ALERGISKITE BOLESTI VO R.

MAKEDONIJA

Vo redakcija na prof. d-r Vladimir Cvetanov

Skopje, 2006 1

Redakciski odbor: Prof. d-r Vladimir Cvetanov (pretsedatel) Prof. d-r Mirko Spiroski (~len) Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska (~len) d-r Jordan Minov (~len) Avtori: Prof. d-r Vladimir Cvetanov, Emeritus Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska Prof. d-r Elisaveta Stikova d-r Jordan Minov prim. d-r Neda E`ova d-r Sne`ana Milkovska, dipl. biolog ass. d-r Sne`ana Risteska-Ku~ d-r Olivera Spasovska d-r Mimoza Marseni} Izdava~i: Institut za medicina na trudot, Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT) Makedonsko zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA) Za izdava~ite: Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska, IMT Prof. d-r Mirko Spiroski, MZBKIA Dizajn na korica: Ladislav Cvetkovski i Konstantin-Ko~ko Cvetanov Lektor: Len~e Danevska U~senici vo terenska realizacija na Proektot: d-r Valentina Petreska, d-r Qubica Andonovska (Ohrid) d-r Roza Naumoska, d-r @aneta Bocevska (Prilep) d-r Fanica Kapu{evska (Peh~evo) d-r Afrim Ma}elara (Debar) d-r Nikola Ajcev (Dojran) med. sestra Mare Isjanovska (Skopje) Sorabotnici vo statisti~kata, kompjuterska i farmacevtska realizacija: Prof. d-r Rozalinda Isjanovska, Prof. d-r Kristin Vasilevska, ass. d-r Sa{o Stoleski, ass. d-r Dragan Mijakoski, dipl. farm. Kostadina Jugreva, ass. d-r Vladimir Kendrovski (Skopje), d-r Vlado Stefanoski (Ohrid). Kompjuterska podgotovka:

Vlatko Qubenov, VMG DIGITAL - Skopje

Predgovor

PREDGOVOR

Interesot na avtorot na ovie redovi i negovite sorabotnici, za za~estenosta na alergiskite bolesti vo na{ata zemja datira od pred dve decenii. Pri~inite bea profesionalni, pragmati~ni, me|utoa i poradi toa {to ne sakavme da ja prifatime voobi~aenata floskula: ,,Za `al, za Makedonija s¢ u{te nemame relevantni podatoci za prevalencijata na.....#. Vakvite obrazlo`enija za odredeni entiteti bea naj~esto ilustrirani so egzaktni brojki za elaboriranata pojava vo odredeni zemji, kako na primer: vo SAD, Avstralija, evropskite zemji, pa duri i onie od na{eto opkru`uvawe. Vo 1993 godina, analiziraj}i grupa od skoro 700 neselektirani ispitanici po pat na slu~aen izbor, gi dobivme prvite soznanija za alergiskiot rinit. Vo 1994 godina, na{ite istra`uvawa bea zbogateni so mnogu pove}e obele`ja za ovaa pojava, no i vo dvata slu~ai podatocite se odnesuvaa samo za Skopje. Ekipata od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite, vo tekot na 1995 i 1996 godina, realizira multicentri~na studija za ra{irenosta na bronhijalnata astma vo 11 gradovi od R. Makedonija. Od ovie pri~ini, imaj}i gi predvid prethodinite iskustva i vospostavenata sorabotka so lekarite od drugite gradovi vo Republikata, bevme vo mo`nost da go realizirame Proektot broj 400998 odobren od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Istra`uvaweto trae{e 5 godini (od 1998 do 2003g.) i be{e realizirano vo {est gradovi. Rezultatite od proektot se elaborirani vo ovaa publikacija. Dokolku izdava~ite ne najavea cvrsta namera knigata da bide distribuirana na Kolaborativnite centri za medicina na trudot pri SZO i Nacionalnite zdru`enija za alergologija i klini~ka imunologija, }e be{e izli{en stavot na avtorot na ovie redovi u{te od 1998 godina koga napravi kriti~ki osvrt na neusoglasenosta na nomenklaturata na alergiskite entiteti so onaa na MKB10 na SZO od 1992 god. Ovaa sostojba u{te pove}e se uslo`ni koga Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija vo 2001 godina proklamira{e nova revidirana nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti. A propos ovaa novina van Cauwenberge kako naslov na edna negova rasprava go postavuva pra{aweto: ,,Novata nomenklatura dali e moda ili potreba?#. Na{iot odgovor bi bil: ,,Moda ne e, no vo ovoj moment ne e potrebna#. Se trudevme rezultatite od istra`uvaweto da bidat opservirani od pove}e aspekti, odnosno studijata da ima javnozdravstven karakter. Dali uspeavme?

Urednik i rakovoditel na Proektot prof. d-r Vladimir Cvetanov

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

3

4

Sodr`ina

Sodr`ina
Predgovor ................................................................................... 3 A. Op{t del ............................................................................. 21
Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti ....................................................................................................23 Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti ...24 Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti ....................................................................................................26
Atopija .............................................................................................................. 27 Alergija............................................................................................................. 27 Alergeni ........................................................................................................... 27 Alergiski rinit ............................................................................................... 27 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 28 Astma ................................................................................................................. 28 Alergiski bolesti na ko`ata ........................................................................ 28 Atopiski egzem/dermatit sindrom ................................................................ 28 Urtikarija ........................................................................................................ 29 Kontakten egzem/dermatit.............................................................................. 29 Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti .............................................. 29 Anafilaksa ...................................................................................................... 30 Literatura ...................................................................................................... 30

Relevantnost na nacionalniot - statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti ..........................................................................31 Sostojbi vo Republika Makedonija.......................................................31 Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija ....................................................32
Alergiski rinit .............................................................................................. 33 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 34 Bronhijalna astma ........................................................................................... 35 Atopiski dermatit .......................................................................................... 36 Preosetlivost na lekovi .............................................................................. 37 Preosetlivost na hrana.................................................................................. 38 Alergija od insekti ........................................................................................ 39 Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa ................................................... 39 Literatura........................................................................................................ 40

Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija ...............................................................................................41 Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto 41
Skopje (Sk) ........................................................................................................ 42 Dojran (Do) ........................................................................................................ 42 Ohrid (Oh)......................................................................................................... 43 Prilep (Pr)....................................................................................................... 43 Debar(De) .......................................................................................................... 43 Peh~evo (Pe) ..................................................................................................... 44 Literatura........................................................................................................ 44
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

5

.47 1..............................................................1.. Prilep.....................83 2.....3................4... Ma~ka .......Kolaborativen centar na SZO .........3..... Polenski kalendar(i)................0.......3............ Makedonija ..55 1......... 95 2.......................2......2....................................... Literatura: ................... Doma{ni milenici ... Predlog lista na alergeni za prakti~na primena .6... Lebarka .......................................6.... Dojran .......... 66 1...... 96 2........ Polenski kalendar na gradot Dojran .........6.... Polenski kalendar na gradot Ohrid ......6............... Doma{ni mikrokrle`i .... 57 1.......................... 75 1...... 83 2.7......... Zastapenost na PZ vo R....2......... Rezultati od na{eto istra`uvawe............87 2.....3...................................................... Peh~evo ............................................................ 73 1.1.............................................. 92 2.............7...................3........... 93 2................................................................................................................................ Ohrid... Rezultati od na{eto istra`uvawe...........4................................. Rezultati ....5.......6........................ Polenski kalendar na gradot Peh~evo..5.............11....... Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna............ 47 1...... Makedonija ........3........................5..........50 1................................2........................1...............................................91 2..........................................1........................... Definicija .......................... Rezultati od na{eto istra`uvawe................................................. Skopje ........................ Zaklu~oci .............................. Rezultati od na{eto istra`uvawe....................................................................81 1....1......................3........................ 45 1.......Cvetanov V i sor......4..........1...................1.........................2.........: Alergiskite bolesti vo R.......... Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe . Muvli ................................. Zaklu~oci .3....3.......... Aeropalinolo{ki metodi ..........................3........................................ Makedonija B................ 91 2....................... 93 2...................................... 61 1.....5.................... 56 1................10.... Polenski kalendar na gradot Debar.........1................5..................... Rezultati od na{eto istra`uvawe.......................5........6... Senzibilizacija-povrzanost so PZ ............... 85 2.............................. 63 1.... 79 1..... Literatura: ...............5......... 62 1..... Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi ............. 97 2..................................... 71 1..............................5............... Makedonija .......1........... 95 2..................................4................... Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R............................... 58 1..................5...................................................................................68 1............4........6..8.......................... 77 1.........5........5.........6.............3................................................. 55 1..............6........2.............................5.........................................5.................1..... Debar ............................... Ptici ...............47 1.... 58 1................. 89 2........ 52 1.....4............... Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R............ Aeroalergeni od vnatre{nata sredina ...3....1.1....................................49 1......2......................9......................98 6 Institut za medicina na trudot ........ Aeropalinolo{ki monitoring .................. Ku~e .. Polenski kalendar na gradot Prilep .. Rezultati od na{eto istra`uvawe................................ Polenski kalendar na gradot Skopje.......................................6......................98 2............... Aeroalergeni od nadvore{na sredina .........................82 2........................3...................8............ 59 1..............1..5.....................5...................................1..................................... 56 1....3..... 69 1.............

........................................................................................... Dijagnoza.1....... Dijagnoza.................. 120 2.........................................8........103 1..........126 2.1....120 2.................. Alergiski konjunktivit ......................4............ 119 2......................................4...............6..................2.........144 3..........7..0........................................6..6..................... Zastapenost spored polot i vozrasta.........0................... ..... Kontrola na sredinata ...1........ 138 2...................................................5..... Lekuvawe ........1.143 3............... Zastapenost na AR ..... 101 1.4.......1......................................3........5.........141 3...5............................................ Rezultati od na{eto istra`uvawe ......................................................142 3...... 108 2..................................................... Sezonski alergiski rinit (SAR) ..... Zastapenost vo oddelnite gradovi ................Sodr`ina V.............115 2..117 2............. Laboratoriski testovi ... 121 2... 117 2......................8...117 2...................... Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni.................................................... Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma............. 137 2..................... Sezonski alergiski rinit....1................. 146 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.....................................5............................................... Lekuvawe na AR .1......................115 2.......... Etiopatogeneza ...8........................4............................................5...............3................................................................2.......... .................... Alergiski rinit .................3.................................................... Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa ..1..... 139 3.............1... Anamneza ......................................................................................4..............5....... Literatura...... Ko`ni testovi ..............141 3.3................. Klasifikacija i definicii.. 103 1.... klini~ka imunologija i alergologija 7 ...............................................8....................................143 3..................................... 146 3....7................1................ Klasifikacija ..........2....... 120 2............Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas ..................................8..........4.. 119 2......5................................................. 103 1.............2....4.......................................................... 117 2...3................................................................ Diferencijalna dijagnoza ....3.......142 3....................... 118 2............ Etiopatogeneza na AK........7.......................2......... Celogodi{en alergiski rinit .. Karakteristiki na ispituvanite grupi ........................5......................2.......3............................................................. Zastapenost na AR kaj decata ......................................................7..............0............................... 118 2............................ Profesionalen alergiski rinit .....6................. 146 3............... ORL status ..................... Ra{irenost na AK ........ .....143 3....................................................Vozrasno naselenie ...... Klini~ka slika ...................... Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti ........................ 127 2.............7......2..................... Funkcionalni testovi .....................115 2................ 141 3..... Zaklu~oci ................ Celogodi{en alergiski rinit (CAR) ...... 115 2.......................................................... Kontrola na sredinata ........... Definicija ............... 134 2.. 116 2..............................................................1....................................... 145 3................... Medikamentozna terapija.....................6.............................................................................6............................................................................... 115 2.................................................. 119 2.............................. Klini~ka slika .........7.....7.....2.......................5..................................... Akusti~nata rinometrija .. 117 2..2...................1..3........5....5............. Deca ...........

................................ Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot .......................10.............1....... 175 5.....3........... Simptomatski lekovi .... Povrzanost so nadvore{nite faktori ...............5............... Markeri na hroni~nata inflamacija ......2.....175 5.2................................177 8 Institut za medicina na trudot ......2....................2.....2................................................: Alergiskite bolesti vo R..........................10...................10........ 155 4....................................8....8........................................ 172 5.10........................................................ 151 4............................................10.....................157 4.............................2.................6.................................... Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R................... Alergeni ...............3....................................5................................. Terapija ...........................6................. 170 4....... 152 4..................5... Klini~ka slika ............ 156 4...................2................................. Dijagnoza............3................................. Primarnata prevencija ................................7...... ....... 164 4.................... Literatura.............3........... Patogeneza i klasifikacija..................... AK i endogeni faktori...9... Lekuvawe ............ Zaklu~oci ....................................................... ...........0.......................3.7............................. 162 4...................................3.................... Bronhijalna astma. Prevencija ... 148 3...... 150 4...................... 147 3...........................8.................................. 166 4..156 4........2.. Alergolo{ka evaluacija........1.158 4.151 4............................ 157 4.......... Atopiski dermatit ................4..........4......................... 167 4........ Genetski osnovi na astmata .... Anamnesti~ki podatoci ....2.....................................................10.. 165 4...6......... Definicija .... Aeropolucija ...............8. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni ......................... 152 4.................. Makedonija 3..................................................... 155 4.......................................................4...............5. Literatura........................ Terciernata prevencija................................................ Sekundarnata prevencija ..............4..........177 5.........154 4................... Farmakolo{kiot tretman . Dijagnoza.8...10...........6...............................................................................6..........................5.. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) .......................... 156 4.... Funkcionalni belodrobni ispituvawa ..........................1............................................... Povrzanost so endogenite faktori ....... AK i `ivotna i rabotna sredina .........1....1........5........ 163 4........................ Zastapenost spored polot ...........................10......................................... 151 4.....175 5.................................................... Zastapenost vo oddelnite gradovi ............................ 157 4...................1.... 148 3...................................Kolaborativen centar na SZO ..9.....................................................10. Etiologija.. 156 4.........................................................................176 5............................2..1........... Nefarmakolo{kiot tretman..........7........... 149 3............... Prevalencija na respiratorni simptomi i astma ................. Klini~ka slika .... Makedonija .5.....................................................Etiopatogeneza ....9.. Makedonija od 2003 god ..................................................................159 4..................................4.2.. 152 4..7............. 156 4......8...........2.................... Epidemiolo{ki studii za astmata vo R... 155 4..........................8........6. ...................... AK i mesto na `iveewe ......5........................7...................................................155 4.......................152 4...................... Zaklu~oci ....0.................Cvetanov V i sor............. Atopija ..................................7..............................................10.............10...... 155 4..........................................155 4................................ 160 4......

.......................185 6.. 186 6..........4. 180 5.1............................................................... klini~ka imunologija i alergologija 9 ..... Miorelaksansi.... 188 6............................................5........................................2..... 201 7..................3......... Zastapenost na AD vo oddelni gradovi ............................ Klini~ka slika ............................. Literatura .......... 177 5.......................... Laboratoriski testovi ................3........................................ Framakolo{ka terapija........ Prevencija........................................... 178 5..... Anamnesti~ki podatoci ............ Penicilin.................... 189 6................. Zastapenost spored vozrasta........ AKE inhibitori .............................2.........5..................5................5...... Drugi antibiotici i sulfonamidi . Zaklu~oci ..8.......................4...............9................3..............189 6.....................197 7....................................................................201 7.........................1 Anamnesti~ki podatoci ...................................0.......4..................6. 199 7....................................1. Rezultati od na{eto istra`uvawe .. 189 6......... 190 6...............................................................................................................4.........3. Laboratoriski ispituvawa ....8..196 6.................... 177 5................. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi .......................1. Rezultati od na{eto istra`uvawe..................................... 201 7....................1............4..... Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD ..4..5.................... Zaklu~oci ........1.............................................1....2.................186 6... 188 6..............7............ Nefarmakolo{ki tretman ............................ 180 5.1.......................5.....10....................................................6..................................7.......................185 6.................. Lokalni anestetici ................... Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti...4.........187 6................199 7................................ Zastapenost vo oddelni gradovi .......................................................4......2........................183 6........................................ Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI)................. 187 6...............200 7........................... Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata ..4................... Zastapenost na preosetlivosta na lekovi ..3......................... Preosetlivost na hrana .2.......................................... 187 6............... 189 6.....4....8................................4............... Primarna prevencija.....177 5....7............2.................................................. Dijagnoza...................0..............6..188 6............... In vivo alergolo{ki ispituvawa .......... Povrzanost so na~inot na `iveewe ....186 6............. Preosetlivost na lekovi ... Sekundarna prevencija ..... 181 5................ 185 6.. Epidemiolo{ki istra`uvawa ............5............. Povrzanost so aerozagaduvaweto.....4................................... Definicija ...... 182 5..... 201 7...........................................................................................................1.. Literatura ..............................................................................................................183 5.6.........7...................6........................................................................ Definicija ........... Etiopatogeneza ..................................................................................3................... 191 6................201 Makedonsko zdru`enie za bazi~na....................... Prevencija......................4.........6.....................2.............................. Klini~ka slika .................. Dijagnoza.......................... 189 6. Dozno-provokativni testovi (DPT) ...... 189 6..............................7...................................................8........................ 187 6..8............................ 186 6.............................. 201 7........................Sodr`ina 5....2.............7.....3.........6................................ 188 6...7......................4..................................................................7..........6...............................

.................................211 8.....9.9................................. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii ................................................................. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana ..................................9.....2.........11.............................207 7............2........................................................................................... Vozrasni ........................................ Zastapenost vo oddelni gradovi ......................................................................... 223 1.. 213 8...................................3............1.................. 211 8............................................................ Zaklu~oci ................................................. 218 8.......10........215 8.................................................................................2...... Rezultati od na{eto istra`uvawe ............. Definicija i klasifikacija ................................................. Polen od drvenesti rastenija .................................... 226 1............................2.......9......................4..........6.................: Alergiskite bolesti vo R........................2... 212 8........................................................................................................................ Makedonija...8................. Literatura ..................219 8..................3................................................ 224 1..................7................233 I......... 218 8.....................................0.......... Makedonija 7..............................................225 1.............. 231 Prilozi ........2.....7......1..........................211 8....7................... Specifi~na imunoterapija (SIT) ....................................... 216 8................................4......1...................................................................................... Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma .214 8............4.3.........1......... 215 8............ Klini~ka slika .......................................214 8.... 223 1.....................................3..3.............. Dodatoci ....1....................................Cvetanov V i sor... 233 10 Institut za medicina na trudot ............... Zaklu~oci ...........................................................3....................................... Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti.............. 206 7.... Makedonija................................................7.......................................................................... Deca ..8....... Literatura ........0.... Bronhijalna astma ....................7........... 221 1....1..2.......................................228 D. Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti ... 203 7...223 1......................................................... 233 Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna ..................9...... Alergija od insekti ........................213 8........................3...... Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti ............... 213 8..........202 7................ Sistemski alergiski reakcii.... Rezultati od na{eto istra`uvawe ................. 205 7......................212 8........... Vozrasni .............................. Alergiski rinit ........203 7..................... Celogodi{en alergiski rinit vo R..1.............................1........................................ Lokalni alergiski reakcii ............................3.......................227 1......... Zaklu~oci .... Dijagnoza................. Naj~esti klini~ki manifestacii ................5...214 8.............. 204 7......................... Makedonija .......................4....1.............Kolaborativen centar na SZO ................. Literatura .......................... Prevencija.....213 8..................9....... Deca ......................... Bronhijalna astma vo R................220 G.... Tek i prognoza ........7............ Sezonski alergiski rinit vo R....... Lekuvawe ................6.....208 8. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom ...........

............... 235 Obi~na kopriva (Urtica dioica) ........................................) ................................spored Gina 2004 ...................................................................................................... Polen od pleveli ....................... 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na............................................................................... 236 [tir (Amarantus sp...................................................254 Prilog 11: Protokol za konvencionalna hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa ........................................................................................................................................... 234 Bor (Pinus nigra)........................................................................ 235 II..................238 Prilog 3: Pra{alnik za deca ...................252 Prilog 9: Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astma ......... Poaceae) ......................255 Lista na kratenki ........................ klini~ka imunologija i alergologija 11 ........Sodr`ina Breza (Betula pendula) ...................................................253 Prilog 10: Protokol za brza hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa .....................................................................................................241 Prilog 4: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na alergiskiot rinokonjuktivit ... 257 Indeks na poimi ......................................................................................................................................................................................................).........................................247 Prilog 7: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na astmata ........................................... 237 III...........249 Prilog 8: Dozi na IKS koi se primenuvaat vo terapijata na astma . 233 Dab (Quercus petraea) ......244 Prilog 5: Efikasnost na oddelni lekovi za smiruvawe na simptomite na AR ................................................................................ 235 Kiselec (Rumex sp.... 236 Gluvar~e (Taraxacum officinale) ..........................................246 Prilog 6: Pra{alnik za profesionalen rinit..... 237 Prilog 2: Pra{alnik za vozrasni ................................ Trevi (fam........ 233 Buka (Fagus sylvatica) ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 234 Smreka (Juniperus sabinoides) .................

12 .

Avtor e na 207 stru~ni publikacii od oblasta na profesionalnata patologija i alergologija. monografijata . vo Skopje. Vo 1967 god. e nare~ena “makedonska studija#. Rezultatite od ovoj trud. Vo 1970 godina magistrira vo Zagreb i stanuva prv magister po medicinski nauki na Medicinskiot fakultet vo Skopje. e redoven profesor na Katedrata po higiena i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet vo Skopje. Vo 1984 god. klini~ka imunologija i alergologija 13 . Urednik i prv avtor e na publiciranite knigi: . Istovremeno bil vklu~en i vo nastavata na supspecijalnosta po alergologija i pulmologija.Alergie und Asthma# primeneta na kutanite testovi so alergeni od rabotno mesto vo detekcija na bronhijalnata astma pri ekspozicija na bra{nena pra{ina (1970). a 1993 po alergologija i pulmologija. se publicirani i prvite rezultati za gradot Skopje. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Iskustvata od .Biografii na avtorite Prof. Vo 1976 god. a vo spisanieto . bea obezbedeni optimalni uslovi. . na tema “Povrzanosta na alergiskite manifestacii na di{nite pati{ta so aktuelnata mikroflora vo Makedonija”. multicentri~nata studija za bronhijalna astma (1995/96) i Proektot br. Otkako vo novoizgradenata zgrada na Institutot za medicna na trudot (1977 god). 2001).Healt promotion# (1995). vovedena e rinomanometrijata kako dopolnitelen i va`en test vo dijagnostikata na alergiskiot rinit. d-r Vladimir Cvetanov e roden 1935 god. Diplomira 1961 godina na Medicinskiot fakultet vo Skopje..Specifi~na imunoterapija# (2001).Socijalna medicina . odr`an vo Sofija (Bugarija) 28-30 maj 1998 godina. Dobitnik e na Prvata nagrada za poster na Balkanskiot kongres za alergologija. klini~ka imunologija i alergologija vo perodot od 1996 do 2000 god. LIF testot kaj profesionalniot kontakten dermatit (1980). doktorira na tema alergiski alveolit. Prof. polaga specijalisti~ki ispit po medicina na trudot. Vo 1991 god. Toj e eden od avtorite na “Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~nata opstruktivna bolest” (1999) i vo knigata “Klini~ka alergolija” (Sofija. dobiva zvawe supspecijalist po alergologija i klini~ka imunologija.. Bil pretsedatel na Prviot makedonski imunolo{ki kongrers (1996) i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Prof. . dodeka vo 1994 god. Eden period dr`i predavawa i na postdiplomskite studii vo Qubqana i Saraevo.malata spirometrija# gi sumiral i objavil vo 1969 god. Od 1993 god. Prof. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinit (1999). vo toa vreme aktuelen za penicilinskata i medikamentozna preosetlivost vo 1978 god. Cvetanov e osnovopolo`nik na Institutot za medicina na trudot (1972) i Centarot za alergologija (1986) pri Institutot i rakovoditel do negovoto penzionirawe (2000 god).Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (1989). d-r Cvetanov ja vovede modernata funkcionalna dijagnostika na respiratorniot sistem (1967). Dobitnik e na najvisokoto priznanie na Makedonsko lekarsko dru{tvo za 1996 godina. Cvetanov e nositel na dva proekta za epidemiologijata na alergiskiot rinit (1993/1994). Od 1962 do 1965 godina raboti kako op{t lekar vo Zdravstvenata stanica na rudnikot Radu{a. od nekoi skandinavski avtori. Od 1965 do 1966 godina gi posetuva postdiplomskite studii vo Zagreb vo [kolata „Andrija [tampar”.... toj prerasna vo nastavna baza na Medicinskiot fakultet. vo Institutot za medicina na trudot otpo~nato e so aeropalinolo{kite istra`uvawa i 1993 god.. Vo 1979 god. indirektniot test na bazofilna degranulacija.Alergiski bolesti . go vospostavuva testot za odreduvawe na precipitinski antitela so dvojna imunodifuzija na gel-agar. 400998 (1998-2003).lekuvawe# (1998).

a vo 1990 god. e izbrana za pomlad asistent po predmetot higiena so socijalna medicina i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet. Vo periodot 1994-2002g. 2002). Avtor e i koavtor na pove}e od 130 nau~ni i stru~ni trudovi. Vo pe~at e nejziniot u~ebnik po zdravstvena ekologija. vo Skopje. D-r Trifun Panovski# na MLD za 2005 god. Prof.: Alergiskite bolesti vo R. za prezentacija na zdrvstvenite indikatori(Skopje. 2005). ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie i na Evropskata akademija za alergologija i klini~ki imunologija. Avtor e na poglavjeto . Za pomlad asistent na Medicinskiot fakultet vo Skopje po predmetot higiena so medicina na trudot e izbrana vo 1986 god. 1998). kako i prv pretsedatel na Nacionalniot komitet za hrana i na Kodeks Alimentarius Komitetot vo Republika Makedonija. vo 1988g. se vrabotuva vo Institutot za medicina na trudot. a od 2003 god. Vo 1980g.. a so odbranata na doktorskata disertacija pod naslov “Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz” vo 1990 god. Oksford (Velika Britanija) vo 2001 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1979 god. Avtor ili koavtor e na pove}e od 130 stru~ni i nau~ni trudovi. 2001) i za Codex Alimentarius (Skopje. Vo 1987g.Public Health: A Tool for Regional Development# (Bukure{t. SAD (2003) i Izrael (2005).. se steknuva so zvaweto doktor po medicinski nauki.Klini~ka imunologija# (Belgrad.. Eden e od avtorite na prira~nikot . Erusalim (Izrael) 2005 god.Kolaborativen centar na SZO . Od 1980 god. prira~nikot za nastavnici „Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. monografijata . a za redoven profesor vo 2002 god. 2003) i na prira~nicite za pravilna ishrana (Skopje. a supspecijalizacijata po pulmologija i alergologija vo 2003 god. Taa e regionalen koordinator na SCOPES Proektot “Development of core curriculum in occupational health” i ko-direktor na NATO Proektot „Strengthening National Public Health Preparedness and Response for Chemical. rakovoditel i u~esnik vo 7 me|unarodni nau~no-istra`uva~ki proekti. 2001). 14 Institut za medicina na trudot . kako i avtor na u~ebnikot „Higiena”.1989). Dobitnik e na Povelbata ... prira~nikot za nastavnici. do denes e upravnik na Institutot.. 2005) i . Ima ostvareno studiski prestoi vo Stokholm ([vedska) vo 2000 god.. Ima ostvareno studiski prestoi vo Francija i [panija (2002). Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomirala vo 1980 god. Aktuelen {ef na Katedrata po medicina na trudot i koordinator na Proektot za razvojot na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje od 2002 god. Kako vremen sovetnik na SZO rabotela i vo oblasta na zdravstvenata statistika. Poslediplomskite studii gi zavr{uva vo 1986 god i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki. Aktuelen zamenik prtsedatel e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. (Skopje. Eden e od avtorite na prira~nikot „Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost” (Skopje. 2006). Bila anga`irana kako nacionalen sorabotnik na SZO vo oblasta na ishranata i bezbednosta na hrana. vo Belgrad. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci “Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (Skopje. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trudot.lekuvawe# (Skopje. Odgovoren nastavnik e po predmetite zdravstvena ekologija na Stomatolo{kiot Fakultet i predmetite u~ili{na i predu~ili{na higiena na Pedago{kiot fakultet.Imunoalergiski aspekti na profesionalnite alergiski bolesti# od monografijata . taa ja izvr{uva funkcijata direktor na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita. a vo 2002g. specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1988 god. Makedonija Prof. i za redoven profesor. ^len e na Me|unarodnata komisija za medicina na trudot i ~len na nacionaleniot sekretarijatot na Komisijata. prva kniga od ovaa oblast na makedonski jazik kaj nas. d-r Elisaveta Stikova e rodena 1956 god. ja odbranuva svojata doktorska disertacija. 1989).. e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot pri Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem.. Biological and Radiological agents threats”. magisterskite studii. klini~ka imunologija i alergologija. kade raboti i denes. kako i vo procenkata na ~uvstvitelnosta i adaptacijata pri klimatskite promeni. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska e rodena 1955 god. 2003)..Alergiski bolesti .Cvetanov V i sor. Vo 1986g.

a vo 2001 god. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. Zvaweto primarius £ e dodeleno vo 1994 god. od strana na Nastavno-nau~niot sovet na Medicinskiot fakultet. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1971 god. a vo 2002 god. Na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje u~estvuva vo nastavata na poslediplomskite studii . Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. Rakle . Funkcionalnata dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem i profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni opstruktivni belodrobni bolesti se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo negovata rabota. na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo.Prilep. voveduvaweto i prakti~noto izveduvawe na pove}e metodi i testovi od oblasta na alergopulmologijata. klini~ka imunologija i alergologija 15 . gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki. Svetskata organizacija za alergologija.Alergiski bolesti .Epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R.. kako i na 110 stru~ni i nau~ni trudovi.Kolaborativen centar na SZO. Vo 1987 god.. . Nejzinata pove}egodi{na stru~na aktivnost e od oblasta na dijagnosticiraweto. Vrabotena e vo Otsekot za alergopulmologija pri Institutot za medicina na trudot. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1984 god. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci.lekuvawe# i na Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit.Biografii na avtorite D-r Jordan B.. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. Eden e od avtorite na poglavjeto “Occupational Lung Disorders” na Prira~nikot za nastavnici. Minov e roden na 09. go polo`uva specijalisti~kiot ispit po medicina na trudot. Eden e od avtorite na knigata . vo s. Lekuvaweto i sledeweto na alergiskite bolesti.Health Determinants in the Scope of New Public Health# od 2005 god.kurs po medicina na trudot. U~esnik vo nau~noistra`uva~kiot proekt . Makedonija#. Skopje e izbrana za asistent na Katedrata po higiena i medicina na trudot. Vo 2002 god. Prim. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 130 stru~ni i nau~ni trudovi publicirani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani vo zemjava i stranstvo. Kolaborativen centar na SZO. profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni belodrobni zaboluvawa i bolestite vo vrska so rabotata se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo nejzinata rabota. Vo 1981 god. 1960 god. Vraboten e vo Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem pri Institutot za medicina na trudot . go polo`uva supspecijalisti~kiot ispit po alergologija i pulmologija. klini~ka imunologija i alergologija. 07. Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. E`ova e Rodena e 1944 god.. vo Skopje. d-r Neda A. Vklu~en e vo pove}e doma{ni i me|unarodni proekti. programi i rabotilnici.

raboti i na razvojot na aeropalinologijata vo Makedonija.1960 god. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister na biolo{kite nauki.Cvetanov V i sor. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci „Health Detreminants in the Scope of New Public Health” od 2005. Prilep. vo otsekot za industriska toksikologija. ^len e na Zdru`enieto za medicina na trudot. Kako asistent u~estvuva vo izveduvawe na prakti~nata nastava na Katedrata po medicina na trudot od 1998 god. Vklu~ena e vo pove}e nau~ni i aplikativni proekti.07. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trud. R. pri {to studiskiot prestoj go izveduva vo Institutiot za zarazni i parazitski bolesti (Oddelenie za alergologija i aeropalinologija) vo Sofija. Zdru`enieto za bazi~na. stanuva magister po medicinski nauki od oblasta na medicinata na trudot. Na Biolo{kiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. a vo 2002 godina i za gradovite: Ohrid. za nastavnici.. se steknuva so zvaweto doktor na biolo{kite nauki. Na istiot fakultet vo 2002 god.1962 god. Makedonija. Poliwa na poseben nau~en interes £ se aeropalinologijata. ^len e na odborot za izrabotkata na . Milkovska e rodena na 08. Vo 1993 godina go izrabotuva polenskiot kalendar za gradot Skopje. Makedonija Dipl..Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit# od 1999 god i prira~nikot od zemjite od Jugoisto~na Evropa. Vo 2000 god. U~esnik e vo proektot LEAP na grad Skopje. Ass.). vo Lion. Stru~no-nau~no e anga`irana na dve poliwa od medicinata na trudot: profesionalnata imunoalergologija i industriskata toksikologija pri {to kako pole na poseben interes se izdvojuva profesionalniot rinit i funkcionalnata nazalna dijagnostika so rinomanometriskiot metod. Vrabotena e vo Otsekot za alergii pri Institutot za medicina na trudot-Kolaborativen centar na SZO.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit#. ^len e na Makedonskoto lekarsko dru{tvo. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Skopje vo 1988. 16 Institut za medicina na trudot . Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 70 stru~ni i nau~ni trudovi. vo Skopje. Francija se zdobi so evropskite diplomi za aerobiologija i aeropalinologija. programi i rabotilnici od nacionalno i me|unarodno zna~ewe. kako i ~len na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. Vo 2005 g. Debar i Dojran. kako i general sekretar na I Makedonski kongres na medicina na trudot so me|unarodno u~estvo vo 2004 god. Makedonskoto zdru`enie za medicina na trudot. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. ekologija i odr`liv razvoj.04. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora#. Bugarija. kade {to aktivno e vklu~ena vo nau~no-istra`uva~kata rabota. Istata godina ja definira alergenskata paleta na aktuelnite alergeni za kutani testovi vo R. kako i proektot . SZO Kolaborativen centar.. d-r Sne`ana M. Evropskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto respiratorno zdru`enie. Kako edinstven aeropalinolog vo Republikata. vo Skopje. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Risteska-Ku~ e rodena na 18..Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. a vo 2003 god. klini~ka imunologija i alergologija i Dru{tvoto na ekolozite na Makedonija.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . klini~ka imunologija i alergologija. Be{e ~len na nau~niot i organizacioniot odbor na I Makedonski imunolo{ki kongres (2000 god. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. Ima objaveno pove}e od 70 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjata i vo stranstvo. biolog Sne`ana G. Peh~evo. epidemiologija na alergiskite zaboluvawa. a vo 1998 god. Eden e od avtorite na .

Na Medicinskiot fakultet . Aktuelen rakovoditel e na RE Medicina na trudot vo JZU Zdravstven dom Ohrid. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1985 god. 04 1957 god. Vo 2001 god. Avtor i koavtor e na pove}e od 60 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi i drugi stru~no nau~ni sobiri vo zemjava i vo stranstvo. Kolaborativen centar na SZO.08. Marseni} e rodena na 17. osobeno onie so alergiska etiologija. vo Oftalmolo{kiot kabinet. klini~ka imunologija i alergologija 17 . U~estvuva vo edukacija na studenti po medicina i doktori na specijalizacija vo ramkite na zdravstveno-edukativniot proces na Institutot za medicina na trudot. a specijalizacijata od klini~ka imunologija so alergologija ja zavr{uva vo 1984 godina na Vojno-medicinskata Akademija vo Belgrad. ^len e na Makedonskoto oftalmolo{ko zdru`enie. Unapreduvaweto na zdravjeto na rabotnoto mesto e pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. Poslednite 8 godini e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot. vo Struga. Kako avtor i koavtor ima objaveno 20 stru~ni i nau~ni trudovi. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. D-r Mimoza D. ^len e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na klini~ka imunologija i alergologija. Na Klinikata za belodrobni bolesti i TBC vo Ni{ raboti 17 godini. ^len e na Upravnio odbor na Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. vo Ohrid.Skopje diplomira vo 1978 godina. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. Od poseben stru~en i nau~en interes e prevencijata i ranoto otkrivawe i lekuvawe na o~nite bolesti. ja zavr{uva specijalizacijata po oftalmologija. Alergoimunolo{kite testovi so poseben osvrt na medikamentoznata alergija kako i vodewe na specifi~nata i nespecifi~nata imunoterapija se oblasti od interes vo nejzinata rabota. vodej}i go Kabinetot za imunoalergologija i le~ewe na astmata. D-r Valentina Petereska e rodena 1952 god. Spasovska e rodena na 07. Avtor ili koavtor e na okolu 15 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1977 god. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1986 god.1951 vo Kumanovo. U~esnik e vo nekolku nau~ni proekti. Kolaborativen centar na SZO.Biografii na avtorite D-r Olivera K. Otsek za pulmoalergologija i imunologija.

Vrabotena e na Otsekot za pulmoalergologija na Internoto oddelenie vo Op{tata bolnica vo Ohrid od 1983 god. vo Prilep. klini~ka imunologija i alergologija i IHAP.Cvetanov V i sor. So zvaweto primarius se steknuva vo 1995 god. klini~ka imunologija i alergologija. Vrabotena e na Oddelot za patolo{ka anatomija pri JZO Op{ta bolnica Prilep. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1975 god. a od 1999 god. U~esnik e na dvonedelniot seminar za zdravje i bezbednost pri rabotata vo [vedska. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1992 god. specijalizacijata po op{ta medicina ja zavr{uva vo 1981 god. a od 2002 god. Na nivo na lokalnata samouprava aktivno u~estvuva so predavawa i vodewe na rabotilnici vo proektite “Zdrava ishrana”. Vo periodot 1998-2002 kako pretsedatel go vodi Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. Makedonija D-r Qubica Andonoska e rodena 1950 god. prijava i registracija na profesionalnite bolesti i mnogu drugi aktivnosti kako zasluga za ovaa nagrada. e potpretsedatel i ~len na Upravniot odbor na Zdru`enieto.06. D-r Roza Naumoska e rodena vo Prilep 1954 god. a vo tek e na poslediplomskite studii. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1980 god. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. vo Ohrid.: Alergiskite bolesti vo R. Kako avtor ili koavtor ima objaveno 24 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. ^len e na Evropskoto zdru`enie za patologija i ~len na Pretsedatelstvoto na Makedonskoto zdru`enie na patolozi pri Makedonskoto lekarsko dru{tvo. e na~alnik na Oddelenieto.1962 god. specijalizacijata po Patolo{ka anatomija ja zavr{uva vo 2005 god. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Respiratornite i alergiskite bolesti se pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. ^len e na Ureduva~kiot odbor na Biltenot na Zdru`enieto za medicina na trudot kade{to u~estvuva so svoi tekstovi i komentari i prevodi od stru~nata literatura. so rabotni zada~i vo slu`bata za medicina na trudot i industriskite ambulanti vo Prilep.Kolaborativen centar na SZO . Pulmologijata i alergologijata se pole na poseben interes vo nejzinata rabota. D-r @aneta Boceska e rodena na 08. Avtor ili koavtor e na pove}e od 30 trudovi prezentirani na kongresi i seminari vo zemjata i vo stranstvo. a stru~noto usovr{uvawe po pulmologija i alergologija na Klinikata za pulmologija i alergologija vo 1983 god. proektot za izgotvuvawe na Upatstvoto za verifikacija. Poseben e nejziniot pridones vo izgotvuvaweto na dokumenti za Nacionalnata strategija za medicina na trudot i organizacija i funkcija na slu`bite za medicina na trudot. “Mentalna higiena” i LEAP. Vrabotena e vo Oddelenieto za medicina na trudot vo Medicinskiot centar Prilep od 1981 god. 18 Institut za medicina na trudot .

Poseben inters projavuva za profesionalnite o{tetuvawa od vibracii i alergiskite zaboluvawa. Zdru`enieto na lekarite po medicina na trudot vo Makedonija i ~len na Zdru`enieto na lekarite Albanci vo Makedonija. klini~ka imunologija i alergologija. Zdravstven dom Peh~evo. kako i na Albanian American Academy of Science vo SAD. Kako avtor ili koavtor ima objaveno desetina stru~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava.1960 god.vo Debar.1959 god.09. a vo 2006 god. Od 1988 god. Vrabotena e vo Dispanzerot za medicina na trudot. vo Kru{evo. Vlijanieto na `ivotnata sredina vrz zdravjeto na lu|eto so poseben osvrt na mikroklimata na Dojran e pole na poseben interes vo negovata rabota. Od Lekarskata komora na Makedonija e akreditiran za ispituva~ pri sproveduvaweto na stru~niot ispit na zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie. U~estvuva vo izrabotkata na LEAP (Lokalen ekolo{ki akcionen plan za op{tina Dojran) so poseben osvrt na vlijanieto na `ivotnata sredina na zdravjeto na lu|eto. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. D-r Afrim M.ambulanta Dojran. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1983 god. Dobitnik e na pove}e priznanija i pofalbi. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva na Medicinskiot fakultet vo Skopje. D-r Nikola Ajcev e roden na 04. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vraboten e vo JZO Medicinski centar Gevgelija . ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina.08. kako i na nekolku humanitarni nevladini organizacii. ^len e na Lekarskata komora na Makedonija. a specijalizacijata po medicina na trdot vo 1992 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na.Biografii na avtorite D-r Fanica Kapu{evska e rodena 1957 god. So stru~ni trudovi u~estvuval na nekolku kongresi i seminari. e vraboten vo Medicinskiot centar Debar. klini~ka imunologija i alergologija 19 . Pretsedatel ili ~len e na nekolku komisii od zdravstven karakter. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Pri{tina vo 1985 god. Ma}elara e roden na 01.

Cvetanov V i sor.Skopje Ass.Skopje Prof. Dr. d-r Sa{o B.Kolaborativen centar na SZO . Mijakoski Institutot za medicina na trudot. Kendrovski. d-r Dragan G.sci Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita Skopje M-r phr Kostadina Jugreva. Medicinski fakultet . d-r Vladimir T. Stefanoski Slu`bata za medicina na trudot. Makedonija Prof. JZO ”Gradski apteki” . Kolaborativen centar na SZO . dipl. Medicinski fakultet .: Alergiskite bolesti vo R. Kolaborativen centar na SZO .Ohrid 20 Institut za medicina na trudot . Zdravstveniot dom .Skopje Ass. Stoleski Institutot za medicina na trudot. d-r Kristin V.Skopje D-r Vlado V. d-r Rozalinda Isjanovska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika. farm.Skopje Ass. Vasilevska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika.

Op{t del .Poglavje A A.

22 .

Va`no mesto kaj alergiskite entiteti imaat polenozite. Sepak. Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednive decenii {irum svetot i nivnoto prerasnuvawe vo seriozen medicinski i socijalen problem predizvika nivno intenzivno prou~uvawe i zna~ajno podobruvawe vo poznavawata na patogenetskite mehanizmi. EAACI) vo 2001 god. Se razbira deka novite soznanija. o~ni. ~ii{to osnovni celi se fokusirawe na sistemskata priroda na alergiskite bolesti i na potrebata od standardiziran i unificiran pristap vo nivnata dijagnostika i terapija. generaliziran nevrodermit ili manifestacii na atopija”. dijagnosti~kite i terapiskite postapki. Vo ramkite na tie aktivnosti se javi i potrebata od revizija na dotoga{nata nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti i napu{tawe na nekoi termini bez nau~na i prakti~na opravdanost. belodrobni ili ko`ni manifestacii. klini~ka imunologija i alergologija 23 . Terminot “atopiski dermatit” prvpat e upotreben od Wise i Sulzberger vo dvaesetite godini. Vo toa vreme Prausnitz i Küstner gi objavuvaat svoite sogleduvawa za pojavata na ranata ko`na reakcija kaj licata kaj koi{to dotoga{ ne se javuvala. s¢ u{te postoi razlika pome|u postignatiot napredok i zadovolitelniot tretman (menaxment). so nazalni. a Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Op{t del Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti Alergiskite bolesti vo poslednive decenii prerasnuvaat vo seriozen medicinski i socijalen problem. Ekspertite od pet sekcii i Izvr{niot odbor na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology. Spored podatocite na Evropskata bela kniga za alergija (European Allergy White Paper . ograni~enata pojava kaj nekoi lu|e (atopi~ari). do koi sekojdnevno se doa|a. vo odreden moment }e ja nametnat potrebata od revidirawe i na aktuelnata revizija. Poimot “atopija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmestuvawe) prvpat e upotreben od Coca i Cooke vo dvaesettite godini od minatiot vek.EAWP) sekoj tret `itel na planetata strada od edna ili pove}e alergiski bolesti. nekolku evropski institucii go pokrenaa policentri~niot istra`uva~ki i interventen proekt “Globalen pristap kon pacientot” (Global Approach to the Patient. a tipi~en pretstavnik e sezonskiot alergiski rinit. ja objavija revidiranata nomenklatura i klasifikacija. predizvikani od polenovite zrna i nivnite antigenski determinanti. a so nego tie gi ozna~uvaat “razli~nite tipovi na lokalizirana ili generalizirana lihenifikacija. a so nego gi opi{uvaat reakciite na preosetlivost {to kaj nekoi lu|e gi predizvikuvaat odredeni supstancii od nadvore{nata sredina. GAP). koja{to go pretstavuva aktuelniot mig na bazi~nata i klini~kata alergologija. povrzanosta so neposredniot (raniot) tip na ko`na reakcija i klini~koto manifestirawe so polenskata treska i/ili bronhijalnata astma. Terminot “alergija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmeneto reagirawe) e upotreben od von Pirquet vo 1905 god. Zatoa vo 1999 god. za pojavata na poinakvo reagirawe (pojava na bolest) na oddelni lica na odredeni supstancii od nadvore{nata sredina koi se apsolutno ne{tetni za drugite lu|e. terminite “alergija” i “atopija” prvpat se upotrebeni na po~etokot od minatiot vek. kako i o~ekuvawata na pacientite so alergiska bolest/bolesti. Iako alergiskite bolesti se poznati mnogu odamna. Osnovni karakteristiki na atopijata spored Coca i Cooke se familijarnata pojava.

Coombs i Gell ja promoviraat klasifikacijata na alergiskite reakcii na ~etiri tipovi (I – IV). {to poradi nivniot izrazen antialergiski afekt pretstavuvalo presvrtnica vo lekuvaweto na astmata i drugite alergiski bolesti. atopiskiot dermatit i/ili alergijata na hrana vo detstvoto i mladosta kaj bebiwata so infantilen egzem.) koi se odgovorni za ranata alergiska 24 Institut za medicina na trudot . Kaj atopi~arite dominira aktivnosta na T-po 2 imuniot odgovor. Osoben razvoj alergologijata bele`i vo poslednive pet decenii. vo koja e potencirana razli~nata uloga na antitelata i T limfocitite vo reakciite na preosetlivost. interleukin 13 – Il-13 i dr. T-po 1 i T-po 2. interleukin 4 – Il-4. vo klini~kata praktika se vovedeni hormonite od korata na nadbubre`nata `lezda. kakvi {to se: bronhijalnata astma. Istata godina.). levkotrieni i dr. klasifikacijata na Coombs i Gell s¢ u{te ima zna~ewe. Makedonija prethodno primile serum od atopi~ni lica. koi{to spored citokinite {to gi la~at se delat na dve suppopulacii. Kaj atopi~arite ekspozicijata na alergenot na koj{to se senzibilizirani doveduva do aktivacija na T-po 2 i produkcija na nivnite citokini (interleukin 3 – Il-3. Iako ovaa dihotomija ne e vo soglasnost so aktuelnite imunolo{ki soznanija za dinami~en imun odgovor orkestriran od T pomaga~kite (helper) limfociti (Tpo . e prifateno od Internacionalniot referenten centar na SZO za imunoglobulini. poradi {to toj e ozna~en kako proalergiski. Sopru`nicite Ishizaka vo 1966 god. Vo narednite istra`uvawa e utvrdena ~estata pojava na klasi~nite alergiski bolesti. So svoite podocne`ni istra`uvawa Cooke i Grove uka`uvaat na prisustvoto na termolabilni supstancii vo krvta na atopi~nite lica.Cvetanov V i sor. odnosno do aktivacija na alergiskata kaskada. a T-po 2 od parazitnite infestacii. Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti Spored aktuelnite soznanija. ^ovekot sekojdnevno e opkru`en i stapuva vo kontakt so golem broj alergeni. Vo 1953 god. a nivnata aktivnost e vo ramnote`a. Kaj neatopi~nite lica pri ekspozicija na alergenot i negovoto navleguvawe vo organizmot doa|a do sozdavawe na specifi~en IgA (so {to se spre~uva navleguvawe na alergenot vo organizmot pri narednata ekspozicija) i/ili specifi~en IgG i IgM. e rasvetlena ulogata na histaminot. imunolo{kiot odgovor na organizmot go rakovodat Th ly. odnosno pretpostavil deka reaginite stanuvaat aktivni duri otkako }e se vrzat za odredeni kletki. Vo 1948 god. so {to alergenot se neutralizira vo cirkulacijata. perenealniot rinit. i Bennich i Johansson vo 1967 god.: Alergiskite bolesti vo R. T-po 1 ja obezbeduvaat za{titata na organizmot od bakteriskite i virusnite infekcii.Th ly) i posreduvan od razli~ni efektorni kletki.. citokini i hemokini. Ovie supstancii gi ozna~ile kako reagini. a mo`ebi u~estvuvaat i vo odr`uvawe na bremenosta. a Otto ja pretpostavil nivnata citofilnost. doka`uvaat deka reaginite se nova klasa na imunoglobulini. interleukin 5 – Il-5. Ulogata na levkotrienite i na~inot na nivnoto sozdavawe e rasvetlena vo 1983 god.Kolaborativen centar na SZO . {to vo 1968 god. protivtela. eden od najva`nite medijatori na ranata alergiska reakcija. Il-4 ja stimulira produkcijata na alergen-specifi~nite IgE koi{to preku specifi~nite receptori se vrzuvaat za mastocitite (tkivnite bazofili). So premostuvawe na dve molekuli na IgE od alergenot doa|a do degranulacija na mastocitot i osloboduvawe na negovite medijatori (histamin. polenskata treska. Gi ozna~ile kako imunoglobulin E (IgE).

rinokonjunktivitot. nivnata regrutacija od koskenata sr` i cirkulacijata vo soodvetnoto tkivo (respiratorna mukoza. kako na primer superantigenot odnosno enterotoksinot na Staphylococcus aureus (se smeta deka ima uloga vo eozinofilnata inflamacija i poliklonalniot IgE odgovor pri atopiskiot dermatit. gastrointestinalnite simptomi i karakteristi~nite ko`ni lezii. nealergiska urtikarija i dr. Vo nekoi slu~ai opi{anata kaskada ja aktivira nepoznat pottiknuva~ (infektiven agens. 1. kako i pri nealergiskata sinonazalna polipoza). Zaedno so drugite medijatori tie se odgovorni za docnata alergiska reakcija (6-8 ~asovi posle ekspozicijata na alergenot) i alergiskata inflamacija.). spored svoite patohistolo{ki karakteristiki i klini~kite manifestacii {to gi predizvikuva. a se smeta deka odredena uloga imaat i trombocitite. [ema br. dodeka rinitot i astmata predizvikani od alergeni od vozduhot se razvivaat podocna. nealergiski rinit. nealergiska astma. do sega poznati. 1. iritans. epitelnite i endotelnite kletki. Vo prvata godina od `ivotot dominiraat ko`nite i gastrointestinalnite simptomi. Atopijata pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za sozdavawe na specifi~ni IgE antitela pri ekspozicija na nadvore{nite alergeni i mo`no razvivawe na alergiski simptomi. klini~ka imunologija i alergologija 25 . nepoznat alergen) pri {to doa|a do razvoj na inflamacija koja. dodeka kaj dete so neatopi~ni roditeli toj iznesuva 5-10%. odnosno najverojatno se raboti za poligensko nasleduvawe.Op{t del reakcija koja{to se javuva 1-2 ~asa posle ekspozicijata na alergenot ({ema br. mastocitite i eozinofilite. ne se razlikuva od onaa kaj klasi~nite alergiski bolesti (pr. kletki na alergiskata reakcija se T-po 2.rana alergiska reakcija Vo procesot na aktivacijata alergiskata kaskada pri ekspozicijata na alergen uloga imaat i nekoi adjuvantni faktori.). Zasega ne e poznat specifi~en genetski marker za atopijata. Vo tipi~nite alergiski klini~ki manifestacii spa|aat: astmata. ko`a) i nivnata aktivacija (osloboduvawe na medijatori). Osobeno zna~ewe imaat katjonskite proteini {to se osloboduvaat od eozinofilite (majorniot bazi~en protein–MBP. Rizikot za razvoj na IgE-posreduvana alergija kaj dete so dva atopi~ni roditela iznesuva 40-60%. potoa ~adot od tutunot i drugi vnatre{ni i nadvore{ni aeropolutanti i drugi. eozinofilniot katjonski protein–EKP. dendriti~nite kletki (dejstvuvaat kako protivgenprezentira~ki kletki . plazmocitite. Alergiska kaskada . Poso~eni se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Atopi~noto lice vo tekot na `ivotot ~esto razviva nekolku alergiski bolesti {to vo literaturata se ozna~uva kako atopiski mar{. ~esto predizvikani od alergeni od hranata. Il-5 ja stimulira maturacijata na eozinofilite vo koskenata sr`.PPK). Najva`ni. eozinofilnata peroksidaza i eozinofilniot nevrotoksin).

na primer: nespecifi~na bronhijalna reaktivnost kaj licata so astma. atopi~noto lice ne mo`e da bide identifikuvano pred da razvie senzibilizacija na odreden alergen. a se potenciraat reakciite {to se javuvaat kaj nekoi lica pri ekspozicija na nadvore{nite faktori. kakvi {to se: bronhijalna hiperreaktivnost i drugi.Cvetanov V i sor. prisustvoto na IgE antitelata vo otsustvo na simptomi ne zna~i bolest. So ovaa definicija se isklu~uvaat klasi~nite odgovori na organizmot na infektivnite agensi. Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti Revidiranata kalsifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti spored Position paper na EAACI od 2001 god. Preosetlivosta ili hipersenzitivnosta se definira kako pojava na objektivno reproducibilni simptomi i znaci inicirani od ekspozicijata na definiran stimul vo doza tolerirana od normalnite lica. Postojat indicii deka.: Alergiskite bolesti vo R. toksi~nite supstancii i avtoimunite reakcii. naru{ena barierna funkcija na ko`ata kaj atopi~nite lica itn. Od druga strana. e pretstavena na {emata br. osven IgE produkcijata. na primer reakciite na ubod od insekti ili lekovi. Klasifikacija na reakciite na preosetlivost (Johansson et al. IgEposreduvani reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~ni lica. intolerancija. [ema br. IgE produkcija. 2.) 26 Institut za medicina na trudot . 1. Makedonija nekolku genski lokusi odgovorni za nekoi fenomeni povrzani so atopijata.Kolaborativen centar na SZO . Vo otsustvo na genetski marker. Se prepora~uva napu{tawe na terminite idiosinkrazija. Isto taka. atopijata vklu~uva i nekoj vid zgolemena osetlivost na celnite organi. hiperreaktivnost i drugi za ozna~uvawe na navedenata pojava.

Alergija Alergijata se definira kako reakcija na preosetlivost predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. alergiskiot alveolit i dr. Alergijata mo`e da bide posreduvana od protivtela ili od kletki. kako izocijanatite ili anhidridite. preosetlivost na aspirin) se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost. Vo najgolem broj slu~ai alergenite {to reagiraat so IgE i IgG protivtelata se proteini. Alergijata mo`e da bide predizvikana i od kletki. klini~ka imunologija i alergologija 27 .Op{t del Atopija Atopijata se definira kako li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na ekspozicija na niski dozi na alergeni. a ne bolest. obi~no IgG (pr. Makedonija od 2003 god. Vo najgolem broj slu~ai. mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija dejstvuvaj}i kako hapteni. Poretko. formaldehid i dr. i predispozicija za razvoj na tipi~ni simptomi kako astma. Ne IgE-posreduvanata alergija e predizvikana od antitela od drugite klasi.4% kaj vozrasnite i 25. Se potencira zna~eweto na terminot atopija kako predispozicija. Alergiski rinit Alergiskiot rinit se definira kako hroni~en rinit predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. hrom. alergija na ubod od insekti. medikamentozna alergija i dr. Treba da se potencira deka IgE-posreduvanite alergiski reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~nite lica (pr. Vo R. toj se ozna~uva kako IgE-posreduvan alergiski rinit. Dokolku e doka`ana ulogata na IgE vo patogenezata na alergiskiot rinit. a se napu{taat terminite psevdoalergiski reakcii. pr. odnosno 41. pri kontaktniot alergiski dermatit alergenite se niskomolekulski soedinenija (nikel. alergiskiot kontakten dermatit. Isto taka. denes retkata serumska bolest.). protivtelata odgovorni za alergiskite reakcii pripa|aat na klasata IgE i ovoj tip alergija e ozna~en kako IgE-posreduvana alergija. Reakciite na preosetlivost predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (pr. obi~no proteini. Vo Makedonsko zdru`enie za bazi~na. rinokonjunktivit ili egzem/dermatit. idiosinkrazija i sl. odnosno senzibilizirani limfociti.) koi dejstvuvaat kako hapteni i reagiraat so T li.). niskomolekulski soedinenija.6% kaj vkupniot broj ispitanici. {to gi pravi pogodni za vrzuvawe so razli~ni receptori.1% kaj decata Alergeni Alergenite se protivgeni koi{to predizvikuvaat reakcii na preosetlivost posreduvani od imunolo{ki mehanizmi. odnosno glikoproteini so molekulska te`ina od 10 000 do 40 000 daltoni koi vo svojot sostav imaat dosta polarni i hidrofilni aminokiselini. prevalencijata na atopijata kaj vozrasnata populacija iznesuva 34. Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. celijakijata i dr. Makedonija prevalencijata na alergiskite bolesti iznesuva 35.8%.

4%. Se prepora~uva napu{tawe na terminite extrinsic i intrinsic astma. dodeka vo drugite slu~ai se raboti za nealergiska astma. alergiski kontakten egzem/dermatit. alergiska purpura.9%.Cvetanov V i sor. alergiski vaskulit. Preostanatite formi na konjunktivit koi{to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiski konjunktivit. medikamentozni egzantemi. alergiski granulomatozni ko`ni reakcii i dr.5%) Alergiski konjunktivit Alergiski konjunktivit e vospalenie na konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. odnosno egzogena i endogena astma. da se zamenat so terminite intermitenten i perzistenten alergiski rinit. deca 16. hiperreaktivna rinopatija i sl. Astma Astmata vo ~ija patogeneza se doka`ani imunolo{kite mehanizmi. urtikarija/angioedem. so toa {to za slu~aite na sezonskite nazalni simptomi {to se javuvaat kaj licata senzibilizirani na poleni terminot sezonski alergiski rinit e validen. Preostanatite formi na hroni~niot rinitis {to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi (ozna~eni kako vazomotoren rinit. Atopiski egzem/dermatit sindrom Alergiskiot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS) pretstavuva zaboluvawe predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. Prevalencijata na alergiskiot rinitis kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 20. e ozna~ena kako alergiska astma. odnosno ulogata na IgE. Makedonija dokumentot na SZO “Allergic rhinitis and its Impact on Asthma (ARIA)” se prepora~uva terminite na dvete formi na IgE-posreduvaniot alergiski rinit. alergiskite bolesti na ko`ata se mnogu poraznovidni. odnosno se manifestiraat kako: atopiski egzem/dermatit. IgE-posreduvaniot alergiski konjunktivit se javuva vo forma na intermitenten ili perzistenten. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnata populacija iznesuva 12.: Alergiskite bolesti vo R.8% (vozrasni 23.) se ozna~eni kako nealergiski rinit. a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka 28 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . iznesuva 5. sezonskiot i celogodi{niot. Alergiski bolesti na ko`ata Za razlika od alergiskite bolesti na respiratorniot trakt koi{to se karakteriziraat so uniformna simptomatologija. Prevalencijata na astmata kaj vozrasnata grupa od 20 do 44 god.1%. IgE-povrzaniot AEDS (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. Alergiski rinokonjunktivit e vospalenie na nazalnata sluznica i konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi.

Nealergiskiot AEDS pretstavuva AEDS predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. Vo slu~aite na doka`ana uloga na IgE protivtelata vo patogenezata se koristi terminot IgE-posreduvana urtikarija.povrzan AEDS.8%. naod na alergen-specifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. Makedonija kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 10. Prevalencijata na AEDS kaj decata iznesuva 3. Makedonija od 2003 god. klini~ka imunologija i alergologija 29 . IgE-posreduvana alergija na hrana e formata na nutritivna alergija vo ~ija{to patogeneza e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. Sli~ni termini se primenuvaat i vo slu~aite na preosetlivost na medikamenti i ubod (venom) od insekti. Kontakten egzem/dermatit Alergiski kontakten egzem/dermatit e forma na kontaktniot dermatit predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. a se karakterizira so pozitiven patch test na inhalatorni ili nutritivni alergeni. Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. Vtorata forma na alergiskiot AEDS e ozna~ena kako T-li . Prevalencijata na preosetlivost na lekovi vo R. Urtikarija Alergiskata urtikarija pretstavuva forma na urtikarija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Terminot iritanten/toksi~en kontakten dermatit se prepora~uva za slu~aite vo ~ija{to patogeneza ne se vklu~eni imunolo{kite mehanizmi. prevalencijata na preosetlivost na hrana kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 4. dominantno celularni (T-po 1). se klasificiraat spored vidot na alergeni {to gi predizvikuvaat.8%). deca 9.Op{t del definiran kako “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. Alergija na hrana. Nealergiska urtikarija e forma na urtikarija predizvikana od neimunolo{ki mehanizmi.2% (vozrasni 3. Alergija na hrana pretstavuva preosetlivost na odreden vid/vidovi hrana predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. “kriptogen atopiski dermatit”. a se prepora~uva napu{tawe na terminite “intrinsic atopiski dermatit”. lekovi i ubod od insekti Slu~aite na preosetlivost kade klasifikacijata bazirana na odreden organ ili sistem e neadekvatna.5% (vozrasni 11.0%). Drugite slu~ai na preosetlivost na hrana se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost na hrana.2%. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3%. deca 5.

Eur Resp Mon 2003. Van Cauwenberge P. 13. Allergy 2004. 2002: 162-167. Drugite. 57: 661-662. Anafilakti~kata reakcija se razviva postepeno. 9. Hipotenzijata i te{ka forma na bronhospazam ne mora da bidat prisutni za reakcijata da se ozna~i kako anafilakti~na. Anafilaksa Anafilaksata pretstavuva te{ka. odnosno po~nuva so ~e{awe vo grloto.Cvetanov V i sor. Ansotegui R. Kolevski P. se razviva vo multiorganska reakcija vo koja dominira te{ka forma na bronhospazam. deca 3. 10.8%).5%. 8 (23). Poretko anafilakti~nata reakcija e predizvikana od IgG ili kleto~noposreduvani mehanizmi. Skopje: Institut za imunobiologija i humana genetika. 5. Makedonija prevalencijata na preosetlivost na ubod od insekti kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 3. ARIA and GAP extending still further.da se napi{e i da se objavi. pr. Allergy 2001.1% (vozrasni 2. Allergy as a global problem: “Think globally. Bousquet J. An EEACI position statement from the EAACI nomenclature task force. Immunology Today 1996. Bousquet J et al. Literatura 1. Haahtela T. Aversa G. 30 Institut za medicina na trudot . predizvikana od konsumirawe kikiritki ili ubod od p~ela. The expanding universe of T-cells subsets: Th1. Munitz A. Allergy 2004. 8. 59: 268272. Kay AB. Alergiska anafilaksa pretstavuva reakcija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. 12. Changing the nomenclature: fashion or necessity? Allergy 2001. 2. 11. 6. Allergy 2002. Sofia. 1995: 93-104. 56 (9): 813-824. generalizirana ili sistemska reakcija na preosetlivost. Allergic basis of asthma. Asthma and atopy – the price of affluence? Allergy 2004. 59: 1-5. 56 (9): 809-812. Cocks BG et al. mnogu poretki reakcii na preosetlivost vo koi ne se vklu~eni imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiska anafilaksa. A revised nomenclature for allergy. Obi~no se raboti za IgEposreduvana anafilaksa. Sad S. act globally”. Punnonen J. Bonini S. Bousquet J. Nau~niot trud . 7. Levi-Schaffer F. Spiroski M. Johansson SOG. Makedonija Vo R.: Alergiskite bolesti vo R. 4. Skopje: MEDIS informatika. J Allergy Clin Immunol 1990.Kolaborativen centar na SZO . 74-84. dlankite ili tabanite i lokalna urtikarija. Hourihane JO’B. Spiroski M. Osnovni imunolo{ki metodi. Eosinophils: “new” roles for “old” cells. European Union meets the challenge of the grown importance of allergy and asthma in Europe. 49: 576-586. a kulminira so te{ka forma na hipotenzija i kardiovaskularen kolaps. 3. Frew AJ. Summer School’02. Role of IL-4 and IL-13 in synthesis of IgE and expression of CD23 by human B-cells. Th2 and more. Allergy 1994. `ivotno-zagrozuva~ka. Bulgaria. Mosmann TR. van Ree R et al. Frew AJ. 17: 139-146. 59: 124-138. a se prepora~uva napu{tawe na terminot anafilaktoidna reakcija. Eosinophils and T-lymphocytes in late fase allergic reactions. 85: 533-539. von Hertzen LC.

iskoristenosta na kapacitetite. klini~ka imunologija i alergologija 31 . Istovremeno. sekundarna i tercijarna zdravstvena za{tita. Organizacijata na zdravstvenata za{tita na oddelni kategoriipopulacioni grupi na naselenieto se temeli na vospostavuvawe na nekolku funkcionalni kategorii. obrabotka i objavuvawe na zdravstveno-statisti~kite podatoci. vo na{ata zemja postoi dolga tradicija na pribirawe. i toa: • zdravstvena za{tita na decata • zdravstvena za{tita na u~ili{nite deca i mladinata • zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie • zdravstvena za{tita na rabotnicite • zdravstvena za{tita na `enite Ottuka. efikasnost i racionalnost. redovno pribirawe i objavuvawe na podatocite) neosporen e faktot deka raspolo`ivite podatoci se prakti~no neupotreblivi. oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci mo`at da ponudat primenlivi podatoci za analiza na sostojbite. obrabotka i objavuvawe na podatocite Postavenost na zdravstveniot sistem i mo`nosti za pribirawe i obrabotka na zdravstveno-statisti~ki podatoci Vo soglasnost so osnovnite principi za dostapnost. ambulantno-poliklini~kata i bolni~kata zdravstvenata za{tita na naselenieto vo Republika Makedonija se obezbeduva na tri nivoa – primarna. Dopolnitelno.statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti Sostojbi vo Republika Makedonija Utvrduvaweto na specifi~ni zdravstveni indikatori i nivno lesno i brzo pribirawe se osnova za vospostavuvawe na odr`liv sistem za upravuvawe so alergiskite bolesti. neophodno e da se analizira morbiditetot vo sekoja od ovie funkcionalni kategorii na postavenost na zdravstveniot sistem. 37/79) vrz ~ija osnova proizleguva obvrskata za vospostavuvawe na soodveten zdravstveno-statisti~ki sistem baziran na sledewe na morbiditetot.Op{t del Relevantnost na nacionalniot . dijagnoza i lekuvawe za eden osobeno aktuelen zdravstveno-ekolo{ki problem. osobeno vo segmentot na privatnoto zdravstvo. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Za `al. slabosti i nedoslednosti vo sproveduvawe na zakonski utvrdenite obvrski za redovno prijavuvawe na registriranite zaboluvawa-sostojbi vo oddelni funkcionalni edinici na zdravstveniot sistem. 2. kadrovskata ekipiranost i drugi podatoci za sostojbata vo zdravstvenite organizacii i zdravstvoto vo celost. Vesnik br. pristap i instrumenti za pribirawe. Ottuka i o~ekuvawata deka. nesoodveten sistem. nasproti site relativno dobro postaveni preduslovi (zakonska i podzakonska osnova. vklu~uvaj}i gi i zaboluvawata so alergiska etiologija. Vo Republika Makedonija postoi Zakon za evidencija vo oblasta na zdravstvoto (Sl. kakvi {to se alergiskite zaboluvawa na razli~ni organi i sistemi. planirawe na potrebite i procenka na direktnite i indirektni tro{oci za prevencija. mortalitetot. za utvrduvawe na sostojbite vo vrska na frekvencijata i dinamikata na javuvawe na oddelni bolesti. Pri~inata za nivnata neupotreblivost mo`e da se locira vo dve grupi na problemi: 1.

Za `al. Ottuka i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite. tehnolo{kiot aspekt na postavenost na ovoj kompleksen sistem go pravi krajno ~uvstvitelen kon mo`nosta za gre{ki i propusti. Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija Koga se govori za prednostite i slabostite vo obezbeduvawe podatoci za morbiditetot od alergiski zaboluvawa na oddelni organi i sistemi. so mali isklu~oci kako odraz na odredeni specifi~nosti vo nekoi funkcionalni kategorii na zdravstveniot sistem.: Alergiskite bolesti vo R. I pokraj toa {to na prv pogled se ~ini deka vaka vospostavenata morbiditetna statistika e frakcionirana. nivnata obrabotka i dostapnost na objavenite podatoci. Sostojbite vo odnos na oddelnite alergiski entiteti koi se predmet na ovaa studija vo svetlo na mo`nostite koi gi dava MKB-10 se dadeni vo prodol`enie. vaka slo`eniot sistem e celosno otvoren kon golem broj subjektivni slabosti koi ~esto pati ja doveduvaat vo pra{awe relevantnosta na dobienite podatoci. Vo na{ata zemja ve}e deset godini vo upotreba e Desettata me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi (MKB-10). Ostanuva otvoreno pra{aweto dali na sosem identi~en na~in vaka vospostavenata nacionalna zdravstvena statistika dava mo`nost da se dojde do podatoci za site zaboluvawa. se primenuvaat ovie standardni listi za tabelirawe.Kolaborativen centar na SZO . I pokraj s¢ pointenzivnoto navleguvawe na informati~kata tehnologija vo site segmenti na rabotata. 32 Institut za medicina na trudot . a e vo funkcija na zgolemuvawe na komparabilnosta na pribranite podatoci e postoeweto na standardna lista za tabelirawe na morbiditetot. potreben e kus komentar na mo`nostite koi gi dava oficijalniot sistem za obele`uvawe na bolestite i sostojbite i nivnata implementacija vo nacionalniot sistem za evidencija i registrirawe na morbiditetot. Od druga strana. {to bi gi zainteresirale onie koi gi donesuvaat odlukite i ja kreiraat zdravstvenata politika bazirana na podatoci. zdravstvenata evidencija se u{te s¢ vodi manuelno. Podatocite koi sledat podolu vo ovaa kniga jasno argumentiraat deka koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija odgovorot na ova pra{awe e negativen. a potoa i na nacionalno nivo. nekoherentna i onevozmo`uva globalna procenka. neosporen e podatokot deka taa dava mo`nost za analiza na nekoi sostojbi kaj oddelni populacioni grupi koi spored svoite demografski i socio-ekonomski karakteristiki imaat odredeni specifi~nosti vo odnos na registriraniot morbiditet. Kone~no. Ovaa klasifikacija se bazira na alfanumeri~ka {ema na {ifrirawe koja se sostoi od edna bukva po koja sledat tri brojki so mo`nost za klasifikacija na bolestite na trizna~ni i ~etirizna~ni nivoa. otsustvoto na edinstveno softversko re{enie i mre`no povrzuvawe na site zdravstveno-statisti~ki subjekti go pravi ovoj sistem krajno nefunkcionalen vo odnos na potrebite na site negovi korisnici. Slabite to~ki se lociraat vo doslednoto prijavuvawe i registriraweto na utvrdenite sostojbi vo zdravstvenite organizacii.Cvetanov V i sor. vo re~isi site segmenti na zdravstvoto. Ona {to e osobeno zna~ajno. Makedonija podatocite od rutinskata zdravstvena statistika se pribiraat oddelno za naselenieto koe `ivee vo urbanite i ona vo ruralnite podra~ja na zemjata. kako sostaven del na MKB-10. nivnoto pribirawe i dostavuvawe do ovlastenite specijalizirani javno zdravstveni organizacii na regionalno nivo.

Op{t del Alergiski rinit Spored MKB-10. Vo prodol`enie se prika`ani dostapnite podatoci koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija od alergiski rinit za periodot od 1998 do 2000 godina.16 895 66.92 3905 25.67 Prika`anite podatoci odat vo prilog na prethodno iznesenata konstatacija deka oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci se prakti~no neupotreblivi koga stanuva zbor za sledewe na frekvencijata na javuvawe i razvojnata tendencija na alergiskiot rinit.07 1775 84. neozna~eno Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.42 791 62.3 drug alergiski rinit (dolgogodi{en alergiski rinit) • J30.91 op{ta ma`i 1504 19.4 alergiski rinit.27 947 87.48 2024 26.25 1441 54.7 733 72.0 vazomotoren rinit • J30.55 3190 47. i toa: • J30.28 `eni 1049 13.26 746 55. kako i i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite se vo soglasnost so MKB – 10 Listata za tabelirawe na morbiditet.01 3565 52.02 Vkupno 2553 16. ne mo`e da bide analiziran vo odnos na negovata frekvencija na javuvawe.36 `eni 401 39.7 1614 77. So ogled na toa deka ovie grupi bolesti zna~ajno u~estvuvaat vo strukturata na respiratornite morbiditet kaj site populacioni grupi.36 1881 24. u~ili{nite deca i mladinata. klini~ka imunologija i alergologija 33 . vo edna golema grupa na entiteti koi se odnesuvaat na bolesti na nosot i nazalnite sinusi i se bele`at so {ifrite J30-J31.97 Vkupno 936 44. I pokraj neupotreblivosta na ovie podatoci treba da se istakne deka od godina vo godina kaj nekoi funkcionalni kategorii Makedonsko zdru`enie za bazi~na.35 881 81.5 3761 55. hroni~en rinit.14 medicina na ma`i 4615 67.2 drug sezonski alergiski rinit • J30. jasno se nametnuva zaklu~okot deka alergiskiot rinit.4 1438 18. kako specifi~en entitet.22 `eni 502 39.14 2920 43.44 2784 17. J33-J34. nazofaringit i faringit i drugi zaboluvawa na nosot i nazalnite sinusi vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina J30-J31 1998 1999 2000 J33-J34 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 535 49.57 828 81.15 Vkupno 8848 65. So primena na ~etirizna~nata klasifikacija se otvora mo`nost za dopolnitelna klasifikacija na site zna~ajni dijagnosti~ki aspekti na ovoj entitet.1 6485 47.53 1346 17. polenska treska i polinoza) • J30.04 6951 51.11 695 54. Vazomotoren i alergi~en rinit.1 alergiski rinit predizvikan so polen (dadenite sinonimi se: alergija na polen.32 1686 64.14 trud `eni 4233 62. Koristej}i ja trozna~nata klasifikacija alergiskiot rinit spa|a vo grupata J30-vazomotoren i alergiski rinit.58 Vkupno 1058 40. ova zaboluvawe spa|a vo grupata na drugi bolesti na respiratorniot trakt {to se klasificiraat vo kategorijata J30-J39. Vo nea alergiskiot rinit e prika`an zbirno.76 {kolska ma`i 556 41.

Registriran morbiditet od konjunktivit i drugi zaboluvawa na konjunktivata vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina 1998 1999 2000 H10-H13 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 7169 661.04 trud `eni 1641 24.3 akuten konjunktivit.8 drug konjunktivit • N10. Podatocite koi se odnesuvaat na sostojbata vo odnos na alergiskiot konjnuktivit vo Republika Makedonija vo periodot 1998-2000 godina se prika`ani vo prodol`enie.2 op{ta ma`i 10381 134.04 1561 22.32 Vkupno 10772 410.83 1849 27.18 8823 336.87 4489 332.1 akuten atopi~en konjunktivit • H10.4 `eni 6329 616.47 10549 134.8 Vkupno 13498 644.96 6232 616. vo grupata bolesti na konjunktivata (N10-N13) kade pokraj ova zaboluvawe spa|aat i drugite zaboluvawa na konjunktivata.78 {kolska ma`i 5426 401.56 10242 133.81 10362 134.49 3300 24.52 20791 133. Makedonija od zdravstveniot sistem kaj nas (zdravstvena za{tita na decata.62 15932 760.26 34 Institut za medicina na trudot . u~ili{nite deca i vozrasnoto naselenie) ovie zaboluvawa poka`uvaat zgolemena frekvencija na javuvawe.32 7016 647.5 blefarokonjunktivit • H10.10 Listata za tabelirawe na morbiditet.55 13248 632.01 `eni 10117 129.47 4334 340. Poradi toa vo oficijalnata zdravstvena statistika alergiskiot konjnuktivit e prika`an zbirno.0 mukopurulenten konjunktivit • N10. tuku toj se stava vo kategorijata na drug konjunktivit (N10.7 4753 351.86 medicina na ma`i 1507 22. Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.: Alergiskite bolesti vo R.4 hroni~en konjunktivit • H10.14 2787 20.98 21049 135. konjunktivit.19 10687 136. neozna~eno • N10.7 Vkupno 20498 131.8). neozna~eno Od prikazot jasno proizleguva deka MKB-10 duri i so primena na ~etirizna~nata klasifikacija ne dava mo`nost za klasifikacija na alergiskiot konjunktivit.12 1451 21.9. pri {to vo trozna~nata kategorija N10 spa|aat: • N10.47 9662 368.25 1226 18. u~ili{nite deca i mladinata i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite proizleguvaat od MKB .Cvetanov V i sor.2 drug akuten konjunktivit • N10.32 `eni 5346 419.78 4909 385.21 8449 779.96 7483 740.44 Vkupno 3148 23. Alergiski konjunktivit Spored MKB-10 ova zaboluvawe spa|a vo grupata zaboluvawa na konjuktivata {to se klasificiraat vo kategorijata N10-N13.Kolaborativen centar na SZO .

vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite.21 3. rinit so astma.8 483 3. Nasproti toa. koja gi opfa}a slednive kategorii: alergiski bronhit. pokraj kategoriite J45-J46 vnesena e i ~etirizna~nata kategorija J45.36 274 4. pribirawe. Makeadonija vo slu`bata za medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 god.09 Vkupno 629 4. neozna~eno Kategorijata J46 spored MKB-10 e rezervirana za status asrmatikus (akutna te{ka forma na astma).0) broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 medicina na ma`i 325 4.01 trud `eni 304 4.24 209 3. So ogled na specifi~nostite na morbiditetot na rabotni~kata populacija.88 43.31 45.Op{t del Bronhijalna astma Spored MKB-10 alergiskata astma e pretstavena so trozna~nata kategorija J45 kade spa|aat slednive ~etirizna~ni kategorii: • J45. bez zna~jni razliki vo odnos na polot i varijacii vo periodot od tri posledovni godini.8 me{ana astma • J45.37 2000 broj 3270 3418 6688 167 121 288 stapka/10000 42. Ovoj pristap e primenet i vo nacionalnite listi za pribirawe na podatocite vo slu`bite za zdravstvena za{tita na decata.0 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3456 3444 6900 205 217 422 stapka/10000 44.98 44.75 298 4. J45.47 43. ekstrinzi~na atopi~na astma i senska treska so astma. kategoriite J45 i J46 se prika`uvaat zaedno. J45-J46 1998 1999 2000 (bez J45.1 nealergiska astma • J45. morbiditetnat stapka kaj profesionalno eksponiranite rabotnici e re~isi deset pati pomala otkolku kaj vozrasnoto naselenie i vo periodot 1998-2000 godina poka`uva tendenMakedonsko zdru`enie za bazi~na.06 2.65 43. • J45.12 medicina na trud Astma vo R.95 3.0.43 3 3.9 astma.57 3.1 1999 broj 3412 3569 6981 244 215 459 stapka/10000 44. klini~ka imunologija i alergologija 35 .49 219 3.44 1. obrabotka i objavuvawe na podatocite za astmata se dizajnirani za da mo`at da dadat uvid vo sostojbata so astmata (vkupno) i alergiskata astma. Astma vo R.62 517 3. na u~ili{nite deca i mladinata i na slu`bite za op{ta medicina. Vo taa smisla mo`e da se konstatira deka stapkata na morbiditet od predominantno alergiska astma kaj vozrasnoto naselenie vo Republika Makedonija iznesuva 45/10000. raspolo`ivite podatoci nuduat mo`nosti za evaluacija na sostojbata. Spored MKB-10 Listata za tabelirawe.55 So ogled deka listite za tabelirawe.18 3. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god.0 predominantno alergiska astma.57 44. atopi~na astma.79 2.

0). Vo slu`bata za op{ta medicina posebno se pribiraat podatocite za alergiskiot kontakten dermatit (L23).85 Vkupno 7541 287. neozna~eniot dermatit (L30.9). Vo prodol`enie se prika`ani podatocite koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija za atopiskiot i drugite vidovi dermatit.63 9450 451. ovie zaboluvawa se grupiraa vo golema grupa t.9 Atopi~en dermatit.n. I dokolku namaluvaweto na morbiditetnata stapka mo`e da se objasni so organizacionite promeni vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. iritativniot kontakten dermatit (L24) i nekoi drugi entiteti koi ne se zna~ajni za ova istra`uvawe.4).95 4523 447. onoj predizvikan od vnatre{no vneseni supstanci (L27.77 Vkupno 7698 367.65 4088 321.81 36 Institut za medicina na trudot .35 7533 287. drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10 –L99). Od ovaa kategorija se isklu~eni neozna~enata alergija (T78. eksfolijativen dermatit.00 4188 328.84 4927 454.04 3470 256. alergi~en kontakten dermatit.3 3939 398. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. iritanten kontakten dermatit (L24). urtikarijata-vkupno (L50) i alergiskata urtikarija (L50.1). Makedonija cija na namaluvawe. Vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina se tabeliraat dermatitot i egzemot (L20-L30) i urtikarijata L50. Atopiski dermatit Spored MKB-10 za atopiskiot dermatit e rezervirana trozna~nata kategorija L20 vo koja spa|aat: • L20. zna~ajnoto namaluvawe na brojot na slu`bite za medicina na trud i namaluvaweto na brojot na rabotoaktivnoto naselenie.: Alergiskite bolesti vo R. Vo ovie slu`bi se pribiraat i prika`uvaat (tabeliraat) podatocite za alergiski kontakten dermatit (L23). dermatit od pelena (salveta). Pri~inite verojatno se sokrieni vo metodologijata za pribirawe i obrabotka na podatocite.Cvetanov V i sor.25 {kolska ma`i 3572 264. polenskiot (L22). Vo MKB-10 Listata za tabelirawe.73 4367 402. iritanten kontakten dermatit.05 7658 291. neozna~eno Alergi~niot kontakten dermatit se {ifrira so trozna~nata kategorija L23. urtikarijata-vkupno (L50) i posebno za alergiskata urtikarija (L50.9). desetkratnoto pomalo javuvawe na astmata kaj profesionalno eksponiranite rabotnici te{ko deka mo`e da najde logi~no objasnuvawe.0). vo slu`bite za zdravstvena za{tita na predu~ili{nite i u~ili{nite deca 1998 1999 2000 L20-L30 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 4008 369. O~igledno e deka na atopiskiot dermatit mu e posveteno posebno vnimanie pri utvrduvaweto na nacionalnite listi za tabelirawe na bolestite vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. neozna~eniot kontakten profesionalen dermatit i egzem (L25.0 Besnier-ov prurigo • L20.89 `eni 3969 311.44 3445 255.59 8306 396.5 `eni 3690 365. dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) registriran vo R. Morbiditet od atopi~en dermatit i drugi vidovi dermatit (seboroi~en dermatit.8 drug atopi~en dermatit (vklu~uva – egzem i nevrodermatit) • L20.Kolaborativen centar na SZO .) neinfektivniot alergi~en dermatit na o~niot kapak (N01.

2 {ok poradi anestezija • T88.61 6.36 1.0 infekcija po imunizacija • T88.7 neozna~en nesakan efekt od lek ili medikament. Vo listite za tabelirawe preosetlivost na lekovi isto taka se prika`uva Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4 neuspe{na ili te{ka intubacija • T88.32 50.36 7. neozna~eno Treba da se odbele`i deka MKB-10 dava mo`nost i za klasifikacija na fotoalergiskiot odgovor na lek (L56.7.9 komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.46 1.71 49. Toa e ~etirizna~na kategorija od grupata na drugi komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.1) i na fototoksi~niot odgovor na lek (L56.88 2000 broj 3695 3971 7666 520 450 978 stapka/10000 47. kade spa|aat u{te i: • T88.0).45 2000 broj 93 99 192 stapka/10000 1. soodvetno apliciran.29 1.19 medicina na trud Neozna~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za medicina na trudot registriran vo periodot od 1998 do 2000 godina L25 medicina na trud ma`i `eni Vkupno 1998 broj 88 96 184 stapka/10000 1.5 drugi komplikacii na anestezija • T88.52 8.1 10.38 48.8 drugi komplikacii • T88.98 50. preosetlivost i idiosinkrazija • T88.6 anafilakti~en {ok poradi nesakan efekt na adekvaten lek ili medikament.77 7.23 8. Alergi~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 godina L23 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3336 3979 7315 737 612 1349 stapka/10000 43.43 1.3 maligna hipertermija poradi anestezija • T88.42 1.81 47.Op{t del Vo prodo`enie se prika`ani podatocite za alergiskiot kontakten dermatit registriran vo slu`bata za zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie i na profesionalno eksponiranite rabotnici. neklasificirani na drugo mesto (T88).5) • T88.58 49. klini~ka imunologija i alergologija 37 .49 9. pri {to se isklu~uva anafilakti~kiot {ok od serum (T80.78 9.92 1999 broj 3664 3867 7531 651 557 1208 stapka/10000 47.1 drugi komplikacii na imunizacija (isklu~uva anafilakti~ki {ok i drugi serumski reakcii) • T88.46 1.41 Preosetlivost na lekovi Preosetlivosta na adekvaten lek ili medikament {to e soodvetno apliciran vo MKB-10 se ozna~uva so T88.04 9. kako i na neozna~eniot dermatit vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite vo periodot 1998 do 2000 godina. vklu~uvaj}i alergi~na reakcija.35 1999 broj 98 99 197 stapka/10000 1.

Makedonija vo golema grupa na sostojbi naslovena kako odredeni komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.8 drugi nesakani efekti. Podatocite koi se odnesuvaat na preosetlivost na lekovi vo nacionalnata morbiditetna statistika se prika`ani zbirno vo prethodno definiranite ogromni grupi bolesti i sostojbi koi se javuvaat kako posledica na hirur{ka i medicinska nega i toa samo so nivnata trizna~na {ifra.: Alergiskite bolesti vo R.neozna~en kontakten dermatit predizvikan so hrana vo dopir so ko`ata L27 .4 . i toa: • • • • L23 – alergiski kontakten dermatit • L23. isklu~uva – dermatit od ingestirana hrana L27. neozna~eno • T78. Anafilakti~niot {ok poradi nesakana reakcija na hrana i drugite nesakani rekacii na hrana. koja e ozna~ena kako drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo. Preosetlivost na hrana Vo rutinskata praktika za ozna~uvawe na preosetlivost so hrana spored MKB-10 ima nekolku mo`nosti koi se determinirani pred s¢ so na~inot na koj hranata doa|a vo kontakt so ~ovekoviot organizam i se manifestiraat patolo{ki zbidnuvawa. neklasificirani na drugo mesto. za site formi na dermatit (atopiski dermatit.Cvetanov V i sor. Tie se ozna~eni so trozna~nite kategorii T79-T88. listi za tabelirawe i pribirawe na podatocite izdvoena e posebnata kategorija na komplikacii predizvikani samo od hirur{ka i medicinska nega (T80-T88).0 anafilakti~en {ok poradi nesakana reakcija na hrana • T78.neozna~en dermatit • L25.2 dermatit predizvikan so ingestirana hrana T78 .3 angionevrotski edem • T78.Nesakani efekti. Vo nacionalnite. neklasificirani na drugo mesto • T78. 38 Institut za medicina na trudot .1 drugi nesakani reakcii na hrana. neklasificirani na drugo mesto e predvideno da se tabeliraat vo kategorijata – odredeni rani komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivosta na lekovi.4 alergija. pak. kade spa|aat site trizna~ni i ~etirizna~ni kategorii od T79 do T88. neozna~en • T78. neozna~eni na drugo mesto • T78. neozna~en Spored MKB-10 listite za tebelirawe na morbiditetot.2 anafilakti~en {ok.Kolaborativen centar na SZO . so {to se limitiraat mo`nostite da se dojde do nacionalni podatoci za epidemiologijata i drugite karakteristiki povrzani so pojavata na preosetlivosta na lekovi. neklasificirani na drugo mesto. neozna~en dermatit i dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) se predviduva edna ogromna kategorija za nivno pribirawe i tabelirawe (L10-L99).2 L25 .9 nesakan efekt.dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii • L27.6 – alergiski kontakten dermatit predizvikan so hrana vo kontakt so ko`ata. neklasificirani na drugo mesto • T78.

0 zmiski otrov • T63. alergijata so insekti mo`e da se klasificira vo grupata toksi~ni efekti od kontakti so otrovni `ivotni (T63).1 otrov od drugi vle~ugi • T63.4 otrov od drugi artropodi (kasnuvawe ili ubod od insekt. osi i p~eli od golemata grupa sostojbi ozna~eni kako kontakt so otrovni `ivotni i rastenija (H20-H29) Spored posebnite listi za tabelirawe na MKB-10.Op{t del Vo nacionalnite listi za tabelirawe i prika`uvawe na podatocite vgradeni se nakolku posebni mo`nosti. Taka. vo slu`bata za za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina posebno se pribiraat i prika`uvaat podatocite za dermatit i egzem (L20-L30). Vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot ovie grupi na dijagnozi i sostojbi se razgrani~eni posebno i se prika`uvaat oddelno alergiskiot kontakten dermatit (L23). Alergija od insekti Spored MKB-10.5 toksi~en efekt od kontakt so riba Isto taka spored MKB-10 za klasifikacija na alergijata od insekti se koristi i trizna~nata kategorija H23 – kontakt so str{ni. I vo odnos na alergijata od insekti povtorno e identi~en zaklu~okot. Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa Poradi ovie pri~ini za da se odredi zastapenosta na nekoi od alergiskite entiteti naj~esto se pribegnuva kon sproveduvawe na epidemiolo{ko-klini~ki istra`uvawa Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Kontaktite so otrovni `ivotni i rastenija ne se predvideni da se tabeliraat spored posebnite listi za tabelirawe na mortalitetot i morbiditetot na MKB-10. L24-L45. kako i za prethodnite zaboluvawa. Za komplikaciite od hirur{ka i medicinska nega posebno e oddelena trizna~nata kategorija na sostojbi povrzani so hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). kade spa|aat: • T63. a vo nacionalnite listi za tabelirawe ovaa kategorija (H23) e stavena vo edna ogromna grupa trizna~no {ifrirani bolesti i sostojbi ozna~eni kako drugi nadvore{ni pri~ini za slu~ajna povreda (W00 – X30 i X39X59). deka nacionalnite raspolo`ivi podatoci za epidemiologijata na ovie bolesti se celosno nesoodvetni na celta za utvrduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki. Ona {to povtorno mora da se istakne e faktot deka i ovoj pat podatocite se prika`ani samo so nivnata trizna~na {ifra {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivost na hrana. L51L99). frekvencijata i dinamikata na nivnoto javuvawe.3 otrov od pajak • T63. {to e istovetno primeneto i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite. otroven) • T63.2 otrov od skorpija • T63. predvidena e mo`nost za tabelirawe na alergijata od insekti vo grupata na sostojbi nazna~ena kako toksi~ni efekti od supstancii. nivno pribirawe i objavuvawe. a preostanatite bolesti i sostojbi na ko`ata koi se posledica na kontakt ili vnesuvawe na hrana se prika`ani vo grupata na drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10-L22. glavno nemedicinski spored izvorot (T51-T65). klini~ka imunologija i alergologija 39 .

Literatura 1. Intenzivniot razvoj na stru~nite. problemot stanuva dotolku poaktuelen ako se ima predvid faktot deka toa se sostojbi i bolesti ~ija{to prevalencija se zgolemuva so za~uduva~ka brzina kaj site populacioni grupi – deca. nasproti raste~kiot trend na javuvawe na bolestite i sostojbite so alergiska etiologija se dovolna pri~ina da se baraat lesni i ednostavno dostapni izvori na to~ni i relevantni podatoci kako osnova za prevencija i soodvetno upravuvawe so rizikot za pojava na alergiski zaboluvawa. Od druga strana. to~na i etiolo{ka dijagnoza i terapija na bolestite. se fokusiraat na razli~ni celni grupi.Kolaborativen centar na SZO . Ambulantno-poliklini~ki morbiditet vo Republika Makedonija. Poradi svojot dizajn i na~in na sproveduvawe tie baraat izvonredno dobro organizirana mre`a na institucii vklu~eni vo istra`uvaweto. Posebno treba da se naglasi faktot deka epidemiolo{kite studii na presek. Ova bea osnovnite pojdovni celi i vo na{eto istra`uvawe. koja nudi optimalna preciznost. kakva {to e ovaa studija. Tie se nezamenliv instrument vo utvrduvawe na prevalencijata na odredeni sostojbi. 1998-2000. a ~ija cel e brza. vakvi populacioni istra`uvawa se sproveduvaat incidentno i vo soglasnost so potrebite. Podatocite za namaluvawe ili zgolemuvawe na frekvencijata na javuvawe na nekoja bolest vo odreden podolg vremenski period se osnovni indikatori za planirawe na zdravstvenata politika vo soodvetnata oblast. Iskustvata od sproveduvaweto na golem broj meta-analizi ja potvrduva ova opservacija. Makedonija spored odnapred izgotvena programa. Tie. vozrasni.: Alergiskite bolesti vo R. sproveduvaweto i evaluacijata na populacionite epidemiolo{kite studii e dolgotraen proces.Cvetanov V i sor. istra`uva~kite potencijali i mo`nostite na istra`uva~kite timovi. profesionalno eksponrani rabotnici i dr. Planiraweto. nau~nite i tehnolo{kite dostignuvawa. pred s¢ poradi izbraniot dizajn i osnovna cel na sprovedenoto istra`uvawe. Ottuka. spored svojot dizajn ovozmo`uvaat pribirawe na podatoci za prevalencijata na odredeni sostojbi i pojavi. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. Nasproti prednostite na razli~nite vidovi epidemiolo{ki studii. no tie ne mo`at i nemaat za cel da dadat prikaz na nivnata razvojna tendencija. timovite ili poedincite vklu~eni vo niv. iskusni i soodvetno obu~eni istra`uva~i i soodvetno dizajnirani instrumenti relevantni za dobivawe na to~ni podatoci. Ne smee da se zanemari i faktot deka finansiskite pobaruvawa za vakov vid studii ponekoga{ pretstavuvaat seriozna pre~ka vo nadminuvaweto na barierite koi se postavuvaat kako odgovornost pred instituciite. objektivnost i komparabilnost na dobienite rezultati. a rezultatite koi se dobivaat se dragoceni vo odnos na nivnata verodostojnost i seopfatnost. progresot {to go bele`at biomedicinskite i tehnolo{kite istra`uvawa nametnuvaat potreba od novi tehni~ki performansi na neophodnata medicinskata oprema. 40 Institut za medicina na trudot . no i za analiza na specificnite obele`ja koi se zna~ajni za ispituvanata pojava. {to e sosem o~ekuvano. Koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija. dijagnoza i triger faktori {to se determinirani od celta i istra`uva~kiot interes na glavniot istra`uva~. tie naj~esto nudat podatoci koi ne se potpolno sporedlivi.

vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. Makedonija. Inaku. Prilep. koga ispituvawata bea realizirani na na~in voobi~aen i nau~no apsolviran za toj period. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. klaster-analiza i t. regresiona korelaciona analiza. Makedonija kako i utvrduvawe na favorizira~kite faktori za nivnata pojava. Makedonija vo korelacija na polenskata mikroflora”. proektot ovozmo`i i istra`uvawe na drugite alergiski bolesti na nivo na celata dr`ava. Pokraj epidemiolo{koto istra`uvawe na alergiskiot rinit i aeropalinolo{kite ispituvawa. klini~ka imunologija i alergologija . Dojran.10. konstruirani se polenoski kalendari za sekoj od gradovite.07. 40079998 od 01. so razli~ni karakteristiki {to ovozmo`uva da se dobijat relevantni podatoci za istra`uvanata pojava. spored preporakite na EPI.1998 god. odreduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki na polenozite i drugite naj~esti alergiski bolesti vo R. Ohrid. formirawe paleta na najva`nite aeroalergeni kaj nas za primena vo alergolo{kite ordinacii.1999 god. i aneks na dogovorot br. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). Spored toa. Mavrovi Anovi i Berovo). Osnovni celi na studijata bea: aeropalinolo{ki monitoring so izrabotka na polenski kalendari i polenski karti. na{iot interes za definirawe i epidemiolo{ko istra`uvawe na naj~estite alergiski zaboluvawa vo na{ata zemja zapo~nuva vo 1991 godina. Studijata ima{e multicentri~en karakter i be{e izvedena vo {est gradovi vo R. Proektot be{e izveduvan pod {ifra 400998 so broj na dogovor 08-3564 od 08. poradi prethodnoto iskustvo na sorabotnicite od Institutot i drugite gradovi vo Republikata vo sproveduvaweto na istra`uvawa od vakov vid i obem. Dojran. Ohrid.test. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. na prv pogled studijata inkorporira{e zasebni segmenti koi vsu{nost bea komplementarni. Debar i Peh~evo. Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto vrz Izborot na gradovite za aeropalinolo{kiot monitoring e napraven osnova na kriteriumite od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni 41 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. koja{to be{e odobrena i finansirana od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie na R. Toa rezultira{e so podgotovka i realizacija na studijata “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Makedonija: Skopje. pravej}i edna celina i toa aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki segment. Prilep. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar. kako najadekvaten.Op{t del Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija Iznesenite razmisluvawa i fakti ja nametnaa potrebata od epidemiolo{koto istra`uvawe na presek na alergiskite bolesti i dobivawe relevantni aeropalinolo{ki informacii za celata dr`ava.

215 km2. smestena vo severniot del na R. {umarstvo i vodostopanstvo. Skopje e urban centar. sekako deka vlijanieto na kontinentalno-mediteranskata klima (kako i nejzinite modifikacii na povisokite podra~ja so efektot na planinskata klima) e eden od najdominantnite faktori vrz izgledot na vegetacijata na dadenata teritorija.2oC. Tie se rezultat na hidrolo{kite uslovi. Inaku. Gradot go zazema sredniot del od Skopskata Kotlina i pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Vo Dojranskata Kotlina se registrirani osum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. Makedonija.6% od vkupnata povr{ina. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. 42 Institut za medicina na trudot . Prose~nata godi{na temperatura za Skopje iznesuva 12oC. se registrirani sedum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja.7 mm. ovoj grad ima nizok stepen na aerozagadenost spored Prostorniot plan na R. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. razli~nite ekolo{ki uslovi i sekako vlijanieto na antropogenite faktori. Vardar. Skopje (Sk) Skopskata Kotlina. Isto taka.: Alergiskite bolesti vo R. Vo ramkite na svojata granica. Makedonija od 1998 god. izborot na gradovite gi zadovoluva kriteriumite za klini~koepidemiolo{kiot segment na studijata so ogled na toa {to se raboti za gradovi so razli~na golemina.. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. Taa e grani~en i ekolo{ki region. hortikulturnoto bogatstvo. Dojran ima 3 426 `iteli. Gradot Dojran e turisti~ki centar so {irok gravitaciski radius. Skopskata Kotlina zafa}a povr{ina od 1924. vo koj e koncentrirana edna ~etvrtina od nejzinata populacijata. mestopolo`ba i stopanski potenijal. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 14.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija (Slika 3). Vrz osnova na analizite na podatocite od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Spored popisot od 2002 god. a toa iznesuva 7. Od celokupniot kompleks na vlijanija. Gradot e smesten na bregot na Dojranskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 180 m i pripa|a vo zonata na submediteranskoto podra~je. kako i spored klasifikacijata na nekoi na{i avtori i podatocite. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. na vertikalniot profil na Skopskata Kotlina. na razli~ni ekolo{ki uslovi. Makedonija. Dojran (Do) Dojranskata Kotlina pretstavuva prostorna celina koja e smestena vo jugoisto~niot del na R. Skopje ima 506 926 `iteli spored popisot od 2002 god. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 501. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 645 mm. kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R.Cvetanov V i sor. koja £ pripa|a na R. zazemaj}i go gorniot tek na r. Makedonija. koj go zafa}a najniskiot del na slivnoto podra~je od dolniot tek na rekata Vardar. so mo{ne {irok gravitaciski radius i najzna~aen centar vo Republikata. Makedonija karakteristiki. odnosno razli~en na~in na `ivot na nivnite `iteli.

Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Gradot Debar e funkcionalen centar za svojata neposredna okolina so mal gravitaciski radius.Op{t del Ohrid (Oh) Ohridsko-Stru{kata Kotlina. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi. Gradot Ohrid le`i na dopirot me|u jugoisto~niot del na Kotlinata i Ezeroto. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crna i Stara Reka. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crn Drim i Radika. izdigaj}i se na ridot na ~ij vrv se nao|aat ostatoci od srednovekovna tvrdina. Spored popisot od 2002 god. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 689 mm. no so cel da se dobie pribli`na slika. vo neposredna blizina na Debarskoto Ezero. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. a go zazema Prilepskoto Pole (najniskiot del). Makedonija. Spored popisot od 2002 god. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 675 m. Gradot Prilep e smesten vo isto~niot del od Prilepskata Kotlina. registrirani se {est klimatskovegetacisko-po~veni podra~ja. Vo Prilepskata Kotlina. Kotlinata reljefno e dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (osven kon jug). Denes.2oC. Ovoj grad pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. koja e smestena vo centralniot del na R. so {irok gravitaciski radius. Toj e urban centar. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 557 mm. zemeni se podatoci od meteorolo{kata stanica Mavrovi Anovi. Vo ovaa Kotlina se smesteni gradovite Prilep i Kru{evo. smesten na nadmorska viso~ina od 760 m. Prilep ima 76 768 `iteli. ekolo{ki uslovi. Debar (De) Debarskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R.2oC.. se registrirani {est klimatsko-vegetaciskopo~veni podra~ja. so mo{ne {irok gravitaciski radius. Vo Ohridsko-Stru{kata Kotlina. toj e najgolemiot i najatraktiven urban turisti~ki centar na ovaa teritorija. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. Debar ima 19542 `iteli. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. koja e smestena vo jugozapadniot del na R. na ramen prostor. Spored popisot od 2002 god. Albanija. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 673 m. Makedonija i zafa}a del od slivnoto podra~je na rekata Crn Drim. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. Prilep (Pr) Prilepskata Kotlina pretstavuva prostorna celina. rasprostraneta vo zapadniot del na R. Prose~nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Makedonija. klini~ka imunologija i alergologija 43 . Ohrid ima 55 749 `iteli.

Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekata Bregalnica. Peh~evo (Pe) Peh~evskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. Kiril i Metodij”.8oC. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Skopje. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (slika 3). Prirodno-matemati~ki fakultet. 44 Institut za medicina na trudot . dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 890 mm. Mak. Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. Karaxinska-Bislimovska J. Spored popisot od 2002 god.: Alergiskite bolesti vo R. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. so poslabo razvieni sekundarni dejnosti.8oC. Vo teritorijata na istra`uvawe pripa|aat gradovite Peh~evo i Berovo. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i. Peh~evo ima 5517 `iteli. zemeni se podatoci od gradot Berovo. Bugarija. Cvetanov V. Institut za biologija. pa so cel da se dobie pribli`na slika.Cvetanov V i sor. E`ova N. a za svojata neposredna okolina toj pretstavuva funkcionalen centar. no vo ovaa Kotlina tie se vo pomal broj. Skopje. pregled 1991. med. Prose~nata godi{na temperatura za Berovo iznesuva 8. Aeropalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na R. Literatura 1. Milkovska S. Univerzitet “Sv. Gradot Peh~evo e so mal gravitaciski radius. Definicija i epidemiologija na naj~estite alergiski zaboluvawa. Stikova E. Doktorska disertacija. rasprostraneta vo isto~niot del na R. 2002. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. Makedonija. 2. od koi se nastanati i drugi vidovi {umi i pasi{ta. Vo Debarskata Kotlina se registrirani {est klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. Makedonija godi{na temperatura iznesuva 11. Vo Peh~evskata Kotlina se registrirani pet klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja (slika 3). razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. 5-6: 166-171. iznesuva okolu 632 mm. Ovoj grad pripa|a vo zonata na ladnoto kontinentalno podra~je.Kolaborativen centar na SZO .

Poglavje B B. Aeropalinolo{ki monitoring .

46 .

Aeroalergeni od nadvore{na sredina Monitoringot na polenskiot sostav na vozduhot. `ivotnskite i ~ove~kite sistemi”.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. No. Makedonija. taka i vo alergologijata. osobeno za vreme na vozdu{niot polenov period. odnosno. Za vreme na opra{uvaweto. po~naa da se izveduvaat prvite aeropalinolo{ki ispituvawa. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri.0. Relevantnata va`nost na vakviot tip podatocite e so {irok dijapazon. Nekoi od PZ ostanuvaat vo blizina na zemjinata povr{ina i brzo se sedimentiraat i deponiraat vrz nea. Makedonija. Aeropalinolo{ki metodi При аеропалинолошките истражувања од големо значење е изборот на примерокот. naporedno so istra`uvawata na industriskite komponeneti koi zazemaat zna~itelno mesto vo istra`uvawata so ve}e komparativni i relevantni podatoci. 1. disperzijata i depozicijata. se ozna~eni kako polutanti koi imaat specifi~no vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto. Definicija Spored Britanskata aerobiolo{kata federacija “Aeropalinologijata e nau~na disciplina koja go izu~uva transportot na PZ niz atmosferata. 1. zasnovana na fizi~kite principi koristeni pri nivnata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. nivnoto osloboduvawe vo atmosferata. Globalnata podelba. polenskiot monitoring e dolgogodi{na tradicija. osobeno izvorot. odnosno aeropalinolo{kata mikroflora. kako etiolo{ki supstrat na polenozite e najdirektno povrzan so evaluirawe na problemot na polenozite i dimenzionirawe na preventivnite aktivnosti. e od osobeno zna~ewe za razre{uvaweto na pra{awata svrzani so etiologijata na alergiskite zaboluvawa. klini~ka imunologija i alergologija 47 .2. Vo toj period aeropalinolo{kite opservacii se odnesuvaa samo na teritorijata na gradot Skopje so nedostatok na reprezentativni podatoci za celata teritorija na R. Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija proizleguva od razlikite {to postojat vo klimatskite. sledej}i ja distribucijata na polenovite zrna i nudej}i predvidlivi modeli.1. polenot se osloboduva vo golemi koli~estva od anemofilnite taksoni i se raznesuva nad zemjinata povr{ina vo forma na “polenov do`d”. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast kako i od nejzinata orografija i hidrografija. Vo R. neophodni vo procesot na oploduvawe. Tie vo sebe sodr`at generativni elementi. Vo Institutot za medicina na trudot vo 1993 god. aeropalinologijata kako segment na aerobiologijata ja prou~uva polenskata mikroflora vo slobodnata atmosfera. Atmosferskiot vozduh se odlikuva so bogato prisustvo na raznovidni industriski i biolo{ki zagaduva~i. Polenovite zrna (PZ) koi zaedno so drugite delovi na aerosolta kontinuirano se prisutni vo vozduhot vo golem broj denovi od godinata. Vo pogolem broj evropski zemji. kako vo biolo{kite i ekolo{kite istra`uvawa. raznesuvaweto na polenot. s¢ ponaglasena e neophodnosta od detalen monitoring na biolo{kite zagaduva~i. pod dejstvoto na dilucijata i turbulencijata na rastojanija podaleku od izvorot. Evropskiot monitoring sistem preku EPI (European Pollen Information) obezbeduva regionalna. kako i nivnoto vlijanie vrz rastitelnite.

pri {to nivniot broj od den na den e s¢ pogolem. Najnovite istra`uvawa se fokusiraat na fa}awe i imunohemiska kvantifikacija na alergenite od mikronski i submikronski golemini.ov aerosedimentacionen aparat Volumetriskiot metod e ponov metod so {iroka primena vo svetot koj{to se bazira na prinudnoto talo`ewe na polenot so posredstvo na {mukuva~ki 48 Institut za medicina na trudot . Makedonija konstrukcija. S¢ u{te nema kategori~ki mislewa. mesta bez elektri~na struja). Slika 1. opfa}a dve grupi . a vo Skopje naporedno so nego primenet e i volumetriskiot metod. se doa|a do zaklu~ok deka nema golema razlika pri dobienite rezultati vo zavisnost od toa za kakvi celi se izveduvaat istra`uvawata. iako i ovoj tip metodi davaat poprecizni rezultati. No. poradi slo`enata tehnika s¢ u{te nemaat {iroka primena. za i protiv koristewe na eden ili drug metod. so upotreba na radioizotopski ozna~eni antitela. Dvete metodi imaat svoja va`nost. Pri paralelnata primena na dvete metodi. Gravimetriskiot e postar metod koj{to se bazira na slobodno talo`ewe na “polenoviot do`d”. sepak. Obidite za konstruirawe na poefikasni aparati-sampleri na PZ od vozduhot prodol`uvaat.gravimetriski i volumetriski.Kolaborativen centar na SZO . Gravimetriski Durham .Cvetanov V i sor. Zasega i dvete metodi se koristat vo aeropalinolo{kata praktika. a se izveduva so Durham-oviot aparat (slika 1). Tie mo`at da bidat fateni na filtri so kaskadni impaktori.: Alergiskite bolesti vo R. koi gi delat partikulite na klasi po golemina ili so pomo{ na silen i slab volumenski protok. Prednostite na ovoj metod se mo`nosta da se postavi vo razli~ni predeli i uslovi (pr. Vo na{iot slu~aj pri izveduvaweto na aeropalinolo{kiot monitoring e primenet gravimetriskiot metod na Durham.

pri celosna ekspozicija od 24 ~asa. Izborot na gradovite e napraven vrz osnova na kriteriumi od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni karakteristiki. Rezultatite dobieni so volumetriskiot metod se komparabilni so rezultatite dobieni vo drugite zemji vo svetot. Ohrid. spored preporakite na EPI. Makedonija (slika 3). kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. Periodot na nabquduvawe e determiniran od po~etokot na mesec januari 1998 god. so menuvawe na staklata sekoj den. Obi~no se izveduva so aparatot Lanzoni VPPS 2000 (slika 2). Aparatot be{e postaven na viso~ina od 8-10 m.. kako najadekvaten.3. Prilep.Aeroalergeni od nadvore{na sredina (vakuum pumpi) i udarni sili. Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe Izvr{eni se aeropalinolo{ki istra`uvawa vo {est gradovi od R. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 49 . a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. Debar i Peh~evo. so isklu~ok vo Dojran. Makedonija: Skopje. konstruirani se polenovi kalendari za sekoj od gradovite. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. Slika 2. Identifikacijata i prebrojuvaweto na polenovite zrna se izveduvani na 2 povr{ina od 2 cm so mikroskop Olympus Bx50.. Pri aeropalinolo{kite istra`uvawa koristen e sedimentacioniot metod na Durham. za da se ovozmo`i slobodna cirkulacija na vozdu{nite masi. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. Volumetriski aeropalinolo{ki aparat .Lanzoni VPPS 2000 1. hortikulturnoto bogatstvo. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar. Dojran. pa s¢ do krajot na 2000 god.

osobeno vo industriski razvienite zemji. .kvalitativnata i kvantitativnata zgolemena ekspozicija na alergeni. Dojran.4.: Alergiskite bolesti vo R. Karta na klimatskite podra~ja i lokacija na postavenite aparati za aeropolinolo{kiot monitoring 1. Aeropolutant pretstavuva sekoja supstancija {to go modificira prirodniot sostav na atmosferskiot vozduh. Ohrid. Ova go nametnuva praшaweto za povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i polenizacijata vo vozduhot. 50 Institut za medicina na trudot . klaster-analiza i t-test. Pri~inite za raste~kata tendencija na alergiskite zaboluvawa ne e sosema jasna. regresiona korelaciona analiza.Cvetanov V i sor.podobruvawe na dijagnosti~kite mo`nosti. no naj~esto se naveduvaat nekolku mo`ni objasnuvawa: . Makedonija (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid.Kolaborativen centar na SZO . Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna Terminot “aeropolucija” podrazbira {irok spektar na hemiski i biolo{ki komponenti vo nadvore{nata i vnatre{nata atmosfera. Slika 3. Postojat golem broj na istra`uvawa koi uka`uvaat na povrzanosta meѓu aerozagaduvaweto i pojavata na alergiski zaboluvawa kaj naselenieto. Mavrovi Anovi i Berovo). a za Peh~evo vo Berovo. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). dodeka podatocite za Debar se zemeni od meteorolo{kata stanica vo Mavrovi Anovi. Meteorolo{kata stanica vo Skopje e locirana vo mesnosta Zaj~ev Rid. Prilep.

YO2 ili organski supstaici so submikronska golemina. . kako {to se klimatskite (temperatura.zgolemenoto aerozagaduvawe Aerokontaminentite od nadvore{nata i vnatre{nata okolina se rizik faktori koi ja favoriziraat senzibilizacijata i pojavata na alergiskite bolesti kaj genetski predisponiranite osobi. Nekoi istra`uvawa i eksperimenti uka`uvaat deka eksponiranite na ozon. rafinirawe na naftata. prerabotuva~kata industrija. . Hospitalizacijata na slu~ai so astma e vo direktna korelacija so atmosferskoto nivo na azotniot dvooksid. pod 5 μm. osobeno vo pomladata vozrast. Ph.o{tetuvawe na respiratorniot epitel. CO i dr. zgolemena sklonost kon infekcii na dolnite respiratorni pati{ta.osloboduvawe na odredeni medijatori.o{tetuvawe na cilijarniot aparat. od stepenot na emisijata. Pod dejstvo na ultravioletovite zraci vo vozduhot. Alergiskiot rinit e so zgolemen porast kaj osobi koi `iveat vo blizina na avtopat.ozonot (O3). strueweto na vozduhot). Pove}e in vitro i in vivo studii so bronhijalna i nazalna lava`a objasnuvaat za pove}e mehanizmi koi me|usebno se isprepletuvaat: .modelirawe na alergenosta na inhalatornite alergeni.dodatno dejstvuvawe na sintezata na specifi~nite IgE antitela. Nespecifi~pite i specifi~pite agensi od nadvore{nata i vnatre{nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. dodeka astmata predizvikana od napor e dvojno pozastapena vo gradovite vo blizina na termo centralite. vla`nost. sulfur dioksid.Aeroalergeni od nadvore{na sredina virusni infekcii. . Cd). koj se formira pod dejstvo na odredeni hemiski reakcii vo atmosferata. Stepenot na zagadenosta vo industriski zemji zavisi. Polutantite vo vozduhot se posledica na industriskite procesi. CO) ja menuvaat povr{inskata struktura na polenovite zrna. Za vlijanieto na nadvore{nata okolina vrz porastot na alergiskite bolesti govorat brojnite svetski epidemiolo{ki studii. pred se. namaleni imunolo{ki stimulacii poradi parazitarnite infekcii. organski isparlivi materii. Naj~esti zagaduva~i vo primarnata emisija se YO2 NO. . barometarski pritisok. Zna~ajna uloga vo nastanuvaweto i evolucijata na alergiskite zaboluvawa igraat i drugi favorizira~ki faktori. NO2. . klimata. Polenovite zrna mo`e da aglomeriraat na svojata povr{ina i nekoi te{ki metali (Hg. Drugi studii informiraat za korelacija na astmata i polenskiot rinit so ambientalnoto nivo na ozonot. metalurgiskata. i sekako va`en ~initel . dodeka vo sekundarnata emisija . no i poradi intenzivniot soobra}aj.iritativno dejstvuvawe na di{niot aparat i bronhijalna reaktivnost. Astmata po~esto se javuva kaj deca koi `iveat vo zagadeni podra~ja. hemiskata industrija. teorii i objasnuvawa. pri {to se zgolemuva brojot na citozolskite alergiski proteini so {to polenot stanuva silno imunogen. Za patomehapizmi na dejstvoto na aerozagaduva~ite postojat pove}e studii. klini~ka imunologija i alergologija - 51 . vetrovite itn. proinflamatorni citokini i kleto~ni athezivni molekuli. aerozagaduva~ite (SO2. pro~istuvaweto. Vo nekoi studii se sugerira deka alergiskiot potepcijal pa polenovite zrna mo`e da bide zgolemen koga tie se obvitkani so zagaduva~i. vo sporedba so onie koi `iveat vo ekolo{ki zdrava sredina. azoten dioksid i ~esti~ki od (dizel) izduvnite gasovi. zaedno so alergenite poka`uvaat posiguren razvoj na alergiska senzibilizacija vo sporedba so onie eksponirani samo na alergeni.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

sredina vleguvaat vo organizmot glavno preku di{nite organi, pri {to doa|aat vo dipir so epitelnite kletki predizvikuvaj}i o{tetuvawe, zgolemena propustlivost i smaluvawe na cilijarniot klirens. Zabele`ana e pozitivna korelacija me|u stepenot na zagadenosta i srednata vrednost na vkupniot IgE vo serum. Doka`ano e deka ~esti~kite koi nastanuvaat so sogoruvawe na naftenite derivati ja zgolemuvaat sintezata na specifi~nite IgE antitela vo nosnata sluznica. Zgolemenata sinteza na IgE pod dejstvo na zagadenosta vo vozduhot, e eden od patomehanizmits so koj }e mo`e da se objasni porastot na alergiskite zaboluvawa. Ozonot e najjakiot oksidans od site aerozagaduva~i. Ekspozicijata na ozon kaj pacientite koi boleduvaat od alergiski rinit i astma doveduva do potencirawe na inflamatornata reakcija, propratena so infiltracija i aktivacija na neutrofilite, eozinofilite, monociti, a1-antitripsin, interleukin 6 (IL6), interleukin 8 (IL-8), faktor za stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi (GM-CSF) i prostaglandin E2 (PGE2). Glavno mesto na interakcijata pome|u mukozata na di{nite pati{ta i ozonot e epitelot na di{nite pati{ta. Istovremenata ekspozicija na alergen i ozon, {to nastanuva vo letnite meseci, doveduva do vlo{uvawe na alergiskite zaboluvawa na di{nite pati{ta i do nivna zgolemena prevalencija. Pri inhaliraweto na NO2 vo bronhoalveolite registrirana e zgolemena koncentracija na limfociti, lizozim-pozitivpi alveolarni makrofagi i mastociti, a vo nosnata lava`a zgolemena vrednost na eozinofilni katjonski proteini (ESR). Vdi{uvaweto na NO2 i ozonot kaj lu|eto doveduva do zgolemuvawe na propuslivosta vo bronhijalniot epitel i polesno prodirawe na alergenite, o{tetuvawe na kleto~nata aktivnost, zgolemuvawe na sintezata i osloboduvawe na leukotrien S4 (LTC4) i tumor nekrotizira~ki faktor (TNF), kako i solubilni atheziski molekuli (ylSAM-1). Istra`uvawata na Internacionalnata meteorolo{ka organizacija (IMO), на Меѓународниот панел за климатски промени (IPCC) kako i na mnogu ekolo{ki asocijacii ua`uvaat na zgolemenata koncentracija na atmosferskiot SO2, gasovite na “staklenata gradina”, prisustvoto na CFC, kako na faktori koi imaat svoe reflektorno dejstvo vrz polenoviot spektar. Tie predizvikuvaat izmeni vo tajmingot i magnitudite na polenoviot period i imaat golemi implikacii vrz pojavuvaweto na polenozite. 1.4.1. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R. Makedonija Vo Republika Makedonija ne postojat mo`nosti za sproveduvawe na fundamentalni istra`uvawa za utvrduvawe na povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i alergogenata mo} na polenovata mikroflora. Ottuka i interesot da se utvrdi dali podatocite {to se rezultat na kontinuiraniot monitoring na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija mo`e da se koristat vo procenkata na aeropolenizacijata i eventualno na alergogeniot potencijal na polenovite zrna na odredeni podraчja kaj nas. Vo prodol`enie se prika`ani rezultatite od redovniot monitornig za sledewe na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija koj go realizira Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita на Skopje so mre`ata od deset Zavodi za zdravstvena za{tita. 52
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Higienskiot aspekt na kvalitetot na vozduhot vo Republika Makedonija preku rutinsko i kontinuirano sledewe na aerosedimentot se vr{i na 76 merni mesta na 13 razli~ni geografski lokaliteti. Pri toa sekoja godina se analiziрaat preku 870 mese~ni primeroci na aerosediment. Podatocite od kontinuiraniot monitoring se prika`ani na tabela br. 1.
Tabela 1. Higienski kvalitet na vozduhot vo R. Makedonija vo tekot na 2003 god. zagaduva~ka materija aerosediment
Просечна годишна концентрац. (мг/м2) 30 338 182.1 СКОПЈЕ 7 82 176.7 ВЕЛЕС 1 12 191.0 с.Иванковци 5 60 177.45 ПРИЛЕП 2 24 119.5 П.Е.Крушево 3 29 229.9 ОХРИД 2 24 248.86 П.Е. Струга 4 46 114.58 БИТОЛА 4 48 72.67 КОЧАНИ 4 48 135.0 КУМАНОВО 4 47 290.0 СТРУМИЦА 4 47 126.16 ТЕТОВО 6 70 243.9 ШТИП 76 870 177.52 Р.МАКЕДОНИЈA ** МДК - максимум дозволена концентрација (300.0 мг/м2); Заводи за здравствена заштита Број на мерни места Број на примероци Минимум - максимум (мг/м2) 32.1-707.2 0.3-1508.0 6.0-686.1 127.0-229.3 95.75-136.25 26.61-616.62 33.6-818.2 27.15-325.53 11.83-242.08 16.0-457.1 117.0-682.0 11.58-379.40 35.38-659.31 41.56-572.85 Број на примероци над МДК* 42 14 2 13 0 6 10 2 0 3 17 1 60 170

Podatocite poka`uvaat deka koncentracijata na aerosedimentot e pogolema od maksimalno dozvolenata koncentracija kaj pove}e od 20% od ispituvanite primeroci vozduh. Statisti~kata obrabotka na podatocite dobieni vo tekot na aeropalenolo{kiot monitoring, so cel za utvrduvawe na povrzanosta me|u brojot na polenovite zrna i aerozagaduvaweto vo Skopje poka`a signifikantna povrzanost me|u ovie dva parametri, so koeficient na korelacija od 0.97 (grafik br. 1).

Grafik 1. Korelacija pome|u vkupniot mese~en broj PZ i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

53

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Ovie podatoci se o~ekuvani i sosem logi~ni, a statisti~ki signifikantnata korelacija ovozmo`uva da se napravi procenka na polenizacijata na edno podra~je vrz osnova na podatocite za koli~inata na aerosediment na istoto toa podra~je. Na takov na;in aerosedimentot mo`e da pretstavuva korisen vodi~ kon procenkata na polenskiot potencijal na odredeno podra~je iako ne mo`e da gi zameni komparativnite prednosti na aeropalinolo{kite metodi. Me|utoa, treba da se istakne deka statisti~ki zna~ajna povrzanost ne e utvrdena ne e utvrdena koga stanuva zbor za ambrozijata (grafik 2).

Grafik 2. Korelacija me|u vkupniot mese~en broj PZ na ambrozija i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Odgovorot najverojatno le`i vo vkupnata koli~ina na prisustvoto na PZ na ambrozijata vo vkupnata polenska struktura, kako i vo gravimetriskite i drugite karakteristiki na PZ na ambrozijata.

Slika 4. Ambrosia artemisifolia L. (A) i polenovi zrna (B)

A

B

54

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Ambrozijata (amerikanski plevel, globi~arka) e s¢ poprisutna na na{ite prostori, a donesena preku severnite granici poradi nepovolnite ekolo{ki parametri. Ovoj aeropolutant ima `estoki alergogeni svojstva {to mnogu jasno se gleda od tabelarniot prikaz broj 9 (vo ponatamo{niot tekst). Anatomijata na nazalnite {uplini ovozmo`uva deponirawe na inhaliranite ~esti~ki koi se pogolemi od 10 mkm. Pri nivnoto patuvawe, niv go zapira nazalniot filter, kade {to doa|a do izraz nivniot efekt, predizvikuvaj}i polenski rinit. Posle silni do`dovi, polenovite zrna osloboduvaat submikronski polenski ~esti~ki (levkoplasti) koi navleguvaat vo dolnite di{ni pati{ta so {to se sozdavaat mo`nosti za pro{iruvawe na alergiskata inflamacija. Pod vlijanie na ultravioletovite zraci, aerozagaduvaweto vo vozduhot (sulfur dioksid, azoten dioksid, ozon) ja menuva povr{nata struktura na polenskite zrna i go zgolemuva brojot na citosolskite alergogeni proteini, so {to polenot dobiva intenzivna alergogena mo}. Problemot so aeropolucijata i nejzinite efekti vrz procesite na alergiskata senzibilizacija i inflamacija e globalen problem koj{to sekako ne ja odminuva i na{ata zemja.

1.5. Rezultati
Visokata prevalencija na alergiskite zaboluvawa vo svetot i kaj nas ja nametnuvaat potrebata od multicentri~na strategija za nivnoto re{avawe. Relevantnata va`nost na multicentri~nosta e fokusirana, pred se od {irokiot dijapazon na raznovidnite industriski i biolo{ki zagaduva~i koi se detektiraat kako alergogeni, kako i nivnoto sinergisti~ko dejstvuvawe. Motivot za izveduvaweto na istra`uvaweto e povrzan so kriti~koto sogleduvawe na nedostatocite na prvite epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki ispituvawa kaj nas i so potrebata na nivo na celata zemja da se dobijat reprezentativni podatoci za polenozite. Zatoa, pokraj Skopje, so vklu~uvaweto na gradovite Dojran, Ohrid, Prilep, Debar i Peh~evo, vo na{ite istra`uvawa, polenskiot monitoring i klini~ko-epidemiolo{kite istra`uvawa na nivo na celata zemja go dobivaat svoeto vistinsko zna~ewe kako multicentri~na studija. 1.5.1. Skopje Aparatot vo Skopje be{e postaven na ramen pokriv, na zgradata na Institutot za medicina na trudot, na viso~ina od 7,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ=21° 27′09′′; ϕ=42° 01′16′′ i Ζ=275 m n.v. Gradot Skopje se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Betula (breza), Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Quercus (dab) i Fraxinus (jasen); a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Plantago (tegavec) i Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi). Vo ovoj grad vo sporedba so drugite, se registrirani najvisoki koncentracii na Cedrus (kedar), Betula (breza), Platanus (~inar), Acer (javor), Populus (topola), Morus (dudinka) i Fraxinus (jasen), no niski koncentracii na Fagus (buka).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

55

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Tabela 2. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Skopje SKOPJE Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 88,4 6,1 1,1 0,2 1,5 1,1 0,2

Najgolema raznovidnost vo Skopje e registrirana vo april - 30 taksoni. 1.5.2. Dojran Aparatot za zemawe primeroci vo Dojran be{e postaven vo dvorot na kasarnata, na slednive koordinati: λ= 22° 42′44′′; ϕ=41°10′42′′ i Ζ=160 m n.v. Gradot Dojran se karakterizira so prisustvoto na taksoni od krajre~nata i blatna vegetacija. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat Cupressaceae (kiparisi), Pinaceae (borovi) (Cedrus- kedar), Quercus (dab), Ulmus (brest), Platanus (~inar) i Juglans (orev); a od zeljestite Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Asteraceae (slo`nocvetni), Plantago (tegavec) i Rumex ({tavej). Vo Dojran, vo sporedba so drugite gradovi, se registrirani povisoki koncentracii na taksonite koi{to se svojstveni samo za ovoj objekt - Ulmus (brest) i Sambucus (bozel), potoa i visoki koncentracii na Rosaceae (rozi), Fabaceae (peperugocvetni), Olea (maslinka), Myrtus (gr~ki ~aj) i Koelreuteria (kelterija), kako i Urticaceae (koprivi), Chenopodiacea /Amaranthaceae (lobodi / {tirovi) i Apiaceae. Vo ovoj objekt se registrirani i najvisoki koncentracii na Morus (crnica), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Juglans (orev), no niski na Tilia (lipa). Polenoviot period po~nuva porano, a zavr{uva podocna vo sporedba so ostanatite objekti.
Tabela 3. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Dojran DOJRAN Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70,9 8,6 4,4 0,9 8,4 0,5 0,1

Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia

Vo polenoviot aerosediment vo Dojran se registrirani vkupno 79 taksoni koi im pripa|aat na 50 familii. 1.5.3. Ohrid Aparatot za samplirawe na PZ vo Ohrid be{e postaven na ramen pokriv od zgradata na Medicinskiot centar, na viso~ina od 8,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ= 20° 49′20′′; ϕ=41° 06′56′′ i Ζ=705 m n.v Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO 56

1.6 4. Najzna~ajnite taksoni registrirani vo Prilep.9 0. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). Vo ovoj objekt vo sporedba so drugite.7 16.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Vo gradot Ohrid. Ovoj grad se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. od koi dominiraat: Poaceae (`itni rastenija). Tabela 4.1 0.5.2 0. Rumex ({tavej).v. Plantago (tegavec). Rumex ({tavej).3 0. Quercus (dab). Vo gradot Prilep. kako i povisoki koncentracii na PZ od Asteraceae (slo`nocvetni). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Prilep PRILEP Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70. no i prisustvo na blatna i vodna rastitelnost. Chenopodiaceae/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi).1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Ohrid registrirani se 79 taksoni od 50 familii.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8 0. klini~ka imunologija i alergologija 57 . Populus (topola). na slednive koordinati: λ=21° 34′07′′. Prilep Aparatot za samplirawe be{e postaven na ramen pokriv na Medicinskiot centarPrilep. Asteraceae (slo`nocvetni). Tilia (lipa). go karakteriziraat povisoki koncentracii na: Corylus (leska). no niski koncentraci na Fagus (buka).9 8. vo tekot na istra`uvanite godini. Cupressacea (kiparisi). Ovoj grad. se registrirani i najvisoki koncentracii na Pinaceae (borovi) i Sambucus (bozel). Rumex ({tavej) i Urticaceae (koprivi). Urticaceae (koprivi) i Asteraceae (slo`nocvetni).6 1. Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Ohrid OHRID Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 83.6 1.5 m. Quercus (dab). a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). se prezentiran vo polenoviot kalendar za gradot Prilep.9 0.4. Plantago (tegavec). so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar). vo tekot na istra`uvanite godini. Pinaceae (borovi). kako i nivnite vremenski i koncentraciski karakteristiki. Juglans (orev) i Corylus (leska). so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae (kiparisi). Tilia (lipa) i Corylus (leska). vo sporedba so drugite.5 0. Betula (breza). a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. na viso~ina od 8. Tabela 5. ϕ=41° 20′39′′ i Ζ=660 m n.

Kolaborativen centar na SZO . Peh~evo Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv. Vo ovoj grad. Makedonija Vo polenoviot aerosediment na Prilep registrirani se 71 taksoni koi pripa|aat na 46 familii.9 1.v.: Alergiskite bolesti vo R. Vo gradot Debar. 1.Cvetanov V i sor.6 3. no niski koncentracii na Platanus (~inar).1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo Debar najvidliva e korelacijata i dinamikata na brojot na PZ i taksonomskite vidovi vo odnos na temperaturnite priliki. Fagus (buka). januari i po~etokot na fevruari) obezbeduvaat “~ist vozduh”. Ovoj grad. vo sporedba so drugite. a karakteristi~no e i prisustvoto na pogolem broj PZ vo sporedba so drugite gradovi od Cornus (dren). Betula (breza).5. Urticaceae (koprivi). vo tekot na istra`uvanite godini. a od zeljestite. dekemvri. Corylus (leska). vo tekot na istra`uvanite godini. Carpinus (gaber).v. Urticaceae (koprivi). Vo gradot Peh~evo. Ζ= 1000 m n. na zgradata na Zdravstveniot dom-Peh~evo na viso~ina od 8 m nad po~vata na slednive koti: λ= 22° 52′ 30′′.5. ϕ=41° 45′ 37′′. Cedrus (kedar). ϕ=41° 31′ 19′′. Taka.2 0. Plantago (tegavec) i Artemisia (pelin). Fagus (buka). Tilia (lipa).koprivi i Plantago. Ζ= 675 m n. odnosno ne se registrirani PZ osven na kedrusot. Carpinus (gaber) i Salix (vrba). no niski koncentracii na Tilia (lipa). Cupressacea (koparisi). a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). e registrirana povisoka procentualna zastapenost na zeljestite rastenija (Urticaceae. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Debar DEBAR Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70. kako i povisoki koncentracii na PZ od Pinaceae (borovi). so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae. kako i Urticaceae (koprivi) i Plantago (tegavec). Poaceae (`itni rastenija). Pinaceae (borovi). Quercus (dab).6. Tabela 6. Plantago (tegavec) i Asteraceae (slo`nocvetni). 1. Betula (breza) i Alnus (evla). Tilia (lipa) i Quercus (dab). Castanea (kosten).).5. Fabaceae (peperugocvetni) i Ericaceae (vo niski koncentracii). Debar Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv od Medicinskiot centar-Debar na 8 m nad zemja (λ= 20° 32′ 03′′.3 5. studenite meseci vo godinata (noemvri. 58 Institut za medicina na trudot . vo sporedba so drugite. Salix (vrba). Cedrus (kedar) i Larix (lariks).tegavec).6 0. so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi).8 15. go karakteriziraat najvisoki koncentracii na.

2 10. Makedonija Polenoviot spektar na istra`uvanite objekti.5%) i Quercus (dab). a vo Peh~evo najdocna od drugite istra`uvani gradovi. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni vo gradot Peh~evo PEH^EVO Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 78. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.) se pretstavnici na dendroflorata.17. 1.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Tabela 7. Zastapenost na PZ vo R. klini~ka imunologija i alergologija 59 . poka`uva bogat kvalitativen i kvantitativen sostav.1 4.10. Makedonija (521127 PZ). Makedonija vkupno se registrirani 98 taksoni (59 fam.25%).4 1.5 2.0 0. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksoni vo R. najgolemiot broj PZ im pripa|a na taksonite od dendroflorata. Plantago (tegavec. a potoa sleduvaat: Urticaceae (koprivi.8 1. drvenesti rastenija) i nivnata procentualna zastapenost vo {este opservirani gradovi vo na{ata zemja dadeni se vo vid na prikazi na slikite 5 i 6 za periodot 1980-2000 godina.7 2. Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi. a vo Peh~evo najdocna.94%). Od vkupno registriranite PZ vo vozduhot na R.1. Tie vo vkupniot broj PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat so pove}e od 60% vo site istra`uvani gradovi. Inaku.1.). karakteristi~no za gradovite vo koi e sproveduvan aeropalinolo{kiot monitoring e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. {to e odraz na klimatskite karakteristiki.7.2 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Peh~evo registrirani se 57 taksoni od vkupno 41 familija.1 Inaku dinamikata na vkupnata godi{na koncentracija na osnovnite tri grupi PZ (`itni.39%).45%).3 0. Asteraceae (slo`nocvetni) i Rumex (kiselec). Poaceae. Tabela 8.94%). od koi najdominantni se: Cupressaceae (kiparisi) (23. kako odraz na klimatskite karakterstiki.8 10. Vo R.0 0. Betula (breza.5.8 3.6% od vkupno registriranite PZ).4. Od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam.8. zeljesti.5 0. Makedonija Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 77. od koi 51 takson (27 fam. Polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. Pinaceae (borovi.

: Alergiskite bolesti vo R. DiDinamika na vkupnata godi{na koncentracija na trite grupi PZ vo periodot do 1998 do 2000 godina Slika 6. Makedonija Slika 5.Kolaborativen centar na SZO . Procentualna dinamika na trite grupi PZ vo period od 1998 do 2000 godina 60 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.

4 1. Kako najpotenten alergen e registrirana lobodata (Chenopodium sp.1 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a kaj alergiskata astma so 58.8% 65.4%).8 3.2% Grafik 4.0 13. Atopija kaj ispituvanata populacija Interesni se komparativnite prikazi za povrzanosta na stepenot na senzibilizacijata (KT %) so procentualnata zastapenost na aeroalergenite vo na{ata zemja.9 18. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksona i pozitivni ko`ni testovi vo R. no sekako najvisoka e od ambrozijata (tabela 9).5%.) zastapena so 13. taa u~estvuva so 30. klini~ka imunologija i alergologija 61 .1 Pozitivni KT % 11. Kaj ispitanicite so manifesten SAR.0 11.8. Senzibilizacija-povrzanost so PZ Vo odnos na prevalencijata na senzibilizacijata kon polenskite alergeni koja{to kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 27.5%. Najvisoka prevalencija na polenskata senzibilizacija be{e registrirana kaj licata so alergiski konjunktivit (87.2%).4 7.5 4. a na grupata drvja 11.3%.2 10. Prevalencijata na senzibilizacija kon grupata trevi iznesuva 18%. Pozitiven KT Negativen KT 34.5.0 0.7 2.5 0.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Tabela 9.0% (tabela 8).9%.8 4. Se gleda deka alergizacijata od pelin i lobodi e visoka. Makedonija Taksoni Dendroflora Drvenesti rastenija Poaceae Trevi Chenopodiaceae Lobodi Artemisia Pelin Urticaceae Koprivi Plantago Tegavec Ambrosia Ambrozija Polen% 77. najvisoka prevalencija na senzibilizacijata poka`uvaat alergenite od grupata na pleveli (19.

: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.8 0.1 0.6 4.2 Pozitiven KT vo % 5.9 1.8 15.5. Makedonija 1.3 17.5 1.5 6.9 8.3 Pozitiven KT vo % 19 10 5 4 8 3 2 Pozitiven KT vo % 9.6 3.6 1.9 1.3 5.2 1.0 8.8 11.1 Polen vo % 70.9 1.1 0.5 11.5 6.3 35.8 6.6 0.2 10.Kolaborativen centar na SZO .2 0.6 4.1 20.6 1.7 16.8 10.8 7. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi Tabela 10.5 0.8 3.9 0.3 8.7 5.1 1.7 3.5 Pozitiven KT vo % 21.4 0.4 6.9.9 8.1 4.8 1. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni i pozitivni ko`ni testovi vo {este istra`uvani gradovi Skopje Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Dojran Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Ohrid Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Prilep Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Debar Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Peh~evo Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Polen vo % 88.3 25.1 Polen vo % 78.8 7.2 Polen vo % 70.2 0.3 4.3 0.1 Polen vo % 83.6 27.3 11.3 0.1 Polen vo % 70.5 5.3 5.7 11.5 3.4 0.0 0.9 8.9 Pozitiven KT vo % 6.5 0.1 0.9 0.7 62 Institut za medicina na trudot .9 Pozitiven KT vo % 9.5 2.5 13 15 15 8.

05). Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. a vo gradot Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija trevestite taksoni (Poaceae) imaat vo Prilep (35. Debar i Peh~evo ne e najdena. Vo Skopje najvisoka prevalencija na senzibilizacijata imaat Chenopodiaceae i Artemisia so 15. taka i vo tajmingot i magnitudite na polenovite periodi od prisutnite taksoni. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni. Analizata na srednata procentualna zastapenost na polenovite zrna i pozitivnite ko`ni testovi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi poka`uva deka vo site 6 gradovi (tabela 10) najvisoka prevalencija na zastapenost vo vozduhot imaat PZ na drvenestite rastenija (nad 70%).0%. a vtororangirani se trevite (Poaceae) so rang od 6. Poaceae) so 10. Kako rezultat na klimatsko-vegetaciskite karakteristiki. vo nitu eden drug grad ne dominiraat vo prevalencijata na senzibilizacijata. Makedonija poka`uva sli~nosti so polenoviot kalendar na R.8%) i Debar (7. Prilep. a potoa sleduvaat: Dojran (25. a od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam. najvisoka prevalencija na pozitivni ko`ni testovi imaat trevnite taksoni (Poaceae) so 17.9%. dodeka senzibilizacijata na drvenestite alergeni kaj ispitanicite e samo 18. Urticaceae.2%) vo vozduhot.01) Osnovniot pristap vo ispituvaweto e evaluacija i korelacija na dva povrzani segmenti: aeropalinolo{kiot monitoring i epidemiolo{ko-klini~kite rezultati. so vkupno registrirani 98 taksoni od 59 familii.6% vo Prilep.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. polenskiot kalendar na R. Od druga strana.10. a vo Peh~evo najdocna.1% vo Skopje do 16. Dendroflorata so 51 takson (27 familii) ima dominantno mesto vo vkupniot broj taksoni. Taksonite Chenopodiaceae.7%). statisti~kata analiza na srednata godi{na procentualna zastapenost na PZ za site 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv ne poka`uva statisti~ki zna~ajna korelacija (r=0. grafik 6). SAR ima najvisoka prevalencija od 29. I pokraj toa.90. klini~ka imunologija i alergologija 63 . Makedonija Pri analiza na polenskata mikroflora i senzibilizacijata kaj ispituvanata vozrasna populacija vo R.245. Skopje. Artemisia.9%. Vo odnos na distribucijata po gradovi vo R. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii.5. kako odraz na klimatskite karakteristiki. Peh~evo (17. So aeropalinolo{kiot monitoring e konstatirano postoewe na bogat polenov spektar.7%.0% (tabela 10.5%). Plantago i Ambrosia imaat povisoki prevalencii na pozitivni ko`ni testovi vo odnos na nivnata zastapenost vo vozduhot.4%. Makedonija. Bugarija Razlikite so polenovite kalendari od mediteranskite i nordiskite predeli se zna~ajni.4% (vedna{ po drvenestite taksoni). Drvenestite taksoni osven vo Ohrid so 19. Korelacija pome|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni za gradovite Dojran. Makedonija (tabela 9). kako vo kvalitativniot i kvantitativen sostav.6%. evidentno e deka drvenestite taksoni se so najgolema sredna godi{na procentualna zastapenost (77. p<0. za p>0. koi{to vo srednata godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot u~estvuvaat so 10. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R.6%). Isto taka. se konstatira deka vo gradot Prilep. Edinstveno vakva korelacija (slika 4) e najdena za gradot Ohrid (r=0. najgolemiot broj PZ pripa|aat na taksonite od dendroflorata i najdominantni se Cupressaceae (kiparisi)-23.

ne se sosema jasni. isto kako i sezonskiot i e so najvisoka prevalencija vo Skopje (10. Isto taka. kade prevalencijata na SAR e 7.6%).: Alergiskite bolesti vo R. od koi dominiraat Poaceae (`itni rastenija). Tokmu povrzanosta na belodrobnite te{kotii so sezonskiot alergiski rinitis uka`uva na neophodnosta od integralen pristap pri evalucija na gornite i dolnite di{ni pati{ta.Kolaborativen centar na SZO . Osnova za ova mo`e da se pobara vo ~ustvitelnosta na detskiot organizam na intenzivnoto urbano zagaduvawe vo sklop so aerobiolo{koto zagaduvawe na gradot Skopje. Konstatirano e deka pomladata vozrast i urbanata sredina se favorizira~ki faktori za SAR kaj vozrasnata populacija. Mo`no e tokmu vakvata originalna polenska alergogena kompozicija i koncentracii da se eden od faktorite za visokata prevalencija na SAR. potoa trevite so 17. a najniska vo Debar (4.2%). se zabele`uvaat povisoki prevalencii na ko`nite testovi vo odnos na srednata procentualna zastapenost vo vozduhot. Evidentno. gradot Prilep se karakterizira vo sporedba so drugite gradovi so povisoki koncentracii na Corylus (leska). celogodi{niot alergiski rinitis kaj decata e so prevalencija od 8. pri {to mo`ebi i genetskata predispozicija za SAR se manifestira porano komparirano so drugite gradovi vo R. ako se komparira ovaa prevalencija za gradot Skopje so rezultatite od epidemiolo{kata studija izvedena vo 1996 god. {to se dvi`i vo o~ekuvani vrednosti. Od druga strana. soglasno so podatocite od literaturata. no sekako treba da se zemat predvid i genetskite. Makedonija Skopje SAR e komparativno najniska so 8. Ako se baraat od aeropalinolo{ki aspekt. a potoa trevite so i 6. Plantago. Tilia (lipa). Populus (topola).9% kaj vkupnata vozrasna populacija. se dobiva vpe~atokot deka SAR za gradot Skopje e pove}e problem na detskata populacija otkolku na vozrasnata. Ako se komparira prevalencijata kaj vozrasnite so SAR vo Skopje od 8. Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). Ovoj podatok potvrduva deka alergenata koncentracija ne e edinstven faktor za senzibilizacijata kon polenite. Ova se potvrduva i so podatokot deka ako plevelite kako grupa se distribuiraat vo odnos na oddelnite taksoni (Chenopodiaceae. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija imaat plevelite kako grupa so 19..8%. 64 Institut za medicina na trudot . so najvisoka vrednost vo gradot Prilep. Pri~inite za razlikite vo prevalencijata na SAR.1%. Ambrosia). Makedonija (77.01) povrzani so SAR.5%. aeropalinolo{kite podatoci poka`uvaat deka polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi koncentracii vo R. Ranata senzibilizacija vo detskata vozrast e potkrepuvana i so prisustvo na visoki koncentracii na polenovi zrna koi se `estoki alergeni.8%. Makedonija. Artemisia. Urticacae. alergogenata mo} na polenite od plevelite i trevite kako grupa i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena vo odnos na polenite od drvenestite taksoni. Atopijata ima prevalencija od 34. Rumex ({tavej).6% .8%. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). so istata kaj decata vo Skopje.8%). Isto i kaj ispitanicite so SAR plevelite kako grupa se na prvo mesto so 7. No zatoa pak. a belodrobnite problemi se statiti~ki visoko zna~ajno (p<0.4%.Cvetanov V i sor.5%. Ovie podatoci zboruvaat deka plevelite i trevite imaat najgolema alergogena mo} kaj ispituvanata populacija. metereolo{ko klimatskite i geografskite faktori. kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. evidentno e deka prevalencijata e sosema lesno zgolemena. i statisti~kata analiza ne poka`uva korelacija na nivo na R. a senzibilizacijata kon niv e samo 10.3%. Vo soglasnost so ovie podatoci.

so isklu~ok na gradot Ohrid kade vakva korelacija e najdena (r=0.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Makedonija (vo celina i vo pette grada oddelno) pome|u godi{nata procentualna zastapenost na polenovite zrna od 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv kaj ispituvanata populacija.9%). no i senzibilizacijat kon niv (19. po {to sleduvaat trevite i oddelnite pleveli.01) Vo gradot Ohrid najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. Visokata koncentracija na dendroflornite Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Procentualna zastapenost na sredna godi{na koncentracija na polenovite zrna i pozitivni ko`ni testovi na sedum taksoni vo Ohrid Grafik 6.0%). r<0. p<0.90. klini~ka imunologija i alergologija 65 . Ohrid DENDROFLORA 90 80 70 AMBROSIA 60 50 40 30 20 10 0 POACEAE Polen % Pozitiven K Test % PLANTAGO CHENOPODIACEAE URTICACEAE ARTEMISIA r=-0. no unikatnite geografsko-klimatski faktori i aerobiolo{kata mikroflora imaat svoe vlijanie.90. Zo{to gradot Ohrid e isklu~ok ne e dovolno jasno.9077 ** Grafik 5. Korelacija me|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni vo Ohrid (r= 0.01).

kako rezultat pred s¢. vedna{ zad drvenestite taksoni so sredna godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot so 10. zaedno so visokata relativna vla`nost pridonesuvaat od aerobiolo{ki aspekt za brzoto talo`ewe na polenovite zrna od trevite i plevelite. natamo{ni aerobiolo{ki i epidemiolo{ki ispituvawa za gradot Ohrid se potrebni. Arrhenatherum elatior Dactylis glomerata Angliski imiwa Smooth-Stalked meadowgrass Wheat Timothy Bent grass Meadow Foxtail Rye Cultivated Bermudagrass Perennial ryegrass Meadow fescue Sweetvernalgrass Brome Tall Oatgrass Cocksfoot Rough Angliski imiwa Plantain Nettle Pellitory Dock (Sorrel) Mugwort (Wormwood) Ragweed Dandelion Golden Rod Pigweed Fat Hen (Orache) Salsola 66 Institut za medicina na trudot . Chenopodium sp. na bogatata alohtona hortikultura. Lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo R. Vo polenskata struktura trevite se vtororangirani. Zatoa. livadska P~enica Ma~kina opa{ka.11. pove}egodi{en Vlasenika. obi~na [tavej Pelin. za da se dade odgovor na otvorenite pra{awa.5. Spored toa niskite koncentracii na polenovite zrna od trevite i plevelite ja namaluvaat procentualnata senzibilizacija kaj ko`nite testovi i pridonesuvaat da se dobie korelaciona zavisnost.Cvetanov V i sor. obi~na Latinska terminologija Poa pratensis Triticum sativa Phleum pratense Agrostis alba Alopecurus pratensis Secale cereale Cynodon dactylon Lolium perenne Festuca pratensis Anthoxanthum odoratum Bromus sp. ako se pravi alergolo{ka-aerobiolo{ka procenka.Kolaborativen centar na SZO . Od prakti~en aspekt. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena Od klini~ki aspekt najvisoka prevalencija na senzibilizacija davaat plevelite i trevite. livadska Mirizlika. livadska Polevica. so integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{koklini~kite podatoci predlo`ena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo na{ata zemja (tabela 11). a so toa i srednata godi{na procentualna zastapenost e najniska komparirana so drugite gradovi. obi~na Ru{itelka. obi~na Klasica Ovsika. Makedonija taksoni vo Ohrid.4%. a potoa i na drvenestite taksoni. bela Lisi~ina opa{ka. Artemisia vulgaris Ambrosia sp. livadska 'R` Troskot.: Alergiskite bolesti vo R. Tabela 11. tesnolisten Kopriva. od prvenstevno zna~ewe od aerobiolo{ki aspekt e odreduvawe na vozdu{nite koncentracii na trevnite taksoni i plevelite za Republika Makedonija. visoka E`ovka. obi~no Zlatnica [tir Loboda Solnenka. Salsola kali POLEN OD TREVI Narodni imiwa Livadarka. Amarantus sp. obi~en Ambrozija Gluvar~e. 1. Taraxacum officinale Solidago sp. obi~na Latinska terminologija Planatago lanceolata Urtica dioica Parietaria officinalis Rumex sp. Makedonija POLEN OD PLEVELI Narodni imiwa Tegavec. No sepak. obi~en Rajgras.

bela Lipa. obi~na Leska Evla ^inar (platan) Crnica. crn Kiparis Latinska terminologija Fagus sylvatica Quercus robur Castanea sativa Betula pendula Corylus avellana Alnus sp. bela (dudinka) Vrba. bela Topola. bel Div kosten Maslinka. ste`er Kosten Breza. Platanus orientalis Morus alba Salix alba Populus alba Tilia cordata Juglans regia Fraxinus excelsior Aesculus hippocastanum Olea europaea Sambucus nigra Robinia pseudoacacia Acer negundo Humulus lupulus Pinus nigra Cupressus sempervirens Angliski imiwa Beech Oak-Common Shanich chesnut Birch (Silver) Hazelnut (Hazel) Alder Planetree Mulberry White Willow White Poplar Lime Walnut Ash Horse -Chesnut Olive Elder False Acacia Maple Common hop Pine black Cypress Makedonsko zdru`enie za bazi~na. evropska Dab.Aeroalergeni od nadvore{na sredina POLEN OD DRVENESTI RASTENIJA Narodni imiwa Buka. amerikanski Hmeq Bor. pitoma Bozel (bazga) Bagrem Javor. sitnolisna Orev Jasen. klini~ka imunologija i alergologija 67 .

@oltata ja odreduva koncentracijata koja kaj pogolem broj alergiski bolni predizvikuva simptomatologija. vlijanieto na razli~nite faktori. izrabotkata na polenskiot kalendar i modificiranata paleta od alergen-dijagnosti~ki preparati za na{eto podnebje se zna~ajni vo dijagnostikata i lekuvaweto na alergiskite respiratorni bolesti.EPI) obezbeduva regionalna. }e pridonesat da se potpolni prazninata vo informaciite na EPI. proizleguva od razlikite koi postojat vo klimatskite. Makedonija 1. Eden od mo`nite pati{ta za spravuvawe so ovoj problem e vospostavuvaweto na monitoring-mre`a za sledewe na sostavot i koncentraciite na vozdu{nite alergeni od biolo{ki karakter. Referiranite rezultati bi mo`ele da se koristat pri teoretskite interpretacii na pra{awata povrzani so fenologijata. Na{ite aeropalinolo{ki istra`uvawa imaat zada~a da gi uto~nat i predvidat maksimumite na glavnite aeropalinolo{ki alergeni so osnovna cel da bidat iskoristeni za kontrola na okolinata. Zgolemuvaweto na brojot na objektite za nabquduvawe i upotrebata na sovremeni metodi pri izu~uvaweto na vozdu{nata mikroflora se neophodni za relevantnosta na dobienite rezultati. a crvenata visoka koncentracija na PZ koja }e predizvika te{kotii so vidliva simptomatologija kaj site ~uvstvitelni osobi. turistite i stranskite delovni gosti bi trebalo navremeno da bidat informirani za aeropolenskata sostojba vo na{ata zemja. 68 Institut za medicina na trudot . Polenskiot semafor e na~in za dnevno izvestuvawe za koli~inite od polenski zrna vo atmosferata a se plasira niz pe~atenite i elektronskite mediumi. Polenski kalendar(i) Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija. voedno. Isto taka. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast.: Alergiskite bolesti vo R. Na{ata zemja poradi svoite specifi~ni klimatski osobenosti. polenskata produkcija. vrz promenata na sostavot i koli~estvoto na polenoviot spektar. {to pretstavuva neophodna postapka.6. Vrz osnova na izmerenite koli~ini na polenovi zrna se odreduvaat i boite na polenskiot semafor. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. sledej}i ja distribucijata na PZ i nudej}i najverojatni predviduva~ki modeli. Vo kontekst na ova e i kontinuiranoto sledewe i izvestuvawe za pojavata na polenot vo vozduhot kako dolga tradicija vo mnogu zemji. So ogled na faktot deka vo na{ata zemja s¢ u{te ne se vr{i podgotovka i izrabotka na alergen-dijagnosti~ki preparati.Kolaborativen centar na SZO . na na~in kako {to toa se pravi za aerozagaduvaweto na `ivotnata sredina i vremenskata prognoza. so izrabotka i publikuvawe na polenski semafor. vgradena vo principite za prevencija i terapija na alergiskite zaboluvawa. Zelenata boja odgovara na koncentracija na PZ koja }e predizvika alergiska simptomatologija kaj pomal broj lu|e.Cvetanov V i sor. kako i od nejzinata orografija i hidrografija. bolnite od polinozi vo na{ata zemja. a nivnite polenski kalendari se so zna~itelni razliki i vo oddelnite oblasti.monitoring sistem (European Pollen Information. Dobienite rezultati od izvedenite istra`uvawa vo na{ata Republika. Evropskiot . kako {to e toa voobi~aeno vo drugite evropski zemji. kako i bogatata i specifi~na vegetacija e so posebni aerobiolo{ki karakteristiki.

Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6. klini~ka imunologija i alergologija 69 . Polenski kalendar na gradot Skopje Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1.

Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Skopje 70 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R.

Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. klini~ka imunologija i alergologija 71 .2. Polenski kalendar na gradot Dojran Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6.

Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Dojran 72 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.

6. klini~ka imunologija i alergologija 73 . Polenski kalendar na gradot Ohrid Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Ohrid 74 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.

6. Polenski kalendar na gradot Prilep Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4. klini~ka imunologija i alergologija 75 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Prilep 76 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.

Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. klini~ka imunologija i alergologija 77 .5. Polenski kalendar na gradot Debar Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6.

Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Debar 78 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.

6. Polenski kalendar na gradot Peh~evo Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6. klini~ka imunologija i alergologija 79 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Peh~evo 80 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.

smrdlivo drvo). prenatalna i postnatalna preventiva. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii.7%) {to se sovpa|a so visokite koncentracii na PZ od `itnite rastenija. a sledat trevite (6. So integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{ko-klini~kite podatoci utvrdena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii koja od prakti~en aspekt bi pomognala vo dijagnostikata. Isto taka. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 9. terapijata i prevalencijata na polenozite. kako i senzibilizira~ki supstanci. po {to sleduvaat trevite i poedinite pleveli.01) me|u srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite i pozitivnite ko`ni testovi pri {to najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni.). a kon niv (19%). 4.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Makedonija (77.7%. no i senzibilizacijata. Polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi vozdu{ni koncentracii vo R. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. 6. a vo Peh~evo najdocna.7. Kako rezultat na redovniot aeropalinolo{ki monitoring. p < 0.90. Vo Prilep e registrirana visoka prevalencija na polenozite (SAR 29. itn.8%). 2. Makedonija e pogolemo.9%). i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena. profesionalna orientacija. a potoa trevite so 17. Za Ohrid e najdena korelacija (r = 0. {to sekako e odraz na klimatskite karakteristiki na tie podra~ja.6%). 8. 10. Alergogenosta na polenite od plevelite i trevite kako grupa. a senzibilizacijata kon niv iznesuva samo 10. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija kaj ispituvanata populacija poka`uvaat plevelite kako grupa so 19.prestoj nadvor koga koncentraciite se niski. 7. 5. iritansi ili drugi provocira~ki i favorizira~ki faktori od okolinata. so {to i nivnoto zna~ewe vo aerobiolo{kiot spektar vo R. klini~ka imunologija i alergologija 81 .2%). principi i sredstva za otstranuvawe ili namaluvawe na kontaktot so alergeni.8%. Pojavata na visokata prevalencija na SAR kaj ispituvanite deca od Skopje sugerira povrzanost na aerozagadenosta i visokite koncentracii na alergogenite i alohtoni PZ. 3. osobeno vo mesecite na polenizacija. lipa. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano.4%. potrebno e da se izraboti i polenski semafor koj }e bide periodi~no objavuvan vo pe~atenite i elektronski mediumi. Neophodno e preventivnite merki da se inkorporiraat vo programite na javnoto zdravstvo (merki. i kaj ispitanicite so SAR dominira senzibilizacijata na plevelite (7. koj vklu~uva strategisko sledewe na invazivnite i alergogenite vidovi i restrikciona implementacija na alergogenite i alohtonite vidovi (da ne se sadi breza. Potreben e kontinuiran monitoring so multicentri~en pristap. Zaklu~oci 1.

F. 50(sup. Uni. 303-307. B. 1995: 34. Institut za biologija. Ghanati F. Ohrid. Cvetanov V. 3: 395-434. 13. 1-83. Disertacionen trud. Sof. 3. 16. Brussels. Webb T. Bruxelles 1993. Grana. Frenguelli G. 28): 139. Paris: Sandoz 1974. 47:147-151. Bonini S. Doktorska disertacija. 10. Univerzitet “Sv. Birch pollen antigenic activity of settled dust in rural and urban home. II Kongres na makedonsko respiratorno zdru`enie. Komparativni rezultati na polenskata mikroflora vo Skopje i Sofija. Atlas of European Allergenic Pollens. Jankova R. Allergenic Pollen and Pollinosis in Europe. Emberlin J. med. 4. 208-211. 1991: 19-23. Milkovska S. Cvetanov V. Yhe Annual Meeting f the European Acedemy of Allergology and Clinical immunology. Milkovska S. Makedonija 1. Charpin J. European Allergy White Paper. Ristevska-Kuc S. Aeropalinolo{ki karakteristiki na polenskata mikroflora vo Skopje. 2. Pollens de l’air en Europe. 6. Aeropalinological opservations in Skopje for the period 1993-1996. Frankland A. 1995: 50. (1994): The effects of patterns in climate and pollen abundance on allergy. Allergy. Ohrid. Nolard N. et al. 1979. Milkovska S. 2002. 15. Cvetanov V. 12. The USB Institute of Allergy. SofiÔ. 8. 6th International Congress on Agrobilogy. Mak. Mak.: Alergiskite bolesti vo R. Majd A. 9. W. Davies R. Surinyach R. Kiril i Metodij”. 82 Institut za medicina na trudot . Milkovska S.Cvetanov V i sor. Makedonski imunolo{ki denovi ’98. Polen calendar os city of Skopje. Prirodnomatemati~ki fakultet. Grana 30. 5. D’Amato G.8. 49 (18): 15-20. Mak. Skopje. Spiksma M Th M. Qut Res 1975. Aerobiology in Medicine. pregled 1993. med. Allergy1994. Aeropalinologi~ni prou~vaniÔ na nÔkoi obekti v B†lgariÔ v†v vr†zka s polenovata alergiÔ. Blackwell. Spieksma F. 7. 51(sup 32): 24-25. 1-229. Rantio-Lentimaki A. Aerpalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na Republika Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. Perugia 1998. Povrzanost na aerozagaduvaweto so alergiskite zaboluvawa.Kolaborativen centar na SZO . The contemporary distribution of pollen in eastern North America: A comparison with the vegetation. Oxford. pregled 1998. Belgium. med. 11. Frankland A W. July 3-7 1999. 1997 Yii-Panula E. 14. Milkovska S. pregled 1997. 1991: 1-222. Literatura: 1. Ânkova R. The effect of air pollution on pollen grain allergenisity of Pinus elderica (Pinaceae) pollen.

na zrnesti proizvodi Muvla naj~esta na ovo{je i leb (na organski materii) Vi{a gaba-pe~urka vo {uma Muvla naj~esta na leb (na organski materii) Ne se sretnuva kaj nas Zastapenost vo R. Makedonija Vid Alternaria alternata Aspergillus niger Aspergillus fumigatus Botrytis cinerea Chaetomium glabosum Epicoccum purpurascens Fusarium spp. Voobi~aeno mesto na vireewe Na yid -muvlosan. vla`ni i neprovetreni prostorii. 5 i 6).1. Naj~estite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. Na tabelata 1. tie mo`at da vireat i vo uredite za razladuvawe. klini~ka imunologija i alergologija 83 . koi{to `iveat i vo vnatre{nata sredina. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina 2. Tabela 12. isto taka. Makedonija. na prehranbeni produkti Vo vozduh. zrnesti i prehranbeni produkti Vo vozduh. Od muvlite {to vireat vo nadvore{nata sredina najgolemo alergolo{ko zna~ewe imaat vidovite Alternaria i Cladosporium. Aspergillus (slika 4.magacini. lozovi i ovo{ni nasadi Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Parazit na `itni i trevesti rastenija zatvoreni prostori i silosi so p~enica i p~enka Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Na yid -muvlosan. Najgolemo alergolo{ko zna~ewe od muvlite {to `iveat vo vnatre{nata sredina imaat vidovite Penicillium. odnosno nivnite alergeni mo`at da bidat vnatre{ni (indoor) i nadvore{ni (outdoor) alergeni. na prehranbeni produkti Na plodovi . Optimalno mesto za `ivot na navedenite vidovi muvli pretstavuvaat temnite. no.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 2. Cladosporium i Candida. Muvli Muvlite (fungi. se pretstaveni najva`nite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. Makedonija ^esta Naj~esta Naj~esta ^esta Retka Retka ^esta Neurospora sitophila Paecilmyces margundii Cladosporium cladosporoides Penicillium notatum Phoma betae Rhizopus nigricans Sporobolumyces roseus Mnogu retka Mnogu retka ^esta Naj~esta ^esta Naj~esta Mnogu retka Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Alternaria (slika 7). gabi) mo`at da vireat vo vnatre{nata i nadvore{nata sredina. zatopluvawe i navla`nuvawe na vozduhot.

Cvetanov V i sor. dodeka spored istra`uvawata od Francija. Spored istra`uvawata vo SAD alergenite od Alternaria se povrzani so rizikot za smrt od astma.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . Izgled pod svetlosenmikroskop Alergenite od muvlite. pretstavuvaat zna~aen triger na astmatskite simptomi. Alternaria alternata B. Tercierna struktura na alergenite B. osobeno Alternaria (slika 7 A). Aspergillus fumigatus Slika 6. Penicillium notatum Slika 5. izgled pod elektronski mikroskop A. 84 Institut za medicina na trudot . Aspergillus fumigatus. A. Slika 7. Makedonija Slika 4. senzibilizacijata na alergenite od Alternaria pretstavuvaat rizikfaktor za razvoj na te{kata astma.

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Alternaria kaj 722 vozrasni ispitanici obraboteni na na~in i metod kako {to e izneseno na str. 102, se sretnuva kaj 3,6% od ispitanicite (grafik 7).

3,6%

Grafik 7. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispituvani adulti

Kako {to se gleda od grafikot 8, prevalencijata na senzibilizacijata na Alternaria e najvisoka vo Skopje (5,5%), a najniska vo Debar (1,1%). Edna od pri~inite za vakvata sostojba e rasprostranetosta na muvlata vo odredeni podra~ja vo zemjava.
5,5% 5,2% 4,1%

6 5 4
2,1% 2,9%

3
1,1%

2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 8. Senzibilizacija na Alternaria kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Alternaria se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 25,0% od pacientite so astma i 12,8% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 9).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

85

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,6% 12,8% 25,0%

Grafik 9. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

Senzibilizacija na Penicillium notatum se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 10).

3,9%

Grafik 10. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit i alergiska astma

Prevalencijata na senzibilizacijata na Penicillium e najvisoka vo Skopje (5,7%), a najniska vo Debar (2,0%) (grafik 11).

86

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
5,7% 5,2%

6
4,1% 4,1%

5 4
2,0% 2,1%

3 2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 11. Senzibilizacija na Penicillium kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Penicillium se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 16,7% od pacientiet so astma i 11,2% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 12).
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,9% 11,2% 16,7%

Grafik 12. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

2.2. Doma{ni mikrokrle`i
Alergenite od doma{nite mikrokrle`i (akarini) se najva`nite vnatre{ni (indoor) senzibilizira~ki agensi {irum svetot. Senzibilizacijata na ovie alergeni klini~ki mo`e da se manifestira so astma, alergiski rinit/ rinokonjunktivit i/ili atopiski dermatit. Doma{nata pra{ina pretstavuva smesa od organski i neorganski komponenti, kakvi {to se: vlakna, spori od muvli, insekti i feces od insekti, prvut od doma{ni `ivotni, mikrokrle`i i feces od mikrokrle`i. Doma{nite mikrokrle`i se pajakoliki insekti so mikroskopski dimenzii, odnosno nivnata
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

87

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

dol`ina iznesuva okolu 0,3 mm. Optimalni uslovi za `ivot i razmno`uvawe na doma{nite mikrokrle`i se temperatura od 22 do 26o C i relativna vla`nost povisoka od 55%. Toplata i vla`na sredina, idealna za `ivotot na mikrokrle`ite, vo domovite se sretnuva vo postelninata (du{eci, ~ar{afi, jorgani i drugi prekrivki), kilimite, tapacirot od mebelot, zavesite, mekite detski igra~ki i dr. Vo 1 g pra{ina od du{ecite od postelata se nao|aat 2 000 do 15 000 doma{ni mikrokrle`i. Najva`ni vidovi doma{ni mikrokrle`i se: Dermatophagoides pteronyssinus, Dermatophagoides farinae, Dermatophagoides microceras i Eurogluphus mainei i D. pteronyssinus (slika 8, A i B) e dominantniot mikrokrle` od doma{nata pra{ina {to `ivee vo predelite so konstantno vla`na klima, odnosno dominantniot doma{en mikrokrle` kaj nas i vo drugite zemji vo Evropa i SAD. D. farinae podobro pre`ivuva vo uslovi na poniska vla`nost na vozduhot, odnosno vo predelite so dolgi i suvi zimi.

A
A. Izoliran od S. Milkovska

B

Slika 8. A. i B. Dermatophagoides pteronyssinus

Holandskite alergolozi Voorhorst i Spiksma vo 1967 god. doka`uvaat deka alergenskata mo} na doma{nata pra{ina vo najgolema merka se dol`i na alergenite od Dermatophagoides pteronyssinus. Voedno tie prvi ja vospostavija vrskata pome|u brojot na doma{nite mikrokrle`i i alergenskata mo} na doma{nata pra{ina. Alergenite od doma{nite mikrokrle`i se identificirani i klasificirani vo ~etiri grupi. Alergenite od grupite I, III i IV pretstavuvaat proteoliti~ki enzimi i se nao|aat vo fecesot od doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od grupata I (Dermatophagoides pteronyssinus I, Dermatophagoides farinae I i Dermatophagoides microceras) se cistein proteazi; alergenite od grupata III se serin proteazi; dodeka alergenite od grupata IV se amilazi. Alergenite od grupata II se strukturen del od teloto na doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od doma{nata pra{ina vo najgolem procent pripa|aat na grupite I i III, dodeka alergenite od grupata II vo doma{nata pra{ina se sretnuvaat vo mnogu mala koncentracija.

88

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

Koncentracijata na alergenite od mikrokrle`ite vo doma{nata pra{ina od 0,5 mkg/g pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. Postoi signifikantna korelacija pome|u koncentracijata na mikrokrle`ite vo domovite i dol`inata na eksponiraniot sta` so pojavata na alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica, kako i so pojavata i stepenot na te`ina na klini~ki manifestna bolest. Senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i ima primarno alergolo{ko zna~ewe, odnosno brojot na licata {irum svetot senzibilizirani na ovie alergeni se procenuva na okolu 100 milioni. Spored rezultatite od European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) alergenite od doma{nite mikrokrle`i se najva`nite alergeni povrzani so bronhijalnata hiperreaktivnost i astmata vo 16 centri od 22 zemji od Evropa, Severna Amerika i Avstralija, a `iveeweto vo vla`ni `iveali{ta e potvrdeno kako rizik-faktor za pojavata na astma. Rezultatite od pove}e studii uka`uvaat deka senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i pretstavuva najva`en rizikfaktor i za pojavata na detskata astma, a rizikot e signifikantno povrzan so stepenot na ekspozicijata. Spored prospektivnite studii koi{to ja istra`uvaat patogenezata na detskata astma, rizikot za pojavata na astma do 11 god. od `ivotot se zgolemuva za pet pati pri ekspozicija vo prvata godina od `ivotot na doma{na pra{ina, koja{to sodr`i koncentracija od alergenite od doma{nite mikrokrle`i povisoka od 10 mkg/g. Spored edna studija za detskata astma vo R. Makedonija, senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i se sretnuva kaj 95,9% od decata so alergiska astma, a koncentracijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina vo `iveali{tata na bolnite deca e signifikantno povrzana so stepenot na nespecifi~nata bronhijalna reaktivnost, te`inata na astmata i nepovolniot evolutiven razvoj na bolesta. Vo istoto istra`uvawe e konstatirana prose~na koncentracija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina od spalnata soba na decata od 11,8 mkg/g, odnosno 20 pati povisoka od koncentracijata, za koja{to e potvrdeno deka pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. 2.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus se sretnuva kaj 13,9% od ispituvanite adulti (grafik 13).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

89

: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.). Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na Dermatophagoides pteronyssinus e sli~na kaj ispitanicite od site ispituvani gradovi.4%) e registrirana kaj ispitanicite od Skopje.0% 11. Najvisoka (14. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Alergenite od mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina pretstavuvaat naj~est poedine~en vnatre{en aeroalergen. 90 Institut za medicina na trudot . 14.Kolaborativen centar na SZO .1% 13.6% 13.5% 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 14. Ovaa pojava e verojatno vo korelacija so klimatskite priliki vo Skopje i Debar. odnosno naj~est aeroalergen voop{to.9% Grafik 13. Makedonija 13.6%) (grafik 14).4% 14.2% 12. a najniska kaj ispitanicite od Debar (11. na koj{to se senzibilizirani ispitanicite so respiratornite alergiski bolesti (grafik 15.

Ma~ka Alergenite od ma~ka se potentni senzitizeri na di{nite pati{ta. Fel d1 ostanuva vo domot pove}e meseci posle otstranuvaweto na ma~kata.4% 73. a mo`e da bide prenesuvan so oblekata na liceto koe{to do{lo vo kontakt so ma~kata i da predizvikuva nazalni. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. Doma{ni milenici Vo razvienite zemji e ustanovena visoka prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite milenici.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. 2. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka e signifikantno povrzana so bronhijalnata reaktivnost i astmata. Glavniot alergen (Fel d1) se nao|a na krznoto od ma~kata (osobeno vo facijalniot predel). Fel d1 se odlikuva i so golema prodornost vo di{noto steblo so ogled na dimenziite na negoviot nosa~ vo vozduhot na respirabilna ~esti~ka (dijametar < 5 mkm). klini~ka imunologija i alergologija 91 . odnosno `ivotni (ma~ka. Spored istra`uvawata vo SAD.9% 58. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Alergiska astma 13. Spored rezultatite od istra`uvawata vo [vedska i Holandija vo ramkite na ECRHS.4% Grafik 15. Prevalencijata na senzibilizacijata na ovie alergeni vo na{ata populacija e poniska. ku~e) i ptici (papagal. al. dodeka spored istra`uvawata vo [panija.1. alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit 2. rinitis Celogod. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka pretstavuva prediktor na poniska vrednost na FEV1 nezavisno od pu{eweto i bronhijalnata hiperreaktivnost. okularni i/ili astmatski simptomi kaj senzibiliziranite lica. konj.3% 89. Osven visokiot alergenski potencijal.3. kanarinec). al. senzibilizacija na alergenot od ma~ka se sretnuva kaj okolu 6 milioni lica. sekretot od lojnite `lezdi i urinata. a edna od pri~inite e pomalata zastapenost na doma{nite milenici vo domovite kaj nas vo sporedba so razvienite zemji.3.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

2.3.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ma~ka se sretnuva kaj 5,5% od ispituvanite adulti (grafik 16).

5,5%

Grafik 16. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na ma~ka e najvisoka vo Skopje (7,4%), a najniska vo Debar (2,4%), a edna od pri~inite sigurno e prevalencijata na doma{nite milenici vo navedenite gradovi (grafik 17).
7,4%

8 7 6 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh
3,1% 5,1%

6,2%

4,1%

2,4%

Pr

De

Pe

Grafik 17. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit iznesuva 34,0%, 16,7%, odnosno 21,6% (grafik 18).

92

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
120 100 80 60 34,0% 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 21,6% 16,7% 5,5%

Grafik 18. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.2. Ku~e Za ku~iwata se karakteristi~ni dva va`ni alergeni (Can f1 i Can f2), koi{to spored svoite karakteristiki se sli~ni so Fel d1, osven {to imaat ponizok alergenski potencijal. Can f1 i Can f2 se karakteristi~ni za site vidovi ku~iwa, a so Fel d1 postoi nizok stepen na vkrstena reaktivnost. Spored podatocite od literaturata vo razvienite zemji senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj okolu 30% od atopi~nite lica. 2.3.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj 2,8% od ispituvanite adulti (grafik 19).

2,8%

Grafik 19. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj site ispituvani adulti

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

93

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ku~e e najvisoka vo Skopje (4,2%), a najniska vo Debar (1,0%) (grafik 20). I ovoj grafi~ki prikaz, kako i grafikot 17. go demonstriraat stavot kon doma{nite milenici na `itelite vo pogolemite urbani sredini.
4,2% 3,8% 2,9% 2,1%

5 4 3 2 1 0 Sk

1,9% 1,0%

Do

Oh

Pr

De

Pe

Grafik 20. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ku~e kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 21).
120 100 80 60 40 20 2,8% 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma

23,1%

18,4% 10,0%

Grafik 21. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

94

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.3.3. Ptici Alergenite od pticite (papagali, kanarinci, gulabi i dr.) obi~no pretstavuvaat alergeni od mikrokrle`ite koi{to `iveat vo nivnite perduvi. Spored podatocite od literaturata, prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ptici ne e visoka, no ovie alergeni se poznati po sposobnosta da predizvikuvaat seriozni nazalni, okularni i/ili astmatski simptomi. 2.3.3.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na perduvi se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 22).

3,9%

Grafik 22. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi e najvisoka vo Skopje (4,4%), a najniska vo Debar (1,4%) (grafik 23).
4,4%

5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh

3,9%

2,7% 1,9% 1,4%

2,8%

Pr

De

Pe

Grafik 23. Senzibilizacija na alergenite na perduvi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

95

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 24).
120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 14,9% 3,9% 10,0%

10,0%

Grafik 24. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.4. Lebarka Alergenite od lebarkata (angl. cockroach) (Slika 9, A i B) pretstavuvaat va`en triger na simptomi vo nekoi zemji (SAD, Velika Britanija, Avstralija i dr.). Pove}eto vidovi lebarki `iveat vo tropskite predeli, no so primenata na centralnoto greewe tie se pro{ireni i vo zemjite so studena klima. Naj~esti vidovi lebarki se amerikanskata lebarka (Periplaneta americana), avstraliskata lebarka (Periplaneta australasiae), aziskata lebarka (Blatella orientalis) i dr. Vo Evropa i kaj nas se sretnuva germanskata lebarka (Blatella germanica, nar. buba {vaba).

A.

B.

Slika 9. A. i B. Germanska lebarka (Blatella germanica)

Alergenite od lebarkite pretstavuvaat sostaven del na doma{nata pra{ina. Alergenite od amerikanskata i germanskata lebarka se identificirani 96
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

4% 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh 1. a najniska vo Debar (1.9% 1. 3.4.0%.2% od ispituvanite adulti (grafik 25). Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od lebarka se sretnuva kaj 3.3.2% Grafik 25.4%) (grafik 26). odnosno 10.1% 2.2% 2.1% 4. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Senzibilizacija na alergenite na lebarka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit.0% Pr De Pe Grafik 26.6%. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 11. 2.1. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka e najvisoka vo Skopje (4.Aeroalergeni od vnatre{na sredina i mo`at kvantitativno da se odredat vo doma{nata pra{ina so specifi~ni monoklonalni antitela. 10. klini~ka imunologija i alergologija 97 . 5.0% (grafik 27).4%).

The importance of allergens in the development of asthma and the persistence of symptoms.5. al. Risk factors. p.9%) najverojatno e prisutna kaj pove}e od 200 000 lica vo R. Global Initiative for Asthma. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. Senzibilizacijata na muvli se sretnuva relativno retko vo adultnata populacija vo R. Woodcock A. 2. Prvite rezultati za senzibilizacijata na alergenite od lebarkata i nejzinata za~estenost kaj bolnite od alergiski respiratorni bolesti uka`uvaat deka se raboti za faktor za koj mora da se vodi smetka vo alergolo{kata obrabotka na bolnite.6. Makedonija. 98 Institut za medicina na trudot . Na{ite rezultati go potvrduvaat alergolo{koto zna~ewe na alergenite na doma{nite mikrokrle`i na {to uka`uvaat i pove}e istra`uvawa od zemjava i od svetot. 4. a se sretnuva kaj okolu 90% od bolnite so celogodi{en alergiski rinit i okolu 60% od bolnite so alergiska astma. Literatura: 1.Kolaborativen centar na SZO . Senzibilizacijata na alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus (13. 4. Nelson HS. no pretstavuva va`en rizik-faktor za nastanokot na celogodi{niot alergiski rinit i alergiskata astma. Allergies. 27-39. J Allergy Clin Immunol 2000. 3. Makedonija. 3. 105: 628-632.0% 10. Zaklu~oci 1. Alergiska astma 11.: Alergiskite bolesti vo R. and Blood Institute 2002. The UCB Institute of Allergy. Lung. Custovic A. Importance of indoor allergens in the induction of allergy and elicitation of allergic disease. konj. 2. 2. National Institutes of Health. rinitis Celogod. Simpson A. al. National Heart. 53: 115-120.Cvetanov V i sor. p.6% 10. Allergy 1998. no i pokraj toa.0% Grafik 27. Makedonija 120 100 80 60 40 20 3. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma 2. 20-29.2% 0 Vkupno Celogod. Brussels 1999. Na{ite podatoci uka`uvaat na ne{to poniska senzibilizacija na alergenite od doma{nite milenici (`ivotni i ptici) vo sporedba so podatocite od istra`uvawata od razvienite zemji. taa pretstavuva va`en faktor vo nastanokot na alergiskite respiratorni bolesti.

Aeroalergeni od vnatre{na sredina 5. Pope A. 55: 65-68. Holgate S. Spanish Group of the European Community Respiratory Health Survey. Anto P. Jarvis D. Australia. Respiratory symptoms and positive skin prick tests in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). 7. Skopje: Medis-informatika. Washington: National Academy Press. Engl J Med 1990. 15. Individual allergens as risk factors for bronchial responsiveness in young adults. Bjornsorn E. et al. Varekamp H. Risk of asthma in the general Spanish population attributable to specific immunoresponse. Marttila O. et al. et al. 323: 502-507. Henry C. Clin Exp Allergy 1999. Voorhorst R. 17. Janson C. Ma~eska-Baxakova G. E`ova N. 53: 662-667. 14 (30): 78. Doktorska disertacija. 103: 709-711. 1: 291-297. 16. Thorax 1998. Janson C. Bitola: Kiro Dandarot. J Allergy Clin Immunol 1999. Chinn S. Sunyer J. Norback D. 2002. Creature comfort-living mites and moudls. 21. cat and mite allergens in public transport vehicles. Abramson M. Faktori koi vlijaat vrz evolucijata na astmata vo detskata vozrast. Balabanova M. et al. Karadzinska-Bislimovska J. 19. Makinen-Kiljunen S. 12. 8. J Allergy 1967. 39: 325-339. 29: 148149. Spiksma F. 1993. Burney P. Karaxinska-Bislimovska J.41-48. Kiril i Metodij”. Asthmatic symptoms and indoor levels of microorganisms and house-dust mites. Onset and remission of allergic rhinitis and asthma and the relationship with atopic sensitization and smoking. European Community Respiratory Health Survey. et al. Ma~eska-Baxakova G. Allergy 2000. Harrison PT. Trandafilovski P. 1999. A prospective study. 13. Neukirch C. Partti-Pellinen K. 18:598-611. Indoor allergens: assessing and controlling adverse health effects. Sensitization to individual allergens and bronchial responsiveness in the ECRHS. 18. 1999. 14. 9. 6. Kutin JJ. et al. Respirology 1996. Am J Respir Crit Care Med 2000. et al. 14. Kungulovski \. Leynaert B. Cvetanov V. 28: 728-734. Burney P. 20. Burney P et al. Eur Respir J 1999. Soriano JB. Univerzitet “Sv. Norrman E. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Patterson R. Anto JM. Luczynska C. Janson C. Usmeno soop{tenie. Occurrence of dog. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Eur Respir J 1999. Burge H. 10. 162: 920-924.Skopje. Chinn S. Is sensitization to Alternaria alternata a risk factor for severe asthma? A population-based study. Cvetanov V. 11. 25: 423-431. klini~ka imunologija i alergologija 99 . 1998. 2125. Exposure to house-dust mite allergen (Der p 1) and the development of asthma in childhood. Clin Exp Allergy 1995. Platts-Miles TAE. Sunyer J. Medicinski fakultet . Astmata i va{eto dete. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. Sporik R. Trandafilovski P. Petrovska J. National Academy of Sciences. Int J Epidemiol 1999. et al. The house dust mite (Dermatophagoides pteronyssinus) and the allergens it produces: identity with the house dust allergens. Plaschke PP. Risk factros for asthma among young adults in Melbourne. 14: 876-884. Raven J. et al.

100 .

Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa .Poglavje V V.

loboda-Chenopodiaceae spp. Dermatophagoides pteronyssinus.1% histamin i negativna kontrola so glicerinirana sredina za ekstrakcija. Primeneti se dva vida pra{alnici dizajnirani za ovaa namena. tegavec-Plantago lanceolata. Ohrid. ma~ka. Od niv 722 se vozrasni (283 od ma{ki i 439 od `enski pol. pri {to od gradovite Skopje. a se ~itani po vremenski period od 20 minuti.56 ± 13. Mann-Whitney U-test. kopriva-Urtica dioica. Prilep. odnosno okolu 0. vo glicerinirana sredina na ekstrakcija. Dojran. rang 18 . Ispituvawata se izvedeni na spirometarot SanoScope-SCHILLER spored preporakite na European Community for Steel and Coal (Official Statement of the European Respiratory Society). Ambrosia elatior. Statisti~kata analiza na dobienite podatoci e izvedena so deskriptivni i analiti~ki metodi (χ2-test. rang 4 . Penicillinum notatum.01 ± 2. za pozitiven ko`en test e smetana papula so sreden dijametar > 3mm.. grupen polen-treva. t-test za nezavisni primeroci i linearna regresija) so statisti~kata programa SPSS 11. Debar i Peh~evo po slu~aen izbor se vklu~eni vkupno 1121 ispitanik.78 god) i 399 deca (196 od ma{ki i 203 od `enski pol.5god. Pra{alnicite za vozrasnite se popolnuvani od lekar. Spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija.44 god so pozitiven odgovor na pra{awata za postoewe na astmatski simptomi i/ili primena na antiastmatski lekovi. Makedonija Epidemiolo{ko-klini~koto istra`uvawe e izvedeno vo periodot od fevruari do juni 2002 god. sredna vozrast 39. Testovite se izveduvani na volarnata strana na podlaktot pri {to e vklu~ena pozitivna kontrola so 0. 102 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija. perduv). Alternaria alternata.Kolaborativen centar na SZO . pelin-Artemisia vulgaris. ku~e. Alergenskite ekstrakti se rastvorani vo 31505 QAU (quality assurence units). Dijametarot na papulata e presmetuvan so transparenten pleinmetar.Cvetanov V i sor. Brojot i vidot na alergenite be{e odreden vrz osnova na rezultatite od trigodi{niot aeropalinolo{ki monitoring. dodeka pra{alnicite za decata se popolnuvani od roditelite spored soodvetni instrukcii. Kaj adultite od vozrasnata grupa 20 . Kaj vozrasnata populacija izvedeni se ko`ni prick-testovi so 11 standardni Bencard-ovi alergeni (grupen polen-drvja.61 god.6% od vkupnata populacija na R. vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni spirometriski ispituvawa i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. Fisher’s exact-test. Pri sostavuvaweto na pra{alnicite koristeni se standardiziranite pra{alnici primenuvani vo epidemiolo{kite studii za alergiskite bolesti vo svetot. odnosno pra{alnik za vozrasni (prilog 2) i pra{alnik za deca (prilog 3).15 god). sredna vozrast 11. kako European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) i International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC). lebarka.

1. odnosno pozitivniot bronhodilatatoren test so sprej Ventolin kaj ispitanicite so reducirana ventilatorna funkcija.Vozrasno naselenie Od vkupniot broj vozrasni ispitanici (722) ma`i se 283 (38. Astmata (vo vozrasnata grupa 20 . hrana i ubod od insekti kaj vozrasnite i decata e definirana spored pozitivnite odgovori na pra{awata za pojava na reakcija na preosetlivost posle primena na odreden lek. Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Atopijata kaj vozrasnite e definirana kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni. Preosetlivosta na medikamenti. konsumirawe odredeni prehranbeni produkti ili ubod od insekt. klini~ka imunologija i alergologija 103 . a `eni 439 (61. Alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnite e definiran spored postoeweto na simptomi za konjunktivit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni. Sezonskiot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za povtoruvani sezonski manifestacii na eden ili pove}e od simptomite za rinit vo periodot prolet-leto. Karakteristiki na ispituvanite grupi 1.1.44 god) e definirana spored postoeweto na eden ili pove}e astmatski simptomi ili primena na antiastmatski lekovi i pozitivniot nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. a celogodi{niot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za celogodi{ni simptomi za rinit vo kontakt so op{ti celogodi{ni alergeni. Celogodi{niot alergiski rinit (CAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnava na podatoci od pra{alnikot za celogodi{na manifestacija na zaboluvaweto i pozitivnata senzibilizacija na celogodi{nite alergeni.1.4%). Alergiskiot rinit kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na postoeweto na simptomi za rinit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 1. 1. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Distribucijata na ispituvanata grupa spored polot e prika`ana na grafikot 28. Atopiskiot dermatit kaj decata e definiran kako ko`en isip sleden so jade` koj{to se pojavuva i gubi vo tekot na najmalku {est meseci.0.6%). Sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na pozitivnite podatoci na simptomi za rinit asocirani so polenskata sezona i pozitivnata senzibilizacija na polenski alergeni.

a prose~nata vozrast iznesuva 39.5 god.7% 13. 35 30 25 20 15 10 5 0 30.: Alergiskite bolesti vo R.9% 15. Distribucija na ispituvanata grupa spored polot Vozrasta na ispitanicite e vo rangot od 18 do 78 god.3%) (grafik 29). dodeka ispitanicite od drugite gradovi se prisutni vo pribli`no ist procent.1% 22% 11.Kolaborativen centar na SZO .0% Skopje Dojran Ohrid Prilep 13.4% 38. Najgolemiot broj vozrasni ispitanici e od vozrasnata grupa 41-50 god (30.0% Grafik 30.9% 5. Distribucija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe 104 Institut za medicina na trudot .0% Debar Peh~evo 14.1%).0% 14.0% 16. dodeka najmalku ispitanici ima od vozrasnata grupa > 70 god (1.56 ± 13. koj{to se dvi`i od 13% do 16% (grafik 30). Makedonija 61. Distribucija na ispituvanata grupa spored vozrasta Najgolemiot broj ispitanicite e od podra~jeto na Skopje (28%).0% 28. 15.Cvetanov V i sor.6% ma`i `eni Grafik 28.2% 1.3% > 70 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 Grafik 29.

8% penzioneri (grafik 33 i 34). najbrojni se Makedoncite (79. 85.1% Rom 1.9% se nevraboteni i 6. Nevrab.6% Grafik 32.9%).5% Srb 0. Distribucija na ispituvanata grupa spored etni~kata pripadnost Spored mestoto na `iveewe.8% Penz.4% grad selo 14. 22.8% 5. 70 60 50 40 30 20 10 0 58.5%). Distribucija spored stepenot na obrazovanie Grafik 34.7% 13. klini~ka imunologija i alergologija 105 .2% dr Mak Alb Grafik 31. najbrojni se vrabotenite (70. pogolem e brojot na ispitanici od urbanata sredina (85.8% Tur 2.5% Vrab. Spored socijalno-ekonomskiot status.9% 70. najbrojni se ispitanicite so sredna stru~na podgotovka (58.6%) (grafik 31).4% 16.7% OSS SSS VSS Studenti Grafik 33.6% 2. Distribucija spored socijalno-ekonomskiot status Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4%) (grafik 32). 22.9% 6. 100 80 60 40 20 0 79.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Spored etni~kata pripadnost.7%) i Albancite (13. Distribuija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe (grad ili selo) Spored stepenot na obrazovanie. 18.

drva struja Grafik 37.6%) (grafik 35 i 36).1%) (grafik 37 i grafik 38).7% 12.7% 43.6% 28.4% 31.7%).6% 34.1% 75.6% 25.9% 29.Cvetanov V i sor. Distribucija spored na~inot na zatopluvawe na domot 106 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . a greeweto so drva e naj~est na~in na zatopluvawe na domot (58.2% pu{a~i nepu{a~i Grafik 35.2%). Distribucija na ispituvanata grupa spored navikata za pu{ewe 50 40 30 20 10 0 45. a najmalku kaj ispitanicite od Dojran (25.: Alergiskite bolesti vo R.2% parno gr. Najmnogu pu{a~i se sretnuvaat kaj ispitanicite od Skopje (45.1% ku}a stan 24. 70 60 50 40 30 20 10 0 58.1%).2% 36. Distribucija na pu{a~ite spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispitanicite `iveat vo ku}a (75. Distribucija spored na~inot na domuvawe Grafik 38.8% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 36. Makedonija Kaj ispitanicite e registriran relativno visok procent na pu{a~i (34. 57.

100 80 77. klini~ka imunologija i alergologija 107 . i toa naj~esto onie od Peh~evo (85.5% 84.5%) (grafik 44).3% 66. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Na zagadenost vo okolinata na domot (smet.3%) (grafik 40). i toa naj~esto ispitanicite od Skopje (44.3%) i Peh~evo (84.4%) i Skopje (40.2% da ne 22. industrisko zagaduvawe.8% da ne 92.1% 40 da ne 30 20 10 64. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 40. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici ~uvaat 35.9% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 41.5% 45.2% od site ispitanici (grafik 39).3% od ispitanicite (grafik 45).Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prisustvo na zelenilo vo okolinata na domot referiraat 67.4% 72.3% od ispitanicite (grafik 43).2%).6%) (grafik 46).3% 40.2% 64.4% 61.5% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 39. vo najgolem procent ispitanicite od Dojran (45. Ovaa pojava e naj~esto prisatna kaj ispitanicite od Dojran (92. 100 80 67.4% 67.2% 33.1% 63.9%) i Ohrid (84.5% 36.8% 24.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 43. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 50 35.2% 32. a najmalku ispitanicite od Dojran (14. Zelenilo vo okolinata na domot .distribucija vo oddelnite gradovi Zelenilo vo domot odgleduvaat 77.4%) (grafik 42).2% 80. izduvni gasovi od soobra}ajot i drugo) uka`uvaat 38.2% od ispitanicite (grafik 41). Zelenilo vo domovite kaj ispituvanata grupa Grafik 42.5% 85.4% 39.3% 60. Doma{ni milenici kaj ispituvanata grupa Grafik 44.8% 84.

8% od ispitanicite (grafik 47). Makedonija 50 40 44.5%).5% 47. a devoj~iwa 203 (51. povtorno vo najgolem procent ispitanicite od Skopje (57.2% 43.Kolaborativen centar na SZO . vlaga ili visoka temperatura) referiraat 43.1% 48. Od vkupniot broj ispituvani deca.3% 61.7% 30 20 10 0 Sk Do Oh Pr De 14.: Alergiskite bolesti vo R.2.2% 56. 51. a vo najmal procent ispitanicite od Dojran (24.1%) (grafik 49). Deca Vo soglasnost so metodologijata na istra`uvaweto. Distribucija na ispituvanite deca spored polot 108 Institut za medicina na trudot .1. 70 60 50 40 30 20 10 0 57.6% 20.6% 39.1% 33% 24.9% ma{ki `enski Grafik 49.2% 38. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 46.6% ne Pe Grafik 45. Zagadenost vo okolinata na domot.distribucija vo oddelnite gradovi 1.5% 25.Cvetanov V i sor. Specifi~na prof. mom~iwa se 196 (48.1% 30. vo ispituvanata grupa bea vklu~eni 399 deca na vozrast 0-15 god. ekspozicija .4% da 38.2% 37. ekspozicija kaj ispituvanata grupa Grafik 48.distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na specifi~na profesionalna ekspoziija na rabotnoto mesto (pra{ina.1%) (grafik 48).8% da ne Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 47.9%). hemikalii. Specifi~na prof.

Distribucija na ispituvanite deca spored etni~kata pripadnost Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 57.61 godini. Distribucija na ispituvanite deca spored gradot na `iveewe Spored etni~kata pripadnost na ispituvanite. Grafik 50. 100 80 60 40 20 0 78.1%. a vozrasnata grupa > 7 god so 57.7% 14.01 ± 2.0% 9.9% (grafik 50).0% 12.5%) (grafik 52).5% Srb 1.7%) i Albancite (14.3% dr Grafik 52.5% 3.8% Rom 0.0% 13. deca najbrojni se Makedoncite (78. 21.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prose~nata vozrast na ispituvanite deca iznesuva 11. Distribucija na ispituvanite deca spored vozrasta Kako i kaj vozrasnite ispitanici.0% Skopje Dojran Ohrid Prilep Debar 14.0% Peh~evo Grafik 51. klini~ka imunologija i alergologija 109 . najgolemiot broj od ispituvanite deca se od Skopje (31%) (grafik 51).9% 42.1% < 7 god. Vozrasnata grupa ≤ 7 god e zastapena so 42.1% Mak Alb Tur 1. > 7 god.0% 31.

a najvisok procent se sretnuva kaj ispituvanite deca od Dojran (86.9%. Najgolem broj majki koi{to pu{ele vo tekot na bremenosta se sretnuva vo Dojran (17. Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta kaj ispituvanite deca Grafik 57.9% da ne 12.6%) i Skopje (15.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 91% od ispituvanite deca bile doeni (grafik 58). Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta .1% od slu~aite (grafik 56). 60 50 53% 73.6% Grafik 54. @iveewe vo ku}a ili stan kaj ispituvanite deca Grafik 55.8% ku}a stan 26. Akcentot be{e staven na ekskluzivnoto doewe. Makedonija Vo grad `iveat 81. vnimanie zaslu`uva podatokot 110 Institut za medicina na trudot .6% 17.6% 87.1% 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 8.: Alergiskite bolesti vo R. drva struja 18.1% 2. 20 15. a vo selo 18. Distribucija na ispituvanite deca spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispituvanite deca `iveat vo ku}a (73.1% od ispituvanite deca (grafik 53).Cvetanov V i sor.3% 6.9%) (grafik 59).Kolaborativen centar na SZO .6%). Na~in na zatopluvawe na domot Navikata za pu{ewe cigari kaj majkite na ispituvanite deca vo tekot na nivnata bremenost e prisutna vo 12. a najmal vo Peh~evo (2%) (grafik 57).8% 19.4% 6.9% grad selo 18. a greeweto so drva e po~est na~in na zatopluvawe na domot (53%) (grafik 54 i grafik 55).8%).2% 40 30 20 10 0 parno gr.1% Grafik 56. 81.1% Grafik 53.

a najmalku vo Peh~evo (42.6% 93. a duri 18.4% 34.6% do 12 mes.4% 18. 100 80 60 40 20 0 < 3000 gr 3-4200 gr > 4200gr 16.5%) iznesuvala 3000 .8%) (grafik 63). Vo Ohrid duri 66.1% 78. klini~ka imunologija i alergologija 111 . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Distribucija na ispituvanite deca spored rodilnata te`ina Pove}e od edno dete e prisutno vo semejstvata na 55% od vkupniot broj ispituvani deca nasproti 45% od ispituvanite deca koi{to nemaat brat ili sestra (grafik 62). Distribucija na ispituvanite deca spored doeweto vo prvata godina od `ivotot 100 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 88. 91.9% 87.9% 40 30 20 10 0 do 3 mes.5% Grafik 61.1% 5.0% Grafik 58.3% 98.6% 24.2% 86.6% od ispituvnite deca imaat brat ili sestra. Traewe na doeweto vo `ivotot/distribucija vo oddelnite gradovi Rodilnata te`ina kaj najgolemiot broj od ispituvanite deca (78.0% da ne 9. 22.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti deka re~isi 35% od ispituvanite deca bile doeni vo tekot na celiot doene~ki period. Grafik 59.4200 g (grafik 61). > 12 mes.7% 92. Doewe vo prvata godina od prvata godina od `ivotot Grafik 60. do 6 mes.6% i posle navr{enata prva godina od `ivotot (grafik 60).

vo najgolem procent kaj ispitanicite od Dojran (91.4% 79. Spored o~ekuvawata.4% od ispituvanite dea (grafik 68).3% 76.6% 21. deca . Zelenilo vo okolinata na domot .9% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 64.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.0% 54. 100 80 90. Makedonija 100 80 66.Kolaborativen centar na SZO . 100 80 57.8% da ne 60 40 20 0 46. Pove}edetstvo odnosno bra}a/ sestri kaj ispituvanite deca Grafik 63.1% 79.6% 50. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 67. najgolem procent deca so prestoj vo jasli ili gradinka e registriran vo Skopje (57.1%) (grafik 67).1%) (grafik 65).7% da ne 20.8% 55.8% od ispituvanite deca na vozrast 0-6 god prestojuvale vo jasli ili gradinka (grafik 64).2% 57.8% 91. 112 Institut za medicina na trudot .7%) (grafik 69).2% 42.0% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 62. Prestoj vo jasli ili gradinka .).7% od ispituvanite deca (grafik 66.0% 64. Pove}edetstvo kaj isp.distribucija vo oddelnitegradovi Zelenilo vo okolinata na domot e referirano kaj 79.2% 74.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 42.0% da ne 60 40 20 0 45.7% 23.1% 40.7% 27. povtorno vo najgolem broj od decata od Dojran (92.3% 56.6% 42.3% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 66.4% 47. Prestoj vo jasli ili gradinka kaj ispituvanite deca Grafik 65.distribucija vo oddelnite gradovi Odgleduvawe zelenilo vo domot e referirano od 71.

6% 65. procentot e najvisok kaj ispitanicite od Skopje (34.7%) (grafik 71). a najnizok kaj ispitanicite od Dojran (5.2% 60.6% 67. Zelenilo vo domot kaj ispituvanite deca Grafik 69.7% 65.3% 55.7% 50.9% 74.3% 71.7% 65.4% da ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 70. 100 80 62.4% da 28.6% 34. Doma{ni milenici kaj ispituvanite deca Grafik 71.0% 31.1% od ispituvanite deca (grafik 74). kanarinec i dr. ma~ka.8% 55.8%) (grafik 73).2%). industrisko zagaduvawe. klini~ka imunologija i alergologija 113 .3% 60.3% 59. 100 80 39. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Pasivno pu{ewe kaj ispituvanite deca Grafik 73. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici.7% od ispituvanite deca `iveat vo semejstva kade {to eden ili pove}e ~lenovi se pu{a~i (grafik 72). Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici. Pasivno pu{ewe-distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na zagadenost vo okolinata na domot (smet.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 92.7% 78.7% 81.6% 30. papagal. vo najgolem procent doma{ni milenici se sretnuvaat kaj decata od Dojran (62.4% 60 da ne 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 72.9%) (grafik 75).2% 100 80 71.4% od ispituvanite deca (grafik 70).) se ~uvaat vo domovite na 34. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Vkupno 60.9% 28. izduvni gasovi od soobra}ajot i dr. Najvisok procent pasivni pu{a~i se sretnuva kaj ispituvanite deca od Peh~evo (81.6% ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 68. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici (ku~e.) referiraat 20.4% 20.

9% 11.9% da ne 20. Zagadenost vo okolinata na domot .2% 19.distribucija vo oddelnite gradovi 114 Institut za medicina na trudot .6% Grafik 74.: Alergiskite bolesti vo R.6% 5.1% 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 34.Kolaborativen centar na SZO . Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 75.3% 13. Makedonija 100 79.Cvetanov V i sor.5% 15.

priliv na krv vo nosnata mukoza. napor. jasen.4 2. J 30. eozinofili i dr. Definicija Alergiskiot rinit (AR) e vospalitelna bolest na nazalnata mukoza. kivawe.1. topola. Vospalenieto doveduva do zgolemen nazalen odgovor kon razli~ni nespecifi~ni i specifi~ni stimulusi od okolnata sredina i do formirawe klini~ki sindrom so sledni simptomi: hipersekrecija. brest. koga simptomite traat pomalku od 4 dena vo nedelata ili vo tekot na pomalku od 4 nedeli. Alergiski rinit MKB . kivawe i zatnat nos najmalku 2 nedeli. p~enica. Sezonskiot AR (SAR. plevelite (pelin. kakvi {to se: studen vozduh. livadarka). vrba. Spored te`inata na klini~kite pojavi AR se deli na lesen.1) se definira kako vospalitelna bolest na nazalnata mukoza so intermitentni simptomi na rinit: ~e{awe. muvli i nivni spori. bor). dab. Pokraj sezonata. koj se karakterizira so prisustvo na mnogu kletki i kleto~ni elementi: mastociti. prosledeno so kivawe i vodenikava rinorea. kopriva. odnosno perzistenten so simptomi koi traat 4 ili pove}e denovi vo nedelata vo tekot na pove}e od 4 nedeli. AR se deli na sezonski i celogodi{en. Klasifikacija Spored vremeto na pojavuvaweto. iritacija.10. za~ini. ^esto pati od vozdu{nite strui mo`e da se prenesuvaat polenovite zrna i vo podale~nite podra~ja i da predizvikuvaat vonsezonski simptomi na SAR. lipa. ambrozija. tegavec. gluvar~e). Tipot na alergenot e geografski opredelen so aeropalinolo{kite karakteristiki vo opredelenata oblast.0. 2. dizel gasovite. Najzna~ajni favorizira~ki faktori za pojavata na SAR se nazalnite nespecifi~ni iritansi. bazofili. azotniot oksid). no ne pomalku va`ni se emocionalnite faktori i zagaduva~kite agensi od okolinata (ozonot. ~ad od cigari. sulfurniot dioksid. gabite. kaj prethodno senzibilizirani lica pri sezonska ekspozicija na oddelni specifi~ni polenski alergeni. osobeno muvlite i nivnite spori. elka. razli~ni mirisi. prosledeno so vodenikava sekrecija i nazalna opstrukcija poradi hipertrofija na nosnata ligavica. Celogodi{niot (perenijalniot) AR (CAR. {tavej. trevite (p~enka.1. ‘r`. kongestija vo nosot. umeren i te`ok. AR mo`e da bide intermitenten. ~e{awe. dol`inata na polenacijata i Makedonsko zdru`enie za bazi~na. loboda. Spored karakterot na simptomite.Alergiski rinit 2.3.3) se definira kako vospalitelna reakcija na nazalniot epitel so postojano prisutni simptomi na rinit vo vid na ~e{awe. klini~ka imunologija i alergologija 115 . Etiopatogeneza Naj~esti predizvikuva~i na SAR se polenite od drvjata (breza.2. Sezonski alergiski rinit 2.3. J 30. alkohol. 2. J 30.

serotonin. Toa rezultira so degranulacija na membranata i osloboduvawe na membranski medijatori od tipot na histamin. alkoholot i za~inite se va`ni trigeri na simptomite. 116 Institut za medicina na trudot . Zna~ajna e i vkrstenata senzibilizacija na polenite od trevi. Makedonija meteorolo{kite uslovi. triptaza. zgolemena vaskularna permeabilnost. serotonin. Patogenezata na SAR podrazbira protivgen-protivtelo reakcija koja se javuva vedna{ posle alergiskata provokacija so protivgen-polen koj premostuva dve molekuli na IgE fiksirani protivtela za povr{inata na mastocitite i bazofilite. kakov {to e borot. zna~ajni se i op{tite karakteristiki na polenot. Nervno-refleksniot mehanizam zapo~nuva so osloboduvaweto na medijatorite od ranata faza (histamin. razli~nite mirizbi. Prenesenite impulsi do CNS predizvikuvaat odgovor preku eferentni parasimpati~ni nervi so pojava na hipersekrecija. trigeminus. pravot. Docnite reakcii se javuvaat 6-12 ~asovi po ekspozicijata i se rezultat na LTB4 i PAF koi predizvikuvaat natrupuvawe na eozinofili vo nosnata ligavica. levkotrieni. T-li i makrofagi. Vo patogenezata na CAR se razlikuvaat ran i docen odgovor na ekspozicijata na alergeni. ~adot od cigari. koi doveduvaat do vazodilatacija.Cvetanov V i sor.interleukin 5 (Il-5) od T-po (T-po 2) i mastocitite. Pri toa aktivno u~estvuvaat i citokinite . mo`at da ja favoriziraat pojavata na simptomi. Raniot odgovor e rezultat na IgEzavisna aktivacija na mastocitite vo nazalnata mukoza. Za pojavata na klini~kite simptomi na SAR potrebna e ekspozicija na odredeno koli~estvo polenovi zrna na m3 vozduh. Emocionalnite faktori. fizi~kiot napor. pri {to se osloboduvaat medijatori: histamin. koe{to se ozna~uva kako “prag na provokacijata”.2. bradikinin i drugi) i nivno vrzuvawe za receptorite na senzitivnite vlakna na n.Kolaborativen centar na SZO . eozinofili. Patogenetski CAR vo su{tina pretstavuva inflamacija sostavena od mast kletki. isto taka. polenot na trevite i plevelite e so pogolem broj antigeni determinanti vo odnos na nekoi drvja. kako i interleukinot 3 (Il3) i stimulira~kiot faktor na granulocitno-makrofagnite kolonii.3. faktorot na aktivacija na trombocitite (PAF). levkotrienite (LTB4 i LTC4). kivavica i otok. Nazalnite nespecifi~ni iritansi kakvi {to se: studeniot vozduh. Taka. Vo hroni~nata inflamacija uloga imaat i aksonski refleksi so lokalno osloboduvawe na nevropeptidi. glandularna sekrecija i stimulacija na aferentnite nervi. Pri hroni~noto vospalenie eozinofilite preku glavniot alkalen protein i eozinofilnata peroksidaza go o{tetuvaat resestiot epitel na ligavicata i senzornite nervni zavr{etoci stanuvaat dostapni za drazbi od okolinata po {to se nadovrzuva fazata na nespecifi~na hiperreaktibilnost. bradikinini.: Alergiskite bolesti vo R. Celogodi{en alergiski rinit Naj~esti predizvikuva~i na CAR se aeroalergenite od doma{nite `ivotni i ekskretite od mikrokrle`ot Dermatophagoides pteronyssinus. prostaglandini (PGD2). bradikinin. 2. prostaglandini i hemotakti~ni medijatori.

Kaj okolu 1% od bolnite. po~esto se manifestiraat vo esen i zima.4. u{ite. sekretot e pove}e sluzav. hroni~en serozen otit. Celogodi{en alergiski rinit (CAR) . Vo zavisnost od simptomite. kontaktot so doma{nite milenici i dr.Mo`e da se javat i vonsezonski simptomi na pojava na SAR poradi transportot na polenovite zrna od podale~ni podra~ja. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Anamneza Anamnezata se karaketrizira so pojava i zasiluvawe na simptomite vo zavisnost od godi{nata sezona. no ne e isklu~eno prv pat da se javat i vo podocne`nata vozrast. Mnogu ~esto anamnesti~kite podatoci uka`uvaat na pridru`ni alergiski manifestacii od tipot na astma.1. nazalna polipoza. koj{to u{te se narekuva polenska treska.Simptomite se manifestiraat sezonski pri ekspozicija na polenskite aeroalergeni. edem okolu o~ite i crvenilo na konjunktivite. . . . Dijagnoza Dijagnozata na AR se postavuva vrz osnova na anamnezata. 2. urtikarija.Alergiski rinit 2. Klini~ka slika 2. mestoto na `iveewe. .^esto e pridru`en so hroni~en sinuzit. 2. Nosnoto di{ewe e silno ote`nato.Simptomite se hroni~ni. rabotnoto mesto. kako i na pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti i prele`ani zaboluvawa od alergiski tip.Postoi direktna zavisnost me|u koncentraciite na polenite vo vozduhot i ja~inata na klini~kite simptomi. klini~kiot pregled. mo`ni se gastrointestinalni i /ili ko`ni rekcii. {to predizvikuva bolka i su{ewe na grloto. funkcionalnite. ka{lica i no}no gr~ewe.5.Se karakterizira so isti simptomi kako SAR so toa {to voobi~aeno nazalnata opstrukcija e poizrazena poradi hipertrofija na nosnata sluznica. Sezonski alergiski rinit (SAR) Zaboluvawetoto zapo~nuva so tipi~na simptomatologija: jade` i iritacija vo nosot.4. o~ite.Te`inata na simptomite opa|a so vozrasta. kivavica i vodenikava rinorea ~esto pridru`ena so nazalna kongestija. kaj CAR se javuvaat dve formi: hipersekretoren tip so kivavica i opstruktiven tip. a kivavicata i jade`ot na nosot i o~ite se poretki simptomi. Bolnite di{at preku usta. toj e pridru`en so astma.2. . . a kako rezultat na slevawe na sekret vo di{nite pati{ta se javuva vla`na no}na ka{lica. insekti ili medikamenti. 2. Vo 10-20% od slu~aite na SAR. kako i jade` vo grloto.4.5. klini~ka imunologija i alergologija 117 . perzistentni. a ponekoga{ gust. muvlite i nivnite spori.1. alergija na hrana. ko`nite i laboratoriskite testovi.

.1. ORL status Osnovni metodi vo evaluacijata na ORL statusot kaj pacientite so nazalni simptomi se prednata i zadnata rinoskopija. Ureden i patolo{ki rinomanometriski naod Rinomanometriskite parametri za kvantitativna evaluacija na nazalnata funkcija za Rhinotest MP 500 (slika 11) se: proto~nite parametri. otok na uvulata. tumori itn. Ureden rinogram B. prisustvoto na polipi. Makedonija 2.3. hipertrofijata na konhite. So predna rinoskopija se dobivaat podatoci za proodnosta na nosnite hodnici. A. bojata na ligavicata.5. prisustvoto na tumori. Opstruktiven tip na nazalno di{ewe Slika 10.5. So zadnata rinoskopija se dobiva uvid za eventualno postoewe na adenoidni vegetacii.: Alergiskite bolesti vo R. dodeka so otoskopijata se dobivaat podatoci za eventualnite promeni na nadvore{noto i srednoto uvo. proto~nata proporcija (funkcionalnata sporedba na dvete strani od nosot). koli~estvoto.3. So faringoskopijata se dobivaat podatoci za hipertrofija na tonzilite. faringoskopijata i otoskopijata. testot na dekongestija i specifi~niot nazalen provokativen test so alergeni. 118 Institut za medicina na trudot . Funkcionalni testovi 2. Rinomanometrija Rinomanometrijata pretstavuva funkcionalen i rutinski primenliv metod za ocenka na nazalnata proodnost so koj se meri nazalnata vozdu{na rezistencija preku kvantitativna evaluacija na nazalniot protok i pritisok (slika 10). geografski jazik i dr. tu|i tela i dr.2.Kolaborativen centar na SZO . vidot i lokalizacijata na nosniot sekret.5.Cvetanov V i sor. procentot na zgolemuvawe na protokot pri duplirawe na diferencijalniot pritisok (aerodinamika). prisustvoto na septalna devijacija. 2.

4.Alergiski rinit Slika 11.2. Ko`ni testovi Ko`nite testovi se primarno dijagnosti~ko sredstvo za da se demonstrira IgEposreduvanata alergiska reakcija na ko`ata (reakcija od ran tip). Naj~esto primenuvan e prick metodot. tuku se odreduva geometrijata na nazalnite kaviteti so mo`nost za kvantifikacija na nazalnite abnormalnosti.5. atopiskiot dermatit i dr. Aparat Rhinotest MP 500 2. 2. sezonskite varijacii i patolo{kite sostojbi na ko`ata kakvi {to se urtikarijata. Specifi~nite IgE kon odredeni alergeni pogoden in vitro metod koj se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Faktori {to vlijaat na rezultatite od ko`nite testovi se: lekovite kakvi {to se antihistaminicite i kortikosteroidite. a za pozitiven ko`en test se smeta pojavata na papula so sreden dijametar ≥ 3 mm spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. So ovoj metod ne se meri vozdu{niot protok i pritisok. So niv se dijagnosticira atopijata ili genetskata predispozicija kon alergiski zaboluvawa i pretstavuvaat dokaz koj{to gi potkrepuva anamnezata i klini~kiot naod za postoeweto na AR. dermografizmot.5.5. Laboratoriski testovi Odreduvaweto na vkupniot serumski IgE e so niska specifi~nost i poradi toa nema osobena prakti~na vrednost. potoa vozrasta (odgovorot e namalen kaj mnogu mladi i povozrasni ispitanici).5.3. 2. klini~ka imunologija i alergologija 119 . a reflektorniot signal se detektira preku mikrofon i se analizira. Akusti~nata rinometrija Akusti~nata rinometrija e tehnika so koja generiran zvu~en impuls (150-10 000 Hz) se propagira preku zvu~na tuba vo nosot.

rinitot predizvikan od hrana.6.6. Makedonija primenuva vo rutinskata dijagnostika poradi svojata korisnost i sofisticiranost. Zgolemeniot broj eozinofili vo nazalniot bris e karakteristika na AR. sezonski i celogodi{en.SAR . a koga e vo pra{awe CAR idiopatskiot (vazomotoren) rinit.Kolaborativen centar na SZO . audiometrija i drugi. no se sretnuva i kaj nealergiskiot eozinofilen sindrom (NERS). Lekuvawe na AR Repertoarot na lekuvaweto na AR vklu~uva kontrola na sredinata. alergen-specifi~na imunoterapija (ASIT) i drugi vidovi terapija. adenoidnite vegetacii i dr. hormonalniot rinit. za titracija na histamin. koja{to pretstavuva relativno skap metod. rinitot predizvikan od emocii.1. triptaza. Odreduvaweto eozinofili vo brisot od nos e zna~aen test vo dijagnostikata na AR. . kinini i eozinofilen katjonski protein poradi {to ne se primenuvaat rutinski. Vo odredeni sostojbi potrebni se i drugi ispituvawa. Kontrola na sredinata Ovaa va`na preventivna merka podrazbira izbegnuvawe ili namaluvawe na kontaktot so inkriminiraniot alergen na site mo`ni na~ini. hroni~nata infektivna treska.e. 2. tu|ite tela vo nosot.Vo tekot na kriti~niot period prozorcite da bidat zatvoreni so {to se namaluva mo`nosta za kontakt so inhalacioniot alergen (polenot). Naj~esto primenuvan vo sekojdnevnata praktika e UniCAP. testot na degranulacija na bazofilite. odreduvaweto na medijatorite vo serumot. Kaj okolu 30% od pacientite rezultatite od prick testot i in vitro testovite ne koreliraat.: Alergiskite bolesti vo R. rendgengrafija na paranazalnite sinusi. iritantniot rinit. 2. LTC4/D4/E4. nosnata polipoza. bakteriolo{kite ispituvawa.6. dodeka kaj in vitro metodot se odreduvaat serumskite IgE.1. nealergi~niot rinit so eozinofilen sindrom. tumorite. primarniot atrofi~en rinit. devijacijata na nazalniot septum.6. rinitot predizvikan od lekovi.5. Pri~inata za toa e {to kaj ko`nite testovi se determiniraat tkivnite i ko`nite IgE.Sledewe na polenovata koncentracija vo mestoto na `iveewe so cel da se namali ekspozicijata na visoka koncentracija na polenite.Cvetanov V i sor. PG. Diferencijalna dijagnoza Diferencijalnata dijagnoza na AR zavisi od klini~kite karakteristiki na rinitot i od vremenskiot period vo koj se pojavuva t. Naj~esti bolesti od koi treba da se razlikuva SAR se infektivnata treska (virusni infekcii so ili bez pridru`na bakteriska infekcija). medikamentozna terapija. ultrazvuk.1. 120 Institut za medicina na trudot . Odreduvaweto na eozinofilijata vo perifernata krv. Porano {iroko primenuvaniot RAST metod za odreduvaweto na specifi~niot IgE e napu{ten poradi sozdavaweto radioaktiven otpad pri negovoto izveduvawe. nazalniot sekret ili urinata se izveduvaat so primena na visoko specifi~ni i senzitivni laboratoriski metodi. 2. 2. kakvi {to se: nazalnata endoskopija so nazalna biopsija.

Koristewe plasti~ni navlaki za du{ecite i pernicite. kako i zadol`itelno perewe na postelninata edna{ nedelno.6.milenici ili ako toa ne e mo`no.Alergiski rinit . Medikamentozna terapija Osnovnite zada~i na medikamentoznata terapija na AR: . .Koristewe na klima uredi vo stanovite i avtomobilite so antialergiski filter. kako i izbegnuvawe decata da igraat i spijat so krzneni igra~ki.6.Zabrana za pu{ewe vo domot na bolnite so ogled na toa {to tutunskiot ~ad pretstavuva agravira~ki faktor na bolesta. -Se primenuvaat preparati za oralna i lokalna aplikacija.Naj~esto se primenuvaat preparati od tretata generacija antihistaminici koi ne ja minuvaat hematoencefalnata bariera. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Se vrzuvaat za histaminskite H1 receptori bez da gi stimuliraat (kompetetiven mehanizam) i na toj na~in primarno gi inhibiraat simptomite predizvikani od otpu{tawe na endogenite mehanizmi. 2.Otstranuvawe na doma{nite `ivotni . no pomalo dejstvo vrz zatnatosta na nosot. Pri lekuvaweto na AR se primenuvaat slednite grupi lekovi: 2. .6.da se spre~at recidivite na bolesta.1. -Eradikacija na lebarkite so primena na hemiski sredstva-insekticidi. tepisite.Zatvorawe na prozorcite za vreme na polenskata sezona bidej}i polenite mo`e da ja vlo{at sostojbata na CAR.Imaat blagotvorno dejstvo vrz jade`ot. . proodnost na gornite di{ni pati{ta. nemaat izrazen sedativen efekt. pred s¢ od spalnite sobi. hronicitetot i komplikaciite.da se namali rizikot od pojava na bronhijalna astma.da se suprimira razvojot na alergiskata inflamacija. . .Najdobri efekti se postignuvaat dokolku se primenat pred ekspozicijata na inkriminiraniot alergen.Ostanuvawe doma koga brojot na polenovite zrna e visok.Merki protiv razvojot na muvlite so namaluvawe na vla`nosta vo domot i hemiska obrabotka na mestata kade {to ima muvli. CAR .Otstranuvawe na pernicite i jorganite od perduvi. .1.2. 2. kilimite. a nesakanite pojavi se minimalni. .Redovno kosewe na trevnite povr{ini. . .da se obezbedi normalno di{ewe na pacientot t. .2. koristewe na o~ila pri prestoj vo nadvore{nata sredina.2. Vo prilogot 4 se prika`ani naj~esto upotrebuvanite antihistaminici pri lekuvaweto na AR. tie da se kapat barem edna{ nedelno. .^istewe na stanot i mebelot od tkaenina so pravosmukalki so vla`en filter i so voden rastvor. . .da se dovede i odr`i bolniot vo klini~ka remisija. . kivaweto i rinoreata.e. klini~ka imunologija i alergologija 121 . . Antihistaminski lekovi .

osobeno kaj decata. str{en) i drugi atopiski zaboluvawa. gabi~ni infekcii i kaj TBC. Antiholinergici Kaj bolnite so izrazena rinorea se primenuva Spray Ipratropium bromid koj ja povlekuva hipersekrecijata. Vo ovaa grupa lekovi spa|aat i preparatite od grupata na nedokromil natrium. Topi~nite ili lokalnite kortikosteroidi se prvenstveno indicirani vo lekuvaweto na AR so izrazena opstruktivna komponenta.2.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . 122 Institut za medicina na trudot . no se koristi i kako dolgotrajna terapija na CAR. Lekuvaweto so lokalnite kortikosteroidi ne treba da bide podolgo od 2-3 meseci. Dekongestivi Tuka spa|aat alfa-adrenergi~nite agonisti .2.Imaat silen vazokonstriktoren efekt na krvnite sadovi na nosnata ligavica i poradi toa go podobruvaat nosnoto di{ewe. Vo nekoi slu~ai tie mo`at da predizvikaat krvavewe od nosot. Potrebna e vnimatelna primena pri virusni.3. Tie ja suprimiraat inflamacijata na nazalnata mukoza so namaluvawe na brojot na mast-kletkite i eozinofilite i so redukcija na osloboduvaweto na inflamatornite medijatori so {to se reducira hiperreaktivnosta i vaskularnata permeabilnost. Kromolinite se primarno indicirani kaj SAR i hipersekretornata forma na CAR.2. povr{inski aktivni i brzo se metaboliziraat. Poznat kromolinski preparat e dinatrium kromoglikatot kako 4% rastvor vo vid na sprej.6. Specifi~na imunoterapija Alergen-specifi~nata imunoterapija (ASIT) kako metod za prv pat e voveden vo 1911 god.6. od strana na Noon i Freeman. Sistemskite kortikosteroidi se posledno i nepo`elno sredstvo za lekuvawe na AR. Se primenuvaat samo vo isklu~itelni slu~ai. Preparatite za nazalna primena od redot na beklometazon dipropionat se mo}ni. rinokonjunktivit. 2. kako i topi~nite kortikosteroidi. astma.2. Vo prilogot 4 se prika`ani najva`nite sistemski i lokalni lekovi koi{to se primenuvaat vo terapijata na AR i alergiskiot rinokonjunktivit.6.: Alergiskite bolesti vo R. Ottoga{ ASIT se koristi vo terapijata na pacientite so sezonski i/ili perenialen AR.5. Apliciran nazalno dejstvuva lokalno na stabilizirawe na mast-kletkite so {to se inhibira osloboduvaweto na medijatorite. alergii na venomot na Hymenopterae (p~ela. Preparatite od grupata na budezonidot pobrzo se inaktiviraat vo crniot drob i se so pogolema efikasnost vo odnos na prethodnite.n. Makedonija 2.Lokalnite vazokonstriktori ne treba da se primenuvaat podolgo od 3 do 5 denovi poradi mo`nosta od povratna kongestija na nosnata mukoza ili pak nejzina atrofija t. . Flutikazon propionatot ima visoko specifi~no dejstvo i naglasena antiinflamatorna aktivnost.2. medikamentozen rinit. 2.6.4. Vo prilogot 5 e prika`ano dejstvoto na oddelnite lekovi na simptomite na rinit. Ovoj preparat e osnoven profilakti~ki lek za SAR. 2. Antiinflamatorni preparati Tuka spa|aat kromolinskite preparati. osa.

ASIT ili AV vo praktikata pretstavuva aplicirawe na postojano raste~ki dozi so relevantni alergenski vakcini kaj alergi~ni subjekti dostignuvaj}i ja dozata koja e efektivna vo podobruvawe na simptomite povrzani so ekspozicija na inkriminiranite alergeni. a obnovena e 1996 god. Pritoa. e donesen so u~estvoto na pretstavnici na alergolo{kite asocijacii od Evropa i SAD. bazofilite i kleto~na eozinofilija pri {to citokinite igraat glavna uloga. Vo edno monografsko izdanie za imunoterapijata. Vo 1997 god. no sepak najverojatno mehanizmite se heterogeni i zavisat od prirodata na alergenot.Alergiski rinit Stavovi na SZO. mestoto na manifestirawe na alergijata. T-po 1 kletkite produciraat interferon γ (IFN γ) i interleukin 2 (Il-2). Ovoj termin e naj~esto prifaten i od pacientite. Allergen Immunotherapy: Therapeutic Vaccines for Allergic Diseases koj gi dava standardnite nasoki za imunoterapijata. {to e inaku mnogu ~esta pojava. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Mehanizam. Postojat seriozni dilemi za efektite od primenata na ASIT vo terapijata na navedenite zaboluvawa. no spored preporakite na SZO se ~ini deka najadekvaten e terminot alergiska vakcinacija (AV). SZO go izdade dokumentot WHO Position Paper. no ne i Il-2 i IFN γ. imunoterapija. AV/ASIT e edinstven tretman koj vlijae vrz prirodniot tek na alergiskite bolesti so {to se prevenira transformacijata na AR vo astma. vo San Francisko. no ne i Il-4 ili Il-5. Osnova na alergiskata inflamacija se IgE-zavisnata aktivacija na mastocititite. Nameneta e za pacientite koi demonstrirale specifi~ni IgE za klini~ki relevantni alergeni. vremetraeweto na imunoterapijata i genetskiot status na doma}inot (slika 11). Vo 1992 god. se prezentirani ponovite soznanija za ovoj problem. Definicija. Idejata za izrabotkata na dokumentot poteknuva od Jean Bousquet i Richard Lockey pretstavena na Simpoziumot za alergiskata imunoterapija vo ^ikago 1995 god. Dokumentot vo 1997 god. ASIT kako terapevtska postapka vo R. klini~ka imunologija i alergologija 123 . Vo nacionalnite konsenzusi za AR i bronhijalna astma vo 1999 god se inkorporiraat i doktrinite za ASIT. Voobi~aenite izrazi za ASIT se: desenzibilizacija. Il-5 i Il-13. dodeka T-po 2 kletkite produciraat Il-4. dozata. Makedonija se primenuva verojatno onolku dolgo kolku i vo drugite zemji. Ponovite studii poka`uvaat deka vo osnova na mehanizmot na AV e vlijanieto vrz T-kleto~niot odgovor kon alergenot. Konstatirano e postoewe na dva razli~ni T limfociti vo odnos na nivniot profil na citokini. za prvpat kaj nas na seriozen na~in se elaboriraat mehanizmot i site aspekti na ASIT. Poradi toa vo @eneva vo 1997 god. hiposenzibilizacija. me|utoa nau~nata misla za nea intenzivno se razviva poslednive desetina godini.

Kolaborativen centar na SZO . Cel. alergija od Dermatophagoides manifestirana so nazalna inflamacija (CAR) i bronhijalna inflamacija kaj bolni od astma.: Alergiskite bolesti vo R. str{en) so pre~isteni venomi (otrovi). Indikacii.Cvetanov V i sor. ASIT zasega e edinstven tretman. pri koja{to tretmanot e pouspe{en koga se koristat pogolem broj razli~ni tipovi alergeni pri {to stavot za tretman so eden alergen e skoro napu{ten. Makedonija Slika 11. kako i da go smali inflamatorniot odgovor. Koncentraciite na serumskite IgE vo tekot na ASIT vo inicijalniot stadium rastat. Zasega ASIT e edinstven terapevtski modalitet koj ima potencijal da go modificira prirodniot tek na bolesta. Namaluvaweto na IgE antitelata e vo inverzna korelacija so porastot na t. [ematski prikaz na alergoimunolo{kiot aspekt na ASIT Vo tekot na ASIT doa|a do izmena na koncentracijata na antitelata. p~ela. osobeno 124 Institut za medicina na trudot . Indikacionoto podra~je e slednovo: alergija na poleni. posebno na IgG1 i IgG4. Glavnite celi na ASIT se da ja reducira osetlivosta kon alergenskite trigeri koi gi predizvikuvaat simptomite. blokira~ki IgE antitela koi se vo sostojba da ja blokiraat reakcijata na pasiven transfer. Alergenskiot tretman e vo sostojba da gi namali sezonskite varijacii na IgE antitelata zabele`eni kaj pacientite so AR i zaedno so drugata terapija da gi svede vrednostite na IgE pod predtretmanskite. a potoa postepeno se namaluvaat. Mnogu studii poka`ale deka ASIT predizvikuva zna~aen porast na IgG. osobeno na IgE i IgG. alergija od venomi Hymenoptera (osa.n.

Alergiski rinit kaj decata. dodeka kaj CAR e pomalku efikasna i se aplicira samo vo slu~aite so doka`ana senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus. Senzibilizacijata kon alergenite treba da bide dobro potvrdena preku: anamnesti~ki podatoci.kaj SAR koga ekspozicijata na specifi~niot alergen (polenot) mo`e da se izbegne ili e kratkotrajna. alergija od muvla so standardizirani alergeni od Cladosporium i Alternaria. alergoidi se o~ekuva napredok vo ASIT. . Kontraindikacii za ASIT: . Vremetraewe. Kontraindikacii. vo zavisnost od proizvoditelot nekoi AV se davaat ednokratno so ist efekt. So produkcijata na t. . ASIT e prvenstveno indicirana kaj bolnite so sezonski (polenski) AR. Isto taka. . .bremenost. Naj~esto vo praksata se koristat supkutani AV.2. ku}niot (doma{niot) prav.5. . . Ne treba da se izveduva AV so nedefinirani alergopreparati. ASIT ne treba da se sproveduva istovremeno so imunosupresivna i antialergiska terapija.sezonata na polenskata ekspozicija na bolniot e prodol`ena (3-5 meseci). alergija od doma{ni milenici (ma~e. spored odredeni protokoli . osobeno koga toj e edinstven predizvikuva~ na zaboluvaweto.site kontraindikacii za primena na adrenalin (arteriska hipertenzija.6.n. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. koi se soodvetno standardizirani i mo`at konzistentno da bidat proizveduvani.zgolemena koncentracija na specifi~nite IgE i/ili . Kaj bolnite so SAR. . Kaj bolnite so CAR. ku~e). klini~ka imunologija i alergologija 125 . aritmii). No. a nejziniot celosen efekt se o~ekuva 3-5 godini po prekinuvaweto na AV. Ponovi oblici na AV Novata strategija za modulacija na imuniot odgovor po pat na kvalitativno novi vakcini . .pozitivni kutani testovi. 2.vo tekot na polenskata sezona rinitot se komplicira so ka{lica ili astma. ASIT e indicirana vo slu~ai koga: .nema efekt od apliciranata medikamentozna terapija so antihistaminici i lokalni kortikosteroidni preparati.{emi. ASIT e indicirana koga simptomite na rinit ne se povlekuvaat i posle tri i pove}e meseci so terapija so antihistaminici i lokalni steroidi. Karakteristikite na ovie alergeni se o~ekuva da ja eliminiraat mo`nosta za anafilakti~kite nesakani efekti.nekontrolirana astma. . Voobi~aeno se prepora~uva ASIT da se sproveduva 2 do 3 godini. Uspe{nata imunoterapija zavisi od upotrebata na alergenski vakcini so visok kvalitet.avtoimuni bolesti. .terapija so beta blokatori.rekombinantni alergeni i nivnata modifikacija se opfateni so terminot rekombinantna vakcinacija-imunoterapija.nazalni provokativni testovi (koi se osobeno zna~ajni pred zapo~nuvaweto na ASIT).1.nazalna polipoza. kako na pr.

: Alergiskite bolesti vo R. a }e ja zagubat alergogenosta. SAD 9. 126 Institut za medicina na trudot . Golem broj kontrolirani studii doka`aa deka sublingvalnata imunoterapija e efikasna kako i supkutanata. i upatstvata na EU za problemite i potrebite koi postojat vo imunoterapijata. Vo tekot na ovaa godina (2006 god) e promoviran i alergoidot od Dermatophagoides pteronyssinus so {to zna~ajno }e se unapredi izveduvaweto na ASIT i kaj pacientite so CAR i alergiska astma so senzibilizacija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i. raspolo`ivite podatoci sugeriraat {iroka prevalencija koja varira od 3. Edukacija na pacientot. golem napor be{e napraven za da se najdat alternativni pati{ta za aplikacija na ASIT so cel da se nadminat mo`nite rizici od nesakani dejstva. Konvencionalnite alergen vakcini se determiniraat so nazivot lokalna alergen vakcinacija (sublingvalna. bronhijalna i oralna).6%. Denes ve}e gi imame i gi prakticirame sublingvalnite i oralnite vakcini. Nov pristap vo terapijata na AR i astmata se pravi so alergenprotivtelo kompleks i peptidni epitopi koi }e ja za~uvaat antigenosta. fragmentarna. So intradermalna vakcinacija so DNK kodirana so E.5-1%.6% vo svetskata populacija.14% lokalni i nikakvi sistemski reakcii. lokalno nazalna. modifikacija i formulacija na alergenskite produkti. nevalidna poradi nesoodvetnoto {ifrirawe i klasifikacija na statisti~kite podatoci za prevalencijata na ovoj entitet. osobeno kaj pacienti so niska komplijansa.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Polenskite alergoidi. Vo sekoj slu~aj. Toa e alternativen pristap za podignuvawe na za{titniot imunitet. poslednive godini. Vo ovaa nasoka. 2. so visok terapevtski efekt. Isto taka.Cvetanov V i sor. Ovie SZO oblici gi prepora~uva vo sekojdnevnata klini~ka praktika. Okolu 8-10 lu|e manifestiraat simptomi pred 25 godi{na vozrast. coli beta galaktozidaza se inducira T-po 1 odgovor.8 do 20. Vo Evropa i Severna Amerika toj procent iznesuva okolu 10% (Finska 13-15%. Pokraj supkutanata imunoterapija.4%. se poka`a deka sublingvalnata i oralnata (ORALVAC) imunoterapija mo`e da bide bezbedno primeneta i kaj deca pod 5godi{na vozrast. fokusot e staven na vrvna inovaciska standardizacija. Plazmidna genska vakcinacija e ponov pristap (od 1996 god) i s¢ u{te e vo faza na eksperimenti. Novite oblici na AV deneska opfa}aat alternativni pati{ta na metodot na aplikacija. Su{tinata na genskata vakcinacija e sozdavawe na antigen specifi~ni T-po 1 kletki koi produciraat visoki koncentracii na interferon γ i pritoa doa|a do zgolemuvawe na antitela od izotopot IgG2A.7%).7. odnosno depo preparatite na polenskite alergeni so koi{to se postignuva poednostavno i pobezbedno izveduvawe na ASIT. Po postignuvaweto na zadovolitelen terapiski odgovor na ASIT zadol`itelno e na sekoi 12-18 meseci da se pravi uvid vo sostojbata na pacientot. Belgija 0. no so signifikantno poniska stapka na nesakani efekti.6%. dodeka imunizacijata so celiot protein inducira T-po 2 odgovor. ve}e se primenuvaat vo tretmanot na pacientite so SAR i alergiska astma so senzibilizacija na polenskite alergeni. osobeno posle objavenite stavovi na SZO od 1997 god.Zastapenost na AR Vo Evropa epidemiologijata na alergiskiot rinit e nevoedna~ena. Anglija 9. Pacentot treba da gi dobie potrebnite podatoci za poleznosta i mo`nite rizici od metodot i samiot da donese odluka za izveduvaweto na ASIT. [vajcarija 4-8. so samo 0. Edukacijata na pacientot e mnogu va`na za uspe{noto sproveduvawe na ASIT. Germanija 8.

Ova. klasifikacija i lekuvawe na alergiskiot rinit od 1994 god.1. 9. Taka na primer. Slednoto epidemiolo{ko ispituvawe od 1989 godina kaj populacija od 15 do 24-godi{na vozrast poka`uva kumulativna prevalencija od 96%. Vo metodologijata bea koristeni pra{alnik i prick-test. Kaj 20% od bolnite so rinit se pojavuvaat simptomi na bronhijalna astma.1%.5 na 1. vo [vajcarija e registrirano zgolemuvawe na sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj populacijata na vozrast od 4 do 6 godini vo periodot od 1970 do 1984 godina od 0. bevme motivirani za izrabotka na proektot “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Sli~ni podatoci se dobieni od epidemiolo{kite studii sprovedeni vo Anglija.0 vo korist na SAR. vo Germanija.5%. Debar i Peh~evo) so {to smetame deka na{eto istra`uvawe go dobiva svoeto vistinsko zna~ewe Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Makedonija e izvedeno vo Institutot za medicina na trudot vo sredinata na devedesettite godini od minatiot vek.1%. no samo od gradot Skopje. Ohrid. Poradi potrebata za dobivawe na reprezentativni podatoci za polenozite na nivo na celata zemja. od april 1993 godina se zapo~nati prvite aeropalinolo{ki ispituvawa i istata godina se registrirani 556 slu~ai na sezonski alergiski rinit i 127 slu~ai na perenijalen alergiski rinit so proporcija 4. Kako nov kriterium podocna be{e vklu~en i rinotestot so predna rinomanometrija. Vo na{ata studija bea opfateni 113 ispitanici od vozrasnata populacija nad 18 god. vo Institutot za medicina na trudot. Epidemiolo{kite studii uka`uvaat na zgolemuvawe na prevalencijata na alergiskiot rinit vo poslednive 20-30 godini. Imaj}i gi predvid nedostatocite na prvi~nata studija (mala grupa na ispitanici vo odnos na svetskite studii. isto taka. Prilep. Britanija poka`ala deka kaj decata bolni od hroni~en otit vo 1990 godina.2% od 988 pret{kolski deca (5-6 godi{na vozrast) imale simptomi na AR. po slu~aen izbor. a kaj 21-36% od slu~aite dvete zaboluvawa se javuvaat istovremeno.4 na 6. klini~ka imunologija i alergologija 127 . potoa otsustvoto na detskata populacija. a kaj populacionata grupa na vozrast od 15 godini od 4. Makedonija (Skopje. Edna britanska studija doka`ala deka prevencijata na SAR e povisoka kaj deca od sredini so podobar standard. Dojran. e potvrdeno i od edna amerikanska studija koja go imala predvid vkupniot godi{en prihod vo semejstvoto. Edna studija vo V. Studijata od 1995 god be{e postudiozen obid za rasvetluvawe na problemot na AR kaj nas. so kriteriumi bazirani vrz Me|unarodniot konsenzus za dijagnoza.7. Sledea sukcesivni istra`uvawa i prezentirawa vo 1995. kade se vklu~uvani i po 1000 do 5000 ispitanici. kako i neopfatenosta na drugite gradovi od R. 1996 i 1997 godina. pove}e od 80% stradale od rinit.4:1. Makedonija). pri {to e dobiena prevalencija na bolesta kaj adultnata populacija od 11. Vo edna studija izvedena 1989-1991 god. vo 6 gradovi vo R. no ova ne bilo doka`ano vo edna danska studija.. {to e naj~esto koristeno i vo svetskite epidemiolo{ki studii. Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe za alergiskiot rinit vo R. nie opfativme 1121 ispitanik.Alergiski rinit Familijarnata anamneza e mnogu va`na. od koi 399 deca. a nemaj}i studiozni istra`uvawa za ovoj problem vo R. Makedonija. 2. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora kaj nas”.Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas Imaj}i gi predvid mnogute podatoci od literaturata za varijaciite vo epidemiolo{kite podatoci za AR. Vels i vo [vedska kade e registrirano udvostru~uvawe na prevalencijata na alergiski rinit za edna dekada (1971-1981 god).

no ne i za detskata populacija bidej}i taa ne be{e opfatena vo na{ata studija od 1996 god. pri {to prevalencijata na alergiskiot rinit (AR) iznesuva 20. Isto taka.3% 0 AR SAR CAR Grafik 77. SAR i CAR kaj site ispitanici 128 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.8%.5% (grafik 76). Prevalencija na AR.5%.: Alergiskite bolesti vo R. podatocite mo`eme da gi korelirame so na{ite prvi~ni podatoci od 1996 god za site karakteristiki kaj vozrasnata populacija za gradot Skopje. AR i NAR kaj site ispitanici Prevalencijata na SAR i CAR kaj site ispitanici iznesuva 13. Primeneti se posebno izgotveni pra{alnici za vozrasni i deca popolnuvani od lekar vo mestoto na `iveewe na ispitanicite. a na nealergiskiot rinit (NAR) 9.2%. na nivo na op{tata. 25 20. Makedonija kako multicentri~na studija. sezonskiot i celogodi{niot rinit.8% 20 15 13. a kaj vozrasnite ispitanici se izvedeni i kutani prick alergolo{ki testovi so serija od 11 standardni inhalatorni alergeni. Rezultatite od na{eto istra`uvawe se posebno statisti~ki evaluirani za alergiskiot rinit. Prevalencija na hroni~en rinit. odnosno 7.Kolaborativen centar na SZO .3% (grafik 77). adultnata i detskata populacija. Hroni~niot rinit kaj site ispitanici e zastapen so 30. Grafik 76.5% 10 5 7.

7% (grafik 78). AR e ne{to po~est kaj `enite (24.5% od adultite. Treba da se napomene deka ima mnogu pomalku epidemiolo{ki studii so integralen pristap kade celna grupa e op{tata populacija. a kaj `enite 17. a NAR kaj 11. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici Spored rezultatite od istra`uvaweto na Centarot za alergija pri Institutot za medicina na trudot od 1995 god.4%) vo odnos na ma`ite (21. Prevalencijata na SAR kaj ma`ite iznesuva 15. Vo edna studija vo London izvedena na ispitanici od vozrasnata grupa od 16 do 65 god prevalencijata bila 16%.5%.7% Grafik 78. Varijaciite najverojatno se dol`at na nevoedna~enite kriteriumi vo metodologijata na istra`uvawata vo razli~ni studii vo razli~ni zemji. a kaj `enite 7.2%. {to zna~i deka alergiskiot rinit se nametnuva kako seriozen problem na na{ata populacija. i toa sezonskiot so 16. Prevalencijata na rinitot kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 34.5% ma`i). Evidentna e nagornata linija na prevalencijata za site tri entiteti vo period od 7-8 godini. SAR se sretnuva kaj 16. Vo studijata od 2003 god.2%. dodeka prevalencijata na CAR iznesuva 6.5% `eni i 37. Prevalencija na AR. Sli~na distribucija spored polot kaj ispitanicite so SAR dobivme i vo prvoto istra`uvawe (62. Nekoi svetski studii govorat za ednakva prevalencija na SAR kaj dvata pola vo povisokite vozrasni grupi.4% perenijalen alergiski rinit.5%. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1% od ispitanicite.Alergiski rinit 2. no statisti~ki nesignifikantna.1%. a celogodi{niot so 6.8-20.1% sezonski alergiski rinit i 4. dodeka prevalencijata na CAR kaj ma`ite e 6%.1%. 120 100 80 60 40 23.2. kako i SAR i CAR. Vo literaturata se sretnuva podatok za prevalencija na AR od duri 40%.7. Globalnite podatoci vo svetski ramki se vo rang 3.2%) (grafik 79).6%.7%. klini~ka imunologija i alergologija 129 . odnosno 7. AR e zastapen kaj 23.4%. ima povisoka. alergiskiot rinit prevalira dvojno pove}e so 23.3%.1% 20 0 Vkupno vozrasni ispitanici AR SAR CAR 16. prevalencija kaj `enite (nad 60%).5% 6. Spored polot AR vo celina. zastapenosta na alergiskiot rinit kaj adultanata populacija vo Skopje iznesuva 11.

Zastapenost vo ispituvanite gradovi Najvisoka prevalencija na AR e registrirana kaj ispitanicite od Prilep (35. Makedonija 30 24.8% 18.5% 24.Kolaborativen centar na SZO .6% Grafik 80. a najniska kaj ispitanicite od Ohrid (20. 35 30 25 20 15 10 5 0 18-30 31-40 41-50 51-60 61-70 > 70 18.5%) (grafik 80).7%) i Skopje (8.7.4% 21.Cvetanov V i sor. dodeka prevalencijata na CAR e najvisoka vo Debar (13.5% 29. verojatno kako rezultat na povisokata alergogenost na polenot vo tie zemji.0%) i Skopje (16.2. 130 Institut za medicina na trudot .8% 25. Prevalencijata na polenskata treska e poniska vo evropskite zemji vo odnos na SAD i Avstralija. a najniska vo Ohrid (1.6%).1.4%).2% 20 10 0 ma`i `eni Grafik 79.: Alergiskite bolesti vo R.5%). vo Danska od 10 do 19 god. a vo SAD najvisoka prevalencija e registrirana vo 24-ta godina. Distribucija na AR kaj vozrasnite ispitanici spored vozrasta 2.7%).6% 19.0%) (Grafik 81). Prevalencijata na SAR e isto taka najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (29. Prevalencija na AR kaj adultite spored polot Najvisoka prevalencija na AR se sretnuva vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god ili (29. Najvisokata prevalencija na SAR vo Anglija i Vels e vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god. a najniska kaj ispitanicite od Debar (9. Podatocite vo literaturata za distribucijata na AR spored vozrasta se razli~ni.5%).

7. 2.5%.2% od ispitanicite od Prilep. Vo alergologijata golemo zna~ewe se dava na proteinite na mikrokrle`ite (akaridite) koi{to pretstavuvaat glaven izvor za produkcija na alergeni vo domot. Pri prika`uvaweto na vaka visoka polenska senzibilizacija mora da se ima predvid i periodot vo koj bea izveduvani ko`nite testovi na terenot. polenot pelin i alergenite od ma~ka (grafik 82). odnosno period na sezonskata polenska aerokontaminacija. Spored senzibilizacijata na poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so AR naj~esto se sretnuvaat polenot loboda.Alergiski rinit 40 30 AR 20 10 0 Sk Do Oh Pr De Pe SAR CAR Grafik 81. Poznato e deka rizikot od razvoj na alergija na polen treva e reduciran za 37% kaj decata rodeni vo periodot avgust-januari koga koncentraciite na polen treva vo vozduhot se najniski. Se raboti za periodot aprilmaj. Imeno. mikrokrle`i. Senzibilizacijata na polen od plevel se sretnuva kaj 43.2. a na polen od drvja kaj 25. na polen od treva (`itni rastenija) kaj 41. Pri~inata ja gledame vo taksonomskite karakteristiki na podnebjeto. {to pretstavuva mnogu visok procent i nad svetskiot rang. Mnogu svetski istra`uvawa uka`uvaat na visokata prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i i nivnata uloga vo pojavata na CAR i astmata vo detskata vozrast. najvisoka senzibilizacija kon grupnite aeroalergeni e registrirana kon alergenite na polenot od plevel. klini~ka imunologija i alergologija 131 . Na{ite istra`uvawa ja potvrduvaat visokata senzibilizacija na ispitanicite na ovoj vnatre{en aeroalergen.4%. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici vo oddelnite gradovi Vo gradot Prilep e registrirana prevalencija na SAR od 29.2. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Pove}e avtori go potenciraat vremenskiot period na istra`uvaweto kako zna~aen faktor za visokata prevalencija na SAR.7%. pri aeropalinolo{kiot monitoring vo Prilep se izmereni najvisoki koncentracii na polenot od trevi i pleveli koi se poka`aa kako najpotentni alergeni. Prevalencija na AR. Zastapenost spored senzibilizacijata na grupnite aeroalergeni Kaj adultite so AR.

AR i respiratornite simptomi AR kaj vozrasnite ispitanici e signifikantno povrzan so respiratornite simptomi (p < 0.01). Makedonija Grafik 82.3.2. Distribucija na adultite so AR spored senzibilizacijata na oddelni aeroalergeni Zna~ajni se podatocite za prevalencijata na AR.7% 1995 2003 0 AR SAR CAR Grafik 83.Kolaborativen centar na SZO . Prevalencija na AR. Statisti~ki signifikantna povrzanost so respiratornite 132 Institut za medicina na trudot . Nesignifikantnata uloga na polot vo nastanokot na AR kaj vozrasnite i decata e potvrdena so pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot. prevalencijata na AR vo periodot od 8 godini e zgolemena za dva pati i toa za smetka na porastot na prevalencijata na SAR koja{to e zgolemena re~isi tri pati (od 6.: Alergiskite bolesti vo R.5% 6.5% na 6.7% (grafik 83).7.4.Cvetanov V i sor. dodeka kaj ispituvanite deca taa e nezna~itelno povisoka kaj mom~iwata.3% 5 5.3% vo 1995 na 16. Imeno.7.1% 20 16. Zastapenost spored polot Prevalencijata na AR kaj vozrasnite ispitanici e nezna~itelno povisoka kaj `enite.2.5% 15 11. Vo istiot period prevalencijata na CAR e zgolemena od 5. 2.5% vo 2003 god). SAR i CAR vo studiite od 1995 i 2003 god. 25 23. SAR i CAR kaj adultite vo 1995 i 2003 2.5% 10 6.

a CAR kaj ispitanicite koi{to ~uvaat doma{ni milenici (grafik 84).3% 12. familijarnata atopija ne e signifikantno povrzana so pojavata na alergiskiot rinit vo celina.9% 15.05) treba da se odbele`i podatokot deka prevalenciite na AR i SAR se povisoki kaj ispitanicite koi{to se eksponirani na izduvnite gasovi od soobra}ajot vo sporedba so vkupniot broj na ispitanici.1% 24.3% 15 15.6% 8% 10 7.4% 16.8% 7 5.Alergiski rinit simptomi e registrirana i kaj AR kaj ispituvanite deca. 35 29.7% 30 28.8% 22.7% 12. odnosno deka AR se javuva po~esto kaj ispitanicite so referirana zagadenost na `ivotnata sredina.4% 20% 19.7. i toa 38.3% 6.4% 5 0 zelenilo vo zelenilo vo zagadenost industriska domot sredinata na sredinata zagadenost izduvni gasovi doma{ni milenici ma~ka ku~e Grafik 84 . dodeka kaj decata postoi signifikantna asociranost so familijarnata istorija za alergiski bolesti. AR i `ivotnata sredina. Kaj vozrasnite. klini~ka imunologija i alergologija 133 .2% 21.9% 22. Dobienite rezultati se komplementarni so rezultatite od pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot. Vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz nastanokot na AR. i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost (p>0.6% kaj `enite. AR i atopija Atopijata se definira kako sposobnost na organizmot za produkcija na IgE antitela pri ekspozicija na alergeni od okolinata.3% 20 % 15. kaj decata atopijata ja definiravme vrz baza na anamnesti~kite podatoci od pra{alnikot. Vo klini~kata praktika atopiskiot status ~esto se vrzuva za prisustvoto na odredeni alergiski simptomi spored li~nata anamneza ili pak za potvrden odgovor za familijarnata alergiska dijateza. Prevalencija na AR.8%.2. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici.3% 25 22.4% 4.8% 7. nitu so SAR i CAR.5.5. 2.6% 17. odnosno 10-50% spored razli~ni epidemiolo{ki studii vo zavisnost od utvrdenata definicija i postavenite kriteriumi. 2.7% kaj ma`ite i 31. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7. Atopijata opfa}a golem procent od ~ove~kata populacija. Dodeka kaj vozrasnite ispitanici atopijata ja definiravme kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni.5.4% AR SAR CAR 10. Spored na{eto istra`uvawe prevalencijata na atopijata kaj vozrasnite iznesuva 34.

Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . doma{nata pra{ina i doma{nite mileni~iwa se naj~esti pri~initeli i triger faktori vo odnos na respiratornite alergiski zaboluvawa. Podatocite dobieni so standardniot pra{alnik za deca bea evaluirani so deskriptivni i analiti~ki statisti~ki metodi. ozon-kako predizvikuva~i na inflamatoren odgovor) i zgolemenata prevalencija na rinit simptomite. azoten dioksid. nezavisno eden od drug. Vo edno istra`uvawe vo Turcija od 2003 god. dodeka prevalencijata na AR iznesuva 16. alergiskiot rinit vo celina. Na{ata studija poka`uva deka doma{nite milenici se rizik-faktor za pojava na alergiskiot rinit {to n£ dava za pravo da sugerirame izbegnuvawe na kontakt i ~uvawe na doma{nite milenici.7. registrirano e deka ekspozicijata i senzibilizacijata na alergeni koi poteknuvaat od ku~e ili ma~ka koi{to se ~uvaat vo domot.: Alergiskite bolesti vo R. izvedena na reprezentativen primerok na op{ta populacija od 2000 ispitanici. Sli~na e sostojbata i kaj nas. odnosno zgolemenata zagadenost na `ivotnata sredina so izduvni gasovi doveduva do zna~aen porast na za~estenosta na alergiskiot rinit. Epidemiolo{kite studii koi se izveduvaat vo razli~ni geografski reoni vo svetot poka`uvaat signifikantna i kozistentna asocijacija pome|u ambientalnite nivoa na polutantite vo vozduhot (dizel partikli. Vo kriteriumite za dijagnoza na AR kaj decata ne bea vklu~eni ko`nite testovi kako kaj vozrasnite od eti~ki pri~ini.3% (grafik 85).3. pri {to go evaluiravme hroni~niot rinit kaj decata. Vo pove}e epidemiolo{ki studii se potencira deka prevalencijata na SAR e povisoka kaj decata vo sporedba so vozrasnite.6%. Spored edno istra`uvawe vo Velika Britanija. Zastapenost na AR kaj decata AR kaj decata za prvpat go vklu~ivme vo istra`uvaweto vo 2003 god. odnosno angliskata studija govori za najvisoka prevalencija na polenskata treska vo Anglija i Vels vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god. na 18873 ispitanici so vozrast od 20 do 44 god koi `iveat na 13 oblasti od dva razli~ni klimatski regiona (supkontinentalen i mediteranski). Incidencijata na alergiskiot rinit dramati~no e zgolemena vo industrijaliziranite zemji. a kako edna od pri~inite se naveduva zna~ajno zgolemenata koncentracija na aeropolutantite koi{to poteknuvaat od motornite vozila. vozdu{nite polutanti gi vlo{uvaat simptomite na rinit i doveduvaat do zna~ajno zgolemuvawe na potrebata od konsultacii kaj mati~nite lekari pri {to SO2 i O3 se od posebno zna~ewe. Karakteristi~na e ednakvata zastapenost na SAR i CAR kaj ispituvanite deca so 8.. 134 Institut za medicina na trudot . Vo edna studija vo Italija izvedena vo tekot na 1998-2000 god.5%. so povisoka prevalencija kaj ma{kite. kako i oddelno SAR i CAR. Hroni~niot rinit kaj decata e zastapen so 22. pretstavuva va`en rizik-faktor za senzibilizacija i alergiski respiratorni zaboluvawa. a danskata vo vozrasnata grupa od 10 do 19 godini zafa}a 15-20% od u~enicite. Makedonija Spored studijata vo Velika Britanija za kvantificirawe na prevalencijata na alergiskite zaboluvawa. ispituvano e vlijaniteo na klimata i zagadenosta na vozduhot so NO2 i konstatirano e deka klimatskite interakcii so nadvore{nata ekspozicija na NO2 go zgolemuvaat rizikot za alergiski rinit kaj lu|e koi se eksponirani na visoki i stabilni temperaturi. 2.

AR. Prevalencijata na SAR e. SAR i CAR kaj ispituvanite deca Za razlika od distribucijata spored polot kaj adultite.8% 15 10 5 0 mom~iwa devoj~iwa Grafik 86. Prevalencijata na CAR povtorno e najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10. a najniska kaj ispitanicite od Debar (8.Alergiski rinit 120 100 80 60 40 22. Prevalencija na AR. AR kaj decata e po~est kaj mom~iwata (17.6%).4%). SAR i CAR kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Prevalencija na AR kaj ispituvanite deca spored polot Najvisoka prevalencija na AR kaj ispituvanite deca e registrirana kaj ispitanicite od Skopje (21. Prevalencija na hroni~niot rinit. 20 17.3% 15. klini~ka imunologija i alergologija 135 . najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10.3% 8.1%) i Prilep (20.8%) (grafik 87). 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe AR SAR CAR Grafik 87.6%).6%).8%) (grafik 86).3% Grafik 85. a najniska kaj ispitanicite od Debar (4. isto taka.6% 20 0 Vkupno ispituvani deca Hroni~en rinitis AR SAR CAR 16.3%) vo odnos na devoj~iwata (15.5% 8. a najniska kaj ispitanicite od Debar (3.4%).

Kolaborativen centar na SZO . poka`a deka najvisoka prevalencija e registrirana kaj decata koi imale ili imaat mileni~iwa. e registrirano deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo tekot na prvata godina od `ivotot e povrzano so poniska prevalencija na alergiski rinit i astma.Cvetanov V i sor. SAR i CAR (p>0. SAR i CAR se javuvaat po~esto kaj decata eksponirani na odredeni aeropolutanti (grafik 88). pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. SAR i CAR kaj decata eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Vlijanieto na ~uvaweto na doma{ni mileni~iwa vrz alergiskite respiratorni simptomi vklu~uvaj}i go i alergiskiot rinit kaj 2200 deca. a kaj SAR faktorot zelenilo vo `ivotnata sredina . poniska e prevalencijata na SAR. kaj CAR izduvnite gasovi od soobra}aj vo `ivotnata sredina. vozrasta.01). So primena na ISAAC protokolot vo Holandija kaj 3000 deca konstatirano e deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo prvite dve godini od `ivotot dava samo delumna za{tita od senzibilizacija kon poleni. rodilnata te`ina.7. 2.01) i respiratornite simptomi (p < 0. e nesignifikantna. zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. kaj AR se izdvojuvaat zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto i prestojot vo jasli ili gradinka. no i rizikot od alergija kon doma{ni mileni~iwa e dvapati pogolem kaj decata koi ~uvaat doma{ni mileni~iwa. korisni 136 Institut za medicina na trudot . kakvi {to se: polot. Povrzanosta so drugite ispituvani varijabli.05). astma i alergiska senzibilizacija zaradi ruralnata sredina i izlo`enosta na t. Sepak. faktorite od `ivotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR. Taka. Vo edna studija vo [vedska kade se opfateni nad 2000 deca od 7-9 i 12-13 godini. Prevalencija na AR. Kaj decata koi `iveat na farmi vo Avstrija. Makedonija AR kaj decata e signifikanto povrzan so familijarnata istorija za alergiski bolesti (p < 0.: Alergiskite bolesti vo R.3. so vozrast od 6 do 12 godini vo Obedinetite Arapski Emirati.1. doeweto i traeweto na doeweto.n. Povrzanost na AR kaj decata so aeropolucijata i triger faktorite od doma{nata sredina (doma{ni milenici) Kaj detskata populacija. Grafik 88. AR.

SAR i CAR od 19. Profesionalen alergiski rinit Vo na{eto ispituvawe faktorite od rabotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR. Zasega.Alergiski rinit mikroorganizmi vo {talite i `iveali{tata.0%.. kako zapra{enosta na rabotno mesto (prevalencija na AR i SAR od 19. U{te poparadoksalna e sostojbata na alergiskite bolesti kaj decata vo nekoi afri~ki zemji pri {to decata od urbanite sredini zaboluvaat po~esto od alergiskite bolesti vo odnos na decata od poniskite socijalni sloevi kaj koi {to e konstatirana visoka infestacija od nekoi formi na crevni paraziti. klini~ka imunologija i alergologija 137 .5%. SAR i CAR (p>0. vo dve urbani oblasti poka`a deka alergiskiot rinit i senzibilizacijata na poleni se signifikantno povrzani so koncentraciite na NO2 (eden od najva`nite pretstavnici na “traffic” aeropolucijata). Grafik 89. Vozdu{nite polutanti koi poteknuvaat od soobra}ajot i toplinata na vozduhot (nadvor od letnata sezona) najverojatno vo kombinacija so izlo`enosta na op{tite alergeni kako {to se mikrokrle`ite se rizik-faktor za nastanokot na alergiskiot rinit kaj sredno{kolskite deca vo Tajvan.3% od ispitanicite so AR. 2. negovata prevalencija vo ova ispituvawe ne mo`e to~no da bide odredena. Sepak. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina Vlo{uvawe na simptomite na rinit na rabotnoto mesto prijavile duri 33.4%) (grafik 89).medicinski misterii#.05).7.9%) i vlagata na rabotno mesto (prevalencija na AR. Bidej}i primenetiot pra{alnik vo na{eto istra`uvawe ne e dizajniran za detekcija na profesionalen rinit.9%. 11. Prevalencija na AR. Emisijata od motornite vozila e eden od najva`nite izvori na aerozagaduvaweto vo industrijaliziranite zemji. za vakvata introverzna sostojba nema poseriozni nau~ni objasnuvawa i spa|a vo grupata na nau~nite {pekulacii nare~eni . no ako se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. navedenite entiteti po~esto se javuvaat kaj ispitanicite eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina. odnosno 12.4. Ispituvaweto na 317 deca na vozrast od 9 godini koi{to `iveat vo blizina na glavnite pati{ta vo zapadniot del od Germanija. odnosno 7.

Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj ispituvanata populacija iznesuva 20. izvedeni se ko`ni prick alergotestovi i spirometriski testovi.: Alergiskite bolesti vo R. a kako favorizira~ki faktori za manifestacija na profesionalniot rinit se registrirani vozrasta nad 45 godini zapra{enosta. najzastapeni se polenot od loboda i polenot od pelin.4%). Prevalencijata na sezonskiot alergiski rinit iznesuva 16. Od poedine~nite aeroalergeni.5%).1% i e ne{to povisoka kaj `enite (24. e statisti~ki nesignifikantna. bidej}i simptomite na profesionalniot rinit ponekoga{ ne se povrzuvaat so rabotata. Najvisoka senzibilizacija kaj ispitanicite so sezonski alergiski rinit ima na polenite od plevelite (43. Povrzanosta na alergiskiot rinit kaj vozrasnite so drugite varijabli. vo Prilep (29. ~aevi i za~ini e dominanten etiolo{ki faktor. kako i {irum svetot. Vo ova istra`uvawe. Trendot na zgolemuvawe na prevalencijata e poizrazen kaj sezonskiot alergiski rinit vo odnos na celogodi{niot. Prevalencijata na alergiskiot rinit vo R.001). 6. Vozrasnite ispitanici so alergiski rinitis signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi vo odnos na ispitanicite {to nemaat alergiski rinit. Najvisoka prevalencija sezonskiot alergiski rinit ima.7% (6% kaj ma`ite i 7. a celogodi{niot alergiski rinit vo Debar (13. poslabata ventilacija.5%).Kolaborativen centar na SZO . e subdijagnosticiran entitet. (29.2% kaj ma`ite i 17. te{ko di{ewe. odnosno deka profesionalniot rinit. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. {to e potvrdeno i so mnogu istra`uvawa vo svetot. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 23. ispituvana e populacija od 198 vraboteni ispitanici od grad Skopje. Sepak.7%). Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinit kaj adultite se sretnuva vo Prilep (35. Makedonija koristi posledniot podatok prevalencijata aproksimativno bi bila 7. Vo Institutot za medicina na trudot poslednive godini e raboteno i na problemot na profesionalniot rinit. ima trend na zgolemuvawe.6%). prevalencijata na profesionalniot rinit kaj ispituvanata vkupna populacija iznesuva 10. selektirani po slu~aen izbor i pri toa koristen e pra{alnik (prilog 6). Vo edno istra`uvawe za odreduvawe na prevalencijata na profesionalniot rinit i dominantnite profesionalnoambientalni etiolo{ki faktori. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinitis kaj vozrasnite ima vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god. 2. a najvisoki vrednosti ima vo farmacevtskata industrija (15. 5.2%).2% kaj `enite).5% (15.6% na nivo na adultnata populacija.7-20% kaj razli~nite profesii.8%. vibraciite i fizi~kiot napor. endogeni i egzogeni. dodeka prevalencijata na celogodi{niot alergiski rinit iznesuva 6. Belodrobnite te{kotii (nedostatok na vozduh.4%) vo odnos na ma`ite (21. ka{lica.5. se procenuva deka realnite prevalencii se povisoki od detektiranite.Cvetanov V i sor. Makedonija. isto taka. 3. pri {to rabotata so bilki. isplukuvawe) detektirani se kaj 35% od licata so profesionalen rinit (p<0. 2. sli~no na profesionalnata astma. svirewe.1%. 138 Institut za medicina na trudot .1% kaj `enite). nejonizira~koto zra~ewe.7.2%). Zaklu~oci 1. 4. Ova se vklopuva vo podatocite od drugi zemji za prevalencijata na profesionalniot rinit koja e vo rang 1.

3%) vo odnos na devoj~iwata (15. Makedonski medicinksi pregled 2003. 9. Dokic D. Cvetanov V. ]aev V. 142-148. 31-50. 56: 140-141. European Respiratory Society: European Respiratory Monograph 2003. Oxford: Blackwell Science Ltd. Sezonskiot i celogodi{niot alergiski rinit kaj decata imaat ista prevalencija (8. Pepys J. Karaxinska-Bislimovska J. 9. Literatura Cvetanov V. Br J Hosp Med 1975. Kay AB. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj detskata populacija iznesuva 16. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? In: Chung F. E`ova N. 14: 412-417. 474-476. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. Risteska-Ku~ S. 139 . Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. RisteskaKu~ S. primena i osnovni principi. 3.6% na nivo na adultna populacija. Alergiski bolesti-lekuvawe.8%). Isto taka. Skin testing. St. Alergi~en rinit. 7. Risteska-Ku~ S i sor. 10. Cvetanov V. kako i so egzogenite faktori e statisti~ki nesignifikantna. 8. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. no se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na zapra{enosta i vlagata na rabotno mesto. Principles and Practice of Diagnosis and Treatment of Allergic Disease. Kaj vozrasnata populacija vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz AR. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. 8 (23): 211-220.3%). 2. Cvetanov V. Povrzanosta na alergiskiot rinitis kaj decata so drugite endogeni. Micajkov I. Fabbri LM. Rinomanometrija: zna~ewe. 5. Mileva @. Makedonski medicinski pregled 2003. Faktorite od rabotnata sredina kaj vozrasnata populacija ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so entitetite na alergiskiot rinit. Asthma and Allergic Rhinitis. 8. Nikolovski Q. Balabanova M. klini~ka imunologija i alergologija 1. The upper airways: The guardian of the lower airways. Makedonija. 163-173.5% i e ne{to po~est kaj mom~iwata (17. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Mak med pregled 1994.7. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. Alergiskiot rinit e signifikantno po~est kaj decata so familijarna istorija za alergiski rinit. 1997. Asthma. CAR i SAR i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost. Trandafilovski P. 6. Skopje: Zdru`enie za bazi~na.Alergiski rinit 7. 11. Mileva @. E`ova N. Summer School Sofia 2002. 5-6: 181-185. Zagora: Znanie EOOD 1999. 2. Milkovska S. decata so alergiski rinit signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi sporedeno so decata {to nemaat alergiski rinitis. 1999.6. editors. Vo: Na{ev G. Evolving Concepts in Management. 4. Makedonija. \or~ev A. Prevalencijata na profesionalen rinit ne mo`e da bide to~no detektirana. 2022. Skopje: MEDIS-informatika 1998. E`ova N. Milkovska S i sor. sepak se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na izduvnite gasovi od soobra}ajot. a aproksimativno bi iznesuvala 7. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. E`ova N. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. zagadenosta vo `ivotnata sredina i prisustvoto na doma{ni milenici. Vignola AM. In: Kay AB (ed). Demoly P. 10. Milkovska S. Doki} D. 56: 142-143. klini~ka imunologija i alergologija. Bousquet J. Mileva @ i sor. Cvetanov V.

Association between air pollution and daily consultations with general practitioners for allergic rhinitis in London. Frank E. Cromwell O. Hajat S. Nikolovski Q. Cromwell O. 20-30. Imunoterapija. 17. 15. Cvetanov V. Allergo J 2005.med pregled 1997. 20. Gavrilovski M. Cvetanov V. Tammilehta L. Occupational skin and respiratory diseases among hairdressers. 24. 337-338. Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdru`enie. Dimitrovski M. Objektivizacija na primenata na specifi~nata imunoterapija. Sofia: Znanie 2001. occupational allergic rhinitis in Finland. Clin Exp Allergy. Simpozium specifi~na imunoterapija. Home dampness. Doki} D.24(5):398-406 23. Int Arch Occup Environ Health 1993. 55 (suplement 47): 1-83. Dokic D. \or~ev A. 1999 Sep. Celik G.153(7):704-14 22. Leino T. 16. Evropa 92.Kolaborativen centar na SZO . Cvetanov V. Profesionalen alergiski rinit. Atkinson RW. 2001 Apr 1. Trandafilovski P. Hytonon M. Kilpeläinen M. pregled 2001. Schnitker J. United Kingdom. Mak.83(3):240-4. Sec Biol Med Sci. Vaheri E. XXVI 2. Am J Epidemiol. 18. 113-129. Pet allergy: how important for Turkey where there is a low pet ownership rate. Frank E. Stefanovski T. Hawkins L. 14: 337343. Klini~ka alergologija. current allergic diseases. Spezifische Immuntherapie mit einem neu entwickelten Hausstaub-milbenallergoid (AcaroidR). 13. Haines A. and respiratory infections among young adults Thorax 2001. Macedonian Academy of Sciences and Arts. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiska specifi~na imunoterapija. Allergy Asthma Proc. Makedonija 12. de Marco R et al. Misirligil Z. Mak. Bavbek S. et al.24(2):137-42 19. ed.: Alergiskite bolesti vo R. Narkus A. Schnitker J. 51(28): 23. 2003 Mar-Apr. Skopje: 1999. Mungan D. Terho EO.56:462-467. 64(8):565-8. Contributions. Scand J Work Environ health 1988. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest.32(10):1405-12 21. Dokic D. 140 Institut za medicina na trudot . 26. Ann Allergy Asthma Immunol. WHO position paper. 14. Koskenvuo M. Cvetanov V. med. 2002 . Vo: Mileva @. Clinical effects of specific immunotherapy: A two-year double-blind placebo controlled study with a one year followup. Helenius H. Skopje: EDIT 1992. Allergy prevalence and causal factors in the domestic environment: results of a random population survey in the United Kingdom. Narkus A. Allergen immunotherapy: Therapeutic vaccines for allergic diseases. Doki} D. The impact of climate and traffic-related NO2 on the prevalence of asthma and allergic rhinitis in Italy. Brown CW. et al.Cvetanov V i sor. Kanerva L. Geneva 1997. 25.

klini~ka imunologija i alergologija 141 .2. Incidencijata na bolesta se zgolemuva so {irokata primena na kontaktnite le}i. dodeka celogodi{niot AK ima kontinuiran karakter vo odnos na periodot na pojavata i te`inata na klini~kite manifestacii na bolesta.1. Sezonskiot rinokonjunktivit (polenska treska. Tie se razlikuvaat spored patogenetskite mehanizmi.0. sekret. Pridru`no atopisko zaboluvawe se sretnuva kaj okolu 75%. AK e naj~estata forma na alergiska bolest na o~ite koja{to spored vremeto na pojavata se klasificira na sezonski i celogodi{en.8 Alergiskite bolesti na o~ite pretstavuvaat alergiski odgovor na konjunktivata ili ro`nicata na ubikvitarnite alergeni od okolinata..2) e redok oblik na keratokonjunktivit so sezonski egzacerbacii koi{to uka`uvaat na alergiska osnova.2) e retka alergiska bolest na konjunktivata i korneata pridru`ena so drugi manifestacii na alergiski zaboluvawa od tipot na atopiski dermatit. Sezonskiot AK se javuva vo akutna forma vo odreden period od godinata (prolet i/ili leto). solzewe. Vernalniot (proletniot) keratokonjunktivit (H 16. jade`. pri {to sezonskiot i celogodi{niot alergiski konjunktivit obi~no se grupiraat zaedno. obi~no se smiruva vo pubertetot i retko perzistira na vozrast nad 25 god. vernalniot keratokonjunktivit. kako posebni entiteti se izdvojuvaat atopiskiot keratokonjunktivit. bolka i fotofobija). ozna~eni kako alergiski konjunktivit. hay fever) e naj~estata alergiska bolest voop{to. Antigenite vneseni vo senzibiliran organizam predizvikuvaat produkMakedonsko zdru`enie za bazi~na.Alergiski konjunktivit 3. Atopiskiot keratokonjunktivit (H 10. pri {to po~esto se javuva pri primenata na mekite vo odnos na tvrdite kontaktni le}i. Kaj bolnite se sretnuva eozinofilija i zgolemena vrednost na vkupniot IgE vo krvta. H 10. kako i spored ~estotata na javuvaweto. delovite od okoto koi{to se zafateni so alergiskata inflamacija. Alergiskiot konjunktivit (AK) pretstavuva primarna inflamacija na konjunktivite predizvikana od IgE-posreduvana reakcija so tipi~ni simptomi (crvenilo.8) pretstavuva alergiska inflamacija na konjunktivata pri koja{to antigenot e atherentniot sloj na kontaktnite le}i. Bolesta obi~no se javuva kaj ma{kite deca na vozrast pogolema od 5 god. Etiopatogeneza na AK. Sezonskiot i celogodi{niot AK naj~esto se javuvaat istovremeno so alergiskiot rinit kako alergiski rinokonjunktivit. Alergiski konjunktivit MKB .10. Klasifikacija i definicii Spored standardnata klasifikacija se razlikuvaat pet suptipovi na alergiskite bolesti na o~ite. 3. klini~kite manifestacii. alergiski rinit i astma. i gigantopapilarniot konjunktivit. 3. H 16. Bolesta obi~no se javuva kaj ma`i na vozrast od 20 do 50 god.1. prisutna kaj 15-20% od populacijata {irum svetot. Gigantopapilarniot konjunktivit (H 10. Pokraj niv. AK pretstavuva hipersenzitivna reakcija tip I spored Coombs i Gell. a pozitivna familijarna istorija za atopiski bolesti kaj okolu 60% od bolnite so vernalen keratokonjunktivit.

Pri pregled na predniot o~en segment so biomikroskop se gleda izrazena konjunktivalna hiperemija i hemoza.Cvetanov V i sor. eozinofili se prisutni vo podlabokite sloevi od substantia propria na konjunktivata. Inaku. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na AK ne se razlikuvaat od onie kaj konjunktivitot od nealergiska etiologija. Naj~esti aeroalergeni vo ovie slu~ai se Dermatophagoides pteronyssinus. otsustvoto na eozinofili pri konjunktivalnata biopsija ne ja isklu~uva dijagnozata na AK. Dijagnozata se postavuva so zemawe na iscrpna anamneza i vnimatelna klini~ka opservacija. aeroalergenite od nekoi muvli i dr. Tie direktno ili so posredstvo na proteoliti~ni enzimi go o{tetuvaat yidot na mast kletkite i od granulite se osloboduvaat proinflamatorni medijatori (histamin. odnosno se sostojat od ~e{awe. ko`ni prick testovi. Kaj SAK simptomite se javuvaat vo definirano vreme. simptomite se javuvaat vo tekot na cela godina.). eozinofili se prisutni samo kaj mnogu te{ki Slika 12. levkotrieni i dr. Va`en podatok vo anamnezata e postoewe na atopiski zaboluvawa vo li~nata i familijarnata anamneza.Kolaborativen centar na SZO . Poradi toa.4. 3. tranzitorni napadi na ~e{awe. Vidnata ostrina ostanuva normalna.3.: Alergiskite bolesti vo R. Ovie supstancii predizvikuvaat zgolemena vaskularna permeabilnost i migracija na eozinofili i neutrofili {to doveduva do pojava na klini~kite manifestacii na inflamacijata. Ro`nicata nikoga{ ne e zafatena so patolo{ki proces (slika 12). Alergiski konjunktivit formi na AK. Makedonija cija na specifi~ni antitela (IgE). Pri zemawe biopsija od povr{nite sloevi na konjunktivata. prostaglandini. Se sozdavaat imunokompleksi na membranata na mast-kletkite od substantia propria na konjunktivata na okoto. Kaj CAK. odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite i konjunktivalna biopsija. Glavna razlika me|u sezonskiot alergiski konjunktivit (SAK) i celogodi{niot alergiski konjunktivit (CAK) e vremeto na pojavuvaweto i simptomite. Dijagnoza. lu|eto so SAK nemaat simptomi vo zimskite meseci i vo postudeni klimatski uslovi poradi namalenata aerogena transmisija na ovie alergeni. a vo tekot na celata godina kaj CAK. solzewe i crvenilo na o~ite i otok na o~nite kapaci. 142 Institut za medicina na trudot . kako i izrazena papilarna reakcija na konjunktivata. Tipi~no. aeroalergenite od doma{nite milenici (ma~ka. odnosno nezategnata.). crvenilo. Pokraj toa. prisuten e i edem na o~nite kapaci. odnosno vo prolet koga dominiraat aerogenite alergeni kakvi {to se polenite od drvja i/ili vo leto koga dominiraat polenite od treva i plevel. Klini~ki AK se izrazuva so akutni. ku~e i dr. 3. solzewe i otok na o~nite kapaci vo sezonite bogati so poleni vo vozduhot kaj SAK.

poka~en intraokularen pritisok i katarakta. Najdobra merka na sekundarnata prevencija e ekspozicionata profilaksa. poradi svoite nesakani sporedni efekti kako {to se pojavata na sekundarni infekcii. klini~ka imunologija i alergologija 143 .7. Tie. Prevalencijata na AK iznesuva 5-22% od op{tata populacija vo Velika Britanija i SAD. Tie gi ubla`uvaat klini~kite simptomi so blokirawe na histaminskite receptori. Spored pove}e istra`uvawa. Lekuvawe Tretmanot na AK e nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. kako i vo odreduvaweto na alergenite koi se predizvikuva~i na zaboluvaweto. Se procenuva deka pove}e od 22 milioni lica vo SAD boleduvaat Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ja spre~uvaat nivnata degranulacija i osloboduvaweto na histaminot i drugite proinflamatorni medijatori. simptomi na konjuktivit se sretnuvaat vo okolu 70% od slu~aite na alergiskiot rinit. treba da se prepi{uvaat samo za kratkotrajna terapija kaj te{kite slu~ai koi{to ne reagiraat na konvencionalnata terapija. odnosno izbegnuvaweto na kontaktot so prethodno identificiraniot alergen.5. tuku se koristat profilikati~ki za da se prevenira degranulacijata na mast kletkite vo slu~aj na ekspozicija na alergeni. pri ispituvawa na AK primenuvaat i odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite. preku stabilizirawe na membranata na mastocitite. so ogled na {irokata prisutnost na alergenite vo nadvore{nata i vnatre{nata sredina. 3. Antiinflamatorni efekti imaat i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi preku inhibiraweto na produkcijata na prostaglandinite. Ra{irenost na AK Epidemiolo{kite istra`uvawa za AK naj~esto se izveduvaat vo ramkite na istra`uvawata za alergiskiot rinit. Ko`nite prick testovi se od golema va`nost pri postavuvaweto na definitivnata dijagnoza.6. Kontrola na sredinata Merkite na prevencija na AK ne se razlikuvaat od onie kaj na alergiskiot rinit. Za namaluvawe na konjuktivalnata hiperemija. Nefarmakolo{kata terapija se sostoi od merkite na kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa) koi{to vo pove}eto slu~ai imaat ograni~eni efekti. Kortikostereoidite. Najva`ni antiinflamatorni lekovi vo terapijata na AK se dinatrium kromoglikatot i nedokromil natriumot. No. Sistemskite i lokalnite antihistaminici se naj~esto primenuvanite lekovi vo terapijata na AK. 3. a odredena uloga ima i primenata na antiinflamatornite sredstva. kako i kaj drugite alergiski bolesti vo pogolem broj slu~aite toa e te{ko izvodlivo. Stabilizatorite na mast kletkite ne gi ubla`uvat postojnite simptomi. obi~no se koristat lokalni antihistaminici kombinirani so vazokonstriktorni sredstva. Najva`nite lekovi i nivnite komercijalni preparati {to se primenuvaat vo sistemskata i lokalnata terapija na AK se prika`ani vo prilogot 4. 3. Farmakolo{kata terapija na AK se sostoi od primena na antihistaminici.Alergiski konjunktivit Mnogu istra`uva~i. no ne dejstvuvaat na drugite proinflamatorni medijatori.

: Alergiskite bolesti vo R. Al.8%) vo sporedba so SAK (5. kaj AK povisoka e prevalencijata na CAK (7. Kako i kaj drugite alergiski. Isto taka.9% Grafik 90. 144 Institut za medicina na trudot . a odgovorite na pra{awata od pra{alnikot ne se dovolni za potvrda na alergiskata etiologija na bolesta. Neal. Primenet e pra{alnik za simptomite na konjunktivit vo poslednite 12 meseci i izvedeni se ko`ni prick testovi na standardnite aeroalergeni.Cvetanov V i sor. spored pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa aeropolucijata. Po~esto se javuva vo regioni so potopla klima kade prisutnosta na aeroalergenite e pogolema. konj. Isto taka.Kolaborativen centar na SZO . Rezultatite od drugi istra`uvawa govorat za prevalencija od 5 do 22% vo razli~ni delovi od SAD i Velika Britanija. vo studijata ne e evaluiran alergiskiot konjunktivit kaj decata.2% od slu~aite na AK kaj na{ite ispitanici (grafik 91).8. a prevalencijata na AK iznesuva 12. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot e izvedeno i epidemiolo{ko istra`uvawe na AK kaj adultnata populacija. So ogled na toa {to kaj detskata populacija ne se izvedeni ko`nite prick testovi na standardnite aeroalergeni. kako i na drugite alergiski bolesti. bolesti prevalencijata na AK e povisoka kaj `enite.9% (grafik 90). dejstvuva favorizira~ki vo nastanokot na AK.1% 17. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AK. a od osobeno zna~ewe se polutantite od soobra}ajot i industrijata. 3. nealergski i alergiski konjunktivit vo adultnata populacija Za razlika od alergiskiot rinit kaj adultite kade {to e najdena povisoka prevalencija na sezonskiot alergiski rinit.2% 12. nitu na nivo na oddelni gradovi i regioni. 800 600 400 200 0 Vkupno Konjunkt. Pojavata na SAK i PAK ne e povrzana so vozrasta i rasata. podatocite od drugite istra`uvawa govorat za raste~ka prevalencija na AK. nitu na nivo na celata zemja. Dobienite podatoci se statisti~ki obraboteni so deskriptivni i analiti~ki metodi. Makedonija od AK. Simptomi na konjunktivit vo poslednive 12 meseci referiraat 30. nadvore{na i vnatre{na. konj. vo smisla na negovata za~estenost i favorizira~ki faktori za negoviot nastanok. dosega ne se izveduvani kaj nas. 30. vo poslednite triesetina godini.3%). a na SAK 41. Na CAK otpa|aat 58.7%. odnosno za prevalencija od 60-70% na alergiskiot rinit vo soodvetnoto podra~je. {to e komplementarno so na{ite rezultati. Prevalencija na simptomite na konjunktivit.1% od ispitanicite.

0% 13.6% 13. Prevalencija na AK. Vo na{ata studija najvisokata prevalencija se sretnuva vo vozrasnata grupa od 21 do 30 godini (19. SAK i CAK kaj ispituvanite adulti 3.Alergiski konjunktivit 100 80 60 40 20 0 Al. isto taka. 250 200 150 100 50 0 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 19. 500 400 300 200 100 0 ma`i `eni 12.7% Grafik 91.2% 58. uka`uvaat na povisoka prevalencija na AK.1.6% 11.1% 10. kaj `enskiot pol.8%) (grafik 92). Sezon. kako i alergiskiot rinit. Distribucija na ispitanicite so AK spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0%) vo sporedba so ma`ite (12.6%) so nejzino postepeno namaluvawe vo povozrasnite grupi (grafik 93).4% Grafik 93. Distribucija na ispitanicite so AK spored polot Vo odnos na vozrasta spored istra`uvawata vo svetot prevalencijata na AK e povisoka vo pomladite vozrasni grupi. Zastapenost spored polot i vozrasta Prevalencijata na AK e ne{to povisoka kaj `enite (13.8.1% 5.3% 16. Podatocite od literaturata. 41. Celogod.0% Grafik 92. konj. klini~ka imunologija i alergologija 145 .

0% 26.1% 87.8.5% (grafik 94). odnosno polenot od loboda (37.8%). Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni.9%) i alergenite od doma{nite milenici (19.3%). Dermatophagoides pteronyssinus (31.2% Grafik 95.Cvetanov V i sor. Od polenite. Dobienite podatoci se komplementarni na rezultatite od drugite istra`uvawa objaveni vo literaturata (grafik 96). 200 150 100 50 0 Sk Do Oh Pr De Pe 11. e najvisoka vo Prilep (26.1%).7%) i polenot od pelin (31.4. 31.9% 19.3% 8. Kaj ispitanicite so AK naj~esta e senzibilizacijata na polenite (87. Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma.2%).8. Makedonija 3.3. Senzibilizacija so oddelnite aeroalergeni kaj ispitanicite so AK 3.3% 22. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R. pt.2. AK e pridru`en so alergiskiot rinit vo 76. 100 80 60 40 20 0 Poleni D.1%) (grafik 95).: Alergiskite bolesti vo R. kako i prevalencijata na alergiskiot rinit.5% Grafik 94. Makedonija 3.7% 8. Prevalencijata vo Skopje iznesuva 8. odnosno prevalencijata na alergiskiot rinokonjunktivit iznesuva 7. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na AK. najvisoka prevalencija kaj ispitanicite so AK imaat polenite od plevelite (47.3%. Dom.8.Kolaborativen centar na SZO .0% 8. `iv. 146 Institut za medicina na trudot .1% od slu~aite.0%). a najniska vo Peh~evo (8.

Povrzanosta so drugite endogeni faktori. AK i alergiskiot rinokonjunktivit Podatocite od literaturata uka`uvaat na poretka pridru`enost na AK so astmata vo sporedba so pridru`enosta so AR.so ast. 15 10 5.3% Grafik 96. vo na{ata studija e potvrdeno so signifikantnata povrzanost so familijarnata istorija za alergiski rinitis (p < 0. Al. Al. konj. Grafik 97. konj.05).5% (grafik 97).9% 5 0 Al. astma i AK so astma 3. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno AK 62.5.5% AK so pozit. 12. klini~ka imunologija i alergologija 147 . Astma 1. e nesignifikantna. Sli~ni se i rezultatite od na{eto istra`uvawe kade {to prevalencijata na AK so pridru`na astma iznesuva 1.9% 7. rinokonj. ist. Zna~eweto na endogenite faktori vo nastanokot na AK. odnosno 62. AK i endogeni faktori. kakvi {to se polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti.5% Al. konj. za AR Grafik 98. Prevalencija na AK.1% 25 20 15 10 5 0 Al.4% 12. uka`ano vo pove}e istra`uvawa.8. fam.Alergiski konjunktivit 23. Ispitanici so AK so pozitivna familijarna istorija za AR Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Prevalencija na AR.5% od ispitanicite so AK imaat pozitivna familijarna istorija za AR (grafik 98). rin.

Cvetanov V i sor. Spored podatocite od aktuelnoto istra`uvawe 68.2%) (grafik 100).6. Makedonija 3. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od urbana i ruralna sredina 148 Institut za medicina na trudot . Imeno.1% od ispitanicite so AK se eksponirani na pra{ina. AK i mesto na `iveewe Vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot na AK vo na{eto istra`uvawe e evaluirano so pra{awata za mestoto na `iveewe (selo/grad). 80 60 40 20 0 Pra{ina ^ad [tetnosti od rab. zeleniloto vo domot i negovata okolina. Signifikantna povrzanost na AK e utvrdena so `iveeweto vo urbana sredina (p < 0. kako i ekspozicijata na industriskata aeropolucija. Spored aktuelnite istra`uvawa.05). odnosno prevalencijata na AK kaj ispitanicite od urbanite sredini e dvojno povisoka vo odnos na ispitanicite od ruralnite sredini (14. se smeta deka navedenite faktori go favoriziraat procesot na alergiska senzibilizacija.7.Kolaborativen centar na SZO .8% 15 10 5 0 Grad Selo 7.8. prisustvoto na doma{ni milenici vo domot i specifi~nata profesionalna ekspozicija na ispitanicite.: Alergiskite bolesti vo R.8% i 7.9% na ~ad. Osven toa. a 17. mesto 36. 36.3% 68. i procesot na alergiska inflamacija na konjunktivata. Ispitanici so AK eksponirani na aeropolutanti od `ivotnata i rabotnata sredina 3.8.3% na {tetnosti od rabotnoto mesto (grafik 99). osobeno zna~ewe vo patogenezata na AK ima vlijanieto na ekspozicijata na izduvni gasovi od soobra}ajot (dizel partiklite). aktivnoto i pasivnoto pu{ewe. 20 14. domot vo blizina na glavnite soobra}ajnici.9% 17. navedenite faktori gi vlo{uvaat simptomite na postoejniot AK.1% Grafik 99.2% Grafik 100. AK i `ivotna i rabotna sredina Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednite decenii delumno se objasnuva so vlijanieto na faktorite od okolinata vrz procesot na inicijacija i odr`uvawe na alergiskata inflamacija na soodvetniot target-organ.

dodeka povrzanosta so polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti e nesignifikantna. Za razlika od sezonskiot alergiskiot rinit. @iveeweto vo urbana sredina ima signifikantno vlijanie vrz nastanokot na alergiskiot konjunktivit. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. sezonskiot alergiski konjunktivit ima poniska prevalencija od celogodi{niot alergiski konjunktivit. ekspozicijata na izduvni gasovi. prisustvo na doma{ni milenici vo domot i ekspozicijata na zapra{enost vo rabotnata sredina. najvisoka prevalencija na alergiskiot konjunktivit se sretnuva vo Prilep. eksponiranost na izduvni gasovi od motornite vozila. Dermatophagoides pteronyssinus i doma{ni milenici. 7. Alergiskiot konjunktivit e mnogu ~esto pridru`en so alergiskiot rinit. terapija i prevencija. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. Od endogenite faktori alergiskiot konjunktivit e statisti~ki signifikantno povrzan so familijarnata istorija za alergiski rinit. kako bronhijalnata astma i alergijata na medikamenti. odnosno polenot od loboda i polenot od pelin. isto taka. Vo odnos na oddelnite gradovi vo R. kakvi {to se: pu{eweto. no takva asociranost vo na{eto istra`uvawe ne e potvrdena. Vo odnos na vozrasta. Od polenite dominiraat onie od plevelite. alergiskiot konjunktivit ima najvisoka prevalencija vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god. Makedonija. {to e vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. zeleniloto vo domot i okolinata. doma{ni milenici vo domot i specifi~na profesionalna ekspozicija) vo nastanokot na AK e statisti~ki nesignifikantno. 4.Alergiski konjunktivit Spored pove}e istra`uvawa `ivotot vo urbana sredina e rizik-faktor i vo nastanokot na alergiskiot rinitis i bronhijalnata astma. e nesignifikantno. 8.8. Makedonija iznesuva 12. klini~ka imunologija i alergologija 149 . {to se sovpa|a so rezultatite od sli~nite istra`uvawa vo Evropa i svetot. Vlijanieto na drugite navedeni faktori od okolinata (aktivno i pasivno pu{ewe. Kako i kaj alergiskiot rinit. Vlijanieto na drugite nadvore{ni faktori. 3. Od niv se dobiva uvid za serioznosta na problemot na alergiskiot konjunktivit vo R. Kaj ispitanicite so alergiski konjunktivit. {to e.9%. utvrdeno vo pove}e istra`uvawa vo Evropa i svetot. `iveewe vo sredina bogata so zelenilo. Makedonija i mo`nost za organizirana i koordinirana akcija za negovata polesna dijagnostika. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj adultite vo R. hrana i insekti e statisti~ki nesignifikantna. 5. 3. za~estenosta na alergiskiot konjunktivit e ne{to povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. Zaklu~oci 1. Istite poleni naj~esto se sretnuvaat i kaj ispitanicite so polenska senzibilizacija so alergiski rinit i alergiska astma. isto kako i kaj alergiskiot rinit. 2. 6.8. naj~esta e senzibilizacijata na poleni. So na{eto istra`uvaweto se dobivaat prvi~nite podatoci za epidemiolo{kite karakteristiki na alergiskiot konjunktivit kaj nas.

Allergic conjunctivitis Referral Guideline. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 58 (11): 1101-1110. 7. 12. Milkovska S. American Academy of Allergy.9. 52: 256273. Literatura 1. Bonini S. Oxford: Butterworth-Heinemann International Edition 1997.Cvetanov V i sor. Stites D..8. 71 (57): 35-36. 4. 5. 52 (38): 14-22. Fischer A et al. Introduction. Canonica GW. 56: 142. Loyens M et al. Bielory L. Suspectibility genes for allergy and asthma. Loiseau S. Makedonija. Schäfer T. Bousquet J et al. Makedonija i negovata asociranost so drugite alergiski zaboluvawa.: Alergiskite bolesti vo R. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Groneberg DA. Makedonija 3. Allergy 2003. 15. Vivian Wells J. 8. 75 (57): 5-7. Osnovna i klinicka imunologija. Cvetanov V. Makedonski medicinski pregled 2003. Allergy 2003. Allergy 1997. 9. Ring J. 3. Animal models of allergic and inflammatory conjinctivitis. 56: 140-141. Eur Resp Mon 2002. Asthma and Immunology (AAAI). Stobo J. Epidemiology of allergic diseases. Alergijske bolesti. Allergy/Immunology August 2001. Allergy 2002. Spasovska O. 2. National Institute of Allergy and Infectious Diseases. 10. Johanson SOG. 14. The increasing trend of seasonal respiratory allergy in urban areas. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. 150 Institut za medicina na trudot . Hourihane JO’B. Woerly G. Cvetanov V. Makedonski medicinski pregled 2003. Allergy 2002. Beograd : Savremena administracija 1989. Prevalencija na alergiskiot konjunktivitis vo R. National Institute of Health January 2002. Inhibitory effects of ketotifen on eotaxin-dependent activation of eosinophils: consequences for allergic eye diseases. 11. 56 (9): 813-822. Allergy 2001. A revised nomenclature for allergy. 6. Kanski JJ. Clinical Ophthalmology. 13. D’Amato G. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. 83-86. 7 (21): b-c. Risteska-Ku~ S i sor. Allergy Statistics.Kolaborativen centar na SZO . Ruffili A. Liccardi G. 58 (5): 397395. Holgate ST. 435-455. D’Amato G. Allergy 1997.

10.Bronhijalna astma 4. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 45 4. aditivi Lekovi [ema 3.0.3. 6r21. Na {emata 3 se prika`ani najva`nite rizik faktori za pojavata na astmata (GINA 1995).2.1. pri {to s¢ u{te ne e sosema jasno koi faktori se pri~ina za razvoj na bolesta. 4. 1995) Endogenite rizik-faktori (vrodeni ili ste~eni) za astmata se atopijata. spontano ili so terapija (Global Initiative for Asthma . Najva`ni egzogeni rizik-faktori se: ekspozicijata na aeroalergeni. Rizik-faktori za astma (Sheffer. faktori Hrana. Spored dosega{nite istra`uvawa. Definicija. Genetski osnovi na astmata Vo patogenezata na astmata se vklu~eni pove}e geni ili grupi na geni so golemo modulatorno vlijanie na nadvore{nite faktori. kako hromozomskite regioni 5q31-33.1. no varijabilna opstrukcija na di{nite pati{ta koja e obi~no reverzibilna.GINA 2004). Astmata e hroni~na inflamatorna bolest na di{nite pati{ta. profesionalnata ekspozicija. Hroni~nata inflamacija predizvikuva porast vo reaktivnosta na di{nite pati{ta {to doveduva do rekurentni epizodi od svirewe vo gradite. etni~kata pripadnost. J. alergeni Aspirin Profesion. aktivnoto i pasivnoto pu{ewe. faktori Resp. familijarnata istorija za atopiski bolesti. a koi faktori se pottiknuva~i (trigeri) na astmatskite simptomi. vo koja pove}e kletki i kleto~ni elementi imaat svoja uloga. rizik faktorite od ranoto detstvo (prematuritet. na~in na ishrana vo doene~kata vozrast) i respiratornite infekcii vo detstvoto i adultniot period. stegawe vo gradite i ka{lica. 4.2. na~inot na `ivot. gu{ewe. Bronhijalna astma MKB . nadvore{nata i vnatre{nata aeropolucija. Nastanokot na astmata se javuva kako rezultat od interakcijata na endogenite faktori i faktorite od okolinata. Predisponira~ki faktori Kauzalni faktori Pridonesuva~ki faktori Vlo{uva~ki faktori Atopija Pol Vnatr. osobeno no}e ili rano nautro. klini~ka imunologija i alergologija 151 . Ovie epizodi se povrzani so rasprostraneta. polot. 14q11 i drugi. navikite vo ishranata i konsumacijata na alkohol. infekcii Ishrana Aeropolucija Pu{ewe Prematuritet Resp. Etiologija. infekcii Alergeni Fizi~ki napor Klimat. alergeni Nadvor. utvrdena e povrzanosta na nekoi fenotipski karakteristiki na astmata so regioni na 16 od 22 avtosomni hromozomi. taka {to nivnata ekspresija e promenliva i so razli~ni fenotipski manifestacii.

Kolaborativen centar na SZO . Tutunskiot ~ad.2. infiltracija na yidot vo koja dominiraat CD4 T-li (T- 152 Institut za medicina na trudot . Patogeneza i klasifikacija Astmata e bolest na golemite i malite di{ni pati{ta. odnosno doma{nata (indoor) atmosfera vo odredeno geografsko podra~je. Interakcijata pome|u ovie dve pojavi e s¢ u{te nedovolno poznata. Aeropolucija Aeropolutantite mo`at da predizvikaat o{tetuvawe na respiratorniot sistem dejstvuvaj}i kako senziteri (alergeni) ili iritansi. dodeka najva`ni indoor aerolergeni se alergenite na mikrokrle`ite (Dermatophagoides pteronyssinus). koja{to patohistolo{ki pretstavuva hroni~en eozinofilen deskvamanten bronhit. obi~no proteini. pri~initeli na respiratornite alergiski bolesti. 4. trevi i pleveli) i nekoi muvli. Makedonija 4. izduvnite dizel ~esti~ki i nadvore{nite aeroalergeni. Se smeta deka edna od pri~inite za golemiot porast na prevalencijata i te`inata na respiratornite alergiski bolesti vo industrijaliziranite zemji vo poslednite tri decenii e zna~ajniot porast na koncentracijata na nadvore{nite (karakteristi~ni za urbanite sredini) i vnatre{nite aeropolutanti so iritantno dejstvo na respiratorniot sistem. azotniot dioksid. a se smeta deka se dol`i na adjuvantnoto dejstvo na polutantite vo procesot na senzibilizacijata i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija na di{noto steblo. polot i nadvore{nite faktori.3. Atopija Atopijata e eden od majornite endogeni rizik-faktori za razvoj na astmata.2. i razvivawe na tipi~ni simptomi kako astma.45% od op{tata populacija vo zavisnost od rasata. dodeka profesionalnite alergeni se specifi~no povrzani so rabotnoto mesto. Spored multicentri~nata epidemiolo{ka studija na Institutot za medicina na trudot od 1995 god prevalencijata na atopijata kaj adultnata populacija vo R. vozrasta. Alergeni Inhalatornite alergeni. muvlite i doma{nite milenici. ozonot. 4. se klasificiraat na voobi~aeni ili standardni i profesionalni. Standardnite inhalatorni alergeni se sretnuvaat vo nadvore{nata (outdoor) i vnatre{nata.2. grade`nite materijali (formaldehidot i drugi isparlivi organski komponenti) i vnatre{nite aeroalergeni se najva`nite vnatre{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem. Najzna~ajni nadvore{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem se azotniot dioksid.Cvetanov V i sor.3. sredstvata za ~istewe. sulfurniot dioksid.2. Makedonija iznesuva 38%. 4. Najva`ni outdoor aeroalergeni se polenite (od odredeni drvja. rinokonjunktivit ili egzem/dermatitis.: Alergiskite bolesti vo R. Se odlikuva so deskvamacija na epitelot. Posebno zna~ewe ima golemata grupa aeropolutanti specifi~ni za rabotnoto mesto. Prevalencijata na atopijata vo svetski razmeri e varijabilna i se dvi`i od 10 .4. a pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na niski dozi od alergenite.

Bronhijalna astma po 2). Mehanizmot na nastanokot i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija se s¢ u{te nedovolno poznati. Vo preostanatite slu~ai se raboti za nealergiska astma (J 45. Ovie promeni doveduvaat do zadebeluvawe na yidot i zna~ajno reducirawe na lumenot na di{nite pati{ta.imunolo{ka kaskada#) i osloboduvawe na medijatori od niv. sledena so zgolemeni serumski vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE i pozitivni ko`ni prick testovi. odnosno nivno remodelirawe (slika 13). a se sostoi od kaskadno aktivirawe na inflamatornite kletki (. eozinofili i mast kletki. Drugite patolo{ki promeni. klini~ka imunologija i alergologija 153 . zgolemuvawe na maznomuskulnata masa.0). kako i od strukturnite kletki od yidot na di{nite pati{ta. mukusnata hipersekrecija. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. hipertrofija na mukusnite `lezdi. doma{nite `ivotni. kako i klini~kite karakteristiki se mnogu sli~ni kaj dvata tipa na astma. hiperplazija na peharestite kletki i karakteristi~na subepitelna fibroza. Se smeta deka mast kletkite imaat glavna uloga vo predizvikuvaweto na akutnite simptomi (rana astmatska reakcija.1) pri koja kaskadata ne e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen i ne e IgE-posreduvana. makrofagite i T-po 2 se involvirani vo hroni~nata inflamacija {to ja predizvikuva bronhijalnata hiperreaktivnost (docna astmatska reakcija). Vo 80-90% od slu~aite na detska astma i 40-50% od slu~aite na adultna astma. polenite i muvlite) i IgEposreduvana aktivacija na inflamatornite kletki. dodeka eozinofilite.. a ko`nite testovi se negativni. edemot na sluznicata i aktivacijata na senzitivnite nervi. Ovoj tip na astma e ozna~en kako alergiska astma (J 45. Slika 13. vaskularna kongestija. Bronhiolus so yid zafaten so hroni~na alergiska inflamacija i bronhiolus so intakten yid Vo hroni~nata inflamacija kaj astmata se vklu~eni pove}e inflamatorni kletki i pove}e od 100 inflamatorni medijatori koi predizvikuvaat multipni efekti od koi najva`ni se bronhokonstrikcijata. serumskite vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE se normalni. imunolo{kata kaskada e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen (alergenite od mikrokrle`ite. slika 14).

Makedonija Slika 14. gastroezofagealniot refluks.Kolaborativen centar na SZO . fizi~kiot napor. aspirinskata astma. a kaj pomal del od niv simptomite perzistiraat postojano so periodi na vlo{uvawa. 4. primenata na nekoi lekovi (aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni sredstva. a karakteristi~na e nivnata pojava vo tekot na no}ta ili nautro pri budeweto. osobeno virusnite (odgovorni za okolu 80% od akutnite egzacerbacii kaj decata i okolu 40% kaj vozrasnite).4. kako polenskata (sezonska) astma. potoa ekspozicijata na alergeni. sinuzit i sinonazalna polipoza). koja spored patolo{kite. Intenzitetot i frekvencijata na simptomite se razli~ni. taka i nealergiskata. odnosno profesionalnata astma (occupational asthma – OA) i astmata {to se vlo{uva na rabota (work-aggravated asthma).). Najva`ni pottiknuva~i na astmatskite simptomi. emocionalniot stres i drugi. β blokeri i dr. Kako posebni formi na astmata se izdvojuvaat slu~aite so poizrazeno ili dominantno dejstvo na eden triger. Candida astmata. astmata na doma{na pra{ina. kako alergiskata. se infekciite.Cvetanov V i sor. aeropolucijata. e ~esto pridru`ena so bolesti na gornite di{ni pati{ta (rinit. odnosno astmatski trigeri. so svoite dve formi. gu{ewe. Astmata. svirewe vo gradite (wheezing) i stegawe vo gradite. 154 Institut za medicina na trudot . Klini~ka slika Astmata e bolest so hroni~en tek koja{to se manifestira so povtorlivi akutni ili subakutni epizodi od ka{lawe so oskuden iska{lok. Degranulacija na mastocit predizvikana od reakcijata alergen/antitelo (IgE) Kako poseben tip astma se izdvojuva profesionalnata astma. funkcionalnite i klini~kite karakteristiki ne se razlikuva od neprofesionalnata astma. odnosno astmata predizvikana od specifi~en agens od rabotnata sredina. Astmatskite simptomi kaj eden bolen obi~no se pottiknati od nekolku trigeri. Kako poseben tip astma se izdvojuva astmata povrzana so rabotnoto mesto (work-related asthma – WRA). Pogolem broj od bolnite se ~uvstvuvaat dobro.: Alergiskite bolesti vo R. astmata predizvikana od napor (exerciseinduced asthma-EIA) i dr.

{to ima osobeno zna~ewe za terapiskiot pristap kon bolesta. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost. svirewe i stegawe vo gradite. 4. odnosno varijabilnata.5.2.3. Dijagnozata na astmata se bazira vrz anamnesti~kite podatoci i funkcionalnite belodrobni ispituvawa so koi{to se detektiraat dvata osnovni patofiziolo{ki belezi na astmata. kako i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija. Zlaten standard vo dijagnozata na alergiskata i profesionalnata astma pretstavuvaat specifi~nite bronhoprovokativni testovi so alergenot. lesna perzistentna. Funkcionalni belodrobni ispituvawa Ne postoi edinstven metod za detekcija na varijabilnata. itn. reverzibilna opstrukcija se primenuvaat bronhodilatatorniot test.1. klini~ka imunologija i alergologija 155 . studen vozduh i dr. seriskata spirometrija i seriskata peak flow-metrija.4. 4. Bronhijalnata reaktivnost vo rutinskata rabota se evaluira so nespecifi~nite bronhoprovokativni testovi so farmakolo{ki agensi (metaholin. umerena perzistentna i te{ka perzistentna astma.5. Poradi slo`eniot protokol i mo`nosta od nesakani reakcii pri nivnoto izveduvawe ovie testovi ne se primenuvaat vo rutinskata dijagnostika. nivoto na eozinofilniot katjonski protein vo krvta i sputumot. Va`no mesto vo dijagnostikata na astmata ima alergolo{kata evaluacija na bolniot. 4. nivoto na azoten oksid vo ekspiriraniot vozduh. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. tuku nekolku testovi so odredena senzitivnost i specifi~nost. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost.5. kako odreduvaweto na brojot na eozinofilite vo krvta i sputumot. histamin. Alergolo{ka evaluacija Atopiskiot status na bolniot se evaluira so in vivo (ko`ni prick testovi) i/ili in vitro testovi (vkupen i specifi~en IgE vo serum). 4. Markeri na hroni~nata inflamacija Svoe mesto vo dijagnostikata na astmata ima i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija na di{nite pati{ta. 4. gu{ewe. Terapija Tretmanot na astmata se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. fizi~ki napor. odnosno perzistentnite simptomi so periodi na nivno vlo{uvawe. odnosno profesionalniot agens na koj{to bolniot e senzibiliziran.5. Vo evaluacijata na varijabilnata.Bronhijalna astma Spored te`inata na klini~kata slika astmata se klasificira na intermitentna. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~ki podatoci koi{to sugeriraat astma se: epizodite od ka{lawe so oskuden iska{lok.6. 4.5. acetil holin). Dijagnoza.

Najdobri rezultati pri hroni~niot tretman se postignuvaat so individualniot i skalestiot pristap so prethodno odreduvawe na stepenot na te`inata na bolesta. 4.2. 4. Terapijata na akutnite egzacerbacii. inhalatornite i sistemskite kortikosteroidi i antileukotrienite.2. Nefarmakolo{kiot tretman Nefarmakolo{kiot tretman se sostoi od edukacija na bolnite i merki za kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa).6. Prevencija 4. odnosno bronhodilatatornite (simptomatski sredstva ili riliveri) i antiinflamatornite lekovi (preventivni sredstva ili kontroleri). Antiinflamatorni lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kromolinite. odnosno spre~uvaweto na pojavata na bolesta se sostoi od merki na prenatalna profilaksa (pu{ewe vo tekot na bremenosta). kako i specifi~na imunoterapija koja{to se primenuva kaj selektirani bolni so alergiska astma.6. Farmakolo{kiot tretman Farmakolo{kiot tretman se sostoi od hroni~en tretman na astmata i tretman na akutnite egzacerbacii. Makedonija 4.1.2. kako i redukcija na terapijata pri vospostavena i odr`ana kontrola na bolesta.7. Najbrzo bronhodilatatorno dejstvo imaat kratkodejstvuva~kite β2 agonisti.1. kako i retardnite formi na teofilinot vo kombinacija so inhalatornite kortikosteroidi se primenuvaat za kontrola na bolesta kaj licata so umerena i te{ka astma. koi{to se primenuvaat kaj site bolni so astma. pokraj redovnata primena na kontrolerite. Regularnata primena na antiastmatskata terapija ovozmo`uva dobra kontrola na bolesta kaj najgolem broj od bolnite so astma. 4.6. prilogot 8 i prilogot 9. dodeka dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. Primarnata prevencija Primarnata prevencija. Osnovni se dve grupi na lekovi.1.Kolaborativen centar na SZO . kako i merki 156 Institut za medicina na trudot . Najdobri antiinflamatorni efekti poka`uvaat inhalatornite kortikosteroidi preku inhibirawe na ekspresijata na citokinite i medijatorite i redukcija na eozinofilnata inflamacija na di{nite pati{ta. se sostoi od povtorliva primena na kratkodejstvuva~ki β2 agonisti i sistemska (oralna ili parenteralna) primena na kortikosteroidi.2. 4.7.6. Raniot prekin na ekspozicijata (vedna{ po postavuvaweto na dijagnozata) e od posebno zna~ewe kaj profesionalnata astma.: Alergiskite bolesti vo R. Skalestiot pristap podrazbira zgolemuvawe na dozite i brojot na lekovite i frekvencijata na nivnata primena pri zgolemuvawe na te`inata na bolesta. Simptomatski lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kratko i dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. antiholinergicite i teofilinot. dozite na IKS i aktuelnite kombinirani preparati se prika`ani vo prilogot 7. Lekovite koi{to se primenuvaat vo terapijata na astmata (antiinflamatorni i simptomatski).Cvetanov V i sor.

klini~ka imunologija i alergologija 157 .Bronhijalna astma vo doene~kata vozrast i detstvoto (doewe do 6-ot mesec. Vo istra`uvaweto od tipot na cross-sectional studija se opfateni pove}e od 140 000 lica na vozrast od 20 do 44 godini od 48 centri od 22 zemji od Evropa.7. astmatski napadi i primena na anti-astmatska terapija) ispraten po po{ta. Severna Amerika i Avstralija. Vo prvata faza od istra`uvaweto. Sekundarnata prevencija Sekundarnata prevencija se odnesuva na senzibiliziranite asimptomatski lica. Nacionalnite i internacionalnite koordinirani akcii. tretman na atopiskiot egzem/ dermatit sindrom i alergiskiot rinokonjunktivit. Lung. and Blood Institute e donesena Globalnata inicijativa za astma (GINA) vo1995 god. a vo nekoi zemji i alarmantni razmeri. Vo vtorata faza pomal broj suspektni ispitanici se evaluirani so detalen intervju pra{alnik. slu~ajno odbranite ispitanici odgovaraat na screening pra{alnik sostaven od 10 pra{awa (za eventualni astmatski simptomi. skandinavski. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot Za~estenosta na astmata vo poslednive decenii {irum svetot dobiva zagri`uva~ki. dijagnostika. Navedenite podatoci uka`uvaat deka bolesta. Terciernata prevencija Terciernata prevencija se odnesuva na licata so manifestna bolest i za cel ja ima nejzinata dobra kontrola i spre~uvawe na komplikaciite. 4.3. profesionalno orientirawe kon profesii so pomala ekspozicija na alergeni i dr. amerikanski i drugi) konsenzusi za astmata. Prose~niot direkten (prevencija. odnosno konsenzusi.7. dobiva golemo socijalno i ekonomsko zna~ewe. redukcija na vnatre{nata aeropolucija. 2002 i 2004 god vo soglasnost so novite soznanija. invalidnost. ishrana bogata so antioksidansi i Ω-3 masni kiselini) i adultniot period (prekin na pu{eweto. kontrola na `ivotnata i rabotnata sredina). a se sostoi od merkite za kontrola na sredinata. a epidemiolo{kite istra`uvawa so standardizirana metodologija stanuvaat neophodni. vo istiot period se doneseni i revidirani pove}e nacionalni (britanski. Isto taka. 4. Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na opstruktivna belodrobna bolest e donesen 1999 god. a se sostoi od nefarmakolo{ki i farmakolo{ki tretman na bolesta. European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) e edna od pogolemite multinacionalni epidemiolo{ki studii izveduvana na po~etokot i sredinata od devedesettite godini.2. osobeno pasivnoto pu{ewe. 4. se najefikasen na~in za standardizirana dijagnostika i terapija na bolesta. Vo ramkite na SZO i amerikanskiot National Heart. lekuvawe i rehabilitacija) i indirekten (apsentizam od rabota i u~ili{te. pokraj medicinskoto. naru{en kvalitet na `ivotot) godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite na Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra. Vo osumdesetite i devedesettite godini od XX-ot vek se izvedeni pove}e nacionalni i multinacionalni epidemiolo{ki studii koi ja istra`uvaat astmata vo op{tata populacija ili odredeni vozrasni grupi. a istata e revidirana od 1998. Spored podatocite na SZO od januari 2000 god 100-150 milioni lu|e {irum svetot boleduvaat od astma. belodroben Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8.

[tip. se dobivaat osnovnite epidemiolo{ki podatoci i mo`nite rizikfaktori. se izveduva so pra{alnikot od prvata faza dopolnet so ekolo{ki pra{alnik. Struga. Epidemiolo{ki studii za astmata vo R. Makedonija. Makedonija (Skopje.7%. Po primerot na ECRHS.Cvetanov V i sor.porast na prevalencijata na bolesta so vozrasta. Rezultatite dobieni so obrabotkata na podatocite se objaveni na krajot od devedesettite godini od minatiot vek i prvite godini od ovoj vek. Vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni i nekolku epidemiolo{ki studii za profesionalnata astma vo oddelni stopanski granki vo R. Prilep. . izvedeni se pove}e nacionalni i regionalni epidemiolo{ki studii vo drugi zemji. odnosno 6.2%.atopi~ari se 72.: Alergiskite bolesti vo R.19%. vozrast 1874 god) od 11 gradovi vo R. ^ile. . Kumanovo. so ili bez odredeni otstapuvawa vo protokolot vo zavisnost od mo`nostite.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija funkcionalen monitoring. Makedonija Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R. nespecifi~en bronhoprovokativen test so metaholin i in vivo i in vitro alergiski testovi na standardnite inhalacioni alergeni.2% kaj rabotnicite vo ko`arskata industrija. a vo vtorata faza e izvedena klini~ka evaluacija so funkcionalen belodroben monitoring.2% od ispitanicite so astma so najvisoka za~estenost na senzibilizacijata na ku}en prav (61.9. Dosega se objaveni pove}e od 100 trudovi od razli~ni avtori od razli~ni zemji. Manisa (Turcija). Ki~evo. kako kaj nas.prevalenija na astmata od 3. a se planira i ~etvrtata faza. Sankt Petersburg (Rusija) i drugi. Tetovo. . 158 Institut za medicina na trudot .1%). dodeka vo zemjite vo koi za prvpat se izveduva. Vo prvata faza e primenet pra{alnik za astmatskite. International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC) e golema multinacionalna studija za detskata astma {to vklu~uva deca od vozrasnite grupi 6-7 god i 13-14 god zapo~nata na sredinata od devedesettite godini vo 56 zemji od svetot. Najva`nite rezultati dobieni od istra`uvaweto se: . . Ohrid i Bitola) odbrani po metodot na slu~aen izbor. Izvedena e multicentri~nata studija so 556 ispitanici (302 ma`i i 254 `eni. Makedonija na nivo na celata zemja e izvedeno od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite za medicina na trudot vo dr`avata vo tekot na 1995 god. Veles. nespecifi~en bronhoprovokativen test so karbahol i in vivo i in vitro alergolo{ki ispituvawa.navika za pu{ewe kaj 38. funkcionalen belodroben monitoring. So toa vo zemjite vo koi e izvedena prvata faza se dobivaat podatoci za trendot na alergiskite bolesti i mo`nite rizik faktori. Kavadarci. kako vo Bugarija. 4.ramnomerna zastapenost na bolesta spored polot. Tretata faza e zapo~nata vo januari 2001 god. Spored rezultatite od tie istra`uvawa prevalencijata na profesionalnata astma kaj melni~arite na `ito iznesuva 5. Vo istra`uvaweto se primeneti pra{alnik za respiratorni i alergiski simptomi. nazalnite i kutanite simptomi. ko`ni prick testovi na 11 standardni inhalatorni alergeni i nespecifi~en bronhoprovokativen test so acetil holin spored indikaciite. kaj rabotnicite vo prerabotka na oriz 5. Astmata e definirana so registriraweto na bronhijalnata hiperreaktivnost kaj licata so astmatski simptomi/napadi i/ili primena na anti-astmatska terapija.8% od ispitanicite so astma. Dosega se izvedeni tri.

6% Grafik 101. Rezultatite od istra`uvaweto na u~ili{ni deca (13-14 god) od Skopje. 120 100 80 60 40 16.juni 2002 god. Spored rezultatite od istra`uvaweto na astmata kaj u~ili{nite deca (7-18 god) vo Skopje prevalencijata na bolesta iznesuva 2.1% 27. Vo vtorata faza (oktomvrinoemvri 2003 god) kaj ispitanicite so pozitiven odgovor za astmatski simptomi i astmatski napadi na Institutot za medicina na trudot e izveden funkcionalen belodroben monitoring (VC. odnosno 368 lica.8%. Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R.75%. obrabotena e vozrasnata grupa od 20 do 44 godini. Vo istra`uvaweto e primenet protokolot na ECRHS so {to dobienite rezultati stanuvaat komparabilni so onie od ovaa golema multinacionalna studija za astmata. a na svirewe vo gradite (vizingot) vo poslednite 12 meseci 8.7% 16. Distribucija na ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 spored mestoto na `iveewe Vo prvata faza (fevruari .0% 13. Od vkupniot broj vozrasni ispitanici od Proektot (1121). Tiffeneau index.8% 13. 4. kriva flow/volume i bronhodilatatoren test so Ventolin) i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. kako i dobivawe podatoci za nea na nivo na celata zemja koi{to }e bidat komparabilni so podatocite od drugi zemji vo svetot.Bronhijalna astma Vo na{ata zemja se izveduvani i epidemiolo{ki studii za detskata astma. uka`uvaat deka prevalencijata na astmata dijagnosticirana bilo koga vo `ivotot (asthma ever) iznesuva 1. gi sodr`i pra{awata od screening pra{alnikot na ECRHS dopolneti so pra{awa za hereditetot. Primenetiot pra{alnik (intervju). Makedonija od 2003 god Kontinuitet vo klini~ko-epidemiolo{ko sledewe na astmata kaj nas. MEF parametri. Za pozitiven se smeta histaminskiot test pri koj padot na vrednosta na FEV1 se javuva pri PC20 ≤ 4 mg/mL. e motiv za izveduvawe na nova studija vo ramkite na Proektot. `ivotnata i rabotnata sredina i navikite na ispitanicite.) izvedeni se anketa so pra{alnik i ko`ni prick testovi na 11 standardni aeroalergeni kaj site ispitanici. raboteno vo ramkite na ISAAC studijata. klini~ka imunologija i alergologija 159 .0% 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 13.10. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. popolnuvan od lekar.7%. FEV1. 138 ma`i i 230 `eni (grafik 101).

Nespecifi~niot bronhoprovokativen test so histamin e pozitiven kaj 4.8%.2% od ispitanicite. a poniska otkolku vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je (Velika Britanija. Prevalencija na astmatskite simptomi.Cvetanov V i sor.2% od ispitanicite. bronhodilatatorniot test so sprej Ventolin kaj licata so reducirana belodrobna funkcija kaj 0.4% Grafik 103. Antiast. povisoka od zemjite na Azija i Afrika.10. Astma Grafik 102.2% 5. Makedonija 4.1% 2.4% Vkupno V/D12 Ast. a vizing vo poslednite 12 meseci 12. Avstralija i Nov Zeland) (tabela 15). 400 350 300 250 200 150 100 50 0 6. primenata na anti-astmatska terapija i astmata vo vozrasnata grupa 20-44 94. a primena na antiastmatski lekovi 2. a prevalencija na astmata iznesuva 5.: Alergiskite bolesti vo R. Prevalencija na respiratorni simptomi i astma Respiratorni simptomi vo poslednite 12 meseci referiraat 22%.5% od ispitanicite. Vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci (V/D 12) referiraat 6. SAD. astmatski napadi 4.Kolaborativen centar na SZO .8% 4.4% (grafik 102 i grafik 103). Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 god Dobienata prevalencija na astmata e vo rang na sosednite zemji i zemjite od ju`na i centralna Evropa.9%.1%. 160 Institut za medicina na trudot . astmatskite napadi.6% Vkupno Astma 5. nap.1.

6.8%.4% 4.5% 2.3 . a primenata na istite lekovi vo evropskite zemji se dvi`i od 17% vo Italija do 49% vo Velika Britanija.7% 3. a najvisok e vo Avstralija (80%). Istoto toa se potvrduva i so visokata za~estenost na simptomite {to ja referiraat ispitanicite so astma (grafik 105).1 .0% 54.3 .10.5% 7.0 . Prevalencija na astmata vo vozrasnata grupa 20-44 vo oddelni dr`avi Dr`ava Al`ir Indija Grcija Bugarija Italija Makedonija Portugalija [panija SAD [vedska Nov Zeland Velika Britanija Prevalencija na astma 3.1% 5.0% on ij a D a tr al ij a A vs on ij a st ak ed ta M Grafik 104.0% 2. Germanija i SAD 58%.0% 85.0% 39.0% 30.0% 3.12. astmatskite napadi i primenata na antiastmatski lekovi vo poslednite 12 meseci e isto taka vo rang na zemjite od jugoisto~na i centralna Evropa. Toj procent vo Estonija iznesuva 30%.Bronhijalna astma Tabela 15. a 2 do 3 pati poniska otkolku vo zemjite od angliskoto govorno podra~je. odnosno 39% od ispitanicite so astma.6.3% 6. Navedenite podatoci uka`uvaat na visoka primena na simptomatskite vo odnos na antiinflamatornite lekovi.B ri t E I an ij a li j S A 161 . Nov Zeland (83%). klini~ka imunologija i alergologija V .5% 4. vo Norve{ka 47%. vizingot so dispnea.2% 5. odnosno na nedovolno implementirawe na prepora~anite sovremeni terapiski modaliteti za astmata. [vedska i Velika Britanija (85%) (grafik 104).8 . Inhalatorni bronhodilatatori (salbutamol) primenuvaat 33.4. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Antiastmatska terapija (antiinflamatorna i/ili simptomatska) vo poslednite 12 meseci primenuvaat 2. Prevalencija na licata so astma {to primenuvaat antiastmatska terapija kaj na{ite ispitanici i ispitanicite od drugite zemji Inhalatorni kortikosteroidi primenuvaat 20% od ispitanicite so astma.5.0% 58.10.1 . vo Italija 54%.2% od site ispitanici.0 . 100 80 60 40 20 0 80.8% 8.3% od ispitanicite so astma.15% Prevalencijata na vizingot.5 . a oralni bronhodilatatori (teofilin) 14.

162 Institut za medicina na trudot . Pove}e nacionalni i regionalni studii za astmata uka`uvaat na porast na prevalencijata na bolesta vo poslednive decenii. na~inot na `ivot i ishrana. Frekvencija na simptomite kaj ispitanicite so astma Prevalencijata na astmata vo aktuelnoto istra`uvawe komparirana so rezultatite od istra`uvaweto od 1995 god. Afrika. infekciite vo ranoto detstvo i dr.0% 20. Centralna i Ju`na Amerika. Porastot na za~estenosta na astmata ne e javno-zdravstven problem samo vo razvienite zemji tuku toj se bele`i i vo zemjite od Azija. Treba da se odbele`i deka vo istra`uvaweto od 1995 god bea vklu~eni ispitanici od vozrasnata grupa od 18 do 74 godini (grafik 106).Kolaborativen centar na SZO .0% 30.: Alergiskite bolesti vo R. spored UCB Institutot od Belgija. prevalencijata na astmata se duplira za 10 godini. bele`i trend na zgolemuvawe (od 3. Prevalencija na astmata vo R.4%).2% 5.4% Grafik 106.2% na 5. Vo zemjite od zapadna Evropa. 6 5 4 3 2 1 0 1994 1996 1998 2000 2002 2004 3.2.0% Sekojdn. a so ogled na relativno kratkiot vremenski period vo koj se registrira se smeta deka se primarni efektite na faktorite od okolinata kako nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti. 4.Cvetanov V i sor. Vo SAD brojot na licata so astma e zgolemen za pove}e od 60% vo poslednive 20 godini.0% Retko Grafik 105. Pri~inite za vakviot porast na za~estenosta na astmata ostanuvaat s¢ u{te nedovolno poznati. Makedonija 40. Makedonija vo 1995 i 2004 god.9%) (grafik 107). Nedelno Mese~no 10.4%) vo odnos na `enite (4. Zastapenost spored polot Prevalencijata na astmata vo na{eto istra`uvawe e nesignifikantno povisoka kaj ma`ite (6.10.

Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od drugite gradovi se dvi`i pome|u tie dve vrednosti. najgolemata koncentracija na industriski kapaciteti i motorni vozila i visokoto nivo na aeropolutanti. 8 6 4 2 0 Sk Oh De Pr Pe Do 6. vo srednata vozrast taa e povisoka kaj `enite.9%. kaj ispitanicite od Prilep 4. Pri~inite za najvisokata prevalencija na astmata vo Skopje najverojatno se na~inot na `ivot vo glavniot grad. Distribucija na ispitanicite so astma spored polot Golem broj istra`uvawa vo svetot uka`uvaat na razliki vo prevalencijata na astmata i bronhijalnata hiperreaktivnost kaj dvata pola vo razli~ni periodi od `ivotot.8%. klini~ka imunologija i alergologija 163 . Od druga strana.3% Grafik 108.3% 5. a kaj ispitanicite od Peh~evo 4%.3%).4% 4.8% 4. a vo podocnite godini e ednakva kaj dvata pola. {to se gleda i Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Makedonija e prika`ana na grafikot 108. odnosno kaj ispitanicite od Ohrid i Debar iznesuva 5. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (3.9% 5. Spored pove}e istra`uvawa prevalencijata na bronhijalnata hiperreaktivnost vo detstvoto i mladosta e povisoka kaj ma{kite.3%).9% 4. 4.3.9% Grafik 107. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo Makedonija Najvisokata prevalencija na astmata e najdena kaj ispitanicite od Skopje (6.10.Bronhijalna astma 250 200 150 100 50 0 ma`i `eni 6. prevalencijata na senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni i vkupniot IgE se povisoki kaj ma`ite spored pove}e istra`uvawa vo ramkite na ECRHS. {to se sovpa|a so na{ite rezultati od prick testovite.0% 3.

6% 8.150 0. Prevalencija na astmata vo oddelni gradovi vo svetot Grad Al`ir Bombaj Torino Bazel Bordo Koimbra Skopje Huelva Portland Stokholm Kembrix Ouklend Velington Melburn Prevalencija na astma 3% 3.max koncentr.3% 7.4.0166 0. Koncentracija na najzna~ajnite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god Aeropolutant Broj na merni mesta Broj na primeroci Pros.3% 6. a vo 40% za nealergiska astma (grafik 109). 32. konc.4% 5.5 0.0 3 0.0.707.2 0.4% 10.2-13.Cvetanov V i sor. kako i od rezultatite od ECRHS dobieni od pove}e centri.0006-0.1% 7. {to e vo soglasnost so rezultatite od na{eto istra`uvawe od 1995 god.1 3.5% 4.9% 4.: Alergiskite bolesti vo R. 164 Institut za medicina na trudot . Skopje e vo rang na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Tabela 17). taka i kaj ispitanicite so astma. Alergiskata senzibilizacija e po~esta kaj ma`ite. podatoci dobieni od pove}e istra`uvawa vo svetot. Makedonija od podatocite od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita za koncentracijata na najva`nite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god.Kolaborativen centar na SZO .8 0 . isto taka.0% 6.5% 6.2649 0.5% 5. Tabela 16. {to se. Tabela 17. 182. prika`ani na tabelata 16.1% 11. kako kaj vkupniot broj ispitanici.1 .0205 Min .2550 MDK* Broj na primeroci nad MDK* 42 56 4 219 30 338 Aerosediment (mg/m2) 4 168 CO (mg/m3) 7 2485 SO2 (mg/m3) 7 2506 ^ad (mg/m3) *MDK: maksimalna dozvolena koncentracija 300. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni Spored atopiskiot status na ispitanicite so astma vo na{eto istra`uvawe vo 60% od slu~aite se raboti za alergiska.3% 11.10.050 Spored prevalencijata na astmata.

0% 60. isto taka. {to verojatno se dol`i na pomaliot broj milenici {to `iveat vo doma{en ambient kaj nas. prisutni kaj 58. Polenite od plevelite {to rastat kaj nas (loboda.0% 58. potentni alergeni. Prevalencija na senzibilizacijata so poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so alergiska astma Pribli`no ista senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus (61.3%) i Alternaria (25%) (grafik 110).Bronhijalna astma 40. Loboda Pelin Tegavec Alternaria 33.4% od ispitanicite so astma.8% od site ispitanici od vozrasnata grupa od 20 do 44 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. polen od tegavec (33. 70 60 50 40 30 20 10 0 D. Distribucija na ispitanicite so astma spored atopiskiot status Naj~esti alergeni na koi se senzibilizirani ispitanicite so alergiska astma se Dermatophagoides pteronyssinus i pelin loboda. Grafik 109. Naj~esta senzibilizacija na mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina kaj ispitanicite so alergiska astma e najdena vo 16 centri kade {to e izveduvan ECRHS. kako kaj vkupniot broj na ispitanici.1%) e dobiena i pri na{eto istra`uvawe od 1995 god. 4. klini~ka imunologija i alergologija 165 .5. Senzibilizacijata so alergenite od doma{nite milenici poretko se sretnuva kaj nas.0% Alerg.3% 25.0% Grafik 110. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) Pridru`en rinit e registriran kaj 70.3% 50.10. pelin. tegavec) se. odnosno astma so rinit e registrirana kaj 3.3% 58. a Alternaria se sretnuva ~esto i kaj na{ite ispitanici so alergiska astma (25%).3% od ispitanicite so alergiska astma. Nealerg. potoa polen od pelin (50%). pt. taka i kaj ispitanicite so astma.

90%. Makedonija godini (grafik 111).6. Prevalencija na hroni~niot rinit. Posle Grafik 112..1%. koga pridru`enosta na alergiskata i nealergiskata astma so rinitot iznesuva{e 73.40%.10.8% Grafik 111. 33.4%. odnosno 63.4% 3.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. 71.1% 5. go publikuva{e prira~nikot . prevalencijata na rinitot kaj pacientite so astma iznesuva 50 . taka i pome|u nealergiskata astma i nealergiskiot rinit.0% 21. Postoi visoka povrzanost kako pome|u alergiskata astma i alergiskiot rinit. Povrzanost so endogenite faktori Vo na{eto istra`uvawe statisti~ki signifikantna povrzanost na astmata e utvrdena so familijarnata istorija za astma i atopijata.0% 8. Spored svetskite istra`uvawa.. Ekspertski tim od SZO ja povede inicijativata za podobra kontrola na astmata i vo 2001 god.0% Pred Istovr. astmata i astmata so hroni~en rinit Pridru`niot rinit kaj astmata obi~no £ prethodi na nejzinata pojava (71% od slu~aite na astma so rinit).Kolaborativen centar na SZO . poretko se javuva istovremeno so nea (21%) ili se javuva posle pojavata na astmata (8%) (grafik 112). Pojava na rinitot vo odnos na pojavata na astmata Sli~ni rezultati dobivme i od na{ata studija za povrzanosta na astmata so bolestite na gornite di{ni pati{ta od 2002 god. Astmata e prisutna kaj 166 Institut za medicina na trudot .Alergiskiot rinit i negoviot udel vo astmata# (. 4. Vo brojni epidemiolo{ki istra`uvawa vo svetot e utvrdena ~estata pridru`enost na astmata i hroni~niot rinits. 400 300 200 100 0 Vkupno Rinitis Astma Ast/rin. dodeka prevalencijata na astmata kaj pacientite so hroni~en rinit iznesuva 20 .Allergic rhinitis and its impact to asthma# – ARIA).

Poedine~no niedna od navedenite varijabli ne e statisti~ki signifikantno povrzana so astmata (p > 0. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno (roditeli. a dokolku astmata e prisutna kaj dvata roditela rizikot se zgolemuva sedumkratno. odredena e pogolema prevalencija na astmata kaj deca od vozrasnata grupa od 13 do 14 god. poniskiot standard. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Pozit. zelenilo i vlaga vo doma{nata sredina.10.7. pristapnosta kon zdravstvenite slu`bi itn. odnosno 60% od ispitanicite so astma se atopi~ari. deca) (grafik 113). Isto taka. bra}a i sestri. klini~ka imunologija i alergologija 167 . Vo istra`uvawata vo ramkite na ISAAC studijata vo Izrael.8% od ispitanicite so astma. Povrzanosta na astmata so polot. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. istorija 54. pu{eweto. vo istra`uvawata na detskata astma vo SAD odredena e povisoka prevalencija kaj crnata vo odnos na belata populacija. odnosno prevalencijata na astmata ne e signifikantno povisoka kaj licata koi{to se eksponirani na navedenite faktori vo sporedba so neeksponiranite lica. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. famil. Pozitivna familijarna istorija za astma (rodnini od prvoto koleno) kaj ispitanicite so astma Sli~ni rezultati se navedeni vo golem broj drugi istra`uvawa. Povrzanost so nadvore{nite faktori Vlijanieto na egzogenite faktori vrz pojavata na astmata vo na{eto istra`uvawe e analizirano vrz osnova na odgovorite na pra{awata za mestoto na `iveewe (urbana ili ruralna sredina). kako i zapra{enosta i vlagata vo rabotnata sredina. na~inot na zatopluvawe na domot.Bronhijalna astma 13. kaj Evreite vo odnos na Arapite. Signifikantna povrzanost (p < 0. eksponiranost na izduvni gasovi od soobra}ajot i zelenilo vo okolinata na domot). zagadenosta od izduvni gasovi od soobra}ajot vo mestoto na `iveewe. razli~nata golemina na semejstvoto.8% Grafik 113. Na grafikot 114 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj ispitanicite eksponirani na nekoi egzogeni faktori. Razlikite se objasnuvaat so genetskite faktori. pu{ewe.2% od atopi~arite od vozrasnata grupa 20-44 god. prisustvoto na doma{ni milenici. 4.05).05) e dobiena od zdru`enoto dejstvo na del od niv (`iveewe vo urbana sredina. Vo na{eto istra`uvawe ne se najdeni signifikantni razliki vo prevalencijata na astmata kaj oddelnite etni~ki grupi. Spored meta-analizata od istra`uvawata vo ramkite na ECRHS rizikot za pojava na astma kaj licata ~ij eden roditel ima astma e dva do tri pati povisok vo odnos na licata kaj koi{to ne postoi astma kaj eden od roditelite. etni~kata pripadnost. Kaj 54.

okol. vo nastanokot i tekot na astmata kaj dvata pola i razli~nite vozrasni grupi se evaluira so brojni istra`uvawa {irum svetot. Najgolemiot porast na prevalencijata na astmata vo zemjite od zapadna Evropa se javuva vo periodot na zna~ajno reducirawe na nivoto na klasi~nite aeropolutanti (sulfur dioksid.Kolaborativen centar na SZO . Prevalencijata na astmata povrzana so rabota (work-related asthma . Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od urbana sredina.9% 5. sitnite i ultrasitnite ~esti~ki i dr. Prevalencija na astmata povrzana so rabot 168 Institut za medicina na trudot . Makedonija 10 8 6 4 2 0 Grad Pu{ewe Izduvni gasovi Dom.WRA) iznesuva 1.8% 4. ispitanicite eksponirani na izduvni gasovi od soobra}ajot. jagleroden monoksid i dr.4%.9% 6. vo razvojot na astmata e kompleksna i nedovolno jasna. ispitanicite so doma{ni milenici vo domot i zelenilo vo okolinata na domot Ulogata na aeropolucijata. heterogena po sostavot i nivoto vo razli~ni zemji vo svetot. no so zgolemeno nivo na aeropolutantite od tipot na azotnite oksidi.2% Grafik 114. 4. pu{a~ite. milenici Zelen.8.10. 5. Grafik 115. nadvore{na i vnatre{na. ulogata na aeropolucijata. no nivnoto zdru`eno vlijanie e signifikantno.9% 5. Vo na{eto istra`uvawe oddelnata asociranost na varijablite {to sugeriraat `iveewe i rabota vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti e statisti~ki nesignifikantno.Cvetanov V i sor. Povrzanost so ekspozicijata na rabotnoto mesto.7% od ispitanicite so astma (grafik 115). dizel partiklite. Vo sekoj slu~aj. odnosno vlo{uvawe na astmatskite simptomi na rabotnoto mesto referiraat 24.: Alergiskite bolesti vo R.).

7. hemiski {tetnosti i visoka temperatura na rabotnoto mesto.6% 6. rabotnici Eksp. Grafik 116. Temp. isto taka. tekstilnata industrija (7.2%) (grafik 118). visoka ili niska temperatura) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. 7 6 5 4 3 2 1 0 5. proizvodstvoto na mebel. klini~ka imunologija i alergologija 169 .5% 5. proizvodstvoto na boi i lakovi.8% Site ispitanici Kanc.2%) i proizvodstvoto na boi i lakovi (6. vlaga.05). Na grafikot 116 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj licata eksponirani na pra{ina.8% 4. rabotnici Grafik 117.8% (grafik 117). hemiski {tetnosti. e nesignifikantno (p > 0. a kaj ispitanicite so specifi~na profesionalna ekspozicija (kako rabotnici vo farmacevtskata i tekstilnata industrija. kancelariskite rabotnici i rabotnicite so specifi~na profesionalna ekspoziija Najvisoka prevalencija na astmata se sretnuva kaj rabotnicite vo farmacevtskata industrija (8. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Bronhijalna astma Povrzanosta na astmata so poedine~nite nepovolni faktori od rabotnoto mesto (pra{ina.4% 5.8%. grade`ni{tvoto i komunalnite rabotnici) 5. Zastapenost na astmata spored eksponiranosta na nepovolnite faktori od rabotnoto mesto Prevalencijata na astmata kaj kancelariskite rabotnici iznesuva 4.7%).5% 3. Nivnoto zdru`eno vlijanie vo nastanokot na astmata. vlaga.05).8% 8 6 4 2 0 Pra{ina Vlaga Hemiski {t.

Sporedena so rezultatite od na{eto prethodno istra`uvawe od 1995 god. 2. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici i rabotnicite vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi Astmata povrzana so rabotata so svoite dve formi. vo poslednite decenii stana naj~estata belodrobna bolest povrzana so rabotnoto mesto. profesionalnata astma i astmata {to se vlo{uva na rabotnoto mesto. mo`eme da ka`eme deka prevalencijata na astmata vo R. Podatocite od [panija uka`uvaat na povisoka prevalencija na profesionalnata astma (4-6%). Prevalencijata na astmata vo R. 170 Institut za medicina na trudot . a vo norve{kata studija 28%. Bordo. Prevalencijata na astmata vo vozrasnata grupa od 20 do 44 godini iznesuva 5.Kolaborativen centar na SZO . Grcija. [panija i Portugalija.3%). Tekstil. Makedonija bele`i trend na zgolemuvawe. ind. {to pretstavuva svetski trend vo poslednite triesetina godini.2% 6. 3. izvedeno na adulti od po{iroka vozrasna grupa.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Site ispitanici 5. ind. kako Italija. rabotata so sredstva za ~istewe i dezinfekcija i rabotata na farma. Huelva i dr.2% Farm.4% 8.9% kaj `enite).4%. Bazel. Bugarija. Toa zna~i deka vo R.3%). 4.). Koimbra. Spored rezultatite na istra`uvaweto vo centrite vo Nov Zeland prevalencijata na profesionalnata astma iznesuva 1-3%. Makedonija e vo rangot na sosednite i drugite zemji od ju`na Evropa. a najgolem rizik za nejziniot nastanok e najden kaj farmerite. (6.9. Makedonija najverojatno pove}e od 100 000 lica boleduvaat od astma. Vo ramkite na ECRHS vlijanieto na profesionalnata ekspozicija vrz nastanokot na astmata e istra`uvano vo centrite vo Nov Zeland i [panija. a najniska vo Dojran (3.7% 7. Najvisoka prevalencija na astmata e registrirana vo Skopje (6.Cvetanov V i sor. laboratoriskite rabotnici i rabotnicite vo proizvodstvoto na guma i plastika. Na profesionalnata astma otpa|aat pove}e od 50% od slu~aite na site profesionalni belodrobni bolesti.10. Prevalencijata na astmata vo Skopje e vo rangot na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Torino.4% kaj ma`ite i 4. a visokorizi~ni profesii za nejziniot nastanok se proizvodstvoto na boi i plastika. Zaklu~oci Od rezultatite od na{eto istra`uvawe doa|ame do slednive zaklu~oci: 1. Boi i lakovi Grafik 118. Prevalencijata na astmata povrzana so rabotata spored razli~ni istra`uvawa vo svetot iznesuva 10-15-20% od site slu~ai na astma.

alergiskata i nealergiskata. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota iznesuva 1. klini~ka imunologija i alergologija 171 .. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno. 7. Sekoj vtor atopi~ar od vozrasnata grupa od 20 do 44 godini ima alergiski rinit.4%. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. kako i vo najgolem broj od studiite od vakov tip vo svetot. kako i za poefikasen i poorganiziran pristap kon astmata. a najvisoka za~estenost se sretnuva vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi. Povrzanosta na astmata so polot. Britanija). etni~kata pripadnost. {to se rezultati komplementarni so onie od pove}e svetski istra`uvawa. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe mo`at da poslu`at kako osnova za idnite istra`uvawa. Senzibilizacijata so alergenite od mikrokrle`ite kaj pacientite so alergiska astma e naj~esta i vo na{eto prethodno istra`uvawe.7% od ispitanicite so astma. Astmata. {to e komplementarno so rezultatite od nekoi istra`uvawa vo svetot. a kaj 40% za nealergiska astma. Astmata e signifikantno povrzana so atopijata i familijarnata istorija za astma. {to e komplementarno so rezultatite od pove}e istra`uvawa so istata vozrasna grupa. Vo na{eto istra`uvawe povrzanosta na astmata so oddelnite egzogeni faktori e nesignifikantna.edinstvena bolest na di{nite pati{ta# (. Kaj sekoj vtor ispitanik so astma. koja{to zaedno so drugite alergiski bolesti pretstavuva eden od najgolemite javno-zdravstveni problemi vo R. so {to na{eto istra`uvawe ja potvrduva teorijata za . Kaj 60% od ispitanicite so astma se raboti za alergiska. Prevalencijata na astmata e povisoka kaj industriskite vo odnos na kancelariskite rabotnici. Rezultatite od mnogubrojnite istra`uvawa vo svetot za vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot i tekot na astmata se kontroverzni. Kaj ispitanicite so alergiska astma naj~esta e senzibilizacijata so alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus i polenot od loboda. rinitot £ prethodi na pojavata na astma. 8. e pridru`ena so rinit vo okolu 70% od slu~aite. Primenata na antiinflamatornite lekovi vo terapijata na astmata e relativno niska (okolu dva i pol pati poniska od nivnata primena vo V. 9. Rezultatite se vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. odnosno taa e prisutna kaj 24. Makedonija. 6.united airways disease#).Bronhijalna astma 4.. a sekoj osmi alergiska astma. Vo najgolem broj od slu~aite. 5. Signifikantno e zdru`enoto vlijanie na faktorite {to sugeriraat `iveewe vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti. 10.

Lung. Univerzitet . Medicinski fakultet. Blomberg A. Univerzitet . Magisterski trud. Frew AJ. Eur Respir Mon 2003. National Heart. Magisterski trud. \or~ev A. Jordanova R. Literatura Global Initiative for Asthma. 2002.5-6. Mechanisms of asthma. Kiril i Metodij# Skopje. 8 (23):84-104. 15.Kolaborativen centar na SZO 1.Cvetanov V i sor. Asthma: an inflammatory mediator soup. 18. 57 (12): 1111-1117. Mak spi med 2005. 8 (23): 1-19. et al.Kiril i Metodij# Skopje. Holloway JW. Kay AB. Trandafilovski P. 2: 609. Anto P. 12. 8. Bjornsdottir US. Eur Respir Mon 2000.. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. Makedonski nacionalen plan i programa za dijagnoza i lekuvawe na bronhijalna astma-realnost ili vizija. Karaxinska-Bislimovska J. Patophysiology of asthma. 3.. 18:598-611. 17. The genetics of asthma. Eur Respir J 1999.. Prevalence of asthma among school children in the territory of Skopje. Epidemiology of asthma. 14. E`ova N. alergiski rinitis i egzema kaj {kolski deca vo Skopje (Internacionalna studija za astma i alergii vo detstvoto-faza 3). Balabanova M. Global Initiative for Asthma. Karaxinska-Bislimovska J. 9. Karaxinska-Bislimovska J. Burney P et al.: Alergiskite bolesti vo R. 14 (30): 78. Eur Respir Mon 2003. 21. Vlijanieto na bra{nenata pra{ina vrz pojavata i prevalencijata na opstruktivna belodrobna bolest. Karadzinska-Bislimovska J. 51 (1-2): 1223. Medicinski fakultet. Makedonija 4. Heart. 1990. 7 (21): 52-64. Barnes PJ. 1998. 6. Beghe B et al. Skopje: Medis-informatika. National Institutes of Health. 2. 6065. Humbert M. Trandafilovski P. 1996. Bitola: Kiro Dandaro. Trandafilovski P. Univerzitet . Stavri} K.M & M# . Janson C. Parnia S. Viegi G. Jongepier H.. National Institutes of Health. Sv. Annesi I. Chronic inflammation in asthma. 4:49-54. 16. Eur Respir Mon 2003. 8(23): 126134. tteelli G.10. 54 (49): 55-61. Maneva M. Eur Respir Mon 2002. 20. Astmata i va{eto dete. 8 (23): 26-48. 11. Lung. Prevalencija i te`ina na astma. Medicinski fakultet. Sandström T. 1985. Brown JL. Jacovski Lj. 5 (15): 48-65. Cvetanov V. Allergy & Clin Immunol News 1994. Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz. and Blood Institute 2004. Definition. . 8182. Skopje: Biro . Respiratory symptoms and positive skin prick test in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). Doktorska disertacija. Se~kova L i sor. 2005. 5. Asthma. and Blood Institute 2004. Ma 13.Kiril i Metodij# Skopje. 172 Institut za medicina na trudot . Eur Respir Mon 2003. Ma~eska-Baxakova G. Allergy 2002. 4. 10.10. Vla{ki E. Air pollution and asthma: experimental studies. Profesionalna bronhijalna astma kaj rabotnici vo ko`arska industrija. Petrovska J et al. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Cvetanov V. 1:1-7. Burney P. Cypcar DM. Helleday R. 7. 19. Allergy 1999. The role of pollutants in allergic sensitization and the development of asthma.

2002: 709-733. BMJ 1992. Beograd: S. smoking. Vo: Na{ev G. Diagnosis and assessment of asthma. self-reported asthma attacks. Nikolovski Q. and Blood Institute. Prevalence of asthma in adults in Busselton. Luczynska C. Defining asthma in epidemiological studies. 468-470. 56: 143-144. 25. Chinn. Nikolovski Q. Doki} D. Makedonija. 8 (23): 339-363. 26. Pearce N. Pekkanen J. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. Chung KF. 36. Makedonski medicinski pregled 2003. and use of asthma medications in the European Community Respiraory Health Survey (ECRHS). Immunoallergic aspects of professional allergic disorders. Cvetanov V. and Blood Institute. 1997. Povrzanost na alergiskiot rinitis so respiratornite simptomi kaj adultnata populacija vo R. 10: 2495-2501. Burney P. 14: 288-294. ]aev V. Milkovska S. International variations in asthma treatment compliance: the results of the European Community Respiratory Health Survey (ECRHS). 56: 156. Tanurdzic 2004. Am J Respir Crit Care Med 1995. 1999. Makedonski medicinski pregled 2003. 35. Bronhijalna astma. 31. Morbidity and Mortality: 1996 Chartbook on Cardiovascular. Minov J. Clinical Immunology. MD. 41-51. Jarvis D. RisteskaKu~ S. Bronhialna astma. 27. Tanurdzic S. Skopje: Mitkovski M & M. 29. 56: 140-141. Chanez P. 30. Makedonski medicinski pregled 2003. 23. Dimitrovski M. \or~ev A. Minov J. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Lung and Blood Diseases. 14: 951-957. Viegi G et al. Eur Respir Mon 2003. 33. Mileva @. 2022. Carrozzi L. Cvetanov V. Eur Respir J 1999. Pharmacological agents used to treat asthma. O’Byrne PM. editor. klini~ka imunologija i alergologija. 8 (23): 180189. Variations in the prevalence of respiratory symptoms. Spijker J et al. Makedonija. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Distribution of bronchial responsiveness in a general population: effect of sex. 1999. Eur Resp J 1999. Eur Respir Mon 2003. 24. Trandafilovski P. 28. In: Ljaljevic J. Eur Respir J 1996. Mileva @. 32. 38. Epidemiolo{ki karakteristiki na bronhijalnata astma vo R. 7-15. Zoia MC et al. \or~ev A. Stefanovski T. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Cvetanov V. Makedonija. Haby M. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Lung. Peat JK. age. Paoletti P. Eur Respir J 1997. 9: 687-695. klini~ka imunologija i alergologija 173 .Bronhijalna astma 22. 33-38. Risteska-Ku~ S i sor. Cvetanov V. National Institute of Health. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. 34. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. Bethesda. and level of pulmonary function. Milkovska S. Variation in bronchial responsiveness in the European Community Respiratory Health Survey. 305: 1326-1329. 39. 151: 1770-1777. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. Beograd: European Center of Peace and Development. Cerveri I. National Heart. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. National Institutes of Health. Expert Panel Report 2: Guidelines for the Diagnosis and Management of Asthma. 1996. National Hearth. 37. Lung. Bel EH. Western Australia. Cvetanov V. Karadzinska-Bislimovska J. Locatelli F. European Community Respiratory Health Survey. Doki} D. E`ova N.

Adverse respiratory effects and allergic suspectibility in relation to particulate air pollution: flirting with disaster. Milkovska S i sor. 41. 57 (4): 281-285. Vasilevska K i sor. Sarva M. Makedonski medicinski pregled 2002. Summer School Sofia 2002. Karaxinska-Bislimovska J. 353: 1750-1754. Cacciola RR. 47. 8 (23): 211-220. Makedonija 40. Godi{en izve{taj za realizacija na programata za preventivna zdravstvena za{tita. 54: 301-306.: Alergiskite bolesti vo R. Sunyer J et al. 46. 42. Polosa R. 2004. Kogevinas M. 174 Institut za medicina na trudot . Vignola AM. 43. Pearce N. 5-6: 248-252. Fishwick D. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. Dokic D. The upper airways:The guardian of the lower airways. Cvetanov V. Anto JM. E`ova N. Demoly P. 44. Makedonija. Minov J. 56: 142-143. Allergy 2002. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? Eur Respir Mon 2003. Astma i bolesti na gornite di{ni pati{ta. 45. Makedonski medicinski pregled 2003. Bousquet J.Cvetanov V i sor. D’Souza W et al. Occupational asthma in Europe and other industrialised areas: a population-based study. Occupational asthma in New Zealenders: a population based study.Kolaborativen centar na SZO . Occup Environ Med 1997. Lancet 1999.

kako atopiska egzema.Atopiski dermatit 5. Atopiski dermatit MKB 10. Nealergiskiot AD (AEDS) pretstavuva AD predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. recidivira~ki tek koja{to se manifestira so karakteristi~na distribucija na ko`nite promeni. Se karakterizira so pozitiven patch test na nekoj od inhalatornite ili nutritivnite alergeni. Genetskata predispozicija e najsilniot poedine~en rizik faktor za pojavata na AD. odnosno i ponatamu se primenuva terminot atopiski dermatit. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. klimatskite faktori (sezonata esen-zima. Od posebna va`nost e ulogata na AD kako prv ~ekor na alergiskiot mar{. konstitucionalen neurodermit. 5. intenziven jade` i suva ko`a. koi{to gi reflektiraat insuficientnite poznavawa na patogenezata na ovaa bolest. prurigo Besnier. kako i kaj eden ist pacient vo razli~ni periodi od `ivotot. bakteriskite (stafilokoki) i virusnite superinfekcii. svoja uloga imaat i nadvore{nite faktori kako ekspozicijata na alergeni (inhalatorni i/ili nutritivni). astma-egzema ili polenska treska-egzema. a se javuva vo dve formi. bolesta e ozna~ena so terminot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS). Podobrite poznavawa na imunolo{kite mehanizmi sekako deka }e ovozmo`at podobro definirawe na formite na AD vo idnina. vo stru~nite krugovi i literaturata terminot AEDS s¢ u{te ne e za`ivean. klini~ka imunologija i alergologija 175 . Vo pojavata i razvojot na bolesta. I pokraj toa. odnosno negovata eventualna uloga na prediktor za razvoj na drugi alergiski Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vtorata forma na alergiskiot AD e ozna~ena kako T-li . polenskata sezona).povrzan AD (AEDS). Zaedno so alergiskiot rinokonjunktivit i bronhijalnata astma spa|a vo grupata atopiski bolesti. Spored nekoi istra`uvawa rizikot za pojava na AD e 3 do 6 pati povisok kaj deca kaj koi{to eden od roditelite ja ima istata bolest vo odnos na decata so negativna istorija za bolesta kaj roditelite.2. zna~eweto na imunolo{kite mehanizmi vo patogenezata na AD s¢ u{te ne e dovolno jasno. Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti od 2001 god. endogena egzema.1. a spored sega{nite soznanija bolesta se klasificira na alergiski i nealergiski AD. Sepak.0. emocionalnite faktori i dr. naod na alergenspecifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. Definicija Atopiskiot dermatit (AD) pretstavuva inflamatorna bolest na ko`ata so hroni~en. se raboti za genetski predisponirana bolest predizvikana od imunolo{ki mehanizmi kade pove}e faktori imaat svoja uloga so intenzitet {to varira kaj oddelnite pacienti.8-L20. intrinsic alergiski dermatit. eczema flexurarum. L 20.9 5.Etiopatogeneza Spored aktuelnite poznavawa na patogenezata na AD. IgE-povrzaniot AD (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. Alergiskiot AD ili AEDS pretstavuva AD predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. so {to se prepora~uva napu{tawe na mnogubrojnite termini.

Pra{aweto za efikasnosta vo prevencijata na drugite alergiski bolesti so energi~en tretman na AD e predmet na pove}e studii. Kaj okolu 70% od decata so AD po pubertetot doa|a do smiruvawe na simptomite. egzematozni promeni (papulo-vezikuli) lokalizirani na liceto i glavata. Klini~ka slika AD obi~no se javuva vo ranoto detstvo. Makedonija bolesti (astma.promeni na liceto i ekstremitetite Po vtorata godina od `ivotot.Kolaborativen centar na SZO . rinokonjunktivit) vo natamo{niot tek na `ivotot.3. a vo 85% od slu~aite do pettata godina od `ivotot. AD kaj bliznaci . stomakot i ekstenzornite povr{ini od ekstremitetite (slika 15). Bolnite imaat suva ko`a so zgolemena iritabilnost. a rezultatite se kontroverzni. 5. odnosno vo okolu 60% od slu~aite po~etokot na bolesta e vo prvata godina.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Morfologijata na ko`nite promeni e prili~no varijabilna vo razli~ni periodi od detstvoto i adultniot period. Slika 16. AD kaj adult . Vo prvite dve godini od `ivotot dominantni se eksudativnite. Slika 15.cirkumskripten multilokularen oblik 176 Institut za medicina na trudot . Bolesta ima hroni~en tek. odnosno nizok prag za jade` koj{to go predizvikuvaat mnogubrojni trigeri. dominantni eflorescencii se lihenoidnite papuli obi~no lokalizirani na fleksornite povr{ini od golemite zglobovi na ekstremitetite koi{to se pridru`eni so silen do nepodnosliv jade`. grbot. gluteusite. so periodi na podobruvawa i periodi na vlo{uvawa so razli~en intenzitet. Po pubertetot dominantna eflorescencija e prurigo-papulata so sli~na predilekciona lokalizacija (slika 16).

hroni~niot i recidivira~kiot tek na bolesta . Epidemiolo{kite istra`uvawa za AD obi~no se izveduvaat kaj detskata populacija ili kaj oddelni vozrasni grupi od detskata populacija. kako i profesii kade {to se potrebni ~esti miewa i dr. Najva`ni sistemski lekovi vo terapijata na AD se antihistaminicite. odnosno vo slu~ai na akutni i ekstenzivni egzacerbacii. noseweto obleka od mek pamuk {to ne ja iritira ko`ata. Lekuvawe Tretmanot na AD se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. a se sostoi od sistemski i lokalni preparati koi{to ~esto se primenuvaat paralelno. . Sporedni dijagnosti~ki kriteriumi se kserodermijata. Podatocite Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a za postavuvawe na dijagnoza AD potrebno e da se ispolneti 3 glavni i 3 sporedni kriteriumi.4. 5. 5. preparati na γ-linolenskata kiselina i dr.6. Framakolo{ka terapija Framakolo{kata terapija se prsposobuva kon fazata i serioznosta na bolesta.5. 5. tie se delat na glavni i sporedni. za~ini.pruritusot. a se primenuvaat i sedativi. Vo poslednive dve decenii vo terapijata na AD se vovedeni i lokalnite imunosupresivni sredstva (pr. Spored Rajka i Hanifin. Spored Schäfer “misleweto na iskusen dermatolog e zlaten standard vo dijagnozata na bolesta”. Vo lokalnata terapija dominantno mesto imaat kortikosteroidnite masti i kremi so razli~ni terapiski modaliteti vo zavisnost od vozrasta na bolniot i te`inata na bolesta. antimikotici. odnosno nedostatokot na generalno prifateni dijagnosti~ki kriteriumi za epidemiolo{ki studii. sklonosta kon ko`ni infekcii. . Sistemskata primena na kortikosteroidite e retka. dietetskite merki (se prepora~uva izbegnuvawe alkohol. navremena profesionalna orientacija so izbegnuvawe na profesii so visok stepen na ekspozicija na alergeni i iritansi.karakteristi~nite eflorescencii so tipi~na lokalizacija. zgolemeniot totalen IgE. klini~ka imunologija i alergologija 177 . sklonosta kon nespecifi~en dermatit na dlankite i tabanite i dr. antibiotici.5.5. Glavni dijagnosti~ki kriteriumi se: . pozitivnite ko`ni testovi na inhalatornite i nutritivnite alergeni.Atopiski dermatit 5. dijagnozata se postavuva spored dijagnosti~ki kriteriumi. 5. no nivnata efikasnost e s¢ u{te nedovolno poznata.pozitivnata li~na i/ili familijarna anamneza za atopija. ciklosporin). Dijagnoza So ogled na toa {to ne postoi specifi~en klini~ki ili laboratoriski marker na bolesta. hrana so visoka sodr`ina na konzervansi i dr. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD Epidemiolo{kite istra`uvawa na AD se prili~no te{ki za izveduvawe poradi nedostatokot na edinstven marker na bolesta.1. Nefarmakolo{ki tretman Vo nefarmakolo{kiot tretman spa|aat merkite za higiena i nega na ko`ata.).2.

5-8. e kontroverzna. a primenet e pra{alnik dizajnirani spored model od zapadnoevropskite epidemiolo{ki studii.3% vo Germanija. Epidemiolo{kite studii za AD uka`uvaat na signifikantna asociranost na bolesta so familijarnata istorija za AD i drugite atopiski bolesti (alergiski rinokonjunktivit.2% vo 1989 god. Pomal broj epidemiolo{ki istra`uvawa se temelat vrz primena na pra{alnik so dopolnitelni alergolo{ki i drugi ispituvawa na ispitanicite ili lekarski izve{tai od dermatolozite.1. visokiot stepen na imunizacija za detskite zarazni bolesti. “Follow-up” studiite izvedeni vo Velika Britanija. itn. 5. efektite na navore{nite i vnatre{nite aeropolutanti i dr. na primer. [vedska i [vajcarija uka`uvaat na zna~itelen porast na prevalencijata na AD vo poslednive decenii. So ogled na toa {to dijagnozata na AD dobiena so odgovori od pra{alnik kaj vozrasnite e prili~no nesigurna. Italija.).Kolaborativen centar na SZO . spored razli~nite avtori se javuvaat kaj 56-92% od ispitanicite so AD. 9% vo SAD. Pove}e epidemiolo{ki studii vo zapadnoevropskite zemji uka`uvaat na trend na zgolemuvawe na prevalencijata na AD vo poslednive decenii. Vo ramkite na epidemiolo{koto istra`uvawe na drugite alergiski bolesti vo R. {to e slu~aj i so drugite atopiski bolesti.8% (grafik 119). bronhijalna astma). 7% vo Danska. 10. Toa najverojatno se dol`i na interakcijata na genetskite karakteristiki na taa populacija so faktorite od okolinata (na~inot na `ivot i ishrana. Taka. Istra`uvaweto e izvedeno na detskata populacija.8% vo Italija.7% vo Tanzanija. familijarnata istorija za AD i drugite alergiski bolesti.4% vo Avstralija i 20. Rezultatite od epidemiolo{kite istra`uvawa za ulogata na nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti vo pojavata i razvojot na AD.9-6. Makedonija za bolesta naj~esto se dobivaat so pra{alnik koj sodr`i pra{awa za tipot i lokalizacijata na ko`nite promeni. niskiot procent na crevni infekcii vo detstvoto.6. tekot i traeweto na bolesta. Sli~ni rezultati se dobieni vo nekoi mediteranski i srednoevropski zemji (Turcija.3% vo ^e{ka. povisoka prevalencija na bolesta kaj `enskiot pol i decata od urbanite sredini i familii so povisok socioekonomski status. Germanija.Cvetanov V i sor. Prevalencijata na AD vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je e povisoka.: Alergiskite bolesti vo R. vo studijata ne e izvedena evaluacija na AD kaj vozrasnite ispitanici. Spored epidemiolo{kite istra`uvawa na detskata populacija izvedeni vo sredinata i vtorata polovina od devedesettite godini od minatiot vek. Prevalencijata na AD vo detskata populacija spored na{ite istra`uvawa iznesuva 3. so vlo{uvawa vo periodot esen-zima ili polenskiot period.2% vo Velika Britanija. 2. 178 Institut za medicina na trudot . Nekoi epidemiolo{ki studii uka`uvaat na zgolemen rizik od pojava na AD kaj decata ~ii majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na pasivno pu{ewe. do 4% vo Turcija. na 10. ^e{ka). Makedonija obraboten e i AD. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{ki istra`uvawa na AD na nivo na celata zemja kaj nas dosega ne se izveduvani. Sezonskite varijacii na bolesta. vo smisla na nivnoto dejstvo kako nespecifi~ni iritansi i imunomodulatori vo procesot na alergiskata senzibilizacija. 5. SAD. 3. prevalencijata na AD se dvi`i od 0. prevalencijata na AD vo Velika Britanija e zgolemena od 4.1% vo 1964 god.

klini~ka imunologija i alergologija 179 . Prevalencija na AD vo detskata populacija Prevalencijata na AD e ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. Povisokata prevalencija na AD kaj `enskiot pol e dobiena vo pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa. a prevalencijata na bolesta e najvisoka kaj predu~ili{nite deca. 250 200 150 100 3.1% 50 0 ma{ki `enski 4.3% 5 4 3 2 1 0 <7 >7 3.4% Grafik 121.8% Grafik 119. odnosno spored podatocite od literaturata pove}e od 70% od decata zaboluvaat vo prvata godina od `ivotot. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat na povisoka prevalencija na AD kaj decata pod 7-godi{na vozrast vo odnos na decata postari od 7 godini (grafik 121).2% 3.4%) (grafik 120). {to e vo soglasnost so istra`uvawata na pove}e stranski avtori. AD e hroni~na i recidivira~ka dermatoza karakteristi~na za ranata detska vozrast.Atopiski dermatit 96. Prevalencija na AD spored polot 4.4% Grafik 120.1%) vo odnos na mom~iwata (3. Prevalencija na AD kaj decata pomladi i postari od 7 godini Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a spored Schäfer `enskiot pol pretstavuva nezavisen rizik-faktor za pojavata na AEDS.

Prevalencija na AD kaj detskata populacija vo oddelni gradovi vo R.1% 2.01) (grafik 124).2. lekovi i insekti). {to e komplementarno so podatocite od literaturata. kako i belodrobnite simptomi e nesignifikantna. 60.3% od ispitanicite so AD imaat i alergiski rinit. Spored nekoi avtori egzacerbaciite na bolesta vo odredena sezona (esen-zima.9% 8 6 4 2 0 Sk Do Oh 3.2% 3.Cvetanov V i sor. 180 Institut za medicina na trudot . odnosno 53. Prevalencijata na AD kaj ispitanicite od Ohrid.: Alergiskite bolesti vo R. 2. Makedonija 5. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60.1%. Makedonija 5. dodeka asociranosta so drugite alergiski bolesti (alergija na hrana.6. prolet) se javuva i kaj 90% od bolnite. zna~ajno e da se odbele`i deka AD e signifikantno asociran so alergiskiot rinit (p < 0. najniska kaj ispitanicite od Dojran (1.3. 6.4% Pr De Pe Grafik 122.3% 1.0% Grafik 123. Zastapenost na AD vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na AD e dobiena kaj ispitanicite od Prilep (6.6. vlo{. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so sezon.0% od ispitanicite so AD (grafik 123).3%. dodeka za~estenosta na AD kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3. Prevalencija na decata so AD so sezonsko vlo{uvawe na bolesta Inaku. Debar i Peh~evo iznesuva 3.9% i 2.8%).4% (grafik 122).8% 2.2%).Kolaborativen centar na SZO .

120 100 80 60 40 20 0 Ispitanici so AD Isp. ist.4.Atopiski dermatit 120 100 80 60 40 20 0 AD 53. 60. Ispitanici so AD so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti 5. 73. Kaj 73% od ispitanicite so AD. klini~ka imunologija i alergologija 181 . rinitis Grafik 124. Povrzanost so na~inot na `iveewe Vo na{eto istra`uvawe e potvrdena signifikantno po~estata pojava na AD kaj decata od gradovite (p < 0. so AD od urb.0% Grafik 126.05) (grafik 126) na {to uka`uvaat i nekoi epidemiolo{ki istra`uvawa od Evropa i SAD.0% Grafik 125.3% AD so al. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so pozit. sred. Asociranost na AD so alergiskiot rinit Rezultatite od na{eto istra`uvawe ja potvrduvaat ulogata na hereditetot vo nastanokot na AD.001) (grafik 125). postoi pozitivna familijarna istorija za alergiskite bolesti (p < 0. fam.6. Povrzanost na AD so `iveeweto vo urbana sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

ishrana Doewe < 6 mes. Rezultatite od na{eto istra`uvawe ne uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so navedenite varijabli. Pasivno pu{ewe 4.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.3% da ne 4. 5 4 3 2 1 0 Pu{ewe/brem.: Alergiskite bolesti vo R. Prevalencija na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun i kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta i decata koi{to ne se eksponirani na ~ad od tutun 182 Institut za medicina na trudot .9% 97.5% 95. 95. Nekoi studii uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na deteto na ~ad od tutun (pasivno pu{ewe).6% 3. Prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun vo domot e sli~na so prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta. 120 100 80 60 40 20 0 < 3000 g Ve{t. nadvore{ni i vnatre{ni.7% Grafik 127. odnosno ne se eksponirani na ~ad od tutun vo domot (grafik 128). Makedonija Statisti~kata obrabotka na podatocite ne poka`a zna~ajna povrzanost pome|u pojavata na AD i rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo doene~kiot period. Prisutnost na AD kaj decata so niska rodilna te`ina.0% 3.9% 3.6.5% 4. Povrzanost so aerozagaduvaweto Pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa ja ispituvaat povrzanosta na AD so aeropolutantite.7% da ne Grafik 128. ve{ta~ka ishrana vo prvata godina od `ivotot i doewe pokratko od 6 meseci 5.1% 2. a nivnite rezultati se kontroverzni. treba da se istakne faktot deka AD po~esto se javuva kaj decata so rodilna te`ina pomala od 3000 g. Sepak. kako i kaj decata koi{to bile na ve{ta~ka ishrana vo novorodene~niot i doene~kiot period (grafik 127).6.

Risteska-Ku~ S i sor. 83: 464-470. Bieber T. Mileva @. epidemiology and prognosis of atopic dermatitis. Zaklu~oci 1. Allergy 2003. Clinical aspects. 12. Klini~ka dermatologija so praktikum za studenti i lekari. Allergy as a global problem: “Think globally. Bousquet J. Ann Allergy Asthma Imminol 1999. Masini C et al.7. Schäfer T. a signifikantno ~esto e pridru`uvan so alergiskiot rinit. Allergy 2002. Prevalence of childhood asthma and allergic diseases in Ankara. hrana i insekti e nesignifikantna. Balabanova M. 160-164. 5.Atopiski dermatit 5. Makedonski medicinksi pregled 2003. Najvisoka e prevalencijata na AD vo Prilep. 49: 485-488. Allergy 2001. Epidemiology. 291-294. 55: 103-107. 56 (9): 813-824. 14. 5. 56: 140-141. Wüthrich B. Abeni D. Atopic dermatitis: from the genes to skin lesions. Allergy 2001. The epidemiology of atopic dermatitis in Italian schoolchildren. Cvetanov V. ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. klini~ka imunologija i alergologija . 7. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata od urbanata sredina vo odnos na decata od ruralnata sredina. 2. 52 (38): 14-22. 183 3. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Povrzanosta na AD so rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo prvata godina od `ivotot ne e statisti~ki zna~ajna. Skopje: Medis-informatika 1998. 6. 2: 5-19. 56 (9): 841-848. Bousquet J et al. Johansson SGO. Turkey. Epidemiology of allergic diseases.1%) vo odnos na mom~iwata (3. 3. Makedonija. Bieber T.8%. 4. 4. Cvetanov V. 5. Allergy 1994. Girolomoni G.8. Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60% od ispitanicite so AD. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. Starova A. Skopje: HIB DRESKO 1998. 13. Allergy 2000. Kalyoncu AF et al. 57: 661-662. ur. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 10. Schmid P et al. Wollenberg A. Allergy 1997. 53: 731-739. Isto taka. Literatura 1. Makedonija iznesuva 3. Hourihane JO’B. St. Novak N. Povrzanosta na AD so alergijata na medikamenti. Karaxinska-Bislimovska J. Hanifin JM. Clinical and basic aspects of atopic dermatitis. a najniska vo Dojran. Milkovska S. V’l~kova-La{koska M. Semin Dermatol 1983. clinical features. and immunology of the “intrinsic” (non IgE-mediated) type of atopic dermatitis (constitutional dermatitis). 6. 58 950: 420-425. E`ova N. 9. 8. 11. 2. 131-135. Trandafilovski P.4%). Allergy 2000. A revised nomenclature for allergy. Ring J. act globally”. ne e registrirana statisti~ka zna~ajnost pome|u AD i pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na ~adot od tutunot vo domot. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Prevalencijata na AD kaj detskata populacija vo R. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. The skin as a target for allergic diseases. Zagora: Znanie EOOD.

: Alergiskite bolesti vo R. American Academy of Allergy. Prevalence of atopic disorders among adolescents in Turku. Kazand`ieva @. Varjonen E. 18. 16. Makedonija 15. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. NarÝ~nik na obщopraktikuvaщiÔ lekar. Allergy 2002. Cankov N.Cvetanov V i sor. 17. Lammintaausta K. Asthma and Immunology (AAAAI).Kolaborativen centar na SZO . Vo: Na{ev G. Kalimo K. Nikolova K. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Atopi~en dermatit. 47: 243-248. 449-450. Ninan T. Respiratory symptoms and atopy in Aberdeen schoolchildren: evidence from two surveys 25 years apart. Br Med J 1992. Finland. 304: 873-875. 184 Institut za medicina na trudot . Mileva @. Russell G.

0. AKE inhibitori). Vo nekoi slu~ai na preosetlivost na lekovite se javuva kombinirawe na imunolo{kite mehanizmi od dva tipa (pr. no vo nivnata patogeneza le`at neimunolo{ki mehanizmi (tabela 20). IgM. penicilinot mo`e da predizvika reakcija tip I.1. mastociti i bazofili IgG. Imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell Tip na imunolo{ka reakcija spored Coombs i Gell Tip I Tip II Tip III Tip IV Imunolo{ki mehanizam IgE. Preosetlivost na lekovi MKB .7).Preosetlivost na lekovi 6.10. Definicija Spored revidiranata nomenklatura za alergiskite bolesti od Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology – EEACI) od 2001 god. sulfonamidi i dr. III i IV) ili da predizvikuva imunolo{ki i neimunolo{ki reakcii (pr. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. taa se ozna~uva kako medikamentozna alergija. posreduvani so protivtela ili aktivirani T-li. Isto taka. Tabela 19. IgG. komplement i fagocitoza CIK.7 6. Dokolku vo patogenezata e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. 6.).2. klini~ka imunologija i alergologija 185 . preosetlivosta na lekot se ozna~uva kako IgE-posreduvana medikamentozna alergija. Slu~aite na preosetlivost na lekovi so klini~ka simptomatologija sli~na na alergiskite reakcii {to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi se narekuvaat nealergiska preosetlivost na lekovi. T 88. β laktami. eden ist lek kaj razli~ni lica mo`e da predizvika razli~ni tipovi na imunolo{ka reakcija (pr. pojavata na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na lek vo doza tolerirana od drugi lica se ozna~uva kako preosetlivost na lekot (T 88. Etiopatogeneza Imunolo{kite mehanizmi pri medikamentoznata alergija gi vklu~uvaat site ~etiri tipovi imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell (tabela 19). Dokolku vo patogenezata na navedenata pojava se doka`ani imunolo{ki mehanizmi. IgM i komplemen T-li Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok Urtikarija/angioedem Bronhospazam Citopenija Glomerulonefrit Serumska bolest Glomerulonefrit Vaskulit Kontakten dermatit Nealergiskite hipersenzitivni reakcii na lekovi se spored svojata pojava i klini~ki manifestacii sli~ni na alergiskite.

protamin Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi Lekovi {to sodr`at sulfiti (SO2) 6.1 Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. kako i preporaki za izveduvawe na ko`nite testovi. rendgenski kontrasti. klini~kite manifestacii. Patogenetski mehanizmi i lekovi {to predizvikuvaat nealergiski hipersenzitivni reakcii Patogenetski mehanizam Nespecifi~no osloboduvawe na histamin Akumulacija na bradikinin Aktivacija na komplement Indukcija na sinteza na leukotrieni Bronhokonstrikcija Lek Opijati. do multiorgansko zasegawe (anafilakti~en {ok. krvnite kletki (citopenii). Dijagnoza Dijagnosti~kiot pristap kon hipersenzitivnite reakcii na lekovite se sostoi od anamnesti~kite podatoci. Vo ramkite na EAACI funkcionira European Network of Drug Allergy (ENDA) ~ija zada~a e etablirawe na pragmati~en i standardiziran pristap kon problemot na medikamentoznata alergija vo sekojdnevnata praktika. in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa i dozno-provokativnite testovi. hipersenzitiven alveolit. 6. kako zasegawe na ko`ata (egzantemi. kontakt dermatit).Cvetanov V i sor. serumska bolest. 6.4. glomerulonefrit). a i tie ne se potpolno evaluirani. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi Dijagnosti~kata vrednost na ko`nite testovi ne e potpolno evaluirana.2. a test-koncentraciite se slabo valorizirani za 186 Institut za medicina na trudot . urtikarija/angioedem. vankomicin AKE inhibitori Rendgenski kontrasti.Kolaborativen centar na SZO . Validni dijagnosti~ki metodi ima malku. periodot od poslednata primena doza na lekot do pojavata na simptomi. vaskuliti).: Alergiskite bolesti vo R. dozno-provokativnite testovi i in vitro alergolo{kite ispituvawa. 6. nivnata hronologija (prethodna ekspozicija.4. primena na drugi lekovi (vo vremeto na pojavata na reakcijata. belodrobni eozinofilii). Iskustvata od oddelni centri se razlikuvaat. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na medikamentoznata alergija se raznovidni. efekti od prekinot na primenata na lekot). crniot drob (intrahepati~na holestaza. Za unificirawe na dijagnosti~kiot pristap ENDA ima izgotveno pra{alnik.3. hepatocelularno o{tetuvawe) i bubrezite (tubulointersticijalen nefrit. prethodnata primena na ist ili sroden lek) i alergolo{kiot background na pacientot (istorija za prethodni medikamentozni ili drugi alergiski reakcii). Se dobivaat podatoci za vidot na simptomite. belite drobovi (astma. odnosno variraat od organ ili sistem-specifi~no zasegawe. sindrom na sistemski lupus eritematodes.4. Makedonija Tabela 20.

Odreduvaweto na nivoto na sulfidopeptidnite leukotrieni vo krvta pri alergiski i nealergiski hipersenzitivni medikamentozni reakcii e s¢ u{te nedovolno evaluiran test so nedovolno poznata senzitivnost i specifi~nost. Coombsoviot test i drugi. Laboratoriski testovi Vo dijagnostikata na medikamentoznite alergii se primenuvaat i in vitro testovite. koja{to se primenuva kaj site bolni. RAST i drugi) so pozitivnata anamneza govorat za tip I reakcija na penicilin.3. heterologni serumi. 6.4. enzimi) preku zadovolitelna (vakcini. no trba da se izveduvaat vo uslovi na odredena kadrovska i tehni~ka ekipiranost. jodni kontrasti. kinoloni i drugi). 6. bolesti na crniot drob.4. klini~ka imunologija i alergologija 187 . drug-induced sistemski lupus eritematodes i drugi) se odreduvaat nivoto na specifi~niot IgG ili IgM. no vo najgolema merka tie ne se potpolno valorizirani i treba vnimatelno da se interpretiraat. nivoto na cirkulira~ki imunokompleksi. protamin. sulfonamidi. miorelaksansi i tetanusniot toksoid. Dozno-provokativni testovi (DPT) Dozno-provokativnite testovi (DPT) imaat najvisoka senzitivnost. miorelaksansi. Vo slu~aite na suspektna medikamentozna alergija od tip II i III (citopenija. no ne i za drugite lekovi. kako i testot na odreduvawe na koncentracijata na metilhistamin vo urinata mo`at da se izvedat vo slu~ai na akutni reakcii pri primena na miorelaksansi. Istiot test. Zgolemuvaweto na koncentracijata na histamin vo krvta vo prisustvo na lekot e vo dobra korelacija so prick testot i nivoto na specifi~en IgE za miorelaksansite. Primarna prevencija Merkite na primarnata prevencija. kako i od poznavaweto na nesakanite dejstva na ordiniraniot lek/lekovi. nivoto na frakciite od komplementot.5. opijati) do nezadovolitelna ili nejasna (lokalni anestetici. a nivnata senzitivnost i prediktivna vrednost varira od odli~na (penicilini.).4. Doka`uvawe na specifi~nite IgE antitela (so metodite UniCap.Preosetlivost na lekovi pove}eto lekovi. Testot na bazofilna degranulacija vo prisustvo na inkriminiraniot lek pove}e ne se izveduva poradi niskata senzitivnost. Prick testovite i intradermalnite testovi se od posebna va`nost vo doka`uvaweto na I i III tip na imunolo{ka reakcija. so {to nivnata primena e ograni~ena.5. nepenicilinskite antibiotici. nesteroidni antiinflamatorni lekovi. hroni~ni bolesti so dolgotrajna primena na nekolku lekovi i dr. kako i penicilinot koga ko`nite testovi se negativni. 6. Ovie testovi se od posebna va`nost vo evaluacija na hipersenzitivnite reakcii na aspirinot i drugite nesteroidni inflamatorni sredstva. Prevencija 6. lokalnite anestetici. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. hormoni. se sostojat od identifikacijata na rizik faktorite za eventualnata pojava na medikamentozna preosetlivost kaj bolniot (prisutnost na drugi alergiski bolesti. izbegnuvaweto na polipragmazijata i dr. paracetamol.1. Patch testovite so soodvetniot lek se primenuvaat za doka`uvawe na docnite alergiski reakcii.

isto taka vo SAD. e mnogu povisoka i se dvi`i okolu 15% i e po~esta kaj `enite.5% od pacientite tretirani so makrolidnite antibiotici i kaj 0.5% od pacientite {to se tretirani so tetraciklini.7. naj~esto se manifestira so ko`ni promeni. 6.Cvetanov V i sor. 6. Reakcii na preosetlivost se javuvaat kaj 0. prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite bolni~ki lekuvani ispitanici iznesuva okolu 5%. dodeka drugi istra`uvawa. Spored istra`uvawata vo SAD. Spored pove}eto istra`uvawa. Referiranata preosetlivost na lekovi. Spored istra`uvawata na hospitalizirani bolni vo SAD. dodeka spored istra`uvawata vo Francija taa iznesuva 2-3%. Penicilin Penicilinot e naj~est predizvikuva~ na alergijata na lekovi.1-0. Rezultatite na edna studija referiraat deka okolu 10% od op{tata populacija vo SAD ima anamneza za penicilinska alergija. uka`uvaat deka kaj samo okolu 10-20% od licata so istorija za penicilinska alergija. a se sostoi od prekin na primenata na lekot/lekovite. Drugi antibiotici i sulfonamidi Reakciite na preosetlivost na drugite antibiotici vo odnos na penicilinot e mnogu poretka. 188 Institut za medicina na trudot . projavenata reakcija i prezemenata terapija.5. nesakani dejstva na lekovite se javuvaat kaj okolu 25% od licata {to gi primenuvaat. kaj 5-10% se raboti za alergiski reakcii. a mo`e da bide predizvikana od site ~etiri tipovi na imunolo{ki reakcii. kaj okolu 0. taa e potvrdena so in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa. Relativno po~esta e preosetlivosta na sulfonamidite koja se javuva kaj 3-6% od pacientite {to gi primenuvaat.Kolaborativen centar na SZO .2. Makedonija 6.7. Zadol`itelna merka na sekundarnata profilaksa e registrirawe vo medicinskata dokumentacija na liceto so medikamentozna preosetlivost na soodvetniot lek.7.5%. 6. a ko`nite promeni se nivnata naj~esta manifestacija (70-80% od slu~aite). prevalencijata na penicilinskata alergija iznesuva 2. Sekundarna prevencija Sekundarnata prevencija se primenuva kaj licata so registrirana medikamentozna preosetlivost.: Alergiskite bolesti vo R. Ponovite istra`uvawa za anafilakti~nite reakcii na penicilin uka`uvaat deka tie se pri~ina za smrt na okolu 400 lica godi{no vo SAD.1-2% od pacientite tretirani so gentamicin. Epidemiolo{ki istra`uvawa Mnogubrojni se epidemiolo{kite istra`uvawa za medikamentoznata preosetlivost vo SAD i Zapadna Evropa. kako i na poznavaweto na lekovite so mo`na vkrstena preosetlivost so inkriminiraniot lek.1. dodeka case-control studiite i studiite kade pokraj pra{alnikot se izveduvani i soodvetnite alergolo{ki ispituvawa se poretki. Vo pogolem broj slu~ai se raboti za cross-sectional studii i studii izveduvani so pra{alnik kade ispitanicite gi referiraat alergiskite reakcii na lekovite i nivnite klini~ki manifestacii. Vo site ovie slu~ai mo`no e da se vklu~eni razli~ni imunolo{ki i neimunolo{ki mehanizmi.2. bez alergolo{ka potvrda.

poretko lizinoprilot) predizvikuvaat neproduktivna ka{lica kaj okolu 10% od licata {to gi primenuvaat.4% od licata so alergiski rinit. kaj okolu 4% od licata so astma. Lokalni anestetici Lokalnite anestetici predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (vrtoglavici. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{koto istra`uvawe za preosetlivosta na lekovi.Preosetlivost na lekovi 6. namalenata sinteza na prostaglandini.8. no ne i kaj drugite {to go primenuvaat lekot. Miorelaksansi Miorelaksansite se naj~esti pri~initeli (70-80%) na alergiski reakcii vo tekot na op{tata anestezija. Reakciite na preosetlivost na aspirin se ~esto pridru`eni so preosetlivost na drugite NSAI.3.7.7. se javuvaat antiaspirinski antitela. angioedem. AKE inhibitori AKE inhibitorite (obi~no enalaprilot. klini~ka imunologija i alergologija 189 . 6. Ne e poznato {to e pri~inata za ovaa pojava kaj odredeni lica. a obi~no se javuvaat kaj `eni vo srednite godini. Kaj eden del od licata {to go primale aspirinot. e izvedeno so pra{alnicite za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na European Network of Drug Allergy (ENDA).5.7. a mo`ni pri~ini se zgolemenata sinteza na leukotrieni. predizvikana od namaleno razgraduvawe na bradikininot koj ima stimulativno dejstvo na receptorite za ka{lica vo di{noto steblo. kaj okolu 1.3-0.7. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi Referiranata prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj site ispitanici (vozrasnite i decata) iznesuva 10. bronhospazam) kaj 0. Mehanizmot na ovie reakcii e neimunolo{ki. kaj 10-15% od licata so sinonazalna polipoza i kaj okolu 20% od licata so hroni~na urtikarija. no nivnata pojava i titar ne se vo korelacija so klini~kite manifestacii na reakciite na preosetlivost. a okolu 6% od niv se fatalni. 6. {to e vo ramkite na podatocite objaveni vo litaraturata (grafik 129).5% od op{tata populacija. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) Aspirinot i drugite nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (ko`en isip. 6. 6. Se raboti za IgE-posreduvani alergiski reakcii so za~estenost kaj 1/4500 op{ti anestezii. naru{uvawata vo sintezata na trombocitnite medijatori i dr.1. 6. koe{to pretstavuva prvo istra`uvawe za medikamentoznata preosetlivost na nivo na celata zemja.6. a vo 80% od slu~aite se javuvaat kaj `enite. zgolemenata osetlivost na leukotrienskite receptori.5%. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kolapsi) so nejasen mehanizam kaj 2-3% od licata {to gi primile.4.8. Mnogu poretko AKE inhibitorite kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija (angioedem).

1%). vo Ohrid 4. vo Debar 9.2. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici od oddelnite gradovi 190 Institut za medicina na trudot .2% (grafik 131). 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 10.4% Grafik 130. kako i kaj drugite alergiski bolesti.1% 4.8%).9% 12.9%) (grafik 130).2% Grafik 131.8. e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite (12. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici spored polot 6. Zastapenost vo oddelni gradovi Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici e najvisoka vo Skopje (17.: Alergiskite bolesti vo R. 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 3. Makedonija Grafik 129.4% sprema 8. a najniska vo Dojran (3.8% 13.9% 17.7%.7% 9.9% i vo Peh~evo 4.6% 4.5% 8.6%. Preosetlivost na lekovi kaj site ispitanici Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . dodeka vo Prilep iznesuva 13.

Prevalencijata vo vozrasnite grupi od 31 do 40.3. a prevalencijata kaj adultnite ispitanici od Debar i Peh~evo iznesuva 15. Medikamentozna preosetlivost referiraat 12% od ispituvanite adulti od Skopje.4% Grafik 132.1. 12.3%).1. odnosno 8.7% (Grafik 133).2%.7%.7%).9%). a najniska vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (9. Zastapenost spored vozrasta 6. odnosno 11. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3.8. klini~ka imunologija i alergologija 191 . i ne{to povisoka kaj `enite (13.5%.8. Zastapenost vo oddelni gradovi Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (16. od 41 do 50 i postari od 60 god iznesuva 10.1. 8% od ispituvanite adulti od Ohrid.4%) vo odnos na ma`ite (7.3.1%.8.8%) (grafik 132). 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 11.8% 13. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite spored vozrasta 6. Vozrasni Prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 11. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (4.2% 7. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite i distribucija spored polot Najvisoka prevalencija na medikamentoznata preosetlivost se sretnuva vo vozrasnata grupa od 51 do 60 god (14.4% (grafik 134).Preosetlivost na lekovi 6.3%). 20 15 10 5 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 133.

9% 15. 192 Institut za medicina na trudot . Preosetlivost na aspirin i/ili nekoj drug sroden nesteroiden antiinflamatoren lek referiraat 0.8%). a sledat nesteroidnite antiinflamatorni lekovi-NSAI (17.8% od site vozrasni ispitanici.6% od adultite (grafik 136). 73.3.9%).3% 4.5% 8.3%) (grafik 135).4% drugi Grafik 135. pri {to za pravi alergiski reakcii se raboti vo 10-20% od referiranite slu~ai. anesteticite (4. Za~estenosta na ovoj tip na nealergiska preosetlivost vo istra`uvawata vo svetot iznesuva 0.4%). Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite od oddelnite gradovi 6. najvisoka prevalencija ima penicilinskata alergija (6.9% antibiotici NSAI anestetici 4.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .3%) i drugite lekovi (4. Preosetlivost na penicilin (priroden i polusintetski) referiraat 6.2.3% 17. Za~estenosta na penicilinskata alergija vo referira~kite istra`uvawa vo svetot iznesuva okolu 10%.Cvetanov V i sor. najvisoka prevalencija e registrirana za preosetlivosta na antibiotici (73. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj adultite Vo odnos na preosetlivosta na odredeni vidovi lekovi kaj adultite. Makedonija 20 15 10 5 0 Sk Do Oh 12% 8% 4. Zastapenost spored oddelni lekovi Kaj ispitanicite so referirana medikamentozna preosetlivost.4% Pr De Pe Grafik 134.3% 16.8.1.5% vo op{tata populacija.30.

naj~esta manifestacija na medikamentoznata preosetlivost se ko`nite promeni.3.8.0% 23.0% ko`en osip angioedem gu{ewe 15.6%) se sretnuvaat kaj 64.8% 0.3.8% 10.Preosetlivost na lekovi 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Penicilin Aspirin 6. odnosno 41. Prevalencija na preosetlivosta na medikamenti kaj decata i distribucija spored polot Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0% + 23. 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 9.6%) (grafik 137).9%) (grafik 138). Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj adultite 6.7% gubitok na svest Grafik 137.8.1. 41. Deca Prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj decata iznesuva 9. klini~ka imunologija i alergologija 193 .3. Naj~esti simptomi na preosetlivost na lekovi Spored podatocite od literaturata. Prevalencija na preosetlivosta na penicilin i aspirin kaj ispituvanite adulti 6.9% Grafik 138.7% 8. Vo na{eto istra`uvawe ko`nite promeni (ko`en isip i angioedem. a poretko se sretnuva gu{eweto (18.6% 18.6% Grafik 136.8%.7%) i gubeweto svest (15.7%) vo sporedba so devoj~iwata (8.2.0% od adultite so medikamentozna preosetlivost. so ne{to povisoka prevalencija kaj mom~iwata (10.

Kolaborativen centar na SZO .7% <7 >7 Grafik 139.5% 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 1. (11.9% 1. Distribucija na preosetlivosta na lekovi kaj ispituvanite deca spored vozrasta 6.6% 6. Zastapenost vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na preosetlivost na lekovi kaj decata e registrirana vo Skopje (23. 10. a prevalencijata vo Dojran. Preosetlivost na lekovi kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi 6.3.8.7%) (grafik 139). i medikamentoznata preosetlivost kaj decata e po~esta kaj decata od vozrasnata grupa od 0 do 7 god.4%. Referiranata preosetlivost na penicilinskite preparati kaj decata iznesuva 8.7%. Makedonija Sli~no kako i kaj preosetlivosta na hrana. odnosno prirodnite penicilini (48. vo Peh~evo ne e registrirana medikamentozna preosetlivost kaj ispituvanite deca.Cvetanov V i sor. 194 Institut za medicina na trudot .7% 10. (6.: Alergiskite bolesti vo R.2.4% 3.2.9%) i sulfonamidskite preparati (13.6%) vo sporedba so vozrasnata grupa od 7 do 15 god.7%) (grafik 141). odnosno 3.2% od decata so preosetlivost na medikamenti). 23.2. 14 12 10 8 6 4 2 0 11. Prilep i Debar iznesuva 1.6% 0% Grafik 140.1. Zastapenost spored oddelni lekovi Naj~esti lekovi ~ija{to primena predizvikala reakcii na preosetlivost kaj decata se antibioticite.6% (grafik 140). polusintetskite penicilini (37. 1.9%.8.5%).3.4%. Ohrid.

odnosno medikamentozna preosetlivost referiraat 11.8. 80 60 40 20 0 70.8.Preosetlivost na lekovi 48. klini~ka imunologija i alergologija 195 .2.3.3. Naj~esti simptomi Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentoznata preosetlivost kaj decata se ko`niot osip i angioedemot (70%) i dijareata (18. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj decata 6. Povrzanost na preosetlivost na lekovi so drugi alergiski manifestacii. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti e statisti~ki nesignifikantna. dodeka drugi reakcii (gu{ewe.7%) (grafik 142).2% 37.7% Ko`en osip i/ili angioedem Dijarea Drugo Grafik 142. penicilini sulfo preparati Grafik 141.9% 13.1% od ispitanicite so preosetlivost na nekoj vid hrana i 4. Isto taka. nesignifikantna e povrzanosta i so drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori.3%). Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite (Grafik 143) e signifikantno po~esta kaj ispitanicite so preosetlivost na hrana.) se poretki (11.0% 18.05).7% prirodni penicilini polusint.4.3% 11.1% od ispitanicite koi{to ne referiraat takva preosetlivost (p < 0. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj decata 6.3. onesvestuvawe i dr.2.

: Alergiskite bolesti vo R.1% so bez Grafik 143.1% 12 10 8 6 4 2 0 4.9%).5% od site ispitanici. vremetraeweto na doeweto i eksponiranosta na pasivno pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. 2.8% Fam. Zaklu~oci 1. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj adultnite ispitanici so i bez preosetlivost na hrana Preosetlivosta na medikamenti kaj decata e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit (p < 0. odnosno dva i pol pati po~esto kaj decata so familijarna istorija za alergiski bolesti vo odnos na decata kaj koi ne e registriran alergiski rinit. Grafik 144.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . `ivotot vo urbana sredina. 196 Institut za medicina na trudot . rodilnata te`ina. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti.05).8%) i kaj `enite (12. Preosetlivosta na lekovi e povisoka kaj vozrasnite (11. {to zna~i deka okolu 200 000 lica od R. Medikamentoznata preosetlivost se sretnuva pet pati po~esto kaj decata so alergiski rinit.6% 5.9.5% Al. 30 25 20 15 10 5 0 so bez 28. Makedonija imaat istorija za medikamentozna preosetlivost (so ili bez alergolo{ka potvrda). Naj~esti pri~initeli na medikamentoznata prevalencija kaj adultite se penicilinite i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi.05). Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj decata so i bez alergiski rinit i familijarna istorija za alergiski bolesti 6. rinitis 14. ist. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarnata istorija za medikamentozna preosetlivost. odnosno familijarnata istorija za alergiski bolesti e negativna (grafik 144). Makedonija 11. Preosetlivost na eden ili pove}e lekovi referiraat 10. a kaj decata penicilinite i sulfonamidite.2%) vo odnos na decata (9.7% 4. za al.4%) vo odnos na ma`ite (8. bol.

Balabanova-Stefanova M. Drug provocation testing in the diagnosis of drug hypersensitivity reactions: general considerations. Starova A. Problemot e potenciran so s¢ u{te nepoznatata patogeneza na preosetlivost kaj golem broj lekovi i maliot broj standardizirani postapki vo nejzinata dijagnostika. Eur Surg Res 2002. Allergy 2003. Starova A. 2. V’l~kova-La{koska M. 28 (4): 87-91. Skopje: HIB DRESCO 1998. Brockow K. 1996. When is re-challenge acceptable? Drug Safety 2001. 10. 57 (72): 41-44. Ring J. Aberer W. Allergy 2002. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e signifikantno asocirana so polot i alergijata na hrana. Mayorga C et al. Johanson SOG. Vo: NarÝ~nik na obÈopraktikuvaÈiÔ lekar. Adverse drug reactions with an immunological basis: from clinical practice to basis research. Kendall MJ. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Canto G. 57: 45-51. Allergy 2002. Sanchez E. Lopez C et al.6%. 13. Adverse drug reactions: Mechanisms and assessment. 197 11. Hipersenzitivni kutani reakcii na betalaktamski antibiotici. Kiril i metodij” Skopje. General considerations for skin test procedures in the diagnosis of drug hypersensitivity. 58 (9): 854-861. Allergy 2002. golemiot broj na lekovi na pazarot i ~estata primena na pove}e lekovi kaj licata so hroni~nite bolesti. 5. 477-480. Bousquet J et al. 57 (72): 34-36. Demoly P. 34: 170-175. 5. 3. Medikamentozna alergiÔ. Blanca M et al. Deciphering the immune pathomechanism of cutaneous drug reactions. Univerzitet “Sv. Gruchalla R. Drug allergy diagnosis work up. Vo: V’l~kovaLa{koska M. Allergy 2002. 7. Rezultatite od na{eto istra`uvawe pru`aat globalna slika za ovoj problem vo R. Doktorska disertacija. 8. Position paper. 9.Klini~ka dermatologija. Romano A.10. a kaj decata so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit. Clin Exp Allergy 1998.8% od adultite i 8. Allergy 2001. Blanca M.4% od decata. 14. Bousquet J. referirana od 6. 105: 637-644. Zna~eweto na preosetlivosta na lekovi pretstavuva seriozen problem kaj nas i vo svetot so ogled na nejzinata za~estenost. Penicilinska preosetlivost e naj~est tip na medikamentozna preosetlivost. Ko`nite promeni (ko`en isip i/ili angioedem) se naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivost na lekovi i kaj vozrasnite i kaj decata. Bircher A. 4. Romano A et al. 6. Makedonija i pretstavuvaat osnova za negovoto organizirano i unificirano re{avawe. SofiÔ: Znanie Eood 2003. J Allergy Clin Immunol 2000. Medikamentozni egzantemi. Allergy 1999. Kropf R. Understanding drug allergies. Pichler WJ. Brockow K. 4. Hourihane JO’B. Literatura 1. 54: 999-1003. 56 (9): 813-822. 24: 793-799. A revised nomenclature for allergy. Causality assessment of adverse effects. Bircher A.Preosetlivost na lekovi 3. 12. klini~ka imunologija i alergologija . Mileva @. Torres MJ. 6. Drug hypersensitivity questionnaire. Preosetlivosta na aspirinot i srodnite lekovi kaj adultite iznesuva 0. 57 (72): 37-40. 297-302. Li Wan Po A. 6. The connection between basic research and clinical practice. Demoly P. Pichler WJ.

Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. Journal of the American Medical Association 1993. 279: 1200-1205. Salkind AR. Ghatak AT. AAAAI Board of Directors. American Academy of Allergy. Demoly P. Lancet 2000. 101: 97108. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Gadde J. 270: 2456-2463. Neugut AL. Curr Opinion Allergy Clin Immunol 2001. 20. 22. Clinical experience with penicillin skin testing in a large inner-city STD clinic. JAMA 1998. Pradal M. Kowalski ML.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonski medicinski pregled 2003.Kolaborativen centar na SZO . 17. Gleckman RA. 198 Institut za medicina na trudot . Risteska-Ku~ S i sor. Shepherd GM. Adverse reactions to antibiotics. 21. Epidemiology of drug allergy. Pomeranz BH. Pawliczak R. 25. Is this patient allergic to Penicillin? JAMA 2001. 56: 144-145. Sundbyberg Sweden. Vervloet D. 56: 140-141. 16. Allergy & Asthma Advocate Spring 2000. 27. Asthma and Immunology (AAAAI).Cvetanov V i sor. 19. Milkovska S. Gruchalla RS. Anaphylaxis in schools and other childcare settings. 161: 391-398. Drug Allergy. 13 (134). Makedonski medicinski pregled 2003. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Differential metabolism of arachidonic acid in nasal polyp epithelial cells cultured from aspirin-sensitive and aspirin-intolerant patients. Borrego F. 1992. 61 (1): 15-21. 285 (19). 1: 305-310. 24. Postgrad Med 1997. Referirana preosetlivost na lekovi vo R. Makedonija. Lazaru J. Am J Resp Crit Care Med 2000. Makedonija 15. CDC National Center for Health Statistics. Archives of Internal Medicine 2001. Cuddy PG. 28: 1505-1511. Penicillin allergy. Incidence of adverse drug reactions in hospitalized patients. Vital and Health Statistics Series 1996. 102 (2): 173-176. 23. Cvetanov V. Cvetanov V. Bousquet J. Marseni} M. Makedonija. 26. 29. 28. Corey PN. Miller RL. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Wozniak J et al. Foxworth JW. Clinical assessment of drug-induced disease. 18.

kako kaj site alergiski bolesti.0. kako i pri razgraduvaweto na konsumiranata hrana vo digestivniot trakt. sulfitite. L 27. ribata. odnosno sredstva za boewe. odnosno neIgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se vklu~eni drugi imunolo{ki mehanizmi. e standardiziraweto i unificiraweto na dijagnosti~kata postapka so {to za ovoj problem }e se dobie globalna i objektivna slika. Od osobeno zna~ewe. kako i odredeni supstancii koi{to kaj nekoi lica predizvikuvaat nealergiski reakcii na preosetlivost. T 78. I pokraj evidentniot napredok vo poznavaweto na patogenetskite mehanizmi.0 7. kako tunata i sku{ata. Nealergiskite reakcii na preosetlivost gi predizvikuvaat prehranbenite produkti {to sodr`at pogolemi koli~ini histamin ili predizvikuvaat negovo osloboduvawe pri nivnata razgradba vo digestivniot trakt (nekoi vidovi riba. belkata od jajce.2. Etiopatogeneza. {kolkite.6.) se narekuvaat nealergiska preosetlivost na hrana. konzervansi (benzoatite. 7. orevite i drugi. sojata. Reakcii na preosetlivost mo`at da predizvikaat i pove}e supstancii koi{to se upotrebuvaat kako aditivi vo hranata. Patogenetskite mehanizmi na alergiskite i nealergiskite reakcii na preosetlivost na hrana se prika`ani na tabelata 21. klini~ka imunologija i alergologija 199 . glutamatite. jagodite. sredstva za podobruvawe na vkusot. Taa se narekuva IgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se doka`e ulogata na IgE. tartrazinot. Dokolku taa e predizvikana od imunolo{ki mehanizmi {to mo`at da se doka`at se ozna~uva kako alergija na hrana. kikiritkite. kako {to e nepodnoslivosta na mleko kaj licata so laktazen deficit vo crevata. Preosetlivost na hrana MKB 10. Hranata {to sekojdnevno ja konsumirame sodr`i golem broj potencijalni alergeni koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii. Alergogenosta na oddelni sostojki od hranata mo`e da se promeni vo procesot na nejzinoto prigotvuvawe. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1.2.Preosetlivost na hrana 7. Naj~esti prehranbeni produkti koi{to kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii se: kravjoto mleko. bra{noto. Preosetlivosta na hrana so svojata postojano raste~ka prevalencija poslednive decenii prerasnuva vo seriozen zdravstven problem {irum svetot. L 23. enzimski deficit i dr. terapijata i prevencijata kompleksniot problem na preosetlivost na hrana s¢ u{te ostanuva nedovolno poznat.4. Definicija Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti preosetlivosta na hrana se definira kako pojava na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na nekoj/nekoi vidovi hrana vo doza tolerirana od drugi lica. eritrozinot) i drugi. azorubinot. nealergiski reakcii na preosetlivost mo`at da bidat predizvikani od nekoi enzimski deficiti vo digestivniot trakt. ju`noto ovo{je i drugi). L 25. Slu~aite na preosetlivost na hrana so simptomi sli~ni ili isti kako i kaj alergiskite reakcii na hrana koi{to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (direktno osloboduvawe na medijatori. Isto taka. dijagnostikata.

a respiratornite simptomi se simptomite na rinit i astmatskite napadi. Od nepoznati pri~ini toa ne se slu~uva so drugi prehranbeni produkti. Isto taka. 200 Institut za medicina na trudot . kako {to se kravjoto mleko i belkata od jajce. Poseben problem pri alergijata na hrana pretstavuva sindromot na vkrstena reaktivnost na alergenite od hranata so drugi alergeni. uridil transferaza) 7. galaktokinaza. astma.Kolaborativen centar na SZO . Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na preosetlivost na hrana naj~esto se javuvaat na ko`ata (okolu 50% od site reakcii na preosetlivost na hrana). dijarea Serumska bolest. digestivniot i respiratorniot sistem (okolu 20%) i kardiovaskularniot sistem (10-15%). dispepsija. atopiski dermatit. Vo na{ata stru~na literatura e opi{an slu~aj na anafilakti~na reakcija na susam..3. urtikarija/ angioedem Dijarea. alergijata na hrana mnogu ~esto (vo 70-80% od slu~aite) e pridru`ena so medikamentozna alergija.: Alergiskite bolesti vo R. Kaj 4050% od licata so alergija na hrana postoi visok rizik od razvoj na anafilakti~en {ok pri konsumirawe na hranata na koja {to se senzibilizirani. malapsorptiven sindrom IgG/IgM-posreduvani IgA-posreduvani Kleto~no posreduvani Nealergiski reakcii Osloboduvawe na medijatori Enzimski deficiti (laktaza.Cvetanov V i sor. okolu 50% od licata senzibilizirani na alergenite od jabolkoto istovremeno se alergi~ni i na polenot od brezata. Od osobeno zna~ewe e tekot na bolesta. Taka na primer. so ogled na toa {to se raboti za bolest po~esta kaj decata otkolku kaj vozrasnite. urtikarija/angioedem. koliti~en ili enterokoliti~en sindrom. se zgolemuva so vozrasta. odnosno “decata ja nadrasnuvaat svojata alergija”. Najte{ka reakcija na preosetlivost na hrana e `ivotno-zagrozuva~kiot anafilakti~en {ok. Tolerancijata kon odredeni prehranbeni produkti. Makedonija Tabela 21. kako {to se ribata i kikiritkite. Ko`ni manifestacii se: makulopapulozen egzantem. atopiski dermatit. Patogenetski mehanizmi na reakciite na preosetlivost na hrana Alergiski reakcii IgE-posreduvani Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. vaskuliti Glutenska enteropatija Kontakten dermatit Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. gastrointestinalni manifestacii se: dispepti~en. urtikarija/ angioedem. kontakten dermatit i dr.

cirkulira~kite imunokompleksi. Prevencija Merkite na primarna prevencija vo doene~kata vozrast se sostojat od ishrana so maj~ino mleko. potrebno e tie da se izveduvaat zadol`itelno vo hospitalni uslovi. efekti od prekinot na konsumacija na toj vid hrana). Zlaten standard vo dijagnostikata na alergija na hrana ima dvojno slepiot placebokontroliran provokativen test (double-blind placebo-controlled food challenge test – DBPCFC). a vo nekoi slu~ai uspe{na e profilaksata so oralna primena na dinatrium Makedonsko zdru`enie za bazi~na. familijarnata istorija za alergija na hrana i drugi alergiski bolesti i dr. izbegnuvawe na potentnite nutritivni alergeni (riba.4.). eliminacionite i provokacionite testovi na inkriminiraniot vid/vidovi na hrana i in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa.4. frakciite na komplementot i dr. Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata Testovite so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata se va`en element vo dijagnosti~kata postapka.) do krajot od prvata godina na `ivotot i dr.Preosetlivost na hrana 7. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka.1.4. 7. li~nata istorija na pacientot za drugite alergiski bolesti. Osnovna terapiska merka pri alergijata na hrana e identificiraweto i eliminiraweto na inkriminiraniot vid/vidovi hrana i primena na soodvetna dieta (dieta bez kravjo mleko. IgG. a se sostojat od podatoci za vidot na simptomite. 7. nivnata hronologija (prethodna konsumacija na odredeniot prehranben produkt. klini~kata relevantnost na pozitivnite testovi i kaj simptomatskite lica vo otsustvo na provokativen test e diskutabilna. 7. Sekundarnata prevencija se sostoi od primenata na prepora~anata dieta (ekspoziciona profilaksa).4. In vivo alergolo{ki ispituvawa In vivo alergolo{kite ispituvawa se sostojat od kutani i intradermalni testovi na odredeni alergeni od hranata.5. 7. belka od jajce i dr. Dijagnoza Dijagnosti~kata postapka vo evaluacijata na reakciite na preosetlivost na hrana se sostoi od anamnesti~kite podatoci. So ogled na mo`nosta od razvoj na anafilakti~en {ok kaj ovie testovi.4. Isto taka.4. Pozitivnite in vivo testovi na odredenite alergeni od hranata i/ili naodot na alergenspecifi~nite IgE ili IgG vo otsustvo na simptomi ne govori vo prilog na alergija na hrana bidej}i tie mo`at da se sretnat i kaj zdravi lica. periodot od konsumacijata do pojavata na simptomi.3. 7.2. Laboratoriski ispituvawa Se pravat in vitro ispituvawata za odreduvawe na specifi~niot IgE. dieta bez gluten i dr. klini~ka imunologija i alergologija 201 .

Mislewata za efikasnosta na oralnata specifi~na imunoterapija (desenzibilizacija) vo prevencijata na alergijata na hrana se kontroverzni. kikiritkite.5%. Prevalencijata na alergijata na hrana kaj op{tata populacija vo Berlin iznesuva 3. prete`no deca. odnosno 13%. Najte{kite alergiski reakcii obi~no se predizvikani od alergijata na kikiritki i srodni plodovi (orevi. Makedonija kromoglikat. osobeno izrazena kaj predu~ili{nite i u~ili{nite deca. belkata od jajce i ribata. alergija na hrana imaat pove}e od 5% od decata i okolu 2% od vozrasnite. ribata i sojata) se odgovorni za okolu 90% od site slu~ai na alergija na hrana.6% kaj `enite i 39. a kaj decata kravjoto mleko. Prevalencijata na alergijata na hrana vo op{tata populacija vo Francija iznesuva okolu 3. le{nici i dr. osobeno vo SAD i zemjite od zapadna Evropa.6% (60. kaj u~ili{nite deca 6-8%. po pat na genetska modifikacija. a na neIgE-posreduvanata alergija na hrana 1. vospituva~i i nastavnici. Akutnite alergiski reakcii na hrana se lekuvaat spored principite na lekuvawe na projaveniot vid reakcija (urtikarija. belkata od jajce. [est do sedum milioni Amerikanci.1%. prete`no deca. taa intenzivno epidemiolo{ki se istra`uva. Naj~esti predizvikuva~i na alergijata na hrana kaj vozrasnite se ribata. odnosno hranata koja{to ne gi sodr`i poznatite alergogeni proteini. Kako novi mo`nosti na prevencija na alergijata na hrana se nametnuvaat primenata na anti-IgE terapijata i imunoterapijata so polen od breza (so ogled na ~estata vkrstena reaktivnost so nutritivnite alergeni). Va`na uloga vo prevencijata na alergijata na hrana dobiva i proizvodstvoto na hipoalergizira~ka hrana. a {est vidovi prehranbeni produkti (belkata od jajce. Alergijata na hrana vo SAD predizvikuva okolu 30 000 anafilakti~ni epizodi so okolu 150 smrtni slu~ai godi{no. Spored istra`uvawata vo SAD. kikiritkite. kravjoto mleko. nivnite roditeli. Brojot na smrtni slu~ai predizvikani od anafilakti~na reakcija na nekoj vid hrana vo evropskata populacija iznesuva okolu 200 godi{no. So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana.Kolaborativen centar na SZO .5% i vo site vozrasni grupi e po~esta kaj `enskiot pol. 7.: Alergiskite bolesti vo R.6.). Alergijata na hrana e pri~ina za 33% od slu~aite na anafilaksa vo SAD. 202 Institut za medicina na trudot .) od koja{to stradaat okolu 3 milioni Amerikanci. Prevalencijata na alergijata na hrana vo SAD vo poslednive 5 godini e zgolemena za okolu 55%.Cvetanov V i sor. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija i skandinavskite zemji. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana i javno-zdravstvenoto zna~ewe {to go dobiva. bronhospazam. sojata i kravjoto mleko. vo SAD i Kanada postojat pove}e zdru`enija za pomo{ na licata {to stradaat od ovaa bolest. stradaat od alergija na hrana. prevalencijata na alergijata na hrana kaj decata do 3 godini iznesuva okolu 8%.5% i e povisoka kaj decata.4% kaj ma`ite). a kaj adultite okolu 2. bra{noto. anafilaksa i dr. pri {to prevalencijata na IgE-posreduvanata alergija na hrana iznesuva 2. dodeka alergijata na ubod od insekti i medikamenti se odgovorni za 14%.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na. dodeka kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3.7.8% 4. 95. 7.9%).2% Grafik 145. Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na preosetlivost na hrana e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (8.1% (grafik 147). Podatocite se dobivani so pra{alnici za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na EAACI.Preosetlivost na hrana 7.7. klini~ka imunologija i alergologija 203 .1.2% od site ispitanici (grafik 145). Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici spored polot Na{ite rezultati se komplementarni so podatocite od literaturata za povisoka prevalencija na preosetlivosta na hrana kaj `enskiot pol vo site vozrasni grupi.3% 5. Preosetlivost na hrana referiraat 4. pokraj drugite alergiski bolesti istra`uvana e i alergijata na hrana.1%) vo sporedba so prevalencijata kaj ma`ite (2.1% Grafik 146.3%) (grafik 146).2% 2. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 4. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot. Preosetlivost na hrana kaj site ispitanici Preosetlivosta na hrana kaj site ispitanici ima dvojno povisoka prevalencija kaj `enite (5.

3% 1. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite spored vozrasta 204 Institut za medicina na trudot .3%.Cvetanov V i sor.3% Grafik 149.5 2. Vozrasni Prevalencijata na preosetlivosta na hrana kaj adultite e poniska vo odnos na decata i iznesuva 3.8) (grafik 148). Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici vo oddelnite gradovi 7. 5 4 3 2 1 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 2. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 3.: Alergiskite bolesti vo R.7% 2.7.7%) (grafik 149).7% 4.3 0 Do Oh Pr De Pe Grafik 147. a najniska kaj licata postari od 60 god.9 5.8% 4.0% 1. Preosetlivost na hrana kaj adultite e referirana dva i pol pati po~esto kaj `enite (4.Kolaborativen centar na SZO .3%) vo odnos na ma`ite (1. (1. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj adultite Preosetlivosta na hrana kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (4%).2.3% Grafik 148. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Sk 3.2 3.1 8.0% 3.

4% 9.6%).7. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj decata spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Preosetlivost na hrana Preosetlivosta na hrana kaj adultite ima najvisoka prevalencija kaj ispitanicite od Prilep (7.2% 5. 7. 10 8 6 4 2 0 <7 >7 4.0% Grafik 152.4%) (grafik 152).8% 1. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 0. vo odnos na decat na vozrast od 7 do 14 god (4. 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 5.0% 3.3. Preosetlivost na hrana kaj detskata populacija Preosetlivosta na hrana e dvojno povisoka kaj decata so vozrast do 7 god (9%). dva pati e povisoka kaj devoj~iwata (6.6% 8 6 4 2 0 Sk 0. Deca Kaj detskata populacija prevalencijata na preosetlivost na hrana iznesuva 5%.1%) (grafik 151). voop{to ne e referirana od ispitanicite od Ohrid.1% 6.5% (grafik 150).8%) vo sporedba so mom~iwata (3.5% 6. klini~ka imunologija i alergologija 205 . Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite od oddelnite gradovi 7.9% 0% Do Oh Pr De Pe Grafik 150.8% Grafik 151.

hr.05) (grafik 155). Adulti so preosetlivost na hrana i adulti so preosetlivost na hrana i referirana preosetlivost na lekovi 206 Institut za medicina na trudot . Grafik 155.7% 1.7% (grafik 153). odnosno se dvi`at vo ramkite na podatocite izneseni vo literaturata (okolu 50%) (grafik 154).4.3% od vozrasnite ispitanici koi{to referiraat preosetlivost na hrana referiraat i preosetlivost na nekoj lek (p < 0.5%).7. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj decata od oddelnite gradovi 7.4% 5. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 5.Cvetanov V i sor.3% 2.9% 1. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno preoset.2% od vozrasnite i kaj 58.Kolaborativen centar na SZO .2% 2.5% 10. preoset. odnosno 56. 56. Kutani manifestacii na preosetlivost na hrana kaj vozrasnite i decata Preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite se javuva signifikantno po~esto kaj licata so referirana medikamentozna preosetlivost.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 153. 5% 5 4 3 2 1 0 vozrasni deca 3.5% Grafik 154. Naj~esti klini~ki manifestacii Naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana se ko`nite promeni koi{to se javuvaat kaj 46. 15 10 5 0% 11. hrana so medik.8% od decata so referirana preosetlivost na hrana.3% Preoset.: Alergiskite bolesti vo R. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid. Makedonija Prevalencijata na hrana kaj decata e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (11.

kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. 2. fam.0% Grafik 156. Makedonija stradaat od preosetlivost na nekoj vid/vidovi hrana. dodeka preosetlivosta na hrana e signifikantno po~esta kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. 5. Deca so preosetlivost na hrana i pozitivna i negativna familijarna istorija za alergiski bolesti Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj decata so drugite alergiski bolesti.05). 3. Kako i kaj drugite alergiski bolesti. prestoj vo jasli ili gradinka) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. atopiski status.1% 20. 25 20 15 10 5 0 Pozit.05). ist Negat. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 207 . mesto na `iveewe. doewe i traewe na doeweto. 4. 3. Preosetlivosta na hrana e najvisoka vo vozrasnata grupa od 0 do 7 god. prevalencijata na preosetlivost na hrana e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite.Preosetlivost na hrana Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite ispitanici so drugite alergiski bolesti. pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta. Zaklu~oci 1. Ko`nite manifestacii se naj~estite klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite i decata. Preosetlivost na hrana kaj vozrasnite e najvisoka vo Prilep. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. Kaj decata so preosetlivost na hrana (grafik 156) taa se javuva signifikantno po~esto kaj onie so familijarna istorija za alergiski bolesti. ist. Preosetlivosta na hrana kaj adultite e signifikantno po~esta kaj licata so preosetlivost na nekoj lek ili lekovi.1% od decata so negativna familiarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0.001). odnosno taa e referirana od 20% od decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti i samo kaj 3. eksponiranost na pasivno pu{ewe. fam. odnosno najverojatno okolu 80 000 lica vo R. Prevalencijata na preosetlivost na hrana vo op{tata populacija iznesuva 4. a kaj decata vo Dojran. prisustvo na bra}a/sestri vo semejstvoto.8. Preosetlivosta na hrana e po~esta kaj decata (5%) vo sporedba so vozrasnite (3.2%. rodilna te`ina.3%). mesto na `iveewe. a se javuvaat kaj okolu 50% od licata so referirana preosetlivost na hrana. 7. a najniska kaj licata postari od 60 godini.

Pediatr Allergy Immunol 1995. 58 (12): 12171221. Prevalence and severity of food allergy – need to control. 18.lekuvawe. Sampson HA. 40-45. 103: 559-562. 145-150. Allergy 2003. who. 1994. 13. Bousquet J et al. Rodriquez J. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. 16.. Anklam E. 22. Allergy 1998. Future therapeutic options in food allergy. Food allergy: an overview. Crevel RWR. 7.Kolaborativen centar na SZO 11. 8.. Mileva @. Eigenmann PA. Huijbers GH. 1127-1130. Koch P. 61 (1): 15-21. Nar√~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar.windhamsd. 111: 223-226. Hourihane JO’B. c/o UCB Center 1999.: Prevalence of food allergy and intolerance in the adult Dutch population. Asthma and Immunology (AAAAI). 343. J Allergy Clin Immunol. 108. 12. 6 (8): 29-37. Zagora: Znanie EOOD 1999. A revised nomenclature for allergy. Allergies. Böhler E. Staevska M. Food allergy. Vo: Na{ev G. when and how? Allergy 2003. SÝvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. 133-140. 4. 208 . Madsen C. 2. St. Clinical manifestations of adverse food reactions. ur. Institut za medicina na trudot . 20. Food allergy in adulthood. Allergy 2003. 446-456. The UCB Institute of Allergy. 93. E`ova N. 132-136. Karaxinska-Bislimovska J. Hranitelna alergi®. Frewer L. Host A. Mills ENC. J Allergy Clin Immunol. Charkin S et al. Sicherer SH. Neugut AL. 10. J Allergy Clin Immunol 2003.: Population study of food allergy in France. Prevalence of peanut and tree nut allergy in the US determined by a random digit dial telephone survey.. Information provision for allergic consumers – where are we going with food allergy labelling? Allergy 2004. 6.: A population study of food intolerance. Moneret-Vautrin DA. 15. Et al. Food Allergy Guideline. Valovirta E. Burks AW et al.. 1994. J Allergy Clin Immunol 1999. 4: 12-15. Hourihane JO’B. 56 (9): 813-824.htm. Mileva @. Stoneham MD. Allergy 2001. Young E. 14. Balabanova M. Mileva @. Munoz-Furlong A. Andrae S. 58(7): 559-569. Literatura 1. Allergy testing in children: why. Schäfer T. New perspectives in treating food allergy. Kardinaal AFM. Ghatak AT. 2001. 7. Crespo JF. 3. Vieths S. 53: 84-88. et al. EAACI Newsletter 2004. 56: 1172-1179. Pediatr Allergy Immunol 1995. Host A. Kagan RS. 23. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Miller RL. Archives of Internal Medicine 2001.org/allergy. Baumgartner S. 21.. 19. 9. 58(2): 114-120.. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. et al. Allergy 2001. American Academy of Allergy. Available from: http://www. Niestijl Jansen JJ. 5. Makedonija Rezultatite od na{eto istra`uvawe se prvi~nite podatoci za preosetlivost na hrana na nivo na celata zemja i pretstavuvaat osnova za narednite istra`uvawa koi so podetalen pristap }e go evaluiraat ovoj alergiski entitet kaj nas. Kanny G. Sampson HA. Alergiski bolesti . Taylor SL. 59: 1262-1267.: Alergiskite bolesti vo R. 481-483. Environ Health Perspect 2003.9. Adverse reactions to foods: Epidemiology and risk factors. Skopje: MEDIS-informatika 1998. 6 (8): 20-28. Trandafilovski P.Cvetanov V i sor. Petruckevitch A. 17. Johanson SGO. Cvetanov V. 111: 540-547. Epidemiology of food allergy/food intolerance in adults: associations with other manifestations of atopy. Flabbee J. Lancet. Ruhdorfer S et al.

Highlights in food allergy. klini~ka imunologija i alergologija 209 .Preosetlivost na hrana 24.prikaz na slu~aj. Monogr Allergy. Worm M et al. 26. Wütrich B. Prevalence of adverse reactions to food in Germany – a population study. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Baxakova G: Anafilakti~na reakcija na hrana . Zuberbier T. Allergy 2004. 1996: 1-254. Edenharter G. Makedonski medicinski pregled 1996. (59): 338-345. Basel: Karger. 50: 96-99. 25.

210 .

Alergija od insekti

8.0. Alergija od insekti MKB 10; T 63.4 X 23
8.1. Definicija i klasifikacija
Alergiskite reakcii predizvikani od insekti se klasificiraat vo dva suptipa: reakcii predizvikani od ubod ili kasnuvawe od insekti i reakcii predizvikani od inhalacija na partikli od insektite vo vozduhot. Alergiskite reakcii predizvikani od ubodot od insektite od rodot Hymenoptera, odnosno Cipokrilci (stinging insect allergy) se naj~estite i najte{kite alergiski reakcii predizvikani od insekti, pa natamo{niot tekst se odnesuva na niv. Alergiski reakcii mo`at da se javat kaj senzibiliziranite lica na salivarnite proteini od insektite {to kasnuvaat (biting insect allergy), kako komarcite, kowskite i drugite muvi, pajacite i dr., no tie se poretki i poblagi po svojot klini~ki tek (ograni~eni samo na ko`ni manifestacii), a se javuvaat obi~no kaj decata. Respiratorni alergiski reakcii se javuvaat kaj licata senzibilizirani na inhalativnite partikli od nekoi insekti vo vozduhot (inhalant insect allergy). Od procenetite 12 milioni lica so astma vo SAD, okolu 40% se alergi~ni na aeroalergenite od lebarkata. Toj procent, spored rezultatite od na{eto istra`uvawe, kaj nas e ponizok i iznesuva 10% od pacientite so alergiska astma.

8.2. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom
Redot Hymenoptera e najgolemiot red insekti i se sostoi od nad 100 000 vidovi. Od alergolo{ki aspekt se zna~ajni desetina vidovi, a za na{ata zemja toa se vidovite: medonosna p~ela (Apis mellifera), obi~na osa (Vespula spp.), “kni`na” osa (Polites spp.) i str{en (Vespa spp.) (slika 17).

A.

B.

V.

Slika 17. A. Medonosna p~ela (Apis mellifera), B. obi~na osa (Vespula spp.) i V. str{en (Vespa spp.)

Medonosnite p~eli se dolgi okolu 1,5 sm, po boja se svetlokafeavi so umereno zabele`livi abdominalni prugi. Obi~nite osi imaat sli~ni dimenzii kako medonosnite p~eli, a se odlikuvaat so karakteristi~nite `olti i crni prugi na abdomenot. Kaj nas se sretnuva i i t.n. kni`na osa (Polistes spp.) koja{to e sli~na na obi~nata osa, no so pomali dimenzii. Str{enot e sli~en na osata po izgledot, no e pogolem od nea (2,5-3 sm). Ubodite od navedenite insekti naj~esto se slu~uvaat vo leto i rana esen, obi~no vo blizinata na nivnite gnezda. Insektite gi privlekuvaat intenzivni boi (obleka i obuvki) i mirisi (hrana, pijaloci, parfemi, lakovi za kosa, losioni za son~awe i dr.), nagli dvi`ewa itn. Osite i str{enite
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

211

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

mo`at da go povle~at osiloto posle ubodot, odnosno mo`ni se povtorlivi ubodi, dodeka p~elata go gubi osiloto posle ubodot i uginuva. Pri ubodot od ovie insekti doa|a do inokulacija na nivniot venom vo ko`ata na `rtvata. Venomot se sostoi od nekolku vazoaktivni supstancii, od koi nekoi se prili~no potentni alergeni, koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat blagi do `ivotno-zagrozuva~ki alergiski reakcii. Venomite na ovie insekti i alergenite {to gi sodr`at se definirani vo docnite sedumdesetti godini od minatiot vek. Venomot od p~elata i osata razli~en, odnosno sodr`i razli~ni majorni alergeni. Dvata venoma sodr`at hijaluronidaza; venomot od p~elata sodr`i melitin i fosfolipaza A2, dodeka majorniot antigen na venomot od osata e antigenot 5 (slika 18). So ogled na razli~niot antigenski sostav vkrstenite alergiski reakcii se retki, ne{to po~esti kaj osata i str{enot. Sli~no kako kaj lekovite, pri ubod od ovie insekti licata se odedna{ eksponirani na nekolku mikrogrami od majorniot alergen, koli~ina {to odgovara na godi{nata doza od vdi{en polenski alergen. Toa e verojatno pri~inata {to kaj licata senzibilizirani na alergenite od venomot na Hymenoptera Slika 18. Tercierna struktura na insektite, prevalencijata na atopijata e na antigenot 5 od venomot na osata nivo na op{tata populacija.

8.3. Klini~ka slika
Normalnata reakcija posle ubodot od ovie insekti se manifestira so lokalna bolka, crvenilo i otok so pre~nik do 1 cm. {to se gubi za 24-48 ~asa. Kaj senzibiliziranite lica pri povtoren ubod mo`at da se javat lokalni ili generalizirani alergiski reakcii, koi vo pove}e od 90% od slu~aite se IgE-posreduvani.

8.3.1. Lokalni alergiski reakcii
Lokalnite alergiski reakcii se manifestiraat so otok i crvenilo na mestoto na ubodot so pre~nik pogolem od 10 sm, {to se razvivaat za 24 do 48 ~asovi, a se povlekuvaat za dva do sedum denovi (slika 19). Lokalnite alergiski reakcii se naj~esto docni IgE-posreduvani reakcii.

Slika 19. Lokalni alergiski reakcii posle ubod od osa

212

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

8.3.2. Sistemski alergiski reakcii
Sistemskite alergiski reakcii spored svojata te`ina se klasificiraat na pove}e na~ini. Spored Müller, se razlikuvaat 4 stadiumi na sistemskite reakcii: I - jaka lokalna reakcija na mestoto na ubodot; II - jaka lokalna reakcija pridru`ena so generalizirana ko`na reakcija; III - navedenite ko`ni promeni pridru`eni so sistemska organska reakcija (lariengealen edem, astmatski napad i/ili abdominalna bolka); IV - {ok so naru{uvawe na svesta.

8.3.3. Tek i prognoza
Kaj licata so sistemska alergiska reakcija, rizikot za pojava na ista takva ili pote{ka reakcija pri povtoren ubod od istiot vid insekt iznesuva okolu 60%. Kaj eden del od licata so istorija za sistemska alergiska reakcija (20 do 80% spored razli~ni istra`uvawa) pri povtoren ubod ne doa|a do razvoj na sistemska reakcija, odnosno mo`ni se i spontani podobruvawa. Ne postoi na~in da se predvidi eventualnata idna reakcija, a faktori od koi taa zavisi se: periodot od posledniot ubod (podolg period go namaluva rizikot od druga sistemska reakcija), dozata od inokuliraniot venom, mestoto na ubodot, zdravstvenata sostojba na liceto i dr.

8.4. Dijagnoza
Dijagnozata na alergiskite reakcii posle ubod od insekti se postavuva vrz osnova na anamnesti~kite podatoci i naodot na specifi~niot IgE, odreden so in vivo i/ili in vitro metodi. Ko`nite prick testovi se posenzitivni vo odnos na in vitro tehnikite za odreduvawe na specifi~en IgE. Naodot na specifi~en IgE vo otsustvo na anamnesti~ki podatoci za alergiska reakcija posle ubod od insekt e bez pogolemo zna~ewe bidej}i pozitivniot test se sretnuva i kaj licata {to ne razvile alergiska reakcija posle ubodot. Te`inata na alergiskata reakcija posle ubod od insekt ne e vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.5. Prevencija
Prevencijata na site alergiski reakcii posle ubod od insekti vklu~uva pove}e ednostavni i korisni soveti i preporaki za namaluvawe na rizikot od mo`en sleden ubod (ekspoziciona profilaksa), kako {to se odbegnuvawe na : - nagli dvi`ewa koga insektite se vo blizina; - parfemi, silno mirizlivi sapuni i lakovi za kosa; - {iroka, intenzivno oboena i {arena obleka i obuvki; - jadewe na otvoren prostor i vo blizina na padnato prezreano ovo{je; - prestoj vo priroda, osobeno vo letniot period, vo blizina na p~elini ku}i~ki i osini gnezda; - son~awe so koristewe kremi ili losioni za son~awe koi{to gi privlekuvaat insektite; - proverka na voziloto pred vozewe za prisustvo na p~eli ili osi i vozewe so zatvoreni prozorci; - otstranuvawe na gnezdata od osite okolu ku}ite, dokolku gi ima. Prevencijata na eventualnite idni sistemski reakcii kaj licata so te{ka sistemska reakcija i nekoi lica so umerena sistemska reakcija posle ubod od
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

213

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

insekt se sostoi vo primena na specifi~na imunoterapija ili nosewe na set za samopomo{ kaj licata kaj koi od odredeni pri~ini ne e primeneta specifi~nata imunoterapija. Setot za samopomo{ se sostoi od adrenalin vo posebna brizgalka koja go injektira lekot intramuskulno ili supkutano so pritisok na kop~eto, ampula so antihistaminik, tampon natopen vo alkohol i gumeno crevo {to se stava nad mestoto na ubodot.

8.6. Lekuvawe
Terapijata kaj lokalnite alergiski reakcii se sostoi od primena na oralni antihistaminici i lokalni oblozi. Kaj licata so lokalna alergiska reakcija rizikot za ista takva reakcija pri povtoren ubod okolu 60%, dodeka rizikot od razvoj na sistemska reakcija se procenuva na okolu 5%. Vo terapijata na blagite sistemski reakcii se primenuvaat antihistaminici oralno ili intramuskulno. Umerenite reakcii se tretiraat so antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno i inhalatorni β2 agonisti pri astmatski napad, odnosno inhalirawe na adrenalin pri laringealen edem. Pri silnite/ serioznite sistemski reakcii, neophodna e primena na adrenalin intramuskulno, antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno ili intravenski, a vo nekoi slu~ai se potrebni i plazma ekspanderi i oksigenoterapija.

8.7. Specifi~na imunoterapija (SIT)
Hiposenzibilizacijata ili alergiskata vakcinacija e indicirana kaj licata so sistemska reakcija od 3. i 4. stadium spored Müller so pozitivni in vivo i/ili in vitro testovi na specifi~nite venom-alergeni. Se izveduva so aplicirawe na raste~ki koncentracii na soodvetniot venom spored odreden protokol (brzi ili hospitalni i konvencionalni ili ambulantni protokoli). So specifi~nata imunoterapija kaj senzibiliziranoto lice se konvertira proalergiskiot T-po 2 imun odgovor vo T-po 1 imun odgovor so s¢ u{te nedovolno poznati mehanizmi. Efikasnosta na specifi~nata imunoterapija iznesuva 95-98%. Kaj okolu 10% od licata kaj koi se sproveduva specifi~nata imunoterapija se javuvaat nesakani sistemski reakcii. Klini~koto podobruvawe pri specifi~nata imunoterapija, vo smisla na protekcija pri slednite ubodi, se javuva mnogu pobrgu vo odnos na serolo{koto podobruvawe. Ko`nite prick testovi se negativiziraat za 5 godini kaj okolu 20% od pacientite na specifi~na imunoterapija, a za 7-10 godini kaj 50-60% od niv. Vo prilozite 10 i 11 se prika`ani protokolite za brza i konvencionalna hiposenzibilizacija na Döring i sor. spored koi se izvedeni hiposenzibilizacii kaj okolu 600 lica so preosetlivost na ubod od p~ela, osa ili str{en.

8.8. Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti
Vo literaturata ne se sretnuvaat mnogu podatoci za epidemiologijata na insektnata alergija. Mnogu po~esti se studiite za protokolite i efektite od specifi~nata imunoterapija kaj licata so insektna alergija. Prevalencijata na alergiskite reakcii na ubod od insekti vo SAD iznesuva 0,5-5% od op{tata populacija, odnosno okolu dva milioni lica se alergi~ni na ubod od insekti. Okolu 500 000 hospitalizacii 214
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

godi{no vo SAD se dol`at na sistemski alergiski reakcii na ubod od insekti, a brojot na smrtni slu~ai iznesuva 40-150 godi{no. Prevalencijata na sistemskite alergiski reakcii vo SAD iznesuva 1-2% vo op{tata populacija, odnosno okolu 3% za vozrasnite i okolu 1% za decata. Alergiskite reakcii posle ubod od insekti kaj decata se poblagi, odnosno obi~no se ograni~eni na lokalni ili sistemski ko`ni manifestacii. Brojot na smrtni slu~ai od alergiski reakcii posle ubod od insekti vo Velika Britanija iznesuva ~etiri godi{no, no se smeta deka toj e mnogu pogolem so ogled na toa {to pri pogolem broj od ovie slu~ai kako pri~ina za smrtta se naveduva kardiorespiratornata insuficiencija. Spored nekoi avtori ne postoi signifikantna asociranost na sistemskite reakcii so familijarnata istorija za sistemski alergiski reakcii posle ubod od insekt. Isto taka, sistemskite alergiski reakcii ne se vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.9. Rezultati od na{eto istra`uvawe
Vo ramkite na Proektot istra`uvana e i preosetlivosta na ubod od insekti, a podatocite od ispitanicite se dobieni so pra{alnik. Prevalencijata na alergijata od insekti od rodot Hymenoptera vo na{eto istra`uvawe kaj site ispitanici iznesuva 3,1%. Toa zna~i deka verojatno okolu 60 000 lica od R. Makedonija se alergi~ni na ubod od insekti, {to e komplementarno so podatocite od literaturata (grafik 157).
96,9%

3,1%

Grafik 157. Prevalencija na alergijata od insekti kaj site ispitanici

8.9.1. Vozrasni
Prevalencijata na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti iznesuva 2,5%. Taa e tri i pol pati po~esta kaj `enite (3,8%) vo odnos na ma`ite (1,1%) (grafik 158).
4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Vk. adulti ma`i `eni
1.1% 2,5% 3.8%

Grafik 158. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

215

Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na insektnata alergija kaj adultite e najvisoka vo Dojran (8.3% 2. odnosno 3.5 0 3.6% 2. dodeka vo postarite vozrasni grupi (51-60 i > 60) prevalencijata e poniska i iznesuva 2. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite od oddelnite gradovi 8.2.1.6%.1.9.1% kaj mom~iwata (grafik 161). Deca Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata iznesuva 3.Kolaborativen centar na SZO .5% 3. a kaj ispitanicite vo Ohrid i Prilep ne e registriran nitu eden slu~aj na alergijata od insekti. Distribucija na alergijata od insekti kaj adultite spored vozrasta 8. Kaj ispitanicite od Debar i Peh~evo prevalencijata na alergijata od insekti iznesuva 1.: Alergiskite bolesti vo R.5 1 0.9.5%).Cvetanov V i sor.3%.2% 2.7% 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 159.5 3 2. Makedonija Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa 41-50 (3. 4.1%.7% 1.9%.8%. odnosno 2. odnosno 1.7% (grafik 160).7% (grafik 159).5 2 1. 3. 216 Institut za medicina na trudot .1% 1. Vo vozrasnite grupi od 21 do 30 i od 31 do 40 prevalencijata iznesuva 2. Vo Skopje taa iznesuva 2%.9% 0% Do Oh 0% Pr De Pe Grafik 160.2%). 10 8 6 4 2 0 Sk 2.0% 8.4% kaj devoj~iwata i 3.

3%) (grafik 162).2% 5.Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata e najvisoka vo Dojran (9. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj decata Alergijata od insekti e po~esta kaj u~ili{nite (prevalencija 3.9.5%.8% 3.9% >7 Grafik 162.1% 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe 0% 4.4% `enski Grafik 161. 9.1. Distribucija na alergijata od insekti kaj decata spored vozrasta 8. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata od oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2%.1% 4.1% 4.9%).Alergija od insekti 5 4 3 2 1 0 Vkupno deca ma{ki 3.1%.2%. vo sporedba so predu~ili{nite deca (2. a vo Prilep. vo Skopje iznesuva 4. 5 4 3 2 1 0 <7 2.1%).5% Grafik 163. 1.3% 3. Debar i Peh~evo 4. Kaj ispituvanite deca vo Ohrid ne e registriran nitu eden slu~aj na alergija od insekti (grafik 163).2% 1. klini~ka imunologija i alergologija 217 .2. odnosno 5.

2% od ispitanicite koi ne referirale preosetlivost na nekoj vid hrana (p < 0. a sistemska reakcija 75. nitu kaj decata.7% od vozrasnite so alergija od insekti.2% Grafik 165.2% od ispitanicite so preosetlivost na hrana. 80 60 40 20 0 Vozrasni Deca 24. atopiskiot satatus. Kaj vozrasnite signifikantna e povrzanosta so polot i preosetlivosta na hrana.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii Alergijata od insekti ne e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite. Statisti~kata analiza ne poka`uva zna~ajna povrzanost na alergijata od insekti so familijarnata istorija za alergiski bolesti.8% 22. 25 20 15 10 5 0 so bez 2. Taka.5% 45.7% 75.05).3. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite so i bez preosetlivost na hrana 218 Institut za medicina na trudot .9.3% 54.5% Ko`na reakcija Sistemska reakcija Grafik 164. {to se sovpa|a so rezultatite od istra`uvawata na Golden vo SAD. odnosno samo 2. alergija od insekti referiraat 22. pu{eweto i `ivotot vo urbana sredina (p > 0. Ko`ni manifestacii posle ubod od insekt referiraat 24.05) (grafik 165).5% se razviva sistemska reakcija (grafik 164).9.4. Kaj 45. Makedonija 8. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti Na{ite podatoci vo odnos na klini~kite manifestacii na alergijata od insekti se sovpa|aat so podatocite od literaturata. a kaj 54. Tie uka`uvaat na povisoka prevalencija na sistemskite reakcii kaj vozrasnite vo odnos na decata.5% od decata so alergija od insekti posle ubod na insekt se javuvaat ko`ni promeni.3%. Distribucija na ko`nite i sistemskite alergiski reakcii posle ubod od insekt kaj vozrasnite i decata 8.

5. rodilnata te`ina. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Sistemskite reakcii posle ubod od insekt se po~esti kaj vozrasnite so alergija od insekti vo odnos na decata.1%).5%.9%). Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata so i bez pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti 8. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultnata populacija iznesuva 2.05) (grafik 166). Zaklu~oci 1. taa signifikantno povisoka kaj `enite (3. nitu kaj decata. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj detskata populacija iznesuva 3.3% 2.9%) vo odnos na ma`ite (1. 14 12 10 8 6 4 2 0 13. 2. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto. Pojavata na alergijata od insekti ne poka`uva statisti~ki zna~ajna povrzanost so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite ispitanici.1%). Alergijata od insekti kaj vozrasnite e signifikantno po~esta kaj licata so alergija na hrana. povisoka e kaj `enite (3. `ivotot vo urbana sredina.1% so bez Grafik 166.Alergija od insekti Nasproti ovie rezultati utvrdeni kaj vozrasnite ispitanici.8% i e nezna~itelno povisoka kaj devoj~iwata (4. alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj onie deca so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti (p < 0.1%. 7. Visokata prevalenija na alergijata od insekti kaj ispitanicite od Dojran (vozrasnite i decata) mo`ebi se dol`i na pogolemata mo`nost za kontakt i senzibilizacija na ubod od insekti so ogled na klimatskite karakteristiki na toa podra~je.10. Od druga strana. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. doeweto i vremetraeweto na doeweto. 4. 6. 3. klini~ka imunologija i alergologija 219 .4%) otkolku kaj mom~iwata (3.8%) vo odnos na ma`ite (1. Prevalencijata na alergijata od insekti vo op{tata populacija iznesuva 3. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. dodeka povrzanosta so atopiskiot status i drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori e nesignifikantna. polot.05). Ohrid) ja ostava mo`nosta za nerealno prika`uvawe na sostojbata {to ne se isklu~uva pri epidemiolo{kite studii {to se baziraat na samoreferirawe na simptomite. sporedbata so prevalencijata so drugite gradovi (pr. prestojot vo jasli ili gradinka i eksponiranosta na pasivno pu{ewe ne poka`uva statisti~ka zna~ajnost (p > 0.

Imunoterapija. 124: 447-453. AAAAI Board of Directors: Anaphylaxis in schools and other childcare settings. Allergy 2001. Skopje: MEDIS-informatika 1998. a povrzanosta so drugite ispituvani faktori e statisti~ki nesignifikantna. 61(1): 15-21. 3. Bousquet J et al. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. No 13. Cvetanov V. 220 Institut za medicina na trudot .. Bauer R et al. Petrovsky N. 5. 142-148. Mileva @. Brusic V. Risteska-Ku~ S i sor. Makedonija 8. Golden DB.Kolaborativen centar na SZO . Vital and Health Statistics. cdc. Zagora: Znanie EOOD 1999. Ilgner M. Balabanova M. 14. prvo od vakov tip za alergijata od insekti vo R. 11. Allergy 2003. Gendej SM. Doki} D. kako i za idnite epidemiolo{ki studii za ovoj alergiski entitet. Meissner-Kraemer M. Web: http://www.Cvetanov V i sor. Archives of Internal Medicine 2001. Safety of rush insect venom immunotherapy. Series 10. 58 (11): 1176-1180. 20-30. A revised nomenclature for allergy. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Alergiski bolesti-lekuvawe. Der Deutsche Dermatologe 1994.11. Asthma and Immunology (AAAAI). Makedonija pretstavuvaat pojdovna osnova za globalno i organizirano re{avawe na problemot na alergijata od insekti vo na{ata zemja. 10. 8. et al. Literatura 1. Hourihane JO’B. St. Allergy 2003. Anaphylaxis in the United States: An investigations into its epidemiology. 163-173. Döring HF. Vo: NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Makedonski medicinski pregled 2003. Stinging Insect Allergy. 483-485. Miller RL. E`ova N. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. 13. 2. Mileva @. American Academy of Allergy. 15. Johansson SGO. Müller UR. Skopje: EDIT 1992. 8.. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Fact Stats A-Z.gov/nchs/fastats/allergies. Computational tools for the study of allergy. 42 (9). 9. Neugut AL. Karaxinska-Bislimovska J. CDC. 102 (2): 173-176. Int Arch Allergy Immunol 2001. 4. Am Fam Physician 2003. 7. 56: 140-141. Wenzel J. 12. Milkovska S. AlergiÔ kÝm insekti. ur. 56 (9): 813-824. Trandafilovski P. 1999. 58: 1083-1092. Tüttenberg HW. Makedonija.htm. The results of a retrospective study in 178 patients. 6. Cvetanov V. Alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. New development in the diagnosis and treatment of Hymenoptera venom allergy. 67: 2541-2546. Ghatak AT. Insektengifthyposensibilisierung beim niedergelassenen Dermatologen – Rückblick auf die Erfahrungen von vierzehn Jahren.: Alergiskite bolesti vo R. Gavrilovski M.

Poglavje G G. Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti .

222 .

podatocite za ra{irenosta na alergiskiot rinit i od nego predizvikanite tro{oci uka`uvaat na negovoto javnozdravstveno zna~ewe. a ~ii simptomi se neadekvatno kontrolirani so farmakolo{kata terapija. a izborot na terapiskiot modalitet zavisi od negovata efikasnost bazirana na dokazi i ekonomskata prifatlivost. Se procenuva deka vo istata godina alergiskiot rinitis e odgovoren za 10 milioni izgubeni denovi na rabota ili u~ili{te.5 .1. ambulantskoto i bolni~koto lekuvawe. na `ivotnite i rabotnite aktivnosti. Indirektnite tro{oci gi vklu~uvaat efektite na bolesta. Makedonija dosega nemame soznanija za objaveni podatoci za direktnite i indirektnite tro{oci predizvikani od alergiskiot rinit. kako i za op{testvoto vo celost.0. klini~ka imunologija i alergologija 223 . koi{to ~esto go pridru`uvaat alergiskiot rinitis. 1.5% od vkupniot prihod vo semejstvoto. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1995 god. e procenet na 2. odnosno gi vklu~uvaat tro{ocite za lekovite. Rezultatite od nekoi studii za tro{ocite predizvikani od tretmanot na alergiskiot rinit uka`uvaat deka ASIT sprovedena vo tekot na tri godini e ekonomski poprifatliva za pacientite senzibilizirani na polenite i doma{nite mikrokrle`i. Skoro dvojniot porast na procenetiot vkupen tro{ok vo odnos na prethodnata godina. Vo navedeniot iznos ne se vklu~eni tro{ocite za sinuzitisot i astmata.1.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 1. tretman i rehabilitacija. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma Golemiot porast na za~estenosta na alergiskite bolesti vo poslednive tri decenii predizvikuva seriozni socioekonomski implikacii i go potvrduva predviduvaweto deka XXI vek }e bide vek na alergiskite bolesti.3 milijardi dolari. Direktnite i indirektnite tro{oci za nivnoto dijagnosticirawe. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1996 god. e procenet na 5. ekspertite od javnoto zdravstvo go objasnuvaat primarno so zgolemuvaweto na indirektnite tro{oci. Makedonija Vo R. Direktnite tro{oci za alergiskite bolesti se odreduvaat polesno vo sporedba so indirektnite. ]e se Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7 milijardi dolari. Vo sekoj slu~aj. kako i izgubenite rabotni i u~ili{ni denovi i vlo{eniot kvalitet na `ivotot pretstavuvaat zna~aen finansiski problem za bolnite i nivnite semejstva. odnosno 28 milioni denovi so reducirani rabotni i u~ili{ni aktivnosti. odnosno negativnite ekonomski efekti na poedine~no i op{testveno nivo.1. Sezonski alergiski rinit vo R. koi{to vo golema merka se predizvikani od ekstenzivnata primena na sistemskite antihistaminici i nivnoto zna~ajno vlijanie na psihomotornite funkcii. Alergiski rinit Alergiskiot rinit ne e `ivotno-zagrozuva~ka bolest. no ima zna~aen socioekonomski impakt so ogled na negovata visoka i raste~ka prevalencija i golemite direktni i indirektni tro{oci {to gi predizvikuva. 1.14. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija tro{okot za farmakolo{kiot tretman na bolniot so astma se procenuva na 5. odnosno pretstavuva su{tinski del od semejniot buxet.

Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Tbl. 224 Institut za medicina na trudot . Cetirizin (1.00 den (17 €) Podatocite od tabela 22 i 23 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR se dvi`i od 5 do 19 evra kaj vozrasnite. so lekovite registrirani vo R. isto taka se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god.000. Celogodi{en alergiski rinit vo R. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat deka SAR e naj~estata alergiska bolest i vo R. {to sekako deka nitu oddaleku ne dava jasna slika za finansiskoto optovaruvawe na edno na{e semejstvo vo koe ima zabolen od astma ili alergiski rinit. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na SAR se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god.00 den (3.12 god (tabela 25). Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za tretmanot na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit.1. kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti (na pr.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Na Tabela 24 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 . so lekovite registrirani vo R. Tabela 22. odnosno od 3.5 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) + Tbl.Cvetanov V i sor.2. Cetirizin (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 200. kratok kurs na oralni kortikosteroidi) koi{to se primenuvaat vo tretmanot na SAR vo nekoi slu~ai. Spored rezultatite od pove}e studii SAR e naj~estata alergiska bolest kaj vozrasnite i kaj decata vo mnogu zemji vo svetot. Cetirizin (1. Makedonija. Na tabela 22 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 .5 do 17 evra kaj decata. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj deca na vozrast 4 -12 godini Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Sir. 1.00 den (5 €) 1.5 sk) Mese~en tro{ok 300. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4. Makedonija obideme dosta segmentirano da odredime samo del od direktnite farmakolo{ki tro{oci.5 €) 1.00 den (19 €) Tabela 23.100.12 god (tabela 23).: Alergiskite bolesti vo R. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na CAR.

indirektni i vkupen tro{ok za astmata vo 2000 god vo 15 zemji od Evropskata Unija.2. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Tbl.5 €) ili 780.12 godini Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Sir.00 den (3. klini~ka imunologija i alergologija . Norve{ka i [vajcarija Vid na tro{oci Ambulantsko lekuvawe Bolni~ko lekuvawe Medikamenti Izgubeni rabotni denovi Vkupen tro{ok Iznos (€) 3. Direktni. odnosno od 3.00 den (5 €) 780.00 den (30 €) Srednote`ok/te`ok Tabela 25. vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za tretmanot na sinuzitisot koj{to vo golem broj slu~ai go pridru`uva CAR.00 (13 €) 1.7 milijardi evra (tabela 26). 1. Tabela 26. Isto taka. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za smiruvawe na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit. Cetirizin (1.7 milijardi 225 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.641 milioni 9. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj deca na vozrast 4 .5 sk) Mese~en tro{ok 300.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 24. Cetirizin (1.00 den (17 €) Srednote`ok/te`ok Podatocite od tabelite 24 i 25 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR se dvi`i od 5 do 30 evra kaj vozrasnite.754 milioni 17.00 (13 €) 1. Norve{ka i [vajcarija vo 2000 god.5 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Tbl. Cetirizin (1 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Sir. Bronhijalna astma Spored podatocite od Evropskata bela kniga za belite drobovi (European Lung White Book) vkupniot tro{ok za astmata vo toga{nite 15 zemji-~lenki na Evropskata Unija.900.5 do 17 evra kaj decata.000. Cetirizin (1 sk) Mese~en tro{ok 200. kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti koi{to se primenuvaat vo tretmanot na CAR vo nekoi slu~ai (na pr. iznesuval 17. kratok kurs na oralni kortikosteroidi).765 milioni 507 milioni 3.

Podatocite od zvani~nite godi{ni izve{tai uka`uvaat deka tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na astmata vo Francija i Velika Britanija vo poslednite dve decenii se nekolkukratno zgolemeni. Isto taka. Godi{nite tro{oci za astmata vo SAD iznesuvaat 12. odnosno dvojno pove}e izgubeni u~ili{ni denovi vo sporedba so decata koi{to nemaat astma. Makedonija Podatocite od godi{nite izve{tai na SZO od poslednata decenija na minatiot vek uka`uvaat deka tro{ocite predizvikani od astmata {irum svetot gi nadminuvaat tro{ocite predizvikani od tuberkulozata i steknatiot imunodeficienten sindrom (AIDS) zaedno.: Alergiskite bolesti vo R. od {to 9. so lekovite registrirani vo R. Spored podatocite od Velika Britanija brojot na recepti za inhalatornite kortikosteroidi e zgolemen od 1. Bronhijalna astma vo R. Makedonija Vo na{ata zemja dosega ne se objaveni podatoci za direktnite ili indirektnite tro{oci predizvikani od astmata. na 7 milioni vo 1992 god. Na tabela 27 se prika`ani mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na astmata kaj vozrasnite i decata na vozrast pogolema od 5 god.6 milijardi dolari. 1. a 0. Podatocite od istra`uvawata vo SAD uka`uvaat na okolu 10 milioni izgubeni u~ili{ni denovi kaj decata so astma.9 milijardi dolari indirektnite morbiditetni tro{oci.1. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 7 i prilog 8. a vo Avstralija okolu 460 milioni dolari. Godi{niot tro{ok za lekuvawe na astmata i odsustvuvaweto od rabota i u~ili{te vo Velika Britanija iznesuva okolu 1. Poseben problem vo toj pogled pretstavuva astmata povrzana so rabotata (work-related asthma) kade {to rabotnoto mesto e pottiknuva~ot ili predizvikuva~ot na simptomite.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . Se smeta deka vo zvani~nite izve{tai za otsustvo od rabota vo navedenite zemji slu~aite so astma pomalku se prika`uvaat vo odnos na vistinskiot broj so ogled na tendencijata na vrabotenite akutnite egzacerbacii na astmata da gi pretstavuvaat kako respiratorni infekcii poradi strav od gubitok na rabotnoto mesto.8 milijardi dolari se direktnite tro{oci.2.8 milijardi dolari. vo {to ne se vklu~eni tro{ocite na licata so privatno zdravstveno osiguruvawe. Astmata pretstavuva naj~esta pri~ina za otsustvo od rabota vo Velika Britanija i Avstralija. 226 Institut za medicina na trudot . 1.2 miliono vo 1980 god. istra`uvawata od SAD uka`uvaat deka okolu 30% od decata so astma poka`uvaat nekoj stepen na ograni~uvawe na fizi~kata aktivnost {to se sretnuva kaj okolu 5% od decata koi{to nemaat astma. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na astma se temelat na preporakite na Global Initiative for Asthma (GINA) od 2004 god. a na Tabela 28 mese~nite tro{oci kaj decata na vozrast pomala od 5 god.9 milijardi dolari indirektnite mortalitetni tro{oci.

Spored toa. Zaklu~oci 1. bronhodilatatori i dr).00 den (85 €) Podatocite od tabela 27 i 28 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata se dvi`i od 30 do 110 evra po pacient kaj vozrasnite.1300 evra po pacient kaj vozrasnite i kaj decata na vozrast pogolema od 5 god. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni i deca > 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 1.00 den (30 €) Srednote{ka perzistentna Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (3 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5.00 den (110 €) Tabela 28.200. klini~ka imunologija i alergologija 227 . Vo tro{ocite ne se vklu~en tro{ocite za medikamentite koi{to se primenuvaat vo tretmanot na akutnite egzacerbacii na astmata (antibiotici.200. sistemski kortikosteroidi. Dobienite podatoci za mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma uka`uvaat na zna~ajno finansisko optovaruvawe na bolnite. kako i na op{testvoto vo celina. odnosno na 180 .00 den (85 €) Te{ka perzistentna 7. odnosno od 15 do 85 evra po pacient kaj decata.800. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 27. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj deca < 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Srednote{ka perzistentna Te{ka perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 950.00 den (30 €) Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5.1000 evra po pacient kaj decata na vozrast pomala od 5 god.00 den (15 €) 1800.000.3. godi{niot to{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata mo`e da se proceni na 360 . Dobienite podatoci se vo rang na podatocite od istra`uvawata spored koi prose~niot vkupen (direkten i indirekten) godi{en tro{ok godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite od Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra 1.

mese~no. Literatura 1.000. National Heart. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. 11. Australian Cat No 4373. 308: 838-842. Global Initiative for Asthma.800. 3. 7. 228 .00 den. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. Economic evaluation of specific immunotherapy versus symptomatic treatment of allergic rhinitis in Germany. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni. 55 (Suplement 47): 15-17. 3.0. Revised January 2000.html. isto taka vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika. Lausanne 2003.00 den. 1989/1990 National Health Survey: asthma and other respiratory conditions. Action against asthma. 6. 49 (Suppl 19) :5-34. 2: 285–290. Viegi G.Kolaborativen centar na SZO 8. The costs of allergic rhinitis.00-7. 1994.005.200. Makedonija zasega ne postojat poseriozni studii za visinata na tro{ocite i ekonomskiot aspekt vo vrska so alergiskite bolesti. Schaedlich PK. Action asthma: the occurrence and cost of asthma.000. 75: 5-7. Integrated care for asthma: a clinical. and economic evaluation. Australian Bureau of Statistics. social. 4. Washington.who.00-1. 2. 1. 12.. Grampian Asthma Study of Integrated Care (GRASSIC).int/inf-fs/en/fact206. Eur Respir Mon 2003. Kaj decata na vozrast pogolema od 5 god. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiskata specifi~na imunoterapija. Institut za medicina na trudot . Lung. Verojatno ovoj aspekt nema da bide izostavuvan u{te dolgo vreme. a vo zavisnost od te`inata na bolesta. vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika. http:// www. Allergy.00 den. and Blood Institute 2004. United Kingdom: Cambridge Medical Publications. European Lung White Book.00 den. mese~no. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma. 6. 4. Ross RN.00 den. Za celosna procenka na vkupnite . National Institutes of Health.000. Brecht JG. Am J Managed Care 1996. BMJ 1994.: Alergiskite bolesti vo R. Annesi I. 5.. 9. Allergy 2002.900. a za CAR kaj deca 200. Vo R. a za SAR kaj deca 200. Epidemiology of asthma. Matteelli G. Burden of Asthma.00-1. 2000. DC: Department of Health and Human Services. 14. 2: 11-26.direktni i indirektni tro{oci povrzani so tretmanot na naj~estite alergiski zaboluvawa. 1990. International Consensus Report on the Diagnosis and Management of Rhinitis. 17: 3752. European Respiratory Society Journals & European Lung Foundation. 10. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. iznesuvaat 1. Simpozium Specifi~na imunoterapija. Bronchial asthma. A strategic plan for the Department of Health and Human Services. Pharmacoeconomics 2000. Makedonija 2.00-1. World Health Organization (WHO).00 den. Cvetanov V. West Sussex. Canonica GW. 13. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma Workshop Report 2001 in collaboration with the World Health Organisation.00-1. neophodno e da se sprovedat dopolnitelni istra`uvawa so koi }e se definira efektivnosta i efikasnosta na neophodnite postapki i dijagnosti~ko-terapevtski protokoli. 8 (23): 125. 5.4. tie iznesuvaat 950.Cvetanov V i sor. WHO Fact Sheet No 206.100. 1991. Mak med pregled 2001.

and Blood Institute 2004. klini~ka imunologija i alergologija 229 . Institute of Public Health. Dept of Health. et al. 2001. Sofia. Newacheck PW. Grag R. 17. 19. Impact of childhood asthma on health. No 1. Global Initiative for Asthma. Asthma Management Program. Key Health Statistics from General Practice 1996. Where next in basic asthma research? A National Asthma Campaign consultation on basic asthma strategy. 1996. National Asthma Campaign. Lung. 20. London. 22. National Heart. Burazeri G (ed): Health Determinants in the Scope of New Public Health. 1998. 7: 93-133. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Fowler MG. London. Series MB6. Pearson MG. 21. 14: 605-609. Neville RG. Pediatrics 1992. Taylor WR. A cost analysis on the pattern of asthma prescribing in the UK. Common Data Set 1995. Davenport MG. Richards N. National Institutes of Health. 2005. Karadzinska-Bislimovska J. Occupational Lung Diseases as a Public Health Problem. 18. Eur Respir J 1999. 90: 657-662. London. Risteska-Kuc S. Minov J. Asthma Enterprises Ltd. Office of National Statistics. Pediatrics 1992. In: Georgieva L. The Stationery Office.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 15. School functioning of US children with asthma. 16. 90: 939-944.

230 .

Poglavje D D. Dodatoci .

232 .

Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na borot obilno se zastapeni. Polenovite zrna se karakteriziraat so vozdu{ni meuri. a vo R. a potoa stanuva jajcevidna. Bor (Pinus nigra) Bor Polenovi zrna Crniot bor e zimzeleno drvo visoko do 40 m.Prilozi Dab (Quercus petraea) Dab Trikolpatno polenovo zrno Dabot gorun e listopadno drvo visoko 25 . klini~ka imunologija i alergologija 233 . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na dabot obilno se zastapeni. Kaj mladite stebla kro{nata e piramidalna. {iroko razgraneta. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal.30 m. {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Vo R. Makedonija e zastapen na nadmorska viso~ina od 1000 . Go ima vo ju`na Evropa.1800 m. a se sre}ava vo bukoviot region. so horizontalno zaramnet vrv. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

) Kiselec Trikolpatno polenovo zrna Obi~eniot kiselec ({tavej) e ednogodi{no rastenie visoko 10 . 234 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R. Kaj nas e zastapena po varovni~kite kamewari i karpi vo zapadniot del na Makedonija.Kolaborativen centar na SZO . {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas.Cvetanov V i sor. Makedonija e prisutno vo site kotlini. osobeno zna~ajna vo Severna Amerika. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na kiselecot obilno se zastapeni. II. Makedonija Smreka (Juniperus sabinoides) Smreka Inaperturatno polenovo zrno Planinskata smreka e zimzelena grmu{ka ili nisko drvo. visoko do 6 m. Vo R. Polen od pleveli Kiselec (Rumex sp.40 sm. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na familijata kiparisi-smreki obilno se zastapeni.

30 m. a se sre}ava vo bukoviot region. Vo vozduhot na site istra`uvani gradovi se registrirani polenovi zrna na bukata. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na brezata obilno se zastapeni. {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Buka (Fagus sylvatica) Buka Triporatno polenovo zrno Obi~nata buka e listopadno drvo visoko do 30 m so kro{na bogata so lisna masa. raspostraneto vo sredna i zapadna Evropa. Makedonija e zastapeno po site planini na nadmorska viso~ina od 800 .50 mkm). Polen od drvenesti rastenija Breza (Betula pendula) Breza Triporatno polenovo zrno Brezata e listopadno drvo visoko 25 . Vo R. Vo R. klini~ka imunologija i alergologija 235 . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. koi se istaknuvaat so svojata golemina (dijametar od 40 .2000 m. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal.Prilozi Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna I.

Cvetanov V i sor. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na koprivata obilno se zastapeni. Makedonija Obi~na kopriva (Urtica dioica) Kopriva Poratni polenovi zrna Obi~nata kopriva e mnogugodi{no rastenie visoko do 2 m. Ovie polenovi zrna se zna~ajno pomali od drugite. Makedonija prisuten vo site kotlini.Kolaborativen centar na SZO .) [tir Mnoguporatni polenovi zrna [tirot e ednogodi{no rastenie visoko 30 .: Alergiskite bolesti vo R. 236 Institut za medicina na trudot . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na {tirovite obilno se zastapeni. Vo R. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Vo R. Makedonija e prisutno vo site kotlini. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas.130 sm. [tir (Amarantus sp.

Vo R. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na gluvar~eto se zastapeni kratok vremenski period. klini~ka imunologija i alergologija 237 . Trevi (fam. Poaceae) pretstavuvaat edna golema grupa monokotilni rastenija vo koja se opfateni ednogodi{ni i pove}egodi{ni trevesti rastenija. Monoporatno polenovo zrno od fam. Poaceae) Livadska livadarka (Poa pratensis) Ma~kina opa{ka (Phleum prаtense) Trevestite rastenija (Fam.Prilozi Gluvar~e (Taraxacum officinale) Gluvar~e Polenovi zrna Gluvar~eto e ednogodi{no rastenie visoko 10 . Makedonija e prisutno vo site kotlini. III.40 sm. Poaceae Makedonsko zdru`enie za bazi~na. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas.

2. da g) drugo (hemiski {tetnosti . ne 2. Dali imate problemi so nosot 1.ne#. da: 1. da: v) jade` 1. ne 2. ku~e 2. : _____________Stru~na podgotovka: ________________ Dali ste: 1. 2..Cvetanov V i sor. preminete na pra{awe broj 18 15.ne#. Dali vo `iveali{teto ima doma{ni milenici? ako e . Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. struja 4. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot-------------Do koj mesec traat ?------------- 238 Institut za medicina na trudot .parno 2.smet 2. 2. grad 1. da 4. da: g) te~ewe 1. ku}a 2. ne. industriski zagaduva~i 3.: Alergiskite bolesti vo R. da: 13. ne 2. Koe e va{ato rabotnoto mesto?________________Kolku godini rabotite tuka ?______ 10 Dali na rabotnoto mesto ima : a) pra{ina 1. nevraboten 3. da: b) okolinata: 1. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel. ne. b) kivawe 1.ne#. 2 da: _______________________________________________________________________________________ za onie {to ne rabotat. 2.Dali okolinata vo koja `iveete e zagadena ? ako e . drugo________ a) `iveali{teto 1. ne. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. 2.. ne. reden broj ---------INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT data_____________ -Centar za alergija PRA[ALNIK Ime. Kakov vid na zatopluvawe koristite? 3. 2. selo 2. da.Kade `ivete? 1. da v) visoki temperaturi 1. stan 2. 2. ne. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. sta`: _____________ Tel. ne. da ______________________________________________________________________________________ 11. 2. preminete na pra{awe br 6 5. drva 3. ne 2. da 6. da: ako e .Dali ima zelenilo vo: 1. Makedonija Prilog 2. vraboten (kade?______________________) 2.ne#. rabota:_______________________ Etni~ka pripadnost_______________ 1. preminete na pra{awe br 22 12.papagal 4.. penzioner Vkupen rab. zra~ewa itn):__________________________ 1. ne. da b) vlaga 1.. ne. ne. preminete na pra{awe br 8 7. drugo__________ 8. ma~e 3. izduvni gasovi 4. 2. preminete na pra{awe br 11 9. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 14 . ne. Koi doma{ni milenici? 1.Kolaborativen centar na SZO . Dali pu{ite? 1. 2. ne. drugo_________ 1. da: ako e .

2. da: ako e . Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. ne. ne. 2. 2. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . Dali imate problemi so o~ite? 1. da: 35.. 2. klini~ka imunologija i alergologija 239 . ne. preminete na pra{awe broj 29 23. Dali tie se povtoruvaat: 1. 2.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. da: v) jade` 1.Dali problemite se provociraat od: a) fizi~ki napor 1. preku celata godina 27. ne.ne#. ne. da: b)studen vozduh 1. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. ne. 2. 2. da: 31. 2. 2. ne. 2. ne.retko 28. 2. ne. da: 19. 2. da: ako e . da: c) stegawe 1.ne#. da: b) crvenilo 1. 2. 2. da: v) na rabota 1.. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 36. da: b) trevi 1. ne. preminete na pra{awe broj 28 26. Dali imate problemi so belite drobovi? 1. 2. ne. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a) nedostatok na vozduh 1. preminete na pra{awe broj 33 30. 2. 2. 2.Prilozi 16. da: 24. ne. 2. prolet. ne. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. 2. sekojdnevno 2. da: _ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. da: g) drugo: _________ 1.Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: a) solzewe 1. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. ne. da: v) ka{lica 1. ne. ne. da: __________________________________________________________________________________ 29. da: b) svirewe vo gradi 1. ne. da: v) ko`ata 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 25. 2. ne. da: g) drugo_________ 1. ne. da: 20.leto? 1.ne#prejdete na pra{awe broj 38 34. 2.ne#. ne. ne. da: b) jade` 1. Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 32. da: v) otoci 1. da: 21. Dali zaedno so problemite na nosot imate i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. ne.leto 2.. ne. ne. 2. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1. da: g) otoci 1. da: v)veter 1. 2. 2. da: _________________________________________________________________________________ 33 Dali imate problemi so ko`ata? 1. . da: 18. nekolku pati nedelno 3. ne. 2. ne. da: ako e . ne. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. 2. 2. ne. da: ako e . ne. da: b) o~ite 1. 2. ne. nekolku pati mese~no 4. 2. 2. da: b) za~adeni prostorii 1. da: 17. ne. da: g) drugo________ 1. da: __________________________________________________________________________________ 22. 2.. ne. da: g) iska{luvawe 1. 2. ne. 2. 2.leto? 1. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1.

gu{ewe 4. 2. da __________________________________________________________________________________ 38.da# navedete go lekot 39. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1.Cvetanov V i sor. ne. 2. alergija na insekti 5. alergiska kivavica 3. ne. da v) materii od rabotno mesto_________ 1. onesvestuvawe 6. astma 2. 2. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 40.: Alergiskite bolesti vo R. 2. da g) drugo_______ 1.Kolaborativen centar na SZO . 240 Institut za medicina na trudot . ne. otoci 3. proliv 5. Dali sega koristite lekovi? 1. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj vas se javile: 1.. Makedonija 37. da b) ubod od insekti____________ 1. 2. isipi 4. ne. ne.alergija na lekovi 6. Dali vo familijata (krvna vrska) imate bolni od alergiski zaboluvawa: 1. isipi 2. drugo______________ navedete go lekot________________________________ ako e .

2. da 10. industriski zagaduva~i 3. drugo__________________ 9. : _____________ Stru~na podgotovka: 1 na majkata_______________2 na tatkoto_________________ Rabotno mesto: 1. da 2. 1. da ako e . tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel.ne#. da: 1.na majkata_______________2. ne. da 2. drugo________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 2. forceps 3. klini~ka imunologija i alergologija 241 . 2.Dali vo prvata godina od `ivotot deteto bilo bolno od 1. Kako e rodeno deteto? 1.Kolku vreme bilo doeno____________ 7. ne. gradinka ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ 11. Dali vo tekot na bremenosta majkata a) pu{ela b) zemala lekovi v) bila izlo`ena na stres g) imala zdravstveni problemi 1. da (od koja hrana?________________________) 8. na majkata_______________2. jasli 2. selo 2.parno 2. na tatkoto________________ reden broj ---------data_____________ 1. ne. vospalenie na nosot 4. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. vakuum 4.. ne.Dali pri ishranata deteto imalo problemi: a) od mlekoto 1.Dali okolinata vo koja `ivee deteto e zagadena ? ako e . vospalenie na belite drobovi 3. ne. Te`ina pri ra|awe ______________dol`ina pri ra|awe_________ 5. ne. grad 1. smet 2. ne. pred vreme 1. prolivi 5. 2. preminete na pra{awe br 17 16. drugo________ 1. Apgar indeks pri ra|awe _____________ 4. da b) pri voveduvawe na nov vid hrana 1. 2.ne#.Kade `ivee deteto? 12. Dali deteto `ivee vo familija so pove}e deca 1.ka{lici 2. normalno 2. ne. carski rez 3. izduvni gasovi 4. Dali deteto odelo vo 1. na vreme 2. Dali deteto bilo doeno 1. struja 14. 1. ku}a 1. Dali ima vlaga vo `iveali{teto 1. da 2. stan 2. da 13. preminete na pra{awe br 7 6. da 2. ne. ne. da: 1. 2. ne.Prilozi Prilog 3 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija PRA[ALNIK (ZA DECA) Ime. 2.. na tatkoto_________________ Etni~ka pripadnost 1.Dali ima zelenilo vo: a) `iveali{teto b) okolinata: 15. Kakov vid na zatopluvawe se koristi? 1. da 4. vospalenija na ko`ata 6. 2. ne. 2. 1. drva 3.

2. 2. ne. da 4. ma~e 3. drrugo. 2. 2. da: 28.ne#. da: ako e . ku~e 2. Dali deteto ima problemi so belite drobovi 1. da 21. ne. Dali deteto ima problemi so nosot 1. ne.ne#. 2. da: v) ko`ata 1. 2. Dali vo `iveali{teto na deteto ima doma{ni milenici? ako e . preminete na pra{awe br 19 18. 2. preminete na pra{awe broj 40 34. ne. 2. da __________________________________________________________________________________ 22. Dali pri izvr{uvawe na rabotata vo domot se sozdava i ima: a) pra{ina 1.ne#. 2. 2. ne. da: 30. 2. Dali roditelite ili ~len na familijata rabotivo domot kade {to `ivee deteto? ako e . ne. da: v) jade` 1.Kolaborativen centar na SZO . ne. preminete na pra{awe br 33 23. ne. da: g) te~ewe 1. ne.: Alergiskite bolesti vo R. ako e . ne. ne.ne#. 1. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. 2.Dali pu{at vo domot na deteto: a) majkata b) tatkoto v) drug 1. 2. 2. ne. da: ako e . ne. ne. 2. ne. da: 32. 2. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. 2. da b) vlaga 1. 2. ne. 1. ne. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a)nedostatok na vozduh 1. da: __________________________________________________________________________________ 33. da: 242 Institut za medicina na trudot . Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. preminete na pra{awe br 22 1. ne. ne. da: b) kivawe 1. ne. 2. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot________ Do koj mesec traat ?_______ 27. 2. 2. da: 2.. 2. 2. da 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 25. da v) hemiski materii 1. ne. ne.. ne. da: 31 Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. da: 29. preminete na pra{awe broj 29 26. ne. Dali zaedno so problemite na nosot deteto ima i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. 2. da: b) za~adeni prostorii 1. ne. ne. Koi doma{ni milenici? 1. da: v) ka{lica 1.Cvetanov V i sor. 2. 2.ne#. ne. ne. ne. da: b) trevi 1. da 20.papagal 1. da: b)svirewe vo gradi 1. da |) drugo____________________ 1. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. da: g) iska{luvawe 1. 2. ne._____ 19. da: b) o~ite 1. da g) visoka temperatura 1. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1. Makedonija 17. da d) buka 1. da: 24. ne. da: d) stegawe 1. ne. 2. 2.. da: g) drugo: _________ 1. 2. ne. 2 da: 2... ne.

ne. 2. ne. 2. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1.. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 51.ne#. ne.ne#. da ako e . alergiska kivavica 3. da: ako e . Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 36.alergija na lekovi 6.. prolet. ne. da: 46. proliv 5. 2. ne. nekolku pati nedelno 3.da# navedete go lekot 50. preminete na pra{awe broj 44 41. sekojdnevno 2.leto? 1. ne. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet .Dali problemite se provociraat od: a)fizi~ki napor 1. da: v) otoci 1.leto? 1. ne. 2. ne. 2. drugo_______________ navedete go lekot________________________________ _______________________________________________________________________________________ ako e . ne. 2.leto 2. nekolku pati mese~no 4. da: v) jade` 1. alergija na insekti 5. Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: c) solzewe 1. 2. ne.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. Dali sega deteto koristi lekovi? 1. isipi 4.onesvestuvawe 6. da g) drugo_______ 1. ne. 2. 2. ne. Dali tie se povtoruvaat: 1. ne. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 43. 2. da: d) jade` 1. preminete na pra{awe broj 49 45. da: 42. isipi 2. da: g) drugo_________ 1.retko 39. 2. 2. Dali deteto ima problemi so o~ite? 1.Prilozi 35.. da: b) crvenilo 1. 2. 2. 2. ne. preminete na pra{awe broj 40 37. ne.ne#. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj deteto se javile: 1. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. Dali vo familijata na deteto (krvna vrska) ima bolni od alergiski zaboluvawa: 1.. ne. 2. preku celata godina 38. ne. 2. da __________________________________________________________________________________ 49. da b) ubod od insekti____________ 1. 2. da: 48. Dali deteto ima problemi so ko`ata 1. da: ako e . da: __________________________________________________________________________________________ ______________ 44. da: g) drugo________ 1. da: g) otoci 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 47. 2. astma 2. gu{ewe 4. otoci 3. 2. klini~ka imunologija i alergologija 243 . Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. da: v)veter 1. da: ____________________________________________________________________________________ 40. ne. da: b)studen vozduh 1. ne. drugo________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ne. ne.

1x1 dn.00 103.00 205. 10x10 mg Sir.00 242. 10x10 mg Sir. 1x1 dn.00 196. 5 mg/ml Tbl. 1x1 dn. 244 Institut za medicina na trudot .00 169. 5 mg/ml Tbl.00 120. 1x1 dn. Tbl.00 179. 1x1 dn. 1x1 dn. 10 mg/5ml 1-2/dn. 183.: Alergiskite bolesti vo R. 25 mg Sir. 10x10 mg 1x1 dn.00 240.Kolaborativen centar na SZO . 1x1 dn. 1x1 dn. nadvore{no 3x1 dn.00 384. 1x1 dn. 10x10 mg Sir.00 183. 3x1 dn. 30x10 mg Tbl. 1x1 dn. 1x1 dn. 271.00 161. 20x10 mg Sir. 5 mg/ml Tbl. 1 mg/ml Tbl. 10 x 20 mg/2 ml mast 1% 20gr.00 Difenhidramin Dimidril* (Pliva) H1 blokatori bez izrazeno sedativno dejstvo Cetirizin Cetirizin* (Replekfarm) Letizen* Tbl. Tbl.Cvetanov V i sor.00 118. 10x10 mg Sir. 1x1 dn. 1 mg/ml Tbl. Makedonija Prilog 4 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na alergiskiot rinitis i alergiskiot rinokonjunktivitis Generi~ko ime Komercijalno ime Galenska forma Dozirawe Cena (denari) Sistemski antihistaminici H1 blokatori so sedativno dejstvo Hloropiramin Sinopen* (Pliva) Amp.00 Loratadin Loratadin* (Alkaloid) Loratadin* (Lek) Loratadin* (Replekfarm) Rinolan** (Pliva) Desloratadin Levocetirizin Aerius*** Xysal*** Tbl. 20x10 mg Tbl.00 68.00 74.00 55.

Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. vo nos 3x1 kapka vo o~i Ipratropium Atrovent*** Sprej za nos Kortikosteroidi Beklometazon Budezonid Flutikazon Bekonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Gnadion** (Pliva) Tafen nazal* (Lek) Alerzin* (Replekfarm) Fliksonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaeuticals) Sprej za nos 2x2 inh. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista. vo nos Sprej za nos 1x2 inh. vo nos 2x2 inh.2006 god. se dinami~na kategorija. vo nos 3x1 kapka vo nos 3x1-2 kapki vo nos 3x1 kapka vo nos 85.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.Prilozi Preparati za lokalna aplikacija Kromolini Natrium kromoglikat Dinatrium kromoglikat Asmatal** (Replekfarm) Lomudal*** Cromohexal*** Nedokromil Cromoglicin*** Vividrin*** Sprej za nos 3-4-6x1 inh. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Makedonija Cenite na lekovite.00 Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i α agonisti Oksimetazolin Operil** (Lek) Operil P** (Lek) Edil** (JAKA 80) Edil P** (JAKA 80) Sprej za nos Kapki za nos Kapki za nos Kapki za nos Antihistaminici Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Antiholinergici 3x1-2 inh.00 33.00 427.05.00 Levokabastin Azelastin Livostin** Allergodil*** 2x2 inh.00 82. va`at zaklu~no so 31. vo nos 230. vo nos 385. klini~ka imunologija i alergologija 245 .00 413. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R.00 38. kako i Pozitivnata lista na lekovite.00 Sprej za nos 2x2 inh. vo nos Sprej za nos 785. vo nos Sprej za nos 2x1 inh.

: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . Efikasnost na oddelnite lekovi vo smiruvaweto na simptomite na AR Lek ^e{awe i kivawe +++ + Rinorea ++ ++ Zatnat nos +/+ H1 antihistaminici Kromolini Lokalni α agonisti Antiholinergici (ipratropium) Lokalni kortikosteroidi Oralni kortikosteroidi - - +++ - +++ - +++ +++ ++ +++ +++ +++ 246 Institut za medicina na trudot . Makedonija Prilog 5.

parei. 9. drugo__________ 2. hemiski materii 14. ne 2 da ______________________________________________________________________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na.pra{ina. nema 2. ne 2 da g) te~ewe 1. 3. Koi hemiski agensi gi ima na rabotnoto mesto: ______________________________________________________________________________ 6. provev. ne 2. promeni vo atmosferskiot pritisok 15. Dali vo tekot na rabotata imate kontakt so: a) `ivotni.4. ne 2 da v) jade` 1. Dali imate problemi so nosot? 1. 5.proizvodstvena rabota 3. 7.gasovi.slaba ventilacija. ne 2. Dali tie se manifestiraat kako: a) zatnatost 1 ne 2 da b)kivawe 1.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. odewe.ma{ki 2.Prilozi Prilog 6 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija reden broj ---------data_____________ PRA[ALNIK ZA PROFESIONALEN RINIT Ime i prezime____________ Pol: 1. [tetni noksi od rabotno mesto: 1. 2) vo smeni. Vid na rabotno anga`irawe: 1. Dali ste rabotno anga`irani: 1. `ivotinski produkti______________________ 1 ne 2da b) rastenija. 7. 2.podolgo sedewe ili stoewe. 5. 8.kancelariska rabota. ne 2 da d) drugo_______ 1. klini~ka imunologija i alergologija 247 . `enski Vozrast______________ Adresa________________________ Etni~ka pripadnost______________ ______________________________________________________________________________ Vraboten vo:______________________ na rabotno mesto______________ Kolku vreme?_______________ 1. intenzivno napregawe na muskulite na celoto telo 7) druga____________________________________________________________ 3.vlaga.visoki temperaturi. povremeno 4. Dali vo tekot na rabotata go koristite ~esto glasot (peewe. 12. vikawe) 1. 3.Oblik na hemiskite agensi: 1.pra{ina.da ____________________________________________________________________________ 9. 6. uslu`ni dejnosti 4. 13. 2. rastitelni produkti______________________ 1 ne 2 da v) zarazni bolni i zarazen materijal____________________ 1 ne 2 da 8.niski temperaturi.fizi~ki napor. Dali e va{ata rabota: 1) no}e. 3) terenska 4) na otvoren prostor. 4. postojano 2. Dali va{ata rabota e: 1) prete`no sede~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 2) sede~ka so sredno optovaruvawe na muskulite na racete 3) stoe~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 4) stoe~ka so pogolemo muskulno napregawe na racete 5) stoe~ka so pogolemo anga`irawe na muskulite na racete i teloto 6) so stoewe. dimovi.te~nosti. vibracii. da 10. 5) vo voda 6) individualna 7) kolektivna 8) drugi posebni karakteristiki na rabotata_____________________ 5. drugo______________________________ 3.

niski temperaturi.slaba ventilacija. Dali nekoga{ ste lekuvani od zaboluvawa na nosot i sinusite? 1.Na koja vozrast prvpat se pojavija problemite?______ 18. Dali piete alkohol sekojdnevno pove}e od edna ~a{a 1. ne 2.da 33. nema 2. ne 2. sinuzit. hroni~en bronhit) 1 ne 2 da v) alergiski zaboluvawa 1 ne 2 da ______________________________________________________________________________ 29.Kolku cigari na den pu{ite? _________Kolku vreme ve}e_______ 26.vlaga. boleduvawe 1. 3. retko 6.pra{ina. ne 2. vibracii. Dali se povlekuvaat vo tekot na: 1. 9. Koga posleden pat?____ 248 Institut za medicina na trudot . 6. prinuden odmor ili godi{en odmor 1.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. pove}epati godi{no 5. provev. vikend 1. polipoza) 1ne 2 da b) problemi so belite drobovi (astma. pu{a~ (sekojdnevno bar edna cigara na den) 2.Dali nekoj vo najbliskoto semejstvo (krvna vrska) ima: a) problemi so nosot (rinit. ponekoga{ ________________________________________________________________________ 21. da 16.Kolaborativen centar na SZO . Dali se provocirani od rabotnoto mesto? 1. Dali boleduvate od nekoja druga bolest?________________________________ 23.podolgo sedewe ili stoewe.ne 2 da 32. ne 2.: Alergiskite bolesti vo R. Dali se vr{eni preventivni medicinski pregledi: 1. 7. ne 2. pove}epati mese~no 4. Dali se vlo{uvaat vo tekot na rabotniot den? 1. Dali koristite li~ni za{titni sredstva 1. da 3. ne 2 da 27. 5. 12. Dali ovie problemi prvpat se pojavija otkako se vrabotivte? 1 ne 2 da 12. da 3.pove}epati nedelno 3.fizi~ki napor. hemiski materii 14. Koga se javuvaat vo tekot na rabotniot den?__________________ 15. Vkupno raboten sta`________________ 30. Makedonija 11.nepu{a~ 25. sekojdnevno 2. da 2. 8. samo vo odredeni situacii___________ 20. Dali zaradi rabotnoto anga`irawe ~uvstvuvate zamor ? 1 ne 2 da 3 ponekoga{ 24. Od {to?_________________________________________________ 14. ne 2 da 13. Po kolku meseci/godini raboten sta` prvpat se pojavija problemite?_________ 19. da ______________________________________________________________________________ 17.Dali ste: 1. Prethodni rabotni mesta: 1____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 2____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 3____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 4____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 5____________________god: ____ {tetni noksi: __________ (1.Kolku piete_________ 28. ne 2 da 22.Cvetanov V i sor. porane{en pu{a~ 3. ne 2. 13.visoki temperaturi.promeni vo atmosferskiot pritisok 15. drugo) 31.4. Dali istovremeno so problemite na nosot imate i problemi so belite drobovi? 1.Dali se problemite prisutni: 1.

Tbl. Tbl. Tbl. Tbl. Bicromat*** Tilade** Inhalatorni kortikosteroidi Esteri Bekotide 50 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Bekloforte 250 mkg** (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Fliksotide 50 mkg* Flutikazon (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) propionat Fliksotide 125 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Asmanex*** Mometazon furoat** Beklometazon dipropionat Acetonidi Flunizolid Budezonid Ciklozonid** Inhacort** Tafen *(Lek) Pulmicort** Alvesco*** Sistemski kortikosteroidi Prednizon Prednizon 5 mg* (JAKA 20) Prednizon 20 mg* (JAKA 20) Pronizon 5 mg* (Galenika) Pronizon 20 mg* (Galenika) Nizon 5 mg** (Bosnalijek) Solu-dekortin H 25 1 mL Solu-dekortin H 25 5 mL (Merck kGaA) Dekortin 5 mg* Dekortin 20 mg* Dekortin 50 mg* (Merck kGaA) doziran aerosol 250. Amp. Tbl.00 68.00 119.00 Prednizolon 195.00 doziran aerosol Tbl.Prilozi Prilog 7 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na astmata Generi~ko ime Komercijalno ime Preventivni (antiinflamatorni) lekovi Kromolini Galenska forma Cena (denari) Dinatrium kromoglikat Nedokromil natrium Intal***. Amp.00 1800. klini~ka imunologija i alergologija 249 .00 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.00 107. 68. Tbl. Tbl.00 802.00 103.00 doziran aerosol doziran aerosol 950.

Deksametazon 40.00 Kenalog 40 mg/mL (Krka) Triamcinolon Amp. Tbl. Tbl. Teotard retard 200 mg** (Krka) Teotard retard 350 mg** (Krka) Durofilin retard 125 mg** (Zdravqe) Durofilin retard 250 mg** (Zdravqe) Aminofilin R 350 mg* (JAKA 80) Kaps. Amp.Cvetanov V i sor. Amp. 179. Lekovi so mo`no. Tbl. Tbl.00 Aminofilinum retard 350 mg (Lek) 250 Institut za medicina na trudot . Tbl. Amp. Kaps. no nedoka`ano antiinflamatorno dejstvo Dolgodeluva~ki β2 agonisti Inhalatorni Salmeterol Formoterol Oralni Bambeterol Teofilini so bavno osloboduvawe Teofilin Serevent** Foradyl*** Doziran aerosol Doziran aerosol Bambec*** Tbl.00 Amp. Antileukotrieni Receptorni antagonisti Zafirlukast Montelukast Inhibitori na sintezata Accolate*** Singulair*** Zileuton*** Tbl. Kaps. Amp.: Alergiskite bolesti vo R.5 mg* (Krka) Deksazon 4 mg/mL Deksazon 0. Tbl.Kolaborativen centar na SZO . Tbl. Makedonija Lemod Solu 20 mg Lemod Solu 40 mg Lemod Solu 500 mg Lemod depo 40 mg Lemod 4 mg* (Hemofarm) Deksametazon 4 mg/mL Deksametazon 0. Kaps.5 mg (Galenika) Maksideks 5 ml (Alkon) Metil prednizolon Amp. 135. Amp.

Doziran aerosol Tbl. 110. Sir. Tbl. kako i Pozitivnata lista na lekovite.05. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R. Aminofilin 100 mg** (Famfarm) Amp. Tbl.) Ventolin 2 mg/5 ml** (GlaxoSmithKline Production) Ventolin 100 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Salmo 2 mg** (Pliva) Salmo 2 mg/5 ml** (Pliva) Salmo 100 mkg** (Pliva) Salbutamol 2 mg** (Alkaloid) Salbutamol 2 mg/5 ml** (Alkaloid) Aloprol 2 mg* (Replekfarm) Aloprol 2 mg/5 ml* (Replekfarm) Tbl.00 122. Tbl. 230.Prilozi Bronhodilatatori (simptomatski lekovi) Kratkodeluva~ki β2 agonisti Salbutamol Ventolin 2 mg** (GlaxoSmithKline GmbH&Co. Tbl.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. Tbl. Sir.00 113. se dinami~na kategorija. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.00 Terbutalin Terbutalin*** Bricanyl*** Berotec*** Fenoterol Brgudeluva~ki teofilini Teofilin Aminofilinum 500 mg/2 ml (Pliva) Aminofilinum 250 mg/10 ml (Pliva) Aminofilin 250 mg/10 ml (Alkaloid) Aminofilin 350 mg* (Alkaloid) Aminofilin 100 mg** (Alkaloid) Aminofilin 100mg* (JAKA 80) Odinal 100 mg* (Replekfarm) Aminofilinum 100 mg* (Lek) Tbl. Sir. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista. Doziran aerosol Doziran aerosol 110. klini~ka imunologija i alergologija 251 . Sir.2006 god.00 92.00 Doziran aerosol Tbl. va`at zaklu~no so 31. Tbl. Amp. Makedonija Cenite na lekovite. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Amp.00 79. Tbl. Amp.

1000-1250 mcg 4-5 inh. 2-3 inh. > 400 mcg > 2 inh./dn. 500-1000 mcg 2-4 inh./dn./dn. > 800 mcg > 3 inh. > 500 mcg > 4 inh. > 1000 mcg > 4 inh./dn. 250-500 mcg 5-10 inh./dn. 200-400 mcg 1-2 inh. 100-200 mcg 2-4 inh./dn./dn./dn. 252 Institut za medicina na trudot ./dn./dn 200-400 mcg 1-2 inh./dn. Dozi na IKS koi{to se primenuvaat vo antiinflamatornata terapija na astmata (spored GINA 2004) Preparat Niska doza Vozrasni Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100. Deca Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100-200 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 100-400 mcg 4-8 inh./dn. 400-800 mcg 8-16 inh. 400-800 mcg 2-4 inh.Cvetanov V i sor./dn./dn./dn.Kolaborativen centar na SZO . > 1250 mcg > 5 inh. 100-250 mcg 2-5 inh./dn.: Alergiskite bolesti vo R. 1-2 inh./dn./dn./dn. > 800 mcg > 4 inh. > 500 mcg > 4 inh./dn. 1000-2000 mcg 4-8 inh. 500-1000 mcg 2-4 inh./dn. Makedonija Prilog 8./dn. 2-4 inh. 400 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 200-500 mcg 4-10 inh. 200. 200-500 mcg 4-10 inh. 1-2 inh./dn./dn. > 2 inh./dn./dn. 500-750 mcg 2-3 inh. Sredna doza Visoka doza 100-200 mcg 1 inh./dn./dn. > 2000 mcg > 8 inh./dn.

160 2 x 1-2 inh. 5. 250 50 100. 2 x 1 inh. 125. 250. 9 80. 500 4. Dozirawe (24 ~asa) 2 x 1-2 inh. Seretide diskhaler Symbicort turbhaler Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 25 50. klini~ka imunologija i alergologija 253 .Prilozi Prilog 9 Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astmata Preparat Seretide doziran aerosol Sostav Salmeterol + Fluticasone Salmeterol + Fluticasone Formoterol + Budesonide mcg vo edna inh.

8 0.4 0.00004 0.04 0.0001 0.01 0.01 0.4 0.8 0.8 0.9 1.0004 0.Cvetanov V i sor.4 0.8 0.008 0.2 0. 4.: Alergiskite bolesti vo R.1 0.8 μg otrov od insekti na inekcija 0.5 0.1 0.2 0.0002 0.** 254 Institut za medicina na trudot .08 0.001 0.4 0.Kolaborativen centar na SZO .2 0.2 0.8 1 2 4 8 10 20 40 50 60 80 90 100 (2) Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den 1 (3) ml 0.004 0.0008 μg otrov od insekti na inekcija 0.4 0.8 0.001 [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.2 0.2 0.1 0.1 0.1 1 1 1 1 10 10 10 10 100 100 100 100 100 100 100 100 ml 0.8 0.00001 0.1 0.4 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.2 0.1 0.01 0.1 0. 2.1 0.001 0.4 0.01 0.2 0.00008 0.001 0.0 2 (4) 3 (5) 4 (6) 5 (7) 6 (8) 7 (9) Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 1. Makedonija Prilog 10 Brza hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den (1) [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.6 0.01 0.002 0.0001 0.00002 0.02 0.1 0.001 0.0001 0. 3.0001 0.0001 0.1 0.1 0.4 0.

05 71 (99) 100 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena μg otrov od insekti na inekcija 0.5 1 2 4 5 10 20 40 60 80 100 Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.1 22 (50) 1 0. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 8.1 (22) 0.1 50 (78) 10 0.8 106 (134) 100 1.001 0.1 (8) 0.1 (15) 0.** * Stepenot na osetlivost se utvrduva pred po~etokot na terapijata spored anamnezata i rezultatite od testiraweto so ko`en prick test so koncentracija 1μg/ ml. Konvencionalna hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den [i{e ml (μg otrov od insekti/ml) (1) 0.4 36 (64) 1 0.1 0.0001 0.1 Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den [i{e (μg otrov od insekti/ml) ml 1 (29) 0. klini~ka imunologija i alergologija 255 .2 0.Prilozi Prilog 11.1 8 (36) 0.0 Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 5.1 78 (106) 100 0.05 15 (43) 1 0.05 43 (71) 10 0.01 0.0001 0.2 85 (113) 100 0.4 0.2 29 (57) 1 0.00001 0.4 92 (120) 100 0.1 0.1 0.01 0.00001 0.4 64 (92) 10 0.05 0. 6. 7.001 μg otrov od insekti na inekcija 0. **Terapijata na odr`uvawe se sproveduva vo tekot na 3 godini.6 99 (127) 100 0.2 57 (85) 10 0.000001 0.

256 .

klini~ka imunologija i alergologija 257 .alergiski rinit ARIA .maximal expiratory flow (maksimalen ekspiratoren protok) Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Lista na kratenki Lista na kratenki AV .eozinofilen katjonski protein ENDA .alergiski konjunktivit AKE .majoren bazi~en protein MEF .Global Initiative for Asthma (Globalna inicijativa za astma) god .atopiski egzem/dermatit sindrom AD .vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci g .Debar dn .imunoglobulin E IgM .International Study of Asthma and Allergies in Childhood (Me|unarodno istra`uvawe za astmata i alergiite vo detstvoto) IFN .dnevno Do .inhalatorni kortikosteroidi Il .vital capacity (vitalen kapacitet) V/D 12 .European Allergy White Paper (Evropska bela kniga za alergija) ECP – Eozinofilni katjonski proteini ECRHS .metar MBP .B limfocit VC .European Pollen Information (Evropski informacii za polenite) GM-CSF .alergiska vakcinacija AEDS .interleukin ISAAC .atopiski dermatit AK .imunoglobulin G IgE .imunoglobulin A IgG .alergen-specifi~na imunoterapija B-li .interferon kg .levkotrien m .imunoglobulin M IKS .exercise-induced asthma (astma predizvikana od fizi~ki napor) EKP .European Academy for Allergology and Clinical Immunology (Evropska akademija za alergologija i klini~ka imunologija) EAWP .Faktor na stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi IgA .angiotenzin-konvertira~ki enzim AR .European Network of Drug Allergy (Evropska mre`a za alergija na lekovi) EPI .Allergic Rhinitis and Its Impact to Asthma (Alergiski rinit i negovoto vlijanie na astmata) ASIT .double-blind placebo-controlled food challenge test (dvojno slep placebokontroliran provokativen test so hrana) De .European Community Respiratory Health Survey (Istra`uvawe za respiratornoto zdravje vo Evropskata Unija) EIA .Dojran DPT .kilogram LT .godina DBPCFC .dozno-provokativen test EAACI .gram GINA .

: Alergiskite bolesti vo R.miligram na kvadraten metar mg/m3 .nesteroidni antiinflamatorni lekovi Oh .cluster of differentiation (odbele`uva~ kaj T limfocitite) CFC .quality assurance units (standardizirani edinici) WRA .sezonski alergiski rinitis Sk .Ohrid PA .v.Skopje sm .protivgen-prezentira~ka kletka Pr .Celziusov stepen CAK .mililitar MLD .forced expiratory volume in 1 sec (forsiran ekspiratoren volumen vo prvata sekunda) C .mikrogram mkg/g .celogodi{en alergiski konjunktivitis Can .felix (ma~ka) FEV1 .Me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi .Desetta revizija mkg .santimetar T-li .T pomaga~ki limfocit Fel . .10 .work-related asthma (astma povrzana so rabota) 258 Institut za medicina na trudot .provocative concentration 20 (koncentracija na provokativniot agens {to predizvikuva namaluvawe na vrednosta na FEV1 za 20%) SAK .cirkulira~ki imunokompleksi CNS .Makedonsko lekarsko dru{tvo mm .polenski zrna PPK .milimetar NAR -nealergiski rinitis n.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .celogodi{en alergiski rinitis CIK .prostaglandin Pe .mikrogrami na gram mkm.profesionalna astma PG .miligram mg/m2 .T limfocit T-po .sezonski alergiski konjunktivitis SAR .chlorofluorocarbon (hlorofluorojaglerodni soedinenija) QAU .Peh~evo PZ .miligram na kuben metar MKB .Prilep PC20 .centralen nerven sistem CD (CD) .mikrometar (mikron) mL .canis (ku~e) CAR . Makedonija mg .nadmorska viso~ina NSAI .

115. 89. 152. 165 dozno-provokativen test. 47. 24. 186. 175 alergija od insekti. 103. 87. 119. 131. 132. 153. 243 bronhijalna hiperreaktivnost. 52. 195. 146. 132 anafilaksa. 167 I imun odgovor. 201 Dermatophagoides pteronyssinus. 28. 185. 120. 165 doma{ni mikrokrle`i. 119. 47 aeropolucija. 185. 120 blokira~ki protivtela. 34. 103. 52. 83. 168 K Kiselec. 27. 131. 234 dvoen slep placebo-kontroliran provokativen test so hrana. 116. 103. 244 alergiska vakcinacija. 63. 67. 51. 27 alergija na hrana. 24. 177. 103. 115. 102. 146. 155. 197 atopija. 116. 63. 27. 175 atopiski dermatit. 155 buka. 233 V volumetriski aeropalinolo{ki metod. 146. 61. 212 imunoglobulin G. 48 G gluvar~e. 218 alergiska astma. 115. 187 drvenesti rastenija (dendroflorni taksoni). 141. 30. 186. 165 alergiski konjunktivit. 61. 23. 155 eozinofilni leukociti. 27. 66. 189. 28. 200 imunoglobulin E. 24. 213 anestetici. 84. 35. 103. 88. 67. 151. 24. 103. 224 breza. 165. 156 Alternaria alternata. 28. 123. 200. 66. 182 aerosediment. 24. 53 akarini. 225 ko`ni prick testovi. 152. 123. 28. 211. 23. 152 alergija. 67. 39. 223 bronhijalna astma. 175 B bazofilni leukociti. 141. 102. 61. 188 aspirin. 113. 63. 25. 124. 67 E eozinofilen katjonski protein. 141. 178. 29. 196. 115. 153. 119. 152 J jaglen monoksid. 153 @ `ivotna sredina. 199. 236 alergen-specifi~na imunoterapija. 87 alergeni. 37. 234. 152. 67. 199 aeroalergeni. 199. 143. 200 insekti. 175. 28. 25. 237 gravimetriski aeropalinolo{ki metod. 152. 164 atopiski ekcem/dermatit sindrom. 103. 29. 107. 116. 165 doma{na pra{ina. 152 indoor (vnatre{ni) aeroalergeni. 48 D Dab. 24. 146. 50. 129. 152. 51. 26 alergiska senzibilizacija. 61. 35. klini~ka imunologija i alergologija . 165 aeropalinologija. 201. 168. 213 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 242. 24 imunoglobulin A. 115. 211 izduvni gasovi od soobra}ajot. 52. 239. 141 alergiski rinit. 185. 83. 124 bor. 142. 116. 189 antibiotici. 115. 28. 164 alergiski atopiski dermatit. 165 ambrozija. 156 alergiska preosetlivost. 38. 24 imunoglobulini. 115. 33. 115. 27.Indeks na poimi Indeks na poimi A aditivi na hranata. 147. 200 imunoglobulin M. 55. 142. 87.

81 polenski kalendar. 165 N nealergiska astma. 96 Limfociti. 66. 152 P pelin. 24 Loboda. 116. 188. 61. 165 T limfociti. 29. 66. 115. 28. 37. 28. 200 F funkcionalni belodrobni ispituvawa. 170 pu{ewe. 26 Hymenoptera. 25 protivtelo. 185 nealergiska preosetlivost na hrana. 152 [ {tavej. 68 polenska treska. 27 profesionalen alergiski rinitis. 237 profesionalna astma. 86 perduvi. 211. 211. 38. 33. 102. 41. 61. 93. 153. Makedonija kopriva. 95 pleveli. 141 celogodi{en alergiski rinit. 29. 137. 125 L Lebarka. 125. 35. 152. 24. 128. 168 T tegavec. 36. 124. 154 ma~ka. 188. 185 muvli. 103. 24.: Alergiskite bolesti vo R. 66. 113. 83. 142 O osa. 116. 116. 175 nealergiski konjunktivit. 244 R rabotna sredina. 115. 29. 115. 189 neutrofilni leukociti. 115 {tir. 110. 66. 235 str{en. 164. 28. 197 Penicillium notatum. 41. 115. 103. 68 polenska karta. U Urtikarija. 33. 166 nealergiski atopiski dermatit. 103. 185. 155 H hipersenzitivnost. 24. 141 ^ ~ad. 63. 29. 66. 131. 91. 167 p~ela. 37. 152 polenovi zrna 47. 106. 165 penicilin. 26 preosetlivost na lekovi. 47. 116 T pomaga~ki limfociti. 26 nealergiska preosetlivost na lekovi. 34. 115. 195 sulfur dioksid. 141 smreka. 254 outdoor (nadvore{ni) aeroalergeni. 52. 206 preosetlivost na hrana. 236 Institut za medicina na trudot . 218 prostaglandini. 165 M majoren bazi~en protein. 103. 63. 166 nealergiska preosetlivost. 199. 25 mastociti. 236 ku~e. 27. 66. 115. 141 sezonski alergiski rinit. 211 sulfonamidi. 115. 115.Cvetanov V i sor. 124. 144 nealergiski rinit. 154. 141 preosetlivost. 153 trevi. 124. 131. 28. 115. 142. 108. 211 C celogodi{en alergiski konjunktivit. 51. 116. 28. 137. 199 nesteroidni antiinflamatorni lekovi. 142 260 protivgen. 29. 168 S sezonski alergiski konjunktivit.Kolaborativen centar na SZO . 125 medikamentozna alergija. 113. 27 protivgen-prezentira~ka kletka. 124.

Makedonija . Skopje Pliva.Ovaa publikacija finansiski ja pomognaa: Ministerstvo za obrazovanie i nauka pri Vladata na R.7)(047. Skopje ProCredit Bank. Primerokot e besplaten.MK-ID 65667082 Tira`: 500.Skopje : Institut za medicina na trudot.260 str. : ilustr. Makedonija GlaxoSmithKline Pharmaceuticals.Makedonija / vo redakcija na Vladimir Cvetanov. 24 sm Registar ISBN 9989-2571-0-8 (IMT) ISBN 9989-2570-0-0 (MZBKIA) a) Alergiski bolesti . Skopje VIA In`enering.Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT). Skopje Alkaloid. . Skopje 616-056. klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA). Kliment Ohridski#. Pe~ati: "Evropa 92#. Skopje ReplekFarm. 2006. CIP .3(497.. Ko~ani . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. .Istra`uvawa COBISS.31) ALERGISKITE bolesti vo R. Struga Avtorite im zablagodaruvaat.

262 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful