Rasko LOZANOSKI

MOJATA TATKOVINA
makedonski jazik za dopolnitelna nastava na makedonski nastaven jazik vo osnovnoto obrazovanie za makedonskata dijaspora

Recenzent: prof. d-r Katerina Veljanovska

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA

-

.............................................................................................................................................. 9 ..................................................................................................................................... 11 ........................................................................ 11 ......................................................................................................................... 15 , , , , , ....................................... 16 .................................................................................................................................. ............................................................................................. ................................................................................................ ......................................................................................................................................... ......................................................................................................................................... .................................................................... ................................................................................................................................... ......................................................................................................................... ...................................................................................................................................... ........................................................................................................................................... ........................................................................................................................................ ....................................................................................................................................... .................................................................................................................... .................................................................................................................. ..................................................................................................... ............................................................................................................... ( ) ....................................................................................... 22 22 24 26 30 31 34 35 36 38 39 39 40 42 43 44 45

................................................................................................................................... 48 ................................................................................................. 48 ....................................................................................................................... 50 .................................................................................................................... 51 – .......................................................................................... 52 “ ” ................................................................ 53 ( ) .................................................................................................. 54 ................................................... 55 .......................................................................... 56 ........................................................................................ 57 .................................................. 58 .......................................................................................................................................... 59 ...................................................................................................................................... 60 ......................................................................................................................................... 60 ................................................................................................................................ 61 .......................................................................................................................... 62 .......................................................................................... 63 ............................................................................ 64 ( ) ................................................... 64 ........................................................................................................................ 67 ........................................................................................................................... 70 ................................................................................................................. 72 “ ” ....................................................................................................... 75 “ ” .......................................................................................................... 77 ......................................................................................................................................... 79 ........................................................................................................... 81

8

MAKEDONSKI JAZIK

VOVED

Spored Nastavnata programa za rabota so decata na gra|anite od Republika Makedonija koi prestojuvaat vo stranstvo, nastavnite barawa za dopolnitelna nastava po makedonski jazik vo publikacijata Mojata tatkovina Makedonija se odvivaat vo tri fazi: I faza (I, II, III odd.); II faza (IV, V, VI odd.) i III faza (VII, VIII i IX odd.). Site nastavni sodr`ini so svoi zada~i i celi se realiziraat niz slednive nastavni podra~ja: - Slu{aweto i govoreweto u~enicite od najmala vozrast na prvata faza }e go sovladaat preku ve`bi na izbrani tekstovi koi{to u~itelot glasno gi ~ita, a potoa se vodi razgovor za nivnata sodr`ina; - Otkrivaweto i sovladuvaweto na golemite i na malite bukvi se realizira postapno za {to sledat ve`bi za ~itawe i pi{uvawe na kusi zborovi, re~enici i tekstovi. So toa pravilno usno govorewe i pi{uvawe na bukvite kaj u~enicite postapno se razviva kulturata na usnoto i pismenoto izrazuvawe. Toa se postignuva niz razli~ni formi (raska`uvawe, preraska`uvawe, recitirawe, opi{uvawe na nastani, predmeti, likovi i sl.), kako i poseta na izlo`bi, gledani filmovi, TV emisii itn. Sekako, tuka stanuva zbor za programskoto podra~je Izrazuvawe i tvorewe koe vo publikacijava e dadeno pod imeto Bidi kreativen i koncizen. Toa treba da se realizira vo korelacija i integracija so drugite nastavni predmeti; - Artikulacijata na glasovite se ostvaruva niz sistemski ve`bi za da se opredeli mestoto na sekoj glas vo zborot, negovoto pravilno izgovarawe i formirawe vo slogovi, a potoa vo zborovi i povrzuvawe vo re~enici. Ova se postignuva preku me|usebnoto komunicirawe na u~enicite: pozdravuvawe, pretstavuvawe sebesi, na svoite bliski i sl; - Globalnoto ~itawe e dadeno niz pove}e poedine~ni elementarni i seriski povrzani sliki pod koi ima zborovi koi ja oddrazuvaat sodr`inata na sekoja slika i sl. Pritoa, posebno treba da se obrne vnimanie na pravopisot, odnosno na jazi~nite normi, po~ituvaj}i gi interpunkciskite znaci. Za taa cel se dadeni tekstovi od narodnata i od umetni~kata literatura; - Sodr`inite od programskoto podra~je Jazik se obraboteni niz kusi edukativni tekstovi vo koi dominiraat konkretni primeri

9

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA - - na razgleduvawe na sekoj nastaven ~as. sogledaj. kako del od literaturata. Ilustratuvniot del niz sodr`inite na stranicite ja oblagodaruva publikacijata. razmisli i zaklu~i. Lektirata. Zada~i i sl. Sekako. 10 . go doiska`uva nedore~enoto i go pravi u~ebnikot pointeresen za recipientite. Proveri gi svoite znaewa. pri {to posebno se istaknuvaat Krste Petkov Misirkov i Bla`e Koneski. Site programski barawa se dadeni niz nekolku rubriki: Pro~itaj. Zapomni. tuka stanuva zbor za u~enicite od vtorata i tretata faza koga korisnicite se zapoznavaat i so istoriskiot razvoj na makedonskiot jazik i negovoto ozakonuvawe kako slu`ben jazik na makedonskiot narod. se realizira na posebni ~asovi po izbor na nastavnikot i toa postapno so opredeleni programski barawa za sekoe oddelenie.

MAKEDONSKI JAZIK PRVA FAZA RAZGOVARAME ZA DA U^AM I DA ^ITAM MAKEDONSKI Aa Bb \| Ii Vv Gg Dd Ee @` Zz Yy Jj Kk Ll Qq Mm Nn Ww Oo Pp Rr Ss Tt ]} Uu Ff Hh Cc ^~ Xx [{ 11 .

Maicata na Pero e od Makedonija. Cc Pero i Sa{ka se dobri deca. Rr [{ @` Pero i Sa{ka le`at. Vv Pero i Sa{ka se na livada. Sa{ka ima pomalku od {est godini. \| \or|i sviri na klavir. Tie zaedno }e po~nat da u~at. ]} ^~ Ff Uu Pero ima {est godini. Pero znae da pliva. Jj Yy Ana ja pee pesnata za yvezdata. Rr [{ @` Vv Cc ]} ^~ Ff Uu – 9 bukvi Hh Gg Horot gi pee pesnite za Goce Del~ev. Hh Gg \| Jj Yy Qq – 6 bukvi 12 . Fustan~eto na Sa{ka e od Amerika. Qq Site deca peat za qubovta pome|u lu|eto. Sa{ka znae da igra tenis.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zapomni! Makedonskata azbuka ima 31 bukva.

alo. no ne saka da ja nosi Ee. Ii Kk Ema se slika. osven bukvite Aa. Oo. Ll. Zz. ALO! Mm MAMO. alo. ALO. Nn Zz Pp Nina nema zabi. Nn. Ema e sama. alo.MAKEDONSKI JAZIK Aa Ll Oo ALO. Dd Ema sedi. Bb – 6 bukvi. Pp – 8 bukvi 13 . Bb i Ee. ALO! Bb BATO. Site golemi i mali bukvi po forma se ednakvi. Tt. bato! Aa. Nina ima kapa. Dd. Mm. Ii. Kk. Ee Ss Ema se smee. ALO. tato! ALO. mamo! ALO. ALO! Tt TATO. ALO. Ema e mala. Ss.

SITE DA SE DRU@IME RACE DA SI PRU@IME TOA DA NE KRASI SITE DA GO ^UVAME DA NE SE UGASI. u~enik vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Skopje 14 . VOZOT ITA[E NIZ POLIWA PLODNI. KOGA STAPNAV NA TU\O TLO OD SILEN VOZBUDEN STRAV VEDNA[ VIKNAV SO VOZBUDEN GLAS: – O BO@E. MOJA MILA STEGAM SRCE. a vo sabota preraska`i go na tvoite roditeli! Pro~itaj gi ovie dve pesni koi{to gi napi{ale u~enici od R. Ww Xx . NO TOA E I SONCE. Trkite so kowi se interesni. SITE [TO NE GREE.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA PODGOTOVKA ZA TRKI Ww Xx Maja e ~len na klubot SOKOL.2 bukvi Zada~a: Pro~itaj go tekstot za kowskite trki. AJDE. Maja i Xorxo se sre}ni. A JAS NIZ PROZOROT GI GLEDAV @ITATA NA[I RODNI. Kowot se vika XORXO. Marisa Kari{i}. PAK ]E TI SE VRATAM! DRUGARSTVO DRUGARSTVOTO E PESNA [TO SLAVEJ JA PEE. TATKOVINO. Tie se razbiraat so glasot i so zborovite na Maja. u~eni~ka vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Veles David Atanasov. Taa e xokej. ^itaj go po edna{ na den od ponedelnik do petok. Makedonija! TATKOVINA MOJA JA NAPU[TIV RODNATA GRUTKA U[TE PRED MNOU LETA I DOJDOV DALEKU VO TU\INA KLETA. Niv gi gledaat mnogu gleda~i. ZO[TO OVDE. ZATOA. Ve`ba sekoj den. ZBIRAM DU[A I ZAVET GOLEM JAS TI DAVAM DEKA NASKORO. ZA DOBRO I LO[O VO RADOST I MAKA DRUGARSTVOTO E TUKA DA PODADE RAKA.

Makedonskata azbuka so rakopisni bukvi: Mama me saka. Zapomni! Za pi{uvawe se koristat rakopisni bukvi. Jas gi sakam site: i mama. Bato me saka. i tato i bato. Tato me saka. Niv gi nau~i. ^itaj i spisanija za deca {to }e gi dobie{ od Makedonija. 15 .MAKEDONSKI JAZIK U^AM DA PI[UVAM Za ~itawe slu`at pe~atnite bukvi. Sega ~itaj knigi so pesni. so basni i so raskazi.

Za trite knigi treba da go znaeme slednovo: 1. koj del za mene e najubav. imeto i prezimeto na pisatelot. Xx. DA PRO^ITAME TRI KNIGI Olivera Nikolova Kasni porasni Van~o Nikoleski Raskazi Vasil Kunoski Pesni Zada~i: Ovie re~enici pi{uvaj gi edna pod druga. Re~enici: Nina pie voda od ~e{ma Vane pi{uva doma{na rabota Mojot vujko vozi xip Nad na{evo u~ili{te sleta helikopter Tatko mi i majka mi rabotat vo fabrika Jas i moite roditeli v leto }e odime vo Makedonija Majka mi v~era nasadi cve}e vo saksija Narodni pogovorki: Koj u~i. Vane. Smisli edna re~enica za u~eweto i napi{i ja. cve}e. 4. }e znae. }e nau~i. ne ostavaj ja za utre. Cc Zborovi: ~a{a. Hh. helikopter. Dene{nata rabota. Da go napi{eme naslovot na sekoja kniga. xip. ^~. Sekoj den pi{uvaj po edna re~enica. I roditelite mi pomagaat vo u~eweto na na{iot maj~in jazik. Sekoj den pi{uvaj po edna re~enica! Jas u~am sekoj den.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: Prepi{i gi ovie ~etiri re~enici. da ~itame i da pi{uvame na makedonski jazik. 2. Ff. Koj saka neka napi{e pove}e re~enici. Ako knigata e so pesni. odgovori{ na pra{aweto: Koja pesna za mene e najinteresna? 16 . PI[UVAWE ZBOROVI I RE^ENICI SO BUKVITE ]}. Makedonija. fabrika. imiwata na likovite. Koj }e nau~i. Na{iot u~itel (u~itelka) ni pomaga da zboruvame. cve}e. U~eweto e korisno i interesno. fabrika. 3. koi re~enici se najva`ni i 5.

Rasko Lozanoski Narodna pogovorka: Knigata e najgolem izvor na znaewe. Pra{awe: Kade `ivee{? Odgovor: (ja ka`uva{ dr`avata. a ne dvosmisleni! Pra{awa: Kako se vika{? Kolku godini ima{? Odgovor: (go ka`uva{ tvoeto ime i prezime i tvoite godini). Taa so mene redovno drugaruva i mnogu znaewe sekoga{ mi daruva. Na sekoja nejzina stranica bela ispi{ana & e prikazna cela. a ako vo nea se pokusi raskazi. ako se izmoram ili ako nemam vreme. ulica i broj). za dva dena ~itam po eden raskaz. gi ~itam celosno. Gledam dali knigata e so raskazi ili so pesni. Za sekoj pro~itan raskaz ili pesna. KNIGA Knigata e {aren cvet taa pretstvavuva najbogat svet. pa imeto i prezimeto na avtorot. – VE@BI ZA POSTAVUVAWE PRA[AWA I DAVAWE ODGOVORI Zapomni! Nastojuvaj tvoite pra{awa da bidat jasni i konkretni. gradot. bidej}i se programirani so Nastavnata programa po makedonski jazik. Knigata me vodi niz poliwa rodni i niz mnogu zemji plodni. a podolgite. sekoj den ~itam po dve ili po tri pesni po red kako {to se napi{ani.MAKEDONSKI JAZIK Postapka za ~itawe na knigi za lektira – – – Go ~itam naslovot na knigata. Tie }e ni bidat zadol`itelna lektira. Odbirawe na trite knigi Zaedno so u~itelot odlu~uvame koi tri knigi }e gi ~itame. Zada~a: Postavi pove}e pra{awa za u~enicite na fotografijava. 17 . zboruvam glasno za toa {to e napi{ano. Ako knigata e so pesni. So knigata milna nasekade letam i so sigurnost svetot go {etam.

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA VE@BI ZA U^ESTVO VO RAZGOVOR Decata najmnogu razgovaraat za: igri. Tie se sami i po cel den razgovaraat za nas. patuvawa. Decata plivaa vo plitkiot del. Toa niv }e gi raduva. pro{etki. u~ewe. ]e odime vo leto. sega treba da im napi{am pismo. Toj grad se nao|a pokraj Ohridskoto Ezero. VE@BI ZA RASKA@UVAWE Zapomni! Sekoga{ koga raska`uva{. Raska`uvaj i za drugi interesni nastani! 18 . Novodojdenite letuva~i ostanuvaa pod senkite na topolite. za interesni slu~ki i za drugi do`ivuvawa. Nave~er se {etavme pokraj kejot na rekata Drim. Istoto primenuvaj go i koga ne{to opi{uva{! NA PLA@A VO GRADOT STRUGA VO MAKEDONIJA Eve vaka raska`uva{e Elena od treto oddelenie: – Za vreme na letniot odmor bevme vo gradot Struga. te~no i ~itlivo. Izmisli go toj razgovor. ZADA^A: Raska`i za svoeto posledno letuvawe. Pesokot be{e siten. Ostanavme deset dena i sekoj den odevme na pla`a. Vozrasnite plivaa vo dlabokiot del. jas sakam da gi posetime baba i dedo? Sega e zima. Tie igraa so plasti~na topka. nastojuvaj raska`uvaweto da bide glasno. Ako saka{ javi im se na telefon i ka`i im deka postojano mislime na niv. Zna~i. Toga{ imame godi{en odmor. Zada~a: Zamisli deka i ti si so ovie u~enici i u~estvuvaj vo razgovorot. Kako razgovara{ so roditelite za rodninite vo Makedonija? Mo`ebi vaka: Mamo. Vodata vo Ezeroto be{e prijatna za plivawe.

19 . maglivo ili promenlivo). Patni~ko vozilo: marka. zelen~uk. boja i sl. raska`uvajte usno po sledniov redosled: 1. rascvetano drvo. vozilo i sl. ~ovek. Namena (zo{to slu`i: za ukras. a duri potoa po~nete so opi{uvaweto. izgled na planinata vo zima. 2.. Se opi{uvaat i drugi prirodni predeli. . gradina. sredno toplo. priroda. boja. po{umena ili karpesta. 3. niva. srednovisoka. son~evo. . za jadewe i sl). 4. boja . reka. debelina. Priroda: [to pretstavuva (planina. studeno). vo esen. vozrast . ezero)? Za planinata se opi{uva: viso~inata (mnogu visoka. obla~no. mestoto kade se nao|a. Izgled (kakva forma ima: golemina. Vremeto: temperatura (mnogu toplo. golemina. cve}e vo vazna.MAKEDONSKI JAZIK VE@BI ZA OPI[UVAWE Ve`ba! Nabquduvajte nekoj predmet: slika na yid. forma.. izgled na likot i stavata. Mesto (kade se nao|a predmetot). Predmeti: forma. Lu|e (deca i vozrasni): viso~ina. namena i sl. Sostav (od {to e napraveno). niska). ovo{je.). golemina. boja na kosa i o~i. Ka`ete gi najva`nite poedinosti vo vrska so predmetot. vo prolet i vo leto. voda. do`dlivo. Otkako }e re{ite {to }e odberete za opi{uvawe.

RACE SI DALE. nastojuvaj pravilno da gi izgovara{ glasovite i zborovite. IGRALE TAKA. @OLTO. E^ELA PESNA V [IR. PEELE PESNI ZA MIR. NEJZINITE DVE O^I MILNI MI LI^AT NA DVE EZERA SINI. CRVENO. TAA ^ESTO ME SOVETUVA NE@NO I MNOGU ME SAKA SILNO I MILNO. Opi{i gi pravilno. OROTO BILO [ARENO. RAZVILE ORO VITO. Stojan Tarapuza 20 .MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: Dadeni ti se pove}e ilustracii. u~eni~ka vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Skopje VESELI DECA OD SITE STRANI NA SVETOT. CRNO I BELO – OROTO LI^ELO NA VEN^E CELO. DECATA MALI OD SITE STRANI. Vnimavaj kako treba da zastane{ pred javnosta! Za seto toa prethodno napravi nekolku ve`bi! MOJATA MAJKA ORO MOJATA MAJKA E CVET [TO CVETA. KITNO. Nata{a Aleksovska. TAA VO MISLITE SEKOGA[ MI LETA. EDNA[ SE ZBRALE. RECITIRAWE PESNI Zapomni! Sekoga{ koga recitira{ ili zboruva{.

FATIL GLUV^E ZA OPA[. [IRNO CEL @IVOT DA SPIE[ MIRNO. @ivko Nikolovski NARODNI POGOVORKI Na lagata £ se kusi nozete. no nastojuvaj sekoj zbor pravilno da go izgovara{. BRZO TOA DA GO RE[I[! NE MOJ MAMA DA JA LA@E[. NA VRV BRDA. KRIVO JARE POD KRIV JAVOR LE@E[E. BELA PEPEL PRETA. pa pobrzo i najbrzo. Kiro Donev ZA LAGATA KAJ DA TRGNE LAGATA ¥ SE ZNAE TRAGATA. NA GOSTI JA PRATILE LA@ELA – JA VRATILE. BRZOZBORKI Vnimavaj! Sekoja brzozborka se izgovaraj ja po ~etiri pati: najprvo bavno. BEL PETEL. So laga aga ne beduva. Lagata najgolemi rogovi ima. Nenad Xambazov EDNA[ VIDOV EDNA[ VIDOV LAV VO ^IZMI. KATRAN MERE[E. PAJAK SO GITARA – VIDOV [TRK SO EDNA NOGA. POTFATI SE POD VAGAN. VISTINATA DA ¥ JA KA@E[! IMAJ SRCE ^ESNO. 21 . KAJ DA TRGNE LAGATA ¥ SE ZNAE TRAGATA. VRBA MRDA. [TRK. Vistinata e posjajna i od sonceto. NA PAZAR JA PRATILE KRADELA – JA VRATILE KRADELA I JADELA PRAVDATA – JA BRKALA. LO[ KANTAR. VIDOV POL@AV SO MUSTA]I I GU[TER SO BRADA – VO NOVATA CRTANKA NA MALATA RADA.MAKEDONSKI JAZIK AKO ZGRE[I[ AKO EDNA[ NE[TO ZGRE[I[. PETKO NA[ GOLEM MA@. [TRK BALABAN. pa brzo. I EDNA @ABA VO PIXAMA.

vo{ka. lozje. `elka. Germanija. ko{. breg. Suqo. {iva~. biqbiq. pod. Wego{. lu{pa. g. s. Veljan i dr. mija~. Filip. }o{. tras. kirija. – Izgovor e koga od usnata praznina ispu{tame nekoj glas so otvorena ili poluotvorena usta. Qubica. qubov. k. lo{. zdravje. lad. qubitel. hemija. w. [akir. izgovorot i podelbata na glasovite se vika fonetika. Angel. Qup~o i dr. Vo makedonskiot literaturen jazik glasovite i bukvite imaat svoj izgovor i pravopis. Gevgelija. jaglen jagotka. koi so konkretni primeri se pretstaveni na slednava tabela: l postela. masa. kibrit. ~e{el. fasada. klas. teq. Sowa. vodovod. Rafa. kirilica i dr. Kolku ima bukvi (31) tolku ima i glasovi. Angelina. fabrika. selanec. grklan. siwak. Zekir. sol. lulka. – Bukva e pismen znak za obele`uvawe na glasot. sol. f. j. kamewa i dr. grad. priklu~i. mlad. jadewe. nadvor. glas. gemixija. {. zelje. nafta i dr. boqme. {uma. rosa. 22 . viqu{ka. seno. Sofronija. pi{uvaj}i. Kiro. Koqo. Serafim. lule. glad. general. Ra{o i dr. g i }. jaglewe. luto. nedela.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA VTORA FAZA: IZGOVOR I PRAVOPIS NA SOGLASKITE Razgovarame – zaklu~uvame: – Delot od naukata za jazikot (gramatikata) koj{to gi prou~uva obrazuvaweto. kolje. lu|e. Genadija. sviwa. tkaja~ i dr. Osven toa. kilim. |. To{ka. Belgrad i dr. Liljana. ovoj del od naukata za jazikot go prou~uva i akcentot na zborovite {to e mnogu zna~aen pri kulturata na usnoto izrazuvawe. nadolu. q. Vo makedonskiot literaturen jazik sekoj glas ima svoj znak koj{to se vika bukva. skija~. nad. zaklu~i. stol. sneg i dr. Wutn. roditel. Vo ovaa prigoda stanuva zbor za izgovor i pravopis na soglaskite l. A. kosa i dr. q w j f s { d k g Zapomni! – Smeknatiot izgovor ja pretstavuva razlikata me|u glasovite: k. P~iwa. ~elad. Ohrid. lutina. u~itel. Makedonija. klu~. glas e najmal i nedeliv del od govorot. Bekir. voda. To{o. Frosina. fanela. d. odej}i.

__iril. ohri__anec. svi__a. Va__a. Kana__anec. breg – brek~e (g – k). __uto. sporedi. An__ele. veeja). grad – grat~e (d – t). Marija i dr. `al – {al (` – {). cve__e. hemija. razmisli i zaklu~i! Zvu~ni Bezvu~ni Sonanti b p r v f l g k q d t m | } n ` { w z s j y c x ~ h glas – klas (g – k). a sega nosam voda so male~ko |um~e. Bo`i__. bara – para (b – p). Zada~a: Dopolni gi izostavenite bukvi vo ovie zborovi: me__a. |up~e – }up~e (| – }). __erka. EDNA^EWE NA SOGLASKITE PO ZVU^NOST Pro~itaj. sre__a. __ermanec.). – Taa sekoga{ se upotrebuva i koga vo zborot se nao|aat tri samoglaski edna do druga. __irilica. Gev__eli__a. – Kaj imenkite vo forma na obra}awa (Marijo. mieja.). Makedonijo i dr. Toga{ j se upotrebuva pome|u pretposlednata i poslednata samoglaska (peeja. __ibrit. gra__. vre__a. – Na sekoja zvu~na soglaska odgovara bezvu~na soglaska. __ilibar. no__. ve__a. {e__er. Makedoni__a. kalu__er. gora – kora (g – k). spana__. vino – fino (v – f).MAKEDONSKI JAZIK Primeri: Ko{ot nekoj go ostavil vo }o{ot. – Soglaskite predizvikuvaat razliki i vo zna~eweto na zborot i taka sozdavaat dvojki od zborovi. – Soglaskata j redovno se upotrebuva pome|u samoglaskite i i a (Makedonija. Zada~a: So Va{iot nastavnik na ~as izrabotete eden diktat na tekst niz koj }e se proverat va{ite znaewa za zna~eweto na soglaskite po zvu~nost! 23 . zab – zap~e (b – p). Na ~as bri{ev so male~ko gum~e. __evrek. roza – rosa (z – s). vre__a. dava – tava (d – t). tu__ina. gla__. __ezve. tr~a__}i.

Zapomni! – Akcent (akcentiraweto) e naglasuvaweto na opredelen slog vo zborot i toj pretstavuva bitna osobina na makedonskiot literaturen jazik. posilno izgovarawe na eden slog vo zborot se vika akcentirawe. voda + vod = vôdovod. – Vo makedonskiot literaturen jazik ima mnogu zborovi sostaveni od dva dela koi se vikaat slo`eni zborovi. – Slo`enite zborovi se sostaveni od dva zbora koi se srasnati i obrazuvaat nov zbor so novo zna~ewe. Toa.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA AKCENTOT VO MAKEDONSKIOT JAZIK Razgovarame – zaklu~uvame: – Ako glasno gi izgovarame zborovite: kniga. Akcentot se bele`i so poseben znak (´) {to se pi{uva nad samoglaskata od akcentiraniot slog i se vika akcenten znak.. koja + {to = kôja{to. AKCENT NA SLO@ENITE ZBOROVI Pro~itaj. odnosno akcent. Akcentot kaj tie zborovi pa|a na tretiot slog od desno na levo na zborot. Eden slog vo sekoj zbor go izgovarame so pogolema vozdu{na struja. – Akcentiraniot slog se narekuva akcentiran slog. – Slogot {to se akcentira se vika akcentiran slog. razmisli i zaklu~i! vino + `ito = vinô`ito. – Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot e tretoslo`en. sporedi. knigovodstvo. rakovôditel .. pet + mina = pîtmina. seno + kos = sînokos. knigata. Primeri: rîka. – Akcentot vo makedonskiot literaturen jazik e dinami~en. Toj slog pri izgovorot posebno go naglasuvame. 24 . }e zabele`ime deka site slogovi vo zborot ne gi izgovarame so podednakva ja~ina na glasot. na + pladne = nìpladne. rakôvodstvo. – Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot pa|a na tretiot slog od krajot na zborot. Akcentiraweto e osobina pri kulturata na usnoto izrazuvawe.

a tatko mi i majka mi se na rabota. vodenica.So tvojot/ta drugar/ka igrajte akcentirawe na zborovi. koi{to navestuvaat deka }e zavrne silen do`d. a potoa na istiov tekst prodol`i go akcentiraweto vo slednive re~enici: Dôcnata îsen zavlìdea nasîkade. Potoa razmenete gi ulogite. slo`eni zborovi Zada~a: . vodomer. Zîmjata e pokrñena so `ôlti lñsja od dflvjata! Na neboto se protegaat gusti oblaci. kola. vagata.MAKEDONSKI JAZIK Primeri: dflvored = dr – vo – red (drvo + red) kôe{to = ko – e – {to (koe + {to) vôdopad = vo – da – pad (voda + pad) Proveri gi svoite znaewa! – [to e akcent? – Akcentiraj gi zborovite: reka. Lu|eto vo svoite dvorovi od vikendicite podgotvuvaat zimnica. Jas i mojot brat sedime doma i u~ime. doma}in. 25 . kniga. – [to e toa akcentiran slog? – Koi se tie slo`eni zborovi? Zada~a: Vo sledniov tekst prepoznaj gi akcentiranite slogovi vo zborovite. doma}inka i domovi. a drugiot neka opredeli koj slog treba da bide akcentiran. Eden od vas neka izgovara pove}eslo`ni zborovi.

Zapomni! – Sopstvenite imenki sekoga{ se pi{uvaat so golema po~etna bukva. g) ~etvrtiot par – apstraktni imenki. apstrakni sre}a. – Zborovite {to ozna~uvaat imiwa na lica. kniga. pojavi i poimi se vikaat imenki. dvor. Skopje. Lesi. jato. sre}a. radost. dru`ina. v) stado. konkretni masa. buket. Ohrid. reka. Zada~a: – Dogovorete se vo oddelenieto da rabotite vo tandem (parovi) i da izgovarate: a) prviot par – sopstveni imenki. op{ti zbirni hor. d) pettiot par – zbirni imenki. vojska. Prespa. b) vtoriot par – op{ti imenki. radost.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA IMENKI Pro~itaj. razmisli i zaklu~i! a) Sne`ana. jata. predmeti. b) u~ilnica. ~elad. Dor~o. sporedi. roj ~elad. Dragan. Dor~o. most. Podelba na imenkite sopstveni Filip. roj. su{testva. 26 . masa. vozduh. mrak. Vardar. mrak. v) tretiot par – konkretni imenki. buket. ku}a. Marija.

MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa: – Napi{i deset sopstveni imiwa na lica (Prvata bukva napi{i ja so crveno)! – Razgledaj ja kartava na RM. Bugarija. Albanija. Turcija. pro~itaj gi imenkite i napi{i gi na opredelenoto mesto! – Napi{i imiwa na pet dr`avi! – Napi{i imiwa na pet gradovi! – Napi{i imiwa na pet ezera! – Napi{i imiwa na pet planini! – Napi{i imiwa na pet sela! – Napi{i imiwa na pet reki! – [to opfa}a poimot geografski imiwa? So kakva po~etna bukva se pi{uvaat geografskite imiwa? – Napi{i gi imiwata na narodite od slednite dr`avi: Makedonija. Francija spored primerot {to e daden! Makedonec __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ Makedonka ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ Makedonci ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ – Na sli~en na~in napi{i gi imiwata na nacionalnostite koi `iveat vo Republika Makedonija! 27 . Grcija. Germanija.

taa lipa. razmisli i zaklu~i! a) taa `ena. toj moliv. tie deca. toa zaj~e. tie klupi. toj kromid. deca – va deca – na deca – ta 28 . taa majka. toa gnezdo. tie stolovi. dete – vo dete – no dete – to v) toj orev. toa drvo. u~ili{ta i fabriki! ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ROD. ku}a – va ku}a – na ku}a – ta b) toa dete. sporedi. taa klupa. toj stol. toa jagne. toj komjuter. tie gnezda. moliv – ov moliv – on moliv – ot g) tie `eni. BROJ I OPREDELENOST (^LENUVAWE) NA IMENKITE Pro~itaj.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Napi{i imiwa na dnevni vesnici i imiwa na knigi! Dnevni vesnici: _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________ Knigi: ________________________________ ________________________________ ________________________________ ________________________________ ________________________________ – Napi{i po tri imiwa na ulici. taa kniga.

MAKEDONSKI JAZIK

– Imenkite razlikuvaat: a) tri roda: ma{ki, `enski i sreden; b) dva broja: ednina i mno`ina; v) tri ~lenski formi: – ov, – va, – vo, – ve; – on, – na, – no, – ne; – ot, – ta, – to, – te. Zapomni! – ^lenot vo makedonskiot literaturen jazik e nastavka koja prostorno ja opredeluva imenkata, odnosno predmetite, pojavite i su{testvata; – Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat i nemaat forma za mno`ina. Proveri gi svoite znaewa! 1. Koku rodovi razlikuvaat imenkite? 2. [to pretstavuva ~lenot vo makedonskiot literaturen jazik? 3. Koi imenki vo makedonskiot literaturen jazik se ~lenuvaat? Zada~a: - Vo slednava pesna so moliv, podvle~i gi ~lenskite formi na ~lenuvanite imenki i so va{iot nastavnik porazgovarajte za sodr`inata na pesnava: VARDAR Se protegnal me|u dolinite i sni{tata: od edniot do drugiot kraj na tatkovinata. Slavata mu e vo bogatstvoto, vo vodata, bez nego }e be{e grda prirodata. Plivajte vo nego, plivajte, lovete, no najubavite zborovi ~uvajte mu gi za mostovite. Za da ne mu na{tetat na Vardar neprijatelite, su{ata, makedonskiot narod ~esto si go zatvoril vo pesnite, vo du{ata! Bo{ko Sma}oski

29

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA

GLAGOLI Pro~itaj, sporedi, razmisli i zaklu~i! 1. Vane u~i makedonski jazik. (sega{no vreme); 2. Vane u~e{e makedonski jazik. (minato vreme); 3. Vane }e u~i makedonski jazik. (idno vreme). – Glagoli – poim; – Identifikacija na glagolite: a) lice (tri lica – 1, 2 i 3 za ednina i 1, 2 i 3 za mno`ina); b) broj (ednina i mno`ina); v) vreme (sega{no, minato i idno); g) vid (svr{eni i nesvr{eni). – Svr{eni i nesvr{eni glagoli – poim; – Upotreba na glagolite. Proveri gi svoite znaewa! – [to ozna~uvaat glagolite? – Po {to gi identifikuvame, odnosno koi gramati~ki kategorii gi imaat glagolite? Zada~i: – Otkrij gi i identifikuvaj gi po lice, broj, vreme i vid glagolite vo pesnava ,,^ita~” od Bo{ko Sma}oski!

30

MAKEDONSKI JAZIK

^ITA^ Srede parkot edna klupa, na klupata Marko sednal! Misli: ,,Ne e vreme da se skita!” Pa zel kniga da si ~ita. Na klupata srede parkot – knigata ja ma~i Marko: ~ita, ~ita, pa }e zapre – pominuva nekoj napred! Se zavrtuva potem nazad: ma` i `ena krotko gazat! Da zapomne ne e lesno: gledaj, tr~a nekoj desno! Kaj zastana – dolgo bara: levo mom~e so gitara! Zami`uva, polza slaba: sred trevata kreka `aba! I toa mu be{e kuso: mina mome, u{te – ruso!... Dve stranici za dva ~asa! Pol`av da e, pa bi vjasal! Bo{ko Sma}oski

– Vo slednive stihovi od pesnata ,,@elba°, od Pero Milenkoski transformiraj gi glagolite od sega{no vo minato vreme: @ELBA Pod ~ador~e detence se krie, ~ador~eto rosi~ka go mie.

Detenceto kaj drugar~e odi – dobra `elba kaj nego go vodi. ------------------------------------------------------------------------------Pero Milenkoski

31

bevte. vie ste 3l. si . toj ~ital Zada~a: – Napi{i po edna re~enica so upotreba na sekoja forma od pomo{niot glagol sum! Mno`ina 1l. ti si ~ital 3l. toj be{e Mno`ina 1l. ste. tie ~itale Ednina 1l. razmisli i zaklu~i! 1. v) zo{to se vika pomo{en glagol. (bev. toj e Mno`ina 1l. bea) Sega{no vreme Ednina 1l. 4. nie sme 2l. b) za mno`ina (sme. (Jas sum tuka. ti be{e 3l. Vane e prv vo fudbal. vie ste ~itale 3l. 6. – Upotreba: a) za iska`uvawe sega{no vreme. be{e. Nie sme ponazad od vas.) b) za iska`uvawe minato vreme. sogledaj. Nie sme vo u~ilnica.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA POMO[NIOT GLAGOL SUM Pro~itaj. tie bea 32 . jas sum 2l. Jas sum odli~en u~enik. nie sme ~itale 2l. e). jas sum ~ital 2l. Vie ste pred nas. 5. jas bev 2l.) v) iska`uvawe na minato vreme samo so formite od pomo{niot glagol sum. tie se Minato vreme Ednina 1l. – Formite na pomo{niot glagol sum: a) za ednina (sum. (Tie si igrale vo dvorot. 2. nie bevme 2l. se). 3. Ti si najvisok vo oddelenieto. vie bevte 3l. bevme. Jas sum ~ital vo pove}e vesnici za Republika Makedonija. ti si 3l. Tie se prvi dojdeni.

kako na golem ~ovek koja na cel svet mu stana vistinska majka. – Poim za minato opredeleno nesvr{eno vreme. – Podelete se vo parovi i vo tandem niz igra edniot neka izgovara svr{eni glagoli. 2. a potoa spored vremetraeweto na nivnoto dejstvo. 33 . Primeri: ~ita – pro~ita. pi{uva – napi{a.. doa|a{e – dojde .. Spomenikot go izraboti akademikot Tome Serafimovski. – Vremetraeweto na glagolskite dejstva. – Poim za minato opredeleno svr{eno vreme. Gradot Skopje. spordi. – Prepoznavawe na dejstvoto. Proveri gi svoite znaewa! – Vo tekstov {to sleduva. otkrij gi site glagoli. Nikola i Nikolina otidoa vo Gradskiot park. Celata sve~enost skopjani so zadovolstvo ja sledea i se voodu{evuvaa. Vane i Vawa bea vo Gradskiot park. razmisli i zaklu~i! 1. Tie tamu sadea brezi i so zadovolstvo se vra}aa doma. Tie tamu nasadija brezi i se vratija doma. vo znak na golema blagodarnost £ izgradi spomenik – statua.. a drugiot istite glagoli da gi transformira vo nesvr{eni.MAKEDONSKI JAZIK MINATO OPREDELENO SVR[ENO I NESVR[ENO VREME Pro~itaj. podredi gi vo dve koloni! Vo 1979 godina Nobelovata nagrada za mir £ pripadna na hrabrata i po`rtvuvanata `ena Majka Tereza koja celiot svoj `ivot im go posvetuva{e na te{kozabolenite lu|e od svetot.

mome. Narodna pesna 34 . em da pla~e{. MOME @ali. `alno pismo – em da ~ita{. razmisli i zaklu~i! @ALI. na tu|ina. sega }e se razdelime. }e ti pratam ubav |erdan – em da nosi{. Ante Popovski IDNO VREME Pro~itaj. Go pra{a {to nosi toj poka`a vrzana {amija so zemja mu ja isturija i zaplaka. em da pla~e{. ti od mene. Kako bevme posvr{eni. bela kniga. }e ostanam tri godini. TATKOVINA Koga pristigna brodot vo taa dale~na zemja toj vide nepoznat narod posednat na bregot i jadri yvezdi na neboto.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Vo slednava pesna transformiraj gi glagolite od svr{eni vo nesvr{eni. kako }e se razdelime. jas od tebe. sogledaj. Jas }e odam vo tu|ina. Tatkovinata e taa. da `alime. na rabota. re~e toj. }e ti pratam bela kniga. i cela no} po~na grutka po grutka da sobira.

MAKEDONSKI JAZIK – Idno vreme – poim. – Vo slednava narodna pesna otkrij gi glagolite {to se vo idno vreme. – Zna~ewe. Drugo dejstvo vo li~na glagolska forma. alt’ni koga }e bidam bez tebe. jabana za da spe~alam. a ti. majko altani. GLAGOLSKI PRILOG Pro~itaj. majko. ]E ODAM. Sedej}i gledav vo Gali~ica Edno dejstvo iska`ano vo neli~na glagolska forma. sinko more bez mene. gledaj}i gi prekrasnite ohridski biseri i kapej}i se vo bistrite vodi na Ezeroto. sogledaj. – Za{to mi se. 35 . tu|ina tu|ina. – Prepoznavawe. Tamu bevme na Ohridskoto Ezero. Zvucite od planinata Gali~ica me nosea vo svetot na fantazijata ne dozvoluvaj}i nikakov zamor. Tie denovi mininuvaa {etaj}i se niz gradot Ohrid. MAJKO. – Obrazuvawe. razmisli i zaklu~i! Minatoto leto so moite roditeli prestojuvav vo Republika Makedonija. gledav vo ubavata Gali~ica. majko. sinko. Nave~er sedej}i na balkonot od ku}ata na na{ite rodnini. TU\INA – ]e odam. Proveri gi svoite znaewa! – Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{ glagoli vo idno vreme.

_________ televizija. PRIDAVKI Pro~itaj. 36 . – Gramati~ki kategorii: a) rod (ma{ki. – Ovaa glagolska forma e prosta. komparativ i superlativ). – So glagolskite prilozi: ~itaj}i. odej}i i gledaj}i konstruiraj re~enici. sogledaj. – Glagolskiot prilog nema lice i nema broj. Zada~i! – Slednive zapo~nati re~enici dopolni gi so po eden glagolski prilog {to }e go zapi{e{ na mestoto od liniite! __________ po ulica ~itav vesnik.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zapomni! – So glagolski prilog se iska`uva dejstvo koe se vr{i paralelno so drugo dejstvo. – Se upotrebuva za iska`uvawe na kusi i zbieni re~enici. b) broj (ednina i mno`ina). Zadremav na stolot. – Sekoga{ se pi{uva so soglaskata j. – Pridavki – poim. ka`i kako da se rodi prosta i stroga makedonska pesna od ova srce {to so sebe vodi razgovor no}en vo trevoga besna? ----------------------------------------------------------------------------------------Bla`e Koneski – Funkcijata na pridavkite vo re~enicata. – Zbor~eto (~esticata) ne od glagolskiot prilog se pi{uva oddelno. razmisli i zaklu~i! – Vezilke. g) stepen (pozitiv. `enski i sreden). – Zna~ewe. v) ~len (site ~lenski formi {to gi imaat imenkite). Se zamoriv ___________ pismo do baba mi vo Skopje. ___________ brzo so avtomobilot. Stignavme vo Ohrid.

su{testvata i pojavite. Dreven gradu. cuti{ vo belina me|u dvorci i manastiri. ne`no. povisok. Proveri gi svoite znaewa! – [to ozna~uvaat pridavkite? – Koi vidovi zborovi vo re~enicata gi pojasnuvaat? – Iska`i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ pridavkite: `olti. brzi. no pred toa povedete razgovor za sodr`inata na pesnata! OHRID Dreven gradu. najvisok. – Tie ja razubavuvaat re~enicata. odnosno na predmetite. Ve~en voin si pred sinoto oko na Ezeroto.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! – Pridavkite se zborovi koi ozna~uvaat nekoi karakteristiki na imenkite. Zada~i: . najbrzi. `edni za ti{ina.Vo slednava pesna otkrij gi i opredeli gi gramati~kite kategorii na pridavkite (rod. gradski. Tome Bogdanovski 37 . ~len). Od site strani na svetot naezda od turisti. Od tebe ja u~at istorijata na ve~nosta za da ne go potpalat avtomatskiot po`ar {to }e go goltne svetot. Galebite v kosi ti svile gnezda. broj. te pliska son~ev bran Vo srceto ti spie ubavina.

{est i sto! – So zborovi napi{i gi broevite: 1 000 ____________________________________. 1 532 ____________________________________.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA BROEVI Pro~itaj. – Napi{i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ broevite: dva. no pritoa posebno izdvoj gi ~lenuvanite broevi. To~no be{e osum ~asot i petnaeset minuti koga izlegov od doma. – Napi{i so zborovi koga e tvojot rodenden. Pomladiot brat za dvaeset i pet rabotni dena zarabotuval iljada i sto evra. 700 ____________________________________. pet. a postariot za dvaeset i tri dena odvaj zemal {estotini evra. razmisli i zaklu~i! Si bile dvajca bra}a koi{to bile vo stranstvo i rabotele vo ista fabrika. Na ulica sretnav edno mom~e na dva-trinaeset godini. sogledaj. ___________________________________________________________________ – Kolku denovi ima edna godina? ___________________________________________________________________ 38 . Proletno utro. 926 ____________________________________. – – Broevi – poim. Broevite vo re~enicata prete`no odat so imenki. Proveri gi svoite znaewa! – Vo sledniov prozen tekst otkrij gi broevite. Pette cvetovi bea raznobojni i bea mnogu ubavi. ^lenuvawe (so site ~lenski formi {to gi imaat imenkite i pridavkite) Zapomni! – – Zborovite {to ozna~uvaat to~no ili pribli`no koli~estvo se vikaat broevi. Vo ednata raka nose{e eden buket od pet cvetovi. 3 – 4 ____________________________________.

– Naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata. kako i vo koj stepen se vr{elo dejstvoto vo re~enicata. Tamu malku }e pro{etame i }e se odmorime. na~in i koli~estvo). – Tie zna~itelno se razlikuvaat od drugite zborovi. Zada~a: – Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive prilozi: daleku. nekako. v~era. Zapomni! – Prilozite se zborovi koi naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata i go opredeluvaat vremeto. nadolu. – Vidovi (vreme. Nie }e izlezeme nagore nad gradot. razmisli i zaklu~i! Vremeto deneska i utre }e bide ubavo. – Poka`uvaat: koga. So nas }e poneseme pove}e jadewe i ~ador da ne zavrne do`d iznenada. na~inot i stepenot (koli~estvoto) na vr{eweto na dejstvoto. kade. mesto. mestoto. sogledaj. napladne.MAKEDONSKI JAZIK PRILOZI Pro~itaj. razmisli i zaklu~i! 39 . pove}e! PREDLOZI Sporedi.

svirki mu svirat so kaval vo gora mladi kozari. na. – Ne se menlivi zborovi. ------------------------------------------------------------------------K. vnesi gi predlozite. Be{e nedela. do. Odedna{ ____ gradot zabele`avme gusti oblaci i za da ne navrneme. ATRIBUT I APOZICIJA Pro~itaj. kolku m’gli i mrazoj zemni a vgr’di studoj. ___ parkot se {etavme ___ zelenite trevni povr{ini.Tie imaat prostorno i vremensko zna~ewe vo re~enicata. sogledaj. Zapomni! . Otidovme i nie. Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednive stihovi otkrij gi predlozite. pred i dr. si dojdovme doma ____ mrakot. razmisli i zaklu~i! ------------------------------------------------------------------------Ovde je mra~no i mrak m’obviva i temna m’gla zemja pokriva. so. Tamu se vidovme ____ mnogu drugar~iwa __ u~ili{teto. – Zna~ewe. Miladinov 40 . – Vo sledniov tekst na praznite mesta vo re~enicite. i pepelnici.Predlozi vo makedonskiot literaturen jazik se: od. zad. .Predlozite se nemenlivi zborovi koi poka`uvaat nekoj odnos so predmetite i su{testvata vo re~enicata. mrazoj i snegoj. silni vetri{~a i vijulici. pred. i misli temni. vrz. Pove}e gra|ani be{e izlegle ____ park. vo. .MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Poka`uvaat nekoj odnos. a potoa napi{i ~etiri re~enici so upotreba na razli~ni predlozi: Pesna mu peat na niva vo leto mladi `etvari.

. Toj e vrutok nepresu{en. yvoni. se lee. klokoti. ko jasna yvezda sekoj zbor gree.T’ga a jug°.MAKEDONSKI JAZIK – Konstantin Miladinov. Vidoe Podgorec 41 . – Dvajcata bra}a. niz bistri kapki – zborovi te~at. Toj ni e zavet od dedovcite kako tlamnikot na ogni{teto. – Pravopis.T’ga za jug°. ^uvaj go kako crnkata vo o~ite – bez jazik si nikoj i ni{to. ve~en. mislite tie ti gi redat vo sliki jasni i to~ni.Stru{kite ve~eri na poezijata°. – Mestoto na atributot i apozicijata vo re~enicata. Konstantin i Dimitar Miladinovi. – So re~enicata i so nejzinite dodatoci se zanimava sintaksata. Zapomni! – Atributot i apozicijata se imenski dodatoci koi ja pojasnuvaat imenkata i £ davaat poto~na opredelba. umrele 1862 godina vo Carigradskite zandani. sekoga{ po~nuvaat . e roden 1830g. @ubori.. Miladinov. avtorot na poznatata pesna . – So najubavata pesna na K. vo Struga.. – Funkcijata na atributot i apozicijata vo re~enicata. Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednava pesna otkrij gi atributite: RODNIOT JAZIK Rodniot jazik e biseren |erdan od zborovi – plodovi so~ni. .

Goce Del~ev. – Vidovi prilo{ki opredelbi: a) za vreme (koga?). ima mnogu znamenitosti. Proveri gi svoite znaewa: – Vo slednava basna otkrij gi site vidovi prilo{ki opredelbi! LAVOT I GLU[ECOT Dodeka lavot spiel na edna ledinka. sogledaj. Majka mi. No glu{ecot go zamolil da ne go jade poradi dobrinata {to toj }e mu ja napravel. Ezop 42 . koga se vrativme.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Vo slednive ~etiri re~enici nedostasuva apozicijata. Toga{ lavot mnogu se nasmeal i go pu{til. eden glu{ec mu pretr~al preku ustata. Ottamu donesovme nekolku ubavi planinski cvetovi. Ilinden. brzo go pregrizal ja`eto i otkako go oslobodil. ___________. _____________________________. 1. Glu{ecot go ~ul kako ta`no ofka vo mre`ata. Sega znaj deka i kaj glu{ecot postoi blagodarnost. PRILO[KI OPREDELBI Pro~itaj. lovcite postavile mre`a za da go fatat. b) za mesto (kade?). 3. ____________________. sekoja godina sve~eno se proslavuva vo celata Republika Makedonija i vo dijasporata. go fatil i se podgotvil za jadewe. Vedna{ lavot se razbudil. 4. Imeno. Glavniot grad na Republika Makedonija. ____________________. na 26 juli 1963 godina go zafati golem zemjotres. 2. v) za koli~estvo (kolku?). e roden 1872 godina vo Kuku{. razmisli i zaklu~i! V~era iznenada so moite roditeli otidovme na izlet. poradi neznaeweto deka mo`am da te spasam. do{ol tuka. Paris. vedna{ gi stavi vo vazna so voda. Po kuso vreme lavot navistina se spasil so pomo{ na glu{ecot. mu rekol: – Ti toga{ mnogu me ismea. Prepi{i gi re~enicive i dopolni gi so potrebnite apozicii.

sporedi. Za letniot raspust toj si idel v selo. Tatko mu mu rekol na sinot da ja zeme vilata i da odat na livada da go soberat senoto. Taa padnala i go udrila po glava. 43 . no ne i na sodr`inata. zemi ja vilata i ajde na lvada da go sobereme senoto. Sinot mu rekol deka v grad nau~il mnogu nauki i site selski zborovi gi zaboravil i ne znael {to e toa vila. b) U^ENIOT SIN Sinot na eden selanec u~el v grad. – Sinko. mu rekol edna{ tatko mu. Toj se fatil za glavata i rekol koj ja ostavil tuka taa vila. Na sina mu ne mu se rabotelo i rekol: – Jas tolku mnogu nauki u~ev vo gradot i site selski zborovi gi zaboraviv. Toj se fatil za glava i rekol: – Koj ja ostavil ovde ovaa vila?! – Mnogu arno ti se stori! – rekol tatko mu. odnosno onaka kako {to gi izgovorilo liceto. Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot. Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot.MAKEDONSKI JAZIK DIREKTEN I INDIREKTEN GOVOR Pro~itaj. Ne znam {to e toa vila. – Poim za direkten govor. Tatko mu mu rekol deka mnogu arno mu se storilo i deka od vilata ja nau~il najgolemata nauka i nikoga{ ne treba da zaboravi da raboti takvi selski raboti. razmisli i zaklu~i! a) U^ENIOT SIN Sinot na eden selanec u~el v grad. Taa padnala i go udrila po glava. – Pravopis. – Poim za indirekten govor. Zapomni! Direkten govor e koga raska`uva~ot gi prenesuva tu|ite zborovi kakvi {to bile. Indirekten govor e koga raska`uva~ot gi prenesuva tu|ite zborovi so izvesni promeni vo formata. Za letniot raspust toj si idel v selo. – Od vilata treba da se nau~i{ deka najgolemata nauka e nikoga{ da ne zaboravi{ da raboti{.

Tatkoto mu rekol na svojot sin: – Na. – Pravopis. kolku ~asovi imate utre? 3. Zar tebe tolku mnogu ti se jade alva. utre celoto oddelenie organizirano odime na izlet. transformiraj go od direkten vo indirekten govor.Mamo.. sogledaj.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! – Slednive dve re~enici od direkten transformiraj gi vo indirekten govor i obratno! 1. – A. sinko. 44 . kako se ~uvstvuvam zamoren! 4. – Ne alva. – Tekstov {to sleduva. Zapomni! – Pravogovor e pravilno izgovarawe na glasovite i na zborovite. Dedo mi ~ita vesnik. maslinki. Dedoto na svojot sin mu rekol da pojde vo prodavnica i da mu kupi vesnik. – [to da kupam. razmisli i zaklu~i! 1. interpunkciski znaci i zakonitosti koi pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat. Elena na majka si £ re~e: .. alva?! – Da te zeme |avolot sose taa tvoja alva. – Alva! – pak. 2. rekol sinot. Of. PRAVOGOVOR I PRAVOPIS UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI Pro~itaj. – Makedonskiot pravopis e donesen na 7 juni 1945 godina. Nikola se vrati od u~ili{te i veselo re~e: . popladne }e odam kaj mojata drugarka. – Interpunkciski znaci – upotreba. bre. Sinko.° – Pravogovor.Mamo. za 100 denari kupi mi maslinki.” 2. alva? – rekol sinot. – Pravopis e sistem od jazi~ni normi. tuku maslinki! – mu rekol povtorno dedoto. ti velam! – A.

– Napi{i po dve re~enici so upotreba na sinonimi i antonimi. pa zatoa brzam da stignam do zgradite na blok . V~era zavrna do`d. razmisli i zaklu~i! 1.5°.5°. Pred dvaeset godini bev mnogu mlad. 5. 2. 2. Mare ima makedonsko dr`avjanstvo. 3. Po`arot be{e prosleden so gust dim. 3. – Antonimi – poim. za{to imame dividi. za{to gi zaboraviv boicite. Od oxakot izleguva{e gust ~ad. razmisli i zaklu~i! 1. a sega sum mnogu star.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! – Diktat na prozen tekst vo koj dominiraat pove}e interpunkciski znaci. sogledaj. bran. 4. legalno. streme`. vrabotuvawe. Nase ima golem avtoritet. Toj odamna raboti na kompjuter. NOVOSOZDADENI ZBOROVI (NEOLOGIZMI) Pro~itaj. Toj so godini neguva afiniteti. – Sinonimi – poim. EDNOZNA^NOST I POVE]EZNA^NOST NA ZBOROVITE Pro~itaj. Vase redovno ja odr`uva kosata za poubavo da kosi. polet i ilegalno. a Jana redovno ja odr`uva kosata za poubavo da £ stoi... kompromitiran. – Homonimi – poim. 4. sporedi. 2. Neologizmite se novosozdadeni zborovi koi so tekot na vremeto navleguvaat vo jazikot i go zbogatuvaat. Jas treba da crtam na blok . 5. Nikolina `ivee vo golem grad. Ve`bi za povtoruvawe i proveruvawe! – Otkrij ja pove}ezna~ajnosta na zborovite vo slednive re~enici: 1. Videoto odamna ne sme go upotrebile. 45 . prosleden so golem grad. Zada~a! – Napi{i re~enici so slednive neologizmi: drvored.

2. pretstavi. nastani. gledani TV – filmovi i TV – emisii. BIDI KREATIVEN I KONCIZEN! Kulturata na pismenoto i usnoto izrazuvawe (raska`uvawe. Stop! Alo. „Sne`ana°. zemja. Vo vrska so toa se koristat i tekstovi kako inspiracija (pottik) za pi{uvawe. pa zatoa u{te se vikaat i me|unarodni zborovi. opi{uvawe i izvestuvawe) }e bide dadeno niz stranicite pod imeto: Bidi kreativen i koncizen. Za ilustracija eve eden prilog: VSELENSKI RAZGOVORI – Alo. Bev vo Dramski teatar. 3.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA INTERNACIONALIZMI Pro~itaj. sogledaj. primeno e! S¢ e vred! – Alo. Tatko mi e profesor po filozofija. – Internacionalizmi se zborovi koi postapno navleguvaat vo sekoj jazik i se prisposobuvaat na sredinata i uslovite na toj jazik. Za taa cel }e bidat dadeni zada~i od sekojdnevniot `ivot na u~enicite. zamisleno patuvawe vo vselenata i sl. Ovde Venera! Tome Bogdanovski 46 . preraska`uvawe. poseti. Mimi i Vera! Vrskata e gre{na. pro~itani knigi. „Mars°. ovde „Sne`ana° – kosmi~ka stanica! – Alo. ovde Vera Mimi! Telegrama primi: Stop! So nau~nici smeli Vo skafanderi beli. Sekoj fakultet ima dekan. razmisli i zaklu~i! 1. Tie zborovi se sre}avaat vo site razvieni standardni jazici.

– Zaklu~ok. – Temata. – Avtorot.MAKEDONSKI JAZIK LEKTIRA Razgovarame – zaklu~uvame: – Naslovot na knigata. 47 . – Sodr`inata. – Idejata. – Likovite i nivnite postapki.

– – – – Vo R.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA TRETA FAZA ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT JAZIK Pro~itaj. – hrvatski jazik. – beloruski jazik. – lu`i~ko-srpski jazik. odnosno od jazikot na Slovenite. – makedonski jazik. Makedonija sredstvo za op{tewe e makedonskiot literaturen jazik. Toj e najblizok so ju`noslovenskite jazici. – ukrainski jazik. sogledaj. – ~e{ki jazik. – srpski jazik. razmisli i zaklu~i! [ematski prikaz Praslovenski jazik Zapadnoslovenska grupa Ju`noslovenska grupa Isto~noslovenska grupa – polski jazik. – slovene~ki jazik. – slova~ki jazik. Za najstar jazik na Slovenite se smeta staroslovenskiot jazik. – bugarski jazik. Poteknuva od praslovenskiot jazik. – ruski jazik. 48 .

49 . .Teodosie Sinaitski. .Jordan Haxi Konstantinov – Xinot.MAKEDONSKI JAZIK NIZ STRANICITE NA MAKEDONSKITE PISATELI KOI PRVI GO VOVELE NARODNIOT JAZIK VO U^ILI[TATA - Kiril Pej~inovi}.

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA KIRIL PEJ^INOVI] Pro~itaj. pri{estvie. Tuka ostanal do krajot na svojot `ivot. zere u grob crvite gi gostil. kaj Tetovo. napi{ani na naroden jazik vo koj se odrazuva tetovskiot govor. da re~ete: Bog da bi go prostil. razmisli i zaklu~i! Kiril Pej~inovi} – Tetoec e me|u prvite pretstavnici koi{to go vovele narodniot jazik vo crkvite i u~ili{tata vo XIX vek. knigi so crkovna sodr`ina. Poznati negovi dela se: „Ogledalo°. Kiril Ovde le`i Kirilovo telo u manastir i u Le{ok selo. sogledaj. Da Bog da za dobroe delo. Vo svojot `ivot rabotel vo manastirot. Le{ok mu e negoo vospitanie. Podocna oti{ol vo rodnoto mesto kade {to go obnovil manastirot „Sv. Poznat e i negoviot nadgroben epitaf koj e prv obid za pi{uvawe stihotvorba vo makedonskata literatura na makedonski naroden jazik. odnosno do 1845 godina. „Ute{enie gre{nim°. 50 . Ot negovo svoe ot{estvie. Se pretpostavuva deka e roden 1770/71 godina vo Tearce. kade {to se zakalu|eril. do Hristovo vtoro. molit vas bra}a negoi qubimija hotja{tija pro~itati sija. Pre~ista i Hilandar posri`enie. Oti{ol vo Sveta Gora vo manastirot „Hilendar°. „@itie kneza Lazara°. Atanas° vo Le{ok. pod plo~ava negoo po~ivanie. Prilozi: Nadgroben epitaf „Tearce mu negovo ro`denie.

. sogledaj. Kako nekoe vreme vo stari Rim. I koga }e ~itate vo taja kni`ica. kade {to stanal stare{ina na manastirot i vo spomen na toa se narekol Sinaitski. ima{e eden car.. Togo knez go napudia gra`danite bez kabaet. vse pod sabla da postelit. no podocna oti{ol na poluostrovot Sinaj. Najpoznato negovo za~uvano delo e Predgovorot kon deloto „Ute{enie gre{nim” od Kiril Pej~inovi} vo koe uka`uva za zna~eweto na narodniot jazik so {to go otvoril srceto na makedonskiot narod za prosvetuvawe. da ne po`ali ni malogo ni golemogo. uze vojska mnogu i se vrati pak na Rim.. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------TEODOSIE SINAITSKI Pro~itaj. razmisli i zaklu~i! Teodosie Sinaitski se pretpostavuva deka e roden 1850 godina vo Dojran. kade {to se zapoznal so Kiril Pej~inovi} i Jordan Haxi Konstantinov – Xinot. Slu{ajte. hristiani. Se vikal Teohar. ime mu be{e Koriolan. Poslednite godini od `ivotot se vratil vo rodniot grd i rabotel kako vodeni~ar. no so pomo{ na Pej~inovi} ja obnovil. i negova majka – imeto i be{e Veturia. da bide da tepat gra`danite bez milost.. ni mu`ko ni `ensko.MAKEDONSKI JAZIK UTE[ENIE GRE[NIM (izvadok) . Vo Solun ja otvoril prvata pe~atnica (1837 godina). majka kako se po~estuet i za hatir nojzin mo`et i najgolema qutiwa da otfrlit ot sebe. no povtorno (1844 godina) ja opo`arile. koja podocna se opo`arila. 51 . I on otide vo ~u`da dr`ava. Prilog: OD PREDGOVOROT NA „UTE[ENIE GRE[NIM° (izvadok) . Edno vreme rabotel i vo Solun. Razgovaral so mnogu Makedonci i sobiral milostina od niv. da hvalite i da blagodarite Boga oti e dal takov u~itel vo vreme na{e i da molime pa na Boga i gospoda na{ego Isusa Hrista i na Pre~istija mater jego da budeme vsi pravoslavni naslednici so vsemi blagougodiv{imu Bogu i da slavime ime vse svetoe ego oca i sina i svetago duha amin.

za{to mi e takovija `ivot? 3.U~ili{te i u~enie° i dr. no koga nikakvo dobro da sotvoram ne mo`am. Isto taka pi{uval stihotvorbi. Obrazovanieto go zavr{il vo Veles i vo Skopje. Umrel 1882 godina vo svojot roden grad. sogledaj. D’neska sam izguben! Ne treba se bojati.. Za{to mi projde toliko vreme koe ne mogoh da go poznajam? – Znak e da jo{t ne sam se poznal. patopisi i sl. Toj e prv makedonski dramski pisatel na piesi . ne bi go delkale. Koja e ulogata i zna~eweto na Kiril Pej~inovi} i Teodosie Sinaitski? 2. 2. Za{to drevoto planinsko ako bi prava greda bilo. . aforizmi. @ivim. bugarsko i srpsko). no nikoga{ ne podlegnal. Aktivno rabotel za obrazovanieto na makedonskiot narod iako bil pove}epati kleveten od tie {to go {irele tu|oto vlijanie (gr~ko. 52 ..Minerva i devet muzi°. Xinot bil prosvetitel na decata vo Makedonija. [to napravil Pej~inovi} pred krajot na svojot `ivot? JORDAN HAXI KONSTANTINOV – XINOT Pro~itaj.. 4. Koi dela gi napi{al Kiril Pej~inovi}? 3. Sekoga{ veruval vo utre{niot den za podobar `ivot.Basna° i . Roden e 1820 godina vo Veles. Mnogu `alno mi e.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! 1. Prilog: Aforizmi: 1. razmisli i zaklu~i! Jordan Haxi Konstantinov – Xinot e eden od najaktivnite dejci na prerodbata vo Makedonija. za{to ne sja poznah sam sebe. Kakva e prijatel{tina me`du smerti i `ivote? 5.

nau~na i ubaa literatura. zatoa {to u{te ottoga{ toj go zapo~nal interesot za kodifikacija na makedonskiot jazik. Prilog: . Umrel 1926 godina vo Bugarija. za{to toj e na{. Studiral vo Rusija.. Se {koluval vo Solun. Negovo najva`no delo e . 53 ..ZA MAKEDONCKITE RABOTI° (izvadok) . Deloto e opo`areno od strana na bugarskite vlasti... Sofija. za da mo`it preku nif da se ra{irit niz cela Makedonija vo vid na literaturen jazik. objaveno 1903 godina vo Sofija. razmisli i zaklu~i! Krste Petkov Misirkov e osnovopol`nik na makedonskiot jazik. Okolu centralnoto nari~je trebit da se grupiraat site na{i nau~ni i literaturni sili.. kade {to u~el osnovno u~ili{te do {esto oddelenie na gr~ki jazik. Se vra}a vo svojata tatkovina i raboti kako profesor vo gimnazijata vo Bitola. koj {~o }e izmestit od neja propagandckite jazici.Za makedonckite raboti°. Vo deloto Misirkov go razrabotuva pra{aweto za voveduvawe na makedonskiot jazik. na{e bogatstvo i pravo. Skopje. za da go o~istat i obogatat so sokroi{~a od druzite makedoncki nare~ija i da sozdadat od nego i jeden ubav literaturen jazik. Belgrad i [abac. roden 1874 godina vo Postol.MAKEDONSKI JAZIK KRSTE PETKOV MISIRKOV . zatoa {to vo deloto Misirkov gi zastapuval interesite na makedonskiot jazik. Zaslugata na Misirkov za Makedoncite e golema. Na nego trebit da se sozdadit jedna skolijcka. isto kako {to e na{a tatkovinata..Za makedonckite raboti° Pro~itaj. sogledaj.. Enixe – vardarsko. Nie sme dol`ni da go miluvame na{iot jazik. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Mislata kon na{iot jazik e na{ dolg.

Roden e 1921 godina vo s. Zada~a: – Nastojuvaj da gi pro~ita{ najpoznatite pesni na Bla`e Koneski: „Te{koto° i „Vezilka° i razmisli za {to pee avtorot vo niv! 54 . i deloto Istorijata na makedonskiot jazik. Proveri gi svoite znaewa! 1. Toj e osnovopolo`nik na sovremeniot makedonski literaturen jazik i negovoto ime e tesno povrzano so sozdavaweto i ozakonuvaweto na makedonskiot literaturen jazik. Koavtor e na Makedonskiot pravopis so pravopisen re~nik.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: – Pro~itaj ja prvata statija od knigata . lingvist i nau~nik vo makedonskata kni`evnost. Negovata zasluga za makedonskiot jazik e ogromna.. Napi{al i golem broj kni`evni dela od oblasta na prozata i poezijata. Ja napi{al Gramatikata na makedonskiot literaturen jazik (I i II kniga). bidej}i pove}e dela posvetil za jazikot na makedonskiot narod. Bil pretsedatel na Sojuzot na pisatelite na Jugoslavija. Vo {to se sostoi golemoto zna~ewe na Misirkov za Makedoncite? 3. redaktor e na Re~nikot na makedonskiot jazik. Vo koj period `iveel i rabotel Misirkov? 2. Gimnazija zavr{il vo Kraguevac. razmisli i zaklu~i! Bla`e Koneski e poznat kako poet. sogledaj. Koneski vo Skopje rabotel kako profesor na Filozofskiot fakultet od negovoto osnovawe (1946 ). nedaleku od Prilep kade {to zavr{il osnovno u~ili{te. Umrel 1993 godina vo Skopje. Od kolku statii se sostoi negovoto zna~ajno delo? BLA@E KONESKI kako lingvist Pro~itaj. Nebregovo. a ako mo`e{ i celata kniga.Za makedonckite raboti°. a slavistika studiral vo Belgrad i Sofija. Na koj govori e zasnovan makedonskiot literaturen jazik? 4.

a se pi{uvaat kako zvu~ni. Zapomni! – Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako bezvu~ni. bel lep. Koga }e dojde. sekoga{ vo torbata nosi ubav. – Obezvu~uvawe e glasovna pojava koja pri usnoto izrazuvawe zvu~nata soglaska na krajot na zborot se izgovara kako bezvu~na. sneg – snegovi – snegot itn. popravi gi. Toj mora da stigne navreme na rabota i koga e golem stut. imenkata stavi ja vo mno`ina ili ~lenuvaj ja so {to }e dojde{ do realnata vistina. – Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako nezvu~ni. razmisli i zaklu~i! Izgovarame brek lep no{ grat snek yit vos Pi{uvame breg leb no` grad sneg yid voz – Nastanuva glasovna promena pri izgovorot na zvu~nite soglaski na krajot od zborovite. grat. Fabrikata vo koja{to raboti se nao|a na eden mal brek. – Nastanuva obezvu~uvawe. sporedi. ako misli{ deka se napraveni gre{ki vo pi{uvaweto. 55 .MAKEDONSKI JAZIK OBEZVU^UVAWE NA ZVU^NITE SOGLASKI NA KRAJOT OD ZBOROVITE Pro~itaj. Tatko mi raboti vo druk grat. – Za polesno da sfati{ dali na krajot od zborot treba da napi{e{ nezvu~na ili zvu~na soglaska. vo ~ija blizina ima eden golem star dap. mras i snek. Primeri: leb – lebovi – lebot. a potoa. Proveri gi svoite znaewa! Obidi se glasno da gi izgovori{ istaknatite zborovi vo ovoj tekst. a od desniot xep vadi i redovno mi dava nekoja bonbona.

PRAVILA KOGA IMENKATA NE SE ^LENUVA Razgovarame – zaklu~uvame: – Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat (Marija. Mu~eto. letovo. kompjuter i dr. – Imenkata ne se ~lenuva koga pred nea se nao|a nekoja pokazna zamenka (ovoj ~ovek. Zada~a: – Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive zborovi.). Petkoski.).).MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA OTSTAPUVAWE OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE Pro~itaj. toa dete i dr.) bidej}i tie sami po sebe se opredeleni. majstor Blagoja i dr. razmisli! – Godinava zavr{i. – Mo`e da se ~lenuvaat sopstvenite imenki koi ozna~uvaat prekari (Levkata. – kaj glagolskiot prilog (~itaj}i. literatura. atelje. – Vesna ima nov kompjuter. sedej}i.). – kaj nekoi tu|i zborovi. sogledaj. ispitot po hemija i dr). – Toj ima golema kultura. Ohrid i dr. – Odej}i po ulica se sretnav so Elena. pi{uvaj}i i dr. odej}i. – Ne se ~lenuva op{tata imenka upotrebena so zbor~iwata: za i po (Klinika za nos i grlo. intervju. – Godinava }e odime so moite roditeli kaj vujko mi vo R. a se vo slu`ba na makedonskiot literaturen jazik (kultura. Makedonija. zimava). no pred toa pravilno akcentiraj gi: `eton. 56 .). Piperkata i dr. – Op{tata imenka ne se ~lenuva koga se nao|a pred li~noto ime i ozna~uva nekoe svojstvo (doktor Vane. Skopje. onaa klupa. profesor Stojan. – Otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe ima: – kaj nekoi prilozi za vreme (letovo. Del~ev.

– Podavaj}i ja topkata padnav. Izlezi. – Nemu mu rekov da pomogne. b) vo po~etokot na re~enicata. sine.). sogledaj.MAKEDONSKI JAZIK Zada~a: Otkrij gi ne~lenuvanite imenki vo slednava pesna: MAJKA Kleta e majka trgnala. – So nego otidov v grad. – Nea ja sretnav na ulica. ne ~ekaj. Nikola. pred. razmisli i zaklu~i! – Od tebe zedov sto denari. – Od niv pobarav pomo{. – Dolgite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat vo slednive slu~ai: a) koga pred niv stoi predlogot: od. na. bez. krvava rano na srce. sine. kaj i sl. 57 . so. pod. do. trgnala lele pisnala. – Vikni gi da vlezat. – Go povikav da dojde. – Pred nego re~e deka }e dojde. Kole Nedelkovski UPOTREBA NA DOLGITE I KRATKITE FORMI OD LI^NITE ZAMENKI Pro~itaj. De gidi. – Do vas sednav. – Nego go pra{av kaj `ivee Aleksandar. stradna si majka pre~ekaj.. niz taa Ruen planina za prvo ~edo Nikola. v) vo davawe blagoslovuvawe i kletvi (Blaze tebe! Te{ko mene i sl.

v) za poddr`uvawe glasovi od prirodata. nemu. IZVICI Pro~itaj. ve. d) za dovikuvawe. sebe. Proveri gi svoite znaewa! Sledniov prozen tekst prepi{i go vo tvojata tetratka. 58 . fi – u – u. bre. vas. Ribarot so svojot drugar ____ podelija ribite. mu. {to da prvam sega! – Tu. vas. b) za iska`uvawe vnimanie. strav. v) zaedno so dolgite zamenski formi. ja. g) za terawe na `ivotni. niv i sl. razmisli i zaklu~i! – Ej. go. me. nego. ~udewe i sl. – Tie slu`at: a) za iska`uvawe nekakvi ~uvstva (radost. Postariot ribar ____ ____ podade ribite i vedna{ ____ vesla~kata i zamina. nea. sogledaj. Zapomni! – Dolgi formi od li~nite zamenki se: tebe. se navede i ____ vide ribite {to davaa posledni znaci na `ivot. ne. ama selanecot ode{e po potot i glasno vika{e po kowot: Di – i – i! – Izvicite se nemenlivi zborovi.). napi{i gi ispu{tenite kratki zamenski formi: Ribarot ____ pritera svojot ~un sosema do bregot. im i sl.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Kratkite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat: a) vo po~etokot na re~enicata. pritoa. majstore go soyida li oxakot? – Of. u{te go nema da dojde! – Bum. nas. padna tavanot od sobata! – Iako veterot silno svire{e. – Kratki formi od li~nite zamenki se: te. b) vo zapovedni re~enici. mene. bolka.

{to mi napravi! Lele.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! Izvicite se vid nemenlivi zborovi so koi se iska`uvaat nekoi ~uvstva. majstore. ti ne slu{a{ i bidi sega bez oxak. Proveri gi svoite znaewa! Vo slednava narodna prikazna otkrij gi izvicite! MAJSTOROT [TO GO TURNAL OXAKOT Eden majstor mu pravel na nekoj ~ovek oxak. doma}ine! Ej. bre majstore! – Koga ti velev da donese{ pari. oxakot po~nal da se navaluva. ih. }e ti platam! – More.Slezi dolu. ah. i{. Majstorot go potprel so ple}ite i po~nal da vika. air da ne vidi{. se potrgnal i oxakot padnal. – odgovoril naluteno majstorot. kikiriku i aj. Narodna prikazna Zada~a: Napi{i re~enici so upotreba na slednive izvici: of. – Ah. 59 . brrr! – se slu{nalo na pokrivot od ku}ata. doma}ine! Oxakov go napraviv. lele. – Ej. nosi pari vamu ili }e go turnam! . Pred da ja dovr{i rabotata. glasovi od prirodata. Majstorot ne mo`el pove}e da izdr`i. ili da se obrne nekoe vnimanie i sl. bre majstore. Dojdi gore da mi plati{! – Slezi dolu. – Tras. }e ti platam kolku ~ini.

– Mo`at vo re~enicata da se najdat vo sredinata i na po~etokot. tetratki. Zapomni! Svrznicite se vid nemenlivi zborovi koi vr{at funkcija da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata ili da povrzat dve prosti re~enici vo sostav na edna slo`ena re~enica. i. sogledaj. da poigra{ so mene! – Zarem ne ti e grev za mene? – Vie ni trebate da ni pomognete. otkako. iako. penkalo i guma.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA SVRZNICI Pro~itaj. moliv. deka. – Mo`at da se najdat vo po~etokot i vo sredinata na re~enicata. a Kostadin ~ita. 60 . Damjan vedna{ izleze. – Svrznici se: a. – [totuku zayvoniv. – Jas bi donesol ne{to za vas za jadewe. – Slu`at za istaknuvawe ili opredeluvawe na drugi zborovi vo re~enicata. – Bisera pi{uva. barem. – ]e dojde{ li kaj nas? – Edna{. razmisli i zaklu~i! – I Filip neka dojde so nas. no. b) da povrzat dve prosti re~enici {to se vo sostav na edna slo`ena re~enica. – Slu`at za obrazuvawe na nekoi gramati~ki formi. ili. {totuku. – Eve ti go gostinot dojde. dodeka. za da i dr. – Svrznicite se zborovi koi imaat za cel: a) da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata. ^ESTICI Pro~itaj. a mo`e i zapoved. sogledaj. razmisli i zaklu~i! – Jas vo ranecot nosam: knigi.

br. Toj mi re~e: – Lele. bi porazgovarale za Republika Makedonija i bi ja na{le na karta. ^estici Svrznici Predlozi Prilozi MO@EN NA^IN Pro~itaj. dobro {to se vidovme. od tvojata biblioteka bi pro~itale ne{to za Kru{evo i za Ilindenskoto vostanie. [totuku stignavme do ambulantata. Tamu se najdov so eden moj sou~enik. rod i broj. no bi napi{ale i ubav sostav za Makedonija. – Najlesno se prepoznavaat po ~esticata bi. – Vedna{! Neka bide taka! – mu rekov i trgnavme. Red. Aj. Za popregledno da bide. odvedi me vo ambulanta na lekar! Sigurno }e mi pomogne lekarot. kako me boli glavata! Ah. Me|utoa. – Se upotrebuva za iska`uvawe nekoj uslov. predlozite i prilozite. Koga bi do{ol. Toj uslov se postavuva samo vo kontekst na re~enica. toa stori go vo tabelava {to ti e dadena: IZLET Vo edno proletno popladne iznenada izlegov v grad. no nemam vreme. sogledaj. svrznicite. razmisli i zaklu~i! Jas bi sakal da dojdam kaj tebe. – Mo`e da se menuva po lica. 61 . – Mo`niot na~in poka`uva dejstvo koe za da se izvr{i e potreben nekoj uslov. lekarot odma od prozor n¢ vide i vedna{ izleze za da n¢ pre~eka.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! Vo ova pismeno iska`uvawe na eden u~enik otkrij gi ~esticite.

bi sakala v pregrad majkin da te slu{nam i bi miluvala dolgo tvoja rusa kosa. ]e mine Del~ev Vojvoda So negovata dru`ina. sogledaj. da zaminite. Ra{iri topli pazuvi. e direktna zapoved. Otvori senka {iroka..Bi sakala. sinko glas da ti slu{nam. – Vo zapovedniot na~in se potrebni dve lica: zboruva~ zapoved sogovornik ili sogovornici (prvo lice) (vtoro lice) – Zapoveden na~in mo`e da bide (opisno) i vaka: da stane. da pote~e qubov ko ognena lava.. Razvivaj {umo zelena. 62 .Razvivaj goro zelena. da rabotite itn. – ^itaj – ~itajte. dojdi – dojdete.° Narodna pesna – So zapovedniot na~in se iska`uva zapoved samo za vtoro lice ednina i vtoro lice mno`ina. pi{uvaj – pi{uvajte i sl.” – Napi{i tri re~enici vo koi }e bide iska`an mo`niot na~in.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednive stihovi podvle~i gi zborovite {to iska`uvaat mo`en na~in. Ovaa zapoved e indirektna. da ~ita. . ZAPOVEDEN NA^IN Pro~itaj. razmisli i zaklu~i! .

MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! Vo slednava pesna so moliv podvle~ete gi zborovite {to iska`uvaat zapoveden na~in: BESMRTNO PISMO Ne pla~i. ~uj me. Makedonska narodna prikazna se da na }e 63 . – Pravopisni pravila za interpunkciskite znaci i nivna upotreba. [totuku smra~ilo viknal po `ena si. po~uj me. izvi~nik i dr. majko. na borba za prava sloboda za na{ata zemja ubava. Fali me usto oti te raskinam. osveta! Ej. majko. dejdi du{ko cel den tri ovci ostri`a pa sega svetlo od borina }e si ostri`el pet . ne `ali. raskini crna {amija. od tebe nema posre}na na ovaa zemja plamnata. majko. akcent. @eno mori brzo zapali edna borina i dojdi svetni mi ostri`am pet {esnaeset ovci za eden ~as. zatraj se.. i mojta. majko. v race zname prifati. Proveri gi svoite znaewa! Postavi gi potrebnite interpunkciski znaci vo slednava makedonska narodna prikazna i akcentiraj gi imenkite: MRZLIVIOT OV^AR Eden ov~ar cel den ostrigol samo tri ovci. izbri{i solzi krvavi. po mene.{esnaeset. zapirka. na ramo pu{ka narami. UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI Razgovarame – zaklu~uvame: – Interpunciski znaci se: to~ka. navodnici. Dejdi ma`u. pra{alnik. dve to~ki.

a pove}e vreme }e prestojuvame vo Dojran i Gevgelija. popravi gi gre{kite {to se napraveni za sleano i razdeleno pi{uvawe: Dedo mi be{e drvo delec. 64 . – Lisicata e mnogu itro `ivotno. ne saka mnogu da mu objasnuva{. – Pravila za razdeleno pi{uvawe. bidej}i negoviot tatko }e odbele`uva sto godi{nina od svoeto ra|awe. – Zajakot e mnogu pla{livo `ivotno. sogledaj. – Despina e itro devoj~e.Makedonia vo seloto Seno kos blisku do gradot Prilep. RE^NIK I STIL OSNOVNO I PRENOSNO ZNA^EWE NA ZBOROVITE Pro~itaj. razmisli i zaklu~i! – Filip go ispe~e lebot. – Ti si mnogu pla{livo dete. – Filip go ispe~e zanaetot. – Zborovite pri op{teweto mo`at da imaat i prenosno zna~ewe i so toa da iska`uvaat nekoja osobina. – Zborovite koga se upotrebuvaat vo prenosna smisla. – Primeri. Proveri gi svoite znaewa! Vo slednive re~enici. – Spored zna~eweto zborovite vo makedonskite narodni tvorbi najmnogu imaat prenosno zna~ewe.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA SLEANO I RAZDELENO PI[UVAWE NA ZBOROVITE Razgovarame – zaklu~uvame: – Pravila za sleano pi{uvawe. Za da na pravi ne{to. odnosno zna~ewe. Od Prilep do Gevgelija }e odime so avtomobil i }e se dvi`ime po {irok avto pat. @ivee vo R. ja menuvaat svojata smisla. Odma sfa}a {to treba da stori. Sigurno dedomi }e me odnese na Markovi kuli. Slednovo leto }e odime tamu.

Toj se gradi so ~itawe knigi. – Vo slednive stihovi otkrij gi zborovite {to imaat prenosno zna~ewe: Ej gi di.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! – Re~nik e kniga vo koja po azbu~en red se pomesteni zborovi. A. Kole Nedelkovski 65 . so nade` du{a vrte{e i luti rani care{e. Zada~i: – Napi{i pet re~enici so upotreba na zborovi so prenosno zna~ewe. – Stil e na~in na pismeno i ili usmeno pi{uvawe. stil. „Majka°. e na~in na izrazuvawe. dosta mi strea prave{e. vo literaturata. goro. majko le.

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA OD SOBIRA^KATA DEJNOST NA MAKEDONSKITE SOBIRA^I NA NARODNI UMOTVORBI . 66 .Bra}ata Miladinovci.Kuzman [apkarev. . .Marko Cepenkov.

Bistra vodica – mirna glavica. (kniga).Crven pr~ vo pe{tera le`i.MAKEDONSKI JAZIK KUZMAN [APKAREV Pro~itaj. roden vo Ohrid 1834 godina.Jazikot koski nema.^etiri bra}a se brkaat ne mo`at da se stignat. . .Bez pari ni v raj. 29 detski igri itn. . 1156 poslovici. nad 700 pesni. u~ebnikar. nad 300 narodni prikazni. Solun i Kuku{. koj{to se sostoel od osum knigi. (jazik). Bitola. . Sobral nad 1300 narodni pesni.Ako bide{ most. da ne se o`enam. (o~i). 67 . razmisli i zaklu~i! Kuzman [apkarev e sledbenik na Dimitrija Miladinov. ni v pekol. .Ako te la`am. Obrazovanieto go zavr{il vo Ohrid i vo Bitola. . Toj mu bil zet za }erka na Dimitar Miladinov. Prilozi: a) Poslovici: . Toj bil u~itel. Objavil osum u~ebnici za potrebite na u~ili{tata vo Makedonija i ja napi{al biografijata za Bra}ata Miladinovci. sekoj }e te gaze.Dve sestri se celivaat. Umrel vo Sofija 1909 godina. a ne mo`at da se vidat.Du{a nema – um prodava. Od sobranite golem broj makedonski narodni umotvorbi vo Sofija objavil Zbornik vo 1894 godina. b) Gatanki: . sogledaj. }e padni{ na zlo. a koski kr{i. . Okolu 30 godini rabotel kako u~itel vo Ohrid.Ako bega{ od arno. Struga. . koj{to se zanimaval so prosvetitelska i sobira~ka dejnost na narodni umotvorbi. (kola).

ZETE. za{to ti. na momino selo. a strah da mu nema{! 68 . Edna{ na eden sveden. . a maliot ne. za mene! g) Narodna prikazna: BRAT BRATA NE RANI. slu{aj. kako momok.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA v) Narodni pesni: PIJAN IDAM OD GRADA Pijan idam od grada. na momini dvorja. ~a{a }e ti dade! ^a{a da mu zemi{. koga si do{ol v selo. vo hiljada zlat prsten. Mahramata – tatku ti. tamo }e izleze mominijo tatko. najaden. a pomaliot rabotel. nadrekov: . sonceto te pe~e – si se storil kako nikoj nigde. A koga umrel tatko im. a brat ti. go sretnale nekoi selani {to im zaviduvale i sakale da im na{tetat i mu rekle: . Golemiot brat bil `enet. nemav da si poplatam. rojno vino sum pilo. mominite sestri. pribrav da ja celivam prsna moma da begat. Maliot si idel doma ot sveden na sveden. samo si sedel doma. napien. {~o uka te u~e tvojo stari tatko. pre~ekuval prijateli: si imal arni kowi. na momina ku}a. Golemiot ni{to ne rabotel.Nemoj. ti si moe. Duri bil `iv tatko im. zlati prsten – za tebe. SLU[AJ Slu{aj. mome. Po nekolku godini tie se zbogatile u{te pove}e.. pak moe! Sno{~i sum bil doma ti.Ti ne si li sin na tatko ti?° . mome. koj so ovcite. so ~est i slava.E . po pole. ne begaj. mnogu go slu{al brata si i retko doa|al doma. vrne. tvojta stara majka! Kog }e odi{ tamu. koga taka. stretiv mome v livada. zete. hiljadata majke ti. na tebe grmi.° – rekol toj. TE[KO MU KOJ GO NEMA Edno vreme si bile dvajca bra}a. mominite bratja. zagari i sokoli za na lov i si pominuval gospodski. rabotele kako }e re~el toj: koj odel na ~iflik. so ovci. pogolemiot se storil doma}in. a sabjata – bratu ti. na mahrama hiljada. a ti si mu nemu kako izme}ar? Ajde SLU[AJ.Kako ne. pogolemion. a ti. stram ti da mu ima{. vezden si sam na rabota. reim sabja ostaiv na sabjata mahrama. mominata majka.. Jas je rekov.. si `ivee kako gospodar – oble~en.

. da vidime. ni du{man imam. brate! Oko ne sum klal.. tolku godini.Mo{ne arno. a ti da pojde{ na mojata rabota!° . pod vedro nebo. sano} ne sum zaspal i pomisliv da te pomolam tebe. }e ja stavi{ sofrata i }e go pokani{ brat mi da ru~a. doma si idam edna{ na godinata. Oti{ol doma. po tvoja zamisla da ja prodol`i{ sodr`inata i da £ dade{ kraj. toj da odi na tvojata rabota. Ama po~nal da razmisluva.. go pra{al brata mu: .Ah. otkako umre tatko. ako ne slu{nam da ta`i{ vo ku}ava. }e mu turi{ vnatre otrov.MAKEDONSKI JAZIK re~i mu. rekol pogolemiot brat. a ti da posedi{ i }e vidi{ dali ti e vistinski brat ili ne?° Maliot brat ni{to ne im rekol. tuku u{te deneska da pojdam na lov i da ru~ame zaedno.. prepravaj}i se deka bo`em ne se nalutil: . brate. da se smenime so rabotive: jas nekoja godina da posedam doma.. Dali }e dojde vreme i jas da se udomam – da se o`enam i jas kako tebe? Kako }e gledam ku}a.Slu{aj vamu! Jas }e pojadam deneska na lov i na brat mi mu rekov oti }e si dojdam za ru~ek.E.° . a ti }e ispe~e{ edno jagne. prespal no}ta i utredenta. Zada~a: Nastojuvaj da ja pronajde{ ovaa narodna prikazna i celosno da ja pro~ita{..Kako pomina.. koga nikogo ne poznavam i od ku}nata rabota ne se razbiram? Toa mislej}i. no pred toa obidi se so svoi zborovi. Proveri gi svoite znaewa! – Ovaa prikazna e realisti~na. no}eska? Dali spie{e lesno?° A toj mu rekol: . a jas }e pojdam na tvojata rabota. Zo{to? – Koj gi vlo{il odnosite me|u dvajcata bra}a? Koi se pri~inite za toa? – Koi se glavnite likovi vo ovaa prikazna? – [to mo`e{ da ka`e{ za postapkata na postariot brat sprema pomladiot? 69 . ama samo ti da znae{. nema da si dojdam za ru~ek. I vidi vamu! Koga }e se vratam okolu u`ina. s# nadvor.. so nikogo ne se poznavam. koga se razbudil. glavata }e ti otide!° Taka £ rekol na `ena si i potoa si go javnal kowot i zaminal zaedno so zagarite i sokolite. brate°. a od utre }e se razmenime!” Skoknal od lutina i oti{ol da si go postegne kowot i vo kowu{nicata ja povikal `enata i £ rekol: .Zo{to ?° – go pra{al golemiot. ja sum den i no}. ni prijatel imam.da ostane{ ti.

bre ~edo. pa da si ru~avme. i mu dal pottik na Marko Cepenkov da sobira narodni umotvorbi. koj{to u~itelstvuval vo gradot. 70 . razmisli i zaklu~i! Marko Cepenkov e eden od najvidnite makedonski sobira~i na narodno tvore{tvo. taka tolkai. Deteto ja gledalo majka si pravo v usta. Marko Cepenkov pokraj toa {to bil sobira~ na narodni umotvorbi. Toj e roden vo Kru{evo. koga }e mesi{.. 1829 godina. – Prilozi: a) Narodni prikazni: @ENATA [TO SAKALA DA MESI ZELNIK BEZ BRA[NO I BEZ MASLO Edna `ena si imala edno dete od sedumosum godini. pa koga }e si skr{am od vitkata taka tolkavo par~e za da si jadam . Samo toga{ izlegle nad 500 stranici od tie sobrani narodni umotvorbi. Deteto se rasplakalo. bil i golem raska`uva~. Umrel 1920 godina vo Sofija. sogledaj. Vo 1888 godina Cepenkov oti{ol da `ivee vo Sofija kade {to gi objavil sobranite narodni umotvorbi.. Znael da raska`uva za sudbinata na svojot narod. nenasitniku. so edni vitki golemi. Do svojata petnaesetgodi{na vozrast so tatko mu `iveel vo Ohrid i Struga. pa }e se skinevme voda piej}i. majko. Pismenosta ja steknal vo gr~ki }elijni u~ili{ta. malo par~e se kr{i. dotr~al da vidi zo{to pla~e deteto. Vo 1844 godina do{le da `iveat vo Prilep kade {to Cepenkov ~irakuval kaj terzii. Tokmu tuka se zapoznal so Dimitar Miladinov.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA MARKO CEPENKOV Pro~itaj. da imav troa bra{no i maslo – mu rekla – tiki da napravev zelnik. – Ah. neranimajko eden! – i mu vrzala edna {lakanica preku usta. ku}ata se krevala! Go ~ul tatko mu od bav~ata kade {to rabotel. nebare taa navistina }e mu mesi zelnik i £ reklo: – E. – Kako biduvalo da skr{i{ tolkavo par~e.

si go na{lo kapakot. Ma`ot se razbral i ja ostavil da raska`e za rabotata so zelnikot. ~esen zbor! – po~nala da se brani taa. na neroden Petko – kapa mu kupile! LISICATA NA SUD Ja sudele lisicata zatoa {to od eden selski koko{arnik ukrala nekolku koko{ki. si ja brkat. Tatkoto se razlutil: – Zo{to ne go ostavi{ deteto da si jade vitki kakvi {to saka i da mi rasne? Sega }e vidi{ ti . Vo toa vreme jas bev vo drug koko{arnik. e. – Ot ku}en aramija Gospo da te ~uva.. – Neroden Petko mu kupile kapa. Zel eden stap i grabnal da ja tepa `enata. Spiskala `enata. Majkata mu raska`ala za zelnikot. zastani! [to storila `enava {to ja tepa{? – go pra{ale sosedite. – So sila ubavina ne biduva. – Kaj sila pravina nema. b) Narodni poslovici – Kaj {to teklo. za da ne go tepam. ama ne zaborava. kako sakala da go mesi i zo{to go tepala. – Se strkalalo tenxereto. neka ne kr{i vitki golemi. pa }e te~i. – Koj si ja ima muvata na kapata. – Gospod zabava. celoto maalo go sobrala. kowi jadele.MAKEDONSKI JAZIK – [to pla~e deteto. koj go tepa? – [to ako pla~e. – More ~oveku. Otkako go ~ule toa. – ]otegot izlegol od rajot. – Mo`am i da doka`am. – Milosta milos nosit.. neka sedi madro. – Magarina pe~alele. e. – A ima{ li svedoci? – ja pra{al sudijata. – So deca ne se srka ma{tenica. 71 . sosedite se iznasmeale: – E. – Pravinata se tan~i i ne se kini. – Svedocite gi izedov! – odgovorila lisicata. – Ne sum vinovna. – Eden kamen {to se trkala ne fa}a treva.

nedela kadela vretence. pretstavuva kapitalno delo za Makedoncite i toa ima nad 510 stranici. †Sira~e° i †E|ptin delija° zaedno so . †Na s’nceto°. poet koj objavil mal broj pesni. {to go podgotvil i go i izdal so svojot brat Dimitrija. †Kletva°. a vo nedela lei~ka.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA BRA]ATA MILADINOVCI Pro~itaj. \or|ija Pulevski i dr. †@elanie°. a vo mesecot pasmence.Zbornikot°. Nevesta mom~e fale{e: †Imam si mom~e rabotno.. Zaedno so bratot Konstantin go oformil poznatiot „Zbornik# na narodni umotvorbi otpe~aten vo 1861 godina vo Zagreb. †Golap~e°. i na godina platnence!° Tam deka moma prede{e. †Bisera°. †Skrsti°. sogledaj. Pesnite na Konstantin: †T’ga za jug°.. razmisli i zaklu~i! Dimitar Miladinov (1810 – 1862) e glavnata li~nost na makedonskata prerodba. nepijan°. †Dumanie°. Bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija i sobira~ na narodni umotvorbi.ZBORNIKOT° na Bra}ata Miladinovci: a) Narodni pesni NEVESTA I MOM^E RABOTNI Mom~e nevesta fale{e: †Imam nevesta rabotna na den si ni{ka tegne{e. Kuzman [apkarev. na den mi brazda ora{e. Konstantin Miladinov (1830 – 1862) osnovopolo`nik na novata makedonska poezija. Tam deka mom~e ora{e. no so koi makedonskata literatura gi dobila svoite temeli. Rajko @inzifov. Prilozi – od . Toj bil vospituva~ na celata generacija prerodbenici na koja £ pripa|a i negoviot pomlad brat Konstantin Miladinov – Grigor Prli~ev. †Ne. i vo mesecot pogon~e. a vo godina navi~ka°. 72 .

Toa Mare je vele{e: †Ajde da se nat`nivame. rodila drenki zreani! Kako se moma razbudi zreli se drenki nazoba. tak’ }e jadi{.° Si fatile da `nijeet. @nala. Koj prait palica – za svojata glavica. 3. vetre Meglene. Tutu tebe dobar junak Dobar junak da te zemam. 73 . 8. butna si urka v pepelot. 2. Ne ti sakam brza kowa. ta zaspa. tumba za tri dni. I junaka si go zela. Stradna majka za keljago sina. POVEJ MI. po gemixii. Kak’ }e soli{ tak ‘ }e srka{. Ako tebe te nat`niam. Kakva glava – takov bri~. Po pore silen. po pole laden. 4. VETRE MEGLENE Povej mi. Zol trn. Edno malo kiraxiv~e. Da mi dai{ kovan gerdan. @nala. @NALA MARA @OLTO PROSO @nala Mara `olto proso. pusta go dremka napadna. 6. zreli se kru{i najade. Rani ku~e da te lait. zla kopa~ka. 7.MAKEDONSKI JAZIK te{ka e dremka napadna. POVEJ. Ako mene me nat`nie{. rodilo kru{i zreani! Koga se mom~e razbudi. ta legna moma. povej.° I Mara mu govore{e: †Ako tebe ja nat`niam. junaka nat`nala. Tumba. 5. Pustata urka niknala. of lele za s¢ dni. Ke ti daam brza kowa. `nala bela Mara. Da mi oladi{ beli argati. Pominale kiraxii. b) Narodni poslovici 1. pustoto ralo kru{ovo. Kak’ }e drobi{. zaka~i ralo sred niva. Po more silen.

si ‘i klala na polica. D’lg Todor bez koski. Seto selo sobrano. tri devet ko`u}en. (reka) 8. na baba marama. Kuso prase po rid pasit.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA v) Narodni gatanki 1. Vieno. D’lga Neda senka nemat. Samo Simo sedi srede selo sam. (kiselina) 10.. da im pomognat vo uve`buvaweto na nekoi od zborovite vo pesnata. vo dva dola {iroki. @’lti prasci v tiwa le`at. (~e{el) 4.Pator. (kromid) 3. sam bog se ~udit kako se vozit. do{lo ku~e griznalo. Kuso me~e dren tresit. Quta ku~ka v tlanik le`it. sakale da gi razonodat decata. zalagalki i brzozborki. Ivo se vodit so devet nozi. (rak) 2. (bri~) 7. Kopam dupka do kolena. i nazad odit. pasla baba kozliwa na dva rida visoki. (rasol) 5. na sudni m’ki kalaeno. soni sega sedmi son. PATOR NOXIWA Pator. ^it pustino. d) Brzozborki SOBOR Spie slatko starec son. visoki ~evli) 6. o{ {turino! Tokmu sum si naprela: na dedo ko{ula. do{lo ma~e – liznalo. a osobeno babite i dedovcite. dosu}en. a vo odredeni momenti i da gi zala`at i tokmu poradi toa tie se vikaat gatanki. pator noxiwa. Osu}en. Preku pesnata . (veru{ki) 9. 74 . (~ad) g) Zalagalki PATOR. i odnapred odit. pator noxiwa° i drugi sli~ni pesni postarite. naprela dve vretena. seno slama sobira. pleteno. (skorni.

slu`iteli na Demetra. ° . . pa zatoa bil zatvoren vo Debarskiot zatvor. ni sultanot ara~lii predvreme be{e pratil da zbira ara~ lut bez `al. Vo toa vreme toj bil nakleveten na Turcite. majka mu morala da raboti kako sluginka po bogatite ku}i. ta glasi ta`na eka i naveva sal kob i zla? Dal grad poliwata `itorodni gi be{e fatil? Il roj od skakulci se vdal? Dal sultanot ara~lii predvreme be{e pratil da zbira ara~ lut bez `al? Ni grad poliwata `itorodni gi be{e fatil. ni roj od skakulci se vdal. [to te{ka nesre}a gi zbra i ma`ite. toj serdar pro~ut padna v boj i }e gi zgazi pqa~ka{ot planinite ni sega. {tom ~uja. U{te vo detstvoto ja po~ustvuval gor~inata na `ivotot. junak slaven. . pisnaa od silna maka i koski kornea od bol.MAKEDONSKI JAZIK GRIGOR PRLI^EV „Serdarot” Pro~itaj. padna ubien od Gega.Zemjodelci. Prilog – izvadok od poemata †Serdarot°: Piskotnici se slu{aat od Gali~nik vo Reka. Rano ostanal bez tatko. U~itelstvuval vo Ohrid i vo Bitola i toga{ se borel protiv gr~koto vlijanie koe s¢ pove}e navleguvalo vo crkvite i vo u~ili{tata. a da gi brani nema koj . ba{ taka {epotea za glasot zol. a `enite. Za da go prehrani. sogledaj. Negovi najpoznati dela se poemata †Serdarot° i †Aftobiografijata°. i `enite. Roden e vo Ohrid 1830 godina. Umrel vo Ohrid 1893 godina. †Ta Kuzman. razmisli i zaklu~i! Grigor Prli~ev e poznat makedonski pisatel od XIX vek. 75 .

ladna taa ja miluva blago. kr{na i herojski silna. i sosema zdrava. nesre}nata. ama {to potpira jako. sal nasrede u{te ostanala samotna greda. Vo proletna ve~er. Godinite ne ja namalile nejzinata ubost. dostojna majka na Kuzman. Sedej}i v haos od mislite ma~ni vo zemjata o~ite be{e gi vpila. Toa e kutrata Neda. Avtorot najavuva nekoja neprijatnost koja so tie neprijatni i potresni zborovi ja upotrebil stilskata figura slovenska antiteza. i momcite za svojta ~est. se negira pra{aweto i se dobiva vistinski to~en odgovor. nesre}a. kob. A zemjodelcite ko vtre{teni od rovja bea na taa tolku `alna vest. – Slovenskata antiteza e takva stilska figura so koja se postavuva pra{awe. gi gleda{. zadumano po~iva edna `ena. ta`na. So race na kolena. jadra. Izvajana e amazonskata nejzina stava: vistinska li~ota milna. zla itn. {umno se ru{at vo mrakot. Zapomni! – Poemata zapo~nuva so zborot piskotnici. solzi leat. na lice sve`est se gleda. Mlade{kata so~nost ne ja be{e smenila grubost.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Vdovicite i bednite. sedej}i na pragot. a potoa opi{i go likot na Neda! – Koja e osnovnata tema vo poemata †Serdarot°? 76 . Na sredna e doba. potoa idat zborovite: te{ka. pu{kata svetnata. bidej}i sonila soni{ta mra~ni: Potpornite gredi od nivnata ku}a se vedat. Proveri gi svoite znaewa! – Pro~itaj ja celata sodr`ina na poemata †Serdarot°.

pa zatoa nemal mo`nosti da go {koluva. [to pretstavuvaat tie? – Kakov odnos kon junakot iska`ale Albanicite. stihovite. grutka snegova.MAKEDONSKI JAZIK – Odredi ja poemata /prikaznata niz relaciite na sonot i stvarnosta. sogledaj. so koi Neda go povikuva narodot vo natamo{na borba? – Izvle~i ja porakata do narodot od oplakuvaweto na majkata Neda nad mrtvoto telo na sinot! Zada~a: Pronajdi gi trite elementi na slovenskata antiteza vo slednive stihovi: [to mi blee. Racin so toa ne bil zadovolen. pod {ator le`i Mir~e vojvoda. nosej}i go na ramo mrtvoto telo na Kuzmana. razmisli i zaklu~i! Ko~o Racin e poznat makedonski poet i revolucioner. U{te kako 77 . bela {atora. – Kako poetot go naslikal fizi~kiot izgled i duhovnata cvrstina na majkata Neda? – Koi se zborovite. {to mi lee gore na Pirin Planina? Dali e grutka. Racin sam se samoobrazoval. tuku e bela. Tatko mu bil grn~ar. Ottuka toj bil prinuden da bide pokraj negovoto grn~arsko kolce i da mu pomaga vo negoviot zanaet. nitu e kamen. roden 1908 godina vo Veles. kamen belutrak? Ne mi e grutka. Odvoi go nerealnoto od realnoto. odnosno otkrij gi simbolite od sonot na Neda. kamen belutrak. [to zna~i. pa zatoa no}e sedel so sve}a na tavanot i ~ital knigi. majkata na Kuzman. grutka snegova. Narodna pesna KO^O RACIN †Beli mugri° Pro~itaj. ili e kamen. – Objasni gi stihovite: †I vezden ti da pla~e{ ima{ zo{to°.

Zbirkata pesni e otpe~atena 1939 godina vo Samobor. LENKA Otkako Lenka ostavi ko{ula tenka lenena nedovezena na rzboj i na nalomi itide tutun da redi v monopol – liceto & se izmeni ve|i padnaja nadolu i usti svija }oravo. . nababrena za rod so stradna du{a ~eka udarite ni jaki 78 . meka. vtora godina namina bolest ja v gradi iskina. veter~ok tiho nad nea `alna £ taga ree{e: . taka na ple{ki denovi legnale ta nate`nale.Zo{to mi.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA dete toj ja gledal siroma{tijata i te{kata polo`ba na makadeonskiot narod. ni`i si sin`ir `elezen okolu vratot navezen. pust da e. ° KOPA^ITE Se k’ti no}ta crna! Se ruti karpa – mrak! I petli v selo peat i zorata se zori nad karpa v krv se mie i temninata pie silno svetnal den! Probudete se morni kopa~ki i kopa~i – na trudot crn narod! So motika na rmo za korka suva leb. Treta godina zemjata na Lenka pokri snagata. blizu Zagreb. u vivnaliov den – da trgneme i nie stradalnici od vek! Na deda Bogomil zemjata rovka. . Tragi~no zaginal na 13 juni 1943 godina na planinata Lopu{nik. Toa na Racin mu dalo pottik i golema inspiracija da ja napi{e stihozbirkata †Beli mugri°. zo{to ostana ko{ula nedotkaena? Ko{ula be{e darovina .. I no}e koga mese~ko grob £ so svila vie{e. Denovi li se – denovi argatski maki golemi! Stani si utre porano dojdi si ve~er podocna. Prilog – socijalni pesni od stihozbirkata †Beli Mugri°: DENOVI Kako na vratot |erdani niski kamewa studeni. po pati{tata strmni po poliwata ramni. tu|i imoti. Ne be{e Lenka rodena za tija pusti tutuni! Tutuni – `olti otrovi za gradi – kitki rozovi. pust da bi ostanal `ivot ku~e{ki! Rodi se ~ovek – rob bidi rodi se ~ovek – skot bidi skotski cel `ivot raboti za drugi. nautro radost ponesi nave~er taga donesi – aj. kaj Ki~evo. Taa sodr`i dvanaeset pesni. Prva godina pomina grutka v srceto £ legna. prete`no so motiv za socijalnata polo`ba na makedonskiot narod. Za tu|i beli dvorovi kopaj si crni grobovi! Za sebe samo ‘rgaj si za sebe maki trgaj si – ni`i si |erdan denovi ni`i si alki kovani.

po~ituvaj}i gi jazi~nite normi i interpunkciskite znaci vo makedonskiot literaturen jazik.MAKEDONSKI JAZIK Zada~a: Nastojuvaj da gi pro~ita{ site 12 pesni pomesteni vo stihozbirkata †Beli mugri°. 79 . LEKTIRA – Se obrabotuva so poslo`eni i poodgovorni zada~i. Imeno vo zavr{nite oddelenija (VIII i IX) od u~enicite se bara da davaat kritika (ocenka za sodr`inata na deloto). zavisno vo koe oddelenie. Za ilustracija eve edna forma za pismeno izrazuvawe – preraska`uvawe. kako i od poznati tekstovi. pritoa. da gi opi{uvaat likovite i nivnite postapki. BIDI KREATIVEN I KONCIZEN! – Podra~jeto za pismeno i usno izrazuvawe vo ovaa vozrast treba da bide postaveno so pogolemi odgovornosti. od sredinata i od sekojdnevniot `ivot na u~enicite. porakata na avtorot i sl. Temite za ova bitno nastavno podra~je se zemaat od prirodata. Zada~a: – Pro~itaj go raskazov {to sleduva i prodol`i da go preraska`uva{ so svoi zborovi vo treto lice.

nitu pak }e ima so kogo da si igra. Stado v kaval zaqubeno. . Taka barem be{e pred ku}ata vo koja dosega `ivee{e. od stadoto do oblakot s¢ e bujno. mo`e da se zeme opis na denot koga zao|a sonceto ili opi{uvawe na nekoj lik od nekoe pro~itano delo i sl. s¢ e ~udno razgaleno. Dejan so svoeto semejstvo se preseli vo nova zgrada na krajot od gradot. Prvo {to napravi. Od trevite do kavalot. Si zamisluva{e deka pred zgradata }e vidi park~e i deca kako si igraat vo nego. od ~ekorot do ~e{mata. Nikade naokolu nema{e treva i drvja.. od terasata se gledaa samo gramada naredeni {tici.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA PTICITE ]E DOLETAAT Pred po~etokot na u~ebnata godina. Za ilustracija – opis na zalezot od denot. potrebno e vreme. oko v bo`ur zaludeno Rumeno! Rumeno! Rumeno! Mateja Matevski 80 . kako pottik neka ti poslu`i slednava pesna: ZALEZ Rumeno! Rumeno! Rumeno! Kako zanesena pesna vo sinoto more na gorite tone zalezot. No. A za da porasnat. pesok i edna ma{ina za drobewe kamen. si razmisluva{e. Vo novoto maalo }e nema i drugari. Dejan se nata`i. yvono v pesna izgubeno..Za pismeno izrazuvawe – opi{uvawe. Od gradite do pesnata. izleze na terasata. zapaleno.

od nekoj sportski natprevar i sl. interes seno – isu{ena treva transformirawe – pretvorawe od edna forma vo druga ~unki – zatoa {to. od poseta na nekoja biblioteka. zo{to 81 . i da se razgovara vo vid na govorna ve`ba na ~asot. korist.MAKEDONSKI JAZIK – Za izvestuvawe (usno ili pismeno) mo`e da se zeme izvestuvawe od poseta na nekoja ekolo{ka izlo`ba. formirawe kontekst – sostav kutle – drvena naprava za merewe `ito ledinka – ramno mesto ({irinka) obrasteno so mnogu niska gusta treva madem – ako opus – kni`evno delo paralelno – zaedno. vo isto vreme polza – korist pravogovor – pravilno literaturno izgovarawe na glasovite vo zborot pravopis – sistem od jazi~ni normi. koi{to pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat sveden – polza. sre}a ili rodot od poleto bitisuvawe – zavr{uvawe boqme – tesen yid koj gi deli dve sosedni prostorii vila – selska alatka za rabota glas – najmal natamu nedeliv del od zborot dominira – preovladuva |urultija – vreva kodifikacija – ozakonuvawe konstruirawe – obrazuvawe. zakonitosti i interpunkciski znaci. RE^NIK NA POIMI I IZRAZI akcentirawe – naglasuvawe na nekoj opredelen slog vo zborot akcentiran znak – znakot (‘) so koj{to see bele`i akcentiraniot slog beri}et – blagoslov.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful