Zbornik Na Veterinaren Fakultet

UNIVERSITY Ss.
„CYRIL AND METHODIUS”

UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ”
FACULTY OF VETERINARY MEDICINE – SKOPJE

FAKULTET ZA VETERINARNA MEDICINA - SKOPJE
1
MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED MACEDONIAN VETERINARY REVIEW
Vol. 32 Br.1 str: 86 2009 Vol. 32 No.1 pages: 86 2009
Spisanie na Fakultetot za veterinarna medicina Journal of the Faculty of veterinary medicine

Univerzitet ”Sv. Kiril i Metodij” University Ss. "Cyril and Methodius"
Skopje, Makedonija Skopje, Macedonia
Glaven i Odgovoren Urednik Editor in Chief

Prof. d-r Vlatko Ilieski Prof. d-r Vlatko Ilieski
vilieski@fvm.ukim.edu.mk vilieski@fvm.ukim.edu.mk
Tehni~ki Urednik Associate Editor:

Ass. m-r Lazo Pendovski Ass. m-r Lazo Pendovski
lpendovski@fvm.ukim.edu.mk lpendovski@fvm.ukim.edu.mk
Redakciski Odbor: Editorial Board:

d-r Dine Mitrov, d-r Vladimir Petkov, d-r Dine Mitrov, d-r Vladimir Petkov,
d-r Ivan~o Naletoski, d-r Ivanco Naletoski,
d-r Trpe Ristoski, d-r Romel Velev, d-r Trpe Ristoski, d-r Romel Velev,
d-r Pavle Sekulovski, d-r Blagica Sekovska, d-r Pavle Sekulovski, d-r Blagica Sekovska,
d-r Plamen Troja~anec, d-r Plamen Trojacanec,
d-r Goran Nikolovski, d-r Goran Nikolovski,
m-r Jovana Stefanovska m-r Jovana Stefanovska
Izdava~ki Sovet: Publication Commitiee:

d-r Velimir Stojkovski , d-r Velimir Stojkovski,
d-r Mi{o Hristovski, d-r Igor Ul~ar, d-r Miso Hristovski, d-r Igor Ulcar,
d-r Slav~o Mreno{ki, d-r Toni Dovenski, d-r Slavco Mrenoski, d-r Toni Dovenski,
Izdava~: Published by:

Fakultet za veterinarna Faculty for veterinary
medicina - Skopje medicine - Skopje
Izleguva dva pati godi{no Issued twice a year

vo tira` od 300 kopii in 300 copies
Adresa: Address:
Makedonski veterinaren pregled Macedonian veterinary review
Lazar Pop Trajkov 5/7, 1000 Skopje Lazar Pop Trajkov 5/7, 1000 Skopje
Tel: ++389 2 3420 700 Fah: ++ 389 2 3114 619 Tel: ++389 2 3420 700 Fax: ++ 389 2 3114 619
www. fvm.ukim.edu.mk www. fvm.ukim.edu.mk
2
MACEDONIAN VETERINARY REVIEW
MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED
Skopje, 2009
3
SODR@INA / CONTENT
CIRKOVIRUSNI BOLESTI KAJ SVIWITE (pregleden trud)

Ristoski Trpe, Cvetkovi} Iskra, Segales Joaquim
PORCINE CIRCOVIRUS DISEASES (review article)
Ristoski Trpe, Cvetkovic Iskra, Segales Joaquim
............................................................................................................................................................................5
KOMPARATIVNA VARIJABILNOST NA MIKROSATELITSKA DNA KAJ IZVOREN I
IZVORNO SELEKTIRAN SOJ NA [ARPLANINSKIOT OVÂRSKI PES
Esmerov Igor, Panov Sa{o, Stojkovski Velimir, Slavkovska Adrijanae
COMPARATIVE ANALYSIS OF MICROSATELLITE DNA IN WELL SARHPLANINIAN SHEPHERD AND WELL
SELECTED SARHPLANINIAN SHEPHERD
Esmerov Igor, Panov Sasho, Stojkovski Velimir, Slavkovska Adrijana
...........................................................................................................................................................................13
NUTRITIVNI EFEKTI NA ANTIDIJABETI^NA DIETA VRZ KONCENTRACIITE NA
TKIVNITE ANTIOKSIDANTI KAJ STAORCI SO INDUCIRAN DIABETES MELLITUS
^r~eva-Nikolovska Radmila, Sekulovski Pavle, Prodanov Risto
NUTRITIONAL EFECTS OF ANTIDIABETIC DIETS ON CONCENTARTION OF TISSUE ANTIOKSIDANT
ON RATS WITH INDUCED DIABETES MELLITUS
Crceva-Nikolovska Radmila, Sekulovski Pavle, Prodanov Risto
...........................................................................................................................................................................21
AVTOGENA VAKCINACIJA ZA KONTROLA NA JERSINIOZATA (YERSINIOSIS SALMONIS)
VO SALMONIDNATA AKVAKULTURA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Cvetkovi} Aleksandar, Hristovski Mi{o, Stojanovski Stojmir, Mreno{ki Slav~o,
Cvetkovi} Iskra
AUTOGENOUS VACCINATION FOR CONTROL OF YERSINIOSIS (YERSINIOSIS SALMONIS) IN THE
SALMONID AQUACULTURE IN REPUBLIC OF MACEDONIA
Cvetkovik Aleksandar, Hristovski Miso, Stojanovski Stojmir, Mrenoski Slavco, Cvetkovik Iskra
..........................................................................................................................................................................29
FAKTORI ZA POJAVA NA VISOK BROJ BAKTERII VO SUROVOTO KRAVJO MLEKO
Angelovski Qup~o, Sekulovski Pavle, Jankuloski Dean, Ratkova Marija, Kostova Sandra,
Prodanov Mirko
FACTORS THAT INFLUENCE HIGH BACTERIAL COUNT IN RAW COW MILK
Angelovski Ljupco, Sekulovski Pavle, Jankuloski Dean, Ratkova Marija, Kostova Sandra, Prodanov Mirko
..............................................................................................................................................................37
ISTRA@UVAWE ZA ULOGATA NA OFICIJALNIOT VETERINAR VO VKRSTENATA
KONTAMINACIJA NA ORGANITE I TRUPOT NA LINIJA ZA KOLEWE SO PRIMENA NA
MARKER MIKROORGANIZMI
Jankuloski Dean, Prodanov Mirko, Angelovski Qup~o, Ratkova Marija, Kostova Sandra,
Sekulovski Pavle
RESEARCH FOR ROLE OF OFFICIAL VETERINARY INSPECTOR IN CROSS CONTAMINATION OF OFFAL
AND CARCASS AT SLAUGHTERLINE WITH USE OF MARKER MICROORGANISMS
Jankuloski Dean, Prodanov Mirko, Angelovski Ljupco, Ratkova Marija, Kostova Sandra, Sekulovski Pavle
..........................................................................................................................................................................45
ANATOMSKA KLASIFIKACIJA NA SEGMENTALNITE ARTERISKI GRANKI NA
A.RENALIS KAJ SVINSKI BUBREZI
Pendovski Lazo, Ilieski Vlatko, Petkov Vladimir, Popovska-Per~ini} Florina
ANATOMICAL CLASSIFICATION OF THE SEGMENTAL ARTERIAL BRANCHES ON THE RENAL ARTERY
IN PIG KIDNEYS
Pendovski Lazo, Ilieski Vlatko, Petkov Vladimir, Popovska-Percinic Florina
..........................................................................................................................................................................55
VLIJANIETO NA FLUIDNATA TERAPIJA ZA STABILIZACIJA NA KUÎWA VO
SOSTOJBA NA [OK (prikaz na slu~aj)
Novakov Todor, Troja~anec Plamen, Matijatko Vesna, Velev Romel, Jurki~ Gabrijela,
Ilievska Ksenija
INFLUENCE OF FLUID THERAPY FOR STABILIZATION OF DOGS IN SHOCK CAUSED WITH DIFFERENT
ETIOLOGY. (case report)
Novakov Todor, Trojacanec Plamen, Matijatko Vesna, Velev Romel, Jurkic Gabrijela, Ilievska Ksenija
...........................................................................................................................................................................71
UPATSTVO DO AVTORITE
..............................................................................................................................................................................................81
4
Mak. Vet. Preg. Vol. 32, Br.1; 5 - 11, 2009 / Mak. Vet. Rew. Vol. 32, No. 1; 5 - 11, 2009
UDK:636.4.09:616.98:578
CIRKOVIRUSNI BOLESTI KAJ SVIWITE (pregleden trud)
Ristoski Trpe1, Cvetkovi} Iskra2, Segales Joaquim3
Katedra po Patolo{ka morfologija, Fakultet za veterinarna medicina-Skopje

1
2
Katedra po Mikrobiologija i imunologija Fakultet za veterinarna medicina-Skopje
3
Department de Sanitat i Anatomia Patologica,
Centre de Recera en Sanitat Animal (CReSA), Barcelona, Spain
e-mail: tristoski@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRAKT
Cirkovirusot kaj sviwite tip 2 (CVS2) pripa|a na familijata Circoviridae. Virusite od ovaa
familija se karakteriziraat kako mal, neobvitkan, sferi~en virus, so genom sostaven od
ssDNA.
Virusot pri~inuva glavno supklini~ki infekcii, no brojni zaboluvawa kaj sviwite se povrzani
so dejstvuvaweto na ovoj virus (Cirkovirusni bolesti kaj sviwite). Od ekonomski aspekt,
najzna~ajno zaboluvawe e Multisistemskiot sindrom na slabeewe kaj odbieni prasiwa
(Postweaning multisystemic wasting syndrome - PMWS). Bolesta naj~esto se javuva kaj prasiwa na
vozrast od 2 do 5 meseci so znaci na progresivno slabeewe, dijarea i poremetuvawe vo di{eweto.
Bidej}i virusot ima poseben afinitet kon limfnoto tkivo, promenite se karakteriziraat
so namaluvawe na limfocitite vo limfoidnite organi i so naod na granulocitna
infiltracija (histiociti i multinuklearni kletki - gigantociti).
Denes, so sigurnost se znae deka ova zaboluvawe e od multifaktorna priroda, odnosno brojni
infektivni i neinfektivni faktori moàt da posluàt kako aktivatori za pojava na
bolesta kaj CVS2-inficiranite sviwi. Bolesta e rasprostraneta vo celiot svet, a za prvpat
vo R. Makedonija e dijagnosticirana vo 2007 godina.
Klu~ni zborovi: cirkovirus kaj sviwite tip 2, multisistemski sindrom na slabeewe kaj
odbieni prasiwa
○
VOVED dokaàniot cirkovirus kaj zabolenite

○
prasiwa imal razli~na genotipska struktura

○
od virusot prisuten vo PK15 kultura na

○
Cirkovirusot kaj sviwite - CVS (Porcine

○
circovirus – PCV) prvpat e opi{an kako virusna kletki (28, 29). Virusot koj spored genotipot
○
komponenta na PK15 kleto~na kultura vo 1974

○
bil prisuten kaj zabolenite prasiwa bil

○
i se smetal kako nepatogen virus za sviwite. nare~en Cirkovirus kaj sviwite tip 2 - CVS2
○
(Porcine circovirus type 2 - PCV2), so cel da se

○
Koga CVS bil dokaàn kaj prasiwa zaboleni

○
so Multisistemskiot sindrom na slabeewe razlikuva od cirovirusot prisuten vo PK15

○
kaj odbieni prasiwa (Postweaning Multisystemic

○
kultura na kletki, koj bil nare~en

Wasting Syndrome - PMWS), pra{awata
○
Cirkovirus kaj sviwite tip 1 - CVS1 (Porcine

○
povrzani za patogenezata na virusot circovirus type 1 - PCV1) (26, 28). Vo 1998 godina
○
○
prodolìle da se diskutiraat i istraùvaat bile napraveni nekolku eksperimentalni

○
(12, 41). Podocna, bilo konstatirano deka istraùvawa so cel da se predizvika PMWS
○
○
5
○
so primena na CVS2 kako edinstven CVS2 infekcijata e {iroko raspros-
○
pri~initel. Vo najgolem del od obidite da traneta vo svetot me|u populacijata
○
○
se predizvika bolesta izostanal potpolniot doma{ni sviwi, nezavisno od zdravstveniot
○
spektar na promeni koi se javuvaat na status na istite, kako i nivnata klini~ka
○
terenot pod prirodni uslovi (2, 7, 21, 33) sostojba (4, 40). Kaj divite sviwi,
○
○
Denes, CVS2 bolesta se smeta za seroprevalencijata na CVS2 obi~no e
○
○
enzootska bolest vo sviwarskoto proiz- pomala, se dviì vo granici od 33 do 48%, no
○
vodstvo i zaboluvaat sviwi od skoro site podatoci za postoewe na bolesta se sret-
○
○
vozrasti (9). Kofaktorite, kako {to se nuvaat vo site zemji kade se sprovedeni
○
stimulacija na imónolo{kiot sistem, istraùvawa (41). Zabolenite sviwi, no i
○
ednovremena infekcija, kako i genetskata asimptomatskite sviwi dolgo vreme go
○
○
predispozicija se glavni temi na koi se {irat virusot vo okolinata, dokaàno e deka
○
temelat ponatamo{nite istraùvawa za virusot se izla~uva vo tekot na aktivnata
○
faza od negovata replikacijata (9, 40).
○
bolesta (40). Isto taka, denes ne postojat
○
dilemi okolu povrzanosta na CVS2 i Spored uslovite koi se sretnuvaat vo
○
○
Multisistemskiot sindrom na slabeewe kaj komercijalnite sviwarski farmi, najgolem
○
odbieni prasiwa (PMWS), me|utoa, sé u{te del od zabolenite sviwi se na vozrast od 2
○
○
se istraùva definitivniot patogenetski do 5 meseci, {to pokaùva deka naj~est
○
model koj go objasnuva mehanizmot na koj ○
prenos na bolesta pome|u sviwite e
CVS2 infekcijata kulminira vo PMWS.
○
horizontalniot na~in. Horizontalniot

○
Spored najnovite istraùvawa, CVS2 na~in na prenesuvawe na bolesta e dokaàn

○
u~estvuva vo pojavata i na drugi patolo{ki i vo eksperimentalni uslovi, pri kontakt na

○
○
sostojbi kaj sviwite, koi se narekuvaat priemlivi sviwi so sviwi koi ve}e bile
○
Cirkovirusni bolesti kaj sviwite (Porcine zaboleni (1, 8).

○
circovirus diseases – PCVD) (40). Pokraj PMWS,

○
Podatocite za pojavata na vertikalen

○
vo Cirkovirusni bolesti kaj sviwite se prenos na bolesta vo prirodni uslovi se

○
○
vbrojuvaat: Sindromot na dermatitis i mnogu razli~ni, poedini avtori govorat deka

○
nefropatija kaj sviwite (Porcine dermatitis and istiot vo Evropa mnogu retko se slu~uva,
○
nephropathy syndrome – PDNS); t.n. Kompleks

○
dodeka podatocite od Korea pokaùvaat deka

○
na respiratorna bolest kaj sviwite (Porcine okolu 13% od abortusite i mrtvorodenite

○
respiratory disease complex – PRDC); Prolife-

○
prasiwa pripa|aat na CVS2 infekcija.

○
rativna i nekrotizira~ka pnev-monija Postojat razni metodi za dijagnostika na

○
(Proliferative and necrotizing pneumonia – PNP);

○
CVS2 i toa od tkivo, krv, serum, mukozni

○
kako i poedini reproduktivni zaboluvawa, ekskreti, izmet ili urina. Ispituvawata na

○
dodeka kongenitalniot tremor tip AII denes tkiva so primena na metodite in situ
○
hibridizacijata (in situ hybridisation - ISH) (11,

○
ne se smeta za cirkovirusno zaboluvawe (14,

○
38). 27, 29, 35, 37) i imunihistohemiskiot metod

○
(27, 29, 35) se najupotrebuvani metodi za

○
○
rutinska dijagnostika na CVS2. Postojat i

○
○
KARAKTERISTIKI I ZNAÊWE drugi metodi za detekcija na CVS2 genomot,

○
NA BOLESTA vklu~uvaj}i PCR (15, 16, 29, 30) i qPCR (24).

○
○
Specifi~nite CVS2 antitela moàt da

○
Vo 1995 godina od strana na Me|unardniot bidat detektirani i so primena na imuno-

○
peroksidaza (Immunoperoxidase monolayer assay

○
komitet za taksonomija na virusite

○
(International Committee for the Taxonomy of - IPMA), ELISA i so indirektna imuno-

○
Viruses – ICTV) osnovana e familijata

○
fluorescencija (42).
○
Circoviridae, vo koja spa|a novootkrien mal,

○
○
neobvitkan, sferi~en virus, so genom

○
sostaven od ssDNK, koj e infektiven za MULTISISTEMSKI SINDROM NA

○
○
ptici, 'rbetnici i rastenija. SLABEEWE KAJ ODBIENI PRASIWA

(POSTWEANING MULTISYSTEMIC
○
CVS2 virusot e infektiven za doma{nite

○
i divite sviwi. Serolo{kite ispituvawa ja WASTING SYNDROME - PMWS)

○
○
isklu~uvaat mo`nosta za infekcija so ovoj

○
virus na govedata, ovcite, kozite, kowite, Kako {to be{e prethodno izneseno,
○
ku~iwata, ma~kite, gluvcite i ~ovekot (4, 3,

○
dosega se opi{ani pove}e formi na Cir-

○
13, 40). kovirusni bolesti kaj sviwite, no

○
○
6
○
najzna~ajno zaboluvawe od ekonomski aspekt streptokokniot meningitis, salmoneloza,
○
e PMWS koe e rasprostraneto niz celiot svet kolibaciloza, nespecifi~ni diarei, hepatosis
○
(40). Denes so sigurnost PMWS e definiran dietica kako i bakteriski pnevmonii (6, 14).
○
○
kako multifaktorno zaboluvawe koe Pri pojavata na PMWS najgolemi
○
○
vklu~uva infekcija so CVS2 kako i vlijanie o{tetuvawa nastanuvaat kaj imunolo{kiot
○
na drugi infektivni i neinfektivni sistem kaj sviwite. Kako vo prirodni, taka i
○
○
faktori koi sluàt kako aktivatori za vo eksperimentalni uslovi nastanuva
○
razvoj na klini~kite znaci. namaluvawe na limfocitite vo limfoidnoto
○
○
Spored najnovite istraùvawa vo oblasta tkivo, promena na kleto~nata suppopulacija
○
na sviwarstvoto, konstatirano e deka vo perifernata krv i promeni vo
○
○
Cirkovirusnite bolesti kaj sviwite, ekspresijata na citokinite kaj zabolenite
osobeno PMWS imaat najgolemo vlijanie vrz
○
sviwi.
○
○
sviwarskoto proizvodstvo. Proceneto e deka Patolo{ko-anatomskite promeni za
○
Evropskata Unija godi{no gubi okolu 600 PMWS ne se specifi~ni. Vo pote{ki slu~ai
○
milioni evra kako posledica od cirko-
○
kaj sviwite moè da se javi bledilo na
○
virusnite zaboluvawa. Direktnite gubitoci koàta, kaheksija i zgolemeni limfni jazli
○
nastanuvaat kako posledica na uginuvawe na
○
○
(ingvinalni, submandibularni, mezen-
prasiwata i tovenicite, kako i od terijalni i medijastijalni limfni jazli)
○
nedovolniot napredok na prasiwata i (17, 35). Isto taka, opi{ani se promeni kako
○
○
nivnata nemo`nost da ja dostignat atrofija na limfnite jazli so pojava na

○
klani~nata teìna. Indirektnite gubitoci

○
multifokalni do difuzni nekroti~ni

○
doa|aat kako rezultat na zgolemena upotreba podra~ja, namalena ili zgolemena slezina so
○
na antibiotici so cel da se kontroliraat portokalovo òlta boja i ikterus (20, 34).

○
○
sekundarnite bakteriski infekcii, kako i Od nelimfoidnite tkiva naj~esti

○
promenite vo menaxmentot na farmata vo

○
promeni se sre}avaat na belite drobovi. Kaj

○
pravec na namaluvawe na vlijanieto na niv se zabeleùva supakutna intersticijalna

○
PMWS.
○
pnevmonija so zgolem broj histiociti i naod

Od PMWS zaboluvaat sviwi od 7 do 20
○
na multinuklearni kletki (gigantociti) vo

○
nedelna vozrast, se javuva glavno kaj

○
zadebeleniot interalveolaren yid ili vo

○
povozrasnite prasiwa i vo ranata faza od alveolite. Sreden do golem broj PMWS

○
tovot, no zaboluvaweto e opi{ano i kaj sviwi

○
zaboleni sviwi pokaùvaat kranio-

○
na vozrast od 1 do 6 meseci (17). Samo vo eden

○
ventralna belodrobna konsolidacija i

slu~aj opi{ano e zaboluvawe kaj prasiwa na
○
ulceracii na ezofagogastri~niot del od

vozrast od 3 dena (18). PMWS e opi{an skoro
○
○
èludnikot so profuzni krvarewa i

vo site tipovi sviwarski farmi (farmi za
○
atrofija na mastite (40). Vo hroni~ni

○
tov, farmi za odleduvawe na prasiwa), kako

○
slu~ai, moè da se sretne fibrozen i

i vo farmi koi imaat od 30 do 10 000 matorici
○
obliterativen bronhiolitis (40, 35). Kaj

(5, 40).
○
○
odredeni ìvotni se zabeleùva namaluvawe

Mortalitetot i morbiditetot se
○
na brojot na limfocitite i histiocitna

○
varijabilni i zavisat od farmata, na~inot

○
infiltracija vo BALT (Bronchus-associated

na ~uvawe na ìvotnite, a se dviì vo
○
lymphoid tissue). Opi{ani se promeni na

○
granici od 4-30% odnosno 70-80% (39).

○
Naj~estite klini~ki znaci na bolesta se crniot drob, kako i vospalenie na crevata.

○
Promenite na crniot drob se karakteri-

○
progresivno slabeewe, te{ko di{ewe,

○
zgolemeni povr{inski ingvinalni limfni ziraat so limfohistiocitna vospalitelna

○
infiltracija vo portalnata zona, poedine~-

○
jazli, bledilo, òltica i dijarea. Isto taka,

○
moè da se pojavat ka{lica, treska, ni nekrozi na hepatocitite, otok i

○
vakuolizacija na citoplazmata od
○
poremetuvawe na centralniot nerven sistem

○
i nenadejno uginuvawe (17, 20, 32). hepatocitite i kariomegalija. Poretko kaj

○
Vo farmite so PMWS zaboleni sviwi, zabolenite sviwi se sretnuva hroni~en

○
○
po~esto se javuvaat i drugi infekcii i intersticijalen nefritis vo koj se

○
zabeleùva golem broj CVS2 antigen (35).

○
bolesti vo sporedba so farmite koi se

○
slobodni od PMWS. Vo ovie bolesti spa|aat Ostanati mikroskopski promeni {to se

○
aujeckievata bolest (Pseudorabies), PRRS, sre}avaat kaj PMWS zabolenite sviwi se

○
○
parvoviroza kaj sviwite, glaserovata bolest, mala do sredna limfohistiocitna

○
○
7
○
vospalitelna infiltracija na skoro site na bolesta ili za{titata od bolesta se
○
tkiva. odnesuvaat na menaxmentot (17), tekovnite
○
○
virusni infekcii (39), stimulacijata na
○
imunolo{kiot sistem (4, 23), ishranata i
○
Dijagnoza na PMWS
○
genetikata (31).
○
Do denes se opi{ani nekolku vakcini
○
Kone~na dijagnoza za PMWS se postavuva
○
protiv CVS2 koi se bazirani na inaktiviran
○
vrz osnova na tri kiteriumi. Vo prviot CVS2 izolat, na t.n. himera virus (genot od
○
kriterium vklu~eni se soodvetnite
○
CVS2 kapsidot kloniran vo genomot na
○
klini~ki znaci (osnoven e slabeewe), nepatogeniot CVS tip 1), DNK i subedi-
○
vtoriot, naod na karakteristi~ni pato-
○
ni~ni vakcini. Vo site slu~ai, vakcinite gi
○
histolo{ki promeni na limfoidnoto tkivo, namaluvaat leziite na limfoidnoto tkivo,
○
i tretiot, naod na CVS2 (antigen i/ili
○
izla~uvaweto na virusot i dolìnata na
○
nuklenska kiselina) vo mikroskopskite viremijata.
○
lezii. Najva`no e da se napomene deka
○
Pove}e od polovina milion matorici
○
najgolemo vlijanie vrz postavuvaweto na denes se vakciniraat vo Evropa i Kanada,
○
kone~nata dijagnoza za PMWS imaat sredni
○
zemji vo koi e postignato zna~itelno
○
do intenzivni promeni na limfoidnoto namaluvawe na mortalitetot po odbivaweto
○
tkivo, kako i sredno do izrazeno prisustvo ○
○
na prasiwata.
na CVS2 vo histolo{ki promenetoto
○
limfoidno tkivo (39).

○
○
Razvieni se razni laboratoriski metodi SOSTOJBA SO CIRKOVIRUSNITE

○
za dijagnostika na PMWS. Kako "zlaten BOLESTI KAJ SVIWITE VO

○
○
standard" se smeta metodot koj ednovremeno R. MAKEDONIJA

○
vklu~uva detekcija na CVS2 so konstatirawe

○
na tkivnite promeni. Poradi toa, in situ

○
Prvite pokazateli za prisustvoto na

○
hibridizacijata (in situ hybridisation) i

○
Cirkovirusot kaj sviwite tip 2 vo R.

○
imunohistohemiskiot metod se naj~esto

Makedonija vrz osnova na klini~kite
○
primenuvani metodi (27, 35).

○
simptomi poteknuvaat od poodamna, no

○
CVS2 moè da se dijagnosticira i so

oficijalno za prvpat CVS2 e dijagnosti-
primena na PCR metodot kaj PMWS zaboleni
○
○
ciran vo 2007 godina (36). Sé u{te so

i PMWS nezaboleni sviwi, so primeroci
○
sigurnost ne moème da ja potvrdime to~nata

○
zemeni od nos, feces, urina, plunka, o~en

○
epizootiolo{ka sostojba za ovaa bolest kaj

iscedok i tonzili (10, 16, 19, 22, 25, 40).
○
nas, no dosega bolesta e dijagnosticirana

○
○
samo vo poedini farmi i toa vo sporadi~ni

○
slu~ai.
○
KONTROLNI MERKI I
○
VAKCINACIJA PROTIV CVS2 Bidej}i niz farmite vo R. Makedonija ne

○
e vospostavena posebna programa za za{tita

○
○
Imaj}i go vo predvid podatotokot deka od ova zaboluvawe, na farmite im se

○
prepora~uva vnimatelno sledewe na

○
CVS2 e ubikvitarno zaboluvawe, merkite

○
koi moàt da se prezemat za kontrola na sostojbata. Navremenoto otkrivawe na

○
bolesta, kako i prezemaweto soodvetni

○
bolesta se minimalni. Multifaktornata

○
priroda na ova zaboluvawe ukaùva deka preventivni merki zna~itelno }e gi namali

○
ekonomskite zagubi vo farmata.

○
efektivnite kontrolni merki treba da bidat

○
fokusirani kon razbirawe na kofaktorite Vo pogled na dijagnostikata, Fakultetot

○
za veterinarna medicina vo Skopje istata ja

○
i aktivatorite vklu~eni vo odredeni farmi

○
i kontrolata ili otstranuvaweto na sproveduva so primena na imunohistohe-

○
miskiot metod, kako eden od najdobrite

○
nespecifi~nite faktori. Najistraùvani

○
kofaktori i aktivatori vo odnos na razvojot dijagnosti~ki metodi za ovaa bolest.

○
8
PORCINE CIRCOVIRUS DISEASES (review article)
Ristoski Trpe1, Cvetkovic Iskra2, Segales Joaquim3
Department of Pathology, Faculty of Veterinary Medicine - Skopje

1
2
Department of Microbiology and Immunology:, Faculty of Veterinary Medicine-Skopje
3
Department de Sanitat i Anatomia Patologica,
Centre de Recera en Sanitat Animal (CReSA), Barcelona
e-mail: tristoski@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRACT
Porcine circovirus type 2 belongs on the family Circoviridae. This virus family includes small, non-enveloped
viruses, with a circular, single-standed DNA genome.
This virus causes mainly subclinical infections, but a number of diseases have been linked to it (porcine circovirus
diseases, PCVD). The most economically important PCVD is postweaning multisystemic wasting syndrome
(PMWS), which mainly affects pigs of 2 to 5 months of age, with progressive wasting, diarrhea and respiratory
disorders. Main PMWS lesions are found in lymphoid tissues, which are characterized by lymphocyte depletion
with granulomatous (histiocytic and multinucleate giant cell) infiltration.
PMWS is considered as multifactorial disease, with a number of infectious and non-infectious factors able to
act as disease triggering in PCV2 infected pigs. PCVDs are worldwide distributed, and PMWS was diagnosed
in Macedonia in 2007.
Key words: porcine circovirus type 2, postweaning multisystemic wasting syndrome
LITERATURA syndrome virus ( PRRSV) potentiates PCV2

replication. Archives of Virology; 145: 2421 -
2429.
1. Albina E, Truong C, Hutet E, Blanchard P,
Cariolet R, L'Hospitalier R, Mahé D, Allée C, 5. Allan GM, McNeilly F, Kennedy S, Meehan B,
Morvan H, Amenna N, Le Dimna M, Madec F Ellis J and Krakowka S (2000);
and Jestin A (2001): An experimental model for Immunostimulation, PCV - 2 and PMWS.
post - weaning multisystemic wasting syndrome Veterinary Record; 147: 170 - 171
( PMWS ) in growing piglets. Journal of 6. Allan GM, McNeilly F, Meehan BM, Ellis JA,
Comparative Pathology; 125: 292 - 303. Connor TJ, Mc Nair I, Krakowka S and Kennedy
2. Allan GM, Kennedy S, McNeilly F, Foster JC, S (2000): A sequental study of experimental
Ellis JA, Krakowka S, Meehan BM and Adair infestion of pigs with porcine circovirus and
BM (1999): Experimental reporoduction of porcine parvovirus: Immunostaining of cryostat
severe wasting disease by co-infection of pigs with sections and virus isolation. Journal of Veterinary
porcine circovirus and porcine parvovirus. Medicine; 47: 81 - 94.
Journal of Cpmparative Pathology; 121: 1 - 11. 7. Balasch M, Segales J, Rosell C, Domingo M,
3. Allan GM and Ellis JA (2000): Porcine Mankertz A, Urniza A and Plana - Duran J
circoviruses: a review. Journal of Veterinary (1999): Experimental inoculation of
Diagnostic Investigation; 12: 3 - 14. conventional pigs with tissue homogenates from
pigs with post weaning multisystemic wasting
4. Allan GM, McNeilly F, Ellis J, Krakowka S, syndrome. Journal of Comparative Pathology;
Meehan B, McNair I, Walker I, and Kennedy S 121: 139 - 148.
(2000): Experimental infestion of colostrum
deprived piglets with porcine circovirus 2 (PCV2) 8. Bolin SR, Stoffregen WC, Nayar GPS and Hamel
and porcine reproductive and respiratory AL (2001): Postweaning multisystemic wasting
9
syndrome induced after experimental Canadian Journal of Veterinary Research; 64:
○
○
inoculation of cesarean - derived, colostrum - 44 - 52.
○
deprived piglets with type 2 porcine circovirus.
○
17. Harding JCS and Clark EG (1997): Recognizing
○
Journal of Veterinary Diagnostic Investigation;
and diagnosing postweaning multisystemic
○
13: 185 - 194.
○
wasting syndrome ( PMWS ). Swine Health and
○
Production: 5: 201 - 203.
○
9. Calsaming M, Segales J, Quintana J, Rosell C
○
and Domingo M (2002): Detection of porcine
○
18. Hirai T, Nunoya T, Ihara T, Kusanagi K and
circvirus tupes 1 and 2 in serum and tissue
○
Shibuya K (2001): Dual infection with PCV - 2
○
samples of pigs with and without postweaning
○
and porcine epidemic diarrhoea virus in
pultisystemic wasting syndrome. Journal of
○
neonatal piglets. Veterinary Record; 148: 482 -
○
Clinical Microbiology; 40: 1848 - 1850.
○
284.
○
10. Celer Jr V and Carasova P (2002) First evidence
○
19. Kim J, Choi C, Han DU and Chae C (2001):
○
of porcine circovirus rype 2 (PCV - 2) infection Simultaneous detection of porcine circovirus
○
of pigs in the Czech Republic by semi-nasted
○
type 2 and porcine parvovirus in pigs with
○
PCR. Journal of Veterinary Medicine; 49: 155 - PMWS by multiplex PCR. Veterinary Record;
○
159.
○
149: 304 - 305.
11. Choi C and Chae C (1999): In – situ ○
○
○
20. Kim J, Chung HK, Jung T, Cho WS, Choi C
sybridization for the detection of porcine and Chae C (2002). Postweaning multisystemic
○
○
circovirus in pigs with postweaning wasting syndrome of pigs in korea: Prevalence,

○
multisystemic wasting syndrome. Journal of microscopic lesions and coexisting

○
○
Comparative Pathology; 121: 265 – 270. microorganisms. Journal of veterinary Medical

○
Science; 64: 57 - 62.

○
12. Ellis J, Hassard L, Clark E, Harding J, Allan G,

○
Willson P, Strokappe J, Martin K, McNeilly F,

○
21. Krakowka S, Ellis JA, McNeilly F, Ringler S,

○
Meehan B, Tood D and Haines D (1998): Rings DM and Allan G (2001): Activation of
○
Isolation of circovirus from lesions of pigs with

○
the immune system is the pivotal event in the

○
postweaning multisystemic wasting syndrome. production of wasting disease in pigs infected

○
Canadian Veterinary Jpurnal; 39: 44 – 51.

○
with porcine circovirus - 2 ( PCV ). Veterinary

○
Pathology; 38: 31 - 42.

○
13. Ellis J, Konoby C, West KH, Allan GM,

○
Krakowka S, McNeilly F, Meehan B and Walker 22. Krakowka S, Ellis JA, Meehan B, Kennedy S,
○
○
I (2001): Lack of antibodies to porcine McNeilly F and Allan G (2000): Viral wasting
○
circovirus type 2 virus in beef and dairy cattle syndrome of swinw: experimental reproduction
○
○
and horses in western Canada. Canadian of postweaning multisystemic wasting

○
Veterinary Journal; 42: 461 – 464. syndrome in gnotobiotic swine by coinfection

○
○
with porcine circovirus 2 and porcine

○
14. Ellis J, Clark E, Haines D, West K, Kreakowka parvovirus. Veterinary Pathology; 37: 254 - 263.
○
S, Kennedy S and Allan GM (2003): Porcine

○
○
circovirus-2 and concurrent infrctions in the 23. Kyriakis SC, Saoulidis K, Lekkas S, Miliotis
○
field. Veterinary Microbiology; 98: 159 – 163. CC, Papoutsis PA and Kennedy S (2002): The
○
efects of immuno - modulation on the clinical

○
15. Fenaux M, Halbur PG, Gill M, Toth TE and

○
and pathological expression of postweaning

○
Meng XJ (2000). Genetic characterization of multisystemic wasting syndrome. Journal of

○
type 2 porcine circovirus (PCV – 2) from pigs

○
Comparative Pathology; 126: 38 - 46.

○
with postweaning multisystemic wasting

○
syndrome in different geographic regions of 24. Liu Q, Wang L, Willson P and Babiuk LA (2000):
○
○
North America and development of a differential Quantitative, competitive PCR analysis of

○
PCR – restriction fragment length porcine circovirus DNA in serum from pigs with
○
○
polymorphism assay to detect and differentiate postweaning multisystemic wasting syndrome.

○
between infections with PCV – 1 and PCV – 2. Journal of Clinical Microbiology; 38: 3474 -
○
○
Journal of Clinical Microbiology; 38: 2494 – 3477.

○
2503.
○
25. Magar R, Larochelle R, Thibault S and

○
Lamontagne L (2000): Experimental

○
16. Hamel AL, Lin LL, Sachvie C, Grudeski E and

○
Nayar GP (2000): PCR detection and transmission of porcine circovirus type 2

○
(PCV2) in weaning pigs: a sequental study.

○
characterization of type - 2 porcine circovirus.

○
10
○
Journal of Comparative Pathology; 123: 258 - and Respiratory Syndrome and Porcine
○
269. Circovirus 2. Journal of Virology; p. 3232-3239.
○
○
34. Rosell C, Segales J, Ramos - Vara JA, Folch
○
26. Mankertz A, Mankertz J, Wolf K and Bunk HJ
○
(1998): Identification of a protein essential for JM, Rodríguez - Arrioja GM, Duran CO,
○
Balascho M, Plana - Duran J and Domingo M
○
replication of porcine circovirus. Journal of
○
General Virology; 79: 381 - 384. (2000): Identification of porcine circovirus in
○
tissue of pigs with porcine dermatitis and
○
○
27. McNeilly F, Kennedy S, Moffet D, Meehan B.M, nephrophaty syndrome. Veterinary Record; 146:
○
Foster J.C, Clarke E.G, Ellis J.A, Haines D.M, 40 - 43.
○
○
Adair B.M, Allan G.M (1999): A comparison f
○
in situ hybridization and immunohistochemistry 35. Rosell C, Segales J, Plana - Duran J, Balasch
○
M, Rodriguez - Arrioja G.M, Kennedy S, Allan
○
for the detection of a new porcine circovirus in
○
formalin - fixed tissues from pigs with post - G.M, McNeilly F, Latimer K.S and Domingo M
○
(1999): Pathological, Immunohistochemical and
○
weaning multisystemic wasting syndrome
○
In - situ Hibridization Studies of Natural Cases
(PMWS). Journal of Virological Methods 80.
○
of Postweaning Multisystemic Wasting
○
123 - 128.
○
○ Syndrome (PMWS) in Pigs. J. Comp. Path. 120,
28. Meehan BM, McNeilly F, Todd D, Kennedy S, 59 - 78.
○
○
Jewhurst VA, Ellis JA, Hassard LE, Clark EG,

○
36. Ristoski T, Mrenoski S, Cvetkovic I (2007): First

Haines DM and Allan GM (1998):
○
report of Circoviral infection in pigs in Republic

○
Characterization of novel circovirus DNAs

○
of Macedonia. 25th ESVP Meeting, 29.August-

○
associated with wasting syndromes in pigs. 1. September, Munich, Germany.

○
Journal of General Virology; 79: 2171 - 2179.

○
○
37. Segales J, Ramos-Vara JA, Duran CO, Porter A,

○
29. Morozov I, Sirinarumitr T, Sorden SD, Halbur Domingo M (1999): Diagnosing infectious
○
PG, Morgan MK, Yoon KJ and Pauel PS (1998):

○
disease using in situ hybridization. Swine Health

○
Detection of a novel strain of porcine circovirus Prod. 7 (3): 125 - 128.

○
in pigs with postweaning multisystemic wasting

○
38. Segales J (2002): Update on postweaning

○
syndrome. Journal of Clinical Microbiology; 36:

○
2535 - 2541. multisystemic wasting syndrome and porcine

○
dermatitis and nephropathy syndrome

○
○
30. Nayar GPS, Hamel A and Lin L (1997): diagnostic. Journal of Swine Health and
○
Detection and characterization of porcine Production 10 (6): 277 - 281.

○
○
circovirus associated with postweaning

○
39. Segales J and Domingo M (2002): Postweaning

multisystemic wasting syndrome in pigs.
○
multisystemic wasting syndrome (PMWS) in

○
Canadian Veterinary Journal; 38: 385 - 386.

○
pigs. Veterinary Quarterly; 24(3); 109-124.

○
31. Opriessnig T, Janke BH and Halbur PG (2006):

○
40. Segales J, Allan G.M, Domingo M (2005):

○
Cardiovascular lesions in pigs naturally or

○
Porcine Circovirus diseases. Animal Health

○
experimentally infected with Porcine Circovirus

Research Reviews 6 (2): 119 - 142.
○
Typa 2. Journal of Comparative Pathology,

○
○
Volume 134, Issue 1, p. 105-110. 41. Tischer I, Mields W, Wolff D, Vagt M and Griem
○
W (1986): Studies on the pathogenicity of

○
32. Quintana J, SegalesJ, Rosell C, Calsamiglia M,

○
porcine circovirus. Archives of Virology; 91: 271

○
Rodríguez - Arrioja GM, Chianini F, Folch JM, - 276.

○
Maldonado J, Canal M, Plana - Durán J and

○
○
Domingo M (2001): Clinical and pathological 42. Wellenberg GJ, Pasch S, Bernadsen FW,
○
observations of pgs with postweaning Steverink PJGM, Hunneman W, Vorst TJK van
○
○
multisystemic wasting syndrome. Veterinary der, Peperkamp NHMT, Ohlinger VF, Schippers
○
Recor; 149: 357 - 361. R, Oirschot JT van and Jong MF de (2000):

○
○
Isolation and characterization of porcine

○
33. Rovira A, Balasch M, Segales J, Garcia L, Plana- circovirus type 2 from pigs showing signs of
○
Duran J, Rosell C, Ellerbrok H, Mankertz A and

○
post - weaning multisystemic wasting syndrome

○
Domingo M (2002): Experimental inoculation in the Netherlands. Veterinary Quarterly; 22:

○
○
of conventional pigs with Porcine Reproductive 167 - 172.

○
○
11
12
UDK:636.74:575.113.2
KOMPARATIVNA VARIJABILNOST NA MIKROSATELITSKA

DNA KAJ IZVOREN I IZVORNO SELEKTIRAN SOJ NA
[ARPLANINSKIOT OVÂRSKI PES
Esmerov Igor1, Panov Sa{o2, Stojkovski Velimir1, Slavkovska Adrijana3
1
Katedra za biohemija, Fakultet za veterinarna medicina - Skopje
2
Katedra za molekularna biologija, Prirodno matemati~ki fakultet - Skopje,
3
Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, R. Makedonija
e-mail: esmerov@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRAKT
DNA mikrosatelitite pretstavuvaa kodominanten genetski marker koj nao|a {iroka primena
vo karakteriziraweto na biodiverzitetot na odredeni populacii.
Genetskata varijabilnost na populacijata na {arplanincite be{e odredena preku analiza
na 10 DNA mikrosatelitski lokusi (FH2361, DGN10, FH3287, FH3924, FH3608, FH3023, FH3489,
FH3721, FH4027 i FH2141).
Vo studijata bea vklu~eni 37 izvorni primeroci na {arplaninskoto ov~arsko ku~e (19 nizinski
{arplaninci i 18 planinski).
Informativnosta na DNA mikrosatelitskite lokusi be{e odredena spored (Polymorhism
Informativ Content-PIC), kako i spored brojot na detektirani aleli po lokus. Site deset DNA
mikrosatelitski lokusi bea visoko polimorfni.
Vo genomot na {arplaninecot najvisoka vrednost za PIC (Polymorphism Informativ Content) be{e
determinirana kaj lokus FH3023 (0.975), a najniska za lokusot FH3924 (0.812).
Brojot na detektirani aleli po lokus kaj {arplaninecot varira{e od 16 kaj lokusot FH2361,
pa do 33 kaj lokusite FH3023 i FH3489.
Intrapopulaciskata genetska varijabilnost be{e utvrdena preku brojot na detektirani
aleli za sekoj DNA mikrosatelitski lokus, prose~niot broj na aleli za site osum DNA
mikrosatelitski markeri i vkupniot broj na detektirani aleli, karakteristi~ni za
dadenata populacija.
Kaj populaciite na {arplaninci brojot na zaedni~ki aleli be{e najvisok vo lokusot FH2141
i iznesuva{e 49, od koi 35 heterozigoti i 14 homozigoti.
Spored dobienite rezultati od ovaa studija moè da se zaklu~i deka postoi relativno niska
genetska varijabilnost vo odnos na ispituvanite parametri kaj populacija na {arplaninci.
Ova soznanie, soglasno sli~nite studii na pogolem broj avtori implicira deka {arplaninecot
e relativno ~ista rasa koja pri odgleduvaweto ne e premnogu vkrstuvana so drugi rasi na
ku~iwa, koi se fenotipski sli~ni, so cel podobruvawe na nekoi karakteristiki na rasata.
Klu~ni zborovi: ku~e, DNA mikrosateliti, genetska varijabilnost

○
VOVED zna~ajni arheolo{ki podatoci vo forma na

○
skici, crteì, skulpturi. Imeno, najranite

○
Prvite kontakti pome|u ~ovekot i ku~eto artefakti poteknuvaat u{te od vremeto na

○
○
datirat u{te od pred 15.000 godini, vremeto paleolitot, no tie soznanija se ograni~eni
○
na raniot neolit, od koj {to period postojat samo na odredeni kanidi, kako volkot ili
○
○
13
○
~akalot, no seu{te ne upatuvaat na postoe- se odnesuva na obezbeduvaweto i za{titata
○
weto na ku~eto. Sepak najrano otkrienite na stadata ovci od razli~nite predatori,
○
○
ku~e{ki koski datiraat od 6.600 godina pred volci, risovi, lisici.
○
na{ata era, a se pronajdeni na planinata
○
○
Jarno, sega{nata granica pome|u Irak i
○
Iran, dodeka pak prvite razli~ni kranialni
○
○
i mandibularni oblici na ku~e{ki koski
○
datiraat od 5.400-4.600 godina pred na{ata
○
○
era, a se otkrieni vo koritoto na rekata
○
Danube, dene{na Romanija.(1)
○
○
Site dosega{ni soznanija kako od
○
sociolo{ko-kulturolo{ki, taka i od nau~en
○
○
aspekt ukaùvaat deka korenite na
○
zbliùvaweto pome|u ~ovekot i ku~eto treba
○
○
da se baraat vo postojanoto menuvawe na
○
na~inot na ìvot, preminuvaweto na ~ovekot
○
Slika 1. [arplaninski ov~arski pes
○
vo inteligentno su{testvo, potrebata od
(Canis lupus domesticus)
○
zgolemuvawe na mo}ta, menuvaweto na
○
○
na~inot na ishrana, potragata po novi izvori

Spored nekoi podatoci {arplaninska
○
na hrana i iznao|awe na na~ini za polesno

○
rasa poteknuva od pred 1600-2000 godini i se

○
sovladuvawe na egzistencijalnite problemi.

smeta za najstara rasa na ovie prostori. Za
○
Sublimiraweto na ovie sostojbi vo koj se

prv pat rasata e opi~ana vo FCI (Federation
○
nao|ale predcite na dene{niot ~ovek bi

○
Cynologique Internationale) vo 1939 godina pod

○
moèle da se svedat na obi~na evolucija na

○
imeto Ilirski ov~arski pes. Vo 1957 e

dve su{testva koi iladnici godini ìveele
○
pregistriran i vo Jugoslovenskiot kinolo-

○
edno pokraj drugo, a zbliùvaweto i

○
{ki sojuz pod imeto Jugoslovenski ov~arski

domestikacijata stanala neizbe`na.
○
pes- "[arplaninec". Spored Me|unaronata

○
Pove}e od 150 rasi se identifikuvani

○
kinolo{ka federacija (FCI), dve zemji se

samo od American Kenel Club, koj gi
○
smetaat kako mesto na poteklo na ova ku~e,

○
klasificiral vo sedum grupi, prete`no vrz

○
Makedonija i Srbija. Predcite na {ar-

baza na sposobnostite so koi se odlikuvaat,
○
planinecot sé se u{te kontraverzni, odnosno

○
istoriskiot razvoj i morfologijata.

nekoi smetat deka toj poteknuva od Tibe-
○
Ku~iwata imaat 38 para na avtozomni

○
tanskiot mastif, nekoi rimski rasi na

○
hromozomi i dva polovi, vo sporedba so

ku~iwa i nekoi rasi koi poteknuvaat od
○
~ove~kite 23, a nivniot genom sodrì okolu

○
turskite stepi. Kako nejverodostojna se

0.5 Gbp pove}e DNA otkolku humaniot
○
smeta teorijata deka poteknuvaat od nekoi

○
(International Human Genome Sequencing

○
aziski borbeni rasi na ku~iwa(3)

Consortium). Razlikata vo osnova moè da se
○
Analizite na mitohondrijalnata DNA

○
objasni so postoeweto na nekoku povtoru-

○
(mtDNA) sugeriraat deka domestifikacijata

○
va~ki segmenti vo genomot, a nekoi se asocira na genetski blok vo koj u~estvuvaat

○
dobieni so delecii na sekvencite koi bile

○
samo nekolku predci vo genetskiot pul. Kako

○
prisutni kaj predcite na ku~eto, a i da e, golemiot genetski diverzitet me|u

○
odsustvuvale kaj ~ovekovite predci.

○
ku~iwata dava mo`nost na ovaa hipoteza,

○
Komparacijata na razli~nite rasi na ku~iwa kako i za drugite rasi na ìvotni (2). Ova
○
pokaùvaat deka postoi razlika od 1 SNP na

○
implicira deka dokolku nastane vkrstuvawe

○
1000 bazni para, sli~no kako i kaj ~ove~kata na odredeni doma{ni ìvotni so nivnite
○
populacija(2) ìvi predci moè da dojde do povtorna pojava

○
○
[arplaninecot pretstavuva avtohtona na odredeni osobini koi bile prisutni i pred

○
rasa na ovie prostori, a negovo izvorno domestikacijata. No sepak so istraùvawata

○
ìveali{te pretstavuvaat [arplaninskiot na mitohondrijalnata DNA moè da se dojde

○
○
predel, nadmorska viso~ina od nad 1000 samo do odredeni soznanija bidej}i taa se
○
metri, dodeka vo zimskiot period se spu{ta

○
nasleduva samo od majkata .(4)

○
vo potoplite nizinski predeli, kako Postojat dva tipa na SSLP (Simple sequence
○
sledbenik na golemite ov~i stada (slika 1). length polymorphisms-SSLPs), minisateliti i

○
○
Negova osnovna upotrebna vrednost pred sè mikrosateliti:

○
○
14
○
a) Minisateliti, isto taka poznati kako OD260 x 50 faktor i razreduvawe x 40 =μg
○
varijabilen broj na tandemski pov- DNA/ml.
○
toruvawa (variable number of tandem repeats
○
Pro~istenosta na DNA be{e odreduvana
○
VNTRs), kade povtoruva~kite edinici
○
preku odnosot i vrednosta od spektro-
dostignuvaat do 25bp.
○
fotometriraweto na 260nm i 280nm. Dokolku
○
b) Mikrosateliti, ili ednostavni tandemski odnosot e 1.8 se smeta deka izoliranata DNA
○
povtoruvawa short tandem repeats-STRs) se
○
ima dobar kvalitet.
○
kratki sekvenci na DNA, so golemina od 1- Intaktnosta na dobienata DNA e
○
6 bp koi se povtoruvaat pove}e pati edno
○
odreduvana so elektroforeza na 1% agarozen
○
po drugo i se karakteriziraat so visoka gel vo 1xTBE rastvor (90mM Tris, 90mM Borna
○
kiselina, 8mM EDTA, pH=8.3).
○
informativnost.
○
DNA mikrosatelitskite lokusi bea
○
○
amplificirani so koristewe na polimeraza
○
MATERIJALI I METODI veri`na reakcija (PCR-Polymerasis chain
○
reaction) (5).
○
○
Za amplifikacija na mikrosatelitskite
○
Vo studijata bea vklu~eni vkupno 37
lokusi e koristen Perkin-Elmer GeneAmp PCR
○
{arplaninci i toa 18 pretstavnici na ○
Nizinskiot tip na {arplaninci i 19 System 2400.

○
○
pretstavnici na Planinskiot tip {arpla- Smesa za amplificirawe na avtozomnite

○
ninci. mikrosatelitski lokusi be{e praven vo

○
Izolacija na DNA od leukocitnite kletki

○
ependorfi od 200μl.
○
so proteinaza K. Za amplifikacija na mikrosatelitskite

○
Izolacijata na DNA be{e napravena so lokusi e koristen sledniov program za PCR:

○
○
fenol/hloroform ekstrakcija i precipita- po~etna denaturacija na 94 C°/ 10 minuti,

○
denaturacija na 94 C°/ 1 minuta, anilirawe

○
cija so etil alkohol.

○
Koncentracijata na izoliranata DNA na prajmerite na 56 C/ 1 minuta, ekstenzija

○
be{e odredena spektofometriski na 260nm na 72 C°/ 1 minuta, krajna ekstenzija na 72 C°/

○
○
branova dolìna. Vo 980μl dejonizirana H2O 8 minuti.

○
bea dodadeni 20μl na rastvorena DNA. Po

○
○
homogenizacijata na primerokot, istiot PCR reakcijata sodrè{e:

○
-H2O 14.0μl
○
be{e spektrofotometriran na 260nm

○
branova dolìna na koja molekulata na DNA -10xRb pufer 2.5μl

○
-2.5mmol MgCL2 1.5μl

○
pokaùva opti~ka aktivnost. Ostatokot na

○
proteini kako rezultat na nedovolnoto -2.5mmol dNTP 1.0μl

○
pro~istuvawe na DNA, vo tekot na -0.5U Ampli Taq Gold 0.3μl

○
-2.0 p.mol primer R/F 1.0μl

○
izolacijata, be{e odreden so spektro-

○
fotometrirawe na 280nm branova dolìna. -DNA 4μl

○
○
Vkupnata koli~ina na izoliranata DNA -finalniot volumen na reakcijata 23.3μl

○
○
be{e odredena spored slednava formula

○
458bp.
446bp.
442bp.
426bp.
418bp.
370bp.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23
Slika 2. Denaturira~ka poliakrilamidna gel elektroforeza od PCR amplifikacii na lokusot FH3287
15
○
Goleminite na sekvencite se ot~itaa na Brojot na alelite koj DNA mikro-
○
○
nativna DNA elektroforeza vo polia-
○
satelitskiot lokus gi poseduva, ja pokaùva
○
○
krilamiden gel (DNA-PAGE). negovata polimorfnost, odnosno negovata
○
○
Dobienite parametri za alelnata informativnost. Spored FAO kriteri-
○
○
○
○
golemina i genotipot za sekoja individua bea umite, DNA mikrosatelitskite lokusi koi
○
○
statisti~ki obraboteni so programot se upotrebuvaat vo vakov tip na studii treba
○
○
CERVUS (6), odnosno determinirani alelnata
○
○
da poseduvaat najmalku 4 aleli.
○
○
frekvenca, prose~niot broj na aleli po Od dobienite rezultati moè da se
○
○
○
○
lokus, alelnata golemina i vrednosta na zabeleì deka razlikite pome|u izvorniot
○
○
Polymorphism Informativ Content (PIC) (7). i izvorno selektiraniot soj na {ar-
○
○
Golemina na alelite na lokusot 3287,
○
○
planinecot se zanemarlivi, odnosno se
○
○
genotipizirani so (DNA-PAGE). Od levo kon sveduvaat na nekolku karakteristi~ni aleli
○
○
desno: Marker; SD1=418/442bp.; SD2=370/
○
○
za soodvetnata populacija, koi moèbi bi
○
○
446bp.; SD3=426/454bp.; SD4=378/450bp.; bile pronajdeni i kaj izvorno selektiraniot
○
○
SD5=430/434bp.; SD6=430bp.; SD7=422/430bp.;
○
○
soj, dokolku bi se ispituval pogolem broj na
○
Marker; SD8=442/462bp.; SD9=426/430bp.;
○
individui, pred se od oblasta na Kosovo i
○
○
SD10=378/450bp.; SD11=418/434bp.; SD12=382/
○
○
Metohija, kade {to spored soznanijata se
○
434bp.; SD13=382/446bp.; SD14=382/434bp.;
○
○
○
u{te postojat nekolku linii na izvorni
Marker; SD15=370/434bp.; SD16=446/458bp; ○
○
{arplaninci. Zabeleìtelni se odredeni
○
SD17=434/458bp.; SD18=434/444bp.; SD19=386/

○
fenotipski razliki, koi pred se se

○
434bp. (slika 2)
○
○
odnesuvaat na pomasivnoto telo na izvorno

○
○
selektiraniot soj na {arplanincite,

○
○
○
dolìnata na vlaknata i goleminata na

○
○
REZULTATI I DISKUSIJA
○
○
kraniumot, {to asocira na vnesuvawe na

○
○
eksterierni osobini od fenotipski

○
○
Spored rezultatite od moite istraù-

○
○
sli~nite rasi, kako na primer Ruska straà,

vawa ne proizleguvaat soznanija za
○
○
Turski Karaba{ i Bernandinec. Sepak, ovie

○
○
specifi~ni aleli koi se detektiraat kaj

○
○
tvrdewa treba dopolnitelno da se ispitaat,

{arlanincite, a ne se prisutni kaj osta-
○
○
bidej}i vo ovaa studija ne bea vneseni

○
○
natite ~etiri rasi na ku~iwa.

○
○
Diferencijacijata na genomite na {ar- navedenite rasi na ku~iwa. Malite razliki

○
○
planinecot, Collie, Boykin Spaniel, German vo alelnata frekvenca, observiranata i

○
○
○
○
Shepherd i Shetland Sheepdog moè da se o~ekuvanata heterozigotnost ne naveduvaat

○
○
na razmisluvawa koi odat vo pravec na mali

○
○
sogleda i preku razli~nata distribucija na

○
○
karakteristi~nite ili sopstveni aleli vo intervencii vo izvornite linii na

○
○
{arplaninecot, so cel da se podobrat

○
○
genomot na {este populacii. Pri toa za

○
○
razli~nite DNA mikrosatelitski regioni se eksteriernite osobini na rasata, poradi

○
○
barawata na pazarot. Sepak intervencijata

○
○
determiniraat razli~en broj na sopstveni

○
○
aleli. so vnesuvawe na linii od drugi rasi vo

○
○
Sepak, (8) naveduvaat deka dokolku alel- izvorniot tip na {arplaninecot, kako i
○
○
○
○
nata frekvenca na unikatnite privatni menuvaweto na ìvotnata sredina vo podolg

○
○
vremenski period, bi rezultiralo so gubewe

○
○
aleli e pomala od 0.1%, postoi mo`nost tie

○
○
aleli da se prisutni vo nekolku populacii, na odredeni fenotipski karakteristiki,

○
○
karakteristi~ni za izvornite {arplaninski

○
pa dokolku se skriniraat pogolem broj na

○
○
○
individui, bi se otfrlilo tvrdeweto deka ku~iwa.

○
○
Kaj primerocite SD127/1, SD128/2, SD96/

○
specifi~nite ili privatni aleli se

○
3, SD114/4, SD126/5, SD20/6, SD109/7 (voeni

○
○
karakteristi~ni samo za odredena popu-

○
○
lacija. ku~iwa), za zabeleùva mal broj na

○
○
○
Istraùvawata se odvivaa so cel da se karakteristi~ni aleli na site lokusi, {to

○
○
utvrdat genetskite varijacii pome|u

○
asocira na mo`nosta da primerocite

○
○
○
populacijata na izvorniot {arplaninec i poteknuvaat od dve linii, odnosno da se

○
○
izvorno selektiraniot {arplaninec so {to

○
○
pareni vo blisko krvno srodstvo, {to bi

○
○
bi se do{lo do odredeni soznanija za rezultiralo so mal broj na pozitivni

○
○
stepenot na heterozigotnost i alelnata

○
○
mutacii i gubewe na odredeni karakteristi-

○
○
frekvenca. ki kaj ovie primeroci.

○
○
○
○
16
○
Vo studijata be{e vnesen i eden redok Informaciite koi se dobieni od ovaa
○
○
primerok na izvoren bel {arplaninec. studija, a koi se baziraat pred se na
○
Brojot na karakteristi~nite aleli vo goleminite na dobienite aleli, obse-
○
○
genomot na ovie {arplaninci moè da se rviranata i o~ekuvanata heterozigotnost,
○
smeta za realen, bidej}i ne bile predmet na vrednostite na polimorfizmot na desette
○
○
oblagodoruvawe so drugi rasi. Sepak, markeri, kako i karakteristi~nite aleli za
○
goleminata na populacijata moè da se javi populacijata ni ukaùvaat deka ne postojat
○
○
kako faktor koj bi go uslovil i so toa bi go odredeni karakteristi~ni aleli po {to na
○
ograni~il brojot na alelite koi se karakte- molekularno nivo bi se izdvoil izvorniot od
○
risti~ni za belite izvorni {arplaninci. izvorno selektiraniot tip na {ar-
○
○
Odredeni aleli bea detektirani samo kaj planinecot.
○
beliot izvoren {arplaninec, {to ukaùva Observiranata heterozigotnost kaj drugi
○
○
na toa deka se raboti za karakteristi~ni 28 rasi na ku~iwa, istraùvani so 100
○
aleli za populacijata. Pri toa se dobieni mikrosatelitski markeri e razli~na od ve}e
○
○
opredeleni soznanija za postoewe na detektiranata kaj [arplaninskoto ku~e i
○
karakteristi~ni aleli za odredeni indivi- iznesuva kaj Pembroke Welsh corgi 0.630, Belgian
○
tervuren 0.650, Border collie 0.669, Australian
○
dui vo populacijata na izvornite beli
○
{arplaninci vo dva lokusa (DGN 10 i FH3023, shepherd 0.696 (ov~arski rasi), Borzoi 0.605,
○
primerok SD9 so golemina na aleli od 370/ Norwegian elkhound 0.623, Rhodesian ridgeback
○
○
402 i 338/350). Ovie primeroci vnatre vo 0.647, Greyhound 0.648 (lovni rasi), Bulldog
○
0.581, Keeshond 0.650, Chow chow 0.666, American

○
izvornata populacija na {arplaninci se

○
mnogu retki, pa upatno bi bilo dokolku se Eskimo dog 0.686 (nesportski rasi), Weimaraner
○
0.614, Kabrador retriever 0.657, Golden Retriever

○
najdat vo idnina vakvi primeroci da se

○
podloàt na ispituvawa na istite lokusi, 0.657, Brittany spaniel 0.666 (sportski rasi), Bull
○
terrier 0.387, Miniature bull terrier 0.474, Airedale

○
kako bi dobile posignifikantni rezultati.

○
Diferencijacijata na genomite kaj terrier 0.515, Jack Russel terrier 0.758 (terieri),
○
Pug 0.566, Yorkshire terrier 0.684, Papillon 0.698,

○
izvorniot i izvorno selektiraniot {ar-

○
planinec se sogleduva i preku razli~-nata Pomeranian 0.750, Boxer 0.474, Doberman pincher
○
0.527, Bernese mountain dog 0.543, Akita 0.642

○
distribucija na karakteristi~nite aleli vo

○
genomot na dvete populacii. Pri toa za (rabotni rasi). Populacijata koja bila
○
razli~ni DNA mikrosatelitski markeri se

○
istraùvana broela 28-45 edinki. Vkupnata

○
determinirani razli~en broj na karak- heterozigotnost na rasite iznesuva 0.618,

○
teristi~ni aleli.
○
odnosno se dvièla vo granicite 0.387-0.758

PIC (Polymorphic Informtion Content) e vaèn
○
(9).
○
pokazatel za polimorfizmot na mikro- Vo istraùvaweto na drugi 11 rasi na

○
satelitskata DNA, koj ja opu{uva info- Isto~no Aziski ku~iwa Sapsaree, Jindo, HAD,
○
○
rmativnosta na genetskite markeri vo Kishy, Hokkaido, Akita, Shiba, Shih Tzu, Sakhalin,
○
populaciskite studii. Goleminata na PIC go Eskimo, Taiwan i Average, observiranata

○
○
indicira stepenot na polimorfizmot. Pod heterozigotnost iznesuvala 0.310-0.718, so

○
○
visoka polimorfnost se podrazbira koga sredna vrednost od 0.580 (10).

○
goleminata na PIC>0.5, normalna poli-

○
morfnost koga PIC<0.5 i niska polimorfnost

○
○
koga PIC<0.25. Spored gorenavedenite ZAKLUÔCI

○
○
dobieni rezultati moème da kaème deka

○
site deset markeri kaj izvorniot i izvorno 1. Dobienite vrednosti, kako i vrednosti za
○
sekoj poedine~no za paremetarot PIC kako

○
selektiraniot tip na {arplaninecot se

○
visoko polomorfni, a nivnata polimorfnost i za brojot na detektirani aleli vo

○
○
se dviì od 0,829-0,965. genomot na anliziranite populacii

○
Heterozigotnosta, merka za genetskiot ukaùvaat deka DNA mikrosatelitskite

○
○
diverzitet ja reflektira genetskata lokusi koi bea primeneti vo ovaa studija

○
varijansa na populacijata, pri {to vo ovaa gi zadovoluvaat kriteriumite koi treba da

○
○
studija ne se zabeleùva signifikantna gi ispolnuvaat mikrosatelitskite

○
genetska diferencijacija pome|u popu- markeri pri upotreba vo populaciski

○
○
lacijata na izvorniot i izvorno sele- studii pri detekcija na alelnata frek-

○
ktiraniot {arplaninec. venca i genetskiot diverzitet. DNA

○
○
17
○
mikrosatelitskite lokusi koi bea odbra- upotrebeni vo istraùvaweto na drugi
○
ni za istraùvawe na [arplaninskta rasa rasi. Sepak neminovna e potrebata od
○
○
se visokoinformativni, {to se potvrduva voveduvawe na mati~na evidencija so
○
preku brojot na detektirani aleli po strogo specifi~ni visoko informativni
○
lokus i vrednostite na Polymorphic DNA regioni, so {to bi se sprovela
○
○
information content (PIC) po lokus. mati~na evidencija na izvornite pretsta-
○
○
vnici na rasata, no i istovremeno bi se
2. Goleminata na populacijata kako i brojot
○
spre~ilo razmnoùvaweto vo blisko
na ispituvani DNA mikrosatelitski
○
○
krvno srodstvo, kako i razmnoùvaweto so
○
markeri go uslovuva brojot na aleli koi
rasi so sli~en genotip.
○
se karakteristi~ni za genomite na
○
○
analiziranite populacii. Sepak, spored- 4. Stepenot na observiranata i o~ekuvanata
○
bata na alelite pome|u planinskiot i heterozogotnost se pribli`no sli~ni kaj
○
○
nizinskiot {arplaninec so ostanatite nizinskiot i planinskiot {arplaninec.
○
~etiri rasi na ku~iwa ukaùvaat na
○
5. Spored dobienite rezultati od ovaa studija
○
specifi~ni aleli vo devet od desette
moè da se zaklu~i deka postoi relativno
○
ispituvani lokusi.
○
niska genetska varijabilnost vo odnos na
○
3. Vrz baza na vrednostite za genetskata ○
○
ispituvanite parametri kaj populacija na
distanca, genetskiot identitet, alelnata {arplaninci. Ova soznanie, soglasno
○
○
frekvenca, o~ekuvanata i observiranata sli~nite studii na pogolem broj avtori

○
heterozigotnost, kako i PIC-ot na site implicira deka {arplaninecot e

○
○
ispituvani lokusi moème da dojdeme do relativno ~ista rasa koja pri odgledu-
○
zaklu~ok deka stepenot na divergentnost vaweto ne e premnogu vkrstuvana so drugi

○
○
na {arplaninecot moè da da bide rasi na ku~iwa, koi se fenotipski sli~ni,

○
kvantificiran so analiza na DNA nivo, so cel podobruvawe na nekoi karakte-

○
○
preku koristewe na prajmeri koi se ristiki na rasata.

○
18
COMPARATIVE ANALYSIS OF MICROSATELLITE DNA IN WELL

SARHPLANINIAN SHEPHERD AND WELL SELECTED
SARHPLANINIAN SHEPHERD
Esmerov Igor1, Panov Sasho2, Stojkovski Velimir1, Slavkovska Adrijana3
Department of Biocehemistry, Faculty of Veterinary Medicine - Skopje

1
2
Department of Molecular Biology, Faculty of Natural Sciences - Skopje
3
Ministry of Agriculture, forestry and water economy, R.Macedonia
e-mail: esmerov@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRACT
DNA Microsatellites are codominant genetic markers and they are widely used in the characterization of
biodiversity.
Genetic variability of sarplaninian shepherds populations was determinate on the basis of analyses of ten DNA
microsatellites loci (FH2361, DGN10, FH3287, FH3924, FH3608, FH3023, FH3489, FH3721, FH4027 and
FH2141).
In this study we have included 37 representative individuals from sarplaninian shepherd (19 lowland
sarplaninians and 18 mountain sarplaninians).
Informativnes of DNA microsatellites loci was determinate with parameter (Polymorphism Informative Content-
PIC), and according to the determinate number of alleles for each locus. All ten DNA microsatellite loci were
highly polymorphic.
In the genome of sarplaninian shepherd loci FH2141 showed highest PIC value (0.975), and the loci with
lowest PIC value was FH3924 locus (0.812).
Number of detected alleles for each locus in the genome of sarplaninian shepherd varies from 16 (FH2361) to
33 (FH3023 and FH3489).
Intrapopulation genetic variability was determinate according to the number alleles for each locus separately
in each population, mean number of alleles for all eight loci and with number of the characteristic alleles.
The most common alleles in populations of sarplaninian shepherds were detected in FH2141 loci, 49 (35
heterozygous and 14 homozygous).
Taking in consideration the research results from this study a conclusion can be drawn that the genetic variability
in Sarplaninian shepherd population is very low. This conclusion and similar stand points in the studies from a
significant number of other authors, implicates that the Sarplaninian shepherd is relatively pure breed rarely
interbred with phonotypic similar dogs in order to improve the characteristics of the breed.
Kew words: dog, , DNA microsatellite, genetic variability.
4. Gotherstrom A., 2005. Cattle domestication in

○
LITERATURA
the NearEast was followed by hybridization with
○
auroch bulls in Europe. Proccedings of the Ryal

○
○
1. Wayne R.K., 1993. Molecular evolution of the Society, 272, 2337-2344.

○
○
dog family. Trends Genetics, 9, 218–224. 5. Mullis Kary B., 1993. Polymerase chain reaction
○
(PCR) method. The Nobel Prize in Chemistry.

○
2. Lindblad K. T., Wade M. K., Mikkelsen T. S.,

○
2005, Genome sequence, comparative analysis

○
6. Marshall T.C, 1988. Cervus 1.0 Edinburgh,

○
and haplotype structure of the domestic dog. University of Edinburgh press.

○
Nature, 438/8, 803-819.

○
7.Irion D. N., Schaffer A. L., Famula T. R.,

○
3. Dimitrievic V., Jovanovic S, Savic M, Trailovic Eggleston M. L., Hughes S. S., and Pedersen N.
○
○
R., 2005. Genetic polymorphism of blood proteins C., 2003. Analysis of Genetic Variation in 28 Dog
○
in yugoslav shepherd dog. Acta Veterinaria Breed Populations With 100 Microsatellite
○
○
(Beograd), 55, 5-6, 357-365. Markers J Hered 94: 81-87

○
○
19
8. Botstein D., White R., Skolnick M., Davis R. W., Microsatellite variation in the baltic sheep breeds.
○
○
1980. Construction of a genetic linkage map in Veterinarija, 21, 43-44.
○
man using restriction fragment length
○
polymorphisms. American Journal of Human 10.Kim K. S., Tanabe Y., Park C. K., and Ha J. H.
○
○
Genetics 32, 314-331. Genetic Variability in East Asian Dogs Using
○
Microsatellite Loci Analysis, 2001. The Journal
○
9. Griagaliunaite I., Tapio M., Viinalass H., Grislis
○
Z., Kantanen J., Miceikiane I., 2003. of Heredity 92:398-403
○
○
20
UDK:591.53.063:599.323.4.084
NUTRITIVNI EFEKTI NA ANTIDIJABETI^NA DIETA VRZ

KONCENTRACIITE NA TKIVNITE ANTIOKSIDANTI KAJ
STAORCI SO INDUCIRAN DIABETES MELLITUS
^r~eva-Nikolovska Radmila, Sekulovski Pavle, Prodanov Risto
Institut za hrana, Fakultet za veterinarna medicina - Skopje

e-mail: rnikolovska@fvm.ukim.edu.mk;
ABSTRAKT
Za site zdravi ìvotinski organizmi karakteristi~no e odrùvaweto na ramnoteàta me|u

pojavata na silno reaktivnite slobodni radikali i nivnata razgradba od strana na
antioksidantite. Kako posledica na naru{uvawe na ovaa homeostaza se javuvaat brojni
bolesti. So cel da se zaobikoli ili da se namali destruktivniot efekt na oksidativniot
stres vrz biolo{kite sistemi, kako terapija se koristi ishranata. Oksidativniot stres
vo ovoj moment se pretpostavuva deka e odgovoren za patogenezata na {e}ernata bolest.
Postojat mnogu zapisi koj ukaùvaat na promeni vo parametrite na oksidativniot stres
kaj diabetes mellitus. Ulogata na dietalnata ishrana pri toa e da obezbedi pravilen balans na
site hranlivi materii dodeka pak specijalnite dieti se va`ni za bolnite ìvotni.
Kompleksnite jagle hidrati i dietalnite vlakna pomagaat vo zabavuvaweto na apsorpcijata
na glukozata od intestinalniot trakt i minimizirawe na fluktaciite vo nejzinoto nivo
po obrokot. Rastvorlivite vlakna vo hranata isto taka moàt da go prodolàt vremeto na
zadrùvawe vo gastrointestinalniot trakt, da ovozmoàt pogolema apsorpcija na vodata,
i da potpomognat vo sozdavawe na kratko sinxiresti masni kiselini koj ja hranat
intestinalnata mukoza.
Klu~ni zborovi: dietalna hrana, oksidativen stres, crn drob, hiperglikemija, diabeti~ni
staorci, diabetes mellitus.
degeneracija na Langerhans-ovite ostrovca.

○
VOVED
○
Osnovno poremetuvawe vo slu~aj na {e}erna

○
[e}ernata bolest (lat. diabetes mellitus) e bolest e nedostatok na insulin {to doveduva
○
○
hroni~no poremetuvawe na metabolizmot na do namaluvawe na sposobnosta na organizmot

○
vo iskoristuvawe na glukozata. Karak-

○
jagle hidratite kako rezultat na relativen

○
ili apsoluten nedostatok na insulin, koj se teristi~ni znaci na {e}ernata bolest se:
○
- kletkite na Langerhans-ovite hiperglikemija, izla~uvawe na glukoza vo

○
la~i vo
○
ostrovca na pankreasot. Bolesta moè da se urinata (glukosuria), zgolemena koli~ina na

○
izla~ena urina (poliuria), zgolemena èd

○
pojavi pod dejstvo na eden ili pove}e

(polidipsia), zgolemeno izla~uvawe na azot vo
○
faktori, genetska predisponiranost,

○
urinata, zgolemena koncentracija na

○
pankreatitis, neurogeni faktori kako {to

○
se stres, zgolemena telesna teìna, slobodni masni kiselini vo plazmata, masna

○
○
hiperfunkcija na predniot del na degeneracija na crniot drob, ketonemija,

○
hipofizata ili korata na nadbubre`nata ketonurija, acidoza, gubitok na telesnata

○
○
`lezda i bilo koj faktor koj predizvikuva teìna i diabeti~na koma (1).
○
21
○
[e}ernata bolest e ~esta endokri- staorci so induciran diabetes mellitus i
○
nopatija kaj ìvotnite, se javuva kaj ku~iwa
○
dietalna hrana i
○
i ma~iwa. Kaj ku~iwata, hroni~niot staorci so induciran diabetes mellitus i
○
pankreatit i imunata destrukcija na kletkite
○
insulin.
○
na pankreasot se najzna~ajni pri~ini za
○
pojava na {e}erna bolest. Kaj ènskite Predizvikuvawe na diabetes mellitus
○
○
ku~iwa, dvapati pove}e se pojavuva za
Eksperimentalniot diabetes mellitus kaj
○
razlika od kaj ma{kite. Postojat podatoci
○
staorcite be{e predizvikan so ednokratno
○
za pojava na {e}erna bolest kaj kravi, kowi,
aplicirawe i.p. na Streptozotocin (Sigma Aldrich
○
sviwi i ovci (2) i ~esto kaj ku~iwa i ma~ki.
○
Chemie, GmbH, Deutchland). Streptozotocin-ot
○
Kaj nekoj vidovi na ptici isto taka moè da
○
se pojavi hiperglikemija (1,2). pred aplikacijata go rastvaravme vo
○
citraten pufer 50 mM (pH 4.0) Pred
○
○
Vo osnovata na razvitokot na {e}ernata aplikacijata ìvotnite bea ostavani 12 ~asa
○
bolest leì oksidativniot stres kako i na da gladuvaat. Kontrolnite ìvotni dobivaa
○
○
nejzinite komplikacii (3,4). Vo prilog na ednakov volumen na citraten pufer.
○
ova se podatocite dobieni od strana na
○
○
pove}e avtori koi registrirale namaluvawe Ishrana na eksperimentalnite ìvotni
○
na koncentracijata na kataliti~kata
○
Eksperimentalnite ìvotni se hranea so

○
aktivnost na enzimite tkiven glutation suva hrana tip Purina Veterinars Diets Colitis
○
(GPx) i superoksid dizmutaza (SOD). Canine Formula DCo proizvedena od NESTLE.

○
○
Dosega{nite rezultati od brojnite ispi- Ovaa hrana ja dobivaa ìvotnite od grupata

○
tuvawa povrzani so oksidativ-niot stres, kaj koja ima{e induciran diabetes mellitus i
○
○
kako i antioksidativnata za{tita, osobeno edna kontrolna grupa za da se zabeleì

○
kaj {e}ernata bolest, seu{te se nedovolni i

○
efektot na hranata. Nivoto na glukoza vo

○
donekade kontraverzni, za zavzemawe na stav krvta kaj grupata so induciran diabetes

○
vo odnos na opredelena terapija. mellitus be{e regulirano edinstveno so

○
○
upotreba na hranata. Za da se zabeleì

○
Eksperimentalniot diabetes mellitus ne se

○
razlikata kaj edna od grupite, kaj koja be{e

induciran diabetes mellitus be{e davana
○
pojavuva kaj site vidovi ìvotni, nitu pak

○
ima ist stepen na teìna. Kaj mesojadite komercijalna hrana za staorci i insulin za
○
eksperimentalniot diabetes mellitus e teòk

○
regulirawe na nivoto na glukozata.

○
i zavr{uva smrtno, ako ne se kontrolira so

○
○
aplikacija na insulin, dodeka pak Tabela 1. Hemiski sostav na suvata hrana DCO
○
preìvarite se pootporni, pokaùvaat formula

○
○
poblagi simptomi i moàt bez primena na

○
insulin da preìveat podolgo vreme. Vlaga 12%

○
○
○
Prognozata kaj {e}ernata bolest zavisi Surovi proteini 23%

○
○
od rano dijagnosticirawe i adekvatna Surovi masti 12%

○
terapija. Najgolemiot broj oblici na

○
{e}erna bolest moàt da se tretiraat so Pepel 7%

○
○
insulin. Pokraj insulinskata administra- Surovi vlakna 10%

○
cija dietarnoto regulirawe igra va`na

○
Kalcium 1.1%
○
uloga vo celosniot reìm. (5)

○
Fosfor 0.95%
○
○
○
Skrob 31.3%
MATERIJAL I METODI
○
○
[e}eri 2.1%
○
Wistar staorci od ma{ki pol bea

M.E. 3.42 kcal/g
○
○
koristeni kako animalen model, podeleni vo

○
pet grupi: Vitamin A 23000 IU/kg

○
kontrolna grupa C,
○
Vitamin D3 1500 IU/kg

○
grupa so dietalna hrana,

○
staorci so induciran diabetes mellitus, Vitamin E (alpha tocopherol) 220mg/kg

○
○
22
Spored proizveduva~ot DCO Diabetes
○
Analizi za tkivni antioksidanti
○
COlitis e formula koja obezbeduva kompletna
○
○
i izbalansirana ishrana za ku~iwa. Visokoto Aktivnost na superoksid dizmutaza
○
nivo na sloèni jaglehidrati, zgolemena Aktivnosta na SOD vo hepar be{e
○
opredeluvana so set za opredeluvawe na SOD
○
koli~ina dietetski hranlivi vlakna i
○
umerenoto nivo na kalorii gi zadovoluvaat spored metodot na Winterbourn et. Al. (1975).
○
Edinicata za aktivnosta na SOD e
○
zgolemenite specifi~ni potrebi kaj ku~iwa
○
koj boleduvaat od diabetes mellitus i colitis. definirana kako suma od enzimskata
○
○
Dietetskata hrana za regulacija na aktivnost koja predizvikuva 50% redukcija
○
glukozata dostavuva so ponudata visoko nivo na bojata, za vreme na reakcijata so
○
superoksidniot anjon. Aktivnosta na SOD vo
○
na kompleksni jaglehidrati i zgolemeno nivo
○
na rastvorlivi i nerastvorlivi vlakna za da hepar se izrazuva vo edinici za SOD na mg
○
○
se minimizira promenlivosta na nivoto na protein.
○
glukoza vo krvta.
○
Aktivnost na glutation reduktaza
○
○
Visokoto nivo na kompleksnite jagleni- Aktivnosta na crnodrobnata glutation
○
reduktaza (GSSG-Red) be{e opredeluvana so
○
hidrati gi reducira fluktaciite na nivoto ○
na glukoza po obrokot. set za GSSG-Red po metod na Dolfin et al.(1989),

○
a rezultatite bea izrazeni vo nm na NADPH

○
○
Zgolemenoto nivo na dietalni hranlivi oksidiran do NADP vo minuta na mg protein.

○
○
vlakna go skratuva vremeto na inte-

○
stinalniot tranzit, za da ja pomogne slabata Sodrìna na tkiven glutation (GSH)

○
○
resorpcija na glukozata i so toa ja Sodrìnata na crnodrobniot glutation

○
kontrolira hiperglikemijata Kaj ku~iwa so be{e merena so set za vkupen glutation

○
diabetes mellitus, vlaknata moàt da ja spored metodot na Akerboom et al. (1981).

○
○
pomognat sporata apsorpcija od inte-

○
Biohemiski metodi za analiza na

○
stinalniot trakt i da go reduciraat po

○
jadeweto fluktuiraweto i hiperglikemijata parametri vo tkivo

○
○
na glukozata vo krvta. Vlaknata isto taka ja

○
podobruvaat i normaliziraat podvi`nosta Opredeluvawe na koli~estvo na

○
oksidirani proteini (AORR)

○
na kolonot.
○
Spektrofotometriski metod spored

○
Witko-Sarsat et al. (1996). Koli~estvoto na

○
Visoko nivo na rastvorlivi vlakna go

AOPP se izrazuva vo nmol chloramin T na mg
○
prodolùva intestinalniot tranzit, za

○
protein.
○
pogolema apsorpcija na vodata, i pomaga vo

○
○
produkcijata na kratko sinxiresti masni

Opredeluvawe na karbonilni soedinenija
○
kiselini koi ja ishranuvaat intestinalnata

po metodot na Levine
○
○
mukoza.
Za opredeluvawe na sodrìnata na
○
○
karbonilnite soedinenija be{e koristen

○
Zgolemeno nivo na omega-3-masni ki-

metodot na Levine (1990) so mali modifi-
○
selini pomagaat vo spravuvaweto so

○
kacii.
○
vospalitelniot proces, mnogu se va`ni kaj

○
nekoj formi na diabetes mellitus, potekloto e

○
○
od ribinoto maslo.
○
○
○
Umereno nivo na dietetski masti, kalorii Signifikantno namaluvawe vo aktivnos-

○
i proteini ja zadrùvaat telesnata ta na SOD i vkupniot glutation (GSH), be{e

○
○
kondicija . zabeleàna vo crniot drob na diabeti~nite

○
○
ìvotni sporedeni so kontrolnite,

○
Zgolemeno prisustvo na vitamini Zgolemuvaweto vo koncentracijata na glu-

○
ovozmoùva namaluvawe na diabeti~nite

○
kozata go potisnuva prirodnite anti-

○
komplikacii t.e. zgolemeno nivo na vitamin oksidanti kako SOD i GSH. Zabeleànoto
○
E i niacin pomaga vo metabolizmot na namaluvawe vo aktivnosta na SOD moè da e

○
○
glukozata i mastite. rezultat na inaktivacijata na H 2 O 2 ili

○
○
23
○
glikolizacija na enzimite, koja se ìvotnite pod dietalen tretman ne e
○
zabeleùva pri pojava na diabetes mellitus.
○
promeneta {to ne e slu~aj kaj grupite koj se
○
Moèn izvor za oksidativen stres kaj tretirani so STZ, kaj koi pokaùva visoko
○
{e}ernata bolest ja vklu~uva promenata na
○
signifikantna razlika (p<0.001) vo odnos na
○
redoks balansot rezultat na promenetiot onaa kaj kontrolnata grupa ìvotni. Isto
○
metabolizam na jagle hidrati i mastite,
○
takva visoko signifikantna razlika
○
zgolemuvaweto vo sozdavaweto na slobodnite
○
(p<0.001), pokaùva koncentracijata na
kislorodni grupi, i namaluvaweto na nivoto
○
vkupniot glutation kaj ìvotnite pod
na antioksidantite kako GSH i SOD.
○
○
eksperimentalen tretman koj e namalen vo
Od prikaànite vrednosti za dobienite
○
odnos na kontrolnata grupa ìvotni.
○
rezultati za aktivnosta na tkivnite enzimi
○
(SOD, TGSH i GSSG Red) vo uloga na Vrednostite na glutation reduktazata kaj
○
ìvotnite pod eksperimentalen tretman se
○
antioksidativna za{tita od kontrolnata
○
grupa ìvotni i grupata pod dietalen zgolemeni vo odnos na istite kaj kontrolnata
○
grupa i pokaùvaat visoko signifikantna
○
tretman se zabeleùva deka na krajot od
○
eksperimentot koncentracijata na SOD kaj razlika (p<0.001).
Grafikon 1. Koli~estvo na enzimi koi u~estvuvaat vo antioksidativnata za{tita

(SOD, TGSH,GSSG-Red) (* p<0.05; ** p<0.01; *** p<0.001)
Tabela 2. Enzimi koi u~estvuvaat vo antioksidativnata za{tita
Hepar GSSG-red (nM NADPH.min -1mg-1) SOD (U/mg) GSH (nM/mg)
Diet.:C n.s. n.s. n.s.

STZ:C p<0.05(177%) p<0.001(-65.67%) p<0.001(-77.21%)
STZ+Diet.:C p<0.05 (139%) p<0,05 (-38.17%) p<0.05 (-23,76%)
STZ+Ins.:C p<0.05 (177%) p<0,01(-51,48%) p<0.01 (-45,34%)
24
Grafikon 2. Signifikantni promeni vo koncentracijata na oksidativno modificiranite proteinski

molekuli vo komparacija so kontrolnata grupa ìvotni (C) (* p<0.05; ** p<0.01; *** p<0.001)
AOPP -
hepar
Diet : C n.s.
STZ : C p<0.05 (61,76%)
STZ+Diet : C p<0.001 (105%)
STZ+Ins. : C p<0.01 (67,64%)
Dobienite rezultati za AOPP produkcijata vo hepar kaj staorcite od grupata STZ+Diet.

pokaàa signifikantno zgolemuvawe (p<0.001,105%) vo odnos na dobienite rezultati od
kontrolnata grupa. Signifikantni rezultati pokaàa i staorcite od grupite STZ+Ins.,
(67.64%) i STZ (67.76%), kaj koj imame p<0.01 i p<0.05 soodvetno. Goreprikaànite vrednosti
za koncentracijata na AOPP treba da se pomnoàt so 10nM/mg za da se dobijat vistinskite
koncentracii.
Grafikon 3. Signifikantni promeni vo vrednostite za produkcija na karbonilni soedinenija vo

komparacija so kontrolnata grupa ìvotni (C) (* p<0.05; ** p<0.01; *** p<0.001)
PC- hepar
Diet : C n.s.
STZ : C p<0.001 (80%)
p<0.001
STZ+Diet : C (31,9%)
STZ+Ins. : C p<0.05 (20%)
Dobienite vrednosti za produkcija na karbonilni soedinenija vo grupite pod

eksperimentalen tretman pokaàa visoko signifikantna razlika vo odnos na vrednostite
dobieni od kontrolnata grupa (STZ,STZ+Diet:C,p<0.001) ili 80% kaj STZ i 31.9% kaj STZ+Diet..
Umereno signifikantna razlika vo odnos na kontrolnata grupa dade grupata STZ+Ins.(20%).
Kaj ìvotnite koj bea pod tretman so dietalnata hrana nema zabeleìtelna razlika vo odnos
na kontrolnata grupa ìvotni.
25
○
3. Za vreme traewe na eksperimentot se
ZAKLUÔK
○
zabeleùva progresivno, zna~ajno
○
zgolemuvawe vo koncentracijata na
○
Vrz osnova na dobienite rezultati za
○
glukozata, kaj site grupi osven kontrolna
vlijanieto na dietalnata ishrana (Purina
○
i grupata so dietalna hrana koe e
Veterinars Diets Colitis Canine Formula DCo), kaj
○
○
najizrazeno vo poslednata nedela.
staorci so induciran diabetes mellitus,
○
○
sledej}i gi markerite na oksidativen stres,
○
4. Dietalniot tretman kaj ìvotnite,
vo na{eto istraùvawe moè da se izvedat
○
predizvika porast vo vrednostite na
○
slednite zaklu~oci.
○
klu~nite markeri na oksidativniot
○
insult: 1. vrednosta na oksidiranite
○
1. Sekojdnevnata klini~ka opservacija, za
○
soedinenija i 2. karbonilnite soedinenija.
vreme na tretmanot so STZ i dietalnata
○
○
hrana zabeleàni se karakteristi~ni
5. Dietalniot tretman kaj glikemi~nite
○
znaci na diabetes mellitus, kako nakos-
○
ìvotni predizvika namalena anti-
○
tre{eno krzno, zgolemeno urinirawe,
oksidativna za{tita ot~itana preku
○
gubewe na telesnata teìna i katarakta.
namalenata kataliti~ka aktivnost na SOD
○
○
○
i vkupniot glutation, naporedno so
2. Dietalniot tretman kaj glikemi~nite
zgolemuvaweto na GSSG-Red koja u~estvuva
○
ìvotnite, pokaà visoka zavisnost na

○
vo regeneracijata na glutationot.
○
telesnata teìna so vremetraeweto na

○
eksperimentot; (ìvotnite tretirani so

○
6. Postoi tesna vrska pome|u hiperglikemija,

STZ ja namalija svojata teìna za razlika
○
○
oksidativen stres i diabeti~ni kompli-

od normoglikemi~nite ìvotni).
○
kacii {to e potvrdeno so ovoj trud.

○
26
NUTRITIONAL EFECTS OF ANTIDIABETIC DIETS ON CONCENTARTION

OF TISSUE ANTIOKSIDANT ON RATS WITH INDUCED
DIABETES MELLITUS
Crceva - Nikolovska Radmila, Sekulovski Pavle, Prodanov Risto
Food Institute, Faculty of Veterinary Medicine - Skopje

e-mail: rnikolovska@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRACT
Oxidative stress is currently suggested to play as a pathogenesis in the development of diabetes mellitus. There
are many reports indicating the changes in parameters of oxidative stress in diabetes mellitus. The role of
dietary management in diabetes mellitus is to provide a proper balance of total nutrients while meeting the
special dietary needs of the patient. Complex carbohydrates and dietary fiber help to delay the absorption of
glucose from the intestinal tract and minimize postprandial fluctuation of glucose. The present study was
designated to evaluate the effect of special antidiabetic diet treatment upon oxidative stress parameters in the
initial stages of the development of diabetes. The findings of the present study suggest that special diet formula
useful for prevention of progressive hyperglycaemia in aged provoked diabetes in dogs could not restore the
imbalance of cellular defence mechanism provoked by streptozotocin. Soluble fiber in the diet may also prolong
gastrointestinal transit time, allow greater water absorption, and promote the production of short chain fatty
acids which nourish the intestinal mucosa.
Key words: diet food, oxidative stress, liver, hiperglycemia, diabetic rats, diabetes mellitus.
○
LITERATURA S.M.A and Rad L., (2007): Induction of diabetes

○
by streptozotocin in rats, Indian Journal of

○
○
1. J.Procos. Annette Schubert and B.J. Briel, Clinical Biochemistry,22(2):60-64

○
Changes in the levels of plasma electrolytes and

○
glucose in severe artificially induced acidoses in

○
7. Baynes, J.W. (1991): Role of oxidative stress in

○
merino sheep
○
the development of complications in diabetes.

○
Diabetes. 40:405-412.
○
2. Kaneko & Rhode, Diabetes mellitus in cow

○
○
○
3. Halliwell, B.and Gutteridge, J.M.C. (1999): Free 8. Oberley, L.W.,(1988): Free radicals and diabetes.
○
radicals in biology and medicine. Oxford Free Radical Biol Med., 5:113-124.
○
○
Science Publications, Oxford.

○
9. Rand, J.S., Fleeman, L.K., Farrow, H.A.,

○
○
4. Halliwell B. And Gutteridge (1985), The Appleton , D.J. Lederer, R. (2004): Canine and
○
importance of free radicals and catalytic metal Feline Diabetes mellitus: Nature or Nurture?
○
○
ions in human diseases, Mol. Aspects Med., 8 Amer.Soc. for Nutriton. Scien. 2072S-2080S.
○
○
○
5. Djuksova fizioliogija domacih zivotinja, (1975)

10. Rand, J.S., Fleeman, L.K., Farrow, H.A.,
○
Melvin J. Swenson
○
Appleton , D.J. Lederer, R. (2004): Canine and

○
Feline Diabetes mellitus: Nature or Nurture?

○
6. Akbar-zadeh A., Norou-zian D., -Mehrabi M.R.,

○
Jamshidi S., Farhangi A., Allah Verdi, Mofidian Amer.Soc. for Nutriton. Scien. 2072S-2080S
○
○
27
28
UDK:639.3.09:615.371
AVTOGENA VAKCINACIJA ZA KONTROLA NA JERSINIOZATA

(YERSINIOSIS SALMONIS) VO SALMONIDNATA AKVAKULTURA VO
REPUBLIKA MAKEDONIJA
Cvetkovi} Aleksandar1, Hristovski Mi{o1, Stojanovski Stojmir2,

Mreno{ki Slav~o3, Cvetkovi} Iskra3
1
Katedra za biologija i patologija na ribi, p~eli i dive~,
Fakultet za veterinarna medicina - Skopje,
2
Hidrobiolo{ki zavod,R. Makedonija,
3
Katedra za mikrobiologija i imunologija,
Fakultet za veterinarna medicina - Skopje
e-mail: acvetkovic@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRAKT
Celta na trudot be{e da se proizvede avtogena vakcina od izolat na Yersinia ruckeri i da se

testira nejzinata efikasnost vo terenski uslovi.
Kolonii na Yersinia ruckeri biotip I izolirani od kaliforniska pastrmka so znaci na
hemoragi~na septikemija bea kultivirani vo TSB i inaktivirani so formalin. Podgotvenata
vakcina be{e razredena i aplicirana so imerzija na podmladok od kaliforniska pastrmka so
prose~na masa od 4,5 g vo vakcinalnata suspenzija. Dvaeset i osum dena po vakcinacijata be{e
sprovedena ve{ta~ka infekcija so imerzija na ribite vo infektivna suspenzija od istiot
izolat. Smrtnosta na kontrolnite ribi be{e 87%, a na vakciniranite 11%. Dobieniot
relativen procent na preìvuvawe od 87,4% ukaùva na visok stepen na steknata specifi~na
otpornost kaj vakciniranite edinki.
Klu~ni zborovi: yersinia ruckeri, kaliforniska pastrmka, vakcinacija, ve{ta~ka infekcija
VOVED kaliforniska pastrmka vo polnosistemski

○
○
pastrmski ribnik vo okolinata na Ki~evo.

○
Jersiniozata (bolest na crveni usni, Prisustvoto na jersiniozata vo

○
○
crevna bolest na crvena usta) e edna od pastrmskite ribnici moè uspe{no da se

○
najva`nite bolesti kaj farmski odgleduvani drì pod kontrola so primena na

○
○
i divi salmonidni vidovi ribi nasekade vo hemoterapevtici. Kako rezultat na nivnata

○
svetot. Pretstavuva bakterisko, akutno do intenzivna primena se javuva se pogolema

○
○
hroni~no zaboluvawe koe se manifestira so rezistencija na pri~initelot, zna~itelno se

○
hiperemija i hemoragii na glavata (12). Prvo poskapuva proizvodstvoto i se javuvaat

○
○
izvestuvawe za pojava na bolesta vo 1955 god. nedozvoleni ostatoci vo mesoto na

○
dal Rucker (25) i vo negova ~est od strana na konzumnite ribi. Od tie pri~ini, najdobar
○
Ewing i sor. (10), pri~initelot e nare~en

○
na~in za preventiva na bolesta e dobrata

Yersinia ruckeri. Bolesta e ra{irena vo celiot
○
odgleduva~ka praksa i vakcinacijata na

○
svet kade ima intenzivno odgleduvawe na ribite vo ribnicite kade bolesta e

○
○
salmonidni vidovi ribi, a vo Republika endemi~na ili postoi rizik od nejzina pojava
○
Makedonija prva izolacija i identifikacija (2, 9, 12, 20).

○
e napravena od strana na Markic i sor. (18) vo

○
Jersiniozata e edna od prvite bolesti kaj

○
1999 god. kaj pomladite kategorii ribite za koja e pronajdena efikasna

○
○
29
○
profilaksa so vakcinacija i prva bolest za inaktiviraniot bujon na krven i triptozen
○
koja e proizvedena komercijalna vakcina (21, soja agar inkubirani na 25OS za vreme od 72
○
22, 29). Prva uspe30{na eksperimentalna
○
~asa.
○
vakcinacija e izvr{ena vo 70-te godini od
○
minatiot vek, a za metodot za podgotovka na Vid na riba i uslovi na ~uvawe
○
vakcinata izvestuvaat Ross i Klontz (24). Croy
○
i Amend (8) prvi uspe{no primenile
○
Eksperimentot be{e sproveden so
○
vakcinacija protiv vibriozata so forma- podmladok na kaliforniska pastrmka
○
(Oncorhynchus mykiss Walbaum, 1792) so
○
linski preparat i metod na kratkotrajno
○
potopuvawe. Istata postapka e usvoena i vo prose~na masa od 4,5 g nabaven od ribnik vo
○
imunoprofilaksata na jersiniozata (9). koj ne be{e utvrdeno prisustvo na Y.ruckeri.
○
○
Denes postojat golem broj proizvoditeli na Ribata be{e ~uvana vo bazen na
○
komercijalni vakcini protiv jersiniozata
○
komercijalen pastrmski ribnik pregraden so
mreà na dva dela so volumen od po 1,5 m3. I
○
kaj salmonidite. Najgolem del od niv se
○
bazirani na formalinska inaktivacija na vo dvata dela od bazenot bea nasadeni po 120
○
○
bujonska kultura od pri~initelot i edinki (vkupno 240). Ribite vo gorniot
○
aplikacija na vakcinata so kratkotrajno pregraden del ja pretstavuvaa vakcinalnata
○
potopuvawe na ribite vo razredena
○
grupa, a ribite vo dolniot del, kontrolnata.
vakcinalna suspenzija (2, 20, 27). I pokraj
○
○
Uslovite na ~uvawe bea - protok na voda 5
postoeweto na komercijalni vakcini, novite
l/s, temperatura na voda 15,5OS i koncentra-
○
istraùvawa ukaùvaat na postoewe na novi

○
cija na kislorod 8,7 mg/l. Ishranata be{e so

○
grupi na pri~initelot protiv koi istite ne

○
pokaùvaat efekt. Od tie pri~ini, najdobro komercijalna ekstrudirana hrana za

○
pastrmki, soglasno upatstvoto na proizvo-

○
e vakcinacijata protiv jersiniozata da se

○
izveduva so vakcina dobiena so inaktivacija ditelot.

○
na dobieniot izolat (2, 3).

○
○
Vo Republika Makedonija jersiniozata e

○
prisutna samo na eden ribnik i nanesuva

○
○
zna~itelni ekonomski {teti na proizvod-

○
stvoto. Za da se drì pod kontrola, vo

○
ribnikot se koristat isklu~ivo antibiotici

○
koi pokaùvaat varijabilen uspeh (12, 18).

○
○
Celta na trudot be{e, za prv pat vo

○
○
Republika Makedonija, da se proizvede

vakcina dobiena od na{ izolat na Yersinia
○
○
ruckeri i da se testira nejzinata efikasnost

○
○
vo terenski uslovi.
○
○
○
○
MATERIJAL I METODI
○
○
Podgotovka na vakcinata Slika 1. Podgotveni bazeni za naseluvawe

○
○
○
Za podgotovka na vakcinata bea koristeni

○
kolonii na Yersinia ruckeri biotip I izolirani

○
○
od kaliforniska pastrmka so znaci na

○
hemoragi~na septikemija. Od izolatot na

○
Yersinia ruckeri be{e presadena sveà kultura

○
na triptozen soja agar (TSA, Oxoid) i

○
○
inkubirana na 25OS za vreme od 48 ~asa. Site

○
○
izrasnati kolonii bea suspendirani vo 500

○
ml triptozen soja bujon (TSB, Fluka) i

○
inkubirani na 25OS za vreme od 48 ~asa. Po

○
○
istekot na inkubacijata, bakteriskite

○
kletki vo bujonot bea inaktivirani so

○
dodavawe 1.5 ml (0,3% (v/v)) formalin i

○
○
dopolnitelna inkubacija od 48 ~asa na 25OS.

○
Sterilnosta na dobieniot preparat be{e

○
proverena so inokulacija na 1 ml od
○
Slika 2. Naseluvawe na podmladokot

○
30
○
Vakcinacija na ribite Vo toj period, site uginati ribi i ribite so
○
○
Vakcinacijata be{e sprovedena 21 den po izrazeni klini~ki simptomi na jersinioza
○
naseluvaweto na podmladokot. Poradi bea otstranuvani od ribnikot i testirani na
○
prisustvo na Y. ruckeri.
○
pojavata na nespecifi~na smrtnost kako
○
rezultat na manipulativniot stres i Efikasnosta na vakcinata be{e utvrdena
○
ednostavna kalkulacija na rezultatite, po 20
○
so presmetuvawe na relativniot procent na
○
edinki i od dvete grupi bea otstraneti od preìvuvawe (RPP) na ribite po
○
eksperimentot.
○
ve{ta~kata infekcija spored slednava
○
Podgotvenata vakcina vo koli~estvo od formula:
○
200 ml, vo poseben plasti~en sad be{e
○
razredena so 1800 ml voda od ribnikot (1:10).
○
RPP % = ( 1 – A / B ) x 100
○
Vo vaka podgotvenata suspenzija, ribite od
○
○
vakcinalnata grupa bea potopuvani za vreme kade e
○
od 30 sec. Vkupno bea vakcinirani 100 edinki.
○
○
Ribite od kontrolnata grupa (n=100) bea A- procent na uginati ribi od vakcinalnata
○
potopuvani samo vo voda od ribnikot. grupa
○
○
So cel spre~uvawe na poslabiot B- procent na uginati ribi od kontrolnata
○
imunolo{ki odgovor poradi stresot grupa
○
○
predizvikan od manipulacijata pri

○
vakcinacijata, ribite i vo dvete grupi ne bea

○
○
hraneti eden den pred eksperimentot.

○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
○
Slika 3. Razreduvawe na vakcinalnata suspenzija

○
○
Slika 4. Vakcinacija na podmladokot

○
○
○
○
Testirawe na efikasnosta na vakcinata

○
○
○
Ve{ta~kata infekcija be{e sprovedena

○
○
28 dena po vakcinacijata. Eksperimentalnata

○
infektivna doza (~1-2x10 8 CFU/ml = 0,5

○
McFarland standard) be{e podgotvena od 48

○
○
~asovna kultura na Y. ruckeri odgledana vo

○
triptozen soja bujon na temperatura od 25OS.

○
○
Podgotvenata kultura be{e razredena so

○
voda od ribnikot vo odnos 1:20 (1 l kultura +

○
○
19 l voda). I vakciniranata i kontrolnata

○
○
grupa ribi bea potopuvani vo vremetraewe

○
od 60 min. vo razredenata kultura na Y. ruckeri

○
○
so postojana aeracija. Po infekcijata,

○
ribite bea nabquduvani za vreme od 21 den. Slika 5. Ve{ta~ka infekcija na podmladokot

○
31
REZULTATI
Rezultatatite od testiraweto na efikasnosta na vakcinata se prikaàni vo tabelite 1 i 2.
Tabela 1. Rezultati od ve{ta~ka infekcija kaj vakcinalnata grupa
Vkupen broj edinki Broj uginati edinki Mortalitet (%)
100 11 11
Tabela 2. Rezultati od ve{ta~ka infekcija kaj kontrolnata grupa
Vkupen broj edinki Broj uginati edinki Mortalitet (%)
100 87 87
So zamena na dobienite vrednosti vo formulata za odreduvawe na relativniot

procent na preìvuvawe se dobiva:
RPP = ( 1 – 11 / 87 ) x 100 = 87,4 %
Od podatocite vo tabelite 1 i 2, sleduva deka procentot na preìvuvawe na ribite

vo vakcinalnata grupa iznesuva 89%, a vo kontrolnata grupa 13%.
○
○
vakcinacija so ovoj ekstrakt e isto efikasna

○
DISKUSIJA kako i inaktivacijata so formalin. Nave-

○
○
denite avtori ukaùvaat deka preparatite

○
Rezultatite od eksperimentot realiziran podgotveni na vakov na~in se bezbedni za

○
○
so cel testirawe na avtogena vakcina kako upotreba i davaat odli~ni rezultati kaj ribi
○
metod za suzbivawe na jersiniozata gi pote{ki od 1 g.

○
potvrduvaat naodite na Rodgers (23) za

○
Rezultatite od ve{ta~kata infekcija

○
opravdanosta na vakcinacijata vo ribnicite odgovaraat na rezultatite na Johnson i sor.

○
kade bolesta se javuva. Odredeni iskustva vo (15), Johnson i Amend (16), Newman i Majnarich
○
○
proizvodstvoto na vakcina protiv jersi- (19) i Raida i Buschman (22). Ovie avtori vo
○
niozata (24) se steknati i pred pri~initelot

○
istraùvaweto na mo`nostite za vakci-

○
da go najde svoeto mesto vo sistematikata na nacija na salmonidnite ribi protiv

○
bakteriite pri~initeli na bolesti kaj jersinioza primenile i drugi metodi na

○
ribite (10), po koe sledat opse`ni

○
primena (i/p, tu{irawe i sprej) vo zavisnost

○
istraùvawa za mo`nostite na primena na od kategorijata i telesnata masa na ribite.

○
○
razni tehniki na podgotovka na vakcinata i Tie utvrdile deka vakcinacijata so

○
testirawe na nejzinata efikasnost (1, 6, 7, potopuvawe dava najdobri rezultati kaj

○
13, 14, 15, 16, 17, 19, 22). ribite so teìna 4 - 6 g. Ve{ta~kata
○
○
Vo postapkata na podgotovka na infekcija so imerzija na ribite go imitira

○
○
vakcinalniot preparat, za inaktivacija na prirodniot na~in na zarazuvawe i treba

○
bakteriskite kletki koristevme samo sekoga{ da se primenuva pri testirawe na

○
formalin soglasno preporakite na Austin i

○
efikasnosta na vakcinata. Ovaa ekspo-

sor. (3) i Johnson i sor. (14). Amend i sor. (1)
○
ziciona tehnika najverojatno gi aktivira

○
○
vo podgotovkata na preparatot koristele imunite mehanizmi na povr{inata na teloto

butanol-ekstrahiran LPS antigen od
○
i korenspondira na mukozniot odgovor (22).

○
bakteriite i zaklu~ile deka imerzionata

○
Primenetiot metod za vakcinacija i

○
32
○
ve{ta~ka infekcija na ribite so imerzija e na komercijalnata vakcina.
○
○
opravdan so ogled na telesnata teìna na Utvrdenoto preìvuvawe na ribite vo
○
ribite vo eksperimentot, ednostavnosta na kontrolnata grupa vo koja mortalitetot
○
izveduvaweto i prirodniot na~in na
○
iznesuva{e 87%, potvrdi deka dozata za
○
vleguvawe na antigenot vo organizmot. ve{ta~ka infekcija e pravilno odredena (8,
○
Steknatite iskustva na drugi avtori i 15, 28) i ovozmoì da go presmetame
○
○
visokiot procent na za{titeni ribi vo ova relativniot procent na preìvuvawe na
○
istraùvawe ukaùvaat deka i pokraj
○
ribite kako edinstveno merilo za testirawe
○
postoeweto komercijalni vakcini za na vakcinata. Dobienata vrednost za RPP od
○
kontrola na jersiniozata, najdobro e vakci-
○
87,4% zna~itelno ja nadminuva dolnata
○
nacijata da se sproveduva vo ribnik kade se
granica od 60% prepora~ana od Johnson i sor.
○
pojavuva zaboluvaweto so izolat dobien od
(15), odnosno 70% kako {to naveduva Ward (28)
○
istiot ribnik. Austin i sor. (3) vo istra-
○
i ukaùva na visok stepen na steknata
○
ùvawata sprovedeni vo Velika Britanija
○
specifi~na otpornost kaj vakciniranite
utvrdile prisustvo na t.n. nova biogrupa na
○
Yersinia ruckeri protiv koja komercijalnite edinki.
○
○
vakcini ne pokaàle zadovolitelen efekt. Sporedeno so drugite metodi na vakci-
○
Za uspe{na imunoprofilaksa, navedenite

○
○
nacija na ribite, imerzijata t.e. poto-
avtori proizvele avtogena vakcina od puvaweto na ribite vo vakcinalna suspenzija
○
e metod na izbor poradi ednostavnata

○
reprezentativen izolat i postignale

○
relativen procent na preìvuvawe na upotreba i minimalniot stres kaj vakci-

○
niranite edinki.
○
vakciniranite ribi pogolem za 29% vo odnos

○
33
AUTOGENOUS VACCINATION FOR CONTROL OF YERSINIOSIS
(YERSINIOSIS SALMONIS) IN THE SALMONID AQUACULTURE
IN REPUBLIC OF MACEDONIA
Cvetkovik Aleksandar1, Hristovski Miso1, Stojanovski Stojmir2,
Mrenoski Slavco3, Cvetkovik Iskra3
1
Department for biology and pathology of fish, honey bees and wildlife,
Faculty of Veterinary Medicine - Skopje
2
Hydrobiologcal Institute, Republic of Macedonia
3
Department for Microbiology and Immunology,
Faculty of Veterinary Medicine - Skopje
e-mail: acvetkovic@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRACT
The aim of this study was to produce an autogenous vaccine from Yersinia ruckeri isolate and to test it’s efficacy
in field conditions.
Colonies of Yersinia ruckeri biotype I isolated from rainbow trout with haemorrhagic septicemia were cultivated
in TSB and inactivated with formalin. The vaccine was diluted and administered by immersion of rainbow trout
fry (~ 4.5 g BW) in the vicinal suspension. The experimental infection was done 28 days post vaccination by
immersing the fry in infectious suspension of the same isolate. Mortality of the control and vaccinated fish was
87% and 11%, respectively. Vaccinated fish showed high level of gained specific resistance to the infection (RPS
87,4%).
Key words: yersinia ruckeri, rainbow trout, vaccination, experimental infection

○
LITERATURA (Oncorhynchus mykiss). Journal of Applied

○
Ichthyology 14, 239-243.

○
○
6. Cipriano R. and Ruppenthal T. (1987)

○
1. Amend D.F., Johnson K.A., Croy T.R. and

○
McCarthy D.H. (1983) Some factors affecting the Immunisation of salmonids against Yersinia
○
ruckeri: significance of humoral immunity and

○
potency of Yersinia ruckeri bacterin. Journal of

○
Fish Diseases 6, 337-344. cross protection between serotypes. Journal of

○
Wildlife Diseases 23, 545–550.

○
2. Austin, B. and Austin, D. (2007) Bacterial Fish

○
○
Pathogens: Disease in Farmed and Wild Fish, 7. Cossarini-Dunier M. (1986) Protection against
○
4th ed. Praxis Publishing, Chichester UK, pp. enteric redmouth disease in rainbow trout, Salmo
○
○
594. gairdneri Richardson, after vaccination with

○
Yersinia ruckeri bacterin. Journal of Fish

○
3. Austin D.A., Robertson P.A.W. and Austin B.

○
(2003) Recovery of a new biogroup of Yersinia Diseases 9, 27–33.

○
○
ruckeri from diseased rainbow trout 8. Croy T.R. and Amend D.F. (1977) Immunization
○
(Oncorhynchus mykiss, Walbaum). Systematic

○
of sockeye salmon (Oncorhynchus nerka) against

○
and Applied Microbiology 26, 127–131. vibriosis using the hyperosmotic infiltration
○
○
4. Bullock G.L. and Anderson D.P. (1984) technique. Aquaculture 12, 317-325.
○
Immunisation against Yersinia ruckeri, cause of

○
9. Ellis E.A. (1988) Fish Vaccination. Academic

○
enteric redmouth disease. In: de Klinkelin, P (ed.)

○
Symposium on Fish Vaccination. OIE, Paris, pp. Press Limited, London NW1 7DX. pp. 259.
○
○
151–166. 10. Ewing E.W., Ross A.J., Brenner D.J. and

○
○
5. Cagirgan H. and Tanrikul T. (1998) Testing the Fanning G.R. (1978) Yersinia ruckeri sp.nov.,
○
effectiveness of a Yersinia vaccine in infected and the redmouth (RM) bacterium. International
○
○
chemically treated juvenile rainbow trout Journal of Systematic Bacteriology 28, 37–44.
○
○
34
11. Furones D.M., Rodgers J.C. and Munn B.C. 20. Noga E.J. (2000) Fish Disease Diagnosis and
○
○
(1993) Yersinia ruckeri, the causal agent of Treatment. Blackwell Publishing Professional,
○
enteric redmouth disease (ERM) in fish. Annual Ames, Iowa 50014.
○
○
Rev. of Fish Diseases, 105-125.
○
21. Plumb J.J. (1999) Health maintenance and
○
12. Hristovski M. i Stojanovski S. (2005) principal microbial diseases of cultured fishes.
○
○
Biologija, Odgleduvawe i Bolesti na Iowa State University Press, Ames, Iowa, 50014,
○
Ribite. Nacionalen forum za za{tita na pp. 342.
○
○
ìvotnite na Makedonija, Skopje, str.
○
370. 22. Raida M.K. and Buchmann K. (2008) Bath
○
vaccination of rainbow trout (Oncorhynchus
○
13. Jeremic S. and Andjelic D. (2000) Immersive
○
mykiss) against Yersinia ruckeri: Effects of
○
vaccination of young rainbow trout
temperature on protection and gene expression.
○
(Oncorhynchus mykiss-Walbaum) with Yersinia
○
Vaccine 26 (8), 1050-1062.
○
ruckeri bacterin. Acta Veterinaria (Beograd) 50,
○
2-3, 77-82. 23. Rodgers C.J. (1991) The usage of vaccination
○
○
14. Johnson K.A., Flynn J.K. and Amend D.F. and antimicrobial agents for control of Yersinia
○
(1982a) Duration of immunity in salmonids ○
○
ruckeri. Journal of Fish Diseases 14, 291–301.
vaccinated by direct immersion with Yersinia
○
24. Ross A.J. and Klontz G.W. (1965) Oral

○
ruckeri and Vibrio anguillarum bacterins.

immunization of rainbow trout (Salmo
○
Journal of Fish Diseases 5, 207-213.

○
gairdneri) against an etiologic agent of

○
15. Johnson K.A., Flynn J.K. and Amend D.F. "Redmoutd Disease". Journal of the Fisheries
○
○
(1982b) Onset of immunity in salmonid fry Research Board of Canada 22, 713–719.
○
vaccinated by direct immersion in Vibrio

○
25. Rucker A.J. (1966) Redmouth disease of rainbow

○
anguillarum and Yersinia ruckeri bacterins.

○
Journal of Fish Diseases 5, 197-205. trout (Salmo gairdneri). Bulletin del’Office

○
International des Epizooties 65, 825–830.

○
16. Johnson K.A. and Amend D.F. (1983a)

○
○
Comparison of efficacy of several delivery 26. Tebbit G.L., Erikson J.D. and Vandewater R.B.
○
methods using Yersinia ruckeri bacterin on (1981) Development and use of Yersinia ruckeri
○
○
rainbow trout, Salmo gairdneri Richardson. vaccines to control enteric redmouth disease.
○
Journal of Fish Diseases 6, 331-336. In: International Symposium on Fish Biologics:

○
○
17. Johnson K.A. and Amend D.F. (1983b) Efficacy Serodiagnostics and Fish Vaccines, Leetown,
○
West Virginia. Developments in Biological

○
of Vibrio anguillarum and Yersinia ruckeri

○
bacterins applied by oral and anal intubation of Standardisation 49, pp. 395–401.
○
○
salmonids. Journal of Fish Diseases 6, 473-476.

○
27. Tobback E., Decostere A., Hermans K.,

○
18. Markic Z., Hristovski M., Pejkoski C., Mrenoski Haesebrouck F. and Chiers K. (2007) Yersinia
○
ruckeri infections in salmonid fish. Journal of

○
S. and Davceva O. (1999) First isolation and

○
identification of Yersinia ruckeri in Republic of Fish Diseases 30, 257-268.

○
○
Macedonia. Book of Abstracts, Microbiologica

○
Balcanica ’99, Plovdiv, Bulgaria. 28. Ward P.D. (1982) The development of bacterial
○
vaccines for fish. 47-58. in Microbial diseases

○
19. Newmann S.G. and Majnarich J.J. (1982) Direct

○
of fish. ed. R.J. Roberts, Academic Press,

○
immersion vaccination of juvenile rainbow trout, London.

○
Salmo gairdneri Richardson, and juvenile coho

○
○
salmon, Oncorhynchus kisutch (Walbaum), with 29. Woo P.T.K. and Bruno D.W. (1999) Fish
○
a Yersinia ruckeri bacterin. Journal of Fish Diseases and Disorders Volume 3: Viral,
○
○
Diseases 5, 339-341. Bacterial and Fungal Infections. CABI

○
Publishing, Oxon OX10 8DE, UK, pp. 874.

○
○
35
36
UDK:637.12’62.055:579.8
FAKTORI ZA POJAVA NA VISOK BROJ BAKTERII VO

SUROVOTO KRAVJO MLEKO
Angelovski Qup~o, Sekulovski Pavle, Jankuloski Dean,

Ratkova Marija, Kostova Sandra, Prodanov Mirko

e-mail: ljangelovski@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRAKT
Ovoj trud ima{e za cel vo prv plan da ja utvrdi momentalnata sostojba vo R.Makedonija
so brojot na bakteriite vo surovoto kravjo mleko koi se eden od elementite koi go
definiraat kvalitetot na istoto, a vo vtor plan da gi opi{e nekolkute faktori
koi doveduvaat do zgolemuvawe na brojot na bakteriite vo surovoto kravjo mleko.
Za potrebite na ova istraùvawe bea analizirani 3470 primeroci na surovo kravjo
mleko za vkupen broj na bakterii, zemeni od laktofrizeri na otkupnite punktovi vo
nekolku regioni na R. Makedonija vo periodot od januari do mart 2009.
Po napravenite analizi utvrdeno e deka parametrite dadeni vo nacionalnata
legislativa gi ispolnuvaat 56.20% od primerocite. Po napravenata sporedba so
Evropskata regulativa se pokaà deka samo 18.0% od primerocite gi ispolnuvaat
kriteriumite dadeni vo istata.
Rezultatite ukaùvaat na nedovolna higiena pri ~uvaweto i iskoristuvaweto na
mle~nite kravi, nepravilno postapuvawe so mlekoto po molzeweto, a seto toa e
rezultat na nedovolnite poznavawa na farmerite za higienata vo primarnoto
proizvodstvo na mleko.
Klu~ni zborovi: TVC, kravjo mleko, kvalitet na mleko

○
Ovoj period opi{an vo Prilog 3 predviduva

VOVED
○
postepeno namaluvawe na brojot na

○
○
Vo Pravilnikot za posebnite barawa za mikroorganizmite i brojot na somatskite

○
kletki vo surovoto mleko. Za 2009 godina

○
bezbednost i higiena i na~inot i postapkata

○
za vr{ewe na slu`benite kontroli na legislativata dozvoluva maksimalniot broj

○
mikroorganizmi vo surovoto kravjo mleko

○
mlekoto i mle~nite proizvodi "Sl. vesnik

bide do 600.000 cfu/ml. Laboratorijata za
○
na RM" br.157/2007 (19) i Direktivata na EU

○
92/46 (Council directive 92/46/EEC laying down ispituvawe na kvalitetot na surovo mleko
○
the health rules for the production and placing on

○
pri Fakultetot za veterinarna medicina vo

○
the market of raw milk, heat-treated milk and milk- Skopje vo 2008 godina izgotvi preliminarna
○
based products, 20) se postaveni osnovnite

○
studija za sostojbata so brojot na bakterii i

○
kriteriumi spored koi se procenuva somatski kletki vo surovoto kravjo mleko

○
○
bezbednosta na surovoto kravjo mleko. (16). Toga{nite ispituvawa utvrdija deka vo

○
Edinstvenata razlika vo navedenite dva pogled na brojot na bakterii vo surovoto

○
○
dokumenti e preodniot period od ~etiri kravjo mleko 41.55% od zemenite primeroci

○
godini koj e vklu~en vo na{ata regulativa. gi ispolnuvaa uslovite dadeni vo doma{-

○
○
37
○
nata legislativa, dodeka 10.7% od aureus ne se smeta za eden od povlijatelnite
○
○
primerocite odgovaraa na kriteriumite na faktori iako se utvrdeni i do 60.000
○
Evropskata legislativa. bakterii vo ml pri infekcija so ovoj
○
○
mikroorganizam (7). Samata detekcija na
○
Faktori koi vlijaat na vkupniot broj patogenite mikroorganizmi vo mlekoto ne
○
bakterii vo surovoto kravjo mleko
○
sekoga{ ukaùva deka poteknuvaat od
○
ìvotni so mastitis. Ovie potencijalni
○
○
Mlekoto se sintetizira vo specijalizi- predizvikuva~i na mastitisi moàt da se
○
rani kletki za taa namena vo mle~nata javat vo mlekoto od drugi izvori kako na
○
pr. ne~isti ìvotni, slaba higiena na
○
`lezda i vo momentot na sekrecija od
○
alveolite vo vimeto mlekoto e sterilno opremata ili pak lo{o izvedeno ladewe na
○
mlekoto. Zgolemuvaweto na brojot na
○
(17). Po ovaa faza na produkcija na mlekoto
○
kontaminacijata so mikroorganizmi moè somatski kletki vo mlekoto moè da
○
da se javi od tri glavni izvori (3) i toa: od posluì kako dokaz deka bakterijata koja
○
○
samoto vime, od nadvore{nosta na vimeto predizvikuva mastitis moè da prediz-
○
i pri rakuvaweto so mlekoto i od opremata vikuva i zgolemen broj bakterii vo
○
○
za ~uvawe na mlekoto. Zdravstvenata mlekoto. Ova se ~ini poverodostojno za
○
sostojba i higienata na ìvotnoto, ○
○
Streptococcus spp. otkolku za Staph. aureus, koj
okolinata vo koja se ~uva i molze i se izla~uva vo mlekoto vo pomal broj (4).
○
procedurite koi se koristat za ~istewe i Sepak S. agalactiae i Staph. aureus ne se

○
○
sanitacija na opremata za molzewe i razvivaat zna~ajno na opremata za molzewe

○
~uvawe na mlekoto se klu~ni faktori pri i zatoa nivnoto prisustvo vo zbirnoto

○
○
kontaminacijata so mikroorganizmi na mleko se smeta za silen dokaz deka tie

○
surovoto mleko. Podednakvo va`ni na poteknuvaat od inficirani ìvotni (3, 7).

○
○
spomenatite se isto taka i temperaturata Predizvikuva~ite na enviromentalnite

○
i vremeto na ~uvawe koi bi dozvolile mastitisi (vklu~uvaj}i gi tuka koli-

○
○
mikroorganzimite da se razmnoùvaat i da formnite bakterii, streptokokite i

○
go zgolemat svojot broj. Site ovie faktori odredeni koagulaza-negativni stafilo-

○
○
vlijaat na vkupniot broj i tipot na koki) se prirodno povrzani so okolinata

○
mikroorganizmi vo zbirnoto surovo mleko. vo koja ìvotnite prestojuvaat i moè da

○
○
vlijaat na brojot na bakterii vo zbirnoto

○
Kontaminacija so mikroorganizmi od mleko (1, 18).

○
vimeto: Surovoto mleko pri molzeweto kaj

○
○
zdravi kravi normalno sodrì nizok broj Kontaminacija so mikroorganizmi od

○
nadvore{nosta na vimeto: Nadvore{nosta

○
na mikroorganizmi i generalno sodrì

○
pomalku od 1000 bakterii vo ml (10). Za na vimeto i boskite moàt da bidat

○
○
razlika od zdravoto vime koe doprinesuva naseleni so mikroorganizmi koi prirodno

○
vo mal stepen ili nezna~itelno kon brojot se povrzani so koàta na ìvotnoto ili so
○
○
na mikroorganizmi vo mlekoto, kravite so okolinata vo koja ìvotnoto se ~uva i

○
mastitis imaat potencijal da izla~uvaat molze. Direktnoto vlijanie na ovie

○
○
ogromen broj na mikroorganizmi vo prirodni inhabitanti se smeta za mal

○
zbirnoto surovo mleko. Ova vlijanie na faktor vo kontaminacijata na zbirnoto

○
○
mastitisot vrz vkupniot broj mikroorga- mleko i poradi pri~inata {to ovie
○
nizmi vo zbirnoto mleko zavisi od sojot na mikroorganizmi ne se razmnoùvaat

○
○
patogenite mikroorganizmi, fazata na zna~ajno vo mlekoto. Od pogolemo zna~ewe

○
infekcijata i procentot na zaboleni kravi se onie mikroorganizmi koi rastat i se

○
○
vo stadoto. Inficiranite grla imaat razmnoùvaat na vimeto zagadeno so kal,

○
potencijal da izla~uvaat i preku 10 7 feces, hrana ili postelka.

○
bakterii vo ml (3).
○
Vimeto i boskite na kravite neizbe`no

○
Od mikroorganizmite predizvikuva~i se zagaduvaat dodeka tie leàt vo {talite

○
○
na mastitisi utvrdeno e deka najgolemo ili koga se ~uvaat vo kallivi ispusti.

○
vlijanie na vkupniot broj imaat bak- Iskoristenata postelka sodrì ogromen

○
teriite kako Streptococcus spp., a kako broj na mikroorganizmi. Vkupniot broj na

○
○
najbitni od niv se S. agalactiae i S. uberis. bakterii naj~esto preminuva i preku 10 8-

○
Mora da se napomene i deka Staphylococcus 1010/g. (1, 3, 8, 18). Mikroorganizmite koi

○
○
38
○
poteknuvaat od postelkata i go konta- ferira psihrofilnite bakterii koi moè
○
miniraat vimeto se naj~esto: streptokoki, da se najdat vo mlekoto poteknuvaj}i od
○
○
stafilokoki, koliformni, sporogeni ne~isti ìvotni, od okolinata i od slabo
○
bakterii i drugi Gram-negativni odrùvana oprema. Minimiziraweto na
○
○
mikroorganizmi. Na vimeto moè redovno nivoto na kontaminacija na mlekoto od
○
da se pronajdat i termofilni (bakterii koi ovie izvori }e go namali i brojot na
○
○
ja preìvuvaat pasterizacijata) i psihrofilnite bakterii i nivnoto
○
psihrofilni soevi na bakterii (bakterii pozna~ajno u~estvo vo vkupniot broj
○
○
koi rastat na niski temperaturi) bakterii. Ovoj tip na bakterii se osetlivi
○
naveduvaj}i deka kontaminacijata od na termi~ki tretman i ne ja preìvuvaat
○
○
nadvore{nosta na vimeto moè da ima pasterizacijata.
○
ogromno vlijanie vrz vkupniot broj na Pri uslovi na lo{o izvedeno ladewe na
○
○
bakterii (3). mlekoto na temperaturi povisoki od 6°C,
○
ovozmoèni se uslovi za razvoj i na drugi
○
Vlijanieto na odrùvaweto na
○
mikroorganizmi osven na psihrofilnite.
○
opremata i procedurite za sanitacija: Iako vakvi incidenti se poretko se
○
○
Stepenot na higienata na sistemot za slu~uvaat, potrebno e pogolemo vnimanie
○
molzewe vlijae na vkupniot broj bakterii ○
○
pri transportot na mlekoto so kanti.
najmnogu od site drugi navedeni faktori Streptokokite naj~esto se povrzuvaat so
○
(13). Ostatocite od mleko na kontaktnite slaboto ladewe na mlekoto. Ovie bakterii

○
○
povr{ini na opremata go podrùvaat ja zgolemuvaat i kiselosta na mlekoto.

○
rastot na ogromen broj na mikroorganizmi. Odredeni soevi se odgovorni i za pojavata

○
○
Ovie povr{ini se idealni za razvojot na na neprijaten miris kaj mlekoto.

○
mikroorganizmi koi poteknuvaat od Temperaturata na ~uvawe na mlekoto nad

○
15°C ovozmoùva razvoj tokmu na ovie

○
okolinata (od postelkata, hranata,

○
|ubreto). Nepravilnite proceduri za bakterii (6).

○
~istewe i sanitacija moàt da vlijaat na Sepak tipot na bakterii koi se raz-

○
○
stepenot na bakteriski razvoj na povr{i- vivaat i preovladaat vo vkupnata

○
nite na sistemot za molzewe. Ova se odviva bakteriska populacija najmnogu zavisi od

○
○
ili so zaostanuvawe na mleko vo sistemot inicijalnata mikroflora na surovoto

○
vo koe ponataka se razvivavaat mikroorga- mleko (3).

○
○
nizmi ili so vospostavuvawe na uslovi pri

○
koi se razvivaat samo odredeni grupi na

○
○
mikroorganizmi. Porezistentni-te i/ili MATERIJAL I METODI

○
termofilnite bakterii moàt da

○
○
preìveat vo pomal broj na povr{inite na Za opredeluvawe na vkupniot broj

○
opremata za koi se smetalo deka se dobro mikroorganizmi bea analizirani 3470

○
○
is~isteni so topla voda. Ako pri ova primeroci vo periodot od januari do mart
○
zaostane pomala koli~ina na mleko toga{ 2009 zemeni od proizvoditeli niz razli~ni
○
○
se javuva rast na ovie mikroorganizmi. regioni vo R. Makedonija. Ovie primeroci

○
Starite gumeni i napuknati delovi od bea zemeni i dostaveni vo plasti~ni

○
○
opremata se smetaat za dobar izvor na ovie sterilni ~a{ki vo koli~ina od 50 ml vo koi

○
termofilni bakterii. Neefikasna sa- ima{e konzervans Azidiol (0,25 ml).

○
○
nitacija i ~istewe, so koristewe na Primerocite po zemaweto bea transporti-

○
poniski temperaturi i/ili bez hemisko rani na temperatura od 4ºC do Labo-

○
○
sredstvo za ovaa namena doveduva do ratorijata za ispituvawe na kvalitetot na

○
zgolemen rast na poneotporni, brzo surovo mleko pri Fakultetot za veterinarna

○
○
razmnoùva~ki Gram-negativni mikroorga- medicina vo Skopje.

○
nizmi (koliformni i Pseudomonas spp.) i Site primeroci bea analizirani po

○
akreditirana metoda vo soglasnost so ISO

○
mle~ni streptokoki (13).

○
17025 spored referenci od IDF Standard

○
Temperatura i vreme na ~uvawe na 161A:1995 Milk-Quantitative determination of

○
○
mlekoto: ûvaweto na niska temperatura, bacteriological quality.

○
○
koe go prevenira rastot na ostanatite Instrument koj se koriste{e za

○
mikroorganizmi vo isto vreme gi pre- ispituvawata e Bactoscan 8000S (Foss Electric,

○
○
39
Denmark). Ovoj aparat raboti na princip na Brojot na ispitanite primeroci koi gi
○
○
boewe na bakteriite so fluoroscentna boja. ispolnuvaat kriteriumite od Evropskata
○
regulativa (Council Directive 92/46 EEC) za
○
Vo postapkata, po boeweto na bakteriite,
○
tenok film od primerokot mleko nanesen na vkupniot broj bakterii iznesuva 626
○
primeroci ili 18.0%. Ovoj rezultat moè da
○
rotira~ki disk pominuva pod objektivot na
○
fluoroscenten mikroskop. Ovoj mikroskop se okarakterizira kako slab, no sepak i vo
○
gi broi oboenite bakterii kako svetlosni ovaa kategorija ima podobruvawe od
○
○
pulsirawa koi se konvertiraat po elktron- minatogodi{nite rezultati kade u~estvoto
○
ski pat i se prikaùvaat kako numeri~ki na primeroci koi sodrèa do 100.000 cfu/ml
○
○
rezultat. iznesuva{e 10.7%. Toa zna~i deka doma{nite
○
proizvoditeli na mleko gi prifa}aat
○
sovremenite normi i metodi vo pogled na
○
○
REZULTATI higienata, molzeweto, ishranata i ~uvaweto
○
na molznite kravi.
○
○
Od dobienite rezultati (Tabela 1) moè
○
○
da se zaklu~i deka spored doma{nata
○
regulativa 56.20% od primerocite gi DISKUSIJA
○
○
ispolnuvaat zadadenite kriteriumi. Ova e
○ Procentualnoto u~estvo na primeroci
zna~itelno podobruvawe za kratok period od ○
na{ata minatogodi{na studija vo koja samo koi gi ispolnuvaa kriteriumite dadeni vo

○
○
41.55% od primerocite gi ispolnuvaa doma{nata legislativa iznesuva{e

○
zadadenite kriteriumi. 56.20%. Vo odnos pak na Evropskata

○
○
Tabela 1. Rezultati za vkupniot broj na mikroorganizmi klasificirani spored Pravilnikot 157
Godina Vkupen broj mikroorganizmi Broj na primeroci %

Von pravilnik nad 600.001 cfu/ml 1517 43.72
2009 do 600.000 cfu/ml 299 8.61
2010 do 400.000 cfu/ml 543 15.65
2011 do 200.000 cfu/ml 485 13.98
2012 do 100.000 cfu/ml 626 18.04
Vkupno: 3470 100.0
Tabela 2. Rezultati za vkupniot broj na mikroorganizmi klasificirani spored

Council Directive 92/46 EEC
Kategorija Vkupen broj na mikroorganizmi %

primeroci koi gi ispolnuvaat
kriteriumite dadeni vo
Council Directive 92/46 EEC 0-100,000 18.0
primeroci koi ne gi ispolnuvaat

kriteriumite dadeni vo
Council Directive 92/46 EEC 100,001 i pove}e 82.0
40
○
legislativa ova u~estvo iznesuva 18.0%. ZAKLUÔK
○
Postoi podobruvawe vo ovaa kategorija vo
○
○
odnos na minatogodi{nata studija (16) kade Po napravenite ispituvawa i sumirawe
○
u~estvoto iznesuva{e 41.55% odnosno na rezultatite zaklu~okot e deka hi-
○
○
10.7%. gienskite normi vo primarnoto proiz-
○
Kontaminacijata so mikroorganizmi na vodstvo na kravjo mleko vo R. Makedonija
○
○
surovoto mleko moè da bide so razni seu{te se na nisko nivo. So isklu~ok na mal
○
vidovi na bakterii od mnogu izvori. broj na farmeri, pogolemiot del od niv ne
○
Poradi ova odreduvaweto na pri~inata za
○
gi po~ituvaat dosledno procedurite za
○
pojavata na visok broj bakterii ne e higiena vo ~uvaweto, iskoristuvaweto i
○
sekoga{ lesno. Iako naj~esto postoi eden hraneweto na molznite kravi. Ova sigurno
○
○
vaèn izvor za visokiot broj bakterii vo deka ja naglasuva potrebata od dopol-
○
zbirnoto mleko, ova moè da bide rezultat nitelno angaìrawe na licata koi se
○
○
i na kombinacija od pove}e faktori (na pr. vklu~eni vo celiot proces na mleko-
○
ne~ista oprema i slabo ladewe). proizvodstvo tuka vklu~uvaj}i gi far-
○
○
merite, doktorite po veterinarna medi-
○
cina koi rabotat vo praksata, nau~niot
○
○
kadar od obrazovnite institucii kako i
○
licata zadolèni za ovaa problematika vo

○
○
mlekarite.
○
41
FACTORS THAT INFLUENCE HIGH BACTERIAL
COUNT IN RAW COW MILK
Angelovski Ljupco, Sekulovski Pavle, Jankuloski Dean,

Ratkova Marija, Kostova Sandra, Prodanov Mirko
Department for food safety, Faculty of Veterinary Medicine - Skopje,

e-mail: ljangelovski@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRACT
This paper had two aims. The first one was to evaluate the current situation with the bacterial count in the
raw cow milk in R. of Macedonia, which is one of the elements that define the raw milk quality. The second
aim was to describe several factors that influence the most the bacterial count in the raw cow milk.
For the purposes of this study 3470 milk samples, taken from milk cooling tanks in several regions in R. of
Macedonia were taken in the period from January - March in 2009 year.
After the tests were finished it was identified that 56.20% of the samples fulfill the criteria given in the
national legislative. Compared with the EU legilsative it was noted that only 18.0% of the samples meet
the given criteria.
The results obtained clearly indicate at the insufficient hygiene in the breeding of the milk cows and incorrect
milk handling after the milking as a result of the unsatisfactory farmers knowledge for the hygiene procedures
in the primary milk production.
Key words: TVC, cow milk, milk quality
6. Gehringer, G. 1980. Multiplication of bacteria

○
LITERATURA:
○
during farm storage. In Factors influencing the

○
bacteriological quality of raw milk.

○
1. Bramley, A.J. 1982. Sources of Streptococcus

○
International Dairy Federation Bulletin,

uberis in the dairy herd I. Isolation from bovine
○
Document 120.
○
feces and from straw bedding of cattle. J. Dairy

○
Res. 49:369. 7. Gonzalez, R.N., D.E. Jasper, R.B. Busnell, and

○
○
T.B. Farber. 1986. Relationship between

○
2. Bramley, A.J., C.H. McKinnon, R.T. Staker and

mastitis pathogen numbers in bulk tank milk
○
D.L. Simpkin. 1984. The effect of udder

○
and bovine udder infections. J. Amer. Vet. Med.

○
infection on the bacterial flora of the bulk milk Assoc. 189:442.

○
of ten dairy herds. J. Appl. Bacteriol. 57:317.

○
8. Hogan, J.S., K.L. Smith, K.H. Hoblet, D.A.

○
3. Bramley, A.J. and C.H. McKinnon. 1990. The

○
Todhunter, P.S. Schoenberger, W.D. Hueston,

○
microbiology of raw milk. pp. 163-208 In Dairy D.E. Pritchard, G.L. Bowman, L.E. Heider,
○
○
Microbiology, Vol. 1. Robinson, R.K. (ed.) B.L. Brockett and H.R. Conrad. 1989. Bacterial
○
Elsevier Science Publishers, London. counts in bedding materials used on nine

○
○
4. Fenlon, D.R., D.N. Logue, J. Gunn, and J. commercial dairies. J. Dairy Sci. 72:250.
○
○
Wilson. 1995. A study of mastitis bacteria and 9. Jeffrey, D.C. and J. Wilson. 1987. Effect of
○
herd management practices to identify their mastitis-related bacteria on the total bacteria
○
○
relationship to high somatic cell counts in bulk counts of bulk milk supplies. J. Soc. Dairy
○
tank milk. Brit. Vet. J. 151:17. Technol. 40(2):23.

○
○
○
5. Galton, D.M., R.W. L.G. Petersson, W.G. 10. Kurweil, R., and M. Busse. 1973. Total count
○
Merrill, D.K. Bandler, and D.E. Shuster. 1984. and microflora of freshly drawn milk.
○
○
Effects of premilking udder preparation on Milchwissenschaft 28:427.

○
bacterial counts, sediment and iodine residue

○
11. Richardson, G.H.. 1985. Standard Methods

○
in milk. J. Dairy Sci. 67:2580. for the Examination of Dairy Products, 15th
○
○
42
ed. American Public Health Association. 17. Tolle, A. 1980. The microflora of the udder.
○
○
Washington D.C. p 4. In Factors Influencing the Bacteriological
○
○
12. McKinnon, C.H., G.J. Rowlands, and A.J. Quality of Raw Milk. International Dairy
○
Federation Bulletin, Document 120.
○
Bramley. 1990. The effect of udder
○
preparation before milking and contamination
○
18. Zehner, M.M., R.J. Farnsworth, R.D.
○
from the milking plant on the bacterial
Appleman, K. Larntz, and J.A. Springer.
○
numbers in bulk milk of eight dairy herds. J.
○
1986. Growth of environmental mastitis
○
Dairy Res. 57:307.
pathogens in various bedding materials. J.
○
○
13. Olson, J.C. Jr., and G. Mocquat. 1980. Milk Dairy Sci. 69:1932.
○
and Milk Products. P.470. In Microbial
○
19. Pravilnik za posebnite barawa za
○
Ecology of Foods. Vol. II. J.H. Silliker, R.P.
○
Elliott. A.C. Baird-Parker, F.L. Bryan, J.H. bezbednost i higiena i na~inot i
○
○
Christion, D.S. Clark, J.C. Olson, and T.A. postapkata za vr{ewe na slu`benite
○
Roberts (eds.). Academic Press, New York,
○
kontroli na mlekoto i mle~nite
○
NY. proizvodi. "Sl. vesnik na RM" 157/2007
○
○
14. Palmer, J. 1980. Contamination of milk from ○ 20. EU 92/46/EEC Council directive laying down
the milking environment. In Factors
○
the health rules for the production and placing

○
Influencing the Bacteriological Quality of on the market of raw milk, heat-treated milk
○
Raw Milk. International Dairy Federation

○
and milk-based products. www.eur-

○
Bulletin, Doc. 120.

lex.europa.eu.
○
○
15. Pankey, J.W. 1989. Premilking udder hygiene.

○
J. Dairy Sci. 72:1308. 21. Rysanek, D., Babak, V. and Zouharova, M. Bulk
○
tank milk somatic cell count and sources of raw

○
○
16. Angelovski, Q., Jankuloski, D., Kosto- milk contamination with mastitis pathogens.
○
○
va, S., Ratkova, M., Erakovi}-Tokali}, Veterinarni medicina 52:223-230. 2007

○
I., Sekulovski, P. 2008. Kvalitetot na

○
22. Jayarao, B.M., Pillai, S.R., Sawant, A.A.,

○
surovoto kravjo mleko vo Republika

Wolfgang, D.R. and Hegde, N.V. Guidelines for
○
Makedonija sogledan preku ispituvawe

○
monitoring bulk tank milk somatic cell and

○
na brojot somatski kletki i brojot

○
mikroorganizmi. Makedonski Veteri- bacterial counts. J. Dairy Sci. 87:3561–3573.

○
2004
○
naren Pregled Vol.31, No.1.

○
43
44
UDK:637.5.055:579.8:614.31
ISTRA@UVAWE ZA ULOGATA NA OFICIJALNIOT VETERINAR

VO VKRSTENATA KONTAMINACIJA NA ORGANITE I TRUPOT
NA LINIJA ZA KOLEWE SO PRIMENA NA MARKER
MIKROORGANIZMI
Jankuloski Dean, Prodanov Mirko, Angelovski Qup~o,

Ratkova Marija, Kostova Sandra, Sekulovski Pavle

e-mail: djankuloski@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRAKT
Mesoto od cica~i i ìvina e predmet na posebnite propisi pretstaveni vo Aneks IV od

Regulativata 852/2004/EEC. Regulativata se bazira na principot na individualen pregled i
ako e neophodno, palpacija i incizija na limfni jazli, organi i na mesta kade e neophodno na
trupot od zaklanite ìvotni na linijata za kolewe. Potencijalno patogenite agensi
prisutni na trupot i organite preku fizi~kiot kontakt (palpacija i incizija) gi
kontaminiraat racete i opremata na pregleduva~ot, {to pretstavuva rizik za vkrstena
kontaminacija. Ulogata na oficijalniot veterinar (OV) vo transferot na kontaminentite
e isklu~itelno zna~ajna, imaj}i vo predvid, deka vo tekot na raboteweto manipulira so golem
broj organi i trupovi. Za da se utvrdi vlijanieto na OV vo kontaminacija na trupovite pri
pregledot na meso vo ovaa studija zemavme 12 komleti govedski i 18 kompleti ov~i organi i gi
inokuliravme so dva laboratoriski marker mikroorganizmi E. coli K12 i Pseudomonas fluorescens.
Organite bea podeleni vo tri grupi po 6 primeroci i istite bea numerirani. Pregledot na
organite e vr{en od primerok 1 do primerok 6 vo tri razli~ni proceduri: 1) bez miewe na
racete i sanitacija na noòt pome|u sekoj poedine~en primerok; 2) so miewe na racete i bez
sanitacija na noòt pome|u sekoj poedine~en primerok; 3) so miewe na racete i so sanitacija
na noòt pome|u sekoj poedine~en primerok. Potoa, od sekoj komplet organi be{e odreden
brojot na marker mikroorganizmite i zemeni brisevi od opremata koja se koriste{e za pregled,
kako i od racete na OV pred pregledot i po pregledot na organite. Od dobieniot broj marker
mikroorganizmi se zabeleùva deka vo procedurata kade ne e vr{ena sanitacija ima najgolem
transfer na marker mikroorganizmite, dodeka vo procedura kade ima sanitacija
kontaminacijata e prekinata i ne se prenesuva ponatamu. Od brisevite zemeni od opremata i
od racete na pregleduva~ot po mieweto se zabeleùva deka i pokraj mieweto na opremata
ostanuvaat marker mikroorganizmi.
Klu~ni zborovi: regulativa 852/2004/EEC, oficijalen veterinar, e. coli, pseudomonas fluorescens
inspekcijata post-mortem na ìvotni koi pri

○
VOVED
○
pregledot ante-mortem ne pokaàle klini~ki

○
○
@ivotnite dostaveni za kolewe moàt znaci mo`no e da se detektiraat edinstveno

○
potencijalno da bidat inficirani so 20% od site makroskopski patolo{ki

○
promeni koi vsu{nost pretstavuvaat samo

○
mikroorganizmi, prosledeno so klini~ki

○
znaci detektirani pri pregledot ante-mortem, 1%, ili pomalku od brojot na ìvotnite (1,
○
ili lezii detektirani pri inspekcijata post- 4). Od druga strana, ìvotnite za kolewe
○
mortem (1). Izve{taite ukaùvaat deka pri

○
moàt da bidat i nositeli na patogeni

○
45
○
mikroorganizmi vo razli~ni tkiva, a pritoa iskusen oficijalen veterinar i negovoto
○
pri inspekcijata ante mortem da ne pokaùvaat
○
vlijanie vrz induciranata vkrstena-
○
klini~ki znaci ili patolo{ki promeni koi kontaminacija.
○
podocna }e bidat vidlivi pri inspekcijata
○
post-mortem (1, 2). Vo tekot na koleweto i
○
Marker mikroorganizmi
○
obrabotkata na trupovite, patogenite
○
Koristevme dva laboratoriski marker
○
mikroorganizmi moàt direktno ili indi- mikroorganizmi E. coli K12 i Pseudomonas
○
rektno da bidat preneseni na mesoto ili fluorescens koi se rezistentni kon
○
○
organite na koi prethodno ne bile prisutni. antibiotici.
○
Mikroorganizmite ne se vidlivi za OV vo
○
E. coli K12
○
tekot na sproveduvaweto na konvencio-
○
nalnata inspekcija na trupot, i so samata
○
So eza zedovme edna potvrdena kolonija
manipulacija na trupot i organite pri post- E. coli K12 (200 μl rezistentna na
○
○
mortem pregledot, moè da nastane Nalidiksi~na kiselina) od povr{inata na
○
○
dopolnitelna kontaminacija (3, 5). prethodno zaseana plo~a so nutritiven agar
○
Mesoto od cica~i i ìvina e predmet na i inkubirana na temperatura od 37°C za 24
○
posebni propisi pretstaveni vo Aneks IV od
○
~asa vo aerobni uslovi. Kolonijata ja
○
Regulativata 852/2004/EEC za organizacija na suspendiravme vo epruveta so 10 ml HBI (heart
○
brain infusion broth, Merck, Germany) i ja

○
vnatre{niot nadzor na proizvoditelite na ○
proizvodi od animalno poteklo nameneti za inkubiravme na 37°C, za 24 ~asa za

○
○
ishrana na lu|eto (1, 5). Regulativata se zbogatuvawe, odnosno za podgotovka na

○
bazira na principot na individualen rabotna kultura. Po predvidenata

○
inkubacija, 1 ml od rabotnata kultura

○
pregled, i ako e neophodno, palpacija i

○
incizija na limfnite jazli, organite i kade prefrlivme vo epruveta so 10 ml MRD

○
(maximum recovery diluents, Oxoid, UK) za

○
e neophodno na trupot od zaklanite ìvotni

○
na linijata za kolewe. Edna od najva`nite podgotovka na inicijalen inokulum za

○
celi na post-mortem inspekcijata na mesoto e

○
kontaminacija na organite i 1 ml
○
da se prevenira prenesuvawe na zoonotskite prefrlivme vo 9 ml MRD so ponatamo{ni

○
○
infekcii kon potro{uva~ot odnosno mesoto decimalni razreduvawa za opredeluvawe na

○
i organite koi ne se bezbedni da ne stignat brojot na bakterii vo ml inokulum.

○
vo lanecot na hranata (6, 7, 8). Potencijalno Inokulumite vo volumen od 10 ml bakteriska

○
○
patogenite agensi prisutni na trupot i suspenzija vo MRD koja sodrì 7,98 log E. coli
○
organite preku fizi~kiot kontakt (incizija K12/ml bea koristeni i za kontaminacija na

○
○
i palpacija) gi kontaminiraat racete i organite od dvata ìvotinski vida

○
opremata na OV {to pretstavuva zna~aen

○
koristeni vo eksperimentov-goveda i ovci.

○
rizik za vkrstena kontaminacija. Preven- Aplikacijata na inicijalniot inokulum ja

○
cijata na vkrstenata kontaminacija pri vr{evme so isturawe na MRD suspenzijata po

○
○
pregledot na mesoto e mo`na samo ako se povr{inata na organite i temelno ja

○
identifikuvaat pati{tata na transfer, ako

○
razma~kavme so dlankite so primena na

○
se procenat i prekinat. Ulogata na OV vo sterilni rakavici.

○
transferot na kontaminentite e isklu-

○
○
~itelno zna~ajna, imaj}i vo predvid, deka vo Pseudomonas fluorescens

○
tekot na raboteweto manipulira so golem

○
So eza zedovme edna potvrdena kolonija

○
broj organi i trupovi. Ps. fluorescens (rezistenten na cephaloridine,

○
fucidin i cetrimide antibiotski dodatok) od

○
○
povr{inata na predhodno zaseana plo~a CFC

○
MATERIJAL I METODI agar (Pseudomonas C-F-C Selective Agar, Merck,

○
○
Germany) inkubirana na 30 °C, za 24 ~asa.

○
Oficijalen veterinar
○
Kulturata ja suspendiravme vo epruveta so

○
Sekoj od primerocite vo studijata be{e 10 ml TBS (Tryptic Soy Broth, Merck, Germany)
○
predmet na oficijalna post-mortem inspek- i go inkubiravme na 30 0C, za 24 ~asa. Po

○
○
cija izvedena od OV, so pove}e od 30 godi{no predvidenata inkubacija 1 ml od rabotnata

○
rabotno iskustvo, fakt koj be{e od kultura prefrlivme vo epruveta so 10 ml

○
○
isklu~itelno zna~ewe vo procenkata na MRD za podgotovka na inicijalen inokulum

○
vlijanieto na rutinskoto rabotewe na za kontaminacija na organite i 1 ml

○
○
46
prefrlivme vo 9 ml MRD so ponatamo{ni
○
Procedura 2: Organite od vtorata grupa
○
decimalni razreduvawa za opredeluvawe na
○
gi pregleduvavme so palpacija i incizija od
brojot na bakterii vo ml inokulum. Ovoj
○
primerokot broj 1 kon primerokot broj 6 so
○
inokulum be{e iskoristen vo testiraweto
○
miewe na racete i bez sanitacija na noòt
○
edinstveno za govedskite organi. Ino- pome|u sekoj poedine~en primerok
○
kulumot vo koli~estvo od 10 ml bakteriska
○
Procedura 3: Organite od tretata grupa
suspenzija vo MRD koja sodrì 7,69 log Ps.
○
○
frulorescens/ml be{e apliciran vo limfnite
○
primerokot broj 1 kon primerokot broj 6 so
○
jazli so injektirawe. Izvr{ivme injekti- miewe na racete i so sanitacija na noòt
○
rawe vo Ln. eparterialis, Ln. bifurcations sinister,
○
pome|u sekoj poedine~en primerok
Ln. bifurcationis dexter, Lnn. mediastinales
○
Potoa sekoj komplet organi gi vnesovme
○
craniales, mediales et caudales.
○
vo sterilna stomaher kesi i go tretiravme
○
kako edna proba i gi testiravme na marker
○
Organi od zaklani ìvotni mikroorganizmi E. coli K12.
○
○
Koristevme organi od goveda i ovci
○
neposredno zaklani vo klanica. Organite gi Postapka so govedskite organi
○
○
podelivme vo grupi. Go inokuliravme samo Vrz dvete grupi govedski organi
○
prviot organ od sekoja grupa so prethodno ○
○
primenivme dve razli~ni proceduri.

podgotveniot inokulum so marker mikro- Procedura 1: Organite od prvata grupa gi
○
organizmi. Inukolacijata se vr{e{e vo preleduvavme so palpacija i incizija od

○
○
najkratok moèn rok po egzenteracijata primerokot broj 1 kon primerokot broj 6 bez
○
najdocna po 15 minuti. miewe na racete i sanitacija na noòt

○
○

○
Ov~i organi Procedura 2: Organite od vtorata grupa

○
Bea upotrebeni 18 kompleti ov~i organi

○

○
od gradnata praznina sostaveni od dvete primerokot broj 1 kon primerokot broj 6 so

○
belodrobni krila i srce povrzani so

○
miewe na racete i so sanitacija na noòt

○
prirodnite vrski. Organite bea podeleni vo pome|u sekoj poedine~en primerok

○
6 grupi sostaveni od 3 kompleti organi.

○
Po pregledot govedskite belodrobni

○
Istite so nalepnica bea ozna~eni so broj na krila so no` gi podelivme po nadol`nata

○
grupata i broj na primerokot.

○
oska-medijana na levo i desno belodrobno

○
krilo. Ednoto belodrobno krilo be{e

○
Govedski organi ispituvano na E. coli marker, drugoto na Ps.

○
○
Bea uporebeni 12 govedski beli drobovi fluorescens.

○
sostaveni od dvete belodrobni krila

○
○
podeleni vo dve grupi od 6 organi. Zemawe primeroci od organite

○
Belodrobnite krila bea ozna~eni so brojot

○
Primerocite od site organi gi zemavme

○
na grupata i brojot na primerokot vo sekoja individualno so plaknewe so soodveten

○
grupa poedine~no. — mikrobiolo{ki rastvoruva~ ili bujon (MRD,

○
○
HIB ili TSB). Organite po pregledot gi

○
Brisevi od dlankite, prestilkata i noòt

○
stavavme vo stomaher kesa prethodno

○
na OV ozna~ena so brojot na grupata i brojot na

○
Brisevite bea zemeni od razli~ni delovi

○
primerokot. Potoa, ov~ite organi od

○
na opremata i od prestilkata na OV i toa, procedurata 1, 2 i 3 i govedskite od

○
lateks rakavici na racete, nametka vo vreme procedurata 1 gi plaknevme so dodavawe 75

○
○
pred, vo tekot i po raboteweto. ml MRD, i za govedskite od procedurata 2 so

○
dodavawe 75 ml TSB. Potoa stomaher kesite

○
○
Postapka so ov~ite organi silno gi me{avme so race 1 minuta.

○
Vrz trite grupi ov~i organi primenivme

○
Za da ja izbegneme mo`nosta od
○
tri razli~ni proceduri. kontaminacija na primerokot vo tekot na

○
Procedura 1: Organite od prvata grupa gi

○
procedurata na zemawe primeroci,

○
pregleduvame so palpacija i incizija od ispirocite od organite bea zemeni vo

○
primerokot broj 1 kon primerokot broj 6, bez

○
obraten redosled od redosledot na pregledot

○
miewe na racete i sanitacija na noòt zapo~nuvaj}i so organot broj 6 kon organot

○

○
so broj 1 za sekoja grupa poedine~no.

○
47
prisustvo na Ps. fluorescens, koj po
○
Ispirokot od organite go prefrlavme vo 180
○
ml plasti~ni sterilni ~a{ki ozna~eni so inkubacijata vo TSB za 24 ~ na 300C be{e
○
inokuliran so eza vrz povr{inata na CFC
○
broj na primerok i broj na organot i vedna{
○
gi ispora~uvavme vo laboratorija na agar koi sodrì antibiotski dodatok.
○
○
testirawe.
○
Detekcija na test mikroorganizmi od
○
○
Laboratoriska postapka brisevi, oprema i pribor na OV
○
Broewe marker mikroorganizmi od sekoj Brisevite bea zemeni so primena na
○
○
primerok metodot na vlaèn i suv bris. Brisevite bea
○
Od sekoj ispirok podgotvivme decimalno vneseni vo epruveti so 10 ml MDR, i kratko
○
razreduvawe so prefrlawe 1 ml vo epruveta
○
vreme po zemaweto bea odneseni vo
○
koja sodrì 9 ml MRD, dobivaj}i razreduvawa laboratorija za obrabotka. Po me{aweto na
○
brisevite vo epruvetata so vorteks, 1 ml od
○
od 10-1 do 10-3. Od sekoe razreduvawe vo prazna
○
petrieva plo~a prefrlavme po 1 ml. Za sekoj bris be{e premesten vo epruveti koi
○
sodràt 10 ml TSB i HIB za detekcija na
○
testirawe koristevme metod na razleani
prisustvo na marker mikroorganizmite E.
○
plo~i. Za E. coli K12 razleavme vrz plo~ata
○
so suspenzija 20 ml VRBG inkorporiran so 200 coli i Ps. fluorescens. HIB be{e inkubiran 37°C,
○
a TSB be{e inkubiran na 30°C vo vreme od 24
○
mg/ml nalidiksi~na kiselina, a za testirawe
○
na Ps. fluorescens CFC agar koi sodrì ○
~asa. Site bujoni za zbogatuvawe, so eza bea
inokulirani na povr{inata na VRBG i CFC
○
antibiotski dodatok zagreani na 47°C.

○
mediumi inkorporirani so antimikrobni

○
○
Detekcija na prisustvo na test supstancii koj go inhibiraat rastot na site

○
mikroorganizmi, osven marker mikroorga-

○
mikroorganizmi vo ispirokot od sekoj

○
primerok nizmite koristeni za testot.

○
○
Mililitar od ispirokot prefrlivme vo

epruveta koja sodrì 10 ml HIB vo inkubator
○
REZULTATI
○
za 24 ~asa na 370C za zbogatuvawe i kontrola

○
na prisustvo na E. coli K12. Po inkubacijata,

○
Rezultati od pregledot na ov~ite organi

○
so eza so metod na iscrpuvawe be{e Rezultatite od istraùvaweto se

○
pretstaveni vo log/ml od ispirokot, i se

○
inokuliran vrz povr{inata na petrieva

○
plo~a so VRBG koja sodrì 200 μg/ml dadeni vo tabela 1. Organite ozna~eni so
○
○
Nalidiksi~na kiselina. Istoto go primerok 1 vo trite grupi se inokulirani so

○
napravivme i za sekoj ispirok za test na test mikroorganizmi.

○
○
Tabela 1. Rezultati od procedurite 1, 2 i 3 pri pregledot post-mortem pri pregled na ov~ite organi
izrazeni vo log
Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 Primerok 4 Primerok 5 Primerok 6
grupa 1 4,74 3,27 2,3 2 2 0

grupa 2 4,21 3,2 1,25 0 0 0
grupa 3 4,32 0 0 0 0 0
Se zabeleùva deka procedurata 1 vo koja OV ne gi mie racete i noòt e pri~ina za

najgolem transfer na marker mikroorganizmite. So vakvata postapka kontaminacijata e
prenesena do primerokot broj 5. Sprotivno na ova, procedurata 3 vo koja OV gi mie racete i
go mie i sanitira noòt vedna{ po prviot kontaminiran organ kontaminacijata e prekinata,
odnosno ne se prenesuva ponatamu. Grafi~ki prikaz na dobienite rezultati e pretstaven vo
grafikon 1.
48
Grafikon 1. Rezultati od procedurite 1, 2 i 3 pri pregledot post-mortem.
I pokraj toa {to so metodot na broewe na marker mikroorganizmite vo ispirokot ja

utvrdivme granicata na kontaminacija na organite za sekoja grupa, izvr{ivme ponatamo{na
detekcija na nivno prisustvo vo organite koj dadoa negativni rezultati. Pritoa utvrdivme
deka kontaminacijata e prisutna i vo eden do dva organi vo sekoja grupa vo koja ne sme utvrdile
marker mikroorganizmi, odnosno nivniot log/ml bil 0. Rezultatite za detekcija na E. coli K
12 vo ispirokot od ov~ite kompleti organi se dadeni vo tabela 2.
Tabela 2. Rast na E. Coli K 12 po zbogatuvawe na ispirokot vo HIB na VRBG
Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 Primerok 4 Primeork 5 Primeork 6
grupa 1 pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno

grupa 2 pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno negativno negativno
grupa 3 pozitivno pozitivno negativno negativno negativno negativno
Rezultati od pregledot na govedskite organi
Marker mikroorganizam E. coli K 12

Rezultatite od istraùvaweto za prisustvo na E. coli K 12 se pretstaveni vo log/ml od
ispirokot i se dadeni vo tabela 3. Organite ozna~eni so primerok 1 vo dvete grupi se
inokulirani so test mikroorganizmi.
Tabela 3. Rezultati od procedurite 1 i 2 pri pregledot post-mortem na govedskite organi izrazeni vo log
Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 Primerok 4 Primerok 5 Primerok 6

grupa 1 4,2 2,1 0,92 0 0 0
grupa 2 4,0 0,69 0 0 0 0
49
Se zabeleùva deka transverot na kontaminacija e zna~itelno pomal vo sporedba so ov~ite
organi pri pribli`no isto koli~estvo inicijalni inokulumi. Pri~inata za toe verojatno e
masata i pogolemata povr{ina na govedskite organi. Pri primena na procedurata 1 vo koja
OV ne gi mie racete i noòt utvrdivme transfer samo do tretiot primerok. Za sporedba, so
primena na procedurata 2 vo koja OV gi mie racete i go mie i sanitira noòt vedna{ me|u
sekoj pregledan organ kontaminacijata se prenesuva za eden organ pove}e vo sporedba so
ov~ite organi me|utoa so nezna~itelno nivo na kontaminacija od 0,69 log/ml. Grafi~ki prikaz
na dobienite rezultati e pretstaven vo grafikon 2.
Grafikon 2. Rezultati od procedurite 1 i 2 pri pregledot post-mortem
Identi~no kako i vo slu~ajot so ov~ite organi i kaj govedskite organi pristapivme kon
detekcija na prisustvo na marker mikroorganizam E. coli K12 vo ispirokot od negativnite
organi. I vo ovoj slu~aj utvrdivme deka kontaminacijata e prenesena vo dva sledni organa vo
sekoja grupa vo koi ne sme utvrdile marker mikroorganizmi odnosno nivniot log/ml bil 0.
Rezulatatite od detekcijata na E. coli K 12 vo ispirokot od govedskite belodrobni krila se
dadeni vo tabela 4.
Tabela 4. Rast na E. coli K 12 po zbogatuvawe na ispirokot vo HIB na VRBG

grupa 2 pozitivno pozitivno pozitivno negativno negativno negativno
Marker mikroorganizam Ps. fluoresces

Rezultatite od istraùvaweto za prisustvo na Ps. fluoresces se predstaveni vo log/ml od
ispirokot i se dadeni vo tabela 5. Organite ozna~eni so primerok 1 vo dvete grupi se
inokulirani so test mikroorganizmi.
Tabela 5. Rezultati od procedurite 1 i 2 pri pregledot post-mortem na govedskite organi izrazeni vo log

grupa 1 4,36 1,23 0 0 0 0
grupa 2 4,24 0 0 0 0 0
50
Od tabelata moè da se zabeleì mnogu kratok prag na transfer na kontaminacija za Ps.

fluorescens koj zavr{uva pri procedurata 1 vedna{ po vtoriot primerok, odnosno organ.
Pri~ina za toa verojatno e na~inot na aplikacija na inicijal~nata suspenzija na marker
mikroorganizmite so injektirawe vo site limfni jazli na belite drobovi koi zadolìtelno
se zasekuvaat pri standardniot pregled post-mortem. Rezultatite od procedurata 2 pokaùvaat
prekin na kontaminacijata vedna{ po kontaminiraniot organ. Pri~ina za toa se merkite na
miewe i sanitacija na racete i noòt. Grafi~ki prikaz na dobienite rezultati e pretstaven
vo grafikon 3.
Grafikon 3. Rezultati od procedurite 1 i 2 pri pregledot post-mortem
Pri testovite za detekcija na prisustvo na marker mikroorganizmot Ps. fluorescens

zabeleàvme najgolem prenos na kontaminacija vo sporedba so markerot E. coli K12. Odnosno,
kaj tri dopolnitelni tri organi od dvete grupi vo koj log/ml za marker mikroorganizmot bil
0 detektiravme Ps. fluorescens. Rezulatatite od detekcijata na Ps. fluorescens vo ispirokot od
govedskite belodrobni krila se dadeni vo tabela 5.
Tabela 5. Rast na Ps. fluorescens, po zbogatuvawe na ispirokot vo TSB inokuliran na CFC.

grupa 1 pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno negativno
Rezultati od brisevite zemeni od OV

Brisevite pri pregledot na ov~ite organi gi zemavme od oprema i pribor na OV i istite
gi testiravme na detekcija na E. coli K12. Dobienite rezultati se pretstaveni vo tabela 6.
Tabela 6. Rast na E. coli K12 na VRBG agar (od HIB) po pregledot na govedskite organi
Primerok E. coli K12

No` na po~etokot na pregledot -
No` na krajot od pregledot na prvata grupa +
No` na krajot od pregledot na vtorata grupa +
Prestilka na po~etokot na pregledot -
Prestilka na krajot na prvata grupa +
Prestilka na krajot na vtorata grupa +
Race so lateks rakavici D i L na po~etokot -
Dlanka L so lateks rakavici po mieweto po zavr{uvawe na pregledot +
Dlanka D so lateks rakavici po mieweto po zavr{uvawe na pregledot +
51
Zabele`livo e deka kontaminacijata od organite se prenesuva bez razlika na toa dali
inspektorot gi mie i sanitira racete i noòt. Toa zna~i deka kontaminacijata ne moè da
se otstrani bez razlika na brojot na pregledanite organi so primena na procedurite 1 i 2.
Pri pregledot na govedskite organi zememnte brisevi gi testiravme na dvata marker

mikroorganizmi E. coli K12 i Ps. fluorescens. Dobienite rezultati se pretstaveni vo tabela 7.
Tabela 7. Rast na Ps. fluorescens na CFC agar (od TSB) po pregledot na govedskite organi
Primerok VRBG agar (od HIB) CFC agar (od TSB)

Pred perewe Po perewe i Pred perewe Po perewe i
sanitacija sanitacija
No` Poz. Poz. Poz. Poz.
Dlanki L i D Poz. Neg. Poz. Poz.
Otsustvoto na marker mikroorganizmot E. coli K12 na dlankite na OV po miewe na racete

ukaùva na mo`nosta za otstranuvawe na kontaminacijata so pravilno sproveduvawe na
postapkata na miewe so te~en sapun i voda zagreana na 450C. Prisustvoto na markerot Ps.
fluorescens zemen od istata povr{ina na dlankata e pokazatel za mo`nosta nekoi
mikroorganizmi pocvrsto da se prilepat, odnosno deka istite prakti~no i ne moàt da se
otstranat. Isto taka od testot za detekcija se gleda deka metodot na miewe i sanitacija na
noòt ne e dovolen za otstranuvawe i na dvata marker mikroorganizmi.
○
4. Iako prestilkata e miena so voda zagreana

○
ZAKLUÔK
na 45 0 C, ne e vozmo`no da se izmijat
○
○
mikroorganizmite ili celata vidliva

○
Ova istraùvawe go pokaùva zna~ajnoto

○
mesto na pati{tata pri prenesuvaweto na ne~istotija/kontaminacija, odnosno ne e

○
vozmo`no da se oslobodi od site mikro-

○
komtaminacijata koja e predizvikana od OV

○
organizmi.
pri post-mortem pregledot. Dobienite
○
5. Brisevite zemeni od lateks rakavici od

○
rezultati moè da se primenat vo

○
dlankite na OV vo tekot na raboteweto

podobruvaweto na higienskite praktiki vo
○
bea pozitivni, no pozitivni rezultati se

tekot na sekojdnevnite proceduri pri post-
○
○
dobivaat duri i po sekoe miewe so voda na

mortem pregledot izveduvan od OV. Od
○
450S, i po zavr{noto miewe po rabotata.

○
dobienite rezultati moè da se izvedat

○
Spored toa, ako inicijalnata konta-

○
slednive zaklu~oci. minacija na povr{inata na mesoto/organite

○
○
ne e vidliva za OV i taa ne moè da se

○
1. Legislativata ne gi poso~uva na~inite za izbegne. Zna~i, glavnata pri~ina za

○
izbegnuvawe na kontaminacija na
○
neposakuvanoto rasprostranuvawe na
○
nekontaminiranite organi so patogeni i kontaminentite na sterilnoto meso i organi

○
drugi kontaminenti koi ne moàt da bidat e pregledot na mesoto i organite post-mortem.

○
○
makroskopski identifikuvani. Prakti~no ne e vozmo`no OV vo tekot na

○
2. Postojat nedostatoci vo standardnata

○
rabotata da ostane nekontaminiran. I pokraj

○
procedura za sanitacija na noòt, bidej}i toa {to OV gi implementira site preven-

○
naloùva OV samo da go potopi se~ivoto tivnite merki koi se na sila, so

○
○
na noòt vo vodenoto kupatilo, no ne i momentalnite standardi za procedurite na

○
dr{kata koja ostanuva nad nivoto na sanitacija na racete i prestilkata i

○
vodata zagreana na 810C.

○
sterilizacija na noòt i ostanatata oprema,

○
vkrstenata kontaminacija pri rabotata na

○
3. OV pri standardnoto rabotewe ne ja mie

○
dr{kata i noòt nitu ja mie koga istata e OV moè da bide reducirana, no za àl ne
○
moè da bide eliminirana.

○
kontaminirana so vidliva ne~istotija.

○
○
52
RESEARCH FOR ROLE OF OFFICIAL VETERINARY INSPECTOR IN CROSS

CONTAMINATION OF OFFAL AND CARCASS AT SLAUGHTERLINE WITH
USE OF MARKER MICROORGANISMS
Jankuloski Dean, Prodanov Mirko, Angelovski Ljupco,

Ratkova Marija, Kostova Sandra, Sekulovski Pavle
Food institute, Faculty of Veterinary Medicine - Skopje

e-mail: djankuloski@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRACT
Red meat and poultry meat is subject of legislation presented in Annex IV of Regulation 852/2004/EEC.
Regulation is based on principle of individual examination and if necessary, palpation and incision of lymph
nodes, offal and where necessary carcass from slaughtered animals at the slaughter line. Potentially pathogenic
agents present on the carcass and offal through physical contact (palpation and incision) are source for
contamination of the palms and equipment of meat examiner that pose risk for cross contamination. The role of
official veterinarian (OV) in transfer of contaminants is extremely important, having in mind that during his
work he manipulates with large number of offal and carcasses. To estimate the role of OV in carcass contamination
during meat examination in this study we use 12 cattle and 18 sheep sets of organs and afterwards we inoculate
them with two laboratory marker microorganisms E. coli K12 and Pseudomonas fluorescens. Offal were divided
in groups composed from 6 samples and they were numerated. Examination of the offal is performed from
sample number 1 to sample 6 using three different procedures: 1) without washing of hands and knife sanitation
between each sample; 2) with washing of hands and without sanitation of the knife between each individual
sample; 3) with washing of the hands between each individual sample. After that from each set of offal the
number of marker microorganisms were determined and swabs were taken from the equipment that have been
used in examination and surface of the hands of OV before and after the examination. From achieved number
of marker microorganisms it can be noticed that in procedure where sanitation is not performed there is highest
transfer of contamination marker microorganisms, while in procedure where sanitation is performed transfer
of contamination have been disrupted and isn’t going further. Swabs token from the equipment and hands of
examiner after washing it can be noticed that despite washing there are still markers microorganisms present
on the equipment.
Key words: regulation 852/2004/EEC, official veterinarian, e. coli, pseudomonas fluorescens.

○
LITERATURA Rowlings, C. (Eds.). Concerted Action CT 94-

○
1456: Factors affecting the microbial quality of

○
○
1. The EFSA Journal (2004) 54, 1-49, Opinion of Meat 3.

○
the scientific panel on biological hazards on the 5. Slaughter and Dressing. Eds. M.H. Hinton and
○
○
request from the commission on meat inspection C. Rowlings. University of Bristol Press, UK, pp.
○
procedures for lamb and goats. 145-148.

○
6. EC (European Community), Anonymous (2001.)

○
2. Bell, R.G. and Hathaway, S.C. (1996). The

○
hygienic efficiency of conventional and inverted European Commission: Trends and sources of
○
zoonotic agents in animals, feedingstuffs, food,

○
lamb dressing systems. Journal of Applied

○
Bacteriology, 81, 225-234. and man in the European Union and Norway in
○
2001.
○
3. Berends, B.R., Snijders, J.M.A. and van

○
Logtestijn, J.G. (1993.) Efficacy of current EC 7. Harbers, A.H.M. (1991.) Aspects of meat
○
inspection in an integrated quality control system

○
meat inspection procedures and some proposed

○
revisions with respect to microbiological safety for slaughter pigs. Thesis, Utrecht University, 136
○
and quality assurance – A critical review. Vet. Rec. (quoted by Snijders and van Knapen, 1993).
○
○
133, 411-415. 8. Herenda, D. (1994.) Manual of meat inspection

○
4. Cenci Goga, B.T., Trevisani, M., Loschi, A.R. for developing countries. FAO, Rome.
○
○
and& Severini, M. (1996.) Pelt removal and lamb ( w w w. f a o . o rg / d o c r e p / 0 0 3 / t 0 7 5 6 e /

○
carcass contamination. In: Hinton, M.H., T0756E01.htm)

○
○
53
54
UDK:636.4.09:611.136.7
ANATOMSKA KLASIFIKACIJA NA SEGMENTALNITE

ARTERISKI GRANKI NA A.RENALIS KAJ SVINSKI BUBREZI
Pendovski Lazo, Ilieski Vlatko,

Petkov Vladimir, Popovska-Per~ini} Florina
Katedra za Funkcionalna morfologija,

Fakultet za veterinarna medicina - Skopje
e-mail: lpendovski@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRAKT
Celta na trudot e anatomska klasifikacija na segmentalnite artrii vo svinski bubrezi

vrz osnova na nivnata postavenost i distribucija vo bubre`niot parenhim.
Vkupno se analizirani 109 bubrega zemeni od dve hibridni rasi na sviwi (62 bubrega od rasa
landars/jork{ir i 47 bubrega od rasa daland) so prose~na teìna od 95 kg i prose~na starost
od 5 meseci. Intrarenalnata distribucija na zavr{nite granki na a.renalis vo burezite e
analizirana na 3-dimenzionalni korozivni silikonski S10 odlivki vo koi arteriite se
prikaàni zaedno so karli~no-~a{keniot sistem.
Kaj dvete rasi, sekoj bubreg ima edna bubre`na arterija koja se deli na kranijalna i kaudalna
primarna granka (93.54% kaj rasata landras/jork{ir i 89.36% kaj rasata daland) odnosno na
dorzalna i ventralna primarna granka (6.46% kaj rasata landras/jork{ir, i 10.64% kaj rasata
dalland)(p>0.05) Vo svinskite bubrezi utvrdeni se tri tipovi na arteriski sistemi
klasificirani kako: tip I (79.03% kaj rasata landras/jork{ir i 82.97% kaj rasata dalland)
koj e visoko varijabilen i se javuva vo tri podtipovi (I-a, b, c), potoa tip II (14.51% kaj rasata
landras/jork{ir i 6.39% kaj rasata dalland) i tip III(6.46% kaj rasata landras/jork{ir i
10.64% kaj rasata dalland)(p>0.05).
Spored rezultatite, vaskularnata postavnost na arteriite vo svinskiot bubreg
ovozmoùvaat krvosnabduvaweto da e podeleno na regioni {to e preduslov za primena na
beskrvna segmentalna resekcija na organot i negova upotreba vo klini~kata eksperimentalna
medicina.
Klu~ni zborovi: svinski bubrezi, bubre`na artrija, segmentalni arteriii, korozivni odlivki,
klasifikacija
○
○
VOVED postavenosta na segmentalnite arterii vo

○
bubrezite i nivnata distribucija vo

○
○
Kaj cica~ite, bubre`na arterija(a.renalis) parenhimot e osobeno va`no pri primenata

○
na nekoi hirur{ki intervencii kako {to se

○
gi vaskularizira bubrezite(1). Bubre`nata

○
arterija e krven sad koj izleguva od bo~nata vaskularnata rekonstrukcija na bubrezite,

○
strana na abdominalnata aorta(1, 3-5, 15, 30, klini~kata transplantacija i kseno-

○
○
35). Na samiot vlez vo hilusot na bubregot stransplantacija (7-12, 25).

○
se deli na zavr{ni segmentalni granki koi Denes, segmentalnata arteriska struk-

○
○
vo parenhimot na bubregot gi davaat tura na bubrezite e predmet na intezivni

○
interlobarnite, la~nite i interlobu- istraùvawa kaj cica~ite. Kaj nekoi vidovi

○
kako ma~kite (18,27), ku~iwata(3, 18, 29),

○
larnite arterii (3-5). Poznavaweto na

○
55
○
zajacite(32), kozite i ovcite(4-6), gove- koj e dodaden heparin(250 i.e/l NaCl) za da se
○
○
data(22), majmunite(21) i nekoi divi spre~i koagulacijata na zaostanatata krv vo
○
ìvotni(20) distribucijata na segmen- bubre`nite kapilari(27, 34). Potoa
○
talnite granki na a.renalis vo bubrezite e
○
bubrezite se izmivaat so ladna proto~na
○
dobro prou~ena. Iako vaskularnata voda vo vremetraewe od 12 ~asa. Pred
○
○
anatomija na svinski bubrezi intezivno se injektirawe na polimerot, krvnite sadovi na
○
istraùva vo poslednata dekada(15, 30, 35) se bubrezite povtorno se ispirat so do-
○
○
u{te postoi nedostatok na podatoci za polnitelni 50ml fiziolo{ki rastvor so {to
○
razgranuvaweto na segmentalnite arterii vo celosno se odstranuva zaostanatata krv od
○
○
bubre`niot parenhim. nivniot lumen(34).
○
Tokmu zatoa celta na ovoj trud e Kaj vaka podgotvenite bubrezi, vo
○
stebloto na a.renalis so pomo{ na {pric i
○
anatomska klasifikacija na segmentalnite
○
artrii vo svinski bubrezi vrz osnova na kontinuiran blag pritisok se injektira 5-
○
○
nivnata postavenost i distribucija vo 8ml silikonska masa vo koja e dodaden crven
○
pigment(BIODUR Paste Red AC50) dodeka
○
bubre`niot parenhim.
○
preku ureterot se injektira 10-15ml silikon.
○
○
Za podobra vizuelizacija na karli~no-
○
MATERIJAL I METODI ~a{keniot sistem, vo silikonot kaj odredeni
○
○
primeroci e dodaden òlt pigment(BIODUR

○
Studijata e izvedena na Katedrata za Paste Yellow AC53).

○
○
funkcionalna morfologija pri Fakultetot Korozijata e napravena so komercijalna

○
za veterinarna medicina - Skopje. koncentrirana HCl do potpolno razgra-

○
○
Materijalot koristen za izrabotka na ovoj duvawe na organskata materija ostavaj}i gi

○
trud opfa}a 109 bubrega zemeni od dve tri-dimenzionalnite vnatre{ni odlivki na

○
○
hibridni rasi na sviwi (62 bubrega od sistemite koi se injektirani.

○
landars/jork{ir i 47 bubrega od daland) so

○
○
prose~na teìna od 95 kg i prose~na starost

○
○
od 5 meseci. Bubrezite se zemeni rando- REZULTATI

○
mizirano za vreme na kolewe na ìvotnite

○
○
vo klanica. Izvadeni se vo par zaedno so Kaj dvete rasi, utvrdeno e deka sekoj
○
golemite krvni sadovi (aorta i v.cava caudalis) bubreg ima edna bubre`na arterija(a.renalis).
○
○
so cel da se za~uva sadovno-urinarnata Bubre`nata arterija na samiot vlez vo

○
petelka intaktna. Vo analiza se vklu~eni hilusot na bubregot ili vo nego se deli na

○
○
bubrezi bez patolo{ki promeni na dve primarni arteriski granki. Taka vo

○
bubre`niot parenhim. 93.54% kaj landras/jork{ir odnosno vo

○
89.36% kaj daland, a.renalis se deli na zavr{ni

○
Intrarenalnata distribucija na zavr-

○
{nite granki na a.renalis vo burezite e

○
kranijalni i kaudalni granki koi se dviàt

○
analizirana na 3-dimenzionalni korozivni kon kranijalniot odnosno kaudalniot pol na

○
○
odlivki vo koi arteriite se prikaàni bubregot. Kaj ovoj na~in na razgranuvawe,

○
zaedno so karli~no-~a{keniot sistem. primarnite granki na a.renalis vo bubregot

○
○
imaat sagitalna (longitudinalna) posta-

Korozivnite odlivki od vaskularniot i
○
venost. Vo ostanatite 6.46% kaj landras/

○
sobir~kiot sistem na bubrezite se

○
jork{ir, odnosno 10.64% kaj daland,

podgotveni so injektirawe na me{avina na
○
bubre`nata arterija se deli na dorzalni i

○
silikon-S10 i izdolùva~-S3 vo soodnos 100:1

○
ventralni granki koi dospevaat do

○
a kako zcvrsnuva~ na silikonskata masa

dorzalnata odnosno ventralnata povr{ina
○
upotreben e S6-zacvrstuva~ vo soodnos 0.5%

○
na bubregot. Vaskularnata postavenost na

○
od injektiranata masa.
○
primarnite granki kaj ovoj tip na

Postapkata zapo~nuva koga vo lumenot na
○
razgranuvawe e transverzalna. Statisti~ki

a.renalis i ureterot se postaveni fleksibilni
○
○
signifikantna razlika pome|u dvete rasi vo

kateteri so dijametar od 3mm. Preku ka-
○
odnos na primarnata podelba na a.renalis ne

○
tetrite, arteriskite krvnite sadovi se

○
postoi.(p>0.05) (tabela 1)
injektirani so 50ml fizilo{ki rastvor vo
○
○
56
Tabela 1. Rezultati za primarnata podelba na a.renalis vo svinski bubrezi
BUBRE@NA ARTERIJA landras/jork{ir dalland

(a.renalis) (%) (%) p-level
broj/vkupen broj broj/vkupen broj
kranijalni i kaudalni 93.54% 89.36% 0.4652

zavr{ni granki (58/62) (42/47)
dorzalni i ventralni 6.46% 10.64% 0.3470

zavr{ni granki (4/62) (5/47)
Spored na~inot na razgranuvawe na bubre`nata arterija vo bubregot, oblastite koi se

vaskularizirani od zavr{nite segmentalnite arterii kako i nivnata vaskularna
postavenost, utvrdeni se tri tipovi na arteriski sistemi koi se klasificirani kako tip I,
tip II i tip III.
Procentualnata zastapenost na razli~nite tipovi arteriski sistemi kaj ispituvanite
rasi e grafi~ki prikaàna vo grafikon 1.
Grafikon 1. Procentualna zastapenost na razli~nite tipovi na

arteriski vaskularni sistemi vo bubrezite kaj dvete rasi
Kaj tipot I, (79.03% kaj landras/jork{ir i 82.97% kaj dalland)(p>0.05), primarnite granki
na a.renalis (ramus cranialis et ramus caudalis) preku bubre`niot sinus dospevaat vo kranijalniot
odnosno kaudalniot pol na bubregot i potoa gi davaat zavr{nite segmentalni arterii koi
se razgranuvat vo tri podvarijacii ozna~eni kako: Ia, Ib i Ic.
57
Slika 1. Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. Arteriski
tip Ia. Bubre`nata artrija(AR) se deli na kranijalna polarna granka(RCR) i kaudalna polarna
granka(RCD) koi potoa gi davaat dorzalnite segmentalni arterii(beli strelki) i ventralnite segmentalni
arterii(crni strelki).
Vo podtipot Ia kranijalnata i
○
od bubregot dodeka ventralnata segmentalna

○
kaudalnata polarna granka na bubre`nata arterija od kaudalnata polarna granka

○
(a.segmenti caudalis ventralis) ja vaskularizira

○
arterija se pribli`no ednakvi po dolìna

○
arteriski krvni sadovi koi vo polovite na ventralnata povr{ina od kaudalniot pol na

○
○
bubregot gi davaat zavr{nite dorzalni i bubregot. Dorzalnata povr{ina na krani-

○
ventralni segmentalni arterii (aa. jalniot i kaudalniot pol na bubregot e

○
segmentales dorsales et aa.segmentales ventrales).

○
vaskularizarana od dorzalnite segmentalni

○
(slika 1 i 2) Ventralnata segmentalna arterii (a.segmenti cranialis dorsalis i a.segmenti

○
caudalis dorsalis) na kranijalnata i kaudalnata

○
arterija od kranijalnata polarna granka

(a.segmenti cranialis ventralis) ja vaskularizira
○
polarna granka.
○
○
ventralnata povr{ina na kranijalniot pol

○
58
Slika 2. Dorzalna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. Arteriski
tip Ia. Bubre`nata artrija(AR) se deli na kranijalna polarna granka (RCR) i kaudalna polarna granka
(RCD), pribli`no ednakvi po dolìna arteriski krvni sadovi koi vo polovite na bubregot gi davaat
dorzalnite segmentalni arterii(beli strelki) i ventralnite segmentalni arterii(crni strelki).
Vo podtipot Ib, kranijalnata polarna granka(ramus cranialis) e kratka arterija (nekolku

mm) koja neposredno posle nejzinoto oddeluvawe od a.renalis, vo bubre`-niot hilus gi dava
dorzalnata i ventralnata segmentalna arterija(a.segmenti carnialis dorsalis et a.segmenti cranialis
ventralis) za kranijalniot pol na bubregot(slika 3). Kaudalnata polarna granka(ramus caudalis)
ima identi~no razgranuvawe kako vo tipot Ia.
tip Ib. Bubre`nata arterija(AR) ja dava kranijalnata polarna granka(RCR), kratka arterija(nekolku mm)
koja vo bubre`niot hilus gi dava dorzalnata segmentalna arterija(bela strelka) i ventralnata segmentalna
arterija(crna strelka). Od ventralnata segmentalna arterija izleguva apikalna artrija(a.apicalis)(kusa
bela strelka). Kaudalnata polarna granka(RCD) se razgranuva vo kaudalniot pol na bubergot.
59
Kranijalnata polarna granka(ramus
○
bubre`nata karlica i dospeva do dorzalnata
cranialis) vo podtipot Ic, pokraj kranijalnite
○
povr{ina na kaudalniot pol ~ija povr{ina
○
segmentalni arterii (a.segmenti carnialis
○
ja vaskularizira. Stanuva zbor za arterija
dorsalis i a.segmenti caudalis ventralis) dava u{te
○
koja spored regionot na vaskularizacija e
○
edna dopolnitelna granka. Ovaa arterija zamena na a.segmenti caudalis dorsalis. (slika 4
○
izleguva od ramus cranialis na mestoto kade se
○
i 5) Kaj vakviot tip na razgranuvawe,
○
oddeluvaat segmentalnite arterii za
○
ventralnata povr{ina od kaudalniot pol e
○
kranijalniot pol na bubregot, no ~esto vaskulariziran od kaudalnata ventralna
○
izleguva i vo zaedni~ko steblo so dorzalnata segmentalna arterija(a.segmenti caudalis
○
ventralis) koja e prodolètok na kaudalnata
○
segmentalna kranijalna arterija. Posle
○
nastanokot, se dviì vo kaudolateralna granka na a.renalis.
○
○
nasoka preku dorzalnata povr{ina na
tip Ic. Od bubre`nata artrija(AR) izleguva kranijalnata polarna granka(RCR) koja potoa vo karnijalniot
pol gi dava kranijalnata dorzalna segmentalna arterija(kusa bela strelka) i kranijalnata ventralnata
segmentalna arterija(bela strelka). Dorzalnata segmentalna arterija dava dopolnitelna granka(crni
strelki) za kaudalniot pol na bubregot. Od ventralnata segmentalna arterija izleguva apikalna
artrija(a.apicalis)(AP). Kaudalnata polarna granka(RCD) ja dava ventralnata segmentalna arterija(kusa crna
strelka)za ventralnata povr{ina na kaudalniot pol.
60
Slika 5. Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. Arteriski
tip Ic. Ventralnata povr{ina od kaudalniot pol e vaskulariziran od kaudalnata ventralna segmentalna
arterija(kusa crna strelka) koja e prodolètok na kaudalnata polarna granka(RCD) od a.renalis(AR).
Kranijalnata polarna granka(RCR) gi dava kranijalnata dorzalna segmentalna arterija(kratka bela
strelka) i kranijalnata ventralnata segmentalna arterija(bela strelka) za kranijalniot pol na bubregot.
Od ventralnata segmentalna arterija izleguva apikalna artrija(a.apicalis)(AP).
Kaj bubrezite od tipot II postojat dve Prodolètokot od a.renalis ja formira

○
○
dolgi arterii koi odvoeno izleguvaat od kaudalnata granka(ramus caudalis) koja sli~no
○
a.renalis, naj~esto vo hilusot na bubregot i kako vo tipot I(a-b) se deli na dorzalna i

○
○
preku bubre`niot sinus se dviàt kon ventralna segmentalna kaudalna arterija

○
dorzalnata i ventralnata povr{ina na (a.segmenti dorsalis caudalis et a.segmenti ventralis

○
caudalis) i go vaskularizira kaudalniot pol

○
kranijalniot pol. Ovie arterii spored

○
vaskularnata postavenost i regionot na na bubregot.(slika 6 i 7) Vakov tip na

○
vaskularizacija koj go opfa}aat se

○
razgranuvawe pronajdovme vo 14.51% kaj

○
dorzalnata i ventralnata kranijalna landras/jork{ir i vo 6.39% kaj dalland.

○
segmentalna arterija (a.segmenti carnialis (p>0.05)

○
dorsalis et a.segmenti cranialis ventralis).

○
○
61
Slika 6. Dorzalna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. Arteriski
tip II. Dorzalnata segmentalna arterija(bela strelka) i ventralnata segmentalna arterija(bela kusa
strelka) izleguvaat odvoeno od a.renalis(AR) i se naso~uvaat kon dorzalnata i ventralnata povr{ina na
kranijalniot pol. Prodolètokot od a.renalis ja formira kaudalnata polarna granka(RCD) koja go
vaskularizira kaudalniot pol na bubregot.
Slika 7. Ventralna povr{ina karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. Arteriski tip
II. Dorzalnata segmentalna artrija(bela strelka) i ventralnata segmentalna artrija(bela kusa strelka)
izleguvaat direkno od a.renalis(AR) i potoa se naso~uvaat kon dorzalnata i ventralnata povr{ina na
kranijalniot pol. Prodolètokot od a.renalis ja formira kaudalnata polarna granka(RCD) koja go
vaskularizira kaudalniot pol na bubregot. Od kaudalnata polrana granka izleguva arteriska
granka(a.ventropyelica) koja se dviì horizontalno po venralnata povr{ina na sredi{niot del od bubre`nata
karlica(crna strelka).
62
○
Razli~no od predhodnite dava tipa, vo vaskularizirana od ventralnata granka
○
tipot III, a. renalis se deli na dorzalna(ramus (ramus ventralis) na a.renalis koja preku
○
dorsalis) i ventralna granka(ramus ventralis)
○
ventralnata segmentalna kranijalna artrija
○
koi dospevaat do dorzalnata odnosno (a.segmenti cranialis ventalis) ja nosi krvtta vo
○
○
ventralnata povr{ina na hilusot od ventralnata povr{ina na kranijalniot pol
○
bubregot. Dorzalnata granka ja vasku-
○
kako i ventralnata kaudalna segmentalna
○
larizira celosno dorzalnata povr{ina na arterija (a. segmenti caudalis ventralis) koja ja
○
bubregot. Dava dve segmentalni arterii od
○
krvosnabduva ventralnata povr{ina na
○
koi ednata ja vaskularizira dorzalnata
kaudalniot pol. (slika 8 i 9). Bubrezi koi
○
povr{ina na kranijalniot pol(a.segmenti
○
cranialis dorsalis) dodeka drugata arterija ja imaat vakov tip na arteriski sistemi
○
utvrdeni se vo 6.46% kaj rasata landras/
○
vaskularizira dorzalnata povr{ina na
○
kaudalniot pol(a.segmenti caudalis dorsalis). jork{ir i vo 10.64% kaj rasata dalland.
○
(p>0.05)
○
Ventralnata povr{ina na bubregot e
tip III. Bubre`nata arterija(AR) se deli na dorzalna granka(RD) i ventralna granka(RV). Dorzalnata
grnka gi dava dorzalnata segmentalna arterija za kranijalniot pol(bela strelka) i dorzalnata segmentalna
arterija za kaudalniot pol(crna strelka).
63
Slika 9. Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. Arteriski
tip III. Ventralnata granka(RV) na bubre`nata arterija(AR) gi dava ventralnata segmentalna arterija za
kranijalniot pol(bela strelka) i ventralnata segmentalna artrija za kaudalniot pol (crni strelki) .
○
Pokraj navedenite arterii, vo kranij- izleguvaat od kranijalnata i/ili kaudalnata

○
alniot pol na bubrezite postoi arteriski polarna granka na a.renalis. Stanuva zbor za
○
terminalni (segmentalni) arterii koi

○
krven sad koj izleguva od mestoto kade

○
dorzalnite i ventralnite segmentalni spored regionot na vaskularizacija se

○
arterii se oddeluvaat od kranijalnata imenuvani kako: a. dorsopyelica odnosno

○
polarna granka(tip I) kako i od po~etniot del a.ventropyelica. (slika 10, 11)

○
○
na dorzalnata odnosno po~etniot del na Kaj site ispitani korozivni preparti,

○
ventralnata segmentalna granka(tip I, II, III).

○
pome|u segmentalnite arterii ne postojat

○
Stanuva zbor za apikalna segmentalna anastomozi. Segmentalnite arterii pres-

○
○
arterija(a.apicalis) koja se dviì kon tavuvaat terminalni krvni sadovi koi

○
najodale~enata to~ka na kranijalniot pol na vaskulariziraat to~no opredelen region

○
○
bubregot . (slika 3, 4, 5, 10). odnosno segment od bubregot. Vo vaka iz-

○
Isto taka, vo sredi{niot del od gradenata arteriska mreà na svinskiot

○
dorzalnata i/ili od ventralnata povr{ina na bubereg postoi jasna odvoenost na vasku-

○
○
hilusniot del od bubregot kade se nao|a larizacijata vo kranijalnata i kaudalnata

○
bubre`nata karlica kaj korozivnite pre- polovina od bubregot.

○
○
parati utvrdeni se krvni sadovi koi

○
64
○
dodeka vo ostanatite 30% postoi t.n
DISKUSIJA
○
diseminiran tip vo koj bubre`nata arterija
○
○
se deli na tri granki od koi dve se kranijalni
Rezultatite vo ovaa studija pokaàa deka
○
i edna kaudalna (35). Vakvite naodi ne ja
○
sekoj bubreg kaj ispituvanite rasi na sviwi
prikaùvaat vaskularnata postavenost na
○
dobiva edna bubre`na arterija(a.renalis) koja
zavr{nite granki na a.renalis vo zavisnost od
○
○
ima visok prdiktiven na~in na razgranuvawe.
polo`bata na teloto kako {to e toa
○
Bubre`nata arterija se deli na kranijalna i
○
kaudalna granka odnosno dorzalna i ven- prikaàno vo na{ite naodi {to prestavuva
○
vaèn indikator dokolku svinskite bubrezi
○
tralna granka. Ovoj naod se sovpa|a so
○
publicirnite literaturnite podatoci (14, se upotrebuvaat vo klini~kata kseno-
○
transplantacija. Vo ovaa studija utvrdeno e
○
30, 35). Razli~no od bubrezite kaj sviwa, vo
○
bubrezite kaj lu|eto i kaj nekoi drugi cica~i deka kaj bubrezite koi imaat sagitalna
○
postavenost na primarnite granki (93.54%
○
utvrdeni se multipni(akcesorni) ili u{te
○
poznati kako aberentni bubre`ni arterii kaj rasata landras/jork{ir i vo 89.36% kaj
○
rasata dalland) bubre`nata arterija se deli
○
koi se posebni granki koi vleguvaat zasebno
○
i direkno vo parenhimot na bubregot pritoa na kranijalna i kaudalna granka dodeka kaj
○
bubrezite kade a.renalis se deli na dorzalna i
○
beza da navlezat vo hilusot na bubregot (7,
23, 29, 32).
○
○
ventralna granka (6.46% kaj rasata landras/
jork{ir, i 10.64% kaj rasata dalland) postoi
○
Pojavata na multipnite (prekubrojni)

○
transverzalna vaskularnata postavenost na

○
arterii vo klini~kata praksa e va`no, primarnite granki na bubre`nata arterija.

○
bidejki sekoja akcesorna arterija e ter-

○
Naodite se vo koalizija so studijata vo koja

○
minalen krven sad i nejzina povreda kompartivno se anlizirani organskite

○
predizvikuva segmentalna ishemija na

○
sistemi kaj sviwa i ~ovek, i kade se potvrduva

○
bubregot propratena so sistemska hiper- deka kaj sviwata vaskularnata postavenost na

○
tenzija (2). Vo slu~aj kade pove}ebrojnite

○
arteriite vo buberzite e longitudinalna

○
arterii vleguvaat vo bubregot preku dodeka kaj lu|eto e transverzalna (33). Isto
○
negoviot hilus moè da dojde do kompresija

○
taka rezultatite i procentualno se

sovpa|aat so naodite na na Sampaio M.A et al.
○
na ureterot i do ote`nato istekuvawe na

○
urinata {to vodi kon dilatacija na

○
(2004) koi izvestuvaat za primarna podelba

na a.renalis na kranijalna i kaudalna granka
○
bubre`nata karlica i bubre`nite ~a{ki

○
odnosno hidronefroza (29). Prisustvoto na vo 93.4% odnosno na dorzalna i ventralna

○
○
multipni bubre`ni arterii, posebno se granka vo 6.6% (30).

○
va`ni vo klini~kata transplantacija

○
bidej}i ~esto pati nivnoto prisustvo ne Klasifikacijata na segmetalnite

○
○
moè da se predvidi i predizvikuva arterii kaj sviwi, vo medicinskata

○
komplikacii za vreme na hirur{kata literatura, se zasnova vrz prthodno

○
○
intrevencija. Naodot od ovaa studija, deka vo utvrdenta klasifikacijata opi{ana kaj

○
svinskiot bubreg ne postojat akcesorni nekolku vidovi na ìvotni i lu|eto. Imeno,

○
kaj lu|eto a.renalis naj~esto se deli na

○
(multipni) bubre`ni arterii kako i arterii

○
koi ekstrahilarno navleguvaat vo bubre`- anteriorna i posteriorna polarna granka

○
○
niot parenhim prestavuva va`na infor- (13,14,16,19,24). Sli~no razgranuvawe postoi

○
macija za klini~arite-urolozi dokolku i kaj nekoi ìvotni kade naj~esto

○
○
svinskite bubrezi se upotrebuvaat vo bubre`nata arterija se deli na dorzalna i

○
eksperimentalnata vaskularna hirurgija. ventralna granka(3-6, 20, 21). Vo bubrezite

○
○
kaj lu|eto, sekoja polarna arterija vo

Razgranuvaweto na a.renalis vo bubre`niot
○
bubre`niot hilus se razgranuva na

○
parenhim prikaàn vo ovaa studija pokaà

○
segmentalni arterii koi se terminalni

deka distribucijata na segmentalnite
○
arterii (19). Kaj ku~eto i glu{ecot (17),

○
arterii vo svinskite bubreze moè da se

○
lisicata i me~kata (20), dorzalnata i

sledi {to e klu~no za nivna primena vo
○
ventralnata granka na a.renalis isto taka se

○
eksperimentalnata medicina.
○
delat na segmentalni arteriski granki koi

○
Vodeni~arov A. (1987) utvrdil e deka vo se sli~ni na segmentalnite arterii kaj

○
70% a.renalis ima t.n dihotomen tip na podelba

○
sviwata no pome|u niv postojat anastomozi

○
i se razgranuva na kranijalna i kaudalna poradi odsustvoto na multipni medularni

○
○
granka odnosno dorzalna i ventralna granka piramidi. Kaj sviwata, koja ima bubreg so
○
65
Slika 10. Ventralna povr{ina( na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. Arteriski
tip Ib. Od bubre`nata artrija(AR) izleguva kranijalnata polarna granka(RCR)koja ja dava kranijalnata
dorzalna segmentalna arterija(bela strelka) i kranijalnata ventralnata segmentalna arterija(crna
strelka). Od kranijalnata polarna arterija izleguva apikalna artreija(a.apicalis)(kratka bela strelka).
Pred da se podeli na segmentalnite arterii, od kranijalnata polarna granka izleguvaat dve arterii(dvojna
crna strelka) koi se dviàt vo lateralna nasoka, horizontalno po ventralnata povr{ina na bubre`nata
karlica. Kaudalnata polarna artreija(RCD) go vaskularizira kaudalniot pol na bubregot so kaudalnata
dorzalna segmentalna arterija(bela strelka) i kaudalnata ventralnata segmentalna arterija(crna strelka).
tip Ic. Od bubre`nata artrija(AR) izleguva kranijalnata polarna granka(RCR) koja gi dava kranijalnata
dorzalna segmentalna arterija(kratka bela strelka) i kranijalnata ventralna segmentalna arterija(bela
strelka). Od kaudalnata polarna arterija izleguvaat dve arterii koi se dviàt vo lateralna nasoka,
horizontalno po ventralnata povr{ina na bubre`nata karlica(dvojna crna strelka). Kaudalnata polarna
arterija(RCD) ja vaskularizira ventralnata povr{ina na kaudalniot pol na bubergot. Dorzalnata
povr{ina na kaudalniot pol e vaskularizrana od krven sad(crna strelka) koj poteknuva od dorzalnata
segmentalna arterija na karnijalnata polarna granka.
66
○
multipapilarna arhitektura so prisustvo na kranijalna i kaudalna segmentalna arterija
○
brojni mali i golemi bubre`ni ~a{ki, sekoj od ventralnata granka (ramus ventralis).
○
○
krven sad vaskularizira strogo opredelen
Isto taka, vo arteriskite sistemi od
○
region od bubergot (15) {to i se potvrduva
○
bubrezite kaj ispituvanite rasi utvrden e
○
vo rezultatite na ovaa studija.
arteriski krven sad koj izleguva od mestoto
○
○
[to se odnesuva do distribucijata na kade {to dorzalnite i ventralnite
○
arteriite vo bubreg kaj sviwa najgolem segmentalni arterii se oddeluvaat od
○
pridones dale Evan et al.(1996) koi prvi kranijalnata polarna granka(tip I) kako i od
○
○
izvestuvaat za postoewe na regionalna po~etniot del na dorzalnata odnosno
○
○
podelba na svinskiot bubregot koja se temeli po~etniot del na ventralnata segmentalna
○
na segmentalnite arterii (15). Ovie krvni granka(tip I, II, III). Stanuva zbor za apikalna
○
○
sadovi avtorite gi imenuvale spored segmentalna arterija (a.apicalis) koja se
○
nomenklaturata koja voobi~aeno se koristi protega kon najodale~enata to~ka na
○
○
za krvnite sadovi vo humanata medicina. Taka kranijalniot pol na bubregot. Apikalna
○
a.renalis se deli na superiorna i inferiorna segmentalna arterija vo bubregot na ~ovek,
○
○
polarna granka koi potoa vo polovite na sli~no kako vo svinskiot bubreg, ima
○
bubregot se delat na anteriorni i ○
○
razli~no poteklo i voobi~aeno izleguva ili
posteriorni segmentalni arterii. Bidej}i od anteriornata ili od posteriornata
○
vo Nomina Anatomica Vetrinaria, se u{te ne e arterija ili direkno od bubr`nta arterija

○
○
usvoena nomenklatura za segmentalnite i ektrahilarno navleguva vo bubre`niot

○
arterii vo svinski bubrezi, vo ovaa studija parenhim (19,29, 30).

○
○
primeneta e nomenklatura koja se bazira na I vo sredi{niot del od dorzalnata i/ili

○
postoe~kata vo humanata medicina no e

○
od ventralnata povr{ina na hilusniot del

○
adaptirana na veterinarnata medicina. Vo od svinskiot bubreg kade e smestena

○
na{ite naodi kaj razgranuvaweto vo

○
bubre`nata karlica utvrdeni se krvni

arteriskiot tip I utvrdivme kranijalna
○
sadovi koi izleguvaat od kranijalnata i/ili

○
polarna granka(ramus cranialis) i kaudalana kaudalnata polarna granka na a.renalis. Ovie

○
polarna granka(ramus caudalis) koi vo

○
arterii spored na{ite analizi se

○
polovite na bubregot gi davaat ventralnite

○
terminalni (segmentalni) krvni sadovi koi

○
segmentalni arterii za kranijalniot i zavr{uvaat vo navedenite regioni na

○
kaudalniot pol (aa.segmentales craniales et bubregot. Imenuvani se kako: a.dorsopyelica

○
caudeles ventrales) kako i dorzalnite

○
odnosno a.ventropyelica. Ovie arteri se

○
○
segmentalni artreii za kranijalniot i utvrdeni i od ostanatite istraùva~i(30,

○
kaudalniot pol(aa.segmentales craniales et 35), so taa razlika {to nie pravime obid za
○
caudeles dorsales). Tipot I vo na{ite naodi e

○
nivno imenuvawe vospostavuvaj}i anatomski

○
visoko varijabilen i spored na~inot na termini koi se zasnovaat na nivnata

○
razgranuvawe na a.renalis ima tri podtipa

○
topografska pozicija i vaskularen region

○
(a,b,c) koi detalno se elaborirani vo oddelot {to go opfa}aat.

○
○
rezultati. Kaj vtoriot tip na razgranuvawwe Sporedbeno, pome|u ispituvanite rasi ne

○
(tip II) dorzalnata i ventralnata segmen- pronajdovme signifikantna razlika vo

○
○
talna kranijalna arterija izleguvaat procentualnata zastapenost na razli~nite

○
odvoeno od a.renalis. Vakov vaskularen tip e tipovi na vaskularni arteriski sistemi.

○
Spored toa moème da zaklu~ime deka vo

○
konstatiran i od drugi istraùva~i(15, 30,

○
35 ). Tipot III vo na{ata studija e edinstve- svinski bubrezi bubre`nata arterija se deli
○
na dve primarni granki koi potoa davaat

○
niot koj sli~no na ~ove~kiot bubreg ima

○
transverzalna postavenost na primarnite razli~en broj na sekundarni segmentalni

○
arterii koi se distribuiraat vo bubre`niot

○
zavr{ni polarni arterii. Kaj ovoj tip

○
postoi vaskularna podelnost na dve parenhim. Vakvata vaskularna postavnost na

○
arteriite vo svinskiot bubreg ovozmoùvaat

○
longitudinalni polovini na bubregot od koi

○
ednata e dorzalna i e vaskularizirana od krvosnabduvaweto da e podeleno na regioni

○
i e preduslov za primena na beskrvna

○
dorzalnata kranijalna i kaudalna segmen-

○
talna arterija na dorzalnata granka (ramus segmentalna resekcija na organot i negova

○
dorsalis) dodeka drugata polovina e ventralna upotreba vo klini~kata eksperimentalna

○
○
i e vaskularizirana od ventralnata medicina.

○
○
67
ANATOMICAL CLASSIFICATION OF THE SEGMENTAL ARTERIAL
BRANCHES ON THE RENAL ARTERY IN PIG KIDNEYS
Pendovski Lazo, Ilieski Vlatko,

Petkov Vladimir, Popovska-Percinic Florina
Department of Functional Morphology, Faculty of Veterinary Medicine-Skopje

e-mail: lpendovski@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRACT
The aim of this article is to present a classification of pig kidneys segmental arterial system based of the
distribution on the segmental arteries inside the renal parenchyma.
A total of 109 pig kidneys taken form two adult breeds (62 kidneys form hybrid breed landrace/yorkshire
and 47 kidneys form hybrid breed dalland) sslaughtered at age of 5 months and weignining of 95 kg
(mean) were investigated. The anatomy of arterial vessels was studied on three-dimensional silicone S10
corrosion casts prepared together with the kidney collecting system.
There was one artery per kidney in all investigated specimens that primary branched into two arteries,
one cranial and the one caudal branch in a 93.54% in a hybrid breed landrace/yorkshire and in the
89.36% hybrid breed dallnad. In the rest of 6.46% hybrid breed landrace/yorkshire and 10.64% hybrid
breed dallnad the renal artery was branched into one dorsal and one ventral primary branch.(p>0.05)
According the way of witch the secondary segmental arteries were branching, the regions of their
visualisation as well their position inside the renal parenchyma, three different arterial systems were
classified as: type I(79.03% landrace/yorkshire vs. 82.97% dallnad ) witch was wery variable and can be
found in three subtypes(Ia, b, c), type II (14.51% landrace/yorkshire vs. 6.39% dallnad) and type III(6.46%
landrace/yorkshire vs. 10.64% dallnad) (p>0.05).
According the results, the vascular positions of segmental arteries in pig kidneys allow blood supply
inside in kidnes to be divided into separate regions witch is necessary condition for segmental resection
of kidneys during vascular partial nefroctomy as well for their use in clinical experimental medicine.
Key words: pig kidneys, renal artery, segmental arteries, corrosion casts, classification
○
LITERATURA 5. Arnautovic I., Bevandic M. (1964) Prilog

○
nomenklaturu arteriajlnog sistema bubrega

○
○
domacih zivotinja. Veterinaria 13:389-396

1. Anonymous (2005): Nomina Anatomica
○
○
Vetreinaria. International committee on 6. Aslan K., Nazli M. (2001): A comparative

○
veterinary Gross anatomical Nomenclature, macro-anatomic investigation on the intrarenal

○
○
Hanover, Columbia Gent, Sapporo, segmentation of the renal artery in goats and
○
Morkaraman sheep. Indian Veterinary Journal,

○
2. Andersson I., Boijesen E., Hellsten S., Linell F.

○
78, 139–143.
(1979) Lesions of the dorsal renal artery in
○
○
surgery of renal pelvic calculus; a potential cause 7. Aydin C., Bereber I., Altaca G., Yigit B., Titiz I.
○
of renovascular hypertension. Eur Urol; 5: 343- (2004) The outcome of kidney transplants with
○
○
346 multiple renal arteries. BMS Surgery 4: 1-3

○
○
3. Arnautovic I. (1959) The distribution of the renal 8. Benoit G., Dalmas BV., Gillot., Hureau.
○
○
artery of the dog. British Veterinary Journal 115- (1984)Anatomical bases of kidney
○
466 transplantation in man. Anat Clin.; 6(4): 239-

○
○
245
4. Arnautovic I. (1962) Grananje arterijalnog
○
○
sistema u bubrezima domacih zivotinja. Bioloski 9. Boyce WH. (1983) Nephroliythotomy in

○
Glasnik.15:55-88 Urologic Surgery. 3rd edition. Edited by J.F.

○
○
68
○
Glenn. Philadelphia. JB. Lappincot Co, of renal arterial supply. Clinical Anatomy,
○
chapt.16; 183-194 17:334-336
○
○
10. Breimer ME., Bjorck S., Svalander CT. (1996)
○
24. Longia GS., Kumar V. , Saxena SK., Gupta.
○
Extracorporeal (ex vivo) connection of pig CD. (1982) Surface projection of arterial
○
kidneys to humans. Clinical data and studies of
○
segments in the human kidney. Acta anatomica
○
platelets destruction. Xenotransplantation; 113:145-150
○
3:328
○
○
11. Bucher P.; Morel P.; Buhler L. (2005) 25. Marlon F.L. (2000) Animal organs for human
○
transplantation: How close are we? BUMC
○
Xenotransplantation: an update on recent
○
progress and future perspectives. Transparent proceedings; 13:3-6 BJU International. 2003;
○
92: 607-609
○
international 18:894-901
○
○
12. Cascalho M., Ogle BM., Platt JL. (2004) 26. Marais J. (1988): Microvasculature of the feline
○
Xenotransplantation and the future renal renal medulla. Acta Anatomica, 133, 86–88.
○
○
replacement. j Am Soc Nephrol; 15:1106-1112
○
27. Nerantsiz C., Antonakis E., Avgaustakis D.
○
13. Cordier G., Nguyen-Huu., Bui-Mong H. (1963) (1978): A new corrosion casting technique.
○
Arterial segmentation of kidney. Press medical ○
○
Anatomical Record, 191, 321–325.
72: 2433-2438
○
28. Reis R.H., Tepe P. (1956): Variations in the

○
14. Di Dio LJA. (1970)Urinary system in synopsis

○
pattern of renal vessels and their relation to the

○
anatomy. The C.V. Mosby Co. Saint Louis. st

type posterior vena cava in the dog (Canis
○
Edition; 276-286
○
familiaris). The American Journal of Anatomy,

○
15. Evan A.P., Connors B.A., Lingeman J.E., 99, 1–15.

○
○
Blomgren P., Willis L.R. (1996): Branching

○
patterns of the renal artery of the pig. 29. Sampaio FJB., Schiavaini J.L; Favoritio L.A.
○
(1993) Proportional analysis of the kidney

○
Anatomical Record, 246, 217–223.

○
arterial segments. Urol Res; 21:371-374

○
16. Fine H; Keen, E.N. (1966) The arteries of the

○
human kidney. Journal of anatomy; 100: 881- 30. Sampaio FJB., Favorito LA., Pereira-Sampaio
○
○
894 MA. (2004) Pig kidney: Anatomical

○
relationships between the itrarenal arteries and

○
17. Fourman J., Moffat D. (1971)The blood vessels

○
of the kidney Oxford: Blackwell Scientific the kidney collecting system. Applied study for
○
the urological research and surgical training.

○
Publication
○
Journal of Urology 172: 2007-2081

○
18. Fuller P.M., Huelke D.F. (1973): Kidney vascular

○
supply in the rat, cat and dog. Acta Anatomica, 31. Sindel M., Ucar Y., Ozkan, O. (1990): Renal
○
○
84, 516–522. arterial system of the domestic rabbits

○
(Oryctolagus cuniculus): Corrosion cast study.

○
19. Graves FT. (1954) The anatomy of the intrarenal

○
Journal of Anatomical Society India, 39, 31–

○
arteries and its application to segmental

40.
○
resection of the kidney. British Journal of

○
○
Surgery, 42:132-139 32. Satypal KS., Haffejee AA., Singh B., Ramsaroop
○
L., Rabbs JV., Kaliden JM(2001). Additional

○
20. Hadziselimovic H., Cus M. (1975): Blood vessels

○
and excretory apparatus of the kidney in some renal arteries: incidence and morphometry. Surg
○
○
wild animals. Acta Anatomica, 91, 71–82. Radiol Anat, 23:33-38

○
○
21. Horacek M.J., Earle A.M., Gilmore J.P. (1987): 33. Swindle M. (2002) Comparative anatomy of the
○
The renal vascular system of the monkey: A

○
pig. SRC; 1:1-3

○
gross anatomical description. Journal of

○
Anatomy, 153, 123–137. 34. Tompset D.H. (1970): Anatomical Techniques.

○
○
22. Jain R.K., Singh Y. (1987): Vascularization of 2nd ed. E. and S. Livingstone, Edinburg and
○
London.
○
kidneys in bovine calves. Indian Veterinary

○
Journal, 64, 1059– 1062.

○
35. Vodenicarov A., Danchev S., Vodenicarova I.

○
○
23. Khamanarong K., Prachaney P., Utraravichien (1987) Arterial vessels of the kidney in domestic
○
A., Tong-un T., Sripaoraya K. (2004) Anatomy swine. Vet Med Nauki.; 24:70-77
○
○
69
70
UDK:636.7.09:615.451.1
VLIJANIETO NA FLUIDNATA TERAPIJA ZA

STABILIZACIJA NA KUÎWA VO SOSTOJBA NA [OK (prikaz na slu~aj)
Novakov Todor1, Troja~anec Plamen2, Matijatko Vesna3,

Velev Romel1, Jurki~ Gabrijela3, Ilievska Ksenija2
1
Katedra po farmakologija i toksikologija, Fakultet za Veterinarna medicina - Skopje,
2
Katedra po hirurgija, ortopedija i oftalmologija, Fakultet za Veterinarna medicina - Skopje,
3
Klinika za vnater{ni bolesti kaj mali ìvotni, Veterinarski fakultet - Zagreb,
e-mail: todornovakov@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRAKT
Celta na ovoj trud e prikaz na slikata na {okot vo malata praksa i negovo adekvatno i
pravovremeno tretirawe. So ova istraùvawe se opfateni vkupno 8 ku~iwa, ozna~eni so
broevite od 1 do 8. Na site ìvotni e sprovedeno op{to klini~ko prebaruvawe, postaven e
venski pat i sledeni se klini~kite parametri vo tekot na terapiraweto. So ova istraùvawe
se pokaà deka site prifateni ìvotni se nao|ale vo sostojba na {ok. Site pacienti primija
fluidna terapija za da go nadopolnat i odràt izgubeniot volumen, so isklu~ok na pacientot
so broj eden, koj{to so ogled na dijagnozata i klasifikacijata na {okot bil podloèn na
druga terapija. Site pacienti primija fluidna terapija vo oblik na ednokraten ili
pove}ekraten bolus od koloiden rastvor Hydroxyethyl Starch-a 6% (HAES) vo doza od 3 do 15ml/kg,
so fiziolo{ki rastvor vo doza od 10 do 50 ml/kg. So na{eto istraùvawe se pokaà pozitiven
efekt od primenata na HAES i fiziolo{ki rastvor. Po terapijata, kaj ku~iwata so broj 1, 2,
5 i 6 sogledavme stabilizacija na telesnata temperatura (T.T.), CRT i frekvencijata na pulsot.
Najrelevanten primer pretstavuva ku~eto pod reden broj 2, koe e primeno so T.T. 40.9, CRT 4
sekundi, i frekvencija na pulsot od 222. Po vremenski interval od 18 ~asa sogledavme zna~ajna
promena na ovie vrednosti: T.T. 38.4, CRT 3 sekundi i frekvencija na pulsot od 180 ot~ukuvawa
vo minuta. Ku~iwata pod reden broj 5, 6 pozitivno reagiraa na protokolot za stabilizacija
na sostojbata na {ok. Ku~iwata 3, 4, 7 i 8 inicijalno pozitivno izreagirale vo nekoi
parametri, me|utoa etiolo{kata situacija dovede do egzacerebacija na sostojbata i letalna
zavr{nica. Zaklu~ivme deka va`na uloga vo uspe{nosta na terapijata ima vremeto na
aplikacijata vo obidot za stabilizacija na sostojbata. Dobri rezultati se mo`ni edinstveno
dokolku le~eweto e sprovedeno pravovremeno i adekvatno (kombinacija na koloidi i
kristaloidi). Osnovnoto ne{to pri terapiraweto vo sostojba na {ok e korekcija na
hipovolemijata so adekvatna te~nost, aplicirana intravenski i vo najbrzo mo`no vreme.
Klu~ni zborovi: fluidna terapija, stabilizacija, {ok, ku~e
71
○
○
VOVED
○
○
○
[ok e sindrom koj se karakterizira so
○
nekolku klini~ki znaci, vklu~uvajki
○
○
alteracii vo mentalnata sostojba, boja na
○
mukozni membrani, CRT (na ang. capillary refill
○
○
time, vreme na kapilarno polnewe), srceva
○
○
frekvencija i kvalitet na puls (1).
○
○
Nedostatokot na te~nost vo intravasku-
○
larniot prostor se narekuva {ok i dokolku
○
○
toj nedostatok brzo i adekvtno ne se koregira
○
○
doa|a do smrt na kletkite, zatajuvawe na
○
organite i uginuvawe na pacientot (2).
○
○
[okot pretstavuva naj~est sindrom koj se
○
○
sretnuva vo intenzivnata veterinarna Slika 1: Prikaz na veni za intravenska aplikacija
○
○
kaj ku~iwata
medicina, kade najvaèn uslov za uspe{na ○
terapija e brza restitucija na izgubeniot

○
○
volumen. Nevrohormonaliot odgovor na

○
Kristaloidite se grupa na fluidi koi

○
slabiot srcev udaren volumen rezultira so

○
sodràt elektroliti na natrium i puferi so

periferna vazokonstrikcija i slaba
○
mala molekulska masa. Tie navleguvaat vo

○
resorpcija na te~nosti koi se administri-

○
ekstracelularniot prostor i vr{at regu-

○
rani supkutano ili intraperitonealno, lacija na telesniot fluiden balans. Kaj

○
zatoa samo intravenskata aplikacija na

○
pacienti so normalna renalna funkcija,

○
fluidna terapija pretstavuva adekvaten apliciranite kristaloidi brzo se izla-

○
○
izbor vo situacija na {ok (3). ~uvaat so urinata. Tonicitetot na krista-

○
Perifernata venska kateterizacija e loidnite te~nosti e vo koorelacija so

○
ednostavna, a naj~esto koristeni veni kaj

○
koncentracijata na natrium. Koga koncen-

○
ku~iwa se V.Cephalica i lateralnata

○
tracijata na natrium vo kristaloidnite

○
V.Saphena. Vo sostojba na kardiogen {ok moè te~nosti e ista so onaa vo kletkite na

○
da se izvr{i kateterizacija i na V.Jugolaris

○
organizmot stanuva zbor za izotoni~ni ili

○
fiziolo{ki rastvori. Apliciraweto na

○
so cel aplikacija na golemo koli~estvo

○
golemi volumeni na kristaloidi rezultira

fluidi za brzo vreme. Kaj pacienti pod 2 kg
○
so namaluvawe na onkotskiot pritisok pri

○
telesna teìna i pedijatriski pacienti

○
{to se zgolemuva ekstravazacijata na

○
dokolku nemoè da se izvr{i intravenska

kristaloidi vo intersticijalniot prostor.
○
aplikacija na fluidite, terapija e

○
Zatoa kristaloidnite te~nosti ne go

○
intraosealna (4). odrùvaat intravaskularniot volumen i ne

○
○
Osnovata na fluidnata terapija e vo ja podobruvaat tkivnata perfuzija koga se

○
nadopolnuvaweto i odrùvaweto na izgu-

○
apliciraat zasebno (5).

○
beniot volumen i vospostavuvaweto na Koloidite se grupa na fluidi koi

○
○
elektroliten balans koj e potreben za sodràt golemi molekuli i se dizajnirani da

○
normalna funkcija na organitena pacientot. se zadràt podolgo vreme vo intravasku-

Primarnata podr{ka na cirkulacijata pri larniot prostor. Tie dosta efikasno go
site sostojbi na {ok e fluidna terapija, zgolemuvaat i odrùvaat vaskularniot
isklu~ok pravi kardiogeniot {ok (4). volumen, pa zatoa se narekuvaat i plazma
ekspanderi. Koloidno onkotskiot pritisok
Te~nostite koi se koristat vo intra-
e vaèn za odrùvaweto na fluidniot balans
venskata fluidna terapija se klasificiraat
me|u intravaskularniot i intrasticijalniot
vo tri grupi: kristaloidi, koloidi i polna prostor. Primarniot izvor na onkotskiot
krv so krvni produkti (3). pritisok vo intravaskularniot prostor go
72
Polnata krv so krvnite produkti se
○
~inat albuminite so molekulska masa od 69
○
KD koi obezbeduvaat od 75% do 80% od apliciraat pri jaki krvarewa i gubewe na
○
○
vkupniot koloidno-onkotski pritisok na golem volumen krv koe {to rezultira so
○
plazmata. Koloidnite rastvori imaat sli~na namaluvawe vo hematokritot t.e. PCV (na ang.
○
packed cells volume), imeno dokolku
○
ili pogolema molekulska masa od albuminite
○
so {to u~estvuvaat vo odrùvawe na hematokritot padne pod 20% neophodna e
○
○
koloidno-onkotskiot pritisok. Tie se delat transfuzija na polna krv (3). Vo sveàta
○
polna krv se nao|aat site faktori za
○
na biolo{ki (polna krv, albumini, plazma)
○
i sintetski (dekstrani, hidroksietil skrob, koagulacija i aktivni trombociti. Kako
○
pentastarch). Hidroksietil skrobot (sin.: mo`ni komplikacii pri transfuzija moàt
○
○
hetastarch; HAES) e sozdaden so hemiska da se javat imunolo{ki reakcii (se koristi
○
alogeni~na krv), pad na kalciumot (pri brza
○
modifikacija na amilopektinot i pretsta-
○
vuva jaglehidratna molekula sli~na na nadoknada) i razvoj na tumori (4).
○
Planot za fluidnata restitucija na
○
glikogenot (6).
○
pacient vo sostojba na {ok vklu~uva nekolku
○
~ekori: 1) odreduvawe na mestoto na
○
○
○
fluidniot deficit 2) selekcija na fluidna
terapija specifi~na za sekoj pacient 3)
○
○
determinacija na celnata restitucija i 4)

○
determinacija na restituciskata tehnika (7).

○
Ne postoi efektivna „standardna„

○
○
formula za kristaloidna i/ili koloidna

○
○
infuzija koja }e garantira kompletna

○
restitucija na intravaskularniot volumen.

○
○
Varijaciite vo soodnosot na kristaloidi i

○
koloidi zavisat od renalnata funkcija na

○
○
pacientot, perzistencijata na fluidite vo

○
"tretata telesna {uplina", povredi na

○
○
mozokot i belite drobovi, srcevi zaboluvawa

○
i zatajuvawa i razli~ni vidovi hemoragii.

○
○
Fluidnata terapija mora da bide detalno

○
proceneta za sekoj pacient zasebno. Celnata

○
○
restitucija se ot~ituva po prefuzioniot

○
status (srceva frekvencija, krven pritisok,

○
○
centralen venski pritisok, boja na mukozni

○
Slika 2: Koloiden rastvor (HAES) membrani, CRT i kvalitet na pulsot) (11).

○
○
Tabela 1: Karakteristiki na naj~esto koristenite koloidi vo intenzivnata mala praksa
Koloid Prose~na mol. Poluìvot Ph Indikacii

masa ~asa
Dekstran 40 40 kD 3 hipovolemi~en {ok
Dekstran 70 70 kD 6 4,9 hipovolemi~en {ok
SIRS (Sindrom na
sistematski vospalitelen
HAES 6% 200-450 kD 25,5 5,5 odgovor),
hipoalbuminemija,
hipovolemi~en {ok
73
○
Postojat dva vida na restitucija: CEL NA ISTRA@UVAWETO
○
supranormalna i hipotenzivna. Supranor-
○
○
malnata restitucija za krajna to~ka go ima Celta na ovoj trud e prikaz na efiksnosta
○
nivoto nad normalniot limit, dodeka na fluidnata terapija za pravovremeno i
○
hipotenzivnata se primenuva za postignu- soodvetno le~ewe na sostojbite na {ok kaj
○
○
vawe na krajni to~ki na restitucija koi se ku~iwata vo malata praksa. Vo edno celta e
○
pod normalniot limit. Celta na hipo- da se ukaè na pravilniot izbor, dozata kako
○
○
tenzivnata restitucija e da se administrira i na~inot na aplikacija na fluidite vo
○
Grafikon 1: Na~in na nadopolnuvawe na fluidi kaj ku~e vo sostojba na {ok
Po~etni perfuzioni parametri
Krvarewe vo telesna {uplina

Tkiven edem
Da Edem na beli drobovi Ne
Edem na mozok
Zatajuvawe na bubrezite
Zatajuvawe na levoto srce
Hipotenzivna Supernormalna
nadoknada nadoknada
3-5 ml/kg koloidi 5-15 ml/kg koloidi
10-15 ml/kg kristaloidi ku~e 20-50 ml/kg kristaloidi
Da se povtoruvaat na sekoi Da se povtoruvaat na sekoi
30 min. se dodeka ne se 30 min. se dodeka ne se
postignat celnite parametri postignat celnite parametri
Sreden arteriski pritisok 60-80 mmHg Sreden arteriski pritisok 80-90 mmHg
CTR 1-2 sek CTR 1-2 sek
stabilizacijata na ovie pacienti vo sostojba

○
najmaliot moèn fluiden volumen koj }e

○
ovozmoì uspe{na restitucija na intravsku- na {ok.

○
larniot volumen i }e ja minimizira

○
○
ekstravazacijata na fluidite vo inter- MATERIJALI I METODI

○
sticiumot (3).
○
So ova istraùvawe se opfateni vkupno

Administracijata na HAES kako kon-
○
8 ku~iwa vo sostojba na {ok od razli~na

○
tinuirana infuzija (constant rate infusion - CRI) etiologija doneseni vo klinikata za mali
○
○
ovozmoùva permanentno snabduvawe so ìvotni na Veterinarniot fakultet vo

○
golemi molekuli so cel odrùvawe na Zagreb, Hrvatska, ozna~eni so broevi od 1 do

○
○
koloidno-onkotski pritisok kaj hipoalbum- 8, ~ija rasa, pol i vozrast se prikaàni vo

○
inemi~nite pacienti (8). tabelata 2.

○
Tabela 2: Rasa, pol i vozrast na pacientite opfateni so istraùvaweto
Pol Vozrast (meseci) Rasa

Ku~e 1 ma`jak 96 Bernandinec
Ku~e 2 ma`jak 60 Zapadno-{kotski terier
Ku~e 3 ma`jak 180 Rotvajler
Ku~e 4 ènka 24 Ramnovlaknest retriver
Ku~e 5 ma`jak 8 Bokser
Ku~e 6 ma`jak 72 Germanski ov~ar
Ku~e 7 ma`jak 60 Staroangliski ov~ar
Ku~e 8 ma`jak 24 Labrador retriver
74
○
Kaj site ispituvani ìvotni pred Kako fluidnata terapija se koristeni
○
po~etokot na tretmanot e sproveden op{t komercialni rastvori za intravenska
○
primena i toa HAES-Steril 6%, fiziolo{ki
○
klini~ki pregled, po {to se postaveni
○
intravenski kanili (slika 3) i se prateni rastvor Ringer i dvata na proizvoditelot
○
Braun Medical L.t.d. i fiziolo{kiot rastvor
○
klini~kite parametri vo tekot na
○
terapiraweto. Mereweto na odredeni NaCl 0.9% na proizvoditelot Pliva d.d.
○
○
klini~ki parametri se izvr{i so aparat za
○
taa namena (PM-9000 Vet Veterinary Portable
○
Multi-Parameter Patient Monitor) na proizvo-
○
○
ditelot Grady Medical Systems, Inc. od Temecula,
○
○
Kalifornija, SAD. Po izvr{eniot op{t klini~ki pregled i
○
izmerenite klini~ki parametri, kaj sekoj
○
○
Terapijata na sekoj pacient e indi- pacient utvrdena e sostojba na {ok (tabela
○
vidualno odredena vo zavisnost od sostojbata 3) predizvikana od razli~na etiologija, po
○
{to bea podloèni na fluidna terapija za
○
i izmerenite klini~ki parametri kaj
○
pacientot, no vo glavno se koriste{e: kako nadopolnuvawe na izgubeniot volumen i
○
diuretik Furosemid, kako hemoterapevtici druga simptomatska terapija. Isklu~ok e
○
Cefobid, Imizol, Baytril, Penbritin, Trimetosul,
○
pacientot broj 1 kaj koj dijagnosti~ki i
○
Cefalotaksim, Ketocef, Augmentin i Lendacin, kako klasifikaciski {okot se tretira so

○
blokator na H2 - histaminskite receptori

○
diuretici bez primena na fluidna terapija

○
Peptoran, kako sedativi Apaurin, Dormicum, (kardiogen {ok). Site ostanati pacienti
○
Heptanon, kako kortikosteroidi Solu Medrol,

○
primaa fluidna terapija vo oblik na

○
kako centralen antiemetik Torecan, kako ednokraten ili pove}ekraten bolus na

○
antiaritmik Lidokain, a od vitaminski koloiden rastvor na HAES vo doza od 3 do 5

○
○
preparati be{e primenuvan Konakion i Biodyl ml/kg zaedno so kristaloiden fiziolo{ki

○
rastvor (Ringer ili NaCl) vo doza od 10 do 50

○
vo prepora~anite dozi.
○
ml/kg.
○
○
Slika 3: Venepunkcija na pacientite koristeni vo istraùvaweto
75
Tabela 3: Zbiren prikaz na vidot na {ok, dijagnozata, terapijata i ishodot kaj pacientite koristeni vo
istraùvaweto
Pacient Vid {ok Metoda na Kone~na Fluidna Ishod

dijagnosticirawe dijagnoza terapija
1 kardiogen rentgenska DCM Furosemid 4 povolen
ultrazvu~na pretraga (dilatative mg/kg, i/v
cardiomiophaty)
klini~ki parametri, HAES 3 ml/kg + povolen

2 distributiven biohemiski profil siriasis Ringer 10 ml/kg
na krv
krven razmaz na HAES 2 ml/kg +

3 septi~en periferna krv babesiosis Ringer 10 ml/kg letalen
4 distributiven rentgenska snimka, histiocitom fibros HAES 3 ml/kg +

ultrazvu~na pretraga malign Ringer 10 ml/kg, letalen
HAES 20
ml/kg/den (CRI)
5 hipovolemi~en klini~ki parametri, gastroetheritis HAES 3 ml/kg +

hematolo{ki status haemorrhagica Ringer 10 ml/kg, povolen
HAES 20
ml/kg/den (CRI)
HAES 3 ml/kg +
6 opstruktiven rentgenska snimka volvulus intestini Ringer 10 ml/kg, povolen
NaCl 40 ml/kg
(CRI)
7 opstruktiven sondirawe, GDV(gastric HAES 5 ml/kg + letalen

rentgenska snimka dilataion et volvulus) Ringer 15 ml/kg
8 septi~en krven razmaz na babesiosis HAES 3 ml/kg +

periferna krv Ringer 10 ml/kg, letalen
NaCl 40 ml/kg
(CRI)
Po pravovremenoto sproveduvawe na fluidna terapija kaj pacientite so broj 2, 5 i 6

konstatiran e povolen ishod, za razlika od pacientite so broj 3, 4, 7 i 8 kade i pokraj
sprovedenata terapija ishodot be{e letalen. Kaj pacientite pod broj 2, 5 i 6 po fluidnata
terapija e zabeleàna stabilizacija na telesnata temperatura, CRT i frekvencijata na
pulsot. Najrelevanten primer za povolniot ishod po fluidnata terapija e pacientot so reden
broj 2 (tabela 4) kaj koj mnogu brgu (ve}e po 12 ~asa) dojde do stabilizirawe na gore
spomenatite parametri.
76
Tabela 4: Dvièwe na klini~kite parametri kaj pacientot broj 2 po primenata na fluidna terapija
Vreme Temperatura Puls Di{ewe CRT

4:00 40.9 222 78 4.0 sek
4:30 40.1 220 70 3.0 sek
5:00 39.8 210 64 3.0 sek
6:00 39.4 210 58 >3.0 sek
7:00 38.7 200 54 >3.0 sek
8:00 38.0 200 54 >3.0 sek
8:45 37,5 200 48 >3.0 sek
9:45 38,4 180 42 3.0 sek
12:45 38,0 160 36 3.0 sek
15:00 37,8 160 36 2.0 sek
16:00 37,7 170 40 2.0 sek
Kaj pacientot so broj 5 poradi dijagnosticiranata hipoalbuminemija be{e potrebno

prodolùvawe na terapijata so HAES vo oblik na kontinuirana infuizija. Kaj ovoj pacient
po povtorenata terapija zabeleàno e namaluvawe vo varijacijata na telesnata temperatura
(tabela 5).
Den Vreme Temperatura Puls Di{ewe CRT

1 10:00 37.0 / / < 1.0 sek
11:00 38.6 / / 1.0 sek
12:00 37,6 / / < 1.0 sek
13:00 37.3 / / 1.0 sek
17:00 37.1 / / < 1.0 sek
18:00 37.6 / / < 1.0 sek
23:00 37.2 / / 1.0 sek
2 11:00 36.3 64 / < 1.0 sek
12:00 36.4 64 / < 1.0 sek
13:00 36.4 60 / 1.0 sek
14:00 36.8 / / /
15:00 36.6 / / /
16:00 36.6 60 / 3.5 sek
18:00 37.1 70 / 3.0 sek
18:30 37.0 / / 1.0 sek
21:00 37.4 / / /
3 09:00 38.0 124 20 2.0 sek
10:00 38.1 105 20 1.5 sek
11:30 37.8 100 20 2.0 sek
4 08:00 38.0 / 20 3.0 sek
16:00 38.0 / 20 2.0 sek
18:00 38.0 / 20 2.0 sek
Hipotermijata koja e zabeleàna vtoriot den od po~etokot na terapijata kaj pacient so

broj 5 ja poistovetuvame so popu{tawe na kompenzatorniot mehanizam na organizmot na
pacientot. Imeno hipovolemijata i hipotenzijata posledi~no predizvikuvaat hipotermija
(9) kaj pacientite vo sostojba na {ok. Korekcija na hipovolemijata i hipotenzijata kaj
hipotermi~ni pacienti rezultira so normalna ili zgolemena telesna temperatura (10) {to
moè{e da se zabeleì i kaj pacientite so broj 5 i 6 (tabela 5 i 6).
77
Vreme Temperatura Puls Di{ewe CRT

Pri priem (12h) 37,3 173 35 3.0 sek
14h 38,2 180 30 1.0 sek
18h 39,2 160 35 2.0 sek
Realnite podatoci za telesnata temperatura moème da se dobijat duri po korekcija na

hipovolemijata (9) {to e primer i kaj prikaànite pacienti. Hipotenzijata predizvikuva
vazokonstriktiven odgovor (klini~ki se ot~ituva so skratuvawe na CRT) koj go poddrùva
ìvotot na pacientot na kratko vreme. So ovoj odgovor poddràna e perfuzijata vo mozokot
i koronarniot krvotok, no vo isto vreme se namaluva cirkulacijata vo splanhnikusot,
muskulite i koàta (1). Kaj pacientite so broj 2, 5 i 6 po sprovedenata fluidna terapija
koregirana e hipoperfuzijata i hipotenzijata pri {to zabeleàna e posledi~na
normalizacija na CRT i pulsot (tabela 4, 5 i 6).
Pacientite so reden broj 3, 4, 7 i 8 iako po apliciranata fluidna terapija inicijalno
reagiraa pozitivno vo pogled na merenite parametri. Sepak etiologijata na {okovata
sostojba so vreme dovede do egzacerbacija na procesot {to rezultira{e so letalen ishod.
korekcija na hipovolemijata pri {to dobri

○
ZAKLUÔK
○
razultati se mo`ni samo dokolku le~eweto

○
e adekvatno sprovedeno (intravenska

○
○
Od seto pogore izloèno moè da se aplikacija na kristaloidni i koloidni

○
zaklu~i deka va`na uloga vo efikasnosta na rastvori). Monitoringot na pacientot vo

○
○
terapijata na {okot igra vremeto na sostojba na {ok i pravovremenata simpto-

○
aplikacija na fluidnata terapija. Osnovna matska terapija pretstavuva su{testven del

○
○
terapija pri sostojba na {ok e brzata vo procesot na stabilizacija na istiot.

○
78
INFLUENCE OF FLUID THERAPY FOR STABILIZATION OF DOGS IN

SHOCK CAUSED WITH DIFFERENT ETIOLOGY (case report)
Novakov Todor1, Trojacanec Plamen2, Matijatko Vesna3,

Velev Romel1, Jurkic Gabrijela3, Ilievska Ksenija2
1
Department of pharmacology and toxicology, Faculty of Veterinary Medicine - Skopje,
Department by surgery, ophthalmology and orthopiedy, Faculty of Veterinary Medicine - Skopje,
2
3
Department of internal disease of small animals, Veterinary Faculty of Zagreb
e-mail: todornovakov@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRACT
The aim of this work is the portrayal of shock in a small practice and its timely and proper treatment.
This study included a total of 8 dogs that are numbered from 1 to 8. In all animals was performed complete
general clinical index, the venous route was applyed, and are accompanied by clinical parameters during
treatment. Research showing that all animals were received in shock. In all our study patients, fluid therapy
was occured to update and maintain lost volume, exception makes patient number one wich with respect to the
diagnosis and classification of shock succumb on other therapy. All patients received fluid therapy in the form
of one or multiple bolus colloid fluids Hydroxyethyl Starch 6% (HAES-a) dosage of 3-15 ml/kg with a physiological
solution in the dosage of 10-50 ml/kg. Our study showed a positive response after applications of bolus HAES
and physiological solutions. Dogs 1, 2, 5 and 6 after therapy was stabilize body temperature (TT), CRT, and the
frequency. The most relevant example is the dog number 2, who received value of TT 40.9, CRT 4 seconds, and
the frequency was 222, which the value for 18 hours changed to TT 38.4, CRT 3 seconds and the frequency was
180th. Dogs (5, 6) gave a positive response to the protocol to stabilize shock. Dogs 3, 4, 7 and 8 have an initial
positive reactions in some parameters, but etiological situation has led to deterioration and mortalities. We
have concluded that the time of applications and attempt have significant role in the successible treatment to
stabilize a patients. Significant results are possible only if treatment is timely and adequately (a combination of
colloids and crystalloid). The basis of shock therapy is the correction hipovolemia appropriate liquid, intravenous
applied in the fastest possible time.
Key words: fluid therapy, stabilization, shock, dogs.
jedinici intenzivne skrbi. Hrv. vet. vjesn. 25:27-

○
LITERATURA
○
28.
○
○
1. King L. G., Boag A. (2007): BSAVA Manual of 3. Kirby R. (2004): Critical Care: Shock and
○
Canine and Feline, Emergency and Critical Care. Resustitation. 29 th World Congress of the
○
○
Second ed., Aldrich J., 17 - 30. WSAVA,

○
○
2. Matijatko V., Kiš I. (2001): Hitna stanja u 4. DiBartola S. P. (2006): Fluid, Electrolyte and
○
veterinarskoj medicini-III. Septièni pacijent u

○
Acid-Base Disorders vo Small Animale Practice,

○
79
○
Day T. K. & Bateman S., 325-391, 403-419, 540- 9. Nyström P.O. (1998): The systemic
○
inflammatory response syndrome: definitions
○
564, 567-583.
and aetiology. J. Antimicrob. Chemother. 41,
○
5. Nelson R. W., Couto C. G. (2003): Small Animal
○
Suppl. A, 1-7.
○
Internal Medicine. Third ed., 118-120, 387- 389.
○
10. Hopper K. (2008): The use of plasma in the
○
6. Bagshaw S.M., Bellomo R. (2006): Fluid critical patient. 14th International Veterinary
○
resuscitation and the septic kidney. Curr. Opin.
○
Emergency and Critical Care Symposium. 777
○
Crit. Care. 12, 527-530.
○
- 780.
○
7. Ettinger S., Feldman E.C., (2000): Textbook of 11. Houston D. M., Radostits O. M. (2000): The
○
Veterinary Internal Medicine diseases of the dog
○
Clinical Examination. In: Radostits O.M.,
○
and cat. Fifth ed., Fluid and electrolyte therapy, Mayhew I.G., Houston D.M. (Eds.), Veterinary
○
○
325-347. Clinical Examination and Diagnosis. W.B.
○
8. Hauptman J. (1996): Fluid Balance and Therapy. Saunders, London, pp. 91-124.
○
○
80
UPATSTVO DO AVTORITE
Makedonski veterinaren pregled e stru~no spisanie koe go objavuva Fakultetot za

Veterinarna Medicina od Skopje. Vo spisanieto se objavuvaat izvorni nau~ni trudovi,
klini~ki i laboratoriski iskustva, prikazi na slu~ai, reviski trudovi, magisteriumi i
drugi prilozi od site oblasti na veterinarnata medicinata i srodnite nauki. Pravo na
objavuvawe imaat site doktori po veterinarna medicina, i drugi vraboteni vo dràvnite i
privatnite organizacii vo R. Makedonija i nadvor od nea. Rakopisite podneseni za objavuvawe
vo Makedonskiot veterinaren pregled stanuvaat postojana sopstvenost na spisanieto i
nemoàt da bidat objavuvani na drugo mesto bez potpi{ana dozvola od avtorot i od
spisanieto. Eksperimentite na ìvotni treba da bidat izvedeni vo soglasnost so ve}e
prifatenite principi za odgleduvawe i upotreba na ìvotnite.
○
margini od najmalku 2.5 sm od sekoja strana.

○
TIPOVI NA PUBLIKACII Rakopisot treba da e so font mac c times za

○
Vo Makedonski vetrinaren pregled se makedoskiot tekst ili times new roman za

○
○
objavuvaat originalni trudovi, pregledni angliskiot abstrakt so golemina na fontot

○
trudovi, kratki soo{tenija i prikazi na od 12. Naslovot, abstraktot, referencite,

○
○
slu~aj. sekoja tabela ili slika zapo~nuva so novata

○
Originalni trudovi: Originalnite strana. Sekoja strana treba da bide numerira-

○
○
trudovi pokrivaat celosni izve{tai od na. Site tabeli i sliki se numeriraat posle-
○
istraùva~ka rabota napi{ani spored dovatelno so koristewe na arabski broevi.

○
○
zadadeni upatsvo na podgotovka so precizen

○
opis i celosna interpretacija na teoretska NASLOVNA STRANA

○
i eksperimentalna rabota.
○
Naslovnata strana na trudot treba da go

○
Pregledni trudovi: Preglednite trudovi

○
i monografii koi gi vklu~uvaat site aspekti sodrì naslovot na trudot, celosnite imiwa
○
na avtorite po~nuvaj}i so nivnoto prezime

○
od vetrinarnata nauka se prifatlivi za

○
MVP. Avtoritativen i kriti~ki pregled na kako i institudcijta kade pripa|aat. Imiwa

○
na avtorite (vklu~uvaj}i gi imiwata,

○
momentalnata sostojba i odli~no poznavawe

○
na problamatikata koja e predmet na analiza srednite imiwa i prezimiwata) se bez

○
akademski stepeni. Dokolku postojat pove}e

○
e potrebno za preglednite trudovi.

avtori, posle imeto na avtorot se apostrofi-
○
Kratki soop{tenija i prikazi na slu~aj:

○
Kratkite soop{tenija i prikazi na slu~aj se ra mala arabska brojka koja ja ozna~uva

○
adresata na institucijata kade {to e pripa|a.

○
nameneti za promocija na novi idei i

○
rezultati vo novi ili razvojni oblasti na Vo poseben oddel kako blagodarnost se

○
vnesuvaat i podatoci ako trudot e nekade

○
vetrinarnata nauka. Vo niv se prikaùvaat

○
va`ni pra{awa od klini~ki i biomedi- referiran, kako i toa dali e fikansiran od

○
nekakov proekt ili institucija (so brojot na

○
cinski istraùvawa.
○
proektot i kompletniot naslov na

○
institucijata i mestoto).
○
FORMA NA PODNESOK
○
Na poseben paragraf se dodava adresa za

Trudovite dostaveni za objavuvawe vo
○
korespodencija koja go vklu~uva imeto na

○
Makedonski veterinaren pregled se podne- korespodentniot avtor, rabotnata pozicija,

○
suvaat na makedonski jazik so abstrakt na

○
adresa, telefon, faks i e-mail adresa.

○
angliski jazik podgotveni spored upatstvoto

○
za podgotovka.
○
NASLOV
○
Trudovite zaedno so tabelite so nivnite

○
naslovi i slikite so legendi, se ~ukaat so Naslovot treba da bide karatok i

○
informativen. Se ~uka so golemi bukvi so

○
dvoen prored na A4 format ( 21 h 28 sm) so

81
○
font 12. Se prepora~uva vo nego da se prored, spored redosledot na spomenuvaweto
○
sodràt zborovi koi {to se neophodni za vo tekstot.
○
○
identifikacija na predmetot na istraù-
1. Bunger, L., & Hill, W. G. (2005). Genetics of body
○
vawa, vidovite na ìvotni na koi se praveni
○
composition and metabolic rate. In E. J. Eisen (Ed.), The
○
eksperimenti. Hemiski formuli, latinski
Mouse in Animal Genetics and Breeding Research (pp.
○
kratenki od imiwa se dozvoleni vo naslovot.
○
131–160). London: Imperial College Press.
○
○
ABSTRAKT 2. COMA (1984). Diet and Cardiovascular Disease
○
(Department of Health and Social Security). Report of
○
Izvadok od 100 do 250 zborovi za
○
originalnite trudovi i 100 zborovi za prikaz the Panel on Diet in Relation to Cardiovascular Disease.
○
London: The Stationary Office.
○
na slu~aj se ~uka na poseben list so dvoen
○
prored i se dostavuva kako vtora stranica od 3. Gibson, L.L., Croken, G. & Byrbidge-Boyd, C.M. (2006).
○
○
trudot. The Effects of Terminal Sire Breed on Carcass Quality
○
Sodrìnata vo izvadokot treba da e and Sensory Traits of Lamb. A final report to the Alberta
○
○
nezavisna celina a ne da opi{uva {to e
Sheep and Wool Commission, http://
○
izneseno vo trudot. Tekstot se iznesuva vo
www1.agric.gov.ab.ca/$department/deptdocs.nsf/all/
○
○
pasivna forma (bez nie ili na{ite).
sg11071/$FILE/lacombe_sensory_trial.
○
Goleminata na fontot e 10.
○
Da ne se vnesuvaat drugi kratenki osven ○
○
4. Sazili, A.Q., Parr, T., Sensky, P.L., Jones, S.W., Bardsley,
standardnite edinici za merkite i nivnite R.G., Buttery, P.J., (2005). The relationship between slow
○
izvedeni edinici. and fast myosin heavy chain content, calpastatin and meat
○
○
tenderness in different ovine skeletal muscles. Meat Sci.

○
KLU^NI ZBOROVI 69, 17–25.

○
○
Pod tekstot se vnesuvaat do 5 klu~ni 5. van den Dool, S.W., M.N. Wasser, J.W. Fijter, J. Hoekstra,
○
○
zborovi. Potrebno e da se vnese vidot na R.J. van der Geest. (2005). Functional renal volume:
○
ìvotnite upotrebeni za ispituvawe, ako ne quantitative analysis at gadolinium-enhanced MR

○
e daden vo naslovot. Za izbor na klu~ni

○
angiography – feasibility study in healthy potential kidney

zborovi se prepora~uva MeSH vo Index
○
donors. Radiology 236: 189–195.

○
Medicus/Medline, ili na veb stranata:

○
www.nlm.nih.gov
○
○
TABELI I SLIKI
○
Tabelte se priloùvaat na posebna

○
SODR@INA NA TRUDOT
○
strana, so dvoen prored i sekoja tabela treba

○
Tekstot se deli na: voved, materijal i

da vklu~uva naslov vo JPG ili TIFF format
○
metodi, rezultati i diskusija. Poinakov

so rezolucija 300 dpi.
○
redosled moàt da imaat reviskite trudovi

○
○
i prikazite na slu~aj. Sekoja tabela, slika ili literaturen

○
Vo trudovite treba da se upotrebuvaat

○
podatok se citira vo tekstot so arapski

○
edinici od internacionalniot sistem na brojki. Redosledot na pojavuvaweto vo

○
edinici (SI). Se pora~uva upotreba na

○
tekstot go opredeluva nivniot broj.

○
simbolite na osnovnite i izmerenite merni Goleminata na tekstot e so font 10.

○
edinici vo makedonskiot jazik kako i na

○
○
prefiksite na kirilica PODNESUVAWE NA RAKOPISOT

○
Blagodarnostite se pi{uvaat na krajot od

○
So sekoj podnesen trud treba da bide

○
tekstot, pred literaturnite podatoci.

dostavena potpi{anata izjava za prenos na
○
Li~nite prepiski, rakopisite pri

○
avtorskite prava.
prigotvuvaweto ili drugite neobjaveni
○
Rakopisite se ispra}aat na slednava

○
podatoci ne se citiraat vo literaturata no

○
moàt da se spomenat vo tekstot vo zagrada. adresa: Fakultet za veterinarna Medicina

○
Makedonski Veterinaren pregled Lazar Pop

○
○
REFERENCI Trajkov 5/7 1000 Skopje R. Makedonija

○
Se podnesuvaat vo elektronski zapis

○
Literaturnite podatoci vo tekstot se

(disketa, CD, USB) ili po elektronska po{ta.
○
○
citiraat so arapski brojki vo zagradi, vo

Trudot go podnesuva korespodentniot
○
ista linija so tekstot. Literaturata se

○
avtor.
pi{uva na poseben list hartija, so dvoen
○
○
○
○
82
EKSKLUZIVNA IZJAVA ZA OBJAVUVAWE NA AVTORITE
KOI PODNESUVAAT TRUD
Potvrduvam deka nieden material vo ovoj rakopis ne e objaven porano i nieden materijal
ne e daden nikade za objavuvawe od bilo koj vid, osven izvadok (abstrakt) od 400 zborovi ili
pomalku
SOGLASNOST ZA PRENOS NA PEÂTARSKITE PRAVA
Pe~atarskite prava na trudot so naslov:

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
koj }e se objavi vo spisanieto Makedonski veterinaren pregled se prenesuvaat na

spisanieto, no avtorite go zadrùvaat slednovo:
Site prava na sopstvenost osven pe~atarskite, kako pravoto na patent
Pravoto za upotreba na del ili site delovi od ovoj trud za svoja li~na rabota.
prezime i ime potpis
83
84
85
FACULTY OF VETERINARY MEDICINE – SKOPJE
FAKULTET ZA VETERINARNA MEDICINA - SKOPJE
86

Zbornik Na Veterinaren Fakultet

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Zbornik Na Veterinaren Fakultet

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

UNIVERSITY Ss.

„CYRIL AND METHODIUS”

FACULTY OF VETERINARY MEDICINE – SKOPJE

Vol. 32 Br.1 str: 86 2009 Vol. 32 No.1 pages: 86 2009

Spisanie na Fakultetot za veterinarna medicina Journal of the Faculty of veterinary medicine

Glaven i Odgovoren Urednik Editor in Chief

Tehni~ki Urednik Associate Editor:

Redakciski Odbor: Editorial Board:

Izdava~ki Sovet: Publication Commitiee:

Izdava~: Published by:

Izleguva dva pati godi{no Issued twice a year

MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED

CIRKOVIRUSNI BOLESTI KAJ SVIWITE (pregleden trud)

CIRKOVIRUSNI BOLESTI KAJ SVIWITE (pregleden trud)

Ristoski Trpe1, Cvetkovi} Iskra2, Segales Joaquim3

Katedra po Patolo{ka morfologija, Fakultet za veterinarna medicina-Skopje

VOVED doka`aniot cirkovirus kaj zabolenite

prasiwa imal razli~na genotipska struktura

od virusot prisuten vo PK15 kultura na

Cirkovirusot kaj sviwite - CVS (Porcine

komponenta na PK15 kleto~na kultura vo 1974

bil prisuten kaj zabolenite prasiwa bil

(Porcine circovirus type 2 - PCV2), so cel da se

Koga CVS bil doka`an kaj prasiwa zaboleni

so Multisistemskiot sindrom na slabeewe razlikuva od cirovirusot prisuten vo PK15

kaj odbieni prasiwa (Postweaning Multisystemic

kultura na kletki, koj bil nare~en

Cirkovirus kaj sviwite tip 1 - CVS1 (Porcine

prodol`ile da se diskutiraat i istra`uvaat bile napraveni nekolku eksperimentalni

horizontalniot na~in. Horizontalniot

Spored najnovite istra`uvawa, CVS2 na~in na prenesuvawe na bolesta e doka`an

u~estvuva vo pojavata i na drugi patolo{ki i vo eksperimentalni uslovi, pri kontakt na

Cirkovirusni bolesti kaj sviwite (Porcine zaboleni (1, 8).

circovirus diseases – PCVD) (40). Pokraj PMWS,

Podatocite za pojavata na vertikalen

vo Cirkovirusni bolesti kaj sviwite se prenos na bolesta vo prirodni uslovi se

vbrojuvaat: Sindromot na dermatitis i mnogu razli~ni, poedini avtori govorat deka

nephropathy syndrome – PDNS); t.n. Kompleks

dodeka podatocite od Korea poka`uvaat deka

na respiratorna bolest kaj sviwite (Porcine okolu 13% od abortusite i mrtvorodenite

respiratory disease complex – PRDC); Prolife-

prasiwa pripa|aat na CVS2 infekcija.

rativna i nekrotizira~ka pnev-monija Postojat razni metodi za dijagnostika na

(Proliferative and necrotizing pneumonia – PNP);

CVS2 i toa od tkivo, krv, serum, mukozni

kako i poedini reproduktivni zaboluvawa, ekskreti, izmet ili urina. Ispituvawata na

hibridizacijata (in situ hybridisation - ISH) (11,

ne se smeta za cirkovirusno zaboluvawe (14,

38). 27, 29, 35, 37) i imunihistohemiskiot metod

(27, 29, 35) se najupotrebuvani metodi za

rutinska dijagnostika na CVS2. Postojat i

KARAKTERISTIKI I ZNA^EWE drugi metodi za detekcija na CVS2 genomot,

NA BOLESTA vklu~uvaj}i PCR (15, 16, 29, 30) i qPCR (24).

Specifi~nite CVS2 antitela mo`at da

Vo 1995 godina od strana na Me|unardniot bidat detektirani i so primena na imuno-

peroksidaza (Immunoperoxidase monolayer assay

komitet za taksonomija na virusite

(International Committee for the Taxonomy of - IPMA), ELISA i so indirektna imuno-

Viruses – ICTV) osnovana e familijata

Circoviridae, vo koja spa|a novootkrien mal,

neobvitkan, sferi~en virus, so genom

sostaven od ssDNK, koj e infektiven za MULTISISTEMSKI SINDROM NA

ptici, 'rbetnici i rastenija. SLABEEWE KAJ ODBIENI PRASIWA