski alergiski rinit.Kolaborativen centar na SZO . 28. 116 T pomaga~ki limfociti. 141 smreka. 26 Hymenoptera. 199. 61. 124. 185. 63. 66. 103. 27 protivgen-prezentira~ka kletka. 195 sulfur dioksid. 142. 211 C celogodi{en alergiski konjunktivit. 26 preosetlivost na lekovi. 152. 166 nealergiski atopiski dermatit. 200 F funkcionalni belodrobni ispituvawa. 131. 25 mastociti. 141 preosetlivost. 141 ^ ~ad. 142 O osa. 237 profesionalna astma. 47. 199 nesteroidni antiinflamatorni lekovi. 165 N nealergiska astma. 66. 152 polenovi zrna 47. 28. 115. 24 Loboda. 33. 29. 137. 197 Penicillium notatum. 113. 124. 153. 211. 168 T tegavec. 37. 165 penicilin. 29. 116. 66. 29. 175 nealergiski konjunktivit. 110. 235 str{en. 211 sulfonamidi. 95 pleveli. 24. 188. 51. 27 profesionalen alergiski rinitis. 116. 115. 125. 115. 155 H hipersenzitivnost. 188. 152 [ {tavej. 115. 154. 27.: Alergiskite bolesti vo R. 244 R rabotna sredina. 236 Institut za medicina na trudot . 154 ma~ka. 165 M majoren bazi~en protein. 66. 36. 28. 116. 141 celogodi{en alergiski rinit. 185 muvli. 108. 125 medikamentozna alergija. 91. 37. 63. 124. 68 polenska treska. 115. 166 nealergiska preosetlivost. 218 prostaglandini. 61. 24. 115. 116. 142 260 protivgen. 66. 185 nealergiska preosetlivost na hrana. 28. 165 T limfociti. 106.

CIP . Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT).Skopje : Institut za medicina na trudot. Struga Avtorite im zablagodaruvaat.31) ALERGISKITE bolesti vo R.Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Makedonija GlaxoSmithKline Pharmaceuticals.Ovaa publikacija finansiski ja pomognaa: Ministerstvo za obrazovanie i nauka pri Vladata na R. Skopje ProCredit Bank. Skopje 616-056.Makedonija / vo redakcija na Vladimir Cvetanov. Primerokot e besplaten. 2006. Ko~ani .7)(047. Skopje Alkaloid. 24 sm Registar ISBN 9989-2571-0-8 (IMT) ISBN 9989-2570-0-0 (MZBKIA) a) Alergiski bolesti . .260 str. Skopje Pliva. Pe~ati: "Evropa 92#. . Skopje ReplekFarm.Istra`uvawa COBISS..MK-ID 65667082 Tira`: 500. : ilustr. Kliment Ohridski#. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3(497. klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA).Makedonija . Skopje VIA In`enering.

262 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful