Rasko LOZANOSKI

MOJATA TATKOVINA
makedonski jazik za dopolnitelna nastava na makedonski nastaven jazik vo osnovnoto obrazovanie za makedonskata dijaspora

Recenzent: prof. d-r Katerina Veljanovska

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA

-

.............................................................................................................................................. 9 ..................................................................................................................................... 11 ........................................................................ 11 ......................................................................................................................... 15 , , , , , ....................................... 16 .................................................................................................................................. ............................................................................................. ................................................................................................ ......................................................................................................................................... ......................................................................................................................................... .................................................................... ................................................................................................................................... ......................................................................................................................... ...................................................................................................................................... ........................................................................................................................................... ........................................................................................................................................ ....................................................................................................................................... .................................................................................................................... .................................................................................................................. ..................................................................................................... ............................................................................................................... ( ) ....................................................................................... 22 22 24 26 30 31 34 35 36 38 39 39 40 42 43 44 45

................................................................................................................................... 48 ................................................................................................. 48 ....................................................................................................................... 50 .................................................................................................................... 51 – .......................................................................................... 52 “ ” ................................................................ 53 ( ) .................................................................................................. 54 ................................................... 55 .......................................................................... 56 ........................................................................................ 57 .................................................. 58 .......................................................................................................................................... 59 ...................................................................................................................................... 60 ......................................................................................................................................... 60 ................................................................................................................................ 61 .......................................................................................................................... 62 .......................................................................................... 63 ............................................................................ 64 ( ) ................................................... 64 ........................................................................................................................ 67 ........................................................................................................................... 70 ................................................................................................................. 72 “ ” ....................................................................................................... 75 “ ” .......................................................................................................... 77 ......................................................................................................................................... 79 ........................................................................................................... 81

8

MAKEDONSKI JAZIK

VOVED

Spored Nastavnata programa za rabota so decata na gra|anite od Republika Makedonija koi prestojuvaat vo stranstvo, nastavnite barawa za dopolnitelna nastava po makedonski jazik vo publikacijata Mojata tatkovina Makedonija se odvivaat vo tri fazi: I faza (I, II, III odd.); II faza (IV, V, VI odd.) i III faza (VII, VIII i IX odd.). Site nastavni sodr`ini so svoi zada~i i celi se realiziraat niz slednive nastavni podra~ja: - Slu{aweto i govoreweto u~enicite od najmala vozrast na prvata faza }e go sovladaat preku ve`bi na izbrani tekstovi koi{to u~itelot glasno gi ~ita, a potoa se vodi razgovor za nivnata sodr`ina; - Otkrivaweto i sovladuvaweto na golemite i na malite bukvi se realizira postapno za {to sledat ve`bi za ~itawe i pi{uvawe na kusi zborovi, re~enici i tekstovi. So toa pravilno usno govorewe i pi{uvawe na bukvite kaj u~enicite postapno se razviva kulturata na usnoto i pismenoto izrazuvawe. Toa se postignuva niz razli~ni formi (raska`uvawe, preraska`uvawe, recitirawe, opi{uvawe na nastani, predmeti, likovi i sl.), kako i poseta na izlo`bi, gledani filmovi, TV emisii itn. Sekako, tuka stanuva zbor za programskoto podra~je Izrazuvawe i tvorewe koe vo publikacijava e dadeno pod imeto Bidi kreativen i koncizen. Toa treba da se realizira vo korelacija i integracija so drugite nastavni predmeti; - Artikulacijata na glasovite se ostvaruva niz sistemski ve`bi za da se opredeli mestoto na sekoj glas vo zborot, negovoto pravilno izgovarawe i formirawe vo slogovi, a potoa vo zborovi i povrzuvawe vo re~enici. Ova se postignuva preku me|usebnoto komunicirawe na u~enicite: pozdravuvawe, pretstavuvawe sebesi, na svoite bliski i sl; - Globalnoto ~itawe e dadeno niz pove}e poedine~ni elementarni i seriski povrzani sliki pod koi ima zborovi koi ja oddrazuvaat sodr`inata na sekoja slika i sl. Pritoa, posebno treba da se obrne vnimanie na pravopisot, odnosno na jazi~nite normi, po~ituvaj}i gi interpunkciskite znaci. Za taa cel se dadeni tekstovi od narodnata i od umetni~kata literatura; - Sodr`inite od programskoto podra~je Jazik se obraboteni niz kusi edukativni tekstovi vo koi dominiraat konkretni primeri

9

Proveri gi svoite znaewa. razmisli i zaklu~i. Site programski barawa se dadeni niz nekolku rubriki: Pro~itaj. tuka stanuva zbor za u~enicite od vtorata i tretata faza koga korisnicite se zapoznavaat i so istoriskiot razvoj na makedonskiot jazik i negovoto ozakonuvawe kako slu`ben jazik na makedonskiot narod. pri {to posebno se istaknuvaat Krste Petkov Misirkov i Bla`e Koneski. kako del od literaturata. Zada~i i sl.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA - - na razgleduvawe na sekoj nastaven ~as. Lektirata. 10 . go doiska`uva nedore~enoto i go pravi u~ebnikot pointeresen za recipientite. Ilustratuvniot del niz sodr`inite na stranicite ja oblagodaruva publikacijata. Sekako. sogledaj. Zapomni. se realizira na posebni ~asovi po izbor na nastavnikot i toa postapno so opredeleni programski barawa za sekoe oddelenie.

MAKEDONSKI JAZIK PRVA FAZA RAZGOVARAME ZA DA U^AM I DA ^ITAM MAKEDONSKI Aa Bb \| Ii Vv Gg Dd Ee @` Zz Yy Jj Kk Ll Qq Mm Nn Ww Oo Pp Rr Ss Tt ]} Uu Ff Hh Cc ^~ Xx [{ 11 .

Rr [{ @` Pero i Sa{ka le`at. Vv Pero i Sa{ka se na livada. Tie zaedno }e po~nat da u~at. Hh Gg \| Jj Yy Qq – 6 bukvi 12 . \| \or|i sviri na klavir.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zapomni! Makedonskata azbuka ima 31 bukva. Jj Yy Ana ja pee pesnata za yvezdata. ]} ^~ Ff Uu Pero ima {est godini. Sa{ka znae da igra tenis. Pero znae da pliva. Sa{ka ima pomalku od {est godini. Maicata na Pero e od Makedonija. Cc Pero i Sa{ka se dobri deca. Qq Site deca peat za qubovta pome|u lu|eto. Rr [{ @` Vv Cc ]} ^~ Ff Uu – 9 bukvi Hh Gg Horot gi pee pesnite za Goce Del~ev. Fustan~eto na Sa{ka e od Amerika.

ALO. Ii Kk Ema se slika. alo. Tt. Oo. alo. Bb – 6 bukvi.MAKEDONSKI JAZIK Aa Ll Oo ALO. mamo! ALO. osven bukvite Aa. Bb i Ee. Ii. ALO! Mm MAMO. Ema e sama. Nn. tato! ALO. ALO! Bb BATO. Site golemi i mali bukvi po forma se ednakvi. Ss. Mm. Ll. alo. Dd. Ema e mala. ALO. bato! Aa. Dd Ema sedi. Nina ima kapa. Ee Ss Ema se smee. no ne saka da ja nosi Ee. Kk. ALO! Tt TATO. Zz. ALO. Nn Zz Pp Nina nema zabi. Pp – 8 bukvi 13 .

MOJA MILA STEGAM SRCE. ^itaj go po edna{ na den od ponedelnik do petok. Makedonija! TATKOVINA MOJA JA NAPU[TIV RODNATA GRUTKA U[TE PRED MNOU LETA I DOJDOV DALEKU VO TU\INA KLETA. SITE [TO NE GREE. TATKOVINO. Marisa Kari{i}. Ww Xx . A JAS NIZ PROZOROT GI GLEDAV @ITATA NA[I RODNI. Kowot se vika XORXO. Niv gi gledaat mnogu gleda~i. Taa e xokej. KOGA STAPNAV NA TU\O TLO OD SILEN VOZBUDEN STRAV VEDNA[ VIKNAV SO VOZBUDEN GLAS: – O BO@E.2 bukvi Zada~a: Pro~itaj go tekstot za kowskite trki.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA PODGOTOVKA ZA TRKI Ww Xx Maja e ~len na klubot SOKOL. ZO[TO OVDE. ZBIRAM DU[A I ZAVET GOLEM JAS TI DAVAM DEKA NASKORO. Trkite so kowi se interesni. u~enik vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Skopje 14 . ZATOA. u~eni~ka vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Veles David Atanasov. Tie se razbiraat so glasot i so zborovite na Maja. NO TOA E I SONCE. VOZOT ITA[E NIZ POLIWA PLODNI. a vo sabota preraska`i go na tvoite roditeli! Pro~itaj gi ovie dve pesni koi{to gi napi{ale u~enici od R. ZA DOBRO I LO[O VO RADOST I MAKA DRUGARSTVOTO E TUKA DA PODADE RAKA. AJDE. PAK ]E TI SE VRATAM! DRUGARSTVO DRUGARSTVOTO E PESNA [TO SLAVEJ JA PEE. SITE DA SE DRU@IME RACE DA SI PRU@IME TOA DA NE KRASI SITE DA GO ^UVAME DA NE SE UGASI. Maja i Xorxo se sre}ni. Ve`ba sekoj den.

15 . ^itaj i spisanija za deca {to }e gi dobie{ od Makedonija. Bato me saka. Sega ~itaj knigi so pesni. Makedonskata azbuka so rakopisni bukvi: Mama me saka. Jas gi sakam site: i mama. Niv gi nau~i. so basni i so raskazi. Tato me saka. Zapomni! Za pi{uvawe se koristat rakopisni bukvi.MAKEDONSKI JAZIK U^AM DA PI[UVAM Za ~itawe slu`at pe~atnite bukvi. i tato i bato.

2. ne ostavaj ja za utre. fabrika. Ff. Na{iot u~itel (u~itelka) ni pomaga da zboruvame. Hh. I roditelite mi pomagaat vo u~eweto na na{iot maj~in jazik. koi re~enici se najva`ni i 5. Da go napi{eme naslovot na sekoja kniga. imeto i prezimeto na pisatelot. Cc Zborovi: ~a{a. ^~. Makedonija. Re~enici: Nina pie voda od ~e{ma Vane pi{uva doma{na rabota Mojot vujko vozi xip Nad na{evo u~ili{te sleta helikopter Tatko mi i majka mi rabotat vo fabrika Jas i moite roditeli v leto }e odime vo Makedonija Majka mi v~era nasadi cve}e vo saksija Narodni pogovorki: Koj u~i. odgovori{ na pra{aweto: Koja pesna za mene e najinteresna? 16 .MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: Prepi{i gi ovie ~etiri re~enici. Dene{nata rabota. xip. imiwata na likovite. cve}e. }e nau~i. DA PRO^ITAME TRI KNIGI Olivera Nikolova Kasni porasni Van~o Nikoleski Raskazi Vasil Kunoski Pesni Zada~i: Ovie re~enici pi{uvaj gi edna pod druga. Za trite knigi treba da go znaeme slednovo: 1. cve}e. 4. Koj }e nau~i. U~eweto e korisno i interesno. fabrika. helikopter. Sekoj den pi{uvaj po edna re~enica! Jas u~am sekoj den. Sekoj den pi{uvaj po edna re~enica. Xx. 3. Smisli edna re~enica za u~eweto i napi{i ja. }e znae. Vane. Koj saka neka napi{e pove}e re~enici. Ako knigata e so pesni. koj del za mene e najubav. da ~itame i da pi{uvame na makedonski jazik. PI[UVAWE ZBOROVI I RE^ENICI SO BUKVITE ]}.

Odbirawe na trite knigi Zaedno so u~itelot odlu~uvame koi tri knigi }e gi ~itame. Pra{awe: Kade `ivee{? Odgovor: (ja ka`uva{ dr`avata.MAKEDONSKI JAZIK Postapka za ~itawe na knigi za lektira – – – Go ~itam naslovot na knigata. 17 . a ako vo nea se pokusi raskazi. So knigata milna nasekade letam i so sigurnost svetot go {etam. zboruvam glasno za toa {to e napi{ano. Knigata me vodi niz poliwa rodni i niz mnogu zemji plodni. – VE@BI ZA POSTAVUVAWE PRA[AWA I DAVAWE ODGOVORI Zapomni! Nastojuvaj tvoite pra{awa da bidat jasni i konkretni. Tie }e ni bidat zadol`itelna lektira. gradot. Ako knigata e so pesni. sekoj den ~itam po dve ili po tri pesni po red kako {to se napi{ani. Na sekoja nejzina stranica bela ispi{ana & e prikazna cela. Gledam dali knigata e so raskazi ili so pesni. za dva dena ~itam po eden raskaz. a ne dvosmisleni! Pra{awa: Kako se vika{? Kolku godini ima{? Odgovor: (go ka`uva{ tvoeto ime i prezime i tvoite godini). gi ~itam celosno. Taa so mene redovno drugaruva i mnogu znaewe sekoga{ mi daruva. KNIGA Knigata e {aren cvet taa pretstvavuva najbogat svet. Rasko Lozanoski Narodna pogovorka: Knigata e najgolem izvor na znaewe. pa imeto i prezimeto na avtorot. Zada~a: Postavi pove}e pra{awa za u~enicite na fotografijava. Za sekoj pro~itan raskaz ili pesna. ulica i broj). a podolgite. bidej}i se programirani so Nastavnata programa po makedonski jazik. ako se izmoram ili ako nemam vreme.

Vodata vo Ezeroto be{e prijatna za plivawe. Novodojdenite letuva~i ostanuvaa pod senkite na topolite. jas sakam da gi posetime baba i dedo? Sega e zima. Izmisli go toj razgovor.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA VE@BI ZA U^ESTVO VO RAZGOVOR Decata najmnogu razgovaraat za: igri. Raska`uvaj i za drugi interesni nastani! 18 . Zna~i. Tie se sami i po cel den razgovaraat za nas. Toj grad se nao|a pokraj Ohridskoto Ezero. Nave~er se {etavme pokraj kejot na rekata Drim. u~ewe. Ostanavme deset dena i sekoj den odevme na pla`a. Istoto primenuvaj go i koga ne{to opi{uva{! NA PLA@A VO GRADOT STRUGA VO MAKEDONIJA Eve vaka raska`uva{e Elena od treto oddelenie: – Za vreme na letniot odmor bevme vo gradot Struga. Toa niv }e gi raduva. te~no i ~itlivo. sega treba da im napi{am pismo. nastojuvaj raska`uvaweto da bide glasno. VE@BI ZA RASKA@UVAWE Zapomni! Sekoga{ koga raska`uva{. ZADA^A: Raska`i za svoeto posledno letuvawe. Decata plivaa vo plitkiot del. pro{etki. ]e odime vo leto. za interesni slu~ki i za drugi do`ivuvawa. Zada~a: Zamisli deka i ti si so ovie u~enici i u~estvuvaj vo razgovorot. Pesokot be{e siten. Ako saka{ javi im se na telefon i ka`i im deka postojano mislime na niv. Toga{ imame godi{en odmor. patuvawa. Vozrasnite plivaa vo dlabokiot del. Kako razgovara{ so roditelite za rodninite vo Makedonija? Mo`ebi vaka: Mamo. Tie igraa so plasti~na topka.

zelen~uk. Sostav (od {to e napraveno). Lu|e (deca i vozrasni): viso~ina. boja . vo esen. Namena (zo{to slu`i: za ukras. vozilo i sl. golemina. a duri potoa po~nete so opi{uvaweto. ovo{je. . voda. studeno). rascvetano drvo. izgled na likot i stavata. . vo prolet i vo leto. debelina. po{umena ili karpesta.). 19 . boja. reka. Vremeto: temperatura (mnogu toplo. izgled na planinata vo zima. forma. obla~no. srednovisoka. Se opi{uvaat i drugi prirodni predeli. 2. sredno toplo. boja i sl.MAKEDONSKI JAZIK VE@BI ZA OPI[UVAWE Ve`ba! Nabquduvajte nekoj predmet: slika na yid. mestoto kade se nao|a. Ka`ete gi najva`nite poedinosti vo vrska so predmetot. namena i sl. Mesto (kade se nao|a predmetot). raska`uvajte usno po sledniov redosled: 1. priroda. son~evo. Predmeti: forma. gradina. za jadewe i sl).. Otkako }e re{ite {to }e odberete za opi{uvawe. niska). do`dlivo. golemina. 4. maglivo ili promenlivo). boja na kosa i o~i. cve}e vo vazna. vozrast . Priroda: [to pretstavuva (planina. 3. niva. ~ovek.. Patni~ko vozilo: marka. Izgled (kakva forma ima: golemina. ezero)? Za planinata se opi{uva: viso~inata (mnogu visoka.

RECITIRAWE PESNI Zapomni! Sekoga{ koga recitira{ ili zboruva{. E^ELA PESNA V [IR. @OLTO. Opi{i gi pravilno. PEELE PESNI ZA MIR. RACE SI DALE. TAA ^ESTO ME SOVETUVA NE@NO I MNOGU ME SAKA SILNO I MILNO. IGRALE TAKA. Vnimavaj kako treba da zastane{ pred javnosta! Za seto toa prethodno napravi nekolku ve`bi! MOJATA MAJKA ORO MOJATA MAJKA E CVET [TO CVETA. Nata{a Aleksovska. TAA VO MISLITE SEKOGA[ MI LETA.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: Dadeni ti se pove}e ilustracii. Stojan Tarapuza 20 . DECATA MALI OD SITE STRANI. nastojuvaj pravilno da gi izgovara{ glasovite i zborovite. RAZVILE ORO VITO. CRVENO. OROTO BILO [ARENO. EDNA[ SE ZBRALE. NEJZINITE DVE O^I MILNI MI LI^AT NA DVE EZERA SINI. CRNO I BELO – OROTO LI^ELO NA VEN^E CELO. KITNO. u~eni~ka vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Skopje VESELI DECA OD SITE STRANI NA SVETOT.

@ivko Nikolovski NARODNI POGOVORKI Na lagata £ se kusi nozete. NA VRV BRDA. POTFATI SE POD VAGAN. BELA PEPEL PRETA. 21 . VIDOV POL@AV SO MUSTA]I I GU[TER SO BRADA – VO NOVATA CRTANKA NA MALATA RADA. BEL PETEL. Kiro Donev ZA LAGATA KAJ DA TRGNE LAGATA ¥ SE ZNAE TRAGATA. pa brzo. Lagata najgolemi rogovi ima. PAJAK SO GITARA – VIDOV [TRK SO EDNA NOGA. no nastojuvaj sekoj zbor pravilno da go izgovara{. FATIL GLUV^E ZA OPA[. [IRNO CEL @IVOT DA SPIE[ MIRNO. KAJ DA TRGNE LAGATA ¥ SE ZNAE TRAGATA. pa pobrzo i najbrzo. I EDNA @ABA VO PIXAMA.MAKEDONSKI JAZIK AKO ZGRE[I[ AKO EDNA[ NE[TO ZGRE[I[. [TRK BALABAN. VISTINATA DA ¥ JA KA@E[! IMAJ SRCE ^ESNO. BRZO TOA DA GO RE[I[! NE MOJ MAMA DA JA LA@E[. BRZOZBORKI Vnimavaj! Sekoja brzozborka se izgovaraj ja po ~etiri pati: najprvo bavno. Vistinata e posjajna i od sonceto. KATRAN MERE[E. VRBA MRDA. LO[ KANTAR. PETKO NA[ GOLEM MA@. NA GOSTI JA PRATILE LA@ELA – JA VRATILE. NA PAZAR JA PRATILE KRADELA – JA VRATILE KRADELA I JADELA PRAVDATA – JA BRKALA. KRIVO JARE POD KRIV JAVOR LE@E[E. [TRK. Nenad Xambazov EDNA[ VIDOV EDNA[ VIDOV LAV VO ^IZMI. So laga aga ne beduva.

kibrit. f. Wego{. – Izgovor e koga od usnata praznina ispu{tame nekoj glas so otvorena ili poluotvorena usta. glas e najmal i nedeliv del od govorot. Liljana. lozje. stol. lu|e. sneg i dr. A. gemixija. w. ~e{el. pod. boqme. d. Rafa. nad. rosa. Bekir. odej}i. s. jaglen jagotka. }o{. seno. q w j f s { d k g Zapomni! – Smeknatiot izgovor ja pretstavuva razlikata me|u glasovite: k. {uma. kilim. Vo makedonskiot literaturen jazik sekoj glas ima svoj znak koj{to se vika bukva. selanec. vodovod. Sofronija. general. Frosina. Angel. voda. sol. qubov. Angelina. izgovorot i podelbata na glasovite se vika fonetika. grklan. To{o. sviwa. Qup~o i dr. Belgrad i dr. lule. kamewa i dr. Suqo. nedela. tras. vo{ka. Sowa. Zekir. luto. jaglewe. lad. biqbiq. lo{. Ohrid. glas. lutina. Genadija. jadewe. [akir. lu{pa. lulka. Qubica. P~iwa. Wutn. nadolu. viqu{ka. nafta i dr. Makedonija. ko{. roditel. fabrika. u~itel. priklu~i. klu~. Vo ovaa prigoda stanuva zbor za izgovor i pravopis na soglaskite l. grad. klas. kirija. q. k. Kolku ima bukvi (31) tolku ima i glasovi. – Bukva e pismen znak za obele`uvawe na glasot. siwak. g. {. fanela. zaklu~i. ~elad. Germanija. breg. mija~. zelje. skija~. g i }. masa. Veljan i dr. |. Filip. nadvor. Serafim. koi so konkretni primeri se pretstaveni na slednava tabela: l postela. To{ka. teq. {iva~. fasada. hemija. kosa i dr. `elka. Ra{o i dr. tkaja~ i dr. Osven toa. qubitel. Vo makedonskiot literaturen jazik glasovite i bukvite imaat svoj izgovor i pravopis. mlad. Gevgelija. kolje. pi{uvaj}i. Kiro.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA VTORA FAZA: IZGOVOR I PRAVOPIS NA SOGLASKITE Razgovarame – zaklu~uvame: – Delot od naukata za jazikot (gramatikata) koj{to gi prou~uva obrazuvaweto. zdravje. j. Koqo. glad. ovoj del od naukata za jazikot go prou~uva i akcentot na zborovite {to e mnogu zna~aen pri kulturata na usnoto izrazuvawe. 22 . sol. kirilica i dr.

Kana__anec. – Na sekoja zvu~na soglaska odgovara bezvu~na soglaska.MAKEDONSKI JAZIK Primeri: Ko{ot nekoj go ostavil vo }o{ot. spana__. razmisli i zaklu~i! Zvu~ni Bezvu~ni Sonanti b p r v f l g k q d t m | } n ` { w z s j y c x ~ h glas – klas (g – k). Toga{ j se upotrebuva pome|u pretposlednata i poslednata samoglaska (peeja. zab – zap~e (b – p).). __iril. grad – grat~e (d – t). cve__e. bara – para (b – p). vino – fino (v – f). gra__. EDNA^EWE NA SOGLASKITE PO ZVU^NOST Pro~itaj. Marija i dr. hemija. __evrek. mieja. – Kaj imenkite vo forma na obra}awa (Marijo. kalu__er. Zada~a: Dopolni gi izostavenite bukvi vo ovie zborovi: me__a. Na ~as bri{ev so male~ko gum~e. vre__a. __ezve. a sega nosam voda so male~ko |um~e. sre__a. {e__er. vre__a. __irilica. An__ele. tu__ina. Gev__eli__a. ve__a. breg – brek~e (g – k). __ibrit. – Soglaskite predizvikuvaat razliki i vo zna~eweto na zborot i taka sozdavaat dvojki od zborovi.). dava – tava (d – t). gla__. Makedonijo i dr. `al – {al (` – {). tr~a__}i. |up~e – }up~e (| – }). __erka. Zada~a: So Va{iot nastavnik na ~as izrabotete eden diktat na tekst niz koj }e se proverat va{ite znaewa za zna~eweto na soglaskite po zvu~nost! 23 . __ilibar. sporedi. Va__a. – Taa sekoga{ se upotrebuva i koga vo zborot se nao|aat tri samoglaski edna do druga. veeja). – Soglaskata j redovno se upotrebuva pome|u samoglaskite i i a (Makedonija. gora – kora (g – k). roza – rosa (z – s). no__. Bo`i__. svi__a. Makedoni__a. __ermanec. __uto. ohri__anec.

Toj slog pri izgovorot posebno go naglasuvame. seno + kos = sînokos. sporedi. odnosno akcent. na + pladne = nìpladne. Zapomni! – Akcent (akcentiraweto) e naglasuvaweto na opredelen slog vo zborot i toj pretstavuva bitna osobina na makedonskiot literaturen jazik. Eden slog vo sekoj zbor go izgovarame so pogolema vozdu{na struja. – Slo`enite zborovi se sostaveni od dva zbora koi se srasnati i obrazuvaat nov zbor so novo zna~ewe. knigovodstvo. koja + {to = kôja{to. 24 . rakôvodstvo. Primeri: rîka.. posilno izgovarawe na eden slog vo zborot se vika akcentirawe. – Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot e tretoslo`en. knigata. AKCENT NA SLO@ENITE ZBOROVI Pro~itaj. – Vo makedonskiot literaturen jazik ima mnogu zborovi sostaveni od dva dela koi se vikaat slo`eni zborovi. Akcentiraweto e osobina pri kulturata na usnoto izrazuvawe. razmisli i zaklu~i! vino + `ito = vinô`ito. }e zabele`ime deka site slogovi vo zborot ne gi izgovarame so podednakva ja~ina na glasot. pet + mina = pîtmina. Toa. voda + vod = vôdovod. – Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot pa|a na tretiot slog od krajot na zborot.. – Slogot {to se akcentira se vika akcentiran slog. – Akcentot vo makedonskiot literaturen jazik e dinami~en. Akcentot se bele`i so poseben znak (´) {to se pi{uva nad samoglaskata od akcentiraniot slog i se vika akcenten znak. Akcentot kaj tie zborovi pa|a na tretiot slog od desno na levo na zborot. – Akcentiraniot slog se narekuva akcentiran slog.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA AKCENTOT VO MAKEDONSKIOT JAZIK Razgovarame – zaklu~uvame: – Ako glasno gi izgovarame zborovite: kniga. rakovôditel .

koi{to navestuvaat deka }e zavrne silen do`d. Eden od vas neka izgovara pove}eslo`ni zborovi. vagata. 25 . – [to e toa akcentiran slog? – Koi se tie slo`eni zborovi? Zada~a: Vo sledniov tekst prepoznaj gi akcentiranite slogovi vo zborovite. Lu|eto vo svoite dvorovi od vikendicite podgotvuvaat zimnica. vodenica.MAKEDONSKI JAZIK Primeri: dflvored = dr – vo – red (drvo + red) kôe{to = ko – e – {to (koe + {to) vôdopad = vo – da – pad (voda + pad) Proveri gi svoite znaewa! – [to e akcent? – Akcentiraj gi zborovite: reka. doma}inka i domovi. kniga.So tvojot/ta drugar/ka igrajte akcentirawe na zborovi. Zîmjata e pokrñena so `ôlti lñsja od dflvjata! Na neboto se protegaat gusti oblaci. vodomer. a drugiot neka opredeli koj slog treba da bide akcentiran. slo`eni zborovi Zada~a: . kola. a potoa na istiov tekst prodol`i go akcentiraweto vo slednive re~enici: Dôcnata îsen zavlìdea nasîkade. Potoa razmenete gi ulogite. Jas i mojot brat sedime doma i u~ime. doma}in. a tatko mi i majka mi se na rabota.

Dor~o. Dor~o.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA IMENKI Pro~itaj. su{testva. sre}a. jata. b) vtoriot par – op{ti imenki. razmisli i zaklu~i! a) Sne`ana. Podelba na imenkite sopstveni Filip. konkretni masa. most. buket. roj. mrak. Ohrid. jato. mrak. ~elad. reka. predmeti. Zada~a: – Dogovorete se vo oddelenieto da rabotite vo tandem (parovi) i da izgovarate: a) prviot par – sopstveni imenki. pojavi i poimi se vikaat imenki. op{ti zbirni hor. roj ~elad. Lesi. masa. v) tretiot par – konkretni imenki. vozduh. radost. Vardar. b) u~ilnica. Dragan. dvor. g) ~etvrtiot par – apstraktni imenki. sporedi. ku}a. Zapomni! – Sopstvenite imenki sekoga{ se pi{uvaat so golema po~etna bukva. d) pettiot par – zbirni imenki. dru`ina. – Zborovite {to ozna~uvaat imiwa na lica. Prespa. v) stado. radost. buket. Skopje. Marija. kniga. apstrakni sre}a. vojska. 26 .

pro~itaj gi imenkite i napi{i gi na opredelenoto mesto! – Napi{i imiwa na pet dr`avi! – Napi{i imiwa na pet gradovi! – Napi{i imiwa na pet ezera! – Napi{i imiwa na pet planini! – Napi{i imiwa na pet sela! – Napi{i imiwa na pet reki! – [to opfa}a poimot geografski imiwa? So kakva po~etna bukva se pi{uvaat geografskite imiwa? – Napi{i gi imiwata na narodite od slednite dr`avi: Makedonija. Albanija.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa: – Napi{i deset sopstveni imiwa na lica (Prvata bukva napi{i ja so crveno)! – Razgledaj ja kartava na RM. Bugarija. Grcija. Turcija. Germanija. Francija spored primerot {to e daden! Makedonec __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ Makedonka ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ Makedonci ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ – Na sli~en na~in napi{i gi imiwata na nacionalnostite koi `iveat vo Republika Makedonija! 27 .

u~ili{ta i fabriki! ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ROD. toj moliv. deca – va deca – na deca – ta 28 . tie stolovi. taa kniga. dete – vo dete – no dete – to v) toj orev. tie gnezda. ku}a – va ku}a – na ku}a – ta b) toa dete. toa zaj~e. moliv – ov moliv – on moliv – ot g) tie `eni. BROJ I OPREDELENOST (^LENUVAWE) NA IMENKITE Pro~itaj. taa lipa. toa drvo. toa gnezdo. tie deca. toj kromid. toj stol. sporedi. taa majka. tie klupi. toa jagne. taa klupa. razmisli i zaklu~i! a) taa `ena. toj komjuter.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Napi{i imiwa na dnevni vesnici i imiwa na knigi! Dnevni vesnici: _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________ Knigi: ________________________________ ________________________________ ________________________________ ________________________________ ________________________________ – Napi{i po tri imiwa na ulici.

MAKEDONSKI JAZIK

– Imenkite razlikuvaat: a) tri roda: ma{ki, `enski i sreden; b) dva broja: ednina i mno`ina; v) tri ~lenski formi: – ov, – va, – vo, – ve; – on, – na, – no, – ne; – ot, – ta, – to, – te. Zapomni! – ^lenot vo makedonskiot literaturen jazik e nastavka koja prostorno ja opredeluva imenkata, odnosno predmetite, pojavite i su{testvata; – Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat i nemaat forma za mno`ina. Proveri gi svoite znaewa! 1. Koku rodovi razlikuvaat imenkite? 2. [to pretstavuva ~lenot vo makedonskiot literaturen jazik? 3. Koi imenki vo makedonskiot literaturen jazik se ~lenuvaat? Zada~a: - Vo slednava pesna so moliv, podvle~i gi ~lenskite formi na ~lenuvanite imenki i so va{iot nastavnik porazgovarajte za sodr`inata na pesnava: VARDAR Se protegnal me|u dolinite i sni{tata: od edniot do drugiot kraj na tatkovinata. Slavata mu e vo bogatstvoto, vo vodata, bez nego }e be{e grda prirodata. Plivajte vo nego, plivajte, lovete, no najubavite zborovi ~uvajte mu gi za mostovite. Za da ne mu na{tetat na Vardar neprijatelite, su{ata, makedonskiot narod ~esto si go zatvoril vo pesnite, vo du{ata! Bo{ko Sma}oski

29

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA

GLAGOLI Pro~itaj, sporedi, razmisli i zaklu~i! 1. Vane u~i makedonski jazik. (sega{no vreme); 2. Vane u~e{e makedonski jazik. (minato vreme); 3. Vane }e u~i makedonski jazik. (idno vreme). – Glagoli – poim; – Identifikacija na glagolite: a) lice (tri lica – 1, 2 i 3 za ednina i 1, 2 i 3 za mno`ina); b) broj (ednina i mno`ina); v) vreme (sega{no, minato i idno); g) vid (svr{eni i nesvr{eni). – Svr{eni i nesvr{eni glagoli – poim; – Upotreba na glagolite. Proveri gi svoite znaewa! – [to ozna~uvaat glagolite? – Po {to gi identifikuvame, odnosno koi gramati~ki kategorii gi imaat glagolite? Zada~i: – Otkrij gi i identifikuvaj gi po lice, broj, vreme i vid glagolite vo pesnava ,,^ita~” od Bo{ko Sma}oski!

30

MAKEDONSKI JAZIK

^ITA^ Srede parkot edna klupa, na klupata Marko sednal! Misli: ,,Ne e vreme da se skita!” Pa zel kniga da si ~ita. Na klupata srede parkot – knigata ja ma~i Marko: ~ita, ~ita, pa }e zapre – pominuva nekoj napred! Se zavrtuva potem nazad: ma` i `ena krotko gazat! Da zapomne ne e lesno: gledaj, tr~a nekoj desno! Kaj zastana – dolgo bara: levo mom~e so gitara! Zami`uva, polza slaba: sred trevata kreka `aba! I toa mu be{e kuso: mina mome, u{te – ruso!... Dve stranici za dva ~asa! Pol`av da e, pa bi vjasal! Bo{ko Sma}oski

– Vo slednive stihovi od pesnata ,,@elba°, od Pero Milenkoski transformiraj gi glagolite od sega{no vo minato vreme: @ELBA Pod ~ador~e detence se krie, ~ador~eto rosi~ka go mie.

Detenceto kaj drugar~e odi – dobra `elba kaj nego go vodi. ------------------------------------------------------------------------------Pero Milenkoski

31

– Formite na pomo{niot glagol sum: a) za ednina (sum. jas sum 2l. (bev. Vane e prv vo fudbal. 2. 3. vie ste 3l. nie sme ~itale 2l. Jas sum ~ital vo pove}e vesnici za Republika Makedonija.) b) za iska`uvawe minato vreme. Ti si najvisok vo oddelenieto. jas sum ~ital 2l. toj be{e Mno`ina 1l. tie bea 32 . jas bev 2l. b) za mno`ina (sme. toj ~ital Zada~a: – Napi{i po edna re~enica so upotreba na sekoja forma od pomo{niot glagol sum! Mno`ina 1l. Tie se prvi dojdeni. Nie sme vo u~ilnica. sogledaj.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA POMO[NIOT GLAGOL SUM Pro~itaj. vie bevte 3l. nie sme 2l. nie bevme 2l. se). 4. v) zo{to se vika pomo{en glagol. bevme. ste. tie ~itale Ednina 1l. be{e. ti si 3l. – Upotreba: a) za iska`uvawe sega{no vreme. Vie ste pred nas. ti si ~ital 3l. razmisli i zaklu~i! 1. si .) v) iska`uvawe na minato vreme samo so formite od pomo{niot glagol sum. bevte. bea) Sega{no vreme Ednina 1l. ti be{e 3l. tie se Minato vreme Ednina 1l. Nie sme ponazad od vas. (Jas sum tuka. 6. Jas sum odli~en u~enik. 5. toj e Mno`ina 1l. (Tie si igrale vo dvorot. vie ste ~itale 3l. e).

Celata sve~enost skopjani so zadovolstvo ja sledea i se voodu{evuvaa. vo znak na golema blagodarnost £ izgradi spomenik – statua. – Poim za minato opredeleno nesvr{eno vreme. 33 . Proveri gi svoite znaewa! – Vo tekstov {to sleduva.. podredi gi vo dve koloni! Vo 1979 godina Nobelovata nagrada za mir £ pripadna na hrabrata i po`rtvuvanata `ena Majka Tereza koja celiot svoj `ivot im go posvetuva{e na te{kozabolenite lu|e od svetot. Primeri: ~ita – pro~ita. – Prepoznavawe na dejstvoto. Tie tamu sadea brezi i so zadovolstvo se vra}aa doma. pi{uva – napi{a. Nikola i Nikolina otidoa vo Gradskiot park.. 2. a drugiot istite glagoli da gi transformira vo nesvr{eni. Spomenikot go izraboti akademikot Tome Serafimovski. – Vremetraeweto na glagolskite dejstva.MAKEDONSKI JAZIK MINATO OPREDELENO SVR[ENO I NESVR[ENO VREME Pro~itaj. spordi. Vane i Vawa bea vo Gradskiot park. Tie tamu nasadija brezi i se vratija doma. Gradot Skopje.. otkrij gi site glagoli. a potoa spored vremetraeweto na nivnoto dejstvo. kako na golem ~ovek koja na cel svet mu stana vistinska majka. – Podelete se vo parovi i vo tandem niz igra edniot neka izgovara svr{eni glagoli. doa|a{e – dojde . razmisli i zaklu~i! 1. – Poim za minato opredeleno svr{eno vreme.

em da pla~e{. `alno pismo – em da ~ita{. Ante Popovski IDNO VREME Pro~itaj. sogledaj. da `alime. }e ti pratam ubav |erdan – em da nosi{. na tu|ina. Go pra{a {to nosi toj poka`a vrzana {amija so zemja mu ja isturija i zaplaka. em da pla~e{. Jas }e odam vo tu|ina. razmisli i zaklu~i! @ALI. }e ti pratam bela kniga. Tatkovinata e taa. bela kniga. ti od mene. TATKOVINA Koga pristigna brodot vo taa dale~na zemja toj vide nepoznat narod posednat na bregot i jadri yvezdi na neboto. sega }e se razdelime. Narodna pesna 34 . re~e toj. mome. Kako bevme posvr{eni. na rabota. }e ostanam tri godini. MOME @ali. kako }e se razdelime.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Vo slednava pesna transformiraj gi glagolite od svr{eni vo nesvr{eni. i cela no} po~na grutka po grutka da sobira. jas od tebe.

sinko more bez mene. Sedej}i gledav vo Gali~ica Edno dejstvo iska`ano vo neli~na glagolska forma. Zvucite od planinata Gali~ica me nosea vo svetot na fantazijata ne dozvoluvaj}i nikakov zamor. jabana za da spe~alam. majko altani. – Vo slednava narodna pesna otkrij gi glagolite {to se vo idno vreme. – Zna~ewe. MAJKO. majko. sogledaj. tu|ina tu|ina. razmisli i zaklu~i! Minatoto leto so moite roditeli prestojuvav vo Republika Makedonija. Tamu bevme na Ohridskoto Ezero. majko. – Za{to mi se. Tie denovi mininuvaa {etaj}i se niz gradot Ohrid. alt’ni koga }e bidam bez tebe. GLAGOLSKI PRILOG Pro~itaj. gledaj}i gi prekrasnite ohridski biseri i kapej}i se vo bistrite vodi na Ezeroto. gledav vo ubavata Gali~ica. Nave~er sedej}i na balkonot od ku}ata na na{ite rodnini. – Prepoznavawe. – Obrazuvawe. sinko. a ti. Proveri gi svoite znaewa! – Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{ glagoli vo idno vreme. 35 . Drugo dejstvo vo li~na glagolska forma.MAKEDONSKI JAZIK – Idno vreme – poim. TU\INA – ]e odam. ]E ODAM.

komparativ i superlativ). v) ~len (site ~lenski formi {to gi imaat imenkite). b) broj (ednina i mno`ina). Se zamoriv ___________ pismo do baba mi vo Skopje. – Se upotrebuva za iska`uvawe na kusi i zbieni re~enici. g) stepen (pozitiv. – Zbor~eto (~esticata) ne od glagolskiot prilog se pi{uva oddelno. Zadremav na stolot. – So glagolskite prilozi: ~itaj}i. – Glagolskiot prilog nema lice i nema broj. PRIDAVKI Pro~itaj. – Ovaa glagolska forma e prosta. 36 . – Gramati~ki kategorii: a) rod (ma{ki. ka`i kako da se rodi prosta i stroga makedonska pesna od ova srce {to so sebe vodi razgovor no}en vo trevoga besna? ----------------------------------------------------------------------------------------Bla`e Koneski – Funkcijata na pridavkite vo re~enicata.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zapomni! – So glagolski prilog se iska`uva dejstvo koe se vr{i paralelno so drugo dejstvo. _________ televizija. Zada~i! – Slednive zapo~nati re~enici dopolni gi so po eden glagolski prilog {to }e go zapi{e{ na mestoto od liniite! __________ po ulica ~itav vesnik. – Zna~ewe. – Pridavki – poim. odej}i i gledaj}i konstruiraj re~enici. ___________ brzo so avtomobilot. – Sekoga{ se pi{uva so soglaskata j. razmisli i zaklu~i! – Vezilke. `enski i sreden). sogledaj. Stignavme vo Ohrid.

najbrzi. ~len). Ve~en voin si pred sinoto oko na Ezeroto. Tome Bogdanovski 37 . cuti{ vo belina me|u dvorci i manastiri. broj. Galebite v kosi ti svile gnezda. Od site strani na svetot naezda od turisti. povisok. brzi. ne`no. najvisok. `edni za ti{ina. Dreven gradu.Vo slednava pesna otkrij gi i opredeli gi gramati~kite kategorii na pridavkite (rod. te pliska son~ev bran Vo srceto ti spie ubavina. Zada~i: . Proveri gi svoite znaewa! – [to ozna~uvaat pridavkite? – Koi vidovi zborovi vo re~enicata gi pojasnuvaat? – Iska`i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ pridavkite: `olti.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! – Pridavkite se zborovi koi ozna~uvaat nekoi karakteristiki na imenkite. gradski. Od tebe ja u~at istorijata na ve~nosta za da ne go potpalat avtomatskiot po`ar {to }e go goltne svetot. no pred toa povedete razgovor za sodr`inata na pesnata! OHRID Dreven gradu. su{testvata i pojavite. odnosno na predmetite. – Tie ja razubavuvaat re~enicata.

no pritoa posebno izdvoj gi ~lenuvanite broevi. 700 ____________________________________. Broevite vo re~enicata prete`no odat so imenki. pet.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA BROEVI Pro~itaj. ^lenuvawe (so site ~lenski formi {to gi imaat imenkite i pridavkite) Zapomni! – – Zborovite {to ozna~uvaat to~no ili pribli`no koli~estvo se vikaat broevi. – Napi{i so zborovi koga e tvojot rodenden. 3 – 4 ____________________________________. – Napi{i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ broevite: dva. Proletno utro. a postariot za dvaeset i tri dena odvaj zemal {estotini evra. razmisli i zaklu~i! Si bile dvajca bra}a koi{to bile vo stranstvo i rabotele vo ista fabrika. – – Broevi – poim. sogledaj. 1 532 ____________________________________. 926 ____________________________________. Proveri gi svoite znaewa! – Vo sledniov prozen tekst otkrij gi broevite. To~no be{e osum ~asot i petnaeset minuti koga izlegov od doma. Vo ednata raka nose{e eden buket od pet cvetovi. ___________________________________________________________________ – Kolku denovi ima edna godina? ___________________________________________________________________ 38 . Pomladiot brat za dvaeset i pet rabotni dena zarabotuval iljada i sto evra. Na ulica sretnav edno mom~e na dva-trinaeset godini. {est i sto! – So zborovi napi{i gi broevite: 1 000 ____________________________________. Pette cvetovi bea raznobojni i bea mnogu ubavi.

razmisli i zaklu~i! Vremeto deneska i utre }e bide ubavo. – Tie zna~itelno se razlikuvaat od drugite zborovi. na~inot i stepenot (koli~estvoto) na vr{eweto na dejstvoto.MAKEDONSKI JAZIK PRILOZI Pro~itaj. v~era. nadolu. pove}e! PREDLOZI Sporedi. kako i vo koj stepen se vr{elo dejstvoto vo re~enicata. napladne. sogledaj. Zada~a: – Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive prilozi: daleku. mesto. So nas }e poneseme pove}e jadewe i ~ador da ne zavrne do`d iznenada. mestoto. razmisli i zaklu~i! 39 . – Naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata. Zapomni! – Prilozite se zborovi koi naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata i go opredeluvaat vremeto. nekako. – Vidovi (vreme. kade. Nie }e izlezeme nagore nad gradot. na~in i koli~estvo). – Poka`uvaat: koga. Tamu malku }e pro{etame i }e se odmorime.

– Vo sledniov tekst na praznite mesta vo re~enicite. svirki mu svirat so kaval vo gora mladi kozari. i pepelnici. Odedna{ ____ gradot zabele`avme gusti oblaci i za da ne navrneme. . – Zna~ewe. vo. a potoa napi{i ~etiri re~enici so upotreba na razli~ni predlozi: Pesna mu peat na niva vo leto mladi `etvari. – Ne se menlivi zborovi. silni vetri{~a i vijulici. so.Predlozi vo makedonskiot literaturen jazik se: od. vrz.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Poka`uvaat nekoj odnos. Be{e nedela. pred. Pove}e gra|ani be{e izlegle ____ park. na. pred i dr. zad. Otidovme i nie.Predlozite se nemenlivi zborovi koi poka`uvaat nekoj odnos so predmetite i su{testvata vo re~enicata. si dojdovme doma ____ mrakot. kolku m’gli i mrazoj zemni a vgr’di studoj. ------------------------------------------------------------------------K. ATRIBUT I APOZICIJA Pro~itaj. i misli temni. vnesi gi predlozite. sogledaj. mrazoj i snegoj.Tie imaat prostorno i vremensko zna~ewe vo re~enicata. Tamu se vidovme ____ mnogu drugar~iwa __ u~ili{teto. ___ parkot se {etavme ___ zelenite trevni povr{ini. Zapomni! . Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednive stihovi otkrij gi predlozite. razmisli i zaklu~i! ------------------------------------------------------------------------Ovde je mra~no i mrak m’obviva i temna m’gla zemja pokriva. do. Miladinov 40 . .

avtorot na poznatata pesna . ^uvaj go kako crnkata vo o~ite – bez jazik si nikoj i ni{to. – So najubavata pesna na K. Miladinov. umrele 1862 godina vo Carigradskite zandani. Zapomni! – Atributot i apozicijata se imenski dodatoci koi ja pojasnuvaat imenkata i £ davaat poto~na opredelba. – Mestoto na atributot i apozicijata vo re~enicata. Vidoe Podgorec 41 .Stru{kite ve~eri na poezijata°.T’ga za jug°. . Toj ni e zavet od dedovcite kako tlamnikot na ogni{teto. ve~en. sekoga{ po~nuvaat . mislite tie ti gi redat vo sliki jasni i to~ni. – Pravopis. Konstantin i Dimitar Miladinovi. se lee.MAKEDONSKI JAZIK – Konstantin Miladinov. vo Struga. – Funkcijata na atributot i apozicijata vo re~enicata.. klokoti. e roden 1830g. ko jasna yvezda sekoj zbor gree. – So re~enicata i so nejzinite dodatoci se zanimava sintaksata.. Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednava pesna otkrij gi atributite: RODNIOT JAZIK Rodniot jazik e biseren |erdan od zborovi – plodovi so~ni.. niz bistri kapki – zborovi te~at. Toj e vrutok nepresu{en. yvoni.T’ga a jug°. @ubori. – Dvajcata bra}a.

Majka mi. 2. b) za mesto (kade?). – Vidovi prilo{ki opredelbi: a) za vreme (koga?). Proveri gi svoite znaewa: – Vo slednava basna otkrij gi site vidovi prilo{ki opredelbi! LAVOT I GLU[ECOT Dodeka lavot spiel na edna ledinka. 3. vedna{ gi stavi vo vazna so voda. ima mnogu znamenitosti. ___________. eden glu{ec mu pretr~al preku ustata. lovcite postavile mre`a za da go fatat. PRILO[KI OPREDELBI Pro~itaj. Po kuso vreme lavot navistina se spasil so pomo{ na glu{ecot. Sega znaj deka i kaj glu{ecot postoi blagodarnost. Goce Del~ev. No glu{ecot go zamolil da ne go jade poradi dobrinata {to toj }e mu ja napravel. Prepi{i gi re~enicive i dopolni gi so potrebnite apozicii. Ottamu donesovme nekolku ubavi planinski cvetovi. Vedna{ lavot se razbudil. ____________________. koga se vrativme. 1. Paris. Ezop 42 . Ilinden. 4. Imeno. e roden 1872 godina vo Kuku{. poradi neznaeweto deka mo`am da te spasam. _____________________________. Toga{ lavot mnogu se nasmeal i go pu{til. sekoja godina sve~eno se proslavuva vo celata Republika Makedonija i vo dijasporata. Glavniot grad na Republika Makedonija. v) za koli~estvo (kolku?). sogledaj.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Vo slednive ~etiri re~enici nedostasuva apozicijata. razmisli i zaklu~i! V~era iznenada so moite roditeli otidovme na izlet. ____________________. mu rekol: – Ti toga{ mnogu me ismea. Glu{ecot go ~ul kako ta`no ofka vo mre`ata. na 26 juli 1963 godina go zafati golem zemjotres. do{ol tuka. go fatil i se podgotvil za jadewe. brzo go pregrizal ja`eto i otkako go oslobodil.

Tatko mu mu rekol deka mnogu arno mu se storilo i deka od vilata ja nau~il najgolemata nauka i nikoga{ ne treba da zaboravi da raboti takvi selski raboti. no ne i na sodr`inata. Indirekten govor e koga raska`uva~ot gi prenesuva tu|ite zborovi so izvesni promeni vo formata. Toj se fatil za glava i rekol: – Koj ja ostavil ovde ovaa vila?! – Mnogu arno ti se stori! – rekol tatko mu. Ne znam {to e toa vila. Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot. sporedi. razmisli i zaklu~i! a) U^ENIOT SIN Sinot na eden selanec u~el v grad. Taa padnala i go udrila po glava. Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot. odnosno onaka kako {to gi izgovorilo liceto. – Poim za direkten govor. – Poim za indirekten govor. – Sinko. Toj se fatil za glavata i rekol koj ja ostavil tuka taa vila. Sinot mu rekol deka v grad nau~il mnogu nauki i site selski zborovi gi zaboravil i ne znael {to e toa vila. Tatko mu mu rekol na sinot da ja zeme vilata i da odat na livada da go soberat senoto. – Pravopis.MAKEDONSKI JAZIK DIREKTEN I INDIREKTEN GOVOR Pro~itaj. Na sina mu ne mu se rabotelo i rekol: – Jas tolku mnogu nauki u~ev vo gradot i site selski zborovi gi zaboraviv. zemi ja vilata i ajde na lvada da go sobereme senoto. Zapomni! Direkten govor e koga raska`uva~ot gi prenesuva tu|ite zborovi kakvi {to bile. 43 . b) U^ENIOT SIN Sinot na eden selanec u~el v grad. – Od vilata treba da se nau~i{ deka najgolemata nauka e nikoga{ da ne zaboravi{ da raboti{. Za letniot raspust toj si idel v selo. mu rekol edna{ tatko mu. Taa padnala i go udrila po glava. Za letniot raspust toj si idel v selo.

– [to da kupam. kolku ~asovi imate utre? 3. Dedo mi ~ita vesnik. – Tekstov {to sleduva. bre. transformiraj go od direkten vo indirekten govor. 2. maslinki. Sinko.. utre celoto oddelenie organizirano odime na izlet.° – Pravogovor. PRAVOGOVOR I PRAVOPIS UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI Pro~itaj. Dedoto na svojot sin mu rekol da pojde vo prodavnica i da mu kupi vesnik. 44 . – Pravopis e sistem od jazi~ni normi. – Pravopis. – A. alva?! – Da te zeme |avolot sose taa tvoja alva. – Makedonskiot pravopis e donesen na 7 juni 1945 godina. Nikola se vrati od u~ili{te i veselo re~e: .. rekol sinot. popladne }e odam kaj mojata drugarka. Of. za 100 denari kupi mi maslinki. Elena na majka si £ re~e: .MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! – Slednive dve re~enici od direkten transformiraj gi vo indirekten govor i obratno! 1. Zar tebe tolku mnogu ti se jade alva. ti velam! – A. Zapomni! – Pravogovor e pravilno izgovarawe na glasovite i na zborovite. interpunkciski znaci i zakonitosti koi pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat. razmisli i zaklu~i! 1. – Alva! – pak. sinko. alva? – rekol sinot. tuku maslinki! – mu rekol povtorno dedoto.Mamo.Mamo. kako se ~uvstvuvam zamoren! 4. – Interpunkciski znaci – upotreba. Tatkoto mu rekol na svojot sin: – Na. sogledaj. – Ne alva.” 2.

5°. 4. pa zatoa brzam da stignam do zgradite na blok . 5. Mare ima makedonsko dr`avjanstvo. – Homonimi – poim. Videoto odamna ne sme go upotrebile. – Napi{i po dve re~enici so upotreba na sinonimi i antonimi. legalno. 45 . razmisli i zaklu~i! 1. a sega sum mnogu star.. a Jana redovno ja odr`uva kosata za poubavo da £ stoi. 2. Toj so godini neguva afiniteti.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! – Diktat na prozen tekst vo koj dominiraat pove}e interpunkciski znaci. Po`arot be{e prosleden so gust dim. Jas treba da crtam na blok . Zada~a! – Napi{i re~enici so slednive neologizmi: drvored. EDNOZNA^NOST I POVE]EZNA^NOST NA ZBOROVITE Pro~itaj. V~era zavrna do`d. Od oxakot izleguva{e gust ~ad. Vase redovno ja odr`uva kosata za poubavo da kosi. razmisli i zaklu~i! 1. 2. streme`. – Sinonimi – poim. polet i ilegalno. Toj odamna raboti na kompjuter. vrabotuvawe. Nikolina `ivee vo golem grad. kompromitiran. 3. 3. bran. za{to imame dividi. prosleden so golem grad.5°. sogledaj. 5. sporedi. Nase ima golem avtoritet. za{to gi zaboraviv boicite. – Antonimi – poim. Ve`bi za povtoruvawe i proveruvawe! – Otkrij ja pove}ezna~ajnosta na zborovite vo slednive re~enici: 1. Neologizmite se novosozdadeni zborovi koi so tekot na vremeto navleguvaat vo jazikot i go zbogatuvaat. 2. 4. Pred dvaeset godini bev mnogu mlad. NOVOSOZDADENI ZBOROVI (NEOLOGIZMI) Pro~itaj..

ovde „Sne`ana° – kosmi~ka stanica! – Alo. Stop! Alo. pa zatoa u{te se vikaat i me|unarodni zborovi. pretstavi. Za ilustracija eve eden prilog: VSELENSKI RAZGOVORI – Alo. BIDI KREATIVEN I KONCIZEN! Kulturata na pismenoto i usnoto izrazuvawe (raska`uvawe. Tie zborovi se sre}avaat vo site razvieni standardni jazici. pro~itani knigi. opi{uvawe i izvestuvawe) }e bide dadeno niz stranicite pod imeto: Bidi kreativen i koncizen. „Mars°. Vo vrska so toa se koristat i tekstovi kako inspiracija (pottik) za pi{uvawe. Ovde Venera! Tome Bogdanovski 46 . razmisli i zaklu~i! 1. Bev vo Dramski teatar. sogledaj. ovde Vera Mimi! Telegrama primi: Stop! So nau~nici smeli Vo skafanderi beli. Tatko mi e profesor po filozofija. zemja. zamisleno patuvawe vo vselenata i sl. preraska`uvawe. „Sne`ana°. poseti. nastani. Sekoj fakultet ima dekan. gledani TV – filmovi i TV – emisii.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA INTERNACIONALIZMI Pro~itaj. 3. 2. Za taa cel }e bidat dadeni zada~i od sekojdnevniot `ivot na u~enicite. Mimi i Vera! Vrskata e gre{na. primeno e! S¢ e vred! – Alo. – Internacionalizmi se zborovi koi postapno navleguvaat vo sekoj jazik i se prisposobuvaat na sredinata i uslovite na toj jazik.

– Temata. – Avtorot. – Idejata. 47 .MAKEDONSKI JAZIK LEKTIRA Razgovarame – zaklu~uvame: – Naslovot na knigata. – Likovite i nivnite postapki. – Sodr`inata. – Zaklu~ok.

– ruski jazik. – ~e{ki jazik. razmisli i zaklu~i! [ematski prikaz Praslovenski jazik Zapadnoslovenska grupa Ju`noslovenska grupa Isto~noslovenska grupa – polski jazik. odnosno od jazikot na Slovenite. – srpski jazik. – makedonski jazik. Poteknuva od praslovenskiot jazik. 48 . Toj e najblizok so ju`noslovenskite jazici. sogledaj. Makedonija sredstvo za op{tewe e makedonskiot literaturen jazik. Za najstar jazik na Slovenite se smeta staroslovenskiot jazik. – slovene~ki jazik. – lu`i~ko-srpski jazik.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA TRETA FAZA ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT JAZIK Pro~itaj. – ukrainski jazik. – bugarski jazik. – slova~ki jazik. – beloruski jazik. – – – – Vo R. – hrvatski jazik.

49 .MAKEDONSKI JAZIK NIZ STRANICITE NA MAKEDONSKITE PISATELI KOI PRVI GO VOVELE NARODNIOT JAZIK VO U^ILI[TATA - Kiril Pej~inovi}. . .Jordan Haxi Konstantinov – Xinot.Teodosie Sinaitski.

Pre~ista i Hilandar posri`enie. razmisli i zaklu~i! Kiril Pej~inovi} – Tetoec e me|u prvite pretstavnici koi{to go vovele narodniot jazik vo crkvite i u~ili{tata vo XIX vek. Poznati negovi dela se: „Ogledalo°. „Ute{enie gre{nim°. zere u grob crvite gi gostil. napi{ani na naroden jazik vo koj se odrazuva tetovskiot govor.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA KIRIL PEJ^INOVI] Pro~itaj. kade {to se zakalu|eril. 50 . sogledaj. do Hristovo vtoro. kaj Tetovo. Oti{ol vo Sveta Gora vo manastirot „Hilendar°. molit vas bra}a negoi qubimija hotja{tija pro~itati sija. Le{ok mu e negoo vospitanie. Podocna oti{ol vo rodnoto mesto kade {to go obnovil manastirot „Sv. Se pretpostavuva deka e roden 1770/71 godina vo Tearce. Kiril Ovde le`i Kirilovo telo u manastir i u Le{ok selo. Prilozi: Nadgroben epitaf „Tearce mu negovo ro`denie. Da Bog da za dobroe delo. da re~ete: Bog da bi go prostil. pri{estvie. knigi so crkovna sodr`ina. Poznat e i negoviot nadgroben epitaf koj e prv obid za pi{uvawe stihotvorba vo makedonskata literatura na makedonski naroden jazik. Ot negovo svoe ot{estvie. pod plo~ava negoo po~ivanie. „@itie kneza Lazara°. Tuka ostanal do krajot na svojot `ivot. odnosno do 1845 godina. Vo svojot `ivot rabotel vo manastirot. Atanas° vo Le{ok.

Togo knez go napudia gra`danite bez kabaet. kade {to se zapoznal so Kiril Pej~inovi} i Jordan Haxi Konstantinov – Xinot. ime mu be{e Koriolan. Prilog: OD PREDGOVOROT NA „UTE[ENIE GRE[NIM° (izvadok) . i negova majka – imeto i be{e Veturia. sogledaj.. I on otide vo ~u`da dr`ava. 51 . hristiani. da hvalite i da blagodarite Boga oti e dal takov u~itel vo vreme na{e i da molime pa na Boga i gospoda na{ego Isusa Hrista i na Pre~istija mater jego da budeme vsi pravoslavni naslednici so vsemi blagougodiv{imu Bogu i da slavime ime vse svetoe ego oca i sina i svetago duha amin. vse pod sabla da postelit.. Edno vreme rabotel i vo Solun.. no so pomo{ na Pej~inovi} ja obnovil. no podocna oti{ol na poluostrovot Sinaj. Slu{ajte. ni mu`ko ni `ensko.MAKEDONSKI JAZIK UTE[ENIE GRE[NIM (izvadok) . kade {to stanal stare{ina na manastirot i vo spomen na toa se narekol Sinaitski. majka kako se po~estuet i za hatir nojzin mo`et i najgolema qutiwa da otfrlit ot sebe. I koga }e ~itate vo taja kni`ica. no povtorno (1844 godina) ja opo`arile. da ne po`ali ni malogo ni golemogo. ima{e eden car. razmisli i zaklu~i! Teodosie Sinaitski se pretpostavuva deka e roden 1850 godina vo Dojran. da bide da tepat gra`danite bez milost. Najpoznato negovo za~uvano delo e Predgovorot kon deloto „Ute{enie gre{nim” od Kiril Pej~inovi} vo koe uka`uva za zna~eweto na narodniot jazik so {to go otvoril srceto na makedonskiot narod za prosvetuvawe. Poslednite godini od `ivotot se vratil vo rodniot grd i rabotel kako vodeni~ar. Se vikal Teohar. Vo Solun ja otvoril prvata pe~atnica (1837 godina). uze vojska mnogu i se vrati pak na Rim. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------TEODOSIE SINAITSKI Pro~itaj.. koja podocna se opo`arila. Razgovaral so mnogu Makedonci i sobiral milostina od niv. Kako nekoe vreme vo stari Rim.

Za{to drevoto planinsko ako bi prava greda bilo. Xinot bil prosvetitel na decata vo Makedonija. za{to ne sja poznah sam sebe.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! 1. Koja e ulogata i zna~eweto na Kiril Pej~inovi} i Teodosie Sinaitski? 2. za{to mi e takovija `ivot? 3. 2. Sekoga{ veruval vo utre{niot den za podobar `ivot.. Obrazovanieto go zavr{il vo Veles i vo Skopje. Aktivno rabotel za obrazovanieto na makedonskiot narod iako bil pove}epati kleveten od tie {to go {irele tu|oto vlijanie (gr~ko. 4. aforizmi. Toj e prv makedonski dramski pisatel na piesi . Umrel 1882 godina vo svojot roden grad. @ivim. [to napravil Pej~inovi} pred krajot na svojot `ivot? JORDAN HAXI KONSTANTINOV – XINOT Pro~itaj. Kakva e prijatel{tina me`du smerti i `ivote? 5. no nikoga{ ne podlegnal.Basna° i .. sogledaj. . Roden e 1820 godina vo Veles. Isto taka pi{uval stihotvorbi. ne bi go delkale. bugarsko i srpsko). Za{to mi projde toliko vreme koe ne mogoh da go poznajam? – Znak e da jo{t ne sam se poznal. 52 . no koga nikakvo dobro da sotvoram ne mo`am. D’neska sam izguben! Ne treba se bojati. Prilog: Aforizmi: 1. Mnogu `alno mi e. patopisi i sl. Koi dela gi napi{al Kiril Pej~inovi}? 3. razmisli i zaklu~i! Jordan Haxi Konstantinov – Xinot e eden od najaktivnite dejci na prerodbata vo Makedonija..U~ili{te i u~enie° i dr.Minerva i devet muzi°.

Prilog: .. Studiral vo Rusija.. Skopje. Negovo najva`no delo e . Se {koluval vo Solun. kade {to u~el osnovno u~ili{te do {esto oddelenie na gr~ki jazik. za da go o~istat i obogatat so sokroi{~a od druzite makedoncki nare~ija i da sozdadat od nego i jeden ubav literaturen jazik. sogledaj. za{to toj e na{. zatoa {to u{te ottoga{ toj go zapo~nal interesot za kodifikacija na makedonskiot jazik.. nau~na i ubaa literatura. Zaslugata na Misirkov za Makedoncite e golema. Nie sme dol`ni da go miluvame na{iot jazik.ZA MAKEDONCKITE RABOTI° (izvadok) . ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Mislata kon na{iot jazik e na{ dolg.. Umrel 1926 godina vo Bugarija.MAKEDONSKI JAZIK KRSTE PETKOV MISIRKOV . objaveno 1903 godina vo Sofija. roden 1874 godina vo Postol.Za makedonckite raboti° Pro~itaj. razmisli i zaklu~i! Krste Petkov Misirkov e osnovopol`nik na makedonskiot jazik. 53 . zatoa {to vo deloto Misirkov gi zastapuval interesite na makedonskiot jazik. Okolu centralnoto nari~je trebit da se grupiraat site na{i nau~ni i literaturni sili... Deloto e opo`areno od strana na bugarskite vlasti. koj {~o }e izmestit od neja propagandckite jazici.. isto kako {to e na{a tatkovinata. Se vra}a vo svojata tatkovina i raboti kako profesor vo gimnazijata vo Bitola.Za makedonckite raboti°. za da mo`it preku nif da se ra{irit niz cela Makedonija vo vid na literaturen jazik. Na nego trebit da se sozdadit jedna skolijcka. na{e bogatstvo i pravo. Sofija. Vo deloto Misirkov go razrabotuva pra{aweto za voveduvawe na makedonskiot jazik. Enixe – vardarsko. Belgrad i [abac.

Nebregovo. Toj e osnovopolo`nik na sovremeniot makedonski literaturen jazik i negovoto ime e tesno povrzano so sozdavaweto i ozakonuvaweto na makedonskiot literaturen jazik. Roden e 1921 godina vo s. Koneski vo Skopje rabotel kako profesor na Filozofskiot fakultet od negovoto osnovawe (1946 ). Vo koj period `iveel i rabotel Misirkov? 2. a ako mo`e{ i celata kniga. i deloto Istorijata na makedonskiot jazik. Napi{al i golem broj kni`evni dela od oblasta na prozata i poezijata. Negovata zasluga za makedonskiot jazik e ogromna. Zada~a: – Nastojuvaj da gi pro~ita{ najpoznatite pesni na Bla`e Koneski: „Te{koto° i „Vezilka° i razmisli za {to pee avtorot vo niv! 54 . Koavtor e na Makedonskiot pravopis so pravopisen re~nik. nedaleku od Prilep kade {to zavr{il osnovno u~ili{te. Vo {to se sostoi golemoto zna~ewe na Misirkov za Makedoncite? 3. Bil pretsedatel na Sojuzot na pisatelite na Jugoslavija.Za makedonckite raboti°. Gimnazija zavr{il vo Kraguevac. razmisli i zaklu~i! Bla`e Koneski e poznat kako poet. Proveri gi svoite znaewa! 1. sogledaj. Umrel 1993 godina vo Skopje.. lingvist i nau~nik vo makedonskata kni`evnost. Na koj govori e zasnovan makedonskiot literaturen jazik? 4. Od kolku statii se sostoi negovoto zna~ajno delo? BLA@E KONESKI kako lingvist Pro~itaj. a slavistika studiral vo Belgrad i Sofija.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: – Pro~itaj ja prvata statija od knigata . redaktor e na Re~nikot na makedonskiot jazik. Ja napi{al Gramatikata na makedonskiot literaturen jazik (I i II kniga). bidej}i pove}e dela posvetil za jazikot na makedonskiot narod.

sekoga{ vo torbata nosi ubav. a potoa. Zapomni! – Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako bezvu~ni. imenkata stavi ja vo mno`ina ili ~lenuvaj ja so {to }e dojde{ do realnata vistina. Koga }e dojde. Primeri: leb – lebovi – lebot. popravi gi. grat. a od desniot xep vadi i redovno mi dava nekoja bonbona. Toj mora da stigne navreme na rabota i koga e golem stut. Tatko mi raboti vo druk grat. mras i snek.MAKEDONSKI JAZIK OBEZVU^UVAWE NA ZVU^NITE SOGLASKI NA KRAJOT OD ZBOROVITE Pro~itaj. – Obezvu~uvawe e glasovna pojava koja pri usnoto izrazuvawe zvu~nata soglaska na krajot na zborot se izgovara kako bezvu~na. sneg – snegovi – snegot itn. Proveri gi svoite znaewa! Obidi se glasno da gi izgovori{ istaknatite zborovi vo ovoj tekst. razmisli i zaklu~i! Izgovarame brek lep no{ grat snek yit vos Pi{uvame breg leb no` grad sneg yid voz – Nastanuva glasovna promena pri izgovorot na zvu~nite soglaski na krajot od zborovite. – Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako nezvu~ni. sporedi. a se pi{uvaat kako zvu~ni. – Nastanuva obezvu~uvawe. vo ~ija blizina ima eden golem star dap. ako misli{ deka se napraveni gre{ki vo pi{uvaweto. Fabrikata vo koja{to raboti se nao|a na eden mal brek. 55 . bel lep. – Za polesno da sfati{ dali na krajot od zborot treba da napi{e{ nezvu~na ili zvu~na soglaska.

odej}i. – Otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe ima: – kaj nekoi prilozi za vreme (letovo.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA OTSTAPUVAWE OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE Pro~itaj. majstor Blagoja i dr. – Op{tata imenka ne se ~lenuva koga se nao|a pred li~noto ime i ozna~uva nekoe svojstvo (doktor Vane.). – kaj nekoi tu|i zborovi. – Imenkata ne se ~lenuva koga pred nea se nao|a nekoja pokazna zamenka (ovoj ~ovek. no pred toa pravilno akcentiraj gi: `eton. onaa klupa. literatura. intervju. – kaj glagolskiot prilog (~itaj}i. Makedonija.). sedej}i. atelje. – Mo`e da se ~lenuvaat sopstvenite imenki koi ozna~uvaat prekari (Levkata. ispitot po hemija i dr). – Vesna ima nov kompjuter. sogledaj. Skopje. Mu~eto.). zimava). pi{uvaj}i i dr. toa dete i dr. Zada~a: – Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive zborovi. a se vo slu`ba na makedonskiot literaturen jazik (kultura.). Petkoski. – Godinava }e odime so moite roditeli kaj vujko mi vo R. Ohrid i dr.). – Ne se ~lenuva op{tata imenka upotrebena so zbor~iwata: za i po (Klinika za nos i grlo. letovo. kompjuter i dr. 56 . – Toj ima golema kultura. Del~ev.) bidej}i tie sami po sebe se opredeleni. razmisli! – Godinava zavr{i. Piperkata i dr. – Odej}i po ulica se sretnav so Elena. PRAVILA KOGA IMENKATA NE SE ^LENUVA Razgovarame – zaklu~uvame: – Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat (Marija. profesor Stojan.

– So nego otidov v grad. v) vo davawe blagoslovuvawe i kletvi (Blaze tebe! Te{ko mene i sl. – Nea ja sretnav na ulica. – Do vas sednav. – Podavaj}i ja topkata padnav. – Vikni gi da vlezat. Nikola. – Pred nego re~e deka }e dojde. sine. De gidi. bez. pod.. – Nemu mu rekov da pomogne. Izlezi. ne ~ekaj. do. Kole Nedelkovski UPOTREBA NA DOLGITE I KRATKITE FORMI OD LI^NITE ZAMENKI Pro~itaj. so. – Go povikav da dojde. sine.). – Od niv pobarav pomo{. krvava rano na srce.MAKEDONSKI JAZIK Zada~a: Otkrij gi ne~lenuvanite imenki vo slednava pesna: MAJKA Kleta e majka trgnala. b) vo po~etokot na re~enicata. kaj i sl. na. razmisli i zaklu~i! – Od tebe zedov sto denari. pred. 57 . niz taa Ruen planina za prvo ~edo Nikola. trgnala lele pisnala. sogledaj. – Nego go pra{av kaj `ivee Aleksandar. stradna si majka pre~ekaj. – Dolgite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat vo slednive slu~ai: a) koga pred niv stoi predlogot: od.

{to da prvam sega! – Tu. majstore go soyida li oxakot? – Of. u{te go nema da dojde! – Bum. nas. strav. pritoa. Proveri gi svoite znaewa! Sledniov prozen tekst prepi{i go vo tvojata tetratka. Zapomni! – Dolgi formi od li~nite zamenki se: tebe. ne. padna tavanot od sobata! – Iako veterot silno svire{e. v) zaedno so dolgite zamenski formi. nemu.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Kratkite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat: a) vo po~etokot na re~enicata. IZVICI Pro~itaj. bolka. g) za terawe na `ivotni. d) za dovikuvawe. – Tie slu`at: a) za iska`uvawe nekakvi ~uvstva (radost. ama selanecot ode{e po potot i glasno vika{e po kowot: Di – i – i! – Izvicite se nemenlivi zborovi. b) vo zapovedni re~enici. go. me. 58 . sogledaj. – Kratki formi od li~nite zamenki se: te. niv i sl. fi – u – u. im i sl. se navede i ____ vide ribite {to davaa posledni znaci na `ivot. vas. sebe. ~udewe i sl. Postariot ribar ____ ____ podade ribite i vedna{ ____ vesla~kata i zamina. ja. Ribarot so svojot drugar ____ podelija ribite.). b) za iska`uvawe vnimanie. nea. bre. mu. mene. vas. ve. nego. napi{i gi ispu{tenite kratki zamenski formi: Ribarot ____ pritera svojot ~un sosema do bregot. v) za poddr`uvawe glasovi od prirodata. razmisli i zaklu~i! – Ej.

majstore. – Ah. bre majstore! – Koga ti velev da donese{ pari. Proveri gi svoite znaewa! Vo slednava narodna prikazna otkrij gi izvicite! MAJSTOROT [TO GO TURNAL OXAKOT Eden majstor mu pravel na nekoj ~ovek oxak. ih. ti ne slu{a{ i bidi sega bez oxak. doma}ine! Oxakov go napraviv. Majstorot go potprel so ple}ite i po~nal da vika. Pred da ja dovr{i rabotata. 59 .MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! Izvicite se vid nemenlivi zborovi so koi se iska`uvaat nekoi ~uvstva.Slezi dolu. doma}ine! Ej. oxakot po~nal da se navaluva. air da ne vidi{. }e ti platam kolku ~ini. kikiriku i aj. Narodna prikazna Zada~a: Napi{i re~enici so upotreba na slednive izvici: of. glasovi od prirodata. }e ti platam! – More. se potrgnal i oxakot padnal. – Tras. brrr! – se slu{nalo na pokrivot od ku}ata. Majstorot ne mo`el pove}e da izdr`i. – odgovoril naluteno majstorot. ah. Dojdi gore da mi plati{! – Slezi dolu. i{. – Ej. ili da se obrne nekoe vnimanie i sl. bre majstore. nosi pari vamu ili }e go turnam! . lele. {to mi napravi! Lele.

b) da povrzat dve prosti re~enici {to se vo sostav na edna slo`ena re~enica. Damjan vedna{ izleze. – Bisera pi{uva. 60 . otkako. sogledaj. – [totuku zayvoniv. deka. ^ESTICI Pro~itaj. razmisli i zaklu~i! – Jas vo ranecot nosam: knigi.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA SVRZNICI Pro~itaj. moliv. razmisli i zaklu~i! – I Filip neka dojde so nas. – Slu`at za obrazuvawe na nekoi gramati~ki formi. dodeka. – Jas bi donesol ne{to za vas za jadewe. sogledaj. – Svrznicite se zborovi koi imaat za cel: a) da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata. da poigra{ so mene! – Zarem ne ti e grev za mene? – Vie ni trebate da ni pomognete. barem. a mo`e i zapoved. – Mo`at da se najdat vo po~etokot i vo sredinata na re~enicata. – ]e dojde{ li kaj nas? – Edna{. penkalo i guma. no. a Kostadin ~ita. – Eve ti go gostinot dojde. tetratki. – Slu`at za istaknuvawe ili opredeluvawe na drugi zborovi vo re~enicata. i. iako. – Mo`at vo re~enicata da se najdat vo sredinata i na po~etokot. {totuku. – Svrznici se: a. ili. Zapomni! Svrznicite se vid nemenlivi zborovi koi vr{at funkcija da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata ili da povrzat dve prosti re~enici vo sostav na edna slo`ena re~enica. za da i dr.

odvedi me vo ambulanta na lekar! Sigurno }e mi pomogne lekarot. kako me boli glavata! Ah. bi porazgovarale za Republika Makedonija i bi ja na{le na karta. no nemam vreme. dobro {to se vidovme. – Mo`e da se menuva po lica. razmisli i zaklu~i! Jas bi sakal da dojdam kaj tebe. no bi napi{ale i ubav sostav za Makedonija. od tvojata biblioteka bi pro~itale ne{to za Kru{evo i za Ilindenskoto vostanie. svrznicite. Tamu se najdov so eden moj sou~enik. toa stori go vo tabelava {to ti e dadena: IZLET Vo edno proletno popladne iznenada izlegov v grad. Za popregledno da bide. br. Toj mi re~e: – Lele. – Mo`niot na~in poka`uva dejstvo koe za da se izvr{i e potreben nekoj uslov. – Najlesno se prepoznavaat po ~esticata bi. predlozite i prilozite. – Vedna{! Neka bide taka! – mu rekov i trgnavme.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! Vo ova pismeno iska`uvawe na eden u~enik otkrij gi ~esticite. Aj. rod i broj. Koga bi do{ol. lekarot odma od prozor n¢ vide i vedna{ izleze za da n¢ pre~eka. sogledaj. – Se upotrebuva za iska`uvawe nekoj uslov. 61 . Toj uslov se postavuva samo vo kontekst na re~enica. ^estici Svrznici Predlozi Prilozi MO@EN NA^IN Pro~itaj. Red. [totuku stignavme do ambulantata. Me|utoa.

. bi sakala v pregrad majkin da te slu{nam i bi miluvala dolgo tvoja rusa kosa. sinko glas da ti slu{nam. da ~ita.. – ^itaj – ~itajte. Ra{iri topli pazuvi. ]e mine Del~ev Vojvoda So negovata dru`ina. dojdi – dojdete.Bi sakala.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednive stihovi podvle~i gi zborovite {to iska`uvaat mo`en na~in.° Narodna pesna – So zapovedniot na~in se iska`uva zapoved samo za vtoro lice ednina i vtoro lice mno`ina. pi{uvaj – pi{uvajte i sl. sogledaj. . Razvivaj {umo zelena. – Vo zapovedniot na~in se potrebni dve lica: zboruva~ zapoved sogovornik ili sogovornici (prvo lice) (vtoro lice) – Zapoveden na~in mo`e da bide (opisno) i vaka: da stane. da zaminite.” – Napi{i tri re~enici vo koi }e bide iska`an mo`niot na~in. ZAPOVEDEN NA^IN Pro~itaj. e direktna zapoved. Ovaa zapoved e indirektna. Otvori senka {iroka. 62 . da pote~e qubov ko ognena lava. da rabotite itn.Razvivaj goro zelena. razmisli i zaklu~i! .

majko. Proveri gi svoite znaewa! Postavi gi potrebnite interpunkciski znaci vo slednava makedonska narodna prikazna i akcentiraj gi imenkite: MRZLIVIOT OV^AR Eden ov~ar cel den ostrigol samo tri ovci. na borba za prava sloboda za na{ata zemja ubava. raskini crna {amija. od tebe nema posre}na na ovaa zemja plamnata. – Pravopisni pravila za interpunkciskite znaci i nivna upotreba. [totuku smra~ilo viknal po `ena si. ~uj me. majko. majko. UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI Razgovarame – zaklu~uvame: – Interpunciski znaci se: to~ka. majko. po~uj me. dve to~ki. i mojta. navodnici. ne `ali.{esnaeset. akcent. izbri{i solzi krvavi. pra{alnik. v race zname prifati. Makedonska narodna prikazna se da na }e 63 . zapirka. Fali me usto oti te raskinam. na ramo pu{ka narami. izvi~nik i dr. po mene. osveta! Ej. @eno mori brzo zapali edna borina i dojdi svetni mi ostri`am pet {esnaeset ovci za eden ~as. zatraj se. Dejdi ma`u..MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! Vo slednava pesna so moliv podvle~ete gi zborovite {to iska`uvaat zapoveden na~in: BESMRTNO PISMO Ne pla~i. dejdi du{ko cel den tri ovci ostri`a pa sega svetlo od borina }e si ostri`el pet .

Slednovo leto }e odime tamu. – Zborovite koga se upotrebuvaat vo prenosna smisla. odnosno zna~ewe. a pove}e vreme }e prestojuvame vo Dojran i Gevgelija. Odma sfa}a {to treba da stori. Proveri gi svoite znaewa! Vo slednive re~enici. – Primeri. – Zborovite pri op{teweto mo`at da imaat i prenosno zna~ewe i so toa da iska`uvaat nekoja osobina.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA SLEANO I RAZDELENO PI[UVAWE NA ZBOROVITE Razgovarame – zaklu~uvame: – Pravila za sleano pi{uvawe. – Zajakot e mnogu pla{livo `ivotno. – Lisicata e mnogu itro `ivotno. RE^NIK I STIL OSNOVNO I PRENOSNO ZNA^EWE NA ZBOROVITE Pro~itaj. Od Prilep do Gevgelija }e odime so avtomobil i }e se dvi`ime po {irok avto pat. 64 . – Despina e itro devoj~e. sogledaj. – Pravila za razdeleno pi{uvawe. – Filip go ispe~e zanaetot. popravi gi gre{kite {to se napraveni za sleano i razdeleno pi{uvawe: Dedo mi be{e drvo delec. – Ti si mnogu pla{livo dete. – Spored zna~eweto zborovite vo makedonskite narodni tvorbi najmnogu imaat prenosno zna~ewe. @ivee vo R. ne saka mnogu da mu objasnuva{. Za da na pravi ne{to. ja menuvaat svojata smisla. bidej}i negoviot tatko }e odbele`uva sto godi{nina od svoeto ra|awe. razmisli i zaklu~i! – Filip go ispe~e lebot.Makedonia vo seloto Seno kos blisku do gradot Prilep. Sigurno dedomi }e me odnese na Markovi kuli.

e na~in na izrazuvawe. Toj se gradi so ~itawe knigi. vo literaturata. Kole Nedelkovski 65 . dosta mi strea prave{e. majko le. – Vo slednive stihovi otkrij gi zborovite {to imaat prenosno zna~ewe: Ej gi di. goro. stil.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! – Re~nik e kniga vo koja po azbu~en red se pomesteni zborovi. „Majka°. Zada~i: – Napi{i pet re~enici so upotreba na zborovi so prenosno zna~ewe. – Stil e na~in na pismeno i ili usmeno pi{uvawe. so nade` du{a vrte{e i luti rani care{e. A.

.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA OD SOBIRA^KATA DEJNOST NA MAKEDONSKITE SOBIRA^I NA NARODNI UMOTVORBI . 66 . .Kuzman [apkarev.Marko Cepenkov.Bra}ata Miladinovci.

}e padni{ na zlo.MAKEDONSKI JAZIK KUZMAN [APKAREV Pro~itaj. nad 300 narodni prikazni. nad 700 pesni. . (jazik). koj{to se sostoel od osum knigi. Solun i Kuku{.Jazikot koski nema. u~ebnikar.Bez pari ni v raj. Okolu 30 godini rabotel kako u~itel vo Ohrid.Bistra vodica – mirna glavica. roden vo Ohrid 1834 godina.Du{a nema – um prodava.Ako bide{ most. (o~i). Objavil osum u~ebnici za potrebite na u~ili{tata vo Makedonija i ja napi{al biografijata za Bra}ata Miladinovci.Dve sestri se celivaat. Bitola. sogledaj.Ako te la`am.^etiri bra}a se brkaat ne mo`at da se stignat. koj{to se zanimaval so prosvetitelska i sobira~ka dejnost na narodni umotvorbi. . a koski kr{i. Prilozi: a) Poslovici: . razmisli i zaklu~i! Kuzman [apkarev e sledbenik na Dimitrija Miladinov. ni v pekol. 1156 poslovici. 67 . sekoj }e te gaze. 29 detski igri itn. da ne se o`enam.Crven pr~ vo pe{tera le`i.Ako bega{ od arno. . a ne mo`at da se vidat. Toj mu bil zet za }erka na Dimitar Miladinov. Od sobranite golem broj makedonski narodni umotvorbi vo Sofija objavil Zbornik vo 1894 godina. . . (kola). Struga. Sobral nad 1300 narodni pesni. . . Obrazovanieto go zavr{il vo Ohrid i vo Bitola. Umrel vo Sofija 1909 godina. b) Gatanki: . . (kniga). Toj bil u~itel.

tvojta stara majka! Kog }e odi{ tamu. pak moe! Sno{~i sum bil doma ti. hiljadata majke ti. stretiv mome v livada.° – rekol toj. mome. samo si sedel doma. mnogu go slu{al brata si i retko doa|al doma. kako momok. Golemiot ni{to ne rabotel. Golemiot brat bil `enet. a maliot ne. mominata majka. za mene! g) Narodna prikazna: BRAT BRATA NE RANI.. nadrekov: . na momino selo. napien. koga si do{ol v selo. so ~est i slava. na tebe grmi. pre~ekuval prijateli: si imal arni kowi. ~a{a }e ti dade! ^a{a da mu zemi{. a sabjata – bratu ti. go sretnale nekoi selani {to im zaviduvale i sakale da im na{tetat i mu rekle: . ti si moe. zlati prsten – za tebe. na momini dvorja. Edna{ na eden sveden. nemav da si poplatam.. stram ti da mu ima{. a ti. mominite bratja. so ovci. zagari i sokoli za na lov i si pominuval gospodski. pogolemiot se storil doma}in. reim sabja ostaiv na sabjata mahrama. za{to ti. slu{aj. pogolemion. Maliot si idel doma ot sveden na sveden. po pole. najaden. tamo }e izleze mominijo tatko. . rabotele kako }e re~el toj: koj odel na ~iflik. koj so ovcite. zete. vrne. Jas je rekov. Duri bil `iv tatko im. ZETE.E . a ti si mu nemu kako izme}ar? Ajde SLU[AJ. Mahramata – tatku ti. a pomaliot rabotel. rojno vino sum pilo. mominite sestri.. a brat ti. TE[KO MU KOJ GO NEMA Edno vreme si bile dvajca bra}a. Po nekolku godini tie se zbogatile u{te pove}e. si `ivee kako gospodar – oble~en.Nemoj. vo hiljada zlat prsten. sonceto te pe~e – si se storil kako nikoj nigde. a strah da mu nema{! 68 . vezden si sam na rabota. na momina ku}a. SLU[AJ Slu{aj. koga taka. mome.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA v) Narodni pesni: PIJAN IDAM OD GRADA Pijan idam od grada. pribrav da ja celivam prsna moma da begat.Ti ne si li sin na tatko ti?° . A koga umrel tatko im. ne begaj. {~o uka te u~e tvojo stari tatko.Kako ne. na mahrama hiljada.

° . I vidi vamu! Koga }e se vratam okolu u`ina. tolku godini. tuku u{te deneska da pojdam na lov i da ru~ame zaedno.. da vidime. koga se razbudil. ni prijatel imam.Kako pomina. nema da si dojdam za ru~ek. Ama po~nal da razmisluva. toj da odi na tvojata rabota. }e ja stavi{ sofrata i }e go pokani{ brat mi da ru~a.. koga nikogo ne poznavam i od ku}nata rabota ne se razbiram? Toa mislej}i. rekol pogolemiot brat. ama samo ti da znae{. }e mu turi{ vnatre otrov. otkako umre tatko.. Zada~a: Nastojuvaj da ja pronajde{ ovaa narodna prikazna i celosno da ja pro~ita{. a od utre }e se razmenime!” Skoknal od lutina i oti{ol da si go postegne kowot i vo kowu{nicata ja povikal `enata i £ rekol: . no}eska? Dali spie{e lesno?° A toj mu rekol: . Proveri gi svoite znaewa! – Ovaa prikazna e realisti~na.E. pod vedro nebo. Zo{to? – Koj gi vlo{il odnosite me|u dvajcata bra}a? Koi se pri~inite za toa? – Koi se glavnite likovi vo ovaa prikazna? – [to mo`e{ da ka`e{ za postapkata na postariot brat sprema pomladiot? 69 .Mo{ne arno.MAKEDONSKI JAZIK re~i mu.. glavata }e ti otide!° Taka £ rekol na `ena si i potoa si go javnal kowot i zaminal zaedno so zagarite i sokolite. no pred toa obidi se so svoi zborovi. a ti da posedi{ i }e vidi{ dali ti e vistinski brat ili ne?° Maliot brat ni{to ne im rekol. a ti da pojde{ na mojata rabota!° .. po tvoja zamisla da ja prodol`i{ sodr`inata i da £ dade{ kraj.. s# nadvor. Dali }e dojde vreme i jas da se udomam – da se o`enam i jas kako tebe? Kako }e gledam ku}a.Slu{aj vamu! Jas }e pojadam deneska na lov i na brat mi mu rekov oti }e si dojdam za ru~ek. go pra{al brata mu: . a ti }e ispe~e{ edno jagne.Zo{to ?° – go pra{al golemiot. sano} ne sum zaspal i pomisliv da te pomolam tebe. prespal no}ta i utredenta. ni du{man imam. . a jas }e pojdam na tvojata rabota.. doma si idam edna{ na godinata. prepravaj}i se deka bo`em ne se nalutil: . ja sum den i no}.Ah. brate. brate! Oko ne sum klal. so nikogo ne se poznavam. ako ne slu{nam da ta`i{ vo ku}ava. Oti{ol doma.da ostane{ ti. brate°. da se smenime so rabotive: jas nekoja godina da posedam doma.

dotr~al da vidi zo{to pla~e deteto. nenasitniku. 1829 godina. pa }e se skinevme voda piej}i. koga }e mesi{. ku}ata se krevala! Go ~ul tatko mu od bav~ata kade {to rabotel. malo par~e se kr{i. Znael da raska`uva za sudbinata na svojot narod. neranimajko eden! – i mu vrzala edna {lakanica preku usta. Samo toga{ izlegle nad 500 stranici od tie sobrani narodni umotvorbi. 70 . – Prilozi: a) Narodni prikazni: @ENATA [TO SAKALA DA MESI ZELNIK BEZ BRA[NO I BEZ MASLO Edna `ena si imala edno dete od sedumosum godini. pa da si ru~avme. Tokmu tuka se zapoznal so Dimitar Miladinov. – Kako biduvalo da skr{i{ tolkavo par~e. so edni vitki golemi. Umrel 1920 godina vo Sofija.. razmisli i zaklu~i! Marko Cepenkov e eden od najvidnite makedonski sobira~i na narodno tvore{tvo. nebare taa navistina }e mu mesi zelnik i £ reklo: – E. pa koga }e si skr{am od vitkata taka tolkavo par~e za da si jadam . taka tolkai..MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA MARKO CEPENKOV Pro~itaj. bre ~edo. da imav troa bra{no i maslo – mu rekla – tiki da napravev zelnik. Do svojata petnaesetgodi{na vozrast so tatko mu `iveel vo Ohrid i Struga. i mu dal pottik na Marko Cepenkov da sobira narodni umotvorbi. Marko Cepenkov pokraj toa {to bil sobira~ na narodni umotvorbi. Pismenosta ja steknal vo gr~ki }elijni u~ili{ta. bil i golem raska`uva~. Vo 1888 godina Cepenkov oti{ol da `ivee vo Sofija kade {to gi objavil sobranite narodni umotvorbi. koj{to u~itelstvuval vo gradot. – Ah. sogledaj. Deteto ja gledalo majka si pravo v usta. Toj e roden vo Kru{evo. majko. Vo 1844 godina do{le da `iveat vo Prilep kade {to Cepenkov ~irakuval kaj terzii. Deteto se rasplakalo.

.. zastani! [to storila `enava {to ja tepa{? – go pra{ale sosedite. sosedite se iznasmeale: – E. Spiskala `enata. si ja brkat. Ma`ot se razbral i ja ostavil da raska`e za rabotata so zelnikot. – Eden kamen {to se trkala ne fa}a treva. kowi jadele. e. Tatkoto se razlutil: – Zo{to ne go ostavi{ deteto da si jade vitki kakvi {to saka i da mi rasne? Sega }e vidi{ ti . – Magarina pe~alele. celoto maalo go sobrala. – Kaj sila pravina nema. za da ne go tepam. – Ot ku}en aramija Gospo da te ~uva. e. – Svedocite gi izedov! – odgovorila lisicata. – Pravinata se tan~i i ne se kini. si go na{lo kapakot. na neroden Petko – kapa mu kupile! LISICATA NA SUD Ja sudele lisicata zatoa {to od eden selski koko{arnik ukrala nekolku koko{ki. ama ne zaborava. – More ~oveku. – ]otegot izlegol od rajot.MAKEDONSKI JAZIK – [to pla~e deteto. Zel eden stap i grabnal da ja tepa `enata. koj go tepa? – [to ako pla~e. – Ne sum vinovna. – So deca ne se srka ma{tenica. b) Narodni poslovici – Kaj {to teklo. neka ne kr{i vitki golemi. neka sedi madro. – Koj si ja ima muvata na kapata. 71 . Majkata mu raska`ala za zelnikot. kako sakala da go mesi i zo{to go tepala. Otkako go ~ule toa. – Se strkalalo tenxereto. Vo toa vreme jas bev vo drug koko{arnik. pa }e te~i. – So sila ubavina ne biduva. – A ima{ li svedoci? – ja pra{al sudijata. – Milosta milos nosit. – Mo`am i da doka`am. ~esen zbor! – po~nala da se brani taa. – Neroden Petko mu kupile kapa. – Gospod zabava.

†Ne.. \or|ija Pulevski i dr. †Sira~e° i †E|ptin delija° zaedno so . Toj bil vospituva~ na celata generacija prerodbenici na koja £ pripa|a i negoviot pomlad brat Konstantin Miladinov – Grigor Prli~ev. Bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija i sobira~ na narodni umotvorbi. {to go podgotvil i go i izdal so svojot brat Dimitrija. poet koj objavil mal broj pesni. a vo mesecot pasmence. Rajko @inzifov. Tam deka mom~e ora{e. razmisli i zaklu~i! Dimitar Miladinov (1810 – 1862) e glavnata li~nost na makedonskata prerodba. Prilozi – od . i na godina platnence!° Tam deka moma prede{e. 72 . Pesnite na Konstantin: †T’ga za jug°.ZBORNIKOT° na Bra}ata Miladinovci: a) Narodni pesni NEVESTA I MOM^E RABOTNI Mom~e nevesta fale{e: †Imam nevesta rabotna na den si ni{ka tegne{e. sogledaj. †Golap~e°.. †Skrsti°. a vo godina navi~ka°. †Dumanie°. Kuzman [apkarev.Zbornikot°. a vo nedela lei~ka. Nevesta mom~e fale{e: †Imam si mom~e rabotno. na den mi brazda ora{e. †Bisera°. †Kletva°. †@elanie°. i vo mesecot pogon~e. nepijan°. nedela kadela vretence. †Na s’nceto°. pretstavuva kapitalno delo za Makedoncite i toa ima nad 510 stranici.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA BRA]ATA MILADINOVCI Pro~itaj. no so koi makedonskata literatura gi dobila svoite temeli. Zaedno so bratot Konstantin go oformil poznatiot „Zbornik# na narodni umotvorbi otpe~aten vo 1861 godina vo Zagreb. Konstantin Miladinov (1830 – 1862) osnovopolo`nik na novata makedonska poezija.

Ke ti daam brza kowa. Pominale kiraxii.MAKEDONSKI JAZIK te{ka e dremka napadna. Ako mene me nat`nie{. 6. vetre Meglene. zreli se kru{i najade. @NALA MARA @OLTO PROSO @nala Mara `olto proso. Kak’ }e soli{ tak ‘ }e srka{. Tutu tebe dobar junak Dobar junak da te zemam. Ako tebe te nat`niam. 7. pustoto ralo kru{ovo.° Si fatile da `nijeet. 3. tak’ }e jadi{. Toa Mare je vele{e: †Ajde da se nat`nivame. zaka~i ralo sred niva. Da mi dai{ kovan gerdan. Kakva glava – takov bri~. @nala. VETRE MEGLENE Povej mi. Da mi oladi{ beli argati. Pustata urka niknala. Tumba. po gemixii. Stradna majka za keljago sina. butna si urka v pepelot. pusta go dremka napadna. po pole laden. Rani ku~e da te lait. @nala. Zol trn. `nala bela Mara. ta zaspa. ta legna moma. 5. Kak’ }e drobi{. 4. Koj prait palica – za svojata glavica. b) Narodni poslovici 1. Po pore silen. I junaka si go zela. zla kopa~ka. Po more silen. Edno malo kiraxiv~e. of lele za s¢ dni. 73 . rodila drenki zreani! Kako se moma razbudi zreli se drenki nazoba. POVEJ. 2. rodilo kru{i zreani! Koga se mom~e razbudi. Ne ti sakam brza kowa. tumba za tri dni. povej. junaka nat`nala.° I Mara mu govore{e: †Ako tebe ja nat`niam. POVEJ MI. 8.

i odnapred odit. PATOR NOXIWA Pator. Preku pesnata . (skorni. i nazad odit. ^it pustino.Pator. Ivo se vodit so devet nozi. do{lo ma~e – liznalo. seno slama sobira. Kuso prase po rid pasit. Samo Simo sedi srede selo sam. @’lti prasci v tiwa le`at. a osobeno babite i dedovcite. (reka) 8. 74 .. pasla baba kozliwa na dva rida visoki. Kuso me~e dren tresit. pator noxiwa° i drugi sli~ni pesni postarite. pator noxiwa. Kopam dupka do kolena.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA v) Narodni gatanki 1. (bri~) 7. d) Brzozborki SOBOR Spie slatko starec son. si ‘i klala na polica. zalagalki i brzozborki. visoki ~evli) 6. Quta ku~ka v tlanik le`it. (~ad) g) Zalagalki PATOR. Seto selo sobrano. D’lga Neda senka nemat. (~e{el) 4. na sudni m’ki kalaeno. tri devet ko`u}en. a vo odredeni momenti i da gi zala`at i tokmu poradi toa tie se vikaat gatanki. na baba marama. (veru{ki) 9. Vieno. (kiselina) 10. sam bog se ~udit kako se vozit. dosu}en. o{ {turino! Tokmu sum si naprela: na dedo ko{ula. da im pomognat vo uve`buvaweto na nekoi od zborovite vo pesnata. (kromid) 3. naprela dve vretena. (rasol) 5. do{lo ku~e griznalo. D’lg Todor bez koski. pleteno. (rak) 2. Osu}en. soni sega sedmi son. vo dva dola {iroki. sakale da gi razonodat decata.

Roden e vo Ohrid 1830 godina. Prilog – izvadok od poemata †Serdarot°: Piskotnici se slu{aat od Gali~nik vo Reka. junak slaven. slu`iteli na Demetra. {tom ~uja. ba{ taka {epotea za glasot zol. . [to te{ka nesre}a gi zbra i ma`ite.MAKEDONSKI JAZIK GRIGOR PRLI^EV „Serdarot” Pro~itaj. Negovi najpoznati dela se poemata †Serdarot° i †Aftobiografijata°. U{te vo detstvoto ja po~ustvuval gor~inata na `ivotot. a da gi brani nema koj . sogledaj. Umrel vo Ohrid 1893 godina. pisnaa od silna maka i koski kornea od bol. toj serdar pro~ut padna v boj i }e gi zgazi pqa~ka{ot planinite ni sega. Rano ostanal bez tatko.Zemjodelci. U~itelstvuval vo Ohrid i vo Bitola i toga{ se borel protiv gr~koto vlijanie koe s¢ pove}e navleguvalo vo crkvite i vo u~ili{tata. razmisli i zaklu~i! Grigor Prli~ev e poznat makedonski pisatel od XIX vek. . a `enite. Za da go prehrani. majka mu morala da raboti kako sluginka po bogatite ku}i. 75 . ni sultanot ara~lii predvreme be{e pratil da zbira ara~ lut bez `al. ta glasi ta`na eka i naveva sal kob i zla? Dal grad poliwata `itorodni gi be{e fatil? Il roj od skakulci se vdal? Dal sultanot ara~lii predvreme be{e pratil da zbira ara~ lut bez `al? Ni grad poliwata `itorodni gi be{e fatil. padna ubien od Gega. ni roj od skakulci se vdal. pa zatoa bil zatvoren vo Debarskiot zatvor. i `enite. ° . †Ta Kuzman. Vo toa vreme toj bil nakleveten na Turcite.

a potoa opi{i go likot na Neda! – Koja e osnovnata tema vo poemata †Serdarot°? 76 . sal nasrede u{te ostanala samotna greda. Izvajana e amazonskata nejzina stava: vistinska li~ota milna. i sosema zdrava. potoa idat zborovite: te{ka. ama {to potpira jako. se negira pra{aweto i se dobiva vistinski to~en odgovor. So race na kolena. ladna taa ja miluva blago. Godinite ne ja namalile nejzinata ubost. ta`na. Vo proletna ve~er. bidej}i sonila soni{ta mra~ni: Potpornite gredi od nivnata ku}a se vedat.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Vdovicite i bednite. na lice sve`est se gleda. – Slovenskata antiteza e takva stilska figura so koja se postavuva pra{awe. A zemjodelcite ko vtre{teni od rovja bea na taa tolku `alna vest. Zapomni! – Poemata zapo~nuva so zborot piskotnici. pu{kata svetnata. solzi leat. Proveri gi svoite znaewa! – Pro~itaj ja celata sodr`ina na poemata †Serdarot°. kob. gi gleda{. dostojna majka na Kuzman. {umno se ru{at vo mrakot. Na sredna e doba. nesre}nata. kr{na i herojski silna. Sedej}i v haos od mislite ma~ni vo zemjata o~ite be{e gi vpila. Toa e kutrata Neda. Avtorot najavuva nekoja neprijatnost koja so tie neprijatni i potresni zborovi ja upotrebil stilskata figura slovenska antiteza. zla itn. Mlade{kata so~nost ne ja be{e smenila grubost. zadumano po~iva edna `ena. nesre}a. jadra. sedej}i na pragot. i momcite za svojta ~est.

odnosno otkrij gi simbolite od sonot na Neda. pa zatoa no}e sedel so sve}a na tavanot i ~ital knigi. Tatko mu bil grn~ar. Racin so toa ne bil zadovolen. tuku e bela. roden 1908 godina vo Veles. {to mi lee gore na Pirin Planina? Dali e grutka. [to pretstavuvaat tie? – Kakov odnos kon junakot iska`ale Albanicite. – Objasni gi stihovite: †I vezden ti da pla~e{ ima{ zo{to°.MAKEDONSKI JAZIK – Odredi ja poemata /prikaznata niz relaciite na sonot i stvarnosta. grutka snegova. nitu e kamen. grutka snegova. kamen belutrak. nosej}i go na ramo mrtvoto telo na Kuzmana. U{te kako 77 . – Kako poetot go naslikal fizi~kiot izgled i duhovnata cvrstina na majkata Neda? – Koi se zborovite. ili e kamen. stihovite. pa zatoa nemal mo`nosti da go {koluva. kamen belutrak? Ne mi e grutka. majkata na Kuzman. so koi Neda go povikuva narodot vo natamo{na borba? – Izvle~i ja porakata do narodot od oplakuvaweto na majkata Neda nad mrtvoto telo na sinot! Zada~a: Pronajdi gi trite elementi na slovenskata antiteza vo slednive stihovi: [to mi blee. [to zna~i. bela {atora. Odvoi go nerealnoto od realnoto. pod {ator le`i Mir~e vojvoda. sogledaj. Ottuka toj bil prinuden da bide pokraj negovoto grn~arsko kolce i da mu pomaga vo negoviot zanaet. Narodna pesna KO^O RACIN †Beli mugri° Pro~itaj. razmisli i zaklu~i! Ko~o Racin e poznat makedonski poet i revolucioner. Racin sam se samoobrazoval.

. nautro radost ponesi nave~er taga donesi – aj. I no}e koga mese~ko grob £ so svila vie{e. Taa sodr`i dvanaeset pesni.Zo{to mi. pust da e. zo{to ostana ko{ula nedotkaena? Ko{ula be{e darovina . veter~ok tiho nad nea `alna £ taga ree{e: . blizu Zagreb. Za tu|i beli dvorovi kopaj si crni grobovi! Za sebe samo ‘rgaj si za sebe maki trgaj si – ni`i si |erdan denovi ni`i si alki kovani. Ne be{e Lenka rodena za tija pusti tutuni! Tutuni – `olti otrovi za gradi – kitki rozovi. pust da bi ostanal `ivot ku~e{ki! Rodi se ~ovek – rob bidi rodi se ~ovek – skot bidi skotski cel `ivot raboti za drugi. LENKA Otkako Lenka ostavi ko{ula tenka lenena nedovezena na rzboj i na nalomi itide tutun da redi v monopol – liceto & se izmeni ve|i padnaja nadolu i usti svija }oravo. Zbirkata pesni e otpe~atena 1939 godina vo Samobor. Tragi~no zaginal na 13 juni 1943 godina na planinata Lopu{nik. kaj Ki~evo. nababrena za rod so stradna du{a ~eka udarite ni jaki 78 . meka. vtora godina namina bolest ja v gradi iskina.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA dete toj ja gledal siroma{tijata i te{kata polo`ba na makadeonskiot narod. Prva godina pomina grutka v srceto £ legna. u vivnaliov den – da trgneme i nie stradalnici od vek! Na deda Bogomil zemjata rovka.. taka na ple{ki denovi legnale ta nate`nale. Prilog – socijalni pesni od stihozbirkata †Beli Mugri°: DENOVI Kako na vratot |erdani niski kamewa studeni. po pati{tata strmni po poliwata ramni. ° KOPA^ITE Se k’ti no}ta crna! Se ruti karpa – mrak! I petli v selo peat i zorata se zori nad karpa v krv se mie i temninata pie silno svetnal den! Probudete se morni kopa~ki i kopa~i – na trudot crn narod! So motika na rmo za korka suva leb. tu|i imoti. Denovi li se – denovi argatski maki golemi! Stani si utre porano dojdi si ve~er podocna. Toa na Racin mu dalo pottik i golema inspiracija da ja napi{e stihozbirkata †Beli mugri°. ni`i si sin`ir `elezen okolu vratot navezen. . prete`no so motiv za socijalnata polo`ba na makedonskiot narod. Treta godina zemjata na Lenka pokri snagata.

da gi opi{uvaat likovite i nivnite postapki.MAKEDONSKI JAZIK Zada~a: Nastojuvaj da gi pro~ita{ site 12 pesni pomesteni vo stihozbirkata †Beli mugri°. 79 . od sredinata i od sekojdnevniot `ivot na u~enicite. LEKTIRA – Se obrabotuva so poslo`eni i poodgovorni zada~i. kako i od poznati tekstovi. po~ituvaj}i gi jazi~nite normi i interpunkciskite znaci vo makedonskiot literaturen jazik. Za ilustracija eve edna forma za pismeno izrazuvawe – preraska`uvawe. Temite za ova bitno nastavno podra~je se zemaat od prirodata. Zada~a: – Pro~itaj go raskazov {to sleduva i prodol`i da go preraska`uva{ so svoi zborovi vo treto lice. zavisno vo koe oddelenie. Imeno vo zavr{nite oddelenija (VIII i IX) od u~enicite se bara da davaat kritika (ocenka za sodr`inata na deloto). pritoa. porakata na avtorot i sl. BIDI KREATIVEN I KONCIZEN! – Podra~jeto za pismeno i usno izrazuvawe vo ovaa vozrast treba da bide postaveno so pogolemi odgovornosti.

Nikade naokolu nema{e treva i drvja. kako pottik neka ti poslu`i slednava pesna: ZALEZ Rumeno! Rumeno! Rumeno! Kako zanesena pesna vo sinoto more na gorite tone zalezot. mo`e da se zeme opis na denot koga zao|a sonceto ili opi{uvawe na nekoj lik od nekoe pro~itano delo i sl. Od trevite do kavalot. od terasata se gledaa samo gramada naredeni {tici. No. od ~ekorot do ~e{mata. pesok i edna ma{ina za drobewe kamen. A za da porasnat. izleze na terasata.. oko v bo`ur zaludeno Rumeno! Rumeno! Rumeno! Mateja Matevski 80 .MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA PTICITE ]E DOLETAAT Pred po~etokot na u~ebnata godina. od stadoto do oblakot s¢ e bujno. Dejan se nata`i. Vo novoto maalo }e nema i drugari. zapaleno. Si zamisluva{e deka pred zgradata }e vidi park~e i deca kako si igraat vo nego. si razmisluva{e.. Stado v kaval zaqubeno. Od gradite do pesnata.Za pismeno izrazuvawe – opi{uvawe. Za ilustracija – opis na zalezot od denot. potrebno e vreme. Prvo {to napravi. Taka barem be{e pred ku}ata vo koja dosega `ivee{e. Dejan so svoeto semejstvo se preseli vo nova zgrada na krajot od gradot. . nitu pak }e ima so kogo da si igra. yvono v pesna izgubeno. s¢ e ~udno razgaleno.

MAKEDONSKI JAZIK – Za izvestuvawe (usno ili pismeno) mo`e da se zeme izvestuvawe od poseta na nekoja ekolo{ka izlo`ba. od poseta na nekoja biblioteka. interes seno – isu{ena treva transformirawe – pretvorawe od edna forma vo druga ~unki – zatoa {to. zakonitosti i interpunkciski znaci. formirawe kontekst – sostav kutle – drvena naprava za merewe `ito ledinka – ramno mesto ({irinka) obrasteno so mnogu niska gusta treva madem – ako opus – kni`evno delo paralelno – zaedno. koi{to pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat sveden – polza. RE^NIK NA POIMI I IZRAZI akcentirawe – naglasuvawe na nekoj opredelen slog vo zborot akcentiran znak – znakot (‘) so koj{to see bele`i akcentiraniot slog beri}et – blagoslov. i da se razgovara vo vid na govorna ve`ba na ~asot. od nekoj sportski natprevar i sl. korist. sre}a ili rodot od poleto bitisuvawe – zavr{uvawe boqme – tesen yid koj gi deli dve sosedni prostorii vila – selska alatka za rabota glas – najmal natamu nedeliv del od zborot dominira – preovladuva |urultija – vreva kodifikacija – ozakonuvawe konstruirawe – obrazuvawe. zo{to 81 . vo isto vreme polza – korist pravogovor – pravilno literaturno izgovarawe na glasovite vo zborot pravopis – sistem od jazi~ni normi.