Professional Documents
Culture Documents
Definicija
p ( x)
f ( x) = , kjer sta
q ( x)
p ( x ) in q ( x ) polinoma, ki nimata skupnih ničel in q ( x ) ni identično enak 0.
ZAPOREDJA
Definicija
Zaporedje je funkcija f : ¥ → ¡ ; f ( n ) = an .
Zaporedne funkcijske vrednosti a1 , a2 , a3 ,... imenujemo členi zaporedja, an pa splošni člen.
Zaporedje je naraščajoče, če velja an +1 > an za vsak n ∈ ¥ .
Zaporedje je padajoče, če velja an +1 < an za vsak n ∈ ¥ .
Zaporedje je omejeno navzgor, če obstaja tako število M ∈ ¡ , da je an ≤ M za vsak n ∈ ¥ .
Zaporedje je omejeno navzdol, če obstaja tako število m ∈ ¡ , da je an ≥ m za vsak n ∈ ¥ .
Zaporedje je omejeno, če je omejeno navzgor in navzdol.
Aritmetično zaporedje
n
Vsota prvih n členov aritmetičnega zaporedja: sn = ( a1 + an )
2
n
sn =
2
( 2a1 + ( n − 1) d )
a+b
Število imenujemo aritmetična sredina števil a in b.
2
Geometrijsko zaporedje
an +1
Zaporedje je geometrijsko, če je količnik sosednjih členov stalen.
an
an +1
Ta količnik označimo s q: =q
an
an +1 = an gq
n −1
Splošni člen geometrijskega zaporedja: an = a1 gq .
Geometrijsko zaporedje je naraščajoče, če je a1 >0 in q>1 ali a1 <0 in 0<q<1.
Geometrijsko zaporedje je padajoče, če je a1 <0 in q>1 ali a1 >0 in 0<q<1.
a1 ( q n − 1)
Vsota prvih n členov geometrijskega zaporedja: sn = ; q ≠1
q −1
Število a gb imenujemo geometrijska sredina pozitivnih števil a in b.
Obresti so cene denarja. So neko nadomestilo za uporabo določenega zneska denarja , ki ga
je kreditodajalec za določen čas prepustil kreditojemalcu.
Bančni slovar
Obresti - so denarno nadomestilo za uporabo določenega zneska denarja,
ki ga je upnik za določen čas prepustil dolžniku.
Obrestna mera - je mera za obrestovanje denarja, izražena v odstotkih.
Pove, koliko denarnih enot nadomestila plačamo za vsakih 100 enot
glavnice v določenem obdobju.
Obrestni račun - je takšen način izračunavanja obresti, ko obresti ves
čas računamo od začetne glavnice ne glede na to, koliko kapitalizacijskih
dob je preteklo od nastanka dolga do vračila denarja.
Obrestno obrestni račun - je način izračunavanja obresti, ko obresti ne
računamo samo od prvotne glavnice, pač pa tudi od vseh obresti, nastalih
v preteklih kapitalizacijskih obdobjih.
GO * p
Obresti za vsako kapitalizacijsko obdobje se računajo po formuli: o = .
100
Očitno je, da pri navadnem obrestnem računu glavnica narašča kot aritmetično zaporedje, s
prvim členom GO in diferenco o. Zaporedje je seveda naraščajoče, ker je diferenca vedno
pozitivna ( obresti niso nikoli enake 0 ali negativne). Uporaba navadnega obrestnega računa
pomeni torej linearno rast glavnice. Nominalne obresti po posameznih kapitalizacijskih
obdobjih so med seboj enake.
Pri računanju drugih količin v navadnem obrestnem računu, si lahko pomagamo tudi z že
izpeljanimi spodnjimi formulami.
Osnovne formule so:
Go 100
= , če se obresti obračunavajo letno
o p *l
Go 1200
= , če se obresti obračunavajo mesečno
o p*m
Go 36500
= , če se obresti obračunavajo dnevno
o p*d
p*d
Go + o = Go * 1 + , povečana glavnica, če je čas izražen v dnevih
36500
p*d
Go − o = Go * 1 − , zmanjšana glavnica, če je čas izražen v dnevih
36500
4. Koliko dobimo obresti, če vložimo 52.000 sit za dve leti in je letna obrestna mera 7,5%?
( o = 7.800sit )
5. Kolikšna je obrestna mera, če od glavnice 45.000 € dobimo v treh mesecih 675 € obresti?
( p = 6% )
6. Dne 3. novembra si je nekdo izposodil 5.000 sit. Koliko je moral plačati obresti, ko je dne
7. februarja naslednjega leta vrnil denar, če banka za takšna posojila zaračunava 9% letno
obrestno mero? ( o = 118sit )
7. Koliko dni se mora pri 8% letni obrestni meri obrestovati glavnica 65.000 sit, da bo narasla
na 70.000 sit? ( d = 351dni )
9. V začetku junija, julija in avgusta smo trikrat vložili enak znesek in 1. septembra skupaj z
obrestmi vred dvignili 7.144 sit. Kolikšna je bila posamezna vloga, če je obrestna mera
p = 8% letna? ( x = 2350 sit )
10. Podjetje najame posojilo, za katerega naj bi banki čez 4 leta vrnilo 5.000.000 sit. Koliko
posojila mu odobri banka, če je prva tri letna obrestna mera 8%, zadnje leto pa 5%?
( Go = 3.875.968sit )
Pri OOR se obresti v vsakem kapitalizacijskem obdobju sproti pripišejo h glavnici. Torej se
kapitalizirajo in s tem postanejo obrestna osnova. Tako se pri OOR v vseh kapitalizacijskih
obdobjih (razen v prvem) poleg začetne vrednosti glavnice obrestujejo tudi obresti iz
predhodnih kapitalizacijskih obdobjih, kar pomeni, da nominalne obresti po posameznih
kapitalizacijskih obdobjih med seboj niso več enake.
Ta obrazec nam pove, da pri obrestnem obrestovanju glavnica narašča kot geometrijsko
zaporedje, kar v zveznem času pomeni eksponentno rast.
Izpeljane formule:
Gn
GO = , za računanje začetne glavnice
rn
log Gn − log Go
n= , za računanje časa obrestovanja
log r
G
p = 100 n n − 1 , za računanje obrestne mere
G
o
Naloge:
1. Koliko je treba danes vložiti na banko, če bi čez 40 let dobili 1.000.000, če je letna obrestna
mera 5%? ( Go = 142.045 sit)
2. Koliko časa se je obrestovala glavnica 114.000 sit, da se je pri letni obrestni meri 12%
povečala na 252.017 sit? ( n = 7 let)
3. V neko banko smo vložili 12.500 sit in čez 4 leta ugotovili, da smo dobili h glavnici
5.144,77 obresti. Po kakšni obrestni meri se je obrestovala naša vloga, če je banka
uporabljala obrestno obrestovanje s celoletno kapitalizacijo? ( p = 9%)
4. Kolikšna je vrednost glavnice 100.000 sit, ki se obrestuje po letni obrestni meri 4,2% , po 4
letih, če je:
a) navadno obrestovanje ( G + = 116.800SIT )
b) obrestno obrestovanje ( Gn = 117.888,35SIT )
5. Koliko bi morali vložiti v banko, ki obrestuje po 5,4% letni obrestni meri, da bomo pri
obrestnem obrestovanju čez 3 leta dobili znesek 4.752,15 sit? ( Go = 4058,53SIT )
6. Kolikšna bo vrednost glavnice 80.000 sit čez 20 let, če je obrestna mera 4,5% pri celoletni
kapitalizaciji? ( Gn = 192.937 sit )
STATISTIKA
POPULACIJA je množica, ki jo statistično proučujemo.
ENOTA je elementa statistične populacije
SPREMENLJIVKA je značilnost posameznih statističnih enot, ki nas v posameznem primeru
zanima.
• atributivna ( opisno izražanje)
• numerična ( številčno izražanje) ( zvezna – kadar zavzame vse vrednosti iz nekega
intervala, diskretna – kadar zavzame zgolj nekatere vrednosti.)
fk
fk o =
N
Vsota relativnih frekvenc je enaka 1.
F1 = 0 , Fk = Fk −1 + fk −1 ( k = 1, 2, 3, …)
o
Kumulativa relativnih frekvenc Fk se računa po formuli,
Fk
F1o = 0 , Fk o = Fk −1o + fk −1o ali po drugem načinu Fk o =
N
Srednje vrednosti
• geometrijska sredina
G = N a1 * a2 *...aN
• harmonična sredina
N
H=
1 1 1
+ + ... +
a1 a2 aN
Mere variabilnosti
N
1
Varianca števil je enaka σ2 =
N
∑a
i =1
i
2
− µ2
Slovarček
Zap. št. Druž. član Starost Višina Barva oči Telesna Št. čevljev
(leta) (cm) masa (kg)
1 oče 44 187 modra 92 45
2 mati 40 169 rjava 66 39
3 hči 16 158 zelena 45 37
4 sin 22 188 siva 85 46
3. Pri šolski nalogi iz matematike so bile dosežene naslednje ocene: 6 učencev je dobilo oceno
odlično, 5 prav dobro, 8 dobro, 6 zadostno in 7 nezadostno.
a) Prikaži frekvenčno in kumulativno frekvenčno porazdelitev ocen s tabelo, histogramom
in frekvenčnim poligonom. V tabeli zapiši tudi relativne frekvence in kumulative
relativnih frekvenc.
b) Koliko odstotkov učencev je pisalo šolsko nalogo pozitivno in koliko odstotkov manj
kot prav dobro?
4. Izračunaj vrednosti funkcije sin x za 1o, 2o,...,90o na štiri decimalke. Dvomestne konce teh
vrednosti grupiramo po razredih 00-19, 20-39,…,80-99. Sestavi frekvenčno porazdelitev po
razredih in izračunaj porazdelitev relativnih frekvenc, kumulativno frekvenčno porazdelitev
in kumulativno porazdelitev relativnih frekvenc. Nariši histogram za frekvenčno
porazdelitev in graf za kumulativno porazdelitev relativnih frekvenc.
6. Pri metu kocke smo vrgli petkrat enko, trikrat dvojko, štirikrat trojko, sedemkrat štirico,
petkrat petico in dvakrat šestico. Izračunaj povprečno število pik, ki smo jih vrgli.
Število pik yi Frekvenca f i
5 11 20 11 15 8
15 16 5 8 20 16
8 20 8 16 11 8
a) ( 1 + xy −1 )
−1
− x 0 + y −1 =
b) ( −2a −3 b0 ) ( −a b )5 3 −2
4
=
(3 ) =
a −3
c) 9a − 2 g3( )
2
a −1 a
3 3
3c 3 x 2 10a 4 b
d) 2 3 g 3 2 =
4 a b 9c x
b) x 2 m − x3m +1 + x4 m +3 =
c) x n − x n −1 + xn − 2 =
d) 32 x +5 − 32 x + 2 + 32 x −1 =
e) 25 n − 25 n +3 + 25 n +5 + 7g25 n =
f) 33 x +3 + 33 x + 4 − 33 x + 2 =
h) 4 x + 22 x − 8x + 23 x =
i) 16 x − 8x − 22 x g2x + 3g23x =
3. Okrajšaj ulomek:
a 3 x − 36a3 x −2
=
a 3 x − 12a3 x −1 + 36a3 x −2
4. Izračunaj:
a) 50 + 30 =
b) ( 5 + 3) =
0
c) 1−1 + 3−3 + 5−5 + ( −1) + ( −3 ) + ( −5 )
−1 −3 −5
=
−2 −3 −4 −2 −3 −4
1 1 1 1 1 1
d) + + + − + − + − =
2 3 4 2 3 4
e) 8−1 g0,125−1 =
5. Potenciraj:
a) ( a + 1) =
2
b) ( 3a − 2 ) =
2
c) ( − x + y ) =
2
d) ( −a − 2b ) =
2
6. Potenciraj:
a) ( a + b ) =
3
b) ( 1 − x ) =
3
c) ( 2a + b ) =
3
d) ( −a + 2b ) =
3
7. Izračunaj:
1 3 4
a) + − =
2 5 7
3 2 5
b) − + =
4 3 6
1 3 7
c) 8 + 2 − 5 =
2 4 10
2 8
d) 60 : 2 =
3 9
1 2 4 5 1 4
e) 2 g2 :1 − 2 : g5 g1 − 4 =
4 5 5 8 3 5
5
f) 6 =
35
24
8. Skrči izraze:
2x x 4x
a) + − =
3 2 5
1 1
b) − =
x−7 x+7
2 1 2b
c) − − 2 =
a − b a + b a − b2
a −1 a 16a
d) − + 2 =
a + 7 a − 7 a − 49
9. Reši enačbe:
a) 3 x + 4 = 12
x x −1
b) − = x−4
2 5
2x − 5 x − 2 x2 − 3
c) − = 2
x+2 x−3 x − x−6
d) 0, 5 ( x − 1) = x − 4
2 7
e) − =0
3x − 4 5 x − 3
a) 4 x 2 − 9 = 0
b) 2 x 2 − 7 x = 0
1 2
c) x − 2 x + 2 = 0
2
d) 2 x 2 + 3 x + 1 = 0
11. Okrajšaj ulomka:
x 2 − 3 x − 40
a) =
x 2 − 10 x + 16
2 x 2 + 3x − 5
b) =
3x 2 − x + 2
a) f ( x ) = 5
x
b) f ( x ) = 3
x−2
x
5
c) f ( x ) = 2g
4
x
−
d) f ( x ) = 3 2
2. Reši enačbe:
a) 8x = 512
x
1
b) = 27
3
c) ( 0, 2 ) = 25
x
d) 2 x− 7 = 32
e) 45− x = 3x −5
f) 23− x = 53− x
3. Reši neenačbo:
1
a) 2 >
x
=
16
x+1
1
b) > 1024
2
krivulj).
5. Nariši funkcijo:
a) f ( x ) = log ( x + 2 )
b) f ( x ) = log 2 ( 4 x )
c) f ( x ) = − log ( x + 2 )
6. Izračunaj:
a) log 5 25 =
b) log 25 625 =
1
c) log 2 =
8
1
d) log 2 =
64
7. Določi x, če je:
a) log10 x = −2
1
b) log x = −4
16
c) log 8 x = 2
d) log 5 x = 3
1
a) log a =
x
1
b) log a 2 =
y
c) log a ( xyz ) =
xz
d) log a =
y
e) log a ( x yz ) =
3 4
f) log a ( )
xyz =
a) log π =
b) log ( 3+ 2 = )
c) log ( 101 − 10 = )
11. Reši enačbo:
a) f ( x ) = 2 , g ( x ) = 5
x +3 x −1
b) f ( x ) = 2 , g ( x ) = 100(5 )
x 1− x
a) log 2 x + log8 x = 4
b) e 2 x = 2
c) e − x = 3 x
3. Reši neenačbo ( x + 2 ) ( x + 1) ( x − 1)
3 4 5
> 0.
4. Reši neenačbo x 5 − 2 x 4 − x + 2 ≤ 0 .
b) p ( x ) = −3 x +5x +2, q ( x ) = x + 2
4 2
21 37 1 2
c) p ( x ) = x − − x + x , q ( x ) = x + 3
3
4 4 2
x2 − 1
1. Skiciraj graf racionalne funkcije f ( x ) = .
x2 + 4 x + 4
x3 − 3x2 + 4
2. Skiciraj graf racionalne funkcije f ( x ) = .
x2 − x
2x
3. Skiciraj graf racionalne funkcije f ( x ) = .
x +1
2
x3 − 3x 2
4. Reši neenačbo 4 ≥0.
x − 5x2 + 4
5. Reši enačbi:
x 3 3x − 1
a) + = 2
x −1 x + 1 x −1
3x + 1 x 2 − 2 4 x + 7
b) + =
3 x + 1 3x + 3
4. Izračunaj P kocke, ki ima telesno diagonalo enako dolgo kot kvader z robovi 6 cm, 5 cm in
4 cm.
12. Dolžine robov kvadra s površino 900 cm 2 so v razmerju 4 : 2 : 7. Izračunaj dolžine teh
robov.
15. Imamo bazen v obliki kvadra, kateri je dolg 17 m, širok 12 m in globok 1,8 m. Želimo ga
pobarvati. Koliko barve potrebujemo, če za 5 m 2 porabimo 0,5 kg barve ? Koliko nas stane
barvanje bazena, če 1 kg barve stane 3,35 € ?
17. Koliko cm3 sladoleda spravimo v 1 dm globok stožec, katerega polmer meri 2 cm ?
1
3. Dokaži, da je zaporedje an = padajoče.
2n − 1
n
4. Ugotovi za zaporedje an = spodnjo in zgornjo mejo.
n +1
n +1
5. Oceni meji zaporedja an = .
n
( −1) π
n
1 − n2
d) an = ( −1) n
n
a) an = b) an = 0,5cos c) an =
n n n
2n − 17
7. Dano je zaporedje s splošnim členom an = .
n +1
a) Zapiši prvih pet členov zaporedja.
b) Dokaži, da je zaporedje naraščajoče.
c) Izračunaj limito zaporedja in ugotovi, od katerega člena naprej ležijo vsi členi v ε -okolici
limite za ε =0,01.
12. V aritmetičnem zaporedju je prvi člen enak -3, n-ti člen pa je 95, vsota prvih n-členov
pa 2300. Izračunajte diferenco tega zaporedja in število n.
13. Koliko začetnih členov aritmetičnega zaporedja 4, 10, 16, 22,…moramo sešteti, da
dobimo vsoto 2730?
14. Koliko začetnih členov aritmetičnega zaporedja 3, 8, 13, 18,…moramo sešteti, da dobimo
vsoto 1703?
3 4
15. V zaporedju , ,... izračunaj tretji člen zaporedja, če je zaporedje:
4 3
a) aritmetično,
b) geometrijsko.
105
3 5
16. V zaporedju , ,... izračunaj tretji člen zaporedja, če je zaporedje:
5 3
a) aritmetično,
b) geometrijsko.
6 6 6
17. Določi število x tako, da bodo števila , in tvorila geometrijsko
x−4 x+8 2 x + 34
zaporedje. To zaporedje tudi zapiši.
18. Za kateri x bodo števila 52+ x , 251− x in 1253+ 2 x zaporedni členi geometrijskega zaporedja?
19. Določi število x tako, da bodo števila 43− x , 42+ x in 83 x +1 tvorila tročleno geometrijsko
zaporedje.
20. Določi število x tako, da bodo števila 361− x ,362 + x in 2163 x +3 tvorila tročleno geometrijsko
zaporedje.
2. Reši enačbi:
a) log ( x − 5 ) + log ( x − 10 ) − log ( x − 7 ) = log ( x − 9 )
b) 2 x − 2 x− 2 = 48
x3 − 3x + 2
3. Dana je racionalna funkcija f ( x ) = .
x2 − 4 x + 4
a) Izračunaj ničle, pole ( določi jim tudi stopnje) in presečišče grafa z y-osjo.
b) Zapiši enačbo poševne asimptote in nariši graf funkcije f(x).
c) Za katere x je f(x) > 0 ?
4. Zapiši polinom p druge stopnje, če je p ( 0 ) = 5, p ( 1) = 4 in p ( −1) = 10.
Ime in priimek:_______________________________
Datum: _____________________________________
2. Reši enačbi:
a) log ( x − 1) + log 5 = log ( 9 x + 13) − log 4 _____/10%
b) 3x +1 + 3x = 324 _____/10%
x3 − 3x2 + 3x − 1
3. Dana je racionalna funkcija f ( x ) = . ____/30%
x2 + 2 x + 1
a) Izračunaj ničle, pole ( določi jim tudi stopnje) in presečišče grafa z y-osjo.
b) Zapiši enačbo poševne asimptote in nariši graf funkcije f(x).
c) Za katere x je f(x) < 0 ?
4. Zapiši polinom p druge stopnje, če je p ( 0 ) = −1, p ( 1) = 6 in p ( −1) = 2. ____/20%
Ime in priimek______________________________________
Datum_____________________________________________
3 π
1. Nariši graf funkcije f ( x ) = − cos x − . ____/30%
2 4
5 4 3π 3π
2. Izračunaj cos ( α + β ) , če je cos α = , sin β = − in ¨< α < 2π , ¨< β < 2π .
13 5 2 2
____/20%
3. Prostornina pravilne štiristrane piramide je 560 dm3 , višina piramide pa 12 dm.
a) Izračunaj dolžino osnovnega roba piramide. Nariši skico.
b) Izračunaj površino piramide.
c) Izračunaj dolžino stranskega roba.
____/21%
4. Dolžine robov kvadra s površino 1800 dm 2 so v razmerju 7: 4 : 2. ____/21%
a) Izračunaj dolžine teh robov.
b) Izračunaj dolžino telesne diagonale kvadra.
c) Koliko litrov vode lahko nalijemo v ta kvader?
5 π
2. Nariši graf funkcije f ( x ) = sin x − . ____/30%
2 3
5 12 π 3π
2. Izračunaj sin ( α − β ) , če je cos α = , sin β = − in ¨< α < π , ¨< β < 2π .
13 13 2 2
____/20%
3. V vodnem zbiralniku oblike kvadra je 63 000 litrov vode.
a ) Koliko litrov vode še lahko dolijejo, če je zbiralnik dolg 70 dm, širok 50 dm in
globok 30 dm?
b) Izračunaj dolžino telesne diagonale zbiralnika. Nariši skico zbiralnika.
c) Izračunaj površino zbiralnika, če upoštevamo, da je pokrit.
____/21%
4. Plašč stožca meri 1177,5 cm 2 , ploščina osnovne ploskve pa 706,5 cm 2 . Izračunaj višino
tega stožca. Nariši skico.
___/20%
___/9%
Vaje za izpit za 4. letnik
1. V aritmetičnem zaporedju z diferenco 3 je vsota petega in osmega člena 23. Izračunaj vsoto
prvih sto členov tega zaporedja. ( S100 = 14350 )
3 3 3
4. Zapiši prve tri člene geometrijskega zaporedja, če je a1 = , a2 * a5 = 18 . ( , ,3 )
4 4 2
1
5. Dano je zaporedje s splošnim členom an = .
n
2
a) Ali je število njegov člen? ( ne)
3
5
c) Koliko njegovih členov je večjih od ? (15)
75
6. Kolikšne obresti dobimo od glavnice 2000 evrov po 4 letih pri 8 – odstotni letni obrestni
meri, če je :
7. Isti izdelek smo kupovali v štirih različnih prodajalnah. V tabeli je prikazana količina
kupljenega izdelka ter cene za kilogram izdelka v vsaki od štirih prodajaln. Koliko smo
povprečno plačali za kilogram izdelka v posamezni prodajalni? ( 112,7 sit)
1 2 1 2 2
8. Izračunaj aritmetično sredino, varianco in standardni odklon naslednjih števil: , , , ,
3 3 3 3 3
8 2 2 2
(µ = ,σ = ,σ = )
15 75 5 3
Ime in priimek ______________________________
Datum _____________________________________
___/32
2. Vinko je dobil 6. avgusta leta 2006 v svojem podjetju posojilo v višini sto tisoč tolarjev.
Vrnil ga je v enem obroku, in sicer 8. novembra istega leta. Dogovorili so se za 12 % letno
obrestno mero in navadno obrestovanje. Kolikšen znesek je Vinko vrnil podjetju?
Odg.: ___/5
3. Martina je konec leta 1997 odprla hranilno knjižico in nanjo položila 200 €, konec leta 1999
pa je dvignila 120 €. Koliko je imela na knjižici konec leta 2001, če drugih dvigov oziroma
pologov ni imela, banka pa je njen denar obrestovala obrestno z 8,5% obrestno mero in letnim
pripisom obresti? Koliko časa bi se morala obrestovati začetna glavnica 200 €, da bi se
povečala na 450 €?
Odg.: ___/10
4. Za podatke iz tabele izračunajte manjkajoče vrednosti. ___/19
Odg.:
d) Kaj je statistična populacija, prikazana v tabeli? Kaj je statistična enota v tej populaciji?
Vseh mam starih nad 25 do 30 let je bilo _____ ali _____%. Mlajših mam od 30 let je bilo
_______ ali ______%.