ALERGISKITE BOLESTI VO R.

MAKEDONIJA

Vo redakcija na prof. d-r Vladimir Cvetanov

Skopje, 2006 1

Redakciski odbor: Prof. d-r Vladimir Cvetanov (pretsedatel) Prof. d-r Mirko Spiroski (~len) Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska (~len) d-r Jordan Minov (~len) Avtori: Prof. d-r Vladimir Cvetanov, Emeritus Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska Prof. d-r Elisaveta Stikova d-r Jordan Minov prim. d-r Neda E`ova d-r Sne`ana Milkovska, dipl. biolog ass. d-r Sne`ana Risteska-Ku~ d-r Olivera Spasovska d-r Mimoza Marseni} Izdava~i: Institut za medicina na trudot, Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT) Makedonsko zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA) Za izdava~ite: Prof. d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska, IMT Prof. d-r Mirko Spiroski, MZBKIA Dizajn na korica: Ladislav Cvetkovski i Konstantin-Ko~ko Cvetanov Lektor: Len~e Danevska U~senici vo terenska realizacija na Proektot: d-r Valentina Petreska, d-r Qubica Andonovska (Ohrid) d-r Roza Naumoska, d-r @aneta Bocevska (Prilep) d-r Fanica Kapu{evska (Peh~evo) d-r Afrim Ma}elara (Debar) d-r Nikola Ajcev (Dojran) med. sestra Mare Isjanovska (Skopje) Sorabotnici vo statisti~kata, kompjuterska i farmacevtska realizacija: Prof. d-r Rozalinda Isjanovska, Prof. d-r Kristin Vasilevska, ass. d-r Sa{o Stoleski, ass. d-r Dragan Mijakoski, dipl. farm. Kostadina Jugreva, ass. d-r Vladimir Kendrovski (Skopje), d-r Vlado Stefanoski (Ohrid). Kompjuterska podgotovka:

Vlatko Qubenov, VMG DIGITAL - Skopje

Predgovor

PREDGOVOR

Interesot na avtorot na ovie redovi i negovite sorabotnici, za za~estenosta na alergiskite bolesti vo na{ata zemja datira od pred dve decenii. Pri~inite bea profesionalni, pragmati~ni, me|utoa i poradi toa {to ne sakavme da ja prifatime voobi~aenata floskula: ,,Za `al, za Makedonija s¢ u{te nemame relevantni podatoci za prevalencijata na.....#. Vakvite obrazlo`enija za odredeni entiteti bea naj~esto ilustrirani so egzaktni brojki za elaboriranata pojava vo odredeni zemji, kako na primer: vo SAD, Avstralija, evropskite zemji, pa duri i onie od na{eto opkru`uvawe. Vo 1993 godina, analiziraj}i grupa od skoro 700 neselektirani ispitanici po pat na slu~aen izbor, gi dobivme prvite soznanija za alergiskiot rinit. Vo 1994 godina, na{ite istra`uvawa bea zbogateni so mnogu pove}e obele`ja za ovaa pojava, no i vo dvata slu~ai podatocite se odnesuvaa samo za Skopje. Ekipata od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite, vo tekot na 1995 i 1996 godina, realizira multicentri~na studija za ra{irenosta na bronhijalnata astma vo 11 gradovi od R. Makedonija. Od ovie pri~ini, imaj}i gi predvid prethodinite iskustva i vospostavenata sorabotka so lekarite od drugite gradovi vo Republikata, bevme vo mo`nost da go realizirame Proektot broj 400998 odobren od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka. Istra`uvaweto trae{e 5 godini (od 1998 do 2003g.) i be{e realizirano vo {est gradovi. Rezultatite od proektot se elaborirani vo ovaa publikacija. Dokolku izdava~ite ne najavea cvrsta namera knigata da bide distribuirana na Kolaborativnite centri za medicina na trudot pri SZO i Nacionalnite zdru`enija za alergologija i klini~ka imunologija, }e be{e izli{en stavot na avtorot na ovie redovi u{te od 1998 godina koga napravi kriti~ki osvrt na neusoglasenosta na nomenklaturata na alergiskite entiteti so onaa na MKB10 na SZO od 1992 god. Ovaa sostojba u{te pove}e se uslo`ni koga Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija vo 2001 godina proklamira{e nova revidirana nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti. A propos ovaa novina van Cauwenberge kako naslov na edna negova rasprava go postavuva pra{aweto: ,,Novata nomenklatura dali e moda ili potreba?#. Na{iot odgovor bi bil: ,,Moda ne e, no vo ovoj moment ne e potrebna#. Se trudevme rezultatite od istra`uvaweto da bidat opservirani od pove}e aspekti, odnosno studijata da ima javnozdravstven karakter. Dali uspeavme?

Urednik i rakovoditel na Proektot prof. d-r Vladimir Cvetanov

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

3

4

Sodr`ina

Sodr`ina
Predgovor ................................................................................... 3 A. Op{t del ............................................................................. 21
Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti ....................................................................................................23 Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti ...24 Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti ....................................................................................................26
Atopija .............................................................................................................. 27 Alergija............................................................................................................. 27 Alergeni ........................................................................................................... 27 Alergiski rinit ............................................................................................... 27 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 28 Astma ................................................................................................................. 28 Alergiski bolesti na ko`ata ........................................................................ 28 Atopiski egzem/dermatit sindrom ................................................................ 28 Urtikarija ........................................................................................................ 29 Kontakten egzem/dermatit.............................................................................. 29 Alergija na hrana, lekovi i ubod od insekti .............................................. 29 Anafilaksa ...................................................................................................... 30 Literatura ...................................................................................................... 30

Relevantnost na nacionalniot - statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti ..........................................................................31 Sostojbi vo Republika Makedonija.......................................................31 Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija ....................................................32
Alergiski rinit .............................................................................................. 33 Alergiski konjunktivit .................................................................................. 34 Bronhijalna astma ........................................................................................... 35 Atopiski dermatit .......................................................................................... 36 Preosetlivost na lekovi .............................................................................. 37 Preosetlivost na hrana.................................................................................. 38 Alergija od insekti ........................................................................................ 39 Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa ................................................... 39 Literatura........................................................................................................ 40

Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija ...............................................................................................41 Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto 41
Skopje (Sk) ........................................................................................................ 42 Dojran (Do) ........................................................................................................ 42 Ohrid (Oh)......................................................................................................... 43 Prilep (Pr)....................................................................................................... 43 Debar(De) .......................................................................................................... 43 Peh~evo (Pe) ..................................................................................................... 44 Literatura........................................................................................................ 44
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

5

............... Rezultati ..1. Rezultati od na{eto istra`uvawe........... Makedonija .... Rezultati od na{eto istra`uvawe.........................................1.5..1.......3..2........................2................................1............. Aeropalinolo{ki monitoring .....5......... 52 1.......1........... Aeropalinolo{ki metodi .............5.................: Alergiskite bolesti vo R.......4................. Ptici ....................2...................................4......... Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi ... 63 1............5....................... 85 2.................................................98 6 Institut za medicina na trudot ... 69 1...........................................................Kolaborativen centar na SZO .........................................6.......................47 1........................... 79 1...........................3...3...........................6....... Polenski kalendar(i).... 55 1...................50 1..................... 75 1.............4....................... Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R.................... Rezultati od na{eto istra`uvawe.........................6..... Zastapenost na PZ vo R. 89 2...........3........... 73 1.... Polenski kalendar na gradot Debar......1......3.................................... 47 1...........................................................0................................ 66 1.... Makedonija .1......... Ohrid.... Dojran ................................................. 83 2.....6........................................................................................5......... Aeroalergeni od nadvore{na sredina ......2...5. 77 1....10............3..... 93 2...1...........7....6...................................................................1................................................ Aeroalergeni od vnatre{nata sredina ............. 45 1........................3. Polenski kalendar na gradot Skopje.... 58 1............3......................... 57 1..98 2.......................4...... Literatura: .... 56 1........ 62 1.....5......3..............................................82 2......................................................................1.....68 1......................47 1........... 71 1............ Lebarka ...... Makedonija B.......87 2.............6.....3........................................... 95 2.....5..................... Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna...................................... 95 2............................................... Prilep............ Zaklu~oci ........... Literatura: ...................... Debar ..................................1.......9..11...............2..............83 2.................................................6........................ 92 2...........................................................Cvetanov V i sor................... Ku~e ........5..................................5................. Skopje .................. 56 1......49 1....................................5.........1......81 1................................ 91 2...................... Senzibilizacija-povrzanost so PZ ........................................................2...... Doma{ni milenici ...........................................8............5... Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R......... 96 2............7.....3.......................6.. Ma~ka .. Rezultati od na{eto istra`uvawe.......................5.... Polenski kalendar na gradot Peh~evo...........3......5........................3............5... Doma{ni mikrokrle`i .................................... Polenski kalendar na gradot Ohrid ................. Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe ........2.... Polenski kalendar na gradot Dojran ...........4...................6............................................... Makedonija ........................................................... Muvli ...........4............... 61 1.............91 2. Peh~evo ........ Rezultati od na{eto istra`uvawe..........................55 1..... Polenski kalendar na gradot Prilep .......................................6...................1..3.............................................1........................... 59 1......... Zaklu~oci ...................................... 58 1............... Predlog lista na alergeni za prakti~na primena .... 97 2......8...... Rezultati od na{eto istra`uvawe.. Definicija .......... 93 2...........

............0.............................. Zastapenost spored polot i vozrasta............... Zastapenost na AR ........2...........................3......................................4..........................................5......................................................... 103 1.....6....... Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni................6....... 146 3...117 2.... 121 2... 117 2... Lekuvawe na AR ..........Sodr`ina V................................ Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti .5....... 115 2.. 115 2............... Sezonski alergiski rinit.......126 2.............. .....2............................3................................................................................................................................................................. 118 2..................................................................142 3........................................................................ Etiopatogeneza .........................141 3................................................141 3.............................4.......................4......3.....115 2......................5..............3.....1................................................120 2. 146 3...........1......... Celogodi{en alergiski rinit (CAR) ....... Klini~ka slika ........................... Diferencijalna dijagnoza ..... Literatura.......7..................143 3............................................. 119 2................. Ko`ni testovi .............................................................103 1.......................................... Klasifikacija .............. Klini~ka slika .................. Rezultati od na{eto istra`uvawe .............................. Funkcionalni testovi ......................2................. 118 2...................1........ 108 2.......................................6...................... ......7................7..............8.0.............. Dijagnoza..... Zastapenost vo oddelnite gradovi ............1..................................Vozrasno naselenie .... .........................................5...... 120 2..........................5................ Alergiski rinit .Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas ................................................... Laboratoriski testovi ...3.. Dijagnoza......................................143 3.................8.......4...........4......... Definicija .............................................. Kontrola na sredinata .....115 2.....1...............3........................144 3.. 116 2......5.......................................................142 3.................... Lekuvawe ....5........ Zastapenost na AR kaj decata ........ 103 1........... 134 2..........................................1............... Celogodi{en alergiski rinit ....................... Etiopatogeneza na AK.......... Akusti~nata rinometrija ...................5...............................8...................7................................5.................... 117 2.......... 119 2. 120 2... Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa ......2....... klini~ka imunologija i alergologija 7 .....143 3........................................2.. 145 3..................................................................................1..........................1................ Deca .... Medikamentozna terapija..........................................1.... 138 2.............................1..1............................ 141 3.. 146 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.............................1... 137 2........6..........3................................................. Karakteristiki na ispituvanite grupi ...3.....................................................................5......0.................7............8......................8..................................................................................... 127 2......5.............................................................................. Anamneza ........7........ 139 3.................................6......6.. Profesionalen alergiski rinit ..... 101 1................ Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma.............. ORL status .....................2......7............4.................2...................... Alergiski konjunktivit ..... 117 2..... Kontrola na sredinata ..........................2........................ Sezonski alergiski rinit (SAR) . Zaklu~oci ............... Klasifikacija i definicii............................117 2...... Ra{irenost na AK ...4..... 119 2...115 2..............2..

.............: Alergiskite bolesti vo R.... 167 4... Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni ............. 156 4............. 172 5.8.....10...2. Zaklu~oci ..... 152 4.................... 166 4..........Kolaborativen centar na SZO .177 8 Institut za medicina na trudot ...............................7......... 155 4...............7...............................8................................... Dijagnoza...................................10........................................ 163 4................................................................ Atopiski dermatit ................................. 165 4....... Sekundarnata prevencija ......1........... AK i mesto na `iveewe .................... Literatura................................................................155 4....1.... 155 4............. 170 4......................... 151 4.................. 148 3................. Nefarmakolo{kiot tretman...... Zaklu~oci .................10..................................5........... Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R.................. Patogeneza i klasifikacija...3..............................................................156 4........6....6.... Definicija . 156 4.................8..................................................................2.............. 157 4....................... 156 4....................152 4...................... Primarnata prevencija ..........10...........................6............................2.10.........................6.....5....1...................8.4.. 148 3............................... Simptomatski lekovi .... Zastapenost vo oddelnite gradovi .........................................154 4......7.. Terciernata prevencija........ Bronhijalna astma....1.............................2.........177 5.......2..Etiopatogeneza .................................................. Aeropolucija ........3............5................ 152 4.... Zastapenost spored polot .................5......................................................175 5...10. Makedonija .......................5.............................................................................. Alergolo{ka evaluacija................ 157 4.....176 5..8...................... Makedonija 3.........................175 5......9......................................5.................................... Epidemiolo{ki studii za astmata vo R.................... Makedonija od 2003 god ................. Prevalencija na respiratorni simptomi i astma .............. Literatura.............Cvetanov V i sor..................................................................3..... Povrzanost so nadvore{nite faktori .......................................7.................. 151 4.....................................................3................4........................8......1....................3. Lekuvawe ..... Terapija ......................157 4............................................................... Povrzanost so endogenite faktori .................10.........151 4. 152 4. 149 3................... Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) .10.....................2.............................. Alergeni ..................................................................... ............ .....158 4...1..... 155 4..................................159 4................ .................................................9..0...........................6..... 150 4..................................1........................2............. Klini~ka slika ....... 175 5....... 155 4.............155 4.......................... Markeri na hroni~nata inflamacija ............................................ Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot ...................3..................2......2. 162 4.......10.............................8....0......................................10......................................4......................... 156 4...7. 160 4............4............................................................................................ Genetski osnovi na astmata ..... AK i endogeni faktori................10.6...................... Klini~ka slika .............................2........... Etiologija... 164 4.........7............... Anamnesti~ki podatoci .. AK i `ivotna i rabotna sredina .............. Atopija .............. Funkcionalni belodrobni ispituvawa ..................................... Prevencija ............ Farmakolo{kiot tretman ..2.....4................................5.......2.................... Dijagnoza.................................5........9.................... 147 3..................

.....7.......................5................. Zaklu~oci .......................................10.......................8........................................................ Framakolo{ka terapija......................... Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD .............................................9................. 189 6......4........6....................................................................................................................5..............3....................196 6......................... In vivo alergolo{ki ispituvawa .......... Prevencija......................................186 6.. 186 6............................................................ 188 6........1 Anamnesti~ki podatoci ..1...........8.....4......................... 187 6.................6..... Rezultati od na{eto istra`uvawe ......... Preosetlivost na lekovi ................ Preosetlivost na hrana ..........5.............. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI).... 189 6................................. 187 6.................4. Dozno-provokativni testovi (DPT) .........................7..........................................................4................................1....................................... Lokalni anestetici ....... Miorelaksansi.... Rezultati od na{eto istra`uvawe........... Zastapenost vo oddelni gradovi .......................4..4..7....................185 6.... Etiopatogeneza ................................................................. Povrzanost so aerozagaduvaweto.. 177 5...........6.... Laboratoriski testovi ...................... 181 5...... Nefarmakolo{ki tretman .........1................6...4.................4................ Dijagnoza................................................................................... 178 5...................... Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti........ Zastapenost na preosetlivosta na lekovi .....................6.................................2............ Literatura .......200 7. Anamnesti~ki podatoci .......188 6............... 189 6...................199 7....6...8..................186 6..............................6........................................189 6...1.................................................................................... 182 5.. Primarna prevencija..0......................................... 191 6......................183 6.............. 201 7................................ 189 6..............................2...... Epidemiolo{ki istra`uvawa ............. 177 5............... 189 6............................................................................... 188 6...............................4..... Klini~ka slika ............................................5......................................6.197 7..........................1.....4......................... 201 7.................. Definicija ......4.............. 186 6.7. AKE inhibitori ...................................................5.....187 6..5....3.........1.............................................................................................1..7.... 188 6................ Sekundarna prevencija ............... Drugi antibiotici i sulfonamidi ..... 180 5................. 201 7..........8........................... Dijagnoza..................2.......2....... 187 6............. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi .........................................4........0........... Zaklu~oci ..............................2............................ Povrzanost so na~inot na `iveewe ...................8....... klini~ka imunologija i alergologija 9 .......... Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata ........7................2..................3....................2................................................7......4......201 7.................................................................................185 6..................201 Makedonsko zdru`enie za bazi~na... Definicija ................ Penicilin....3........................2.....183 5..................... 180 5...........1......................3............................ Zastapenost na AD vo oddelni gradovi ............ 199 7.......... 190 6..............3................................................... Prevencija.............. Literatura ....Sodr`ina 5.......4.................................... Zastapenost spored vozrasta..............177 5.....7........3.......................................... 201 7..... Klini~ka slika ......................5................. 185 6......... Laboratoriski ispituvawa ......

1....................................................7.........................227 1.. Specifi~na imunoterapija (SIT) ............................................ Literatura ..........11............8......................................................228 D................ Alergiski rinit .............. 203 7....4.... Makedonija..................... 221 1.............................................................................. Prevencija.................3.....................................................................214 8........................................................ 213 8.. 224 1....... Alergija od insekti ... Sezonski alergiski rinit vo R...........................213 8.6...........................6......................1.220 G....... Vozrasni .........7.. Zastapenost vo oddelni gradovi ...................223 1...2..... Tek i prognoza .......... Rezultati od na{eto istra`uvawe ............... 211 8.. Deca ..215 8....................................211 8..................................................... 233 Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna ....1....... Bronhijalna astma vo R. Celogodi{en alergiski rinit vo R................... Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti .....3.............................................. Zaklu~oci ........ Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti .9................................. 226 1......... 216 8.................................................................2..................1...........3.....................................1..................................................213 8.......3...............214 8................................................................2....8..........................7..Cvetanov V i sor.....................2............202 7.. 215 8................ 231 Prilozi ............1............................ Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti.................. Rezultati od na{eto istra`uvawe ............ 206 7............9............................................ 223 1...................... Bronhijalna astma ...............4.... Lokalni alergiski reakcii .....219 8..................9...........................: Alergiskite bolesti vo R.... Vozrasni . Literatura ..................................................................... Zaklu~oci ............ Definicija i klasifikacija . Deca ...207 7................................................4......... 218 8....................... 204 7......... Dijagnoza...9...........212 8............................. 223 1.........................................................3... 233 10 Institut za medicina na trudot ..................................5.....1..... Dodatoci ...................................................................................3............1...................214 8............................................................2...... 205 7.................................................................3.....7..211 8....................... Klini~ka slika ............. 212 8...208 8.Kolaborativen centar na SZO ........ Lekuvawe ........................................................... Makedonija ....2............203 7........................................................................... Makedonija 7..........4. Polen od drvenesti rastenija ............... Povrzanost so drugite alergiski manifestacii ..... 218 8.................... Zaklu~oci ... Naj~esti klini~ki manifestacii .........................................................................................................................................................................................................................................3. Literatura ............2....7........10.................... 213 8..... Sistemski alergiski reakcii.................9...............7................ Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma ...............1.... Makedonija..................................225 1...........................9............................................................. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom ..... Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana ...................0....0.233 I.................

................. Trevi (fam........... 235 II......................... 235 Kiselec (Rumex sp...244 Prilog 5: Efikasnost na oddelni lekovi za smiruvawe na simptomite na AR ........................................... 237 III........................................ 233 Buka (Fagus sylvatica) ................. 234 Bor (Pinus nigra)...................................................238 Prilog 3: Pra{alnik za deca ................................................................................. Poaceae) .............................................................................................................................................. Polen od pleveli ..................................................................... 234 Smreka (Juniperus sabinoides) ................................................................................................. 236 [tir (Amarantus sp.......................................................................................................................................................................... 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na................. 257 Indeks na poimi .......................................................................... klini~ka imunologija i alergologija 11 .......)...........246 Prilog 6: Pra{alnik za profesionalen rinit......................................................................254 Prilog 11: Protokol za konvencionalna hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa ...................................................................... 236 Gluvar~e (Taraxacum officinale) ........................................241 Prilog 4: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na alergiskiot rinokonjuktivit ...............................................................................................................spored Gina 2004 ......................................................Sodr`ina Breza (Betula pendula) ............................................................................................................................253 Prilog 10: Protokol za brza hiposenzibilizacija protiv venomil od p~ela/osa .............................249 Prilog 8: Dozi na IKS koi se primenuvaat vo terapijata na astma . 233 Dab (Quercus petraea) ........ 235 Obi~na kopriva (Urtica dioica) ..........................) ..........247 Prilog 7: Lekovi {to se primenuvaat vo lekuvawe na astmata .........................................................................................252 Prilog 9: Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astma ................255 Lista na kratenki .............. 237 Prilog 2: Pra{alnik za vozrasni .......................

12 .

Vo 1984 god. doktorira na tema alergiski alveolit. Od 1962 do 1965 godina raboti kako op{t lekar vo Zdravstvenata stanica na rudnikot Radu{a. Eden period dr`i predavawa i na postdiplomskite studii vo Qubqana i Saraevo. Vo 1970 godina magistrira vo Zagreb i stanuva prv magister po medicinski nauki na Medicinskiot fakultet vo Skopje. 400998 (1998-2003). klini~ka imunologija i alergologija 13 . bea obezbedeni optimalni uslovi. Avtor e na 207 stru~ni publikacii od oblasta na profesionalnata patologija i alergologija. Toj e eden od avtorite na “Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~nata opstruktivna bolest” (1999) i vo knigata “Klini~ka alergolija” (Sofija. klini~ka imunologija i alergologija vo perodot od 1996 do 2000 god. toj prerasna vo nastavna baza na Medicinskiot fakultet. . Istovremeno bil vklu~en i vo nastavata na supspecijalnosta po alergologija i pulmologija. Vo 1967 god. Vo 1979 god. Cvetanov e osnovopolo`nik na Institutot za medicina na trudot (1972) i Centarot za alergologija (1986) pri Institutot i rakovoditel do negovoto penzionirawe (2000 god). Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinit (1999). vo toa vreme aktuelen za penicilinskata i medikamentozna preosetlivost vo 1978 god. od nekoi skandinavski avtori. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Otkako vo novoizgradenata zgrada na Institutot za medicna na trudot (1977 god). dobiva zvawe supspecijalist po alergologija i klini~ka imunologija. d-r Cvetanov ja vovede modernata funkcionalna dijagnostika na respiratorniot sistem (1967). se publicirani i prvite rezultati za gradot Skopje. Vo 1976 god. Cvetanov e nositel na dva proekta za epidemiologijata na alergiskiot rinit (1993/1994). ... dodeka vo 1994 god. d-r Vladimir Cvetanov e roden 1935 god. na tema “Povrzanosta na alergiskite manifestacii na di{nite pati{ta so aktuelnata mikroflora vo Makedonija”. Prof.. LIF testot kaj profesionalniot kontakten dermatit (1980). indirektniot test na bazofilna degranulacija. Urednik i prv avtor e na publiciranite knigi: .malata spirometrija# gi sumiral i objavil vo 1969 god. Bil pretsedatel na Prviot makedonski imunolo{ki kongrers (1996) i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na.lekuvawe# (1998). Diplomira 1961 godina na Medicinskiot fakultet vo Skopje.Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (1989). 2001).Healt promotion# (1995). a vo spisanieto . vo Skopje.Alergiski bolesti . Dobitnik e na najvisokoto priznanie na Makedonsko lekarsko dru{tvo za 1996 godina. Od 1993 god.Specifi~na imunoterapija# (2001). polaga specijalisti~ki ispit po medicina na trudot. Od 1965 do 1966 godina gi posetuva postdiplomskite studii vo Zagreb vo [kolata „Andrija [tampar”.Biografii na avtorite Prof. Prof.. Prof.Alergie und Asthma# primeneta na kutanite testovi so alergeni od rabotno mesto vo detekcija na bronhijalnata astma pri ekspozicija na bra{nena pra{ina (1970). Vo 1991 god. e redoven profesor na Katedrata po higiena i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet vo Skopje. e nare~ena “makedonska studija#.. vovedena e rinomanometrijata kako dopolnitelen i va`en test vo dijagnostikata na alergiskiot rinit..Socijalna medicina . Dobitnik e na Prvata nagrada za poster na Balkanskiot kongres za alergologija. multicentri~nata studija za bronhijalna astma (1995/96) i Proektot br. go vospostavuva testot za odreduvawe na precipitinski antitela so dvojna imunodifuzija na gel-agar. odr`an vo Sofija (Bugarija) 28-30 maj 1998 godina. vo Institutot za medicina na trudot otpo~nato e so aeropalinolo{kite istra`uvawa i 1993 god. monografijata . Rezultatite od ovoj trud. Iskustvata od . a 1993 po alergologija i pulmologija.

e izbrana za pomlad asistent po predmetot higiena so socijalna medicina i medicina na trudot na Medicinskiot fakultet. Avtor e i koavtor na pove}e od 130 nau~ni i stru~ni trudovi. prva kniga od ovaa oblast na makedonski jazik kaj nas. 2005).. Vo 1980g. kade raboti i denes. 2003) i na prira~nicite za pravilna ishrana (Skopje. a vo 1990 god.. Aktuelen {ef na Katedrata po medicina na trudot i koordinator na Proektot za razvojot na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje od 2002 god. Ima ostvareno studiski prestoi vo Francija i [panija (2002). vo Belgrad.. prira~nikot za nastavnici.. Ima ostvareno studiski prestoi vo Stokholm ([vedska) vo 2000 god. kako i vo procenkata na ~uvstvitelnosta i adaptacijata pri klimatskite promeni. magisterskite studii. 1989).. Vo 1986g. Dobitnik e na Povelbata .Public Health: A Tool for Regional Development# (Bukure{t. Odgovoren nastavnik e po predmetite zdravstvena ekologija na Stomatolo{kiot Fakultet i predmetite u~ili{na i predu~ili{na higiena na Pedago{kiot fakultet. a so odbranata na doktorskata disertacija pod naslov “Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz” vo 1990 god..Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost# (Skopje. Taa e regionalen koordinator na SCOPES Proektot “Development of core curriculum in occupational health” i ko-direktor na NATO Proektot „Strengthening National Public Health Preparedness and Response for Chemical. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomirala vo 1980 god. vo 1988g. Eden e od avtorite na prira~nikot „Zdravstvena sostojba i rabotna sposobnost” (Skopje. Vo periodot 1994-2002g. kako i avtor na u~ebnikot „Higiena”.Imunoalergiski aspekti na profesionalnite alergiski bolesti# od monografijata . 2001).Klini~ka imunologija# (Belgrad.. e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot pri Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci “Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. Vo pe~at e nejziniot u~ebnik po zdravstvena ekologija. se vrabotuva vo Institutot za medicina na trudot.. ^len e na Me|unarodnata komisija za medicina na trudot i ~len na nacionaleniot sekretarijatot na Komisijata.: Alergiskite bolesti vo R.1989). ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trudot. kako i prv pretsedatel na Nacionalniot komitet za hrana i na Kodeks Alimentarius Komitetot vo Republika Makedonija. vo Skopje.Cvetanov V i sor. 2005) i . 1998). D-r Trifun Panovski# na MLD za 2005 god. a za redoven profesor vo 2002 god. Poslediplomskite studii gi zavr{uva vo 1986 god i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki.Kolaborativen centar na SZO . Oksford (Velika Britanija) vo 2001 god. Makedonija Prof. Za pomlad asistent na Medicinskiot fakultet vo Skopje po predmetot higiena so medicina na trudot e izbrana vo 1986 god. prira~nikot za nastavnici „Health Determinants in the Scope of New Public Health” (Sofija. 14 Institut za medicina na trudot . a vo 2002g.lekuvawe# (Skopje. rakovoditel i u~esnik vo 7 me|unarodni nau~no-istra`uva~ki proekti. a od 2003 god. Od 1980 god. Erusalim (Izrael) 2005 god. do denes e upravnik na Institutot. Prof. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie i na Evropskata akademija za alergologija i klini~ki imunologija. specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1988 god. taa ja izvr{uva funkcijata direktor na Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita. SAD (2003) i Izrael (2005). Vo 1987g. Aktuelen zamenik prtsedatel e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija. Avtor ili koavtor e na pove}e od 130 stru~ni i nau~ni trudovi. ja odbranuva svojata doktorska disertacija. Kako vremen sovetnik na SZO rabotela i vo oblasta na zdravstvenata statistika. (Skopje. 2003). d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska e rodena 1955 god. d-r Elisaveta Stikova e rodena 1956 god. Bila anga`irana kako nacionalen sorabotnik na SZO vo oblasta na ishranata i bezbednosta na hrana. se steknuva so zvaweto doktor po medicinski nauki. 2006). 2001) i za Codex Alimentarius (Skopje. 2002). za prezentacija na zdrvstvenite indikatori(Skopje. Avtor e na poglavjeto . a supspecijalizacijata po pulmologija i alergologija vo 2003 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1979 god. Biological and Radiological agents threats”.. Eden e od avtorite na prira~nikot .Alergiski bolesti .. i za redoven profesor. monografijata .

U~esnik vo nau~noistra`uva~kiot proekt . Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 130 stru~ni i nau~ni trudovi publicirani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani vo zemjava i stranstvo. Eden e od avtorite na poglavjeto “Occupational Lung Disorders” na Prira~nikot za nastavnici.. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Lekuvaweto i sledeweto na alergiskite bolesti. od strana na Nastavno-nau~niot sovet na Medicinskiot fakultet.Kolaborativen centar na SZO. Eden e od avtorite na knigata . gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister po medicinski nauki.Alergiski bolesti . E`ova e Rodena e 1944 god. klini~ka imunologija i alergologija 15 . Vo 2002 god. . programi i rabotilnici. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1984 god. Vraboten e vo Otsekot za funkcionalna dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem pri Institutot za medicina na trudot . Vo 1987 god. profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni belodrobni zaboluvawa i bolestite vo vrska so rabotata se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo nejzinata rabota.lekuvawe# i na Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Prim.Health Determinants in the Scope of New Public Health# od 2005 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1971 god. 1960 god. Vklu~en e vo pove}e doma{ni i me|unarodni proekti. Makedonija#.Biografii na avtorite D-r Jordan B. Zvaweto primarius £ e dodeleno vo 1994 god. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. klini~ka imunologija i alergologija. Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. Vo 1981 god.kurs po medicina na trudot. Na [kolata za javno zdravstvo pri Medicinskiot fakultet vo Skopje u~estvuva vo nastavata na poslediplomskite studii . istra`uva~i i zdravstveni profesionalci. kako i na 110 stru~ni i nau~ni trudovi.Epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. a vo 2001 god.Prilep. na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na i klini~ka imunologija i alergologija. Skopje e izbrana za asistent na Katedrata po higiena i medicina na trudot. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina.. 07. ^len e na Evropskoto respiratorno zdru`enie. go polo`uva supspecijalisti~kiot ispit po alergologija i pulmologija. Vrabotena e vo Otsekot za alergopulmologija pri Institutot za medicina na trudot. Kolaborativen centar na SZO. voveduvaweto i prakti~noto izveduvawe na pove}e metodi i testovi od oblasta na alergopulmologijata. Rakle . Minov e roden na 09. a vo 2002 god. go polo`uva specijalisti~kiot ispit po medicina na trudot. vo s.. Svetskata organizacija za alergologija. d-r Neda A.. Funkcionalnata dijagnostika na kardiorespiratorniot sistem i profesionalnite i neprofesionalnite hroni~ni opstruktivni belodrobni bolesti se oblast od poseben stru~en i nau~en interes vo negovata rabota. vo Skopje. Nejzinata pove}egodi{na stru~na aktivnost e od oblasta na dijagnosticiraweto.

za nastavnici. kade {to aktivno e vklu~ena vo nau~no-istra`uva~kata rabota. Prilep. Kako edinstven aeropalinolog vo Republikata. Peh~evo. stanuva magister po medicinski nauki od oblasta na medicinata na trudot.1962 god. ekologija i odr`liv razvoj. programi i rabotilnici od nacionalno i me|unarodno zna~ewe. SZO Kolaborativen centar. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot.. Milkovska e rodena na 08. Makedonija Dipl. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora#. klini~ka imunologija i alergologija. ja zavr{uva specijalizacijata po medicina na trud. vo Skopje. R. Vo 2000 god.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit# od 1999 god i prira~nikot od zemjite od Jugoisto~na Evropa. epidemiologija na alergiskite zaboluvawa. kako i ~len na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija.04. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na.Makedonskiot nacionalen konsenzus za alergiski rinit#. vo Lion. klini~ka imunologija i alergologija i Dru{tvoto na ekolozite na Makedonija. Ass.Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. vo Skopje. a vo 1998 god. Eden e od avtorite na . Kako asistent u~estvuva vo izveduvawe na prakti~nata nastava na Katedrata po medicina na trudot od 1998 god. Zdru`enieto za bazi~na. a vo 2002 godina i za gradovite: Ohrid. kako i proektot . vo otsekot za industriska toksikologija. a vo 2003 god. d-r Sne`ana M. publikuvani vo doma{ni i stranski stru~ni spisanija i prezentirani na kongresi vo zemjava i vo stranstvo. Na istiot fakultet vo 2002 god. Poliwa na poseben nau~en interes £ se aeropalinologijata. Risteska-Ku~ e rodena na 18. Makedonija. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Skopje vo 1988. Kako avtor i koavtor ima objaveno okolu 70 stru~ni i nau~ni trudovi. Vklu~ena e vo pove}e nau~ni i aplikativni proekti. istra`uva~i i zdravstveni profesionalci „Health Detreminants in the Scope of New Public Health” od 2005. Makedonskoto zdru`enie za medicina na trudot. Evropskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto respiratorno zdru`enie. Vo 2005 g. Stru~no-nau~no e anga`irana na dve poliwa od medicinata na trudot: profesionalnata imunoalergologija i industriskata toksikologija pri {to kako pole na poseben interes se izdvojuva profesionalniot rinit i funkcionalnata nazalna dijagnostika so rinomanometriskiot metod.Kolaborativen centar na SZO . Vrabotena e vo Otsekot za alergii pri Institutot za medicina na trudot-Kolaborativen centar na SZO.1960 god. ^len e na odborot za izrabotkata na . raboti i na razvojot na aeropalinologijata vo Makedonija. biolog Sne`ana G. kako i general sekretar na I Makedonski kongres na medicina na trudot so me|unarodno u~estvo vo 2004 god.Cvetanov V i sor. Be{e ~len na nau~niot i organizacioniot odbor na I Makedonski imunolo{ki kongres (2000 god.: Alergiskite bolesti vo R. Istata godina ja definira alergenskata paleta na aktuelnite alergeni za kutani testovi vo R. ^len e na Zdru`enieto za medicina na trudot. pri {to studiskiot prestoj go izveduva vo Institutiot za zarazni i parazitski bolesti (Oddelenie za alergologija i aeropalinologija) vo Sofija.. U~esnik e vo proektot LEAP na grad Skopje. Francija se zdobi so evropskite diplomi za aerobiologija i aeropalinologija.07. se steknuva so zvaweto doktor na biolo{kite nauki. ^len e na Makedonskoto lekarsko dru{tvo. Ima objaveno pove}e od 70 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjata i vo stranstvo. Debar i Dojran. 16 Institut za medicina na trudot . Bugarija. Na Biolo{kiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. gi zavr{uva poslediplomskite studii i se steknuva so zvaweto magister na biolo{kite nauki..). Vo 1993 godina go izrabotuva polenskiot kalendar za gradot Skopje..

Marseni} e rodena na 17. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1985 god. Kolaborativen centar na SZO. Kako avtor i koavtor ima objaveno 20 stru~ni i nau~ni trudovi. Na Klinikata za belodrobni bolesti i TBC vo Ni{ raboti 17 godini. U~esnik e vo nekolku nau~ni proekti.Skopje diplomira vo 1978 godina. Kolaborativen centar na SZO. ^len e na Makedonskoto oftalmolo{ko zdru`enie. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1986 god. D-r Valentina Petereska e rodena 1952 god.08. Poslednite 8 godini e vrabotena vo Institutot za medicina na trudot. Vo 2001 god. Alergoimunolo{kite testovi so poseben osvrt na medikamentoznata alergija kako i vodewe na specifi~nata i nespecifi~nata imunoterapija se oblasti od interes vo nejzinata rabota. Unapreduvaweto na zdravjeto na rabotnoto mesto e pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota.1951 vo Kumanovo. vo Oftalmolo{kiot kabinet. vo Ohrid. vodej}i go Kabinetot za imunoalergologija i le~ewe na astmata.Biografii na avtorite D-r Olivera K. 04 1957 god. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Otsek za pulmoalergologija i imunologija. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1977 god. Od poseben stru~en i nau~en interes e prevencijata i ranoto otkrivawe i lekuvawe na o~nite bolesti. Vrabotena e vo Institutot za medicina na trudot. ^len e na Makedonskoto zdru`enie za bazi~na klini~ka imunologija i alergologija. U~estvuva vo edukacija na studenti po medicina i doktori na specijalizacija vo ramkite na zdravstveno-edukativniot proces na Institutot za medicina na trudot. D-r Mimoza D. Na Medicinskiot fakultet . Avtor ili koavtor e na okolu 15 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. ja zavr{uva specijalizacijata po oftalmologija. Spasovska e rodena na 07. klini~ka imunologija i alergologija 17 . Aktuelen rakovoditel e na RE Medicina na trudot vo JZU Zdravstven dom Ohrid. Avtor i koavtor e na pove}e od 60 stru~ni i nau~ni trudovi prezentirani na kongresi i drugi stru~no nau~ni sobiri vo zemjava i vo stranstvo. a specijalizacijata od klini~ka imunologija so alergologija ja zavr{uva vo 1984 godina na Vojno-medicinskata Akademija vo Belgrad. vo Struga. osobeno onie so alergiska etiologija. ^len e na Upravnio odbor na Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD.

Vrabotena e vo Oddelenieto za medicina na trudot vo Medicinskiot centar Prilep od 1981 god. ^len e na Ureduva~kiot odbor na Biltenot na Zdru`enieto za medicina na trudot kade{to u~estvuva so svoi tekstovi i komentari i prevodi od stru~nata literatura. Poseben e nejziniot pridones vo izgotvuvaweto na dokumenti za Nacionalnata strategija za medicina na trudot i organizacija i funkcija na slu`bite za medicina na trudot. a od 2002 god. Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. Kako avtor ili koavtor ima objaveno 24 trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. specijalizacijata po op{ta medicina ja zavr{uva vo 1981 god. vo Ohrid.Cvetanov V i sor. 18 Institut za medicina na trudot . ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. D-r Roza Naumoska e rodena vo Prilep 1954 god. proektot za izgotvuvawe na Upatstvoto za verifikacija.Kolaborativen centar na SZO . Vo periodot 1998-2002 kako pretsedatel go vodi Zdru`enieto za medicina na trudot pri MLD. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1980 god. prijava i registracija na profesionalnite bolesti i mnogu drugi aktivnosti kako zasluga za ovaa nagrada. klini~ka imunologija i alergologija i IHAP. Respiratornite i alergiskite bolesti se pole na poseben stru~en interes vo nejzinata rabota. a od 1999 god. ^len e na Evropskoto zdru`enie za patologija i ~len na Pretsedatelstvoto na Makedonskoto zdru`enie na patolozi pri Makedonskoto lekarsko dru{tvo. Makedonija D-r Qubica Andonoska e rodena 1950 god. so rabotni zada~i vo slu`bata za medicina na trudot i industriskite ambulanti vo Prilep. Na nivo na lokalnata samouprava aktivno u~estvuva so predavawa i vodewe na rabotilnici vo proektite “Zdrava ishrana”. Vrabotena e na Otsekot za pulmoalergologija na Internoto oddelenie vo Op{tata bolnica vo Ohrid od 1983 god. Pulmologijata i alergologijata se pole na poseben interes vo nejzinata rabota. a stru~noto usovr{uvawe po pulmologija i alergologija na Klinikata za pulmologija i alergologija vo 1983 god. e na~alnik na Oddelenieto. vo Prilep.06. So zvaweto primarius se steknuva vo 1995 god. a vo tek e na poslediplomskite studii. klini~ka imunologija i alergologija. Vrabotena e na Oddelot za patolo{ka anatomija pri JZO Op{ta bolnica Prilep. U~esnik e na dvonedelniot seminar za zdravje i bezbednost pri rabotata vo [vedska. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva vo 1992 god. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. “Mentalna higiena” i LEAP. Avtor ili koavtor e na pove}e od 30 trudovi prezentirani na kongresi i seminari vo zemjata i vo stranstvo. specijalizacijata po Patolo{ka anatomija ja zavr{uva vo 2005 god. D-r @aneta Boceska e rodena na 08. e potpretsedatel i ~len na Upravniot odbor na Zdru`enieto. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1975 god.1962 god.: Alergiskite bolesti vo R.

klini~ka imunologija i alergologija 19 . Od 1988 god.Biografii na avtorite D-r Fanica Kapu{evska e rodena 1957 god.vo Debar. So stru~ni trudovi u~estvuval na nekolku kongresi i seminari.1959 god. Diplomira na Medicinskiot fakultet vo Pri{tina vo 1985 god. Vlijanieto na `ivotnata sredina vrz zdravjeto na lu|eto so poseben osvrt na mikroklimata na Dojran e pole na poseben interes vo negovata rabota. a vo 2006 god.09. Poseben inters projavuva za profesionalnite o{tetuvawa od vibracii i alergiskite zaboluvawa. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie. ja zavr{uva specijalizacijata po interna medicina. ^len e na Makedonskoto respiratorno zdru`enie i Makedonskoto zdru`enie za bazi~na. D-r Nikola Ajcev e roden na 04. e vraboten vo Medicinskiot centar Debar. Kako avtor ili koavtor ima objaveno desetina stru~ni trudovi prezentirani na kongresi vo zemjava. D-r Afrim M. Vraboten e vo JZO Medicinski centar Gevgelija . Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1983 god. Od Lekarskata komora na Makedonija e akreditiran za ispituva~ pri sproveduvaweto na stru~niot ispit na zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. vo Kru{evo. kako i na nekolku humanitarni nevladini organizacii. kako i na Albanian American Academy of Science vo SAD. Pretsedatel ili ~len e na nekolku komisii od zdravstven karakter.08. Zdru`enieto na lekarite po medicina na trudot vo Makedonija i ~len na Zdru`enieto na lekarite Albanci vo Makedonija. ^len e na Lekarskata komora na Makedonija. a specijalizacijata po medicina na trudot ja zavr{uva na Medicinskiot fakultet vo Skopje.1960 god. Vrabotena e vo Dispanzerot za medicina na trudot.ambulanta Dojran. Na Medicinskiot fakultet vo Skopje diplomira vo 1987 god. Zdravstven dom Peh~evo. U~estvuva vo izrabotkata na LEAP (Lokalen ekolo{ki akcionen plan za op{tina Dojran) so poseben osvrt na vlijanieto na `ivotnata sredina na zdravjeto na lu|eto. Ma}elara e roden na 01. Dobitnik e na pove}e priznanija i pofalbi. klini~ka imunologija i alergologija. a specijalizacijata po medicina na trdot vo 1992 god.

Kolaborativen centar na SZO . d-r Rozalinda Isjanovska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika. Dr. Zdravstveniot dom .Ohrid 20 Institut za medicina na trudot . Stefanoski Slu`bata za medicina na trudot. Vasilevska Institut za epidemiologija so biostatistika i medicinska informatika. Kendrovski.Skopje D-r Vlado V. Medicinski fakultet .Skopje Ass. d-r Dragan G.Skopje Ass. Makedonija Prof. farm.Cvetanov V i sor. d-r Sa{o B. Stoleski Institutot za medicina na trudot.Kolaborativen centar na SZO . dipl. Mijakoski Institutot za medicina na trudot.Skopje Prof. Kolaborativen centar na SZO . JZO ”Gradski apteki” .Skopje Ass. d-r Kristin V.: Alergiskite bolesti vo R. Medicinski fakultet . d-r Vladimir T.sci Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita Skopje M-r phr Kostadina Jugreva.

Poglavje A A. Op{t del .

22 .

Terminot “alergija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmeneto reagirawe) e upotreben od von Pirquet vo 1905 god. povrzanosta so neposredniot (raniot) tip na ko`na reakcija i klini~koto manifestirawe so polenskata treska i/ili bronhijalnata astma. Osnovni karakteristiki na atopijata spored Coca i Cooke se familijarnata pojava. so nazalni. Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednive decenii {irum svetot i nivnoto prerasnuvawe vo seriozen medicinski i socijalen problem predizvika nivno intenzivno prou~uvawe i zna~ajno podobruvawe vo poznavawata na patogenetskite mehanizmi. EAACI) vo 2001 god. ograni~enata pojava kaj nekoi lu|e (atopi~ari). koja{to go pretstavuva aktuelniot mig na bazi~nata i klini~kata alergologija. Vo ramkite na tie aktivnosti se javi i potrebata od revizija na dotoga{nata nomenklatura i klasifikacija na alergiskite bolesti i napu{tawe na nekoi termini bez nau~na i prakti~na opravdanost. vo odreden moment }e ja nametnat potrebata od revidirawe i na aktuelnata revizija. ~ii{to osnovni celi se fokusirawe na sistemskata priroda na alergiskite bolesti i na potrebata od standardiziran i unificiran pristap vo nivnata dijagnostika i terapija. belodrobni ili ko`ni manifestacii. Terminot “atopiski dermatit” prvpat e upotreben od Wise i Sulzberger vo dvaesetite godini. GAP). a tipi~en pretstavnik e sezonskiot alergiski rinit. dijagnosti~kite i terapiskite postapki. a so nego gi opi{uvaat reakciite na preosetlivost {to kaj nekoi lu|e gi predizvikuvaat odredeni supstancii od nadvore{nata sredina. Ekspertite od pet sekcii i Izvr{niot odbor na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology. a so nego tie gi ozna~uvaat “razli~nite tipovi na lokalizirana ili generalizirana lihenifikacija. nekolku evropski institucii go pokrenaa policentri~niot istra`uva~ki i interventen proekt “Globalen pristap kon pacientot” (Global Approach to the Patient. terminite “alergija” i “atopija” prvpat se upotrebeni na po~etokot od minatiot vek. Va`no mesto kaj alergiskite entiteti imaat polenozite. Iako alergiskite bolesti se poznati mnogu odamna. generaliziran nevrodermit ili manifestacii na atopija”. ja objavija revidiranata nomenklatura i klasifikacija. Vo toa vreme Prausnitz i Küstner gi objavuvaat svoite sogleduvawa za pojavata na ranata ko`na reakcija kaj licata kaj koi{to dotoga{ ne se javuvala. Zatoa vo 1999 god. s¢ u{te postoi razlika pome|u postignatiot napredok i zadovolitelniot tretman (menaxment). Se razbira deka novite soznanija. do koi sekojdnevno se doa|a. Poimot “atopija” (doa|a od gr~kiot jazik i ozna~uva izmestuvawe) prvpat e upotreben od Coca i Cooke vo dvaesettite godini od minatiot vek. za pojavata na poinakvo reagirawe (pojava na bolest) na oddelni lica na odredeni supstancii od nadvore{nata sredina koi se apsolutno ne{tetni za drugite lu|e. Spored podatocite na Evropskata bela kniga za alergija (European Allergy White Paper .EAWP) sekoj tret `itel na planetata strada od edna ili pove}e alergiski bolesti.Op{t del Redefinirawe na poznati fakti i poimi za alergiskite bolesti Alergiskite bolesti vo poslednive decenii prerasnuvaat vo seriozen medicinski i socijalen problem. predizvikani od polenovite zrna i nivnite antigenski determinanti. a Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kako i o~ekuvawata na pacientite so alergiska bolest/bolesti. Sepak. o~ni. klini~ka imunologija i alergologija 23 .

kakvi {to se: bronhijalnata astma. koi{to spored citokinite {to gi la~at se delat na dve suppopulacii. perenealniot rinit. Aktuelni soznanija za etiopatogenezata na alergiskite bolesti Spored aktuelnite soznanija. {to poradi nivniot izrazen antialergiski afekt pretstavuvalo presvrtnica vo lekuvaweto na astmata i drugite alergiski bolesti. {to vo 1968 god.Kolaborativen centar na SZO .) koi se odgovorni za ranata alergiska 24 Institut za medicina na trudot .Th ly) i posreduvan od razli~ni efektorni kletki. doka`uvaat deka reaginite se nova klasa na imunoglobulini.. So premostuvawe na dve molekuli na IgE od alergenot doa|a do degranulacija na mastocitot i osloboduvawe na negovite medijatori (histamin. interleukin 4 – Il-4.). a mo`ebi u~estvuvaat i vo odr`uvawe na bremenosta. so {to alergenot se neutralizira vo cirkulacijata.: Alergiskite bolesti vo R. levkotrieni i dr. Il-4 ja stimulira produkcijata na alergen-specifi~nite IgE koi{to preku specifi~nite receptori se vrzuvaat za mastocitite (tkivnite bazofili). eden od najva`nite medijatori na ranata alergiska reakcija. ^ovekot sekojdnevno e opkru`en i stapuva vo kontakt so golem broj alergeni. klasifikacijata na Coombs i Gell s¢ u{te ima zna~ewe. e prifateno od Internacionalniot referenten centar na SZO za imunoglobulini. e rasvetlena ulogata na histaminot. a T-po 2 od parazitnite infestacii. atopiskiot dermatit i/ili alergijata na hrana vo detstvoto i mladosta kaj bebiwata so infantilen egzem. Coombs i Gell ja promoviraat klasifikacijata na alergiskite reakcii na ~etiri tipovi (I – IV). Kaj atopi~arite ekspozicijata na alergenot na koj{to se senzibilizirani doveduva do aktivacija na T-po 2 i produkcija na nivnite citokini (interleukin 3 – Il-3. Kaj neatopi~nite lica pri ekspozicija na alergenot i negovoto navleguvawe vo organizmot doa|a do sozdavawe na specifi~en IgA (so {to se spre~uva navleguvawe na alergenot vo organizmot pri narednata ekspozicija) i/ili specifi~en IgG i IgM. Kaj atopi~arite dominira aktivnosta na T-po 2 imuniot odgovor. i Bennich i Johansson vo 1967 god. odnosno do aktivacija na alergiskata kaskada. Osoben razvoj alergologijata bele`i vo poslednive pet decenii. imunolo{kiot odgovor na organizmot go rakovodat Th ly. Sopru`nicite Ishizaka vo 1966 god. Vo narednite istra`uvawa e utvrdena ~estata pojava na klasi~nite alergiski bolesti. interleukin 13 – Il-13 i dr. protivtela. a Otto ja pretpostavil nivnata citofilnost. Ulogata na levkotrienite i na~inot na nivnoto sozdavawe e rasvetlena vo 1983 god. T-po 1 i T-po 2. citokini i hemokini. poradi {to toj e ozna~en kako proalergiski. Gi ozna~ile kako imunoglobulin E (IgE). polenskata treska. interleukin 5 – Il-5. Ovie supstancii gi ozna~ile kako reagini. vo koja e potencirana razli~nata uloga na antitelata i T limfocitite vo reakciite na preosetlivost. Istata godina.Cvetanov V i sor. vo klini~kata praktika se vovedeni hormonite od korata na nadbubre`nata `lezda. Makedonija prethodno primile serum od atopi~ni lica. So svoite podocne`ni istra`uvawa Cooke i Grove uka`uvaat na prisustvoto na termolabilni supstancii vo krvta na atopi~nite lica. Vo 1948 god. a nivnata aktivnost e vo ramnote`a. T-po 1 ja obezbeduvaat za{titata na organizmot od bakteriskite i virusnite infekcii. Vo 1953 god. odnosno pretpostavil deka reaginite stanuvaat aktivni duri otkako }e se vrzat za odredeni kletki. Iako ovaa dihotomija ne e vo soglasnost so aktuelnite imunolo{ki soznanija za dinami~en imun odgovor orkestriran od T pomaga~kite (helper) limfociti (Tpo .

plazmocitite. nealergiska astma. Vo tipi~nite alergiski klini~ki manifestacii spa|aat: astmata. Atopijata pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za sozdavawe na specifi~ni IgE antitela pri ekspozicija na nadvore{nite alergeni i mo`no razvivawe na alergiski simptomi. kako i pri nealergiskata sinonazalna polipoza). 1. Il-5 ja stimulira maturacijata na eozinofilite vo koskenata sr`. do sega poznati.). Rizikot za razvoj na IgE-posreduvana alergija kaj dete so dva atopi~ni roditela iznesuva 40-60%.Op{t del reakcija koja{to se javuva 1-2 ~asa posle ekspozicijata na alergenot ({ema br. Vo nekoi slu~ai opi{anata kaskada ja aktivira nepoznat pottiknuva~ (infektiven agens. 1. a se smeta deka odredena uloga imaat i trombocitite. nepoznat alergen) pri {to doa|a do razvoj na inflamacija koja. klini~ka imunologija i alergologija 25 . epitelnite i endotelnite kletki. rinokonjunktivitot. kletki na alergiskata reakcija se T-po 2. ko`a) i nivnata aktivacija (osloboduvawe na medijatori). Atopi~noto lice vo tekot na `ivotot ~esto razviva nekolku alergiski bolesti {to vo literaturata se ozna~uva kako atopiski mar{. Zaedno so drugite medijatori tie se odgovorni za docnata alergiska reakcija (6-8 ~asovi posle ekspozicijata na alergenot) i alergiskata inflamacija. spored svoite patohistolo{ki karakteristiki i klini~kite manifestacii {to gi predizvikuva. Zasega ne e poznat specifi~en genetski marker za atopijata. Vo prvata godina od `ivotot dominiraat ko`nite i gastrointestinalnite simptomi. Najva`ni. iritans. nivnata regrutacija od koskenata sr` i cirkulacijata vo soodvetnoto tkivo (respiratorna mukoza. dodeka kaj dete so neatopi~ni roditeli toj iznesuva 5-10%. nealergiski rinit. [ema br. Poso~eni se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. dendriti~nite kletki (dejstvuvaat kako protivgenprezentira~ki kletki . potoa ~adot od tutunot i drugi vnatre{ni i nadvore{ni aeropolutanti i drugi. mastocitite i eozinofilite.rana alergiska reakcija Vo procesot na aktivacijata alergiskata kaskada pri ekspozicijata na alergen uloga imaat i nekoi adjuvantni faktori.). dodeka rinitot i astmata predizvikani od alergeni od vozduhot se razvivaat podocna. Alergiska kaskada . nealergiska urtikarija i dr. eozinofilniot katjonski protein–EKP. gastrointestinalnite simptomi i karakteristi~nite ko`ni lezii.PPK). Osobeno zna~ewe imaat katjonskite proteini {to se osloboduvaat od eozinofilite (majorniot bazi~en protein–MBP. eozinofilnata peroksidaza i eozinofilniot nevrotoksin). ~esto predizvikani od alergeni od hranata. kako na primer superantigenot odnosno enterotoksinot na Staphylococcus aureus (se smeta deka ima uloga vo eozinofilnata inflamacija i poliklonalniot IgE odgovor pri atopiskiot dermatit. ne se razlikuva od onaa kaj klasi~nite alergiski bolesti (pr. odnosno najverojatno se raboti za poligensko nasleduvawe.

a se potenciraat reakciite {to se javuvaat kaj nekoi lica pri ekspozicija na nadvore{nite faktori. 1. na primer: nespecifi~na bronhijalna reaktivnost kaj licata so astma. Postojat indicii deka. IgE produkcija. Makedonija nekolku genski lokusi odgovorni za nekoi fenomeni povrzani so atopijata. atopi~noto lice ne mo`e da bide identifikuvano pred da razvie senzibilizacija na odreden alergen. 2. toksi~nite supstancii i avtoimunite reakcii. Preosetlivosta ili hipersenzitivnosta se definira kako pojava na objektivno reproducibilni simptomi i znaci inicirani od ekspozicijata na definiran stimul vo doza tolerirana od normalnite lica. kakvi {to se: bronhijalna hiperreaktivnost i drugi. IgEposreduvani reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~ni lica.) 26 Institut za medicina na trudot . hiperreaktivnost i drugi za ozna~uvawe na navedenata pojava. intolerancija. Vo otsustvo na genetski marker. Od druga strana. e pretstavena na {emata br. osven IgE produkcijata. So ovaa definicija se isklu~uvaat klasi~nite odgovori na organizmot na infektivnite agensi.Cvetanov V i sor. Klasifikacija na reakciite na preosetlivost (Johansson et al. atopijata vklu~uva i nekoj vid zgolemena osetlivost na celnite organi. [ema br. naru{ena barierna funkcija na ko`ata kaj atopi~nite lica itn.Kolaborativen centar na SZO . na primer reakciite na ubod od insekti ili lekovi.: Alergiskite bolesti vo R. Revidirana klasifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti Revidiranata kalsifikacija i nomenklatura na alergiskite bolesti spored Position paper na EAACI od 2001 god. prisustvoto na IgE antitelata vo otsustvo na simptomi ne zna~i bolest. Se prepora~uva napu{tawe na terminite idiosinkrazija. Isto taka.

niskomolekulski soedinenija.). alergija na ubod od insekti. Makedonija od 2003 god. kako izocijanatite ili anhidridite. Treba da se potencira deka IgE-posreduvanite alergiski reakcii mo`at da se javat i kaj neatopi~nite lica (pr. Alergija Alergijata se definira kako reakcija na preosetlivost predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. formaldehid i dr. preosetlivost na aspirin) se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost. protivtelata odgovorni za alergiskite reakcii pripa|aat na klasata IgE i ovoj tip alergija e ozna~en kako IgE-posreduvana alergija. prevalencijata na atopijata kaj vozrasnata populacija iznesuva 34. a se napu{taat terminite psevdoalergiski reakcii.) koi dejstvuvaat kako hapteni i reagiraat so T li. odnosno glikoproteini so molekulska te`ina od 10 000 do 40 000 daltoni koi vo svojot sostav imaat dosta polarni i hidrofilni aminokiselini. Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. celijakijata i dr. Vo najgolem broj slu~ai alergenite {to reagiraat so IgE i IgG protivtelata se proteini. obi~no IgG (pr. toj se ozna~uva kako IgE-posreduvan alergiski rinit.Op{t del Atopija Atopijata se definira kako li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na ekspozicija na niski dozi na alergeni. Vo R. rinokonjunktivit ili egzem/dermatit. obi~no proteini. i predispozicija za razvoj na tipi~ni simptomi kako astma. klini~ka imunologija i alergologija 27 . odnosno 41. Ne IgE-posreduvanata alergija e predizvikana od antitela od drugite klasi. {to gi pravi pogodni za vrzuvawe so razli~ni receptori. pr. mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija dejstvuvaj}i kako hapteni. Dokolku e doka`ana ulogata na IgE vo patogenezata na alergiskiot rinit. Alergijata mo`e da bide predizvikana i od kletki.6% kaj vkupniot broj ispitanici. Vo Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8%. medikamentozna alergija i dr. odnosno senzibilizirani limfociti. idiosinkrazija i sl. denes retkata serumska bolest. Se potencira zna~eweto na terminot atopija kako predispozicija. Alergijata mo`e da bide posreduvana od protivtela ili od kletki. hrom. Vo najgolem broj slu~ai. pri kontaktniot alergiski dermatit alergenite se niskomolekulski soedinenija (nikel. Makedonija prevalencijata na alergiskite bolesti iznesuva 35.1% kaj decata Alergeni Alergenite se protivgeni koi{to predizvikuvaat reakcii na preosetlivost posreduvani od imunolo{ki mehanizmi. Reakciite na preosetlivost predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (pr. alergiskiot kontakten dermatit. Poretko. Alergiski rinit Alergiskiot rinit se definira kako hroni~en rinit predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. a ne bolest.4% kaj vozrasnite i 25. alergiskiot alveolit i dr. Isto taka.).

Cvetanov V i sor. Alergiski rinokonjunktivit e vospalenie na nazalnata sluznica i konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. Makedonija dokumentot na SZO “Allergic rhinitis and its Impact on Asthma (ARIA)” se prepora~uva terminite na dvete formi na IgE-posreduvaniot alergiski rinit. Atopiski egzem/dermatit sindrom Alergiskiot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS) pretstavuva zaboluvawe predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. dodeka vo drugite slu~ai se raboti za nealergiska astma. medikamentozni egzantemi. Prevalencijata na alergiskiot rinitis kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 20.9%. e ozna~ena kako alergiska astma.) se ozna~eni kako nealergiski rinit. Prevalencijata na astmata kaj vozrasnata grupa od 20 do 44 god. Se prepora~uva napu{tawe na terminite extrinsic i intrinsic astma. alergiskite bolesti na ko`ata se mnogu poraznovidni. a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka 28 Institut za medicina na trudot .5%) Alergiski konjunktivit Alergiski konjunktivit e vospalenie na konjunktivata predizvikano od imunolo{ki mehanizmi. Preostanatite formi na konjunktivit koi{to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiski konjunktivit. Preostanatite formi na hroni~niot rinitis {to ne se predizvikani od imunolo{ki mehanizmi (ozna~eni kako vazomotoren rinit.: Alergiskite bolesti vo R. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnata populacija iznesuva 12. odnosno ulogata na IgE. alergiski vaskulit. sezonskiot i celogodi{niot.8% (vozrasni 23.4%. IgE-povrzaniot AEDS (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. urtikarija/angioedem. alergiski granulomatozni ko`ni reakcii i dr.Kolaborativen centar na SZO .1%. deca 16. odnosno se manifestiraat kako: atopiski egzem/dermatit. IgE-posreduvaniot alergiski konjunktivit se javuva vo forma na intermitenten ili perzistenten. Alergiski bolesti na ko`ata Za razlika od alergiskite bolesti na respiratorniot trakt koi{to se karakteriziraat so uniformna simptomatologija. Astma Astmata vo ~ija patogeneza se doka`ani imunolo{kite mehanizmi. da se zamenat so terminite intermitenten i perzistenten alergiski rinit. alergiski kontakten egzem/dermatit. hiperreaktivna rinopatija i sl. alergiska purpura. so toa {to za slu~aite na sezonskite nazalni simptomi {to se javuvaat kaj licata senzibilizirani na poleni terminot sezonski alergiski rinit e validen. odnosno egzogena i endogena astma. iznesuva 5.

lekovi i ubod od insekti Slu~aite na preosetlivost kade klasifikacijata bazirana na odreden organ ili sistem e neadekvatna. IgE-posreduvana alergija na hrana e formata na nutritivna alergija vo ~ija{to patogeneza e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. a se karakterizira so pozitiven patch test na inhalatorni ili nutritivni alergeni.2% (vozrasni 3.povrzan AEDS. Prevalencijata na AEDS kaj decata iznesuva 3. naod na alergen-specifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. Drugite slu~ai na preosetlivost na hrana se ozna~eni kako nealergiska preosetlivost na hrana. Alergija na hrana. Spored rezultatite od multicentri~nata studija vo R. Kontakten egzem/dermatit Alergiski kontakten egzem/dermatit e forma na kontaktniot dermatit predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. dominantno celularni (T-po 1). Alergija na hrana pretstavuva preosetlivost na odreden vid/vidovi hrana predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. se klasificiraat spored vidot na alergeni {to gi predizvikuvaat. Vo slu~aite na doka`ana uloga na IgE protivtelata vo patogenezata se koristi terminot IgE-posreduvana urtikarija. a se prepora~uva napu{tawe na terminite “intrinsic atopiski dermatit”. prevalencijata na preosetlivost na hrana kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 4. deca 9. “kriptogen atopiski dermatit”. Makedonija kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 10. Nealergiska urtikarija e forma na urtikarija predizvikana od neimunolo{ki mehanizmi. klini~ka imunologija i alergologija 29 .8%. Terminot iritanten/toksi~en kontakten dermatit se prepora~uva za slu~aite vo ~ija{to patogeneza ne se vklu~eni imunolo{kite mehanizmi.0%).8%). Prevalencijata na preosetlivost na lekovi vo R. Makedonija od 2003 god. deca 5. Sli~ni termini se primenuvaat i vo slu~aite na preosetlivost na medikamenti i ubod (venom) od insekti.Op{t del definiran kako “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Nealergiskiot AEDS pretstavuva AEDS predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi.5% (vozrasni 11.2%. Vtorata forma na alergiskiot AEDS e ozna~ena kako T-li . Urtikarija Alergiskata urtikarija pretstavuva forma na urtikarija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi.3%.

Hourihane JO’B. Allergy as a global problem: “Think globally. 10. Eur Resp Mon 2003. 59: 124-138. odnosno po~nuva so ~e{awe vo grloto. 8 (23). Kay AB. Frew AJ. Hipotenzijata i te{ka forma na bronhospazam ne mora da bidat prisutni za reakcijata da se ozna~i kako anafilakti~na. 3. J Allergy Clin Immunol 1990. Anafilakti~kata reakcija se razviva postepeno. Eosinophils and T-lymphocytes in late fase allergic reactions. pr. Role of IL-4 and IL-13 in synthesis of IgE and expression of CD23 by human B-cells. 17: 139-146. se razviva vo multiorganska reakcija vo koja dominira te{ka forma na bronhospazam. Kolevski P. Obi~no se raboti za IgEposreduvana anafilaksa. 4. Sad S. 56 (9): 809-812. dlankite ili tabanite i lokalna urtikarija.: Alergiskite bolesti vo R. a se prepora~uva napu{tawe na terminot anafilaktoidna reakcija. 59: 1-5.Kolaborativen centar na SZO . predizvikana od konsumirawe kikiritki ili ubod od p~ela. deca 3. mnogu poretki reakcii na preosetlivost vo koi ne se vklu~eni imunolo{ki mehanizmi se ozna~eni kako nealergiska anafilaksa. 5. Munitz A. Eosinophils: “new” roles for “old” cells. 85: 533-539. Summer School’02. Makedonija Vo R. 1995: 93-104. Spiroski M. Spiroski M. Th2 and more. 2. 56 (9): 813-824. 9. Allergy 1994. 13.8%). Punnonen J. act globally”. Changing the nomenclature: fashion or necessity? Allergy 2001. `ivotno-zagrozuva~ka. 8. Bousquet J. The expanding universe of T-cells subsets: Th1. Allergy 2001. A revised nomenclature for allergy. An EEACI position statement from the EAACI nomenclature task force. Levi-Schaffer F. Sofia. Bulgaria. 30 Institut za medicina na trudot . Literatura 1. van Ree R et al. Ansotegui R. Bonini S. Haahtela T. Asthma and atopy – the price of affluence? Allergy 2004. 7. Alergiska anafilaksa pretstavuva reakcija predizvikana od imunolo{ki mehanizmi. Poretko anafilakti~nata reakcija e predizvikana od IgG ili kleto~noposreduvani mehanizmi. Van Cauwenberge P. European Union meets the challenge of the grown importance of allergy and asthma in Europe. Allergy 2002. ARIA and GAP extending still further. 49: 576-586. Frew AJ. generalizirana ili sistemska reakcija na preosetlivost. Aversa G. 59: 268272. Allergic basis of asthma. von Hertzen LC. 6. Mosmann TR. Johansson SOG.da se napi{e i da se objavi. Bousquet J et al. Nau~niot trud .1% (vozrasni 2. Anafilaksa Anafilaksata pretstavuva te{ka. Cocks BG et al. 11. Osnovni imunolo{ki metodi. 12. Allergy 2004. Bousquet J. Skopje: Institut za imunobiologija i humana genetika. Skopje: MEDIS informatika. 57: 661-662. a kulminira so te{ka forma na hipotenzija i kardiovaskularen kolaps. Drugite. Makedonija prevalencijata na preosetlivost na ubod od insekti kaj vkupniot broj ispitanici iznesuva 3.Cvetanov V i sor. Immunology Today 1996. 74-84.5%. 2002: 162-167. Allergy 2004.

obrabotka i objavuvawe na zdravstveno-statisti~kite podatoci.Op{t del Relevantnost na nacionalniot . 37/79) vrz ~ija osnova proizleguva obvrskata za vospostavuvawe na soodveten zdravstveno-statisti~ki sistem baziran na sledewe na morbiditetot. Pri~inata za nivnata neupotreblivost mo`e da se locira vo dve grupi na problemi: 1. neophodno e da se analizira morbiditetot vo sekoja od ovie funkcionalni kategorii na postavenost na zdravstveniot sistem. kadrovskata ekipiranost i drugi podatoci za sostojbata vo zdravstvenite organizacii i zdravstvoto vo celost. dijagnoza i lekuvawe za eden osobeno aktuelen zdravstveno-ekolo{ki problem. efikasnost i racionalnost. vo na{ata zemja postoi dolga tradicija na pribirawe. oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci mo`at da ponudat primenlivi podatoci za analiza na sostojbite. nasproti site relativno dobro postaveni preduslovi (zakonska i podzakonska osnova. planirawe na potrebite i procenka na direktnite i indirektni tro{oci za prevencija. Dopolnitelno. 2. redovno pribirawe i objavuvawe na podatocite) neosporen e faktot deka raspolo`ivite podatoci se prakti~no neupotreblivi. Za `al. ambulantno-poliklini~kata i bolni~kata zdravstvenata za{tita na naselenieto vo Republika Makedonija se obezbeduva na tri nivoa – primarna. Vo Republika Makedonija postoi Zakon za evidencija vo oblasta na zdravstvoto (Sl. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. pristap i instrumenti za pribirawe. Vesnik br. za utvrduvawe na sostojbite vo vrska na frekvencijata i dinamikata na javuvawe na oddelni bolesti. slabosti i nedoslednosti vo sproveduvawe na zakonski utvrdenite obvrski za redovno prijavuvawe na registriranite zaboluvawa-sostojbi vo oddelni funkcionalni edinici na zdravstveniot sistem. i toa: • zdravstvena za{tita na decata • zdravstvena za{tita na u~ili{nite deca i mladinata • zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie • zdravstvena za{tita na rabotnicite • zdravstvena za{tita na `enite Ottuka. nesoodveten sistem.statisti~ki sistem za evaluacija na alergiskite bolesti Sostojbi vo Republika Makedonija Utvrduvaweto na specifi~ni zdravstveni indikatori i nivno lesno i brzo pribirawe se osnova za vospostavuvawe na odr`liv sistem za upravuvawe so alergiskite bolesti. vklu~uvaj}i gi i zaboluvawata so alergiska etiologija. sekundarna i tercijarna zdravstvena za{tita. Ottuka i o~ekuvawata deka. iskoristenosta na kapacitetite. obrabotka i objavuvawe na podatocite Postavenost na zdravstveniot sistem i mo`nosti za pribirawe i obrabotka na zdravstveno-statisti~ki podatoci Vo soglasnost so osnovnite principi za dostapnost. kakvi {to se alergiskite zaboluvawa na razli~ni organi i sistemi. Istovremeno. osobeno vo segmentot na privatnoto zdravstvo. klini~ka imunologija i alergologija 31 . Organizacijata na zdravstvenata za{tita na oddelni kategoriipopulacioni grupi na naselenieto se temeli na vospostavuvawe na nekolku funkcionalni kategorii. mortalitetot.

{to bi gi zainteresirale onie koi gi donesuvaat odlukite i ja kreiraat zdravstvenata politika bazirana na podatoci. I pokraj toa {to na prv pogled se ~ini deka vaka vospostavenata morbiditetna statistika e frakcionirana.: Alergiskite bolesti vo R. Sostojbite vo odnos na oddelnite alergiski entiteti koi se predmet na ovaa studija vo svetlo na mo`nostite koi gi dava MKB-10 se dadeni vo prodol`enie. Vo na{ata zemja ve}e deset godini vo upotreba e Desettata me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi (MKB-10). Od druga strana. zdravstvenata evidencija se u{te s¢ vodi manuelno. Za `al. Ovaa klasifikacija se bazira na alfanumeri~ka {ema na {ifrirawe koja se sostoi od edna bukva po koja sledat tri brojki so mo`nost za klasifikacija na bolestite na trizna~ni i ~etirizna~ni nivoa. vaka slo`eniot sistem e celosno otvoren kon golem broj subjektivni slabosti koi ~esto pati ja doveduvaat vo pra{awe relevantnosta na dobienite podatoci. se primenuvaat ovie standardni listi za tabelirawe. nekoherentna i onevozmo`uva globalna procenka. Slabite to~ki se lociraat vo doslednoto prijavuvawe i registriraweto na utvrdenite sostojbi vo zdravstvenite organizacii. I pokraj s¢ pointenzivnoto navleguvawe na informati~kata tehnologija vo site segmenti na rabotata. nivnata obrabotka i dostapnost na objavenite podatoci. neosporen e podatokot deka taa dava mo`nost za analiza na nekoi sostojbi kaj oddelni populacioni grupi koi spored svoite demografski i socio-ekonomski karakteristiki imaat odredeni specifi~nosti vo odnos na registriraniot morbiditet.Kolaborativen centar na SZO . Ottuka i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite. Kone~no. nivnoto pribirawe i dostavuvawe do ovlastenite specijalizirani javno zdravstveni organizacii na regionalno nivo. Primena na me|unarodna klasifikacija na bolestite i bolestite so alergiska etiologija Koga se govori za prednostite i slabostite vo obezbeduvawe podatoci za morbiditetot od alergiski zaboluvawa na oddelni organi i sistemi. Makedonija podatocite od rutinskata zdravstvena statistika se pribiraat oddelno za naselenieto koe `ivee vo urbanite i ona vo ruralnite podra~ja na zemjata. 32 Institut za medicina na trudot . kako sostaven del na MKB-10. vo re~isi site segmenti na zdravstvoto. potreben e kus komentar na mo`nostite koi gi dava oficijalniot sistem za obele`uvawe na bolestite i sostojbite i nivnata implementacija vo nacionalniot sistem za evidencija i registrirawe na morbiditetot.Cvetanov V i sor. a e vo funkcija na zgolemuvawe na komparabilnosta na pribranite podatoci e postoeweto na standardna lista za tabelirawe na morbiditetot. Podatocite koi sledat podolu vo ovaa kniga jasno argumentiraat deka koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija odgovorot na ova pra{awe e negativen. Ostanuva otvoreno pra{aweto dali na sosem identi~en na~in vaka vospostavenata nacionalna zdravstvena statistika dava mo`nost da se dojde do podatoci za site zaboluvawa. tehnolo{kiot aspekt na postavenost na ovoj kompleksen sistem go pravi krajno ~uvstvitelen kon mo`nosta za gre{ki i propusti. a potoa i na nacionalno nivo. so mali isklu~oci kako odraz na odredeni specifi~nosti vo nekoi funkcionalni kategorii na zdravstveniot sistem. otsustvoto na edinstveno softversko re{enie i mre`no povrzuvawe na site zdravstveno-statisti~ki subjekti go pravi ovoj sistem krajno nefunkcionalen vo odnos na potrebite na site negovi korisnici. Ona {to e osobeno zna~ajno.

Vazomotoren i alergi~en rinit.22 `eni 502 39. ova zaboluvawe spa|a vo grupata na drugi bolesti na respiratorniot trakt {to se klasificiraat vo kategorijata J30-J39.27 947 87.97 Vkupno 936 44.15 Vkupno 8848 65.55 3190 47.42 791 62.04 6951 51. I pokraj neupotreblivosta na ovie podatoci treba da se istakne deka od godina vo godina kaj nekoi funkcionalni kategorii Makedonsko zdru`enie za bazi~na.32 1686 64.7 733 72.14 2920 43.28 `eni 1049 13. kako specifi~en entitet. i toa: • J30.14 medicina na ma`i 4615 67.36 1881 24. polenska treska i polinoza) • J30. nazofaringit i faringit i drugi zaboluvawa na nosot i nazalnite sinusi vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina J30-J31 1998 1999 2000 J33-J34 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 535 49.1 6485 47.92 3905 25. So primena na ~etirizna~nata klasifikacija se otvora mo`nost za dopolnitelna klasifikacija na site zna~ajni dijagnosti~ki aspekti na ovoj entitet.4 alergiski rinit.07 1775 84.48 2024 26.76 {kolska ma`i 556 41. So ogled na toa deka ovie grupi bolesti zna~ajno u~estvuvaat vo strukturata na respiratornite morbiditet kaj site populacioni grupi. J33-J34.25 1441 54.5 3761 55. Vo prodol`enie se prika`ani dostapnite podatoci koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija od alergiski rinit za periodot od 1998 do 2000 godina. u~ili{nite deca i mladinata.35 881 81.44 2784 17. hroni~en rinit.02 Vkupno 2553 16.26 746 55. vo edna golema grupa na entiteti koi se odnesuvaat na bolesti na nosot i nazalnite sinusi i se bele`at so {ifrite J30-J31.Op{t del Alergiski rinit Spored MKB-10. kako i i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite se vo soglasnost so MKB – 10 Listata za tabelirawe na morbiditet.36 `eni 401 39. Vo nea alergiskiot rinit e prika`an zbirno.11 695 54. neozna~eno Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.01 3565 52.67 Prika`anite podatoci odat vo prilog na prethodno iznesenata konstatacija deka oficijalnite zdravstveno-statisti~ki podatoci se prakti~no neupotreblivi koga stanuva zbor za sledewe na frekvencijata na javuvawe i razvojnata tendencija na alergiskiot rinit.3 drug alergiski rinit (dolgogodi{en alergiski rinit) • J30.4 1438 18.53 1346 17.57 828 81. klini~ka imunologija i alergologija 33 .0 vazomotoren rinit • J30.16 895 66.91 op{ta ma`i 1504 19. jasno se nametnuva zaklu~okot deka alergiskiot rinit. ne mo`e da bide analiziran vo odnos na negovata frekvencija na javuvawe.58 Vkupno 1058 40.2 drug sezonski alergiski rinit • J30.1 alergiski rinit predizvikan so polen (dadenite sinonimi se: alergija na polen.14 trud `eni 4233 62.7 1614 77. Koristej}i ja trozna~nata klasifikacija alergiskiot rinit spa|a vo grupata J30-vazomotoren i alergiski rinit.

55 13248 632. neozna~eno Od prikazot jasno proizleguva deka MKB-10 duri i so primena na ~etirizna~nata klasifikacija ne dava mo`nost za klasifikacija na alergiskiot konjunktivit. Alergiski konjunktivit Spored MKB-10 ova zaboluvawe spa|a vo grupata zaboluvawa na konjuktivata {to se klasificiraat vo kategorijata N10-N13. tuku toj se stava vo kategorijata na drug konjunktivit (N10. u~ili{nite deca i vozrasnoto naselenie) ovie zaboluvawa poka`uvaat zgolemena frekvencija na javuvawe.0 mukopurulenten konjunktivit • N10.98 21049 135.26 34 Institut za medicina na trudot .04 1561 22.2 drug akuten konjunktivit • N10.14 2787 20.47 9662 368.81 10362 134.01 `eni 10117 129.8). Makedonija od zdravstveniot sistem kaj nas (zdravstvena za{tita na decata.78 {kolska ma`i 5426 401.96 6232 616.9.7 Vkupno 20498 131.3 akuten konjunktivit.5 blefarokonjunktivit • H10.12 1451 21.87 4489 332.8 Vkupno 13498 644.Kolaborativen centar na SZO .04 trud `eni 1641 24.18 8823 336.56 10242 133.2 op{ta ma`i 10381 134. konjunktivit.83 1849 27.47 10549 134. pri {to vo trozna~nata kategorija N10 spa|aat: • N10.47 4334 340.25 1226 18.32 7016 647.1 akuten atopi~en konjunktivit • H10.: Alergiskite bolesti vo R. u~ili{nite deca i mladinata i vo slu`bite za op{ta medicina i zdravstvena za{tita na rabotnicite proizleguvaat od MKB . vo grupata bolesti na konjunktivata (N10-N13) kade pokraj ova zaboluvawe spa|aat i drugite zaboluvawa na konjunktivata. Izve{tajnite kategorii spored koi se prezentira utvrdeniot morbiditet vo dejnosta za zdravstvena za{tita na decata.86 medicina na ma`i 1507 22.32 `eni 5346 419.62 15932 760.8 drug konjunktivit • N10.32 Vkupno 10772 410.7 4753 351.96 7483 740.4 hroni~en konjunktivit • H10. Registriran morbiditet od konjunktivit i drugi zaboluvawa na konjunktivata vo Republika Makedonija vo period od 1998 do 2000 godina 1998 1999 2000 H10-H13 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 7169 661.78 4909 385.19 10687 136.49 3300 24. Poradi toa vo oficijalnata zdravstvena statistika alergiskiot konjnuktivit e prika`an zbirno.4 `eni 6329 616.10 Listata za tabelirawe na morbiditet.44 Vkupno 3148 23.Cvetanov V i sor.52 20791 133. neozna~eno • N10.21 8449 779. Podatocite koi se odnesuvaat na sostojbata vo odnos na alergiskiot konjnuktivit vo Republika Makedonija vo periodot 1998-2000 godina se prika`ani vo prodol`enie.

Astma vo R.9 astma. na u~ili{nite deca i mladinata i na slu`bite za op{ta medicina.57 44. kategoriite J45 i J46 se prika`uvaat zaedno. pribirawe. Vo taa smisla mo`e da se konstatira deka stapkata na morbiditet od predominantno alergiska astma kaj vozrasnoto naselenie vo Republika Makedonija iznesuva 45/10000.95 3.55 So ogled deka listite za tabelirawe. So ogled na specifi~nostite na morbiditetot na rabotni~kata populacija. Ovoj pristap e primenet i vo nacionalnite listi za pribirawe na podatocite vo slu`bite za zdravstvena za{tita na decata. Makeadonija vo slu`bata za medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 god. J45-J46 1998 1999 2000 (bez J45.37 2000 broj 3270 3418 6688 167 121 288 stapka/10000 42. Spored MKB-10 Listata za tabelirawe. obrabotka i objavuvawe na podatocite za astmata se dizajnirani za da mo`at da dadat uvid vo sostojbata so astmata (vkupno) i alergiskata astma. • J45. pokraj kategoriite J45-J46 vnesena e i ~etirizna~nata kategorija J45.31 45. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. Nasproti toa.Op{t del Bronhijalna astma Spored MKB-10 alergiskata astma e pretstavena so trozna~nata kategorija J45 kade spa|aat slednive ~etirizna~ni kategorii: • J45.43 3 3. morbiditetnat stapka kaj profesionalno eksponiranite rabotnici e re~isi deset pati pomala otkolku kaj vozrasnoto naselenie i vo periodot 1998-2000 godina poka`uva tendenMakedonsko zdru`enie za bazi~na.98 44.49 219 3. atopi~na astma.0) broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 medicina na ma`i 325 4.8 me{ana astma • J45.24 209 3. koja gi opfa}a slednive kategorii: alergiski bronhit.12 medicina na trud Astma vo R.47 43.1 nealergiska astma • J45.1 1999 broj 3412 3569 6981 244 215 459 stapka/10000 44.88 43.75 298 4.06 2. neozna~eno Kategorijata J46 spored MKB-10 e rezervirana za status asrmatikus (akutna te{ka forma na astma). raspolo`ivite podatoci nuduat mo`nosti za evaluacija na sostojbata.0 predominantno alergiska astma. klini~ka imunologija i alergologija 35 .8 483 3.18 3.57 3. bez zna~jni razliki vo odnos na polot i varijacii vo periodot od tri posledovni godini.0 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3456 3444 6900 205 217 422 stapka/10000 44.44 1.65 43. ekstrinzi~na atopi~na astma i senska treska so astma.0.36 274 4. J45.09 Vkupno 629 4.79 2.21 3. rinit so astma.01 trud `eni 304 4.62 517 3.

desetkratnoto pomalo javuvawe na astmata kaj profesionalno eksponiranite rabotnici te{ko deka mo`e da najde logi~no objasnuvawe. Vo ovie slu`bi se pribiraat i prika`uvaat (tabeliraat) podatocite za alergiski kontakten dermatit (L23). Makedonija cija na namaluvawe. polenskiot (L22).73 4367 402.25 {kolska ma`i 3572 264.9 Atopi~en dermatit. alergi~en kontakten dermatit.3 3939 398. Vo prodol`enie se prika`ani podatocite koi se odnesuvaat na registriraniot morbiditet vo ambulantno-poliklini~kata dejnost vo Republika Makedonija za atopiskiot i drugite vidovi dermatit.0 Besnier-ov prurigo • L20. eksfolijativen dermatit. Od ovaa kategorija se isklu~eni neozna~enata alergija (T78.: Alergiskite bolesti vo R.35 7533 287.4).1). Pri~inite verojatno se sokrieni vo metodologijata za pribirawe i obrabotka na podatocite. neozna~eniot dermatit (L30. onoj predizvikan od vnatre{no vneseni supstanci (L27.77 Vkupno 7698 367. ovie zaboluvawa se grupiraa vo golema grupa t. neozna~eno Alergi~niot kontakten dermatit se {ifrira so trozna~nata kategorija L23. drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10 –L99).05 7658 291.04 3470 256.5 `eni 3690 365. vo slu`bite za zdravstvena za{tita na predu~ili{nite i u~ili{nite deca 1998 1999 2000 L20-L30 broj stapka/10000 broj stapka/10000 broj stapka/10000 0-6 godini ma`i 4008 369.84 4927 454.Cvetanov V i sor. O~igledno e deka na atopiskiot dermatit mu e posveteno posebno vnimanie pri utvrduvaweto na nacionalnite listi za tabelirawe na bolestite vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. neozna~eniot kontakten profesionalen dermatit i egzem (L25.65 4088 321. iritanten kontakten dermatit. iritativniot kontakten dermatit (L24) i nekoi drugi entiteti koi ne se zna~ajni za ova istra`uvawe. dermatit od pelena (salveta). Vo MKB-10 Listata za tabelirawe. iritanten kontakten dermatit (L24). Morbiditet od atopi~en dermatit i drugi vidovi dermatit (seboroi~en dermatit.81 36 Institut za medicina na trudot .n.89 `eni 3969 311.85 Vkupno 7541 287.00 4188 328.44 3445 255. zna~ajnoto namaluvawe na brojot na slu`bite za medicina na trud i namaluvaweto na brojot na rabotoaktivnoto naselenie.59 8306 396. dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) registriran vo R.Kolaborativen centar na SZO . I dokolku namaluvaweto na morbiditetnata stapka mo`e da se objasni so organizacionite promeni vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite. Atopiski dermatit Spored MKB-10 za atopiskiot dermatit e rezervirana trozna~nata kategorija L20 vo koja spa|aat: • L20.9).0).63 9450 451.) neinfektivniot alergi~en dermatit na o~niot kapak (N01.95 4523 447.9).8 drug atopi~en dermatit (vklu~uva – egzem i nevrodermatit) • L20.0). Vo nacionalnite listi za tabelirawe na morbiditetot vo slu`bata za zdravstvena za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina se tabeliraat dermatitot i egzemot (L20-L30) i urtikarijata L50. urtikarijata-vkupno (L50) i posebno za alergiskata urtikarija (L50. urtikarijata-vkupno (L50) i alergiskata urtikarija (L50. Makedonija vo period od 1998 do 2000 god. Vo slu`bata za op{ta medicina posebno se pribiraat podatocite za alergiskiot kontakten dermatit (L23).

9 komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.77 7.92 1999 broj 3664 3867 7531 651 557 1208 stapka/10000 47.2 {ok poradi anestezija • T88.52 8. klini~ka imunologija i alergologija 37 .88 2000 broj 3695 3971 7666 520 450 978 stapka/10000 47. pri {to se isklu~uva anafilakti~kiot {ok od serum (T80.41 Preosetlivost na lekovi Preosetlivosta na adekvaten lek ili medikament {to e soodvetno apliciran vo MKB-10 se ozna~uva so T88.46 1.45 2000 broj 93 99 192 stapka/10000 1. kako i na neozna~eniot dermatit vo slu`bata za zdravstvena za{tita na rabotnicite vo periodot 1998 do 2000 godina.1 10.3 maligna hipertermija poradi anestezija • T88. neklasificirani na drugo mesto (T88).78 9.0 infekcija po imunizacija • T88.5) • T88.7.0). Alergi~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot vo period od 1998 do 2000 godina L23 op{ta ma`i `eni Vkupno ma`i `eni Vkupno 1998 broj 3336 3979 7315 737 612 1349 stapka/10000 43.8 drugi komplikacii • T88.58 49.7 neozna~en nesakan efekt od lek ili medikament.Op{t del Vo prodo`enie se prika`ani podatocite za alergiskiot kontakten dermatit registriran vo slu`bata za zdravstvena za{tita na vozrasnoto naselenie i na profesionalno eksponiranite rabotnici.42 1.49 9.81 47. preosetlivost i idiosinkrazija • T88.36 1.61 6.38 48.35 1999 broj 98 99 197 stapka/10000 1. soodvetno apliciran. Toa e ~etirizna~na kategorija od grupata na drugi komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.1 drugi komplikacii na imunizacija (isklu~uva anafilakti~ki {ok i drugi serumski reakcii) • T88. vklu~uvaj}i alergi~na reakcija.36 7.32 50.46 1.04 9. kade spa|aat u{te i: • T88.6 anafilakti~en {ok poradi nesakan efekt na adekvaten lek ili medikament.98 50.5 drugi komplikacii na anestezija • T88.19 medicina na trud Neozna~en kontakten dermatit vo Republika Makedonija vo slu`bata za medicina na trudot registriran vo periodot od 1998 do 2000 godina L25 medicina na trud ma`i `eni Vkupno 1998 broj 88 96 184 stapka/10000 1. Vo listite za tabelirawe preosetlivost na lekovi isto taka se prika`uva Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1) i na fototoksi~niot odgovor na lek (L56. neozna~eno Treba da se odbele`i deka MKB-10 dava mo`nost i za klasifikacija na fotoalergiskiot odgovor na lek (L56.71 49.29 1.23 8.4 neuspe{na ili te{ka intubacija • T88.43 1.

2 anafilakti~en {ok.2 L25 . za site formi na dermatit (atopiski dermatit. Preosetlivost na hrana Vo rutinskata praktika za ozna~uvawe na preosetlivost so hrana spored MKB-10 ima nekolku mo`nosti koi se determinirani pred s¢ so na~inot na koj hranata doa|a vo kontakt so ~ovekoviot organizam i se manifestiraat patolo{ki zbidnuvawa. koja e ozna~ena kako drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo.dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii • L27.3 angionevrotski edem • T78. neozna~en dermatit i dermatit predizvikan so vnatre{no vneseni supstancii) se predviduva edna ogromna kategorija za nivno pribirawe i tabelirawe (L10-L99). neozna~en Spored MKB-10 listite za tebelirawe na morbiditetot.: Alergiskite bolesti vo R. neklasificirani na drugo mesto e predvideno da se tabeliraat vo kategorijata – odredeni rani komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega.neozna~en kontakten dermatit predizvikan so hrana vo dopir so ko`ata L27 . 38 Institut za medicina na trudot .4 alergija. neozna~eni na drugo mesto • T78. i toa: • • • • L23 – alergiski kontakten dermatit • L23. Tie se ozna~eni so trozna~nite kategorii T79-T88. Podatocite koi se odnesuvaat na preosetlivost na lekovi vo nacionalnata morbiditetna statistika se prika`ani zbirno vo prethodno definiranite ogromni grupi bolesti i sostojbi koi se javuvaat kako posledica na hirur{ka i medicinska nega i toa samo so nivnata trizna~na {ifra. neklasificirani na drugo mesto.Cvetanov V i sor.4 .1 drugi nesakani reakcii na hrana.9 nesakan efekt. neklasificirani na drugo mesto • T78. neozna~eno • T78.6 – alergiski kontakten dermatit predizvikan so hrana vo kontakt so ko`ata. isklu~uva – dermatit od ingestirana hrana L27. pak. Anafilakti~niot {ok poradi nesakana reakcija na hrana i drugite nesakani rekacii na hrana. listi za tabelirawe i pribirawe na podatocite izdvoena e posebnata kategorija na komplikacii predizvikani samo od hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). kade spa|aat site trizna~ni i ~etirizna~ni kategorii od T79 do T88. neklasificirani na drugo mesto • T78. neozna~en • T78. Vo nacionalnite.2 dermatit predizvikan so ingestirana hrana T78 .neozna~en dermatit • L25. Makedonija vo golema grupa na sostojbi naslovena kako odredeni komplikacii od trauma i komplikacii od hirur{ka i medicinska nega. neklasificirani na drugo mesto. so {to se limitiraat mo`nostite da se dojde do nacionalni podatoci za epidemiologijata i drugite karakteristiki povrzani so pojavata na preosetlivosta na lekovi. {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivosta na lekovi.Kolaborativen centar na SZO .Nesakani efekti.8 drugi nesakani efekti.0 anafilakti~en {ok poradi nesakana reakcija na hrana • T78.

glavno nemedicinski spored izvorot (T51-T65). kade spa|aat: • T63. Alergija od insekti Spored MKB-10. I vo odnos na alergijata od insekti povtorno e identi~en zaklu~okot. Vo slu`bata za op{ta medicina i medicina na trudot ovie grupi na dijagnozi i sostojbi se razgrani~eni posebno i se prika`uvaat oddelno alergiskiot kontakten dermatit (L23). {to e istovetno primeneto i vo nacionalnite listi za tabelirawe na podatocite. otroven) • T63. alergijata so insekti mo`e da se klasificira vo grupata toksi~ni efekti od kontakti so otrovni `ivotni (T63). a vo nacionalnite listi za tabelirawe ovaa kategorija (H23) e stavena vo edna ogromna grupa trizna~no {ifrirani bolesti i sostojbi ozna~eni kako drugi nadvore{ni pri~ini za slu~ajna povreda (W00 – X30 i X39X59).5 toksi~en efekt od kontakt so riba Isto taka spored MKB-10 za klasifikacija na alergijata od insekti se koristi i trizna~nata kategorija H23 – kontakt so str{ni. Za komplikaciite od hirur{ka i medicinska nega posebno e oddelena trizna~nata kategorija na sostojbi povrzani so hirur{ka i medicinska nega (T80-T88). L51L99).0 zmiski otrov • T63. Kontaktite so otrovni `ivotni i rastenija ne se predvideni da se tabeliraat spored posebnite listi za tabelirawe na mortalitetot i morbiditetot na MKB-10. Ona {to povtorno mora da se istakne e faktot deka i ovoj pat podatocite se prika`ani samo so nivnata trizna~na {ifra {to celosno gi onevozmo`uva nastojuvawata za pribirawe relevantni nacionalni podatoci za epidemiologijata na preosetlivost na hrana. osi i p~eli od golemata grupa sostojbi ozna~eni kako kontakt so otrovni `ivotni i rastenija (H20-H29) Spored posebnite listi za tabelirawe na MKB-10. Taka.Op{t del Vo nacionalnite listi za tabelirawe i prika`uvawe na podatocite vgradeni se nakolku posebni mo`nosti. nivno pribirawe i objavuvawe. L24-L45. deka nacionalnite raspolo`ivi podatoci za epidemiologijata na ovie bolesti se celosno nesoodvetni na celta za utvrduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki.3 otrov od pajak • T63.1 otrov od drugi vle~ugi • T63.4 otrov od drugi artropodi (kasnuvawe ili ubod od insekt. predvidena e mo`nost za tabelirawe na alergijata od insekti vo grupata na sostojbi nazna~ena kako toksi~ni efekti od supstancii. Potreba od epidemiolo{ki istra`uvawa Poradi ovie pri~ini za da se odredi zastapenosta na nekoi od alergiskite entiteti naj~esto se pribegnuva kon sproveduvawe na epidemiolo{ko-klini~ki istra`uvawa Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a preostanatite bolesti i sostojbi na ko`ata koi se posledica na kontakt ili vnesuvawe na hrana se prika`ani vo grupata na drugi bolesti na ko`ata i potko`noto tkivo (L10-L22. klini~ka imunologija i alergologija 39 .2 otrov od skorpija • T63. vo slu`bata za za{tita na decata i u~ili{nite deca i mladina posebno se pribiraat i prika`uvaat podatocite za dermatit i egzem (L20-L30). kako i za prethodnite zaboluvawa. frekvencijata i dinamikata na nivnoto javuvawe.

Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. nasproti raste~kiot trend na javuvawe na bolestite i sostojbite so alergiska etiologija se dovolna pri~ina da se baraat lesni i ednostavno dostapni izvori na to~ni i relevantni podatoci kako osnova za prevencija i soodvetno upravuvawe so rizikot za pojava na alergiski zaboluvawa. istra`uva~kite potencijali i mo`nostite na istra`uva~kite timovi. to~na i etiolo{ka dijagnoza i terapija na bolestite. Literatura 1. a rezultatite koi se dobivaat se dragoceni vo odnos na nivnata verodostojnost i seopfatnost.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor. spored svojot dizajn ovozmo`uvaat pribirawe na podatoci za prevalencijata na odredeni sostojbi i pojavi. 40 Institut za medicina na trudot . Posebno treba da se naglasi faktot deka epidemiolo{kite studii na presek. Makedonija spored odnapred izgotvena programa. Tie se nezamenliv instrument vo utvrduvawe na prevalencijata na odredeni sostojbi. {to e sosem o~ekuvano. koja nudi optimalna preciznost. kakva {to e ovaa studija. no i za analiza na specificnite obele`ja koi se zna~ajni za ispituvanata pojava. problemot stanuva dotolku poaktuelen ako se ima predvid faktot deka toa se sostojbi i bolesti ~ija{to prevalencija se zgolemuva so za~uduva~ka brzina kaj site populacioni grupi – deca. Ne smee da se zanemari i faktot deka finansiskite pobaruvawa za vakov vid studii ponekoga{ pretstavuvaat seriozna pre~ka vo nadminuvaweto na barierite koi se postavuvaat kako odgovornost pred instituciite. dijagnoza i triger faktori {to se determinirani od celta i istra`uva~kiot interes na glavniot istra`uva~. 1998-2000.: Alergiskite bolesti vo R. vakvi populacioni istra`uvawa se sproveduvaat incidentno i vo soglasnost so potrebite. progresot {to go bele`at biomedicinskite i tehnolo{kite istra`uvawa nametnuvaat potreba od novi tehni~ki performansi na neophodnata medicinskata oprema. Nasproti prednostite na razli~nite vidovi epidemiolo{ki studii. Podatocite za namaluvawe ili zgolemuvawe na frekvencijata na javuvawe na nekoja bolest vo odreden podolg vremenski period se osnovni indikatori za planirawe na zdravstvenata politika vo soodvetnata oblast. Tie. Poradi svojot dizajn i na~in na sproveduvawe tie baraat izvonredno dobro organizirana mre`a na institucii vklu~eni vo istra`uvaweto. sproveduvaweto i evaluacijata na populacionite epidemiolo{kite studii e dolgotraen proces. Iskustvata od sproveduvaweto na golem broj meta-analizi ja potvrduva ova opservacija. Ova bea osnovnite pojdovni celi i vo na{eto istra`uvawe. Planiraweto. pred s¢ poradi izbraniot dizajn i osnovna cel na sprovedenoto istra`uvawe. se fokusiraat na razli~ni celni grupi. profesionalno eksponrani rabotnici i dr. vozrasni. timovite ili poedincite vklu~eni vo niv. nau~nite i tehnolo{kite dostignuvawa. Ottuka. a ~ija cel e brza. Koga stanuva zbor za zaboluvawata so alergiska etiologija. no tie ne mo`at i nemaat za cel da dadat prikaz na nivnata razvojna tendencija. Od druga strana. iskusni i soodvetno obu~eni istra`uva~i i soodvetno dizajnirani instrumenti relevantni za dobivawe na to~ni podatoci. tie naj~esto nudat podatoci koi ne se potpolno sporedlivi. Intenzivniot razvoj na stru~nite. Ambulantno-poliklini~ki morbiditet vo Republika Makedonija. objektivnost i komparabilnost na dobienite rezultati.

formirawe paleta na najva`nite aeroalergeni kaj nas za primena vo alergolo{kite ordinacii. spored preporakite na EPI. Debar i Peh~evo. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment.Op{t del Aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa vo Makedonija Iznesenite razmisluvawa i fakti ja nametnaa potrebata od epidemiolo{koto istra`uvawe na presek na alergiskite bolesti i dobivawe relevantni aeropalinolo{ki informacii za celata dr`ava. na prv pogled studijata inkorporira{e zasebni segmenti koi vsu{nost bea komplementarni. kako najadekvaten. klini~ka imunologija i alergologija . poradi prethodnoto iskustvo na sorabotnicite od Institutot i drugite gradovi vo Republikata vo sproveduvaweto na istra`uvawa od vakov vid i obem. Ohrid. koja{to be{e odobrena i finansirana od Ministerstvoto za nauka i obrazovanie na R. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). Studijata ima{e multicentri~en karakter i be{e izvedena vo {est gradovi vo R. 40079998 od 01. koga ispituvawata bea realizirani na na~in voobi~aen i nau~no apsolviran za toj period. Makedonija vo korelacija na polenskata mikroflora”. klaster-analiza i t. Toa rezultira{e so podgotovka i realizacija na studijata “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. so razli~ni karakteristiki {to ovozmo`uva da se dobijat relevantni podatoci za istra`uvanata pojava. Pokraj epidemiolo{koto istra`uvawe na alergiskiot rinit i aeropalinolo{kite ispituvawa.1999 god. pravej}i edna celina i toa aeropalinolo{ki i klini~ko-epidemiolo{ki segment. Prilep.10. Karakteristiki na gradovite vo koi e sprovedeno istra`uvaweto vrz Izborot na gradovite za aeropalinolo{kiot monitoring e napraven osnova na kriteriumite od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni 41 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. odreduvawe na osnovnite epidemiolo{ki karakteristiki na polenozite i drugite naj~esti alergiski bolesti vo R.07. i aneks na dogovorot br. Dojran. Dojran.test. Makedonija: Skopje. Makedonija. Mavrovi Anovi i Berovo). a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram. na{iot interes za definirawe i epidemiolo{ko istra`uvawe na naj~estite alergiski zaboluvawa vo na{ata zemja zapo~nuva vo 1991 godina. Makedonija kako i utvrduvawe na favorizira~kite faktori za nivnata pojava. Ohrid. proektot ovozmo`i i istra`uvawe na drugite alergiski bolesti na nivo na celata dr`ava. Proektot be{e izveduvan pod {ifra 400998 so broj na dogovor 08-3564 od 08. Spored toa.1998 god. Prilep. regresiona korelaciona analiza. Inaku. konstruirani se polenoski kalendari za sekoj od gradovite. Osnovni celi na studijata bea: aeropalinolo{ki monitoring so izrabotka na polenski kalendari i polenski karti.

Makedonija (Slika 3). odnosno razli~en na~in na `ivot na nivnite `iteli. Dojran (Do) Dojranskata Kotlina pretstavuva prostorna celina koja e smestena vo jugoisto~niot del na R. Od celokupniot kompleks na vlijanija.215 km2. Vardar. koj go zafa}a najniskiot del na slivnoto podra~je od dolniot tek na rekata Vardar. Makedonija.6% od vkupnata povr{ina. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. Vo ramkite na svojata granica. Vo Dojranskata Kotlina se registrirani osum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. Gradot e smesten na bregot na Dojranskoto Ezero na nadmorska viso~ina od 180 m i pripa|a vo zonata na submediteranskoto podra~je. Gradot Dojran e turisti~ki centar so {irok gravitaciski radius. so mo{ne {irok gravitaciski radius i najzna~aen centar vo Republikata. Makedonija od 1998 god. Taa e grani~en i ekolo{ki region. 42 Institut za medicina na trudot . Spored popisot od 2002 god. Makedonija karakteristiki. izborot na gradovite gi zadovoluva kriteriumite za klini~koepidemiolo{kiot segment na studijata so ogled na toa {to se raboti za gradovi so razli~na golemina. vo koj e koncentrirana edna ~etvrtina od nejzinata populacijata. zazemaj}i go gorniot tek na r. Inaku.. Skopje ima 506 926 `iteli spored popisot od 2002 god. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 14. sekako deka vlijanieto na kontinentalno-mediteranskata klima (kako i nejzinite modifikacii na povisokite podra~ja so efektot na planinskata klima) e eden od najdominantnite faktori vrz izgledot na vegetacijata na dadenata teritorija. kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. kako i spored klasifikacijata na nekoi na{i avtori i podatocite. smestena vo severniot del na R. Skopskata Kotlina zafa}a povr{ina od 1924.Cvetanov V i sor. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika. Dojran ima 3 426 `iteli. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 501. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Prose~nata godi{na temperatura za Skopje iznesuva 12oC. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 645 mm.Kolaborativen centar na SZO . mestopolo`ba i stopanski potenijal. Makedonija. Tie se rezultat na hidrolo{kite uslovi. Vrz osnova na analizite na podatocite od Ministerstvoto za zemjodelstvo. a toa iznesuva 7.2oC. Isto taka. na vertikalniot profil na Skopskata Kotlina. hortikulturnoto bogatstvo.: Alergiskite bolesti vo R. se registrirani sedum klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. Gradot go zazema sredniot del od Skopskata Kotlina i pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Skopje (Sk) Skopskata Kotlina. Makedonija. ovoj grad ima nizok stepen na aerozagadenost spored Prostorniot plan na R. {umarstvo i vodostopanstvo. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. na razli~ni ekolo{ki uslovi. razli~nite ekolo{ki uslovi i sekako vlijanieto na antropogenite faktori. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori.7 mm. Skopje e urban centar. koja £ pripa|a na R.

Vo Ohridsko-Stru{kata Kotlina. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 689 mm. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. Debar ima 19542 `iteli. Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 673 m.Op{t del Ohrid (Oh) Ohridsko-Stru{kata Kotlina. vo neposredna blizina na Debarskoto Ezero. zemeni se podatoci od meteorolo{kata stanica Mavrovi Anovi. smesten na nadmorska viso~ina od 760 m. Debar (De) Debarskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. Kotlinata reljefno e dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (osven kon jug). Spored popisot od 2002 god. pretstavuva relativno dobro izdiferencirana prostorna celina. ekolo{ki uslovi. klini~ka imunologija i alergologija 43 . Gradot e smesten na nadmorska viso~ina od 675 m. so mo{ne {irok gravitaciski radius. koja e smestena vo jugozapadniot del na R. a go zazema Prilepskoto Pole (najniskiot del). razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori.2oC. Gradot pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. Toj e urban centar. na ramen prostor. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crn Drim i Radika. Albanija. Vo Prilepskata Kotlina. Spored popisot od 2002 god. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekite Crna i Stara Reka. Prose~nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. izdigaj}i se na ridot na ~ij vrv se nao|aat ostatoci od srednovekovna tvrdina. Makedonija. Gradot Debar e funkcionalen centar za svojata neposredna okolina so mal gravitaciski radius. toj e najgolemiot i najatraktiven urban turisti~ki centar na ovaa teritorija. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. Spored popisot od 2002 god. Ovoj grad pripa|a vo zonata na toploto kontinentalno podra~je. koja e smestena vo centralniot del na R. so {irok gravitaciski radius. Ohrid ima 55 749 `iteli. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. rasprostraneta vo zapadniot del na R. se registrirani {est klimatsko-vegetaciskopo~veni podra~ja. Gradot Prilep e smesten vo isto~niot del od Prilepskata Kotlina. a sekako i na vlijanijata na antropogenite faktori. Gradot Ohrid le`i na dopirot me|u jugoisto~niot del na Kotlinata i Ezeroto. Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 11. registrirani se {est klimatskovegetacisko-po~veni podra~ja. Prilep ima 76 768 `iteli. Makedonija. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost.2oC. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 557 mm. Prilep (Pr) Prilepskata Kotlina pretstavuva prostorna celina. Makedonija i zafa}a del od slivnoto podra~je na rekata Crn Drim. Denes.. no so cel da se dobie pribli`na slika. Vo ovaa Kotlina se smesteni gradovite Prilep i Kru{evo.

Stikova E. Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. Milkovska S. E`ova N. Peh~evo ima 5517 `iteli. Vo Debarskata Kotlina se registrirani {est klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja. 2.Cvetanov V i sor. no vo ovaa Kotlina tie se vo pomal broj. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. a za svojata neposredna okolina toj pretstavuva funkcionalen centar. Mak. Literatura 1. Skopje. zemeni se podatoci od gradot Berovo. med. pregled 1991. pa so cel da se dobie pribli`na slika. Spored popisot od 2002 god. Makedonija. rasprostraneta vo isto~niot del na R. Prirodno-matemati~ki fakultet. Peh~evo (Pe) Peh~evskata Kotlina pretstavuva grani~na oblast so R. Taa zafa}a delovi od slivnoto podra~je na rekata Bregalnica. koja e i reljefno dosta karakteristi~na po svojata planinska opkolenost (slika 3). Karaxinska-Bislimovska J.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . Prose~nata godi{na temperatura za Berovo iznesuva 8. Vo Peh~evskata Kotlina se registrirani pet klimatsko-vegetacionopo~veni podra~ja (slika 3). Univerzitet “Sv. od koi se nastanati i drugi vidovi {umi i pasi{ta. Bugarija. Kiril i Metodij”. Institut za biologija. Doktorska disertacija. Gradot Peh~evo e so mal gravitaciski radius. Makedonija godi{na temperatura iznesuva 11.8oC. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i iznesuva okolu 890 mm. 44 Institut za medicina na trudot . Cvetanov V. 5-6: 166-171. Tie se rezultat na regionalnite klimatski uslovi na mestorastewe.8oC. Skopje. so poslabo razvieni sekundarni dejnosti. Vo teritorijata na istra`uvawe pripa|aat gradovite Peh~evo i Berovo. Ovoj grad pripa|a vo zonata na ladnoto kontinentalno podra~je. iznesuva okolu 632 mm. Vo nego nema locirano meteorolo{ka stanica. dodeka srednoto godi{no koli~estvo vrne`i. Aeropalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na R. razli~ni ekolo{ki uslovi i sekako na vlijanijata na antropogenite faktori. Definicija i epidemiologija na naj~estite alergiski zaboluvawa. 2002.

Poglavje B B. Aeropalinolo{ki monitoring .

46 .

kako etiolo{ki supstrat na polenozite e najdirektno povrzan so evaluirawe na problemot na polenozite i dimenzionirawe na preventivnite aktivnosti.2. Vo R. Aeropalinolo{ki metodi При аеропалинолошките истражувања од големо значење е изборот на примерокот. pod dejstvoto na dilucijata i turbulencijata na rastojanija podaleku od izvorot. po~naa da se izveduvaat prvite aeropalinolo{ki ispituvawa. osobeno izvorot. Evropskiot monitoring sistem preku EPI (European Pollen Information) obezbeduva regionalna. 1. No. odnosno. neophodni vo procesot na oploduvawe. 1. polenot se osloboduva vo golemi koli~estva od anemofilnite taksoni i se raznesuva nad zemjinata povr{ina vo forma na “polenov do`d”. Vo Institutot za medicina na trudot vo 1993 god. Atmosferskiot vozduh se odlikuva so bogato prisustvo na raznovidni industriski i biolo{ki zagaduva~i. Nekoi od PZ ostanuvaat vo blizina na zemjinata povr{ina i brzo se sedimentiraat i deponiraat vrz nea. klini~ka imunologija i alergologija 47 . Polenovite zrna (PZ) koi zaedno so drugite delovi na aerosolta kontinuirano se prisutni vo vozduhot vo golem broj denovi od godinata. Aeroalergeni od nadvore{na sredina Monitoringot na polenskiot sostav na vozduhot. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast kako i od nejzinata orografija i hidrografija. aeropalinologijata kako segment na aerobiologijata ja prou~uva polenskata mikroflora vo slobodnata atmosfera. naporedno so istra`uvawata na industriskite komponeneti koi zazemaat zna~itelno mesto vo istra`uvawata so ve}e komparativni i relevantni podatoci. e od osobeno zna~ewe za razre{uvaweto na pra{awata svrzani so etiologijata na alergiskite zaboluvawa. Vo toj period aeropalinolo{kite opservacii se odnesuvaa samo na teritorijata na gradot Skopje so nedostatok na reprezentativni podatoci za celata teritorija na R. Za vreme na opra{uvaweto. Makedonija. Relevantnata va`nost na vakviot tip podatocite e so {irok dijapazon. kako vo biolo{kite i ekolo{kite istra`uvawa. kako i nivnoto vlijanie vrz rastitelnite. s¢ ponaglasena e neophodnosta od detalen monitoring na biolo{kite zagaduva~i. se ozna~eni kako polutanti koi imaat specifi~no vlijanie vrz zdravjeto na lu|eto. disperzijata i depozicijata. zasnovana na fizi~kite principi koristeni pri nivnata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Tie vo sebe sodr`at generativni elementi. Vo pogolem broj evropski zemji. nivnoto osloboduvawe vo atmosferata. Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija proizleguva od razlikite {to postojat vo klimatskite. `ivotnskite i ~ove~kite sistemi”. Definicija Spored Britanskata aerobiolo{kata federacija “Aeropalinologijata e nau~na disciplina koja go izu~uva transportot na PZ niz atmosferata.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. taka i vo alergologijata. Makedonija. polenskiot monitoring e dolgogodi{na tradicija.1. raznesuvaweto na polenot. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. odnosno aeropalinolo{kata mikroflora. osobeno za vreme na vozdu{niot polenov period. sledej}i ja distribucijata na polenovite zrna i nudej}i predvidlivi modeli. Globalnata podelba.0.

Vo na{iot slu~aj pri izveduvaweto na aeropalinolo{kiot monitoring e primenet gravimetriskiot metod na Durham. Zasega i dvete metodi se koristat vo aeropalinolo{kata praktika. Makedonija konstrukcija. Najnovite istra`uvawa se fokusiraat na fa}awe i imunohemiska kvantifikacija na alergenite od mikronski i submikronski golemini. Prednostite na ovoj metod se mo`nosta da se postavi vo razli~ni predeli i uslovi (pr. Gravimetriskiot e postar metod koj{to se bazira na slobodno talo`ewe na “polenoviot do`d”.ov aerosedimentacionen aparat Volumetriskiot metod e ponov metod so {iroka primena vo svetot koj{to se bazira na prinudnoto talo`ewe na polenot so posredstvo na {mukuva~ki 48 Institut za medicina na trudot . za i protiv koristewe na eden ili drug metod. Slika 1. iako i ovoj tip metodi davaat poprecizni rezultati. No.: Alergiskite bolesti vo R. so upotreba na radioizotopski ozna~eni antitela. a vo Skopje naporedno so nego primenet e i volumetriskiot metod.Cvetanov V i sor. sepak.gravimetriski i volumetriski. S¢ u{te nema kategori~ki mislewa. a se izveduva so Durham-oviot aparat (slika 1). poradi slo`enata tehnika s¢ u{te nemaat {iroka primena. koi gi delat partikulite na klasi po golemina ili so pomo{ na silen i slab volumenski protok. Pri paralelnata primena na dvete metodi.Kolaborativen centar na SZO . mesta bez elektri~na struja). se doa|a do zaklu~ok deka nema golema razlika pri dobienite rezultati vo zavisnost od toa za kakvi celi se izveduvaat istra`uvawata. Gravimetriski Durham . Dvete metodi imaat svoja va`nost. pri {to nivniot broj od den na den e s¢ pogolem. Obidite za konstruirawe na poefikasni aparati-sampleri na PZ od vozduhot prodol`uvaat. opfa}a dve grupi . Tie mo`at da bidat fateni na filtri so kaskadni impaktori.

kako najadekvaten. so isklu~ok vo Dojran. Makedonija: Skopje. Obi~no se izveduva so aparatot Lanzoni VPPS 2000 (slika 2). za da se ovozmo`i slobodna cirkulacija na vozdu{nite masi. klini~ka imunologija i alergologija 49 . Metodologija na aeropalinolo{koto istra`uvawe Izvr{eni se aeropalinolo{ki istra`uvawa vo {est gradovi od R. Pokraj osnovnite analizi za kvalitativno-kvantitativnite odnosi vo polenoviot spektar. Dojran.. nivnoto stopansko i turisti~ko zna~ewe. Izborot na gradovite e napraven vrz osnova na kriteriumi od nivnite klimatsko-vegetaciono-po~veni karakteristiki. Makedonija (slika 3). kako i karakteristi~nata lokacija {to tie ja imaat vo R. a vrednostite se prika`ani so standarden stolbest dijagram.. Ohrid. spored preporakite na EPI. Slika 2.Aeroalergeni od nadvore{na sredina (vakuum pumpi) i udarni sili. Pri aeropalinolo{kite istra`uvawa koristen e sedimentacioniot metod na Durham.3. konstruirani se polenovi kalendari za sekoj od gradovite. pri celosna ekspozicija od 24 ~asa. pa s¢ do krajot na 2000 god. Periodot na nabquduvawe e determiniran od po~etokot na mesec januari 1998 god. hortikulturnoto bogatstvo. Rezultatite dobieni so volumetriskiot metod se komparabilni so rezultatite dobieni vo drugite zemji vo svetot. Debar i Peh~evo. Dinamikata na vkupniot dneven broj polenovi zrna e analizirana i sporedena so meteorolo{kite podatoci dobieni od Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod Makedonsko zdru`enie za bazi~na. vrz osnova na 10-dnevnite sredni vrednosti na dominantnite taksoni vo polenoviot aerosediment.Lanzoni VPPS 2000 1. Volumetriski aeropalinolo{ki aparat . Aparatot be{e postaven na viso~ina od 8-10 m. Identifikacijata i prebrojuvaweto na polenovite zrna se izveduvani na 2 povr{ina od 2 cm so mikroskop Olympus Bx50. so menuvawe na staklata sekoj den. Prilep.

no naj~esto se naveduvaat nekolku mo`ni objasnuvawa: .4.podobruvawe na dijagnosti~kite mo`nosti. . Mavrovi Anovi i Berovo). osobeno vo industriski razvienite zemji. klaster-analiza i t-test. Meteorolo{kata stanica vo Skopje e locirana vo mesnosta Zaj~ev Rid. Prilep. Makedonija (meteorolo{kite stanici: Zaj~ev Rid. a za Peh~evo vo Berovo. Ohrid. regresiona korelaciona analiza.Kolaborativen centar na SZO . Ova go nametnuva praшaweto za povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i polenizacijata vo vozduhot. Pri~inite za raste~kata tendencija na alergiskite zaboluvawa ne e sosema jasna. Statisti~kata analiza e izvedena so analiza na varijanti (ANOVA). Aeropolutant pretstavuva sekoja supstancija {to go modificira prirodniot sostav na atmosferskiot vozduh. dodeka podatocite za Debar se zemeni od meteorolo{kata stanica vo Mavrovi Anovi.: Alergiskite bolesti vo R. 50 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor. Postojat golem broj na istra`uvawa koi uka`uvaat na povrzanosta meѓu aerozagaduvaweto i pojavata na alergiski zaboluvawa kaj naselenieto. Karta na klimatskite podra~ja i lokacija na postavenite aparati za aeropolinolo{kiot monitoring 1. Vlijanieto na aeropolucijata vrz polenovite zrna Terminot “aeropolucija” podrazbira {irok spektar na hemiski i biolo{ki komponenti vo nadvore{nata i vnatre{nata atmosfera. Slika 3. Dojran.kvalitativnata i kvantitativnata zgolemena ekspozicija na alergeni.

zaedno so alergenite poka`uvaat posiguren razvoj na alergiska senzibilizacija vo sporedba so onie eksponirani samo na alergeni. vla`nost. pod 5 μm. vo sporedba so onie koi `iveat vo ekolo{ki zdrava sredina. barometarski pritisok. Za vlijanieto na nadvore{nata okolina vrz porastot na alergiskite bolesti govorat brojnite svetski epidemiolo{ki studii. YO2 ili organski supstaici so submikronska golemina.ozonot (O3). Drugi studii informiraat za korelacija na astmata i polenskiot rinit so ambientalnoto nivo na ozonot. azoten dioksid i ~esti~ki od (dizel) izduvnite gasovi. dodeka vo sekundarnata emisija . no i poradi intenzivniot soobra}aj. sulfur dioksid. Ph. Vo nekoi studii se sugerira deka alergiskiot potepcijal pa polenovite zrna mo`e da bide zgolemen koga tie se obvitkani so zagaduva~i. Nespecifi~pite i specifi~pite agensi od nadvore{nata i vnatre{nata Makedonsko zdru`enie za bazi~na. organski isparlivi materii. Stepenot na zagadenosta vo industriski zemji zavisi. vetrovite itn.osloboduvawe na odredeni medijatori.modelirawe na alergenosta na inhalatornite alergeni. osobeno vo pomladata vozrast.Aeroalergeni od nadvore{na sredina virusni infekcii. i sekako va`en ~initel . kako {to se klimatskite (temperatura. rafinirawe na naftata. pro~istuvaweto. Naj~esti zagaduva~i vo primarnata emisija se YO2 NO. namaleni imunolo{ki stimulacii poradi parazitarnite infekcii. proinflamatorni citokini i kleto~ni athezivni molekuli. Nekoi istra`uvawa i eksperimenti uka`uvaat deka eksponiranite na ozon. od stepenot na emisijata.dodatno dejstvuvawe na sintezata na specifi~nite IgE antitela. Polutantite vo vozduhot se posledica na industriskite procesi. teorii i objasnuvawa. pri {to se zgolemuva brojot na citozolskite alergiski proteini so {to polenot stanuva silno imunogen. Zna~ajna uloga vo nastanuvaweto i evolucijata na alergiskite zaboluvawa igraat i drugi favorizira~ki faktori. pred se.zgolemenoto aerozagaduvawe Aerokontaminentite od nadvore{nata i vnatre{nata okolina se rizik faktori koi ja favoriziraat senzibilizacijata i pojavata na alergiskite bolesti kaj genetski predisponiranite osobi. Polenovite zrna mo`e da aglomeriraat na svojata povr{ina i nekoi te{ki metali (Hg.o{tetuvawe na cilijarniot aparat. koj se formira pod dejstvo na odredeni hemiski reakcii vo atmosferata. Alergiskiot rinit e so zgolemen porast kaj osobi koi `iveat vo blizina na avtopat. strueweto na vozduhot). zgolemena sklonost kon infekcii na dolnite respiratorni pati{ta. Astmata po~esto se javuva kaj deca koi `iveat vo zagadeni podra~ja.iritativno dejstvuvawe na di{niot aparat i bronhijalna reaktivnost. prerabotuva~kata industrija. Pod dejstvo na ultravioletovite zraci vo vozduhot. . .o{tetuvawe na respiratorniot epitel. dodeka astmata predizvikana od napor e dvojno pozastapena vo gradovite vo blizina na termo centralite. Pove}e in vitro i in vivo studii so bronhijalna i nazalna lava`a objasnuvaat za pove}e mehanizmi koi me|usebno se isprepletuvaat: . . . aerozagaduva~ite (SO2. . Hospitalizacijata na slu~ai so astma e vo direktna korelacija so atmosferskoto nivo na azotniot dvooksid. Za patomehapizmi na dejstvoto na aerozagaduva~ite postojat pove}e studii. NO2. hemiskata industrija. klimata. Cd). metalurgiskata. CO i dr. klini~ka imunologija i alergologija - 51 . CO) ja menuvaat povr{inskata struktura na polenovite zrna.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

sredina vleguvaat vo organizmot glavno preku di{nite organi, pri {to doa|aat vo dipir so epitelnite kletki predizvikuvaj}i o{tetuvawe, zgolemena propustlivost i smaluvawe na cilijarniot klirens. Zabele`ana e pozitivna korelacija me|u stepenot na zagadenosta i srednata vrednost na vkupniot IgE vo serum. Doka`ano e deka ~esti~kite koi nastanuvaat so sogoruvawe na naftenite derivati ja zgolemuvaat sintezata na specifi~nite IgE antitela vo nosnata sluznica. Zgolemenata sinteza na IgE pod dejstvo na zagadenosta vo vozduhot, e eden od patomehanizmits so koj }e mo`e da se objasni porastot na alergiskite zaboluvawa. Ozonot e najjakiot oksidans od site aerozagaduva~i. Ekspozicijata na ozon kaj pacientite koi boleduvaat od alergiski rinit i astma doveduva do potencirawe na inflamatornata reakcija, propratena so infiltracija i aktivacija na neutrofilite, eozinofilite, monociti, a1-antitripsin, interleukin 6 (IL6), interleukin 8 (IL-8), faktor za stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi (GM-CSF) i prostaglandin E2 (PGE2). Glavno mesto na interakcijata pome|u mukozata na di{nite pati{ta i ozonot e epitelot na di{nite pati{ta. Istovremenata ekspozicija na alergen i ozon, {to nastanuva vo letnite meseci, doveduva do vlo{uvawe na alergiskite zaboluvawa na di{nite pati{ta i do nivna zgolemena prevalencija. Pri inhaliraweto na NO2 vo bronhoalveolite registrirana e zgolemena koncentracija na limfociti, lizozim-pozitivpi alveolarni makrofagi i mastociti, a vo nosnata lava`a zgolemena vrednost na eozinofilni katjonski proteini (ESR). Vdi{uvaweto na NO2 i ozonot kaj lu|eto doveduva do zgolemuvawe na propuslivosta vo bronhijalniot epitel i polesno prodirawe na alergenite, o{tetuvawe na kleto~nata aktivnost, zgolemuvawe na sintezata i osloboduvawe na leukotrien S4 (LTC4) i tumor nekrotizira~ki faktor (TNF), kako i solubilni atheziski molekuli (ylSAM-1). Istra`uvawata na Internacionalnata meteorolo{ka organizacija (IMO), на Меѓународниот панел за климатски промени (IPCC) kako i na mnogu ekolo{ki asocijacii ua`uvaat na zgolemenata koncentracija na atmosferskiot SO2, gasovite na “staklenata gradina”, prisustvoto na CFC, kako na faktori koi imaat svoe reflektorno dejstvo vrz polenoviot spektar. Tie predizvikuvaat izmeni vo tajmingot i magnitudite na polenoviot period i imaat golemi implikacii vrz pojavuvaweto na polenozite. 1.4.1. Inicijalni rezultati za utvrduvawe na povrzanosta pome|u aeropolucijata i polenskata mikroflora vo R. Makedonija Vo Republika Makedonija ne postojat mo`nosti za sproveduvawe na fundamentalni istra`uvawa za utvrduvawe na povrzanosta me|u aerozagaduvaweto i alergogenata mo} na polenovata mikroflora. Ottuka i interesot da se utvrdi dali podatocite {to se rezultat na kontinuiraniot monitoring na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija mo`e da se koristat vo procenkata na aeropolenizacijata i eventualno na alergogeniot potencijal na polenovite zrna na odredeni podraчja kaj nas. Vo prodol`enie se prika`ani rezultatite od redovniot monitornig za sledewe na aerozagaduvaweto vo Republika Makedonija koj go realizira Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita на Skopje so mre`ata od deset Zavodi za zdravstvena za{tita. 52
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Higienskiot aspekt na kvalitetot na vozduhot vo Republika Makedonija preku rutinsko i kontinuirano sledewe na aerosedimentot se vr{i na 76 merni mesta na 13 razli~ni geografski lokaliteti. Pri toa sekoja godina se analiziрaat preku 870 mese~ni primeroci na aerosediment. Podatocite od kontinuiraniot monitoring se prika`ani na tabela br. 1.
Tabela 1. Higienski kvalitet na vozduhot vo R. Makedonija vo tekot na 2003 god. zagaduva~ka materija aerosediment
Просечна годишна концентрац. (мг/м2) 30 338 182.1 СКОПЈЕ 7 82 176.7 ВЕЛЕС 1 12 191.0 с.Иванковци 5 60 177.45 ПРИЛЕП 2 24 119.5 П.Е.Крушево 3 29 229.9 ОХРИД 2 24 248.86 П.Е. Струга 4 46 114.58 БИТОЛА 4 48 72.67 КОЧАНИ 4 48 135.0 КУМАНОВО 4 47 290.0 СТРУМИЦА 4 47 126.16 ТЕТОВО 6 70 243.9 ШТИП 76 870 177.52 Р.МАКЕДОНИЈA ** МДК - максимум дозволена концентрација (300.0 мг/м2); Заводи за здравствена заштита Број на мерни места Број на примероци Минимум - максимум (мг/м2) 32.1-707.2 0.3-1508.0 6.0-686.1 127.0-229.3 95.75-136.25 26.61-616.62 33.6-818.2 27.15-325.53 11.83-242.08 16.0-457.1 117.0-682.0 11.58-379.40 35.38-659.31 41.56-572.85 Број на примероци над МДК* 42 14 2 13 0 6 10 2 0 3 17 1 60 170

Podatocite poka`uvaat deka koncentracijata na aerosedimentot e pogolema od maksimalno dozvolenata koncentracija kaj pove}e od 20% od ispituvanite primeroci vozduh. Statisti~kata obrabotka na podatocite dobieni vo tekot na aeropalenolo{kiot monitoring, so cel za utvrduvawe na povrzanosta me|u brojot na polenovite zrna i aerozagaduvaweto vo Skopje poka`a signifikantna povrzanost me|u ovie dva parametri, so koeficient na korelacija od 0.97 (grafik br. 1).

Grafik 1. Korelacija pome|u vkupniot mese~en broj PZ i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

53

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Ovie podatoci se o~ekuvani i sosem logi~ni, a statisti~ki signifikantnata korelacija ovozmo`uva da se napravi procenka na polenizacijata na edno podra~je vrz osnova na podatocite za koli~inata na aerosediment na istoto toa podra~je. Na takov na;in aerosedimentot mo`e da pretstavuva korisen vodi~ kon procenkata na polenskiot potencijal na odredeno podra~je iako ne mo`e da gi zameni komparativnite prednosti na aeropalinolo{kite metodi. Me|utoa, treba da se istakne deka statisti~ki zna~ajna povrzanost ne e utvrdena ne e utvrdena koga stanuva zbor za ambrozijata (grafik 2).

Grafik 2. Korelacija me|u vkupniot mese~en broj PZ na ambrozija i vkupnoto mese~no koli~estvo na aerosedimentot (mg/m2) registriran vo Skopje, 2000 god.

Odgovorot najverojatno le`i vo vkupnata koli~ina na prisustvoto na PZ na ambrozijata vo vkupnata polenska struktura, kako i vo gravimetriskite i drugite karakteristiki na PZ na ambrozijata.

Slika 4. Ambrosia artemisifolia L. (A) i polenovi zrna (B)

A

B

54

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od nadvore{na sredina

Ambrozijata (amerikanski plevel, globi~arka) e s¢ poprisutna na na{ite prostori, a donesena preku severnite granici poradi nepovolnite ekolo{ki parametri. Ovoj aeropolutant ima `estoki alergogeni svojstva {to mnogu jasno se gleda od tabelarniot prikaz broj 9 (vo ponatamo{niot tekst). Anatomijata na nazalnite {uplini ovozmo`uva deponirawe na inhaliranite ~esti~ki koi se pogolemi od 10 mkm. Pri nivnoto patuvawe, niv go zapira nazalniot filter, kade {to doa|a do izraz nivniot efekt, predizvikuvaj}i polenski rinit. Posle silni do`dovi, polenovite zrna osloboduvaat submikronski polenski ~esti~ki (levkoplasti) koi navleguvaat vo dolnite di{ni pati{ta so {to se sozdavaat mo`nosti za pro{iruvawe na alergiskata inflamacija. Pod vlijanie na ultravioletovite zraci, aerozagaduvaweto vo vozduhot (sulfur dioksid, azoten dioksid, ozon) ja menuva povr{nata struktura na polenskite zrna i go zgolemuva brojot na citosolskite alergogeni proteini, so {to polenot dobiva intenzivna alergogena mo}. Problemot so aeropolucijata i nejzinite efekti vrz procesite na alergiskata senzibilizacija i inflamacija e globalen problem koj{to sekako ne ja odminuva i na{ata zemja.

1.5. Rezultati
Visokata prevalencija na alergiskite zaboluvawa vo svetot i kaj nas ja nametnuvaat potrebata od multicentri~na strategija za nivnoto re{avawe. Relevantnata va`nost na multicentri~nosta e fokusirana, pred se od {irokiot dijapazon na raznovidnite industriski i biolo{ki zagaduva~i koi se detektiraat kako alergogeni, kako i nivnoto sinergisti~ko dejstvuvawe. Motivot za izveduvaweto na istra`uvaweto e povrzan so kriti~koto sogleduvawe na nedostatocite na prvite epidemiolo{ki i aeropalinolo{ki ispituvawa kaj nas i so potrebata na nivo na celata zemja da se dobijat reprezentativni podatoci za polenozite. Zatoa, pokraj Skopje, so vklu~uvaweto na gradovite Dojran, Ohrid, Prilep, Debar i Peh~evo, vo na{ite istra`uvawa, polenskiot monitoring i klini~ko-epidemiolo{kite istra`uvawa na nivo na celata zemja go dobivaat svoeto vistinsko zna~ewe kako multicentri~na studija. 1.5.1. Skopje Aparatot vo Skopje be{e postaven na ramen pokriv, na zgradata na Institutot za medicina na trudot, na viso~ina od 7,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ=21° 27′09′′; ϕ=42° 01′16′′ i Ζ=275 m n.v. Gradot Skopje se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Betula (breza), Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Quercus (dab) i Fraxinus (jasen); a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Plantago (tegavec) i Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi). Vo ovoj grad vo sporedba so drugite, se registrirani najvisoki koncentracii na Cedrus (kedar), Betula (breza), Platanus (~inar), Acer (javor), Populus (topola), Morus (dudinka) i Fraxinus (jasen), no niski koncentracii na Fagus (buka).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

55

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Tabela 2. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Skopje SKOPJE Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 88,4 6,1 1,1 0,2 1,5 1,1 0,2

Najgolema raznovidnost vo Skopje e registrirana vo april - 30 taksoni. 1.5.2. Dojran Aparatot za zemawe primeroci vo Dojran be{e postaven vo dvorot na kasarnata, na slednive koordinati: λ= 22° 42′44′′; ϕ=41°10′42′′ i Ζ=160 m n.v. Gradot Dojran se karakterizira so prisustvoto na taksoni od krajre~nata i blatna vegetacija. Vo tekot na istra`uvanite godini, so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat Cupressaceae (kiparisi), Pinaceae (borovi) (Cedrus- kedar), Quercus (dab), Ulmus (brest), Platanus (~inar) i Juglans (orev); a od zeljestite Poaceae (`itni rastenija), Urticaceae (koprivi), Asteraceae (slo`nocvetni), Plantago (tegavec) i Rumex ({tavej). Vo Dojran, vo sporedba so drugite gradovi, se registrirani povisoki koncentracii na taksonite koi{to se svojstveni samo za ovoj objekt - Ulmus (brest) i Sambucus (bozel), potoa i visoki koncentracii na Rosaceae (rozi), Fabaceae (peperugocvetni), Olea (maslinka), Myrtus (gr~ki ~aj) i Koelreuteria (kelterija), kako i Urticaceae (koprivi), Chenopodiacea /Amaranthaceae (lobodi / {tirovi) i Apiaceae. Vo ovoj objekt se registrirani i najvisoki koncentracii na Morus (crnica), Platanus (~inar), Cupressaceae (kiparisi), Juglans (orev), no niski na Tilia (lipa). Polenoviot period po~nuva porano, a zavr{uva podocna vo sporedba so ostanatite objekti.
Tabela 3. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Dojran DOJRAN Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70,9 8,6 4,4 0,9 8,4 0,5 0,1

Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia

Vo polenoviot aerosediment vo Dojran se registrirani vkupno 79 taksoni koi im pripa|aat na 50 familii. 1.5.3. Ohrid Aparatot za samplirawe na PZ vo Ohrid be{e postaven na ramen pokriv od zgradata na Medicinskiot centar, na viso~ina od 8,5 m od povr{inata, so slednive koordinati: λ= 20° 49′20′′; ϕ=41° 06′56′′ i Ζ=705 m n.v Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO 56

1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9 0. Chenopodiaceae/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi).5. kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Ohrid registrirani se 79 taksoni od 50 familii. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija).6 1. no niski koncentraci na Fagus (buka). Prilep Aparatot za samplirawe be{e postaven na ramen pokriv na Medicinskiot centarPrilep.1 0. Rumex ({tavej). Urticaceae (koprivi) i Asteraceae (slo`nocvetni). Cupressacea (kiparisi).6 1. Tilia (lipa) i Corylus (leska). Ovoj grad se karakterizira so bogato hortikulturno raznoobrazie. se registrirani i najvisoki koncentracii na Pinaceae (borovi) i Sambucus (bozel). na viso~ina od 8. so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae (kiparisi).7 16. Rumex ({tavej). Populus (topola).9 8. 1.4. Ovoj grad. vo tekot na istra`uvanite godini.3 0. Quercus (dab). Najzna~ajnite taksoni registrirani vo Prilep. Plantago (tegavec). Tilia (lipa). no i prisustvo na blatna i vodna rastitelnost. Quercus (dab). Tabela 5. Pinaceae (borovi). go karakteriziraat povisoki koncentracii na: Corylus (leska). na slednive koordinati: λ=21° 34′07′′.6 4. klini~ka imunologija i alergologija 57 . od koi dominiraat: Poaceae (`itni rastenija). Betula (breza). Vo ovoj objekt vo sporedba so drugite. kako i nivnite vremenski i koncentraciski karakteristiki. so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi) Cedrus (kedar). vo tekot na istra`uvanite godini. Asteraceae (slo`nocvetni). Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Ohrid OHRID Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 83.2 0.5 m. Plantago (tegavec).v.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Vo gradot Ohrid. Rumex ({tavej) i Urticaceae (koprivi). Juglans (orev) i Corylus (leska). Vo gradot Prilep. kako i povisoki koncentracii na PZ od Asteraceae (slo`nocvetni).5 0. Tabela 4.8 0.9 0. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). se prezentiran vo polenoviot kalendar za gradot Prilep. vo sporedba so drugite. ϕ=41° 20′39′′ i Ζ=660 m n. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Prilep PRILEP Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70.

Tilia (lipa) i Quercus (dab). Ζ= 675 m n.5. Quercus (dab). studenite meseci vo godinata (noemvri.2 0. Salix (vrba).6 3. a od zeljestite: Poaceae (`itni rastenija). Vo gradot Debar. vo sporedba so drugite. na zgradata na Zdravstveniot dom-Peh~evo na viso~ina od 8 m nad po~vata na slednive koti: λ= 22° 52′ 30′′. Makedonija Vo polenoviot aerosediment na Prilep registrirani se 71 taksoni koi pripa|aat na 46 familii. Urticaceae (koprivi). Ovoj grad.3 5. vo tekot na istra`uvanite godini. a karakteristi~no e i prisustvoto na pogolem broj PZ vo sporedba so drugite gradovi od Cornus (dren). Vo gradot Peh~evo.v. Fabaceae (peperugocvetni) i Ericaceae (vo niski koncentracii). vo tekot na istra`uvanite godini. Carpinus (gaber). Carpinus (gaber) i Salix (vrba). Cedrus (kedar) i Larix (lariks). a od zeljestite. Debar Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv od Medicinskiot centar-Debar na 8 m nad zemja (λ= 20° 32′ 03′′. Tabela 6.6. vo sporedba so drugite. no niski koncentracii na Tilia (lipa).6 0.tegavec). 1. so najgolemi koli~estva PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Cupressaceae. odnosno ne se registrirani PZ osven na kedrusot. Betula (breza) i Alnus (evla). ϕ=41° 31′ 19′′. kako i povisoki koncentracii na PZ od Pinaceae (borovi). go karakteriziraat najvisoki koncentracii na. Urticaceae (koprivi). Betula (breza). Taka. Plantago (tegavec) i Artemisia (pelin).v.5. Cedrus (kedar). Ζ= 1000 m n. 1. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksona vo gradot Debar DEBAR Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 70. Peh~evo Aparatot za samplirawe na PZ be{e postaven na ramen pokriv.koprivi i Plantago. Poaceae (`itni rastenija). dekemvri. Tilia (lipa). Pinaceae (borovi).9 1. kako i Urticaceae (koprivi) i Plantago (tegavec).Cvetanov V i sor.8 15.1 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo Debar najvidliva e korelacijata i dinamikata na brojot na PZ i taksonomskite vidovi vo odnos na temperaturnite priliki.Kolaborativen centar na SZO . 58 Institut za medicina na trudot . Castanea (kosten). Fagus (buka). Plantago (tegavec) i Asteraceae (slo`nocvetni). ϕ=41° 45′ 37′′. e registrirana povisoka procentualna zastapenost na zeljestite rastenija (Urticaceae. so najgolemi koli~estva od dendroflornite taksoni u~estvuvaat: Pinaceae (borovi). Vo ovoj grad. no niski koncentracii na Platanus (~inar). januari i po~etokot na fevruari) obezbeduvaat “~ist vozduh”. Corylus (leska).5. Fagus (buka).: Alergiskite bolesti vo R.). Cupressacea (koparisi).

od koi 51 takson (27 fam. poka`uva bogat kvalitativen i kvantitativen sostav. Makedonija (521127 PZ). Makedonija Polenoviot spektar na istra`uvanite objekti.94%). zeljesti.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Tabela 7. Plantago (tegavec. Makedonija Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 77. Pinaceae (borovi. Asteraceae (slo`nocvetni) i Rumex (kiselec).2 Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Vo polenoviot aerosediment vo Peh~evo registrirani se 57 taksoni od vkupno 41 familija.8 1. {to e odraz na klimatskite karakteristiki.1.4 1. a vo Peh~evo najdocna od drugite istra`uvani gradovi.5 0.8.1 Inaku dinamikata na vkupnata godi{na koncentracija na osnovnite tri grupi PZ (`itni.5 2.7 2. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksoni vo R. Zastapenost na PZ vo R.45%).0 0. drvenesti rastenija) i nivnata procentualna zastapenost vo {este opservirani gradovi vo na{ata zemja dadeni se vo vid na prikazi na slikite 5 i 6 za periodot 1980-2000 godina. a potoa sleduvaat: Urticaceae (koprivi. Tie vo vkupniot broj PZ od dendroflornite taksoni u~estvuvaat so pove}e od 60% vo site istra`uvani gradovi.2 10. a vo Peh~evo najdocna.0 0.10.3 0. Makedonija vkupno se registrirani 98 taksoni (59 fam. Poaceae. Betula (breza.7.5%) i Quercus (dab).5.17. najgolemiot broj PZ im pripa|a na taksonite od dendroflorata. Tabela 8.94%).).8 10. Polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano.39%). karakteristi~no za gradovite vo koi e sproveduvan aeropalinolo{kiot monitoring e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano.1 4.6% od vkupno registriranite PZ). Chenopodiaceae/ Amaranthaceae (lobodi / {tirovi. kako odraz na klimatskite karakterstiki. Vo R. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Inaku. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni vo gradot Peh~evo PEH^EVO Taksoni Drvenesti rastenija Trevi Lobodi Pelin Koprivi Tegavec Ambrozija Polen% 78. klini~ka imunologija i alergologija 59 .) se pretstavnici na dendroflorata. 1.25%).1. Od vkupno registriranite PZ vo vozduhot na R. od koi najdominantni se: Cupressaceae (kiparisi) (23.8 3.4. Od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam.

Kolaborativen centar na SZO . Procentualna dinamika na trite grupi PZ vo period od 1998 do 2000 godina 60 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor. Makedonija Slika 5. DiDinamika na vkupnata godi{na koncentracija na trite grupi PZ vo periodot do 1998 do 2000 godina Slika 6.: Alergiskite bolesti vo R.

8 4.0 0. Kaj ispitanicite so manifesten SAR.0 13. a kaj alergiskata astma so 58. Se gleda deka alergizacijata od pelin i lobodi e visoka.3%.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. klini~ka imunologija i alergologija 61 .4 1.7 2. no sekako najvisoka e od ambrozijata (tabela 9). Atopija kaj ispituvanata populacija Interesni se komparativnite prikazi za povrzanosta na stepenot na senzibilizacijata (KT %) so procentualnata zastapenost na aeroalergenite vo na{ata zemja. Senzibilizacija-povrzanost so PZ Vo odnos na prevalencijata na senzibilizacijata kon polenskite alergeni koja{to kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 27.5 4.8 3. Najvisoka prevalencija na polenskata senzibilizacija be{e registrirana kaj licata so alergiski konjunktivit (87.5 0. Makedonija Taksoni Dendroflora Drvenesti rastenija Poaceae Trevi Chenopodiaceae Lobodi Artemisia Pelin Urticaceae Koprivi Plantago Tegavec Ambrosia Ambrozija Polen% 77.4%).) zastapena so 13. Srednata godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna od sedum taksona i pozitivni ko`ni testovi vo R. Pozitiven KT Negativen KT 34.2%).1 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9 18.1 Pozitivni KT % 11. Prevalencijata na senzibilizacija kon grupata trevi iznesuva 18%.9%. Kako najpotenten alergen e registrirana lobodata (Chenopodium sp.0 11.8% 65.0% (tabela 8). Tabela 9.5.2% Grafik 4. a na grupata drvja 11.8.4 7. najvisoka prevalencija na senzibilizacijata poka`uvaat alergenite od grupata na pleveli (19.5%.5%. taa u~estvuva so 30.2 10.

2 Pozitiven KT vo % 5.5 1.6 1.9 8.3 17.7 3.1 0.1 Polen vo % 78.8 1.9 1.7 11.1 4.8 7.6 4. Makedonija 1.0 0.8 10.8 7.6 1.2 0.1 Polen vo % 70.6 3.9 8.1 0.9 Pozitiven KT vo % 9.3 11.9 1.1 20. Senzibilizacija-povrzanost so PZ vo monitoriranite gradovi Tabela 10.8 3.9 0.4 0.3 25.9 8.9.8 11.5 Pozitiven KT vo % 21.6 0.5 13 15 15 8.2 1.8 0.9 1.2 Polen vo % 70.5 11.5 0.3 0.1 Polen vo % 83.3 35.8 15.Cvetanov V i sor.6 4.4 6.7 5.8 6.1 0.5 6.3 8.5 2.7 16.9 Pozitiven KT vo % 6.6 27.9 0.5 3.3 5.: Alergiskite bolesti vo R.5 0.5 5.3 4.2 10.3 0.1 Polen vo % 70.0 8.2 0. Sredna godi{na procentualna zastapenost na polenovite zrna na sedum taksoni i pozitivni ko`ni testovi vo {este istra`uvani gradovi Skopje Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Dojran Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Ohrid Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Prilep Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Debar Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Peh~evo Dendroflora Poaceae Chenopodiaceae Artemisia Urticaceae Plantago Ambrosia Polen vo % 88.3 5.1 1.5.Kolaborativen centar na SZO .3 Pozitiven KT vo % 19 10 5 4 8 3 2 Pozitiven KT vo % 9.4 0.5 6.7 62 Institut za medicina na trudot .

uka`uvaat na vidovite polenski taksoni. Prilep. najgolemiot broj PZ pripa|aat na taksonite od dendroflorata i najdominantni se Cupressaceae (kiparisi)-23. Peh~evo (17. se konstatira deka vo gradot Prilep. vo nitu eden drug grad ne dominiraat vo prevalencijata na senzibilizacijata. Bugarija Razlikite so polenovite kalendari od mediteranskite i nordiskite predeli se zna~ajni.9%. Artemisia. najvisoka prevalencija na pozitivni ko`ni testovi imaat trevnite taksoni (Poaceae) so 17.05).5. kako vo kvalitativniot i kvantitativen sostav.2%) vo vozduhot.6%. Urticaceae. Drvenestite taksoni osven vo Ohrid so 19. Makedonija (tabela 9).6%). a potoa sleduvaat: Dojran (25. koi{to vo srednata godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot u~estvuvaat so 10.6% vo Prilep.245. Plantago i Ambrosia imaat povisoki prevalencii na pozitivni ko`ni testovi vo odnos na nivnata zastapenost vo vozduhot. Makedonija Pri analiza na polenskata mikroflora i senzibilizacijata kaj ispituvanata vozrasna populacija vo R. taka i vo tajmingot i magnitudite na polenovite periodi od prisutnite taksoni.10. Vo odnos na distribucijata po gradovi vo R.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. Skopje. so vkupno registrirani 98 taksoni od 59 familii.1% vo Skopje do 16. Kako rezultat na klimatsko-vegetaciskite karakteristiki. a od grupata zeljesti rastenija dominiraat `itnite rastenija (fam.90. Vo Skopje najvisoka prevalencija na senzibilizacijata imaat Chenopodiaceae i Artemisia so 15. p<0. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii. Taksonite Chenopodiaceae. za p>0.4% (vedna{ po drvenestite taksoni). statisti~kata analiza na srednata godi{na procentualna zastapenost na PZ za site 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv ne poka`uva statisti~ki zna~ajna korelacija (r=0.9%. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. polenskiot kalendar na R. Makedonija poka`uva sli~nosti so polenoviot kalendar na R. I pokraj toa.01) Osnovniot pristap vo ispituvaweto e evaluacija i korelacija na dva povrzani segmenti: aeropalinolo{kiot monitoring i epidemiolo{ko-klini~kite rezultati.0% (tabela 10.7%). So aeropalinolo{kiot monitoring e konstatirano postoewe na bogat polenov spektar. klini~ka imunologija i alergologija 63 . Poaceae) so 10. Isto taka. SAR ima najvisoka prevalencija od 29. Makedonija. a vo Peh~evo najdocna. Debar i Peh~evo ne e najdena. a vtororangirani se trevite (Poaceae) so rang od 6.4%. Edinstveno vakva korelacija (slika 4) e najdena za gradot Ohrid (r=0.0%. Dendroflorata so 51 takson (27 familii) ima dominantno mesto vo vkupniot broj taksoni. kako odraz na klimatskite karakteristiki. Korelacija pome|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni za gradovite Dojran. a vo gradot Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8%) i Debar (7. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija trevestite taksoni (Poaceae) imaat vo Prilep (35. evidentno e deka drvenestite taksoni se so najgolema sredna godi{na procentualna zastapenost (77. dodeka senzibilizacijata na drvenestite alergeni kaj ispitanicite e samo 18. grafik 6).7%. Od druga strana. Analizata na srednata procentualna zastapenost na polenovite zrna i pozitivnite ko`ni testovi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi poka`uva deka vo site 6 gradovi (tabela 10) najvisoka prevalencija na zastapenost vo vozduhot imaat PZ na drvenestite rastenija (nad 70%). Analiza na aeropalinolo{kiot monitoring i efektot na senzibilizacija kaj adultnata populacija vo R.5%).

Atopijata ima prevalencija od 34. od koi dominiraat Poaceae (`itni rastenija). alergogenata mo} na polenite od plevelite i trevite kako grupa i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena vo odnos na polenite od drvenestite taksoni.. Quercus (dab) i Koelreuteria (kelreuterija). Konstatirano e deka pomladata vozrast i urbanata sredina se favorizira~ki faktori za SAR kaj vozrasnata populacija.6%).5%.6% . kade prevalencijata na SAR e 7. a belodrobnite problemi se statiti~ki visoko zna~ajno (p<0. Vo soglasnost so ovie podatoci. evidentno e deka prevalencijata e sosema lesno zgolemena.8%). Evidentno. potoa trevite so 17. ako se komparira ovaa prevalencija za gradot Skopje so rezultatite od epidemiolo{kata studija izvedena vo 1996 god. Urticacae. Populus (topola).Kolaborativen centar na SZO . Plantago. Rumex ({tavej). aeropalinolo{kite podatoci poka`uvaat deka polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi koncentracii vo R. Makedonija. {to se dvi`i vo o~ekuvani vrednosti. a senzibilizacijata kon niv e samo 10. celogodi{niot alergiski rinitis kaj decata e so prevalencija od 8. soglasno so podatocite od literaturata. Ako se komparira prevalencijata kaj vozrasnite so SAR vo Skopje od 8. metereolo{ko klimatskite i geografskite faktori.2%). so istata kaj decata vo Skopje. gradot Prilep se karakterizira vo sporedba so drugite gradovi so povisoki koncentracii na Corylus (leska). kako i bogata zastapenost na zeljestite taksoni. Artemisia. ne se sosema jasni. Tilia (lipa). Ako se baraat od aeropalinolo{ki aspekt. Mo`no e tokmu vakvata originalna polenska alergogena kompozicija i koncentracii da se eden od faktorite za visokata prevalencija na SAR. se dobiva vpe~atokot deka SAR za gradot Skopje e pove}e problem na detskata populacija otkolku na vozrasnata. Ambrosia). Osnova za ova mo`e da se pobara vo ~ustvitelnosta na detskiot organizam na intenzivnoto urbano zagaduvawe vo sklop so aerobiolo{koto zagaduvawe na gradot Skopje. a najniska vo Debar (4. no sekako treba da se zemat predvid i genetskite.8%.4%.9% kaj vkupnata vozrasna populacija. isto kako i sezonskiot i e so najvisoka prevalencija vo Skopje (10. Ovoj podatok potvrduva deka alergenata koncentracija ne e edinstven faktor za senzibilizacijata kon polenite. Ovie podatoci zboruvaat deka plevelite i trevite imaat najgolema alergogena mo} kaj ispituvanata populacija. Ranata senzibilizacija vo detskata vozrast e potkrepuvana i so prisustvo na visoki koncentracii na polenovi zrna koi se `estoki alergeni.01) povrzani so SAR. Pri~inite za razlikite vo prevalencijata na SAR.: Alergiskite bolesti vo R. Ova se potvrduva i so podatokot deka ako plevelite kako grupa se distribuiraat vo odnos na oddelnite taksoni (Chenopodiaceae. 64 Institut za medicina na trudot . Isto i kaj ispitanicite so SAR plevelite kako grupa se na prvo mesto so 7.3%.8%. pri {to mo`ebi i genetskata predispozicija za SAR se manifestira porano komparirano so drugite gradovi vo R.8%. Najvisoka prevalencija na senzibilizacija imaat plevelite kako grupa so 19. No zatoa pak. so najvisoka vrednost vo gradot Prilep. Makedonija Skopje SAR e komparativno najniska so 8. Chenopodiacea/Amaranthaceae (lobodi/ {tirovi) i Plantago (tegavec). a potoa trevite so i 6. Od druga strana.5%. i statisti~kata analiza ne poka`uva korelacija na nivo na R. Makedonija (77.1%.Cvetanov V i sor. Tokmu povrzanosta na belodrobnite te{kotii so sezonskiot alergiski rinitis uka`uva na neophodnosta od integralen pristap pri evalucija na gornite i dolnite di{ni pati{ta. Isto taka. se zabele`uvaat povisoki prevalencii na ko`nite testovi vo odnos na srednata procentualna zastapenost vo vozduhot.

9077 ** Grafik 5. Korelacija me|u srednata godi{na procentualna zastapenost i senzibilizacijata na soodvetnite polenski alergeni vo Ohrid (r= 0. Procentualna zastapenost na sredna godi{na koncentracija na polenovite zrna i pozitivni ko`ni testovi na sedum taksoni vo Ohrid Grafik 6.0%). klini~ka imunologija i alergologija 65 . Visokata koncentracija na dendroflornite Makedonsko zdru`enie za bazi~na. no unikatnite geografsko-klimatski faktori i aerobiolo{kata mikroflora imaat svoe vlijanie. Zo{to gradot Ohrid e isklu~ok ne e dovolno jasno.01).9%). po {to sleduvaat trevite i oddelnite pleveli. so isklu~ok na gradot Ohrid kade vakva korelacija e najdena (r=0.01) Vo gradot Ohrid najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. p<0. r<0.90. no i senzibilizacijat kon niv (19.90. Ohrid DENDROFLORA 90 80 70 AMBROSIA 60 50 40 30 20 10 0 POACEAE Polen % Pozitiven K Test % PLANTAGO CHENOPODIACEAE URTICACEAE ARTEMISIA r=-0.Aeroalergeni od nadvore{na sredina Makedonija (vo celina i vo pette grada oddelno) pome|u godi{nata procentualna zastapenost na polenovite zrna od 7 taksoni i senzibilizacijata kon niv kaj ispituvanata populacija.

Zatoa. na bogatata alohtona hortikultura. Od prakti~en aspekt. Chenopodium sp. Tabela 11. Amarantus sp. 1.4%. obi~en Rajgras. visoka E`ovka.5. natamo{ni aerobiolo{ki i epidemiolo{ki ispituvawa za gradot Ohrid se potrebni. livadska 'R` Troskot. Salsola kali POLEN OD TREVI Narodni imiwa Livadarka. zaedno so visokata relativna vla`nost pridonesuvaat od aerobiolo{ki aspekt za brzoto talo`ewe na polenovite zrna od trevite i plevelite. Artemisia vulgaris Ambrosia sp. Taraxacum officinale Solidago sp. pove}egodi{en Vlasenika. vedna{ zad drvenestite taksoni so sredna godi{na procentualna zastapenost vo vozduhot so 10. za da se dade odgovor na otvorenite pra{awa. livadska Polevica.11. Makedonija POLEN OD PLEVELI Narodni imiwa Tegavec. od prvenstevno zna~ewe od aerobiolo{ki aspekt e odreduvawe na vozdu{nite koncentracii na trevnite taksoni i plevelite za Republika Makedonija. obi~na Latinska terminologija Planatago lanceolata Urtica dioica Parietaria officinalis Rumex sp. a potoa i na drvenestite taksoni.Kolaborativen centar na SZO . a so toa i srednata godi{na procentualna zastapenost e najniska komparirana so drugite gradovi. livadska P~enica Ma~kina opa{ka.: Alergiskite bolesti vo R. obi~en Ambrozija Gluvar~e. kako rezultat pred s¢. Lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo R. ako se pravi alergolo{ka-aerobiolo{ka procenka. obi~na Klasica Ovsika. No sepak. livadska Mirizlika. obi~na [tavej Pelin. Makedonija taksoni vo Ohrid. so integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{koklini~kite podatoci predlo`ena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii vo na{ata zemja (tabela 11). obi~na Ru{itelka. Predlog lista na alergeni za prakti~na primena Od klini~ki aspekt najvisoka prevalencija na senzibilizacija davaat plevelite i trevite. obi~na Latinska terminologija Poa pratensis Triticum sativa Phleum pratense Agrostis alba Alopecurus pratensis Secale cereale Cynodon dactylon Lolium perenne Festuca pratensis Anthoxanthum odoratum Bromus sp. obi~no Zlatnica [tir Loboda Solnenka. tesnolisten Kopriva. Arrhenatherum elatior Dactylis glomerata Angliski imiwa Smooth-Stalked meadowgrass Wheat Timothy Bent grass Meadow Foxtail Rye Cultivated Bermudagrass Perennial ryegrass Meadow fescue Sweetvernalgrass Brome Tall Oatgrass Cocksfoot Rough Angliski imiwa Plantain Nettle Pellitory Dock (Sorrel) Mugwort (Wormwood) Ragweed Dandelion Golden Rod Pigweed Fat Hen (Orache) Salsola 66 Institut za medicina na trudot . bela Lisi~ina opa{ka. Spored toa niskite koncentracii na polenovite zrna od trevite i plevelite ja namaluvaat procentualnata senzibilizacija kaj ko`nite testovi i pridonesuvaat da se dobie korelaciona zavisnost.Cvetanov V i sor. Vo polenskata struktura trevite se vtororangirani.

sitnolisna Orev Jasen. Platanus orientalis Morus alba Salix alba Populus alba Tilia cordata Juglans regia Fraxinus excelsior Aesculus hippocastanum Olea europaea Sambucus nigra Robinia pseudoacacia Acer negundo Humulus lupulus Pinus nigra Cupressus sempervirens Angliski imiwa Beech Oak-Common Shanich chesnut Birch (Silver) Hazelnut (Hazel) Alder Planetree Mulberry White Willow White Poplar Lime Walnut Ash Horse -Chesnut Olive Elder False Acacia Maple Common hop Pine black Cypress Makedonsko zdru`enie za bazi~na. bel Div kosten Maslinka. crn Kiparis Latinska terminologija Fagus sylvatica Quercus robur Castanea sativa Betula pendula Corylus avellana Alnus sp. pitoma Bozel (bazga) Bagrem Javor. obi~na Leska Evla ^inar (platan) Crnica. bela Topola. klini~ka imunologija i alergologija 67 . bela (dudinka) Vrba. evropska Dab. ste`er Kosten Breza. amerikanski Hmeq Bor. bela Lipa.Aeroalergeni od nadvore{na sredina POLEN OD DRVENESTI RASTENIJA Narodni imiwa Buka.

a crvenata visoka koncentracija na PZ koja }e predizvika te{kotii so vidliva simptomatologija kaj site ~uvstvitelni osobi. kako i od nejzinata orografija i hidrografija.monitoring sistem (European Pollen Information. Vo kontekst na ova e i kontinuiranoto sledewe i izvestuvawe za pojavata na polenot vo vozduhot kako dolga tradicija vo mnogu zemji. dr`avna i me|unarodna koordinacija na aeropalinolo{kite centri. vrz promenata na sostavot i koli~estvoto na polenoviot spektar. proizleguva od razlikite koi postojat vo klimatskite. Zelenata boja odgovara na koncentracija na PZ koja }e predizvika alergiska simptomatologija kaj pomal broj lu|e. @oltata ja odreduva koncentracijata koja kaj pogolem broj alergiski bolni predizvikuva simptomatologija. Vrz osnova na izmerenite koli~ini na polenovi zrna se odreduvaat i boite na polenskiot semafor. vegetaciskite i topografskite karakteristiki na taa oblast. Makedonija 1. so izrabotka i publikuvawe na polenski semafor. na na~in kako {to toa se pravi za aerozagaduvaweto na `ivotnata sredina i vremenskata prognoza.Kolaborativen centar na SZO . Polenski kalendar(i) Potrebata za izrabotka na aeropalinolo{ki kalendar za odredena teritorija. Na{ite aeropalinolo{ki istra`uvawa imaat zada~a da gi uto~nat i predvidat maksimumite na glavnite aeropalinolo{ki alergeni so osnovna cel da bidat iskoristeni za kontrola na okolinata. Zgolemuvaweto na brojot na objektite za nabquduvawe i upotrebata na sovremeni metodi pri izu~uvaweto na vozdu{nata mikroflora se neophodni za relevantnosta na dobienite rezultati. sledej}i ja distribucijata na PZ i nudej}i najverojatni predviduva~ki modeli.Cvetanov V i sor. Eden od mo`nite pati{ta za spravuvawe so ovoj problem e vospostavuvaweto na monitoring-mre`a za sledewe na sostavot i koncentraciite na vozdu{nite alergeni od biolo{ki karakter. polenskata produkcija. Polenskiot semafor e na~in za dnevno izvestuvawe za koli~inite od polenski zrna vo atmosferata a se plasira niz pe~atenite i elektronskite mediumi. {to pretstavuva neophodna postapka. Referiranite rezultati bi mo`ele da se koristat pri teoretskite interpretacii na pra{awata povrzani so fenologijata. Na{ata zemja poradi svoite specifi~ni klimatski osobenosti. bolnite od polinozi vo na{ata zemja. Dobienite rezultati od izvedenite istra`uvawa vo na{ata Republika. turistite i stranskite delovni gosti bi trebalo navremeno da bidat informirani za aeropolenskata sostojba vo na{ata zemja. a nivnite polenski kalendari se so zna~itelni razliki i vo oddelnite oblasti. vgradena vo principite za prevencija i terapija na alergiskite zaboluvawa. }e pridonesat da se potpolni prazninata vo informaciite na EPI. Isto taka. kako {to e toa voobi~aeno vo drugite evropski zemji.6.EPI) obezbeduva regionalna.: Alergiskite bolesti vo R. Evropskiot . 68 Institut za medicina na trudot . kako i bogatata i specifi~na vegetacija e so posebni aerobiolo{ki karakteristiki. voedno. izrabotkata na polenskiot kalendar i modificiranata paleta od alergen-dijagnosti~ki preparati za na{eto podnebje se zna~ajni vo dijagnostikata i lekuvaweto na alergiskite respiratorni bolesti. So ogled na faktot deka vo na{ata zemja s¢ u{te ne se vr{i podgotovka i izrabotka na alergen-dijagnosti~ki preparati. vlijanieto na razli~nite faktori.

1. Polenski kalendar na gradot Skopje Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6. klini~ka imunologija i alergologija 69 .Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Skopje 70 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.

2.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Polenski kalendar na gradot Dojran Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6. klini~ka imunologija i alergologija 71 .

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Dojran 72 Institut za medicina na trudot . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.

Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. Polenski kalendar na gradot Ohrid Makedonsko zdru`enie za bazi~na. klini~ka imunologija i alergologija 73 .6.3.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Ohrid 74 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .

klini~ka imunologija i alergologija 75 .4. Polenski kalendar na gradot Prilep Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.

zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Prilep 76 Institut za medicina na trudot .: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor. Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.

Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1. klini~ka imunologija i alergologija 77 .6. Polenski kalendar na gradot Debar Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5.

Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.: Alergiskite bolesti vo R.Cvetanov V i sor. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Debar 78 Institut za medicina na trudot .

Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.6.6. klini~ka imunologija i alergologija 79 . Polenski kalendar na gradot Peh~evo Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Makedonija Evaluacija na PZ od drvenesti.: Alergiskite bolesti vo R. zeljesti i `itni rastenija vo mesecite od 2000 godina za gradot Peh~evo 80 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .

klini~ka imunologija i alergologija 81 .7%. 3.9%). profesionalna orientacija. Kako rezultat na redovniot aeropalinolo{ki monitoring. Makedonija e pogolemo. 10. osobeno vo mesecite na polenizacija.8%). Najvisoka prevalencija na senzibilizacija kaj ispituvanata populacija poka`uvaat plevelite kako grupa so 19. Registrirano e deka polenoviot period vo Dojran po~nuva najrano. potrebno e da se izraboti i polenski semafor koj }e bide periodi~no objavuvan vo pe~atenite i elektronski mediumi. 5. Neophodno e preventivnite merki da se inkorporiraat vo programite na javnoto zdravstvo (merki. smrdlivo drvo). koj vklu~uva strategisko sledewe na invazivnite i alergogenite vidovi i restrikciona implementacija na alergogenite i alohtonite vidovi (da ne se sadi breza. Polenite od drvenestite taksoni se zastapni so najgolemi vozdu{ni koncentracii vo R. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. itn.). Za Ohrid e najdena korelacija (r = 0. Vo Prilep e registrirana visoka prevalencija na polenozite (SAR 29. Alergogenosta na polenite od plevelite i trevite kako grupa. vremeto na nivnoto pojavuvawe i nivnite maksimalni koncentracii. Pojavata na visokata prevalencija na SAR kaj ispituvanite deca od Skopje sugerira povrzanost na aerozagadenosta i visokite koncentracii na alergogenite i alohtoni PZ. iritansi ili drugi provocira~ki i favorizira~ki faktori od okolinata. i kaj ispitanicite so SAR dominira senzibilizacijata na plevelite (7. prenatalna i postnatalna preventiva. kako i senzibilizira~ki supstanci. principi i sredstva za otstranuvawe ili namaluvawe na kontaktot so alergeni. a sledat trevite (6. 2. {to sekako e odraz na klimatskite karakteristiki na tie podra~ja.7%) {to se sovpa|a so visokite koncentracii na PZ od `itnite rastenija. a kon niv (19%). Zaklu~oci 1.Aeroalergeni od nadvore{na sredina 1.8%. p < 0. Konstruiranite polenski kalendari za sekoj grad oddelno. a vo Peh~evo najdocna. 6. so {to i nivnoto zna~ewe vo aerobiolo{kiot spektar vo R.6%). Isto taka. Makedonija (77.4%. a potoa trevite so 17. po {to sleduvaat trevite i poedinite pleveli. 7.90. So integrirawe na aerobiolo{kite i epidemiolo{ko-klini~kite podatoci utvrdena e lista na alergeni za prakti~na upotreba vo alergolo{kite ordinacii koja od prakti~en aspekt bi pomognala vo dijagnostikata.prestoj nadvor koga koncentraciite se niski. terapijata i prevalencijata na polenozite.2%).01) me|u srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite i pozitivnite ko`ni testovi pri {to najvisoka e srednata godi{na procentualna zastapenost na polenite od drvenestite taksoni (83. i pokraj pomalite koncentracii vo vozduhot e mnogu poizrazena. no i senzibilizacijata. Potreben e kontinuiran monitoring so multicentri~en pristap. 4. 9.7. uka`uvaat na vidovite polenski taksoni. lipa. 8. a senzibilizacijata kon niv iznesuva samo 10.

303-307. Disertacionen trud. Mak. 1-83. Institut za biologija. med.Cvetanov V i sor. Aeropalinologi~ni prou~vaniÔ na nÔkoi obekti v B†lgariÔ v†v vr†zka s polenovata alergiÔ. 8. 2002. Oxford. Aeropalinolo{ki karakteristiki na polenskata mikroflora vo Skopje. Aeropalinological opservations in Skopje for the period 1993-1996. 7.Kolaborativen centar na SZO . Cvetanov V. 6. SofiÔ. Ohrid. 49 (18): 15-20. 12. Mak. W. Ghanati F. 50(sup. pregled 1998. Komparativni rezultati na polenskata mikroflora vo Skopje i Sofija. Mak. 1979. 51(sup 32): 24-25. Frankland A W. 3. Belgium. European Allergy White Paper. 10. pregled 1997. Spieksma F. Prirodnomatemati~ki fakultet. 3: 395-434. The USB Institute of Allergy.8. Atlas of European Allergenic Pollens. 5. July 3-7 1999. 1995: 34. Allergy. Spiksma M Th M. Ohrid. Polen calendar os city of Skopje. Majd A. 1991: 1-222. Milkovska S. 13. 1997 Yii-Panula E. Rantio-Lentimaki A. med. 16. Ânkova R. Birch pollen antigenic activity of settled dust in rural and urban home. pregled 1993. Emberlin J. 14. 9. 2. Uni. Grana 30. Literatura: 1. Yhe Annual Meeting f the European Acedemy of Allergology and Clinical immunology. Charpin J. 47:147-151. Kiril i Metodij”. 82 Institut za medicina na trudot . Allergenic Pollen and Pollinosis in Europe. Milkovska S. Paris: Sandoz 1974. Makedonski imunolo{ki denovi ’98. Bruxelles 1993.: Alergiskite bolesti vo R. Sof. 4. The contemporary distribution of pollen in eastern North America: A comparison with the vegetation. Webb T. The effect of air pollution on pollen grain allergenisity of Pinus elderica (Pinaceae) pollen.F. Frenguelli G. Milkovska S. B. med. Allergy1994. Grana. Skopje. Nolard N. 15. Milkovska S. Milkovska S. Povrzanost na aerozagaduvaweto so alergiskite zaboluvawa. Aerpalinolo{ki istra`uvawa na teritorijata na Republika Makedonija i nivnoto zna~ewe za alergizacijata na respiratorniot sistem. (1994): The effects of patterns in climate and pollen abundance on allergy. Ristevska-Kuc S. Pollens de l’air en Europe. 11. Frankland A. Makedonija 1. Perugia 1998. Cvetanov V. 208-211. 1995: 50. Davies R. Jankova R. Aerobiology in Medicine. Blackwell. 1-229. 6th International Congress on Agrobilogy. et al. Doktorska disertacija. Qut Res 1975. II Kongres na makedonsko respiratorno zdru`enie. D’Amato G. 1991: 19-23. Bonini S. Brussels. Cvetanov V. Surinyach R. Univerzitet “Sv. 28): 139.

Najgolemo alergolo{ko zna~ewe od muvlite {to `iveat vo vnatre{nata sredina imaat vidovite Penicillium. se pretstaveni najva`nite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. Cladosporium i Candida. klini~ka imunologija i alergologija 83 . Muvli Muvlite (fungi. no. 5 i 6).1. lozovi i ovo{ni nasadi Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Parazit na `itni i trevesti rastenija zatvoreni prostori i silosi so p~enica i p~enka Ne se sretnuva kaj nas Ne se sretnuva kaj nas Na yid -muvlosan. gabi) mo`at da vireat vo vnatre{nata i nadvore{nata sredina. vla`ni i neprovetreni prostorii.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 2. Tabela 12. Alternaria (slika 7). Aspergillus (slika 4. Optimalno mesto za `ivot na navedenite vidovi muvli pretstavuvaat temnite. koi{to `iveat i vo vnatre{nata sredina.magacini. Makedonija Vid Alternaria alternata Aspergillus niger Aspergillus fumigatus Botrytis cinerea Chaetomium glabosum Epicoccum purpurascens Fusarium spp. odnosno nivnite alergeni mo`at da bidat vnatre{ni (indoor) i nadvore{ni (outdoor) alergeni. zrnesti i prehranbeni produkti Vo vozduh. Makedonija ^esta Naj~esta Naj~esta ^esta Retka Retka ^esta Neurospora sitophila Paecilmyces margundii Cladosporium cladosporoides Penicillium notatum Phoma betae Rhizopus nigricans Sporobolumyces roseus Mnogu retka Mnogu retka ^esta Naj~esta ^esta Naj~esta Mnogu retka Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Naj~estite vidovi muvli i nivnata zastapenost vo R. Aeroalergeni od vnatre{nata sredina 2. na prehranbeni produkti Na plodovi . Na tabelata 1. Voobi~aeno mesto na vireewe Na yid -muvlosan. Od muvlite {to vireat vo nadvore{nata sredina najgolemo alergolo{ko zna~ewe imaat vidovite Alternaria i Cladosporium. zatopluvawe i navla`nuvawe na vozduhot. isto taka. na zrnesti proizvodi Muvla naj~esta na ovo{je i leb (na organski materii) Vi{a gaba-pe~urka vo {uma Muvla naj~esta na leb (na organski materii) Ne se sretnuva kaj nas Zastapenost vo R. tie mo`at da vireat i vo uredite za razladuvawe. na prehranbeni produkti Vo vozduh. Makedonija.

dodeka spored istra`uvawata od Francija. Aspergillus fumigatus. Makedonija Slika 4. Slika 7. senzibilizacijata na alergenite od Alternaria pretstavuvaat rizikfaktor za razvoj na te{kata astma. Izgled pod svetlosenmikroskop Alergenite od muvlite. Tercierna struktura na alergenite B. 84 Institut za medicina na trudot . osobeno Alternaria (slika 7 A).: Alergiskite bolesti vo R. Penicillium notatum Slika 5. Alternaria alternata B. izgled pod elektronski mikroskop A. pretstavuvaat zna~aen triger na astmatskite simptomi. Spored istra`uvawata vo SAD alergenite od Alternaria se povrzani so rizikot za smrt od astma.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor. Aspergillus fumigatus Slika 6. A.

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Alternaria kaj 722 vozrasni ispitanici obraboteni na na~in i metod kako {to e izneseno na str. 102, se sretnuva kaj 3,6% od ispitanicite (grafik 7).

3,6%

Grafik 7. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispituvani adulti

Kako {to se gleda od grafikot 8, prevalencijata na senzibilizacijata na Alternaria e najvisoka vo Skopje (5,5%), a najniska vo Debar (1,1%). Edna od pri~inite za vakvata sostojba e rasprostranetosta na muvlata vo odredeni podra~ja vo zemjava.
5,5% 5,2% 4,1%

6 5 4
2,1% 2,9%

3
1,1%

2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 8. Senzibilizacija na Alternaria kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Alternaria se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 25,0% od pacientite so astma i 12,8% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 9).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

85

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,6% 12,8% 25,0%

Grafik 9. Senzibilizacija na Alternaria kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

Senzibilizacija na Penicillium notatum se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 10).

3,9%

Grafik 10. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit i alergiska astma

Prevalencijata na senzibilizacijata na Penicillium e najvisoka vo Skopje (5,7%), a najniska vo Debar (2,0%) (grafik 11).

86

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
5,7% 5,2%

6
4,1% 4,1%

5 4
2,0% 2,1%

3 2 1 0 Sk Do Oh Pr De Pe

Grafik 11. Senzibilizacija na Penicillium kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Senzibilizacijata na Penicillium se sretnuva kaj 14,9% od pacientite so celogodi{en alergiski rinit, 16,7% od pacientiet so astma i 11,2% od pacientite so celogodi{en alergiski konjunktivit (grafik 12).
120 100 80 60 40 14,9% 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 3,9% 11,2% 16,7%

Grafik 12. Senzibilizacija na Penicillium kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit

2.2. Doma{ni mikrokrle`i
Alergenite od doma{nite mikrokrle`i (akarini) se najva`nite vnatre{ni (indoor) senzibilizira~ki agensi {irum svetot. Senzibilizacijata na ovie alergeni klini~ki mo`e da se manifestira so astma, alergiski rinit/ rinokonjunktivit i/ili atopiski dermatit. Doma{nata pra{ina pretstavuva smesa od organski i neorganski komponenti, kakvi {to se: vlakna, spori od muvli, insekti i feces od insekti, prvut od doma{ni `ivotni, mikrokrle`i i feces od mikrokrle`i. Doma{nite mikrokrle`i se pajakoliki insekti so mikroskopski dimenzii, odnosno nivnata
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

87

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

dol`ina iznesuva okolu 0,3 mm. Optimalni uslovi za `ivot i razmno`uvawe na doma{nite mikrokrle`i se temperatura od 22 do 26o C i relativna vla`nost povisoka od 55%. Toplata i vla`na sredina, idealna za `ivotot na mikrokrle`ite, vo domovite se sretnuva vo postelninata (du{eci, ~ar{afi, jorgani i drugi prekrivki), kilimite, tapacirot od mebelot, zavesite, mekite detski igra~ki i dr. Vo 1 g pra{ina od du{ecite od postelata se nao|aat 2 000 do 15 000 doma{ni mikrokrle`i. Najva`ni vidovi doma{ni mikrokrle`i se: Dermatophagoides pteronyssinus, Dermatophagoides farinae, Dermatophagoides microceras i Eurogluphus mainei i D. pteronyssinus (slika 8, A i B) e dominantniot mikrokrle` od doma{nata pra{ina {to `ivee vo predelite so konstantno vla`na klima, odnosno dominantniot doma{en mikrokrle` kaj nas i vo drugite zemji vo Evropa i SAD. D. farinae podobro pre`ivuva vo uslovi na poniska vla`nost na vozduhot, odnosno vo predelite so dolgi i suvi zimi.

A
A. Izoliran od S. Milkovska

B

Slika 8. A. i B. Dermatophagoides pteronyssinus

Holandskite alergolozi Voorhorst i Spiksma vo 1967 god. doka`uvaat deka alergenskata mo} na doma{nata pra{ina vo najgolema merka se dol`i na alergenite od Dermatophagoides pteronyssinus. Voedno tie prvi ja vospostavija vrskata pome|u brojot na doma{nite mikrokrle`i i alergenskata mo} na doma{nata pra{ina. Alergenite od doma{nite mikrokrle`i se identificirani i klasificirani vo ~etiri grupi. Alergenite od grupite I, III i IV pretstavuvaat proteoliti~ki enzimi i se nao|aat vo fecesot od doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od grupata I (Dermatophagoides pteronyssinus I, Dermatophagoides farinae I i Dermatophagoides microceras) se cistein proteazi; alergenite od grupata III se serin proteazi; dodeka alergenite od grupata IV se amilazi. Alergenite od grupata II se strukturen del od teloto na doma{nite mikrokrle`i. Alergenite od doma{nata pra{ina vo najgolem procent pripa|aat na grupite I i III, dodeka alergenite od grupata II vo doma{nata pra{ina se sretnuvaat vo mnogu mala koncentracija.

88

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

Koncentracijata na alergenite od mikrokrle`ite vo doma{nata pra{ina od 0,5 mkg/g pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. Postoi signifikantna korelacija pome|u koncentracijata na mikrokrle`ite vo domovite i dol`inata na eksponiraniot sta` so pojavata na alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica, kako i so pojavata i stepenot na te`ina na klini~ki manifestna bolest. Senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i ima primarno alergolo{ko zna~ewe, odnosno brojot na licata {irum svetot senzibilizirani na ovie alergeni se procenuva na okolu 100 milioni. Spored rezultatite od European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) alergenite od doma{nite mikrokrle`i se najva`nite alergeni povrzani so bronhijalnata hiperreaktivnost i astmata vo 16 centri od 22 zemji od Evropa, Severna Amerika i Avstralija, a `iveeweto vo vla`ni `iveali{ta e potvrdeno kako rizik-faktor za pojavata na astma. Rezultatite od pove}e studii uka`uvaat deka senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i pretstavuva najva`en rizikfaktor i za pojavata na detskata astma, a rizikot e signifikantno povrzan so stepenot na ekspozicijata. Spored prospektivnite studii koi{to ja istra`uvaat patogenezata na detskata astma, rizikot za pojavata na astma do 11 god. od `ivotot se zgolemuva za pet pati pri ekspozicija vo prvata godina od `ivotot na doma{na pra{ina, koja{to sodr`i koncentracija od alergenite od doma{nite mikrokrle`i povisoka od 10 mkg/g. Spored edna studija za detskata astma vo R. Makedonija, senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i se sretnuva kaj 95,9% od decata so alergiska astma, a koncentracijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina vo `iveali{tata na bolnite deca e signifikantno povrzana so stepenot na nespecifi~nata bronhijalna reaktivnost, te`inata na astmata i nepovolniot evolutiven razvoj na bolesta. Vo istoto istra`uvawe e konstatirana prose~na koncentracija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i vo doma{nata pra{ina od spalnata soba na decata od 11,8 mkg/g, odnosno 20 pati povisoka od koncentracijata, za koja{to e potvrdeno deka pretstavuva rizik-faktor za alergiska senzibilizacija kaj predisponiranite lica. 2.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus se sretnuva kaj 13,9% od ispituvanite adulti (grafik 13).

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

89

: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . Ovaa pojava e verojatno vo korelacija so klimatskite priliki vo Skopje i Debar. na koj{to se senzibilizirani ispitanicite so respiratornite alergiski bolesti (grafik 15.1% 13.5% 16 14 12 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 14.6%) (grafik 14). 90 Institut za medicina na trudot .2% 12.4% 14.). Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na Dermatophagoides pteronyssinus e sli~na kaj ispitanicite od site ispituvani gradovi.Cvetanov V i sor. odnosno naj~est aeroalergen voop{to. 14. Makedonija 13.0% 11. Najvisoka (14.4%) e registrirana kaj ispitanicite od Skopje.9% Grafik 13. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Alergenite od mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina pretstavuvaat naj~est poedine~en vnatre{en aeroalergen. a najniska kaj ispitanicite od Debar (11.6% 13.

Fel d1 se odlikuva i so golema prodornost vo di{noto steblo so ogled na dimenziite na negoviot nosa~ vo vozduhot na respirabilna ~esti~ka (dijametar < 5 mkm). kanarinec). dodeka spored istra`uvawata vo [panija.4% 73.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. Osven visokiot alergenski potencijal. Spored istra`uvawata vo SAD. klini~ka imunologija i alergologija 91 . senzibilizacija na alergenot od ma~ka se sretnuva kaj okolu 6 milioni lica. konj. Ma~ka Alergenite od ma~ka se potentni senzitizeri na di{nite pati{ta. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka e signifikantno povrzana so bronhijalnata reaktivnost i astmata. rinitis Celogod. senzibilizacijata na alergenot od ma~ka pretstavuva prediktor na poniska vrednost na FEV1 nezavisno od pu{eweto i bronhijalnata hiperreaktivnost. Glavniot alergen (Fel d1) se nao|a na krznoto od ma~kata (osobeno vo facijalniot predel).3. Senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit.9% 58. Alergiska astma 13. ku~e) i ptici (papagal. Prevalencijata na senzibilizacijata na ovie alergeni vo na{ata populacija e poniska. Spored rezultatite od istra`uvawata vo [vedska i Holandija vo ramkite na ECRHS. Fel d1 ostanuva vo domot pove}e meseci posle otstranuvaweto na ma~kata. alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit 2. al.3.1. okularni i/ili astmatski simptomi kaj senzibiliziranite lica.4% Grafik 15. a edna od pri~inite e pomalata zastapenost na doma{nite milenici vo domovite kaj nas vo sporedba so razvienite zemji. al. 2. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a mo`e da bide prenesuvan so oblekata na liceto koe{to do{lo vo kontakt so ma~kata i da predizvikuva nazalni. Doma{ni milenici Vo razvienite zemji e ustanovena visoka prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite milenici. sekretot od lojnite `lezdi i urinata. odnosno `ivotni (ma~ka.3% 89.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

2.3.1.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ma~ka se sretnuva kaj 5,5% od ispituvanite adulti (grafik 16).

5,5%

Grafik 16. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na ma~ka e najvisoka vo Skopje (7,4%), a najniska vo Debar (2,4%), a edna od pri~inite sigurno e prevalencijata na doma{nite milenici vo navedenite gradovi (grafik 17).
7,4%

8 7 6 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh
3,1% 5,1%

6,2%

4,1%

2,4%

Pr

De

Pe

Grafik 17. Senzibilizacija na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ma~ka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, alergiska astma i celogodi{en alergiski konjunktivit iznesuva 34,0%, 16,7%, odnosno 21,6% (grafik 18).

92

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina
120 100 80 60 34,0% 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 21,6% 16,7% 5,5%

Grafik 18. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.2. Ku~e Za ku~iwata se karakteristi~ni dva va`ni alergeni (Can f1 i Can f2), koi{to spored svoite karakteristiki se sli~ni so Fel d1, osven {to imaat ponizok alergenski potencijal. Can f1 i Can f2 se karakteristi~ni za site vidovi ku~iwa, a so Fel d1 postoi nizok stepen na vkrstena reaktivnost. Spored podatocite od literaturata vo razvienite zemji senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj okolu 30% od atopi~nite lica. 2.3.2.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od ku~e se sretnuva kaj 2,8% od ispituvanite adulti (grafik 19).

2,8%

Grafik 19. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj site ispituvani adulti

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

93

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ku~e e najvisoka vo Skopje (4,2%), a najniska vo Debar (1,0%) (grafik 20). I ovoj grafi~ki prikaz, kako i grafikot 17. go demonstriraat stavot kon doma{nite milenici na `itelite vo pogolemite urbani sredini.
4,2% 3,8% 2,9% 2,1%

5 4 3 2 1 0 Sk

1,9% 1,0%

Do

Oh

Pr

De

Pe

Grafik 20. Senzibilizacija na alergenite na ku~e kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite na ku~e kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 21).
120 100 80 60 40 20 2,8% 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma

23,1%

18,4% 10,0%

Grafik 21. Senzibilizacija na alergenite od ma~ka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

94

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Aeroalergeni od vnatre{na sredina

2.3.3. Ptici Alergenite od pticite (papagali, kanarinci, gulabi i dr.) obi~no pretstavuvaat alergeni od mikrokrle`ite koi{to `iveat vo nivnite perduvi. Spored podatocite od literaturata, prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od ptici ne e visoka, no ovie alergeni se poznati po sposobnosta da predizvikuvaat seriozni nazalni, okularni i/ili astmatski simptomi. 2.3.3.1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na perduvi se sretnuva kaj 3,9% od ispituvanite adulti (grafik 22).

3,9%

Grafik 22. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispituvani adulti

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi e najvisoka vo Skopje (4,4%), a najniska vo Debar (1,4%) (grafik 23).
4,4%

5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh

3,9%

2,7% 1,9% 1,4%

2,8%

Pr

De

Pe

Grafik 23. Senzibilizacija na alergenite na perduvi kaj ispitanicite od oddelnite gradovi

Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

95

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

Prevalencijata na senzibilizacijata na perduvi kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 23,1%, 18,4%, odnosno 10,0% (grafik 24).
120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Celogod. al. rinitis Celogod. al. konj. Alergiska astma 14,9% 3,9% 10,0%

10,0%

Grafik 24. Senzibilizacija na perduvi kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit, celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma

2.3.4. Lebarka Alergenite od lebarkata (angl. cockroach) (Slika 9, A i B) pretstavuvaat va`en triger na simptomi vo nekoi zemji (SAD, Velika Britanija, Avstralija i dr.). Pove}eto vidovi lebarki `iveat vo tropskite predeli, no so primenata na centralnoto greewe tie se pro{ireni i vo zemjite so studena klima. Naj~esti vidovi lebarki se amerikanskata lebarka (Periplaneta americana), avstraliskata lebarka (Periplaneta australasiae), aziskata lebarka (Blatella orientalis) i dr. Vo Evropa i kaj nas se sretnuva germanskata lebarka (Blatella germanica, nar. buba {vaba).

A.

B.

Slika 9. A. i B. Germanska lebarka (Blatella germanica)

Alergenite od lebarkite pretstavuvaat sostaven del na doma{nata pra{ina. Alergenite od amerikanskata i germanskata lebarka se identificirani 96
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma iznesuva 11.2% 2.0%.1. Senzibilizacija na alergenite na lebarka kaj ispitanicite od oddelnite gradovi Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka kaj ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. 5. odnosno 10.2% od ispituvanite adulti (grafik 25).1% 4.4. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispituvani adulti Prevalencijata na senzibilizacijata na alergenite od lebarka e najvisoka vo Skopje (4.4%) (grafik 26). 3.4% 5 4 3 2 1 0 Sk Do Oh 1. Rezultati od na{eto istra`uvawe Senzibilizacija na alergenite od lebarka se sretnuva kaj 3.4%).Aeroalergeni od vnatre{na sredina i mo`at kvantitativno da se odredat vo doma{nata pra{ina so specifi~ni monoklonalni antitela.6%.0% (grafik 27).2% Grafik 25.3.9% 1. a najniska vo Debar (1. klini~ka imunologija i alergologija 97 .1% 2.0% Pr De Pe Grafik 26. 10. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 2.

and Blood Institute 2002.: Alergiskite bolesti vo R. Senzibilizacija na alergenite od lebarka kaj site ispitanici i ispitanicite so celogodi{en alergiski rinit. The UCB Institute of Allergy.6% 10. J Allergy Clin Immunol 2000. 2. 98 Institut za medicina na trudot . National Institutes of Health. 3.6. no i pokraj toa.2% 0 Vkupno Celogod. 20-29. Allergies. 2. National Heart. Risk factors. Custovic A.0% 10. Senzibilizacijata na alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus (13. p.Cvetanov V i sor. Simpson A. celogodi{en alergiski konjunktivit i alergiska astma 2.9%) najverojatno e prisutna kaj pove}e od 200 000 lica vo R. Nelson HS. 53: 115-120. Lung. 27-39. Alergiska astma 11.Kolaborativen centar na SZO . Woodcock A. 2. Na{ite rezultati go potvrduvaat alergolo{koto zna~ewe na alergenite na doma{nite mikrokrle`i na {to uka`uvaat i pove}e istra`uvawa od zemjava i od svetot. 105: 628-632. 4. The importance of allergens in the development of asthma and the persistence of symptoms.0% Grafik 27. a se sretnuva kaj okolu 90% od bolnite so celogodi{en alergiski rinit i okolu 60% od bolnite so alergiska astma. taa pretstavuva va`en faktor vo nastanokot na alergiskite respiratorni bolesti. p. rinitis Celogod. Importance of indoor allergens in the induction of allergy and elicitation of allergic disease. 4. no pretstavuva va`en rizik-faktor za nastanokot na celogodi{niot alergiski rinit i alergiskata astma.5. Zaklu~oci 1. Brussels 1999. al. Makedonija 120 100 80 60 40 20 3. Prvite rezultati za senzibilizacijata na alergenite od lebarkata i nejzinata za~estenost kaj bolnite od alergiski respiratorni bolesti uka`uvaat deka se raboti za faktor za koj mora da se vodi smetka vo alergolo{kata obrabotka na bolnite. Allergy 1998. Global Initiative for Asthma. konj. Na{ite podatoci uka`uvaat na ne{to poniska senzibilizacija na alergenite od doma{nite milenici (`ivotni i ptici) vo sporedba so podatocite od istra`uvawata od razvienite zemji. Senzibilizacijata na muvli se sretnuva relativno retko vo adultnata populacija vo R. Literatura: 1. al. Makedonija. Makedonija. 3.

A prospective study. Makinen-Kiljunen S. klini~ka imunologija i alergologija 99 . Patterson R. Is sensitization to Alternaria alternata a risk factor for severe asthma? A population-based study. et al. Abramson M. 14 (30): 78. 1: 291-297. E`ova N. Chinn S. Ma~eska-Baxakova G. et al. Plaschke PP. et al. Trandafilovski P. Engl J Med 1990. Eur Respir J 1999. Karadzinska-Bislimovska J. 1999. Pope A. Int J Epidemiol 1999. Kiril i Metodij”. Exposure to house-dust mite allergen (Der p 1) and the development of asthma in childhood. Burney P. 1993. Doktorska disertacija. 10. Partti-Pellinen K. Creature comfort-living mites and moudls. Washington: National Academy Press. Faktori koi vlijaat vrz evolucijata na astmata vo detskata vozrast. Asthmatic symptoms and indoor levels of microorganisms and house-dust mites. Petrovska J. Usmeno soop{tenie. Onset and remission of allergic rhinitis and asthma and the relationship with atopic sensitization and smoking. 14. Respiratory symptoms and positive skin prick tests in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). Balabanova M. Australia. Platts-Miles TAE. Chinn S. et al. Marttila O. Allergy 2000. 9. Holgate S. Trandafilovski P. Indoor allergens: assessing and controlling adverse health effects. Spanish Group of the European Community Respiratory Health Survey. Bitola: Kiro Dandarot. Sunyer J. Janson C. Occurrence of dog. 13. Luczynska C. 103: 709-711. 15. Burney P. 29: 148149. Cvetanov V. Bjornsorn E. Burney P et al. Spiksma F.Aeroalergeni od vnatre{na sredina 5. Karaxinska-Bislimovska J. Respirology 1996. Leynaert B. 53: 662-667. 6. 2002. 8. Henry C. Ma~eska-Baxakova G. 18:598-611. et al. 7. Medicinski fakultet . Univerzitet “Sv. J Allergy 1967. 1999. 18. Raven J. Risk factros for asthma among young adults in Melbourne. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. 39: 325-339. Eur Respir J 1999. Janson C. Clin Exp Allergy 1995. et al. Norrman E. Harrison PT. 28: 728-734.41-48. 11. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 14: 876-884. National Academy of Sciences. Astmata i va{eto dete. Anto P. Norback D. Janson C. Am J Respir Crit Care Med 2000.Skopje. J Allergy Clin Immunol 1999. Sporik R. Skopje: Medis-informatika. 2125. et al. Sensitization to individual allergens and bronchial responsiveness in the ECRHS. 14. cat and mite allergens in public transport vehicles. 17. The house dust mite (Dermatophagoides pteronyssinus) and the allergens it produces: identity with the house dust allergens. 20. et al. Cvetanov V. Neukirch C. 323: 502-507. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Risk of asthma in the general Spanish population attributable to specific immunoresponse. 21. 162: 920-924. Kungulovski \. Jarvis D. 19. 55: 65-68. 25: 423-431. Varekamp H. Kutin JJ. Thorax 1998. 1998. Individual allergens as risk factors for bronchial responsiveness in young adults. European Community Respiratory Health Survey. Clin Exp Allergy 1999. et al. 12. Soriano JB. Sunyer J. Voorhorst R. Burge H. 16. Anto JM.

100 .

Klini~ko-epidemiolo{ki istra`uvawa .Poglavje V V.

Primeneti se dva vida pra{alnici dizajnirani za ovaa namena. Alergenskite ekstrakti se rastvorani vo 31505 QAU (quality assurence units). odnosno okolu 0.6% od vkupnata populacija na R. Testovite se izveduvani na volarnata strana na podlaktot pri {to e vklu~ena pozitivna kontrola so 0. grupen polen-treva. sredna vozrast 39. Od niv 722 se vozrasni (283 od ma{ki i 439 od `enski pol. dodeka pra{alnicite za decata se popolnuvani od roditelite spored soodvetni instrukcii. Ambrosia elatior. Makedonija Epidemiolo{ko-klini~koto istra`uvawe e izvedeno vo periodot od fevruari do juni 2002 god. Dermatophagoides pteronyssinus. Spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. Ispituvawata se izvedeni na spirometarot SanoScope-SCHILLER spored preporakite na European Community for Steel and Coal (Official Statement of the European Respiratory Society). rang 18 . vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni spirometriski ispituvawa i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. lebarka.78 god) i 399 deca (196 od ma{ki i 203 od `enski pol. Alternaria alternata. Fisher’s exact-test.15 god). Kaj vozrasnata populacija izvedeni se ko`ni prick-testovi so 11 standardni Bencard-ovi alergeni (grupen polen-drvja. Pri sostavuvaweto na pra{alnicite koristeni se standardiziranite pra{alnici primenuvani vo epidemiolo{kite studii za alergiskite bolesti vo svetot. ma~ka. 102 Institut za medicina na trudot . t-test za nezavisni primeroci i linearna regresija) so statisti~kata programa SPSS 11.1% histamin i negativna kontrola so glicerinirana sredina za ekstrakcija.. kopriva-Urtica dioica. Penicillinum notatum. za pozitiven ko`en test e smetana papula so sreden dijametar > 3mm. sredna vozrast 11.61 god. Pra{alnicite za vozrasnite se popolnuvani od lekar. Dijametarot na papulata e presmetuvan so transparenten pleinmetar.56 ± 13.44 god so pozitiven odgovor na pra{awata za postoewe na astmatski simptomi i/ili primena na antiastmatski lekovi. perduv). vo glicerinirana sredina na ekstrakcija. kako European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) i International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC).01 ± 2.Kolaborativen centar na SZO . loboda-Chenopodiaceae spp. Kaj adultite od vozrasnata grupa 20 . pri {to od gradovite Skopje.: Alergiskite bolesti vo R. ku~e. Prilep. a se ~itani po vremenski period od 20 minuti.Cvetanov V i sor. Dojran. Statisti~kata analiza na dobienite podatoci e izvedena so deskriptivni i analiti~ki metodi (χ2-test. rang 4 . Mann-Whitney U-test. Ohrid.5god. Debar i Peh~evo po slu~aen izbor se vklu~eni vkupno 1121 ispitanik. pelin-Artemisia vulgaris. Makedonija. Brojot i vidot na alergenite be{e odreden vrz osnova na rezultatite od trigodi{niot aeropalinolo{ki monitoring. odnosno pra{alnik za vozrasni (prilog 2) i pra{alnik za deca (prilog 3). tegavec-Plantago lanceolata.

Sezonskiot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za povtoruvani sezonski manifestacii na eden ili pove}e od simptomite za rinit vo periodot prolet-leto. Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Atopijata kaj vozrasnite e definirana kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni. a celogodi{niot alergiski rinit kaj decata e definiran vrz osnova na podatocite od pra{alnikot za celogodi{ni simptomi za rinit vo kontakt so op{ti celogodi{ni alergeni.0. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Distribucijata na ispituvanata grupa spored polot e prika`ana na grafikot 28. Alergiskiot konjunktivit kaj vozrasnite e definiran spored postoeweto na simptomi za konjunktivit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni.44 god) e definirana spored postoeweto na eden ili pove}e astmatski simptomi ili primena na antiastmatski lekovi i pozitivniot nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. Alergiskiot rinit kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na postoeweto na simptomi za rinit i pozitivnata senzibilizacija na sezonskite ili celogodi{nite alergeni.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 1. odnosno pozitivniot bronhodilatatoren test so sprej Ventolin kaj ispitanicite so reducirana ventilatorna funkcija.1. Preosetlivosta na medikamenti. 1. a `eni 439 (61. hrana i ubod od insekti kaj vozrasnite i decata e definirana spored pozitivnite odgovori na pra{awata za pojava na reakcija na preosetlivost posle primena na odreden lek.1. Astmata (vo vozrasnata grupa 20 . Sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnova na pozitivnite podatoci na simptomi za rinit asocirani so polenskata sezona i pozitivnata senzibilizacija na polenski alergeni.4%).Vozrasno naselenie Od vkupniot broj vozrasni ispitanici (722) ma`i se 283 (38. Karakteristiki na ispituvanite grupi 1.6%). klini~ka imunologija i alergologija 103 . konsumirawe odredeni prehranbeni produkti ili ubod od insekt. Atopiskiot dermatit kaj decata e definiran kako ko`en isip sleden so jade` koj{to se pojavuva i gubi vo tekot na najmalku {est meseci. Celogodi{niot alergiski rinit (CAR) kaj vozrasnite e definiran vrz osnava na podatoci od pra{alnikot za celogodi{na manifestacija na zaboluvaweto i pozitivnata senzibilizacija na celogodi{nite alergeni.1.

3%) (grafik 29).: Alergiskite bolesti vo R.7% 13. Distribucija na ispituvanata grupa spored vozrasta Najgolemiot broj ispitanicite e od podra~jeto na Skopje (28%).56 ± 13.0% Debar Peh~evo 14.0% 28.1% 22% 11. a prose~nata vozrast iznesuva 39. Distribucija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe 104 Institut za medicina na trudot .2% 1. Makedonija 61. 35 30 25 20 15 10 5 0 30.0% 14.9% 5.Cvetanov V i sor.1%).0% Skopje Dojran Ohrid Prilep 13. Distribucija na ispituvanata grupa spored polot Vozrasta na ispitanicite e vo rangot od 18 do 78 god.0% Grafik 30.3% > 70 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 Grafik 29.5 god. Najgolemiot broj vozrasni ispitanici e od vozrasnata grupa 41-50 god (30.9% 15. 15.Kolaborativen centar na SZO .4% 38.6% ma`i `eni Grafik 28. dodeka ispitanicite od drugite gradovi se prisutni vo pribli`no ist procent. koj{to se dvi`i od 13% do 16% (grafik 30).0% 16. dodeka najmalku ispitanici ima od vozrasnata grupa > 70 god (1.

7% OSS SSS VSS Studenti Grafik 33. Spored socijalno-ekonomskiot status.6% 2.5%).9% se nevraboteni i 6.5% Vrab.9%).7%) i Albancite (13. Distribuija na ispituvanata grupa spored mestoto na `iveewe (grad ili selo) Spored stepenot na obrazovanie.9% 6.4% grad selo 14. Distribucija na ispituvanata grupa spored etni~kata pripadnost Spored mestoto na `iveewe. 22. Nevrab. najbrojni se vrabotenite (70.6%) (grafik 31).5% Srb 0.1% Rom 1.8% 5.2% dr Mak Alb Grafik 31. 100 80 60 40 20 0 79. najbrojni se Makedoncite (79. 70 60 50 40 30 20 10 0 58.9% 70.4%) (grafik 32).Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Spored etni~kata pripadnost. pogolem e brojot na ispitanici od urbanata sredina (85. 18. 85.8% penzioneri (grafik 33 i 34). najbrojni se ispitanicite so sredna stru~na podgotovka (58. klini~ka imunologija i alergologija 105 . 22.8% Penz.6% Grafik 32. Distribucija spored socijalno-ekonomskiot status Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7% 13.4% 16. Distribucija spored stepenot na obrazovanie Grafik 34.8% Tur 2.

1%). Distribucija spored na~inot na domuvawe Grafik 38.6% 34.2%). Najmnogu pu{a~i se sretnuvaat kaj ispitanicite od Skopje (45.6% 25. a greeweto so drva e naj~est na~in na zatopluvawe na domot (58. Makedonija Kaj ispitanicite e registriran relativno visok procent na pu{a~i (34.8% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 36.7%). 57.6%) (grafik 35 i 36).1% ku}a stan 24. Distribucija spored na~inot na zatopluvawe na domot 106 Institut za medicina na trudot . 70 60 50 40 30 20 10 0 58.7% 12.1%) (grafik 37 i grafik 38).6% 28. Distribucija na ispituvanata grupa spored navikata za pu{ewe 50 40 30 20 10 0 45.Cvetanov V i sor.7% 43.4% 31.Kolaborativen centar na SZO .2% parno gr.9% 29. a najmalku kaj ispitanicite od Dojran (25. Distribucija na pu{a~ite spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispitanicite `iveat vo ku}a (75.: Alergiskite bolesti vo R.1% 75. drva struja Grafik 37.2% 36.2% pu{a~i nepu{a~i Grafik 35.

5% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 39.3%) (grafik 40).3% 66.3% od ispitanicite (grafik 43).1% 63.4%) i Skopje (40.2% 80.2%).distribucija vo oddelnite gradovi Zelenilo vo domot odgleduvaat 77. vo najgolem procent ispitanicite od Dojran (45.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prisustvo na zelenilo vo okolinata na domot referiraat 67.5% 45. 50 35.3% 60.2% 64.3% od ispitanicite (grafik 45). Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici ~uvaat 35.3%) i Peh~evo (84.1% 40 da ne 30 20 10 64.4% 72.2% 32. klini~ka imunologija i alergologija 107 .9%) i Ohrid (84.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 43. Ovaa pojava e naj~esto prisatna kaj ispitanicite od Dojran (92.5% 36. izduvni gasovi od soobra}ajot i drugo) uka`uvaat 38. 100 80 77. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 40.4% 67.5%) (grafik 44). Zelenilo vo okolinata na domot .4% 61.4%) (grafik 42).8% da ne 92. industrisko zagaduvawe.2% od site ispitanici (grafik 39). 100 80 67.2% 33.2% da ne 22. Doma{ni milenici kaj ispituvanata grupa Grafik 44.5% 84. Zelenilo vo domovite kaj ispituvanata grupa Grafik 42. Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Na zagadenost vo okolinata na domot (smet. i toa naj~esto onie od Peh~evo (85.3% 40.2% od ispitanicite (grafik 41).5% 85.9% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 41.8% 84. i toa naj~esto ispitanicite od Skopje (44. a najmalku ispitanicite od Dojran (14.6%) (grafik 46).4% 39.8% 24.

9%).1%) (grafik 48). Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanata grupa Grafik 46.1% 30. vo ispituvanata grupa bea vklu~eni 399 deca na vozrast 0-15 god.6% ne Pe Grafik 45. Specifi~na prof.5%). Zagadenost vo okolinata na domot. a vo najmal procent ispitanicite od Dojran (24. Specifi~na prof. a devoj~iwa 203 (51.2% 43.8% od ispitanicite (grafik 47).Kolaborativen centar na SZO .7% 30 20 10 0 Sk Do Oh Pr De 14.1% 33% 24.1% 48.5% 25. ekspozicija .2% 38. hemikalii.1%) (grafik 49).2% 37.1. ekspozicija kaj ispituvanata grupa Grafik 48. vlaga ili visoka temperatura) referiraat 43. Od vkupniot broj ispituvani deca.8% da ne Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 47. povtorno vo najgolem procent ispitanicite od Skopje (57. Distribucija na ispituvanite deca spored polot 108 Institut za medicina na trudot .Cvetanov V i sor.9% ma{ki `enski Grafik 49. 51.6% 39.6% 20. Makedonija 50 40 44. 70 60 50 40 30 20 10 0 57.3% 61.4% da 38. Deca Vo soglasnost so metodologijata na istra`uvaweto.: Alergiskite bolesti vo R.5% 47.2. mom~iwa se 196 (48.distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na specifi~na profesionalna ekspoziija na rabotnoto mesto (pra{ina.2% 56.distribucija vo oddelnite gradovi 1.

9% 42. najgolemiot broj od ispituvanite deca se od Skopje (31%) (grafik 51). Distribucija na ispituvanite deca spored vozrasta Kako i kaj vozrasnite ispitanici. Vozrasnata grupa ≤ 7 god e zastapena so 42. klini~ka imunologija i alergologija 109 .Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti Prose~nata vozrast na ispituvanite deca iznesuva 11. 57.0% 31.1% Mak Alb Tur 1. 100 80 60 40 20 0 78. Grafik 50.0% Skopje Dojran Ohrid Prilep Debar 14.1%.7%) i Albancite (14.9% (grafik 50). a vozrasnata grupa > 7 god so 57.0% 12.61 godini.01 ± 2. deca najbrojni se Makedoncite (78.0% Peh~evo Grafik 51.1% < 7 god. > 7 god.5% Srb 1. 21.8% Rom 0.7% 14. Distribucija na ispituvanite deca spored etni~kata pripadnost Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0% 9.5%) (grafik 52).0% 13. Distribucija na ispituvanite deca spored gradot na `iveewe Spored etni~kata pripadnost na ispituvanite.5% 3.3% dr Grafik 52.

Distribucija na ispituvanite deca spored mestoto na `iveewe Pogolem broj od ispituvanite deca `iveat vo ku}a (73.6%) i Skopje (15.: Alergiskite bolesti vo R.1% 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 8.9% da ne 12.8%). Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta kaj ispituvanite deca Grafik 57.3% 6. @iveewe vo ku}a ili stan kaj ispituvanite deca Grafik 55.1% 2.6% 17.9%) (grafik 59). 20 15.2% 40 30 20 10 0 parno gr.9%. a najmal vo Peh~evo (2%) (grafik 57). Akcentot be{e staven na ekskluzivnoto doewe. a vo selo 18. Pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta .1% Grafik 56.6% 87.Cvetanov V i sor.6% Grafik 54. 60 50 53% 73. 81.8% ku}a stan 26.9% grad selo 18. Najgolem broj majki koi{to pu{ele vo tekot na bremenosta se sretnuva vo Dojran (17. Na~in na zatopluvawe na domot Navikata za pu{ewe cigari kaj majkite na ispituvanite deca vo tekot na nivnata bremenost e prisutna vo 12. Makedonija Vo grad `iveat 81. vnimanie zaslu`uva podatokot 110 Institut za medicina na trudot . a greeweto so drva e po~est na~in na zatopluvawe na domot (53%) (grafik 54 i grafik 55).8% 19.1% od ispituvanite deca (grafik 53).1% Grafik 53.1% od slu~aite (grafik 56).4% 6. a najvisok procent se sretnuva kaj ispituvanite deca od Dojran (86.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 91% od ispituvanite deca bile doeni (grafik 58).Kolaborativen centar na SZO .6%). drva struja 18.

5%) iznesuvala 3000 .7% 92.6% od ispituvnite deca imaat brat ili sestra. Vo Ohrid duri 66.6% 24.9% 40 30 20 10 0 do 3 mes. Grafik 59.4% 34. a duri 18.4% 18. do 6 mes. Doewe vo prvata godina od prvata godina od `ivotot Grafik 60.9% 87. 100 80 60 40 20 0 < 3000 gr 3-4200 gr > 4200gr 16.3% 98.8%) (grafik 63).Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti deka re~isi 35% od ispituvanite deca bile doeni vo tekot na celiot doene~ki period.5% Grafik 61. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6% do 12 mes. Distribucija na ispituvanite deca spored rodilnata te`ina Pove}e od edno dete e prisutno vo semejstvata na 55% od vkupniot broj ispituvani deca nasproti 45% od ispituvanite deca koi{to nemaat brat ili sestra (grafik 62). > 12 mes. a najmalku vo Peh~evo (42.2% 86.6% 93.0% da ne 9.4200 g (grafik 61).1% 5. 91.6% i posle navr{enata prva godina od `ivotot (grafik 60). Distribucija na ispituvanite deca spored doeweto vo prvata godina od `ivotot 100 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 88. 22. klini~ka imunologija i alergologija 111 . Traewe na doeweto vo `ivotot/distribucija vo oddelnite gradovi Rodilnata te`ina kaj najgolemiot broj od ispituvanite deca (78.0% Grafik 58.1% 78.

Prestoj vo jasli ili gradinka kaj ispituvanite deca Grafik 65.0% da ne 60 40 20 0 45. Spored o~ekuvawata.4% od ispituvanite dea (grafik 68).8% od ispituvanite deca na vozrast 0-6 god prestojuvale vo jasli ili gradinka (grafik 64).6% 21. vo najgolem procent kaj ispitanicite od Dojran (91.3% 56. Makedonija 100 80 66. najgolem procent deca so prestoj vo jasli ili gradinka e registriran vo Skopje (57.distribucija vo oddelnitegradovi Zelenilo vo okolinata na domot e referirano kaj 79. Pove}edetstvo odnosno bra}a/ sestri kaj ispituvanite deca Grafik 63. Zelenilo vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 67.7%) (grafik 69).Cvetanov V i sor.7% 23.distribucija vo oddelnite gradovi Podatocite poka`uvaat deka 42.8% 55.6% 50. Prestoj vo jasli ili gradinka . deca .0% 54.3% 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 66.2% 42.9% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 64.1% 79.7% da ne 20. 112 Institut za medicina na trudot .3% 76.6% 42.).0% Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 62.2% 57.: Alergiskite bolesti vo R. povtorno vo najgolem broj od decata od Dojran (92.7% od ispituvanite deca (grafik 66.8% da ne 60 40 20 0 46.4% 79. 100 80 90.Kolaborativen centar na SZO . Pove}edetstvo kaj isp. Zelenilo vo okolinata na domot .4% 47.2% 74.distribucija vo oddelnite gradovi Odgleduvawe zelenilo vo domot e referirano od 71. 100 80 57.1%) (grafik 67).0% 64.8% 91.1%) (grafik 65).7% 27.1% 40.

1% od ispituvanite deca (grafik 74). izduvni gasovi od soobra}ajot i dr. 100 80 62. procentot e najvisok kaj ispitanicite od Skopje (34.9% 28.2% 100 80 71.9% 74.7% 78. Doma{ni milenici kaj ispituvanite deca Grafik 71.4% 20.8% 55. Najvisok procent pasivni pu{a~i se sretnuva kaj ispituvanite deca od Peh~evo (81.4% da ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 70. a najnizok kaj ispitanicite od Dojran (5.3% 59.) referiraat 20. klini~ka imunologija i alergologija 113 . Doma{ni milenici distribucija vo oddelnite gradovi Vkupno 60. 100 80 39.6% ne 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 68. vo najgolem procent doma{ni milenici se sretnuvaat kaj decata od Dojran (62.7%) (grafik 71).3% 60. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici.7% od ispituvanite deca `iveat vo semejstva kade {to eden ili pove}e ~lenovi se pu{a~i (grafik 72). Pasivno pu{ewe kaj ispituvanite deca Grafik 73.7% 65.) se ~uvaat vo domovite na 34.0% 31. Pasivno pu{ewe-distribucija vo oddelnite gradovi Postoewe na zagadenost vo okolinata na domot (smet.8%) (grafik 73). ma~ka.6% 67.7% 65.3% 71.Dijagnosti~ki kriteriumi za oddelnite alergiski entiteti 92. Zelenilo vo domot kaj ispituvanite deca Grafik 69. Sli~no kako kaj vozrasnite ispitanici.6% 30. industrisko zagaduvawe. Zelenilo vo domot distribucija vo oddelnite gradovi Doma{ni milenici (ku~e.2% 60.2%).3% 55. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6% 34.7% 81.4% 60 da ne 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 72.4% od ispituvanite deca (grafik 70).9%) (grafik 75). kanarinec i dr. papagal.6% 65.4% da 28.7% 50.

3% 13.5% 15.Cvetanov V i sor. Zagadenost vo okolinata na domot . Makedonija 100 79.2% 19.6% Grafik 74.9% 11.Kolaborativen centar na SZO .1% 80 60 40 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 34.: Alergiskite bolesti vo R. Zagadenost vo okolinata na domot kaj ispituvanite deca Grafik 75.9% da ne 20.6% 5.distribucija vo oddelnite gradovi 114 Institut za medicina na trudot .

livadarka).10. J 30. odnosno perzistenten so simptomi koi traat 4 ili pove}e denovi vo nedelata vo tekot na pove}e od 4 nedeli. koj se karakterizira so prisustvo na mnogu kletki i kleto~ni elementi: mastociti. priliv na krv vo nosnata mukoza. kaj prethodno senzibilizirani lica pri sezonska ekspozicija na oddelni specifi~ni polenski alergeni.0. bazofili. ~e{awe. dol`inata na polenacijata i Makedonsko zdru`enie za bazi~na. muvli i nivni spori. kongestija vo nosot. plevelite (pelin. iritacija.2. kivawe i zatnat nos najmalku 2 nedeli. ambrozija. alkohol. za~ini. AR mo`e da bide intermitenten. Najzna~ajni favorizira~ki faktori za pojavata na SAR se nazalnite nespecifi~ni iritansi. Klasifikacija Spored vremeto na pojavuvaweto.1. Tipot na alergenot e geografski opredelen so aeropalinolo{kite karakteristiki vo opredelenata oblast. jasen. vrba. J 30. dizel gasovite. Sezonskiot AR (SAR.3. prosledeno so kivawe i vodenikava rinorea. p~enica. kakvi {to se: studen vozduh. Vospalenieto doveduva do zgolemen nazalen odgovor kon razli~ni nespecifi~ni i specifi~ni stimulusi od okolnata sredina i do formirawe klini~ki sindrom so sledni simptomi: hipersekrecija.3. Definicija Alergiskiot rinit (AR) e vospalitelna bolest na nazalnata mukoza. loboda. prosledeno so vodenikava sekrecija i nazalna opstrukcija poradi hipertrofija na nosnata ligavica. koga simptomite traat pomalku od 4 dena vo nedelata ili vo tekot na pomalku od 4 nedeli. dab. gluvar~e). trevite (p~enka. Celogodi{niot (perenijalniot) AR (CAR. lipa. napor. razli~ni mirisi.Alergiski rinit 2. klini~ka imunologija i alergologija 115 . osobeno muvlite i nivnite spori. tegavec. ~ad od cigari. J 30.3) se definira kako vospalitelna reakcija na nazalniot epitel so postojano prisutni simptomi na rinit vo vid na ~e{awe. Alergiski rinit MKB . bor). gabite. ‘r`. 2. elka. 2. topola. sulfurniot dioksid. Spored te`inata na klini~kite pojavi AR se deli na lesen. umeren i te`ok. azotniot oksid). ^esto pati od vozdu{nite strui mo`e da se prenesuvaat polenovite zrna i vo podale~nite podra~ja i da predizvikuvaat vonsezonski simptomi na SAR. no ne pomalku va`ni se emocionalnite faktori i zagaduva~kite agensi od okolinata (ozonot. Pokraj sezonata.1) se definira kako vospalitelna bolest na nazalnata mukoza so intermitentni simptomi na rinit: ~e{awe. Etiopatogeneza Naj~esti predizvikuva~i na SAR se polenite od drvjata (breza.4 2.1. kivawe. kopriva. Spored karakterot na simptomite. AR se deli na sezonski i celogodi{en. {tavej. Sezonski alergiski rinit 2. eozinofili i dr. brest.

serotonin.Cvetanov V i sor. koe{to se ozna~uva kako “prag na provokacijata”. kakov {to e borot. levkotrieni. Zna~ajna e i vkrstenata senzibilizacija na polenite od trevi. kivavica i otok. pri {to se osloboduvaat medijatori: histamin. bradikinin. eozinofili. zgolemena vaskularna permeabilnost. Prenesenite impulsi do CNS predizvikuvaat odgovor preku eferentni parasimpati~ni nervi so pojava na hipersekrecija. T-li i makrofagi. fizi~kiot napor. 116 Institut za medicina na trudot . prostaglandini i hemotakti~ni medijatori. bradikinini. Celogodi{en alergiski rinit Naj~esti predizvikuva~i na CAR se aeroalergenite od doma{nite `ivotni i ekskretite od mikrokrle`ot Dermatophagoides pteronyssinus. Makedonija meteorolo{kite uslovi.: Alergiskite bolesti vo R. triptaza. polenot na trevite i plevelite e so pogolem broj antigeni determinanti vo odnos na nekoi drvja. Taka. 2. Vo patogenezata na CAR se razlikuvaat ran i docen odgovor na ekspozicijata na alergeni. glandularna sekrecija i stimulacija na aferentnite nervi. zna~ajni se i op{tite karakteristiki na polenot. koi doveduvaat do vazodilatacija. bradikinin i drugi) i nivno vrzuvawe za receptorite na senzitivnite vlakna na n. razli~nite mirizbi.2. Za pojavata na klini~kite simptomi na SAR potrebna e ekspozicija na odredeno koli~estvo polenovi zrna na m3 vozduh. kako i interleukinot 3 (Il3) i stimulira~kiot faktor na granulocitno-makrofagnite kolonii. serotonin. ~adot od cigari. Vo hroni~nata inflamacija uloga imaat i aksonski refleksi so lokalno osloboduvawe na nevropeptidi. Emocionalnite faktori. Pri hroni~noto vospalenie eozinofilite preku glavniot alkalen protein i eozinofilnata peroksidaza go o{tetuvaat resestiot epitel na ligavicata i senzornite nervni zavr{etoci stanuvaat dostapni za drazbi od okolinata po {to se nadovrzuva fazata na nespecifi~na hiperreaktibilnost.3. Raniot odgovor e rezultat na IgEzavisna aktivacija na mastocitite vo nazalnata mukoza. prostaglandini (PGD2). pravot. alkoholot i za~inite se va`ni trigeri na simptomite. Nervno-refleksniot mehanizam zapo~nuva so osloboduvaweto na medijatorite od ranata faza (histamin. Patogenezata na SAR podrazbira protivgen-protivtelo reakcija koja se javuva vedna{ posle alergiskata provokacija so protivgen-polen koj premostuva dve molekuli na IgE fiksirani protivtela za povr{inata na mastocitite i bazofilite. Pri toa aktivno u~estvuvaat i citokinite . Docnite reakcii se javuvaat 6-12 ~asovi po ekspozicijata i se rezultat na LTB4 i PAF koi predizvikuvaat natrupuvawe na eozinofili vo nosnata ligavica. isto taka.interleukin 5 (Il-5) od T-po (T-po 2) i mastocitite. trigeminus. faktorot na aktivacija na trombocitite (PAF).Kolaborativen centar na SZO . Nazalnite nespecifi~ni iritansi kakvi {to se: studeniot vozduh. Toa rezultira so degranulacija na membranata i osloboduvawe na membranski medijatori od tipot na histamin. Patogenetski CAR vo su{tina pretstavuva inflamacija sostavena od mast kletki. levkotrienite (LTB4 i LTC4). mo`at da ja favoriziraat pojavata na simptomi.

4.Se karakterizira so isti simptomi kako SAR so toa {to voobi~aeno nazalnata opstrukcija e poizrazena poradi hipertrofija na nosnata sluznica.5. Anamneza Anamnezata se karaketrizira so pojava i zasiluvawe na simptomite vo zavisnost od godi{nata sezona. alergija na hrana. urtikarija. Sezonski alergiski rinit (SAR) Zaboluvawetoto zapo~nuva so tipi~na simptomatologija: jade` i iritacija vo nosot. Vo zavisnost od simptomite. . Vo 10-20% od slu~aite na SAR. no ne e isklu~eno prv pat da se javat i vo podocne`nata vozrast. a kako rezultat na slevawe na sekret vo di{nite pati{ta se javuva vla`na no}na ka{lica. Nosnoto di{ewe e silno ote`nato.Te`inata na simptomite opa|a so vozrasta. kako i na pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti i prele`ani zaboluvawa od alergiski tip. a kivavicata i jade`ot na nosot i o~ite se poretki simptomi.4. po~esto se manifestiraat vo esen i zima. Celogodi{en alergiski rinit (CAR) . rabotnoto mesto.Simptomite se manifestiraat sezonski pri ekspozicija na polenskite aeroalergeni. a ponekoga{ gust. Dijagnoza Dijagnozata na AR se postavuva vrz osnova na anamnezata. hroni~en serozen otit. mo`ni se gastrointestinalni i /ili ko`ni rekcii. klini~kiot pregled. insekti ili medikamenti.Postoi direktna zavisnost me|u koncentraciite na polenite vo vozduhot i ja~inata na klini~kite simptomi. ka{lica i no}no gr~ewe. . mestoto na `iveewe. ko`nite i laboratoriskite testovi. 2. funkcionalnite. {to predizvikuva bolka i su{ewe na grloto.2.1. . 2.^esto e pridru`en so hroni~en sinuzit. . klini~ka imunologija i alergologija 117 . muvlite i nivnite spori. o~ite. u{ite.Alergiski rinit 2. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1.5. kontaktot so doma{nite milenici i dr. Bolnite di{at preku usta. kivavica i vodenikava rinorea ~esto pridru`ena so nazalna kongestija. kako i jade` vo grloto.Mo`e da se javat i vonsezonski simptomi na pojava na SAR poradi transportot na polenovite zrna od podale~ni podra~ja. Mnogu ~esto anamnesti~kite podatoci uka`uvaat na pridru`ni alergiski manifestacii od tipot na astma. Klini~ka slika 2. Kaj okolu 1% od bolnite. toj e pridru`en so astma. koj{to u{te se narekuva polenska treska. nazalna polipoza. kaj CAR se javuvaat dve formi: hipersekretoren tip so kivavica i opstruktiven tip.4. .Simptomite se hroni~ni. perzistentni. . sekretot e pove}e sluzav. edem okolu o~ite i crvenilo na konjunktivite. 2.

Ureden i patolo{ki rinomanometriski naod Rinomanometriskite parametri za kvantitativna evaluacija na nazalnata funkcija za Rhinotest MP 500 (slika 11) se: proto~nite parametri. tumori itn.Cvetanov V i sor. Opstruktiven tip na nazalno di{ewe Slika 10. Ureden rinogram B. koli~estvoto.1.3. tu|i tela i dr. Funkcionalni testovi 2. hipertrofijata na konhite. vidot i lokalizacijata na nosniot sekret.5.3.5.2. prisustvoto na tumori. prisustvoto na septalna devijacija. testot na dekongestija i specifi~niot nazalen provokativen test so alergeni. Rinomanometrija Rinomanometrijata pretstavuva funkcionalen i rutinski primenliv metod za ocenka na nazalnata proodnost so koj se meri nazalnata vozdu{na rezistencija preku kvantitativna evaluacija na nazalniot protok i pritisok (slika 10). A. So faringoskopijata se dobivaat podatoci za hipertrofija na tonzilite. procentot na zgolemuvawe na protokot pri duplirawe na diferencijalniot pritisok (aerodinamika). faringoskopijata i otoskopijata.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . 2. prisustvoto na polipi. dodeka so otoskopijata se dobivaat podatoci za eventualnite promeni na nadvore{noto i srednoto uvo. Makedonija 2. 118 Institut za medicina na trudot . So predna rinoskopija se dobivaat podatoci za proodnosta na nosnite hodnici. otok na uvulata.. ORL status Osnovni metodi vo evaluacijata na ORL statusot kaj pacientite so nazalni simptomi se prednata i zadnata rinoskopija. geografski jazik i dr. proto~nata proporcija (funkcionalnata sporedba na dvete strani od nosot). So zadnata rinoskopija se dobiva uvid za eventualno postoewe na adenoidni vegetacii.5. bojata na ligavicata.

5.4. atopiskiot dermatit i dr. Laboratoriski testovi Odreduvaweto na vkupniot serumski IgE e so niska specifi~nost i poradi toa nema osobena prakti~na vrednost. Naj~esto primenuvan e prick metodot. potoa vozrasta (odgovorot e namalen kaj mnogu mladi i povozrasni ispitanici). Aparat Rhinotest MP 500 2. 2. a za pozitiven ko`en test se smeta pojavata na papula so sreden dijametar ≥ 3 mm spored preporakite na Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija. dermografizmot. So ovoj metod ne se meri vozdu{niot protok i pritisok. 2. klini~ka imunologija i alergologija 119 .3. a reflektorniot signal se detektira preku mikrofon i se analizira. tuku se odreduva geometrijata na nazalnite kaviteti so mo`nost za kvantifikacija na nazalnite abnormalnosti.5. sezonskite varijacii i patolo{kite sostojbi na ko`ata kakvi {to se urtikarijata. Akusti~nata rinometrija Akusti~nata rinometrija e tehnika so koja generiran zvu~en impuls (150-10 000 Hz) se propagira preku zvu~na tuba vo nosot. Ko`ni testovi Ko`nite testovi se primarno dijagnosti~ko sredstvo za da se demonstrira IgEposreduvanata alergiska reakcija na ko`ata (reakcija od ran tip).5. Specifi~nite IgE kon odredeni alergeni pogoden in vitro metod koj se Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5.2. So niv se dijagnosticira atopijata ili genetskata predispozicija kon alergiski zaboluvawa i pretstavuvaat dokaz koj{to gi potkrepuva anamnezata i klini~kiot naod za postoeweto na AR.Alergiski rinit Slika 11. Faktori {to vlijaat na rezultatite od ko`nite testovi se: lekovite kakvi {to se antihistaminicite i kortikosteroidite.

Diferencijalna dijagnoza Diferencijalnata dijagnoza na AR zavisi od klini~kite karakteristiki na rinitot i od vremenskiot period vo koj se pojavuva t.Sledewe na polenovata koncentracija vo mestoto na `iveewe so cel da se namali ekspozicijata na visoka koncentracija na polenite. hormonalniot rinit. LTC4/D4/E4.5. rinitot predizvikan od lekovi.6. 120 Institut za medicina na trudot . triptaza. Odreduvaweto na eozinofilijata vo perifernata krv. 2. koja{to pretstavuva relativno skap metod.SAR .6.6.Kolaborativen centar na SZO .6. 2. kakvi {to se: nazalnata endoskopija so nazalna biopsija. Lekuvawe na AR Repertoarot na lekuvaweto na AR vklu~uva kontrola na sredinata. iritantniot rinit. adenoidnite vegetacii i dr. testot na degranulacija na bazofilite. dodeka kaj in vitro metodot se odreduvaat serumskite IgE. PG. alergen-specifi~na imunoterapija (ASIT) i drugi vidovi terapija. Kaj okolu 30% od pacientite rezultatite od prick testot i in vitro testovite ne koreliraat.: Alergiskite bolesti vo R. nosnata polipoza. rinitot predizvikan od emocii. primarniot atrofi~en rinit. bakteriolo{kite ispituvawa.1.1. odreduvaweto na medijatorite vo serumot. Makedonija primenuva vo rutinskata dijagnostika poradi svojata korisnost i sofisticiranost. rinitot predizvikan od hrana.Cvetanov V i sor. sezonski i celogodi{en.e. Porano {iroko primenuvaniot RAST metod za odreduvaweto na specifi~niot IgE e napu{ten poradi sozdavaweto radioaktiven otpad pri negovoto izveduvawe. Pri~inata za toa e {to kaj ko`nite testovi se determiniraat tkivnite i ko`nite IgE. medikamentozna terapija. Naj~esto primenuvan vo sekojdnevnata praktika e UniCAP.Vo tekot na kriti~niot period prozorcite da bidat zatvoreni so {to se namaluva mo`nosta za kontakt so inhalacioniot alergen (polenot). za titracija na histamin. hroni~nata infektivna treska. . tumorite. Zgolemeniot broj eozinofili vo nazalniot bris e karakteristika na AR. 2. ultrazvuk. nealergi~niot rinit so eozinofilen sindrom. devijacijata na nazalniot septum. 2. audiometrija i drugi. Kontrola na sredinata Ovaa va`na preventivna merka podrazbira izbegnuvawe ili namaluvawe na kontaktot so inkriminiraniot alergen na site mo`ni na~ini. Odreduvaweto eozinofili vo brisot od nos e zna~aen test vo dijagnostikata na AR. rendgengrafija na paranazalnite sinusi. no se sretnuva i kaj nealergiskiot eozinofilen sindrom (NERS). Vo odredeni sostojbi potrebni se i drugi ispituvawa. tu|ite tela vo nosot. a koga e vo pra{awe CAR idiopatskiot (vazomotoren) rinit.1. kinini i eozinofilen katjonski protein poradi {to ne se primenuvaat rutinski. nazalniot sekret ili urinata se izveduvaat so primena na visoko specifi~ni i senzitivni laboratoriski metodi. Naj~esti bolesti od koi treba da se razlikuva SAR se infektivnata treska (virusni infekcii so ili bez pridru`na bakteriska infekcija).

2.Ostanuvawe doma koga brojot na polenovite zrna e visok. . . Pri lekuvaweto na AR se primenuvaat slednite grupi lekovi: 2.1.Zatvorawe na prozorcite za vreme na polenskata sezona bidej}i polenite mo`e da ja vlo{at sostojbata na CAR.Se vrzuvaat za histaminskite H1 receptori bez da gi stimuliraat (kompetetiven mehanizam) i na toj na~in primarno gi inhibiraat simptomite predizvikani od otpu{tawe na endogenite mehanizmi.milenici ili ako toa ne e mo`no.da se namali rizikot od pojava na bronhijalna astma.6. kivaweto i rinoreata. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. . -Se primenuvaat preparati za oralna i lokalna aplikacija. Antihistaminski lekovi . Medikamentozna terapija Osnovnite zada~i na medikamentoznata terapija na AR: . tie da se kapat barem edna{ nedelno. CAR . kako i izbegnuvawe decata da igraat i spijat so krzneni igra~ki. .Naj~esto se primenuvaat preparati od tretata generacija antihistaminici koi ne ja minuvaat hematoencefalnata bariera. . proodnost na gornite di{ni pati{ta. Vo prilogot 4 se prika`ani naj~esto upotrebuvanite antihistaminici pri lekuvaweto na AR. .6. .Zabrana za pu{ewe vo domot na bolnite so ogled na toa {to tutunskiot ~ad pretstavuva agravira~ki faktor na bolesta. kako i zadol`itelno perewe na postelninata edna{ nedelno.Najdobri efekti se postignuvaat dokolku se primenat pred ekspozicijata na inkriminiraniot alergen.Redovno kosewe na trevnite povr{ini.2.da se obezbedi normalno di{ewe na pacientot t. kilimite. . .Otstranuvawe na doma{nite `ivotni . . .Koristewe na klima uredi vo stanovite i avtomobilite so antialergiski filter. .1. a nesakanite pojavi se minimalni.da se suprimira razvojot na alergiskata inflamacija. nemaat izrazen sedativen efekt. -Eradikacija na lebarkite so primena na hemiski sredstva-insekticidi. tepisite.6.Alergiski rinit . .e.2.da se dovede i odr`i bolniot vo klini~ka remisija. . 2.Koristewe plasti~ni navlaki za du{ecite i pernicite. no pomalo dejstvo vrz zatnatosta na nosot.Imaat blagotvorno dejstvo vrz jade`ot.Otstranuvawe na pernicite i jorganite od perduvi. koristewe na o~ila pri prestoj vo nadvore{nata sredina.Merki protiv razvojot na muvlite so namaluvawe na vla`nosta vo domot i hemiska obrabotka na mestata kade {to ima muvli. 2.^istewe na stanot i mebelot od tkaenina so pravosmukalki so vla`en filter i so voden rastvor. klini~ka imunologija i alergologija 121 . pred s¢ od spalnite sobi. . hronicitetot i komplikaciite.da se spre~at recidivite na bolesta.

od strana na Noon i Freeman.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . Antiinflamatorni preparati Tuka spa|aat kromolinskite preparati. Ottoga{ ASIT se koristi vo terapijata na pacientite so sezonski i/ili perenialen AR.n. osa. Vo ovaa grupa lekovi spa|aat i preparatite od grupata na nedokromil natrium.2. Kromolinite se primarno indicirani kaj SAR i hipersekretornata forma na CAR. osobeno kaj decata.Lokalnite vazokonstriktori ne treba da se primenuvaat podolgo od 3 do 5 denovi poradi mo`nosta od povratna kongestija na nosnata mukoza ili pak nejzina atrofija t.: Alergiskite bolesti vo R. medikamentozen rinit.Imaat silen vazokonstriktoren efekt na krvnite sadovi na nosnata ligavica i poradi toa go podobruvaat nosnoto di{ewe. 2. Se primenuvaat samo vo isklu~itelni slu~ai.6. Vo nekoi slu~ai tie mo`at da predizvikaat krvavewe od nosot.6. Flutikazon propionatot ima visoko specifi~no dejstvo i naglasena antiinflamatorna aktivnost. povr{inski aktivni i brzo se metaboliziraat.2. kako i topi~nite kortikosteroidi. rinokonjunktivit. Specifi~na imunoterapija Alergen-specifi~nata imunoterapija (ASIT) kako metod za prv pat e voveden vo 1911 god. Preparatite od grupata na budezonidot pobrzo se inaktiviraat vo crniot drob i se so pogolema efikasnost vo odnos na prethodnite. Poznat kromolinski preparat e dinatrium kromoglikatot kako 4% rastvor vo vid na sprej. Tie ja suprimiraat inflamacijata na nazalnata mukoza so namaluvawe na brojot na mast-kletkite i eozinofilite i so redukcija na osloboduvaweto na inflamatornite medijatori so {to se reducira hiperreaktivnosta i vaskularnata permeabilnost. str{en) i drugi atopiski zaboluvawa. Lekuvaweto so lokalnite kortikosteroidi ne treba da bide podolgo od 2-3 meseci.4. gabi~ni infekcii i kaj TBC. Ovoj preparat e osnoven profilakti~ki lek za SAR.2. . Vo prilogot 5 e prika`ano dejstvoto na oddelnite lekovi na simptomite na rinit.3. Potrebna e vnimatelna primena pri virusni. Apliciran nazalno dejstvuva lokalno na stabilizirawe na mast-kletkite so {to se inhibira osloboduvaweto na medijatorite.6. Sistemskite kortikosteroidi se posledno i nepo`elno sredstvo za lekuvawe na AR.6. 2. Makedonija 2. Topi~nite ili lokalnite kortikosteroidi se prvenstveno indicirani vo lekuvaweto na AR so izrazena opstruktivna komponenta.2. alergii na venomot na Hymenopterae (p~ela. Dekongestivi Tuka spa|aat alfa-adrenergi~nite agonisti . 2. astma. Vo prilogot 4 se prika`ani najva`nite sistemski i lokalni lekovi koi{to se primenuvaat vo terapijata na AR i alergiskiot rinokonjunktivit. Preparatite za nazalna primena od redot na beklometazon dipropionat se mo}ni. Antiholinergici Kaj bolnite so izrazena rinorea se primenuva Spray Ipratropium bromid koj ja povlekuva hipersekrecijata.2.5. 122 Institut za medicina na trudot . no se koristi i kako dolgotrajna terapija na CAR.

Vo nacionalnite konsenzusi za AR i bronhijalna astma vo 1999 god se inkorporiraat i doktrinite za ASIT. dozata. Voobi~aenite izrazi za ASIT se: desenzibilizacija. no ne i Il-2 i IFN γ. Ponovite studii poka`uvaat deka vo osnova na mehanizmot na AV e vlijanieto vrz T-kleto~niot odgovor kon alergenot. imunoterapija. Dokumentot vo 1997 god. T-po 1 kletkite produciraat interferon γ (IFN γ) i interleukin 2 (Il-2). Idejata za izrabotkata na dokumentot poteknuva od Jean Bousquet i Richard Lockey pretstavena na Simpoziumot za alergiskata imunoterapija vo ^ikago 1995 god. se prezentirani ponovite soznanija za ovoj problem. me|utoa nau~nata misla za nea intenzivno se razviva poslednive desetina godini. a obnovena e 1996 god. ASIT ili AV vo praktikata pretstavuva aplicirawe na postojano raste~ki dozi so relevantni alergenski vakcini kaj alergi~ni subjekti dostignuvaj}i ja dozata koja e efektivna vo podobruvawe na simptomite povrzani so ekspozicija na inkriminiranite alergeni. bazofilite i kleto~na eozinofilija pri {to citokinite igraat glavna uloga. mestoto na manifestirawe na alergijata. no ne i Il-4 ili Il-5. no spored preporakite na SZO se ~ini deka najadekvaten e terminot alergiska vakcinacija (AV). vremetraeweto na imunoterapijata i genetskiot status na doma}inot (slika 11). {to e inaku mnogu ~esta pojava. Konstatirano e postoewe na dva razli~ni T limfociti vo odnos na nivniot profil na citokini. Nameneta e za pacientite koi demonstrirale specifi~ni IgE za klini~ki relevantni alergeni. Vo 1997 god. Ovoj termin e naj~esto prifaten i od pacientite. Definicija. dodeka T-po 2 kletkite produciraat Il-4. Vo edno monografsko izdanie za imunoterapijata. hiposenzibilizacija. za prvpat kaj nas na seriozen na~in se elaboriraat mehanizmot i site aspekti na ASIT. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Il-5 i Il-13. Allergen Immunotherapy: Therapeutic Vaccines for Allergic Diseases koj gi dava standardnite nasoki za imunoterapijata. Pritoa. AV/ASIT e edinstven tretman koj vlijae vrz prirodniot tek na alergiskite bolesti so {to se prevenira transformacijata na AR vo astma. vo San Francisko. Vo 1992 god. Makedonija se primenuva verojatno onolku dolgo kolku i vo drugite zemji. Poradi toa vo @eneva vo 1997 god. klini~ka imunologija i alergologija 123 . Osnova na alergiskata inflamacija se IgE-zavisnata aktivacija na mastocititite. ASIT kako terapevtska postapka vo R. e donesen so u~estvoto na pretstavnici na alergolo{kite asocijacii od Evropa i SAD. no sepak najverojatno mehanizmite se heterogeni i zavisat od prirodata na alergenot. SZO go izdade dokumentot WHO Position Paper. Postojat seriozni dilemi za efektite od primenata na ASIT vo terapijata na navedenite zaboluvawa. Mehanizam.Alergiski rinit Stavovi na SZO.

Alergenskiot tretman e vo sostojba da gi namali sezonskite varijacii na IgE antitelata zabele`eni kaj pacientite so AR i zaedno so drugata terapija da gi svede vrednostite na IgE pod predtretmanskite. Makedonija Slika 11. kako i da go smali inflamatorniot odgovor. Namaluvaweto na IgE antitelata e vo inverzna korelacija so porastot na t. Mnogu studii poka`ale deka ASIT predizvikuva zna~aen porast na IgG. a potoa postepeno se namaluvaat. osobeno na IgE i IgG. pri koja{to tretmanot e pouspe{en koga se koristat pogolem broj razli~ni tipovi alergeni pri {to stavot za tretman so eden alergen e skoro napu{ten. [ematski prikaz na alergoimunolo{kiot aspekt na ASIT Vo tekot na ASIT doa|a do izmena na koncentracijata na antitelata. posebno na IgG1 i IgG4. Cel. Indikacii. Glavnite celi na ASIT se da ja reducira osetlivosta kon alergenskite trigeri koi gi predizvikuvaat simptomite.Cvetanov V i sor. blokira~ki IgE antitela koi se vo sostojba da ja blokiraat reakcijata na pasiven transfer. alergija od venomi Hymenoptera (osa.n.: Alergiskite bolesti vo R. p~ela. osobeno 124 Institut za medicina na trudot . alergija od Dermatophagoides manifestirana so nazalna inflamacija (CAR) i bronhijalna inflamacija kaj bolni od astma. str{en) so pre~isteni venomi (otrovi). Zasega ASIT e edinstven terapevtski modalitet koj ima potencijal da go modificira prirodniot tek na bolesta. ASIT zasega e edinstven tretman.Kolaborativen centar na SZO . Koncentraciite na serumskite IgE vo tekot na ASIT vo inicijalniot stadium rastat. Indikacionoto podra~je e slednovo: alergija na poleni.

Karakteristikite na ovie alergeni se o~ekuva da ja eliminiraat mo`nosta za anafilakti~kite nesakani efekti. ASIT e prvenstveno indicirana kaj bolnite so sezonski (polenski) AR.2. kako na pr.5.zgolemena koncentracija na specifi~nite IgE i/ili . . Senzibilizacijata kon alergenite treba da bide dobro potvrdena preku: anamnesti~ki podatoci. alergija od muvla so standardizirani alergeni od Cladosporium i Alternaria. vo zavisnost od proizvoditelot nekoi AV se davaat ednokratno so ist efekt. .avtoimuni bolesti. spored odredeni protokoli . 2.kaj SAR koga ekspozicijata na specifi~niot alergen (polenot) mo`e da se izbegne ili e kratkotrajna. No. Ne treba da se izveduva AV so nedefinirani alergopreparati.nekontrolirana astma.terapija so beta blokatori. koi se soodvetno standardizirani i mo`at konzistentno da bidat proizveduvani. alergija od doma{ni milenici (ma~e. . .n.nema efekt od apliciranata medikamentozna terapija so antihistaminici i lokalni kortikosteroidni preparati.site kontraindikacii za primena na adrenalin (arteriska hipertenzija.pozitivni kutani testovi. Isto taka.nazalni provokativni testovi (koi se osobeno zna~ajni pred zapo~nuvaweto na ASIT).rekombinantni alergeni i nivnata modifikacija se opfateni so terminot rekombinantna vakcinacija-imunoterapija. aritmii). ASIT e indicirana koga simptomite na rinit ne se povlekuvaat i posle tri i pove}e meseci so terapija so antihistaminici i lokalni steroidi.6. Kaj bolnite so CAR. klini~ka imunologija i alergologija 125 . . . ku}niot (doma{niot) prav.sezonata na polenskata ekspozicija na bolniot e prodol`ena (3-5 meseci). osobeno koga toj e edinstven predizvikuva~ na zaboluvaweto. Kaj bolnite so SAR. ASIT ne treba da se sproveduva istovremeno so imunosupresivna i antialergiska terapija.bremenost. ASIT e indicirana vo slu~ai koga: . . So produkcijata na t.1. alergoidi se o~ekuva napredok vo ASIT. Uspe{nata imunoterapija zavisi od upotrebata na alergenski vakcini so visok kvalitet. Kontraindikacii. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Ponovi oblici na AV Novata strategija za modulacija na imuniot odgovor po pat na kvalitativno novi vakcini . ku~e). Vremetraewe.{emi. . a nejziniot celosen efekt se o~ekuva 3-5 godini po prekinuvaweto na AV. Voobi~aeno se prepora~uva ASIT da se sproveduva 2 do 3 godini.vo tekot na polenskata sezona rinitot se komplicira so ka{lica ili astma. Kontraindikacii za ASIT: . . . Naj~esto vo praksata se koristat supkutani AV.nazalna polipoza. dodeka kaj CAR e pomalku efikasna i se aplicira samo vo slu~aite so doka`ana senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus.Alergiski rinit kaj decata.

Su{tinata na genskata vakcinacija e sozdavawe na antigen specifi~ni T-po 1 kletki koi produciraat visoki koncentracii na interferon γ i pritoa doa|a do zgolemuvawe na antitela od izotopot IgG2A. Okolu 8-10 lu|e manifestiraat simptomi pred 25 godi{na vozrast. [vajcarija 4-8.4%.Kolaborativen centar na SZO . Edukacijata na pacientot e mnogu va`na za uspe{noto sproveduvawe na ASIT. Konvencionalnite alergen vakcini se determiniraat so nazivot lokalna alergen vakcinacija (sublingvalna. se poka`a deka sublingvalnata i oralnata (ORALVAC) imunoterapija mo`e da bide bezbedno primeneta i kaj deca pod 5godi{na vozrast. a }e ja zagubat alergogenosta. osobeno kaj pacienti so niska komplijansa.6%.6%. fokusot e staven na vrvna inovaciska standardizacija.Cvetanov V i sor. Pokraj supkutanata imunoterapija. Vo tekot na ovaa godina (2006 god) e promoviran i alergoidot od Dermatophagoides pteronyssinus so {to zna~ajno }e se unapredi izveduvaweto na ASIT i kaj pacientite so CAR i alergiska astma so senzibilizacija na alergenite od doma{nite mikrokrle`i. dodeka imunizacijata so celiot protein inducira T-po 2 odgovor. Denes ve}e gi imame i gi prakticirame sublingvalnite i oralnite vakcini.5-1%.: Alergiskite bolesti vo R. so samo 0. bronhijalna i oralna). osobeno posle objavenite stavovi na SZO od 1997 god. odnosno depo preparatite na polenskite alergeni so koi{to se postignuva poednostavno i pobezbedno izveduvawe na ASIT. Pacentot treba da gi dobie potrebnite podatoci za poleznosta i mo`nite rizici od metodot i samiot da donese odluka za izveduvaweto na ASIT.8 do 20. SAD 9. Anglija 9. Golem broj kontrolirani studii doka`aa deka sublingvalnata imunoterapija e efikasna kako i supkutanata.6% vo svetskata populacija. golem napor be{e napraven za da se najdat alternativni pati{ta za aplikacija na ASIT so cel da se nadminat mo`nite rizici od nesakani dejstva.7. i upatstvata na EU za problemite i potrebite koi postojat vo imunoterapijata. Edukacija na pacientot. Toa e alternativen pristap za podignuvawe na za{titniot imunitet. Belgija 0.7%). no so signifikantno poniska stapka na nesakani efekti. Vo ovaa nasoka. Isto taka. 2. Nov pristap vo terapijata na AR i astmata se pravi so alergenprotivtelo kompleks i peptidni epitopi koi }e ja za~uvaat antigenosta.14% lokalni i nikakvi sistemski reakcii. coli beta galaktozidaza se inducira T-po 1 odgovor. nevalidna poradi nesoodvetnoto {ifrirawe i klasifikacija na statisti~kite podatoci za prevalencijata na ovoj entitet. Po postignuvaweto na zadovolitelen terapiski odgovor na ASIT zadol`itelno e na sekoi 12-18 meseci da se pravi uvid vo sostojbata na pacientot.Zastapenost na AR Vo Evropa epidemiologijata na alergiskiot rinit e nevoedna~ena. Ovie SZO oblici gi prepora~uva vo sekojdnevnata klini~ka praktika. poslednive godini. Vo sekoj slu~aj. Makedonija Polenskite alergoidi. So intradermalna vakcinacija so DNK kodirana so E. ve}e se primenuvaat vo tretmanot na pacientite so SAR i alergiska astma so senzibilizacija na polenskite alergeni. lokalno nazalna. 126 Institut za medicina na trudot . Novite oblici na AV deneska opfa}aat alternativni pati{ta na metodot na aplikacija. raspolo`ivite podatoci sugeriraat {iroka prevalencija koja varira od 3. Germanija 8. fragmentarna. Vo Evropa i Severna Amerika toj procent iznesuva okolu 10% (Finska 13-15%. modifikacija i formulacija na alergenskite produkti. so visok terapevtski efekt. Plazmidna genska vakcinacija e ponov pristap (od 1996 god) i s¢ u{te e vo faza na eksperimenti.

no samo od gradot Skopje. Kako nov kriterium podocna be{e vklu~en i rinotestot so predna rinomanometrija.1. Poradi potrebata za dobivawe na reprezentativni podatoci za polenozite na nivo na celata zemja. bevme motivirani za izrabotka na proektot “Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskiot rinit vo R. Vo na{ata studija bea opfateni 113 ispitanici od vozrasnata populacija nad 18 god. 2.0 vo korist na SAR. Makedonija (Skopje. vo Institutot za medicina na trudot. {to e naj~esto koristeno i vo svetskite epidemiolo{ki studii. Epidemiolo{kite studii uka`uvaat na zgolemuvawe na prevalencijata na alergiskiot rinit vo poslednive 20-30 godini. Vo edna studija izvedena 1989-1991 god. Imaj}i gi predvid nedostatocite na prvi~nata studija (mala grupa na ispitanici vo odnos na svetskite studii.4:1. 9. Taka na primer.1%. Ohrid. kako i neopfatenosta na drugite gradovi od R. Vo metodologijata bea koristeni pra{alnik i prick-test. Prilep. e potvrdeno i od edna amerikanska studija koja go imala predvid vkupniot godi{en prihod vo semejstvoto..5 na 1.Alergiski rinit Familijarnata anamneza e mnogu va`na. Makedonija). a kaj populacionata grupa na vozrast od 15 godini od 4. Makedonija. nie opfativme 1121 ispitanik. Makedonija vo korelacija so polenskata mikroflora kaj nas”. Sli~ni podatoci se dobieni od epidemiolo{kite studii sprovedeni vo Anglija. 1996 i 1997 godina. a kaj 21-36% od slu~aite dvete zaboluvawa se javuvaat istovremeno. Sledea sukcesivni istra`uvawa i prezentirawa vo 1995. vo [vajcarija e registrirano zgolemuvawe na sezonskiot alergiski rinit (SAR) kaj populacijata na vozrast od 4 do 6 godini vo periodot od 1970 do 1984 godina od 0. po slu~aen izbor.1%. Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe za alergiskiot rinit vo R. Dojran. no ova ne bilo doka`ano vo edna danska studija. Vels i vo [vedska kade e registrirano udvostru~uvawe na prevalencijata na alergiski rinit za edna dekada (1971-1981 god). pove}e od 80% stradale od rinit. kade se vklu~uvani i po 1000 do 5000 ispitanici. Edna studija vo V.2% od 988 pret{kolski deca (5-6 godi{na vozrast) imale simptomi na AR. Kaj 20% od bolnite so rinit se pojavuvaat simptomi na bronhijalna astma. vo Germanija. so kriteriumi bazirani vrz Me|unarodniot konsenzus za dijagnoza.7. klini~ka imunologija i alergologija 127 . klasifikacija i lekuvawe na alergiskiot rinit od 1994 god.5%. Ova. Debar i Peh~evo) so {to smetame deka na{eto istra`uvawe go dobiva svoeto vistinsko zna~ewe Makedonsko zdru`enie za bazi~na. od koi 399 deca. Slednoto epidemiolo{ko ispituvawe od 1989 godina kaj populacija od 15 do 24-godi{na vozrast poka`uva kumulativna prevalencija od 96%. isto taka. Studijata od 1995 god be{e postudiozen obid za rasvetluvawe na problemot na AR kaj nas. a nemaj}i studiozni istra`uvawa za ovoj problem vo R.4 na 6. Edna britanska studija doka`ala deka prevencijata na SAR e povisoka kaj deca od sredini so podobar standard. Makedonija e izvedeno vo Institutot za medicina na trudot vo sredinata na devedesettite godini od minatiot vek. od april 1993 godina se zapo~nati prvite aeropalinolo{ki ispituvawa i istata godina se registrirani 556 slu~ai na sezonski alergiski rinit i 127 slu~ai na perenijalen alergiski rinit so proporcija 4. vo 6 gradovi vo R. potoa otsustvoto na detskata populacija. pri {to e dobiena prevalencija na bolesta kaj adultnata populacija od 11.Rezultati od istra`uvaweto od 2003 godina kaj nas Imaj}i gi predvid mnogute podatoci od literaturata za varijaciite vo epidemiolo{kite podatoci za AR. Britanija poka`ala deka kaj decata bolni od hroni~en otit vo 1990 godina.

3% (grafik 77). na nivo na op{tata. Rezultatite od na{eto istra`uvawe se posebno statisti~ki evaluirani za alergiskiot rinit. Makedonija kako multicentri~na studija.3% 0 AR SAR CAR Grafik 77. no ne i za detskata populacija bidej}i taa ne be{e opfatena vo na{ata studija od 1996 god.: Alergiskite bolesti vo R.5% 10 5 7. AR i NAR kaj site ispitanici Prevalencijata na SAR i CAR kaj site ispitanici iznesuva 13. Prevalencija na hroni~en rinit. Grafik 76.5% (grafik 76). 25 20.2%. Isto taka.8%. adultnata i detskata populacija. a na nealergiskiot rinit (NAR) 9. Prevalencija na AR. a kaj vozrasnite ispitanici se izvedeni i kutani prick alergolo{ki testovi so serija od 11 standardni inhalatorni alergeni. pri {to prevalencijata na alergiskiot rinit (AR) iznesuva 20.Kolaborativen centar na SZO . podatocite mo`eme da gi korelirame so na{ite prvi~ni podatoci od 1996 god za site karakteristiki kaj vozrasnata populacija za gradot Skopje. odnosno 7. sezonskiot i celogodi{niot rinit. Hroni~niot rinit kaj site ispitanici e zastapen so 30.5%.8% 20 15 13. SAR i CAR kaj site ispitanici 128 Institut za medicina na trudot . Primeneti se posebno izgotveni pra{alnici za vozrasni i deca popolnuvani od lekar vo mestoto na `iveewe na ispitanicite.Cvetanov V i sor.

Globalnite podatoci vo svetski ramki se vo rang 3. i toa sezonskiot so 16.5% `eni i 37.7%.4%.2%.4% perenijalen alergiski rinit.7% (grafik 78). Vo literaturata se sretnuva podatok za prevalencija na AR od duri 40%.1%.2%.2. SAR se sretnuva kaj 16. prevalencija kaj `enite (nad 60%). alergiskiot rinit prevalira dvojno pove}e so 23. a NAR kaj 11.3%. a kaj `enite 7. Prevalencija na AR. dodeka prevalencijata na CAR kaj ma`ite e 6%. kako i SAR i CAR.1% 20 0 Vkupno vozrasni ispitanici AR SAR CAR 16. AR e ne{to po~est kaj `enite (24.6%. a celogodi{niot so 6. odnosno 7. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici Spored rezultatite od istra`uvaweto na Centarot za alergija pri Institutot za medicina na trudot od 1995 god.4%) vo odnos na ma`ite (21. AR e zastapen kaj 23. Prevalencijata na SAR kaj ma`ite iznesuva 15.5%. Vo edna studija vo London izvedena na ispitanici od vozrasnata grupa od 16 do 65 god prevalencijata bila 16%.1%.7. 120 100 80 60 40 23. dodeka prevalencijata na CAR iznesuva 6.1% sezonski alergiski rinit i 4.2%) (grafik 79).8-20.5% 6. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1% od ispitanicite. Sli~na distribucija spored polot kaj ispitanicite so SAR dobivme i vo prvoto istra`uvawe (62. Nekoi svetski studii govorat za ednakva prevalencija na SAR kaj dvata pola vo povisokite vozrasni grupi.7% Grafik 78. Spored polot AR vo celina. Prevalencijata na rinitot kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 34.5%.Alergiski rinit 2. Varijaciite najverojatno se dol`at na nevoedna~enite kriteriumi vo metodologijata na istra`uvawata vo razli~ni studii vo razli~ni zemji. zastapenosta na alergiskiot rinit kaj adultanata populacija vo Skopje iznesuva 11. {to zna~i deka alergiskiot rinit se nametnuva kako seriozen problem na na{ata populacija. Vo studijata od 2003 god.5% od adultite. no statisti~ki nesignifikantna. klini~ka imunologija i alergologija 129 . Treba da se napomene deka ima mnogu pomalku epidemiolo{ki studii so integralen pristap kade celna grupa e op{tata populacija. a kaj `enite 17. ima povisoka.5% ma`i). Evidentna e nagornata linija na prevalencijata za site tri entiteti vo period od 7-8 godini.

verojatno kako rezultat na povisokata alergogenost na polenot vo tie zemji. Podatocite vo literaturata za distribucijata na AR spored vozrasta se razli~ni.2.5%).: Alergiskite bolesti vo R.6%).0%) i Skopje (16. vo Danska od 10 do 19 god.5%).4%).1.0%) (Grafik 81).2% 20 10 0 ma`i `eni Grafik 79.8% 25.5%) (grafik 80). Distribucija na AR kaj vozrasnite ispitanici spored vozrasta 2.7.4% 21. 130 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO .7%) i Skopje (8. a najniska kaj ispitanicite od Ohrid (20. Prevalencijata na SAR e isto taka najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (29.Cvetanov V i sor. Prevalencijata na polenskata treska e poniska vo evropskite zemji vo odnos na SAD i Avstralija. Najvisokata prevalencija na SAR vo Anglija i Vels e vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god.5% 29.6% Grafik 80.7%).8% 18.5% 24. a vo SAD najvisoka prevalencija e registrirana vo 24-ta godina.6% 19. dodeka prevalencijata na CAR e najvisoka vo Debar (13. a najniska vo Ohrid (1. 35 30 25 20 15 10 5 0 18-30 31-40 41-50 51-60 61-70 > 70 18. Zastapenost vo ispituvanite gradovi Najvisoka prevalencija na AR e registrirana kaj ispitanicite od Prilep (35. a najniska kaj ispitanicite od Debar (9. Makedonija 30 24. Prevalencija na AR kaj adultite spored polot Najvisoka prevalencija na AR se sretnuva vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god ili (29.

SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici vo oddelnite gradovi Vo gradot Prilep e registrirana prevalencija na SAR od 29. Senzibilizacijata na polen od plevel se sretnuva kaj 43.5%. najvisoka senzibilizacija kon grupnite aeroalergeni e registrirana kon alergenite na polenot od plevel.7%. Se raboti za periodot aprilmaj. Pri prika`uvaweto na vaka visoka polenska senzibilizacija mora da se ima predvid i periodot vo koj bea izveduvani ko`nite testovi na terenot. klini~ka imunologija i alergologija 131 . Imeno. pri aeropalinolo{kiot monitoring vo Prilep se izmereni najvisoki koncentracii na polenot od trevi i pleveli koi se poka`aa kako najpotentni alergeni.7. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2% od ispitanicite od Prilep. Vo alergologijata golemo zna~ewe se dava na proteinite na mikrokrle`ite (akaridite) koi{to pretstavuvaat glaven izvor za produkcija na alergeni vo domot. Na{ite istra`uvawa ja potvrduvaat visokata senzibilizacija na ispitanicite na ovoj vnatre{en aeroalergen. Prevalencija na AR. Pove}e avtori go potenciraat vremenskiot period na istra`uvaweto kako zna~aen faktor za visokata prevalencija na SAR. mikrokrle`i. Pri~inata ja gledame vo taksonomskite karakteristiki na podnebjeto. polenot pelin i alergenite od ma~ka (grafik 82). na polen od treva (`itni rastenija) kaj 41.4%.Alergiski rinit 40 30 AR 20 10 0 Sk Do Oh Pr De Pe SAR CAR Grafik 81. 2.2. Poznato e deka rizikot od razvoj na alergija na polen treva e reduciran za 37% kaj decata rodeni vo periodot avgust-januari koga koncentraciite na polen treva vo vozduhot se najniski. odnosno period na sezonskata polenska aerokontaminacija. Mnogu svetski istra`uvawa uka`uvaat na visokata prevalencija na senzibilizacijata na alergenite od doma{nite mikrokrle`i i nivnata uloga vo pojavata na CAR i astmata vo detskata vozrast. Zastapenost spored senzibilizacijata na grupnite aeroalergeni Kaj adultite so AR. a na polen od drvja kaj 25. Spored senzibilizacijata na poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so AR naj~esto se sretnuvaat polenot loboda. {to pretstavuva mnogu visok procent i nad svetskiot rang.2.

3% 5 5. Vo istiot period prevalencijata na CAR e zgolemena od 5. SAR i CAR vo studiite od 1995 i 2003 god. Distribucija na adultite so AR spored senzibilizacijata na oddelni aeroalergeni Zna~ajni se podatocite za prevalencijata na AR. Zastapenost spored polot Prevalencijata na AR kaj vozrasnite ispitanici e nezna~itelno povisoka kaj `enite. Prevalencija na AR. Imeno.4.7% (grafik 83). 25 23.3. Makedonija Grafik 82.1% 20 16.7. SAR i CAR kaj adultite vo 1995 i 2003 2.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .Cvetanov V i sor.5% 15 11.2. Nesignifikantnata uloga na polot vo nastanokot na AR kaj vozrasnite i decata e potvrdena so pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot.5% vo 2003 god).5% na 6. 2. prevalencijata na AR vo periodot od 8 godini e zgolemena za dva pati i toa za smetka na porastot na prevalencijata na SAR koja{to e zgolemena re~isi tri pati (od 6.7. AR i respiratornite simptomi AR kaj vozrasnite ispitanici e signifikantno povrzan so respiratornite simptomi (p < 0.3% vo 1995 na 16.01).7% 1995 2003 0 AR SAR CAR Grafik 83. dodeka kaj ispituvanite deca taa e nezna~itelno povisoka kaj mom~iwata.5% 6.2. Statisti~ki signifikantna povrzanost so respiratornite 132 Institut za medicina na trudot .5% 10 6.

Alergiski rinit simptomi e registrirana i kaj AR kaj ispituvanite deca.5.4% 20% 19.7% 30 28.9% 22.6% 17.2.9% 15.6% kaj `enite. 2. Dobienite rezultati se komplementarni so rezultatite od pove}e istra`uvawa kaj nas i vo svetot.7.3% 15 15.8%. 35 29. Dodeka kaj vozrasnite ispitanici atopijata ja definiravme kako pozitiven ko`en test na barem eden od op{tite alergeni. Kaj vozrasnite. AR i `ivotnata sredina. odnosno deka AR se javuva po~esto kaj ispitanicite so referirana zagadenost na `ivotnata sredina.8% 7 5. a CAR kaj ispitanicite koi{to ~uvaat doma{ni milenici (grafik 84). AR i atopija Atopijata se definira kako sposobnost na organizmot za produkcija na IgE antitela pri ekspozicija na alergeni od okolinata. Vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz nastanokot na AR.7. Spored na{eto istra`uvawe prevalencijata na atopijata kaj vozrasnite iznesuva 34.05) treba da se odbele`i podatokot deka prevalenciite na AR i SAR se povisoki kaj ispitanicite koi{to se eksponirani na izduvnite gasovi od soobra}ajot vo sporedba so vkupniot broj na ispitanici.4% AR SAR CAR 10. klini~ka imunologija i alergologija 133 . nitu so SAR i CAR.7% 12.5.2% 21.6% 8% 10 7. odnosno 10-50% spored razli~ni epidemiolo{ki studii vo zavisnost od utvrdenata definicija i postavenite kriteriumi.3% 12.7% kaj ma`ite i 31.1% 24.8% 7.5. i toa 38. kaj decata atopijata ja definiravme vrz baza na anamnesti~kite podatoci od pra{alnikot. i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost (p>0.3% 6. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici. Vo klini~kata praktika atopiskiot status ~esto se vrzuva za prisustvoto na odredeni alergiski simptomi spored li~nata anamneza ili pak za potvrden odgovor za familijarnata alergiska dijateza.3% 25 22. 2. dodeka kaj decata postoi signifikantna asociranost so familijarnata istorija za alergiski bolesti.4% 5 0 zelenilo vo zelenilo vo zagadenost industriska domot sredinata na sredinata zagadenost izduvni gasovi doma{ni milenici ma~ka ku~e Grafik 84 . Atopijata opfa}a golem procent od ~ove~kata populacija.3% 20 % 15.8% 22. familijarnata atopija ne e signifikantno povrzana so pojavata na alergiskiot rinit vo celina. Prevalencija na AR.4% 16.4% 4. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

Epidemiolo{kite studii koi se izveduvaat vo razli~ni geografski reoni vo svetot poka`uvaat signifikantna i kozistentna asocijacija pome|u ambientalnite nivoa na polutantite vo vozduhot (dizel partikli. Sli~na e sostojbata i kaj nas. a kako edna od pri~inite se naveduva zna~ajno zgolemenata koncentracija na aeropolutantite koi{to poteknuvaat od motornite vozila. dodeka prevalencijata na AR iznesuva 16. na 18873 ispitanici so vozrast od 20 do 44 god koi `iveat na 13 oblasti od dva razli~ni klimatski regiona (supkontinentalen i mediteranski). registrirano e deka ekspozicijata i senzibilizacijata na alergeni koi poteknuvaat od ku~e ili ma~ka koi{to se ~uvaat vo domot. ispituvano e vlijaniteo na klimata i zagadenosta na vozduhot so NO2 i konstatirano e deka klimatskite interakcii so nadvore{nata ekspozicija na NO2 go zgolemuvaat rizikot za alergiski rinit kaj lu|e koi se eksponirani na visoki i stabilni temperaturi. Vo pove}e epidemiolo{ki studii se potencira deka prevalencijata na SAR e povisoka kaj decata vo sporedba so vozrasnite.Cvetanov V i sor. Zastapenost na AR kaj decata AR kaj decata za prvpat go vklu~ivme vo istra`uvaweto vo 2003 god.Kolaborativen centar na SZO . Spored edno istra`uvawe vo Velika Britanija. Incidencijata na alergiskiot rinit dramati~no e zgolemena vo industrijaliziranite zemji. kako i oddelno SAR i CAR. Podatocite dobieni so standardniot pra{alnik za deca bea evaluirani so deskriptivni i analiti~ki statisti~ki metodi.. 2. vozdu{nite polutanti gi vlo{uvaat simptomite na rinit i doveduvaat do zna~ajno zgolemuvawe na potrebata od konsultacii kaj mati~nite lekari pri {to SO2 i O3 se od posebno zna~ewe. pri {to go evaluiravme hroni~niot rinit kaj decata. odnosno angliskata studija govori za najvisoka prevalencija na polenskata treska vo Anglija i Vels vo vozrasnata grupa od 5 do 15 god.5%. 134 Institut za medicina na trudot . Hroni~niot rinit kaj decata e zastapen so 22. alergiskiot rinit vo celina. izvedena na reprezentativen primerok na op{ta populacija od 2000 ispitanici. doma{nata pra{ina i doma{nite mileni~iwa se naj~esti pri~initeli i triger faktori vo odnos na respiratornite alergiski zaboluvawa. Na{ata studija poka`uva deka doma{nite milenici se rizik-faktor za pojava na alergiskiot rinit {to n£ dava za pravo da sugerirame izbegnuvawe na kontakt i ~uvawe na doma{nite milenici. Vo edna studija vo Italija izvedena vo tekot na 1998-2000 god.7.: Alergiskite bolesti vo R. ozon-kako predizvikuva~i na inflamatoren odgovor) i zgolemenata prevalencija na rinit simptomite. a danskata vo vozrasnata grupa od 10 do 19 godini zafa}a 15-20% od u~enicite. Makedonija Spored studijata vo Velika Britanija za kvantificirawe na prevalencijata na alergiskite zaboluvawa. azoten dioksid.3.3% (grafik 85). nezavisno eden od drug. so povisoka prevalencija kaj ma{kite. odnosno zgolemenata zagadenost na `ivotnata sredina so izduvni gasovi doveduva do zna~aen porast na za~estenosta na alergiskiot rinit. Vo edno istra`uvawe vo Turcija od 2003 god. Vo kriteriumite za dijagnoza na AR kaj decata ne bea vklu~eni ko`nite testovi kako kaj vozrasnite od eti~ki pri~ini. pretstavuva va`en rizik-faktor za senzibilizacija i alergiski respiratorni zaboluvawa. Karakteristi~na e ednakvata zastapenost na SAR i CAR kaj ispituvanite deca so 8.6%.

6%).3% 8. klini~ka imunologija i alergologija 135 . najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10. Prevalencijata na CAR povtorno e najvisoka kaj ispituvanite deca od Skopje (10.4%). SAR i CAR kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na.6% 20 0 Vkupno ispituvani deca Hroni~en rinitis AR SAR CAR 16.4%).Alergiski rinit 120 100 80 60 40 22. AR. Prevalencija na AR kaj ispituvanite deca spored polot Najvisoka prevalencija na AR kaj ispituvanite deca e registrirana kaj ispitanicite od Skopje (21.3%) vo odnos na devoj~iwata (15.8% 15 10 5 0 mom~iwa devoj~iwa Grafik 86. a najniska kaj ispitanicite od Debar (4.3% 15.6%).8%) (grafik 87). a najniska kaj ispitanicite od Debar (3.6%). 20 17. isto taka.5% 8. 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe AR SAR CAR Grafik 87.3% Grafik 85. a najniska kaj ispitanicite od Debar (8.1%) i Prilep (20. Prevalencija na hroni~niot rinit.8%) (grafik 86). SAR i CAR kaj ispituvanite deca Za razlika od distribucijata spored polot kaj adultite. Prevalencijata na SAR e. Prevalencija na AR. AR kaj decata e po~est kaj mom~iwata (17.

e registrirano deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo tekot na prvata godina od `ivotot e povrzano so poniska prevalencija na alergiski rinit i astma. SAR i CAR (p>0. poniska e prevalencijata na SAR. kaj CAR izduvnite gasovi od soobra}aj vo `ivotnata sredina.7.Kolaborativen centar na SZO . prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto i prestojot vo jasli ili gradinka. faktorite od `ivotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR. poka`a deka najvisoka prevalencija e registrirana kaj decata koi imale ili imaat mileni~iwa. Kaj decata koi `iveat na farmi vo Avstrija. korisni 136 Institut za medicina na trudot . kakvi {to se: polot.Cvetanov V i sor. 2. e nesignifikantna. Grafik 88. SAR i CAR kaj decata eksponirani na odredeni faktori od `ivotnata sredina Vlijanieto na ~uvaweto na doma{ni mileni~iwa vrz alergiskite respiratorni simptomi vklu~uvaj}i go i alergiskiot rinit kaj 2200 deca.05). Vo edna studija vo [vedska kade se opfateni nad 2000 deca od 7-9 i 12-13 godini.01). kaj AR se izdvojuvaat zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. so vozrast od 6 do 12 godini vo Obedinetite Arapski Emirati. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. Makedonija AR kaj decata e signifikanto povrzan so familijarnata istorija za alergiski bolesti (p < 0. Povrzanost na AR kaj decata so aeropolucijata i triger faktorite od doma{nata sredina (doma{ni milenici) Kaj detskata populacija.n.3. So primena na ISAAC protokolot vo Holandija kaj 3000 deca konstatirano e deka ~uvaweto doma{ni mileni~iwa vo prvite dve godini od `ivotot dava samo delumna za{tita od senzibilizacija kon poleni. Povrzanosta so drugite ispituvani varijabli. SAR i CAR se javuvaat po~esto kaj decata eksponirani na odredeni aeropolutanti (grafik 88). Prevalencija na AR. zagadenosta na `ivotnata sredina i prisustvoto na ma~ka vo domot. rodilnata te`ina. a kaj SAR faktorot zelenilo vo `ivotnata sredina . vozrasta. no i rizikot od alergija kon doma{ni mileni~iwa e dvapati pogolem kaj decata koi ~uvaat doma{ni mileni~iwa. AR.: Alergiskite bolesti vo R. astma i alergiska senzibilizacija zaradi ruralnata sredina i izlo`enosta na t.01) i respiratornite simptomi (p < 0. Sepak. doeweto i traeweto na doeweto. Taka.1.

9%) i vlagata na rabotno mesto (prevalencija na AR. negovata prevalencija vo ova ispituvawe ne mo`e to~no da bide odredena. Emisijata od motornite vozila e eden od najva`nite izvori na aerozagaduvaweto vo industrijaliziranite zemji. Zasega. SAR i CAR kaj vozrasnite ispitanici eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina Vlo{uvawe na simptomite na rinit na rabotnoto mesto prijavile duri 33.05).5%. Grafik 89. SAR i CAR od 19. 11. odnosno 7.9%.Alergiski rinit mikroorganizmi vo {talite i `iveali{tata. Profesionalen alergiski rinit Vo na{eto ispituvawe faktorite od rabotnata sredina ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so AR. Ispituvaweto na 317 deca na vozrast od 9 godini koi{to `iveat vo blizina na glavnite pati{ta vo zapadniot del od Germanija.4. Vozdu{nite polutanti koi poteknuvaat od soobra}ajot i toplinata na vozduhot (nadvor od letnata sezona) najverojatno vo kombinacija so izlo`enosta na op{tite alergeni kako {to se mikrokrle`ite se rizik-faktor za nastanokot na alergiskiot rinit kaj sredno{kolskite deca vo Tajvan. navedenite entiteti po~esto se javuvaat kaj ispitanicite eksponirani na odredeni faktori od rabotnata sredina. vo dve urbani oblasti poka`a deka alergiskiot rinit i senzibilizacijata na poleni se signifikantno povrzani so koncentraciite na NO2 (eden od najva`nite pretstavnici na “traffic” aeropolucijata). Bidej}i primenetiot pra{alnik vo na{eto istra`uvawe ne e dizajniran za detekcija na profesionalen rinit. odnosno 12..4%) (grafik 89). kako zapra{enosta na rabotno mesto (prevalencija na AR i SAR od 19. no ako se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. U{te poparadoksalna e sostojbata na alergiskite bolesti kaj decata vo nekoi afri~ki zemji pri {to decata od urbanite sredini zaboluvaat po~esto od alergiskite bolesti vo odnos na decata od poniskite socijalni sloevi kaj koi {to e konstatirana visoka infestacija od nekoi formi na crevni paraziti. za vakvata introverzna sostojba nema poseriozni nau~ni objasnuvawa i spa|a vo grupata na nau~nite {pekulacii nare~eni .7.medicinski misterii#.3% od ispitanicite so AR. Sepak. Prevalencija na AR. SAR i CAR (p>0.0%. klini~ka imunologija i alergologija 137 . 2.

se procenuva deka realnite prevalencii se povisoki od detektiranite. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinitis kaj vozrasnite ima vo vozrasnata grupa od 31 do 40 god.8%. Najvisoka prevalencija sezonskiot alergiski rinit ima.2% kaj ma`ite i 17. 4. Najvisoka senzibilizacija kaj ispitanicite so sezonski alergiski rinit ima na polenite od plevelite (43.7. Belodrobnite te{kotii (nedostatok na vozduh.7% (6% kaj ma`ite i 7. Trendot na zgolemuvawe na prevalencijata e poizrazen kaj sezonskiot alergiski rinit vo odnos na celogodi{niot. 2. ispituvana e populacija od 198 vraboteni ispitanici od grad Skopje. dodeka prevalencijata na celogodi{niot alergiski rinit iznesuva 6. bidej}i simptomite na profesionalniot rinit ponekoga{ ne se povrzuvaat so rabotata. pri {to rabotata so bilki. Makedonija. Prevalencijata na alergiskiot rinit vo R. selektirani po slu~aen izbor i pri toa koristen e pra{alnik (prilog 6). a najvisoki vrednosti ima vo farmacevtskata industrija (15. Vo edno istra`uvawe za odreduvawe na prevalencijata na profesionalniot rinit i dominantnite profesionalnoambientalni etiolo{ki faktori. te{ko di{ewe. Od poedine~nite aeroalergeni. Najvisoka prevalencija na alergiskiot rinit kaj adultite se sretnuva vo Prilep (35. poslabata ventilacija. nejonizira~koto zra~ewe. isplukuvawe) detektirani se kaj 35% od licata so profesionalen rinit (p<0.1% kaj `enite). Vozrasnite ispitanici so alergiski rinitis signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi vo odnos na ispitanicite {to nemaat alergiski rinit. e statisti~ki nesignifikantna.6%). prevalencijata na profesionalniot rinit kaj ispituvanata vkupna populacija iznesuva 10.5% (15. {to e potvrdeno i so mnogu istra`uvawa vo svetot. ~aevi i za~ini e dominanten etiolo{ki faktor. ka{lica. Zaklu~oci 1.7-20% kaj razli~nite profesii. Ova se vklopuva vo podatocite od drugi zemji za prevalencijata na profesionalniot rinit koja e vo rang 1. (29. odnosno deka profesionalniot rinit. 6.5%).4%). svirewe. Vo Institutot za medicina na trudot poslednive godini e raboteno i na problemot na profesionalniot rinit. 138 Institut za medicina na trudot . 3.1% i e ne{to povisoka kaj `enite (24. vo Prilep (29. najzastapeni se polenot od loboda i polenot od pelin. kako i {irum svetot. endogeni i egzogeni. Povrzanosta na alergiskiot rinit kaj vozrasnite so drugite varijabli. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata.1%. Sepak. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj ispituvanata populacija iznesuva 20. izvedeni se ko`ni prick alergotestovi i spirometriski testovi. sli~no na profesionalnata astma.4%) vo odnos na ma`ite (21. 5. Vo ova istra`uvawe. a celogodi{niot alergiski rinit vo Debar (13.2%).001).6% na nivo na adultnata populacija.2%).5.Cvetanov V i sor. e subdijagnosticiran entitet.2% kaj `enite).7%). ima trend na zgolemuvawe.Kolaborativen centar na SZO . isto taka. vibraciite i fizi~kiot napor.: Alergiskite bolesti vo R. 2. Makedonija koristi posledniot podatok prevalencijata aproksimativno bi bila 7. Prevalencijata na sezonskiot alergiski rinit iznesuva 16. a kako favorizira~ki faktori za manifestacija na profesionalniot rinit se registrirani vozrasta nad 45 godini zapra{enosta. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 23.5%).

2. editors. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Demoly P. Vo: Na{ev G. 9. In: Kay AB (ed). 9. Prevalencijata na alergiskiot rinit kaj detskata populacija iznesuva 16.6. Br J Hosp Med 1975. Cvetanov V. 14: 412-417. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? In: Chung F. Nikolovski Q. ]aev V. Principles and Practice of Diagnosis and Treatment of Allergic Disease.Alergiski rinit 7. 1999. Milkovska S. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. Sezonskiot i celogodi{niot alergiski rinit kaj decata imaat ista prevalencija (8. 6. The upper airways: The guardian of the lower airways. Mileva @ i sor. St. 142-148. 11. Cvetanov V. \or~ev A. Fabbri LM. Trandafilovski P. Literatura Cvetanov V.3%) vo odnos na devoj~iwata (15. Kaj vozrasnata populacija vo odnos na vlijanieto na faktorite od `ivotnata sredina vrz AR. Micajkov I. Makedonski medicinksi pregled 2003. Karaxinska-Bislimovska J. Balabanova M. Bousquet J. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Rinomanometrija: zna~ewe. Skopje: Zdru`enie za bazi~na. Prevalencijata na profesionalen rinit ne mo`e da bide to~no detektirana. Vignola AM.6% na nivo na adultna populacija. Risteska-Ku~ S. Faktorite od rabotnata sredina kaj vozrasnata populacija ne se statisti~ki zna~ajno povrzani so entitetite na alergiskiot rinit. 10. 31-50. CAR i SAR i pokraj toa {to ne postoi statisti~ki zna~ajna povrzanost. Cvetanov V. 474-476. Oxford: Blackwell Science Ltd. 2022. 8. Skin testing.5% i e ne{to po~est kaj mom~iwata (17. Cvetanov V. Mileva @. Evolving Concepts in Management. Kay AB. Dokic D. no se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na zapra{enosta i vlagata na rabotno mesto. 2. Skopje: MEDIS-informatika 1998. Asthma. Summer School Sofia 2002. Povrzanosta na alergiskiot rinitis kaj decata so drugite endogeni. Risteska-Ku~ S i sor. Zagora: Znanie EOOD 1999. E`ova N. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. primena i osnovni principi. European Respiratory Society: European Respiratory Monograph 2003. RisteskaKu~ S. a aproksimativno bi iznesuvala 7. 3. Milkovska S i sor. klini~ka imunologija i alergologija 1. Pepys J. E`ova N. Doki} D. Makedonija. E`ova N. {to odgovara na podatocite objaveni vo literaturata. Mileva @. decata so alergiski rinit signifikantno po~esto imaat respiratorni simptomi sporedeno so decata {to nemaat alergiski rinitis. 8. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. 4. kako i so egzogenite faktori e statisti~ki nesignifikantna. 163-173. 56: 140-141. 1997. sepak se izdvojuva podatokot za mo`noto vlijanie na izduvnite gasovi od soobra}ajot. Alergiskiot rinit e signifikantno po~est kaj decata so familijarna istorija za alergiski rinit. Alergiski bolesti-lekuvawe. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R. 7. E`ova N. zagadenosta vo `ivotnata sredina i prisustvoto na doma{ni milenici. Isto taka.3%). Milkovska S. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Alergi~en rinit. Asthma and Allergic Rhinitis. klini~ka imunologija i alergologija. 5-6: 181-185. 10. 56: 142-143. Makedonski medicinski pregled 2003. Makedonija.7. Mak med pregled 1994. 5. 8 (23): 211-220.8%). 139 .

Cvetanov V. Frank E. ed. The impact of climate and traffic-related NO2 on the prevalence of asthma and allergic rhinitis in Italy. Vo: Mileva @. Allergy prevalence and causal factors in the domestic environment: results of a random population survey in the United Kingdom.24(5):398-406 23. Macedonian Academy of Sciences and Arts. Spezifische Immuntherapie mit einem neu entwickelten Hausstaub-milbenallergoid (AcaroidR). Clin Exp Allergy. 337-338.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija 12. Narkus A. Home dampness. 13. Helenius H. Vaheri E.83(3):240-4. Bavbek S. Tammilehta L. Cvetanov V. current allergic diseases. et al. \or~ev A. 1999 Sep. 20. pregled 2001. Nikolovski Q.153(7):704-14 22. Hajat S. Dokic D.Kolaborativen centar na SZO . 18. Leino T. Misirligil Z. Cromwell O.56:462-467. Scand J Work Environ health 1988. Mungan D. Geneva 1997. 26. 14. Ann Allergy Asthma Immunol. 17. 20-30. 25. Hawkins L.med pregled 1997. Dimitrovski M. 24. Vo: II Kongres na makedonskoto respiratorno zdru`enie. Schnitker J. Kilpeläinen M. Association between air pollution and daily consultations with general practitioners for allergic rhinitis in London. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. Skopje: EDIT 1992. 55 (suplement 47): 1-83. 2003 Mar-Apr. WHO position paper. Allergen immunotherapy: Therapeutic vaccines for allergic diseases. Gavrilovski M. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiska specifi~na imunoterapija.24(2):137-42 19. Terho EO. et al. 140 Institut za medicina na trudot . Brown CW. Skopje: 1999. Atkinson RW. 2002 . Doki} D. Doki} D. Mak. Allergo J 2005. United Kingdom. 64(8):565-8. and respiratory infections among young adults Thorax 2001.32(10):1405-12 21. Imunoterapija. med. Allergy Asthma Proc. Sec Biol Med Sci. Frank E. Evropa 92. Simpozium specifi~na imunoterapija. 16. Pet allergy: how important for Turkey where there is a low pet ownership rate. Mak. de Marco R et al. Am J Epidemiol. Haines A. Dokic D. Objektivizacija na primenata na specifi~nata imunoterapija. Hytonon M. Schnitker J. Stefanovski T. 113-129. Klini~ka alergologija. Clinical effects of specific immunotherapy: A two-year double-blind placebo controlled study with a one year followup. Sofia: Znanie 2001. 2001 Apr 1.Cvetanov V i sor. Trandafilovski P. 15. Occupational skin and respiratory diseases among hairdressers. XXVI 2. Contributions. 14: 337343. Int Arch Occup Environ Health 1993. 51(28): 23. Kanerva L. Narkus A. Profesionalen alergiski rinit. Cromwell O. Celik G. Koskenvuo M. Cvetanov V. occupational allergic rhinitis in Finland. Cvetanov V.

pri {to sezonskiot i celogodi{niot alergiski konjunktivit obi~no se grupiraat zaedno.1. hay fever) e naj~estata alergiska bolest voop{to. Sezonskiot i celogodi{niot AK naj~esto se javuvaat istovremeno so alergiskiot rinit kako alergiski rinokonjunktivit. H 16. Etiopatogeneza na AK. kako posebni entiteti se izdvojuvaat atopiskiot keratokonjunktivit. Vernalniot (proletniot) keratokonjunktivit (H 16. Sezonskiot AK se javuva vo akutna forma vo odreden period od godinata (prolet i/ili leto). obi~no se smiruva vo pubertetot i retko perzistira na vozrast nad 25 god. solzewe. pri {to po~esto se javuva pri primenata na mekite vo odnos na tvrdite kontaktni le}i. Pridru`no atopisko zaboluvawe se sretnuva kaj okolu 75%.2) e retka alergiska bolest na konjunktivata i korneata pridru`ena so drugi manifestacii na alergiski zaboluvawa od tipot na atopiski dermatit. Atopiskiot keratokonjunktivit (H 10. Pokraj niv. klini~ka imunologija i alergologija 141 . dodeka celogodi{niot AK ima kontinuiran karakter vo odnos na periodot na pojavata i te`inata na klini~kite manifestacii na bolesta. Alergiski konjunktivit MKB . i gigantopapilarniot konjunktivit. bolka i fotofobija). a pozitivna familijarna istorija za atopiski bolesti kaj okolu 60% od bolnite so vernalen keratokonjunktivit. ozna~eni kako alergiski konjunktivit.0. Klasifikacija i definicii Spored standardnata klasifikacija se razlikuvaat pet suptipovi na alergiskite bolesti na o~ite. alergiski rinit i astma. AK pretstavuva hipersenzitivna reakcija tip I spored Coombs i Gell. Tie se razlikuvaat spored patogenetskite mehanizmi.8) pretstavuva alergiska inflamacija na konjunktivata pri koja{to antigenot e atherentniot sloj na kontaktnite le}i. 3. Incidencijata na bolesta se zgolemuva so {irokata primena na kontaktnite le}i. 3.. AK e naj~estata forma na alergiska bolest na o~ite koja{to spored vremeto na pojavata se klasificira na sezonski i celogodi{en. Bolesta obi~no se javuva kaj ma{kite deca na vozrast pogolema od 5 god. sekret. jade`. Bolesta obi~no se javuva kaj ma`i na vozrast od 20 do 50 god.8 Alergiskite bolesti na o~ite pretstavuvaat alergiski odgovor na konjunktivata ili ro`nicata na ubikvitarnite alergeni od okolinata. prisutna kaj 15-20% od populacijata {irum svetot. Gigantopapilarniot konjunktivit (H 10. vernalniot keratokonjunktivit. Kaj bolnite se sretnuva eozinofilija i zgolemena vrednost na vkupniot IgE vo krvta. Sezonskiot rinokonjunktivit (polenska treska. klini~kite manifestacii. kako i spored ~estotata na javuvaweto. Antigenite vneseni vo senzibiliran organizam predizvikuvaat produkMakedonsko zdru`enie za bazi~na. H 10.2.1.10.2) e redok oblik na keratokonjunktivit so sezonski egzacerbacii koi{to uka`uvaat na alergiska osnova. delovite od okoto koi{to se zafateni so alergiskata inflamacija.Alergiski konjunktivit 3. Alergiskiot konjunktivit (AK) pretstavuva primarna inflamacija na konjunktivite predizvikana od IgE-posreduvana reakcija so tipi~ni simptomi (crvenilo.

levkotrieni i dr. Ro`nicata nikoga{ ne e zafatena so patolo{ki proces (slika 12). Pokraj toa.). simptomite se javuvaat vo tekot na cela godina. lu|eto so SAK nemaat simptomi vo zimskite meseci i vo postudeni klimatski uslovi poradi namalenata aerogena transmisija na ovie alergeni. 3.). eozinofili se prisutni samo kaj mnogu te{ki Slika 12. Makedonija cija na specifi~ni antitela (IgE). Pri zemawe biopsija od povr{nite sloevi na konjunktivata. Tipi~no. Naj~esti aeroalergeni vo ovie slu~ai se Dermatophagoides pteronyssinus. Vidnata ostrina ostanuva normalna. prostaglandini. odnosno se sostojat od ~e{awe. crvenilo.4. 142 Institut za medicina na trudot . aeroalergenite od doma{nite milenici (ma~ka. Dijagnoza. Alergiski konjunktivit formi na AK. tranzitorni napadi na ~e{awe. kako i izrazena papilarna reakcija na konjunktivata. Kaj SAK simptomite se javuvaat vo definirano vreme. Ovie supstancii predizvikuvaat zgolemena vaskularna permeabilnost i migracija na eozinofili i neutrofili {to doveduva do pojava na klini~kite manifestacii na inflamacijata. Inaku. Pri pregled na predniot o~en segment so biomikroskop se gleda izrazena konjunktivalna hiperemija i hemoza. ku~e i dr. odnosno nezategnata. solzewe i crvenilo na o~ite i otok na o~nite kapaci. odnosno vo prolet koga dominiraat aerogenite alergeni kakvi {to se polenite od drvja i/ili vo leto koga dominiraat polenite od treva i plevel.Kolaborativen centar na SZO . aeroalergenite od nekoi muvli i dr. Poradi toa. Klini~ki AK se izrazuva so akutni.Cvetanov V i sor. eozinofili se prisutni vo podlabokite sloevi od substantia propria na konjunktivata.3. odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite i konjunktivalna biopsija. otsustvoto na eozinofili pri konjunktivalnata biopsija ne ja isklu~uva dijagnozata na AK. 3. solzewe i otok na o~nite kapaci vo sezonite bogati so poleni vo vozduhot kaj SAK. ko`ni prick testovi. a vo tekot na celata godina kaj CAK. Kaj CAK. Tie direktno ili so posredstvo na proteoliti~ni enzimi go o{tetuvaat yidot na mast kletkite i od granulite se osloboduvaat proinflamatorni medijatori (histamin. Va`en podatok vo anamnezata e postoewe na atopiski zaboluvawa vo li~nata i familijarnata anamneza. Dijagnozata se postavuva so zemawe na iscrpna anamneza i vnimatelna klini~ka opservacija. Se sozdavaat imunokompleksi na membranata na mast-kletkite od substantia propria na konjunktivata na okoto. prisuten e i edem na o~nite kapaci. Glavna razlika me|u sezonskiot alergiski konjunktivit (SAK) i celogodi{niot alergiski konjunktivit (CAK) e vremeto na pojavuvaweto i simptomite.: Alergiskite bolesti vo R. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na AK ne se razlikuvaat od onie kaj konjunktivitot od nealergiska etiologija.

Kortikostereoidite. klini~ka imunologija i alergologija 143 . preku stabilizirawe na membranata na mastocitite.5. Najva`nite lekovi i nivnite komercijalni preparati {to se primenuvaat vo sistemskata i lokalnata terapija na AK se prika`ani vo prilogot 4. kako i kaj drugite alergiski bolesti vo pogolem broj slu~aite toa e te{ko izvodlivo.Alergiski konjunktivit Mnogu istra`uva~i. no ne dejstvuvaat na drugite proinflamatorni medijatori. kako i vo odreduvaweto na alergenite koi se predizvikuva~i na zaboluvaweto. 3.6. Prevalencijata na AK iznesuva 5-22% od op{tata populacija vo Velika Britanija i SAD. Sistemskite i lokalnite antihistaminici se naj~esto primenuvanite lekovi vo terapijata na AK. Antiinflamatorni efekti imaat i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi preku inhibiraweto na produkcijata na prostaglandinite. Kontrola na sredinata Merkite na prevencija na AK ne se razlikuvaat od onie kaj na alergiskiot rinit. No. Za namaluvawe na konjuktivalnata hiperemija. so ogled na {irokata prisutnost na alergenite vo nadvore{nata i vnatre{nata sredina. Najva`ni antiinflamatorni lekovi vo terapijata na AK se dinatrium kromoglikatot i nedokromil natriumot. Nefarmakolo{kata terapija se sostoi od merkite na kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa) koi{to vo pove}eto slu~ai imaat ograni~eni efekti. poka~en intraokularen pritisok i katarakta. ja spre~uvaat nivnata degranulacija i osloboduvaweto na histaminot i drugite proinflamatorni medijatori. Ko`nite prick testovi se od golema va`nost pri postavuvaweto na definitivnata dijagnoza.7. Tie. Najdobra merka na sekundarnata prevencija e ekspozicionata profilaksa. Tie gi ubla`uvaat klini~kite simptomi so blokirawe na histaminskite receptori. pri ispituvawa na AK primenuvaat i odreduvawe na nivoto na IgE vo solzite. odnosno izbegnuvaweto na kontaktot so prethodno identificiraniot alergen. Farmakolo{kata terapija na AK se sostoi od primena na antihistaminici. Spored pove}e istra`uvawa. 3. simptomi na konjuktivit se sretnuvaat vo okolu 70% od slu~aite na alergiskiot rinit. Se procenuva deka pove}e od 22 milioni lica vo SAD boleduvaat Makedonsko zdru`enie za bazi~na. poradi svoite nesakani sporedni efekti kako {to se pojavata na sekundarni infekcii. Ra{irenost na AK Epidemiolo{kite istra`uvawa za AK naj~esto se izveduvaat vo ramkite na istra`uvawata za alergiskiot rinit. treba da se prepi{uvaat samo za kratkotrajna terapija kaj te{kite slu~ai koi{to ne reagiraat na konvencionalnata terapija. Stabilizatorite na mast kletkite ne gi ubla`uvat postojnite simptomi. obi~no se koristat lokalni antihistaminici kombinirani so vazokonstriktorni sredstva. 3. tuku se koristat profilikati~ki za da se prevenira degranulacijata na mast kletkite vo slu~aj na ekspozicija na alergeni. Lekuvawe Tretmanot na AK e nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. a odredena uloga ima i primenata na antiinflamatornite sredstva.

2% 12. 3. Primenet e pra{alnik za simptomite na konjunktivit vo poslednite 12 meseci i izvedeni se ko`ni prick testovi na standardnite aeroalergeni. Neal. Prevalencija na simptomite na konjunktivit. {to e komplementarno so na{ite rezultati.9% Grafik 90. Makedonija od AK. Simptomi na konjunktivit vo poslednive 12 meseci referiraat 30. Po~esto se javuva vo regioni so potopla klima kade prisutnosta na aeroalergenite e pogolema. Kako i kaj drugite alergiski.1% od ispitanicite. Na CAK otpa|aat 58.7%.8. vo smisla na negovata za~estenost i favorizira~ki faktori za negoviot nastanok. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AK. podatocite od drugite istra`uvawa govorat za raste~ka prevalencija na AK. 800 600 400 200 0 Vkupno Konjunkt. dosega ne se izveduvani kaj nas. Isto taka. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot e izvedeno i epidemiolo{ko istra`uvawe na AK kaj adultnata populacija. 144 Institut za medicina na trudot . nadvore{na i vnatre{na. spored pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa aeropolucijata. Rezultatite od drugi istra`uvawa govorat za prevalencija od 5 do 22% vo razli~ni delovi od SAD i Velika Britanija. Isto taka. kako i na drugite alergiski bolesti.: Alergiskite bolesti vo R.2% od slu~aite na AK kaj na{ite ispitanici (grafik 91). odnosno za prevalencija od 60-70% na alergiskiot rinit vo soodvetnoto podra~je. a odgovorite na pra{awata od pra{alnikot ne se dovolni za potvrda na alergiskata etiologija na bolesta. 30. a prevalencijata na AK iznesuva 12. a od osobeno zna~ewe se polutantite od soobra}ajot i industrijata.9% (grafik 90). konj. So ogled na toa {to kaj detskata populacija ne se izvedeni ko`nite prick testovi na standardnite aeroalergeni. Al.Kolaborativen centar na SZO . vo poslednite triesetina godini. dejstvuva favorizira~ki vo nastanokot na AK. bolesti prevalencijata na AK e povisoka kaj `enite. Pojavata na SAK i PAK ne e povrzana so vozrasta i rasata.1% 17. vo studijata ne e evaluiran alergiskiot konjunktivit kaj decata. a na SAK 41. nealergski i alergiski konjunktivit vo adultnata populacija Za razlika od alergiskiot rinit kaj adultite kade {to e najdena povisoka prevalencija na sezonskiot alergiski rinit. konj.8%) vo sporedba so SAK (5. kaj AK povisoka e prevalencijata na CAK (7.3%).Cvetanov V i sor. nitu na nivo na celata zemja. Dobienite podatoci se statisti~ki obraboteni so deskriptivni i analiti~ki metodi. nitu na nivo na oddelni gradovi i regioni.

Celogod. klini~ka imunologija i alergologija 145 . Podatocite od literaturata.6%) so nejzino postepeno namaluvawe vo povozrasnite grupi (grafik 93). 500 400 300 200 100 0 ma`i `eni 12.0% Grafik 92. Zastapenost spored polot i vozrasta Prevalencijata na AK e ne{to povisoka kaj `enite (13. Vo na{ata studija najvisokata prevalencija se sretnuva vo vozrasnata grupa od 21 do 30 godini (19.8.Alergiski konjunktivit 100 80 60 40 20 0 Al.1% 10. kaj `enskiot pol. SAK i CAK kaj ispituvanite adulti 3. Distribucija na ispitanicite so AK spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7% Grafik 91.6% 11. 41. konj.1% 5.0% 13. Distribucija na ispitanicite so AK spored polot Vo odnos na vozrasta spored istra`uvawata vo svetot prevalencijata na AK e povisoka vo pomladite vozrasni grupi.4% Grafik 93. isto taka.8%) (grafik 92). Prevalencija na AK. 250 200 150 100 50 0 15-20 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 19.0%) vo sporedba so ma`ite (12. kako i alergiskiot rinit. uka`uvaat na povisoka prevalencija na AK.1.2% 58. Sezon.6% 13.3% 16.

3% 22.4.Cvetanov V i sor.7%) i polenot od pelin (31.5% Grafik 94.9%) i alergenite od doma{nite milenici (19.7% 8. najvisoka prevalencija kaj ispitanicite so AK imaat polenite od plevelite (47. 200 150 100 50 0 Sk Do Oh Pr De Pe 11. `iv. e najvisoka vo Prilep (26.3% 8. Senzibilizacija so oddelnite aeroalergeni kaj ispitanicite so AK 3.8. pt.2% Grafik 95.3. Kaj ispitanicite so AK naj~esta e senzibilizacijata na polenite (87. Dom.1% od slu~aite.1% 87.5% (grafik 94).1%) (grafik 95).2%).1%). a najniska vo Peh~evo (8.0% 26.3%).0%).: Alergiskite bolesti vo R.8%). Povrzanost so alergiskiot rinit i bronhijalnata astma. Dobienite podatoci se komplementarni na rezultatite od drugite istra`uvawa objaveni vo literaturata (grafik 96).0% 8. AK e pridru`en so alergiskiot rinit vo 76. Od polenite. 100 80 60 40 20 0 Poleni D. Prevalencijata vo Skopje iznesuva 8. Dermatophagoides pteronyssinus (31. odnosno polenot od loboda (37.3%. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R.Kolaborativen centar na SZO . Zastapenost spored senzibilizacijata na oddelnite aeroalergeni. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na AK.2. 31.8. kako i prevalencijata na alergiskiot rinit. Makedonija 3.9% 19. Makedonija 3. 146 Institut za medicina na trudot .8. odnosno prevalencijata na alergiskiot rinokonjunktivit iznesuva 7.

AK i endogeni faktori.8. 12. rin. Zna~eweto na endogenite faktori vo nastanokot na AK. odnosno 62. ist. Al. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno AK 62. 15 10 5.5% AK so pozit.3% Grafik 96. za AR Grafik 98. astma i AK so astma 3.5.4% 12. vo na{ata studija e potvrdeno so signifikantnata povrzanost so familijarnata istorija za alergiski rinitis (p < 0.Alergiski konjunktivit 23. rinokonj.5% od ispitanicite so AK imaat pozitivna familijarna istorija za AR (grafik 98). Ispitanici so AK so pozitivna familijarna istorija za AR Makedonsko zdru`enie za bazi~na.05). klini~ka imunologija i alergologija 147 . Al. Sli~ni se i rezultatite od na{eto istra`uvawe kade {to prevalencijata na AK so pridru`na astma iznesuva 1.1% 25 20 15 10 5 0 Al. Prevalencija na AR.5% (grafik 97). Prevalencija na AK.9% 7.9% 5 0 Al. uka`ano vo pove}e istra`uvawa. konj. Grafik 97. konj. AK i alergiskiot rinokonjunktivit Podatocite od literaturata uka`uvaat na poretka pridru`enost na AK so astmata vo sporedba so pridru`enosta so AR. konj. e nesignifikantna. fam. Povrzanosta so drugite endogeni faktori.so ast. Astma 1.5% Al. kakvi {to se polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti.

7. mesto 36. 36. AK i mesto na `iveewe Vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot na AK vo na{eto istra`uvawe e evaluirano so pra{awata za mestoto na `iveewe (selo/grad).05).6. Prevalencija na AK kaj ispitanicite od urbana i ruralna sredina 148 Institut za medicina na trudot .2% Grafik 100.9% na ~ad.3% na {tetnosti od rabotnoto mesto (grafik 99).1% od ispitanicite so AK se eksponirani na pra{ina. Osven toa.3% 68. odnosno prevalencijata na AK kaj ispitanicite od urbanite sredini e dvojno povisoka vo odnos na ispitanicite od ruralnite sredini (14. 80 60 40 20 0 Pra{ina ^ad [tetnosti od rab. 20 14. Imeno. zeleniloto vo domot i negovata okolina. AK i `ivotna i rabotna sredina Raste~kata prevalencija na alergiskite bolesti vo poslednite decenii delumno se objasnuva so vlijanieto na faktorite od okolinata vrz procesot na inicijacija i odr`uvawe na alergiskata inflamacija na soodvetniot target-organ. domot vo blizina na glavnite soobra}ajnici. navedenite faktori gi vlo{uvaat simptomite na postoejniot AK.Cvetanov V i sor. kako i ekspozicijata na industriskata aeropolucija. i procesot na alergiska inflamacija na konjunktivata. Spored podatocite od aktuelnoto istra`uvawe 68.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija 3.8% 15 10 5 0 Grad Selo 7. aktivnoto i pasivnoto pu{ewe. prisustvoto na doma{ni milenici vo domot i specifi~nata profesionalna ekspozicija na ispitanicite.8% i 7. Spored aktuelnite istra`uvawa. osobeno zna~ewe vo patogenezata na AK ima vlijanieto na ekspozicijata na izduvni gasovi od soobra}ajot (dizel partiklite). se smeta deka navedenite faktori go favoriziraat procesot na alergiska senzibilizacija. Signifikantna povrzanost na AK e utvrdena so `iveeweto vo urbana sredina (p < 0. Ispitanici so AK eksponirani na aeropolutanti od `ivotnata i rabotnata sredina 3.8. a 17.9% 17.1% Grafik 99.8.: Alergiskite bolesti vo R.2%) (grafik 100).

Kako i kaj alergiskiot rinit. dodeka povrzanosta so polot i familijarnata istorija za alergiski bolesti e nesignifikantna. Makedonija i mo`nost za organizirana i koordinirana akcija za negovata polesna dijagnostika. hrana i insekti e statisti~ki nesignifikantna. Dermatophagoides pteronyssinus i doma{ni milenici. 2. terapija i prevencija. odnosno polenot od loboda i polenot od pelin. Istite poleni naj~esto se sretnuvaat i kaj ispitanicite so polenska senzibilizacija so alergiski rinit i alergiska astma. Vlijanieto na drugite navedeni faktori od okolinata (aktivno i pasivno pu{ewe. Zaklu~oci 1. najvisoka prevalencija na alergiskiot konjunktivit se sretnuva vo Prilep. Prevalencijata na alergiskiot konjunktivit kaj adultite vo R. 3. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.9%. kakvi {to se: pu{eweto. kako bronhijalnata astma i alergijata na medikamenti. za~estenosta na alergiskiot konjunktivit e ne{to povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. So na{eto istra`uvaweto se dobivaat prvi~nite podatoci za epidemiolo{kite karakteristiki na alergiskiot konjunktivit kaj nas. 8. isto taka. 7. {to se sovpa|a so rezultatite od sli~nite istra`uvawa vo Evropa i svetot. @iveeweto vo urbana sredina ima signifikantno vlijanie vrz nastanokot na alergiskiot konjunktivit. Vo odnos na vozrasta. Makedonija iznesuva 12. zeleniloto vo domot i okolinata. Kaj ispitanicite so alergiski konjunktivit. 3. 4. utvrdeno vo pove}e istra`uvawa vo Evropa i svetot. eksponiranost na izduvni gasovi od motornite vozila. klini~ka imunologija i alergologija 149 .8. ekspozicijata na izduvni gasovi. isto kako i kaj alergiskiot rinit. Alergiskiot konjunktivit e mnogu ~esto pridru`en so alergiskiot rinit. Od polenite dominiraat onie od plevelite. Od endogenite faktori alergiskiot konjunktivit e statisti~ki signifikantno povrzan so familijarnata istorija za alergiski rinit. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. {to e vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. e nesignifikantno. no takva asociranost vo na{eto istra`uvawe ne e potvrdena. alergiskiot konjunktivit ima najvisoka prevalencija vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god. prisustvo na doma{ni milenici vo domot i ekspozicijata na zapra{enost vo rabotnata sredina. 6. naj~esta e senzibilizacijata na poleni. doma{ni milenici vo domot i specifi~na profesionalna ekspozicija) vo nastanokot na AK e statisti~ki nesignifikantno. Od niv se dobiva uvid za serioznosta na problemot na alergiskiot konjunktivit vo R.Alergiski konjunktivit Spored pove}e istra`uvawa `ivotot vo urbana sredina e rizik-faktor i vo nastanokot na alergiskiot rinitis i bronhijalnata astma. Makedonija. Vlijanieto na drugite nadvore{ni faktori. {to e.8. Za razlika od sezonskiot alergiskiot rinit. sezonskiot alergiski konjunktivit ima poniska prevalencija od celogodi{niot alergiski konjunktivit. Vo odnos na oddelnite gradovi vo R. 5. `iveewe vo sredina bogata so zelenilo.

5. 52: 256273. 75 (57): 5-7. 7.Kolaborativen centar na SZO . Vivian Wells J. National Institute of Allergy and Infectious Diseases. Prevalencija na alergiskiot konjunktivitis vo R. American Academy of Allergy. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 58 (11): 1101-1110. Bielory L. Ruffili A.9. Kanski JJ. Literatura 1. Canonica GW. Cvetanov V. Milkovska S. 435-455. Loyens M et al. Allergy 1997. 10. Eur Resp Mon 2002. Alergijske bolesti. 6. Allergy 2003. Animal models of allergic and inflammatory conjinctivitis. Holgate ST. 7 (21): b-c. Introduction. Stobo J. Inhibitory effects of ketotifen on eotaxin-dependent activation of eosinophils: consequences for allergic eye diseases. 56: 140-141. Allergy Statistics. Johanson SOG. Spasovska O. Allergy/Immunology August 2001. 71 (57): 35-36. Risteska-Ku~ S i sor. D’Amato G.8. 11. Clinical Ophthalmology. 150 Institut za medicina na trudot . Osnovna i klinicka imunologija. 4. 56: 142. Makedonski medicinski pregled 2003.Cvetanov V i sor. Epidemiology of allergic diseases. 3. 2. 9.. 15. Makedonija. Bonini S. Fischer A et al.: Alergiskite bolesti vo R. 8. 13. Allergic conjunctivitis Referral Guideline. Makedonski medicinski pregled 2003. Allergy 2002. Ring J. 52 (38): 14-22. Cvetanov V. The increasing trend of seasonal respiratory allergy in urban areas. 12. Makedonija i negovata asociranost so drugite alergiski zaboluvawa. Stites D. Woerly G. Schäfer T. Allergy 2003. National Institute of Health January 2002. 56 (9): 813-822. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Allergy 2002. Oxford: Butterworth-Heinemann International Edition 1997. 14. Loiseau S. Groneberg DA. Allergy 2001. Bousquet J et al. Makedonija 3. Hourihane JO’B. D’Amato G. 58 (5): 397395. A revised nomenclature for allergy. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. Liccardi G. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Asthma and Immunology (AAAI). 83-86. Suspectibility genes for allergy and asthma. Allergy 1997. Beograd : Savremena administracija 1989.

Spored dosega{nite istra`uvawa. profesionalnata ekspozicija. nadvore{nata i vnatre{nata aeropolucija. Na {emata 3 se prika`ani najva`nite rizik faktori za pojavata na astmata (GINA 1995). 6r21. 14q11 i drugi.10. 4. a koi faktori se pottiknuva~i (trigeri) na astmatskite simptomi. Predisponira~ki faktori Kauzalni faktori Pridonesuva~ki faktori Vlo{uva~ki faktori Atopija Pol Vnatr. kako hromozomskite regioni 5q31-33. Hroni~nata inflamacija predizvikuva porast vo reaktivnosta na di{nite pati{ta {to doveduva do rekurentni epizodi od svirewe vo gradite. no varijabilna opstrukcija na di{nite pati{ta koja e obi~no reverzibilna. gu{ewe. aditivi Lekovi [ema 3. faktori Resp. spontano ili so terapija (Global Initiative for Asthma . na~in na ishrana vo doene~kata vozrast) i respiratornite infekcii vo detstvoto i adultniot period. utvrdena e povrzanosta na nekoi fenotipski karakteristiki na astmata so regioni na 16 od 22 avtosomni hromozomi. rizik faktorite od ranoto detstvo (prematuritet. infekcii Alergeni Fizi~ki napor Klimat. navikite vo ishranata i konsumacijata na alkohol. familijarnata istorija za atopiski bolesti. etni~kata pripadnost. aktivnoto i pasivnoto pu{ewe. klini~ka imunologija i alergologija 151 . alergeni Nadvor. pri {to s¢ u{te ne e sosema jasno koi faktori se pri~ina za razvoj na bolesta.2. polot. 4. Etiologija. J.2. Bronhijalna astma MKB .1. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Nastanokot na astmata se javuva kako rezultat od interakcijata na endogenite faktori i faktorite od okolinata. osobeno no}e ili rano nautro.GINA 2004). Najva`ni egzogeni rizik-faktori se: ekspozicijata na aeroalergeni. Rizik-faktori za astma (Sheffer.Bronhijalna astma 4. Definicija. Genetski osnovi na astmata Vo patogenezata na astmata se vklu~eni pove}e geni ili grupi na geni so golemo modulatorno vlijanie na nadvore{nite faktori.3. Astmata e hroni~na inflamatorna bolest na di{nite pati{ta.1. taka {to nivnata ekspresija e promenliva i so razli~ni fenotipski manifestacii. Ovie epizodi se povrzani so rasprostraneta. 45 4. na~inot na `ivot.0. faktori Hrana. infekcii Ishrana Aeropolucija Pu{ewe Prematuritet Resp. vo koja pove}e kletki i kleto~ni elementi imaat svoja uloga. alergeni Aspirin Profesion. stegawe vo gradite i ka{lica. 1995) Endogenite rizik-faktori (vrodeni ili ste~eni) za astmata se atopijata.

pri~initeli na respiratornite alergiski bolesti. 4.2. 4. infiltracija na yidot vo koja dominiraat CD4 T-li (T- 152 Institut za medicina na trudot . Atopija Atopijata e eden od majornite endogeni rizik-faktori za razvoj na astmata. dodeka profesionalnite alergeni se specifi~no povrzani so rabotnoto mesto. Standardnite inhalatorni alergeni se sretnuvaat vo nadvore{nata (outdoor) i vnatre{nata. izduvnite dizel ~esti~ki i nadvore{nite aeroalergeni. i razvivawe na tipi~ni simptomi kako astma.3. Makedonija 4.2. ozonot. odnosno doma{nata (indoor) atmosfera vo odredeno geografsko podra~je.2. polot i nadvore{nite faktori.4. rinokonjunktivit ili egzem/dermatitis. koja{to patohistolo{ki pretstavuva hroni~en eozinofilen deskvamanten bronhit. Spored multicentri~nata epidemiolo{ka studija na Institutot za medicina na trudot od 1995 god prevalencijata na atopijata kaj adultnata populacija vo R. Alergeni Inhalatornite alergeni. a pretstavuva li~na ili familijarna predispozicija za produkcija na IgE antitela kako odgovor na niski dozi od alergenite. Najva`ni outdoor aeroalergeni se polenite (od odredeni drvja.Cvetanov V i sor. Najzna~ajni nadvore{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem se azotniot dioksid. sulfurniot dioksid. Aeropolucija Aeropolutantite mo`at da predizvikaat o{tetuvawe na respiratorniot sistem dejstvuvaj}i kako senziteri (alergeni) ili iritansi. obi~no proteini. grade`nite materijali (formaldehidot i drugi isparlivi organski komponenti) i vnatre{nite aeroalergeni se najva`nite vnatre{ni aeropolutanti so {tetni efekti na respiratorniot sistem. azotniot dioksid. Patogeneza i klasifikacija Astmata e bolest na golemite i malite di{ni pati{ta. Se odlikuva so deskvamacija na epitelot. Posebno zna~ewe ima golemata grupa aeropolutanti specifi~ni za rabotnoto mesto. trevi i pleveli) i nekoi muvli. Makedonija iznesuva 38%. se klasificiraat na voobi~aeni ili standardni i profesionalni. muvlite i doma{nite milenici. Tutunskiot ~ad. vozrasta.Kolaborativen centar na SZO . sredstvata za ~istewe.2. Prevalencijata na atopijata vo svetski razmeri e varijabilna i se dvi`i od 10 .3. dodeka najva`ni indoor aerolergeni se alergenite na mikrokrle`ite (Dermatophagoides pteronyssinus). 4. Interakcijata pome|u ovie dve pojavi e s¢ u{te nedovolno poznata. Se smeta deka edna od pri~inite za golemiot porast na prevalencijata i te`inata na respiratornite alergiski bolesti vo industrijaliziranite zemji vo poslednite tri decenii e zna~ajniot porast na koncentracijata na nadvore{nite (karakteristi~ni za urbanite sredini) i vnatre{nite aeropolutanti so iritantno dejstvo na respiratorniot sistem. a se smeta deka se dol`i na adjuvantnoto dejstvo na polutantite vo procesot na senzibilizacijata i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija na di{noto steblo.: Alergiskite bolesti vo R.45% od op{tata populacija vo zavisnost od rasata.

Ovie promeni doveduvaat do zadebeluvawe na yidot i zna~ajno reducirawe na lumenot na di{nite pati{ta. a ko`nite testovi se negativni. Vo preostanatite slu~ai se raboti za nealergiska astma (J 45. hipertrofija na mukusnite `lezdi. Drugite patolo{ki promeni. a se sostoi od kaskadno aktivirawe na inflamatornite kletki (. mukusnata hipersekrecija. imunolo{kata kaskada e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen (alergenite od mikrokrle`ite. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. edemot na sluznicata i aktivacijata na senzitivnite nervi. Mehanizmot na nastanokot i odr`uvaweto na hroni~nata inflamacija se s¢ u{te nedovolno poznati. slika 14). dodeka eozinofilite.imunolo{ka kaskada#) i osloboduvawe na medijatori od niv. klini~ka imunologija i alergologija 153 . Ovoj tip na astma e ozna~en kako alergiska astma (J 45. vaskularna kongestija. zgolemuvawe na maznomuskulnata masa. polenite i muvlite) i IgEposreduvana aktivacija na inflamatornite kletki.0). Se smeta deka mast kletkite imaat glavna uloga vo predizvikuvaweto na akutnite simptomi (rana astmatska reakcija. makrofagite i T-po 2 se involvirani vo hroni~nata inflamacija {to ja predizvikuva bronhijalnata hiperreaktivnost (docna astmatska reakcija).1) pri koja kaskadata ne e inicirana so inhalacija na detektibilen alergen i ne e IgE-posreduvana.Bronhijalna astma po 2). Slika 13. Bronhiolus so yid zafaten so hroni~na alergiska inflamacija i bronhiolus so intakten yid Vo hroni~nata inflamacija kaj astmata se vklu~eni pove}e inflamatorni kletki i pove}e od 100 inflamatorni medijatori koi predizvikuvaat multipni efekti od koi najva`ni se bronhokonstrikcijata. hiperplazija na peharestite kletki i karakteristi~na subepitelna fibroza.. sledena so zgolemeni serumski vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE i pozitivni ko`ni prick testovi. doma{nite `ivotni. odnosno nivno remodelirawe (slika 13). kako i od strukturnite kletki od yidot na di{nite pati{ta. eozinofili i mast kletki. kako i klini~kite karakteristiki se mnogu sli~ni kaj dvata tipa na astma. Vo 80-90% od slu~aite na detska astma i 40-50% od slu~aite na adultna astma. serumskite vrednosti na vkupniot i specifi~niot IgE se normalni.

gastroezofagealniot refluks. kako polenskata (sezonska) astma. Pogolem broj od bolnite se ~uvstvuvaat dobro. aspirinskata astma. Makedonija Slika 14. svirewe vo gradite (wheezing) i stegawe vo gradite. sinuzit i sinonazalna polipoza). so svoite dve formi. β blokeri i dr. Kako poseben tip astma se izdvojuva astmata povrzana so rabotnoto mesto (work-related asthma – WRA). gu{ewe. emocionalniot stres i drugi. Degranulacija na mastocit predizvikana od reakcijata alergen/antitelo (IgE) Kako poseben tip astma se izdvojuva profesionalnata astma. funkcionalnite i klini~kite karakteristiki ne se razlikuva od neprofesionalnata astma. odnosno astmatski trigeri. primenata na nekoi lekovi (aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni sredstva. osobeno virusnite (odgovorni za okolu 80% od akutnite egzacerbacii kaj decata i okolu 40% kaj vozrasnite). Intenzitetot i frekvencijata na simptomite se razli~ni. Astmatskite simptomi kaj eden bolen obi~no se pottiknati od nekolku trigeri.: Alergiskite bolesti vo R. se infekciite. aeropolucijata. odnosno profesionalnata astma (occupational asthma – OA) i astmata {to se vlo{uva na rabota (work-aggravated asthma). astmata na doma{na pra{ina. Kako posebni formi na astmata se izdvojuvaat slu~aite so poizrazeno ili dominantno dejstvo na eden triger. Najva`ni pottiknuva~i na astmatskite simptomi. e ~esto pridru`ena so bolesti na gornite di{ni pati{ta (rinit. potoa ekspozicijata na alergeni.). astmata predizvikana od napor (exerciseinduced asthma-EIA) i dr.Kolaborativen centar na SZO . koja spored patolo{kite.Cvetanov V i sor. 154 Institut za medicina na trudot . taka i nealergiskata. Astmata. a kaj pomal del od niv simptomite perzistiraat postojano so periodi na vlo{uvawa. a karakteristi~na e nivnata pojava vo tekot na no}ta ili nautro pri budeweto. Candida astmata. Klini~ka slika Astmata e bolest so hroni~en tek koja{to se manifestira so povtorlivi akutni ili subakutni epizodi od ka{lawe so oskuden iska{lok. 4.4. kako alergiskata. fizi~kiot napor. odnosno astmata predizvikana od specifi~en agens od rabotnata sredina.

Vo evaluacijata na varijabilnata. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost. itn.5. seriskata spirometrija i seriskata peak flow-metrija. 4.3. histamin.Bronhijalna astma Spored te`inata na klini~kata slika astmata se klasificira na intermitentna. klini~ka imunologija i alergologija 155 .1. nivoto na eozinofilniot katjonski protein vo krvta i sputumot. Bronhijalnata reaktivnost vo rutinskata rabota se evaluira so nespecifi~nite bronhoprovokativni testovi so farmakolo{ki agensi (metaholin. Dijagnozata na astmata se bazira vrz anamnesti~kite podatoci i funkcionalnite belodrobni ispituvawa so koi{to se detektiraat dvata osnovni patofiziolo{ki belezi na astmata. umerena perzistentna i te{ka perzistentna astma. odnosno varijabilnata. Va`no mesto vo dijagnostikata na astmata ima alergolo{kata evaluacija na bolniot. tuku nekolku testovi so odredena senzitivnost i specifi~nost. Alergolo{ka evaluacija Atopiskiot status na bolniot se evaluira so in vivo (ko`ni prick testovi) i/ili in vitro testovi (vkupen i specifi~en IgE vo serum). Zlaten standard vo dijagnozata na alergiskata i profesionalnata astma pretstavuvaat specifi~nite bronhoprovokativni testovi so alergenot. Dijagnoza. 4. 4. kako odreduvaweto na brojot na eozinofilite vo krvta i sputumot.5. Funkcionalni belodrobni ispituvawa Ne postoi edinstven metod za detekcija na varijabilnata. acetil holin). reverzibilna opstrukcija se primenuvaat bronhodilatatorniot test. 4. Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~ki podatoci koi{to sugeriraat astma se: epizodite od ka{lawe so oskuden iska{lok.5. Markeri na hroni~nata inflamacija Svoe mesto vo dijagnostikata na astmata ima i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija na di{nite pati{ta. fizi~ki napor. {to ima osobeno zna~ewe za terapiskiot pristap kon bolesta.5. odnosno perzistentnite simptomi so periodi na nivno vlo{uvawe. lesna perzistentna. 4. studen vozduh i dr. svirewe i stegawe vo gradite. reverzibilna opstrukcija i bronhijalnata hiperreaktivnost. nivoto na azoten oksid vo ekspiriraniot vozduh.4. Poradi slo`eniot protokol i mo`nosta od nesakani reakcii pri nivnoto izveduvawe ovie testovi ne se primenuvaat vo rutinskata dijagnostika. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2. kako i odreduvaweto na markerite na hroni~nata eozinofilna inflamacija. Terapija Tretmanot na astmata se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. gu{ewe. odnosno profesionalniot agens na koj{to bolniot e senzibiliziran.5. 4.6.

Farmakolo{kiot tretman Farmakolo{kiot tretman se sostoi od hroni~en tretman na astmata i tretman na akutnite egzacerbacii. se sostoi od povtorliva primena na kratkodejstvuva~ki β2 agonisti i sistemska (oralna ili parenteralna) primena na kortikosteroidi. Lekovite koi{to se primenuvaat vo terapijata na astmata (antiinflamatorni i simptomatski). inhalatornite i sistemskite kortikosteroidi i antileukotrienite.6.2.1.Cvetanov V i sor. pokraj redovnata primena na kontrolerite. antiholinergicite i teofilinot. Antiinflamatorni lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kromolinite. kako i retardnite formi na teofilinot vo kombinacija so inhalatornite kortikosteroidi se primenuvaat za kontrola na bolesta kaj licata so umerena i te{ka astma.2.: Alergiskite bolesti vo R. 4.6. odnosno spre~uvaweto na pojavata na bolesta se sostoi od merki na prenatalna profilaksa (pu{ewe vo tekot na bremenosta). Nefarmakolo{kiot tretman Nefarmakolo{kiot tretman se sostoi od edukacija na bolnite i merki za kontrola na sredinata (ekspoziciona profilaksa). 4. Regularnata primena na antiastmatskata terapija ovozmo`uva dobra kontrola na bolesta kaj najgolem broj od bolnite so astma. kako i specifi~na imunoterapija koja{to se primenuva kaj selektirani bolni so alergiska astma. Makedonija 4. odnosno bronhodilatatornite (simptomatski sredstva ili riliveri) i antiinflamatornite lekovi (preventivni sredstva ili kontroleri).7. kako i merki 156 Institut za medicina na trudot . Osnovni se dve grupi na lekovi. koi{to se primenuvaat kaj site bolni so astma.Kolaborativen centar na SZO .7.6. Prevencija 4. dozite na IKS i aktuelnite kombinirani preparati se prika`ani vo prilogot 7. Terapijata na akutnite egzacerbacii. dodeka dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. Najbrzo bronhodilatatorno dejstvo imaat kratkodejstvuva~kite β2 agonisti. Raniot prekin na ekspozicijata (vedna{ po postavuvaweto na dijagnozata) e od posebno zna~ewe kaj profesionalnata astma. Skalestiot pristap podrazbira zgolemuvawe na dozite i brojot na lekovite i frekvencijata na nivnata primena pri zgolemuvawe na te`inata na bolesta. Najdobri antiinflamatorni efekti poka`uvaat inhalatornite kortikosteroidi preku inhibirawe na ekspresijata na citokinite i medijatorite i redukcija na eozinofilnata inflamacija na di{nite pati{ta.2. prilogot 8 i prilogot 9.6. Primarnata prevencija Primarnata prevencija. Najdobri rezultati pri hroni~niot tretman se postignuvaat so individualniot i skalestiot pristap so prethodno odreduvawe na stepenot na te`inata na bolesta.2.1. Simptomatski lekovi Vo ovaa grupa lekovi spa|aat kratko i dolgodejstvuva~kite β2 agonisti. kako i redukcija na terapijata pri vospostavena i odr`ana kontrola na bolesta.1. 4. 4.

Terciernata prevencija Terciernata prevencija se odnesuva na licata so manifestna bolest i za cel ja ima nejzinata dobra kontrola i spre~uvawe na komplikaciite. Vo vtorata faza pomal broj suspektni ispitanici se evaluirani so detalen intervju pra{alnik.7. a vo nekoi zemji i alarmantni razmeri. astmatski napadi i primena na anti-astmatska terapija) ispraten po po{ta. Isto taka. amerikanski i drugi) konsenzusi za astmata. kontrola na `ivotnata i rabotnata sredina). slu~ajno odbranite ispitanici odgovaraat na screening pra{alnik sostaven od 10 pra{awa (za eventualni astmatski simptomi. Makedonskiot nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na opstruktivna belodrobna bolest e donesen 1999 god. vo istiot period se doneseni i revidirani pove}e nacionalni (britanski. Navedenite podatoci uka`uvaat deka bolesta. Vo ramkite na SZO i amerikanskiot National Heart. Prose~niot direkten (prevencija. 4. 4. European Community Respiratory Health Survey (ECRHS) e edna od pogolemite multinacionalni epidemiolo{ki studii izveduvana na po~etokot i sredinata od devedesettite godini.8. a epidemiolo{kite istra`uvawa so standardizirana metodologija stanuvaat neophodni. Vo istra`uvaweto od tipot na cross-sectional studija se opfateni pove}e od 140 000 lica na vozrast od 20 do 44 godini od 48 centri od 22 zemji od Evropa. 2002 i 2004 god vo soglasnost so novite soznanija. profesionalno orientirawe kon profesii so pomala ekspozicija na alergeni i dr. Spored podatocite na SZO od januari 2000 god 100-150 milioni lu|e {irum svetot boleduvaat od astma. Vo osumdesetite i devedesettite godini od XX-ot vek se izvedeni pove}e nacionalni i multinacionalni epidemiolo{ki studii koi ja istra`uvaat astmata vo op{tata populacija ili odredeni vozrasni grupi. osobeno pasivnoto pu{ewe. belodroben Makedonsko zdru`enie za bazi~na. tretman na atopiskiot egzem/ dermatit sindrom i alergiskiot rinokonjunktivit. Lung. se najefikasen na~in za standardizirana dijagnostika i terapija na bolesta. Sekundarnata prevencija Sekundarnata prevencija se odnesuva na senzibiliziranite asimptomatski lica. odnosno konsenzusi. naru{en kvalitet na `ivotot) godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite na Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra. dijagnostika. klini~ka imunologija i alergologija 157 . Severna Amerika i Avstralija. a istata e revidirana od 1998. pokraj medicinskoto. and Blood Institute e donesena Globalnata inicijativa za astma (GINA) vo1995 god. Epidemiolo{ki studii za astmata vo svetot Za~estenosta na astmata vo poslednive decenii {irum svetot dobiva zagri`uva~ki. 4. skandinavski. lekuvawe i rehabilitacija) i indirekten (apsentizam od rabota i u~ili{te. redukcija na vnatre{nata aeropolucija.3. a se sostoi od nefarmakolo{ki i farmakolo{ki tretman na bolesta.2. ishrana bogata so antioksidansi i Ω-3 masni kiselini) i adultniot period (prekin na pu{eweto.Bronhijalna astma vo doene~kata vozrast i detstvoto (doewe do 6-ot mesec. dobiva golemo socijalno i ekonomsko zna~ewe. Nacionalnite i internacionalnite koordinirani akcii. a se sostoi od merkite za kontrola na sredinata. invalidnost. Vo prvata faza od istra`uvaweto.7.

. Ki~evo. Makedonija Prvoto epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R.2% od ispitanicite so astma so najvisoka za~estenost na senzibilizacijata na ku}en prav (61.7%.2%. Spored rezultatite od tie istra`uvawa prevalencijata na profesionalnata astma kaj melni~arite na `ito iznesuva 5.navika za pu{ewe kaj 38. Makedonija funkcionalen monitoring. kaj rabotnicite vo prerabotka na oriz 5.atopi~ari se 72. Rezultatite dobieni so obrabotkata na podatocite se objaveni na krajot od devedesettite godini od minatiot vek i prvite godini od ovoj vek. Dosega se objaveni pove}e od 100 trudovi od razli~ni avtori od razli~ni zemji. Vo prvata faza e primenet pra{alnik za astmatskite. Veles.prevalenija na astmata od 3.Kolaborativen centar na SZO . kako vo Bugarija. funkcionalen belodroben monitoring. kako kaj nas.2% kaj rabotnicite vo ko`arskata industrija. nespecifi~en bronhoprovokativen test so karbahol i in vivo i in vitro alergolo{ki ispituvawa. a vo vtorata faza e izvedena klini~ka evaluacija so funkcionalen belodroben monitoring. Makedonija (Skopje. Dosega se izvedeni tri. Epidemiolo{ki studii za astmata vo R.Cvetanov V i sor. Ohrid i Bitola) odbrani po metodot na slu~aen izbor. Najva`nite rezultati dobieni od istra`uvaweto se: . Prilep. Tretata faza e zapo~nata vo januari 2001 god.8% od ispitanicite so astma. Kumanovo. a se planira i ~etvrtata faza.porast na prevalencijata na bolesta so vozrasta. Kavadarci. Manisa (Turcija). Tetovo. . so ili bez odredeni otstapuvawa vo protokolot vo zavisnost od mo`nostite. vozrast 1874 god) od 11 gradovi vo R. nazalnite i kutanite simptomi. izvedeni se pove}e nacionalni i regionalni epidemiolo{ki studii vo drugi zemji. ko`ni prick testovi na 11 standardni inhalatorni alergeni i nespecifi~en bronhoprovokativen test so acetil holin spored indikaciite. se izveduva so pra{alnikot od prvata faza dopolnet so ekolo{ki pra{alnik. Vo istra`uvaweto se primeneti pra{alnik za respiratorni i alergiski simptomi. nespecifi~en bronhoprovokativen test so metaholin i in vivo i in vitro alergiski testovi na standardnite inhalacioni alergeni. dodeka vo zemjite vo koi za prvpat se izveduva.19%. Izvedena e multicentri~nata studija so 556 ispitanici (302 ma`i i 254 `eni. Vo Institutot za medicina na trudot se izvedeni i nekolku epidemiolo{ki studii za profesionalnata astma vo oddelni stopanski granki vo R. . .ramnomerna zastapenost na bolesta spored polot.1%). Makedonija na nivo na celata zemja e izvedeno od Institutot za medicina na trudot vo sorabotka so Slu`bite za medicina na trudot vo dr`avata vo tekot na 1995 god. 4.: Alergiskite bolesti vo R. Astmata e definirana so registriraweto na bronhijalnata hiperreaktivnost kaj licata so astmatski simptomi/napadi i/ili primena na anti-astmatska terapija. [tip. Makedonija. odnosno 6. 158 Institut za medicina na trudot . Po primerot na ECRHS. Struga. Sankt Petersburg (Rusija) i drugi. se dobivaat osnovnite epidemiolo{ki podatoci i mo`nite rizikfaktori. So toa vo zemjite vo koi e izvedena prvata faza se dobivaat podatoci za trendot na alergiskite bolesti i mo`nite rizik faktori. International Study of Asthma and Allergies in Childhood (ISAAC) e golema multinacionalna studija za detskata astma {to vklu~uva deca od vozrasnite grupi 6-7 god i 13-14 god zapo~nata na sredinata od devedesettite godini vo 56 zemji od svetot.9. ^ile.

7% 16. 4.75%. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8% 13. Makedonija od 2003 god Kontinuitet vo klini~ko-epidemiolo{ko sledewe na astmata kaj nas. Spored rezultatite od istra`uvaweto na astmata kaj u~ili{nite deca (7-18 god) vo Skopje prevalencijata na bolesta iznesuva 2. 120 100 80 60 40 16.0% 13. 138 ma`i i 230 `eni (grafik 101).1% 27. kriva flow/volume i bronhodilatatoren test so Ventolin) i nespecifi~en bronhoprovokativen test so histamin. a na svirewe vo gradite (vizingot) vo poslednite 12 meseci 8. raboteno vo ramkite na ISAAC studijata. odnosno 368 lica. Od vkupniot broj vozrasni ispitanici od Proektot (1121). Epidemiolo{ko istra`uvawe na astmata vo R. klini~ka imunologija i alergologija 159 . kako i dobivawe podatoci za nea na nivo na celata zemja koi{to }e bidat komparabilni so podatocite od drugi zemji vo svetot.6% Grafik 101. Rezultatite od istra`uvaweto na u~ili{ni deca (13-14 god) od Skopje. Tiffeneau index. Vo vtorata faza (oktomvrinoemvri 2003 god) kaj ispitanicite so pozitiven odgovor za astmatski simptomi i astmatski napadi na Institutot za medicina na trudot e izveden funkcionalen belodroben monitoring (VC. Primenetiot pra{alnik (intervju). Vo istra`uvaweto e primenet protokolot na ECRHS so {to dobienite rezultati stanuvaat komparabilni so onie od ovaa golema multinacionalna studija za astmata.7%. FEV1. `ivotnata i rabotnata sredina i navikite na ispitanicite. popolnuvan od lekar. gi sodr`i pra{awata od screening pra{alnikot na ECRHS dopolneti so pra{awa za hereditetot.Bronhijalna astma Vo na{ata zemja se izveduvani i epidemiolo{ki studii za detskata astma. uka`uvaat deka prevalencijata na astmata dijagnosticirana bilo koga vo `ivotot (asthma ever) iznesuva 1. e motiv za izveduvawe na nova studija vo ramkite na Proektot.8%. Distribucija na ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 spored mestoto na `iveewe Vo prvata faza (fevruari .0% 20 0 Sk Do Oh Pr De Pe 13.juni 2002 god.10. Za pozitiven se smeta histaminskiot test pri koj padot na vrednosta na FEV1 se javuva pri PC20 ≤ 4 mg/mL.) izvedeni se anketa so pra{alnik i ko`ni prick testovi na 11 standardni aeroalergeni kaj site ispitanici. MEF parametri. obrabotena e vozrasnata grupa od 20 do 44 godini.

6% Vkupno Astma 5.1%. 400 350 300 250 200 150 100 50 0 6. Vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci (V/D 12) referiraat 6.1% 2. Avstralija i Nov Zeland) (tabela 15). nap. SAD. Prevalencija na astmatskite simptomi. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od vozrasnata grupa 20-44 god Dobienata prevalencija na astmata e vo rang na sosednite zemji i zemjite od ju`na i centralna Evropa. Prevalencija na respiratorni simptomi i astma Respiratorni simptomi vo poslednite 12 meseci referiraat 22%. Antiast.4% Vkupno V/D12 Ast. bronhodilatatorniot test so sprej Ventolin kaj licata so reducirana belodrobna funkcija kaj 0.10. astmatski napadi 4. astmatskite napadi.1. 160 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . Makedonija 4. a prevalencija na astmata iznesuva 5. a poniska otkolku vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je (Velika Britanija. povisoka od zemjite na Azija i Afrika.5% od ispitanicite. primenata na anti-astmatska terapija i astmata vo vozrasnata grupa 20-44 94. Nespecifi~niot bronhoprovokativen test so histamin e pozitiven kaj 4.4% Grafik 103. a primena na antiastmatski lekovi 2.2% od ispitanicite. Astma Grafik 102.8%.Cvetanov V i sor.2% 5. a vizing vo poslednite 12 meseci 12.2% od ispitanicite.4% (grafik 102 i grafik 103).9%.: Alergiskite bolesti vo R.8% 4.

8 .5% 4. a primenata na istite lekovi vo evropskite zemji se dvi`i od 17% vo Italija do 49% vo Velika Britanija.5 .1 .7% 3.0% 39.B ri t E I an ij a li j S A 161 .3 .3% od ispitanicite so astma.2% od site ispitanici. astmatskite napadi i primenata na antiastmatski lekovi vo poslednite 12 meseci e isto taka vo rang na zemjite od jugoisto~na i centralna Evropa.8%. odnosno na nedovolno implementirawe na prepora~anite sovremeni terapiski modaliteti za astmata.15% Prevalencijata na vizingot. Istoto toa se potvrduva i so visokata za~estenost na simptomite {to ja referiraat ispitanicite so astma (grafik 105).Bronhijalna astma Tabela 15. a 2 do 3 pati poniska otkolku vo zemjite od angliskoto govorno podra~je. a najvisok e vo Avstralija (80%). 100 80 60 40 20 0 80.1% 5. [vedska i Velika Britanija (85%) (grafik 104). Nov Zeland (83%). a oralni bronhodilatatori (teofilin) 14. vizingot so dispnea.1 .6. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.0% 30.6.4.0% 3. vo Norve{ka 47%.5% 7.0 . Antiastmatska terapija (antiinflamatorna i/ili simptomatska) vo poslednite 12 meseci primenuvaat 2. odnosno 39% od ispitanicite so astma. Prevalencija na astmata vo vozrasnata grupa 20-44 vo oddelni dr`avi Dr`ava Al`ir Indija Grcija Bugarija Italija Makedonija Portugalija [panija SAD [vedska Nov Zeland Velika Britanija Prevalencija na astma 3.3% 6.5.4% 4.12.10.0% 2.0% on ij a D a tr al ij a A vs on ij a st ak ed ta M Grafik 104.10.0 . Inhalatorni bronhodilatatori (salbutamol) primenuvaat 33. Toj procent vo Estonija iznesuva 30%.0% 85. vo Italija 54%.8% 8. Navedenite podatoci uka`uvaat na visoka primena na simptomatskite vo odnos na antiinflamatornite lekovi.3 . Germanija i SAD 58%.2% 5.0% 58.5% 2.0% 54. klini~ka imunologija i alergologija V . Prevalencija na licata so astma {to primenuvaat antiastmatska terapija kaj na{ite ispitanici i ispitanicite od drugite zemji Inhalatorni kortikosteroidi primenuvaat 20% od ispitanicite so astma.

Cvetanov V i sor.4% Grafik 106. infekciite vo ranoto detstvo i dr.4%) vo odnos na `enite (4. Vo zemjite od zapadna Evropa.2% na 5. Porastot na za~estenosta na astmata ne e javno-zdravstven problem samo vo razvienite zemji tuku toj se bele`i i vo zemjite od Azija. Pri~inite za vakviot porast na za~estenosta na astmata ostanuvaat s¢ u{te nedovolno poznati.0% Sekojdn. Frekvencija na simptomite kaj ispitanicite so astma Prevalencijata na astmata vo aktuelnoto istra`uvawe komparirana so rezultatite od istra`uvaweto od 1995 god.: Alergiskite bolesti vo R. a so ogled na relativno kratkiot vremenski period vo koj se registrira se smeta deka se primarni efektite na faktorite od okolinata kako nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti. Afrika. 4. spored UCB Institutot od Belgija. Nedelno Mese~no 10. Pove}e nacionalni i regionalni studii za astmata uka`uvaat na porast na prevalencijata na bolesta vo poslednive decenii. Vo SAD brojot na licata so astma e zgolemen za pove}e od 60% vo poslednive 20 godini. bele`i trend na zgolemuvawe (od 3.0% 30. 162 Institut za medicina na trudot .10.4%). Makedonija vo 1995 i 2004 god.9%) (grafik 107). Makedonija 40. Zastapenost spored polot Prevalencijata na astmata vo na{eto istra`uvawe e nesignifikantno povisoka kaj ma`ite (6. Treba da se odbele`i deka vo istra`uvaweto od 1995 god bea vklu~eni ispitanici od vozrasnata grupa od 18 do 74 godini (grafik 106).0% Retko Grafik 105. prevalencijata na astmata se duplira za 10 godini.0% 20.2% 5.2. 6 5 4 3 2 1 0 1994 1996 1998 2000 2002 2004 3. Prevalencija na astmata vo R. Centralna i Ju`na Amerika.Kolaborativen centar na SZO . na~inot na `ivot i ishrana.

a kaj ispitanicite od Peh~evo 4%.3% 5. Od druga strana. vo srednata vozrast taa e povisoka kaj `enite. Makedonija e prika`ana na grafikot 108.3%).8%. Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od drugite gradovi se dvi`i pome|u tie dve vrednosti. {to se sovpa|a so na{ite rezultati od prick testovite. Pri~inite za najvisokata prevalencija na astmata vo Skopje najverojatno se na~inot na `ivot vo glavniot grad.8% 4.9% 4. Spored pove}e istra`uvawa prevalencijata na bronhijalnata hiperreaktivnost vo detstvoto i mladosta e povisoka kaj ma{kite. a vo podocnite godini e ednakva kaj dvata pola. odnosno kaj ispitanicite od Ohrid i Debar iznesuva 5. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (3. 4.0% 3. najgolemata koncentracija na industriski kapaciteti i motorni vozila i visokoto nivo na aeropolutanti. Distribucija na ispitanicite so astma spored polot Golem broj istra`uvawa vo svetot uka`uvaat na razliki vo prevalencijata na astmata i bronhijalnata hiperreaktivnost kaj dvata pola vo razli~ni periodi od `ivotot. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo Makedonija Najvisokata prevalencija na astmata e najdena kaj ispitanicite od Skopje (6.3% Grafik 108. kaj ispitanicite od Prilep 4. {to se gleda i Makedonsko zdru`enie za bazi~na.3.9% Grafik 107. Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na astmata kaj ispitanicite od oddelnite gradovi vo R. prevalencijata na senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni i vkupniot IgE se povisoki kaj ma`ite spored pove}e istra`uvawa vo ramkite na ECRHS. 8 6 4 2 0 Sk Oh De Pr Pe Do 6.3%).4% 4.10.9% 5.Bronhijalna astma 250 200 150 100 50 0 ma`i `eni 6. klini~ka imunologija i alergologija 163 .9%.

1% 11.5% 5.0006-0. Makedonija od podatocite od Republi~kiot zavod za zdravstvena za{tita za koncentracijata na najva`nite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god. {to se. Tabela 16.Kolaborativen centar na SZO .5 0.5% 4. 164 Institut za medicina na trudot . isto taka.10.1 .150 0.Cvetanov V i sor.3% 6.3% 7.0.3% 11.9% 4. Koncentracija na najzna~ajnite aeropolutanti vo podra~jeto na Skopje vo 2003 god Aeropolutant Broj na merni mesta Broj na primeroci Pros.050 Spored prevalencijata na astmata.2-13. {to e vo soglasnost so rezultatite od na{eto istra`uvawe od 1995 god. Alergiskata senzibilizacija e po~esta kaj ma`ite.4% 5.4.6% 8. 32.0166 0.2649 0. Zastapenost spored atopiskiot status i senzibilizacijata na standardnite aeroalergeni Spored atopiskiot status na ispitanicite so astma vo na{eto istra`uvawe vo 60% od slu~aite se raboti za alergiska.5% 6.0205 Min . Tabela 17.707.2 0.1% 7. a vo 40% za nealergiska astma (grafik 109). Skopje e vo rang na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Tabela 17). prika`ani na tabelata 16.0 3 0.8 0 . taka i kaj ispitanicite so astma. kako kaj vkupniot broj ispitanici. 182.max koncentr. Prevalencija na astmata vo oddelni gradovi vo svetot Grad Al`ir Bombaj Torino Bazel Bordo Koimbra Skopje Huelva Portland Stokholm Kembrix Ouklend Velington Melburn Prevalencija na astma 3% 3.: Alergiskite bolesti vo R. kako i od rezultatite od ECRHS dobieni od pove}e centri. podatoci dobieni od pove}e istra`uvawa vo svetot.0% 6.1 3.2550 MDK* Broj na primeroci nad MDK* 42 56 4 219 30 338 Aerosediment (mg/m2) 4 168 CO (mg/m3) 7 2485 SO2 (mg/m3) 7 2506 ^ad (mg/m3) *MDK: maksimalna dozvolena koncentracija 300.4% 10. konc.

Povrzanost so hroni~niot rinit (alergiski i nealergiski) Pridru`en rinit e registriran kaj 70. Grafik 109. polen od tegavec (33.0% Grafik 110.10.0% Alerg.5.3% od ispitanicite so alergiska astma. Naj~esta senzibilizacija na mikrokrle`ite od doma{nata pra{ina kaj ispitanicite so alergiska astma e najdena vo 16 centri kade {to e izveduvan ECRHS. Nealerg. {to verojatno se dol`i na pomaliot broj milenici {to `iveat vo doma{en ambient kaj nas. taka i kaj ispitanicite so astma. pt. Distribucija na ispitanicite so astma spored atopiskiot status Naj~esti alergeni na koi se senzibilizirani ispitanicite so alergiska astma se Dermatophagoides pteronyssinus i pelin loboda. 70 60 50 40 30 20 10 0 D.1%) e dobiena i pri na{eto istra`uvawe od 1995 god.3% 58. potoa polen od pelin (50%). potentni alergeni.8% od site ispitanici od vozrasnata grupa od 20 do 44 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. kako kaj vkupniot broj na ispitanici. a Alternaria se sretnuva ~esto i kaj na{ite ispitanici so alergiska astma (25%). 4. prisutni kaj 58. Senzibilizacijata so alergenite od doma{nite milenici poretko se sretnuva kaj nas.4% od ispitanicite so astma.0% 58.Bronhijalna astma 40. Loboda Pelin Tegavec Alternaria 33. pelin. isto taka. Polenite od plevelite {to rastat kaj nas (loboda.3% 50.3% 25. odnosno astma so rinit e registrirana kaj 3. klini~ka imunologija i alergologija 165 .3%) i Alternaria (25%) (grafik 110).0% 60. tegavec) se. Prevalencija na senzibilizacijata so poedine~nite aeroalergeni kaj ispitanicite so alergiska astma Pribli`no ista senzibilizacija na Dermatophagoides pteronyssinus (61.

go publikuva{e prira~nikot . taka i pome|u nealergiskata astma i nealergiskiot rinit.0% 21.. prevalencijata na rinitot kaj pacientite so astma iznesuva 50 .Allergic rhinitis and its impact to asthma# – ARIA). 4. Spored svetskite istra`uvawa.1% 5. Ekspertski tim od SZO ja povede inicijativata za podobra kontrola na astmata i vo 2001 god.Cvetanov V i sor. Pojava na rinitot vo odnos na pojavata na astmata Sli~ni rezultati dobivme i od na{ata studija za povrzanosta na astmata so bolestite na gornite di{ni pati{ta od 2002 god.8% Grafik 111.Alergiskiot rinit i negoviot udel vo astmata# (. dodeka prevalencijata na astmata kaj pacientite so hroni~en rinit iznesuva 20 . Povrzanost so endogenite faktori Vo na{eto istra`uvawe statisti~ki signifikantna povrzanost na astmata e utvrdena so familijarnata istorija za astma i atopijata. 33.40%. Postoi visoka povrzanost kako pome|u alergiskata astma i alergiskiot rinit. 400 300 200 100 0 Vkupno Rinitis Astma Ast/rin.Kolaborativen centar na SZO . koga pridru`enosta na alergiskata i nealergiskata astma so rinitot iznesuva{e 73. Posle Grafik 112.0% Pred Istovr.4%.90%. Vo brojni epidemiolo{ki istra`uvawa vo svetot e utvrdena ~estata pridru`enost na astmata i hroni~niot rinits. Prevalencija na hroni~niot rinit. odnosno 63.10. astmata i astmata so hroni~en rinit Pridru`niot rinit kaj astmata obi~no £ prethodi na nejzinata pojava (71% od slu~aite na astma so rinit). Astmata e prisutna kaj 166 Institut za medicina na trudot . poretko se javuva istovremeno so nea (21%) ili se javuva posle pojavata na astmata (8%) (grafik 112). Makedonija godini (grafik 111).: Alergiskite bolesti vo R.6.0% 8.4% 3. 71..1%.

05) e dobiena od zdru`enoto dejstvo na del od niv (`iveewe vo urbana sredina. famil. prisustvoto na doma{ni milenici. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. Na grafikot 114 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj ispitanicite eksponirani na nekoi egzogeni faktori. deca) (grafik 113). Povrzanost so nadvore{nite faktori Vlijanieto na egzogenite faktori vrz pojavata na astmata vo na{eto istra`uvawe e analizirano vrz osnova na odgovorite na pra{awata za mestoto na `iveewe (urbana ili ruralna sredina). bra}a i sestri. na~inot na zatopluvawe na domot. kaj Evreite vo odnos na Arapite. zelenilo i vlaga vo doma{nata sredina. odnosno 60% od ispitanicite so astma se atopi~ari. razli~nata golemina na semejstvoto. Vo istra`uvawata vo ramkite na ISAAC studijata vo Izrael. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno (roditeli. odnosno prevalencijata na astmata ne e signifikantno povisoka kaj licata koi{to se eksponirani na navedenite faktori vo sporedba so neeksponiranite lica. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Pozit. eksponiranost na izduvni gasovi od soobra}ajot i zelenilo vo okolinata na domot). pu{eweto.2% od atopi~arite od vozrasnata grupa 20-44 god. Povrzanosta na astmata so polot. kako i zapra{enosta i vlagata vo rabotnata sredina. a dokolku astmata e prisutna kaj dvata roditela rizikot se zgolemuva sedumkratno. Spored meta-analizata od istra`uvawata vo ramkite na ECRHS rizikot za pojava na astma kaj licata ~ij eden roditel ima astma e dva do tri pati povisok vo odnos na licata kaj koi{to ne postoi astma kaj eden od roditelite. Isto taka. zagadenosta od izduvni gasovi od soobra}ajot vo mestoto na `iveewe.05).8% Grafik 113.8% od ispitanicite so astma. poniskiot standard. istorija 54. Poedine~no niedna od navedenite varijabli ne e statisti~ki signifikantno povrzana so astmata (p > 0. vo istra`uvawata na detskata astma vo SAD odredena e povisoka prevalencija kaj crnata vo odnos na belata populacija. odredena e pogolema prevalencija na astmata kaj deca od vozrasnata grupa od 13 do 14 god.Bronhijalna astma 13. Vo na{eto istra`uvawe ne se najdeni signifikantni razliki vo prevalencijata na astmata kaj oddelnite etni~ki grupi. Signifikantna povrzanost (p < 0.7. Pozitivna familijarna istorija za astma (rodnini od prvoto koleno) kaj ispitanicite so astma Sli~ni rezultati se navedeni vo golem broj drugi istra`uvawa.10. 4. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Razlikite se objasnuvaat so genetskite faktori. Kaj 54. etni~kata pripadnost. pristapnosta kon zdravstvenite slu`bi itn. klini~ka imunologija i alergologija 167 . pu{ewe.

8% 4. 5.9% 5. 4. ispitanicite so doma{ni milenici vo domot i zelenilo vo okolinata na domot Ulogata na aeropolucijata.2% Grafik 114.Cvetanov V i sor.4%.9% 5.7% od ispitanicite so astma (grafik 115). Prevalencija na astmata povrzana so rabot 168 Institut za medicina na trudot . no so zgolemeno nivo na aeropolutantite od tipot na azotnite oksidi. Prevalencijata na astmata povrzana so rabota (work-related asthma . pu{a~ite.: Alergiskite bolesti vo R. Povrzanost so ekspozicijata na rabotnoto mesto.8. odnosno vlo{uvawe na astmatskite simptomi na rabotnoto mesto referiraat 24. ispitanicite eksponirani na izduvni gasovi od soobra}ajot. heterogena po sostavot i nivoto vo razli~ni zemji vo svetot. ulogata na aeropolucijata. Vo na{eto istra`uvawe oddelnata asociranost na varijablite {to sugeriraat `iveewe i rabota vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti e statisti~ki nesignifikantno. no nivnoto zdru`eno vlijanie e signifikantno. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Grad Pu{ewe Izduvni gasovi Dom. jagleroden monoksid i dr.9% 6.Kolaborativen centar na SZO . Najgolemiot porast na prevalencijata na astmata vo zemjite od zapadna Evropa se javuva vo periodot na zna~ajno reducirawe na nivoto na klasi~nite aeropolutanti (sulfur dioksid. vo nastanokot i tekot na astmata kaj dvata pola i razli~nite vozrasni grupi se evaluira so brojni istra`uvawa {irum svetot. Grafik 115. vo razvojot na astmata e kompleksna i nedovolno jasna. nadvore{na i vnatre{na.10. okol. Vo sekoj slu~aj. milenici Zelen. sitnite i ultrasitnite ~esti~ki i dr. Prevalencija na astmata kaj ispitanicite od urbana sredina. dizel partiklite.WRA) iznesuva 1.).

2%) (grafik 118). isto taka.4% 5.5% 3.6% 6. Grafik 116. 7 6 5 4 3 2 1 0 5.8% 8 6 4 2 0 Pra{ina Vlaga Hemiski {t.Bronhijalna astma Povrzanosta na astmata so poedine~nite nepovolni faktori od rabotnoto mesto (pra{ina. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici.8%. grade`ni{tvoto i komunalnite rabotnici) 5.05). e nesignifikantno (p > 0. Temp. visoka ili niska temperatura) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0.05). tekstilnata industrija (7. hemiski {tetnosti.8% (grafik 117). proizvodstvoto na mebel. Zastapenost na astmata spored eksponiranosta na nepovolnite faktori od rabotnoto mesto Prevalencijata na astmata kaj kancelariskite rabotnici iznesuva 4.7%). 7. Na grafikot 116 e prika`ana prevalencijata na astmata kaj licata eksponirani na pra{ina. rabotnici Grafik 117. kancelariskite rabotnici i rabotnicite so specifi~na profesionalna ekspoziija Najvisoka prevalencija na astmata se sretnuva kaj rabotnicite vo farmacevtskata industrija (8. a kaj ispitanicite so specifi~na profesionalna ekspozicija (kako rabotnici vo farmacevtskata i tekstilnata industrija.8% 4. vlaga. Nivnoto zdru`eno vlijanie vo nastanokot na astmata.2%) i proizvodstvoto na boi i lakovi (6.5% 5. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. rabotnici Eksp.8% Site ispitanici Kanc. proizvodstvoto na boi i lakovi. vlaga. hemiski {tetnosti i visoka temperatura na rabotnoto mesto. klini~ka imunologija i alergologija 169 .

(6. {to pretstavuva svetski trend vo poslednite triesetina godini. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Site ispitanici 5. Grcija.7% 7. 2. Koimbra.: Alergiskite bolesti vo R. 170 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . Spored rezultatite na istra`uvaweto vo centrite vo Nov Zeland prevalencijata na profesionalnata astma iznesuva 1-3%. Makedonija bele`i trend na zgolemuvawe. Bugarija. laboratoriskite rabotnici i rabotnicite vo proizvodstvoto na guma i plastika. Prevalencija na astmata kaj site ispitanici i rabotnicite vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi Astmata povrzana so rabotata so svoite dve formi.2% 6. Vo ramkite na ECRHS vlijanieto na profesionalnata ekspozicija vrz nastanokot na astmata e istra`uvano vo centrite vo Nov Zeland i [panija. ind.). vo poslednite decenii stana naj~estata belodrobna bolest povrzana so rabotnoto mesto. izvedeno na adulti od po{iroka vozrasna grupa. Prevalencijata na astmata vo Skopje e vo rangot na gradovite od ju`na i centralna Evropa (Torino.4%. Toa zna~i deka vo R. Podatocite od [panija uka`uvaat na povisoka prevalencija na profesionalnata astma (4-6%). rabotata so sredstva za ~istewe i dezinfekcija i rabotata na farma. Prevalencijata na astmata vo vozrasnata grupa od 20 do 44 godini iznesuva 5. a vo norve{kata studija 28%. Bazel. Boi i lakovi Grafik 118.Cvetanov V i sor. kako Italija.9% kaj `enite). Prevalencijata na astmata vo R. a najniska vo Dojran (3.4% 8. mo`eme da ka`eme deka prevalencijata na astmata vo R.4% kaj ma`ite i 4. Makedonija e vo rangot na sosednite i drugite zemji od ju`na Evropa. a najgolem rizik za nejziniot nastanok e najden kaj farmerite. Sporedena so rezultatite od na{eto prethodno istra`uvawe od 1995 god.9. ind.3%). Huelva i dr. Prevalencijata na astmata povrzana so rabotata spored razli~ni istra`uvawa vo svetot iznesuva 10-15-20% od site slu~ai na astma. a visokorizi~ni profesii za nejziniot nastanok se proizvodstvoto na boi i plastika. Tekstil. profesionalnata astma i astmata {to se vlo{uva na rabotnoto mesto. 3. Zaklu~oci Od rezultatite od na{eto istra`uvawe doa|ame do slednive zaklu~oci: 1. 4. Na profesionalnata astma otpa|aat pove}e od 50% od slu~aite na site profesionalni belodrobni bolesti. [panija i Portugalija. Najvisoka prevalencija na astmata e registrirana vo Skopje (6. Makedonija najverojatno pove}e od 100 000 lica boleduvaat od astma.10. Bordo.3%).2% Farm.

9. Vo na{eto istra`uvawe povrzanosta na astmata so oddelnite egzogeni faktori e nesignifikantna. Kaj ispitanicite so alergiska astma naj~esta e senzibilizacijata so alergenite na Dermatophagoides pteronyssinus i polenot od loboda. so {to na{eto istra`uvawe ja potvrduva teorijata za . Kaj 60% od ispitanicite so astma se raboti za alergiska. Prevalencijata na astmata e povisoka kaj industriskite vo odnos na kancelariskite rabotnici. 7.. Astmata. a najvisoka za~estenost se sretnuva vo farmacevtskata i tekstilnata industrija i proizvodstvoto na boi i lakovi. 6.Bronhijalna astma 4. klini~ka imunologija i alergologija 171 . Prevalencijata na astmata povrzana so rabota iznesuva 1. kako i vo najgolem broj od studiite od vakov tip vo svetot.. a kaj 40% za nealergiska astma. etni~kata pripadnost. Kaj sekoj vtor ispitanik so astma. Rezultatite se vo rang na podatocite objaveni vo literaturata. Rezultatite od mnogubrojnite istra`uvawa vo svetot za vlijanieto na egzogenite faktori vo nastanokot i tekot na astmata se kontroverzni.4%. {to e komplementarno so rezultatite od pove}e istra`uvawa so istata vozrasna grupa. familijarnata istorija za alergiski bolesti i familijarnata istorija za alergiski rinit e statisti~ki nesignifikantna. Povrzanosta na astmata so polot. 8. rinitot £ prethodi na pojavata na astma.edinstvena bolest na di{nite pati{ta# (. Vo najgolem broj od slu~aite. Signifikantno e zdru`enoto vlijanie na faktorite {to sugeriraat `iveewe vo uslovi na kvalitativno i kvantitativno zgolemeno nivo na aeropolutanti. bolesta se sretnuva kaj rodninite od prvoto koleno. {to e komplementarno so rezultatite od nekoi istra`uvawa vo svetot. Senzibilizacijata so alergenite od mikrokrle`ite kaj pacientite so alergiska astma e naj~esta i vo na{eto prethodno istra`uvawe. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7% od ispitanicite so astma. e pridru`ena so rinit vo okolu 70% od slu~aite. Sekoj vtor atopi~ar od vozrasnata grupa od 20 do 44 godini ima alergiski rinit. 10. {to se rezultati komplementarni so onie od pove}e svetski istra`uvawa. 5. a sekoj osmi alergiska astma. Britanija). alergiskata i nealergiskata. kako i za poefikasen i poorganiziran pristap kon astmata. Astmata e signifikantno povrzana so atopijata i familijarnata istorija za astma.united airways disease#). odnosno taa e prisutna kaj 24. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe mo`at da poslu`at kako osnova za idnite istra`uvawa. Primenata na antiinflamatornite lekovi vo terapijata na astmata e relativno niska (okolu dva i pol pati poniska od nivnata primena vo V. Makedonija. koja{to zaedno so drugite alergiski bolesti pretstavuva eden od najgolemite javno-zdravstveni problemi vo R.

tteelli G.. Skopje: Medis-informatika. Univerzitet . Bjornsdottir US. 2. Janson C. The genetics of asthma. Magisterski trud. Beghe B et al. 1996. Magisterski trud. Frew AJ. National Institutes of Health. Bitola: Kiro Dandaro. 18. Burney P. Asthma. Alergiski bolesti-Lekuvawe. Ma~eska-Baxakova G. Asthma: an inflammatory mediator soup. Ma 13. 51 (1-2): 1223. Makedonski nacionalen plan i programa za dijagnoza i lekuvawe na bronhijalna astma-realnost ili vizija. Karaxinska-Bislimovska J. \or~ev A. Eur Respir Mon 2003. 6065. Global Initiative for Asthma. 8182. 8 (23): 26-48. Prevalence of asthma among school children in the territory of Skopje. Eur Respir Mon 2003. 14. Petrovska J et al. 8 (23): 1-19. 1:1-7. Profesionalna bronhijalna astma kaj rabotnici vo ko`arska industrija.: Alergiskite bolesti vo R. . 7 (21): 52-64. 7. 5 (15): 48-65. 10. Helleday R. Balabanova M. Makedonija 4. 3.. Karadzinska-Bislimovska J. 9. Heart. Karaxinska-Bislimovska J. Humbert M. 4. Vla{ki E. National Heart. Medicinski fakultet. Chronic inflammation in asthma.Cvetanov V i sor. Respiratory symptoms and positive skin prick test in a prospective asthma study in Republic of Macedonia (initial results). 12. 2002. 16. Brown JL. Trandafilovski P.. Medicinski fakultet. Sandström T. E`ova N. Vlijanieto na bra{nenata pra{ina vrz pojavata i prevalencijata na opstruktivna belodrobna bolest.M & M# . Air pollution and asthma: experimental studies. and Blood Institute 2004. Epidemiology of asthma. Astmata i va{eto dete. Doktorska disertacija. Patophysiology of asthma. Lung. 5. Kiril i Metodij# Skopje. Viegi G. 8. Eur Respir Mon 2002. Eur Respir J 1999. 57 (12): 1111-1117. 1985. 19. 8 (23):84-104. Eur Respir Mon 2003. Parnia S. 1998. 14 (30): 78. 11. Definirawe stepenot na alergiskata preosetlivost i pojavata na belodrobni zaboluvawa so alergiska etiologija kaj rabotnici vo prerabotkata na oriz.10. Blomberg A.5-6.Kiril i Metodij# Skopje. Maneva M. 4:49-54. Trandafilovski P. Burney P et al. Jacovski Lj. Cvetanov V. Allergy & Clin Immunol News 1994. 54 (49): 55-61. 8(23): 126134. Prevalencija i te`ina na astma. Karaxinska-Bislimovska J. 21. Univerzitet . Medicinski fakultet. 2: 609. Se~kova L i sor. Barnes PJ. 172 Institut za medicina na trudot . Cvetanov V. Allergy 2002. 17. Cypcar DM. Holloway JW. et al. Kay AB. The role of pollutants in allergic sensitization and the development of asthma. 20.Kiril i Metodij# Skopje. Allergy 1999. Jordanova R. 2005. Literatura Global Initiative for Asthma. Mechanisms of asthma. Skopje: Biro . Anto P. Lung. Annesi I. Definition. Stavri} K. 1990. Trandafilovski P.10. National Institutes of Health. Mak spi med 2005. Sv. Univerzitet . and Blood Institute 2004. 15. Eur Respir Mon 2000. Jongepier H. alergiski rinitis i egzema kaj {kolski deca vo Skopje (Internacionalna studija za astma i alergii vo detstvoto-faza 3). 18:598-611..Kolaborativen centar na SZO 1. The European Community Respiratory Health Survey: what are the main results so far? Eur Respir J 2001. 6. Eur Respir Mon 2003.

Paoletti P. European Community Respiratory Health Survey. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. Bethesda. Makedonija. BMJ 1992. 305: 1326-1329. Eur Respir J 1996. Doki} D. 36. Immunoallergic aspects of professional allergic disorders. Jarvis D. Mileva @. Eur Resp J 1999. 37. Diagnosis and assessment of asthma. 468-470. Lung. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Nikolovski Q. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 29. \or~ev A. Chung KF. Dimitrovski M. Povrzanost na alergiskiot rinitis so respiratornite simptomi kaj adultnata populacija vo R. 33. Lung. Clinical Immunology. 7-15. self-reported asthma attacks. age. Chanez P. Pharmacological agents used to treat asthma. Pekkanen J. National Institute of Health. O’Byrne PM. Skopje: Mitkovski M & M. Chinn. Spijker J et al. 32. Makedonski nacionalen konsenzus za alergiski rinitis. 27.Bronhijalna astma 22. 1999. and use of asthma medications in the European Community Respiraory Health Survey (ECRHS). Karadzinska-Bislimovska J. Zoia MC et al. Viegi G et al. 9: 687-695. E`ova N. editor. 25. Doki} D. National Institutes of Health. 28. Cvetanov V. Makedonski medicinski pregled 2003. Trandafilovski P. Morbidity and Mortality: 1996 Chartbook on Cardiovascular. MD. Minov J. Peat JK. Lung and Blood Diseases. International variations in asthma treatment compliance: the results of the European Community Respiratory Health Survey (ECRHS). Variations in the prevalence of respiratory symptoms. Epidemiolo{ki karakteristiki na bronhijalnata astma vo R. 24. Risteska-Ku~ S i sor. 56: 140-141. Makedonski medicinski pregled 2003. Luczynska C. 56: 156. Makedonija. 31. 39. In: Ljaljevic J. 38. 41-51. National Heart. Expert Panel Report 2: Guidelines for the Diagnosis and Management of Asthma. 35. Tanurdzic S. Eur Respir J 1999. Defining asthma in epidemiological studies. National Hearth. 8 (23): 180189. 151: 1770-1777. ]aev V. 1996. Locatelli F. NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Milkovska S. 56: 143-144. 14: 951-957. Am J Respir Crit Care Med 1995. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Eur Respir Mon 2003. 26. Mileva @. Makedonski medicinski pregled 2003. 10: 2495-2501. Cvetanov V. Vo: Na{ev G. Variation in bronchial responsiveness in the European Community Respiratory Health Survey. 2002: 709-733. klini~ka imunologija i alergologija 173 . Skopje: Zdru`enie za bazi~na. Burney P. Cvetanov V. klini~ka imunologija i alergologija. 23. smoking. Beograd: European Center of Peace and Development. and Blood Institute. \or~ev A. 33-38. Carrozzi L. Bronhijalna astma. Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest. Nikolovski Q. Eur Respir Mon 2003. and Blood Institute. Makedonija. 1997. Cvetanov V. Pearce N. Tanurdzic 2004. 8 (23): 339-363. Bel EH. Eur Respir J 1997. Minov J. Prevalence of asthma in adults in Busselton. 2022. Stefanovski T. 34. Bronhialna astma. Beograd: S. Distribution of bronchial responsiveness in a general population: effect of sex. 30. 14: 288-294. RisteskaKu~ S. Karaxinska-Bislimovska J i sor. Milkovska S. Western Australia. Haby M. Cerveri I. Cvetanov V. 1999. and level of pulmonary function.

42. Makedonski medicinski pregled 2002. 54: 301-306. Vignola AM. Cacciola RR. Allergic inflammation of the upper and lower airways: a continuum of disease? Eur Respir Mon 2003. Cvetanov V. 47. 2004. 353: 1750-1754. 56: 142-143. 174 Institut za medicina na trudot . Pearce N. Lancet 1999. E`ova N.Cvetanov V i sor. 5-6: 248-252. Vasilevska K i sor. Polosa R. 43. Karaxinska-Bislimovska J. 57 (4): 281-285. D’Souza W et al. The upper airways:The guardian of the lower airways. Anto JM. 41. Sunyer J et al. Occup Environ Med 1997. Astma i bolesti na gornite di{ni pati{ta. Occupational asthma in New Zealenders: a population based study. Summer School Sofia 2002. Godi{en izve{taj za realizacija na programata za preventivna zdravstvena za{tita. Makedonski medicinski pregled 2003. Kogevinas M. Fishwick D. Milkovska S i sor. Demoly P. Occupational asthma in Europe and other industrialised areas: a population-based study. 45. Adverse respiratory effects and allergic suspectibility in relation to particulate air pollution: flirting with disaster. 44. Allergy 2002. Minov J.Kolaborativen centar na SZO . Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Skopje. 46. Makedonija. Karakteristiki na alergiskiot rinitis vo R.: Alergiskite bolesti vo R. Dokic D. Sarva M. 8 (23): 211-220. Bousquet J. Makedonija 40.

Vo pojavata i razvojot na bolesta. Alergiskiot AD ili AEDS pretstavuva AD predizvikan od imunolo{ki mehanizmi. naod na alergenspecifi~ni T-li vo perifernata krv ili ko`nata biopsija. Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti od 2001 god. bolesta e ozna~ena so terminot atopiski egzem/dermatit sindrom (AEDS).8-L20.Etiopatogeneza Spored aktuelnite poznavawa na patogenezata na AD. a ne posreduvan) se bazira na kriteriumite na Hanifin i Rajka “familijarna atopija ili simultana pojava na simptomite na atopija”. Vtorata forma na alergiskiot AD e ozna~ena kako T-li . klini~ka imunologija i alergologija 175 . polenskata sezona). Sepak.9 5.Atopiski dermatit 5. svoja uloga imaat i nadvore{nite faktori kako ekspozicijata na alergeni (inhalatorni i/ili nutritivni). astma-egzema ili polenska treska-egzema.1. emocionalnite faktori i dr. Atopiski dermatit MKB 10. bakteriskite (stafilokoki) i virusnite superinfekcii. so {to se prepora~uva napu{tawe na mnogubrojnite termini. Od posebna va`nost e ulogata na AD kako prv ~ekor na alergiskiot mar{. Definicija Atopiskiot dermatit (AD) pretstavuva inflamatorna bolest na ko`ata so hroni~en. L 20. Zaedno so alergiskiot rinokonjunktivit i bronhijalnata astma spa|a vo grupata atopiski bolesti. intenziven jade` i suva ko`a. a vo otsustvo na IgE senzibilizacija. Se karakterizira so pozitiven patch test na nekoj od inhalatornite ili nutritivnite alergeni. kako atopiska egzema. Spored nekoi istra`uvawa rizikot za pojava na AD e 3 do 6 pati povisok kaj deca kaj koi{to eden od roditelite ja ima istata bolest vo odnos na decata so negativna istorija za bolesta kaj roditelite. prurigo Besnier. Genetskata predispozicija e najsilniot poedine~en rizik faktor za pojavata na AD.povrzan AD (AEDS). se raboti za genetski predisponirana bolest predizvikana od imunolo{ki mehanizmi kade pove}e faktori imaat svoja uloga so intenzitet {to varira kaj oddelnite pacienti. IgE-povrzaniot AD (so ogled na nedovolno jasnata uloga na IgE vo negovata patogeneza se koristi terminot povrzan. intrinsic alergiski dermatit. odnosno negovata eventualna uloga na prediktor za razvoj na drugi alergiski Makedonsko zdru`enie za bazi~na. a se javuva vo dve formi. a spored sega{nite soznanija bolesta se klasificira na alergiski i nealergiski AD. vo stru~nite krugovi i literaturata terminot AEDS s¢ u{te ne e za`ivean. I pokraj toa. endogena egzema. zna~eweto na imunolo{kite mehanizmi vo patogenezata na AD s¢ u{te ne e dovolno jasno. koi{to gi reflektiraat insuficientnite poznavawa na patogenezata na ovaa bolest. klimatskite faktori (sezonata esen-zima. 5. kako i kaj eden ist pacient vo razli~ni periodi od `ivotot. Nealergiskiot AD (AEDS) pretstavuva AD predizvikan od neimunolo{ki mehanizmi. recidivira~ki tek koja{to se manifestira so karakteristi~na distribucija na ko`nite promeni. konstitucionalen neurodermit. eczema flexurarum. Podobrite poznavawa na imunolo{kite mehanizmi sekako deka }e ovozmo`at podobro definirawe na formite na AD vo idnina.2.0. odnosno i ponatamu se primenuva terminot atopiski dermatit.

egzematozni promeni (papulo-vezikuli) lokalizirani na liceto i glavata. Slika 16. Po pubertetot dominantna eflorescencija e prurigo-papulata so sli~na predilekciona lokalizacija (slika 16). a vo 85% od slu~aite do pettata godina od `ivotot. Pra{aweto za efikasnosta vo prevencijata na drugite alergiski bolesti so energi~en tretman na AD e predmet na pove}e studii. so periodi na podobruvawa i periodi na vlo{uvawa so razli~en intenzitet. odnosno nizok prag za jade` koj{to go predizvikuvaat mnogubrojni trigeri.Kolaborativen centar na SZO . Bolnite imaat suva ko`a so zgolemena iritabilnost. dominantni eflorescencii se lihenoidnite papuli obi~no lokalizirani na fleksornite povr{ini od golemite zglobovi na ekstremitetite koi{to se pridru`eni so silen do nepodnosliv jade`. Klini~ka slika AD obi~no se javuva vo ranoto detstvo.promeni na liceto i ekstremitetite Po vtorata godina od `ivotot. AD kaj bliznaci . odnosno vo okolu 60% od slu~aite po~etokot na bolesta e vo prvata godina.Cvetanov V i sor. Kaj okolu 70% od decata so AD po pubertetot doa|a do smiruvawe na simptomite.3.: Alergiskite bolesti vo R. rinokonjunktivit) vo natamo{niot tek na `ivotot. grbot. stomakot i ekstenzornite povr{ini od ekstremitetite (slika 15). AD kaj adult . Morfologijata na ko`nite promeni e prili~no varijabilna vo razli~ni periodi od detstvoto i adultniot period. Bolesta ima hroni~en tek. gluteusite.cirkumskripten multilokularen oblik 176 Institut za medicina na trudot . 5. a rezultatite se kontroverzni. Slika 15. Makedonija bolesti (astma. Vo prvite dve godini od `ivotot dominantni se eksudativnite.

a se sostoi od sistemski i lokalni preparati koi{to ~esto se primenuvaat paralelno. dijagnozata se postavuva spored dijagnosti~ki kriteriumi. Lekuvawe Tretmanot na AD se deli na nefarmakolo{ki i farmakolo{ki. . Sistemskata primena na kortikosteroidite e retka.1. Podatocite Makedonsko zdru`enie za bazi~na. dietetskite merki (se prepora~uva izbegnuvawe alkohol.karakteristi~nite eflorescencii so tipi~na lokalizacija. za~ini. antibiotici. kako i profesii kade {to se potrebni ~esti miewa i dr. 5.2. pozitivnite ko`ni testovi na inhalatornite i nutritivnite alergeni. Epidemiolo{ki istra`uvawa za AD Epidemiolo{kite istra`uvawa na AD se prili~no te{ki za izveduvawe poradi nedostatokot na edinstven marker na bolesta.Atopiski dermatit 5. sklonosta kon ko`ni infekcii.). noseweto obleka od mek pamuk {to ne ja iritira ko`ata.pruritusot. .6. no nivnata efikasnost e s¢ u{te nedovolno poznata.4. Najva`ni sistemski lekovi vo terapijata na AD se antihistaminicite. navremena profesionalna orientacija so izbegnuvawe na profesii so visok stepen na ekspozicija na alergeni i iritansi. a se primenuvaat i sedativi. 5.5. Spored Rajka i Hanifin.5. Vo poslednive dve decenii vo terapijata na AD se vovedeni i lokalnite imunosupresivni sredstva (pr. Dijagnoza So ogled na toa {to ne postoi specifi~en klini~ki ili laboratoriski marker na bolesta. a za postavuvawe na dijagnoza AD potrebno e da se ispolneti 3 glavni i 3 sporedni kriteriumi. Sporedni dijagnosti~ki kriteriumi se kserodermijata. Epidemiolo{kite istra`uvawa za AD obi~no se izveduvaat kaj detskata populacija ili kaj oddelni vozrasni grupi od detskata populacija. odnosno vo slu~ai na akutni i ekstenzivni egzacerbacii. antimikotici. tie se delat na glavni i sporedni. klini~ka imunologija i alergologija 177 . 5. Nefarmakolo{ki tretman Vo nefarmakolo{kiot tretman spa|aat merkite za higiena i nega na ko`ata. Vo lokalnata terapija dominantno mesto imaat kortikosteroidnite masti i kremi so razli~ni terapiski modaliteti vo zavisnost od vozrasta na bolniot i te`inata na bolesta. Framakolo{ka terapija Framakolo{kata terapija se prsposobuva kon fazata i serioznosta na bolesta. ciklosporin). odnosno nedostatokot na generalno prifateni dijagnosti~ki kriteriumi za epidemiolo{ki studii. hrana so visoka sodr`ina na konzervansi i dr.hroni~niot i recidivira~kiot tek na bolesta . Spored Schäfer “misleweto na iskusen dermatolog e zlaten standard vo dijagnozata na bolesta”.5. Glavni dijagnosti~ki kriteriumi se: . zgolemeniot totalen IgE.pozitivnata li~na i/ili familijarna anamneza za atopija. preparati na γ-linolenskata kiselina i dr. 5. sklonosta kon nespecifi~en dermatit na dlankite i tabanite i dr.

efektite na navore{nite i vnatre{nite aeropolutanti i dr. Rezultatite od epidemiolo{kite istra`uvawa za ulogata na nadvore{nite i vnatre{nite aeropolutanti vo pojavata i razvojot na AD. spored razli~nite avtori se javuvaat kaj 56-92% od ispitanicite so AD. Nekoi epidemiolo{ki studii uka`uvaat na zgolemen rizik od pojava na AD kaj decata ~ii majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na pasivno pu{ewe.1% vo 1964 god. povisoka prevalencija na bolesta kaj `enskiot pol i decata od urbanite sredini i familii so povisok socioekonomski status.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija za bolesta naj~esto se dobivaat so pra{alnik koj sodr`i pra{awa za tipot i lokalizacijata na ko`nite promeni. {to e slu~aj i so drugite atopiski bolesti. so vlo{uvawa vo periodot esen-zima ili polenskiot period. Vo ramkite na epidemiolo{koto istra`uvawe na drugite alergiski bolesti vo R. na primer. Pove}e epidemiolo{ki studii vo zapadnoevropskite zemji uka`uvaat na trend na zgolemuvawe na prevalencijata na AD vo poslednive decenii. 5. 3.4% vo Avstralija i 20. Sezonskite varijacii na bolesta. Italija. Pomal broj epidemiolo{ki istra`uvawa se temelat vrz primena na pra{alnik so dopolnitelni alergolo{ki i drugi ispituvawa na ispitanicite ili lekarski izve{tai od dermatolozite.9-6. Taka. Germanija. [vedska i [vajcarija uka`uvaat na zna~itelen porast na prevalencijata na AD vo poslednive decenii.7% vo Tanzanija. e kontroverzna. vo smisla na nivnoto dejstvo kako nespecifi~ni iritansi i imunomodulatori vo procesot na alergiskata senzibilizacija. vo studijata ne e izvedena evaluacija na AD kaj vozrasnite ispitanici. ^e{ka). Toa najverojatno se dol`i na interakcijata na genetskite karakteristiki na taa populacija so faktorite od okolinata (na~inot na `ivot i ishrana. SAD. So ogled na toa {to dijagnozata na AD dobiena so odgovori od pra{alnik kaj vozrasnite e prili~no nesigurna.8% (grafik 119). 7% vo Danska. Prevalencijata na AD vo skandinavskite zemji i zemjite od angliskoto govorno podra~je e povisoka.Cvetanov V i sor.5-8.3% vo ^e{ka. tekot i traeweto na bolesta. “Follow-up” studiite izvedeni vo Velika Britanija.). Istra`uvaweto e izvedeno na detskata populacija.6. a primenet e pra{alnik dizajnirani spored model od zapadnoevropskite epidemiolo{ki studii. 2. familijarnata istorija za AD i drugite alergiski bolesti. 178 Institut za medicina na trudot . bronhijalna astma). Epidemiolo{kite studii za AD uka`uvaat na signifikantna asociranost na bolesta so familijarnata istorija za AD i drugite atopiski bolesti (alergiski rinokonjunktivit.: Alergiskite bolesti vo R. itn. visokiot stepen na imunizacija za detskite zarazni bolesti. niskiot procent na crevni infekcii vo detstvoto. 9% vo SAD. na 10. 10. prevalencijata na AD vo Velika Britanija e zgolemena od 4. Makedonija obraboten e i AD. Sli~ni rezultati se dobieni vo nekoi mediteranski i srednoevropski zemji (Turcija. Prevalencijata na AD vo detskata populacija spored na{ite istra`uvawa iznesuva 3.8% vo Italija. do 4% vo Turcija. prevalencijata na AD se dvi`i od 0.2% vo Velika Britanija.3% vo Germanija.1. Spored epidemiolo{kite istra`uvawa na detskata populacija izvedeni vo sredinata i vtorata polovina od devedesettite godini od minatiot vek. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{ki istra`uvawa na AD na nivo na celata zemja kaj nas dosega ne se izveduvani. 5.2% vo 1989 god.

4% Grafik 120.8% Grafik 119. klini~ka imunologija i alergologija 179 .3% 5 4 3 2 1 0 <7 >7 3. Povisokata prevalencija na AD kaj `enskiot pol e dobiena vo pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa. a prevalencijata na bolesta e najvisoka kaj predu~ili{nite deca. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat na povisoka prevalencija na AD kaj decata pod 7-godi{na vozrast vo odnos na decata postari od 7 godini (grafik 121).2% 3. 250 200 150 100 3. odnosno spored podatocite od literaturata pove}e od 70% od decata zaboluvaat vo prvata godina od `ivotot.1%) vo odnos na mom~iwata (3. a spored Schäfer `enskiot pol pretstavuva nezavisen rizik-faktor za pojavata na AEDS. {to e vo soglasnost so istra`uvawata na pove}e stranski avtori. Prevalencija na AD kaj decata pomladi i postari od 7 godini Makedonsko zdru`enie za bazi~na.1% 50 0 ma{ki `enski 4.Atopiski dermatit 96. Prevalencija na AD vo detskata populacija Prevalencijata na AD e ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. AD e hroni~na i recidivira~ka dermatoza karakteristi~na za ranata detska vozrast.4%) (grafik 120).4% Grafik 121. Prevalencija na AD spored polot 4.

6.: Alergiskite bolesti vo R.4% (grafik 122). kako i belodrobnite simptomi e nesignifikantna.Kolaborativen centar na SZO .2% 3. Makedonija 5. dodeka za~estenosta na AD kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3. odnosno 53.9% i 2. lekovi i insekti). Debar i Peh~evo iznesuva 3. Povrzanost so AR i drugi alergiski entiteti Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60. Prevalencijata na AD kaj ispitanicite od Ohrid. dodeka asociranosta so drugite alergiski bolesti (alergija na hrana. Spored nekoi avtori egzacerbaciite na bolesta vo odredena sezona (esen-zima.1% 2.3%. 180 Institut za medicina na trudot .0% Grafik 123. vlo{. Prevalencija na decata so AD so sezonsko vlo{uvawe na bolesta Inaku.Cvetanov V i sor.4% Pr De Pe Grafik 122. 2. najniska kaj ispitanicite od Dojran (1.01) (grafik 124).6. zna~ajno e da se odbele`i deka AD e signifikantno asociran so alergiskiot rinit (p < 0. 60.2. Prevalencija na AD kaj detskata populacija vo oddelni gradovi vo R. {to e komplementarno so podatocite od literaturata. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so sezon. Makedonija 5. 6.3.9% 8 6 4 2 0 Sk Do Oh 3.8% 2.3% 1.8%). Zastapenost na AD vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na AD e dobiena kaj ispitanicite od Prilep (6.3% od ispitanicite so AD imaat i alergiski rinit.2%).1%.0% od ispitanicite so AD (grafik 123). prolet) se javuva i kaj 90% od bolnite.

so AD od urb.05) (grafik 126) na {to uka`uvaat i nekoi epidemiolo{ki istra`uvawa od Evropa i SAD. 60. 73.6. sred.0% Grafik 126.0% Grafik 125. klini~ka imunologija i alergologija 181 . ist.3% AD so al.001) (grafik 125). Kaj 73% od ispitanicite so AD. Povrzanost so na~inot na `iveewe Vo na{eto istra`uvawe e potvrdena signifikantno po~estata pojava na AD kaj decata od gradovite (p < 0. 120 100 80 60 40 20 0 Ispitanici so AD Isp.4. Ispitanici so AD so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti 5. Povrzanost na AD so `iveeweto vo urbana sredina Makedonsko zdru`enie za bazi~na. postoi pozitivna familijarna istorija za alergiskite bolesti (p < 0. rinitis Grafik 124. fam.Atopiski dermatit 120 100 80 60 40 20 0 AD 53. 120 100 80 60 40 20 0 AD AD so pozit. Asociranost na AD so alergiskiot rinit Rezultatite od na{eto istra`uvawe ja potvrduvaat ulogata na hereditetot vo nastanokot na AD.

odnosno ne se eksponirani na ~ad od tutun vo domot (grafik 128).6. 95. Pasivno pu{ewe 4. 5 4 3 2 1 0 Pu{ewe/brem. Prevalencija na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun i kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta i decata koi{to ne se eksponirani na ~ad od tutun 182 Institut za medicina na trudot . ve{ta~ka ishrana vo prvata godina od `ivotot i doewe pokratko od 6 meseci 5. Povrzanost so aerozagaduvaweto Pove}e epidemiolo{ki istra`uvawa ja ispituvaat povrzanosta na AD so aeropolutantite.3% da ne 4. kako i kaj decata koi{to bile na ve{ta~ka ishrana vo novorodene~niot i doene~kiot period (grafik 127). Prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki pu{ele vo tekot na bremenosta i decata eksponirani na ~ad od tutun vo domot e sli~na so prevalencijata na AD kaj decata ~ii{to majki ne pu{ele vo tekot na bremenosta. ishrana Doewe < 6 mes.: Alergiskite bolesti vo R. Rezultatite od na{eto istra`uvawe ne uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so navedenite varijabli. nadvore{ni i vnatre{ni.9% 97.7% Grafik 127.0% 3. 120 100 80 60 40 20 0 < 3000 g Ve{t.7% da ne Grafik 128. Makedonija Statisti~kata obrabotka na podatocite ne poka`a zna~ajna povrzanost pome|u pojavata na AD i rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo doene~kiot period.1% 2. treba da se istakne faktot deka AD po~esto se javuva kaj decata so rodilna te`ina pomala od 3000 g.Cvetanov V i sor. Prisutnost na AD kaj decata so niska rodilna te`ina. Sepak.6.9% 3.5% 4. a nivnite rezultati se kontroverzni.6% 3.Kolaborativen centar na SZO . Nekoi studii uka`uvaat na signifikantna povrzanost na AD so pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na deteto na ~ad od tutun (pasivno pu{ewe).5% 95.

53: 731-739. ne{to povisoka kaj devoj~iwata (4. A revised nomenclature for allergy. 49: 485-488.1%) vo odnos na mom~iwata (3. hrana i insekti e nesignifikantna. 8. Allergy 2002. Zaklu~oci 1. Alergiski bolesti-Lekuvawe. 5. E`ova N. 56 (9): 841-848. Allergy 2001. Allergy 1997. 5. klini~ka imunologija i alergologija . Semin Dermatol 1983. Makedonija iznesuva 3. Makedonija. Bieber T. ur. act globally”. Schäfer T. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. Clinical aspects. Epidemiology of allergic diseases. Prevalencijata na AD kaj detskata populacija vo R. 183 3. Allergy 2001. Allergy 2003. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata od urbanata sredina vo odnos na decata od ruralnata sredina. Cvetanov V. 56 (9): 813-824. 7. St. Turkey. Ann Allergy Asthma Imminol 1999. AD se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. 9. 83: 464-470. V’l~kova-La{koska M. clinical features. Girolomoni G. 56: 140-141. a najniska vo Dojran. Balabanova M. 4. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti. 291-294. 58 950: 420-425. 5. Wollenberg A. Risteska-Ku~ S i sor. Bousquet J et al. a signifikantno ~esto e pridru`uvan so alergiskiot rinit. Cvetanov V. Starova A. 10. Zagora: Znanie EOOD. Novak N. Johansson SGO. Allergy as a global problem: “Think globally. Skopje: Medis-informatika 1998. The skin as a target for allergic diseases. Bieber T. Bousquet J.4%). Makedonski medicinksi pregled 2003. 11. Ring J. 2. Masini C et al.8%. 14. Klini~ka dermatologija so praktikum za studenti i lekari. Wüthrich B. Allergy 2000. 57: 661-662. Karaxinska-Bislimovska J. Allergy 1994. Povrzanosta na AD so rodilnata te`ina i na~inot na ishrana vo prvata godina od `ivotot ne e statisti~ki zna~ajna. epidemiology and prognosis of atopic dermatitis. Sezonski vlo{uvawa na bolesta se javuvaat kaj 60% od ispitanicite so AD. The epidemiology of atopic dermatitis in Italian schoolchildren. Isto taka. and immunology of the “intrinsic” (non IgE-mediated) type of atopic dermatitis (constitutional dermatitis). 4. 2. 6. Clinical and basic aspects of atopic dermatitis. Milkovska S. 160-164. Trandafilovski P.Atopiski dermatit 5. 6. Skopje: HIB DRESKO 1998. 131-135. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 12.8. Hanifin JM. 13. 2: 5-19. Literatura 1. 55: 103-107. Schmid P et al. Mileva @. 52 (38): 14-22. Epidemiology. Abeni D. Hourihane JO’B. Atopic dermatitis: from the genes to skin lesions. 3. Allergy 2000. ne e registrirana statisti~ka zna~ajnost pome|u AD i pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta i eksponiranosta na ~adot od tutunot vo domot. Povrzanosta na AD so alergijata na medikamenti. Prevalence of childhood asthma and allergic diseases in Ankara. Kalyoncu AF et al.7. Najvisoka e prevalencijata na AD vo Prilep.

Br Med J 1992.Cvetanov V i sor. American Academy of Allergy. 17. Respiratory symptoms and atopy in Aberdeen schoolchildren: evidence from two surveys 25 years apart. Varjonen E. Lammintaausta K. 18. Makedonija 15. 304: 873-875. Kalimo K. Prevalence of atopic disorders among adolescents in Turku. NarÝ~nik na obщopraktikuvaщiÔ lekar. 16. Finland. Atopi~en dermatit. Kazand`ieva @.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO . 449-450. Ninan T. Nikolova K. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. 184 Institut za medicina na trudot . Russell G. Vo: Na{ev G. Allergy 2002. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. 47: 243-248. Cankov N. Asthma and Immunology (AAAAI). Mileva @.

taa se ozna~uva kako medikamentozna alergija.).7 6. AKE inhibitori). mastociti i bazofili IgG. β laktami.7). Definicija Spored revidiranata nomenklatura za alergiskite bolesti od Evropskata akademija za alergologija i klini~ka imunologija (European Academy of Allergology and Clinical Immunology – EEACI) od 2001 god.2. T 88. Etiopatogeneza Imunolo{kite mehanizmi pri medikamentoznata alergija gi vklu~uvaat site ~etiri tipovi imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell (tabela 19).10.0. Slu~aite na preosetlivost na lekovi so klini~ka simptomatologija sli~na na alergiskite reakcii {to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi se narekuvaat nealergiska preosetlivost na lekovi. pojavata na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na lek vo doza tolerirana od drugi lica se ozna~uva kako preosetlivost na lekot (T 88. III i IV) ili da predizvikuva imunolo{ki i neimunolo{ki reakcii (pr. Dokolku vo patogenezata e doka`ana ulogata na IgE protivtelata. Preosetlivost na lekovi MKB . eden ist lek kaj razli~ni lica mo`e da predizvika razli~ni tipovi na imunolo{ka reakcija (pr. 6. komplement i fagocitoza CIK. klini~ka imunologija i alergologija 185 . IgG. Vo nekoi slu~ai na preosetlivost na lekovite se javuva kombinirawe na imunolo{kite mehanizmi od dva tipa (pr. sulfonamidi i dr. Tabela 19. Dokolku vo patogenezata na navedenata pojava se doka`ani imunolo{ki mehanizmi. no vo nivnata patogeneza le`at neimunolo{ki mehanizmi (tabela 20). Isto taka. IgM. preosetlivosta na lekot se ozna~uva kako IgE-posreduvana medikamentozna alergija.Preosetlivost na lekovi 6.1. posreduvani so protivtela ili aktivirani T-li. penicilinot mo`e da predizvika reakcija tip I. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. IgM i komplemen T-li Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok Urtikarija/angioedem Bronhospazam Citopenija Glomerulonefrit Serumska bolest Glomerulonefrit Vaskulit Kontakten dermatit Nealergiskite hipersenzitivni reakcii na lekovi se spored svojata pojava i klini~ki manifestacii sli~ni na alergiskite. Imunolo{ki reakcii spored Coombs i Gell Tip na imunolo{ka reakcija spored Coombs i Gell Tip I Tip II Tip III Tip IV Imunolo{ki mehanizam IgE.

a i tie ne se potpolno evaluirani. Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na medikamentoznata alergija se raznovidni. Patogenetski mehanizmi i lekovi {to predizvikuvaat nealergiski hipersenzitivni reakcii Patogenetski mehanizam Nespecifi~no osloboduvawe na histamin Akumulacija na bradikinin Aktivacija na komplement Indukcija na sinteza na leukotrieni Bronhokonstrikcija Lek Opijati. vankomicin AKE inhibitori Rendgenski kontrasti. kontakt dermatit). Validni dijagnosti~ki metodi ima malku. serumska bolest. hipersenzitiven alveolit. Vo ramkite na EAACI funkcionira European Network of Drug Allergy (ENDA) ~ija zada~a e etablirawe na pragmati~en i standardiziran pristap kon problemot na medikamentoznata alergija vo sekojdnevnata praktika. a test-koncentraciite se slabo valorizirani za 186 Institut za medicina na trudot . odnosno variraat od organ ili sistem-specifi~no zasegawe. in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa i dozno-provokativnite testovi. Se dobivaat podatoci za vidot na simptomite. Za unificirawe na dijagnosti~kiot pristap ENDA ima izgotveno pra{alnik. Dijagnosti~ka vrednost na ko`nite testovi Dijagnosti~kata vrednost na ko`nite testovi ne e potpolno evaluirana.: Alergiskite bolesti vo R. crniot drob (intrahepati~na holestaza. 6.1 Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. klini~kite manifestacii. efekti od prekinot na primenata na lekot). vaskuliti). kako i preporaki za izveduvawe na ko`nite testovi. 6. glomerulonefrit). primena na drugi lekovi (vo vremeto na pojavata na reakcijata. dozno-provokativnite testovi i in vitro alergolo{kite ispituvawa.3. nivnata hronologija (prethodna ekspozicija. Makedonija Tabela 20.2. hepatocelularno o{tetuvawe) i bubrezite (tubulointersticijalen nefrit. prethodnata primena na ist ili sroden lek) i alergolo{kiot background na pacientot (istorija za prethodni medikamentozni ili drugi alergiski reakcii). urtikarija/angioedem. Iskustvata od oddelni centri se razlikuvaat. sindrom na sistemski lupus eritematodes. belodrobni eozinofilii).4.4. kako zasegawe na ko`ata (egzantemi.4. 6. belite drobovi (astma. periodot od poslednata primena doza na lekot do pojavata na simptomi. krvnite kletki (citopenii). do multiorgansko zasegawe (anafilakti~en {ok. rendgenski kontrasti.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO . Dijagnoza Dijagnosti~kiot pristap kon hipersenzitivnite reakcii na lekovite se sostoi od anamnesti~kite podatoci. protamin Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi Lekovi {to sodr`at sulfiti (SO2) 6.

5. nesteroidni antiinflamatorni lekovi. no vo najgolema merka tie ne se potpolno valorizirani i treba vnimatelno da se interpretiraat. so {to nivnata primena e ograni~ena. no trba da se izveduvaat vo uslovi na odredena kadrovska i tehni~ka ekipiranost. Odreduvaweto na nivoto na sulfidopeptidnite leukotrieni vo krvta pri alergiski i nealergiski hipersenzitivni medikamentozni reakcii e s¢ u{te nedovolno evaluiran test so nedovolno poznata senzitivnost i specifi~nost. Prevencija 6. hroni~ni bolesti so dolgotrajna primena na nekolku lekovi i dr. miorelaksansi i tetanusniot toksoid.1. Primarna prevencija Merkite na primarnata prevencija. protamin. paracetamol.). miorelaksansi.4. Prick testovite i intradermalnite testovi se od posebna va`nost vo doka`uvaweto na I i III tip na imunolo{ka reakcija.Preosetlivost na lekovi pove}eto lekovi. lokalnite anestetici. 6. se sostojat od identifikacijata na rizik faktorite za eventualnata pojava na medikamentozna preosetlivost kaj bolniot (prisutnost na drugi alergiski bolesti. 6. nivoto na frakciite od komplementot. izbegnuvaweto na polipragmazijata i dr. 6. bolesti na crniot drob. kako i penicilinot koga ko`nite testovi se negativni. jodni kontrasti. Coombsoviot test i drugi. nepenicilinskite antibiotici. Testot na bazofilna degranulacija vo prisustvo na inkriminiraniot lek pove}e ne se izveduva poradi niskata senzitivnost. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Dozno-provokativni testovi (DPT) Dozno-provokativnite testovi (DPT) imaat najvisoka senzitivnost. hormoni. a nivnata senzitivnost i prediktivna vrednost varira od odli~na (penicilini. enzimi) preku zadovolitelna (vakcini. Patch testovite so soodvetniot lek se primenuvaat za doka`uvawe na docnite alergiski reakcii. kako i testot na odreduvawe na koncentracijata na metilhistamin vo urinata mo`at da se izvedat vo slu~ai na akutni reakcii pri primena na miorelaksansi. no ne i za drugite lekovi. koja{to se primenuva kaj site bolni. kako i od poznavaweto na nesakanite dejstva na ordiniraniot lek/lekovi. Doka`uvawe na specifi~nite IgE antitela (so metodite UniCap.3.5. heterologni serumi. nivoto na cirkulira~ki imunokompleksi. kinoloni i drugi). sulfonamidi. Zgolemuvaweto na koncentracijata na histamin vo krvta vo prisustvo na lekot e vo dobra korelacija so prick testot i nivoto na specifi~en IgE za miorelaksansite. drug-induced sistemski lupus eritematodes i drugi) se odreduvaat nivoto na specifi~niot IgG ili IgM. opijati) do nezadovolitelna ili nejasna (lokalni anestetici. klini~ka imunologija i alergologija 187 . Laboratoriski testovi Vo dijagnostikata na medikamentoznite alergii se primenuvaat i in vitro testovite.4.4. Istiot test. Vo slu~aite na suspektna medikamentozna alergija od tip II i III (citopenija. RAST i drugi) so pozitivnata anamneza govorat za tip I reakcija na penicilin. Ovie testovi se od posebna va`nost vo evaluacija na hipersenzitivnite reakcii na aspirinot i drugite nesteroidni inflamatorni sredstva.

Makedonija 6.5. Referiranata preosetlivost na lekovi.1-0.7. 6.5% od pacientite tretirani so makrolidnite antibiotici i kaj 0. nesakani dejstva na lekovite se javuvaat kaj okolu 25% od licata {to gi primenuvaat. Drugi antibiotici i sulfonamidi Reakciite na preosetlivost na drugite antibiotici vo odnos na penicilinot e mnogu poretka. Ponovite istra`uvawa za anafilakti~nite reakcii na penicilin uka`uvaat deka tie se pri~ina za smrt na okolu 400 lica godi{no vo SAD.5% od pacientite {to se tretirani so tetraciklini.7.1-2% od pacientite tretirani so gentamicin. prevalencijata na penicilinskata alergija iznesuva 2.5%. Spored pove}eto istra`uvawa. Spored istra`uvawata vo SAD. 188 Institut za medicina na trudot .2. Epidemiolo{ki istra`uvawa Mnogubrojni se epidemiolo{kite istra`uvawa za medikamentoznata preosetlivost vo SAD i Zapadna Evropa. a se sostoi od prekin na primenata na lekot/lekovite.1. 6. prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite bolni~ki lekuvani ispitanici iznesuva okolu 5%. dodeka drugi istra`uvawa. naj~esto se manifestira so ko`ni promeni. Vo site ovie slu~ai mo`no e da se vklu~eni razli~ni imunolo{ki i neimunolo{ki mehanizmi. uka`uvaat deka kaj samo okolu 10-20% od licata so istorija za penicilinska alergija. Zadol`itelna merka na sekundarnata profilaksa e registrirawe vo medicinskata dokumentacija na liceto so medikamentozna preosetlivost na soodvetniot lek. kaj okolu 0. Spored istra`uvawata na hospitalizirani bolni vo SAD. Relativno po~esta e preosetlivosta na sulfonamidite koja se javuva kaj 3-6% od pacientite {to gi primenuvaat. Vo pogolem broj slu~ai se raboti za cross-sectional studii i studii izveduvani so pra{alnik kade ispitanicite gi referiraat alergiskite reakcii na lekovite i nivnite klini~ki manifestacii. isto taka vo SAD. 6. kaj 5-10% se raboti za alergiski reakcii. Reakcii na preosetlivost se javuvaat kaj 0. kako i na poznavaweto na lekovite so mo`na vkrstena preosetlivost so inkriminiraniot lek. a mo`e da bide predizvikana od site ~etiri tipovi na imunolo{ki reakcii. taa e potvrdena so in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa. Sekundarna prevencija Sekundarnata prevencija se primenuva kaj licata so registrirana medikamentozna preosetlivost. projavenata reakcija i prezemenata terapija.Kolaborativen centar na SZO . bez alergolo{ka potvrda. Rezultatite na edna studija referiraat deka okolu 10% od op{tata populacija vo SAD ima anamneza za penicilinska alergija.: Alergiskite bolesti vo R.2. dodeka case-control studiite i studiite kade pokraj pra{alnikot se izveduvani i soodvetnite alergolo{ki ispituvawa se poretki. a ko`nite promeni se nivnata naj~esta manifestacija (70-80% od slu~aite).Cvetanov V i sor. e mnogu povisoka i se dvi`i okolu 15% i e po~esta kaj `enite. dodeka spored istra`uvawata vo Francija taa iznesuva 2-3%.7. Penicilin Penicilinot e naj~est predizvikuva~ na alergijata na lekovi.

e izvedeno so pra{alnicite za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na European Network of Drug Allergy (ENDA).8. Mnogu poretko AKE inhibitorite kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat IgE-posreduvana alergiska reakcija (angioedem). koe{to pretstavuva prvo istra`uvawe za medikamentoznata preosetlivost na nivo na celata zemja. zgolemenata osetlivost na leukotrienskite receptori. angioedem. Aspirin i drugi nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) Aspirinot i drugite nesteroidni antiinflamatorni lekovi (NSAI) predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (ko`en isip. namalenata sinteza na prostaglandini. Kaj eden del od licata {to go primale aspirinot. no ne i kaj drugite {to go primenuvaat lekot. Reakciite na preosetlivost na aspirin se ~esto pridru`eni so preosetlivost na drugite NSAI. 6. Rezultati od na{eto istra`uvawe Epidemiolo{koto istra`uvawe za preosetlivosta na lekovi. {to e vo ramkite na podatocite objaveni vo litaraturata (grafik 129). 6. no nivnata pojava i titar ne se vo korelacija so klini~kite manifestacii na reakciite na preosetlivost.4.3-0. bronhospazam) kaj 0. Lokalni anestetici Lokalnite anestetici predizvikuvaat reakcii na preosetlivost (vrtoglavici. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.7. poretko lizinoprilot) predizvikuvaat neproduktivna ka{lica kaj okolu 10% od licata {to gi primenuvaat.Preosetlivost na lekovi 6.1. a mo`ni pri~ini se zgolemenata sinteza na leukotrieni.3. a vo 80% od slu~aite se javuvaat kaj `enite. kaj 10-15% od licata so sinonazalna polipoza i kaj okolu 20% od licata so hroni~na urtikarija. Ne e poznato {to e pri~inata za ovaa pojava kaj odredeni lica. se javuvaat antiaspirinski antitela. Zastapenost na preosetlivosta na lekovi Referiranata prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj site ispitanici (vozrasnite i decata) iznesuva 10. naru{uvawata vo sintezata na trombocitnite medijatori i dr.5. 6.8.7.7. Mehanizmot na ovie reakcii e neimunolo{ki. AKE inhibitori AKE inhibitorite (obi~no enalaprilot. a okolu 6% od niv se fatalni. a obi~no se javuvaat kaj `eni vo srednite godini. kaj okolu 4% od licata so astma. predizvikana od namaleno razgraduvawe na bradikininot koj ima stimulativno dejstvo na receptorite za ka{lica vo di{noto steblo.6. Se raboti za IgE-posreduvani alergiski reakcii so za~estenost kaj 1/4500 op{ti anestezii.5% od op{tata populacija. 6. klini~ka imunologija i alergologija 189 . kaj okolu 1. kolapsi) so nejasen mehanizam kaj 2-3% od licata {to gi primile.4% od licata so alergiski rinit.5%.7. 6. Miorelaksansi Miorelaksansite se naj~esti pri~initeli (70-80%) na alergiski reakcii vo tekot na op{tata anestezija.

9% 12.6% 4. 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 3.8.4% sprema 8.6%. vo Debar 9. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 10. Zastapenost vo oddelni gradovi Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici e najvisoka vo Skopje (17.2% Grafik 131. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici od oddelnite gradovi 190 Institut za medicina na trudot . Makedonija Grafik 129. kako i kaj drugite alergiski bolesti.: Alergiskite bolesti vo R.9%) (grafik 130).9% i vo Peh~evo 4.Kolaborativen centar na SZO .8% 13.7% 9. Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici spored polot 6.5% 8.1%). e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite (12.1% 4. vo Ohrid 4.8%).9% 17. Preosetlivost na lekovi kaj site ispitanici Medikamentoznata preosetlivost kaj site ispitanici.2% (grafik 131). dodeka vo Prilep iznesuva 13.7%.2.4% Grafik 130. a najniska vo Dojran (3.Cvetanov V i sor.

12. Medikamentozna preosetlivost referiraat 12% od ispituvanite adulti od Skopje.3%).3.1.1. 20 15 10 5 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 133. i ne{to povisoka kaj `enite (13. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite i distribucija spored polot Najvisoka prevalencija na medikamentoznata preosetlivost se sretnuva vo vozrasnata grupa od 51 do 60 god (14. odnosno 8. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 11.9%).3.3. 8% od ispituvanite adulti od Ohrid.4% Grafik 132.3%). Zastapenost spored vozrasta 6.7%.8% 13. Zastapenost vo oddelni gradovi Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e najvisoka kaj ispitanicite od Prilep (16.2% 7.7% (Grafik 133).8. a prevalencijata kaj adultnite ispitanici od Debar i Peh~evo iznesuva 15. od 41 do 50 i postari od 60 god iznesuva 10. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8.Preosetlivost na lekovi 6. odnosno 11.1%.8. a najniska kaj ispitanicite od Dojran (4.8%) (grafik 132). klini~ka imunologija i alergologija 191 .4% (grafik 134). Distribucija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite spored vozrasta 6.1. Prevalencijata vo vozrasnite grupi od 31 do 40. Vozrasni Prevalencijata na medikamentoznata preosetlivost kaj vozrasnite ispitanici iznesuva 11.4%) vo odnos na ma`ite (7. a najniska vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (9.2%.7%).5%.

Makedonija 20 15 10 5 0 Sk Do Oh 12% 8% 4.Kolaborativen centar na SZO .30. Za~estenosta na penicilinskata alergija vo referira~kite istra`uvawa vo svetot iznesuva okolu 10%. anesteticite (4. Zastapenost spored oddelni lekovi Kaj ispitanicite so referirana medikamentozna preosetlivost. najvisoka prevalencija e registrirana za preosetlivosta na antibiotici (73.3% 16. Preosetlivost na penicilin (priroden i polusintetski) referiraat 6.9% 15. 192 Institut za medicina na trudot . a sledat nesteroidnite antiinflamatorni lekovi-NSAI (17.5% vo op{tata populacija.3%) (grafik 135).2.1.8.6% od adultite (grafik 136).9% antibiotici NSAI anestetici 4.9%). Za~estenosta na ovoj tip na nealergiska preosetlivost vo istra`uvawata vo svetot iznesuva 0. najvisoka prevalencija ima penicilinskata alergija (6.3%) i drugite lekovi (4.8% od site vozrasni ispitanici. 73.3% 4.8%).4% Pr De Pe Grafik 134.Cvetanov V i sor.4% drugi Grafik 135.: Alergiskite bolesti vo R.5% 8. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj adultite Vo odnos na preosetlivosta na odredeni vidovi lekovi kaj adultite.3% 17. Preosetlivost na aspirin i/ili nekoj drug sroden nesteroiden antiinflamatoren lek referiraat 0.4%). pri {to za pravi alergiski reakcii se raboti vo 10-20% od referiranite slu~ai. Prevalencija na medikamentoznata preosetlivost kaj adultite od oddelnite gradovi 6.3.

400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 9.1. Deca Prevalencijata na preosetlivost na medikamenti kaj decata iznesuva 9.0% + 23.3.9%) (grafik 138).8.8% 0. Prevalencija na preosetlivosta na penicilin i aspirin kaj ispituvanite adulti 6.0% od adultite so medikamentozna preosetlivost. Naj~esti simptomi na preosetlivost na lekovi Spored podatocite od literaturata. klini~ka imunologija i alergologija 193 . odnosno 41.6% Grafik 136.2.Preosetlivost na lekovi 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno Penicilin Aspirin 6. a poretko se sretnuva gu{eweto (18. naj~esta manifestacija na medikamentoznata preosetlivost se ko`nite promeni.7%) vo sporedba so devoj~iwata (8.8% 10.3.0% ko`en osip angioedem gu{ewe 15.7%) i gubeweto svest (15. Vo na{eto istra`uvawe ko`nite promeni (ko`en isip i angioedem.6% 18.6%) se sretnuvaat kaj 64.0% 23. Prevalencija na preosetlivosta na medikamenti kaj decata i distribucija spored polot Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8.8%.6%) (grafik 137).7% 8.7% gubitok na svest Grafik 137. so ne{to povisoka prevalencija kaj mom~iwata (10. Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj adultite 6. 41.3.9% Grafik 138.

10. polusintetskite penicilini (37. 194 Institut za medicina na trudot . odnosno prirodnite penicilini (48.7%) (grafik 141).Kolaborativen centar na SZO . Zastapenost spored oddelni lekovi Naj~esti lekovi ~ija{to primena predizvikala reakcii na preosetlivost kaj decata se antibioticite.9% 1.6% 6. i medikamentoznata preosetlivost kaj decata e po~esta kaj decata od vozrasnata grupa od 0 do 7 god.3.7% 10. (6. Distribucija na preosetlivosta na lekovi kaj ispituvanite deca spored vozrasta 6.: Alergiskite bolesti vo R.6% (grafik 140).4%. 14 12 10 8 6 4 2 0 11. (11. odnosno 3.2. 23.2% od decata so preosetlivost na medikamenti).4%.5% 25 20 15 10 5 0 Sk Do Oh Pr De Pe 1.4% 3. vo Peh~evo ne e registrirana medikamentozna preosetlivost kaj ispituvanite deca. Zastapenost vo oddelni gradovi Najvisoka prevalencija na preosetlivost na lekovi kaj decata e registrirana vo Skopje (23.6% 0% Grafik 140.9%) i sulfonamidskite preparati (13. Ohrid. Preosetlivost na lekovi kaj ispituvanite deca vo oddelnite gradovi 6.2.8.Cvetanov V i sor. a prevalencijata vo Dojran. Referiranata preosetlivost na penicilinskite preparati kaj decata iznesuva 8.8.3.7%.7% <7 >7 Grafik 139. Prilep i Debar iznesuva 1.2. Makedonija Sli~no kako i kaj preosetlivosta na hrana.5%).7%) (grafik 139). 1.1.9%.6%) vo sporedba so vozrasnata grupa od 7 do 15 god.

nesignifikantna e povrzanosta i so drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori.2.3.8. klini~ka imunologija i alergologija 195 . Povrzanost na preosetlivost na lekovi so drugi alergiski manifestacii.Preosetlivost na lekovi 48.9% 13.7% Ko`en osip i/ili angioedem Dijarea Drugo Grafik 142.2.) se poretki (11.7%) (grafik 142). onesvestuvawe i dr.3%). Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentozna preosetlivost kaj decata 6. Isto taka. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite (Grafik 143) e signifikantno po~esta kaj ispitanicite so preosetlivost na hrana.3.8. Preosetlivost na oddelni lekovi kaj decata 6. penicilini sulfo preparati Grafik 141.05).4.7% prirodni penicilini polusint.2% 37. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti e statisti~ki nesignifikantna.3% 11. dodeka drugi reakcii (gu{ewe.3.1% od ispitanicite so preosetlivost na nekoj vid hrana i 4.1% od ispitanicite koi{to ne referiraat takva preosetlivost (p < 0.0% 18. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 80 60 40 20 0 70. Naj~esti simptomi Naj~esti simptomi pri reakciite na medikamentoznata preosetlivost kaj decata se ko`niot osip i angioedemot (70%) i dijareata (18. odnosno medikamentozna preosetlivost referiraat 11.

`ivotot vo urbana sredina.05). Preosetlivost na eden ili pove}e lekovi referiraat 10. Medikamentoznata preosetlivost se sretnuva pet pati po~esto kaj decata so alergiski rinit.05).9. a kaj decata penicilinite i sulfonamidite. 196 Institut za medicina na trudot .Kolaborativen centar na SZO . Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj adultnite ispitanici so i bez preosetlivost na hrana Preosetlivosta na medikamenti kaj decata e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit (p < 0. {to zna~i deka okolu 200 000 lica od R. rodilnata te`ina. pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. 2. Zaklu~oci 1. Naj~esti pri~initeli na medikamentoznata prevalencija kaj adultite se penicilinite i nesteroidnite antiinflamatorni lekovi. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarnata istorija za medikamentozna preosetlivost. 30 25 20 15 10 5 0 so bez 28.: Alergiskite bolesti vo R.5% Al. bol. za al.8% Fam. Makedonija imaat istorija za medikamentozna preosetlivost (so ili bez alergolo{ka potvrda). odnosno familijarnata istorija za alergiski bolesti e negativna (grafik 144). Preosetlivosta na lekovi e povisoka kaj vozrasnite (11.8%) i kaj `enite (12.5% od site ispitanici. ist. vremetraeweto na doeweto i eksponiranosta na pasivno pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0.6% 5.9%). Makedonija 11. Prevalencija na preosetlivosta na lekovi kaj decata so i bez alergiski rinit i familijarna istorija za alergiski bolesti 6. Grafik 144.2%) vo odnos na decata (9. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti.Cvetanov V i sor. odnosno dva i pol pati po~esto kaj decata so familijarna istorija za alergiski bolesti vo odnos na decata kaj koi ne e registriran alergiski rinit.7% 4.1% 12 10 8 6 4 2 0 4.4%) vo odnos na ma`ite (8.1% so bez Grafik 143. rinitis 14.

4% od decata. Bircher A. Drug hypersensitivity questionnaire. Gruchalla R.Preosetlivost na lekovi 3. Bousquet J. Medikamentozna alergiÔ. 6. 10. 6. 34: 170-175. J Allergy Clin Immunol 2000. Sanchez E. Preosetlivosta na aspirinot i srodnite lekovi kaj adultite iznesuva 0. 56 (9): 813-822. 197 11. 477-480. Eur Surg Res 2002. Position paper. A revised nomenclature for allergy. General considerations for skin test procedures in the diagnosis of drug hypersensitivity.10. Univerzitet “Sv. Medikamentozni egzantemi. Demoly P. Johanson SOG. Zna~eweto na preosetlivosta na lekovi pretstavuva seriozen problem kaj nas i vo svetot so ogled na nejzinata za~estenost. Allergy 2003. 6. Drug provocation testing in the diagnosis of drug hypersensitivity reactions: general considerations. Kiril i metodij” Skopje. Adverse drug reactions with an immunological basis: from clinical practice to basis research.Klini~ka dermatologija. Skopje: HIB DRESCO 1998. Allergy 2001. 28 (4): 87-91. The connection between basic research and clinical practice. Ring J. 105: 637-644. SofiÔ: Znanie Eood 2003. Lopez C et al. 14. 2. golemiot broj na lekovi na pazarot i ~estata primena na pove}e lekovi kaj licata so hroni~nite bolesti. Allergy 2002. Problemot e potenciran so s¢ u{te nepoznatata patogeneza na preosetlivost kaj golem broj lekovi i maliot broj standardizirani postapki vo nejzinata dijagnostika. klini~ka imunologija i alergologija . Allergy 2002. 1996.8% od adultite i 8. 12. Literatura 1. Hipersenzitivni kutani reakcii na betalaktamski antibiotici. Hourihane JO’B. 4. Li Wan Po A. 4. Pichler WJ. Clin Exp Allergy 1998. Starova A. Allergy 2002. Vo: V’l~kovaLa{koska M. 297-302.6%. Starova A. Causality assessment of adverse effects. 24: 793-799. Pichler WJ. 8. Understanding drug allergies. Balabanova-Stefanova M. When is re-challenge acceptable? Drug Safety 2001. Penicilinska preosetlivost e naj~est tip na medikamentozna preosetlivost. Kendall MJ. Blanca M et al. Blanca M. a kaj decata so familijarnata istorija za alergiski bolesti i alergiskiot rinit. Romano A et al. Mileva @. Romano A. 5. 57 (72): 41-44. Makedonija i pretstavuvaat osnova za negovoto organizirano i unificirano re{avawe. 57: 45-51. 7. 58 (9): 854-861. referirana od 6. Ko`nite promeni (ko`en isip i/ili angioedem) se naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivost na lekovi i kaj vozrasnite i kaj decata. Deciphering the immune pathomechanism of cutaneous drug reactions. Aberer W. Kropf R. 9. Demoly P. V’l~kova-La{koska M. Brockow K. Bircher A. Canto G. Mayorga C et al. 5. Drug allergy diagnosis work up. Vo: NarÝ~nik na obÈopraktikuvaÈiÔ lekar. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Allergy 1999. Allergy 2002. 57 (72): 37-40. Doktorska disertacija. Brockow K. 57 (72): 34-36. 13. Preosetlivosta na lekovi kaj adultite e signifikantno asocirana so polot i alergijata na hrana. Bousquet J et al. 54: 999-1003. 3. Rezultatite od na{eto istra`uvawe pru`aat globalna slika za ovoj problem vo R. Adverse drug reactions: Mechanisms and assessment. Torres MJ.

Pradal M. Incidence of adverse drug reactions in hospitalized patients. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. Kowalski ML. Salkind AR.Kolaborativen centar na SZO . Postgrad Med 1997. Corey PN. Pomeranz BH. 28: 1505-1511. 61 (1): 15-21. 22. 29. Risteska-Ku~ S i sor. Sundbyberg Sweden. 25. Milkovska S.Cvetanov V i sor. 56: 140-141. Marseni} M. 19. 17. JAMA 1998. Allergy & Asthma Advocate Spring 2000.: Alergiskite bolesti vo R. Lancet 2000. Epidemiology of drug allergy. Differential metabolism of arachidonic acid in nasal polyp epithelial cells cultured from aspirin-sensitive and aspirin-intolerant patients. 26. Curr Opinion Allergy Clin Immunol 2001. Cvetanov V. Clinical assessment of drug-induced disease. Clinical experience with penicillin skin testing in a large inner-city STD clinic. Karaxinska-Bislimovska J i sor. 161: 391-398. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. CDC National Center for Health Statistics. Asthma and Immunology (AAAAI). Vervloet D. 279: 1200-1205. 27. Gruchalla RS. Makedonija. 1992. Demoly P. 198 Institut za medicina na trudot . Makedonija 15. Drug Allergy. 16. Adverse reactions to antibiotics. Makedonija. Vital and Health Statistics Series 1996. 20. Referirana preosetlivost na lekovi vo R. Ghatak AT. 102 (2): 173-176. Archives of Internal Medicine 2001. 101: 97108. Bousquet J. Cuddy PG. Wozniak J et al. 21. 13 (134). Makedonski medicinski pregled 2003. Gleckman RA. Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 270: 2456-2463. Gadde J. 18. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Makedonski medicinski pregled 2003. Am J Resp Crit Care Med 2000. Foxworth JW. Cvetanov V. 56: 144-145. Miller RL. 24. 28. 23. Neugut AL. Journal of the American Medical Association 1993. Pawliczak R. AAAAI Board of Directors. Anaphylaxis in schools and other childcare settings. Is this patient allergic to Penicillin? JAMA 2001. 285 (19). Borrego F. Lazaru J. Shepherd GM. 1: 305-310. American Academy of Allergy. Penicillin allergy.

Etiopatogeneza. terapijata i prevencijata kompleksniot problem na preosetlivost na hrana s¢ u{te ostanuva nedovolno poznat. kako i odredeni supstancii koi{to kaj nekoi lica predizvikuvaat nealergiski reakcii na preosetlivost. L 25.Preosetlivost na hrana 7. glutamatite.) se narekuvaat nealergiska preosetlivost na hrana. Od osobeno zna~ewe. Preosetlivosta na hrana so svojata postojano raste~ka prevalencija poslednive decenii prerasnuva vo seriozen zdravstven problem {irum svetot.1. {kolkite. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2. azorubinot. Slu~aite na preosetlivost na hrana so simptomi sli~ni ili isti kako i kaj alergiskite reakcii na hrana koi{to se predizvikani od neimunolo{ki mehanizmi (direktno osloboduvawe na medijatori. kako {to e nepodnoslivosta na mleko kaj licata so laktazen deficit vo crevata. Alergogenosta na oddelni sostojki od hranata mo`e da se promeni vo procesot na nejzinoto prigotvuvawe. eritrozinot) i drugi. bra{noto. Definicija Spored revidiranata nomenklatura na alergiskite bolesti preosetlivosta na hrana se definira kako pojava na objektivni i reproducibilni simptomi ili znaci inicirani od ekspozicija na nekoj/nekoi vidovi hrana vo doza tolerirana od drugi lica. kikiritkite. sulfitite. dijagnostikata. kako kaj site alergiski bolesti.0. sojata. Reakcii na preosetlivost mo`at da predizvikaat i pove}e supstancii koi{to se upotrebuvaat kako aditivi vo hranata. I pokraj evidentniot napredok vo poznavaweto na patogenetskite mehanizmi. Naj~esti prehranbeni produkti koi{to kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii se: kravjoto mleko. klini~ka imunologija i alergologija 199 . Dokolku taa e predizvikana od imunolo{ki mehanizmi {to mo`at da se doka`at se ozna~uva kako alergija na hrana. tartrazinot. L 23. Nealergiskite reakcii na preosetlivost gi predizvikuvaat prehranbenite produkti {to sodr`at pogolemi koli~ini histamin ili predizvikuvaat negovo osloboduvawe pri nivnata razgradba vo digestivniot trakt (nekoi vidovi riba. jagodite.0 7. T 78. Patogenetskite mehanizmi na alergiskite i nealergiskite reakcii na preosetlivost na hrana se prika`ani na tabelata 21. ju`noto ovo{je i drugi). nealergiski reakcii na preosetlivost mo`at da bidat predizvikani od nekoi enzimski deficiti vo digestivniot trakt.4.2. belkata od jajce. Isto taka. L 27.6. odnosno sredstva za boewe. ribata. konzervansi (benzoatite. Taa se narekuva IgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se doka`e ulogata na IgE. sredstva za podobruvawe na vkusot. e standardiziraweto i unificiraweto na dijagnosti~kata postapka so {to za ovoj problem }e se dobie globalna i objektivna slika. 7. kako tunata i sku{ata. enzimski deficit i dr. Hranata {to sekojdnevno ja konsumirame sodr`i golem broj potencijalni alergeni koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat alergiski reakcii. kako i pri razgraduvaweto na konsumiranata hrana vo digestivniot trakt. Preosetlivost na hrana MKB 10. orevite i drugi. odnosno neIgE-posreduvana alergija na hrana dokolku vo nejzinata patogeneza se vklu~eni drugi imunolo{ki mehanizmi.

Cvetanov V i sor. kako {to se ribata i kikiritkite. se zgolemuva so vozrasta. Isto taka. malapsorptiven sindrom IgG/IgM-posreduvani IgA-posreduvani Kleto~no posreduvani Nealergiski reakcii Osloboduvawe na medijatori Enzimski deficiti (laktaza. urtikarija/angioedem. urtikarija/ angioedem Dijarea. so ogled na toa {to se raboti za bolest po~esta kaj decata otkolku kaj vozrasnite.Kolaborativen centar na SZO . Makedonija Tabela 21. Patogenetski mehanizmi na reakciite na preosetlivost na hrana Alergiski reakcii IgE-posreduvani Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. urtikarija/ angioedem. astma. Kaj 4050% od licata so alergija na hrana postoi visok rizik od razvoj na anafilakti~en {ok pri konsumirawe na hranata na koja {to se senzibilizirani. atopiski dermatit. dijarea Serumska bolest. alergijata na hrana mnogu ~esto (vo 70-80% od slu~aite) e pridru`ena so medikamentozna alergija. kontakten dermatit i dr. Ko`ni manifestacii se: makulopapulozen egzantem. galaktokinaza. Poseben problem pri alergijata na hrana pretstavuva sindromot na vkrstena reaktivnost na alergenite od hranata so drugi alergeni. digestivniot i respiratorniot sistem (okolu 20%) i kardiovaskularniot sistem (10-15%). Klini~ka slika Klini~kite manifestacii na preosetlivost na hrana naj~esto se javuvaat na ko`ata (okolu 50% od site reakcii na preosetlivost na hrana). uridil transferaza) 7. atopiski dermatit. koliti~en ili enterokoliti~en sindrom. a respiratornite simptomi se simptomite na rinit i astmatskite napadi. okolu 50% od licata senzibilizirani na alergenite od jabolkoto istovremeno se alergi~ni i na polenot od brezata.: Alergiskite bolesti vo R.. vaskuliti Glutenska enteropatija Kontakten dermatit Klini~ki manifestacii Anafilakti~en {ok. Najte{ka reakcija na preosetlivost na hrana e `ivotno-zagrozuva~kiot anafilakti~en {ok. dispepsija. gastrointestinalni manifestacii se: dispepti~en. odnosno “decata ja nadrasnuvaat svojata alergija”. Od osobeno zna~ewe e tekot na bolesta.3. 200 Institut za medicina na trudot . kako {to se kravjoto mleko i belkata od jajce. Tolerancijata kon odredeni prehranbeni produkti. Od nepoznati pri~ini toa ne se slu~uva so drugi prehranbeni produkti. Taka na primer. Vo na{ata stru~na literatura e opi{an slu~aj na anafilakti~na reakcija na susam.

a vo nekoi slu~ai uspe{na e profilaksata so oralna primena na dinatrium Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Pozitivnite in vivo testovi na odredenite alergeni od hranata i/ili naodot na alergenspecifi~nite IgE ili IgG vo otsustvo na simptomi ne govori vo prilog na alergija na hrana bidej}i tie mo`at da se sretnat i kaj zdravi lica.) do krajot od prvata godina na `ivotot i dr.1. Isto taka.4. 7.4. Testovi so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata Testovite so postepeno isklu~uvawe i voveduvawe na odredeni prehranbeni produkti vo ishranata se va`en element vo dijagnosti~kata postapka. izbegnuvawe na potentnite nutritivni alergeni (riba.4.4.5. periodot od konsumacijata do pojavata na simptomi.4. 7. efekti od prekinot na konsumacija na toj vid hrana).4. Sekundarnata prevencija se sostoi od primenata na prepora~anata dieta (ekspoziciona profilaksa). potrebno e tie da se izveduvaat zadol`itelno vo hospitalni uslovi. nivnata hronologija (prethodna konsumacija na odredeniot prehranben produkt. Osnovna terapiska merka pri alergijata na hrana e identificiraweto i eliminiraweto na inkriminiraniot vid/vidovi hrana i primena na soodvetna dieta (dieta bez kravjo mleko. familijarnata istorija za alergija na hrana i drugi alergiski bolesti i dr. li~nata istorija na pacientot za drugite alergiski bolesti. Prevencija Merkite na primarna prevencija vo doene~kata vozrast se sostojat od ishrana so maj~ino mleko. klini~kata relevantnost na pozitivnite testovi i kaj simptomatskite lica vo otsustvo na provokativen test e diskutabilna. a se sostojat od podatoci za vidot na simptomite. IgG. eliminacionite i provokacionite testovi na inkriminiraniot vid/vidovi na hrana i in vivo i in vitro alergolo{kite ispituvawa. klini~ka imunologija i alergologija 201 . cirkulira~kite imunokompleksi. 7.3. Dijagnoza Dijagnosti~kata postapka vo evaluacijata na reakciite na preosetlivost na hrana se sostoi od anamnesti~kite podatoci. frakciite na komplementot i dr.Preosetlivost na hrana 7. dieta bez gluten i dr. In vivo alergolo{ki ispituvawa In vivo alergolo{kite ispituvawa se sostojat od kutani i intradermalni testovi na odredeni alergeni od hranata. 7. Laboratoriski ispituvawa Se pravat in vitro ispituvawata za odreduvawe na specifi~niot IgE. 7. Zlaten standard vo dijagnostikata na alergija na hrana ima dvojno slepiot placebokontroliran provokativen test (double-blind placebo-controlled food challenge test – DBPCFC).). Anamnesti~ki podatoci Anamnesti~kite podatoci se od golema va`nost vo dijagnosti~kata postapka. belka od jajce i dr.2. So ogled na mo`nosta od razvoj na anafilakti~en {ok kaj ovie testovi.

Najte{kite alergiski reakcii obi~no se predizvikani od alergijata na kikiritki i srodni plodovi (orevi. osobeno vo SAD i zemjite od zapadna Evropa.6. alergija na hrana imaat pove}e od 5% od decata i okolu 2% od vozrasnite. po pat na genetska modifikacija.4% kaj ma`ite). Kako novi mo`nosti na prevencija na alergijata na hrana se nametnuvaat primenata na anti-IgE terapijata i imunoterapijata so polen od breza (so ogled na ~estata vkrstena reaktivnost so nutritivnite alergeni). taa intenzivno epidemiolo{ki se istra`uva.Kolaborativen centar na SZO . sojata i kravjoto mleko. anafilaksa i dr. ribata i sojata) se odgovorni za okolu 90% od site slu~ai na alergija na hrana. a {est vidovi prehranbeni produkti (belkata od jajce. Prevalencijata na alergijata na hrana kaj op{tata populacija vo Berlin iznesuva 3. osobeno izrazena kaj predu~ili{nite i u~ili{nite deca. a na neIgE-posreduvanata alergija na hrana 1.6% kaj `enite i 39.).: Alergiskite bolesti vo R. vospituva~i i nastavnici. Brojot na smrtni slu~ai predizvikani od anafilakti~na reakcija na nekoj vid hrana vo evropskata populacija iznesuva okolu 200 godi{no. prete`no deca. kaj u~ili{nite deca 6-8%. Alergijata na hrana vo SAD predizvikuva okolu 30 000 anafilakti~ni epizodi so okolu 150 smrtni slu~ai godi{no. Spored istra`uvawata vo SAD.5% i vo site vozrasni grupi e po~esta kaj `enskiot pol.1%. [est do sedum milioni Amerikanci. bronhospazam. Prevalencijata na alergijata na hrana vo SAD vo poslednive 5 godini e zgolemena za okolu 55%. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija i skandinavskite zemji. 7. belkata od jajce i ribata.Cvetanov V i sor. le{nici i dr. odnosno 13%. Prevalencijata na alergijata na hrana vo op{tata populacija vo Francija iznesuva okolu 3. So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana. Va`na uloga vo prevencijata na alergijata na hrana dobiva i proizvodstvoto na hipoalergizira~ka hrana. Naj~esti predizvikuva~i na alergijata na hrana kaj vozrasnite se ribata. odnosno hranata koja{to ne gi sodr`i poznatite alergogeni proteini. Akutnite alergiski reakcii na hrana se lekuvaat spored principite na lekuvawe na projaveniot vid reakcija (urtikarija.5% i e povisoka kaj decata. pri {to prevalencijata na IgE-posreduvanata alergija na hrana iznesuva 2. Epidemiolo{ki istra`uvawa na preosetlivosta na hrana So ogled na raste~kata prevalencija na alergijata na hrana i javno-zdravstvenoto zna~ewe {to go dobiva. kravjoto mleko. belkata od jajce. a kaj decata kravjoto mleko.5%.6% (60. Alergijata na hrana e pri~ina za 33% od slu~aite na anafilaksa vo SAD. kikiritkite. prevalencijata na alergijata na hrana kaj decata do 3 godini iznesuva okolu 8%. kikiritkite. Mislewata za efikasnosta na oralnata specifi~na imunoterapija (desenzibilizacija) vo prevencijata na alergijata na hrana se kontroverzni. vo SAD i Kanada postojat pove}e zdru`enija za pomo{ na licata {to stradaat od ovaa bolest. dodeka alergijata na ubod od insekti i medikamenti se odgovorni za 14%. bra{noto. prete`no deca. Makedonija kromoglikat. stradaat od alergija na hrana.) od koja{to stradaat okolu 3 milioni Amerikanci. 202 Institut za medicina na trudot . a kaj adultite okolu 2. nivnite roditeli.

7. 7. dodeka kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 3. 1200 1000 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 4. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici spored polot Na{ite rezultati se komplementarni so podatocite od literaturata za povisoka prevalencija na preosetlivosta na hrana kaj `enskiot pol vo site vozrasni grupi. Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na preosetlivost na hrana e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (8.1.1%) vo sporedba so prevalencijata kaj ma`ite (2. Preosetlivost na hrana kaj site ispitanici Preosetlivosta na hrana kaj site ispitanici ima dvojno povisoka prevalencija kaj `enite (5. Podatocite se dobivani so pra{alnici za vozrasni i deca sostaveni spored preporakite na EAACI. klini~ka imunologija i alergologija 203 .2% 2. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid.8% 4. 95.Preosetlivost na hrana 7.9%).3% 5.3%) (grafik 146). Preosetlivost na hrana referiraat 4.1% Grafik 146.2% od site ispitanici (grafik 145).2% Grafik 145.1% (grafik 147). pokraj drugite alergiski bolesti istra`uvana e i alergijata na hrana. Rezultati od na{eto istra`uvawe Vo ramkite na Proektot.7.

5 2. Makedonija 10 8 6 4 2 0 Sk 3.0% 3. 5 4 3 2 1 0 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 2.2 3.7% 2.Cvetanov V i sor. 800 600 400 200 0 vkupno ma{ki `enski 3. a najniska kaj licata postari od 60 god. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite spored vozrasta 204 Institut za medicina na trudot .3%.2.3 0 Do Oh Pr De Pe Grafik 147. Preosetlivost na hrana kaj adultite e referirana dva i pol pati po~esto kaj `enite (4.1 8. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj adultite Preosetlivosta na hrana kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa od 21 do 30 god (4%).3% 1. (1.8) (grafik 148).7%) (grafik 149). Distribucija na preosetlivost na hrana kaj site ispitanici vo oddelnite gradovi 7.3%) vo odnos na ma`ite (1.8% 4.0% 1.3% Grafik 148.9 5.Kolaborativen centar na SZO .7% 4.7. Vozrasni Prevalencijata na preosetlivosta na hrana kaj adultite e poniska vo odnos na decata i iznesuva 3.3% Grafik 149.: Alergiskite bolesti vo R.

vo odnos na decat na vozrast od 7 do 14 god (4.3. voop{to ne e referirana od ispitanicite od Ohrid.8% 1.4% 9. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj adultite od oddelnite gradovi 7. Deca Kaj detskata populacija prevalencijata na preosetlivost na hrana iznesuva 5%.Preosetlivost na hrana Preosetlivosta na hrana kaj adultite ima najvisoka prevalencija kaj ispitanicite od Prilep (7. Distribucija na preosetlivost na hrana kaj decata spored vozrasta Makedonsko zdru`enie za bazi~na.8% Grafik 151. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 0.1% 6. 7.0% 3. klini~ka imunologija i alergologija 205 .0% Grafik 152. 10 8 6 4 2 0 <7 >7 4.6% 8 6 4 2 0 Sk 0. 400 300 200 100 0 vkupno ma{ki `enski 5.5% 6.8%) vo sporedba so mom~iwata (3. dva pati e povisoka kaj devoj~iwata (6. Preosetlivost na hrana kaj detskata populacija Preosetlivosta na hrana e dvojno povisoka kaj decata so vozrast do 7 god (9%).7.2% 5.5% (grafik 150).4%) (grafik 152).1%) (grafik 151).9% 0% Do Oh Pr De Pe Grafik 150.6%).

odnosno 56. Adulti so preosetlivost na hrana i adulti so preosetlivost na hrana i referirana preosetlivost na lekovi 206 Institut za medicina na trudot .8% od decata so referirana preosetlivost na hrana. Prevalencija na preosetlivost na hrana kaj decata od oddelnite gradovi 7.5% 10.05) (grafik 155).7% 1. a kaj ispitanicite od Skopje iznesuva 5.4% 5. Kutani manifestacii na preosetlivost na hrana kaj vozrasnite i decata Preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite se javuva signifikantno po~esto kaj licata so referirana medikamentozna preosetlivost.3% Preoset. 56. ne e referirana kaj ispitanicite od Ohrid.5%).7% (grafik 153).3% od vozrasnite ispitanici koi{to referiraat preosetlivost na hrana referiraat i preosetlivost na nekoj lek (p < 0. 15 10 5 0% 11. preoset.3% 2. 5% 5 4 3 2 1 0 vozrasni deca 3. odnosno se dvi`at vo ramkite na podatocite izneseni vo literaturata (okolu 50%) (grafik 154).9% 1.Cvetanov V i sor.7% 0 Sk Do Oh Pr De Pe Grafik 153.Kolaborativen centar na SZO . Naj~esti klini~ki manifestacii Naj~esti klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana se ko`nite promeni koi{to se javuvaat kaj 46.2% 2.7.: Alergiskite bolesti vo R.5% Grafik 154. Grafik 155.4. hr. 120 100 80 60 40 20 0 Vkupno preoset.2% od vozrasnite i kaj 58. Makedonija Prevalencijata na hrana kaj decata e najvisoka kaj ispitanicite od Dojran (11. hrana so medik.

kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. Preosetlivosta na hrana e najvisoka vo vozrasnata grupa od 0 do 7 god. atopiski status. prevalencijata na preosetlivost na hrana e povisoka kaj `enite vo odnos na ma`ite. mesto na `iveewe. a kaj decata vo Dojran. a najniska kaj licata postari od 60 godini. ist Negat. eksponiranost na pasivno pu{ewe. 7. kako i so drugite ispituvani varijabli (familijarna anamneza za alergiski bolesti. Preosetlivost na hrana kaj vozrasnite e najvisoka vo Prilep. fam. 4. 3. odnosno taa e referirana od 20% od decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti i samo kaj 3. Kaj decata so preosetlivost na hrana (grafik 156) taa se javuva signifikantno po~esto kaj onie so familijarna istorija za alergiski bolesti. Preosetlivosta na hrana e po~esta kaj decata (5%) vo sporedba so vozrasnite (3. Deca so preosetlivost na hrana i pozitivna i negativna familijarna istorija za alergiski bolesti Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj decata so drugite alergiski bolesti. dodeka preosetlivosta na hrana e signifikantno po~esta kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. 25 20 15 10 5 0 Pozit. Prevalencijata na preosetlivost na hrana vo op{tata populacija iznesuva 4. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Preosetlivosta na hrana kaj adultite e signifikantno po~esta kaj licata so preosetlivost na nekoj lek ili lekovi. rodilna te`ina.1% 20.0% Grafik 156. mesto na `iveewe.05). prestoj vo jasli ili gradinka) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0. ist. prisustvo na bra}a/sestri vo semejstvoto. pu{ewe na majkata vo tekot na bremenosta.8.Preosetlivost na hrana Povrzanosta na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite ispitanici so drugite alergiski bolesti. Zaklu~oci 1. Ko`nite manifestacii se naj~estite klini~ki manifestacii na preosetlivosta na hrana kaj vozrasnite i decata. 5. 3.001). odnosno najverojatno okolu 80 000 lica vo R. Makedonija stradaat od preosetlivost na nekoj vid/vidovi hrana.1% od decata so negativna familiarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. Kako i kaj drugite alergiski bolesti. doewe i traewe na doeweto. a se javuvaat kaj okolu 50% od licata so referirana preosetlivost na hrana. klini~ka imunologija i alergologija 207 . pu{ewe) e statisti~ki nesignifikantna (p > 0.2%.3%). fam. 2.05).

Ghatak AT.. Sicherer SH.windhamsd.: Population study of food allergy in France. Cvetanov V. 10. 108. 18. New perspectives in treating food allergy.. Clinical manifestations of adverse food reactions. Mills ENC. J Allergy Clin Immunol 2003. American Academy of Allergy. Vieths S. Lancet. Niestijl Jansen JJ.9. 343. Charkin S et al. 4.htm. et al. Huijbers GH. Nar√~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. 58(2): 114-120. 133-140. Available from: http://www. 8.. Future therapeutic options in food allergy. 1994. et al. Prevalence of peanut and tree nut allergy in the US determined by a random digit dial telephone survey. Zagora: Znanie EOOD 1999. Archives of Internal Medicine 2001. Food allergy: an overview. 9. Bousquet J et al.. ur. Young E. Allergy 2003. 208 . 21. 53: 84-88. 17. Literatura 1. Food allergy. 61 (1): 15-21. Vo: Na{ev G. Prevalence and severity of food allergy – need to control. 145-150. Miller RL.org/allergy. 19. Food Allergy Guideline. Baumgartner S. Schäfer T. Madsen C. Taylor SL. Makedonija Rezultatite od na{eto istra`uvawe se prvi~nite podatoci za preosetlivost na hrana na nivo na celata zemja i pretstavuvaat osnova za narednite istra`uvawa koi so podetalen pristap }e go evaluiraat ovoj alergiski entitet kaj nas. J Allergy Clin Immunol. Kanny G. Karaxinska-Bislimovska J. A revised nomenclature for allergy. Pediatr Allergy Immunol 1995.lekuvawe. 58 (12): 12171221. 20.. Kagan RS. 5. 56 (9): 813-824. Hranitelna alergi®. 111: 223-226. 111: 540-547. Host A. Adverse reactions to foods: Epidemiology and risk factors. Anklam E. Johanson SGO. Asthma and Immunology (AAAAI). 59: 1262-1267. Allergies. Institut za medicina na trudot . 103: 559-562. Sampson HA. Böhler E. Petruckevitch A. 2001. Munoz-Furlong A. 1127-1130. Allergy testing in children: why. Neugut AL. Burks AW et al. when and how? Allergy 2003. 4: 12-15.Kolaborativen centar na SZO 11. Allergy 1998. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis and Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Sampson HA. 132-136. 481-483. J Allergy Clin Immunol 1999. 6. who. 56: 1172-1179. Staevska M. EAACI Newsletter 2004.: Prevalence of food allergy and intolerance in the adult Dutch population. Hourihane JO’B. Koch P. Rodriquez J. Host A. 93. Hourihane JO’B. Information provision for allergic consumers – where are we going with food allergy labelling? Allergy 2004. The UCB Institute of Allergy. 23.. 58(7): 559-569. Valovirta E. 7. Et al.: Alergiskite bolesti vo R. Anaphylaxis in the United States: An investigation into its epidemiology. J Allergy Clin Immunol. Frewer L. 6 (8): 20-28. Crespo JF. 6 (8): 29-37. Mileva @. E`ova N. 16. Allergy 2001. Skopje: MEDIS-informatika 1998. Stoneham MD. Mileva @. Trandafilovski P. Allergy 2001. Eigenmann PA. Crevel RWR. 13. Food allergy in adulthood. 40-45. c/o UCB Center 1999. 3. 15. Kardinaal AFM. Alergiski bolesti . Ruhdorfer S et al. 22. Pediatr Allergy Immunol 1995. Andrae S. Allergy 2003.: A population study of food intolerance. 446-456. 14. St. Epidemiology of food allergy/food intolerance in adults: associations with other manifestations of atopy. 2. Mileva @. 7. Moneret-Vautrin DA. Flabbee J. 12. Balabanova M. 1994. Environ Health Perspect 2003.Cvetanov V i sor. SÝvremenno le~enie na alergi~nite bolesti.

Prevalence of adverse reactions to food in Germany – a population study. Basel: Karger. Worm M et al. Allergy 2004. Baxakova G: Anafilakti~na reakcija na hrana . Monogr Allergy. Highlights in food allergy. klini~ka imunologija i alergologija 209 .Preosetlivost na hrana 24. 26. (59): 338-345. 50: 96-99. Zuberbier T. Makedonski medicinski pregled 1996. Wütrich B.prikaz na slu~aj. 25. 1996: 1-254. Edenharter G. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.

210 .

Alergija od insekti

8.0. Alergija od insekti MKB 10; T 63.4 X 23
8.1. Definicija i klasifikacija
Alergiskite reakcii predizvikani od insekti se klasificiraat vo dva suptipa: reakcii predizvikani od ubod ili kasnuvawe od insekti i reakcii predizvikani od inhalacija na partikli od insektite vo vozduhot. Alergiskite reakcii predizvikani od ubodot od insektite od rodot Hymenoptera, odnosno Cipokrilci (stinging insect allergy) se naj~estite i najte{kite alergiski reakcii predizvikani od insekti, pa natamo{niot tekst se odnesuva na niv. Alergiski reakcii mo`at da se javat kaj senzibiliziranite lica na salivarnite proteini od insektite {to kasnuvaat (biting insect allergy), kako komarcite, kowskite i drugite muvi, pajacite i dr., no tie se poretki i poblagi po svojot klini~ki tek (ograni~eni samo na ko`ni manifestacii), a se javuvaat obi~no kaj decata. Respiratorni alergiski reakcii se javuvaat kaj licata senzibilizirani na inhalativnite partikli od nekoi insekti vo vozduhot (inhalant insect allergy). Od procenetite 12 milioni lica so astma vo SAD, okolu 40% se alergi~ni na aeroalergenite od lebarkata. Toj procent, spored rezultatite od na{eto istra`uvawe, kaj nas e ponizok i iznesuva 10% od pacientite so alergiska astma.

8.2. Insekti od redot Hymenoptera i alergeni od nivniot venom
Redot Hymenoptera e najgolemiot red insekti i se sostoi od nad 100 000 vidovi. Od alergolo{ki aspekt se zna~ajni desetina vidovi, a za na{ata zemja toa se vidovite: medonosna p~ela (Apis mellifera), obi~na osa (Vespula spp.), “kni`na” osa (Polites spp.) i str{en (Vespa spp.) (slika 17).

A.

B.

V.

Slika 17. A. Medonosna p~ela (Apis mellifera), B. obi~na osa (Vespula spp.) i V. str{en (Vespa spp.)

Medonosnite p~eli se dolgi okolu 1,5 sm, po boja se svetlokafeavi so umereno zabele`livi abdominalni prugi. Obi~nite osi imaat sli~ni dimenzii kako medonosnite p~eli, a se odlikuvaat so karakteristi~nite `olti i crni prugi na abdomenot. Kaj nas se sretnuva i i t.n. kni`na osa (Polistes spp.) koja{to e sli~na na obi~nata osa, no so pomali dimenzii. Str{enot e sli~en na osata po izgledot, no e pogolem od nea (2,5-3 sm). Ubodite od navedenite insekti naj~esto se slu~uvaat vo leto i rana esen, obi~no vo blizinata na nivnite gnezda. Insektite gi privlekuvaat intenzivni boi (obleka i obuvki) i mirisi (hrana, pijaloci, parfemi, lakovi za kosa, losioni za son~awe i dr.), nagli dvi`ewa itn. Osite i str{enite
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

211

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

mo`at da go povle~at osiloto posle ubodot, odnosno mo`ni se povtorlivi ubodi, dodeka p~elata go gubi osiloto posle ubodot i uginuva. Pri ubodot od ovie insekti doa|a do inokulacija na nivniot venom vo ko`ata na `rtvata. Venomot se sostoi od nekolku vazoaktivni supstancii, od koi nekoi se prili~no potentni alergeni, koi kaj senzibiliziranite lica mo`at da predizvikaat blagi do `ivotno-zagrozuva~ki alergiski reakcii. Venomite na ovie insekti i alergenite {to gi sodr`at se definirani vo docnite sedumdesetti godini od minatiot vek. Venomot od p~elata i osata razli~en, odnosno sodr`i razli~ni majorni alergeni. Dvata venoma sodr`at hijaluronidaza; venomot od p~elata sodr`i melitin i fosfolipaza A2, dodeka majorniot antigen na venomot od osata e antigenot 5 (slika 18). So ogled na razli~niot antigenski sostav vkrstenite alergiski reakcii se retki, ne{to po~esti kaj osata i str{enot. Sli~no kako kaj lekovite, pri ubod od ovie insekti licata se odedna{ eksponirani na nekolku mikrogrami od majorniot alergen, koli~ina {to odgovara na godi{nata doza od vdi{en polenski alergen. Toa e verojatno pri~inata {to kaj licata senzibilizirani na alergenite od venomot na Hymenoptera Slika 18. Tercierna struktura na insektite, prevalencijata na atopijata e na antigenot 5 od venomot na osata nivo na op{tata populacija.

8.3. Klini~ka slika
Normalnata reakcija posle ubodot od ovie insekti se manifestira so lokalna bolka, crvenilo i otok so pre~nik do 1 cm. {to se gubi za 24-48 ~asa. Kaj senzibiliziranite lica pri povtoren ubod mo`at da se javat lokalni ili generalizirani alergiski reakcii, koi vo pove}e od 90% od slu~aite se IgE-posreduvani.

8.3.1. Lokalni alergiski reakcii
Lokalnite alergiski reakcii se manifestiraat so otok i crvenilo na mestoto na ubodot so pre~nik pogolem od 10 sm, {to se razvivaat za 24 do 48 ~asovi, a se povlekuvaat za dva do sedum denovi (slika 19). Lokalnite alergiski reakcii se naj~esto docni IgE-posreduvani reakcii.

Slika 19. Lokalni alergiski reakcii posle ubod od osa

212

Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

8.3.2. Sistemski alergiski reakcii
Sistemskite alergiski reakcii spored svojata te`ina se klasificiraat na pove}e na~ini. Spored Müller, se razlikuvaat 4 stadiumi na sistemskite reakcii: I - jaka lokalna reakcija na mestoto na ubodot; II - jaka lokalna reakcija pridru`ena so generalizirana ko`na reakcija; III - navedenite ko`ni promeni pridru`eni so sistemska organska reakcija (lariengealen edem, astmatski napad i/ili abdominalna bolka); IV - {ok so naru{uvawe na svesta.

8.3.3. Tek i prognoza
Kaj licata so sistemska alergiska reakcija, rizikot za pojava na ista takva ili pote{ka reakcija pri povtoren ubod od istiot vid insekt iznesuva okolu 60%. Kaj eden del od licata so istorija za sistemska alergiska reakcija (20 do 80% spored razli~ni istra`uvawa) pri povtoren ubod ne doa|a do razvoj na sistemska reakcija, odnosno mo`ni se i spontani podobruvawa. Ne postoi na~in da se predvidi eventualnata idna reakcija, a faktori od koi taa zavisi se: periodot od posledniot ubod (podolg period go namaluva rizikot od druga sistemska reakcija), dozata od inokuliraniot venom, mestoto na ubodot, zdravstvenata sostojba na liceto i dr.

8.4. Dijagnoza
Dijagnozata na alergiskite reakcii posle ubod od insekti se postavuva vrz osnova na anamnesti~kite podatoci i naodot na specifi~niot IgE, odreden so in vivo i/ili in vitro metodi. Ko`nite prick testovi se posenzitivni vo odnos na in vitro tehnikite za odreduvawe na specifi~en IgE. Naodot na specifi~en IgE vo otsustvo na anamnesti~ki podatoci za alergiska reakcija posle ubod od insekt e bez pogolemo zna~ewe bidej}i pozitivniot test se sretnuva i kaj licata {to ne razvile alergiska reakcija posle ubodot. Te`inata na alergiskata reakcija posle ubod od insekt ne e vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.5. Prevencija
Prevencijata na site alergiski reakcii posle ubod od insekti vklu~uva pove}e ednostavni i korisni soveti i preporaki za namaluvawe na rizikot od mo`en sleden ubod (ekspoziciona profilaksa), kako {to se odbegnuvawe na : - nagli dvi`ewa koga insektite se vo blizina; - parfemi, silno mirizlivi sapuni i lakovi za kosa; - {iroka, intenzivno oboena i {arena obleka i obuvki; - jadewe na otvoren prostor i vo blizina na padnato prezreano ovo{je; - prestoj vo priroda, osobeno vo letniot period, vo blizina na p~elini ku}i~ki i osini gnezda; - son~awe so koristewe kremi ili losioni za son~awe koi{to gi privlekuvaat insektite; - proverka na voziloto pred vozewe za prisustvo na p~eli ili osi i vozewe so zatvoreni prozorci; - otstranuvawe na gnezdata od osite okolu ku}ite, dokolku gi ima. Prevencijata na eventualnite idni sistemski reakcii kaj licata so te{ka sistemska reakcija i nekoi lica so umerena sistemska reakcija posle ubod od
Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

213

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija

insekt se sostoi vo primena na specifi~na imunoterapija ili nosewe na set za samopomo{ kaj licata kaj koi od odredeni pri~ini ne e primeneta specifi~nata imunoterapija. Setot za samopomo{ se sostoi od adrenalin vo posebna brizgalka koja go injektira lekot intramuskulno ili supkutano so pritisok na kop~eto, ampula so antihistaminik, tampon natopen vo alkohol i gumeno crevo {to se stava nad mestoto na ubodot.

8.6. Lekuvawe
Terapijata kaj lokalnite alergiski reakcii se sostoi od primena na oralni antihistaminici i lokalni oblozi. Kaj licata so lokalna alergiska reakcija rizikot za ista takva reakcija pri povtoren ubod okolu 60%, dodeka rizikot od razvoj na sistemska reakcija se procenuva na okolu 5%. Vo terapijata na blagite sistemski reakcii se primenuvaat antihistaminici oralno ili intramuskulno. Umerenite reakcii se tretiraat so antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno i inhalatorni β2 agonisti pri astmatski napad, odnosno inhalirawe na adrenalin pri laringealen edem. Pri silnite/ serioznite sistemski reakcii, neophodna e primena na adrenalin intramuskulno, antihistaminici i kortikosteroidi intramuskulno ili intravenski, a vo nekoi slu~ai se potrebni i plazma ekspanderi i oksigenoterapija.

8.7. Specifi~na imunoterapija (SIT)
Hiposenzibilizacijata ili alergiskata vakcinacija e indicirana kaj licata so sistemska reakcija od 3. i 4. stadium spored Müller so pozitivni in vivo i/ili in vitro testovi na specifi~nite venom-alergeni. Se izveduva so aplicirawe na raste~ki koncentracii na soodvetniot venom spored odreden protokol (brzi ili hospitalni i konvencionalni ili ambulantni protokoli). So specifi~nata imunoterapija kaj senzibiliziranoto lice se konvertira proalergiskiot T-po 2 imun odgovor vo T-po 1 imun odgovor so s¢ u{te nedovolno poznati mehanizmi. Efikasnosta na specifi~nata imunoterapija iznesuva 95-98%. Kaj okolu 10% od licata kaj koi se sproveduva specifi~nata imunoterapija se javuvaat nesakani sistemski reakcii. Klini~koto podobruvawe pri specifi~nata imunoterapija, vo smisla na protekcija pri slednite ubodi, se javuva mnogu pobrgu vo odnos na serolo{koto podobruvawe. Ko`nite prick testovi se negativiziraat za 5 godini kaj okolu 20% od pacientite na specifi~na imunoterapija, a za 7-10 godini kaj 50-60% od niv. Vo prilozite 10 i 11 se prika`ani protokolite za brza i konvencionalna hiposenzibilizacija na Döring i sor. spored koi se izvedeni hiposenzibilizacii kaj okolu 600 lica so preosetlivost na ubod od p~ela, osa ili str{en.

8.8. Epidemiolo{ki istra`uvawa za alergijata na ubod od insekti
Vo literaturata ne se sretnuvaat mnogu podatoci za epidemiologijata na insektnata alergija. Mnogu po~esti se studiite za protokolite i efektite od specifi~nata imunoterapija kaj licata so insektna alergija. Prevalencijata na alergiskite reakcii na ubod od insekti vo SAD iznesuva 0,5-5% od op{tata populacija, odnosno okolu dva milioni lica se alergi~ni na ubod od insekti. Okolu 500 000 hospitalizacii 214
Institut za medicina na trudot - Kolaborativen centar na SZO

Alergija od insekti

godi{no vo SAD se dol`at na sistemski alergiski reakcii na ubod od insekti, a brojot na smrtni slu~ai iznesuva 40-150 godi{no. Prevalencijata na sistemskite alergiski reakcii vo SAD iznesuva 1-2% vo op{tata populacija, odnosno okolu 3% za vozrasnite i okolu 1% za decata. Alergiskite reakcii posle ubod od insekti kaj decata se poblagi, odnosno obi~no se ograni~eni na lokalni ili sistemski ko`ni manifestacii. Brojot na smrtni slu~ai od alergiski reakcii posle ubod od insekti vo Velika Britanija iznesuva ~etiri godi{no, no se smeta deka toj e mnogu pogolem so ogled na toa {to pri pogolem broj od ovie slu~ai kako pri~ina za smrtta se naveduva kardiorespiratornata insuficiencija. Spored nekoi avtori ne postoi signifikantna asociranost na sistemskite reakcii so familijarnata istorija za sistemski alergiski reakcii posle ubod od insekt. Isto taka, sistemskite alergiski reakcii ne se vo korelacija so nivoto na specifi~niot IgE vo serumot.

8.9. Rezultati od na{eto istra`uvawe
Vo ramkite na Proektot istra`uvana e i preosetlivosta na ubod od insekti, a podatocite od ispitanicite se dobieni so pra{alnik. Prevalencijata na alergijata od insekti od rodot Hymenoptera vo na{eto istra`uvawe kaj site ispitanici iznesuva 3,1%. Toa zna~i deka verojatno okolu 60 000 lica od R. Makedonija se alergi~ni na ubod od insekti, {to e komplementarno so podatocite od literaturata (grafik 157).
96,9%

3,1%

Grafik 157. Prevalencija na alergijata od insekti kaj site ispitanici

8.9.1. Vozrasni
Prevalencijata na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti iznesuva 2,5%. Taa e tri i pol pati po~esta kaj `enite (3,8%) vo odnos na ma`ite (1,1%) (grafik 158).
4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Vk. adulti ma`i `eni
1.1% 2,5% 3.8%

Grafik 158. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj ispituvanite adulti Makedonsko zdru`enie za bazi~na, klini~ka imunologija i alergologija

215

Cvetanov V i sor.6% 2. odnosno 2.1% kaj mom~iwata (grafik 161).3%.7% 21-30 31-40 41-50 51-60 > 60 Grafik 159.: Alergiskite bolesti vo R. a kaj ispitanicite vo Ohrid i Prilep ne e registriran nitu eden slu~aj na alergijata od insekti.Kolaborativen centar na SZO .8%. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite od oddelnite gradovi 8. dodeka vo postarite vozrasni grupi (51-60 i > 60) prevalencijata e poniska i iznesuva 2.5 1 0.4% kaj devoj~iwata i 3. Distribucija na alergijata od insekti kaj adultite spored vozrasta 8. 10 8 6 4 2 0 Sk 2.9. Zastapenost vo oddelni gradovi Prevalencijata na insektnata alergija kaj adultite e najvisoka vo Dojran (8.5 0 3.1% 1.9.7% (grafik 160).1%. 3.9%.5 2 1.5%).5 3 2. Vo vozrasnite grupi od 21 do 30 i od 31 do 40 prevalencijata iznesuva 2.2%).7% 1. Kaj ispitanicite od Debar i Peh~evo prevalencijata na alergijata od insekti iznesuva 1. Makedonija Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultite e najvisoka vo vozrasnata grupa 41-50 (3.6%.1.7% (grafik 159).2. Deca Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata iznesuva 3.2% 2. Vo Skopje taa iznesuva 2%.3% 2. odnosno 1. odnosno 3. 4.0% 8. 216 Institut za medicina na trudot .5% 3.1.9% 0% Do Oh 0% Pr De Pe Grafik 160.

2%. Kaj ispituvanite deca vo Ohrid ne e registriran nitu eden slu~aj na alergija od insekti (grafik 163). Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata od oddelnite gradovi Makedonsko zdru`enie za bazi~na.Zastapenost vo oddelnite gradovi Prevalencijata na alergijata od insekti kaj decata e najvisoka vo Dojran (9. 1. vo Skopje iznesuva 4.1%).9% >7 Grafik 162. klini~ka imunologija i alergologija 217 .9%).3% 3.2.8% 3.5%. a vo Prilep.4% `enski Grafik 161. 5 4 3 2 1 0 <7 2.1% 4.1% 4.5% Grafik 163.1.2% 1.1%.3%) (grafik 162). Distribucija na alergijata od insekti kaj decata spored vozrasta 8.9.1% 10 8 6 4 2 0 Sk Do Oh Pr De Pe 0% 4.Alergija od insekti 5 4 3 2 1 0 Vkupno deca ma{ki 3. odnosno 5. 9.2%.2% 5. Debar i Peh~evo 4. vo sporedba so predu~ili{nite deca (2. Prevalencija i distribucija spored polot na alergijata od insekti kaj decata Alergijata od insekti e po~esta kaj u~ili{nite (prevalencija 3.

2% od ispitanicite koi ne referirale preosetlivost na nekoj vid hrana (p < 0.05).9. a sistemska reakcija 75.2% od ispitanicite so preosetlivost na hrana.5% 45. Distribucija na ko`nite i sistemskite alergiski reakcii posle ubod od insekt kaj vozrasnite i decata 8.Cvetanov V i sor. Prevalencija na alergijata od insekti kaj adultite so i bez preosetlivost na hrana 218 Institut za medicina na trudot .2% Grafik 165.3.Kolaborativen centar na SZO .5% Ko`na reakcija Sistemska reakcija Grafik 164.3% 54.5% od decata so alergija od insekti posle ubod na insekt se javuvaat ko`ni promeni. Klini~ki manifestacii pri alergija od insekti Na{ite podatoci vo odnos na klini~kite manifestacii na alergijata od insekti se sovpa|aat so podatocite od literaturata. Tie uka`uvaat na povisoka prevalencija na sistemskite reakcii kaj vozrasnite vo odnos na decata. alergija od insekti referiraat 22.4. 25 20 15 10 5 0 so bez 2. Taka.3%.: Alergiskite bolesti vo R. Makedonija 8. Kaj vozrasnite signifikantna e povrzanosta so polot i preosetlivosta na hrana.05) (grafik 165).7% od vozrasnite so alergija od insekti. pu{eweto i `ivotot vo urbana sredina (p > 0.5% se razviva sistemska reakcija (grafik 164). {to se sovpa|a so rezultatite od istra`uvawata na Golden vo SAD.8% 22. a kaj 54. Ko`ni manifestacii posle ubod od insekt referiraat 24. Statisti~kata analiza ne poka`uva zna~ajna povrzanost na alergijata od insekti so familijarnata istorija za alergiski bolesti.7% 75. 80 60 40 20 0 Vozrasni Deca 24. odnosno samo 2. Kaj 45.9. nitu kaj decata. atopiskiot satatus. Povrzanost so drugite alergiski manifestacii Alergijata od insekti ne e signifikantno povrzana so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite.

Visokata prevalenija na alergijata od insekti kaj ispitanicite od Dojran (vozrasnite i decata) mo`ebi se dol`i na pogolemata mo`nost za kontakt i senzibilizacija na ubod od insekti so ogled na klimatskite karakteristiki na toa podra~je.5%.05) (grafik 166). pu{eweto na majkata vo tekot na bremenosta. taa signifikantno povisoka kaj `enite (3. Povrzanosta so drugite alergiski bolesti. klini~ka imunologija i alergologija 219 . 3. Ohrid) ja ostava mo`nosta za nerealno prika`uvawe na sostojbata {to ne se isklu~uva pri epidemiolo{kite studii {to se baziraat na samoreferirawe na simptomite. `ivotot vo urbana sredina. doeweto i vremetraeweto na doeweto. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. sporedbata so prevalencijata so drugite gradovi (pr. prisustvoto na bra}a/sestri vo semejstvoto. Zaklu~oci 1. 4.4%) otkolku kaj mom~iwata (3.10. 7. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj detskata populacija iznesuva 3.1%. 2. dodeka povrzanosta so atopiskiot status i drugite ispituvani endogeni i egzogeni faktori e nesignifikantna.8% i e nezna~itelno povisoka kaj devoj~iwata (4. alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj onie deca so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti (p < 0. Prevalencija na alergijata od insekti kaj decata so i bez pozitivna familijarna anamneza za alergiski bolesti 8.3% 2.8%) vo odnos na ma`ite (1. Prevalencijata na alergijata od insekti kaj adultnata populacija iznesuva 2. Od druga strana.1%). prestojot vo jasli ili gradinka i eksponiranosta na pasivno pu{ewe ne poka`uva statisti~ka zna~ajnost (p > 0. Prevalencijata na alergijata od insekti vo op{tata populacija iznesuva 3. rodilnata te`ina.Alergija od insekti Nasproti ovie rezultati utvrdeni kaj vozrasnite ispitanici. nitu kaj decata. 14 12 10 8 6 4 2 0 13. povisoka e kaj `enite (3. 6.1% so bez Grafik 166.1%). 5.05). polot. Pojavata na alergijata od insekti ne poka`uva statisti~ki zna~ajna povrzanost so familijarnata istorija za alergijata od insekti nitu kaj vozrasnite ispitanici. Alergijata od insekti kaj vozrasnite e signifikantno po~esta kaj licata so alergija na hrana.9%). Sistemskite reakcii posle ubod od insekt se po~esti kaj vozrasnite so alergija od insekti vo odnos na decata.9%) vo odnos na ma`ite (1.

Zagora: Znanie EOOD 1999. 5. Neugut AL. Skopje: EDIT 1992. 8. 2. Skopje: MEDIS-informatika 1998. A revised nomenclature for allergy.: Alergiskite bolesti vo R. Vital and Health Statistics. Mileva @. AAAAI Board of Directors: Anaphylaxis in schools and other childcare settings. 58 (11): 1176-1180. 483-485.htm. Int Arch Allergy Immunol 2001. 67: 2541-2546. Makedonija 8. Balabanova M. Archives of Internal Medicine 2001. Anaphylaxis in the United States: An investigations into its epidemiology. SofiÔ: Znanie EOOD 2003. 56: 140-141. 124: 447-453. Karaxinska-Bislimovska J. Der Deutsche Dermatologe 1994. kako i za idnite epidemiolo{ki studii za ovoj alergiski entitet. The Allergy Report: Science Based Findings on the Diagnosis & Treatment of Allergic Disorders 1996-2001. Imunoterapija. Zaklu~ocite od dobienite rezultati od na{eto istra`uvawe. Vo: NarÝ~nik na obçopraktikuvaçiÔ lekar. Makedonija pretstavuvaat pojdovna osnova za globalno i organizirano re{avawe na problemot na alergijata od insekti vo na{ata zemja. Sъvremenno le~enie na alergi~nite bolesti.11. Gavrilovski M. St. Tüttenberg HW. Allergy 2003. Meissner-Kraemer M. Cvetanov V. CDC. 15. 42 (9). Epidemiolo{ki karakteristiki na alergiskite bolesti vo R. 10. 102 (2): 173-176. 4. Series 10. Doki} D. et al. Trandafilovski P. Petrovsky N. 20-30.. Alergiski bolesti-lekuvawe. Journal of Allergy and Clinical Immunology 1998. Computational tools for the study of allergy. E`ova N. The results of a retrospective study in 178 patients. Döring HF.. 142-148. ur. 3. Müller UR. AlergiÔ kÝm insekti. Miller RL. Wenzel J. Ilgner M. 6. 14. Asthma and Immunology (AAAAI). Stinging Insect Allergy. 220 Institut za medicina na trudot . 12. New development in the diagnosis and treatment of Hymenoptera venom allergy. 9. Alergijata od insekti se javuva signifikantno po~esto kaj decata so pozitivna familijarna istorija za alergiski bolesti. prvo od vakov tip za alergijata od insekti vo R. 163-173. 56 (9): 813-824. Milkovska S. Allergy 2003. Brusic V. American Academy of Allergy. Am Fam Physician 2003. 1999. 8. No 13. Bousquet J et al. cdc. 61(1): 15-21. Risteska-Ku~ S i sor. Allergy 2001. Gendej SM. Web: http://www. Ghatak AT.Kolaborativen centar na SZO . Mileva @.gov/nchs/fastats/allergies. Makedonski medicinski pregled 2003. 13. Cvetanov V. 11. Literatura 1. Bauer R et al. Hourihane JO’B. Makedonija.Cvetanov V i sor. Golden DB. a povrzanosta so drugite ispituvani faktori e statisti~ki nesignifikantna. Safety of rush insect venom immunotherapy. Fact Stats A-Z. Insektengifthyposensibilisierung beim niedergelassenen Dermatologen – Rückblick auf die Erfahrungen von vierzehn Jahren. 7. Johansson SGO. 58: 1083-1092.

Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti .Poglavje G G.

222 .

Indirektnite tro{oci gi vklu~uvaat efektite na bolesta. 1. kako i za op{testvoto vo celost. Direktnite i indirektnite tro{oci za nivnoto dijagnosticirawe. Vo sekoj slu~aj. Skoro dvojniot porast na procenetiot vkupen tro{ok vo odnos na prethodnata godina. kako i izgubenite rabotni i u~ili{ni denovi i vlo{eniot kvalitet na `ivotot pretstavuvaat zna~aen finansiski problem za bolnite i nivnite semejstva. Vo navedeniot iznos ne se vklu~eni tro{ocite za sinuzitisot i astmata.5 . koi{to vo golema merka se predizvikani od ekstenzivnata primena na sistemskite antihistaminici i nivnoto zna~ajno vlijanie na psihomotornite funkcii. odnosno gi vklu~uvaat tro{ocite za lekovite. Se procenuva deka vo istata godina alergiskiot rinitis e odgovoren za 10 milioni izgubeni denovi na rabota ili u~ili{te.1. Makedonija Vo R. na `ivotnite i rabotnite aktivnosti. Alergiski rinit Alergiskiot rinit ne e `ivotno-zagrozuva~ka bolest. e procenet na 2.7 milijardi dolari. Makedonija dosega nemame soznanija za objaveni podatoci za direktnite i indirektnite tro{oci predizvikani od alergiskiot rinit. klini~ka imunologija i alergologija 223 . ]e se Makedonsko zdru`enie za bazi~na. ekspertite od javnoto zdravstvo go objasnuvaat primarno so zgolemuvaweto na indirektnite tro{oci. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1996 god. a ~ii simptomi se neadekvatno kontrolirani so farmakolo{kata terapija. Vkupniot tro{ok za alergiskiot rinitis vo SAD vo 1995 god. no ima zna~aen socioekonomski impakt so ogled na negovata visoka i raste~ka prevalencija i golemite direktni i indirektni tro{oci {to gi predizvikuva.3 milijardi dolari.14. Spored istra`uvawata vo Velika Britanija tro{okot za farmakolo{kiot tretman na bolniot so astma se procenuva na 5. Sezonski alergiski rinit vo R. odnosno 28 milioni denovi so reducirani rabotni i u~ili{ni aktivnosti.0. koi{to ~esto go pridru`uvaat alergiskiot rinitis. podatocite za ra{irenosta na alergiskiot rinit i od nego predizvikanite tro{oci uka`uvaat na negovoto javnozdravstveno zna~ewe.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 1. 1. tretman i rehabilitacija. odnosno negativnite ekonomski efekti na poedine~no i op{testveno nivo. ambulantskoto i bolni~koto lekuvawe. Tro{oci za lekuvawe na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma Golemiot porast na za~estenosta na alergiskite bolesti vo poslednive tri decenii predizvikuva seriozni socioekonomski implikacii i go potvrduva predviduvaweto deka XXI vek }e bide vek na alergiskite bolesti. odnosno pretstavuva su{tinski del od semejniot buxet. e procenet na 5.1. Rezultatite od nekoi studii za tro{ocite predizvikani od tretmanot na alergiskiot rinit uka`uvaat deka ASIT sprovedena vo tekot na tri godini e ekonomski poprifatliva za pacientite senzibilizirani na polenite i doma{nite mikrokrle`i.1. Direktnite tro{oci za alergiskite bolesti se odreduvaat polesno vo sporedba so indirektnite. a izborot na terapiskiot modalitet zavisi od negovata efikasnost bazirana na dokazi i ekonomskata prifatlivost.5% od vkupniot prihod vo semejstvoto.

Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na CAR.12 god (tabela 23).000. Spored rezultatite od pove}e studii SAR e naj~estata alergiska bolest kaj vozrasnite i kaj decata vo mnogu zemji vo svetot. Tabela 22. Na tabela 22 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 . kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti (na pr. Celogodi{en alergiski rinit vo R. Makedonija obideme dosta segmentirano da odredime samo del od direktnite farmakolo{ki tro{oci. 1. kratok kurs na oralni kortikosteroidi) koi{to se primenuvaat vo tretmanot na SAR vo nekoi slu~ai. {to sekako deka nitu oddaleku ne dava jasna slika za finansiskoto optovaruvawe na edno na{e semejstvo vo koe ima zabolen od astma ili alergiski rinit.12 god (tabela 25). odnosno od 3.Cvetanov V i sor.Kolaborativen centar na SZO .2. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj deca na vozrast 4 -12 godini Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Sir. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4. 224 Institut za medicina na trudot .00 den (17 €) Podatocite od tabela 22 i 23 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR se dvi`i od 5 do 19 evra kaj vozrasnite. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za tretmanot na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit. Rezultatite od na{eto istra`uvawe uka`uvaat deka SAR e naj~estata alergiska bolest i vo R. isto taka se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god. so lekovite registrirani vo R. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni Tip na SAR spored te`inata na bolesta Lesen Srednote`ok/te`ok Terapiski modalitet Tbl. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na SAR se temelat na preporakite na Allergic Rhinitis and Its Impact on Asthma Workshop Report od 2001 god.1. so lekovite registrirani vo R.: Alergiskite bolesti vo R.5 sk) Mese~en tro{ok 300. Makedonija Na Tabela 24 se prika`ani tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasnite i decata na vozrast 4 .5 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) + Tbl.00 den (3. Cetirizin (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 200. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 4.5 €) 1.5 do 17 evra kaj decata.00 den (19 €) Tabela 23.100. Cetirizin (1. Cetirizin (1.00 den (5 €) 1. Makedonija.

indirektni i vkupen tro{ok za astmata vo 2000 god vo 15 zemji od Evropskata Unija.000.641 milioni 9.00 (13 €) 1.900. kako i tro{okot za dopolnitelnite medikamenti koi{to se primenuvaat vo tretmanot na CAR vo nekoi slu~ai (na pr.5 sk) Mese~en tro{ok 300.00 (13 €) 1. Cetirizin (1. Cetirizin (1 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Sir. iznesuval 17.5 sk) ili Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 50 mkg (2 sk) + Tbl. Norve{ka i [vajcarija vo 2000 god. Bronhijalna astma Spored podatocite od Evropskata bela kniga za belite drobovi (European Lung White Book) vkupniot tro{ok za astmata vo toga{nite 15 zemji-~lenki na Evropskata Unija. Cetirizin (1 sk) Mese~en tro{ok 200. Isto taka. Direktni. Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj deca na vozrast 4 .5 €) ili 780.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 24.00 den (30 €) Srednote`ok/te`ok Tabela 25.2. 1. odnosno od 3. Vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za medikamentite za smiruvawe na konjunktivit-simptomite vo slu~aite na alergiski rinokonjunktivit.00 den (5 €) 780. Tabela 26. Cetirizin (1.7 milijardi 225 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.5 do 17 evra kaj decata. klini~ka imunologija i alergologija .00 den (17 €) Srednote`ok/te`ok Podatocite od tabelite 24 i 25 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR se dvi`i od 5 do 30 evra kaj vozrasnite. vo mese~niot tro{ok ne e vklu~en tro{okot za tretmanot na sinuzitisot koj{to vo golem broj slu~ai go pridru`uva CAR. kratok kurs na oralni kortikosteroidi). Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Tbl.00 den (3.7 milijardi evra (tabela 26).765 milioni 507 milioni 3. Norve{ka i [vajcarija Vid na tro{oci Ambulantsko lekuvawe Bolni~ko lekuvawe Medikamenti Izgubeni rabotni denovi Vkupen tro{ok Iznos (€) 3.12 godini Tip na CAR spored te`inata na bolesta Lesen Terapiski modalitet Sir.754 milioni 17.

2 miliono vo 1980 god.2. Podatocite od zvani~nite godi{ni izve{tai uka`uvaat deka tro{ocite za farmakolo{kiot tretman na astmata vo Francija i Velika Britanija vo poslednite dve decenii se nekolkukratno zgolemeni.9 milijardi dolari indirektnite mortalitetni tro{oci.8 milijardi dolari se direktnite tro{oci.1. istra`uvawata od SAD uka`uvaat deka okolu 30% od decata so astma poka`uvaat nekoj stepen na ograni~uvawe na fizi~kata aktivnost {to se sretnuva kaj okolu 5% od decata koi{to nemaat astma. odnosno dvojno pove}e izgubeni u~ili{ni denovi vo sporedba so decata koi{to nemaat astma. Na tabela 27 se prika`ani mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na astmata kaj vozrasnite i decata na vozrast pogolema od 5 god. Isto taka.6 milijardi dolari. Podatocite od istra`uvawata vo SAD uka`uvaat na okolu 10 milioni izgubeni u~ili{ni denovi kaj decata so astma. a vo Avstralija okolu 460 milioni dolari. od {to 9. Makedonija koi{to se prika`ani vo prilog 7 i prilog 8.9 milijardi dolari indirektnite morbiditetni tro{oci. 226 Institut za medicina na trudot . Se smeta deka vo zvani~nite izve{tai za otsustvo od rabota vo navedenite zemji slu~aite so astma pomalku se prika`uvaat vo odnos na vistinskiot broj so ogled na tendencijata na vrabotenite akutnite egzacerbacii na astmata da gi pretstavuvaat kako respiratorni infekcii poradi strav od gubitok na rabotnoto mesto. Astmata pretstavuva naj~esta pri~ina za otsustvo od rabota vo Velika Britanija i Avstralija. Terapiskite modaliteti za lekuvaweto na oddelnite tipovi na astma se temelat na preporakite na Global Initiative for Asthma (GINA) od 2004 god. Godi{nite tro{oci za astmata vo SAD iznesuvaat 12.Cvetanov V i sor. a 0. 1. Spored podatocite od Velika Britanija brojot na recepti za inhalatornite kortikosteroidi e zgolemen od 1. Makedonija Vo na{ata zemja dosega ne se objaveni podatoci za direktnite ili indirektnite tro{oci predizvikani od astmata. Poseben problem vo toj pogled pretstavuva astmata povrzana so rabotata (work-related asthma) kade {to rabotnoto mesto e pottiknuva~ot ili predizvikuva~ot na simptomite. na 7 milioni vo 1992 god. Bronhijalna astma vo R.: Alergiskite bolesti vo R. so lekovite registrirani vo R.8 milijardi dolari. vo {to ne se vklu~eni tro{ocite na licata so privatno zdravstveno osiguruvawe. 1. a na Tabela 28 mese~nite tro{oci kaj decata na vozrast pomala od 5 god.Kolaborativen centar na SZO . Godi{niot tro{ok za lekuvawe na astmata i odsustvuvaweto od rabota i u~ili{te vo Velika Britanija iznesuva okolu 1. Makedonija Podatocite od godi{nite izve{tai na SZO od poslednata decenija na minatiot vek uka`uvaat deka tro{ocite predizvikani od astmata {irum svetot gi nadminuvaat tro{ocite predizvikani od tuberkulozata i steknatiot imunodeficienten sindrom (AIDS) zaedno.

godi{niot to{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata mo`e da se proceni na 360 . Spored toa.000. Dobienite podatoci za mese~nite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na alergiskiot rinit i bronhijalnata astma uka`uvaat na zna~ajno finansisko optovaruvawe na bolnite. odnosno od 15 do 85 evra po pacient kaj decata.00 den (85 €) Te{ka perzistentna 7. Zaklu~oci 1.200.3. klini~ka imunologija i alergologija 227 .1300 evra po pacient kaj vozrasnite i kaj decata na vozrast pogolema od 5 god. Dobienite podatoci se vo rang na podatocite od istra`uvawata spored koi prose~niot vkupen (direkten i indirekten) godi{en tro{ok godi{en tro{ok za astmata po pacient vo zemjite od Evropskata unija se procenuva na 2000-3000 evra 1. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.200. Vo tro{ocite ne se vklu~en tro{ocite za medikamentite koi{to se primenuvaat vo tretmanot na akutnite egzacerbacii na astmata (antibiotici.00 den (30 €) Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5. sistemski kortikosteroidi.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti Tabela 27.1000 evra po pacient kaj decata na vozrast pomala od 5 god.00 den (30 €) Srednote{ka perzistentna Sprej Flutikazon 125 mkg (2 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (3 sk) + Sprej Salmeterol (2 sk) 5. kako i na op{testvoto vo celina.00 den (15 €) 1800.00 den (110 €) Tabela 28. bronhodilatatori i dr). Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj deca < 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Srednote{ka perzistentna Te{ka perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 50 mkg (1 sk) Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 950. odnosno na 180 . Mese~en tro{ok za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni i deca > 5 godini Tip na astma spored te`inata na bolesta Lesna perzistentna Terapiski modalitet Sprej Flutikazon 125 mkg (1 sk) Mese~en tro{ok 1.800.00 den (85 €) Podatocite od tabela 27 i 28 uka`uvaat deka mese~niot tro{ok za farmakolo{kiot tretman na astmata se dvi`i od 30 do 110 evra po pacient kaj vozrasnite.

2. 5. Burden of Asthma. 8 (23): 125. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma. isto taka vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika. 10. 4. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na SAR kaj vozrasni iznesuvaat 300. Washington. National Institutes of Health. Expanding the Anti-Allergy Therapeutic Horizon. 2: 285–290. Bronchial asthma. 6. Vo R. 2000. 1994. Bazi~ni principi za sproveduvawe na alergiskata specifi~na imunoterapija. Grampian Asthma Study of Integrated Care (GRASSIC). Viegi G.00 den.100. West Sussex.int/inf-fs/en/fact206.: Alergiskite bolesti vo R. Allergy 2002. Lausanne 2003. 7.. 17: 3752. A strategic plan for the Department of Health and Human Services. 11. 55 (Suplement 47): 15-17.direktni i indirektni tro{oci povrzani so tretmanot na naj~estite alergiski zaboluvawa. Institut za medicina na trudot . social. Economic evaluation of specific immunotherapy versus symptomatic treatment of allergic rhinitis in Germany.4. Makedonija zasega ne postojat poseriozni studii za visinata na tro{ocite i ekonomskiot aspekt vo vrska so alergiskite bolesti. http:// www. The costs of allergic rhinitis.00-1. 12. Matteelli G. Cvetanov V. Allergic Rhinitis and its Impact on Asthma Workshop Report 2001 in collaboration with the World Health Organisation. and Blood Institute 2004. 3.. 14. 2: 11-26. Global Initiative for Asthma.Cvetanov V i sor. mese~no. 228 .005. 9. Action asthma: the occurrence and cost of asthma. vo zavisnost od te`inata na klini~kata slika. Revised January 2000. and economic evaluation. Am J Managed Care 1996. 49 (Suppl 19) :5-34. Brecht JG.00-1. Pharmacoeconomics 2000. Ross RN. iznesuvaat 1. World Health Organization (WHO). 1991. 308: 838-842.0.00-1. tie iznesuvaat 950.00-1. Lung. a za CAR kaj deca 200. Annesi I. 5.00 den. European Respiratory Society Journals & European Lung Foundation. Makedonija 2.Kolaborativen centar na SZO 8. 1. Literatura 1.000. Simpozium Specifi~na imunoterapija.900.who. Australian Bureau of Statistics. neophodno e da se sprovedat dopolnitelni istra`uvawa so koi }e se definira efektivnosta i efikasnosta na neophodnite postapki i dijagnosti~ko-terapevtski protokoli. 4.00 den. 6. 13. National Heart. WHO Fact Sheet No 206. a za SAR kaj deca 200.00 den. Canonica GW.00 den. Epidemiology of asthma.00 den. a vo zavisnost od te`inata na bolesta. International Consensus Report on the Diagnosis and Management of Rhinitis. Schaedlich PK. Eur Respir Mon 2003. mese~no.00-7. BMJ 1994.000. Kaj decata na vozrast pogolema od 5 god. Integrated care for asthma: a clinical. 1990. DC: Department of Health and Human Services. 3. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na hroni~nata stabilna astma kaj vozrasni. European Lung White Book.000. 1989/1990 National Health Survey: asthma and other respiratory conditions. Allergy. United Kingdom: Cambridge Medical Publications.200.800. Za celosna procenka na vkupnite . Verojatno ovoj aspekt nema da bide izostavuvan u{te dolgo vreme.html. Australian Cat No 4373. Action against asthma. 75: 5-7. Mak med pregled 2001. Direktnite tro{oci za farmakolo{kiot tretman na CAR kaj vozrasni iznesuvaat 300.

14: 605-609. 2001. Asthma Management Program. Common Data Set 1995. Karadzinska-Bislimovska J. 22. and Blood Institute 2004. 7: 93-133. Newacheck PW. Eur Respir J 1999. Pearson MG. Key Health Statistics from General Practice 1996. National Asthma Campaign. In: Georgieva L. Fowler MG. London. Grag R. Pediatrics 1992. School functioning of US children with asthma. Richards N. 90: 939-944. Global Initiative for Asthma. Sofia. Lung.Finansiska evaluacija na tro{ocite za lekuvawe na nekoi alergiski entiteti 15. National Heart. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Office of National Statistics. Where next in basic asthma research? A National Asthma Campaign consultation on basic asthma strategy. Dept of Health. Pediatrics 1992. klini~ka imunologija i alergologija 229 . Occupational Lung Diseases as a Public Health Problem. 2005. 1998. Asthma Enterprises Ltd. Taylor WR. Neville RG. 18. 90: 657-662. 20. 1996. Davenport MG. Minov J. No 1. 16. London. 21. 19. The Stationery Office. Series MB6. Risteska-Kuc S. London. et al. Burazeri G (ed): Health Determinants in the Scope of New Public Health. Institute of Public Health. A cost analysis on the pattern of asthma prescribing in the UK. National Institutes of Health. 17. Impact of childhood asthma on health.

230 .

Dodatoci .Poglavje D D.

232 .

Polenovite zrna se karakteriziraat so vozdu{ni meuri.30 m. a se sre}ava vo bukoviot region. Go ima vo ju`na Evropa. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na borot obilno se zastapeni. Makedonija e zastapen na nadmorska viso~ina od 1000 . Bor (Pinus nigra) Bor Polenovi zrna Crniot bor e zimzeleno drvo visoko do 40 m. klini~ka imunologija i alergologija 233 . so horizontalno zaramnet vrv. {iroko razgraneta. a potoa stanuva jajcevidna. Kaj mladite stebla kro{nata e piramidalna. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal.Prilozi Dab (Quercus petraea) Dab Trikolpatno polenovo zrno Dabot gorun e listopadno drvo visoko 25 . Makedonsko zdru`enie za bazi~na. {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Vo R. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na dabot obilno se zastapeni. a vo R.1800 m.

Cvetanov V i sor.: Alergiskite bolesti vo R.40 sm.) Kiselec Trikolpatno polenovo zrna Obi~eniot kiselec ({tavej) e ednogodi{no rastenie visoko 10 . 234 Institut za medicina na trudot . osobeno zna~ajna vo Severna Amerika.Kolaborativen centar na SZO . II. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na familijata kiparisi-smreki obilno se zastapeni. visoko do 6 m. Vo R. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na kiselecot obilno se zastapeni. Kaj nas e zastapena po varovni~kite kamewari i karpi vo zapadniot del na Makedonija. Makedonija e prisutno vo site kotlini. Makedonija Smreka (Juniperus sabinoides) Smreka Inaperturatno polenovo zrno Planinskata smreka e zimzelena grmu{ka ili nisko drvo. Polen od pleveli Kiselec (Rumex sp.

30 m. koi se istaknuvaat so svojata golemina (dijametar od 40 .2000 m. Vo vozduhot na site istra`uvani gradovi se registrirani polenovi zrna na bukata. {iroko raspostraneto vo Evropa i kaj nas. Polen od drvenesti rastenija Breza (Betula pendula) Breza Triporatno polenovo zrno Brezata e listopadno drvo visoko 25 .Prilozi Prilog 1: Izgled i rasprostranetost na nekoi rastenija i na polenovite zrna I. raspostraneto vo sredna i zapadna Evropa. Makedonija e zastapeno po site planini na nadmorska viso~ina od 800 .50 mkm). Vo R. a se sre}ava vo bukoviot region. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Makedonija ja dostignuva ju`nata granica od svojot areal. klini~ka imunologija i alergologija 235 . Vo R. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na brezata obilno se zastapeni. Buka (Fagus sylvatica) Buka Triporatno polenovo zrno Obi~nata buka e listopadno drvo visoko do 30 m so kro{na bogata so lisna masa.

Vo R. Makedonija e prisutno vo site kotlini. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. [tir (Amarantus sp.: Alergiskite bolesti vo R. Ovie polenovi zrna se zna~ajno pomali od drugite. Makedonija prisuten vo site kotlini. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na {tirovite obilno se zastapeni.130 sm.Cvetanov V i sor. Vo R. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na koprivata obilno se zastapeni.Kolaborativen centar na SZO . {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Makedonija Obi~na kopriva (Urtica dioica) Kopriva Poratni polenovi zrna Obi~nata kopriva e mnogugodi{no rastenie visoko do 2 m. 236 Institut za medicina na trudot .) [tir Mnoguporatni polenovi zrna [tirot e ednogodi{no rastenie visoko 30 .

Poaceae Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Vo R.40 sm. Vo vozduhot na istra`uvanite gradovi polenovite zrna na gluvar~eto se zastapeni kratok vremenski period.Prilozi Gluvar~e (Taraxacum officinale) Gluvar~e Polenovi zrna Gluvar~eto e ednogodi{no rastenie visoko 10 . klini~ka imunologija i alergologija 237 . III. Monoporatno polenovo zrno od fam. Makedonija e prisutno vo site kotlini. {iroko raspostraneto vo svetot i kaj nas. Trevi (fam. Poaceae) Livadska livadarka (Poa pratensis) Ma~kina opa{ka (Phleum prаtense) Trevestite rastenija (Fam. Poaceae) pretstavuvaat edna golema grupa monokotilni rastenija vo koja se opfateni ednogodi{ni i pove}egodi{ni trevesti rastenija.

2. penzioner Vkupen rab. stan 2.smet 2. ne. ku}a 2. 2. ne. Makedonija Prilog 2. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. Dali vo `iveali{teto ima doma{ni milenici? ako e .Kolaborativen centar na SZO . : _____________Stru~na podgotovka: ________________ Dali ste: 1.ne#.ne#. da: v) jade` 1. ne 2.parno 2.ne#.. da. ne 2. vraboten (kade?______________________) 2. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1.. da: g) te~ewe 1.. ne. da: 13. 2. 2 da: _______________________________________________________________________________________ za onie {to ne rabotat. da b) vlaga 1. ne 2. Koi doma{ni milenici? 1. sta`: _____________ Tel. drugo_________ 1. da: 1. reden broj ---------INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT data_____________ -Centar za alergija PRA[ALNIK Ime. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel. 2. selo 2. zra~ewa itn):__________________________ 1. ne. da: b) okolinata: 1. drugo________ a) `iveali{teto 1. ne.Dali ima zelenilo vo: 1. 2. Dali imate problemi so nosot 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 14 . preminete na pra{awe br 8 7. Koe e va{ato rabotnoto mesto?________________Kolku godini rabotite tuka ?______ 10 Dali na rabotnoto mesto ima : a) pra{ina 1. nevraboten 3. preminete na pra{awe broj 18 15. struja 4. 2. drva 3. rabota:_______________________ Etni~ka pripadnost_______________ 1. 2. da 6. 2. preminete na pra{awe br 11 9. Dali pu{ite? 1. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot-------------Do koj mesec traat ?------------- 238 Institut za medicina na trudot . b) kivawe 1. ne.papagal 4. preminete na pra{awe br 22 12. ne.ne#. 2. ne.. drugo__________ 8. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. da 4.Cvetanov V i sor. da ______________________________________________________________________________________ 11. ku~e 2. da v) visoki temperaturi 1.: Alergiskite bolesti vo R.Kade `ivete? 1. ne 2.Dali okolinata vo koja `iveete e zagadena ? ako e . industriski zagaduva~i 3. Kakov vid na zatopluvawe koristite? 3. da: ako e . 2. da g) drugo (hemiski {tetnosti . izduvni gasovi 4. da: ako e . ne. preminete na pra{awe br 6 5. ne. ne. grad 1. ma~e 3.

ne. ne.. Dali imate problemi so o~ite? 1. 2. 2.. ne. 2. ne. da: b) o~ite 1. preminete na pra{awe broj 33 30. ne. ne. 2. ne. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. Dali tie se povtoruvaat: 1.Dali problemite se provociraat od: a) fizi~ki napor 1. 2. 2. da: ako e . .ne#. Dali zaedno so problemite na nosot imate i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. da: v) na rabota 1. da: g) drugo: _________ 1. da: __________________________________________________________________________________ 22. da: c) stegawe 1. 2. ne. ne. da: ako e . ne. 2. ne.. ne. ne.leto? 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 36. preminete na pra{awe broj 29 23. da: _________________________________________________________________________________ 33 Dali imate problemi so ko`ata? 1. da: b) trevi 1. da: v) jade` 1. da: b) svirewe vo gradi 1. nekolku pati mese~no 4. ne. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1.ne#. ne. nekolku pati nedelno 3.ne#. 2. da: 19. ne. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1. ne.. 2. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 32. da: g) drugo________ 1. 2. da: _ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. 2. da: v)veter 1. ne. preku celata godina 27. 2. 2. 2. da: 24.ne#prejdete na pra{awe broj 38 34.retko 28. da: 17. Dali imate problemi so belite drobovi? 1. 2. da: 31. da: v) ka{lica 1. ne. ne. da: b)studen vozduh 1. ne. ne. 2. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a) nedostatok na vozduh 1. ne. da: 18. preminete na pra{awe broj 28 26. ne. ne. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . ne. 2. ne.leto 2. da: g) drugo_________ 1. ne. da: 35. Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. ne. da: __________________________________________________________________________________ 29. da: v) otoci 1. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. 2. da: g) iska{luvawe 1. ne. da: b) jade` 1. 2. ne. 2. 2. da: 21. ne. da: b) za~adeni prostorii 1. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 25. 2. sekojdnevno 2.leto? 1. 2. 2. ne. ne. 2. 2. 2.Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: a) solzewe 1. 2. da: ako e . da: b) crvenilo 1. 2.Prilozi 16. da: 20. 2. 2. da: g) otoci 1.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. 2. ne. da: ako e . 2. da: v) ko`ata 1. prolet. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1. 2. klini~ka imunologija i alergologija 239 .

alergija na insekti 5. ne. ne. da b) ubod od insekti____________ 1. ne. onesvestuvawe 6. otoci 3.: Alergiskite bolesti vo R. 240 Institut za medicina na trudot . da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 40. gu{ewe 4. proliv 5. Dali vo familijata (krvna vrska) imate bolni od alergiski zaboluvawa: 1. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1.Kolaborativen centar na SZO . 2. astma 2. 2. da v) materii od rabotno mesto_________ 1.Cvetanov V i sor. drugo______________ navedete go lekot________________________________ ako e . Makedonija 37. Dali sega koristite lekovi? 1.alergija na lekovi 6.. da g) drugo_______ 1.da# navedete go lekot 39. 2. ne. isipi 4. isipi 2. alergiska kivavica 3. ne. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj vas se javile: 1. 2. da __________________________________________________________________________________ 38. 2.

ne. Dali deteto bilo doeno 1. Apgar indeks pri ra|awe _____________ 4. Te`ina pri ra|awe ______________dol`ina pri ra|awe_________ 5. da ako e . ne. na tatkoto________________ reden broj ---------data_____________ 1. izduvni gasovi 4. na tatkoto_________________ Etni~ka pripadnost 1. ne.ne#. industriski zagaduva~i 3. 2. ne. ne. drugo________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. da 13.na majkata_______________2. gradinka ______________________________ ______________________________ ______________________________ ______________________________ 11. ne. 2. Dali deteto odelo vo 1. preminete na pra{awe br 17 16. 1.Dali pri ishranata deteto imalo problemi: a) od mlekoto 1. 2. 2. da 2. vospalenie na belite drobovi 3. ne. : _____________ Stru~na podgotovka: 1 na majkata_______________2 na tatkoto_________________ Rabotno mesto: 1. grad 1. da 2. struja 14. vospalenie na nosot 4. da (od koja hrana?________________________) 8.Kade `ivee deteto? 12. pred vreme 1. da: 1. drugo__________________ 9. da 2.Dali vo prvata godina od `ivotot deteto bilo bolno od 1. da: 1. stan 2. na majkata_______________2.ne#.. Dali vo tekot na bremenosta majkata a) pu{ela b) zemala lekovi v) bila izlo`ena na stres g) imala zdravstveni problemi 1. ne. 2. Kakov zagaduva~ postoi ? 1. forceps 3. ku}a 1. ne. ne. Kako e rodeno deteto? 1.Prilozi Prilog 3 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija PRA[ALNIK (ZA DECA) Ime. 1.. vospalenija na ko`ata 6. na vreme 2. normalno 2. Dali ima vlaga vo `iveali{teto 1. 2. Kakov vid na zatopluvawe se koristi? 1. drugo________ 1.Dali okolinata vo koja `ivee deteto e zagadena ? ako e . da 4. 2. smet 2.ka{lici 2.parno 2. selo 2. da 10.Kolku vreme bilo doeno____________ 7. tatkovo ime i prezime _________________________ Pol: ma{ki `enski Data na ra|awe _________________ Mesto na `iveewe______________________ Adresa:__________________________ Tel. Dali deteto `ivee vo familija so pove}e deca 1. prolivi 5. 1. ne. 2. carski rez 3. ne. da 2. preminete na pra{awe br 7 6. 2. vakuum 4. jasli 2.Dali ima zelenilo vo: a) `iveali{teto b) okolinata: 15. klini~ka imunologija i alergologija 241 . drva 3. da b) pri voveduvawe na nov vid hrana 1.

ne. ku~e 2. Dali pri izvr{uvawe na rabotata vo domot se sozdava i ima: a) pra{ina 1. 2. 2. da: b) o~ite 1. ne. 2. da 4. ne. preminete na pra{awe broj 29 26. ne. da: g) iska{luvawe 1. ne. ne. da |) drugo____________________ 1.ne#. ne. 2. 2. Koi doma{ni milenici? 1. 2 da: 2.. da: 24. ne. da: 30. da: b)svirewe vo gradi 1. 2. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite ___________ 25. ma~e 3. 2.ne#.. 2.ne#. 1. da: g) te~ewe 1. da: v) ko`ata 1. da v) hemiski materii 1. Dali problemite so nosot se prisutni preku cela godina 1. ne. 2. ne. da g) visoka temperatura 1. 2. 2. 2. da d) buka 1. 2. 2. ne. ne. 2. 2. Dali zaedno so problemite na nosot deteto ima i problemi skoro istovremeno so: a) belite drobovi 1. Dali vo `iveali{teto na deteto ima doma{ni milenici? ako e . da: 242 Institut za medicina na trudot . 2. da: b) kivawe 1. da: g) drugo: _________ 1. da: 28. 2. 2. Dali se povtoruvaat sekoja godina 1. da: b) za~adeni prostorii 1. ne. da: ako e . da: d) stegawe 1. preminete na pra{awe br 22 1. ne. 2. ne. 2. 2. 2. Dali deteto ima problemi so nosot 1. 2. da 2. ne. Dali se poizrazeni vo lokacii so a) drvja 1. ne. ne. da: __________________________________________________________________________________ 33. da: ako e . 2. ne. ne. da 20.Kolaborativen centar na SZO . preminete na pra{awe broj 40 34. ne. da: b) trevi 1.Cvetanov V i sor. Vo koj mesec zapo~nuvaat problemite so nosot________ Do koj mesec traat ?_______ 27. Dali roditelite ili ~len na familijata rabotivo domot kade {to `ivee deteto? ako e . ne. preminete na pra{awe br 19 18. ne. 2.Dali pu{at vo domot na deteto: a) majkata b) tatkoto v) drug 1. preminete na pra{awe br 33 23. ne. ne. da: 29. Dali deteto ima problemi so belite drobovi 1. da: 32. da: 2. 2. da: 31 Dali se poizrazeni zimno vreme ili na studeno 1.: Alergiskite bolesti vo R. Dali problemite na belite drobovi se manifestiraat so: a)nedostatok na vozduh 1. da b) vlaga 1. drrugo. Dali se poizrazeni vo kontakt so: a) pra{ina 1.ne#. da: v) ka{lica 1. da 21. Makedonija 17.ne#. 1. ako e . ne. ne. ne.. ne._____ 19. Dali problemite so nosot se povtoruvaat vo opredelena sezona -prolet-leto 1. da: v) jade` 1. ne...papagal 1. 2. 2. ne. da __________________________________________________________________________________ 22. Dali problemite so nosot se manifestiraat so: a) zatnatost 1. ne. ne. 2.

isipi 2. 2.. 2. da: 42. preminete na pra{awe broj 44 41. da: b)studen vozduh 1. da: g) drugo_________ 1. ne. da: ____________________________________________________________________________________ 40. preminete na pra{awe broj 40 37.ne#. Dali deteto ima problemi so o~ite? 1.Prilozi 35. ne. da: v)veter 1. da: 48. ne. 2. 2. ne. gu{ewe 4. 2. Dali vo familijata na deteto (krvna vrska) ima bolni od alergiski zaboluvawa: 1. da: d) jade` 1. prolet. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so ko`ata? _________ 47. Dali tie se povtoruvaat: 1.da# navedete go lekot 50..retko 39. ne.leto? 1. Dali problemite so ko`ata se manifestiraat so: a) isipi 1.leto 2. 2. da: 46. 2. ne. ne.onesvestuvawe 6. alergiska kivavica 3. klini~ka imunologija i alergologija 243 . Dali sega deteto koristi lekovi? 1. da g) drugo_______ 1. ne.. ne. ne. 2. preku celata godina 38. 2. ne. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so belite drobovi ___________ 36. Na koja vozrast se pojavija prvpat problemite so o~ite_________ 43.Kolku ~esto se javuvaat problemite: 1. isipi 4. astma 2. Dali problemite so ko`ata se povrzani so a) hrana:__________ 1. 2. 2. 2. ne. da: b) crvenilo 1. da: ako e . nekolku pati nedelno 3.leto? 1. otoci 3. Dali pri primawe na nekoi lekovi kaj deteto se javile: 1. da: v) otoci 1. ne. 2.ne#. Dali problemite so belite drobovi se povtoruvaat pove}e pati 1. sekojdnevno 2. ne. drugo________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na. preminete na pra{awe broj 49 45. Dali problemite so ko`ata se povtoruvaat sezonski prolet. da: ako e . Dali problemite na o~ite se manifestiraat so: c) solzewe 1. proliv 5. da: g) drugo________ 1. ne. 2. Dali problemite so o~ite se povtoruvaat sezonski prolet . da b) ubod od insekti____________ 1. da: g) otoci 1. 2. 2. 2. ne. alergija na insekti 5. drugo_______________ navedete go lekot________________________________ _______________________________________________________________________________________ ako e . 2. da ako e . 2. da __________________________________________________________________________________ __________________________________________________________________________________ 51. 2. ne. ne.alergija na lekovi 6. Dali deteto ima problemi so ko`ata 1. 2. da __________________________________________________________________________________ 49.. ne. da: v) jade` 1.Dali problemite se provociraat od: a)fizi~ki napor 1. ne. ne.ne#. nekolku pati mese~no 4. da: __________________________________________________________________________________________ ______________ 44.

10x10 mg Sir. 10 x 20 mg/2 ml mast 1% 20gr. 10 mg/5ml 1-2/dn. Tbl. 20x10 mg Tbl. Tbl. 183.00 120.00 240.: Alergiskite bolesti vo R. 10x10 mg Sir. 271. 10x10 mg Sir.00 242. 10x10 mg Sir.00 161.00 179.00 Loratadin Loratadin* (Alkaloid) Loratadin* (Lek) Loratadin* (Replekfarm) Rinolan** (Pliva) Desloratadin Levocetirizin Aerius*** Xysal*** Tbl.00 384.00 Difenhidramin Dimidril* (Pliva) H1 blokatori bez izrazeno sedativno dejstvo Cetirizin Cetirizin* (Replekfarm) Letizen* Tbl. 5 mg/ml Tbl. 30x10 mg Tbl. 5 mg/ml Tbl. 5 mg/ml Tbl. 3x1 dn. 1x1 dn. 1x1 dn.00 205. 1x1 dn. 1x1 dn. 1x1 dn. 244 Institut za medicina na trudot . 1 mg/ml Tbl.00 169. 20x10 mg Sir.00 74. 1x1 dn. 1x1 dn. 1x1 dn. Makedonija Prilog 4 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na alergiskiot rinitis i alergiskiot rinokonjunktivitis Generi~ko ime Komercijalno ime Galenska forma Dozirawe Cena (denari) Sistemski antihistaminici H1 blokatori so sedativno dejstvo Hloropiramin Sinopen* (Pliva) Amp.Kolaborativen centar na SZO . 1x1 dn. nadvore{no 3x1 dn.00 68. 1 mg/ml Tbl.00 118. 1x1 dn. 10x10 mg 1x1 dn.00 55.00 196.Cvetanov V i sor. 1x1 dn.00 183.00 103. 1x1 dn. 25 mg Sir.

vo nos 230. vo nos Sprej za nos 785. klini~ka imunologija i alergologija 245 .05. Makedonija Cenite na lekovite. kako i Pozitivnata lista na lekovite. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R.00 82.Prilozi Preparati za lokalna aplikacija Kromolini Natrium kromoglikat Dinatrium kromoglikat Asmatal** (Replekfarm) Lomudal*** Cromohexal*** Nedokromil Cromoglicin*** Vividrin*** Sprej za nos 3-4-6x1 inh. vo nos 3x1 kapka vo nos 3x1-2 kapki vo nos 3x1 kapka vo nos 85.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. vo nos 385.00 33.00 413. vo nos 3x1 kapka vo o~i Ipratropium Atrovent*** Sprej za nos Kortikosteroidi Beklometazon Budezonid Flutikazon Bekonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Gnadion** (Pliva) Tafen nazal* (Lek) Alerzin* (Replekfarm) Fliksonaze* (GlaxoSmithKline Pharmaeuticals) Sprej za nos 2x2 inh.00 38. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. vo nos 2x2 inh. va`at zaklu~no so 31. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista. vo nos Sprej za nos 1x2 inh. vo nos Sprej za nos 2x1 inh.00 427.00 Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i α agonisti Oksimetazolin Operil** (Lek) Operil P** (Lek) Edil** (JAKA 80) Edil P** (JAKA 80) Sprej za nos Kapki za nos Kapki za nos Kapki za nos Antihistaminici Sprej za nos Kapki za o~i Sprej za nos Kapki za o~i Antiholinergici 3x1-2 inh.00 Levokabastin Azelastin Livostin** Allergodil*** 2x2 inh.2006 god. kako i samata Pozitivna lista na lekovi. se dinami~na kategorija.00 Sprej za nos 2x2 inh.

Cvetanov V i sor. Efikasnost na oddelnite lekovi vo smiruvaweto na simptomite na AR Lek ^e{awe i kivawe +++ + Rinorea ++ ++ Zatnat nos +/+ H1 antihistaminici Kromolini Lokalni α agonisti Antiholinergici (ipratropium) Lokalni kortikosteroidi Oralni kortikosteroidi - - +++ - +++ - +++ +++ ++ +++ +++ +++ 246 Institut za medicina na trudot . Makedonija Prilog 5.: Alergiskite bolesti vo R.Kolaborativen centar na SZO .

postojano 2. Dali e va{ata rabota: 1) no}e. 6. nema 2. `enski Vozrast______________ Adresa________________________ Etni~ka pripadnost______________ ______________________________________________________________________________ Vraboten vo:______________________ na rabotno mesto______________ Kolku vreme?_______________ 1. 2.niski temperaturi.proizvodstvena rabota 3. Dali imate problemi so nosot? 1. Koi hemiski agensi gi ima na rabotnoto mesto: ______________________________________________________________________________ 6.Oblik na hemiskite agensi: 1. drugo______________________________ 3. ne 2.podolgo sedewe ili stoewe. ne 2 da ______________________________________________________________________________ Makedonsko zdru`enie za bazi~na.fizi~ki napor. rastitelni produkti______________________ 1 ne 2 da v) zarazni bolni i zarazen materijal____________________ 1 ne 2 da 8. 7. dimovi.te~nosti. 5.vlaga. Dali vo tekot na rabotata imate kontakt so: a) `ivotni.ma{ki 2. 9.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11.parei. 5) vo voda 6) individualna 7) kolektivna 8) drugi posebni karakteristiki na rabotata_____________________ 5.kancelariska rabota. `ivotinski produkti______________________ 1 ne 2da b) rastenija. ne 2 da g) te~ewe 1. klini~ka imunologija i alergologija 247 . vibracii. uslu`ni dejnosti 4. 3. Dali tie se manifestiraat kako: a) zatnatost 1 ne 2 da b)kivawe 1. 2) vo smeni. Dali va{ata rabota e: 1) prete`no sede~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 2) sede~ka so sredno optovaruvawe na muskulite na racete 3) stoe~ka so lesno anga`irawe na muskulite na racete 4) stoe~ka so pogolemo muskulno napregawe na racete 5) stoe~ka so pogolemo anga`irawe na muskulite na racete i teloto 6) so stoewe. 5.gasovi. hemiski materii 14. drugo__________ 2. ne 2 da v) jade` 1. 8. 7. promeni vo atmosferskiot pritisok 15. ne 2 da d) drugo_______ 1. 12. 3. [tetni noksi od rabotno mesto: 1. Vid na rabotno anga`irawe: 1. odewe. intenzivno napregawe na muskulite na celoto telo 7) druga____________________________________________________________ 3. 4. vikawe) 1. Dali ste rabotno anga`irani: 1.Prilozi Prilog 6 INSTITUT ZA MEDICINA NA TRUDOT -Centar za alergija reden broj ---------data_____________ PRA[ALNIK ZA PROFESIONALEN RINIT Ime i prezime____________ Pol: 1. povremeno 4.pra{ina. 13.slaba ventilacija. ne 2.visoki temperaturi.da ____________________________________________________________________________ 9.pra{ina. 3) terenska 4) na otvoren prostor. provev. da 10. Dali vo tekot na rabotata go koristite ~esto glasot (peewe. 2.4.

5.ne 2 da 32.Dali se problemite prisutni: 1. vibracii.Dali nekoj vo najbliskoto semejstvo (krvna vrska) ima: a) problemi so nosot (rinit. ne 2 da 27.vlaga. ne 2. Po kolku meseci/godini raboten sta` prvpat se pojavija problemite?_________ 19.Kolku piete_________ 28.Dali ste: 1.Cvetanov V i sor.niski temperaturi. Dali zaradi rabotnoto anga`irawe ~uvstvuvate zamor ? 1 ne 2 da 3 ponekoga{ 24. sinuzit.: Alergiskite bolesti vo R. Dali ovie problemi prvpat se pojavija otkako se vrabotivte? 1 ne 2 da 12. Dali nekoga{ ste lekuvani od zaboluvawa na nosot i sinusite? 1. 7. porane{en pu{a~ 3. prinuden odmor ili godi{en odmor 1. ne 2. Makedonija 11.Na koja vozrast prvpat se pojavija problemite?______ 18. Dali se povlekuvaat vo tekot na: 1. Vkupno raboten sta`________________ 30. Od {to?_________________________________________________ 14. Dali boleduvate od nekoja druga bolest?________________________________ 23. pove}epati godi{no 5. 9. ne 2 da 22. ne 2. Dali se provocirani od rabotnoto mesto? 1. sekojdnevno 2.slaba ventilacija. Dali se vr{eni preventivni medicinski pregledi: 1.4. hemiski materii 14. da 3. hroni~en bronhit) 1 ne 2 da v) alergiski zaboluvawa 1 ne 2 da ______________________________________________________________________________ 29.jonizira~ko zra~ewe 10 nejonizira~ko zra~ewe 11. da 2. 8. 12. pu{a~ (sekojdnevno bar edna cigara na den) 2. Prethodni rabotni mesta: 1____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 2____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 3____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 4____________________god: ____ {tetni noksi: __________ 5____________________god: ____ {tetni noksi: __________ (1. ne 2.promeni vo atmosferskiot pritisok 15. samo vo odredeni situacii___________ 20.nepu{a~ 25. 13. ne 2. da 3. Koga se javuvaat vo tekot na rabotniot den?__________________ 15. Dali se vlo{uvaat vo tekot na rabotniot den? 1.Kolku cigari na den pu{ite? _________Kolku vreme ve}e_______ 26. retko 6.da 33. ponekoga{ ________________________________________________________________________ 21. ne 2. provev. Dali piete alkohol sekojdnevno pove}e od edna ~a{a 1.fizi~ki napor.pra{ina.pove}epati nedelno 3. Dali koristite li~ni za{titni sredstva 1. 6. drugo) 31. 3. da ______________________________________________________________________________ 17. ne 2 da 13. polipoza) 1ne 2 da b) problemi so belite drobovi (astma. boleduvawe 1.visoki temperaturi. vikend 1. Koga posleden pat?____ 248 Institut za medicina na trudot . da 16. Dali istovremeno so problemite na nosot imate i problemi so belite drobovi? 1.podolgo sedewe ili stoewe.Kolaborativen centar na SZO . pove}epati mese~no 4. nema 2.

Prilozi Prilog 7 Lekovi {to se primenuvaat vo terapijata na astmata Generi~ko ime Komercijalno ime Preventivni (antiinflamatorni) lekovi Kromolini Galenska forma Cena (denari) Dinatrium kromoglikat Nedokromil natrium Intal***. Bicromat*** Tilade** Inhalatorni kortikosteroidi Esteri Bekotide 50 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Bekloforte 250 mkg** (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Fliksotide 50 mkg* Flutikazon (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) propionat Fliksotide 125 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Asmanex*** Mometazon furoat** Beklometazon dipropionat Acetonidi Flunizolid Budezonid Ciklozonid** Inhacort** Tafen *(Lek) Pulmicort** Alvesco*** Sistemski kortikosteroidi Prednizon Prednizon 5 mg* (JAKA 20) Prednizon 20 mg* (JAKA 20) Pronizon 5 mg* (Galenika) Pronizon 20 mg* (Galenika) Nizon 5 mg** (Bosnalijek) Solu-dekortin H 25 1 mL Solu-dekortin H 25 5 mL (Merck kGaA) Dekortin 5 mg* Dekortin 20 mg* Dekortin 50 mg* (Merck kGaA) doziran aerosol 250.00 doziran aerosol Tbl. Amp. Tbl.00 107. 68. Tbl. Amp.00 119. Tbl.00 802. Tbl. klini~ka imunologija i alergologija 249 .00 Makedonsko zdru`enie za bazi~na.00 Prednizolon 195.00 1800. Tbl. Tbl. Tbl.00 doziran aerosol doziran aerosol 950.00 68.00 103.

00 Kenalog 40 mg/mL (Krka) Triamcinolon Amp. Lekovi so mo`no. Kaps.5 mg (Galenika) Maksideks 5 ml (Alkon) Metil prednizolon Amp. Tbl. Tbl. Kaps. 179. Amp. Tbl. no nedoka`ano antiinflamatorno dejstvo Dolgodeluva~ki β2 agonisti Inhalatorni Salmeterol Formoterol Oralni Bambeterol Teofilini so bavno osloboduvawe Teofilin Serevent** Foradyl*** Doziran aerosol Doziran aerosol Bambec*** Tbl. Amp. Kaps. Tbl. Amp.5 mg* (Krka) Deksazon 4 mg/mL Deksazon 0. Deksametazon 40.Kolaborativen centar na SZO . Antileukotrieni Receptorni antagonisti Zafirlukast Montelukast Inhibitori na sintezata Accolate*** Singulair*** Zileuton*** Tbl. Tbl. Amp.00 Aminofilinum retard 350 mg (Lek) 250 Institut za medicina na trudot .00 Amp. Makedonija Lemod Solu 20 mg Lemod Solu 40 mg Lemod Solu 500 mg Lemod depo 40 mg Lemod 4 mg* (Hemofarm) Deksametazon 4 mg/mL Deksametazon 0. Teotard retard 200 mg** (Krka) Teotard retard 350 mg** (Krka) Durofilin retard 125 mg** (Zdravqe) Durofilin retard 250 mg** (Zdravqe) Aminofilin R 350 mg* (JAKA 80) Kaps. Tbl. Amp. 135.Cvetanov V i sor. Tbl.: Alergiskite bolesti vo R.

kako i samata Pozitivna lista na lekovi. Tbl.00 122. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.00 92. Sir. Amp. Makedonija ***Lekot ne e registriran vo R. Doziran aerosol Tbl.00 Doziran aerosol Tbl. kako i Pozitivnata lista na lekovite. 230.00 * Lekot e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. Tbl. Navedenite ceni na lekovite od Pozitivnata lista. Aminofilin 100 mg** (Famfarm) Amp. 110. se dinami~na kategorija. Sir. Tbl.00 Terbutalin Terbutalin*** Bricanyl*** Berotec*** Fenoterol Brgudeluva~ki teofilini Teofilin Aminofilinum 500 mg/2 ml (Pliva) Aminofilinum 250 mg/10 ml (Pliva) Aminofilin 250 mg/10 ml (Alkaloid) Aminofilin 350 mg* (Alkaloid) Aminofilin 100 mg** (Alkaloid) Aminofilin 100mg* (JAKA 80) Odinal 100 mg* (Replekfarm) Aminofilinum 100 mg* (Lek) Tbl. Tbl. Amp.) Ventolin 2 mg/5 ml** (GlaxoSmithKline Production) Ventolin 100 mkg* (GlaxoSmithKline Pharmaceuticals) Salmo 2 mg** (Pliva) Salmo 2 mg/5 ml** (Pliva) Salmo 100 mkg** (Pliva) Salbutamol 2 mg** (Alkaloid) Salbutamol 2 mg/5 ml** (Alkaloid) Aloprol 2 mg* (Replekfarm) Aloprol 2 mg/5 ml* (Replekfarm) Tbl.Prilozi Bronhodilatatori (simptomatski lekovi) Kratkodeluva~ki β2 agonisti Salbutamol Ventolin 2 mg** (GlaxoSmithKline GmbH&Co. Doziran aerosol Doziran aerosol 110. klini~ka imunologija i alergologija 251 .00 79.00 113. va`at zaklu~no so 31.05. Tbl. Makedonija ** Lekot ne e na Pozitivnata lista na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na R. Sir. Makedonija Cenite na lekovite.2006 god. Tbl. Tbl. Amp. Sir.

/dn. > 500 mcg > 4 inh. 400-800 mcg 2-4 inh. 400-800 mcg 8-16 inh. 1-2 inh./dn. 1-2 inh. 100-250 mcg 2-5 inh. 500-750 mcg 2-3 inh./dn. > 2 inh. 100-200 mcg 2-4 inh. 400 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 200-500 mcg 4-10 inh./dn./dn. 2-4 inh. 2-3 inh. 200-500 mcg 4-10 inh./dn./dn. > 500 mcg > 4 inh.: Alergiskite bolesti vo R. 252 Institut za medicina na trudot . Deca Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100-200 mcg/doza Flunisolide 250 mcg/doza Fluticasone propionate 50 mcg/doza 125 mcg/doza 100-400 mcg 4-8 inh. 200-400 mcg 1-2 inh. 250-500 mcg 5-10 inh./dn. Makedonija Prilog 8./dn./dn./dn 200-400 mcg 1-2 inh./dn. Dozi na IKS koi{to se primenuvaat vo antiinflamatornata terapija na astmata (spored GINA 2004) Preparat Niska doza Vozrasni Beclomethasone dipropionate 50 mcg/doza 250 mcg/doza Budesonide 100. 500-1000 mcg 2-4 inh./dn.Cvetanov V i sor./dn. > 800 mcg > 4 inh./dn. 200./dn./dn. Sredna doza Visoka doza 100-200 mcg 1 inh. > 2000 mcg > 8 inh./dn. > 1250 mcg > 5 inh. > 800 mcg > 3 inh. > 1000 mcg > 4 inh./dn./dn.Kolaborativen centar na SZO . 1000-1250 mcg 4-5 inh./dn./dn./dn./dn./dn. 1000-2000 mcg 4-8 inh./dn./dn./dn. > 400 mcg > 2 inh. 500-1000 mcg 2-4 inh./dn.

25 50. 250 50 100. 2 x 1 inh. 250. 125.Prilozi Prilog 9 Aktuelni kombinirani preparati za tretman na astmata Preparat Seretide doziran aerosol Sostav Salmeterol + Fluticasone Salmeterol + Fluticasone Formoterol + Budesonide mcg vo edna inh. 5. klini~ka imunologija i alergologija 253 . 500 4. Dozirawe (24 ~asa) 2 x 1-2 inh. Seretide diskhaler Symbicort turbhaler Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 9 80. 160 2 x 1-2 inh.

1 0.4 0.8 0.04 0.4 0.2 0.0 2 (4) 3 (5) 4 (6) 5 (7) 6 (8) 7 (9) Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 1.0001 0.2 0.1 0.0001 0.08 0.8 0.00008 0.00002 0.00004 0.8 0.001 0.2 0.01 0.001 0.4 0.1 0. 2.6 0.001 0.4 0.2 0.001 0.0001 0.004 0.5 0.02 0.4 0. 3.8 0.1 0.** 254 Institut za medicina na trudot .0002 0.01 0.4 0.002 0.1 1 1 1 1 10 10 10 10 100 100 100 100 100 100 100 100 ml 0.00001 0.0004 0.1 0.01 0.1 0.9 1.1 0.001 [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.2 0.1 0.01 0.2 0.8 0.0008 μg otrov od insekti na inekcija 0.0001 0.2 0.8 0. Makedonija Prilog 10 Brza hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den (1) [i{e (μg otrov od insekti/ml) 0.4 0.Cvetanov V i sor.1 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval. 4.8 1 2 4 8 10 20 40 50 60 80 90 100 (2) Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den 1 (3) ml 0.1 0.4 0.0001 0.2 0.01 0.Kolaborativen centar na SZO .: Alergiskite bolesti vo R.1 0.8 μg otrov od insekti na inekcija 0.008 0.

00001 0.1 50 (78) 10 0. interval na injektirawe: 7 dena interval na injektirawe: 14 dena interval na injektirawe: 21 den interval na injektirawe: 28 dena μg otrov od insekti na inekcija 0.4 36 (64) 1 0. Makedonsko zdru`enie za bazi~na.2 0.1 (8) 0. 6.2 29 (57) 1 0.0 Terapija za odr`uvawe Prodol`uvawe na tretmanot so 100 μg otrov od insekti 5.1 Po~etok na terapija kaj normalno osetlivi pacienti Den [i{e (μg otrov od insekti/ml) ml 1 (29) 0.5 1 2 4 5 10 20 40 60 80 100 Terapijata se sproveduva do kraj vo 4 nedelen interval. 7.** * Stepenot na osetlivost se utvrduva pred po~etokot na terapijata spored anamnezata i rezultatite od testiraweto so ko`en prick test so koncentracija 1μg/ ml.Prilozi Prilog 11.6 99 (127) 100 0.0001 0.1 78 (106) 100 0. klini~ka imunologija i alergologija 255 .1 0.8 106 (134) 100 1. 8.05 15 (43) 1 0.1 8 (36) 0. Konvencionalna hiposenzibilizacija Venomil p~ela / Venomil osa Voved vo terapijata Po~etok na terapijata kaj mnogu osetlivi pacienti* Den [i{e ml (μg otrov od insekti/ml) (1) 0.0001 0.1 22 (50) 1 0.01 0.4 0.05 43 (71) 10 0.05 0.001 0.1 0.4 64 (92) 10 0.05 71 (99) 100 0. **Terapijata na odr`uvawe se sproveduva vo tekot na 3 godini.1 (22) 0.2 85 (113) 100 0.1 (15) 0.01 0.1 0.2 57 (85) 10 0.001 μg otrov od insekti na inekcija 0.00001 0.000001 0.4 92 (120) 100 0.

256 .

vizing so dispnea vo poslednite 12 meseci g .European Community Respiratory Health Survey (Istra`uvawe za respiratornoto zdravje vo Evropskata Unija) EIA .Allergic Rhinitis and Its Impact to Asthma (Alergiski rinit i negovoto vlijanie na astmata) ASIT .atopiski dermatit AK .Lista na kratenki Lista na kratenki AV .dozno-provokativen test EAACI . klini~ka imunologija i alergologija 257 .European Network of Drug Allergy (Evropska mre`a za alergija na lekovi) EPI .alergiski konjunktivit AKE .inhalatorni kortikosteroidi Il .majoren bazi~en protein MEF .eozinofilen katjonski protein ENDA .kilogram LT .levkotrien m .dnevno Do .godina DBPCFC .Global Initiative for Asthma (Globalna inicijativa za astma) god .European Pollen Information (Evropski informacii za polenite) GM-CSF .European Allergy White Paper (Evropska bela kniga za alergija) ECP – Eozinofilni katjonski proteini ECRHS .vital capacity (vitalen kapacitet) V/D 12 .exercise-induced asthma (astma predizvikana od fizi~ki napor) EKP .interferon kg .International Study of Asthma and Allergies in Childhood (Me|unarodno istra`uvawe za astmata i alergiite vo detstvoto) IFN .alergiski rinit ARIA .imunoglobulin M IKS .Faktor na stimulacija na granulocitno-makrofagni klonovi IgA .double-blind placebo-controlled food challenge test (dvojno slep placebokontroliran provokativen test so hrana) De .interleukin ISAAC .imunoglobulin E IgM .atopiski egzem/dermatit sindrom AD .imunoglobulin G IgE .metar MBP .Dojran DPT .imunoglobulin A IgG .European Academy for Allergology and Clinical Immunology (Evropska akademija za alergologija i klini~ka imunologija) EAWP .maximal expiratory flow (maksimalen ekspiratoren protok) Makedonsko zdru`enie za bazi~na.alergen-specifi~na imunoterapija B-li .gram GINA .B limfocit VC .angiotenzin-konvertira~ki enzim AR .alergiska vakcinacija AEDS .Debar dn .

felix (ma~ka) FEV1 .v.Kolaborativen centar na SZO .Makedonsko lekarsko dru{tvo mm .celogodi{en alergiski rinitis CIK .Prilep PC20 .mikrometar (mikron) mL .T limfocit T-po .milimetar NAR -nealergiski rinitis n.Celziusov stepen CAK .10 .sezonski alergiski rinitis Sk .prostaglandin Pe .cluster of differentiation (odbele`uva~ kaj T limfocitite) CFC .provocative concentration 20 (koncentracija na provokativniot agens {to predizvikuva namaluvawe na vrednosta na FEV1 za 20%) SAK . .Peh~evo PZ .nadmorska viso~ina NSAI .polenski zrna PPK .mikrogram mkg/g .forced expiratory volume in 1 sec (forsiran ekspiratoren volumen vo prvata sekunda) C .: Alergiskite bolesti vo R.T pomaga~ki limfocit Fel .work-related asthma (astma povrzana so rabota) 258 Institut za medicina na trudot .santimetar T-li .miligram na kvadraten metar mg/m3 .centralen nerven sistem CD (CD) .chlorofluorocarbon (hlorofluorojaglerodni soedinenija) QAU .celogodi{en alergiski konjunktivitis Can .Desetta revizija mkg .mililitar MLD .quality assurance units (standardizirani edinici) WRA .Cvetanov V i sor.nesteroidni antiinflamatorni lekovi Oh .Skopje sm .miligram na kuben metar MKB . Makedonija mg .mikrogrami na gram mkm.protivgen-prezentira~ka kletka Pr .profesionalna astma PG .canis (ku~e) CAR .sezonski alergiski konjunktivitis SAR .miligram mg/m2 .Ohrid PA .Me|unarodna statisti~ka klasifikacija na bolestite i na srodnite zdravstveni problemi .cirkulira~ki imunokompleksi CNS .

175 B bazofilni leukociti. 61. 165 dozno-provokativen test. 146. 123. 188 aspirin. 103. 27. 24. 165. 186. 115. 28. 115. 50. 141. 51. 33. 146. 223 bronhijalna astma. 84. 236 alergen-specifi~na imunoterapija. 48 G gluvar~e. 155 buka. 165 doma{na pra{ina. 141. 27. 67. 153. 234. 39. 142. 168 K Kiselec. 132 anafilaksa. 48 D Dab. 28. 115. 119. 233 V volumetriski aeropalinolo{ki metod. 211 izduvni gasovi od soobra}ajot. 152. 120. 103. 165 aeropalinologija. 27 alergija na hrana. 87 alergeni. 63. 175 alergija od insekti. 175 atopiski dermatit. 67 E eozinofilen katjonski protein. 24. 55. 30. 155 eozinofilni leukociti. 197 atopija. 178. 25. 88. 213 259 Makedonsko zdru`enie za bazi~na. 123. 103. 67. 195. 83. 189. 224 breza. 131. 211. 225 ko`ni prick testovi. 115. 52. 103. 185. 156 Alternaria alternata. 26 alergiska senzibilizacija. 24. 185. 38. 199. 52. 242. 155. 237 gravimetriski aeropalinolo{ki metod. 87. 28. 37. 107. 116. 186. klini~ka imunologija i alergologija . 164 alergiski atopiski dermatit. 116. 115. 156 alergiska preosetlivost. 147. 66. 167 I imun odgovor. 29. 103. 35. 102. 152. 24 imunoglobulini. 115. 143. 67. 234 dvoen slep placebo-kontroliran provokativen test so hrana. 200 imunoglobulin M. 152 J jaglen monoksid. 200 imunoglobulin E. 175. 124 bor. 27.Indeks na poimi Indeks na poimi A aditivi na hranata. 146. 200. 115. 63. 63. 168. 103. 151. 102. 89. 218 alergiska astma. 213 anestetici. 129. 61. 116. 52. 165 ambrozija. 201 Dermatophagoides pteronyssinus. 116. 28. 23. 182 aerosediment. 103. 29. 53 akarini. 61. 67. 115. 187 drvenesti rastenija (dendroflorni taksoni). 199 aeroalergeni. 27. 113. 152. 61. 66. 28. 152. 47. 142. 47 aeropolucija. 131. 196. 185. 212 imunoglobulin G. 24 imunoglobulin A. 189 antibiotici. 146. 24. 152 indoor (vnatre{ni) aeroalergeni. 28. 141. 201. 51. 25. 35. 119. 87. 153. 141 alergiski rinit. 152 alergija. 244 alergiska vakcinacija. 243 bronhijalna hiperreaktivnost. 164 atopiski ekcem/dermatit sindrom. 120 blokira~ki protivtela. 165 doma{ni mikrokrle`i. 124. 153 @ `ivotna sredina. 165 alergiski konjunktivit. 119. 83. 239. 199. 24. 24. 34. 132. 177. 152. 23. 200 insekti.

244 R rabotna sredina. 66. 29. 116. 28. 68 polenska treska. 95 pleveli.Cvetanov V i sor. 188. 185. 28. 141 smreka. 96 Limfociti. 115. 24. 27 protivgen-prezentira~ka kletka. 33. 115. 152. 113. 26 Hymenoptera. 154 ma~ka. 41. 52. 116. 165 T limfociti. U Urtikarija. 218 prostaglandini. 141 preosetlivost. 61. 29. 24. 189 neutrofilni leukociti. 141 sezonski alergiski rinit. 110. 152 P pelin. 116. 27 profesionalen alergiski rinitis. 152 polenovi zrna 47. 47. 141 celogodi{en alergiski rinit. 63. 61. 142. 131. 28. 166 nealergiska preosetlivost. 106. 108. 68 polenska karta. 211 sulfonamidi. 24 Loboda. 211 C celogodi{en alergiski konjunktivit. 116. 124. 168 S sezonski alergiski konjunktivit. 116 T pomaga~ki limfociti. 125 medikamentozna alergija. 137. 103. 115. 63. 155 H hipersenzitivnost.: Alergiskite bolesti vo R. 28. 195 sulfur dioksid. Makedonija kopriva. 185 nealergiska preosetlivost na hrana. 29. 66. 237 profesionalna astma. 66. 153 trevi. 26 preosetlivost na lekovi. 165 M majoren bazi~en protein. 236 Institut za medicina na trudot . 26 nealergiska preosetlivost na lekovi. 124. 103. 66. 165 N nealergiska astma. 24. 211. 36. 142 O osa. 66. 199 nesteroidni antiinflamatorni lekovi. 165 penicilin. 152 [ {tavej. 197 Penicillium notatum. 25 mastociti. 35. 115. 102. 28.Kolaborativen centar na SZO . 199. 115 {tir. 235 str{en. 144 nealergiski rinit. 37. 38. 236 ku~e. 168 T tegavec. 115. 83. 25 protivtelo. 125 L Lebarka. 124. 125. 29. 188. 206 preosetlivost na hrana. 141 ^ ~ad. 91. 29. 131. 115. 37. 137. 103. 175 nealergiski konjunktivit. 164. 86 perduvi. 115. 128. 27. 93. 153. 41. 167 p~ela. 170 pu{ewe. 113. 81 polenski kalendar. 115. 211. 115. 66. 51. 33. 34. 200 F funkcionalni belodrobni ispituvawa. 103. 154. 254 outdoor (nadvore{ni) aeroalergeni. 142 260 protivgen. 185 muvli. 166 nealergiski atopiski dermatit. 124.

Ovaa publikacija finansiski ja pomognaa: Ministerstvo za obrazovanie i nauka pri Vladata na R. Makedonsko zdru`enie za bazi~na. Kliment Ohridski#. Primerokot e besplaten. . Skopje ProCredit Bank. Ko~ani . 24 sm Registar ISBN 9989-2571-0-8 (IMT) ISBN 9989-2570-0-0 (MZBKIA) a) Alergiski bolesti . Skopje 616-056.31) ALERGISKITE bolesti vo R. klini~ka imunologija i alergologija (MZBKIA).Makedonija / vo redakcija na Vladimir Cvetanov. Skopje VIA In`enering.7)(047. Makedonija GlaxoSmithKline Pharmaceuticals. Struga Avtorite im zablagodaruvaat.260 str.Makedonija . Skopje Alkaloid.Istra`uvawa COBISS. Skopje-Kolaborativen centar na SZO (IMT).3(497. Pe~ati: "Evropa 92#. 2006. Skopje ReplekFarm.. : ilustr. .Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. CIP .MK-ID 65667082 Tira`: 500. Skopje Pliva.Skopje : Institut za medicina na trudot.

262 .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful