Rasko LOZANOSKI

MOJATA TATKOVINA
makedonski jazik za dopolnitelna nastava na makedonski nastaven jazik vo osnovnoto obrazovanie za makedonskata dijaspora

Recenzent: prof. d-r Katerina Veljanovska

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA

-

.............................................................................................................................................. 9 ..................................................................................................................................... 11 ........................................................................ 11 ......................................................................................................................... 15 , , , , , ....................................... 16 .................................................................................................................................. ............................................................................................. ................................................................................................ ......................................................................................................................................... ......................................................................................................................................... .................................................................... ................................................................................................................................... ......................................................................................................................... ...................................................................................................................................... ........................................................................................................................................... ........................................................................................................................................ ....................................................................................................................................... .................................................................................................................... .................................................................................................................. ..................................................................................................... ............................................................................................................... ( ) ....................................................................................... 22 22 24 26 30 31 34 35 36 38 39 39 40 42 43 44 45

................................................................................................................................... 48 ................................................................................................. 48 ....................................................................................................................... 50 .................................................................................................................... 51 – .......................................................................................... 52 “ ” ................................................................ 53 ( ) .................................................................................................. 54 ................................................... 55 .......................................................................... 56 ........................................................................................ 57 .................................................. 58 .......................................................................................................................................... 59 ...................................................................................................................................... 60 ......................................................................................................................................... 60 ................................................................................................................................ 61 .......................................................................................................................... 62 .......................................................................................... 63 ............................................................................ 64 ( ) ................................................... 64 ........................................................................................................................ 67 ........................................................................................................................... 70 ................................................................................................................. 72 “ ” ....................................................................................................... 75 “ ” .......................................................................................................... 77 ......................................................................................................................................... 79 ........................................................................................................... 81

8

MAKEDONSKI JAZIK

VOVED

Spored Nastavnata programa za rabota so decata na gra|anite od Republika Makedonija koi prestojuvaat vo stranstvo, nastavnite barawa za dopolnitelna nastava po makedonski jazik vo publikacijata Mojata tatkovina Makedonija se odvivaat vo tri fazi: I faza (I, II, III odd.); II faza (IV, V, VI odd.) i III faza (VII, VIII i IX odd.). Site nastavni sodr`ini so svoi zada~i i celi se realiziraat niz slednive nastavni podra~ja: - Slu{aweto i govoreweto u~enicite od najmala vozrast na prvata faza }e go sovladaat preku ve`bi na izbrani tekstovi koi{to u~itelot glasno gi ~ita, a potoa se vodi razgovor za nivnata sodr`ina; - Otkrivaweto i sovladuvaweto na golemite i na malite bukvi se realizira postapno za {to sledat ve`bi za ~itawe i pi{uvawe na kusi zborovi, re~enici i tekstovi. So toa pravilno usno govorewe i pi{uvawe na bukvite kaj u~enicite postapno se razviva kulturata na usnoto i pismenoto izrazuvawe. Toa se postignuva niz razli~ni formi (raska`uvawe, preraska`uvawe, recitirawe, opi{uvawe na nastani, predmeti, likovi i sl.), kako i poseta na izlo`bi, gledani filmovi, TV emisii itn. Sekako, tuka stanuva zbor za programskoto podra~je Izrazuvawe i tvorewe koe vo publikacijava e dadeno pod imeto Bidi kreativen i koncizen. Toa treba da se realizira vo korelacija i integracija so drugite nastavni predmeti; - Artikulacijata na glasovite se ostvaruva niz sistemski ve`bi za da se opredeli mestoto na sekoj glas vo zborot, negovoto pravilno izgovarawe i formirawe vo slogovi, a potoa vo zborovi i povrzuvawe vo re~enici. Ova se postignuva preku me|usebnoto komunicirawe na u~enicite: pozdravuvawe, pretstavuvawe sebesi, na svoite bliski i sl; - Globalnoto ~itawe e dadeno niz pove}e poedine~ni elementarni i seriski povrzani sliki pod koi ima zborovi koi ja oddrazuvaat sodr`inata na sekoja slika i sl. Pritoa, posebno treba da se obrne vnimanie na pravopisot, odnosno na jazi~nite normi, po~ituvaj}i gi interpunkciskite znaci. Za taa cel se dadeni tekstovi od narodnata i od umetni~kata literatura; - Sodr`inite od programskoto podra~je Jazik se obraboteni niz kusi edukativni tekstovi vo koi dominiraat konkretni primeri

9

sogledaj. razmisli i zaklu~i.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA - - na razgleduvawe na sekoj nastaven ~as. kako del od literaturata. Site programski barawa se dadeni niz nekolku rubriki: Pro~itaj. pri {to posebno se istaknuvaat Krste Petkov Misirkov i Bla`e Koneski. Zada~i i sl. Proveri gi svoite znaewa. tuka stanuva zbor za u~enicite od vtorata i tretata faza koga korisnicite se zapoznavaat i so istoriskiot razvoj na makedonskiot jazik i negovoto ozakonuvawe kako slu`ben jazik na makedonskiot narod. Zapomni. Ilustratuvniot del niz sodr`inite na stranicite ja oblagodaruva publikacijata. go doiska`uva nedore~enoto i go pravi u~ebnikot pointeresen za recipientite. 10 . se realizira na posebni ~asovi po izbor na nastavnikot i toa postapno so opredeleni programski barawa za sekoe oddelenie. Lektirata. Sekako.

MAKEDONSKI JAZIK PRVA FAZA RAZGOVARAME ZA DA U^AM I DA ^ITAM MAKEDONSKI Aa Bb \| Ii Vv Gg Dd Ee @` Zz Yy Jj Kk Ll Qq Mm Nn Ww Oo Pp Rr Ss Tt ]} Uu Ff Hh Cc ^~ Xx [{ 11 .

Hh Gg \| Jj Yy Qq – 6 bukvi 12 . Jj Yy Ana ja pee pesnata za yvezdata. Rr [{ @` Pero i Sa{ka le`at. Fustan~eto na Sa{ka e od Amerika. Tie zaedno }e po~nat da u~at. Qq Site deca peat za qubovta pome|u lu|eto.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zapomni! Makedonskata azbuka ima 31 bukva. Sa{ka ima pomalku od {est godini. Pero znae da pliva. Sa{ka znae da igra tenis. Vv Pero i Sa{ka se na livada. \| \or|i sviri na klavir. Maicata na Pero e od Makedonija. Cc Pero i Sa{ka se dobri deca. ]} ^~ Ff Uu Pero ima {est godini. Rr [{ @` Vv Cc ]} ^~ Ff Uu – 9 bukvi Hh Gg Horot gi pee pesnite za Goce Del~ev.

ALO. alo. Dd Ema sedi. Nina ima kapa. osven bukvite Aa. Ema e sama. Oo. Ii. tato! ALO. alo. Bb i Ee. Dd. ALO. Ee Ss Ema se smee. Kk. mamo! ALO. Ll. Mm. Ii Kk Ema se slika. ALO! Mm MAMO. Ema e mala. ALO! Tt TATO. Site golemi i mali bukvi po forma se ednakvi. bato! Aa. ALO. Nn Zz Pp Nina nema zabi. Nn. Zz. Tt. Ss. no ne saka da ja nosi Ee. ALO! Bb BATO. Bb – 6 bukvi. Pp – 8 bukvi 13 . alo.MAKEDONSKI JAZIK Aa Ll Oo ALO.

Makedonija! TATKOVINA MOJA JA NAPU[TIV RODNATA GRUTKA U[TE PRED MNOU LETA I DOJDOV DALEKU VO TU\INA KLETA. u~eni~ka vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Veles David Atanasov. Maja i Xorxo se sre}ni.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA PODGOTOVKA ZA TRKI Ww Xx Maja e ~len na klubot SOKOL. Niv gi gledaat mnogu gleda~i. Tie se razbiraat so glasot i so zborovite na Maja. A JAS NIZ PROZOROT GI GLEDAV @ITATA NA[I RODNI. SITE [TO NE GREE. KOGA STAPNAV NA TU\O TLO OD SILEN VOZBUDEN STRAV VEDNA[ VIKNAV SO VOZBUDEN GLAS: – O BO@E. VOZOT ITA[E NIZ POLIWA PLODNI. SITE DA SE DRU@IME RACE DA SI PRU@IME TOA DA NE KRASI SITE DA GO ^UVAME DA NE SE UGASI. MOJA MILA STEGAM SRCE.2 bukvi Zada~a: Pro~itaj go tekstot za kowskite trki. Marisa Kari{i}. Trkite so kowi se interesni. AJDE. NO TOA E I SONCE. Ve`ba sekoj den. a vo sabota preraska`i go na tvoite roditeli! Pro~itaj gi ovie dve pesni koi{to gi napi{ale u~enici od R. TATKOVINO. Kowot se vika XORXO. PAK ]E TI SE VRATAM! DRUGARSTVO DRUGARSTVOTO E PESNA [TO SLAVEJ JA PEE. ZBIRAM DU[A I ZAVET GOLEM JAS TI DAVAM DEKA NASKORO. Taa e xokej. ZA DOBRO I LO[O VO RADOST I MAKA DRUGARSTVOTO E TUKA DA PODADE RAKA. ZATOA. ^itaj go po edna{ na den od ponedelnik do petok. u~enik vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Skopje 14 . Ww Xx . ZO[TO OVDE.

Niv gi nau~i. i tato i bato. Tato me saka. Jas gi sakam site: i mama. Bato me saka. 15 . Makedonskata azbuka so rakopisni bukvi: Mama me saka.MAKEDONSKI JAZIK U^AM DA PI[UVAM Za ~itawe slu`at pe~atnite bukvi. Zapomni! Za pi{uvawe se koristat rakopisni bukvi. ^itaj i spisanija za deca {to }e gi dobie{ od Makedonija. Sega ~itaj knigi so pesni. so basni i so raskazi.

xip. Za trite knigi treba da go znaeme slednovo: 1. koj del za mene e najubav. imiwata na likovite. U~eweto e korisno i interesno. Sekoj den pi{uvaj po edna re~enica. fabrika. Xx. Vane. Ako knigata e so pesni. Na{iot u~itel (u~itelka) ni pomaga da zboruvame. da ~itame i da pi{uvame na makedonski jazik.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: Prepi{i gi ovie ~etiri re~enici. I roditelite mi pomagaat vo u~eweto na na{iot maj~in jazik. koi re~enici se najva`ni i 5. Da go napi{eme naslovot na sekoja kniga. 4. ^~. cve}e. helikopter. 2. Sekoj den pi{uvaj po edna re~enica! Jas u~am sekoj den. cve}e. Koj saka neka napi{e pove}e re~enici. 3. ne ostavaj ja za utre. Ff. Re~enici: Nina pie voda od ~e{ma Vane pi{uva doma{na rabota Mojot vujko vozi xip Nad na{evo u~ili{te sleta helikopter Tatko mi i majka mi rabotat vo fabrika Jas i moite roditeli v leto }e odime vo Makedonija Majka mi v~era nasadi cve}e vo saksija Narodni pogovorki: Koj u~i. Koj }e nau~i. Hh. odgovori{ na pra{aweto: Koja pesna za mene e najinteresna? 16 . Makedonija. Dene{nata rabota. imeto i prezimeto na pisatelot. }e nau~i. }e znae. Cc Zborovi: ~a{a. PI[UVAWE ZBOROVI I RE^ENICI SO BUKVITE ]}. fabrika. Smisli edna re~enica za u~eweto i napi{i ja. DA PRO^ITAME TRI KNIGI Olivera Nikolova Kasni porasni Van~o Nikoleski Raskazi Vasil Kunoski Pesni Zada~i: Ovie re~enici pi{uvaj gi edna pod druga.

sekoj den ~itam po dve ili po tri pesni po red kako {to se napi{ani. Ako knigata e so pesni. bidej}i se programirani so Nastavnata programa po makedonski jazik. gi ~itam celosno. a ne dvosmisleni! Pra{awa: Kako se vika{? Kolku godini ima{? Odgovor: (go ka`uva{ tvoeto ime i prezime i tvoite godini). 17 . za dva dena ~itam po eden raskaz. Zada~a: Postavi pove}e pra{awa za u~enicite na fotografijava. KNIGA Knigata e {aren cvet taa pretstvavuva najbogat svet. a ako vo nea se pokusi raskazi. a podolgite. ako se izmoram ili ako nemam vreme. Odbirawe na trite knigi Zaedno so u~itelot odlu~uvame koi tri knigi }e gi ~itame. – VE@BI ZA POSTAVUVAWE PRA[AWA I DAVAWE ODGOVORI Zapomni! Nastojuvaj tvoite pra{awa da bidat jasni i konkretni. Pra{awe: Kade `ivee{? Odgovor: (ja ka`uva{ dr`avata. Gledam dali knigata e so raskazi ili so pesni. Na sekoja nejzina stranica bela ispi{ana & e prikazna cela. So knigata milna nasekade letam i so sigurnost svetot go {etam. pa imeto i prezimeto na avtorot. Tie }e ni bidat zadol`itelna lektira. Za sekoj pro~itan raskaz ili pesna. gradot. ulica i broj). Knigata me vodi niz poliwa rodni i niz mnogu zemji plodni.MAKEDONSKI JAZIK Postapka za ~itawe na knigi za lektira – – – Go ~itam naslovot na knigata. Taa so mene redovno drugaruva i mnogu znaewe sekoga{ mi daruva. Rasko Lozanoski Narodna pogovorka: Knigata e najgolem izvor na znaewe. zboruvam glasno za toa {to e napi{ano.

Pesokot be{e siten. jas sakam da gi posetime baba i dedo? Sega e zima. Nave~er se {etavme pokraj kejot na rekata Drim. Tie igraa so plasti~na topka. Ostanavme deset dena i sekoj den odevme na pla`a. Vozrasnite plivaa vo dlabokiot del.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA VE@BI ZA U^ESTVO VO RAZGOVOR Decata najmnogu razgovaraat za: igri. VE@BI ZA RASKA@UVAWE Zapomni! Sekoga{ koga raska`uva{. te~no i ~itlivo. Istoto primenuvaj go i koga ne{to opi{uva{! NA PLA@A VO GRADOT STRUGA VO MAKEDONIJA Eve vaka raska`uva{e Elena od treto oddelenie: – Za vreme na letniot odmor bevme vo gradot Struga. Toa niv }e gi raduva. Decata plivaa vo plitkiot del. u~ewe. Zna~i. za interesni slu~ki i za drugi do`ivuvawa. Toga{ imame godi{en odmor. sega treba da im napi{am pismo. Novodojdenite letuva~i ostanuvaa pod senkite na topolite. Toj grad se nao|a pokraj Ohridskoto Ezero. ZADA^A: Raska`i za svoeto posledno letuvawe. Raska`uvaj i za drugi interesni nastani! 18 . Tie se sami i po cel den razgovaraat za nas. Kako razgovara{ so roditelite za rodninite vo Makedonija? Mo`ebi vaka: Mamo. Zada~a: Zamisli deka i ti si so ovie u~enici i u~estvuvaj vo razgovorot. pro{etki. Vodata vo Ezeroto be{e prijatna za plivawe. Izmisli go toj razgovor. Ako saka{ javi im se na telefon i ka`i im deka postojano mislime na niv. ]e odime vo leto. patuvawa. nastojuvaj raska`uvaweto da bide glasno.

ezero)? Za planinata se opi{uva: viso~inata (mnogu visoka. 4. Namena (zo{to slu`i: za ukras. srednovisoka. forma. golemina. . ~ovek. vo esen. niska).. za jadewe i sl). Lu|e (deca i vozrasni): viso~ina. maglivo ili promenlivo). Se opi{uvaat i drugi prirodni predeli. izgled na planinata vo zima. boja. . ovo{je. 2. vozilo i sl. cve}e vo vazna. reka. niva. Otkako }e re{ite {to }e odberete za opi{uvawe. 3. rascvetano drvo. do`dlivo. a duri potoa po~nete so opi{uvaweto. boja i sl. boja . izgled na likot i stavata. gradina. Patni~ko vozilo: marka. obla~no. vozrast . Sostav (od {to e napraveno). golemina. Vremeto: temperatura (mnogu toplo. namena i sl.MAKEDONSKI JAZIK VE@BI ZA OPI[UVAWE Ve`ba! Nabquduvajte nekoj predmet: slika na yid. 19 . priroda. debelina. voda. Mesto (kade se nao|a predmetot).. boja na kosa i o~i. sredno toplo. studeno). Predmeti: forma. Ka`ete gi najva`nite poedinosti vo vrska so predmetot. po{umena ili karpesta. raska`uvajte usno po sledniov redosled: 1. Priroda: [to pretstavuva (planina. son~evo. vo prolet i vo leto.). Izgled (kakva forma ima: golemina. zelen~uk. mestoto kade se nao|a.

E^ELA PESNA V [IR. IGRALE TAKA. KITNO. TAA ^ESTO ME SOVETUVA NE@NO I MNOGU ME SAKA SILNO I MILNO. NEJZINITE DVE O^I MILNI MI LI^AT NA DVE EZERA SINI. Nata{a Aleksovska. PEELE PESNI ZA MIR. Vnimavaj kako treba da zastane{ pred javnosta! Za seto toa prethodno napravi nekolku ve`bi! MOJATA MAJKA ORO MOJATA MAJKA E CVET [TO CVETA. CRVENO. RACE SI DALE. RECITIRAWE PESNI Zapomni! Sekoga{ koga recitira{ ili zboruva{. @OLTO. Opi{i gi pravilno. DECATA MALI OD SITE STRANI. CRNO I BELO – OROTO LI^ELO NA VEN^E CELO. nastojuvaj pravilno da gi izgovara{ glasovite i zborovite.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: Dadeni ti se pove}e ilustracii. RAZVILE ORO VITO. EDNA[ SE ZBRALE. Stojan Tarapuza 20 . TAA VO MISLITE SEKOGA[ MI LETA. OROTO BILO [ARENO. u~eni~ka vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Skopje VESELI DECA OD SITE STRANI NA SVETOT.

pa brzo. POTFATI SE POD VAGAN. VIDOV POL@AV SO MUSTA]I I GU[TER SO BRADA – VO NOVATA CRTANKA NA MALATA RADA. I EDNA @ABA VO PIXAMA. VRBA MRDA. Vistinata e posjajna i od sonceto. BEL PETEL. pa pobrzo i najbrzo. [TRK. PAJAK SO GITARA – VIDOV [TRK SO EDNA NOGA. Lagata najgolemi rogovi ima. [TRK BALABAN. @ivko Nikolovski NARODNI POGOVORKI Na lagata £ se kusi nozete. [IRNO CEL @IVOT DA SPIE[ MIRNO. KAJ DA TRGNE LAGATA ¥ SE ZNAE TRAGATA. NA VRV BRDA. FATIL GLUV^E ZA OPA[. NA PAZAR JA PRATILE KRADELA – JA VRATILE KRADELA I JADELA PRAVDATA – JA BRKALA. Nenad Xambazov EDNA[ VIDOV EDNA[ VIDOV LAV VO ^IZMI. PETKO NA[ GOLEM MA@. BRZO TOA DA GO RE[I[! NE MOJ MAMA DA JA LA@E[. So laga aga ne beduva. NA GOSTI JA PRATILE LA@ELA – JA VRATILE. KRIVO JARE POD KRIV JAVOR LE@E[E. 21 . BRZOZBORKI Vnimavaj! Sekoja brzozborka se izgovaraj ja po ~etiri pati: najprvo bavno. VISTINATA DA ¥ JA KA@E[! IMAJ SRCE ^ESNO. no nastojuvaj sekoj zbor pravilno da go izgovara{. Kiro Donev ZA LAGATA KAJ DA TRGNE LAGATA ¥ SE ZNAE TRAGATA. BELA PEPEL PRETA. KATRAN MERE[E. LO[ KANTAR.MAKEDONSKI JAZIK AKO ZGRE[I[ AKO EDNA[ NE[TO ZGRE[I[.

voda. nad. Wutn. `elka. u~itel. jaglen jagotka. lu{pa. Filip. fasada. Frosina.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA VTORA FAZA: IZGOVOR I PRAVOPIS NA SOGLASKITE Razgovarame – zaklu~uvame: – Delot od naukata za jazikot (gramatikata) koj{to gi prou~uva obrazuvaweto. masa. pi{uvaj}i. fanela. boqme. Qup~o i dr. general. vo{ka. Sofronija. Belgrad i dr. mija~. Kolku ima bukvi (31) tolku ima i glasovi. fabrika. {uma. |. Ra{o i dr. stol. roditel. luto. glad. To{o. ~elad. sol. Koqo. Kiro. nedela. w. {iva~. Rafa. ko{. lule. skija~. Wego{. Osven toa. koi so konkretni primeri se pretstaveni na slednava tabela: l postela. Vo ovaa prigoda stanuva zbor za izgovor i pravopis na soglaskite l. tkaja~ i dr. {. Serafim. Germanija. Genadija. grklan. glas e najmal i nedeliv del od govorot. rosa. siwak. Zekir. Ohrid. [akir. izgovorot i podelbata na glasovite se vika fonetika. q. sneg i dr. nafta i dr. tras. jaglewe. j. Angel. – Bukva e pismen znak za obele`uvawe na glasot. k. glas. jadewe. breg. klu~. hemija. kibrit. Sowa. Vo makedonskiot literaturen jazik sekoj glas ima svoj znak koj{to se vika bukva. lu|e. selanec. priklu~i. kirija. odej}i. Vo makedonskiot literaturen jazik glasovite i bukvite imaat svoj izgovor i pravopis. ovoj del od naukata za jazikot go prou~uva i akcentot na zborovite {to e mnogu zna~aen pri kulturata na usnoto izrazuvawe. gemixija. Angelina. Makedonija. g. qubitel. qubov. lozje. ~e{el. biqbiq. mlad. Gevgelija. kirilica i dr. 22 . zaklu~i. kolje. pod. Liljana. zdravje. lad. nadvor. kosa i dr. P~iwa. grad. – Izgovor e koga od usnata praznina ispu{tame nekoj glas so otvorena ili poluotvorena usta. kamewa i dr. sol. g i }. f. lutina. zelje. }o{. To{ka. viqu{ka. A. Suqo. s. q w j f s { d k g Zapomni! – Smeknatiot izgovor ja pretstavuva razlikata me|u glasovite: k. kilim. lo{. klas. d. Qubica. nadolu. Bekir. teq. sviwa. Veljan i dr. seno. vodovod. lulka.

__ibrit. Na ~as bri{ev so male~ko gum~e. vino – fino (v – f). `al – {al (` – {). An__ele. cve__e. zab – zap~e (b – p). grad – grat~e (d – t). gra__. {e__er. tr~a__}i. – Kaj imenkite vo forma na obra}awa (Marijo. __evrek. sre__a. spana__. Toga{ j se upotrebuva pome|u pretposlednata i poslednata samoglaska (peeja. svi__a. hemija. razmisli i zaklu~i! Zvu~ni Bezvu~ni Sonanti b p r v f l g k q d t m | } n ` { w z s j y c x ~ h glas – klas (g – k). __erka. breg – brek~e (g – k). Bo`i__. EDNA^EWE NA SOGLASKITE PO ZVU^NOST Pro~itaj. tu__ina.). roza – rosa (z – s). Marija i dr. gla__. Gev__eli__a. vre__a. – Na sekoja zvu~na soglaska odgovara bezvu~na soglaska. a sega nosam voda so male~ko |um~e. __uto. __irilica. |up~e – }up~e (| – }). dava – tava (d – t). – Soglaskite predizvikuvaat razliki i vo zna~eweto na zborot i taka sozdavaat dvojki od zborovi. no__. Zada~a: Dopolni gi izostavenite bukvi vo ovie zborovi: me__a. __ezve. bara – para (b – p). gora – kora (g – k). ve__a. sporedi. Makedoni__a. Va__a. mieja. ohri__anec. Zada~a: So Va{iot nastavnik na ~as izrabotete eden diktat na tekst niz koj }e se proverat va{ite znaewa za zna~eweto na soglaskite po zvu~nost! 23 . – Soglaskata j redovno se upotrebuva pome|u samoglaskite i i a (Makedonija. __ermanec. kalu__er. Makedonijo i dr. Kana__anec.MAKEDONSKI JAZIK Primeri: Ko{ot nekoj go ostavil vo }o{ot. veeja). __ilibar. – Taa sekoga{ se upotrebuva i koga vo zborot se nao|aat tri samoglaski edna do druga. __iril.). vre__a.

– Slo`enite zborovi se sostaveni od dva zbora koi se srasnati i obrazuvaat nov zbor so novo zna~ewe. rakôvodstvo. Toa. Akcentot kaj tie zborovi pa|a na tretiot slog od desno na levo na zborot. razmisli i zaklu~i! vino + `ito = vinô`ito. Eden slog vo sekoj zbor go izgovarame so pogolema vozdu{na struja. – Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot pa|a na tretiot slog od krajot na zborot. knigovodstvo.. – Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot e tretoslo`en. na + pladne = nìpladne. – Slogot {to se akcentira se vika akcentiran slog. posilno izgovarawe na eden slog vo zborot se vika akcentirawe.. Akcentot se bele`i so poseben znak (´) {to se pi{uva nad samoglaskata od akcentiraniot slog i se vika akcenten znak. – Akcentiraniot slog se narekuva akcentiran slog. pet + mina = pîtmina. Toj slog pri izgovorot posebno go naglasuvame. odnosno akcent. Zapomni! – Akcent (akcentiraweto) e naglasuvaweto na opredelen slog vo zborot i toj pretstavuva bitna osobina na makedonskiot literaturen jazik. voda + vod = vôdovod.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA AKCENTOT VO MAKEDONSKIOT JAZIK Razgovarame – zaklu~uvame: – Ako glasno gi izgovarame zborovite: kniga. Akcentiraweto e osobina pri kulturata na usnoto izrazuvawe. sporedi. – Vo makedonskiot literaturen jazik ima mnogu zborovi sostaveni od dva dela koi se vikaat slo`eni zborovi. koja + {to = kôja{to. }e zabele`ime deka site slogovi vo zborot ne gi izgovarame so podednakva ja~ina na glasot. seno + kos = sînokos. AKCENT NA SLO@ENITE ZBOROVI Pro~itaj. rakovôditel . Primeri: rîka. 24 . – Akcentot vo makedonskiot literaturen jazik e dinami~en. knigata.

kola. Jas i mojot brat sedime doma i u~ime. Lu|eto vo svoite dvorovi od vikendicite podgotvuvaat zimnica. slo`eni zborovi Zada~a: . vodenica. a tatko mi i majka mi se na rabota. doma}in. Eden od vas neka izgovara pove}eslo`ni zborovi. 25 .So tvojot/ta drugar/ka igrajte akcentirawe na zborovi. kniga. – [to e toa akcentiran slog? – Koi se tie slo`eni zborovi? Zada~a: Vo sledniov tekst prepoznaj gi akcentiranite slogovi vo zborovite. Potoa razmenete gi ulogite. koi{to navestuvaat deka }e zavrne silen do`d. Zîmjata e pokrñena so `ôlti lñsja od dflvjata! Na neboto se protegaat gusti oblaci. vagata.MAKEDONSKI JAZIK Primeri: dflvored = dr – vo – red (drvo + red) kôe{to = ko – e – {to (koe + {to) vôdopad = vo – da – pad (voda + pad) Proveri gi svoite znaewa! – [to e akcent? – Akcentiraj gi zborovite: reka. vodomer. doma}inka i domovi. a drugiot neka opredeli koj slog treba da bide akcentiran. a potoa na istiov tekst prodol`i go akcentiraweto vo slednive re~enici: Dôcnata îsen zavlìdea nasîkade.

mrak. jata. b) u~ilnica. radost. kniga. Prespa. vojska. Vardar. b) vtoriot par – op{ti imenki. Podelba na imenkite sopstveni Filip. Dragan. apstrakni sre}a. ~elad.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA IMENKI Pro~itaj. v) tretiot par – konkretni imenki. Lesi. Skopje. masa. roj ~elad. ku}a. konkretni masa. Dor~o. Ohrid. 26 . reka. sporedi. razmisli i zaklu~i! a) Sne`ana. Marija. jato. most. Zapomni! – Sopstvenite imenki sekoga{ se pi{uvaat so golema po~etna bukva. sre}a. buket. dru`ina. buket. Dor~o. op{ti zbirni hor. radost. Zada~a: – Dogovorete se vo oddelenieto da rabotite vo tandem (parovi) i da izgovarate: a) prviot par – sopstveni imenki. – Zborovite {to ozna~uvaat imiwa na lica. predmeti. dvor. mrak. d) pettiot par – zbirni imenki. su{testva. g) ~etvrtiot par – apstraktni imenki. vozduh. roj. v) stado. pojavi i poimi se vikaat imenki.

Germanija.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa: – Napi{i deset sopstveni imiwa na lica (Prvata bukva napi{i ja so crveno)! – Razgledaj ja kartava na RM. Turcija. pro~itaj gi imenkite i napi{i gi na opredelenoto mesto! – Napi{i imiwa na pet dr`avi! – Napi{i imiwa na pet gradovi! – Napi{i imiwa na pet ezera! – Napi{i imiwa na pet planini! – Napi{i imiwa na pet sela! – Napi{i imiwa na pet reki! – [to opfa}a poimot geografski imiwa? So kakva po~etna bukva se pi{uvaat geografskite imiwa? – Napi{i gi imiwata na narodite od slednite dr`avi: Makedonija. Albanija. Bugarija. Francija spored primerot {to e daden! Makedonec __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ Makedonka ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ Makedonci ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ – Na sli~en na~in napi{i gi imiwata na nacionalnostite koi `iveat vo Republika Makedonija! 27 . Grcija.

taa majka. BROJ I OPREDELENOST (^LENUVAWE) NA IMENKITE Pro~itaj. toa zaj~e. toj komjuter. taa klupa.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Napi{i imiwa na dnevni vesnici i imiwa na knigi! Dnevni vesnici: _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________ Knigi: ________________________________ ________________________________ ________________________________ ________________________________ ________________________________ – Napi{i po tri imiwa na ulici. sporedi. toa gnezdo. taa kniga. toa drvo. toj kromid. tie deca. tie klupi. tie stolovi. moliv – ov moliv – on moliv – ot g) tie `eni. toa jagne. taa lipa. dete – vo dete – no dete – to v) toj orev. toj moliv. ku}a – va ku}a – na ku}a – ta b) toa dete. deca – va deca – na deca – ta 28 . tie gnezda. toj stol. u~ili{ta i fabriki! ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ROD. razmisli i zaklu~i! a) taa `ena.

MAKEDONSKI JAZIK

– Imenkite razlikuvaat: a) tri roda: ma{ki, `enski i sreden; b) dva broja: ednina i mno`ina; v) tri ~lenski formi: – ov, – va, – vo, – ve; – on, – na, – no, – ne; – ot, – ta, – to, – te. Zapomni! – ^lenot vo makedonskiot literaturen jazik e nastavka koja prostorno ja opredeluva imenkata, odnosno predmetite, pojavite i su{testvata; – Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat i nemaat forma za mno`ina. Proveri gi svoite znaewa! 1. Koku rodovi razlikuvaat imenkite? 2. [to pretstavuva ~lenot vo makedonskiot literaturen jazik? 3. Koi imenki vo makedonskiot literaturen jazik se ~lenuvaat? Zada~a: - Vo slednava pesna so moliv, podvle~i gi ~lenskite formi na ~lenuvanite imenki i so va{iot nastavnik porazgovarajte za sodr`inata na pesnava: VARDAR Se protegnal me|u dolinite i sni{tata: od edniot do drugiot kraj na tatkovinata. Slavata mu e vo bogatstvoto, vo vodata, bez nego }e be{e grda prirodata. Plivajte vo nego, plivajte, lovete, no najubavite zborovi ~uvajte mu gi za mostovite. Za da ne mu na{tetat na Vardar neprijatelite, su{ata, makedonskiot narod ~esto si go zatvoril vo pesnite, vo du{ata! Bo{ko Sma}oski

29

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA

GLAGOLI Pro~itaj, sporedi, razmisli i zaklu~i! 1. Vane u~i makedonski jazik. (sega{no vreme); 2. Vane u~e{e makedonski jazik. (minato vreme); 3. Vane }e u~i makedonski jazik. (idno vreme). – Glagoli – poim; – Identifikacija na glagolite: a) lice (tri lica – 1, 2 i 3 za ednina i 1, 2 i 3 za mno`ina); b) broj (ednina i mno`ina); v) vreme (sega{no, minato i idno); g) vid (svr{eni i nesvr{eni). – Svr{eni i nesvr{eni glagoli – poim; – Upotreba na glagolite. Proveri gi svoite znaewa! – [to ozna~uvaat glagolite? – Po {to gi identifikuvame, odnosno koi gramati~ki kategorii gi imaat glagolite? Zada~i: – Otkrij gi i identifikuvaj gi po lice, broj, vreme i vid glagolite vo pesnava ,,^ita~” od Bo{ko Sma}oski!

30

MAKEDONSKI JAZIK

^ITA^ Srede parkot edna klupa, na klupata Marko sednal! Misli: ,,Ne e vreme da se skita!” Pa zel kniga da si ~ita. Na klupata srede parkot – knigata ja ma~i Marko: ~ita, ~ita, pa }e zapre – pominuva nekoj napred! Se zavrtuva potem nazad: ma` i `ena krotko gazat! Da zapomne ne e lesno: gledaj, tr~a nekoj desno! Kaj zastana – dolgo bara: levo mom~e so gitara! Zami`uva, polza slaba: sred trevata kreka `aba! I toa mu be{e kuso: mina mome, u{te – ruso!... Dve stranici za dva ~asa! Pol`av da e, pa bi vjasal! Bo{ko Sma}oski

– Vo slednive stihovi od pesnata ,,@elba°, od Pero Milenkoski transformiraj gi glagolite od sega{no vo minato vreme: @ELBA Pod ~ador~e detence se krie, ~ador~eto rosi~ka go mie.

Detenceto kaj drugar~e odi – dobra `elba kaj nego go vodi. ------------------------------------------------------------------------------Pero Milenkoski

31

bevme. jas bev 2l. sogledaj. nie bevme 2l. 6. Nie sme ponazad od vas. 3. Jas sum odli~en u~enik.) v) iska`uvawe na minato vreme samo so formite od pomo{niot glagol sum. Nie sme vo u~ilnica. Vane e prv vo fudbal. e). toj be{e Mno`ina 1l. ti si 3l. ste.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA POMO[NIOT GLAGOL SUM Pro~itaj. Vie ste pred nas. tie se Minato vreme Ednina 1l. si . bevte. jas sum 2l. ti be{e 3l. jas sum ~ital 2l. tie ~itale Ednina 1l. b) za mno`ina (sme. toj e Mno`ina 1l. (Tie si igrale vo dvorot. razmisli i zaklu~i! 1. ti si ~ital 3l. 2. – Upotreba: a) za iska`uvawe sega{no vreme. (bev. be{e. nie sme 2l. 5. (Jas sum tuka. toj ~ital Zada~a: – Napi{i po edna re~enica so upotreba na sekoja forma od pomo{niot glagol sum! Mno`ina 1l. vie ste 3l. 4.) b) za iska`uvawe minato vreme. Tie se prvi dojdeni. vie ste ~itale 3l. bea) Sega{no vreme Ednina 1l. Jas sum ~ital vo pove}e vesnici za Republika Makedonija. – Formite na pomo{niot glagol sum: a) za ednina (sum. vie bevte 3l. v) zo{to se vika pomo{en glagol. tie bea 32 . nie sme ~itale 2l. se). Ti si najvisok vo oddelenieto.

– Vremetraeweto na glagolskite dejstva. Celata sve~enost skopjani so zadovolstvo ja sledea i se voodu{evuvaa. doa|a{e – dojde . Nikola i Nikolina otidoa vo Gradskiot park. spordi.. podredi gi vo dve koloni! Vo 1979 godina Nobelovata nagrada za mir £ pripadna na hrabrata i po`rtvuvanata `ena Majka Tereza koja celiot svoj `ivot im go posvetuva{e na te{kozabolenite lu|e od svetot. Primeri: ~ita – pro~ita. – Poim za minato opredeleno nesvr{eno vreme. – Poim za minato opredeleno svr{eno vreme. a potoa spored vremetraeweto na nivnoto dejstvo. Vane i Vawa bea vo Gradskiot park. Spomenikot go izraboti akademikot Tome Serafimovski.MAKEDONSKI JAZIK MINATO OPREDELENO SVR[ENO I NESVR[ENO VREME Pro~itaj. – Podelete se vo parovi i vo tandem niz igra edniot neka izgovara svr{eni glagoli... vo znak na golema blagodarnost £ izgradi spomenik – statua. Tie tamu sadea brezi i so zadovolstvo se vra}aa doma. razmisli i zaklu~i! 1. otkrij gi site glagoli. – Prepoznavawe na dejstvoto. pi{uva – napi{a. Gradot Skopje. a drugiot istite glagoli da gi transformira vo nesvr{eni. kako na golem ~ovek koja na cel svet mu stana vistinska majka. 2. Proveri gi svoite znaewa! – Vo tekstov {to sleduva. Tie tamu nasadija brezi i se vratija doma. 33 .

na tu|ina. }e ti pratam bela kniga. i cela no} po~na grutka po grutka da sobira. em da pla~e{. na rabota. Narodna pesna 34 . Jas }e odam vo tu|ina. mome. }e ti pratam ubav |erdan – em da nosi{. da `alime. ti od mene. MOME @ali. jas od tebe. razmisli i zaklu~i! @ALI. Go pra{a {to nosi toj poka`a vrzana {amija so zemja mu ja isturija i zaplaka. re~e toj. `alno pismo – em da ~ita{. kako }e se razdelime. sega }e se razdelime. Tatkovinata e taa. sogledaj.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Vo slednava pesna transformiraj gi glagolite od svr{eni vo nesvr{eni. em da pla~e{. Ante Popovski IDNO VREME Pro~itaj. }e ostanam tri godini. Kako bevme posvr{eni. bela kniga. TATKOVINA Koga pristigna brodot vo taa dale~na zemja toj vide nepoznat narod posednat na bregot i jadri yvezdi na neboto.

sogledaj. majko altani. TU\INA – ]e odam. GLAGOLSKI PRILOG Pro~itaj. gledaj}i gi prekrasnite ohridski biseri i kapej}i se vo bistrite vodi na Ezeroto. a ti.MAKEDONSKI JAZIK – Idno vreme – poim. majko. – Vo slednava narodna pesna otkrij gi glagolite {to se vo idno vreme. – Za{to mi se. gledav vo ubavata Gali~ica. jabana za da spe~alam. Sedej}i gledav vo Gali~ica Edno dejstvo iska`ano vo neli~na glagolska forma. MAJKO. Proveri gi svoite znaewa! – Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{ glagoli vo idno vreme. – Prepoznavawe. razmisli i zaklu~i! Minatoto leto so moite roditeli prestojuvav vo Republika Makedonija. – Zna~ewe. sinko. Nave~er sedej}i na balkonot od ku}ata na na{ite rodnini. sinko more bez mene. tu|ina tu|ina. ]E ODAM. Drugo dejstvo vo li~na glagolska forma. majko. Tamu bevme na Ohridskoto Ezero. Tie denovi mininuvaa {etaj}i se niz gradot Ohrid. – Obrazuvawe. Zvucite od planinata Gali~ica me nosea vo svetot na fantazijata ne dozvoluvaj}i nikakov zamor. 35 . alt’ni koga }e bidam bez tebe.

– Pridavki – poim. – Glagolskiot prilog nema lice i nema broj. Stignavme vo Ohrid. Zadremav na stolot. razmisli i zaklu~i! – Vezilke. – Gramati~ki kategorii: a) rod (ma{ki. – Zna~ewe. – Zbor~eto (~esticata) ne od glagolskiot prilog se pi{uva oddelno. sogledaj. Se zamoriv ___________ pismo do baba mi vo Skopje. Zada~i! – Slednive zapo~nati re~enici dopolni gi so po eden glagolski prilog {to }e go zapi{e{ na mestoto od liniite! __________ po ulica ~itav vesnik. – Se upotrebuva za iska`uvawe na kusi i zbieni re~enici. g) stepen (pozitiv. b) broj (ednina i mno`ina).MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zapomni! – So glagolski prilog se iska`uva dejstvo koe se vr{i paralelno so drugo dejstvo. – So glagolskite prilozi: ~itaj}i. – Sekoga{ se pi{uva so soglaskata j. ka`i kako da se rodi prosta i stroga makedonska pesna od ova srce {to so sebe vodi razgovor no}en vo trevoga besna? ----------------------------------------------------------------------------------------Bla`e Koneski – Funkcijata na pridavkite vo re~enicata. – Ovaa glagolska forma e prosta. ___________ brzo so avtomobilot. _________ televizija. komparativ i superlativ). v) ~len (site ~lenski formi {to gi imaat imenkite). `enski i sreden). PRIDAVKI Pro~itaj. odej}i i gledaj}i konstruiraj re~enici. 36 .

te pliska son~ev bran Vo srceto ti spie ubavina. odnosno na predmetite. ~len). Galebite v kosi ti svile gnezda. no pred toa povedete razgovor za sodr`inata na pesnata! OHRID Dreven gradu. Proveri gi svoite znaewa! – [to ozna~uvaat pridavkite? – Koi vidovi zborovi vo re~enicata gi pojasnuvaat? – Iska`i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ pridavkite: `olti. brzi. najbrzi. Dreven gradu. su{testvata i pojavite.Vo slednava pesna otkrij gi i opredeli gi gramati~kite kategorii na pridavkite (rod. Tome Bogdanovski 37 . broj. Od tebe ja u~at istorijata na ve~nosta za da ne go potpalat avtomatskiot po`ar {to }e go goltne svetot. povisok. gradski. najvisok. Ve~en voin si pred sinoto oko na Ezeroto.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! – Pridavkite se zborovi koi ozna~uvaat nekoi karakteristiki na imenkite. Zada~i: . Od site strani na svetot naezda od turisti. – Tie ja razubavuvaat re~enicata. `edni za ti{ina. cuti{ vo belina me|u dvorci i manastiri. ne`no.

1 532 ____________________________________. 700 ____________________________________. Na ulica sretnav edno mom~e na dva-trinaeset godini. Vo ednata raka nose{e eden buket od pet cvetovi. 3 – 4 ____________________________________. sogledaj. ^lenuvawe (so site ~lenski formi {to gi imaat imenkite i pridavkite) Zapomni! – – Zborovite {to ozna~uvaat to~no ili pribli`no koli~estvo se vikaat broevi. Proveri gi svoite znaewa! – Vo sledniov prozen tekst otkrij gi broevite. 926 ____________________________________. – Napi{i so zborovi koga e tvojot rodenden. – Napi{i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ broevite: dva. ___________________________________________________________________ – Kolku denovi ima edna godina? ___________________________________________________________________ 38 . {est i sto! – So zborovi napi{i gi broevite: 1 000 ____________________________________. no pritoa posebno izdvoj gi ~lenuvanite broevi. Broevite vo re~enicata prete`no odat so imenki. – – Broevi – poim. razmisli i zaklu~i! Si bile dvajca bra}a koi{to bile vo stranstvo i rabotele vo ista fabrika. pet. a postariot za dvaeset i tri dena odvaj zemal {estotini evra. Pette cvetovi bea raznobojni i bea mnogu ubavi. Pomladiot brat za dvaeset i pet rabotni dena zarabotuval iljada i sto evra. To~no be{e osum ~asot i petnaeset minuti koga izlegov od doma.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA BROEVI Pro~itaj. Proletno utro.

kako i vo koj stepen se vr{elo dejstvoto vo re~enicata. napladne. kade. So nas }e poneseme pove}e jadewe i ~ador da ne zavrne do`d iznenada. na~in i koli~estvo). sogledaj. – Naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata.MAKEDONSKI JAZIK PRILOZI Pro~itaj. Zapomni! – Prilozite se zborovi koi naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata i go opredeluvaat vremeto. mesto. pove}e! PREDLOZI Sporedi. – Tie zna~itelno se razlikuvaat od drugite zborovi. razmisli i zaklu~i! 39 . v~era. nekako. nadolu. – Vidovi (vreme. – Poka`uvaat: koga. na~inot i stepenot (koli~estvoto) na vr{eweto na dejstvoto. Zada~a: – Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive prilozi: daleku. mestoto. razmisli i zaklu~i! Vremeto deneska i utre }e bide ubavo. Nie }e izlezeme nagore nad gradot. Tamu malku }e pro{etame i }e se odmorime.

Predlozi vo makedonskiot literaturen jazik se: od. Zapomni! . na. Be{e nedela. zad.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Poka`uvaat nekoj odnos. pred. vrz. – Zna~ewe. Pove}e gra|ani be{e izlegle ____ park. ------------------------------------------------------------------------K. mrazoj i snegoj. Otidovme i nie.Tie imaat prostorno i vremensko zna~ewe vo re~enicata. do. svirki mu svirat so kaval vo gora mladi kozari. kolku m’gli i mrazoj zemni a vgr’di studoj. a potoa napi{i ~etiri re~enici so upotreba na razli~ni predlozi: Pesna mu peat na niva vo leto mladi `etvari. . vnesi gi predlozite. ___ parkot se {etavme ___ zelenite trevni povr{ini. Tamu se vidovme ____ mnogu drugar~iwa __ u~ili{teto. pred i dr. Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednive stihovi otkrij gi predlozite. ATRIBUT I APOZICIJA Pro~itaj.Predlozite se nemenlivi zborovi koi poka`uvaat nekoj odnos so predmetite i su{testvata vo re~enicata. i misli temni. si dojdovme doma ____ mrakot. . razmisli i zaklu~i! ------------------------------------------------------------------------Ovde je mra~no i mrak m’obviva i temna m’gla zemja pokriva. sogledaj. – Ne se menlivi zborovi. so. vo. i pepelnici. Miladinov 40 . – Vo sledniov tekst na praznite mesta vo re~enicite. silni vetri{~a i vijulici. Odedna{ ____ gradot zabele`avme gusti oblaci i za da ne navrneme.

T’ga za jug°. ve~en. Miladinov. ^uvaj go kako crnkata vo o~ite – bez jazik si nikoj i ni{to. Konstantin i Dimitar Miladinovi. Vidoe Podgorec 41 . – So re~enicata i so nejzinite dodatoci se zanimava sintaksata. – Pravopis. – Funkcijata na atributot i apozicijata vo re~enicata. . Zapomni! – Atributot i apozicijata se imenski dodatoci koi ja pojasnuvaat imenkata i £ davaat poto~na opredelba. Toj e vrutok nepresu{en. avtorot na poznatata pesna . mislite tie ti gi redat vo sliki jasni i to~ni. Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednava pesna otkrij gi atributite: RODNIOT JAZIK Rodniot jazik e biseren |erdan od zborovi – plodovi so~ni.. umrele 1862 godina vo Carigradskite zandani. e roden 1830g. niz bistri kapki – zborovi te~at. klokoti.. yvoni.T’ga a jug°.Stru{kite ve~eri na poezijata°. – Dvajcata bra}a. – Mestoto na atributot i apozicijata vo re~enicata. ko jasna yvezda sekoj zbor gree. – So najubavata pesna na K. sekoga{ po~nuvaat .. vo Struga. @ubori. se lee. Toj ni e zavet od dedovcite kako tlamnikot na ogni{teto.MAKEDONSKI JAZIK – Konstantin Miladinov.

Proveri gi svoite znaewa: – Vo slednava basna otkrij gi site vidovi prilo{ki opredelbi! LAVOT I GLU[ECOT Dodeka lavot spiel na edna ledinka. Ilinden. Glavniot grad na Republika Makedonija. v) za koli~estvo (kolku?). sogledaj. Po kuso vreme lavot navistina se spasil so pomo{ na glu{ecot. – Vidovi prilo{ki opredelbi: a) za vreme (koga?). ____________________. Prepi{i gi re~enicive i dopolni gi so potrebnite apozicii. go fatil i se podgotvil za jadewe. e roden 1872 godina vo Kuku{. sekoja godina sve~eno se proslavuva vo celata Republika Makedonija i vo dijasporata. No glu{ecot go zamolil da ne go jade poradi dobrinata {to toj }e mu ja napravel. 1. lovcite postavile mre`a za da go fatat. eden glu{ec mu pretr~al preku ustata. vedna{ gi stavi vo vazna so voda. Glu{ecot go ~ul kako ta`no ofka vo mre`ata. Ottamu donesovme nekolku ubavi planinski cvetovi.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Vo slednive ~etiri re~enici nedostasuva apozicijata. Goce Del~ev. do{ol tuka. b) za mesto (kade?). Ezop 42 . Majka mi. Sega znaj deka i kaj glu{ecot postoi blagodarnost. Imeno. mu rekol: – Ti toga{ mnogu me ismea. ____________________. Toga{ lavot mnogu se nasmeal i go pu{til. Paris. 4. PRILO[KI OPREDELBI Pro~itaj. razmisli i zaklu~i! V~era iznenada so moite roditeli otidovme na izlet. 3. poradi neznaeweto deka mo`am da te spasam. brzo go pregrizal ja`eto i otkako go oslobodil. ima mnogu znamenitosti. koga se vrativme. 2. Vedna{ lavot se razbudil. na 26 juli 1963 godina go zafati golem zemjotres. ___________. _____________________________.

Za letniot raspust toj si idel v selo. Toj se fatil za glava i rekol: – Koj ja ostavil ovde ovaa vila?! – Mnogu arno ti se stori! – rekol tatko mu. sporedi. mu rekol edna{ tatko mu. Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot. odnosno onaka kako {to gi izgovorilo liceto. – Od vilata treba da se nau~i{ deka najgolemata nauka e nikoga{ da ne zaboravi{ da raboti{. b) U^ENIOT SIN Sinot na eden selanec u~el v grad. – Poim za direkten govor. Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot. Zapomni! Direkten govor e koga raska`uva~ot gi prenesuva tu|ite zborovi kakvi {to bile.MAKEDONSKI JAZIK DIREKTEN I INDIREKTEN GOVOR Pro~itaj. Toj se fatil za glavata i rekol koj ja ostavil tuka taa vila. Tatko mu mu rekol na sinot da ja zeme vilata i da odat na livada da go soberat senoto. no ne i na sodr`inata. Za letniot raspust toj si idel v selo. razmisli i zaklu~i! a) U^ENIOT SIN Sinot na eden selanec u~el v grad. Taa padnala i go udrila po glava. Indirekten govor e koga raska`uva~ot gi prenesuva tu|ite zborovi so izvesni promeni vo formata. Ne znam {to e toa vila. – Sinko. – Pravopis. 43 . Tatko mu mu rekol deka mnogu arno mu se storilo i deka od vilata ja nau~il najgolemata nauka i nikoga{ ne treba da zaboravi da raboti takvi selski raboti. zemi ja vilata i ajde na lvada da go sobereme senoto. Taa padnala i go udrila po glava. Sinot mu rekol deka v grad nau~il mnogu nauki i site selski zborovi gi zaboravil i ne znael {to e toa vila. Na sina mu ne mu se rabotelo i rekol: – Jas tolku mnogu nauki u~ev vo gradot i site selski zborovi gi zaboraviv. – Poim za indirekten govor.

za 100 denari kupi mi maslinki. Zapomni! – Pravogovor e pravilno izgovarawe na glasovite i na zborovite. Zar tebe tolku mnogu ti se jade alva.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! – Slednive dve re~enici od direkten transformiraj gi vo indirekten govor i obratno! 1. – Tekstov {to sleduva. – Pravopis. interpunkciski znaci i zakonitosti koi pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat. rekol sinot. kako se ~uvstvuvam zamoren! 4. PRAVOGOVOR I PRAVOPIS UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI Pro~itaj. ti velam! – A. bre.Mamo. 2. – Makedonskiot pravopis e donesen na 7 juni 1945 godina. utre celoto oddelenie organizirano odime na izlet. – Alva! – pak. sinko. Of.Mamo. popladne }e odam kaj mojata drugarka. maslinki. transformiraj go od direkten vo indirekten govor. tuku maslinki! – mu rekol povtorno dedoto. – Ne alva. alva?! – Da te zeme |avolot sose taa tvoja alva. Nikola se vrati od u~ili{te i veselo re~e: . Sinko. razmisli i zaklu~i! 1. Dedoto na svojot sin mu rekol da pojde vo prodavnica i da mu kupi vesnik. Elena na majka si £ re~e: . Dedo mi ~ita vesnik.” 2.° – Pravogovor. sogledaj. – Interpunkciski znaci – upotreba. Tatkoto mu rekol na svojot sin: – Na. – A. – [to da kupam... alva? – rekol sinot. kolku ~asovi imate utre? 3. – Pravopis e sistem od jazi~ni normi. 44 .

45 . a sega sum mnogu star. Toj odamna raboti na kompjuter. 2. 2. Ve`bi za povtoruvawe i proveruvawe! – Otkrij ja pove}ezna~ajnosta na zborovite vo slednive re~enici: 1. – Homonimi – poim.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! – Diktat na prozen tekst vo koj dominiraat pove}e interpunkciski znaci.5°. Neologizmite se novosozdadeni zborovi koi so tekot na vremeto navleguvaat vo jazikot i go zbogatuvaat. Nase ima golem avtoritet. Pred dvaeset godini bev mnogu mlad. za{to gi zaboraviv boicite. 4.. 2. Po`arot be{e prosleden so gust dim. 5. – Napi{i po dve re~enici so upotreba na sinonimi i antonimi. EDNOZNA^NOST I POVE]EZNA^NOST NA ZBOROVITE Pro~itaj. razmisli i zaklu~i! 1. sporedi. Toj so godini neguva afiniteti. razmisli i zaklu~i! 1. pa zatoa brzam da stignam do zgradite na blok . Vase redovno ja odr`uva kosata za poubavo da kosi. 3.5°. bran. polet i ilegalno. prosleden so golem grad. sogledaj. vrabotuvawe. V~era zavrna do`d. legalno. 5. – Sinonimi – poim. a Jana redovno ja odr`uva kosata za poubavo da £ stoi. za{to imame dividi. Nikolina `ivee vo golem grad. kompromitiran. Zada~a! – Napi{i re~enici so slednive neologizmi: drvored. Videoto odamna ne sme go upotrebile. 3. – Antonimi – poim. Od oxakot izleguva{e gust ~ad. Mare ima makedonsko dr`avjanstvo. streme`. Jas treba da crtam na blok .. NOVOSOZDADENI ZBOROVI (NEOLOGIZMI) Pro~itaj. 4.

ovde Vera Mimi! Telegrama primi: Stop! So nau~nici smeli Vo skafanderi beli. BIDI KREATIVEN I KONCIZEN! Kulturata na pismenoto i usnoto izrazuvawe (raska`uvawe. primeno e! S¢ e vred! – Alo. Vo vrska so toa se koristat i tekstovi kako inspiracija (pottik) za pi{uvawe. preraska`uvawe. Stop! Alo. zamisleno patuvawe vo vselenata i sl. Za taa cel }e bidat dadeni zada~i od sekojdnevniot `ivot na u~enicite. opi{uvawe i izvestuvawe) }e bide dadeno niz stranicite pod imeto: Bidi kreativen i koncizen. „Mars°. Bev vo Dramski teatar. 2. „Sne`ana°. pro~itani knigi. pretstavi. gledani TV – filmovi i TV – emisii. pa zatoa u{te se vikaat i me|unarodni zborovi. Mimi i Vera! Vrskata e gre{na. sogledaj. Tatko mi e profesor po filozofija. razmisli i zaklu~i! 1. Za ilustracija eve eden prilog: VSELENSKI RAZGOVORI – Alo. 3. ovde „Sne`ana° – kosmi~ka stanica! – Alo. poseti. Sekoj fakultet ima dekan. zemja. Ovde Venera! Tome Bogdanovski 46 . nastani. – Internacionalizmi se zborovi koi postapno navleguvaat vo sekoj jazik i se prisposobuvaat na sredinata i uslovite na toj jazik.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA INTERNACIONALIZMI Pro~itaj. Tie zborovi se sre}avaat vo site razvieni standardni jazici.

– Idejata. – Zaklu~ok. – Avtorot. – Temata.MAKEDONSKI JAZIK LEKTIRA Razgovarame – zaklu~uvame: – Naslovot na knigata. – Sodr`inata. 47 . – Likovite i nivnite postapki.

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA TRETA FAZA ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT JAZIK Pro~itaj. odnosno od jazikot na Slovenite. razmisli i zaklu~i! [ematski prikaz Praslovenski jazik Zapadnoslovenska grupa Ju`noslovenska grupa Isto~noslovenska grupa – polski jazik. – ruski jazik. – bugarski jazik. – ukrainski jazik. Za najstar jazik na Slovenite se smeta staroslovenskiot jazik. – makedonski jazik. – ~e{ki jazik. – lu`i~ko-srpski jazik. sogledaj. – hrvatski jazik. – beloruski jazik. 48 . – – – – Vo R. Poteknuva od praslovenskiot jazik. – slovene~ki jazik. Makedonija sredstvo za op{tewe e makedonskiot literaturen jazik. – srpski jazik. – slova~ki jazik. Toj e najblizok so ju`noslovenskite jazici.

Jordan Haxi Konstantinov – Xinot.Teodosie Sinaitski. . . 49 .MAKEDONSKI JAZIK NIZ STRANICITE NA MAKEDONSKITE PISATELI KOI PRVI GO VOVELE NARODNIOT JAZIK VO U^ILI[TATA - Kiril Pej~inovi}.

razmisli i zaklu~i! Kiril Pej~inovi} – Tetoec e me|u prvite pretstavnici koi{to go vovele narodniot jazik vo crkvite i u~ili{tata vo XIX vek. do Hristovo vtoro. „@itie kneza Lazara°. zere u grob crvite gi gostil. pod plo~ava negoo po~ivanie. molit vas bra}a negoi qubimija hotja{tija pro~itati sija. Tuka ostanal do krajot na svojot `ivot. da re~ete: Bog da bi go prostil. odnosno do 1845 godina.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA KIRIL PEJ^INOVI] Pro~itaj. Pre~ista i Hilandar posri`enie. Prilozi: Nadgroben epitaf „Tearce mu negovo ro`denie. napi{ani na naroden jazik vo koj se odrazuva tetovskiot govor. 50 . Kiril Ovde le`i Kirilovo telo u manastir i u Le{ok selo. Oti{ol vo Sveta Gora vo manastirot „Hilendar°. Da Bog da za dobroe delo. Poznat e i negoviot nadgroben epitaf koj e prv obid za pi{uvawe stihotvorba vo makedonskata literatura na makedonski naroden jazik. kaj Tetovo. kade {to se zakalu|eril. Poznati negovi dela se: „Ogledalo°. Podocna oti{ol vo rodnoto mesto kade {to go obnovil manastirot „Sv. knigi so crkovna sodr`ina. Vo svojot `ivot rabotel vo manastirot. Atanas° vo Le{ok. „Ute{enie gre{nim°. Le{ok mu e negoo vospitanie. sogledaj. Ot negovo svoe ot{estvie. pri{estvie. Se pretpostavuva deka e roden 1770/71 godina vo Tearce.

no povtorno (1844 godina) ja opo`arile. Razgovaral so mnogu Makedonci i sobiral milostina od niv. Se vikal Teohar. i negova majka – imeto i be{e Veturia. ime mu be{e Koriolan. da hvalite i da blagodarite Boga oti e dal takov u~itel vo vreme na{e i da molime pa na Boga i gospoda na{ego Isusa Hrista i na Pre~istija mater jego da budeme vsi pravoslavni naslednici so vsemi blagougodiv{imu Bogu i da slavime ime vse svetoe ego oca i sina i svetago duha amin. Kako nekoe vreme vo stari Rim. no so pomo{ na Pej~inovi} ja obnovil. sogledaj. I on otide vo ~u`da dr`ava. majka kako se po~estuet i za hatir nojzin mo`et i najgolema qutiwa da otfrlit ot sebe. ni mu`ko ni `ensko. Togo knez go napudia gra`danite bez kabaet.. razmisli i zaklu~i! Teodosie Sinaitski se pretpostavuva deka e roden 1850 godina vo Dojran. uze vojska mnogu i se vrati pak na Rim. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------TEODOSIE SINAITSKI Pro~itaj.MAKEDONSKI JAZIK UTE[ENIE GRE[NIM (izvadok) .. da ne po`ali ni malogo ni golemogo. kade {to stanal stare{ina na manastirot i vo spomen na toa se narekol Sinaitski. Edno vreme rabotel i vo Solun. hristiani. vse pod sabla da postelit. Najpoznato negovo za~uvano delo e Predgovorot kon deloto „Ute{enie gre{nim” od Kiril Pej~inovi} vo koe uka`uva za zna~eweto na narodniot jazik so {to go otvoril srceto na makedonskiot narod za prosvetuvawe.. koja podocna se opo`arila. Prilog: OD PREDGOVOROT NA „UTE[ENIE GRE[NIM° (izvadok) . Vo Solun ja otvoril prvata pe~atnica (1837 godina). da bide da tepat gra`danite bez milost. no podocna oti{ol na poluostrovot Sinaj. ima{e eden car. kade {to se zapoznal so Kiril Pej~inovi} i Jordan Haxi Konstantinov – Xinot. Poslednite godini od `ivotot se vratil vo rodniot grd i rabotel kako vodeni~ar. 51 . I koga }e ~itate vo taja kni`ica.. Slu{ajte.

ne bi go delkale.. 52 .U~ili{te i u~enie° i dr.Basna° i . Prilog: Aforizmi: 1. Xinot bil prosvetitel na decata vo Makedonija. bugarsko i srpsko). Roden e 1820 godina vo Veles. aforizmi. . Kakva e prijatel{tina me`du smerti i `ivote? 5. sogledaj. D’neska sam izguben! Ne treba se bojati. Obrazovanieto go zavr{il vo Veles i vo Skopje. patopisi i sl. Aktivno rabotel za obrazovanieto na makedonskiot narod iako bil pove}epati kleveten od tie {to go {irele tu|oto vlijanie (gr~ko. Koja e ulogata i zna~eweto na Kiril Pej~inovi} i Teodosie Sinaitski? 2.Minerva i devet muzi°. Isto taka pi{uval stihotvorbi. no koga nikakvo dobro da sotvoram ne mo`am.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! 1. razmisli i zaklu~i! Jordan Haxi Konstantinov – Xinot e eden od najaktivnite dejci na prerodbata vo Makedonija. Koi dela gi napi{al Kiril Pej~inovi}? 3.. za{to mi e takovija `ivot? 3. @ivim. [to napravil Pej~inovi} pred krajot na svojot `ivot? JORDAN HAXI KONSTANTINOV – XINOT Pro~itaj. Za{to drevoto planinsko ako bi prava greda bilo. 2. 4. no nikoga{ ne podlegnal. Mnogu `alno mi e. Toj e prv makedonski dramski pisatel na piesi .. Umrel 1882 godina vo svojot roden grad. za{to ne sja poznah sam sebe. Za{to mi projde toliko vreme koe ne mogoh da go poznajam? – Znak e da jo{t ne sam se poznal. Sekoga{ veruval vo utre{niot den za podobar `ivot.

Belgrad i [abac. objaveno 1903 godina vo Sofija. za da go o~istat i obogatat so sokroi{~a od druzite makedoncki nare~ija i da sozdadat od nego i jeden ubav literaturen jazik. Umrel 1926 godina vo Bugarija. Zaslugata na Misirkov za Makedoncite e golema.. razmisli i zaklu~i! Krste Petkov Misirkov e osnovopol`nik na makedonskiot jazik.. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Mislata kon na{iot jazik e na{ dolg. kade {to u~el osnovno u~ili{te do {esto oddelenie na gr~ki jazik.. Deloto e opo`areno od strana na bugarskite vlasti. koj {~o }e izmestit od neja propagandckite jazici. 53 . na{e bogatstvo i pravo. isto kako {to e na{a tatkovinata. Negovo najva`no delo e .. nau~na i ubaa literatura. zatoa {to vo deloto Misirkov gi zastapuval interesite na makedonskiot jazik. Vo deloto Misirkov go razrabotuva pra{aweto za voveduvawe na makedonskiot jazik. Studiral vo Rusija. Se vra}a vo svojata tatkovina i raboti kako profesor vo gimnazijata vo Bitola. za da mo`it preku nif da se ra{irit niz cela Makedonija vo vid na literaturen jazik.. Skopje. zatoa {to u{te ottoga{ toj go zapo~nal interesot za kodifikacija na makedonskiot jazik. sogledaj. Na nego trebit da se sozdadit jedna skolijcka. Se {koluval vo Solun.Za makedonckite raboti°..ZA MAKEDONCKITE RABOTI° (izvadok) . Prilog: .Za makedonckite raboti° Pro~itaj.MAKEDONSKI JAZIK KRSTE PETKOV MISIRKOV . za{to toj e na{.. Okolu centralnoto nari~je trebit da se grupiraat site na{i nau~ni i literaturni sili. Sofija. roden 1874 godina vo Postol. Nie sme dol`ni da go miluvame na{iot jazik. Enixe – vardarsko.

Zada~a: – Nastojuvaj da gi pro~ita{ najpoznatite pesni na Bla`e Koneski: „Te{koto° i „Vezilka° i razmisli za {to pee avtorot vo niv! 54 . a slavistika studiral vo Belgrad i Sofija. Negovata zasluga za makedonskiot jazik e ogromna. redaktor e na Re~nikot na makedonskiot jazik. Koavtor e na Makedonskiot pravopis so pravopisen re~nik.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: – Pro~itaj ja prvata statija od knigata . i deloto Istorijata na makedonskiot jazik. razmisli i zaklu~i! Bla`e Koneski e poznat kako poet. a ako mo`e{ i celata kniga. Ja napi{al Gramatikata na makedonskiot literaturen jazik (I i II kniga). Od kolku statii se sostoi negovoto zna~ajno delo? BLA@E KONESKI kako lingvist Pro~itaj. Proveri gi svoite znaewa! 1. Toj e osnovopolo`nik na sovremeniot makedonski literaturen jazik i negovoto ime e tesno povrzano so sozdavaweto i ozakonuvaweto na makedonskiot literaturen jazik. Nebregovo. lingvist i nau~nik vo makedonskata kni`evnost.. bidej}i pove}e dela posvetil za jazikot na makedonskiot narod. Umrel 1993 godina vo Skopje. Gimnazija zavr{il vo Kraguevac. sogledaj. Bil pretsedatel na Sojuzot na pisatelite na Jugoslavija.Za makedonckite raboti°. Vo koj period `iveel i rabotel Misirkov? 2. Na koj govori e zasnovan makedonskiot literaturen jazik? 4. nedaleku od Prilep kade {to zavr{il osnovno u~ili{te. Roden e 1921 godina vo s. Napi{al i golem broj kni`evni dela od oblasta na prozata i poezijata. Koneski vo Skopje rabotel kako profesor na Filozofskiot fakultet od negovoto osnovawe (1946 ). Vo {to se sostoi golemoto zna~ewe na Misirkov za Makedoncite? 3.

Proveri gi svoite znaewa! Obidi se glasno da gi izgovori{ istaknatite zborovi vo ovoj tekst. a od desniot xep vadi i redovno mi dava nekoja bonbona. – Obezvu~uvawe e glasovna pojava koja pri usnoto izrazuvawe zvu~nata soglaska na krajot na zborot se izgovara kako bezvu~na. imenkata stavi ja vo mno`ina ili ~lenuvaj ja so {to }e dojde{ do realnata vistina. sneg – snegovi – snegot itn. popravi gi. sporedi. mras i snek. – Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako nezvu~ni. Tatko mi raboti vo druk grat. vo ~ija blizina ima eden golem star dap. – Nastanuva obezvu~uvawe. 55 . – Za polesno da sfati{ dali na krajot od zborot treba da napi{e{ nezvu~na ili zvu~na soglaska.MAKEDONSKI JAZIK OBEZVU^UVAWE NA ZVU^NITE SOGLASKI NA KRAJOT OD ZBOROVITE Pro~itaj. bel lep. grat. a potoa. Primeri: leb – lebovi – lebot. Zapomni! – Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako bezvu~ni. a se pi{uvaat kako zvu~ni. Fabrikata vo koja{to raboti se nao|a na eden mal brek. Toj mora da stigne navreme na rabota i koga e golem stut. sekoga{ vo torbata nosi ubav. ako misli{ deka se napraveni gre{ki vo pi{uvaweto. Koga }e dojde. razmisli i zaklu~i! Izgovarame brek lep no{ grat snek yit vos Pi{uvame breg leb no` grad sneg yid voz – Nastanuva glasovna promena pri izgovorot na zvu~nite soglaski na krajot od zborovite.

– kaj nekoi tu|i zborovi. literatura. – Odej}i po ulica se sretnav so Elena. Makedonija. sedej}i. zimava). – Ne se ~lenuva op{tata imenka upotrebena so zbor~iwata: za i po (Klinika za nos i grlo.) bidej}i tie sami po sebe se opredeleni. Mu~eto.).MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA OTSTAPUVAWE OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE Pro~itaj.). toa dete i dr. Del~ev. Petkoski. razmisli! – Godinava zavr{i. no pred toa pravilno akcentiraj gi: `eton. 56 . Ohrid i dr. – Mo`e da se ~lenuvaat sopstvenite imenki koi ozna~uvaat prekari (Levkata. kompjuter i dr. profesor Stojan. a se vo slu`ba na makedonskiot literaturen jazik (kultura. – Godinava }e odime so moite roditeli kaj vujko mi vo R. odej}i. Skopje. PRAVILA KOGA IMENKATA NE SE ^LENUVA Razgovarame – zaklu~uvame: – Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat (Marija. Piperkata i dr. onaa klupa. intervju. majstor Blagoja i dr. – Otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe ima: – kaj nekoi prilozi za vreme (letovo. letovo. – Imenkata ne se ~lenuva koga pred nea se nao|a nekoja pokazna zamenka (ovoj ~ovek. ispitot po hemija i dr).). Zada~a: – Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive zborovi. sogledaj. – Toj ima golema kultura. – Op{tata imenka ne se ~lenuva koga se nao|a pred li~noto ime i ozna~uva nekoe svojstvo (doktor Vane. pi{uvaj}i i dr. – kaj glagolskiot prilog (~itaj}i.). atelje. – Vesna ima nov kompjuter.).

pred.MAKEDONSKI JAZIK Zada~a: Otkrij gi ne~lenuvanite imenki vo slednava pesna: MAJKA Kleta e majka trgnala. niz taa Ruen planina za prvo ~edo Nikola. – Vikni gi da vlezat. na. – Pred nego re~e deka }e dojde. – Dolgite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat vo slednive slu~ai: a) koga pred niv stoi predlogot: od. so. krvava rano na srce. – Nemu mu rekov da pomogne. bez. – Nea ja sretnav na ulica. kaj i sl.). razmisli i zaklu~i! – Od tebe zedov sto denari. trgnala lele pisnala. b) vo po~etokot na re~enicata. Izlezi. – So nego otidov v grad. – Od niv pobarav pomo{. v) vo davawe blagoslovuvawe i kletvi (Blaze tebe! Te{ko mene i sl. Nikola. do. – Podavaj}i ja topkata padnav. sine. 57 . sine. stradna si majka pre~ekaj. pod. – Do vas sednav.. Kole Nedelkovski UPOTREBA NA DOLGITE I KRATKITE FORMI OD LI^NITE ZAMENKI Pro~itaj. – Nego go pra{av kaj `ivee Aleksandar. ne ~ekaj. sogledaj. – Go povikav da dojde. De gidi.

ja. b) vo zapovedni re~enici. sogledaj. sebe. b) za iska`uvawe vnimanie. nego. fi – u – u. padna tavanot od sobata! – Iako veterot silno svire{e. – Tie slu`at: a) za iska`uvawe nekakvi ~uvstva (radost. u{te go nema da dojde! – Bum. razmisli i zaklu~i! – Ej. v) zaedno so dolgite zamenski formi. 58 . Proveri gi svoite znaewa! Sledniov prozen tekst prepi{i go vo tvojata tetratka. majstore go soyida li oxakot? – Of. ne. me. napi{i gi ispu{tenite kratki zamenski formi: Ribarot ____ pritera svojot ~un sosema do bregot. bolka. nea. ve. {to da prvam sega! – Tu. Zapomni! – Dolgi formi od li~nite zamenki se: tebe. vas. v) za poddr`uvawe glasovi od prirodata. go. Postariot ribar ____ ____ podade ribite i vedna{ ____ vesla~kata i zamina. bre. mu. im i sl.). vas. – Kratki formi od li~nite zamenki se: te. pritoa. strav.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Kratkite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat: a) vo po~etokot na re~enicata. nas. g) za terawe na `ivotni. mene. ~udewe i sl. ama selanecot ode{e po potot i glasno vika{e po kowot: Di – i – i! – Izvicite se nemenlivi zborovi. se navede i ____ vide ribite {to davaa posledni znaci na `ivot. d) za dovikuvawe. IZVICI Pro~itaj. Ribarot so svojot drugar ____ podelija ribite. niv i sl. nemu.

ili da se obrne nekoe vnimanie i sl. Dojdi gore da mi plati{! – Slezi dolu. – Tras. Pred da ja dovr{i rabotata. }e ti platam kolku ~ini. ih. se potrgnal i oxakot padnal. {to mi napravi! Lele. glasovi od prirodata. i{. Narodna prikazna Zada~a: Napi{i re~enici so upotreba na slednive izvici: of. doma}ine! Oxakov go napraviv. doma}ine! Ej. bre majstore! – Koga ti velev da donese{ pari. 59 . brrr! – se slu{nalo na pokrivot od ku}ata. nosi pari vamu ili }e go turnam! . Majstorot go potprel so ple}ite i po~nal da vika. lele. bre majstore. Proveri gi svoite znaewa! Vo slednava narodna prikazna otkrij gi izvicite! MAJSTOROT [TO GO TURNAL OXAKOT Eden majstor mu pravel na nekoj ~ovek oxak. kikiriku i aj. Majstorot ne mo`el pove}e da izdr`i. ti ne slu{a{ i bidi sega bez oxak. majstore.Slezi dolu. – Ah. oxakot po~nal da se navaluva. – Ej. }e ti platam! – More. ah. – odgovoril naluteno majstorot. air da ne vidi{.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! Izvicite se vid nemenlivi zborovi so koi se iska`uvaat nekoi ~uvstva.

Damjan vedna{ izleze. tetratki. sogledaj. – Svrznicite se zborovi koi imaat za cel: a) da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata. ^ESTICI Pro~itaj. i. iako. barem. 60 . razmisli i zaklu~i! – Jas vo ranecot nosam: knigi. – [totuku zayvoniv. – Svrznici se: a. – ]e dojde{ li kaj nas? – Edna{.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA SVRZNICI Pro~itaj. b) da povrzat dve prosti re~enici {to se vo sostav na edna slo`ena re~enica. razmisli i zaklu~i! – I Filip neka dojde so nas. dodeka. – Slu`at za istaknuvawe ili opredeluvawe na drugi zborovi vo re~enicata. otkako. – Slu`at za obrazuvawe na nekoi gramati~ki formi. penkalo i guma. za da i dr. – Jas bi donesol ne{to za vas za jadewe. – Bisera pi{uva. da poigra{ so mene! – Zarem ne ti e grev za mene? – Vie ni trebate da ni pomognete. sogledaj. – Eve ti go gostinot dojde. – Mo`at da se najdat vo po~etokot i vo sredinata na re~enicata. {totuku. no. a Kostadin ~ita. deka. Zapomni! Svrznicite se vid nemenlivi zborovi koi vr{at funkcija da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata ili da povrzat dve prosti re~enici vo sostav na edna slo`ena re~enica. ili. – Mo`at vo re~enicata da se najdat vo sredinata i na po~etokot. moliv. a mo`e i zapoved.

kako me boli glavata! Ah. lekarot odma od prozor n¢ vide i vedna{ izleze za da n¢ pre~eka. rod i broj. Red. no bi napi{ale i ubav sostav za Makedonija. svrznicite. [totuku stignavme do ambulantata. odvedi me vo ambulanta na lekar! Sigurno }e mi pomogne lekarot. bi porazgovarale za Republika Makedonija i bi ja na{le na karta. no nemam vreme. – Mo`niot na~in poka`uva dejstvo koe za da se izvr{i e potreben nekoj uslov. dobro {to se vidovme. razmisli i zaklu~i! Jas bi sakal da dojdam kaj tebe. toa stori go vo tabelava {to ti e dadena: IZLET Vo edno proletno popladne iznenada izlegov v grad. – Se upotrebuva za iska`uvawe nekoj uslov. Tamu se najdov so eden moj sou~enik. Toj mi re~e: – Lele. od tvojata biblioteka bi pro~itale ne{to za Kru{evo i za Ilindenskoto vostanie. sogledaj. br. – Mo`e da se menuva po lica. 61 . Toj uslov se postavuva samo vo kontekst na re~enica. ^estici Svrznici Predlozi Prilozi MO@EN NA^IN Pro~itaj. predlozite i prilozite. – Vedna{! Neka bide taka! – mu rekov i trgnavme. Aj.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! Vo ova pismeno iska`uvawe na eden u~enik otkrij gi ~esticite. – Najlesno se prepoznavaat po ~esticata bi. Za popregledno da bide. Koga bi do{ol. Me|utoa.

Ovaa zapoved e indirektna. Ra{iri topli pazuvi. Otvori senka {iroka.Bi sakala. Razvivaj {umo zelena. razmisli i zaklu~i! . – ^itaj – ~itajte. e direktna zapoved. da rabotite itn. pi{uvaj – pi{uvajte i sl. dojdi – dojdete.. 62 .. sinko glas da ti slu{nam.° Narodna pesna – So zapovedniot na~in se iska`uva zapoved samo za vtoro lice ednina i vtoro lice mno`ina. bi sakala v pregrad majkin da te slu{nam i bi miluvala dolgo tvoja rusa kosa. sogledaj. . – Vo zapovedniot na~in se potrebni dve lica: zboruva~ zapoved sogovornik ili sogovornici (prvo lice) (vtoro lice) – Zapoveden na~in mo`e da bide (opisno) i vaka: da stane. ]e mine Del~ev Vojvoda So negovata dru`ina.” – Napi{i tri re~enici vo koi }e bide iska`an mo`niot na~in. da ~ita. da zaminite.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednive stihovi podvle~i gi zborovite {to iska`uvaat mo`en na~in.Razvivaj goro zelena. ZAPOVEDEN NA^IN Pro~itaj. da pote~e qubov ko ognena lava.

izvi~nik i dr. majko. po~uj me. dve to~ki. Proveri gi svoite znaewa! Postavi gi potrebnite interpunkciski znaci vo slednava makedonska narodna prikazna i akcentiraj gi imenkite: MRZLIVIOT OV^AR Eden ov~ar cel den ostrigol samo tri ovci.{esnaeset. na borba za prava sloboda za na{ata zemja ubava. ~uj me. dejdi du{ko cel den tri ovci ostri`a pa sega svetlo od borina }e si ostri`el pet . majko. majko. raskini crna {amija. majko.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! Vo slednava pesna so moliv podvle~ete gi zborovite {to iska`uvaat zapoveden na~in: BESMRTNO PISMO Ne pla~i. pra{alnik. navodnici. i mojta. Makedonska narodna prikazna se da na }e 63 . Fali me usto oti te raskinam. osveta! Ej. zatraj se. zapirka. Dejdi ma`u. na ramo pu{ka narami.. – Pravopisni pravila za interpunkciskite znaci i nivna upotreba. UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI Razgovarame – zaklu~uvame: – Interpunciski znaci se: to~ka. [totuku smra~ilo viknal po `ena si. @eno mori brzo zapali edna borina i dojdi svetni mi ostri`am pet {esnaeset ovci za eden ~as. v race zname prifati. po mene. akcent. izbri{i solzi krvavi. ne `ali. od tebe nema posre}na na ovaa zemja plamnata.

– Primeri. popravi gi gre{kite {to se napraveni za sleano i razdeleno pi{uvawe: Dedo mi be{e drvo delec. Od Prilep do Gevgelija }e odime so avtomobil i }e se dvi`ime po {irok avto pat. Za da na pravi ne{to. ne saka mnogu da mu objasnuva{.Makedonia vo seloto Seno kos blisku do gradot Prilep. Odma sfa}a {to treba da stori. – Zajakot e mnogu pla{livo `ivotno. bidej}i negoviot tatko }e odbele`uva sto godi{nina od svoeto ra|awe. Proveri gi svoite znaewa! Vo slednive re~enici. razmisli i zaklu~i! – Filip go ispe~e lebot. Slednovo leto }e odime tamu. Sigurno dedomi }e me odnese na Markovi kuli. – Ti si mnogu pla{livo dete. – Lisicata e mnogu itro `ivotno. RE^NIK I STIL OSNOVNO I PRENOSNO ZNA^EWE NA ZBOROVITE Pro~itaj. – Filip go ispe~e zanaetot. 64 . – Despina e itro devoj~e. – Spored zna~eweto zborovite vo makedonskite narodni tvorbi najmnogu imaat prenosno zna~ewe. – Zborovite pri op{teweto mo`at da imaat i prenosno zna~ewe i so toa da iska`uvaat nekoja osobina. – Zborovite koga se upotrebuvaat vo prenosna smisla. sogledaj.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA SLEANO I RAZDELENO PI[UVAWE NA ZBOROVITE Razgovarame – zaklu~uvame: – Pravila za sleano pi{uvawe. @ivee vo R. – Pravila za razdeleno pi{uvawe. a pove}e vreme }e prestojuvame vo Dojran i Gevgelija. odnosno zna~ewe. ja menuvaat svojata smisla.

so nade` du{a vrte{e i luti rani care{e. dosta mi strea prave{e. goro. vo literaturata. – Stil e na~in na pismeno i ili usmeno pi{uvawe. majko le. Kole Nedelkovski 65 . e na~in na izrazuvawe. Toj se gradi so ~itawe knigi. „Majka°.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! – Re~nik e kniga vo koja po azbu~en red se pomesteni zborovi. A. – Vo slednive stihovi otkrij gi zborovite {to imaat prenosno zna~ewe: Ej gi di. Zada~i: – Napi{i pet re~enici so upotreba na zborovi so prenosno zna~ewe. stil.

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA OD SOBIRA^KATA DEJNOST NA MAKEDONSKITE SOBIRA^I NA NARODNI UMOTVORBI . .Marko Cepenkov.Bra}ata Miladinovci. . 66 .Kuzman [apkarev.

razmisli i zaklu~i! Kuzman [apkarev e sledbenik na Dimitrija Miladinov. (o~i).Bez pari ni v raj. (kola). Umrel vo Sofija 1909 godina. Toj mu bil zet za }erka na Dimitar Miladinov. Sobral nad 1300 narodni pesni.Du{a nema – um prodava. roden vo Ohrid 1834 godina. . sogledaj. Toj bil u~itel. a ne mo`at da se vidat. nad 700 pesni. Obrazovanieto go zavr{il vo Ohrid i vo Bitola. Objavil osum u~ebnici za potrebite na u~ili{tata vo Makedonija i ja napi{al biografijata za Bra}ata Miladinovci. 29 detski igri itn. . 67 . Od sobranite golem broj makedonski narodni umotvorbi vo Sofija objavil Zbornik vo 1894 godina. }e padni{ na zlo. b) Gatanki: .^etiri bra}a se brkaat ne mo`at da se stignat. Prilozi: a) Poslovici: . a koski kr{i.MAKEDONSKI JAZIK KUZMAN [APKAREV Pro~itaj. ni v pekol. Solun i Kuku{.Jazikot koski nema.Ako bide{ most. 1156 poslovici.Ako te la`am. . koj{to se sostoel od osum knigi.Dve sestri se celivaat. . . koj{to se zanimaval so prosvetitelska i sobira~ka dejnost na narodni umotvorbi.Crven pr~ vo pe{tera le`i. u~ebnikar.Ako bega{ od arno. da ne se o`enam. sekoj }e te gaze. Bitola. (jazik).Bistra vodica – mirna glavica. (kniga). . Okolu 30 godini rabotel kako u~itel vo Ohrid. nad 300 narodni prikazni. . . Struga.

vrne. mnogu go slu{al brata si i retko doa|al doma. TE[KO MU KOJ GO NEMA Edno vreme si bile dvajca bra}a. za mene! g) Narodna prikazna: BRAT BRATA NE RANI. zagari i sokoli za na lov i si pominuval gospodski. pogolemion. Duri bil `iv tatko im. na mahrama hiljada. a ti. SLU[AJ Slu{aj. na momini dvorja. na momina ku}a. mome. rojno vino sum pilo. stretiv mome v livada. tvojta stara majka! Kog }e odi{ tamu. koga taka. Mahramata – tatku ti. hiljadata majke ti. samo si sedel doma. na tebe grmi. po pole. a brat ti.Ti ne si li sin na tatko ti?° . {~o uka te u~e tvojo stari tatko.E . tamo }e izleze mominijo tatko. so ovci.° – rekol toj. zlati prsten – za tebe. pribrav da ja celivam prsna moma da begat. koj so ovcite. A koga umrel tatko im. mome. pogolemiot se storil doma}in. vo hiljada zlat prsten. si `ivee kako gospodar – oble~en. nemav da si poplatam. a pomaliot rabotel. na momino selo. ~a{a }e ti dade! ^a{a da mu zemi{. pre~ekuval prijateli: si imal arni kowi. sonceto te pe~e – si se storil kako nikoj nigde.Nemoj. slu{aj. Golemiot brat bil `enet. Maliot si idel doma ot sveden na sveden. Po nekolku godini tie se zbogatile u{te pove}e. rabotele kako }e re~el toj: koj odel na ~iflik. stram ti da mu ima{. ZETE.. ti si moe. kako momok. . a sabjata – bratu ti.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA v) Narodni pesni: PIJAN IDAM OD GRADA Pijan idam od grada. mominite bratja. najaden. mominata majka. so ~est i slava. ne begaj. go sretnale nekoi selani {to im zaviduvale i sakale da im na{tetat i mu rekle: .Kako ne. mominite sestri. a strah da mu nema{! 68 . za{to ti. nadrekov: .. pak moe! Sno{~i sum bil doma ti. Golemiot ni{to ne rabotel.. a ti si mu nemu kako izme}ar? Ajde SLU[AJ. reim sabja ostaiv na sabjata mahrama. napien. vezden si sam na rabota. koga si do{ol v selo. Jas je rekov. a maliot ne. Edna{ na eden sveden. zete.

ja sum den i no}. po tvoja zamisla da ja prodol`i{ sodr`inata i da £ dade{ kraj. no}eska? Dali spie{e lesno?° A toj mu rekol: . . a ti da pojde{ na mojata rabota!° . Oti{ol doma..E. no pred toa obidi se so svoi zborovi. da vidime. s# nadvor. tolku godini..° . prespal no}ta i utredenta. pod vedro nebo. brate°. a ti }e ispe~e{ edno jagne. glavata }e ti otide!° Taka £ rekol na `ena si i potoa si go javnal kowot i zaminal zaedno so zagarite i sokolite. ni prijatel imam. Proveri gi svoite znaewa! – Ovaa prikazna e realisti~na.Slu{aj vamu! Jas }e pojadam deneska na lov i na brat mi mu rekov oti }e si dojdam za ru~ek. brate. so nikogo ne se poznavam. Dali }e dojde vreme i jas da se udomam – da se o`enam i jas kako tebe? Kako }e gledam ku}a. }e ja stavi{ sofrata i }e go pokani{ brat mi da ru~a. ni du{man imam. brate! Oko ne sum klal. a jas }e pojdam na tvojata rabota. tuku u{te deneska da pojdam na lov i da ru~ame zaedno. koga se razbudil.. a ti da posedi{ i }e vidi{ dali ti e vistinski brat ili ne?° Maliot brat ni{to ne im rekol. doma si idam edna{ na godinata. prepravaj}i se deka bo`em ne se nalutil: .Ah. rekol pogolemiot brat. sano} ne sum zaspal i pomisliv da te pomolam tebe...Zo{to ?° – go pra{al golemiot. Zo{to? – Koj gi vlo{il odnosite me|u dvajcata bra}a? Koi se pri~inite za toa? – Koi se glavnite likovi vo ovaa prikazna? – [to mo`e{ da ka`e{ za postapkata na postariot brat sprema pomladiot? 69 . I vidi vamu! Koga }e se vratam okolu u`ina. toj da odi na tvojata rabota..Mo{ne arno. a od utre }e se razmenime!” Skoknal od lutina i oti{ol da si go postegne kowot i vo kowu{nicata ja povikal `enata i £ rekol: . koga nikogo ne poznavam i od ku}nata rabota ne se razbiram? Toa mislej}i. }e mu turi{ vnatre otrov. ako ne slu{nam da ta`i{ vo ku}ava. go pra{al brata mu: .da ostane{ ti.MAKEDONSKI JAZIK re~i mu. otkako umre tatko. nema da si dojdam za ru~ek. da se smenime so rabotive: jas nekoja godina da posedam doma.Kako pomina. Ama po~nal da razmisluva. ama samo ti da znae{. Zada~a: Nastojuvaj da ja pronajde{ ovaa narodna prikazna i celosno da ja pro~ita{..

Marko Cepenkov pokraj toa {to bil sobira~ na narodni umotvorbi. Vo 1888 godina Cepenkov oti{ol da `ivee vo Sofija kade {to gi objavil sobranite narodni umotvorbi. taka tolkai. Deteto se rasplakalo. bre ~edo. so edni vitki golemi. Pismenosta ja steknal vo gr~ki }elijni u~ili{ta. 70 . Umrel 1920 godina vo Sofija. Toj e roden vo Kru{evo.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA MARKO CEPENKOV Pro~itaj.. sogledaj. Deteto ja gledalo majka si pravo v usta. dotr~al da vidi zo{to pla~e deteto. pa da si ru~avme. majko. Vo 1844 godina do{le da `iveat vo Prilep kade {to Cepenkov ~irakuval kaj terzii. da imav troa bra{no i maslo – mu rekla – tiki da napravev zelnik. – Ah. bil i golem raska`uva~. – Kako biduvalo da skr{i{ tolkavo par~e. Tokmu tuka se zapoznal so Dimitar Miladinov. koj{to u~itelstvuval vo gradot. Do svojata petnaesetgodi{na vozrast so tatko mu `iveel vo Ohrid i Struga. neranimajko eden! – i mu vrzala edna {lakanica preku usta. Samo toga{ izlegle nad 500 stranici od tie sobrani narodni umotvorbi. nebare taa navistina }e mu mesi zelnik i £ reklo: – E. ku}ata se krevala! Go ~ul tatko mu od bav~ata kade {to rabotel. pa }e se skinevme voda piej}i. malo par~e se kr{i. razmisli i zaklu~i! Marko Cepenkov e eden od najvidnite makedonski sobira~i na narodno tvore{tvo.. nenasitniku. 1829 godina. koga }e mesi{. Znael da raska`uva za sudbinata na svojot narod. – Prilozi: a) Narodni prikazni: @ENATA [TO SAKALA DA MESI ZELNIK BEZ BRA[NO I BEZ MASLO Edna `ena si imala edno dete od sedumosum godini. pa koga }e si skr{am od vitkata taka tolkavo par~e za da si jadam . i mu dal pottik na Marko Cepenkov da sobira narodni umotvorbi.

b) Narodni poslovici – Kaj {to teklo. e. – Magarina pe~alele. pa }e te~i. e. – Eden kamen {to se trkala ne fa}a treva. – Ot ku}en aramija Gospo da te ~uva. – A ima{ li svedoci? – ja pra{al sudijata. – Mo`am i da doka`am. – More ~oveku.. – Gospod zabava. kowi jadele. celoto maalo go sobrala. na neroden Petko – kapa mu kupile! LISICATA NA SUD Ja sudele lisicata zatoa {to od eden selski koko{arnik ukrala nekolku koko{ki. Otkako go ~ule toa. – So sila ubavina ne biduva. Zel eden stap i grabnal da ja tepa `enata. – Ne sum vinovna. kako sakala da go mesi i zo{to go tepala. – Koj si ja ima muvata na kapata. neka ne kr{i vitki golemi. ama ne zaborava. – So deca ne se srka ma{tenica. zastani! [to storila `enava {to ja tepa{? – go pra{ale sosedite.MAKEDONSKI JAZIK – [to pla~e deteto. – Svedocite gi izedov! – odgovorila lisicata. koj go tepa? – [to ako pla~e. – Se strkalalo tenxereto. ~esen zbor! – po~nala da se brani taa. – ]otegot izlegol od rajot. si go na{lo kapakot. sosedite se iznasmeale: – E. – Kaj sila pravina nema. neka sedi madro. – Pravinata se tan~i i ne se kini. za da ne go tepam. Tatkoto se razlutil: – Zo{to ne go ostavi{ deteto da si jade vitki kakvi {to saka i da mi rasne? Sega }e vidi{ ti . – Neroden Petko mu kupile kapa. 71 . si ja brkat. Majkata mu raska`ala za zelnikot. Ma`ot se razbral i ja ostavil da raska`e za rabotata so zelnikot. – Milosta milos nosit.. Vo toa vreme jas bev vo drug koko{arnik. Spiskala `enata.

Tam deka mom~e ora{e. †Na s’nceto°. sogledaj. nepijan°. †Kletva°. poet koj objavil mal broj pesni. Prilozi – od .. Toj bil vospituva~ na celata generacija prerodbenici na koja £ pripa|a i negoviot pomlad brat Konstantin Miladinov – Grigor Prli~ev. \or|ija Pulevski i dr. †Bisera°. nedela kadela vretence.ZBORNIKOT° na Bra}ata Miladinovci: a) Narodni pesni NEVESTA I MOM^E RABOTNI Mom~e nevesta fale{e: †Imam nevesta rabotna na den si ni{ka tegne{e.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA BRA]ATA MILADINOVCI Pro~itaj. †Ne. Konstantin Miladinov (1830 – 1862) osnovopolo`nik na novata makedonska poezija. na den mi brazda ora{e. {to go podgotvil i go i izdal so svojot brat Dimitrija. †Sira~e° i †E|ptin delija° zaedno so . i vo mesecot pogon~e. Rajko @inzifov. Bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija i sobira~ na narodni umotvorbi. †Golap~e°. †Skrsti°.. a vo nedela lei~ka.Zbornikot°. pretstavuva kapitalno delo za Makedoncite i toa ima nad 510 stranici. Pesnite na Konstantin: †T’ga za jug°. a vo mesecot pasmence. razmisli i zaklu~i! Dimitar Miladinov (1810 – 1862) e glavnata li~nost na makedonskata prerodba. Kuzman [apkarev. Nevesta mom~e fale{e: †Imam si mom~e rabotno. Zaedno so bratot Konstantin go oformil poznatiot „Zbornik# na narodni umotvorbi otpe~aten vo 1861 godina vo Zagreb. 72 . a vo godina navi~ka°. i na godina platnence!° Tam deka moma prede{e. †@elanie°. no so koi makedonskata literatura gi dobila svoite temeli. †Dumanie°.

6. Toa Mare je vele{e: †Ajde da se nat`nivame. butna si urka v pepelot. @nala. @NALA MARA @OLTO PROSO @nala Mara `olto proso. POVEJ MI. Kak’ }e soli{ tak ‘ }e srka{. 2. 5.MAKEDONSKI JAZIK te{ka e dremka napadna. pusta go dremka napadna. Ako mene me nat`nie{. po gemixii. zaka~i ralo sred niva. Kakva glava – takov bri~. Po pore silen. po pole laden. Tutu tebe dobar junak Dobar junak da te zemam. Ke ti daam brza kowa. tumba za tri dni. rodilo kru{i zreani! Koga se mom~e razbudi. Tumba. VETRE MEGLENE Povej mi. Da mi oladi{ beli argati. pustoto ralo kru{ovo. of lele za s¢ dni.° I Mara mu govore{e: †Ako tebe ja nat`niam. povej. 73 . ta legna moma. 4. Koj prait palica – za svojata glavica. Da mi dai{ kovan gerdan. ta zaspa. Kak’ }e drobi{. junaka nat`nala. `nala bela Mara. Ne ti sakam brza kowa. I junaka si go zela. tak’ }e jadi{. POVEJ. 8. Po more silen. Pominale kiraxii. Ako tebe te nat`niam. rodila drenki zreani! Kako se moma razbudi zreli se drenki nazoba.° Si fatile da `nijeet. Rani ku~e da te lait. 7. Pustata urka niknala. zla kopa~ka. Stradna majka za keljago sina. vetre Meglene. b) Narodni poslovici 1. 3. Edno malo kiraxiv~e. Zol trn. @nala. zreli se kru{i najade.

dosu}en. zalagalki i brzozborki. sakale da gi razonodat decata. a vo odredeni momenti i da gi zala`at i tokmu poradi toa tie se vikaat gatanki. Kuso prase po rid pasit. (bri~) 7.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA v) Narodni gatanki 1. na sudni m’ki kalaeno. o{ {turino! Tokmu sum si naprela: na dedo ko{ula. pator noxiwa° i drugi sli~ni pesni postarite. pleteno. Preku pesnata . ^it pustino. Osu}en. (reka) 8. (veru{ki) 9. vo dva dola {iroki. i nazad odit. sam bog se ~udit kako se vozit. naprela dve vretena. do{lo ma~e – liznalo. Kuso me~e dren tresit. Quta ku~ka v tlanik le`it. na baba marama. i odnapred odit. PATOR NOXIWA Pator. a osobeno babite i dedovcite. do{lo ku~e griznalo. (~e{el) 4. pasla baba kozliwa na dva rida visoki.. Kopam dupka do kolena. d) Brzozborki SOBOR Spie slatko starec son. Vieno. (rak) 2. (rasol) 5. D’lga Neda senka nemat. @’lti prasci v tiwa le`at. 74 . seno slama sobira. Samo Simo sedi srede selo sam. (~ad) g) Zalagalki PATOR. da im pomognat vo uve`buvaweto na nekoi od zborovite vo pesnata. pator noxiwa. Ivo se vodit so devet nozi. (skorni. si ‘i klala na polica.Pator. visoki ~evli) 6. D’lg Todor bez koski. (kromid) 3. tri devet ko`u}en. (kiselina) 10. soni sega sedmi son. Seto selo sobrano.

. razmisli i zaklu~i! Grigor Prli~ev e poznat makedonski pisatel od XIX vek. padna ubien od Gega. [to te{ka nesre}a gi zbra i ma`ite. i `enite. sogledaj. Umrel vo Ohrid 1893 godina. a da gi brani nema koj . U{te vo detstvoto ja po~ustvuval gor~inata na `ivotot. {tom ~uja. †Ta Kuzman. Roden e vo Ohrid 1830 godina. 75 . ni roj od skakulci se vdal. Negovi najpoznati dela se poemata †Serdarot° i †Aftobiografijata°. majka mu morala da raboti kako sluginka po bogatite ku}i. .MAKEDONSKI JAZIK GRIGOR PRLI^EV „Serdarot” Pro~itaj. Prilog – izvadok od poemata †Serdarot°: Piskotnici se slu{aat od Gali~nik vo Reka. ba{ taka {epotea za glasot zol. junak slaven.Zemjodelci. ni sultanot ara~lii predvreme be{e pratil da zbira ara~ lut bez `al. ta glasi ta`na eka i naveva sal kob i zla? Dal grad poliwata `itorodni gi be{e fatil? Il roj od skakulci se vdal? Dal sultanot ara~lii predvreme be{e pratil da zbira ara~ lut bez `al? Ni grad poliwata `itorodni gi be{e fatil. ° . a `enite. Za da go prehrani. Vo toa vreme toj bil nakleveten na Turcite. U~itelstvuval vo Ohrid i vo Bitola i toga{ se borel protiv gr~koto vlijanie koe s¢ pove}e navleguvalo vo crkvite i vo u~ili{tata. Rano ostanal bez tatko. pa zatoa bil zatvoren vo Debarskiot zatvor. toj serdar pro~ut padna v boj i }e gi zgazi pqa~ka{ot planinite ni sega. slu`iteli na Demetra. pisnaa od silna maka i koski kornea od bol.

{umno se ru{at vo mrakot. Godinite ne ja namalile nejzinata ubost. solzi leat. Avtorot najavuva nekoja neprijatnost koja so tie neprijatni i potresni zborovi ja upotrebil stilskata figura slovenska antiteza. zla itn. Izvajana e amazonskata nejzina stava: vistinska li~ota milna. So race na kolena. Zapomni! – Poemata zapo~nuva so zborot piskotnici. nesre}nata. ta`na. dostojna majka na Kuzman. Na sredna e doba.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Vdovicite i bednite. Vo proletna ve~er. pu{kata svetnata. kr{na i herojski silna. nesre}a. i momcite za svojta ~est. i sosema zdrava. zadumano po~iva edna `ena. gi gleda{. sal nasrede u{te ostanala samotna greda. Proveri gi svoite znaewa! – Pro~itaj ja celata sodr`ina na poemata †Serdarot°. na lice sve`est se gleda. sedej}i na pragot. bidej}i sonila soni{ta mra~ni: Potpornite gredi od nivnata ku}a se vedat. ladna taa ja miluva blago. A zemjodelcite ko vtre{teni od rovja bea na taa tolku `alna vest. Toa e kutrata Neda. ama {to potpira jako. kob. Mlade{kata so~nost ne ja be{e smenila grubost. se negira pra{aweto i se dobiva vistinski to~en odgovor. – Slovenskata antiteza e takva stilska figura so koja se postavuva pra{awe. jadra. a potoa opi{i go likot na Neda! – Koja e osnovnata tema vo poemata †Serdarot°? 76 . Sedej}i v haos od mislite ma~ni vo zemjata o~ite be{e gi vpila. potoa idat zborovite: te{ka.

so koi Neda go povikuva narodot vo natamo{na borba? – Izvle~i ja porakata do narodot od oplakuvaweto na majkata Neda nad mrtvoto telo na sinot! Zada~a: Pronajdi gi trite elementi na slovenskata antiteza vo slednive stihovi: [to mi blee. Odvoi go nerealnoto od realnoto. pa zatoa nemal mo`nosti da go {koluva. majkata na Kuzman. sogledaj. odnosno otkrij gi simbolite od sonot na Neda. [to pretstavuvaat tie? – Kakov odnos kon junakot iska`ale Albanicite. nitu e kamen. roden 1908 godina vo Veles. Narodna pesna KO^O RACIN †Beli mugri° Pro~itaj. grutka snegova. {to mi lee gore na Pirin Planina? Dali e grutka.MAKEDONSKI JAZIK – Odredi ja poemata /prikaznata niz relaciite na sonot i stvarnosta. Tatko mu bil grn~ar. Racin sam se samoobrazoval. – Objasni gi stihovite: †I vezden ti da pla~e{ ima{ zo{to°. – Kako poetot go naslikal fizi~kiot izgled i duhovnata cvrstina na majkata Neda? – Koi se zborovite. nosej}i go na ramo mrtvoto telo na Kuzmana. grutka snegova. Racin so toa ne bil zadovolen. pod {ator le`i Mir~e vojvoda. [to zna~i. kamen belutrak? Ne mi e grutka. Ottuka toj bil prinuden da bide pokraj negovoto grn~arsko kolce i da mu pomaga vo negoviot zanaet. tuku e bela. bela {atora. ili e kamen. kamen belutrak. stihovite. razmisli i zaklu~i! Ko~o Racin e poznat makedonski poet i revolucioner. pa zatoa no}e sedel so sve}a na tavanot i ~ital knigi. U{te kako 77 .

Prva godina pomina grutka v srceto £ legna. Zbirkata pesni e otpe~atena 1939 godina vo Samobor. ni`i si sin`ir `elezen okolu vratot navezen. u vivnaliov den – da trgneme i nie stradalnici od vek! Na deda Bogomil zemjata rovka. pust da e. Tragi~no zaginal na 13 juni 1943 godina na planinata Lopu{nik.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA dete toj ja gledal siroma{tijata i te{kata polo`ba na makadeonskiot narod. nautro radost ponesi nave~er taga donesi – aj. zo{to ostana ko{ula nedotkaena? Ko{ula be{e darovina . meka. pust da bi ostanal `ivot ku~e{ki! Rodi se ~ovek – rob bidi rodi se ~ovek – skot bidi skotski cel `ivot raboti za drugi. vtora godina namina bolest ja v gradi iskina. LENKA Otkako Lenka ostavi ko{ula tenka lenena nedovezena na rzboj i na nalomi itide tutun da redi v monopol – liceto & se izmeni ve|i padnaja nadolu i usti svija }oravo. Za tu|i beli dvorovi kopaj si crni grobovi! Za sebe samo ‘rgaj si za sebe maki trgaj si – ni`i si |erdan denovi ni`i si alki kovani. prete`no so motiv za socijalnata polo`ba na makedonskiot narod. Denovi li se – denovi argatski maki golemi! Stani si utre porano dojdi si ve~er podocna. ° KOPA^ITE Se k’ti no}ta crna! Se ruti karpa – mrak! I petli v selo peat i zorata se zori nad karpa v krv se mie i temninata pie silno svetnal den! Probudete se morni kopa~ki i kopa~i – na trudot crn narod! So motika na rmo za korka suva leb. tu|i imoti.. Toa na Racin mu dalo pottik i golema inspiracija da ja napi{e stihozbirkata †Beli mugri°. . veter~ok tiho nad nea `alna £ taga ree{e: . taka na ple{ki denovi legnale ta nate`nale. Ne be{e Lenka rodena za tija pusti tutuni! Tutuni – `olti otrovi za gradi – kitki rozovi. . kaj Ki~evo. blizu Zagreb. Prilog – socijalni pesni od stihozbirkata †Beli Mugri°: DENOVI Kako na vratot |erdani niski kamewa studeni. Treta godina zemjata na Lenka pokri snagata.Zo{to mi. Taa sodr`i dvanaeset pesni. po pati{tata strmni po poliwata ramni. I no}e koga mese~ko grob £ so svila vie{e. nababrena za rod so stradna du{a ~eka udarite ni jaki 78 .

79 . kako i od poznati tekstovi. Zada~a: – Pro~itaj go raskazov {to sleduva i prodol`i da go preraska`uva{ so svoi zborovi vo treto lice. od sredinata i od sekojdnevniot `ivot na u~enicite. Temite za ova bitno nastavno podra~je se zemaat od prirodata.MAKEDONSKI JAZIK Zada~a: Nastojuvaj da gi pro~ita{ site 12 pesni pomesteni vo stihozbirkata †Beli mugri°. BIDI KREATIVEN I KONCIZEN! – Podra~jeto za pismeno i usno izrazuvawe vo ovaa vozrast treba da bide postaveno so pogolemi odgovornosti. Imeno vo zavr{nite oddelenija (VIII i IX) od u~enicite se bara da davaat kritika (ocenka za sodr`inata na deloto). porakata na avtorot i sl. po~ituvaj}i gi jazi~nite normi i interpunkciskite znaci vo makedonskiot literaturen jazik. zavisno vo koe oddelenie. da gi opi{uvaat likovite i nivnite postapki. Za ilustracija eve edna forma za pismeno izrazuvawe – preraska`uvawe. pritoa. LEKTIRA – Se obrabotuva so poslo`eni i poodgovorni zada~i.

oko v bo`ur zaludeno Rumeno! Rumeno! Rumeno! Mateja Matevski 80 . Taka barem be{e pred ku}ata vo koja dosega `ivee{e. si razmisluva{e. Od trevite do kavalot. A za da porasnat.. mo`e da se zeme opis na denot koga zao|a sonceto ili opi{uvawe na nekoj lik od nekoe pro~itano delo i sl. nitu pak }e ima so kogo da si igra.. Dejan so svoeto semejstvo se preseli vo nova zgrada na krajot od gradot. Si zamisluva{e deka pred zgradata }e vidi park~e i deca kako si igraat vo nego. potrebno e vreme. Prvo {to napravi. Za ilustracija – opis na zalezot od denot. od stadoto do oblakot s¢ e bujno. Stado v kaval zaqubeno. Nikade naokolu nema{e treva i drvja. Od gradite do pesnata. zapaleno. od terasata se gledaa samo gramada naredeni {tici.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA PTICITE ]E DOLETAAT Pred po~etokot na u~ebnata godina.Za pismeno izrazuvawe – opi{uvawe. izleze na terasata. Dejan se nata`i. s¢ e ~udno razgaleno. . No. pesok i edna ma{ina za drobewe kamen. kako pottik neka ti poslu`i slednava pesna: ZALEZ Rumeno! Rumeno! Rumeno! Kako zanesena pesna vo sinoto more na gorite tone zalezot. od ~ekorot do ~e{mata. Vo novoto maalo }e nema i drugari. yvono v pesna izgubeno.

interes seno – isu{ena treva transformirawe – pretvorawe od edna forma vo druga ~unki – zatoa {to. zakonitosti i interpunkciski znaci. RE^NIK NA POIMI I IZRAZI akcentirawe – naglasuvawe na nekoj opredelen slog vo zborot akcentiran znak – znakot (‘) so koj{to see bele`i akcentiraniot slog beri}et – blagoslov. zo{to 81 . sre}a ili rodot od poleto bitisuvawe – zavr{uvawe boqme – tesen yid koj gi deli dve sosedni prostorii vila – selska alatka za rabota glas – najmal natamu nedeliv del od zborot dominira – preovladuva |urultija – vreva kodifikacija – ozakonuvawe konstruirawe – obrazuvawe. i da se razgovara vo vid na govorna ve`ba na ~asot. koi{to pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat sveden – polza. formirawe kontekst – sostav kutle – drvena naprava za merewe `ito ledinka – ramno mesto ({irinka) obrasteno so mnogu niska gusta treva madem – ako opus – kni`evno delo paralelno – zaedno. korist. od nekoj sportski natprevar i sl.MAKEDONSKI JAZIK – Za izvestuvawe (usno ili pismeno) mo`e da se zeme izvestuvawe od poseta na nekoja ekolo{ka izlo`ba. vo isto vreme polza – korist pravogovor – pravilno literaturno izgovarawe na glasovite vo zborot pravopis – sistem od jazi~ni normi. od poseta na nekoja biblioteka.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful