P. 1
Zbornik na Veterinaren Fakultet

Zbornik na Veterinaren Fakultet

|Views: 871|Likes:
Published by zoka_o831976

More info:

Published by: zoka_o831976 on Apr 06, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

12/03/2012

pdf

text

original

UNIVERSITY Ss. „CYRIL AND METHODIUS” UNIVERZITET „SV.

KIRIL I METODIJ”

FACULTY OF VETERINARY MEDICINE – SKOPJE FAKULTET ZA VETERINARNA MEDICINA - SKOPJE

1

MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED Vol. 32 Br.1 str: 86 2009

MACEDONIAN VETERINARY REVIEW Vol. 32 No.1 pages: 86 2009 Journal of the Faculty of veterinary medicine University Ss. "Cyril and Methodius" Skopje, Macedonia Editor in Chief Prof. d-r Vlatko Ilieski vilieski@fvm.ukim.edu.mk Associate Editor: Ass. m-r Lazo Pendovski lpendovski@fvm.ukim.edu.mk Editorial Board: d-r Dine Mitrov, d-r Vladimir Petkov, d-r Ivanco Naletoski, d-r Trpe Ristoski, d-r Romel Velev, d-r Pavle Sekulovski, d-r Blagica Sekovska, d-r Plamen Trojacanec, d-r Goran Nikolovski, m-r Jovana Stefanovska Publication Commitiee: d-r Velimir Stojkovski, d-r Miso Hristovski, d-r Igor Ulcar, d-r Slavco Mrenoski, d-r Toni Dovenski, Published by: Faculty for veterinary medicine - Skopje

Spisanie na Fakultetot za veterinarna medicina Univerzitet ”Sv. Kiril i Metodij” Skopje, Makedonija

Glaven i Odgovoren Urednik Prof. d-r Vlatko Ilieski vilieski@fvm.ukim.edu.mk Tehni~ki Urednik Ass. m-r Lazo Pendovski lpendovski@fvm.ukim.edu.mk Redakciski Odbor: d-r Dine Mitrov, d-r Vladimir Petkov, d-r Ivan~o Naletoski, d-r Trpe Ristoski, d-r Romel Velev, d-r Pavle Sekulovski, d-r Blagica Sekovska, d-r Plamen Troja~anec, d-r Goran Nikolovski, m-r Jovana Stefanovska Izdava~ki Sovet: d-r Velimir Stojkovski , d-r Mi{o Hristovski, d-r Igor Ul~ar, d-r Slav~o Mreno{ki, d-r Toni Dovenski, Izdava~: Fakultet za veterinarna medicina - Skopje

Izleguva dva pati godi{no vo tira` od 300 kopii Adresa: Makedonski veterinaren pregled Lazar Pop Trajkov 5/7, 1000 Skopje Tel: ++389 2 3420 700 Fah: ++ 389 2 3114 619 www. fvm.ukim.edu.mk

Issued twice a year in 300 copies Address: Macedonian veterinary review Lazar Pop Trajkov 5/7, 1000 Skopje Tel: ++389 2 3420 700 Fax: ++ 389 2 3114 619 www. fvm.ukim.edu.mk

2

MACEDONIAN VETERINARY REVIEW
MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED

Skopje, 2009

3

SODR@INA / CONTENT
CIRKOVIRUSNI BOLESTI KAJ SVIWITE (pregleden trud) Ristoski Trpe, Cvetkovi} Iskra, Segales Joaquim PORCINE CIRCOVIRUS DISEASES (review article) Ristoski Trpe, Cvetkovic Iskra, Segales Joaquim ............................................................................................................................................................................5 KOMPARATIVNA VARIJABILNOST NA MIKROSATELITSKA DNA KAJ IZVOREN I IZVORNO SELEKTIRAN SOJ NA [ARPLANINSKIOT OV^ARSKI PES Esmerov Igor, Panov Sa{o, Stojkovski Velimir, Slavkovska Adrijanae COMPARATIVE ANALYSIS OF MICROSATELLITE DNA IN WELL SARHPLANINIAN SHEPHERD AND WELL SELECTED SARHPLANINIAN SHEPHERD Esmerov Igor, Panov Sasho, Stojkovski Velimir, Slavkovska Adrijana ...........................................................................................................................................................................13 NUTRITIVNI EFEKTI NA ANTIDIJABETI^NA DIETA VRZ KONCENTRACIITE NA TKIVNITE ANTIOKSIDANTI KAJ STAORCI SO INDUCIRAN DIABETES MELLITUS ^r~eva-Nikolovska Radmila, Sekulovski Pavle, Prodanov Risto NUTRITIONAL EFECTS OF ANTIDIABETIC DIETS ON CONCENTARTION OF TISSUE ANTIOKSIDANT ON RATS WITH INDUCED DIABETES MELLITUS Crceva-Nikolovska Radmila, Sekulovski Pavle, Prodanov Risto ...........................................................................................................................................................................21 AVTOGENA VAKCINACIJA ZA KONTROLA NA JERSINIOZATA (YERSINIOSIS SALMONIS) VO SALMONIDNATA AKVAKULTURA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Cvetkovi} Aleksandar, Hristovski Mi{o, Stojanovski Stojmir, Mreno{ki Slav~o, Cvetkovi} Iskra AUTOGENOUS VACCINATION FOR CONTROL OF YERSINIOSIS (YERSINIOSIS SALMONIS) IN THE SALMONID AQUACULTURE IN REPUBLIC OF MACEDONIA Cvetkovik Aleksandar, Hristovski Miso, Stojanovski Stojmir, Mrenoski Slavco, Cvetkovik Iskra ..........................................................................................................................................................................29 FAKTORI ZA POJAVA NA VISOK BROJ BAKTERII VO SUROVOTO KRAVJO MLEKO Angelovski Qup~o, Sekulovski Pavle, Jankuloski Dean, Ratkova Marija, Kostova Sandra, Prodanov Mirko FACTORS THAT INFLUENCE HIGH BACTERIAL COUNT IN RAW COW MILK Angelovski Ljupco, Sekulovski Pavle, Jankuloski Dean, Ratkova Marija, Kostova Sandra, Prodanov Mirko ..............................................................................................................................................................37 ISTRA@UVAWE ZA ULOGATA NA OFICIJALNIOT VETERINAR VO VKRSTENATA KONTAMINACIJA NA ORGANITE I TRUPOT NA LINIJA ZA KOLEWE SO PRIMENA NA MARKER MIKROORGANIZMI Jankuloski Dean, Prodanov Mirko, Angelovski Qup~o, Ratkova Marija, Kostova Sandra, Sekulovski Pavle RESEARCH FOR ROLE OF OFFICIAL VETERINARY INSPECTOR IN CROSS CONTAMINATION OF OFFAL AND CARCASS AT SLAUGHTERLINE WITH USE OF MARKER MICROORGANISMS Jankuloski Dean, Prodanov Mirko, Angelovski Ljupco, Ratkova Marija, Kostova Sandra, Sekulovski Pavle ..........................................................................................................................................................................45 ANATOMSKA KLASIFIKACIJA NA SEGMENTALNITE ARTERISKI GRANKI NA A.RENALIS KAJ SVINSKI BUBREZI Pendovski Lazo, Ilieski Vlatko, Petkov Vladimir, Popovska-Per~ini} Florina ANATOMICAL CLASSIFICATION OF THE SEGMENTAL ARTERIAL BRANCHES ON THE RENAL ARTERY IN PIG KIDNEYS Pendovski Lazo, Ilieski Vlatko, Petkov Vladimir, Popovska-Percinic Florina ..........................................................................................................................................................................55 VLIJANIETO NA FLUIDNATA TERAPIJA ZA STABILIZACIJA NA KU^IWA VO SOSTOJBA NA [OK (prikaz na slu~aj) Novakov Todor, Troja~anec Plamen, Matijatko Vesna, Velev Romel, Jurki~ Gabrijela, Ilievska Ksenija INFLUENCE OF FLUID THERAPY FOR STABILIZATION OF DOGS IN SHOCK CAUSED WITH DIFFERENT ETIOLOGY. (case report) Novakov Todor, Trojacanec Plamen, Matijatko Vesna, Velev Romel, Jurkic Gabrijela, Ilievska Ksenija ...........................................................................................................................................................................71 UPATSTVO DO AVTORITE ..............................................................................................................................................................................................81

4

4. Centre de Recera en Sanitat Animal (CReSA).mk ABSTRAKT Cirkovirusot kaj sviwite tip 2 (CVS2) pripa|a na familijata Circoviridae. so sigurnost se znae deka ova zaboluvawe e od multifaktorna priroda. multisistemski sindrom na slabeewe kaj odbieni prasiwa ○ VOVED Cirkovirusot kaj sviwite . Bolesta e rasprostraneta vo celiot svet. 5 .edu. Vol. Cvetkovi} Iskra2. Br. Preg. no brojni zaboluvawa kaj sviwite se povrzani so dejstvuvaweto na ovoj virus (Cirkovirusni bolesti kaj sviwite). 5 . 32. a za prvpat vo R.11. Bidej}i virusot ima poseben afinitet kon limfnoto tkivo. Fakultet za veterinarna medicina-Skopje Katedra po Mikrobiologija i imunologija Fakultet za veterinarna medicina-Skopje 3 Department de Sanitat i Anatomia Patologica. Virusot pri~inuva glavno supklini~ki infekcii. so cel da se razlikuva od cirovirusot prisuten vo PK15 kultura na kletki. so genom sostaven od ssDNA. 2009 UDK:636. Vol.PCV1) (26. Vo 1998 godina bile napraveni nekolku eksperimentalni istra`uvawa so cel da se predizvika PMWS 5 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . najzna~ajno zaboluvawe e Multisistemskiot sindrom na slabeewe kaj odbieni prasiwa (Postweaning multisystemic wasting syndrome . koj bil nare~en Cirkovirus kaj sviwite tip 1 . Klu~ni zborovi: cirkovirus kaj sviwite tip 2.CVS (Porcine circovirus – PCV) prvpat e opi{an kako virusna komponenta na PK15 kleto~na kultura vo 1974 i se smetal kako nepatogen virus za sviwite. promenite se karakteriziraat so namaluvawe na limfocitite vo limfoidnite organi i so naod na granulocitna infiltracija (histiociti i multinuklearni kletki . Rew. Vet.CVS1 (Porcine circovirus type 1 . Virusite od ovaa familija se karakteriziraat kako mal.Mak. bilo konstatirano deka doka`aniot cirkovirus kaj zabolenite prasiwa imal razli~na genotipska struktura od virusot prisuten vo PK15 kultura na kletki (28. Denes.11. 29). 28). 1. dijarea i poremetuvawe vo di{eweto. 41). No. Virusot koj spored genotipot bil prisuten kaj zabolenite prasiwa bil nare~en Cirkovirus kaj sviwite tip 2 . Podocna.98:578 CIRKOVIRUSNI BOLESTI KAJ SVIWITE (pregleden trud) Ristoski Trpe1. 32. Koga CVS bil doka`an kaj prasiwa zaboleni so Multisistemskiot sindrom na slabeewe kaj odbieni prasiwa (Postweaning Multisystemic Wasting Syndrome .PMWS). neobvitkan. sferi~en virus. odnosno brojni infektivni i neinfektivni faktori mo`at da poslu`at kako aktivatori za pojava na bolesta kaj CVS2-inficiranite sviwi.CVS2 (Porcine circovirus type 2 . Bolesta naj~esto se javuva kaj prasiwa na vozrast od 2 do 5 meseci so znaci na progresivno slabeewe.ukim. Barcelona. Vet. 2009 / Mak.PMWS). Od ekonomski aspekt.gigantociti).09:616.PCV2).1. Segales Joaquim3 1 2 Katedra po Patolo{ka morfologija. Spain e-mail: tristoski@fvm. Makedonija e dijagnosticirana vo 2007 godina. pra{awata povrzani za patogenezata na virusot prodol`ile da se diskutiraat i istra`uvaat (12.

CVS2 virusot e infektiven za doma{nite i divite sviwi. 13. koj e infektiven za ptici. izmet ili urina. ma~kite. gluvcite i ~ovekot (4.PMWS) Kako {to be{e prethodno izneseno. Pokraj PMWS. pri kontakt na priemlivi sviwi so sviwi koi ve}e bile zaboleni (1. me|utoa. Postojat i drugi metodi za detekcija na CVS2 genomot. no . ○ KARAKTERISTIKI I ZNA^EWE NA BOLESTA Vo 1995 godina od strana na Me|unardniot komitet za taksonomija na virusite (International Committee for the Taxonomy of Viruses – ICTV) osnovana e familijata Circoviridae. kowite. 35) se najupotrebuvani metodi za rutinska dijagnostika na CVS2. Postojat razni metodi za dijagnostika na CVS2 i toa od tkivo. denes ne postojat dilemi okolu povrzanosta na CVS2 i Multisistemskiot sindrom na slabeewe kaj odbieni prasiwa (PMWS). mukozni ekskreti. vklu~uvaj}i PCR (15. 29. no i asimptomatskite sviwi dolgo vreme go {irat virusot vo okolinata.n. Kompleks na respiratorna bolest kaj sviwite (Porcine respiratory disease complex – PRDC). 29. Spored najnovite istra`uvawa. dodeka kongenitalniot tremor tip AII denes ne se smeta za cirkovirusno zaboluvawe (14. so genom sostaven od ssDNK. doka`ano e deka virusot se izla~uva vo tekot na aktivnata faza od negovata replikacijata (9. kako {to se stimulacija na imónolo{kiot sistem. Spored uslovite koi se sretnuvaat vo komercijalnite sviwarski farmi. Horizontalniot na~in na prenesuvawe na bolesta e doka`an i vo eksperimentalni uslovi. Zabolenite sviwi. 40). 21. vo Cirkovirusni bolesti kaj sviwite se vbrojuvaat: Sindromot na dermatitis i nefropatija kaj sviwite (Porcine dermatitis and nephropathy syndrome – PDNS). krv. seroprevalencijata na CVS2 obi~no e pomala. 38). Kofaktorite. Specifi~nite CVS2 antitela mo`at da bidat detektirani i so primena na imunoperoksidaza (Immunoperoxidase monolayer assay . 40). 8). t. Vo najgolem del od obidite da se predizvika bolesta izostanal potpolniot spektar na promeni koi se javuvaat na terenot pod prirodni uslovi (2. kozite. koi se narekuvaat Cirkovirusni bolesti kaj sviwite (Porcine circovirus diseases – PCVD) (40). kako i genetskata predispozicija se glavni temi na koi se temelat ponatamo{nite istra`uvawa za bolesta (40). kako i nivnata klini~ka sostojba (4. Isto taka.so primena na CVS2 kako edinstven pri~initel. 7. nezavisno od zdravstveniot status na istite. dodeka podatocite od Korea poka`uvaat deka okolu 13% od abortusite i mrtvorodenite prasiwa pripa|aat na CVS2 infekcija. najgolem del od zabolenite sviwi se na vozrast od 2 do 5 meseci. dosega se opi{ani pove}e formi na Cirkovirusni bolesti kaj sviwite. neobvitkan. Proliferativna i nekrotizira~ka pnev-monija (Proliferative and necrotizing pneumonia – PNP). {to poka`uva deka naj~est prenos na bolesta pome|u sviwite e horizontalniot na~in. 35. 16. ednovremena infekcija. CVS2 u~estvuva vo pojavata i na drugi patolo{ki sostojbi kaj sviwite.IPMA).ISH) (11. se dvi`i vo granici od 33 do 48%. CVS2 bolesta se smeta za enzootska bolest vo sviwarskoto proizvodstvo i zaboluvaat sviwi od skoro site vozrasti (9). ku~iwata. serum. ovcite. 30) i qPCR (24). Podatocite za pojavata na vertikalen prenos na bolesta vo prirodni uslovi se mnogu razli~ni. poedini avtori govorat deka istiot vo Evropa mnogu retko se slu~uva. 40). sferi~en virus. 27. sé u{te se istra`uva definitivniot patogenetski model koj go objasnuva mehanizmot na koj CVS2 infekcijata kulminira vo PMWS. kako i poedini reproduktivni zaboluvawa. Serolo{kite ispituvawa ja isklu~uvaat mo`nosta za infekcija so ovoj virus na govedata. 29. 'rbetnici i rastenija. 37) i imunihistohemiskiot metod (27. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ MULTISISTEMSKI SINDROM NA SLABEEWE KAJ ODBIENI PRASIWA (POSTWEANING MULTISYSTEMIC WASTING SYNDROME . no podatoci za postoewe na bolesta se sretnuvaat vo site zemji kade se sprovedeni istra`uvawa (41). ELISA i so indirektna imunofluorescencija (42). Ispituvawata na tkiva so primena na metodite in situ hibridizacijata (in situ hybridisation . Kaj divite sviwi. 3. vo koja spa|a novootkrien mal. 33) Denes. 6 CVS2 infekcijata e {iroko rasprostraneta vo svetot me|u populacijata doma{ni sviwi.

35). Naj~estite klini~ki znaci na bolesta se progresivno slabeewe. poedine~ni nekrozi na hepatocitite. te{ko di{ewe. otok i vakuolizacija na citoplazmata od hepatocitite i kariomegalija. `oltica i dijarea. mo`e da se sretne fibrozen i obliterativen bronhiolitis (40. 5 . Kaj niv se zabele`uva supakutna intersticijalna pnevmonija so zgolem broj histiociti i naod na multinuklearni kletki (gigantociti) vo zadebeleniot interalveolaren yid ili vo alveolite. Samo vo eden slu~aj opi{ano e zaboluvawe kaj prasiwa na vozrast od 3 dena (18). kako i vospalenie na crevata. Rew. Proceneto e deka Evropskata Unija godi{no gubi okolu 600 milioni evra kako posledica od cirkovirusnite zaboluvawa. promena na kleto~nata suppopulacija vo perifernata krv i promeni vo ekspresijata na citokinite kaj zabolenite sviwi. Vo pote{ki slu~ai kaj sviwite mo`e da se javi bledilo na ko`ata. Vol. osobeno PMWS imaat najgolemo vlijanie vrz sviwarskoto proizvodstvo. Promenite na crniot drob se karakteriziraat so limfohistiocitna vospalitelna infiltracija vo portalnata zona. Direktnite gubitoci nastanuvaat kako posledica na uginuvawe na prasiwata i tovenicite. 35). Vet. parvoviroza kaj sviwite. kako i od nedovolniot napredok na prasiwata i nivnata nemo`nost da ja dostignat klani~nata te`ina. 32. Vo hroni~ni slu~ai. Vet. Opi{ani se promeni na crniot drob. Kaj odredeni `ivotni se zabele`uva namaluvawe na brojot na limfocitite i histiocitna infiltracija vo BALT (Bronchus-associated lymphoid tissue). glaserovata bolest. Poretko kaj zabolenite sviwi se sretnuva hroni~en intersticijalen nefritis vo koj se zabele`uva golem broj CVS2 antigen (35). Mortalitetot i morbiditetot se varijabilni i zavisat od farmata. 32). Vol. mo`e da se pojavat ka{lica. kolibaciloza. bledilo. 2009 ○ najzna~ajno zaboluvawe od ekonomski aspekt e PMWS koe e rasprostraneto niz celiot svet (40).11. poremetuvawe na centralniot nerven sistem i nenadejno uginuvawe (17. 5 . konstatirano e deka Cirkovirusnite bolesti kaj sviwite. opi{ani se promeni kako atrofija na limfnite jazli so pojava na multifokalni do difuzni nekroti~ni podra~ja. Od PMWS zaboluvaat sviwi od 7 do 20 nedelna vozrast. Kako vo prirodni. submandibularni. Vo ovie bolesti spa|aat aujeckievata bolest (Pseudorabies). kako i vo farmi koi imaat od 30 do 10 000 matorici (5. Patolo{ko-anatomskite promeni za PMWS ne se specifi~ni. Pri pojavata na PMWS najgolemi o{tetuvawa nastanuvaat kaj imunolo{kiot sistem kaj sviwite. kako i promenite vo menaxmentot na farmata vo pravec na namaluvawe na vlijanieto na PMWS. Od nelimfoidnite tkiva naj~esti promeni se sre}avaat na belite drobovi. no zaboluvaweto e opi{ano i kaj sviwi na vozrast od 1 do 6 meseci (17). 20. Ostanati mikroskopski promeni {to se sre}avaat kaj PMWS zabolenite sviwi se mala do sredna limfohistiocitna 7 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . 14). Spored najnovite istra`uvawa vo oblasta na sviwarstvoto. hepatosis dietica kako i bakteriski pnevmonii (6. na~inot na ~uvawe na `ivotnite.Mak. 34). namalena ili zgolemena slezina so portokalovo `olta boja i ikterus (20. Br. farmi za odleduvawe na prasiwa). taka i vo eksperimentalni uslovi nastanuva namaluvawe na limfocitite vo limfoidnoto tkivo. a se dvi`i vo granici od 4-30% odnosno 70-80% (39). Denes so sigurnost PMWS e definiran kako multifaktorno zaboluvawe koe vklu~uva infekcija so CVS2 kako i vlijanie na drugi infektivni i neinfektivni faktori koi slu`at kako aktivatori za razvoj na klini~kite znaci. Vo farmite so PMWS zaboleni sviwi. streptokokniot meningitis. Indirektnite gubitoci doa|aat kako rezultat na zgolemena upotreba na antibiotici so cel da se kontroliraat sekundarnite bakteriski infekcii. mezenterijalni i medijastijalni limfni jazli) (17. 2009 / Mak. 40). Isto taka. treska. PMWS e opi{an skoro vo site tipovi sviwarski farmi (farmi za tov.1. nespecifi~ni diarei. 1. 32. Isto taka. kaheksija i zgolemeni limfni jazli (ingvinalni. zgolemeni povr{inski ingvinalni limfni jazli. se javuva glavno kaj povozrasnite prasiwa i vo ranata faza od tovot. po~esto se javuvaat i drugi infekcii i bolesti vo sporedba so farmite koi se slobodni od PMWS. Sreden do golem broj PMWS zaboleni sviwi poka`uvaat kranioventralna belodrobna konsolidacija i ulceracii na ezofagogastri~niot del od `eludnikot so profuzni krvarewa i atrofija na mastite (40). Preg. No. salmoneloza. PRRS.11.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ SOSTOJBA SO CIRKOVIRUSNITE BOLESTI KAJ SVIWITE VO R. 40). Makedonija vrz osnova na klini~kite simptomi poteknuvaat od poodamna. Makedonija ne e vospostavena posebna programa za za{tita od ova zaboluvawe. Sé u{te so sigurnost ne mo`eme da ja potvrdime to~nata epizootiolo{ka sostojba za ovaa bolest kaj nas. KONTROLNI MERKI I VAKCINACIJA PROTIV CVS2 Imaj}i go vo predvid podatotokot deka CVS2 e ubikvitarno zaboluvawe. ○ na bolesta ili za{titata od bolesta se odnesuvaat na menaxmentot (17). naod na karakteristi~ni patohistolo{ki promeni na limfoidnoto tkivo. Kako "zlaten standard" se smeta metodot koj ednovremeno vklu~uva detekcija na CVS2 so konstatirawe na tkivnite promeni. no oficijalno za prvpat CVS2 e dijagnosticiran vo 2007 godina (36). merkite koi mo`at da se prezemat za kontrola na bolesta se minimalni. no dosega bolesta e dijagnosticirana samo vo poedini farmi i toa vo sporadi~ni slu~ai. tekovnite virusni infekcii (39).vospalitelna infiltracija na skoro site tkiva. 22. Fakultetot za veterinarna medicina vo Skopje istata ja sproveduva so primena na imunohistohemiskiot metod.n. zemji vo koi e postignato zna~itelno namaluvawe na mortalitetot po odbivaweto na prasiwata. urina. CVS2 mo`e da se dijagnosticira i so primena na PCR metodot kaj PMWS zaboleni i PMWS nezaboleni sviwi. kako i sredno do izrazeno prisustvo na CVS2 vo histolo{ki promenetoto limfoidno tkivo (39). ishranata i genetikata (31). Vo site slu~ai. Bidej}i niz farmite vo R. 19. Multifaktornata priroda na ova zaboluvawe uka`uva deka efektivnite kontrolni merki treba da bidat fokusirani kon razbirawe na kofaktorite i aktivatorite vklu~eni vo odredeni farmi i kontrolata ili otstranuvaweto na nespecifi~nite faktori. 16. Navremenoto otkrivawe na bolesta. 25. Poradi toa. himera virus (genot od CVS2 kapsidot kloniran vo genomot na nepatogeniot CVS tip 1). plunka. feces. stimulacijata na imunolo{kiot sistem (4. izla~uvaweto na virusot i dol`inata na viremijata. kako eden od najdobrite dijagnosti~ki metodi za ovaa bolest. MAKEDONIJA Prvite pokazateli za prisustvoto na Cirkovirusot kaj sviwite tip 2 vo R. o~en iscedok i tonzili (10. i tretiot. na t. kako i prezemaweto soodvetni preventivni merki zna~itelno }e gi namali ekonomskite zagubi vo farmata. na farmite im se prepora~uva vnimatelno sledewe na sostojbata. Vo pogled na dijagnostikata. 35). vtoriot. vakcinite gi namaluvaat leziite na limfoidnoto tkivo. Vo prviot kriterium vklu~eni se soodvetnite klini~ki znaci (osnoven e slabeewe). Do denes se opi{ani nekolku vakcini protiv CVS2 koi se bazirani na inaktiviran CVS2 izolat. Najistra`uvani kofaktori i aktivatori vo odnos na razvojot 8 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . so primeroci zemeni od nos. Razvieni se razni laboratoriski metodi za dijagnostika na PMWS. DNK i subedini~ni vakcini. naod na CVS2 (antigen i/ili nuklenska kiselina) vo mikroskopskite lezii. Najva`no e da se napomene deka najgolemo vlijanie vrz postavuvaweto na kone~nata dijagnoza za PMWS imaat sredni do intenzivni promeni na limfoidnoto tkivo. Pove}e od polovina milion matorici denes se vakciniraat vo Evropa i Kanada. Dijagnoza na PMWS Kone~na dijagnoza za PMWS se postavuva vrz osnova na tri kiteriumi. 23). in situ hibridizacijata (in situ hybridisation) i imunohistohemiskiot metod se naj~esto primenuvani metodi (27.

This virus causes mainly subclinical infections. with a number of infectious and non-infectious factors able to act as disease triggering in PCV2 infected pigs. Mahé D. Vet. Allan GM. 4. Vol. Veterinary Record. Ellis JA. with progressive wasting. Ellis J and Krakowka S (2000). with a circular.171 6. Mc Nair I. Rew. Main PMWS lesions are found in lymphoid tissues.Skopje Department of Microbiology and Immunology:. Meehan BM and Adair BM (1999): Experimental reporoduction of severe wasting disease by co-infection of pigs with porcine circovirus and porcine parvovirus.2 and PMWS. and PMWS was diagnosed in Macedonia in 2007.11. Ellis J. Urniza A and Plana . Journal of Comparative Pathology. 121: 139 . 5 . 2009 PORCINE CIRCOVIRUS DISEASES (review article) Ristoski Trpe1.11. Kennedy S. Allan GM. No. This virus family includes small. 7. Key words: porcine circovirus type 2. Immunostimulation. Journal of Comparative Pathology. and Kennedy S (2000): Experimental infestion of colostrum deprived piglets with porcine circovirus 2 (PCV2) and porcine reproductive and respiratory syndrome virus ( PRRSV) potentiates PCV2 replication.Duran J (1999): Experimental inoculation of conventional pigs with tissue homogenates from pigs with post weaning multisystemic wasting syndrome. Foster JC. PMWS is considered as multifactorial disease. Cvetkovic Iskra2. Rosell C. non-enveloped viruses. Archives of Virology. 145: 2421 2429. Allan GM. 12: 3 . Vol. Connor TJ. Truong C. Kennedy S. McNeilly F. 2009 / Mak. postweaning multisystemic wasting syndrome LITERATURA 1.mk 1 2 ABSTRACT Porcine circovirus type 2 belongs on the family Circoviridae.edu. Krakowka S. Nayar GPS and Hamel AL (2001): Postweaning multisystemic wasting 9 . Walker I.1.148. McNeilly F. Stoffregen WC. 1. Domingo M. Meehan BM. 5. Morvan H. Krakowka S and Kennedy S (2000): A sequental study of experimental infestion of pigs with porcine circovirus and porcine parvovirus: Immunostaining of cryostat sections and virus isolation. PCVD). which mainly affects pigs of 2 to 5 months of age. PCVDs are worldwide distributed. The most economically important PCVD is postweaning multisystemic wasting syndrome (PMWS). Meehan B. Cariolet R. 121: 1 . Le Dimna M. Amenna N. but a number of diseases have been linked to it (porcine circovirus diseases. Blanchard P. 3. Faculty of Veterinary Medicine-Skopje 3 Department de Sanitat i Anatomia Patologica. 8. 5 . Allan GM. 32. Journal of Veterinary Diagnostic Investigation.Mak. Preg. Faculty of Veterinary Medicine . Mankertz A. Allée C. Allan GM and Ellis JA (2000): Porcine circoviruses: a review. 2. 32. Ellis JA. Barcelona e-mail: tristoski@fvm. Balasch M. Segales J. Br. Krakowka S. which are characterized by lymphocyte depletion with granulomatous (histiocytic and multinucleate giant cell) infiltration.303. diarrhea and respiratory disorders. Journal of Cpmparative Pathology.94. PCV .weaning multisystemic wasting syndrome ( PMWS ) in growing piglets. Vet. Madec F and Jestin A (2001): An experimental model for post . McNair I. 47: 81 .ukim. Albina E. 125: 292 . Hutet E.11. Segales Joaquim3 Department of Pathology. Centre de Recera en Sanitat Animal (CReSA). Journal of Veterinary Medicine. L'Hospitalier R. McNeilly F. 147: 170 . single-standed DNA genome. Meehan B. Bolin SR. McNeilly F.14.

22.263. 14. Miliotis CC. Wang L. Lekkas S. 126: 38 .203. Meehan B and Walker I (2001): Lack of antibodies to porcine circovirus type 2 virus in beef and dairy cattle and horses in western Canada. 10 ○ ○ ○ ○ syndrome induced after experimental inoculation of cesarean . Ellis J. Papoutsis PA and Kennedy S (2002): The efects of immuno . Rings DM and Allan G (2001): Activation of the immune system is the pivotal event in the production of wasting disease in pigs infected with porcine circovirus . 21. 13. 64: 44 . Haines D. Jung T. Willson P and Babiuk LA (2000): Quantitative. 25. Harding JCS and Clark EG (1997): Recognizing and diagnosing postweaning multisystemic wasting syndrome ( PMWS ). Kim J. 17. Choi C and Chae C (2002). Lin LL. Postweaning multisystemic wasting syndrome of pigs in korea: Prevalence. Allan G. Clark E. Journal of Comparative Pathology. Veterinary Pathology. McNeilly F.2 and porcine epidemic diarrhoea virus in neonatal piglets. Ihara T. Ellis J. Kennedy S. 149: 304 . Choi C.2) infection of pigs in the Czech Republic by semi-nasted PCR. Kusanagi K and Shibuya K (2001): Dual infection with PCV . Kennedy S and Allan GM (2003): Porcine circovirus-2 and concurrent infrctions in the field. Chung HK. Segales J. 19. Rosell C and Domingo M (2002): Detection of porcine circvirus tupes 1 and 2 in serum and tissue samples of pigs with and without postweaning pultisystemic wasting syndrome. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Ellis JA. Journal of Clinical Microbiology. Veterinary Pathology. 10. 15. Hamel AL. Allan GM. Calsaming M. 38: 3474 3477. 39: 44 – 51. McNeilly F. Krakowka S.2 porcine circovirus. Journal of Veterinary Diagnostic Investigation. Genetic characterization of type 2 porcine circovirus (PCV – 2) from pigs with postweaning multisystemic wasting syndrome in different geographic regions of North America and development of a differential PCR – restriction fragment length polymorphism assay to detect and differentiate between infections with PCV – 1 and PCV – 2. Canadian Veterinary Journal. 64: 57 . Meehan B. 38: 31 . Nunoya T. 148: 482 284. Celer Jr V and Carasova P (2002) First evidence of porcine circovirus rype 2 (PCV . Willson P. Quintana J.9. Fenaux M. Harding J. 18. Tood D and Haines D (1998): Isolation of circovirus from lesions of pigs with postweaning multisystemic wasting syndrome. Journal of Comparative Pathology. 12. Martin K. Krakowka S. Liu Q. McNeilly F and Allan G (2000): Viral wasting syndrome of swinw: experimental reproduction of postweaning multisystemic wasting syndrome in gnotobiotic swine by coinfection with porcine circovirus 2 and porcine parvovirus.194.46. Hirai T. Hassard L. Thibault S and Lamontagne L (2000): Experimental transmission of porcine circovirus type 2 (PCV2) in weaning pigs: a sequental study. Saoulidis K. Sachvie C. Toth TE and Meng XJ (2000). 40: 1848 . Journal of veterinary Medical Science. 24. colostrum deprived piglets with type 2 porcine circovirus.305. microscopic lesions and coexisting microorganisms. 98: 159 – 163. Kyriakis SC. Han DU and Chae C (2001): Simultaneous detection of porcine circovirus type 2 and porcine parvovirus in pigs with PMWS by multiplex PCR. 121: 265 – 270. Ellis JA. Grudeski E and Nayar GP (2000): PCR detection and characterization of type . 38: 2494 – 2503.62. Canadian Journal of Veterinary Research. Kim J. 16. Clark E. Krakowka S. Veterinary Record.2 ( PCV ).42. West KH. West K.modulation on the clinical and pathological expression of postweaning multisystemic wasting syndrome. Choi C and Chae C (1999): In – situ sybridization for the detection of porcine circovirus in pigs with postweaning multisystemic wasting syndrome. 49: 155 159. Swine Health and Production: 5: 201 . 20. 23. Veterinary Microbiology. Kreakowka S. Ringler S. Journal of Clinical Microbiology. 37: 254 . 11. Gill M. Larochelle R.derived. Ellis J.1850. Cho WS.52. 13: 185 . Halbur PG. Journal of Veterinary Medicine. Meehan B. Konoby C. Canadian Veterinary Jpurnal. Strokappe J. competitive PCR analysis of porcine circovirus DNA in serum from pigs with postweaning multisystemic wasting syndrome. McNeilly F. Magar R. 42: 461 – 464. Journal of Clinical Microbiology. Veterinary Record.

11. 24(3). Vet. Allan G. 2009 / Mak. Moffet D. Ellis J.M.Durán J and Domingo M (2001): Clinical and pathological observations of pgs with postweaning multisystemic wasting syndrome. Rovira A. 32.Arrioja GM. Mrenoski S. Animal Health Research Reviews 6 (2): 119 . 26.M.386. Garcia L.281. Ohlinger VF. 123: 258 269. Rosell C. September. Tischer I. 149: 357 . Clarke E.G. Kennedy S. Allan G. Morozov I.128. Opriessnig T. Janke BH and Halbur PG (2006): Cardiovascular lesions in pigs naturally or experimentally infected with Porcine Circovirus Typa 2. Mields W. Vol. Maldonado J.Arrioja G. Meehan BM. 39. McNeilly F. Allan G. McNeilly F. Todd D.Vara JA. 40. Immunohistochemical and In . 29. 36: 2535 . Plana .S and Domingo M (1999): Pathological. Veterinary Quarterly. Latimer K. Hamel A and Lin L (1997): Detection and characterization of porcine circovirus associated with postweaning multisystemic wasting syndrome in pigs. Rosell C.Duran J. Nayar GPS. Bernadsen FW. 146: 40 . 79: 381 . Rew. Domingo M (2005): Porcine Circovirus diseases. 11 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Calsamiglia M. Swine Health Prod. Veterinary Quarterly. Segales J. Wolf K and Bunk HJ (1998): Identification of a protein essential for replication of porcine circovirus. Mankertz J. 34. Segales J (2002): Update on postweaning multisystemic wasting syndrome and porcine dermatitis and nephropathy syndrome diagnostic. Ramos-Vara JA. Balasch M. Canadian Veterinary Journal. Oirschot JT van and Jong MF de (2000): Isolation and characterization of porcine circovirus type 2 from pigs showing signs of post . Journal of Clinical Microbiology. Vol. Segales J and Domingo M (2002): Postweaning multisystemic wasting syndrome (PMWS) in pigs. Steverink PJGM.M. Peperkamp NHMT. Sirinarumitr T. 33. Journal of General Virology. 31. 38: 385 . Journal of General Virology.1. Rosell C. Segales J. Haines D. Germany. 59 . Pasch S. 79: 2171 . Br. Sorden SD. 7 (3): 125 . Cvetkovic I (2007): First report of Circoviral infection in pigs in Republic of Macedonia.weaning multisystemic wasting syndrome in the Netherlands. Yoon KJ and Pauel PS (1998): Detection of a novel strain of porcine circovirus in pigs with postweaning multisystemic wasting syndrome. p. Rosell C. Balascho M. Kennedy S.Duran J and Domingo M (2000): Identification of porcine circovirus in tissue of pigs with porcine dermatitis and nephrophaty syndrome. 123 .A.M. Kennedy S. Ramos . Journal of Virological Methods 80. Wolff D. 37. Plana . Journal of Virology. 36. Veterinary Recor. 3232-3239. Volume 134. Ristoski T. Balasch M. Domingo M (1999): Diagnosing infectious disease using in situ hybridization. Adair B. 120. J. Clark EG.361. Segales J. Plana . Rodríguez .142. 5 . PlanaDuran J. 32. 42. Wellenberg GJ. 91: 271 . Veterinary Record.Arrioja GM.384. 5 .43. Porter A. Folch JM. Morgan MK. 29.August1. Folch JM.2179. Meehan B. Duran CO. No.M (1999): A comparison f in situ hybridization and immunohistochemistry for the detection of a new porcine circovirus in formalin . Duran CO.M. Mankertz A and Domingo M (2002): Experimental inoculation of conventional pigs with Porcine Reproductive and Respiratory Syndrome and Porcine Circovirus 2. Canal M.11. 105-110. SegalesJ. Ellerbrok H. 2009 ○ ○ Journal of Comparative Pathology. Comp. 30. Segales J. Ellis JA. Jewhurst VA. Journal of Swine Health and Production 10 (6): 277 .situ Hibridization Studies of Natural Cases of Postweaning Multisystemic Wasting Syndrome (PMWS) in Pigs. Munich. Halbur PG. Mankertz A.M. 1.276. Hunneman W. p.Mak. Preg. Schippers R. Quintana J. 28. Vagt M and Griem W (1986): Studies on the pathogenicity of porcine circovirus. 32. Foster J. Haines DM and Allan GM (1998): Characterization of novel circovirus DNAs associated with wasting syndromes in pigs. Chianini F. 25th ESVP Meeting. 109-124. Hassard LE. 38. Rodriguez . McNeilly F.fixed tissues from pigs with post weaning multisystemic wasting syndrome (PMWS). Archives of Virology. Rodríguez . Journal of Comparative Pathology. Issue 1.C. 27.128. Vorst TJK van der.172. Vet. 22: 167 . Segales J.78.2541. 35. 41. Path.

12 .

Slavkovska Adrijana3 Katedra za biohemija. prose~niot broj na aleli za site osum DNA mikrosatelitski markeri i vkupniot broj na detektirani aleli.20. 32. Genetskata varijabilnost na populacijata na {arplanincite be{e odredena preku analiza na 10 DNA mikrosatelitski lokusi (FH2361. Vo studijata bea vklu~eni 37 izvorni primeroci na {arplaninskoto ov~arsko ku~e (19 nizinski {arplaninci i 18 planinski).812). vremeto na raniot neolit.Mak. no tie soznanija se ograni~eni samo na odredeni kanidi. Ova soznanie. soglasno sli~nite studii na pogolem broj avtori implicira deka {arplaninecot e relativno ~ista rasa koja pri odgleduvaweto ne e premnogu vkrstuvana so drugi rasi na ku~iwa. pa do 33 kaj lokusite FH3023 i FH3489. koi se fenotipski sli~ni.Skopje. Prirodno matemati~ki fakultet . skulpturi. a najniska za lokusot FH3924 (0. od koi 35 heterozigoti i 14 homozigoti.edu. Preg.20. DNA mikrosateliti. FH4027 i FH2141). Vol.000 godini. Br. Stojkovski Velimir1. Vet. kako i spored brojot na detektirani aleli po lokus.1. 3 Ministerstvo za zemjodelstvo.74:575.113. Klu~ni zborovi: ku~e. 1. Vet. Intrapopulaciskata genetska varijabilnost be{e utvrdena preku brojot na detektirani aleli za sekoj DNA mikrosatelitski lokus. R.ukim. Informativnosta na DNA mikrosatelitskite lokusi be{e odredena spored (Polymorhism Informativ Content-PIC). kako volkot ili 13 . Fakultet za veterinarna medicina . FH3924.Skopje Katedra za molekularna biologija. Brojot na detektirani aleli po lokus kaj {arplaninecot varira{e od 16 kaj lokusot FH2361. 2009 / Mak. FH3721. FH3287. Vol. Kaj populaciite na {arplaninci brojot na zaedni~ki aleli be{e najvisok vo lokusot FH2141 i iznesuva{e 49. Spored dobienite rezultati od ovaa studija mo`e da se zaklu~i deka postoi relativno niska genetska varijabilnost vo odnos na ispituvanite parametri kaj populacija na {arplaninci. 2009 UDK:636. 32. genetska varijabilnost Prvite kontakti pome|u ~ovekot i ku~eto datirat u{te od pred 15. Makedonija e-mail: esmerov@fvm.2 KOMPARATIVNA VARIJABILNOST NA MIKROSATELITSKA DNA KAJ IZVOREN I IZVORNO SELEKTIRAN SOJ NA [ARPLANINSKIOT OV^ARSKI PES Esmerov Igor1. Vo genomot na {arplaninecot najvisoka vrednost za PIC (Polymorphism Informativ Content) be{e determinirana kaj lokus FH3023 (0. 13 . Site deset DNA mikrosatelitski lokusi bea visoko polimorfni. DGN10. najranite artefakti poteknuvaat u{te od vremeto na paleolitot. {umarstvo i vodostopanstvo. FH3489.mk 2 1 ABSTRAKT DNA mikrosatelitite pretstavuvaa kodominanten genetski marker koj nao|a {iroka primena vo karakteriziraweto na biodiverzitetot na odredeni populacii.975). FH3023. Imeno. No. crte`i. 13 . FH3608. so cel podobruvawe na nekoi karakteristiki na rasata. Panov Sa{o2. Rew. karakteristi~ni za dadenata populacija. od koj {to period postojat ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ VOVED ○ zna~ajni arheolo{ki podatoci vo forma na skici.

odnosno nekoi smetat deka toj poteknuva od Tibetanskiot mastif. [arplaninski ov~arski pes (Canis lupus domesticus) ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Spored nekoi podatoci {arplaninska rasa poteknuva od pred 1600-2000 godini i se smeta za najstara rasa na ovie prostori. Negova osnovna upotrebna vrednost pred sè 14 se odnesuva na obezbeduvaweto i za{titata na stadata ovci od razli~nite predatori. nekoi rimski rasi na ku~iwa i nekoi rasi koi poteknuvaat od turskite stepi. Predcite na {arplaninecot sé se u{te kontraverzni. preminuvaweto na ~ovekot vo inteligentno su{testvo. minisateliti i mikrosateliti: . sega{nata granica pome|u Irak i Iran. No sepak so istra`uvawata na mitohondrijalnata DNA mo`e da se dojde samo do odredeni soznanija bidej}i taa se nasleduva samo od majkata . Ova implicira deka dokolku nastane vkrstuvawe na odredeni doma{ni `ivotni so nivnite `ivi predci mo`e da dojde do povtorna pojava na odredeni osobini koi bile prisutni i pred domestikacijata. taka i od nau~en aspekt uka`uvaat deka korenite na zbli`uvaweto pome|u ~ovekot i ku~eto treba da se baraat vo postojanoto menuvawe na na~inot na `ivot.(1) Site dosega{ni soznanija kako od sociolo{ko-kulturolo{ki. Sublimiraweto na ovie sostojbi vo koj se nao|ale predcite na dene{niot ~ovek bi mo`ele da se svedat na obi~na evolucija na dve su{testva koi iladnici godini `iveele edno pokraj drugo. kako sledbenik na golemite ov~i stada (slika 1). kako i za drugite rasi na `ivotni (2). golemiot genetski diverzitet me|u ku~iwata dava mo`nost na ovaa hipoteza. vo sporedba so ~ove~kite 23. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Slika 1. a negovo izvorno `iveali{te pretstavuvaat [arplaninskiot predel. Spored Me|unaronata kinolo{ka federacija (FCI).400-4. Pove}e od 150 rasi se identifikuvani samo od American Kenel Club. Makedonija i Srbija. Kako i da e. no seu{te ne upatuvaat na postoeweto na ku~eto.600 godina pred na{ata era. Vo 1957 e pregistriran i vo Jugoslovenskiot kinolo{ki sojuz pod imeto Jugoslovenski ov~arski pes. dodeka pak prvite razli~ni kranialni i mandibularni oblici na ku~e{ki koski datiraat od 5."[arplaninec". prete`no vrz baza na sposobnostite so koi se odlikuvaat. a odsustvuvale kaj ~ovekovite predci. a nekoi se dobieni so delecii na sekvencite koi bile prisutni kaj predcite na ku~eto. nadmorska viso~ina od nad 1000 metri. Razlikata vo osnova mo`e da se objasni so postoeweto na nekoku povtoruva~ki segmenti vo genomot. Komparacijata na razli~nite rasi na ku~iwa poka`uvaat deka postoi razlika od 1 SNP na 1000 bazni para. dodeka vo zimskiot period se spu{ta vo potoplite nizinski predeli. Ku~iwata imaat 38 para na avtozomni hromozomi i dva polovi.5 Gbp pove}e DNA otkolku humaniot (International Human Genome Sequencing Consortium). Za prv pat rasata e opi~ana vo FCI (Federation Cynologique Internationale) vo 1939 godina pod imeto Ilirski ov~arski pes. potrebata od zgolemuvawe na mo}ta. menuvaweto na na~inot na ishrana. koj gi klasificiral vo sedum grupi.600 godina pred na{ata era. Sepak najrano otkrienite ku~e{ki koski datiraat od 6. a nivniot genom sodr`i okolu 0.(4) Postojat dva tipa na SSLP (Simple sequence length polymorphisms-SSLPs). istoriskiot razvoj i morfologijata. a se pronajdeni na planinata Jarno. volci. dve zemji se smetaat kako mesto na poteklo na ova ku~e. Kako nejverodostojna se smeta teorijata deka poteknuvaat od nekoi aziski borbeni rasi na ku~iwa(3) Analizite na mitohondrijalnata DNA (mtDNA) sugeriraat deka domestifikacijata asocira na genetski blok vo koj u~estvuvaat samo nekolku predci vo genetskiot pul. risovi. dene{na Romanija. potragata po novi izvori na hrana i iznao|awe na na~ini za polesno sovladuvawe na egzistencijalnite problemi. lisici. a zbli`uvaweto i domestikacijata stanala neizbe`na. sli~no kako i kaj ~ove~kata populacija(2) [arplaninecot pretstavuva avtohtona rasa na ovie prostori. a se otkrieni vo koritoto na rekata Danube.○ ~akalot.

isto taka poznati kako varijabilen broj na tandemski povtoruvawa (variable number of tandem repeats VNTRs). b) Mikrosateliti. 446bp. Rew. PCR reakcijata sodr`e{e: -H2O -10xRb pufer -2. Vo 980μl dejonizirana H2O bea dodadeni 20μl na rastvorena DNA. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Slika 2.1.5μl 1.mol primer R/F -DNA -finalniot volumen na reakcijata 14. 458bp.8 se smeta deka izoliranata DNA ima dobar kvalitet. Smesa za amplificirawe na avtozomnite mikrosatelitski lokusi be{e praven vo ependorfi od 200μl. Vol. Ostatokot na proteini kako rezultat na nedovolnoto pro~istuvawe na DNA. Za amplifikacija na mikrosatelitskite lokusi e koristen Perkin-Elmer GeneAmp PCR System 2400. 13 . Intaktnosta na dobienata DNA e odreduvana so elektroforeza na 1% agarozen gel vo 1xTBE rastvor (90mM Tris.0 p. kade povtoruva~kite edinici dostignuvaat do 25bp. istiot be{e spektrofotometriran na 260nm branova dol`ina na koja molekulata na DNA poka`uva opti~ka aktivnost.20. 32.3).3μl 1. No.5U Ampli Taq Gold -2. Dokolku odnosot e 1.5μl 1. vo tekot na izolacijata. Vkupnata koli~ina na izoliranata DNA be{e odredena spored slednava formula ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ MATERIJALI I METODI OD260 x 50 faktor i razreduvawe x 40 =μg DNA/ml. 426bp. Izolacijata na DNA be{e napravena so fenol/hloroform ekstrakcija i precipitacija so etil alkohol. 370bp. Denaturira~ka poliakrilamidna gel elektroforeza od PCR amplifikacii na lokusot FH3287 ○ Vo studijata bea vklu~eni vkupno 37 {arplaninci i toa 18 pretstavnici na Nizinskiot tip na {arplaninci i 19 pretstavnici na Planinskiot tip {arplaninci. Vet.5mmol dNTP -0.Mak. Koncentracijata na izoliranata DNA be{e odredena spektofometriski na 260nm branova dol`ina. 32. Po homogenizacijata na primerokot. so golemina od 16 bp koi se povtoruvaat pove}e pati edno po drugo i se karakteriziraat so visoka informativnost. Vet. 8mM EDTA. 2009 ○ a) Minisateliti.0μl 4μl 23.0μl 0. krajna ekstenzija na 72 C°/ 8 minuti. Za amplifikacija na mikrosatelitskite lokusi e koristen sledniov program za PCR: po~etna denaturacija na 94 C°/ 10 minuti.3μl ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 15 .20. 90mM Borna kiselina. denaturacija na 94 C°/ 1 minuta. 442bp. be{e odreden so spektrofotometrirawe na 280nm branova dol`ina. pH=8. Br. 2009 / Mak. ekstenzija na 72 C°/ 1 minuta. 13 . ili ednostavni tandemski povtoruvawa short tandem repeats-STRs) se kratki sekvenci na DNA. 1. Vol. DNA mikrosatelitskite lokusi bea amplificirani so koristewe na polimeraza veri`na reakcija (PCR-Polymerasis chain reaction) (5). Izolacija na DNA od leukocitnite kletki so proteinaza K. Pro~istenosta na DNA be{e odreduvana preku odnosot i vrednosta od spektrofotometriraweto na 260nm i 280nm.0μl 2. anilirawe na prajmerite na 56 C/ 1 minuta. Preg. 418bp.5mmol MgCL2 -2.

Diferencijacijata na genomite na {arplaninecot. SD8=442/462bp. SD109/7 (voeni ku~iwa). (slika 2) ○ Brojot na alelite koj DNA mikrosatelitskiot lokus gi poseduva. odnosno negovata informativnost.. bi se otfrlilo tvrdeweto deka specifi~nite ili privatni aleli se karakteristi~ni samo za odredena populacija. German Shepherd i Shetland Sheepdog mo`e da se sogleda i preku razli~nata distribucija na karakteristi~nite ili sopstveni aleli vo genomot na {este populacii. alelnata golemina i vrednosta na Polymorphism Informativ Content (PIC) (7).. Collie. Sepak.. SD1=418/442bp. SD6=430bp. SD114/4. ovie tvrdewa treba dopolnitelno da se ispitaat. Marker. Zabele`itelni se odredeni fenotipski razliki. postoi mo`nost tie aleli da se prisutni vo nekolku populacii.. SD3=426/454bp. bidej}i vo ovaa studija ne bea vneseni navedenite rasi na ku~iwa. SD13=382/446bp. kako i menuvaweto na `ivotnata sredina vo podolg vremenski period. pa dokolku se skriniraat pogolem broj na individui.. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . SD17=434/458bp. pred se od oblasta na Kosovo i Metohija. karakteristi~ni za izvornite {arplaninski ku~iwa.. poradi barawata na pazarot.. SD128/2.. dokolku bi se ispituval pogolem broj na individui. SD7=422/430bp. SD18=434/444bp. koi pred se se odnesuvaat na pomasivnoto telo na izvorno selektiraniot soj na {arplanincite. genotipizirani so (DNA-PAGE). koi mo`ebi bi bile pronajdeni i kaj izvorno selektiraniot soj. {to asocira na mo`nosta da primerocite poteknuvaat od dve linii. bi rezultiralo so gubewe na odredeni fenotipski karakteristiki. {to asocira na vnesuvawe na eksterierni osobini od fenotipski sli~nite rasi. Dobienite parametri za alelnata golemina i genotipot za sekoja individua bea statisti~ki obraboteni so programot CERVUS (6). SD12=382/ 434bp. Sepak intervencijata so vnesuvawe na linii od drugi rasi vo izvorniot tip na {arplaninecot.○ ○ ○ REZULTATI I DISKUSIJA Spored rezultatite od moite istra`uvawa ne proizleguvaat soznanija za specifi~ni aleli koi se detektiraat kaj {arlanincite. Sepak. (8) naveduvaat deka dokolku alelnata frekvenca na unikatnite privatni aleli e pomala od 0. odnosno se sveduvaat na nekolku karakteristi~ni aleli za soodvetnata populacija. DNA mikrosatelitskite lokusi koi se upotrebuvaat vo vakov tip na studii treba da poseduvaat najmalku 4 aleli. Malite razliki vo alelnata frekvenca. Od levo kon desno: Marker. SD126/5. Od dobienite rezultati mo`e da se zabele`i deka razlikite pome|u izvorniot i izvorno selektiraniot soj na {arplaninecot se zanemarlivi. kade {to spored soznanijata se u{te postojat nekolku linii na izvorni {arplaninci.. dol`inata na vlaknata i goleminata na kraniumot. SD5=430/434bp. odnosno da se pareni vo blisko krvno srodstvo. ja poka`uva negovata polimorfnost. Golemina na alelite na lokusot 3287. Kaj primerocite SD127/1.. SD9=426/430bp. SD10=378/450bp.. a ne se prisutni kaj ostanatite ~etiri rasi na ku~iwa. SD96/ 3. Pri toa za razli~nite DNA mikrosatelitski regioni se determiniraat razli~en broj na sopstveni aleli. {to bi rezultiralo so mal broj na pozitivni mutacii i gubewe na odredeni karakteristiki kaj ovie primeroci. SD15=370/434bp. Marker. Turski Karaba{ i Bernandinec. SD11=418/434bp. kako na primer Ruska stra`a. odnosno determinirani alelnata frekvenca... za zabele`uva mal broj na karakteristi~ni aleli na site lokusi. so cel da se podobrat eksteriernite osobini na rasata... SD19=386/ 434bp. SD16=446/458bp. SD20/6. 16 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Goleminite na sekvencite se ot~itaa na nativna DNA elektroforeza vo poliakrilamiden gel (DNA-PAGE).. Spored FAO kriteriumite.. Istra`uvawata se odvivaa so cel da se utvrdat genetskite varijacii pome|u populacijata na izvorniot {arplaninec i izvorno selektiraniot {arplaninec so {to bi se do{lo do odredeni soznanija za stepenot na heterozigotnost i alelnata frekvenca.1%. SD4=378/450bp. SD2=370/ 446bp. SD14=382/434bp. Boykin Spaniel. prose~niot broj na aleli po lokus. observiranata i o~ekuvanata heterozigotnost ne naveduvaat na razmisluvawa koi odat vo pravec na mali intervencii vo izvornite linii na {arplaninecot.

666. Sepak. Observiranata heterozigotnost kaj drugi 28 rasi na ku~iwa.387.965. Bulldog 0. Kishy.650. Pod visoka polimorfnost se podrazbira koga goleminata na PIC>0. Doberman pincher 0.581. so sredna vrednost od 0. Brittany spaniel 0. Preg. Chow chow 0. HAD.684.25. Keeshond 0.718.Mak. Vet. Australian shepherd 0. Hokkaido. DNA 17 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Border collie 0.750. Shih Tzu.527. Borzoi 0. Brojot na karakteristi~nite aleli vo genomot na ovie {arplaninci mo`e da se smeta za realen. Odredeni aleli bea detektirani samo kaj beliot izvoren {arplaninec. kako bi dobile posignifikantni rezultati. Akita. Bull terrier 0. 1. Jindo. Golden Retriever 0.580 (10). 2009 / Mak. Dobienite vrednosti. 13 .474.614. Vo istra`uvaweto na drugi 11 rasi na Isto~no Aziski ku~iwa Sapsaree.387-0. pri {to vo ovaa studija ne se zabele`uva signifikantna genetska diferencijacija pome|u populacijata na izvorniot i izvorno selektiraniot {arplaninec. Norwegian elkhound 0. Spored gorenavedenite dobieni rezultati mo`eme da ka`eme deka site deset markeri kaj izvorniot i izvorno selektiraniot tip na {arplaninecot se visoko polomorfni.20. observiranata i o~ekuvanata heterozigotnost.648 (lovni rasi).758 (9). vrednostite na polimorfizmot na desette markeri. Shiba. Vet.566. 32. pa upatno bi bilo dokolku se najdat vo idnina vakvi primeroci da se podlo`at na ispituvawa na istite lokusi. Bernese mountain dog 0.20. Akita 0. bidej}i ne bile predmet na oblagodoruvawe so drugi rasi. istra`uvani so 100 mikrosatelitski markeri e razli~na od ve}e detektiranata kaj [arplaninskoto ku~e i iznesuva kaj Pembroke Welsh corgi 0.605. primerok SD9 so golemina na aleli od 370/ 402 i 338/350). Belgian tervuren 0. normalna polimorfnost koga PIC<0. Weimaraner 0.669. Yorkshire terrier 0.515.5 i niska polimorfnost koga PIC<0. Boxer 0. Pri toa za razli~ni DNA mikrosatelitski markeri se determinirani razli~en broj na karakteristi~ni aleli. Papillon 0. Greyhound 0. Pomeranian 0. Pri toa se dobieni opredeleni soznanija za postoewe na karakteristi~ni aleli za odredeni individui vo populacijata na izvornite beli {arplaninci vo dva lokusa (DGN 10 i FH3023. Goleminata na PIC go indicira stepenot na polimorfizmot. Eskimo. Diferencijacijata na genomite kaj izvorniot i izvorno selektiraniot {arplaninec se sogleduva i preku razli~-nata distribucija na karakteristi~nite aleli vo genomot na dvete populacii.623. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ZAKLU^OCI 1. Taiwan i Average.686 (nesportski rasi). Rhodesian ridgeback 0. {to uka`uva na toa deka se raboti za karakteristi~ni aleli za populacijata. Br. PIC (Polymorphic Informtion Content) e va`en pokazatel za polimorfizmot na mikrosatelitskata DNA. Pug 0. Populacijata koja bila istra`uvana broela 28-45 edinki.543. Rew. 2009 Vo studijata be{e vnesen i eden redok primerok na izvoren bel {arplaninec.642 (rabotni rasi).657. Miniature bull terrier 0. kako i karakteristi~nite aleli za populacijata ni uka`uvaat deka ne postojat odredeni karakteristi~ni aleli po {to na molekularno nivo bi se izdvoil izvorniot od izvorno selektiraniot tip na {arplaninecot. observiranata heterozigotnost iznesuvala 0. Airedale terrier 0. Jack Russel terrier 0. odnosno se dvi`ela vo granicite 0.696 (ov~arski rasi). 13 . American Eskimo dog 0.618. ○ Informaciite koi se dobieni od ovaa studija. Ovie primeroci vnatre vo izvornata populacija na {arplaninci se mnogu retki. Vol. Heterozigotnosta.1. Vkupnata heterozigotnost na rasite iznesuva 0. Sakhalin.657.829-0. Vol.474.666 (sportski rasi). 32. koj ja opu{uva informativnosta na genetskite markeri vo populaciskite studii.758 (terieri).647.630.698. goleminata na populacijata mo`e da se javi kako faktor koj bi go uslovil i so toa bi go ograni~il brojot na alelite koi se karakteristi~ni za belite izvorni {arplaninci.650. kako i vrednosti za sekoj poedine~no za paremetarot PIC kako i za brojot na detektirani aleli vo genomot na anliziranite populacii uka`uvaat deka DNA mikrosatelitskite lokusi koi bea primeneti vo ovaa studija gi zadovoluvaat kriteriumite koi treba da gi ispolnuvaat mikrosatelitskite markeri pri upotreba vo populaciski studii pri detekcija na alelnata frekvenca i genetskiot diverzitet.5. a koi se baziraat pred se na goleminite na dobienite aleli. merka za genetskiot diverzitet ja reflektira genetskata varijansa na populacijata.310-0. Kabrador retriever 0. No. a nivnata polimorfnost se dvi`i od 0.

18 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . 4. so {to bi se sprovela mati~na evidencija na izvornite pretstavnici na rasata. 2. kako i PIC-ot na site ispituvani lokusi mo`eme da dojdeme do zaklu~ok deka stepenot na divergentnost na {arplaninecot mo`e da da bide kvantificiran so analiza na DNA nivo. Goleminata na populacijata kako i brojot na ispituvani DNA mikrosatelitski markeri go uslovuva brojot na aleli koi se karakteristi~ni za genomite na analiziranite populacii. Spored dobienite rezultati od ovaa studija mo`e da se zaklu~i deka postoi relativno niska genetska varijabilnost vo odnos na ispituvanite parametri kaj populacija na {arplaninci. kako i razmno`uvaweto so rasi so sli~en genotip. Vrz baza na vrednostite za genetskata distanca.mikrosatelitskite lokusi koi bea odbrani za istra`uvawe na [arplaninskta rasa se visokoinformativni. 5. no i istovremeno bi se spre~ilo razmno`uvaweto vo blisko krvno srodstvo. 3. genetskiot identitet. preku koristewe na prajmeri koi se ○ upotrebeni vo istra`uvaweto na drugi rasi. {to se potvrduva preku brojot na detektirani aleli po lokus i vrednostite na Polymorphic information content (PIC) po lokus. alelnata frekvenca. so cel podobruvawe na nekoi karakteristiki na rasata. Stepenot na observiranata i o~ekuvanata heterozogotnost se pribli`no sli~ni kaj nizinskiot i planinskiot {arplaninec. Sepak neminovna e potrebata od voveduvawe na mati~na evidencija so strogo specifi~ni visoko informativni DNA regioni. soglasno sli~nite studii na pogolem broj avtori implicira deka {arplaninecot e relativno ~ista rasa koja pri odgleduvaweto ne e premnogu vkrstuvana so drugi rasi na ku~iwa. sporedbata na alelite pome|u planinskiot i nizinskiot {arplaninec so ostanatite ~etiri rasi na ku~iwa uka`uvaat na specifi~ni aleli vo devet od desette ispituvani lokusi. o~ekuvanata i observiranata heterozigotnost. koi se fenotipski sli~ni. Sepak. Ova soznanie.

Nature.. Gotherstrom A.edu. Wade M. 438/8. FH3924.. Famula T. The most common alleles in populations of sarplaninian shepherds were detected in FH2141 loci. Molecular evolution of the dog family. Mikkelsen T. FH3023.. Slavkovska Adrijana3 1 2 Department of Biocehemistry.20. implicates that the Sarplaninian shepherd is relatively pure breed rarely interbred with phonotypic similar dogs in order to improve the characteristics of the breed. Genome sequence.Irion D. and the loci with lowest PIC value was FH3924 locus (0. Preg. 2003. 1988.812). Vol. 357-365.. Polymerase chain reaction (PCR) method. R. Rew. Panov Sasho2. 2337-2344.20. 803-819. Vet. 5.C. 32. Kew words: dog. Hughes S. Br. 218–224. Proccedings of the Ryal Society. Mullis Kary B.mk ABSTRACT DNA Microsatellites are codominant genetic markers and they are widely used in the characterization of biodiversity. 272... FH4027 and FH2141). Jovanovic S. T. 55.. This conclusion and similar stand points in the studies from a significant number of other authors. The Nobel Prize in Chemistry.. FH3287. In this study we have included 37 representative individuals from sarplaninian shepherd (19 lowland sarplaninians and 18 mountain sarplaninians). FH3489. 1993. Acta Veterinaria (Beograd).Skopje Department of Molecular Biology. 2009 / Mak. L.975). Analysis of Genetic Variation in 28 Dog Breed Populations With 100 Microsatellite Markers J Hered 94: 81-87 19 ○ . Taking in consideration the research results from this study a conclusion can be drawn that the genetic variability in Sarplaninian shepherd population is very low. FH3721. . comparative analysis and haplotype structure of the domestic dog. 13 . Lindblad K.Skopje 3 Ministry of Agriculture. R. Genetic variability of sarplaninian shepherds populations was determinate on the basis of analyses of ten DNA microsatellites loci (FH2361. N. 2005.Macedonia e-mail: esmerov@fvm.. Eggleston M. 6. S. Genetic polymorphism of blood proteins in yugoslav shepherd dog... Wayne R. Marshall T..K. Number of detected alleles for each locus in the genome of sarplaninian shepherd varies from 16 (FH2361) to 33 (FH3023 and FH3489). K. 32.. and according to the determinate number of alleles for each locus. genetic variability. FH3608. Cervus 1. and Pedersen N.ukim. 49 (35 heterozygous and 14 homozygous). Schaffer A. 1. Savic M.0 Edinburgh. mean number of alleles for all eight loci and with number of the characteristic alleles. Faculty of Natural Sciences . 1. Stojkovski Velimir1. C. In the genome of sarplaninian shepherd loci FH2141 showed highest PIC value (0. All ten DNA microsatellite loci were highly polymorphic. 2. Vol. forestry and water economy.Mak. Cattle domestication in the NearEast was followed by hybridization with auroch bulls in Europe. Intrapopulation genetic variability was determinate according to the number alleles for each locus separately in each population. 3. 2005. Informativnes of DNA microsatellites loci was determinate with parameter (Polymorphism Informative ContentPIC). No.1. Trailovic R. 2009 COMPARATIVE ANALYSIS OF MICROSATELLITE DNA IN WELL SARHPLANINIAN SHEPHERD AND WELL SELECTED SARHPLANINIAN SHEPHERD Esmerov Igor1. Trends Genetics. S. University of Edinburgh press. 9. 13 . ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ LITERATURA 4. 5-6.. Vet. 2005. 7. Faculty of Veterinary Medicine . L. DGN10. 1993. Dimitrievic V. DNA microsatellite.

and Ha J. 10. 21. Kantanen J. 43-44. S.. Veterinarija. Botstein D...8. Grislis Z. Griagaliunaite I. 2001. 1980. Viinalass H.Kim K. Park C. American Journal of Human Genetics 32. Tanabe Y... 314-331.. K.... W.. White R.. The Journal of Heredity 92:398-403 20 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Skolnick M. Construction of a genetic linkage map in man using restriction fragment length polymorphisms. H. Microsatellite variation in the baltic sheep breeds. Genetic Variability in East Asian Dogs Using Microsatellite Loci Analysis. Miceikiane I. Tapio M. 2003.. 9. Davis R..

Vet.edu. Preg. Karakteristi~ni znaci na {e}ernata bolest se: hiperglikemija. 2009 UDK:591. Postojat mnogu zapisi koj uka`uvaat na promeni vo parametrite na oksidativniot stres kaj diabetes mellitus. Br. Prodanov Risto Institut za hrana. hiperfunkcija na predniot del na hipofizata ili korata na nadbubre`nata `lezda i bilo koj faktor koj predizvikuva ○ degeneracija na Langerhans-ovite ostrovca. da ovozmo`at pogolema apsorpcija na vodata. oksidativen stres. Klu~ni zborovi: dietalna hrana.1. No. Oksidativniot stres vo ovoj moment se pretpostavuva deka e odgovoren za patogenezata na {e}ernata bolest. ketonurija. zgolemena `ed (polidipsia).063:599. Vol. diabeti~ni staorci. 21 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . i da potpomognat vo sozdavawe na kratko sinxiresti masni kiselini koj ja hranat intestinalnata mukoza. Fakultet za veterinarna medicina . ketonemija.27. Kako posledica na naru{uvawe na ovaa homeostaza se javuvaat brojni bolesti. zgolemena koli~ina na izla~ena urina (poliuria). Bolesta mo`e da se pojavi pod dejstvo na eden ili pove}e faktori. 32. Osnovno poremetuvawe vo slu~aj na {e}erna bolest e nedostatok na insulin {to doveduva do namaluvawe na sposobnosta na organizmot vo iskoristuvawe na glukozata. 32.Skopje e-mail: rnikolovska@fvm. acidoza. So cel da se zaobikoli ili da se namali destruktivniot efekt na oksidativniot stres vrz biolo{kite sistemi. 2009 / Mak. kako terapija se koristi ishranata. diabetes mellitus) e hroni~no poremetuvawe na metabolizmot na jagle hidratite kako rezultat na relativen ili apsoluten nedostatok na insulin. 1.mk.323. koj se la~i vo .27. Rew. Vet. Vol.Mak. masna degeneracija na crniot drob. Kompleksnite jagle hidrati i dietalnite vlakna pomagaat vo zabavuvaweto na apsorpcijata na glukozata od intestinalniot trakt i minimizirawe na fluktaciite vo nejzinoto nivo po obrokot. zgolemena telesna te`ina. Ulogata na dietalnata ishrana pri toa e da obezbedi pravilen balans na site hranlivi materii dodeka pak specijalnite dieti se va`ni za bolnite `ivotni.kletkite na Langerhans-ovite ostrovca na pankreasot. zgolemena koncentracija na slobodni masni kiselini vo plazmata. hiperglikemija. 21 . 21 . pankreatitis. ABSTRAKT Za site zdravi `ivotinski organizmi karakteristi~no e odr`uvaweto na ramnote`ata me|u pojavata na silno reaktivnite slobodni radikali i nivnata razgradba od strana na antioksidantite. crn drob. izla~uvawe na glukoza vo urinata (glukosuria). diabetes mellitus. Rastvorlivite vlakna vo hranata isto taka mo`at da go prodol`at vremeto na zadr`uvawe vo gastrointestinalniot trakt. gubitok na telesnata te`ina i diabeti~na koma (1).4.084 NUTRITIVNI EFEKTI NA ANTIDIJABETI^NA DIETA VRZ KONCENTRACIITE NA TKIVNITE ANTIOKSIDANTI KAJ STAORCI SO INDUCIRAN DIABETES MELLITUS ^r~eva-Nikolovska Radmila. Sekulovski Pavle. neurogeni faktori kako {to se stres.53.ukim. genetska predisponiranost. VOVED [e}ernata bolest (lat. zgolemeno izla~uvawe na azot vo urinata.

seu{te se nedovolni i donekade kontraverzni. 22 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ .0) Pred aplikacijata `ivotnite bea ostavani 12 ~asa da gladuvaat. sviwi i ovci (2) i ~esto kaj ku~iwa i ma~ki. na Streptozotocin (Sigma Aldrich Chemie.1% Fosfor 0. Ishrana na eksperimentalnite `ivotni Eksperimentalnite `ivotni se hranea so suva hrana tip Purina Veterinars Diets Colitis Canine Formula DCo proizvedena od NESTLE. Kaj `enskite ku~iwa. Dosega{nite rezultati od brojnite ispituvawa povrzani so oksidativ-niot stres. Kaj ku~iwata. 3. Predizvikuvawe na diabetes mellitus Eksperimentalniot diabetes mellitus kaj staorcite be{e predizvikan so ednokratno aplicirawe i.95% Skrob 31. Postojat podatoci za pojava na {e}erna bolest kaj kravi. Kontrolnite `ivotni dobivaa ednakov volumen na citraten pufer.1% M. kowi. Pokraj insulinskata administracija dietarnoto regulirawe igra va`na uloga vo celosniot re`im. grupa so dietalna hrana. ako ne se kontrolira so aplikacija na insulin. Hemiski sostav na suvata hrana DCO formula ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Vlaga 12% Surovi proteini 23% Surovi masti 12% Pepel 7% Surovi vlakna 10% Kalcium 1.2). podeleni vo pet grupi: kontrolna grupa C. Najgolemiot broj oblici na {e}erna bolest mo`at da se tretiraat so insulin.p.E. poka`uvaat poblagi simptomi i mo`at bez primena na insulin da pre`iveat podolgo vreme. nitu pak ima ist stepen na te`ina. Eksperimentalniot diabetes mellitus ne se pojavuva kaj site vidovi `ivotni. za zavzemawe na stav vo odnos na opredelena terapija. kaj koja be{e induciran diabetes mellitus be{e davana komercijalna hrana za staorci i insulin za regulirawe na nivoto na glukozata. Deutchland). kako i antioksidativnata za{tita. Vo osnovata na razvitokot na {e}ernata bolest le`i oksidativniot stres kako i na nejzinite komplikacii (3. (5) ○ ○ staorci so induciran diabetes mellitus i dietalna hrana i staorci so induciran diabetes mellitus i insulin. Streptozotocin-ot pred aplikacijata go rastvaravme vo citraten pufer 50 mM (pH 4. Kaj mesojadite eksperimentalniot diabetes mellitus e te`ok i zavr{uva smrtno. dvapati pove}e se pojavuva za razlika od kaj ma{kite. dodeka pak pre`ivarite se pootporni. Tabela 1.4).○ [e}ernata bolest e ~esta endokrinopatija kaj `ivotnite. Prognozata kaj {e}ernata bolest zavisi od rano dijagnosticirawe i adekvatna terapija.3% [e}eri 2. Za da se zabele`i razlikata kaj edna od grupite. osobeno kaj {e}ernata bolest. Kaj nekoj vidovi na ptici isto taka mo`e da se pojavi hiperglikemija (1. GmbH. se javuva kaj ku~iwa i ma~iwa. Vo prilog na ova se podatocite dobieni od strana na pove}e avtori koi registrirale namaluvawe na koncentracijata na kataliti~kata aktivnost na enzimite tkiven glutation (GPx) i superoksid dizmutaza (SOD). hroni~niot pankreatit i imunata destrukcija na kletkite na pankreasot se najzna~ajni pri~ini za pojava na {e}erna bolest.42 kcal/g Vitamin A 23000 IU/kg Vitamin D3 1500 IU/kg Vitamin E (alpha tocopherol) 220mg/kg MATERIJAL I METODI Wistar staorci od ma{ki pol bea koristeni kako animalen model. Ovaa hrana ja dobivaa `ivotnite od grupata kaj koja ima{e induciran diabetes mellitus i edna kontrolna grupa za da se zabele`i efektot na hranata. staorci so induciran diabetes mellitus. Nivoto na glukoza vo krvta kaj grupata so induciran diabetes mellitus be{e regulirano edinstveno so upotreba na hranata.

Visokoto nivo na kompleksnite jaglenihidrati gi reducira fluktaciite na nivoto na glukoza po obrokot. Preg. 21 . Zgolemuvaweto vo koncentracijata na glukozata go potisnuva prirodnite antioksidanti kako SOD i GSH.e. za vreme na reakcijata so superoksidniot anjon. a rezultatite bea izrazeni vo nm na NADPH oksidiran do NADP vo minuta na mg protein. mnogu se va`ni kaj nekoj formi na diabetes mellitus. 2009 Spored proizveduva~ot DCO Diabetes COlitis e formula koja obezbeduva kompletna i izbalansirana ishrana za ku~iwa. Br. zgolemena koli~ina dietetski hranlivi vlakna i umerenoto nivo na kalorii gi zadovoluvaat zgolemenite specifi~ni potrebi kaj ku~iwa koj boleduvaat od diabetes mellitus i colitis. 32. Biohemiski metodi za analiza na parametri vo tkivo Opredeluvawe na koli~estvo na oksidirani proteini (AORR) Spektrofotometriski metod spored Witko-Sarsat et al. i pomaga vo produkcijata na kratko sinxiresti masni kiselini koi ja ishranuvaat intestinalnata mukoza.27. ○ Analizi za tkivni antioksidanti Aktivnost na superoksid dizmutaza Aktivnosta na SOD vo hepar be{e opredeluvana so set za opredeluvawe na SOD spored metodot na Winterbourn et. kalorii i proteini ja zadr`uvaat telesnata kondicija . Vlaknata isto taka ja podobruvaat i normaliziraat podvi`nosta na kolonot. zgolemeno nivo na vitamin E i niacin pomaga vo metabolizmot na glukozata i mastite. Opredeluvawe na karbonilni soedinenija po metodot na Levine Za opredeluvawe na sodr`inata na karbonilnite soedinenija be{e koristen metodot na Levine (1990) so mali modifikacii.1. Rew. be{e zabele`ana vo crniot drob na diabeti~nite `ivotni sporedeni so kontrolnite. Vol. Zabele`anoto namaluvawe vo aktivnosta na SOD mo`e da e rezultat na inaktivacijata na H 2 O 2 ili 23 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Umereno nivo na dietetski masti. Zgolemenoto nivo na dietalni hranlivi vlakna go skratuva vremeto na intestinalniot tranzit. Aktivnosta na SOD vo hepar se izrazuva vo edinici za SOD na mg protein. Visokoto nivo na slo`eni jaglehidrati. 2009 / Mak. vlaknata mo`at da ja pomognat sporata apsorpcija od intestinalniot trakt i da go reduciraat po jadeweto fluktuiraweto i hiperglikemijata na glukozata vo krvta. Aktivnost na glutation reduktaza Aktivnosta na crnodrobnata glutation reduktaza (GSSG-Red) be{e opredeluvana so set za GSSG-Red po metod na Dolfin et al.(1989).27. (1996). 1. Edinicata za aktivnosta na SOD e definirana kako suma od enzimskata aktivnost koja predizvikuva 50% redukcija na bojata.Mak. No. Vol. (1981). za da ja pomogne slabata resorpcija na glukozata i so toa ja kontrolira hiperglikemijata Kaj ku~iwa so diabetes mellitus. Vet. Zgolemeno nivo na omega-3-masni kiselini pomagaat vo spravuvaweto so vospalitelniot proces. Visoko nivo na rastvorlivi vlakna go prodol`uva intestinalniot tranzit. 21 . Sodr`ina na tkiven glutation (GSH) Sodr`inata na crnodrobniot glutation be{e merena so set za vkupen glutation spored metodot na Akerboom et al. Vet. 32. Koli~estvoto na AOPP se izrazuva vo nmol chloramin T na mg protein. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ REZULTATI I DISKUSIJA Signifikantno namaluvawe vo aktivnosta na SOD i vkupniot glutation (GSH). za pogolema apsorpcija na vodata. potekloto e od ribinoto maslo. Al. Zgolemeno prisustvo na vitamini ovozmo`uva namaluvawe na diabeti~nite komplikacii t. (1975). Dietetskata hrana za regulacija na glukozata dostavuva so ponudata visoko nivo na kompleksni jaglehidrati i zgolemeno nivo na rastvorlivi i nerastvorlivi vlakna za da se minimizira promenlivosta na nivoto na glukoza vo krvta.

glikolizacija na enzimite.s. koja se zabele`uva pri pojava na diabetes mellitus.01.:C STZ:C STZ+Diet.05(177%) p<0.001) vo odnos na onaa kaj kontrolnata grupa `ivotni. TGSH i GSSG Red) vo uloga na antioksidativna za{tita od kontrolnata grupa `ivotni i grupata pod dietalen tretman se zabele`uva deka na krajot od eksperimentot koncentracijata na SOD kaj ○ `ivotnite pod dietalen tretman ne e promeneta {to ne e slu~aj kaj grupite koj se tretirani so STZ.01(-51.001) ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ vo antioksidativnata za{tita Tabela 2. Od prika`anite vrednosti za dobienite rezultati za aktivnosta na tkivnite enzimi (SOD.:C GSSG-red (nM NADPH.001).min -1mg-1) n. p<0.001(-77. *** p<0. i namaluvaweto na nivoto na antioksidantite kako GSH i SOD.05 (-38. ** p<0. kaj koi poka`uva visoko signifikantna razlika (p<0. Koli~estvo na enzimi koi u~estvuvaat (SOD.05. p<0.76%) p<0.05 (177%) SOD (U/mg) n. zgolemuvaweto vo sozdavaweto na slobodnite kislorodni grupi.001).s. Enzimi koi u~estvuvaat vo antioksidativnata za{tita Hepar Diet.67%) p<0.17%) p<0.48%) GSH (nM/mg) n.:C STZ+Ins. p<0. Isto takva visoko signifikantna razlika (p<0.001(-65.05 (139%) p<0. Vrednostite na glutation reduktazata kaj `ivotnite pod eksperimentalen tretman se zgolemeni vo odnos na istite kaj kontrolnata grupa i poka`uvaat visoko signifikantna razlika (p<0.34%) 24 .01 (-45.GSSG-Red) (* p<0. Mo`en izvor za oksidativen stres kaj {e}ernata bolest ja vklu~uva promenata na redoks balansot rezultat na promenetiot metabolizam na jagle hidrati i mastite. TGSH.s. poka`uva koncentracijata na vkupniot glutation kaj `ivotnite pod eksperimentalen tretman koj e namalen vo odnos na kontrolnata grupa `ivotni.21%) p<0.05 (-23. Grafikon 1.

Mak. Vet. Preg. Vol. 32, Br.1; 21 - 27, 2009 / Mak. Vet. Rew. Vol. 32, No. 1; 21 - 27, 2009

Grafikon 2. Signifikantni promeni vo koncentracijata na oksidativno modificiranite proteinski molekuli vo komparacija so kontrolnata grupa `ivotni (C) (* p<0.05; ** p<0.01; *** p<0.001)

AOPP hepar Diet : C n.s. STZ : C p<0.05 (61,76%) STZ+Diet : C p<0.001 (105%) STZ+Ins. : C p<0.01 (67,64%)

Dobienite rezultati za AOPP produkcijata vo hepar kaj staorcite od grupata STZ+Diet. poka`aa signifikantno zgolemuvawe (p<0.001,105%) vo odnos na dobienite rezultati od kontrolnata grupa. Signifikantni rezultati poka`aa i staorcite od grupite STZ+Ins., (67.64%) i STZ (67.76%), kaj koj imame p<0.01 i p<0.05 soodvetno. Goreprika`anite vrednosti za koncentracijata na AOPP treba da se pomno`at so 10nM/mg za da se dobijat vistinskite koncentracii.
Grafikon 3. Signifikantni promeni vo vrednostite za produkcija na karbonilni soedinenija vo komparacija so kontrolnata grupa `ivotni (C) (* p<0.05; ** p<0.01; *** p<0.001)

PC- hepar Diet : C STZ : C n.s. p<0.001 (80%) p<0.001 STZ+Diet : C (31,9%) STZ+Ins. : C p<0.05 (20%)

Dobienite vrednosti za produkcija na karbonilni soedinenija vo grupite pod eksperimentalen tretman poka`aa visoko signifikantna razlika vo odnos na vrednostite dobieni od kontrolnata grupa (STZ,STZ+Diet:C,p<0.001) ili 80% kaj STZ i 31.9% kaj STZ+Diet.. Umereno signifikantna razlika vo odnos na kontrolnata grupa dade grupata STZ+Ins.(20%). Kaj `ivotnite koj bea pod tretman so dietalnata hrana nema zabele`itelna razlika vo odnos na kontrolnata grupa `ivotni. 25

ZAKLU^OK Vrz osnova na dobienite rezultati za vlijanieto na dietalnata ishrana (Purina Veterinars Diets Colitis Canine Formula DCo), kaj staorci so induciran diabetes mellitus, sledej}i gi markerite na oksidativen stres, vo na{eto istra`uvawe mo`e da se izvedat slednite zaklu~oci. 1. Sekojdnevnata klini~ka opservacija, za vreme na tretmanot so STZ i dietalnata hrana zabele`ani se karakteristi~ni znaci na diabetes mellitus, kako nakostre{eno krzno, zgolemeno urinirawe, gubewe na telesnata te`ina i katarakta. 2. Dietalniot tretman kaj glikemi~nite `ivotnite, poka`a visoka zavisnost na telesnata te`ina so vremetraeweto na eksperimentot; (`ivotnite tretirani so STZ ja namalija svojata te`ina za razlika od normoglikemi~nite `ivotni).

3. Za vreme traewe na eksperimentot se zabele`uva progresivno, zna~ajno zgolemuvawe vo koncentracijata na glukozata, kaj site grupi osven kontrolna i grupata so dietalna hrana koe e najizrazeno vo poslednata nedela. 4. Dietalniot tretman kaj `ivotnite, predizvika porast vo vrednostite na klu~nite markeri na oksidativniot insult: 1. vrednosta na oksidiranite soedinenija i 2. karbonilnite soedinenija. 5. Dietalniot tretman kaj glikemi~nite `ivotni predizvika namalena antioksidativna za{tita ot~itana preku namalenata kataliti~ka aktivnost na SOD i vkupniot glutation, naporedno so zgolemuvaweto na GSSG-Red koja u~estvuva vo regeneracijata na glutationot. 6. Postoi tesna vrska pome|u hiperglikemija, oksidativen stres i diabeti~ni komplikacii {to e potvrdeno so ovoj trud.

26

Mak. Vet. Preg. Vol. 32, Br.1; 21 - 27, 2009 / Mak. Vet. Rew. Vol. 32, No. 1; 21 - 27, 2009

NUTRITIONAL EFECTS OF ANTIDIABETIC DIETS ON CONCENTARTION OF TISSUE ANTIOKSIDANT ON RATS WITH INDUCED DIABETES MELLITUS Crceva - Nikolovska Radmila, Sekulovski Pavle, Prodanov Risto Food Institute, Faculty of Veterinary Medicine - Skopje e-mail: rnikolovska@fvm.ukim.edu.mk
ABSTRACT Oxidative stress is currently suggested to play as a pathogenesis in the development of diabetes mellitus. There are many reports indicating the changes in parameters of oxidative stress in diabetes mellitus. The role of dietary management in diabetes mellitus is to provide a proper balance of total nutrients while meeting the special dietary needs of the patient. Complex carbohydrates and dietary fiber help to delay the absorption of glucose from the intestinal tract and minimize postprandial fluctuation of glucose. The present study was designated to evaluate the effect of special antidiabetic diet treatment upon oxidative stress parameters in the initial stages of the development of diabetes. The findings of the present study suggest that special diet formula useful for prevention of progressive hyperglycaemia in aged provoked diabetes in dogs could not restore the imbalance of cellular defence mechanism provoked by streptozotocin. Soluble fiber in the diet may also prolong gastrointestinal transit time, allow greater water absorption, and promote the production of short chain fatty acids which nourish the intestinal mucosa. Key words: diet food, oxidative stress, liver, hiperglycemia, diabetic rats, diabetes mellitus.

LITERATURA 1. J.Procos. Annette Schubert and B.J. Briel, Changes in the levels of plasma electrolytes and glucose in severe artificially induced acidoses in merino sheep 2. Kaneko & Rhode, Diabetes mellitus in cow 3. Halliwell, B.and Gutteridge, J.M.C. (1999): Free radicals in biology and medicine. Oxford Science Publications, Oxford. 4. Halliwell B. And Gutteridge (1985), The importance of free radicals and catalytic metal ions in human diseases, Mol. Aspects Med., 8 5. Djuksova fizioliogija domacih zivotinja, (1975) Melvin J. Swenson 6. Akbar-zadeh A., Norou-zian D., -Mehrabi M.R., Jamshidi S., Farhangi A., Allah Verdi, Mofidian

S.M.A and Rad L., (2007): Induction of diabetes by streptozotocin in rats, Indian Journal of Clinical Biochemistry,22(2):60-64 7. Baynes, J.W. (1991): Role of oxidative stress in the development of complications in diabetes. Diabetes. 40:405-412. 8. Oberley, L.W.,(1988): Free radicals and diabetes. Free Radical Biol Med., 5:113-124. 9. Rand, J.S., Fleeman, L.K., Farrow, H.A., Appleton , D.J. Lederer, R. (2004): Canine and Feline Diabetes mellitus: Nature or Nurture? Amer.Soc. for Nutriton. Scien. 2072S-2080S. 10. Rand, J.S., Fleeman, L.K., Farrow, H.A., Appleton , D.J. Lederer, R. (2004): Canine and Feline Diabetes mellitus: Nature or Nurture? Amer.Soc. for Nutriton. Scien. 2072S-2080S

27

28

crevna bolest na crvena usta) e edna od najva`nite bolesti kaj farmski odgleduvani i divi salmonidni vidovi ribi nasekade vo svetot.1.3. Prvo izvestuvawe za pojava na bolesta vo 1955 god. Vol. akutno do hroni~no zaboluvawe koe se manifestira so hiperemija i hemoragii na glavata (12). 29 . 12.edu. 9. pri~initelot e nare~en Yersinia ruckeri. 20).371 AVTOGENA VAKCINACIJA ZA KONTROLA NA JERSINIOZATA (YERSINIOSIS SALMONIS) VO SALMONIDNATA AKVAKULTURA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA Cvetkovi} Aleksandar1.5 g vo vakcinalnata suspenzija. Makedonija. Kako rezultat na nivnata intenzivna primena se javuva se pogolema rezistencija na pri~initelot.Skopje. Vet. Dvaeset i osum dena po vakcinacijata be{e sprovedena ve{ta~ka infekcija so imerzija na ribite vo infektivna suspenzija od istiot izolat. Vol. ve{ta~ka infekcija VOVED Jersiniozata (bolest na crveni usni. 32.ukim. 1. Pretstavuva bakterisko.mk ABSTRAKT Celta na trudot be{e da se proizvede avtogena vakcina od izolat na Yersinia ruckeri i da se testira nejzinata efikasnost vo terenski uslovi. kaj pomladite kategorii kaliforniska pastrmka vo polnosistemski pastrmski ribnik vo okolinata na Ki~evo. Br. p~eli i dive~. kaliforniska pastrmka. Bolesta e ra{irena vo celiot svet kade ima intenzivno odgleduvawe na salmonidni vidovi ribi. a vo Republika Makedonija prva izolacija i identifikacija e napravena od strana na Markic i sor. 2009 / Mak. Prisustvoto na jersiniozata vo pastrmskite ribnici mo`e uspe{no da se dr`i pod kontrola so primena na hemoterapevtici. zna~itelno se poskapuva proizvodstvoto i se javuvaat nedozvoleni ostatoci vo mesoto na konzumnite ribi. dal Rucker (25) i vo negova ~est od strana na Ewing i sor. No.Skopje e-mail: acvetkovic@fvm.35. najdobar na~in za preventiva na bolesta e dobrata odgleduva~ka praksa i vakcinacijata na ribite vo ribnicite kade bolesta e endemi~na ili postoi rizik od nejzina pojava (2. 2009 UDK:639. Stojanovski Stojmir2. (10).09:615. Rew. 2 Hidrobiolo{ki zavod. 3 Katedra za mikrobiologija i imunologija. Hristovski Mi{o1. Mreno{ki Slav~o3. Od tie pri~ini.R. Cvetkovi} Iskra3 1 Katedra za biologija i patologija na ribi. Fakultet za veterinarna medicina . Smrtnosta na kontrolnite ribi be{e 87%. Dobieniot relativen procent na pre`ivuvawe od 87. Kolonii na Yersinia ruckeri biotip I izolirani od kaliforniska pastrmka so znaci na hemoragi~na septikemija bea kultivirani vo TSB i inaktivirani so formalin. 29 . Vet. Preg.35. Fakultet za veterinarna medicina .4% uka`uva na visok stepen na steknata specifi~na otpornost kaj vakciniranite edinki. Klu~ni zborovi: yersinia ruckeri. Podgotvenata vakcina be{e razredena i aplicirana so imerzija na podmladok od kaliforniska pastrmka so prose~na masa od 4. Jersiniozata e edna od prvite bolesti kaj ribite za koja e pronajdena efikasna 29 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . vakcinacija. a na vakciniranite 11%.Mak. 32. (18) vo 1999 god.

Podgotveni bazeni za naseluvawe Slika 2. Fluka) i inkubirani na 25OS za vreme od 48 ~asa. a ribite vo dolniot del.3% (v/v)) formalin i dopolnitelna inkubacija od 48 ~asa na 25OS.5OS i koncentracija na kislorod 8. kontrolnata. vo ribnikot se koristat isklu~ivo antibiotici koi poka`uvaat varijabilen uspeh (12. Naseluvawe na podmladokot . Za da se dr`i pod kontrola. Site izrasnati kolonii bea suspendirani vo 500 ml triptozen soja bujon (TSB. Od tie pri~ini. 29). Denes postojat golem broj proizvoditeli na komercijalni vakcini protiv jersiniozata kaj salmonidite.5 ml (0. da se proizvede vakcina dobiena od na{ izolat na Yersinia ruckeri i da se testira nejzinata efikasnost vo terenski uslovi. 22. Vo Republika Makedonija jersiniozata e prisutna samo na eden ribnik i nanesuva zna~itelni ekonomski {teti na proizvodstvoto. Ribite vo gorniot pregraden del ja pretstavuvaa vakcinalnata grupa. a za metodot za podgotovka na vakcinata izvestuvaat Ross i Klontz (24).5 m3. 18). ○ ○ inaktiviraniot bujon na krven i triptozen soja agar inkubirani na 25OS za vreme od 72 ~asa. MATERIJAL I METODI Podgotovka na vakcinata Za podgotovka na vakcinata bea koristeni kolonii na Yersinia ruckeri biotip I izolirani od kaliforniska pastrmka so znaci na hemoragi~na septikemija. Vid na riba i uslovi na ~uvawe Eksperimentot be{e sproveden so podmladok na kaliforniska pastrmka (Oncorhynchus mykiss Walbaum. I vo dvata dela od bazenot bea nasadeni po 120 edinki (vkupno 240). Prva uspe30{na eksperimentalna vakcinacija e izvr{ena vo 70-te godini od minatiot vek. 1792) so prose~na masa od 4.protok na voda 5 l/s.ruckeri. novite istra`uvawa uka`uvaat na postoewe na novi grupi na pri~initelot protiv koi istite ne poka`uvaat efekt. soglasno upatstvoto na proizvoditelot. za prv pat vo Republika Makedonija. temperatura na voda 15. najdobro e vakcinacijata protiv jersiniozata da se izveduva so vakcina dobiena so inaktivacija na dobieniot izolat (2. 3). Croy i Amend (8) prvi uspe{no primenile vakcinacija protiv vibriozata so formalinski preparat i metod na kratkotrajno potopuvawe. 27).7 mg/l. Po istekot na inkubacijata. Najgolem del od niv se bazirani na formalinska inaktivacija na bujonska kultura od pri~initelot i aplikacija na vakcinata so kratkotrajno potopuvawe na ribite vo razredena vakcinalna suspenzija (2.○ profilaksa so vakcinacija i prva bolest za koja e proizvedena komercijalna vakcina (21.5 g nabaven od ribnik vo koj ne be{e utvrdeno prisustvo na Y. I pokraj postoeweto na komercijalni vakcini. 20. Uslovite na ~uvawe bea . bakteriskite kletki vo bujonot bea inaktivirani so dodavawe 1. Celta na trudot be{e. Sterilnosta na dobieniot preparat be{e proverena so inokulacija na 1 ml od 30 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Slika 1. Oxoid) i inkubirana na 25OS za vreme od 48 ~asa. Ishranata be{e so komercijalna ekstrudirana hrana za pastrmki. Od izolatot na Yersinia ruckeri be{e presadena sve`a kultura na triptozen soja agar (TSA. Ribata be{e ~uvana vo bazen na komercijalen pastrmski ribnik pregraden so mre`a na dva dela so volumen od po 1. Istata postapka e usvoena i vo imunoprofilaksata na jersiniozata (9).

Vakcinacija na podmladokot Testirawe na efikasnosta na vakcinata Ve{ta~kata infekcija be{e sprovedena 28 dena po vakcinacijata. site uginati ribi i ribite so izrazeni klini~ki simptomi na jersinioza bea otstranuvani od ribnikot i testirani na prisustvo na Y. 32. Efikasnosta na vakcinata be{e utvrdena so presmetuvawe na relativniot procent na pre`ivuvawe (RPP) na ribite po ve{ta~kata infekcija spored slednava formula: RPP % = ( 1 – A / B ) x 100 kade e A. Preg. vo poseben plasti~en sad be{e razredena so 1800 ml voda od ribnikot (1:10). 29 .35. I vakciniranata i kontrolnata grupa ribi bea potopuvani vo vremetraewe od 60 min. vo razredenata kultura na Y. ribite bea nabquduvani za vreme od 21 den. Ribite od kontrolnata grupa (n=100) bea potopuvani samo vo voda od ribnikot. 2009 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Vakcinacija na ribite Vakcinacijata be{e sprovedena 21 den po naseluvaweto na podmladokot. ruckeri so postojana aeracija. ○ Vo toj period. Podgotvenata kultura be{e razredena so voda od ribnikot vo odnos 1:20 (1 l kultura + 19 l voda). Vol. Vet. 32. Rew. Podgotvenata vakcina vo koli~estvo od 200 ml.procent na uginati ribi od kontrolnata grupa ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Slika 3. Vo vaka podgotvenata suspenzija.procent na uginati ribi od vakcinalnata grupa B. ruckeri. So cel spre~uvawe na poslabiot imunolo{ki odgovor poradi stresot predizvikan od manipulacijata pri vakcinacijata. Razreduvawe na vakcinalnata suspenzija Slika 4. ruckeri odgledana vo triptozen soja bujon na temperatura od 25OS. Po infekcijata.Mak.5 McFarland standard) be{e podgotvena od 48 ~asovna kultura na Y. No. Slika 5.1. Eksperimentalnata infektivna doza (~1-2x10 8 CFU/ml = 0. Poradi pojavata na nespecifi~na smrtnost kako rezultat na manipulativniot stres i ednostavna kalkulacija na rezultatite. Vet. po 20 edinki i od dvete grupi bea otstraneti od eksperimentot. Br.35. 2009 / Mak. ribite od vakcinalnata grupa bea potopuvani za vreme od 30 sec. Vol. Vkupno bea vakcinirani 100 edinki. Ve{ta~ka infekcija na podmladokot 31 . 1. 29 . ribite i vo dvete grupi ne bea hraneti eden den pred eksperimentot.

Vo postapkata na podgotovka na vakcinalniot preparat. ○ ○ DISKUSIJA Rezultatite od eksperimentot realiziran so cel testirawe na avtogena vakcina kako metod za suzbivawe na jersiniozata gi potvrduvaat naodite na Rodgers (23) za opravdanosta na vakcinacijata vo ribnicite kade bolesta se javuva. (15). 16. Rezultatite od ve{ta~kata infekcija odgovaraat na rezultatite na Johnson i sor. za inaktivacija na bakteriskite kletki koristevme samo formalin soglasno preporakite na Austin i sor. Newman i Majnarich (19) i Raida i Buschman (22). (3) i Johnson i sor. po koe sledat opse`ni istra`uvawa za mo`nostite na primena na razni tehniki na podgotovka na vakcinata i testirawe na nejzinata efikasnost (1. Tabela 1. sleduva deka procentot na pre`ivuvawe na ribite vo vakcinalnata grupa iznesuva 89%.4 % Od podatocite vo tabelite 1 i 2. Tie utvrdile deka vakcinacijata so potopuvawe dava najdobri rezultati kaj ribite so te`ina 4 . (1) vo podgotovkata na preparatot koristele butanol-ekstrahiran LPS antigen od bakteriite i zaklu~ile deka imerzionata 32 ○ vakcinacija so ovoj ekstrakt e isto efikasna kako i inaktivacijata so formalin. Primenetiot metod za vakcinacija i ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . 14. 6. a vo kontrolnata grupa 13%. 19. Ovie avtori vo istra`uvaweto na mo`nostite za vakcinacija na salmonidnite ribi protiv jersinioza primenile i drugi metodi na primena (i/p. 15. Ve{ta~kata infekcija so imerzija na ribite go imitira prirodniot na~in na zarazuvawe i treba sekoga{ da se primenuva pri testirawe na efikasnosta na vakcinata. Odredeni iskustva vo proizvodstvoto na vakcina protiv jersiniozata (24) se steknati i pred pri~initelot da go najde svoeto mesto vo sistematikata na bakteriite pri~initeli na bolesti kaj ribite (10). 13. Navedenite avtori uka`uvaat deka preparatite podgotveni na vakov na~in se bezbedni za upotreba i davaat odli~ni rezultati kaj ribi pote{ki od 1 g. Amend i sor. Johnson i Amend (16). 17. 22).REZULTATI Rezultatatite od testiraweto na efikasnosta na vakcinata se prika`ani vo tabelite 1 i 2. tu{irawe i sprej) vo zavisnost od kategorijata i telesnata masa na ribite. 7. Rezultati od ve{ta~ka infekcija kaj kontrolnata grupa Vkupen broj edinki Broj uginati edinki Mortalitet (%) 100 87 87 So zamena na dobienite vrednosti vo formulata za odreduvawe na relativniot procent na pre`ivuvawe se dobiva: RPP = ( 1 – 11 / 87 ) x 100 = 87. Ovaa ekspoziciona tehnika najverojatno gi aktivira imunite mehanizmi na povr{inata na teloto i korenspondira na mukozniot odgovor (22). (14).6 g. Rezultati od ve{ta~ka infekcija kaj vakcinalnata grupa Vkupen broj edinki Broj uginati edinki Mortalitet (%) 100 11 11 Tabela 2.

potopuvaweto na ribite vo vakcinalna suspenzija e metod na izbor poradi ednostavnata upotreba i minimalniot stres kaj vakciniranite edinki. odnosno 70% kako {to naveduva Ward (28) i uka`uva na visok stepen na steknata specifi~na otpornost kaj vakciniranite edinki. Vet.35. Rew. 2009 ○ ve{ta~ka infekcija na ribite so imerzija e opravdan so ogled na telesnata te`ina na ribite vo eksperimentot. imerzijata t. Br. 29 . (3) vo istra`uvawata sprovedeni vo Velika Britanija utvrdile prisustvo na t. najdobro e vakcinacijata da se sproveduva vo ribnik kade se pojavuva zaboluvaweto so izolat dobien od istiot ribnik. Za uspe{na imunoprofilaksa. 2009 / Mak. nova biogrupa na Yersinia ruckeri protiv koja komercijalnite vakcini ne poka`ale zadovolitelen efekt. No. potvrdi deka dozata za ve{ta~ka infekcija e pravilno odredena (8. Dobienata vrednost za RPP od 87.e. 29 . 15. Vol. Austin i sor. 28) i ovozmo`i da go presmetame relativniot procent na pre`ivuvawe na ribite kako edinstveno merilo za testirawe na vakcinata. ednostavnosta na izveduvaweto i prirodniot na~in na vleguvawe na antigenot vo organizmot.1. 32. Vol. (15). Steknatite iskustva na drugi avtori i visokiot procent na za{titeni ribi vo ova istra`uvawe uka`uvaat deka i pokraj postoeweto komercijalni vakcini za kontrola na jersiniozata. Sporedeno so drugite metodi na vakcinacija na ribite. navedenite avtori proizvele avtogena vakcina od reprezentativen izolat i postignale relativen procent na pre`ivuvawe na vakciniranite ribi pogolem za 29% vo odnos ○ na komercijalnata vakcina.Mak. Utvrdenoto pre`ivuvawe na ribite vo kontrolnata grupa vo koja mortalitetot iznesuva{e 87%.35. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 33 . Preg.n. 32. 1. Vet.4% zna~itelno ja nadminuva dolnata granica od 60% prepora~ana od Johnson i sor.

Hristovski Miso1. Cvetkovik Iskra3 1 Department for biology and pathology of fish.edu. Cossarini-Dunier M.A. Chichester UK.F. The vaccine was diluted and administered by immersion of rainbow trout fry (~ 4. Ewing E. (1986) Protection against enteric redmouth disease in rainbow trout. Faculty of Veterinary Medicine .4%). Colonies of Yersinia ruckeri biotype I isolated from rainbow trout with haemorrhagic septicemia were cultivated in TSB and inactivated with formalin. 6. Academic Press Limited.. 3.5 g BW) in the vicinal suspension.) Symposium on Fish Vaccination. and Anderson D. 2. 10. experimental infection ○ LITERATURA 1.A. London NW1 7DX. International Journal of Systematic Bacteriology 28. Paris. Journal of Applied Ichthyology 14. Journal of Fish Diseases 9.F. honey bees and wildlife. Amend D. Salmo gairdneri Richardson. B. 4th ed. pp.. P (ed.W.. (2007) Bacterial Fish Pathogens: Disease in Farmed and Wild Fish. Austin D. Stojanovski Stojmir2. Walbaum). Mrenoski Slavco3.R. 8. Key words: yersinia ruckeri. (1984) Immunisation against Yersinia ruckeri. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . vaccination. pp.ukim.. after vaccination with Yersinia ruckeri bacterin..W. 127–131. 37–44. Journal of Fish Diseases 6. and Fanning G.Skopje 2 Hydrobiologcal Institute.mk ABSTRACT The aim of this study was to produce an autogenous vaccine from Yersinia ruckeri isolate and to test it’s efficacy in field conditions. 239-243. and Austin. (1977) Immunization of sockeye salmon (Oncorhynchus nerka) against vibriosis using the hyperosmotic infiltration technique. 317-325.AUTOGENOUS VACCINATION FOR CONTROL OF YERSINIOSIS (YERSINIOSIS SALMONIS) IN THE SALMONID AQUACULTURE IN REPUBLIC OF MACEDONIA Cvetkovik Aleksandar1. Praxis Publishing. 594. 27–33. (1978) Yersinia ruckeri sp.J. 151–166. (1983) Some factors affecting the potency of Yersinia ruckeri bacterin.A. Bullock G. Ellis E. Vaccinated fish showed high level of gained specific resistance to the infection (RPS 87. and Tanrikul T. Croy T. cause of enteric redmouth disease. Cipriano R. Cagirgan H. 9. Austin. Johnson K. 7. 5. Ross A. (2003) Recovery of a new biogroup of Yersinia ruckeri from diseased rainbow trout (Oncorhynchus mykiss.J. 545–550. (1998) Testing the effectiveness of a Yersinia vaccine in infected and chemically treated juvenile rainbow trout 34 (Oncorhynchus mykiss). respectively. Journal of Wildlife Diseases 23. the redmouth (RM) bacterium. Republic of Macedonia 3 Department for Microbiology and Immunology. and Ruppenthal T. and Austin B. Systematic and Applied Microbiology 26. rainbow trout. Aquaculture 12. 337-344. Mortality of the control and vaccinated fish was 87% and 11%.nov.R. Brenner D. 259.H. and McCarthy D. OIE. The experimental infection was done 28 days post vaccination by immersing the fry in infectious suspension of the same isolate.P.Skopje e-mail: acvetkovic@fvm. D.L..R. In: de Klinkelin. pp. (1988) Fish Vaccination.A. (1987) Immunisation of salmonids against Yersinia ruckeri: significance of humoral immunity and cross protection between serotypes. Robertson P. and Amend D. Croy T. Faculty of Veterinary Medicine . 4.

Rodgers J. and Vandewater R. CABI Publishing.L. (2000) Fish Disease Diagnosis and Treatment.J. Woo P.J.D. Ames. and Klontz G.. (1991) The usage of vaccination and antimicrobial agents for control of Yersinia ruckeri.A. Plovdiv. Annual Rev.K. and Buchmann K.D. 22. and Amend D. 825–830. Journal of Fish Diseases 5. 339-341. 713–719. Academic Press. Vol.F.35. 32.1.. and Andjelic D. 27. Jeremic S.A. 17.G. R. 12. Flynn J.35. 21.K. 47-58. Journal of Fish Diseases 30. in Microbial diseases of fish. and Amend D. London. Journal of Fish Diseases 6.J.F. Tobback E. 23. and Davceva O. Salmo gairdneri Richardson. 18.C. 473-476. UK.. Vet.F.. 105-125. Nacionalen forum za za{tita na `ivotnite na Makedonija. Ward P. (1993) Yersinia ruckeri.. Decostere A. Pejkoski C. Erikson J. West Virginia. Johnson K. (2007) Yersinia ruckeri infections in salmonid fish. Hristovski M. Journal of Fish Diseases 5. (1999) Fish Diseases and Disorders Volume 3: Viral. Journal of Fish Diseases 5. 24. str. Newmann S. Hristovski M. 20. 32. 15.. 1050-1062. Skopje. (2000) Immersive vaccination of young rainbow trout (Oncorhynchus mykiss-Walbaum) with Yersinia ruckeri bacterin. Flynn J. Raida M.M. (1982) Direct immersion vaccination of juvenile rainbow trout. 19. Johnson K. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 35 . Bulgaria. 395–401. 25.A.T. 2-3. 2009 11.K. pp.J. pp. 1. (1983a) Comparison of efficacy of several delivery methods using Yersinia ruckeri bacterin on rainbow trout. pp. 14. Journal of Fish Diseases 14. Acta Veterinaria (Beograd) 50.W. Leetown. 257-268. and juvenile coho salmon.Mak. and Majnarich J. Rodgers C. 26. 16. Journal of the Fisheries Research Board of Canada 22. Markic Z. Br. Vaccine 26 (8). 207-213. Odgleduvawe i Bolesti na Ribite. 28. Vol. Oxon OX10 8DE. Rew. (1982b) Onset of immunity in salmonid fry vaccinated by direct immersion in Vibrio anguillarum and Yersinia ruckeri bacterins. i Stojanovski S. (1999) First isolation and identification of Yersinia ruckeri in Republic of Macedonia.K. 370. and Amend D. Johnson K. No.. Iowa. (1982) The development of bacterial vaccines for fish. 29 . Vet. (2005) Biologija. 874.. In: International Symposium on Fish Biologics: Serodiagnostics and Fish Vaccines.. Journal of Fish Diseases 6. 331-336.F. Plumb J. Tebbit G. Blackwell Publishing Professional. Johnson K. (1981) Development and use of Yersinia ruckeri vaccines to control enteric redmouth disease. 29 . 197-205. (1982a) Duration of immunity in salmonids vaccinated by direct immersion with Yersinia ruckeri and Vibrio anguillarum bacterins. Book of Abstracts. Preg. 50014. Ross A. 342.J. (1965) Oral immunization of rainbow trout (Salmo gairdneri) against an etiologic agent of "Redmoutd Disease".W.A. with a Yersinia ruckeri bacterin. Bacterial and Fungal Infections. Mrenoski S. and Amend D. Bulletin del’Office International des Epizooties 65. 29. Developments in Biological Standardisation 49.B. Hermans K. Salmo gairdneri Richardson. 13. Haesebrouck F. Iowa State University Press. 291–301. of Fish Diseases. (1983b) Efficacy of Vibrio anguillarum and Yersinia ruckeri bacterins applied by oral and anal intubation of salmonids. 2009 / Mak. the causal agent of enteric redmouth disease (ERM) in fish. Ames. Furones D. Roberts.. Noga E.J. and Munn B. (1999) Health maintenance and principal microbial diseases of cultured fishes. Rucker A. Oncorhynchus kisutch (Walbaum). (2008) Bath vaccination of rainbow trout (Oncorhynchus mykiss) against Yersinia ruckeri: Effects of temperature on protection and gene expression. and Bruno D. ed.J. and Chiers K. 77-82. Microbiologica Balcanica ’99. (1966) Redmouth disease of rainbow trout (Salmo gairdneri). Iowa 50014.C.

36 .

Skopje e-mail: ljangelovski@fvm. Vol. 32. Jankuloski Dean. Rew. 32. a seto toa e rezultat na nedovolnite poznavawa na farmerite za higienata vo primarnoto proizvodstvo na mleko. 2009 / Mak.55% od zemenite primeroci gi ispolnuvaa uslovite dadeni vo doma{37 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . zemeni od laktofrizeri na otkupnite punktovi vo nekolku regioni na R. Za 2009 godina legislativata dozvoluva maksimalniot broj mikroorganizmi vo surovoto kravjo mleko bide do 600. Laboratorijata za ispituvawe na kvalitetot na surovo mleko pri Fakultetot za veterinarna medicina vo Skopje vo 2008 godina izgotvi preliminarna studija za sostojbata so brojot na bakterii i somatski kletki vo surovoto kravjo mleko (16). heat-treated milk and milkbased products.20% od primerocite. Ovoj period opi{an vo Prilog 3 predviduva postepeno namaluvawe na brojot na mikroorganizmite i brojot na somatskite kletki vo surovoto mleko. 37 . Prodanov Mirko Institut za hrana. Ratkova Marija.43.055:579. a vo vtor plan da gi opi{e nekolkute faktori koi doveduvaat do zgolemuvawe na brojot na bakteriite vo surovoto kravjo mleko.mk ABSTRAKT Ovoj trud ima{e za cel vo prv plan da ja utvrdi momentalnata sostojba vo R. vesnik na RM" br.8 FAKTORI ZA POJAVA NA VISOK BROJ BAKTERII VO SUROVOTO KRAVJO MLEKO Angelovski Qup~o. 20) se postaveni osnovnite kriteriumi spored koi se procenuva bezbednosta na surovoto kravjo mleko.1. kravjo mleko.157/2007 (19) i Direktivata na EU 92/46 (Council directive 92/46/EEC laying down the health rules for the production and placing on the market of raw milk. Po napravenite analizi utvrdeno e deka parametrite dadeni vo nacionalnata legislativa gi ispolnuvaat 56. Fakultet za veterinarna medicina . 1. No. Za potrebite na ova istra`uvawe bea analizirani 3470 primeroci na surovo kravjo mleko za vkupen broj na bakterii. Br. nepravilno postapuvawe so mlekoto po molzeweto. Toga{nite ispituvawa utvrdija deka vo pogled na brojot na bakterii vo surovoto kravjo mleko 41. Sekulovski Pavle.Makedonija so brojot na bakteriite vo surovoto kravjo mleko koi se eden od elementite koi go definiraat kvalitetot na istoto. 2009 UDK:637.ukim. Klu~ni zborovi: TVC. Makedonija vo periodot od januari do mart 2009. Vet.0% od primerocite gi ispolnuvaat kriteriumite dadeni vo istata.000 cfu/ml. Vol.Mak. Edinstvenata razlika vo navedenite dva dokumenti e preodniot period od ~etiri godini koj e vklu~en vo na{ata regulativa.12’62. Rezultatite uka`uvaat na nedovolna higiena pri ~uvaweto i iskoristuvaweto na mle~nite kravi. kvalitet na mleko ○ VOVED Vo Pravilnikot za posebnite barawa za bezbednost i higiena i na~inot i postapkata za vr{ewe na slu`benite kontroli na mlekoto i mle~nite proizvodi "Sl.edu. Kostova Sandra. Vet.43. 37 . Po napravenata sporedba so Evropskata regulativa se poka`a deka samo 18. Preg.

agalactiae i Staph. Kontaminacija so mikroorganizmi od nadvore{nosta na vimeto: Nadvore{nosta na vimeto i boskite mo`at da bidat naseleni so mikroorganizmi koi prirodno se povrzani so ko`ata na `ivotnoto ili so okolinata vo koja `ivotnoto se ~uva i molze. streptokokite i odredeni koagulaza-negativni stafilokoki) se prirodno povrzani so okolinata vo koja `ivotnite prestojuvaat i mo`e da vlijaat na brojot na bakterii vo zbirnoto mleko (1.. Kontaminacija so mikroorganizmi od vimeto: Surovoto mleko pri molzeweto kaj zdravi kravi normalno sodr`i nizok broj na mikroorganizmi i generalno sodr`i pomalku od 1000 bakterii vo ml (10). Od pogolemo zna~ewe se onie mikroorganizmi koi rastat i se razmno`uvaat na vimeto zagadeno so kal. Zgolemuvaweto na brojot na somatski kletki vo mlekoto mo`e da poslu`i kako dokaz deka bakterijata koja predizvikuva mastitis mo`e da predizvikuva i zgolemen broj bakterii vo mlekoto. okolinata vo koja se ~uva i molze i procedurite koi se koristat za ~istewe i sanitacija na opremata za molzewe i ~uvawe na mlekoto se klu~ni faktori pri kontaminacijata so mikroorganizmi na surovoto mleko. Za razlika od zdravoto vime koe doprinesuva vo mal stepen ili nezna~itelno kon brojot na mikroorganizmi vo mlekoto. agalactiae i S. 18).000 bakterii vo ml pri infekcija so ovoj mikroorganizam (7).7% od primerocite odgovaraa na kriteriumite na Evropskata legislativa. 3. dodeka 10. Zdravstvenata sostojba i higienata na `ivotnoto. Ovie potencijalni predizvikuva~i na mastitisi mo`at da se javat vo mlekoto od drugi izvori kako na pr.○ nata legislativa. Faktori koi vlijaat na vkupniot broj bakterii vo surovoto kravjo mleko Mlekoto se sintetizira vo specijalizirani kletki za taa namena vo mle~nata `lezda i vo momentot na sekrecija od alveolite vo vimeto mlekoto e sterilno (17). Vimeto i boskite na kravite neizbe`no se zagaduvaat dodeka tie le`at vo {talite ili koga se ~uvaat vo kallivi ispusti. Ova vlijanie na mastitisot vrz vkupniot broj mikroorganizmi vo zbirnoto mleko zavisi od sojot na patogenite mikroorganizmi. hrana ili postelka. Po ovaa faza na produkcija na mlekoto kontaminacijata so mikroorganizmi mo`e da se javi od tri glavni izvori (3) i toa: od samoto vime. aureus. a kako najbitni od niv se S. Site ovie faktori vlijaat na vkupniot broj i tipot na mikroorganizmi vo zbirnoto surovo mleko. koj se izla~uva vo mlekoto vo pomal broj (4). Inficiranite grla imaat potencijal da izla~uvaat i preku 10 7 bakterii vo ml (3). feces. slaba higiena na opremata ili pak lo{o izvedeno ladewe na mlekoto. 18). fazata na infekcijata i procentot na zaboleni kravi vo stadoto. 8. Od mikroorganizmite predizvikuva~i na mastitisi utvrdeno e deka najgolemo vlijanie na vkupniot broj imaat bakteriite kako Streptococcus spp. Mora da se napomene i deka Staphylococcus 38 aureus ne se smeta za eden od povlijatelnite faktori iako se utvrdeni i do 60. Mikroorganizmite koi ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Ova se ~ini poverodostojno za Streptococcus spp. Iskoristenata postelka sodr`i ogromen broj na mikroorganizmi. otkolku za Staph. Samata detekcija na patogenite mikroorganizmi vo mlekoto ne sekoga{ uka`uva deka poteknuvaat od `ivotni so mastitis. Podednakvo va`ni na spomenatite se isto taka i temperaturata i vremeto na ~uvawe koi bi dozvolile mikroorganzimite da se razmno`uvaat i da go zgolemat svojot broj. 7). uberis. Vkupniot broj na bakterii naj~esto preminuva i preku 10 81010/g. (1. aureus ne se razvivaat zna~ajno na opremata za molzewe i zatoa nivnoto prisustvo vo zbirnoto mleko se smeta za silen dokaz deka tie poteknuvaat od inficirani `ivotni (3. Predizvikuva~ite na enviromentalnite mastitisi (vklu~uvaj}i gi tuka koliformnite bakterii. Direktnoto vlijanie na ovie prirodni inhabitanti se smeta za mal faktor vo kontaminacijata na zbirnoto mleko i poradi pri~inata {to ovie mikroorganizmi ne se razmno`uvaat zna~ajno vo mlekoto. kravite so mastitis imaat potencijal da izla~uvaat ogromen broj na mikroorganizmi vo zbirnoto surovo mleko. ne~isti `ivotni. od nadvore{nosta na vimeto i pri rakuvaweto so mlekoto i od opremata za ~uvawe na mlekoto. Sepak S.

Rew. 32. so koristewe na poniski temperaturi i/ili bez hemisko sredstvo za ovaa namena doveduva do zgolemen rast na poneotporni. 37 . Vol. Makedonija. Br. Starite gumeni i napuknati delovi od opremata se smetaat za dobar izvor na ovie termofilni bakterii. ovozmo`eni se uslovi za razvoj i na drugi mikroorganizmi osven na psihrofilnite. Ovie bakterii ja zgolemuvaat i kiselosta na mlekoto. koliformni. Ova se odviva ili so zaostanuvawe na mleko vo sistemot vo koe ponataka se razvivavaat mikroorganizmi ili so vospostavuvawe na uslovi pri koi se razvivaat samo odredeni grupi na mikroorganizmi. Ako pri ova zaostane pomala koli~ina na mleko toga{ se javuva rast na ovie mikroorganizmi. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ MATERIJAL I METODI Za opredeluvawe na vkupniot broj mikroorganizmi bea analizirani 3470 primeroci vo periodot od januari do mart 2009 zemeni od proizvoditeli niz razli~ni regioni vo R. Na vimeto mo`e redovno da se pronajdat i termofilni (bakterii koi ja pre`ivuvaat pasterizacijata) i psihrofilni soevi na bakterii (bakterii koi rastat na niski temperaturi) naveduvaj}i deka kontaminacijata od nadvore{nosta na vimeto mo`e da ima ogromno vlijanie vrz vkupniot broj na bakterii (3).) i mle~ni streptokoki (13). Minimiziraweto na nivoto na kontaminacija na mlekoto od ovie izvori }e go namali i brojot na psihrofilnite bakterii i nivnoto pozna~ajno u~estvo vo vkupniot broj bakterii. Ovie primeroci bea zemeni i dostaveni vo plasti~ni sterilni ~a{ki vo koli~ina od 50 ml vo koi ima{e konzervans Azidiol (0. Iako vakvi incidenti se poretko se slu~uvaat. |ubreto). Nepravilnite proceduri za ~istewe i sanitacija mo`at da vlijaat na stepenot na bakteriski razvoj na povr{inite na sistemot za molzewe. Temperatura i vreme na ~uvawe na mlekoto: ^uvaweto na niska temperatura. Vet. 2009 ○ poteknuvaat od postelkata i go kontaminiraat vimeto se naj~esto: streptokoki.43. Preg. Pri uslovi na lo{o izvedeno ladewe na mlekoto na temperaturi povisoki od 6°C. Neefikasna sanitacija i ~istewe. Porezistentni-te i/ili termofilnite bakterii mo`at da pre`iveat vo pomal broj na povr{inite na opremata za koi se smetalo deka se dobro is~isteni so topla voda. Ovie povr{ini se idealni za razvojot na mikroorganizmi koi poteknuvaat od okolinata (od postelkata.1. 39 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . No. Streptokokite naj~esto se povrzuvaat so slaboto ladewe na mlekoto. 2009 / Mak. od okolinata i od slabo odr`uvana oprema. Primerocite po zemaweto bea transportirani na temperatura od 4ºC do Laboratorijata za ispituvawe na kvalitetot na surovo mleko pri Fakultetot za veterinarna medicina vo Skopje.43. 1. hranata. stafilokoki. potrebno e pogolemo vnimanie pri transportot na mlekoto so kanti. 37 . Vol.Mak. sporogeni bakterii i drugi Gram-negativni mikroorganizmi. 32. Ovoj tip na bakterii se osetlivi na termi~ki tretman i ne ja pre`ivuvaat pasterizacijata. koe go prevenira rastot na ostanatite mikroorganizmi vo isto vreme gi pre- ferira psihrofilnite bakterii koi mo`e da se najdat vo mlekoto poteknuvaj}i od ne~isti `ivotni. Instrument koj se koriste{e za ispituvawata e Bactoscan 8000S (Foss Electric. Odredeni soevi se odgovorni i za pojavata na neprijaten miris kaj mlekoto. brzo razmno`uva~ki Gram-negativni mikroorganizmi (koliformni i Pseudomonas spp. Site primeroci bea analizirani po akreditirana metoda vo soglasnost so ISO 17025 spored referenci od IDF Standard 161A:1995 Milk-Quantitative determination of bacteriological quality. Sepak tipot na bakterii koi se razvivaat i preovladaat vo vkupnata bakteriska populacija najmnogu zavisi od inicijalnata mikroflora na surovoto mleko (3). Vlijanieto na odr`uvaweto na opremata i procedurite za sanitacija: Stepenot na higienata na sistemot za molzewe vlijae na vkupniot broj bakterii najmnogu od site drugi navedeni faktori (13). Vet. Temperaturata na ~uvawe na mlekoto nad 15°C ovozmo`uva razvoj tokmu na ovie bakterii (6).25 ml). Ostatocite od mleko na kontaktnite povr{ini na opremata go podr`uvaat rastot na ogromen broj na mikroorganizmi.

04 100. REZULTATI Od dobienite rezultati (Tabela 1) mo`e da se zaklu~i deka spored doma{nata regulativa 56.20% od primerocite gi ispolnuvaat zadadenite kriteriumi. tenok film od primerokot mleko nanesen na rotira~ki disk pominuva pod objektivot na fluoroscenten mikroskop. Brojot na ispitanite primeroci koi gi ispolnuvaat kriteriumite od Evropskata regulativa (Council Directive 92/46 EEC) za vkupniot broj bakterii iznesuva 626 primeroci ili 18. Ovoj aparat raboti na princip na boewe na bakteriite so fluoroscentna boja. ishranata i ~uvaweto na molznite kravi. no sepak i vo ovaa kategorija ima podobruvawe od minatogodi{nite rezultati kade u~estvoto na primeroci koi sodr`ea do 100.001 i pove}e 82.000 cfu/ml iznesuva{e 10. Vo odnos pak na Evropskata Tabela 1.000 cfu/ml do 100.98 18.7%. Vo postapkata.000 cfu/ml do 400.61 15.0 Tabela 2. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ DISKUSIJA Procentualnoto u~estvo na primeroci koi gi ispolnuvaa kriteriumite dadeni vo doma{nata legislativa iznesuva{e 56. Ova e zna~itelno podobruvawe za kratok period od na{ata minatogodi{na studija vo koja samo 41. Ovoj rezultat mo`e da se okarakterizira kako slab. Rezultati za vkupniot broj na mikroorganizmi klasificirani spored Pravilnikot 157 Godina Von pravilnik 2009 2010 2011 2012 Vkupen broj mikroorganizmi nad 600.000 18.72 8.000 cfu/ml do 200.65 13.20%. Toa zna~i deka doma{nite proizvoditeli na mleko gi prifa}aat sovremenite normi i metodi vo pogled na higienata.000 cfu/ml Vkupno: ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Broj na primeroci 1517 299 543 485 626 3470 % 43.0 40 .0%.55% od primerocite gi ispolnuvaa zadadenite kriteriumi.Denmark).001 cfu/ml do 600. Rezultati za vkupniot broj na mikroorganizmi klasificirani spored Council Directive 92/46 EEC Kategorija primeroci koi gi ispolnuvaat kriteriumite dadeni vo Council Directive 92/46 EEC primeroci koi ne gi ispolnuvaat kriteriumite dadeni vo Council Directive 92/46 EEC Vkupen broj na mikroorganizmi % 0-100.0 100. Ovoj mikroskop gi broi oboenite bakterii kako svetlosni pulsirawa koi se konvertiraat po elktronski pat i se prika`uvaat kako numeri~ki rezultat. po boeweto na bakteriite. molzeweto.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 41 . nau~niot kadar od obrazovnite institucii kako i licata zadol`eni za ovaa problematika vo mlekarite. ne~ista oprema i slabo ladewe). Poradi ova odreduvaweto na pri~inata za pojavata na visok broj bakterii ne e sekoga{ lesno. 2009 legislativa ova u~estvo iznesuva 18. 32. No. Br.Mak. iskoristuvaweto i hraneweto na molznite kravi. Vet. ○ ZAKLU^OK Po napravenite ispituvawa i sumirawe na rezultatite zaklu~okot e deka higienskite normi vo primarnoto proizvodstvo na kravjo mleko vo R.55% odnosno 10. Makedonija seu{te se na nisko nivo. Iako naj~esto postoi eden va`en izvor za visokiot broj bakterii vo zbirnoto mleko.7%. 1. Kontaminacijata so mikroorganizmi na surovoto mleko mo`e da bide so razni vidovi na bakterii od mnogu izvori. ova mo`e da bide rezultat i na kombinacija od pove}e faktori (na pr. pogolemiot del od niv ne gi po~ituvaat dosledno procedurite za higiena vo ~uvaweto.43. 2009 / Mak. Ova sigurno deka ja naglasuva potrebata od dopolnitelno anga`irawe na licata koi se vklu~eni vo celiot proces na mlekoproizvodstvo tuka vklu~uvaj}i gi farmerite. Vol. 37 .1. Vet. Postoi podobruvawe vo ovaa kategorija vo odnos na minatogodi{nata studija (16) kade u~estvoto iznesuva{e 41.43. Preg. 37 . 32. Vol.0%. doktorite po veterinarna medicina koi rabotat vo praksata. Rew. So isklu~ok na mal broj na farmeri.

1973. Document 120. The first one was to evaluate the current situation with the bacterial count in the raw cow milk in R. D. and T. Relationship between mastitis pathogen numbers in bulk tank milk and bovine udder infections. A study of mastitis bacteria and herd management practices to identify their relationship to high somatic cell counts in bulk tank milk. Vol. Smith. Wilson.March in 2009 year. R. Brit. 1984. Bramley. G..H. Dairy Technol. Heider.C.H. 10. and M. Busse. Hogan. e-mail: ljangelovski@fvm.N. Key words: TVC. taken from milk cooling tanks in several regions in R. Dairy Res. Pritchard. W. Kostova Sandra.. which is one of the elements that define the raw milk quality. 4. 11. 40(2):23.G. The results obtained clearly indicate at the insufficient hygiene in the breeding of the milk cows and incorrect milk handling after the milking as a result of the unsatisfactory farmers knowledge for the hygiene procedures in the primary milk production. 15th ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Kurweil.B. Standard Methods for the Examination of Dairy Products.J. Ratkova Marija. Gonzalez. J. Dairy Sci. Wilson. Effects of premilking udder preparation on bacterial counts.A. J. G.J. 1989. B. Conrad. For the purposes of this study 3470 milk samples.) Elsevier Science Publishers. of Macedonia were taken in the period from January . milk quality LITERATURA: 1. J. Faculty of Veterinary Medicine . Amer. 72:250.. Bramley. and C. The effect of udder infection on the bacterial flora of the bulk milk of ten dairy herds.R.E. Logue. Bacteriol. Richardson. 1984. and J. 1985. Sources of Streptococcus uberis in the dairy herd I. Jasper. R.J. Effect of mastitis-related bacteria on the total bacteria counts of bulk milk supplies. Schoenberger. McKinnon. 1982.H.. Isolation from bovine feces and from straw bedding of cattle. D.N. Galton.R.edu.ukim. Farber.T.E. McKinnon. Vet. Fenlon.K. Milchwissenschaft 28:427.E.L. Appl. R.M. 189:442. Busnell. 7.L. 42 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 6. D. Soc. After the tests were finished it was identified that 56.K.G. London.mk ABSTRACT This paper had two aims. Med. J. 151:17. G. 1980. 1990. Shuster. (ed.0% of the samples meet the given criteria. Hoblet. R. 5. and J.20% of the samples fulfill the criteria given in the national legislative. 163-208 In Dairy Microbiology. Multiplication of bacteria during farm storage. W. sediment and iodine residue in milk. K. and D. 9. Staker and D. D. International Dairy Federation Bulletin. Bacterial counts in bedding materials used on nine commercial dairies. A. 1. K. A.FACTORS THAT INFLUENCE HIGH BACTERIAL COUNT IN RAW COW MILK Angelovski Ljupco.H. Petersson. 67:2580. 8. J. J. J. cow milk. D. Compared with the EU legilsative it was noted that only 18. The microbiology of raw milk.L. 49:369. Bramley. 1986. Bandler. 3. Vet. A.. Todhunter.. 57:317. Robinson. Prodanov Mirko Department for food safety. J. 1987. R. Brockett and H. Dairy Sci.W.S. Sekulovski Pavle.. P. D. Jeffrey.Skopje. D. Jankuloski Dean. Bowman. The second aim was to describe several factors that influence the most the bacterial count in the raw cow milk. In Factors influencing the bacteriological quality of raw milk. D. Total count and microflora of freshly drawn milk. of Macedonia. 2.L.S. C. pp. R. J. Hueston. Gehringer. L. Merrill. Simpkin.B. Assoc.D. 1995. L.E. Gunn.

32. Dairy Sci. A. In Factors Influencing the Bacteriological Quality of Raw Milk. 69:1932..C. Preg. J. International Dairy Federation Bulletin.J. Sawant.A. 15. New York. Kvalitetot na surovoto kravjo mleko vo Republika Makedonija sogledan preku ispituvawe na brojot somatski kletki i brojot mikroorganizmi. 2004 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 43 . J.R.C. EU 92/46/EEC Council directive laying down the health rules for the production and placing on the market of raw milk. A. J.. The effect of udder preparation before milking and contamination from the milking plant on the bacterial numbers in bulk milk of eight dairy herds. Sekulovski. Document 120. 32.C. V. 1990. Appleman.J.M. D.R. Bryan.31. N. The microflora of the udder. International Dairy Federation Bulletin. Kostova. Vol. McKinnon. 2009 ed. 37 . D. S. J.1.W.J. and Hegde. 1986.. 17.1. 72:1308. Rowlands. 1. Vol.C. Vet.H.. 57:307.Mak. M. J. heat-treated milk and milk-based products. Growth of environmental mastitis pathogens in various bedding materials..L. No. Washington D. 16.D. 1980.). In Microbial Ecology of Foods.eu. J. 1980. I. Ratkova. A. Rew.H. G. Elliott. M. No. R. Christion. Academic Press. Veterinarni medicina 52:223-230. F. Doc. Dairy Sci. Rysanek..V. Clark. J. Olson. Jankuloski. and A. Vet. Dairy Sci. 12. 18. American Public Health Association. C. S. vesnik na RM" 157/2007 20. Br. M.H.A.470. J. Pravilnik za posebnite barawa za bezbednost i higiena i na~inot i postapkata za vr{ewe na slu`benite kontroli na mlekoto i mle~nite proizvodi. Olson. J. In Factors Influencing the Bacteriological Quality of Raw Milk. 120. "Sl. Roberts (eds.. NY. Mocquat. Tolle. Angelovski. Jayarao. Vol. Pillai. 13.eurlex. 2009 / Mak. 2008. 19. Larntz. 2007 22. Premilking udder hygiene. Guidelines for monitoring bulk tank milk somatic cell and bacterial counts. and J.. Contamination of milk from the milking environment.M. Dairy Res. P. 1989.P. and Zouharova.43. 87:3561–3573. 37 .. Silliker. R. and T. Milk and Milk Products.. Bulk tank milk somatic cell count and sources of raw milk contamination with mastitis pathogens. Springer. 21. Palmer. Bramley. p 4. R. Q. Erakovi}-Tokali}. Jr.. www. Farnsworth.S. 1980. Wolfgang.. Baird-Parker.A. K. and G. J. Makedonski Veterinaren Pregled Vol. Pankey. II. Babak. 14. Zehner. P.europa. B. D.43. D.

44 .

Skopje e-mail: djankuloski@fvm. 3) so miewe na racete i so sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok. Kostova Sandra. 2009 / Mak. Od druga strana. prosledeno so klini~ki znaci detektirani pri pregledot ante-mortem.5. `ivotnite za kolewe mo`at da bidat i nositeli na patogeni 45 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . 4).055:579. Rew. Br. od sekoj komplet organi be{e odreden brojot na marker mikroorganizmite i zemeni brisevi od opremata koja se koriste{e za pregled.ukim.Mak. Organite bea podeleni vo tri grupi po 6 primeroci i istite bea numerirani. organi i na mesta kade e neophodno na trupot od zaklanite `ivotni na linijata za kolewe. Od dobieniot broj marker mikroorganizmi se zabele`uva deka vo procedurata kade ne e vr{ena sanitacija ima najgolem transfer na marker mikroorganizmite.1. Vet. No. Regulativata se bazira na principot na individualen pregled i ako e neophodno. Prodanov Mirko. 32. Sekulovski Pavle Institut za hrana.mk ABSTRAKT Mesoto od cica~i i `ivina e predmet na posebnite propisi pretstaveni vo Aneks IV od Regulativata 852/2004/EEC. Ratkova Marija. Angelovski Qup~o. Potencijalno patogenite agensi prisutni na trupot i organite preku fizi~kiot kontakt (palpacija i incizija) gi kontaminiraat racete i opremata na pregleduva~ot. kako i od racete na OV pred pregledot i po pregledot na organite. Izve{taite uka`uvaat deka pri inspekcijata post-mortem na `ivotni koi pri pregledot ante-mortem ne poka`ale klini~ki znaci mo`no e da se detektiraat edinstveno 20% od site makroskopski patolo{ki promeni koi vsu{nost pretstavuvaat samo 1%.31 ISTRA@UVAWE ZA ULOGATA NA OFICIJALNIOT VETERINAR VO VKRSTENATA KONTAMINACIJA NA ORGANITE I TRUPOT NA LINIJA ZA KOLEWE SO PRIMENA NA MARKER MIKROORGANIZMI Jankuloski Dean. Preg. Klu~ni zborovi: regulativa 852/2004/EEC. Od brisevite zemeni od opremata i od racete na pregleduva~ot po mieweto se zabele`uva deka i pokraj mieweto na opremata ostanuvaat marker mikroorganizmi. 2) so miewe na racete i bez sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok. Vol. coli. 45 . Pregledot na organite e vr{en od primerok 1 do primerok 6 vo tri razli~ni proceduri: 1) bez miewe na racete i sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok. 1. 2009 UDK:637. Fakultet za veterinarna medicina . imaj}i vo predvid. dodeka vo procedura kade ima sanitacija kontaminacijata e prekinata i ne se prenesuva ponatamu.53. 32. {to pretstavuva rizik za vkrstena kontaminacija. coli K12 i Pseudomonas fluorescens. oficijalen veterinar.8:614. Vol. Vet. Potoa. deka vo tekot na raboteweto manipulira so golem broj organi i trupovi. 45 . palpacija i incizija na limfni jazli. Za da se utvrdi vlijanieto na OV vo kontaminacija na trupovite pri pregledot na meso vo ovaa studija zemavme 12 komleti govedski i 18 kompleti ov~i organi i gi inokuliravme so dva laboratoriski marker mikroorganizmi E. Ulogata na oficijalniot veterinar (OV) vo transferot na kontaminentite e isklu~itelno zna~ajna. ili pomalku od brojot na `ivotnite (1. pseudomonas fluorescens VOVED @ivotnite dostaveni za kolewe mo`at potencijalno da bidat inficirani so mikroorganizmi. e.53.edu. ili lezii detektirani pri inspekcijata postmortem (1).

Edna od najva`nite celi na post-mortem inspekcijata na mesoto e da se prevenira prenesuvawe na zoonotskite infekcii kon potro{uva~ot odnosno mesoto i organite koi ne se bezbedni da ne stignat vo lanecot na hranata (6. Prevencijata na vkrstenata kontaminacija pri pregledot na mesoto e mo`na samo ako se identifikuvaat pati{tata na transfer.mikroorganizmi vo razli~ni tkiva. Germany) i ja inkubiravme na 37°C. za 24 ~asa za zbogatuvawe. Mesoto od cica~i i `ivina e predmet na posebni propisi pretstaveni vo Aneks IV od Regulativata 852/2004/EEC za organizacija na vnatre{niot nadzor na proizvoditelite na proizvodi od animalno poteklo nameneti za ishrana na lu|eto (1. 8). coli K12 So eza zedovme edna potvrdena kolonija E. za 24 ~asa. 5). coli K12 (200 μl rezistentna na Nalidiksi~na kiselina) od povr{inata na prethodno zaseana plo~a so nutritiven agar i inkubirana na temperatura od 37°C za 24 ~asa vo aerobni uslovi. Merck. odnosno za podgotovka na rabotna kultura. Po predvidenata inkubacija. Germany) i go inkubiravme na 30 0C. 5). Germany) inkubirana na 30 °C. 7. Merck. a pritoa pri inspekcijata ante mortem da ne poka`uvaat klini~ki znaci ili patolo{ki promeni koi podocna }e bidat vidlivi pri inspekcijata post-mortem (1. deka vo tekot na raboteweto manipulira so golem broj organi i trupovi. palpacija i incizija na limfnite jazli. coli K12/ml bea koristeni i za kontaminacija na organite od dvata `ivotinski vida koristeni vo eksperimentov-goveda i ovci. patogenite mikroorganizmi mo`at direktno ili indirektno da bidat preneseni na mesoto ili organite na koi prethodno ne bile prisutni. ○ iskusen oficijalen veterinar i negovoto vlijanie vrz induciranata vkrstenakontaminacija. Pseudomonas fluorescens So eza zedovme edna potvrdena kolonija Ps. organite i kade e neophodno na trupot od zaklanite `ivotni na linijata za kolewe. fakt koj be{e od isklu~itelno zna~ewe vo procenkata na vlijanieto na rutinskoto rabotewe na 46 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Vo tekot na koleweto i obrabotkata na trupovite. Aplikacijata na inicijalniot inokulum ja vr{evme so isturawe na MRD suspenzijata po povr{inata na organite i temelno ja razma~kavme so dlankite so primena na sterilni rakavici. imaj}i vo predvid. 2). i ako e neophodno. E. Kolonijata ja suspendiravme vo epruveta so 10 ml HBI (heart brain infusion broth. Oxoid. ako se procenat i prekinat.98 log E. Marker mikroorganizmi Koristevme dva laboratoriski marker mikroorganizmi E. fluorescens (rezistenten na cephaloridine. Po predvidenata inkubacija 1 ml od rabotnata kultura prefrlivme vo epruveta so 10 ml MRD za podgotovka na inicijalen inokulum za kontaminacija na organite i 1 ml MATERIJAL I METODI Oficijalen veterinar Sekoj od primerocite vo studijata be{e predmet na oficijalna post-mortem inspekcija izvedena od OV. za 24 ~asa. mo`e da nastane dopolnitelna kontaminacija (3. Kulturata ja suspendiravme vo epruveta so 10 ml TBS (Tryptic Soy Broth. i so samata manipulacija na trupot i organite pri postmortem pregledot. Regulativata se bazira na principot na individualen pregled. Inokulumite vo volumen od 10 ml bakteriska suspenzija vo MRD koja sodr`i 7. Mikroorganizmite ne se vidlivi za OV vo tekot na sproveduvaweto na konvencionalnata inspekcija na trupot. 1 ml od rabotnata kultura prefrlivme vo epruveta so 10 ml MRD (maximum recovery diluents. fucidin i cetrimide antibiotski dodatok) od povr{inata na predhodno zaseana plo~a CFC agar (Pseudomonas C-F-C Selective Agar. Potencijalno patogenite agensi prisutni na trupot i organite preku fizi~kiot kontakt (incizija i palpacija) gi kontaminiraat racete i opremata na OV {to pretstavuva zna~aen rizik za vkrstena kontaminacija. Ulogata na OV vo transferot na kontaminentite e isklu~itelno zna~ajna. Merck. coli K12 i Pseudomonas fluorescens koi se rezistentni kon antibiotici. so pove}e od 30 godi{no rabotno iskustvo. UK) za podgotovka na inicijalen inokulum za kontaminacija na organite i 1 ml prefrlivme vo 9 ml MRD so ponatamo{ni decimalni razreduvawa za opredeluvawe na brojot na bakterii vo ml inokulum.

fluorescens. bez miewe na racete i sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Procedura 2: Organite od vtorata grupa gi pregleduvavme so palpacija i incizija od primerokot broj 1 kon primerokot broj 6 so miewe na racete i bez sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok Procedura 3: Organite od tretata grupa gi pregleduvavme so palpacija i incizija od primerokot broj 1 kon primerokot broj 6 so miewe na racete i so sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok Potoa sekoj komplet organi gi vnesovme vo sterilna stomaher kesi i go tretiravme kako edna proba i gi testiravme na marker mikroorganizmi E. 2009 prefrlivme vo 9 ml MRD so ponatamo{ni decimalni razreduvawa za opredeluvawe na brojot na bakterii vo ml inokulum. 2 i 3 i govedskite od procedurata 1 gi plaknevme so dodavawe 75 ml MRD. Rew. Organi od zaklani `ivotni Koristevme organi od goveda i ovci neposredno zaklani vo klanica. bifurcationis dexter. Vet. coli marker. ispirocite od organite bea zemeni vo obraten redosled od redosledot na pregledot zapo~nuvaj}i so organot broj 6 kon organot so broj 1 za sekoja grupa poedine~no. vo tekot i po raboteweto. Ednoto belodrobno krilo be{e ispituvano na E. mediastinales craniales.53. Inokulumot vo koli~estvo od 10 ml bakteriska suspenzija vo MRD koja sodr`i 7. Za da ja izbegneme mo`nosta od kontaminacija na primerokot vo tekot na procedurata na zemawe primeroci. mediales et caudales. prestilkata i no`ot na OV Brisevite bea zemeni od razli~ni delovi na opremata i od prestilkata na OV i toa. Organite bea podeleni vo 6 grupi sostaveni od 3 kompleti organi. eparterialis. — Brisevi od dlankite. Ln. Ovoj inokulum be{e iskoristen vo testiraweto edinstveno za govedskite organi. Procedura 1: Organite od prvata grupa gi preleduvavme so palpacija i incizija od primerokot broj 1 kon primerokot broj 6 bez miewe na racete i sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok Procedura 2: Organite od vtorata grupa gi pregleduvavme so palpacija i incizija od primerokot broj 1 kon primerokot broj 6 so miewe na racete i so sanitacija na no`ot pome|u sekoj poedine~en primerok Po pregledot govedskite belodrobni krila so no` gi podelivme po nadol`nata oska-medijana na levo i desno belodrobno krilo. Procedura 1: Organite od prvata grupa gi pregleduvame so palpacija i incizija od primerokot broj 1 kon primerokot broj 6. drugoto na Ps. lateks rakavici na racete. 2009 / Mak. nametka vo vreme pred.1. Br. Ov~i organi Bea upotrebeni 18 kompleti ov~i organi od gradnata praznina sostaveni od dvete belodrobni krila i srce povrzani so prirodnite vrski. Izvr{ivme injektirawe vo Ln. Potoa stomaher kesite silno gi me{avme so race 1 minuta. Belodrobnite krila bea ozna~eni so brojot na grupata i brojot na primerokot vo sekoja grupa poedine~no. 47 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . 1. Istite so nalepnica bea ozna~eni so broj na grupata i broj na primerokot.Mak. Inukolacijata se vr{e{e vo najkratok mo`en rok po egzenteracijata najdocna po 15 minuti. 45 . coli K12. Vol.53. bifurcations sinister. Govedski organi Bea uporebeni 12 govedski beli drobovi sostaveni od dvete belodrobni krila podeleni vo dve grupi od 6 organi. Preg. Postapka so govedskite organi Vrz dvete grupi govedski organi primenivme dve razli~ni proceduri. Zemawe primeroci od organite Primerocite od site organi gi zemavme individualno so plaknewe so soodveten mikrobiolo{ki rastvoruva~ ili bujon (MRD. No. Organite po pregledot gi stavavme vo stomaher kesa prethodno ozna~ena so brojot na grupata i brojot na primerokot.69 log Ps. HIB ili TSB). i za govedskite od procedurata 2 so dodavawe 75 ml TSB. 32. Ln. 45 . Organite gi podelivme vo grupi. Go inokuliravme samo prviot organ od sekoja grupa so prethodno podgotveniot inokulum so marker mikroorganizmi. ov~ite organi od procedurata 1. Vol. 32. Postapka so ov~ite organi Vrz trite grupi ov~i organi primenivme tri razli~ni proceduri. Lnn. Vet. frulorescens/ml be{e apliciran vo limfnite jazli so injektirawe. Potoa.

Sprotivno na ova. so eza bea inokulirani na povr{inata na VRBG i CFC mediumi inkorporirani so antimikrobni supstancii koj go inhibiraat rastot na site mikroorganizmi. oprema i pribor na OV Brisevite bea zemeni so primena na metodot na vla`en i suv bris.3 1.21 4. a za testirawe na Ps. Detekcija na prisustvo na test mikroorganizmi vo ispirokot od sekoj primerok Mililitar od ispirokot prefrlivme vo epruveta koja sodr`i 10 ml HIB vo inkubator za 24 ~asa na 370C za zbogatuvawe i kontrola na prisustvo na E. Brisevite bea vneseni vo epruveti so 10 ml MDR. Detekcija na test mikroorganizmi od brisevi. Po me{aweto na brisevite vo epruvetata so vorteks. i kratko vreme po zemaweto bea odneseni vo laboratorija za obrabotka. dobivaj}i razreduvawa od 10-1 do 10-3. Laboratoriska postapka Broewe marker mikroorganizmi od sekoj primerok Od sekoj ispirok podgotvivme decimalno razreduvawe so prefrlawe 1 ml vo epruveta koja sodr`i 9 ml MRD. Za E. so eza so metod na iscrpuvawe be{e inokuliran vrz povr{inata na petrieva plo~a so VRBG koja sodr`i 200 μg/ml Nalidiksi~na kiselina. a TSB be{e inkubiran na 30°C vo vreme od 24 ~asa.25 0 2 0 0 2 0 0 0 0 0 Se zabele`uva deka procedurata 1 vo koja OV ne gi mie racete i no`ot e pri~ina za najgolem transfer na marker mikroorganizmite. procedurata 3 vo koja OV gi mie racete i go mie i sanitira no`ot vedna{ po prviot kontaminiran organ kontaminacijata e prekinata. REZULTATI Rezultati od pregledot na ov~ite organi Rezultatite od istra`uvaweto se pretstaveni vo log/ml od ispirokot.27 3. Za testirawe koristevme metod na razleani plo~i.Ispirokot od organite go prefrlavme vo 180 ml plasti~ni sterilni ~a{ki ozna~eni so broj na primerok i broj na organot i vedna{ gi ispora~uvavme vo laboratorija na testirawe. Tabela 1. fluorescens. coli i Ps. koj po inkubacijata vo TSB za 24 ~ na 300C be{e inokuliran so eza vrz povr{inata na CFC agar koi sodr`i antibiotski dodatok. Organite ozna~eni so primerok 1 vo trite grupi se inokulirani so test mikroorganizmi. Grafi~ki prikaz na dobienite rezultati e pretstaven vo grafikon 1. i se dadeni vo tabela 1.32 3. 1 ml od sekoj bris be{e premesten vo epruveti koi sodr`at 10 ml TSB i HIB za detekcija na prisustvo na marker mikroorganizmite E. odnosno ne se prenesuva ponatamu.74 4. osven marker mikroorganizmite koristeni za testot. HIB be{e inkubiran 37°C.2 0 2. Site bujoni za zbogatuvawe. Istoto go napravivme i za sekoj ispirok za test na prisustvo na Ps. So vakvata postapka kontaminacijata e prenesena do primerokot broj 5. fluorescens. 2 i 3 pri pregledot post-mortem pri pregled na ov~ite organi izrazeni vo log Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Primerok 4 Primerok 5 Primerok 6 grupa 1 grupa 2 grupa 3 4. 48 . coli K12 razleavme vrz plo~ata so suspenzija 20 ml VRBG inkorporiran so 200 mg/ml nalidiksi~na kiselina. Od sekoe razreduvawe vo prazna petrieva plo~a prefrlavme po 1 ml. fluorescens CFC agar koi sodr`i antibiotski dodatok zagreani na 47°C. Po inkubacijata. Rezultati od procedurite 1. coli K12.

Tabela 2. odnosno nivniot log/ml bil 0.92 0 0 0 0 0 0 0 49 . 32.53. coli K 12 Rezultatite od istra`uvaweto za prisustvo na E. I pokraj toa {to so metodot na broewe na marker mikroorganizmite vo ispirokot ja utvrdivme granicata na kontaminacija na organite za sekoja grupa.1 0. coli K 12 vo ispirokot od ov~ite kompleti organi se dadeni vo tabela 2.2 4. Br. Rezultati od procedurite 1. 1. 2 i 3 pri pregledot post-mortem.69 0. Tabela 3. Vet. No. Rast na E. Vet.53. Rezultatite za detekcija na E.0 2. 2009 / Mak. Organite ozna~eni so primerok 1 vo dvete grupi se inokulirani so test mikroorganizmi.1. 45 . Coli K 12 po zbogatuvawe na ispirokot vo HIB na VRBG Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 Primerok 4 Primeork 5 Primeork 6 grupa 1 pozitivno grupa 2 pozitivno grupa 3 pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno negativno pozitivno pozitivno negativno pozitivno negativno negativno pozitivno negativno negativno Rezultati od pregledot na govedskite organi Marker mikroorganizam E. coli K 12 se pretstaveni vo log/ml od ispirokot i se dadeni vo tabela 3. Vol. Preg. Vol. 45 . 32. Pritoa utvrdivme deka kontaminacijata e prisutna i vo eden do dva organi vo sekoja grupa vo koja ne sme utvrdile marker mikroorganizmi.Mak. izvr{ivme ponatamo{na detekcija na nivno prisustvo vo organite koj dadoa negativni rezultati. Rezultati od procedurite 1 i 2 pri pregledot post-mortem na govedskite organi izrazeni vo log Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 Primerok 4 Primerok 5 Primerok 6 grupa 1 grupa 2 4. Rew. 2009 Grafikon 1.

fluoresces se predstaveni vo log/ml od ispirokot i se dadeni vo tabela 5. Tabela 5.69 log/ml. I vo ovoj slu~aj utvrdivme deka kontaminacijata e prenesena vo dva sledni organa vo sekoja grupa vo koi ne sme utvrdile marker mikroorganizmi odnosno nivniot log/ml bil 0. Rezultati od procedurite 1 i 2 pri pregledot post-mortem na govedskite organi izrazeni vo log Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 Primerok 4 Primeork 5 Primeork 6 grupa 1 grupa 2 4.23 0 0 0 0 0 0 0 0 0 50 . Za sporedba. Tabela 4.24 1. coli K12 vo ispirokot od negativnite organi. coli K 12 po zbogatuvawe na ispirokot vo HIB na VRBG Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 grupa 1 pozitivno grupa 2 pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno Primerok 4 Primeork 5 Primeork 6 pozitivno negativno negativno negativno negativno negativno Marker mikroorganizam Ps. coli K 12 vo ispirokot od govedskite belodrobni krila se dadeni vo tabela 4. Pri primena na procedurata 1 vo koja OV ne gi mie racete i no`ot utvrdivme transfer samo do tretiot primerok.36 4. Rast na E. Grafi~ki prikaz na dobienite rezultati e pretstaven vo grafikon 2. Rezultati od procedurite 1 i 2 pri pregledot post-mortem Identi~no kako i vo slu~ajot so ov~ite organi i kaj govedskite organi pristapivme kon detekcija na prisustvo na marker mikroorganizam E. Rezulatatite od detekcijata na E. Organite ozna~eni so primerok 1 vo dvete grupi se inokulirani so test mikroorganizmi. Grafikon 2. Pri~inata za toe verojatno e masata i pogolemata povr{ina na govedskite organi. fluoresces Rezultatite od istra`uvaweto za prisustvo na Ps.Se zabele`uva deka transverot na kontaminacija e zna~itelno pomal vo sporedba so ov~ite organi pri pribli`no isto koli~estvo inicijalni inokulumi. so primena na procedurata 2 vo koja OV gi mie racete i go mie i sanitira no`ot vedna{ me|u sekoj pregledan organ kontaminacijata se prenesuva za eden organ pove}e vo sporedba so ov~ite organi me|utoa so nezna~itelno nivo na kontaminacija od 0.

45 .53. Rew. Primerok 1 Primerok 2 Primerok 3 Primerok 4 Primeork 5 Primeork 6 grupa 1 pozitivno grupa 2 pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno pozitivno negativno negativno negativno Rezultati od brisevite zemeni od OV Brisevite pri pregledot na ov~ite organi gi zemavme od oprema i pribor na OV i istite gi testiravme na detekcija na E. Grafikon 3. odnosno organ. coli K12 + + + + + + 51 . 32. Tabela 5. fluorescens. Vet. Vol. Pri~ina za toa verojatno e na~inot na aplikacija na inicijal~nata suspenzija na marker mikroorganizmite so injektirawe vo site limfni jazli na belite drobovi koi zadol`itelno se zasekuvaat pri standardniot pregled post-mortem. Vol. No. Dobienite rezultati se pretstaveni vo tabela 6. fluorescens koj zavr{uva pri procedurata 1 vedna{ po vtoriot primerok. Odnosno. 1. Br.53.Mak. 45 . Grafi~ki prikaz na dobienite rezultati e pretstaven vo grafikon 3. 2009 / Mak. 32. Preg. Pri~ina za toa se merkite na miewe i sanitacija na racete i no`ot. Tabela 6. Vet. 2009 Od tabelata mo`e da se zabele`i mnogu kratok prag na transfer na kontaminacija za Ps. Rezulatatite od detekcijata na Ps. fluorescens zabele`avme najgolem prenos na kontaminacija vo sporedba so markerot E. fluorescens vo ispirokot od govedskite belodrobni krila se dadeni vo tabela 5.1. coli K12 na VRBG agar (od HIB) po pregledot na govedskite organi Primerok No` na po~etokot na pregledot No` na krajot od pregledot na prvata grupa No` na krajot od pregledot na vtorata grupa Prestilka na po~etokot na pregledot Prestilka na krajot na prvata grupa Prestilka na krajot na vtorata grupa Race so lateks rakavici D i L na po~etokot Dlanka L so lateks rakavici po mieweto po zavr{uvawe na pregledot Dlanka D so lateks rakavici po mieweto po zavr{uvawe na pregledot E. po zbogatuvawe na ispirokot vo TSB inokuliran na CFC. coli K12. fluorescens. Rast na Ps. kaj tri dopolnitelni tri organi od dvete grupi vo koj log/ml za marker mikroorganizmot bil 0 detektiravme Ps. Rezultatite od procedurata 2 poka`uvaat prekin na kontaminacijata vedna{ po kontaminiraniot organ. Rezultati od procedurite 1 i 2 pri pregledot post-mortem Pri testovite za detekcija na prisustvo na marker mikroorganizmot Ps. Rast na E. coli K12.

Legislativata ne gi poso~uva na~inite za izbegnuvawe na kontaminacija na nekontaminiranite organi so patogeni i drugi kontaminenti koi ne mo`at da bidat makroskopski identifikuvani. i po zavr{noto miewe po rabotata. fluorescens na CFC agar (od TSB) po pregledot na govedskite organi Primerok VRBG agar (od HIB) Pred perewe Po perewe i sanitacija Poz. ako inicijalnata kontaminacija na povr{inata na mesoto/organite ne e vidliva za OV i taa ne mo`e da se izbegne. bidej}i nalo`uva OV samo da go potopi se~ivoto na no`ot vo vodenoto kupatilo. CFC agar (od TSB) Pred perewe Po perewe i sanitacija Poz. Poz.Zabele`livo e deka kontaminacijata od organite se prenesuva bez razlika na toa dali inspektorot gi mie i sanitira racete i no`ot. glavnata pri~ina za neposakuvanoto rasprostranuvawe na kontaminentite na sterilnoto meso i organi e pregledot na mesoto i organite post-mortem. Iako prestilkata e miena so voda zagreana na 45 0 C. no pozitivni rezultati se dobivaat duri i po sekoe miewe so voda na 450S. Isto taka od testot za detekcija se gleda deka metodot na miewe i sanitacija na no`ot ne e dovolen za otstranuvawe i na dvata marker mikroorganizmi. Zna~i. ○ ZAKLU^OK Ova istra`uvawe go poka`uva zna~ajnoto mesto na pati{tata pri prenesuvaweto na komtaminacijata koja e predizvikana od OV pri post-mortem pregledot. so momentalnite standardi za procedurite na sanitacija na racete i prestilkata i sterilizacija na no`ot i ostanatata oprema. fluorescens zemen od istata povr{ina na dlankata e pokazatel za mo`nosta nekoi mikroorganizmi pocvrsto da se prilepat. Pri pregledot na govedskite organi zememnte brisevi gi testiravme na dvata marker mikroorganizmi E. Dobienite rezultati mo`e da se primenat vo podobruvaweto na higienskite praktiki vo tekot na sekojdnevnite proceduri pri postmortem pregledot izveduvan od OV. Rast na Ps. fluorescens. Poz. Postojat nedostatoci vo standardnata procedura za sanitacija na no`ot. no ne i dr{kata koja ostanuva nad nivoto na vodata zagreana na 810C. coli K12 na dlankite na OV po miewe na racete uka`uva na mo`nosta za otstranuvawe na kontaminacijata so pravilno sproveduvawe na postapkata na miewe so te~en sapun i voda zagreana na 450C. 3. vkrstenata kontaminacija pri rabotata na OV mo`e da bide reducirana. Prakti~no ne e vozmo`no OV vo tekot na rabotata da ostane nekontaminiran. No` Dlanki L i D Otsustvoto na marker mikroorganizmot E. Neg. Spored toa. 5. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Poz. no za `al ne mo`e da bide eliminirana. I pokraj toa {to OV gi implementira site preventivnite merki koi se na sila. Toa zna~i deka kontaminacijata ne mo`e da se otstrani bez razlika na brojot na pregledanite organi so primena na procedurite 1 i 2. Poz. ne e vozmo`no da se izmijat mikroorganizmite ili celata vidliva ne~istotija/kontaminacija. 2. odnosno ne e vozmo`no da se oslobodi od site mikroorganizmi. Brisevite zemeni od lateks rakavici od dlankite na OV vo tekot na raboteweto bea pozitivni. Od dobienite rezultati mo`e da se izvedat slednive zaklu~oci. Dobienite rezultati se pretstaveni vo tabela 7. OV pri standardnoto rabotewe ne ja mie dr{kata i no`ot nitu ja mie koga istata e kontaminirana so vidliva ne~istotija. odnosno deka istite prakti~no i ne mo`at da se otstranat. Poz. coli K12 i Ps. 1. Prisustvoto na markerot Ps. 52 4. Tabela 7.

The EFSA Journal (2004) 54. 32. Herenda. 2. To estimate the role of OV in carcass contamination during meat examination in this study we use 12 cattle and 18 sheep sets of organs and afterwards we inoculate them with two laboratory marker microorganisms E. offal and where necessary carcass from slaughtered animals at the slaughter line. UK. Rome.. Cenci Goga. Potentially pathogenic agents present on the carcass and offal through physical contact (palpation and incision) are source for contamination of the palms and equipment of meat examiner that pose risk for cross contamination. coli K12 and Pseudomonas fluorescens. The hygienic efficiency of conventional and inverted lamb dressing systems. J. (1991. M. Utrecht University. Sekulovski Pavle Food institute. 5.53. Angelovski Ljupco. A. having in mind that during his work he manipulates with large number of offal and carcasses.). Thesis. The role of official veterinarian (OV) in transfer of contaminants is extremely important. 8. Ratkova Marija. pp.G. Slaughter and Dressing. food. and man in the European Union and Norway in 2001. Prodanov Mirko.Mak. and van Logtestijn. e. Kostova Sandra. Journal of Applied Bacteriology. Vet. M. pseudomonas fluorescens. official veterinarian. Rec.M.C. 2009 / Mak.M. After that from each set of offal the number of marker microorganisms were determined and swabs were taken from the equipment that have been used in examination and surface of the hands of OV before and after the examination. Rowlings. 133. Offal were divided in groups composed from 6 samples and they were numerated.R. while in procedure where sanitation is performed transfer of contamination have been disrupted and isn’t going further. Rew. EC (European Community).. (1993. and& Severini. 136 (quoted by Snijders and van Knapen. (Eds. Br. University of Bristol Press. Preg. 1-49. From achieved number of marker microorganisms it can be noticed that in procedure where sanitation is not performed there is highest transfer of contamination marker microorganisms. ( w w w. Eds. palpation and incision of lymph nodes. J. 45 . A. D. 1993). In: Hinton. ○ Rowlings.A.1.T. 6. Berends. S. Examination of the offal is performed from sample number 1 to sample 6 using three different procedures: 1) without washing of hands and knife sanitation between each sample. Opinion of the scientific panel on biological hazards on the request from the commission on meat inspection procedures for lamb and goats.) Pelt removal and lamb carcass contamination. ○ LITERATURA 1. 1. C. 225-234. Snijders. Harbers. 3. M. 81. Vet. feedingstuffs.) European Commission: Trends and sources of zoonotic agents in animals. Regulation is based on principle of individual examination and if necessary. B. (1996. 145-148. Swabs token from the equipment and hands of examiner after washing it can be noticed that despite washing there are still markers microorganisms present on the equipment. Hinton and C.53.Skopje e-mail: djankuloski@fvm.) Manual of meat inspection for developing countries. 411-415. Trevisani. Faculty of Veterinary Medicine . and Hathaway. 2009 RESEARCH FOR ROLE OF OFFICIAL VETERINARY INSPECTOR IN CROSS CONTAMINATION OF OFFAL AND CARCASS AT SLAUGHTERLINE WITH USE OF MARKER MICROORGANISMS Jankuloski Dean. 7. B. R.H.edu.htm) 53 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Concerted Action CT 941456: Factors affecting the microbial quality of Meat 3.R. 45 . o rg / d o c r e p / 0 0 3 / t 0 7 5 6 e / T0756E01.. Bell.) Aspects of meat inspection in an integrated quality control system for slaughter pigs.H. 3) with washing of the hands between each individual sample. (1996). Vol. Vet. No. coli. FAO. Key words: regulation 852/2004/EEC..G. 2) with washing of hands and without sanitation of the knife between each individual sample.H. 4. Vol.) Efficacy of current EC meat inspection procedures and some proposed revisions with respect to microbiological safety and quality assurance – A critical review. (1994. 32. Loschi.mk ABSTRACT Red meat and poultry meat is subject of legislation presented in Annex IV of Regulation 852/2004/EEC. M. Anonymous (2001. f a o .ukim.

54 .

bubre`na artrija. 2009 / Mak. c).51% kaj rasata landras/jork{ir i 6.Skopje e-mail: lpendovski@fvm. klasifikacija ○ ○ VOVED Kaj cica~ite. b. sekoj bubreg ima edna bubre`na arterija koja se deli na kranijalna i kaudalna primarna granka (93. Vet. bubre`na arterija(a. Vol. 55 .64% kaj rasata dalland)(p>0. 3-5.Mak. ku~iwata(3. klini~kata transplantacija i ksenostransplantacija (7-12. Preg. Na samiot vlez vo hilusot na bubregot se deli na zavr{ni segmentalni granki koi vo parenhimot na bubregot gi davaat interlobarnite. Poznavaweto na postavenosta na segmentalnite arterii vo bubrezite i nivnata distribucija vo parenhimot e osobeno va`no pri primenata na nekoi hirur{ki intervencii kako {to se vaskularnata rekonstrukcija na bubrezite. 32. 55 . Fakultet za veterinarna medicina .97% kaj rasata dalland) koj e visoko varijabilen i se javuva vo tri podtipovi (I-a.edu.64% kaj rasata dalland)(p>0. Vet. Spored rezultatite. segmentalni arteriii. potoa tip II (14. Br.renalis) gi vaskularizira bubrezite(1). Vol. 25). Bubre`nata arterija e krven sad koj izleguva od bo~nata strana na abdominalnata aorta(1. 32.46% kaj rasata landras/jork{ir. Intrarenalnata distribucija na zavr{nite granki na a. Klu~ni zborovi: svinski bubrezi.7 ANATOMSKA KLASIFIKACIJA NA SEGMENTALNITE ARTERISKI GRANKI NA A.39% kaj rasata dalland) i tip III(6. korozivni odlivki. Popovska-Per~ini} Florina Katedra za Funkcionalna morfologija.mk ABSTRAKT Celta na trudot e anatomska klasifikacija na segmentalnite artrii vo svinski bubrezi vrz osnova na nivnata postavenost i distribucija vo bubre`niot parenhim. 15.05). vaskularnata postavnost na arteriite vo svinskiot bubreg ovozmo`uvaat krvosnabduvaweto da e podeleno na regioni {to e preduslov za primena na beskrvna segmentalna resekcija na organot i negova upotreba vo klini~kata eksperimentalna medicina. 2009 UDK:636. 18. Kaj nekoi vidovi kako ma~kite (18. la~nite i interlobularnite arterii (3-5). Denes. Rew. Ilieski Vlatko.RENALIS KAJ SVINSKI BUBREZI Pendovski Lazo. Kaj dvete rasi.36% kaj rasata daland) odnosno na dorzalna i ventralna primarna granka (6. 30.4.05) Vo svinskite bubrezi utvrdeni se tri tipovi na arteriski sistemi klasificirani kako: tip I (79.69.136. segmentalnata arteriska struktura na bubrezite e predmet na intezivni istra`uvawa kaj cica~ite.ukim. 55 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ .46% kaj rasata landras/jork{ir i 10.1.09:611.54% kaj rasata landras/jork{ir i 89.03% kaj rasata landras/jork{ir i 82. Petkov Vladimir. No. 1. Vkupno se analizirani 109 bubrega zemeni od dve hibridni rasi na sviwi (62 bubrega od rasa landars/jork{ir i 47 bubrega od rasa daland) so prose~na te`ina od 95 kg i prose~na starost od 5 meseci.27).renalis vo burezite e analizirana na 3-dimenzionalni korozivni silikonski S10 odlivki vo koi arteriite se prika`ani zaedno so karli~no-~a{keniot sistem.69. i 10. 29). 35).

Kaj vaka podgotvenite bubrezi. krvnite sadovi na bubrezite povtorno se ispirat so dopolnitelni 50ml fiziolo{ki rastvor so {to celosno se odstranuva zaostanatata krv od nivniot lumen(34).renalis i ureterot se postaveni fleksibilni kateteri so dijametar od 3mm. govedata(22). arteriskite krvnite sadovi se injektirani so 50ml fizilo{ki rastvor vo 56 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ zajacite(32).cava caudalis) so cel da se za~uva sadovno-urinarnata petelka intaktna. Intrarenalnata distribucija na zavr{nite granki na a. kozite i ovcite(4-6).renalis).○ MATERIJAL I METODI Studijata e izvedena na Katedrata za funkcionalna morfologija pri Fakultetot za veterinarna medicina . primarnite granki na a. Taka vo 93.(p>0.renalis vo bubrezite e dobro prou~ena.renalis vo burezite e analizirana na 3-dimenzionalni korozivni odlivki vo koi arteriite se prika`ani zaedno so karli~no-~a{keniot sistem. 35) se u{te postoi nedostatok na podatoci za razgranuvaweto na segmentalnite arterii vo bubre`niot parenhim.renalis so pomo{ na {pric i kontinuiran blag pritisok se injektira 58ml silikonska masa vo koja e dodaden crven pigment(BIODUR Paste Red AC50) dodeka preku ureterot se injektira 10-15ml silikon. koj e dodaden heparin(250 i. Za podobra vizuelizacija na karli~no~a{keniot sistem. Izvadeni se vo par zaedno so golemite krvni sadovi (aorta i v.e/l NaCl) za da se spre~i koagulacijata na zaostanatata krv vo bubre`nite kapilari(27.64% kaj daland. Vo ostanatite 6.36% kaj daland.renalis vo bubregot imaat sagitalna (longitudinalna) postavenost. Vaskularnata postavenost na primarnite granki kaj ovoj tip na razgranuvawe e transverzalna. 30.Skopje.5% od injektiranata masa. Materijalot koristen za izrabotka na ovoj trud opfa}a 109 bubrega zemeni od dve hibridni rasi na sviwi (62 bubrega od landars/jork{ir i 47 bubrega od daland) so prose~na te`ina od 95 kg i prose~na starost od 5 meseci. Korozijata e napravena so komercijalna koncentrirana HCl do potpolno razgraduvawe na organskata materija ostavaj}i gi tri-dimenzionalnite vnatre{ni odlivki na sistemite koi se injektirani. 34). Iako vaskularnata anatomija na svinski bubrezi intezivno se istra`uva vo poslednata dekada(15.05) (tabela 1) ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . vo silikonot kaj odredeni primeroci e dodaden `olt pigment(BIODUR Paste Yellow AC53). ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ REZULTATI Kaj dvete rasi. Preku katetrite. utvrdeno e deka sekoj bubreg ima edna bubre`na arterija(a.54% kaj landras/jork{ir odnosno vo 89. Statisti~ki signifikantna razlika pome|u dvete rasi vo odnos na primarnata podelba na a. majmunite(21) i nekoi divi `ivotni(20) distribucijata na segmentalnite granki na a.renalis se deli na zavr{ni kranijalni i kaudalni granki koi se dvi`at kon kranijalniot odnosno kaudalniot pol na bubregot. Potoa bubrezite se izmivaat so ladna proto~na voda vo vremetraewe od 12 ~asa. Postapkata zapo~nuva koga vo lumenot na a.46% kaj landras/ jork{ir. Vo analiza se vklu~eni bubrezi bez patolo{ki promeni na bubre`niot parenhim. Pred injektirawe na polimerot. Bubre`nata arterija na samiot vlez vo hilusot na bubregot ili vo nego se deli na dve primarni arteriski granki. Korozivnite odlivki od vaskularniot i sobir~kiot sistem na bubrezite se podgotveni so injektirawe na me{avina na silikon-S10 i izdol`uva~-S3 vo soodnos 100:1 a kako zcvrsnuva~ na silikonskata masa upotreben e S6-zacvrstuva~ vo soodnos 0. Bubrezite se zemeni randomizirano za vreme na kolewe na `ivotnite vo klanica. odnosno 10. Tokmu zatoa celta na ovoj trud e anatomska klasifikacija na segmentalnite artrii vo svinski bubrezi vrz osnova na nivnata postavenost i distribucija vo bubre`niot parenhim. vo stebloto na a. Kaj ovoj na~in na razgranuvawe.renalis ne postoi. a. bubre`nata arterija se deli na dorzalni i ventralni granki koi dospevaat do dorzalnata odnosno ventralnata povr{ina na bubregot.

46% (4/62) dalland (%) broj/vkupen broj 89.69. 1. No.1. Vol. Grafikon 1. 57 .renalis (ramus cranialis et ramus caudalis) preku bubre`niot sinus dospevaat vo kranijalniot odnosno kaudalniot pol na bubregot i potoa gi davaat zavr{nite segmentalni arterii koi se razgranuvat vo tri podvarijacii ozna~eni kako: Ia.54% (58/62) 6. Vol.renalis vo svinski bubrezi BUBRE@NA ARTERIJA (a. Procentualna zastapenost na razli~nite tipovi na arteriski vaskularni sistemi vo bubrezite kaj dvete rasi Kaj tipot I. Preg.36% (42/47) 10. Ib i Ic.Mak. Br. Procentualnata zastapenost na razli~nite tipovi arteriski sistemi kaj ispituvanite rasi e grafi~ki prika`ana vo grafikon 1.05).69. 2009 Tabela 1. 32. 55 .3470 Spored na~inot na razgranuvawe na bubre`nata arterija vo bubregot.97% kaj dalland)(p>0. utvrdeni se tri tipovi na arteriski sistemi koi se klasificirani kako tip I.renalis) landras/jork{ir (%) broj/vkupen broj 93. 32. (79. Rew.03% kaj landras/jork{ir i 82. Vet. Rezultati za primarnata podelba na a. primarnite granki na a. Vet.4652 0. 55 . oblastite koi se vaskularizirani od zavr{nite segmentalnite arterii kako i nivnata vaskularna postavenost.64% (5/47) p-level kranijalni i kaudalni zavr{ni granki dorzalni i ventralni zavr{ni granki 0. 2009 / Mak. tip II i tip III.

Arteriski tip Ia. Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. 58 ○ Vo podtipot Ia kranijalnata i kaudalnata polarna granka na bubre`nata arterija se pribli`no ednakvi po dol`ina arteriski krvni sadovi koi vo polovite na bubregot gi davaat zavr{nite dorzalni i ventralni segmentalni arterii (aa.segmentales ventrales).segmenti cranialis dorsalis i a.segmenti caudalis dorsalis) na kranijalnata i kaudalnata polarna granka.segmenti cranialis ventralis) ja vaskularizira ventralnata povr{ina na kranijalniot pol ○ od bubregot dodeka ventralnata segmentalna arterija od kaudalnata polarna granka (a. Dorzalnata povr{ina na kranijalniot i kaudalniot pol na bubregot e vaskularizarana od dorzalnite segmentalni arterii (a. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ .segmenti caudalis ventralis) ja vaskularizira ventralnata povr{ina od kaudalniot pol na bubregot. segmentales dorsales et aa. Bubre`nata artrija(AR) se deli na kranijalna polarna granka(RCR) i kaudalna polarna granka(RCD) koi potoa gi davaat dorzalnite segmentalni arterii(beli strelki) i ventralnite segmentalni arterii(crni strelki).Slika 1. (slika 1 i 2) Ventralnata segmentalna arterija od kranijalnata polarna granka (a.

Arteriski tip Ia. 32.segmenti carnialis dorsalis et a. No. Slika 3. Preg. Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. 2009 / Mak. Vol. vo bubre`-niot hilus gi dava dorzalnata i ventralnata segmentalna arterija(a.renalis. 55 . Od ventralnata segmentalna arterija izleguva apikalna artrija(a. 32. Vol. Bubre`nata artrija(AR) se deli na kranijalna polarna granka (RCR) i kaudalna polarna granka (RCD). Vo podtipot Ib. kratka arterija(nekolku mm) koja vo bubre`niot hilus gi dava dorzalnata segmentalna arterija(bela strelka) i ventralnata segmentalna arterija(crna strelka).69.segmenti cranialis ventralis) za kranijalniot pol na bubregot(slika 3). Kaudalnata polarna granka(ramus caudalis) ima identi~no razgranuvawe kako vo tipot Ia. pribli`no ednakvi po dol`ina arteriski krvni sadovi koi vo polovite na bubregot gi davaat dorzalnite segmentalni arterii(beli strelki) i ventralnite segmentalni arterii(crni strelki). Dorzalna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. 2009 Slika 2. Br. kranijalnata polarna granka(ramus cranialis) e kratka arterija (nekolku mm) koja neposredno posle nejzinoto oddeluvawe od a. 55 .apicalis)(kusa bela strelka). Vet.1.Mak. Rew. Kaudalnata polarna granka(RCD) se razgranuva vo kaudalniot pol na bubergot. Bubre`nata arterija(AR) ja dava kranijalnata polarna granka(RCR). Arteriski tip Ib. 59 .69. 1. Vet.

Kranijalnata polarna granka(ramus cranialis) vo podtipot Ic. (slika 4 i 5) Kaj vakviot tip na razgranuvawe.renalis. Posle nastanokot.segmenti caudalis dorsalis. 60 . ventralnata povr{ina od kaudalniot pol e vaskulariziran od kaudalnata ventralna segmentalna arterija(a. Od bubre`nata artrija(AR) izleguva kranijalnata polarna granka(RCR) koja potoa vo karnijalniot pol gi dava kranijalnata dorzalna segmentalna arterija(kusa bela strelka) i kranijalnata ventralnata segmentalna arterija(bela strelka). Dorzalna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. Slika 4. se dvi`i vo kaudolateralna nasoka preku dorzalnata povr{ina na ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ bubre`nata karlica i dospeva do dorzalnata povr{ina na kaudalniot pol ~ija povr{ina ja vaskularizira.apicalis)(AP). Od ventralnata segmentalna arterija izleguva apikalna artrija(a. Stanuva zbor za arterija koja spored regionot na vaskularizacija e zamena na a. pokraj kranijalnite segmentalni arterii (a.segmenti caudalis ventralis) dava u{te edna dopolnitelna granka. Kaudalnata polarna granka(RCD) ja dava ventralnata segmentalna arterija(kusa crna strelka)za ventralnata povr{ina na kaudalniot pol.segmenti carnialis dorsalis i a. Dorzalnata segmentalna arterija dava dopolnitelna granka(crni strelki) za kaudalniot pol na bubregot. Ovaa arterija izleguva od ramus cranialis na mestoto kade se oddeluvaat segmentalnite arterii za kranijalniot pol na bubregot. Arteriski tip Ic.segmenti caudalis ventralis) koja e prodol`etok na kaudalnata granka na a. no ~esto izleguva i vo zaedni~ko steblo so dorzalnata segmentalna kranijalna arterija.

Vol. (p>0. Ovie arterii spored vaskularnata postavenost i regionot na vaskularizacija koj go opfa}aat se dorzalnata i ventralnata kranijalna segmentalna arterija (a. Kranijalnata polarna granka(RCR) gi dava kranijalnata dorzalna segmentalna arterija(kratka bela strelka) i kranijalnata ventralnata segmentalna arterija(bela strelka) za kranijalniot pol na bubregot. Vol. 32.69. 1. No. Rew. Br.05) ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 61 .Mak. naj~esto vo hilusot na bubregot i preku bubre`niot sinus se dvi`at kon dorzalnata i ventralnata povr{ina na kranijalniot pol.51% kaj landras/jork{ir i vo 6.1.renalis.segmenti ventralis caudalis) i go vaskularizira kaudalniot pol na bubregot. 2009 Slika 5.apicalis)(AP). Vet. 32. 55 . Arteriski tip Ic. 55 .segmenti dorsalis caudalis et a.39% kaj dalland. 2009 / Mak. Preg. Prodol`etokot od a.segmenti cranialis ventralis). Vet.segmenti carnialis dorsalis et a.renalis ja formira kaudalnata granka(ramus caudalis) koja sli~no kako vo tipot I(a-b) se deli na dorzalna i ventralna segmentalna kaudalna arterija (a.renalis(AR).69.(slika 6 i 7) Vakov tip na razgranuvawe pronajdovme vo 14. ○ Kaj bubrezite od tipot II postojat dve dolgi arterii koi odvoeno izleguvaat od a. Ventralnata povr{ina od kaudalniot pol e vaskulariziran od kaudalnata ventralna segmentalna arterija(kusa crna strelka) koja e prodol`etok na kaudalnata polarna granka(RCD) od a. Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. Od ventralnata segmentalna arterija izleguva apikalna artrija(a.

renalis(AR) i potoa se naso~uvaat kon dorzalnata i ventralnata povr{ina na kranijalniot pol.renalis(AR) i se naso~uvaat kon dorzalnata i ventralnata povr{ina na kranijalniot pol. Arteriski tip II. Prodol`etokot od a.renalis ja formira kaudalnata polarna granka(RCD) koja go vaskularizira kaudalniot pol na bubregot. Arteriski tip II.Slika 6. Od kaudalnata polrana granka izleguva arteriska granka(a. Prodol`etokot od a. Dorzalna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. Ventralna povr{ina karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. Dorzalnata segmentalna artrija(bela strelka) i ventralnata segmentalna artrija(bela kusa strelka) izleguvaat direkno od a.renalis ja formira kaudalnata polarna granka(RCD) koja go vaskularizira kaudalniot pol na bubregot. 62 . Dorzalnata segmentalna arterija(bela strelka) i ventralnata segmentalna arterija(bela kusa strelka) izleguvaat odvoeno od a.ventropyelica) koja se dvi`i horizontalno po venralnata povr{ina na sredi{niot del od bubre`nata karlica(crna strelka). Slika 7.

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 63 . renalis se deli na dorzalna(ramus dorsalis) i ventralna granka(ramus ventralis) koi dospevaat do dorzalnata odnosno ventralnata povr{ina na hilusot od bubregot. Vet. 55 .69. Vol. 2009 Razli~no od predhodnite dava tipa. (p>0.Mak. Dorzalnata granka ja vaskularizira celosno dorzalnata povr{ina na bubregot. a. Preg. Dorzalnata grnka gi dava dorzalnata segmentalna arterija za kranijalniot pol(bela strelka) i dorzalnata segmentalna arterija za kaudalniot pol(crna strelka). Vol. Bubre`nata arterija(AR) se deli na dorzalna granka(RD) i ventralna granka(RV). Rew. vo tipot III. Dorzalna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. 2009 / Mak.05) Slika 8.segmenti caudalis dorsalis).69. Bubrezi koi imaat vakov tip na arteriski sistemi utvrdeni se vo 6. Dava dve segmentalni arterii od koi ednata ja vaskularizira dorzalnata povr{ina na kranijalniot pol(a. Vet.64% kaj rasata dalland. Arteriski tip III. 55 .1. No. Ventralnata povr{ina na bubregot e ○ vaskularizirana od ventralnata granka (ramus ventralis) na a.segmenti cranialis ventalis) ja nosi krvtta vo ventralnata povr{ina na kranijalniot pol kako i ventralnata kaudalna segmentalna arterija (a.renalis koja preku ventralnata segmentalna kranijalna artrija (a. Br. 32. 32. (slika 8 i 9). 1.segmenti cranialis dorsalis) dodeka drugata arterija ja vaskularizira dorzalnata povr{ina na kaudalniot pol(a.46% kaj rasata landras/ jork{ir i vo 10. segmenti caudalis ventralis) koja ja krvosnabduva ventralnata povr{ina na kaudalniot pol.

Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od desen bubreg na sviwa. pome|u segmentalnite arterii ne postojat anastomozi. 64 .apicalis) koja se dvi`i kon najodale~enata to~ka na kranijalniot pol na bubregot . 5. Ventralnata granka(RV) na bubre`nata arterija(AR) gi dava ventralnata segmentalna arterija za kranijalniot pol(bela strelka) i ventralnata segmentalna artrija za kaudalniot pol (crni strelki) . ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Pokraj navedenite arterii. Stanuva zbor za apikalna segmentalna arterija(a. Stanuva zbor za terminalni (segmentalni) arterii koi spored regionot na vaskularizacija se imenuvani kako: a. 10). dorsopyelica odnosno a. II. III). Vo vaka izgradenata arteriska mre`a na svinskiot bubereg postoi jasna odvoenost na vaskularizacijata vo kranijalnata i kaudalnata polovina od bubregot. Arteriski tip III. Segmentalnite arterii prestavuvaat terminalni krvni sadovi koi vaskulariziraat to~no opredelen region odnosno segment od bubregot. (slika 10.renalis. 4. (slika 3. vo kranijalniot pol na bubrezite postoi arteriski krven sad koj izleguva od mestoto kade dorzalnite i ventralnite segmentalni arterii se oddeluvaat od kranijalnata polarna granka(tip I) kako i od po~etniot del na dorzalnata odnosno po~etniot del na ventralnata segmentalna granka(tip I. vo sredi{niot del od dorzalnata i/ili od ventralnata povr{ina na hilusniot del od bubregot kade se nao|a bubre`nata karlica kaj korozivnite preparati utvrdeni se krvni sadovi koi izleguvaat od kranijalnata i/ili kaudalnata polarna granka na a. 11) Kaj site ispitani korozivni preparti.Slika 9.ventropyelica. Isto taka.

renalis isto taka se delat na segmentalni arteriski granki koi se sli~ni na segmentalnite arterii kaj sviwata no pome|u niv postojat anastomozi poradi odsustvoto na multipni medularni piramidi.4% odnosno na dorzalna i ventralna granka vo 6.16. 30. 32. posebno se va`ni vo klini~kata transplantacija bidej}i ~esto pati nivnoto prisustvo ne mo`e da se predvidi i predizvikuva komplikacii za vreme na hirur{kata intrevencija. No. 21). Vol. kaj lu|eto a. lisicata i me~kata (20).46% kaj rasata landras/ jork{ir. 2009 ○ DISKUSIJA Rezultatite vo ovaa studija poka`aa deka sekoj bubreg kaj ispituvanite rasi na sviwi dobiva edna bubre`na arterija(a. i kade se potvrduva deka kaj sviwata vaskularnata postavenost na arteriite vo buberzite e longitudinalna dodeka kaj lu|eto e transverzalna (33).renalis vo bubre`niot parenhim prika`an vo ovaa studija poka`a deka distribucijata na segmentalnite arterii vo svinskite bubreze mo`e da se sledi {to e klu~no za nivna primena vo eksperimentalnata medicina.n dihotomen tip na podelba i se razgranuva na kranijalna i kaudalna granka odnosno dorzalna i ventralna granka dodeka vo ostanatite 30% postoi t.14. Klasifikacijata na segmetalnite arterii kaj sviwi. Br.renalis se deli na dorzalna i ventralna granka (6. Vodeni~arov A. Razgranuvaweto na a. Vet.renalis ima t. Razli~no od bubrezite kaj sviwa.A et al. Naodite se vo koalizija so studijata vo koja kompartivno se anlizirani organskite sistemi kaj sviwa i ~ovek. Kaj sviwata. Prisustvoto na multipni bubre`ni arterii. Rew. Kaj ku~eto i glu{ecot (17).36% kaj rasata dalland) bubre`nata arterija se deli na kranijalna i kaudalna granka dodeka kaj bubrezite kade a. Vo slu~aj kade pove}ebrojnite arterii vleguvaat vo bubregot preku negoviot hilus mo`e da dojde do kompresija na ureterot i do ote`nato istekuvawe na urinata {to vodi kon dilatacija na bubre`nata karlica i bubre`nite ~a{ki odnosno hidronefroza (29). Preg.19. bidejki sekoja akcesorna arterija e terminalen krven sad i nejzina povreda predizvikuva segmentalna ishemija na bubregot propratena so sistemska hipertenzija (2). koja ima bubreg so 65 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Sli~no razgranuvawe postoi i kaj nekoi `ivotni kade naj~esto bubre`nata arterija se deli na dorzalna i ventralna granka(3-6. vo medicinskata literatura. i 10. 29. 32. Pojavata na multipnite (prekubrojni) arterii vo klini~kata praksa e va`no. Isto taka rezultatite i procentualno se sovpa|aat so naodite na na Sampaio M. Bubre`nata arterija se deli na kranijalna i kaudalna granka odnosno dorzalna i ventralna granka. 55 . Vakvite naodi ne ja prika`uvaat vaskularnata postavenost na zavr{nite granki na a. 35).69. deka vo svinskiot bubreg ne postojat akcesorni (multipni) bubre`ni arterii kako i arterii koi ekstrahilarno navleguvaat vo bubre`niot parenhim prestavuva va`na informacija za klini~arite-urolozi dokolku svinskite bubrezi se upotrebuvaat vo eksperimentalnata vaskularna hirurgija. Ovoj naod se sovpa|a so publicirnite literaturnite podatoci (14.1.renalis) koja ima visok prdiktiven na~in na razgranuvawe.n diseminiran tip vo koj bubre`nata arterija se deli na tri granki od koi dve se kranijalni i edna kaudalna (35).6% (30). 55 . 32). 23.24).Mak. sekoja polarna arterija vo bubre`niot hilus se razgranuva na segmentalni arterii koi se terminalni arterii (19). Vo ovaa studija utvrdeno e deka kaj bubrezite koi imaat sagitalna postavenost na primarnite granki (93. dorzalnata i ventralnata granka na a. 1. Imeno. Vol. Vet. 2009 / Mak. (2004) koi izvestuvaat za primarna podelba na a.69.renalis na kranijalna i kaudalna granka vo 93. Naodot od ovaa studija.54% kaj rasata landras/jork{ir i vo 89. (1987) utvrdil e deka vo 70% a. se zasnova vrz prthodno utvrdenta klasifikacijata opi{ana kaj nekolku vidovi na `ivotni i lu|eto. Vo bubrezite kaj lu|eto.renalis naj~esto se deli na anteriorna i posteriorna polarna granka (13.renalis vo zavisnost od polo`bata na teloto kako {to e toa prika`ano vo na{ite naodi {to prestavuva va`en indikator dokolku svinskite bubrezi se upotrebuvaat vo klini~kata ksenotransplantacija.64% kaj rasata dalland) postoi transverzalna vaskularnata postavenost na primarnite granki na bubre`nata arterija. 20. vo bubrezite kaj lu|eto i kaj nekoi drugi cica~i utvrdeni se multipni(akcesorni) ili u{te poznati kako aberentni bubre`ni arterii koi se posebni granki koi vleguvaat zasebno i direkno vo parenhimot na bubregot pritoa beza da navlezat vo hilusot na bubregot (7.

Ventralna povr{ina( na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. Arteriski tip Ib. 66 . Pred da se podeli na segmentalnite arterii. horizontalno po ventralnata povr{ina na bubre`nata karlica(dvojna crna strelka).apicalis)(kratka bela strelka). od kranijalnata polarna granka izleguvaat dve arterii(dvojna crna strelka) koi se dvi`at vo lateralna nasoka. Kaudalnata polarna arterija(RCD) ja vaskularizira ventralnata povr{ina na kaudalniot pol na bubergot. Arteriski tip Ic. Ventralna povr{ina na karli~no-~a{ken sistem i arterii od lev bubreg na sviwa. Slika 11. Od bubre`nata artrija(AR) izleguva kranijalnata polarna granka(RCR)koja ja dava kranijalnata dorzalna segmentalna arterija(bela strelka) i kranijalnata ventralnata segmentalna arterija(crna strelka). Dorzalnata povr{ina na kaudalniot pol e vaskularizrana od krven sad(crna strelka) koj poteknuva od dorzalnata segmentalna arterija na karnijalnata polarna granka. Od kaudalnata polarna arterija izleguvaat dve arterii koi se dvi`at vo lateralna nasoka.Slika 10. Od kranijalnata polarna arterija izleguva apikalna artreija(a. Kaudalnata polarna artreija(RCD) go vaskularizira kaudalniot pol na bubregot so kaudalnata dorzalna segmentalna arterija(bela strelka) i kaudalnata ventralnata segmentalna arterija(crna strelka). Od bubre`nata artrija(AR) izleguva kranijalnata polarna granka(RCR) koja gi dava kranijalnata dorzalna segmentalna arterija(kratka bela strelka) i kranijalnata ventralna segmentalna arterija(bela strelka). horizontalno po ventralnata povr{ina na bubre`nata karlica.

No. 55 .c) koi detalno se elaborirani vo oddelot rezultati. vo arteriskite sistemi od bubrezite kaj ispituvanite rasi utvrden e arteriski krven sad koj izleguva od mestoto kade {to dorzalnite i ventralnite segmentalni arterii se oddeluvaat od kranijalnata polarna granka(tip I) kako i od po~etniot del na dorzalnata odnosno po~etniot del na ventralnata segmentalna granka(tip I. 35 ). 30). Ovie krvni sadovi avtorite gi imenuvale spored nomenklaturata koja voobi~aeno se koristi za krvnite sadovi vo humanata medicina.dorsopyelica odnosno a. Rew. 2009 / Mak. vo ovaa studija primeneta e nomenklatura koja se bazira na postoe~kata vo humanata medicina no e adaptirana na veterinarnata medicina. 1. 67 . Ovie arterii spored na{ite analizi se terminalni (segmentalni) krvni sadovi koi zavr{uvaat vo navedenite regioni na bubregot. III).segmentales craniales et caudeles dorsales). II. Vol. pome|u ispituvanite rasi ne pronajdovme signifikantna razlika vo procentualnata zastapenost na razli~nite tipovi na vaskularni arteriski sistemi. 2009 [to se odnesuva do distribucijata na arteriite vo bubreg kaj sviwa najgolem pridones dale Evan et al. Br.Mak. Preg. Vet.apicalis) koja se protega kon najodale~enata to~ka na kranijalniot pol na bubregot.29. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ kranijalna i kaudalna segmentalna arterija od ventralnata granka (ramus ventralis). Vol. se u{te ne e usvoena nomenklatura za segmentalnite arterii vo svinski bubrezi. Kaj ovoj tip postoi vaskularna podelnost na dve longitudinalni polovini na bubregot od koi ednata e dorzalna i e vaskularizirana od dorzalnata kranijalna i kaudalna segmentalna arterija na dorzalnata granka (ramus dorsalis) dodeka drugata polovina e ventralna i e vaskularizirana od ventralnata ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ multipapilarna arhitektura so prisustvo na brojni mali i golemi bubre`ni ~a{ki. I vo sredi{niot del od dorzalnata i/ili od ventralnata povr{ina na hilusniot del od svinskiot bubreg kade e smestena bubre`nata karlica utvrdeni se krvni sadovi koi izleguvaat od kranijalnata i/ili kaudalnata polarna granka na a. Ovie arteri se utvrdeni i od ostanatite istra`uva~i(30. Isto taka. sekoj krven sad vaskularizira strogo opredelen region od bubergot (15) {to i se potvrduva vo rezultatite na ovaa studija. Vakov vaskularen tip e konstatiran i od drugi istra`uva~i(15.1.segmentales craniales et caudeles ventrales) kako i dorzalnite segmentalni artreii za kranijalniot i kaudalniot pol(aa. Sporedbeno.renalis ima tri podtipa (a. Tipot III vo na{ata studija e edinstveniot koj sli~no na ~ove~kiot bubreg ima transverzalna postavenost na primarnite zavr{ni polarni arterii. 32. Imenuvani se kako: a.69. 30. Taka a. 35). Tipot I vo na{ite naodi e visoko varijabilen i spored na~inot na razgranuvawe na a.renalis. Vo na{ite naodi kaj razgranuvaweto vo arteriskiot tip I utvrdivme kranijalna polarna granka(ramus cranialis) i kaudalana polarna granka(ramus caudalis) koi vo polovite na bubregot gi davaat ventralnite segmentalni arterii za kranijalniot i kaudalniot pol (aa. 32.b. sli~no kako vo svinskiot bubreg. ima razli~no poteklo i voobi~aeno izleguva ili od anteriornata ili od posteriornata arterija ili direkno od bubr`nta arterija i ektrahilarno navleguva vo bubre`niot parenhim (19.ventropyelica. 55 . Vakvata vaskularna postavnost na arteriite vo svinskiot bubreg ovozmo`uvaat krvosnabduvaweto da e podeleno na regioni i e preduslov za primena na beskrvna segmentalna resekcija na organot i negova upotreba vo klini~kata eksperimentalna medicina.(1996) koi prvi izvestuvaat za postoewe na regionalna podelba na svinskiot bubregot koja se temeli na segmentalnite arterii (15). Vet. so taa razlika {to nie pravime obid za nivno imenuvawe vospostavuvaj}i anatomski termini koi se zasnovaat na nivnata topografska pozicija i vaskularen region {to go opfa}aat.69. Kaj vtoriot tip na razgranuvawwe (tip II) dorzalnata i ventralnata segmentalna kranijalna arterija izleguvaat odvoeno od a. Bidej}i vo Nomina Anatomica Vetrinaria.renalis. Apikalna segmentalna arterija vo bubregot na ~ovek. Stanuva zbor za apikalna segmentalna arterija (a. Spored toa mo`eme da zaklu~ime deka vo svinski bubrezi bubre`nata arterija se deli na dve primarni granki koi potoa davaat razli~en broj na sekundarni segmentalni arterii koi se distribuiraat vo bubre`niot parenhim.renalis se deli na superiorna i inferiorna polarna granka koi potoa vo polovite na bubregot se delat na anteriorni i posteriorni segmentalni arterii.

51% landrace/yorkshire vs.. Veterinaria 13:389-396 6. 6.(p>0. BMS Surgery 4: 1-3 8. Linell F. 7. Faculty of Veterinary Medicine-Skopje e-mail: lpendovski@fvm...03% landrace/yorkshire vs. The anatomy of arterial vessels was studied on three-dimensional silicone S10 corrosion casts prepared together with the kidney collecting system. the vascular positions of segmental arteries in pig kidneys allow blood supply inside in kidnes to be divided into separate regions witch is necessary condition for segmental resection of kidneys during vascular partial nefroctomy as well for their use in clinical experimental medicine. Altaca G. Bioloski Glasnik. Aydin C.39% dallnad) and type III(6. renal artery. c). Hellsten S. According the results. Arnautovic I.46% landrace/yorkshire vs. Aslan K.. (1959) The distribution of the renal artery of the dog. Hureau.edu. Boyce WH. (1979) Lesions of the dorsal renal artery in surgery of renal pelvic calculus. Titiz I. Sapporo. the regions of their visualisation as well their position inside the renal parenchyma. 139–143. British Veterinary Journal 115466 4. Petkov Vladimir.F. Boijesen E. In the rest of 6.. Popovska-Percinic Florina Department of Functional Morphology.. Bevandic M. International committee on veterinary Gross anatomical Nomenclature.. Andersson I. Nazli M. b.. segmental arteries. 78. type II (14.. Bereber I. Anat Clin.. 5: 343346 3. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ .54% in a hybrid breed landrace/yorkshire and in the 89. (1983) Nephroliythotomy in Urologic Surgery.ANATOMICAL CLASSIFICATION OF THE SEGMENTAL ARTERIAL BRANCHES ON THE RENAL ARTERY IN PIG KIDNEYS Pendovski Lazo.64% dallnad) (p>0. classification ○ LITERATURA 1. Arnautovic I. (1984)Anatomical bases of kidney transplantation in man. a potential cause of renovascular hypertension.. Columbia Gent. Indian Veterinary Journal. Ilieski Vlatko. Anonymous (2005): Nomina Anatomica Vetreinaria. (1964) Prilog nomenklaturu arteriajlnog sistema bubrega domacih zivotinja. 6(4): 239245 9.97% dallnad ) witch was wery variable and can be found in three subtypes(Ia.05) According the way of witch the secondary segmental arteries were branching. Eur Urol.36% hybrid breed dallnad.64% hybrid breed dallnad the renal artery was branched into one dorsal and one ventral primary branch. 3rd edition. Gillot. Benoit G. A total of 109 pig kidneys taken form two adult breeds (62 kidneys form hybrid breed landrace/yorkshire and 47 kidneys form hybrid breed dalland) sslaughtered at age of 5 months and weignining of 95 kg (mean) were investigated. Yigit B.mk ABSTRACT The aim of this article is to present a classification of pig kidneys segmental arterial system based of the distribution on the segmental arteries inside the renal parenchyma.. Dalmas BV. 10. one cranial and the one caudal branch in a 93.ukim. Hanover. Arnautovic I. There was one artery per kidney in all investigated specimens that primary branched into two arteries. (2004) The outcome of kidney transplants with multiple renal arteries.46% hybrid breed landrace/yorkshire and 10. (2001): A comparative macro-anatomic investigation on the intrarenal segmentation of the renal artery in goats and Morkaraman sheep. (1962) Grananje arterijalnog sistema u bubrezima domacih zivotinja. 2. 82. Key words: pig kidneys.. Edited by J.15:55-88 68 5.05). three different arterial systems were classified as: type I(79. corrosion casts.

Vet.P.. (1970): Anatomical Techniques... E.H. 71–82. Vet. 100: 881894 17. 28.. 31– 40. Sampaio FJB. (1975): Blood vessels and excretory apparatus of the kidney in some wild animals. Sripaoraya K. 35. E.1. (1971)The blood vessels of the kidney Oxford: Blackwell Scientific Publication 18.. 86–88.R. The American Journal of Anatomy.M.Mak. (1982) Surface projection of arterial segments in the human kidney. 133. Kaliden JM(2001). (2004) Anatomy ○ ○ Glenn. Satypal KS. Singh B. (1954) The anatomy of the intrarenal arteries and its application to segmental resection of the kidney. Willis L. Gupta. (2000) Animal organs for human transplantation: How close are we? BUMC proceedings... Prachaney P. Platt JL. 64. Saxena SK... British Journal of Surgery. CD. (1956): Variations in the pattern of renal vessels and their relation to the type posterior vena cava in the dog (Canis familiaris). (1996): Branching patterns of the renal artery of the pig.69. Reis R.. 217–223.. 1059– 1062.. Breimer ME. Journal of anatomy. 23:33-38 33. Moffat D. 42:132-139 20.L. (2004) Pig kidney: Anatomical relationships between the itrarenal arteries and the kidney collecting system. Rabbs JV.. 32. JB. Applied study for the urological research and surgical training. 276-286 15. Tompset D. Vet Med Nauki. Acta Anatomica. 55 . Singh Y. 153.N. Lappincot Co. (1987): Vascularization of kidneys in bovine calves. Vol. Jain R. Di Dio LJA. Connors B. Longia GS. Morel P. Svalander CT. 21. (2004) Xenotransplantation and the future renal replacement. 516–522.. 55 . Ucar Y.L.. 1.. Tepe P. Livingstone. 2009 / Mak. 183-194 ○ of renal arterial supply. Edinburg and London. 3:328 11. Cordier G. 23.. Acta Anatomica. Sindel M. (1973): Kidney vascular supply in the rat. (1963) Arterial segmentation of kidney. Favorito LA. Journal of Anatomical Society India. Press medical 72: 2433-2438 14.. j Am Soc Nephrol. Vodenicarov A. (1987): The renal vascular system of the monkey: A gross anatomical description.. 13:3-6 BJU International. Blomgren P. 123–137. 29. 21:371-374 30.V. Br. Ramsaroop L. Mosby Co. Bjorck S. Marais J.. Marlon F. Hadziselimovic H.. (1970)Urinary system in synopsis anatomy. No.. Swindle M. (2002) Comparative anatomy of the pig. Gilmore J. chapt. Xenotransplantation.. Earle A.. 92: 607-609 26. (1966) The arteries of the human kidney. Fourman J.. Haffejee AA. 39. Surg Radiol Anat. Vol.. Lingeman J..A. Tong-un T. 99.. and S. Clinical data and studies of platelets destruction. Acta anatomica 113:145-150 25. (2005) Xenotransplantation: an update on recent progress and future perspectives. Bui-Mong H. Utraravichien A. Huelke D. 17:334-336 24. Fine H. 32. SRC. 2003. Danchev S. 16. (1990): Renal arterial system of the domestic rabbits (Oryctolagus cuniculus): Corrosion cast study.M. Nguyen-Huu. Favoritio L. st Edition. Fuller P. Acta Anatomica. Transparent international 18:894-901 12...K.J. Kumar V. . Anatomical Record. 19. Horacek M. 1:1-3 34. 22.H. (1987) Arterial vessels of the kidney in domestic swine. 32. Khamanarong K. (1996) Extracorporeal (ex vivo) connection of pig kidneys to humans. Cus M. 84. Sampaio FJB. Schiavaini J. Pereira-Sampaio MA. 2nd ed. Anatomical Record. 246. Urol Res. Clinical Anatomy. Preg.. 24:70-77 69 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . O. Buhler L. 27. Indian Veterinary Journal...16. Bucher P. Rew. Journal of Anatomy. 15:1106-1112 13.. 1–15. 2009 ○ 10.. cat and dog. Journal of Urology 172: 2007-2081 31.. (1978): A new corrosion casting technique..P. Cascalho M.. Additional renal arteries: incidence and morphometry. Graves FT. Vodenicarova I. Philadelphia.69. The C.F. Avgaustakis D.A... Ozkan. 191. 321–325. (1988): Microvasculature of the feline renal medulla. Keen. 91. Nerantsiz C. Evan A. Saint Louis.E. (1993) Proportional analysis of the kidney arterial segments. Antonakis E. Ogle BM.

70 .

aplicirana intravenski i vo najbrzo mo`no vreme. Vet. koe e primeno so T. Klu~ni zborovi: fluidna terapija. 2. Fakultet za Veterinarna medicina . Preg. So na{eto istra`uvawe se poka`a pozitiven efekt od primenata na HAES i fiziolo{ki rastvor. 2009 / Mak.7. 32. 71 .09:615. me|utoa etiolo{kata situacija dovede do egzacerebacija na sostojbata i letalna zavr{nica. Po vremenski interval od 18 ~asa sogledavme zna~ajna promena na ovie vrednosti: T.T.9. So ova istra`uvawe se poka`a deka site prifateni `ivotni se nao|ale vo sostojba na {ok.Skopje. ku~e 71 . Osnovnoto ne{to pri terapiraweto vo sostojba na {ok e korekcija na hipovolemijata so adekvatna te~nost. 2009 UDK:636.80. 4. CRT i frekvencijata na pulsot.ukim. Matijatko Vesna3. Po terapijata.mk 2 1 ABSTRAKT Celta na ovoj trud e prikaz na slikata na {okot vo malata praksa i negovo adekvatno i pravovremeno tretirawe. Jurki~ Gabrijela3. {ok. Vol. So ova istra`uvawe se opfateni vkupno 8 ku~iwa.edu. 71 . Najrelevanten primer pretstavuva ku~eto pod reden broj 2.). 6 pozitivno reagiraa na protokolot za stabilizacija na sostojbata na {ok. 40. kaj ku~iwata so broj 1. koj{to so ogled na dijagnozata i klasifikacijata na {okot bil podlo`en na druga terapija. Ku~iwata pod reden broj 5.1.Mak. No. stabilizacija. Troja~anec Plamen2.4. ortopedija i oftalmologija. Katedra po hirurgija. Vet.Zagreb. Site pacienti primija fluidna terapija vo oblik na ednokraten ili pove}ekraten bolus od koloiden rastvor Hydroxyethyl Starch-a 6% (HAES) vo doza od 3 do 15ml/kg.80.Skopje. e-mail: todornovakov@fvm. so fiziolo{ki rastvor vo doza od 10 do 50 ml/kg.451. so isklu~ok na pacientot so broj eden. Velev Romel1. Fakultet za Veterinarna medicina . Site pacienti primija fluidna terapija za da go nadopolnat i odr`at izgubeniot volumen. CRT 4 sekundi. ozna~eni so broevite od 1 do 8. i frekvencija na pulsot od 222. postaven e venski pat i sledeni se klini~kite parametri vo tekot na terapiraweto.T. Br.1 VLIJANIETO NA FLUIDNATA TERAPIJA ZA STABILIZACIJA NA KU^IWA VO SOSTOJBA NA [OK (prikaz na slu~aj) Novakov Todor1. Na site `ivotni e sprovedeno op{to klini~ko prebaruvawe. CRT 3 sekundi i frekvencija na pulsot od 180 ot~ukuvawa vo minuta. 1. Zaklu~ivme deka va`na uloga vo uspe{nosta na terapijata ima vremeto na aplikacijata vo obidot za stabilizacija na sostojbata. 5 i 6 sogledavme stabilizacija na telesnata temperatura (T. Ilievska Ksenija2 Katedra po farmakologija i toksikologija. 3 Klinika za vnater{ni bolesti kaj mali `ivotni. Vol. Rew.T. Ku~iwata 3. Veterinarski fakultet . 7 i 8 inicijalno pozitivno izreagirale vo nekoi parametri. Dobri rezultati se mo`ni edinstveno dokolku le~eweto e sprovedeno pravovremeno i adekvatno (kombinacija na koloidi i kristaloidi). 38. 32.

boja na mukozni membrani. apliciranite kristaloidi brzo se izla~uvaat so urinata. Tie navleguvaat vo ekstracelularniot prostor i vr{at regulacija na telesniot fluiden balans. pa zatoa se narekuvaat i plazma ekspanderi. 72 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ VOVED ○ ○ Slika 1: Prikaz na veni za intravenska aplikacija kaj ku~iwata ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Kristaloidite se grupa na fluidi koi sodr`at elektroliti na natrium i puferi so mala molekulska masa. capillary refill time. Te~nostite koi se koristat vo intravenskata fluidna terapija se klasificiraat vo tri grupi: kristaloidi. zatoa samo intravenskata aplikacija na fluidna terapija pretstavuva adekvaten izbor vo situacija na {ok (3). CRT (na ang. Koloidite se grupa na fluidi koi sodr`at golemi molekuli i se dizajnirani da se zadr`at podolgo vreme vo intravaskularniot prostor. Perifernata venska kateterizacija e ednostavna. Koloidno onkotskiot pritisok e va`en za odr`uvaweto na fluidniot balans me|u intravaskularniot i intrasticijalniot prostor. Osnovata na fluidnata terapija e vo nadopolnuvaweto i odr`uvaweto na izgubeniot volumen i vospostavuvaweto na elektroliten balans koj e potreben za normalna funkcija na organitena pacientot. zatajuvawe na organite i uginuvawe na pacientot (2). kade najva`en uslov za uspe{na terapija e brza restitucija na izgubeniot volumen. terapija e intraosealna (4). Nevrohormonaliot odgovor na slabiot srcev udaren volumen rezultira so periferna vazokonstrikcija i slaba resorpcija na te~nosti koi se administrirani supkutano ili intraperitonealno. [okot pretstavuva naj~est sindrom koj se sretnuva vo intenzivnata veterinarna medicina. vklu~uvajki alteracii vo mentalnata sostojba. Primarniot izvor na onkotskiot pritisok vo intravaskularniot prostor go . Primarnata podr{ka na cirkulacijata pri site sostojbi na {ok e fluidna terapija. Koga koncentracijata na natrium vo kristaloidnite te~nosti e ista so onaa vo kletkite na organizmot stanuva zbor za izotoni~ni ili fiziolo{ki rastvori. Tie dosta efikasno go zgolemuvaat i odr`uvaat vaskularniot volumen. Kaj pacienti so normalna renalna funkcija. Vo sostojba na kardiogen {ok mo`e da se izvr{i kateterizacija i na V. srceva frekvencija i kvalitet na puls (1). vreme na kapilarno polnewe). koloidi i polna krv so krvni produkti (3). Nedostatokot na te~nost vo intravaskularniot prostor se narekuva {ok i dokolku toj nedostatok brzo i adekvtno ne se koregira doa|a do smrt na kletkite. a naj~esto koristeni veni kaj ku~iwa se V. Apliciraweto na golemi volumeni na kristaloidi rezultira so namaluvawe na onkotskiot pritisok pri {to se zgolemuva ekstravazacijata na kristaloidi vo intersticijalniot prostor. isklu~ok pravi kardiogeniot {ok (4).[ok e sindrom koj se karakterizira so nekolku klini~ki znaci.Jugolaris so cel aplikacija na golemo koli~estvo fluidi za brzo vreme. Zatoa kristaloidnite te~nosti ne go odr`uvaat intravaskularniot volumen i ne ja podobruvaat tkivnata perfuzija koga se apliciraat zasebno (5).Saphena. Tonicitetot na kristaloidnite te~nosti e vo koorelacija so koncentracijata na natrium.Cephalica i lateralnata V. Kaj pacienti pod 2 kg telesna te`ina i pedijatriski pacienti dokolku nemo`e da se izvr{i intravenska aplikacija na fluidite.

povredi na mozokot i belite drobovi. hidroksietil skrob. Vet.80. 2009 ~inat albuminite so molekulska masa od 69 KD koi obezbeduvaat od 75% do 80% od vkupniot koloidno-onkotski pritisok na plazmata. Kako mo`ni komplikacii pri transfuzija mo`at da se javat imunolo{ki reakcii (se koristi alogeni~na krv). hipovolemi~en {ok HAES 6% 200-450 kD 25. 2009 / Mak. krven pritisok. CRT i kvalitet na pulsot) (11).9 hipovolemi~en {ok SIRS (Sindrom na sistematski vospalitelen odgovor). Br. Vo sve`ata polna krv se nao|aat site faktori za koagulacija i aktivni trombociti. HAES) e sozdaden so hemiska modifikacija na amilopektinot i pretstavuva jaglehidratna molekula sli~na na glikogenot (6). 71 . No. Vet.80. Varijaciite vo soodnosot na kristaloidi i koloidi zavisat od renalnata funkcija na pacientot. Slika 2: Koloiden rastvor (HAES) Polnata krv so krvnite produkti se apliciraat pri jaki krvarewa i gubewe na golem volumen krv koe {to rezultira so namaluvawe vo hematokritot t. Fluidnata terapija mora da bide detalno proceneta za sekoj pacient zasebno. pentastarch).5 5. plazma) i sintetski (dekstrani. 1. masa 40 kD 70 kD Polu`ivot ~asa 3 6 Ph Indikacii hipovolemi~en {ok 4. Rew. srcevi zaboluvawa i zatajuvawa i razli~ni vidovi hemoragii. Celnata restitucija se ot~ituva po prefuzioniot status (srceva frekvencija. albumini. Hidroksietil skrobot (sin. imeno dokolku hematokritot padne pod 20% neophodna e transfuzija na polna krv (3).: hetastarch. 32. Ne postoi efektivna „standardna„ formula za kristaloidna i/ili koloidna infuzija koja }e garantira kompletna restitucija na intravaskularniot volumen.5 73 . Koloidnite rastvori imaat sli~na ili pogolema molekulska masa od albuminite so {to u~estvuvaat vo odr`uvawe na koloidno-onkotskiot pritisok. Tie se delat na biolo{ki (polna krv. Tabela 1: Karakteristiki na naj~esto koristenite koloidi vo intenzivnata mala praksa ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Koloid Dekstran 40 Dekstran 70 Prose~na mol. Preg. hipoalbuminemija. boja na mukozni membrani. Planot za fluidnata restitucija na pacient vo sostojba na {ok vklu~uva nekolku ~ekori: 1) odreduvawe na mestoto na fluidniot deficit 2) selekcija na fluidna terapija specifi~na za sekoj pacient 3) determinacija na celnata restitucija i 4) determinacija na restituciskata tehnika (7). 32. centralen venski pritisok. 71 . perzistencijata na fluidite vo "tretata telesna {uplina".1. PCV (na ang. packed cells volume). Vol.Mak. pad na kalciumot (pri brza nadoknada) i razvoj na tumori (4). Vol.e.

Celta na hipotenzivnata restitucija e da se administrira ○ CEL NA ISTRA@UVAWETO Celta na ovoj trud e prikaz na efiksnosta na fluidnata terapija za pravovremeno i soodvetno le~ewe na sostojbite na {ok kaj ku~iwata vo malata praksa. dodeka hipotenzivnata se primenuva za postignuvawe na krajni to~ki na restitucija koi se pod normalniot limit.Postojat dva vida na restitucija: supranormalna i hipotenzivna. pol i vozrast se prika`ani vo tabelata 2. Hrvatska. Supranormalnata restitucija za krajna to~ka go ima nivoto nad normalniot limit. stabilizacijata na ovie pacienti vo sostojba na {ok. ozna~eni so broevi od 1 do 8. ~ija rasa. Vo edno celta e da se uka`e na pravilniot izbor. Tabela 2: Rasa. MATERIJALI I METODI So ova istra`uvawe se opfateni vkupno 8 ku~iwa vo sostojba na {ok od razli~na etiologija doneseni vo klinikata za mali `ivotni na Veterinarniot fakultet vo Zagreb. se dodeka ne se postignat celnite parametri Supernormalna nadoknada ku~e 5-15 ml/kg koloidi 20-50 ml/kg kristaloidi Da se povtoruvaat na sekoi 30 min. Administracijata na HAES kako kontinuirana infuzija (constant rate infusion . pol i vozrast na pacientite opfateni so istra`uvaweto Pol Ku~e 1 Ku~e 2 Ku~e 3 Ku~e 4 Ku~e 5 Ku~e 6 Ku~e 7 Ku~e 8 74 ma`jak ma`jak ma`jak `enka ma`jak ma`jak ma`jak ma`jak Vozrast (meseci) 96 60 180 24 8 72 60 24 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Rasa Bernandinec Zapadno-{kotski terier Rotvajler Ramnovlaknest retriver Bokser Germanski ov~ar Staroangliski ov~ar Labrador retriver . dozata kako i na~inot na aplikacija na fluidite vo Grafikon 1: Na~in na nadopolnuvawe na fluidi kaj ku~e vo sostojba na {ok Po~etni perfuzioni parametri Da Krvarewe vo telesna {uplina Tkiven edem Edem na beli drobovi Edem na mozok Zatajuvawe na bubrezite Zatajuvawe na levoto srce ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Ne Hipotenzivna nadoknada 3-5 ml/kg koloidi 10-15 ml/kg kristaloidi Da se povtoruvaat na sekoi 30 min.CRI) ovozmo`uva permanentno snabduvawe so golemi molekuli so cel odr`uvawe na koloidno-onkotski pritisok kaj hipoalbuminemi~nite pacienti (8). se dodeka ne se postignat celnite parametri Sreden arteriski pritisok 60-80 mmHg Sreden arteriski pritisok 80-90 mmHg CTR 1-2 sek CTR 1-2 sek najmaliot mo`en fluiden volumen koj }e ovozmo`i uspe{na restitucija na intravskularniot volumen i }e ja minimizira ekstravazacijata na fluidite vo intersticiumot (3).

75 . Kalifornija. Br.t. Vol.1.80. od Temecula. kako blokator na H2 .d. Dormicum. kako antiaritmik Lidokain.Mak. 71 . kako sedativi Apaurin. Ketocef. po {to bea podlo`eni na fluidna terapija za nadopolnuvawe na izgubeniot volumen i druga simptomatska terapija.histaminskite receptori Peptoran. Augmentin i Lendacin.80. Site ostanati pacienti primaa fluidna terapija vo oblik na ednokraten ili pove}ekraten bolus na koloiden rastvor na HAES vo doza od 3 do 5 ml/kg zaedno so kristaloiden fiziolo{ki rastvor (Ringer ili NaCl) vo doza od 10 do 50 ml/kg. 2009 ○ Terapijata na sekoj pacient e individualno odredena vo zavisnost od sostojbata i izmerenite klini~ki parametri kaj pacientot. Inc. Kako fluidnata terapija se koristeni komercialni rastvori za intravenska primena i toa HAES-Steril 6%. 2009 / Mak. fiziolo{ki rastvor Ringer i dvata na proizvoditelot Braun Medical L. No. 71 . Vet. kako kortikosteroidi Solu Medrol. Isklu~ok e pacientot broj 1 kaj koj dijagnosti~ki i klasifikaciski {okot se tretira so diuretici bez primena na fluidna terapija (kardiogen {ok). Vol. kaj sekoj pacient utvrdena e sostojba na {ok (tabela 3) predizvikana od razli~na etiologija. Trimetosul. i fiziolo{kiot rastvor NaCl 0. Mereweto na odredeni klini~ki parametri se izvr{i so aparat za taa namena (PM-9000 Vet Veterinary Portable Multi-Parameter Patient Monitor) na proizvoditelot Grady Medical Systems. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ REZULTATI I DISKUSIJA Po izvr{eniot op{t klini~ki pregled i izmerenite klini~ki parametri. Imizol. Rew. Preg.d. Baytril. kako centralen antiemetik Torecan. no vo glavno se koriste{e: kako diuretik Furosemid. a od vitaminski preparati be{e primenuvan Konakion i Biodyl vo prepora~anite dozi. 32. 1. Penbritin.9% na proizvoditelot Pliva d. 32. kako hemoterapevtici Cefobid. SAD. Vet. Slika 3: Venepunkcija na pacientite koristeni vo istra`uvaweto ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ Kaj site ispituvani `ivotni pred po~etokot na tretmanot e sproveden op{t klini~ki pregled. Cefalotaksim. po {to se postaveni intravenski kanili (slika 3) i se prateni klini~kite parametri vo tekot na terapiraweto. Heptanon.

ultrazvu~na pretraga HAES 3 ml/kg + povolen Ringer 10 ml/kg HAES 2 ml/kg + Ringer 10 ml/kg letalen HAES 3 ml/kg + Ringer 10 ml/kg. 5 i 6 po fluidnata terapija e zabele`ana stabilizacija na telesnata temperatura. letalen HAES 20 ml/kg/den (CRI) HAES 3 ml/kg + Ringer 10 ml/kg. hematolo{ki status gastroetheritis haemorrhagica 6 opstruktiven rentgenska snimka volvulus intestini 7 opstruktiven sondirawe. biohemiski profil na krv krven razmaz na periferna krv rentgenska snimka. 7 i 8 kade i pokraj sprovedenata terapija ishodot be{e letalen. rentgenska snimka krven razmaz na periferna krv HAES 5 ml/kg + GDV(gastric dilataion et volvulus) Ringer 15 ml/kg babesiosis HAES 3 ml/kg + Ringer 10 ml/kg. i/v Ishod povolen 2 distributiven klini~ki parametri. dijagnozata. terapijata i ishodot kaj pacientite koristeni vo istra`uvaweto Pacient Vid {ok 1 kardiogen Metoda na dijagnosticirawe rentgenska ultrazvu~na pretraga Kone~na dijagnoza DCM (dilatative cardiomiophaty) siriasis Fluidna terapija Furosemid 4 mg/kg. 76 . za razlika od pacientite so broj 3. NaCl 40 ml/kg (CRI) 8 septi~en letalen Po pravovremenoto sproveduvawe na fluidna terapija kaj pacientite so broj 2. CRT i frekvencijata na pulsot. povolen NaCl 40 ml/kg (CRI) letalen 3 septi~en babesiosis histiocitom fibros malign 4 distributiven 5 hipovolemi~en klini~ki parametri.Tabela 3: Zbiren prikaz na vidot na {ok. povolen HAES 20 ml/kg/den (CRI) HAES 3 ml/kg + Ringer 10 ml/kg. Kaj pacientite pod broj 2. Najrelevanten primer za povolniot ishod po fluidnata terapija e pacientot so reden broj 2 (tabela 4) kaj koj mnogu brgu (ve}e po 12 ~asa) dojde do stabilizirawe na gore spomenatite parametri. 5 i 6 konstatiran e povolen ishod. 4.

6 36. Vol.0 sek 2.6 37.0 sek >3.0 sek < 1.5 sek 3.0 sek < 1. Rew.0 sek >3.0 38.0 sek < 1.0 38.0 37.0 sek < 1. 71 .0 sek >3.6 37.0 sek 3.1 37. Preg.0 sek 3.5 sek 2.80.0 sek 3.4 36.4 36.8 39.0 sek / 2.0 sek 1.0 sek 2.7 38.2 36.Mak. Vet. 71 .0 37.0 sek 1.4 38. 2009 / Mak.0 sek 1.8 36.0 Puls / / / / / / / 64 64 60 / / 60 70 / / 124 105 100 / / / Di{ewe / / / / / / / / / / / / / / / / 20 20 20 20 20 20 CRT < 1.3 37.0 sek 1.0 38.3 36. Vet.1 37. Br.9 40.8 38.7 Puls 222 220 210 210 200 200 200 180 160 160 170 Di{ewe 78 70 64 58 54 54 48 42 36 36 40 CRT 4.6 37.1.6 37.0 sek 1. No.0 sek 3. 1.80.0 sek < 1.0 sek 2.1 39. Tabela 5: Dvi`ewe na klini~kite parametri kaj pacientot broj 5 po primenata na fluidna terapija Den 1 2 3 4 Vreme 10:00 11:00 12:00 13:00 17:00 18:00 23:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 18:00 18:30 21:00 09:00 10:00 11:30 08:00 16:00 18:00 Temperatura 37.0 sek 2. 2009 Tabela 4: Dvi`ewe na klini~kite parametri kaj pacientot broj 2 po primenata na fluidna terapija Vreme 4:00 4:30 5:00 6:00 7:00 8:00 8:45 9:45 12:45 15:00 16:00 Temperatura 40.4 38.0 sek / / 3.0 sek 3. Imeno hipovolemijata i hipotenzijata posledi~no predizvikuvaat hipotermija (9) kaj pacientite vo sostojba na {ok.0 sek Hipotermijata koja e zabele`ana vtoriot den od po~etokot na terapijata kaj pacient so broj 5 ja poistovetuvame so popu{tawe na kompenzatorniot mehanizam na organizmot na pacientot. Korekcija na hipovolemijata i hipotenzijata kaj hipotermi~ni pacienti rezultira so normalna ili zgolemena telesna temperatura (10) {to mo`e{e da se zabele`i i kaj pacientite so broj 5 i 6 (tabela 5 i 6). Kaj ovoj pacient po povtorenata terapija zabele`ano e namaluvawe vo varijacijata na telesnata temperatura (tabela 5).8 37. 32.5 38.4 38.1 37.0 sek >3. 77 .0 38.0 sek 1.0 37. 32.0 sek Kaj pacientot so broj 5 poradi dijagnosticiranata hipoalbuminemija be{e potrebno prodol`uvawe na terapijata so HAES vo oblik na kontinuirana infuizija. Vol.

no vo isto vreme se namaluva cirkulacijata vo splanhnikusot.0 sek 2. 7 i 8 iako po apliciranata fluidna terapija inicijalno reagiraa pozitivno vo pogled na merenite parametri. Hipotenzijata predizvikuva vazokonstriktiven odgovor (klini~ki se ot~ituva so skratuvawe na CRT) koj go poddr`uva `ivotot na pacientot na kratko vreme.0 sek Realnite podatoci za telesnata temperatura mo`eme da se dobijat duri po korekcija na hipovolemijata (9) {to e primer i kaj prika`anite pacienti. ZAKLU^OK Od seto pogore izlo`eno mo`e da se zaklu~i deka va`na uloga vo efikasnosta na terapijata na {okot igra vremeto na aplikacija na fluidnata terapija. 4. Sepak etiologijata na {okovata sostojba so vreme dovede do egzacerbacija na procesot {to rezultira{e so letalen ishod. Monitoringot na pacientot vo sostojba na {ok i pravovremenata simptomatska terapija pretstavuva su{testven del vo procesot na stabilizacija na istiot. Pacientite so reden broj 3. Osnovna terapija pri sostojba na {ok e brzata korekcija na hipovolemijata pri {to dobri razultati se mo`ni samo dokolku le~eweto e adekvatno sprovedeno (intravenska aplikacija na kristaloidni i koloidni rastvori).2 Puls 173 180 160 Di{ewe 35 30 35 CRT 3. 5 i 6 po sprovedenata fluidna terapija koregirana e hipoperfuzijata i hipotenzijata pri {to zabele`ana e posledi~na normalizacija na CRT i pulsot (tabela 4.2 39. Kaj pacientite so broj 2.0 sek 1. 5 i 6). So ovoj odgovor poddr`ana e perfuzijata vo mozokot i koronarniot krvotok.3 38.Tabela 6: Dvi`ewe na klini~kite parametri kaj pacientot broj 6 po primenata na fluidna terapija Vreme Pri priem (12h) 14h 18h Temperatura 37. 78 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . muskulite i ko`ata (1).

Dogs 1. Septièni pacijent u jedinici intenzivne skrbi. CRT 3 seconds and the frequency was 180th. 6) gave a positive response to the protocol to stabilize shock. Hrv. 3 Department of internal disease of small animals. but etiological situation has led to deterioration and mortalities. stabilization. 2009 INFLUENCE OF FLUID THERAPY FOR STABILIZATION OF DOGS IN SHOCK CAUSED WITH DIFFERENT ETIOLOGY (case report) Novakov Todor1. 29 th World Congress of the WSAVA. Second ed. vjesn. (2006): Fluid. 1. 32.80. and the frequency was 222. Significant results are possible only if treatment is timely and adequately (a combination of colloids and crystalloid). Vet. intravenous applied in the fastest possible time.. Jurkic Gabrijela3. 2. The basis of shock therapy is the correction hipovolemia appropriate liquid. Research showing that all animals were received in shock. Aldrich J. DiBartola S.ukim. This study included a total of 8 dogs that are numbered from 1 to 8. No. Faculty of Veterinary Medicine .Mak. who received value of TT 40. 71 . exception makes patient number one wich with respect to the diagnosis and classification of shock succumb on other therapy. 2. 17 . Our study showed a positive response after applications of bolus HAES and physiological solutions. 2009 / Mak. G.80. 4. Kirby R. vet. (2004): Critical Care: Shock and Resustitation. Velev Romel1. King L.. Electrolyte and Acid-Base Disorders vo Small Animale Practice. 7 and 8 have an initial positive reactions in some parameters. P. (2007): BSAVA Manual of Canine and Feline.9. All patients received fluid therapy in the form of one or multiple bolus colloid fluids Hydroxyethyl Starch 6% (HAES-a) dosage of 3-15 ml/kg with a physiological solution in the dosage of 10-50 ml/kg. which the value for 18 hours changed to TT 38. CRT. Br.mk ABSTRACT The aim of this work is the portrayal of shock in a small practice and its timely and proper treatment. Key words: fluid therapy. Dogs 3. and the frequency. 5 and 6 after therapy was stabilize body temperature (TT).Skopje.. Department by surgery. (2001): Hitna stanja u veterinarskoj medicini-III.4. Veterinary Faculty of Zagreb e-mail: todornovakov@fvm.Skopje. ophthalmology and orthopiedy. Rew. We have concluded that the time of applications and attempt have significant role in the successible treatment to stabilize a patients.. Vol. In all our study patients. and are accompanied by clinical parameters during treatment. 32. Emergency and Critical Care. Matijatko Vesna3. Boag A. The most relevant example is the dog number 2.1. 71 . CRT 4 seconds. Kiš I. fluid therapy was occured to update and maintain lost volume. Dogs (5. dogs. Preg. 25:2728. Vet. In all animals was performed complete general clinical index.30.edu. Trojacanec Plamen2. Vol. the venous route was applyed. Faculty of Veterinary Medicine . ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ 79 . Ilievska Ksenija2 1 2 Department of pharmacology and toxicology. Matijatko V. LITERATURA 1. 4. shock. 3.

Hopper K. Opin.. Ettinger S. 7. Third ed. Radostits O. G.. 567-583.. W. Suppl. Hauptman J. (2006): Fluid resuscitation and the septic kidney. Feldman E.780.M. 12. (2000): The Clinical Examination. (Eds. & Bateman S.. 9. London. 325-347. Couto C. 527-530.G.. 1-7. 387. Bagshaw S.. A.. Antimicrob.C. (1996): Fluid Balance and Therapy. Care. W. M.M. 325-391. Bellomo R. 14th International Veterinary Emergency and Critical Care Symposium. Saunders. (1998): The systemic inflammatory response syndrome: definitions and aetiology. 11.○ Day T. In: Radostits O. K. 540564. 91-124. Nelson R. 403-419. M. 777 .. 80 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Mayhew I. Chemother.M. 118-120. Crit. Houston D. Fifth ed. Houston D. Curr. (2000): Textbook of Veterinary Internal Medicine diseases of the dog and cat. (2003): Small Animal Internal Medicine. Veterinary Clinical Examination and Diagnosis. Fluid and electrolyte therapy.O.). 8..B. (2008): The use of plasma in the critical patient.. 6. 41. Nyström P. 5. 10. pp.389. J.

Makedonija i nadvor od nea. Kratki soop{tenija i prikazi na slu~aj: Kratkite soop{tenija i prikazi na slu~aj se nameneti za promocija na novi idei i rezultati vo novi ili razvojni oblasti na vetrinarnata nauka. NASLOVNA STRANA Naslovnata strana na trudot treba da go sodr`i naslovot na trudot. ○ TIPOVI NA PUBLIKACII Vo Makedonski vetrinaren pregled se objavuvaat originalni trudovi. rabotnata pozicija. referencite. sekoja tabela ili slika zapo~nuva so novata strana. abstraktot. Vo spisanieto se objavuvaat izvorni nau~ni trudovi. celosnite imiwa na avtorite po~nuvaj}i so nivnoto prezime kako i institudcijta kade pripa|aat. Rakopisite podneseni za objavuvawe vo Makedonskiot veterinaren pregled stanuvaat postojana sopstvenost na spisanieto i nemo`at da bidat objavuvani na drugo mesto bez potpi{ana dozvola od avtorot i od spisanieto. Vo poseben oddel kako blagodarnost se vnesuvaat i podatoci ako trudot e nekade referiran. posle imeto na avtorot se apostrofira mala arabska brojka koja ja ozna~uva adresata na institucijata kade {to e pripa|a. Rakopisot treba da e so font mac c times za makedoskiot tekst ili times new roman za angliskiot abstrakt so golemina na fontot od 12. Imiwa na avtorite (vklu~uvaj}i gi imiwata. Na poseben paragraf se dodava adresa za korespodencija koja go vklu~uva imeto na korespodentniot avtor. telefon. prikazi na slu~ai. kratki soo{tenija i prikazi na slu~aj. Naslovot.UPATSTVO DO AVTORITE Makedonski veterinaren pregled e stru~no spisanie koe go objavuva Fakultetot za Veterinarna Medicina od Skopje. magisteriumi i drugi prilozi od site oblasti na veterinarnata medicinata i srodnite nauki. pregledni trudovi. Vo niv se prika`uvaat va`ni pra{awa od klini~ki i biomedicinski istra`uvawa. NASLOV Naslovot treba da bide karatok i informativen. kako i toa dali e fikansiran od nekakov proekt ili institucija (so brojot na proektot i kompletniot naslov na institucijata i mestoto). Avtoritativen i kriti~ki pregled na momentalnata sostojba i odli~no poznavawe na problamatikata koja e predmet na analiza e potrebno za preglednite trudovi.5 sm od sekoja strana. FORMA NA PODNESOK Trudovite dostaveni za objavuvawe vo Makedonski veterinaren pregled se podnesuvaat na makedonski jazik so abstrakt na angliski jazik podgotveni spored upatstvoto za podgotovka. Pregledni trudovi: Preglednite trudovi i monografii koi gi vklu~uvaat site aspekti od vetrinarnata nauka se prifatlivi za MVP. klini~ki i laboratoriski iskustva. srednite imiwa i prezimiwata) se bez akademski stepeni. Originalni trudovi: Originalnite trudovi pokrivaat celosni izve{tai od istra`uva~ka rabota napi{ani spored zadadeni upatsvo na podgotovka so precizen opis i celosna interpretacija na teoretska i eksperimentalna rabota. Pravo na objavuvawe imaat site doktori po veterinarna medicina. faks i e-mail adresa. Sekoja strana treba da bide numerirana. Se ~uka so golemi bukvi so 81 ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ . Trudovite zaedno so tabelite so nivnite naslovi i slikite so legendi. Eksperimentite na `ivotni treba da bidat izvedeni vo soglasnost so ve}e prifatenite principi za odgleduvawe i upotreba na `ivotnite. se ~ukaat so dvoen prored na A4 format ( 21 h 28 sm) so margini od najmalku 2. i drugi vraboteni vo dr`avnite i privatnite organizacii vo R. reviski trudovi. Site tabeli i sliki se numeriraat posledovatelno so koristewe na arabski broevi. Dokolku postojat pove}e avtori. adresa.

A. L.. ABSTRAKT Izvadok od 100 do 250 zborovi za originalnite trudovi i 100 zborovi za prikaz na slu~aj se ~uka na poseben list so dvoen prored i se dostavuva kako vtora stranica od trudot.. R. REFERENCI Literaturnite podatoci vo tekstot se citiraat so arapski brojki vo zagradi. 131–160). & Byrbidge-Boyd. pred literaturnite podatoci. Meat Sci.W. W. 2. 3. calpastatin and meat tenderness in different ovine skeletal muscles. Sekoja tabela.gov. ako ne e daden vo naslovot..ab. Functional renal volume: quantitative analysis at gadolinium-enhanced MR angiography – feasibility study in healthy potential kidney donors. Potrebno e da se vnese vidot na `ivotnite upotrebeni za ispituvawe. The Mouse in Animal Genetics and Breeding Research (pp.font 12. (2005). Vo trudovite treba da se upotrebuvaat edinici od internacionalniot sistem na edinici (SI). 69. Sodr`inata vo izvadokot treba da e nezavisna celina a ne da opi{uva {to e izneseno vo trudot.J. COMA (1984). Bunger.. London: The Stationary Office. ili na veb stranata: www. Se prepora~uva vo nego da se sodr`at zborovi koi {to se neophodni za identifikacija na predmetot na istra`uvawa.nlm. S. latinski kratenki od imiwa se dozvoleni vo naslovot. Rakopisite se ispra}aat na slednava adresa: Fakultet za veterinarna Medicina Makedonski Veterinaren pregled Lazar Pop Trajkov 5/7 1000 Skopje R. so dvoen prored i sekoja tabela treba da vklu~uva naslov vo JPG ili TIFF format so rezolucija 300 dpi. Literaturata se pi{uva na poseben list hartija.J. Tekstot se iznesuva vo pasivna forma (bez nie ili na{ite). Hemiski formuli. 5. rakopisite pri prigotvuvaweto ili drugite neobjaveni podatoci ne se citiraat vo literaturata no mo`at da se spomenat vo tekstot vo zagrada. CD. Radiology 236: 189–195. ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ TABELI I SLIKI Tabelte se prilo`uvaat na posebna strana.N. & Hill. PODNESUVAWE NA RAKOPISOT So sekoj podnesen trud treba da bide dostavena potpi{anata izjava za prenos na avtorskite prava. rezultati i diskusija. 4. http:// www1.L. Redosledot na pojavuvaweto vo tekstot go opredeluva nivniot broj. Gibson. Goleminata na fontot e 10.W.Q. Sensky. T.nih. Bardsley. spored redosledot na spomenuvaweto vo tekstot. Genetics of body composition and metabolic rate. Da ne se vnesuvaat drugi kratenki osven standardnite edinici za merkite i nivnite izvedeni edinici. Poinakov redosled mo`at da imaat reviskite trudovi i prikazite na slu~aj. C. Li~nite prepiski. van der Geest. materijal i metodi. Fijter.. London: Imperial College Press.nsf/all/ sg11071/$FILE/lacombe_sensory_trial. Makedonija Se podnesuvaat vo elektronski zapis (disketa. J. van den Dool. USB) ili po elektronska po{ta. Diet and Cardiovascular Disease (Department of Health and Social Security).G. vidovite na `ivotni na koi se praveni eksperimenti.ca/$department/deptdocs. Goleminata na tekstot e so font 10. P. 17–25. L. The Effects of Terminal Sire Breed on Carcass Quality and Sensory Traits of Lamb.. In E. Hoekstra. Za izbor na klu~ni zborovi se prepora~uva MeSH vo Index Medicus/Medline. A final report to the Alberta Sheep and Wool Commission.). Croken. Sazili.W. so dvoen ○ prored. S. Jones..L. G. Se pora~uva upotreba na simbolite na osnovnite i izmerenite merni edinici vo makedonskiot jazik kako i na prefiksite na kirilica Blagodarnostite se pi{uvaat na krajot od tekstot. slika ili literaturen podatok se citira vo tekstot so arapski brojki. 1. Trudot go podnesuva korespodentniot avtor. M. KLU^NI ZBOROVI Pod tekstot se vnesuvaat do 5 klu~ni zborovi. G. The relationship between slow and fast myosin heavy chain content.M.gov SODR@INA NA TRUDOT Tekstot se deli na: voved. J. (2005). J.. (2005). Eisen (Ed. Parr. (2006). vo ista linija so tekstot. Buttery. R.. P.agric. Report of the Panel on Diet in Relation to Cardiovascular Disease. 82 . Wasser.

osven izvadok (abstrakt) od 400 zborovi ili pomalku SOGLASNOST ZA PRENOS NA PE^ATARSKITE PRAVA Pe~atarskite prava na trudot so naslov: ____________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________________ koj }e se objavi vo spisanieto Makedonski veterinaren pregled se prenesuvaat na spisanieto. kako pravoto na patent Pravoto za upotreba na del ili site delovi od ovoj trud za svoja li~na rabota. no avtorite go zadr`uvaat slednovo: Site prava na sopstvenost osven pe~atarskite. prezime i ime potpis 83 .EKSKLUZIVNA IZJAVA ZA OBJAVUVAWE NA AVTORITE KOI PODNESUVAAT TRUD Potvrduvam deka nieden material vo ovoj rakopis ne e objaven porano i nieden materijal ne e daden nikade za objavuvawe od bilo koj vid.

84 .

85 .

SKOPJE 86 .FACULTY OF VETERINARY MEDICINE – SKOPJE FAKULTET ZA VETERINARNA MEDICINA .

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->