P. 1
Makedonski jazik ucebnik

Makedonski jazik ucebnik

|Views: 9,522|Likes:
Published by markobraveheart

More info:

Published by: markobraveheart on Mar 21, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

08/04/2013

pdf

text

original

Rasko LOZANOSKI

MOJATA TATKOVINA
makedonski jazik za dopolnitelna nastava na makedonski nastaven jazik vo osnovnoto obrazovanie za makedonskata dijaspora

Recenzent: prof. d-r Katerina Veljanovska

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA

-

.............................................................................................................................................. 9 ..................................................................................................................................... 11 ........................................................................ 11 ......................................................................................................................... 15 , , , , , ....................................... 16 .................................................................................................................................. ............................................................................................. ................................................................................................ ......................................................................................................................................... ......................................................................................................................................... .................................................................... ................................................................................................................................... ......................................................................................................................... ...................................................................................................................................... ........................................................................................................................................... ........................................................................................................................................ ....................................................................................................................................... .................................................................................................................... .................................................................................................................. ..................................................................................................... ............................................................................................................... ( ) ....................................................................................... 22 22 24 26 30 31 34 35 36 38 39 39 40 42 43 44 45

................................................................................................................................... 48 ................................................................................................. 48 ....................................................................................................................... 50 .................................................................................................................... 51 – .......................................................................................... 52 “ ” ................................................................ 53 ( ) .................................................................................................. 54 ................................................... 55 .......................................................................... 56 ........................................................................................ 57 .................................................. 58 .......................................................................................................................................... 59 ...................................................................................................................................... 60 ......................................................................................................................................... 60 ................................................................................................................................ 61 .......................................................................................................................... 62 .......................................................................................... 63 ............................................................................ 64 ( ) ................................................... 64 ........................................................................................................................ 67 ........................................................................................................................... 70 ................................................................................................................. 72 “ ” ....................................................................................................... 75 “ ” .......................................................................................................... 77 ......................................................................................................................................... 79 ........................................................................................................... 81

8

MAKEDONSKI JAZIK

VOVED

Spored Nastavnata programa za rabota so decata na gra|anite od Republika Makedonija koi prestojuvaat vo stranstvo, nastavnite barawa za dopolnitelna nastava po makedonski jazik vo publikacijata Mojata tatkovina Makedonija se odvivaat vo tri fazi: I faza (I, II, III odd.); II faza (IV, V, VI odd.) i III faza (VII, VIII i IX odd.). Site nastavni sodr`ini so svoi zada~i i celi se realiziraat niz slednive nastavni podra~ja: - Slu{aweto i govoreweto u~enicite od najmala vozrast na prvata faza }e go sovladaat preku ve`bi na izbrani tekstovi koi{to u~itelot glasno gi ~ita, a potoa se vodi razgovor za nivnata sodr`ina; - Otkrivaweto i sovladuvaweto na golemite i na malite bukvi se realizira postapno za {to sledat ve`bi za ~itawe i pi{uvawe na kusi zborovi, re~enici i tekstovi. So toa pravilno usno govorewe i pi{uvawe na bukvite kaj u~enicite postapno se razviva kulturata na usnoto i pismenoto izrazuvawe. Toa se postignuva niz razli~ni formi (raska`uvawe, preraska`uvawe, recitirawe, opi{uvawe na nastani, predmeti, likovi i sl.), kako i poseta na izlo`bi, gledani filmovi, TV emisii itn. Sekako, tuka stanuva zbor za programskoto podra~je Izrazuvawe i tvorewe koe vo publikacijava e dadeno pod imeto Bidi kreativen i koncizen. Toa treba da se realizira vo korelacija i integracija so drugite nastavni predmeti; - Artikulacijata na glasovite se ostvaruva niz sistemski ve`bi za da se opredeli mestoto na sekoj glas vo zborot, negovoto pravilno izgovarawe i formirawe vo slogovi, a potoa vo zborovi i povrzuvawe vo re~enici. Ova se postignuva preku me|usebnoto komunicirawe na u~enicite: pozdravuvawe, pretstavuvawe sebesi, na svoite bliski i sl; - Globalnoto ~itawe e dadeno niz pove}e poedine~ni elementarni i seriski povrzani sliki pod koi ima zborovi koi ja oddrazuvaat sodr`inata na sekoja slika i sl. Pritoa, posebno treba da se obrne vnimanie na pravopisot, odnosno na jazi~nite normi, po~ituvaj}i gi interpunkciskite znaci. Za taa cel se dadeni tekstovi od narodnata i od umetni~kata literatura; - Sodr`inite od programskoto podra~je Jazik se obraboteni niz kusi edukativni tekstovi vo koi dominiraat konkretni primeri

9

go doiska`uva nedore~enoto i go pravi u~ebnikot pointeresen za recipientite. Zapomni. Site programski barawa se dadeni niz nekolku rubriki: Pro~itaj. 10 . tuka stanuva zbor za u~enicite od vtorata i tretata faza koga korisnicite se zapoznavaat i so istoriskiot razvoj na makedonskiot jazik i negovoto ozakonuvawe kako slu`ben jazik na makedonskiot narod. sogledaj. Lektirata. razmisli i zaklu~i. Ilustratuvniot del niz sodr`inite na stranicite ja oblagodaruva publikacijata. Proveri gi svoite znaewa. kako del od literaturata.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA - - na razgleduvawe na sekoj nastaven ~as. Zada~i i sl. pri {to posebno se istaknuvaat Krste Petkov Misirkov i Bla`e Koneski. se realizira na posebni ~asovi po izbor na nastavnikot i toa postapno so opredeleni programski barawa za sekoe oddelenie. Sekako.

MAKEDONSKI JAZIK PRVA FAZA RAZGOVARAME ZA DA U^AM I DA ^ITAM MAKEDONSKI Aa Bb \| Ii Vv Gg Dd Ee @` Zz Yy Jj Kk Ll Qq Mm Nn Ww Oo Pp Rr Ss Tt ]} Uu Ff Hh Cc ^~ Xx [{ 11 .

Sa{ka ima pomalku od {est godini. Qq Site deca peat za qubovta pome|u lu|eto. Rr [{ @` Vv Cc ]} ^~ Ff Uu – 9 bukvi Hh Gg Horot gi pee pesnite za Goce Del~ev. Vv Pero i Sa{ka se na livada. Pero znae da pliva. Jj Yy Ana ja pee pesnata za yvezdata. Fustan~eto na Sa{ka e od Amerika. Sa{ka znae da igra tenis.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zapomni! Makedonskata azbuka ima 31 bukva. Rr [{ @` Pero i Sa{ka le`at. Maicata na Pero e od Makedonija. Hh Gg \| Jj Yy Qq – 6 bukvi 12 . Cc Pero i Sa{ka se dobri deca. \| \or|i sviri na klavir. ]} ^~ Ff Uu Pero ima {est godini. Tie zaedno }e po~nat da u~at.

tato! ALO. ALO! Tt TATO. Ee Ss Ema se smee. Ss. Nn Zz Pp Nina nema zabi.MAKEDONSKI JAZIK Aa Ll Oo ALO. ALO. Ii. alo. Bb i Ee. bato! Aa. ALO! Bb BATO. no ne saka da ja nosi Ee. Dd Ema sedi. Ema e mala. Site golemi i mali bukvi po forma se ednakvi. alo. alo. Bb – 6 bukvi. Nn. ALO. mamo! ALO. Zz. Mm. Oo. Ema e sama. Pp – 8 bukvi 13 . Dd. Kk. Ll. Ii Kk Ema se slika. ALO. osven bukvite Aa. Nina ima kapa. ALO! Mm MAMO. Tt.

2 bukvi Zada~a: Pro~itaj go tekstot za kowskite trki. Maja i Xorxo se sre}ni. Trkite so kowi se interesni. A JAS NIZ PROZOROT GI GLEDAV @ITATA NA[I RODNI. MOJA MILA STEGAM SRCE. KOGA STAPNAV NA TU\O TLO OD SILEN VOZBUDEN STRAV VEDNA[ VIKNAV SO VOZBUDEN GLAS: – O BO@E. Ww Xx . VOZOT ITA[E NIZ POLIWA PLODNI. TATKOVINO. Marisa Kari{i}. Kowot se vika XORXO. SITE DA SE DRU@IME RACE DA SI PRU@IME TOA DA NE KRASI SITE DA GO ^UVAME DA NE SE UGASI. Niv gi gledaat mnogu gleda~i. a vo sabota preraska`i go na tvoite roditeli! Pro~itaj gi ovie dve pesni koi{to gi napi{ale u~enici od R. Taa e xokej. PAK ]E TI SE VRATAM! DRUGARSTVO DRUGARSTVOTO E PESNA [TO SLAVEJ JA PEE. NO TOA E I SONCE. u~enik vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Skopje 14 . SITE [TO NE GREE. Tie se razbiraat so glasot i so zborovite na Maja.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA PODGOTOVKA ZA TRKI Ww Xx Maja e ~len na klubot SOKOL. ZATOA. u~eni~ka vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Veles David Atanasov. ZO[TO OVDE. Ve`ba sekoj den. Makedonija! TATKOVINA MOJA JA NAPU[TIV RODNATA GRUTKA U[TE PRED MNOU LETA I DOJDOV DALEKU VO TU\INA KLETA. ^itaj go po edna{ na den od ponedelnik do petok. AJDE. ZBIRAM DU[A I ZAVET GOLEM JAS TI DAVAM DEKA NASKORO. ZA DOBRO I LO[O VO RADOST I MAKA DRUGARSTVOTO E TUKA DA PODADE RAKA.

Tato me saka. 15 . Niv gi nau~i. ^itaj i spisanija za deca {to }e gi dobie{ od Makedonija. Bato me saka. Sega ~itaj knigi so pesni. so basni i so raskazi. Jas gi sakam site: i mama.MAKEDONSKI JAZIK U^AM DA PI[UVAM Za ~itawe slu`at pe~atnite bukvi. i tato i bato. Zapomni! Za pi{uvawe se koristat rakopisni bukvi. Makedonskata azbuka so rakopisni bukvi: Mama me saka.

^~. cve}e.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: Prepi{i gi ovie ~etiri re~enici. 2. Za trite knigi treba da go znaeme slednovo: 1. cve}e. Hh. Koj saka neka napi{e pove}e re~enici. fabrika. Cc Zborovi: ~a{a. odgovori{ na pra{aweto: Koja pesna za mene e najinteresna? 16 . Sekoj den pi{uvaj po edna re~enica! Jas u~am sekoj den. xip. Re~enici: Nina pie voda od ~e{ma Vane pi{uva doma{na rabota Mojot vujko vozi xip Nad na{evo u~ili{te sleta helikopter Tatko mi i majka mi rabotat vo fabrika Jas i moite roditeli v leto }e odime vo Makedonija Majka mi v~era nasadi cve}e vo saksija Narodni pogovorki: Koj u~i. Vane. imiwata na likovite. koi re~enici se najva`ni i 5. Koj }e nau~i. Na{iot u~itel (u~itelka) ni pomaga da zboruvame. imeto i prezimeto na pisatelot. fabrika. DA PRO^ITAME TRI KNIGI Olivera Nikolova Kasni porasni Van~o Nikoleski Raskazi Vasil Kunoski Pesni Zada~i: Ovie re~enici pi{uvaj gi edna pod druga. I roditelite mi pomagaat vo u~eweto na na{iot maj~in jazik. }e znae. Smisli edna re~enica za u~eweto i napi{i ja. }e nau~i. Makedonija. helikopter. Ako knigata e so pesni. Dene{nata rabota. U~eweto e korisno i interesno. koj del za mene e najubav. Da go napi{eme naslovot na sekoja kniga. Sekoj den pi{uvaj po edna re~enica. Xx. PI[UVAWE ZBOROVI I RE^ENICI SO BUKVITE ]}. da ~itame i da pi{uvame na makedonski jazik. Ff. 4. 3. ne ostavaj ja za utre.

a podolgite. KNIGA Knigata e {aren cvet taa pretstvavuva najbogat svet. Taa so mene redovno drugaruva i mnogu znaewe sekoga{ mi daruva. a ne dvosmisleni! Pra{awa: Kako se vika{? Kolku godini ima{? Odgovor: (go ka`uva{ tvoeto ime i prezime i tvoite godini). ako se izmoram ili ako nemam vreme. bidej}i se programirani so Nastavnata programa po makedonski jazik. gradot. za dva dena ~itam po eden raskaz. Odbirawe na trite knigi Zaedno so u~itelot odlu~uvame koi tri knigi }e gi ~itame. Rasko Lozanoski Narodna pogovorka: Knigata e najgolem izvor na znaewe. Tie }e ni bidat zadol`itelna lektira. So knigata milna nasekade letam i so sigurnost svetot go {etam. ulica i broj). pa imeto i prezimeto na avtorot. Zada~a: Postavi pove}e pra{awa za u~enicite na fotografijava. Gledam dali knigata e so raskazi ili so pesni. sekoj den ~itam po dve ili po tri pesni po red kako {to se napi{ani. Na sekoja nejzina stranica bela ispi{ana & e prikazna cela. Ako knigata e so pesni. Knigata me vodi niz poliwa rodni i niz mnogu zemji plodni. 17 .MAKEDONSKI JAZIK Postapka za ~itawe na knigi za lektira – – – Go ~itam naslovot na knigata. – VE@BI ZA POSTAVUVAWE PRA[AWA I DAVAWE ODGOVORI Zapomni! Nastojuvaj tvoite pra{awa da bidat jasni i konkretni. a ako vo nea se pokusi raskazi. Pra{awe: Kade `ivee{? Odgovor: (ja ka`uva{ dr`avata. gi ~itam celosno. Za sekoj pro~itan raskaz ili pesna. zboruvam glasno za toa {to e napi{ano.

Toj grad se nao|a pokraj Ohridskoto Ezero. te~no i ~itlivo. za interesni slu~ki i za drugi do`ivuvawa. ZADA^A: Raska`i za svoeto posledno letuvawe. Zna~i. Kako razgovara{ so roditelite za rodninite vo Makedonija? Mo`ebi vaka: Mamo. Izmisli go toj razgovor. ]e odime vo leto. jas sakam da gi posetime baba i dedo? Sega e zima. Toa niv }e gi raduva. Toga{ imame godi{en odmor. Ako saka{ javi im se na telefon i ka`i im deka postojano mislime na niv. patuvawa. Decata plivaa vo plitkiot del. Vodata vo Ezeroto be{e prijatna za plivawe. Tie igraa so plasti~na topka. Vozrasnite plivaa vo dlabokiot del. Novodojdenite letuva~i ostanuvaa pod senkite na topolite. Istoto primenuvaj go i koga ne{to opi{uva{! NA PLA@A VO GRADOT STRUGA VO MAKEDONIJA Eve vaka raska`uva{e Elena od treto oddelenie: – Za vreme na letniot odmor bevme vo gradot Struga. Raska`uvaj i za drugi interesni nastani! 18 . nastojuvaj raska`uvaweto da bide glasno. Pesokot be{e siten. Tie se sami i po cel den razgovaraat za nas. u~ewe.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA VE@BI ZA U^ESTVO VO RAZGOVOR Decata najmnogu razgovaraat za: igri. Nave~er se {etavme pokraj kejot na rekata Drim. VE@BI ZA RASKA@UVAWE Zapomni! Sekoga{ koga raska`uva{. sega treba da im napi{am pismo. pro{etki. Zada~a: Zamisli deka i ti si so ovie u~enici i u~estvuvaj vo razgovorot. Ostanavme deset dena i sekoj den odevme na pla`a.

gradina. 2. Sostav (od {to e napraveno). 3. Otkako }e re{ite {to }e odberete za opi{uvawe. zelen~uk.MAKEDONSKI JAZIK VE@BI ZA OPI[UVAWE Ve`ba! Nabquduvajte nekoj predmet: slika na yid. . Mesto (kade se nao|a predmetot). debelina. za jadewe i sl). namena i sl. niva. Priroda: [to pretstavuva (planina. son~evo. sredno toplo. do`dlivo. . 4.). maglivo ili promenlivo). po{umena ili karpesta. reka. vozrast . forma. Predmeti: forma. mestoto kade se nao|a. Patni~ko vozilo: marka. niska). cve}e vo vazna. Se opi{uvaat i drugi prirodni predeli. a duri potoa po~nete so opi{uvaweto.. voda. ~ovek. Lu|e (deca i vozrasni): viso~ina. ovo{je. srednovisoka. studeno). obla~no. rascvetano drvo. vo esen. raska`uvajte usno po sledniov redosled: 1. priroda. golemina. 19 . Vremeto: temperatura (mnogu toplo. boja i sl. ezero)? Za planinata se opi{uva: viso~inata (mnogu visoka.. vozilo i sl. Namena (zo{to slu`i: za ukras. golemina. boja na kosa i o~i. izgled na planinata vo zima. vo prolet i vo leto. boja. boja . Izgled (kakva forma ima: golemina. izgled na likot i stavata. Ka`ete gi najva`nite poedinosti vo vrska so predmetot.

E^ELA PESNA V [IR. CRVENO. PEELE PESNI ZA MIR. @OLTO. nastojuvaj pravilno da gi izgovara{ glasovite i zborovite. TAA VO MISLITE SEKOGA[ MI LETA. IGRALE TAKA. KITNO. Vnimavaj kako treba da zastane{ pred javnosta! Za seto toa prethodno napravi nekolku ve`bi! MOJATA MAJKA ORO MOJATA MAJKA E CVET [TO CVETA. Opi{i gi pravilno.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: Dadeni ti se pove}e ilustracii. RAZVILE ORO VITO. RACE SI DALE. CRNO I BELO – OROTO LI^ELO NA VEN^E CELO. EDNA[ SE ZBRALE. TAA ^ESTO ME SOVETUVA NE@NO I MNOGU ME SAKA SILNO I MILNO. RECITIRAWE PESNI Zapomni! Sekoga{ koga recitira{ ili zboruva{. Nata{a Aleksovska. DECATA MALI OD SITE STRANI. u~eni~ka vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Skopje VESELI DECA OD SITE STRANI NA SVETOT. NEJZINITE DVE O^I MILNI MI LI^AT NA DVE EZERA SINI. OROTO BILO [ARENO. Stojan Tarapuza 20 .

pa brzo. [IRNO CEL @IVOT DA SPIE[ MIRNO. I EDNA @ABA VO PIXAMA. KAJ DA TRGNE LAGATA ¥ SE ZNAE TRAGATA. NA GOSTI JA PRATILE LA@ELA – JA VRATILE. LO[ KANTAR. Lagata najgolemi rogovi ima. PAJAK SO GITARA – VIDOV [TRK SO EDNA NOGA. Vistinata e posjajna i od sonceto. KRIVO JARE POD KRIV JAVOR LE@E[E. pa pobrzo i najbrzo.MAKEDONSKI JAZIK AKO ZGRE[I[ AKO EDNA[ NE[TO ZGRE[I[. So laga aga ne beduva. BELA PEPEL PRETA. Kiro Donev ZA LAGATA KAJ DA TRGNE LAGATA ¥ SE ZNAE TRAGATA. KATRAN MERE[E. NA VRV BRDA. no nastojuvaj sekoj zbor pravilno da go izgovara{. PETKO NA[ GOLEM MA@. BRZOZBORKI Vnimavaj! Sekoja brzozborka se izgovaraj ja po ~etiri pati: najprvo bavno. 21 . [TRK. @ivko Nikolovski NARODNI POGOVORKI Na lagata £ se kusi nozete. NA PAZAR JA PRATILE KRADELA – JA VRATILE KRADELA I JADELA PRAVDATA – JA BRKALA. VRBA MRDA. [TRK BALABAN. BEL PETEL. Nenad Xambazov EDNA[ VIDOV EDNA[ VIDOV LAV VO ^IZMI. POTFATI SE POD VAGAN. BRZO TOA DA GO RE[I[! NE MOJ MAMA DA JA LA@E[. VISTINATA DA ¥ JA KA@E[! IMAJ SRCE ^ESNO. VIDOV POL@AV SO MUSTA]I I GU[TER SO BRADA – VO NOVATA CRTANKA NA MALATA RADA. FATIL GLUV^E ZA OPA[.

nad. mija~. To{ka. qubov. Kolku ima bukvi (31) tolku ima i glasovi. jaglewe. klas. Makedonija. zelje. lozje. nadolu. grklan. Suqo. k. luto. tras. zdravje. pod. skija~. }o{. masa. Angel. w. P~iwa. jaglen jagotka. Serafim. 22 . q w j f s { d k g Zapomni! – Smeknatiot izgovor ja pretstavuva razlikata me|u glasovite: k. Frosina. d. Liljana. kilim. Vo makedonskiot literaturen jazik glasovite i bukvite imaat svoj izgovor i pravopis. koi so konkretni primeri se pretstaveni na slednava tabela: l postela. gemixija. pi{uvaj}i. Gevgelija. general. lad. lu|e. A. j. Zekir. {uma. kirilica i dr. f. glas e najmal i nedeliv del od govorot. g. mlad. ko{. nadvor. Sofronija. vo{ka. sviwa. Germanija. {. voda. grad. jadewe. sneg i dr. Qup~o i dr. g i }. siwak. boqme.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA VTORA FAZA: IZGOVOR I PRAVOPIS NA SOGLASKITE Razgovarame – zaklu~uvame: – Delot od naukata za jazikot (gramatikata) koj{to gi prou~uva obrazuvaweto. q. To{o. Sowa. |. Angelina. viqu{ka. klu~. zaklu~i. ovoj del od naukata za jazikot go prou~uva i akcentot na zborovite {to e mnogu zna~aen pri kulturata na usnoto izrazuvawe. ~e{el. `elka. Rafa. Qubica. selanec. seno. priklu~i. kamewa i dr. breg. nafta i dr. odej}i. hemija. vodovod. izgovorot i podelbata na glasovite se vika fonetika. lule. nedela. fanela. Ohrid. lu{pa. – Izgovor e koga od usnata praznina ispu{tame nekoj glas so otvorena ili poluotvorena usta. glas. glad. Belgrad i dr. Veljan i dr. Vo ovaa prigoda stanuva zbor za izgovor i pravopis na soglaskite l. kolje. kibrit. kosa i dr. Kiro. Vo makedonskiot literaturen jazik sekoj glas ima svoj znak koj{to se vika bukva. lo{. Genadija. lutina. qubitel. rosa. Bekir. {iva~. Wego{. Osven toa. [akir. sol. ~elad. biqbiq. stol. fasada. – Bukva e pismen znak za obele`uvawe na glasot. sol. Wutn. fabrika. kirija. Koqo. tkaja~ i dr. teq. roditel. u~itel. s. Ra{o i dr. lulka. Filip.

hemija. – Soglaskite predizvikuvaat razliki i vo zna~eweto na zborot i taka sozdavaat dvojki od zborovi. Va__a. __ermanec. – Soglaskata j redovno se upotrebuva pome|u samoglaskite i i a (Makedonija. mieja. ve__a. vre__a. gra__. breg – brek~e (g – k). gora – kora (g – k). EDNA^EWE NA SOGLASKITE PO ZVU^NOST Pro~itaj. Toga{ j se upotrebuva pome|u pretposlednata i poslednata samoglaska (peeja. Kana__anec. __ezve. Zada~a: So Va{iot nastavnik na ~as izrabotete eden diktat na tekst niz koj }e se proverat va{ite znaewa za zna~eweto na soglaskite po zvu~nost! 23 . Bo`i__. spana__. cve__e. gla__. dava – tava (d – t). __erka. __evrek. Makedoni__a. `al – {al (` – {). __ilibar. a sega nosam voda so male~ko |um~e. – Taa sekoga{ se upotrebuva i koga vo zborot se nao|aat tri samoglaski edna do druga. grad – grat~e (d – t). Marija i dr. vino – fino (v – f). svi__a.). – Na sekoja zvu~na soglaska odgovara bezvu~na soglaska. An__ele. __ibrit.MAKEDONSKI JAZIK Primeri: Ko{ot nekoj go ostavil vo }o{ot. Gev__eli__a. |up~e – }up~e (| – }). sporedi. Makedonijo i dr. __irilica. {e__er. sre__a. – Kaj imenkite vo forma na obra}awa (Marijo. ohri__anec. tu__ina. bara – para (b – p). Zada~a: Dopolni gi izostavenite bukvi vo ovie zborovi: me__a. no__. zab – zap~e (b – p).). vre__a. roza – rosa (z – s). __uto. Na ~as bri{ev so male~ko gum~e. razmisli i zaklu~i! Zvu~ni Bezvu~ni Sonanti b p r v f l g k q d t m | } n ` { w z s j y c x ~ h glas – klas (g – k). tr~a__}i. __iril. kalu__er. veeja).

Eden slog vo sekoj zbor go izgovarame so pogolema vozdu{na struja.. na + pladne = nìpladne. rakôvodstvo. – Akcentot vo makedonskiot literaturen jazik e dinami~en. rakovôditel . AKCENT NA SLO@ENITE ZBOROVI Pro~itaj. }e zabele`ime deka site slogovi vo zborot ne gi izgovarame so podednakva ja~ina na glasot. – Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot e tretoslo`en. pet + mina = pîtmina. knigovodstvo. koja + {to = kôja{to. 24 . razmisli i zaklu~i! vino + `ito = vinô`ito. Toj slog pri izgovorot posebno go naglasuvame. sporedi. voda + vod = vôdovod. Akcentiraweto e osobina pri kulturata na usnoto izrazuvawe. knigata. Akcentot kaj tie zborovi pa|a na tretiot slog od desno na levo na zborot. – Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot pa|a na tretiot slog od krajot na zborot.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA AKCENTOT VO MAKEDONSKIOT JAZIK Razgovarame – zaklu~uvame: – Ako glasno gi izgovarame zborovite: kniga. Toa. – Slogot {to se akcentira se vika akcentiran slog. – Slo`enite zborovi se sostaveni od dva zbora koi se srasnati i obrazuvaat nov zbor so novo zna~ewe. posilno izgovarawe na eden slog vo zborot se vika akcentirawe. Akcentot se bele`i so poseben znak (´) {to se pi{uva nad samoglaskata od akcentiraniot slog i se vika akcenten znak. – Vo makedonskiot literaturen jazik ima mnogu zborovi sostaveni od dva dela koi se vikaat slo`eni zborovi. odnosno akcent. Primeri: rîka. seno + kos = sînokos.. – Akcentiraniot slog se narekuva akcentiran slog. Zapomni! – Akcent (akcentiraweto) e naglasuvaweto na opredelen slog vo zborot i toj pretstavuva bitna osobina na makedonskiot literaturen jazik.

doma}inka i domovi. Eden od vas neka izgovara pove}eslo`ni zborovi. vodomer. vagata.MAKEDONSKI JAZIK Primeri: dflvored = dr – vo – red (drvo + red) kôe{to = ko – e – {to (koe + {to) vôdopad = vo – da – pad (voda + pad) Proveri gi svoite znaewa! – [to e akcent? – Akcentiraj gi zborovite: reka. a drugiot neka opredeli koj slog treba da bide akcentiran. a potoa na istiov tekst prodol`i go akcentiraweto vo slednive re~enici: Dôcnata îsen zavlìdea nasîkade. kniga. a tatko mi i majka mi se na rabota. slo`eni zborovi Zada~a: . Jas i mojot brat sedime doma i u~ime. 25 .So tvojot/ta drugar/ka igrajte akcentirawe na zborovi. koi{to navestuvaat deka }e zavrne silen do`d. vodenica. Zîmjata e pokrñena so `ôlti lñsja od dflvjata! Na neboto se protegaat gusti oblaci. Potoa razmenete gi ulogite. kola. Lu|eto vo svoite dvorovi od vikendicite podgotvuvaat zimnica. doma}in. – [to e toa akcentiran slog? – Koi se tie slo`eni zborovi? Zada~a: Vo sledniov tekst prepoznaj gi akcentiranite slogovi vo zborovite.

Zada~a: – Dogovorete se vo oddelenieto da rabotite vo tandem (parovi) i da izgovarate: a) prviot par – sopstveni imenki. Marija. g) ~etvrtiot par – apstraktni imenki. buket. sre}a. v) tretiot par – konkretni imenki. b) u~ilnica. b) vtoriot par – op{ti imenki. Ohrid. razmisli i zaklu~i! a) Sne`ana. radost. ~elad. pojavi i poimi se vikaat imenki. sporedi.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA IMENKI Pro~itaj. jato. mrak. Skopje. vozduh. op{ti zbirni hor. ku}a. 26 . – Zborovite {to ozna~uvaat imiwa na lica. Prespa. konkretni masa. masa. radost. roj ~elad. Zapomni! – Sopstvenite imenki sekoga{ se pi{uvaat so golema po~etna bukva. Podelba na imenkite sopstveni Filip. apstrakni sre}a. Dor~o. reka. su{testva. kniga. Dor~o. jata. buket. vojska. v) stado. Lesi. predmeti. Vardar. dru`ina. most. roj. Dragan. d) pettiot par – zbirni imenki. mrak. dvor.

Albanija. Francija spored primerot {to e daden! Makedonec __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ Makedonka ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ Makedonci ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ – Na sli~en na~in napi{i gi imiwata na nacionalnostite koi `iveat vo Republika Makedonija! 27 .MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa: – Napi{i deset sopstveni imiwa na lica (Prvata bukva napi{i ja so crveno)! – Razgledaj ja kartava na RM. Turcija. Grcija. pro~itaj gi imenkite i napi{i gi na opredelenoto mesto! – Napi{i imiwa na pet dr`avi! – Napi{i imiwa na pet gradovi! – Napi{i imiwa na pet ezera! – Napi{i imiwa na pet planini! – Napi{i imiwa na pet sela! – Napi{i imiwa na pet reki! – [to opfa}a poimot geografski imiwa? So kakva po~etna bukva se pi{uvaat geografskite imiwa? – Napi{i gi imiwata na narodite od slednite dr`avi: Makedonija. Bugarija. Germanija.

toj kromid. tie stolovi. toj moliv.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Napi{i imiwa na dnevni vesnici i imiwa na knigi! Dnevni vesnici: _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________ Knigi: ________________________________ ________________________________ ________________________________ ________________________________ ________________________________ – Napi{i po tri imiwa na ulici. deca – va deca – na deca – ta 28 . tie gnezda. tie klupi. taa klupa. sporedi. toj komjuter. u~ili{ta i fabriki! ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ROD. taa kniga. tie deca. dete – vo dete – no dete – to v) toj orev. razmisli i zaklu~i! a) taa `ena. toa gnezdo. toa jagne. toa drvo. taa majka. toa zaj~e. toj stol. taa lipa. ku}a – va ku}a – na ku}a – ta b) toa dete. BROJ I OPREDELENOST (^LENUVAWE) NA IMENKITE Pro~itaj. moliv – ov moliv – on moliv – ot g) tie `eni.

MAKEDONSKI JAZIK

– Imenkite razlikuvaat: a) tri roda: ma{ki, `enski i sreden; b) dva broja: ednina i mno`ina; v) tri ~lenski formi: – ov, – va, – vo, – ve; – on, – na, – no, – ne; – ot, – ta, – to, – te. Zapomni! – ^lenot vo makedonskiot literaturen jazik e nastavka koja prostorno ja opredeluva imenkata, odnosno predmetite, pojavite i su{testvata; – Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat i nemaat forma za mno`ina. Proveri gi svoite znaewa! 1. Koku rodovi razlikuvaat imenkite? 2. [to pretstavuva ~lenot vo makedonskiot literaturen jazik? 3. Koi imenki vo makedonskiot literaturen jazik se ~lenuvaat? Zada~a: - Vo slednava pesna so moliv, podvle~i gi ~lenskite formi na ~lenuvanite imenki i so va{iot nastavnik porazgovarajte za sodr`inata na pesnava: VARDAR Se protegnal me|u dolinite i sni{tata: od edniot do drugiot kraj na tatkovinata. Slavata mu e vo bogatstvoto, vo vodata, bez nego }e be{e grda prirodata. Plivajte vo nego, plivajte, lovete, no najubavite zborovi ~uvajte mu gi za mostovite. Za da ne mu na{tetat na Vardar neprijatelite, su{ata, makedonskiot narod ~esto si go zatvoril vo pesnite, vo du{ata! Bo{ko Sma}oski

29

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA

GLAGOLI Pro~itaj, sporedi, razmisli i zaklu~i! 1. Vane u~i makedonski jazik. (sega{no vreme); 2. Vane u~e{e makedonski jazik. (minato vreme); 3. Vane }e u~i makedonski jazik. (idno vreme). – Glagoli – poim; – Identifikacija na glagolite: a) lice (tri lica – 1, 2 i 3 za ednina i 1, 2 i 3 za mno`ina); b) broj (ednina i mno`ina); v) vreme (sega{no, minato i idno); g) vid (svr{eni i nesvr{eni). – Svr{eni i nesvr{eni glagoli – poim; – Upotreba na glagolite. Proveri gi svoite znaewa! – [to ozna~uvaat glagolite? – Po {to gi identifikuvame, odnosno koi gramati~ki kategorii gi imaat glagolite? Zada~i: – Otkrij gi i identifikuvaj gi po lice, broj, vreme i vid glagolite vo pesnava ,,^ita~” od Bo{ko Sma}oski!

30

MAKEDONSKI JAZIK

^ITA^ Srede parkot edna klupa, na klupata Marko sednal! Misli: ,,Ne e vreme da se skita!” Pa zel kniga da si ~ita. Na klupata srede parkot – knigata ja ma~i Marko: ~ita, ~ita, pa }e zapre – pominuva nekoj napred! Se zavrtuva potem nazad: ma` i `ena krotko gazat! Da zapomne ne e lesno: gledaj, tr~a nekoj desno! Kaj zastana – dolgo bara: levo mom~e so gitara! Zami`uva, polza slaba: sred trevata kreka `aba! I toa mu be{e kuso: mina mome, u{te – ruso!... Dve stranici za dva ~asa! Pol`av da e, pa bi vjasal! Bo{ko Sma}oski

– Vo slednive stihovi od pesnata ,,@elba°, od Pero Milenkoski transformiraj gi glagolite od sega{no vo minato vreme: @ELBA Pod ~ador~e detence se krie, ~ador~eto rosi~ka go mie.

Detenceto kaj drugar~e odi – dobra `elba kaj nego go vodi. ------------------------------------------------------------------------------Pero Milenkoski

31

Tie se prvi dojdeni. 2. tie se Minato vreme Ednina 1l. ti si ~ital 3l. 5. v) zo{to se vika pomo{en glagol. Ti si najvisok vo oddelenieto. bevme.) v) iska`uvawe na minato vreme samo so formite od pomo{niot glagol sum. Vane e prv vo fudbal. ste. Jas sum odli~en u~enik. b) za mno`ina (sme. (Tie si igrale vo dvorot. vie ste 3l. jas sum ~ital 2l. (Jas sum tuka. Vie ste pred nas. ti be{e 3l. nie sme ~itale 2l. bea) Sega{no vreme Ednina 1l. toj e Mno`ina 1l. se). bevte. toj be{e Mno`ina 1l. vie ste ~itale 3l. – Upotreba: a) za iska`uvawe sega{no vreme. tie bea 32 . 6. 3. Jas sum ~ital vo pove}e vesnici za Republika Makedonija. Nie sme vo u~ilnica. sogledaj. si . ti si 3l. be{e. 4. razmisli i zaklu~i! 1. (bev.) b) za iska`uvawe minato vreme. e). – Formite na pomo{niot glagol sum: a) za ednina (sum.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA POMO[NIOT GLAGOL SUM Pro~itaj. nie bevme 2l. Nie sme ponazad od vas. tie ~itale Ednina 1l. vie bevte 3l. toj ~ital Zada~a: – Napi{i po edna re~enica so upotreba na sekoja forma od pomo{niot glagol sum! Mno`ina 1l. jas bev 2l. nie sme 2l. jas sum 2l.

pi{uva – napi{a. otkrij gi site glagoli. Tie tamu nasadija brezi i se vratija doma.MAKEDONSKI JAZIK MINATO OPREDELENO SVR[ENO I NESVR[ENO VREME Pro~itaj. Tie tamu sadea brezi i so zadovolstvo se vra}aa doma. podredi gi vo dve koloni! Vo 1979 godina Nobelovata nagrada za mir £ pripadna na hrabrata i po`rtvuvanata `ena Majka Tereza koja celiot svoj `ivot im go posvetuva{e na te{kozabolenite lu|e od svetot. Spomenikot go izraboti akademikot Tome Serafimovski.. razmisli i zaklu~i! 1.. Nikola i Nikolina otidoa vo Gradskiot park. doa|a{e – dojde . a drugiot istite glagoli da gi transformira vo nesvr{eni. Celata sve~enost skopjani so zadovolstvo ja sledea i se voodu{evuvaa. 2. kako na golem ~ovek koja na cel svet mu stana vistinska majka.. Proveri gi svoite znaewa! – Vo tekstov {to sleduva. – Podelete se vo parovi i vo tandem niz igra edniot neka izgovara svr{eni glagoli. spordi. – Poim za minato opredeleno svr{eno vreme. Gradot Skopje. a potoa spored vremetraeweto na nivnoto dejstvo. – Vremetraeweto na glagolskite dejstva. Vane i Vawa bea vo Gradskiot park. – Prepoznavawe na dejstvoto. vo znak na golema blagodarnost £ izgradi spomenik – statua. Primeri: ~ita – pro~ita. – Poim za minato opredeleno nesvr{eno vreme. 33 .

kako }e se razdelime. razmisli i zaklu~i! @ALI. bela kniga. na tu|ina. Go pra{a {to nosi toj poka`a vrzana {amija so zemja mu ja isturija i zaplaka. Ante Popovski IDNO VREME Pro~itaj. em da pla~e{. Tatkovinata e taa. ti od mene. jas od tebe. Kako bevme posvr{eni. sega }e se razdelime. MOME @ali. na rabota. `alno pismo – em da ~ita{. }e ti pratam ubav |erdan – em da nosi{. re~e toj. }e ti pratam bela kniga. da `alime. Narodna pesna 34 . sogledaj. em da pla~e{. }e ostanam tri godini. i cela no} po~na grutka po grutka da sobira. mome.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Vo slednava pesna transformiraj gi glagolite od svr{eni vo nesvr{eni. Jas }e odam vo tu|ina. TATKOVINA Koga pristigna brodot vo taa dale~na zemja toj vide nepoznat narod posednat na bregot i jadri yvezdi na neboto.

Proveri gi svoite znaewa! – Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{ glagoli vo idno vreme. – Zna~ewe. – Za{to mi se. Tie denovi mininuvaa {etaj}i se niz gradot Ohrid. alt’ni koga }e bidam bez tebe. gledaj}i gi prekrasnite ohridski biseri i kapej}i se vo bistrite vodi na Ezeroto. – Obrazuvawe. MAJKO. Nave~er sedej}i na balkonot od ku}ata na na{ite rodnini. a ti. Tamu bevme na Ohridskoto Ezero. Sedej}i gledav vo Gali~ica Edno dejstvo iska`ano vo neli~na glagolska forma. – Prepoznavawe. TU\INA – ]e odam. jabana za da spe~alam. GLAGOLSKI PRILOG Pro~itaj.MAKEDONSKI JAZIK – Idno vreme – poim. majko. 35 . sinko. razmisli i zaklu~i! Minatoto leto so moite roditeli prestojuvav vo Republika Makedonija. majko altani. sinko more bez mene. – Vo slednava narodna pesna otkrij gi glagolite {to se vo idno vreme. sogledaj. gledav vo ubavata Gali~ica. Zvucite od planinata Gali~ica me nosea vo svetot na fantazijata ne dozvoluvaj}i nikakov zamor. tu|ina tu|ina. Drugo dejstvo vo li~na glagolska forma. ]E ODAM. majko.

Se zamoriv ___________ pismo do baba mi vo Skopje. _________ televizija. v) ~len (site ~lenski formi {to gi imaat imenkite). Zada~i! – Slednive zapo~nati re~enici dopolni gi so po eden glagolski prilog {to }e go zapi{e{ na mestoto od liniite! __________ po ulica ~itav vesnik. – Zbor~eto (~esticata) ne od glagolskiot prilog se pi{uva oddelno. b) broj (ednina i mno`ina). – Zna~ewe. odej}i i gledaj}i konstruiraj re~enici. Stignavme vo Ohrid. – Sekoga{ se pi{uva so soglaskata j. – Pridavki – poim. ___________ brzo so avtomobilot. sogledaj. – Se upotrebuva za iska`uvawe na kusi i zbieni re~enici. Zadremav na stolot. PRIDAVKI Pro~itaj. `enski i sreden). ka`i kako da se rodi prosta i stroga makedonska pesna od ova srce {to so sebe vodi razgovor no}en vo trevoga besna? ----------------------------------------------------------------------------------------Bla`e Koneski – Funkcijata na pridavkite vo re~enicata. – Ovaa glagolska forma e prosta. komparativ i superlativ). razmisli i zaklu~i! – Vezilke. 36 . – Gramati~ki kategorii: a) rod (ma{ki. – So glagolskite prilozi: ~itaj}i.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zapomni! – So glagolski prilog se iska`uva dejstvo koe se vr{i paralelno so drugo dejstvo. – Glagolskiot prilog nema lice i nema broj. g) stepen (pozitiv.

Vo slednava pesna otkrij gi i opredeli gi gramati~kite kategorii na pridavkite (rod. povisok. Dreven gradu. – Tie ja razubavuvaat re~enicata. su{testvata i pojavite. no pred toa povedete razgovor za sodr`inata na pesnata! OHRID Dreven gradu. Galebite v kosi ti svile gnezda. Tome Bogdanovski 37 . broj. te pliska son~ev bran Vo srceto ti spie ubavina. Proveri gi svoite znaewa! – [to ozna~uvaat pridavkite? – Koi vidovi zborovi vo re~enicata gi pojasnuvaat? – Iska`i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ pridavkite: `olti. ~len). najvisok. Zada~i: . odnosno na predmetite. `edni za ti{ina. gradski. ne`no.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! – Pridavkite se zborovi koi ozna~uvaat nekoi karakteristiki na imenkite. Od site strani na svetot naezda od turisti. cuti{ vo belina me|u dvorci i manastiri. najbrzi. brzi. Ve~en voin si pred sinoto oko na Ezeroto. Od tebe ja u~at istorijata na ve~nosta za da ne go potpalat avtomatskiot po`ar {to }e go goltne svetot.

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA BROEVI Pro~itaj. sogledaj. 926 ____________________________________. – Napi{i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ broevite: dva. a postariot za dvaeset i tri dena odvaj zemal {estotini evra. pet. {est i sto! – So zborovi napi{i gi broevite: 1 000 ____________________________________. Vo ednata raka nose{e eden buket od pet cvetovi. Broevite vo re~enicata prete`no odat so imenki. 1 532 ____________________________________. 700 ____________________________________. razmisli i zaklu~i! Si bile dvajca bra}a koi{to bile vo stranstvo i rabotele vo ista fabrika. Pette cvetovi bea raznobojni i bea mnogu ubavi. Proveri gi svoite znaewa! – Vo sledniov prozen tekst otkrij gi broevite. ___________________________________________________________________ – Kolku denovi ima edna godina? ___________________________________________________________________ 38 . – – Broevi – poim. no pritoa posebno izdvoj gi ~lenuvanite broevi. Na ulica sretnav edno mom~e na dva-trinaeset godini. 3 – 4 ____________________________________. – Napi{i so zborovi koga e tvojot rodenden. Pomladiot brat za dvaeset i pet rabotni dena zarabotuval iljada i sto evra. To~no be{e osum ~asot i petnaeset minuti koga izlegov od doma. ^lenuvawe (so site ~lenski formi {to gi imaat imenkite i pridavkite) Zapomni! – – Zborovite {to ozna~uvaat to~no ili pribli`no koli~estvo se vikaat broevi. Proletno utro.

napladne. So nas }e poneseme pove}e jadewe i ~ador da ne zavrne do`d iznenada. kako i vo koj stepen se vr{elo dejstvoto vo re~enicata. pove}e! PREDLOZI Sporedi.MAKEDONSKI JAZIK PRILOZI Pro~itaj. v~era. nekako. Nie }e izlezeme nagore nad gradot. mestoto. razmisli i zaklu~i! Vremeto deneska i utre }e bide ubavo. sogledaj. na~inot i stepenot (koli~estvoto) na vr{eweto na dejstvoto. – Poka`uvaat: koga. mesto. na~in i koli~estvo). nadolu. – Tie zna~itelno se razlikuvaat od drugite zborovi. Tamu malku }e pro{etame i }e se odmorime. kade. Zada~a: – Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive prilozi: daleku. Zapomni! – Prilozite se zborovi koi naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata i go opredeluvaat vremeto. – Vidovi (vreme. razmisli i zaklu~i! 39 . – Naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata.

Zapomni! . svirki mu svirat so kaval vo gora mladi kozari. ATRIBUT I APOZICIJA Pro~itaj.Tie imaat prostorno i vremensko zna~ewe vo re~enicata. mrazoj i snegoj.Predlozite se nemenlivi zborovi koi poka`uvaat nekoj odnos so predmetite i su{testvata vo re~enicata.Predlozi vo makedonskiot literaturen jazik se: od. na. Odedna{ ____ gradot zabele`avme gusti oblaci i za da ne navrneme. Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednive stihovi otkrij gi predlozite. zad. sogledaj. pred i dr. kolku m’gli i mrazoj zemni a vgr’di studoj. – Ne se menlivi zborovi. vo. Miladinov 40 . i pepelnici. vnesi gi predlozite. Tamu se vidovme ____ mnogu drugar~iwa __ u~ili{teto. so. Be{e nedela. ------------------------------------------------------------------------K. – Vo sledniov tekst na praznite mesta vo re~enicite. – Zna~ewe. do. . razmisli i zaklu~i! ------------------------------------------------------------------------Ovde je mra~no i mrak m’obviva i temna m’gla zemja pokriva.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Poka`uvaat nekoj odnos. a potoa napi{i ~etiri re~enici so upotreba na razli~ni predlozi: Pesna mu peat na niva vo leto mladi `etvari. i misli temni. . ___ parkot se {etavme ___ zelenite trevni povr{ini. vrz. pred. Pove}e gra|ani be{e izlegle ____ park. Otidovme i nie. si dojdovme doma ____ mrakot. silni vetri{~a i vijulici.

sekoga{ po~nuvaat . . vo Struga. avtorot na poznatata pesna . Zapomni! – Atributot i apozicijata se imenski dodatoci koi ja pojasnuvaat imenkata i £ davaat poto~na opredelba. – So najubavata pesna na K. yvoni. mislite tie ti gi redat vo sliki jasni i to~ni. ve~en. Vidoe Podgorec 41 . – Pravopis.T’ga za jug°.Stru{kite ve~eri na poezijata°. e roden 1830g. Toj e vrutok nepresu{en. niz bistri kapki – zborovi te~at. – Dvajcata bra}a. Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednava pesna otkrij gi atributite: RODNIOT JAZIK Rodniot jazik e biseren |erdan od zborovi – plodovi so~ni. Konstantin i Dimitar Miladinovi. se lee.T’ga a jug°. klokoti. umrele 1862 godina vo Carigradskite zandani. @ubori. ^uvaj go kako crnkata vo o~ite – bez jazik si nikoj i ni{to. – Mestoto na atributot i apozicijata vo re~enicata.... – Funkcijata na atributot i apozicijata vo re~enicata. Toj ni e zavet od dedovcite kako tlamnikot na ogni{teto.MAKEDONSKI JAZIK – Konstantin Miladinov. ko jasna yvezda sekoj zbor gree. – So re~enicata i so nejzinite dodatoci se zanimava sintaksata. Miladinov.

Prepi{i gi re~enicive i dopolni gi so potrebnite apozicii. Glavniot grad na Republika Makedonija. brzo go pregrizal ja`eto i otkako go oslobodil. eden glu{ec mu pretr~al preku ustata. ____________________. No glu{ecot go zamolil da ne go jade poradi dobrinata {to toj }e mu ja napravel. PRILO[KI OPREDELBI Pro~itaj. poradi neznaeweto deka mo`am da te spasam. ___________. ____________________. Po kuso vreme lavot navistina se spasil so pomo{ na glu{ecot. razmisli i zaklu~i! V~era iznenada so moite roditeli otidovme na izlet. sogledaj. ima mnogu znamenitosti. sekoja godina sve~eno se proslavuva vo celata Republika Makedonija i vo dijasporata. 2. mu rekol: – Ti toga{ mnogu me ismea. Goce Del~ev. Glu{ecot go ~ul kako ta`no ofka vo mre`ata. Toga{ lavot mnogu se nasmeal i go pu{til. Majka mi. Ottamu donesovme nekolku ubavi planinski cvetovi. na 26 juli 1963 godina go zafati golem zemjotres. b) za mesto (kade?). e roden 1872 godina vo Kuku{. go fatil i se podgotvil za jadewe. v) za koli~estvo (kolku?). koga se vrativme. _____________________________. 1. 3. Proveri gi svoite znaewa: – Vo slednava basna otkrij gi site vidovi prilo{ki opredelbi! LAVOT I GLU[ECOT Dodeka lavot spiel na edna ledinka. Ezop 42 . Sega znaj deka i kaj glu{ecot postoi blagodarnost. – Vidovi prilo{ki opredelbi: a) za vreme (koga?). Paris. Vedna{ lavot se razbudil.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Vo slednive ~etiri re~enici nedostasuva apozicijata. 4. Ilinden. Imeno. do{ol tuka. lovcite postavile mre`a za da go fatat. vedna{ gi stavi vo vazna so voda.

Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot. zemi ja vilata i ajde na lvada da go sobereme senoto. Tatko mu mu rekol na sinot da ja zeme vilata i da odat na livada da go soberat senoto. Sinot mu rekol deka v grad nau~il mnogu nauki i site selski zborovi gi zaboravil i ne znael {to e toa vila. – Poim za direkten govor. Za letniot raspust toj si idel v selo. – Od vilata treba da se nau~i{ deka najgolemata nauka e nikoga{ da ne zaboravi{ da raboti{. Toj se fatil za glavata i rekol koj ja ostavil tuka taa vila. Na sina mu ne mu se rabotelo i rekol: – Jas tolku mnogu nauki u~ev vo gradot i site selski zborovi gi zaboraviv. – Poim za indirekten govor.MAKEDONSKI JAZIK DIREKTEN I INDIREKTEN GOVOR Pro~itaj. 43 . mu rekol edna{ tatko mu. Toj se fatil za glava i rekol: – Koj ja ostavil ovde ovaa vila?! – Mnogu arno ti se stori! – rekol tatko mu. Taa padnala i go udrila po glava. no ne i na sodr`inata. Indirekten govor e koga raska`uva~ot gi prenesuva tu|ite zborovi so izvesni promeni vo formata. Zapomni! Direkten govor e koga raska`uva~ot gi prenesuva tu|ite zborovi kakvi {to bile. – Sinko. sporedi. Za letniot raspust toj si idel v selo. odnosno onaka kako {to gi izgovorilo liceto. – Pravopis. Taa padnala i go udrila po glava. razmisli i zaklu~i! a) U^ENIOT SIN Sinot na eden selanec u~el v grad. Ne znam {to e toa vila. Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot. Tatko mu mu rekol deka mnogu arno mu se storilo i deka od vilata ja nau~il najgolemata nauka i nikoga{ ne treba da zaboravi da raboti takvi selski raboti. b) U^ENIOT SIN Sinot na eden selanec u~el v grad.

– Pravopis e sistem od jazi~ni normi. – Pravopis. Dedoto na svojot sin mu rekol da pojde vo prodavnica i da mu kupi vesnik.” 2. – [to da kupam. kako se ~uvstvuvam zamoren! 4. alva? – rekol sinot. – Interpunkciski znaci – upotreba. kolku ~asovi imate utre? 3. – Alva! – pak. Zapomni! – Pravogovor e pravilno izgovarawe na glasovite i na zborovite. PRAVOGOVOR I PRAVOPIS UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI Pro~itaj. – Tekstov {to sleduva. za 100 denari kupi mi maslinki. sinko. maslinki. Zar tebe tolku mnogu ti se jade alva.. alva?! – Da te zeme |avolot sose taa tvoja alva. popladne }e odam kaj mojata drugarka. Dedo mi ~ita vesnik. Tatkoto mu rekol na svojot sin: – Na. ti velam! – A.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! – Slednive dve re~enici od direkten transformiraj gi vo indirekten govor i obratno! 1. Elena na majka si £ re~e: . bre. sogledaj. razmisli i zaklu~i! 1. – A.. tuku maslinki! – mu rekol povtorno dedoto. interpunkciski znaci i zakonitosti koi pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat.Mamo. utre celoto oddelenie organizirano odime na izlet. Sinko. – Ne alva. 44 . Of. Nikola se vrati od u~ili{te i veselo re~e: . transformiraj go od direkten vo indirekten govor. 2. rekol sinot. – Makedonskiot pravopis e donesen na 7 juni 1945 godina.° – Pravogovor.Mamo.

streme`. sporedi. vrabotuvawe. razmisli i zaklu~i! 1. Pred dvaeset godini bev mnogu mlad. Od oxakot izleguva{e gust ~ad. 2. Ve`bi za povtoruvawe i proveruvawe! – Otkrij ja pove}ezna~ajnosta na zborovite vo slednive re~enici: 1. Neologizmite se novosozdadeni zborovi koi so tekot na vremeto navleguvaat vo jazikot i go zbogatuvaat. 4. za{to imame dividi. Vase redovno ja odr`uva kosata za poubavo da kosi. EDNOZNA^NOST I POVE]EZNA^NOST NA ZBOROVITE Pro~itaj. – Antonimi – poim. a Jana redovno ja odr`uva kosata za poubavo da £ stoi. Nase ima golem avtoritet. Zada~a! – Napi{i re~enici so slednive neologizmi: drvored.. a sega sum mnogu star. za{to gi zaboraviv boicite. Toj odamna raboti na kompjuter. 3. polet i ilegalno. 5. 45 . Videoto odamna ne sme go upotrebile. – Napi{i po dve re~enici so upotreba na sinonimi i antonimi.5°. sogledaj. Mare ima makedonsko dr`avjanstvo. Jas treba da crtam na blok . 2.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! – Diktat na prozen tekst vo koj dominiraat pove}e interpunkciski znaci. kompromitiran. 2. 4.. legalno. bran.5°. prosleden so golem grad. – Sinonimi – poim. Nikolina `ivee vo golem grad. V~era zavrna do`d. Po`arot be{e prosleden so gust dim. pa zatoa brzam da stignam do zgradite na blok . razmisli i zaklu~i! 1. NOVOSOZDADENI ZBOROVI (NEOLOGIZMI) Pro~itaj. 5. 3. – Homonimi – poim. Toj so godini neguva afiniteti.

2. „Mars°. ovde Vera Mimi! Telegrama primi: Stop! So nau~nici smeli Vo skafanderi beli. „Sne`ana°. zemja. – Internacionalizmi se zborovi koi postapno navleguvaat vo sekoj jazik i se prisposobuvaat na sredinata i uslovite na toj jazik. zamisleno patuvawe vo vselenata i sl.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA INTERNACIONALIZMI Pro~itaj. Tie zborovi se sre}avaat vo site razvieni standardni jazici. Mimi i Vera! Vrskata e gre{na. Sekoj fakultet ima dekan. opi{uvawe i izvestuvawe) }e bide dadeno niz stranicite pod imeto: Bidi kreativen i koncizen. ovde „Sne`ana° – kosmi~ka stanica! – Alo. pro~itani knigi. BIDI KREATIVEN I KONCIZEN! Kulturata na pismenoto i usnoto izrazuvawe (raska`uvawe. Tatko mi e profesor po filozofija. sogledaj. pa zatoa u{te se vikaat i me|unarodni zborovi. razmisli i zaklu~i! 1. Vo vrska so toa se koristat i tekstovi kako inspiracija (pottik) za pi{uvawe. Stop! Alo. Ovde Venera! Tome Bogdanovski 46 . primeno e! S¢ e vred! – Alo. Bev vo Dramski teatar. pretstavi. Za ilustracija eve eden prilog: VSELENSKI RAZGOVORI – Alo. gledani TV – filmovi i TV – emisii. nastani. preraska`uvawe. 3. poseti. Za taa cel }e bidat dadeni zada~i od sekojdnevniot `ivot na u~enicite.

– Likovite i nivnite postapki. 47 . – Sodr`inata. – Temata. – Avtorot. – Zaklu~ok. – Idejata.MAKEDONSKI JAZIK LEKTIRA Razgovarame – zaklu~uvame: – Naslovot na knigata.

Poteknuva od praslovenskiot jazik. – lu`i~ko-srpski jazik. – – – – Vo R. Makedonija sredstvo za op{tewe e makedonskiot literaturen jazik. sogledaj. – bugarski jazik. – beloruski jazik. Za najstar jazik na Slovenite se smeta staroslovenskiot jazik. Toj e najblizok so ju`noslovenskite jazici. – ~e{ki jazik. – srpski jazik. – ruski jazik. – slova~ki jazik.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA TRETA FAZA ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT JAZIK Pro~itaj. – slovene~ki jazik. – ukrainski jazik. razmisli i zaklu~i! [ematski prikaz Praslovenski jazik Zapadnoslovenska grupa Ju`noslovenska grupa Isto~noslovenska grupa – polski jazik. – hrvatski jazik. odnosno od jazikot na Slovenite. – makedonski jazik. 48 .

MAKEDONSKI JAZIK NIZ STRANICITE NA MAKEDONSKITE PISATELI KOI PRVI GO VOVELE NARODNIOT JAZIK VO U^ILI[TATA - Kiril Pej~inovi}. .Jordan Haxi Konstantinov – Xinot. .Teodosie Sinaitski. 49 .

pod plo~ava negoo po~ivanie. Da Bog da za dobroe delo. napi{ani na naroden jazik vo koj se odrazuva tetovskiot govor. Pre~ista i Hilandar posri`enie.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA KIRIL PEJ^INOVI] Pro~itaj. Poznat e i negoviot nadgroben epitaf koj e prv obid za pi{uvawe stihotvorba vo makedonskata literatura na makedonski naroden jazik. odnosno do 1845 godina. Oti{ol vo Sveta Gora vo manastirot „Hilendar°. kaj Tetovo. molit vas bra}a negoi qubimija hotja{tija pro~itati sija. Le{ok mu e negoo vospitanie. Tuka ostanal do krajot na svojot `ivot. sogledaj. „@itie kneza Lazara°. knigi so crkovna sodr`ina. pri{estvie. Podocna oti{ol vo rodnoto mesto kade {to go obnovil manastirot „Sv. Ot negovo svoe ot{estvie. da re~ete: Bog da bi go prostil. Atanas° vo Le{ok. Poznati negovi dela se: „Ogledalo°. Kiril Ovde le`i Kirilovo telo u manastir i u Le{ok selo. Vo svojot `ivot rabotel vo manastirot. do Hristovo vtoro. kade {to se zakalu|eril. „Ute{enie gre{nim°. Se pretpostavuva deka e roden 1770/71 godina vo Tearce. razmisli i zaklu~i! Kiril Pej~inovi} – Tetoec e me|u prvite pretstavnici koi{to go vovele narodniot jazik vo crkvite i u~ili{tata vo XIX vek. Prilozi: Nadgroben epitaf „Tearce mu negovo ro`denie. zere u grob crvite gi gostil. 50 .

I koga }e ~itate vo taja kni`ica. kade {to stanal stare{ina na manastirot i vo spomen na toa se narekol Sinaitski. Kako nekoe vreme vo stari Rim. Se vikal Teohar. koja podocna se opo`arila. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------TEODOSIE SINAITSKI Pro~itaj.. Edno vreme rabotel i vo Solun. majka kako se po~estuet i za hatir nojzin mo`et i najgolema qutiwa da otfrlit ot sebe. da hvalite i da blagodarite Boga oti e dal takov u~itel vo vreme na{e i da molime pa na Boga i gospoda na{ego Isusa Hrista i na Pre~istija mater jego da budeme vsi pravoslavni naslednici so vsemi blagougodiv{imu Bogu i da slavime ime vse svetoe ego oca i sina i svetago duha amin. Vo Solun ja otvoril prvata pe~atnica (1837 godina). razmisli i zaklu~i! Teodosie Sinaitski se pretpostavuva deka e roden 1850 godina vo Dojran.. I on otide vo ~u`da dr`ava. ime mu be{e Koriolan. ima{e eden car. no povtorno (1844 godina) ja opo`arile. no podocna oti{ol na poluostrovot Sinaj. Slu{ajte.MAKEDONSKI JAZIK UTE[ENIE GRE[NIM (izvadok) . da bide da tepat gra`danite bez milost. kade {to se zapoznal so Kiril Pej~inovi} i Jordan Haxi Konstantinov – Xinot.. Poslednite godini od `ivotot se vratil vo rodniot grd i rabotel kako vodeni~ar. i negova majka – imeto i be{e Veturia.. Najpoznato negovo za~uvano delo e Predgovorot kon deloto „Ute{enie gre{nim” od Kiril Pej~inovi} vo koe uka`uva za zna~eweto na narodniot jazik so {to go otvoril srceto na makedonskiot narod za prosvetuvawe. ni mu`ko ni `ensko. 51 . hristiani. uze vojska mnogu i se vrati pak na Rim. da ne po`ali ni malogo ni golemogo. Razgovaral so mnogu Makedonci i sobiral milostina od niv. vse pod sabla da postelit. no so pomo{ na Pej~inovi} ja obnovil. sogledaj. Togo knez go napudia gra`danite bez kabaet. Prilog: OD PREDGOVOROT NA „UTE[ENIE GRE[NIM° (izvadok) .

[to napravil Pej~inovi} pred krajot na svojot `ivot? JORDAN HAXI KONSTANTINOV – XINOT Pro~itaj. aforizmi. Koi dela gi napi{al Kiril Pej~inovi}? 3. razmisli i zaklu~i! Jordan Haxi Konstantinov – Xinot e eden od najaktivnite dejci na prerodbata vo Makedonija. Mnogu `alno mi e.. Xinot bil prosvetitel na decata vo Makedonija. Isto taka pi{uval stihotvorbi. 4. Aktivno rabotel za obrazovanieto na makedonskiot narod iako bil pove}epati kleveten od tie {to go {irele tu|oto vlijanie (gr~ko.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! 1. Umrel 1882 godina vo svojot roden grad.. no nikoga{ ne podlegnal. D’neska sam izguben! Ne treba se bojati. Roden e 1820 godina vo Veles. Kakva e prijatel{tina me`du smerti i `ivote? 5. za{to ne sja poznah sam sebe. @ivim. Sekoga{ veruval vo utre{niot den za podobar `ivot. patopisi i sl. Za{to mi projde toliko vreme koe ne mogoh da go poznajam? – Znak e da jo{t ne sam se poznal. bugarsko i srpsko). Za{to drevoto planinsko ako bi prava greda bilo. sogledaj. Obrazovanieto go zavr{il vo Veles i vo Skopje. . Prilog: Aforizmi: 1..Minerva i devet muzi°.Basna° i . Koja e ulogata i zna~eweto na Kiril Pej~inovi} i Teodosie Sinaitski? 2. za{to mi e takovija `ivot? 3. no koga nikakvo dobro da sotvoram ne mo`am. Toj e prv makedonski dramski pisatel na piesi . 2. 52 . ne bi go delkale.U~ili{te i u~enie° i dr.

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Mislata kon na{iot jazik e na{ dolg.. Studiral vo Rusija.. Umrel 1926 godina vo Bugarija.. Na nego trebit da se sozdadit jedna skolijcka. Skopje. isto kako {to e na{a tatkovinata. za da mo`it preku nif da se ra{irit niz cela Makedonija vo vid na literaturen jazik. Zaslugata na Misirkov za Makedoncite e golema. kade {to u~el osnovno u~ili{te do {esto oddelenie na gr~ki jazik. razmisli i zaklu~i! Krste Petkov Misirkov e osnovopol`nik na makedonskiot jazik. Belgrad i [abac. zatoa {to vo deloto Misirkov gi zastapuval interesite na makedonskiot jazik. objaveno 1903 godina vo Sofija. Deloto e opo`areno od strana na bugarskite vlasti. na{e bogatstvo i pravo.. 53 . Se vra}a vo svojata tatkovina i raboti kako profesor vo gimnazijata vo Bitola. Sofija.Za makedonckite raboti° Pro~itaj. Okolu centralnoto nari~je trebit da se grupiraat site na{i nau~ni i literaturni sili. roden 1874 godina vo Postol. koj {~o }e izmestit od neja propagandckite jazici. Nie sme dol`ni da go miluvame na{iot jazik. Prilog: .ZA MAKEDONCKITE RABOTI° (izvadok) . Enixe – vardarsko. zatoa {to u{te ottoga{ toj go zapo~nal interesot za kodifikacija na makedonskiot jazik.. sogledaj.MAKEDONSKI JAZIK KRSTE PETKOV MISIRKOV . Negovo najva`no delo e .Za makedonckite raboti°. nau~na i ubaa literatura. za da go o~istat i obogatat so sokroi{~a od druzite makedoncki nare~ija i da sozdadat od nego i jeden ubav literaturen jazik.. za{to toj e na{.. Vo deloto Misirkov go razrabotuva pra{aweto za voveduvawe na makedonskiot jazik. Se {koluval vo Solun.

i deloto Istorijata na makedonskiot jazik. Roden e 1921 godina vo s. Vo koj period `iveel i rabotel Misirkov? 2. redaktor e na Re~nikot na makedonskiot jazik. lingvist i nau~nik vo makedonskata kni`evnost. Od kolku statii se sostoi negovoto zna~ajno delo? BLA@E KONESKI kako lingvist Pro~itaj. Negovata zasluga za makedonskiot jazik e ogromna. Proveri gi svoite znaewa! 1. Umrel 1993 godina vo Skopje. Ja napi{al Gramatikata na makedonskiot literaturen jazik (I i II kniga).Za makedonckite raboti°. Vo {to se sostoi golemoto zna~ewe na Misirkov za Makedoncite? 3. Bil pretsedatel na Sojuzot na pisatelite na Jugoslavija. Koavtor e na Makedonskiot pravopis so pravopisen re~nik. a slavistika studiral vo Belgrad i Sofija. Toj e osnovopolo`nik na sovremeniot makedonski literaturen jazik i negovoto ime e tesno povrzano so sozdavaweto i ozakonuvaweto na makedonskiot literaturen jazik. a ako mo`e{ i celata kniga. Zada~a: – Nastojuvaj da gi pro~ita{ najpoznatite pesni na Bla`e Koneski: „Te{koto° i „Vezilka° i razmisli za {to pee avtorot vo niv! 54 . sogledaj. bidej}i pove}e dela posvetil za jazikot na makedonskiot narod. Na koj govori e zasnovan makedonskiot literaturen jazik? 4. nedaleku od Prilep kade {to zavr{il osnovno u~ili{te.. Koneski vo Skopje rabotel kako profesor na Filozofskiot fakultet od negovoto osnovawe (1946 ).MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: – Pro~itaj ja prvata statija od knigata . Napi{al i golem broj kni`evni dela od oblasta na prozata i poezijata. Nebregovo. Gimnazija zavr{il vo Kraguevac. razmisli i zaklu~i! Bla`e Koneski e poznat kako poet.

Tatko mi raboti vo druk grat. imenkata stavi ja vo mno`ina ili ~lenuvaj ja so {to }e dojde{ do realnata vistina. sneg – snegovi – snegot itn. a od desniot xep vadi i redovno mi dava nekoja bonbona. sporedi. Zapomni! – Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako bezvu~ni. a potoa. Fabrikata vo koja{to raboti se nao|a na eden mal brek. a se pi{uvaat kako zvu~ni. mras i snek. ako misli{ deka se napraveni gre{ki vo pi{uvaweto. – Za polesno da sfati{ dali na krajot od zborot treba da napi{e{ nezvu~na ili zvu~na soglaska. – Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako nezvu~ni. grat. razmisli i zaklu~i! Izgovarame brek lep no{ grat snek yit vos Pi{uvame breg leb no` grad sneg yid voz – Nastanuva glasovna promena pri izgovorot na zvu~nite soglaski na krajot od zborovite. Koga }e dojde. vo ~ija blizina ima eden golem star dap. Toj mora da stigne navreme na rabota i koga e golem stut. Primeri: leb – lebovi – lebot. bel lep. Proveri gi svoite znaewa! Obidi se glasno da gi izgovori{ istaknatite zborovi vo ovoj tekst. 55 . popravi gi.MAKEDONSKI JAZIK OBEZVU^UVAWE NA ZVU^NITE SOGLASKI NA KRAJOT OD ZBOROVITE Pro~itaj. – Nastanuva obezvu~uvawe. sekoga{ vo torbata nosi ubav. – Obezvu~uvawe e glasovna pojava koja pri usnoto izrazuvawe zvu~nata soglaska na krajot na zborot se izgovara kako bezvu~na.

). intervju.). Piperkata i dr. razmisli! – Godinava zavr{i. kompjuter i dr. – Godinava }e odime so moite roditeli kaj vujko mi vo R. literatura. Makedonija. sogledaj.). Del~ev. – Op{tata imenka ne se ~lenuva koga se nao|a pred li~noto ime i ozna~uva nekoe svojstvo (doktor Vane. – Imenkata ne se ~lenuva koga pred nea se nao|a nekoja pokazna zamenka (ovoj ~ovek. Ohrid i dr. sedej}i. zimava).).MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA OTSTAPUVAWE OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE Pro~itaj. 56 . atelje.) bidej}i tie sami po sebe se opredeleni. Petkoski.). – Otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe ima: – kaj nekoi prilozi za vreme (letovo. letovo. no pred toa pravilno akcentiraj gi: `eton. profesor Stojan. – kaj nekoi tu|i zborovi. – Vesna ima nov kompjuter. – kaj glagolskiot prilog (~itaj}i. a se vo slu`ba na makedonskiot literaturen jazik (kultura. majstor Blagoja i dr. toa dete i dr. Zada~a: – Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive zborovi. – Odej}i po ulica se sretnav so Elena. – Ne se ~lenuva op{tata imenka upotrebena so zbor~iwata: za i po (Klinika za nos i grlo. Skopje. – Mo`e da se ~lenuvaat sopstvenite imenki koi ozna~uvaat prekari (Levkata. onaa klupa. Mu~eto. ispitot po hemija i dr). PRAVILA KOGA IMENKATA NE SE ^LENUVA Razgovarame – zaklu~uvame: – Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat (Marija. pi{uvaj}i i dr. odej}i. – Toj ima golema kultura.

razmisli i zaklu~i! – Od tebe zedov sto denari. – Od niv pobarav pomo{. sine. pod. Izlezi. Kole Nedelkovski UPOTREBA NA DOLGITE I KRATKITE FORMI OD LI^NITE ZAMENKI Pro~itaj. – Do vas sednav. niz taa Ruen planina za prvo ~edo Nikola. – Podavaj}i ja topkata padnav. 57 . – Pred nego re~e deka }e dojde.). stradna si majka pre~ekaj. sogledaj. ne ~ekaj.. pred. sine. – Go povikav da dojde. kaj i sl. – Nea ja sretnav na ulica. b) vo po~etokot na re~enicata. do. Nikola. krvava rano na srce. na. so. bez. v) vo davawe blagoslovuvawe i kletvi (Blaze tebe! Te{ko mene i sl. – Dolgite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat vo slednive slu~ai: a) koga pred niv stoi predlogot: od. De gidi. – Vikni gi da vlezat. – Nego go pra{av kaj `ivee Aleksandar. – So nego otidov v grad.MAKEDONSKI JAZIK Zada~a: Otkrij gi ne~lenuvanite imenki vo slednava pesna: MAJKA Kleta e majka trgnala. – Nemu mu rekov da pomogne. trgnala lele pisnala.

b) za iska`uvawe vnimanie. u{te go nema da dojde! – Bum. Postariot ribar ____ ____ podade ribite i vedna{ ____ vesla~kata i zamina. nas. sebe. padna tavanot od sobata! – Iako veterot silno svire{e. niv i sl. bolka. {to da prvam sega! – Tu. sogledaj. se navede i ____ vide ribite {to davaa posledni znaci na `ivot. Ribarot so svojot drugar ____ podelija ribite. v) za poddr`uvawe glasovi od prirodata. bre. vas. me. strav. pritoa. d) za dovikuvawe. ja. fi – u – u. napi{i gi ispu{tenite kratki zamenski formi: Ribarot ____ pritera svojot ~un sosema do bregot. ve. nemu. mene. ~udewe i sl. Zapomni! – Dolgi formi od li~nite zamenki se: tebe. razmisli i zaklu~i! – Ej. ne. 58 . Proveri gi svoite znaewa! Sledniov prozen tekst prepi{i go vo tvojata tetratka. im i sl. majstore go soyida li oxakot? – Of. – Tie slu`at: a) za iska`uvawe nekakvi ~uvstva (radost. go. v) zaedno so dolgite zamenski formi. b) vo zapovedni re~enici. g) za terawe na `ivotni. nego.). nea. IZVICI Pro~itaj. vas. ama selanecot ode{e po potot i glasno vika{e po kowot: Di – i – i! – Izvicite se nemenlivi zborovi. – Kratki formi od li~nite zamenki se: te.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Kratkite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat: a) vo po~etokot na re~enicata. mu.

lele. – Ah. bre majstore. oxakot po~nal da se navaluva. nosi pari vamu ili }e go turnam! . Narodna prikazna Zada~a: Napi{i re~enici so upotreba na slednive izvici: of. – Ej. glasovi od prirodata. Dojdi gore da mi plati{! – Slezi dolu. ah. }e ti platam kolku ~ini. Majstorot go potprel so ple}ite i po~nal da vika. – odgovoril naluteno majstorot. {to mi napravi! Lele. majstore.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! Izvicite se vid nemenlivi zborovi so koi se iska`uvaat nekoi ~uvstva.Slezi dolu. Pred da ja dovr{i rabotata. }e ti platam! – More. ih. se potrgnal i oxakot padnal. Proveri gi svoite znaewa! Vo slednava narodna prikazna otkrij gi izvicite! MAJSTOROT [TO GO TURNAL OXAKOT Eden majstor mu pravel na nekoj ~ovek oxak. i{. ti ne slu{a{ i bidi sega bez oxak. air da ne vidi{. Majstorot ne mo`el pove}e da izdr`i. bre majstore! – Koga ti velev da donese{ pari. 59 . ili da se obrne nekoe vnimanie i sl. brrr! – se slu{nalo na pokrivot od ku}ata. – Tras. doma}ine! Ej. doma}ine! Oxakov go napraviv. kikiriku i aj.

– ]e dojde{ li kaj nas? – Edna{. deka. 60 . – Slu`at za obrazuvawe na nekoi gramati~ki formi. dodeka. moliv. barem.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA SVRZNICI Pro~itaj. ili. penkalo i guma. no. sogledaj. – Eve ti go gostinot dojde. – [totuku zayvoniv. iako. a mo`e i zapoved. sogledaj. ^ESTICI Pro~itaj. za da i dr. – Svrznicite se zborovi koi imaat za cel: a) da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata. tetratki. b) da povrzat dve prosti re~enici {to se vo sostav na edna slo`ena re~enica. da poigra{ so mene! – Zarem ne ti e grev za mene? – Vie ni trebate da ni pomognete. – Jas bi donesol ne{to za vas za jadewe. – Mo`at da se najdat vo po~etokot i vo sredinata na re~enicata. – Slu`at za istaknuvawe ili opredeluvawe na drugi zborovi vo re~enicata. razmisli i zaklu~i! – Jas vo ranecot nosam: knigi. i. – Bisera pi{uva. – Mo`at vo re~enicata da se najdat vo sredinata i na po~etokot. Zapomni! Svrznicite se vid nemenlivi zborovi koi vr{at funkcija da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata ili da povrzat dve prosti re~enici vo sostav na edna slo`ena re~enica. {totuku. otkako. a Kostadin ~ita. – Svrznici se: a. Damjan vedna{ izleze. razmisli i zaklu~i! – I Filip neka dojde so nas.

Za popregledno da bide. sogledaj. [totuku stignavme do ambulantata.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! Vo ova pismeno iska`uvawe na eden u~enik otkrij gi ~esticite. Toj mi re~e: – Lele. br. – Vedna{! Neka bide taka! – mu rekov i trgnavme. – Najlesno se prepoznavaat po ~esticata bi. bi porazgovarale za Republika Makedonija i bi ja na{le na karta. Tamu se najdov so eden moj sou~enik. svrznicite. od tvojata biblioteka bi pro~itale ne{to za Kru{evo i za Ilindenskoto vostanie. dobro {to se vidovme. Me|utoa. Toj uslov se postavuva samo vo kontekst na re~enica. – Mo`niot na~in poka`uva dejstvo koe za da se izvr{i e potreben nekoj uslov. no bi napi{ale i ubav sostav za Makedonija. Koga bi do{ol. predlozite i prilozite. 61 . ^estici Svrznici Predlozi Prilozi MO@EN NA^IN Pro~itaj. no nemam vreme. razmisli i zaklu~i! Jas bi sakal da dojdam kaj tebe. Red. odvedi me vo ambulanta na lekar! Sigurno }e mi pomogne lekarot. lekarot odma od prozor n¢ vide i vedna{ izleze za da n¢ pre~eka. Aj. toa stori go vo tabelava {to ti e dadena: IZLET Vo edno proletno popladne iznenada izlegov v grad. – Mo`e da se menuva po lica. – Se upotrebuva za iska`uvawe nekoj uslov. kako me boli glavata! Ah. rod i broj.

Razvivaj goro zelena. ZAPOVEDEN NA^IN Pro~itaj. e direktna zapoved.Bi sakala. da ~ita. .. sogledaj.” – Napi{i tri re~enici vo koi }e bide iska`an mo`niot na~in. da rabotite itn. Otvori senka {iroka.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednive stihovi podvle~i gi zborovite {to iska`uvaat mo`en na~in. da pote~e qubov ko ognena lava. sinko glas da ti slu{nam. Ovaa zapoved e indirektna. 62 . da zaminite.. – Vo zapovedniot na~in se potrebni dve lica: zboruva~ zapoved sogovornik ili sogovornici (prvo lice) (vtoro lice) – Zapoveden na~in mo`e da bide (opisno) i vaka: da stane. razmisli i zaklu~i! . Razvivaj {umo zelena. Ra{iri topli pazuvi. pi{uvaj – pi{uvajte i sl. ]e mine Del~ev Vojvoda So negovata dru`ina. dojdi – dojdete. – ^itaj – ~itajte. bi sakala v pregrad majkin da te slu{nam i bi miluvala dolgo tvoja rusa kosa.° Narodna pesna – So zapovedniot na~in se iska`uva zapoved samo za vtoro lice ednina i vtoro lice mno`ina.

Makedonska narodna prikazna se da na }e 63 . po mene. na borba za prava sloboda za na{ata zemja ubava. Dejdi ma`u. ~uj me. na ramo pu{ka narami. @eno mori brzo zapali edna borina i dojdi svetni mi ostri`am pet {esnaeset ovci za eden ~as. – Pravopisni pravila za interpunkciskite znaci i nivna upotreba. pra{alnik. osveta! Ej. izvi~nik i dr. izbri{i solzi krvavi. dejdi du{ko cel den tri ovci ostri`a pa sega svetlo od borina }e si ostri`el pet . po~uj me. majko. majko. zatraj se. akcent. ne `ali. majko. v race zname prifati. majko. Proveri gi svoite znaewa! Postavi gi potrebnite interpunkciski znaci vo slednava makedonska narodna prikazna i akcentiraj gi imenkite: MRZLIVIOT OV^AR Eden ov~ar cel den ostrigol samo tri ovci. [totuku smra~ilo viknal po `ena si.{esnaeset. navodnici.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! Vo slednava pesna so moliv podvle~ete gi zborovite {to iska`uvaat zapoveden na~in: BESMRTNO PISMO Ne pla~i. i mojta. raskini crna {amija. od tebe nema posre}na na ovaa zemja plamnata. UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI Razgovarame – zaklu~uvame: – Interpunciski znaci se: to~ka.. dve to~ki. zapirka. Fali me usto oti te raskinam.

ne saka mnogu da mu objasnuva{. Od Prilep do Gevgelija }e odime so avtomobil i }e se dvi`ime po {irok avto pat. Proveri gi svoite znaewa! Vo slednive re~enici. a pove}e vreme }e prestojuvame vo Dojran i Gevgelija. – Primeri.Makedonia vo seloto Seno kos blisku do gradot Prilep. 64 . Slednovo leto }e odime tamu. – Zborovite koga se upotrebuvaat vo prenosna smisla. – Pravila za razdeleno pi{uvawe. RE^NIK I STIL OSNOVNO I PRENOSNO ZNA^EWE NA ZBOROVITE Pro~itaj. sogledaj. – Filip go ispe~e zanaetot. – Lisicata e mnogu itro `ivotno. Za da na pravi ne{to. odnosno zna~ewe. @ivee vo R. ja menuvaat svojata smisla. Odma sfa}a {to treba da stori. – Despina e itro devoj~e. bidej}i negoviot tatko }e odbele`uva sto godi{nina od svoeto ra|awe.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA SLEANO I RAZDELENO PI[UVAWE NA ZBOROVITE Razgovarame – zaklu~uvame: – Pravila za sleano pi{uvawe. Sigurno dedomi }e me odnese na Markovi kuli. – Ti si mnogu pla{livo dete. popravi gi gre{kite {to se napraveni za sleano i razdeleno pi{uvawe: Dedo mi be{e drvo delec. razmisli i zaklu~i! – Filip go ispe~e lebot. – Zajakot e mnogu pla{livo `ivotno. – Zborovite pri op{teweto mo`at da imaat i prenosno zna~ewe i so toa da iska`uvaat nekoja osobina. – Spored zna~eweto zborovite vo makedonskite narodni tvorbi najmnogu imaat prenosno zna~ewe.

so nade` du{a vrte{e i luti rani care{e. vo literaturata. Kole Nedelkovski 65 .MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! – Re~nik e kniga vo koja po azbu~en red se pomesteni zborovi. stil. – Vo slednive stihovi otkrij gi zborovite {to imaat prenosno zna~ewe: Ej gi di. A. e na~in na izrazuvawe. Toj se gradi so ~itawe knigi. goro. Zada~i: – Napi{i pet re~enici so upotreba na zborovi so prenosno zna~ewe. – Stil e na~in na pismeno i ili usmeno pi{uvawe. majko le. dosta mi strea prave{e. „Majka°.

Kuzman [apkarev. .Bra}ata Miladinovci. 66 . .Marko Cepenkov.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA OD SOBIRA^KATA DEJNOST NA MAKEDONSKITE SOBIRA^I NA NARODNI UMOTVORBI .

Toj bil u~itel.Jazikot koski nema. (o~i). sekoj }e te gaze. 29 detski igri itn. Umrel vo Sofija 1909 godina.Dve sestri se celivaat. Od sobranite golem broj makedonski narodni umotvorbi vo Sofija objavil Zbornik vo 1894 godina. }e padni{ na zlo.Ako te la`am. a koski kr{i.Ako bega{ od arno. Sobral nad 1300 narodni pesni. razmisli i zaklu~i! Kuzman [apkarev e sledbenik na Dimitrija Miladinov.MAKEDONSKI JAZIK KUZMAN [APKAREV Pro~itaj. koj{to se zanimaval so prosvetitelska i sobira~ka dejnost na narodni umotvorbi. (jazik). a ne mo`at da se vidat. Bitola. . 1156 poslovici. . . nad 300 narodni prikazni. roden vo Ohrid 1834 godina. da ne se o`enam.Ako bide{ most. (kniga). .Bez pari ni v raj. koj{to se sostoel od osum knigi. Toj mu bil zet za }erka na Dimitar Miladinov. Solun i Kuku{. b) Gatanki: . Struga.Crven pr~ vo pe{tera le`i. . 67 . nad 700 pesni. sogledaj. Objavil osum u~ebnici za potrebite na u~ili{tata vo Makedonija i ja napi{al biografijata za Bra}ata Miladinovci.^etiri bra}a se brkaat ne mo`at da se stignat. u~ebnikar. Okolu 30 godini rabotel kako u~itel vo Ohrid. ni v pekol. .Du{a nema – um prodava. .Bistra vodica – mirna glavica. . Obrazovanieto go zavr{il vo Ohrid i vo Bitola. (kola). Prilozi: a) Poslovici: .

ne begaj. Golemiot brat bil `enet. pak moe! Sno{~i sum bil doma ti. a ti si mu nemu kako izme}ar? Ajde SLU[AJ. mnogu go slu{al brata si i retko doa|al doma. Duri bil `iv tatko im. Jas je rekov. vezden si sam na rabota. tamo }e izleze mominijo tatko. {~o uka te u~e tvojo stari tatko. mome. mominite sestri. tvojta stara majka! Kog }e odi{ tamu. hiljadata majke ti.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA v) Narodni pesni: PIJAN IDAM OD GRADA Pijan idam od grada. zlati prsten – za tebe.Ti ne si li sin na tatko ti?° .Kako ne. pribrav da ja celivam prsna moma da begat.Nemoj. rabotele kako }e re~el toj: koj odel na ~iflik. go sretnale nekoi selani {to im zaviduvale i sakale da im na{tetat i mu rekle: . A koga umrel tatko im. a brat ti.. stretiv mome v livada. pogolemiot se storil doma}in. a strah da mu nema{! 68 . mominata majka. vrne.. na tebe grmi. koga si do{ol v selo. TE[KO MU KOJ GO NEMA Edno vreme si bile dvajca bra}a. stram ti da mu ima{. SLU[AJ Slu{aj. rojno vino sum pilo. si `ivee kako gospodar – oble~en. a maliot ne. ZETE.E . po pole. sonceto te pe~e – si se storil kako nikoj nigde. ti si moe. najaden.° – rekol toj. vo hiljada zlat prsten.. na momina ku}a. a pomaliot rabotel. so ~est i slava. pre~ekuval prijateli: si imal arni kowi. slu{aj. koga taka. Edna{ na eden sveden. a ti. mominite bratja. napien. samo si sedel doma. Maliot si idel doma ot sveden na sveden. pogolemion. nemav da si poplatam. nadrekov: . ~a{a }e ti dade! ^a{a da mu zemi{. za mene! g) Narodna prikazna: BRAT BRATA NE RANI. Po nekolku godini tie se zbogatile u{te pove}e. a sabjata – bratu ti. so ovci. Mahramata – tatku ti. na momini dvorja. zete. zagari i sokoli za na lov i si pominuval gospodski. Golemiot ni{to ne rabotel. na momino selo. za{to ti. . mome. kako momok. na mahrama hiljada. reim sabja ostaiv na sabjata mahrama. koj so ovcite.

da ostane{ ti. I vidi vamu! Koga }e se vratam okolu u`ina. Ama po~nal da razmisluva.Slu{aj vamu! Jas }e pojadam deneska na lov i na brat mi mu rekov oti }e si dojdam za ru~ek. a ti }e ispe~e{ edno jagne.Ah..° . po tvoja zamisla da ja prodol`i{ sodr`inata i da £ dade{ kraj. sano} ne sum zaspal i pomisliv da te pomolam tebe. brate. da vidime. toj da odi na tvojata rabota. glavata }e ti otide!° Taka £ rekol na `ena si i potoa si go javnal kowot i zaminal zaedno so zagarite i sokolite. koga nikogo ne poznavam i od ku}nata rabota ne se razbiram? Toa mislej}i. ama samo ti da znae{. so nikogo ne se poznavam.. otkako umre tatko. ni du{man imam.Zo{to ?° – go pra{al golemiot. Oti{ol doma. Zo{to? – Koj gi vlo{il odnosite me|u dvajcata bra}a? Koi se pri~inite za toa? – Koi se glavnite likovi vo ovaa prikazna? – [to mo`e{ da ka`e{ za postapkata na postariot brat sprema pomladiot? 69 .. ja sum den i no}. no pred toa obidi se so svoi zborovi.. tuku u{te deneska da pojdam na lov i da ru~ame zaedno. no}eska? Dali spie{e lesno?° A toj mu rekol: . koga se razbudil.. go pra{al brata mu: . Zada~a: Nastojuvaj da ja pronajde{ ovaa narodna prikazna i celosno da ja pro~ita{. prepravaj}i se deka bo`em ne se nalutil: . tolku godini. ni prijatel imam. rekol pogolemiot brat. s# nadvor.Mo{ne arno. nema da si dojdam za ru~ek.. prespal no}ta i utredenta. da se smenime so rabotive: jas nekoja godina da posedam doma. a od utre }e se razmenime!” Skoknal od lutina i oti{ol da si go postegne kowot i vo kowu{nicata ja povikal `enata i £ rekol: . ako ne slu{nam da ta`i{ vo ku}ava.. }e ja stavi{ sofrata i }e go pokani{ brat mi da ru~a. a jas }e pojdam na tvojata rabota.Kako pomina. brate! Oko ne sum klal. }e mu turi{ vnatre otrov.E. a ti da pojde{ na mojata rabota!° . pod vedro nebo. brate°. Dali }e dojde vreme i jas da se udomam – da se o`enam i jas kako tebe? Kako }e gledam ku}a. Proveri gi svoite znaewa! – Ovaa prikazna e realisti~na. doma si idam edna{ na godinata.MAKEDONSKI JAZIK re~i mu. . a ti da posedi{ i }e vidi{ dali ti e vistinski brat ili ne?° Maliot brat ni{to ne im rekol.

Umrel 1920 godina vo Sofija. Znael da raska`uva za sudbinata na svojot narod. i mu dal pottik na Marko Cepenkov da sobira narodni umotvorbi. – Kako biduvalo da skr{i{ tolkavo par~e. koga }e mesi{. Marko Cepenkov pokraj toa {to bil sobira~ na narodni umotvorbi.. Toj e roden vo Kru{evo. Vo 1844 godina do{le da `iveat vo Prilep kade {to Cepenkov ~irakuval kaj terzii. Vo 1888 godina Cepenkov oti{ol da `ivee vo Sofija kade {to gi objavil sobranite narodni umotvorbi. pa da si ru~avme.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA MARKO CEPENKOV Pro~itaj. nebare taa navistina }e mu mesi zelnik i £ reklo: – E. da imav troa bra{no i maslo – mu rekla – tiki da napravev zelnik. bil i golem raska`uva~.. so edni vitki golemi. sogledaj. razmisli i zaklu~i! Marko Cepenkov e eden od najvidnite makedonski sobira~i na narodno tvore{tvo. ku}ata se krevala! Go ~ul tatko mu od bav~ata kade {to rabotel. Deteto se rasplakalo. Pismenosta ja steknal vo gr~ki }elijni u~ili{ta. koj{to u~itelstvuval vo gradot. pa }e se skinevme voda piej}i. bre ~edo. Deteto ja gledalo majka si pravo v usta. Do svojata petnaesetgodi{na vozrast so tatko mu `iveel vo Ohrid i Struga. – Ah. nenasitniku. pa koga }e si skr{am od vitkata taka tolkavo par~e za da si jadam . dotr~al da vidi zo{to pla~e deteto. Tokmu tuka se zapoznal so Dimitar Miladinov. 1829 godina. taka tolkai. – Prilozi: a) Narodni prikazni: @ENATA [TO SAKALA DA MESI ZELNIK BEZ BRA[NO I BEZ MASLO Edna `ena si imala edno dete od sedumosum godini. 70 . malo par~e se kr{i. neranimajko eden! – i mu vrzala edna {lakanica preku usta. majko. Samo toga{ izlegle nad 500 stranici od tie sobrani narodni umotvorbi.

Majkata mu raska`ala za zelnikot. – Pravinata se tan~i i ne se kini. b) Narodni poslovici – Kaj {to teklo. kowi jadele. Spiskala `enata. – Eden kamen {to se trkala ne fa}a treva. – Magarina pe~alele. koj go tepa? – [to ako pla~e. si go na{lo kapakot. Otkako go ~ule toa.MAKEDONSKI JAZIK – [to pla~e deteto. sosedite se iznasmeale: – E.. Ma`ot se razbral i ja ostavil da raska`e za rabotata so zelnikot. zastani! [to storila `enava {to ja tepa{? – go pra{ale sosedite. – A ima{ li svedoci? – ja pra{al sudijata. – ]otegot izlegol od rajot. – Kaj sila pravina nema. Vo toa vreme jas bev vo drug koko{arnik. – So sila ubavina ne biduva. neka ne kr{i vitki golemi. pa }e te~i. ~esen zbor! – po~nala da se brani taa. neka sedi madro. si ja brkat. – Mo`am i da doka`am. Tatkoto se razlutil: – Zo{to ne go ostavi{ deteto da si jade vitki kakvi {to saka i da mi rasne? Sega }e vidi{ ti . – Ot ku}en aramija Gospo da te ~uva. e. e. Zel eden stap i grabnal da ja tepa `enata. celoto maalo go sobrala. – Gospod zabava. – Koj si ja ima muvata na kapata. – Neroden Petko mu kupile kapa. – So deca ne se srka ma{tenica. kako sakala da go mesi i zo{to go tepala. za da ne go tepam.. – Milosta milos nosit. 71 . – More ~oveku. – Ne sum vinovna. – Svedocite gi izedov! – odgovorila lisicata. ama ne zaborava. na neroden Petko – kapa mu kupile! LISICATA NA SUD Ja sudele lisicata zatoa {to od eden selski koko{arnik ukrala nekolku koko{ki. – Se strkalalo tenxereto.

nepijan°. †@elanie°.Zbornikot°. †Dumanie°. a vo mesecot pasmence. Bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija i sobira~ na narodni umotvorbi. Zaedno so bratot Konstantin go oformil poznatiot „Zbornik# na narodni umotvorbi otpe~aten vo 1861 godina vo Zagreb.. a vo godina navi~ka°. Tam deka mom~e ora{e. Toj bil vospituva~ na celata generacija prerodbenici na koja £ pripa|a i negoviot pomlad brat Konstantin Miladinov – Grigor Prli~ev. no so koi makedonskata literatura gi dobila svoite temeli. Pesnite na Konstantin: †T’ga za jug°. †Skrsti°. sogledaj. Nevesta mom~e fale{e: †Imam si mom~e rabotno. pretstavuva kapitalno delo za Makedoncite i toa ima nad 510 stranici. †Golap~e°. razmisli i zaklu~i! Dimitar Miladinov (1810 – 1862) e glavnata li~nost na makedonskata prerodba. Kuzman [apkarev. †Ne. nedela kadela vretence. †Kletva°.ZBORNIKOT° na Bra}ata Miladinovci: a) Narodni pesni NEVESTA I MOM^E RABOTNI Mom~e nevesta fale{e: †Imam nevesta rabotna na den si ni{ka tegne{e. i na godina platnence!° Tam deka moma prede{e. Prilozi – od . \or|ija Pulevski i dr.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA BRA]ATA MILADINOVCI Pro~itaj. Rajko @inzifov.. 72 . {to go podgotvil i go i izdal so svojot brat Dimitrija. na den mi brazda ora{e. †Bisera°. a vo nedela lei~ka. Konstantin Miladinov (1830 – 1862) osnovopolo`nik na novata makedonska poezija. †Sira~e° i †E|ptin delija° zaedno so . i vo mesecot pogon~e. poet koj objavil mal broj pesni. †Na s’nceto°.

73 . pustoto ralo kru{ovo. Tumba. POVEJ MI. Ne ti sakam brza kowa. rodilo kru{i zreani! Koga se mom~e razbudi. Kakva glava – takov bri~. @nala. Da mi dai{ kovan gerdan. po pole laden. Ako tebe te nat`niam.° Si fatile da `nijeet. ta legna moma. b) Narodni poslovici 1. rodila drenki zreani! Kako se moma razbudi zreli se drenki nazoba. @nala. Da mi oladi{ beli argati. Ako mene me nat`nie{.° I Mara mu govore{e: †Ako tebe ja nat`niam. zreli se kru{i najade. Po pore silen. `nala bela Mara. 8. tak’ }e jadi{. 5. @NALA MARA @OLTO PROSO @nala Mara `olto proso. Tutu tebe dobar junak Dobar junak da te zemam. Po more silen. of lele za s¢ dni. ta zaspa. junaka nat`nala. povej. 2. 6. Kak’ }e drobi{. 3. Toa Mare je vele{e: †Ajde da se nat`nivame. Ke ti daam brza kowa. 4. Pominale kiraxii. POVEJ. po gemixii. Edno malo kiraxiv~e. 7. Kak’ }e soli{ tak ‘ }e srka{. Koj prait palica – za svojata glavica. VETRE MEGLENE Povej mi. tumba za tri dni. zaka~i ralo sred niva. I junaka si go zela. vetre Meglene. pusta go dremka napadna.MAKEDONSKI JAZIK te{ka e dremka napadna. Stradna majka za keljago sina. butna si urka v pepelot. zla kopa~ka. Rani ku~e da te lait. Pustata urka niknala. Zol trn.

na baba marama. naprela dve vretena. pator noxiwa° i drugi sli~ni pesni postarite. i nazad odit. visoki ~evli) 6.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA v) Narodni gatanki 1. Kuso prase po rid pasit. D’lg Todor bez koski. (~e{el) 4. da im pomognat vo uve`buvaweto na nekoi od zborovite vo pesnata. (skorni. a osobeno babite i dedovcite. sam bog se ~udit kako se vozit. a vo odredeni momenti i da gi zala`at i tokmu poradi toa tie se vikaat gatanki. Kopam dupka do kolena. (kiselina) 10. (rasol) 5. (veru{ki) 9. Samo Simo sedi srede selo sam.Pator. Kuso me~e dren tresit. (kromid) 3. na sudni m’ki kalaeno. Preku pesnata . seno slama sobira. Ivo se vodit so devet nozi. D’lga Neda senka nemat. Vieno. soni sega sedmi son. pator noxiwa. dosu}en. sakale da gi razonodat decata. tri devet ko`u}en. d) Brzozborki SOBOR Spie slatko starec son.. do{lo ma~e – liznalo. PATOR NOXIWA Pator. ^it pustino. si ‘i klala na polica. pasla baba kozliwa na dva rida visoki. Quta ku~ka v tlanik le`it. (bri~) 7. Osu}en. (~ad) g) Zalagalki PATOR. vo dva dola {iroki. zalagalki i brzozborki. pleteno. @’lti prasci v tiwa le`at. (rak) 2. do{lo ku~e griznalo. i odnapred odit. o{ {turino! Tokmu sum si naprela: na dedo ko{ula. 74 . (reka) 8. Seto selo sobrano.

Umrel vo Ohrid 1893 godina. Za da go prehrani. pa zatoa bil zatvoren vo Debarskiot zatvor. 75 . Negovi najpoznati dela se poemata †Serdarot° i †Aftobiografijata°. a da gi brani nema koj . Roden e vo Ohrid 1830 godina. slu`iteli na Demetra. .MAKEDONSKI JAZIK GRIGOR PRLI^EV „Serdarot” Pro~itaj. ni roj od skakulci se vdal. padna ubien od Gega. †Ta Kuzman. Rano ostanal bez tatko. junak slaven. U~itelstvuval vo Ohrid i vo Bitola i toga{ se borel protiv gr~koto vlijanie koe s¢ pove}e navleguvalo vo crkvite i vo u~ili{tata. U{te vo detstvoto ja po~ustvuval gor~inata na `ivotot.Zemjodelci. toj serdar pro~ut padna v boj i }e gi zgazi pqa~ka{ot planinite ni sega. majka mu morala da raboti kako sluginka po bogatite ku}i. ni sultanot ara~lii predvreme be{e pratil da zbira ara~ lut bez `al. ° . i `enite. . [to te{ka nesre}a gi zbra i ma`ite. Prilog – izvadok od poemata †Serdarot°: Piskotnici se slu{aat od Gali~nik vo Reka. {tom ~uja. ba{ taka {epotea za glasot zol. razmisli i zaklu~i! Grigor Prli~ev e poznat makedonski pisatel od XIX vek. pisnaa od silna maka i koski kornea od bol. a `enite. Vo toa vreme toj bil nakleveten na Turcite. sogledaj. ta glasi ta`na eka i naveva sal kob i zla? Dal grad poliwata `itorodni gi be{e fatil? Il roj od skakulci se vdal? Dal sultanot ara~lii predvreme be{e pratil da zbira ara~ lut bez `al? Ni grad poliwata `itorodni gi be{e fatil.

a potoa opi{i go likot na Neda! – Koja e osnovnata tema vo poemata †Serdarot°? 76 . i momcite za svojta ~est. kr{na i herojski silna. pu{kata svetnata. Toa e kutrata Neda. Zapomni! – Poemata zapo~nuva so zborot piskotnici. A zemjodelcite ko vtre{teni od rovja bea na taa tolku `alna vest. Godinite ne ja namalile nejzinata ubost. So race na kolena.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Vdovicite i bednite. se negira pra{aweto i se dobiva vistinski to~en odgovor. {umno se ru{at vo mrakot. Izvajana e amazonskata nejzina stava: vistinska li~ota milna. gi gleda{. ta`na. Mlade{kata so~nost ne ja be{e smenila grubost. bidej}i sonila soni{ta mra~ni: Potpornite gredi od nivnata ku}a se vedat. nesre}a. Sedej}i v haos od mislite ma~ni vo zemjata o~ite be{e gi vpila. dostojna majka na Kuzman. – Slovenskata antiteza e takva stilska figura so koja se postavuva pra{awe. ladna taa ja miluva blago. Proveri gi svoite znaewa! – Pro~itaj ja celata sodr`ina na poemata †Serdarot°. solzi leat. Avtorot najavuva nekoja neprijatnost koja so tie neprijatni i potresni zborovi ja upotrebil stilskata figura slovenska antiteza. zla itn. zadumano po~iva edna `ena. Vo proletna ve~er. ama {to potpira jako. potoa idat zborovite: te{ka. na lice sve`est se gleda. Na sredna e doba. nesre}nata. i sosema zdrava. sal nasrede u{te ostanala samotna greda. jadra. sedej}i na pragot. kob.

pa zatoa no}e sedel so sve}a na tavanot i ~ital knigi. razmisli i zaklu~i! Ko~o Racin e poznat makedonski poet i revolucioner. pa zatoa nemal mo`nosti da go {koluva. stihovite. sogledaj. – Objasni gi stihovite: †I vezden ti da pla~e{ ima{ zo{to°. kamen belutrak. Odvoi go nerealnoto od realnoto. majkata na Kuzman. Racin sam se samoobrazoval. grutka snegova. nitu e kamen. Narodna pesna KO^O RACIN †Beli mugri° Pro~itaj. [to pretstavuvaat tie? – Kakov odnos kon junakot iska`ale Albanicite. – Kako poetot go naslikal fizi~kiot izgled i duhovnata cvrstina na majkata Neda? – Koi se zborovite. bela {atora. U{te kako 77 . tuku e bela. Racin so toa ne bil zadovolen. roden 1908 godina vo Veles. {to mi lee gore na Pirin Planina? Dali e grutka. so koi Neda go povikuva narodot vo natamo{na borba? – Izvle~i ja porakata do narodot od oplakuvaweto na majkata Neda nad mrtvoto telo na sinot! Zada~a: Pronajdi gi trite elementi na slovenskata antiteza vo slednive stihovi: [to mi blee. kamen belutrak? Ne mi e grutka. [to zna~i. grutka snegova. Tatko mu bil grn~ar. nosej}i go na ramo mrtvoto telo na Kuzmana. ili e kamen.MAKEDONSKI JAZIK – Odredi ja poemata /prikaznata niz relaciite na sonot i stvarnosta. pod {ator le`i Mir~e vojvoda. odnosno otkrij gi simbolite od sonot na Neda. Ottuka toj bil prinuden da bide pokraj negovoto grn~arsko kolce i da mu pomaga vo negoviot zanaet.

. meka. Treta godina zemjata na Lenka pokri snagata. Taa sodr`i dvanaeset pesni. tu|i imoti. nababrena za rod so stradna du{a ~eka udarite ni jaki 78 . Za tu|i beli dvorovi kopaj si crni grobovi! Za sebe samo ‘rgaj si za sebe maki trgaj si – ni`i si |erdan denovi ni`i si alki kovani. blizu Zagreb. u vivnaliov den – da trgneme i nie stradalnici od vek! Na deda Bogomil zemjata rovka. Prva godina pomina grutka v srceto £ legna.Zo{to mi. taka na ple{ki denovi legnale ta nate`nale. Denovi li se – denovi argatski maki golemi! Stani si utre porano dojdi si ve~er podocna. Tragi~no zaginal na 13 juni 1943 godina na planinata Lopu{nik. prete`no so motiv za socijalnata polo`ba na makedonskiot narod. zo{to ostana ko{ula nedotkaena? Ko{ula be{e darovina .MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA dete toj ja gledal siroma{tijata i te{kata polo`ba na makadeonskiot narod. ni`i si sin`ir `elezen okolu vratot navezen. pust da e. I no}e koga mese~ko grob £ so svila vie{e. Ne be{e Lenka rodena za tija pusti tutuni! Tutuni – `olti otrovi za gradi – kitki rozovi. . nautro radost ponesi nave~er taga donesi – aj. ° KOPA^ITE Se k’ti no}ta crna! Se ruti karpa – mrak! I petli v selo peat i zorata se zori nad karpa v krv se mie i temninata pie silno svetnal den! Probudete se morni kopa~ki i kopa~i – na trudot crn narod! So motika na rmo za korka suva leb. po pati{tata strmni po poliwata ramni. Toa na Racin mu dalo pottik i golema inspiracija da ja napi{e stihozbirkata †Beli mugri°. Zbirkata pesni e otpe~atena 1939 godina vo Samobor. Prilog – socijalni pesni od stihozbirkata †Beli Mugri°: DENOVI Kako na vratot |erdani niski kamewa studeni. kaj Ki~evo. veter~ok tiho nad nea `alna £ taga ree{e: . LENKA Otkako Lenka ostavi ko{ula tenka lenena nedovezena na rzboj i na nalomi itide tutun da redi v monopol – liceto & se izmeni ve|i padnaja nadolu i usti svija }oravo. vtora godina namina bolest ja v gradi iskina.. pust da bi ostanal `ivot ku~e{ki! Rodi se ~ovek – rob bidi rodi se ~ovek – skot bidi skotski cel `ivot raboti za drugi.

Imeno vo zavr{nite oddelenija (VIII i IX) od u~enicite se bara da davaat kritika (ocenka za sodr`inata na deloto).MAKEDONSKI JAZIK Zada~a: Nastojuvaj da gi pro~ita{ site 12 pesni pomesteni vo stihozbirkata †Beli mugri°. pritoa. od sredinata i od sekojdnevniot `ivot na u~enicite. LEKTIRA – Se obrabotuva so poslo`eni i poodgovorni zada~i. po~ituvaj}i gi jazi~nite normi i interpunkciskite znaci vo makedonskiot literaturen jazik. Zada~a: – Pro~itaj go raskazov {to sleduva i prodol`i da go preraska`uva{ so svoi zborovi vo treto lice. porakata na avtorot i sl. Temite za ova bitno nastavno podra~je se zemaat od prirodata. kako i od poznati tekstovi. 79 . Za ilustracija eve edna forma za pismeno izrazuvawe – preraska`uvawe. da gi opi{uvaat likovite i nivnite postapki. zavisno vo koe oddelenie. BIDI KREATIVEN I KONCIZEN! – Podra~jeto za pismeno i usno izrazuvawe vo ovaa vozrast treba da bide postaveno so pogolemi odgovornosti.

.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA PTICITE ]E DOLETAAT Pred po~etokot na u~ebnata godina. potrebno e vreme. s¢ e ~udno razgaleno. A za da porasnat. Si zamisluva{e deka pred zgradata }e vidi park~e i deca kako si igraat vo nego. Nikade naokolu nema{e treva i drvja. Za ilustracija – opis na zalezot od denot. Prvo {to napravi. Dejan so svoeto semejstvo se preseli vo nova zgrada na krajot od gradot. kako pottik neka ti poslu`i slednava pesna: ZALEZ Rumeno! Rumeno! Rumeno! Kako zanesena pesna vo sinoto more na gorite tone zalezot. . izleze na terasata. Dejan se nata`i. od terasata se gledaa samo gramada naredeni {tici. nitu pak }e ima so kogo da si igra. yvono v pesna izgubeno. Taka barem be{e pred ku}ata vo koja dosega `ivee{e. si razmisluva{e. No.Za pismeno izrazuvawe – opi{uvawe. Vo novoto maalo }e nema i drugari. od stadoto do oblakot s¢ e bujno. pesok i edna ma{ina za drobewe kamen. mo`e da se zeme opis na denot koga zao|a sonceto ili opi{uvawe na nekoj lik od nekoe pro~itano delo i sl. zapaleno. Stado v kaval zaqubeno.. Od trevite do kavalot. od ~ekorot do ~e{mata. Od gradite do pesnata. oko v bo`ur zaludeno Rumeno! Rumeno! Rumeno! Mateja Matevski 80 .

MAKEDONSKI JAZIK – Za izvestuvawe (usno ili pismeno) mo`e da se zeme izvestuvawe od poseta na nekoja ekolo{ka izlo`ba. od nekoj sportski natprevar i sl. interes seno – isu{ena treva transformirawe – pretvorawe od edna forma vo druga ~unki – zatoa {to. vo isto vreme polza – korist pravogovor – pravilno literaturno izgovarawe na glasovite vo zborot pravopis – sistem od jazi~ni normi. sre}a ili rodot od poleto bitisuvawe – zavr{uvawe boqme – tesen yid koj gi deli dve sosedni prostorii vila – selska alatka za rabota glas – najmal natamu nedeliv del od zborot dominira – preovladuva |urultija – vreva kodifikacija – ozakonuvawe konstruirawe – obrazuvawe. koi{to pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat sveden – polza. formirawe kontekst – sostav kutle – drvena naprava za merewe `ito ledinka – ramno mesto ({irinka) obrasteno so mnogu niska gusta treva madem – ako opus – kni`evno delo paralelno – zaedno. i da se razgovara vo vid na govorna ve`ba na ~asot. zo{to 81 . korist. RE^NIK NA POIMI I IZRAZI akcentirawe – naglasuvawe na nekoj opredelen slog vo zborot akcentiran znak – znakot (‘) so koj{to see bele`i akcentiraniot slog beri}et – blagoslov. zakonitosti i interpunkciski znaci. od poseta na nekoja biblioteka.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->