Rasko LOZANOSKI

MOJATA TATKOVINA
makedonski jazik za dopolnitelna nastava na makedonski nastaven jazik vo osnovnoto obrazovanie za makedonskata dijaspora

Recenzent: prof. d-r Katerina Veljanovska

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA

-

.............................................................................................................................................. 9 ..................................................................................................................................... 11 ........................................................................ 11 ......................................................................................................................... 15 , , , , , ....................................... 16 .................................................................................................................................. ............................................................................................. ................................................................................................ ......................................................................................................................................... ......................................................................................................................................... .................................................................... ................................................................................................................................... ......................................................................................................................... ...................................................................................................................................... ........................................................................................................................................... ........................................................................................................................................ ....................................................................................................................................... .................................................................................................................... .................................................................................................................. ..................................................................................................... ............................................................................................................... ( ) ....................................................................................... 22 22 24 26 30 31 34 35 36 38 39 39 40 42 43 44 45

................................................................................................................................... 48 ................................................................................................. 48 ....................................................................................................................... 50 .................................................................................................................... 51 – .......................................................................................... 52 “ ” ................................................................ 53 ( ) .................................................................................................. 54 ................................................... 55 .......................................................................... 56 ........................................................................................ 57 .................................................. 58 .......................................................................................................................................... 59 ...................................................................................................................................... 60 ......................................................................................................................................... 60 ................................................................................................................................ 61 .......................................................................................................................... 62 .......................................................................................... 63 ............................................................................ 64 ( ) ................................................... 64 ........................................................................................................................ 67 ........................................................................................................................... 70 ................................................................................................................. 72 “ ” ....................................................................................................... 75 “ ” .......................................................................................................... 77 ......................................................................................................................................... 79 ........................................................................................................... 81

8

MAKEDONSKI JAZIK

VOVED

Spored Nastavnata programa za rabota so decata na gra|anite od Republika Makedonija koi prestojuvaat vo stranstvo, nastavnite barawa za dopolnitelna nastava po makedonski jazik vo publikacijata Mojata tatkovina Makedonija se odvivaat vo tri fazi: I faza (I, II, III odd.); II faza (IV, V, VI odd.) i III faza (VII, VIII i IX odd.). Site nastavni sodr`ini so svoi zada~i i celi se realiziraat niz slednive nastavni podra~ja: - Slu{aweto i govoreweto u~enicite od najmala vozrast na prvata faza }e go sovladaat preku ve`bi na izbrani tekstovi koi{to u~itelot glasno gi ~ita, a potoa se vodi razgovor za nivnata sodr`ina; - Otkrivaweto i sovladuvaweto na golemite i na malite bukvi se realizira postapno za {to sledat ve`bi za ~itawe i pi{uvawe na kusi zborovi, re~enici i tekstovi. So toa pravilno usno govorewe i pi{uvawe na bukvite kaj u~enicite postapno se razviva kulturata na usnoto i pismenoto izrazuvawe. Toa se postignuva niz razli~ni formi (raska`uvawe, preraska`uvawe, recitirawe, opi{uvawe na nastani, predmeti, likovi i sl.), kako i poseta na izlo`bi, gledani filmovi, TV emisii itn. Sekako, tuka stanuva zbor za programskoto podra~je Izrazuvawe i tvorewe koe vo publikacijava e dadeno pod imeto Bidi kreativen i koncizen. Toa treba da se realizira vo korelacija i integracija so drugite nastavni predmeti; - Artikulacijata na glasovite se ostvaruva niz sistemski ve`bi za da se opredeli mestoto na sekoj glas vo zborot, negovoto pravilno izgovarawe i formirawe vo slogovi, a potoa vo zborovi i povrzuvawe vo re~enici. Ova se postignuva preku me|usebnoto komunicirawe na u~enicite: pozdravuvawe, pretstavuvawe sebesi, na svoite bliski i sl; - Globalnoto ~itawe e dadeno niz pove}e poedine~ni elementarni i seriski povrzani sliki pod koi ima zborovi koi ja oddrazuvaat sodr`inata na sekoja slika i sl. Pritoa, posebno treba da se obrne vnimanie na pravopisot, odnosno na jazi~nite normi, po~ituvaj}i gi interpunkciskite znaci. Za taa cel se dadeni tekstovi od narodnata i od umetni~kata literatura; - Sodr`inite od programskoto podra~je Jazik se obraboteni niz kusi edukativni tekstovi vo koi dominiraat konkretni primeri

9

tuka stanuva zbor za u~enicite od vtorata i tretata faza koga korisnicite se zapoznavaat i so istoriskiot razvoj na makedonskiot jazik i negovoto ozakonuvawe kako slu`ben jazik na makedonskiot narod. Zapomni. kako del od literaturata. Sekako. Proveri gi svoite znaewa. Ilustratuvniot del niz sodr`inite na stranicite ja oblagodaruva publikacijata. Zada~i i sl.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA - - na razgleduvawe na sekoj nastaven ~as. razmisli i zaklu~i. go doiska`uva nedore~enoto i go pravi u~ebnikot pointeresen za recipientite. sogledaj. Lektirata. 10 . Site programski barawa se dadeni niz nekolku rubriki: Pro~itaj. se realizira na posebni ~asovi po izbor na nastavnikot i toa postapno so opredeleni programski barawa za sekoe oddelenie. pri {to posebno se istaknuvaat Krste Petkov Misirkov i Bla`e Koneski.

MAKEDONSKI JAZIK PRVA FAZA RAZGOVARAME ZA DA U^AM I DA ^ITAM MAKEDONSKI Aa Bb \| Ii Vv Gg Dd Ee @` Zz Yy Jj Kk Ll Qq Mm Nn Ww Oo Pp Rr Ss Tt ]} Uu Ff Hh Cc ^~ Xx [{ 11 .

Hh Gg \| Jj Yy Qq – 6 bukvi 12 . Qq Site deca peat za qubovta pome|u lu|eto. Sa{ka ima pomalku od {est godini. Jj Yy Ana ja pee pesnata za yvezdata. Maicata na Pero e od Makedonija. Fustan~eto na Sa{ka e od Amerika. \| \or|i sviri na klavir.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zapomni! Makedonskata azbuka ima 31 bukva. Vv Pero i Sa{ka se na livada. Tie zaedno }e po~nat da u~at. Sa{ka znae da igra tenis. Cc Pero i Sa{ka se dobri deca. Rr [{ @` Pero i Sa{ka le`at. Rr [{ @` Vv Cc ]} ^~ Ff Uu – 9 bukvi Hh Gg Horot gi pee pesnite za Goce Del~ev. Pero znae da pliva. ]} ^~ Ff Uu Pero ima {est godini.

ALO. ALO! Bb BATO. no ne saka da ja nosi Ee. Ii Kk Ema se slika. Site golemi i mali bukvi po forma se ednakvi. Tt. alo. Nina ima kapa. Nn. Zz. Bb – 6 bukvi. Dd Ema sedi. Kk. alo. Nn Zz Pp Nina nema zabi. tato! ALO. Ema e mala. Mm. Ema e sama.MAKEDONSKI JAZIK Aa Ll Oo ALO. Ss. bato! Aa. ALO. Oo. Dd. alo. ALO! Tt TATO. Ee Ss Ema se smee. Pp – 8 bukvi 13 . Bb i Ee. osven bukvite Aa. ALO. ALO! Mm MAMO. Ll. Ii. mamo! ALO.

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA PODGOTOVKA ZA TRKI Ww Xx Maja e ~len na klubot SOKOL. Marisa Kari{i}. Ve`ba sekoj den. ZATOA. ZA DOBRO I LO[O VO RADOST I MAKA DRUGARSTVOTO E TUKA DA PODADE RAKA. Makedonija! TATKOVINA MOJA JA NAPU[TIV RODNATA GRUTKA U[TE PRED MNOU LETA I DOJDOV DALEKU VO TU\INA KLETA. AJDE. TATKOVINO. KOGA STAPNAV NA TU\O TLO OD SILEN VOZBUDEN STRAV VEDNA[ VIKNAV SO VOZBUDEN GLAS: – O BO@E. NO TOA E I SONCE. ZBIRAM DU[A I ZAVET GOLEM JAS TI DAVAM DEKA NASKORO. MOJA MILA STEGAM SRCE. Taa e xokej. Tie se razbiraat so glasot i so zborovite na Maja. u~enik vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Skopje 14 . VOZOT ITA[E NIZ POLIWA PLODNI. Ww Xx . ^itaj go po edna{ na den od ponedelnik do petok. A JAS NIZ PROZOROT GI GLEDAV @ITATA NA[I RODNI. Trkite so kowi se interesni. Niv gi gledaat mnogu gleda~i. SITE DA SE DRU@IME RACE DA SI PRU@IME TOA DA NE KRASI SITE DA GO ^UVAME DA NE SE UGASI. a vo sabota preraska`i go na tvoite roditeli! Pro~itaj gi ovie dve pesni koi{to gi napi{ale u~enici od R.2 bukvi Zada~a: Pro~itaj go tekstot za kowskite trki. ZO[TO OVDE. SITE [TO NE GREE. PAK ]E TI SE VRATAM! DRUGARSTVO DRUGARSTVOTO E PESNA [TO SLAVEJ JA PEE. Maja i Xorxo se sre}ni. u~eni~ka vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Veles David Atanasov. Kowot se vika XORXO.

Niv gi nau~i. so basni i so raskazi. Sega ~itaj knigi so pesni. Jas gi sakam site: i mama. ^itaj i spisanija za deca {to }e gi dobie{ od Makedonija. Tato me saka. Bato me saka. i tato i bato.MAKEDONSKI JAZIK U^AM DA PI[UVAM Za ~itawe slu`at pe~atnite bukvi. Zapomni! Za pi{uvawe se koristat rakopisni bukvi. 15 . Makedonskata azbuka so rakopisni bukvi: Mama me saka.

DA PRO^ITAME TRI KNIGI Olivera Nikolova Kasni porasni Van~o Nikoleski Raskazi Vasil Kunoski Pesni Zada~i: Ovie re~enici pi{uvaj gi edna pod druga. ne ostavaj ja za utre. xip. Re~enici: Nina pie voda od ~e{ma Vane pi{uva doma{na rabota Mojot vujko vozi xip Nad na{evo u~ili{te sleta helikopter Tatko mi i majka mi rabotat vo fabrika Jas i moite roditeli v leto }e odime vo Makedonija Majka mi v~era nasadi cve}e vo saksija Narodni pogovorki: Koj u~i. Cc Zborovi: ~a{a. Makedonija. Ff. fabrika. 3. imiwata na likovite. Da go napi{eme naslovot na sekoja kniga. Ako knigata e so pesni. Koj saka neka napi{e pove}e re~enici. ^~. odgovori{ na pra{aweto: Koja pesna za mene e najinteresna? 16 . U~eweto e korisno i interesno. }e nau~i. cve}e. Koj }e nau~i. Xx. Hh. koj del za mene e najubav. Sekoj den pi{uvaj po edna re~enica. fabrika. Smisli edna re~enica za u~eweto i napi{i ja. Za trite knigi treba da go znaeme slednovo: 1. I roditelite mi pomagaat vo u~eweto na na{iot maj~in jazik.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: Prepi{i gi ovie ~etiri re~enici. imeto i prezimeto na pisatelot. 4. Sekoj den pi{uvaj po edna re~enica! Jas u~am sekoj den. helikopter. PI[UVAWE ZBOROVI I RE^ENICI SO BUKVITE ]}. Dene{nata rabota. koi re~enici se najva`ni i 5. cve}e. Na{iot u~itel (u~itelka) ni pomaga da zboruvame. }e znae. 2. Vane. da ~itame i da pi{uvame na makedonski jazik.

Knigata me vodi niz poliwa rodni i niz mnogu zemji plodni. Zada~a: Postavi pove}e pra{awa za u~enicite na fotografijava. – VE@BI ZA POSTAVUVAWE PRA[AWA I DAVAWE ODGOVORI Zapomni! Nastojuvaj tvoite pra{awa da bidat jasni i konkretni. zboruvam glasno za toa {to e napi{ano. Odbirawe na trite knigi Zaedno so u~itelot odlu~uvame koi tri knigi }e gi ~itame. KNIGA Knigata e {aren cvet taa pretstvavuva najbogat svet. Za sekoj pro~itan raskaz ili pesna. Rasko Lozanoski Narodna pogovorka: Knigata e najgolem izvor na znaewe. sekoj den ~itam po dve ili po tri pesni po red kako {to se napi{ani. Tie }e ni bidat zadol`itelna lektira. pa imeto i prezimeto na avtorot. gi ~itam celosno. a podolgite. Na sekoja nejzina stranica bela ispi{ana & e prikazna cela. bidej}i se programirani so Nastavnata programa po makedonski jazik. za dva dena ~itam po eden raskaz. ulica i broj). a ako vo nea se pokusi raskazi. Pra{awe: Kade `ivee{? Odgovor: (ja ka`uva{ dr`avata. So knigata milna nasekade letam i so sigurnost svetot go {etam. Ako knigata e so pesni. Gledam dali knigata e so raskazi ili so pesni. gradot. ako se izmoram ili ako nemam vreme.MAKEDONSKI JAZIK Postapka za ~itawe na knigi za lektira – – – Go ~itam naslovot na knigata. 17 . a ne dvosmisleni! Pra{awa: Kako se vika{? Kolku godini ima{? Odgovor: (go ka`uva{ tvoeto ime i prezime i tvoite godini). Taa so mene redovno drugaruva i mnogu znaewe sekoga{ mi daruva.

te~no i ~itlivo. Nave~er se {etavme pokraj kejot na rekata Drim. sega treba da im napi{am pismo. Novodojdenite letuva~i ostanuvaa pod senkite na topolite. Izmisli go toj razgovor. Vodata vo Ezeroto be{e prijatna za plivawe. Toa niv }e gi raduva. nastojuvaj raska`uvaweto da bide glasno. Ostanavme deset dena i sekoj den odevme na pla`a. ZADA^A: Raska`i za svoeto posledno letuvawe. jas sakam da gi posetime baba i dedo? Sega e zima. Toga{ imame godi{en odmor. Zada~a: Zamisli deka i ti si so ovie u~enici i u~estvuvaj vo razgovorot. Tie se sami i po cel den razgovaraat za nas. VE@BI ZA RASKA@UVAWE Zapomni! Sekoga{ koga raska`uva{. pro{etki. Ako saka{ javi im se na telefon i ka`i im deka postojano mislime na niv. Pesokot be{e siten. Kako razgovara{ so roditelite za rodninite vo Makedonija? Mo`ebi vaka: Mamo. u~ewe. Istoto primenuvaj go i koga ne{to opi{uva{! NA PLA@A VO GRADOT STRUGA VO MAKEDONIJA Eve vaka raska`uva{e Elena od treto oddelenie: – Za vreme na letniot odmor bevme vo gradot Struga. Decata plivaa vo plitkiot del. Raska`uvaj i za drugi interesni nastani! 18 . Toj grad se nao|a pokraj Ohridskoto Ezero. Tie igraa so plasti~na topka. patuvawa. Zna~i. Vozrasnite plivaa vo dlabokiot del. za interesni slu~ki i za drugi do`ivuvawa. ]e odime vo leto.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA VE@BI ZA U^ESTVO VO RAZGOVOR Decata najmnogu razgovaraat za: igri.

izgled na likot i stavata. raska`uvajte usno po sledniov redosled: 1. niva. Ka`ete gi najva`nite poedinosti vo vrska so predmetot. gradina. . zelen~uk. do`dlivo. golemina. po{umena ili karpesta. Vremeto: temperatura (mnogu toplo. forma. 4. vozrast . studeno). debelina. Namena (zo{to slu`i: za ukras. boja. Izgled (kakva forma ima: golemina. maglivo ili promenlivo). priroda. sredno toplo. srednovisoka. namena i sl. vo prolet i vo leto. mestoto kade se nao|a. izgled na planinata vo zima. za jadewe i sl). vozilo i sl. Mesto (kade se nao|a predmetot).. a duri potoa po~nete so opi{uvaweto. 19 . ~ovek. Sostav (od {to e napraveno). Otkako }e re{ite {to }e odberete za opi{uvawe. Priroda: [to pretstavuva (planina.. Patni~ko vozilo: marka. reka. boja . ovo{je. ezero)? Za planinata se opi{uva: viso~inata (mnogu visoka. cve}e vo vazna. niska). 2. rascvetano drvo. boja i sl.). golemina. obla~no. Se opi{uvaat i drugi prirodni predeli.MAKEDONSKI JAZIK VE@BI ZA OPI[UVAWE Ve`ba! Nabquduvajte nekoj predmet: slika na yid. son~evo. boja na kosa i o~i. Lu|e (deca i vozrasni): viso~ina. vo esen. . 3. voda. Predmeti: forma.

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: Dadeni ti se pove}e ilustracii. TAA VO MISLITE SEKOGA[ MI LETA. EDNA[ SE ZBRALE. u~eni~ka vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Skopje VESELI DECA OD SITE STRANI NA SVETOT. Vnimavaj kako treba da zastane{ pred javnosta! Za seto toa prethodno napravi nekolku ve`bi! MOJATA MAJKA ORO MOJATA MAJKA E CVET [TO CVETA. KITNO. PEELE PESNI ZA MIR. DECATA MALI OD SITE STRANI. IGRALE TAKA. E^ELA PESNA V [IR. TAA ^ESTO ME SOVETUVA NE@NO I MNOGU ME SAKA SILNO I MILNO. @OLTO. RACE SI DALE. nastojuvaj pravilno da gi izgovara{ glasovite i zborovite. Stojan Tarapuza 20 . NEJZINITE DVE O^I MILNI MI LI^AT NA DVE EZERA SINI. Opi{i gi pravilno. CRVENO. Nata{a Aleksovska. RECITIRAWE PESNI Zapomni! Sekoga{ koga recitira{ ili zboruva{. RAZVILE ORO VITO. OROTO BILO [ARENO. CRNO I BELO – OROTO LI^ELO NA VEN^E CELO.

[TRK. KRIVO JARE POD KRIV JAVOR LE@E[E. 21 . NA PAZAR JA PRATILE KRADELA – JA VRATILE KRADELA I JADELA PRAVDATA – JA BRKALA. @ivko Nikolovski NARODNI POGOVORKI Na lagata £ se kusi nozete. VIDOV POL@AV SO MUSTA]I I GU[TER SO BRADA – VO NOVATA CRTANKA NA MALATA RADA. Kiro Donev ZA LAGATA KAJ DA TRGNE LAGATA ¥ SE ZNAE TRAGATA. Lagata najgolemi rogovi ima. NA VRV BRDA. pa pobrzo i najbrzo. BRZOZBORKI Vnimavaj! Sekoja brzozborka se izgovaraj ja po ~etiri pati: najprvo bavno. Vistinata e posjajna i od sonceto. VISTINATA DA ¥ JA KA@E[! IMAJ SRCE ^ESNO. So laga aga ne beduva. BRZO TOA DA GO RE[I[! NE MOJ MAMA DA JA LA@E[. [TRK BALABAN. POTFATI SE POD VAGAN. VRBA MRDA. PETKO NA[ GOLEM MA@. NA GOSTI JA PRATILE LA@ELA – JA VRATILE. KATRAN MERE[E. pa brzo. Nenad Xambazov EDNA[ VIDOV EDNA[ VIDOV LAV VO ^IZMI. KAJ DA TRGNE LAGATA ¥ SE ZNAE TRAGATA.MAKEDONSKI JAZIK AKO ZGRE[I[ AKO EDNA[ NE[TO ZGRE[I[. BEL PETEL. BELA PEPEL PRETA. FATIL GLUV^E ZA OPA[. LO[ KANTAR. PAJAK SO GITARA – VIDOV [TRK SO EDNA NOGA. no nastojuvaj sekoj zbor pravilno da go izgovara{. [IRNO CEL @IVOT DA SPIE[ MIRNO. I EDNA @ABA VO PIXAMA.

gemixija. Bekir. Vo makedonskiot literaturen jazik sekoj glas ima svoj znak koj{to se vika bukva. k. koi so konkretni primeri se pretstaveni na slednava tabela: l postela. j. Zekir. fanela. lulka. Qubica. kilim. pod. skija~. Liljana. viqu{ka. sviwa. Osven toa. Ohrid. pi{uvaj}i. zdravje. [akir. {. grad. lule. Rafa. g i }. Angel. Vo ovaa prigoda stanuva zbor za izgovor i pravopis na soglaskite l. nad. f. nedela. A. `elka. hemija. luto. Qup~o i dr. grklan. tras. Belgrad i dr. glas. voda. Vo makedonskiot literaturen jazik glasovite i bukvite imaat svoj izgovor i pravopis. }o{. fasada. mija~. Ra{o i dr. g. jaglewe. biqbiq. Wego{. qubov. klu~. Suqo. |. kolje. zelje. q. seno. w. sneg i dr. q w j f s { d k g Zapomni! – Smeknatiot izgovor ja pretstavuva razlikata me|u glasovite: k. qubitel. sol.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA VTORA FAZA: IZGOVOR I PRAVOPIS NA SOGLASKITE Razgovarame – zaklu~uvame: – Delot od naukata za jazikot (gramatikata) koj{to gi prou~uva obrazuvaweto. d. Genadija. masa. 22 . Kolku ima bukvi (31) tolku ima i glasovi. glas e najmal i nedeliv del od govorot. nafta i dr. Frosina. Wutn. klas. kamewa i dr. ko{. Germanija. lo{. jaglen jagotka. Sowa. s. P~iwa. rosa. Koqo. nadolu. izgovorot i podelbata na glasovite se vika fonetika. lutina. kosa i dr. odej}i. – Izgovor e koga od usnata praznina ispu{tame nekoj glas so otvorena ili poluotvorena usta. ~e{el. ~elad. To{o. glad. nadvor. priklu~i. Gevgelija. ovoj del od naukata za jazikot go prou~uva i akcentot na zborovite {to e mnogu zna~aen pri kulturata na usnoto izrazuvawe. sol. {iva~. stol. Veljan i dr. – Bukva e pismen znak za obele`uvawe na glasot. siwak. Kiro. vo{ka. Angelina. selanec. fabrika. Makedonija. To{ka. teq. Serafim. lu|e. boqme. roditel. lad. lozje. Sofronija. general. tkaja~ i dr. zaklu~i. lu{pa. jadewe. vodovod. breg. {uma. mlad. kirilica i dr. u~itel. Filip. kibrit. kirija.

__iril. kalu__er. Va__a. Marija i dr. vre__a. vino – fino (v – f). sporedi. __erka. tu__ina. ve__a. roza – rosa (z – s). – Soglaskata j redovno se upotrebuva pome|u samoglaskite i i a (Makedonija. tr~a__}i. veeja). Makedonijo i dr. Toga{ j se upotrebuva pome|u pretposlednata i poslednata samoglaska (peeja. `al – {al (` – {). razmisli i zaklu~i! Zvu~ni Bezvu~ni Sonanti b p r v f l g k q d t m | } n ` { w z s j y c x ~ h glas – klas (g – k). Zada~a: Dopolni gi izostavenite bukvi vo ovie zborovi: me__a. |up~e – }up~e (| – }). __ezve. – Kaj imenkite vo forma na obra}awa (Marijo. gra__. gora – kora (g – k). no__. __uto. vre__a. An__ele. Makedoni__a. zab – zap~e (b – p). {e__er. __evrek. __ermanec. breg – brek~e (g – k).MAKEDONSKI JAZIK Primeri: Ko{ot nekoj go ostavil vo }o{ot. Kana__anec. cve__e. sre__a. dava – tava (d – t). hemija. svi__a. – Taa sekoga{ se upotrebuva i koga vo zborot se nao|aat tri samoglaski edna do druga. mieja. Zada~a: So Va{iot nastavnik na ~as izrabotete eden diktat na tekst niz koj }e se proverat va{ite znaewa za zna~eweto na soglaskite po zvu~nost! 23 . spana__. Na ~as bri{ev so male~ko gum~e. – Soglaskite predizvikuvaat razliki i vo zna~eweto na zborot i taka sozdavaat dvojki od zborovi. __ilibar. – Na sekoja zvu~na soglaska odgovara bezvu~na soglaska. EDNA^EWE NA SOGLASKITE PO ZVU^NOST Pro~itaj. Gev__eli__a. bara – para (b – p). __ibrit. __irilica. gla__. a sega nosam voda so male~ko |um~e. grad – grat~e (d – t).). Bo`i__.). ohri__anec.

– Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot pa|a na tretiot slog od krajot na zborot. – Slo`enite zborovi se sostaveni od dva zbora koi se srasnati i obrazuvaat nov zbor so novo zna~ewe. – Akcentiraniot slog se narekuva akcentiran slog. knigata. – Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot e tretoslo`en. sporedi. Primeri: rîka. Akcentot se bele`i so poseben znak (´) {to se pi{uva nad samoglaskata od akcentiraniot slog i se vika akcenten znak. odnosno akcent. posilno izgovarawe na eden slog vo zborot se vika akcentirawe. Eden slog vo sekoj zbor go izgovarame so pogolema vozdu{na struja. – Akcentot vo makedonskiot literaturen jazik e dinami~en. pet + mina = pîtmina.. knigovodstvo.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA AKCENTOT VO MAKEDONSKIOT JAZIK Razgovarame – zaklu~uvame: – Ako glasno gi izgovarame zborovite: kniga. }e zabele`ime deka site slogovi vo zborot ne gi izgovarame so podednakva ja~ina na glasot. Akcentiraweto e osobina pri kulturata na usnoto izrazuvawe.. razmisli i zaklu~i! vino + `ito = vinô`ito. seno + kos = sînokos. AKCENT NA SLO@ENITE ZBOROVI Pro~itaj. – Slogot {to se akcentira se vika akcentiran slog. Akcentot kaj tie zborovi pa|a na tretiot slog od desno na levo na zborot. – Vo makedonskiot literaturen jazik ima mnogu zborovi sostaveni od dva dela koi se vikaat slo`eni zborovi. voda + vod = vôdovod. Toj slog pri izgovorot posebno go naglasuvame. na + pladne = nìpladne. 24 . rakôvodstvo. rakovôditel . Zapomni! – Akcent (akcentiraweto) e naglasuvaweto na opredelen slog vo zborot i toj pretstavuva bitna osobina na makedonskiot literaturen jazik. Toa. koja + {to = kôja{to.

koi{to navestuvaat deka }e zavrne silen do`d. doma}inka i domovi. Zîmjata e pokrñena so `ôlti lñsja od dflvjata! Na neboto se protegaat gusti oblaci. Eden od vas neka izgovara pove}eslo`ni zborovi. Lu|eto vo svoite dvorovi od vikendicite podgotvuvaat zimnica. slo`eni zborovi Zada~a: . vagata. doma}in. a potoa na istiov tekst prodol`i go akcentiraweto vo slednive re~enici: Dôcnata îsen zavlìdea nasîkade. Jas i mojot brat sedime doma i u~ime. vodenica. 25 . kola. vodomer. a tatko mi i majka mi se na rabota.MAKEDONSKI JAZIK Primeri: dflvored = dr – vo – red (drvo + red) kôe{to = ko – e – {to (koe + {to) vôdopad = vo – da – pad (voda + pad) Proveri gi svoite znaewa! – [to e akcent? – Akcentiraj gi zborovite: reka. Potoa razmenete gi ulogite. a drugiot neka opredeli koj slog treba da bide akcentiran. kniga.So tvojot/ta drugar/ka igrajte akcentirawe na zborovi. – [to e toa akcentiran slog? – Koi se tie slo`eni zborovi? Zada~a: Vo sledniov tekst prepoznaj gi akcentiranite slogovi vo zborovite.

predmeti. sre}a. Skopje. jato. kniga. dvor. reka. v) tretiot par – konkretni imenki. v) stado. konkretni masa. b) u~ilnica. roj. radost. buket. dru`ina. Dor~o. ku}a. sporedi. razmisli i zaklu~i! a) Sne`ana. mrak. Vardar. b) vtoriot par – op{ti imenki. jata. masa. vojska.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA IMENKI Pro~itaj. radost. Ohrid. su{testva. roj ~elad. – Zborovite {to ozna~uvaat imiwa na lica. Marija. buket. Prespa. g) ~etvrtiot par – apstraktni imenki. most. Dragan. d) pettiot par – zbirni imenki. Zada~a: – Dogovorete se vo oddelenieto da rabotite vo tandem (parovi) i da izgovarate: a) prviot par – sopstveni imenki. 26 . vozduh. pojavi i poimi se vikaat imenki. Podelba na imenkite sopstveni Filip. Zapomni! – Sopstvenite imenki sekoga{ se pi{uvaat so golema po~etna bukva. Lesi. op{ti zbirni hor. apstrakni sre}a. ~elad. Dor~o. mrak.

Grcija. Albanija.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa: – Napi{i deset sopstveni imiwa na lica (Prvata bukva napi{i ja so crveno)! – Razgledaj ja kartava na RM. Francija spored primerot {to e daden! Makedonec __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ Makedonka ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ Makedonci ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ – Na sli~en na~in napi{i gi imiwata na nacionalnostite koi `iveat vo Republika Makedonija! 27 . Germanija. Turcija. pro~itaj gi imenkite i napi{i gi na opredelenoto mesto! – Napi{i imiwa na pet dr`avi! – Napi{i imiwa na pet gradovi! – Napi{i imiwa na pet ezera! – Napi{i imiwa na pet planini! – Napi{i imiwa na pet sela! – Napi{i imiwa na pet reki! – [to opfa}a poimot geografski imiwa? So kakva po~etna bukva se pi{uvaat geografskite imiwa? – Napi{i gi imiwata na narodite od slednite dr`avi: Makedonija. Bugarija.

razmisli i zaklu~i! a) taa `ena. ku}a – va ku}a – na ku}a – ta b) toa dete. tie stolovi. toj komjuter. moliv – ov moliv – on moliv – ot g) tie `eni. toj stol. dete – vo dete – no dete – to v) toj orev. toa zaj~e. tie deca. sporedi. taa majka. toj kromid. deca – va deca – na deca – ta 28 . tie gnezda. BROJ I OPREDELENOST (^LENUVAWE) NA IMENKITE Pro~itaj.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Napi{i imiwa na dnevni vesnici i imiwa na knigi! Dnevni vesnici: _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________ Knigi: ________________________________ ________________________________ ________________________________ ________________________________ ________________________________ – Napi{i po tri imiwa na ulici. taa kniga. taa lipa. toa gnezdo. tie klupi. taa klupa. toj moliv. toa jagne. u~ili{ta i fabriki! ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ROD. toa drvo.

MAKEDONSKI JAZIK

– Imenkite razlikuvaat: a) tri roda: ma{ki, `enski i sreden; b) dva broja: ednina i mno`ina; v) tri ~lenski formi: – ov, – va, – vo, – ve; – on, – na, – no, – ne; – ot, – ta, – to, – te. Zapomni! – ^lenot vo makedonskiot literaturen jazik e nastavka koja prostorno ja opredeluva imenkata, odnosno predmetite, pojavite i su{testvata; – Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat i nemaat forma za mno`ina. Proveri gi svoite znaewa! 1. Koku rodovi razlikuvaat imenkite? 2. [to pretstavuva ~lenot vo makedonskiot literaturen jazik? 3. Koi imenki vo makedonskiot literaturen jazik se ~lenuvaat? Zada~a: - Vo slednava pesna so moliv, podvle~i gi ~lenskite formi na ~lenuvanite imenki i so va{iot nastavnik porazgovarajte za sodr`inata na pesnava: VARDAR Se protegnal me|u dolinite i sni{tata: od edniot do drugiot kraj na tatkovinata. Slavata mu e vo bogatstvoto, vo vodata, bez nego }e be{e grda prirodata. Plivajte vo nego, plivajte, lovete, no najubavite zborovi ~uvajte mu gi za mostovite. Za da ne mu na{tetat na Vardar neprijatelite, su{ata, makedonskiot narod ~esto si go zatvoril vo pesnite, vo du{ata! Bo{ko Sma}oski

29

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA

GLAGOLI Pro~itaj, sporedi, razmisli i zaklu~i! 1. Vane u~i makedonski jazik. (sega{no vreme); 2. Vane u~e{e makedonski jazik. (minato vreme); 3. Vane }e u~i makedonski jazik. (idno vreme). – Glagoli – poim; – Identifikacija na glagolite: a) lice (tri lica – 1, 2 i 3 za ednina i 1, 2 i 3 za mno`ina); b) broj (ednina i mno`ina); v) vreme (sega{no, minato i idno); g) vid (svr{eni i nesvr{eni). – Svr{eni i nesvr{eni glagoli – poim; – Upotreba na glagolite. Proveri gi svoite znaewa! – [to ozna~uvaat glagolite? – Po {to gi identifikuvame, odnosno koi gramati~ki kategorii gi imaat glagolite? Zada~i: – Otkrij gi i identifikuvaj gi po lice, broj, vreme i vid glagolite vo pesnava ,,^ita~” od Bo{ko Sma}oski!

30

MAKEDONSKI JAZIK

^ITA^ Srede parkot edna klupa, na klupata Marko sednal! Misli: ,,Ne e vreme da se skita!” Pa zel kniga da si ~ita. Na klupata srede parkot – knigata ja ma~i Marko: ~ita, ~ita, pa }e zapre – pominuva nekoj napred! Se zavrtuva potem nazad: ma` i `ena krotko gazat! Da zapomne ne e lesno: gledaj, tr~a nekoj desno! Kaj zastana – dolgo bara: levo mom~e so gitara! Zami`uva, polza slaba: sred trevata kreka `aba! I toa mu be{e kuso: mina mome, u{te – ruso!... Dve stranici za dva ~asa! Pol`av da e, pa bi vjasal! Bo{ko Sma}oski

– Vo slednive stihovi od pesnata ,,@elba°, od Pero Milenkoski transformiraj gi glagolite od sega{no vo minato vreme: @ELBA Pod ~ador~e detence se krie, ~ador~eto rosi~ka go mie.

Detenceto kaj drugar~e odi – dobra `elba kaj nego go vodi. ------------------------------------------------------------------------------Pero Milenkoski

31

toj ~ital Zada~a: – Napi{i po edna re~enica so upotreba na sekoja forma od pomo{niot glagol sum! Mno`ina 1l.) b) za iska`uvawe minato vreme. be{e. (Jas sum tuka. 2. Ti si najvisok vo oddelenieto. toj be{e Mno`ina 1l. toj e Mno`ina 1l. tie se Minato vreme Ednina 1l. tie ~itale Ednina 1l. vie ste 3l. bevte. nie sme 2l. tie bea 32 . jas bev 2l. – Formite na pomo{niot glagol sum: a) za ednina (sum. vie ste ~itale 3l. Nie sme vo u~ilnica. sogledaj.) v) iska`uvawe na minato vreme samo so formite od pomo{niot glagol sum. v) zo{to se vika pomo{en glagol. 5. razmisli i zaklu~i! 1. Tie se prvi dojdeni. se). jas sum ~ital 2l. ti si ~ital 3l. – Upotreba: a) za iska`uvawe sega{no vreme. (bev. e). Jas sum odli~en u~enik. Vie ste pred nas. ste. ti si 3l. 3. jas sum 2l. (Tie si igrale vo dvorot. vie bevte 3l. nie sme ~itale 2l. b) za mno`ina (sme. si . 6. Vane e prv vo fudbal. ti be{e 3l. Nie sme ponazad od vas. Jas sum ~ital vo pove}e vesnici za Republika Makedonija. bevme. bea) Sega{no vreme Ednina 1l.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA POMO[NIOT GLAGOL SUM Pro~itaj. 4. nie bevme 2l.

kako na golem ~ovek koja na cel svet mu stana vistinska majka. – Poim za minato opredeleno svr{eno vreme.. 33 . Proveri gi svoite znaewa! – Vo tekstov {to sleduva. Spomenikot go izraboti akademikot Tome Serafimovski.MAKEDONSKI JAZIK MINATO OPREDELENO SVR[ENO I NESVR[ENO VREME Pro~itaj. Tie tamu nasadija brezi i se vratija doma. spordi. vo znak na golema blagodarnost £ izgradi spomenik – statua. Celata sve~enost skopjani so zadovolstvo ja sledea i se voodu{evuvaa. Gradot Skopje. doa|a{e – dojde . – Podelete se vo parovi i vo tandem niz igra edniot neka izgovara svr{eni glagoli.. Vane i Vawa bea vo Gradskiot park. pi{uva – napi{a. – Vremetraeweto na glagolskite dejstva. Primeri: ~ita – pro~ita. a potoa spored vremetraeweto na nivnoto dejstvo. razmisli i zaklu~i! 1. a drugiot istite glagoli da gi transformira vo nesvr{eni. – Prepoznavawe na dejstvoto.. otkrij gi site glagoli. Tie tamu sadea brezi i so zadovolstvo se vra}aa doma. – Poim za minato opredeleno nesvr{eno vreme. 2. Nikola i Nikolina otidoa vo Gradskiot park. podredi gi vo dve koloni! Vo 1979 godina Nobelovata nagrada za mir £ pripadna na hrabrata i po`rtvuvanata `ena Majka Tereza koja celiot svoj `ivot im go posvetuva{e na te{kozabolenite lu|e od svetot.

i cela no} po~na grutka po grutka da sobira. Narodna pesna 34 . sogledaj. `alno pismo – em da ~ita{. }e ti pratam bela kniga. Go pra{a {to nosi toj poka`a vrzana {amija so zemja mu ja isturija i zaplaka. Kako bevme posvr{eni. MOME @ali. em da pla~e{. TATKOVINA Koga pristigna brodot vo taa dale~na zemja toj vide nepoznat narod posednat na bregot i jadri yvezdi na neboto. razmisli i zaklu~i! @ALI. sega }e se razdelime. mome. na tu|ina. jas od tebe. em da pla~e{. da `alime. }e ti pratam ubav |erdan – em da nosi{. Ante Popovski IDNO VREME Pro~itaj. na rabota. Tatkovinata e taa.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Vo slednava pesna transformiraj gi glagolite od svr{eni vo nesvr{eni. ti od mene. Jas }e odam vo tu|ina. re~e toj. kako }e se razdelime. }e ostanam tri godini. bela kniga.

– Vo slednava narodna pesna otkrij gi glagolite {to se vo idno vreme. Nave~er sedej}i na balkonot od ku}ata na na{ite rodnini. jabana za da spe~alam. GLAGOLSKI PRILOG Pro~itaj. – Zna~ewe. 35 . Drugo dejstvo vo li~na glagolska forma. ]E ODAM. majko. sinko. gledav vo ubavata Gali~ica. razmisli i zaklu~i! Minatoto leto so moite roditeli prestojuvav vo Republika Makedonija. gledaj}i gi prekrasnite ohridski biseri i kapej}i se vo bistrite vodi na Ezeroto. MAJKO. majko. – Prepoznavawe. TU\INA – ]e odam.MAKEDONSKI JAZIK – Idno vreme – poim. – Za{to mi se. majko altani. sogledaj. tu|ina tu|ina. a ti. Tamu bevme na Ohridskoto Ezero. Zvucite od planinata Gali~ica me nosea vo svetot na fantazijata ne dozvoluvaj}i nikakov zamor. Tie denovi mininuvaa {etaj}i se niz gradot Ohrid. Proveri gi svoite znaewa! – Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{ glagoli vo idno vreme. sinko more bez mene. alt’ni koga }e bidam bez tebe. Sedej}i gledav vo Gali~ica Edno dejstvo iska`ano vo neli~na glagolska forma. – Obrazuvawe.

odej}i i gledaj}i konstruiraj re~enici. – So glagolskite prilozi: ~itaj}i. – Glagolskiot prilog nema lice i nema broj. – Pridavki – poim. – Sekoga{ se pi{uva so soglaskata j. – Se upotrebuva za iska`uvawe na kusi i zbieni re~enici.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zapomni! – So glagolski prilog se iska`uva dejstvo koe se vr{i paralelno so drugo dejstvo. _________ televizija. – Zbor~eto (~esticata) ne od glagolskiot prilog se pi{uva oddelno. PRIDAVKI Pro~itaj. Se zamoriv ___________ pismo do baba mi vo Skopje. – Zna~ewe. Stignavme vo Ohrid. v) ~len (site ~lenski formi {to gi imaat imenkite). ka`i kako da se rodi prosta i stroga makedonska pesna od ova srce {to so sebe vodi razgovor no}en vo trevoga besna? ----------------------------------------------------------------------------------------Bla`e Koneski – Funkcijata na pridavkite vo re~enicata. – Ovaa glagolska forma e prosta. razmisli i zaklu~i! – Vezilke. g) stepen (pozitiv. ___________ brzo so avtomobilot. 36 . b) broj (ednina i mno`ina). Zada~i! – Slednive zapo~nati re~enici dopolni gi so po eden glagolski prilog {to }e go zapi{e{ na mestoto od liniite! __________ po ulica ~itav vesnik. sogledaj. – Gramati~ki kategorii: a) rod (ma{ki. `enski i sreden). Zadremav na stolot. komparativ i superlativ).

povisok. Od tebe ja u~at istorijata na ve~nosta za da ne go potpalat avtomatskiot po`ar {to }e go goltne svetot. odnosno na predmetite. najvisok. Proveri gi svoite znaewa! – [to ozna~uvaat pridavkite? – Koi vidovi zborovi vo re~enicata gi pojasnuvaat? – Iska`i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ pridavkite: `olti. Ve~en voin si pred sinoto oko na Ezeroto. Galebite v kosi ti svile gnezda. Od site strani na svetot naezda od turisti. brzi.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! – Pridavkite se zborovi koi ozna~uvaat nekoi karakteristiki na imenkite. no pred toa povedete razgovor za sodr`inata na pesnata! OHRID Dreven gradu.Vo slednava pesna otkrij gi i opredeli gi gramati~kite kategorii na pridavkite (rod. `edni za ti{ina. najbrzi. te pliska son~ev bran Vo srceto ti spie ubavina. su{testvata i pojavite. Zada~i: . ~len). broj. cuti{ vo belina me|u dvorci i manastiri. gradski. – Tie ja razubavuvaat re~enicata. Dreven gradu. Tome Bogdanovski 37 . ne`no.

a postariot za dvaeset i tri dena odvaj zemal {estotini evra.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA BROEVI Pro~itaj. Proletno utro. 1 532 ____________________________________. – Napi{i so zborovi koga e tvojot rodenden. 926 ____________________________________. Pomladiot brat za dvaeset i pet rabotni dena zarabotuval iljada i sto evra. To~no be{e osum ~asot i petnaeset minuti koga izlegov od doma. 700 ____________________________________. 3 – 4 ____________________________________. sogledaj. ___________________________________________________________________ – Kolku denovi ima edna godina? ___________________________________________________________________ 38 . Na ulica sretnav edno mom~e na dva-trinaeset godini. Vo ednata raka nose{e eden buket od pet cvetovi. Pette cvetovi bea raznobojni i bea mnogu ubavi. ^lenuvawe (so site ~lenski formi {to gi imaat imenkite i pridavkite) Zapomni! – – Zborovite {to ozna~uvaat to~no ili pribli`no koli~estvo se vikaat broevi. {est i sto! – So zborovi napi{i gi broevite: 1 000 ____________________________________. pet. – Napi{i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ broevite: dva. Proveri gi svoite znaewa! – Vo sledniov prozen tekst otkrij gi broevite. Broevite vo re~enicata prete`no odat so imenki. – – Broevi – poim. no pritoa posebno izdvoj gi ~lenuvanite broevi. razmisli i zaklu~i! Si bile dvajca bra}a koi{to bile vo stranstvo i rabotele vo ista fabrika.

– Poka`uvaat: koga. – Tie zna~itelno se razlikuvaat od drugite zborovi. kako i vo koj stepen se vr{elo dejstvoto vo re~enicata. sogledaj. napladne. nadolu. pove}e! PREDLOZI Sporedi. Tamu malku }e pro{etame i }e se odmorime. Zada~a: – Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive prilozi: daleku.MAKEDONSKI JAZIK PRILOZI Pro~itaj. razmisli i zaklu~i! 39 . mestoto. So nas }e poneseme pove}e jadewe i ~ador da ne zavrne do`d iznenada. – Naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata. razmisli i zaklu~i! Vremeto deneska i utre }e bide ubavo. Nie }e izlezeme nagore nad gradot. v~era. – Vidovi (vreme. kade. na~in i koli~estvo). Zapomni! – Prilozite se zborovi koi naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata i go opredeluvaat vremeto. nekako. na~inot i stepenot (koli~estvoto) na vr{eweto na dejstvoto. mesto.

Predlozite se nemenlivi zborovi koi poka`uvaat nekoj odnos so predmetite i su{testvata vo re~enicata. – Ne se menlivi zborovi. Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednive stihovi otkrij gi predlozite.Tie imaat prostorno i vremensko zna~ewe vo re~enicata. – Zna~ewe. mrazoj i snegoj. Tamu se vidovme ____ mnogu drugar~iwa __ u~ili{teto. zad. pred i dr. kolku m’gli i mrazoj zemni a vgr’di studoj. silni vetri{~a i vijulici. . . ------------------------------------------------------------------------K. Pove}e gra|ani be{e izlegle ____ park. vnesi gi predlozite.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Poka`uvaat nekoj odnos. razmisli i zaklu~i! ------------------------------------------------------------------------Ovde je mra~no i mrak m’obviva i temna m’gla zemja pokriva. ___ parkot se {etavme ___ zelenite trevni povr{ini. i pepelnici. so. Otidovme i nie. i misli temni. svirki mu svirat so kaval vo gora mladi kozari. Be{e nedela. ATRIBUT I APOZICIJA Pro~itaj. a potoa napi{i ~etiri re~enici so upotreba na razli~ni predlozi: Pesna mu peat na niva vo leto mladi `etvari. Miladinov 40 . sogledaj. pred. Zapomni! . na. Odedna{ ____ gradot zabele`avme gusti oblaci i za da ne navrneme. si dojdovme doma ____ mrakot.Predlozi vo makedonskiot literaturen jazik se: od. do. vrz. vo. – Vo sledniov tekst na praznite mesta vo re~enicite.

e roden 1830g..T’ga a jug°. Toj ni e zavet od dedovcite kako tlamnikot na ogni{teto. yvoni. ^uvaj go kako crnkata vo o~ite – bez jazik si nikoj i ni{to.. mislite tie ti gi redat vo sliki jasni i to~ni. Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednava pesna otkrij gi atributite: RODNIOT JAZIK Rodniot jazik e biseren |erdan od zborovi – plodovi so~ni. ko jasna yvezda sekoj zbor gree. – So najubavata pesna na K. Toj e vrutok nepresu{en. . vo Struga. Miladinov.T’ga za jug°. avtorot na poznatata pesna . umrele 1862 godina vo Carigradskite zandani. – Funkcijata na atributot i apozicijata vo re~enicata. niz bistri kapki – zborovi te~at. – Mestoto na atributot i apozicijata vo re~enicata. Zapomni! – Atributot i apozicijata se imenski dodatoci koi ja pojasnuvaat imenkata i £ davaat poto~na opredelba. ve~en. – So re~enicata i so nejzinite dodatoci se zanimava sintaksata. sekoga{ po~nuvaat . Konstantin i Dimitar Miladinovi. se lee. – Dvajcata bra}a. Vidoe Podgorec 41 .MAKEDONSKI JAZIK – Konstantin Miladinov. @ubori. – Pravopis..Stru{kite ve~eri na poezijata°. klokoti.

v) za koli~estvo (kolku?). Proveri gi svoite znaewa: – Vo slednava basna otkrij gi site vidovi prilo{ki opredelbi! LAVOT I GLU[ECOT Dodeka lavot spiel na edna ledinka. brzo go pregrizal ja`eto i otkako go oslobodil. go fatil i se podgotvil za jadewe. mu rekol: – Ti toga{ mnogu me ismea. lovcite postavile mre`a za da go fatat. Sega znaj deka i kaj glu{ecot postoi blagodarnost. sekoja godina sve~eno se proslavuva vo celata Republika Makedonija i vo dijasporata. na 26 juli 1963 godina go zafati golem zemjotres. Glu{ecot go ~ul kako ta`no ofka vo mre`ata.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Vo slednive ~etiri re~enici nedostasuva apozicijata. ___________. e roden 1872 godina vo Kuku{. _____________________________. Toga{ lavot mnogu se nasmeal i go pu{til. do{ol tuka. Goce Del~ev. sogledaj. poradi neznaeweto deka mo`am da te spasam. Ezop 42 . 3. Glavniot grad na Republika Makedonija. PRILO[KI OPREDELBI Pro~itaj. 2. b) za mesto (kade?). razmisli i zaklu~i! V~era iznenada so moite roditeli otidovme na izlet. Prepi{i gi re~enicive i dopolni gi so potrebnite apozicii. eden glu{ec mu pretr~al preku ustata. – Vidovi prilo{ki opredelbi: a) za vreme (koga?). Po kuso vreme lavot navistina se spasil so pomo{ na glu{ecot. Ilinden. Paris. 4. Majka mi. ____________________. Imeno. ____________________. Vedna{ lavot se razbudil. koga se vrativme. Ottamu donesovme nekolku ubavi planinski cvetovi. vedna{ gi stavi vo vazna so voda. No glu{ecot go zamolil da ne go jade poradi dobrinata {to toj }e mu ja napravel. ima mnogu znamenitosti. 1.

– Sinko. Ne znam {to e toa vila. mu rekol edna{ tatko mu. Toj se fatil za glava i rekol: – Koj ja ostavil ovde ovaa vila?! – Mnogu arno ti se stori! – rekol tatko mu. Za letniot raspust toj si idel v selo. b) U^ENIOT SIN Sinot na eden selanec u~el v grad. Za letniot raspust toj si idel v selo. Na sina mu ne mu se rabotelo i rekol: – Jas tolku mnogu nauki u~ev vo gradot i site selski zborovi gi zaboraviv. 43 . – Poim za direkten govor. zemi ja vilata i ajde na lvada da go sobereme senoto. razmisli i zaklu~i! a) U^ENIOT SIN Sinot na eden selanec u~el v grad. Toj se fatil za glavata i rekol koj ja ostavil tuka taa vila. Tatko mu mu rekol deka mnogu arno mu se storilo i deka od vilata ja nau~il najgolemata nauka i nikoga{ ne treba da zaboravi da raboti takvi selski raboti. Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot. Indirekten govor e koga raska`uva~ot gi prenesuva tu|ite zborovi so izvesni promeni vo formata. sporedi. Taa padnala i go udrila po glava. odnosno onaka kako {to gi izgovorilo liceto. Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot.MAKEDONSKI JAZIK DIREKTEN I INDIREKTEN GOVOR Pro~itaj. – Pravopis. Sinot mu rekol deka v grad nau~il mnogu nauki i site selski zborovi gi zaboravil i ne znael {to e toa vila. no ne i na sodr`inata. – Od vilata treba da se nau~i{ deka najgolemata nauka e nikoga{ da ne zaboravi{ da raboti{. Tatko mu mu rekol na sinot da ja zeme vilata i da odat na livada da go soberat senoto. Taa padnala i go udrila po glava. Zapomni! Direkten govor e koga raska`uva~ot gi prenesuva tu|ite zborovi kakvi {to bile. – Poim za indirekten govor.

sogledaj. Tatkoto mu rekol na svojot sin: – Na.. interpunkciski znaci i zakonitosti koi pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat. Elena na majka si £ re~e: . za 100 denari kupi mi maslinki. tuku maslinki! – mu rekol povtorno dedoto. Zar tebe tolku mnogu ti se jade alva. Sinko. ti velam! – A. Of. kako se ~uvstvuvam zamoren! 4. – Interpunkciski znaci – upotreba. Dedoto na svojot sin mu rekol da pojde vo prodavnica i da mu kupi vesnik.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! – Slednive dve re~enici od direkten transformiraj gi vo indirekten govor i obratno! 1. – Makedonskiot pravopis e donesen na 7 juni 1945 godina. kolku ~asovi imate utre? 3. utre celoto oddelenie organizirano odime na izlet. – A. 44 . – Alva! – pak.. maslinki. PRAVOGOVOR I PRAVOPIS UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI Pro~itaj. bre.” 2. Dedo mi ~ita vesnik. razmisli i zaklu~i! 1.° – Pravogovor. sinko. – Ne alva.Mamo. – [to da kupam. alva?! – Da te zeme |avolot sose taa tvoja alva. popladne }e odam kaj mojata drugarka. rekol sinot.Mamo. alva? – rekol sinot. – Pravopis e sistem od jazi~ni normi. – Tekstov {to sleduva. – Pravopis. Zapomni! – Pravogovor e pravilno izgovarawe na glasovite i na zborovite. Nikola se vrati od u~ili{te i veselo re~e: . 2. transformiraj go od direkten vo indirekten govor.

pa zatoa brzam da stignam do zgradite na blok ... Zada~a! – Napi{i re~enici so slednive neologizmi: drvored. Toj odamna raboti na kompjuter. EDNOZNA^NOST I POVE]EZNA^NOST NA ZBOROVITE Pro~itaj. 5. razmisli i zaklu~i! 1. 4. Nase ima golem avtoritet. za{to imame dividi. V~era zavrna do`d. 45 . NOVOSOZDADENI ZBOROVI (NEOLOGIZMI) Pro~itaj.5°. 3. – Homonimi – poim. streme`. za{to gi zaboraviv boicite. Od oxakot izleguva{e gust ~ad. razmisli i zaklu~i! 1. Vase redovno ja odr`uva kosata za poubavo da kosi. Po`arot be{e prosleden so gust dim. sogledaj. 5. – Antonimi – poim. Jas treba da crtam na blok . Neologizmite se novosozdadeni zborovi koi so tekot na vremeto navleguvaat vo jazikot i go zbogatuvaat. bran. legalno. 4. – Sinonimi – poim. Ve`bi za povtoruvawe i proveruvawe! – Otkrij ja pove}ezna~ajnosta na zborovite vo slednive re~enici: 1. prosleden so golem grad. a Jana redovno ja odr`uva kosata za poubavo da £ stoi. polet i ilegalno. vrabotuvawe. Videoto odamna ne sme go upotrebile. 3. 2. – Napi{i po dve re~enici so upotreba na sinonimi i antonimi. Toj so godini neguva afiniteti. Pred dvaeset godini bev mnogu mlad. sporedi. 2. kompromitiran. a sega sum mnogu star.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! – Diktat na prozen tekst vo koj dominiraat pove}e interpunkciski znaci. Mare ima makedonsko dr`avjanstvo. Nikolina `ivee vo golem grad. 2.5°.

Vo vrska so toa se koristat i tekstovi kako inspiracija (pottik) za pi{uvawe. ovde „Sne`ana° – kosmi~ka stanica! – Alo. Ovde Venera! Tome Bogdanovski 46 . preraska`uvawe. Za ilustracija eve eden prilog: VSELENSKI RAZGOVORI – Alo. „Sne`ana°. pro~itani knigi. Tatko mi e profesor po filozofija.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA INTERNACIONALIZMI Pro~itaj. Sekoj fakultet ima dekan. poseti. Stop! Alo. razmisli i zaklu~i! 1. zemja. Mimi i Vera! Vrskata e gre{na. gledani TV – filmovi i TV – emisii. Za taa cel }e bidat dadeni zada~i od sekojdnevniot `ivot na u~enicite. primeno e! S¢ e vred! – Alo. pretstavi. Tie zborovi se sre}avaat vo site razvieni standardni jazici. opi{uvawe i izvestuvawe) }e bide dadeno niz stranicite pod imeto: Bidi kreativen i koncizen. zamisleno patuvawe vo vselenata i sl. ovde Vera Mimi! Telegrama primi: Stop! So nau~nici smeli Vo skafanderi beli. pa zatoa u{te se vikaat i me|unarodni zborovi. Bev vo Dramski teatar. sogledaj. BIDI KREATIVEN I KONCIZEN! Kulturata na pismenoto i usnoto izrazuvawe (raska`uvawe. – Internacionalizmi se zborovi koi postapno navleguvaat vo sekoj jazik i se prisposobuvaat na sredinata i uslovite na toj jazik. 2. „Mars°. 3. nastani.

MAKEDONSKI JAZIK LEKTIRA Razgovarame – zaklu~uvame: – Naslovot na knigata. – Idejata. – Avtorot. 47 . – Zaklu~ok. – Sodr`inata. – Likovite i nivnite postapki. – Temata.

– beloruski jazik. – slovene~ki jazik. 48 . – ukrainski jazik. – – – – Vo R.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA TRETA FAZA ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT JAZIK Pro~itaj. – lu`i~ko-srpski jazik. – ruski jazik. razmisli i zaklu~i! [ematski prikaz Praslovenski jazik Zapadnoslovenska grupa Ju`noslovenska grupa Isto~noslovenska grupa – polski jazik. – ~e{ki jazik. odnosno od jazikot na Slovenite. Makedonija sredstvo za op{tewe e makedonskiot literaturen jazik. sogledaj. – makedonski jazik. Poteknuva od praslovenskiot jazik. – srpski jazik. Toj e najblizok so ju`noslovenskite jazici. – slova~ki jazik. Za najstar jazik na Slovenite se smeta staroslovenskiot jazik. – bugarski jazik. – hrvatski jazik.

Jordan Haxi Konstantinov – Xinot. 49 . .Teodosie Sinaitski. .MAKEDONSKI JAZIK NIZ STRANICITE NA MAKEDONSKITE PISATELI KOI PRVI GO VOVELE NARODNIOT JAZIK VO U^ILI[TATA - Kiril Pej~inovi}.

molit vas bra}a negoi qubimija hotja{tija pro~itati sija. odnosno do 1845 godina. Da Bog da za dobroe delo. Poznati negovi dela se: „Ogledalo°. „@itie kneza Lazara°. Prilozi: Nadgroben epitaf „Tearce mu negovo ro`denie. Vo svojot `ivot rabotel vo manastirot. Pre~ista i Hilandar posri`enie. Kiril Ovde le`i Kirilovo telo u manastir i u Le{ok selo. Poznat e i negoviot nadgroben epitaf koj e prv obid za pi{uvawe stihotvorba vo makedonskata literatura na makedonski naroden jazik. Tuka ostanal do krajot na svojot `ivot. napi{ani na naroden jazik vo koj se odrazuva tetovskiot govor. Podocna oti{ol vo rodnoto mesto kade {to go obnovil manastirot „Sv. knigi so crkovna sodr`ina. pri{estvie. kaj Tetovo. pod plo~ava negoo po~ivanie. „Ute{enie gre{nim°. 50 . Se pretpostavuva deka e roden 1770/71 godina vo Tearce. kade {to se zakalu|eril. zere u grob crvite gi gostil. Ot negovo svoe ot{estvie. da re~ete: Bog da bi go prostil. sogledaj.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA KIRIL PEJ^INOVI] Pro~itaj. Le{ok mu e negoo vospitanie. do Hristovo vtoro. razmisli i zaklu~i! Kiril Pej~inovi} – Tetoec e me|u prvite pretstavnici koi{to go vovele narodniot jazik vo crkvite i u~ili{tata vo XIX vek. Atanas° vo Le{ok. Oti{ol vo Sveta Gora vo manastirot „Hilendar°.

. vse pod sabla da postelit. Togo knez go napudia gra`danite bez kabaet. da bide da tepat gra`danite bez milost. no so pomo{ na Pej~inovi} ja obnovil. da ne po`ali ni malogo ni golemogo. Razgovaral so mnogu Makedonci i sobiral milostina od niv. Najpoznato negovo za~uvano delo e Predgovorot kon deloto „Ute{enie gre{nim” od Kiril Pej~inovi} vo koe uka`uva za zna~eweto na narodniot jazik so {to go otvoril srceto na makedonskiot narod za prosvetuvawe. Kako nekoe vreme vo stari Rim. 51 . I on otide vo ~u`da dr`ava.MAKEDONSKI JAZIK UTE[ENIE GRE[NIM (izvadok) . da hvalite i da blagodarite Boga oti e dal takov u~itel vo vreme na{e i da molime pa na Boga i gospoda na{ego Isusa Hrista i na Pre~istija mater jego da budeme vsi pravoslavni naslednici so vsemi blagougodiv{imu Bogu i da slavime ime vse svetoe ego oca i sina i svetago duha amin. uze vojska mnogu i se vrati pak na Rim. koja podocna se opo`arila.. ni mu`ko ni `ensko. kade {to se zapoznal so Kiril Pej~inovi} i Jordan Haxi Konstantinov – Xinot. majka kako se po~estuet i za hatir nojzin mo`et i najgolema qutiwa da otfrlit ot sebe. Vo Solun ja otvoril prvata pe~atnica (1837 godina). Slu{ajte. ime mu be{e Koriolan.. Prilog: OD PREDGOVOROT NA „UTE[ENIE GRE[NIM° (izvadok) . razmisli i zaklu~i! Teodosie Sinaitski se pretpostavuva deka e roden 1850 godina vo Dojran. no podocna oti{ol na poluostrovot Sinaj. Poslednite godini od `ivotot se vratil vo rodniot grd i rabotel kako vodeni~ar. ima{e eden car. Se vikal Teohar. kade {to stanal stare{ina na manastirot i vo spomen na toa se narekol Sinaitski. sogledaj. Edno vreme rabotel i vo Solun. I koga }e ~itate vo taja kni`ica. no povtorno (1844 godina) ja opo`arile. i negova majka – imeto i be{e Veturia. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------TEODOSIE SINAITSKI Pro~itaj.. hristiani.

Koja e ulogata i zna~eweto na Kiril Pej~inovi} i Teodosie Sinaitski? 2. Mnogu `alno mi e. Koi dela gi napi{al Kiril Pej~inovi}? 3. Prilog: Aforizmi: 1. Toj e prv makedonski dramski pisatel na piesi . Za{to mi projde toliko vreme koe ne mogoh da go poznajam? – Znak e da jo{t ne sam se poznal. Isto taka pi{uval stihotvorbi. 2. 52 . Roden e 1820 godina vo Veles. 4. Umrel 1882 godina vo svojot roden grad. sogledaj. Aktivno rabotel za obrazovanieto na makedonskiot narod iako bil pove}epati kleveten od tie {to go {irele tu|oto vlijanie (gr~ko. [to napravil Pej~inovi} pred krajot na svojot `ivot? JORDAN HAXI KONSTANTINOV – XINOT Pro~itaj. Obrazovanieto go zavr{il vo Veles i vo Skopje. aforizmi.. za{to mi e takovija `ivot? 3.. bugarsko i srpsko). no koga nikakvo dobro da sotvoram ne mo`am.Basna° i .Minerva i devet muzi°.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! 1. Xinot bil prosvetitel na decata vo Makedonija.U~ili{te i u~enie° i dr. @ivim. patopisi i sl. Za{to drevoto planinsko ako bi prava greda bilo.. no nikoga{ ne podlegnal. . za{to ne sja poznah sam sebe. razmisli i zaklu~i! Jordan Haxi Konstantinov – Xinot e eden od najaktivnite dejci na prerodbata vo Makedonija. D’neska sam izguben! Ne treba se bojati. ne bi go delkale. Sekoga{ veruval vo utre{niot den za podobar `ivot. Kakva e prijatel{tina me`du smerti i `ivote? 5.

Vo deloto Misirkov go razrabotuva pra{aweto za voveduvawe na makedonskiot jazik. za{to toj e na{. Sofija.MAKEDONSKI JAZIK KRSTE PETKOV MISIRKOV . 53 . isto kako {to e na{a tatkovinata.. Okolu centralnoto nari~je trebit da se grupiraat site na{i nau~ni i literaturni sili. Zaslugata na Misirkov za Makedoncite e golema. Studiral vo Rusija. roden 1874 godina vo Postol.Za makedonckite raboti°. Se {koluval vo Solun. Skopje.. Umrel 1926 godina vo Bugarija. za da go o~istat i obogatat so sokroi{~a od druzite makedoncki nare~ija i da sozdadat od nego i jeden ubav literaturen jazik. Se vra}a vo svojata tatkovina i raboti kako profesor vo gimnazijata vo Bitola.ZA MAKEDONCKITE RABOTI° (izvadok) . kade {to u~el osnovno u~ili{te do {esto oddelenie na gr~ki jazik.. Belgrad i [abac. koj {~o }e izmestit od neja propagandckite jazici. Negovo najva`no delo e .Za makedonckite raboti° Pro~itaj. Na nego trebit da se sozdadit jedna skolijcka. Nie sme dol`ni da go miluvame na{iot jazik. za da mo`it preku nif da se ra{irit niz cela Makedonija vo vid na literaturen jazik. nau~na i ubaa literatura. Deloto e opo`areno od strana na bugarskite vlasti. na{e bogatstvo i pravo. Enixe – vardarsko. zatoa {to u{te ottoga{ toj go zapo~nal interesot za kodifikacija na makedonskiot jazik. sogledaj. razmisli i zaklu~i! Krste Petkov Misirkov e osnovopol`nik na makedonskiot jazik.. Prilog: . zatoa {to vo deloto Misirkov gi zastapuval interesite na makedonskiot jazik.. objaveno 1903 godina vo Sofija.. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Mislata kon na{iot jazik e na{ dolg..

Nebregovo. Od kolku statii se sostoi negovoto zna~ajno delo? BLA@E KONESKI kako lingvist Pro~itaj.Za makedonckite raboti°. Koavtor e na Makedonskiot pravopis so pravopisen re~nik. Negovata zasluga za makedonskiot jazik e ogromna.. Na koj govori e zasnovan makedonskiot literaturen jazik? 4. sogledaj. Napi{al i golem broj kni`evni dela od oblasta na prozata i poezijata. Bil pretsedatel na Sojuzot na pisatelite na Jugoslavija. Roden e 1921 godina vo s. nedaleku od Prilep kade {to zavr{il osnovno u~ili{te. a ako mo`e{ i celata kniga. Toj e osnovopolo`nik na sovremeniot makedonski literaturen jazik i negovoto ime e tesno povrzano so sozdavaweto i ozakonuvaweto na makedonskiot literaturen jazik. lingvist i nau~nik vo makedonskata kni`evnost. bidej}i pove}e dela posvetil za jazikot na makedonskiot narod. redaktor e na Re~nikot na makedonskiot jazik. a slavistika studiral vo Belgrad i Sofija. i deloto Istorijata na makedonskiot jazik.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: – Pro~itaj ja prvata statija od knigata . Zada~a: – Nastojuvaj da gi pro~ita{ najpoznatite pesni na Bla`e Koneski: „Te{koto° i „Vezilka° i razmisli za {to pee avtorot vo niv! 54 . Umrel 1993 godina vo Skopje. Vo {to se sostoi golemoto zna~ewe na Misirkov za Makedoncite? 3. Ja napi{al Gramatikata na makedonskiot literaturen jazik (I i II kniga). Vo koj period `iveel i rabotel Misirkov? 2. Koneski vo Skopje rabotel kako profesor na Filozofskiot fakultet od negovoto osnovawe (1946 ). Proveri gi svoite znaewa! 1. razmisli i zaklu~i! Bla`e Koneski e poznat kako poet. Gimnazija zavr{il vo Kraguevac.

imenkata stavi ja vo mno`ina ili ~lenuvaj ja so {to }e dojde{ do realnata vistina. razmisli i zaklu~i! Izgovarame brek lep no{ grat snek yit vos Pi{uvame breg leb no` grad sneg yid voz – Nastanuva glasovna promena pri izgovorot na zvu~nite soglaski na krajot od zborovite. – Za polesno da sfati{ dali na krajot od zborot treba da napi{e{ nezvu~na ili zvu~na soglaska. Zapomni! – Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako bezvu~ni. Primeri: leb – lebovi – lebot. sporedi. Toj mora da stigne navreme na rabota i koga e golem stut. a potoa. sneg – snegovi – snegot itn. mras i snek. sekoga{ vo torbata nosi ubav. – Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako nezvu~ni. 55 . – Nastanuva obezvu~uvawe. grat.MAKEDONSKI JAZIK OBEZVU^UVAWE NA ZVU^NITE SOGLASKI NA KRAJOT OD ZBOROVITE Pro~itaj. – Obezvu~uvawe e glasovna pojava koja pri usnoto izrazuvawe zvu~nata soglaska na krajot na zborot se izgovara kako bezvu~na. a se pi{uvaat kako zvu~ni. Fabrikata vo koja{to raboti se nao|a na eden mal brek. popravi gi. ako misli{ deka se napraveni gre{ki vo pi{uvaweto. a od desniot xep vadi i redovno mi dava nekoja bonbona. Proveri gi svoite znaewa! Obidi se glasno da gi izgovori{ istaknatite zborovi vo ovoj tekst. Koga }e dojde. vo ~ija blizina ima eden golem star dap. Tatko mi raboti vo druk grat. bel lep.

– kaj glagolskiot prilog (~itaj}i.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA OTSTAPUVAWE OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE Pro~itaj. literatura. – Vesna ima nov kompjuter. onaa klupa. toa dete i dr. – Toj ima golema kultura. ispitot po hemija i dr). Ohrid i dr. sogledaj. – Otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe ima: – kaj nekoi prilozi za vreme (letovo. profesor Stojan. zimava). intervju. – Odej}i po ulica se sretnav so Elena. – kaj nekoi tu|i zborovi. a se vo slu`ba na makedonskiot literaturen jazik (kultura. Zada~a: – Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive zborovi. razmisli! – Godinava zavr{i. Skopje. no pred toa pravilno akcentiraj gi: `eton. – Ne se ~lenuva op{tata imenka upotrebena so zbor~iwata: za i po (Klinika za nos i grlo.). Petkoski. Makedonija.). pi{uvaj}i i dr.). odej}i. kompjuter i dr. Mu~eto. – Godinava }e odime so moite roditeli kaj vujko mi vo R. Piperkata i dr. sedej}i. – Imenkata ne se ~lenuva koga pred nea se nao|a nekoja pokazna zamenka (ovoj ~ovek. – Op{tata imenka ne se ~lenuva koga se nao|a pred li~noto ime i ozna~uva nekoe svojstvo (doktor Vane. Del~ev. atelje. PRAVILA KOGA IMENKATA NE SE ^LENUVA Razgovarame – zaklu~uvame: – Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat (Marija.) bidej}i tie sami po sebe se opredeleni.). 56 . – Mo`e da se ~lenuvaat sopstvenite imenki koi ozna~uvaat prekari (Levkata. letovo. majstor Blagoja i dr.).

b) vo po~etokot na re~enicata. do. pod. Kole Nedelkovski UPOTREBA NA DOLGITE I KRATKITE FORMI OD LI^NITE ZAMENKI Pro~itaj. – So nego otidov v grad.). – Pred nego re~e deka }e dojde. razmisli i zaklu~i! – Od tebe zedov sto denari. – Go povikav da dojde. – Dolgite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat vo slednive slu~ai: a) koga pred niv stoi predlogot: od. – Nemu mu rekov da pomogne. krvava rano na srce. – Podavaj}i ja topkata padnav. na. ne ~ekaj. – Nea ja sretnav na ulica. – Nego go pra{av kaj `ivee Aleksandar. Nikola. v) vo davawe blagoslovuvawe i kletvi (Blaze tebe! Te{ko mene i sl.MAKEDONSKI JAZIK Zada~a: Otkrij gi ne~lenuvanite imenki vo slednava pesna: MAJKA Kleta e majka trgnala. – Vikni gi da vlezat. pred. trgnala lele pisnala. sine. sogledaj. De gidi. so. niz taa Ruen planina za prvo ~edo Nikola. kaj i sl. stradna si majka pre~ekaj.. – Od niv pobarav pomo{. bez. Izlezi. 57 . – Do vas sednav. sine.

se navede i ____ vide ribite {to davaa posledni znaci na `ivot. IZVICI Pro~itaj. padna tavanot od sobata! – Iako veterot silno svire{e. – Tie slu`at: a) za iska`uvawe nekakvi ~uvstva (radost. ve. ama selanecot ode{e po potot i glasno vika{e po kowot: Di – i – i! – Izvicite se nemenlivi zborovi. go. pritoa. Postariot ribar ____ ____ podade ribite i vedna{ ____ vesla~kata i zamina. niv i sl. g) za terawe na `ivotni. mu. u{te go nema da dojde! – Bum. bre. napi{i gi ispu{tenite kratki zamenski formi: Ribarot ____ pritera svojot ~un sosema do bregot. nas. ja. Proveri gi svoite znaewa! Sledniov prozen tekst prepi{i go vo tvojata tetratka.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Kratkite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat: a) vo po~etokot na re~enicata. nemu. mene. vas. strav. im i sl. 58 . fi – u – u. me. v) za poddr`uvawe glasovi od prirodata. b) vo zapovedni re~enici. majstore go soyida li oxakot? – Of. nego. sogledaj. bolka. razmisli i zaklu~i! – Ej. ne. vas. d) za dovikuvawe. {to da prvam sega! – Tu. v) zaedno so dolgite zamenski formi. sebe. ~udewe i sl. – Kratki formi od li~nite zamenki se: te. b) za iska`uvawe vnimanie. Zapomni! – Dolgi formi od li~nite zamenki se: tebe. Ribarot so svojot drugar ____ podelija ribite. nea.).

ah. bre majstore. bre majstore! – Koga ti velev da donese{ pari. brrr! – se slu{nalo na pokrivot od ku}ata. doma}ine! Oxakov go napraviv. se potrgnal i oxakot padnal. kikiriku i aj. majstore. – Tras. glasovi od prirodata. doma}ine! Ej. – Ej. Majstorot go potprel so ple}ite i po~nal da vika. Proveri gi svoite znaewa! Vo slednava narodna prikazna otkrij gi izvicite! MAJSTOROT [TO GO TURNAL OXAKOT Eden majstor mu pravel na nekoj ~ovek oxak. air da ne vidi{. ih.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! Izvicite se vid nemenlivi zborovi so koi se iska`uvaat nekoi ~uvstva. Pred da ja dovr{i rabotata. }e ti platam! – More. i{. – odgovoril naluteno majstorot. }e ti platam kolku ~ini. ili da se obrne nekoe vnimanie i sl. ti ne slu{a{ i bidi sega bez oxak. lele. Narodna prikazna Zada~a: Napi{i re~enici so upotreba na slednive izvici: of.Slezi dolu. 59 . Majstorot ne mo`el pove}e da izdr`i. oxakot po~nal da se navaluva. nosi pari vamu ili }e go turnam! . Dojdi gore da mi plati{! – Slezi dolu. – Ah. {to mi napravi! Lele.

– Eve ti go gostinot dojde. – Svrznicite se zborovi koi imaat za cel: a) da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata. ili. a Kostadin ~ita. – Slu`at za obrazuvawe na nekoi gramati~ki formi. Damjan vedna{ izleze. no. tetratki. sogledaj. i. b) da povrzat dve prosti re~enici {to se vo sostav na edna slo`ena re~enica. deka. – [totuku zayvoniv. – Jas bi donesol ne{to za vas za jadewe. Zapomni! Svrznicite se vid nemenlivi zborovi koi vr{at funkcija da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata ili da povrzat dve prosti re~enici vo sostav na edna slo`ena re~enica. – Svrznici se: a.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA SVRZNICI Pro~itaj. {totuku. – ]e dojde{ li kaj nas? – Edna{. da poigra{ so mene! – Zarem ne ti e grev za mene? – Vie ni trebate da ni pomognete. barem. ^ESTICI Pro~itaj. iako. razmisli i zaklu~i! – Jas vo ranecot nosam: knigi. – Bisera pi{uva. – Slu`at za istaknuvawe ili opredeluvawe na drugi zborovi vo re~enicata. 60 . za da i dr. moliv. penkalo i guma. – Mo`at da se najdat vo po~etokot i vo sredinata na re~enicata. a mo`e i zapoved. sogledaj. razmisli i zaklu~i! – I Filip neka dojde so nas. – Mo`at vo re~enicata da se najdat vo sredinata i na po~etokot. dodeka. otkako.

lekarot odma od prozor n¢ vide i vedna{ izleze za da n¢ pre~eka. Red. no bi napi{ale i ubav sostav za Makedonija. od tvojata biblioteka bi pro~itale ne{to za Kru{evo i za Ilindenskoto vostanie. [totuku stignavme do ambulantata. bi porazgovarale za Republika Makedonija i bi ja na{le na karta. Toj mi re~e: – Lele. Koga bi do{ol. razmisli i zaklu~i! Jas bi sakal da dojdam kaj tebe. sogledaj. 61 . rod i broj. – Najlesno se prepoznavaat po ~esticata bi. svrznicite. odvedi me vo ambulanta na lekar! Sigurno }e mi pomogne lekarot. Toj uslov se postavuva samo vo kontekst na re~enica. – Mo`niot na~in poka`uva dejstvo koe za da se izvr{i e potreben nekoj uslov. no nemam vreme. Me|utoa. toa stori go vo tabelava {to ti e dadena: IZLET Vo edno proletno popladne iznenada izlegov v grad. predlozite i prilozite. br. kako me boli glavata! Ah.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! Vo ova pismeno iska`uvawe na eden u~enik otkrij gi ~esticite. dobro {to se vidovme. – Mo`e da se menuva po lica. ^estici Svrznici Predlozi Prilozi MO@EN NA^IN Pro~itaj. – Vedna{! Neka bide taka! – mu rekov i trgnavme. Aj. Za popregledno da bide. – Se upotrebuva za iska`uvawe nekoj uslov. Tamu se najdov so eden moj sou~enik.

ZAPOVEDEN NA^IN Pro~itaj. Razvivaj {umo zelena. . sogledaj. dojdi – dojdete. e direktna zapoved. 62 . ]e mine Del~ev Vojvoda So negovata dru`ina. Ovaa zapoved e indirektna. Ra{iri topli pazuvi.Razvivaj goro zelena. sinko glas da ti slu{nam.Bi sakala..” – Napi{i tri re~enici vo koi }e bide iska`an mo`niot na~in.. Otvori senka {iroka. bi sakala v pregrad majkin da te slu{nam i bi miluvala dolgo tvoja rusa kosa.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednive stihovi podvle~i gi zborovite {to iska`uvaat mo`en na~in. da zaminite. da rabotite itn. pi{uvaj – pi{uvajte i sl. – Vo zapovedniot na~in se potrebni dve lica: zboruva~ zapoved sogovornik ili sogovornici (prvo lice) (vtoro lice) – Zapoveden na~in mo`e da bide (opisno) i vaka: da stane. da ~ita. – ^itaj – ~itajte. razmisli i zaklu~i! . da pote~e qubov ko ognena lava.° Narodna pesna – So zapovedniot na~in se iska`uva zapoved samo za vtoro lice ednina i vtoro lice mno`ina.

ne `ali.{esnaeset. majko. majko. majko. navodnici. [totuku smra~ilo viknal po `ena si. izbri{i solzi krvavi. dejdi du{ko cel den tri ovci ostri`a pa sega svetlo od borina }e si ostri`el pet . akcent. i mojta. zapirka. na borba za prava sloboda za na{ata zemja ubava. po mene. majko. dve to~ki. na ramo pu{ka narami. – Pravopisni pravila za interpunkciskite znaci i nivna upotreba. raskini crna {amija. Makedonska narodna prikazna se da na }e 63 .. Dejdi ma`u. @eno mori brzo zapali edna borina i dojdi svetni mi ostri`am pet {esnaeset ovci za eden ~as. UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI Razgovarame – zaklu~uvame: – Interpunciski znaci se: to~ka.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! Vo slednava pesna so moliv podvle~ete gi zborovite {to iska`uvaat zapoveden na~in: BESMRTNO PISMO Ne pla~i. Proveri gi svoite znaewa! Postavi gi potrebnite interpunkciski znaci vo slednava makedonska narodna prikazna i akcentiraj gi imenkite: MRZLIVIOT OV^AR Eden ov~ar cel den ostrigol samo tri ovci. izvi~nik i dr. po~uj me. osveta! Ej. pra{alnik. od tebe nema posre}na na ovaa zemja plamnata. ~uj me. v race zname prifati. Fali me usto oti te raskinam. zatraj se.

sogledaj. bidej}i negoviot tatko }e odbele`uva sto godi{nina od svoeto ra|awe. Slednovo leto }e odime tamu. Od Prilep do Gevgelija }e odime so avtomobil i }e se dvi`ime po {irok avto pat. Odma sfa}a {to treba da stori. Za da na pravi ne{to. – Spored zna~eweto zborovite vo makedonskite narodni tvorbi najmnogu imaat prenosno zna~ewe. ne saka mnogu da mu objasnuva{. RE^NIK I STIL OSNOVNO I PRENOSNO ZNA^EWE NA ZBOROVITE Pro~itaj. a pove}e vreme }e prestojuvame vo Dojran i Gevgelija. popravi gi gre{kite {to se napraveni za sleano i razdeleno pi{uvawe: Dedo mi be{e drvo delec. Proveri gi svoite znaewa! Vo slednive re~enici. odnosno zna~ewe. – Zborovite pri op{teweto mo`at da imaat i prenosno zna~ewe i so toa da iska`uvaat nekoja osobina. – Lisicata e mnogu itro `ivotno. – Primeri. – Despina e itro devoj~e. – Zajakot e mnogu pla{livo `ivotno. – Filip go ispe~e zanaetot. – Pravila za razdeleno pi{uvawe.Makedonia vo seloto Seno kos blisku do gradot Prilep.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA SLEANO I RAZDELENO PI[UVAWE NA ZBOROVITE Razgovarame – zaklu~uvame: – Pravila za sleano pi{uvawe. ja menuvaat svojata smisla. Sigurno dedomi }e me odnese na Markovi kuli. @ivee vo R. razmisli i zaklu~i! – Filip go ispe~e lebot. – Zborovite koga se upotrebuvaat vo prenosna smisla. – Ti si mnogu pla{livo dete. 64 .

goro. – Vo slednive stihovi otkrij gi zborovite {to imaat prenosno zna~ewe: Ej gi di. vo literaturata.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! – Re~nik e kniga vo koja po azbu~en red se pomesteni zborovi. majko le. „Majka°. Kole Nedelkovski 65 . A. stil. – Stil e na~in na pismeno i ili usmeno pi{uvawe. Toj se gradi so ~itawe knigi. so nade` du{a vrte{e i luti rani care{e. e na~in na izrazuvawe. dosta mi strea prave{e. Zada~i: – Napi{i pet re~enici so upotreba na zborovi so prenosno zna~ewe.

Bra}ata Miladinovci.Kuzman [apkarev.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA OD SOBIRA^KATA DEJNOST NA MAKEDONSKITE SOBIRA^I NA NARODNI UMOTVORBI .Marko Cepenkov. 66 . . .

.Ako bide{ most.MAKEDONSKI JAZIK KUZMAN [APKAREV Pro~itaj.Ako bega{ od arno.Bistra vodica – mirna glavica. 67 . (kola). . Solun i Kuku{. Objavil osum u~ebnici za potrebite na u~ili{tata vo Makedonija i ja napi{al biografijata za Bra}ata Miladinovci.Bez pari ni v raj. koj{to se zanimaval so prosvetitelska i sobira~ka dejnost na narodni umotvorbi. .Jazikot koski nema.^etiri bra}a se brkaat ne mo`at da se stignat. . da ne se o`enam. Toj mu bil zet za }erka na Dimitar Miladinov. a koski kr{i. Sobral nad 1300 narodni pesni. . Toj bil u~itel. .Ako te la`am. . koj{to se sostoel od osum knigi. . (kniga). Prilozi: a) Poslovici: . razmisli i zaklu~i! Kuzman [apkarev e sledbenik na Dimitrija Miladinov. Obrazovanieto go zavr{il vo Ohrid i vo Bitola. b) Gatanki: . Od sobranite golem broj makedonski narodni umotvorbi vo Sofija objavil Zbornik vo 1894 godina. a ne mo`at da se vidat. }e padni{ na zlo.Du{a nema – um prodava. ni v pekol. sekoj }e te gaze. u~ebnikar.Crven pr~ vo pe{tera le`i. (o~i). roden vo Ohrid 1834 godina. sogledaj.Dve sestri se celivaat. nad 700 pesni. nad 300 narodni prikazni. Bitola. Okolu 30 godini rabotel kako u~itel vo Ohrid. Struga. Umrel vo Sofija 1909 godina. (jazik). 29 detski igri itn. 1156 poslovici.

vrne. a ti. reim sabja ostaiv na sabjata mahrama. A koga umrel tatko im. ~a{a }e ti dade! ^a{a da mu zemi{. a maliot ne. Mahramata – tatku ti. za{to ti. so ~est i slava. slu{aj. zlati prsten – za tebe. rojno vino sum pilo. napien. go sretnale nekoi selani {to im zaviduvale i sakale da im na{tetat i mu rekle: . Duri bil `iv tatko im. Golemiot brat bil `enet.Ti ne si li sin na tatko ti?° . na momino selo. za mene! g) Narodna prikazna: BRAT BRATA NE RANI. na momini dvorja. a sabjata – bratu ti. a brat ti. a pomaliot rabotel. ZETE. mominite sestri. Po nekolku godini tie se zbogatile u{te pove}e. na tebe grmi. rabotele kako }e re~el toj: koj odel na ~iflik. a strah da mu nema{! 68 .. mominite bratja. koga si do{ol v selo. si `ivee kako gospodar – oble~en. na mahrama hiljada. tvojta stara majka! Kog }e odi{ tamu.Nemoj. hiljadata majke ti. koj so ovcite. Maliot si idel doma ot sveden na sveden. mome. mominata majka. Edna{ na eden sveden. pak moe! Sno{~i sum bil doma ti. ti si moe. .E .Kako ne. kako momok. mome. vo hiljada zlat prsten. stram ti da mu ima{. na momina ku}a. so ovci. pogolemion.° – rekol toj. Jas je rekov. stretiv mome v livada. Golemiot ni{to ne rabotel. zete. pogolemiot se storil doma}in. TE[KO MU KOJ GO NEMA Edno vreme si bile dvajca bra}a. tamo }e izleze mominijo tatko. zagari i sokoli za na lov i si pominuval gospodski. vezden si sam na rabota. nemav da si poplatam. po pole. pre~ekuval prijateli: si imal arni kowi. koga taka. ne begaj. pribrav da ja celivam prsna moma da begat.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA v) Narodni pesni: PIJAN IDAM OD GRADA Pijan idam od grada. mnogu go slu{al brata si i retko doa|al doma. {~o uka te u~e tvojo stari tatko. SLU[AJ Slu{aj.. najaden. samo si sedel doma.. nadrekov: . a ti si mu nemu kako izme}ar? Ajde SLU[AJ. sonceto te pe~e – si se storil kako nikoj nigde.

. prepravaj}i se deka bo`em ne se nalutil: . Proveri gi svoite znaewa! – Ovaa prikazna e realisti~na. glavata }e ti otide!° Taka £ rekol na `ena si i potoa si go javnal kowot i zaminal zaedno so zagarite i sokolite. da vidime.. ni du{man imam.MAKEDONSKI JAZIK re~i mu. brate! Oko ne sum klal. da se smenime so rabotive: jas nekoja godina da posedam doma. ja sum den i no}. ako ne slu{nam da ta`i{ vo ku}ava.da ostane{ ti. so nikogo ne se poznavam. ni prijatel imam. }e ja stavi{ sofrata i }e go pokani{ brat mi da ru~a.. Dali }e dojde vreme i jas da se udomam – da se o`enam i jas kako tebe? Kako }e gledam ku}a. doma si idam edna{ na godinata. prespal no}ta i utredenta. toj da odi na tvojata rabota. }e mu turi{ vnatre otrov. brate°. brate. a od utre }e se razmenime!” Skoknal od lutina i oti{ol da si go postegne kowot i vo kowu{nicata ja povikal `enata i £ rekol: . koga se razbudil. rekol pogolemiot brat.° .Kako pomina. sano} ne sum zaspal i pomisliv da te pomolam tebe.. tolku godini. otkako umre tatko. Ama po~nal da razmisluva.Mo{ne arno.. nema da si dojdam za ru~ek. Zo{to? – Koj gi vlo{il odnosite me|u dvajcata bra}a? Koi se pri~inite za toa? – Koi se glavnite likovi vo ovaa prikazna? – [to mo`e{ da ka`e{ za postapkata na postariot brat sprema pomladiot? 69 .Ah. a ti da posedi{ i }e vidi{ dali ti e vistinski brat ili ne?° Maliot brat ni{to ne im rekol. ama samo ti da znae{.. a ti }e ispe~e{ edno jagne. koga nikogo ne poznavam i od ku}nata rabota ne se razbiram? Toa mislej}i. a ti da pojde{ na mojata rabota!° .E. Oti{ol doma.Slu{aj vamu! Jas }e pojadam deneska na lov i na brat mi mu rekov oti }e si dojdam za ru~ek. go pra{al brata mu: . no pred toa obidi se so svoi zborovi. Zada~a: Nastojuvaj da ja pronajde{ ovaa narodna prikazna i celosno da ja pro~ita{. pod vedro nebo. no}eska? Dali spie{e lesno?° A toj mu rekol: . tuku u{te deneska da pojdam na lov i da ru~ame zaedno. a jas }e pojdam na tvojata rabota. I vidi vamu! Koga }e se vratam okolu u`ina. po tvoja zamisla da ja prodol`i{ sodr`inata i da £ dade{ kraj.Zo{to ?° – go pra{al golemiot. . s# nadvor..

Umrel 1920 godina vo Sofija.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA MARKO CEPENKOV Pro~itaj. Znael da raska`uva za sudbinata na svojot narod. koga }e mesi{. Vo 1844 godina do{le da `iveat vo Prilep kade {to Cepenkov ~irakuval kaj terzii.. Vo 1888 godina Cepenkov oti{ol da `ivee vo Sofija kade {to gi objavil sobranite narodni umotvorbi. nebare taa navistina }e mu mesi zelnik i £ reklo: – E. Tokmu tuka se zapoznal so Dimitar Miladinov. bil i golem raska`uva~.. Toj e roden vo Kru{evo. – Ah. ku}ata se krevala! Go ~ul tatko mu od bav~ata kade {to rabotel. dotr~al da vidi zo{to pla~e deteto. Deteto ja gledalo majka si pravo v usta. sogledaj. razmisli i zaklu~i! Marko Cepenkov e eden od najvidnite makedonski sobira~i na narodno tvore{tvo. pa }e se skinevme voda piej}i. 1829 godina. so edni vitki golemi. – Prilozi: a) Narodni prikazni: @ENATA [TO SAKALA DA MESI ZELNIK BEZ BRA[NO I BEZ MASLO Edna `ena si imala edno dete od sedumosum godini. taka tolkai. Samo toga{ izlegle nad 500 stranici od tie sobrani narodni umotvorbi. Deteto se rasplakalo. 70 . malo par~e se kr{i. pa da si ru~avme. neranimajko eden! – i mu vrzala edna {lakanica preku usta. koj{to u~itelstvuval vo gradot. Marko Cepenkov pokraj toa {to bil sobira~ na narodni umotvorbi. pa koga }e si skr{am od vitkata taka tolkavo par~e za da si jadam . Do svojata petnaesetgodi{na vozrast so tatko mu `iveel vo Ohrid i Struga. bre ~edo. Pismenosta ja steknal vo gr~ki }elijni u~ili{ta. – Kako biduvalo da skr{i{ tolkavo par~e. nenasitniku. da imav troa bra{no i maslo – mu rekla – tiki da napravev zelnik. majko. i mu dal pottik na Marko Cepenkov da sobira narodni umotvorbi.

– Kaj sila pravina nema. e. neka sedi madro. koj go tepa? – [to ako pla~e.. Majkata mu raska`ala za zelnikot. – Mo`am i da doka`am. kako sakala da go mesi i zo{to go tepala. za da ne go tepam. – A ima{ li svedoci? – ja pra{al sudijata. – Neroden Petko mu kupile kapa. b) Narodni poslovici – Kaj {to teklo. – More ~oveku. – Koj si ja ima muvata na kapata. na neroden Petko – kapa mu kupile! LISICATA NA SUD Ja sudele lisicata zatoa {to od eden selski koko{arnik ukrala nekolku koko{ki. Otkako go ~ule toa. Spiskala `enata. – Eden kamen {to se trkala ne fa}a treva.MAKEDONSKI JAZIK – [to pla~e deteto. – Magarina pe~alele. Tatkoto se razlutil: – Zo{to ne go ostavi{ deteto da si jade vitki kakvi {to saka i da mi rasne? Sega }e vidi{ ti . e. – Ne sum vinovna. ~esen zbor! – po~nala da se brani taa. – Pravinata se tan~i i ne se kini. 71 . zastani! [to storila `enava {to ja tepa{? – go pra{ale sosedite. pa }e te~i. Vo toa vreme jas bev vo drug koko{arnik. si ja brkat. – ]otegot izlegol od rajot. kowi jadele. Ma`ot se razbral i ja ostavil da raska`e za rabotata so zelnikot. – Milosta milos nosit. – Se strkalalo tenxereto. Zel eden stap i grabnal da ja tepa `enata. – So deca ne se srka ma{tenica. celoto maalo go sobrala.. – So sila ubavina ne biduva. ama ne zaborava. – Gospod zabava. sosedite se iznasmeale: – E. – Ot ku}en aramija Gospo da te ~uva. neka ne kr{i vitki golemi. si go na{lo kapakot. – Svedocite gi izedov! – odgovorila lisicata.

Tam deka mom~e ora{e. †Dumanie°. Kuzman [apkarev. a vo godina navi~ka°. sogledaj. poet koj objavil mal broj pesni. na den mi brazda ora{e. †Bisera°. a vo nedela lei~ka. i vo mesecot pogon~e. {to go podgotvil i go i izdal so svojot brat Dimitrija. Toj bil vospituva~ na celata generacija prerodbenici na koja £ pripa|a i negoviot pomlad brat Konstantin Miladinov – Grigor Prli~ev. †Skrsti°. Nevesta mom~e fale{e: †Imam si mom~e rabotno. Konstantin Miladinov (1830 – 1862) osnovopolo`nik na novata makedonska poezija.. †Sira~e° i †E|ptin delija° zaedno so .. nepijan°. a vo mesecot pasmence. Zaedno so bratot Konstantin go oformil poznatiot „Zbornik# na narodni umotvorbi otpe~aten vo 1861 godina vo Zagreb.ZBORNIKOT° na Bra}ata Miladinovci: a) Narodni pesni NEVESTA I MOM^E RABOTNI Mom~e nevesta fale{e: †Imam nevesta rabotna na den si ni{ka tegne{e. †Golap~e°. razmisli i zaklu~i! Dimitar Miladinov (1810 – 1862) e glavnata li~nost na makedonskata prerodba. \or|ija Pulevski i dr. nedela kadela vretence. 72 . Bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija i sobira~ na narodni umotvorbi.Zbornikot°.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA BRA]ATA MILADINOVCI Pro~itaj. i na godina platnence!° Tam deka moma prede{e. †Na s’nceto°. pretstavuva kapitalno delo za Makedoncite i toa ima nad 510 stranici. †Ne. no so koi makedonskata literatura gi dobila svoite temeli. Rajko @inzifov. †Kletva°. Prilozi – od . Pesnite na Konstantin: †T’ga za jug°. †@elanie°.

zreli se kru{i najade. Po pore silen. po gemixii.MAKEDONSKI JAZIK te{ka e dremka napadna. `nala bela Mara. povej. of lele za s¢ dni.° I Mara mu govore{e: †Ako tebe ja nat`niam. Pustata urka niknala. Edno malo kiraxiv~e. pustoto ralo kru{ovo. ta legna moma. po pole laden. POVEJ MI. Ke ti daam brza kowa. 3. 73 . Kak’ }e soli{ tak ‘ }e srka{. @nala. vetre Meglene. I junaka si go zela. tak’ }e jadi{. Zol trn. VETRE MEGLENE Povej mi. 4. @nala. Kak’ }e drobi{. pusta go dremka napadna. Da mi dai{ kovan gerdan. butna si urka v pepelot. zla kopa~ka. 8. Koj prait palica – za svojata glavica. Tutu tebe dobar junak Dobar junak da te zemam. rodilo kru{i zreani! Koga se mom~e razbudi. Da mi oladi{ beli argati. 7. Toa Mare je vele{e: †Ajde da se nat`nivame.° Si fatile da `nijeet. Ako mene me nat`nie{. Ako tebe te nat`niam. ta zaspa. Ne ti sakam brza kowa. @NALA MARA @OLTO PROSO @nala Mara `olto proso. b) Narodni poslovici 1. junaka nat`nala. 2. Stradna majka za keljago sina. 6. Tumba. tumba za tri dni. rodila drenki zreani! Kako se moma razbudi zreli se drenki nazoba. Po more silen. 5. Rani ku~e da te lait. Kakva glava – takov bri~. zaka~i ralo sred niva. Pominale kiraxii. POVEJ.

.Pator. 74 . (veru{ki) 9. sam bog se ~udit kako se vozit. o{ {turino! Tokmu sum si naprela: na dedo ko{ula. zalagalki i brzozborki. vo dva dola {iroki. (~e{el) 4. pator noxiwa° i drugi sli~ni pesni postarite. D’lg Todor bez koski. Osu}en. ^it pustino. (kiselina) 10. pleteno. dosu}en. d) Brzozborki SOBOR Spie slatko starec son. naprela dve vretena. (~ad) g) Zalagalki PATOR. a vo odredeni momenti i da gi zala`at i tokmu poradi toa tie se vikaat gatanki. sakale da gi razonodat decata. tri devet ko`u}en. Kuso me~e dren tresit. (bri~) 7. na baba marama. (rasol) 5. @’lti prasci v tiwa le`at. Quta ku~ka v tlanik le`it. Samo Simo sedi srede selo sam.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA v) Narodni gatanki 1. visoki ~evli) 6. i nazad odit. do{lo ku~e griznalo. da im pomognat vo uve`buvaweto na nekoi od zborovite vo pesnata. (kromid) 3. si ‘i klala na polica. do{lo ma~e – liznalo. Vieno. pasla baba kozliwa na dva rida visoki. (rak) 2. soni sega sedmi son. a osobeno babite i dedovcite. pator noxiwa. Kuso prase po rid pasit. Ivo se vodit so devet nozi. D’lga Neda senka nemat. (reka) 8. Preku pesnata . Seto selo sobrano. (skorni. seno slama sobira. Kopam dupka do kolena. na sudni m’ki kalaeno. PATOR NOXIWA Pator. i odnapred odit.

ni roj od skakulci se vdal. i `enite. a `enite. U~itelstvuval vo Ohrid i vo Bitola i toga{ se borel protiv gr~koto vlijanie koe s¢ pove}e navleguvalo vo crkvite i vo u~ili{tata. U{te vo detstvoto ja po~ustvuval gor~inata na `ivotot. padna ubien od Gega. slu`iteli na Demetra. {tom ~uja. Roden e vo Ohrid 1830 godina. Umrel vo Ohrid 1893 godina. 75 . Za da go prehrani. sogledaj. razmisli i zaklu~i! Grigor Prli~ev e poznat makedonski pisatel od XIX vek.MAKEDONSKI JAZIK GRIGOR PRLI^EV „Serdarot” Pro~itaj. pa zatoa bil zatvoren vo Debarskiot zatvor. . toj serdar pro~ut padna v boj i }e gi zgazi pqa~ka{ot planinite ni sega. ta glasi ta`na eka i naveva sal kob i zla? Dal grad poliwata `itorodni gi be{e fatil? Il roj od skakulci se vdal? Dal sultanot ara~lii predvreme be{e pratil da zbira ara~ lut bez `al? Ni grad poliwata `itorodni gi be{e fatil. pisnaa od silna maka i koski kornea od bol. Vo toa vreme toj bil nakleveten na Turcite. junak slaven. ni sultanot ara~lii predvreme be{e pratil da zbira ara~ lut bez `al. Negovi najpoznati dela se poemata †Serdarot° i †Aftobiografijata°. a da gi brani nema koj . †Ta Kuzman. majka mu morala da raboti kako sluginka po bogatite ku}i. ba{ taka {epotea za glasot zol. Rano ostanal bez tatko. .Zemjodelci. [to te{ka nesre}a gi zbra i ma`ite. ° . Prilog – izvadok od poemata †Serdarot°: Piskotnici se slu{aat od Gali~nik vo Reka.

Proveri gi svoite znaewa! – Pro~itaj ja celata sodr`ina na poemata †Serdarot°. nesre}nata. Na sredna e doba. nesre}a. jadra. kr{na i herojski silna. sal nasrede u{te ostanala samotna greda.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Vdovicite i bednite. pu{kata svetnata. Godinite ne ja namalile nejzinata ubost. i momcite za svojta ~est. Toa e kutrata Neda. Mlade{kata so~nost ne ja be{e smenila grubost. ama {to potpira jako. Zapomni! – Poemata zapo~nuva so zborot piskotnici. sedej}i na pragot. ladna taa ja miluva blago. se negira pra{aweto i se dobiva vistinski to~en odgovor. na lice sve`est se gleda. i sosema zdrava. a potoa opi{i go likot na Neda! – Koja e osnovnata tema vo poemata †Serdarot°? 76 . kob. A zemjodelcite ko vtre{teni od rovja bea na taa tolku `alna vest. solzi leat. So race na kolena. potoa idat zborovite: te{ka. zadumano po~iva edna `ena. {umno se ru{at vo mrakot. – Slovenskata antiteza e takva stilska figura so koja se postavuva pra{awe. ta`na. Sedej}i v haos od mislite ma~ni vo zemjata o~ite be{e gi vpila. dostojna majka na Kuzman. gi gleda{. Izvajana e amazonskata nejzina stava: vistinska li~ota milna. Avtorot najavuva nekoja neprijatnost koja so tie neprijatni i potresni zborovi ja upotrebil stilskata figura slovenska antiteza. bidej}i sonila soni{ta mra~ni: Potpornite gredi od nivnata ku}a se vedat. zla itn. Vo proletna ve~er.

grutka snegova. roden 1908 godina vo Veles. ili e kamen. pa zatoa nemal mo`nosti da go {koluva. majkata na Kuzman. kamen belutrak. sogledaj.MAKEDONSKI JAZIK – Odredi ja poemata /prikaznata niz relaciite na sonot i stvarnosta. {to mi lee gore na Pirin Planina? Dali e grutka. so koi Neda go povikuva narodot vo natamo{na borba? – Izvle~i ja porakata do narodot od oplakuvaweto na majkata Neda nad mrtvoto telo na sinot! Zada~a: Pronajdi gi trite elementi na slovenskata antiteza vo slednive stihovi: [to mi blee. Narodna pesna KO^O RACIN †Beli mugri° Pro~itaj. U{te kako 77 . pod {ator le`i Mir~e vojvoda. odnosno otkrij gi simbolite od sonot na Neda. [to zna~i. Tatko mu bil grn~ar. kamen belutrak? Ne mi e grutka. Racin so toa ne bil zadovolen. bela {atora. – Objasni gi stihovite: †I vezden ti da pla~e{ ima{ zo{to°. nitu e kamen. Racin sam se samoobrazoval. Ottuka toj bil prinuden da bide pokraj negovoto grn~arsko kolce i da mu pomaga vo negoviot zanaet. razmisli i zaklu~i! Ko~o Racin e poznat makedonski poet i revolucioner. – Kako poetot go naslikal fizi~kiot izgled i duhovnata cvrstina na majkata Neda? – Koi se zborovite. stihovite. pa zatoa no}e sedel so sve}a na tavanot i ~ital knigi. grutka snegova. Odvoi go nerealnoto od realnoto. nosej}i go na ramo mrtvoto telo na Kuzmana. tuku e bela. [to pretstavuvaat tie? – Kakov odnos kon junakot iska`ale Albanicite.

veter~ok tiho nad nea `alna £ taga ree{e: . Denovi li se – denovi argatski maki golemi! Stani si utre porano dojdi si ve~er podocna.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA dete toj ja gledal siroma{tijata i te{kata polo`ba na makadeonskiot narod. Treta godina zemjata na Lenka pokri snagata. . Prva godina pomina grutka v srceto £ legna. Tragi~no zaginal na 13 juni 1943 godina na planinata Lopu{nik. pust da bi ostanal `ivot ku~e{ki! Rodi se ~ovek – rob bidi rodi se ~ovek – skot bidi skotski cel `ivot raboti za drugi. Taa sodr`i dvanaeset pesni. Zbirkata pesni e otpe~atena 1939 godina vo Samobor. u vivnaliov den – da trgneme i nie stradalnici od vek! Na deda Bogomil zemjata rovka. LENKA Otkako Lenka ostavi ko{ula tenka lenena nedovezena na rzboj i na nalomi itide tutun da redi v monopol – liceto & se izmeni ve|i padnaja nadolu i usti svija }oravo. nababrena za rod so stradna du{a ~eka udarite ni jaki 78 . tu|i imoti. blizu Zagreb. Prilog – socijalni pesni od stihozbirkata †Beli Mugri°: DENOVI Kako na vratot |erdani niski kamewa studeni. meka. Ne be{e Lenka rodena za tija pusti tutuni! Tutuni – `olti otrovi za gradi – kitki rozovi. ° KOPA^ITE Se k’ti no}ta crna! Se ruti karpa – mrak! I petli v selo peat i zorata se zori nad karpa v krv se mie i temninata pie silno svetnal den! Probudete se morni kopa~ki i kopa~i – na trudot crn narod! So motika na rmo za korka suva leb. I no}e koga mese~ko grob £ so svila vie{e. vtora godina namina bolest ja v gradi iskina. Toa na Racin mu dalo pottik i golema inspiracija da ja napi{e stihozbirkata †Beli mugri°. prete`no so motiv za socijalnata polo`ba na makedonskiot narod. nautro radost ponesi nave~er taga donesi – aj. taka na ple{ki denovi legnale ta nate`nale. .Zo{to mi. kaj Ki~evo.. Za tu|i beli dvorovi kopaj si crni grobovi! Za sebe samo ‘rgaj si za sebe maki trgaj si – ni`i si |erdan denovi ni`i si alki kovani. po pati{tata strmni po poliwata ramni. ni`i si sin`ir `elezen okolu vratot navezen. pust da e. zo{to ostana ko{ula nedotkaena? Ko{ula be{e darovina .

po~ituvaj}i gi jazi~nite normi i interpunkciskite znaci vo makedonskiot literaturen jazik. BIDI KREATIVEN I KONCIZEN! – Podra~jeto za pismeno i usno izrazuvawe vo ovaa vozrast treba da bide postaveno so pogolemi odgovornosti. da gi opi{uvaat likovite i nivnite postapki. Temite za ova bitno nastavno podra~je se zemaat od prirodata. porakata na avtorot i sl. zavisno vo koe oddelenie. od sredinata i od sekojdnevniot `ivot na u~enicite. Zada~a: – Pro~itaj go raskazov {to sleduva i prodol`i da go preraska`uva{ so svoi zborovi vo treto lice. LEKTIRA – Se obrabotuva so poslo`eni i poodgovorni zada~i.MAKEDONSKI JAZIK Zada~a: Nastojuvaj da gi pro~ita{ site 12 pesni pomesteni vo stihozbirkata †Beli mugri°. 79 . kako i od poznati tekstovi. pritoa. Imeno vo zavr{nite oddelenija (VIII i IX) od u~enicite se bara da davaat kritika (ocenka za sodr`inata na deloto). Za ilustracija eve edna forma za pismeno izrazuvawe – preraska`uvawe.

pesok i edna ma{ina za drobewe kamen. od terasata se gledaa samo gramada naredeni {tici. Od gradite do pesnata. No. oko v bo`ur zaludeno Rumeno! Rumeno! Rumeno! Mateja Matevski 80 . kako pottik neka ti poslu`i slednava pesna: ZALEZ Rumeno! Rumeno! Rumeno! Kako zanesena pesna vo sinoto more na gorite tone zalezot. yvono v pesna izgubeno.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA PTICITE ]E DOLETAAT Pred po~etokot na u~ebnata godina. Dejan se nata`i. Si zamisluva{e deka pred zgradata }e vidi park~e i deca kako si igraat vo nego. od stadoto do oblakot s¢ e bujno. Od trevite do kavalot. . Prvo {to napravi.Za pismeno izrazuvawe – opi{uvawe. si razmisluva{e. Nikade naokolu nema{e treva i drvja. zapaleno. Dejan so svoeto semejstvo se preseli vo nova zgrada na krajot od gradot. A za da porasnat. Taka barem be{e pred ku}ata vo koja dosega `ivee{e. Za ilustracija – opis na zalezot od denot. nitu pak }e ima so kogo da si igra. mo`e da se zeme opis na denot koga zao|a sonceto ili opi{uvawe na nekoj lik od nekoe pro~itano delo i sl. Stado v kaval zaqubeno. s¢ e ~udno razgaleno. Vo novoto maalo }e nema i drugari. od ~ekorot do ~e{mata.. izleze na terasata. potrebno e vreme..

interes seno – isu{ena treva transformirawe – pretvorawe od edna forma vo druga ~unki – zatoa {to. formirawe kontekst – sostav kutle – drvena naprava za merewe `ito ledinka – ramno mesto ({irinka) obrasteno so mnogu niska gusta treva madem – ako opus – kni`evno delo paralelno – zaedno. sre}a ili rodot od poleto bitisuvawe – zavr{uvawe boqme – tesen yid koj gi deli dve sosedni prostorii vila – selska alatka za rabota glas – najmal natamu nedeliv del od zborot dominira – preovladuva |urultija – vreva kodifikacija – ozakonuvawe konstruirawe – obrazuvawe. zo{to 81 . RE^NIK NA POIMI I IZRAZI akcentirawe – naglasuvawe na nekoj opredelen slog vo zborot akcentiran znak – znakot (‘) so koj{to see bele`i akcentiraniot slog beri}et – blagoslov. zakonitosti i interpunkciski znaci. od poseta na nekoja biblioteka. vo isto vreme polza – korist pravogovor – pravilno literaturno izgovarawe na glasovite vo zborot pravopis – sistem od jazi~ni normi.MAKEDONSKI JAZIK – Za izvestuvawe (usno ili pismeno) mo`e da se zeme izvestuvawe od poseta na nekoja ekolo{ka izlo`ba. korist. koi{to pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat sveden – polza. i da se razgovara vo vid na govorna ve`ba na ~asot. od nekoj sportski natprevar i sl.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful