kniga za alergii

ALERGISKITE BOLESTI VO R.

MAKEDONIJA

Vo redakcija na prof. d-r Vladimir Cvetanov

Skopje, 2006 1

Redakciski odbor: Prof. d-r Vladimir Cvetanov (pretsedatel) Prof. d-r Mirko Spiroski (~len) Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska (~len) d-r Jordan Minov (~len) Avtori: Prof. d-r Vladimir Cvetanov, Emeritus Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska Prof. d-r Elisaveta Stikova d-r Jordan Minov prim. d-r Neda E`ova d-r Sne`ana Milkovska, dipl. biolog ass. d-r Sne`ana Risteska-Ku~ d-r Olivera Spasovska d-r Mimoza Marseni} Izdava~i: Institut za medicina na trudot, Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT) Makedonsko zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA) Za izdava~ite: Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska, IMT Prof. d-r Mirko Spiroski, MZBKIA Dizajn na korica: Ladislav Cvetkovski i Konstantin-Ko~ko Cvetanov Lektor: Len~e Danevska U~senici vo terenska realizacija na Proektot: d-r Valentina Petreska, d-r Qubica Andonovska (Ohrid) d-r Roza Naumoska, d-r @aneta Bocevska (Prilep) d-r Fanica Kapu{evska (Peh~evo) d-r Afrim Ma}elara (Debar) d-r Nikola Ajcev (Dojran) med. sestra Mare Isjanovska (Skopje) Sorabotnici vo statisti~kata, kompjuterska i farmacevtska realizacija: Prof. d-r Rozalinda Isjanovska, Prof. d-r Kristin Vasilevska, ass. d-r Sa{o Stoleski, ass. d-r Dragan Mijakoski, dipl. farm. Kostadina Jugreva, ass. d-r Vladimir Kendrovski (Skopje), d-r Vlado Stefanoski (Ohrid). Kompjuterska podgotovka:

Vlatko Qubenov, VMG DIGITAL - Skopje

Predgovor

PREDGOVOR

Interesot na avtorot na ovie redovi i negovite sorabotnici, za za~estenosta na alergiskite bolesti vo na{ata zemja datira od pred dve decenii. Pri~inite bea profesionalni, pragmati~ni, me|utoa i poradi toa {to ne sakavme da ja prifatime voobi~aenata floskula: ,,Za `al, za Makedonija s¢ u{te nemame relevantni podatoci za prevalencijata na.....#. Vakvite obrazlo`enija za odredeni entiteti bea naj~esto ilustrirani so egzaktni brojki za elaboriranata pojava vo odredeni zemji, kako na primer: vo SAD, Avstralija, evropskite zemji, pa duri i onie od na{eto opkru`uvawe. Vo 1993 godina, analiziraj}i grupa od skoro 700 neselektirani ispitanici po pat na slu~aen izbor, gi dobivme prvite soznanija za alergiskiot rinit. Vo 1994 godina, na{ite istra`uvawa bea zbogateni so mnogu pove}e obele`ja za ovaa pojava, no i vo dvata slu~ai podatocite se odnesuvaa samo za Skopje. Ekipata od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite, vo tekot na 1995 i 1996 godina, realizira multicentri~na studija za ra{irenosta na bronhijalnata astma vo 11 gradovi od R. Makedonija. Od ovie pri~ini, imaj}i gi predvid prethodinite iskustva i vospostavenata sorabotka so lekarite od drugite gradovi vo Republikata, bevme vo mo`nost da go realizirame Proektot broj 400998 odobren od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Istra`uvaweto trae{e 5 godini (od 1998 do 2003g.) i be{e realizirano vo {est gradovi. Rezultatite od proektot se elaborirani vo ovaa publikacija. Dokolku izdava~ite ne najavea cvrsta namera knigata da bide distribuirana na Kolaborativnite centri za medicina na trudot pri SZO i Nacionalnite zdru`enija za alergologija i klini~ka imunologija, }e be{e izli{en stavot na avtorot na ovie redovi u{te od 1998 godina koga napravi kriti~ki osvrt na neusoglasenosta na nomenklaturata na alergiskite entiteti so onaa na MKB10 na SZO od 1992 god. Ovaa sostojba u{te pove}e se uslo`ni koga Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija vo 2001 godina proklamira{e nova revidirana nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti. A propos ovaa novina van Cauwenberge kako naslov na edna negova rasprava go postavuva pra{aweto: ,,Novata nomenklatura dali e moda ili potreba?#. Na{iot odgovor bi bil: ,,Moda ne e, no vo ovoj moment ne e potrebna#. Se trudevme rezultatite od istra`uvaweto da bidat opservirani od pove}e aspekti, odnosno studijata da ima javnozdravstven karakter. Dali uspeavme?

Urednik i rakovoditel na Proektot prof. d-r Vladimir Cvetanov

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

3

4

Sodr`ina

Sodr`ina
Predgovor ................................................................................... 3 A. Op{t del ............................................................................. 21
Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti ....................................................................................................23 Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti ...24 Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti ....................................................................................................26
Atopija .............................................................................................................. 27 Alergija............................................................................................................. 27 Alergeni ........................................................................................................... 27 Alergiski rinit ............................................................................................... 27 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 28 Astma ................................................................................................................. 28 Alergiski bolesti na ko`ata ........................................................................ 28 Atopiski egzem/dermatit sindrom ................................................................ 28 Urtikarija ........................................................................................................ 29 Kontakten egzem/dermatit.............................................................................. 29 Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti .............................................. 29 Anafilaksa ...................................................................................................... 30 Literatura ...................................................................................................... 30

Relevantnost na nacionalniot - statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti ..........................................................................31 Sostojbi vo Republika Makedonija.......................................................31 Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija ....................................................32
Alergiski rinit .............................................................................................. 33 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 34 Bronhijalna astma ........................................................................................... 35 Atopiski dermatit .......................................................................................... 36 Preosetlivost na lekovi .............................................................................. 37 Preosetlivost na hrana.................................................................................. 38 Alergija od insekti ........................................................................................ 39 Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa ................................................... 39 Literatura........................................................................................................ 40

Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija ...............................................................................................41 Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto 41
Skopje (Sk) ........................................................................................................ 42 Dojran (Do) ........................................................................................................ 42 Ohrid (Oh)......................................................................................................... 43 Prilep (Pr)....................................................................................................... 43 Debar(De) .......................................................................................................... 43 Peh~evo (Pe) ..................................................................................................... 44 Literatura........................................................................................................ 44
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

5

.. Skopje ..............2....................... 71 1...1...................................................8.....6.5................4............................................... Senzibilizacija-povrzanost so PZ ........5........ 91 2. 62 1....................5.5.......... 61 1........81 1.......................4...................... Polenski kalendar(i)...6.... Peh~evo ................2......83 2................................ Polenski kalendar na gradot Dojran .............................. 93 2..................6.... 85 2...2......3...................................................................... Rezultati od na{eto istra`uvawe.................. Doma{ni milenici ...................5..........7...........5...................2...................1....................................82 2..............5.....50 1..87 2.......................... Prilep......... Makedonija .......3..............................................3...........................................................................1.................................................: Alergiskite bolesti vo R......................................... Ohrid........................................ Muvli ...................................................98 2..5....1......... Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R.. 95 2.. 95 2......... Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna..........4............................... 66 1..........1.................. Polenski kalendar na gradot Ohrid ................5.. 58 1..3.... Predlog lista na alergeni za prakti~na primena ...... 77 1........... 63 1...3.............................0........................................................ Polenski kalendar na gradot Debar.............................. 79 1........... 93 2...........................4.................5........ 58 1....................... Definicija .. Rezultati ...................6.3. 47 1........................... Aeropalinolo{ki monitoring ..........................................Kolaborativen centar na SZO .....3............ Makedonija ......................................3......... Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi ... Ku~e .. 96 2.3.....................5............9... 56 1................................6.................. Makedonija ..................... Debar .....................1.............2....................... Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe ...6.......... 57 1................................................6............... Ma~ka ....11.................5.. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R.... Zaklu~oci ... 92 2..... Polenski kalendar na gradot Prilep ................................................... Literatura: ..... Zastapenost na PZ vo R...........................................................................68 1..91 2...................49 1........................................................... 59 1..2.................................... 83 2......... Makedonija B..... 56 1........ Aeroalergeni od nadvore{na sredina ....................3........Cvetanov V i sor..3............................4.................... Rezultati od na{eto istra`uvawe.............................................. Rezultati od na{eto istra`uvawe..............1.55 1....................10................ Dojran .........1. 52 1...............7............................ 73 1............6.......1....................... Lebarka ........................ 55 1.......... 75 1.......... Polenski kalendar na gradot Skopje......3......................5...1.........6. Ptici .........47 1........................ Literatura: .......................... Polenski kalendar na gradot Peh~evo.... Doma{ni mikrokrle`i ..5...........1............1...............................47 1.. 89 2..... Aeroalergeni od vnatre{nata sredina . Rezultati od na{eto istra`uvawe.........................................................5.................. 45 1........ Zaklu~oci ........8............................. Rezultati od na{eto istra`uvawe........................2...........................................................................................................3.......................1..................... Aeropalinolo{ki metodi ....6...........1..................... Rezultati od na{eto istra`uvawe............. 69 1............. 97 2...................4.....................3....................98 6 Institut za medicina na trudot ..............................................

................................5.. 120 2...................1.....142 3............................... Klasifikacija i definicii......................................................................................................142 3................... 119 2................... Profesionalen alergiski rinit ........ Sezonski alergiski rinit (SAR) ............. 146 3....4.........126 2......0...........................117 2......2..............7.......................................... ............. 103 1......................... 101 1.1.....0................ 115 2.....................6.... 117 2...... Kontrola na sredinata ......................2..... Dijagnoza............................................2.......... 116 2.............................................................................1......................... Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma.....4................. 145 3...115 2....................................................................... ORL status ........6...............................................8...................2................7...................... Lekuvawe na AR ................ Zastapenost na AR kaj decata .5........ Karakteristiki na ispituvanite grupi ................ Sezonski alergiski rinit................... Etiopatogeneza na AK.................... Rezultati od na{eto istra`uvawe ..................... Lekuvawe ................................ 103 1............................... Anamneza ................ Zastapenost vo oddelnite gradovi ...5................................... 127 2...... Celogodi{en alergiski rinit ............7....................................141 3.......4................ Alergiski rinit ...............8........................117 2............. 117 2.......... Ko`ni testovi .............5..143 3........................................144 3.......... Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti ......................................................................................1.................3.......................... ......... Diferencijalna dijagnoza ............ Ra{irenost na AK ...6......5.................... Kontrola na sredinata ......................5..........................................................6.............. Klini~ka slika ................................... 120 2....... Zaklu~oci ...................1........8.......................... 118 2........................................................2........................................4... 138 2.6.......7....................................................5..141 3............................3................3.............. Literatura...................... 139 3........5................ Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni.......................3.............. Medikamentozna terapija........1.................... 141 3........... Dijagnoza..........5........120 2..........3................................... 146 3...........2.3.................. Zastapenost na AR ....6................1......................... Funkcionalni testovi ..................4. 137 2........ Zastapenost spored polot i vozrasta.......................... Celogodi{en alergiski rinit (CAR) ... 119 2........................... Akusti~nata rinometrija .....................8...Vozrasno naselenie .............................................................. klini~ka imunologija i alergologija 7 .......................................... Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa ..................................1.........Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas ...8............................7..................................... 121 2......................0.......................................3.................... Klasifikacija ................ Deca ...4............................................................................5..............Sodr`ina V....................... 118 2......103 1....... 146 Makedonsko zdru`enie za bazi~na....................4............................. 108 2................1............. 115 2............. 117 2...................7............. Klini~ka slika .... 134 2....................................2.143 3...........................2.. Etiopatogeneza ..3...................143 3..........5...... Definicija ........1...............................................................1.............................................................1.... Alergiski konjunktivit .... ................ 119 2.............. Laboratoriski testovi .....................115 2.............................2..7.........115 2..........

...................2.......................5.......................10............................6................................... Lekuvawe ........ 150 4........................................158 4... 164 4.....3............ Zastapenost spored polot ...................9..2................ AK i endogeni faktori.....................7.......5.... Primarnata prevencija ......................... 152 4............................... Sekundarnata prevencija .......................156 4........................ 167 4........ Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R................................................ Makedonija ............... Bronhijalna astma.....................3.................................151 4............5..................... Terapija ...........5........................................................................................: Alergiskite bolesti vo R........................................6........1...2.............. 155 4................................6....4...... 147 3....3..............8.................. Makedonija 3... 157 4..........6...............10......................10.... Klini~ka slika .......................1...............................................Etiopatogeneza .............. Alergolo{ka evaluacija... Prevalencija na respiratorni simptomi i astma ........... 148 3............... Prevencija . AK i `ivotna i rabotna sredina .............................. Makedonija od 2003 god ..155 4...........10.. Etiologija...7...............................................175 5................9...... Literatura...............7..........7......... Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni .4........................................ Epidemiolo{ki studii za astmata vo R............................ Klini~ka slika ........... Anamnesti~ki podatoci ........2...................................3........ 170 4...........1.... 156 4..................8.. 163 4...................... 152 4.... 155 4........... AK i mesto na `iveewe ...............1... ......................................................... 149 3............................... 172 5...................................................... Simptomatski lekovi ....................................................................................... Literatura......... Definicija .................................... 165 4.........159 4...................... 155 4.............7...8................................................... Farmakolo{kiot tretman ......................... 156 4............. Nefarmakolo{kiot tretman................. Genetski osnovi na astmata ...........................10............ 151 4..........8....152 4....................10....................5...175 5........................................... . Zaklu~oci .............................. 156 4.5........2......1.............................4.. Terciernata prevencija...........................................................176 5...................... Zastapenost vo oddelnite gradovi ..1.....................................0................................................... Atopiski dermatit ....... Aeropolucija ..............10..............5................2.....................................2.................155 4...................................154 4.... 156 4....................... Povrzanost so nadvore{nite faktori ... Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) ..................Cvetanov V i sor....2......0................2............... Markeri na hroni~nata inflamacija .. Dijagnoza.....10.... 148 3......5... ...........3......................................................2.................. Dijagnoza..........................................9............... 157 4..... 175 5................ Funkcionalni belodrobni ispituvawa ........................3................ Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot ..................................177 8 Institut za medicina na trudot ........................4... Zaklu~oci ...........10.....2............................2....................................................................Kolaborativen centar na SZO .....................1...10......8........ 151 4.............4.............8............................ 160 4............... Povrzanost so endogenite faktori .................. 166 4......... 152 4...6................................ Patogeneza i klasifikacija.............157 4...........7.................... 162 4............ Atopija .......... Alergeni ........................................................10..................................6................8...177 5........... 155 4.........

.........................1 Anamnesti~ki podatoci ........... Povrzanost so aerozagaduvaweto.............3.......5..............187 6..................................3................ Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD ......... Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI).183 5.................................................. 180 5..................................................7.........7............... Zastapenost spored vozrasta.........2...200 7..................................................199 7........................................................ Rezultati od na{eto istra`uvawe ...1............... Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata .... 191 6...............3....................... Miorelaksansi..........8................6..................2..... Prevencija..............3......5.... Penicilin..................4..................... 186 6............ Etiopatogeneza ......4.......... 187 6.... 199 7........ Drugi antibiotici i sulfonamidi ..........7.....1......... 189 6... 188 6............7.....................................................................4..................1.......4.......201 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.......... Klini~ka slika .......................201 7........2............................................ Preosetlivost na lekovi .4.........................7........ Anamnesti~ki podatoci ......... Epidemiolo{ki istra`uvawa ...............................................3............0.........8....................1.........8....................................................6............................ In vivo alergolo{ki ispituvawa ........................4.......................6. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti.................................... klini~ka imunologija i alergologija 9 ............ Laboratoriski testovi ........ 187 6................................ 177 5........................................... 177 5........ Dijagnoza............................................................... Laboratoriski ispituvawa .............................................................................188 6............ Lokalni anestetici ..................................2................ Sekundarna prevencija ......... Rezultati od na{eto istra`uvawe........10..3...........185 6......................4.......... 188 6............... Zastapenost na preosetlivosta na lekovi ................1............ Literatura ...........................4..................... 189 6.189 6............6.................................. Framakolo{ka terapija.............. 186 6...........6................................................. Primarna prevencija.....197 7......... 182 5..............4.........................................5..... 187 6..183 6.........3................ Definicija ...................5.................Sodr`ina 5...........2................................ 189 6.....................4......186 6. 190 6......................4............................... Zastapenost na AD vo oddelni gradovi ................... Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi ...... Povrzanost so na~inot na `iveewe ..................186 6....................................................................... 181 5....................4...................................................2..................8.........7....... AKE inhibitori ....................6................7............. 188 6........... Definicija .................................... 185 6............................................ Klini~ka slika .................................... Zastapenost vo oddelni gradovi .... 180 5....... Nefarmakolo{ki tretman ....................2......................................................8.................... 201 7......................................... Zaklu~oci ...6................4.................7.......................................................185 6............................... Literatura . Prevencija........2................................... 189 6...................................5............. Dijagnoza............1...........................0..........................1............................................. 201 7................ 201 7..5..................196 6....................... 189 6.................... 178 5............. 201 7..................... Dozno-provokativni testovi (DPT) ...........................6.......................................................5.....9............ Zaklu~oci ................4..1.......177 5................ Preosetlivost na hrana ........................

..... 212 8..................................................1.............. Klini~ka slika ........ Bronhijalna astma vo R........214 8.................................Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .................................................... Literatura ..........212 8.3.........10......................................... Zaklu~oci ....: Alergiskite bolesti vo R.................................................225 1....................9............. Naj~esti klini~ki manifestacii .......................................................... Literatura ................ 226 1....................................7.......2....................................2......... Alergiski rinit ................ 223 1..................................2... 205 7........................................................................4......... Vozrasni ............ 218 8...................................0......................................................................... Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma ..................... Deca ............................4...1........ 203 7... Literatura ......................... Alergija od insekti ..................213 8.......................................... 221 1....................................................................6......................... 215 8.. Sezonski alergiski rinit vo R.......9... Rezultati od na{eto istra`uvawe .............. Dodatoci ......3.............. Makedonija.....214 8......5..............................................................219 8.. Bronhijalna astma ...........227 1..... Polen od drvenesti rastenija .........7.......1...........233 I............7.................3.....228 D...........3...... Lokalni alergiski reakcii ............ 233 Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna ...............................1........3.... Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom ..................................................... Rezultati od na{eto istra`uvawe ..... 213 8................2................................1.....7....2....9. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana ......207 7..............4....... Zaklu~oci .................3... Definicija i klasifikacija ........................211 8..................................... Prevencija...............................2...................... 216 8........... 213 8....... Makedonija................................................................ Lekuvawe .............................214 8...........................................213 8................................................ 218 8........................6.................215 8.................. Sistemski alergiski reakcii.................... Zaklu~oci ............................................................. Makedonija ................................. Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti ..9...9.....................11.............................. 206 7.......220 G.. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti..........1...................... Deca ...........202 7.......8........................... Zastapenost vo oddelni gradovi .................... Vozrasni ..........223 1..................................................... 223 1......................................................... Povrzanost so drugite alergiski manifestacii ..4..............................208 8................................211 8.... Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti .2....................... 224 1.............................................................1.......................... Makedonija 7...................................... 204 7................................7........ Dijagnoza..........203 7......................8....................................... 233 10 Institut za medicina na trudot ......... 211 8.......3..................1....................9.......................0...1.......................................................................................... Tek i prognoza .......... 231 Prilozi .... Specifi~na imunoterapija (SIT) ............................... Celogodi{en alergiski rinit vo R....................................7...........3......

.................................249 Prilog 8: Dozi na IKS koi se primenuvaat vo terapijata na astma ................................................................................................... 236 [tir (Amarantus sp................................................. 233 Buka (Fagus sylvatica) .................................................................................................................................................................................. 234 Bor (Pinus nigra)............................................ 234 Smreka (Juniperus sabinoides) ......... klini~ka imunologija i alergologija 11 .................................... 233 Dab (Quercus petraea) ...................................... 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na...................................................................................................................... 236 Gluvar~e (Taraxacum officinale) ....................................................................................................254 Prilog 11: Protokol za konvencionalna hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa ....................................................................................................................255 Lista na kratenki ...............246 Prilog 6: Pra{alnik za profesionalen rinit.....................................247 Prilog 7: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na astmata ...................................................252 Prilog 9: Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astma ................... 235 Kiselec (Rumex sp.... 235 Obi~na kopriva (Urtica dioica) .......................244 Prilog 5: Efikasnost na oddelni lekovi za smiruvawe na simptomite na AR ..........................spored Gina 2004 .253 Prilog 10: Protokol za brza hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa ........................................ 237 Prilog 2: Pra{alnik za vozrasni ........................ Trevi (fam... Poaceae) ..................................................................................................... 257 Indeks na poimi ..............................................................................................241 Prilog 4: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na alergiskiot rinokonjuktivit ................ Polen od pleveli ................... 235 II.....Sodr`ina Breza (Betula pendula) ...........................)..........................) ....................................................................................................................................... 237 III........................................238 Prilog 3: Pra{alnik za deca ..................................

12 .

Prof. 400998 (1998-2003). d-r Vladimir Cvetanov e roden 1935 god. na tema “Povrzanosta na alergiskite manifestacii na di{nite pati{ta so aktuelnata mikroflora vo Makedonija”. Od 1993 god. dobiva zvawe supspecijalist po alergologija i klini~ka imunologija.Specifi~na imunoterapija# (2001). Bil pretsedatel na Prviot makedonski imunolo{ki kongrers (1996) i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. polaga specijalisti~ki ispit po medicina na trudot. doktorira na tema alergiski alveolit. e redoven profesor na Katedrata po higiena i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet vo Skopje.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (1989)..malata spirometrija# gi sumiral i objavil vo 1969 god. se publicirani i prvite rezultati za gradot Skopje. Od 1965 do 1966 godina gi posetuva postdiplomskite studii vo Zagreb vo [kolata „Andrija [tampar”. Vo 1967 god.. Cvetanov e osnovopolo`nik na Institutot za medicina na trudot (1972) i Centarot za alergologija (1986) pri Institutot i rakovoditel do negovoto penzionirawe (2000 god). d-r Cvetanov ja vovede modernata funkcionalna dijagnostika na respiratorniot sistem (1967). dodeka vo 1994 god. Vo 1970 godina magistrira vo Zagreb i stanuva prv magister po medicinski nauki na Medicinskiot fakultet vo Skopje. vovedena e rinomanometrijata kako dopolnitelen i va`en test vo dijagnostikata na alergiskiot rinit. bea obezbedeni optimalni uslovi. LIF testot kaj profesionalniot kontakten dermatit (1980). Rezultatite od ovoj trud. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinit (1999). Vo 1991 god. vo Skopje.Healt promotion# (1995). Od 1962 do 1965 godina raboti kako op{t lekar vo Zdravstvenata stanica na rudnikot Radu{a. Diplomira 1961 godina na Medicinskiot fakultet vo Skopje.Socijalna medicina . go vospostavuva testot za odreduvawe na precipitinski antitela so dvojna imunodifuzija na gel-agar. klini~ka imunologija i alergologija 13 . multicentri~nata studija za bronhijalna astma (1995/96) i Proektot br. Vo 1976 god. Vo 1984 god. Otkako vo novoizgradenata zgrada na Institutot za medicna na trudot (1977 god). vo Institutot za medicina na trudot otpo~nato e so aeropalinolo{kite istra`uvawa i 1993 god. Iskustvata od .. Istovremeno bil vklu~en i vo nastavata na supspecijalnosta po alergologija i pulmologija.Alergie und Asthma# primeneta na kutanite testovi so alergeni od rabotno mesto vo detekcija na bronhijalnata astma pri ekspozicija na bra{nena pra{ina (1970). Dobitnik e na Prvata nagrada za poster na Balkanskiot kongres za alergologija.. a vo spisanieto . klini~ka imunologija i alergologija vo perodot od 1996 do 2000 god.Alergiski bolesti . a 1993 po alergologija i pulmologija. . Cvetanov e nositel na dva proekta za epidemiologijata na alergiskiot rinit (1993/1994). e nare~ena “makedonska studija#. Urednik i prv avtor e na publiciranite knigi: . toj prerasna vo nastavna baza na Medicinskiot fakultet. . Prof.lekuvawe# (1998). indirektniot test na bazofilna degranulacija. 2001). monografijata ..Biografii na avtorite Prof. od nekoi skandinavski avtori. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.. Dobitnik e na najvisokoto priznanie na Makedonsko lekarsko dru{tvo za 1996 godina. Vo 1979 god. Avtor e na 207 stru~ni publikacii od oblasta na profesionalnata patologija i alergologija. odr`an vo Sofija (Bugarija) 28-30 maj 1998 godina. Eden period dr`i predavawa i na postdiplomskite studii vo Qubqana i Saraevo. vo toa vreme aktuelen za penicilinskata i medikamentozna preosetlivost vo 1978 god. Toj e eden od avtorite na “Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~nata opstruktivna bolest” (1999) i vo knigata “Klini~ka alergolija” (Sofija. Prof.

2003). ja odbranuva svojata doktorska disertacija.lekuvawe# (Skopje.Cvetanov V i sor.. 1989). Kako vremen sovetnik na SZO rabotela i vo oblasta na zdravstvenata statistika. a za redoven profesor vo 2002 god.. (Skopje. vo 1988g. Za pomlad asistent na Medicinskiot fakultet vo Skopje po predmetot higiena so medicina na trudot e izbrana vo 1986 god. 14 Institut za medicina na trudot . kade raboti i denes.Kolaborativen centar na SZO . ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie i na Evropskata akademija za alergologija i klini~ki imunologija. Eden e od avtorite na prira~nikot „Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost” (Skopje. taa ja izvr{uva funkcijata direktor na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita. vo Belgrad. se steknuva so zvaweto doktor po medicinski nauki... Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1979 god. D-r Trifun Panovski# na MLD za 2005 god. Od 1980 god.1989). Odgovoren nastavnik e po predmetite zdravstvena ekologija na Stomatolo{kiot Fakultet i predmetite u~ili{na i predu~ili{na higiena na Pedago{kiot fakultet. 2002).: Alergiskite bolesti vo R.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (Skopje. Ima ostvareno studiski prestoi vo Francija i [panija (2002). Avtor ili koavtor e na pove}e od 130 stru~ni i nau~ni trudovi. 2005) i . Poslediplomskite studii gi zavr{uva vo 1986 god i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki. Avtor e na poglavjeto . magisterskite studii. Aktuelen zamenik prtsedatel e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na.. a so odbranata na doktorskata disertacija pod naslov “Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz” vo 1990 god. prira~nikot za nastavnici „Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. a vo 2002g. a od 2003 god. 1998). d-r Elisaveta Stikova e rodena 1956 god. Makedonija Prof. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci “Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. Vo 1986g. se vrabotuva vo Institutot za medicina na trudot. Vo periodot 1994-2002g. specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1988 god. 2006). a supspecijalizacijata po pulmologija i alergologija vo 2003 god. 2005). Dobitnik e na Povelbata . 2001).. i za redoven profesor. e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot pri Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem. Prof. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomirala vo 1980 god. Oksford (Velika Britanija) vo 2001 god.Alergiski bolesti . monografijata . d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska e rodena 1955 god. vo Skopje.. Ima ostvareno studiski prestoi vo Stokholm ([vedska) vo 2000 god. Vo pe~at e nejziniot u~ebnik po zdravstvena ekologija. Erusalim (Izrael) 2005 god.Public Health: A Tool for Regional Development# (Bukure{t. Aktuelen {ef na Katedrata po medicina na trudot i koordinator na Proektot za razvojot na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje od 2002 god. do denes e upravnik na Institutot. kako i prv pretsedatel na Nacionalniot komitet za hrana i na Kodeks Alimentarius Komitetot vo Republika Makedonija.. 2001) i za Codex Alimentarius (Skopje. kako i avtor na u~ebnikot „Higiena”.. Eden e od avtorite na prira~nikot . rakovoditel i u~esnik vo 7 me|unarodni nau~no-istra`uva~ki proekti. prva kniga od ovaa oblast na makedonski jazik kaj nas. a vo 1990 god. ^len e na Me|unarodnata komisija za medicina na trudot i ~len na nacionaleniot sekretarijatot na Komisijata. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trudot. za prezentacija na zdrvstvenite indikatori(Skopje. prira~nikot za nastavnici. SAD (2003) i Izrael (2005). 2003) i na prira~nicite za pravilna ishrana (Skopje. Vo 1987g.Imunoalergiski aspekti na profesionalnite alergiski bolesti# od monografijata . klini~ka imunologija i alergologija. Vo 1980g.. Avtor e i koavtor na pove}e od 130 nau~ni i stru~ni trudovi. Bila anga`irana kako nacionalen sorabotnik na SZO vo oblasta na ishranata i bezbednosta na hrana. Biological and Radiological agents threats”. e izbrana za pomlad asistent po predmetot higiena so socijalna medicina i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet.Klini~ka imunologija# (Belgrad. Taa e regionalen koordinator na SCOPES Proektot “Development of core curriculum in occupational health” i ko-direktor na NATO Proektot „Strengthening National Public Health Preparedness and Response for Chemical. kako i vo procenkata na ~uvstvitelnosta i adaptacijata pri klimatskite promeni.

U~esnik vo nau~noistra`uva~kiot proekt . ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. go polo`uva supspecijalisti~kiot ispit po alergologija i pulmologija. Eden e od avtorite na poglavjeto “Occupational Lung Disorders” na Prira~nikot za nastavnici. d-r Neda A. E`ova e Rodena e 1944 god. Vo 2002 god.Biografii na avtorite D-r Jordan B. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Prilep. od strana na Nastavno-nau~niot sovet na Medicinskiot fakultet. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki. . kako i na 110 stru~ni i nau~ni trudovi. programi i rabotilnici.. Zvaweto primarius £ e dodeleno vo 1994 god. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. a vo 2002 god. klini~ka imunologija i alergologija 15 . klini~ka imunologija i alergologija. Lekuvaweto i sledeweto na alergiskite bolesti. Vo 1987 god. vo Skopje. Funkcionalnata dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem i profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni opstruktivni belodrobni bolesti se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo negovata rabota. vo s.lekuvawe# i na Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit. Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Vraboten e vo Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem pri Institutot za medicina na trudot . na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 130 stru~ni i nau~ni trudovi publicirani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani vo zemjava i stranstvo. Vrabotena e vo Otsekot za alergopulmologija pri Institutot za medicina na trudot.Epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni belodrobni zaboluvawa i bolestite vo vrska so rabotata se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo nejzinata rabota. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1984 god. Svetskata organizacija za alergologija. Makedonija#. Prim. 1960 god. voveduvaweto i prakti~noto izveduvawe na pove}e metodi i testovi od oblasta na alergopulmologijata.. Rakle . Vklu~en e vo pove}e doma{ni i me|unarodni proekti.kurs po medicina na trudot. Skopje e izbrana za asistent na Katedrata po higiena i medicina na trudot. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci. Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija.Kolaborativen centar na SZO. Kolaborativen centar na SZO.Health Determinants in the Scope of New Public Health# od 2005 god. Eden e od avtorite na knigata . Na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje u~estvuva vo nastavata na poslediplomskite studii . a vo 2001 god.. 07.Alergiski bolesti . Nejzinata pove}egodi{na stru~na aktivnost e od oblasta na dijagnosticiraweto. Vo 1981 god. Minov e roden na 09. go polo`uva specijalisti~kiot ispit po medicina na trudot.. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1971 god.

Zdru`enieto za bazi~na. kako i proektot . vo Lion. a vo 2002 godina i za gradovite: Ohrid. Debar i Dojran. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Skopje vo 1988. za nastavnici. a vo 2003 god.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit# od 1999 god i prira~nikot od zemjite od Jugoisto~na Evropa. ^len e na odborot za izrabotkata na .04. raboti i na razvojot na aeropalinologijata vo Makedonija. Vklu~ena e vo pove}e nau~ni i aplikativni proekti. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci „Health Detreminants in the Scope of New Public Health” od 2005. Milkovska e rodena na 08. vo Skopje.1960 god. d-r Sne`ana M. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora#. Kako edinstven aeropalinolog vo Republikata. Be{e ~len na nau~niot i organizacioniot odbor na I Makedonski imunolo{ki kongres (2000 god. Bugarija. vo otsekot za industriska toksikologija. ekologija i odr`liv razvoj. SZO Kolaborativen centar. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 70 stru~ni i nau~ni trudovi.). U~esnik e vo proektot LEAP na grad Skopje. biolog Sne`ana G. Vo 1993 godina go izrabotuva polenskiot kalendar za gradot Skopje. klini~ka imunologija i alergologija i Dru{tvoto na ekolozite na Makedonija. programi i rabotilnici od nacionalno i me|unarodno zna~ewe. Istata godina ja definira alergenskata paleta na aktuelnite alergeni za kutani testovi vo R. kako i general sekretar na I Makedonski kongres na medicina na trudot so me|unarodno u~estvo vo 2004 god. Makedonskoto zdru`enie za medicina na trudot. Kako asistent u~estvuva vo izveduvawe na prakti~nata nastava na Katedrata po medicina na trudot od 1998 god. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. stanuva magister po medicinski nauki od oblasta na medicinata na trudot.: Alergiskite bolesti vo R. ^len e na Makedonskoto lekarsko dru{tvo... Ass. Peh~evo. Vo 2005 g.. Risteska-Ku~ e rodena na 18. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Francija se zdobi so evropskite diplomi za aerobiologija i aeropalinologija. Poliwa na poseben nau~en interes £ se aeropalinologijata. pri {to studiskiot prestoj go izveduva vo Institutiot za zarazni i parazitski bolesti (Oddelenie za alergologija i aeropalinologija) vo Sofija. Ima objaveno pove}e od 70 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjata i vo stranstvo.07.Kolaborativen centar na SZO .Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit#. epidemiologija na alergiskite zaboluvawa.1962 god. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trud. a vo 1998 god. kade {to aktivno e vklu~ena vo nau~no-istra`uva~kata rabota.Cvetanov V i sor. Evropskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto respiratorno zdru`enie. Na Biolo{kiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god.. se steknuva so zvaweto doktor na biolo{kite nauki. Makedonija. klini~ka imunologija i alergologija. Na istiot fakultet vo 2002 god. Vo 2000 god. vo Skopje. Stru~no-nau~no e anga`irana na dve poliwa od medicinata na trudot: profesionalnata imunoalergologija i industriskata toksikologija pri {to kako pole na poseben interes se izdvojuva profesionalniot rinit i funkcionalnata nazalna dijagnostika so rinomanometriskiot metod. ^len e na Zdru`enieto za medicina na trudot. Vrabotena e vo Otsekot za alergii pri Institutot za medicina na trudot-Kolaborativen centar na SZO. kako i ~len na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. Eden e od avtorite na . R. Prilep. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. 16 Institut za medicina na trudot . gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister na biolo{kite nauki. Makedonija Dipl.

Na Medicinskiot fakultet .08. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1986 god. Avtor i koavtor e na pove}e od 60 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi i drugi stru~no nau~ni sobiri vo zemjava i vo stranstvo.Biografii na avtorite D-r Olivera K.1951 vo Kumanovo. ^len e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na klini~ka imunologija i alergologija. Avtor ili koavtor e na okolu 15 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. Vo 2001 god.Skopje diplomira vo 1978 godina. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1977 god. D-r Mimoza D. vodej}i go Kabinetot za imunoalergologija i le~ewe na astmata. D-r Valentina Petereska e rodena 1952 god. Poslednite 8 godini e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot. vo Struga. Marseni} e rodena na 17. vo Ohrid. U~esnik e vo nekolku nau~ni proekti. Kolaborativen centar na SZO. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. Spasovska e rodena na 07. ^len e na Upravnio odbor na Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. a specijalizacijata od klini~ka imunologija so alergologija ja zavr{uva vo 1984 godina na Vojno-medicinskata Akademija vo Belgrad. ^len e na Makedonskoto oftalmolo{ko zdru`enie. Kako avtor i koavtor ima objaveno 20 stru~ni i nau~ni trudovi. Na Klinikata za belodrobni bolesti i TBC vo Ni{ raboti 17 godini. Alergoimunolo{kite testovi so poseben osvrt na medikamentoznata alergija kako i vodewe na specifi~nata i nespecifi~nata imunoterapija se oblasti od interes vo nejzinata rabota. Od poseben stru~en i nau~en interes e prevencijata i ranoto otkrivawe i lekuvawe na o~nite bolesti. Otsek za pulmoalergologija i imunologija. osobeno onie so alergiska etiologija. U~estvuva vo edukacija na studenti po medicina i doktori na specijalizacija vo ramkite na zdravstveno-edukativniot proces na Institutot za medicina na trudot. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1985 god. Aktuelen rakovoditel e na RE Medicina na trudot vo JZU Zdravstven dom Ohrid. 04 1957 god. Unapreduvaweto na zdravjeto na rabotnoto mesto e pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. vo Oftalmolo{kiot kabinet. ja zavr{uva specijalizacijata po oftalmologija. klini~ka imunologija i alergologija 17 . Kolaborativen centar na SZO.

: Alergiskite bolesti vo R. klini~ka imunologija i alergologija. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. D-r @aneta Boceska e rodena na 08. e potpretsedatel i ~len na Upravniot odbor na Zdru`enieto. klini~ka imunologija i alergologija i IHAP. vo Ohrid. Na nivo na lokalnata samouprava aktivno u~estvuva so predavawa i vodewe na rabotilnici vo proektite “Zdrava ishrana”. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. proektot za izgotvuvawe na Upatstvoto za verifikacija. D-r Roza Naumoska e rodena vo Prilep 1954 god. a od 2002 god. a stru~noto usovr{uvawe po pulmologija i alergologija na Klinikata za pulmologija i alergologija vo 1983 god. specijalizacijata po op{ta medicina ja zavr{uva vo 1981 god. e na~alnik na Oddelenieto. 18 Institut za medicina na trudot . Respiratornite i alergiskite bolesti se pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. Kako avtor ili koavtor ima objaveno 24 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava.1962 god. So zvaweto primarius se steknuva vo 1995 god.06. Pulmologijata i alergologijata se pole na poseben interes vo nejzinata rabota. “Mentalna higiena” i LEAP.Kolaborativen centar na SZO . ^len e na Evropskoto zdru`enie za patologija i ~len na Pretsedatelstvoto na Makedonskoto zdru`enie na patolozi pri Makedonskoto lekarsko dru{tvo. Vo periodot 1998-2002 kako pretsedatel go vodi Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. U~esnik e na dvonedelniot seminar za zdravje i bezbednost pri rabotata vo [vedska.Cvetanov V i sor. ^len e na Ureduva~kiot odbor na Biltenot na Zdru`enieto za medicina na trudot kade{to u~estvuva so svoi tekstovi i komentari i prevodi od stru~nata literatura. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1980 god. prijava i registracija na profesionalnite bolesti i mnogu drugi aktivnosti kako zasluga za ovaa nagrada. so rabotni zada~i vo slu`bata za medicina na trudot i industriskite ambulanti vo Prilep. a vo tek e na poslediplomskite studii. vo Prilep. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1992 god. specijalizacijata po Patolo{ka anatomija ja zavr{uva vo 2005 god. Poseben e nejziniot pridones vo izgotvuvaweto na dokumenti za Nacionalnata strategija za medicina na trudot i organizacija i funkcija na slu`bite za medicina na trudot. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1975 god. a od 1999 god. Vrabotena e na Otsekot za pulmoalergologija na Internoto oddelenie vo Op{tata bolnica vo Ohrid od 1983 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. Makedonija D-r Qubica Andonoska e rodena 1950 god. Vrabotena e vo Oddelenieto za medicina na trudot vo Medicinskiot centar Prilep od 1981 god. Vrabotena e na Oddelot za patolo{ka anatomija pri JZO Op{ta bolnica Prilep. Avtor ili koavtor e na pove}e od 30 trudovi prezentirani na kongresi i seminari vo zemjata i vo stranstvo.

vo Kru{evo. a vo 2006 god. U~estvuva vo izrabotkata na LEAP (Lokalen ekolo{ki akcionen plan za op{tina Dojran) so poseben osvrt na vlijanieto na `ivotnata sredina na zdravjeto na lu|eto. Vraboten e vo JZO Medicinski centar Gevgelija . kako i na Albanian American Academy of Science vo SAD. Kako avtor ili koavtor ima objaveno desetina stru~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. Od 1988 god. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva na Medicinskiot fakultet vo Skopje. a specijalizacijata po medicina na trdot vo 1992 god. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Pri{tina vo 1985 god.09.Biografii na avtorite D-r Fanica Kapu{evska e rodena 1957 god. e vraboten vo Medicinskiot centar Debar.vo Debar. Pretsedatel ili ~len e na nekolku komisii od zdravstven karakter. So stru~ni trudovi u~estvuval na nekolku kongresi i seminari. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1960 god. Ma}elara e roden na 01. klini~ka imunologija i alergologija 19 . Poseben inters projavuva za profesionalnite o{tetuvawa od vibracii i alergiskite zaboluvawa. Vrabotena e vo Dispanzerot za medicina na trudot. Dobitnik e na pove}e priznanija i pofalbi. ^len e na Lekarskata komora na Makedonija. Vlijanieto na `ivotnata sredina vrz zdravjeto na lu|eto so poseben osvrt na mikroklimata na Dojran e pole na poseben interes vo negovata rabota. D-r Nikola Ajcev e roden na 04. Od Lekarskata komora na Makedonija e akreditiran za ispituva~ pri sproveduvaweto na stru~niot ispit na zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie. D-r Afrim M. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Zdru`enieto na lekarite po medicina na trudot vo Makedonija i ~len na Zdru`enieto na lekarite Albanci vo Makedonija.08.ambulanta Dojran. klini~ka imunologija i alergologija. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1983 god.1959 god. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. kako i na nekolku humanitarni nevladini organizacii. Zdravstven dom Peh~evo. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina.

Mijakoski Institutot za medicina na trudot. Stefanoski Slu`bata za medicina na trudot. Kolaborativen centar na SZO . d-r Sa{o B. Medicinski fakultet . Vasilevska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika. JZO ”Gradski apteki” .Cvetanov V i sor.sci Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita Skopje M-r phr Kostadina Jugreva. d-r Kristin V. Zdravstveniot dom .Skopje Ass. Medicinski fakultet . Makedonija Prof. d-r Rozalinda Isjanovska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika. Stoleski Institutot za medicina na trudot. Kendrovski. Kolaborativen centar na SZO . d-r Vladimir T. dipl.: Alergiskite bolesti vo R.Skopje Ass.Skopje Prof. Dr.Skopje Ass.Skopje D-r Vlado V.Ohrid 20 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . d-r Dragan G. farm.

Poglavje A A. Op{t del .

22 .

dijagnosti~kite i terapiskite postapki. Se razbira deka novite soznanija. Zatoa vo 1999 god. koja{to go pretstavuva aktuelniot mig na bazi~nata i klini~kata alergologija. povrzanosta so neposredniot (raniot) tip na ko`na reakcija i klini~koto manifestirawe so polenskata treska i/ili bronhijalnata astma. o~ni. ograni~enata pojava kaj nekoi lu|e (atopi~ari). Iako alergiskite bolesti se poznati mnogu odamna.Op{t del Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti Alergiskite bolesti vo poslednive decenii prerasnuvaat vo seriozen medicinski i socijalen problem. so nazalni. a so nego tie gi ozna~uvaat “razli~nite tipovi na lokalizirana ili generalizirana lihenifikacija. Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednive decenii {irum svetot i nivnoto prerasnuvawe vo seriozen medicinski i socijalen problem predizvika nivno intenzivno prou~uvawe i zna~ajno podobruvawe vo poznavawata na patogenetskite mehanizmi. a tipi~en pretstavnik e sezonskiot alergiski rinit. Vo ramkite na tie aktivnosti se javi i potrebata od revizija na dotoga{nata nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti i napu{tawe na nekoi termini bez nau~na i prakti~na opravdanost. a Makedonsko zdru`enie za bazi~na. GAP). klini~ka imunologija i alergologija 23 . Va`no mesto kaj alergiskite entiteti imaat polenozite. a so nego gi opi{uvaat reakciite na preosetlivost {to kaj nekoi lu|e gi predizvikuvaat odredeni supstancii od nadvore{nata sredina. ~ii{to osnovni celi se fokusirawe na sistemskata priroda na alergiskite bolesti i na potrebata od standardiziran i unificiran pristap vo nivnata dijagnostika i terapija. vo odreden moment }e ja nametnat potrebata od revidirawe i na aktuelnata revizija. za pojavata na poinakvo reagirawe (pojava na bolest) na oddelni lica na odredeni supstancii od nadvore{nata sredina koi se apsolutno ne{tetni za drugite lu|e. Ekspertite od pet sekcii i Izvr{niot odbor na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology. Spored podatocite na Evropskata bela kniga za alergija (European Allergy White Paper . Vo toa vreme Prausnitz i Küstner gi objavuvaat svoite sogleduvawa za pojavata na ranata ko`na reakcija kaj licata kaj koi{to dotoga{ ne se javuvala. EAACI) vo 2001 god.EAWP) sekoj tret `itel na planetata strada od edna ili pove}e alergiski bolesti. Poimot “atopija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmestuvawe) prvpat e upotreben od Coca i Cooke vo dvaesettite godini od minatiot vek. kako i o~ekuvawata na pacientite so alergiska bolest/bolesti. generaliziran nevrodermit ili manifestacii na atopija”. Terminot “alergija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmeneto reagirawe) e upotreben od von Pirquet vo 1905 god. ja objavija revidiranata nomenklatura i klasifikacija. belodrobni ili ko`ni manifestacii. terminite “alergija” i “atopija” prvpat se upotrebeni na po~etokot od minatiot vek. Sepak. Terminot “atopiski dermatit” prvpat e upotreben od Wise i Sulzberger vo dvaesetite godini. Osnovni karakteristiki na atopijata spored Coca i Cooke se familijarnata pojava. s¢ u{te postoi razlika pome|u postignatiot napredok i zadovolitelniot tretman (menaxment). do koi sekojdnevno se doa|a. nekolku evropski institucii go pokrenaa policentri~niot istra`uva~ki i interventen proekt “Globalen pristap kon pacientot” (Global Approach to the Patient. predizvikani od polenovite zrna i nivnite antigenski determinanti.

e rasvetlena ulogata na histaminot. perenealniot rinit. Kaj neatopi~nite lica pri ekspozicija na alergenot i negovoto navleguvawe vo organizmot doa|a do sozdavawe na specifi~en IgA (so {to se spre~uva navleguvawe na alergenot vo organizmot pri narednata ekspozicija) i/ili specifi~en IgG i IgM.Kolaborativen centar na SZO . kakvi {to se: bronhijalnata astma. Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti Spored aktuelnite soznanija. citokini i hemokini. Vo 1948 god. Ovie supstancii gi ozna~ile kako reagini. koi{to spored citokinite {to gi la~at se delat na dve suppopulacii. T-po 1 i T-po 2. a Otto ja pretpostavil nivnata citofilnost. Il-4 ja stimulira produkcijata na alergen-specifi~nite IgE koi{to preku specifi~nite receptori se vrzuvaat za mastocitite (tkivnite bazofili). Vo 1953 god.: Alergiskite bolesti vo R. Ulogata na levkotrienite i na~inot na nivnoto sozdavawe e rasvetlena vo 1983 god. poradi {to toj e ozna~en kako proalergiski. Istata godina. klasifikacijata na Coombs i Gell s¢ u{te ima zna~ewe. T-po 1 ja obezbeduvaat za{titata na organizmot od bakteriskite i virusnite infekcii. atopiskiot dermatit i/ili alergijata na hrana vo detstvoto i mladosta kaj bebiwata so infantilen egzem. odnosno pretpostavil deka reaginite stanuvaat aktivni duri otkako }e se vrzat za odredeni kletki. vo koja e potencirana razli~nata uloga na antitelata i T limfocitite vo reakciite na preosetlivost.Th ly) i posreduvan od razli~ni efektorni kletki.). eden od najva`nite medijatori na ranata alergiska reakcija. Osoben razvoj alergologijata bele`i vo poslednive pet decenii. Gi ozna~ile kako imunoglobulin E (IgE). interleukin 4 – Il-4. a T-po 2 od parazitnite infestacii. vo klini~kata praktika se vovedeni hormonite od korata na nadbubre`nata `lezda. levkotrieni i dr. a nivnata aktivnost e vo ramnote`a. a mo`ebi u~estvuvaat i vo odr`uvawe na bremenosta. Kaj atopi~arite ekspozicijata na alergenot na koj{to se senzibilizirani doveduva do aktivacija na T-po 2 i produkcija na nivnite citokini (interleukin 3 – Il-3. interleukin 13 – Il-13 i dr.) koi se odgovorni za ranata alergiska 24 Institut za medicina na trudot .. doka`uvaat deka reaginite se nova klasa na imunoglobulini. {to poradi nivniot izrazen antialergiski afekt pretstavuvalo presvrtnica vo lekuvaweto na astmata i drugite alergiski bolesti. {to vo 1968 god. Vo narednite istra`uvawa e utvrdena ~estata pojava na klasi~nite alergiski bolesti. So svoite podocne`ni istra`uvawa Cooke i Grove uka`uvaat na prisustvoto na termolabilni supstancii vo krvta na atopi~nite lica. Iako ovaa dihotomija ne e vo soglasnost so aktuelnite imunolo{ki soznanija za dinami~en imun odgovor orkestriran od T pomaga~kite (helper) limfociti (Tpo . imunolo{kiot odgovor na organizmot go rakovodat Th ly. so {to alergenot se neutralizira vo cirkulacijata. protivtela. odnosno do aktivacija na alergiskata kaskada. interleukin 5 – Il-5. ^ovekot sekojdnevno e opkru`en i stapuva vo kontakt so golem broj alergeni. Sopru`nicite Ishizaka vo 1966 god. i Bennich i Johansson vo 1967 god. polenskata treska. Makedonija prethodno primile serum od atopi~ni lica. So premostuvawe na dve molekuli na IgE od alergenot doa|a do degranulacija na mastocitot i osloboduvawe na negovite medijatori (histamin. Coombs i Gell ja promoviraat klasifikacijata na alergiskite reakcii na ~etiri tipovi (I – IV). Kaj atopi~arite dominira aktivnosta na T-po 2 imuniot odgovor.Cvetanov V i sor. e prifateno od Internacionalniot referenten centar na SZO za imunoglobulini.

plazmocitite. eozinofilniot katjonski protein–EKP. nepoznat alergen) pri {to doa|a do razvoj na inflamacija koja.). rinokonjunktivitot. kako na primer superantigenot odnosno enterotoksinot na Staphylococcus aureus (se smeta deka ima uloga vo eozinofilnata inflamacija i poliklonalniot IgE odgovor pri atopiskiot dermatit. odnosno najverojatno se raboti za poligensko nasleduvawe. dodeka rinitot i astmata predizvikani od alergeni od vozduhot se razvivaat podocna. Vo prvata godina od `ivotot dominiraat ko`nite i gastrointestinalnite simptomi. [ema br. dendriti~nite kletki (dejstvuvaat kako protivgenprezentira~ki kletki . ~esto predizvikani od alergeni od hranata. gastrointestinalnite simptomi i karakteristi~nite ko`ni lezii.). Vo tipi~nite alergiski klini~ki manifestacii spa|aat: astmata. 1. nealergiska urtikarija i dr. ko`a) i nivnata aktivacija (osloboduvawe na medijatori). nealergiski rinit. Il-5 ja stimulira maturacijata na eozinofilite vo koskenata sr`. mastocitite i eozinofilite. potoa ~adot od tutunot i drugi vnatre{ni i nadvore{ni aeropolutanti i drugi.rana alergiska reakcija Vo procesot na aktivacijata alergiskata kaskada pri ekspozicijata na alergen uloga imaat i nekoi adjuvantni faktori. nivnata regrutacija od koskenata sr` i cirkulacijata vo soodvetnoto tkivo (respiratorna mukoza. spored svoite patohistolo{ki karakteristiki i klini~kite manifestacii {to gi predizvikuva. Zasega ne e poznat specifi~en genetski marker za atopijata. 1. Atopi~noto lice vo tekot na `ivotot ~esto razviva nekolku alergiski bolesti {to vo literaturata se ozna~uva kako atopiski mar{. kako i pri nealergiskata sinonazalna polipoza). Najva`ni. kletki na alergiskata reakcija se T-po 2. a se smeta deka odredena uloga imaat i trombocitite. do sega poznati. Atopijata pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za sozdavawe na specifi~ni IgE antitela pri ekspozicija na nadvore{nite alergeni i mo`no razvivawe na alergiski simptomi. Rizikot za razvoj na IgE-posreduvana alergija kaj dete so dva atopi~ni roditela iznesuva 40-60%. dodeka kaj dete so neatopi~ni roditeli toj iznesuva 5-10%. Osobeno zna~ewe imaat katjonskite proteini {to se osloboduvaat od eozinofilite (majorniot bazi~en protein–MBP. eozinofilnata peroksidaza i eozinofilniot nevrotoksin). Poso~eni se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 25 . epitelnite i endotelnite kletki. Zaedno so drugite medijatori tie se odgovorni za docnata alergiska reakcija (6-8 ~asovi posle ekspozicijata na alergenot) i alergiskata inflamacija.Op{t del reakcija koja{to se javuva 1-2 ~asa posle ekspozicijata na alergenot ({ema br. Alergiska kaskada . Vo nekoi slu~ai opi{anata kaskada ja aktivira nepoznat pottiknuva~ (infektiven agens.PPK). ne se razlikuva od onaa kaj klasi~nite alergiski bolesti (pr. nealergiska astma. iritans.

hiperreaktivnost i drugi za ozna~uvawe na navedenata pojava.: Alergiskite bolesti vo R. [ema br. atopijata vklu~uva i nekoj vid zgolemena osetlivost na celnite organi. na primer: nespecifi~na bronhijalna reaktivnost kaj licata so astma.) 26 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . osven IgE produkcijata. naru{ena barierna funkcija na ko`ata kaj atopi~nite lica itn. na primer reakciite na ubod od insekti ili lekovi.Cvetanov V i sor. Makedonija nekolku genski lokusi odgovorni za nekoi fenomeni povrzani so atopijata. Postojat indicii deka. Preosetlivosta ili hipersenzitivnosta se definira kako pojava na objektivno reproducibilni simptomi i znaci inicirani od ekspozicijata na definiran stimul vo doza tolerirana od normalnite lica. e pretstavena na {emata br. Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti Revidiranata kalsifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti spored Position paper na EAACI od 2001 god. Klasifikacija na reakciite na preosetlivost (Johansson et al. 1. Se prepora~uva napu{tawe na terminite idiosinkrazija. IgE produkcija. intolerancija. Vo otsustvo na genetski marker. toksi~nite supstancii i avtoimunite reakcii. So ovaa definicija se isklu~uvaat klasi~nite odgovori na organizmot na infektivnite agensi. prisustvoto na IgE antitelata vo otsustvo na simptomi ne zna~i bolest. kakvi {to se: bronhijalna hiperreaktivnost i drugi. a se potenciraat reakciite {to se javuvaat kaj nekoi lica pri ekspozicija na nadvore{nite faktori. IgEposreduvani reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~ni lica. 2. atopi~noto lice ne mo`e da bide identifikuvano pred da razvie senzibilizacija na odreden alergen. Od druga strana. Isto taka.

toj se ozna~uva kako IgE-posreduvan alergiski rinit.1% kaj decata Alergeni Alergenite se protivgeni koi{to predizvikuvaat reakcii na preosetlivost posreduvani od imunolo{ki mehanizmi. denes retkata serumska bolest. celijakijata i dr. alergija na ubod od insekti. Ne IgE-posreduvanata alergija e predizvikana od antitela od drugite klasi. Makedonija od 2003 god. odnosno senzibilizirani limfociti. niskomolekulski soedinenija. Dokolku e doka`ana ulogata na IgE vo patogenezata na alergiskiot rinit. {to gi pravi pogodni za vrzuvawe so razli~ni receptori. mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija dejstvuvaj}i kako hapteni. alergiskiot kontakten dermatit. hrom. a se napu{taat terminite psevdoalergiski reakcii. Vo najgolem broj slu~ai alergenite {to reagiraat so IgE i IgG protivtelata se proteini. Isto taka. Vo najgolem broj slu~ai.8%. kako izocijanatite ili anhidridite. formaldehid i dr. alergiskiot alveolit i dr. preosetlivost na aspirin) se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost. odnosno 41. klini~ka imunologija i alergologija 27 . obi~no proteini. Vo R.6% kaj vkupniot broj ispitanici. idiosinkrazija i sl. a ne bolest. Alergiski rinit Alergiskiot rinit se definira kako hroni~en rinit predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. Se potencira zna~eweto na terminot atopija kako predispozicija. Makedonija prevalencijata na alergiskite bolesti iznesuva 35.). protivtelata odgovorni za alergiskite reakcii pripa|aat na klasata IgE i ovoj tip alergija e ozna~en kako IgE-posreduvana alergija. Alergijata mo`e da bide posreduvana od protivtela ili od kletki. Reakciite na preosetlivost predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (pr. pri kontaktniot alergiski dermatit alergenite se niskomolekulski soedinenija (nikel. Vo Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Alergija Alergijata se definira kako reakcija na preosetlivost predizvikana od imunolo{ki mehanizmi.Op{t del Atopija Atopijata se definira kako li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na ekspozicija na niski dozi na alergeni. prevalencijata na atopijata kaj vozrasnata populacija iznesuva 34.) koi dejstvuvaat kako hapteni i reagiraat so T li. medikamentozna alergija i dr. Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. pr. odnosno glikoproteini so molekulska te`ina od 10 000 do 40 000 daltoni koi vo svojot sostav imaat dosta polarni i hidrofilni aminokiselini. Treba da se potencira deka IgE-posreduvanite alergiski reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~nite lica (pr.). i predispozicija za razvoj na tipi~ni simptomi kako astma. obi~no IgG (pr.4% kaj vozrasnite i 25. Poretko. rinokonjunktivit ili egzem/dermatit. Alergijata mo`e da bide predizvikana i od kletki.

urtikarija/angioedem. Atopiski egzem/dermatit sindrom Alergiskiot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS) pretstavuva zaboluvawe predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. odnosno egzogena i endogena astma.4%. deca 16. odnosno ulogata na IgE.1%. da se zamenat so terminite intermitenten i perzistenten alergiski rinit. alergiska purpura. Astma Astmata vo ~ija patogeneza se doka`ani imunolo{kite mehanizmi. IgE-povrzaniot AEDS (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan.) se ozna~eni kako nealergiski rinit. e ozna~ena kako alergiska astma.8% (vozrasni 23. alergiskite bolesti na ko`ata se mnogu poraznovidni. sezonskiot i celogodi{niot. alergiski granulomatozni ko`ni reakcii i dr. Alergiski bolesti na ko`ata Za razlika od alergiskite bolesti na respiratorniot trakt koi{to se karakteriziraat so uniformna simptomatologija.5%) Alergiski konjunktivit Alergiski konjunktivit e vospalenie na konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. dodeka vo drugite slu~ai se raboti za nealergiska astma. so toa {to za slu~aite na sezonskite nazalni simptomi {to se javuvaat kaj licata senzibilizirani na poleni terminot sezonski alergiski rinit e validen. odnosno se manifestiraat kako: atopiski egzem/dermatit. Prevalencijata na astmata kaj vozrasnata grupa od 20 do 44 god. iznesuva 5. alergiski kontakten egzem/dermatit. Makedonija dokumentot na SZO “Allergic rhinitis and its Impact on Asthma (ARIA)” se prepora~uva terminite na dvete formi na IgE-posreduvaniot alergiski rinit. IgE-posreduvaniot alergiski konjunktivit se javuva vo forma na intermitenten ili perzistenten. Alergiski rinokonjunktivit e vospalenie na nazalnata sluznica i konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi.Cvetanov V i sor. hiperreaktivna rinopatija i sl. medikamentozni egzantemi. alergiski vaskulit.Kolaborativen centar na SZO . a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka 28 Institut za medicina na trudot . Preostanatite formi na hroni~niot rinitis {to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi (ozna~eni kako vazomotoren rinit. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnata populacija iznesuva 12.9%. Se prepora~uva napu{tawe na terminite extrinsic i intrinsic astma. Prevalencijata na alergiskiot rinitis kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 20.: Alergiskite bolesti vo R. Preostanatite formi na konjunktivit koi{to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiski konjunktivit.

a vo otsustvo na IgE senzibilizacija.2%.5% (vozrasni 11. Nealergiska urtikarija e forma na urtikarija predizvikana od neimunolo{ki mehanizmi. a se prepora~uva napu{tawe na terminite “intrinsic atopiski dermatit”.8%. Terminot iritanten/toksi~en kontakten dermatit se prepora~uva za slu~aite vo ~ija{to patogeneza ne se vklu~eni imunolo{kite mehanizmi. dominantno celularni (T-po 1). Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. Vo slu~aite na doka`ana uloga na IgE protivtelata vo patogenezata se koristi terminot IgE-posreduvana urtikarija. deca 5. se klasificiraat spored vidot na alergeni {to gi predizvikuvaat. Makedonija od 2003 god.0%). naod na alergen-specifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. a se karakterizira so pozitiven patch test na inhalatorni ili nutritivni alergeni. klini~ka imunologija i alergologija 29 . Alergija na hrana pretstavuva preosetlivost na odreden vid/vidovi hrana predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Prevalencijata na preosetlivost na lekovi vo R.3%.Op{t del definiran kako “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. Vtorata forma na alergiskiot AEDS e ozna~ena kako T-li . Prevalencijata na AEDS kaj decata iznesuva 3. Makedonija kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 10.povrzan AEDS. lekovi i ubod od insekti Slu~aite na preosetlivost kade klasifikacijata bazirana na odreden organ ili sistem e neadekvatna. Kontakten egzem/dermatit Alergiski kontakten egzem/dermatit e forma na kontaktniot dermatit predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. prevalencijata na preosetlivost na hrana kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 4. deca 9.2% (vozrasni 3. Urtikarija Alergiskata urtikarija pretstavuva forma na urtikarija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Alergija na hrana. IgE-posreduvana alergija na hrana e formata na nutritivna alergija vo ~ija{to patogeneza e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. Drugite slu~ai na preosetlivost na hrana se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost na hrana.8%). Nealergiskiot AEDS pretstavuva AEDS predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. Sli~ni termini se primenuvaat i vo slu~aite na preosetlivost na medikamenti i ubod (venom) od insekti. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. “kriptogen atopiski dermatit”.

Makedonija prevalencijata na preosetlivost na ubod od insekti kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 3. 9. Hipotenzijata i te{ka forma na bronhospazam ne mora da bidat prisutni za reakcijata da se ozna~i kako anafilakti~na. Alergiska anafilaksa pretstavuva reakcija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Changing the nomenclature: fashion or necessity? Allergy 2001. 8 (23). pr. 59: 268272. The expanding universe of T-cells subsets: Th1. Allergy 2001. ARIA and GAP extending still further. 59: 124-138. Literatura 1. Punnonen J. Mosmann TR. Summer School’02. 17: 139-146. A revised nomenclature for allergy. 13. 2002: 162-167. Kolevski P. Sofia. Bonini S. Allergy 2002. Munitz A. 30 Institut za medicina na trudot . Bulgaria. Th2 and more. Eur Resp Mon 2003. Aversa G.8%). Anafilakti~kata reakcija se razviva postepeno. 5. Frew AJ. 3. odnosno po~nuva so ~e{awe vo grloto. European Union meets the challenge of the grown importance of allergy and asthma in Europe. Eosinophils: “new” roles for “old” cells. Eosinophils and T-lymphocytes in late fase allergic reactions. van Ree R et al. von Hertzen LC. Drugite. 12. 7. dlankite ili tabanite i lokalna urtikarija. J Allergy Clin Immunol 1990. Poretko anafilakti~nata reakcija e predizvikana od IgG ili kleto~noposreduvani mehanizmi. Bousquet J et al. generalizirana ili sistemska reakcija na preosetlivost. Bousquet J. Ansotegui R. 57: 661-662. 1995: 93-104. Allergic basis of asthma. Anafilaksa Anafilaksata pretstavuva te{ka.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. An EEACI position statement from the EAACI nomenclature task force. a kulminira so te{ka forma na hipotenzija i kardiovaskularen kolaps. predizvikana od konsumirawe kikiritki ili ubod od p~ela. 85: 533-539. Osnovni imunolo{ki metodi. Asthma and atopy – the price of affluence? Allergy 2004. 59: 1-5. Nau~niot trud . Sad S.da se napi{e i da se objavi.5%. Skopje: Institut za imunobiologija i humana genetika. se razviva vo multiorganska reakcija vo koja dominira te{ka forma na bronhospazam. Kay AB. 74-84. 8. Frew AJ. `ivotno-zagrozuva~ka. Spiroski M. Role of IL-4 and IL-13 in synthesis of IgE and expression of CD23 by human B-cells. Spiroski M. act globally”. Makedonija Vo R. 6. mnogu poretki reakcii na preosetlivost vo koi ne se vklu~eni imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiska anafilaksa. Bousquet J. Allergy 1994. 11.Kolaborativen centar na SZO . 10. Allergy 2004.1% (vozrasni 2. 56 (9): 809-812. Johansson SOG. 49: 576-586. Hourihane JO’B. deca 3. Allergy 2004. Levi-Schaffer F. 4. a se prepora~uva napu{tawe na terminot anafilaktoidna reakcija. Obi~no se raboti za IgEposreduvana anafilaksa. Haahtela T. Cocks BG et al. Van Cauwenberge P. Skopje: MEDIS informatika. Allergy as a global problem: “Think globally. Immunology Today 1996. 56 (9): 813-824. 2.

oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci mo`at da ponudat primenlivi podatoci za analiza na sostojbite. neophodno e da se analizira morbiditetot vo sekoja od ovie funkcionalni kategorii na postavenost na zdravstveniot sistem. pristap i instrumenti za pribirawe. Pri~inata za nivnata neupotreblivost mo`e da se locira vo dve grupi na problemi: 1. vo na{ata zemja postoi dolga tradicija na pribirawe. Za `al. kakvi {to se alergiskite zaboluvawa na razli~ni organi i sistemi. Vo Republika Makedonija postoi Zakon za evidencija vo oblasta na zdravstvoto (Sl. nasproti site relativno dobro postaveni preduslovi (zakonska i podzakonska osnova. kadrovskata ekipiranost i drugi podatoci za sostojbata vo zdravstvenite organizacii i zdravstvoto vo celost. Organizacijata na zdravstvenata za{tita na oddelni kategoriipopulacioni grupi na naselenieto se temeli na vospostavuvawe na nekolku funkcionalni kategorii. osobeno vo segmentot na privatnoto zdravstvo. 2. iskoristenosta na kapacitetite. sekundarna i tercijarna zdravstvena za{tita. dijagnoza i lekuvawe za eden osobeno aktuelen zdravstveno-ekolo{ki problem. slabosti i nedoslednosti vo sproveduvawe na zakonski utvrdenite obvrski za redovno prijavuvawe na registriranite zaboluvawa-sostojbi vo oddelni funkcionalni edinici na zdravstveniot sistem. za utvrduvawe na sostojbite vo vrska na frekvencijata i dinamikata na javuvawe na oddelni bolesti. nesoodveten sistem. Vesnik br. planirawe na potrebite i procenka na direktnite i indirektni tro{oci za prevencija. 37/79) vrz ~ija osnova proizleguva obvrskata za vospostavuvawe na soodveten zdravstveno-statisti~ki sistem baziran na sledewe na morbiditetot. obrabotka i objavuvawe na podatocite Postavenost na zdravstveniot sistem i mo`nosti za pribirawe i obrabotka na zdravstveno-statisti~ki podatoci Vo soglasnost so osnovnite principi za dostapnost. mortalitetot. obrabotka i objavuvawe na zdravstveno-statisti~kite podatoci. Ottuka i o~ekuvawata deka. ambulantno-poliklini~kata i bolni~kata zdravstvenata za{tita na naselenieto vo Republika Makedonija se obezbeduva na tri nivoa – primarna. i toa: • zdravstvena za{tita na decata • zdravstvena za{tita na u~ili{nite deca i mladinata • zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie • zdravstvena za{tita na rabotnicite • zdravstvena za{tita na `enite Ottuka. klini~ka imunologija i alergologija 31 . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. efikasnost i racionalnost. Istovremeno. redovno pribirawe i objavuvawe na podatocite) neosporen e faktot deka raspolo`ivite podatoci se prakti~no neupotreblivi. vklu~uvaj}i gi i zaboluvawata so alergiska etiologija. Dopolnitelno.statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti Sostojbi vo Republika Makedonija Utvrduvaweto na specifi~ni zdravstveni indikatori i nivno lesno i brzo pribirawe se osnova za vospostavuvawe na odr`liv sistem za upravuvawe so alergiskite bolesti.Op{t del Relevantnost na nacionalniot .

nekoherentna i onevozmo`uva globalna procenka. Kone~no. Makedonija podatocite od rutinskata zdravstvena statistika se pribiraat oddelno za naselenieto koe `ivee vo urbanite i ona vo ruralnite podra~ja na zemjata. Ostanuva otvoreno pra{aweto dali na sosem identi~en na~in vaka vospostavenata nacionalna zdravstvena statistika dava mo`nost da se dojde do podatoci za site zaboluvawa. Za `al. vo re~isi site segmenti na zdravstvoto. neosporen e podatokot deka taa dava mo`nost za analiza na nekoi sostojbi kaj oddelni populacioni grupi koi spored svoite demografski i socio-ekonomski karakteristiki imaat odredeni specifi~nosti vo odnos na registriraniot morbiditet. Vo na{ata zemja ve}e deset godini vo upotreba e Desettata me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi (MKB-10). zdravstvenata evidencija se u{te s¢ vodi manuelno. I pokraj toa {to na prv pogled se ~ini deka vaka vospostavenata morbiditetna statistika e frakcionirana. nivnoto pribirawe i dostavuvawe do ovlastenite specijalizirani javno zdravstveni organizacii na regionalno nivo. I pokraj s¢ pointenzivnoto navleguvawe na informati~kata tehnologija vo site segmenti na rabotata. a potoa i na nacionalno nivo. Ottuka i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite. Ona {to e osobeno zna~ajno. Od druga strana. kako sostaven del na MKB-10. Slabite to~ki se lociraat vo doslednoto prijavuvawe i registriraweto na utvrdenite sostojbi vo zdravstvenite organizacii. se primenuvaat ovie standardni listi za tabelirawe. so mali isklu~oci kako odraz na odredeni specifi~nosti vo nekoi funkcionalni kategorii na zdravstveniot sistem. Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija Koga se govori za prednostite i slabostite vo obezbeduvawe podatoci za morbiditetot od alergiski zaboluvawa na oddelni organi i sistemi. Ovaa klasifikacija se bazira na alfanumeri~ka {ema na {ifrirawe koja se sostoi od edna bukva po koja sledat tri brojki so mo`nost za klasifikacija na bolestite na trizna~ni i ~etirizna~ni nivoa. otsustvoto na edinstveno softversko re{enie i mre`no povrzuvawe na site zdravstveno-statisti~ki subjekti go pravi ovoj sistem krajno nefunkcionalen vo odnos na potrebite na site negovi korisnici. tehnolo{kiot aspekt na postavenost na ovoj kompleksen sistem go pravi krajno ~uvstvitelen kon mo`nosta za gre{ki i propusti. potreben e kus komentar na mo`nostite koi gi dava oficijalniot sistem za obele`uvawe na bolestite i sostojbite i nivnata implementacija vo nacionalniot sistem za evidencija i registrirawe na morbiditetot. Sostojbite vo odnos na oddelnite alergiski entiteti koi se predmet na ovaa studija vo svetlo na mo`nostite koi gi dava MKB-10 se dadeni vo prodol`enie. vaka slo`eniot sistem e celosno otvoren kon golem broj subjektivni slabosti koi ~esto pati ja doveduvaat vo pra{awe relevantnosta na dobienite podatoci. {to bi gi zainteresirale onie koi gi donesuvaat odlukite i ja kreiraat zdravstvenata politika bazirana na podatoci.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. nivnata obrabotka i dostapnost na objavenite podatoci. a e vo funkcija na zgolemuvawe na komparabilnosta na pribranite podatoci e postoeweto na standardna lista za tabelirawe na morbiditetot. 32 Institut za medicina na trudot . Podatocite koi sledat podolu vo ovaa kniga jasno argumentiraat deka koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija odgovorot na ova pra{awe e negativen.Kolaborativen centar na SZO .

ova zaboluvawe spa|a vo grupata na drugi bolesti na respiratorniot trakt {to se klasificiraat vo kategorijata J30-J39.57 828 81.15 Vkupno 8848 65. kako i i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite se vo soglasnost so MKB – 10 Listata za tabelirawe na morbiditet.44 2784 17. u~ili{nite deca i mladinata.7 733 72.27 947 87.53 1346 17.1 alergiski rinit predizvikan so polen (dadenite sinonimi se: alergija na polen.42 791 62.0 vazomotoren rinit • J30.35 881 81. jasno se nametnuva zaklu~okot deka alergiskiot rinit. Vazomotoren i alergi~en rinit. hroni~en rinit.3 drug alergiski rinit (dolgogodi{en alergiski rinit) • J30.4 1438 18.28 `eni 1049 13.76 {kolska ma`i 556 41.14 trud `eni 4233 62.91 op{ta ma`i 1504 19.11 695 54.58 Vkupno 1058 40.36 `eni 401 39. So primena na ~etirizna~nata klasifikacija se otvora mo`nost za dopolnitelna klasifikacija na site zna~ajni dijagnosti~ki aspekti na ovoj entitet.1 6485 47.26 746 55.04 6951 51. nazofaringit i faringit i drugi zaboluvawa na nosot i nazalnite sinusi vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina J30-J31 1998 1999 2000 J33-J34 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 535 49.14 2920 43.22 `eni 502 39. J33-J34.7 1614 77.48 2024 26. Vo prodol`enie se prika`ani dostapnite podatoci koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija od alergiski rinit za periodot od 1998 do 2000 godina.25 1441 54.02 Vkupno 2553 16.92 3905 25.16 895 66.5 3761 55.01 3565 52.Op{t del Alergiski rinit Spored MKB-10.2 drug sezonski alergiski rinit • J30.4 alergiski rinit. Koristej}i ja trozna~nata klasifikacija alergiskiot rinit spa|a vo grupata J30-vazomotoren i alergiski rinit. Vo nea alergiskiot rinit e prika`an zbirno.14 medicina na ma`i 4615 67. So ogled na toa deka ovie grupi bolesti zna~ajno u~estvuvaat vo strukturata na respiratornite morbiditet kaj site populacioni grupi.67 Prika`anite podatoci odat vo prilog na prethodno iznesenata konstatacija deka oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci se prakti~no neupotreblivi koga stanuva zbor za sledewe na frekvencijata na javuvawe i razvojnata tendencija na alergiskiot rinit.32 1686 64. i toa: • J30. ne mo`e da bide analiziran vo odnos na negovata frekvencija na javuvawe. polenska treska i polinoza) • J30.97 Vkupno 936 44. neozna~eno Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata. klini~ka imunologija i alergologija 33 . I pokraj neupotreblivosta na ovie podatoci treba da se istakne deka od godina vo godina kaj nekoi funkcionalni kategorii Makedonsko zdru`enie za bazi~na.55 3190 47. kako specifi~en entitet.07 1775 84.36 1881 24. vo edna golema grupa na entiteti koi se odnesuvaat na bolesti na nosot i nazalnite sinusi i se bele`at so {ifrite J30-J31.

2 drug akuten konjunktivit • N10.4 hroni~en konjunktivit • H10.8 Vkupno 13498 644.4 `eni 6329 616.44 Vkupno 3148 23. Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.47 10549 134.52 20791 133.8 drug konjunktivit • N10.49 3300 24. konjunktivit.04 1561 22.62 15932 760.2 op{ta ma`i 10381 134. Registriran morbiditet od konjunktivit i drugi zaboluvawa na konjunktivata vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina 1998 1999 2000 H10-H13 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 7169 661.3 akuten konjunktivit. Makedonija od zdravstveniot sistem kaj nas (zdravstvena za{tita na decata.32 Vkupno 10772 410.04 trud `eni 1641 24.7 Vkupno 20498 131. pri {to vo trozna~nata kategorija N10 spa|aat: • N10.78 4909 385.Cvetanov V i sor. Poradi toa vo oficijalnata zdravstvena statistika alergiskiot konjnuktivit e prika`an zbirno.81 10362 134.25 1226 18.1 akuten atopi~en konjunktivit • H10.19 10687 136. Alergiski konjunktivit Spored MKB-10 ova zaboluvawe spa|a vo grupata zaboluvawa na konjuktivata {to se klasificiraat vo kategorijata N10-N13.32 7016 647.26 34 Institut za medicina na trudot .14 2787 20.Kolaborativen centar na SZO .01 `eni 10117 129.0 mukopurulenten konjunktivit • N10. u~ili{nite deca i mladinata i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite proizleguvaat od MKB .10 Listata za tabelirawe na morbiditet.83 1849 27.86 medicina na ma`i 1507 22.96 6232 616.12 1451 21.32 `eni 5346 419.47 4334 340.: Alergiskite bolesti vo R.87 4489 332. vo grupata bolesti na konjunktivata (N10-N13) kade pokraj ova zaboluvawe spa|aat i drugite zaboluvawa na konjunktivata.18 8823 336.78 {kolska ma`i 5426 401.56 10242 133.55 13248 632. Podatocite koi se odnesuvaat na sostojbata vo odnos na alergiskiot konjnuktivit vo Republika Makedonija vo periodot 1998-2000 godina se prika`ani vo prodol`enie.8). tuku toj se stava vo kategorijata na drug konjunktivit (N10.98 21049 135.9.5 blefarokonjunktivit • H10.47 9662 368. neozna~eno Od prikazot jasno proizleguva deka MKB-10 duri i so primena na ~etirizna~nata klasifikacija ne dava mo`nost za klasifikacija na alergiskiot konjunktivit.96 7483 740. neozna~eno • N10. u~ili{nite deca i vozrasnoto naselenie) ovie zaboluvawa poka`uvaat zgolemena frekvencija na javuvawe.7 4753 351.21 8449 779.

raspolo`ivite podatoci nuduat mo`nosti za evaluacija na sostojbata.62 517 3. bez zna~jni razliki vo odnos na polot i varijacii vo periodot od tri posledovni godini.37 2000 broj 3270 3418 6688 167 121 288 stapka/10000 42.31 45.01 trud `eni 304 4. J45-J46 1998 1999 2000 (bez J45. klini~ka imunologija i alergologija 35 .9 astma.0 predominantno alergiska astma. Nasproti toa.65 43. neozna~eno Kategorijata J46 spored MKB-10 e rezervirana za status asrmatikus (akutna te{ka forma na astma).0) broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 medicina na ma`i 325 4.24 209 3.36 274 4. na u~ili{nite deca i mladinata i na slu`bite za op{ta medicina. Astma vo R.1 nealergiska astma • J45.95 3.57 44. kategoriite J45 i J46 se prika`uvaat zaedno. obrabotka i objavuvawe na podatocite za astmata se dizajnirani za da mo`at da dadat uvid vo sostojbata so astmata (vkupno) i alergiskata astma.49 219 3.43 3 3.12 medicina na trud Astma vo R. rinit so astma.47 43.18 3.55 So ogled deka listite za tabelirawe. J45. So ogled na specifi~nostite na morbiditetot na rabotni~kata populacija. Vo taa smisla mo`e da se konstatira deka stapkata na morbiditet od predominantno alergiska astma kaj vozrasnoto naselenie vo Republika Makedonija iznesuva 45/10000. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. koja gi opfa}a slednive kategorii: alergiski bronhit.21 3. morbiditetnat stapka kaj profesionalno eksponiranite rabotnici e re~isi deset pati pomala otkolku kaj vozrasnoto naselenie i vo periodot 1998-2000 godina poka`uva tendenMakedonsko zdru`enie za bazi~na.8 me{ana astma • J45.79 2. Makeadonija vo slu`bata za medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 god.06 2.0 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3456 3444 6900 205 217 422 stapka/10000 44.8 483 3.57 3.75 298 4.88 43. Spored MKB-10 Listata za tabelirawe. pokraj kategoriite J45-J46 vnesena e i ~etirizna~nata kategorija J45.44 1.1 1999 broj 3412 3569 6981 244 215 459 stapka/10000 44.0. pribirawe. vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. ekstrinzi~na atopi~na astma i senska treska so astma. Ovoj pristap e primenet i vo nacionalnite listi za pribirawe na podatocite vo slu`bite za zdravstvena za{tita na decata.98 44. • J45. atopi~na astma.09 Vkupno 629 4.Op{t del Bronhijalna astma Spored MKB-10 alergiskata astma e pretstavena so trozna~nata kategorija J45 kade spa|aat slednive ~etirizna~ni kategorii: • J45.

desetkratnoto pomalo javuvawe na astmata kaj profesionalno eksponiranite rabotnici te{ko deka mo`e da najde logi~no objasnuvawe. Vo slu`bata za op{ta medicina posebno se pribiraat podatocite za alergiskiot kontakten dermatit (L23).81 36 Institut za medicina na trudot . Vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina se tabeliraat dermatitot i egzemot (L20-L30) i urtikarijata L50.63 9450 451.44 3445 255.59 8306 396. neozna~eniot kontakten profesionalen dermatit i egzem (L25.4).0 Besnier-ov prurigo • L20. urtikarijata-vkupno (L50) i alergiskata urtikarija (L50.85 Vkupno 7541 287.1).9 Atopi~en dermatit.Kolaborativen centar na SZO .04 3470 256. neozna~eniot dermatit (L30.) neinfektivniot alergi~en dermatit na o~niot kapak (N01. neozna~eno Alergi~niot kontakten dermatit se {ifrira so trozna~nata kategorija L23.84 4927 454. Atopiski dermatit Spored MKB-10 za atopiskiot dermatit e rezervirana trozna~nata kategorija L20 vo koja spa|aat: • L20.65 4088 321.: Alergiskite bolesti vo R.73 4367 402.00 4188 328. iritanten kontakten dermatit (L24). ovie zaboluvawa se grupiraa vo golema grupa t. iritanten kontakten dermatit.8 drug atopi~en dermatit (vklu~uva – egzem i nevrodermatit) • L20. Vo MKB-10 Listata za tabelirawe.35 7533 287. polenskiot (L22). dermatit od pelena (salveta). O~igledno e deka na atopiskiot dermatit mu e posveteno posebno vnimanie pri utvrduvaweto na nacionalnite listi za tabelirawe na bolestite vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. Makedonija cija na namaluvawe. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. Vo ovie slu`bi se pribiraat i prika`uvaat (tabeliraat) podatocite za alergiski kontakten dermatit (L23).n.05 7658 291. alergi~en kontakten dermatit.95 4523 447.Cvetanov V i sor. urtikarijata-vkupno (L50) i posebno za alergiskata urtikarija (L50. Od ovaa kategorija se isklu~eni neozna~enata alergija (T78. I dokolku namaluvaweto na morbiditetnata stapka mo`e da se objasni so organizacionite promeni vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. onoj predizvikan od vnatre{no vneseni supstanci (L27. Vo prodol`enie se prika`ani podatocite koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija za atopiskiot i drugite vidovi dermatit. drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10 –L99). iritativniot kontakten dermatit (L24) i nekoi drugi entiteti koi ne se zna~ajni za ova istra`uvawe. dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) registriran vo R.77 Vkupno 7698 367. Morbiditet od atopi~en dermatit i drugi vidovi dermatit (seboroi~en dermatit. vo slu`bite za zdravstvena za{tita na predu~ili{nite i u~ili{nite deca 1998 1999 2000 L20-L30 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 4008 369.9).5 `eni 3690 365.3 3939 398. eksfolijativen dermatit.89 `eni 3969 311. zna~ajnoto namaluvawe na brojot na slu`bite za medicina na trud i namaluvaweto na brojot na rabotoaktivnoto naselenie. Pri~inite verojatno se sokrieni vo metodologijata za pribirawe i obrabotka na podatocite.0).0).25 {kolska ma`i 3572 264.9).

preosetlivost i idiosinkrazija • T88.36 7.1) i na fototoksi~niot odgovor na lek (L56.0).6 anafilakti~en {ok poradi nesakan efekt na adekvaten lek ili medikament.29 1.46 1. soodvetno apliciran.32 50.77 7.23 8.04 9. klini~ka imunologija i alergologija 37 .7 neozna~en nesakan efekt od lek ili medikament. Vo listite za tabelirawe preosetlivost na lekovi isto taka se prika`uva Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kako i na neozna~eniot dermatit vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite vo periodot 1998 do 2000 godina.5) • T88. Alergi~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 godina L23 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3336 3979 7315 737 612 1349 stapka/10000 43.0 infekcija po imunizacija • T88.58 49.88 2000 broj 3695 3971 7666 520 450 978 stapka/10000 47.3 maligna hipertermija poradi anestezija • T88.Op{t del Vo prodo`enie se prika`ani podatocite za alergiskiot kontakten dermatit registriran vo slu`bata za zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie i na profesionalno eksponiranite rabotnici.4 neuspe{na ili te{ka intubacija • T88.49 9.42 1. neozna~eno Treba da se odbele`i deka MKB-10 dava mo`nost i za klasifikacija na fotoalergiskiot odgovor na lek (L56. neklasificirani na drugo mesto (T88).35 1999 broj 98 99 197 stapka/10000 1.1 10.41 Preosetlivost na lekovi Preosetlivosta na adekvaten lek ili medikament {to e soodvetno apliciran vo MKB-10 se ozna~uva so T88.7. vklu~uvaj}i alergi~na reakcija.36 1.78 9.61 6.19 medicina na trud Neozna~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za medicina na trudot registriran vo periodot od 1998 do 2000 godina L25 medicina na trud ma`i `eni Vkupno 1998 broj 88 96 184 stapka/10000 1.43 1.46 1.71 49.5 drugi komplikacii na anestezija • T88.81 47.8 drugi komplikacii • T88.9 komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.45 2000 broj 93 99 192 stapka/10000 1.52 8.2 {ok poradi anestezija • T88.98 50. pri {to se isklu~uva anafilakti~kiot {ok od serum (T80. kade spa|aat u{te i: • T88.38 48. Toa e ~etirizna~na kategorija od grupata na drugi komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.92 1999 broj 3664 3867 7531 651 557 1208 stapka/10000 47.1 drugi komplikacii na imunizacija (isklu~uva anafilakti~ki {ok i drugi serumski reakcii) • T88.

{to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivosta na lekovi. i toa: • • • • L23 – alergiski kontakten dermatit • L23. neklasificirani na drugo mesto. pak.neozna~en dermatit • L25. Vo nacionalnite.2 L25 . Podatocite koi se odnesuvaat na preosetlivost na lekovi vo nacionalnata morbiditetna statistika se prika`ani zbirno vo prethodno definiranite ogromni grupi bolesti i sostojbi koi se javuvaat kako posledica na hirur{ka i medicinska nega i toa samo so nivnata trizna~na {ifra. neozna~eni na drugo mesto • T78.Kolaborativen centar na SZO . neklasificirani na drugo mesto • T78.2 anafilakti~en {ok.9 nesakan efekt.6 – alergiski kontakten dermatit predizvikan so hrana vo kontakt so ko`ata.0 anafilakti~en {ok poradi nesakana reakcija na hrana • T78.2 dermatit predizvikan so ingestirana hrana T78 . neozna~en • T78. neozna~en Spored MKB-10 listite za tebelirawe na morbiditetot.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija vo golema grupa na sostojbi naslovena kako odredeni komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. isklu~uva – dermatit od ingestirana hrana L27.Cvetanov V i sor. neklasificirani na drugo mesto. so {to se limitiraat mo`nostite da se dojde do nacionalni podatoci za epidemiologijata i drugite karakteristiki povrzani so pojavata na preosetlivosta na lekovi.1 drugi nesakani reakcii na hrana. neklasificirani na drugo mesto e predvideno da se tabeliraat vo kategorijata – odredeni rani komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. neklasificirani na drugo mesto • T78. Tie se ozna~eni so trozna~nite kategorii T79-T88. Preosetlivost na hrana Vo rutinskata praktika za ozna~uvawe na preosetlivost so hrana spored MKB-10 ima nekolku mo`nosti koi se determinirani pred s¢ so na~inot na koj hranata doa|a vo kontakt so ~ovekoviot organizam i se manifestiraat patolo{ki zbidnuvawa. neozna~en dermatit i dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) se predviduva edna ogromna kategorija za nivno pribirawe i tabelirawe (L10-L99).dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii • L27. 38 Institut za medicina na trudot . listi za tabelirawe i pribirawe na podatocite izdvoena e posebnata kategorija na komplikacii predizvikani samo od hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). Anafilakti~niot {ok poradi nesakana reakcija na hrana i drugite nesakani rekacii na hrana. neozna~eno • T78.4 alergija. kade spa|aat site trizna~ni i ~etirizna~ni kategorii od T79 do T88.8 drugi nesakani efekti. koja e ozna~ena kako drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo. za site formi na dermatit (atopiski dermatit.neozna~en kontakten dermatit predizvikan so hrana vo dopir so ko`ata L27 .3 angionevrotski edem • T78.Nesakani efekti.4 .

otroven) • T63. Kontaktite so otrovni `ivotni i rastenija ne se predvideni da se tabeliraat spored posebnite listi za tabelirawe na mortalitetot i morbiditetot na MKB-10.2 otrov od skorpija • T63. kako i za prethodnite zaboluvawa. a preostanatite bolesti i sostojbi na ko`ata koi se posledica na kontakt ili vnesuvawe na hrana se prika`ani vo grupata na drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10-L22.3 otrov od pajak • T63. alergijata so insekti mo`e da se klasificira vo grupata toksi~ni efekti od kontakti so otrovni `ivotni (T63).Op{t del Vo nacionalnite listi za tabelirawe i prika`uvawe na podatocite vgradeni se nakolku posebni mo`nosti.1 otrov od drugi vle~ugi • T63.5 toksi~en efekt od kontakt so riba Isto taka spored MKB-10 za klasifikacija na alergijata od insekti se koristi i trizna~nata kategorija H23 – kontakt so str{ni. frekvencijata i dinamikata na nivnoto javuvawe. osi i p~eli od golemata grupa sostojbi ozna~eni kako kontakt so otrovni `ivotni i rastenija (H20-H29) Spored posebnite listi za tabelirawe na MKB-10. predvidena e mo`nost za tabelirawe na alergijata od insekti vo grupata na sostojbi nazna~ena kako toksi~ni efekti od supstancii. nivno pribirawe i objavuvawe. Alergija od insekti Spored MKB-10. Ona {to povtorno mora da se istakne e faktot deka i ovoj pat podatocite se prika`ani samo so nivnata trizna~na {ifra {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivost na hrana. Taka. vo slu`bata za za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina posebno se pribiraat i prika`uvaat podatocite za dermatit i egzem (L20-L30). glavno nemedicinski spored izvorot (T51-T65). L24-L45. a vo nacionalnite listi za tabelirawe ovaa kategorija (H23) e stavena vo edna ogromna grupa trizna~no {ifrirani bolesti i sostojbi ozna~eni kako drugi nadvore{ni pri~ini za slu~ajna povreda (W00 – X30 i X39X59). Za komplikaciite od hirur{ka i medicinska nega posebno e oddelena trizna~nata kategorija na sostojbi povrzani so hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). kade spa|aat: • T63.0 zmiski otrov • T63. I vo odnos na alergijata od insekti povtorno e identi~en zaklu~okot.4 otrov od drugi artropodi (kasnuvawe ili ubod od insekt. Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa Poradi ovie pri~ini za da se odredi zastapenosta na nekoi od alergiskite entiteti naj~esto se pribegnuva kon sproveduvawe na epidemiolo{ko-klini~ki istra`uvawa Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 39 . L51L99). deka nacionalnite raspolo`ivi podatoci za epidemiologijata na ovie bolesti se celosno nesoodvetni na celta za utvrduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki. {to e istovetno primeneto i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite. Vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot ovie grupi na dijagnozi i sostojbi se razgrani~eni posebno i se prika`uvaat oddelno alergiskiot kontakten dermatit (L23).

Nasproti prednostite na razli~nite vidovi epidemiolo{ki studii. Ottuka. Literatura 1. pred s¢ poradi izbraniot dizajn i osnovna cel na sprovedenoto istra`uvawe. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. Planiraweto. no i za analiza na specificnite obele`ja koi se zna~ajni za ispituvanata pojava. se fokusiraat na razli~ni celni grupi. a rezultatite koi se dobivaat se dragoceni vo odnos na nivnata verodostojnost i seopfatnost. koja nudi optimalna preciznost. objektivnost i komparabilnost na dobienite rezultati. spored svojot dizajn ovozmo`uvaat pribirawe na podatoci za prevalencijata na odredeni sostojbi i pojavi. progresot {to go bele`at biomedicinskite i tehnolo{kite istra`uvawa nametnuvaat potreba od novi tehni~ki performansi na neophodnata medicinskata oprema. 40 Institut za medicina na trudot . sproveduvaweto i evaluacijata na populacionite epidemiolo{kite studii e dolgotraen proces. profesionalno eksponrani rabotnici i dr. Poradi svojot dizajn i na~in na sproveduvawe tie baraat izvonredno dobro organizirana mre`a na institucii vklu~eni vo istra`uvaweto.Cvetanov V i sor. Od druga strana.Kolaborativen centar na SZO . tie naj~esto nudat podatoci koi ne se potpolno sporedlivi. timovite ili poedincite vklu~eni vo niv. dijagnoza i triger faktori {to se determinirani od celta i istra`uva~kiot interes na glavniot istra`uva~. Koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija. to~na i etiolo{ka dijagnoza i terapija na bolestite. Tie. Podatocite za namaluvawe ili zgolemuvawe na frekvencijata na javuvawe na nekoja bolest vo odreden podolg vremenski period se osnovni indikatori za planirawe na zdravstvenata politika vo soodvetnata oblast. 1998-2000. Posebno treba da se naglasi faktot deka epidemiolo{kite studii na presek. Ambulantno-poliklini~ki morbiditet vo Republika Makedonija. problemot stanuva dotolku poaktuelen ako se ima predvid faktot deka toa se sostojbi i bolesti ~ija{to prevalencija se zgolemuva so za~uduva~ka brzina kaj site populacioni grupi – deca. nau~nite i tehnolo{kite dostignuvawa. iskusni i soodvetno obu~eni istra`uva~i i soodvetno dizajnirani instrumenti relevantni za dobivawe na to~ni podatoci. Ne smee da se zanemari i faktot deka finansiskite pobaruvawa za vakov vid studii ponekoga{ pretstavuvaat seriozna pre~ka vo nadminuvaweto na barierite koi se postavuvaat kako odgovornost pred instituciite. Makedonija spored odnapred izgotvena programa. Iskustvata od sproveduvaweto na golem broj meta-analizi ja potvrduva ova opservacija. nasproti raste~kiot trend na javuvawe na bolestite i sostojbite so alergiska etiologija se dovolna pri~ina da se baraat lesni i ednostavno dostapni izvori na to~ni i relevantni podatoci kako osnova za prevencija i soodvetno upravuvawe so rizikot za pojava na alergiski zaboluvawa. Ova bea osnovnite pojdovni celi i vo na{eto istra`uvawe. Tie se nezamenliv instrument vo utvrduvawe na prevalencijata na odredeni sostojbi. no tie ne mo`at i nemaat za cel da dadat prikaz na nivnata razvojna tendencija. a ~ija cel e brza. istra`uva~kite potencijali i mo`nostite na istra`uva~kite timovi. Intenzivniot razvoj na stru~nite. kakva {to e ovaa studija. vozrasni.: Alergiskite bolesti vo R. vakvi populacioni istra`uvawa se sproveduvaat incidentno i vo soglasnost so potrebite. {to e sosem o~ekuvano.

vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. konstruirani se polenoski kalendari za sekoj od gradovite. koja{to be{e odobrena i finansirana od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie na R. klaster-analiza i t. Osnovni celi na studijata bea: aeropalinolo{ki monitoring so izrabotka na polenski kalendari i polenski karti.1998 god. Studijata ima{e multicentri~en karakter i be{e izvedena vo {est gradovi vo R. Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto vrz Izborot na gradovite za aeropalinolo{kiot monitoring e napraven osnova na kriteriumite od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni 41 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Spored toa. formirawe paleta na najva`nite aeroalergeni kaj nas za primena vo alergolo{kite ordinacii. na prv pogled studijata inkorporira{e zasebni segmenti koi vsu{nost bea komplementarni. proektot ovozmo`i i istra`uvawe na drugite alergiski bolesti na nivo na celata dr`ava. Prilep. Mavrovi Anovi i Berovo).test. 40079998 od 01. Makedonija: Skopje. Dojran. koga ispituvawata bea realizirani na na~in voobi~aen i nau~no apsolviran za toj period. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. kako najadekvaten. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). Pokraj epidemiolo{koto istra`uvawe na alergiskiot rinit i aeropalinolo{kite ispituvawa.07. so razli~ni karakteristiki {to ovozmo`uva da se dobijat relevantni podatoci za istra`uvanata pojava. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. regresiona korelaciona analiza.Op{t del Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija Iznesenite razmisluvawa i fakti ja nametnaa potrebata od epidemiolo{koto istra`uvawe na presek na alergiskite bolesti i dobivawe relevantni aeropalinolo{ki informacii za celata dr`ava. i aneks na dogovorot br. Ohrid. Ohrid. pravej}i edna celina i toa aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki segment. Makedonija kako i utvrduvawe na favorizira~kite faktori za nivnata pojava. poradi prethodnoto iskustvo na sorabotnicite od Institutot i drugite gradovi vo Republikata vo sproveduvaweto na istra`uvawa od vakov vid i obem. na{iot interes za definirawe i epidemiolo{ko istra`uvawe na naj~estite alergiski zaboluvawa vo na{ata zemja zapo~nuva vo 1991 godina.1999 god. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar. Prilep. spored preporakite na EPI. Debar i Peh~evo. klini~ka imunologija i alergologija . Inaku. odreduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki na polenozite i drugite naj~esti alergiski bolesti vo R. Makedonija vo korelacija na polenskata mikroflora”. Toa rezultira{e so podgotovka i realizacija na studijata “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Dojran. Makedonija.10. Proektot be{e izveduvan pod {ifra 400998 so broj na dogovor 08-3564 od 08.

Skopje ima 506 926 `iteli spored popisot od 2002 god. Vo Dojranskata Kotlina se registrirani osum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja.7 mm. 42 Institut za medicina na trudot . kako i spored klasifikacijata na nekoi na{i avtori i podatocite. Dojran ima 3 426 `iteli. izborot na gradovite gi zadovoluva kriteriumite za klini~koepidemiolo{kiot segment na studijata so ogled na toa {to se raboti za gradovi so razli~na golemina. Makedonija. Spored popisot od 2002 god. vo koj e koncentrirana edna ~etvrtina od nejzinata populacijata. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 645 mm. Makedonija karakteristiki. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. odnosno razli~en na~in na `ivot na nivnite `iteli. Gradot Dojran e turisti~ki centar so {irok gravitaciski radius. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. smestena vo severniot del na R. koj go zafa}a najniskiot del na slivnoto podra~je od dolniot tek na rekata Vardar. kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R.6% od vkupnata povr{ina. Vo ramkite na svojata granica. ovoj grad ima nizok stepen na aerozagadenost spored Prostorniot plan na R. Inaku. Makedonija. Skopje (Sk) Skopskata Kotlina. Prose~nata godi{na temperatura za Skopje iznesuva 12oC. sekako deka vlijanieto na kontinentalno-mediteranskata klima (kako i nejzinite modifikacii na povisokite podra~ja so efektot na planinskata klima) e eden od najdominantnite faktori vrz izgledot na vegetacijata na dadenata teritorija. Makedonija. Tie se rezultat na hidrolo{kite uslovi. Makedonija (Slika 3). Skopje e urban centar. Od celokupniot kompleks na vlijanija. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. zazemaj}i go gorniot tek na r.Cvetanov V i sor. na vertikalniot profil na Skopskata Kotlina.2oC. Dojran (Do) Dojranskata Kotlina pretstavuva prostorna celina koja e smestena vo jugoisto~niot del na R. Taa e grani~en i ekolo{ki region. Gradot go zazema sredniot del od Skopskata Kotlina i pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. Isto taka. Gradot e smesten na bregot na Dojranskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 180 m i pripa|a vo zonata na submediteranskoto podra~je. {umarstvo i vodostopanstvo. na razli~ni ekolo{ki uslovi. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 14.. koja £ pripa|a na R.Kolaborativen centar na SZO . se registrirani sedum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. a toa iznesuva 7. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 501. hortikulturnoto bogatstvo. mestopolo`ba i stopanski potenijal. Vardar.215 km2. so mo{ne {irok gravitaciski radius i najzna~aen centar vo Republikata. Vrz osnova na analizite na podatocite od Ministerstvoto za zemjodelstvo. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. razli~nite ekolo{ki uslovi i sekako vlijanieto na antropogenite faktori. Makedonija od 1998 god. Skopskata Kotlina zafa}a povr{ina od 1924.: Alergiskite bolesti vo R.

koja e smestena vo jugozapadniot del na R. Vo ovaa Kotlina se smesteni gradovite Prilep i Kru{evo.2oC. Spored popisot od 2002 god. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 557 mm. izdigaj}i se na ridot na ~ij vrv se nao|aat ostatoci od srednovekovna tvrdina. Gradot Prilep e smesten vo isto~niot del od Prilepskata Kotlina. no so cel da se dobie pribli`na slika. Prilep ima 76 768 `iteli. rasprostraneta vo zapadniot del na R. klini~ka imunologija i alergologija 43 . razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. smesten na nadmorska viso~ina od 760 m. so mo{ne {irok gravitaciski radius. Ovoj grad pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crna i Stara Reka.Op{t del Ohrid (Oh) Ohridsko-Stru{kata Kotlina.. Vo Prilepskata Kotlina. Spored popisot od 2002 god.2oC. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. toj e najgolemiot i najatraktiven urban turisti~ki centar na ovaa teritorija. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. Makedonija. Toj e urban centar. na ramen prostor. Spored popisot od 2002 god. Makedonija i zafa}a del od slivnoto podra~je na rekata Crn Drim. se registrirani {est klimatsko-vegetaciskopo~veni podra~ja. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi. Albanija. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 675 m. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crn Drim i Radika. registrirani se {est klimatskovegetacisko-po~veni podra~ja. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. so {irok gravitaciski radius. ekolo{ki uslovi. koja e smestena vo centralniot del na R. a go zazema Prilepskoto Pole (najniskiot del). Gradot Ohrid le`i na dopirot me|u jugoisto~niot del na Kotlinata i Ezeroto. Kotlinata reljefno e dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (osven kon jug). Debar ima 19542 `iteli. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost. Gradot Debar e funkcionalen centar za svojata neposredna okolina so mal gravitaciski radius. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. Debar (De) Debarskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. Denes. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 689 mm. Vo Ohridsko-Stru{kata Kotlina. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. Prilep (Pr) Prilepskata Kotlina pretstavuva prostorna celina. Makedonija. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 673 m. vo neposredna blizina na Debarskoto Ezero. zemeni se podatoci od meteorolo{kata stanica Mavrovi Anovi. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Ohrid ima 55 749 `iteli. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Prose~nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Makedonija. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. 2002. E`ova N. Ovoj grad pripa|a vo zonata na ladnoto kontinentalno podra~je. rasprostraneta vo isto~niot del na R. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Skopje. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori.Cvetanov V i sor. a za svojata neposredna okolina toj pretstavuva funkcionalen centar. Makedonija godi{na temperatura iznesuva 11. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. Mak. 2. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 890 mm. od koi se nastanati i drugi vidovi {umi i pasi{ta. Aeropalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na R. Definicija i epidemiologija na naj~estite alergiski zaboluvawa. Prose~nata godi{na temperatura za Berovo iznesuva 8. Kiril i Metodij”. Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem.8oC. Vo Debarskata Kotlina se registrirani {est klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. Cvetanov V. Institut za biologija. Univerzitet “Sv. no vo ovaa Kotlina tie se vo pomal broj. Gradot Peh~evo e so mal gravitaciski radius. pa so cel da se dobie pribli`na slika. 5-6: 166-171. iznesuva okolu 632 mm. pregled 1991. Peh~evo ima 5517 `iteli. Skopje. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i. zemeni se podatoci od gradot Berovo.: Alergiskite bolesti vo R. med. Prirodno-matemati~ki fakultet. Vo Peh~evskata Kotlina se registrirani pet klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja (slika 3). Spored popisot od 2002 god. Bugarija. 44 Institut za medicina na trudot . Karaxinska-Bislimovska J. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. Peh~evo (Pe) Peh~evskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. Doktorska disertacija. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (slika 3).8oC. Literatura 1.Kolaborativen centar na SZO . Vo teritorijata na istra`uvawe pripa|aat gradovite Peh~evo i Berovo. so poslabo razvieni sekundarni dejnosti. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekata Bregalnica. Milkovska S. Stikova E.

Aeropalinolo{ki monitoring .Poglavje B B.

46 .

Vo R. Makedonija. e od osobeno zna~ewe za razre{uvaweto na pra{awata svrzani so etiologijata na alergiskite zaboluvawa.1. polenskiot monitoring e dolgogodi{na tradicija. polenot se osloboduva vo golemi koli~estva od anemofilnite taksoni i se raznesuva nad zemjinata povr{ina vo forma na “polenov do`d”. Polenovite zrna (PZ) koi zaedno so drugite delovi na aerosolta kontinuirano se prisutni vo vozduhot vo golem broj denovi od godinata. naporedno so istra`uvawata na industriskite komponeneti koi zazemaat zna~itelno mesto vo istra`uvawata so ve}e komparativni i relevantni podatoci. nivnoto osloboduvawe vo atmosferata. Vo toj period aeropalinolo{kite opservacii se odnesuvaa samo na teritorijata na gradot Skopje so nedostatok na reprezentativni podatoci za celata teritorija na R. Za vreme na opra{uvaweto. pod dejstvoto na dilucijata i turbulencijata na rastojanija podaleku od izvorot.2. neophodni vo procesot na oploduvawe. 1. Vo Institutot za medicina na trudot vo 1993 god. osobeno izvorot. kako etiolo{ki supstrat na polenozite e najdirektno povrzan so evaluirawe na problemot na polenozite i dimenzionirawe na preventivnite aktivnosti. 1. Nekoi od PZ ostanuvaat vo blizina na zemjinata povr{ina i brzo se sedimentiraat i deponiraat vrz nea.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast kako i od nejzinata orografija i hidrografija. No. Relevantnata va`nost na vakviot tip podatocite e so {irok dijapazon. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. Makedonija. Definicija Spored Britanskata aerobiolo{kata federacija “Aeropalinologijata e nau~na disciplina koja go izu~uva transportot na PZ niz atmosferata. `ivotnskite i ~ove~kite sistemi”. Aeroalergeni od nadvore{na sredina Monitoringot na polenskiot sostav na vozduhot.0. osobeno za vreme na vozdu{niot polenov period. Atmosferskiot vozduh se odlikuva so bogato prisustvo na raznovidni industriski i biolo{ki zagaduva~i. taka i vo alergologijata. aeropalinologijata kako segment na aerobiologijata ja prou~uva polenskata mikroflora vo slobodnata atmosfera. Aeropalinolo{ki metodi При аеропалинолошките истражувања од големо значење е изборот на примерокот. odnosno. disperzijata i depozicijata. Evropskiot monitoring sistem preku EPI (European Pollen Information) obezbeduva regionalna. raznesuvaweto na polenot. Tie vo sebe sodr`at generativni elementi. Vo pogolem broj evropski zemji. zasnovana na fizi~kite principi koristeni pri nivnata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kako vo biolo{kite i ekolo{kite istra`uvawa. klini~ka imunologija i alergologija 47 . s¢ ponaglasena e neophodnosta od detalen monitoring na biolo{kite zagaduva~i. kako i nivnoto vlijanie vrz rastitelnite. Globalnata podelba. odnosno aeropalinolo{kata mikroflora. sledej}i ja distribucijata na polenovite zrna i nudej}i predvidlivi modeli. po~naa da se izveduvaat prvite aeropalinolo{ki ispituvawa. se ozna~eni kako polutanti koi imaat specifi~no vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto. Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija proizleguva od razlikite {to postojat vo klimatskite.

opfa}a dve grupi .ov aerosedimentacionen aparat Volumetriskiot metod e ponov metod so {iroka primena vo svetot koj{to se bazira na prinudnoto talo`ewe na polenot so posredstvo na {mukuva~ki 48 Institut za medicina na trudot . Vo na{iot slu~aj pri izveduvaweto na aeropalinolo{kiot monitoring e primenet gravimetriskiot metod na Durham. Pri paralelnata primena na dvete metodi.gravimetriski i volumetriski. S¢ u{te nema kategori~ki mislewa. za i protiv koristewe na eden ili drug metod. Slika 1. se doa|a do zaklu~ok deka nema golema razlika pri dobienite rezultati vo zavisnost od toa za kakvi celi se izveduvaat istra`uvawata. pri {to nivniot broj od den na den e s¢ pogolem. Gravimetriskiot e postar metod koj{to se bazira na slobodno talo`ewe na “polenoviot do`d”. poradi slo`enata tehnika s¢ u{te nemaat {iroka primena.: Alergiskite bolesti vo R. a se izveduva so Durham-oviot aparat (slika 1). Makedonija konstrukcija. mesta bez elektri~na struja). a vo Skopje naporedno so nego primenet e i volumetriskiot metod. Obidite za konstruirawe na poefikasni aparati-sampleri na PZ od vozduhot prodol`uvaat. so upotreba na radioizotopski ozna~eni antitela. iako i ovoj tip metodi davaat poprecizni rezultati. Najnovite istra`uvawa se fokusiraat na fa}awe i imunohemiska kvantifikacija na alergenite od mikronski i submikronski golemini. Gravimetriski Durham . sepak. Dvete metodi imaat svoja va`nost. koi gi delat partikulite na klasi po golemina ili so pomo{ na silen i slab volumenski protok. Tie mo`at da bidat fateni na filtri so kaskadni impaktori. No.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . Zasega i dvete metodi se koristat vo aeropalinolo{kata praktika. Prednostite na ovoj metod se mo`nosta da se postavi vo razli~ni predeli i uslovi (pr.

3. Makedonija (slika 3). Rezultatite dobieni so volumetriskiot metod se komparabilni so rezultatite dobieni vo drugite zemji vo svetot. Ohrid.. Volumetriski aeropalinolo{ki aparat . Dojran. Identifikacijata i prebrojuvaweto na polenovite zrna se izveduvani na 2 povr{ina od 2 cm so mikroskop Olympus Bx50. so menuvawe na staklata sekoj den. Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe Izvr{eni se aeropalinolo{ki istra`uvawa vo {est gradovi od R. Pri aeropalinolo{kite istra`uvawa koristen e sedimentacioniot metod na Durham. Periodot na nabquduvawe e determiniran od po~etokot na mesec januari 1998 god. Prilep. so isklu~ok vo Dojran. Debar i Peh~evo. pa s¢ do krajot na 2000 god. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar.. klini~ka imunologija i alergologija 49 . Aparatot be{e postaven na viso~ina od 8-10 m. Makedonija: Skopje. kako najadekvaten. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod Makedonsko zdru`enie za bazi~na. konstruirani se polenovi kalendari za sekoj od gradovite. Obi~no se izveduva so aparatot Lanzoni VPPS 2000 (slika 2). pri celosna ekspozicija od 24 ~asa. hortikulturnoto bogatstvo. spored preporakite na EPI. Slika 2.Lanzoni VPPS 2000 1. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. Izborot na gradovite e napraven vrz osnova na kriteriumi od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni karakteristiki. kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. za da se ovozmo`i slobodna cirkulacija na vozdu{nite masi. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe.Aeroalergeni od nadvore{na sredina (vakuum pumpi) i udarni sili.

: Alergiskite bolesti vo R. Dojran. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna Terminot “aeropolucija” podrazbira {irok spektar na hemiski i biolo{ki komponenti vo nadvore{nata i vnatre{nata atmosfera. osobeno vo industriski razvienite zemji. Mavrovi Anovi i Berovo).4. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). Postojat golem broj na istra`uvawa koi uka`uvaat na povrzanosta meѓu aerozagaduvaweto i pojavata na alergiski zaboluvawa kaj naselenieto.Kolaborativen centar na SZO . klaster-analiza i t-test. Prilep. a za Peh~evo vo Berovo. Makedonija (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. Slika 3. Ohrid. Ova go nametnuva praшaweto za povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i polenizacijata vo vozduhot. Meteorolo{kata stanica vo Skopje e locirana vo mesnosta Zaj~ev Rid. 50 Institut za medicina na trudot . Aeropolutant pretstavuva sekoja supstancija {to go modificira prirodniot sostav na atmosferskiot vozduh.kvalitativnata i kvantitativnata zgolemena ekspozicija na alergeni.podobruvawe na dijagnosti~kite mo`nosti. Pri~inite za raste~kata tendencija na alergiskite zaboluvawa ne e sosema jasna. no naj~esto se naveduvaat nekolku mo`ni objasnuvawa: . Karta na klimatskite podra~ja i lokacija na postavenite aparati za aeropolinolo{kiot monitoring 1. dodeka podatocite za Debar se zemeni od meteorolo{kata stanica vo Mavrovi Anovi. regresiona korelaciona analiza.Cvetanov V i sor. .

azoten dioksid i ~esti~ki od (dizel) izduvnite gasovi. teorii i objasnuvawa. Polutantite vo vozduhot se posledica na industriskite procesi. Za vlijanieto na nadvore{nata okolina vrz porastot na alergiskite bolesti govorat brojnite svetski epidemiolo{ki studii. Polenovite zrna mo`e da aglomeriraat na svojata povr{ina i nekoi te{ki metali (Hg.Aeroalergeni od nadvore{na sredina virusni infekcii. . aerozagaduva~ite (SO2. CO) ja menuvaat povr{inskata struktura na polenovite zrna.modelirawe na alergenosta na inhalatornite alergeni. Pod dejstvo na ultravioletovite zraci vo vozduhot. sulfur dioksid. pred se.dodatno dejstvuvawe na sintezata na specifi~nite IgE antitela. namaleni imunolo{ki stimulacii poradi parazitarnite infekcii. vo sporedba so onie koi `iveat vo ekolo{ki zdrava sredina. Pove}e in vitro i in vivo studii so bronhijalna i nazalna lava`a objasnuvaat za pove}e mehanizmi koi me|usebno se isprepletuvaat: . . vetrovite itn. Astmata po~esto se javuva kaj deca koi `iveat vo zagadeni podra~ja. CO i dr. pod 5 μm. .iritativno dejstvuvawe na di{niot aparat i bronhijalna reaktivnost. zgolemena sklonost kon infekcii na dolnite respiratorni pati{ta. osobeno vo pomladata vozrast. prerabotuva~kata industrija. i sekako va`en ~initel . dodeka vo sekundarnata emisija . Stepenot na zagadenosta vo industriski zemji zavisi. od stepenot na emisijata. koj se formira pod dejstvo na odredeni hemiski reakcii vo atmosferata. Ph. zaedno so alergenite poka`uvaat posiguren razvoj na alergiska senzibilizacija vo sporedba so onie eksponirani samo na alergeni. dodeka astmata predizvikana od napor e dvojno pozastapena vo gradovite vo blizina na termo centralite. Za patomehapizmi na dejstvoto na aerozagaduva~ite postojat pove}e studii. Cd). kako {to se klimatskite (temperatura. Naj~esti zagaduva~i vo primarnata emisija se YO2 NO. organski isparlivi materii. Nekoi istra`uvawa i eksperimenti uka`uvaat deka eksponiranite na ozon. Alergiskiot rinit e so zgolemen porast kaj osobi koi `iveat vo blizina na avtopat. proinflamatorni citokini i kleto~ni athezivni molekuli. hemiskata industrija.osloboduvawe na odredeni medijatori. klimata. pro~istuvaweto. rafinirawe na naftata. klini~ka imunologija i alergologija - 51 . Drugi studii informiraat za korelacija na astmata i polenskiot rinit so ambientalnoto nivo na ozonot. YO2 ili organski supstaici so submikronska golemina. barometarski pritisok. NO2. . Vo nekoi studii se sugerira deka alergiskiot potepcijal pa polenovite zrna mo`e da bide zgolemen koga tie se obvitkani so zagaduva~i. vla`nost. Hospitalizacijata na slu~ai so astma e vo direktna korelacija so atmosferskoto nivo na azotniot dvooksid. strueweto na vozduhot). . pri {to se zgolemuva brojot na citozolskite alergiski proteini so {to polenot stanuva silno imunogen. Nespecifi~pite i specifi~pite agensi od nadvore{nata i vnatre{nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na.o{tetuvawe na respiratorniot epitel.ozonot (O3). metalurgiskata. no i poradi intenzivniot soobra}aj.o{tetuvawe na cilijarniot aparat. Zna~ajna uloga vo nastanuvaweto i evolucijata na alergiskite zaboluvawa igraat i drugi favorizira~ki faktori.zgolemenoto aerozagaduvawe Aerokontaminentite od nadvore{nata i vnatre{nata okolina se rizik faktori koi ja favoriziraat senzibilizacijata i pojavata na alergiskite bolesti kaj genetski predisponiranite osobi.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

sredina vleguvaat vo organizmot glavno preku di{nite organi, pri {to doa|aat vo dipir so epitelnite kletki predizvikuvaj}i o{tetuvawe, zgolemena propustlivost i smaluvawe na cilijarniot klirens. Zabele`ana e pozitivna korelacija me|u stepenot na zagadenosta i srednata vrednost na vkupniot IgE vo serum. Doka`ano e deka ~esti~kite koi nastanuvaat so sogoruvawe na naftenite derivati ja zgolemuvaat sintezata na specifi~nite IgE antitela vo nosnata sluznica. Zgolemenata sinteza na IgE pod dejstvo na zagadenosta vo vozduhot, e eden od patomehanizmits so koj }e mo`e da se objasni porastot na alergiskite zaboluvawa. Ozonot e najjakiot oksidans od site aerozagaduva~i. Ekspozicijata na ozon kaj pacientite koi boleduvaat od alergiski rinit i astma doveduva do potencirawe na inflamatornata reakcija, propratena so infiltracija i aktivacija na neutrofilite, eozinofilite, monociti, a1-antitripsin, interleukin 6 (IL6), interleukin 8 (IL-8), faktor za stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi (GM-CSF) i prostaglandin E2 (PGE2). Glavno mesto na interakcijata pome|u mukozata na di{nite pati{ta i ozonot e epitelot na di{nite pati{ta. Istovremenata ekspozicija na alergen i ozon, {to nastanuva vo letnite meseci, doveduva do vlo{uvawe na alergiskite zaboluvawa na di{nite pati{ta i do nivna zgolemena prevalencija. Pri inhaliraweto na NO2 vo bronhoalveolite registrirana e zgolemena koncentracija na limfociti, lizozim-pozitivpi alveolarni makrofagi i mastociti, a vo nosnata lava`a zgolemena vrednost na eozinofilni katjonski proteini (ESR). Vdi{uvaweto na NO2 i ozonot kaj lu|eto doveduva do zgolemuvawe na propuslivosta vo bronhijalniot epitel i polesno prodirawe na alergenite, o{tetuvawe na kleto~nata aktivnost, zgolemuvawe na sintezata i osloboduvawe na leukotrien S4 (LTC4) i tumor nekrotizira~ki faktor (TNF), kako i solubilni atheziski molekuli (ylSAM-1). Istra`uvawata na Internacionalnata meteorolo{ka organizacija (IMO), на Меѓународниот панел за климатски промени (IPCC) kako i na mnogu ekolo{ki asocijacii ua`uvaat na zgolemenata koncentracija na atmosferskiot SO2, gasovite na “staklenata gradina”, prisustvoto na CFC, kako na faktori koi imaat svoe reflektorno dejstvo vrz polenoviot spektar. Tie predizvikuvaat izmeni vo tajmingot i magnitudite na polenoviot period i imaat golemi implikacii vrz pojavuvaweto na polenozite. 1.4.1. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R. Makedonija Vo Republika Makedonija ne postojat mo`nosti za sproveduvawe na fundamentalni istra`uvawa za utvrduvawe na povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i alergogenata mo} na polenovata mikroflora. Ottuka i interesot da se utvrdi dali podatocite {to se rezultat na kontinuiraniot monitoring na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija mo`e da se koristat vo procenkata na aeropolenizacijata i eventualno na alergogeniot potencijal na polenovite zrna na odredeni podraчja kaj nas. Vo prodol`enie se prika`ani rezultatite od redovniot monitornig za sledewe na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija koj go realizira Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita на Skopje so mre`ata od deset Zavodi za zdravstvena za{tita. 52
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Higienskiot aspekt na kvalitetot na vozduhot vo Republika Makedonija preku rutinsko i kontinuirano sledewe na aerosedimentot se vr{i na 76 merni mesta na 13 razli~ni geografski lokaliteti. Pri toa sekoja godina se analiziрaat preku 870 mese~ni primeroci na aerosediment. Podatocite od kontinuiraniot monitoring se prika`ani na tabela br. 1.
Tabela 1. Higienski kvalitet na vozduhot vo R. Makedonija vo tekot na 2003 god. zagaduva~ka materija aerosediment
Просечна годишна концентрац. (мг/м2) 30 338 182.1 СКОПЈЕ 7 82 176.7 ВЕЛЕС 1 12 191.0 с.Иванковци 5 60 177.45 ПРИЛЕП 2 24 119.5 П.Е.Крушево 3 29 229.9 ОХРИД 2 24 248.86 П.Е. Струга 4 46 114.58 БИТОЛА 4 48 72.67 КОЧАНИ 4 48 135.0 КУМАНОВО 4 47 290.0 СТРУМИЦА 4 47 126.16 ТЕТОВО 6 70 243.9 ШТИП 76 870 177.52 Р.МАКЕДОНИЈA ** МДК - максимум дозволена концентрација (300.0 мг/м2); Заводи за здравствена заштита Број на мерни места Број на примероци Минимум - максимум (мг/м2) 32.1-707.2 0.3-1508.0 6.0-686.1 127.0-229.3 95.75-136.25 26.61-616.62 33.6-818.2 27.15-325.53 11.83-242.08 16.0-457.1 117.0-682.0 11.58-379.40 35.38-659.31 41.56-572.85 Број на примероци над МДК* 42 14 2 13 0 6 10 2 0 3 17 1 60 170

Podatocite poka`uvaat deka koncentracijata na aerosedimentot e pogolema od maksimalno dozvolenata koncentracija kaj pove}e od 20% od ispituvanite primeroci vozduh. Statisti~kata obrabotka na podatocite dobieni vo tekot na aeropalenolo{kiot monitoring, so cel za utvrduvawe na povrzanosta me|u brojot na polenovite zrna i aerozagaduvaweto vo Skopje poka`a signifikantna povrzanost me|u ovie dva parametri, so koeficient na korelacija od 0.97 (grafik br. 1).

Grafik 1. Korelacija pome|u vkupniot mese~en broj PZ i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

53

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Ovie podatoci se o~ekuvani i sosem logi~ni, a statisti~ki signifikantnata korelacija ovozmo`uva da se napravi procenka na polenizacijata na edno podra~je vrz osnova na podatocite za koli~inata na aerosediment na istoto toa podra~je. Na takov na;in aerosedimentot mo`e da pretstavuva korisen vodi~ kon procenkata na polenskiot potencijal na odredeno podra~je iako ne mo`e da gi zameni komparativnite prednosti na aeropalinolo{kite metodi. Me|utoa, treba da se istakne deka statisti~ki zna~ajna povrzanost ne e utvrdena ne e utvrdena koga stanuva zbor za ambrozijata (grafik 2).

Grafik 2. Korelacija me|u vkupniot mese~en broj PZ na ambrozija i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Odgovorot najverojatno le`i vo vkupnata koli~ina na prisustvoto na PZ na ambrozijata vo vkupnata polenska struktura, kako i vo gravimetriskite i drugite karakteristiki na PZ na ambrozijata.

Slika 4. Ambrosia artemisifolia L. (A) i polenovi zrna (B)

A

B

54

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Ambrozijata (amerikanski plevel, globi~arka) e s¢ poprisutna na na{ite prostori, a donesena preku severnite granici poradi nepovolnite ekolo{ki parametri. Ovoj aeropolutant ima `estoki alergogeni svojstva {to mnogu jasno se gleda od tabelarniot prikaz broj 9 (vo ponatamo{niot tekst). Anatomijata na nazalnite {uplini ovozmo`uva deponirawe na inhaliranite ~esti~ki koi se pogolemi od 10 mkm. Pri nivnoto patuvawe, niv go zapira nazalniot filter, kade {to doa|a do izraz nivniot efekt, predizvikuvaj}i polenski rinit. Posle silni do`dovi, polenovite zrna osloboduvaat submikronski polenski ~esti~ki (levkoplasti) koi navleguvaat vo dolnite di{ni pati{ta so {to se sozdavaat mo`nosti za pro{iruvawe na alergiskata inflamacija. Pod vlijanie na ultravioletovite zraci, aerozagaduvaweto vo vozduhot (sulfur dioksid, azoten dioksid, ozon) ja menuva povr{nata struktura na polenskite zrna i go zgolemuva brojot na citosolskite alergogeni proteini, so {to polenot dobiva intenzivna alergogena mo}. Problemot so aeropolucijata i nejzinite efekti vrz procesite na alergiskata senzibilizacija i inflamacija e globalen problem koj{to sekako ne ja odminuva i na{ata zemja.

1.5. Rezultati
Visokata prevalencija na alergiskite zaboluvawa vo svetot i kaj nas ja nametnuvaat potrebata od multicentri~na strategija za nivnoto re{avawe. Relevantnata va`nost na multicentri~nosta e fokusirana, pred se od {irokiot dijapazon na raznovidnite industriski i biolo{ki zagaduva~i koi se detektiraat kako alergogeni, kako i nivnoto sinergisti~ko dejstvuvawe. Motivot za izveduvaweto na istra`uvaweto e povrzan so kriti~koto sogleduvawe na nedostatocite na prvite epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki ispituvawa kaj nas i so potrebata na nivo na celata zemja da se dobijat reprezentativni podatoci za polenozite. Zatoa, pokraj Skopje, so vklu~uvaweto na gradovite Dojran, Ohrid, Prilep, Debar i Peh~evo, vo na{ite istra`uvawa, polenskiot monitoring i klini~ko-epidemiolo{kite istra`uvawa na nivo na celata zemja go dobivaat svoeto vistinsko zna~ewe kako multicentri~na studija. 1.5.1. Skopje Aparatot vo Skopje be{e postaven na ramen pokriv, na zgradata na Institutot za medicina na trudot, na viso~ina od 7,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ=21° 27′09′′; ϕ=42° 01′16′′ i Ζ=275 m n.v. Gradot Skopje se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Betula (breza), Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Quercus (dab) i Fraxinus (jasen); a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Plantago (tegavec) i Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi). Vo ovoj grad vo sporedba so drugite, se registrirani najvisoki koncentracii na Cedrus (kedar), Betula (breza), Platanus (~inar), Acer (javor), Populus (topola), Morus (dudinka) i Fraxinus (jasen), no niski koncentracii na Fagus (buka).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

55

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Tabela 2. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Skopje SKOPJE Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 88,4 6,1 1,1 0,2 1,5 1,1 0,2

Najgolema raznovidnost vo Skopje e registrirana vo april - 30 taksoni. 1.5.2. Dojran Aparatot za zemawe primeroci vo Dojran be{e postaven vo dvorot na kasarnata, na slednive koordinati: λ= 22° 42′44′′; ϕ=41°10′42′′ i Ζ=160 m n.v. Gradot Dojran se karakterizira so prisustvoto na taksoni od krajre~nata i blatna vegetacija. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat Cupressaceae (kiparisi), Pinaceae (borovi) (Cedrus- kedar), Quercus (dab), Ulmus (brest), Platanus (~inar) i Juglans (orev); a od zeljestite Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Asteraceae (slo`nocvetni), Plantago (tegavec) i Rumex ({tavej). Vo Dojran, vo sporedba so drugite gradovi, se registrirani povisoki koncentracii na taksonite koi{to se svojstveni samo za ovoj objekt - Ulmus (brest) i Sambucus (bozel), potoa i visoki koncentracii na Rosaceae (rozi), Fabaceae (peperugocvetni), Olea (maslinka), Myrtus (gr~ki ~aj) i Koelreuteria (kelterija), kako i Urticaceae (koprivi), Chenopodiacea /Amaranthaceae (lobodi / {tirovi) i Apiaceae. Vo ovoj objekt se registrirani i najvisoki koncentracii na Morus (crnica), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Juglans (orev), no niski na Tilia (lipa). Polenoviot period po~nuva porano, a zavr{uva podocna vo sporedba so ostanatite objekti.
Tabela 3. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Dojran DOJRAN Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70,9 8,6 4,4 0,9 8,4 0,5 0,1

Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia

Vo polenoviot aerosediment vo Dojran se registrirani vkupno 79 taksoni koi im pripa|aat na 50 familii. 1.5.3. Ohrid Aparatot za samplirawe na PZ vo Ohrid be{e postaven na ramen pokriv od zgradata na Medicinskiot centar, na viso~ina od 8,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ= 20° 49′20′′; ϕ=41° 06′56′′ i Ζ=705 m n.v Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO 56

go karakteriziraat povisoki koncentracii na: Corylus (leska). no niski koncentraci na Fagus (buka).5 m. klini~ka imunologija i alergologija 57 . Quercus (dab).Aeroalergeni od nadvore{na sredina Vo gradot Ohrid. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec).1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Ohrid registrirani se 79 taksoni od 50 familii. kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. Ovoj grad se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. Plantago (tegavec). Tilia (lipa) i Corylus (leska). od koi dominiraat: Poaceae (`itni rastenija). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Prilep PRILEP Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70.2 0. Asteraceae (slo`nocvetni).1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Tabela 5. se registrirani i najvisoki koncentracii na Pinaceae (borovi) i Sambucus (bozel). vo sporedba so drugite. Chenopodiaceae/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi). Pinaceae (borovi). Tabela 4.3 0. na slednive koordinati: λ=21° 34′07′′.v. so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar). vo tekot na istra`uvanite godini. Betula (breza).6 1. se prezentiran vo polenoviot kalendar za gradot Prilep. vo tekot na istra`uvanite godini. Cupressacea (kiparisi). Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Ohrid OHRID Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 83. Rumex ({tavej). Vo ovoj objekt vo sporedba so drugite. kako i povisoki koncentracii na PZ od Asteraceae (slo`nocvetni). Najzna~ajnite taksoni registrirani vo Prilep.9 8. Rumex ({tavej). Urticaceae (koprivi) i Asteraceae (slo`nocvetni). Populus (topola). Vo gradot Prilep. na viso~ina od 8. Rumex ({tavej) i Urticaceae (koprivi).6 1. kako i nivnite vremenski i koncentraciski karakteristiki. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija).9 0.7 16. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). Quercus (dab).9 0.8 0. 1. ϕ=41° 20′39′′ i Ζ=660 m n.5 0. Plantago (tegavec). Tilia (lipa).6 4.4. so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae (kiparisi). Ovoj grad. Juglans (orev) i Corylus (leska).5.1 0. Prilep Aparatot za samplirawe be{e postaven na ramen pokriv na Medicinskiot centarPrilep. no i prisustvo na blatna i vodna rastitelnost.

Urticaceae (koprivi).1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo Debar najvidliva e korelacijata i dinamikata na brojot na PZ i taksonomskite vidovi vo odnos na temperaturnite priliki. dekemvri.v. Fabaceae (peperugocvetni) i Ericaceae (vo niski koncentracii).9 1.v. 1. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Debar DEBAR Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70. Ovoj grad. so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae.6 3. Tabela 6. no niski koncentracii na Platanus (~inar). kako i povisoki koncentracii na PZ od Pinaceae (borovi).3 5.2 0. Tilia (lipa).: Alergiskite bolesti vo R.5. Tilia (lipa) i Quercus (dab). vo tekot na istra`uvanite godini. Salix (vrba). Vo ovoj grad.6. 58 Institut za medicina na trudot . Plantago (tegavec) i Asteraceae (slo`nocvetni). Peh~evo Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv. 1. Urticaceae (koprivi). na zgradata na Zdravstveniot dom-Peh~evo na viso~ina od 8 m nad po~vata na slednive koti: λ= 22° 52′ 30′′. kako i Urticaceae (koprivi) i Plantago (tegavec). Taka. odnosno ne se registrirani PZ osven na kedrusot. Fagus (buka). Cupressacea (koparisi). Corylus (leska). Ζ= 675 m n. a od zeljestite. Makedonija Vo polenoviot aerosediment na Prilep registrirani se 71 taksoni koi pripa|aat na 46 familii. so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi). Ζ= 1000 m n.Kolaborativen centar na SZO . Vo gradot Debar. januari i po~etokot na fevruari) obezbeduvaat “~ist vozduh”.6 0. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija).koprivi i Plantago. Plantago (tegavec) i Artemisia (pelin). e registrirana povisoka procentualna zastapenost na zeljestite rastenija (Urticaceae. Quercus (dab).5. vo sporedba so drugite. no niski koncentracii na Tilia (lipa).Cvetanov V i sor. Poaceae (`itni rastenija). Pinaceae (borovi). Castanea (kosten). Carpinus (gaber) i Salix (vrba). Betula (breza) i Alnus (evla). vo sporedba so drugite. Carpinus (gaber).tegavec). Cedrus (kedar) i Larix (lariks). Debar Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv od Medicinskiot centar-Debar na 8 m nad zemja (λ= 20° 32′ 03′′. ϕ=41° 31′ 19′′. Betula (breza). Cedrus (kedar). vo tekot na istra`uvanite godini. ϕ=41° 45′ 37′′. go karakteriziraat najvisoki koncentracii na.8 15. Vo gradot Peh~evo. a karakteristi~no e i prisustvoto na pogolem broj PZ vo sporedba so drugite gradovi od Cornus (dren).5.). studenite meseci vo godinata (noemvri. Fagus (buka).

7 2. karakteristi~no za gradovite vo koi e sproveduvan aeropalinolo{kiot monitoring e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano.25%). Tie vo vkupniot broj PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat so pove}e od 60% vo site istra`uvani gradovi.0 0.1 4. Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi.8 3.39%).10. Makedonija vkupno se registrirani 98 taksoni (59 fam.1.1.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Tabela 7. Polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. Od vkupno registriranite PZ vo vozduhot na R.7.8 1.8.6% od vkupno registriranite PZ).4 1. a potoa sleduvaat: Urticaceae (koprivi.). od koi najdominantni se: Cupressaceae (kiparisi) (23.45%). klini~ka imunologija i alergologija 59 .0 0. kako odraz na klimatskite karakterstiki. Plantago (tegavec. Betula (breza. a vo Peh~evo najdocna. drvenesti rastenija) i nivnata procentualna zastapenost vo {este opservirani gradovi vo na{ata zemja dadeni se vo vid na prikazi na slikite 5 i 6 za periodot 1980-2000 godina.1 Inaku dinamikata na vkupnata godi{na koncentracija na osnovnite tri grupi PZ (`itni. Poaceae.94%).4. Vo R. Od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam. Tabela 8. Asteraceae (slo`nocvetni) i Rumex (kiselec).5 2. Zastapenost na PZ vo R.) se pretstavnici na dendroflorata. zeljesti. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksoni vo R.3 0. Makedonija Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 77. 1. a vo Peh~evo najdocna od drugite istra`uvani gradovi. {to e odraz na klimatskite karakteristiki. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni vo gradot Peh~evo PEH^EVO Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 78.8 10.2 10.5.17. Inaku. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. najgolemiot broj PZ im pripa|a na taksonite od dendroflorata.94%).2 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Peh~evo registrirani se 57 taksoni od vkupno 41 familija. Pinaceae (borovi. Makedonija Polenoviot spektar na istra`uvanite objekti. Makedonija (521127 PZ). od koi 51 takson (27 fam.5%) i Quercus (dab).5 0. poka`uva bogat kvalitativen i kvantitativen sostav.

Cvetanov V i sor. Makedonija Slika 5. Procentualna dinamika na trite grupi PZ vo period od 1998 do 2000 godina 60 Institut za medicina na trudot . DiDinamika na vkupnata godi{na koncentracija na trite grupi PZ vo periodot do 1998 do 2000 godina Slika 6.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .

najvisoka prevalencija na senzibilizacijata poka`uvaat alergenite od grupata na pleveli (19.2% Grafik 4.8 3.3%. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksona i pozitivni ko`ni testovi vo R. Prevalencijata na senzibilizacija kon grupata trevi iznesuva 18%.5 0. Pozitiven KT Negativen KT 34. Najvisoka prevalencija na polenskata senzibilizacija be{e registrirana kaj licata so alergiski konjunktivit (87.) zastapena so 13. taa u~estvuva so 30. klini~ka imunologija i alergologija 61 .7 2.4%). Kaj ispitanicite so manifesten SAR. a kaj alergiskata astma so 58.1 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2 10.8.5.8 4.1 Pozitivni KT % 11.2%).0 13. Tabela 9.5%.9%.0% (tabela 8). Senzibilizacija-povrzanost so PZ Vo odnos na prevalencijata na senzibilizacijata kon polenskite alergeni koja{to kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 27.0 11. a na grupata drvja 11.4 7.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.5 4. Se gleda deka alergizacijata od pelin i lobodi e visoka.8% 65. Atopija kaj ispituvanata populacija Interesni se komparativnite prikazi za povrzanosta na stepenot na senzibilizacijata (KT %) so procentualnata zastapenost na aeroalergenite vo na{ata zemja.4 1. Kako najpotenten alergen e registrirana lobodata (Chenopodium sp.0 0. Makedonija Taksoni Dendroflora Drvenesti rastenija Poaceae Trevi Chenopodiaceae Lobodi Artemisia Pelin Urticaceae Koprivi Plantago Tegavec Ambrosia Ambrozija Polen% 77.5%. no sekako najvisoka e od ambrozijata (tabela 9).9 18.

1 0.5 1.4 6.8 11.5 0.5 6.3 0.7 16.6 0.6 4.1 0.8 7.6 4. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi Tabela 10.3 11.4 0.5 5.3 35.6 27.7 3.1 4.2 Pozitiven KT vo % 5.5 Pozitiven KT vo % 21.3 4.3 0.5 2.8 0.Cvetanov V i sor.2 Polen vo % 70.9 8.9 1.5.1 Polen vo % 70.3 17.Kolaborativen centar na SZO .5 11.6 1.6 1.2 0.2 0. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni i pozitivni ko`ni testovi vo {este istra`uvani gradovi Skopje Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Dojran Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Ohrid Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Prilep Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Debar Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Peh~evo Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Polen vo % 88.1 0.4 0.9 0.3 5.9 Pozitiven KT vo % 9.8 3.7 5.6 3.0 8.8 15.9 0.1 Polen vo % 78.8 1.2 1.5 6.3 Pozitiven KT vo % 19 10 5 4 8 3 2 Pozitiven KT vo % 9.9 8.9 1.8 6.0 0.7 62 Institut za medicina na trudot .3 25.9 Pozitiven KT vo % 6.9 8.8 7.1 20.5 3.8 10.2 10.9 1.1 1.9.5 0.1 Polen vo % 70.: Alergiskite bolesti vo R.3 8.7 11.1 Polen vo % 83.3 5.5 13 15 15 8. Makedonija 1.

8%) i Debar (7.6%). a vo Peh~evo najdocna. klini~ka imunologija i alergologija 63 . Vo odnos na distribucijata po gradovi vo R. a potoa sleduvaat: Dojran (25. Urticaceae.0% (tabela 10. Makedonija Pri analiza na polenskata mikroflora i senzibilizacijata kaj ispituvanata vozrasna populacija vo R. Makedonija poka`uva sli~nosti so polenoviot kalendar na R. a od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam.6% vo Prilep. polenskiot kalendar na R. a vo gradot Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4%.7%.245. Od druga strana.10.05).4% (vedna{ po drvenestite taksoni).90. Kako rezultat na klimatsko-vegetaciskite karakteristiki.9%. statisti~kata analiza na srednata godi{na procentualna zastapenost na PZ za site 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv ne poka`uva statisti~ki zna~ajna korelacija (r=0. so vkupno registrirani 98 taksoni od 59 familii.01) Osnovniot pristap vo ispituvaweto e evaluacija i korelacija na dva povrzani segmenti: aeropalinolo{kiot monitoring i epidemiolo{ko-klini~kite rezultati. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni. SAR ima najvisoka prevalencija od 29. Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R. dodeka senzibilizacijata na drvenestite alergeni kaj ispitanicite e samo 18. za p>0. Makedonija. Prilep. Isto taka. evidentno e deka drvenestite taksoni se so najgolema sredna godi{na procentualna zastapenost (77.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. koi{to vo srednata godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot u~estvuvaat so 10. Analizata na srednata procentualna zastapenost na polenovite zrna i pozitivnite ko`ni testovi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi poka`uva deka vo site 6 gradovi (tabela 10) najvisoka prevalencija na zastapenost vo vozduhot imaat PZ na drvenestite rastenija (nad 70%). kako odraz na klimatskite karakteristiki. Korelacija pome|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni za gradovite Dojran. najgolemiot broj PZ pripa|aat na taksonite od dendroflorata i najdominantni se Cupressaceae (kiparisi)-23. taka i vo tajmingot i magnitudite na polenovite periodi od prisutnite taksoni. Makedonija (tabela 9).6%. Taksonite Chenopodiaceae. Debar i Peh~evo ne e najdena.1% vo Skopje do 16. kako vo kvalitativniot i kvantitativen sostav.9%.7%). So aeropalinolo{kiot monitoring e konstatirano postoewe na bogat polenov spektar. Plantago i Ambrosia imaat povisoki prevalencii na pozitivni ko`ni testovi vo odnos na nivnata zastapenost vo vozduhot. Poaceae) so 10.2%) vo vozduhot.5%). najvisoka prevalencija na pozitivni ko`ni testovi imaat trevnite taksoni (Poaceae) so 17. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. se konstatira deka vo gradot Prilep. Bugarija Razlikite so polenovite kalendari od mediteranskite i nordiskite predeli se zna~ajni.0%. p<0. a vtororangirani se trevite (Poaceae) so rang od 6. Skopje. Peh~evo (17. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii. Dendroflorata so 51 takson (27 familii) ima dominantno mesto vo vkupniot broj taksoni. Edinstveno vakva korelacija (slika 4) e najdena za gradot Ohrid (r=0. Artemisia. Vo Skopje najvisoka prevalencija na senzibilizacijata imaat Chenopodiaceae i Artemisia so 15. grafik 6). vo nitu eden drug grad ne dominiraat vo prevalencijata na senzibilizacijata. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. I pokraj toa. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija trevestite taksoni (Poaceae) imaat vo Prilep (35. Drvenestite taksoni osven vo Ohrid so 19.5.

Ranata senzibilizacija vo detskata vozrast e potkrepuvana i so prisustvo na visoki koncentracii na polenovi zrna koi se `estoki alergeni.8%). no sekako treba da se zemat predvid i genetskite. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija imaat plevelite kako grupa so 19.2%).6%). so najvisoka vrednost vo gradot Prilep.8%. Od druga strana. Isto taka. kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni.. a najniska vo Debar (4. Konstatirano e deka pomladata vozrast i urbanata sredina se favorizira~ki faktori za SAR kaj vozrasnata populacija.Cvetanov V i sor. Plantago. pri {to mo`ebi i genetskata predispozicija za SAR se manifestira porano komparirano so drugite gradovi vo R. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec).3%. isto kako i sezonskiot i e so najvisoka prevalencija vo Skopje (10. metereolo{ko klimatskite i geografskite faktori. Mo`no e tokmu vakvata originalna polenska alergogena kompozicija i koncentracii da se eden od faktorite za visokata prevalencija na SAR. gradot Prilep se karakterizira vo sporedba so drugite gradovi so povisoki koncentracii na Corylus (leska). so istata kaj decata vo Skopje. kade prevalencijata na SAR e 7. potoa trevite so 17. Artemisia. Rumex ({tavej). Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). No zatoa pak. Tokmu povrzanosta na belodrobnite te{kotii so sezonskiot alergiski rinitis uka`uva na neophodnosta od integralen pristap pri evalucija na gornite i dolnite di{ni pati{ta. Makedonija (77. Makedonija Skopje SAR e komparativno najniska so 8. Ovie podatoci zboruvaat deka plevelite i trevite imaat najgolema alergogena mo} kaj ispituvanata populacija. Vo soglasnost so ovie podatoci.5%. ako se komparira ovaa prevalencija za gradot Skopje so rezultatite od epidemiolo{kata studija izvedena vo 1996 god. aeropalinolo{kite podatoci poka`uvaat deka polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi koncentracii vo R. Makedonija. Ambrosia).6% . alergogenata mo} na polenite od plevelite i trevite kako grupa i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena vo odnos na polenite od drvenestite taksoni. 64 Institut za medicina na trudot . Ako se komparira prevalencijata kaj vozrasnite so SAR vo Skopje od 8. se zabele`uvaat povisoki prevalencii na ko`nite testovi vo odnos na srednata procentualna zastapenost vo vozduhot.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. Tilia (lipa). {to se dvi`i vo o~ekuvani vrednosti. Ako se baraat od aeropalinolo{ki aspekt.8%. evidentno e deka prevalencijata e sosema lesno zgolemena.01) povrzani so SAR. Ova se potvrduva i so podatokot deka ako plevelite kako grupa se distribuiraat vo odnos na oddelnite taksoni (Chenopodiaceae. a senzibilizacijata kon niv e samo 10. ne se sosema jasni.1%. celogodi{niot alergiski rinitis kaj decata e so prevalencija od 8. Ovoj podatok potvrduva deka alergenata koncentracija ne e edinstven faktor za senzibilizacijata kon polenite.5%. Urticacae. Evidentno. a belodrobnite problemi se statiti~ki visoko zna~ajno (p<0. Atopijata ima prevalencija od 34. Osnova za ova mo`e da se pobara vo ~ustvitelnosta na detskiot organizam na intenzivnoto urbano zagaduvawe vo sklop so aerobiolo{koto zagaduvawe na gradot Skopje. Pri~inite za razlikite vo prevalencijata na SAR. a potoa trevite so i 6.9% kaj vkupnata vozrasna populacija.4%. soglasno so podatocite od literaturata.8%. se dobiva vpe~atokot deka SAR za gradot Skopje e pove}e problem na detskata populacija otkolku na vozrasnata. Isto i kaj ispitanicite so SAR plevelite kako grupa se na prvo mesto so 7. i statisti~kata analiza ne poka`uva korelacija na nivo na R. od koi dominiraat Poaceae (`itni rastenija). Populus (topola).

Visokata koncentracija na dendroflornite Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9077 ** Grafik 5.90.01). r<0.90. klini~ka imunologija i alergologija 65 . po {to sleduvaat trevite i oddelnite pleveli. p<0.9%).Aeroalergeni od nadvore{na sredina Makedonija (vo celina i vo pette grada oddelno) pome|u godi{nata procentualna zastapenost na polenovite zrna od 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv kaj ispituvanata populacija. Korelacija me|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni vo Ohrid (r= 0. Zo{to gradot Ohrid e isklu~ok ne e dovolno jasno. Procentualna zastapenost na sredna godi{na koncentracija na polenovite zrna i pozitivni ko`ni testovi na sedum taksoni vo Ohrid Grafik 6. no unikatnite geografsko-klimatski faktori i aerobiolo{kata mikroflora imaat svoe vlijanie.01) Vo gradot Ohrid najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. so isklu~ok na gradot Ohrid kade vakva korelacija e najdena (r=0. no i senzibilizacijat kon niv (19. Ohrid DENDROFLORA 90 80 70 AMBROSIA 60 50 40 30 20 10 0 POACEAE Polen % Pozitiven K Test % PLANTAGO CHENOPODIACEAE URTICACEAE ARTEMISIA r=-0.0%).

Arrhenatherum elatior Dactylis glomerata Angliski imiwa Smooth-Stalked meadowgrass Wheat Timothy Bent grass Meadow Foxtail Rye Cultivated Bermudagrass Perennial ryegrass Meadow fescue Sweetvernalgrass Brome Tall Oatgrass Cocksfoot Rough Angliski imiwa Plantain Nettle Pellitory Dock (Sorrel) Mugwort (Wormwood) Ragweed Dandelion Golden Rod Pigweed Fat Hen (Orache) Salsola 66 Institut za medicina na trudot . od prvenstevno zna~ewe od aerobiolo{ki aspekt e odreduvawe na vozdu{nite koncentracii na trevnite taksoni i plevelite za Republika Makedonija. obi~na [tavej Pelin. Spored toa niskite koncentracii na polenovite zrna od trevite i plevelite ja namaluvaat procentualnata senzibilizacija kaj ko`nite testovi i pridonesuvaat da se dobie korelaciona zavisnost. obi~en Ambrozija Gluvar~e.4%. Taraxacum officinale Solidago sp. Makedonija taksoni vo Ohrid. Salsola kali POLEN OD TREVI Narodni imiwa Livadarka. Od prakti~en aspekt. natamo{ni aerobiolo{ki i epidemiolo{ki ispituvawa za gradot Ohrid se potrebni. Artemisia vulgaris Ambrosia sp. Chenopodium sp. livadska 'R` Troskot. livadska Mirizlika. obi~en Rajgras. obi~na Ru{itelka. obi~no Zlatnica [tir Loboda Solnenka.: Alergiskite bolesti vo R.11. a potoa i na drvenestite taksoni. Makedonija POLEN OD PLEVELI Narodni imiwa Tegavec. vedna{ zad drvenestite taksoni so sredna godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot so 10. No sepak. livadska P~enica Ma~kina opa{ka. a so toa i srednata godi{na procentualna zastapenost e najniska komparirana so drugite gradovi. kako rezultat pred s¢. Amarantus sp. Zatoa. ako se pravi alergolo{ka-aerobiolo{ka procenka. tesnolisten Kopriva. visoka E`ovka.Kolaborativen centar na SZO . bela Lisi~ina opa{ka. Tabela 11. Vo polenskata struktura trevite se vtororangirani.Cvetanov V i sor. za da se dade odgovor na otvorenite pra{awa. 1. na bogatata alohtona hortikultura. zaedno so visokata relativna vla`nost pridonesuvaat od aerobiolo{ki aspekt za brzoto talo`ewe na polenovite zrna od trevite i plevelite.5. livadska Polevica. Lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo R. obi~na Klasica Ovsika. so integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{koklini~kite podatoci predlo`ena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo na{ata zemja (tabela 11). Predlog lista na alergeni za prakti~na primena Od klini~ki aspekt najvisoka prevalencija na senzibilizacija davaat plevelite i trevite. pove}egodi{en Vlasenika. obi~na Latinska terminologija Planatago lanceolata Urtica dioica Parietaria officinalis Rumex sp. obi~na Latinska terminologija Poa pratensis Triticum sativa Phleum pratense Agrostis alba Alopecurus pratensis Secale cereale Cynodon dactylon Lolium perenne Festuca pratensis Anthoxanthum odoratum Bromus sp.

ste`er Kosten Breza. klini~ka imunologija i alergologija 67 . pitoma Bozel (bazga) Bagrem Javor. bel Div kosten Maslinka. Platanus orientalis Morus alba Salix alba Populus alba Tilia cordata Juglans regia Fraxinus excelsior Aesculus hippocastanum Olea europaea Sambucus nigra Robinia pseudoacacia Acer negundo Humulus lupulus Pinus nigra Cupressus sempervirens Angliski imiwa Beech Oak-Common Shanich chesnut Birch (Silver) Hazelnut (Hazel) Alder Planetree Mulberry White Willow White Poplar Lime Walnut Ash Horse -Chesnut Olive Elder False Acacia Maple Common hop Pine black Cypress Makedonsko zdru`enie za bazi~na. bela Topola. sitnolisna Orev Jasen. bela Lipa. obi~na Leska Evla ^inar (platan) Crnica. amerikanski Hmeq Bor. evropska Dab. crn Kiparis Latinska terminologija Fagus sylvatica Quercus robur Castanea sativa Betula pendula Corylus avellana Alnus sp. bela (dudinka) Vrba.Aeroalergeni od nadvore{na sredina POLEN OD DRVENESTI RASTENIJA Narodni imiwa Buka.

a nivnite polenski kalendari se so zna~itelni razliki i vo oddelnite oblasti.EPI) obezbeduva regionalna. 68 Institut za medicina na trudot . Evropskiot . bolnite od polinozi vo na{ata zemja. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. kako i od nejzinata orografija i hidrografija.6.Kolaborativen centar na SZO . Zgolemuvaweto na brojot na objektite za nabquduvawe i upotrebata na sovremeni metodi pri izu~uvaweto na vozdu{nata mikroflora se neophodni za relevantnosta na dobienite rezultati. Makedonija 1. So ogled na faktot deka vo na{ata zemja s¢ u{te ne se vr{i podgotovka i izrabotka na alergen-dijagnosti~ki preparati. sledej}i ja distribucijata na PZ i nudej}i najverojatni predviduva~ki modeli.monitoring sistem (European Pollen Information. Polenski kalendar(i) Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija. Na{ata zemja poradi svoite specifi~ni klimatski osobenosti. kako {to e toa voobi~aeno vo drugite evropski zemji. @oltata ja odreduva koncentracijata koja kaj pogolem broj alergiski bolni predizvikuva simptomatologija. Eden od mo`nite pati{ta za spravuvawe so ovoj problem e vospostavuvaweto na monitoring-mre`a za sledewe na sostavot i koncentraciite na vozdu{nite alergeni od biolo{ki karakter. proizleguva od razlikite koi postojat vo klimatskite. izrabotkata na polenskiot kalendar i modificiranata paleta od alergen-dijagnosti~ki preparati za na{eto podnebje se zna~ajni vo dijagnostikata i lekuvaweto na alergiskite respiratorni bolesti. a crvenata visoka koncentracija na PZ koja }e predizvika te{kotii so vidliva simptomatologija kaj site ~uvstvitelni osobi. Vo kontekst na ova e i kontinuiranoto sledewe i izvestuvawe za pojavata na polenot vo vozduhot kako dolga tradicija vo mnogu zemji. vgradena vo principite za prevencija i terapija na alergiskite zaboluvawa. polenskata produkcija. Referiranite rezultati bi mo`ele da se koristat pri teoretskite interpretacii na pra{awata povrzani so fenologijata. }e pridonesat da se potpolni prazninata vo informaciite na EPI. turistite i stranskite delovni gosti bi trebalo navremeno da bidat informirani za aeropolenskata sostojba vo na{ata zemja. voedno. Polenskiot semafor e na~in za dnevno izvestuvawe za koli~inite od polenski zrna vo atmosferata a se plasira niz pe~atenite i elektronskite mediumi. {to pretstavuva neophodna postapka. vrz promenata na sostavot i koli~estvoto na polenoviot spektar. Dobienite rezultati od izvedenite istra`uvawa vo na{ata Republika.Cvetanov V i sor. na na~in kako {to toa se pravi za aerozagaduvaweto na `ivotnata sredina i vremenskata prognoza. Na{ite aeropalinolo{ki istra`uvawa imaat zada~a da gi uto~nat i predvidat maksimumite na glavnite aeropalinolo{ki alergeni so osnovna cel da bidat iskoristeni za kontrola na okolinata. Zelenata boja odgovara na koncentracija na PZ koja }e predizvika alergiska simptomatologija kaj pomal broj lu|e. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast. kako i bogatata i specifi~na vegetacija e so posebni aerobiolo{ki karakteristiki. vlijanieto na razli~nite faktori. Isto taka.: Alergiskite bolesti vo R. so izrabotka i publikuvawe na polenski semafor. Vrz osnova na izmerenite koli~ini na polenovi zrna se odreduvaat i boite na polenskiot semafor.

klini~ka imunologija i alergologija 69 .1. Polenski kalendar na gradot Skopje Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6.

Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Skopje 70 Institut za medicina na trudot .

Polenski kalendar na gradot Dojran Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 71 .6.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.2.

zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Dojran 72 Institut za medicina na trudot . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.

Polenski kalendar na gradot Ohrid Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3.6. klini~ka imunologija i alergologija 73 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Ohrid 74 Institut za medicina na trudot . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .

Polenski kalendar na gradot Prilep Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. klini~ka imunologija i alergologija 75 .4.6.

: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Prilep 76 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .

6.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. klini~ka imunologija i alergologija 77 .5. Polenski kalendar na gradot Debar Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Debar 78 Institut za medicina na trudot .

Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Polenski kalendar na gradot Peh~evo Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6.6. klini~ka imunologija i alergologija 79 .

: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Peh~evo 80 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.

2. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni.90. So integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{ko-klini~kite podatoci utvrdena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii koja od prakti~en aspekt bi pomognala vo dijagnostikata. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii. Potreben e kontinuiran monitoring so multicentri~en pristap.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. p < 0. smrdlivo drvo). osobeno vo mesecite na polenizacija. Isto taka. i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija kaj ispituvanata populacija poka`uvaat plevelite kako grupa so 19. Zaklu~oci 1. so {to i nivnoto zna~ewe vo aerobiolo{kiot spektar vo R.01) me|u srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite i pozitivnite ko`ni testovi pri {to najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. lipa. klini~ka imunologija i alergologija 81 . terapijata i prevalencijata na polenozite.7. po {to sleduvaat trevite i poedinite pleveli.9%). 7. 10.6%). Kako rezultat na redovniot aeropalinolo{ki monitoring.4%.8%). Polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi vozdu{ni koncentracii vo R. no i senzibilizacijata. a kon niv (19%). iritansi ili drugi provocira~ki i favorizira~ki faktori od okolinata. a senzibilizacijata kon niv iznesuva samo 10. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. kako i senzibilizira~ki supstanci. Neophodno e preventivnite merki da se inkorporiraat vo programite na javnoto zdravstvo (merki. profesionalna orientacija. 9. 6. {to sekako e odraz na klimatskite karakteristiki na tie podra~ja. Alergogenosta na polenite od plevelite i trevite kako grupa.7%. principi i sredstva za otstranuvawe ili namaluvawe na kontaktot so alergeni. itn.). prenatalna i postnatalna preventiva. 4. Makedonija (77. Makedonija e pogolemo. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. i kaj ispitanicite so SAR dominira senzibilizacijata na plevelite (7.2%). 3. 5. a sledat trevite (6. a potoa trevite so 17.prestoj nadvor koga koncentraciite se niski.8%. 8. koj vklu~uva strategisko sledewe na invazivnite i alergogenite vidovi i restrikciona implementacija na alergogenite i alohtonite vidovi (da ne se sadi breza.7%) {to se sovpa|a so visokite koncentracii na PZ od `itnite rastenija. potrebno e da se izraboti i polenski semafor koj }e bide periodi~no objavuvan vo pe~atenite i elektronski mediumi. Za Ohrid e najdena korelacija (r = 0. a vo Peh~evo najdocna. Vo Prilep e registrirana visoka prevalencija na polenozite (SAR 29. Pojavata na visokata prevalencija na SAR kaj ispituvanite deca od Skopje sugerira povrzanost na aerozagadenosta i visokite koncentracii na alergogenite i alohtoni PZ.

Univerzitet “Sv. Allergy1994. Makedonski imunolo{ki denovi ’98. Mak. 1995: 50. Kiril i Metodij”. Cvetanov V. Spiksma M Th M.F. Frankland A W. Jankova R. 1991: 19-23. Aeropalinolo{ki karakteristiki na polenskata mikroflora vo Skopje. 6th International Congress on Agrobilogy. Grana. Literatura: 1. Uni. Ohrid. The USB Institute of Allergy. Sof. July 3-7 1999. pregled 1998.Cvetanov V i sor. 1997 Yii-Panula E. Polen calendar os city of Skopje. Bruxelles 1993. Birch pollen antigenic activity of settled dust in rural and urban home. 47:147-151. et al. med. Disertacionen trud. Majd A. 9. European Allergy White Paper. 8. Brussels. 11. Prirodnomatemati~ki fakultet. 2. Ânkova R. Oxford. Povrzanost na aerozagaduvaweto so alergiskite zaboluvawa. 14. Yhe Annual Meeting f the European Acedemy of Allergology and Clinical immunology. Aeropalinological opservations in Skopje for the period 1993-1996. 1979. Belgium. Spieksma F. 51(sup 32): 24-25. Milkovska S. Milkovska S. Institut za biologija. 6. Aerobiology in Medicine. 2002. med. Paris: Sandoz 1974. Allergy. The contemporary distribution of pollen in eastern North America: A comparison with the vegetation. Aerpalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na Republika Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. 82 Institut za medicina na trudot . med. Atlas of European Allergenic Pollens. Milkovska S. 50(sup. 7. Rantio-Lentimaki A. Ristevska-Kuc S. Blackwell. Mak. 12. Cvetanov V. Pollens de l’air en Europe. Emberlin J. Frenguelli G. Milkovska S. Nolard N. Skopje. W. Surinyach R. The effect of air pollution on pollen grain allergenisity of Pinus elderica (Pinaceae) pollen. 1-83. Bonini S. D’Amato G. (1994): The effects of patterns in climate and pollen abundance on allergy. 1995: 34. B. pregled 1993. Davies R. Milkovska S.Kolaborativen centar na SZO . 15. Aeropalinologi~ni prou~vaniÔ na nÔkoi obekti v B†lgariÔ v†v vr†zka s polenovata alergiÔ. SofiÔ. Cvetanov V. 16. 208-211. 3. Makedonija 1. Komparativni rezultati na polenskata mikroflora vo Skopje i Sofija.: Alergiskite bolesti vo R. Qut Res 1975. Allergenic Pollen and Pollinosis in Europe. 4. Grana 30. 3: 395-434. Doktorska disertacija. 28): 139.8. Perugia 1998. pregled 1997. Mak. 1991: 1-222. Charpin J. 49 (18): 15-20. 10. 13. Frankland A. Ohrid. 303-307. Webb T. Ghanati F. 5. II Kongres na makedonsko respiratorno zdru`enie. 1-229.

odnosno nivnite alergeni mo`at da bidat vnatre{ni (indoor) i nadvore{ni (outdoor) alergeni. vla`ni i neprovetreni prostorii. Muvli Muvlite (fungi. koi{to `iveat i vo vnatre{nata sredina. Alternaria (slika 7). Makedonija ^esta Naj~esta Naj~esta ^esta Retka Retka ^esta Neurospora sitophila Paecilmyces margundii Cladosporium cladosporoides Penicillium notatum Phoma betae Rhizopus nigricans Sporobolumyces roseus Mnogu retka Mnogu retka ^esta Naj~esta ^esta Naj~esta Mnogu retka Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Tabela 12. 5 i 6).magacini. zatopluvawe i navla`nuvawe na vozduhot. lozovi i ovo{ni nasadi Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Parazit na `itni i trevesti rastenija zatvoreni prostori i silosi so p~enica i p~enka Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Na yid -muvlosan. isto taka. se pretstaveni najva`nite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. zrnesti i prehranbeni produkti Vo vozduh. Naj~estite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. na prehranbeni produkti Vo vozduh.1. Aspergillus (slika 4. klini~ka imunologija i alergologija 83 . Od muvlite {to vireat vo nadvore{nata sredina najgolemo alergolo{ko zna~ewe imaat vidovite Alternaria i Cladosporium. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina 2. Cladosporium i Candida. Na tabelata 1. tie mo`at da vireat i vo uredite za razladuvawe. Voobi~aeno mesto na vireewe Na yid -muvlosan. na prehranbeni produkti Na plodovi . Makedonija Vid Alternaria alternata Aspergillus niger Aspergillus fumigatus Botrytis cinerea Chaetomium glabosum Epicoccum purpurascens Fusarium spp.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 2. Najgolemo alergolo{ko zna~ewe od muvlite {to `iveat vo vnatre{nata sredina imaat vidovite Penicillium. Optimalno mesto za `ivot na navedenite vidovi muvli pretstavuvaat temnite. no. Makedonija. na zrnesti proizvodi Muvla naj~esta na ovo{je i leb (na organski materii) Vi{a gaba-pe~urka vo {uma Muvla naj~esta na leb (na organski materii) Ne se sretnuva kaj nas Zastapenost vo R. gabi) mo`at da vireat vo vnatre{nata i nadvore{nata sredina.

84 Institut za medicina na trudot . A.: Alergiskite bolesti vo R. Aspergillus fumigatus Slika 6. senzibilizacijata na alergenite od Alternaria pretstavuvaat rizikfaktor za razvoj na te{kata astma. Izgled pod svetlosenmikroskop Alergenite od muvlite. izgled pod elektronski mikroskop A. Tercierna struktura na alergenite B. Makedonija Slika 4. osobeno Alternaria (slika 7 A).Kolaborativen centar na SZO . Slika 7. Aspergillus fumigatus. dodeka spored istra`uvawata od Francija.Cvetanov V i sor. Alternaria alternata B. Penicillium notatum Slika 5. Spored istra`uvawata vo SAD alergenite od Alternaria se povrzani so rizikot za smrt od astma. pretstavuvaat zna~aen triger na astmatskite simptomi.

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Alternaria kaj 722 vozrasni ispitanici obraboteni na na~in i metod kako {to e izneseno na str. 102, se sretnuva kaj 3,6% od ispitanicite (grafik 7).

3,6%

Grafik 7. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispituvani adulti

Kako {to se gleda od grafikot 8, prevalencijata na senzibilizacijata na Alternaria e najvisoka vo Skopje (5,5%), a najniska vo Debar (1,1%). Edna od pri~inite za vakvata sostojba e rasprostranetosta na muvlata vo odredeni podra~ja vo zemjava.
5,5% 5,2% 4,1%

6 5 4
2,1% 2,9%

3
1,1%

2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 8. Senzibilizacija na Alternaria kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Alternaria se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 25,0% od pacientite so astma i 12,8% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 9).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

85

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,6% 12,8% 25,0%

Grafik 9. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

Senzibilizacija na Penicillium notatum se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 10).

3,9%

Grafik 10. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit i alergiska astma

Prevalencijata na senzibilizacijata na Penicillium e najvisoka vo Skopje (5,7%), a najniska vo Debar (2,0%) (grafik 11).

86

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
5,7% 5,2%

6
4,1% 4,1%

5 4
2,0% 2,1%

3 2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 11. Senzibilizacija na Penicillium kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Penicillium se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 16,7% od pacientiet so astma i 11,2% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 12).
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,9% 11,2% 16,7%

Grafik 12. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

2.2. Doma{ni mikrokrle`i
Alergenite od doma{nite mikrokrle`i (akarini) se najva`nite vnatre{ni (indoor) senzibilizira~ki agensi {irum svetot. Senzibilizacijata na ovie alergeni klini~ki mo`e da se manifestira so astma, alergiski rinit/ rinokonjunktivit i/ili atopiski dermatit. Doma{nata pra{ina pretstavuva smesa od organski i neorganski komponenti, kakvi {to se: vlakna, spori od muvli, insekti i feces od insekti, prvut od doma{ni `ivotni, mikrokrle`i i feces od mikrokrle`i. Doma{nite mikrokrle`i se pajakoliki insekti so mikroskopski dimenzii, odnosno nivnata
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

87

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

dol`ina iznesuva okolu 0,3 mm. Optimalni uslovi za `ivot i razmno`uvawe na doma{nite mikrokrle`i se temperatura od 22 do 26o C i relativna vla`nost povisoka od 55%. Toplata i vla`na sredina, idealna za `ivotot na mikrokrle`ite, vo domovite se sretnuva vo postelninata (du{eci, ~ar{afi, jorgani i drugi prekrivki), kilimite, tapacirot od mebelot, zavesite, mekite detski igra~ki i dr. Vo 1 g pra{ina od du{ecite od postelata se nao|aat 2 000 do 15 000 doma{ni mikrokrle`i. Najva`ni vidovi doma{ni mikrokrle`i se: Dermatophagoides pteronyssinus, Dermatophagoides farinae, Dermatophagoides microceras i Eurogluphus mainei i D. pteronyssinus (slika 8, A i B) e dominantniot mikrokrle` od doma{nata pra{ina {to `ivee vo predelite so konstantno vla`na klima, odnosno dominantniot doma{en mikrokrle` kaj nas i vo drugite zemji vo Evropa i SAD. D. farinae podobro pre`ivuva vo uslovi na poniska vla`nost na vozduhot, odnosno vo predelite so dolgi i suvi zimi.

A
A. Izoliran od S. Milkovska

B

Slika 8. A. i B. Dermatophagoides pteronyssinus

Holandskite alergolozi Voorhorst i Spiksma vo 1967 god. doka`uvaat deka alergenskata mo} na doma{nata pra{ina vo najgolema merka se dol`i na alergenite od Dermatophagoides pteronyssinus. Voedno tie prvi ja vospostavija vrskata pome|u brojot na doma{nite mikrokrle`i i alergenskata mo} na doma{nata pra{ina. Alergenite od doma{nite mikrokrle`i se identificirani i klasificirani vo ~etiri grupi. Alergenite od grupite I, III i IV pretstavuvaat proteoliti~ki enzimi i se nao|aat vo fecesot od doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od grupata I (Dermatophagoides pteronyssinus I, Dermatophagoides farinae I i Dermatophagoides microceras) se cistein proteazi; alergenite od grupata III se serin proteazi; dodeka alergenite od grupata IV se amilazi. Alergenite od grupata II se strukturen del od teloto na doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od doma{nata pra{ina vo najgolem procent pripa|aat na grupite I i III, dodeka alergenite od grupata II vo doma{nata pra{ina se sretnuvaat vo mnogu mala koncentracija.

88

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

Koncentracijata na alergenite od mikrokrle`ite vo doma{nata pra{ina od 0,5 mkg/g pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. Postoi signifikantna korelacija pome|u koncentracijata na mikrokrle`ite vo domovite i dol`inata na eksponiraniot sta` so pojavata na alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica, kako i so pojavata i stepenot na te`ina na klini~ki manifestna bolest. Senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i ima primarno alergolo{ko zna~ewe, odnosno brojot na licata {irum svetot senzibilizirani na ovie alergeni se procenuva na okolu 100 milioni. Spored rezultatite od European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) alergenite od doma{nite mikrokrle`i se najva`nite alergeni povrzani so bronhijalnata hiperreaktivnost i astmata vo 16 centri od 22 zemji od Evropa, Severna Amerika i Avstralija, a `iveeweto vo vla`ni `iveali{ta e potvrdeno kako rizik-faktor za pojavata na astma. Rezultatite od pove}e studii uka`uvaat deka senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i pretstavuva najva`en rizikfaktor i za pojavata na detskata astma, a rizikot e signifikantno povrzan so stepenot na ekspozicijata. Spored prospektivnite studii koi{to ja istra`uvaat patogenezata na detskata astma, rizikot za pojavata na astma do 11 god. od `ivotot se zgolemuva za pet pati pri ekspozicija vo prvata godina od `ivotot na doma{na pra{ina, koja{to sodr`i koncentracija od alergenite od doma{nite mikrokrle`i povisoka od 10 mkg/g. Spored edna studija za detskata astma vo R. Makedonija, senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i se sretnuva kaj 95,9% od decata so alergiska astma, a koncentracijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina vo `iveali{tata na bolnite deca e signifikantno povrzana so stepenot na nespecifi~nata bronhijalna reaktivnost, te`inata na astmata i nepovolniot evolutiven razvoj na bolesta. Vo istoto istra`uvawe e konstatirana prose~na koncentracija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina od spalnata soba na decata od 11,8 mkg/g, odnosno 20 pati povisoka od koncentracijata, za koja{to e potvrdeno deka pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. 2.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus se sretnuva kaj 13,9% od ispituvanite adulti (grafik 13).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

89

6%) (grafik 14).5% 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 14.6% 13. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na Dermatophagoides pteronyssinus e sli~na kaj ispitanicite od site ispituvani gradovi.9% Grafik 13. odnosno naj~est aeroalergen voop{to.).Kolaborativen centar na SZO . 90 Institut za medicina na trudot . 14. Najvisoka (14.0% 11.2% 12. Makedonija 13. Ovaa pojava e verojatno vo korelacija so klimatskite priliki vo Skopje i Debar.Cvetanov V i sor. a najniska kaj ispitanicite od Debar (11. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Alergenite od mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina pretstavuvaat naj~est poedine~en vnatre{en aeroalergen.1% 13. na koj{to se senzibilizirani ispitanicite so respiratornite alergiski bolesti (grafik 15.4% 14.4%) e registrirana kaj ispitanicite od Skopje.: Alergiskite bolesti vo R.

Doma{ni milenici Vo razvienite zemji e ustanovena visoka prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite milenici.3% 89. Alergiska astma 13.4% 73. konj. a mo`e da bide prenesuvan so oblekata na liceto koe{to do{lo vo kontakt so ma~kata i da predizvikuva nazalni. odnosno `ivotni (ma~ka. kanarinec). a edna od pri~inite e pomalata zastapenost na doma{nite milenici vo domovite kaj nas vo sporedba so razvienite zemji. rinitis Celogod. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka pretstavuva prediktor na poniska vrednost na FEV1 nezavisno od pu{eweto i bronhijalnata hiperreaktivnost. alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit 2.4% Grafik 15. Ma~ka Alergenite od ma~ka se potentni senzitizeri na di{nite pati{ta. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka e signifikantno povrzana so bronhijalnata reaktivnost i astmata.9% 58. Osven visokiot alergenski potencijal. okularni i/ili astmatski simptomi kaj senzibiliziranite lica. al. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Spored rezultatite od istra`uvawata vo [vedska i Holandija vo ramkite na ECRHS. ku~e) i ptici (papagal. sekretot od lojnite `lezdi i urinata. dodeka spored istra`uvawata vo [panija.3. Glavniot alergen (Fel d1) se nao|a na krznoto od ma~kata (osobeno vo facijalniot predel). Prevalencijata na senzibilizacijata na ovie alergeni vo na{ata populacija e poniska.3.1. Spored istra`uvawata vo SAD. al. klini~ka imunologija i alergologija 91 . Fel d1 se odlikuva i so golema prodornost vo di{noto steblo so ogled na dimenziite na negoviot nosa~ vo vozduhot na respirabilna ~esti~ka (dijametar < 5 mkm). Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. Fel d1 ostanuva vo domot pove}e meseci posle otstranuvaweto na ma~kata. senzibilizacija na alergenot od ma~ka se sretnuva kaj okolu 6 milioni lica. 2.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

2.3.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ma~ka se sretnuva kaj 5,5% od ispituvanite adulti (grafik 16).

5,5%

Grafik 16. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na ma~ka e najvisoka vo Skopje (7,4%), a najniska vo Debar (2,4%), a edna od pri~inite sigurno e prevalencijata na doma{nite milenici vo navedenite gradovi (grafik 17).
7,4%

8 7 6 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh
3,1% 5,1%

6,2%

4,1%

2,4%

Pr

De

Pe

Grafik 17. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit iznesuva 34,0%, 16,7%, odnosno 21,6% (grafik 18).

92

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
120 100 80 60 34,0% 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 21,6% 16,7% 5,5%

Grafik 18. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.2. Ku~e Za ku~iwata se karakteristi~ni dva va`ni alergeni (Can f1 i Can f2), koi{to spored svoite karakteristiki se sli~ni so Fel d1, osven {to imaat ponizok alergenski potencijal. Can f1 i Can f2 se karakteristi~ni za site vidovi ku~iwa, a so Fel d1 postoi nizok stepen na vkrstena reaktivnost. Spored podatocite od literaturata vo razvienite zemji senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj okolu 30% od atopi~nite lica. 2.3.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj 2,8% od ispituvanite adulti (grafik 19).

2,8%

Grafik 19. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj site ispituvani adulti

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

93

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ku~e e najvisoka vo Skopje (4,2%), a najniska vo Debar (1,0%) (grafik 20). I ovoj grafi~ki prikaz, kako i grafikot 17. go demonstriraat stavot kon doma{nite milenici na `itelite vo pogolemite urbani sredini.
4,2% 3,8% 2,9% 2,1%

5 4 3 2 1 0 Sk

1,9% 1,0%

Do

Oh

Pr

De

Pe

Grafik 20. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ku~e kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 21).
120 100 80 60 40 20 2,8% 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma

23,1%

18,4% 10,0%

Grafik 21. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

94

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.3.3. Ptici Alergenite od pticite (papagali, kanarinci, gulabi i dr.) obi~no pretstavuvaat alergeni od mikrokrle`ite koi{to `iveat vo nivnite perduvi. Spored podatocite od literaturata, prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ptici ne e visoka, no ovie alergeni se poznati po sposobnosta da predizvikuvaat seriozni nazalni, okularni i/ili astmatski simptomi. 2.3.3.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na perduvi se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 22).

3,9%

Grafik 22. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi e najvisoka vo Skopje (4,4%), a najniska vo Debar (1,4%) (grafik 23).
4,4%

5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh

3,9%

2,7% 1,9% 1,4%

2,8%

Pr

De

Pe

Grafik 23. Senzibilizacija na alergenite na perduvi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

95

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 24).
120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 14,9% 3,9% 10,0%

10,0%

Grafik 24. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.4. Lebarka Alergenite od lebarkata (angl. cockroach) (Slika 9, A i B) pretstavuvaat va`en triger na simptomi vo nekoi zemji (SAD, Velika Britanija, Avstralija i dr.). Pove}eto vidovi lebarki `iveat vo tropskite predeli, no so primenata na centralnoto greewe tie se pro{ireni i vo zemjite so studena klima. Naj~esti vidovi lebarki se amerikanskata lebarka (Periplaneta americana), avstraliskata lebarka (Periplaneta australasiae), aziskata lebarka (Blatella orientalis) i dr. Vo Evropa i kaj nas se sretnuva germanskata lebarka (Blatella germanica, nar. buba {vaba).

A.

B.

Slika 9. A. i B. Germanska lebarka (Blatella germanica)

Alergenite od lebarkite pretstavuvaat sostaven del na doma{nata pra{ina. Alergenite od amerikanskata i germanskata lebarka se identificirani 96
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

2% Grafik 25.4%) (grafik 26). a najniska vo Debar (1. klini~ka imunologija i alergologija 97 . 10. 2.2% od ispituvanite adulti (grafik 25). celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 11.0%.4.3.1.6%.4% 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh 1.9% 1.2% 2. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 3. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka e najvisoka vo Skopje (4.4%).0% (grafik 27). odnosno 10.0% Pr De Pe Grafik 26. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od lebarka se sretnuva kaj 3. 5.1% 2.Aeroalergeni od vnatre{na sredina i mo`at kvantitativno da se odredat vo doma{nata pra{ina so specifi~ni monoklonalni antitela. Senzibilizacija na alergenite na lebarka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit.1% 4.

4. Makedonija. 98 Institut za medicina na trudot .0% 10. J Allergy Clin Immunol 2000. 2.5. The importance of allergens in the development of asthma and the persistence of symptoms. Importance of indoor allergens in the induction of allergy and elicitation of allergic disease. Senzibilizacijata na alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus (13. Zaklu~oci 1. 27-39. Senzibilizacijata na muvli se sretnuva relativno retko vo adultnata populacija vo R. Brussels 1999. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. Allergies. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma 2. 53: 115-120. rinitis Celogod. p.2% 0 Vkupno Celogod.Kolaborativen centar na SZO . 3. taa pretstavuva va`en faktor vo nastanokot na alergiskite respiratorni bolesti. 105: 628-632. National Institutes of Health. al. no pretstavuva va`en rizik-faktor za nastanokot na celogodi{niot alergiski rinit i alergiskata astma. Makedonija. Makedonija 120 100 80 60 40 20 3. 2. Literatura: 1. Simpson A. Lung. Alergiska astma 11. 20-29. Allergy 1998. Prvite rezultati za senzibilizacijata na alergenite od lebarkata i nejzinata za~estenost kaj bolnite od alergiski respiratorni bolesti uka`uvaat deka se raboti za faktor za koj mora da se vodi smetka vo alergolo{kata obrabotka na bolnite. The UCB Institute of Allergy. 2. a se sretnuva kaj okolu 90% od bolnite so celogodi{en alergiski rinit i okolu 60% od bolnite so alergiska astma. 4. Risk factors.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. National Heart. and Blood Institute 2002. 3. Custovic A.9%) najverojatno e prisutna kaj pove}e od 200 000 lica vo R.6. no i pokraj toa. Global Initiative for Asthma. Na{ite podatoci uka`uvaat na ne{to poniska senzibilizacija na alergenite od doma{nite milenici (`ivotni i ptici) vo sporedba so podatocite od istra`uvawata od razvienite zemji.6% 10.0% Grafik 27. p. konj. Woodcock A. al. Nelson HS. Na{ite rezultati go potvrduvaat alergolo{koto zna~ewe na alergenite na doma{nite mikrokrle`i na {to uka`uvaat i pove}e istra`uvawa od zemjava i od svetot.

Sunyer J. 1: 291-297. Pope A. Cvetanov V. 1999. Marttila O. Chinn S. Onset and remission of allergic rhinitis and asthma and the relationship with atopic sensitization and smoking. Risk of asthma in the general Spanish population attributable to specific immunoresponse. et al. 14. Int J Epidemiol 1999. 11. 53: 662-667. Faktori koi vlijaat vrz evolucijata na astmata vo detskata vozrast. Bitola: Kiro Dandarot. 18. Chinn S. et al. Exposure to house-dust mite allergen (Der p 1) and the development of asthma in childhood. 1999. Sporik R. Abramson M. et al. 9. Norback D. Spiksma F. Kutin JJ. 2002. Kiril i Metodij”. et al. 14: 876-884. et al. 39: 325-339. Engl J Med 1990. Patterson R. Clin Exp Allergy 1999. 15. Anto JM. E`ova N. Norrman E. 18:598-611. Henry C. National Academy of Sciences. Janson C. A prospective study. 17. klini~ka imunologija i alergologija 99 . cat and mite allergens in public transport vehicles. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Am J Respir Crit Care Med 2000. Ma~eska-Baxakova G. 162: 920-924. Usmeno soop{tenie. Leynaert B. 13. European Community Respiratory Health Survey. Janson C. Trandafilovski P. Eur Respir J 1999. Allergy 2000. Luczynska C. 29: 148149. Ma~eska-Baxakova G.Skopje. Respirology 1996. et al. Sensitization to individual allergens and bronchial responsiveness in the ECRHS. Neukirch C. Trandafilovski P. Thorax 1998. Individual allergens as risk factors for bronchial responsiveness in young adults. Cvetanov V. Australia. 28: 728-734. 20. Burney P et al. J Allergy Clin Immunol 1999. Raven J. Janson C. J Allergy 1967. 19. Makinen-Kiljunen S. Asthmatic symptoms and indoor levels of microorganisms and house-dust mites. Skopje: Medis-informatika. Voorhorst R. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 8. 55: 65-68. Varekamp H. Sunyer J. Washington: National Academy Press. Respiratory symptoms and positive skin prick tests in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). 103: 709-711. Bjornsorn E. Burge H. Anto P. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 5. 7. Burney P. 1993. Indoor allergens: assessing and controlling adverse health effects. Holgate S. Medicinski fakultet . 1998. Univerzitet “Sv. 323: 502-507. Clin Exp Allergy 1995. Plaschke PP. Petrovska J. et al. The house dust mite (Dermatophagoides pteronyssinus) and the allergens it produces: identity with the house dust allergens. Creature comfort-living mites and moudls. 14. Doktorska disertacija. Is sensitization to Alternaria alternata a risk factor for severe asthma? A population-based study. Occurrence of dog. Karadzinska-Bislimovska J. 2125. Spanish Group of the European Community Respiratory Health Survey. Balabanova M. 16. et al. Risk factros for asthma among young adults in Melbourne. 14 (30): 78. 21. Eur Respir J 1999. Jarvis D. Astmata i va{eto dete. Partti-Pellinen K. Platts-Miles TAE. Harrison PT. Soriano JB. 12. 6. Kungulovski \. 25: 423-431. et al. Karaxinska-Bislimovska J. 10. Burney P.41-48.

100 .

Poglavje V V. Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa .

sredna vozrast 39. 102 Institut za medicina na trudot . Pri sostavuvaweto na pra{alnicite koristeni se standardiziranite pra{alnici primenuvani vo epidemiolo{kite studii za alergiskite bolesti vo svetot.01 ± 2. odnosno pra{alnik za vozrasni (prilog 2) i pra{alnik za deca (prilog 3).56 ± 13. Alternaria alternata. pri {to od gradovite Skopje. Makedonija Epidemiolo{ko-klini~koto istra`uvawe e izvedeno vo periodot od fevruari do juni 2002 god.5god. lebarka. Od niv 722 se vozrasni (283 od ma{ki i 439 od `enski pol.1% histamin i negativna kontrola so glicerinirana sredina za ekstrakcija.15 god). Penicillinum notatum. Statisti~kata analiza na dobienite podatoci e izvedena so deskriptivni i analiti~ki metodi (χ2-test. ma~ka. ku~e. Primeneti se dva vida pra{alnici dizajnirani za ovaa namena. vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni spirometriski ispituvawa i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. grupen polen-treva.. Kaj vozrasnata populacija izvedeni se ko`ni prick-testovi so 11 standardni Bencard-ovi alergeni (grupen polen-drvja. Ambrosia elatior. a se ~itani po vremenski period od 20 minuti.6% od vkupnata populacija na R. rang 4 . Makedonija.Cvetanov V i sor. Fisher’s exact-test. Spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. loboda-Chenopodiaceae spp. pelin-Artemisia vulgaris. kako European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) i International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC).: Alergiskite bolesti vo R. Brojot i vidot na alergenite be{e odreden vrz osnova na rezultatite od trigodi{niot aeropalinolo{ki monitoring.44 god so pozitiven odgovor na pra{awata za postoewe na astmatski simptomi i/ili primena na antiastmatski lekovi. Mann-Whitney U-test. Alergenskite ekstrakti se rastvorani vo 31505 QAU (quality assurence units). tegavec-Plantago lanceolata. perduv).Kolaborativen centar na SZO . Ispituvawata se izvedeni na spirometarot SanoScope-SCHILLER spored preporakite na European Community for Steel and Coal (Official Statement of the European Respiratory Society). dodeka pra{alnicite za decata se popolnuvani od roditelite spored soodvetni instrukcii.61 god. Dijametarot na papulata e presmetuvan so transparenten pleinmetar. Prilep. Pra{alnicite za vozrasnite se popolnuvani od lekar. Ohrid. t-test za nezavisni primeroci i linearna regresija) so statisti~kata programa SPSS 11.78 god) i 399 deca (196 od ma{ki i 203 od `enski pol. sredna vozrast 11. Testovite se izveduvani na volarnata strana na podlaktot pri {to e vklu~ena pozitivna kontrola so 0. Dojran. odnosno okolu 0. rang 18 . Debar i Peh~evo po slu~aen izbor se vklu~eni vkupno 1121 ispitanik. za pozitiven ko`en test e smetana papula so sreden dijametar > 3mm. Dermatophagoides pteronyssinus. kopriva-Urtica dioica. Kaj adultite od vozrasnata grupa 20 . vo glicerinirana sredina na ekstrakcija.

Celogodi{niot alergiski rinit (CAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnava na podatoci od pra{alnikot za celogodi{na manifestacija na zaboluvaweto i pozitivnata senzibilizacija na celogodi{nite alergeni. Sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na pozitivnite podatoci na simptomi za rinit asocirani so polenskata sezona i pozitivnata senzibilizacija na polenski alergeni. a celogodi{niot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za celogodi{ni simptomi za rinit vo kontakt so op{ti celogodi{ni alergeni.Vozrasno naselenie Od vkupniot broj vozrasni ispitanici (722) ma`i se 283 (38. Atopiskiot dermatit kaj decata e definiran kako ko`en isip sleden so jade` koj{to se pojavuva i gubi vo tekot na najmalku {est meseci. hrana i ubod od insekti kaj vozrasnite i decata e definirana spored pozitivnite odgovori na pra{awata za pojava na reakcija na preosetlivost posle primena na odreden lek.1.44 god) e definirana spored postoeweto na eden ili pove}e astmatski simptomi ili primena na antiastmatski lekovi i pozitivniot nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin.0. Distribucijata na ispituvanata grupa spored polot e prika`ana na grafikot 28. a `eni 439 (61.1. Alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnite e definiran spored postoeweto na simptomi za konjunktivit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni. Preosetlivosta na medikamenti. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4%). odnosno pozitivniot bronhodilatatoren test so sprej Ventolin kaj ispitanicite so reducirana ventilatorna funkcija. Sezonskiot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za povtoruvani sezonski manifestacii na eden ili pove}e od simptomite za rinit vo periodot prolet-leto. konsumirawe odredeni prehranbeni produkti ili ubod od insekt. Alergiskiot rinit kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na postoeweto na simptomi za rinit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni.6%). Astmata (vo vozrasnata grupa 20 . 1.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 1. Karakteristiki na ispituvanite grupi 1. klini~ka imunologija i alergologija 103 .1. Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Atopijata kaj vozrasnite e definirana kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni.

dodeka najmalku ispitanici ima od vozrasnata grupa > 70 god (1.6% ma`i `eni Grafik 28.7% 13.0% 16.0% Skopje Dojran Ohrid Prilep 13. Distribucija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe 104 Institut za medicina na trudot . Distribucija na ispituvanata grupa spored polot Vozrasta na ispitanicite e vo rangot od 18 do 78 god. 35 30 25 20 15 10 5 0 30.0% 14. Distribucija na ispituvanata grupa spored vozrasta Najgolemiot broj ispitanicite e od podra~jeto na Skopje (28%).0% Debar Peh~evo 14.4% 38. dodeka ispitanicite od drugite gradovi se prisutni vo pribli`no ist procent.3% > 70 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 Grafik 29.9% 5. 15.5 god.1% 22% 11.Kolaborativen centar na SZO .56 ± 13. koj{to se dvi`i od 13% do 16% (grafik 30).0% 28.3%) (grafik 29). Makedonija 61.Cvetanov V i sor.2% 1.0% Grafik 30.9% 15.: Alergiskite bolesti vo R.1%). Najgolemiot broj vozrasni ispitanici e od vozrasnata grupa 41-50 god (30. a prose~nata vozrast iznesuva 39.

5% Srb 0.7%) i Albancite (13. Distribucija spored stepenot na obrazovanie Grafik 34.5% Vrab. 18.4%) (grafik 32). Nevrab.5%).8% 5. Distribucija spored socijalno-ekonomskiot status Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1% Rom 1.9% 6. najbrojni se Makedoncite (79.9% 70.6% 2. najbrojni se ispitanicite so sredna stru~na podgotovka (58.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Spored etni~kata pripadnost. 100 80 60 40 20 0 79. 85.8% Tur 2.9% se nevraboteni i 6. 22. 22. pogolem e brojot na ispitanici od urbanata sredina (85.7% 13. Distribucija na ispituvanata grupa spored etni~kata pripadnost Spored mestoto na `iveewe. Distribuija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe (grad ili selo) Spored stepenot na obrazovanie.4% 16. najbrojni se vrabotenite (70.8% Penz.7% OSS SSS VSS Studenti Grafik 33.6%) (grafik 31). 70 60 50 40 30 20 10 0 58. Spored socijalno-ekonomskiot status.8% penzioneri (grafik 33 i 34).6% Grafik 32.4% grad selo 14.9%). klini~ka imunologija i alergologija 105 .2% dr Mak Alb Grafik 31.

7% 43. Distribucija spored na~inot na zatopluvawe na domot 106 Institut za medicina na trudot .7%). a najmalku kaj ispitanicite od Dojran (25. Makedonija Kaj ispitanicite e registriran relativno visok procent na pu{a~i (34.2% pu{a~i nepu{a~i Grafik 35. drva struja Grafik 37. Distribucija na ispituvanata grupa spored navikata za pu{ewe 50 40 30 20 10 0 45.1%) (grafik 37 i grafik 38).1% 75.6% 34. Distribucija spored na~inot na domuvawe Grafik 38.6% 25.Kolaborativen centar na SZO .2% parno gr.9% 29.8% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 36. 57.4% 31.6% 28.1%).2%).1% ku}a stan 24. Distribucija na pu{a~ite spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispitanicite `iveat vo ku}a (75. 70 60 50 40 30 20 10 0 58.2% 36. Najmnogu pu{a~i se sretnuvaat kaj ispitanicite od Skopje (45.: Alergiskite bolesti vo R. a greeweto so drva e naj~est na~in na zatopluvawe na domot (58.Cvetanov V i sor.6%) (grafik 35 i 36).7% 12.

2% 80. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici ~uvaat 35.1% 40 da ne 30 20 10 64. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 39. 50 35.8% 84.3% od ispitanicite (grafik 43).1% 63.4% 39.9% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 41.5%) (grafik 44). Ovaa pojava e naj~esto prisatna kaj ispitanicite od Dojran (92. 100 80 77.4% 72.3% od ispitanicite (grafik 45).3% 66.8% 24.4% 61.2% 32. vo najgolem procent ispitanicite od Dojran (45.4% 67.3%) i Peh~evo (84.3%) (grafik 40).4%) (grafik 42).2% 33.6%) (grafik 46).2%).3% 40.5% 36. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Na zagadenost vo okolinata na domot (smet.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prisustvo na zelenilo vo okolinata na domot referiraat 67. i toa naj~esto ispitanicite od Skopje (44. i toa naj~esto onie od Peh~evo (85.2% da ne 22.8% da ne 92. izduvni gasovi od soobra}ajot i drugo) uka`uvaat 38. klini~ka imunologija i alergologija 107 .9%) i Ohrid (84.4%) i Skopje (40.distribucija vo oddelnite gradovi Zelenilo vo domot odgleduvaat 77.3% 60. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 40. Zelenilo vo okolinata na domot .5% 85.2% od ispitanicite (grafik 41). Zelenilo vo domovite kaj ispituvanata grupa Grafik 42.2% od site ispitanici (grafik 39). 100 80 67. industrisko zagaduvawe.5% 84. Doma{ni milenici kaj ispituvanata grupa Grafik 44.5% 45.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 43. a najmalku ispitanicite od Dojran (14.2% 64.

2.distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na specifi~na profesionalna ekspoziija na rabotnoto mesto (pra{ina.6% 20.2% 43. mom~iwa se 196 (48.: Alergiskite bolesti vo R. Specifi~na prof. Makedonija 50 40 44.3% 61.Cvetanov V i sor.2% 38. a vo najmal procent ispitanicite od Dojran (24. Deca Vo soglasnost so metodologijata na istra`uvaweto.4% da 38.Kolaborativen centar na SZO .1.1% 33% 24. vo ispituvanata grupa bea vklu~eni 399 deca na vozrast 0-15 god.1% 30. Od vkupniot broj ispituvani deca. 70 60 50 40 30 20 10 0 57.1% 48.5% 47. Distribucija na ispituvanite deca spored polot 108 Institut za medicina na trudot .7% 30 20 10 0 Sk Do Oh Pr De 14.6% 39. Specifi~na prof. povtorno vo najgolem procent ispitanicite od Skopje (57. ekspozicija .2% 56. 51.5% 25.1%) (grafik 48).9%). Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 46.8% da ne Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 47.distribucija vo oddelnite gradovi 1.1%) (grafik 49).5%).8% od ispitanicite (grafik 47). Zagadenost vo okolinata na domot.6% ne Pe Grafik 45.2% 37.9% ma{ki `enski Grafik 49. ekspozicija kaj ispituvanata grupa Grafik 48. hemikalii. vlaga ili visoka temperatura) referiraat 43. a devoj~iwa 203 (51.

9% (grafik 50). Vozrasnata grupa ≤ 7 god e zastapena so 42. a vozrasnata grupa > 7 god so 57.8% Rom 0.7% 14.1%. 21.01 ± 2. > 7 god. klini~ka imunologija i alergologija 109 .0% 9. 100 80 60 40 20 0 78.5% Srb 1. Grafik 50.3% dr Grafik 52. deca najbrojni se Makedoncite (78.0% Skopje Dojran Ohrid Prilep Debar 14.0% Peh~evo Grafik 51. Distribucija na ispituvanite deca spored vozrasta Kako i kaj vozrasnite ispitanici.61 godini.0% 31.5% 3. Distribucija na ispituvanite deca spored etni~kata pripadnost Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1% Mak Alb Tur 1.9% 42. 57.5%) (grafik 52).Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prose~nata vozrast na ispituvanite deca iznesuva 11. najgolemiot broj od ispituvanite deca se od Skopje (31%) (grafik 51).1% < 7 god.0% 12.7%) i Albancite (14. Distribucija na ispituvanite deca spored gradot na `iveewe Spored etni~kata pripadnost na ispituvanite.0% 13.

Najgolem broj majki koi{to pu{ele vo tekot na bremenosta se sretnuva vo Dojran (17. 20 15. Makedonija Vo grad `iveat 81. @iveewe vo ku}a ili stan kaj ispituvanite deca Grafik 55.Cvetanov V i sor.8% 19. a greeweto so drva e po~est na~in na zatopluvawe na domot (53%) (grafik 54 i grafik 55).9%) (grafik 59).6%).8% ku}a stan 26.1% od slu~aite (grafik 56).9%. Distribucija na ispituvanite deca spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispituvanite deca `iveat vo ku}a (73. 81.9% da ne 12.1% Grafik 53.1% 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 8. vnimanie zaslu`uva podatokot 110 Institut za medicina na trudot . Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta . Akcentot be{e staven na ekskluzivnoto doewe.1% od ispituvanite deca (grafik 53).1% Grafik 56.6% Grafik 54.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 91% od ispituvanite deca bile doeni (grafik 58). Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta kaj ispituvanite deca Grafik 57.2% 40 30 20 10 0 parno gr. a najmal vo Peh~evo (2%) (grafik 57).Kolaborativen centar na SZO .6%) i Skopje (15. 60 50 53% 73. a najvisok procent se sretnuva kaj ispituvanite deca od Dojran (86.8%).3% 6.6% 87.: Alergiskite bolesti vo R.9% grad selo 18.6% 17. drva struja 18. Na~in na zatopluvawe na domot Navikata za pu{ewe cigari kaj majkite na ispituvanite deca vo tekot na nivnata bremenost e prisutna vo 12.1% 2.4% 6. a vo selo 18.

1% 5.6% 24. a najmalku vo Peh~evo (42.0% Grafik 58. a duri 18.6% i posle navr{enata prva godina od `ivotot (grafik 60).2% 86.5%) iznesuvala 3000 .6% od ispituvnite deca imaat brat ili sestra. Traewe na doeweto vo `ivotot/distribucija vo oddelnite gradovi Rodilnata te`ina kaj najgolemiot broj od ispituvanite deca (78.1% 78. Grafik 59.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti deka re~isi 35% od ispituvanite deca bile doeni vo tekot na celiot doene~ki period.4% 34. klini~ka imunologija i alergologija 111 . > 12 mes.6% do 12 mes.3% 98. 91.5% Grafik 61. 100 80 60 40 20 0 < 3000 gr 3-4200 gr > 4200gr 16. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4% 18. Vo Ohrid duri 66.9% 87. Distribucija na ispituvanite deca spored doeweto vo prvata godina od `ivotot 100 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 88. 22. Doewe vo prvata godina od prvata godina od `ivotot Grafik 60. do 6 mes.7% 92.9% 40 30 20 10 0 do 3 mes. Distribucija na ispituvanite deca spored rodilnata te`ina Pove}e od edno dete e prisutno vo semejstvata na 55% od vkupniot broj ispituvani deca nasproti 45% od ispituvanite deca koi{to nemaat brat ili sestra (grafik 62).8%) (grafik 63).4200 g (grafik 61).0% da ne 9.6% 93.

2% 57.1%) (grafik 65).Cvetanov V i sor. Prestoj vo jasli ili gradinka kaj ispituvanite deca Grafik 65.9% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 64. Zelenilo vo okolinata na domot .0% da ne 60 40 20 0 45.0% 64.7% 23.1% 79.6% 21. Spored o~ekuvawata.8% od ispituvanite deca na vozrast 0-6 god prestojuvale vo jasli ili gradinka (grafik 64).3% 56. 100 80 57.0% 54. povtorno vo najgolem broj od decata od Dojran (92.4% 79. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 67.3% 76.6% 50.0% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 62.8% da ne 60 40 20 0 46.distribucija vo oddelnite gradovi Odgleduvawe zelenilo vo domot e referirano od 71.3% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 66.1%) (grafik 67).distribucija vo oddelnitegradovi Zelenilo vo okolinata na domot e referirano kaj 79.8% 91. Prestoj vo jasli ili gradinka .8% 55.7% da ne 20.1% 40. Pove}edetstvo odnosno bra}a/ sestri kaj ispituvanite deca Grafik 63.).2% 74. Makedonija 100 80 66.7% od ispituvanite deca (grafik 66.4% 47.4% od ispituvanite dea (grafik 68).7% 27.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . najgolem procent deca so prestoj vo jasli ili gradinka e registriran vo Skopje (57. deca .6% 42.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 42.7%) (grafik 69). Pove}edetstvo kaj isp. 100 80 90. 112 Institut za medicina na trudot . vo najgolem procent kaj ispitanicite od Dojran (91.2% 42.

Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici.1% od ispituvanite deca (grafik 74). 100 80 39.2%).9%) (grafik 75).4% da 28.4% da ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 70.6% 34.) referiraat 20. industrisko zagaduvawe.6% ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 68.7%) (grafik 71).4% 60 da ne 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 72.9% 74.7% od ispituvanite deca `iveat vo semejstva kade {to eden ili pove}e ~lenovi se pu{a~i (grafik 72). Pasivno pu{ewe kaj ispituvanite deca Grafik 73.4% od ispituvanite deca (grafik 70). Doma{ni milenici kaj ispituvanite deca Grafik 71. papagal.3% 59. izduvni gasovi od soobra}ajot i dr.8% 55. vo najgolem procent doma{ni milenici se sretnuvaat kaj decata od Dojran (62.6% 65.6% 67.3% 71.8%) (grafik 73). kanarinec i dr.3% 55.6% 30. klini~ka imunologija i alergologija 113 . 100 80 62. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici.2% 60.0% 31. ma~ka.7% 50. a najnizok kaj ispitanicite od Dojran (5. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Vkupno 60.7% 65.4% 20.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 92.7% 78. Pasivno pu{ewe-distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na zagadenost vo okolinata na domot (smet. Najvisok procent pasivni pu{a~i se sretnuva kaj ispituvanite deca od Peh~evo (81.) se ~uvaat vo domovite na 34.2% 100 80 71. Zelenilo vo domot kaj ispituvanite deca Grafik 69. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici (ku~e.9% 28.7% 65. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7% 81.3% 60. procentot e najvisok kaj ispitanicite od Skopje (34.

Cvetanov V i sor. Zagadenost vo okolinata na domot .9% 11.9% da ne 20.: Alergiskite bolesti vo R.5% 15.6% Grafik 74.1% 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 34.3% 13.distribucija vo oddelnite gradovi 114 Institut za medicina na trudot .6% 5.Kolaborativen centar na SZO .2% 19. Makedonija 100 79. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 75.

prosledeno so kivawe i vodenikava rinorea. alkohol.0. kaj prethodno senzibilizirani lica pri sezonska ekspozicija na oddelni specifi~ni polenski alergeni. J 30. razli~ni mirisi. {tavej. iritacija. Alergiski rinit MKB . kivawe. kopriva. azotniot oksid). priliv na krv vo nosnata mukoza. dizel gasovite. Pokraj sezonata. Spored karakterot na simptomite. Tipot na alergenot e geografski opredelen so aeropalinolo{kite karakteristiki vo opredelenata oblast. J 30. kivawe i zatnat nos najmalku 2 nedeli. jasen. odnosno perzistenten so simptomi koi traat 4 ili pove}e denovi vo nedelata vo tekot na pove}e od 4 nedeli. kakvi {to se: studen vozduh. koj se karakterizira so prisustvo na mnogu kletki i kleto~ni elementi: mastociti. osobeno muvlite i nivnite spori.1) se definira kako vospalitelna bolest na nazalnata mukoza so intermitentni simptomi na rinit: ~e{awe. ^esto pati od vozdu{nite strui mo`e da se prenesuvaat polenovite zrna i vo podale~nite podra~ja i da predizvikuvaat vonsezonski simptomi na SAR.2. p~enica. livadarka). AR mo`e da bide intermitenten. brest. Etiopatogeneza Naj~esti predizvikuva~i na SAR se polenite od drvjata (breza. no ne pomalku va`ni se emocionalnite faktori i zagaduva~kite agensi od okolinata (ozonot. koga simptomite traat pomalku od 4 dena vo nedelata ili vo tekot na pomalku od 4 nedeli. ~ad od cigari.4 2.3) se definira kako vospalitelna reakcija na nazalniot epitel so postojano prisutni simptomi na rinit vo vid na ~e{awe. elka. klini~ka imunologija i alergologija 115 . ‘r`. Sezonskiot AR (SAR.1. Vospalenieto doveduva do zgolemen nazalen odgovor kon razli~ni nespecifi~ni i specifi~ni stimulusi od okolnata sredina i do formirawe klini~ki sindrom so sledni simptomi: hipersekrecija. lipa. vrba. napor. tegavec. dol`inata na polenacijata i Makedonsko zdru`enie za bazi~na. muvli i nivni spori.1. umeren i te`ok. ~e{awe. Najzna~ajni favorizira~ki faktori za pojavata na SAR se nazalnite nespecifi~ni iritansi. bazofili. loboda. J 30. kongestija vo nosot. eozinofili i dr. plevelite (pelin. Celogodi{niot (perenijalniot) AR (CAR. bor). sulfurniot dioksid. gluvar~e).3. 2. dab. Definicija Alergiskiot rinit (AR) e vospalitelna bolest na nazalnata mukoza. prosledeno so vodenikava sekrecija i nazalna opstrukcija poradi hipertrofija na nosnata ligavica. Spored te`inata na klini~kite pojavi AR se deli na lesen. 2. AR se deli na sezonski i celogodi{en.Alergiski rinit 2.3. za~ini. topola.10. ambrozija. Klasifikacija Spored vremeto na pojavuvaweto. Sezonski alergiski rinit 2. gabite. trevite (p~enka.

glandularna sekrecija i stimulacija na aferentnite nervi. faktorot na aktivacija na trombocitite (PAF). Docnite reakcii se javuvaat 6-12 ~asovi po ekspozicijata i se rezultat na LTB4 i PAF koi predizvikuvaat natrupuvawe na eozinofili vo nosnata ligavica. Emocionalnite faktori. Zna~ajna e i vkrstenata senzibilizacija na polenite od trevi. Patogenetski CAR vo su{tina pretstavuva inflamacija sostavena od mast kletki. koe{to se ozna~uva kako “prag na provokacijata”. prostaglandini i hemotakti~ni medijatori. Pri toa aktivno u~estvuvaat i citokinite .: Alergiskite bolesti vo R. T-li i makrofagi. levkotrienite (LTB4 i LTC4). kako i interleukinot 3 (Il3) i stimulira~kiot faktor na granulocitno-makrofagnite kolonii. serotonin. prostaglandini (PGD2). zna~ajni se i op{tite karakteristiki na polenot. alkoholot i za~inite se va`ni trigeri na simptomite. Prenesenite impulsi do CNS predizvikuvaat odgovor preku eferentni parasimpati~ni nervi so pojava na hipersekrecija. levkotrieni. Raniot odgovor e rezultat na IgEzavisna aktivacija na mastocitite vo nazalnata mukoza.3. fizi~kiot napor. 2. serotonin. Makedonija meteorolo{kite uslovi. pri {to se osloboduvaat medijatori: histamin.Cvetanov V i sor. kivavica i otok. Za pojavata na klini~kite simptomi na SAR potrebna e ekspozicija na odredeno koli~estvo polenovi zrna na m3 vozduh. Vo hroni~nata inflamacija uloga imaat i aksonski refleksi so lokalno osloboduvawe na nevropeptidi. bradikinin i drugi) i nivno vrzuvawe za receptorite na senzitivnite vlakna na n.interleukin 5 (Il-5) od T-po (T-po 2) i mastocitite. Toa rezultira so degranulacija na membranata i osloboduvawe na membranski medijatori od tipot na histamin. razli~nite mirizbi. zgolemena vaskularna permeabilnost. Patogenezata na SAR podrazbira protivgen-protivtelo reakcija koja se javuva vedna{ posle alergiskata provokacija so protivgen-polen koj premostuva dve molekuli na IgE fiksirani protivtela za povr{inata na mastocitite i bazofilite.2. kakov {to e borot. triptaza. Taka. pravot. Vo patogenezata na CAR se razlikuvaat ran i docen odgovor na ekspozicijata na alergeni. eozinofili. polenot na trevite i plevelite e so pogolem broj antigeni determinanti vo odnos na nekoi drvja. Celogodi{en alergiski rinit Naj~esti predizvikuva~i na CAR se aeroalergenite od doma{nite `ivotni i ekskretite od mikrokrle`ot Dermatophagoides pteronyssinus.Kolaborativen centar na SZO . mo`at da ja favoriziraat pojavata na simptomi. bradikinini. koi doveduvaat do vazodilatacija. 116 Institut za medicina na trudot . isto taka. Nazalnite nespecifi~ni iritansi kakvi {to se: studeniot vozduh. Pri hroni~noto vospalenie eozinofilite preku glavniot alkalen protein i eozinofilnata peroksidaza go o{tetuvaat resestiot epitel na ligavicata i senzornite nervni zavr{etoci stanuvaat dostapni za drazbi od okolinata po {to se nadovrzuva fazata na nespecifi~na hiperreaktibilnost. trigeminus. Nervno-refleksniot mehanizam zapo~nuva so osloboduvaweto na medijatorite od ranata faza (histamin. bradikinin. ~adot od cigari.

u{ite. kaj CAR se javuvaat dve formi: hipersekretoren tip so kivavica i opstruktiven tip. a kivavicata i jade`ot na nosot i o~ite se poretki simptomi. klini~ka imunologija i alergologija 117 . . kivavica i vodenikava rinorea ~esto pridru`ena so nazalna kongestija. Kaj okolu 1% od bolnite. toj e pridru`en so astma. . Nosnoto di{ewe e silno ote`nato.1. Klini~ka slika 2. o~ite. . . nazalna polipoza. kontaktot so doma{nite milenici i dr.Simptomite se manifestiraat sezonski pri ekspozicija na polenskite aeroalergeni. Mnogu ~esto anamnesti~kite podatoci uka`uvaat na pridru`ni alergiski manifestacii od tipot na astma. Celogodi{en alergiski rinit (CAR) . Bolnite di{at preku usta. sekretot e pove}e sluzav. ko`nite i laboratoriskite testovi. muvlite i nivnite spori.4. Dijagnoza Dijagnozata na AR se postavuva vrz osnova na anamnezata. no ne e isklu~eno prv pat da se javat i vo podocne`nata vozrast.2. Anamneza Anamnezata se karaketrizira so pojava i zasiluvawe na simptomite vo zavisnost od godi{nata sezona. mo`ni se gastrointestinalni i /ili ko`ni rekcii. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ka{lica i no}no gr~ewe.1. urtikarija. 2. funkcionalnite. edem okolu o~ite i crvenilo na konjunktivite. 2. Vo zavisnost od simptomite. . klini~kiot pregled.5. po~esto se manifestiraat vo esen i zima. {to predizvikuva bolka i su{ewe na grloto.Alergiski rinit 2. hroni~en serozen otit. Sezonski alergiski rinit (SAR) Zaboluvawetoto zapo~nuva so tipi~na simptomatologija: jade` i iritacija vo nosot. Vo 10-20% od slu~aite na SAR. kako i jade` vo grloto. 2.Mo`e da se javat i vonsezonski simptomi na pojava na SAR poradi transportot na polenovite zrna od podale~ni podra~ja.Simptomite se hroni~ni.4. perzistentni.5. a ponekoga{ gust. rabotnoto mesto. koj{to u{te se narekuva polenska treska. kako i na pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti i prele`ani zaboluvawa od alergiski tip.4.^esto e pridru`en so hroni~en sinuzit. a kako rezultat na slevawe na sekret vo di{nite pati{ta se javuva vla`na no}na ka{lica.Te`inata na simptomite opa|a so vozrasta. insekti ili medikamenti. alergija na hrana. mestoto na `iveewe.Se karakterizira so isti simptomi kako SAR so toa {to voobi~aeno nazalnata opstrukcija e poizrazena poradi hipertrofija na nosnata sluznica.Postoi direktna zavisnost me|u koncentraciite na polenite vo vozduhot i ja~inata na klini~kite simptomi. .

tu|i tela i dr.3. 118 Institut za medicina na trudot . prisustvoto na polipi. hipertrofijata na konhite.5. 2. So predna rinoskopija se dobivaat podatoci za proodnosta na nosnite hodnici. Rinomanometrija Rinomanometrijata pretstavuva funkcionalen i rutinski primenliv metod za ocenka na nazalnata proodnost so koj se meri nazalnata vozdu{na rezistencija preku kvantitativna evaluacija na nazalniot protok i pritisok (slika 10). So zadnata rinoskopija se dobiva uvid za eventualno postoewe na adenoidni vegetacii. koli~estvoto.2. prisustvoto na septalna devijacija. So faringoskopijata se dobivaat podatoci za hipertrofija na tonzilite. Funkcionalni testovi 2.3. otok na uvulata. geografski jazik i dr. Ureden rinogram B.Kolaborativen centar na SZO .5. dodeka so otoskopijata se dobivaat podatoci za eventualnite promeni na nadvore{noto i srednoto uvo. bojata na ligavicata. procentot na zgolemuvawe na protokot pri duplirawe na diferencijalniot pritisok (aerodinamika). vidot i lokalizacijata na nosniot sekret.: Alergiskite bolesti vo R. prisustvoto na tumori.5. Opstruktiven tip na nazalno di{ewe Slika 10. proto~nata proporcija (funkcionalnata sporedba na dvete strani od nosot). ORL status Osnovni metodi vo evaluacijata na ORL statusot kaj pacientite so nazalni simptomi se prednata i zadnata rinoskopija. Ureden i patolo{ki rinomanometriski naod Rinomanometriskite parametri za kvantitativna evaluacija na nazalnata funkcija za Rhinotest MP 500 (slika 11) se: proto~nite parametri..1.Cvetanov V i sor. tumori itn. testot na dekongestija i specifi~niot nazalen provokativen test so alergeni. faringoskopijata i otoskopijata. A. Makedonija 2.

Aparat Rhinotest MP 500 2.5. So niv se dijagnosticira atopijata ili genetskata predispozicija kon alergiski zaboluvawa i pretstavuvaat dokaz koj{to gi potkrepuva anamnezata i klini~kiot naod za postoeweto na AR. Specifi~nite IgE kon odredeni alergeni pogoden in vitro metod koj se Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2. a za pozitiven ko`en test se smeta pojavata na papula so sreden dijametar ≥ 3 mm spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. tuku se odreduva geometrijata na nazalnite kaviteti so mo`nost za kvantifikacija na nazalnite abnormalnosti. Faktori {to vlijaat na rezultatite od ko`nite testovi se: lekovite kakvi {to se antihistaminicite i kortikosteroidite. Akusti~nata rinometrija Akusti~nata rinometrija e tehnika so koja generiran zvu~en impuls (150-10 000 Hz) se propagira preku zvu~na tuba vo nosot.5. potoa vozrasta (odgovorot e namalen kaj mnogu mladi i povozrasni ispitanici).5. Naj~esto primenuvan e prick metodot.4. 2.3. a reflektorniot signal se detektira preku mikrofon i se analizira. So ovoj metod ne se meri vozdu{niot protok i pritisok. Laboratoriski testovi Odreduvaweto na vkupniot serumski IgE e so niska specifi~nost i poradi toa nema osobena prakti~na vrednost.Alergiski rinit Slika 11. dermografizmot. klini~ka imunologija i alergologija 119 .5. 2. atopiskiot dermatit i dr. sezonskite varijacii i patolo{kite sostojbi na ko`ata kakvi {to se urtikarijata. Ko`ni testovi Ko`nite testovi se primarno dijagnosti~ko sredstvo za da se demonstrira IgEposreduvanata alergiska reakcija na ko`ata (reakcija od ran tip).

Kolaborativen centar na SZO .SAR . koja{to pretstavuva relativno skap metod.Cvetanov V i sor. Makedonija primenuva vo rutinskata dijagnostika poradi svojata korisnost i sofisticiranost. adenoidnite vegetacii i dr.1. za titracija na histamin. sezonski i celogodi{en. 120 Institut za medicina na trudot . a koga e vo pra{awe CAR idiopatskiot (vazomotoren) rinit.Vo tekot na kriti~niot period prozorcite da bidat zatvoreni so {to se namaluva mo`nosta za kontakt so inhalacioniot alergen (polenot). triptaza.6.Sledewe na polenovata koncentracija vo mestoto na `iveewe so cel da se namali ekspozicijata na visoka koncentracija na polenite. Kontrola na sredinata Ovaa va`na preventivna merka podrazbira izbegnuvawe ili namaluvawe na kontaktot so inkriminiraniot alergen na site mo`ni na~ini.1. Naj~esto primenuvan vo sekojdnevnata praktika e UniCAP. 2.6. ultrazvuk. testot na degranulacija na bazofilite. Odreduvaweto na eozinofilijata vo perifernata krv.6. medikamentozna terapija. Diferencijalna dijagnoza Diferencijalnata dijagnoza na AR zavisi od klini~kite karakteristiki na rinitot i od vremenskiot period vo koj se pojavuva t. PG. tu|ite tela vo nosot. Kaj okolu 30% od pacientite rezultatite od prick testot i in vitro testovite ne koreliraat. Naj~esti bolesti od koi treba da se razlikuva SAR se infektivnata treska (virusni infekcii so ili bez pridru`na bakteriska infekcija). nazalniot sekret ili urinata se izveduvaat so primena na visoko specifi~ni i senzitivni laboratoriski metodi. tumorite. kakvi {to se: nazalnata endoskopija so nazalna biopsija.6. LTC4/D4/E4. iritantniot rinit.e. rendgengrafija na paranazalnite sinusi. hormonalniot rinit. kinini i eozinofilen katjonski protein poradi {to ne se primenuvaat rutinski. Odreduvaweto eozinofili vo brisot od nos e zna~aen test vo dijagnostikata na AR. rinitot predizvikan od emocii. nealergi~niot rinit so eozinofilen sindrom.5. dodeka kaj in vitro metodot se odreduvaat serumskite IgE. Lekuvawe na AR Repertoarot na lekuvaweto na AR vklu~uva kontrola na sredinata. nosnata polipoza. odreduvaweto na medijatorite vo serumot. Porano {iroko primenuvaniot RAST metod za odreduvaweto na specifi~niot IgE e napu{ten poradi sozdavaweto radioaktiven otpad pri negovoto izveduvawe. Vo odredeni sostojbi potrebni se i drugi ispituvawa. audiometrija i drugi.1. 2. alergen-specifi~na imunoterapija (ASIT) i drugi vidovi terapija. . hroni~nata infektivna treska. 2. no se sretnuva i kaj nealergiskiot eozinofilen sindrom (NERS). bakteriolo{kite ispituvawa. 2. rinitot predizvikan od lekovi. primarniot atrofi~en rinit. devijacijata na nazalniot septum. Zgolemeniot broj eozinofili vo nazalniot bris e karakteristika na AR. Pri~inata za toa e {to kaj ko`nite testovi se determiniraat tkivnite i ko`nite IgE.: Alergiskite bolesti vo R. rinitot predizvikan od hrana.

Zatvorawe na prozorcite za vreme na polenskata sezona bidej}i polenite mo`e da ja vlo{at sostojbata na CAR.Otstranuvawe na doma{nite `ivotni . CAR .Zabrana za pu{ewe vo domot na bolnite so ogled na toa {to tutunskiot ~ad pretstavuva agravira~ki faktor na bolesta.da se spre~at recidivite na bolesta. Medikamentozna terapija Osnovnite zada~i na medikamentoznata terapija na AR: .Koristewe na klima uredi vo stanovite i avtomobilite so antialergiski filter. klini~ka imunologija i alergologija 121 .milenici ili ako toa ne e mo`no.Se vrzuvaat za histaminskite H1 receptori bez da gi stimuliraat (kompetetiven mehanizam) i na toj na~in primarno gi inhibiraat simptomite predizvikani od otpu{tawe na endogenite mehanizmi. .2. -Eradikacija na lebarkite so primena na hemiski sredstva-insekticidi.1.Otstranuvawe na pernicite i jorganite od perduvi. . a nesakanite pojavi se minimalni.da se suprimira razvojot na alergiskata inflamacija. . tie da se kapat barem edna{ nedelno. Pri lekuvaweto na AR se primenuvaat slednite grupi lekovi: 2.Ostanuvawe doma koga brojot na polenovite zrna e visok.da se dovede i odr`i bolniot vo klini~ka remisija. 2.2. . kako i zadol`itelno perewe na postelninata edna{ nedelno.da se obezbedi normalno di{ewe na pacientot t. no pomalo dejstvo vrz zatnatosta na nosot.Merki protiv razvojot na muvlite so namaluvawe na vla`nosta vo domot i hemiska obrabotka na mestata kade {to ima muvli.Naj~esto se primenuvaat preparati od tretata generacija antihistaminici koi ne ja minuvaat hematoencefalnata bariera. proodnost na gornite di{ni pati{ta.6. . pred s¢ od spalnite sobi. . .Redovno kosewe na trevnite povr{ini. tepisite.Alergiski rinit . . kivaweto i rinoreata.Imaat blagotvorno dejstvo vrz jade`ot.2. . nemaat izrazen sedativen efekt. hronicitetot i komplikaciite.6.^istewe na stanot i mebelot od tkaenina so pravosmukalki so vla`en filter i so voden rastvor. kako i izbegnuvawe decata da igraat i spijat so krzneni igra~ki. .Najdobri efekti se postignuvaat dokolku se primenat pred ekspozicijata na inkriminiraniot alergen.6. 2. -Se primenuvaat preparati za oralna i lokalna aplikacija. kilimite. Vo prilogot 4 se prika`ani naj~esto upotrebuvanite antihistaminici pri lekuvaweto na AR. Antihistaminski lekovi .1.da se namali rizikot od pojava na bronhijalna astma. .Koristewe plasti~ni navlaki za du{ecite i pernicite. . . . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. koristewe na o~ila pri prestoj vo nadvore{nata sredina. .e.

6. osa. Lekuvaweto so lokalnite kortikosteroidi ne treba da bide podolgo od 2-3 meseci. Tie ja suprimiraat inflamacijata na nazalnata mukoza so namaluvawe na brojot na mast-kletkite i eozinofilite i so redukcija na osloboduvaweto na inflamatornite medijatori so {to se reducira hiperreaktivnosta i vaskularnata permeabilnost. Potrebna e vnimatelna primena pri virusni. Ovoj preparat e osnoven profilakti~ki lek za SAR. Vo prilogot 4 se prika`ani najva`nite sistemski i lokalni lekovi koi{to se primenuvaat vo terapijata na AR i alergiskiot rinokonjunktivit.4. Flutikazon propionatot ima visoko specifi~no dejstvo i naglasena antiinflamatorna aktivnost.Cvetanov V i sor.6. str{en) i drugi atopiski zaboluvawa. Vo nekoi slu~ai tie mo`at da predizvikaat krvavewe od nosot.2.n. od strana na Noon i Freeman.2.2.Imaat silen vazokonstriktoren efekt na krvnite sadovi na nosnata ligavica i poradi toa go podobruvaat nosnoto di{ewe. Kromolinite se primarno indicirani kaj SAR i hipersekretornata forma na CAR. Ottoga{ ASIT se koristi vo terapijata na pacientite so sezonski i/ili perenialen AR. Se primenuvaat samo vo isklu~itelni slu~ai. medikamentozen rinit. Topi~nite ili lokalnite kortikosteroidi se prvenstveno indicirani vo lekuvaweto na AR so izrazena opstruktivna komponenta. 2.2. povr{inski aktivni i brzo se metaboliziraat. osobeno kaj decata.3. alergii na venomot na Hymenopterae (p~ela. Poznat kromolinski preparat e dinatrium kromoglikatot kako 4% rastvor vo vid na sprej. 122 Institut za medicina na trudot . kako i topi~nite kortikosteroidi. rinokonjunktivit. Vo prilogot 5 e prika`ano dejstvoto na oddelnite lekovi na simptomite na rinit. gabi~ni infekcii i kaj TBC. Specifi~na imunoterapija Alergen-specifi~nata imunoterapija (ASIT) kako metod za prv pat e voveden vo 1911 god. Sistemskite kortikosteroidi se posledno i nepo`elno sredstvo za lekuvawe na AR. 2. . Apliciran nazalno dejstvuva lokalno na stabilizirawe na mast-kletkite so {to se inhibira osloboduvaweto na medijatorite. Preparatite za nazalna primena od redot na beklometazon dipropionat se mo}ni.Kolaborativen centar na SZO . Antiholinergici Kaj bolnite so izrazena rinorea se primenuva Spray Ipratropium bromid koj ja povlekuva hipersekrecijata. Dekongestivi Tuka spa|aat alfa-adrenergi~nite agonisti . Vo ovaa grupa lekovi spa|aat i preparatite od grupata na nedokromil natrium.: Alergiskite bolesti vo R. Antiinflamatorni preparati Tuka spa|aat kromolinskite preparati. Preparatite od grupata na budezonidot pobrzo se inaktiviraat vo crniot drob i se so pogolema efikasnost vo odnos na prethodnite.6.6. no se koristi i kako dolgotrajna terapija na CAR.2.Lokalnite vazokonstriktori ne treba da se primenuvaat podolgo od 3 do 5 denovi poradi mo`nosta od povratna kongestija na nosnata mukoza ili pak nejzina atrofija t. astma. 2. Makedonija 2.5.

Alergiski rinit Stavovi na SZO. Nameneta e za pacientite koi demonstrirale specifi~ni IgE za klini~ki relevantni alergeni. Pritoa. a obnovena e 1996 god. Vo 1992 god. Ovoj termin e naj~esto prifaten i od pacientite. no ne i Il-2 i IFN γ. dozata. Dokumentot vo 1997 god. Konstatirano e postoewe na dva razli~ni T limfociti vo odnos na nivniot profil na citokini. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. {to e inaku mnogu ~esta pojava. Poradi toa vo @eneva vo 1997 god. Il-5 i Il-13. Vo edno monografsko izdanie za imunoterapijata. Mehanizam. e donesen so u~estvoto na pretstavnici na alergolo{kite asocijacii od Evropa i SAD. Postojat seriozni dilemi za efektite od primenata na ASIT vo terapijata na navedenite zaboluvawa. T-po 1 kletkite produciraat interferon γ (IFN γ) i interleukin 2 (Il-2). klini~ka imunologija i alergologija 123 . me|utoa nau~nata misla za nea intenzivno se razviva poslednive desetina godini. hiposenzibilizacija. SZO go izdade dokumentot WHO Position Paper. Voobi~aenite izrazi za ASIT se: desenzibilizacija. vremetraeweto na imunoterapijata i genetskiot status na doma}inot (slika 11). ASIT kako terapevtska postapka vo R. Makedonija se primenuva verojatno onolku dolgo kolku i vo drugite zemji. Definicija. dodeka T-po 2 kletkite produciraat Il-4. Vo nacionalnite konsenzusi za AR i bronhijalna astma vo 1999 god se inkorporiraat i doktrinite za ASIT. bazofilite i kleto~na eozinofilija pri {to citokinite igraat glavna uloga. AV/ASIT e edinstven tretman koj vlijae vrz prirodniot tek na alergiskite bolesti so {to se prevenira transformacijata na AR vo astma. se prezentirani ponovite soznanija za ovoj problem. no spored preporakite na SZO se ~ini deka najadekvaten e terminot alergiska vakcinacija (AV). mestoto na manifestirawe na alergijata. ASIT ili AV vo praktikata pretstavuva aplicirawe na postojano raste~ki dozi so relevantni alergenski vakcini kaj alergi~ni subjekti dostignuvaj}i ja dozata koja e efektivna vo podobruvawe na simptomite povrzani so ekspozicija na inkriminiranite alergeni. Vo 1997 god. no sepak najverojatno mehanizmite se heterogeni i zavisat od prirodata na alergenot. za prvpat kaj nas na seriozen na~in se elaboriraat mehanizmot i site aspekti na ASIT. no ne i Il-4 ili Il-5. Allergen Immunotherapy: Therapeutic Vaccines for Allergic Diseases koj gi dava standardnite nasoki za imunoterapijata. vo San Francisko. Osnova na alergiskata inflamacija se IgE-zavisnata aktivacija na mastocititite. Idejata za izrabotkata na dokumentot poteknuva od Jean Bousquet i Richard Lockey pretstavena na Simpoziumot za alergiskata imunoterapija vo ^ikago 1995 god. imunoterapija. Ponovite studii poka`uvaat deka vo osnova na mehanizmot na AV e vlijanieto vrz T-kleto~niot odgovor kon alergenot.

Mnogu studii poka`ale deka ASIT predizvikuva zna~aen porast na IgG. posebno na IgG1 i IgG4. osobeno na IgE i IgG. Indikacii. str{en) so pre~isteni venomi (otrovi).n. blokira~ki IgE antitela koi se vo sostojba da ja blokiraat reakcijata na pasiven transfer. [ematski prikaz na alergoimunolo{kiot aspekt na ASIT Vo tekot na ASIT doa|a do izmena na koncentracijata na antitelata. Koncentraciite na serumskite IgE vo tekot na ASIT vo inicijalniot stadium rastat.Cvetanov V i sor. a potoa postepeno se namaluvaat.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. pri koja{to tretmanot e pouspe{en koga se koristat pogolem broj razli~ni tipovi alergeni pri {to stavot za tretman so eden alergen e skoro napu{ten. osobeno 124 Institut za medicina na trudot . Zasega ASIT e edinstven terapevtski modalitet koj ima potencijal da go modificira prirodniot tek na bolesta. Indikacionoto podra~je e slednovo: alergija na poleni. kako i da go smali inflamatorniot odgovor. p~ela. alergija od Dermatophagoides manifestirana so nazalna inflamacija (CAR) i bronhijalna inflamacija kaj bolni od astma. Makedonija Slika 11. Alergenskiot tretman e vo sostojba da gi namali sezonskite varijacii na IgE antitelata zabele`eni kaj pacientite so AR i zaedno so drugata terapija da gi svede vrednostite na IgE pod predtretmanskite. Namaluvaweto na IgE antitelata e vo inverzna korelacija so porastot na t. Cel. alergija od venomi Hymenoptera (osa. Glavnite celi na ASIT se da ja reducira osetlivosta kon alergenskite trigeri koi gi predizvikuvaat simptomite. ASIT zasega e edinstven tretman.

alergija od muvla so standardizirani alergeni od Cladosporium i Alternaria.nazalna polipoza. . .pozitivni kutani testovi.vo tekot na polenskata sezona rinitot se komplicira so ka{lica ili astma. Kaj bolnite so SAR. ASIT ne treba da se sproveduva istovremeno so imunosupresivna i antialergiska terapija. vo zavisnost od proizvoditelot nekoi AV se davaat ednokratno so ist efekt. aritmii).nekontrolirana astma. . . No. alergoidi se o~ekuva napredok vo ASIT.nema efekt od apliciranata medikamentozna terapija so antihistaminici i lokalni kortikosteroidni preparati. Vremetraewe. dodeka kaj CAR e pomalku efikasna i se aplicira samo vo slu~aite so doka`ana senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus. 2. . kako na pr.zgolemena koncentracija na specifi~nite IgE i/ili .kaj SAR koga ekspozicijata na specifi~niot alergen (polenot) mo`e da se izbegne ili e kratkotrajna. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ASIT e prvenstveno indicirana kaj bolnite so sezonski (polenski) AR. .Alergiski rinit kaj decata.avtoimuni bolesti. . ku~e).6.bremenost.sezonata na polenskata ekspozicija na bolniot e prodol`ena (3-5 meseci). osobeno koga toj e edinstven predizvikuva~ na zaboluvaweto. Kontraindikacii za ASIT: .2. .n. Naj~esto vo praksata se koristat supkutani AV. Kaj bolnite so CAR. So produkcijata na t.site kontraindikacii za primena na adrenalin (arteriska hipertenzija. spored odredeni protokoli .5. ASIT e indicirana koga simptomite na rinit ne se povlekuvaat i posle tri i pove}e meseci so terapija so antihistaminici i lokalni steroidi. Ponovi oblici na AV Novata strategija za modulacija na imuniot odgovor po pat na kvalitativno novi vakcini . Senzibilizacijata kon alergenite treba da bide dobro potvrdena preku: anamnesti~ki podatoci. .1. Kontraindikacii. Karakteristikite na ovie alergeni se o~ekuva da ja eliminiraat mo`nosta za anafilakti~kite nesakani efekti. Voobi~aeno se prepora~uva ASIT da se sproveduva 2 do 3 godini.terapija so beta blokatori. Uspe{nata imunoterapija zavisi od upotrebata na alergenski vakcini so visok kvalitet. alergija od doma{ni milenici (ma~e.rekombinantni alergeni i nivnata modifikacija se opfateni so terminot rekombinantna vakcinacija-imunoterapija. Isto taka.{emi. klini~ka imunologija i alergologija 125 . ASIT e indicirana vo slu~ai koga: .nazalni provokativni testovi (koi se osobeno zna~ajni pred zapo~nuvaweto na ASIT). Ne treba da se izveduva AV so nedefinirani alergopreparati. ku}niot (doma{niot) prav. . a nejziniot celosen efekt se o~ekuva 3-5 godini po prekinuvaweto na AV. koi se soodvetno standardizirani i mo`at konzistentno da bidat proizveduvani.

fragmentarna. so samo 0. Makedonija Polenskite alergoidi. osobeno kaj pacienti so niska komplijansa. 126 Institut za medicina na trudot . bronhijalna i oralna). modifikacija i formulacija na alergenskite produkti. raspolo`ivite podatoci sugeriraat {iroka prevalencija koja varira od 3. so visok terapevtski efekt. Pacentot treba da gi dobie potrebnite podatoci za poleznosta i mo`nite rizici od metodot i samiot da donese odluka za izveduvaweto na ASIT. Denes ve}e gi imame i gi prakticirame sublingvalnite i oralnite vakcini. Konvencionalnite alergen vakcini se determiniraat so nazivot lokalna alergen vakcinacija (sublingvalna. se poka`a deka sublingvalnata i oralnata (ORALVAC) imunoterapija mo`e da bide bezbedno primeneta i kaj deca pod 5godi{na vozrast. Vo tekot na ovaa godina (2006 god) e promoviran i alergoidot od Dermatophagoides pteronyssinus so {to zna~ajno }e se unapredi izveduvaweto na ASIT i kaj pacientite so CAR i alergiska astma so senzibilizacija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i. poslednive godini. nevalidna poradi nesoodvetnoto {ifrirawe i klasifikacija na statisti~kite podatoci za prevalencijata na ovoj entitet.5-1%. a }e ja zagubat alergogenosta.: Alergiskite bolesti vo R. Golem broj kontrolirani studii doka`aa deka sublingvalnata imunoterapija e efikasna kako i supkutanata. Vo ovaa nasoka. Edukacija na pacientot.14% lokalni i nikakvi sistemski reakcii. lokalno nazalna. fokusot e staven na vrvna inovaciska standardizacija. ve}e se primenuvaat vo tretmanot na pacientite so SAR i alergiska astma so senzibilizacija na polenskite alergeni. Edukacijata na pacientot e mnogu va`na za uspe{noto sproveduvawe na ASIT. Nov pristap vo terapijata na AR i astmata se pravi so alergenprotivtelo kompleks i peptidni epitopi koi }e ja za~uvaat antigenosta.6%. Vo Evropa i Severna Amerika toj procent iznesuva okolu 10% (Finska 13-15%.6% vo svetskata populacija. Toa e alternativen pristap za podignuvawe na za{titniot imunitet.4%.Kolaborativen centar na SZO . coli beta galaktozidaza se inducira T-po 1 odgovor. So intradermalna vakcinacija so DNK kodirana so E.7%). Belgija 0. Anglija 9. Isto taka. Pokraj supkutanata imunoterapija. i upatstvata na EU za problemite i potrebite koi postojat vo imunoterapijata. dodeka imunizacijata so celiot protein inducira T-po 2 odgovor.8 do 20. osobeno posle objavenite stavovi na SZO od 1997 god. 2. [vajcarija 4-8.Cvetanov V i sor. Vo sekoj slu~aj. golem napor be{e napraven za da se najdat alternativni pati{ta za aplikacija na ASIT so cel da se nadminat mo`nite rizici od nesakani dejstva. Ovie SZO oblici gi prepora~uva vo sekojdnevnata klini~ka praktika. Okolu 8-10 lu|e manifestiraat simptomi pred 25 godi{na vozrast.7. Novite oblici na AV deneska opfa}aat alternativni pati{ta na metodot na aplikacija. Su{tinata na genskata vakcinacija e sozdavawe na antigen specifi~ni T-po 1 kletki koi produciraat visoki koncentracii na interferon γ i pritoa doa|a do zgolemuvawe na antitela od izotopot IgG2A. no so signifikantno poniska stapka na nesakani efekti. SAD 9. Germanija 8. Plazmidna genska vakcinacija e ponov pristap (od 1996 god) i s¢ u{te e vo faza na eksperimenti. odnosno depo preparatite na polenskite alergeni so koi{to se postignuva poednostavno i pobezbedno izveduvawe na ASIT.Zastapenost na AR Vo Evropa epidemiologijata na alergiskiot rinit e nevoedna~ena.6%. Po postignuvaweto na zadovolitelen terapiski odgovor na ASIT zadol`itelno e na sekoi 12-18 meseci da se pravi uvid vo sostojbata na pacientot.

klini~ka imunologija i alergologija 127 . 9. pri {to e dobiena prevalencija na bolesta kaj adultnata populacija od 11. bevme motivirani za izrabotka na proektot “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Dojran. Vo edna studija izvedena 1989-1991 god.1%. Edna britanska studija doka`ala deka prevencijata na SAR e povisoka kaj deca od sredini so podobar standard. vo Institutot za medicina na trudot. Vo na{ata studija bea opfateni 113 ispitanici od vozrasnata populacija nad 18 god. vo Germanija. vo [vajcarija e registrirano zgolemuvawe na sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj populacijata na vozrast od 4 do 6 godini vo periodot od 1970 do 1984 godina od 0.Alergiski rinit Familijarnata anamneza e mnogu va`na. e potvrdeno i od edna amerikanska studija koja go imala predvid vkupniot godi{en prihod vo semejstvoto. Kaj 20% od bolnite so rinit se pojavuvaat simptomi na bronhijalna astma. Poradi potrebata za dobivawe na reprezentativni podatoci za polenozite na nivo na celata zemja. vo 6 gradovi vo R.0 vo korist na SAR. Epidemiolo{kite studii uka`uvaat na zgolemuvawe na prevalencijata na alergiskiot rinit vo poslednive 20-30 godini. Taka na primer.1%. nie opfativme 1121 ispitanik. Prilep.5 na 1. so kriteriumi bazirani vrz Me|unarodniot konsenzus za dijagnoza. Imaj}i gi predvid nedostatocite na prvi~nata studija (mala grupa na ispitanici vo odnos na svetskite studii. od koi 399 deca.Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas Imaj}i gi predvid mnogute podatoci od literaturata za varijaciite vo epidemiolo{kite podatoci za AR. Vo metodologijata bea koristeni pra{alnik i prick-test. Makedonija (Skopje. 1996 i 1997 godina. a kaj 21-36% od slu~aite dvete zaboluvawa se javuvaat istovremeno.2% od 988 pret{kolski deca (5-6 godi{na vozrast) imale simptomi na AR.4 na 6. Studijata od 1995 god be{e postudiozen obid za rasvetluvawe na problemot na AR kaj nas.5%. Edna studija vo V. Makedonija. kako i neopfatenosta na drugite gradovi od R. Makedonija). klasifikacija i lekuvawe na alergiskiot rinit od 1994 god. Britanija poka`ala deka kaj decata bolni od hroni~en otit vo 1990 godina. {to e naj~esto koristeno i vo svetskite epidemiolo{ki studii. pove}e od 80% stradale od rinit. Vels i vo [vedska kade e registrirano udvostru~uvawe na prevalencijata na alergiski rinit za edna dekada (1971-1981 god). Ova. a kaj populacionata grupa na vozrast od 15 godini od 4. Debar i Peh~evo) so {to smetame deka na{eto istra`uvawe go dobiva svoeto vistinsko zna~ewe Makedonsko zdru`enie za bazi~na. potoa otsustvoto na detskata populacija. Sledea sukcesivni istra`uvawa i prezentirawa vo 1995. Sli~ni podatoci se dobieni od epidemiolo{kite studii sprovedeni vo Anglija. po slu~aen izbor.1. od april 1993 godina se zapo~nati prvite aeropalinolo{ki ispituvawa i istata godina se registrirani 556 slu~ai na sezonski alergiski rinit i 127 slu~ai na perenijalen alergiski rinit so proporcija 4. no ova ne bilo doka`ano vo edna danska studija. Makedonija e izvedeno vo Institutot za medicina na trudot vo sredinata na devedesettite godini od minatiot vek. isto taka.. no samo od gradot Skopje. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora kaj nas”. Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe za alergiskiot rinit vo R.4:1. 2. kade se vklu~uvani i po 1000 do 5000 ispitanici. a nemaj}i studiozni istra`uvawa za ovoj problem vo R. Kako nov kriterium podocna be{e vklu~en i rinotestot so predna rinomanometrija. Slednoto epidemiolo{ko ispituvawe od 1989 godina kaj populacija od 15 do 24-godi{na vozrast poka`uva kumulativna prevalencija od 96%. Ohrid.7.

25 20.3% (grafik 77). AR i NAR kaj site ispitanici Prevalencijata na SAR i CAR kaj site ispitanici iznesuva 13. Prevalencija na hroni~en rinit. podatocite mo`eme da gi korelirame so na{ite prvi~ni podatoci od 1996 god za site karakteristiki kaj vozrasnata populacija za gradot Skopje. adultnata i detskata populacija.3% 0 AR SAR CAR Grafik 77.Kolaborativen centar na SZO . Hroni~niot rinit kaj site ispitanici e zastapen so 30. na nivo na op{tata. Grafik 76.5%.Cvetanov V i sor. Prevalencija na AR. a kaj vozrasnite ispitanici se izvedeni i kutani prick alergolo{ki testovi so serija od 11 standardni inhalatorni alergeni. pri {to prevalencijata na alergiskiot rinit (AR) iznesuva 20. a na nealergiskiot rinit (NAR) 9. Primeneti se posebno izgotveni pra{alnici za vozrasni i deca popolnuvani od lekar vo mestoto na `iveewe na ispitanicite. Rezultatite od na{eto istra`uvawe se posebno statisti~ki evaluirani za alergiskiot rinit. no ne i za detskata populacija bidej}i taa ne be{e opfatena vo na{ata studija od 1996 god.8% 20 15 13.2%.5% (grafik 76). Isto taka. SAR i CAR kaj site ispitanici 128 Institut za medicina na trudot .5% 10 5 7. odnosno 7.: Alergiskite bolesti vo R. sezonskiot i celogodi{niot rinit.8%. Makedonija kako multicentri~na studija.

dodeka prevalencijata na CAR kaj ma`ite e 6%.Alergiski rinit 2.5%.3%.5% od adultite.2%. AR e zastapen kaj 23. SAR se sretnuva kaj 16. Globalnite podatoci vo svetski ramki se vo rang 3. prevalencija kaj `enite (nad 60%). Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a celogodi{niot so 6. Treba da se napomene deka ima mnogu pomalku epidemiolo{ki studii so integralen pristap kade celna grupa e op{tata populacija.6%. odnosno 7. Evidentna e nagornata linija na prevalencijata za site tri entiteti vo period od 7-8 godini. klini~ka imunologija i alergologija 129 .1% sezonski alergiski rinit i 4. a NAR kaj 11. Varijaciite najverojatno se dol`at na nevoedna~enite kriteriumi vo metodologijata na istra`uvawata vo razli~ni studii vo razli~ni zemji.4%) vo odnos na ma`ite (21.5% `eni i 37.2%.5% 6.1% 20 0 Vkupno vozrasni ispitanici AR SAR CAR 16.4% perenijalen alergiski rinit.7. Vo studijata od 2003 god. dodeka prevalencijata na CAR iznesuva 6.4%. Vo literaturata se sretnuva podatok za prevalencija na AR od duri 40%. Prevalencijata na rinitot kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 34. Spored polot AR vo celina. Nekoi svetski studii govorat za ednakva prevalencija na SAR kaj dvata pola vo povisokite vozrasni grupi.8-20. zastapenosta na alergiskiot rinit kaj adultanata populacija vo Skopje iznesuva 11.1%. AR e ne{to po~est kaj `enite (24. a kaj `enite 7.5% ma`i). no statisti~ki nesignifikantna.7%.2.2%) (grafik 79).1% od ispitanicite. Prevalencijata na SAR kaj ma`ite iznesuva 15. ima povisoka. Vo edna studija vo London izvedena na ispitanici od vozrasnata grupa od 16 do 65 god prevalencijata bila 16%. i toa sezonskiot so 16.1%. alergiskiot rinit prevalira dvojno pove}e so 23. 120 100 80 60 40 23. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici Spored rezultatite od istra`uvaweto na Centarot za alergija pri Institutot za medicina na trudot od 1995 god. a kaj `enite 17.7% Grafik 78. Prevalencija na AR. Sli~na distribucija spored polot kaj ispitanicite so SAR dobivme i vo prvoto istra`uvawe (62. {to zna~i deka alergiskiot rinit se nametnuva kako seriozen problem na na{ata populacija.5%.7% (grafik 78). kako i SAR i CAR.

Zastapenost vo ispituvanite gradovi Najvisoka prevalencija na AR e registrirana kaj ispitanicite od Prilep (35.6% Grafik 80. Podatocite vo literaturata za distribucijata na AR spored vozrasta se razli~ni. Prevalencijata na polenskata treska e poniska vo evropskite zemji vo odnos na SAD i Avstralija. 130 Institut za medicina na trudot .6%).0%) i Skopje (16. a vo SAD najvisoka prevalencija e registrirana vo 24-ta godina.8% 18.1.2.0%) (Grafik 81). Prevalencija na AR kaj adultite spored polot Najvisoka prevalencija na AR se sretnuva vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god ili (29. Distribucija na AR kaj vozrasnite ispitanici spored vozrasta 2.6% 19.5% 24.Cvetanov V i sor.8% 25.5%).4% 21.5%).2% 20 10 0 ma`i `eni Grafik 79. a najniska kaj ispitanicite od Debar (9. Makedonija 30 24.7%) i Skopje (8. Najvisokata prevalencija na SAR vo Anglija i Vels e vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god.: Alergiskite bolesti vo R. vo Danska od 10 do 19 god. verojatno kako rezultat na povisokata alergogenost na polenot vo tie zemji.7.5% 29.Kolaborativen centar na SZO . a najniska vo Ohrid (1. Prevalencijata na SAR e isto taka najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (29.4%). 35 30 25 20 15 10 5 0 18-30 31-40 41-50 51-60 61-70 > 70 18.5%) (grafik 80).7%). a najniska kaj ispitanicite od Ohrid (20. dodeka prevalencijata na CAR e najvisoka vo Debar (13.

2.Alergiski rinit 40 30 AR 20 10 0 Sk Do Oh Pr De Pe SAR CAR Grafik 81. a na polen od drvja kaj 25. 2.4%. Imeno.7. odnosno period na sezonskata polenska aerokontaminacija. Poznato e deka rizikot od razvoj na alergija na polen treva e reduciran za 37% kaj decata rodeni vo periodot avgust-januari koga koncentraciite na polen treva vo vozduhot se najniski. pri aeropalinolo{kiot monitoring vo Prilep se izmereni najvisoki koncentracii na polenot od trevi i pleveli koi se poka`aa kako najpotentni alergeni. Na{ite istra`uvawa ja potvrduvaat visokata senzibilizacija na ispitanicite na ovoj vnatre{en aeroalergen. Pri prika`uvaweto na vaka visoka polenska senzibilizacija mora da se ima predvid i periodot vo koj bea izveduvani ko`nite testovi na terenot. polenot pelin i alergenite od ma~ka (grafik 82). klini~ka imunologija i alergologija 131 . Pri~inata ja gledame vo taksonomskite karakteristiki na podnebjeto. Prevalencija na AR.2% od ispitanicite od Prilep. najvisoka senzibilizacija kon grupnite aeroalergeni e registrirana kon alergenite na polenot od plevel. Se raboti za periodot aprilmaj. Senzibilizacijata na polen od plevel se sretnuva kaj 43. Vo alergologijata golemo zna~ewe se dava na proteinite na mikrokrle`ite (akaridite) koi{to pretstavuvaat glaven izvor za produkcija na alergeni vo domot. Mnogu svetski istra`uvawa uka`uvaat na visokata prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i i nivnata uloga vo pojavata na CAR i astmata vo detskata vozrast. Spored senzibilizacijata na poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so AR naj~esto se sretnuvaat polenot loboda. na polen od treva (`itni rastenija) kaj 41. Pove}e avtori go potenciraat vremenskiot period na istra`uvaweto kako zna~aen faktor za visokata prevalencija na SAR. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici vo oddelnite gradovi Vo gradot Prilep e registrirana prevalencija na SAR od 29. mikrokrle`i.5%. Zastapenost spored senzibilizacijata na grupnite aeroalergeni Kaj adultite so AR. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. {to pretstavuva mnogu visok procent i nad svetskiot rang.7%.2.

5% 6.5% na 6.5% 10 6.1% 20 16. dodeka kaj ispituvanite deca taa e nezna~itelno povisoka kaj mom~iwata.4. 25 23. Prevalencija na AR.3% 5 5.5% 15 11.3. Nesignifikantnata uloga na polot vo nastanokot na AR kaj vozrasnite i decata e potvrdena so pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot. AR i respiratornite simptomi AR kaj vozrasnite ispitanici e signifikantno povrzan so respiratornite simptomi (p < 0.7. Statisti~ki signifikantna povrzanost so respiratornite 132 Institut za medicina na trudot .2.01).3% vo 1995 na 16. 2.: Alergiskite bolesti vo R. Imeno.Cvetanov V i sor. SAR i CAR vo studiite od 1995 i 2003 god.7% (grafik 83). Makedonija Grafik 82.Kolaborativen centar na SZO .7% 1995 2003 0 AR SAR CAR Grafik 83. Zastapenost spored polot Prevalencijata na AR kaj vozrasnite ispitanici e nezna~itelno povisoka kaj `enite. Distribucija na adultite so AR spored senzibilizacijata na oddelni aeroalergeni Zna~ajni se podatocite za prevalencijata na AR. Vo istiot period prevalencijata na CAR e zgolemena od 5.2.5% vo 2003 god). prevalencijata na AR vo periodot od 8 godini e zgolemena za dva pati i toa za smetka na porastot na prevalencijata na SAR koja{to e zgolemena re~isi tri pati (od 6.7. SAR i CAR kaj adultite vo 1995 i 2003 2.

kaj decata atopijata ja definiravme vrz baza na anamnesti~kite podatoci od pra{alnikot. Dobienite rezultati se komplementarni so rezultatite od pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot.3% 12.6% 8% 10 7.7. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici.6% kaj `enite.8% 7 5. odnosno deka AR se javuva po~esto kaj ispitanicite so referirana zagadenost na `ivotnata sredina.3% 20 % 15. Vo klini~kata praktika atopiskiot status ~esto se vrzuva za prisustvoto na odredeni alergiski simptomi spored li~nata anamneza ili pak za potvrden odgovor za familijarnata alergiska dijateza. 35 29.7% 30 28. Vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz nastanokot na AR.5.7% 12. AR i `ivotnata sredina.3% 6.2% 21. klini~ka imunologija i alergologija 133 . Spored na{eto istra`uvawe prevalencijata na atopijata kaj vozrasnite iznesuva 34.7.8%.7% kaj ma`ite i 31.Alergiski rinit simptomi e registrirana i kaj AR kaj ispituvanite deca.2.9% 15. familijarnata atopija ne e signifikantno povrzana so pojavata na alergiskiot rinit vo celina. nitu so SAR i CAR. 2. odnosno 10-50% spored razli~ni epidemiolo{ki studii vo zavisnost od utvrdenata definicija i postavenite kriteriumi.9% 22.6% 17. Kaj vozrasnite. Atopijata opfa}a golem procent od ~ove~kata populacija. i toa 38.5.8% 22. dodeka kaj decata postoi signifikantna asociranost so familijarnata istorija za alergiski bolesti. i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost (p>0.4% AR SAR CAR 10.4% 16. a CAR kaj ispitanicite koi{to ~uvaat doma{ni milenici (grafik 84).8% 7. Prevalencija na AR. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4% 20% 19. AR i atopija Atopijata se definira kako sposobnost na organizmot za produkcija na IgE antitela pri ekspozicija na alergeni od okolinata.4% 4.3% 15 15.1% 24.3% 25 22.4% 5 0 zelenilo vo zelenilo vo zagadenost industriska domot sredinata na sredinata zagadenost izduvni gasovi doma{ni milenici ma~ka ku~e Grafik 84 .05) treba da se odbele`i podatokot deka prevalenciite na AR i SAR se povisoki kaj ispitanicite koi{to se eksponirani na izduvnite gasovi od soobra}ajot vo sporedba so vkupniot broj na ispitanici.5. Dodeka kaj vozrasnite ispitanici atopijata ja definiravme kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni. 2.

Hroni~niot rinit kaj decata e zastapen so 22. doma{nata pra{ina i doma{nite mileni~iwa se naj~esti pri~initeli i triger faktori vo odnos na respiratornite alergiski zaboluvawa. alergiskiot rinit vo celina.: Alergiskite bolesti vo R. ozon-kako predizvikuva~i na inflamatoren odgovor) i zgolemenata prevalencija na rinit simptomite. 134 Institut za medicina na trudot . registrirano e deka ekspozicijata i senzibilizacijata na alergeni koi poteknuvaat od ku~e ili ma~ka koi{to se ~uvaat vo domot.Cvetanov V i sor.7. Incidencijata na alergiskiot rinit dramati~no e zgolemena vo industrijaliziranite zemji. Sli~na e sostojbata i kaj nas. Spored edno istra`uvawe vo Velika Britanija. Makedonija Spored studijata vo Velika Britanija za kvantificirawe na prevalencijata na alergiskite zaboluvawa. pretstavuva va`en rizik-faktor za senzibilizacija i alergiski respiratorni zaboluvawa. Vo edna studija vo Italija izvedena vo tekot na 1998-2000 god.3% (grafik 85). Podatocite dobieni so standardniot pra{alnik za deca bea evaluirani so deskriptivni i analiti~ki statisti~ki metodi..5%. izvedena na reprezentativen primerok na op{ta populacija od 2000 ispitanici. na 18873 ispitanici so vozrast od 20 do 44 god koi `iveat na 13 oblasti od dva razli~ni klimatski regiona (supkontinentalen i mediteranski). odnosno angliskata studija govori za najvisoka prevalencija na polenskata treska vo Anglija i Vels vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god.6%. nezavisno eden od drug. Na{ata studija poka`uva deka doma{nite milenici se rizik-faktor za pojava na alergiskiot rinit {to n£ dava za pravo da sugerirame izbegnuvawe na kontakt i ~uvawe na doma{nite milenici. Zastapenost na AR kaj decata AR kaj decata za prvpat go vklu~ivme vo istra`uvaweto vo 2003 god. a danskata vo vozrasnata grupa od 10 do 19 godini zafa}a 15-20% od u~enicite. odnosno zgolemenata zagadenost na `ivotnata sredina so izduvni gasovi doveduva do zna~aen porast na za~estenosta na alergiskiot rinit. Vo edno istra`uvawe vo Turcija od 2003 god. Epidemiolo{kite studii koi se izveduvaat vo razli~ni geografski reoni vo svetot poka`uvaat signifikantna i kozistentna asocijacija pome|u ambientalnite nivoa na polutantite vo vozduhot (dizel partikli. ispituvano e vlijaniteo na klimata i zagadenosta na vozduhot so NO2 i konstatirano e deka klimatskite interakcii so nadvore{nata ekspozicija na NO2 go zgolemuvaat rizikot za alergiski rinit kaj lu|e koi se eksponirani na visoki i stabilni temperaturi. 2. dodeka prevalencijata na AR iznesuva 16. a kako edna od pri~inite se naveduva zna~ajno zgolemenata koncentracija na aeropolutantite koi{to poteknuvaat od motornite vozila. Vo kriteriumite za dijagnoza na AR kaj decata ne bea vklu~eni ko`nite testovi kako kaj vozrasnite od eti~ki pri~ini. so povisoka prevalencija kaj ma{kite. kako i oddelno SAR i CAR. vozdu{nite polutanti gi vlo{uvaat simptomite na rinit i doveduvaat do zna~ajno zgolemuvawe na potrebata od konsultacii kaj mati~nite lekari pri {to SO2 i O3 se od posebno zna~ewe.3.Kolaborativen centar na SZO . Karakteristi~na e ednakvata zastapenost na SAR i CAR kaj ispituvanite deca so 8. pri {to go evaluiravme hroni~niot rinit kaj decata. azoten dioksid. Vo pove}e epidemiolo{ki studii se potencira deka prevalencijata na SAR e povisoka kaj decata vo sporedba so vozrasnite.

25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe AR SAR CAR Grafik 87. Prevalencija na hroni~niot rinit.4%).3% Grafik 85. a najniska kaj ispitanicite od Debar (8. Prevalencija na AR kaj ispituvanite deca spored polot Najvisoka prevalencija na AR kaj ispituvanite deca e registrirana kaj ispitanicite od Skopje (21. Prevalencijata na SAR e. SAR i CAR kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1%) i Prilep (20. AR kaj decata e po~est kaj mom~iwata (17. Prevalencijata na CAR povtorno e najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10. SAR i CAR kaj ispituvanite deca Za razlika od distribucijata spored polot kaj adultite.8%) (grafik 86).6%). AR.3% 8. klini~ka imunologija i alergologija 135 .6%).5% 8.8% 15 10 5 0 mom~iwa devoj~iwa Grafik 86.3%) vo odnos na devoj~iwata (15. 20 17.4%). a najniska kaj ispitanicite od Debar (3. Prevalencija na AR. a najniska kaj ispitanicite od Debar (4. isto taka.8%) (grafik 87).3% 15.Alergiski rinit 120 100 80 60 40 22. najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10.6% 20 0 Vkupno ispituvani deca Hroni~en rinitis AR SAR CAR 16.6%).

e registrirano deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo tekot na prvata godina od `ivotot e povrzano so poniska prevalencija na alergiski rinit i astma. SAR i CAR se javuvaat po~esto kaj decata eksponirani na odredeni aeropolutanti (grafik 88).05). zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot.01). 2.01) i respiratornite simptomi (p < 0. SAR i CAR (p>0. a kaj SAR faktorot zelenilo vo `ivotnata sredina . Vo edna studija vo [vedska kade se opfateni nad 2000 deca od 7-9 i 12-13 godini. Kaj decata koi `iveat na farmi vo Avstrija. Makedonija AR kaj decata e signifikanto povrzan so familijarnata istorija za alergiski bolesti (p < 0.Cvetanov V i sor. vozrasta. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. Povrzanost na AR kaj decata so aeropolucijata i triger faktorite od doma{nata sredina (doma{ni milenici) Kaj detskata populacija. korisni 136 Institut za medicina na trudot . prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto i prestojot vo jasli ili gradinka. Povrzanosta so drugite ispituvani varijabli. kakvi {to se: polot. SAR i CAR kaj decata eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Vlijanieto na ~uvaweto na doma{ni mileni~iwa vrz alergiskite respiratorni simptomi vklu~uvaj}i go i alergiskiot rinit kaj 2200 deca. poka`a deka najvisoka prevalencija e registrirana kaj decata koi imale ili imaat mileni~iwa. Grafik 88. Prevalencija na AR.n. so vozrast od 6 do 12 godini vo Obedinetite Arapski Emirati. faktorite od `ivotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR. kaj AR se izdvojuvaat zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. Sepak. no i rizikot od alergija kon doma{ni mileni~iwa e dvapati pogolem kaj decata koi ~uvaat doma{ni mileni~iwa. poniska e prevalencijata na SAR. kaj CAR izduvnite gasovi od soobra}aj vo `ivotnata sredina.3.Kolaborativen centar na SZO . doeweto i traeweto na doeweto. AR.: Alergiskite bolesti vo R. Taka. e nesignifikantna.1.7. rodilnata te`ina. astma i alergiska senzibilizacija zaradi ruralnata sredina i izlo`enosta na t. So primena na ISAAC protokolot vo Holandija kaj 3000 deca konstatirano e deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo prvite dve godini od `ivotot dava samo delumna za{tita od senzibilizacija kon poleni.

za vakvata introverzna sostojba nema poseriozni nau~ni objasnuvawa i spa|a vo grupata na nau~nite {pekulacii nare~eni .9%. odnosno 12. odnosno 7. navedenite entiteti po~esto se javuvaat kaj ispitanicite eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina. U{te poparadoksalna e sostojbata na alergiskite bolesti kaj decata vo nekoi afri~ki zemji pri {to decata od urbanite sredini zaboluvaat po~esto od alergiskite bolesti vo odnos na decata od poniskite socijalni sloevi kaj koi {to e konstatirana visoka infestacija od nekoi formi na crevni paraziti. 11.9%) i vlagata na rabotno mesto (prevalencija na AR. Zasega.Alergiski rinit mikroorganizmi vo {talite i `iveali{tata.3% od ispitanicite so AR. SAR i CAR od 19. kako zapra{enosta na rabotno mesto (prevalencija na AR i SAR od 19. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina Vlo{uvawe na simptomite na rinit na rabotnoto mesto prijavile duri 33. Prevalencija na AR. 2. Sepak.5%. vo dve urbani oblasti poka`a deka alergiskiot rinit i senzibilizacijata na poleni se signifikantno povrzani so koncentraciite na NO2 (eden od najva`nite pretstavnici na “traffic” aeropolucijata).medicinski misterii#.7. SAR i CAR (p>0. Ispituvaweto na 317 deca na vozrast od 9 godini koi{to `iveat vo blizina na glavnite pati{ta vo zapadniot del od Germanija. klini~ka imunologija i alergologija 137 . Emisijata od motornite vozila e eden od najva`nite izvori na aerozagaduvaweto vo industrijaliziranite zemji.4. Grafik 89.. negovata prevalencija vo ova ispituvawe ne mo`e to~no da bide odredena. Bidej}i primenetiot pra{alnik vo na{eto istra`uvawe ne e dizajniran za detekcija na profesionalen rinit. no ako se Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4%) (grafik 89). Vozdu{nite polutanti koi poteknuvaat od soobra}ajot i toplinata na vozduhot (nadvor od letnata sezona) najverojatno vo kombinacija so izlo`enosta na op{tite alergeni kako {to se mikrokrle`ite se rizik-faktor za nastanokot na alergiskiot rinit kaj sredno{kolskite deca vo Tajvan.05). Profesionalen alergiski rinit Vo na{eto ispituvawe faktorite od rabotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR.0%.

kako i {irum svetot. Povrzanosta na alergiskiot rinit kaj vozrasnite so drugite varijabli.1% kaj `enite).4%). e statisti~ki nesignifikantna. Najvisoka prevalencija sezonskiot alergiski rinit ima.1%.7. svirewe. 5. najzastapeni se polenot od loboda i polenot od pelin. (29.5%). Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinit kaj adultite se sretnuva vo Prilep (35. izvedeni se ko`ni prick alergotestovi i spirometriski testovi. Prevalencijata na alergiskiot rinit vo R. Zaklu~oci 1. Ova se vklopuva vo podatocite od drugi zemji za prevalencijata na profesionalniot rinit koja e vo rang 1. 3.4%) vo odnos na ma`ite (21. Vo ova istra`uvawe. 6. te{ko di{ewe. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj ispituvanata populacija iznesuva 20. bidej}i simptomite na profesionalniot rinit ponekoga{ ne se povrzuvaat so rabotata. prevalencijata na profesionalniot rinit kaj ispituvanata vkupna populacija iznesuva 10. Prevalencijata na sezonskiot alergiski rinit iznesuva 16.Kolaborativen centar na SZO . 4. selektirani po slu~aen izbor i pri toa koristen e pra{alnik (prilog 6). Vozrasnite ispitanici so alergiski rinitis signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi vo odnos na ispitanicite {to nemaat alergiski rinit. ima trend na zgolemuvawe. nejonizira~koto zra~ewe.7-20% kaj razli~nite profesii.8%. dodeka prevalencijata na celogodi{niot alergiski rinit iznesuva 6. poslabata ventilacija. Od poedine~nite aeroalergeni. isto taka. Makedonija koristi posledniot podatok prevalencijata aproksimativno bi bila 7. a najvisoki vrednosti ima vo farmacevtskata industrija (15.2%). e subdijagnosticiran entitet.2%). ispituvana e populacija od 198 vraboteni ispitanici od grad Skopje.5% (15.5%). se procenuva deka realnite prevalencii se povisoki od detektiranite.6% na nivo na adultnata populacija. pri {to rabotata so bilki. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinitis kaj vozrasnite ima vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god.7%). isplukuvawe) detektirani se kaj 35% od licata so profesionalen rinit (p<0. a kako favorizira~ki faktori za manifestacija na profesionalniot rinit se registrirani vozrasta nad 45 godini zapra{enosta.6%). endogeni i egzogeni. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. Vo Institutot za medicina na trudot poslednive godini e raboteno i na problemot na profesionalniot rinit. vibraciite i fizi~kiot napor.Cvetanov V i sor. sli~no na profesionalnata astma.5. Makedonija. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 23. {to e potvrdeno i so mnogu istra`uvawa vo svetot.: Alergiskite bolesti vo R. 2.1% i e ne{to povisoka kaj `enite (24.2% kaj ma`ite i 17. Najvisoka senzibilizacija kaj ispitanicite so sezonski alergiski rinit ima na polenite od plevelite (43.001). 2. Vo edno istra`uvawe za odreduvawe na prevalencijata na profesionalniot rinit i dominantnite profesionalnoambientalni etiolo{ki faktori. Sepak. Belodrobnite te{kotii (nedostatok na vozduh.7% (6% kaj ma`ite i 7. vo Prilep (29. Trendot na zgolemuvawe na prevalencijata e poizrazen kaj sezonskiot alergiski rinit vo odnos na celogodi{niot. 138 Institut za medicina na trudot . ka{lica. a celogodi{niot alergiski rinit vo Debar (13. odnosno deka profesionalniot rinit. ~aevi i za~ini e dominanten etiolo{ki faktor.2% kaj `enite).

Faktorite od rabotnata sredina kaj vozrasnata populacija ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so entitetite na alergiskiot rinit. Bousquet J. Isto taka. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? In: Chung F. Asthma. Evolving Concepts in Management. 4. Kay AB. Alergiski bolesti-lekuvawe. no se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na zapra{enosta i vlagata na rabotno mesto. 31-50. Fabbri LM. E`ova N. 5. In: Kay AB (ed). 163-173. Principles and Practice of Diagnosis and Treatment of Allergic Disease. Milkovska S i sor. 14: 412-417. zagadenosta vo `ivotnata sredina i prisustvoto na doma{ni milenici. 8 (23): 211-220. Karaxinska-Bislimovska J. Zagora: Znanie EOOD 1999. klini~ka imunologija i alergologija 1. ]aev V. 1999. editors.6. Milkovska S. Balabanova M. Cvetanov V. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Skin testing. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. 11. 2. 10. 56: 142-143. St. klini~ka imunologija i alergologija. Milkovska S. 9. Makedonija. Cvetanov V. E`ova N. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. Alergiskiot rinit e signifikantno po~est kaj decata so familijarna istorija za alergiski rinit. primena i osnovni principi. Mak med pregled 1994. E`ova N. Kaj vozrasnata populacija vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz AR. E`ova N. Nikolovski Q. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. Mileva @ i sor. Risteska-Ku~ S. 10. a aproksimativno bi iznesuvala 7. Pepys J. Vo: Na{ev G. 7. 142-148. Oxford: Blackwell Science Ltd. sepak se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na izduvnite gasovi od soobra}ajot. \or~ev A. Doki} D. 8. 56: 140-141. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. 2022.8%). Makedonski medicinksi pregled 2003. Dokic D. 8. 474-476. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. Asthma and Allergic Rhinitis. Micajkov I. Mileva @.6% na nivo na adultna populacija. Summer School Sofia 2002.5% i e ne{to po~est kaj mom~iwata (17. Risteska-Ku~ S i sor. Literatura Cvetanov V. decata so alergiski rinit signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi sporedeno so decata {to nemaat alergiski rinitis. Alergi~en rinit. Rinomanometrija: zna~ewe. Makedonija. 3. Skopje: MEDIS-informatika 1998. Prevalencijata na profesionalen rinit ne mo`e da bide to~no detektirana. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vignola AM. Trandafilovski P. 9.7. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj detskata populacija iznesuva 16. Povrzanosta na alergiskiot rinitis kaj decata so drugite endogeni. 5-6: 181-185. Cvetanov V. CAR i SAR i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost.Alergiski rinit 7.3%) vo odnos na devoj~iwata (15. Mileva @.3%). Br J Hosp Med 1975. 1997. Makedonski medicinski pregled 2003. European Respiratory Society: European Respiratory Monograph 2003. Demoly P. Cvetanov V. Sezonskiot i celogodi{niot alergiski rinit kaj decata imaat ista prevalencija (8. 139 . 6. The upper airways: The guardian of the lower airways. 2. kako i so egzogenite faktori e statisti~ki nesignifikantna. RisteskaKu~ S.

Hytonon M. Mak. Cromwell O. Koskenvuo M.Kolaborativen centar na SZO . and respiratory infections among young adults Thorax 2001. Geneva 1997. Helenius H. The impact of climate and traffic-related NO2 on the prevalence of asthma and allergic rhinitis in Italy. de Marco R et al. Mak.Cvetanov V i sor.24(2):137-42 19. 2001 Apr 1. Am J Epidemiol. Cvetanov V. Narkus A. Hajat S. Skopje: EDIT 1992. 1999 Sep. Spezifische Immuntherapie mit einem neu entwickelten Hausstaub-milbenallergoid (AcaroidR). Dokic D. 20-30. Allergy prevalence and causal factors in the domestic environment: results of a random population survey in the United Kingdom. Home dampness. 51(28): 23.med pregled 1997. United Kingdom. \or~ev A. Cvetanov V. Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdru`enie. Mungan D. Cvetanov V. Trandafilovski P. Skopje: 1999. 17. Leino T. 140 Institut za medicina na trudot . Brown CW. ed. Clinical effects of specific immunotherapy: A two-year double-blind placebo controlled study with a one year followup. 13. Schnitker J. Narkus A. Evropa 92. 113-129. Misirligil Z.83(3):240-4. 25. Bavbek S. Cvetanov V. Sec Biol Med Sci. 337-338. Ann Allergy Asthma Immunol. Stefanovski T. Celik G. et al. Cromwell O. 15. current allergic diseases. Doki} D. Simpozium specifi~na imunoterapija. 2003 Mar-Apr. Kilpeläinen M. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. Objektivizacija na primenata na specifi~nata imunoterapija. et al. Contributions. Makedonija 12.153(7):704-14 22. Vo: Mileva @. Allergo J 2005. Imunoterapija. 64(8):565-8. 2002 . Frank E. Schnitker J. Dimitrovski M. Vaheri E.: Alergiskite bolesti vo R. Terho EO. Hawkins L. 14: 337343. Association between air pollution and daily consultations with general practitioners for allergic rhinitis in London. Doki} D.24(5):398-406 23. Haines A. 14. WHO position paper. Macedonian Academy of Sciences and Arts.32(10):1405-12 21. Sofia: Znanie 2001. 24. Allergy Asthma Proc. Occupational skin and respiratory diseases among hairdressers.56:462-467. XXVI 2. Atkinson RW. Int Arch Occup Environ Health 1993. Scand J Work Environ health 1988. med. Clin Exp Allergy. Dokic D. 26. Frank E. Gavrilovski M. pregled 2001. 18. 20. 55 (suplement 47): 1-83. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiska specifi~na imunoterapija. Tammilehta L. Profesionalen alergiski rinit. Klini~ka alergologija. Kanerva L. Nikolovski Q. occupational allergic rhinitis in Finland. 16. Pet allergy: how important for Turkey where there is a low pet ownership rate. Allergen immunotherapy: Therapeutic vaccines for allergic diseases.

prisutna kaj 15-20% od populacijata {irum svetot. obi~no se smiruva vo pubertetot i retko perzistira na vozrast nad 25 god.10. Etiopatogeneza na AK. Alergiskiot konjunktivit (AK) pretstavuva primarna inflamacija na konjunktivite predizvikana od IgE-posreduvana reakcija so tipi~ni simptomi (crvenilo. delovite od okoto koi{to se zafateni so alergiskata inflamacija. Incidencijata na bolesta se zgolemuva so {irokata primena na kontaktnite le}i. Pridru`no atopisko zaboluvawe se sretnuva kaj okolu 75%. ozna~eni kako alergiski konjunktivit.1. Alergiski konjunktivit MKB . Pokraj niv. jade`. Tie se razlikuvaat spored patogenetskite mehanizmi. bolka i fotofobija). klini~ka imunologija i alergologija 141 . Sezonskiot i celogodi{niot AK naj~esto se javuvaat istovremeno so alergiskiot rinit kako alergiski rinokonjunktivit. Bolesta obi~no se javuva kaj ma`i na vozrast od 20 do 50 god. hay fever) e naj~estata alergiska bolest voop{to.2) e redok oblik na keratokonjunktivit so sezonski egzacerbacii koi{to uka`uvaat na alergiska osnova. AK e naj~estata forma na alergiska bolest na o~ite koja{to spored vremeto na pojavata se klasificira na sezonski i celogodi{en. 3. solzewe.Alergiski konjunktivit 3. 3. Sezonskiot rinokonjunktivit (polenska treska. pri {to sezonskiot i celogodi{niot alergiski konjunktivit obi~no se grupiraat zaedno. vernalniot keratokonjunktivit. Sezonskiot AK se javuva vo akutna forma vo odreden period od godinata (prolet i/ili leto). Gigantopapilarniot konjunktivit (H 10.2) e retka alergiska bolest na konjunktivata i korneata pridru`ena so drugi manifestacii na alergiski zaboluvawa od tipot na atopiski dermatit. Vernalniot (proletniot) keratokonjunktivit (H 16.2.0. i gigantopapilarniot konjunktivit. H 10. kako posebni entiteti se izdvojuvaat atopiskiot keratokonjunktivit. H 16.8) pretstavuva alergiska inflamacija na konjunktivata pri koja{to antigenot e atherentniot sloj na kontaktnite le}i. Bolesta obi~no se javuva kaj ma{kite deca na vozrast pogolema od 5 god. Kaj bolnite se sretnuva eozinofilija i zgolemena vrednost na vkupniot IgE vo krvta. AK pretstavuva hipersenzitivna reakcija tip I spored Coombs i Gell.8 Alergiskite bolesti na o~ite pretstavuvaat alergiski odgovor na konjunktivata ili ro`nicata na ubikvitarnite alergeni od okolinata. a pozitivna familijarna istorija za atopiski bolesti kaj okolu 60% od bolnite so vernalen keratokonjunktivit. kako i spored ~estotata na javuvaweto. Atopiskiot keratokonjunktivit (H 10. klini~kite manifestacii. Antigenite vneseni vo senzibiliran organizam predizvikuvaat produkMakedonsko zdru`enie za bazi~na. sekret. dodeka celogodi{niot AK ima kontinuiran karakter vo odnos na periodot na pojavata i te`inata na klini~kite manifestacii na bolesta.1. pri {to po~esto se javuva pri primenata na mekite vo odnos na tvrdite kontaktni le}i. Klasifikacija i definicii Spored standardnata klasifikacija se razlikuvaat pet suptipovi na alergiskite bolesti na o~ite. alergiski rinit i astma..

aeroalergenite od nekoi muvli i dr. Se sozdavaat imunokompleksi na membranata na mast-kletkite od substantia propria na konjunktivata na okoto. Alergiski konjunktivit formi na AK.Kolaborativen centar na SZO . Ovie supstancii predizvikuvaat zgolemena vaskularna permeabilnost i migracija na eozinofili i neutrofili {to doveduva do pojava na klini~kite manifestacii na inflamacijata. eozinofili se prisutni vo podlabokite sloevi od substantia propria na konjunktivata. lu|eto so SAK nemaat simptomi vo zimskite meseci i vo postudeni klimatski uslovi poradi namalenata aerogena transmisija na ovie alergeni. solzewe i crvenilo na o~ite i otok na o~nite kapaci.3. Kaj SAK simptomite se javuvaat vo definirano vreme. ko`ni prick testovi.4. 142 Institut za medicina na trudot . Poradi toa. eozinofili se prisutni samo kaj mnogu te{ki Slika 12. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na AK ne se razlikuvaat od onie kaj konjunktivitot od nealergiska etiologija. aeroalergenite od doma{nite milenici (ma~ka. prostaglandini. Dijagnozata se postavuva so zemawe na iscrpna anamneza i vnimatelna klini~ka opservacija. Pokraj toa. Kaj CAK. Makedonija cija na specifi~ni antitela (IgE). solzewe i otok na o~nite kapaci vo sezonite bogati so poleni vo vozduhot kaj SAK. Klini~ki AK se izrazuva so akutni. tranzitorni napadi na ~e{awe. ku~e i dr.: Alergiskite bolesti vo R. Ro`nicata nikoga{ ne e zafatena so patolo{ki proces (slika 12). levkotrieni i dr. Tie direktno ili so posredstvo na proteoliti~ni enzimi go o{tetuvaat yidot na mast kletkite i od granulite se osloboduvaat proinflamatorni medijatori (histamin. Dijagnoza. Pri pregled na predniot o~en segment so biomikroskop se gleda izrazena konjunktivalna hiperemija i hemoza. crvenilo. Pri zemawe biopsija od povr{nite sloevi na konjunktivata. odnosno nezategnata. odnosno vo prolet koga dominiraat aerogenite alergeni kakvi {to se polenite od drvja i/ili vo leto koga dominiraat polenite od treva i plevel. Glavna razlika me|u sezonskiot alergiski konjunktivit (SAK) i celogodi{niot alergiski konjunktivit (CAK) e vremeto na pojavuvaweto i simptomite. 3. a vo tekot na celata godina kaj CAK. simptomite se javuvaat vo tekot na cela godina. Inaku. Va`en podatok vo anamnezata e postoewe na atopiski zaboluvawa vo li~nata i familijarnata anamneza. prisuten e i edem na o~nite kapaci.Cvetanov V i sor. otsustvoto na eozinofili pri konjunktivalnata biopsija ne ja isklu~uva dijagnozata na AK.). Tipi~no. Naj~esti aeroalergeni vo ovie slu~ai se Dermatophagoides pteronyssinus. 3. odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite i konjunktivalna biopsija. odnosno se sostojat od ~e{awe. Vidnata ostrina ostanuva normalna. kako i izrazena papilarna reakcija na konjunktivata.).

pri ispituvawa na AK primenuvaat i odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite. Ra{irenost na AK Epidemiolo{kite istra`uvawa za AK naj~esto se izveduvaat vo ramkite na istra`uvawata za alergiskiot rinit. 3. a odredena uloga ima i primenata na antiinflamatornite sredstva. Nefarmakolo{kata terapija se sostoi od merkite na kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa) koi{to vo pove}eto slu~ai imaat ograni~eni efekti. no ne dejstvuvaat na drugite proinflamatorni medijatori. Tie gi ubla`uvaat klini~kite simptomi so blokirawe na histaminskite receptori. kako i vo odreduvaweto na alergenite koi se predizvikuva~i na zaboluvaweto. odnosno izbegnuvaweto na kontaktot so prethodno identificiraniot alergen.6. Kortikostereoidite. Spored pove}e istra`uvawa. Sistemskite i lokalnite antihistaminici se naj~esto primenuvanite lekovi vo terapijata na AK. simptomi na konjuktivit se sretnuvaat vo okolu 70% od slu~aite na alergiskiot rinit. treba da se prepi{uvaat samo za kratkotrajna terapija kaj te{kite slu~ai koi{to ne reagiraat na konvencionalnata terapija. Najva`nite lekovi i nivnite komercijalni preparati {to se primenuvaat vo sistemskata i lokalnata terapija na AK se prika`ani vo prilogot 4.7. Se procenuva deka pove}e od 22 milioni lica vo SAD boleduvaat Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Stabilizatorite na mast kletkite ne gi ubla`uvat postojnite simptomi. preku stabilizirawe na membranata na mastocitite.5. Farmakolo{kata terapija na AK se sostoi od primena na antihistaminici. klini~ka imunologija i alergologija 143 . so ogled na {irokata prisutnost na alergenite vo nadvore{nata i vnatre{nata sredina. obi~no se koristat lokalni antihistaminici kombinirani so vazokonstriktorni sredstva. Najdobra merka na sekundarnata prevencija e ekspozicionata profilaksa. poka~en intraokularen pritisok i katarakta. Ko`nite prick testovi se od golema va`nost pri postavuvaweto na definitivnata dijagnoza. Antiinflamatorni efekti imaat i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi preku inhibiraweto na produkcijata na prostaglandinite. kako i kaj drugite alergiski bolesti vo pogolem broj slu~aite toa e te{ko izvodlivo. ja spre~uvaat nivnata degranulacija i osloboduvaweto na histaminot i drugite proinflamatorni medijatori. poradi svoite nesakani sporedni efekti kako {to se pojavata na sekundarni infekcii. Najva`ni antiinflamatorni lekovi vo terapijata na AK se dinatrium kromoglikatot i nedokromil natriumot. Za namaluvawe na konjuktivalnata hiperemija. Tie. Lekuvawe Tretmanot na AK e nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. Prevalencijata na AK iznesuva 5-22% od op{tata populacija vo Velika Britanija i SAD. 3. tuku se koristat profilikati~ki za da se prevenira degranulacijata na mast kletkite vo slu~aj na ekspozicija na alergeni. No.Alergiski konjunktivit Mnogu istra`uva~i. 3. Kontrola na sredinata Merkite na prevencija na AK ne se razlikuvaat od onie kaj na alergiskiot rinit.

konj.2% 12.Kolaborativen centar na SZO . {to e komplementarno so na{ite rezultati. nitu na nivo na celata zemja.9% Grafik 90. bolesti prevalencijata na AK e povisoka kaj `enite. Prevalencija na simptomite na konjunktivit. Na CAK otpa|aat 58.3%). Makedonija od AK. a prevalencijata na AK iznesuva 12. 144 Institut za medicina na trudot .8.7%. So ogled na toa {to kaj detskata populacija ne se izvedeni ko`nite prick testovi na standardnite aeroalergeni. Neal. vo studijata ne e evaluiran alergiskiot konjunktivit kaj decata. a od osobeno zna~ewe se polutantite od soobra}ajot i industrijata. Dobienite podatoci se statisti~ki obraboteni so deskriptivni i analiti~ki metodi. podatocite od drugite istra`uvawa govorat za raste~ka prevalencija na AK. a na SAK 41. nadvore{na i vnatre{na. Primenet e pra{alnik za simptomite na konjunktivit vo poslednite 12 meseci i izvedeni se ko`ni prick testovi na standardnite aeroalergeni. Isto taka. Al. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot e izvedeno i epidemiolo{ko istra`uvawe na AK kaj adultnata populacija. Isto taka.: Alergiskite bolesti vo R.8%) vo sporedba so SAK (5. Rezultatite od drugi istra`uvawa govorat za prevalencija od 5 do 22% vo razli~ni delovi od SAD i Velika Britanija. konj. dejstvuva favorizira~ki vo nastanokot na AK. a odgovorite na pra{awata od pra{alnikot ne se dovolni za potvrda na alergiskata etiologija na bolesta. Simptomi na konjunktivit vo poslednive 12 meseci referiraat 30.9% (grafik 90). vo poslednite triesetina godini. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AK. Pojavata na SAK i PAK ne e povrzana so vozrasta i rasata.1% od ispitanicite. nealergski i alergiski konjunktivit vo adultnata populacija Za razlika od alergiskiot rinit kaj adultite kade {to e najdena povisoka prevalencija na sezonskiot alergiski rinit.2% od slu~aite na AK kaj na{ite ispitanici (grafik 91). odnosno za prevalencija od 60-70% na alergiskiot rinit vo soodvetnoto podra~je. 3. kaj AK povisoka e prevalencijata na CAK (7. 30. Kako i kaj drugite alergiski. kako i na drugite alergiski bolesti.Cvetanov V i sor. dosega ne se izveduvani kaj nas.1% 17. nitu na nivo na oddelni gradovi i regioni. 800 600 400 200 0 Vkupno Konjunkt. spored pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa aeropolucijata. vo smisla na negovata za~estenost i favorizira~ki faktori za negoviot nastanok. Po~esto se javuva vo regioni so potopla klima kade prisutnosta na aeroalergenite e pogolema.

8%) (grafik 92).6%) so nejzino postepeno namaluvawe vo povozrasnite grupi (grafik 93). 41.6% 11. uka`uvaat na povisoka prevalencija na AK. Celogod.8.0% 13.4% Grafik 93. Distribucija na ispitanicite so AK spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7% Grafik 91. kaj `enskiot pol. klini~ka imunologija i alergologija 145 .1% 10. Zastapenost spored polot i vozrasta Prevalencijata na AK e ne{to povisoka kaj `enite (13.0%) vo sporedba so ma`ite (12. isto taka.3% 16. Sezon. Podatocite od literaturata.Alergiski konjunktivit 100 80 60 40 20 0 Al. SAK i CAK kaj ispituvanite adulti 3.6% 13.2% 58.1% 5. 500 400 300 200 100 0 ma`i `eni 12. Vo na{ata studija najvisokata prevalencija se sretnuva vo vozrasnata grupa od 21 do 30 godini (19. Distribucija na ispitanicite so AK spored polot Vo odnos na vozrasta spored istra`uvawata vo svetot prevalencijata na AK e povisoka vo pomladite vozrasni grupi. 250 200 150 100 50 0 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 19.0% Grafik 92. konj. kako i alergiskiot rinit.1. Prevalencija na AK.

7% 8. Prevalencijata vo Skopje iznesuva 8.1%). e najvisoka vo Prilep (26. 146 Institut za medicina na trudot .8%). pt.5% (grafik 94). Dobienite podatoci se komplementarni na rezultatite od drugite istra`uvawa objaveni vo literaturata (grafik 96). Od polenite.2% Grafik 95. Makedonija 3.2.: Alergiskite bolesti vo R.0% 8. kako i prevalencijata na alergiskiot rinit.1% 87.2%).7%) i polenot od pelin (31. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R.5% Grafik 94.3%).0%). Kaj ispitanicite so AK naj~esta e senzibilizacijata na polenite (87. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na AK. `iv. Senzibilizacija so oddelnite aeroalergeni kaj ispitanicite so AK 3.9% 19.1% od slu~aite. najvisoka prevalencija kaj ispitanicite so AK imaat polenite od plevelite (47.3% 22.3. 31.3% 8.8.Cvetanov V i sor. a najniska vo Peh~evo (8.0% 26. Makedonija 3.8. Dom. AK e pridru`en so alergiskiot rinit vo 76. 100 80 60 40 20 0 Poleni D. Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma.Kolaborativen centar na SZO .3%.8.9%) i alergenite od doma{nite milenici (19. Dermatophagoides pteronyssinus (31.1%) (grafik 95). odnosno prevalencijata na alergiskiot rinokonjunktivit iznesuva 7. Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni. 200 150 100 50 0 Sk Do Oh Pr De Pe 11.4. odnosno polenot od loboda (37.

Prevalencija na AR.4% 12. ist. astma i AK so astma 3.9% 5 0 Al. vo na{ata studija e potvrdeno so signifikantnata povrzanost so familijarnata istorija za alergiski rinitis (p < 0.Alergiski konjunktivit 23. odnosno 62. e nesignifikantna. 12.8. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno AK 62. Prevalencija na AK.5% AK so pozit.5% (grafik 97). kakvi {to se polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti. Sli~ni se i rezultatite od na{eto istra`uvawe kade {to prevalencijata na AK so pridru`na astma iznesuva 1.5. Povrzanosta so drugite endogeni faktori. 15 10 5.5% Al. klini~ka imunologija i alergologija 147 . konj.05). Al. AK i alergiskiot rinokonjunktivit Podatocite od literaturata uka`uvaat na poretka pridru`enost na AK so astmata vo sporedba so pridru`enosta so AR. fam.3% Grafik 96. rin.so ast.9% 7. Astma 1. za AR Grafik 98. rinokonj. Zna~eweto na endogenite faktori vo nastanokot na AK. Grafik 97. konj.1% 25 20 15 10 5 0 Al. konj. AK i endogeni faktori. Ispitanici so AK so pozitivna familijarna istorija za AR Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5% od ispitanicite so AK imaat pozitivna familijarna istorija za AR (grafik 98). Al. uka`ano vo pove}e istra`uvawa.

3% na {tetnosti od rabotnoto mesto (grafik 99). aktivnoto i pasivnoto pu{ewe.8. osobeno zna~ewe vo patogenezata na AK ima vlijanieto na ekspozicijata na izduvni gasovi od soobra}ajot (dizel partiklite). 20 14. Imeno.6.2% Grafik 100.Cvetanov V i sor. se smeta deka navedenite faktori go favoriziraat procesot na alergiska senzibilizacija. zeleniloto vo domot i negovata okolina. 36.7. a 17.2%) (grafik 100). Spored podatocite od aktuelnoto istra`uvawe 68. Makedonija 3.05). prisustvoto na doma{ni milenici vo domot i specifi~nata profesionalna ekspozicija na ispitanicite.8. navedenite faktori gi vlo{uvaat simptomite na postoejniot AK. 80 60 40 20 0 Pra{ina ^ad [tetnosti od rab.9% na ~ad. i procesot na alergiska inflamacija na konjunktivata. odnosno prevalencijata na AK kaj ispitanicite od urbanite sredini e dvojno povisoka vo odnos na ispitanicite od ruralnite sredini (14.8% 15 10 5 0 Grad Selo 7. domot vo blizina na glavnite soobra}ajnici.3% 68. kako i ekspozicijata na industriskata aeropolucija. Osven toa. AK i mesto na `iveewe Vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot na AK vo na{eto istra`uvawe e evaluirano so pra{awata za mestoto na `iveewe (selo/grad). Prevalencija na AK kaj ispitanicite od urbana i ruralna sredina 148 Institut za medicina na trudot .1% od ispitanicite so AK se eksponirani na pra{ina. Spored aktuelnite istra`uvawa.Kolaborativen centar na SZO . mesto 36.8% i 7. Ispitanici so AK eksponirani na aeropolutanti od `ivotnata i rabotnata sredina 3. Signifikantna povrzanost na AK e utvrdena so `iveeweto vo urbana sredina (p < 0.: Alergiskite bolesti vo R. AK i `ivotna i rabotna sredina Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednite decenii delumno se objasnuva so vlijanieto na faktorite od okolinata vrz procesot na inicijacija i odr`uvawe na alergiskata inflamacija na soodvetniot target-organ.1% Grafik 99.9% 17.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na. odnosno polenot od loboda i polenot od pelin. ekspozicijata na izduvni gasovi. za~estenosta na alergiskiot konjunktivit e ne{to povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. Dermatophagoides pteronyssinus i doma{ni milenici. 5.Alergiski konjunktivit Spored pove}e istra`uvawa `ivotot vo urbana sredina e rizik-faktor i vo nastanokot na alergiskiot rinitis i bronhijalnata astma. terapija i prevencija. Zaklu~oci 1. Vo odnos na vozrasta. Kaj ispitanicite so alergiski konjunktivit.8. doma{ni milenici vo domot i specifi~na profesionalna ekspozicija) vo nastanokot na AK e statisti~ki nesignifikantno. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj adultite vo R. {to se sovpa|a so rezultatite od sli~nite istra`uvawa vo Evropa i svetot. najvisoka prevalencija na alergiskiot konjunktivit se sretnuva vo Prilep. Od niv se dobiva uvid za serioznosta na problemot na alergiskiot konjunktivit vo R. no takva asociranost vo na{eto istra`uvawe ne e potvrdena. 3. Vlijanieto na drugite nadvore{ni faktori. 7. prisustvo na doma{ni milenici vo domot i ekspozicijata na zapra{enost vo rabotnata sredina. 2. Makedonija i mo`nost za organizirana i koordinirana akcija za negovata polesna dijagnostika. @iveeweto vo urbana sredina ima signifikantno vlijanie vrz nastanokot na alergiskiot konjunktivit. kako bronhijalnata astma i alergijata na medikamenti.9%. Alergiskiot konjunktivit e mnogu ~esto pridru`en so alergiskiot rinit. eksponiranost na izduvni gasovi od motornite vozila. 4. isto taka. Makedonija iznesuva 12. 8.8. Istite poleni naj~esto se sretnuvaat i kaj ispitanicite so polenska senzibilizacija so alergiski rinit i alergiska astma. Vlijanieto na drugite navedeni faktori od okolinata (aktivno i pasivno pu{ewe. zeleniloto vo domot i okolinata. Kako i kaj alergiskiot rinit. sezonskiot alergiski konjunktivit ima poniska prevalencija od celogodi{niot alergiski konjunktivit. {to e vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. Za razlika od sezonskiot alergiskiot rinit. utvrdeno vo pove}e istra`uvawa vo Evropa i svetot. isto kako i kaj alergiskiot rinit. Vo odnos na oddelnite gradovi vo R. So na{eto istra`uvaweto se dobivaat prvi~nite podatoci za epidemiolo{kite karakteristiki na alergiskiot konjunktivit kaj nas. alergiskiot konjunktivit ima najvisoka prevalencija vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god. 6. e nesignifikantno. klini~ka imunologija i alergologija 149 . 3. kakvi {to se: pu{eweto. dodeka povrzanosta so polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti e nesignifikantna. Od endogenite faktori alergiskiot konjunktivit e statisti~ki signifikantno povrzan so familijarnata istorija za alergiski rinit. `iveewe vo sredina bogata so zelenilo. Od polenite dominiraat onie od plevelite. {to e. Makedonija. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. naj~esta e senzibilizacijata na poleni. hrana i insekti e statisti~ki nesignifikantna.

D’Amato G. Stobo J. Allergy 2003. Spasovska O. Suspectibility genes for allergy and asthma. 7 (21): b-c. Inhibitory effects of ketotifen on eotaxin-dependent activation of eosinophils: consequences for allergic eye diseases. 9. Beograd : Savremena administracija 1989. Cvetanov V. Johanson SOG. 4.. Allergy 1997. 5. Makedonija.Kolaborativen centar na SZO . Liccardi G. Loiseau S. Vivian Wells J. Loyens M et al. Epidemiology of allergic diseases. Allergy 2001. 435-455. 14. Asthma and Immunology (AAAI). 58 (5): 397395. Risteska-Ku~ S i sor. Makedonija i negovata asociranost so drugite alergiski zaboluvawa. Osnovna i klinicka imunologija. Ring J. Allergy 2003. Allergy 2002. Ruffili A. Allergy/Immunology August 2001. 7. 11. 52: 256273. Animal models of allergic and inflammatory conjinctivitis. Schäfer T. Stites D. Woerly G. 83-86. Groneberg DA. Oxford: Butterworth-Heinemann International Edition 1997. 56: 142. Prevalencija na alergiskiot konjunktivitis vo R. Bonini S. 56 (9): 813-822. Alergijske bolesti. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. 8. National Institute of Allergy and Infectious Diseases. 71 (57): 35-36. Makedonski medicinski pregled 2003. 15.9. Allergy Statistics. Kanski JJ. A revised nomenclature for allergy. Bousquet J et al.Cvetanov V i sor. Bielory L. Literatura 1. Hourihane JO’B. 75 (57): 5-7. Allergy 2002. Eur Resp Mon 2002. Allergy 1997. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 52 (38): 14-22. 2. American Academy of Allergy. Introduction. Makedonski medicinski pregled 2003. Makedonija 3.: Alergiskite bolesti vo R. Cvetanov V. 12. 58 (11): 1101-1110. 10. D’Amato G. Fischer A et al. The increasing trend of seasonal respiratory allergy in urban areas. Canonica GW. Allergic conjunctivitis Referral Guideline.8. Clinical Ophthalmology. 150 Institut za medicina na trudot . Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 56: 140-141. National Institute of Health January 2002. 3. Milkovska S. 13. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. 6. Holgate ST.

4. Na {emata 3 se prika`ani najva`nite rizik faktori za pojavata na astmata (GINA 1995). faktori Hrana. Bronhijalna astma MKB . spontano ili so terapija (Global Initiative for Asthma . Rizik-faktori za astma (Sheffer. nadvore{nata i vnatre{nata aeropolucija. stegawe vo gradite i ka{lica. Definicija. Predisponira~ki faktori Kauzalni faktori Pridonesuva~ki faktori Vlo{uva~ki faktori Atopija Pol Vnatr.0. familijarnata istorija za atopiski bolesti.1. osobeno no}e ili rano nautro. aktivnoto i pasivnoto pu{ewe.1. polot. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kako hromozomskite regioni 5q31-33. 4. Ovie epizodi se povrzani so rasprostraneta. infekcii Alergeni Fizi~ki napor Klimat. vo koja pove}e kletki i kleto~ni elementi imaat svoja uloga. pri {to s¢ u{te ne e sosema jasno koi faktori se pri~ina za razvoj na bolesta.2. 45 4.10. 6r21. aditivi Lekovi [ema 3. a koi faktori se pottiknuva~i (trigeri) na astmatskite simptomi. taka {to nivnata ekspresija e promenliva i so razli~ni fenotipski manifestacii. na~in na ishrana vo doene~kata vozrast) i respiratornite infekcii vo detstvoto i adultniot period. Spored dosega{nite istra`uvawa. Etiologija. no varijabilna opstrukcija na di{nite pati{ta koja e obi~no reverzibilna. 14q11 i drugi. Hroni~nata inflamacija predizvikuva porast vo reaktivnosta na di{nite pati{ta {to doveduva do rekurentni epizodi od svirewe vo gradite.GINA 2004). infekcii Ishrana Aeropolucija Pu{ewe Prematuritet Resp. gu{ewe. navikite vo ishranata i konsumacijata na alkohol. Najva`ni egzogeni rizik-faktori se: ekspozicijata na aeroalergeni.2. na~inot na `ivot. Genetski osnovi na astmata Vo patogenezata na astmata se vklu~eni pove}e geni ili grupi na geni so golemo modulatorno vlijanie na nadvore{nite faktori. alergeni Aspirin Profesion. faktori Resp. alergeni Nadvor. klini~ka imunologija i alergologija 151 .3. rizik faktorite od ranoto detstvo (prematuritet. profesionalnata ekspozicija. J. Astmata e hroni~na inflamatorna bolest na di{nite pati{ta. 1995) Endogenite rizik-faktori (vrodeni ili ste~eni) za astmata se atopijata. utvrdena e povrzanosta na nekoi fenotipski karakteristiki na astmata so regioni na 16 od 22 avtosomni hromozomi. Nastanokot na astmata se javuva kako rezultat od interakcijata na endogenite faktori i faktorite od okolinata.Bronhijalna astma 4. etni~kata pripadnost.

azotniot dioksid. Se odlikuva so deskvamacija na epitelot. Atopija Atopijata e eden od majornite endogeni rizik-faktori za razvoj na astmata. Se smeta deka edna od pri~inite za golemiot porast na prevalencijata i te`inata na respiratornite alergiski bolesti vo industrijaliziranite zemji vo poslednite tri decenii e zna~ajniot porast na koncentracijata na nadvore{nite (karakteristi~ni za urbanite sredini) i vnatre{nite aeropolutanti so iritantno dejstvo na respiratorniot sistem. 4. Najzna~ajni nadvore{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem se azotniot dioksid.4.3. i razvivawe na tipi~ni simptomi kako astma.45% od op{tata populacija vo zavisnost od rasata. obi~no proteini. Tutunskiot ~ad.3. sulfurniot dioksid. grade`nite materijali (formaldehidot i drugi isparlivi organski komponenti) i vnatre{nite aeroalergeni se najva`nite vnatre{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem. 4. odnosno doma{nata (indoor) atmosfera vo odredeno geografsko podra~je. vozrasta. infiltracija na yidot vo koja dominiraat CD4 T-li (T- 152 Institut za medicina na trudot . polot i nadvore{nite faktori. Prevalencijata na atopijata vo svetski razmeri e varijabilna i se dvi`i od 10 . pri~initeli na respiratornite alergiski bolesti. ozonot. Standardnite inhalatorni alergeni se sretnuvaat vo nadvore{nata (outdoor) i vnatre{nata. a pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na niski dozi od alergenite. Najva`ni outdoor aeroalergeni se polenite (od odredeni drvja.2. trevi i pleveli) i nekoi muvli. rinokonjunktivit ili egzem/dermatitis.Kolaborativen centar na SZO .2. Interakcijata pome|u ovie dve pojavi e s¢ u{te nedovolno poznata. dodeka profesionalnite alergeni se specifi~no povrzani so rabotnoto mesto. 4.2. izduvnite dizel ~esti~ki i nadvore{nite aeroalergeni. koja{to patohistolo{ki pretstavuva hroni~en eozinofilen deskvamanten bronhit. muvlite i doma{nite milenici. Aeropolucija Aeropolutantite mo`at da predizvikaat o{tetuvawe na respiratorniot sistem dejstvuvaj}i kako senziteri (alergeni) ili iritansi.2. se klasificiraat na voobi~aeni ili standardni i profesionalni. sredstvata za ~istewe.: Alergiskite bolesti vo R. dodeka najva`ni indoor aerolergeni se alergenite na mikrokrle`ite (Dermatophagoides pteronyssinus). Patogeneza i klasifikacija Astmata e bolest na golemite i malite di{ni pati{ta. Alergeni Inhalatornite alergeni. Makedonija iznesuva 38%. Posebno zna~ewe ima golemata grupa aeropolutanti specifi~ni za rabotnoto mesto. Makedonija 4. a se smeta deka se dol`i na adjuvantnoto dejstvo na polutantite vo procesot na senzibilizacijata i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija na di{noto steblo. Spored multicentri~nata epidemiolo{ka studija na Institutot za medicina na trudot od 1995 god prevalencijata na atopijata kaj adultnata populacija vo R.Cvetanov V i sor.

dodeka eozinofilite. makrofagite i T-po 2 se involvirani vo hroni~nata inflamacija {to ja predizvikuva bronhijalnata hiperreaktivnost (docna astmatska reakcija). mukusnata hipersekrecija.imunolo{ka kaskada#) i osloboduvawe na medijatori od niv. kako i klini~kite karakteristiki se mnogu sli~ni kaj dvata tipa na astma. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 153 . Ovie promeni doveduvaat do zadebeluvawe na yidot i zna~ajno reducirawe na lumenot na di{nite pati{ta. Drugite patolo{ki promeni. Ovoj tip na astma e ozna~en kako alergiska astma (J 45. polenite i muvlite) i IgEposreduvana aktivacija na inflamatornite kletki. zgolemuvawe na maznomuskulnata masa. slika 14).0). hipertrofija na mukusnite `lezdi. kako i od strukturnite kletki od yidot na di{nite pati{ta. Bronhiolus so yid zafaten so hroni~na alergiska inflamacija i bronhiolus so intakten yid Vo hroni~nata inflamacija kaj astmata se vklu~eni pove}e inflamatorni kletki i pove}e od 100 inflamatorni medijatori koi predizvikuvaat multipni efekti od koi najva`ni se bronhokonstrikcijata. Mehanizmot na nastanokot i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija se s¢ u{te nedovolno poznati. sledena so zgolemeni serumski vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE i pozitivni ko`ni prick testovi. hiperplazija na peharestite kletki i karakteristi~na subepitelna fibroza.Bronhijalna astma po 2). odnosno nivno remodelirawe (slika 13). doma{nite `ivotni. serumskite vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE se normalni.. eozinofili i mast kletki. Slika 13. a se sostoi od kaskadno aktivirawe na inflamatornite kletki (. Se smeta deka mast kletkite imaat glavna uloga vo predizvikuvaweto na akutnite simptomi (rana astmatska reakcija. imunolo{kata kaskada e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen (alergenite od mikrokrle`ite.1) pri koja kaskadata ne e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen i ne e IgE-posreduvana. a ko`nite testovi se negativni. edemot na sluznicata i aktivacijata na senzitivnite nervi. Vo preostanatite slu~ai se raboti za nealergiska astma (J 45. Vo 80-90% od slu~aite na detska astma i 40-50% od slu~aite na adultna astma. vaskularna kongestija.

gastroezofagealniot refluks. potoa ekspozicijata na alergeni. Klini~ka slika Astmata e bolest so hroni~en tek koja{to se manifestira so povtorlivi akutni ili subakutni epizodi od ka{lawe so oskuden iska{lok. e ~esto pridru`ena so bolesti na gornite di{ni pati{ta (rinit. Candida astmata. Najva`ni pottiknuva~i na astmatskite simptomi. 154 Institut za medicina na trudot . Degranulacija na mastocit predizvikana od reakcijata alergen/antitelo (IgE) Kako poseben tip astma se izdvojuva profesionalnata astma.4. primenata na nekoi lekovi (aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni sredstva. koja spored patolo{kite. astmata predizvikana od napor (exerciseinduced asthma-EIA) i dr. odnosno astmata predizvikana od specifi~en agens od rabotnata sredina.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Slika 14. a kaj pomal del od niv simptomite perzistiraat postojano so periodi na vlo{uvawa. taka i nealergiskata. aeropolucijata. Intenzitetot i frekvencijata na simptomite se razli~ni. osobeno virusnite (odgovorni za okolu 80% od akutnite egzacerbacii kaj decata i okolu 40% kaj vozrasnite).Kolaborativen centar na SZO . svirewe vo gradite (wheezing) i stegawe vo gradite. 4. β blokeri i dr. se infekciite. Astmatskite simptomi kaj eden bolen obi~no se pottiknati od nekolku trigeri. Pogolem broj od bolnite se ~uvstvuvaat dobro. aspirinskata astma. Astmata. odnosno astmatski trigeri. Kako poseben tip astma se izdvojuva astmata povrzana so rabotnoto mesto (work-related asthma – WRA). sinuzit i sinonazalna polipoza).). astmata na doma{na pra{ina. kako alergiskata. Kako posebni formi na astmata se izdvojuvaat slu~aite so poizrazeno ili dominantno dejstvo na eden triger. a karakteristi~na e nivnata pojava vo tekot na no}ta ili nautro pri budeweto. emocionalniot stres i drugi.Cvetanov V i sor. odnosno profesionalnata astma (occupational asthma – OA) i astmata {to se vlo{uva na rabota (work-aggravated asthma). so svoite dve formi. gu{ewe. kako polenskata (sezonska) astma. fizi~kiot napor. funkcionalnite i klini~kite karakteristiki ne se razlikuva od neprofesionalnata astma.

Markeri na hroni~nata inflamacija Svoe mesto vo dijagnostikata na astmata ima i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija na di{nite pati{ta. odnosno varijabilnata. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~ki podatoci koi{to sugeriraat astma se: epizodite od ka{lawe so oskuden iska{lok. 4. lesna perzistentna. Zlaten standard vo dijagnozata na alergiskata i profesionalnata astma pretstavuvaat specifi~nite bronhoprovokativni testovi so alergenot. 4. klini~ka imunologija i alergologija 155 . reverzibilna opstrukcija se primenuvaat bronhodilatatorniot test. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Dijagnozata na astmata se bazira vrz anamnesti~kite podatoci i funkcionalnite belodrobni ispituvawa so koi{to se detektiraat dvata osnovni patofiziolo{ki belezi na astmata. nivoto na azoten oksid vo ekspiriraniot vozduh. 4. kako odreduvaweto na brojot na eozinofilite vo krvta i sputumot. 4. umerena perzistentna i te{ka perzistentna astma. itn. gu{ewe. studen vozduh i dr.5. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost.6. 4.Bronhijalna astma Spored te`inata na klini~kata slika astmata se klasificira na intermitentna. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost. acetil holin). odnosno profesionalniot agens na koj{to bolniot e senzibiliziran. Va`no mesto vo dijagnostikata na astmata ima alergolo{kata evaluacija na bolniot. Funkcionalni belodrobni ispituvawa Ne postoi edinstven metod za detekcija na varijabilnata. 4. fizi~ki napor.5. Alergolo{ka evaluacija Atopiskiot status na bolniot se evaluira so in vivo (ko`ni prick testovi) i/ili in vitro testovi (vkupen i specifi~en IgE vo serum). odnosno perzistentnite simptomi so periodi na nivno vlo{uvawe.5. Vo evaluacijata na varijabilnata.5. kako i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija. seriskata spirometrija i seriskata peak flow-metrija.2. tuku nekolku testovi so odredena senzitivnost i specifi~nost. Bronhijalnata reaktivnost vo rutinskata rabota se evaluira so nespecifi~nite bronhoprovokativni testovi so farmakolo{ki agensi (metaholin. nivoto na eozinofilniot katjonski protein vo krvta i sputumot.5.3.4. Poradi slo`eniot protokol i mo`nosta od nesakani reakcii pri nivnoto izveduvawe ovie testovi ne se primenuvaat vo rutinskata dijagnostika. histamin. {to ima osobeno zna~ewe za terapiskiot pristap kon bolesta. Dijagnoza. svirewe i stegawe vo gradite.1. Terapija Tretmanot na astmata se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki.

Najbrzo bronhodilatatorno dejstvo imaat kratkodejstvuva~kite β2 agonisti.Kolaborativen centar na SZO . Skalestiot pristap podrazbira zgolemuvawe na dozite i brojot na lekovite i frekvencijata na nivnata primena pri zgolemuvawe na te`inata na bolesta.Cvetanov V i sor. kako i merki 156 Institut za medicina na trudot . Antiinflamatorni lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kromolinite.2. 4. Osnovni se dve grupi na lekovi. odnosno bronhodilatatornite (simptomatski sredstva ili riliveri) i antiinflamatornite lekovi (preventivni sredstva ili kontroleri). se sostoi od povtorliva primena na kratkodejstvuva~ki β2 agonisti i sistemska (oralna ili parenteralna) primena na kortikosteroidi. 4. Najdobri rezultati pri hroni~niot tretman se postignuvaat so individualniot i skalestiot pristap so prethodno odreduvawe na stepenot na te`inata na bolesta. Terapijata na akutnite egzacerbacii.6. Farmakolo{kiot tretman Farmakolo{kiot tretman se sostoi od hroni~en tretman na astmata i tretman na akutnite egzacerbacii.2.1.1.7. dozite na IKS i aktuelnite kombinirani preparati se prika`ani vo prilogot 7.2. Regularnata primena na antiastmatskata terapija ovozmo`uva dobra kontrola na bolesta kaj najgolem broj od bolnite so astma. inhalatornite i sistemskite kortikosteroidi i antileukotrienite.: Alergiskite bolesti vo R.6. odnosno spre~uvaweto na pojavata na bolesta se sostoi od merki na prenatalna profilaksa (pu{ewe vo tekot na bremenosta). 4. antiholinergicite i teofilinot. Najdobri antiinflamatorni efekti poka`uvaat inhalatornite kortikosteroidi preku inhibirawe na ekspresijata na citokinite i medijatorite i redukcija na eozinofilnata inflamacija na di{nite pati{ta. kako i redukcija na terapijata pri vospostavena i odr`ana kontrola na bolesta. dodeka dolgodejstvuva~kite β2 agonisti.1.6. 4. Nefarmakolo{kiot tretman Nefarmakolo{kiot tretman se sostoi od edukacija na bolnite i merki za kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa).2.7. prilogot 8 i prilogot 9. Lekovite koi{to se primenuvaat vo terapijata na astmata (antiinflamatorni i simptomatski). Primarnata prevencija Primarnata prevencija. Makedonija 4. koi{to se primenuvaat kaj site bolni so astma. pokraj redovnata primena na kontrolerite. Simptomatski lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kratko i dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. kako i specifi~na imunoterapija koja{to se primenuva kaj selektirani bolni so alergiska astma. kako i retardnite formi na teofilinot vo kombinacija so inhalatornite kortikosteroidi se primenuvaat za kontrola na bolesta kaj licata so umerena i te{ka astma. Prevencija 4.6. Raniot prekin na ekspozicijata (vedna{ po postavuvaweto na dijagnozata) e od posebno zna~ewe kaj profesionalnata astma.

kontrola na `ivotnata i rabotnata sredina). European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) e edna od pogolemite multinacionalni epidemiolo{ki studii izveduvana na po~etokot i sredinata od devedesettite godini. pokraj medicinskoto. Nacionalnite i internacionalnite koordinirani akcii. Vo prvata faza od istra`uvaweto. redukcija na vnatre{nata aeropolucija. a epidemiolo{kite istra`uvawa so standardizirana metodologija stanuvaat neophodni. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot Za~estenosta na astmata vo poslednive decenii {irum svetot dobiva zagri`uva~ki. Spored podatocite na SZO od januari 2000 god 100-150 milioni lu|e {irum svetot boleduvaat od astma. slu~ajno odbranite ispitanici odgovaraat na screening pra{alnik sostaven od 10 pra{awa (za eventualni astmatski simptomi. a se sostoi od nefarmakolo{ki i farmakolo{ki tretman na bolesta. a se sostoi od merkite za kontrola na sredinata. Terciernata prevencija Terciernata prevencija se odnesuva na licata so manifestna bolest i za cel ja ima nejzinata dobra kontrola i spre~uvawe na komplikaciite. amerikanski i drugi) konsenzusi za astmata. invalidnost. Vo ramkite na SZO i amerikanskiot National Heart. Sekundarnata prevencija Sekundarnata prevencija se odnesuva na senzibiliziranite asimptomatski lica. 4. a istata e revidirana od 1998. tretman na atopiskiot egzem/ dermatit sindrom i alergiskiot rinokonjunktivit. dobiva golemo socijalno i ekonomsko zna~ewe. Severna Amerika i Avstralija. profesionalno orientirawe kon profesii so pomala ekspozicija na alergeni i dr. dijagnostika. astmatski napadi i primena na anti-astmatska terapija) ispraten po po{ta. and Blood Institute e donesena Globalnata inicijativa za astma (GINA) vo1995 god. Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na opstruktivna belodrobna bolest e donesen 1999 god. vo istiot period se doneseni i revidirani pove}e nacionalni (britanski. Lung.Bronhijalna astma vo doene~kata vozrast i detstvoto (doewe do 6-ot mesec. 4. Prose~niot direkten (prevencija. naru{en kvalitet na `ivotot) godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite na Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra. odnosno konsenzusi.7.7.8. klini~ka imunologija i alergologija 157 . a vo nekoi zemji i alarmantni razmeri. Vo osumdesetite i devedesettite godini od XX-ot vek se izvedeni pove}e nacionalni i multinacionalni epidemiolo{ki studii koi ja istra`uvaat astmata vo op{tata populacija ili odredeni vozrasni grupi. belodroben Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Navedenite podatoci uka`uvaat deka bolesta. Vo istra`uvaweto od tipot na cross-sectional studija se opfateni pove}e od 140 000 lica na vozrast od 20 do 44 godini od 48 centri od 22 zemji od Evropa. 4.2. ishrana bogata so antioksidansi i Ω-3 masni kiselini) i adultniot period (prekin na pu{eweto. lekuvawe i rehabilitacija) i indirekten (apsentizam od rabota i u~ili{te. Isto taka. skandinavski. se najefikasen na~in za standardizirana dijagnostika i terapija na bolesta. osobeno pasivnoto pu{ewe. Vo vtorata faza pomal broj suspektni ispitanici se evaluirani so detalen intervju pra{alnik. 2002 i 2004 god vo soglasnost so novite soznanija.3.

Makedonija funkcionalen monitoring. Izvedena e multicentri~nata studija so 556 ispitanici (302 ma`i i 254 `eni.navika za pu{ewe kaj 38.ramnomerna zastapenost na bolesta spored polot.9. Sankt Petersburg (Rusija) i drugi. [tip. Dosega se objaveni pove}e od 100 trudovi od razli~ni avtori od razli~ni zemji. Ohrid i Bitola) odbrani po metodot na slu~aen izbor. so ili bez odredeni otstapuvawa vo protokolot vo zavisnost od mo`nostite.2% kaj rabotnicite vo ko`arskata industrija. .prevalenija na astmata od 3.atopi~ari se 72. Tetovo. kaj rabotnicite vo prerabotka na oriz 5. nespecifi~en bronhoprovokativen test so metaholin i in vivo i in vitro alergiski testovi na standardnite inhalacioni alergeni. 4. Vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni i nekolku epidemiolo{ki studii za profesionalnata astma vo oddelni stopanski granki vo R. Makedonija Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R.19%. Dosega se izvedeni tri. Astmata e definirana so registriraweto na bronhijalnata hiperreaktivnost kaj licata so astmatski simptomi/napadi i/ili primena na anti-astmatska terapija. Rezultatite dobieni so obrabotkata na podatocite se objaveni na krajot od devedesettite godini od minatiot vek i prvite godini od ovoj vek. International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC) e golema multinacionalna studija za detskata astma {to vklu~uva deca od vozrasnite grupi 6-7 god i 13-14 god zapo~nata na sredinata od devedesettite godini vo 56 zemji od svetot. funkcionalen belodroben monitoring.Kolaborativen centar na SZO .7%. Veles. . kako vo Bugarija.1%).2%. Struga. Kumanovo. izvedeni se pove}e nacionalni i regionalni epidemiolo{ki studii vo drugi zemji. Po primerot na ECRHS.8% od ispitanicite so astma. So toa vo zemjite vo koi e izvedena prvata faza se dobivaat podatoci za trendot na alergiskite bolesti i mo`nite rizik faktori. se dobivaat osnovnite epidemiolo{ki podatoci i mo`nite rizikfaktori. Najva`nite rezultati dobieni od istra`uvaweto se: . Spored rezultatite od tie istra`uvawa prevalencijata na profesionalnata astma kaj melni~arite na `ito iznesuva 5. dodeka vo zemjite vo koi za prvpat se izveduva. nespecifi~en bronhoprovokativen test so karbahol i in vivo i in vitro alergolo{ki ispituvawa. nazalnite i kutanite simptomi. odnosno 6. Epidemiolo{ki studii za astmata vo R. vozrast 1874 god) od 11 gradovi vo R. Makedonija. . Vo prvata faza e primenet pra{alnik za astmatskite. Ki~evo. a vo vtorata faza e izvedena klini~ka evaluacija so funkcionalen belodroben monitoring. Manisa (Turcija). . a se planira i ~etvrtata faza. 158 Institut za medicina na trudot . ^ile.2% od ispitanicite so astma so najvisoka za~estenost na senzibilizacijata na ku}en prav (61.: Alergiskite bolesti vo R. Prilep. Makedonija (Skopje. Kavadarci. se izveduva so pra{alnikot od prvata faza dopolnet so ekolo{ki pra{alnik. Tretata faza e zapo~nata vo januari 2001 god.Cvetanov V i sor.porast na prevalencijata na bolesta so vozrasta. Makedonija na nivo na celata zemja e izvedeno od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite za medicina na trudot vo dr`avata vo tekot na 1995 god. kako kaj nas. Vo istra`uvaweto se primeneti pra{alnik za respiratorni i alergiski simptomi. ko`ni prick testovi na 11 standardni inhalatorni alergeni i nespecifi~en bronhoprovokativen test so acetil holin spored indikaciite.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Tiffeneau index. 120 100 80 60 40 16.8%.8% 13.1% 27.Bronhijalna astma Vo na{ata zemja se izveduvani i epidemiolo{ki studii za detskata astma. `ivotnata i rabotnata sredina i navikite na ispitanicite. raboteno vo ramkite na ISAAC studijata.) izvedeni se anketa so pra{alnik i ko`ni prick testovi na 11 standardni aeroalergeni kaj site ispitanici. MEF parametri.75%. Za pozitiven se smeta histaminskiot test pri koj padot na vrednosta na FEV1 se javuva pri PC20 ≤ 4 mg/mL. kako i dobivawe podatoci za nea na nivo na celata zemja koi{to }e bidat komparabilni so podatocite od drugi zemji vo svetot. 4. 138 ma`i i 230 `eni (grafik 101). odnosno 368 lica.10. Distribucija na ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 spored mestoto na `iveewe Vo prvata faza (fevruari . Vo istra`uvaweto e primenet protokolot na ECRHS so {to dobienite rezultati stanuvaat komparabilni so onie od ovaa golema multinacionalna studija za astmata. Makedonija od 2003 god Kontinuitet vo klini~ko-epidemiolo{ko sledewe na astmata kaj nas. klini~ka imunologija i alergologija 159 .7%. gi sodr`i pra{awata od screening pra{alnikot na ECRHS dopolneti so pra{awa za hereditetot.7% 16.6% Grafik 101. Vo vtorata faza (oktomvrinoemvri 2003 god) kaj ispitanicite so pozitiven odgovor za astmatski simptomi i astmatski napadi na Institutot za medicina na trudot e izveden funkcionalen belodroben monitoring (VC. Primenetiot pra{alnik (intervju). Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R. obrabotena e vozrasnata grupa od 20 do 44 godini. Od vkupniot broj vozrasni ispitanici od Proektot (1121). Spored rezultatite od istra`uvaweto na astmata kaj u~ili{nite deca (7-18 god) vo Skopje prevalencijata na bolesta iznesuva 2. a na svirewe vo gradite (vizingot) vo poslednite 12 meseci 8. Rezultatite od istra`uvaweto na u~ili{ni deca (13-14 god) od Skopje. uka`uvaat deka prevalencijata na astmata dijagnosticirana bilo koga vo `ivotot (asthma ever) iznesuva 1. popolnuvan od lekar. e motiv za izveduvawe na nova studija vo ramkite na Proektot.0% 13. kriva flow/volume i bronhodilatatoren test so Ventolin) i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin.0% 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 13.juni 2002 god. FEV1.

4% Grafik 103.1. 160 Institut za medicina na trudot .8% 4.4% Vkupno V/D12 Ast. Nespecifi~niot bronhoprovokativen test so histamin e pozitiven kaj 4. Astma Grafik 102. 400 350 300 250 200 150 100 50 0 6. primenata na anti-astmatska terapija i astmata vo vozrasnata grupa 20-44 94. a prevalencija na astmata iznesuva 5.9%. a poniska otkolku vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je (Velika Britanija.Kolaborativen centar na SZO .2% od ispitanicite. bronhodilatatorniot test so sprej Ventolin kaj licata so reducirana belodrobna funkcija kaj 0.2% od ispitanicite.: Alergiskite bolesti vo R.10. a primena na antiastmatski lekovi 2.Cvetanov V i sor. SAD.5% od ispitanicite. Antiast.1%. a vizing vo poslednite 12 meseci 12. astmatskite napadi.6% Vkupno Astma 5. Makedonija 4. astmatski napadi 4. povisoka od zemjite na Azija i Afrika.8%. Avstralija i Nov Zeland) (tabela 15).1% 2. nap.2% 5. Vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci (V/D 12) referiraat 6. Prevalencija na astmatskite simptomi. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 god Dobienata prevalencija na astmata e vo rang na sosednite zemji i zemjite od ju`na i centralna Evropa. Prevalencija na respiratorni simptomi i astma Respiratorni simptomi vo poslednite 12 meseci referiraat 22%.4% (grafik 102 i grafik 103).

0% 3. Inhalatorni bronhodilatatori (salbutamol) primenuvaat 33. vo Italija 54%. Germanija i SAD 58%.1 . Nov Zeland (83%).0% on ij a D a tr al ij a A vs on ij a st ak ed ta M Grafik 104. klini~ka imunologija i alergologija V . vizingot so dispnea. [vedska i Velika Britanija (85%) (grafik 104). Antiastmatska terapija (antiinflamatorna i/ili simptomatska) vo poslednite 12 meseci primenuvaat 2.15% Prevalencijata na vizingot.Bronhijalna astma Tabela 15.0% 39.0% 2.2% 5. odnosno 39% od ispitanicite so astma.3% od ispitanicite so astma.2% od site ispitanici.5% 2. a 2 do 3 pati poniska otkolku vo zemjite od angliskoto govorno podra~je.3 .3 .0% 85. a primenata na istite lekovi vo evropskite zemji se dvi`i od 17% vo Italija do 49% vo Velika Britanija.5% 4. 100 80 60 40 20 0 80.0% 58. vo Norve{ka 47%.10. a oralni bronhodilatatori (teofilin) 14. Prevalencija na astmata vo vozrasnata grupa 20-44 vo oddelni dr`avi Dr`ava Al`ir Indija Grcija Bugarija Italija Makedonija Portugalija [panija SAD [vedska Nov Zeland Velika Britanija Prevalencija na astma 3.3% 6. Istoto toa se potvrduva i so visokata za~estenost na simptomite {to ja referiraat ispitanicite so astma (grafik 105).0 .12. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.B ri t E I an ij a li j S A 161 .0% 54. Prevalencija na licata so astma {to primenuvaat antiastmatska terapija kaj na{ite ispitanici i ispitanicite od drugite zemji Inhalatorni kortikosteroidi primenuvaat 20% od ispitanicite so astma.6.4.8% 8.5.0% 30. a najvisok e vo Avstralija (80%). Navedenite podatoci uka`uvaat na visoka primena na simptomatskite vo odnos na antiinflamatornite lekovi.1 .10. astmatskite napadi i primenata na antiastmatski lekovi vo poslednite 12 meseci e isto taka vo rang na zemjite od jugoisto~na i centralna Evropa.7% 3.5% 7.4% 4. Toj procent vo Estonija iznesuva 30%.0 .1% 5. odnosno na nedovolno implementirawe na prepora~anite sovremeni terapiski modaliteti za astmata.6.8 .5 .8%.

Afrika.4%) vo odnos na `enite (4.0% Sekojdn.Cvetanov V i sor. a so ogled na relativno kratkiot vremenski period vo koj se registrira se smeta deka se primarni efektite na faktorite od okolinata kako nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti. Pove}e nacionalni i regionalni studii za astmata uka`uvaat na porast na prevalencijata na bolesta vo poslednive decenii. Pri~inite za vakviot porast na za~estenosta na astmata ostanuvaat s¢ u{te nedovolno poznati.: Alergiskite bolesti vo R.0% 30. prevalencijata na astmata se duplira za 10 godini. spored UCB Institutot od Belgija. bele`i trend na zgolemuvawe (od 3.0% 20.4% Grafik 106.Kolaborativen centar na SZO . Centralna i Ju`na Amerika.0% Retko Grafik 105. Prevalencija na astmata vo R. Frekvencija na simptomite kaj ispitanicite so astma Prevalencijata na astmata vo aktuelnoto istra`uvawe komparirana so rezultatite od istra`uvaweto od 1995 god. Vo SAD brojot na licata so astma e zgolemen za pove}e od 60% vo poslednive 20 godini. na~inot na `ivot i ishrana. Makedonija vo 1995 i 2004 god. Vo zemjite od zapadna Evropa. Porastot na za~estenosta na astmata ne e javno-zdravstven problem samo vo razvienite zemji tuku toj se bele`i i vo zemjite od Azija. Treba da se odbele`i deka vo istra`uvaweto od 1995 god bea vklu~eni ispitanici od vozrasnata grupa od 18 do 74 godini (grafik 106).10. Makedonija 40. infekciite vo ranoto detstvo i dr. Nedelno Mese~no 10.9%) (grafik 107). 162 Institut za medicina na trudot . Zastapenost spored polot Prevalencijata na astmata vo na{eto istra`uvawe e nesignifikantno povisoka kaj ma`ite (6.2% 5. 6 5 4 3 2 1 0 1994 1996 1998 2000 2002 2004 3. 4.2.4%).2% na 5.

9% Grafik 107. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo Makedonija Najvisokata prevalencija na astmata e najdena kaj ispitanicite od Skopje (6. 8 6 4 2 0 Sk Oh De Pr Pe Do 6. Distribucija na ispitanicite so astma spored polot Golem broj istra`uvawa vo svetot uka`uvaat na razliki vo prevalencijata na astmata i bronhijalnata hiperreaktivnost kaj dvata pola vo razli~ni periodi od `ivotot. prevalencijata na senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni i vkupniot IgE se povisoki kaj ma`ite spored pove}e istra`uvawa vo ramkite na ECRHS.3% Grafik 108.9%.Bronhijalna astma 250 200 150 100 50 0 ma`i `eni 6. 4. Od druga strana.3%). {to se sovpa|a so na{ite rezultati od prick testovite. Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od drugite gradovi se dvi`i pome|u tie dve vrednosti.3%). Spored pove}e istra`uvawa prevalencijata na bronhijalnata hiperreaktivnost vo detstvoto i mladosta e povisoka kaj ma{kite. a vo podocnite godini e ednakva kaj dvata pola. Pri~inite za najvisokata prevalencija na astmata vo Skopje najverojatno se na~inot na `ivot vo glavniot grad. klini~ka imunologija i alergologija 163 . {to se gleda i Makedonsko zdru`enie za bazi~na. najgolemata koncentracija na industriski kapaciteti i motorni vozila i visokoto nivo na aeropolutanti.8% 4. Makedonija e prika`ana na grafikot 108.8%.9% 4. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (3. a kaj ispitanicite od Peh~evo 4%.9% 5. kaj ispitanicite od Prilep 4.4% 4. vo srednata vozrast taa e povisoka kaj `enite. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R.3.0% 3.10. odnosno kaj ispitanicite od Ohrid i Debar iznesuva 5.3% 5.

2649 0. isto taka. konc. Makedonija od podatocite od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita za koncentracijata na najva`nite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god.8 0 .2-13.3% 11. 164 Institut za medicina na trudot . {to se. prika`ani na tabelata 16.2 0. kako kaj vkupniot broj ispitanici. Skopje e vo rang na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Tabela 17). taka i kaj ispitanicite so astma.10.6% 8.0205 Min .1% 11. Tabela 17.3% 7. kako i od rezultatite od ECRHS dobieni od pove}e centri.0 3 0.5% 5.4% 5.0166 0.5% 6.4.1% 7. Koncentracija na najzna~ajnite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god Aeropolutant Broj na merni mesta Broj na primeroci Pros.2550 MDK* Broj na primeroci nad MDK* 42 56 4 219 30 338 Aerosediment (mg/m2) 4 168 CO (mg/m3) 7 2485 SO2 (mg/m3) 7 2506 ^ad (mg/m3) *MDK: maksimalna dozvolena koncentracija 300.150 0. 32. 182. {to e vo soglasnost so rezultatite od na{eto istra`uvawe od 1995 god. Prevalencija na astmata vo oddelni gradovi vo svetot Grad Al`ir Bombaj Torino Bazel Bordo Koimbra Skopje Huelva Portland Stokholm Kembrix Ouklend Velington Melburn Prevalencija na astma 3% 3.0.1 3.5% 4.Cvetanov V i sor.0006-0.9% 4.1 .4% 10. Alergiskata senzibilizacija e po~esta kaj ma`ite. a vo 40% za nealergiska astma (grafik 109).: Alergiskite bolesti vo R.707. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni Spored atopiskiot status na ispitanicite so astma vo na{eto istra`uvawe vo 60% od slu~aite se raboti za alergiska. podatoci dobieni od pove}e istra`uvawa vo svetot.050 Spored prevalencijata na astmata.5 0. Tabela 16.max koncentr.0% 6.3% 6.Kolaborativen centar na SZO .

10.3% 25. polen od tegavec (33.4% od ispitanicite so astma. pt. kako kaj vkupniot broj na ispitanici.0% 60. Naj~esta senzibilizacija na mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina kaj ispitanicite so alergiska astma e najdena vo 16 centri kade {to e izveduvan ECRHS. a Alternaria se sretnuva ~esto i kaj na{ite ispitanici so alergiska astma (25%). isto taka. 70 60 50 40 30 20 10 0 D.3% 50.8% od site ispitanici od vozrasnata grupa od 20 do 44 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. taka i kaj ispitanicite so astma. Prevalencija na senzibilizacijata so poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so alergiska astma Pribli`no ista senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus (61.3% 58. Nealerg. Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) Pridru`en rinit e registriran kaj 70. Senzibilizacijata so alergenite od doma{nite milenici poretko se sretnuva kaj nas.0% 58. klini~ka imunologija i alergologija 165 . Polenite od plevelite {to rastat kaj nas (loboda.3% od ispitanicite so alergiska astma. potoa polen od pelin (50%).Bronhijalna astma 40.1%) e dobiena i pri na{eto istra`uvawe od 1995 god. Distribucija na ispitanicite so astma spored atopiskiot status Naj~esti alergeni na koi se senzibilizirani ispitanicite so alergiska astma se Dermatophagoides pteronyssinus i pelin loboda. potentni alergeni. pelin. odnosno astma so rinit e registrirana kaj 3. tegavec) se.3%) i Alternaria (25%) (grafik 110).0% Alerg. Grafik 109. 4.0% Grafik 110.5. prisutni kaj 58. Loboda Pelin Tegavec Alternaria 33. {to verojatno se dol`i na pomaliot broj milenici {to `iveat vo doma{en ambient kaj nas.

Cvetanov V i sor..Allergic rhinitis and its impact to asthma# – ARIA). 4.4% 3. Postoi visoka povrzanost kako pome|u alergiskata astma i alergiskiot rinit.8% Grafik 111. astmata i astmata so hroni~en rinit Pridru`niot rinit kaj astmata obi~no £ prethodi na nejzinata pojava (71% od slu~aite na astma so rinit).0% 21. taka i pome|u nealergiskata astma i nealergiskiot rinit. 71. Makedonija godini (grafik 111). 33. odnosno 63.1%. prevalencijata na rinitot kaj pacientite so astma iznesuva 50 . poretko se javuva istovremeno so nea (21%) ili se javuva posle pojavata na astmata (8%) (grafik 112).10. koga pridru`enosta na alergiskata i nealergiskata astma so rinitot iznesuva{e 73.40%.0% Pred Istovr.1% 5.4%. go publikuva{e prira~nikot . Posle Grafik 112. Povrzanost so endogenite faktori Vo na{eto istra`uvawe statisti~ki signifikantna povrzanost na astmata e utvrdena so familijarnata istorija za astma i atopijata.: Alergiskite bolesti vo R.90%. Ekspertski tim od SZO ja povede inicijativata za podobra kontrola na astmata i vo 2001 god. 400 300 200 100 0 Vkupno Rinitis Astma Ast/rin.Kolaborativen centar na SZO . Astmata e prisutna kaj 166 Institut za medicina na trudot .0% 8. Prevalencija na hroni~niot rinit.6. Spored svetskite istra`uvawa. Vo brojni epidemiolo{ki istra`uvawa vo svetot e utvrdena ~estata pridru`enost na astmata i hroni~niot rinits. Pojava na rinitot vo odnos na pojavata na astmata Sli~ni rezultati dobivme i od na{ata studija za povrzanosta na astmata so bolestite na gornite di{ni pati{ta od 2002 god.Alergiskiot rinit i negoviot udel vo astmata# (. dodeka prevalencijata na astmata kaj pacientite so hroni~en rinit iznesuva 20 ..

deca) (grafik 113). Signifikantna povrzanost (p < 0. 4. kako i zapra{enosta i vlagata vo rabotnata sredina. odnosno prevalencijata na astmata ne e signifikantno povisoka kaj licata koi{to se eksponirani na navedenite faktori vo sporedba so neeksponiranite lica. zagadenosta od izduvni gasovi od soobra}ajot vo mestoto na `iveewe. Na grafikot 114 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj ispitanicite eksponirani na nekoi egzogeni faktori.05) e dobiena od zdru`enoto dejstvo na del od niv (`iveewe vo urbana sredina. odnosno 60% od ispitanicite so astma se atopi~ari. Razlikite se objasnuvaat so genetskite faktori.10. pu{ewe. etni~kata pripadnost. istorija 54. kaj Evreite vo odnos na Arapite. zelenilo i vlaga vo doma{nata sredina. odredena e pogolema prevalencija na astmata kaj deca od vozrasnata grupa od 13 do 14 god. bra}a i sestri.7. Povrzanosta na astmata so polot. prisustvoto na doma{ni milenici. na~inot na zatopluvawe na domot. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Pozit. klini~ka imunologija i alergologija 167 .2% od atopi~arite od vozrasnata grupa 20-44 god. Spored meta-analizata od istra`uvawata vo ramkite na ECRHS rizikot za pojava na astma kaj licata ~ij eden roditel ima astma e dva do tri pati povisok vo odnos na licata kaj koi{to ne postoi astma kaj eden od roditelite. vo istra`uvawata na detskata astma vo SAD odredena e povisoka prevalencija kaj crnata vo odnos na belata populacija. Povrzanost so nadvore{nite faktori Vlijanieto na egzogenite faktori vrz pojavata na astmata vo na{eto istra`uvawe e analizirano vrz osnova na odgovorite na pra{awata za mestoto na `iveewe (urbana ili ruralna sredina). famil.8% Grafik 113. a dokolku astmata e prisutna kaj dvata roditela rizikot se zgolemuva sedumkratno. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno (roditeli.Bronhijalna astma 13. Pozitivna familijarna istorija za astma (rodnini od prvoto koleno) kaj ispitanicite so astma Sli~ni rezultati se navedeni vo golem broj drugi istra`uvawa. Vo na{eto istra`uvawe ne se najdeni signifikantni razliki vo prevalencijata na astmata kaj oddelnite etni~ki grupi. Kaj 54. Poedine~no niedna od navedenite varijabli ne e statisti~ki signifikantno povrzana so astmata (p > 0. poniskiot standard. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8% od ispitanicite so astma. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. Vo istra`uvawata vo ramkite na ISAAC studijata vo Izrael. pristapnosta kon zdravstvenite slu`bi itn. pu{eweto. Isto taka.05). razli~nata golemina na semejstvoto. eksponiranost na izduvni gasovi od soobra}ajot i zelenilo vo okolinata na domot).

4. pu{a~ite. ispitanicite so doma{ni milenici vo domot i zelenilo vo okolinata na domot Ulogata na aeropolucijata. dizel partiklite. 5. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota (work-related asthma . no so zgolemeno nivo na aeropolutantite od tipot na azotnite oksidi. jagleroden monoksid i dr. okol. Prevalencija na astmata povrzana so rabot 168 Institut za medicina na trudot . heterogena po sostavot i nivoto vo razli~ni zemji vo svetot. Najgolemiot porast na prevalencijata na astmata vo zemjite od zapadna Evropa se javuva vo periodot na zna~ajno reducirawe na nivoto na klasi~nite aeropolutanti (sulfur dioksid. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Grad Pu{ewe Izduvni gasovi Dom.9% 6.7% od ispitanicite so astma (grafik 115).10. milenici Zelen.). odnosno vlo{uvawe na astmatskite simptomi na rabotnoto mesto referiraat 24. vo nastanokot i tekot na astmata kaj dvata pola i razli~nite vozrasni grupi se evaluira so brojni istra`uvawa {irum svetot.9% 5. ulogata na aeropolucijata.4%. Vo na{eto istra`uvawe oddelnata asociranost na varijablite {to sugeriraat `iveewe i rabota vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti e statisti~ki nesignifikantno.2% Grafik 114. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od urbana sredina.Kolaborativen centar na SZO . nadvore{na i vnatre{na.: Alergiskite bolesti vo R. Grafik 115.Cvetanov V i sor. no nivnoto zdru`eno vlijanie e signifikantno. ispitanicite eksponirani na izduvni gasovi od soobra}ajot.9% 5.8% 4. vo razvojot na astmata e kompleksna i nedovolno jasna. Vo sekoj slu~aj.8. Povrzanost so ekspozicijata na rabotnoto mesto. sitnite i ultrasitnite ~esti~ki i dr.WRA) iznesuva 1.

6% 6. tekstilnata industrija (7.8% Site ispitanici Kanc.2%) i proizvodstvoto na boi i lakovi (6. visoka ili niska temperatura) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. vlaga.05). Na grafikot 116 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj licata eksponirani na pra{ina. Zastapenost na astmata spored eksponiranosta na nepovolnite faktori od rabotnoto mesto Prevalencijata na astmata kaj kancelariskite rabotnici iznesuva 4. grade`ni{tvoto i komunalnite rabotnici) 5. klini~ka imunologija i alergologija 169 . proizvodstvoto na mebel. 7 6 5 4 3 2 1 0 5.Bronhijalna astma Povrzanosta na astmata so poedine~nite nepovolni faktori od rabotnoto mesto (pra{ina. rabotnici Grafik 117. hemiski {tetnosti. rabotnici Eksp. hemiski {tetnosti i visoka temperatura na rabotnoto mesto.4% 5.2%) (grafik 118).8% 4. isto taka. vlaga. Temp.8% 8 6 4 2 0 Pra{ina Vlaga Hemiski {t.8%. e nesignifikantno (p > 0. kancelariskite rabotnici i rabotnicite so specifi~na profesionalna ekspoziija Najvisoka prevalencija na astmata se sretnuva kaj rabotnicite vo farmacevtskata industrija (8. 7. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici. a kaj ispitanicite so specifi~na profesionalna ekspozicija (kako rabotnici vo farmacevtskata i tekstilnata industrija. Grafik 116.7%).5% 3.8% (grafik 117). Nivnoto zdru`eno vlijanie vo nastanokot na astmata. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.05). proizvodstvoto na boi i lakovi.5% 5.

2% Farm. Najvisoka prevalencija na astmata e registrirana vo Skopje (6. rabotata so sredstva za ~istewe i dezinfekcija i rabotata na farma. ind. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Site ispitanici 5. 2. profesionalnata astma i astmata {to se vlo{uva na rabotnoto mesto. Spored rezultatite na istra`uvaweto vo centrite vo Nov Zeland prevalencijata na profesionalnata astma iznesuva 1-3%. (6. Huelva i dr. a najgolem rizik za nejziniot nastanok e najden kaj farmerite.: Alergiskite bolesti vo R. Prevalencijata na astmata povrzana so rabotata spored razli~ni istra`uvawa vo svetot iznesuva 10-15-20% od site slu~ai na astma. a visokorizi~ni profesii za nejziniot nastanok se proizvodstvoto na boi i plastika. Na profesionalnata astma otpa|aat pove}e od 50% od slu~aite na site profesionalni belodrobni bolesti. 3. Prevalencijata na astmata vo Skopje e vo rangot na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Torino. Bordo. Boi i lakovi Grafik 118. izvedeno na adulti od po{iroka vozrasna grupa.3%).9% kaj `enite). Prevalencijata na astmata vo vozrasnata grupa od 20 do 44 godini iznesuva 5.10. vo poslednite decenii stana naj~estata belodrobna bolest povrzana so rabotnoto mesto.3%). {to pretstavuva svetski trend vo poslednite triesetina godini. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici i rabotnicite vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi Astmata povrzana so rabotata so svoite dve formi. a vo norve{kata studija 28%.4% 8. Bazel. 170 Institut za medicina na trudot . Vo ramkite na ECRHS vlijanieto na profesionalnata ekspozicija vrz nastanokot na astmata e istra`uvano vo centrite vo Nov Zeland i [panija. kako Italija.). Makedonija e vo rangot na sosednite i drugite zemji od ju`na Evropa. Prevalencijata na astmata vo R.4%. Koimbra. ind. Grcija.Kolaborativen centar na SZO . laboratoriskite rabotnici i rabotnicite vo proizvodstvoto na guma i plastika.Cvetanov V i sor. Sporedena so rezultatite od na{eto prethodno istra`uvawe od 1995 god. mo`eme da ka`eme deka prevalencijata na astmata vo R. Toa zna~i deka vo R. Bugarija. 4. a najniska vo Dojran (3.9. [panija i Portugalija. Makedonija najverojatno pove}e od 100 000 lica boleduvaat od astma. Makedonija bele`i trend na zgolemuvawe.7% 7. Podatocite od [panija uka`uvaat na povisoka prevalencija na profesionalnata astma (4-6%). Zaklu~oci Od rezultatite od na{eto istra`uvawe doa|ame do slednive zaklu~oci: 1.4% kaj ma`ite i 4.2% 6. Tekstil.

6. a najvisoka za~estenost se sretnuva vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi. 8. odnosno taa e prisutna kaj 24. Povrzanosta na astmata so polot.Bronhijalna astma 4. koja{to zaedno so drugite alergiski bolesti pretstavuva eden od najgolemite javno-zdravstveni problemi vo R. Sekoj vtor atopi~ar od vozrasnata grupa od 20 do 44 godini ima alergiski rinit. e pridru`ena so rinit vo okolu 70% od slu~aite. a sekoj osmi alergiska astma. Vo najgolem broj od slu~aite.7% od ispitanicite so astma. {to se rezultati komplementarni so onie od pove}e svetski istra`uvawa. Britanija). a kaj 40% za nealergiska astma. kako i za poefikasen i poorganiziran pristap kon astmata. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.edinstvena bolest na di{nite pati{ta# (. Astmata e signifikantno povrzana so atopijata i familijarnata istorija za astma. klini~ka imunologija i alergologija 171 . Senzibilizacijata so alergenite od mikrokrle`ite kaj pacientite so alergiska astma e naj~esta i vo na{eto prethodno istra`uvawe.. 5. Kaj ispitanicite so alergiska astma naj~esta e senzibilizacijata so alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus i polenot od loboda.4%. Signifikantno e zdru`enoto vlijanie na faktorite {to sugeriraat `iveewe vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota iznesuva 1. etni~kata pripadnost. so {to na{eto istra`uvawe ja potvrduva teorijata za . 7. kako i vo najgolem broj od studiite od vakov tip vo svetot. Primenata na antiinflamatornite lekovi vo terapijata na astmata e relativno niska (okolu dva i pol pati poniska od nivnata primena vo V. Prevalencijata na astmata e povisoka kaj industriskite vo odnos na kancelariskite rabotnici. {to e komplementarno so rezultatite od nekoi istra`uvawa vo svetot. Rezultatite se vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. {to e komplementarno so rezultatite od pove}e istra`uvawa so istata vozrasna grupa. Rezultatite od mnogubrojnite istra`uvawa vo svetot za vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot i tekot na astmata se kontroverzni. 10. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe mo`at da poslu`at kako osnova za idnite istra`uvawa. Vo na{eto istra`uvawe povrzanosta na astmata so oddelnite egzogeni faktori e nesignifikantna. Kaj sekoj vtor ispitanik so astma.. Makedonija. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. Astmata. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno. rinitot £ prethodi na pojavata na astma.united airways disease#). Kaj 60% od ispitanicite so astma se raboti za alergiska. 9. alergiskata i nealergiskata.

10. and Blood Institute 2004. Cypcar DM. Parnia S. Se~kova L i sor. 12. 17. 172 Institut za medicina na trudot .. Blomberg A. Medicinski fakultet. National Institutes of Health. 1:1-7. tteelli G. 1996. 51 (1-2): 1223. Humbert M. 8182. Jacovski Lj. Definition. The role of pollutants in allergic sensitization and the development of asthma. 2002. Jordanova R. 11. 4:49-54. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. Medicinski fakultet. Eur Respir Mon 2003. 2. Ma 13. Lung.. Annesi I. 7. Univerzitet . 4. 14. Lung. Univerzitet . Frew AJ. . National Heart. Stavri} K. 1998. 9. Eur Respir Mon 2003. Eur Respir Mon 2003. Karaxinska-Bislimovska J. Skopje: Biro . Helleday R. Mak spi med 2005. Petrovska J et al.Kolaborativen centar na SZO 1. Maneva M. E`ova N. 14 (30): 78. Asthma: an inflammatory mediator soup. Brown JL. Holloway JW. Eur Respir Mon 2003. Kiril i Metodij# Skopje. 5 (15): 48-65. 8 (23): 26-48. 5. Chronic inflammation in asthma. National Institutes of Health. Eur Respir Mon 2002. Karaxinska-Bislimovska J. Prevalence of asthma among school children in the territory of Skopje. 8 (23):84-104. 18:598-611. Vla{ki E. Cvetanov V. Asthma. Cvetanov V.5-6. and Blood Institute 2004.Cvetanov V i sor. 8. Allergy & Clin Immunol News 1994. Allergy 1999. Heart. Prevalencija i te`ina na astma. Kay AB. Allergy 2002. Trandafilovski P. Karadzinska-Bislimovska J. Vlijanieto na bra{nenata pra{ina vrz pojavata i prevalencijata na opstruktivna belodrobna bolest. 8(23): 126134. \or~ev A. Bjornsdottir US. Burney P et al. Beghe B et al. Karaxinska-Bislimovska J. Balabanova M. Sv.10. 54 (49): 55-61. Profesionalna bronhijalna astma kaj rabotnici vo ko`arska industrija. Global Initiative for Asthma. 19. 57 (12): 1111-1117.Kiril i Metodij# Skopje. alergiski rinitis i egzema kaj {kolski deca vo Skopje (Internacionalna studija za astma i alergii vo detstvoto-faza 3). 3. Skopje: Medis-informatika. 2005. 1990. Respiratory symptoms and positive skin prick test in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). Jongepier H. Burney P. 6.Kiril i Metodij# Skopje. Literatura Global Initiative for Asthma. Alergiski bolesti-Lekuvawe.10. 6065. Patophysiology of asthma. Viegi G.. Trandafilovski P. Astmata i va{eto dete.. Mechanisms of asthma. 8 (23): 1-19. 2: 609. et al.: Alergiskite bolesti vo R. Eur Respir J 1999.M & M# . Anto P. Trandafilovski P. Makedonija 4. Sandström T. Janson C. Univerzitet . Magisterski trud. 20. Ma~eska-Baxakova G. Bitola: Kiro Dandaro. The genetics of asthma. 15. 21. Epidemiology of asthma. Air pollution and asthma: experimental studies. Eur Respir Mon 2000. Magisterski trud. 16. 7 (21): 52-64. Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz. Doktorska disertacija. Makedonski nacionalen plan i programa za dijagnoza i lekuvawe na bronhijalna astma-realnost ili vizija. 1985. 18. Medicinski fakultet. Barnes PJ.

RisteskaKu~ S. Jarvis D. klini~ka imunologija i alergologija 173 . 26. 35. and use of asthma medications in the European Community Respiraory Health Survey (ECRHS). Trandafilovski P. Tanurdzic 2004. 36. 56: 143-144. National Hearth. 41-51. 10: 2495-2501. smoking. National Heart. \or~ev A. Locatelli F. and Blood Institute. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. ]aev V. Diagnosis and assessment of asthma. Distribution of bronchial responsiveness in a general population: effect of sex. Clinical Immunology. and level of pulmonary function. Nikolovski Q. Makedonija. Risteska-Ku~ S i sor. Chinn. Variations in the prevalence of respiratory symptoms. Pekkanen J. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 2002: 709-733. Immunoallergic aspects of professional allergic disorders. 29. 14: 951-957. Milkovska S. Minov J. self-reported asthma attacks. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. Makedonski medicinski pregled 2003. Bronhijalna astma. National Institute of Health. 9: 687-695. Prevalence of asthma in adults in Busselton. Chung KF. Am J Respir Crit Care Med 1995. editor. age. 32. European Community Respiratory Health Survey. 56: 140-141. Expert Panel Report 2: Guidelines for the Diagnosis and Management of Asthma. Burney P. O’Byrne PM. 39. Paoletti P. Nikolovski Q. 468-470. In: Ljaljevic J. Bronhialna astma. 8 (23): 339-363. Skopje: Mitkovski M & M. 25. Morbidity and Mortality: 1996 Chartbook on Cardiovascular. Bethesda. Milkovska S. Pearce N. E`ova N. 34. 305: 1326-1329. 28. Eur Respir J 1996. 14: 288-294. Doki} D. Western Australia. 33. Stefanovski T. Cerveri I. Doki} D. Haby M. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Eur Respir Mon 2003. and Blood Institute. Peat JK. Epidemiolo{ki karakteristiki na bronhijalnata astma vo R. 27. International variations in asthma treatment compliance: the results of the European Community Respiratory Health Survey (ECRHS). Lung and Blood Diseases. Eur Respir J 1997. Vo: Na{ev G. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. 24. Cvetanov V. 1997. Variation in bronchial responsiveness in the European Community Respiratory Health Survey. Eur Respir J 1999. Dimitrovski M. Cvetanov V. Beograd: S. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 23. Viegi G et al. 2022. Beograd: European Center of Peace and Development. Povrzanost na alergiskiot rinitis so respiratornite simptomi kaj adultnata populacija vo R. Cvetanov V. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 33-38. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 31. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. Mileva @. 56: 156. National Institutes of Health. \or~ev A. Pharmacological agents used to treat asthma. Spijker J et al. Eur Resp J 1999. 1999. MD. Minov J. Cvetanov V. 7-15.Bronhijalna astma 22. Cvetanov V. BMJ 1992. Carrozzi L. Karadzinska-Bislimovska J. Makedonski medicinski pregled 2003. 30. Makedonija. 1999. Lung. 1996. Zoia MC et al. Lung. Eur Respir Mon 2003. Makedonija. Luczynska C. 8 (23): 180189. Mileva @. Chanez P. 151: 1770-1777. 38. 37. Bel EH. Makedonski medicinski pregled 2003. klini~ka imunologija i alergologija. Defining asthma in epidemiological studies. Tanurdzic S.

57 (4): 281-285. Adverse respiratory effects and allergic suspectibility in relation to particulate air pollution: flirting with disaster. Milkovska S i sor. Sarva M. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. Minov J. Cacciola RR. Makedonija. The upper airways:The guardian of the lower airways. 54: 301-306. 47. 43. Occupational asthma in New Zealenders: a population based study. 45.Cvetanov V i sor. 353: 1750-1754. Anto JM. Summer School Sofia 2002. Lancet 1999. Demoly P. 44. Pearce N. Cvetanov V. Occup Environ Med 1997. E`ova N. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? Eur Respir Mon 2003. Kogevinas M. 41. Occupational asthma in Europe and other industrialised areas: a population-based study. Godi{en izve{taj za realizacija na programata za preventivna zdravstvena za{tita. Vignola AM. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. 46. Dokic D. 8 (23): 211-220.: Alergiskite bolesti vo R. 174 Institut za medicina na trudot . Makedonski medicinski pregled 2003. 2004. 42. Polosa R. Fishwick D. Makedonija 40. 56: 142-143. 5-6: 248-252. Astma i bolesti na gornite di{ni pati{ta. Bousquet J. D’Souza W et al. Vasilevska K i sor.Kolaborativen centar na SZO . Karaxinska-Bislimovska J. Allergy 2002. Sunyer J et al. Makedonski medicinski pregled 2002.

Zaedno so alergiskiot rinokonjunktivit i bronhijalnata astma spa|a vo grupata atopiski bolesti. bolesta e ozna~ena so terminot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS). Vo pojavata i razvojot na bolesta. Podobrite poznavawa na imunolo{kite mehanizmi sekako deka }e ovozmo`at podobro definirawe na formite na AD vo idnina. astma-egzema ili polenska treska-egzema. I pokraj toa. eczema flexurarum. polenskata sezona). IgE-povrzaniot AD (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. so {to se prepora~uva napu{tawe na mnogubrojnite termini. Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti od 2001 god. 5. zna~eweto na imunolo{kite mehanizmi vo patogenezata na AD s¢ u{te ne e dovolno jasno. prurigo Besnier. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. Atopiski dermatit MKB 10.povrzan AD (AEDS). a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. konstitucionalen neurodermit. recidivira~ki tek koja{to se manifestira so karakteristi~na distribucija na ko`nite promeni. klini~ka imunologija i alergologija 175 . a se javuva vo dve formi.9 5. odnosno negovata eventualna uloga na prediktor za razvoj na drugi alergiski Makedonsko zdru`enie za bazi~na. bakteriskite (stafilokoki) i virusnite superinfekcii. kako i kaj eden ist pacient vo razli~ni periodi od `ivotot. Genetskata predispozicija e najsilniot poedine~en rizik faktor za pojavata na AD. Sepak.2.1.Etiopatogeneza Spored aktuelnite poznavawa na patogenezata na AD. intenziven jade` i suva ko`a. a spored sega{nite soznanija bolesta se klasificira na alergiski i nealergiski AD. svoja uloga imaat i nadvore{nite faktori kako ekspozicijata na alergeni (inhalatorni i/ili nutritivni). koi{to gi reflektiraat insuficientnite poznavawa na patogenezata na ovaa bolest. Od posebna va`nost e ulogata na AD kako prv ~ekor na alergiskiot mar{. intrinsic alergiski dermatit.0.Atopiski dermatit 5. Alergiskiot AD ili AEDS pretstavuva AD predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. Vtorata forma na alergiskiot AD e ozna~ena kako T-li . Nealergiskiot AD (AEDS) pretstavuva AD predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. naod na alergenspecifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. Spored nekoi istra`uvawa rizikot za pojava na AD e 3 do 6 pati povisok kaj deca kaj koi{to eden od roditelite ja ima istata bolest vo odnos na decata so negativna istorija za bolesta kaj roditelite. endogena egzema. Se karakterizira so pozitiven patch test na nekoj od inhalatornite ili nutritivnite alergeni. Definicija Atopiskiot dermatit (AD) pretstavuva inflamatorna bolest na ko`ata so hroni~en. emocionalnite faktori i dr. se raboti za genetski predisponirana bolest predizvikana od imunolo{ki mehanizmi kade pove}e faktori imaat svoja uloga so intenzitet {to varira kaj oddelnite pacienti. odnosno i ponatamu se primenuva terminot atopiski dermatit. L 20. klimatskite faktori (sezonata esen-zima.8-L20. vo stru~nite krugovi i literaturata terminot AEDS s¢ u{te ne e za`ivean. kako atopiska egzema.

Pra{aweto za efikasnosta vo prevencijata na drugite alergiski bolesti so energi~en tretman na AD e predmet na pove}e studii.cirkumskripten multilokularen oblik 176 Institut za medicina na trudot . so periodi na podobruvawa i periodi na vlo{uvawa so razli~en intenzitet. a rezultatite se kontroverzni. grbot.promeni na liceto i ekstremitetite Po vtorata godina od `ivotot. Po pubertetot dominantna eflorescencija e prurigo-papulata so sli~na predilekciona lokalizacija (slika 16). a vo 85% od slu~aite do pettata godina od `ivotot. Bolnite imaat suva ko`a so zgolemena iritabilnost. Makedonija bolesti (astma. rinokonjunktivit) vo natamo{niot tek na `ivotot. Klini~ka slika AD obi~no se javuva vo ranoto detstvo. Bolesta ima hroni~en tek. Morfologijata na ko`nite promeni e prili~no varijabilna vo razli~ni periodi od detstvoto i adultniot period. gluteusite. AD kaj bliznaci . AD kaj adult . Vo prvite dve godini od `ivotot dominantni se eksudativnite. odnosno nizok prag za jade` koj{to go predizvikuvaat mnogubrojni trigeri.Kolaborativen centar na SZO . Kaj okolu 70% od decata so AD po pubertetot doa|a do smiruvawe na simptomite. Slika 16. 5. Slika 15.: Alergiskite bolesti vo R. dominantni eflorescencii se lihenoidnite papuli obi~no lokalizirani na fleksornite povr{ini od golemite zglobovi na ekstremitetite koi{to se pridru`eni so silen do nepodnosliv jade`.3. egzematozni promeni (papulo-vezikuli) lokalizirani na liceto i glavata.Cvetanov V i sor. stomakot i ekstenzornite povr{ini od ekstremitetite (slika 15). odnosno vo okolu 60% od slu~aite po~etokot na bolesta e vo prvata godina.

. odnosno nedostatokot na generalno prifateni dijagnosti~ki kriteriumi za epidemiolo{ki studii. antimikotici.pruritusot. no nivnata efikasnost e s¢ u{te nedovolno poznata.5. Dijagnoza So ogled na toa {to ne postoi specifi~en klini~ki ili laboratoriski marker na bolesta. Podatocite Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5. pozitivnite ko`ni testovi na inhalatornite i nutritivnite alergeni. klini~ka imunologija i alergologija 177 . navremena profesionalna orientacija so izbegnuvawe na profesii so visok stepen na ekspozicija na alergeni i iritansi. Vo poslednive dve decenii vo terapijata na AD se vovedeni i lokalnite imunosupresivni sredstva (pr. preparati na γ-linolenskata kiselina i dr. . Glavni dijagnosti~ki kriteriumi se: . Framakolo{ka terapija Framakolo{kata terapija se prsposobuva kon fazata i serioznosta na bolesta. Epidemiolo{kite istra`uvawa za AD obi~no se izveduvaat kaj detskata populacija ili kaj oddelni vozrasni grupi od detskata populacija. a se primenuvaat i sedativi. dijagnozata se postavuva spored dijagnosti~ki kriteriumi. kako i profesii kade {to se potrebni ~esti miewa i dr. sklonosta kon ko`ni infekcii. antibiotici. a za postavuvawe na dijagnoza AD potrebno e da se ispolneti 3 glavni i 3 sporedni kriteriumi. Spored Rajka i Hanifin.). Sistemskata primena na kortikosteroidite e retka. Lekuvawe Tretmanot na AD se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. zgolemeniot totalen IgE.6.Atopiski dermatit 5. 5.1. 5. sklonosta kon nespecifi~en dermatit na dlankite i tabanite i dr. odnosno vo slu~ai na akutni i ekstenzivni egzacerbacii.karakteristi~nite eflorescencii so tipi~na lokalizacija. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD Epidemiolo{kite istra`uvawa na AD se prili~no te{ki za izveduvawe poradi nedostatokot na edinstven marker na bolesta.5. ciklosporin). a se sostoi od sistemski i lokalni preparati koi{to ~esto se primenuvaat paralelno. Nefarmakolo{ki tretman Vo nefarmakolo{kiot tretman spa|aat merkite za higiena i nega na ko`ata. tie se delat na glavni i sporedni. 5.4. Vo lokalnata terapija dominantno mesto imaat kortikosteroidnite masti i kremi so razli~ni terapiski modaliteti vo zavisnost od vozrasta na bolniot i te`inata na bolesta.2. Spored Schäfer “misleweto na iskusen dermatolog e zlaten standard vo dijagnozata na bolesta”.pozitivnata li~na i/ili familijarna anamneza za atopija. noseweto obleka od mek pamuk {to ne ja iritira ko`ata. Sporedni dijagnosti~ki kriteriumi se kserodermijata. hrana so visoka sodr`ina na konzervansi i dr. za~ini. dietetskite merki (se prepora~uva izbegnuvawe alkohol.hroni~niot i recidivira~kiot tek na bolesta . 5. Najva`ni sistemski lekovi vo terapijata na AD se antihistaminicite.

178 Institut za medicina na trudot . familijarnata istorija za AD i drugite alergiski bolesti. Germanija. e kontroverzna. prevalencijata na AD se dvi`i od 0. niskiot procent na crevni infekcii vo detstvoto.8% vo Italija. Vo ramkite na epidemiolo{koto istra`uvawe na drugite alergiski bolesti vo R. Makedonija obraboten e i AD. Istra`uvaweto e izvedeno na detskata populacija. do 4% vo Turcija. prevalencijata na AD vo Velika Britanija e zgolemena od 4. “Follow-up” studiite izvedeni vo Velika Britanija. Spored epidemiolo{kite istra`uvawa na detskata populacija izvedeni vo sredinata i vtorata polovina od devedesettite godini od minatiot vek. Sli~ni rezultati se dobieni vo nekoi mediteranski i srednoevropski zemji (Turcija. Taka. na 10. So ogled na toa {to dijagnozata na AD dobiena so odgovori od pra{alnik kaj vozrasnite e prili~no nesigurna.Cvetanov V i sor.1% vo 1964 god.7% vo Tanzanija. visokiot stepen na imunizacija za detskite zarazni bolesti.3% vo Germanija. efektite na navore{nite i vnatre{nite aeropolutanti i dr. so vlo{uvawa vo periodot esen-zima ili polenskiot period. 2. povisoka prevalencija na bolesta kaj `enskiot pol i decata od urbanite sredini i familii so povisok socioekonomski status. Pomal broj epidemiolo{ki istra`uvawa se temelat vrz primena na pra{alnik so dopolnitelni alergolo{ki i drugi ispituvawa na ispitanicite ili lekarski izve{tai od dermatolozite. {to e slu~aj i so drugite atopiski bolesti.4% vo Avstralija i 20. bronhijalna astma). 3. Prevalencijata na AD vo detskata populacija spored na{ite istra`uvawa iznesuva 3. Pove}e epidemiolo{ki studii vo zapadnoevropskite zemji uka`uvaat na trend na zgolemuvawe na prevalencijata na AD vo poslednive decenii.). Prevalencijata na AD vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je e povisoka. tekot i traeweto na bolesta. Toa najverojatno se dol`i na interakcijata na genetskite karakteristiki na taa populacija so faktorite od okolinata (na~inot na `ivot i ishrana. na primer. vo smisla na nivnoto dejstvo kako nespecifi~ni iritansi i imunomodulatori vo procesot na alergiskata senzibilizacija. spored razli~nite avtori se javuvaat kaj 56-92% od ispitanicite so AD. Nekoi epidemiolo{ki studii uka`uvaat na zgolemen rizik od pojava na AD kaj decata ~ii majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na pasivno pu{ewe.: Alergiskite bolesti vo R. itn. Epidemiolo{kite studii za AD uka`uvaat na signifikantna asociranost na bolesta so familijarnata istorija za AD i drugite atopiski bolesti (alergiski rinokonjunktivit. a primenet e pra{alnik dizajnirani spored model od zapadnoevropskite epidemiolo{ki studii. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{ki istra`uvawa na AD na nivo na celata zemja kaj nas dosega ne se izveduvani. vo studijata ne e izvedena evaluacija na AD kaj vozrasnite ispitanici.2% vo 1989 god. 7% vo Danska.1.Kolaborativen centar na SZO . Italija. SAD. Sezonskite varijacii na bolesta.3% vo ^e{ka. Rezultatite od epidemiolo{kite istra`uvawa za ulogata na nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti vo pojavata i razvojot na AD. 10. 9% vo SAD.9-6. [vedska i [vajcarija uka`uvaat na zna~itelen porast na prevalencijata na AD vo poslednive decenii. 5.2% vo Velika Britanija. 5. Makedonija za bolesta naj~esto se dobivaat so pra{alnik koj sodr`i pra{awa za tipot i lokalizacijata na ko`nite promeni.6.8% (grafik 119).5-8. ^e{ka).

a prevalencijata na bolesta e najvisoka kaj predu~ili{nite deca. AD e hroni~na i recidivira~ka dermatoza karakteristi~na za ranata detska vozrast.4%) (grafik 120).1% 50 0 ma{ki `enski 4.4% Grafik 120.2% 3. Povisokata prevalencija na AD kaj `enskiot pol e dobiena vo pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa. Prevalencija na AD kaj decata pomladi i postari od 7 godini Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat na povisoka prevalencija na AD kaj decata pod 7-godi{na vozrast vo odnos na decata postari od 7 godini (grafik 121).Atopiski dermatit 96.3% 5 4 3 2 1 0 <7 >7 3. odnosno spored podatocite od literaturata pove}e od 70% od decata zaboluvaat vo prvata godina od `ivotot. klini~ka imunologija i alergologija 179 .4% Grafik 121. Prevalencija na AD vo detskata populacija Prevalencijata na AD e ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4.8% Grafik 119. a spored Schäfer `enskiot pol pretstavuva nezavisen rizik-faktor za pojavata na AEDS. {to e vo soglasnost so istra`uvawata na pove}e stranski avtori.1%) vo odnos na mom~iwata (3. Prevalencija na AD spored polot 4. 250 200 150 100 3.

zna~ajno e da se odbele`i deka AD e signifikantno asociran so alergiskiot rinit (p < 0. Prevalencija na decata so AD so sezonsko vlo{uvawe na bolesta Inaku. 180 Institut za medicina na trudot .9% 8 6 4 2 0 Sk Do Oh 3.Kolaborativen centar na SZO .01) (grafik 124). dodeka za~estenosta na AD kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3.0% Grafik 123. 60.6.3%. kako i belodrobnite simptomi e nesignifikantna.1%.4% Pr De Pe Grafik 122.: Alergiskite bolesti vo R. Debar i Peh~evo iznesuva 3. lekovi i insekti). 6.Cvetanov V i sor.9% i 2. Zastapenost na AD vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na AD e dobiena kaj ispitanicite od Prilep (6.2%). najniska kaj ispitanicite od Dojran (1. Spored nekoi avtori egzacerbaciite na bolesta vo odredena sezona (esen-zima. vlo{. {to e komplementarno so podatocite od literaturata.3% od ispitanicite so AD imaat i alergiski rinit. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so sezon. dodeka asociranosta so drugite alergiski bolesti (alergija na hrana.3% 1. prolet) se javuva i kaj 90% od bolnite. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60.2% 3. Prevalencijata na AD kaj ispitanicite od Ohrid. Makedonija 5.8% 2. odnosno 53.6.8%). Prevalencija na AD kaj detskata populacija vo oddelni gradovi vo R. Makedonija 5.4% (grafik 122).3.2.1% 2.0% od ispitanicite so AD (grafik 123). 2.

sred.Atopiski dermatit 120 100 80 60 40 20 0 AD 53. 120 100 80 60 40 20 0 Ispitanici so AD Isp.0% Grafik 126.3% AD so al. Kaj 73% od ispitanicite so AD. Asociranost na AD so alergiskiot rinit Rezultatite od na{eto istra`uvawe ja potvrduvaat ulogata na hereditetot vo nastanokot na AD.6. 60. rinitis Grafik 124. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so pozit. postoi pozitivna familijarna istorija za alergiskite bolesti (p < 0.05) (grafik 126) na {to uka`uvaat i nekoi epidemiolo{ki istra`uvawa od Evropa i SAD. fam.0% Grafik 125. ist. Ispitanici so AD so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti 5. Povrzanost so na~inot na `iveewe Vo na{eto istra`uvawe e potvrdena signifikantno po~estata pojava na AD kaj decata od gradovite (p < 0. 73.001) (grafik 125). Povrzanost na AD so `iveeweto vo urbana sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na.4. klini~ka imunologija i alergologija 181 . so AD od urb.

3% da ne 4. Prisutnost na AD kaj decata so niska rodilna te`ina. Prevalencija na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun i kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta i decata koi{to ne se eksponirani na ~ad od tutun 182 Institut za medicina na trudot .5% 95.7% da ne Grafik 128. odnosno ne se eksponirani na ~ad od tutun vo domot (grafik 128).: Alergiskite bolesti vo R. Nekoi studii uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na deteto na ~ad od tutun (pasivno pu{ewe). 120 100 80 60 40 20 0 < 3000 g Ve{t.9% 97. Sepak. Pasivno pu{ewe 4.1% 2.6% 3.Cvetanov V i sor.0% 3.6. kako i kaj decata koi{to bile na ve{ta~ka ishrana vo novorodene~niot i doene~kiot period (grafik 127). 95.7% Grafik 127.Kolaborativen centar na SZO . Povrzanost so aerozagaduvaweto Pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa ja ispituvaat povrzanosta na AD so aeropolutantite. treba da se istakne faktot deka AD po~esto se javuva kaj decata so rodilna te`ina pomala od 3000 g. Makedonija Statisti~kata obrabotka na podatocite ne poka`a zna~ajna povrzanost pome|u pojavata na AD i rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo doene~kiot period. Prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun vo domot e sli~na so prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta. Rezultatite od na{eto istra`uvawe ne uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so navedenite varijabli. ishrana Doewe < 6 mes.5% 4. a nivnite rezultati se kontroverzni. 5 4 3 2 1 0 Pu{ewe/brem.6. nadvore{ni i vnatre{ni.9% 3. ve{ta~ka ishrana vo prvata godina od `ivotot i doewe pokratko od 6 meseci 5.

8. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Clinical aspects. Bieber T. 11. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Cvetanov V. 57: 661-662. Zagora: Znanie EOOD. Klini~ka dermatologija so praktikum za studenti i lekari. Karaxinska-Bislimovska J. 56: 140-141. 6. 53: 731-739. Epidemiology. Schmid P et al. Ring J. Schäfer T. Allergy 1994. Novak N. Literatura 1. hrana i insekti e nesignifikantna. and immunology of the “intrinsic” (non IgE-mediated) type of atopic dermatitis (constitutional dermatitis). 2. 13. A revised nomenclature for allergy. 2. Skopje: Medis-informatika 1998. The skin as a target for allergic diseases. 7. act globally”. Skopje: HIB DRESKO 1998. Allergy 2003. Kalyoncu AF et al. 8. Allergy 2001. clinical features. 56 (9): 841-848. 5. 9. Makedonija iznesuva 3. Bousquet J et al. St. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti.7. Masini C et al. Prevalence of childhood asthma and allergic diseases in Ankara. 4. Allergy 2001.8%. Girolomoni G. Allergy 1997. 2: 5-19. 5. 131-135. Clinical and basic aspects of atopic dermatitis. 12. 52 (38): 14-22. Allergy 2002. Povrzanosta na AD so rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo prvata godina od `ivotot ne e statisti~ki zna~ajna. Turkey. 5. Trandafilovski P. Epidemiology of allergic diseases. a najniska vo Dojran. Allergy as a global problem: “Think globally. Allergy 2000. Risteska-Ku~ S i sor. 49: 485-488.Atopiski dermatit 5. The epidemiology of atopic dermatitis in Italian schoolchildren. ur. Allergy 2000. 14. Makedonski medicinksi pregled 2003. Starova A. Abeni D. Balabanova M. Mileva @. Hourihane JO’B. Bieber T. Bousquet J. Cvetanov V. 160-164. ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. 183 3. 58 950: 420-425. Johansson SGO. klini~ka imunologija i alergologija . 3. 83: 464-470. Povrzanosta na AD so alergijata na medikamenti. 4. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata od urbanata sredina vo odnos na decata od ruralnata sredina. Semin Dermatol 1983. Milkovska S. Zaklu~oci 1. Wüthrich B. Atopic dermatitis: from the genes to skin lesions. 6.1%) vo odnos na mom~iwata (3.4%). AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60% od ispitanicite so AD. Alergiski bolesti-Lekuvawe. 55: 103-107. Najvisoka e prevalencijata na AD vo Prilep. Hanifin JM. Wollenberg A. V’l~kova-La{koska M. E`ova N. epidemiology and prognosis of atopic dermatitis. 56 (9): 813-824. 10. Prevalencijata na AD kaj detskata populacija vo R. a signifikantno ~esto e pridru`uvan so alergiskiot rinit. 291-294. Isto taka. Ann Allergy Asthma Imminol 1999. ne e registrirana statisti~ka zna~ajnost pome|u AD i pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na ~adot od tutunot vo domot. Makedonija.

Atopi~en dermatit. Vo: Na{ev G. Br Med J 1992. NarÝ~nik na obщopraktikuvaщiÔ lekar. 18.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija 15. 16. Ninan T. Kazand`ieva @. Mileva @. Finland. 47: 243-248. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Allergy 2002. 304: 873-875. Kalimo K.Cvetanov V i sor. Cankov N. Lammintaausta K.Kolaborativen centar na SZO . 184 Institut za medicina na trudot . Respiratory symptoms and atopy in Aberdeen schoolchildren: evidence from two surveys 25 years apart. Nikolova K. 17. Asthma and Immunology (AAAAI). Varjonen E. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Russell G. American Academy of Allergy. 449-450. Prevalence of atopic disorders among adolescents in Turku.

penicilinot mo`e da predizvika reakcija tip I. Isto taka. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. mastociti i bazofili IgG. eden ist lek kaj razli~ni lica mo`e da predizvika razli~ni tipovi na imunolo{ka reakcija (pr. Vo nekoi slu~ai na preosetlivost na lekovite se javuva kombinirawe na imunolo{kite mehanizmi od dva tipa (pr.).2. Definicija Spored revidiranata nomenklatura za alergiskite bolesti od Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology – EEACI) od 2001 god. Tabela 19. Dokolku vo patogenezata e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. III i IV) ili da predizvikuva imunolo{ki i neimunolo{ki reakcii (pr. IgG. Slu~aite na preosetlivost na lekovi so klini~ka simptomatologija sli~na na alergiskite reakcii {to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi se narekuvaat nealergiska preosetlivost na lekovi. klini~ka imunologija i alergologija 185 . pojavata na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na lek vo doza tolerirana od drugi lica se ozna~uva kako preosetlivost na lekot (T 88.1. taa se ozna~uva kako medikamentozna alergija. Preosetlivost na lekovi MKB . Dokolku vo patogenezata na navedenata pojava se doka`ani imunolo{ki mehanizmi. β laktami. sulfonamidi i dr. no vo nivnata patogeneza le`at neimunolo{ki mehanizmi (tabela 20).0. 6. Etiopatogeneza Imunolo{kite mehanizmi pri medikamentoznata alergija gi vklu~uvaat site ~etiri tipovi imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell (tabela 19).10. posreduvani so protivtela ili aktivirani T-li. T 88.Preosetlivost na lekovi 6. Imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell Tip na imunolo{ka reakcija spored Coombs i Gell Tip I Tip II Tip III Tip IV Imunolo{ki mehanizam IgE. AKE inhibitori). IgM.7). komplement i fagocitoza CIK.7 6. IgM i komplemen T-li Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok Urtikarija/angioedem Bronhospazam Citopenija Glomerulonefrit Serumska bolest Glomerulonefrit Vaskulit Kontakten dermatit Nealergiskite hipersenzitivni reakcii na lekovi se spored svojata pojava i klini~ki manifestacii sli~ni na alergiskite. preosetlivosta na lekot se ozna~uva kako IgE-posreduvana medikamentozna alergija.

a test-koncentraciite se slabo valorizirani za 186 Institut za medicina na trudot . rendgenski kontrasti.2. belodrobni eozinofilii). glomerulonefrit). serumska bolest. Iskustvata od oddelni centri se razlikuvaat. kako i preporaki za izveduvawe na ko`nite testovi. dozno-provokativnite testovi i in vitro alergolo{kite ispituvawa.4. Za unificirawe na dijagnosti~kiot pristap ENDA ima izgotveno pra{alnik. protamin Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi Lekovi {to sodr`at sulfiti (SO2) 6.4. efekti od prekinot na primenata na lekot). Makedonija Tabela 20. klini~kite manifestacii. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na medikamentoznata alergija se raznovidni. prethodnata primena na ist ili sroden lek) i alergolo{kiot background na pacientot (istorija za prethodni medikamentozni ili drugi alergiski reakcii). 6. kako zasegawe na ko`ata (egzantemi. vankomicin AKE inhibitori Rendgenski kontrasti. hipersenzitiven alveolit. sindrom na sistemski lupus eritematodes.Cvetanov V i sor. Validni dijagnosti~ki metodi ima malku. kontakt dermatit). Patogenetski mehanizmi i lekovi {to predizvikuvaat nealergiski hipersenzitivni reakcii Patogenetski mehanizam Nespecifi~no osloboduvawe na histamin Akumulacija na bradikinin Aktivacija na komplement Indukcija na sinteza na leukotrieni Bronhokonstrikcija Lek Opijati. periodot od poslednata primena doza na lekot do pojavata na simptomi. in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa i dozno-provokativnite testovi. primena na drugi lekovi (vo vremeto na pojavata na reakcijata. 6. belite drobovi (astma. do multiorgansko zasegawe (anafilakti~en {ok. crniot drob (intrahepati~na holestaza. urtikarija/angioedem. 6. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi Dijagnosti~kata vrednost na ko`nite testovi ne e potpolno evaluirana.4. hepatocelularno o{tetuvawe) i bubrezite (tubulointersticijalen nefrit. a i tie ne se potpolno evaluirani. Se dobivaat podatoci za vidot na simptomite.Kolaborativen centar na SZO . vaskuliti). krvnite kletki (citopenii). odnosno variraat od organ ili sistem-specifi~no zasegawe. Vo ramkite na EAACI funkcionira European Network of Drug Allergy (ENDA) ~ija zada~a e etablirawe na pragmati~en i standardiziran pristap kon problemot na medikamentoznata alergija vo sekojdnevnata praktika. nivnata hronologija (prethodna ekspozicija.1 Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka.3.: Alergiskite bolesti vo R. Dijagnoza Dijagnosti~kiot pristap kon hipersenzitivnite reakcii na lekovite se sostoi od anamnesti~kite podatoci.

so {to nivnata primena e ograni~ena. nesteroidni antiinflamatorni lekovi. klini~ka imunologija i alergologija 187 . Testot na bazofilna degranulacija vo prisustvo na inkriminiraniot lek pove}e ne se izveduva poradi niskata senzitivnost. opijati) do nezadovolitelna ili nejasna (lokalni anestetici. protamin. kako i testot na odreduvawe na koncentracijata na metilhistamin vo urinata mo`at da se izvedat vo slu~ai na akutni reakcii pri primena na miorelaksansi. miorelaksansi i tetanusniot toksoid. heterologni serumi. no vo najgolema merka tie ne se potpolno valorizirani i treba vnimatelno da se interpretiraat.3. hormoni. koja{to se primenuva kaj site bolni. 6. kako i od poznavaweto na nesakanite dejstva na ordiniraniot lek/lekovi.4.4. Laboratoriski testovi Vo dijagnostikata na medikamentoznite alergii se primenuvaat i in vitro testovite. Prick testovite i intradermalnite testovi se od posebna va`nost vo doka`uvaweto na I i III tip na imunolo{ka reakcija. Odreduvaweto na nivoto na sulfidopeptidnite leukotrieni vo krvta pri alergiski i nealergiski hipersenzitivni medikamentozni reakcii e s¢ u{te nedovolno evaluiran test so nedovolno poznata senzitivnost i specifi~nost. sulfonamidi. lokalnite anestetici. kako i penicilinot koga ko`nite testovi se negativni.5. 6. Ovie testovi se od posebna va`nost vo evaluacija na hipersenzitivnite reakcii na aspirinot i drugite nesteroidni inflamatorni sredstva.). nepenicilinskite antibiotici. no ne i za drugite lekovi. jodni kontrasti. drug-induced sistemski lupus eritematodes i drugi) se odreduvaat nivoto na specifi~niot IgG ili IgM. bolesti na crniot drob. se sostojat od identifikacijata na rizik faktorite za eventualnata pojava na medikamentozna preosetlivost kaj bolniot (prisutnost na drugi alergiski bolesti. Vo slu~aite na suspektna medikamentozna alergija od tip II i III (citopenija. Prevencija 6. Primarna prevencija Merkite na primarnata prevencija.Preosetlivost na lekovi pove}eto lekovi. Doka`uvawe na specifi~nite IgE antitela (so metodite UniCap.5. miorelaksansi. hroni~ni bolesti so dolgotrajna primena na nekolku lekovi i dr.4. kinoloni i drugi). Istiot test. Coombsoviot test i drugi. Zgolemuvaweto na koncentracijata na histamin vo krvta vo prisustvo na lekot e vo dobra korelacija so prick testot i nivoto na specifi~en IgE za miorelaksansite. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 6. nivoto na cirkulira~ki imunokompleksi. izbegnuvaweto na polipragmazijata i dr. paracetamol. RAST i drugi) so pozitivnata anamneza govorat za tip I reakcija na penicilin. a nivnata senzitivnost i prediktivna vrednost varira od odli~na (penicilini. Patch testovite so soodvetniot lek se primenuvaat za doka`uvawe na docnite alergiski reakcii. no trba da se izveduvaat vo uslovi na odredena kadrovska i tehni~ka ekipiranost.1. enzimi) preku zadovolitelna (vakcini. nivoto na frakciite od komplementot. Dozno-provokativni testovi (DPT) Dozno-provokativnite testovi (DPT) imaat najvisoka senzitivnost.

6. Makedonija 6.2. 6. Spored pove}eto istra`uvawa. a se sostoi od prekin na primenata na lekot/lekovite.5% od pacientite tretirani so makrolidnite antibiotici i kaj 0. dodeka case-control studiite i studiite kade pokraj pra{alnikot se izveduvani i soodvetnite alergolo{ki ispituvawa se poretki. bez alergolo{ka potvrda. e mnogu povisoka i se dvi`i okolu 15% i e po~esta kaj `enite. Referiranata preosetlivost na lekovi. kako i na poznavaweto na lekovite so mo`na vkrstena preosetlivost so inkriminiraniot lek.5.5% od pacientite {to se tretirani so tetraciklini.7. a ko`nite promeni se nivnata naj~esta manifestacija (70-80% od slu~aite). Epidemiolo{ki istra`uvawa Mnogubrojni se epidemiolo{kite istra`uvawa za medikamentoznata preosetlivost vo SAD i Zapadna Evropa. dodeka drugi istra`uvawa.2.1-0.7. a mo`e da bide predizvikana od site ~etiri tipovi na imunolo{ki reakcii.7. Reakcii na preosetlivost se javuvaat kaj 0. Spored istra`uvawata vo SAD. 6. naj~esto se manifestira so ko`ni promeni. Zadol`itelna merka na sekundarnata profilaksa e registrirawe vo medicinskata dokumentacija na liceto so medikamentozna preosetlivost na soodvetniot lek. uka`uvaat deka kaj samo okolu 10-20% od licata so istorija za penicilinska alergija.1. Penicilin Penicilinot e naj~est predizvikuva~ na alergijata na lekovi. Drugi antibiotici i sulfonamidi Reakciite na preosetlivost na drugite antibiotici vo odnos na penicilinot e mnogu poretka. Rezultatite na edna studija referiraat deka okolu 10% od op{tata populacija vo SAD ima anamneza za penicilinska alergija. projavenata reakcija i prezemenata terapija. Vo pogolem broj slu~ai se raboti za cross-sectional studii i studii izveduvani so pra{alnik kade ispitanicite gi referiraat alergiskite reakcii na lekovite i nivnite klini~ki manifestacii. dodeka spored istra`uvawata vo Francija taa iznesuva 2-3%. Relativno po~esta e preosetlivosta na sulfonamidite koja se javuva kaj 3-6% od pacientite {to gi primenuvaat.5%.: Alergiskite bolesti vo R. prevalencijata na penicilinskata alergija iznesuva 2. Spored istra`uvawata na hospitalizirani bolni vo SAD.1-2% od pacientite tretirani so gentamicin. taa e potvrdena so in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa. 188 Institut za medicina na trudot . kaj okolu 0. kaj 5-10% se raboti za alergiski reakcii.Kolaborativen centar na SZO . nesakani dejstva na lekovite se javuvaat kaj okolu 25% od licata {to gi primenuvaat. Ponovite istra`uvawa za anafilakti~nite reakcii na penicilin uka`uvaat deka tie se pri~ina za smrt na okolu 400 lica godi{no vo SAD. prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite bolni~ki lekuvani ispitanici iznesuva okolu 5%. isto taka vo SAD. Vo site ovie slu~ai mo`no e da se vklu~eni razli~ni imunolo{ki i neimunolo{ki mehanizmi.Cvetanov V i sor. Sekundarna prevencija Sekundarnata prevencija se primenuva kaj licata so registrirana medikamentozna preosetlivost.

5.7. Mnogu poretko AKE inhibitorite kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija (angioedem). a okolu 6% od niv se fatalni. no ne i kaj drugite {to go primenuvaat lekot.5%. naru{uvawata vo sintezata na trombocitnite medijatori i dr. kaj okolu 4% od licata so astma.8. kaj okolu 1.8.6. bronhospazam) kaj 0. a vo 80% od slu~aite se javuvaat kaj `enite. se javuvaat antiaspirinski antitela. no nivnata pojava i titar ne se vo korelacija so klini~kite manifestacii na reakciite na preosetlivost. klini~ka imunologija i alergologija 189 . Kaj eden del od licata {to go primale aspirinot. Miorelaksansi Miorelaksansite se naj~esti pri~initeli (70-80%) na alergiski reakcii vo tekot na op{tata anestezija. namalenata sinteza na prostaglandini. {to e vo ramkite na podatocite objaveni vo litaraturata (grafik 129).3-0. 6. Lokalni anestetici Lokalnite anestetici predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (vrtoglavici. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{koto istra`uvawe za preosetlivosta na lekovi.7.3. a mo`ni pri~ini se zgolemenata sinteza na leukotrieni. e izvedeno so pra{alnicite za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na European Network of Drug Allergy (ENDA).7. koe{to pretstavuva prvo istra`uvawe za medikamentoznata preosetlivost na nivo na celata zemja. predizvikana od namaleno razgraduvawe na bradikininot koj ima stimulativno dejstvo na receptorite za ka{lica vo di{noto steblo.Preosetlivost na lekovi 6. zgolemenata osetlivost na leukotrienskite receptori. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi Referiranata prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj site ispitanici (vozrasnite i decata) iznesuva 10. Reakciite na preosetlivost na aspirin se ~esto pridru`eni so preosetlivost na drugite NSAI.5% od op{tata populacija. Mehanizmot na ovie reakcii e neimunolo{ki.1. 6. kolapsi) so nejasen mehanizam kaj 2-3% od licata {to gi primile.4. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. angioedem. a obi~no se javuvaat kaj `eni vo srednite godini. AKE inhibitori AKE inhibitorite (obi~no enalaprilot. Ne e poznato {to e pri~inata za ovaa pojava kaj odredeni lica.4% od licata so alergiski rinit. poretko lizinoprilot) predizvikuvaat neproduktivna ka{lica kaj okolu 10% od licata {to gi primenuvaat. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) Aspirinot i drugite nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (ko`en isip. 6. 6. kaj 10-15% od licata so sinonazalna polipoza i kaj okolu 20% od licata so hroni~na urtikarija. Se raboti za IgE-posreduvani alergiski reakcii so za~estenost kaj 1/4500 op{ti anestezii.7. 6.

e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite (12.1% 4.2% Grafik 131.7% 9. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 10.8.4% sprema 8.6%.Kolaborativen centar na SZO . vo Debar 9.8% 13.4% Grafik 130.1%).2.2% (grafik 131). a najniska vo Dojran (3.9%) (grafik 130). vo Ohrid 4.6% 4.9% 12. Makedonija Grafik 129.9% 17. dodeka vo Prilep iznesuva 13. 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 3. Zastapenost vo oddelni gradovi Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici e najvisoka vo Skopje (17. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici od oddelnite gradovi 190 Institut za medicina na trudot .7%.9% i vo Peh~evo 4. kako i kaj drugite alergiski bolesti. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici spored polot 6.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.5% 8. Preosetlivost na lekovi kaj site ispitanici Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici.8%).

a prevalencijata kaj adultnite ispitanici od Debar i Peh~evo iznesuva 15. Prevalencijata vo vozrasnite grupi od 31 do 40.Preosetlivost na lekovi 6.3.7%.1%. Medikamentozna preosetlivost referiraat 12% od ispituvanite adulti od Skopje.2% 7. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (4. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vozrasni Prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 11.8.1. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 11.3. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite spored vozrasta 6.4% (grafik 134).4%) vo odnos na ma`ite (7. Zastapenost spored vozrasta 6.3%).1.7%). a najniska vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (9.3%).9%).7% (Grafik 133). Zastapenost vo oddelni gradovi Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (16. 20 15 10 5 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 133.8% 13.2%.4% Grafik 132. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite i distribucija spored polot Najvisoka prevalencija na medikamentoznata preosetlivost se sretnuva vo vozrasnata grupa od 51 do 60 god (14. 12.1.8. odnosno 8. odnosno 11. 8% od ispituvanite adulti od Ohrid.8.5%. klini~ka imunologija i alergologija 191 . i ne{to povisoka kaj `enite (13.3. od 41 do 50 i postari od 60 god iznesuva 10.8%) (grafik 132).

30.9% antibiotici NSAI anestetici 4.3% 4. Za~estenosta na penicilinskata alergija vo referira~kite istra`uvawa vo svetot iznesuva okolu 10%.9%). a sledat nesteroidnite antiinflamatorni lekovi-NSAI (17.Kolaborativen centar na SZO . najvisoka prevalencija e registrirana za preosetlivosta na antibiotici (73.2.3% 17. Za~estenosta na ovoj tip na nealergiska preosetlivost vo istra`uvawata vo svetot iznesuva 0. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj adultite Vo odnos na preosetlivosta na odredeni vidovi lekovi kaj adultite.3%) i drugite lekovi (4. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite od oddelnite gradovi 6. 192 Institut za medicina na trudot .3% 16.3%) (grafik 135).: Alergiskite bolesti vo R.4% drugi Grafik 135. Makedonija 20 15 10 5 0 Sk Do Oh 12% 8% 4.3. 73. Preosetlivost na aspirin i/ili nekoj drug sroden nesteroiden antiinflamatoren lek referiraat 0. Preosetlivost na penicilin (priroden i polusintetski) referiraat 6.5% vo op{tata populacija.4%).4% Pr De Pe Grafik 134.6% od adultite (grafik 136). anesteticite (4.8% od site vozrasni ispitanici.9% 15. Zastapenost spored oddelni lekovi Kaj ispitanicite so referirana medikamentozna preosetlivost. najvisoka prevalencija ima penicilinskata alergija (6. pri {to za pravi alergiski reakcii se raboti vo 10-20% od referiranite slu~ai.1.Cvetanov V i sor.5% 8.8%).8.

3.7%) i gubeweto svest (15.6% Grafik 136.8.7% gubitok na svest Grafik 137. Prevalencija na preosetlivosta na penicilin i aspirin kaj ispituvanite adulti 6. 41.6%) se sretnuvaat kaj 64.7%) vo sporedba so devoj~iwata (8.0% od adultite so medikamentozna preosetlivost. klini~ka imunologija i alergologija 193 .8% 10. so ne{to povisoka prevalencija kaj mom~iwata (10.8%.9% Grafik 138. a poretko se sretnuva gu{eweto (18.7% 8. Prevalencija na preosetlivosta na medikamenti kaj decata i distribucija spored polot Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0% ko`en osip angioedem gu{ewe 15.0% 23.8.9%) (grafik 138). 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 9. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj adultite 6.1.Preosetlivost na lekovi 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Penicilin Aspirin 6. Vo na{eto istra`uvawe ko`nite promeni (ko`en isip i angioedem.6% 18. naj~esta manifestacija na medikamentoznata preosetlivost se ko`nite promeni.3.3. Deca Prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj decata iznesuva 9.6%) (grafik 137).2.0% + 23.8% 0. Naj~esti simptomi na preosetlivost na lekovi Spored podatocite od literaturata. odnosno 41.

Ohrid.5%).3.5% 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 1. (11.8.2.4%.Cvetanov V i sor. 1. a prevalencijata vo Dojran.2% od decata so preosetlivost na medikamenti).6%) vo sporedba so vozrasnata grupa od 7 do 15 god. Zastapenost spored oddelni lekovi Naj~esti lekovi ~ija{to primena predizvikala reakcii na preosetlivost kaj decata se antibioticite.9% 1.7%) (grafik 139).9%) i sulfonamidskite preparati (13.: Alergiskite bolesti vo R. Referiranata preosetlivost na penicilinskite preparati kaj decata iznesuva 8. vo Peh~evo ne e registrirana medikamentozna preosetlivost kaj ispituvanite deca.9%.7% 10. Distribucija na preosetlivosta na lekovi kaj ispituvanite deca spored vozrasta 6. 23.6% 0% Grafik 140. Zastapenost vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na preosetlivost na lekovi kaj decata e registrirana vo Skopje (23.7%) (grafik 141).1.2.6% 6.4%.6% (grafik 140).7%. Prilep i Debar iznesuva 1.Kolaborativen centar na SZO .8. 14 12 10 8 6 4 2 0 11. polusintetskite penicilini (37. i medikamentoznata preosetlivost kaj decata e po~esta kaj decata od vozrasnata grupa od 0 do 7 god. (6. odnosno 3.7% <7 >7 Grafik 139. 194 Institut za medicina na trudot . 10. Preosetlivost na lekovi kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi 6.2. odnosno prirodnite penicilini (48.3.4% 3. Makedonija Sli~no kako i kaj preosetlivosta na hrana.

4.) se poretki (11. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti e statisti~ki nesignifikantna. 80 60 40 20 0 70.2.7% prirodni penicilini polusint.3.2% 37. odnosno medikamentozna preosetlivost referiraat 11. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj decata 6. nesignifikantna e povrzanosta i so drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj decata 6.7% Ko`en osip i/ili angioedem Dijarea Drugo Grafik 142.8.0% 18. onesvestuvawe i dr. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9% 13.3%). dodeka drugi reakcii (gu{ewe.3% 11. penicilini sulfo preparati Grafik 141.1% od ispitanicite koi{to ne referiraat takva preosetlivost (p < 0.7%) (grafik 142).3.8. Povrzanost na preosetlivost na lekovi so drugi alergiski manifestacii.1% od ispitanicite so preosetlivost na nekoj vid hrana i 4.05).Preosetlivost na lekovi 48.3. klini~ka imunologija i alergologija 195 . Isto taka.2. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite (Grafik 143) e signifikantno po~esta kaj ispitanicite so preosetlivost na hrana. Naj~esti simptomi Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentoznata preosetlivost kaj decata se ko`niot osip i angioedemot (70%) i dijareata (18.

Makedonija imaat istorija za medikamentozna preosetlivost (so ili bez alergolo{ka potvrda). Medikamentoznata preosetlivost se sretnuva pet pati po~esto kaj decata so alergiski rinit. bol. Preosetlivost na eden ili pove}e lekovi referiraat 10. Makedonija 11. odnosno familijarnata istorija za alergiski bolesti e negativna (grafik 144). za al.8% Fam.Cvetanov V i sor.1% so bez Grafik 143. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. 196 Institut za medicina na trudot .9%).4%) vo odnos na ma`ite (8. Preosetlivosta na lekovi e povisoka kaj vozrasnite (11. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. ist. Naj~esti pri~initeli na medikamentoznata prevalencija kaj adultite se penicilinite i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi. vremetraeweto na doeweto i eksponiranosta na pasivno pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. {to zna~i deka okolu 200 000 lica od R. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarnata istorija za medikamentozna preosetlivost. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj adultnite ispitanici so i bez preosetlivost na hrana Preosetlivosta na medikamenti kaj decata e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit (p < 0.1% 12 10 8 6 4 2 0 4. 30 25 20 15 10 5 0 so bez 28.9. a kaj decata penicilinite i sulfonamidite. 2.2%) vo odnos na decata (9. Grafik 144.5% Al. rodilnata te`ina.05).05). `ivotot vo urbana sredina. odnosno dva i pol pati po~esto kaj decata so familijarna istorija za alergiski bolesti vo odnos na decata kaj koi ne e registriran alergiski rinit.7% 4.5% od site ispitanici.8%) i kaj `enite (12.6% 5. Zaklu~oci 1. rinitis 14. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj decata so i bez alergiski rinit i familijarna istorija za alergiski bolesti 6.

Penicilinska preosetlivost e naj~est tip na medikamentozna preosetlivost. Allergy 2001. Demoly P. SofiÔ: Znanie Eood 2003. Vo: NarÝ~nik na obÈopraktikuvaÈiÔ lekar. Ko`nite promeni (ko`en isip i/ili angioedem) se naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivost na lekovi i kaj vozrasnite i kaj decata. Vo: V’l~kovaLa{koska M. Problemot e potenciran so s¢ u{te nepoznatata patogeneza na preosetlivost kaj golem broj lekovi i maliot broj standardizirani postapki vo nejzinata dijagnostika. Gruchalla R. Brockow K. J Allergy Clin Immunol 2000. Allergy 2002. 2. Makedonija i pretstavuvaat osnova za negovoto organizirano i unificirano re{avawe. Allergy 2002. 56 (9): 813-822. 13. Demoly P. 57: 45-51. Starova A. A revised nomenclature for allergy. Drug provocation testing in the diagnosis of drug hypersensitivity reactions: general considerations. 24: 793-799. 105: 637-644. 6. Sanchez E. klini~ka imunologija i alergologija . Medikamentozna alergiÔ. a kaj decata so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit.Preosetlivost na lekovi 3. Li Wan Po A.Klini~ka dermatologija. 5. Pichler WJ. 14. 6. Bousquet J. 3. Blanca M et al. 57 (72): 37-40. Zna~eweto na preosetlivosta na lekovi pretstavuva seriozen problem kaj nas i vo svetot so ogled na nejzinata za~estenost. Rezultatite od na{eto istra`uvawe pru`aat globalna slika za ovoj problem vo R. 34: 170-175. Ring J. Drug allergy diagnosis work up. 8. 197 11. 5. Medikamentozni egzantemi. 7. 10. Adverse drug reactions with an immunological basis: from clinical practice to basis research. Kiril i metodij” Skopje. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e signifikantno asocirana so polot i alergijata na hrana. Bircher A. 6. Eur Surg Res 2002.8% od adultite i 8. Allergy 2002. Balabanova-Stefanova M. 54: 999-1003. Romano A et al. Drug hypersensitivity questionnaire. General considerations for skin test procedures in the diagnosis of drug hypersensitivity. Starova A. Canto G. 477-480. 9. When is re-challenge acceptable? Drug Safety 2001. 4. Torres MJ. Skopje: HIB DRESCO 1998. Deciphering the immune pathomechanism of cutaneous drug reactions.10. Aberer W. Lopez C et al. 12. Blanca M. 1996. Univerzitet “Sv. Adverse drug reactions: Mechanisms and assessment. The connection between basic research and clinical practice. Doktorska disertacija. Pichler WJ. Kropf R. Hipersenzitivni kutani reakcii na betalaktamski antibiotici. Allergy 1999. Johanson SOG. Bousquet J et al. 4.4% od decata. Clin Exp Allergy 1998. Understanding drug allergies. 28 (4): 87-91. Romano A. 297-302. Mileva @. Allergy 2002. golemiot broj na lekovi na pazarot i ~estata primena na pove}e lekovi kaj licata so hroni~nite bolesti. Position paper. V’l~kova-La{koska M. Causality assessment of adverse effects. Bircher A. 58 (9): 854-861. Kendall MJ. Mayorga C et al. Hourihane JO’B. Brockow K. 57 (72): 34-36. Literatura 1. Preosetlivosta na aspirinot i srodnite lekovi kaj adultite iznesuva 0. 57 (72): 41-44. Allergy 2003. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6%. referirana od 6.

61 (1): 15-21. Gadde J. Gleckman RA. Gruchalla RS. Allergy & Asthma Advocate Spring 2000.Cvetanov V i sor. AAAAI Board of Directors. Salkind AR. Archives of Internal Medicine 2001. Cuddy PG. 56: 140-141. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 101: 97108. 23. 28: 1505-1511. Differential metabolism of arachidonic acid in nasal polyp epithelial cells cultured from aspirin-sensitive and aspirin-intolerant patients. Penicillin allergy. 285 (19). Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Shepherd GM. Kowalski ML. Miller RL. 56: 144-145. Pomeranz BH. Demoly P. Makedonija. 102 (2): 173-176. 21. Is this patient allergic to Penicillin? JAMA 2001. Asthma and Immunology (AAAAI). Risteska-Ku~ S i sor. Neugut AL. Foxworth JW. 161: 391-398. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology.: Alergiskite bolesti vo R. Adverse reactions to antibiotics. 18. Lancet 2000. Borrego F. 279: 1200-1205. Marseni} M. 25. 29. 16. Drug Allergy. JAMA 1998. Cvetanov V. 27. Cvetanov V. Am J Resp Crit Care Med 2000. 28. Clinical assessment of drug-induced disease. Pradal M. Ghatak AT. 13 (134). Epidemiology of drug allergy. Vervloet D. 26. 1992. Pawliczak R. Makedonski medicinski pregled 2003. Incidence of adverse drug reactions in hospitalized patients. Curr Opinion Allergy Clin Immunol 2001. Vital and Health Statistics Series 1996. 20. Anaphylaxis in schools and other childcare settings. American Academy of Allergy. 17. Postgrad Med 1997.Kolaborativen centar na SZO . 24. 19. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Milkovska S. Makedonija. CDC National Center for Health Statistics. 22. Makedonski medicinski pregled 2003. Sundbyberg Sweden. Referirana preosetlivost na lekovi vo R. Bousquet J. 198 Institut za medicina na trudot . Makedonija 15. Wozniak J et al. Lazaru J. Journal of the American Medical Association 1993. 270: 2456-2463. Clinical experience with penicillin skin testing in a large inner-city STD clinic. 1: 305-310. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Corey PN.

0 7. sojata.2. T 78. I pokraj evidentniot napredok vo poznavaweto na patogenetskite mehanizmi. Nealergiskite reakcii na preosetlivost gi predizvikuvaat prehranbenite produkti {to sodr`at pogolemi koli~ini histamin ili predizvikuvaat negovo osloboduvawe pri nivnata razgradba vo digestivniot trakt (nekoi vidovi riba. Taa se narekuva IgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se doka`e ulogata na IgE. ribata. Etiopatogeneza. glutamatite. kako {to e nepodnoslivosta na mleko kaj licata so laktazen deficit vo crevata.) se narekuvaat nealergiska preosetlivost na hrana. orevite i drugi. dijagnostikata. Preosetlivost na hrana MKB 10.Preosetlivost na hrana 7. Hranata {to sekojdnevno ja konsumirame sodr`i golem broj potencijalni alergeni koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii. kako kaj site alergiski bolesti. sredstva za podobruvawe na vkusot. belkata od jajce. odnosno neIgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se vklu~eni drugi imunolo{ki mehanizmi. Definicija Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti preosetlivosta na hrana se definira kako pojava na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na nekoj/nekoi vidovi hrana vo doza tolerirana od drugi lica. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6. klini~ka imunologija i alergologija 199 . L 25. jagodite. L 23. ju`noto ovo{je i drugi). kikiritkite. kako i odredeni supstancii koi{to kaj nekoi lica predizvikuvaat nealergiski reakcii na preosetlivost. sulfitite. nealergiski reakcii na preosetlivost mo`at da bidat predizvikani od nekoi enzimski deficiti vo digestivniot trakt. {kolkite. Dokolku taa e predizvikana od imunolo{ki mehanizmi {to mo`at da se doka`at se ozna~uva kako alergija na hrana. Isto taka.2. eritrozinot) i drugi. Patogenetskite mehanizmi na alergiskite i nealergiskite reakcii na preosetlivost na hrana se prika`ani na tabelata 21. kako tunata i sku{ata. e standardiziraweto i unificiraweto na dijagnosti~kata postapka so {to za ovoj problem }e se dobie globalna i objektivna slika. azorubinot.4. L 27. kako i pri razgraduvaweto na konsumiranata hrana vo digestivniot trakt. Slu~aite na preosetlivost na hrana so simptomi sli~ni ili isti kako i kaj alergiskite reakcii na hrana koi{to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (direktno osloboduvawe na medijatori. odnosno sredstva za boewe. terapijata i prevencijata kompleksniot problem na preosetlivost na hrana s¢ u{te ostanuva nedovolno poznat. tartrazinot. Preosetlivosta na hrana so svojata postojano raste~ka prevalencija poslednive decenii prerasnuva vo seriozen zdravstven problem {irum svetot. konzervansi (benzoatite.1. Naj~esti prehranbeni produkti koi{to kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii se: kravjoto mleko. bra{noto. Alergogenosta na oddelni sostojki od hranata mo`e da se promeni vo procesot na nejzinoto prigotvuvawe.0. Od osobeno zna~ewe. enzimski deficit i dr. Reakcii na preosetlivost mo`at da predizvikaat i pove}e supstancii koi{to se upotrebuvaat kako aditivi vo hranata. 7.

gastrointestinalni manifestacii se: dispepti~en. okolu 50% od licata senzibilizirani na alergenite od jabolkoto istovremeno se alergi~ni i na polenot od brezata. Patogenetski mehanizmi na reakciite na preosetlivost na hrana Alergiski reakcii IgE-posreduvani Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na preosetlivost na hrana naj~esto se javuvaat na ko`ata (okolu 50% od site reakcii na preosetlivost na hrana). Poseben problem pri alergijata na hrana pretstavuva sindromot na vkrstena reaktivnost na alergenite od hranata so drugi alergeni. galaktokinaza.3.Cvetanov V i sor. se zgolemuva so vozrasta. astma. koliti~en ili enterokoliti~en sindrom. urtikarija/angioedem. so ogled na toa {to se raboti za bolest po~esta kaj decata otkolku kaj vozrasnite. Tolerancijata kon odredeni prehranbeni produkti.. atopiski dermatit.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. urtikarija/ angioedem. Taka na primer. dijarea Serumska bolest. kako {to se kravjoto mleko i belkata od jajce. urtikarija/ angioedem Dijarea. digestivniot i respiratorniot sistem (okolu 20%) i kardiovaskularniot sistem (10-15%). Kaj 4050% od licata so alergija na hrana postoi visok rizik od razvoj na anafilakti~en {ok pri konsumirawe na hranata na koja {to se senzibilizirani. Ko`ni manifestacii se: makulopapulozen egzantem. Od osobeno zna~ewe e tekot na bolesta. uridil transferaza) 7. kontakten dermatit i dr. a respiratornite simptomi se simptomite na rinit i astmatskite napadi. odnosno “decata ja nadrasnuvaat svojata alergija”. atopiski dermatit. vaskuliti Glutenska enteropatija Kontakten dermatit Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. Od nepoznati pri~ini toa ne se slu~uva so drugi prehranbeni produkti. Najte{ka reakcija na preosetlivost na hrana e `ivotno-zagrozuva~kiot anafilakti~en {ok. 200 Institut za medicina na trudot . Isto taka. malapsorptiven sindrom IgG/IgM-posreduvani IgA-posreduvani Kleto~no posreduvani Nealergiski reakcii Osloboduvawe na medijatori Enzimski deficiti (laktaza. kako {to se ribata i kikiritkite. dispepsija. Makedonija Tabela 21. alergijata na hrana mnogu ~esto (vo 70-80% od slu~aite) e pridru`ena so medikamentozna alergija. Vo na{ata stru~na literatura e opi{an slu~aj na anafilakti~na reakcija na susam.

eliminacionite i provokacionite testovi na inkriminiraniot vid/vidovi na hrana i in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. potrebno e tie da se izveduvaat zadol`itelno vo hospitalni uslovi. izbegnuvawe na potentnite nutritivni alergeni (riba. 7. klini~ka imunologija i alergologija 201 . cirkulira~kite imunokompleksi. Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata Testovite so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata se va`en element vo dijagnosti~kata postapka. Sekundarnata prevencija se sostoi od primenata na prepora~anata dieta (ekspoziciona profilaksa). Zlaten standard vo dijagnostikata na alergija na hrana ima dvojno slepiot placebokontroliran provokativen test (double-blind placebo-controlled food challenge test – DBPCFC). a vo nekoi slu~ai uspe{na e profilaksata so oralna primena na dinatrium Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 7.) do krajot od prvata godina na `ivotot i dr. Dijagnoza Dijagnosti~kata postapka vo evaluacijata na reakciite na preosetlivost na hrana se sostoi od anamnesti~kite podatoci.Preosetlivost na hrana 7. efekti od prekinot na konsumacija na toj vid hrana).5. dieta bez gluten i dr.1.4. 7. 7. familijarnata istorija za alergija na hrana i drugi alergiski bolesti i dr. Prevencija Merkite na primarna prevencija vo doene~kata vozrast se sostojat od ishrana so maj~ino mleko.4. frakciite na komplementot i dr. Isto taka.2.4. nivnata hronologija (prethodna konsumacija na odredeniot prehranben produkt. So ogled na mo`nosta od razvoj na anafilakti~en {ok kaj ovie testovi. a se sostojat od podatoci za vidot na simptomite. Laboratoriski ispituvawa Se pravat in vitro ispituvawata za odreduvawe na specifi~niot IgE. In vivo alergolo{ki ispituvawa In vivo alergolo{kite ispituvawa se sostojat od kutani i intradermalni testovi na odredeni alergeni od hranata. Osnovna terapiska merka pri alergijata na hrana e identificiraweto i eliminiraweto na inkriminiraniot vid/vidovi hrana i primena na soodvetna dieta (dieta bez kravjo mleko. klini~kata relevantnost na pozitivnite testovi i kaj simptomatskite lica vo otsustvo na provokativen test e diskutabilna. li~nata istorija na pacientot za drugite alergiski bolesti. periodot od konsumacijata do pojavata na simptomi.4. Pozitivnite in vivo testovi na odredenite alergeni od hranata i/ili naodot na alergenspecifi~nite IgE ili IgG vo otsustvo na simptomi ne govori vo prilog na alergija na hrana bidej}i tie mo`at da se sretnat i kaj zdravi lica.4. IgG.4. belka od jajce i dr.3.). 7.

4% kaj ma`ite). 202 Institut za medicina na trudot .1%.). vospituva~i i nastavnici. a na neIgE-posreduvanata alergija na hrana 1. Mislewata za efikasnosta na oralnata specifi~na imunoterapija (desenzibilizacija) vo prevencijata na alergijata na hrana se kontroverzni. vo SAD i Kanada postojat pove}e zdru`enija za pomo{ na licata {to stradaat od ovaa bolest. a kaj decata kravjoto mleko.6. osobeno vo SAD i zemjite od zapadna Evropa. prevalencijata na alergijata na hrana kaj decata do 3 godini iznesuva okolu 8%. osobeno izrazena kaj predu~ili{nite i u~ili{nite deca. Alergijata na hrana vo SAD predizvikuva okolu 30 000 anafilakti~ni epizodi so okolu 150 smrtni slu~ai godi{no. Makedonija kromoglikat. stradaat od alergija na hrana. belkata od jajce i ribata. Najte{kite alergiski reakcii obi~no se predizvikani od alergijata na kikiritki i srodni plodovi (orevi. le{nici i dr. kikiritkite.5%. nivnite roditeli. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija i skandinavskite zemji. taa intenzivno epidemiolo{ki se istra`uva. Prevalencijata na alergijata na hrana vo SAD vo poslednive 5 godini e zgolemena za okolu 55%. Akutnite alergiski reakcii na hrana se lekuvaat spored principite na lekuvawe na projaveniot vid reakcija (urtikarija. Prevalencijata na alergijata na hrana vo op{tata populacija vo Francija iznesuva okolu 3. Va`na uloga vo prevencijata na alergijata na hrana dobiva i proizvodstvoto na hipoalergizira~ka hrana. alergija na hrana imaat pove}e od 5% od decata i okolu 2% od vozrasnite. a kaj adultite okolu 2. anafilaksa i dr. kaj u~ili{nite deca 6-8%. dodeka alergijata na ubod od insekti i medikamenti se odgovorni za 14%. [est do sedum milioni Amerikanci. a {est vidovi prehranbeni produkti (belkata od jajce. po pat na genetska modifikacija. Brojot na smrtni slu~ai predizvikani od anafilakti~na reakcija na nekoj vid hrana vo evropskata populacija iznesuva okolu 200 godi{no. Naj~esti predizvikuva~i na alergijata na hrana kaj vozrasnite se ribata. bronhospazam.6% (60.6% kaj `enite i 39. ribata i sojata) se odgovorni za okolu 90% od site slu~ai na alergija na hrana. sojata i kravjoto mleko.Kolaborativen centar na SZO . 7. prete`no deca.Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana. prete`no deca. bra{noto. odnosno hranata koja{to ne gi sodr`i poznatite alergogeni proteini. belkata od jajce. Alergijata na hrana e pri~ina za 33% od slu~aite na anafilaksa vo SAD. pri {to prevalencijata na IgE-posreduvanata alergija na hrana iznesuva 2.) od koja{to stradaat okolu 3 milioni Amerikanci.5% i vo site vozrasni grupi e po~esta kaj `enskiot pol. Kako novi mo`nosti na prevencija na alergijata na hrana se nametnuvaat primenata na anti-IgE terapijata i imunoterapijata so polen od breza (so ogled na ~estata vkrstena reaktivnost so nutritivnite alergeni). odnosno 13%. kravjoto mleko. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana i javno-zdravstvenoto zna~ewe {to go dobiva. Prevalencijata na alergijata na hrana kaj op{tata populacija vo Berlin iznesuva 3.5% i e povisoka kaj decata. kikiritkite. Spored istra`uvawata vo SAD.

1.7.2% od site ispitanici (grafik 145). 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 4.1% (grafik 147).8% 4. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid. 95. Preosetlivost na hrana kaj site ispitanici Preosetlivosta na hrana kaj site ispitanici ima dvojno povisoka prevalencija kaj `enite (5. Podatocite se dobivani so pra{alnici za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na EAACI.7.9%).1% Grafik 146.2% 2.3% 5. 7. Preosetlivost na hrana referiraat 4. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici spored polot Na{ite rezultati se komplementarni so podatocite od literaturata za povisoka prevalencija na preosetlivosta na hrana kaj `enskiot pol vo site vozrasni grupi. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot. klini~ka imunologija i alergologija 203 .2% Grafik 145. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na preosetlivost na hrana e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (8.1%) vo sporedba so prevalencijata kaj ma`ite (2.Preosetlivost na hrana 7. pokraj drugite alergiski bolesti istra`uvana e i alergijata na hrana. dodeka kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3.3%) (grafik 146).

3%) vo odnos na ma`ite (1.7% 2. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Sk 3.3% Grafik 149. (1. 5 4 3 2 1 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 2. Preosetlivost na hrana kaj adultite e referirana dva i pol pati po~esto kaj `enite (4.7% 4. a najniska kaj licata postari od 60 god.1 8.7%) (grafik 149).0% 3.2 3.: Alergiskite bolesti vo R. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 3. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj adultite Preosetlivosta na hrana kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (4%).3% 1.3% Grafik 148.8% 4.2.Kolaborativen centar na SZO .3%.7. Vozrasni Prevalencijata na preosetlivosta na hrana kaj adultite e poniska vo odnos na decata i iznesuva 3.Cvetanov V i sor.9 5.5 2.0% 1.8) (grafik 148). Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici vo oddelnite gradovi 7.3 0 Do Oh Pr De Pe Grafik 147. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite spored vozrasta 204 Institut za medicina na trudot .

Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite od oddelnite gradovi 7. Preosetlivost na hrana kaj detskata populacija Preosetlivosta na hrana e dvojno povisoka kaj decata so vozrast do 7 god (9%).0% Grafik 152. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj decata spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Deca Kaj detskata populacija prevalencijata na preosetlivost na hrana iznesuva 5%. 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 5.7.3.8% 1.6% 8 6 4 2 0 Sk 0. 7. 10 8 6 4 2 0 <7 >7 4. klini~ka imunologija i alergologija 205 .4%) (grafik 152).1% 6.9% 0% Do Oh Pr De Pe Grafik 150.6%).Preosetlivost na hrana Preosetlivosta na hrana kaj adultite ima najvisoka prevalencija kaj ispitanicite od Prilep (7.8% Grafik 151.1%) (grafik 151). vo odnos na decat na vozrast od 7 do 14 god (4.5% (grafik 150).2% 5.8%) vo sporedba so mom~iwata (3.0% 3. dva pati e povisoka kaj devoj~iwata (6. voop{to ne e referirana od ispitanicite od Ohrid.5% 6.4% 9. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 0.

3% od vozrasnite ispitanici koi{to referiraat preosetlivost na hrana referiraat i preosetlivost na nekoj lek (p < 0.8% od decata so referirana preosetlivost na hrana.3% 2. 5% 5 4 3 2 1 0 vozrasni deca 3. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid.Cvetanov V i sor. 15 10 5 0% 11. Grafik 155.4.Kolaborativen centar na SZO .9% 1.4% 5.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 153. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj decata od oddelnite gradovi 7. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno preoset. Naj~esti klini~ki manifestacii Naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana se ko`nite promeni koi{to se javuvaat kaj 46.7% 1. hr.: Alergiskite bolesti vo R. Kutani manifestacii na preosetlivost na hrana kaj vozrasnite i decata Preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite se javuva signifikantno po~esto kaj licata so referirana medikamentozna preosetlivost.05) (grafik 155). Adulti so preosetlivost na hrana i adulti so preosetlivost na hrana i referirana preosetlivost na lekovi 206 Institut za medicina na trudot . preoset. odnosno se dvi`at vo ramkite na podatocite izneseni vo literaturata (okolu 50%) (grafik 154).7% (grafik 153).3% Preoset.7.5%). a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 5. odnosno 56.5% Grafik 154.2% 2. 56.5% 10. hrana so medik.2% od vozrasnite i kaj 58. Makedonija Prevalencijata na hrana kaj decata e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (11.

kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. a najniska kaj licata postari od 60 godini.05). 3. 4. 25 20 15 10 5 0 Pozit. 5. Preosetlivost na hrana kaj vozrasnite e najvisoka vo Prilep. prisustvo na bra}a/sestri vo semejstvoto. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8. rodilna te`ina. prevalencijata na preosetlivost na hrana e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. 7. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. Deca so preosetlivost na hrana i pozitivna i negativna familijarna istorija za alergiski bolesti Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj decata so drugite alergiski bolesti. ist. 3. Kako i kaj drugite alergiski bolesti.2%. Zaklu~oci 1. fam. 2. Preosetlivosta na hrana e po~esta kaj decata (5%) vo sporedba so vozrasnite (3. odnosno najverojatno okolu 80 000 lica vo R. a se javuvaat kaj okolu 50% od licata so referirana preosetlivost na hrana. eksponiranost na pasivno pu{ewe. Kaj decata so preosetlivost na hrana (grafik 156) taa se javuva signifikantno po~esto kaj onie so familijarna istorija za alergiski bolesti. klini~ka imunologija i alergologija 207 . pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. odnosno taa e referirana od 20% od decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti i samo kaj 3.1% od decata so negativna familiarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. a kaj decata vo Dojran.1% 20. atopiski status. fam. Preosetlivosta na hrana e najvisoka vo vozrasnata grupa od 0 do 7 god. mesto na `iveewe. Preosetlivosta na hrana kaj adultite e signifikantno po~esta kaj licata so preosetlivost na nekoj lek ili lekovi.3%). Prevalencijata na preosetlivost na hrana vo op{tata populacija iznesuva 4. prestoj vo jasli ili gradinka) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. Makedonija stradaat od preosetlivost na nekoj vid/vidovi hrana. ist Negat.05). mesto na `iveewe.0% Grafik 156. doewe i traewe na doeweto.001). dodeka preosetlivosta na hrana e signifikantno po~esta kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti.Preosetlivost na hrana Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite ispitanici so drugite alergiski bolesti. Ko`nite manifestacii se naj~estite klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite i decata. pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta.

3. Valovirta E. Zagora: Znanie EOOD 1999. Host A. Archives of Internal Medicine 2001. Allergy 2003. Munoz-Furlong A. Institut za medicina na trudot . Available from: http://www. Crevel RWR. Allergy 2001. 6 (8): 29-37. 6 (8): 20-28. American Academy of Allergy. 53: 84-88. Allergy testing in children: why. E`ova N. Prevalence and severity of food allergy – need to control. Flabbee J. Staevska M. Frewer L. Pediatr Allergy Immunol 1995. 4: 12-15. Allergies. 208 . 56 (9): 813-824. 56: 1172-1179. Trandafilovski P. Taylor SL. 58(7): 559-569. Environ Health Perspect 2003. Alergiski bolesti . 103: 559-562. 111: 223-226. Vieths S.: Alergiskite bolesti vo R. 1994. 20. Lancet. 10. Ghatak AT. 93. Eigenmann PA. Allergy 2001. 481-483. Literatura 1. Allergy 1998. Mileva @. Hranitelna alergi®. J Allergy Clin Immunol. 343. Johanson SGO. 133-140.. J Allergy Clin Immunol 1999. Future therapeutic options in food allergy. Niestijl Jansen JJ... Huijbers GH. Böhler E. Rodriquez J. c/o UCB Center 1999. Pediatr Allergy Immunol 1995. EAACI Newsletter 2004. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology.: Population study of food allergy in France. 18.org/allergy. Food allergy: an overview. The UCB Institute of Allergy. Baumgartner S. Food Allergy Guideline. 59: 1262-1267. Charkin S et al. 13. Andrae S. 7. Skopje: MEDIS-informatika 1998. Adverse reactions to foods: Epidemiology and risk factors. et al. 16.lekuvawe. 132-136. 4. Et al. 15. Neugut AL. Nar√~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. 8. Ruhdorfer S et al. Koch P. Sampson HA. Sicherer SH.: A population study of food intolerance. Moneret-Vautrin DA. 21. Asthma and Immunology (AAAAI). when and how? Allergy 2003. who. 145-150. 22. 446-456. A revised nomenclature for allergy. Hourihane JO’B. 9. Mills ENC. Petruckevitch A. 7. Mileva @. 12. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Information provision for allergic consumers – where are we going with food allergy labelling? Allergy 2004.Kolaborativen centar na SZO 11. Stoneham MD. Burks AW et al. Karaxinska-Bislimovska J. Cvetanov V. 2001. SÝvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Miller RL. Kanny G. 5. Balabanova M.Cvetanov V i sor. Kagan RS. Mileva @. Schäfer T. Makedonija Rezultatite od na{eto istra`uvawe se prvi~nite podatoci za preosetlivost na hrana na nivo na celata zemja i pretstavuvaat osnova za narednite istra`uvawa koi so podetalen pristap }e go evaluiraat ovoj alergiski entitet kaj nas.. J Allergy Clin Immunol 2003. 2. Madsen C. 58 (12): 12171221. Food allergy in adulthood. Allergy 2003. 19. 6.windhamsd. 61 (1): 15-21. Hourihane JO’B. Food allergy. Epidemiology of food allergy/food intolerance in adults: associations with other manifestations of atopy. Anklam E. Bousquet J et al.. 58(2): 114-120.9. 17. 40-45.htm. Host A.. 1994. 14.: Prevalence of food allergy and intolerance in the adult Dutch population. St. Kardinaal AFM. 1127-1130. Vo: Na{ev G. Prevalence of peanut and tree nut allergy in the US determined by a random digit dial telephone survey. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. J Allergy Clin Immunol. 23. 111: 540-547. Crespo JF. Clinical manifestations of adverse food reactions. Young E. Sampson HA. et al. New perspectives in treating food allergy. ur. 108.

Allergy 2004. klini~ka imunologija i alergologija 209 .prikaz na slu~aj. Basel: Karger. Makedonski medicinski pregled 1996. Monogr Allergy. Edenharter G. 25. (59): 338-345.Preosetlivost na hrana 24. 50: 96-99. Baxakova G: Anafilakti~na reakcija na hrana . Wütrich B. Zuberbier T. Prevalence of adverse reactions to food in Germany – a population study. Highlights in food allergy. 26. 1996: 1-254. Worm M et al. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

210 .

Alergija od insekti

8.0. Alergija od insekti MKB 10; T 63.4 X 23
8.1. Definicija i klasifikacija
Alergiskite reakcii predizvikani od insekti se klasificiraat vo dva suptipa: reakcii predizvikani od ubod ili kasnuvawe od insekti i reakcii predizvikani od inhalacija na partikli od insektite vo vozduhot. Alergiskite reakcii predizvikani od ubodot od insektite od rodot Hymenoptera, odnosno Cipokrilci (stinging insect allergy) se naj~estite i najte{kite alergiski reakcii predizvikani od insekti, pa natamo{niot tekst se odnesuva na niv. Alergiski reakcii mo`at da se javat kaj senzibiliziranite lica na salivarnite proteini od insektite {to kasnuvaat (biting insect allergy), kako komarcite, kowskite i drugite muvi, pajacite i dr., no tie se poretki i poblagi po svojot klini~ki tek (ograni~eni samo na ko`ni manifestacii), a se javuvaat obi~no kaj decata. Respiratorni alergiski reakcii se javuvaat kaj licata senzibilizirani na inhalativnite partikli od nekoi insekti vo vozduhot (inhalant insect allergy). Od procenetite 12 milioni lica so astma vo SAD, okolu 40% se alergi~ni na aeroalergenite od lebarkata. Toj procent, spored rezultatite od na{eto istra`uvawe, kaj nas e ponizok i iznesuva 10% od pacientite so alergiska astma.

8.2. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom
Redot Hymenoptera e najgolemiot red insekti i se sostoi od nad 100 000 vidovi. Od alergolo{ki aspekt se zna~ajni desetina vidovi, a za na{ata zemja toa se vidovite: medonosna p~ela (Apis mellifera), obi~na osa (Vespula spp.), “kni`na” osa (Polites spp.) i str{en (Vespa spp.) (slika 17).

A.

B.

V.

Slika 17. A. Medonosna p~ela (Apis mellifera), B. obi~na osa (Vespula spp.) i V. str{en (Vespa spp.)

Medonosnite p~eli se dolgi okolu 1,5 sm, po boja se svetlokafeavi so umereno zabele`livi abdominalni prugi. Obi~nite osi imaat sli~ni dimenzii kako medonosnite p~eli, a se odlikuvaat so karakteristi~nite `olti i crni prugi na abdomenot. Kaj nas se sretnuva i i t.n. kni`na osa (Polistes spp.) koja{to e sli~na na obi~nata osa, no so pomali dimenzii. Str{enot e sli~en na osata po izgledot, no e pogolem od nea (2,5-3 sm). Ubodite od navedenite insekti naj~esto se slu~uvaat vo leto i rana esen, obi~no vo blizinata na nivnite gnezda. Insektite gi privlekuvaat intenzivni boi (obleka i obuvki) i mirisi (hrana, pijaloci, parfemi, lakovi za kosa, losioni za son~awe i dr.), nagli dvi`ewa itn. Osite i str{enite
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

211

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

mo`at da go povle~at osiloto posle ubodot, odnosno mo`ni se povtorlivi ubodi, dodeka p~elata go gubi osiloto posle ubodot i uginuva. Pri ubodot od ovie insekti doa|a do inokulacija na nivniot venom vo ko`ata na `rtvata. Venomot se sostoi od nekolku vazoaktivni supstancii, od koi nekoi se prili~no potentni alergeni, koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat blagi do `ivotno-zagrozuva~ki alergiski reakcii. Venomite na ovie insekti i alergenite {to gi sodr`at se definirani vo docnite sedumdesetti godini od minatiot vek. Venomot od p~elata i osata razli~en, odnosno sodr`i razli~ni majorni alergeni. Dvata venoma sodr`at hijaluronidaza; venomot od p~elata sodr`i melitin i fosfolipaza A2, dodeka majorniot antigen na venomot od osata e antigenot 5 (slika 18). So ogled na razli~niot antigenski sostav vkrstenite alergiski reakcii se retki, ne{to po~esti kaj osata i str{enot. Sli~no kako kaj lekovite, pri ubod od ovie insekti licata se odedna{ eksponirani na nekolku mikrogrami od majorniot alergen, koli~ina {to odgovara na godi{nata doza od vdi{en polenski alergen. Toa e verojatno pri~inata {to kaj licata senzibilizirani na alergenite od venomot na Hymenoptera Slika 18. Tercierna struktura na insektite, prevalencijata na atopijata e na antigenot 5 od venomot na osata nivo na op{tata populacija.

8.3. Klini~ka slika
Normalnata reakcija posle ubodot od ovie insekti se manifestira so lokalna bolka, crvenilo i otok so pre~nik do 1 cm. {to se gubi za 24-48 ~asa. Kaj senzibiliziranite lica pri povtoren ubod mo`at da se javat lokalni ili generalizirani alergiski reakcii, koi vo pove}e od 90% od slu~aite se IgE-posreduvani.

8.3.1. Lokalni alergiski reakcii
Lokalnite alergiski reakcii se manifestiraat so otok i crvenilo na mestoto na ubodot so pre~nik pogolem od 10 sm, {to se razvivaat za 24 do 48 ~asovi, a se povlekuvaat za dva do sedum denovi (slika 19). Lokalnite alergiski reakcii se naj~esto docni IgE-posreduvani reakcii.

Slika 19. Lokalni alergiski reakcii posle ubod od osa

212

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

8.3.2. Sistemski alergiski reakcii
Sistemskite alergiski reakcii spored svojata te`ina se klasificiraat na pove}e na~ini. Spored Müller, se razlikuvaat 4 stadiumi na sistemskite reakcii: I - jaka lokalna reakcija na mestoto na ubodot; II - jaka lokalna reakcija pridru`ena so generalizirana ko`na reakcija; III - navedenite ko`ni promeni pridru`eni so sistemska organska reakcija (lariengealen edem, astmatski napad i/ili abdominalna bolka); IV - {ok so naru{uvawe na svesta.

8.3.3. Tek i prognoza
Kaj licata so sistemska alergiska reakcija, rizikot za pojava na ista takva ili pote{ka reakcija pri povtoren ubod od istiot vid insekt iznesuva okolu 60%. Kaj eden del od licata so istorija za sistemska alergiska reakcija (20 do 80% spored razli~ni istra`uvawa) pri povtoren ubod ne doa|a do razvoj na sistemska reakcija, odnosno mo`ni se i spontani podobruvawa. Ne postoi na~in da se predvidi eventualnata idna reakcija, a faktori od koi taa zavisi se: periodot od posledniot ubod (podolg period go namaluva rizikot od druga sistemska reakcija), dozata od inokuliraniot venom, mestoto na ubodot, zdravstvenata sostojba na liceto i dr.

8.4. Dijagnoza
Dijagnozata na alergiskite reakcii posle ubod od insekti se postavuva vrz osnova na anamnesti~kite podatoci i naodot na specifi~niot IgE, odreden so in vivo i/ili in vitro metodi. Ko`nite prick testovi se posenzitivni vo odnos na in vitro tehnikite za odreduvawe na specifi~en IgE. Naodot na specifi~en IgE vo otsustvo na anamnesti~ki podatoci za alergiska reakcija posle ubod od insekt e bez pogolemo zna~ewe bidej}i pozitivniot test se sretnuva i kaj licata {to ne razvile alergiska reakcija posle ubodot. Te`inata na alergiskata reakcija posle ubod od insekt ne e vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.5. Prevencija
Prevencijata na site alergiski reakcii posle ubod od insekti vklu~uva pove}e ednostavni i korisni soveti i preporaki za namaluvawe na rizikot od mo`en sleden ubod (ekspoziciona profilaksa), kako {to se odbegnuvawe na : - nagli dvi`ewa koga insektite se vo blizina; - parfemi, silno mirizlivi sapuni i lakovi za kosa; - {iroka, intenzivno oboena i {arena obleka i obuvki; - jadewe na otvoren prostor i vo blizina na padnato prezreano ovo{je; - prestoj vo priroda, osobeno vo letniot period, vo blizina na p~elini ku}i~ki i osini gnezda; - son~awe so koristewe kremi ili losioni za son~awe koi{to gi privlekuvaat insektite; - proverka na voziloto pred vozewe za prisustvo na p~eli ili osi i vozewe so zatvoreni prozorci; - otstranuvawe na gnezdata od osite okolu ku}ite, dokolku gi ima. Prevencijata na eventualnite idni sistemski reakcii kaj licata so te{ka sistemska reakcija i nekoi lica so umerena sistemska reakcija posle ubod od
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

213

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

insekt se sostoi vo primena na specifi~na imunoterapija ili nosewe na set za samopomo{ kaj licata kaj koi od odredeni pri~ini ne e primeneta specifi~nata imunoterapija. Setot za samopomo{ se sostoi od adrenalin vo posebna brizgalka koja go injektira lekot intramuskulno ili supkutano so pritisok na kop~eto, ampula so antihistaminik, tampon natopen vo alkohol i gumeno crevo {to se stava nad mestoto na ubodot.

8.6. Lekuvawe
Terapijata kaj lokalnite alergiski reakcii se sostoi od primena na oralni antihistaminici i lokalni oblozi. Kaj licata so lokalna alergiska reakcija rizikot za ista takva reakcija pri povtoren ubod okolu 60%, dodeka rizikot od razvoj na sistemska reakcija se procenuva na okolu 5%. Vo terapijata na blagite sistemski reakcii se primenuvaat antihistaminici oralno ili intramuskulno. Umerenite reakcii se tretiraat so antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno i inhalatorni β2 agonisti pri astmatski napad, odnosno inhalirawe na adrenalin pri laringealen edem. Pri silnite/ serioznite sistemski reakcii, neophodna e primena na adrenalin intramuskulno, antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno ili intravenski, a vo nekoi slu~ai se potrebni i plazma ekspanderi i oksigenoterapija.

8.7. Specifi~na imunoterapija (SIT)
Hiposenzibilizacijata ili alergiskata vakcinacija e indicirana kaj licata so sistemska reakcija od 3. i 4. stadium spored Müller so pozitivni in vivo i/ili in vitro testovi na specifi~nite venom-alergeni. Se izveduva so aplicirawe na raste~ki koncentracii na soodvetniot venom spored odreden protokol (brzi ili hospitalni i konvencionalni ili ambulantni protokoli). So specifi~nata imunoterapija kaj senzibiliziranoto lice se konvertira proalergiskiot T-po 2 imun odgovor vo T-po 1 imun odgovor so s¢ u{te nedovolno poznati mehanizmi. Efikasnosta na specifi~nata imunoterapija iznesuva 95-98%. Kaj okolu 10% od licata kaj koi se sproveduva specifi~nata imunoterapija se javuvaat nesakani sistemski reakcii. Klini~koto podobruvawe pri specifi~nata imunoterapija, vo smisla na protekcija pri slednite ubodi, se javuva mnogu pobrgu vo odnos na serolo{koto podobruvawe. Ko`nite prick testovi se negativiziraat za 5 godini kaj okolu 20% od pacientite na specifi~na imunoterapija, a za 7-10 godini kaj 50-60% od niv. Vo prilozite 10 i 11 se prika`ani protokolite za brza i konvencionalna hiposenzibilizacija na Döring i sor. spored koi se izvedeni hiposenzibilizacii kaj okolu 600 lica so preosetlivost na ubod od p~ela, osa ili str{en.

8.8. Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti
Vo literaturata ne se sretnuvaat mnogu podatoci za epidemiologijata na insektnata alergija. Mnogu po~esti se studiite za protokolite i efektite od specifi~nata imunoterapija kaj licata so insektna alergija. Prevalencijata na alergiskite reakcii na ubod od insekti vo SAD iznesuva 0,5-5% od op{tata populacija, odnosno okolu dva milioni lica se alergi~ni na ubod od insekti. Okolu 500 000 hospitalizacii 214
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

godi{no vo SAD se dol`at na sistemski alergiski reakcii na ubod od insekti, a brojot na smrtni slu~ai iznesuva 40-150 godi{no. Prevalencijata na sistemskite alergiski reakcii vo SAD iznesuva 1-2% vo op{tata populacija, odnosno okolu 3% za vozrasnite i okolu 1% za decata. Alergiskite reakcii posle ubod od insekti kaj decata se poblagi, odnosno obi~no se ograni~eni na lokalni ili sistemski ko`ni manifestacii. Brojot na smrtni slu~ai od alergiski reakcii posle ubod od insekti vo Velika Britanija iznesuva ~etiri godi{no, no se smeta deka toj e mnogu pogolem so ogled na toa {to pri pogolem broj od ovie slu~ai kako pri~ina za smrtta se naveduva kardiorespiratornata insuficiencija. Spored nekoi avtori ne postoi signifikantna asociranost na sistemskite reakcii so familijarnata istorija za sistemski alergiski reakcii posle ubod od insekt. Isto taka, sistemskite alergiski reakcii ne se vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.9. Rezultati od na{eto istra`uvawe
Vo ramkite na Proektot istra`uvana e i preosetlivosta na ubod od insekti, a podatocite od ispitanicite se dobieni so pra{alnik. Prevalencijata na alergijata od insekti od rodot Hymenoptera vo na{eto istra`uvawe kaj site ispitanici iznesuva 3,1%. Toa zna~i deka verojatno okolu 60 000 lica od R. Makedonija se alergi~ni na ubod od insekti, {to e komplementarno so podatocite od literaturata (grafik 157).
96,9%

3,1%

Grafik 157. Prevalencija na alergijata od insekti kaj site ispitanici

8.9.1. Vozrasni
Prevalencijata na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti iznesuva 2,5%. Taa e tri i pol pati po~esta kaj `enite (3,8%) vo odnos na ma`ite (1,1%) (grafik 158).
4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Vk. adulti ma`i `eni
1.1% 2,5% 3.8%

Grafik 158. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

215

6%. odnosno 2. a kaj ispitanicite vo Ohrid i Prilep ne e registriran nitu eden slu~aj na alergijata od insekti.9. 10 8 6 4 2 0 Sk 2.6% 2.5 0 3.Kolaborativen centar na SZO . Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na insektnata alergija kaj adultite e najvisoka vo Dojran (8. dodeka vo postarite vozrasni grupi (51-60 i > 60) prevalencijata e poniska i iznesuva 2.7% (grafik 160). 3.2%).5 1 0.0% 8.8%.7% (grafik 159). Vo vozrasnite grupi od 21 do 30 i od 31 do 40 prevalencijata iznesuva 2. 4. 216 Institut za medicina na trudot .1. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite od oddelnite gradovi 8. odnosno 1.7% 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 159.3%.1.2.1% kaj mom~iwata (grafik 161). Makedonija Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa 41-50 (3.9.3% 2.7% 1.9%.5 2 1.1%.5 3 2. Kaj ispitanicite od Debar i Peh~evo prevalencijata na alergijata od insekti iznesuva 1.1% 1. odnosno 3.5% 3.4% kaj devoj~iwata i 3. Deca Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata iznesuva 3.2% 2. Vo Skopje taa iznesuva 2%.9% 0% Do Oh 0% Pr De Pe Grafik 160.5%). Distribucija na alergijata od insekti kaj adultite spored vozrasta 8.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.

2% 1.4% `enski Grafik 161. 9.5%. a vo Prilep.5% Grafik 163.3%) (grafik 162).8% 3.1% 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe 0% 4. Kaj ispituvanite deca vo Ohrid ne e registriran nitu eden slu~aj na alergija od insekti (grafik 163). Debar i Peh~evo 4. klini~ka imunologija i alergologija 217 .2.1%).1% 4. vo sporedba so predu~ili{nite deca (2.2% 5. vo Skopje iznesuva 4. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj decata Alergijata od insekti e po~esta kaj u~ili{nite (prevalencija 3.9.Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata e najvisoka vo Dojran (9.9% >7 Grafik 162. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata od oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1. Distribucija na alergijata od insekti kaj decata spored vozrasta 8. odnosno 5. 1.1%.2%.Alergija od insekti 5 4 3 2 1 0 Vkupno deca ma{ki 3.2%.1% 4.9%).3% 3. 5 4 3 2 1 0 <7 2.

Makedonija 8.8% 22.Kolaborativen centar na SZO . Kaj vozrasnite signifikantna e povrzanosta so polot i preosetlivosta na hrana. 25 20 15 10 5 0 so bez 2.5% od decata so alergija od insekti posle ubod na insekt se javuvaat ko`ni promeni.7% 75. alergija od insekti referiraat 22. Tie uka`uvaat na povisoka prevalencija na sistemskite reakcii kaj vozrasnite vo odnos na decata.3%. nitu kaj decata. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii Alergijata od insekti ne e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite.2% od ispitanicite so preosetlivost na hrana.4.05) (grafik 165). atopiskiot satatus.5% se razviva sistemska reakcija (grafik 164). Kaj 45.5% Ko`na reakcija Sistemska reakcija Grafik 164.2% Grafik 165.: Alergiskite bolesti vo R.7% od vozrasnite so alergija od insekti.3% 54. a sistemska reakcija 75.05).2% od ispitanicite koi ne referirale preosetlivost na nekoj vid hrana (p < 0. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti Na{ite podatoci vo odnos na klini~kite manifestacii na alergijata od insekti se sovpa|aat so podatocite od literaturata.9. 80 60 40 20 0 Vozrasni Deca 24.Cvetanov V i sor. Distribucija na ko`nite i sistemskite alergiski reakcii posle ubod od insekt kaj vozrasnite i decata 8. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite so i bez preosetlivost na hrana 218 Institut za medicina na trudot . Taka. {to se sovpa|a so rezultatite od istra`uvawata na Golden vo SAD.5% 45. Ko`ni manifestacii posle ubod od insekt referiraat 24. a kaj 54. pu{eweto i `ivotot vo urbana sredina (p > 0. odnosno samo 2.3. Statisti~kata analiza ne poka`uva zna~ajna povrzanost na alergijata od insekti so familijarnata istorija za alergiski bolesti.9.

9%). Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 7.1%). pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. Od druga strana. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultnata populacija iznesuva 2. Ohrid) ja ostava mo`nosta za nerealno prika`uvawe na sostojbata {to ne se isklu~uva pri epidemiolo{kite studii {to se baziraat na samoreferirawe na simptomite. Pojavata na alergijata od insekti ne poka`uva statisti~ki zna~ajna povrzanost so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite ispitanici.8% i e nezna~itelno povisoka kaj devoj~iwata (4. dodeka povrzanosta so atopiskiot status i drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori e nesignifikantna. `ivotot vo urbana sredina.5%. doeweto i vremetraeweto na doeweto. rodilnata te`ina. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj detskata populacija iznesuva 3. 3. Prevalencijata na alergijata od insekti vo op{tata populacija iznesuva 3.4%) otkolku kaj mom~iwata (3. nitu kaj decata.3% 2. Zaklu~oci 1. Visokata prevalenija na alergijata od insekti kaj ispitanicite od Dojran (vozrasnite i decata) mo`ebi se dol`i na pogolemata mo`nost za kontakt i senzibilizacija na ubod od insekti so ogled na klimatskite karakteristiki na toa podra~je. 2. 5. alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj onie deca so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. prestojot vo jasli ili gradinka i eksponiranosta na pasivno pu{ewe ne poka`uva statisti~ka zna~ajnost (p > 0.05) (grafik 166). sporedbata so prevalencijata so drugite gradovi (pr.8%) vo odnos na ma`ite (1. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata so i bez pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti 8. Alergijata od insekti kaj vozrasnite e signifikantno po~esta kaj licata so alergija na hrana.1%). Sistemskite reakcii posle ubod od insekt se po~esti kaj vozrasnite so alergija od insekti vo odnos na decata.Alergija od insekti Nasproti ovie rezultati utvrdeni kaj vozrasnite ispitanici. polot. povisoka e kaj `enite (3.9%) vo odnos na ma`ite (1.05).10. 14 12 10 8 6 4 2 0 13.1% so bez Grafik 166.1%. klini~ka imunologija i alergologija 219 . 4. 6. taa signifikantno povisoka kaj `enite (3.

SofiÔ: Znanie EOOD 2003. et al. 61(1): 15-21. Doki} D. Computational tools for the study of allergy. A revised nomenclature for allergy. Vital and Health Statistics. Mileva @. 42 (9). Insektengifthyposensibilisierung beim niedergelassenen Dermatologen – Rückblick auf die Erfahrungen von vierzehn Jahren. Meissner-Kraemer M. Ilgner M. Der Deutsche Dermatologe 1994. 2. Allergy 2003. Allergy 2001. 12. AlergiÔ kÝm insekti.. Bousquet J et al. Brusic V. 9.11. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. 124: 447-453. Miller RL. 3. Makedonija. St. Cvetanov V. Vo: NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Fact Stats A-Z. 56: 140-141. Risteska-Ku~ S i sor. Karaxinska-Bislimovska J. AAAAI Board of Directors: Anaphylaxis in schools and other childcare settings. Literatura 1. Alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. cdc. No 13. 20-30.htm. Am Fam Physician 2003. 7. 11. 220 Institut za medicina na trudot . New development in the diagnosis and treatment of Hymenoptera venom allergy. Asthma and Immunology (AAAAI). The results of a retrospective study in 178 patients. 67: 2541-2546. Zagora: Znanie EOOD 1999. Safety of rush insect venom immunotherapy. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. 4. Makedonski medicinski pregled 2003. Gendej SM.gov/nchs/fastats/allergies. Petrovsky N. Cvetanov V. prvo od vakov tip za alergijata od insekti vo R. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe. American Academy of Allergy. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Tüttenberg HW. Archives of Internal Medicine 2001. Skopje: EDIT 1992. 13. Web: http://www. ur. kako i za idnite epidemiolo{ki studii za ovoj alergiski entitet. E`ova N. 483-485. Wenzel J. 15. 8. Skopje: MEDIS-informatika 1998. Int Arch Allergy Immunol 2001. Bauer R et al. Ghatak AT. 163-173. CDC. Neugut AL. 1999. Stinging Insect Allergy. Imunoterapija. Makedonija 8. Golden DB. Anaphylaxis in the United States: An investigations into its epidemiology. Müller UR. Hourihane JO’B. 56 (9): 813-824. 102 (2): 173-176. Trandafilovski P.: Alergiskite bolesti vo R. Alergiski bolesti-lekuvawe. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Johansson SGO. 142-148. 8. 10. 14.. 58 (11): 1176-1180. Allergy 2003. 5. Döring HF. 58: 1083-1092. Makedonija pretstavuvaat pojdovna osnova za globalno i organizirano re{avawe na problemot na alergijata od insekti vo na{ata zemja. Gavrilovski M. Mileva @. Milkovska S. Series 10.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . Balabanova M. 6. a povrzanosta so drugite ispituvani faktori e statisti~ki nesignifikantna.

Poglavje G G. Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti .

222 .

kako i izgubenite rabotni i u~ili{ni denovi i vlo{eniot kvalitet na `ivotot pretstavuvaat zna~aen finansiski problem za bolnite i nivnite semejstva.5 . Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1996 god. Vo sekoj slu~aj. klini~ka imunologija i alergologija 223 . Spored istra`uvawata vo Velika Britanija tro{okot za farmakolo{kiot tretman na bolniot so astma se procenuva na 5. Sezonski alergiski rinit vo R. koi{to vo golema merka se predizvikani od ekstenzivnata primena na sistemskite antihistaminici i nivnoto zna~ajno vlijanie na psihomotornite funkcii. odnosno 28 milioni denovi so reducirani rabotni i u~ili{ni aktivnosti. odnosno pretstavuva su{tinski del od semejniot buxet.1. Alergiski rinit Alergiskiot rinit ne e `ivotno-zagrozuva~ka bolest. ambulantskoto i bolni~koto lekuvawe. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma Golemiot porast na za~estenosta na alergiskite bolesti vo poslednive tri decenii predizvikuva seriozni socioekonomski implikacii i go potvrduva predviduvaweto deka XXI vek }e bide vek na alergiskite bolesti. Rezultatite od nekoi studii za tro{ocite predizvikani od tretmanot na alergiskiot rinit uka`uvaat deka ASIT sprovedena vo tekot na tri godini e ekonomski poprifatliva za pacientite senzibilizirani na polenite i doma{nite mikrokrle`i. Indirektnite tro{oci gi vklu~uvaat efektite na bolesta. Makedonija dosega nemame soznanija za objaveni podatoci za direktnite i indirektnite tro{oci predizvikani od alergiskiot rinit. e procenet na 2. 1. no ima zna~aen socioekonomski impakt so ogled na negovata visoka i raste~ka prevalencija i golemite direktni i indirektni tro{oci {to gi predizvikuva. tretman i rehabilitacija. na `ivotnite i rabotnite aktivnosti. Direktnite i indirektnite tro{oci za nivnoto dijagnosticirawe. Se procenuva deka vo istata godina alergiskiot rinitis e odgovoren za 10 milioni izgubeni denovi na rabota ili u~ili{te. koi{to ~esto go pridru`uvaat alergiskiot rinitis. Direktnite tro{oci za alergiskite bolesti se odreduvaat polesno vo sporedba so indirektnite.7 milijardi dolari. ]e se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. odnosno gi vklu~uvaat tro{ocite za lekovite. kako i za op{testvoto vo celost.3 milijardi dolari. ekspertite od javnoto zdravstvo go objasnuvaat primarno so zgolemuvaweto na indirektnite tro{oci. Makedonija Vo R.1. 1. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1995 god.5% od vkupniot prihod vo semejstvoto. Skoro dvojniot porast na procenetiot vkupen tro{ok vo odnos na prethodnata godina. a ~ii simptomi se neadekvatno kontrolirani so farmakolo{kata terapija.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 1. e procenet na 5.1.0. a izborot na terapiskiot modalitet zavisi od negovata efikasnost bazirana na dokazi i ekonomskata prifatlivost. podatocite za ra{irenosta na alergiskiot rinit i od nego predizvikanite tro{oci uka`uvaat na negovoto javnozdravstveno zna~ewe. odnosno negativnite ekonomski efekti na poedine~no i op{testveno nivo. Vo navedeniot iznos ne se vklu~eni tro{ocite za sinuzitisot i astmata.14.

00 den (5 €) 1. so lekovite registrirani vo R. Cetirizin (1.00 den (17 €) Podatocite od tabela 22 i 23 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR se dvi`i od 5 do 19 evra kaj vozrasnite.5 €) 1. {to sekako deka nitu oddaleku ne dava jasna slika za finansiskoto optovaruvawe na edno na{e semejstvo vo koe ima zabolen od astma ili alergiski rinit. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na CAR.00 den (3. Makedonija. Makedonija obideme dosta segmentirano da odredime samo del od direktnite farmakolo{ki tro{oci.12 god (tabela 25). kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti (na pr.5 do 17 evra kaj decata.5 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) + Tbl. Na tabela 22 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 . Celogodi{en alergiski rinit vo R. odnosno od 3. kratok kurs na oralni kortikosteroidi) koi{to se primenuvaat vo tretmanot na SAR vo nekoi slu~ai. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat deka SAR e naj~estata alergiska bolest i vo R.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4.00 den (19 €) Tabela 23. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za tretmanot na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit. Cetirizin (1. 1. Spored rezultatite od pove}e studii SAR e naj~estata alergiska bolest kaj vozrasnite i kaj decata vo mnogu zemji vo svetot. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Tbl. isto taka se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god.Cvetanov V i sor.2.5 sk) Mese~en tro{ok 300.12 god (tabela 23).1. Tabela 22.000.100. Cetirizin (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 200. Makedonija Na Tabela 24 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 . 224 Institut za medicina na trudot . so lekovite registrirani vo R. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj deca na vozrast 4 -12 godini Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Sir. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na SAR se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god.

Cetirizin (1. kratok kurs na oralni kortikosteroidi). vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za tretmanot na sinuzitisot koj{to vo golem broj slu~ai go pridru`uva CAR.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 24. indirektni i vkupen tro{ok za astmata vo 2000 god vo 15 zemji od Evropskata Unija.00 (13 €) 1.000. klini~ka imunologija i alergologija . Bronhijalna astma Spored podatocite od Evropskata bela kniga za belite drobovi (European Lung White Book) vkupniot tro{ok za astmata vo toga{nite 15 zemji-~lenki na Evropskata Unija. Norve{ka i [vajcarija vo 2000 god.754 milioni 17.2.5 do 17 evra kaj decata.7 milijardi evra (tabela 26). Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za smiruvawe na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Tbl.641 milioni 9. Tabela 26. Cetirizin (1 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Sir.5 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Tbl. Isto taka.900.00 den (17 €) Srednote`ok/te`ok Podatocite od tabelite 24 i 25 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR se dvi`i od 5 do 30 evra kaj vozrasnite.00 (13 €) 1.5 sk) Mese~en tro{ok 300.00 den (30 €) Srednote`ok/te`ok Tabela 25.00 den (3.5 €) ili 780.765 milioni 507 milioni 3. kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti koi{to se primenuvaat vo tretmanot na CAR vo nekoi slu~ai (na pr.7 milijardi 225 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. iznesuval 17. Direktni. Norve{ka i [vajcarija Vid na tro{oci Ambulantsko lekuvawe Bolni~ko lekuvawe Medikamenti Izgubeni rabotni denovi Vkupen tro{ok Iznos (€) 3. Cetirizin (1.00 den (5 €) 780. odnosno od 3. Cetirizin (1 sk) Mese~en tro{ok 200. 1.12 godini Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Sir. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj deca na vozrast 4 .

Makedonija Podatocite od godi{nite izve{tai na SZO od poslednata decenija na minatiot vek uka`uvaat deka tro{ocite predizvikani od astmata {irum svetot gi nadminuvaat tro{ocite predizvikani od tuberkulozata i steknatiot imunodeficienten sindrom (AIDS) zaedno. 1. 226 Institut za medicina na trudot . Makedonija Vo na{ata zemja dosega ne se objaveni podatoci za direktnite ili indirektnite tro{oci predizvikani od astmata.: Alergiskite bolesti vo R. Podatocite od istra`uvawata vo SAD uka`uvaat na okolu 10 milioni izgubeni u~ili{ni denovi kaj decata so astma.Cvetanov V i sor.8 milijardi dolari. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 7 i prilog 8. Spored podatocite od Velika Britanija brojot na recepti za inhalatornite kortikosteroidi e zgolemen od 1. odnosno dvojno pove}e izgubeni u~ili{ni denovi vo sporedba so decata koi{to nemaat astma.1. so lekovite registrirani vo R. Poseben problem vo toj pogled pretstavuva astmata povrzana so rabotata (work-related asthma) kade {to rabotnoto mesto e pottiknuva~ot ili predizvikuva~ot na simptomite. istra`uvawata od SAD uka`uvaat deka okolu 30% od decata so astma poka`uvaat nekoj stepen na ograni~uvawe na fizi~kata aktivnost {to se sretnuva kaj okolu 5% od decata koi{to nemaat astma. od {to 9. a 0.6 milijardi dolari. Godi{nite tro{oci za astmata vo SAD iznesuvaat 12. Isto taka.2 miliono vo 1980 god. Godi{niot tro{ok za lekuvawe na astmata i odsustvuvaweto od rabota i u~ili{te vo Velika Britanija iznesuva okolu 1. Se smeta deka vo zvani~nite izve{tai za otsustvo od rabota vo navedenite zemji slu~aite so astma pomalku se prika`uvaat vo odnos na vistinskiot broj so ogled na tendencijata na vrabotenite akutnite egzacerbacii na astmata da gi pretstavuvaat kako respiratorni infekcii poradi strav od gubitok na rabotnoto mesto. 1.9 milijardi dolari indirektnite morbiditetni tro{oci. a vo Avstralija okolu 460 milioni dolari. vo {to ne se vklu~eni tro{ocite na licata so privatno zdravstveno osiguruvawe. a na Tabela 28 mese~nite tro{oci kaj decata na vozrast pomala od 5 god. na 7 milioni vo 1992 god.2. Bronhijalna astma vo R.9 milijardi dolari indirektnite mortalitetni tro{oci.Kolaborativen centar na SZO . Podatocite od zvani~nite godi{ni izve{tai uka`uvaat deka tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na astmata vo Francija i Velika Britanija vo poslednite dve decenii se nekolkukratno zgolemeni. Na tabela 27 se prika`ani mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na astmata kaj vozrasnite i decata na vozrast pogolema od 5 god. Astmata pretstavuva naj~esta pri~ina za otsustvo od rabota vo Velika Britanija i Avstralija. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na astma se temelat na preporakite na Global Initiative for Asthma (GINA) od 2004 god.8 milijardi dolari se direktnite tro{oci.

Vo tro{ocite ne se vklu~en tro{ocite za medikamentite koi{to se primenuvaat vo tretmanot na akutnite egzacerbacii na astmata (antibiotici.1300 evra po pacient kaj vozrasnite i kaj decata na vozrast pogolema od 5 god.00 den (30 €) Srednote{ka perzistentna Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (3 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5. Spored toa.000.00 den (15 €) 1800.00 den (110 €) Tabela 28.200. Dobienite podatoci se vo rang na podatocite od istra`uvawata spored koi prose~niot vkupen (direkten i indirekten) godi{en tro{ok godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite od Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra 1. Zaklu~oci 1. klini~ka imunologija i alergologija 227 .00 den (30 €) Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5. godi{niot to{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata mo`e da se proceni na 360 . Dobienite podatoci za mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma uka`uvaat na zna~ajno finansisko optovaruvawe na bolnite.800. odnosno na 180 . sistemski kortikosteroidi. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj deca < 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Srednote{ka perzistentna Te{ka perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 950.00 den (85 €) Te{ka perzistentna 7. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni i deca > 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 1.200.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 27. bronhodilatatori i dr).3.00 den (85 €) Podatocite od tabela 27 i 28 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata se dvi`i od 30 do 110 evra po pacient kaj vozrasnite. odnosno od 15 do 85 evra po pacient kaj decata. kako i na op{testvoto vo celina.1000 evra po pacient kaj decata na vozrast pomala od 5 god.

National Institutes of Health. Economic evaluation of specific immunotherapy versus symptomatic treatment of allergic rhinitis in Germany. Am J Managed Care 1996. and Blood Institute 2004. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon.00 den. social. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiskata specifi~na imunoterapija. and economic evaluation. Eur Respir Mon 2003. Annesi I. Action asthma: the occurrence and cost of asthma. 3. a za SAR kaj deca 200.. 1991. European Lung White Book. isto taka vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika. 2: 11-26. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. 7. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma Workshop Report 2001 in collaboration with the World Health Organisation. West Sussex. The costs of allergic rhinitis.00 den.Cvetanov V i sor. Makedonija zasega ne postojat poseriozni studii za visinata na tro{ocite i ekonomskiot aspekt vo vrska so alergiskite bolesti.4. 2: 285–290. 4.00 den. Lung. 8 (23): 125. United Kingdom: Cambridge Medical Publications. 5. 49 (Suppl 19) :5-34..who. Viegi G. 2000. 1990.00-1.00-1. 4. 1989/1990 National Health Survey: asthma and other respiratory conditions. Matteelli G. a vo zavisnost od te`inata na bolesta. Burden of Asthma. 3. 1994. 13. Action against asthma. 308: 838-842.900.800. 2. vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. Vo R. Za celosna procenka na vkupnite .direktni i indirektni tro{oci povrzani so tretmanot na naj~estite alergiski zaboluvawa.0. 17: 3752. Canonica GW. Pharmacoeconomics 2000. National Heart. 6. Makedonija 2. Global Initiative for Asthma. Bronchial asthma. Allergy.Kolaborativen centar na SZO 8.00-1.100. Mak med pregled 2001.int/inf-fs/en/fact206. 55 (Suplement 47): 15-17.000. Institut za medicina na trudot . 6. Schaedlich PK. Revised January 2000. mese~no. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma. Integrated care for asthma: a clinical. Brecht JG. 14.00-7. A strategic plan for the Department of Health and Human Services. Australian Bureau of Statistics. Epidemiology of asthma. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni.000. Allergy 2002. Grampian Asthma Study of Integrated Care (GRASSIC). BMJ 1994. Kaj decata na vozrast pogolema od 5 god. iznesuvaat 1. 10. World Health Organization (WHO).: Alergiskite bolesti vo R. neophodno e da se sprovedat dopolnitelni istra`uvawa so koi }e se definira efektivnosta i efikasnosta na neophodnite postapki i dijagnosti~ko-terapevtski protokoli.00 den. Cvetanov V. DC: Department of Health and Human Services.html. 12. tie iznesuvaat 950. Lausanne 2003.005. 11.00 den. Literatura 1. 1. 5. 228 . http:// www.00 den. 9.00-1. 75: 5-7. Australian Cat No 4373. Washington.200. Ross RN. mese~no. a za CAR kaj deca 200. Simpozium Specifi~na imunoterapija.000. WHO Fact Sheet No 206. European Respiratory Society Journals & European Lung Foundation. Verojatno ovoj aspekt nema da bide izostavuvan u{te dolgo vreme. International Consensus Report on the Diagnosis and Management of Rhinitis.

90: 939-944. Common Data Set 1995. Office of National Statistics. Richards N. National Asthma Campaign. 18. Where next in basic asthma research? A National Asthma Campaign consultation on basic asthma strategy. Eur Respir J 1999. Neville RG. Risteska-Kuc S. In: Georgieva L. Asthma Enterprises Ltd. 14: 605-609. Grag R. Fowler MG. Key Health Statistics from General Practice 1996. Occupational Lung Diseases as a Public Health Problem. 19. Global Initiative for Asthma. 1998. No 1. Karadzinska-Bislimovska J. Asthma Management Program. klini~ka imunologija i alergologija 229 . Newacheck PW. 17. Impact of childhood asthma on health. 22. National Institutes of Health. Pediatrics 1992. and Blood Institute 2004. Institute of Public Health. Series MB6. London.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 15. School functioning of US children with asthma. Burazeri G (ed): Health Determinants in the Scope of New Public Health. Lung. 21. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 16. Davenport MG. 7: 93-133. 20. London. The Stationery Office. Taylor WR. Pediatrics 1992. Sofia. National Heart. London. Minov J. 2001. 2005. Pearson MG. 1996. 90: 657-662. A cost analysis on the pattern of asthma prescribing in the UK. Dept of Health. et al.

230 .

Poglavje D D. Dodatoci .

232 .

Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na borot obilno se zastapeni. Bor (Pinus nigra) Bor Polenovi zrna Crniot bor e zimzeleno drvo visoko do 40 m. klini~ka imunologija i alergologija 233 .1800 m. {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Go ima vo ju`na Evropa. Makedonija e zastapen na nadmorska viso~ina od 1000 . Polenovite zrna se karakteriziraat so vozdu{ni meuri.Prilozi Dab (Quercus petraea) Dab Trikolpatno polenovo zrno Dabot gorun e listopadno drvo visoko 25 . Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na dabot obilno se zastapeni. a vo R.30 m. a potoa stanuva jajcevidna. Kaj mladite stebla kro{nata e piramidalna. {iroko razgraneta. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. so horizontalno zaramnet vrv. a se sre}ava vo bukoviot region. Vo R.

Makedonija Smreka (Juniperus sabinoides) Smreka Inaperturatno polenovo zrno Planinskata smreka e zimzelena grmu{ka ili nisko drvo.Kolaborativen centar na SZO . visoko do 6 m. Kaj nas e zastapena po varovni~kite kamewari i karpi vo zapadniot del na Makedonija. osobeno zna~ajna vo Severna Amerika. II. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na familijata kiparisi-smreki obilno se zastapeni. Makedonija e prisutno vo site kotlini. Polen od pleveli Kiselec (Rumex sp. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na kiselecot obilno se zastapeni. Vo R.40 sm.) Kiselec Trikolpatno polenovo zrna Obi~eniot kiselec ({tavej) e ednogodi{no rastenie visoko 10 .Cvetanov V i sor. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas.: Alergiskite bolesti vo R. 234 Institut za medicina na trudot .

Prilozi Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna I. Buka (Fagus sylvatica) Buka Triporatno polenovo zrno Obi~nata buka e listopadno drvo visoko do 30 m so kro{na bogata so lisna masa. Vo vozduhot na site istra`uvani gradovi se registrirani polenovi zrna na bukata. Vo R. klini~ka imunologija i alergologija 235 . Makedonija e zastapeno po site planini na nadmorska viso~ina od 800 .50 mkm). {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2000 m.30 m. koi se istaknuvaat so svojata golemina (dijametar od 40 . a se sre}ava vo bukoviot region. Vo R. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal. raspostraneto vo sredna i zapadna Evropa. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na brezata obilno se zastapeni. Polen od drvenesti rastenija Breza (Betula pendula) Breza Triporatno polenovo zrno Brezata e listopadno drvo visoko 25 .

Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na koprivata obilno se zastapeni. [tir (Amarantus sp. Makedonija e prisutno vo site kotlini.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. Ovie polenovi zrna se zna~ajno pomali od drugite. Makedonija prisuten vo site kotlini.Kolaborativen centar na SZO .) [tir Mnoguporatni polenovi zrna [tirot e ednogodi{no rastenie visoko 30 . Vo R. Vo R. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na {tirovite obilno se zastapeni. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. 236 Institut za medicina na trudot .130 sm. Makedonija Obi~na kopriva (Urtica dioica) Kopriva Poratni polenovi zrna Obi~nata kopriva e mnogugodi{no rastenie visoko do 2 m.

Trevi (fam. Makedonija e prisutno vo site kotlini. Poaceae Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Poaceae) Livadska livadarka (Poa pratensis) Ma~kina opa{ka (Phleum prаtense) Trevestite rastenija (Fam. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. klini~ka imunologija i alergologija 237 .40 sm. Vo R. Monoporatno polenovo zrno od fam. Poaceae) pretstavuvaat edna golema grupa monokotilni rastenija vo koja se opfateni ednogodi{ni i pove}egodi{ni trevesti rastenija. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na gluvar~eto se zastapeni kratok vremenski period.Prilozi Gluvar~e (Taraxacum officinale) Gluvar~e Polenovi zrna Gluvar~eto e ednogodi{no rastenie visoko 10 . III.

ne. 2.parno 2. ne.ne#. reden broj ---------INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT data_____________ -Centar za alergija PRA[ALNIK Ime. ne. da g) drugo (hemiski {tetnosti . 2. 2. da 6. da: 13.Kolaborativen centar na SZO .. industriski zagaduva~i 3.ne#. ku~e 2.Cvetanov V i sor. 2 da: _______________________________________________________________________________________ za onie {to ne rabotat. sta`: _____________ Tel.. ne. da: g) te~ewe 1. preminete na pra{awe br 22 12. ne 2. ne 2. izduvni gasovi 4. ne. 2.smet 2. ma~e 3. ne 2. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot-------------Do koj mesec traat ?------------- 238 Institut za medicina na trudot . penzioner Vkupen rab. drugo_________ 1. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel.papagal 4. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. ne. Kakov vid na zatopluvawe koristite? 3. ne.. drugo__________ 8. ne. Koi doma{ni milenici? 1. ku}a 2. da. da: 1. Dali pu{ite? 1. preminete na pra{awe broj 18 15. ne 2. da 4. drugo________ a) `iveali{teto 1. preminete na pra{awe br 11 9. : _____________Stru~na podgotovka: ________________ Dali ste: 1. Dali vo `iveali{teto ima doma{ni milenici? ako e . Dali imate problemi so nosot 1. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. da: ako e . preminete na pra{awe br 6 5. rabota:_______________________ Etni~ka pripadnost_______________ 1. selo 2..ne#. da v) visoki temperaturi 1. stan 2. nevraboten 3. ne. 2. 2.Dali okolinata vo koja `iveete e zagadena ? ako e . Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. 2. 2.Kade `ivete? 1. ne. da: b) okolinata: 1. drva 3. da ______________________________________________________________________________________ 11. da b) vlaga 1.ne#. vraboten (kade?______________________) 2. Makedonija Prilog 2. 2. grad 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 14 . preminete na pra{awe br 8 7. Koe e va{ato rabotnoto mesto?________________Kolku godini rabotite tuka ?______ 10 Dali na rabotnoto mesto ima : a) pra{ina 1. ne. da: ako e . b) kivawe 1. zra~ewa itn):__________________________ 1.: Alergiskite bolesti vo R. 2.Dali ima zelenilo vo: 1. da: v) jade` 1. struja 4.

2.. da: 31. ne. 2. da: v)veter 1. da: b) o~ite 1. 2. da: b) za~adeni prostorii 1.ne#. da: v) ka{lica 1. da: v) ko`ata 1. 2. 2. 2. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. da: b)studen vozduh 1. ne. 2. 2. 2. 2. ne. . 2. preku celata godina 27. Dali zaedno so problemite na nosot imate i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. da: g) otoci 1. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. da: 17. 2. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. 2. da: v) otoci 1.. 2. Dali imate problemi so o~ite? 1. ne. da: _ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ne.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. da: ako e . ne. da: ako e . ne. ne. 2. Dali imate problemi so belite drobovi? 1. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 36. ne. da: 21. ne.. ne. preminete na pra{awe broj 28 26.ne#prejdete na pra{awe broj 38 34. da: c) stegawe 1. sekojdnevno 2.leto? 1. da: ako e . da: b) svirewe vo gradi 1. ne. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 32. ne. ne. da: g) iska{luvawe 1. 2. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a) nedostatok na vozduh 1. da: b) trevi 1. preminete na pra{awe broj 33 30. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1.Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: a) solzewe 1. ne. klini~ka imunologija i alergologija 239 . ne. ne.Prilozi 16. da: 19.retko 28. ne. 2. da: g) drugo________ 1. ne. da: __________________________________________________________________________________ 29. da: g) drugo: _________ 1.ne#. ne.ne#. 2. da: 24. da: b) crvenilo 1. ne. ne. 2. da: 18. ne. 2. ne. 2. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. ne. 2. da: _________________________________________________________________________________ 33 Dali imate problemi so ko`ata? 1.leto? 1. 2. nekolku pati mese~no 4. ne. da: 35. ne.leto 2. nekolku pati nedelno 3. 2.. da: g) drugo_________ 1. da: b) jade` 1. da: ako e . preminete na pra{awe broj 29 23.Dali problemite se provociraat od: a) fizi~ki napor 1. prolet. ne. 2. 2. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. 2. 2. ne. Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. ne. 2. 2. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . 2. ne. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1. ne. da: 20. da: v) na rabota 1. 2. 2. da: __________________________________________________________________________________ 22. Dali tie se povtoruvaat: 1. ne. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 25. 2. da: v) jade` 1.

2. 2. Makedonija 37. astma 2. isipi 2. alergiska kivavica 3.Kolaborativen centar na SZO . ne. ne.alergija na lekovi 6. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. otoci 3. 2. drugo______________ navedete go lekot________________________________ ako e . 240 Institut za medicina na trudot . Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj vas se javile: 1. da b) ubod od insekti____________ 1. ne.Cvetanov V i sor. 2. ne. da __________________________________________________________________________________ 38. onesvestuvawe 6. Dali vo familijata (krvna vrska) imate bolni od alergiski zaboluvawa: 1. da g) drugo_______ 1. isipi 4.: Alergiskite bolesti vo R. ne. da v) materii od rabotno mesto_________ 1. gu{ewe 4. Dali sega koristite lekovi? 1. 2. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 40..da# navedete go lekot 39. proliv 5. alergija na insekti 5.

parno 2.Dali vo prvata godina od `ivotot deteto bilo bolno od 1. na vreme 2. Dali vo tekot na bremenosta majkata a) pu{ela b) zemala lekovi v) bila izlo`ena na stres g) imala zdravstveni problemi 1. da 2. da ako e . tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel. Dali ima vlaga vo `iveali{teto 1.ka{lici 2. ne. Apgar indeks pri ra|awe _____________ 4. 2. selo 2. da 2. da: 1. ku}a 1. normalno 2. na tatkoto_________________ Etni~ka pripadnost 1.Kade `ivee deteto? 12. Kakov vid na zatopluvawe se koristi? 1. ne. grad 1. ne. vakuum 4. Te`ina pri ra|awe ______________dol`ina pri ra|awe_________ 5. ne. gradinka ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ 11. ne. stan 2.Dali pri ishranata deteto imalo problemi: a) od mlekoto 1. 2. Kakov zagaduva~ postoi ? 1.. na majkata_______________2. vospalenija na ko`ata 6. da 2. : _____________ Stru~na podgotovka: 1 na majkata_______________2 na tatkoto_________________ Rabotno mesto: 1. 2. da 13. Dali deteto `ivee vo familija so pove}e deca 1. struja 14. ne. izduvni gasovi 4.Kolku vreme bilo doeno____________ 7. ne. smet 2.ne#.na majkata_______________2. da 2.Dali okolinata vo koja `ivee deteto e zagadena ? ako e . da b) pri voveduvawe na nov vid hrana 1. vospalenie na belite drobovi 3. carski rez 3. 2. 1. 2. Dali deteto odelo vo 1. 2. klini~ka imunologija i alergologija 241 . preminete na pra{awe br 7 6.. ne. vospalenie na nosot 4. industriski zagaduva~i 3. preminete na pra{awe br 17 16. 2. 2. prolivi 5. ne. drugo________ 1. drugo________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na.ne#. drugo__________________ 9. Dali deteto bilo doeno 1. na tatkoto________________ reden broj ---------data_____________ 1. 2.Prilozi Prilog 3 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija PRA[ALNIK (ZA DECA) Ime. ne. jasli 2. da (od koja hrana?________________________) 8. ne. ne.Dali ima zelenilo vo: a) `iveali{teto b) okolinata: 15. da: 1. 1. forceps 3. da 4. Kako e rodeno deteto? 1. drva 3. da 10. pred vreme 1. 1.

2. 2. da 21.papagal 1. da: 242 Institut za medicina na trudot . da: v) ko`ata 1. Dali roditelite ili ~len na familijata rabotivo domot kade {to `ivee deteto? ako e . ne. ne. da g) visoka temperatura 1. ne. ne. Dali deteto ima problemi so nosot 1. da: ako e . 2. Dali vo `iveali{teto na deteto ima doma{ni milenici? ako e . preminete na pra{awe broj 40 34. 1. da: b) kivawe 1. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. da: 2. da d) buka 1. ne. da: __________________________________________________________________________________ 33. 2 da: 2. Dali zaedno so problemite na nosot deteto ima i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. 2. 2. ne._____ 19. 2. da: 31 Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. ne. da: d) stegawe 1. ne. da: g) iska{luvawe 1. ne. ne. da: g) drugo: _________ 1. ne. da |) drugo____________________ 1. ne. ne. 2. ku~e 2. 2. 2.ne#. ne. ne. ne. 2. ne. Makedonija 17.ne#. da: 32. 2. ne. ne. da: b) za~adeni prostorii 1.. da v) hemiski materii 1. 2. da: ako e . 2.: Alergiskite bolesti vo R.ne#. ne. 2. 2. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1. 2. 2. da: b)svirewe vo gradi 1... ako e . ne. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. 2. preminete na pra{awe br 33 23. da: 29. da 4.Kolaborativen centar na SZO . 2.. 2. 2. ma~e 3. da: v) jade` 1. da __________________________________________________________________________________ 22. da: v) ka{lica 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 25. 2. ne. ne. ne. ne. da b) vlaga 1.ne#.ne#. preminete na pra{awe br 19 18. 2. ne. ne. 2. da: b) trevi 1.Dali pu{at vo domot na deteto: a) majkata b) tatkoto v) drug 1.. 2. ne. da: g) te~ewe 1. Koi doma{ni milenici? 1. da: b) o~ite 1.Cvetanov V i sor. drrugo. preminete na pra{awe broj 29 26. ne. ne. 2. 2. ne. da 20. 2. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a)nedostatok na vozduh 1. ne. Dali pri izvr{uvawe na rabotata vo domot se sozdava i ima: a) pra{ina 1. ne. Dali deteto ima problemi so belite drobovi 1. da: 24. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. 2. da: 28. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. da 2. 1. 2. preminete na pra{awe br 22 1. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot________ Do koj mesec traat ?_______ 27. da: 30. ne.

2. preminete na pra{awe broj 44 41. ne. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj deteto se javile: 1. 2.Dali problemite se provociraat od: a)fizi~ki napor 1. ne. ne. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1.. 2. ne.ne#.Prilozi 35. 2.leto 2. 2. alergiska kivavica 3. ne.retko 39.alergija na lekovi 6. da: g) drugo_________ 1.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. 2. 2. Dali sega deteto koristi lekovi? 1. nekolku pati mese~no 4. ne. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. prolet. da: ako e .. da: __________________________________________________________________________________________ ______________ 44. nekolku pati nedelno 3.ne#. da b) ubod od insekti____________ 1. ne. 2. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 51. drugo________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: c) solzewe 1. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. da: 42. da: ako e . Dali vo familijata na deteto (krvna vrska) ima bolni od alergiski zaboluvawa: 1.onesvestuvawe 6. 2. proliv 5. da __________________________________________________________________________________ 49. drugo_______________ navedete go lekot________________________________ _______________________________________________________________________________________ ako e . 2.da# navedete go lekot 50. otoci 3. 2. da g) drugo_______ 1. da: g) otoci 1. 2. ne. da: 46. ne. ne.leto? 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 43. da: ____________________________________________________________________________________ 40. alergija na insekti 5. preku celata godina 38. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . ne. isipi 4.. ne. Dali deteto ima problemi so o~ite? 1. gu{ewe 4. 2. 2. preminete na pra{awe broj 49 45. ne. 2. da: v)veter 1. isipi 2. da ako e . da: b)studen vozduh 1. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 36. ne. ne. ne. ne.ne#. da: 48. 2. da: v) otoci 1. da: g) drugo________ 1. da: b) crvenilo 1. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. ne. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 47. 2. 2.. ne. sekojdnevno 2. 2. ne. klini~ka imunologija i alergologija 243 .leto? 1. ne. Dali tie se povtoruvaat: 1. preminete na pra{awe broj 40 37. da: v) jade` 1. astma 2. da: d) jade` 1. Dali deteto ima problemi so ko`ata 1.

10x10 mg Sir. 5 mg/ml Tbl. 1 mg/ml Tbl.00 103. 271.00 161. 25 mg Sir.00 120. 1 mg/ml Tbl.00 240.00 74.00 183.00 55. 10x10 mg Sir. 1x1 dn. 10 x 20 mg/2 ml mast 1% 20gr. Tbl. 1x1 dn.00 Difenhidramin Dimidril* (Pliva) H1 blokatori bez izrazeno sedativno dejstvo Cetirizin Cetirizin* (Replekfarm) Letizen* Tbl. 1x1 dn. nadvore{no 3x1 dn. 1x1 dn.00 169. 1x1 dn. 20x10 mg Sir. 20x10 mg Tbl.00 196. Tbl. 1x1 dn. 1x1 dn.00 118.00 68. Makedonija Prilog 4 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na alergiskiot rinitis i alergiskiot rinokonjunktivitis Generi~ko ime Komercijalno ime Galenska forma Dozirawe Cena (denari) Sistemski antihistaminici H1 blokatori so sedativno dejstvo Hloropiramin Sinopen* (Pliva) Amp. 10x10 mg Sir. 5 mg/ml Tbl. 10x10 mg Sir. 1x1 dn. 244 Institut za medicina na trudot . 5 mg/ml Tbl. 1x1 dn. 10x10 mg 1x1 dn. 1x1 dn.: Alergiskite bolesti vo R.00 384. 183. 10 mg/5ml 1-2/dn. 3x1 dn.00 Loratadin Loratadin* (Alkaloid) Loratadin* (Lek) Loratadin* (Replekfarm) Rinolan** (Pliva) Desloratadin Levocetirizin Aerius*** Xysal*** Tbl.Kolaborativen centar na SZO . 1x1 dn.00 205.Cvetanov V i sor. 1x1 dn.00 179.00 242. 30x10 mg Tbl.

2006 god. vo nos Sprej za nos 2x1 inh.Prilozi Preparati za lokalna aplikacija Kromolini Natrium kromoglikat Dinatrium kromoglikat Asmatal** (Replekfarm) Lomudal*** Cromohexal*** Nedokromil Cromoglicin*** Vividrin*** Sprej za nos 3-4-6x1 inh. Makedonija Cenite na lekovite.00 427.00 413.00 Levokabastin Azelastin Livostin** Allergodil*** 2x2 inh. kako i Pozitivnata lista na lekovite. vo nos Sprej za nos 1x2 inh.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. vo nos 230. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R. vo nos 2x2 inh. se dinami~na kategorija. va`at zaklu~no so 31.00 38. vo nos 3x1 kapka vo o~i Ipratropium Atrovent*** Sprej za nos Kortikosteroidi Beklometazon Budezonid Flutikazon Bekonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Gnadion** (Pliva) Tafen nazal* (Lek) Alerzin* (Replekfarm) Fliksonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaeuticals) Sprej za nos 2x2 inh. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 245 .05. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. vo nos 385.00 82. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista. vo nos Sprej za nos 785.00 Sprej za nos 2x2 inh. vo nos 3x1 kapka vo nos 3x1-2 kapki vo nos 3x1 kapka vo nos 85.00 33. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.00 Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i α agonisti Oksimetazolin Operil** (Lek) Operil P** (Lek) Edil** (JAKA 80) Edil P** (JAKA 80) Sprej za nos Kapki za nos Kapki za nos Kapki za nos Antihistaminici Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Antiholinergici 3x1-2 inh.

Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R. Efikasnost na oddelnite lekovi vo smiruvaweto na simptomite na AR Lek ^e{awe i kivawe +++ + Rinorea ++ ++ Zatnat nos +/+ H1 antihistaminici Kromolini Lokalni α agonisti Antiholinergici (ipratropium) Lokalni kortikosteroidi Oralni kortikosteroidi - - +++ - +++ - +++ +++ ++ +++ +++ +++ 246 Institut za medicina na trudot . Makedonija Prilog 5.Cvetanov V i sor.

4. hemiski materii 14.kancelariska rabota. Dali imate problemi so nosot? 1. 3) terenska 4) na otvoren prostor. 8.parei.slaba ventilacija. Koi hemiski agensi gi ima na rabotnoto mesto: ______________________________________________________________________________ 6.pra{ina.Oblik na hemiskite agensi: 1. 12.4.niski temperaturi. Dali vo tekot na rabotata imate kontakt so: a) `ivotni. 7. Dali e va{ata rabota: 1) no}e. 7.Prilozi Prilog 6 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija reden broj ---------data_____________ PRA[ALNIK ZA PROFESIONALEN RINIT Ime i prezime____________ Pol: 1. 5. ne 2 da d) drugo_______ 1. 3. `ivotinski produkti______________________ 1 ne 2da b) rastenija. 2. 6. dimovi. povremeno 4. ne 2 da ______________________________________________________________________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na.ma{ki 2. ne 2. provev. 2) vo smeni. Dali va{ata rabota e: 1) prete`no sede~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 2) sede~ka so sredno optovaruvawe na muskulite na racete 3) stoe~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 4) stoe~ka so pogolemo muskulno napregawe na racete 5) stoe~ka so pogolemo anga`irawe na muskulite na racete i teloto 6) so stoewe. vibracii. Dali vo tekot na rabotata go koristite ~esto glasot (peewe. 2. 5. rastitelni produkti______________________ 1 ne 2 da v) zarazni bolni i zarazen materijal____________________ 1 ne 2 da 8.proizvodstvena rabota 3. klini~ka imunologija i alergologija 247 .jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. postojano 2.visoki temperaturi. intenzivno napregawe na muskulite na celoto telo 7) druga____________________________________________________________ 3. da 10. 13. `enski Vozrast______________ Adresa________________________ Etni~ka pripadnost______________ ______________________________________________________________________________ Vraboten vo:______________________ na rabotno mesto______________ Kolku vreme?_______________ 1.podolgo sedewe ili stoewe. drugo__________ 2. 3. 9.fizi~ki napor. ne 2. Vid na rabotno anga`irawe: 1.te~nosti. uslu`ni dejnosti 4. [tetni noksi od rabotno mesto: 1. Dali ste rabotno anga`irani: 1. odewe. ne 2 da g) te~ewe 1. drugo______________________________ 3.vlaga.pra{ina.gasovi. vikawe) 1. 5) vo voda 6) individualna 7) kolektivna 8) drugi posebni karakteristiki na rabotata_____________________ 5.da ____________________________________________________________________________ 9. nema 2. promeni vo atmosferskiot pritisok 15. ne 2 da v) jade` 1. Dali tie se manifestiraat kako: a) zatnatost 1 ne 2 da b)kivawe 1.

ne 2. 6.slaba ventilacija.Dali se problemite prisutni: 1. Dali koristite li~ni za{titni sredstva 1.pra{ina. drugo) 31. ne 2. Dali nekoga{ ste lekuvani od zaboluvawa na nosot i sinusite? 1.da 33. ne 2 da 22. vibracii. pove}epati godi{no 5.visoki temperaturi. vikend 1. da ______________________________________________________________________________ 17.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11.podolgo sedewe ili stoewe. Vkupno raboten sta`________________ 30. Dali istovremeno so problemite na nosot imate i problemi so belite drobovi? 1. Prethodni rabotni mesta: 1____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 2____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 3____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 4____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 5____________________god: ____ {tetni noksi: __________ (1. Dali se vr{eni preventivni medicinski pregledi: 1.nepu{a~ 25. ne 2 da 27. pu{a~ (sekojdnevno bar edna cigara na den) 2. ponekoga{ ________________________________________________________________________ 21. 9. da 2. Po kolku meseci/godini raboten sta` prvpat se pojavija problemite?_________ 19. nema 2.Kolku piete_________ 28.Na koja vozrast prvpat se pojavija problemite?______ 18. 8.Dali ste: 1. 7. Dali se vlo{uvaat vo tekot na rabotniot den? 1. ne 2. Dali boleduvate od nekoja druga bolest?________________________________ 23. Od {to?_________________________________________________ 14.ne 2 da 32. da 3. ne 2. hemiski materii 14.fizi~ki napor.promeni vo atmosferskiot pritisok 15. Dali se povlekuvaat vo tekot na: 1. ne 2.Kolaborativen centar na SZO . 12.vlaga. 13. Dali se provocirani od rabotnoto mesto? 1. Dali piete alkohol sekojdnevno pove}e od edna ~a{a 1. da 3. porane{en pu{a~ 3. samo vo odredeni situacii___________ 20. Dali zaradi rabotnoto anga`irawe ~uvstvuvate zamor ? 1 ne 2 da 3 ponekoga{ 24. polipoza) 1ne 2 da b) problemi so belite drobovi (astma. Koga se javuvaat vo tekot na rabotniot den?__________________ 15.niski temperaturi. sekojdnevno 2. ne 2 da 13.Kolku cigari na den pu{ite? _________Kolku vreme ve}e_______ 26. pove}epati mese~no 4. Dali ovie problemi prvpat se pojavija otkako se vrabotivte? 1 ne 2 da 12.4. boleduvawe 1. sinuzit. hroni~en bronhit) 1 ne 2 da v) alergiski zaboluvawa 1 ne 2 da ______________________________________________________________________________ 29. Koga posleden pat?____ 248 Institut za medicina na trudot . 5. 3. Makedonija 11. ne 2. prinuden odmor ili godi{en odmor 1. da 16.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. provev.pove}epati nedelno 3.Dali nekoj vo najbliskoto semejstvo (krvna vrska) ima: a) problemi so nosot (rinit. retko 6.

Tbl. 68.00 103.Prilozi Prilog 7 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na astmata Generi~ko ime Komercijalno ime Preventivni (antiinflamatorni) lekovi Kromolini Galenska forma Cena (denari) Dinatrium kromoglikat Nedokromil natrium Intal***. Tbl.00 1800. Tbl.00 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Tbl. Tbl. Bicromat*** Tilade** Inhalatorni kortikosteroidi Esteri Bekotide 50 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Bekloforte 250 mkg** (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Fliksotide 50 mkg* Flutikazon (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) propionat Fliksotide 125 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Asmanex*** Mometazon furoat** Beklometazon dipropionat Acetonidi Flunizolid Budezonid Ciklozonid** Inhacort** Tafen *(Lek) Pulmicort** Alvesco*** Sistemski kortikosteroidi Prednizon Prednizon 5 mg* (JAKA 20) Prednizon 20 mg* (JAKA 20) Pronizon 5 mg* (Galenika) Pronizon 20 mg* (Galenika) Nizon 5 mg** (Bosnalijek) Solu-dekortin H 25 1 mL Solu-dekortin H 25 5 mL (Merck kGaA) Dekortin 5 mg* Dekortin 20 mg* Dekortin 50 mg* (Merck kGaA) doziran aerosol 250.00 107. klini~ka imunologija i alergologija 249 . Tbl. Tbl.00 Prednizolon 195.00 68. Amp.00 doziran aerosol Tbl. Amp.00 119.00 doziran aerosol doziran aerosol 950.00 802.

Tbl. no nedoka`ano antiinflamatorno dejstvo Dolgodeluva~ki β2 agonisti Inhalatorni Salmeterol Formoterol Oralni Bambeterol Teofilini so bavno osloboduvawe Teofilin Serevent** Foradyl*** Doziran aerosol Doziran aerosol Bambec*** Tbl.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .00 Kenalog 40 mg/mL (Krka) Triamcinolon Amp. Amp. Tbl. Kaps. Lekovi so mo`no. Amp. Tbl.00 Amp. Tbl. Amp. Makedonija Lemod Solu 20 mg Lemod Solu 40 mg Lemod Solu 500 mg Lemod depo 40 mg Lemod 4 mg* (Hemofarm) Deksametazon 4 mg/mL Deksametazon 0. Deksametazon 40. Tbl. Kaps. 179. Teotard retard 200 mg** (Krka) Teotard retard 350 mg** (Krka) Durofilin retard 125 mg** (Zdravqe) Durofilin retard 250 mg** (Zdravqe) Aminofilin R 350 mg* (JAKA 80) Kaps.00 Aminofilinum retard 350 mg (Lek) 250 Institut za medicina na trudot . Kaps. Amp. Tbl. 135.5 mg* (Krka) Deksazon 4 mg/mL Deksazon 0. Antileukotrieni Receptorni antagonisti Zafirlukast Montelukast Inhibitori na sintezata Accolate*** Singulair*** Zileuton*** Tbl.Cvetanov V i sor. Tbl.5 mg (Galenika) Maksideks 5 ml (Alkon) Metil prednizolon Amp. Amp.

Amp. Sir. Amp.) Ventolin 2 mg/5 ml** (GlaxoSmithKline Production) Ventolin 100 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Salmo 2 mg** (Pliva) Salmo 2 mg/5 ml** (Pliva) Salmo 100 mkg** (Pliva) Salbutamol 2 mg** (Alkaloid) Salbutamol 2 mg/5 ml** (Alkaloid) Aloprol 2 mg* (Replekfarm) Aloprol 2 mg/5 ml* (Replekfarm) Tbl. Doziran aerosol Doziran aerosol 110. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. klini~ka imunologija i alergologija 251 . se dinami~na kategorija. Tbl. Tbl. 230. Sir. Tbl.00 Doziran aerosol Tbl. Amp. Doziran aerosol Tbl.00 Terbutalin Terbutalin*** Bricanyl*** Berotec*** Fenoterol Brgudeluva~ki teofilini Teofilin Aminofilinum 500 mg/2 ml (Pliva) Aminofilinum 250 mg/10 ml (Pliva) Aminofilin 250 mg/10 ml (Alkaloid) Aminofilin 350 mg* (Alkaloid) Aminofilin 100 mg** (Alkaloid) Aminofilin 100mg* (JAKA 80) Odinal 100 mg* (Replekfarm) Aminofilinum 100 mg* (Lek) Tbl. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R. Tbl. kako i samata Pozitivna lista na lekovi.00 122. Makedonija Cenite na lekovite.00 79.05.2006 god. Tbl. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.00 113. va`at zaklu~no so 31. Tbl. kako i Pozitivnata lista na lekovite. Sir. Sir.00 92.Prilozi Bronhodilatatori (simptomatski lekovi) Kratkodeluva~ki β2 agonisti Salbutamol Ventolin 2 mg** (GlaxoSmithKline GmbH&Co. Aminofilin 100 mg** (Famfarm) Amp. 110. Tbl.

2-4 inh. Sredna doza Visoka doza 100-200 mcg 1 inh. 250-500 mcg 5-10 inh. 1-2 inh. 200. > 2 inh. > 500 mcg > 4 inh./dn. Deca Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100-200 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 100-400 mcg 4-8 inh. > 1000 mcg > 4 inh. 1000-1250 mcg 4-5 inh./dn. > 1250 mcg > 5 inh./dn./dn./dn./dn./dn./dn. 500-1000 mcg 2-4 inh. 200-500 mcg 4-10 inh. > 400 mcg > 2 inh. > 500 mcg > 4 inh./dn./dn./dn 200-400 mcg 1-2 inh./dn./dn. Dozi na IKS koi{to se primenuvaat vo antiinflamatornata terapija na astmata (spored GINA 2004) Preparat Niska doza Vozrasni Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100./dn. 252 Institut za medicina na trudot . > 800 mcg > 4 inh. Makedonija Prilog 8./dn./dn./dn.Cvetanov V i sor./dn./dn. 100-250 mcg 2-5 inh. 100-200 mcg 2-4 inh./dn. 400 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 200-500 mcg 4-10 inh. 2-3 inh./dn./dn./dn.: Alergiskite bolesti vo R./dn. 200-400 mcg 1-2 inh. 1-2 inh. > 800 mcg > 3 inh./dn. > 2000 mcg > 8 inh. 400-800 mcg 2-4 inh. 500-750 mcg 2-3 inh./dn./dn. 400-800 mcg 8-16 inh. 500-1000 mcg 2-4 inh./dn./dn. 1000-2000 mcg 4-8 inh.Kolaborativen centar na SZO .

klini~ka imunologija i alergologija 253 . 250. 500 4. 25 50. 9 80. 2 x 1 inh. Dozirawe (24 ~asa) 2 x 1-2 inh. 5. 160 2 x 1-2 inh. 250 50 100.Prilozi Prilog 9 Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astmata Preparat Seretide doziran aerosol Sostav Salmeterol + Fluticasone Salmeterol + Fluticasone Formoterol + Budesonide mcg vo edna inh. 125. Seretide diskhaler Symbicort turbhaler Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

9 1.2 0.0001 0.1 0.1 0.Kolaborativen centar na SZO .1 1 1 1 1 10 10 10 10 100 100 100 100 100 100 100 100 ml 0.4 0.004 0.0004 0. 2.8 0.8 μg otrov od insekti na inekcija 0.1 0.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor.01 0.001 0.5 0.01 0.1 0. 4.002 0.01 0.04 0.008 0.0001 0.2 0.2 0.001 [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.8 0.8 0.1 0.08 0.0001 0.00004 0. Makedonija Prilog 10 Brza hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den (1) [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.0001 0.0002 0.1 0.2 0.8 0.00001 0.1 0.00002 0.001 0.4 0.2 0.02 0.0001 0.1 0.001 0.8 1 2 4 8 10 20 40 50 60 80 90 100 (2) Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den 1 (3) ml 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.1 0.4 0.4 0.01 0. 3.1 0.01 0.8 0.4 0.2 0.2 0.** 254 Institut za medicina na trudot .4 0.4 0.0 2 (4) 3 (5) 4 (6) 5 (7) 6 (8) 7 (9) Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 1.00008 0.4 0.001 0.0008 μg otrov od insekti na inekcija 0.1 0.8 0.6 0.2 0.

4 92 (120) 100 0. klini~ka imunologija i alergologija 255 .** * Stepenot na osetlivost se utvrduva pred po~etokot na terapijata spored anamnezata i rezultatite od testiraweto so ko`en prick test so koncentracija 1μg/ ml.001 μg otrov od insekti na inekcija 0.000001 0.1 0.2 29 (57) 1 0.2 85 (113) 100 0.1 (22) 0.1 50 (78) 10 0. **Terapijata na odr`uvawe se sproveduva vo tekot na 3 godini.0 Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 5.1 (8) 0. 6. 8.4 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena μg otrov od insekti na inekcija 0.2 0.05 0.2 57 (85) 10 0. Konvencionalna hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den [i{e ml (μg otrov od insekti/ml) (1) 0.8 106 (134) 100 1.001 0.1 22 (50) 1 0.00001 0.00001 0. 7.0001 0.1 Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den [i{e (μg otrov od insekti/ml) ml 1 (29) 0.01 0.4 64 (92) 10 0.6 99 (127) 100 0.1 (15) 0.0001 0.05 43 (71) 10 0.1 0.05 71 (99) 100 0.Prilozi Prilog 11.01 0.1 8 (36) 0.1 78 (106) 100 0. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5 1 2 4 5 10 20 40 60 80 100 Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval.05 15 (43) 1 0.4 36 (64) 1 0.1 0.

256 .

maximal expiratory flow (maksimalen ekspiratoren protok) Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Debar dn .levkotrien m .alergiski konjunktivit AKE .inhalatorni kortikosteroidi Il .alergiska vakcinacija AEDS .imunoglobulin M IKS .atopiski dermatit AK .majoren bazi~en protein MEF .vital capacity (vitalen kapacitet) V/D 12 .Global Initiative for Asthma (Globalna inicijativa za astma) god .Lista na kratenki Lista na kratenki AV . klini~ka imunologija i alergologija 257 .dozno-provokativen test EAACI .Faktor na stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi IgA .imunoglobulin E IgM .European Network of Drug Allergy (Evropska mre`a za alergija na lekovi) EPI .European Community Respiratory Health Survey (Istra`uvawe za respiratornoto zdravje vo Evropskata Unija) EIA .godina DBPCFC .Allergic Rhinitis and Its Impact to Asthma (Alergiski rinit i negovoto vlijanie na astmata) ASIT .interferon kg .B limfocit VC .interleukin ISAAC .European Pollen Information (Evropski informacii za polenite) GM-CSF .gram GINA .imunoglobulin G IgE .exercise-induced asthma (astma predizvikana od fizi~ki napor) EKP .metar MBP .kilogram LT .atopiski egzem/dermatit sindrom AD .alergen-specifi~na imunoterapija B-li .Dojran DPT .vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci g .International Study of Asthma and Allergies in Childhood (Me|unarodno istra`uvawe za astmata i alergiite vo detstvoto) IFN .European Allergy White Paper (Evropska bela kniga za alergija) ECP – Eozinofilni katjonski proteini ECRHS .dnevno Do .angiotenzin-konvertira~ki enzim AR .imunoglobulin A IgG .double-blind placebo-controlled food challenge test (dvojno slep placebokontroliran provokativen test so hrana) De .alergiski rinit ARIA .European Academy for Allergology and Clinical Immunology (Evropska akademija za alergologija i klini~ka imunologija) EAWP .eozinofilen katjonski protein ENDA .

.mikrometar (mikron) mL .quality assurance units (standardizirani edinici) WRA .santimetar T-li .mikrogram mkg/g .T pomaga~ki limfocit Fel .miligram na kvadraten metar mg/m3 .cirkulira~ki imunokompleksi CNS .mililitar MLD .Desetta revizija mkg .cluster of differentiation (odbele`uva~ kaj T limfocitite) CFC .canis (ku~e) CAR .sezonski alergiski rinitis Sk .provocative concentration 20 (koncentracija na provokativniot agens {to predizvikuva namaluvawe na vrednosta na FEV1 za 20%) SAK . Makedonija mg .Skopje sm .work-related asthma (astma povrzana so rabota) 258 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R.celogodi{en alergiski konjunktivitis Can .nesteroidni antiinflamatorni lekovi Oh .milimetar NAR -nealergiski rinitis n.chlorofluorocarbon (hlorofluorojaglerodni soedinenija) QAU .felix (ma~ka) FEV1 .Prilep PC20 .T limfocit T-po .prostaglandin Pe .centralen nerven sistem CD (CD) .mikrogrami na gram mkm.sezonski alergiski konjunktivitis SAR .protivgen-prezentira~ka kletka Pr .polenski zrna PPK .miligram mg/m2 .Makedonsko lekarsko dru{tvo mm .10 .Kolaborativen centar na SZO .nadmorska viso~ina NSAI .v.Celziusov stepen CAK .celogodi{en alergiski rinitis CIK .Ohrid PA .miligram na kuben metar MKB .Cvetanov V i sor.Peh~evo PZ .forced expiratory volume in 1 sec (forsiran ekspiratoren volumen vo prvata sekunda) C .profesionalna astma PG .Me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi .

47. 199. 83. 25. 67. 212 imunoglobulin G. 146. 67 E eozinofilen katjonski protein. 178. 132 anafilaksa. 27. 52. 146. klini~ka imunologija i alergologija . 28. 152 indoor (vnatre{ni) aeroalergeni. 141 alergiski rinit. 115. 165 doma{na pra{ina. 103. 124. 175 atopiski dermatit. 23. 35. 28. 199. 67. 115. 87. 28. 103. 115. 116. 102. 186. 26 alergiska senzibilizacija. 115. 152 J jaglen monoksid. 27 alergija na hrana. 239. 153. 123. 141. 164 alergiski atopiski dermatit. 28. 116. 115. 50. 187 drvenesti rastenija (dendroflorni taksoni). 51. 155 buka. 211. 53 akarini. 24. 39. 116. 175 alergija od insekti. 243 bronhijalna hiperreaktivnost. 29. 168. 119. 200 imunoglobulin M. 48 D Dab. 63. 115. 156 Alternaria alternata. 119. 165 alergiski konjunktivit. 120 blokira~ki protivtela. 200. 103. 165 aeropalinologija. 131. 115. 185. 83. 103. 165. 66. 124 bor. 155. 61. 200 imunoglobulin E. 143. 165 doma{ni mikrokrle`i. 103. 61. 88. 200 insekti. 197 atopija. 89. 27. 189. 120. 67. 115. 116. 141. 52. 147. 213 anestetici. 186. 201. 33. 185. 165 dozno-provokativen test. 233 V volumetriski aeropalinolo{ki metod. 47 aeropolucija. 152. 23. 177. 131. 237 gravimetriski aeropalinolo{ki metod. 113. 152 alergija. 38. 24. 175 B bazofilni leukociti. 87 alergeni. 175. 153. 67. 236 alergen-specifi~na imunoterapija. 129. 142. 146. 25. 155 eozinofilni leukociti. 201 Dermatophagoides pteronyssinus. 24. 29. 52.Indeks na poimi Indeks na poimi A aditivi na hranata. 24 imunoglobulini. 225 ko`ni prick testovi. 189 antibiotici. 107. 213 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 195. 87. 119. 242. 132. 218 alergiska astma. 244 alergiska vakcinacija. 55. 24. 224 breza. 234 dvoen slep placebo-kontroliran provokativen test so hrana. 84. 199 aeroalergeni. 24 imunoglobulin A. 34. 167 I imun odgovor. 28. 24. 223 bronhijalna astma. 103. 63. 61. 123. 152. 102. 182 aerosediment. 188 aspirin. 164 atopiski ekcem/dermatit sindrom. 66. 211 izduvni gasovi od soobra}ajot. 61. 152. 146. 151. 141. 37. 63. 27. 51. 28. 234. 24. 152. 185. 48 G gluvar~e. 152. 27. 30. 165 ambrozija. 103. 142. 153 @ `ivotna sredina. 196. 35. 156 alergiska preosetlivost. 168 K Kiselec.

28. 86 perduvi. 34. 244 R rabotna sredina. 153 trevi. 141 ^ ~ad. 27 protivgen-prezentira~ka kletka. 41. 235 str{en. 26 nealergiska preosetlivost na lekovi. 152 P pelin. 33. 91. 128. 152 [ {tavej. 24. 41. 68 polenska karta. 166 nealergiska preosetlivost. 199. 166 nealergiski atopiski dermatit. 83. 116 T pomaga~ki limfociti. 154 ma~ka. 152. 61. Makedonija kopriva. 113. 115. 96 Limfociti. 36. 185. 152 polenovi zrna 47. 141 preosetlivost. 24. 131. 66. 103. 124. 93. 175 nealergiski konjunktivit. 185 muvli. 218 prostaglandini. 38.Cvetanov V i sor. 188. 125 L Lebarka. 51. 165 penicilin. 115. 115. 66. 115. 47. 137. 211. 29. 125. 106. 115 {tir. 110. 142 260 protivgen. 28. 236 Institut za medicina na trudot . 61. 185 nealergiska preosetlivost na hrana. 103. 28. 137. 115. 27. 68 polenska treska. 37. 102. 168 S sezonski alergiski konjunktivit. 66. 165 M majoren bazi~en protein. 199 nesteroidni antiinflamatorni lekovi. 24. 29. 131. 26 preosetlivost na lekovi. 167 p~ela. 115. U Urtikarija. 195 sulfur dioksid. 124. 197 Penicillium notatum. 125 medikamentozna alergija. 66. 189 neutrofilni leukociti. 144 nealergiski rinit. 141 celogodi{en alergiski rinit. 116. 116. 25 protivtelo. 141 sezonski alergiski rinit. 211 sulfonamidi. 29. 153. 141 smreka. 211. 236 ku~e. 35. 142 O osa. 108. 237 profesionalna astma. 27 profesionalen alergiski rinitis. 200 F funkcionalni belodrobni ispituvawa. 116. 66. 168 T tegavec. 103. 37. 66. 95 pleveli.: Alergiskite bolesti vo R. 165 T limfociti. 115. 124. 63. 33. 28. 115. 154. 170 pu{ewe. 116. 103. 28. 164. 188. 52. 24 Loboda. 124. 63. 142. 26 Hymenoptera. 254 outdoor (nadvore{ni) aeroalergeni. 115. 165 N nealergiska astma. 29. 29. 113. 155 H hipersenzitivnost. 206 preosetlivost na hrana.Kolaborativen centar na SZO . 81 polenski kalendar. 211 C celogodi{en alergiski konjunktivit. 25 mastociti.

31) ALERGISKITE bolesti vo R.Istra`uvawa COBISS.Makedonija .. . Skopje ProCredit Bank.Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Primerokot e besplaten. 2006. Skopje 616-056.Makedonija / vo redakcija na Vladimir Cvetanov. Makedonija GlaxoSmithKline Pharmaceuticals. Pe~ati: "Evropa 92#. Skopje Alkaloid. Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT).3(497.Ovaa publikacija finansiski ja pomognaa: Ministerstvo za obrazovanie i nauka pri Vladata na R. Ko~ani .7)(047. Struga Avtorite im zablagodaruvaat. : ilustr. Kliment Ohridski#. . klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA). 24 sm Registar ISBN 9989-2571-0-8 (IMT) ISBN 9989-2570-0-0 (MZBKIA) a) Alergiski bolesti .Skopje : Institut za medicina na trudot.MK-ID 65667082 Tira`: 500. Skopje ReplekFarm. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Skopje VIA In`enering. CIP . Skopje Pliva.260 str.

262 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful