Makedonski Jazik Ucebnik

Rasko LOZANOSKI
MOJATA TATKOVINA
makedonski jazik za dopolnitelna nastava
na makedonski nastaven jazik
vo osnovnoto obrazovanie
za makedonskata dijaspora
Recenzent:
prof. d-r Katerina Veljanovska
MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA
ɆɈȳȺɌȺ ɌȺɌɄɈȼɂɇȺ-ɆȺɄȿȾɈɇɋɄɂ ȳȺɁɂɄ

- ȼɨɜɟɞ .............................................................................................................................................. 9
ɉɊȼȺ ɎȺɁȺ ..................................................................................................................................... 11

- Ɋɚɡɝɨɜɚɪɚɦɟ ɡɚ ɞɚ ɭɱɚɦ ɢ ɞɚ ɱɢɬɚɦ ɦɚɤɟɞɨɧɫɤɢ ........................................................................ 11
- ɍɱɚɦ ɞɚ ɩɢɲɭɜɚɦ ......................................................................................................................... 15
- ɉɢɲɭɜɚʃɟ ɡɛɨɪɨɜɢ ɢ ɪɟɱɟɧɢɰɢ ɫɨ ɛɭɤɜɢɬɟ ȷʅ, ɑɱ, Ɏɮ, ȹʇ, ɏɯ, ɐɰ ....................................... 16
ȼɌɈɊȺ ɎȺɁȺ .................................................................................................................................. 22

- ɂɡɝɨɜɨɪ ɢ ɩɪɚɜɨɩɢɫ ɧɚ ɫɨɝɥɚɫɤɢɬɟ ............................................................................................. 22
- Ⱥɤɰɟɧɬɨɬ ɜɨ ɦɚɤɟɞɨɧɫɤɢɨɬ ʁɚɡɢɤ ................................................................................................ 24
- ɂɦɟɧɤɢ ......................................................................................................................................... 26
- Ƚɥɚɝɨɥɢ ......................................................................................................................................... 30
- Ɇɢɧɚɬɨ ɨɩɪɟɞɟɥɟɧɨ ɫɜɪɲɟɧɨ ɢ ɧɟɫɜɪɲɟɧɨ ɜɪɟɦɟ .................................................................... 31
- ɂɞɧɨ ɜɪɟɦɟ ................................................................................................................................... 34
- Ƚɥɚɝɨɥɫɤɢ ɩɪɢɥɨɝ ......................................................................................................................... 35
- ɉɪɢɞɚɜɤɢ ...................................................................................................................................... 36
- Ȼɪɨɟɜɢ ........................................................................................................................................... 38
- ɉɪɢɥɨɡɢ ........................................................................................................................................ 39
- ɉɪɟɞɥɨɡɢ ....................................................................................................................................... 39
- Ⱥɬɪɢɛɭɬ ɢ ɚɩɨɡɢɰɢʁɚ .................................................................................................................... 40
- ɉɪɢɥɨɲɤɢ ɨɩɪɟɞɟɥɛɢ .................................................................................................................. 42
- Ⱦɢɪɟɤɬɟɧ ɢ ɢɧɞɢɪɟɤɬɟɧ ɝɨɜɨɪ ..................................................................................................... 43
- ɉɪɚɜɨɝɨɜɨɪ ɢ ɩɪɚɜɨɩɢɫ ............................................................................................................... 44
- ɇɨɜɨɫɨɡɞɚɞɟɧɢ ɡɛɨɪɨɜɢ (ɧɟɨɥɨɝɢɡɦɢ) ....................................................................................... 45
ɌɊȿɌȺ ɎȺɁȺ ................................................................................................................................... 48

- ɂɫɬɨɪɢʁɚ ɧɚ ɦɚɤɟɞɨɧɫɤɢɨɬ ʁɚɡɢɤ ................................................................................................. 48
- Ʉɢɪɢɥ ɉɟʁɱɢɧɨɜɢʅ ....................................................................................................................... 50
- Ɍɟɨɞɨɫɢɟ ɋɢɧɚɢɬɫɤɢ .................................................................................................................... 51
- ȳɨɪɞɚɧ ɏɚʇɢ Ʉɨɧɫɬɚɧɬɢɧɨɜ – ȹɢɧɨɬ .......................................................................................... 52
- Ʉɪɫɬɟ ɉɟɬɤɨɜ Ɇɢɫɢɪɤɨɜ “Ɂɚ ɦɚɤɟɞɨɧɰɤɢɬɟ ɪɚɛɨɬɢ” ................................................................ 53
- Ȼɥɚɠɟ Ʉɨɧɟɫɤɢ (ɤɚɤɨ ɥɢɧɝɜɢɫɬ) .................................................................................................. 54
- Ɉɛɟɡɜɭɱɭɜɚʃɟ ɧɚ ɡɜɭɱɧɢɬɟ ɫɨɝɥɚɫɤɢ ɧɚ ɤɪɚʁɨɬ ɨɞ ɡɛɨɪɨɜɢɬɟ ................................................... 55
- Ɉɬɫɬɚɩɭɜɚʃɟ ɨɞ ɬɪɟɬɨɫɥɨɠɧɨɬɨ ɚɤɰɟɧɬɢɪɚʃɟ .......................................................................... 56
- ɉɪɚɜɢɥɚ ɤɨɝɚ ɢɦɟɧɤɚɬɚ ɧɟ ɫɟ ɱɥɟɧɭɜɚ ........................................................................................ 57
- ɍɩɨɬɪɟɛɚ ɧɚ ɞɨɥɝɢɬɟ ɢ ɤɪɚɬɤɢɬɟ ɮɨɪɦɢ ɨɞ ɥɢɱɧɢɬɟ ɡɚɦɟɧɤɢ .................................................. 58
- ɂɡɜɢɰɢ .......................................................................................................................................... 59
- ɋɜɪɡɧɢɰɢ ...................................................................................................................................... 60
- ɑɟɫɬɢɰɢ ......................................................................................................................................... 60
- Ɇɨɠɟɧ ɧɚɱɢɧ ................................................................................................................................ 61
- Ɂɚɩɨɜɟɞɟɧ ɧɚɱɢɧ .......................................................................................................................... 62
- ɍɩɨɬɪɟɛɚ ɧɚ ɢɧɬɟɪɩɭɧɤɰɢɫɤɢ ɡɧɚɰɢ .......................................................................................... 63
- ɋɥɟɚɧɨ ɢ ɪɚɡɞɟɥɟɧɨ ɩɢɲɭɜɚʃɟ ɧɚ ɡɛɨɪɨɜɢɬɟ ............................................................................ 64
- Ɋɟɱɧɢɤ ɢ ɫɬɢɥ ( ɨɫɧɨɜɧɨ ɢ ɩɪɟɧɨɫɧɨ ɡɧɚɱɟʃɟ ɧɚ ɡɛɨɪɨɜɢɬɟ) ................................................... 64
- Ʉɭɡɦɚɧ ɒɚɩɤɚɪɟɜ ........................................................................................................................ 67
- Ɇɚɪɤɨ ɐɟɩɟɧɤɨɜ ........................................................................................................................... 70
- Ȼɪɚʅɚɬɚ Ɇɢɥɚɞɢɧɨɜɰɢ ................................................................................................................. 72
- Ƚɪɢɝɨɪ ɉɪɥɢɱɟɜ “ɋɟɪɞɚɪɨɬ” ....................................................................................................... 75
- Ʉɨɱɨ Ɋɚɰɢɧ “Ȼɟɥɢ Ɇɭɝɪɢ” .......................................................................................................... 77
- Ʌɟɤɬɢɪɚ ......................................................................................................................................... 79
- Ɋɟɱɧɢɤ ɧɚ ɩɨɢɦɢ ɢ ɢɡɪɚɡɢ ........................................................................................................... 81
8
MAKEDONSKI JAZIK
VOVED
Spored Nastavnata programa za rabota so decata na gra|anite od

Republika Makedonija koi prestojuvaat vo stranstvo, nastavnite
barawa za dopolnitelna nastava po makedonski jazik vo publikacijata
Mojata tatkovina Makedonija se odvivaat vo tri fazi: I faza (I, II, III
odd.); II faza (IV, V, VI odd.) i III faza (VII, VIII i IX odd.).
Site nastavni sodrìni so svoi zada~i i celi se realiziraat
niz slednive nastavni podra~ja:
- Slu{aweto i govoreweto u~enicite od najmala vozrast na
prvata faza }e go sovladaat preku ve`bi na izbrani tekstovi
koi{to u~itelot glasno gi ~ita, a potoa se vodi razgovor za
nivnata sodrìna;
- Otkrivaweto i sovladuvaweto na golemite i na malite bukvi
se realizira postapno za {to sledat ve`bi za ~itawe i
pi{uvawe na kusi zborovi, re~enici i tekstovi. So toa
pravilno usno govorewe i pi{uvawe na bukvite kaj u~enicite
postapno se razviva kulturata na usnoto i pismenoto
izrazuvawe. Toa se postignuva niz razli~ni formi
(raskaùvawe, preraskaùvawe, recitirawe, opi{uvawe na
nastani, predmeti, likovi i sl.), kako i poseta na izlo`bi,
gledani filmovi, TV emisii itn. Sekako, tuka stanuva zbor za
programskoto podra~je Izrazuvawe i tvorewe koe vo
publikacijava e dadeno pod imeto Bidi kreativen i koncizen.
Toa treba da se realizira vo korelacija i integracija so
drugite nastavni predmeti;
- Artikulacijata na glasovite se ostvaruva niz sistemski
ve`bi za da se opredeli mestoto na sekoj glas vo zborot,
negovoto pravilno izgovarawe i formirawe vo slogovi, a potoa
vo zborovi i povrzuvawe vo re~enici. Ova se postignuva preku
me|usebnoto komunicirawe na u~enicite: pozdravuvawe,
pretstavuvawe sebesi, na svoite bliski i sl;
- Globalnoto ~itawe e dadeno niz pove}e poedine~ni
elementarni i seriski povrzani sliki pod koi ima zborovi koi
ja oddrazuvaat sodrìnata na sekoja slika i sl. Pritoa, posebno
treba da se obrne vnimanie na pravopisot, odnosno na jazi~nite
normi, po~ituvaj}i gi interpunkciskite znaci. Za taa cel se
dadeni tekstovi od narodnata i od umetni~kata literatura;
- Sodrìnite od programskoto podra~je Jazik se obraboteni niz
kusi edukativni tekstovi vo koi dominiraat konkretni primeri
9
na razgleduvawe na sekoj nastaven ~as. Sekako, tuka stanuva zbor

za u~enicite od vtorata i tretata faza koga korisnicite se
zapoznavaat i so istoriskiot razvoj na makedonskiot jazik i
negovoto ozakonuvawe kako slu`ben jazik na makedonskiot
narod, pri {to posebno se istaknuvaat Krste Petkov Misirkov
i Blaè Koneski;
- Lektirata, kako del od literaturata, se realizira na posebni
~asovi po izbor na nastavnikot i toa postapno so opredeleni
programski barawa za sekoe oddelenie.
- Ilustratuvniot del niz sodrìnite na stranicite ja
oblagodaruva publikacijata, go doiskaùva nedore~enoto i go
pravi u~ebnikot pointeresen za recipientite.
Site programski barawa se dadeni niz nekolku rubriki:

Pro~itaj, sogledaj, razmisli i zaklu~i; Zapomni; Proveri gi svoite
znaewa; Zada~i i sl.
10
MAKEDONSKI JAZIK
PRVA FAZA
RAZGOVARAME ZA DA UÂM I DA ÎTAM

MAKEDONSKI
Aa Bb Vv Gg Dd
\| Ee @` Zz Yy
Ii Jj Kk Ll Qq
Mm Nn Ww Oo Pp
Rr Ss Tt ]} Uu
Ff Hh Cc ^~ Xx
[{
11
Zapomni!
Makedonskata azbuka ima 31 bukva.
Rr [{ @`
Pero i Sa{ka leàt.
Vv
Pero i Sa{ka se na
livada.
Cc
Pero i Sa{ka se dobri deca.
]} ^~ Ff Uu
Pero ima {est godini.
Sa{ka ima pomalku od {est godini. Tie zaedno }e po~nat da u~at.
Pero znae da pliva. Sa{ka znae da igra tenis. Maicata na Pero e
od Makedonija. Fustan~eto na Sa{ka e od Amerika.
Rr [{ @` Vv Cc ]}
^~ Ff Uu – 9 bukvi
Hh Gg
Horot gi pee pesnite za
Goce Del~ev.
\|
\or|i sviri na klavir.
Jj Yy
Ana ja pee pesnata za yvezdata.
Qq
Site deca peat za qubovta pome|u lu|eto.
Hh Gg \| Jj Yy Qq – 6 bukvi
12
MAKEDONSKI JAZIK
Aa Ll Oo
ALO, ALO, ALO!
Mm
MAMO,
alo, mamo!
ALO, ALO, ALO!
Tt
TATO,
alo, tato!
ALO, ALO, ALO!
Bb
BATO,
alo, bato!
Aa, Mm, Ll, Oo, Tt, Bb – 6 bukvi.

Site golemi i mali bukvi po forma se ednakvi, osven bukvite Aa,
Bb i Ee.
Ee Ss
Ema se smee.
Ema e mala.
Ema e sama.
Ii Kk
Ema se slika.
Dd
Ema sedi.
Nn Zz Pp
Nina nema zabi.
Nina ima kapa, no ne saka da ja nosi
Ee, Ss, Ii, Kk, Nn, Zz, Dd, Pp – 8 bukvi
13
PODGOTOVKA ZA TRKI
Ww Xx
Maja e ~len na klubot SOKOL. Taa e
xokej. Ve`ba sekoj den. Kowot se vika
XORXO. Maja i Xorxo se sre}ni. Tie
se razbiraat so glasot i so zborovite
na Maja.
Trkite so kowi se interesni.
Niv gi gledaat mnogu gleda~i.
Ww Xx - 2 bukvi
Zada~a: Pro~itaj go tekstot za kowskite trki. îtaj go po

edna{ na den od ponedelnik do petok, a vo sabota preraskaì go
na tvoite roditeli!
Pro~itaj gi ovie dve pesni koi{to gi napi{ale u~enici od R.
Makedonija!
TATKOVINA MOJA DRUGARSTVO
JA NAPU[TIV RODNATA GRUTKA DRUGARSTVOTO E PESNA

U[TE PRED MNOU LETA [TO SLAVEJ JA PEE,
I DOJDOV DALEKU NO TOA E I SONCE,
VO TU\INA KLETA. SITE [TO NE GREE.
VOZOT ITA[E ZA DOBRO I LO[O

NIZ POLIWA PLODNI, VO RADOST I MAKA
A JAS NIZ PROZOROT GI GLEDAV DRUGARSTVOTO E TUKA
@ITATA NA[I RODNI. DA PODADE RAKA.
KOGA STAPNAV NA TU\O TLO ZATOA, AJDE,

OD SILEN VOZBUDEN STRAV SITE DA SE DRU@IME
VEDNA[ VIKNAV SO VOZBUDEN RACE DA SI PRU@IME
GLAS: TOA DA NE KRASI
– O BO@E, ZO[TO OVDE. SITE DA GO ÛVAME
DA NE SE UGASI.
TATKOVINO, MOJA MILA
STEGAM SRCE, ZBIRAM DU[A
I ZAVET GOLEM JAS TI DAVAM
DEKA NASKORO, PAK ]E TI SE David Atanasov,
VRATAM! u~enik vo edno od osnovnite
Marisa Kari{i}, u~ili{ta vo Skopje
u~eni~ka vo edno od osnovnite
u~ili{ta vo Veles
14
MAKEDONSKI JAZIK
UÂM DA PI[UVAM
x Za ~itawe sluàt pe~atnite

bukvi.
x Niv gi nau~i. Sega ~itaj knigi so
pesni, so basni i so raskazi.
x îtaj i spisanija za deca {to }e
gi dobie{ od Makedonija.
Zapomni!
Za pi{uvawe se koristat rakopisni bukvi.
Makedonskata azbuka so rakopisni bukvi:
Mama me saka.
Tato me saka.
Bato me saka.
Jas gi sakam site: i
mama, i tato i
bato.
15
Zada~a: Prepi{i gi ovie ~etiri

re~enici. Sekoj den pi{uvaj po edna
re~enica!
Jas u~am sekoj den. U~eweto e
korisno i interesno. Na{iot u~i-
tel (u~itelka) ni pomaga da zboru-
vame, da ~itame i da pi{uvame na
makedonski jazik.
x I roditelite mi pomagaat vo u~eweto na na{iot maj~in jazik.
PI[UVAWE ZBOROVI I REÊNICI

SO BUKVITE ]}, ^~, Ff, Xx, Hh, Cc
Zborovi:
~a{a, cve}e, fabrika, xip, helikopter,
Vane, fabrika, Makedonija, cve}e.
Re~enici:
Nina pie voda od ~e{ma Zada~i:
Vane pi{uva doma{na rabota x Ovie re~enici pi{uvaj gi
Mojot vujko vozi xip edna pod druga. Sekoj den
Nad na{evo u~ili{te sleta pi{uvaj po edna re~enica.
helikopter x Smisli edna re~enica za
Tatko mi i majka mi rabotat vo u~eweto i napi{i ja.
fabrika x Koj saka neka napi{e pove}e
Jas i moite roditeli v leto }e re~enici.
odime vo Makedonija
Majka mi v~era nasadi cve}e vo saksija
Narodni pogovorki:
Koj u~i, }e nau~i.
Koj }e nau~i, }e znae.
Dene{nata rabota, ne ostavaj ja za utre.
DA PROÎTAME TRI KNIGI
Olivera Nikolova Van~o Nikoleski Vasil Kunoski

Kasni porasni Raskazi Pesni
Za trite knigi treba da go znaeme slednovo:

1. Da go napi{eme naslovot na sekoja kniga; 2. imeto i prezimeto
na pisatelot; 3. imiwata na likovite; 4. koi re~enici se najva`ni i 5.
koj del za mene e najubav. Ako knigata e so pesni, odgovori{ na
pra{aweto: Koja pesna za mene e najinteresna?
16
MAKEDONSKI JAZIK
Postapka za ~itawe na knigi za lektira
– Go ~itam naslovot na knigata, pa KNIGA

imeto i prezimeto na avtorot;
– Gledam dali knigata e so raskazi
Knigata e {aren cvet
ili so pesni;
– Ako knigata e so pesni, sekoj den taa pretstvavuva najbogat svet.
~itam po dve ili po tri pesni po Taa so mene redovno drugaruva
red kako {to se napi{ani, a ako i mnogu znaewe sekoga{ mi daruva.
vo nea se pokusi raskazi, gi
~itam celosno, a podolgite, ako Na sekoja nejzina stranica bela
se izmoram ili ako nemam vreme, ispi{ana & e prikazna cela.
za dva dena ~itam po eden raskaz;
– Za sekoj pro~itan raskaz ili Knigata me vodi niz poliwa rodni
pesna, zboruvam glasno za toa i niz mnogu zemji plodni.
{to e napi{ano.
So knigata milna nasekade letam
i so sigurnost svetot go {etam.
Odbirawe na trite knigi
Zaedno so u~itelot odlu~uvame Rasko Lozanoski
koi tri knigi }e gi ~itame. Tie }e ni
bidat zadolìtelna lektira, bidej}i Narodna pogovorka:
se programirani so Nastavnata
Knigata e najgolem izvor na
programa po makedonski jazik.
znaewe.
VE@BI ZA POSTAVUVAWE PRA[AWA I DAVAWE ODGOVORI
Zapomni!
Nastojuvaj tvoite pra{awa da bidat
jasni i konkretni, a ne dvosmisleni!
Pra{awa: Kako se vika{? Kolku

godini ima{?
Odgovor: (go kaùva{ tvoeto ime i
prezime i tvoite godini).
Pra{awe: Kade ìvee{?
Odgovor: (ja kaùva{ dràvata,
gradot, ulica i broj).
Zada~a: Postavi pove}e pra{awa za u~enicite na fotografijava.
17
VE@BI ZA UÊSTVO VO RAZGOVOR
x Decata najmnogu razgovaraat za: igri, pro{etki, u~ewe, patuvawa,

za interesni slu~ki i za drugi doìvuvawa;
x Kako razgovara{ so roditelite za rodninite vo Makedonija? Mo-
èbi vaka:
Mamo, jas sakam da gi posetime baba i dedo?
¾ Sega e zima. ]e odime vo leto. Toga{ imame godi{en odmor.
Zna~i, sega treba da im napi{am pismo. Tie se sami i po cel den
razgovaraat za nas.
¾ Ako saka{ javi im se na telefon
i kaì im deka postojano
mislime na niv. Toa niv }e gi
raduva.
Zada~a: Zamisli deka i ti si so

ovie u~enici i u~estvuvaj vo razgo-
vorot. Izmisli go toj razgovor.
VE@BI ZA RASKA@UVAWE
Zapomni!
Sekoga{ koga raskaùva{, nastojuvaj raskaùvaweto da bide
glasno, te~no i ~itlivo. Istoto primenuvaj go i koga ne{to opi{uva{!
NA PLA@A VO GRADOT STRUGA VO MAKEDONIJA

Eve vaka raskaùva{e Elena od treto oddelenie:
– Za vreme na letniot odmor bevme vo gradot Struga. Toj grad se

nao|a pokraj Ohridskoto Ezero.
Ostanavme deset dena i sekoj den odevme na plaà. Pesokot be{e
siten. Vodata vo Ezeroto be{e prijatna za plivawe. Vozrasnite plivaa
vo dlabokiot del. Decata plivaa vo plitkiot del. Tie igraa so plas-
ti~na topka. Novodojdenite letuva~i ostanuvaa pod senkite na
topolite.
Nave~er se {etavme pokraj kejot na rekata Drim.
ZADAÂ: Raskaì za svoeto posledno letuvawe. Raskaùvaj i za

drugi interesni nastani!
18
MAKEDONSKI JAZIK
VE@BI ZA OPI[UVAWE
Ve`ba!
Nabquduvajte nekoj predmet: slika na yid, cve}e vo vazna,
rascvetano drvo, ~ovek, ovo{je, zelen~uk, priroda, vozilo i sl. Kaète
gi najva`nite poedinosti vo vrska so predmetot, mestoto kade se nao|a,
a duri potoa po~nete so opi{uvaweto. Otkako }e re{ite {to }e
odberete za opi{uvawe, raskaùvajte usno po sledniov redosled:
1. Mesto (kade se nao|a predmetot);
2. Izgled (kakva forma ima: golemina, boja i sl.);
3. Sostav (od {to e napraveno);
4. Namena (zo{to sluì: za ukras, za jadewe i sl).
Predmeti: forma, golemina, boja . . .

Lu|e (deca i vozrasni): viso~ina, debelina, boja na kosa i o~i,
izgled na likot i stavata, vozrast ...
Priroda: [to pretstavuva (planina, voda, niva, gradina, reka,
ezero)? Za planinata se opi{uva: viso~inata (mnogu visoka, sredno-
visoka, niska); po{umena ili karpesta; izgled na planinata vo zima, vo
esen, vo prolet i vo leto. Se opi{uvaat i drugi prirodni predeli.
Patni~ko vozilo: marka, boja, forma, golemina, namena i sl.
Vremeto: temperatura (mnogu toplo, sredno toplo, studeno),

son~evo, obla~no, do`dlivo, maglivo ili promenlivo).
19
Zada~a: Dadeni ti se pove}e ilustracii. Opi{i gi pravilno.
RECITIRAWE PESNI
Zapomni! Sekoga{ koga recitira{
ili zboruva{, nastojuvaj pravilno
da gi izgovara{ glasovite i zbo-
rovite. Vnimavaj kako treba da
zastane{ pred javnosta! Za seto toa
prethodno napravi nekolku ve`bi!
MOJATA MAJKA
ORO
MOJATA MAJKA E CVET [TO CVETA,
TAA VO MISLITE SEKOGA[ MI LETA. VESELI DECA
NEJZINITE DVE OÎ MILNI OD SITE STRANI
MI LIÂT NA DVE EZERA SINI. NA SVETOT,
TAA ÊSTO ME SOVETUVA NE@NO EDNA[ SE ZBRALE,
I MNOGU ME SAKA SILNO I MILNO. RACE SI DALE,
RAZVILE ORO VITO.
Nata{a Aleksovska,
u~eni~ka vo edno od osnovnite OROTO BILO
u~ili{ta vo Skopje [ARENO, KITNO,
CRVENO, @OLTO,
CRNO I BELO –
OROTO LIÊLO
NA VENÊ CELO.
IGRALE TAKA,
EÊLA PESNA V [IR,
DECATA MALI
OD SITE STRANI,
PEELE PESNI ZA MIR.
Stojan Tarapuza
20
MAKEDONSKI JAZIK
AKO ZGRE[I[ ZA LAGATA
AKO EDNA[ KAJ DA TRGNE LAGATA

NE[TO ZGRE[I[, ¥ SE ZNAE TRAGATA.
BRZO TOA
DA GO RE[I[! NA GOSTI JA PRATILE
LA@ELA – JA VRATILE.
NE MOJ MAMA
DA JA LA@E[, NA PAZAR JA PRATILE
VISTINATA KRADELA – JA VRATILE
DA ¥ JA KA@E[!
KRADELA I JADELA
IMAJ SRCE PRAVDATA – JA BRKALA.
ÊSNO, [IRNO
CEL @IVOT KAJ DA TRGNE LAGATA
DA SPIE[ MIRNO. ¥ SE ZNAE TRAGATA.
Nenad Xambazov @ivko Nikolovski
EDNA[ VIDOV NARODNI POGOVORKI
EDNA[ VIDOV LAV VO Na lagata £ se kusi nozete.

ÎZMI, Lagata najgolemi rogovi ima.
PAJAK SO GITARA – So laga aga ne beduva.
VIDOV [TRK SO EDNA NOGA, Vistinata e posjajna i od
I EDNA @ABA VO PIXAMA. sonceto.
VIDOV POL@AV SO MUSTA]I
I GU[TER SO BRADA –
VO NOVATA CRTANKA
NA MALATA RADA.
Kiro Donev
BRZOZBORKI
Vnimavaj!
Sekoja brzozborka se izgovaraj ja po ~etiri pati: najprvo bavno,
pa brzo, pa pobrzo i najbrzo, no nastojuvaj sekoj zbor pravilno da go
izgovara{.
BEL PETEL, BELA PEPEL PRETA.
LO[ KANTAR, KATRAN MERE[E.
KRIVO JARE POD KRIV JAVOR LE@E[E.
[TRK, [TRK BALABAN, POTFATI SE POD VAGAN.
NA VRV BRDA, VRBA MRDA.
PETKO NA[ GOLEM MA@, FATIL GLUVÊ ZA OPA[.
21
VTORA FAZA:
IZGOVOR I PRAVOPIS NA SOGLASKITE
Razgovarame – zaklu~uvame:
– Delot od naukata za jazikot (gramatikata) koj{to gi prou~uva
obrazuvaweto, izgovorot i podelbata na glasovite se vika fonetika.
Osven toa, ovoj del od naukata za jazikot go prou~uva i akcentot na
zborovite {to e mnogu zna~aen pri kulturata na usnoto izrazuvawe.
– Izgovor e koga od usnata praznina ispu{tame nekoj glas so otvorena
ili poluotvorena usta. A, glas e najmal i nedeliv del od govorot.
Vo makedonskiot literaturen jazik sekoj glas ima svoj znak
koj{to se vika bukva. Kolku ima bukvi (31) tolku ima i glasovi.
– Bukva e pismen znak za obeleùvawe na glasot.
Vo makedonskiot literaturen jazik glasovite i bukvite imaat
svoj izgovor i pravopis.
Vo ovaa prigoda stanuva zbor za izgovor i pravopis na
soglaskite l, q, w, j, f, s, {, d, k, g, koi so konkretni primeri se
pretstaveni na slednava tabela:
l postela, ~e{el, grklan, nedela, ~elad, selanec, roditel, sol,

u~itel, Liljana, klu~, zaklu~i, luto, lutina, priklu~i, lu|e, lule,
lulka, lu{pa, èlka, Veljan i dr.
q Qubica, Koqo, Suqo, viqu{ka, biqbiq, qubov, teq, boqme,
qubitel, Qup~o i dr.
w Sowa, Wego{, Wutn, siwak, sviwa, P~iwa, jadewe, jaglewe,
kamewa i dr.
j pi{uvaj}i, odej}i, jaglen jagotka, kolje, zdravje, zelje, lozje,
Makedonija, hemija, mija~, skija~, tkaja~ i dr.
f Filip, fasada, Serafim, Frosina, Rafa, fabrika, fanela,
Sofronija, nafta i dr.
s glas, tras, klas, sol, seno, stol, masa, rosa, kosa i dr.
{ {uma, {iva~, lo{, ko{, }o{, To{o, vo{ka, To{ka, Ra{o i dr.
d mlad, glad, grad, lad, nad, voda, vodovod, pod, nadolu, nadvor,
Ohrid, Belgrad i dr.
k Kiro, kirija, kibrit, kilim, [akir, Bekir, Zekir, kirilica i dr.
g Gevgelija, Angelina, Germanija, general, Angel, Genadija,
gemixija, breg, sneg i dr.
Zapomni!
– Smeknatiot izgovor ja pretstavuva razlikata me|u glasovite: k, g i }, |.
22
MAKEDONSKI JAZIK
Primeri:
Ko{ot nekoj go ostavil vo }o{ot.
Na ~as bri{ev so male~ko gum~e, a sega nosam voda so male~ko
|um~e.
– Soglaskata j redovno se upotrebuva pome|u samoglaskite i i a
(Makedonija, hemija, Marija i dr.);
– Taa sekoga{ se upotrebuva i koga vo zborot se nao|aat tri
samoglaski edna do druga. Toga{ j se upotrebuva pome|u pretposlednata
i poslednata samoglaska (peeja, mieja, veeja);
– Kaj imenkite vo forma na obra}awa (Marijo, Makedonijo i dr.).
Zada~a:
Dopolni gi izostavenite bukvi vo ovie zborovi:
me__a; ve__a; Gev__eli__a; __ermanec; Kana__anec; ohri__anec;
tu__ina; sre__a; vre__a; Makedoni__a; spana__; no__; __ezve; An__ele;
__ibrit; tr~a__}i; kalu__er; {e__er; __ilibar; __erka; vre__a; __evrek;
cve__e; __iril; __irilica; gla__; gra__; Va__a; svi__a; Boì__; __uto.
EDNAÊWE NA SOGLASKITE PO ZVU^NOST

Pro~itaj, sporedi, razmisli i zaklu~i!
Zvu~ni b v g d | ` z y x
Bezvu~ni p f k t } { s c ~ h
Sonanti r l q m n w j
glas – klas (g – k); bara – para (b – p);

roza – rosa (z – s); vino – fino (v – f);
dava – tava (d – t); gora – kora (g – k);
breg – brek~e (g – k); àl – {al (` – {);
grad – grat~e (d – t); |up~e – }up~e (| – });
zab – zap~e (b – p);
– Na sekoja zvu~na soglaska odgovara bezvu~na soglaska.
– Soglaskite predizvikuvaat razliki i vo zna~eweto na zborot i taka
sozdavaat dvojki od zborovi.
Zada~a: So Va{iot nastavnik na ~as izrabotete eden diktat na tekst
niz koj }e se proverat va{ite znaewa za zna~eweto na soglaskite po
zvu~nost!
23
AKCENTOT VO MAKEDONSKIOT JAZIK
– Ako glasno gi izgovarame zborovite: kniga, knigata, knigovodstvo,
}e zabeleìme deka site slogovi vo zborot ne gi izgovarame so
podednakva ja~ina na glasot. Eden slog vo sekoj zbor go izgovarame so
pogolema vozdu{na struja. Toj slog pri izgovorot posebno go
naglasuvame. Toa, posilno izgovarawe na eden slog vo zborot se vika
akcentirawe, odnosno akcent;
– Slogot {to se akcentira se vika akcentiran slog. Akcentiraweto e
osobina pri kulturata na usnoto izrazuvawe. Akcentot se beleì so
poseben znak (´) {to se pi{uva nad samoglaskata od akcentiraniot slog
i se vika akcenten znak.
Primeri: rîka, rakôvodstvo, rakovôditel ...
Zapomni!
– Akcent (akcentiraweto) e naglasuvaweto na opredelen slog vo zborot
i toj pretstavuva bitna osobina na makedonskiot literaturen jazik;
– Akcentot vo makedonskiot literaturen jazik e dinami~en;
– Akcentiraniot slog se narekuva akcentiran slog;
– Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot pa|a na tretiot slog od
krajot na zborot.
AKCENT NA SLO@ENITE ZBOROVI
vino + ìto = vinôìto;

voda + vod = vôdovod;
seno + kos = sînokos;
pet + mina = pîtmina;
koja + {to = kôja{to;
na + pladne = nìpladne.
– Vo makedonskiot literaturen jazik ima mnogu zborovi sostaveni od

dva dela koi se vikaat sloèni zborovi;
– Sloènite zborovi se sostaveni od dva zbora koi se srasnati i
obrazuvaat nov zbor so novo zna~ewe. Akcentot kaj tie zborovi pa|a na
tretiot slog od desno na levo na zborot;
– Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot e tretosloèn.
24
MAKEDONSKI JAZIK
Primeri:
dflvored = dr – vo – red (drvo + red)
kôe{to = ko – e – {to (koe + {to) sloèni zborovi
vôdopad = vo – da – pad (voda + pad)
Proveri gi svoite znaewa!

– [to e akcent?
– Akcentiraj gi zborovite: reka, kola, kniga, vodomer; vagata,
vodenica, doma}in, doma}inka i domovi.
– [to e toa akcentiran slog?
– Koi se tie sloèni zborovi?
Zada~a:
Vo sledniov tekst prepoznaj gi akcentiranite slogovi vo
zborovite, a potoa na istiov tekst prodolì go akcentiraweto vo
slednive re~enici:
Dôcnata îsen zavlìdea nasîkade. Zîmjata e pokrñena so `ôlti
lñsja od dflvjata! Na neboto se protegaat gusti oblaci, koi{to
navestuvaat deka }e zavrne silen do`d. Lu|eto vo svoite dvorovi od
vikendicite podgotvuvaat zimnica. Jas i mojot brat sedime doma i
u~ime, a tatko mi i majka mi se na rabota.
Zada~a:
- So tvojot/ta drugar/ka igrajte akcentirawe na zborovi. Eden od vas
neka izgovara pove}eslo`ni zborovi, a drugiot neka opredeli koj slog
treba da bide akcentiran. Potoa razmenete gi ulogite.
25
IMENKI
a) Sneàna, b) u~ilnica, v) stado,
Dragan, masa, jata,
Vardar, dvor, roj,
Skopje, ku}a, ~elad,
Marija, sre}a, druìna,
Dor~o. radost, vojska,
mrak. buket.
– Zborovite {to ozna~uvaat imiwa na lica, su{testva, predmeti,

pojavi i poimi se vikaat imenki.
Podelba na imenkite
sopstveni op{ti zbirni
Filip, hor,
Ohrid, konkretni apstrakni jato,
Prespa, masa, sre}a, roj
Dor~o, kniga, radost, ~elad,
Lesi. reka, mrak, buket.
most. vozduh.
Zapomni!
– Sopstvenite imenki sekoga{ se pi{uvaat so golema po~etna bukva.
Zada~a:
– Dogovorete se vo oddelenieto da rabotite vo tandem (parovi) i da
izgovarate:
a) prviot par – sopstveni imenki;
b) vtoriot par – op{ti imenki;
v) tretiot par – konkretni imenki;
g) ~etvrtiot par – apstraktni imenki;
d) pettiot par – zbirni imenki.
26
MAKEDONSKI JAZIK
Proveri gi svoite znaewa:

– Napi{i deset sopstveni imiwa na lica (Prvata bukva napi{i ja so
crveno)!
– Razgledaj ja kartava na RM, pro~itaj gi imenkite i napi{i gi na
opredelenoto mesto!
– Napi{i imiwa na pet dràvi!

– Napi{i imiwa na pet gradovi!
– Napi{i imiwa na pet ezera!
– Napi{i imiwa na pet planini!
– Napi{i imiwa na pet sela!
– Napi{i imiwa na pet reki!
– [to opfa}a poimot geografski imiwa? So kakva po~etna bukva se
pi{uvaat geografskite imiwa?
– Napi{i gi imiwata na narodite od slednite dràvi: Makedonija,
Bugarija, Grcija, Albanija, Turcija, Germanija, Francija spored
primerot {to e daden!
Makedonec Makedonka Makedonci

__________________ ___________________ ____________________
__________________ ___________________ ____________________
__________________ ___________________ ____________________
__________________ ___________________ ____________________
__________________ ___________________ ____________________
__________________ ___________________ ____________________
– Na sli~en na~in napi{i gi imiwata na nacionalnostite koi ìveat
vo Republika Makedonija!
27
– Napi{i imiwa na dnevni vesnici i imiwa na knigi!
Dnevni vesnici: Knigi:

_________________________________ ________________________________
_________________________________ ________________________________
_________________________________ ________________________________
_________________________________ ________________________________
_________________________________ ________________________________
– Napi{i po tri imiwa na ulici, u~ili{ta i fabriki!

___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
ROD, BROJ I OPREDELENOST (^LENUVAWE) NA IMENKITE

a) taa èna, b) toa dete, v) toj orev, g) tie èni,
taa majka, toa gnezdo, toj kromid, tie klupi,
taa lipa, toa drvo, toj stol, tie deca,
taa klupa, toa jagne, toj moliv, tie gnezda,
taa kniga; toa zaj~e; toj komjuter; tie stolovi.
ku}a – va dete – vo moliv – ov deca – va

ku}a – na dete – no moliv – on deca – na
ku}a – ta dete – to moliv – ot deca – ta
28
MAKEDONSKI JAZIK
– Imenkite razlikuvaat:
a) tri roda: ma{ki, ènski i sreden;
b) dva broja: ednina i mnoìna;
v) tri ~lenski formi: – ov, – va, – vo, – ve; – on, – na, – no, – ne; –
ot, – ta, – to, – te.
Zapomni!
– ^lenot vo makedonskiot literaturen jazik e nastavka koja prostorno
ja opredeluva imenkata, odnosno predmetite, pojavite i su{testvata;
– Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat i nemaat forma za mnoìna.
1. Koku rodovi razlikuvaat imenkite?
2. [to pretstavuva ~lenot vo makedonskiot literaturen jazik?
3. Koi imenki vo makedonskiot literaturen jazik se ~lenuvaat?
Zada~a:
- Vo slednava pesna so moliv, podvle~i gi ~lenskite formi na
~lenuvanite imenki i so va{iot nastavnik porazgovarajte za
sodrìnata na pesnava:
VARDAR
Se protegnal Plivajte vo nego,

me|u dolinite i sni{tata: plivajte, lovete,
od edniot do drugiot kraj no najubavite zborovi ~uvajte mu gi
na tatkovinata. za mostovite.
Slavata mu e vo bogatstvoto, Za da ne mu na{tetat na Vardar
vo vodata, neprijatelite, su{ata,
bez nego }e be{e grda makedonskiot narod ~esto si go
prirodata. zatvoril
vo pesnite, vo du{ata!
Bo{ko Sma}oski
29
GLAGOLI

1. Vane u~i makedonski jazik. (sega{no vreme);
2. Vane u~e{e makedonski jazik. (minato vreme);
3. Vane }e u~i makedonski jazik. (idno vreme).
– Glagoli – poim;
– Identifikacija na glagolite:
a) lice (tri lica – 1, 2 i 3 za ednina i 1, 2 i 3 za mnoìna);
b) broj (ednina i mnoìna);
v) vreme (sega{no, minato i idno);
g) vid (svr{eni i nesvr{eni).
– Svr{eni i nesvr{eni glagoli – poim;
– Upotreba na glagolite.

– [to ozna~uvaat glagolite?
– Po {to gi identifikuvame, odnosno koi gramati~ki kategorii gi
imaat glagolite?
Zada~i:
– Otkrij gi i identifikuvaj gi po lice, broj, vreme i vid glagolite vo
pesnava ,,îta~” od Bo{ko Sma}oski!
30
MAKEDONSKI JAZIK
ÎTA^
Srede parkot edna klupa,

na klupata Marko sednal!
Misli: ,,Ne e vreme da se skita!”
Pa zel kniga da si ~ita.
Na klupata srede parkot –
knigata ja ma~i Marko:
~ita, ~ita, pa }e zapre –
pominuva nekoj napred!
Se zavrtuva potem nazad:
ma` i èna krotko gazat!
Da zapomne ne e lesno:
gledaj, tr~a nekoj desno!
Kaj zastana – dolgo bara:
levo mom~e so gitara!
Zamiùva, polza slaba:
sred trevata kreka àba!
I toa mu be{e kuso:
mina mome, u{te – ruso!...
Dve stranici za dva ~asa!
Polàv da e, pa bi vjasal!
Bo{ko Sma}oski
– Vo slednive stihovi od pesnata ,,@elba°, od Pero Milenkoski

transformiraj gi glagolite od sega{no vo minato vreme:
@ELBA
Pod ~ador~e detence se krie,

~ador~eto rosi~ka go mie.
Detenceto kaj drugar~e odi –

dobra èlba kaj nego go vodi.
----------------------------------------
----------------------------------------
Pero Milenkoski
31
POMO[NIOT GLAGOL SUM
Pro~itaj, sogledaj, razmisli i zaklu~i!

1. Jas sum odli~en u~enik.
2. Ti si najvisok vo oddelenieto.
3. Vane e prv vo fudbal.
4. Nie sme ponazad od vas.
5. Vie ste pred nas.
6. Tie se prvi dojdeni.
– Formite na pomo{niot glagol sum:

a) za ednina (sum, si , e);
b) za mnoìna (sme, ste, se);
v) zo{to se vika pomo{en glagol.
– Upotreba:
a) za iskaùvawe sega{no vreme;
(Jas sum tuka. Nie sme vo u~ilnica.)
b) za iskaùvawe minato vreme;
(Tie si igrale vo dvorot. Jas sum ~ital vo pove}e vesnici za
Republika Makedonija.)
v) iskaùvawe na minato vreme samo so formite od pomo{niot
glagol sum;
(bev, be{e; bevme, bevte, bea)
Sega{no vreme
Ednina Mnoìna
1l. jas sum 1l. nie sme
2l. ti si 2l. vie ste
3l. toj e 3l. tie se
Minato vreme
Ednina Mnoìna Ednina Mnoìna
1l. jas sum ~ital 1l. nie sme ~itale 1l. jas bev 1l. nie bevme
2l. ti si ~ital 2l. vie ste ~itale 2l. ti be{e 2l. vie bevte
3l. toj ~ital 3l. tie ~itale 3l. toj be{e 3l. tie bea
Zada~a:
– Napi{i po edna re~enica so upotreba na sekoja forma od pomo{niot
glagol sum!
32
MAKEDONSKI JAZIK
MINATO OPREDELENO SVR[ENO

I NESVR[ENO VREME
Pro~itaj, spordi, razmisli i zaklu~i!

1. Nikola i Nikolina otidoa vo Gradskiot park. Tie tamu nasadija
brezi i se vratija doma.
2. Vane i Vawa bea vo Gradskiot park. Tie tamu sadea brezi i so
zadovolstvo se vra}aa doma.
– Vremetraeweto na glagolskite dejstva;
– Poim za minato opredeleno svr{eno vreme;
– Poim za minato opredeleno nesvr{eno vreme;
– Prepoznavawe na dejstvoto.

– Vo tekstov {to sleduva, otkrij gi site
glagoli, a potoa spored vremetraeweto
na nivnoto dejstvo, podredi gi vo dve
koloni!
Vo 1979 godina Nobelovata nagrada za

mir £ pripadna na hrabrata i po`rtvuvanata
èna Majka Tereza koja celiot svoj ìvot im
go posvetuva{e na te{kozabolenite lu|e od
svetot. Gradot Skopje, vo znak na golema
blagodarnost £ izgradi spomenik – statua,
kako na golem ~ovek koja na cel svet mu stana
vistinska majka. Spomenikot go izraboti
akademikot Tome Serafimovski. Celata
sve~enost skopjani so zadovolstvo ja sledea i se voodu{evuvaa.
– Podelete se vo parovi i vo tandem niz igra edniot neka izgovara

svr{eni glagoli, a drugiot istite glagoli da gi transformira vo
nesvr{eni.
Primeri:
~ita – pro~ita;
pi{uva – napi{a;
doa|a{e – dojde ....
33
– Vo slednava pesna transformiraj gi glagolite od svr{eni vo

nesvr{eni.
TATKOVINA
Koga pristigna brodot vo taa dale~na zemja

toj vide nepoznat narod posednat na bregot
i jadri yvezdi na neboto.
Go pra{a {to nosi
toj pokaà vrzana {amija so zemja
mu ja isturija i zaplaka.
Tatkovinata e taa, re~e toj,
i cela no} po~na
grutka po grutka da sobira.
Ante Popovski
IDNO VREME
@ALI, MOME
@ali, mome, da àlime,

kako }e se razdelime.
Kako bevme posvr{eni,
sega }e se razdelime,
jas od tebe, ti od mene.
Jas }e odam vo tu|ina,
na tu|ina, na rabota;
}e ostanam tri godini,
}e ti pratam bela kniga,
bela kniga, àlno pismo –
em da ~ita{, em da pla~e{.
}e ti pratam ubav |erdan –
em da nosi{, em da pla~e{.
Narodna pesna
34
MAKEDONSKI JAZIK
– Idno vreme – poim;

– Obrazuvawe;
– Zna~ewe;
– Prepoznavawe.

– Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{ glagoli vo idno
vreme.
– Vo slednava narodna pesna otkrij gi glagolite {to se vo idno
vreme.
]E ODAM, MAJKO, TU\INA
– ]e odam, majko, tu|ina

tu|ina, majko, jabana
za da spe~alam, majko altani.
– Za{to mi se, sinko, alt’ni
koga }e bidam bez tebe,
a ti, sinko more bez mene.
GLAGOLSKI PRILOG

Minatoto leto so moite roditeli prestojuvav vo Republika
Makedonija. Tamu bevme na Ohridskoto Ezero. Tie denovi mininuvaa
{etaj}i se niz gradot Ohrid, gledaj}i gi prekrasnite ohridski biseri
i kapej}i se vo bistrite vodi na Ezeroto.
Zvucite od planinata Gali~ica me nosea vo svetot na
fantazijata ne dozvoluvaj}i nikakov zamor.
Nave~er sedej}i na balkonot od ku}ata na na{ite rodnini,
gledav vo ubavata Gali~ica.
Sedej}i gledav vo Gali~ica
Edno dejstvo Drugo dejstvo vo

iskaàno vo li~na glagolska
neli~na glagolska forma.
forma.
35
Zapomni!
– So glagolski prilog se iskaùva dejstvo koe se vr{i paralelno so
drugo dejstvo;
– Ovaa glagolska forma e prosta;
– Glagolskiot prilog nema lice i nema broj;
– Se upotrebuva za iskaùvawe na kusi i zbieni re~enici;
– Sekoga{ se pi{uva so soglaskata j;
– Zbor~eto (~esticata) ne od glagolskiot prilog se pi{uva oddelno.
Zada~i!
– Slednive zapo~nati re~enici dopolni gi so po eden glagolski prilog
{to }e go zapi{e{ na mestoto od liniite!
__________ po ulica ~itav vesnik.

Zadremav na stolot, _________ televizija.
Se zamoriv ___________ pismo do baba mi vo Skopje.
Stignavme vo Ohrid, ___________ brzo so avtomobilot.
– So glagolskite prilozi: ~itaj}i, odej}i i gledaj}i konstruiraj

re~enici.
PRIDAVKI
– Vezilke, kaì kako da se rodi

prosta i stroga makedonska pesna
od ova srce {to so sebe vodi
razgovor no}en vo trevoga besna?
---------------------------------------------
---------------------------------------------
Blaè Koneski
– Funkcijata na pridavkite vo re~enicata;

– Pridavki – poim;
– Zna~ewe.
– Gramati~ki kategorii:
a) rod (ma{ki, ènski i sreden);
b) broj (ednina i mnoìna);
v) ~len (site ~lenski formi {to gi imaat imenkite);
g) stepen (pozitiv, komparativ i superlativ).
36
MAKEDONSKI JAZIK
Zapomni!
– Pridavkite se zborovi koi ozna~uvaat nekoi karakteristiki na
imenkite, odnosno na predmetite, su{testvata i pojavite;
– Tie ja razubavuvaat re~enicata.

– [to ozna~uvaat pridavkite?
– Koi vidovi zborovi vo re~enicata gi pojasnuvaat?
– Iskaì re~enici vo koi }e gi upotrebi{ pridavkite: òlti, ne`no,
gradski, brzi, povisok, najbrzi, najvisok.
Zada~i:
- Vo slednava pesna otkrij gi i opredeli gi gramati~kite kategorii na
pridavkite (rod, broj, ~len), no pred toa povedete razgovor za
sodrìnata na pesnata!
OHRID
Dreven gradu, istorijata na ve~nosta

te pliska son~ev bran za da ne go potpalat
Vo srceto ti spie avtomatskiot poàr
ubavina. {to }e go goltne svetot.
Galebite v kosi
ti svile gnezda. Dreven gradu,
cuti{ vo belina
Od site strani na svetot me|u dvorci
naezda od turisti, i manastiri.
èdni za ti{ina. Ve~en voin si
Od tebe ja u~at pred sinoto oko na Ezeroto.
Tome Bogdanovski
37
BROEVI

Si bile dvajca bra}a koi{to bile vo stranstvo i rabotele vo
ista fabrika. Pomladiot brat za dvaeset i pet rabotni dena
zarabotuval iljada i sto evra, a postariot za dvaeset i tri dena odvaj
zemal {estotini evra.
– Broevi – poim;
– ^lenuvawe (so site ~lenski formi {to gi imaat imenkite i
pridavkite)
Zapomni!
– Zborovite {to ozna~uvaat to~no ili pribli`no koli~estvo se
vikaat broevi.
– Broevite vo re~enicata prete`no odat so imenki.
– Vo sledniov prozen tekst otkrij gi broevite, no pritoa posebno
izdvoj gi ~lenuvanite broevi.
Proletno utro. To~no be{e osum ~asot i petnaeset minuti koga
izlegov od doma. Na ulica sretnav edno mom~e na dva-trinaeset godini.
Vo ednata raka nose{e eden buket od pet cvetovi. Pette cvetovi
bea raznobojni i bea mnogu ubavi.
– Napi{i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ broevite: dva, pet, {est i
sto!
– So zborovi napi{i gi broevite:
1 000 ____________________________________;
1 532 ____________________________________;
700 ____________________________________;
3 – 4 ____________________________________;
926 ____________________________________.
– Napi{i so zborovi koga e tvojot rodenden.
___________________________________________________________________
– Kolku denovi ima edna godina?
___________________________________________________________________
38
MAKEDONSKI JAZIK
PRILOZI
Vremeto deneska i utre }e bide ubavo. Nie }e izlezeme nagore
nad gradot. Tamu malku }e pro{etame i }e se odmorime. So nas }e
poneseme pove}e jadewe i ~ador da ne zavrne do`d iznenada.
– Pokaùvaat: koga, kade, kako i vo koj stepen se vr{elo dejstvoto vo

re~enicata;
– Naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata;
– Vidovi (vreme, mesto, na~in i koli~estvo).
Zapomni!
– Prilozite se zborovi koi naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata i
go opredeluvaat vremeto, mestoto, na~inot i stepenot (koli~estvoto)
na vr{eweto na dejstvoto;
– Tie zna~itelno se razlikuvaat od drugite zborovi.
Zada~a:
– Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive prilozi:
daleku, v~era, nadolu, napladne, nekako, pove}e!
PREDLOZI
Sporedi, razmisli i zaklu~i!
39
– Pokaùvaat nekoj odnos;

– Ne se menlivi zborovi;
– Zna~ewe.
Zapomni!
- Predlozite se nemenlivi zborovi koi pokaùvaat nekoj odnos so
predmetite i su{testvata vo re~enicata;
- Tie imaat prostorno i vremensko zna~ewe vo re~enicata;
- Predlozi vo makedonskiot literaturen jazik se: od, vo, zad, pred, na,
so, vrz, do, pred i dr.

– Vo slednive stihovi otkrij gi predlozite, a potoa napi{i ~etiri
re~enici so upotreba na razli~ni predlozi:
Pesna mu peat na niva
vo leto mladi ètvari,
svirki mu svirat so kaval
vo gora mladi kozari.
– Vo sledniov tekst na praznite mesta vo re~enicite, vnesi gi

predlozite.
Be{e nedela. Pove}e gra|ani be{e izlegle ____ park. Otidovme
i nie. Tamu se vidovme ____ mnogu drugar~iwa __ u~ili{teto. ___
parkot se {etavme ___ zelenite trevni povr{ini. Odedna{ ____ gradot
zabeleàvme gusti oblaci i za da ne navrneme, si dojdovme doma ____
mrakot.
ATRIBUT I APOZICIJA

-------------------------------------
-------------------------------------
Ovde je mra~no i mrak m’obviva
i temna m’gla zemja pokriva,
mrazoj i snegoj, i pepelnici,
silni vetri{~a i vijulici,
kolku m’gli i mrazoj zemni
a vgr’di studoj, i misli temni.
-------------------------------------
-------------------------------------
K. Miladinov
40
MAKEDONSKI JAZIK
– Konstantin Miladinov,
avtorot na poznatata pesna
,,T’ga a jug°, e roden 1830g. vo
Struga.
– Dvajcata bra}a, Konstantin
i Dimitar Miladinovi,
umrele 1862 godina vo
Carigradskite zandani.
– So najubavata pesna na K.
Miladinov, ,,T’ga za jug°,
sekoga{ po~nuvaat
,,Stru{kite ve~eri na
poezijata°.
– Funkcijata na atributot i apozicijata vo re~enicata;

– Mestoto na atributot i apozicijata vo re~enicata;
– Pravopis.
Zapomni!
– Atributot i apozicijata se imenski dodatoci koi ja pojasnuvaat
imenkata i £ davaat poto~na opredelba;
– So re~enicata i so nejzinite dodatoci se zanimava sintaksata.

– Vo slednava pesna otkrij gi atributite:
RODNIOT JAZIK
Rodniot jazik e biseren |erdan

od zborovi – plodovi so~ni,
mislite tie ti gi redat
vo sliki jasni i to~ni.
Toj e vrutok nepresu{en, ve~en,
niz bistri kapki – zborovi te~at.
@ubori, klokoti, yvoni, se lee,
ko jasna yvezda sekoj zbor gree.
Toj ni e zavet od dedovcite
kako tlamnikot na ogni{teto.
ûvaj go kako crnkata vo o~ite –
bez jazik si nikoj i ni{to.
Vidoe Podgorec
41
– Vo slednive ~etiri re~enici nedostasuva apozicijata. Prepi{i gi

re~enicive i dopolni gi so potrebnite apozicii.
1. Glavniot grad na Republika Makedonija, ___________, na 26 juli 1963

godina go zafati golem zemjotres.
2. Paris, ____________________, ima mnogu znamenitosti.
3. Ilinden, ____________________, sekoja godina sve~eno se proslavuva
vo celata Republika Makedonija i vo dijasporata.
4. Goce Del~ev, _____________________________, e roden 1872 godina vo
Kuku{.
PRILO[KI OPREDELBI

V~era iznenada so moite roditeli otidovme na izlet. Ottamu
donesovme nekolku ubavi planinski cvetovi. Majka mi, koga se
vrativme, vedna{ gi stavi vo vazna so voda.
– Vidovi prilo{ki opredelbi:
a) za vreme (koga?);
b) za mesto (kade?);
v) za koli~estvo (kolku?);
Proveri gi svoite znaewa:
– Vo slednava basna otkrij gi site vidovi prilo{ki opredelbi!
LAVOT I GLU[ECOT
Dodeka lavot spiel na edna ledinka, eden glu{ec mu pretr~al
preku ustata. Vedna{ lavot se razbudil, go fatil i se podgotvil za
jadewe. No glu{ecot go zamolil da ne go jade poradi dobrinata {to toj
}e mu ja napravel. Toga{ lavot mnogu se nasmeal i go pu{til. Po kuso
vreme lavot navistina se spasil so pomo{ na glu{ecot. Imeno,
lovcite postavile mreà za da go fatat. Glu{ecot go ~ul kako ta`no
ofka vo mreàta, do{ol tuka, brzo go pregrizal jaèto i otkako go
oslobodil, mu rekol:
– Ti toga{ mnogu me ismea, poradi neznaeweto deka moàm da te
spasam. Sega znaj deka i kaj glu{ecot postoi blagodarnost.
Ezop
42
MAKEDONSKI JAZIK
DIREKTEN I INDIREKTEN GOVOR
a) UÊNIOT SIN
Sinot na eden selanec u~el v grad. Za letniot raspust toj si
idel v selo.
– Sinko, mu rekol edna{ tatko mu, zemi ja vilata i ajde na lvada
da go sobereme senoto.
Na sina mu ne mu se rabotelo i rekol:
– Jas tolku mnogu nauki u~ev vo gradot i site selski zborovi gi
zaboraviv. Ne znam {to e toa vila.
Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna
vila {to bila ispravena kraj yidot. Taa padnala i go udrila po glava.
Toj se fatil za glava i rekol:
– Koj ja ostavil ovde ovaa vila?!
– Mnogu arno ti se stori! – rekol tatko mu. – Od vilata treba da
se nau~i{ deka najgolemata nauka e nikoga{ da ne zaboravi{ da
raboti{.
b) UÊNIOT SIN
Sinot na eden selanec u~el v grad. Za letniot raspust toj si
idel v selo. Tatko mu mu rekol na sinot da ja zeme vilata i da odat na
livada da go soberat senoto.
Sinot mu rekol deka v grad nau~il mnogu nauki i site selski
zborovi gi zaboravil i ne znael {to e toa vila.
Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna
vila {to bila ispravena kraj yidot. Taa padnala i go udrila po glava.
Toj se fatil za glavata i rekol koj ja ostavil tuka taa vila. Tatko mu
mu rekol deka mnogu arno mu se storilo i deka od vilata ja nau~il
najgolemata nauka i nikoga{ ne treba da zaboravi da raboti takvi
selski raboti.
– Poim za direkten govor;

– Poim za indirekten govor;
– Pravopis.
Zapomni!
Direkten govor e koga raskaùva~ot gi prenesuva tu|ite
zborovi kakvi {to bile, odnosno onaka kako {to gi izgovorilo liceto.
Indirekten govor e koga raskaùva~ot gi prenesuva tu|ite
zborovi so izvesni promeni vo formata, no ne i na sodrìnata.
43

– Slednive dve re~enici od direkten transformiraj gi vo indirekten
govor i obratno!
1. Nikola se vrati od u~ili{te i veselo re~e: ,,Mamo, utre
celoto oddelenie organizirano odime na izlet.”
2. Dedoto na svojot sin mu rekol da pojde vo prodavnica i da mu
kupi vesnik.
– Tekstov {to sleduva, transformiraj go od direkten vo indirekten
govor.
Tatkoto mu rekol na svojot sin:

– Na, sinko, za 100 denari kupi mi maslinki.
– [to da kupam, alva? – rekol sinot.
– Ne alva, tuku maslinki! – mu rekol povtorno dedoto.
– Alva! – pak, rekol sinot.
– A, bre, maslinki, ti velam!
– A, alva?!
– Da te zeme |avolot sose taa tvoja alva. Zar tebe tolku mnogu ti
se jade alva.
PRAVOGOVOR I PRAVOPIS
UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI

1. Dedo mi ~ita vesnik.
2. Sinko, kolku ~asovi imate utre?
3. Of, kako se ~uvstvuvam zamoren!
4. Elena na majka si £ re~e: ,,Mamo, popladne }e odam kaj mojata
drugarka.°
– Pravogovor;
– Pravopis;
– Interpunkciski znaci – upotreba.
Zapomni!
– Pravogovor e pravilno izgovarawe na glasovite i na zborovite.
– Pravopis e sistem od jazi~ni normi, interpunkciski znaci i
zakonitosti koi pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat.
– Makedonskiot pravopis e donesen na 7 juni 1945 godina.
44
MAKEDONSKI JAZIK

– Diktat na prozen tekst vo koj dominiraat pove}e interpunkciski
znaci.
EDNOZNA^NOST I POVE]EZNA^NOST NA ZBOROVITE

1. Nikolina ìvee vo golem grad.
2. V~era zavrna do`d, prosleden so golem grad.
3. Od oxakot izleguva{e gust ~ad.
4. Poàrot be{e prosleden so gust dim.
5. Pred dvaeset godini bev mnogu mlad, a sega sum mnogu star.
– Sinonimi – poim;
– Homonimi – poim;
– Antonimi – poim.
Ve`bi za povtoruvawe i proveruvawe!

– Otkrij ja pove}ezna~ajnosta na zborovite vo slednive re~enici:
1. Vase redovno ja odrùva kosata za poubavo da kosi, a Jana
redovno ja odrùva kosata za poubavo da £ stoi.
2. Jas treba da crtam na blok ,,5°, pa zatoa brzam da stignam do
zgradite na blok ,,5°, za{to gi zaboraviv boicite.
– Napi{i po dve re~enici so upotreba na sinonimi i antonimi.
NOVOSOZDADENI ZBOROVI
(NEOLOGIZMI)

1. Toj odamna raboti na kompjuter.
2. Nase ima golem avtoritet.
3. Toj so godini neguva afiniteti.
4. Mare ima makedonsko dràvjanstvo.
5. Videoto odamna ne sme go upotrebile, za{to imame dividi.
Neologizmite se novosozdadeni zborovi koi so tekot na vremeto
navleguvaat vo jazikot i go zbogatuvaat.
Zada~a!
– Napi{i re~enici so slednive neologizmi: drvored, vrabotuvawe,
bran, kompromitiran, legalno, streme`, polet i ilegalno.
45
INTERNACIONALIZMI

1. Bev vo Dramski teatar.
2. Sekoj fakultet ima dekan.
3. Tatko mi e profesor po filozofija.
– Internacionalizmi se zborovi koi postapno navleguvaat vo

sekoj jazik i se prisposobuvaat na sredinata i uslovite na toj jazik. Tie
zborovi se sre}avaat vo site razvieni standardni jazici, pa zatoa u{te
se vikaat i me|unarodni zborovi.
BIDI KREATIVEN I KONCIZEN!
Kulturata na pismenoto i usnoto izrazuvawe (raskaùvawe,

preraskaùvawe, opi{uvawe i izvestuvawe) }e bide dadeno niz
stranicite pod imeto: Bidi kreativen i koncizen. Za taa cel }e bidat
dadeni zada~i od sekojdnevniot ìvot na u~enicite, nastani, gledani
TV – filmovi i TV – emisii, pretstavi, poseti, pro~itani knigi,
zamisleno patuvawe vo vselenata i sl. Vo vrska so toa se koristat i
tekstovi kako inspiracija (pottik) za pi{uvawe. Za ilustracija eve
eden prilog:
VSELENSKI RAZGOVORI
– Alo, zemja, – Alo, „Mars°, Vo skafanderi beli.

ovde „Sneàna° – ovde Vera Mimi! Stop!
kosmi~ka stanica! Telegrama primi: Alo, Mimi i Vera!
– Alo, „Sneàna°, Stop! Vrskata e gre{na.
primeno e! S¢ e vred! So nau~nici smeli Ovde Venera!
Tome Bogdanovski
46
MAKEDONSKI JAZIK
LEKTIRA
– Naslovot na knigata;
– Avtorot;
– Temata;
– Sodrìnata;
– Likovite i nivnite postapki;
– Idejata;
– Zaklu~ok.
47
TRETA FAZA
ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT JAZIK
[ematski prikaz
Praslovenski jazik
Zapadnoslovenska Ju`noslovenska Isto~noslovenska

grupa grupa grupa
– polski jazik, – makedonski jazik, – ruski jazik,

– ~e{ki jazik, – bugarski jazik, – ukrainski jazik,
– slova~ki jazik, – srpski jazik, – beloruski jazik.
– luì~ko-srpski jazik; – hrvatski jazik,
– slovene~ki jazik;
– Vo R. Makedonija sredstvo za op{tewe e makedonskiot literaturen

jazik;
– Poteknuva od praslovenskiot jazik, odnosno od jazikot na
Slovenite;
– Toj e najblizok so ju`noslovenskite jazici;
– Za najstar jazik na Slovenite se smeta staroslovenskiot jazik.
48
MAKEDONSKI JAZIK
NIZ STRANICITE NA MAKEDONSKITE

PISATELI KOI PRVI GO VOVELE
NARODNIOT JAZIK VO UÎLI[TATA
- Kiril Pej~inovi};
- Teodosie Sinaitski;
- Jordan Haxi Konstantinov – Xinot.
49
KIRIL PEJÎNOVI]

Kiril Pej~inovi} – Tetoec e me|u prvite
pretstavnici koi{to go vovele narodniot jazik
vo crkvite i u~ili{tata vo XIX vek. Se
pretpostavuva deka e roden 1770/71 godina vo
Tearce, kaj Tetovo. Oti{ol vo Sveta Gora vo
manastirot „Hilendar°, kade {to se zakalu|eril.
Vo svojot ìvot rabotel vo manastirot. Podocna
oti{ol vo rodnoto mesto kade {to go obnovil
manastirot „Sv. Atanas° vo Le{ok.
Tuka ostanal do krajot na svojot ìvot, odnosno
do 1845 godina. Poznati negovi dela se:
„Ogledalo°, „Ute{enie gre{nim°, „@itie kneza
Lazara°, knigi so crkovna sodrìna, napi{ani na
naroden jazik vo koj se odrazuva tetovskiot govor. Poznat e i negoviot
nadgroben epitaf koj e prv obid za pi{uvawe stihotvorba vo
makedonskata literatura na makedonski naroden jazik.
Prilozi:
Nadgroben epitaf
„Tearce mu negovo ro`denie,
Pre~ista i Hilandar posriènie,
Le{ok mu e negoo vospitanie,
pod plo~ava negoo po~ivanie.
Ot negovo svoe ot{estvie,
do Hristovo vtoro, pri{estvie,
molit vas bra}a negoi qubimija
hotja{tija pro~itati sija,
da re~ete: Bog da bi go prostil,
zere u grob crvite gi gostil.
Kiril
Ovde leì Kirilovo telo
u manastir i u Le{ok selo.
Da Bog da za dobroe delo.
50
MAKEDONSKI JAZIK
UTE[ENIE GRE[NIM
(izvadok)
... Slu{ajte, hristiani, majka kako se po~estuet i za hatir nojzin
moèt i najgolema qutiwa da otfrlit ot sebe. Kako nekoe vreme vo
stari Rim, ima{e eden car, ime mu be{e Koriolan, i negova majka –
imeto i be{e Veturia. Togo knez go napudia gra`danite bez kabaet. I
on otide vo ~u`da dràva, uze vojska mnogu i se vrati pak na Rim, da
bide da tepat gra`danite bez milost, da ne poàli ni malogo ni
golemogo, ni mu`ko ni ènsko, vse pod sabla da postelit.
----------------------------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------------------------
TEODOSIE SINAITSKI

Teodosie Sinaitski se pretpostavuva deka e roden 1850 godina
vo Dojran. Se vikal Teohar, no podocna oti{ol na poluostrovot Sinaj,
kade {to stanal stare{ina na manastirot i vo spomen na toa se
narekol Sinaitski. Razgovaral so mnogu Makedonci i sobiral
milostina od niv.
Edno vreme rabotel i vo Solun, kade {to se zapoznal so Kiril
Pej~inovi} i Jordan Haxi Konstantinov – Xinot. Vo Solun ja otvoril
prvata pe~atnica (1837 godina), koja podocna se opoàrila, no so
pomo{ na Pej~inovi} ja obnovil, no povtorno (1844 godina) ja
opoàrile.
Poslednite godini od ìvotot se vratil vo rodniot grd i
rabotel kako vodeni~ar. Najpoznato negovo za~uvano delo e
Predgovorot kon deloto „Ute{enie gre{nim” od Kiril Pej~inovi} vo
koe ukaùva za zna~eweto na narodniot jazik so {to go otvoril srceto
na makedonskiot narod za prosvetuvawe.
Prilog:
OD PREDGOVOROT NA „UTE[ENIE GRE[NIM°
(izvadok)
... I koga }e ~itate vo taja kniìca, da hvalite i da blagodarite
Boga oti e dal takov u~itel vo vreme na{e i da molime pa na Boga i
gospoda na{ego Isusa Hrista i na Pre~istija mater jego da budeme vsi
pravoslavni naslednici so vsemi blagougodiv{imu Bogu i da slavime
ime vse svetoe ego oca i sina i svetago duha amin.
51

1. Koja e ulogata i zna~eweto na Kiril Pej~inovi} i Teodosie
Sinaitski?
2. Koi dela gi napi{al Kiril Pej~inovi}?
3. [to napravil Pej~inovi} pred krajot na svojot ìvot?
JORDAN HAXI KONSTANTINOV – XINOT

Jordan Haxi Konstantinov – Xinot e eden od
najaktivnite dejci na prerodbata vo
Makedonija. Roden e 1820 godina vo Veles.
Obrazovanieto go zavr{il vo Veles i vo
Skopje. Aktivno rabotel za obrazovanieto na
makedonskiot narod iako bil pove}epati
kleveten od tie {to go {irele tu|oto vlijanie
(gr~ko, bugarsko i srpsko), no nikoga{ ne
podlegnal. Sekoga{ veruval vo utre{niot den
za podobar ìvot.
Xinot bil prosvetitel na decata vo
Makedonija. Umrel 1882 godina vo svojot roden grad. Toj e prv
makedonski dramski pisatel na piesi ,,Minerva i devet muzi°, ,,Basna°
i ,,U~ili{te i u~enie° i dr. Isto taka pi{uval stihotvorbi,
aforizmi, patopisi i sl.
Prilog:
Aforizmi:
1. Mnogu àlno mi e, za{to ne sja poznah sam sebe.
2. @ivim, no koga nikakvo dobro da sotvoram ne moàm, za{to mi e
takovija ìvot?
3. Za{to mi projde toliko vreme koe ne mogoh da go poznajam? – Znak e
da jo{t ne sam se poznal.
4. Kakva e prijatel{tina me`du smerti i ìvote?
5. D’neska sam izguben! Ne treba se bojati. Za{to drevoto planinsko
ako bi prava greda bilo, ne bi go delkale.
52
MAKEDONSKI JAZIK
KRSTE PETKOV MISIRKOV

,,Za makedonckite raboti°

Krste Petkov Misirkov e
osnovopol`nik na makedonskiot jazik, roden
1874 godina vo Postol, Enixe – vardarsko,
kade {to u~el osnovno u~ili{te do {esto
oddelenie na gr~ki jazik. Se {koluval vo
Solun, Sofija, Skopje, Belgrad i [abac.
Studiral vo Rusija. Se vra}a vo svojata
tatkovina i raboti kako profesor vo
gimnazijata vo Bitola. Negovo najva`no
delo e ,,Za makedonckite raboti°, objaveno
1903 godina vo Sofija. Deloto e opoàreno
od strana na bugarskite vlasti, zatoa {to vo
deloto Misirkov gi zastapuval interesite na
makedonskiot jazik. Vo deloto Misirkov go
razrabotuva pra{aweto za voveduvawe na makedonskiot jazik. Umrel
1926 godina vo Bugarija. Zaslugata na Misirkov za Makedoncite e
golema, zatoa {to u{te ottoga{ toj go zapo~nal interesot za
kodifikacija na makedonskiot jazik.
Prilog:
,,ZA MAKEDONCKITE RABOTI°
(izvadok)
... Okolu centralnoto nari~je trebit da se grupiraat site na{i
nau~ni i literaturni sili, za da go o~istat i obogatat so sokroi{~a od
druzite makedoncki nare~ija i da sozdadat od nego i jeden ubav
literaturen jazik. Na nego trebit da se sozdadit jedna skolijcka,
nau~na i ubaa literatura, za da moìt preku nif da se ra{irit niz
cela Makedonija vo vid na literaturen jazik, koj {~o }e izmestit od
neja propagandckite jazici.
----------------------------------------------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------------------------------------------
Mislata kon na{iot jazik e na{ dolg, na{e bogatstvo i pravo.

Nie sme dol`ni da go miluvame na{iot jazik, za{to toj e na{, isto
kako {to e na{a tatkovinata...
53
Zada~a:
– Pro~itaj ja prvata statija od knigata ,,Za makedonckite raboti°, a
ako moè{ i celata kniga.
1. Vo koj period ìveel i rabotel Misirkov?
2. Vo {to se sostoi golemoto zna~ewe na Misirkov za
Makedoncite?
3. Na koj govori e zasnovan makedonskiot literaturen jazik?
4. Od kolku statii se sostoi negovoto zna~ajno delo?
BLA@E KONESKI
kako lingvist

Blaè Koneski e poznat kako poet,
lingvist i nau~nik vo makedonskata
knièvnost. Toj e osnovopolo`nik na
sovremeniot makedonski literaturen jazik i
negovoto ime e tesno povrzano so sozdavaweto
i ozakonuvaweto na makedonskiot
literaturen jazik. Roden e 1921 godina vo s.
Nebregovo, nedaleku od Prilep kade {to
zavr{il osnovno u~ili{te. Gimnazija
zavr{il vo Kraguevac, a slavistika studiral
vo Belgrad i Sofija. Koneski vo Skopje
rabotel kako profesor
na Filozofskiot fakultet od negovoto
osnovawe (1946 ). Bil pretsedatel na Sojuzot
na pisatelite na Jugoslavija. Negovata zasluga za makedonskiot jazik e
ogromna, bidej}i pove}e dela posvetil za jazikot na makedonskiot
narod. Ja napi{al Gramatikata na makedonskiot literaturen jazik (I i
II kniga), i deloto Istorijata na makedonskiot jazik. Koavtor e na
Makedonskiot pravopis so pravopisen re~nik, redaktor e na Re~nikot
na makedonskiot jazik. Napi{al i golem broj knièvni dela od oblasta
na prozata i poezijata. Umrel 1993 godina vo Skopje.
Zada~a:
– Nastojuvaj da gi pro~ita{ najpoznatite pesni na Blaè Koneski:
„Te{koto° i „Vezilka° i razmisli za {to pee avtorot vo niv!
54
MAKEDONSKI JAZIK
OBEZVUÛVAWE NA ZVU^NITE SOGLASKI

NA KRAJOT OD ZBOROVITE

Izgovarame Pi{uvame
brek breg
lep leb
no{ no`
grat grad
snek sneg
yit yid
vos voz
– Nastanuva glasovna promena pri izgovorot na zvu~nite soglaski na

krajot od zborovite;
– Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako nezvu~ni;
– Nastanuva obezvu~uvawe.
Zapomni!
– Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako bezvu~ni, a
se pi{uvaat kako zvu~ni;
– Obezvu~uvawe e glasovna pojava koja pri usnoto izrazuvawe zvu~nata
soglaska na krajot na zborot se izgovara kako bezvu~na;
– Za polesno da sfati{ dali na krajot od zborot treba da napi{e{
nezvu~na ili zvu~na soglaska, imenkata stavi ja vo mnoìna ili
~lenuvaj ja so {to }e dojde{ do realnata vistina. Primeri: leb –
lebovi – lebot; sneg – snegovi – snegot itn.

Obidi se glasno da gi izgovori{ istaknatite zborovi vo ovoj
tekst, a potoa, ako misli{ deka se napraveni gre{ki vo pi{uvaweto,
popravi gi.
Tatko mi raboti vo druk grat. Toj mora da stigne navreme na
rabota i koga e golem stut, grat, mras i snek. Fabrikata vo koja{to
raboti se nao|a na eden mal brek, vo ~ija blizina ima eden golem star
dap. Koga }e dojde, sekoga{ vo torbata nosi ubav, bel lep, a od desniot
xep vadi i redovno mi dava nekoja bonbona.
55
OTSTAPUVAWE OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE
Pro~itaj, sogledaj, razmisli!

– Godinava zavr{i.
– Godinava }e odime so moite roditeli kaj vujko mi vo R.
Makedonija.
– Odej}i po ulica se sretnav so Elena.
– Toj ima golema kultura.
– Vesna ima nov kompjuter.
– Otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe ima:

– kaj nekoi prilozi za vreme (letovo, zimava);
– kaj glagolskiot prilog (~itaj}i, odej}i, pi{uvaj}i i dr.);
– kaj nekoi tu|i zborovi, a se vo slu`ba na makedonskiot
literaturen jazik (kultura, atelje, kompjuter i dr.).
Zada~a:
– Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive
zborovi, no pred toa pravilno akcentiraj gi: èton, sedej}i, letovo,
intervju, literatura.
PRAVILA KOGA IMENKATA NE SE ^LENUVA

– Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat (Marija, Del~ev, Petkoski,
Skopje, Ohrid i dr.) bidej}i tie sami po sebe se opredeleni.
– Moè da se ~lenuvaat sopstvenite imenki koi ozna~uvaat prekari
(Levkata, Mu~eto, Piperkata i dr.);
– Op{tata imenka ne se ~lenuva koga se nao|a pred li~noto ime i
ozna~uva nekoe svojstvo (doktor Vane, profesor Stojan, majstor
Blagoja i dr.);
– Imenkata ne se ~lenuva koga pred nea se nao|a nekoja pokazna zamenka
(ovoj ~ovek, onaa klupa, toa dete i dr.);
– Ne se ~lenuva op{tata imenka upotrebena so zbor~iwata: za i po
(Klinika za nos i grlo, ispitot po hemija i dr).
56
MAKEDONSKI JAZIK
Zada~a:
Otkrij gi ne~lenuvanite imenki vo slednava pesna:
MAJKA
Kleta e majka trgnala,
trgnala lele pisnala,
niz taa Ruen planina
za prvo ~edo Nikola.
De gidi, sine, Nikola,
krvava rano na srce.
Izlezi, sine, ne ~ekaj,
stradna si majka pre~ekaj.
Kole Nedelkovski
UPOTREBA NA DOLGITE I KRATKITE FORMI OD

LI^NITE ZAMENKI

– Od tebe zedov sto denari.
– Do vas sednav.
– So nego otidov v grad.
– Pred nego re~e deka }e dojde.
– Od niv pobarav pomo{.
– Nemu mu rekov da pomogne.
– Nea ja sretnav na ulica.
– Nego go pra{av kaj ìvee Aleksandar.
– Podavaj}i ja topkata padnav.
– Vikni gi da vlezat.
– Go povikav da dojde.
– Dolgite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat vo slednive

slu~ai:
a) koga pred niv stoi predlogot: od, do, so, pred, na, pod, bez, kaj
i sl.;
b) vo po~etokot na re~enicata;
v) vo davawe blagoslovuvawe i kletvi (Blaze tebe! Te{ko mene
i sl.).
57
– Kratkite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat:

a) vo po~etokot na re~enicata;
b) vo zapovedni re~enici;
v) zaedno so dolgite zamenski formi.
Zapomni!
– Dolgi formi od li~nite zamenki se: tebe, mene, nego, vas, nea, nemu,
sebe, nas, vas, niv i sl.
– Kratki formi od li~nite zamenki se: te, me, go, ja, ve, mu, ne, im i sl.

Sledniov prozen tekst prepi{i go vo tvojata tetratka, pritoa,
napi{i gi ispu{tenite kratki zamenski formi:
Ribarot ____ pritera svojot ~un sosema do bregot, se navede i

____ vide ribite {to davaa posledni znaci na ìvot. Ribarot so svojot
drugar ____ podelija ribite.
Postariot ribar ____ ____ podade ribite i vedna{ ____
vesla~kata i zamina.
IZVICI

– Ej, majstore go soyida li oxakot?
– Of, {to da prvam sega!
– Tu, bre, u{te go nema da dojde!
– Bum, padna tavanot od sobata!
– Iako veterot silno svire{e, fi – u – u, ama selanecot ode{e
po potot i glasno vika{e po kowot: Di – i – i!
– Izvicite se nemenlivi zborovi;

– Tie sluàt:
a) za iskaùvawe nekakvi ~uvstva (radost, strav, bolka, ~udewe
i sl.);
b) za iskaùvawe vnimanie;
v) za poddrùvawe glasovi od prirodata;
g) za terawe na ìvotni;
d) za dovikuvawe.
58
MAKEDONSKI JAZIK
Zapomni!
Izvicite se vid nemenlivi zborovi so koi se iskaùvaat nekoi
~uvstva, glasovi od prirodata, ili da se obrne nekoe vnimanie i sl.

Vo slednava narodna prikazna otkrij gi izvicite!
MAJSTOROT [TO GO TURNAL OXAKOT
Eden majstor mu pravel na nekoj ~ovek oxak. Pred da ja dovr{i

rabotata, oxakot po~nal da se navaluva. Majstorot go potprel so
ple}ite i po~nal da vika.
– Ej, doma}ine! Ej, doma}ine! Oxakov go napraviv. Dojdi gore da
mi plati{!
– Slezi dolu, majstore, }e ti platam!
– More, nosi pari vamu ili }e go turnam!
- Slezi dolu, bre majstore, }e ti platam kolku ~ini.
Majstorot ne moèl pove}e da izdrì, se potrgnal i oxakot
padnal.
– Tras, brrr! – se slu{nalo na pokrivot od ku}ata.
– Ah, {to mi napravi! Lele, air da ne vidi{, bre majstore!
– Koga ti velev da donese{ pari, ti ne slu{a{ i bidi sega bez
oxak, – odgovoril naluteno majstorot.
Narodna prikazna
Zada~a:
Napi{i re~enici so upotreba na slednive izvici: of, lele, ih,
ah, i{, kikiriku i aj.
59
SVRZNICI

– Jas vo ranecot nosam: knigi, tetratki, moliv, penkalo i guma.
– Bisera pi{uva, a Kostadin ~ita.
– [totuku zayvoniv, Damjan vedna{ izleze.
– Svrznicite se zborovi koi imaat za cel:

a) da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata;
b) da povrzat dve prosti re~enici {to se vo sostav na edna
sloèna re~enica.
– Moàt da se najdat vo po~etokot i vo sredinata na re~enicata;
– Svrznici se: a, no, i, dodeka, iako, otkako, {totuku, deka, ili, za da i
dr.
Zapomni!
Svrznicite se vid nemenlivi zborovi koi vr{at funkcija da
povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata ili da povrzat dve prosti
re~enici vo sostav na edna sloèna re~enica.
ÊSTICI

– I Filip neka dojde so nas.
– ]e dojde{ li kaj nas?
– Edna{, barem, da poigra{ so mene!
– Zarem ne ti e grev za mene?
– Vie ni trebate da ni pomognete.
– Eve ti go gostinot dojde.
– Jas bi donesol ne{to za vas za jadewe.
– Sluàt za istaknuvawe ili opredeluvawe na drugi zborovi vo

re~enicata, a moè i zapoved;
– Sluàt za obrazuvawe na nekoi gramati~ki formi;
– Moàt vo re~enicata da se najdat vo sredinata i na po~etokot.
60
MAKEDONSKI JAZIK

Vo ova pismeno iskaùvawe na eden u~enik otkrij gi ~esticite,
svrznicite, predlozite i prilozite. Za popregledno da bide, toa stori
go vo tabelava {to ti e dadena:
IZLET
Vo edno proletno popladne iznenada izlegov v grad. Tamu se

najdov so eden moj sou~enik. Toj mi re~e: – Lele, kako me boli glavata!
Ah, dobro {to se vidovme. Aj, odvedi me vo ambulanta na lekar!
Sigurno }e mi pomogne lekarot.
– Vedna{! Neka bide taka! – mu rekov i trgnavme.
[totuku stignavme do ambulantata, lekarot odma od prozor n¢
vide i vedna{ izleze za da n¢ pre~eka.
Red. br. êstici Svrznici Predlozi Prilozi
MO@EN NAÎN
Jas bi sakal da dojdam kaj tebe, no
nemam vreme. Koga bi do{ol, bi
porazgovarale za Republika Makedonija i
bi ja na{le na karta. Me|utoa, od tvojata
biblioteka bi pro~itale ne{to za
Kru{evo i za Ilindenskoto vostanie, no bi
napi{ale i ubav sostav za Makedonija.
– Mo`niot na~in pokaùva dejstvo koe za

da se izvr{i e potreben nekoj uslov. Toj
uslov se postavuva samo vo kontekst na
re~enica;
– Najlesno se prepoznavaat po ~esticata bi;
– Se upotrebuva za iskaùvawe nekoj uslov;
– Moè da se menuva po lica, rod i broj;
61

– Vo slednive stihovi podvle~i gi zborovite {to iskaùvaat moèn
na~in.
,,Bi sakala, sinko glas da ti slu{nam,
da pote~e qubov ko ognena lava.
bi sakala v pregrad majkin da te slu{nam
i bi miluvala dolgo tvoja rusa kosa.”
– Napi{i tri re~enici vo koi }e bide iskaàn mo`niot na~in.
ZAPOVEDEN NAÎN

,,Razvivaj goro zelena,
Razvivaj {umo zelena,
Ra{iri topli pazuvi,
Otvori senka {iroka,
]e mine Del~ev Vojvoda
So negovata druìna.°
Narodna pesna
– So zapovedniot na~in se iskaùva zapoved samo za vtoro lice ednina

i vtoro lice mnoìna.
– Vo zapovedniot na~in se potrebni dve lica:
zboruva~ zapoved sogovornik ili sogovornici
(prvo lice) (vtoro lice)

– Zapoveden na~in moè da bide (opisno) i vaka: da stane, da ~ita, da
zaminite, da rabotite itn. Ovaa zapoved e indirektna.
– îtaj – ~itajte, dojdi – dojdete, pi{uvaj – pi{uvajte i sl. e direktna
zapoved.
62
MAKEDONSKI JAZIK

Vo slednava pesna so moliv podvle~ete gi zborovite {to
iskaùvaat zapoveden na~in:
BESMRTNO PISMO
Ne pla~i, majko, zatraj se,

ne àli, majko, po mene,
izbri{i solzi krvavi,
raskini crna {amija,
v race zname prifati,
na ramo pu{ka narami,
na borba za prava sloboda
za na{ata zemja ubava,
i mojta, majko, osveta!
Ej, ~uj me, majko, po~uj me,
od tebe nema posre}na
na ovaa zemja plamnata.
UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI
– Interpunciski znaci se: to~ka, dve to~ki, zapirka, navodnici,
akcent, pra{alnik, izvi~nik i dr.;
– Pravopisni pravila za interpunkciskite znaci i nivna upotreba.

Postavi gi potrebnite interpunkciski znaci vo slednava
makedonska narodna prikazna i akcentiraj gi imenkite:
MRZLIVIOT OVÂR
Eden ov~ar cel den ostrigol samo tri ovci. [totuku se

smra~ilo viknal po èna si.
@eno mori brzo zapali edna borina i dojdi svetni mi da
ostriàm pet {esnaeset ovci za eden ~as.
Dejdi maù, dejdi du{ko cel den tri ovci ostrià pa sega na
svetlo od borina }e si ostrièl pet - {esnaeset. Fali me usto oti }e
te raskinam.
Makedonska narodna prikazna
63
SLEANO I RAZDELENO PI[UVAWE NA ZBOROVITE
– Pravila za sleano pi{uvawe;
– Pravila za razdeleno pi{uvawe;
– Primeri.

Vo slednive re~enici, popravi gi gre{kite {to se napraveni za
sleano i razdeleno pi{uvawe:
Dedo mi be{e drvo delec. @ivee vo R.Makedonia vo seloto Seno

kos blisku do gradot Prilep. Za da na pravi ne{to, ne saka mnogu da mu
objasnuva{. Odma sfa}a {to treba da stori. Slednovo leto }e odime
tamu, bidej}i negoviot tatko }e odbeleùva sto godi{nina od svoeto
ra|awe. Sigurno dedomi }e me odnese na Markovi kuli, a pove}e vreme
}e prestojuvame vo Dojran i Gevgelija. Od Prilep do Gevgelija }e
odime so avtomobil i }e se dviìme po {irok avto pat.
RE^NIK I STIL
OSNOVNO I PRENOSNO ZNAÊWE NA ZBOROVITE

– Filip go ispe~e lebot.
– Filip go ispe~e zanaetot.
– Despina e itro devoj~e.
– Lisicata e mnogu itro ìvotno.
– Ti si mnogu pla{livo dete.
– Zajakot e mnogu pla{livo ìvotno.
– Zborovite pri op{teweto moàt da imaat i prenosno zna~ewe i so

toa da iskaùvaat nekoja osobina;
– Zborovite koga se upotrebuvaat vo prenosna smisla, ja menuvaat
svojata smisla, odnosno zna~ewe;
– Spored zna~eweto zborovite vo makedonskite narodni tvorbi
najmnogu imaat prenosno zna~ewe.
64
MAKEDONSKI JAZIK
Zapomni!
– Re~nik e kniga vo koja po azbu~en red se pomesteni zborovi. A, stil,
vo literaturata, e na~in na izrazuvawe. Toj se gradi so ~itawe knigi.
– Stil e na~in na pismeno i ili usmeno pi{uvawe.
Zada~i:
– Napi{i pet re~enici so upotreba na zborovi so prenosno zna~ewe.
– Vo slednive stihovi otkrij gi zborovite {to imaat prenosno
zna~ewe:
Ej gi di, goro, majko le,

dosta mi strea prave{e,
so nade` du{a vrte{e
i luti rani care{e.
„Majka°, Kole Nedelkovski
65
OD SOBIRA^KATA DEJNOST NA
MAKEDONSKITE SOBIRAÎ
NA NARODNI UMOTVORBI
- Kuzman [apkarev;
- Marko Cepenkov;
- Bra}ata Miladinovci.
66
MAKEDONSKI JAZIK
KUZMAN [APKAREV

Kuzman [apkarev e sledbenik na Dimitrija
Miladinov, koj{to se zanimaval so
prosvetitelska i sobira~ka dejnost na
narodni umotvorbi. Toj bil u~itel,
u~ebnikar, roden vo Ohrid 1834 godina.
Obrazovanieto go zavr{il vo Ohrid i vo
Bitola. Okolu 30 godini rabotel kako
u~itel vo Ohrid, Struga, Bitola, Solun i
Kuku{. Objavil osum u~ebnici za potrebite
na u~ili{tata vo Makedonija i ja napi{al
biografijata za Bra}ata Miladinovci. Od
sobranite golem broj makedonski narodni
umotvorbi vo Sofija objavil Zbornik vo
1894 godina, koj{to se sostoel od osum knigi.
Umrel vo Sofija 1909 godina. Sobral nad
1300 narodni pesni, nad 300 narodni
prikazni, nad 700 pesni, 1156 poslovici, 29 detski igri itn. Toj mu bil
zet za }erka na Dimitar Miladinov.
Prilozi:
a) Poslovici:
- Ako bide{ most, sekoj }e te gaze;
- Ako bega{ od arno, }e padni{ na zlo;
- Ako te laàm, da ne se oènam;
- Bez pari ni v raj, ni v pekol;
- Bistra vodica – mirna glavica;
- Jazikot koski nema, a koski kr{i.
b) Gatanki:
- Crven pr~ vo pe{tera leì. (jazik);
- Du{a nema – um prodava. (kniga);
- êtiri bra}a se brkaat ne moàt da se stignat. (kola);
- Dve sestri se celivaat, a ne moàt da se vidat. (o~i).
67
v) Narodni pesni:
PIJAN IDAM OD GRADA SLU[AJ, ZETE, SLU[AJ
Pijan idam od grada, Slu{aj, zete, slu{aj,

stretiv mome v livada, {~o uka te u~e
pribrav da ja celivam tvojo stari tatko,
prsna moma da begat. tvojta stara majka!
Jas je rekov, nadrekov: Kog }e odi{ tamu,
- Nemoj, mome, ne begaj, na momino selo,
ti si moe, pak moe! na momina ku}a,
Sno{~i sum bil doma ti, na momini dvorja,
rojno vino sum pilo; tamo }e izleze
nemav da si poplatam, mominijo tatko,
reim sabja ostaiv mominata majka,
na sabjata mahrama, mominite bratja,
na mahrama hiljada, mominite sestri;
vo hiljada zlat prsten. ~a{a }e ti dade!
Mahramata – tatku ti, â{a da mu zemi{,
a sabjata – bratu ti, stram ti da mu ima{,
hiljadata majke ti, a strah da mu nema{!
zlati prsten – za tebe,
a ti, mome, za mene!
g) Narodna prikazna:
BRAT BRATA NE RANI, TE[KO MU KOJ GO NEMA
Edno vreme si bile dvajca bra}a. Duri bil ìv tatko im,
rabotele kako }e re~el toj: koj odel na ~iflik, koj so ovcite. A koga
umrel tatko im, pogolemiot se storil doma}in, a pomaliot rabotel,
mnogu go slu{al brata si i retko doa|al doma. Golemiot ni{to ne
rabotel, samo si sedel doma, pre~ekuval prijateli: si imal arni kowi,
zagari i sokoli za na lov i si pominuval gospodski.
Po nekolku godini tie se zbogatile u{te pove}e. Golemiot brat
bil ènet, a maliot ne. Maliot si idel doma ot sveden na sveden.
Edna{ na eden sveden, koga si do{ol v selo, go sretnale nekoi
selani {to im zaviduvale i sakale da im na{tetat i mu rekle:
,,Ti ne si li sin na tatko ti?°
,,Kako ne,° – rekol toj.
,,E , koga taka, za{to ti, kako momok, vezden si sam na rabota, so ovci,
po pole, na tebe grmi, vrne, sonceto te pe~e – si se storil kako nikoj
nigde, a brat ti, pogolemion, si ìvee kako gospodar – oble~en,
najaden, napien, so ~est i slava, a ti si mu nemu kako izme}ar? Ajde
68
MAKEDONSKI JAZIK
re~i mu, da vidime, toj da odi na tvojata rabota, a ti da posedi{ i }e

vidi{ dali ti e vistinski brat ili ne?°
Maliot brat ni{to ne im rekol. Ama po~nal da razmisluva.
Oti{ol doma, prespal no}ta i utredenta, koga se razbudil, go pra{al
brata mu:
,,Kako pomina, brate, no}eska? Dali spie{e lesno?°
A toj mu rekol:
,,Ah, brate! Oko ne sum klal.°
,,Zo{to ?° – go pra{al golemiot.
,,E, tolku godini, otkako umre tatko, ja sum den i no}, s# nadvor,
pod vedro nebo; doma si idam edna{ na godinata; so nikogo ne se
poznavam, ni prijatel imam, ni du{man imam. Dali }e dojde vreme i jas
da se udomam – da se oènam i jas kako tebe? Kako }e gledam ku}a, koga
nikogo ne poznavam i od ku}nata rabota ne se razbiram? Toa mislej}i,
sano} ne sum zaspal i pomisliv da te pomolam tebe, da se smenime so
rabotive: jas nekoja godina da posedam doma, a ti da pojde{ na mojata
rabota!°
,,Mo{ne arno, brate°, rekol pogolemiot brat, prepravaj}i se
deka boèm ne se nalutil: ,,da ostane{ ti, a jas }e pojdam na tvojata
rabota; tuku u{te deneska da pojdam na lov i da ru~ame zaedno; a od utre
}e se razmenime!”
Skoknal od lutina i oti{ol da si go postegne kowot i vo
kowu{nicata ja povikal ènata i £ rekol:
,,Slu{aj vamu! Jas }e pojadam deneska na lov i na brat mi mu
rekov oti }e si dojdam za ru~ek; ama samo ti da znae{, nema da si dojdam
za ru~ek; a ti }e ispe~e{ edno jagne, }e mu turi{ vnatre otrov, }e ja
stavi{ sofrata i }e go pokani{ brat mi da ru~a. I vidi vamu! Koga }e
se vratam okolu uìna, ako ne slu{nam da taì{ vo ku}ava, glavata }e
ti otide!° Taka £ rekol na èna si i potoa si go javnal kowot i
zaminal zaedno so zagarite i sokolite.
Zada~a:
Nastojuvaj da ja pronajde{ ovaa narodna prikazna i celosno da ja
pro~ita{, no pred toa obidi se so svoi zborovi, po tvoja zamisla da ja
prodolì{ sodrìnata i da £ dade{ kraj.

– Ovaa prikazna e realisti~na. Zo{to?
– Koj gi vlo{il odnosite me|u dvajcata bra}a? Koi se pri~inite za
toa?
– Koi se glavnite likovi vo ovaa prikazna?
– [to moè{ da kaè{ za postapkata na postariot brat sprema
pomladiot?
69
MARKO CEPENKOV

Marko Cepenkov e eden od najvidnite
makedonski sobira~i na narodno tvore{tvo.
Toj e roden vo Kru{evo, 1829 godina. Do svojata
petnaesetgodi{na vozrast so tatko mu ìveel
vo Ohrid i Struga. Pismenosta ja steknal vo
gr~ki }elijni u~ili{ta. Vo 1844 godina do{le
da ìveat vo Prilep kade {to Cepenkov
~irakuval kaj terzii. Tokmu tuka se zapoznal so
Dimitar Miladinov, koj{to u~itelstvuval vo
gradot, i mu dal pottik na Marko Cepenkov da
sobira narodni umotvorbi. Vo 1888 godina
Cepenkov oti{ol da ìvee vo Sofija kade {to
gi objavil sobranite narodni umotvorbi. Samo toga{ izlegle nad 500
stranici od tie sobrani narodni umotvorbi. Marko Cepenkov pokraj
toa {to bil sobira~ na narodni umotvorbi, bil i golem raskaùva~.
Znael da raskaùva za sudbinata na svojot narod. Umrel 1920 godina vo
Sofija.
– Prilozi:
a) Narodni prikazni:
@ENATA [TO SAKALA DA MESI

ZELNIK BEZ BRA[NO I BEZ MASLO
Edna èna si imala edno dete od sedum-

osum godini.
– Ah, bre ~edo, da imav troa bra{no i
maslo – mu rekla – tiki da napravev zelnik, so
edni vitki golemi, taka tolkai, pa da si
ru~avme, pa }e se skinevme voda piej}i.
Deteto ja gledalo majka si pravo v usta, nebare taa navistina }e
mu mesi zelnik i £ reklo:
– E, majko, koga }e mesi{, pa koga }e si skr{am od vitkata taka
tolkavo par~e za da si jadam ...
– Kako biduvalo da skr{i{ tolkavo par~e, nenasitniku, malo
par~e se kr{i, neranimajko eden! – i mu vrzala edna {lakanica preku
usta.
Deteto se rasplakalo, ku}ata se krevala! Go ~ul tatko mu od
bav~ata kade {to rabotel, dotr~al da vidi zo{to pla~e deteto.
70
MAKEDONSKI JAZIK
– [to pla~e deteto, koj go tepa?

– [to ako pla~e, neka sedi madro, neka ne kr{i vitki golemi, za
da ne go tepam.
Majkata mu raskaàla za zelnikot, kako sakala da go mesi i
zo{to go tepala.
Tatkoto se razlutil:
– Zo{to ne go ostavi{ deteto da si jade vitki kakvi {to saka i
da mi rasne? Sega }e vidi{ ti ... Zel eden stap i grabnal da ja tepa
ènata. Spiskala ènata, celoto maalo go sobrala.
– More ~oveku, zastani! [to storila ènava {to ja tepa{? – go
pra{ale sosedite.
Maòt se razbral i ja ostavil da raskaè za rabotata so
zelnikot.
Otkako go ~ule toa, sosedite se iznasmeale:
– E, e, e, na neroden Petko – kapa mu kupile!
LISICATA NA SUD
Ja sudele lisicata zatoa {to od eden selski koko{arnik ukrala
nekolku koko{ki.
– Ne sum vinovna, ~esen zbor! – po~nala da se brani taa, –
Moàm i da dokaàm. Vo toa vreme jas bev vo drug koko{arnik.
– A ima{ li svedoci? – ja pra{al sudijata.
– Svedocite gi izedov! – odgovorila lisicata.
b) Narodni poslovici
– Kaj {to teklo, pa }e te~i;
– Kaj sila pravina nema;
– Milosta milos nosit;
– Ot ku}en aramija Gospo da te ~uva;
– So sila ubavina ne biduva;
– Gospod zabava, ama ne zaborava;
– Eden kamen {to se trkala ne fa}a
treva;
– Pravinata se tan~i i ne se kini;
– Koj si ja ima muvata na kapata, si ja
brkat;
– Neroden Petko mu kupile kapa;
– Se strkalalo tenxereto, si go na{lo
kapakot;
– So deca ne se srka ma{tenica;
– ]otegot izlegol od rajot;
– Magarina pe~alele, kowi jadele.
71
BRA]ATA MILADINOVCI

Dimitar Miladinov (1810 – 1862) e glavnata
li~nost na makedonskata prerodba. Toj bil
vospituva~ na celata generacija prerodbenici
na koja £ pripa|a i negoviot pomlad brat
Konstantin Miladinov – Grigor Prli~ev,
Rajko @inzifov, Kuzman [apkarev, \or|ija
Pulevski i dr. Bil u~itel vo pove}e mesta vo
Makedonija i sobira~ na narodni umotvorbi.
Zaedno so bratot Konstantin go oformil
poznatiot „Zbornik# na narodni umotvorbi
otpe~aten vo 1861 godina vo Zagreb.
Konstantin Miladinov (1830 – 1862)
osnovopolo`nik na novata makedonska
poezija, poet koj objavil mal broj pesni, no
so koi makedonskata literatura gi dobila
svoite temeli.
Pesnite na Konstantin: †T’ga za jug°,
†Golap~e°, †@elanie°, †Dumanie°, †Bisera°,
†Na s’nceto°, †Kletva°, †Ne, nepijan°,
†Skrsti°, †Sira~e° i †E|ptin delija° zaedno
so ,,Zbornikot°, {to go podgotvil i go i
izdal so svojot brat Dimitrija, pretstavuva
kapitalno delo za Makedoncite i toa ima
nad 510 stranici.
Prilozi – od ,,ZBORNIKOT° na Bra}ata Miladinovci:
a) Narodni pesni
NEVESTA I MOMÊ RABOTNI
Mom~e nevesta fale{e: Nevesta mom~e fale{e:

†Imam nevesta rabotna †Imam si mom~e rabotno,
na den si ni{ka tegne{e, na den mi brazda ora{e,
nedela kadela vretence, a vo nedela lei~ka,
a vo mesecot pasmence, i vo mesecot pogon~e,
i na godina platnence!° a vo godina navi~ka°.
Tam deka moma prede{e, Tam deka mom~e ora{e,
72
MAKEDONSKI JAZIK
te{ka e dremka napadna, pusta go dremka napadna,

butna si urka v pepelot, zaka~i ralo sred niva;
ta legna moma, ta zaspa. pustoto ralo kru{ovo,
Pustata urka niknala, rodilo kru{i zreani!
rodila drenki zreani! Koga se mom~e razbudi,
Kako se moma razbudi zreli se kru{i najade.
zreli se drenki nazoba.
POVEJ MI, POVEJ, VETRE MEGLENE
Povej mi, povej, vetre Meglene,

Po more silen, po pole laden;
Da mi oladi{ beli argati;
Po pore silen, po gemixii.
@NALA MARA @OLTO PROSO
@nala Mara òlto proso, I Mara mu govore{e:

Pominale kiraxii. †Ako tebe ja nat`niam,
Edno malo kiraxiv~e, Ne ti sakam brza kowa,
Toa Mare je vele{e: Tutu tebe dobar junak
†Ajde da se nat`nivame, Dobar junak da te zemam.°
Ako tebe te nat`niam, Si fatile da `nijeet;
Da mi dai{ kovan gerdan; @nala, `nala bela Mara,
Ako mene me nat`nie{, @nala, junaka nat`nala,
Ke ti daam brza kowa.° I junaka si go zela.
b) Narodni poslovici
1. Kak’ }e soli{ tak ‘ }e srka{.
2. Tumba, tumba za tri dni, of lele za s¢ dni.
3. Kak’ }e drobi{, tak’ }e jadi{.
4. Stradna majka za keljago sina.
5. Koj prait palica – za svojata glavica.
6. Kakva glava – takov bri~.
7. Zol trn, zla kopa~ka.
8. Rani ku~e da te lait.
73
v) Narodni gatanki
1. Ivo se vodit so devet nozi, i odnapred odit, i nazad odit, sam
bog se ~udit kako se vozit.
(rak)
2. Osu}en, dosu}en, tri devet koù}en.
(kromid)
3. Kuso me~e dren tresit.
(~e{el)
4. @’lti prasci v tiwa leàt.
(rasol)
5. Kopam dupka do kolena.
(skorni, visoki ~evli)
6. Kuso prase po rid pasit.
(bri~)
7. D’lga Neda senka nemat.
(reka)
8. Vieno, pleteno, na sudni m’ki kalaeno.
(veru{ki)
9. Quta ku~ka v tlanik leìt.
(kiselina)
10. D’lg Todor bez koski.
(~ad)
g) Zalagalki d) Brzozborki
PATOR, PATOR NOXIWA SOBOR

Pator, pator noxiwa, Seto Spie
pasla baba kozliwa selo slatko
na dva rida visoki, sobrano, starec
vo dva dola {iroki; seno son,
naprela dve vretena, slama soni
si ‘i klala na polica, sobira. sega
do{lo ma~e – liznalo, Samo sedmi
do{lo ku~e griznalo. Simo son.
ît pustino, o{ {turino! sedi
Tokmu sum si naprela: srede
na dedo ko{ula, selo
na baba marama. sam.
Preku pesnata ,,Pator, pator noxiwa° i drugi sli~ni pesni
postarite, a osobeno babite i dedovcite, sakale da gi razonodat decata,
da im pomognat vo uve`buvaweto na nekoi od zborovite vo pesnata, a vo
odredeni momenti i da gi zalaàt i tokmu poradi toa tie se vikaat
gatanki, zalagalki i brzozborki.
74
MAKEDONSKI JAZIK
GRIGOR PRLIÊV
„Serdarot”
Grigor Prli~ev e poznat makedonski
pisatel od XIX vek. Roden e vo Ohrid 1830
godina. U{te vo detstvoto ja po~ustvuval
gor~inata na ìvotot. Rano ostanal bez tatko.
Za da go prehrani, majka mu morala da raboti
kako sluginka po bogatite ku}i.
U~itelstvuval vo Ohrid i vo Bitola i toga{
se borel protiv gr~koto vlijanie koe s¢
pove}e navleguvalo vo crkvite i vo
u~ili{tata. Vo toa vreme toj bil nakleveten
na Turcite, pa zatoa bil zatvoren vo
Debarskiot zatvor. Negovi najpoznati dela se
poemata †Serdarot° i †Aftobiografijata°.
Umrel vo Ohrid 1893 godina.
Prilog – izvadok od poemata †Serdarot°:

Piskotnici se slu{aat od Gali~nik vo Reka.
[to te{ka nesre}a gi zbra
i maìte, i ènite, ta glasi ta`na eka
i naveva sal kob i zla?
Dal grad poliwata ìtorodni gi be{e fatil?

Il roj od skakulci se vdal?
Dal sultanot ara~lii predvreme be{e pratil
da zbira ara~ lut bez àl?
Ni grad poliwata ìtorodni gi be{e fatil,

ni roj od skakulci se vdal,
ni sultanot ara~lii predvreme be{e pratil
da zbira ara~ lut bez àl.
†Ta Kuzman, junak slaven, padna ubien od Gega,

toj serdar pro~ut padna v boj
i }e gi zgazi pqa~ka{ot planinite ni sega,
a da gi brani nema koj . . . °
- Zemjodelci, sluìteli na Demetra, ba{ taka

{epotea za glasot zol;
a ènite, {tom ~uja, pisnaa od silna maka
i koski kornea od bol.
75
Vdovicite i bednite, gi gleda{, solzi leat,

i momcite za svojta ~est.
A zemjodelcite ko vtre{teni od rovja bea
na taa tolku àlna vest.
Vo proletna ve~er, zadumano po~iva edna

èna, sedej}i na pragot.
So race na kolena, pu{kata svetnata, ladna
taa ja miluva blago.
Na sredna e doba; jadra, i sosema zdrava,

kr{na i herojski silna.
Izvajana e amazonskata nejzina stava:
vistinska li~ota milna.
Godinite ne ja namalile nejzinata ubost;

na lice sveèst se gleda,
Mlade{kata so~nost ne ja be{e smenila grubost.
Toa e kutrata Neda,
nesre}nata, dostojna majka na Kuzman. Sedej}i

v haos od mislite ma~ni
vo zemjata o~ite be{e gi vpila, bidej}i
sonila soni{ta mra~ni:
Potpornite gredi od nivnata ku}a se vedat,

{umno se ru{at vo mrakot,
sal nasrede u{te ostanala samotna greda,
ama {to potpira jako.
Zapomni!
– Poemata zapo~nuva so zborot piskotnici, potoa idat zborovite:
te{ka, nesre}a, ta`na, kob, zla itn. Avtorot najavuva nekoja
neprijatnost koja so tie neprijatni i potresni zborovi ja upotrebil
stilskata figura slovenska antiteza.
– Slovenskata antiteza e takva stilska figura so koja se postavuva
pra{awe, se negira pra{aweto i se dobiva vistinski to~en odgovor.

– Pro~itaj ja celata sodrìna na poemata †Serdarot°, a potoa opi{i
go likot na Neda!
– Koja e osnovnata tema vo poemata †Serdarot°?
76
MAKEDONSKI JAZIK
– Odredi ja poemata /prikaznata niz relaciite na sonot i stvarnosta.

Odvoi go nerealnoto od realnoto, odnosno otkrij gi simbolite od
sonot na Neda, majkata na Kuzman. [to pretstavuvaat tie?
– Kakov odnos kon junakot iskaàle Albanicite, nosej}i go na ramo
mrtvoto telo na Kuzmana.
– Objasni gi stihovite: †I vezden ti da pla~e{ ima{ zo{to°.
– Kako poetot go naslikal fizi~kiot izgled i duhovnata cvrstina na
majkata Neda?
– Koi se zborovite, stihovite, so koi Neda go povikuva narodot vo
natamo{na borba?
– Izvle~i ja porakata do narodot od oplakuvaweto na majkata Neda nad
mrtvoto telo na sinot!
Zada~a:
Pronajdi gi trite elementi na slovenskata antiteza vo slednive
stihovi:
[to mi blee, {to mi lee
gore na Pirin Planina?
Dali e grutka, grutka snegova,
ili e kamen, kamen belutrak?
Ne mi e grutka, grutka snegova,
nitu e kamen, kamen belutrak,
tuku e bela, bela {atora,
pod {ator leì Mir~e vojvoda.
Narodna pesna
KOÔ RACIN
†Beli mugri°

Ko~o Racin e poznat makedonski poet
i revolucioner, roden 1908 godina vo Veles.
Tatko mu bil grn~ar, pa zatoa nemal
mo`nosti da go {koluva. Ottuka toj bil
prinuden da bide pokraj negovoto grn~arsko
kolce i da mu pomaga vo negoviot zanaet.
Racin so toa ne bil zadovolen, pa zatoa no}e
sedel so sve}a na tavanot i ~ital knigi. [to
zna~i, Racin sam se samoobrazoval. U{te kako
77
dete toj ja gledal siroma{tijata i te{kata polo`ba na makadeonskiot

narod. Toa na Racin mu dalo pottik i golema inspiracija da ja napi{e
stihozbirkata †Beli mugri°. Zbirkata pesni e otpe~atena 1939 godina
vo Samobor, blizu Zagreb. Taa sodrì dvanaeset pesni, prete`no so
motiv za socijalnata polo`ba na makedonskiot narod. Tragi~no
zaginal na 13 juni 1943 godina na planinata Lopu{nik, kaj Ki~evo.
Prilog – socijalni pesni od stihozbirkata †Beli Mugri°:
DENOVI LENKA KOPAÎTE
Kako na vratot |erdani Otkako Lenka ostavi Se k’ti no}ta crna!

niski kamewa studeni, ko{ula tenka lenena Se ruti karpa – mrak!
taka na ple{ki denovi nedovezena na rzboj I petli v selo peat
legnale ta nate`nale. i na nalomi itide i zorata se zori
tutun da redi v monopol – nad karpa v krv se mie
Denovi li se – denovi liceto & se izmeni i temninata pie
argatski maki golemi! ve|i padnaja nadolu silno
i usti svija }oravo. svetnal
Stani si utre porano den!
dojdi si ve~er podocna, Ne be{e Lenka rodena Probudete se morni
nautro radost ponesi za tija pusti tutuni! kopa~ki i kopa~i –
nave~er taga donesi – Tutuni – òlti otrovi na trudot
za gradi – kitki rozovi. crn
aj, pust da e, pust da bi narod!
ostanal ìvot ku~e{ki! Prva godina pomina
grutka v srceto £ legna, So motika na rmo
Rodi se ~ovek – rob bidi vtora godina namina za korka suva leb,
rodi se ~ovek – skot bidi bolest ja v gradi iskina. po pati{tata strmni
skotski cel ìvot raboti Treta godina zemjata po poliwata ramni,
za drugi, tu|i imoti. na Lenka pokri snagata. u vivnaliov den –
da trgneme i nie
Za tu|i beli dvorovi I no}e koga mese~ko stradalnici od vek!
kopaj si crni grobovi! grob £ so svila vie{e,
veter~ok tiho nad nea Na deda Bogomil
Za sebe samo ‘rgaj si àlna £ taga ree{e: zemjata rovka, meka,
za sebe maki trgaj si – ,,Zo{to mi, zo{to ostana nababrena za rod
niì si |erdan denovi ko{ula nedotkaena? so stradna du{a ~eka
niì si alki kovani, Ko{ula be{e darovina . . . ° udarite ni jaki
niì si sinìr èlezen
okolu vratot navezen.
78
MAKEDONSKI JAZIK
Zada~a:
Nastojuvaj da gi pro~ita{ site 12 pesni pomesteni vo stiho-
zbirkata †Beli mugri°.
LEKTIRA
– Se obrabotuva so posloèni i poodgovorni zada~i, zavisno vo

koe oddelenie. Imeno vo zavr{nite oddelenija (VIII i IX) od u~enicite
se bara da davaat kritika (ocenka za sodrìnata na deloto), da gi
opi{uvaat likovite i nivnite postapki, porakata na avtorot i sl.
BIDI KREATIVEN I KONCIZEN!
– Podra~jeto za pismeno i usno izrazuvawe vo ovaa vozrast treba

da bide postaveno so pogolemi odgovornosti, pritoa, po~ituvaj}i gi
jazi~nite normi i interpunkciskite znaci vo makedonskiot
literaturen jazik. Temite za ova bitno nastavno podra~je se zemaat od
prirodata, od sredinata i od sekojdnevniot ìvot na u~enicite, kako i
od poznati tekstovi. Za ilustracija eve edna forma za pismeno
izrazuvawe – preraskaùvawe.
Zada~a:
– Pro~itaj go raskazov {to sleduva i prodolì da go preraskaùva{ so
svoi zborovi vo treto lice.
79
PTICITE ]E DOLETAAT
Pred po~etokot na u~ebnata godina, Dejan so svoeto semejstvo

se preseli vo nova zgrada na krajot od gradot. Prvo {to napravi, izleze
na terasata. Si zamisluva{e deka pred zgradata }e vidi park~e i deca
kako si igraat vo nego. Taka barem be{e pred ku}ata vo koja dosega
ìvee{e. No, od terasata se gledaa samo gramada naredeni {tici, pesok
i edna ma{ina za drobewe kamen.
Dejan se nataì. Nikade naokolu nema{e treva i drvja. A za da
porasnat, si razmisluva{e, potrebno e vreme. Vo novoto maalo }e nema
i drugari, nitu pak }e ima so kogo da si igra.
- Za pismeno izrazuvawe – opi{uvawe, moè da se zeme opis na denot

koga zao|a sonceto ili opi{uvawe na nekoj lik od nekoe pro~itano
delo i sl. Za ilustracija – opis na zalezot od denot, kako pottik neka
ti posluì slednava pesna:
ZALEZ
Rumeno! Rumeno! Rumeno!

Kako zanesena pesna
vo sinoto more
na gorite
tone
zalezot...
Od trevite do kavalot,
od stadoto do oblakot
s¢ e bujno,
zapaleno.
Od gradite do pesnata,
od ~ekorot do ~e{mata,
s¢ e ~udno
razgaleno.
Stado v kaval zaqubeno,

yvono v pesna izgubeno,
oko v boùr zaludeno
Rumeno! Rumeno! Rumeno!
Mateja Matevski
80
MAKEDONSKI JAZIK
– Za izvestuvawe (usno ili pismeno) moè da se zeme

izvestuvawe od poseta na nekoja ekolo{ka izlo`ba, od poseta na nekoja
biblioteka, od nekoj sportski natprevar i sl. i da se razgovara vo vid
na govorna ve`ba na ~asot.
RE^NIK NA POIMI I IZRAZI
akcentirawe – naglasuvawe na nekoj opredelen slog vo zborot

akcentiran znak – znakot (‘) so koj{to see beleì akcentiraniot slog
beri}et – blagoslov, sre}a ili rodot od poleto
bitisuvawe – zavr{uvawe
boqme – tesen yid koj gi deli dve sosedni prostorii
vila – selska alatka za rabota
glas – najmal natamu nedeliv del od zborot
dominira – preovladuva
|urultija – vreva
kodifikacija – ozakonuvawe
konstruirawe – obrazuvawe, formirawe
kontekst – sostav
kutle – drvena naprava za merewe ìto
ledinka – ramno mesto ({irinka) obrasteno so mnogu niska gusta treva
madem – ako
opus – knièvno delo
paralelno – zaedno, vo isto vreme
polza – korist
pravogovor – pravilno literaturno izgovarawe na glasovite vo zborot
pravopis – sistem od jazi~ni normi, zakonitosti i interpunkciski
znaci, koi{to pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat
sveden – polza, korist, interes
seno – isu{ena treva
transformirawe – pretvorawe od edna forma vo druga
~unki – zatoa {to, zo{to
81

Makedonski Jazik Ucebnik

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Makedonski Jazik Ucebnik

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Rasko LOZANOSKI

ɆɈȳȺɌȺ ɌȺɌɄɈȼɂɇȺ-ɆȺɄȿȾɈɇɋɄɂ ȳȺɁɂɄ

ɉɊȼȺ ɎȺɁȺ ..................................................................................................................................... 11

ȼɌɈɊȺ ɎȺɁȺ .................................................................................................................................. 22

ɌɊȿɌȺ ɎȺɁȺ ................................................................................................................................... 48

Spored Nastavnata programa za rabota so decata na gra|anite od

na razgleduvawe na sekoj nastaven ~as. Sekako, tuka stanuva zbor

Site programski barawa se dadeni niz nekolku rubriki:

RAZGOVARAME ZA DA U^AM I DA ^ITAM

Aa, Mm, Ll, Oo, Tt, Bb – 6 bukvi.

Ee, Ss, Ii, Kk, Nn, Zz, Dd, Pp – 8 bukvi

Zada~a: Pro~itaj go tekstot za kowskite trki. ^itaj go po

JA NAPU[TIV RODNATA GRUTKA DRUGARSTVOTO E PESNA

VOZOT ITA[E ZA DOBRO I LO[O

KOGA STAPNAV NA TU\O TLO ZATOA, AJDE,

x Za ~itawe slu`at pe~atnite

Makedonskata azbuka so rakopisni bukvi:

Zada~a: Prepi{i gi ovie ~etiri

PI[UVAWE ZBOROVI I RE^ENICI

DA PRO^ITAME TRI KNIGI

Olivera Nikolova Van~o Nikoleski Vasil Kunoski

Za trite knigi treba da go znaeme slednovo:

Postapka za ~itawe na knigi za lektira

– Go ~itam naslovot na knigata, pa KNIGA

VE@BI ZA POSTAVUVAWE PRA[AWA I DAVAWE ODGOVORI

Pra{awa: Kako se vika{? Kolku

Zada~a: Postavi pove}e pra{awa za u~enicite na fotografijava.

VE@BI ZA U^ESTVO VO RAZGOVOR

x Decata najmnogu razgovaraat za: igri, pro{etki, u~ewe, patuvawa,

Zada~a: Zamisli deka i ti si so

NA PLA@A VO GRADOT STRUGA VO MAKEDONIJA

– Za vreme na letniot odmor bevme vo gradot Struga. Toj grad se

ZADAÂ: Raskaì za svoeto posledno letuvawe. Raskaùvaj i za

Predmeti: forma, golemina, boja . . .

Vremeto: temperatura (mnogu toplo, sredno toplo, studeno),

Zada~a: Dadeni ti se pove}e ilustracii. Opi{i gi pravilno.

AKO ZGRE[I[ ZA LAGATA

AKO EDNA[ KAJ DA TRGNE LAGATA

Nenad Xambazov @ivko Nikolovski

EDNA[ VIDOV NARODNI POGOVORKI

EDNA[ VIDOV LAV VO Na lagata £ se kusi nozete.

IZGOVOR I PRAVOPIS NA SOGLASKITE

l postela, ~e{el, grklan, nedela, ~elad, selanec, roditel, sol,

EDNA^EWE NA SOGLASKITE PO ZVU^NOST

glas – klas (g – k); bara – para (b – p);

AKCENTOT VO MAKEDONSKIOT JAZIK

AKCENT NA SLO@ENITE ZBOROVI

Pro~itaj, sporedi, razmisli i zaklu~i!

vino + `ito = vinô`ito;

– Vo makedonskiot literaturen jazik ima mnogu zborovi sostaveni od

kôe{to = ko – e – {to (koe + {to) slo`eni zborovi

vôdopad = vo – da – pad (voda + pad)

Proveri gi svoite znaewa!

– Zborovite {to ozna~uvaat imiwa na lica, su{testva, predmeti,

sopstveni op{ti zbirni

Proveri gi svoite znaewa:

– Napi{i imiwa na pet dr`avi!

Makedonec Makedonka Makedonci

– Napi{i imiwa na dnevni vesnici i imiwa na knigi!

Dnevni vesnici: Knigi:

– Napi{i po tri imiwa na ulici, u~ili{ta i fabriki!

ROD, BROJ I OPREDELENOST (^LENUVAWE) NA IMENKITE

Pro~itaj, sporedi, razmisli i zaklu~i!