Rasko LOZANOSKI

MOJATA TATKOVINA
makedonski jazik za dopolnitelna nastava na makedonski nastaven jazik vo osnovnoto obrazovanie za makedonskata dijaspora

Recenzent: prof. d-r Katerina Veljanovska

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA

-

.............................................................................................................................................. 9 ..................................................................................................................................... 11 ........................................................................ 11 ......................................................................................................................... 15 , , , , , ....................................... 16 .................................................................................................................................. ............................................................................................. ................................................................................................ ......................................................................................................................................... ......................................................................................................................................... .................................................................... ................................................................................................................................... ......................................................................................................................... ...................................................................................................................................... ........................................................................................................................................... ........................................................................................................................................ ....................................................................................................................................... .................................................................................................................... .................................................................................................................. ..................................................................................................... ............................................................................................................... ( ) ....................................................................................... 22 22 24 26 30 31 34 35 36 38 39 39 40 42 43 44 45

................................................................................................................................... 48 ................................................................................................. 48 ....................................................................................................................... 50 .................................................................................................................... 51 – .......................................................................................... 52 “ ” ................................................................ 53 ( ) .................................................................................................. 54 ................................................... 55 .......................................................................... 56 ........................................................................................ 57 .................................................. 58 .......................................................................................................................................... 59 ...................................................................................................................................... 60 ......................................................................................................................................... 60 ................................................................................................................................ 61 .......................................................................................................................... 62 .......................................................................................... 63 ............................................................................ 64 ( ) ................................................... 64 ........................................................................................................................ 67 ........................................................................................................................... 70 ................................................................................................................. 72 “ ” ....................................................................................................... 75 “ ” .......................................................................................................... 77 ......................................................................................................................................... 79 ........................................................................................................... 81

8

MAKEDONSKI JAZIK

VOVED

Spored Nastavnata programa za rabota so decata na gra|anite od Republika Makedonija koi prestojuvaat vo stranstvo, nastavnite barawa za dopolnitelna nastava po makedonski jazik vo publikacijata Mojata tatkovina Makedonija se odvivaat vo tri fazi: I faza (I, II, III odd.); II faza (IV, V, VI odd.) i III faza (VII, VIII i IX odd.). Site nastavni sodr`ini so svoi zada~i i celi se realiziraat niz slednive nastavni podra~ja: - Slu{aweto i govoreweto u~enicite od najmala vozrast na prvata faza }e go sovladaat preku ve`bi na izbrani tekstovi koi{to u~itelot glasno gi ~ita, a potoa se vodi razgovor za nivnata sodr`ina; - Otkrivaweto i sovladuvaweto na golemite i na malite bukvi se realizira postapno za {to sledat ve`bi za ~itawe i pi{uvawe na kusi zborovi, re~enici i tekstovi. So toa pravilno usno govorewe i pi{uvawe na bukvite kaj u~enicite postapno se razviva kulturata na usnoto i pismenoto izrazuvawe. Toa se postignuva niz razli~ni formi (raska`uvawe, preraska`uvawe, recitirawe, opi{uvawe na nastani, predmeti, likovi i sl.), kako i poseta na izlo`bi, gledani filmovi, TV emisii itn. Sekako, tuka stanuva zbor za programskoto podra~je Izrazuvawe i tvorewe koe vo publikacijava e dadeno pod imeto Bidi kreativen i koncizen. Toa treba da se realizira vo korelacija i integracija so drugite nastavni predmeti; - Artikulacijata na glasovite se ostvaruva niz sistemski ve`bi za da se opredeli mestoto na sekoj glas vo zborot, negovoto pravilno izgovarawe i formirawe vo slogovi, a potoa vo zborovi i povrzuvawe vo re~enici. Ova se postignuva preku me|usebnoto komunicirawe na u~enicite: pozdravuvawe, pretstavuvawe sebesi, na svoite bliski i sl; - Globalnoto ~itawe e dadeno niz pove}e poedine~ni elementarni i seriski povrzani sliki pod koi ima zborovi koi ja oddrazuvaat sodr`inata na sekoja slika i sl. Pritoa, posebno treba da se obrne vnimanie na pravopisot, odnosno na jazi~nite normi, po~ituvaj}i gi interpunkciskite znaci. Za taa cel se dadeni tekstovi od narodnata i od umetni~kata literatura; - Sodr`inite od programskoto podra~je Jazik se obraboteni niz kusi edukativni tekstovi vo koi dominiraat konkretni primeri

9

pri {to posebno se istaknuvaat Krste Petkov Misirkov i Bla`e Koneski. Site programski barawa se dadeni niz nekolku rubriki: Pro~itaj. se realizira na posebni ~asovi po izbor na nastavnikot i toa postapno so opredeleni programski barawa za sekoe oddelenie. Ilustratuvniot del niz sodr`inite na stranicite ja oblagodaruva publikacijata. 10 . Sekako. Proveri gi svoite znaewa. Zapomni. Zada~i i sl. go doiska`uva nedore~enoto i go pravi u~ebnikot pointeresen za recipientite. sogledaj. razmisli i zaklu~i. Lektirata. kako del od literaturata.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA - - na razgleduvawe na sekoj nastaven ~as. tuka stanuva zbor za u~enicite od vtorata i tretata faza koga korisnicite se zapoznavaat i so istoriskiot razvoj na makedonskiot jazik i negovoto ozakonuvawe kako slu`ben jazik na makedonskiot narod.

MAKEDONSKI JAZIK PRVA FAZA RAZGOVARAME ZA DA U^AM I DA ^ITAM MAKEDONSKI Aa Bb \| Ii Vv Gg Dd Ee @` Zz Yy Jj Kk Ll Qq Mm Nn Ww Oo Pp Rr Ss Tt ]} Uu Ff Hh Cc ^~ Xx [{ 11 .

Tie zaedno }e po~nat da u~at. Rr [{ @` Pero i Sa{ka le`at. Pero znae da pliva.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zapomni! Makedonskata azbuka ima 31 bukva. Rr [{ @` Vv Cc ]} ^~ Ff Uu – 9 bukvi Hh Gg Horot gi pee pesnite za Goce Del~ev. Fustan~eto na Sa{ka e od Amerika. Cc Pero i Sa{ka se dobri deca. Sa{ka znae da igra tenis. Maicata na Pero e od Makedonija. Vv Pero i Sa{ka se na livada. ]} ^~ Ff Uu Pero ima {est godini. Jj Yy Ana ja pee pesnata za yvezdata. \| \or|i sviri na klavir. Hh Gg \| Jj Yy Qq – 6 bukvi 12 . Sa{ka ima pomalku od {est godini. Qq Site deca peat za qubovta pome|u lu|eto.

Bb – 6 bukvi. Pp – 8 bukvi 13 . osven bukvite Aa. Site golemi i mali bukvi po forma se ednakvi. Kk.MAKEDONSKI JAZIK Aa Ll Oo ALO. ALO! Mm MAMO. Dd Ema sedi. Ll. Tt. Nina ima kapa. ALO! Tt TATO. Mm. ALO. ALO. Nn Zz Pp Nina nema zabi. Ema e sama. Oo. alo. Ii Kk Ema se slika. Ss. alo. Ee Ss Ema se smee. Bb i Ee. Nn. mamo! ALO. ALO! Bb BATO. alo. Ema e mala. Zz. tato! ALO. ALO. no ne saka da ja nosi Ee. Ii. Dd. bato! Aa.

SITE [TO NE GREE. MOJA MILA STEGAM SRCE. AJDE. a vo sabota preraska`i go na tvoite roditeli! Pro~itaj gi ovie dve pesni koi{to gi napi{ale u~enici od R. Kowot se vika XORXO. SITE DA SE DRU@IME RACE DA SI PRU@IME TOA DA NE KRASI SITE DA GO ^UVAME DA NE SE UGASI. NO TOA E I SONCE. Marisa Kari{i}.2 bukvi Zada~a: Pro~itaj go tekstot za kowskite trki. ZO[TO OVDE. u~eni~ka vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Veles David Atanasov. Niv gi gledaat mnogu gleda~i. Ww Xx . ZATOA. KOGA STAPNAV NA TU\O TLO OD SILEN VOZBUDEN STRAV VEDNA[ VIKNAV SO VOZBUDEN GLAS: – O BO@E. ZBIRAM DU[A I ZAVET GOLEM JAS TI DAVAM DEKA NASKORO.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA PODGOTOVKA ZA TRKI Ww Xx Maja e ~len na klubot SOKOL. Makedonija! TATKOVINA MOJA JA NAPU[TIV RODNATA GRUTKA U[TE PRED MNOU LETA I DOJDOV DALEKU VO TU\INA KLETA. VOZOT ITA[E NIZ POLIWA PLODNI. ^itaj go po edna{ na den od ponedelnik do petok. Ve`ba sekoj den. u~enik vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Skopje 14 . ZA DOBRO I LO[O VO RADOST I MAKA DRUGARSTVOTO E TUKA DA PODADE RAKA. Maja i Xorxo se sre}ni. Taa e xokej. TATKOVINO. Trkite so kowi se interesni. A JAS NIZ PROZOROT GI GLEDAV @ITATA NA[I RODNI. PAK ]E TI SE VRATAM! DRUGARSTVO DRUGARSTVOTO E PESNA [TO SLAVEJ JA PEE. Tie se razbiraat so glasot i so zborovite na Maja.

MAKEDONSKI JAZIK U^AM DA PI[UVAM Za ~itawe slu`at pe~atnite bukvi. Zapomni! Za pi{uvawe se koristat rakopisni bukvi. so basni i so raskazi. i tato i bato. Bato me saka. Tato me saka. Jas gi sakam site: i mama. ^itaj i spisanija za deca {to }e gi dobie{ od Makedonija. Sega ~itaj knigi so pesni. 15 . Makedonskata azbuka so rakopisni bukvi: Mama me saka. Niv gi nau~i.

U~eweto e korisno i interesno. fabrika. Vane. Hh. koj del za mene e najubav.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: Prepi{i gi ovie ~etiri re~enici. Makedonija. 4. Xx. helikopter. }e nau~i. koi re~enici se najva`ni i 5. Da go napi{eme naslovot na sekoja kniga. I roditelite mi pomagaat vo u~eweto na na{iot maj~in jazik. Cc Zborovi: ~a{a. ^~. Sekoj den pi{uvaj po edna re~enica. }e znae. xip. Na{iot u~itel (u~itelka) ni pomaga da zboruvame. PI[UVAWE ZBOROVI I RE^ENICI SO BUKVITE ]}. imeto i prezimeto na pisatelot. da ~itame i da pi{uvame na makedonski jazik. Za trite knigi treba da go znaeme slednovo: 1. Smisli edna re~enica za u~eweto i napi{i ja. ne ostavaj ja za utre. odgovori{ na pra{aweto: Koja pesna za mene e najinteresna? 16 . 2. cve}e. cve}e. Koj }e nau~i. Re~enici: Nina pie voda od ~e{ma Vane pi{uva doma{na rabota Mojot vujko vozi xip Nad na{evo u~ili{te sleta helikopter Tatko mi i majka mi rabotat vo fabrika Jas i moite roditeli v leto }e odime vo Makedonija Majka mi v~era nasadi cve}e vo saksija Narodni pogovorki: Koj u~i. Sekoj den pi{uvaj po edna re~enica! Jas u~am sekoj den. DA PRO^ITAME TRI KNIGI Olivera Nikolova Kasni porasni Van~o Nikoleski Raskazi Vasil Kunoski Pesni Zada~i: Ovie re~enici pi{uvaj gi edna pod druga. fabrika. Ff. Ako knigata e so pesni. Dene{nata rabota. Koj saka neka napi{e pove}e re~enici. imiwata na likovite. 3.

Ako knigata e so pesni. KNIGA Knigata e {aren cvet taa pretstvavuva najbogat svet. zboruvam glasno za toa {to e napi{ano. gi ~itam celosno. a ako vo nea se pokusi raskazi. Taa so mene redovno drugaruva i mnogu znaewe sekoga{ mi daruva. ako se izmoram ili ako nemam vreme. pa imeto i prezimeto na avtorot. 17 . So knigata milna nasekade letam i so sigurnost svetot go {etam. Tie }e ni bidat zadol`itelna lektira. Gledam dali knigata e so raskazi ili so pesni. Rasko Lozanoski Narodna pogovorka: Knigata e najgolem izvor na znaewe. ulica i broj). Knigata me vodi niz poliwa rodni i niz mnogu zemji plodni. za dva dena ~itam po eden raskaz.MAKEDONSKI JAZIK Postapka za ~itawe na knigi za lektira – – – Go ~itam naslovot na knigata. a podolgite. Za sekoj pro~itan raskaz ili pesna. Zada~a: Postavi pove}e pra{awa za u~enicite na fotografijava. bidej}i se programirani so Nastavnata programa po makedonski jazik. sekoj den ~itam po dve ili po tri pesni po red kako {to se napi{ani. Na sekoja nejzina stranica bela ispi{ana & e prikazna cela. a ne dvosmisleni! Pra{awa: Kako se vika{? Kolku godini ima{? Odgovor: (go ka`uva{ tvoeto ime i prezime i tvoite godini). gradot. – VE@BI ZA POSTAVUVAWE PRA[AWA I DAVAWE ODGOVORI Zapomni! Nastojuvaj tvoite pra{awa da bidat jasni i konkretni. Odbirawe na trite knigi Zaedno so u~itelot odlu~uvame koi tri knigi }e gi ~itame. Pra{awe: Kade `ivee{? Odgovor: (ja ka`uva{ dr`avata.

VE@BI ZA RASKA@UVAWE Zapomni! Sekoga{ koga raska`uva{. pro{etki. Ako saka{ javi im se na telefon i ka`i im deka postojano mislime na niv.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA VE@BI ZA U^ESTVO VO RAZGOVOR Decata najmnogu razgovaraat za: igri. Novodojdenite letuva~i ostanuvaa pod senkite na topolite. Pesokot be{e siten. patuvawa. sega treba da im napi{am pismo. Ostanavme deset dena i sekoj den odevme na pla`a. Decata plivaa vo plitkiot del. nastojuvaj raska`uvaweto da bide glasno. Tie se sami i po cel den razgovaraat za nas. Vodata vo Ezeroto be{e prijatna za plivawe. za interesni slu~ki i za drugi do`ivuvawa. ZADA^A: Raska`i za svoeto posledno letuvawe. ]e odime vo leto. Toa niv }e gi raduva. Toj grad se nao|a pokraj Ohridskoto Ezero. Vozrasnite plivaa vo dlabokiot del. Zada~a: Zamisli deka i ti si so ovie u~enici i u~estvuvaj vo razgovorot. Istoto primenuvaj go i koga ne{to opi{uva{! NA PLA@A VO GRADOT STRUGA VO MAKEDONIJA Eve vaka raska`uva{e Elena od treto oddelenie: – Za vreme na letniot odmor bevme vo gradot Struga. Kako razgovara{ so roditelite za rodninite vo Makedonija? Mo`ebi vaka: Mamo. Nave~er se {etavme pokraj kejot na rekata Drim. u~ewe. Zna~i. Toga{ imame godi{en odmor. jas sakam da gi posetime baba i dedo? Sega e zima. Raska`uvaj i za drugi interesni nastani! 18 . Tie igraa so plasti~na topka. te~no i ~itlivo. Izmisli go toj razgovor.

reka. Izgled (kakva forma ima: golemina. son~evo. debelina. . ~ovek. zelen~uk. maglivo ili promenlivo). rascvetano drvo. za jadewe i sl). gradina. namena i sl. priroda. boja i sl. niva. vozilo i sl. obla~no. Se opi{uvaat i drugi prirodni predeli. Namena (zo{to slu`i: za ukras. golemina. Predmeti: forma.. boja. mestoto kade se nao|a. ezero)? Za planinata se opi{uva: viso~inata (mnogu visoka. boja na kosa i o~i. 19 . Ka`ete gi najva`nite poedinosti vo vrska so predmetot.MAKEDONSKI JAZIK VE@BI ZA OPI[UVAWE Ve`ba! Nabquduvajte nekoj predmet: slika na yid. Otkako }e re{ite {to }e odberete za opi{uvawe. forma. 2. 3. vo prolet i vo leto. boja . niska). a duri potoa po~nete so opi{uvaweto. voda. Mesto (kade se nao|a predmetot). izgled na planinata vo zima. vo esen. Patni~ko vozilo: marka. sredno toplo. Sostav (od {to e napraveno).). studeno). 4. Lu|e (deca i vozrasni): viso~ina. srednovisoka. vozrast . golemina. do`dlivo. cve}e vo vazna. . Priroda: [to pretstavuva (planina. po{umena ili karpesta. izgled na likot i stavata. ovo{je. Vremeto: temperatura (mnogu toplo. raska`uvajte usno po sledniov redosled: 1..

CRNO I BELO – OROTO LI^ELO NA VEN^E CELO. CRVENO. TAA VO MISLITE SEKOGA[ MI LETA. NEJZINITE DVE O^I MILNI MI LI^AT NA DVE EZERA SINI. PEELE PESNI ZA MIR. RACE SI DALE. nastojuvaj pravilno da gi izgovara{ glasovite i zborovite. KITNO.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: Dadeni ti se pove}e ilustracii. Opi{i gi pravilno. E^ELA PESNA V [IR. EDNA[ SE ZBRALE. RECITIRAWE PESNI Zapomni! Sekoga{ koga recitira{ ili zboruva{. Nata{a Aleksovska. TAA ^ESTO ME SOVETUVA NE@NO I MNOGU ME SAKA SILNO I MILNO. Stojan Tarapuza 20 . OROTO BILO [ARENO. u~eni~ka vo edno od osnovnite u~ili{ta vo Skopje VESELI DECA OD SITE STRANI NA SVETOT. IGRALE TAKA. RAZVILE ORO VITO. DECATA MALI OD SITE STRANI. Vnimavaj kako treba da zastane{ pred javnosta! Za seto toa prethodno napravi nekolku ve`bi! MOJATA MAJKA ORO MOJATA MAJKA E CVET [TO CVETA. @OLTO.

NA PAZAR JA PRATILE KRADELA – JA VRATILE KRADELA I JADELA PRAVDATA – JA BRKALA. no nastojuvaj sekoj zbor pravilno da go izgovara{. [TRK. [IRNO CEL @IVOT DA SPIE[ MIRNO. KAJ DA TRGNE LAGATA ¥ SE ZNAE TRAGATA. NA GOSTI JA PRATILE LA@ELA – JA VRATILE. [TRK BALABAN. VRBA MRDA. PETKO NA[ GOLEM MA@. Nenad Xambazov EDNA[ VIDOV EDNA[ VIDOV LAV VO ^IZMI. So laga aga ne beduva. BEL PETEL. Kiro Donev ZA LAGATA KAJ DA TRGNE LAGATA ¥ SE ZNAE TRAGATA. BELA PEPEL PRETA. 21 . POTFATI SE POD VAGAN. FATIL GLUV^E ZA OPA[. BRZO TOA DA GO RE[I[! NE MOJ MAMA DA JA LA@E[. BRZOZBORKI Vnimavaj! Sekoja brzozborka se izgovaraj ja po ~etiri pati: najprvo bavno. Vistinata e posjajna i od sonceto. pa pobrzo i najbrzo. PAJAK SO GITARA – VIDOV [TRK SO EDNA NOGA. KRIVO JARE POD KRIV JAVOR LE@E[E. Lagata najgolemi rogovi ima. VISTINATA DA ¥ JA KA@E[! IMAJ SRCE ^ESNO. pa brzo. @ivko Nikolovski NARODNI POGOVORKI Na lagata £ se kusi nozete. VIDOV POL@AV SO MUSTA]I I GU[TER SO BRADA – VO NOVATA CRTANKA NA MALATA RADA. LO[ KANTAR.MAKEDONSKI JAZIK AKO ZGRE[I[ AKO EDNA[ NE[TO ZGRE[I[. NA VRV BRDA. KATRAN MERE[E. I EDNA @ABA VO PIXAMA.

klas. nad. Bekir. zdravje. Frosina. }o{. Kolku ima bukvi (31) tolku ima i glasovi. {. lozje. nadolu. vo{ka. nedela. glad. grklan. lo{. Serafim. sneg i dr. Germanija. {uma. To{o. Liljana. lad. siwak. s. Qubica. qubitel. mlad. koi so konkretni primeri se pretstaveni na slednava tabela: l postela. To{ka. masa. Makedonija. odej}i. Vo makedonskiot literaturen jazik sekoj glas ima svoj znak koj{to se vika bukva. [akir. Vo ovaa prigoda stanuva zbor za izgovor i pravopis na soglaskite l. Ohrid. fabrika. voda. lu{pa. breg. Kiro. q. Sofronija. kibrit. sol. lu|e. Veljan i dr. q w j f s { d k g Zapomni! – Smeknatiot izgovor ja pretstavuva razlikata me|u glasovite: k. A. zelje. {iva~. roditel. Filip. lule. tkaja~ i dr. P~iwa.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA VTORA FAZA: IZGOVOR I PRAVOPIS NA SOGLASKITE Razgovarame – zaklu~uvame: – Delot od naukata za jazikot (gramatikata) koj{to gi prou~uva obrazuvaweto. priklu~i. ovoj del od naukata za jazikot go prou~uva i akcentot na zborovite {to e mnogu zna~aen pri kulturata na usnoto izrazuvawe. g. 22 . grad. glas e najmal i nedeliv del od govorot. d. skija~. seno. Vo makedonskiot literaturen jazik glasovite i bukvite imaat svoj izgovor i pravopis. – Bukva e pismen znak za obele`uvawe na glasot. Rafa. Genadija. pod. stol. k. kirilica i dr. Belgrad i dr. sviwa. viqu{ka. jadewe. nadvor. fasada. qubov. boqme. ~e{el. kirija. f. Ra{o i dr. lulka. kosa i dr. Sowa. ko{. Gevgelija. Koqo. Suqo. fanela. Zekir. kolje. Angelina. mija~. w. kilim. tras. g i }. glas. – Izgovor e koga od usnata praznina ispu{tame nekoj glas so otvorena ili poluotvorena usta. selanec. pi{uvaj}i. lutina. sol. Wutn. jaglewe. biqbiq. |. ~elad. j. nafta i dr. Wego{. luto. kamewa i dr. teq. zaklu~i. Osven toa. `elka. izgovorot i podelbata na glasovite se vika fonetika. hemija. Angel. gemixija. general. vodovod. jaglen jagotka. klu~. Qup~o i dr. u~itel. rosa.

__evrek. __uto. grad – grat~e (d – t). ve__a. __ibrit. a sega nosam voda so male~ko |um~e.MAKEDONSKI JAZIK Primeri: Ko{ot nekoj go ostavil vo }o{ot. svi__a. gra__. sporedi. `al – {al (` – {). dava – tava (d – t). Na ~as bri{ev so male~ko gum~e. – Kaj imenkite vo forma na obra}awa (Marijo. zab – zap~e (b – p). – Taa sekoga{ se upotrebuva i koga vo zborot se nao|aat tri samoglaski edna do druga. razmisli i zaklu~i! Zvu~ni Bezvu~ni Sonanti b p r v f l g k q d t m | } n ` { w z s j y c x ~ h glas – klas (g – k). kalu__er. sre__a. gla__. Makedonijo i dr.). no__. __iril. Va__a. hemija. veeja). breg – brek~e (g – k). Toga{ j se upotrebuva pome|u pretposlednata i poslednata samoglaska (peeja. roza – rosa (z – s). Makedoni__a. Zada~a: So Va{iot nastavnik na ~as izrabotete eden diktat na tekst niz koj }e se proverat va{ite znaewa za zna~eweto na soglaskite po zvu~nost! 23 . EDNA^EWE NA SOGLASKITE PO ZVU^NOST Pro~itaj. – Soglaskata j redovno se upotrebuva pome|u samoglaskite i i a (Makedonija. bara – para (b – p). gora – kora (g – k). vino – fino (v – f). |up~e – }up~e (| – }).). cve__e. Zada~a: Dopolni gi izostavenite bukvi vo ovie zborovi: me__a. vre__a. __ilibar. tu__ina. ohri__anec. Marija i dr. __erka. mieja. {e__er. tr~a__}i. __ezve. Gev__eli__a. Kana__anec. An__ele. – Soglaskite predizvikuvaat razliki i vo zna~eweto na zborot i taka sozdavaat dvojki od zborovi. – Na sekoja zvu~na soglaska odgovara bezvu~na soglaska. __irilica. Bo`i__. vre__a. __ermanec. spana__.

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA AKCENTOT VO MAKEDONSKIOT JAZIK Razgovarame – zaklu~uvame: – Ako glasno gi izgovarame zborovite: kniga. Primeri: rîka. Zapomni! – Akcent (akcentiraweto) e naglasuvaweto na opredelen slog vo zborot i toj pretstavuva bitna osobina na makedonskiot literaturen jazik. seno + kos = sînokos. – Vo makedonskiot literaturen jazik ima mnogu zborovi sostaveni od dva dela koi se vikaat slo`eni zborovi. odnosno akcent. razmisli i zaklu~i! vino + `ito = vinô`ito. AKCENT NA SLO@ENITE ZBOROVI Pro~itaj. Akcentot kaj tie zborovi pa|a na tretiot slog od desno na levo na zborot. Akcentiraweto e osobina pri kulturata na usnoto izrazuvawe. knigovodstvo. – Akcentot vo makedonskiot literaturen jazik e dinami~en. na + pladne = nìpladne. 24 . koja + {to = kôja{to. Toa. Akcentot se bele`i so poseben znak (´) {to se pi{uva nad samoglaskata od akcentiraniot slog i se vika akcenten znak.. }e zabele`ime deka site slogovi vo zborot ne gi izgovarame so podednakva ja~ina na glasot. pet + mina = pîtmina. – Slo`enite zborovi se sostaveni od dva zbora koi se srasnati i obrazuvaat nov zbor so novo zna~ewe. sporedi. rakôvodstvo. – Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot pa|a na tretiot slog od krajot na zborot. voda + vod = vôdovod. Toj slog pri izgovorot posebno go naglasuvame. posilno izgovarawe na eden slog vo zborot se vika akcentirawe. knigata. – Vo makedonskiot literaturen jazik akcentot e tretoslo`en. Eden slog vo sekoj zbor go izgovarame so pogolema vozdu{na struja. – Slogot {to se akcentira se vika akcentiran slog. rakovôditel .. – Akcentiraniot slog se narekuva akcentiran slog.

Lu|eto vo svoite dvorovi od vikendicite podgotvuvaat zimnica. koi{to navestuvaat deka }e zavrne silen do`d. Eden od vas neka izgovara pove}eslo`ni zborovi.So tvojot/ta drugar/ka igrajte akcentirawe na zborovi. a tatko mi i majka mi se na rabota. 25 . a drugiot neka opredeli koj slog treba da bide akcentiran. doma}in. doma}inka i domovi. – [to e toa akcentiran slog? – Koi se tie slo`eni zborovi? Zada~a: Vo sledniov tekst prepoznaj gi akcentiranite slogovi vo zborovite. a potoa na istiov tekst prodol`i go akcentiraweto vo slednive re~enici: Dôcnata îsen zavlìdea nasîkade. Potoa razmenete gi ulogite.MAKEDONSKI JAZIK Primeri: dflvored = dr – vo – red (drvo + red) kôe{to = ko – e – {to (koe + {to) vôdopad = vo – da – pad (voda + pad) Proveri gi svoite znaewa! – [to e akcent? – Akcentiraj gi zborovite: reka. kniga. Jas i mojot brat sedime doma i u~ime. Zîmjata e pokrñena so `ôlti lñsja od dflvjata! Na neboto se protegaat gusti oblaci. vagata. vodomer. kola. vodenica. slo`eni zborovi Zada~a: .

predmeti. Skopje. b) u~ilnica. Zapomni! – Sopstvenite imenki sekoga{ se pi{uvaat so golema po~etna bukva. sre}a. Dor~o. dvor. radost. vozduh. buket. su{testva. jato. d) pettiot par – zbirni imenki. razmisli i zaklu~i! a) Sne`ana. vojska. pojavi i poimi se vikaat imenki. radost. op{ti zbirni hor. b) vtoriot par – op{ti imenki. Podelba na imenkite sopstveni Filip. ~elad.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA IMENKI Pro~itaj. dru`ina. Prespa. mrak. reka. Zada~a: – Dogovorete se vo oddelenieto da rabotite vo tandem (parovi) i da izgovarate: a) prviot par – sopstveni imenki. roj ~elad. 26 . Dor~o. jata. buket. Lesi. ku}a. most. v) stado. apstrakni sre}a. roj. mrak. v) tretiot par – konkretni imenki. Ohrid. Dragan. sporedi. Vardar. masa. g) ~etvrtiot par – apstraktni imenki. konkretni masa. kniga. – Zborovite {to ozna~uvaat imiwa na lica. Marija.

Turcija. Francija spored primerot {to e daden! Makedonec __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ Makedonka ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ ___________________ Makedonci ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ ____________________ – Na sli~en na~in napi{i gi imiwata na nacionalnostite koi `iveat vo Republika Makedonija! 27 . pro~itaj gi imenkite i napi{i gi na opredelenoto mesto! – Napi{i imiwa na pet dr`avi! – Napi{i imiwa na pet gradovi! – Napi{i imiwa na pet ezera! – Napi{i imiwa na pet planini! – Napi{i imiwa na pet sela! – Napi{i imiwa na pet reki! – [to opfa}a poimot geografski imiwa? So kakva po~etna bukva se pi{uvaat geografskite imiwa? – Napi{i gi imiwata na narodite od slednite dr`avi: Makedonija. Grcija.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa: – Napi{i deset sopstveni imiwa na lica (Prvata bukva napi{i ja so crveno)! – Razgledaj ja kartava na RM. Germanija. Albanija. Bugarija.

toj moliv. tie gnezda. ku}a – va ku}a – na ku}a – ta b) toa dete. toa drvo. dete – vo dete – no dete – to v) toj orev. deca – va deca – na deca – ta 28 . taa majka. taa klupa. razmisli i zaklu~i! a) taa `ena. sporedi. tie deca. tie stolovi. moliv – ov moliv – on moliv – ot g) tie `eni. tie klupi. toa gnezdo. toa zaj~e. toj kromid. taa kniga. toj komjuter.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Napi{i imiwa na dnevni vesnici i imiwa na knigi! Dnevni vesnici: _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________ _________________________________ Knigi: ________________________________ ________________________________ ________________________________ ________________________________ ________________________________ – Napi{i po tri imiwa na ulici. u~ili{ta i fabriki! ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ROD. taa lipa. BROJ I OPREDELENOST (^LENUVAWE) NA IMENKITE Pro~itaj. toj stol. toa jagne.

MAKEDONSKI JAZIK

– Imenkite razlikuvaat: a) tri roda: ma{ki, `enski i sreden; b) dva broja: ednina i mno`ina; v) tri ~lenski formi: – ov, – va, – vo, – ve; – on, – na, – no, – ne; – ot, – ta, – to, – te. Zapomni! – ^lenot vo makedonskiot literaturen jazik e nastavka koja prostorno ja opredeluva imenkata, odnosno predmetite, pojavite i su{testvata; – Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat i nemaat forma za mno`ina. Proveri gi svoite znaewa! 1. Koku rodovi razlikuvaat imenkite? 2. [to pretstavuva ~lenot vo makedonskiot literaturen jazik? 3. Koi imenki vo makedonskiot literaturen jazik se ~lenuvaat? Zada~a: - Vo slednava pesna so moliv, podvle~i gi ~lenskite formi na ~lenuvanite imenki i so va{iot nastavnik porazgovarajte za sodr`inata na pesnava: VARDAR Se protegnal me|u dolinite i sni{tata: od edniot do drugiot kraj na tatkovinata. Slavata mu e vo bogatstvoto, vo vodata, bez nego }e be{e grda prirodata. Plivajte vo nego, plivajte, lovete, no najubavite zborovi ~uvajte mu gi za mostovite. Za da ne mu na{tetat na Vardar neprijatelite, su{ata, makedonskiot narod ~esto si go zatvoril vo pesnite, vo du{ata! Bo{ko Sma}oski

29

MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA

GLAGOLI Pro~itaj, sporedi, razmisli i zaklu~i! 1. Vane u~i makedonski jazik. (sega{no vreme); 2. Vane u~e{e makedonski jazik. (minato vreme); 3. Vane }e u~i makedonski jazik. (idno vreme). – Glagoli – poim; – Identifikacija na glagolite: a) lice (tri lica – 1, 2 i 3 za ednina i 1, 2 i 3 za mno`ina); b) broj (ednina i mno`ina); v) vreme (sega{no, minato i idno); g) vid (svr{eni i nesvr{eni). – Svr{eni i nesvr{eni glagoli – poim; – Upotreba na glagolite. Proveri gi svoite znaewa! – [to ozna~uvaat glagolite? – Po {to gi identifikuvame, odnosno koi gramati~ki kategorii gi imaat glagolite? Zada~i: – Otkrij gi i identifikuvaj gi po lice, broj, vreme i vid glagolite vo pesnava ,,^ita~” od Bo{ko Sma}oski!

30

MAKEDONSKI JAZIK

^ITA^ Srede parkot edna klupa, na klupata Marko sednal! Misli: ,,Ne e vreme da se skita!” Pa zel kniga da si ~ita. Na klupata srede parkot – knigata ja ma~i Marko: ~ita, ~ita, pa }e zapre – pominuva nekoj napred! Se zavrtuva potem nazad: ma` i `ena krotko gazat! Da zapomne ne e lesno: gledaj, tr~a nekoj desno! Kaj zastana – dolgo bara: levo mom~e so gitara! Zami`uva, polza slaba: sred trevata kreka `aba! I toa mu be{e kuso: mina mome, u{te – ruso!... Dve stranici za dva ~asa! Pol`av da e, pa bi vjasal! Bo{ko Sma}oski

– Vo slednive stihovi od pesnata ,,@elba°, od Pero Milenkoski transformiraj gi glagolite od sega{no vo minato vreme: @ELBA Pod ~ador~e detence se krie, ~ador~eto rosi~ka go mie.

Detenceto kaj drugar~e odi – dobra `elba kaj nego go vodi. ------------------------------------------------------------------------------Pero Milenkoski

31

2. Nie sme ponazad od vas. jas sum ~ital 2l. ti si 3l. bea) Sega{no vreme Ednina 1l. bevte. vie bevte 3l. vie ste 3l. toj ~ital Zada~a: – Napi{i po edna re~enica so upotreba na sekoja forma od pomo{niot glagol sum! Mno`ina 1l. razmisli i zaklu~i! 1. ste. sogledaj. jas bev 2l. nie bevme 2l. Nie sme vo u~ilnica. 4. Tie se prvi dojdeni. ti be{e 3l. toj e Mno`ina 1l. – Formite na pomo{niot glagol sum: a) za ednina (sum. be{e. bevme. (Jas sum tuka. tie se Minato vreme Ednina 1l. nie sme ~itale 2l. ti si ~ital 3l. nie sme 2l. jas sum 2l. Vie ste pred nas. 6. si .) b) za iska`uvawe minato vreme. b) za mno`ina (sme. tie ~itale Ednina 1l. v) zo{to se vika pomo{en glagol.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA POMO[NIOT GLAGOL SUM Pro~itaj. Ti si najvisok vo oddelenieto. se).) v) iska`uvawe na minato vreme samo so formite od pomo{niot glagol sum. Vane e prv vo fudbal. tie bea 32 . Jas sum odli~en u~enik. Jas sum ~ital vo pove}e vesnici za Republika Makedonija. 5. 3. (bev. toj be{e Mno`ina 1l. e). (Tie si igrale vo dvorot. – Upotreba: a) za iska`uvawe sega{no vreme. vie ste ~itale 3l.

Gradot Skopje.. – Vremetraeweto na glagolskite dejstva. Tie tamu sadea brezi i so zadovolstvo se vra}aa doma. – Prepoznavawe na dejstvoto.. razmisli i zaklu~i! 1. Proveri gi svoite znaewa! – Vo tekstov {to sleduva. doa|a{e – dojde . Spomenikot go izraboti akademikot Tome Serafimovski. – Poim za minato opredeleno svr{eno vreme. Primeri: ~ita – pro~ita. a potoa spored vremetraeweto na nivnoto dejstvo.. 2. vo znak na golema blagodarnost £ izgradi spomenik – statua. 33 . podredi gi vo dve koloni! Vo 1979 godina Nobelovata nagrada za mir £ pripadna na hrabrata i po`rtvuvanata `ena Majka Tereza koja celiot svoj `ivot im go posvetuva{e na te{kozabolenite lu|e od svetot. Vane i Vawa bea vo Gradskiot park. Celata sve~enost skopjani so zadovolstvo ja sledea i se voodu{evuvaa. pi{uva – napi{a. otkrij gi site glagoli. spordi. – Podelete se vo parovi i vo tandem niz igra edniot neka izgovara svr{eni glagoli.MAKEDONSKI JAZIK MINATO OPREDELENO SVR[ENO I NESVR[ENO VREME Pro~itaj. – Poim za minato opredeleno nesvr{eno vreme. a drugiot istite glagoli da gi transformira vo nesvr{eni. Nikola i Nikolina otidoa vo Gradskiot park. kako na golem ~ovek koja na cel svet mu stana vistinska majka. Tie tamu nasadija brezi i se vratija doma.

sogledaj. na tu|ina. }e ti pratam ubav |erdan – em da nosi{. Go pra{a {to nosi toj poka`a vrzana {amija so zemja mu ja isturija i zaplaka. re~e toj. sega }e se razdelime. i cela no} po~na grutka po grutka da sobira. MOME @ali. Tatkovinata e taa. mome. razmisli i zaklu~i! @ALI. ti od mene. Ante Popovski IDNO VREME Pro~itaj. da `alime. Narodna pesna 34 . em da pla~e{. }e ostanam tri godini. Jas }e odam vo tu|ina. em da pla~e{. kako }e se razdelime. bela kniga.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Vo slednava pesna transformiraj gi glagolite od svr{eni vo nesvr{eni. }e ti pratam bela kniga. na rabota. jas od tebe. TATKOVINA Koga pristigna brodot vo taa dale~na zemja toj vide nepoznat narod posednat na bregot i jadri yvezdi na neboto. `alno pismo – em da ~ita{. Kako bevme posvr{eni.

– Za{to mi se. sogledaj. tu|ina tu|ina. Drugo dejstvo vo li~na glagolska forma. ]E ODAM. jabana za da spe~alam. Proveri gi svoite znaewa! – Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{ glagoli vo idno vreme. gledaj}i gi prekrasnite ohridski biseri i kapej}i se vo bistrite vodi na Ezeroto. Tie denovi mininuvaa {etaj}i se niz gradot Ohrid. a ti. Zvucite od planinata Gali~ica me nosea vo svetot na fantazijata ne dozvoluvaj}i nikakov zamor. majko. razmisli i zaklu~i! Minatoto leto so moite roditeli prestojuvav vo Republika Makedonija. Tamu bevme na Ohridskoto Ezero. – Zna~ewe. – Obrazuvawe. MAJKO. 35 . gledav vo ubavata Gali~ica. Sedej}i gledav vo Gali~ica Edno dejstvo iska`ano vo neli~na glagolska forma. majko altani. alt’ni koga }e bidam bez tebe. Nave~er sedej}i na balkonot od ku}ata na na{ite rodnini. sinko more bez mene. – Vo slednava narodna pesna otkrij gi glagolite {to se vo idno vreme. sinko. majko.MAKEDONSKI JAZIK – Idno vreme – poim. TU\INA – ]e odam. – Prepoznavawe. GLAGOLSKI PRILOG Pro~itaj.

sogledaj. 36 . odej}i i gledaj}i konstruiraj re~enici. – Se upotrebuva za iska`uvawe na kusi i zbieni re~enici. – Pridavki – poim. komparativ i superlativ). – Zbor~eto (~esticata) ne od glagolskiot prilog se pi{uva oddelno. g) stepen (pozitiv. – Ovaa glagolska forma e prosta. Se zamoriv ___________ pismo do baba mi vo Skopje. _________ televizija. Zadremav na stolot. PRIDAVKI Pro~itaj. b) broj (ednina i mno`ina). – So glagolskite prilozi: ~itaj}i.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zapomni! – So glagolski prilog se iska`uva dejstvo koe se vr{i paralelno so drugo dejstvo. – Zna~ewe. Stignavme vo Ohrid. Zada~i! – Slednive zapo~nati re~enici dopolni gi so po eden glagolski prilog {to }e go zapi{e{ na mestoto od liniite! __________ po ulica ~itav vesnik. – Sekoga{ se pi{uva so soglaskata j. razmisli i zaklu~i! – Vezilke. `enski i sreden). ___________ brzo so avtomobilot. – Gramati~ki kategorii: a) rod (ma{ki. ka`i kako da se rodi prosta i stroga makedonska pesna od ova srce {to so sebe vodi razgovor no}en vo trevoga besna? ----------------------------------------------------------------------------------------Bla`e Koneski – Funkcijata na pridavkite vo re~enicata. v) ~len (site ~lenski formi {to gi imaat imenkite). – Glagolskiot prilog nema lice i nema broj.

Galebite v kosi ti svile gnezda. Zada~i: . te pliska son~ev bran Vo srceto ti spie ubavina. gradski. Ve~en voin si pred sinoto oko na Ezeroto. odnosno na predmetite. Od tebe ja u~at istorijata na ve~nosta za da ne go potpalat avtomatskiot po`ar {to }e go goltne svetot. najbrzi. Od site strani na svetot naezda od turisti. Tome Bogdanovski 37 . `edni za ti{ina. povisok. ne`no. no pred toa povedete razgovor za sodr`inata na pesnata! OHRID Dreven gradu. Proveri gi svoite znaewa! – [to ozna~uvaat pridavkite? – Koi vidovi zborovi vo re~enicata gi pojasnuvaat? – Iska`i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ pridavkite: `olti.Vo slednava pesna otkrij gi i opredeli gi gramati~kite kategorii na pridavkite (rod.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! – Pridavkite se zborovi koi ozna~uvaat nekoi karakteristiki na imenkite. su{testvata i pojavite. brzi. – Tie ja razubavuvaat re~enicata. ~len). broj. Dreven gradu. cuti{ vo belina me|u dvorci i manastiri. najvisok.

– Napi{i so zborovi koga e tvojot rodenden. pet. – – Broevi – poim.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA BROEVI Pro~itaj. Broevite vo re~enicata prete`no odat so imenki. Proveri gi svoite znaewa! – Vo sledniov prozen tekst otkrij gi broevite. Vo ednata raka nose{e eden buket od pet cvetovi. razmisli i zaklu~i! Si bile dvajca bra}a koi{to bile vo stranstvo i rabotele vo ista fabrika. ^lenuvawe (so site ~lenski formi {to gi imaat imenkite i pridavkite) Zapomni! – – Zborovite {to ozna~uvaat to~no ili pribli`no koli~estvo se vikaat broevi. Proletno utro. 926 ____________________________________. no pritoa posebno izdvoj gi ~lenuvanite broevi. To~no be{e osum ~asot i petnaeset minuti koga izlegov od doma. ___________________________________________________________________ – Kolku denovi ima edna godina? ___________________________________________________________________ 38 . Pette cvetovi bea raznobojni i bea mnogu ubavi. 3 – 4 ____________________________________. Na ulica sretnav edno mom~e na dva-trinaeset godini. 700 ____________________________________. sogledaj. a postariot za dvaeset i tri dena odvaj zemal {estotini evra. – Napi{i re~enici vo koi }e gi upotrebi{ broevite: dva. {est i sto! – So zborovi napi{i gi broevite: 1 000 ____________________________________. 1 532 ____________________________________. Pomladiot brat za dvaeset i pet rabotni dena zarabotuval iljada i sto evra.

razmisli i zaklu~i! 39 . v~era. mesto. Zapomni! – Prilozite se zborovi koi naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata i go opredeluvaat vremeto.MAKEDONSKI JAZIK PRILOZI Pro~itaj. – Naj~esto stojat do glagolot vo re~enicata. razmisli i zaklu~i! Vremeto deneska i utre }e bide ubavo. pove}e! PREDLOZI Sporedi. nekako. Tamu malku }e pro{etame i }e se odmorime. Nie }e izlezeme nagore nad gradot. So nas }e poneseme pove}e jadewe i ~ador da ne zavrne do`d iznenada. kako i vo koj stepen se vr{elo dejstvoto vo re~enicata. sogledaj. na~in i koli~estvo). – Tie zna~itelno se razlikuvaat od drugite zborovi. nadolu. na~inot i stepenot (koli~estvoto) na vr{eweto na dejstvoto. – Vidovi (vreme. kade. mestoto. – Poka`uvaat: koga. Zada~a: – Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive prilozi: daleku. napladne.

Predlozi vo makedonskiot literaturen jazik se: od. – Ne se menlivi zborovi. Be{e nedela. . ATRIBUT I APOZICIJA Pro~itaj. Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednive stihovi otkrij gi predlozite. i misli temni. si dojdovme doma ____ mrakot. Odedna{ ____ gradot zabele`avme gusti oblaci i za da ne navrneme. razmisli i zaklu~i! ------------------------------------------------------------------------Ovde je mra~no i mrak m’obviva i temna m’gla zemja pokriva. pred. Pove}e gra|ani be{e izlegle ____ park.Predlozite se nemenlivi zborovi koi poka`uvaat nekoj odnos so predmetite i su{testvata vo re~enicata. so.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Poka`uvaat nekoj odnos. vrz. zad. mrazoj i snegoj. svirki mu svirat so kaval vo gora mladi kozari. ___ parkot se {etavme ___ zelenite trevni povr{ini. . sogledaj. vo. – Zna~ewe. Zapomni! . pred i dr. ------------------------------------------------------------------------K. silni vetri{~a i vijulici. a potoa napi{i ~etiri re~enici so upotreba na razli~ni predlozi: Pesna mu peat na niva vo leto mladi `etvari. – Vo sledniov tekst na praznite mesta vo re~enicite. na.Tie imaat prostorno i vremensko zna~ewe vo re~enicata. vnesi gi predlozite. Miladinov 40 . do. kolku m’gli i mrazoj zemni a vgr’di studoj. i pepelnici. Otidovme i nie. Tamu se vidovme ____ mnogu drugar~iwa __ u~ili{teto.

. sekoga{ po~nuvaat .MAKEDONSKI JAZIK – Konstantin Miladinov. – So najubavata pesna na K. – Mestoto na atributot i apozicijata vo re~enicata.. avtorot na poznatata pesna .Stru{kite ve~eri na poezijata°. – So re~enicata i so nejzinite dodatoci se zanimava sintaksata. ko jasna yvezda sekoj zbor gree. yvoni. Konstantin i Dimitar Miladinovi. . – Dvajcata bra}a. Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednava pesna otkrij gi atributite: RODNIOT JAZIK Rodniot jazik e biseren |erdan od zborovi – plodovi so~ni. Toj ni e zavet od dedovcite kako tlamnikot na ogni{teto. vo Struga. Zapomni! – Atributot i apozicijata se imenski dodatoci koi ja pojasnuvaat imenkata i £ davaat poto~na opredelba. ve~en. mislite tie ti gi redat vo sliki jasni i to~ni. – Pravopis. Vidoe Podgorec 41 . Miladinov.T’ga za jug°. – Funkcijata na atributot i apozicijata vo re~enicata. e roden 1830g..T’ga a jug°. se lee. ^uvaj go kako crnkata vo o~ite – bez jazik si nikoj i ni{to. klokoti. umrele 1862 godina vo Carigradskite zandani. niz bistri kapki – zborovi te~at. Toj e vrutok nepresu{en. @ubori.

___________. sekoja godina sve~eno se proslavuva vo celata Republika Makedonija i vo dijasporata. Toga{ lavot mnogu se nasmeal i go pu{til. sogledaj. eden glu{ec mu pretr~al preku ustata. go fatil i se podgotvil za jadewe. brzo go pregrizal ja`eto i otkako go oslobodil. Paris. Prepi{i gi re~enicive i dopolni gi so potrebnite apozicii. ima mnogu znamenitosti. Ottamu donesovme nekolku ubavi planinski cvetovi. Majka mi. na 26 juli 1963 godina go zafati golem zemjotres. v) za koli~estvo (kolku?). razmisli i zaklu~i! V~era iznenada so moite roditeli otidovme na izlet. 1. poradi neznaeweto deka mo`am da te spasam. ____________________. Glu{ecot go ~ul kako ta`no ofka vo mre`ata. Proveri gi svoite znaewa: – Vo slednava basna otkrij gi site vidovi prilo{ki opredelbi! LAVOT I GLU[ECOT Dodeka lavot spiel na edna ledinka. mu rekol: – Ti toga{ mnogu me ismea.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Vo slednive ~etiri re~enici nedostasuva apozicijata. Ezop 42 . Glavniot grad na Republika Makedonija. Imeno. b) za mesto (kade?). e roden 1872 godina vo Kuku{. vedna{ gi stavi vo vazna so voda. 4. do{ol tuka. Ilinden. – Vidovi prilo{ki opredelbi: a) za vreme (koga?). Goce Del~ev. _____________________________. PRILO[KI OPREDELBI Pro~itaj. No glu{ecot go zamolil da ne go jade poradi dobrinata {to toj }e mu ja napravel. lovcite postavile mre`a za da go fatat. Sega znaj deka i kaj glu{ecot postoi blagodarnost. ____________________. Po kuso vreme lavot navistina se spasil so pomo{ na glu{ecot. koga se vrativme. Vedna{ lavot se razbudil. 2. 3.

mu rekol edna{ tatko mu. Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot. Toj se fatil za glavata i rekol koj ja ostavil tuka taa vila. – Pravopis. Za letniot raspust toj si idel v selo. Sinot mu rekol deka v grad nau~il mnogu nauki i site selski zborovi gi zaboravil i ne znael {to e toa vila. Toj se fatil za glava i rekol: – Koj ja ostavil ovde ovaa vila?! – Mnogu arno ti se stori! – rekol tatko mu. razmisli i zaklu~i! a) U^ENIOT SIN Sinot na eden selanec u~el v grad. – Poim za indirekten govor. zemi ja vilata i ajde na lvada da go sobereme senoto. Tatko mu mu rekol na sinot da ja zeme vilata i da odat na livada da go soberat senoto. odnosno onaka kako {to gi izgovorilo liceto. b) U^ENIOT SIN Sinot na eden selanec u~el v grad. – Sinko. no ne i na sodr`inata.MAKEDONSKI JAZIK DIREKTEN I INDIREKTEN GOVOR Pro~itaj. Indirekten govor e koga raska`uva~ot gi prenesuva tu|ite zborovi so izvesni promeni vo formata. – Od vilata treba da se nau~i{ deka najgolemata nauka e nikoga{ da ne zaboravi{ da raboti{. Po malku vreme sinot trgnal kon plevnata i se sopnal na edna vila {to bila ispravena kraj yidot. sporedi. – Poim za direkten govor. Taa padnala i go udrila po glava. Za letniot raspust toj si idel v selo. Na sina mu ne mu se rabotelo i rekol: – Jas tolku mnogu nauki u~ev vo gradot i site selski zborovi gi zaboraviv. Tatko mu mu rekol deka mnogu arno mu se storilo i deka od vilata ja nau~il najgolemata nauka i nikoga{ ne treba da zaboravi da raboti takvi selski raboti. Taa padnala i go udrila po glava. Ne znam {to e toa vila. 43 . Zapomni! Direkten govor e koga raska`uva~ot gi prenesuva tu|ite zborovi kakvi {to bile.

44 . ti velam! – A. alva?! – Da te zeme |avolot sose taa tvoja alva.Mamo. – Alva! – pak. – Ne alva. popladne }e odam kaj mojata drugarka. 2. za 100 denari kupi mi maslinki. – Tekstov {to sleduva. kako se ~uvstvuvam zamoren! 4. – Makedonskiot pravopis e donesen na 7 juni 1945 godina. tuku maslinki! – mu rekol povtorno dedoto. sogledaj. – Pravopis e sistem od jazi~ni normi. Of. Nikola se vrati od u~ili{te i veselo re~e: . rekol sinot. Dedoto na svojot sin mu rekol da pojde vo prodavnica i da mu kupi vesnik. transformiraj go od direkten vo indirekten govor. Elena na majka si £ re~e: . – Pravopis. bre. Sinko. PRAVOGOVOR I PRAVOPIS UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI Pro~itaj. maslinki. Dedo mi ~ita vesnik. – [to da kupam.. utre celoto oddelenie organizirano odime na izlet. Zar tebe tolku mnogu ti se jade alva.” 2. Tatkoto mu rekol na svojot sin: – Na.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! – Slednive dve re~enici od direkten transformiraj gi vo indirekten govor i obratno! 1.. kolku ~asovi imate utre? 3. Zapomni! – Pravogovor e pravilno izgovarawe na glasovite i na zborovite. alva? – rekol sinot. sinko. – A.° – Pravogovor. razmisli i zaklu~i! 1. – Interpunkciski znaci – upotreba.Mamo. interpunkciski znaci i zakonitosti koi pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat.

4. streme`. Videoto odamna ne sme go upotrebile. a sega sum mnogu star. 3.. Toj so godini neguva afiniteti. Nikolina `ivee vo golem grad. 45 . vrabotuvawe. – Homonimi – poim. Toj odamna raboti na kompjuter. Nase ima golem avtoritet. NOVOSOZDADENI ZBOROVI (NEOLOGIZMI) Pro~itaj. EDNOZNA^NOST I POVE]EZNA^NOST NA ZBOROVITE Pro~itaj. legalno. bran.5°. razmisli i zaklu~i! 1. 5. za{to gi zaboraviv boicite. sogledaj. Ve`bi za povtoruvawe i proveruvawe! – Otkrij ja pove}ezna~ajnosta na zborovite vo slednive re~enici: 1. V~era zavrna do`d.. 2. prosleden so golem grad. polet i ilegalno. 3. Od oxakot izleguva{e gust ~ad. 2. za{to imame dividi.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! – Diktat na prozen tekst vo koj dominiraat pove}e interpunkciski znaci. sporedi. 4. Mare ima makedonsko dr`avjanstvo. Pred dvaeset godini bev mnogu mlad. razmisli i zaklu~i! 1. Neologizmite se novosozdadeni zborovi koi so tekot na vremeto navleguvaat vo jazikot i go zbogatuvaat. 2. a Jana redovno ja odr`uva kosata za poubavo da £ stoi. – Napi{i po dve re~enici so upotreba na sinonimi i antonimi. Po`arot be{e prosleden so gust dim. Zada~a! – Napi{i re~enici so slednive neologizmi: drvored. pa zatoa brzam da stignam do zgradite na blok . Jas treba da crtam na blok . 5. – Sinonimi – poim.5°. – Antonimi – poim. Vase redovno ja odr`uva kosata za poubavo da kosi. kompromitiran.

opi{uvawe i izvestuvawe) }e bide dadeno niz stranicite pod imeto: Bidi kreativen i koncizen. 3. Bev vo Dramski teatar. pretstavi. poseti. razmisli i zaklu~i! 1. nastani. 2. pa zatoa u{te se vikaat i me|unarodni zborovi. Mimi i Vera! Vrskata e gre{na. Tie zborovi se sre}avaat vo site razvieni standardni jazici. ovde „Sne`ana° – kosmi~ka stanica! – Alo. primeno e! S¢ e vred! – Alo. zamisleno patuvawe vo vselenata i sl.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA INTERNACIONALIZMI Pro~itaj. Za taa cel }e bidat dadeni zada~i od sekojdnevniot `ivot na u~enicite. sogledaj. pro~itani knigi. Sekoj fakultet ima dekan. – Internacionalizmi se zborovi koi postapno navleguvaat vo sekoj jazik i se prisposobuvaat na sredinata i uslovite na toj jazik. zemja. Stop! Alo. gledani TV – filmovi i TV – emisii. Vo vrska so toa se koristat i tekstovi kako inspiracija (pottik) za pi{uvawe. „Sne`ana°. Ovde Venera! Tome Bogdanovski 46 . preraska`uvawe. Za ilustracija eve eden prilog: VSELENSKI RAZGOVORI – Alo. Tatko mi e profesor po filozofija. „Mars°. ovde Vera Mimi! Telegrama primi: Stop! So nau~nici smeli Vo skafanderi beli. BIDI KREATIVEN I KONCIZEN! Kulturata na pismenoto i usnoto izrazuvawe (raska`uvawe.

– Avtorot. – Sodr`inata. – Zaklu~ok.MAKEDONSKI JAZIK LEKTIRA Razgovarame – zaklu~uvame: – Naslovot na knigata. – Temata. – Likovite i nivnite postapki. 47 . – Idejata.

– srpski jazik.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA TRETA FAZA ISTORIJA NA MAKEDONSKIOT JAZIK Pro~itaj. – – – – Vo R. – slova~ki jazik. Toj e najblizok so ju`noslovenskite jazici. – makedonski jazik. razmisli i zaklu~i! [ematski prikaz Praslovenski jazik Zapadnoslovenska grupa Ju`noslovenska grupa Isto~noslovenska grupa – polski jazik. – beloruski jazik. – lu`i~ko-srpski jazik. odnosno od jazikot na Slovenite. 48 . sogledaj. – bugarski jazik. Makedonija sredstvo za op{tewe e makedonskiot literaturen jazik. – slovene~ki jazik. – hrvatski jazik. – ruski jazik. – ~e{ki jazik. Za najstar jazik na Slovenite se smeta staroslovenskiot jazik. Poteknuva od praslovenskiot jazik. – ukrainski jazik.

MAKEDONSKI JAZIK NIZ STRANICITE NA MAKEDONSKITE PISATELI KOI PRVI GO VOVELE NARODNIOT JAZIK VO U^ILI[TATA - Kiril Pej~inovi}. . 49 . .Jordan Haxi Konstantinov – Xinot.Teodosie Sinaitski.

Poznati negovi dela se: „Ogledalo°. Da Bog da za dobroe delo. Se pretpostavuva deka e roden 1770/71 godina vo Tearce. do Hristovo vtoro. Kiril Ovde le`i Kirilovo telo u manastir i u Le{ok selo. knigi so crkovna sodr`ina. Vo svojot `ivot rabotel vo manastirot. kade {to se zakalu|eril. napi{ani na naroden jazik vo koj se odrazuva tetovskiot govor. razmisli i zaklu~i! Kiril Pej~inovi} – Tetoec e me|u prvite pretstavnici koi{to go vovele narodniot jazik vo crkvite i u~ili{tata vo XIX vek. kaj Tetovo. molit vas bra}a negoi qubimija hotja{tija pro~itati sija. Tuka ostanal do krajot na svojot `ivot. odnosno do 1845 godina. Oti{ol vo Sveta Gora vo manastirot „Hilendar°. Poznat e i negoviot nadgroben epitaf koj e prv obid za pi{uvawe stihotvorba vo makedonskata literatura na makedonski naroden jazik. „Ute{enie gre{nim°. sogledaj. Atanas° vo Le{ok. „@itie kneza Lazara°. Podocna oti{ol vo rodnoto mesto kade {to go obnovil manastirot „Sv.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA KIRIL PEJ^INOVI] Pro~itaj. pod plo~ava negoo po~ivanie. da re~ete: Bog da bi go prostil. Ot negovo svoe ot{estvie. zere u grob crvite gi gostil. Prilozi: Nadgroben epitaf „Tearce mu negovo ro`denie. pri{estvie. Pre~ista i Hilandar posri`enie. Le{ok mu e negoo vospitanie. 50 .

.. I koga }e ~itate vo taja kni`ica. Najpoznato negovo za~uvano delo e Predgovorot kon deloto „Ute{enie gre{nim” od Kiril Pej~inovi} vo koe uka`uva za zna~eweto na narodniot jazik so {to go otvoril srceto na makedonskiot narod za prosvetuvawe. hristiani. kade {to stanal stare{ina na manastirot i vo spomen na toa se narekol Sinaitski. I on otide vo ~u`da dr`ava. Razgovaral so mnogu Makedonci i sobiral milostina od niv. no so pomo{ na Pej~inovi} ja obnovil. i negova majka – imeto i be{e Veturia. Prilog: OD PREDGOVOROT NA „UTE[ENIE GRE[NIM° (izvadok) . 51 . Slu{ajte. vse pod sabla da postelit. Togo knez go napudia gra`danite bez kabaet.MAKEDONSKI JAZIK UTE[ENIE GRE[NIM (izvadok) . Edno vreme rabotel i vo Solun. da bide da tepat gra`danite bez milost. no podocna oti{ol na poluostrovot Sinaj. koja podocna se opo`arila. sogledaj. uze vojska mnogu i se vrati pak na Rim.. razmisli i zaklu~i! Teodosie Sinaitski se pretpostavuva deka e roden 1850 godina vo Dojran. ima{e eden car. ni mu`ko ni `ensko. Poslednite godini od `ivotot se vratil vo rodniot grd i rabotel kako vodeni~ar. kade {to se zapoznal so Kiril Pej~inovi} i Jordan Haxi Konstantinov – Xinot. da hvalite i da blagodarite Boga oti e dal takov u~itel vo vreme na{e i da molime pa na Boga i gospoda na{ego Isusa Hrista i na Pre~istija mater jego da budeme vsi pravoslavni naslednici so vsemi blagougodiv{imu Bogu i da slavime ime vse svetoe ego oca i sina i svetago duha amin. da ne po`ali ni malogo ni golemogo. Vo Solun ja otvoril prvata pe~atnica (1837 godina).. majka kako se po~estuet i za hatir nojzin mo`et i najgolema qutiwa da otfrlit ot sebe. ime mu be{e Koriolan. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------TEODOSIE SINAITSKI Pro~itaj. Se vikal Teohar. Kako nekoe vreme vo stari Rim. no povtorno (1844 godina) ja opo`arile.

no koga nikakvo dobro da sotvoram ne mo`am. Umrel 1882 godina vo svojot roden grad. Prilog: Aforizmi: 1. Roden e 1820 godina vo Veles. Za{to drevoto planinsko ako bi prava greda bilo.Basna° i .. Za{to mi projde toliko vreme koe ne mogoh da go poznajam? – Znak e da jo{t ne sam se poznal. no nikoga{ ne podlegnal. Sekoga{ veruval vo utre{niot den za podobar `ivot. [to napravil Pej~inovi} pred krajot na svojot `ivot? JORDAN HAXI KONSTANTINOV – XINOT Pro~itaj. @ivim. za{to ne sja poznah sam sebe. . sogledaj.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! 1. Mnogu `alno mi e.U~ili{te i u~enie° i dr. Aktivno rabotel za obrazovanieto na makedonskiot narod iako bil pove}epati kleveten od tie {to go {irele tu|oto vlijanie (gr~ko. 4. Koja e ulogata i zna~eweto na Kiril Pej~inovi} i Teodosie Sinaitski? 2. 52 . ne bi go delkale.Minerva i devet muzi°. bugarsko i srpsko). razmisli i zaklu~i! Jordan Haxi Konstantinov – Xinot e eden od najaktivnite dejci na prerodbata vo Makedonija. Toj e prv makedonski dramski pisatel na piesi . aforizmi. za{to mi e takovija `ivot? 3. Kakva e prijatel{tina me`du smerti i `ivote? 5. 2. D’neska sam izguben! Ne treba se bojati. patopisi i sl.. Xinot bil prosvetitel na decata vo Makedonija.. Koi dela gi napi{al Kiril Pej~inovi}? 3. Obrazovanieto go zavr{il vo Veles i vo Skopje. Isto taka pi{uval stihotvorbi.

Enixe – vardarsko. kade {to u~el osnovno u~ili{te do {esto oddelenie na gr~ki jazik.MAKEDONSKI JAZIK KRSTE PETKOV MISIRKOV . Se {koluval vo Solun. Na nego trebit da se sozdadit jedna skolijcka. Prilog: . zatoa {to vo deloto Misirkov gi zastapuval interesite na makedonskiot jazik. za da go o~istat i obogatat so sokroi{~a od druzite makedoncki nare~ija i da sozdadat od nego i jeden ubav literaturen jazik.Za makedonckite raboti° Pro~itaj.. isto kako {to e na{a tatkovinata. objaveno 1903 godina vo Sofija. Vo deloto Misirkov go razrabotuva pra{aweto za voveduvawe na makedonskiot jazik... Studiral vo Rusija. Negovo najva`no delo e . ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Mislata kon na{iot jazik e na{ dolg. Nie sme dol`ni da go miluvame na{iot jazik. zatoa {to u{te ottoga{ toj go zapo~nal interesot za kodifikacija na makedonskiot jazik. razmisli i zaklu~i! Krste Petkov Misirkov e osnovopol`nik na makedonskiot jazik.. za{to toj e na{. nau~na i ubaa literatura.. Se vra}a vo svojata tatkovina i raboti kako profesor vo gimnazijata vo Bitola. roden 1874 godina vo Postol. Skopje. 53 . Zaslugata na Misirkov za Makedoncite e golema. koj {~o }e izmestit od neja propagandckite jazici. Deloto e opo`areno od strana na bugarskite vlasti. Belgrad i [abac. za da mo`it preku nif da se ra{irit niz cela Makedonija vo vid na literaturen jazik. Okolu centralnoto nari~je trebit da se grupiraat site na{i nau~ni i literaturni sili. Sofija. na{e bogatstvo i pravo.Za makedonckite raboti°.ZA MAKEDONCKITE RABOTI° (izvadok) .. Umrel 1926 godina vo Bugarija.. sogledaj.

Bil pretsedatel na Sojuzot na pisatelite na Jugoslavija.. Od kolku statii se sostoi negovoto zna~ajno delo? BLA@E KONESKI kako lingvist Pro~itaj.Za makedonckite raboti°. Negovata zasluga za makedonskiot jazik e ogromna. i deloto Istorijata na makedonskiot jazik. Roden e 1921 godina vo s. Proveri gi svoite znaewa! 1. Ja napi{al Gramatikata na makedonskiot literaturen jazik (I i II kniga). Nebregovo. Na koj govori e zasnovan makedonskiot literaturen jazik? 4. Koavtor e na Makedonskiot pravopis so pravopisen re~nik. bidej}i pove}e dela posvetil za jazikot na makedonskiot narod. Zada~a: – Nastojuvaj da gi pro~ita{ najpoznatite pesni na Bla`e Koneski: „Te{koto° i „Vezilka° i razmisli za {to pee avtorot vo niv! 54 . Gimnazija zavr{il vo Kraguevac.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Zada~a: – Pro~itaj ja prvata statija od knigata . Toj e osnovopolo`nik na sovremeniot makedonski literaturen jazik i negovoto ime e tesno povrzano so sozdavaweto i ozakonuvaweto na makedonskiot literaturen jazik. lingvist i nau~nik vo makedonskata kni`evnost. Koneski vo Skopje rabotel kako profesor na Filozofskiot fakultet od negovoto osnovawe (1946 ). nedaleku od Prilep kade {to zavr{il osnovno u~ili{te. a slavistika studiral vo Belgrad i Sofija. razmisli i zaklu~i! Bla`e Koneski e poznat kako poet. redaktor e na Re~nikot na makedonskiot jazik. sogledaj. Vo {to se sostoi golemoto zna~ewe na Misirkov za Makedoncite? 3. Napi{al i golem broj kni`evni dela od oblasta na prozata i poezijata. a ako mo`e{ i celata kniga. Umrel 1993 godina vo Skopje. Vo koj period `iveel i rabotel Misirkov? 2.

Koga }e dojde. imenkata stavi ja vo mno`ina ili ~lenuvaj ja so {to }e dojde{ do realnata vistina. Primeri: leb – lebovi – lebot. razmisli i zaklu~i! Izgovarame brek lep no{ grat snek yit vos Pi{uvame breg leb no` grad sneg yid voz – Nastanuva glasovna promena pri izgovorot na zvu~nite soglaski na krajot od zborovite. popravi gi. grat. vo ~ija blizina ima eden golem star dap. sporedi. – Obezvu~uvawe e glasovna pojava koja pri usnoto izrazuvawe zvu~nata soglaska na krajot na zborot se izgovara kako bezvu~na. Toj mora da stigne navreme na rabota i koga e golem stut. Tatko mi raboti vo druk grat. 55 . – Za polesno da sfati{ dali na krajot od zborot treba da napi{e{ nezvu~na ili zvu~na soglaska. mras i snek. a se pi{uvaat kako zvu~ni. a potoa. sekoga{ vo torbata nosi ubav. – Nastanuva obezvu~uvawe. – Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako nezvu~ni.MAKEDONSKI JAZIK OBEZVU^UVAWE NA ZVU^NITE SOGLASKI NA KRAJOT OD ZBOROVITE Pro~itaj. a od desniot xep vadi i redovno mi dava nekoja bonbona. bel lep. Zapomni! – Zvu~nite soglaski na krajot od zborot se izgovaraat kako bezvu~ni. sneg – snegovi – snegot itn. Proveri gi svoite znaewa! Obidi se glasno da gi izgovori{ istaknatite zborovi vo ovoj tekst. Fabrikata vo koja{to raboti se nao|a na eden mal brek. ako misli{ deka se napraveni gre{ki vo pi{uvaweto.

Del~ev. odej}i. 56 . profesor Stojan. no pred toa pravilno akcentiraj gi: `eton.). toa dete i dr. – Otstapuvawe od tretoslo`noto akcentirawe ima: – kaj nekoi prilozi za vreme (letovo. – Op{tata imenka ne se ~lenuva koga se nao|a pred li~noto ime i ozna~uva nekoe svojstvo (doktor Vane. letovo. majstor Blagoja i dr.) bidej}i tie sami po sebe se opredeleni. zimava). – kaj nekoi tu|i zborovi. – Toj ima golema kultura.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA OTSTAPUVAWE OD TRETOSLO@NOTO AKCENTIRAWE Pro~itaj. – Godinava }e odime so moite roditeli kaj vujko mi vo R.). ispitot po hemija i dr). PRAVILA KOGA IMENKATA NE SE ^LENUVA Razgovarame – zaklu~uvame: – Sopstvenite imenki ne se ~lenuvaat (Marija. sedej}i. Zada~a: – Napi{i re~enici vo koi }e upotrebi{ po eden od slednive zborovi. – Vesna ima nov kompjuter. Petkoski. intervju. sogledaj. – Odej}i po ulica se sretnav so Elena. kompjuter i dr. – kaj glagolskiot prilog (~itaj}i. onaa klupa. atelje. Mu~eto. literatura. – Mo`e da se ~lenuvaat sopstvenite imenki koi ozna~uvaat prekari (Levkata. Piperkata i dr. Skopje. – Imenkata ne se ~lenuva koga pred nea se nao|a nekoja pokazna zamenka (ovoj ~ovek.). a se vo slu`ba na makedonskiot literaturen jazik (kultura. razmisli! – Godinava zavr{i. Makedonija. – Ne se ~lenuva op{tata imenka upotrebena so zbor~iwata: za i po (Klinika za nos i grlo.).). pi{uvaj}i i dr. Ohrid i dr.

sine. kaj i sl. 57 . – Od niv pobarav pomo{. trgnala lele pisnala. na. krvava rano na srce. do. – Go povikav da dojde. – Nemu mu rekov da pomogne. – Nea ja sretnav na ulica. stradna si majka pre~ekaj. – Dolgite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat vo slednive slu~ai: a) koga pred niv stoi predlogot: od. sine.MAKEDONSKI JAZIK Zada~a: Otkrij gi ne~lenuvanite imenki vo slednava pesna: MAJKA Kleta e majka trgnala.). pred. razmisli i zaklu~i! – Od tebe zedov sto denari. Izlezi. – So nego otidov v grad. Kole Nedelkovski UPOTREBA NA DOLGITE I KRATKITE FORMI OD LI^NITE ZAMENKI Pro~itaj. – Nego go pra{av kaj `ivee Aleksandar. pod. so.. sogledaj. niz taa Ruen planina za prvo ~edo Nikola. – Do vas sednav. ne ~ekaj. bez. b) vo po~etokot na re~enicata. – Vikni gi da vlezat. Nikola. De gidi. v) vo davawe blagoslovuvawe i kletvi (Blaze tebe! Te{ko mene i sl. – Podavaj}i ja topkata padnav. – Pred nego re~e deka }e dojde.

nemu. bolka. d) za dovikuvawe. niv i sl. u{te go nema da dojde! – Bum. vas. – Kratki formi od li~nite zamenki se: te. im i sl. vas. v) za poddr`uvawe glasovi od prirodata. napi{i gi ispu{tenite kratki zamenski formi: Ribarot ____ pritera svojot ~un sosema do bregot. v) zaedno so dolgite zamenski formi. padna tavanot od sobata! – Iako veterot silno svire{e. nas. Proveri gi svoite znaewa! Sledniov prozen tekst prepi{i go vo tvojata tetratka. go. ja.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA – Kratkite formi od li~nite zamenki se upotrebuvaat: a) vo po~etokot na re~enicata. Zapomni! – Dolgi formi od li~nite zamenki se: tebe. bre. 58 . pritoa.). ve. fi – u – u. sogledaj. sebe. majstore go soyida li oxakot? – Of. mene. {to da prvam sega! – Tu. me. – Tie slu`at: a) za iska`uvawe nekakvi ~uvstva (radost. nego. Postariot ribar ____ ____ podade ribite i vedna{ ____ vesla~kata i zamina. b) vo zapovedni re~enici. nea. b) za iska`uvawe vnimanie. ~udewe i sl. IZVICI Pro~itaj. ama selanecot ode{e po potot i glasno vika{e po kowot: Di – i – i! – Izvicite se nemenlivi zborovi. razmisli i zaklu~i! – Ej. g) za terawe na `ivotni. strav. Ribarot so svojot drugar ____ podelija ribite. ne. mu. se navede i ____ vide ribite {to davaa posledni znaci na `ivot.

ih. – odgovoril naluteno majstorot. air da ne vidi{.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! Izvicite se vid nemenlivi zborovi so koi se iska`uvaat nekoi ~uvstva. brrr! – se slu{nalo na pokrivot od ku}ata. bre majstore! – Koga ti velev da donese{ pari. – Tras. {to mi napravi! Lele. lele. Pred da ja dovr{i rabotata. }e ti platam! – More. Proveri gi svoite znaewa! Vo slednava narodna prikazna otkrij gi izvicite! MAJSTOROT [TO GO TURNAL OXAKOT Eden majstor mu pravel na nekoj ~ovek oxak. Narodna prikazna Zada~a: Napi{i re~enici so upotreba na slednive izvici: of. se potrgnal i oxakot padnal. oxakot po~nal da se navaluva. – Ah. 59 . doma}ine! Ej. ili da se obrne nekoe vnimanie i sl. Dojdi gore da mi plati{! – Slezi dolu. doma}ine! Oxakov go napraviv. }e ti platam kolku ~ini. bre majstore.Slezi dolu. glasovi od prirodata. kikiriku i aj. majstore. – Ej. Majstorot ne mo`el pove}e da izdr`i. Majstorot go potprel so ple}ite i po~nal da vika. ti ne slu{a{ i bidi sega bez oxak. nosi pari vamu ili }e go turnam! . i{. ah.

penkalo i guma. – Jas bi donesol ne{to za vas za jadewe. – Slu`at za istaknuvawe ili opredeluvawe na drugi zborovi vo re~enicata. dodeka. – Svrznicite se zborovi koi imaat za cel: a) da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata. a mo`e i zapoved. Zapomni! Svrznicite se vid nemenlivi zborovi koi vr{at funkcija da povrzat dva neposredni zbora vo re~enicata ili da povrzat dve prosti re~enici vo sostav na edna slo`ena re~enica. tetratki. – Mo`at vo re~enicata da se najdat vo sredinata i na po~etokot. a Kostadin ~ita. za da i dr. – [totuku zayvoniv. razmisli i zaklu~i! – I Filip neka dojde so nas. Damjan vedna{ izleze. ili. iako. no. – Eve ti go gostinot dojde. – ]e dojde{ li kaj nas? – Edna{. {totuku. i. – Mo`at da se najdat vo po~etokot i vo sredinata na re~enicata. – Svrznici se: a. moliv. sogledaj. razmisli i zaklu~i! – Jas vo ranecot nosam: knigi. ^ESTICI Pro~itaj. b) da povrzat dve prosti re~enici {to se vo sostav na edna slo`ena re~enica. – Bisera pi{uva. 60 . da poigra{ so mene! – Zarem ne ti e grev za mene? – Vie ni trebate da ni pomognete. otkako. deka. – Slu`at za obrazuvawe na nekoi gramati~ki formi.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA SVRZNICI Pro~itaj. barem. sogledaj.

no nemam vreme. odvedi me vo ambulanta na lekar! Sigurno }e mi pomogne lekarot. Toj mi re~e: – Lele. toa stori go vo tabelava {to ti e dadena: IZLET Vo edno proletno popladne iznenada izlegov v grad. rod i broj. – Najlesno se prepoznavaat po ~esticata bi. Aj. lekarot odma od prozor n¢ vide i vedna{ izleze za da n¢ pre~eka. sogledaj. od tvojata biblioteka bi pro~itale ne{to za Kru{evo i za Ilindenskoto vostanie. 61 . Me|utoa. svrznicite. – Se upotrebuva za iska`uvawe nekoj uslov. predlozite i prilozite. Koga bi do{ol. ^estici Svrznici Predlozi Prilozi MO@EN NA^IN Pro~itaj. Tamu se najdov so eden moj sou~enik. – Mo`niot na~in poka`uva dejstvo koe za da se izvr{i e potreben nekoj uslov. bi porazgovarale za Republika Makedonija i bi ja na{le na karta. Toj uslov se postavuva samo vo kontekst na re~enica. dobro {to se vidovme. kako me boli glavata! Ah. Red. br.MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! Vo ova pismeno iska`uvawe na eden u~enik otkrij gi ~esticite. no bi napi{ale i ubav sostav za Makedonija. – Mo`e da se menuva po lica. – Vedna{! Neka bide taka! – mu rekov i trgnavme. Za popregledno da bide. [totuku stignavme do ambulantata. razmisli i zaklu~i! Jas bi sakal da dojdam kaj tebe.

e direktna zapoved.Bi sakala. Ovaa zapoved e indirektna. sinko glas da ti slu{nam. ]e mine Del~ev Vojvoda So negovata dru`ina. da rabotite itn.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Proveri gi svoite znaewa! – Vo slednive stihovi podvle~i gi zborovite {to iska`uvaat mo`en na~in. Otvori senka {iroka.° Narodna pesna – So zapovedniot na~in se iska`uva zapoved samo za vtoro lice ednina i vtoro lice mno`ina. . da zaminite.. razmisli i zaklu~i! . pi{uvaj – pi{uvajte i sl. bi sakala v pregrad majkin da te slu{nam i bi miluvala dolgo tvoja rusa kosa. ZAPOVEDEN NA^IN Pro~itaj. dojdi – dojdete. sogledaj. da ~ita. 62 . – ^itaj – ~itajte.” – Napi{i tri re~enici vo koi }e bide iska`an mo`niot na~in. da pote~e qubov ko ognena lava.. Ra{iri topli pazuvi. – Vo zapovedniot na~in se potrebni dve lica: zboruva~ zapoved sogovornik ili sogovornici (prvo lice) (vtoro lice) – Zapoveden na~in mo`e da bide (opisno) i vaka: da stane. Razvivaj {umo zelena.Razvivaj goro zelena.

na ramo pu{ka narami. v race zname prifati.. Dejdi ma`u. – Pravopisni pravila za interpunkciskite znaci i nivna upotreba. Fali me usto oti te raskinam. UPOTREBA NA INTERPUNKCISKI ZNACI Razgovarame – zaklu~uvame: – Interpunciski znaci se: to~ka. Makedonska narodna prikazna se da na }e 63 .MAKEDONSKI JAZIK Proveri gi svoite znaewa! Vo slednava pesna so moliv podvle~ete gi zborovite {to iska`uvaat zapoveden na~in: BESMRTNO PISMO Ne pla~i. majko. zatraj se. navodnici.{esnaeset. po~uj me. Proveri gi svoite znaewa! Postavi gi potrebnite interpunkciski znaci vo slednava makedonska narodna prikazna i akcentiraj gi imenkite: MRZLIVIOT OV^AR Eden ov~ar cel den ostrigol samo tri ovci. od tebe nema posre}na na ovaa zemja plamnata. majko. zapirka. ~uj me. majko. dve to~ki. po mene. izvi~nik i dr. na borba za prava sloboda za na{ata zemja ubava. pra{alnik. izbri{i solzi krvavi. @eno mori brzo zapali edna borina i dojdi svetni mi ostri`am pet {esnaeset ovci za eden ~as. [totuku smra~ilo viknal po `ena si. dejdi du{ko cel den tri ovci ostri`a pa sega svetlo od borina }e si ostri`el pet . ne `ali. raskini crna {amija. osveta! Ej. akcent. i mojta. majko.

– Pravila za razdeleno pi{uvawe. razmisli i zaklu~i! – Filip go ispe~e lebot. – Zajakot e mnogu pla{livo `ivotno. – Ti si mnogu pla{livo dete. – Zborovite koga se upotrebuvaat vo prenosna smisla. 64 . odnosno zna~ewe. – Zborovite pri op{teweto mo`at da imaat i prenosno zna~ewe i so toa da iska`uvaat nekoja osobina. ne saka mnogu da mu objasnuva{. RE^NIK I STIL OSNOVNO I PRENOSNO ZNA^EWE NA ZBOROVITE Pro~itaj. sogledaj. @ivee vo R. – Primeri. Proveri gi svoite znaewa! Vo slednive re~enici. bidej}i negoviot tatko }e odbele`uva sto godi{nina od svoeto ra|awe. Odma sfa}a {to treba da stori. – Filip go ispe~e zanaetot.Makedonia vo seloto Seno kos blisku do gradot Prilep. ja menuvaat svojata smisla. popravi gi gre{kite {to se napraveni za sleano i razdeleno pi{uvawe: Dedo mi be{e drvo delec. Slednovo leto }e odime tamu. – Lisicata e mnogu itro `ivotno. – Spored zna~eweto zborovite vo makedonskite narodni tvorbi najmnogu imaat prenosno zna~ewe. a pove}e vreme }e prestojuvame vo Dojran i Gevgelija. Za da na pravi ne{to. Od Prilep do Gevgelija }e odime so avtomobil i }e se dvi`ime po {irok avto pat. Sigurno dedomi }e me odnese na Markovi kuli. – Despina e itro devoj~e.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA SLEANO I RAZDELENO PI[UVAWE NA ZBOROVITE Razgovarame – zaklu~uvame: – Pravila za sleano pi{uvawe.

majko le. Toj se gradi so ~itawe knigi. vo literaturata.MAKEDONSKI JAZIK Zapomni! – Re~nik e kniga vo koja po azbu~en red se pomesteni zborovi. Kole Nedelkovski 65 . A. so nade` du{a vrte{e i luti rani care{e. – Stil e na~in na pismeno i ili usmeno pi{uvawe. Zada~i: – Napi{i pet re~enici so upotreba na zborovi so prenosno zna~ewe. – Vo slednive stihovi otkrij gi zborovite {to imaat prenosno zna~ewe: Ej gi di. „Majka°. goro. dosta mi strea prave{e. e na~in na izrazuvawe. stil.

. 66 .Bra}ata Miladinovci. .Marko Cepenkov.Kuzman [apkarev.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA OD SOBIRA^KATA DEJNOST NA MAKEDONSKITE SOBIRA^I NA NARODNI UMOTVORBI .

Sobral nad 1300 narodni pesni.Jazikot koski nema. Toj bil u~itel. Struga. razmisli i zaklu~i! Kuzman [apkarev e sledbenik na Dimitrija Miladinov. ni v pekol. (kola).Ako te la`am. 29 detski igri itn. . a koski kr{i. b) Gatanki: .MAKEDONSKI JAZIK KUZMAN [APKAREV Pro~itaj. da ne se o`enam. Prilozi: a) Poslovici: . Okolu 30 godini rabotel kako u~itel vo Ohrid.^etiri bra}a se brkaat ne mo`at da se stignat. a ne mo`at da se vidat. Toj mu bil zet za }erka na Dimitar Miladinov. nad 700 pesni.Bistra vodica – mirna glavica. .Du{a nema – um prodava.Crven pr~ vo pe{tera le`i. sekoj }e te gaze. koj{to se sostoel od osum knigi. u~ebnikar. 1156 poslovici. .Ako bega{ od arno. }e padni{ na zlo.Dve sestri se celivaat. (o~i). . .Ako bide{ most. nad 300 narodni prikazni. . Objavil osum u~ebnici za potrebite na u~ili{tata vo Makedonija i ja napi{al biografijata za Bra}ata Miladinovci. Od sobranite golem broj makedonski narodni umotvorbi vo Sofija objavil Zbornik vo 1894 godina. Bitola. roden vo Ohrid 1834 godina. Solun i Kuku{. . (kniga). Obrazovanieto go zavr{il vo Ohrid i vo Bitola. (jazik).Bez pari ni v raj. Umrel vo Sofija 1909 godina. koj{to se zanimaval so prosvetitelska i sobira~ka dejnost na narodni umotvorbi. . sogledaj. 67 .

za mene! g) Narodna prikazna: BRAT BRATA NE RANI. mominite bratja. reim sabja ostaiv na sabjata mahrama. TE[KO MU KOJ GO NEMA Edno vreme si bile dvajca bra}a. so ~est i slava. samo si sedel doma.. nadrekov: . zagari i sokoli za na lov i si pominuval gospodski. vo hiljada zlat prsten. pribrav da ja celivam prsna moma da begat. ZETE. pre~ekuval prijateli: si imal arni kowi. najaden. na momini dvorja. nemav da si poplatam. tamo }e izleze mominijo tatko. vrne.E . .. na momino selo.. zlati prsten – za tebe. si `ivee kako gospodar – oble~en. mome.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA v) Narodni pesni: PIJAN IDAM OD GRADA Pijan idam od grada. pogolemion. so ovci. a ti si mu nemu kako izme}ar? Ajde SLU[AJ. A koga umrel tatko im. rabotele kako }e re~el toj: koj odel na ~iflik. stretiv mome v livada. Golemiot brat bil `enet. slu{aj. a maliot ne. Mahramata – tatku ti. go sretnale nekoi selani {to im zaviduvale i sakale da im na{tetat i mu rekle: . a brat ti. mominata majka. na mahrama hiljada. rojno vino sum pilo. a sabjata – bratu ti. Golemiot ni{to ne rabotel. stram ti da mu ima{. Duri bil `iv tatko im. pogolemiot se storil doma}in. koga taka. koga si do{ol v selo. koj so ovcite. a strah da mu nema{! 68 . vezden si sam na rabota. a ti. napien. Edna{ na eden sveden.° – rekol toj. Po nekolku godini tie se zbogatile u{te pove}e. na tebe grmi. a pomaliot rabotel.Kako ne.Nemoj. kako momok. ne begaj. hiljadata majke ti. mominite sestri. mnogu go slu{al brata si i retko doa|al doma. sonceto te pe~e – si se storil kako nikoj nigde. zete. tvojta stara majka! Kog }e odi{ tamu. Jas je rekov. mome.Ti ne si li sin na tatko ti?° . {~o uka te u~e tvojo stari tatko. SLU[AJ Slu{aj. na momina ku}a. ti si moe. po pole. za{to ti. ~a{a }e ti dade! ^a{a da mu zemi{. Maliot si idel doma ot sveden na sveden. pak moe! Sno{~i sum bil doma ti.

koga se razbudil.. brate°. }e ja stavi{ sofrata i }e go pokani{ brat mi da ru~a. Dali }e dojde vreme i jas da se udomam – da se o`enam i jas kako tebe? Kako }e gledam ku}a. ama samo ti da znae{.MAKEDONSKI JAZIK re~i mu. Proveri gi svoite znaewa! – Ovaa prikazna e realisti~na. po tvoja zamisla da ja prodol`i{ sodr`inata i da £ dade{ kraj. go pra{al brata mu: . a ti }e ispe~e{ edno jagne. da se smenime so rabotive: jas nekoja godina da posedam doma.Zo{to ?° – go pra{al golemiot. sano} ne sum zaspal i pomisliv da te pomolam tebe. brate.E.Mo{ne arno. nema da si dojdam za ru~ek.Slu{aj vamu! Jas }e pojadam deneska na lov i na brat mi mu rekov oti }e si dojdam za ru~ek. a jas }e pojdam na tvojata rabota. da vidime. a ti da pojde{ na mojata rabota!° . prepravaj}i se deka bo`em ne se nalutil: ...da ostane{ ti. . s# nadvor. tuku u{te deneska da pojdam na lov i da ru~ame zaedno. Zada~a: Nastojuvaj da ja pronajde{ ovaa narodna prikazna i celosno da ja pro~ita{. prespal no}ta i utredenta. no}eska? Dali spie{e lesno?° A toj mu rekol: . doma si idam edna{ na godinata. Zo{to? – Koj gi vlo{il odnosite me|u dvajcata bra}a? Koi se pri~inite za toa? – Koi se glavnite likovi vo ovaa prikazna? – [to mo`e{ da ka`e{ za postapkata na postariot brat sprema pomladiot? 69 . ni prijatel imam. brate! Oko ne sum klal.Ah. a ti da posedi{ i }e vidi{ dali ti e vistinski brat ili ne?° Maliot brat ni{to ne im rekol. otkako umre tatko.Kako pomina. glavata }e ti otide!° Taka £ rekol na `ena si i potoa si go javnal kowot i zaminal zaedno so zagarite i sokolite. no pred toa obidi se so svoi zborovi. ako ne slu{nam da ta`i{ vo ku}ava. I vidi vamu! Koga }e se vratam okolu u`ina. Ama po~nal da razmisluva.. rekol pogolemiot brat. pod vedro nebo. so nikogo ne se poznavam.. }e mu turi{ vnatre otrov. a od utre }e se razmenime!” Skoknal od lutina i oti{ol da si go postegne kowot i vo kowu{nicata ja povikal `enata i £ rekol: .. toj da odi na tvojata rabota. ni du{man imam. ja sum den i no}. koga nikogo ne poznavam i od ku}nata rabota ne se razbiram? Toa mislej}i..° . Oti{ol doma. tolku godini.

taka tolkai.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA MARKO CEPENKOV Pro~itaj. sogledaj. pa koga }e si skr{am od vitkata taka tolkavo par~e za da si jadam . – Kako biduvalo da skr{i{ tolkavo par~e. Deteto se rasplakalo. dotr~al da vidi zo{to pla~e deteto. Vo 1844 godina do{le da `iveat vo Prilep kade {to Cepenkov ~irakuval kaj terzii.. Umrel 1920 godina vo Sofija. da imav troa bra{no i maslo – mu rekla – tiki da napravev zelnik. nebare taa navistina }e mu mesi zelnik i £ reklo: – E. malo par~e se kr{i. Vo 1888 godina Cepenkov oti{ol da `ivee vo Sofija kade {to gi objavil sobranite narodni umotvorbi. – Ah. ku}ata se krevala! Go ~ul tatko mu od bav~ata kade {to rabotel. so edni vitki golemi. Do svojata petnaesetgodi{na vozrast so tatko mu `iveel vo Ohrid i Struga. Tokmu tuka se zapoznal so Dimitar Miladinov. Toj e roden vo Kru{evo.. pa da si ru~avme. bre ~edo. 1829 godina. koga }e mesi{. koj{to u~itelstvuval vo gradot. 70 . nenasitniku. Marko Cepenkov pokraj toa {to bil sobira~ na narodni umotvorbi. majko. i mu dal pottik na Marko Cepenkov da sobira narodni umotvorbi. Pismenosta ja steknal vo gr~ki }elijni u~ili{ta. razmisli i zaklu~i! Marko Cepenkov e eden od najvidnite makedonski sobira~i na narodno tvore{tvo. pa }e se skinevme voda piej}i. Deteto ja gledalo majka si pravo v usta. Znael da raska`uva za sudbinata na svojot narod. bil i golem raska`uva~. – Prilozi: a) Narodni prikazni: @ENATA [TO SAKALA DA MESI ZELNIK BEZ BRA[NO I BEZ MASLO Edna `ena si imala edno dete od sedumosum godini. Samo toga{ izlegle nad 500 stranici od tie sobrani narodni umotvorbi. neranimajko eden! – i mu vrzala edna {lakanica preku usta.

– Magarina pe~alele. zastani! [to storila `enava {to ja tepa{? – go pra{ale sosedite. Spiskala `enata. – More ~oveku. – Mo`am i da doka`am. na neroden Petko – kapa mu kupile! LISICATA NA SUD Ja sudele lisicata zatoa {to od eden selski koko{arnik ukrala nekolku koko{ki. Majkata mu raska`ala za zelnikot. – Milosta milos nosit. b) Narodni poslovici – Kaj {to teklo.. Vo toa vreme jas bev vo drug koko{arnik. – Koj si ja ima muvata na kapata. – Neroden Petko mu kupile kapa. ~esen zbor! – po~nala da se brani taa. – So deca ne se srka ma{tenica. e. Tatkoto se razlutil: – Zo{to ne go ostavi{ deteto da si jade vitki kakvi {to saka i da mi rasne? Sega }e vidi{ ti .. Ma`ot se razbral i ja ostavil da raska`e za rabotata so zelnikot. – Eden kamen {to se trkala ne fa}a treva. Zel eden stap i grabnal da ja tepa `enata. neka sedi madro. e. – A ima{ li svedoci? – ja pra{al sudijata.MAKEDONSKI JAZIK – [to pla~e deteto. – Gospod zabava. – ]otegot izlegol od rajot. sosedite se iznasmeale: – E. neka ne kr{i vitki golemi. – Svedocite gi izedov! – odgovorila lisicata. ama ne zaborava. kako sakala da go mesi i zo{to go tepala. si ja brkat. – So sila ubavina ne biduva. pa }e te~i. za da ne go tepam. si go na{lo kapakot. koj go tepa? – [to ako pla~e. celoto maalo go sobrala. – Ot ku}en aramija Gospo da te ~uva. Otkako go ~ule toa. – Se strkalalo tenxereto. – Pravinata se tan~i i ne se kini. – Kaj sila pravina nema. 71 . kowi jadele. – Ne sum vinovna.

i vo mesecot pogon~e. Rajko @inzifov. †Dumanie°. †Golap~e°. Toj bil vospituva~ na celata generacija prerodbenici na koja £ pripa|a i negoviot pomlad brat Konstantin Miladinov – Grigor Prli~ev. †Kletva°. Kuzman [apkarev. †@elanie°. nedela kadela vretence. a vo mesecot pasmence. \or|ija Pulevski i dr. i na godina platnence!° Tam deka moma prede{e.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA BRA]ATA MILADINOVCI Pro~itaj. pretstavuva kapitalno delo za Makedoncite i toa ima nad 510 stranici. Nevesta mom~e fale{e: †Imam si mom~e rabotno. nepijan°. †Skrsti°.Zbornikot°. na den mi brazda ora{e.. †Na s’nceto°. †Ne. †Sira~e° i †E|ptin delija° zaedno so . Pesnite na Konstantin: †T’ga za jug°. {to go podgotvil i go i izdal so svojot brat Dimitrija. sogledaj. Bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija i sobira~ na narodni umotvorbi. Konstantin Miladinov (1830 – 1862) osnovopolo`nik na novata makedonska poezija. poet koj objavil mal broj pesni. Tam deka mom~e ora{e. Zaedno so bratot Konstantin go oformil poznatiot „Zbornik# na narodni umotvorbi otpe~aten vo 1861 godina vo Zagreb.. 72 . †Bisera°. no so koi makedonskata literatura gi dobila svoite temeli. a vo nedela lei~ka. Prilozi – od . razmisli i zaklu~i! Dimitar Miladinov (1810 – 1862) e glavnata li~nost na makedonskata prerodba.ZBORNIKOT° na Bra}ata Miladinovci: a) Narodni pesni NEVESTA I MOM^E RABOTNI Mom~e nevesta fale{e: †Imam nevesta rabotna na den si ni{ka tegne{e. a vo godina navi~ka°.

junaka nat`nala. Rani ku~e da te lait. rodilo kru{i zreani! Koga se mom~e razbudi. 4. pustoto ralo kru{ovo. Edno malo kiraxiv~e. Da mi oladi{ beli argati. po gemixii. ta zaspa. Kak’ }e drobi{.° I Mara mu govore{e: †Ako tebe ja nat`niam. I junaka si go zela. Koj prait palica – za svojata glavica. rodila drenki zreani! Kako se moma razbudi zreli se drenki nazoba. ta legna moma. 7. Po more silen. 3. tak’ }e jadi{. Zol trn. Da mi dai{ kovan gerdan. POVEJ. Kakva glava – takov bri~. Tumba. po pole laden. Stradna majka za keljago sina. zaka~i ralo sred niva. zreli se kru{i najade. 2. 8.MAKEDONSKI JAZIK te{ka e dremka napadna. vetre Meglene. Tutu tebe dobar junak Dobar junak da te zemam. Po pore silen. pusta go dremka napadna. POVEJ MI. Ako mene me nat`nie{. Pustata urka niknala. Pominale kiraxii. tumba za tri dni. @nala. VETRE MEGLENE Povej mi. `nala bela Mara. @NALA MARA @OLTO PROSO @nala Mara `olto proso. 6. Kak’ }e soli{ tak ‘ }e srka{. b) Narodni poslovici 1. Toa Mare je vele{e: †Ajde da se nat`nivame. zla kopa~ka. Ke ti daam brza kowa. @nala. Ako tebe te nat`niam. 73 . Ne ti sakam brza kowa.° Si fatile da `nijeet. butna si urka v pepelot. 5. povej. of lele za s¢ dni.

. na sudni m’ki kalaeno. (reka) 8. na baba marama. (rasol) 5. do{lo ku~e griznalo. @’lti prasci v tiwa le`at. zalagalki i brzozborki. (kiselina) 10. Ivo se vodit so devet nozi. seno slama sobira.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA v) Narodni gatanki 1. pator noxiwa° i drugi sli~ni pesni postarite. pleteno. a osobeno babite i dedovcite. i odnapred odit. naprela dve vretena. a vo odredeni momenti i da gi zala`at i tokmu poradi toa tie se vikaat gatanki. Kuso me~e dren tresit. vo dva dola {iroki. Samo Simo sedi srede selo sam. da im pomognat vo uve`buvaweto na nekoi od zborovite vo pesnata. Seto selo sobrano. PATOR NOXIWA Pator. Kuso prase po rid pasit. sakale da gi razonodat decata. do{lo ma~e – liznalo. si ‘i klala na polica. (skorni. Preku pesnata . Quta ku~ka v tlanik le`it. i nazad odit.Pator. Vieno. soni sega sedmi son. pator noxiwa. Osu}en. pasla baba kozliwa na dva rida visoki. D’lga Neda senka nemat. dosu}en. Kopam dupka do kolena. D’lg Todor bez koski. ^it pustino. (rak) 2. (~ad) g) Zalagalki PATOR. tri devet ko`u}en. o{ {turino! Tokmu sum si naprela: na dedo ko{ula. visoki ~evli) 6. d) Brzozborki SOBOR Spie slatko starec son. (veru{ki) 9. (~e{el) 4. sam bog se ~udit kako se vozit. 74 . (kromid) 3. (bri~) 7.

Rano ostanal bez tatko. ni roj od skakulci se vdal. Umrel vo Ohrid 1893 godina. 75 . {tom ~uja.MAKEDONSKI JAZIK GRIGOR PRLI^EV „Serdarot” Pro~itaj. ba{ taka {epotea za glasot zol. Vo toa vreme toj bil nakleveten na Turcite.Zemjodelci. junak slaven. †Ta Kuzman. razmisli i zaklu~i! Grigor Prli~ev e poznat makedonski pisatel od XIX vek. Prilog – izvadok od poemata †Serdarot°: Piskotnici se slu{aat od Gali~nik vo Reka. U~itelstvuval vo Ohrid i vo Bitola i toga{ se borel protiv gr~koto vlijanie koe s¢ pove}e navleguvalo vo crkvite i vo u~ili{tata. majka mu morala da raboti kako sluginka po bogatite ku}i. pisnaa od silna maka i koski kornea od bol. . i `enite. . ° . U{te vo detstvoto ja po~ustvuval gor~inata na `ivotot. Negovi najpoznati dela se poemata †Serdarot° i †Aftobiografijata°. [to te{ka nesre}a gi zbra i ma`ite. pa zatoa bil zatvoren vo Debarskiot zatvor. slu`iteli na Demetra. padna ubien od Gega. Roden e vo Ohrid 1830 godina. toj serdar pro~ut padna v boj i }e gi zgazi pqa~ka{ot planinite ni sega. ni sultanot ara~lii predvreme be{e pratil da zbira ara~ lut bez `al. a da gi brani nema koj . ta glasi ta`na eka i naveva sal kob i zla? Dal grad poliwata `itorodni gi be{e fatil? Il roj od skakulci se vdal? Dal sultanot ara~lii predvreme be{e pratil da zbira ara~ lut bez `al? Ni grad poliwata `itorodni gi be{e fatil. sogledaj. a `enite. Za da go prehrani.

gi gleda{. {umno se ru{at vo mrakot. jadra. – Slovenskata antiteza e takva stilska figura so koja se postavuva pra{awe. Mlade{kata so~nost ne ja be{e smenila grubost. Sedej}i v haos od mislite ma~ni vo zemjata o~ite be{e gi vpila. So race na kolena. na lice sve`est se gleda. nesre}a. se negira pra{aweto i se dobiva vistinski to~en odgovor. ama {to potpira jako. Godinite ne ja namalile nejzinata ubost. i momcite za svojta ~est. ta`na. kob. Toa e kutrata Neda. pu{kata svetnata. ladna taa ja miluva blago. potoa idat zborovite: te{ka. Avtorot najavuva nekoja neprijatnost koja so tie neprijatni i potresni zborovi ja upotrebil stilskata figura slovenska antiteza. i sosema zdrava. Zapomni! – Poemata zapo~nuva so zborot piskotnici.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA Vdovicite i bednite. Na sredna e doba. A zemjodelcite ko vtre{teni od rovja bea na taa tolku `alna vest. zla itn. dostojna majka na Kuzman. bidej}i sonila soni{ta mra~ni: Potpornite gredi od nivnata ku}a se vedat. zadumano po~iva edna `ena. a potoa opi{i go likot na Neda! – Koja e osnovnata tema vo poemata †Serdarot°? 76 . Proveri gi svoite znaewa! – Pro~itaj ja celata sodr`ina na poemata †Serdarot°. solzi leat. kr{na i herojski silna. Vo proletna ve~er. nesre}nata. sal nasrede u{te ostanala samotna greda. Izvajana e amazonskata nejzina stava: vistinska li~ota milna. sedej}i na pragot.

pod {ator le`i Mir~e vojvoda. tuku e bela. grutka snegova. so koi Neda go povikuva narodot vo natamo{na borba? – Izvle~i ja porakata do narodot od oplakuvaweto na majkata Neda nad mrtvoto telo na sinot! Zada~a: Pronajdi gi trite elementi na slovenskata antiteza vo slednive stihovi: [to mi blee. bela {atora. kamen belutrak. {to mi lee gore na Pirin Planina? Dali e grutka. pa zatoa nemal mo`nosti da go {koluva. [to pretstavuvaat tie? – Kakov odnos kon junakot iska`ale Albanicite. Tatko mu bil grn~ar. stihovite. [to zna~i. nosej}i go na ramo mrtvoto telo na Kuzmana. roden 1908 godina vo Veles. kamen belutrak? Ne mi e grutka. Racin sam se samoobrazoval.MAKEDONSKI JAZIK – Odredi ja poemata /prikaznata niz relaciite na sonot i stvarnosta. odnosno otkrij gi simbolite od sonot na Neda. Racin so toa ne bil zadovolen. nitu e kamen. Odvoi go nerealnoto od realnoto. razmisli i zaklu~i! Ko~o Racin e poznat makedonski poet i revolucioner. majkata na Kuzman. grutka snegova. – Objasni gi stihovite: †I vezden ti da pla~e{ ima{ zo{to°. ili e kamen. sogledaj. Ottuka toj bil prinuden da bide pokraj negovoto grn~arsko kolce i da mu pomaga vo negoviot zanaet. Narodna pesna KO^O RACIN †Beli mugri° Pro~itaj. U{te kako 77 . pa zatoa no}e sedel so sve}a na tavanot i ~ital knigi. – Kako poetot go naslikal fizi~kiot izgled i duhovnata cvrstina na majkata Neda? – Koi se zborovite.

Zo{to mi. veter~ok tiho nad nea `alna £ taga ree{e: .. . pust da e. Denovi li se – denovi argatski maki golemi! Stani si utre porano dojdi si ve~er podocna. taka na ple{ki denovi legnale ta nate`nale. nautro radost ponesi nave~er taga donesi – aj. Ne be{e Lenka rodena za tija pusti tutuni! Tutuni – `olti otrovi za gradi – kitki rozovi. LENKA Otkako Lenka ostavi ko{ula tenka lenena nedovezena na rzboj i na nalomi itide tutun da redi v monopol – liceto & se izmeni ve|i padnaja nadolu i usti svija }oravo. po pati{tata strmni po poliwata ramni. Za tu|i beli dvorovi kopaj si crni grobovi! Za sebe samo ‘rgaj si za sebe maki trgaj si – ni`i si |erdan denovi ni`i si alki kovani. Taa sodr`i dvanaeset pesni. ni`i si sin`ir `elezen okolu vratot navezen. prete`no so motiv za socijalnata polo`ba na makedonskiot narod. ° KOPA^ITE Se k’ti no}ta crna! Se ruti karpa – mrak! I petli v selo peat i zorata se zori nad karpa v krv se mie i temninata pie silno svetnal den! Probudete se morni kopa~ki i kopa~i – na trudot crn narod! So motika na rmo za korka suva leb. pust da bi ostanal `ivot ku~e{ki! Rodi se ~ovek – rob bidi rodi se ~ovek – skot bidi skotski cel `ivot raboti za drugi. I no}e koga mese~ko grob £ so svila vie{e. . Tragi~no zaginal na 13 juni 1943 godina na planinata Lopu{nik. Prilog – socijalni pesni od stihozbirkata †Beli Mugri°: DENOVI Kako na vratot |erdani niski kamewa studeni. zo{to ostana ko{ula nedotkaena? Ko{ula be{e darovina . Zbirkata pesni e otpe~atena 1939 godina vo Samobor. tu|i imoti. kaj Ki~evo. u vivnaliov den – da trgneme i nie stradalnici od vek! Na deda Bogomil zemjata rovka. meka. vtora godina namina bolest ja v gradi iskina. Toa na Racin mu dalo pottik i golema inspiracija da ja napi{e stihozbirkata †Beli mugri°. Prva godina pomina grutka v srceto £ legna.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA dete toj ja gledal siroma{tijata i te{kata polo`ba na makadeonskiot narod. Treta godina zemjata na Lenka pokri snagata. nababrena za rod so stradna du{a ~eka udarite ni jaki 78 . blizu Zagreb.

po~ituvaj}i gi jazi~nite normi i interpunkciskite znaci vo makedonskiot literaturen jazik. LEKTIRA – Se obrabotuva so poslo`eni i poodgovorni zada~i. Temite za ova bitno nastavno podra~je se zemaat od prirodata. Za ilustracija eve edna forma za pismeno izrazuvawe – preraska`uvawe.MAKEDONSKI JAZIK Zada~a: Nastojuvaj da gi pro~ita{ site 12 pesni pomesteni vo stihozbirkata †Beli mugri°. kako i od poznati tekstovi. Zada~a: – Pro~itaj go raskazov {to sleduva i prodol`i da go preraska`uva{ so svoi zborovi vo treto lice. BIDI KREATIVEN I KONCIZEN! – Podra~jeto za pismeno i usno izrazuvawe vo ovaa vozrast treba da bide postaveno so pogolemi odgovornosti. Imeno vo zavr{nite oddelenija (VIII i IX) od u~enicite se bara da davaat kritika (ocenka za sodr`inata na deloto). od sredinata i od sekojdnevniot `ivot na u~enicite. zavisno vo koe oddelenie. 79 . da gi opi{uvaat likovite i nivnite postapki. pritoa. porakata na avtorot i sl.

Si zamisluva{e deka pred zgradata }e vidi park~e i deca kako si igraat vo nego. Vo novoto maalo }e nema i drugari. Od gradite do pesnata.MOJATA TATKOVINA MAKEDONIJA PTICITE ]E DOLETAAT Pred po~etokot na u~ebnata godina. Dejan se nata`i. A za da porasnat.. Od trevite do kavalot. pesok i edna ma{ina za drobewe kamen. od terasata se gledaa samo gramada naredeni {tici. Nikade naokolu nema{e treva i drvja. Stado v kaval zaqubeno. Taka barem be{e pred ku}ata vo koja dosega `ivee{e.Za pismeno izrazuvawe – opi{uvawe. izleze na terasata. si razmisluva{e. No. oko v bo`ur zaludeno Rumeno! Rumeno! Rumeno! Mateja Matevski 80 . yvono v pesna izgubeno.. od ~ekorot do ~e{mata. zapaleno. od stadoto do oblakot s¢ e bujno. nitu pak }e ima so kogo da si igra. Prvo {to napravi. Za ilustracija – opis na zalezot od denot. . s¢ e ~udno razgaleno. kako pottik neka ti poslu`i slednava pesna: ZALEZ Rumeno! Rumeno! Rumeno! Kako zanesena pesna vo sinoto more na gorite tone zalezot. Dejan so svoeto semejstvo se preseli vo nova zgrada na krajot od gradot. potrebno e vreme. mo`e da se zeme opis na denot koga zao|a sonceto ili opi{uvawe na nekoj lik od nekoe pro~itano delo i sl.

zakonitosti i interpunkciski znaci. sre}a ili rodot od poleto bitisuvawe – zavr{uvawe boqme – tesen yid koj gi deli dve sosedni prostorii vila – selska alatka za rabota glas – najmal natamu nedeliv del od zborot dominira – preovladuva |urultija – vreva kodifikacija – ozakonuvawe konstruirawe – obrazuvawe. koi{to pri pismenoto izrazuvawe treba da se po~ituvaat sveden – polza.MAKEDONSKI JAZIK – Za izvestuvawe (usno ili pismeno) mo`e da se zeme izvestuvawe od poseta na nekoja ekolo{ka izlo`ba. korist. zo{to 81 . od poseta na nekoja biblioteka. i da se razgovara vo vid na govorna ve`ba na ~asot. od nekoj sportski natprevar i sl. vo isto vreme polza – korist pravogovor – pravilno literaturno izgovarawe na glasovite vo zborot pravopis – sistem od jazi~ni normi. RE^NIK NA POIMI I IZRAZI akcentirawe – naglasuvawe na nekoj opredelen slog vo zborot akcentiran znak – znakot (‘) so koj{to see bele`i akcentiraniot slog beri}et – blagoslov. formirawe kontekst – sostav kutle – drvena naprava za merewe `ito ledinka – ramno mesto ({irinka) obrasteno so mnogu niska gusta treva madem – ako opus – kni`evno delo paralelno – zaedno. interes seno – isu{ena treva transformirawe – pretvorawe od edna forma vo druga ~unki – zatoa {to.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful