You are on page 1of 100

Decata vo PJR Makedonija*

Analiza na sostojbata
Fevruari 2008

Decata vo PJR Makedonija*

Kancelarija na UNICEF
Orce Nikolov 74
P. Fah 491
tel: ++389 32 31 150
faks: ++389 32 31 151
email: skopje@unicef.org
1000 Skopje

For every child


Health, Education, Equality, Protection
ISBN 978-9989-116-41-4 ADVANCE HUMANITY
CIP – Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka
“Sv. Kliment Ohridski” Skopje
364.662-053.2(497.7) ’2005/06’ (047)
DECATA vo PJR Makedonija : analiza na sostojbata. – Skopje :
Kancelarija na UNICEF, 2008. – 132 str. : ilustr. ; 21 sm
ISBN 978-9989-116-41-4
a) Siroma{ni deca – Makedonija – 2005-2006 – Izve{tai
COBISS.MK-ID 71543562
Decata vo
PJR Makedonija*
Analiza na sostojbata
Fevruari 2008

A`uriranata analiza na sostojbata na decata be{e podgotvena od strana na Karl


Spens vo konsultacija so UNICEF. Stavovite izrazeni vo ovaa publikacija se na
avtorot i ne mora da se sovpa|aat so mislewata i politikata na UNICEF

* Obedinetite nacii privremeno ja imenuvaat zemjata kako Porane{na Jugoslovenska


Republika Makedonija. Zaradi poednostavuvawe, ponatamu vo tekstot zemjata se imenuva
kako Makedonija.

Analiza na sostojbata 
 Decata vo Makedonija
Predgovor

Decata vo pjr Makedonija: analiza na sostojbata e izve{taj nara~an od UNICEF kon krajot na 2007
godina koj gi ocenuva klu~nite dimenzii na nacionalniot razvoj povrzan so decata i sugerira
nekolku prioritetni akcii. Glavnata cel na ovoj izve{taj e da obezbedi podatoci za sostojbata na
decata i mladite vo zemjata sobrani na edno mesto, so fokus vrz najneprivilegiranite i na onie
koi `iveat vo siroma{tija.

Ova istra`uvawe e i navremeno i va`no osobeno so ogled na toa {to zemjata se dvi`i kon razvoj
na politika na seopfatna socijalna vklu~enost, uslov za pristapuvawe kon EU. Se nadevam deka
izve{tajot }e pridonese vo ostvaruvaweto na ovoj proces i iden razvoj zasnovan vrz politiki i
programi vo polza na decata i vo polza na siroma{nite.

Izve{tajot poka`uva deka vo tekot na tranzicijata vo Makedonija naglaseniot fokus na odr`uvawe


makroekonomska stabilnost dovede do odlagawa i zapostavuvawe na strukturnite reformi vo zem-
jata so posledici vrz blagosostojbata na decata. Skore{niot ekonomski rast ima{e malo vlijanie
vrz podobruvaweto na sostojbata na decata - disparitetite vo prihodite i detskata siroma{tija
se vo porast. Mnogu deca nemaat pristap do kvalitetna osnovna zdravstvena gri`a, osnovno obra-
zovanie i za{tita.

Ovaa situacija e neprifatliva, osobeno imaj}i predvid deka zemjata, vo site aspekti na razvojot, se
podobruva i se dvi`i kon ~lenstvo vo EU. Dene{nite deca - koi so~inuvaat okolu 25 procenti od nas-
elenieto na zemjata - }e ja oblikuvaat idninata na zemjata. Namaluvaweto na detskata siroma{tija
i podobruvaweto na mo`nostite na sekoe dete da se razvie vo aktiven ~len na op{testvoto }e pri-
donese za dolgoro~na stabilnost i idna konkurentnost na zemjata.

Spravuvaweto so detskata siroma{tija e mo`no. Dobro upravuvani investicii vo nasoka na dobro-


sostojbata na decata se potrebni za da se napravi presvrt vo nadolniot trend kaj zdravstveniot
status na decata; da se podobri kvalitetot na obrazovanieto za site; da se vospostavi politi-
kata i zakonodavnata osnova za gri`a i za{tita na najranlivite deca na Makedonija. Potrebni se
naso~eni investicii za da im se pomogne na siroma{nite i marginaliziranite semejstva da izlezat
od siroma{tijata. Imaj}i predvid deka procesot na decentralizacijata prodol`uva, mora da se
napravat krajni napori za socijalniot razvoj i isporakata na kvalitetni uslugi da bidat prior-
iteti na lokalnite vlasti.

Bi sakala da im iska`am blagodarnost na site vladini institucii, me|unarodni razvojni partneri


i nevladini organizacii za nivniot pridones kon izve{tajot. Analizata sodr`ana vo ovoj izve{taj
se potpira vrz podatoci i informacii od studii sprovedeni od golem broj partneri. Voedno bi
sakala da izrazam iskrena blagodarnost do site sorabotnici za nivnata posvetenost i poddr{ka
vo razvojot na decata vo Makedonija.

Hongvej Gao
Pretstavnik na UNICEF
Fevruari 2008

Analiza na sostojbata 
Sodr`ina

Izvr{no rezime................................................................................................................................................................................. 9
I. Voved................................................................................................................................................................................................... 13
II. Nacionalen kontekst.......................................................................................................................................................... 17
2.1 Demografija.......................................................................................................................................................................... 18
2.2 Opkru`uvawe........................................................................................................................................................................ 18
2.3 Ponova istorija................................................................................................................................................................... 18
2.4 Politika................................................................................................................................................................................... 19
2.5 Evropska integracija...................................................................................................................................................... 19
2.6 Napredok do denes............................................................................................................................................................ 20
2.7 Socijalna vklu~enost, Evropskata unija i nezavr{ena agenda..................................................... 21
III. Detskata siroma{tija vo Makedonija - manifestacii i klu~ni indikatori......... 25
3.1 Voved - {to e detska siroma{tija? ................................................................................................................... 25
3.2 Ekonomski indikatori za siroma{tijata - vlijanieto vrz decata .......................................... 26
3.2.1 Ekonomskata situacija - rast na bdp, nevrabotenost i
neednakvost na prihodi................................................................................................................................ 27
3.2.2 Relativna prihodna siroma{tija i doma}instvoto............................................................... 28
3.2.3 Decata i materijalnata li{enost....................................................................................................... 30
3.2.4 Drugi pokazi na materijalna li{enost ......................................................................................... 31
3.2.5 [to mislat decata? ....................................................................................................................................... 33
3.3 Nemonetarna dimenzija na detskata siroma{tija - li{uvawa od socijalni uslugi.. 33
3.3.1 Prava na opstanok - detska siroma{tija i zdravje................................................................. 34
3.3.2 Razvojni prava - detska siroma{tija i obrazovanie.............................................................. 37
3.3.3 Za{titni prava - detska siroma{tija, zloupotreba,
zapostavuvawe i eksploatacija.............................................................................................................. 40
3.4 Hiv/sida i specijalnite potrebi od za{tita na mladite lu|e.............................................. 46
3.4.1 Hiv/sida i seksualno prenoslivi infekcii vo Makedonija....................................... 46
3.4.2 Svest za hiv/sida vo Makedonija...................................................................................................... 47
3.4.3 Adolescenti i mladi lu|e koi se najmnogu izlo`eni na rizik................................... 49
3.5 Zaklu~oci - detska siroma{tija i socijalna isklu~enost.............................................................. 53
3.5.1 Zaklu~oci................................................................................................................................................................. 53
3.5.2 Drugi dokazi za socijalna isklu~enost vo Makedonija...................................................... 54
IV. Obezbeduvawe na isporaka na kvalitetni uslugi - osnovni pra{awa
vo obrazovanieto, zdravjeto i za{titata...................................................................................................... 57
4.1 Voved........................................................................................................................................................................................... 57
4.2 Obrazoven sektor - ~ove~ki kapital, kvalitet i u~estvo................................................................. 57
4.2.1 Pregled na obrazovniot sektor............................................................................................................. 57
4.2.2 Klu~ni pra{awa................................................................................................................................................... 58
4.2.3 Neodamne{ni reformi.................................................................................................................................. 60
4.3 Zdravstven sektor - podobruvawe na efikasnosta i pristapot................................................ 61
4.3.1 Pregled na zdravstveniot sektor........................................................................................................ 61
4.3.2 Klu~ni pra{awa................................................................................................................................................... 61
4.3.3 Neodamne{ni reformi.................................................................................................................................. 66
4.4 Sistemot na socijalna za{tita - rezultati za decata so najgolema potreba................ 67
4.4.1 Pregled na sistemot za socijalna za{tita.................................................................................. 67
4.4.2 Klu~ni pra{awa................................................................................................................................................... 68
4.4.3 Drugi predizvici na potegot na detskata za{tita................................................................ 72
4.4.4 Neodamne{ni reformi.................................................................................................................................. 73

 Decata vo Makedonija
V. Upravuvaweto i decata..................................................................................................................................................... 75
5.1 Ekonomski raste` i zgolemena vrabotenost.............................................................................................. 75
5.2 Korupcija.................................................................................................................................................................................. 76
5.3 Institucionalen kapacitet..................................................................................................................................... 77
5.4 Izvr{uvawe na buxetot i transparentnost................................................................................................ 77
5.5 Decentralizacija i davawe na uslugi.............................................................................................................. 78
5.6 Problemi so podatoci, monitoringot i evaluacijata........................................................................ 80
VI. Nezavr{ena agenda................................................................................................................................................................ 83
6.1 Opravdanost na politi~kite merki.................................................................................................................... 83
6.2 Politi~kiot kontekst.................................................................................................................................................... 84
6.3 Preporaki................................................................................................................................................................................ 87
VII.Referenci.................................................................................................................................................................................... 89
Bele{ki................................................................................................................................................................................................... 91

Analiza na sostojbata 
Grafikoni i tabeli

Grafikoni

Slika 1: Rast na BDP 1991 - 2006


Slika 2: Nevrabotenost 1993 - 2006
Slika 3: Zgolemuvawe na prihodnata neednakvost
Slika 4: Zgolemuvawe na relativnata siroma{tija
Slika 5: Siroma{tijata kaj visoko rizi~nite grupi
Slika 6: Relativnata siroma{tija kaj doma}instvata so deca
Slika 7: Sostav na siroma{nite spored vid na doma}instvo
Slika 8: Doma}instva so deca kako soodnos od siroma{nite
Slika 9: Sostavot na siroma{nite deca vo doma}instvata
Slika 10: Smrtnost pod 5 spored istoriski karakteristiki
Slika 11: Procent na deca pod 5 koi se neishraneti
Slika 12: Vlez vo osnovno u~ili{te
Slika 13: Neto-posetuvawe na osnovno u~ili{te
Slika 14: Zavr{uvawe na osnovno u~ili{te
Slika 15: Zavr{uvawe na osnovno u~ili{te spored etni~ka pripadnost
Slika 16: Premin vo sredno
Slika 17: Premin vo sredno u~ili{te spored etni~ka pripadnost
Slika 18: Neto-soodnos na posetuvawe na sredno u~ili{te

Tabeli

Tabela 1: Evropski liken-indikatori na siroma{tijata i socijalnata isklu~enost


za Makedonija, EU 27 i zemjite-kandidati
Tabela 2: Stapki na siroma{tija i ekonomski status na doma}instvata
Tabela 3: Pristap do ~ista voda i sanitaren jazol
Tabela 4: Napredok kon namaluvawe na SPS, SNS, SSD i SSP5
Tabela 5: Doewe
Tabela 6: Vakcinacii spored istoriski karakteristiki
Tabela 7: Procent na `eni na vozrast od 15-24 godini koi se pismeni
Tabela 8: Deca na vozrast od 3 do 5 godini ostaveni na gri`a na drugi deca na vozrast pod 10
godini ili ostaveni sami vo minatata nedela
Tabela 9: Broj na deca i mladi vo institucii
Tabela 10: Deca i mladi vo sudir so zakonot
Tabela 11: Prenesuvawe na HIV
Tabela 12: Svest za HIV/SIDA
Tabela 13: Istoriski karakteristiki na mladite lu|e koi u~estvuvale vo studijata
na Ministerstvo za zdravstvo od 2006 godina- „Nadgleduvawe na HIV-prevalencata i
rizi~nite odnesuvawa kaj najrizi~nata populacija vo Republika Makedonija”
Tabela 14: Svest za SPB, SIDA, HIV prenesuvawe i namaluvawe na rizikot
Tabela 15: Prednatalna gri`a i ra|awe pod nadzor

 Decata vo Makedonija
Akronimi

APNR Adolescenti pod najgolem rizik


BDP Bruto-doma{en proizvod
VAS Voda i sanitacija na opkru`uvaweto
VMRO Me|unarodna makedonska revolucionerna organizacija
VSP Vkupna stapka na plodnost
GAVI Globalna alijansa za vakcini i imunizacija
DZS Dr`aven zavod za statistika
DPMNE Organizacija - Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo
DPT Difterija, pertusis i tetanus
DSA Dogovor za stabilizacija i asocijacija
EK Evropska komisija
EU Evropska unija
ZDV Zaedni~ki dokument za ocenka (vrabotuvawe).
ZZD Zakon za za{tita na deteto
ZMV Zaedni~ki memorandum za vklu~enost
ZND Zaednica na nezavisni dr`avi
ZOO Zakon za osnovno obrazovanie
ZRN Zdru`enie na roditeli i nastavnici
ZS Zakon za semejstvo
ZSP Znaewe, stav i praktiki
IBRD Me|unarodna banka za obnova i razvoj
IV Intravenozno
IZD Intravenozen zavisnik od droga
ISUO Informati~ki sistem za upravuvawe so obrazovanieto
IT Informati~ka tehnologija
KESFD@ Konvencija za eliminirawe na site formi na diskriminacija na `enite
KPD Konvencija za pravata na deteto
KSED Komercijalna seksualna eksploatacija na deca
MzZ Ministerstvo za zdravstvo
MzP Ministerstvo za pravda
MIKI Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe
MKD Makedonski denari
MMF Me|unaroden monetaren fond
MON Ministerstvo za obrazovanie i nauka
MPR Me|unarodna pomo{ za razvoj
MR Memorandum za razbirawe
MRC Mileniumski razvojni celi
MTSP Ministerstvo za trud i socijalna politika
MSM Ma`i koi imaat seks so ma`i
NATO Organizacija na severnoatlantskiot dogovor
NVO Nevladina organizacija
NPR Nacionalen plan za razvoj
NSZ Neto-stapka na zapi{uvawe
ON Obedineti nacii
OBSE Organizacija za bezbednost i sorabotka vo Evropa
OECD Organizacija za ekonomska sorabotka i razvoj
ONA Nacionalna osloboditelna armija
OOZ Op{ta ocenka za zemjata
OPR Oficijalna pomo{ za razvoj

Analiza na sostojbata 
SB Svetska banka
SDS Izve{taj za sostojbata na decata vo svetot
SDS Stapka na doene~ka smrtnost
SDSM Socijaldemokratski sojuz na Makedonija
SZO Svetska zdravstvena organizacija na Obedinetite nacii
SIDA Sindrom na steknata imunodeficiencija
SNS Stapka na neonatalna smrt
SPB Seksualno prenoslivi bolesti
SPM Stapka na perinatalen mortalitet
SPMN Spre~uvawe na prenos od majka na dete
SSM Stapka na smrtnost na majkite
SSP5 Stapka na smrtnost pod 5
TP Tehni~ka pomo{
UNDP Razvojna programa na Obedinetite nacii
UNICEF Detski fond na Obedinetite nacii
UNFRA Populacionen fond na Obedinetite nacii
UNHCR Visok komesarijat za begalci na Obedinetite nacii
USD Amerikanski dolari
USAID Amerikanska agencija za me|unaroden razvoj
FG Fiskalna godina
FZO Fond za zdravstveno osiguruvawe
HIV Humano imunodeficienten virus
CIE Centralna i Isto~na Evropa
CSR Centar za socijalna rabota

 Decata vo Makedonija
Izvr{no rezime

Ovaa Analiza na sostojbata se fokusira vrz Makedonija vo momentot minuva niz period na
detskata siroma{tija, socijalnata isklu~enost brzi socijalni i ekonomski promeni, no kako po-
i itnata potreba da se obezbedi, vo kontek- sledica na minatite sociopoliti~ki vlijanija i
stot na makedonskite aspiracii za evropska nesoodvetnite investicii vo decata, zemjata se
integracija, agendata na poleto na socijal- bori da gi re{i tekovnite predizvici - nad 30
niot razvoj da dobie soodvetno vnimanie. Oso- procenti od mladite se isklu~eni od u~estvoto
beno {to Makedonija se naso~uva kon podgo- vo rabotnata sila ili visokoto obrazovanie, a
tovka na Zaedni~ki memorandum za inkluzija, zavr{uvaweto na srednoto u~ili{te zaostanu-
obezbeduvaj}i pravata na deteto da bidat cen- va zad istoto vo sosednite zemji.
tralno pra{awe vo ovoj proces, {to }e pomogne
vo obezbeduvaweto na dolgoro~na odr`livost, Kako poddr{ka na argumentite za investicii
socijalna kohezija i zajaknuvawe na ~ove~kiot vo korist na siroma{nite i decata i za da in-
kapital koi se potrebni za odr`liv ekonomski formira za razvoj na intervencii zasnovani vrz
rast i namaluvawe na siroma{tijata. evidencija i politi~ki reformi, ovoj izve{taj
se obiduva da gi identifikuva, vo onaa merka
Vo ovoj kontekst se istaknuvaat nekolku klu~ni vo koja ima podatoci na raspolagawe, decata na
argumenti. Tie gi vklu~uvaat: potvrdenata do- koi im se odrekuvaat pravata na opstanok, raz-
bra logika vo prezemawe kvalitetni investi- voj i u~estvo, kako i nekoi od klu~nite pri~ini
cii vo decata; potrebata Vladata postojano da za li{enosta vo Makedonija. Ovaa analiza e
ja podobruva svojata osposobenost da gi iden- delumno ograni~ena od neraspolo`ivosta
tifikuva i razre{uva neostvarenite prava na na kvalitetni razlo`eni podatoci, no na-
opstanok, razvoj, za{tita i u~estvo; i potrebata odite na ovaa analiza jasno poka`uvaat deka
da se pro{iri opsegot na reformata za da se siroma{nite semejstva i decata, i semejstvata
postigne inkluziven pristap kon nacionalniot i decata od etni~kite malcinstva, trpat povi-
razvoj-pristap koj mora da bide informiran soki nivoa na siroma{tija i isklu~enost. [to
preku osoznavaweto deka dolgoro~nata ekonom- se odnesuva do decata od pomalku siroma{nite
ska konkurentnost i socijalnata i politi~kata semejstva, posiroma{nite deca i/ili decata
stabilnost zavisat od kapacitetot na Vladata od etni~kite malcinstva, op{to zemeno, imaat
da odolee na kratkoro~nata politi~ka ekspedi- namalen zdravstven status, poniski nivoa na
tivnost, za smetka na gradewe odr`livi proce- obrazovni rezultati i se pove}e izlo`eni na
si koi gi zajaknuvaat instrumentite na Vladata rizik od zloupotreba, eksploatacija i zapos-
i sozdavaat kultura na birokratska fleksibil- tavuvawe.
nost, inovacija i ot~etnost.
Iako raspolo`ivite podatoci jasno uka`uvaat
Reformite koi celat kon zajaknuvawe na ka- na silna vrska me|u etni~kata pripadnost
pacitetot na javnite institucii i ~ove~kite i siroma{tijata, podatocite ne se dovolno
resursi }e pomognat da se obezbedi celite na kvalitetni, nitu dovolno opse`ni za da mo`at
socijalniot i ekonomski razvoj da ne bidat da se odredat to~nite pri~ini na ovie korel-
predmet na talkawa od politi~ka moda; i da acii. Vo ovoj kontekst ima itna potreba da se
se vospostavi osnovnata infrastruktura na pro{iri sobiraweto na podatoci i analizi, so
vladeewe koja e potrebna za razvoj na moderno i cel ovie korelacii da mo`at da bidat natamu
napredno op{testvo. Ekonomskiot rast e klu~en, ekstrapolirani vo poddr{ka na intervencii za-
no zgolemuvaweto na javnite prihodi mora da snovani vrz evidencija.
bide predizvikano taka {to da ja maksimiraat
efikasnosta na javniot sektor i odr`livosta Ovaa analiza, sepak, pokazno }e doka`e deka
na pogodnostite {to gi akumulira. Naporite pravata na deteto ~estopati se odre~eni kaj
kon obezbeduvawe site deca da imaat pristap siroma{nite i etni~kite malcinstva. Na prim-
do kvalitetni uslugi mo`at da poslu`at kako er, stapkite na smrtnost kaj decata se povi-
fokus i navistina na za~nat institucionalni soki, neishranetosta e po~esta i pokrienosta
reformi na na~in koj }e dade pridobivki sega so imunizacija e poniska kaj siroma{nite i
i vo idnina. kaj etni~kite malcinstva. Evidencijata, isto

Analiza na sostojbata 
taka, sugerira deka decata od ovie grupi imaat Vo sektorot za zdravstvo ima itna potreba od
pote`ok pristap do uslugite i deka ovie deca zafa}awe so pra{awata na pristap, kvalitet
i semejstva od etni~kite malcinstva mo`at i efikasnost. Problemite vo institucional-
da se soo~at so diskriminacija od strana na noto upravuvawe i slabiot tehni~ki i menax-
davatelite na uslugi. Vo obrazovniot sektor, erski kapacitet, osobeno vo ramkite na Fondot
siroma{nite deca i decata od etni~kite mal- za zdravstveno osiguruvawe, go kompromiti-
cinstva imaat ponisko nivo na posetuvawe raat pravednoto ispora~uvawe na uslugi. Me-
na osnovno i sredno u~ili{te i po~esto se hanizmite za ot~etnost se nesoodvetni i,
otka`uvaat i ne uspevaat da prodol`at. [to iako se razvieni niza regulatorni zakoni, tie
se odnesuva do mladite, decata koi do`iveale ne se sproveduvaat sistematski. Vsu{nost,
li{uvawa imaat pomala verojatnost da naj- Me|unarodniot monetaren fond neodamna is-
dat rabota i/ili da u~estvuvaat vo visoko- takna deka neefikasnosta i korupcijata vo
to obrazovanie. Ima pogolema verojatnost zdravstvenite institucii vo dr`avna sopstve-
siroma{nite deca i decata od etni~kite mal- nost e glavna pri~ina za slabite rezultati vo
cinstva, kako rezultat na svojata siroma{tija, sektorot.
siroma{tijata na nivnoto semejstvo i nivnata
isklu~enost, da bidat predmet na nedozvolena Sistemite na socijalna za{tita vo Makedoni-
trgovija za celite na prinudna prostitucija; da ja se slo`eni i vo mnogu slu~ai ne uspevaat
bidat izlo`eni na rizici od zloupotreba na da gi zadovolat osnovnite potrebi na mnogu
droga; da stanat `rtvi na nasilstvo ili da bi- siroma{nite semejstva i nivnite deca koi, od
dat prinudeni da rabotat i da `iveat na ulica. niza pri~ini, ne mo`at da gi ispolnat poneko-
[to se odnesuva do HIV/SID-ata, evidencijata ga{ restriktivnite uslovi za dobivawe soci-
jasno uka`uva deka, dodeka op{to zemeno nivoto jalna pomo{. Celeweto na socijalnata pomo{
na seopfatno znaewe vo vrska so prevencijata treba da se podobri i ima mnogu pre~ki vo
e nisko, siroma{nite i najmalku obrazovanite pristapot do socijalnata pomo{, koja mo`e da
imaat najmalku znaewe i posledovatelno na toa gi diskriminira grupite na siroma{nite i na
mo`at da se soo~at so pogolem rizik od infek- etni~kite malcinstva. Centrite za socijalna
cija. rabota, koi se glavnite davateli na uslugi na
terenot, vo golema mera se nedovolno oprem-
Niza strukturni problemi na poleto na zdravst- eni so personal i nedostasuvaat profesion-
voto, obrazovanieto i socijalnata za{tita gi alni kadri. Isto taka, ima pojava na ~esta zlou-
istaknuvaat ovie manifestacii na siroma{tija potreba na socijalnite beneficii od strana
i socijalna isklu~enost vo Makedonija i go na- na onie {to gi raspredeluvaat i/ili na samite
maluvaat kapacitetot na Vladata podednakvo korisnici. Se sproveduvaat zna~ajni reformi,
da obezbedi kvalitetni uslugi za site deca. no serioznata nepovrzanost me|u politikata
Nekoi od ovie klu~ni pra{awa se rezimirani vo i nejzinoto sproveduvawe prodol`uva da go
prodol`enie: potkopuva pristapot na decata do uslugite od
socijalna za{tita, osobeno, disparitetno, za
Vo sektorot za obrazovanie, pristapot do kak- siroma{nite deca.
va i da e forma na organizirano obrazovanie
vo ranoto detstvo e isklu~itelno nizok. Ova Drugite upravni problemi vo Makedonija koi se
vlijae vrz natamo{nite rezultati vo u~eweto protegaat niz site socijalni sektori i vlijaat
i ima {iroki razgranuvawa, op{to, vo socijal- vrz kapacitetot na Vladata da gi ispolni obvr-
niot razvoj na zemjata. Pristapot i do osnovno i skite koi proizleguvaat od Konvencijata za pra-
do sredno obrazovanie, isto taka, zna~itelno se vata na deteto vklu~uvaat: korupcija; nedostig
namaluva vo odnos na kvintilite na imotnost, od fiskalna transparentnost; razvle~en i
obrazovnite nivoa na roditelite i za nasele- neefektiven razvoj na politiki; slab institu-
nieto od etni~kite malcinstva. Deficitot na cionalen kapacitet i neefikasna i zna~itelno
kvalitet na obrazovanieto i relevantnosta, zastarena birokratija. Kapacitetot za nadg-
isto taka, se glavni pre~ki na nacionalniot leduvawe i ocenka, isto taka, e ograni~en i ima
razvoj i rezultiraat vo situacija vo koja decata nedovolen broj na odr`livi napori za sobirawe
ne gi steknuvaat ve{tinite koi se potrebni za i analiza na podnacionalnite podatoci koi bi
razvoj na moderna i konkretna ekonomija. Sekto- mo`ele da se koristat pri centralnoto plani-
rot e kompromitiran od nesoodvetni tehni~ki, rawe, ocenkata i razvoj na politiki zasnovani
menaxerski i finansiski investicii; premnogu vrz evidencija. Klu~na zagri`enost, kako {to
e centraliziran; ne uspeva soodvetno da razvie identifikuvaat UNICEF i Komitetot za pra-
i odr`i inovacii i, kako i drugite socijalni vata na deteto, e otsustvoto na efektivno na-
sektori, strada od nedostig na birokratska cionalno koordinativno telo za nadgleduvawe
fleksibilnost. i sledewe na sproveduvaweto na politikata

10 Decata vo Makedonija
naso~ena kon decata i za ocenka i izvestuvawe
vo odnos na efektivnosta na dejstvata prezeme-
ni od Vladata, a koi se naso~eni kon site deca.

Vo kontekstot na ovie seriozni pre~ki vo ost-


varuvaweto na pravata na deteto, socijalniot
razvoj i, posredno, na ekonomskiot razvoj, ovoj
izve{taj gi utvrduva slednite glavni priorite-
ti vo oblasta na zalo`bite i prodetskite pro-
grami: i) da se posveti pogolemo vnimanie na ’so-
cijalniot’ Acquis i na pretstojnite podgotovki
za Zaedni~kiot memorandum za vklu~enost, oso-
beno vo kontekstot na naporite na Evropskata
unija za promovirawe na socijalnata vklu~enost
i namaluvaweto na detskata siroma{tija; ii) da
se podobri sobiraweto na nacionalni podato-
ci i sistemi za analiza i na nacionalno i na
lokalno nivo vo site vladini institucii; iii)
potreba da se obnovi posvetenosta za efikasen
i efektiven razvoj na politiki zasnovani vrz
evidencija; iv) zgolemuvawe na javnite investi-
cii vo socijalniot razvoj za da se odgovori na
izvornite, su{tinskite pri~ini za siroma{tija
vo zemjata i pogolema fiskalna transparent-
nost za da mo`e da se sledi efektot na javnoto
investirawe vrz blagosostojbata i razvojot na
decata; v) vospostavuvawe na eden mehanizam
koj redovno }e go koordinira, sledi i procenu-
va sproveduvaweto na detskite prava. Nivoata
na pristap do mo`nostite za obrazovanie vo
ranoto detstvo, isto taka, treba zna~itelno da
gi podignat ramkite na dolgoro~nite interesi
na socijalniot i ekonomskiot razvoj vo Make-
donija.

Analiza na sostojbata 11
12 Decata vo Makedonija
I Voved

Uslovno mo`e da se ka`e deka Makedonija e koi gi opfa}aat korenitite pri~ini na socijal-
vo dobra pozicija za da u`iva ekonomska eks- niot i ekonomskiot disparitet i odrekuvaweto
panzija, visoki nivoa na stranski investicii, na detskite prava.
visoki nivoa na ekonomsko u~estvo i podobru-
vawe na uslovite za `ivot. Vo ovoj kontekst, Globalnoto iskustvo ima poka`ano, nadvor od
va`no e zgolemenite javni prihodi koi rezul- sekoe somnevawe, deka investiraweto vo decata
tiraat od ovoj rast, vo kombinacija so zreeweto e pogodnost za op{testvoto kako celina so toa
na vladiniot upravuva~ki i tehni~ki kapacitet, {to obezbeduvaat odr`livost na naporite kon
da bidat naso~eni kon onie koi najmnogu imaat socijalen, ekonomski i politi~ki razvoj. Deca
potreba - siroma{nite, isklu~enite deca od koi rastat zdravo, koi imaat dobro obrazovanie
ovie grupi. i se oslobodeni od diskriminacija se ona {to
na Makedonija & treba za da postigne i odr`i
Pristapuvaweto vo Evropskata unija bara silna pozicija vo ramkite na Evropskata zaed-
opseg od politi~ki, pravosudni, demokrats- nica. Spored toa, ekonomskite i politi~kite
ki i socijalni reformi koi, vo interes na motivi konvergiraat so moralnite imperativi
odr`livosta, mora da bidat sprovedeni so ce- i obezbeduvaat solidna pri~ina za da im se
losno po~ituvawe na ~ovekovite prava i oso- dade na decata najvisok prioritet i da im se
beno na ~ovekovite prava na marginalizira- obrne golemo vnimanie.
nite i isklu~enite. Zgolemeni, fokusirani i
dobro upravuvani javni investicii se od vi-
talno zna~ewe i za neposrednata dobrososto-
Celi
jba na decata i srednoro~niot i dolgoro~niot
Ovoj izve{taj e osmislen prvenstveno da ja
prosperitet, stabilnost i konkurentnost na
opi{e situacijata na decata vo Makedonija, ~ii
Makedonija. Makedonija e zemja so bogato kul-
prava ne se celosno ostvareni i da se obide,
turno nasledstvo i raznovidna istorija i sega e
kade {to e toa mo`no, da odredi koi se tie deca
vremeto da se obezbedi ovie resursi, tekovnite
i faktorite koi negativno vlijaat vrz kapac-
ekonomski mo`nosti i vrodenata toplina na
itetot na zemjata da gi ispolni svoite obvrski
makedonskite lu|e da bidat dobro upotrebeni
vo odnos na pravata na decata. Ovoj izve{taj,
za site narodi vo Makedonija. Od isklu~itelna
isto taka, }e se obide da odredi {to mo`e
va`nost e, na patot na Makedonija kon inte-
da se napravi za da se podobri pristapot na
gracija so svoite evropski sosedi da se post-
siroma{nite deca do: dobra zdravstvena gri`a;
avat, edna{ za sekoga{, merki koi }e obezbedu-
mo`nostite za obrazovanie i razvoj i u~estvo
vaat ednakvost vo pristapot kon mo`nostite za
i anga`man vo ramkite na op{testvoto, so ak-
gra|ansko, politi~ko i ekonomsko u~estvo. Po-
cent na najranlivite i najotfrlenite deca.
golem akcent vrz potrebite i pravata na site
Ovie pra{awa }e bidat razgledani vo ramkite
deca, no osobeno na siroma{nite i isklu~eni
na kontekstot na aspiraciite na Makedonija za
deca, }e obezbedi najdobri izgledi za uspeh.
pristapuvawe kon Evropskata unija i mnogute
Edinstveniot na~in da se garantira pravedno i
predizvici koi gi vklu~uva ova pristapuvawe,
inkluzivno op{testvo za slednata generacija
ne samo za Vladata na Makedonija, tuku i za site
Makedonci e da se prezemat, sega, aktivnosti
razvojni partneri.

Analiza na sostojbata 13
Ovaa Analiza na sostojbata nudi inventar na Drugi kriti~ki evropski politi~ki inicijati-
raspolo`ivite informacii i analizi na situ- vi od koi ovaa analiza crpi informacii gi
acijata na decata, so cel da se dadat informa- vklu~uvaat Otvoreniot metod na koordinacija
cii za razvoj na politikata zasnovana vrz evi- na Evropskata unija i Zaedni~kiot memorandum
dencija, da se podobri namenata na buxetskite za vklu~uvawe, koi se glavnite sredstva preku
sredstva i da se postigne poefektivno i podo- koi agendata za socijalna vklu~enost na Evrop-
bro celeno davawe na uslugi. Analizata na skata unija se artikulira i sproveduva.
situacijata, isto taka, ima namera da bide `iv
dokument koj }e pridonese za otvoren i produk-
tiven forum za pristapot na decata do uslu-
Struktura i pristap
gite, soodveten razvoj na politiki i efektivno
Ovoj izve{taj koristi, kade {to toa e
sproveduvawe.
prakti~no, pristap na kauzalna analiza onamu
kade ishodite ili manifestaciite na prob-
Vode~ki principi lemot, bez ogled dali e toa neishranetost,
slaba posetenost na u~ili{teto ili socijal-
Konceptualnata ramka na ovoj dokument ima dva nata isklu~enost, pretstavuvaat neostvaru-
glavni stolba: principite na ~ovekovi prava i vawe na prava i ispu{ten ~ove~ki potencijal.
kauzalen pristap vo analizata. Spored toa, manifestaciite, koi za celite na
ovoj izve{taj se raspolo`ivi indikatori za
Osnovata za ovaa Analiza na sostojbata e Kon- detskata siroma{tija, imaat pove}ekratni i
vencijata za pravata na deteto (KPD), koja Vla- me|usebno vrzani nivoa na kauzalnost. Pokraj
data na Makedonija ja ratifikuva vo dekemvri toa, manifestaciite ili indikatorite koi se
1993 godina i koja, vo istorijata, e naj{iroko odnesuvaat, na primer, na zdravjeto na majkata i
ratifikuvana globalna konvencija. Pravata na koi, isto taka, imaat vlijanie i vrz opstanokot
deteto vo KPD se {iroko podeleni vo ~etiri na decata i kako takvi se faktori i na mani-
grupi: pravoto na opstanok; razvoj; za{tita i festacii i na kauzalnost. Nekoi od pri~inite za
u~estvo. Pokraj KPD, ovoj izve{taj e voden i manifestacijata na nerealiziranite prava na
od Konvencijata za eliminacija na site vidovi deteto mo`at da vklu~uvaat i nesoodvetni ili
diskriminacija na `enite (KED@), ratifiku- slabo upravuvani javni investicii i ograni~ena
vana od strana na Vladata na Makedonija vo infrastruktura na socijalniot sektor, kako
oktomvri 2003 godina, Me|unarodniot dogovor {to se zdravstveni kapaciteti, osposoben per-
za gra|anski i politi~ki prava, ratifikuvan sonal i/ili soodvetni kapaciteti.
od strana na Vladata na Makedonija vo janu-
ari 2004 godina i Univerzalnata deklaracija Ovaa Analiza na sostojbata razgleduva i nekoi
na Obedinetite nacii za ~ovekovi prava. Ovoj klu~ni razvojni predizvici koi navleguvaat vo
izve{taj be{e voden i crpe{e informacii i od niza sektori i koi imaat obemna va`nost za os-
Mileniumskite razvojni celi, Nacionalniot tvaruvaweto na pravata na decata i za napre-
plan za razvoj na Vladata na Makedonija (2007- dokot kon evropskata integracija. Vo ovoj kon-
2009) i Nacionalniot akcionen plan za decata tekst, vredi da se istakne deka analizata vo ovoj
(2006-2015). izve{taj, osobeno koga se odnesuva na pra{awa
za institucionalna osposobenost, upravu-
Vo podgotovkata na ovoj dokument osobeno vawe ili razvoj na politiki, e me|usektorska.
vnimanie se obrna na pra{awata koi se vr- Pra{awata se me|usebno povrzani i ~estopa-
zani za evropskata integracija, vklu~itelno i ti ona {to e vistina vo eden sektor na soci-
politi~kite i ekonomskite Kriteriumi od Ko- jalni uslugi e vistina i za drug. Sekade kade
penhagen, koi baraat: {to toa e prakti~no, tekstot }e se obide da gi
povrze pra{awata koi, po svojata priroda, se
 Stabilnost na instituciite koi ja garanti- me|usektorski.
raat demokratijata, vladeewe na pravoto,
~ovekovi prava i po~ituvawe i za{tita na Delot 2 na ovoj izve{taj go opi{uva naciona-
malcinstvata lniot kontekst (demografija, opkru`uvawe i
 Postoewe na funkcionalna pazarna eko- najnova politi~ka istorija) i go razgleduva na-
nomija, kako i kapacitet za spravuvawe so predokot kon evropska integracija postignat
konkurentskiot pritisok i pazarnite sili do denes; tretiot del razgleduva kako detskata
vo ramkite na Unijata siroma{tija se manifestira vo Makedonija, vo
 Sposobnost da se prezemat obvrskite od smisla na opstanok, razvoj, za{tita i u~estvo;
~lenstvoto, vklu~itelno i pridr`uvaweto ~etvrtiot del gi razgleduva klu~nite problemi
kon celite na politi~kata, ekonomskata i vo sektorite na zdravstvoto, obrazovanieto i
monetarnata unija socijalnata za{tita, kako i klu~nite razvojni

14 Decata vo Makedonija
predizvici: {estiot del go razgleduva tekovno-
to politi~ko opkru`uvawe i obrazlo`enieto za
zgolemeniot fokus vrz opfa}awe na pravata na
decata. [estiot del, isto taka, nudi i nekolku
klu~ni preporaki za natamo{no razgleduvawe.

Izvori na podatoci
Podatocite koristeni vo ovaa analiza, glavno,
se izvle~eni od Multiindikatorskoto klaster-
sko istra`uvawe od 2005/2006 i oficijalni
vladini izvori, i se nadopolneti, kade {to toa
e mo`no, so kvalitativni podatoci i alterna-
tivni analizi. Vo tekot na razvivaweto na ovoj
izve{taj avtorot be{e prinuden da go koristi
MIKI 2005/2006, kako glaven izvor na poda-
toci, vo osnova zatoa {to MIKI gi razlo`uva
podatoci po region, pol, vozrast, nivo na obra-
zovanie i kvintil na imotnost. Vladinite poda-
toci, od druga strana, se obi~no nerazlo`eni
i vo momentot ima otsustvo na podnacionalni
vladini podatoci.

Slabata koordinacija me|u obezbeduva~ite i


korisnicite na podatocite rezultira vo praz-
nini i preklopuvawe, a dodeka nekoi podatoci
se sobiraat, tie ne sekoga{ se koristat opti-
malno ili sistematski, kako poddr{ka na done-
suvaweto na politiki. Ima silna potreba od
zajaknuvawe na sobiraweto podatoci i osposo-
benosta za analiza, i da se najdat na~ini da se
obezbedi podatocite da mo`at da se koristat
na sodr`aen na~in za lokalno i nacionalno
razvojno planirawe.

No, ima s$ pogolema svest vo ramkite na Vla-


data za va`nosta na podatocite vo planirawe-
to i razvojot na politiki i se pojavuvaat novi
inicijativi vo nadgleduvaweto na socijalniot
sektor i sobiraweto na podatoci. Sevkupno,
va`no e da se vodi smetka deka sigurnosta na
koj i da e podatok zavisi glavno od preciznosta
vo izvestuvaweto i deka indikatorite mo`at
da ja prezentiraat tekovnata situacija pomalku
surova otkolku {to e i la`no da ja pretstavi
slo`enosta na kauzalnosta. Posledovatelno na
toa, od klu~no zna~ewe za efektivniot soci-
jalen razvoj e kako istra`uva~ite, planerite i
tvorcite na politiki se povrzuvaat me|u sebe i
gi tolkuvaat podatocite.

Analiza na sostojbata 15
16 Decata vo Makedonija
II Nacionalen
kontekst

Makedonija e zemja opkru`ena so kopno, na Balkanskiot Poluostrov, vo Jugoisto~na Evropa. Se


grani~i, na sever so Srbija, na zapad so Albanija, na jug so Grcija i na istok so Bugarija. Makedonija
be{e primena vo Obedinetite nacii vo 1993 godina.

Mapa na Makedonija i sosednite zemji

Izvor: CIA The World Factbook

Ovaa mapa ne ja poka`uva


pozicijata na UNICEF za
legalniot status na koja
bilo zemja ili terito-
rija ili za demarkacija na
granicite

Analiza na sostojbata 17
Pogled vrz Makedonija
Naselenie3 2,045,108 Isklu~enost na mladite lu|e (na vozrast od 15 33.9%
- 19) od obrazovanie, vrabotuvawe ili obuka1
Naselenie pod 18 godini6 486,000 ETNI^KI SOSTAV1
Naselenie pod 5 godini6 117,000 64.2%
Makedonci
Smrtnost pod 5 godini6 17/1000 Albanci 25.2%
@ivoten vek6 74 Turci 3.9%
Vkupna stapka na fertilitet6 1.5 Romi 2.7%
Urbanizirano6 70% Srbi 1.8%
Drugi
Godi{en rast na naselenieto3 2.63% 2.2%
Pismenost - ma`i5 98.24% RELIGIJA1
Pismenost - `eni5 94.1% Pravoslavna 64.7%
Posetuvawe na osnovno u~ili{te4 94.9% Muslimanska 33.3%
Posetuvawe na sredno u~ili{te4 63% Drugi hristijanski 0.37%
Rast na BDP3 5.1% Drugi 1.63%
Stapka na nevrabotenost3 34.8% Izvor: 1. 2002 Popis ( DZS), 2. Siroma{tijata vo Makedonija 2004-
Naselenie pod linijata na relativna 29.8% 2006 (DZS), 3. Op{ti statisti~ki podatoci 2007 (DZS), 4. 2005/2006
siroma{tija2 MIKI, 5. UNICEF TransMone 2007, 6. SDS na UNICEF 2008

2.1 Demografija i Grcija. Regionot e seizmi~ki aktiven i bil


mesto na destruktivni zemjotresi, kako {to e
Makedonija ima 2,045,108 `iteli, od koi
zemjotresot {to se slu~il vo 1963 godina koj
486,000 se pod 18 godini i 117,000 se pod 5. Sko-
seriozno go o{tetil Skopje i ubil okolu 1000
pje ima najmnogu naselenie i toa nad 450,000,
lu|e.
sledeno od Bitola i Kumanovo so nad 80,000 i
70,000 `iteli, soodvetno. 1,297,981 `iteli se
Makedonija e prirodno nadarena so dobra {um-
deklariraat kako Makedonci, i pretstavuvaat
ska pokrivka (37 procenti), reki, ezera i Dinar-
64.2 procenti od vkupnoto naselenie, a okolu
skiot i Rodopskiot planinski venec. Polovina
535,000 `iteli (25.2 procenti) se deklariraat
od vkupnata povr{ina na Makedonija se koristi
kako Albanci. Pomalubrojnite etni~ki malci­
za zemjodelie i e podelena podednakvo na ob-
nstva vklu~uvaat Turci (77,959 ili 3.85 pro­
rabotlivi povr{ini i pasi{ta. Klimata e polu-
centi), Romi (53,879 ili 2.7 procenti), Srbi
suva, so studeni zimi i suvi leta i se karakter-
(35,939 ili 1.78 procenti), Bosanci (17,018 ili
izira so nepogodna raspredelba na vrne`i, pa
0.84 procenti), Vlasi (9,695 ili 0.48 procenti)
zatoa i e potrebno akumulirawe i skladirawe
i drugi (20,993 ili 1.04 procenti).
na voda za upotreba vo tekot na letnite meseci.
Gri`ite vo odnos na opkru`uvaweto vklu~uvaat:
Mnozinstvoto (64.7 procenti) od naselenieto
bezbednost na vodata i zagaduvawe na izvorite
pripa|a na Makedonskata pravoslavna crkva.
na voda, slab kvalitet na vozduhot; nesoodvetno
Muslimanite so~inuvaat 33,3 procenti od nas-
upravuvawe so opasen otpad; neodr`livi zem-
elenieto, a drugite hristijanski denominacii
jodelski praktiki i zaguba na biodiverzitet.
so~inuvaat 0,37 procenti. Na Popisot 2002 os-
tatokot (1,63 procenti) se registrirani kako
„neodredeni”. Pove}eto Albanci, Turci i Bo- 2.3 Ponova istorija
sanci se muslimani, kako i malcinstvoto od
etni~kata makedonska populacija, poznati kako Makedonija prethodno bila najju`niot del od
makedonski muslimani. Socijalisti~ka Federativna Republika Jugo-
slavija, nejzinite granici bile odredeni po Vto-
rata svetska vojna. Vo 1991 godina, Jugoslavija
2.2 Opkru`uvawe se dezintegrirala koga Slovenija, Hrvatska i
Bosna proglasile nezavisnost. Po referendum,
Makedonija e zemja opkru`ena so kopno i geo- odr`an na 8 septemvri 1991 godina, Makedoni-
grafski e definirana spored centralnata do- ja, isto taka, proglasuva nezavisnost. Kiro Gli-
lina formirana od rekata Vardar i vramena gorov bil izbran za prv pretsedatel i bil done-
dol` svoite granici so planinski masivi. sen nov Ustav so koj Makedonija se proglasuva
Terenot e glavno neramen i trite ezera - Ohrid, za suverena, nezavisna, gra|anska i demokratska
Prespa i Dojran - le`at na nejzinite ju`ni dr`ava i ja priznava ednakvosta na site Maked-
granici, prese~eni so granicite kon Albanija onci, vklu~itelno i etni~kite malcinstva.

18 Decata vo Makedonija
Makedonija ostanuva vo mir vo tekot na ju- stavuvaat makedonskoto etni~ko mnozinstvo i
goslovenskite vojni od 1990 godina, no bila etni~kite Albanci. Vo avgust 2004 godina, Par-
destabilizirana so napliv na okolu 360.000 lamentot donese zakonodavstvo so koe se pre-
etni~ki Albanci, begalci, koi begale od vojna- crtuvaat lokalnite granici, so {to na etni~kite
ta na Kosovo vo 1999 godina. Mnozinstvoto od Albanci im se dade pogolema avtonomija vo
ovie begalci si zaminale po zavr{uvaweto na oblastite kade {to tie se mnozinsko nasele-
vojnata, no vo avgust 2007 godina okolu 1907 nie. Po slobodnata predizborna kampawa koja se
barateli na azil s$ u{te se vo Makedonija. Vo odvivala bez problemi, zemjata svedo~e{e de-
momentot vo Makedonija ima, spored Visokiot mokratski promeni vo Vladata, odbele`ani so
komesar na Obedinetite nacii za begalci, oko- re{ava~kata pobeda na partijata VMRO-DPMNE,
lu 800 lu|e de fakto bez dr`ava, mnogu od niv vodena od Nikola Gruevski. Odlukata na Gruevs-
se marginalizirani Romi. ki da ja vklu~i Demokratskata partija na Alban-
cite vo novata Vlada, namesto koalicijata na
Od mart do juni 2001 godina se vodel kratok Demokratskata unija za integracija i Partijata
konflikt me|u vladinite bezbednosni sili i za demokratski prosperitet, koja go dobi mnoz-
etni~kata Albanska osloboditelna narodna instvoto od albanskite glasovi, predizvika
armija (ONA), glavno vo severniot i severoza- protesti vo delovi od zemjata so mnogubrojno
padniot del od zemjata. Po intervencijata na albansko naselenie. No, obidi se napraveni da
silite za nadgleduvawe na prekinot na ognot se vospostavi dijalog me|u Demokratskata uni-
na Severnoatlantskata dogovorna organizaci- ja za integracija i vladeja~kata partija VMRO-
ja (NATO) i po ohridskite diskusii postignat DPMNE, kako napor da se razgledaat sporovite
e miroven dogovor - Ohridskiot dogovor (ili i da se poddr`at aspiraciite kon EU i NATO.
Ohridskiot ramkoven dogovor) - potpi{an od
Vladata na Makedonija i albanski pretstavni-
ci, na 13 avgust 2001 godina. Ovoj dogovor gi
2.5 Evropska integracija
postavi terenskite raboti za podobruvawe
Na sredba odr`ana vo Solun, vo Grcija, vo
na pravata na etni~kite Albanci vo Make-
2003 godina, Evropskata unija gi uveri zem-
donija, a za vozvrat Albancite se otka`aa od
jite na Zapaden Balkan deka, po ispolnuvaweto
separatisti~kite barawa i gi priznaa makedon-
na vospostavenite kriteriumi, tie }e stanat
skite institucii. Ohridskiot dogovor baral
konkurentni za pristap vo EU. Kako del od
socijalni i politi~ki prestrukturirawa so
tekovnite napori za pro{iruvawe na svoeto
koi na albanskiot narod mu se dal status na
~lenstvo i kako priznanie za napredokot vo
’zna~ajno malcinstvo’ i priznavawe na pravata
odnos na Ohridskiot ramkoven dogovor, na 17
na etni~kite Albanci, kako ednakvi so onie na
dekemvri 2005 godina EU & dade na Republika
etni~kite Makedonci.
Makedonija status na kandidat. No, s$ u{te nema
odreden datum za zapo~nuvawe na pregovorite.
2.4 Politika Makedonija ima pobarano ramnopravno ~lenstvo
vo EU na 22 mart 2004 godina i Vlado Bu~kovski
Makedonija e parlamentarna demokratija so (toga{en minister za odbrana, podocna kratko i
izvr{na vlast, sostavena od koalicioni partii premier) entuzijasti~ki ja nare~e odlukata kako
i nezavisna pravosudna granka so ustaven sud. „karta vo eden pravec” kon ~lenstvo vo EU.
Pravosudnata vlast se izvr{uva preku sudo-
vite, so sudski sistem, predvoden od Vrhoven Vo soglasnost so Kriteriumite od Kopenhagen
pravosuden sud, Ustaven sud i Republi~ki suds- za ~lenstvo vo EU, glavnite predizvici za Make-
ki sovet. Parlamentarnoto sobranie gi imenuva donija se: da postigne stabilnost na instituci-
sudiite. ite koi ja garantiraat demokratijata, vladee-
we na pravoto, ~ovekovi prava i po~ituvawe i
Parlamentarnoto sobranie e sostaveno od 120 za{tita na malcinstvata; da obezbedi post-
mesta, a ~lenovite se izbiraat na sekoi ~etiri oewe na funkcionalna pazarna ekonomija, kako
godini. Po izborite vo 2006 godina, funkciite i kapacitet za opstojuvawe na konkurentniot
na lokalnata vlast bea podeleni na 84 op{tini. pritisok i pazarnite sili vo ramkite na Uni-
Op{tinite se edinici na lokalnata vlast, jata i, da gi prezeme obvrskite od ~lenstvoto,
a sosednite op{tini mo`at da vospostavat vklu~itelno i pridr`uvawe kon celite na
aran`mani za sorabotka. Glavniot grad, Skopje, politi~kata, ekonomskata i monetarnata unija.
se upravuva kako grupa od deset op{tini koi
kolektivno se imenuvaat kako “Grad Skopje”. Pokraj Kriteriumite od Kopenhagen, Makedonija
mora da gi pribli`i svoite nacionalni insti-
Ponekoga{ se manifestira politi~ko razidu- tucii i zakonodavstvo so zakonodavstvoto na EU
vawe me|u politi~kite partii koi gi pret- (Aki). Zakonodavstvoto na EU e zakonskata i in-

Analiza na sostojbata 19
stitucionalnata ramka i teloto na op{ti prava Kako se tolkuvaat Kriteriumite i kako se
i obvrski, koi gi obvrzuvaat site zemji-~lenki ekstrapoliraat od evropskata politika e od
na EU. Slednite poglavja od zakonodavstvoto na kriti~no zna~ewe i pretstavuva postojana
EU se va`ni za socijalniot razvoj i obezbedu- gri`a na ovaa analiza. Na primer, kako {to e
vawe na prava za site deca: obele`ano pogore, Misleweto na Evropskata
komisija od 2005 godina veli deka „ ... nema po-
Poglavje 10: Informati~ko op{testvo i mediumi golemi problemi so ~ovekovite prava”. Ovaa
Poglavje 18 Statistika: izjava podrazbira edna do nekade tesna defin-
Poglavje 19: Vrabotuvawe i socijalna politika icija na ~ovekovite prava (koja vklu~uva prava
Poglavje 23: Pravosudstvo i osnovni prava na deteto) i fokus vrz me|unarodnoto zakono-
Poglavje 24: Pravda, sloboda i bezbednost davstvo na poleto na ~ovekovite prava, names-
Poglavje 26: Obrazovanie i kultura to fokus vrz slo`enosta na izvr{uvaweto
na obvrskite vo odnos na univerzalnite ~ove-
kovi prava i pravata na deteto, kako {to e, na
2.6 Napredok do denes primer, obezbeduvaweto na soodveten `ivoten
standard i pristap do obrazovanie i zdravst-
Imaj}i predvid deka Makedonija be{e
vena gri`a. Pravata na deteto se opfateni vo
najsiroma{nata zemja vo porane{na Jugoslavija,
izve{tajot za napredok na Evropskata komisija
so prihod po glava na `itel polovina od onoj vo
od 2006 godina, vo odnos na postavuvaweto na
Hrvatska i tretina od goleminata vo Slovenija,
linija na Aki-to i Kriteriumite od Kopenhagen,
napredokot e relativno dobar. Vo 2001 godina,
no, pred s$, vo vrska so podgotovkata i efek-
Makedonija be{e zaemoprimatel na me|unarodna
tivnoto sproveduvawe na nacionalen plan na
razvojna pomo{ (IDA) i zakrepnuva{e od eko-
akcija za za{tita na pravata na deteto.
nomskoto, politi~koto i socijalnoto rastopu-
vawe predizvikano od preodot kon pazarno sto-
Pra{awata vrzani za pravata na deteto s$
panstvo, me|uetni~koto regionalno nasilstvo
u{te se sogleduvaat pove}e kako pra{awe na
i vnatre{niot konflikt. No, vo 2007 godina
socijalna za{tita, otkolku kako pra{awe koe
Makedonija e zaemoprimatel na Me|unarodnata
ima poseopfatno zna~ewe za socijalniot raz-
banka za obnova i razvoj (MBOR) i gi u`iva fis-
voj. Po{irokite pozitivni razgranuvawa na
kalnite pogodnosti od statusot na zemja-kandi-
investiciite naso~eni kon deteto se razbra-
dat za EU.
ni vo EU i vladinite krugovi, no vo odnos na
takanare~enite te{ki pra{awa na makroeko-
Pred dobivaweto na status na kandidat vo 2005
nomskata stabilnost i zakonskata reforma, tie
godina, Evropskoto partnerstvo i Misleweto na
ne go dobivaat akcentot {to go zaslu`uvaat vo
Komisijata za baraweto na Makedonija za ~len-
ramkite na tekovniot diskurs. Procesite vr-
stvo vo Evropskata unija zabele`uva zna~itelni
zani za Evropskata unija, na poleto na socijal-
reformi vo zemjata prezemeni od 2001 godina:
nata vklu~enost, cvrsto gi postavuvaat pravata
zemjata ima stabilni demokratski institu-
na deteto kako pra{awe od klu~na va`nost,
cii; ima silna posvetenost kon sproveduvawe
no mehanizmite (opi{ani podolu) razvieni za
na Ohridskiot ramkoven dogovor i Dogovorot
re{avawe na ovie pra{awa, iako se vitalno
za stabilizacija i asocijacija; nema pogolemi
va`ni, nemaat soodvetna te`ina vo Kriterium-
predizvici vo odnos na ~ovekovite prava; se de-
ite od Kopenhagen i Aki-to. Dodeka socijalnata
centralizira obezbeduvaweto na javni uslugi;
za{tita i obezbeduvaweto na pravata na deteto
se sproveduvaat reformi vo policijata i pra-
pa|aat nadvor od mandatot na EU i se odgovor-
vosudstvoto.
nost na zemjite-~lenki i zemjite-kandidati, tie
sepak se od kriti~no zna~ewe za ekonomskata,
No, napredokot mo`e da bide subjektiven kon-
socijalnata i politi~kata stabilnost. Spored
cept i iako Makedonija se dvi`i kon poramnu-
toa, treba da im se posveti dol`no i izdr`ano
vawe so Kriteriumite od Kopenhagen i Aki-to,
vnimanie na elementite vo ramkite na Krite-
ima problemi okolu razli~niot akcent vo ram-
riumite od Kopenhagen i Aki-to, koi imaat vli-
kite na ovie instrumenti. Razli~ni korisnici i
janie vrz pravata na deteto.
razli~ni interesni grupi, vklu~itelno i Vlada-
ta, me|unarodnite finansiski institucii, mul-
Vo Makedonija denes ekonomskiot rast
tilateralni i bilateralni organizacii, Evrop-
zaostanuva zad onoj na pove}eto zemji-~lenki
skata unija, zemjite-~lenki i zemjite-kandidati,
na EU; pravata na ~ovekot, deteto i malcinst-
imaat tendencija da gi istaknuvaat aspektite
vata ne se soodvetno odr`ani; na javniot sek-
na Kriteriumite od Kopenhagen i Aki-to, koi se
tor mu nedostasuva transparentnost, a pro-
na linija na nivnite sopstveni instituciona-
cesite na decentralizacija se soo~uvaat so
lni mandati i prioriteti.
pre~ki, vklu~itelno i op{tinski dolg. Pokraj

20 Decata vo Makedonija
toa, EU mo`e da bide vo period na preocenka po analizata na siroma{tijata i socijalnata
odbivaweto na Ustavot na EU i drugi otvoreni isklu~enost i merewe na napredokot kon
pra{awa, kako statusot na sosedno Kosovo. Is- postignuvawe na zaedni~kite celi
taknati se pra{awata vrzani za kapacitetot za  Proces na redovno nadgleduvawe i izves-
fiskalna apsorpcija i postoi zagri`enost deka tuvawe za napredokot vo poddr{ka na re-
nekoi zemji-kandidati mo`at da ne bidat spo- dovnite izve{tai za socijalnata vklu~enost
sobni efektivno da ja administriraat pomo{ta vo EU
od EU.  Akciona programa na zaednicata za da se
istakne i utvrdi procesot i da se ohrabri
zaedni~koto u~ewe i dijalogot me|u zem-
2.7 Socijalna vklu~enost, jite-~lenki, da se stimulira inovacijata i
Evropskata unija i nezavr{ena da se spodeluvaat najdobrite praktiki
agenda
Liken-indikatorite
Pokraj inherentnite zastapni~ki predizvici, Kako {to be{e spomenato pogore, eden od pette
pristapot kon EU nudi izvonredni mo`nosti elementi na procesot na socijalna vklu~enost
za promovirawe i postignuvawe na rezulta- na EU e primena na zaedni~ki komplet na in-
ti vo socijalniot razvoj, koi se naso~eni kon dikatori koi mo`at da bidat upotrebeni vo
siroma{nite i kon decata. Nekolku klu~ni ev- zemjata i komparativno vo ramkite na Evropa,
ropski procesi i politi~ki dokumenti go imaat za ocenka na napredokot kon ubla`uvaweto na
krenato profilot na socijalnata za{tita siroma{tijata i socijalnata vklu~enost. Razvi-
i pra{awata na vklu~enosta vo opsegot na eni kako del od Lisabonskata strategija 2000,
politi~kiot diskurs na EU. Ovie pra{awa se liken-indikatorite se vospostaveni od strana
opi{ani podolu: na Evropskiot sovet vo dekemvri 2001 godina,
vo mestoto Liken vo Brisel, Belgija.
Evropska Socijalna povelba (1961, revidi-
rana vo 1966) Vo Makedonija, izve{tajot na Vladata za 2005
Pokraj ozna~uvaweto na opseg od osnovni prava godina, vo vrska so napredokot postignat kon
i slobodi vo ekonomskata i socijalnata sfera, Mileniumskite razvojni celi (MRC), odbele`uva
sodr`i i konkretni odredbi za socijalnata, za- deka iako ima vkupno 18 liken-indikatori za
konskata i ekonomskata za{tita na decata. siroma{tija i socijalna vklu~enost, soodvetni
podatoci ima samo za ocenka na napredokot
Otvoren metod na koordinacija ili Lisab- vo vrska so sedum od ovie indikatori. Imaj}i
onska agenda/strategija predvid deka liken-indikatorite s$ u{te ne se
Otvoreniot metod na koordinacija (OMK) za na raspolagawe, nitu se presmetani od strana
siroma{tijata i socijalnata vklu~enost, isto na Dr`avniot zavod za statistika, podatoc-
taka poznat i kako Lisabonska strategija ili ite dadeni podolu se zasnovani vrz presmetki
agenda, predviduva koordinacija na evropskite napraveni vo MDG izve{tajot za 2005 godina i
socijalni politiki na nivo na zemja, vrz osnova od strana na avtori na neodamne{en izve{taj na
na set od zaedni~ki celi i e glavniot mehanizam Evropskata komisija za socijalna vklu~enost:10
preku koj procesot na socijalna vklu~enost
na EU se artikulira. Lansiran na Evropskiot Tabela 1 pretstavuva sedumte liken-indikato-
sovet vo Lisabon, Portugalija, vo mart 2000 go- ri koi mo`at da bidat ocenuvani zaedno so rel-
dina, OMK ima za cel da se ostvari re{itelno evantni podatoci od Makedonija. Tabelata nema
vlijanie vrz iskorenuvaweto na siroma{tijata namera da dade sporedben pregled, so ogled
do 2010 godina. Pette glavni elementi na pro- na toa {to podatocite se povikuvaat na zemji
cesot se: koi bea (vo slu~ajot na Romanija i Bugarija) ili
se (vo slu~ajot na Hrvatska) mnogu naprednati
 Komplet od zaedni~ki EU celi za bor- vo odnos na procesot na evropska integracija.
ba protiv siroma{tijata i socijalnata Sepak, tabelata jasno poka`uva deka Makedoni-
isklu~enost ja ima u{te mnogu da napravi za da se dobli`i
 Dva godi{ni Nacionalni akcioni pla- do rezultatite na drugite zemji vo oblasta na
novi (NAP) za siroma{tija i socijalna socijalnata vklu~enost (Makedonija zaostanu-
isklu~enost, koi se sredstvata preku koi va vo odnos na ~etiri od sedum indikatori:
zemjite-~lenki gi prenesuvaat zaedni~kite stapka na nevrabotenost; stapka na dolgoro~na
celi vo nacionalni praktiki i se osmisleni nevrabotenost; dolgoro~na nevrabotenost kako
vrz osnova na edna zaedni~ka ramka udel vo vkupnite nevraboteni; stapka na mnogu
 Dogovoren e komplet na zaedni~ki indika- dolga nevrabotenost; procent na lu|e koi `ive-
tori (Liken-indikatori) za zajaknuvawe na at vo doma}instva vo koi nikoj ne raboti i obra-

Analiza na sostojbata 21
Tabela 1: Evropski liken-indikatori na siroma{tija i socijalna isklu~enost za Makedonija, EU 27 i zemjite-kandidati
Makedonija Makedonija Makedonija
Liken indikatori na EU Bugarija Romanija Hrvatska EU 25
2003 2004 2005
(procent) (procent) (procent) (procent)
(procent) (procent) (procent)
Stapka na dolgoro~na
nevrabotenost (nad 12 mes- Nema na 4.3 7.4 3.6
eci nevraboten kako procent 31.7 32.3 5.0
raspolagawe (2006) (2005) (2006)
od aktivno naselenie)
Dolgoro~na nevrabotenost
- udel vo vkupnata nevrabo- Nema na Nema na Nema na Nema na Nema na
tenost (nad 12 meseci kako 86.7 85.5
raspolagawe raspolagawe raspolagawe raspolagawe raspolagawe
procent na nevraboteni)
Stapka na mnogu dolgoro~na
nevrabotenost (nevraboteni Nema na 3.6 2.2 4.9 2.1
27.6 28.4
nad 24 meseci) raspolagawe (2006) (2006) (2006) (2006)
Procent na lu|e koi `iveat Nema na Nema na 11.6 9.7 12.5 9.8 (EU 25)
vo bezrabotni doma}instva 27.7
raspolagawe raspolagawe (2006) (2006) (2006) (2006)
Gini koeficient/indeks 33.8 36.1 26.4 30
29.3 36.2 39.1
(2005) (2005) (2005) (2006)
M: 68.7 M: 68.7 M: 70.6
@ivoten vek pri ra|awe 2003/2005: 73.62 (ma`i i `eni), Nema na
W: 75.8 W: 75.8 W: 76.9
71.4 (ma`i) i 75.8 (`eni) raspolagawe
(2006) (2006) (2006)
Obrazovni rezultati
(Me|unarodna standardna
klasifikacija na obra- Nema na Nema na 28 27 30 30.0
41.0
zovanieto (ISCED) nivo dva raspolagawe raspolagawe (2005) (2005) (2006) (2006)
ili pomalku)

Izvor: Eurostatt, 2006, GoM 2005 MDG Izve{taj, UNICEF TransMone (2007)

zovni rezultati.11 Ovie podatoci ne se konkret- Komunikacija na Evropskata komisija za


no za deca, tuku se jasen pokaz na po{irokite detskite prava (2006)
strukturni problemi koi imaat neposreden i Ova soop{tenie vospostavuva seopfatna
kriti~ki efekt vrz kapacitetot na sistemot da strategija na EU za efektivno promovirawe i
gi realizira osnovnite prava. ~uvawe na pravata na deteto vo nadvore{nata
i vnatre{nite politiki na EU, i za poddr{ka
Socijalna agenda na EU (2006 - 2010) na zemjite-~lenki vo ovaa smisla. Vo ovoj kon-
Evropskata socijalna agenda ja povtoruva pos- tekst, ubla`uvaweto na detskata siroma{tija
vetenosta na EU na ekonomskite strategii i i isklu~enost se integralen del od procesite
potrebata od „socijalna Evropa”. Namerata e za pro{iruvawe na EU i stana s$ pozna~aen
i da promovira socijalna kohezija, kako del i politi~ki prioritet. Navistina, detskata
od Lisabonskata strategija i od Strategijata siroma{tija be{e specijalna tema na OMK za
za odr`liv razvoj. Agendata ima klu~na uloga 2007. Na sredbata na Evropskiot sovet vo 2006
vo promoviraweto na socijalnata dimenzija na godina, {efovite na dr`avi i vladi pobaraa od
ekonomskiot rast i podobruvawe vo sprovedu- zemjite-~lenki da:
vaweto na merkite predvideni vo Socijalnata
agenda 2002-2005. Socijalnata agenda 2006- „...gi prezemat site potrebni merki brzo i
2010 ima za cel da ja olesni modernizacijata zna~ajno da se namali detskata siroma{tija, da
na nacionalnite sistemi, nasproti pozadina na im se dadat ednakvi mo`nosti na decata, bez
dalekuse`ni ekonomski i socijalni promeni. Ja ogled na nivnoto socijalno poteklo”.12
poddr`uva harmoni~nata sorabotka na edinst-
veniot pazar, pri {to obezbeduva po~ituvawe Ona {to se odnesuva na zemjite-~lenki preku
na osnovnite prava i op{tite slobodi. Agen- zastapuvawe se odnesuva i na zemjite-kandida-
data razviva dvojna strategija: Prvo, ja istaknu- ti, osobeno zemjite-kandidati koi se seriozno
va ulogata vo zajaknuvaweto na doverbata na posveteni na integracijata.
gra|anite; vtoro, gi prezentira klu~nite merki
vo dve glavni zaglavija, imeno vrabotuvawe i Evropskiot proces na pro{iruvawe i
ednakvi mo`nosti i vklu~enost. Zaedni~kiot memorandum za inkluzija
Evropskiot proces na pro{iruvawe e u{te
edna mo}na alatka koja }e obezbedi natamo{ni
mo`nosti za promovirawe na socijalni
pra{awa i pravata na deteto i }e dozvoli, vo

22 Decata vo Makedonija
ramkite na politi~kite kriteriumi (Kriteriu- natamo{no lobirawe za intervencii naso~eni
mi od Kopenhagen), Evropskata komisija i part- kon siroma{nite i kon decata.
nerite i natamu da se zastapuvaat za reformi
vo sistemite na socijalna za{tita i da go nadg- Nezavr{ena agenda
leduvaat napredokot na poleto na pravata na Makedonija vo poslednive godini nadmina
deteto vo pristapnite zemji. Vo ovoj kontekst, mnogu politi~ki i ekonomski pre~ki, no od
Zaedni~kiot memorandum za inkluzija }e bide perspektiva na pravata na deteto, napredo-
osobeno izlezen za Makedonija. kot e ograni~en. Evidencijata koja e dadena vo
ovoj izve{taj argumentira deka situacijata na
So koristewe na pette elementi od Otvoreniot decata vo Makedonija stanuva vo mnogu ne{ta
metod na koordinacija koi se opi{ani pogore, polo{a i pokraj burnite zakonodavni reformi
}e se napravat skoncentrirani napori za da se i pi{uvawe politiki, decata i nivnite semejst-
vklu~at site kandidati i pristapni zemji vo va, osobeno siroma{nite deca i siroma{nite
procesot na Evropska socijalna vklu~enost, semejstva, gi propu{taat pravata na kvalitet-
preku podgotovka na Zaedni~ki memorandum na zdravstvena nega i obrazovanie i pravata
za socijalna vklu~enost, i preku anga`man vo na u~estvo i vklu~enost. Ova e nezavr{enata
Akcionata programa na Zaednicata. Kako }e se socijalna razvojna agenda na Makedonija, i
zabrzaat podgotovkite za Makedonski memo- analiti~kiot fokus na ovoj izve{taj.
randum za inkluzija, }e ima brojni mo`nosti za

Analiza na sostojbata 23
24 Decata vo Makedonija
Detskata siroma{tija
III vo Makedonija -
manifestacii i
klu~ni indikatori

3.1 Voved - {to e detska


siroma{tija?
Decata imaat osnovni potrebi koi mora da bi- novana vrz prava - pristap koj dava najseopfat-
dat zadovoleni, so cel da se obezbedi soodvet- na i opipliva analiza. Analiza zasnovana vrz
no nivo na mentalen, psihi~ki i emocionalen prava ne ja namaluva vrednosta na „cvrstite
razvoj. Bez pristap do kvalitetno obrazovanie, ekonomski podatoci”, tuku utvrduva deka eko-
uslugi od zdravstvena za{tita, vakcinacii, nomskite podatoci se samo del od po{irokata
soodvetna ishrana, mo`nosti za u~estvo i slika. UNICEF ja koristi slednata definicija
anga`man, bezbednost i oslobodenost od zlou- na detska siroma{tija:
potreba i eksploatacija, ima pomalku verojat-
nost decata da se razvijat vo zdravi vozrasni Deca koi `iveat vo siroma{tija se onie koi
edinki koi se sposobni da se gri`at za sebe i iskusuvaat li{enost od materijalni, duhovni
kone~no, da gi {titat i da e gri`at za sopst- i emocionalni resursi potrebni za opstanok,
venite deca. Sli~no na toa, dokolku op{testvata razvoj i napredok, ostavaj}i gi vo nemo`nost da
ne obezbedat soodvetni investicii vo detskiot gi u`ivaat svoite prava, da go postignat svojot
razvoj, }e se kompromitira podolgoro~niot celosen potencijal ili da u~estvuvaat kako ce-
ekonomski i socijalen prosperitet. Vo ovoj kon- losni i ednakvi ~lenovi na op{testvoto. 13
tekst, tekovnite indikatori na siroma{tijata
vo Makedonija odrazuvaat odr`an nedostig od Kako dodatok na ovoj pristap, Evropskata
investicii vo decata, {to se manifestira vo komisija odreduva deka lu|eto se veli deka
visoka nevrabotenost, ograni~eni nivoa na ob- `iveat vo siroma{tija dokolku:
razovni rezultati i drugi strukturni pre~ki
za podolgoro~en prosperitet i socijalna kohe- ...prihodite i resursite se tolku nesoodvetni
zija. {to spre~uvaat lu|eto da imaat `ivoten stan-
dard koj se smeta za prifatliv vo op{testvoto
Me|unarodnoto iskustvo i tekovnite najdo- vo koe `iveat. Zaradi nivnata siroma{tija
bri praktiki odreduvaat deka siroma{tijata i lu|eto iskusuvaat mno{tvo nepogodnosti preku
detskata siroma{tija mo`at da bidat razbrani nevrabotenost i nizok prihod, lo{o domuvawe,
samo preku zazemawe na pove}esloen pristap, nesoodvetna zdravstvena za{tita i pre~ki za
koj bara analiza na kvantitativni i kvalitativ- do`ivotno u~ewe, kultura, sport i rekreacija.
ni podatoci vo vrska so socijalnata i ekonom- Siroma{nite ~estopati se isklu~eni i margin-
skata li{enost i te{kotii. Za da mo`e efek- alizirani od u~estvoto vo aktivnosti (ekonom-
tivno da bide opfatena detskata siroma{tija ski, socijalni i kulturni), koi se norma za dru-
i nejzinite pri~inski koreni, siroma{tijata gite lu|e, a mo`e da bide i ograni~en nivniot
mora da se razbere od edna perspektiva zas- pristap do osnovni prava.14

Analiza na sostojbata 25
Vo slu~ajot na Makedonija, kade {to se potreb- upotrebat za nivno re{avawe, }e bidat prodis-
ni dopolnitelni istra`uvawa na manifesta- kutirani op{irno vo poglavje {est.
ciite i pri~inite za detskata siroma{tija,
osobeno na podnacionalno nivo, edno apso- Pred da se poglednat raspolo`ivite podatoci
lutno, ili celosno, otslikuvawe na detskata va`no e da se bide svesen za dve dopolnitelni
siroma{tija ne e izvodlivo vo ova vreme. No, konceptualni pra{awa, koi le`at vo osnovata
va`no e da se ostane svesen deka iako e potreb- na ovaa analiza. Prvoto e deka iako socijalna-
no dopolnitelno primarno istra`uvawe, toa ta isklu~enost, primarno, e manifestacija na
na nikoj na~in ne ja namaluva itnata potreba za siroma{tija- i kako takva }e bide opfatena vo
neposredno i odr`livo dejstvuvawe. Kako {to ovoj izve{taj- taa i ja vlo{uva siroma{tijata
ovoj izve{taj seopfatno }e go argumentira, ima so toa {to gi li{uva decata od pristap do ob-
dovolno raspolo`iva evidencija za da mo`e razovanie, zdravje i u~estvo. Vo ovaa smisla,
nedvosmisleno da se poka`e deka: mnogu deca i indikatorite za siroma{tija, zasnovani vrz
nivnite semejstva se li{eni, kako posledica na pravata ili li{enosta, kako {to e pristapot
siroma{tijata, od pristap do osnovnite prava do obrazovanie i drugi osnovni uslugi, se in-
i, da se osmislat i sprovedat intervencii koi dikativni i za socijalnata isklu~enost. Vtoro,
celat kon siroma{tijata, a osobeno kon dets- va`no e da se sogleda deka decata gi iskusuvaat
kata siroma{tija.15 negativnite efekti na siroma{tijata poakutno
od vozrasnite, kako posledica na nivnata po-
Ovoj del od izve{tajot dava pregled na golema psihi~ka i emocionalna ranlivost, za-
raspolo`ivite kvantitativni i kvalitativni toa {to tie pove}e zavisat od svoite roditeli i
podatoci, indikativni za detskata siroma{tija dr`avnite akteri vo zadovoluvaweto na svoite
i nejzinite manifestacii preku pravata. Pokraj potrebi, i zatoa {to propu{tenite {ansi za
toa, imaj}i ja predvid prirodnata zakana pred soodveten razvoj vo tekot na detstvoto imaat
decata i mladite lu|e od HIV/SIDA, i nejzin- vlijanie vo tekot na celiot `ivot, kone~no
iot potencijal da odvrze ekonomski i socijalni namaluvaj}i gi nivnite {ansi za podolgoro~no
dobivki vo Makedonija, ovoj del }e gi razgleda izleguvawe od siroma{tijata. Sekoga{ }e ima
i kvalitativnite i kvantitativnite podatoci poedinci so izvonredna istrajnost i vrode-
koi se odnesuvaat na HIV/SIDA i ranlivosta na sposobnost koi }e se istaknuvaat i pokraj
na mladite lu|e i `enite na HIV/SIDA. Dode- nedostigot na mo`nosti, no ostanuva faktot
ka Makedonija sega ima niska prevalencija deka vo site ~ove~ki op{testva golemo mnozin-
(pomalku od 0,1 procent inficirani), potrebna stvo od decata se ograni~eni ili potpomognati
e odr`liva akcija za da se osiguri zemjata da od nivoto na mo`nosti do koi tie imaat pris-
ostane taka i da se obezbedi decata, mladite tap dodeka se razvivaat vo vozrasni.
lu|e i `enite da imaat pristap do informa-
cii i uslugi koi }e im pomognat da go za{titat
svoeto zdravje i zdravjeto na idnite generacii. 3.2 Ekonomski indikatori za
siroma{tija - vlijanieto vrz
Vo kontekstot na po{iroka analiza na
siroma{tijata vo ramkite na ovoj del, indikato- decata16
rite za siroma{tija, isto taka, }e bidat razgle-
dani kako manifestacii na siroma{tija. No, Kako {to prethodno be{e argumentirano, mak-
mora da se predupredi deka siroma{tijata se roekonomskite indikatori obezbeduvaat samo
manifestira na akuten li~en na~in za poedinci del od vkupnata slika. No, imaj}i predvid deka-
i zaednici i deka analizata, samo na podatoc- kako {to e {iroko prifateno od Vladata, EU i
ite, nema soodvetno da ja ilustrira ~ove~kata razvojnite partneri, vklu~itelno i UNICEF -
dimenzija na siroma{tijata. Od ovie pri~ini, makroekonomskite reformi i ekonomskiot rast
ovoj del od izve{tajot }e razgleda i kako se {to go pokrenuvaat igraat zna~ajna uloga vo
manifestira socijalnata isklu~enost, i }e gi ubla`uvaweto na siroma{tijata, nivnata anal-
prezentira gledi{tata na decata vo vrska so iza e od kriti~no zna~ewe za edno seopfatno
toa kako tie ja iskusuvaat siroma{tijata. Ova razbirawe i za razvojot na politiki i interven-
}e pomogne da se ilustrira ~ove~kata dimenzija cii koi }e go podobrat `ivotot na decata. Kako
na detskata siroma{tija vo Makedonija, kako i {to argumentira Svetskata banka:
nekoi od poli~nite razgranuvawa, proizleze-
ni od li{enosta od pristap do mo`nosti i …da se znae {to pomaga da se namali
u~estvo. Dodeka detskata siroma{tija e merli- siroma{tijata, {to funkcionira, a {to ne, {to
va, taa e i uslov koj ima dlaboki implikacii za so tekot na vremeto se menuva, siroma{tijata
poedinci, zaednici i za op{testvoto vo celina. mora da bide definirana, merena i prou~uvana.
Ovie implikacii, i strategiite koi mo`at da se Imaj}i predvid deka siroma{tijata ima mnogu

26 Decata vo Makedonija
dimenzii, mora da se sogleduva preku niza in- sivata ekonomija se registriraat kako nevrabo-
dikatori - nivoa na prihod i potro{uva~ka, teni za da dobijat zdravstveno osiguruvawe,
socijalni indikatori, i indikatori za ranli- Makedonija sepak ima vtora po viso~ina stap-
vost na rizik i na sociopoliti~ki pristap. ka na nevrabotenost (okolu 35 procenti) me|u
Siroma{tijata denes {iroko e razbrana kako zemjite na Isto~na Evropa.
pove}edimenzionalen fenomen, dodeka pri-
hodot - pa duri i materijalnata li{enost- se Kako {to mo`eme da vidime od slika 2, pod
samo edna, iako jasno mnogu va`na dimenzija.17 oficijalnite nivoa na nevrabotenost se zgole-
meni od ne{to nad 27 procenti vo 1993, na okolu
3.2.1 Ekonomskata situacija - 35 procenti vo 2007/07 godina.19 Ova poka`uva
deka problemite se strukturni i ja otslikuva
rast na BDP, nevrabotenost i neadekvatnosta na ekonomskite reformi koi se
neednakvost na prihodi implementirani posle tranzicijata.20

Realniot rast na bruto-doma{niot proizvod Slika 2: Oficijalnata nevrabotenost os-


(BDP) i nivoata na nevrabotenost se smetaat za tanuva visoka
klu~ni indikatori za ekonomskata vitalnost.
Od po~etokot na makedonskata tranzicija od
centralno planirano stopanstvo vo pazarno
stopanstvo, nedostigot od sistematski i efek-
tivni strukturni ekonomski reformi rezul-
tira vo nekonkurentno delovno opkru`uvawe,
niski nivoa na investicii, ogromen trgovski
deficit; realna i zabele`ana korupcija, nizok
institucionalen kapacitet; neefikasen pravo-
suden sistem; visoki stapki na nevrabotenost i
nadolen `ivoten standard. Kako {to mo`eme da Izvor: DZS
vidime od slika 1, pod realniot rast vo BDP se
nema zgolemeno od po~etokot na tranzicijata Spored vladinata Agencija za vrabotuvawe, vo
vo 2001 godina, kade dostigna vrv od okolu 4,5 maj 2007 godina imalo 369,688 lica registri-
procenti. Pokraj niskata inflacija, zabele`ana rani kako nevraboteni.21 Od ovie, 67 procenti
na nivo od 3,2 procenti vo 2006 godina, rastot (248,737) se od urbani oblasti i 33 procenti
na BDP vo periodot 2003-2006 se dvi`i okolu (120,951) se od ruralni oblasti. 51 procent
3,5 procenti. Ovie stapki na rast go postavu- od nevrabotenite se nisko kvalifikuvani
vaat makedonskoto stopanstvo me|u stopanst- rabotnici bez osnovno obrazovanie. Samo 7 pro-
vata vo Evropa i regionot na Centralna Azija centi od nevrabotenite imaat univerzitetski
koi najbavno rastat. Natamu, ekonomskoto za- diplomi. Podatocite, isto taka, poka`uvaat
zdravuvawe se slu~ilo samo vo nekolku klu~ni voznemiruva~ki golem del od naselenieto koi
sektori i e nedovolno za da dojde do zna~ajno se dolgoro~no nevraboteni, so okolu 67 pro-
pomestuvawe kaj siroma{tijata ili nevrabote- centi od vkupniot broj nevraboteni, koi se
nosta.18 nevraboteni pove}e od dve godini.

Slika 1: Pokraj niskata inflacija rastot Iako neodamna e zabele`ano malo namalu-
na BDP e nizok vawe od 1,3 procenti, nivoto na nevrabotenost
vo Makedonija i negovite strukturni pri~ini
se seriozna pri~ina za zagri`enost. Nevrabo-
tenosta ima direktno vlijanie vrz nivoata na
siroma{tija, a decata od nevraboteni roditeli,
osobeno roditelite koi se dolgoro~no nevrabo-
teni, iskusuvaat siroma{tija, li{enost i soci-
jalna isklu~enost, kako posledica na finan-
siskite pote{kotii koi gi pre`ivuva nivnoto
semejstvo.
Izvor: DZS
Kako {to mo`eme da vidime od tabela 2, nevrabo-
tenosta e najvirulentnata pri~ina za prihodna-
Iako e {iroko sogledano deka stapkata na
ta siroma{tija - relativnata siroma{tija e po-
nevrabotenost vo Makedonija e predimenzioni-
visoka kaj doma}instva vo koi eden ili pove}e
rana, zatoa {to mnogu lu|e koi se vraboteni vo
~lenovi ne se vraboteni. Gubeweto rabota,

Analiza na sostojbata 27
Tabela 2: Stapka na siroma{tija spored ekonomski status na ~lenovite na doma}instvoto
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Nacionalna stapka na siroma{tija 19.0 20.7 21.0 22.3 22.7 30.2 30.2 30.0 30.0
Site ~lenovi na doma}instvoto
26.0 29.0 31.2 32.6 35.5 37.5 36.1 39.0 41.5
nevraboteni
1 ~len na semejstvoto vraboten 19.2 22.1 21.2 22.2 21.0 28.0 29.3 27.8 28.2
2 ili pove}e ~lenovi na
9.8 7.3 7.3 6.8 9.9 18.7 18.9 18.1 16.8
doma}instvoto vraboteni
Izvor: DZS

niskoto nivo na mo`nosti na pazarot na trud ta deka potrebite se fiksirani na nivo na op-
(obi~no predizvikani od ograni~eni obrazovni stanok). Monetarnite merewa na siroma{tijata
ili stru~ni kvalifikacii) i nesigurnoto ili vo Makedonija pomalku otkrivaat, zatoa {to
nisko plateno vrabotuvawe gi turka mnogumina ne go ocenuvaat soodvetno: vlijanieto na pro-
vo ekonomski te{kotii. menite vo prihodot na doma}instvoto i in-
flacijata; socijalnite transferi i stranskite
Raste~kite nivoa na nevrabotenost vo Make- doznaki; potpiraweto vrz za{tedi od vremeto
donija bile pridru`eni i od nagornite nivoa pred tranzicijata i zemjodelstvo i sto~arstvo
na neednakvost: Gini-koeficientot, koj e merka od mal obem, ili, vlijanieto na golema nefor-
na prihodnata neednakvost, se ima zgolemeno malna ekonomija.
vo tekot na periodot na tranzicija.22 Kako {to
mo`eme da vidime od slika 3 dolu, soodnosot Relativnata siroma{tija, od druga strana,
na prihodnata neednakvost se ima zna~itelno meri vo koja merka doma}instvoto ne mo`e da
zgolemena od 1994 godina. go postigne op{tiot `ivoten standard. Indi-
katorite na relativnata siroma{tija odredu-
Slika3: Prihodnata neednakvost isto taka vaat dali poedine~niot prihod ili prihodot
raste na doma}instvoto e nizok vo odnos na ostato-
kot od op{testvoto, no ne mora nu`no da im-
plicira deka osnovnite potrebi ne se zadovo-
leni. Merewata na relativnata siroma{tija
ovozmo`uvaat prilagoduvawa na linijata na
relativna siroma{tija i se generalno po-
fleksibilni, zatoa {to dozvoluvaat ocenka na
socijalno odredenite potrebi, spored toa kako
se menuvaat vo tekot na vremeto. Merewata na
Izvor: Baza na podatoci 2007 TransMONEE, UNICEF Innocen- relativnata siroma{tija, kako takvi, mo`at
ti Istra`uva~ki centar, Firenca. da se koristat kako indikatori na socijalnata
neednakvost i socijalnata isklu~enost.
3.2.2 Relativna prihodna
siroma{tija i doma}instvoto Po definiraweto na pragot na siroma{tija,
mo`e da se odredi i procentot na doma}instva
Ima dva op{ti pristapi kon mereweto na koi `iveat pod linijata na siroma{tija.
siroma{tijata - monetaren pristap i pristap Mereweto na detskata siroma{tija e poslo`eno,
spored li{enost. Pristapot spored li{enost zatoa {to decata se povlijaeni od toa kako
go meri pristapot do uslugi i sposobnosti, se namenuvaat sredstva za niv, vo ramkite na
dodeka monetarniot pristap odreduva linija doma}instvoto i pristapot do uslugi kako {to e
na siroma{tija zasnovana vrz prihodot ili zdravstvena nega i obrazovanie. Ova e u{te eden
potro{uva~kata i se obiduva da go identifi- argument vo poddr{ka na potrebata za analiza
kuva brojot na lu|e koi `iveat pod taa linija.23 na siroma{tijata zasnovana vrz pravata.

Koga se meri siroma{tijata - i apsolutnata i Vo 1996 godina, Makedonija odredi nova linija
relativnata siroma{tija mo`at da se merat. Ap- na relativna siroma{tija na nivo od 70 pro-
solutnata siroma{tija go meri brojot na lu|eto centi od medijan-ekvivalentnata potro{uva~ka
koi `iveat pod odreden prihoden prag (linija na (namesto 60 procenti od onaa na EU), so primena
siroma{tija) ili brojot na doma}instva koi ne na ekvivalentnata skala na Organizacijata za
se vo mo`nost da si dozvolat odredeni osnov- ekonomska sorabotka i razvoj (OECD) za prila-
ni stoki i uslugi, kako {to e hrana, zasolni{te, goduvawa za goleminata na doma}instvoto i
voda, kanalizacija ili zdravstvena nega (se sme- sostavot.

28 Decata vo Makedonija
Koga ja gledame dolunavedenata slika 4 mo`eme koi se tolku niski {to tie ne se vo sostojba
da vidime deka onoj mal ekonomski rast {to e da obezbedat ni minimalno nivo na kalori~en
postignat vo Makedonija im nema voop{to po- vnes.25
mognato na siroma{nite, so zgolemuvawe na
relativnata siroma{tija od 19 procenti od Iako stabilni, kako procent od vkupnoto nas-
naselenieto vo 1997, do okolu 30 procenti od elenie, stapkite na siroma{tija zna~ajno vari-
naselenieto vo 2005 godina.24 raat niz zemjata i zavisat od faktori kako {to
se brojot na ~lenovi vo doma}instvoto, prisus-
Slika 4: Relativnata siroma{tija se zgol- tvo na deca vo doma}instvoto i vrabotenosta
emuva i obrazovniot status, a zna~ajno variraat i kaj
razli~nite socijalni grupi.

Podatocite dadeni podolu vo slika 5, poka`u­


vaat deka grupite koi najmnogu se zagrozeni od
siroma{tijata se: doma}instva so nad {est ~le-
novi; doma}instva so deca; doma}instva vo koi
nikoj od ~lenovite ne e vraboten i doma}instva
vo koi glavata na semejstvoto ima nisko nivo
na obrazovanie (bez obrazovanie, nezavr{eno
Izvor: DZS osnovno obrazovanie ili samo osnovno obra-
zovanie). Kaj ovie grupi stapkata na relativna
Koga ja gledame apsolutnata siroma{tija, situ- siroma{tija vo poslednite devet godini e po-
acijata, isto taka, e kobna so procenka deka 21 visoka, otkolku vkupnata nacionalna stapka na
procent od naselenieto `ivee pod linijata na siroma{tija.
apsolutna siroma{tija. Pokraj toa, okolu 7 pro-
centi od naselenieto imaat nivoa na rashodi

Slika 5: Stapkite na siroma{tija se povisoki kaj najrizi~nite grupi otkolku naciona-


lniot prosek

stapka na siroma{tija na zemjata drugi doma}instva so deca


Doma}instvo so deca pod 7 6 ~lena vo doma}instvo i pove}e
Glava na doma}instvo bez osnovno obrazovanie Glava na doma}instvo bez zavr{eno osnovno obrazovanie
nitu eden ~len ne e vraboten Glava na doma}instvo bez obrazovanie
Izvor: DZS

Analiza na sostojbata 29
Od podatocite prezentirani pogore mo`e da 3.2.3 Decata i materijalnata
se zaklu~i deka pokraj nevrabotenosta, drugite li{enost
silni odrednici na siroma{tijata se:
Kapacitetot na decata da ostvarat osnovni
 Goleminata na doma}instvoto - doma}instva prava na opstanok, razvoj, za{tita i u~estvo e
so nad 5 ~lena se najmnogu izlo`eni na rizik na mnogu na~ini direktno povrzano so ekonoms-
od siroma{tija; kata situacija na doma}instvoto vo koe `iveat
 Soodnosot na zavisnost vo doma}instvoto, i sredstvata koi im se nameneti nim vo ramkite
imeno brojot na vraboteni lica vo na doma}instvoto. Rasteweto vo siroma{tija
doma}instvoto i brojot na zavisni deca i dlaboko vlijae vrz deteto i go izlo`uva na
drugi ~lenovi na doma}instvoto koi ne rab- rizik od isklu~enost od mo`nostite da bide
otat (NB: doma}instva so sli~ni karakter- s$ ona {to mo`e da bide i celishodno da pri-
istiki ima pogolema verojatnost da bidat donese vo op{testvoto vo koe `ivee.
siroma{ni, ako soodnosot na zavisnost vo
doma}instvoto e visok); Koga }e se poglednat podatocite vo slika-
 Obrazovniot status na glavata na ta 6 dadena podolu, mo`e da se vidi deka
doma}instvoto i mestoto na `iveewe siroma{tijata seriozno vlijae vrz decata. Od
na doma}instvoto. Va`ni odrednici na 1997 godina, doma}instvata so deca imale
siroma{tijata, koga se kontroliraat stapka na relativna siroma{tija koja se dvi`i
drugi karakteristiki na doma}instvoto, okolu ~etiri procenti i e osum procenti povi-
se doma}instva kade {to glavata na soka od nacionalnoto nivo. Od doma}instvata
doma}instvoto ima nizok obrazoven status so deca, najpogodeni se doma}instvata so deca
i doma}instvoto e locirano vo sekundaren na vozrast pod sedum godini, kade stapkite na
urban centar i relativna siroma{tija se dvi`at od pet do de-
 Ograni~en pristap do rabotni mesta - vet procenti pove}e od nacionalnite nivoa. No,
siroma{nite doma}instva zavisat pove}e podatocite, isto taka, poka`uvaat deka ima nad-
od neformalno vrabotuvawe i javni trans- olen trend na siroma{tijata kaj doma}instva
feri, otkolku poimotnite doma}instva. so deca - od 2003 godina, stapkata na relativ-
na siroma{tija za doma}instva so deca se ima
malku namaleno.

Slika 6: Stapki na relativna siroma{tija kaj doma}instva so deca, sporedeno so na-


cionalnite stapki na siroma{tija

nacionalna stapka na siroma{tija Doma}instva so deca pod sedum


Drugi doma}instva so deca Bra~ni parovi so deca

Izvor: DZS

30 Decata vo Makedonija
Iako ovoj nadolen trend vetuva, podatocite Slika 9: Sostav na siroma{ni deca vo
dadeni podolu vo slika 7 imaat voznemiruva~ki doma}instva, spored starosni grupi
implikacii. Vo 2005 godina, pove}e od 50 procen-
ti od doma}instvata so deca `iveele pod rela-
tivnata linija na siroma{tija i doma}instvata
so deca pretstavuvale pove}e od 66 procenti
od siroma{nite vo zemjata. Iako ima op{to na-
maluvawe na stapkite na siroma{tija, zastap-
enosta na doma}instva so deca, kako soodnos od
siroma{nite, se zgolemila za 17,3 procenti od
2002 godina.
Od 0-6 godini 7-14 godini 15-19 godini
Slika 7: Sostav na siroma{nite spored Izvor: DZS
vid na doma}instvo
3.2.4 Drugi pokazi za materijalna
li{enost

Pristap do ~ista voda i ekolo{ka


sanitacija
Pristapot do ~ista voda i kanalizacija se od
su{tinsko zna~ewe za dobroto zdravje i igra
klu~na uloga vo obezbeduvawe decata da ra-
stat oslobodeni od bolesti i sposobni da gi
stari lica Drugi doma}instva so deca
ostvaruvaat pravata na obrazovanie i razvoj
doma}instva bez deca Bra~ni parovi so deca (predvesnici na pravata na u~estvo). Bidej}i vo
Izvor: DZS Makedonija nivoata na pristap do ~ista voda
i bezbedno otstranuvawe na ekskreti se viso-
ki, podatocite vo odnos na ovie nivoa na pri-
Slika 8: Zastapenosta na doma}instvata stap se krajno korisni, zatoa {to konkretno
so deca, kako soodnos od siroma{nite, uka`uvaat koi se najsiroma{nite, i vo ramkite
se ima dramati~no zgolemeno od 2002 go- na koi zaednici se locirani. Imaj}i predvid
dina deka socijalnata isklu~enost e indikativna za
siroma{tijata, indikativna e i za disparitetite
vo pristapot do osnovnite uslugi, vklu~itelno
i voda i kanalizacija.

Od tabelata 3 mo`e da se vidi deka 92,9 pro-


centi od ispitanoto naselenie ima pristap do
kanalizacija, 99,3 procenti imaat pristap do
podobreni izvori na voda za piewe, ovie bro-
jki soodvetno se namaluvaat na 77,5 procenti i
97,6 procenti za Albancite; 93,9 procenti i 99
Izvor: DZS
procenti za Romite i 90,4 procenti i 96,1 pro-
cent za drugite etni~ki grupi. Op{to zemeno,
Vo odnos na decata koi se najmnogu pogodeni
pelagoniskiot region i jugoisto~nite regioni
od siroma{tijata, podatocite od Dr`avniot
imaat najnisko nivo na pristap do kanalizacija
zavod za statistika, dadeni podolu vo slika
i podobreni izvori na voda za piewe. Kvalite-
9, poka`uvaat deka siroma{tijata najakutno ja
tot na vodata, isto taka, mo`e da bide prob-
~uvstvuvaat decata na u~ili{na vozrast, od 7
lem vo ruralnite zaednici, pri {to najnoviot
do 14 godini, a toa ima seriozni implikacii vo
izve{taj za 2006 godina sugerira deka 11 pro-
smisla na kapacitetot na ovie deca da dojdat do
centi od ruralnoto naselenie pielo potenci-
osnovni uslugi, osobeno obrazovanie i zdravst-
jalno nebezbedna voda.26
vena nega, koi ~estopati baraat doma}instvoto
da izdvoi gotovinski sredstva (pred s$ hrana,
no, isto taka, i u~ebnici, u~ili{ni uniformi,
lekovi itn.).

Analiza na sostojbata 31
Tabela 3: Pristap do ~ista voda i sanitaren jazol, spored region, mesto na `iveewe, obrazovanie, kvintili na imotnost i
etni~ka pripadnost
A) Upotreba na sanitarija zna~i
mesto za isfrlawe na ekskreti
B) Upotreba na podobreni izvori
(Pu{tawe voda/isturawe vo Upotreba na podobreni izvori
na voda za piewe (so cevki vo
sistem na kanalizacija so cevki, na voda za piewe i upotreba na
`iveali{te, dvor, javna ~e{ma,
septi~ki jami, jami/klozeti, sanitarni sredstva za otstranu-
za{titen bunar, za{titen izvor
provetruvani jami/klozeti ili vawe na ekskreti (A+B)
ili fla{irana voda)
jami/klozeti so plo~a ili istur-
awe na drugo mesto.
Region
Skopje 95.0 100.0 95.0
Pelagonija 78.9 99.9 78.9
Vardarski 90.7 99.9 90.6
Severoisto~en 93.8 100.0 93.8
Jugozapaden 91.8 98.7 91.6
Jugoisto~en 85.7 96.9 82.7
Polo{ki 99.8 98.5 98.4
Istok 98.3 99.7 98.0
Mesto na `iveewe
Urbano 96.9 99.8 96.8
Ruralno 87.5 98.6 86.5
Obrazovanie na glava na
semejstvo
Nema 82.5 98.9 81.7
Osnovno 90.3 98.7 89.3
Sredno + 96.5 100.0 96.5
Kvintili na indeks na imotnost
Najsiroma{ni 77.5 97.6 75.9
Vtori 90.9 100.0 90.9
Sredni 97.3 99.0 96.3
^etvrto 98.7 100.0 98.7
Najbogat 99.9 100.0 99.9
Etni~ka propadnost
Makedonci 94.2 99.9 94.1
Albanci 91.1 99.0 90.4
Romi 93.9 99.0 93.1
Drugi etni~ki grupi 90.4 96.1 86.6
Vkupno 92.9 99.3 92.3

Izvor: 2005/2006 MICS (izbrani podatoci)

Domuvawe nieto `ivee vo okolu 100 neformalni urbani


Pristapot do bezbedna voda za piewe i sani- naselbi.
tarni uredi, zadovolitelno domuvawe, koi e lo-
cirani na razumna oddale~enost od u~ili{ta i Do denes nema sprovedeno istra`uvawe za
javni zdravstveni slu`bi e preduslov za sood- toa kako uslovite na domuvawe vo Makedonija
veten opstanok i razvoj na deteto. No, fizi~kata vlijaat vrz decata, no oficijalnata dr`avna
marginalizacija obi~no odi raka od raka so statistika sugerira deka 95 procenti (47 408)
socijalnata isklu~enost, na primer Romite Romi `iveat vo neformalni naselbi, locirani
vo Jugoisto~na Evropa se prinudeni, u{te od na periferiite na makedonskite gradovi. Ovie
vremeto na otomanskoto vladeewe, da `iveat naselbi se karakteriziraat so visoki nivoa
bez pravo na naseluvawe na neatraktivni praz- na nevrabotenost, kriminal, nepismenost,
ni par~iwa zemja, obi~no locirani vo periferi- maloletni~ka delinkvencija, zloupotreba na
jata na urbani i ruralni centri - prethodnicite droga i drugi socijalni problemi, a site tie
na dene{nite brojni romski geta. Dodeka mnogu mo`at negativno da vlijaat vrz socijalniot
Makedonci `iveat vo stanovi vo privatna sop- razvoj na decata. Nedostigot na stabilna sop-
stvenost (prethodno javno domuvawe vo sopst- stvenost vrz zemjata mo`e da bide faktor - bez
venost na dr`avata, staveno na raspolagawe za ~uvstvo na postojanost i stabilnost, zaednic-
kupuvawe), okolu 15 do 25 procenti od nasele- ite se pomalku kohezivni i ponakloneti kon

32 Decata vo Makedonija
disfunkcija. Romite i Albancite ponekoga{ tite na siroma{tijata so obrazovni celi i
se prinudeni od sporovi okolu sopstvenosta socijalniot status na semejstvoto. Decata
nad zemjata, birokratskite docnewa, visokite od zaednicata na Romite, pak, gi istaknu-
op{tinski danoci i visokite stapki na prirast vaat vrskite so semejstvoto i rodninite
vo nivnite zaednici da gradat divogradbi bez kako vrven prioritet, sugeriraat deka dode-
dozvoli za gradba, a toa mo`e da rezultira vo ka tie se borat so siroma{tijata gi gledaat
natamo{ni sporovi okolu sopstvenost i nebez- vrskite kako izvor na sigurnost i poddr{ka.
bedni grade`ni praktiki.27 Decata od urbanite sredini, isto taka, ja is-
taknuvaat vrednosta na semejnite vrski, no
3.2.5 [to mislat decata? go gledaat idealnoto semejstvo kako seme-
jstvo koe e obezbedeno od strana na vrabo-
Decata i nivnite semejstva gi iskusuvaat tenite i obrazovanite roditeli koi se zain-
siroma{tijata i isklu~enosta akutno i na teresirani za svoite deca i gi poddr`uvaat
mnogu li~en na~in. Neodamne{na studija, vo nivnite potrebi i aspiracii;
poddr`ana od UNICEF za Detskata percepcija  Decata od Dnevniot centar za deca na uli-
na siroma{tijata, upotrebi u~esni~ki pristap ca, koi u~estvuvaa vo aktivnostite na studi-
za da istra`i {to navistina ~uvstvuvaat de- jata, se seriozno marginalizirani i imaat
cata za siroma{tijata i isklu~enosta {to ja mnogu ograni~eni mo`nosti za razvoj. Za
iskusuvaat.28 Klu~nite naodi od ovaa studija se ovie deca siroma{tijata gi ima iscrpeno
prezentirani vo prodol`enie: site semejni sredstva i gi zategnala seme-
jnite odnosi do taa merka {to semejstvoto
 Decata od posiroma{nite semejstva iz- ve}e ne obezbeduva socijalno opkru`uvawe,
vestuvaat deka pomalku e verojatno tie koe vodi kon pozitiven razvoj na identite-
da se ~uvstvuvaat zdravi, imaat pove}e tot, soodvetna socijalizacija ili uspe{no
gri`i, pomalku jadat ovo{je i zelen~uk i se u~estvo vo zaednicata;
neraspolo`eni;  Socijalno isklu~enite i marginalizirani
 Otsustvoto na siroma{tija e jasno povrzano deca brzo u~at kako da opstanat i da se
so sre}a i zadovolstvo od `ivotot. Decata spravat so siroma{tijata, no se ~uvstvuvaat
od posiroma{nite semejstva, bez ogled na zna~itelno isklu~eni od po{irokata zaed-
polot i vozrasta, izvestuvaat deka tie se nica. Ovie deca, ~estopati odgleduvani vo
pomalku sre}ni i pomalku zadovolni; disfunkcionalni semejstva bez soodveten
 Posiroma{nite deca izvestuvaat deka se pottik i pozitivni modeli, imaat negativna
isklu~eni od vitalnite interakcii so seme- slika za sebe koe neretko vodi do natamo{na
jstvoto i grupite vrsnici, poretko izlegu- marginalizacija i gi li{uva od pristap do
vaat so svoite vrsnici, pomalku komunici- ekonomski i socijalni mo`nosti.
raat i imaat pomalku bliski prijateli;
 Posiroma{nite deca ne postignuvaat do- 3.3 Nemonetarna dimenzija
bri rezultati na u~ili{te i bez ogled na
vozrasta, polot i etni~koto poteklo na na detskata siroma{tija-li­
posiroma{nite deca, tie imaat tendencija {uvawa od socijalni uslugi29
pomalku da u~estvuvaat vo u~ili{nite ak-
tivnosti; Kako {to e prethodno argumentirano, razgledu-
 Pomladite deca imaat tendencija da ja vaweto na detskata siroma{tija, vo koj i da e
gledaat siroma{tijata kako materijalna kontekst, mora da vklu~uva i analiza na pris-
li{enost (na primer, da se nema avtomo- tapot do osnovnite prava. Za UNICEF, Vladata
bil, ku}a ili televizor), no, isto taka, i vo na Makedonija i Evropskata unija ovie prava se
smisla na pravata na deteto. Pogledite na za{titeni vo ramkite na Konvencijata za prav-
adolescentite se pokriti~ni i vklu~uvaat ata na deteto na Obedinetite nacii. Pravata na
pri~inski pra{awa, kako i percepcii za deteto, detalizirani vo KPD, ~estopati se gru-
efektite na siroma{tijata vrz zdravjeto, piraat kako prava na opstanok; razvoj; za{tita;
dobrosostojbata i za zaednicata kako ce- i u~estvo. Vo konkretniot kontekst na Make-
lina. Adolescentite imaat tendencija da ja donija, neuspehot, glavno na dr`avata, no i na
razbiraat siroma{tijata kako destruktivna roditelite (nositelite na dol`nostite) da im
i kako odrekuvawe na pravoto na izbor i pomognat na decata da gi ostvarat svoite prava
u~estvo vo donesuvaweto na odluki; se manifestira vo smisla na nezadovolitelni
 Decata od razli~ni kulturni pozadini ja zdravstveni i obrazovni indikatori, nadvladu-
iskusuvaat li{enosta na razli~ni na~ini. vaweto na zloupotrebata na decata, zapostavu-
Decata od zaednicata na etni~ki Albanci vo vaweto i eksploatacijata i indikatori za soci-
Makedonija ~estopati gi povrzuvaat efek- jalna isklu~enost na decata.30

Analiza na sostojbata 33
Tabela 4: Makedonija ima napraveno zna~aen napredok vo namaluvaweto na SPS, SNS, SDS I SSP5
Indikator Vrednost Godina Trend Izvor i bele{ki:
Namalena za 4.3 procenti
16.8/1000 2005 DZS
od 1995
SPS
Nema na raspolagawe Nema na raspolagawe Nema na raspolagawe MIKI
9/1000 2000 Nema na raspolagawe DZS
SNS
Nema na raspolagawe Nema na raspolagawe Nema na raspolagawe MIKI
Namalena za 9.9 procenti
12.8/1000 2005 DZS
od 1995
SDS
Namalena za 6.7 procenti
16/1000 2005 MIKI
od 1995
DZS (NB: vklu~uva samo
Namalena za 5.3 procenti
14.4/1000 2005 deca na vozrast
od 1999
od 1 - 5 godini)
SSP5
18/1000 2005 Namalena 35% od 2000 MIKI
Namalena od 38/1000 od 1990 Svetska zdravstvena
14/1000 2004
od 119/1000 od 1970 organizacija
Izvor: DZS, 2005/2006 MIKI,

3.3.1 Prava na opstanok - detska na razlo`eni podnacionalni podatoci koi


siroma{tija i zdravje se odnesuvaat na: zdravstvenite indikatori i
etni~kata pripadnost; polot ili vozrasta - ova
Voved otsustvo na kvalitetni podatoci samo po sebe
Zdravstveniot status na decata, vo koj i da e e klu~na pre~ka za socijalen razvoj i podetalno
daden kontekst, e va`en indikator za toa kako }e se prodiskutira vo delot 5 na ovoj izve{taj.
se manifestira siroma{tijata, zatoa {to e vo
direktna korelacija so nivoata na siroma{tija Perinatalna, neonatalna i doene~ka
i klu~nite zdravstveni indikatori, vklu~itelno smrtnost i smrtnost pod pet godini
i na primer, smrtnosta na doen~iwa i deca, Iako ima statisti~ki varijacii vo vrska so po-
pokrienost so imunizacija, nutricionen status datocite od Multiindikatorskoto klastersko
i pristap do zdravstveni uslugi. Pokraj fakto- istra`uvawe od 2005 (MIKI) i podatocite
rite koi vlijaat vrz zdravstvenite ishodi na od vladinite institucii, sepak e dosta jasno
nivo na poedinec, doma}instvo i zaednica kako (vidi tabela 4) deka Makedonija ima postignato
{to e dietata, zdravo odnesuvawe i pristap zna~itelen napredok, sporedeno so 1990 godina,
do uslugi, koi vo razli~ni stepeni, isto taka, vo namaluvaweto na stapkite na perinatalna
se odredeni i od materijalnata siroma{tija, smrtnost (SPS), stapki na neonatalna smrtnost
ima i socioekonomski odrednici na zdravjeto, (SNS), stapki na doene~ka smrtnost (SDS), stap-
vklu~itelno i obrazovanieto, nevrabotenosta kite na smrtnost pod 5 (SSP5).31
i prihodite. Vo ovaa smisla, indikatorite na
siroma{tijata, bez ogled dali se zasnovani vrz No, koga ja gledame SSP5 (indikativna za vkup-
materijalnoto ili pravata, se me|usebno povr- noto zdravje na doen~iwata i decata), izvadena
zani preku slo`eni mre`i na kauzalnost. od podatocite od MIKI 2005/2006 (vidi slika
10 podolu), koe ima barem minimalno nivo na
Vo Makedonija, kako rezultat na zastarenite razlo`enost, mo`eme da vidime deka pove}e
metodolo{ki nasoki sodr`ani vo Zakonot za siroma{ni deca (deca od niskite kvintili na
zdravstvena statistika od 1978 godina i nedo- imotnost), decata od ruralnite oblasti i de-
volnoto izvestuvawe, raspolo`ivite oficijal- cata ~ii roditeli imaat samo osnovno obra-
ni zdravstveni podatoci ~estopati se nesigur- zovanie gi propu{taat pravata na opstanok.
ni i neprecizni. Nema na raspolagawe podatoci
za zdravstvenite odrednici i nema vospostave-
no nacionalni sistemi za sistematsko sobi-
rawe na statisti~ki podatoci, na primer, za
zdravjeto na adolescentite. Nekoi podatoci se
na raspolagawe, vklu~itelno i redovni nacio-
nalni zdravstveni statistiki koi se odnesu-
vaat na zdravstvenite ishodi na decata, smrt-
nosta i morbiditetot, no ima akuten nedostig

34 Decata vo Makedonija
Slika 10: SSP5 spored karakteristiki na Slika 11: Procent na deca pod 5 koi se
istoriska pozadina neishraneti
Oblast

Selo 10

Grad 26

Obrazovanie

Proce­­­n
na majkata
Osnovno 28

Kvantili na
bogatstvo
Najsiroma{ni 25

Prosek vo
17
Makedonija
Vozrast (vo meseci)
0 5 10 15 20 25 30
Neishraneti Slabi Zakr`laveni
Izvor: 2005/2006 MIKI
Izvor: 2005/2006 MIKI
Za `al, goleminata na primerokot na MIKI
2005/2006 ne be{e dovolen da se poka`e smrt- Od zna~ewe e i toa {to podatocite od MIKI
nosta spored etni~ka pripadnost, no podatoci­ 2005/2006 otkrivaat deka decata ~ii majki
te za 2005 godina, od Institutot za zdravst- imaat sredno obrazovanie imaat najmala vero-
vena za{tita na majkata i deteto, poka`uvaat jatnost da imaat nedovolna te`ina i da se
povisoki stapki na smrtnost na doen~iwa kaj zakr`laveni, sporedeno so decata ~ii majki
romskoto naselenie; 19,3 na 1000 `ivorodeni, nemaat voop{to obrazovanie. Isto taka, rom-
sporedeno so 9,8 na 1000 `ivorodeni kaj make- skite deca imaat dvojno pove}e {ansi da bidat
donskoto naselenie. slabi i imaat pogolema verojatnost da nemaat
dovolno te`ina, sporedeno so makedonskite
Nutricionen status ili albanskite deca.
Nutricioniot status na decata go odrazuva vk-
upnoto zdravje na decata, raspolo`ivite sred- Podatocite od MIKI 2005/2006, isto taka,
stva na nivo na doma}instvo i, vo pomala merka, poka`uvaat zna~ajni regionalni varijacii.
pristapot do primarna zdravstvena za{tita. Re~isi 10 procenti od decata od jugozapadniot
Koga decata imaat pristap do soodvetna hrana, region na Makedonija imaat pogolema verojat-
tie ne se izlo`eni na povtoruvawa na bolesti i nost da bidat zna~itelno pod te`inata (pomal-
koga dobro se gri`at za niv, tie go dostignuvaat ku od 1 procent) ili umereno pod te`inata
svojot potencijal na rast i mo`at da se smetaat (ne{to nad 9 procenti). Podatocite, isto taka,
za dobro nahraneti - preduslov za soodveten poka`uvaat deka re~isi 20 procenti od decata
obrazoven i socijalen razvoj. vo regionite na jugoistok i severoistok imaat
pogolema verojatnost da bidat zakr`laveni.
Dodeka neishranetosta, slabeeweto i zakr`la­ Regionalnite varijacii, isto taka, se evidentni
venosta ne se pogolemi problemi vo Makedonija, i koga gi gledame podatocite za malata te`ina
vidno e deka nekoi deca ne dobivaat soodveten pri ra|awe, koja e dobar indikator, ne samo za
dietalen vnes - Svetskata banka procenuva deka zdravjeto na majkata i nutricioniot status,
okolu 7 procenti od naselenieto imaat nivoa na tuku i za {ansite na novoroden~eto za opstanok,
rashodi koi se tolku niski {to ne se vo sosto- rast, dolgoro~no zdravje i psiholo{ki razvoj.
jba da dobijat ni minimalno nivo na kalori~en Povtorno, podatocite na MIKI, vo sodejstvo so
vnes.32 podatocite za nutricioniot status, poka`uvaat
deka severoistokot, jugoistokot i jugozapadot
Slika 11 dolu poka`uva deka okolu 2 procenti imaat najvisoki procenti na mala te`ina pri
od decata na vozrast pod 5 godini se umereno ra|awe (6.9, 7.5 i 10.1 procenti, soodvetno). Za
pod te`inata i deka okolu 0,5 procenti od de- `al, nema kvalitativni ili kvantitativni po-
cata se seriozno pod te`inata.33 Devet pro- datoci koi bi poka`ale zo{to e ova taka, no
centi od decata se zakr`laveni ili premnogu ovie brojki sugeriraat deka: ima xebovi na ne-
niski za svojata vozrast i 2 procenti se slabi dovolna ishranetost kaj decata vo Makedonija i
ili premnogu slabi za svojata visina. deka ima potreba od podobruvawe na podnacio-
nalnoto nadgleduvawe na nutricioniot status
na decata.
Analiza na sostojbata 35
Tabela 5: Procent na distribucija na doen~iwa na vozrast pod 6 meseci, spored {ema na ishrana spored vozrasni grupi
Doewe
Doewe i Doewe i
Vozrast Doewe i samo i druga Odbieni Broj na
Samo doewe ne-mle~ni drugi mleka/ vkupno
vo meseci obi~na voda komplementa- (ne doeni) deca
te~nosti formuli
rna hrana
0-1 40.4 4.5 7.4 44.1 1.1 2.5 100.0 95
2-3 10.8 23.4 28.7 27.3 1.6 8.2 100.0 116
4-5 1.5 4.0 7.0 65.3 7.8 14.4 100.0 114
Izvor: 2005/2006 MIKI

Doewe potro{uva~ite od 2000-ta godina. Vo momentot,


Iako mo`e da se ~ini deka doeweto ne e povr- samo Zakonot za hrana i bezbednost gi regulira
zano so detskata siroma{tija, me|unarodnoto standardite vo odnos na zamenite za maj~ino
iskustvo poka`uva deka doeweto vo prvite mleko, no so mnogu mal domen - kompaniite koi
nekolku godini od `ivotot obezbeduva najdo- proizveduvaat mleko imaat mnogu ubeduva~ki
bra osnova za kognitiven razvoj, preku za{tita marketing-kampawi i vr{at vlijanie vrz pedi-
na deteto od infekcii i preku obezbeduvawe na jatrite, preku finansiska poddr{ka na nau~ni
idealen izvor na hranlivi materii. Doeweto im konferencii. Vo ovoj kontekst, Akcioniot plan
dava na doen~iwata najdobar start vo `ivotot i za ishrana 2004-2008 treba da se a`urira za da
so toa im otvora mo`nosti za zajaknat razvoj vo gi odrazi standardnite EU-preporaki za ishra-
ranoto detstvo i obrazoven razvoj koi, kako {to nata na doen~iwata i decata.
vo slednite delovi na ovoj izve{taj i }e bide
argumentirano, pridonesuva kon prekinuvawe Pokrienost so imunizacija
na me|ugeneraciskiot ciklus na siroma{tija. Vakcinacijata gi za{tituva decata od
No, vo Makedonija mnogu `eni premnogu rano oslabuva~ki i potencijalno fatalni bolesti,
prestanuvaat so doeweto ili popu{taat pred koi se zakana za pravoto na deteto na opsta-
pritisokot da upotrebuvaat mle~ni formuli, nok i, posledovatelno, za nivniot potencijal
koe mo`e da pridonese kon pre~ki vo rastot i za soodveten psihi~ki, mentalen, emocionalen,
mikronutriciona neishranetost. kognitiven i socijalen razvoj.34 Stapkite na
pokrienost so imunizacija, kako takvi, se indi-
Vo ovoj kontekst, Svetskata zdravstvena or- kativni za siroma{tijata, kako i za kvalitetot
ganizacija (SZO) i UNICEF prepora~uvaat: na/i pristapot do zdravstveni uslugi.
isklu~ivo doewe vo prvite {est meseci;
prodol`itelno doewe vo tekot na dve godini MIKI 2005/2006 obezbeduva samo raspolo`ivi
ili pove}e i voveduvawe na bezbedni, soodvetni podatoci za pokrienost so imunizacija vo
prihranuvawa na 6 meseci. Makedonija vo vrska so kvintilite na imotnost,
obrazovnite nivoa, etni~koto poteklo i region.
Rezultatite od MIKI 2005/2006 sugeriraat Kako {to mo`e da se vidi od tabela 6, samo 60,1
deka treba mnogu pove}e da se napravi za da se procent od decata na vozrast od 18-29 mese-
promovira ishranata „samo doewe” vo Makedoni- ci, od najsiroma{niot kvintil, gi dobile site
ja i da se regulira promocijata i, ako e potrebno prepora~ani vakcini, vo sporedba so naciona-
nabavkata, na mle~ni formuli za doen~iwata. lniot prosek od 75.5 procenti. Niskoto nivo
Ako se poglednat podatocite dadeni vo tabe- na imunizacija e silno povrzano so niskoto
la 5, samo okolu 17.5 procenti od doen~iwata obrazovno nivo na majkite. Od zna~ewe e i toa
se hranat isklu~ivo so maj~ino mleko od 0 do {to stapkite na pokrienost kaj romskite (66
6 meseci. Isto tolku zagri`uva~ka e i eviden- procenti) i albanskite deca (65 procenti) se
cijata deka mnogu golem del od doen~iwata se poniski za site kvinitili na imotnost od onie
hranat so mle~ni formuli zaedno so doeweto - na makedonskite deca (88 procenti). Isto taka,
za `al, nema podatoci za toa kolku mle~ni for- pogolema e verojatnosta gradskite deca da se
muli se koristat vo hraneweto na doen~iwata, imuniziraat (80.4 procenti), otkolku decata na
no podatocite poka`uvaat situacija koja ne e selo (69.5 procenti).
vo najdobar interes na deteto.
Pokraj toa, samo 75,5 procenti od decata gi do-
Za `al, odredbite razvieni vo soglasnost so bile site prepora~ani vakcini i samo 75,1 pro-
Me|unarodniot kodeks za marketing na zameni cent od informiranite majki bea vo mo`nost da
na maj~inoto mleko bile isklu~eni koga vo 2005 poka`at „zdravstven karton” za vakcini, a toa
godina, vo makedonskiot Parlament se usvojuva- pokrenuva seriozni pra{awa okolu kvalitetot
la revidirana verzija na Zakonot za za{tita na na primarnata zdravstvena za{tita vo Make-

36 Decata vo Makedonija
Tabela 6: Vakcinacija spored karakteristiki na istoriska pozadina
Procent na deca na vozrast od 18-29 meseci tekovno vakcinirani protiv detski bolesti, Makedonija, 2005
Procent na deca koi primile:
Procent so
BS@ DPT1 DPT2 DPT3 Polio1 Polio2 Polio 3 Sipanici Site Niedna zdravstven
karton
Mesto na
`iveewe
Urbano 97.5 97.0 95.0 89.5 96.1 95.1 91.7 89.2 80.4 1.5 82.6
Ruralno 98.5 96.0 93.3 86.7 98.0 94.9 80.1 87.6 69.5 .3 66.3
Obrazovanie na majkata
Nema 91.2 88.4 86.1 83.3 90.8 87.9 84.4 70.8 64.6 5.3 68.8
Osnovno 98.6 97.2 94.9 87.0 97.3 94.8 83.8 87.6 72.5 .7 71.5
Sredno + 97.8 96.6 94.3 91.1 97.2 96.2 91.1 91.9 81.7 .9 82.1
Kvintili na indeks na imotnost
Najsiroma{ni 95.9 93.9 91.6 85.2 94.7 90.2 75.1 79.8 60.1 2.8 67.1
Vtori 98.8 97.4 96.2 93.8 98.1 97.3 92.1 92.2 84.0 .0 83.8
Sredni 100.0 99.4 96.7 88.5 99.1 98.2 91.2 88.9 79.2 .0 73.2
^etvrti 97.9 96.5 93.3 85.3 95.9 93.4 89.1 91.4 79.1 .7 81.4
Najbogati 96.9 95.7 92.9 85.5 97.7 97.7 85.9 93.2 77.1 1.2 65.1
Etni~ka pripadnost
Makedonci 98.5 97.6 96.9 95.3 97.8 97.5 94.1 93.7 88.3 .9 89.8
Albanci 97.8 96.3 92.7 82.3 96.4 93.1 78.8 86.2 65.0 1.0 61.4
Romi 95.6 91.1 85.4 82.6 94.3 88.5 84.8 74.7 66.4 3.4 75.5
Drugi etni~ki
97.0 96.2 94.2 89.8 98.5 96.5 93.3 80.5 76.2 .0 90.8
grupi
Izvor: MIKI 2005/2006

donija i za site nivoa na koristewe i pristap jata na ~ovekovite prava i demokratijata; i ima
do osnovnite zdravstveni uslugi. Jasno e deka pozitivno vlijanie vrz rastot na naselenieto.
u{te mnogu treba da se napravi za da se obez-
bedi seopfatna pokrienost so imunizacija na Ovoj del od izve{tajot }e razgleda nekoi
site deca vo zemjata. klu~ni obrazovni indikatori i }e poka`e deka,
i pokraj odreden napredok postignat vo obra-
3.3.2 Razvojni prava - detskata zovniot sektor, u{te mnogu treba da se napravi
siroma{tija i obrazovanieto dokolku Makedonija saka da obezbedi decata
da go postignuvaat svojot celosen potencijal
Voved i da obezbedi op{testvoto da postigne nivo na
Rezultatite vo obrazovanieto, pristapot do i konkurentnost i socijalna kohezija na nivo na
kvalitetot na obrazovanieto se klu~ni indi- svoite evropski sosedi.35
katori na detskata siroma{tija i nejzinite so-
cioekonomski posledici. Obrazovanieto, bez Obrazovni rezultati
somnenie, e oblasta koja tvorcite na politika- Indikatorite na siroma{tija, zasnovani vrz
ta, vladite, multilateralnite agencii i dona- pravata, poka`uvaat deka Makedonija vo momen-
tori najmnogu ja istaknuvaat, kako ne{to {to e tot ja pla}a cenata za odr`anite i nesoodvetni
od najgolem prioritet vo vrska so spre~uvaweto nivoa na investicii vo kvalitetno obrazovanie,
i olesnuvaweto na detskata siroma{tija i koi bile karakteristi~ni za vremeto pred
op{to socijalnata siroma{tija, i vo vrska so tranzicijata. Kako {to argumentira Svetskata
prekinuvaweto na me|ugeneraciskite ciklusi banka:
na li{enost i socijalna isklu~enost. Nivoa-
ta na pristap do i kvalitet na obrazovani- “Vo Makedonija, okolu edna ~etvrtina od site
eto se strukturno povrzani so rizicite od firmi gi identifikuvaat kvalifikaciite na
siroma{tija za decata i vozrasnite, a i vo od- rabotnata sila kako seriozna pre~ka za rast, a
nos na op{testvoto kako celina. Obrazovanieto, vo podinami~nite sektori, deficitot na kvali-
isto taka, pridonesuva, direktno ili indirekt- fikacii se javuva kako u{te poseriozen prob-
lem. Kako {to zemjata natamu }e se integrira
no, kon osposobuvawe na `enite; gi za{tituva
vo evropskite i globalnite ekonomii, }e ima
decata od opasen i/ili eksploatatorski trud i
potreba od seriozna reforma vo obrazovani-
seksualna eksploatacija; ja zajaknuva promoci-
eto na site nivoa, so cel da obezbedi nejzina-

Analiza na sostojbata 37
ta rabotna sila da ostane konkurentna. Imaj}i Tabela 7: Procent na `eni na vozrast od 15-24 godini koi
predvid deka ovie napori po svojata priroda se se pismeni
dolgoro~ni, sega treba da se prezemat dejstva. Mesto na Procent Indeks na kvintili Procent
Obrazovanieto i obukata ednostavno ne odele `iveewe pismeni na imotnost pismeni
vo ~ekor so pobaruvawata na posttranziciono- Urbano 97.2 Najsiroma{ni 88.3
to stopanstvo”. 36 Ruralno 96.4 Vtori 95.2
Obrazovanie Sredni 99.7
Obrazovnite rezultati, nepismenosta na voz- Nema 18.5 ^etvrti 99.7
rasnite, stapkite na u~estvo vo tercijalnoto Osnovno 93.3 Najbogati 99.9
obrazovanie i nivoata na u~estvo na mladite Sredno 100.0 Etni~ka pripadnost
lu|e (vozrast 15-19) vo vrabotuvaweto, obra- Makedonci 98.7
zovanieto ili obukata se raspolo`ivite indi- Albanci 98.7
katori za obrazovnite rezultati i, posredno, za Romi 60.4
nivoata na pristap i kvalitet. Drugi etni~ki grupi 83.4
Izvor: MIKI 2005/2006
Vo Makedonija 3,85 procenti od lu|eto nad 15
godini nemaat nikakvo obrazovanie, 10,77 pro- Predu~ili{no obrazovanie
centi imaat nezavr{eno osnovno obrazovanie i Nekoi formi na organizirano obrazovanie vo
34,77 procenti imaat zavr{eno samo osnovno ranoto detstvo se {iroko priznaeni kako iz-
obrazovanie. Romskoto naselenie ima najnisko vonredno povolni za raniot kognitiven i so-
nivo na obrazovni rezultati - 39 procenti od cijalen razvoj i nosat zna~ajni pridobivki vo
Romite ne posetuvaat osnovno obrazovanie, smisla na: posledovatelniot socijalen razvoj
samo 44,6 procenti zavr{uvaat osnovno obra- na decata i kapacitetot za u~ewe; i vo smisla na
zovanie i samo 17.4 procenti se zapi{uvaat vo nivniot produktiven pridones kon op{testvoto
sredno obrazovanie.37 podocna vo `ivotot. [to se odnesuva do de-
cata od nepovolni istoriski pozadini, niza
Vo smisla na u~estvo na mladite lu|e, pres- studii imaat poka`ano deka obrazovanieto vo
metkite na DZS od Popisot vo 2002 godina ranoto detstvo (pred u~ili{te, gradinki, jas-
poka`uvaat deka 33,9 od vkupniot broj na mladi li, itn.) za deca na vozrast od 3 do 5 godini,
lu|e na vozrast od 15-19 godini ne bile vrabo- mo`at da rezultiraat vo zna~ajno zajaknati
teni, nitu u~estvuvale vo obrazovanie ili obuka akademski rezultati vo osnovnoto i srednoto
vo vreme na popisot.38 Sporedbata so zemjite- u~ili{te i „.. go prekinuva tekot koj proizvedu-
~lenki na EU e nepovolna, zatoa {to tamu bro- va siroma{tija”.40
jkata e okolu 10 procenti. Sli~no na toa, poda-
tocite uka`uvaat deka ima samo 2212 studenti Za `al, vo Makedonija samo 10,7 procenti od
zapi{ani vo kakvo i da e tercijalno obrazovanie decata na vozrast od 3 do 5 godini posetuvale,
na sekoj 100,000 `iteli, a toa pretstavuva vo 2005 godina, kakva i da e forma na orga-
mnogu niska stapka na u~estvo sporedeno so nizirana programa za obrazovanie vo ranoto
drugite zemji na EU.39 detstvo.41 Vo najsiroma{nite kvintili samo 1,4
procenti od decata na vozrast od 3 do 5 godini
Tabela 7, ekstrapolirana od podatocite od koristele obrazovanie vo ranoto detstvo. Od
MIKI 2005/2006, poka`uva deka dodeka nivoto decata na vozrast od 3 do 5 ~ii majki nemaat
na pismenost kaj adolescentnite devoj~iwa i nikakvo obrazovanie, samo 0,7 go koristele. Bez
`eni na vozrast od 15-24 e blizu 100 procenti ogled na prihodite ili obrazovanieto, rom-
vo Makedonija kako celina, nepismenosta os- skite deca najlo{o stojat, so samo 3,5 procenti
tanuva uporen problem za nekoi socioekonom- na deca koi koristele kakva i da e forma na ob-
ski grupi, za Romite i za drugite etni~ki mal- razovanie vo rano detstvo.
cinstva.
Vklu~uvawe vo osnovno u~ili{te
Od decata koi se na vozrast za vklu~uvawe vo
osnovno u~ili{te (7 godini), 95 procenti po-
setuvaat prvo oddelenie vo osnovno u~ili{te.
Nema zna~ajni razliki me|u ma{kite i `enskite
deca, urbanite i ruralnite oblasti ili regio-
ni. Zabele`ana e pozitivna vrska me|u obra-
zovanieto na majkata i socioekonomskiot sta-
tus - za decata na vozrast od 7 godini ~ii majki
imaat najmalku sredno obrazovanie, 98 pro-
centi posetuvaat prvo oddelenie, sporedeno so
83 procenti na deca ~ii majki nemaat nikakvo

38 Decata vo Makedonija
obrazovanie. Vo najbogatite doma}instva, sood- kaj najsiroma{nite kvintili na imotnost. Ovoj
nosot e okolu 98 procenti, dodeka toj e 86 pro- procent e ponizok kaj decata koi & pripa|aat na
centi kaj decata koi `iveat vo najsiroma{nite romskata etni~ka grupa (45 procenti), spore-
doma}instva. Romskite deca imaat najniski deno so 87 procenti kaj makedonskite deca i kaj
nivoa na vlez, kaj niv samo okolu 63 procenti decata ~ii majki nemaat nikakvo obrazovanie.
od decata posetuvaat prvo oddelenie vo osnov-
no u~ili{te. Slika 14: Zavr{uvawe na osnovno u~ili{te
spored kvintili na indeks na imotnost
Slika 12: Vlez vo osnovno u~ili{te spo­
red kvantili na indeks na imotnost
u~ili{te koi tekovno posetuvaat prvo oddelenie

Neto stapka na zavr{uvawe


Procent na deca na vozrast za poa|awe na

osnovno u~ili{te
Najsiroma{ni Bogati Sredni ^etvrti Najbogati

Izvor: MIKI 2005/2006


Najsiroma{ni Bogati Sredni ^etvrti Najbogati

Izvor: MIKI 2005/2006


Slika 15: Zavr{uvawe na osnovno u~ili{te
spored etni~ka pripadnost
Posetuvawe na osnovno u~ili{te
Neto stapka na zavr{uvawe osnovno

Vo Makedonija, 95.2 procenti od decata na voz-


rast za vlez vo osnovno u~ili{te odat vo os-
novno u~ili{te. Najmal del od deca koi posetu-
vaat osnovno u~ili{te povtorno se zabele`uva
u~ili{te

kaj najsiroma{nite kvintili na imotnost (86,3


procenti) i kaj Romite (61.1 procent).42

Slika 13: Posetenost na osnovno u~ili{te


spored kvantili na indeks na imotnost
Makedonci Albanci Romi Drugi etni~ki grupi
Neto stapka na posetuvawe

Izvor: MIKI 2005/2006

Premin vo sredno obrazovanie


95 procenti od decata koi go posetuvale po-
slednoto oddelenie od osnovnoto u~ili{te
vo prethodnata godina se najdeni, vo vreme na
MIKI-anketata, kako posetuvaat prva godina vo
sredno u~ili{te. Re~isi nema nikakva razlika
Najsiroma{ni Bogati Sredni ^etvrti Najbogati
me|u urbanite i ruralnite deca, nitu ma{kite
i `enskite, no ima zna~itelno pomala vero-
Izvor: MIKI 2005/2006 jatnost romskite deca da preminat vo sredno
u~ili{te (samo 27 procenti preminuvawe), vo
Zavr{uvawe na osnovno u~ili{te sporedba so nacionalniot prosek od 84.6 pro-
Vo vremeto na MIKI 2005/2006 anketata, 83 centi)
procenti od decata na vozrast za zavr{uvawe na
osnovno u~ili{te (14 godini) go posetuvale po-
slednoto oddelenie na osnovnoto obrazovanie.
Nema zna~ajni varijacii vo zavr{uvaweto na os-
novnoto u~ili{te vo vrska so polot ili urbani
i ruralni oblasti. No, najniskiot procent na
deca koi go posetuvaat poslednoto oddelenie
na osnovnoto u~ili{te mo`e da se zabele`i

Analiza na sostojbata 39
Slika 16: Premin vo sredno obrazovanie 3.3.3 Za{titni prava - detska
spored kvintili na indeks na imotnost siroma{tija, zloupotreba,
zapostavuvawe i eksploatacija
Stapka na premin vo sredno

Kako {to e navedeno pogore vo izve{tajot, 66.6


procenti od siroma{nite vo Makedonija vo
obrazovanie

2005 godina bea doma}instva so deca i zastap-


enosta na doma}instvata so deca, kako soodnos
od siroma{nite, se ima zgolemeno za 17.3 pro-
centi od 2002 godina. Me|unarodnite podatoci,
povrzani so dijapazonot na pra{awa vo vrska
Najsiroma{ni Bogati Sredni ^etvrti Najbogati so za{titata na decata, jasno poka`uvaat deka
siroma{nite i/ili marginaliziranite deca
Izvor: MIKI 2005/2006
od etni~kite malcinstva i/ili doma}instvata
so ograni~eni sredstva imaat pogolema vero-
Slika 17: Premin vo sredno obrazovanie jatnost da bidat zapostaveni, diskriminirani,
spored etni~ka pripadnost zloupotrebuvani i eksploatirani vo racete na
dobavuva~ite na usluga i drugi. Siroma{nite i
Stapka na premin vo sredno

marginaliziranite deca imaat pogolema vero-


jatnost da bidat seksualno zloupotrebuvani, da
bidat predmet na nezakonska trgovija i/ili da
obrazovanie

bidat vraboteni vo nesigurni ili na poinakov


na~in eksploatira~ki okolnosti. Roditelite na
siroma{nite semejstva kako posledica na eks-
tremnata siroma{tija i emocionalniot priti-
sok {to nastanuva od ova, pred s$, imaat polo{a
Makedonci Albanci Romi Drugi etni~ki grupi zdravstvena sostojba i nisko mislewe za sebe,
{to mo`e da se manifestira so situacii kade
Izvor: MIKI 2005/2006 {to decata se poranlivi.

Posetuvawe na sredno u~ili{te Nevrabotenite ma`i, osobeno onie koi se


Situacijata vo odnos na srednoto u~ili{te e dolgoro~no nevraboteni i socijalno margin-
isto tolku porazitelna, so vkupen neto-soodnos alizirani, neretko imaat ~uvstvo na vina koe
na posetenost na sredno u~ili{te od 63 pro- vodi do alkoholizam i/ili upotreba na droga,
centi. Kaj najsiroma{nite kvintili, soodnosot poznati pri~initeli koi go zgolemuvaat seme-
na neto-posetenosta na sredno u~ili{te e samo jnoto nasilstvo i detskata zloupotreba. Deca-
33,7 procenti. Najlo{i indikatori povtorno se ta vo siroma{nite semejstva ~estopati se pri-
zabele`ani kaj romskata etni~ka grupa, kade nudeni, poradi ekonomski pri~ini, da rabotat
{to soodnosot na neto-posetenost na sredno vo eksploatira~ki uslovi (za devoj~iwata i vo
u~ili{te e 17,4 procenti. pomala mera mom~iwata, ova zna~i prostituci-
ja i/ili rizik da bidat predmet na nedozvolena
Slika 18: Soodnosot na neto-posetenost trgovija za celite na prinudna prostitucija).
na sredno u~ili{te spored kvintili na Decata, isto taka, mo`at da bidat prinudeni na
indeks na imotnost institucionalna nega ili da se gri`at samite
za sebe na ulica, osobeno vo slu~ai kade {to
semejnite sredstva se tolku ograni~eni {to
predizvikuvaat smrt na roditelite ili na
Neto stapka na posetuvawe

roditel, koj najverojatno ne mo`e da si dozvoli


zdravstvena nega ili kade {to roditelite se
tolku iscrpeni od siroma{tijata {to se nespo-
sobni da se gri`at za svoite deca. Siroma{nite
roditeli mo`at da bidat premnogu obzemeni
od sekojdnevjeto, da svrzat kraj so kraj, so {to
gi zapostavuvaat decata, bidej}i ednostavno
nemaat vreme i energija soodvetno da se gri`at
Najsiroma{ni Bogati Sredni ^etvrti Najbogati za niv.
Izvor: MIKI 2005/2006

40 Decata vo Makedonija
Koj bilo od ovie faktori ili kakva bilo kom- ran 201 slu~aj na semejno nasilstvo {to mo`e
binacija od ovie faktori, mo`e da dovede do da pretstavuva zna~ajno zgolemuvawe, zemaj}i
situacija kade {to decata ili adolescentite go predvid faktot deka ovie podatoci bea so-
se podlo`ni na zavisnosti od droga i/ili brani vo sredinata na godinata i od 27 centri
alkohol, asocijalno i kriminalno odnesuvawe, za socijalna rabota, 8 s$ u{te gi nemaat pre-
vklu~uvaj}i nasilstvo pome|u deca i adoles- dadeno polugodi{nite izve{tai za registri-
centi, rizik od dobivawe HIV/SIDA ili dru- rani slu~ai na semejno nasilstvo.43
gi seksualno prenoslivi bolesti i golem broj
drugi nasilstva, koi ja zgolemuvaat nivnata Podatocite za nasilstvo vo domot od MIKI
siroma{tija i gi zgolemuvaat generaciskite 2005/2006 godina poka`uvaat deka 70 procen-
ciklusi na siroma{tija. ti od site deca na vozrast od 2-14 godini se
predmet na barem edna forma na psihi~ka ili
Zna~ajno, nivoata na zloupotreba, zapostavenost fizi~ka kazna vo domot, a 16 procenti od decata
i eksploatacija, voobi~aeno se vo korelacija na ovaa vozrast se predmet na seriozna fizi~ka
so namalen pristap do zdravstvena nega i ob- i psihi~ka zloupotreba. [to se odnesuva do
razovanie. Vo kontekst na ovie argumenti, Vla- nasilstvoto vrz `enite izvr{eno od nivnite
data, dobavuva~ite na usluga i partnerite za sopruzi, podatocite na MIKI 20005/2006
socijalen razvoj, treba da go zemat predvid poka`uvaat deka 21 procent od `enite, na voz-
obemot na pra{awata povrzani so detskata za- rast od 15 do 49 godini, ~uvstvuvaat deka ma`ite
postavenost, eksploatacija i zloupotreba, kako so pravo gi tepaat svoite `eni ili partnerki
gri`i {to se povrzani ne samo so socijalnata vo odredeni uslovi (ovie podatoci se vo korel-
blagosostojba i socijalnata za{tita, tuku i so acija so stepenite na obrazovanie i kvintilite
po{iroki problematiki za socijalna kohezija, na imotnost, t.e. posiroma{nite i poslabo ob-
namaluvawe na siroma{tijata i sevkupna eko- razovanite `eni imaat pogolema verojatnost da
nomska i socijalna blagosostojba. mislat deka nasilstvoto e opravdano). Vo kon-
tekst na ova, treba da se napravi mnogu pove}e
Kako i drugite indikatori vo Makedonija zas- za da se pokrene svesta za pravata na decata i
novani na prava, podatocite rasporedeni po `enite da `iveat vo uslovi bez nasilstvo.
region, pol, kvintil na imotnost, nivo na obra-
zovanie i etni~ka grupa ne se mnogu. Ovoj del Nasilstvoto pome|u samite deca, kako i pome|u
od izve{tajot }e dade kratok pregled na poda- decata i nastavnicite e u{te eden zna~aen
tocite koi se dostapni i izvorite izbrani od problem vo Makedonija. Ova e skrien problem
golem broj neodamne{ni studii. Uslovi koi vo Makedonija i re~isi ne postojat podatoci
predizvikuvaat povreduvawe na pravata na de- koi bi mo`ele da ja opredelat za~estenosta
cata za za{tita i analiza na sistemot za so- na negovoto slu~uvawe ili {to doveduva do
cijalna za{tita vo Makedonija, }e bidat pret- nego. Kako i da e, podatocite od edna studija za
staveni vo pettiot del od ovoj izve{taj. kvalitetot na obrazovanieto od 2007 godina,
sprovedena od strana na UNICEF, poka`uva
Semejno nasilstvo i nasilstvo vo deka zloupotrebuvawata se slu~uvaat i vo ram-
u~ili{te kite na obrazovniot sistem.
Nasilstvoto vo semejstvoto vklu~uva upotreba
na sila, zakana i zapla{uvawe, kako i emocio- Posilnite mom~iwa gi teroriziraat po-
nalno i seksualno zloupotrebuvawe. Nasilst- slabite; devoj~iwata ~estopati se `rtvi na
voto vo mnogu slu~ai e naso~eno kon `enite vo seksualna zloupotreba; ponekoga{ i nas-
familijata, za {to e poznato deka ima ogromno tavnicite stanuvaat `rtvi na nasilstvo vo
{tetno vlijanie vrz detskiot psiholo{ki raz- racete na svoite u~enici.44 Istata studija se
voj i blagosostojba. Vo Makedonija, kade {to na odnesuva i na podatocite od Vladata od 1998
semejnoto nasilstvo se gleda kako na „privatna godina, koi poka`uvaat deka na 11-godi{na
semejna rabota”, za `al, nema adekvatni siste- vozrast 15 procenti od devoj~iwata i 14 pro-
mi za evidentirawe i tretirawe na slu~ai na centi od mom~iwata kaj etni~kite Makedonci
nasilstvo kon decata. i 16 procenti od devoj~iwata i 21 procent od
mom~iwata kaj etni~kite Albanci se predmet
Spored podatocite od Ministerstvoto za trud na zloupotreba vo u~ili{te. Podatocite od
i socijalna politika od 2006 godina, ima{e studijata od 2007 godina, isto taka, poka`uvaat
775 slu~ai na semejno nasilstvo od koi vk- deka 6 procenti od devoj~iwata i 16 procen-
upno samo 115 `rtvi (60 `eni i 55 deca) bea ti od mom~iwata kaj etni~kite Makedonci, i
za{titeni vo kratkoro~ni prifatili{ta za 20 procenti od devoj~iwata i 9 procenti od
za{tita, rakovodeni od Centarot za socijalna mom~iwata kaj etni~kite Albanci povremeno
rabota. Vo 2007 godina do sega be{e registri- u~estvuvaat vo zloupotrebata na drugi deca vo
u~ili{tata.

Analiza na sostojbata 41
Seksualna zloupotreba izmama i zgolemena ranlivost i izlo`enost na
Isto taka, re~isi ne postojat podatoci za sek- rizicite od zloupotreba na droga, HIV/SIDA
sualna zloupotreba na maloletnici vo Make- i SPB.
donija, osven edna studija od 37 deca, na voz-
rast od 3 do 14 godini, koi bea prijaveni kako Se misli deka vo svetot pome|u 10 i 40 procen-
`rtvi na seksualna zloupotreba vo Zavodot za ti od sevkupnata trgovija so lu|e se na vozrast
mentalno zdravje i Klinikata za psihijatrija pod 18 godini. Spored statisti~kite podatoci
vo Skopje, pome|u 2002 i 2004 godina. Od ovie od Me|unarodnata organizacija za migracija
prijaveni slu~ai, 32 bea devoj~iwa i 5 mom~iwa, (MOM), dosega vo Makedonija se registrirani
14 od niv bea zloupotrebeni vo domot, a 23 na 771 slu~aj na trgovija so lu|e od koi 100 (ili
drugi lokacii. 45 12.9 procenti) se maloletnici. Sepak, mora
da se ka`e deka ima razliki vo kriteriumite
Zapostavuvawe koristeni za identifikuvawe na `rtvite na
Zapostavuvaweto na decata e voobi~aeno trgovija so lu|e od strana na Vladata, nevladi-
povreduvawe na pravata {to se povrzuva so nite organizacii i multilateralnite agencii,
fizi~ka i emocionalna zloupotreba, kako i koi{to ponekoga{ doveduvaat do razliki vo
so zgolemeni rizici za nedozvolena trgovija, statistikata za brojot na `rtvite vo zemjata.
zavisnost od drogi i asocijalno odnesuvawe. Od druga strana, naporite na Vladata se vo na-
Vsu{nost, mnogu stru~waci za za{tita na deca- soka da se vospostavat standardizirani krite-
ta velat deca zapostavuvaweto na decata, oso- riumi koi se zasnovaat na me|unarodni stan-
beno na nivnite prava na obrazovanie i sigurna dardi (kako {to e Protokolot od Palermo)47, koi
i bezbedna `ivotna sredina, samite po sebe se ja definiraat trgovijata so lu|e. Nacionalniot
manifestacija na nasilstvo vrz decata. Kako centar za upatuvawe zapo~na da gi registrira
i da e, zapostavuvaweto, isto taka, e znak na site `rtvi prijaveni od strana na NVOi i Vla-
siroma{tija, bidej}i na siroma{nite roditeli data od 2006 godina.
~estopati im nedostigaat sredstva, vreme i
energija za soodvetno da se gri`at za svoite Studija vo 2006 godina, sprovedena od strana
deca. na UNICEF, zaklu~i, vrz osnova na site do-
stapni podatoci, deka pome|u 2002 i 2006 go-
Samo podatocite na MIKI od 2005/2006 mo`at dina okolu 85 deca so makedonsko poteklo bea
da dadat indikacija za detskata zapostavenost predmet na trgovija so lu|e ili vo ramkite na
vo Makedonija. Kako {to mo`e da se vidi od po- Makedonija ili kon drugi destinacii. Vo studi-
datocite pretstaveni vo tabela 8, postoi kore- jata se veli deka Makedonija ne samo {to e des-
lacija pome|u stepenite na obrazovanie, kvin- tinaciska zemja i zemja na tranzit, isto taka, e
tilite na imotnost i toa dali decata dobivaat i zemja od kade poteknuva nedozvolena trgovija
soodvetna nega ili ne.46 so deca. [to se odnesuva do site deca-`rtvi
na nedozvolena trgovija, vo studijata se pret-
Trgovija so lu|e postavuva deka vkupno imalo okolu 155 `rtvi
Decata-`rtvi na trgovija so lu|e se izlo`eni na nedozvolena trgovija (85 makedonski deca i
na nasilstvo, vklu~uvaj}i prinudna prosti- 70 stranski deca).48
tucija, fizi~ko i mentalno nasilstvo, prinuda,

Tabela 8: Deca na vozrast od 3 do 5 godini ostaveni na gri`a na drugi deca na vozrast pod 10 godini ili ostaveni
sami minatata nedela
Ostaveni so nesoodvetna gri`a mi-
Ostaveni na gri`a na drugi
Ostaveni sami minatata natata nedela (ostaveni na gri`a na
deca na vozrast pod 10 godini
nedela drugi deca na vozrast pod 10 godini,
minatata nedela
ili ostaveni sami minatata nedela)
Obrazovanie na majkata
Nema 6.3 4.2 8.0
Osnovno u~ili{te 7.8 1.7 8.3
Sredno u~ili{te + 7.9 3.9 10.9
Indeks na kvintili na imotnost
Najsiroma{en 6.6 2.3 7.3
Vtor 12.6 1.6 13.3
Sreden 8.0 .8 8.4
^etvrt 4.6 2.3 5.9
Najbogat 6.3 9.6 13.6
Izvor: 2005/2006 MIKI

42 Decata vo Makedonija
Vo studijata, isto taka, se otkriva deka iskust- verojatnost deka rabotat bez nadomestok nad-
vata na decata koi bile predmet na nedozvo- vor od doma i za semejni biznisi, otkolku za
lena trgovija, pove}e ili pomalku, bile isti devoj~iwata. Pomladite deca (na vozrast od 5-
i za stranskite i za doma{nite `rtvi i deka 11 godini) imaat pogolema verojatnost, otkolku
najvoobi~aenite formi na sobirawe se prinuda postarite deca (na vozrast od 12-14 godini), da
i izmama. Od 85 deca-`rtvi od Makedonija, vo bidat involvirani vo aktivnosti koi se smetaat
studijata se zaklu~uva slednovo: za detski trud, me|utoa ova mo`e da se dol`i
na postrogite definicii na detski trud za pom-
 71 bile `enski i 14 ma{ki; 83.5 procenti ladite deca. Nivoata na detski trud variraat
bile sobrani za celite na seksualna eksp- od pomalku od 1 procent vo severoisto~niot
loatacija, 15.3 procenti za prinuden trud i region, do najmnogu 15 procenti vo vardarskiot
2.3 procenti za posvojuvawe; region. Od 85 procenti od decata na vozrast od
 37.6 procenti od decata-`rtvi na nedozvo- 5 -14 godini koi posetuvaat u~ili{te, 6 pro-
lena trgovija bea od pelagoniskiot region, centi, isto taka, se vklu~eni vo aktivnosti za
22.4 procenti od isto~niot region, 18.8 pro- iskoristuvawe na detskiot trud.
centi od polo{kiot region i 16.5 procenti
od Skopje. 2 deca bea od severoisto~niot i Kako {to e ka`ano pogore, isto taka, postoi jas-
jugoisto~niot region; na povrzanost me|u detskiot trud i trgovijata
 89.4 procenti od decata-`rtvi bea od seme- so deca. Povtorno, spored statisti~kite poda-
jstva so nizok socioekonomski status, 9.4 toci na MOM, 10 procenti od site deca-`rtvi
procenti bea od semejstva od srednata kla- na trgovija so lu|e na koi im bila uka`ana
sa i 1.2 procenti bea od bogatite klasi i pomo{ se povrzani so eksploatacija na trudot.
 20.5 procenti od decata-`rtvi bea neobra- Trgovijata so lu|e, so cel za ekonomska eksp-
zovani; 40.9 procenti nemaa zavr{eno osnov- loatacija i prisilna rabota, treba da se zeme
no u~ili{te; 16.9 procenti nemaa zavr{eno predvid, vo sklad so me|unarodnite standardi,
sredno u~ili{te i samo 1.2 procenti imaa kako edna od najlo{ite formi na detski trud.50
zavr{eno osnovno u~ili{te.
Deca smesteni vo ustanovi za gri`a
Ovie podatoci jasno ja poka`uvaat vrskata Decata koi se sira~iwa ili `iveat oddeleni
pome|u siroma{tijata, nivoto na obrazovanie i od svoite roditeli se so zgolemen rizik na
ranlivosta kon trgovijata so lu|e. siroma{tija, diskriminacija, li{uvawe od
pravoto na imot, vklu~uvaj}i go i pravoto na
Najnovite podatoci na Me|unarodnata orga- nasledstvo, kako i razli~ni formi na seksu-
nizacija za migracii, isto taka, potvrduva deka alna, fizi~ka i psiholo{ka zloupotreba i/ili
ima raste~ki trend na deca so koi se trguva za eksploatacija. Monitoringot na uslovite za
eksploatacija na trudot i za u~estvo vo sitni `iveewe na decata vo institucionalna ili sta-
kriminalni akti vo Makedonija. ratelska nega mo`e da pomogne da se identifi-
kuvaat onie za koi{to postoi rizik.
Detski trud
^len 32 od Konvencijata za pravata na deteto go Spored MIKI 2005/2006, 94 procenti od decata
priznava pravoto na deteto da bide za{titeno na vozrast od 0 -17 godini `iveat so dvata rodi-
od ekonomska eksploatacija i od izvr{uvawe tela, 0.4 procenti od decata ne `iveat nitu so
kakva bilo rabota koja mo`e da bide opasna ili eden biolo{ki roditel i 2 procenti od decata
da vlijae na obrazovanieto na deteto ili da bide na vozrast od 0 - 17 godini se vo situacii kade
{tetna za negovoto zdravje, ili psihi~kiot, men- {to eden ili dvata roditeli se mrtvi. Postoi
talniot, duhovniot, moralniot ili socijalniot mala statisti~ka korelacija pome|u kvintil-
razvoj. Vo Makedonija, samo MIKI 2005/2006 ot na imotnost i dali decata `iveat so dvata
godina e edinstveniot dostapen oficijalen iz- roditeli ili ne (t.e. decata od najsiroma{niot
vor na podatoci za detskiot trud.49 kvintil imaat pomala verojatnost da `iveat so
dvata roditela). Vo MIKI, isto taka, se otkriva
Vo istra`uvaweto na MIKI 2005/2006 se pro- deka postoi pogolema verojatnost tatkoto da
cenuva deka 6 procenti od decata na vozrast bide mrtov, otkolku majkata - 4 procenti od de-
od 5 -14 godini se vklu~eni vo aktivnosti za cata `iveat so samo so svojata majka, a drugite
iskoristuvawe na detskiot trud. Okolu 3 pro- podatoci poka`uvaat deka ovie semejstva so
centi od niv rabotat bez nadomestok za nekoj eden roditel mo`e da se na seriozen rizik od
drug, a ne za ~len na familijata, i okolu 3 pro- osiroma{uvawe.
centi rabotat za semejniot biznis. Pomalku
od 1 procent od decata dobivaat nadomestok Zemaj}i ja predvid institucionalnata nega,
za svojot trud. Za mom~iwata postoi pogolema spored edna neodamne{na fizibiliti-studija

Analiza na sostojbata 43
za deinstitucionalizicijata na detskite usl- zavisnici od droga, {est za `rtvi na semejno
ugi, utvrdeno e deka okolu 346 deca pod 18- nasilstvo, tri za deca na ulica i eden za bez-
godi{na vozrast `iveat vo dr`avni institu- domnici. Ovie centri, isto taka, se bez dovolno
cii.51 Decata bez roditeli ili bez roditelska personal i bez dovolno sredstva.54
gri`a tekovno se smesteni vo 2 dr`avni insti-
tucii, koi smestuvaat okolu 200 deca. Zgora na Deca na ulica
toa, „detsko selo” koe raboti na neprofitabil- Decata koi `iveat na ulica se voobi~aeno od
na osnova, pod sinxir na organizacija nare~ena najsiroma{nata klasa i ~estopati doa|aat od
SOS Kinderdorf International, smestuvaa 80 deca disfunkcionalni semejstva kade {to alko-
bez roditeli ili roditelska gri`a. Decata koi holizmot, zavisnosta od droga i nasilstvoto
imaat obrazovni, socijalni ili problemi so najverojatno se faktorite koi gi imaat prisi-
odnesuvaweto se smesteni vo 2 institucii vo leno na situacii vo koi mora da se gri`at
Skopje, koi zaedno smestuvaat okolu 120 deca samite za sebe. Bez barem minimum, pokriv nad
na vozrast od 7-18 godini. Za deca i vozrasni glavata i nekoe nivo na semejna nega decata, po-
koi imaat seriozen mentalen i/ili fizi~ki in- radi nivnata fizi~ka i emotivna nezrelost, tie
validitet se gri`at tri institucii koi imaat se poranlivi na zloupotreba i eksploatacija.
kapacitet da smestat okolu 550 vozrasni i deca.
Me|utoa, postojat okolu 1600 deca so umeren Na primer, studijata na UNICEF za nedozvo-
do seriozen invaliditet vo Makedonija, {to lena trgovija so deca otkriva deka postojat po-
uka`uva deka postoi deficit pome|u potrebata kazateli za ranlivost na nedozvolena trgovi-
od uslugi i dostapnosta na uslugite.52 ja kaj 71 od 119 nabquduvani deca na ulica55.
Drugite podatoci od studijata uka`uvaat deka
Vo odnos na staratelskata nega, za 153 deca nekoi deca celo vreme `iveat na ulica i pro-
siraci i mladi lu|e, na vozrast pome|u 3 i 26 sat po naredba na vozrasni, dodeka drugi deca
godini, se gri`at 93 zgri`uva~ki semejstva, se anga`irani da prosat samo za vreme na vik-
a za dopolnitelni 166 deca se gri`at bliski endi; 59 procenti od decata koi prosat na uli-
rodnini. Zgri`uva~kite semejstva primaat ca gi kontroliraat vozrasni, od koi pove}eto se
skromna pomo{ od MTSR i za tekovniot sistem `eni; pove}eto od 119-te nabquduvani deca nad
za zgri`uva~ka nega se smeta deka nudi dobar 12 ~asa pominuvaat na ulica, so {to se zgole-
prospekt za deca koi inaku bi bile bez adekvat- muva potencijalot istite da bidat izlo`eni na
na nega. Me|utoa, na zgri`uva~kata gri`a vo vozrasni koi bi gi eksploatirale fizi~ki, sek-
Makedonija & nedostiga jasna ramka za akredi- sualno i emocionalno i pove}eto od nabqudu-
tacija i, {to e najva`no, kontrola na kvalite- vanite deca na ulica se Romi (65 od 119 - te
tot.53 nabquduvani).

Vo odnos na neinstitucionalnata nega, vo Make- Tekovno, vo Makedonija se procenuva deka 500


donija postojat 18 Dnevni centri, koi obez- - 1000 deca `iveat celo vreme na ulicite vo
beduvaat uslugi na okolu 330 deca i mladi so Makedonija.56 Za `al, podatocite za deca na uli-
posebni potrebi. Osven toa ima dva centri za ca koi mo`at da poka`at korelacii za kvintil-
na imotnost se nedostapni, no me|unarodnite
podatoci potvrduvaat deka ovaa korelacija
Tabela 9: Broj na deca vo institucionalna gri`a navistina postoi.

Broj na Zloupotreba na droga i alkohol


Institucija
deca
Adolescentnosta e period na brza promena na
Dom za deca bez roditeli
koja mladite odgovaraat aktivno, ~estopati
Dom za deca bez roditeli „11 Oktomvri„ 94 eksperimentiraj}i so rizik. Rizi~nite odnesu-
Dom za doen~iwa Bitola 100 vawa kako {to se pu{ewe cigari, konsumirawe
SOS Detsko selo 79 na alkohol, drogirawe so otrovni materii, prom-
Institucii za lica so pre~ki vo razvojot iskuitetno i/ili nebezbedno seksualno odnesu-
Specijalen institut Demir Kapija 27 vawe, mo`at da se smetaat kako voobi~aeni ad-
Institut za za{tita i rehabilitacija Bawa Bansko 7 olescentski razvojni odnesuvawa. Interesno,
Institut za rehabilitacija na deca i mladi 39 pokraj siroma{tijata i etni~kite granici, ne
Institucija za deca so naru{eno povedenie postojat zna~ajni razliki vo vrska so pojavata
Javna ustanuva za zgri`uvawe deca so vospitno-soci-
60
na rizi~no odnesuvawe kaj deca od site voz-
jalni problemi „25 Maj„ rasti, osobeno {to se odnesuva do pu{eweto
Zavod za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na na cigari i konsumiraweto vino i pivo, koi na
30
deca i mladinci „Ranka Milanovi}”
nekoj na~in se tradicionalni naviki i ne se
VKUPEN BROJ NA DECA VO INSTITUCII 436
povrzuvaat direktno so semejniot materijalen
Izvor: Institut za socijalni aktivnosti (2007) status. Kako i da e, koga stanuva zbor za pre-

44 Decata vo Makedonija
kumerno piewe i konsumirawe na alkoholni pi- nost da poka`at asocijalno ili kriminalno
jalaci, postojat zna~ajni razliki pome|u decata odnesuvawe - ova ne e otslikuvawe na ovie deca,
od semejstva so razli~ni nivoa na bogatstvo tuku na op{testvata koi ne mo`at da obezbedat
(pome|u 15-godi{nite makedonski mom~iwa), so adekvaten pristap do pravoto na obrazovanie i
toa {to bogatite deca po~esto go praktikuvaat socijalna za{tita. Vo razvienite zemji, se sme-
ova. Nemaweto razliki pome|u decata so alban- ta deka decata ja namalile odgovornosta poradi
sko etni~ko poteklo mo`ebi delumno e poradi nivnata emocionalna nezrelost i ranlivost i
pozitivnite stavovi kon pu{eweto ili norma- zatoa ne treba da bidat predmet na istite sud-
tivnata zabrana za konsumirawe alkohol vo al- ski procesi, kako i vozrasnite. Vo Makedonija,
banskata muslimanska zaednica. od 2000 godina postoi sevkupno namaluvawe vo
brojot na osudeni i zatvoreni maloletnici, no
Prijavuvawe na novorodeni s$ u{te postojat seriozni problemi vo na~inot
Pravoto na prijavuvawe na novorodeni vedna{ na koj se tretirani maloletnicite vo ramkite
ili nakratko po ra|aweto, fundamentalno go na pravniot sektor, vklu~uvaj}i go i zatvorawe-
za{tituva identitetot na decata, nivnoto pra- to na mom~iwa adolescenti, zaedno so vozrasni
vo na dr`avjanstvo i nivnite podocne`ni prava ma`i vo skopskiot zatvor za vozrasni vo [uto
na za{tita, nega i poddr{ka, od nivnite seme- Orizari.
jstva i dr`avata. Vo ovoj kontekst, podatoci
za mesta kade {to stapkata na prijavuvawe na Skore{niot izve{taj na UNICEF uka`uva deka
novorodeni e neadekvatna (celta e univerzalno Makedonija e eden od najohrabruva~kite prim-
prijavuvawe na novorodeni) e pokazatel na so- eri vo koja „branot na maloletni~ki kriminal„
cijalna isklu~enost i situacii kade {to pra- od 90-ite bele`i golem pad od 2000 navamu.
vata na deteto za opstojuvawe i razvoj mo`e da Sepak, i pokraj ovie podobruvawa Makedonija e
se kompromitiraat. vtora zemja vo regionot, po Bugarija, so najvi-
soka stapka na prestapi od 1,856 registrirani
MIKI 2005/2006 otkrila deka: 94 procenti od prekr{oci na 100,000 maloletnici vo 2005 go-
site deca vo Makedonija koi se na 5-godi{na dina. Izve{tajot, isto taka, poka`uva deka na
vozrast ili pomali se ve}e prijaveni - 96.2 maloletnite prestapnici naj~esto se odgovara
od makedonskite etni~ki deca se prijaveni. represivno, so naglasok na kaznuvawe i nadzor,
Kako i da e, samo 88.5 procenti od decata od namesto prevencija i rehabilitacija.57
najsiroma{nite kvintili, 91.9 procenti od
decata od romskite zaednici, 92.4 procenti Problemite povrzani so maloletni~kiot praven
od decata od albanskata zaednica i 92.5 od sektor }e bidat razraboteni kolku {to e mo`no
decata od drugite etni~ki grupi se prijaveni. poopfatno vo 5 del od ovoj izve{taj. Tabela 10
Ovoj podatok uka`uva deka postojat deca koi poka`uva dostapni podatoci za deca koi se vo
}e rastat vo Makedonija soo~uvaj}i se so in- sudir so zakonot.
stitucionalni pre~ki i/ili diskriminacija
koja mo`e da go spre~i nivniot pristap do ja-
vni uslugi, vklu~uvaj}i obrazovanie i ponatamu
da go namalat nivniot kapacitet da izlezat od
siroma{tija i da u~estvuvaat vo ekonomskiot
i socijalniot rast. Pronao|aweto na~in da se
prijavuvaat novorodenite na siroma{nite e
klu~no pravo na deteto, no i mesto za pristap
kon dobavuva~ite na uslugi koi mo`e da go is-
koristat kontaktot za zapo~nuvawe na serija in-
tervencii za siroma{nite {to imaat pozitivni
razvojni rezultati za decata i op{testvoto vo
celina.

Deca vo sudir so zakonot


Disagregirani podatoci, koi mo`e da frlat
svetlina na vrskata pome|u siroma{tijata i
asocijalnoto i/ili kriminalnoto odnesuvawe
pome|u decata, ne se dostapni vo Makedoni-
ja. Kako i da e, me|unarodnite podatoci jasno
poka`uvaat deka siroma{nite deca od dis-
funkcionalni domovi, decata na ulica i deca
bez roditelska gri`a imaat pogolema verojat-

Analiza na sostojbata 45
Tabela 10: Deca i mladi vo sudir so zakonot
2000 2003 2006
Kriminal izvr{en od ili so u~estvo na maloletnici 3120 2393 2360
Nasilen kriminal izvr{en od maloletnici 84 52 39
Broj na maloletnici/deca maloletnici 939 826 844
Broj na maloletnici od ma{ki pol/ osuduvani deca 922 810 812
Broj na maloletnici/zatvoreni deca 54 37 31
Broj na maloletnici od ma{ki pol/ zatvoreni deca 51 37 30
Broj na osudeni maloletnici/deca vo popravni/kazneni institucii 120 94 92
Broj na maloletnici/deca vo internati/popravni institucii 18 70 62
Broj na maloletnici/deca vo zatvori 13 7 9
Izvor: DSZ 2006

3.4 HIV/SIDA i specijalnite na toa {to postarite deca treba da se gri`at


za brat/sestra sirak) i na kraj, kratkoro~en i
potrebi od za{tita na dolgoro~en zgolemen rizik za siroma{tija. Vo
mladite lu|e ovoj kontekst, nivoto na svest za HIV/SIDA
i kako da se spre~i, zaedno so podatocite koi
poso~uvaat na onie koi se najranlivi, imaat di-
HIV/SIDA-ta e navistina poseben problem.
rektno vlijanie na analizata na siroma{tija
Poradi faktot {to ima potencijal negativno
zasnovana na prava koja e sodr`ana vo ovoj
da vlijae na ekonomskiot raste` i socijalnata
izve{taj.
kohezija, zatoa {to me|unarodnite podatoci
poka`uvaat deka HIV/SIDA-ta najdlaboko vli-
jae na mladite lica na vozrast od 15 - 39 godi- 3.4.1 HIV/SIDA i seksualno
ni, zatoa {to nivoto na rasprostranetost mo`e prenoslivi infekcii vo
brzo da eskalira vo odredeni okolnosti i zatoa Makedonija
{to preventivnite strategii se vkrstuvaat i se
povrzuvaat so zdravstveniot i obrazovniot sek- Vo Makedonija, prvoto HIV-pozitivno lice be{e
tor, prevencijata na HIV/SIDA e problem koj registrirano vo 1987, a prvoto lice so SIDA
ima va`no socioekonomsko zna~ewe za Make- vo 1989 godina. Spored oficijalnite podatoci,
donija i nejzinite aspiracii za integracija vo vkupniot broj na lica koi se otkrieni kako HIV-
EU. pozitivni od 1987 do krajot na 2005 godina be{e
79. Me|utoa, nadgleduvaweto na HIV i SIDA-ta
Zakanata {to HIV/SIDA-ta ja pretstavuva za vo Makedonija do denes se zasnova{e na pasiven
ekonomskata vitalnost e povrzana so direkt- slu~aj na izvestuvawe i kako rezultat na toa,
nata korelacija koja mo`e da se vidi pome|u postoi mo`nost vistinskiot broj na lu|eto in-
nivoata na svest za HIV/SIDA (~ie{to razbi- ficirani so HIV da e potcenet.58 Pome|u 1980 i
rawe mora da potkrepi kakva bilo primarna pre- 2005 godina, ima{e 143 prijaveni slu~ai na si-
ventivna strategija) i nivoata na siroma{tija, filis i 3.114 slu~ai na gonoreja. Tabelata 11 go
obrazovanie i pristap kon kvalitetni zdravst- pretstavuva celosniot razmer na oficijalnata
veni uslugi. Vo ovaa smisla, na podatocite za statistika povrzana so HIV/SIDA za periodot
HIV/SIDA mo`e da se gleda kako na pokazateli 1987 - 2005 godina.
na siroma{tija i isklu~enost - siroma{nite i
marginaliziranite vo Makedonija se poranlivi
na infekcii zatoa {to imaat pomalo znaewe Tabela 11: Prenesuvawe na HIV
za HIV/SIDA i kako da ja spre~at. Sli~no na Pravec na prenesuvawe Procent od vkupno
toa, marginaliziranite adolescenti se poran- Heteroseksualen 68%
livi na infekcii i decata koi poteknuvaat od Homoseksualen 13%
marginalizirani semejstva `iveat so roditeli Koristewe na droga preku {pric 9%
koi imaat pogolema verojatnost za kontakt so Prenesuvawe od majka na dete 6%
HIV, {to mo`e da dovede do vlo{eni ekonoms- Smrtni slu~ai 50
ki pote{kotii (na primer, tro{oci povrzani so Vozrast
lekuvawe) i/ili stanuvawe na sirak, koe mo`e 20-29 24%
da ja zgolemi ranlivosta kon zloupotreba, za- 30-39 47%
postavuvawe, eksploatirawe, da go namali pra-
Izvor: 2005, Institut za zdravstvena za{tita
voto na obrazovanie (na primer, kako rezultat

46 Decata vo Makedonija
Tabela 12: Svest za HIV/SIDA, znaewe za prenesuvawe na HIV, soglasuvawe so najmalku edna diskriminatorska izjava i
koristewe na kondom kaj `eni na vozrast od 15 - 49 (procenti na ispitani `eni)
Gi znaat site Znaat barem Ne znaat nitu @eni Znaat deka Se soglasuvaat
Slu{nale tri na~ina za eden na~in za eden na~in za koi SIDA mo`e da so najmalku
za SIDA prevencija na prevencija na prevencija na koristat se prenese od edna diskrimi-
prenesuvawe prenesuvawe prenesuvawe kondomi majka na dete natorska izjava
Mesto na
`iveewe
Urbano 87.3 23.2 80.2 19.8 4.7 77.4 82.2
Ruralno 69.1 18.8 57.7 42.3 4.3 61.1 87.4
Vozrast
15-19 84.6 27.4 76.5 23.5 1.2 71.6 83.9
20-24 88.1 24.5 81.4 18.6 4.6 77.3 81.0
25-29 84.1 17.4 73.3 26.7 3.8 74.7 79.5
30-34 69.5 19.9 59.0 41.0 10.3 60.7 91.1
35-39 74.7 22.3 68.0 32.0 4.8 68.2 81.8
40-44 82.0 20.4 72.4 27.6 1.4 73.7 87.3
45-49 76.2 17.4 66.7 33.3 3.1 69.6 85.1
Obrazovanie
Nema 34.0 4.1 22.1 77.9 1.2 19.0 72.5
Osnovno 61.7 15.7 48.4 51.6 2.6 51.6 91.0
Sredno + 96.2 26.7 90.8 9.2 7.3 88.1 81.0
Kvintili na indeks na imotnost
Najsiroma{ni 58.1 15.2 44.8 55.2 4.4 45.9 88.5
Vtori 74.1 15.3 63.4 36.6 2.3 65.8 87.7
Sredni 79.9 23.4 69.8 30.2 2.3 68.4 83.3
^etvrti 87.8 23.5 81.4 18.6 5.2 79.4 85.7
Najbogati 95.8 27.9 91.1 8.9 8.0 90.0 78.4
Etni~ka pripadnost
Makedonci 94.9 27.0 87.9 12.1 4.3 86.9 81.3
Albanci 56.0 13.3 43.7 56.3 4.5 42.9 92.2
Romi 56.4 12.2 48.2 51.8 4.7 42.5 76.8
Drugi etni~ki
58.1 9.8 47.8 52.2 6.4 56.6 92.4
grupi
Vkupno 80.1 21.5 71.2 28.8 4.5 70.9 84.0
Izvor: 2005/2006 MIKI (izbrani podatoci)

3.4.2 Svest za HIV/SIDA vo prevencija. Kaj najsiroma{nite kvintili, samo


Makedonija 15,2 procenti od ispitanite `eni gi znaeja
site tri na~ini i mo`ebi povoznemiruva~ki,
Svest kaj `eni na vozrast od 15 - 49 55,2 procenti ne znaeja nitu eden na~in na pre-
Podatocite ekstrapolirani od MIKI vencija od HIV. Kaj najmalku obrazovanite `eni
2005/2006, podolu pretstaveni vo tabela 12, (tie bez obrazovanie) samo 4,1 procent znaeja
jasno poka`uvaat deka svesta za HIV/SIDA e za site tri na~ini za prevencija i samo 22,1
najmala kaj `enite na vozrast od 15 - 49 godi- procent mo`ea da imenuvaat eden na~in da se
ni koi imaat pomalo obrazovanie i doa|aat od spre~i HIV. Vo odnos na etni~kata pripadnost,
najsiroma{nite semejstva - postojat direktni i albanskite i romskite `eni gi imaa najniskite
soodvetni korelacii pome|u nivoata i vidovite nivoa na svest so 56,3 procenti i 51,8 procenti
na svest, kvintili na imotnost i nivoto na ob- soodvetno, nemaj}i nikakvo znaewe za preven-
razovanie.59 cija.

Za MIKI, `enite bea pra{ani dali znaat za Iako svesta e najniska kaj siroma{nite i neo-
trite glavni na~ini za prevencija od HIV (t.e. brazovanite, isto taka, svesta e zagri`uva~ki
imawe na eden veren neinficiran partner, niska i kaj site `eni vo Makedonija {to, pak,
koristewe na kondom sekoj pat i apstinencija pretstavuva posreden indikator za kvalitetot
od seksualen odnos). Rezultatite se prili~no na zdravstvenata gri`a. Duri i kaj najdobro ob-
alarmira~ki - dodeka 71,2 procenti znaeja ba- razovanite i najbogatite `eni, samo 26,7 pro-
rem eden metod na prevencija, samo 21,5 pro- centi i 27,9 procenti, soodvetno, gi znaat site
centi od site `eni gi znaeja site tri na~ini na

Analiza na sostojbata 47
tri na~ina za prevencija na prenesuvawe na ili kvintili na imotnost. Me|utoa, studi-
HIV od ma{ki na `enski pol. MIKI 2005/2006, jata poka`uva deka vkupnite nivoa na svest za
isto taka, poka`uva deka znaeweto vo vrska so HIV/SIDA i drugi SPB se niski, iako svesta za
prevencijata za prenesuvawe od majka na dete upotrebata na kondomi, kako preventivna merka,
i vrskata kako da se pristapi kon uslugite na e relativno visoka so 90,21 procenti od site
testirawe e voop{to nisko (vo sporedba so u~esnici koi go identifikuvaa koristeweto na
Evropa kako celina) i krajno ograni~eno kaj kondom kako sredstvo za namaluvawe na rizikot
etni~kite malcinstva, siroma{nite i najmalku od HIV-infekcija. Tabelata 14 gi pretstavuva
obrazovanite. Samo 45,1 procent od site ispi- glavnite podatoci od studijata na MzZ.
tani `eni znaat za mesto kade {to mo`at da
se testiraat za HIV i kaj najsiroma{nite i naj- Od ovie podatoci mo`e da se vidi deka skoro
malku obrazovanite, samo 19,7 i 5,9 procenti, site (97 procenti) od mladite lu|e od ispi-
soodvetno, znaat za mesto za testirawe. Samo tanicite znaat za bolesti koi se prenesuvaat
11,7 procenti od site ispitani `eni od MIKI preku polov odnos. Me|utoa, koga gi pra{avme
dostavija informacii vo vrska so HIV-testot za imiwata na bolestite koi im se poznati,
za vreme na pretporodilni zdravstveni pregle- naj~esto identifikuvanata bolest be{e SIDA
di.60 (73 procenti). 36 procenti znaat za sifilis, 25
procenti znaat za gonoreja i samo 27 procenti
Svest kaj mladi lu|e slu{nale za HIV. Deka SIDA-ta, sprotivno na
Dodeka MIKI od 2005/2006 navistina sobra HIV i SPB, e po{iroko prepoznaena mo`e da se
podatoci za mladi lu|e na vozrast od 15 - 24 prepi{e na sramot koj se povrzuva so bolesta i
godini, istra`uvaweto ne sobra podatoci za informaciite koi poteknuvaat od mediumite i
mladi lu|e na vozrast od 15 - 24 godini, kako popularnata kultura, iako nema podatoci za da
diskretna kategorija. Me|utoa, studijata na se potkrepi istoto.
Ministerstvoto za zdravstvo „Nadgleduvawe
na HIV-prevalencata i rizi~nite odnesuvawa Naj~esto identifikuvani na~ini da se namali
kaj najrizi~nata populacija vo Republika Make- rizikot od HIV-prenesuvawe bea pravilnoto
donija”, koja be{e zavr{ena vo juli 2006 godina, koristewe na kondom (90 procenti) i izbegnu-
opfati 2808 mladi lu|e na vozrast od 15 - 24. 61 vawe na zaedni~ko koristewe na injekcii (74
Nekoi istoriski podatoci za mladite lu|e koi procenti). Pove}eto od intervjuiranite mladi
u~estvuvaa vo studijata se pretstaveni vo ta- lu|e mo`ea pravilno da identifikuvaat na~ini
bela 13. na koi mo`e da se prenese HIV, kako na primer
polov odnos (97 procenti), koristewe na is-
Studijata na Ministerstvoto za zdravstvo od koristeni igli (91 procent), transfuzija na krv
2006 godina ne gi raspredeli podatocite vo (85 procenti) i od majka na dete (70 procenti).
vrska so znaewe za HIV/SIDA i SPB vo vrska Me|utoa, podatocite, isto taka, davaat podato-
so etni~ka pripadnost, nivo na obrazovanie ci za pogre{no mislewe kaj 16,76 procenti od

Tabela 13: Osnovni karakteristiki na 2808 mladi lu|e na vozrast od 15 - 26 koi u~estvuvale vo studijata na MzZ od 2006
godina - „Nadgleduvawe na HIV-prevalencata i rizi~nite odnesuvawa kaj najrizi~nata populacija vo
Republika Makedonija”
Grad Procenti Nacionalnost na u~esnicite Procenti Bra~en status Procenti
Bitola 13.64 Makedonci 79.88 Nema`ena/ne`enet 90.42
Gevgelija 4.81 Albanci 12.96 Ma`en/`enet 2.39
Vonbra~na
Ohrid 7.12 Romi 1.00 0.11
kohabitacija
Razveden/a ili vdovica/
Skopje 54.67 Drugo 5.63 0.32
vdovec
Strumica 7.09 Nedostasuva 0.53 Nedostasuva 6.77
Tetovo 12.68
Polova raspredelba Procenti U~enik Procenti
@enski 48.82 Da 52.14
Ma{ki 51.10 Ne 5.95
Nema primenlivost:
Nema primenlivost ili nedosta-
Nedostasuva 0.07 41.27
suva
Nedostasuva: 0.64
Izvor: 2006 MzZ (izbrani podatoci)

48 Decata vo Makedonija
ispitanicite koi uka`uvaat deka koristeweto maat drogi intravenozno i pritoa koristat isti
na javnite toaleti pretstavuva rizik-faktor za igli (visok rizik za prenesuvawe na HIV-viru-
prenesuvawe na HIV. Faktot deka samo 26,5 pro- sot), naj~esto se mladi lu|e, no, isto taka, mo`e
centi od mladite lu|e mo`e da go identifiku- da bidat i vozrasni kaj koi se prisutni i drugi
vaat HIV kako SPB, isto taka, e zagri`uva~ki i rizi~ni faktori.
implicira na nesofisticirano nivo na znaewe
koe ne mo`e da se interpretira kako preven- Vo ovoj kontekst, sekoj ~ovek na koja bilo voz-
tivna postapka. Ova zna~i deka mladite lu|e ne rast, teoretski, mo`e da inficira koe bilo
sekoga{ svesno ja povrzuvaat SIDA-ta so in- drugo lice, pa zatoa e pogodno da se napravat
fektiven virus koj za niv pretstavuva rizik! testirawa za HIV/SIDA-virusot na site onie
koi{to im pripa|aat na grupite {to se najmnogu
So povtorniot pregled na podatocite od MIKI izlo`eni na rizik vo Makedonija i rizik koj se
2005/2006 mo`eme da vidime deka koristeweto nametnuva na blagosostojbata i osnovnite pra-
kondom kaj devojki-adolescenti i mladi `eni e va na decata, adolescentite i mladite lu|e.
vkupno prili~no dobro so 69,8 procenti kaj tie
{to imaat polovi odnosi so nebra~en partner vo Istra`uvaweto na Ministerstvoto za zdravst-
poslednite 12 meseci. Ova e poddr`ano od po- vo, empiri~ki identifikuva nekolku kategorii
datocite od studijata na MzZ koja uka`uva deka na poedinci koi spa|aat vo grupite najmnogu
pribli`no 68 procenti od devojki-adolescenti izlo`eni na rizik. Podolu se prika`ani ovie
i mladi `eni, na vozrast od 15 - 24 godini, ko- kategorii na visok rizik i podatocite od studi-
ristele kondom pri posledniot polov odnos so jata na UNICEF od 2007 godina, koja gi opfa}a
nebra~en partner (88 procenti za mom~iwa-ad- site najmnogu rizi~nite adolescenti (NRA),
olescenti i mladi ma`i). Me|utoa, so pregledu- vklu~uvaj}i ma{ki adolescenti koi imaat sek-
vaweto na podatocite od MIKI 2005/2006 go- sualni odnosi so drugi ma{ki lica, adolescen-
dina raspredeleni po kvintili na imotnost ti koi primaat drogi preku injekcii i adoles-
i obrazovanie, jasno e deka posiroma{nite i centi koi prodavaat seks.63
pomalku obrazovanite devojki i `eni koristat
kondom poretko od pobogatite i podobro obra- Korisnici koi injektiraat drogi
zovanite - 26,9 procenti od devojki-adolescen- Napravena e procenka deka ima okolu 15,000
ti i mladi `eni od najsiroma{niot kvintil ko- - 20,000 korisnici koi injektiraat drogi vo
ristele kondom, sporedeno so 82,1 procent kaj Makedonija, od koi 6000 - 8000 se vo Skopje.
najbogatiot kvintil i 24 procenti od devojki i Dodeka do denes brojot na lu|e inficirani so
mladi `eni koi imaat samo osnovno obrazovanie HIV-virusot preku vnesuvawe na droga preku
koristele kondom, sporedeno so 73 procenti od injekcija e mal, rizikot od prenesuvawe na is-
tie so sredno obrazovanie ili pove}e. tiot virus ostanuva visok. Zgolemuvaweto na
brojot na lu|e koi injektiraat drogi, visokite
3.4.3 Adolescenti i mladi lu|e koi nivoa na rizi~no odnesuvawe, kako {to se ko-
se najmnogu izlo`eni na rizik ristewe na opremata za injektirawe na droga i
ograni~enata dostapnost na programi za nam-
aluvawe na rizicite, vklu~uvaj}i gi programite
Dodeka HIV pretstavuva virus koj dispropor-
za razmena na igli i terapijata za zamena na
cionalno gi zafa}a siroma{nite, pomalku ob-
drogi mo`e lesno da ja vlo{i ve}e kriti~nata
razovanite i marginaliziranite lu|e, toj mo`e
situacija. Istra`uvaweto na Ministerstvoto
i gi zafa}a site lu|e na sekoja vozrast i ne
za zdravstvo otkri deka e relativno mala pro-
se ograni~uva samo na odredeni demografii.
porcijata na anketirani mladi lu|e koi primaat
Multiindikatorsko klastersko istra`uvawe
injektiraat drogi, no, isto taka, i deka srednata
vo 2005/2006 godina, otkri deka 5.4 procenti
vozrast za po~nuvawe na intravenozno primawe
od site devoj~iwa-adolescenti i mladi `eni
na drogi (IV) bila 16.3 godini i od onie koi{to
imale seksualen odnos so ma` koj e 10 godini
injektiraat drogi 29 procenti izjavuvaat deka
povozrasen od niv (22.9 procenti me|u pette
koristat isti (zaedni~ki) igli. Okolu 25 pro-
najsiroma{ni) i spored prethodno spomenatoto
centi od korisnicite koi injektiraat drogi od
istra`uvawe na Ministerstvoto za zdravstvo,
site vozrasti, izjavile deka koristele zaedni~ki
nekoi 2.6 procenti od mladite ma`i izjavile
{pricevi za povtorna upotreba i okolu 73 pro-
deka imale seksualen odnos so komercijalen
centi od korisnicite koi injektiraat drogi iz-
seksualen rabotnik vo izminatite 12 meseci
javile deka imale seksualen odnos za vreme na
- 47 procenti od ovie imale pove}e od eden
mesecot pred nivnoto intervjuirawe. Od ovie,
komercijalen seksualen partner, a samo 58
samo 14 procenti koristele kondom.
procenti od niv koristele kondom.62 Sledej}i
sli~na linija na argumenti, lu|eto koi{to pri-

Analiza na sostojbata 49
Tabela 14: Svest za SPB, SIDA, HIV prenesuvawe i namaluvawe na rizikot
1) Procent na lica koi
2) Procent na mladi lu|e 3) Znaewe za HIV 4) Procent na lica koi znaat kako da go
znaat deka SPB se prene-
koi znaat imiwa na SPB prenesuvawe namalat rizikot od HIV preku:
suvaat so polov odnos
(Procent) (Procent) (Procent)
(Procent)
Da 97.15 SIDA 73.06 Polov odnos 96.82 Apstinencija 18.42
Bakteriski Izbegnuvawe kontakt so
Ne 2.46 0.70 Transfuzija na krv 84.79 43.82
infekcii HIV +
Izbegnuvaat zaedni~ko
Nedostasuva 0.39 Kandida 2.82 Od majka na dete 70.23 koristewe na oprema za 73.92
injekcii
Izbegnuvaat da presto-
Klamidija 3.45 Ka{lawe kivawe 13.91 juvaat vo prostorija so 11.63
HIV +
Koristewe na
Kondiloma 0.07 zaedni~ki pribor za 15.61 Pravilno koristat kondom 90.21
jadewe
Edinstveno imaat polov
Herpes 4.62 Hrana, voda insekti 13.15 odnos so eden redoven 39.99
partner
Zaedni~ko koristewe
Gonoreja 24.60 49.21 Ne znam 0.14
na ~etka za zabi
HIV 26.50 Kontakt so ko`a 5.38
Koristewe na javni
Sifilis 35.74 16.76
toaleti
Hepatit (site Koristewe na
5.24 91.04
vidovi) iskoristeni igli
HPV 0.22
Drugo 1.65
Ne znam 9.9
Nedostasuva 0.11
Izvor: 2006 MzZ (izbrani podatoci)

Za istra`uvaweto NRA bile intervjuirani tri- deka nivnoto koristewe na zaedni~ka oprema
eset i tri adolescenti, korisnici koi injekti- za primawe na droga vospostavilo dru{tva i
raat drogi, od koi dvaeset i ~etiri ispitanici grupi na vrsnici koi{to se zdru`uvale i vo
po~nale so primawe na drogi preku injekcii drugi situacii i aktivnosti. Primaweto na
pred 18-godi{na vozrast. Isto taka, be{e izja- drogi preku injekcii, vo dru{tva, bilo sfateno
veno deka drogite lesno se nao|ale i mo`ele kako socijalna interakcija i ova se slu~uvalo
da se kupat na mnogu mesta. Pove}eto od niv da bide povrzano i so zaedni~ko podgotvuvawe
potvrdile deka bi sakale da imaat postojani na drogi.
i legalni mesta kade {to bi mo`ele slobodno
i bezbedno da gi primaat drogite preku injek- Koga bilo postaveno pra{aweto za pobaruvawe
cii, nekoe privatno mesto kade {to nema da gi na zdravstvena pomo{, istra`uvaweto na NRA
maltretira policija, kade {to mo`at da dobi- otkrilo deka ispitanicite davale primeri na
jat sterilni {pricevi i igli, soveti i potrebna drugi korisnici na drogi koi{to bile odbi-
medicinska gri`a, kako i socijalni uslugi. eni da dobijat medicinska pomo{, iako nikoj
od niv ne iskusil takva li~na diskriminacija.
Adolescentite koi injektiraat drogi dobivale Mnogu korisnici koi injektiraat drogi ne-
oprema za injekciite od apteki, preku pro- male informacija deka postojat organizacii
gramite za razmena na igli, iako praktikata koi im nudat uslugi i poddr{ka na korisnic-
na koristewe na prethodno upotrebeni igli i ite na drogi, nitu, pak, o~ekuvale vakov vid
{pricevi ne bila nevoobi~aena. Ispitanicite na uslugi. Onie koi{to slu{nale za NVOi koi
znaele za potencijalnite rizici na pozajmuvawe rabotat na pra{awa povrzani za drogata imale
na opremata za injekcii, na nekoj ili od nekoj, ograni~eno znaewe vo vrska so toa koi vido-
iako ja sogleduvale potrebata za primawe na vi uslugi bile ovozmo`eni. Koristeweto na
droga kako pojaka, otkolku stravot za posledic- postoe~kite uslugi me|u adolescentite koi in-
ite, vklu~uvaj}i go i rizikot od inficirawe so jektiraat drogi e mnogu malo, prvenstveno ova
HIV-virusot. Zemaweto na droga se slu~uvalo i se dol`i na zakonskite ograni~uvawa na voz-
me|u socijalnite rabotnici, a adolescentite- rasta za davawe na ovie uslugi, no, isto taka,
korisnici koi injektiraat drogi po~uvstvuvale i na toa deka mnogumina ne se identifikuvaat

50 Decata vo Makedonija
sebesi kako korisnici na drogi koi imaat prob- rabotnici izjavile deka im slu`ele na `enski
lem. Ponatamu, agresivnite merki, prezemeni klienti, a ponekoga{ toa go pravele i volonter-
od strana na policijata, pridonesuvaat za toa ski, so cel, da gi zgolemat sopstvenite prihodi.
mnogu adolescenti koi injektiraat drogi da se Ma{kite seksualni rabotnici ne se povrzani so
krijat i da se pla{at da stapat vo kontakt so MSM ili so identitet na homoseksualci i is-
nadle`nite lica, vklu~itelno i programite za tite izjavile deka nivnata vklu~enost vo seksu-
za{tita od HIV/SIDA, hepatit od tipot B i C i alnata rabota ne im pretstavuva zadovolstvo.
drugi zdravstveni rizici.
Vo odnos na rizicite po zdravjeto, seksual-
Seksualni rabotnici nite rabotnici koi iskusile zna~ajno nivo na
Vo Makedonija ima okolu 2500 - 3500 seksualni nasilstvo so seksualni rabotnici od Skopje
rabotnici, od koi pove}eto rabotat vo Skopje. prijavile samo nekolku osobeno va`ni prob-
Razli~ni vidovi na seksualni rabotnici bile lemi so nasilni klienti, vklu~uvaj}i i iskustva
identifikuvani od strana na istra`uvaweto na siluvawe, tepawe i kradewe. Seksualnite
od Ministerstvoto za zdravstvo koe se zasnova rabotnici poka`ale mnogu dobro poznavawe vo
na toa kade tie rabotat, na primer, na ulici, vo vrska so koristeweto na kondomi i kade da gi
klubovi, stanovi i hoteli. Seksualnite rabotni- dobijat istite, pritoa izjavuvaj}i deka nivnoto
ci koi rabotat na ulica se smetaat za osobeno obezbeduvawe ne prestavuvalo nikakov prob-
ranlivi na HIV-virusot poradi, navodno, ni- lem. Pove}eto od niv imale dobieno besplatni
skite nivoa na obrazovanie i ograni~eniot pri- kondomi od NVOi ili, pak, gi kupile od trafi-
stap do zdravstvenite, socijalnite i pravnite ka ili apteka. U~esnicite vo ova istra`uvawe
uslugi. Spored izjavuvawata, zabele`an e potvrdile deka koristele kondomi dodeka bile
porast na brojot na seksualni rabotnici i so klientite, iako 8 od 14 `enski ispitanici
`eni-`rtvi na trgovijata so lu|e, kako rezul- ostanale bremeni, poradi slabata upotreba na
tat na tranzicijata na pazarnata ekonomija, kontraceptivni sredstva ili, vo nekoi slu~ai,
otvoraweto na granicite i zgolemuvaweto na kondomi. Kako {to poka`uvaat podatocite, sek-
siroma{tijata i nevrabotenosta. Dodeka 85 sualnite rabotnici MSM najverojatno koristat
procenti od site seksualni rabotnici izjavile kondomi so komercijalnite partneri, otkolku
deka koristele kondomi koga posleden pat bile so partnerite so koi spodeluvaat emocionalni
so klient, glavnata pri~ina, kako {to izjavile, odnosi; ova delumno be{e jasna strategija da se
za nekoristewe na kondom bilo toa {to vo toj oddelat nivnite profesionalni od privatni
moment nemale kondom so niv - 47 procenti od `ivoti.
seksualnite rabotnici nemale kondom so niv
za vreme na vr{ewe na intervjuto, poso~uvaj}i Koga bilo postaveno pra{aweto vo vrska so
deka samo prijavenata upotreba na kondom me|u potrebata za specijalizirani zdravstveni cen-
seksualnite rabotnici mo`e da bide prena- tri, nameneti samo za lu|e koi razmenuvaat sek-
glasena. sualni uslugi, ispitanicite na istra`uvaweto
na NRA bile podeleni pome|u onie koi smetale
Za istra`uvaweto na NRA bile intervjuirani deka toa e dobra ideja, bidej}i tie mo`at da gi
dvaeset i eden adolescent ispitanik (5 ma{ki posetuvaat bez da se sramat i kade bi mo`ele
i 16 `enski). Pogolemiot del od onie koi bile da dobijat informacii i lekuvawa povrzani
intervjuirani vo Skopje bile iskoristeni, so direktno so nivnata rabota, i onie koi smetale
cel, kako primeroci od romskata zaednica, kako deka ova bi bilo diskriminatorsko i ne bi
{to poka`aa prethodnite istra`uvawa, deka sakale da se izdvojuvaat i da se ~uvstvuvaat
romskite oblasti [utka i Topansko Pole imale porazli~no od drugite pacienti.
zna~aen broj na seksualni rabotnici, povrzani
so lokalnata siroma{tija, nisko nivo na ob- Ma`i koi imaat seks so ma`i (MSM)
razovno dostignuvawe i siroma{ni ekonomski Za ovaa grupa postojat malku informacii, najm-
uslovi. Eden od ispitanicite bil prinuden da nogu poradi toa {to pogolemiot broj ma`i koi
dava seksualni uslugi, tri od niv zapo~nale so imaat seks so ma`i naj~esto ne se identifiku-
davawe na seksualni uslugi za da dobijat dro- vaat kako homoseksualci, zatoa {to homosek-
gi za sebe ili/i za partnerot, a ostanatite 17 sualnoto odnesuvawe e seriozno ocrnuvano vo
po~nale da se zanimavaat so davawe na seksual- Republika Makedonija (polov kontakt so lice
ni uslugi so cel da zarabotat pari za sebe ili od ist pol be{e nelegalno vo Republika Make-
za svoite semejstva, vo nekoi slu~ai da gi zado- donija s$ do 1996 godina) i zatoa {to do denes
volat osnovnite potrebi za doma}instvoto, a nema dlabinska kvalitativna studija koja se
vo drugi slu~ai, pak, za da mo`at da si gi doz- obidela da ja odredi ulogata {to ja imaat MSM
volat osnovnite proizvodi, kako {to se obleka na prenesuvaweto na HIV. MSM nosat povisok
i kozmeti~ki sredstva. Site ma{ki seksualni biolo{ki rizik za prenesuvawe na HIV otkolku

Analiza na sostojbata 51
heteroseksualen polov odnos i dokazite od dru- Etni~ki malcinstva
gi dr`avi poka`uvaat deka MSM koi, isto taka, Kako {to e poka`ano vo ovoj izve{taj, romska-
imaat polovi odnosi so `eni, mo`e da stanat ta populacija osobeno iskusuva visoko nivo na
posrednik za prenesuvawe na HIV na `eni koi siroma{tija i nevrabotenost i zatoa e osobeno
inaku se nisko - rizi~ni. Istoto ova va`i i za ranliva na ekonomska eksploatacija i prinude-
IZD, no zatoa {to MSM odnesuvaweto ~estopa- nostg na prostitucija, od strana na ekonomska-
ti e ocrnuvano, tajno i pomalku nabquduvano ta potreba. Prodavaweto seks i injektiraweto
otkolku koristewe/zavisnost od droga, `enite droga, navodno, se pove}e pro{ireni otkolku kaj
imaat pomala verojatnost da se informirani za drugite etni~ki grupi, bidej}i i dvete ja zgole-
polovite naviki na nivnite partneri/mom~iwa, muvaat ranlivosta za HIV. Podatocite od MIKI
koi bi im ovozmo`ile da donesat informirana poka`uvaat deka devoj~iwata i `enite od rom-
odluka za koristewe na kondom ili apstinen- skata zaednica imaat pomalo znaewe za HIV/
cija od polov odnos. SIDA, {to uka`uva deka nivoata na znaewe kaj
romskata zaednica, kako celina, se najverojatno
Studijata na Ministerstvoto za zdravstvo niski. Ovoj nedostatok od znaewe se reflektira
zaklu~i deka 79 procenti od site MSM imale vo faktot {to, dodeka romskite i albanskite
neredoven polov partner vo poslednite 12 mes- zaednici pretstavuvaat 2,7 i 25,2 procenti od
eci (ne e pojasneto dali stanuva zbor za ma{ki populacijata, soodvetno, toa pretstavuva 11,1 i
ili `enski pol) i od ovie, 83 procenti imale 33,3 procenti od site HIV-slu~ai vo zemjata.64
pove}e od eden partner. 25 procenti od ovie
MSM ne koristele kondom. Zatvorenici
Me|unarodnite zatvori se priznaeni kako va`ni
NRA-studijata na UNICEF povika dvaeset i se- lokacii za prenesuvawe na polovo prenoslivi
dum ma{ki adolescenti na vozrast od 13 - 18 infekcii i HIV. Mnogu intravenozni korisnici
godini, koi imale polov odnos so drugi ma`i na droga se zatvoreni, pa zatoa visokiot rizik
i intervjuira{e dopolnitelni deset MSM od i ~estopati nasilnoto seksualno odnesuvawe,
vozrasnata grupa. Ispitanicite odgovori- vklu~uvaj}i i siluvawe, se mnogu ~esta pojava.
ja deka nivnoto prvo seksualno iskustvo se Programi za efektivna prevencija ~estopati
slu~ilo na vozrast pome|u 9 i 18 godini i vo se otsutni, a rezervite na {pricevi naj~esto
pove}eto slu~ai ova bilo so ma{ki partner. se ograni~eni na ona {to zatvorenicite mo`at
Mladite MSM odgovorija deka preferiraat da da go pro{vercuvaat vnatre - situacija koja go
zapoznavaat polovi partneri po klubovi ili na vlo{uva odnesuvaweto na zaedni~ko koristewe
zabavi i ~estopati zapo~nuvaat polov odnos so na igli. Republika Makedonija ima ne{to pove}e
pove}e partneri. od 2.000 zatvorenici, od ovie nad 1.100 se
smesteni vo Osnovniot zatvor (KPU Idrizovo)
NRA-studijata, isto taka, otkri deka pove}eto nadvor od Skopje. Skoro edna ~etvrtina od zat-
ispitanici svoeto seksualno odnesuvawe go vorenicite vo Idrizovo se registrirani koris-
~uvaat vo tajnost i ne mu ka`ale na semejstvoto nici na droga.
ili prijatelite poradi strav od diskriminacija
ili, vo nekoi slu~ai, od represalii. Tamu kade Pacienti so polovo prenoslivi infekcii
{to mladite lu|e se ~uvstvuvale sposobni da Pacientite so polovo prenoslivi infekcii se
otkrijat deka imaat homoseksualen identitet, poranlivi na HIV-infekcija. Studijata na Min-
ova se slu~uvalo pome|u doverliv brat/sestra isterstvoto za zdravstvo otkri deka lu|eto so
ili drugi bliski rodnini (no ne na roditeli). polovo prenoslivi infekcii baraat lekuvawe
Pove}eto ispitanici ili direktno iskusile vo privatni kliniki, iako naj~esto im se nudi
negativni situacii pri otkrivawe na nivnoto HIV-testirawe, zemaweto e nisko i ne se so-
seksualno odnesuvawe ili slu{nale za sli~ni biraat informacija za odnesuvaweto. 8,2 pro-
situacii od prijatelite. Policijata mnogu centi od mladite lica, intervjuirani za celite
~esto e seriozno implicirana vo diskrimina- na studijata na MzZ, poka`aa simptomi na SPB
torsko maltretirawe. vo poslednite 12 meseci, no samo 68 pobarale
profesionalna pomo{.
Znaeweto za HIV i za toa kako se prenesuva e gen-
eralno visoko, iako MSM poka`a posiroma{no Mladi lu|e
razbirawe za drugi SPB i kako se zaboluva od Site ranlivi grupi sodr`at mladi lu|e i site
niv. Mnozinstvoto od ispitanicite odgovorija ranlivi grupi se me|usebno povrzani. Pome|u
deka skoro sekoga{ koristat kondom za vreme grupite mladi lu|e, najrizi~ni na prenesuvawe
na polov odnos, so namaluvawe na koristewe na HIV vo Makedonija, adolescentite koeg-
na kondom {tom so istiot partner se podolgo zistiraat so postarite ~lenovi na zaednicata
vreme. i spodeluvaat golem del na isti iskustva i ran-

52 Decata vo Makedonija
livosti, kako i nekoi specifi~ni na nivnata 3.5 Zaklu~oci - detska
vozrasna grupa. Osven ako programite za nam-
aluvawe na {tetata i ubla`uvawe na rizikot siroma{tija i socijalna
koi celat kon najrizi~nata populacijata, osobe- isklu~enost
no mladite lu|e, vo najskoro vreme ne se stavat
vo upotreba, gorenavedenite rizik-faktori
mo`at zgolemeno da se pome{aat na na~in koj 3.5.1 Zaklu~oci
}e sozdade situacija kade {to pojavata na HIV-
infekcija eskalira zabrzano i se {iri vo zaed- Socijalnata isklu~enost e manifestacija na
nicata. Dokolku ova se slu~i, implikaciite za siroma{tija i pri~ina za siroma{tija koja
deca i za makedonskoto op{testvo kako celina gi naglasuva me|ugeneraciskite ciklusi na
bi bile u`asni. li{enost i uslovite koi ovozmo`uvaat opsto-
juvawe na ovie ciklusi. Sepak, dodeka socijal-
Vo 2002 godina, vo Makedonija ima{e 327.367 nata isklu~enost samo u{te pove}e ja poten-
lu|e, na vozrast od 15 - 24 godini65. Pove}eto od cira siroma{tijata, siroma{tijata mora da se
mladite koi bea ispitani od strana na Minis- razbere kako osnovna pri~ina za isklu~enost,
terstvoto za zdravstvo za studijata bile seksu- od pri~ini {to ograni~eniot pristap do uslu-
alno aktivni. Vo kontekst na podatocite do koi gi, mo`nostite za obrazovanie i ekonomskoto
dojdoa studiite na Ministerstvoto za zdravst- u~estvo, pridonesuvaat za li{enost na mar-
vo i UNICEF (osobeno niskoto nivo na nacio- ginalizirani individui na civilni, politi~ki
nalnata epidemija), malku e verojatno deka }e i kulturni prava koi mo`e da ja olesnat soci-
bide potrebno ili finansiski odr`livo da se jalnata i institucionalnata diskriminacija.
prezentiraat programi za HIV-prevencija za Sekoja analiza na siroma{tijata mora da pokri-
site mladi lu|e. Namesto toa, }e bide poefikas- va socijalna isklu~enost, no, isto taka, mora da
no programite da se fokusiraat na onie mladi prifati deka dodeka socijalnata isklu~enost
lu|e koi se najranlivi, t.e. procenetite 20.000 e tesno povrzana so siroma{tijata, taa prven-
mladi ma`i i 3.000 mladi `eni koi kupuvaat stveno treba da se smeta kako oddelna mani-
ili prodavaat seksualni uslugi; 4.000 mladi festacija na siroma{tija koja bara poseben
ma`i koi imaat polov odnos so drugi ma`i; i tretman za izvestuvawe vo odnos na paralel-
procenetite 1.000 mladi `eni i 3.000 mladi ni strategii koi identifikuvaat isklu~eni
ma`i koi intravenozno primaat droga. zaednici, semejstva i deca, i naso~uvawe kon
nivnite specifi~ni potrebi. Vo ovoj kontekst,
Sepak, na prv pogled, postojat odredeni pre~ki Evropskata komisija gi definira socijalnite
kaj najrizi~nite adolescenti da pristapat kon isklu~enosti kako:
soodvetna preventivna medicinska gri`a, koja
se povrzuva kako so legislativnite restrikcii, „...proces vo koj odredeni li~nosti se na rabot
taka i so obezbeduvaweto uslugi za adolescen- na op{testvoto i se spre~eni od celosno
ti i pretpazlivosta so koja rabotat organiza- u~estvo, kako rezultat na nivnata siroma{tija
ciite za namaluvawe na {tetata so rizi~nite ili li{enost od osnovni kompetencii i `ivot-
grupi, so cel izbegnuvawe na kritika za eksp- ni mo`nosti za u~ewe ili kako rezultat na
loatirawe ili zloupotrebuvawe na mladite diskriminacija. Ova gi oddale~uva od rabota,
lu|e. Ovie pre~ki dopolnitelno se iska`uvaat prihodi i mo`nosti za obrazovanie, kako i so-
preku rasprostranetite socijalni stavovi koi cijalni, i mre`i na zaednicata i aktivnosti”66
gi ocrnuvaat rizi~nite adolescenti i gi mar-
ginaliziraat istite poradi nivnoto u~estvo vo Lu|eto koi se isklu~eni i siroma{ni mo`e
rizi~ni aktivnosti. da se ~uvstvuvaat socijalno marginalizirani
do toj stepen {to tie nemaat `elba za pris-
Treba da se odgovori na ovie ograni~uva~ki tap do osnovnite uslugi (koga gi imaat na ra-
faktori preku soodvetni politiki i zakonski spolagawe) i mo`ebi, so tek na vreme, mo`at
inicijativi i preku kampawi za potkrevawe na da stanat cini~ni vo odnos na podgotvenosta
javnata svest. na obezbeduva~ite na uslugi da im pomognat.
Ova zna~i deka socijalno isklu~enite mo`e
da po~uvstvuvaat deka e te{ko da se dojde do
uslugite koi se na raspolagawe, od pri~ini {to
~uvstvuvaat deka postoi mo`nost da bidat dis-
kriminirani ili tretirani so potcenuvawe. Za
marginaliziranite i isklu~enite, obespraveno-
sta vo odnos na uslugite na raspolagawe ~es-
topati se mnogu pove}e materijalni, otkolku

Analiza na sostojbata 53
samite pridobivki. Vo ovoj kontekst, socijal- zok stepen na poznavawe za toa kako da se
noto isklu~uvawe e kompleksen problem koj za{titat od prenesuvawe na HIV-virusot
ima istorisko i kulturno poteklo. Kako i da od ma{ki na `enski
e, spravuvaweto so siroma{tijata, na na~in koj  Dokazite poka`uvaat deka upotrebata na
gi targetira najsiroma{nite i onie koi izle- kondomi e mnogu pomala pome|u adolescen-
guvaat od mre`ata na socijalna bezbednost, e tite i mladite lu|e od siroma{nite sre-
najdoka`aniot, efikasen i sistematski na~in dini
na koj edno progresivno op{testvo mo`e da
se osvrne na problemot - Vladata na Make- Nadvor od manifestaciite na semejstvata i
donija i partnerite za razvoj osobeno treba isklu~enosta na decata koi se identifikuvani
da go zemat predvid spravuvaweto so detskata vo ramkite na pravata, bazirani na analiza na
siroma{tija, kako klu~na strategija, koja }e vli- detskata siroma{tija, a sodr`ani vo ramkite na
jae na me|ugeneraciskiot ekonomski, politi~ki ovoj del od izve{tajot, postoi u{te eden silen
i socijalen progres. dokaz za siroma{tija i socijalna isklu~enost
vo Makedonija koj e vreden za vnimanie.
Dokazite prezentirani do sega preku ovaa anal-
iza, poka`aa deka siroma{nite deca i nivnite 3.5.2 Drugi dokazi za socijalna
semejstva, i decata od etni~kite malcinstva, isklu~enost vo Makedonija
osobeno od romskata zaednica, trpat razli~ni
stepeni na isklu~enost vo odnos na pristapot Vo Makedonija postoi tendencija kon pove}e
do vrabotuvawe i drugi formi na ekonomsko ograni~en pogled na ona {to ja so~inuva soci-
u~estvo; soodvetna i kvalitetna zdravstvena jalnata isklu~enost koja se fokusira na in-
gri`a i primarno, sekundarno i tercijalno stitucionalizacija i vidna manifestacija na
{koluvawe. Kako rezime, ve}e e zabele`ano isklu~uvawe, vklu~uvaj}i problemi povrzani so
deka: invaliditet, deca koi nemaat roditeli, alko-
holizam i upotreba na drogi. Izgleda deka,
 Romskata populacija ima stepen na nevrabo- kako nasledstvo od socijalizmot, MTSP s$
tenost dvojno pogolem od nacionalniot u{te ima nejasni definicii za ona {to zna~i
prosek i stapkite na nevrabotenost pome|u da se bide socijalno isklu~en, i pokraj toa {to
Albancite i drugi etni~ki grupi (na primer, definiciite se povrzuvaat so kategorii koi
Bo{waci i Turci), isto taka, se zna~itelno ovozmo`uvaat pristap do uslugi za socijalna
povisoki od nacionalniot prosek; za{tita. Vo momentot, MTSP odreduva lica koi
 Doma}instvata so deca pretstavuvaat 66 se socijalno isklu~eni kako pripadnost kon
procenti od siroma{nite, ozna~uvaj}i deka slednite grupi: deca na ulica i nivnite rodite-
decata, kako rezultat na siroma{tija, se li; `rtvi na semejno nasilstvo; u`ivateli na
neproporcionalno obespraveni od socijal- droga i ~lenovi na nivnite semejstva i bez-
nata isklu~enost domni lica. I pokraj toa {to ovie grupi, bez
 Povisokite stapki na smrtnost kaj decata somnenie, se pretstavnici na nekoi isklu~eni
se evidentni kaj siroma{nite i etni~kite populacii, nedostasuva jasna vrska pome|u so-
malcinstva cijalnata isklu~enost i siroma{tijata, kako
 Decata Romi se dva pati pove}e izlo`eni na {to e priznanieto deka ograni~eniot pristap
mo`nost od pomala te`ina, vo sporedba so do osnovnite uslugi podrazbira isklu~enost.
Albancite i Makedoncite Dokolku Makedonija saka da se osvrne na ovie
 Zdravstvenoto odnesuvawe mo`e da bide problemi i da odi ponatamu, paralelno so os-
pod vlijanie na pra{awata od etni~ka dis- tanatite zemji-kandidati za pristapuvawe vo
kriminacija EU i EU vo celina, potrebno e pofleksibilno
 Siroma{nite deca, romskite deca i decata i dinami~no razbirawe na siroma{tijata i so-
od drugite malcinski grupi imaat pomal cijalnata isklu~enost. Pozitivna strana e vo
stepen na obrazovanie i postignuvawa, toa {to noviot zakon za socijalna za{tita, koj
koi se vo soodnos so nivnoto malo nivo na s$ u{te e vo parlamentarna procedura, sodr`i
zapi{uvawe vo osnovno i sredno u~ili{te, mnogu po{iroka definicija na socijalna
tranzicija i zavr{uvawe na istite isklu~enost.
 33.9 procenti od mladite na vozrast pome|u
15-19 godini imaat mnogu ograni~en pristap Prava na malcinstvata i diskriminacija
do obrazovanie, vrabotuvawe i obuka, {to Treba da se navede deka aktivnosta za
pretstavuva manifestacija na neednakvost istra`uvawe i politiki vo vrska so etni~kite
vo pristapot na prava na obrazovanie malcinstva, se fokusira{e na Albancite i
 Siroma{nite `eni, albanskite `eni i Romite. Na drugite etni~ki i religiozni gru-
devoj~iwata i `enite Romki imaat najni- pi ne im be{e posveteno istoto vnimanie i,

54 Decata vo Makedonija
posledovatelno na toa, postoi mal broj na na: nedostatok na obrazovni i sertifikati za
kvantitativni i kvalitativni podatoci koi se vrabotuvawe koi se potrebni za registrirawe
odnesuvaat na socijalnite problemi so koi se na nevrabotenite; postoi mo`nost da ne im se
soo~uvaat ovie zaednici. Ovie pomalku razbra- odobrat gra|anskite prava; i/ili im nedostasu-
ni etni~ki zaednici ~estopati se soo~uvaat so vaat sredstva, obrazovanie ili `elba za prego-
mnogubrojni problemi koi vklu~uvaat, na prim- varawe so vladinite institucii. Institucio-
er, pra{awa koi se odnesuvaat na politi~ko i nalnite blokadi, kako potencijalnite taka i
religiozno priznavawe. Makedoncite-musli- realnite, stanuvaat prepreki za pristapot do
mani i bekta{kata zaednica imaa pote{kotii uslugi i do efikasno obezbeduvawe na vla-
pri registrirawe na organizaciite kaj Min- dini uslugi. Decata ja pla}aat cenata za ovie
isterstvoto za vnatre{ni raboti i Makedon- slabosti, osobeno decata od najsiroma{nite i
cite-muslimani se obespraveni vo odnos na isklu~eni populacii.
malcinstvoto na albanskite muslimani, koe go
odreduva albanskiot jazik koj }e se koristi za Diskriminacija bazirana na pol
slu`bi vo xamiite. Dodeka analizata sodr`ana vo ovoj izve{taj se
fokusira na decata, postoi potreba da se priz-
Se vodea diskusii vo Sobranie na RM za vovedu- nae deka podobruvaweto na socijalnata pomo{
vawe na garantirani kvoti za malcinsko za- i statusot na `enite e od korist za decata,
stapuvawe, no partiite na etni~kite Albanci kako i za `enite, i ovoj dokaz na diskriminacija
bea protiv ovoj predlog od pri~ini {to na istiot na `enata i namalen stepen na obrazovanie na
gledaat kako na potencijalno ograni~uvawe na `enite, zdravstveniot i politi~ki status, se
brojot na mesta koi mo`e da im pripadnat. Od pokazateli za op{testva koi ne se soodvetno
vkupno 120 mesta za ~lenovite na Sobranieto, opremeni za vodewe gri`a za svoite deca bez
85 se Makedonci, 25 Albanci, 3 Turci, 3 Srbi, 2 diskriminacija i pristrasnost. Zdravjeto na
Bo{waci, 1 Rom i 1 Vlav. majkata i pra{awata kako {to se pristap do
postnatalnata gri`a imaat direktno vlijanie
U{te od Ohridskiot dogovor postoe{e zgole- na zdravjeto na deteto i se indikatori, kako
men akcent na razvojot na antidiskriminatorna zamena za procenka na sevkupniot kvalitet na
politika, delumno kako odgovor na pritisokot zdravstvena gri`a. Ovie pra{awa }e bidat ze-
od multilateralnite agencii i stranskite do- meni predvid vo delot 5 od ovoj izve{taj.
natori. Poimite za nediskriminatorstvo i pozi-
tivna diskriminacija zazemaat pozicija pri di- Podatocite koi se prethodno prika`ani za
jalogot na vladinata politika i optimisti~ki, svesta na `enite od prevencija na HIV/SIDA
ova }e zna~i postignuvawe rezultati vo idnina ({to, isto taka, pokazatel za poloviot stepen na
vo odnos na zgolemuvawe na politika, koja se `enata za pristap do informacii), u~estvoto na
bazira na dokazi, naso~ena kon siroma{nite i `enite vo obrazovanieto i u~estvoto na `enite
kon decata, a koja e prifatliva. I pokraj post- na pazarot, sugeriraat deka e potrebno da se
oeweto na solidna nacionalna zakonodavna napravi mnogu pove}e, so cel da se obezbedi po-
ramka za za{tita na gra|anite od site vidovi lova ednakvost vo Makedonija. Vo soglasnost so
diskriminacija i etni~ka diskriminacija, oso- prethodniot citat od izve{tajot na Euro Balkan
beno protiv Romite, vo praktika etni~kata dis- za socijalnata isklu~enost, `enite se zastap-
kriminacija s$ u{te e voobi~aena za Makedonija eni so 61.6 procenti od ekonomski neaktivnata
i {iroko se vkrstuva so siroma{tijata i soci- populacija (vo sporedba so ma`ite 38.4) i imaat
jalnata isklu~enost. tendencija, vo slu~ai koga se vraboteni, da rab-
otat vo sektori koi se pomalku plateni - najni-
Podetalna analiza na sistemot za socijalna skiot stepen na ekonomsko u~estvo e pome|u
za{tita vo Makedonija i nejzinata idnina za Romkite, Albankite i Tur~inkite. U~estvoto na
za{tita na najsiroma{nite i isklu~eni deca }e `enite vo donesuvaweto na odluki, isto taka, e
bide pretstavena vo del 5 od ovoj izve{taj. Vo marginalizirano - samo 17.2 procenti od par-
me|uvreme, va`no e da se naglasi deka dodeka lamentarcite vo Makedonija se `eni, i pokraj
albanskata i romskata populacija se najgolem- toa {to ovaa brojka zna~itelno se zgolemi od
ite korisnici na socijalna pomo{ (sugeriraj}i 1990 godina, koga samo 4.2 procenti od parla-
deka tie imaat najmala korist od tranzicijata mentarcite bea `eni.67
vo pazarna ekonomija), malcinskite grupi vo
ramkite na romskata i albanskata populacija,
isklu~itelno siroma{nite i lu|eto od drugi
etni~ki i religiozni malcinstva, se soo~uvaat
so pote{kotii vo ostvaruvawe na svoite pra-
va na socijalna pomo{. Ova e kako rezultat

Analiza na sostojbata 55
56 Decata vo Makedonija
Obezbeduvawe
na isporaka na
IV kvalitetni uslugi
- osnovni pra{awa
vo obrazovanieto,
zdravjeto i za{titata

4.1. Voved 4.2 Obrazoven sektor -


Delot 4 od ovoj izve{taj zema predvid, do ~ove~ki kapital, kvalitet i
stepen do koj podatocite se staveni na raspo- u~estvo
lagawe, kako detskata siroma{tija se mani-
festira vo Makedonija i del od nejzinite
neposredni determinanti. Vo mnogu slu~ai se 4.2.1 Pregled na obrazovniot
poka`a deka determinantite i indikatorite sektor
se kompatibilni, na primer, ograni~eniot pri-
stap do obrazovanie e i simptom i pri~initel Finansiran celosno od dr`avata i reguliran
za detskata siroma{tija, a socijalnata margin- so Zakonot za osnovno obrazovanie i Zako-
alizacija ~estopati e indikator za li{enost i not za sredno obrazovanie, nacionalniot ob-
pretstavuva seriozna pre~ka za semejstvata koi razoven sistem go garantira ustavnoto pravo
se obiduvaat da obezbedat najdobri uslovi za za site deca da bidat obrazuvani na nivniot
svoite deca. maj~in jazik. Obrazovniot sistem se sostoi od
predu~ili{en (3-6 godini), zadol`itelen (6-14
Ovoj del od Analizata na sostojbata }e se osvrne godini) i dva tipa na sredno obrazovanie (15-
na klu~nite problemi i razvojnite predizvici 18 godini), kako i specijalizirano obrazovanie
koi ja zgolemuvaat detskata siroma{tija i soci- i op{to sekundarno i tercijalno obrazovanie.
jalnata isklu~enost, osobeno fokusiraj}i se na Raspredelbata na buxetot i javnite tro{oci za
tri javni sektori koi imaat najgolema va`nost obrazovanie ne se na isto nivo, se razlikuvaat vo
za realizacija na opstanokot na pravata na de- odnos na primarnoto, sekundarnoto i visokoto
cata, razvojot i za{titata, a za vozvrat, podo- obrazovanie i se ~ini deka e pove}e finansiski
bruvawe na detskata siroma{tija. Ovie sektori isplatlivo i orientirano kon siroma{nite, na
se zdravstveniot sektor, obrazovniot sektor i nivo na osnovno obrazovno.
sektorot za socijalna za{tita. Generi~kite i
me|usektorski predizvici vo socijalniot raz- Predu~ili{noto obrazovanie, koe zapo~nuva na
voj, }e bidat pretstaveni vo del 5.5. vozrast od {est meseci i trae s$ do {est godini,
e obezbedeno preku 52 javni predu~ili{ni in-
stitucii koi rabotat na 178 razli~ni lokacii.
Me|utoa, ovie predu~ili{ni institucii imaat
samo kapacitet za obezbeduvawe na ran detski
razvoj, za pribli`no 11 procenti od site deca
pod sedumgodi{na vozrast. Osnovnoto obra-

Analiza na sostojbata 57
zovanie koe trae osum godini e zadol`itelno i {to vakvata investicija mo`e da bide efikasno
skoro besplatno, i pokraj toa {to od u~enicite sredstvo za voveduvawe na osnovi za idno ob-
se o~ekuva da pla}aat za nabavki vo u~ili{tata, razovanie, za razvoj na detskiot intelekt, za
za u~ebnici koi se mnogu skapi za siroma{nite. zgolemuvawe na sevkupnite nivoa na sposob-
Srednoto obrazovanie, koe trae 2, 3 i 4 godini, nosti i mo`e zna~itelno da go zgolemat udelot
isto taka, e zadol`itelno, kako prodol`enie vo obrazovniot sistem”69
na promenite vovedeni so Zakonot za sredno
obrazovanie od april 2007 godina. Pristapot Vo odnos na BDP, pristapot do osnovno obra-
do srednite u~ili{ta se bazira na uspehot re- zovanie e zadovolitelen i MIKI procenuva
aliziran vo osnovnoto u~ili{te, kade {to se deka pribli`no 95 procenti od decata posetu-
zemaat predvid i najranite ocenki od {kolu- vaat osnovno u~ili{te. Me|utoa, ovoj pristap
vaweto. Transportot, isto taka, mo`e da bide zna~itelno opa|a koga e vo pra{awe materi-
problem za siroma{nite deca koi `iveat po- jalniot kvintil, stepenot na obrazovanie na
daleku ili vo ruralni sredini. Kako {to e pre- majkata i etnitetot. Otsustvata, isto taka, se
thodno navedeno vo ovoj izve{taj, povisokite i povisoki za decata od siroma{ni sredini ili
tercijalni stapki na u~estvo vo obrazovanieto etni~ki malcinstva i stapkite na tranzicija
se mnogu niski, vo sporedba so zemjite od EU. vo srednoto u~ili{te se poniski. Kako {to de-
cata napreduvaat vo edukacijata, situacijata se
4.2.2 Klu~ni pra{awa vlo{uva, taka {to 40 procenti od tinejxerite
vo Makedonija ne zavr{uvaat sredno u~ili{te,
65 procenti od vkupnite siroma{ni doma}instva a onie koi zavr{uvaat izleguvaat so stepen na
vo Makedonija imaat glava na doma}instvoto koj stru~nost, koj, vo soglasnost so me|unarodnite
e ili bez obrazovanie, ili ima nizok stepen na procenki za rezultati od u~eweto (na primer,
obrazovanie (nekompletno ili kompletno os- ISCED), ne e ednakvo so ostanatite zemji na
novno) .68 Stepenite na obrazovanie, isto taka, EU i OECD. Ovoj izve{taj ve}e ima zabele`ano
vo golema merka se povrzuvaat so prihodot i deka pove}e od 33 procenti na mladi lu|e, na
kapacitetot na zarabotuvawe. Od ovie pri~ini, vozrast od 15 do 19 godini, ne se vraboteni, ne
obezbeduvaweto na pristap do kvalitetno obra- se vklu~eni vo tercijalnoto obrazovanie, nitu,
zovanie za najsiroma{nite i najmarginalizira- pak, posetuvaat obuka. Lesno mo`e da se pret-
ni deca nudi najdobri mo`nosti za ovie deca da postavi deka najgolemiot del od ovie mladi
ja napu{tat siroma{tijata, koja kako posledica, lu|e poteknuvaat od obespraveni sredini.
gi popre~uva me|ugeneraciskite ciklusi na
obespravenost i isklu~enost. Vo ovoj kontekst, jasno e deka siroma{tijata,
etni~kata marginalizacija i stepenot na obra-
Pristap zovanie vo doma}instvoto se zbir na povtor-
Kako {to e ve}e zabele`ano vo ovoj izve{taj, liv klaster na pre~ki vo pristapot na decata
pristapot do sekakva forma na obrazovanie do obrazovanie. Tro{ocite za u~ebnici i uni-
vo ranoto detstvo e na mnogu nisko nivo. Ova e formi mo`at da bidat isklu~itelno visoki; od
pra{awe koe bara seriozna politika, ne samo decata mo`e da se bara da rabotat doma ili vo
vo interes na pravata na decata na obrazovanie eksploatatorski uslovi, so cel da pridonesu-
i razvoj, tuku i vo odnos na sevkupna socijalna vaat za doma}instvoto; diskriminacija bazi-
konzistentnost. Organiziranoto obrazovanie rana na etnitet koja, isto taka, mo`e da bide
vo ranoto detstvo mo`e da zna~i postignuvawe faktor i nepostoeweto na va`nost i kvalitet
na rezultati vo idnina, preku obezbeduvawe vo u~ili{tata mo`e da bide pre~ka, kako za
na me|ukulturno predu~ili{no okru`uvawe, roditelite, taka i za decata.
koe ima pozitivno vlijanie na dvata rodi-
tela i decata i go pokriva nivniot na~in za Zna~ewe i kvalitet
pove}e vklu~eno, respektabilno i tolerantno Analizata na pazarot na trud poka`uva deka
op{testvo. postoi generalno nesoglasuvawe vo sposob-
nostite i zgolemen jaz pome|u pobaruva~kata na
Kako {to be{e zabele`ano na sesijata na Evrop- rabotna sila i ponudata, drug odlu~uva~ki fak-
skiot parlament, vo izve{tajot od septemvri tor za dolgoro~nata nevrabotenost povrzana so
2007 godina, Evropskiot parlament gi povikuva siroma{tijata i obespravenosta. Kako {to neo-
zemjite-~lenki i, vo soglasnost so nivnite as- damna zabele`a Svetskata banka:
piracii za pristapuvawe kon EU, zemjite-kandi-
datki za EU, da: „Kako {to zemjata ponatamu }e se integrira
vo evropskite i globalni ekonomii, }e & bide
„...investiraat pove}e vo predu~ili{no - potrebna zna~itelna reforma na obrazovani-
vklu~uvaj}i i obrazovanie vo jasli, od pri~ini eto, na site nivoa, so cel obezbeduvawe ga-

58 Decata vo Makedonija
rancija deka nejzinata rabotna sila s$ u{te  Nastavnicite pravat malku za promena
e konkurentna. Od pri~ini {to ovie napori na percepcijata za polovite stereotipi.
po svojata priroda se dolgoro~ni, potrebno e Oficijalnite podatoci vo vrska so zastap-
prezemawe na ~ekori sega. Obrazovanieto i obu- enosta na ma`ite i `enite vo menaxerskite
kata ednostavno ne bea vo ~ekor so promenliv- i administrativni pozicii, ne se dostapni
ite barawa na posttranzicionata ekonomija”.70 za obrazovniot sektor, no, op{to zemeno,
ma`ite imaat pove}e avtoritativni pozi-
I pokraj toa {to nastavniot plan za osnovno- cii, a `enite go pretstavuvaat pogolemiot
to obrazovanie, vo momentot, se revidira od del od nastavniot kadar koj mo`e da nametne
strana na MON, osnovnite pedago{ki prista- negativni polovi stereotipi.
pi ne se integrirani vo obrazovniot sistem i  Polovite stereotipi, isto taka, se manife-
nastavnicite, generalno, koristat didakti~ki stirani vo u~ilnicata, od pri~ini {to nas-
nastavni metodi. Kako na primarno, taka i tavnicite ponekoga{ im prio|aat na decata
na sekundarno nivo, postoi nedostatok na so predrasuda deka mom~iwata i devoj~iwata
vklu~enost na nastavni metodi i nastaven plan, imaat razli~ni intelektualni kapaciteti i
koi se nefleksibilni i zastareni. Kreativ- razli~no reagiraat na razli~ni situacii.
nosta, timskata rabota, kriti~koto razmislu-  @enskite istoriski figuri i politi~kite
vawe ili re{avaweto na problemi, isto taka, figuri, vo golema mera, otsustvuvaat od nas-
se neaktivno pottiknati i naporite naso~eni tavnata sodr`ina i polovata ednakvost ne
kon obezbeduvawe na stru~na obuka ~estopati e institucionalno priznaena kako vode~ki
se prioritetni vo odnos na obezbeduvawe na princip na obrazovanie.
kvalitetno obrazovanie, koe obezbeduva neza-  Nastavnicite vo osnovnoto obrazovanie se
visno i dolgoro~no u~ewe - u~enicite ~estopa- dominantno od `enski rod, a nastavnicite
ti se formalno ocenuvani vo odnos na nivniot vo srednite u~ili{ta po~esto se ma{ki. Od
kapacitet na memorirawe na lekciite. tie pri~ini, postoi potreba od pogolema po-
lova ednakvost, so cel obezbeduvawe garan-
Kvalitetot, isto taka, e doveden vo pra{awe cija deka devoj~iwata i mom~iwata imaat i
zaradi nepostoeweto na resursi. Onie resursi ma{ki i `enski idoli.
koi se na raspolagawe, se odnesuvaat na kapac-
itet na barawe za osnovnoto i srednoto obra- Obrazoven menaxment
zovanie: u~ili{tata se golemi i ~esto prenatru- Glavnite problemi vo obrazovniot sektor se
pani; u~ilnicite prete`no se stari i ruinirani; {to toj e ograni~en vo negovata nefleksibil-
mnogu ~esto na u~ili{te se odi vo dve smeni; i nost; ima nedostatok na resursi, vo smisla na
odnosot u~enik - nastavnik, kako vo osnovnite finansiski, tehni~ki i kvalitetni menaxer-
taka i vo srednite u~ili{ta, e na povisoko ski investicii; premnogu e centraliziran; ne
nivo od kade bilo vo Evropa. Postoi nedosta- odr`uva inovativnost i, kako i drugite sek-
tok na obrazovni materijali; nesoodvetni nivoa tori, strada od nefleksibilnost i strukturna
na pristap do obrazovanie za informati~ka ranlivost na svojata birokratija, vo odnos na
tehnologija i nepostoewe na sistem za nagradu- nesoodvetno upravuvawe.
vawe na nastavnicite, mo`nosti za obuka i pro-
fesionalna poddr{ka. Kapacitetot i odgovornosta }e bidat zaja-
knati na nivo na u~ili{te so neodamne{noto
Polovi pra{awa voveduvawe na u~ili{ni odbori, koi vklu~uvaat
Na nacionalno nivo, podatocite poka`uvaat zastapenost na roditelite. Ovie odbori se
deka ne postoi razlika pome|u vklu~enosta na potrebni za podgotovka na planovite za raz-
mom~iwata i devoj~iwata vo osnovnoto obra- voj na u~ili{teto i se nadgleduvani interno,
zovanie. Me|utoa, naodite od neodamne{nata i od strana na Ministerstvoto za obrazovanie
analiza na UNICEF za obrazovniot sistem vo i nauka (MON). Isto taka, se o~ekuva razvojot
Makedonija sugeriraat deka devoj~iwata koi na seopfatna procenka na u~enicite i siste-
`iveat vo ruralni sredini ili devoj~iwata od mot za testirawe i voveduvaweto na naciona-
semejstva so ponizok socioekonomski status lni ispiti vo srednoto u~ili{te da go namali
i/ili od odredeni etni~ki grupi, se izlo`eni favoriziraweto i diskriminacijata koj obra-
na pogolem rizik da bidat isklu~eni od ob- zovniot sistem mo`e povremeno da go izlo`i.
razovniot sistem.71 Za akademskata godina Posetuvaweto na srednoto u~ili{te zavisi od
2001/02, pribli`no 49 procenti od makedon- ocenkite vo osnovnoto u~ili{te, koe, vo so-
skite i albanskite devoj~iwa se zapi{ale vo os- glasnost so nekoi najnovi izve{tai, indirekt-
novno obrazovanie, no bile zapi{ani samo 47.1 no rezultira so potkupuvawe na nastavnicite
procent na devoj~iwa Tur~inki i 47.5 procenti za da mo`e decata da se zapi{at vo srednoto
na devoj~iwa Romki. Drugi naodi na Studijata u~ili{te, a, podocna, i za, priem vo tercijal-
na UNICEF sugeriraat deka: nite institucii. 72

Analiza na sostojbata 59
Drugi pra{awa identifikuvani so Studijata zapo~naa vo 2005 godina, so podgotovka na Na-
na UNICEF za obrazovanie, koe go zanemaruva cionalnata programa za razvoj na obrazovani-
obrazovniot kvalitet vo Makedonija, se ne- eto i so naporite za implementirawe na Proek-
postoeweto na zakonodavstvo koe soodvetno tot za modernizacija na obrazovanieto od 2005
gi definira odgovornostite i svesta, vo so- do 2015.
glasnost so Konvencijata za pravata na deteto
(KPD); preovladuvawe na kultura na nepovrzani, Proektot za modernizacija na obrazovanieto e
naj~esto neodr`livi, kratkoro~ni proekti za 5-godi{en proekt, koj ima za cel da & pomogne
obuka na nastavnici koi povremeno se sprovedu- na Vladata vo Makedonija vo nejzinite napori za
vaat vo nekolku u~ili{ta; nepostoeweto na vn- podobruvawe na kvalitetot na u~ewe i razvoj na
imanie koe }e se obrne vo nastavniot plan za efikasen i decentraliziran obrazoven sistem.
decata i principite na ~ovekovi prava; i otsus- Proektot obezbeduva dogovorena ramka za dona-
tvoto na kakva bilo socijalizacija na decata i torska poddr{ka i ima dve klu~ni komponenti:
principite na ~ovekovi prava za nastavnicite i Podobruvawe na kvalitetot na obrazovanieto i
nastavnicite-obu~uva~i. u~estvo i zajaknuvawe na kapacitetot za decen-
tralizirano obrazovanie.
Finansirawe na obrazovanieto73
Podatoci za realnite tro{oci, nasproti poda- MTSP, isto taka, zapo~na so rabota na Nacio-
tocite za planiranite tro{oci, ne se staveni nalnata programa za razvoj na obrazovani-
na raspolagawe na obrazovniot sektor; me|utoa, eto koja gi pokriva site nivoa na obrazovanie
pretpostavkite, vrz osnova na planiranite od predu~ili{no do tercijalno u~ewe.
tro{oci od 2001 do 2007 godina, uka`uvaat na Desetgodi{nata programa predviduva Minis-
generalno pozitiven trend so finansirawe koe terstvoto za obrazovanie i nauka, vo sorabotka
e zgolemeno za 38 procenti. Finansiraweto so lokalnite vlasti, da razvie mehanizmi za
ostana relativno stabilno pome|u 2003 i 2005 sledewe na decata koi se vo i nadvor od obra-
godina, se namali vo 2005 godina i povtorno zovniot sistem, smetaj}i deka site zainteresir-
se zgolemi vo 2007 godina. Raspredelbite na ani strani mora da bidat vklu~eni vo procesot
planiraniot buxet za obrazovanieto vo 2007 na identifikacija na u~ili{nite deca ili de-
godina se 12.283 milijardi denari (pribli`no cata koi nikoga{ ne se zapi{ale na u~ili{te i
na 204.8 milioni evra). obezbeduvawe na garancija deka na istite im se
dadeni {ansi za pristap vo obrazovanieto. Pro-
Kako procent od BDP, finansiraweto za obra- gramata, isto taka, posvetuva osobeno vnimanie
zovanieto go dostigna vrvot vo 2003 godina, na na pra{awata na pokrivawe na i za problem-
4.5 procenti od BDP, a potoa padna na 3.5 pro- ite na obezbeduvawe pristap do obrazovanieto
centi na BDP vo 2006 godina. Od 2006 godina, na ranlivite grupi i za u~enicite so posebni
nivoto na finansirawe se zgolemi, no potrebni potrebi vo obrazovanieto.
se dopolnitelni zgolemuvawa, dokolku Vladata
saka da gi ispolni svoite celi za raspredelba Gledano vo celina, klu~nite vladini celi za
na 5 procenti od BDP na obrazovniot sektor do obrazovniot sektor se slednite:
2010 godina.
 Zgolemuvawe na raspredelbata na buxetot
Vo tekot na poslednite sedum godini, raspre- na 5 procenti od BDP, vo soglasnost so EU i
delenite sredstva za primarnoto obrazovanie OECD prosekot
pretstavuvaat pome|u 44 i 57 procenti od vk-  Obezbeduvawe na besplatni u~ebnici za
upniot tro{koven buxet za obrazovanieto, primarnoto {kolstvo za semejstva koi ne
soodvetno. Pove}e od 85 procenti od ovie sred- mo`at da si dozvolat da gi kupat
stva se upotrebeni za plati, {to zna~i deka in-  Implementacija na Programata “Sekoe dete
vestiraweto vo kvalitet ne go dobiva vnimani- odi na u~ili{te”
eto koe mu e potrebno i koe go zaslu`uva.  Promovirawe na zadol`itelno osnovno i
sredno obrazovanie i zasiluvawe na kaznite
4.2.3 Neodamne{ni reformi za roditelite ~ii deca ne odat na u~ili{te
 Voveduvawe na informati~ka tehnologija,
Dokolku se implementiraat, seopfatnite re- kako zadol`itelen nastaven predmet vo os-
formi vo ramkite na obrazovniot sektor, name- novnite u~ili{ta i obezbeduvawe na pris-
neti za obezbeduvawe na razumen pristap i tap do kompjuteri vo u~ili{tata
podobruvawa na kvalitetot na obrazovanieto,  Voveduvawe na zadol`itelni ~asovi po an-
}e imaat pozitivno vlijanie na namaluvawe na gliski jazik od prvo oddelenie i kako vtor
siroma{tijata i namaluvawe na socijalnata stranski jazik od petto oddelenie
isklu~enost. Reformite vo obrazovniot sektor

60 Decata vo Makedonija
 Procenka i kontrola na kvalitetot na obra- stapnost na uslugi za zdravstvena za{tita i za
zovanieto preku standardizirani testovi nudewe na preventivni uslugi za zdravstvena
za{tita preku Institutot za javno zdravstvo.
Nekoi od ovie merki se ve}e vovedeni, na prim- Za da se obezbedi garancija, vo soglasnost so
er, prisustvoto vo osnovnite i sredni u~ili{ta odredbite od Ustavot, vo april 2000 godina
e ve}e zadol`itelno i postojat kazni za be{e usvoen Zakon za zdravstveno osiguru-
nepo~ituvawe na istoto. Me|utoa, predlo`enite vawe za ednakvost vo pristapot do uslugi za
zgolemuvawa vo raspredelbata na buxetot za 5 zdravstvena za{tita. Ovoj Zakon ja kreira osno-
procenti od BDP ne se slu~i i raspredelbata vata za finansirawe na zdravstveniot sektor i
vo 2007 godina od 3.8 procenti od BDP e daleku naveduva deka Fondot za zdravstveno osiguru-
pod vladinite celi za sredstva na raspolagawe vawe i negoviot Upraven odbor treba da bidat
vo obrazovanieto. celosno nezavisni.

Ovie politiki na obrazovanieto treba da bidat Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO) - os-
zna~itelno usoglaseni so Zaedni~ki memoran- novan so cel da go koordinira zdravstvenoto
dum za vklu~enost -ZMV i Zaedni~ki dokument osiguruvawe za populacijata i za upravuvawe so
za ocenka (vrabotuvawe) -ZDV procesite (vidi zdravstvenite uslugi - na po~etokot be{e pod
Preporaki: del 6.3). ingerencii na Ministerstvoto za zdravstvo, no
sega e nezavisen i odgovara na Sobranieto. Up-
ravniot odbor se sostoi od 13 ~lena, od koi 6
se pretstavnici na korisnici na uslugi. Isto
4.3 Zdravstven sektor - taka, se obezbeduva zadol`itelno zdravstve-
podobruvawe na efikasnosta no osiguruvawe so koi FZO sklu~uva dogovori
i pristapot so obezbeduva~ite na zdravstveni uslugi za
odreduvawe na specifikaciite na uslugite;
indirektno e odgovoren za nadgleduvawe na
4.3.1 Pregled na zdravstveniot
zdravstvenite rabotnici i, vo soglasnost so
sektor Zakonot, mora da sobira i upravuva so poda-
toci koi se odnesuvaat na pokrivawe so osigu-
Koga Makedonija be{e del od Jugoslavija, ruvawe i obezbeduvawe na zdravstveni uslugi.
zdravstveniot sistem be{e mnogu decentral- FZO ima 30 filijali vo zemjata, a sekoja od niv
iziran i rakovoden od 30 lokalni op{tini, ima oddelni sektori za naplata na pridonesot
edinstveno so golemi kapitalni proekti koi i obezbeduvawe na uslugi za osigurenicite. Up-
bea centralno upravuvani. Zdravstveniot sek- ravnikot na sekoja filijala oficijalno mu od-
tor be{e posledovatelno nekompleten i kara- govara na direktorot na FZO vo Skopje.
kteriziran so nedostatok na centralno up-
ravuvawe, strate{ko planirawe i kontrola Vo celina, Ministerstvoto za zdravstvo odgov-
koja rezultira{e so interna neefikasnost i ara pred Sobranieto za upravuvawe so naciona-
duplirawe na uslugata. Kako rezultat na ne- lniot sistem za zdravstvena za{tita, razvojot
zavisnosta vo 1991 godina, osnovani se Minis- i implementacijata na politiki i operativ-
terstvoto za zdravstvo (MZ) i usvoen e Zakonot nosta na soodvetnoto zakonodavstvo. Vo kon-
za zdravstvena gri`a (ZZG), {to pridonese za tekst na obezbeduvawe na zdravstvena gri`a,
va`na i tekovna reforma. Me|utoa, nasledst- vo javniot sektor postojat 77 zdravstveni or-
voto na eden sistem koj go obeshrabri funkcio- ganizacii, vklu~uvaj}i: 11 zdravstveni institu-
nalnoto razdvojuvawe na osnovnata i srednata cii za preventivna gri`a; 3 zdravstveni stan-
zdravstvena gri`a i go pottikna sozdavaweto ici; 18 zdravstveni centri koi obezbeduvaat
na obezbeduva~i na taa gri`a, silno se ~uvst- primarna i sekundarna zdravstvena gri`a; 15
vuva i denes. specijalisti~ki bolnici; 1 op{ta bolnica; 28
specijalisti~ki kliniki; 6 samoupravuva~ki ap-
Zakonot za zdravstvena za{tita e osnova za teki; i golem broj tercijalni stomatolo{ki i
dene{niot makedonski sistem za zdravstvena medicinski centri.
za{tita i predviduva operativni modaliteti
na sistemot za zdravstveno osiguruvawe, gi
naveduva pravata na korisnicite na uslugi, od-
4.3.2 Klu~ni pra{awa
govornostite koi gi imaat obezbeduva~ite na
Vo soglasnost so procenkata na Svetska banka od
uslugi i gi odreduva organizacionata struktu-
2004 godina, nacionalniot sistem za zdravst-
ra na sektorot i pravecot vo finansirawe. Za-
vena za{tita se soo~uva so golem broj prediz-
konot za zdravstvena za{tita predviduva deka
vici za podobruvawe na pristapot, kvalitetot i
dr`avata e odgovorna za obezbeduvawe na do-
efikasnosta. Klu~nite faktori vklu~uvaat se-

Analiza na sostojbata 61
riozni problemi so upravuvaweto i slab insti- lizirawe na intervencii vo javnoto zdravstvo,
tucionalen, tehni~ki i menaxerski kapacitet so prezentirawe na mo`nostite za pristap do
vo ramkite na Ministerstvoto za zdravstvo, bremenite `eni, so golem broj na uslugi koi
Fondot za zdravstveno osiguruvawe i pome|u mo`e da bidat osnovni za nivnoto zdravje i do-
obezbeduva~ite na zdravstveni uslugi. Meha- brosostojba, kako i na nivnite novoroden~iwa.
nizmite za odgovornost se neefikasni i pokraj Pretporodilniot period obezbeduva mo`nosti
toa {to se kreirani pove}e zakoni, istite ne za obezbeduvawe na informacii za prostorot
se {ablonski usvoeni. Procesot na naplata, za poroduvawe, koj e priznaen kako va`en
analiza i iskoristenost na informaciite za faktor vo podobruvaweto na opstanokot na
donesuvaweto odluki vo zdravstveniot sektor, novoroden~eto i za tretmanot na seksualno
isto taka se nesoodvetni, {to rezultira so ne- prenoslivi bolesti, koj vo zna~itelna mera
postoewe na transparentnost. Me|unarodniot mo`e da ja namali smrtnosta i da go podobri
monetaren fond, vo izve{tajot od 2004 godina, zdravjeto na majkata. Kontraefektite, kako {to
isto taka naveduva deka neefikasnosta i korup- se mala te`ina pri ra|awe, mo`e da se namali
cijata vo dr`avniot Fond za zdravstveno osig- preku kombinacija na intervencii za podobru-
uruvawe i dr`avnite zdravstveni institucii vawe na statusot na prehrana i spre~uvawe na
se najgolemata pri~ina za lo{oto rabotewe. infekcii vo tekot na bremenosta.

Evropskiot nabquduva~ na sistemite i poli- Vo ovoj kontekst, soodnosot na poroduvawa vo


tikite za zdravstvena za{tita iznese golem prisustvo na stru~no lice i procentot na `eni
broj dopolnitelni predizvici, vklu~uvaj}i gi koi dobivaat gri`a pred poroduvaweto, najmal-
potrebite od racionalizacija na strukturite; ku edna{ vo tekot na bremenosta, se priznaeni
namaluvawe na pregolemata vrabotenost vo kako indikatori za kvalitet i pristap, i pokraj
sektorot i obezbeduvawe na odr`livo finans- toa {to SZO prepora~uva `enite da dobivaat
irawe na zdravstvoto, vklu~uvaj}i soodvetno prenatalna gri`a najmalku ~etiri pati. Sli~no
finansirawe za preventivnite programi i kap- na ova, soodnosot na `eni koi se informirani
italni investicii. Vo ovaa nasoka, Minister- za HIV-testirawe i sovetuvawe vo tekot na po-
stvoto za zdravstvo }e mora dopolnitelno da setite za gri`a pred poroduvaweto, se smeta
go zajakne svoeto formulirawe na politikata, kako indikator za progresot vo nasoka na in-
implementacijata i kapacitetite na sledewe, tegrirani i efikasni preventivni uslugi. Ste-
a Fondot za zdravstveno osiguruvawe }e mora penot na nezadovoleni barawa za kontracep-
zna~itelno da go zajakne svojot kapacitet za cija e pokazatel za kvalitetot na uslugite za
planirawe na buxetot, sledewe i izvestuvawe. planirawe na semejstvoto i/ili zdravstveni
uslugi za reprodukcija kaj adolescenti, koi se
Zdravjeto na majkata povrzuvaat so kontrola na bremenosta i obez-
Pred osvrnuvawe na poop{ti pra{awa za pris- beduvawe na informacii na parovite i uslugi
tap i kvalitet, korisno e da se pogledne situ- za spre~uvawe na predvremena ili zadocneta
acijata na zdravjeto na majkata vo Makedonija. bremenost.
Kvalitetnata zdravstvena gri`a za majkata e
klu~na za opstanokot na deteto i fizi~kata Tabela 15 prika`uva, od pozicija na kvantitet,
dobrosostojba. Samo zdrava majka mo`e da ima deka uslugite na zdravstvena gri`a na majki i
zdravo dete i da bide vo sostojba da se gri`i poroduvawata se dovolni za obezbeduvawe, oko-
i obezbeduva za svoeto dete. Od ovie pri~ini, lu 98 procenti, na pristap na `eni do najmalku
kvalitetnite uslugi za zdravstvena gri`a na edna prenatalna poseta i okolu 98 procenti na
majkata mora da se vo osnovata na kvalitetniot poroduvawa na koi prisustvuva stru~en person-
sistem za zdravstvena za{tita, statusot na al. Me|utoa, podatocite, isto taka, poka`uvaat
zdravjeto na majkata, dodeka, pak, pristapot na deka vo kontekst na gri`a pred poroduvaweto
`enite do zdravstveni uslugi se priznaeni kako i prisustvo na stru~en personal na porodu-
soodvetni indikatori za sevkupniot kvalitet na vaweto, pomalku obrazuvanite, siroma{nite i
sektorot i kapacitetot na obezbeduva~i na usl- Romite ne gi dobivaat.
ugi da stignat do siroma{nite i isklu~enite.

Edinstvenoto i najsu{tinsko posreduvawe za


bezbedno maj~instvo e obezbeduvawe na kompe-
tenten zdravstven rabotnik so aku{erska kom-
petentnost, koj }e bide prisuten na sekoe poro-
duvawe. Gri`ata pred periodot na poroduvawe,
isto taka, e klu~na i na obezbeduva~ite na usl-
ugi im ovozmo`uva prakti~no i zna~ajno kana-

62 Decata vo Makedonija
Tabela 15: Procent na `eni na vozrast od 15-49 godini koi dobile gri`a pred poroduvaweto najmalku edna{, se porodile
vo prisustvo na stru~en personal i im bilo ponudeno HIV-sovetuvawe, kako del od postnatalnata gri`a
Dobiena prenatalna Stru~en personal prisustvuval na Bea obezbedeni infor-
Procent na zado-
gri`a od zdravstven poroduvaweto (medicinski doktor, macii za prevencija od
voleno barawe za
rabotnik za poslednata sestra/babica, pomo{nik- babica, HIV vo tekot na ANC
kontracepcija
bremenost voobi~aeno lice pri poroduvawe) posetata*
Region
Skopski 98.0 98.0 7.5 30.1
Pelagoniski 97.8 97.8 39.8 31.6
Vardarski 98.4 98.4 11.9 22.7
Sever-istok 99.1 99.1 6.2 20.4
Jug-zapad 98.3 98.3 5.3 44.9
Istok-zapad 96.9 96.9 6.1 2.0
Polo{ki 97.4 97.4 5.2 35.1
Istok 99.7 99.7 39.0 25.8
Obrazovanie
Ne postoi 84.8 84.8 7.1 12.7
Osnovno 98.7 98.7 8.8 27.0
Sekundarno + 99.4 99.4 17.4 32.7
Indeks na kvalitet na bogatstvo
Najsiroma{ni 94.3 94.3 15.1 30.3
Vtoro 99.5 99.5 7.6 30.8
Sredno 99.5 99.5 5.0 22.2
^etvrto 100.0 100.0 6.0 22.1
Najbogati 98.4 98.4 32.8 34.4
Etnitet
Makedonci 98.4 98.4 20.1 28.7
Albanci 99.0 99.0 8.9 29.9
Romi 78.5 78.5 15.0 44.3
Druga etni~ka grupa 98.5 98.5 1.5 19.4
Vkupno 98.1 98.1 11.7 28.7
Izvor: 2005/2006 MIKI

Vo odnos na procentot na `eni koi imaat pris- Prevencija od HIV/SIDA


tap do informacii za HIV- testirawe i sovetu- Vo soglasnost so preporakite na UNAIDS, od
vawe, mo`eme da vidime deka mo`nostite za neodamna usvoenata Nacionalna strategija
iskoristuvawe na prenatalniot period, kako 2008 - 2011 godina na Vladata na Makedonija za
vlezna to~ka za prevencija na HIV i gri`a, oso- HIV/SIDA, e naso~ena kon odr`uvawe na nisko
beno za prevencija za prenos na HIV od majka na prisustvo na HIV, so fokusirawe i proporcio-
dete, isto taka, se zagubeni. Samo 11.7 procenti nalno zgolemuvawe na odyivite na najrizi~nite
od site `eni koi dobivaat soodvetni informa- grupi, vklu~uvaj}i gi u`ivatelite na drogi, ko-
cii i, generalno gledano, siroma{nite i pomal- mercijalnite seks-rabotnici, ma`i koi imaat
ku obrazovanite dobivaat pomalku informacii seksualni odnosi so ma`i i zatvorenici, bez
- interesen e faktot {to mnogu siroma{nite razlika na socijalniot ili etni~kiot status.
(koi, isto taka, naj~esto se Romi) dobivaat Dopolnitelno, za Makedonija da ostane zemja so
pove}e informacii, vo sporedba so `enite od mal stepen na prisustvo, potreben e pristap koj
vtora, sredna i ~etvrta stapka na kvintil na }e rezultira so namaluvawe na vremeto pome|u
imotnost, {to mo`e da bide simptomati~no za HIV-infekcijata i dijagnosticiraweto, vo kom-
intervencii vo odnos na Romite i siroma{nite, binacija so obezbeduvawe na dostapnosta do
a poddr`ani od nevladinite organizacii. soodvetna terapija za onie koi se inficirani
Pristapot do kontracepcija, isto taka, ne e - vo momentot, najgolemiot broj na pacienti se
analiti~ki, vo korelacija so siroma{tijata, dijagnosticirani vo slu~ai koga simptomite se
kako so ostanatite pokazateli, se ~ini od sli~ni ve}e prisutni i, kako rezultat na toa, primaat
pri~ini, no jasno e deka postojat golem broj na terapija koja e zadocneta.
nezadovoleni barawa.

Analiza na sostojbata 63
Vo 2005 godina, prezemeni se napori za zaja- se bespravno obvineti za iskoristuvawe, da us-
knuvawe na rutinskoto nadgleduvawe, preku vojat pristap koj }e go ograni~uva nivniot doseg
voveduvawe na vtora generacija na sledewe na i kapacitet. Barierite i {tetata vo obezbedu-
HIV/SIDA. Sistemot sega e staven vo funkcija vawe na uslugite koi treba da se reduciraat,
i kako rezultat na toa, vo 2006 godina kreira- se dopolnitelno vlo{eni od sramot koj go nosi
na e prva nacionalna studija za odnesuvawe HIV/SIDA i socijalnite stavovi koi preov-
vo vrska so HIV. Od neodamna, Fondacijata za laduvaat vo odnos na prostitucijata, upotreba-
sledewe na HIV, so sedi{te vo Amsterdam, ta na droga i ma`i koi imaat seksualni odnosi
zapo~na so rabota za dopolnitelno zajaknuvawe so ma`i. Drugi klu~ni problemi koi mora da
na vtorata generacija od sistemot za sledewe bidat zemeni predvid vklu~uvaat: ~estopati
i, isto taka, prepora~a borba so sledewe na se primenuvaat kazneni metodi od strana na
HIV so redovni podatoci za nadgleduvawe na policijata i sudstvoto za adolescentite pod
zdravstvenata gri`a, koja }e ima jasni pred- najgolem rizik; nepostoeweto na dostapnost
nosti za zdravstveniot sistem vo Makedonija. na sovetodavni uslugi za adolescentite vo
Ovde se vklu~eni mo`nosti za povrzuvawe na celina; slaba informiranost za HIV/SIDA
dominantnosta i golemiot broj na podatoci za (osobeno, iako sigurno ne i edinstveno, pome|u
rizi~nata populacija so podatoci za zdravstve- siroma{nite, pomalku obrazovanite i margin-
nata gri`a, obezbeduvaj}i uvid vo pojavuvaweto aliziranite); diskriminatorskite stavovi i do-
i za~estenosta na HIV-inficiranosta vo Make- kazi za potencijalno diskriminatorski stavovi
donija, kako i fizi~koto vlijanie koe mo`e da kon lu|eto koi potencijalno se ili ne se HIV-
go ima na odredeni lica koi se tretirani. Kom- pozitivni i na kraj, potrebata od zdravstven
biniraweto na ovie podatoci, isto taka, mo`e sektor za realizacija na klini~kite uslugi, kako
da bide iskoristeno za sledewe na otpornosta poddr{ka na HIV-prevencijata, koi treba da
na HIV od povtorno pojavuvawe.74 vklu~uvaat strategii za namaluvawe na {teti
kako {to se razmena na igli i programi na meta-
don za IDU, distribucija na kondomi, itn.
Vo odnos na planirawe na semejstvoto, prenatal-
nata gri`a i prevencijata od SPB/HIV za tine- Drug pristap i pra{awa na kvalitet
jxeri i mladi lu|e, se prezemaat optimisti~ki Makedonskiot Ustav jasno go potencira prin-
napori za voveduvawe na reproduktivni uslugi cipot na univerzalnost na pristapot do
za zdravstvena gri`a za adolescenti, no istite zdravstvena za{tita. Za mnogumina ova e to~no,
s$ u{te ne se integrirani vo ramkite na primar- no vozrasnite i nivnite deca koi doa|aat
nata zdravstvena gri`a. Vo momentot se pod- od posiroma{nite kategorii, pomalku obra-
gotvuva Nacionalnata strategija za zdravje na i zovanite i etni~ki marginaliziranite i so-
razvoj adolescentite, a istata }e vklu~uva me- cijalno isklu~enite, op{to zemeno, gi nemaat
diumski kampawi za zdravstveno obrazovanie. pravata na soodvetna (adekvatna, odr`liva i
Ovaa strategija }e ja obezbedi neophodnata kvalitetna) zdravstvena za{tita. 38 procenti
politi~ka ramka za voveduvawe i integracija od anketiranite, vo istra`uvaweto sprovedeno
na zdravstveni uslugi za adolescenti na site vo 2000 godina, gi opi{ale zdravstvenite uslu-
nivoa na zdravstveniot sektor. gi kako nesoodvetni.75

Za `al, postoi neophodna nezadovolena potre- Postoi vidliva urbana predrasuda kaj zdravst-
ba od uslugi koi se naso~eni kon adolescentite veniot personal lociran vo gradovite, koj
pod najgolem rizik. Nekoi NVOi obezbeduvaat gi ignorira del od ruralnite oblasti vo od-
preventivni, uslugi za namaluvawe na {teti nos na obezbeduvawe na uslugi i dopolnitel-
i sovetuvawe, no vo ramkite na zdravstveniot no gi vlo{uva problemite na siroma{nite i
sektor kako celina potrebno e sozdavawe na in- isklu~enite. Uslugite za zdravstvena za{tita
tegriran pristap, koj sistematski se odnesuva vo ruralnite oblasti ~estopati se mnogu
na prevencijata za adolescentite pod najgolem ograni~eni i so nedostatok na soodvetni usta-
rizik. Kako {to e navedeno vo Studijata na novi i oprema. Ova, za vozvrat, odi na {teta na
UNICEF od 2007 godina za adolescenti pod zdravstvenite rabotnici koi mo`e na drug na~in
najgolem rizik, postojat zna~itelni barieri za da gi preraspredelat i da postignat rezultati
procenkata na adolescentite vo odnos na sood- kaj potencijalnite korisnici, osobeno koris-
vetna prevencija i lekuvawe, kako posledica nici od ruralnite sredini, zaobikoluvaj}i ja
na zakonskite ograni~uvawa za obezbeduvawe primarnata za{tita. Ostanatite ograni~uvawa
na uslugi (na primer, starosnoto ograni~uvawe vklu~uvaat problemi od geografski pris-
koe zabranuva pristap do programi za razmena tap, soo~en so izolirani zaednici i akutnata
na igli) i ograni~uvawata nametnati od nevla- siroma{tija koja vladee kaj semejstvata koi
dinite obezbeduva~i na uslugi, koi ponekoga{ nemaat zdravstveno osiguruvawe.

64 Decata vo Makedonija
Zdravstvenoto osiguruvawe gi pokriva samo doktorite potpi{uvaat dogovori so Fondot za
onie koi se vraboteni vo javnite ili privatni zdravstveno osiguruvawe, kade {to pla}awata
sektori, penzioniranite, studentite, inva- se bazirani na brojot na lekuvani pacien-
lidiziranite lica i onie koi zavisat od drugi, ti. Dodeka MZ sproveduva detalni kontroli
vklu~uvaj}i gi i decata i korisnicite na so- na prostoriite pred izdavawe na licenci i
cijalna pomo{. Me|utoa, decata se edinstveno potpi{uvawe na dogovor, ne postoi sistem za
pokrieni od Fondot za zdravstveno osiguru- povtorno izdavawe na licenca, so {to e nejasno
vawe, dokolku nivnite roditeli se osigurani, dali se zapazuvaat standardite. Vo 2005 godi-
i vo situacii koga roditelite ne mo`at da go na, izvorite na MZ naveduvaat deka 607 od 1.722
doka`at nivnoto pravo na zdravstveno osigu- primarni doktori rabotele vo privatna prak-
ruvawe, decata, isto taka, nemaat osiguruvawe. tika i pokraj toa {to navedenata cel na priva-
Naj~esto, ova se lu|e od najsiroma{nite i mar- tizacija na primarnata zdravstvena gri`a e
ginalizirani zaednici, koi ne se vo mo`nost da podobruvawe na kvalitetot na zdravstvenite
obezbedat soodveten dokaz za nevrabotenost uslugi, kratkoro~nite i dolgoro~nite posledi-
ili drug prifatliv kriterium. UNICEF pro- ci od privatizacijata za sektorot i za decata,
cenuva deka okolu 10 procenti od decata vo s$ u{te ne se soodvetno proceneti.
Makedonija ne se pokrieni so FZO.76
Finansirawe na zdravstvo
Zdravstvenata za{tita vo Makedonija e obezbe- Prihodot za zdravstveniot sektor e zgolemen,
dena od golem broj na op{ti lekari, pedijatri, prvenstveno preku zadol`itelni pridonesi vo
u~ili{ni doktori, ginekolozi, praktikanti, Fondot za zdravstveno osiguruvawe koi se pra-
lekarski personal od itna slu`ba i razli~ni vat od strana na site registrirani vraboteni
doktori i sestri, od koi nikoj ne obezbedu- lica i so sistemot za socijalna za{tita vo ime
va seopfatna primarna gri`a, osven vo se- na korisnicite na pari~na pomo{. Vo 2005 godi-
lata kade {to voobi~aeno ima eden doktor koj na, pridonesite vo FOZ bea 95 procenti od ja-
naj~esto doa|a edna{ nedelno. Vo Skopje posto- vnite dostapni resursi za zdravstvena za{tita.
jat ~etiri pati pove}e doktori vo sporedba so Me|utoa, sistemot nesoodvetno ja ograni~uva
Tetovo. Spored ON, 2005, i Op{tata procenka obvrskata na javniot sektor ili nudi prednos-
na zemjata, sporedbeno so procentot vo EU, ima ti za obezbeduva~ite na zdravstveni uslugi za
700 pove}e doktori i 400 pove}e stomatolozi, zgolemuvawe na efikasnosta i podobruvawe
vo odnos na obemot na zdravstveniot sektor na kvalitetot. Prihodite za zdravstveniot
vo Makedonija. Doktorite za primarna za{tita sektor, isto taka, se sobiraat preku partici-
pregleduvaat edna ~etvrtina od pacientite, vo pacija, koi mo`at da pravat diskriminacija
soglasnost so EU standardot. Iskoristenosta me|u siroma{nite, od pri~ini {to iznosite za
na bolni~kite kreveti e zna~itelno povisoka od pla}awe se fiksirani na okolu 20 procenti od
onaa vo zemjite od EU ili drugi isto~noevropski iznosot, bez razlika na prihodot.
zemji, {to, isto taka, e simptomati~no i
uka`uva na sistematska neefikasnost zemaj}i Kvalitetot na zdravstvenata gri`a vo Make-
predvid deka sevkupnata stapka na iskoriste- donija najmnogu e potcenet od strana na ne-
nost na bolnicata e niska i ima premnogu neis- soodvetno finansisko upravuvawe, neplani-
koristeni bolni~ki kreveti. Generalno gle- rani korekcii vo tro{eweto, namaluvawe vo
dano, mre`ata na bolnici i kliniki poka`uva kapitalnite tro{oci, odnapred definiranata
mnogu znaci na dezintegracija i duplirawe, i raspredelba na sredstva i zna~itelnoto na-
{to e u{te pova`no, ne postoi jasna razlika maluvawe na javnite fondovi od 2001 godina.
pome|u obezbeduvawe na primarna i sekundarna Realnite tro{oci ne se dostapni, no vladinite
za{tita. Dodeka neodamna usvoeniot Zakon za brojki za planiranite tro{oci za periodot
medicinski proizvodi i uredi se povikuva na 2001 do 2007 godina poka`uvaat deka vkupnite
pra{awa povrzani so nabavka, tekovnite sla- sredstva za site 11 programi vo zdravstveniot
bosti vo procesite na registrirawe na lekovi sektor se namalile za okolu 2 milijardi make-
se kako kompromis na kvalitetot i rezultiraat donski denari (pribli`no 33.33 milioni evra).
so nesoodvetni mehanizmi za kreirawe na ceni Ovie brojki, isto taka, poka`uvaat deka nivoto
i naplata na nekonkurentniot farmacevtski na finansirawe za zdravstvenata gri`a, kako
pazar i gi zgolemuva cenite na lekovite. procent od godi{niot tro{koven buxet i od
BDP, e namalen. Kako procent od BDP, tro{ocite
Privatizacijata na zdravstvenite uslugi vo za zdravstvoto se namaleni od samo ne{to nad
Makedonija, isto taka, mo`e negativno da vli- 1 procent na pomalku od 0.2 procenti od BDP
janie na nivoata na pristap kaj siroma{nite za istiot period. Kako procent od celokupniot
i isklu~enite. Od 2007 godina, primarnata tro{koven buxet, tro{ocite za zdravstvoto se
zdravstvena gri`a e celosno privatizirana i namaleni od 3.5 procenti vo 2001 godina, na
pomalku od 0.5 procenti vo 2007 godina.

Analiza na sostojbata 65
Finansiraweto za zdravstvenata za{tita za  Slabo finansisko menaxirawe od strana na
programata za majka i dete se namali za 25 pati zdravstvenite institucii
od 2001 godina, od 1.68 milijardi makedonski
denari (pribli`no 28 milioni evra) na 43 mil- 4.3.3 Neodamne{ni reformi
ioni makedonski denari (pribli`no na 716.666
evra) vo 2007 godina. Finansiraweto na stu- Tekovnata reforma vo zdravstveniot sek-
dentskata programa za sistematski medicin- tor pretstavuva zna~aen predizvik za Vladata
ski pregledi, isto taka, zna~itelno se namali na Makedonija. Reformata na nacionalniot
od 120 milioni makedonski denari (pribli`no zdravstven sistem zapo~na po osamostojuvawe-
2 milioni evra) vo 2001 godina, na 23 milioni to vo 1991 godina, koga zemjata se prefrli od
makedonski denari (pribli`no 383.333 evra) vo visoko decentraliziran zdravstven sistem na
2007 godina. centraliziran sistem, koj se stremi kon obez-
beduvawe na efikasno strate{ko i operativno
Dodeka ovie namaluvawa delumno vlijaat na planirawe, efikasno tro{ewe i odr`liv pri-
privatizacijata na del od zdravstvenite usl- stap do zdravstvenata gri`a za celata popu-
ugi, sepak, tie imaat zna~itelno vlijanie vo lacija.
odnos na zdravjeto na decata i `enite, osobe-
no na siroma{nite. Pooptimisti~ki gledano, Vo soglasnost so zdravstvenite sistemi i
finansiraweto na Programata za zdravstvena politiki na evropskata opservatorija, imple-
za{tita na deca bez zdravstveno osiguruvawe mentacijata na golem broj reformi be{e mnogu
se zgolemi za ~etiri pati, od 3 milioni make- uspe{na i pridonese za pozitivni promeni.
donski denari vo 2001 godina (pribli`no Na primer, Ministerstvoto za zdravstvo se
50.000 evra), na 11 milioni makedonski de- fokusira na podobruvawe na kvalitetot na
nari (pribli`no 183.333 evra) vo 2007 godina. neonatalnata i postnatalnata zdravstvena
I pokraj ograni~enite javni resursi, ova nivo gri`a, preku obezbeduvawe na soodvetna op-
na finansirawe za siroma{nite i socijalno rema i obuka za doktorite i medicinskite se-
isklu~enite, mora da se gleda kako nedovolno stri za koristeweto na protokoli bazirani
i predviduva Vladata da kreira raspredelba na na dokazi, koja rezultira{e so 2 procenti na-
buxetot brz osnova na dostapnosta na sredstva, maluvawe na smrtnosta kaj novoroden~iwata.
a ne vo odnos na utvrdenite celi i prioriteti Vo farmacevtskiot sektor, obezbedeni se
ili ~ovekovite i pravata na decata koi niv gi obuki za racionalnoto prepi{uvawe na leko-
poddr`uvaat. vi za primarnata zdravstvena gri`a; kreiran
e Centar za informirawe za lekovi i objaven
Neodamne{niot Nacrt -nacionalen izve{taj za e me|unaroden tender za procesot na nabavka
Makedonija za procenka na javnite zdravstveni na lekovi. Me|utoa, generalno gledano, refor-
uslugi vo Jugoisto~na Evropa gi identifikuva{e mite vo zdravstvenata gri`a se predmet na
slednite klu~ni predizvici koi treba da se isti sopira~ki koi vlijaat na site programi za
nadminat, so cel da se podobri finansiraweto strukturni reformi vo Makedonija, no, sepak, i
na zdravstveniot sektor:77 pokraj podobruvawata, tie povtorno ostanuvaat
zna~itelni predizvici.
 Nepostoewe na nacionalni smetki za
zdravstvo {to rezultira so nepostoewe na Vladata na Makedonija se soglasuva deka se
soodvetni podatoci, koi se odnesuvaat na potrebni dopolnitelni reformi vo zdravstve-
tro{oci vo zdravstveniot sektor niot sektor, i toa na povisoko nivo. Za taa cel,
 Nepostoewe na integriran sistem za Proektot za upravuvawe so zdravstveniot sek-
informati~ka tehnologija za zdravstveniot tor, finansiran so 10 milioni USD kredit od
sektor Svetskata banka, zapo~na vo 2005 godina. Kra-
 Neracionalno tro{ewe, kako rezultat na jnata cel na ovoj proekt e poodr`liv zdravst-
nepostoewe na protokoli bazirani na do- ven sistem, so implementacija na politiki i
kazi programi koi pridonesuvaat za efikasen, razu-
 Slab kvalitet na primarnata zdravstvena men, efektiven zdravstven sistem. Proektot gi
za{tita i nepotrebno i skapo prenaso~uvawe vklu~uva slednite komponenti: zajaknuvawe na
na pacientite na povisoki nivoa upravuvaweto i menaxirawe vo odnos na Fon-
 Neefikasno (skapo) fokusirawe na le~ewe, dot za zdravstveno osiguruvawe; podobruvawe
namesto preventivni pristapi na isporakata na uslugi, preku razvoj na kapac-
 Slabo finansisko menaxirawe od strana iteti i zajaknuvawe na operativnite kapaciteti
na FZO, nesoodvetna naplata na prihodi od i razvoj na kapaciteti za kreirawe na politiki
strana na FZO i slaba naplata od strana na i razvoj na strategija.
FZO

66 Decata vo Makedonija
Vo soglasnost so izve{tajot na Svetska banka  Do 2020 godina, postignuvawe na zna~itelen
za statusot na proektite za implementacija vo napredok i odr`livo namaluvawe na brojot
2006: na povredi, kako i invaliditet i smrt, kako
rezultat na nesre}i i nasilstvo
„…implementacijata na proektot prodol`i
da te~e i postignat e dobar progres. Razvieni Vo kontekst na ovie celi, }e se obrne posebno
se nekolku va`ni strategii (Strategija za IT, vnimanie na namaluvawe na stapkata na smrt-
Strategija za zdravstvo, Politiki za farmaci- nost kaj novoroden~iwata i pod 5 godini, i
jata i biznis-planovi) i postavena e osnova za zdravstveno obrazovanie za u~ili{nite deca
brzo postavuvawe na tro{ocite, osobeno od koe vklu~uva promocija na zdrav `ivoten stil,
pri~ini {to programite za grantovi stanuvaat soodvetno hranewe, soodvetni fizi~ki ve`bi,
operativni. Jasno e deka proektot po~na zabrza- izbegnuvawe na zavisnosta od pu{ewe, alko-
no da se koristi so cel aktivno da se poddr`at hol i narkotici; namaluvawe na mentalni
reformite vo zdravstvoto i zajaknuvawe na ka- zdravstveni problemi i prevencija od seksu-
pacitetot, onamu kade e potrebno, vo harmoni- alno prenoslivi bolesti, vklu~uvaj}i ja i HIV/
ja so celite za razvoj i tekovnite diskusii so SIDA-ta. Za ovaa cel, aktivno }e bide pottikna-
poiskusniot rakovoden tim od Ministerstvoto ta me|usektorskata sorabotka za promocija na
za zdravstvo”.78 zdravjeto, pome|u, na primer, zdravstvenite
i obrazovnite institucii, lokalnite vlasti i
Vo ramkite na Proektot za upravuvawe so mediumite.
zdravstveniot sektor, podgotvena e Nova strate-
gija za Makedonija do 2020 godina. Strategijata Celite na Strategijata za zdravje za Makedonija
ja naglasuva potrebata od sorabotka pome|u }e bidat postignati preku usvojuvawe i imple-
sektorite vo odnos na zdravje vo okru`uvaweto; mentacija na akcioniot plan. Sepak, iako se ~ini
bezbednost na hranata; zdravje i bezbednost deka imenuvaweto na nov minister za zdravstvo
pri rabotata; namaluvawe na pu{eweto; borba- vodi kon reformi vo zdravstveniot sektor i
ta protiv alkoholizmot i drugi bolesti na za- nivna pobrza implementacija od voobi~aenata,
visnost i potrebata od zgolemuvawe na svesta ne treba da se potcenat obemot i kompleksnos-
na gra|anite za vodewe gri`a za svoeto zdravje. ta na zada~ite koi pretstojat.
Ovaa strategija se povikuva na golem broj prior-
iteti, vklu~uvaj}i podobruvawe na kvalitetot
na zdravstvenata gri`a, finansirawe i kontro-
4.4 Sistemot na socijalna
la na finansirawe i upravuvawe so reformata za{tita - rezultati za decata
na zdravstvenata gri`a. Strategijata za zdravje so najgolema potreba
vo Makedonija gi vklu~uva slednite celi:
4.4.1 Pregled na sistemot za
 namaluvawe na edna tretina od jazot pome|u
zdravstvenata sostojba vo Makedonija i zem- socijalna za{tita
jite-~lenki na Evropskata unija
 Namaluvawe za okolu 25 procenti na Sistemot za socijalna za{tita vo Makedonija
zdravstveniot jaz pome|u razli~ni so- datira u{te od ranite {eesetti godini, kako vo
cioekonomski grupi vo Makedonija odnos na negovata zakonska ramka, taka i vo od-
 Obezbeduvawe garancija deka site novoro- nos na instituciite koi se regulirani od ovaa
deni bebiwa, novoroden~iwa i predu~ili{ni ramka. Zakonskata ramka za socijalnata za{tita
deca vo Makedonija u`ivaat zdrav po~etok vo Makedonija, osobeno onaa {to se odnesuva na
vo `ivotot i deka mladite lu|e vo zemjata decata, e obezbedena preku Zakonot za semejst-
se zdravi i posposobni za ispolnuvawe na vo, Zakonot za socijalna za{tita i Zakonot za
nivnite celi vo op{testvoto za{tita na deca.
 Vo 2015 godina (vo odnos so celite na Raz-
vojot na mileniumskata cel), namaluvawe na Glavnata odgovornost za socijalna za{tita se
mortalitetot pod pet godini za dve tretini nao|a kaj Ministerstvoto za trud i socijalna
(vo 1990 godina pod 5 stapkata na smrtnost politika (MTSP) koe upravuva so 10 oddelni
vo Makedonija be{e 34.9 na 1.000, a do 2015 sektori - 7 od niv se odnesuvaat na socijalna
godina se o~ekuva da bide pod 11 na 1.000). politika i pra{awa koi se odnesuvaat na vrabo-
 Podobruvawe na psihosocijalnata sostojba, tuvawe; penzii i invalidsko osiguruvawe; so-
so obezbeduvawe na seopfatni i pristapni cijalna za{tita; za{tita na deca; socijalna
uslugi za site lu|e, vklu~uvaj}i gi decata i kontrola; ednakvi mo`nosti i me|unarodna sor-
adolescentite abotka. Ostanatite tri sektori rabotat na za-
konski i op{ti pra{awa; koordinacija i tehni~ka

Analiza na sostojbata 67
pomo{ na ministerot; buxetirawe, finansi- 4.4.2 Klu~ni pra{awa
rawe i smetkovodstvo. Dopolnitelno, posto-
jat 2 drugi administrativni tela vo ramkite Otsustvoto na fokusirani i odr`livi struk-
na MTSP - kancelarija za veterani i pra{awa turni ekonomski reformi vo Makedonija
povrzani so `rtvi od vojnata i Dr`avniot tru- rezultira{e so zna~itelno zgolemuvawe na
dov inspektorat. MTSP, isto taka, e odgovorno nevrabotenosta, siroma{tijata i neednakvosta,
za supervizija na rabotata na: Agencijata za i site rezultirale so seriozni socijalni prob-
vrabotuvawe; Penziskiot i invalidski fond lemi. Dr`avnite resursi za sledewe na ovie
i Agencijata za supervizija za zadol`itelno problemi se namaleni so niskoto nivo na eko-
celosno finansirano penzisko osiguruvawe. nomski rast, stapkite na mala vrabotenost i
Ostanatite ministerstva koi igraat uloga vo golema neformalna ekonomija. Problemite se
planirawe i supervizija na implementacijata na dopolnitelno iskomplicirani so neadekvat-
politikite za socijalna pomo{, gi vklu~uvaat: nata javna administracija i neefikasnata is-
Ministerstvoto za zdravstvo; Ministerstvoto koristenost na dostapni resursi. Ovoj del na
za obrazovanie; Ministerstvoto za lokalna sa- Analizata na situacii }e zeme predvid del od
mouprava; Ministerstvoto za pravda i Minis- klu~nite predizvici so koi se soo~uva siste-
terstvoto za finansii. mot za socijalna za{tita, osobeno onie koi se
odnesuvaat na deteto. Del 5.4.3 }e zeme predvid
Sektorot za socijalna za{tita vo ramkite del od drugite pra{awa koi generalno se odne-
na MTSP e odgovoren za upravuvawe i super- suvaat na za{tita na deteto.
vizija na rabotata na Institutot za socijalni
pra{awa, Centrite za socijalna rabota (CSR) i Nadomest za socijalni slu~ai
Instituciite za socijalna za{tita. Osnovan vo Isplatite za socijalna pomo{, osobeno za
1960-ite godini, CSR se klu~nite obezbeduva~i siroma{nite, se klu~ni sredstva vo soglasnost
na socijalna pomo{ i profesionalni uslugi za so koi siroma{nite semejstva i nivnite deca
decata, semejstvata i individuite. Vo momentot, se vo mo`nost da izbegnat najlo{i posledici
postojat 27 CSR koi pokrivaat 84 op{tini, no na siroma{tija, vklu~uvaj}i zloupotreba, eksp-
od pri~ini {to procesite na decentralizacija loatacija i zapostavuvawe. Za golem broj na
s$ u{te nemaat delegirani odgovornosti i CSR semejstva, tie se edinstvenite potencijalni iz-
ostanuvaat edinici na centralnata vlast. vori na prihod.

Instituciite za socijalna za{tita se I pokraj toa {to geografskata distribucija na


obezbeduva~i na uslugi na gri`a i nivniot za- sistemot za socijalna pomo{ vo Makedonija e
konski status soodvetstvuva so Zakonot za javni kompleksna, odredenata pomo{ e neefikasna i
pretprijatija pod supervizija na MTSP. Insti- postojat mnogu pre~ki za dobivawe na socijalna
tuciite za socijalna za{tita se priznaeni od pomo{ koi gi diskriminiraat najsiroma{nite
celnite grupi koi gi pokrivaat i go vklu~uvaat i socijalno isklu~enite i vklu~uva sredstva
slednoto: deca i mladi bez roditeli ili rodi- za testirawe na kriteriumi, koi zabranuvaat
telska gri`a; deca i mladi so obrazovni i so- pristap do isplati za del od onie na koi im se
cijalni problemi i problemati~no odnesuvawe; najpotrebni. Isto taka, zna~ajno e pra{aweto na
deca i mladi so pre~ki vo intelektualniot diskreciono pravo na socijalnite rabotnici vo
razvoj; deca i mladi so fizi~ki nedostatok; CSRi, drugite profesionalci koi obezbeduvaat
postari i povozrasni lica so posebni potrebi uslugi i onie koi rakovodat i gi procesiraat
i vozrasni so slaba i pote{ka intelektualna isplatite. Golem broj na faktori, vklu~uvaj}i
popre~enost. Razvojot vo ranoto detstvo e or- go otsustvoto na evidencija za vrabotuvawe;
ganiziran od strana na Sektorot za za{tita otsustvoto na izvod na rodeni i etni~kiot i
na deca vo MTSP i obezbeden preku 51 javna praven status, se faktori koi mo`e da vlijaat
gradinka. na donesuvaweto na odluki pome|u potencijal-
nite primateli na pomo{ i obezbeduva~ite na
^etirite drugi institucii, vklu~eni vo mre`ata istata. Postojat slu~ai na nezakonska i nele-
na socijalna pomo{, gi vklu~uvaat: Fondot za gitimna upotreba na profesionalnata diskre-
penzisko i invalidsko osiguruvawe, Agencijata cija, vklu~uvaj}i dokumenti koi se izdadeni pod
za supervizija na zadol`itelnoto celosno fi- la`no ime, pa do izmami vo sistemot za soci-
nansirano penzisko osiguruvawe; Agencijata za jalna pomo{.79. Vo ovoj kontekst, zemaj}i predvid
vrabotuvawe i Fondot za zdravstveno osiguru- golem broj na deca i nivnite semejstva koi ne gi
vawe. I pokraj toa {to site ovie fondovi funk- u`ivaat osnovnite prava na socijalna za{tita,
cioniraat kako nezavisni javni institucii, tie osobeno e va`no da bidat prezemeni site merki
se pod ingerencii na soodvetnite ministerst- za voveduvawe na strogi zakonski i finansiski
va. kazni za nelegitimnoto i/ili nelegalno odne-
suvawe.

68 Decata vo Makedonija
Od pozitivna strana, neodamne{noto osnovawe  Pravoto na beneficii zaradi nevrabotenost,
na Sektorot za inspekcija, vo ramkite na Minis- zavisi od kontinuirana rabota od najmalku
terstvoto za trud i socijalna politika, e znak devet meseci (ili 12 meseci so prekini) za
na vladinata podgotvenost da odgovori na nekoi poslednite 18 meseci. Onie koi ne pla}ale
od slabostite na sistemot. pridonesi za osiguruvawe za nevraboteni
ili nemale oficijalni dogovori za rabota,
Nadomestoci za koi ne se pla}aat pridonesi i nemaat pravo na pari~en nadomest, no mo`at
nadomestoci, so proverena materijalna sosto- da baraat zdravstveno osiguruvawe.81 Od
jba, vklu~uvaat socijalna pomo{ (vklu~uvaj}i 36 procenti na nevraboteni vo zemjata od
potkategorii) i detski dodatoci, koi se menax- april 2007 godina, samo 7.5 procenti pri-
irani preku CSRi (“socijalna pomo{”) i Sekto- male pari~en nadomest za nevrabotenost,
rot za socijalna za{tita (“detski dodatok”). {to ne zna~i deka ostanatite imaat drugi
Nadomestocite za koi se pla}aat pridonesi se: izvori na prihod, no tie nemale pravo na is-
penzii, beneficii za nevraboteni, porodilno tiot. Dokolku imaat pravo, licata mo`e da
otsustvo i boleduvawe. dobivaat beneficii za nevrabotenost (koi
se presmetuvaat kako koeficient na plate-
Za celite od ovaa Analiza na situacii va`no no osiguruvawe) za najmnogu 18 meseci. Po
e osvrnuvaweto na klu~nite problemi vo vrska maksimalniot period ili koga pridonesite
so beneficiite na decata. Site ostanati soci- za osiguruvawe bile vo celost raspredele-
jalni isplati, isto taka, se od korist za decata, ni, nevrabotenoto lice mora da se prijavi za
so stabilizirawe i podobruvawe na prihodot koristewe “socijalna finansiska pomo{”,
vo doma}instvoto koe, vo princip, go podobruva me|utoa, ne postoi realna integracija na
kapacitetot na semejstvata za raspredelba na uslugite koi se obezbedeni od Agencijata
resursite, za obrazovanie na decata i dobro za vrabotuvawe i CSRi. Birokratijata vo so-
zdravje. Za `al, postojat golem broj na tipovi cijalnata za{tita funkcionira bez golema
(i pottipovi) na socijalna pomo{, od koi golem horizontalna sorabotka.
broj imaat zavisni ili povrzani kriteriumi
za ostvaruvawe na pravoto, so {to edna seop- Detski dodatok
fatna analiza na site ovie isplati i nivnata Beneficiite nameneti za deca imaat potencijal
korist e nadvor od domenot na ovoj izve{taj.80 da obezbedat direktna pomo{ na decata i seme-
Samo na kratko, socijalnata pomo{ ne e dis- jstvata na koi im e potrebna. Zakonot za za{tita
tribuirana na efikasen na~in od pri~ini {to na decata predviduva tri razli~ni finansiski
postojat sistematski i strukturni adminis- beneficii, naso~eni kon pridones za dobroto
trativni problemi, koi se optovareni so ne- na deteto i vklu~uvaat: Detski dodatok, poseben
potrebna, dlabinska i hierarhiska birokratija dodatok i nadomest za prvoroden~e. Me|utoa,
i go ostavaat sistemot ranliv na zloupotreba kako i so drugite beneficii, postojat golem
i diskriminacija. Podolu sledi pregled na del broj na birokratski komplicirani barawa koi
od klu~nite problemi so koi se soo~uvaat li- mora da bidat nadminati, so cel da imaat pravo
cata koi baraat socijalna pomo{ i beneficii na beneficii. I pokraj pravoto, iznosite koi se
za nevrabotenost: ispla}aat se mnogu mali i bi napravile vidna
razlika samo kaj najsiroma{nite, koi se najbro-
 Postojat {est razli~ni kategorii na bene- jnata grupa, do koja vo momentot ne mo`e da se
ficii na socijalna pomo{, od koi site se te- dojde. Za sekoe dete pod 15-godi{na vozrast,
stirani sredstva, no ne e zemen predvid bro- doma}instvoto dobiva 612.53 makedonski denar
jot na deca vo edno doma}instvo. Potreben e mese~no (pribli`no 10 evra), a za sekoe dete na
spisok na dokumentacija neophodna za ost- vozrast od 15-18 godini doma}instvoto dobi-
varuvawe na pravo i procenka na prihodot va 972.06 denari (16 evra) mese~no. Isto taka,
vo doma}instvoto i istata se pravi so po- postojat i specijalni isplati za deca invalidi
seta na samoto doma}instvo. Duri i da gi 3592.32 denari (58 evra) mese~no i nadomest
zadovoluvaat ostanatite barawa, licata samo za prvoto novoroden~e vo semejstvoto koe
nemaat pravo na socijalna pomo{ dokolku se dvi`i od 166.45 denari (2.7 evra) do 3828.5
poseduvaat: nedvi`en imot ili pove}e od denari (pribli`no 63 evra) mese~no. Ispla-
7000 m2 na zemja; avtomobil ili drugo mot- tata za prvoto novoroden~e, koja se dodeluva
orno vozilo koe mo`e da se koristi za ko- ednokratno, e edinstvenata univerzalna obez-
mercijalni celi; zemjodelska oprema kako bedena pridobivka {to postoi vo zemjata. Isto
{to e kombajn ili traktor; `iva stoka koja, taka, postoe~kiot zakon go odreduva maksimal-
vo soglasnost so procenkite na CSRi mo`e niot iznos koj edno semejstvo mo`e da go do-
da obezbedi opstanok na semejstvoto. Ovie bie kako detski dodatok, a toa e 1,800 denari
procesi imaat prednost vo sudskite odluki (pribli`no 29,5 evra), bez ogled na postoe~kiot
i diskriminacijata broj deca i prihodot na semejstvoto.

Analiza na sostojbata 69
Vo revidiraniot Zakon za detska za{tita (koj vo firmata/organizacijata e profitabilna ili ne
momentot koga se zatvora ovoj izve{taj s$ u{te e, isto taka nema pravo na nadomest. Vo post-
~eka na usvojuvawe vo Sobranieto) ima dopol- tranzicioniot sloboden pazar, Dr`avniot za-
nuvawa vo odnos na ovoj problem za sistemot vod za statistika procenuva deka ima 157,973
da se napravi poefektiven. Isto taka, vo verzi- privatni firmi i fizi~ki lica vo 2005 godina
jata na ovoj zakon, koja se nadopolni, sodr`ani i 350,000 osnova~i na istite. Vo soglasnost so
se antidiskriminatorski stavki vo sklad so Studijata na UNICEF za detskata siroma{tija
Direktivata na Evropskiot sovet 2000/43 od 20 2007, ova pretstavuva nekoi 24 procenti od
juni 2000 godina.82 populacijata koja nema pravo na detski dodatok,
bez razlika na nivniot ekonomski status.
Pravoto na detski dodatok, osnovnite ispla-
ti od koi mo`e da imaat korist decata, baraa Uslugi obezbedeni od Centrite za socijalna
od deteto da bide makedonski dr`avjanin i rabota
roditelite na deteto mora da se ili makedon- Administrativnite aktivnosti na socijalna-
ski dr`avjani ili da imaat legalen status za ta rabota, vklu~uvaj}i verifikacija na pravo,
prestoj. Ovie roditeli, isto taka, mora da bidat sledewe i kontrola, isto taka, se del od 27
edno od slednoto: CSRi. Vo soglasnost so oficijalni podatoci
dobieni od MTSP do oktomvri 2006 godina,
 Da poseduvaat oficijalen dogovor za rabota mese~no, vo prosek,imalo 97,957 korisnici na
za ne pomalku od polovina raboten den (ili socijalna pomo{ i site morale da bidat prov-
za rabotno vreme regulirano so trudoviot ereni i sledeni od pomalku od 500 lica koi
dogovor kako ednakvo na polovina rabotno se vraboteni vo CSRi. Ovie vraboteni, isto
vreme); taka, se anga`irani vo golem broj na drugi ak-
 Korisnik na prava obezbedeni vo soglasnost tivnosti, vklu~uvaj}i rabota na: za{tita na
so Fondot za penzisko i invalidsko; deca i pra{awa povrzani so doma{no nasil-
 Registrirani kako nevraboteni i da primaat stvo; usvojuvawe; pra{awa so semejstva pos-
beneficii za nevraboteni (ne samo regis- voiteli i socijalnata za{tita na begalci i
trirani) azilantite. Vo ovoj kontekst i zemaj}i gi pred-
 Korisnik na postojana socijalna pomo{, vid kompliciranite kriteriumi za steknuvawe
odnosno lice ili so fizi~ki ili so in- na pravo na socijalna pomo{ i detski dodatok,
telektualen problem koe nema kapacitet da ne e za~uduva~ki faktot {to odlukite koi se
u~i ili raboti; samohrana majka vo tekot na soo~uvaat so prodol`eno odlo`uvawe ~estopa-
bremenosta i eden mesec po poroduvaweto ti se i diskriminatorski i nepravedni.
ili sam roditel na dete do 3-godi{na voz-
rast; Zakonot za semejstvo, isto taka, gi obvrzuva
 Lice nad 65-godi{na vozrast. CSRi da se spravuvaat so slu~ai na doma{no
nasilstvo i bara od site lica koi imaat preze-
Dokolku roditelite gi zadovoluvaat gorena- meno kakvi bilo aktivnosti vo vrska so in-
vedenite kriteriumi, imaat pravo na detski cidenti na doma{no nasilstvo, vo rok od 48
dodatok dokolku prihodite vo semejstvoto, po ~asa, da podnesat celokupna dokumentacija,
~len na semejstvo, se pomali od 16 procenti zabele{ki, svedo~ewe i medicinski dokazi, do
od prose~nata nacionalna plata, isplatena soodvetnite CSRi. Koga se prijavuva incident
za prvata polovina od prethodnata godina. Za na doma{no nasilstvo, CSR e obvrzan da inter-
samohranite roditeli ovoj procent e 32 pro- venira preku: obezbeduvawe na za{titni merki
centi. Roditelite koi se nevraboteni, no ne vklu~uvaj}i smestuvawe; obezbeduvawe sood-
primaat pari~en nadomest za nevrabotenost veten psihosocijalen tretman; obezbeduvawe
(samo 7.5 procenti od registriranite nevrabo- na prodol`uvawe na sledewe na nastavata od
teni), nemaat pravo; od tie pri~ini, decata so strana na decata; prijavuvawe na slu~ajot na
roditeli koi se nevraboteni, koi vo najgolem tu`itel; obezbeduvawe na pravna poddr{ka i
broj slu~ai ve}e `iveat na relativnata linija zastapuvawe; inicirawe na slu~aj pred sudot
na siroma{tija, nepotrebno stradaat kako re- i, dokolku e neophodno, barawe od sudot da se
zultat na neednakviot i nepraveden sistem. vovedat vremeni za{titni merki. Me|utoa, Za-
konot za semejstvo se stremi kon re{avawe na
Drug primer za ranlivost na sistemite, kako re- problemi so koi se soo~uvaat vozrasni `eni-
zultat na sudski i neefikasni pre~ki, mo`e da `rtvi na doma{no nasilstvo i ne se osvrnuva
svedo~at za odluka deka sekoj onoj koj od strana soodvetno na pra{awa za deteto, kako direktna
na CSRi se smeta deka e osnova~ na firma ili ili indirektna `rtva.
institucija, bez razlika dali ima 100 procenti
ili 0.1 procent udel vo istata, bez razlika dali

70 Decata vo Makedonija
Zakonskite standardi koi se odnesuvaat na Skopje i mnogu ograni~enite centri za rehabil-
nasilstvo nad deca se slabi i se koristat golem itacija za adolescenti-u`ivateli na droga.
broj razli~ni definicii za opis na nasilstvo
nad deca. Nekoi formi na nesoodveten tretman Finansirawe na sistemot za socijalna
nedostasuvaat vo ovie definicii i socijal- za{tita
nite rabotnici ~estopati ne gi prepoznavaat Izve{tajot na Svetska banka od 2004 godina
specifi~nite manifestacii na nasilstvo naveduva deka programite za socijalna za{tita
nad deca. Dopolnitelno, postoi otsustvo na vo Makedonija se mnogu skapi, vo sporedba so dru-
oficijalni regulirani kriteriumi i postaven gi ekonomii vo tranzicija vo regionot. Vo 2002
sistem za evidentirawe, spravuvawe so slu~ai godina, samo tro{ocite za Fondot za penzisko
na nasilstvo nad deca. Nieden od soodvetnite i invalidsko bile presmetani na pove}e od 10
zakoni ne gi obezbeduva ovie kriteriumi i ne procenti od BDP i, zaedno so osiguruvaweto za
postojat protokoli koi se vovedeni za sorabot- nevraboteni, e ednakov na pribli`no edna tret-
ka pome|u instituciite koi mo`e potencijalno ina od vkupniot BDP i so~inuva pove}e od dve
da gi re{at ovie problemi. Isto taka, ne posto- tretini od javnata potro{uva~ka. Vo soglasnost
jat vovedeni sistemi za sledewe i procenka na so procenkite na Svetska banka, efikasnosta
kvalitetot na dostapni uslugi za deca i seme- i efektivnosta na ovie programi e relativno
jstva pogodeni od nasilstvo. mala.84

Profesionalniot personal vraboten vo CSRi Beneficiite za socijalna za{tita pretstavu-


vklu~uva socijalni rabotnici i psiholozi, so- vaat zna~itelen iznos od vladinite tro{oci.
ciolozi i pravnici. Me|utoa, neodamne{nite Vo 2002 godina, vkupnite pari~ni beneficii
podatoci od Studijata na UNICEF od 2007 go- iznesuvaa 2.7 procenti od BDP i pribli`no
dina za detska siroma{tija poka`aa deka samo 9 procenti od vkupnite tro{oci na Vladata.
18 od CSRi {irum zemjata imaat kompletno Nad 270.000 isplati za beneficii se izvr{eni
profesionalen tim koj raboti, a ostanatite mese~no na lica i doma}instva i presmetano e
rabotat bez ili so mnogu limitiran broj na deka ima okolu 0.5 milioni lu|e (25 procenti
lu|e, profesionalno kvalifikuvan personal. od vkupnata populacija), koi `iveat vo seme-
Nepostoeweto na obu~en personal pretstavuva jstva koi dobivaat nekoja forma na vladino fi-
golema zagri`enost i ima seriozni implikacii nansirana beneficija.
vo smisla na kvalitetot i obezbeduvaweto na
uslugi na za{tita. Vo poslednite nekolku go- Pogorespomenatata analiza na Svetska banka,
dini, profesionalcite od CSRi dobija obuki, isto taka, otkri deka, kako rezultat na slabo
no s$ u{te postoi golem jaz vo smisla na pro- buxetirawe i proceduri za presmetuvawe, po-
fesionalno znaewe i ve{tini. Profesional- datocite za tro{ocite za razli~na socijalna
cite vklu~eni vo sektorot na socijalni uslugi, pomo{ i programi za beneficii te{ko mo`e
postojano poso~uvaat na potrebata od razvoj i da se razgrani~at. Razli~ni agencii koristat
efikasna implementacija na standardi i pro- razli~ni kategorizacii, {to pridonesuva za
tokoli za gri`a na decata. Vo ovoj kontekst, te{ko sledewe na vrskite pome|u korisnicite
zgolemuvaweto na nivoata na personal i za- na beneficii i razli~ni tro{oci za socijalna
jaknuvaweto na institucionalniot kapacitet pomo{. Sistematskata slabost vo buxetirawe-
na CSRi, vo golema mera }e pridonese za zgol- to, presmetuvaweto i procedurite za kategori-
emuvawe na efikasnosta i obezbeduvaweto na zacija napravija sporedbite vnatre, vo zemjata,
podobri uslugi. za tro{ocite za socijalna pomo{ da bidat vo
zna~itelna mera ote`nati.
Institucionalna gri`a
I pokraj toa {to nekoi institucii za soci- [to se odnesuva do Sektorot za zdravje i obra-
jalna za{tita napravile napori za podobru- zovanie, ne postojat podatoci koi se na raspo-
vawe na uslovite, institucionalnata gri`a vo lagawe, a koi gi ozna~uvaat realnite tro{oci
Makedonija, sepak, e so nesoodveten kvalitet i za socijalna za{tita. Gledaj}i gi planiranite
strada od nedovolno finansirawe, nepostoewe tro{oci se zabele`uva malo zgolemuvawe;
na obu~en personal i premnogu lu|e.83 I pokraj od ne{to nad 5 milijardi makedonski denari
neodamne{nata Nacrt-strategija za decentral- (pribli`no na 83.33 milioni evra) vo 1994 go-
izacija (2007 - 2014) na Ministerstvoto za dina, na ne{to nad 20 milijardi makedonski de-
trud i socijalna politika, sevkupniot progres nari (pribli`no na 333.33 milioni evra) vo 2007
vo formirawe na institucionalna gri`a os- godina. Sepak, tro{ocite za decata zna~itelno
tanuva ograni~en. Uslugite na dofat na decata se namalija za istiot period od ne{to nad 5
na ulica, isto taka, se ograni~eni na tri Dnevni milijardi makedonski denari (pribli`no na
centri za gri`a na deca na ulica, locirani vo 83.33 milioni evra) na samo ne{to nad 1 mili-

Analiza na sostojbata 71
jarda makedonski denari (pribli`no na 16.66 erativni ili neodr`livi. Postoi zagri`enost
milioni evra). od toa {to vladinite obezbeduva~i na uslugi
imaat pote{kotii vo odnos na administra-
Za 2007 godina, Vladata alocira{e 1.474 mili- tivniot tovar, kako i konfliktnite, konkurent-
jardi makedonski denari (pribli`no na 24.56 nite resursi, prioriteti koi im se postaveni
milioni evra) za programi koi se odnesuvaat na od strana na kreatorite na zakonodavstvoto i
deca, me|utoa 878 milioni makedonski denari politikite.
(pribli`no na 14.63 milioni evra) od ovoj vku-
pen iznos se alocirani na tro{oci koi se povr- Neodamne{nite izmeni na Zakonot za za{tita
zani so izgradba na zgradi, decentralizirani na decata, vklu~uvaj}i amandmani naso~eni kon
programi upravuvani od lokalnata vlast i fi- razvojot na podednakov pristap za procenka na
nansiraweto na dnevnite centri za gri`a i rek- prihodite vo semejstvoto, se dostaveni do So-
reacija. Samo 596 milioni makedonski denari branieto i se o~ekuva da pomognat vo olesnu-
(pribli`no 9.93 milioni evra) se rasporedeni vawe na del od sistemskite predizvici identi-
za programi koi direktno se odnesuvaat na dets- fikuvani vo ovoj izve{taj. Me|utoa, predlo`eno
kata siroma{tija). Od vkupniot buxet za soci- e amandmanite koi predviduvaat promeni vo
jalna za{tita za 2007 godina (88.5 milijardi procenka na na~inot na koj se ispla}a detskiot
evra - pribli`no na 1.475 milijardi evra), samo dodatok da bidat edinstveno usvoeni koga Make-
0.7 procenti se rasporedeni za programi koi donija }e stane ~lenka na Evropskata unija. Vo
jasno se naso~eni kon detskata siroma{tija. momentot, ne e odreden datum za zapo~nuvawe
na pregovorite za pristapuvawe, so {to, do-
4.4.3 Drugi predizvici na potegot kolku porano ne se prezemat korektivni merki,
na detskata za{tita pravata na mnogu siroma{nite i isklu~eni deca
}e prodol`at da bidat potceneti.
Golem broj na osnovni faktori, koi imaat vli-
Zakonot za za{tita na decata, vo idealen slu~aj,
janie na rezultatite od za{titata za decata,
treba da bide jasen i fokusiran na obezbedu-
isto taka se mnogu zna~ajni, no istite se ze-
vawe na cvrsta osnova za razumen zakon koj }e gi
maat oddelno, bidej}i tie se nadvor od primar-
{titi decata. Me|utoa, u{te od 2000 godina, ZZD
noto zakonodavstvo na sistemot za socijalna
e izmenuvan 3 pati. Ovie amandmani vklu~uvaat
za{tita i se odnesuvaat na golem broj pra{awa
45 stranici na promeni na glavniot tekst, koj
koi vklu~uvaat reformi vo zakonodavstvoto,
prvenstveno be{e dolg samo 26 stranici. Kako
koi imaat multisektorski implikacii.
posledica na ovoj tekst i konfuzen jazik, tek-
stot e osobeno te`ok za ~itawe, sledewe i raz-
Zakonodavstvo i institucionalen
birawe, i takov kakov {to e vo momentot, e so
kapacitet
mala prakti~na vrednost za slu`benite lica
Detskite prava posebno se adresirani preku
od koi se bara da go tolkuvaat. Dopolnitelno,
golem broj zakonski i ustavni instrumen-
ZZD ne obezbeduva seopfatna ramka za za{tita
ti, vklu~uvaj}i gi: Ustavot: Deklaracijata za
na decata, no e ograni~en vo svojot obem za
za{tita na decata od politi~ka manipulacija
pra{awa koi se odnesuvaat na detskite doda-
i zloupotreba; Deklaracijata na Sobranieto
toci; posebni dodatoci; finansiska pomo{ za
za za{tita na pravata na decata; Zakonot za
semejstvata so novoroden~iwa i pomo{ za is-
ratifikacija na opcionen protokol na Kon-
plati na gradinkite. ^len 5 od ZZD se povikuva
vencijata za za{tita na pravata na decata od
na gri`ata i odgleduvaweto na pret{kolskite
involviranost na decata vo vooru`eni kon-
deca, odmor i rekreacija i nespecificirani
flikti; Zakonot za ratifikacija na opcionen
“drugi” formi na za{tita.
protokol na Konvencijata za pravata na de-
cata za trgovija so deca, za{tita na decata i
Osnovata na ZZD e pretpostavkata deka
detska pornografija; Nacionalnata strategija
za{titata na decata se postignuva preku
za mladi, Zakonot za za{tita na decata; Zako-
raspredelba na detskiot dodatok i preku na-
not za semejstvo; Kodeksot na trud i Zakonot za
porite na javnite institucii i vlasti. Namesto
socijalna za{tita. Dopolnitelno, Vladata go
seopfatno osvrnuvawe na pravata na decata
ratifikuva{e KZD vo 1993 godina.85
preku zakon koj kreira jasna ramka za seopfatna
za{tita, kreira~ite na zakoni gi podelija pra-
Jasno e deka postoi, i postoela, dobra namera
vata na decata vo golem broj regulativi, so {to
od stranata na Vladata vo odnos na pra{awa
krajniot rezultat be{e {to pravata na decata
povrzani so detskite prava. Me|utoa, golem
“se razvodnija” vo kompleksnosta na zakoni i
broj na problemi pridonesuvaat za implemen-
politiki.
tacija na programite i procesite nameneti
za poddr{ka na ovie zakoni koi se ili neop-

72 Decata vo Makedonija
Detskata siroma{tija i socijalnata isklu~enost potrebni zna~itelni napori za obezbeduvawe
se seopfatni pra{awa koi se odnesuvaat na na usoglasenost so ZZD.
golem obem na za{tita na detskite prava. Eden
seopfaten kodeks za decata, koj bi gi reguli- Potrebna e reforma na maloletni~kata pravda,
ral site aspekti na blagosostojbata na deca- koja e paralelna so reformata na pravniot sek-
ta, nivniot razvoj i za{tita, bi pridonel kon tor vo celina (vidi Preporaki: del 6.3)
poefektivno sproveduvawe na detskite prava.
Trgovija so lu|e
Problemi so maloletni~ka pravda I pokraj usvojuvaweto na Nacionalnata strate-
maloletni~ka pravda gija za borba protiv trgovijata i akcioniot plan
Sledeweto na detskite prava vo Makedonija e vo 2006 godina, s$ u{te postojat problemi koi
seriozno zagrozena od nepostoewe na ve{ti i ja zabavuvaat za{titata na `rtvi od trgovija so
obu~eni profesionalci i nedostatok na materi- lu|e, vklu~uvaj}i gi decata. Tie vklu~uvaat ne-
jalni i finansiski resursi. Ostanatite problemi postoewe na sistem za sledewe na implement-
koi se evidentni, vklu~uvaat: neadekvatno foku- acijata na strategijata; otsustvo na doverlivi
sirawe na prevencijata i alternativni strate- strukturi; slaba koordinacija pome|u aktivni
gii; nekonzistentna podelba na zatvorenicite partneri vo borba protiv trgovijata so lu|e; ne-
vozrasni lica i maloletnicite; nepostoewe na postoewe na jasen proces na izvestuvawe i na
kontinuirani obrazovni i stru~ni mo`nosti za krajot, nedostig na proces za identifikacija i
obuki za policijata, korektivnite slu`benici, posledovatelno za{tita na `rtvite na trgovija
nastavniot personal i socijalnite rabotnici i so lu|e. Me|utoa, postignat e zna~itelen pro-
nemo`nosta na CSRi efikasno da gi implemen- gres so voveduvawe na Nacionalen mehanizam
tiraat preventivnite i alternativni merki - di- za upatuvawe (NMU) za `rtvi na trgovija so lu|e
rektna posledica od nepostoeweto na ~ove~ki i pod ingerencii na MTSP. Kancelarijata na NMU
finansiski resursi koi gi karakteriziraat CSRi, razviva standardi za gri`a za za{tita na `rt-
i pokraj nivnite odgovornosti. Vo 2000 godina, vite od trgovija so lu|e, no mora da bide obez-
Komitetot na ON za pravata na decata, vo svoite bedena navremenata finalizacija, usvojuvawe
zavr{ni zabele{ki (2000) predlagaat vo prviot na ovie standardi i nivno efektivno sprovedu-
ZZD izve{taj dostaven do Vladata: „…dr`avata da vawe. Kako i sekoga{, mora da bidat obezbe-
zeme predvid soodvetna reforma na politika i deni soodvetni finansiski i ~ove~ki resursi
praktika na maloletni~kata pravda, vo soglasnost koi }e bidat na raspolagawe i }e garantiraat
so ~lenovite 37 i 40 od ZZD...”. implementacija, no skoro site aktivnosti za
spre~uvawe na trgovijata so lu|e }e zavisat od
I pokraj tekovnite procesi na reforma vo poddr{kata na eksterni donatori.
najgolemiot praven sektor, koj treba da gi zado-
voli barawata na EU, pra{awata povrzani so 4.4.4 Neodamne{ni reformi
maloletni~kata pravda, vo golema mera se ig-
norirani. Me|utoa, u{te od ranata 2000-ta, Ne postoi organiziran sistem za za{tita na
Ministerstvoto za pravda rabote{e na refor- decata vo Makedonija; postoi za{tita na deca
mata za maloletni~kata pravda, so strate{ko kako osnova, vo ramkite na sistemot za soci-
fokusirawe na razvojot na sistem koj e vo in- jalna za{tita, koj se karakterizira so dez-
teres na decata i e pravno vospostaven vo ko- integracija i seriozna nepovrzanost pome|u
relacija so standardite na EU. Od neodamna, vo politika i implementacija na politika. Ne
ponatamo{niot napor za razgleduvawe na situ- postojat integrirani sistemi, nitu sektori, vo
acijata, Sobranieto go odobri noviot Zakon za ramkite na MTSP, koi posebno se osvrnuvaat
maloletni~ka pravda. Ovoj zakon jasno naveduva na planirawe ili koordinacija za pridobivki
deka, vo najdobar interes za deteto, soodvet- od detskite prava. Sorabotka pome|u minis-
nite prava na maloletnicite mo`e edinstveno terstvata ne postoi, no nema vovedeni proto-
da se obezbedat dokolku so maloletnite pre- koli koi stimuliraat, naso~uvaat i gi formal-
stapnici se postapuva nadvor od sistemot na iziraat procesite ili voveduvaat odgovornost
formalna pravda i kazni, a koj e podgotven za za me|usektorski inicijativi. Dopolnitelno,
vozrasnite. So noviot zakon, zemena e predvid i nepostoeweto na efikasni sistemi za sledewe
detskata pomo{; mo`e da se prezemat merki koi i evaluacija rezultira so nepostoewe na silna
baraat pomo{ i za{tita koja treba da ja uka`at baza koja mo`e da se koristi za identifikacija
CSRi; postojat odredbi koi ovozmo`uvaat al- na mo`nosti za podobruvawe na koordinacijata
ternativno posreduvawe i proceduri za uso- i me|usektorskata odgovornost. S$ u{te os-
glasuvawe. Me|utoa, pra{awata koi se odnesu- tanuvaat golem broj predizvici za voveduvawe
vaat na kapacitetot, kako onie koi se spomenati na poefikasen sistem.
pogore, ostanuvaat kako predizvik i s$ u{te se

Analiza na sostojbata 73
Zemaj}i go predvid faktot {to efikasnosta od
merkite za za{tita na deca vo golema mera za-
visi od efikasnosta od celokupniot sistem za
socijalna za{tita, potrebno e predlagawe na
promeni vo Zakonot za socijalna za{tita. Ovie
predizvici vklu~uvaat: podobrena standard-
izacija na uslovite i procedurite za steknu-
vawe na prava za socijalna za{tita (vklu~uvaj}i
usloveni transferi); beneficii za licata so
posebni potrebi (ova porano be{e univerzal-
na pridobivka za licata so posebni potrebi);
pro{iruvawe na obemot na socijalna za{tita
za vklu~uvawe na onie koi baraat azil; vovedu-
vawe na RU Direktivata 2000/43/EC koja pred-
viduva ednakov tretman, bez razlika na rasata
ili etni~koto poteklo i specificirawe na
prava obezbedeni od strana na zaednicata od
pri~ini {to funkciite na socijalna za{tita se
decentralizirani.

Priznavaweto na predizvicite so koi }e se


soo~i Vladata pri decentralizacija na funk-
ciite na socijalna za{tita, reformata za so-
cijalna za{tita, isto taka, be{e vklu~ena kako
komponenta vo Programata za implementacija
na socijalna za{tita. Glavnite celi na ovaa
programa }e bidat podobruvawe na efikas-
nosta i efektivnosta na sistemot za socijal-
na za{tita, preku zajaknuvawe na administra-
tivnite sistemi; dolgoro~nata odr`livost na
penziskiot sistem i streme`ot kon materi-
jalna pomo{. Proektot vklu~uva dve klu~ni
komponenti - prvata komponenta go poddr`uva
tekovnoto prodol`uvawe na reformite vo
penziskiot sistem, a vtorata komponenta se
fokusira na programata za poddr{ka na soci-
jalnata za{tita. Formuliraweto na strategii i
mehanizmi za podobruvawe na upravuvaweto so
resursite i isporakata na uslugi, }e bide del
od ovie napori.

Makedonija be{e svedok na zabrzano osiro­


ma{uvawe u{te od 2000 godina i, vo soglas-
nost so indeksot na siroma{tija, 51 procent od
populacijata se momentalno pogodeni od nekoja
forma na ~ove~ka siroma{tija. Isto taka, post-
oi dokaz deka tekovnite socijalni problemi,
kako {to se socijalna isklu~enost, nefunk-
cionirawe na semejstvoto, delinkvencijata i
alkoholizmot, odat vo nagorna linija. 86 Vo ovoj
kontekst, osobeno e va`no itno da se obrne vni-
manie na golem broj klu~ni pra{awa koi vli-
jaat na vladiniot kapacitet za obezbeduvawe
na zdravstveni, obrazovni i uslugi na za{tita.
Najva`nite od ovie pra{awa i nivnoto osobeno
vlijanie na pravata na decata se diskutirani vo
sledniot del.

74 Decata vo Makedonija
V Upravuvaweto
i decata

Vo ovoj del se razgleduvaat klu~nite problemi Imaj}i go predvid negativnoto vlijanie {to
vo davaweto na uslugi i realizacijata na pra- momentalnata biznis-klima go ima vrz eko-
vata na decata vo Makedonija. Ovie predizvici nomskiot raste` i zgolemuvaweto na vrabo-
se me|usektorski i se odnesuvaat na problemi tenosta, Vladata, so poddr{ka od strana na
koi{to na razli~ni na~ini se sre}avaat vo site me|unarodnata zaednica, od Me|unarodniot
vladini ministerstva i oddeli, {to se odgov- monetaren fond i niza zaemi od Svetskata
orni za obezbeduvawe na pravata na decata na banka, prezema ~ekori kon podobruvawe na in-
opstanok, razvoj, za{tita i u~estvo. Dokolku vesticiskata klima. Neodamna vovedenite re-
najprvo op{to gi pogledneme site raboti oko- formi gi vklu~uvaat edno{alterskiot sistem
lu upravuvaweto, vklu~uvaj}i go i ekonomskiot za registrirawe na firma, usvojuvaweto na
menaxment i fiskalnata transparentnost, ovoj novi zakoni za ste~aj, voveduvawe na regulator-
del toga{ bi se fokusiral na klu~nite raboti nata gilotina naso~ena kon poednostavuvawe i
okolu upravuvaweto {to imaat direktno vli- minimizirawe na regulatornite barawa, kako i
janie na davaweto uslugi, vklu~uvaj}i monitor- ramniot danok na korporativni profiti i li~ni
ing i evaluacija, stabilnost vo obezbeduvaweto dohodi.
sredstva za sektorot, raboti povrzani so kapa-
citetot na instituciite i decentralizacijata. Na krajot od seto ova postoi nade` deka podobru-
Vo zaklu~okot od ovoj del se prika`ani na- vawata vo investiciskata klima }e go stimuli-
porite {to se prezemaat so cel da se podobri raat raste`ot, }e sozdadat novi rabotni mesta
fokusiraweto kon pravata na deteto, kako i i mo`nosti za samovrabotuvawe, }e gi zgolemat
nekoi problemi vo koordiniraweto {to mo`at prihodite i `ivotniot standard i }e pridone-
da go zagrozat ponatamo{niot napredok. sat za sevkupno namaluvawe na siroma{tijata.
Sepak, ekonomskiot raste`, samiot po sebe, ne
mo`e da dade sigurnost deka pravata na site
5.1. Ekonomski raste` i socijalno li{eni i siroma{ni deca }e se real-
zgolemena vrabotenost iziraat - iskustvata vo Makedonija, drugite zem-
ji od centralnoisto~na Evropa i porane{nite
Zabrzuvaweto na ekonomskiot raste` e funda- sovetski republiki poka`uvaat deka od eko-
mentalna to~ka, so cel postignuvawe na ambi- nomskiot raste` ne dobivaat beneficii site
cioznite ekonomski i socijalni celi na Vladata deca, tuku, naprotiv, i onoj del na deca koi se
{to bi imalo i pozitiven efekt vrz namaluvawe rodeni od po~etokot na tranziciskiot period
na detskata siroma{tija na podolg rok. Sepak, se zapostaveni.
ova osobeno bi mo`elo da se postigne preku
zgolemuvawe na vrabotenosta taka {to ben- Na mnogu na~ini tekovnata makroekonomska
eficiite od raste`ot bi doprele i do decata, situacija e vo korist na ekonomskiot raste` i
preku nivnite roditeli koi bi imale pogolema otvoraweto na novi rabotni mesta. Inflaci-
mo`nost za rasporeduvawe na sredstva so cel jata e na nisko nivo, nivoto na nadvore{en dolg
razvoj na decata, a i danocite od prihodite bi e umereno, buxetskiot deficit e minimalen,
ovozmo`ile obezbeduvawe na podobri uslugi. a Makedonija ima i najniski danoci za li~en i
korporativen dohod vo Evropa. Sepak, dokolku

Analiza na sostojbata 75
Makedonija bi mo`ela da gi izbegne situaciite komisija ima staveno golema va`nost na nam-
vo koi{to profitite i dobivkite se samo vo ko- aluvaweto na korupcijata, kako preduslov za
rist na golemite biznisi i onie koi se dobro priklu~uvawe. 2006-Izve{tajot za navremeno
pozicionirani za iskoristuvawe na ekonomski- predupreduvawe na UNDP poka`uva deka okolu
ot raste`, vo toj slu~aj bi bil potreben pristap 42 procenti od makedonskite gra|ani smetaat
od pove}e aspekti koj e i socijalno opravdan, so deka korupcijata e edna od trite najgolemi
cel da se osigura pogolema vrabotenost i nam- problemi {to gi zagri`uvaat.88
aluvawe na siroma{tijata. Ekonomskiot raste`
bez odr`livo nivo na otvorawe novi rabotni Od 1998 godina, site vladi vo Makedonija pobe-
mesta mnogu malku bi pomognal vo zgolemuvawe dija na izborite poradi silnite antikorupciski
na celokupniot `ivoten standard, podobre- platformi i kako posledica na toa postoi dol-
na socijalna kohezija i politi~ka stabilnost ga lista na zakoni koi se usvoeni, so cel spra-
ili, pak, za obezbeduvawe na prihodi za tolku vuvawe so korupcijata. Makedonija, isto taka,
mnogu potrebnite investicii vo zdravstvoto, ima izgotveno i antikorupciska strategija i
obrazovanieto i socijalnata za{tita. Za taa akcionen plan, ima implementirano zakon {to
cel odr`liviot ekonomski raste` bi mo`el garantira pristap do informaciite, zapo~na
da se postigne samo preku seopfaten pristap so promovirawe na elektronskite proceduri
koj{to vklu~uva raboti {to se odnesuvaat i na {to se popristapni do javnosta i ima osnovano
pobaruva~kata i na ponudata na rabotna sila. specijalna komisija za procenka na imotnata
sostojba na javnite lica i za istra`uvawe na
Za da se najde re{enie za ovie problemi Vlada- mo`ni slu~ai na korupcija. I pokraj toa {to s$
ta neodamna ja odobri Nacionalnata strategija u{te postoi golema nepovrzanost pome|u an-
za zgolemuvawe na vrabotenosta i Nacional- tikorupciskata pravna ramka i aktivnostite
niot akcionen plan. I dvata od niv se izgotveni za sproveduvawe, neodamna se podneseni pri-
so pomo{ na EU i pretstavuvaat cvrst obid da javi protiv sega{ni i porane{ni javni lica, a za
se postigne usoglasuvawe so celite i prepor- nekoi slu~ai se doneseni i presudi.
akite na EU vo vrska so pazarot na trud, spored
trite horizontalni prioriteti za zgolemuvawe Sepak, korupcijata vo instituciite vo Make-
na vrabotenosta, podobruvawe na produktiv- donija s$ u{te e endemi~na i e koren na brojni
nosta i kvalitetot na rabota i zacvrstuvawe administrativni, pravni i upravuva~ki proble-
na socijalnata kohezija i vklu~enost. Sepak, i mi {to baraat itni re{enija. Vo nekoi sektori
pokraj toa {to Strategijata i Nacionalniot se prezemaat institucionalni i pravni merki
plan se obiduvaat da iznajdat re{enija za mnogu za spravuvawe so korupcijata i implementaci-
va`ni problemi, tie nekako se tesno foku- jata s$ u{te e otsutna, dodeka, pak, vo drugi sek-
sirani na reformite na pazarot na rabotna tori potrebna e ogromna reorganizacija, so cel
sila i im nedostasuva jasna opravdanost za namaluvawe na pottiknuvawata i mo`nostite
implementacija. Kako {to i Svetskata banka za koruptivno odnesuvawe.
konstatira{e:
Osoznaenata i realnata korupcija seriozno mu
Za seopfaten pristap kon podobruvawe na vrabo- na{tetuva na davaweto uslugi i dobroto up-
tenosta, potrebni se napori vo pove}e oblasti ravuvawe vo Makedonija. Kako {to ve}e be{e
{to vklu~uvaat cvrsti ekonomski i regulator- zabele`ano, korupcijata {to se povrzuva so
ni politiki, efikasni regulativi za pazarot na zdravstveniot sektor (osobeno so adminis-
rabotna sila, institucii, obrazoven sistem i tracijata vo Fondot za zdravstveno osiguru-
sistem za obuka {to kreiraat soodvetni i vi- vawe) i sistemot za socijalna za{tita imaat
soko kvalitetni sposobnosti, kako i mre`a na seriozno vlijanie vrz pravata na decata za
socijalna bezbednost {to ovozmo`uva za{tita dobro zdravje i za{tita so prenaso~uvawe na
na najosetlivata grupa gra|ani, istovremeno resursite od onamu kade {to se potrebni, ner-
pottiknuvaj}i ja vrabotenosta.87 azbirlivi prioriteti vo davaweto na uslugi i
sozdavawe na obeshrabruva~ko raspolo`enie
za barawe pomo{, osobeno pome|u socijalno
5.2 Korupcija li{enite grupi. Spored izve{tajot na Evrop-
skata komisija za 2007 godina, vo vrska so so-
Potpi{uvaweto na Dogovor za stabilizacija
cijalnata za{tita i socijalnata vklu~enost,
i asocijacija so EU go zgolemi konsenzusot za
vo Makedonija ima mnogu prijaveni (i nepri-
potreba za odr`uvawe na napredokot kon podo-
javeni) slu~ai na zloupotreba na profesional-
bruvawe na upravuvaweto i spravuvawe so ko-
nata pozicija i mo} vo socijalniot sektor. Tie
rupcijata na site vladini nivoa. Iskustvata
vklu~uvaat: zloupotreba na socijalna pomo{ od
so najnovite zemji-~lenki na EU, Bugarija i Ro-
strana na rakovodni lica i vraboteni vo cen-
manija, dade jasno do znaewe deka Evropskata

76 Decata vo Makedonija
trite za socijalna rabota, primawe mito za ministerski promeni i prefrluvawe na visoki
davawe usluga, kako i neoficijalni dokazi za slu`benici od eden vo drug oddel i nedosta-
davawe pari~ni sredstva pri posvojuvawe na tok na kapacitet vo odnos na opredeluvawe i
dete. Vo zdravstveniot sektor licata poneko- odreduvawe na prioriteti, pismeni predlozi i
ga{ se prinudeni da davaat zna~itelni sumi na izve{tai, kako i strategisko i me|usektorsko
pari od svoj xeb za uslugi {to se voobi~aeno planirawe. Razmenata na informacii me|u
besplatni, i pokraj toa {to dr`avata odvo- oddelite e mnogu retka, a op{tite poznavawa
juva ogromni buxetski sredstva za ovoj sektor za problemite vo socijalnata politika, vo kon-
vo celina. Generalno, spored javnoto mislewe, tekst na Evropa, se neadekvatni.
zdravstveniot sektor e korumpiran i dava sla-
bi uslugi.89 Treba s$ u{te mnogu da se raboti za Makedoni-
ja da dobie celosno profesionalna adminis-
Potenciraweto na problemite so upravu- tracija koja }e se regrutira spored poka`anite
vaweto i osobeno so korupcijata, se dol`i na rezultati, namesto toa da bide prioritet
nedostatokot na institucionalna odgovornost na sekoja sledna vlada. Zakonot za dr`avni
i nedostatokot na javno barawe za pogolema slu`benici, koj{to gi opredeluva procedurite
transparentnost, {to mo`ebi se dol`i na pri vrabotuvawe, platata i pravilata za una-
dolgotrajnoto nezadovolstvo od davaweto na preduvawe, se primenuva samo kaj 13 procenti
uslugite i javnata iznemo{tenost. Pokraj ova, od javnata administracija, a administrativnite
gra|anskoto op{testvo s$ u{te treba da go pra{awa vo drugite delovi na javnata adminis-
dostigne svojot potencijal za odgovornost i tracija ostanuvaat netransparentni. Kako re-
mnogu nevladini organizacii se oslabeni po- zultat na toa, smenite na vraboteni i svoevol-
radi sudirite na interesi, a i se predmet na nite zameni i prefrluvawa od eden vo drug
politi~ko vlijanie. oddel se voobi~aeni. Pokraj toa, naporite da se
zadovolat tro{ocite za plati, bez namaluvawe
na brojot na javnata administracija, se reflek-
5.3. Institucionalen tiraat vo nisko platena i neatraktivna javna
kapacitet slu`ba, koja e podlo`na na korupcija, a talen-
tiranite lica i profesionalcite izlezot go
Postojat mnogu nedostatoci vo instituciona- nao|aat vo prefrluvawe vo privatniot sektor
lnite kapaciteti na javnite uslugi niz cela ili vo nekoi od mnogute bilateralni i multi-
Makedonija, a osobeno vo zdravstveniot i obra- lateralni organizacii {to rabotat vo Make-
zovniot sektor i sektorot za socijalna za{tita. donija. Preseluvaweto na talentiranite lica
Kako posledica od konzistentno nesoodvetnite vo sosednite zemji, vo idnina, mo`e da pret-
minati nivoa na investicii vo zdravstvoto, stavuva rizik.
obrazovanieto i socijalnata za{tita, kako i
golem broj na strukturni problemi vo sklop Vo gorespomenatitot kontekst, slabostite vo
na javnite uslugi, vklu~uvaj}i gi i neadekvat- institucionalnite kapaciteti se manifesti-
nite mo`nosti za podobruvawe na rabotata na raat kako rezultat od problemi so upravuvawe-
vrabotenite i nivna obuka, javnite institucii to i se pri~ina za problemi so upravuvaweto.
vo Makedonija ne funkcioniraat taka za da Poradi toa, strategiite za razvoj na kapac-
mo`at go iskoristat svojot potencijal. itetite baraat seopfatni (na pove}e nivoa), no,
isto taka, inovativni i poraznoobrazni pris-
Vo odnos na kadrovskite re{enija, spored do- tapi koi davaat re{enija za toa kako da se podo-
kazite vo ovoj izve{taj i ponatamu nedostasuva bri efikasnosta i efektivnosta od davaweto
administrativen, tehni~ki i menaxerski kapac- na vladinite uslugi i kako da se oddr`i taa
itet pome|u administratorite, onie koi davaat efikasnost i efektivnost na podolg period.
uslugi i drugite profesionalci..

Kapacitetot vo sistemot na dr`avnata ad-


ministracija, isto taka, se potkopuva poradi
5.4. Izvr{uvawe na buxetot i
opstojuva~kata politizacija na sistemot pri transparentnost
rasporeduvawe na socijalnata pomo{, za {to
kako dokaz slu`i politi~koto me{awe pri Osnoven princip vo demokratskoto op{testvo
vrabotuvawe (osobeno pri vrabotuvawe na po- e deka dano~nite obvrznici i gra|anite imaat
visoki pozicii) i pri unapreduvawe, kako i pre- pravo da u~estvuvaat i da bidat informirani
ovladuvawe na politi~ki i neprofesionalni vo vrska so vladinite odluki vo odnos na ko-
vlijanija pri dodeluvaweto na socijalnata risteweto na javnite sredstva. Sepak, nedosta-
za{tita. Ostanatite problemi vklu~uvaat: ~esti tokot na fiskalna transparentnost i soodvet-

Analiza na sostojbata 77
ni merki za odgovornost ~estopati doveduvaat zajaknuvawe na funkciite na nadvore{nata i
ovie informacii da se ~uvaat nadvor od okoto vnatre{nata revizija se dava i od strana na EU,
na javnosta. Poradi toa, osnovno e vladite javno kako del od usoglasenosta so glava 32 na Aki-
da gi soop{tuvaat brojkite okolu rashodite i to.
da bidat odgovorni za buxetskite vetuvawa i
aktivnosti, {to mo`ebi se ili ne se vo soglas- Sepak, fragmentiraweto na javnite finansii
nost so ovie vetuvawa. Fiskalnata transpar- i sistemite za izvr{uvawe, a ponekoga{ i svo-
entnost, isto taka, mo`e da bide podobrena i evolniot na~in za podelba na sredstvata, vo
preku usvojuvawe na zakoni {to }e ja pottiknat momentov pridonesuvaat kon zgolemuvawe na
odgovornosta vo gra|anskoto op{testvo i }e varijaciite vo vrska so sredstvata dostapni za
im pomogne na gra|anskite organizaciite da socijalni uslugi, a i go zagrozuvaat sprovedu-
pobaraat sredstva vo imeto na socijalno za- vaweto na analiza okolu relativnata stabil-
grozenite grupi, so podirektno vklu~uvawe na nost na finansirawe na oddelen sektor. Kako i
parlamentarcite vo buxetskite procesi i so da e, koga }e se zeme predvid deka vo 2003 godina
vospostavuvawe mehanizmi za {irewe i spode- vo Makedonija bea odvoeni 10 procenti od BDP
luvawe na finansiski informacii. za socijalniot sektor, a deka zemjite-~lenki na
EU odvoija 31,3 procenti od BDP za socijalniot
Golemo vnimanie vo vladinite krugovi naj~esto sektor za istiot period, jasno e deka stabil-
se stava na pi{uvaweto na politikite, zakonite nosta bi mo`ela da bide zna~itelno podobrena
i planovite. Sepak, vsu{nost, tokmu rasporedu- so zgolemeni i odr`livi nivoa na finansir-
vaweto na sredstvata e ona {to dozvoluva im- awe na socijalniot sektor. Sekoga{ }e postoi
plementacija na aktivnostite {to rezultira so stepen na neefikasnost vo sekoja javna admin-
razvojni ishodi. Poradi ovaa pri~ina, procen- istracija, no transparentnite buxetski proce-
kata za izvr{uvawe na buxetot e klu~na strate- duri im ovozmo`uvaat na onie {to ja kreiraat
gija za razvoj i implementacija na politika {to politikata i na onie koi planiraat podobro da
se bazira vrz dokazi. Samo dokolku se znae kade procenat kade se pojavuva taa neefikasnost i
se potro{eni sredstvata i kako se potro{eni, da napravat soodvetni promeni.
onie {to go planiraat buxetot mo`at da napra-
vat korekcija vo programata i idnite opcii. Vo ovoj kontekst, osiguruvawe na dostapnosta
Lo{ite buxeti i neadekvatnite finansiski na podatocite povrzani so javnite tro{oci tre-
kontroli se samo vo polza na naru{uvawe na ba da bide klu~en prioritet za javnata adminis-
efikasnata implementacija na programite za tracija (vidi Preporaki: del 6.3)
obezbeduvawe na uslugi, preku namaluvawe na
fiskalnite odgovornosti {to ovozmo`uva po-
golema izlo`enost na korupcija i gre{ki vo
5.5 Decentralizacija i
upravuvaweto. davawe na uslugi
Kako {to transparentnosta vo odnos na javnite Vo 1999 godina, Makedonija zapo~na so ambi-
rashodi i kapacitetot na Vladata da obezbedi ciozna reformska programa za decentral-
efikasen monitoring vrz tie tro{ewa se po- izacija, {to be{e va`en kamen-temelnik za
kazateli za institucionalniot kapacitet i ponatamo{na demokratska tranzicija. Ohrid-
kvalitet vo vladeeweto, buxetskite tro{oci skiot ramkoven dogovor vo 2001 godina be{e
okolu zdravstvenata za{tita, obrazovanieto i presvrtna to~ka za procesot na decentral-
socijalnata za{tita se pokazateli za dostapna izacijata i go dade potrebniot stimul i de-
vladina osnova na prihodi i nivoto na zalo`ba talnata nasoka za ovoj proces. Od 2004 godina
na Vladata za socijalnata blagosostojba i pra- do sega bea usvoeni slednite zakoni povrzani
vata na deteto. Samo preku efikasen finansis- so procesot na decentralizacija: Zakon za lo-
ki menaxment i zalo`ba na adekvatni sredstva kalna samouprava (2002 godina), koj gi odreduva
vladite mo`at da se osiguraat deka pravata na uslugite {to }e bidat ovozmo`eni na lokalno
decata se realiziraat, i samo preku efikasen nivo, vklu~uvaj}i go i urbanisti~koto plani-
monitoring na tro{ocite vladite mo`at da se rawe i ekonomskiot razvoj, lokalnite finansii,
osiguraat deka sredstvata stignuvaat do vis- kulturata i obrazovanieto, socijalnata blago-
tinskite korisnici. sostojba i zdravstvenata za{tita i dano~nata
administracija; Zakon za teritorijalna orga-
Vladinite napori da ja zgolemat finansiskata nizacija (2004 godina) so {to se namali brojot
odgovornost se podobrija so osnovaweto na na op{tini od 124 na 84; Zakon za finansirawe
Kancelarijata na dr`avniot revizor i so zaja- na lokalnata samouprava (2004 godina), koj{to
knuvawe na sistemite za vnatre{na revizija vo gi odreduva izvorite na lokalno finansirawe
nekoi ministerstva. Poddr{ka kon ponatamo{no i Zakon za Grad Skopje (2004 godina), koj{to go

78 Decata vo Makedonija
opredeluva Skopje kako posebna edinica na sa- na tro{oci na centralno nivo i na lokalni nivoa
moupravata. }e ostanat nepromeneti. Za `al, ovoj sistem gi
prodol`uva minatite neednakvosti na nivoata
Op{toto razbirawe e deka prefrluvaweto na finansirawe vo pogled na davaweto osnovni
na nadle`nostite na op{tinite e politi~ki uslugi i ne uspeva da najde re{enie za dinami-
uspe{no (vo soglasnost so Ohridskiot ramkoven kata na populacijata i drugi promeni vo lo-
dogovor), sepak implementacijata na procesot kalnite uslovi. Vo ovoj kontekst, treba da se
na decentralizacija e usporen i klu~niot test izgotvat minimum standardi za davawe uslugi
}e bide da se osigura podobro davawe na uslu- i protokoli, za da se osigura deka siroma{nite
gi od strana na op{tinite. Vo istra`uvaweto deca i nivnite familii imaat ednakov pristap
sprovedeno od strana na UNDP vo mart 2007 go- do uslugite {to se obezbeduvaat na lokalno
dina, 80 procenti od ispitanicite odgovorile nivo.
deka ne gledaat nekoi golemi promeni ili deka
se nezadovolni so procesot do sega.90 Pokraj Vo momentov se izgotvuva nova programa za de-
toa, vo izve{tajot na misiite na UNICEF/UNDP centralizacija i akcionen plan za period od
za 2007 se veli deka, vo pogled na vtorata faza 2008 do 2010 godina, za {to }e bide potrebna
od procesot na decentralizacija, na vladinite seopfatna procenka na fiskalnata decentral-
pretstavnici, vo sklop na resornite minis- izacija, so cel da se dobijat informacii za ovaa
terstva {to rabotat na op{tinsko nivo, ne im programa i za vtorata faza od fiskalnata de-
e jasno {to zna~at ponatamo{nite reformi vo centralizacija {to }e zapo~ne vo 2007 godina.
prakti~na smisla i deka o~ekuvawata zna~itelno Za da ja podr`i ovaa programa, kako i akcioniot
se razlikuvaat od u~esnik do u~esnik.91 plan, UNDP neodamna prepora~a povtorno da se
razgleda celosnata vizija za decentralizaci-
Na ova nivo, davaweto uslugi vo zdravstvenata jata i klu~nite celi za vtorata faza, vo sklop
za{tita, obrazovanieto i socijalnata za{tita na edna nova strategija za decentralizacija
ostanuvaat rasporedeni na centralno nivo i {to idealno bi bila rezultat na edna analiza
ostanuva da se vidi kako }e bide implementi- za fiskalnata decentralizacija vrz baza na fi-
rana decentralizacijata na ovie uslugi. Golema nansiskite podatoci za 2005 i 2006 godina. No,
zagri`enost pretstavuva niskoto nivo na ka- ovie podatoci, vo momentov, ne se dostapni.
pacitet, evidentno na op{tinsko nivo. Pokraj
toa, Zakonot za samouprava predviduva ednak- Ministerstvoto za trud i socijalna politika,
vi nivoa na nadle`nosti za site op{tini, bez vo odnos na decentralizacijata, treba da se
ogled na goleminata i sposobnostite i pokraj trudi da ima pristap kon op{tinite orienti-
toa {to Ministerstvoto za finansii neodamna rani kon uslugite, {to bi zna~elo svesnost za
istakna deka samo mal broj na op{tini gi ispol- mo`nostite deka ova pridonesuva za podobru-
nuvaat uslovite za prodol`uvawe kon vtorata vawe na podatocite (vidi Preporaki: sekcija
faza od fiskalnata decentralizacija. Vo re- 6.3).
alnosta, op{tinite se neednakvi po golemina
(15 op{tini imaat pomalku od 5000 `iteli) i Ovaa strategija za decentralizacija treba da
postoi zagri`enost deka momentalnite meha- se protega i nadvor od sega{noto operativ-
nizmi za decentralizacija ne gi zemaat predv- no planirawe, {to primarno se fokusira na
id razlikite vo pogled na nivoata na vraboteni pravnata ramka i dava koherentna mapa za re-
i kapacitetot, kvalitetot na infrastrukturata formata. Vo strategijata treba da se razgle-
ili mo`nostite za generirawe na prihodi. da povrzuvaweto na sektorskite reformi, vo
sklop na sektorite za obrazovanie, zdravstvo
Vo odnos na zdravstveniot sektor se smeta i socijalna za{tita, kako i da se razgledaat
deka najmalku polovina od site op{tini ne se odnosite so drugite va`ni nacionalni strat-
podgotveni da izgotvat lokalni politiki za egiski celi. Vo ova se vklu~uvaat reformata vo
zdravstvena za{tita ili programi za preven- javnata administracija, agendata za integraci-
cija. Isto taka, mnogu op{tini se soo~uvaat so ja vo EU i evropskite mehanizmi za socijalna
akuten problem od nedostatok na sredstva, {to vklu~enost, osobeno Zaedni~kiot memorandum
mo`e da im na{teti na nivniot iden kapacitet za vklu~enost.
pri implementirawe na prioritetite dadeni vo
planovite za lokalen razvoj. Pokraj ova, grant- Drug element od „Strategijata” bi vklu~uval
ovite za finansirawe na op{tinite se pres- programa za gradewe na kapacitet {to gi
metani vrz osnova na istoriski tro{oci preku poddr`uva procesite na decentralizaci-
„retrospektivna” metodologija i spored ovoj ja. Ovaa programa, isto taka, bi trebalo da
pristap se pretpostavuva deka tekovnite nivoa vklu~uva: programi za obuka i konsultacii koja
na tro{oci se nekako soodvetni i deka nivoata gi podr`uva glavnite nadle`nosti potrebni za

Analiza na sostojbata 79
lokalno upravuvawe, obezbeduvawe na upatstva usoglasuvawe na obvrskite za socijalno u~estvo
i tehni~ka pomo{ od resornite ministerstva, na EU i makedonskite zakoni i politi~ki direk-
pomo{ naso~ena kon onie op{tini so pomali tivi {to se primenuvaat.
sredstva i tehni~ka pomo{ za resornite min-
isterstva, za da pomognat okolu potrebnite Postignat e napredok vo odnos na sobiraweto
prilagoduvawa i restrukturirawa potrebni za socijalni statisti~ki podatoci, preku razvo-
poddr{ka na razvojnite procesi. jot na proektot za Razvojni informacii i preku
proektot za statisti~ka pismenost, vo sklop
Klu~no za postignuvawe na uspeh vo procesot na Dr`avniot zavod za statistika, no , sepak,
na decentralizacija }e bide da se obezbedi treba u{te mnogu da se raboti na ova pole.
izgotvuvawe na efikasna strategija za komuni- Sorabotkata pome|u onie koi gi obezbeduvaat
kacija {to gi ima za cel razli~nite u~esnici, podatocite ponekoga{ e naru{ena poradi nat-
vklu~uvaj}i gi i parlamentarcite, resornite prevar vnatre, vo samite oddeli, a i nedosta-
ministerstva, vladinite agencii, instituciite, tokot na koordinacija pome|u ministerstvata
razvojnite partneri i ~lenovi na zaednicata. onevozmo`uva akumulirawe na podatoci i os-
Ovaa strategija treba da bide bazirana vrz pra- novawe na rabotni sistemi koi gi ispolnuvaat
vata, da osigura deka gra|anite se zapoznaeni minimalnite barawa za paket na nacionalni
so nivnite ustavni prava i obvrski vo vrska so podatoci.
lokalnata vlast i da gi ohrabri siroma{nite i
socijalno li{enite familii da gi iskoristat Potrebna e politi~ka zalo`ba za da se osigu-
svoite prava za dobivawe kvalitetni uslugi. ra podobruvawe vo odnos na raznite problemi
povrzani so sorabotkata pome|u sektorite, i
sepak, Vladata mora da ja uvidi golemata potre-
5.6. Problemi so podatocite, ba za kriti~nite finansiski, tehni~ki i menax-
monitoringot i evaluacijata erski investicii vo statisti~kite institucii
i rabotata {to tie ja rabotat, kako i deka so
Problemite so monitoringot (sistematsko sobi- podobruvaweto na dostapnosta na kvalitetni
rawe na podatoci) i evaluacijata (analizirawe podatoci se predviduva efikasnost vo mnogute
na ovie podatoci i efikasnosta na programite napori za socijalen razvoj, a i po nekoja aso-
vo koi se otcrtuvaat ovie podatoci) & davaat cijacija i dolgoro~na ekonomska i socijalna
poddr{ka na celata ovaa analiza vo odnos na stabilnost. Kako {to e i istaknato od strana
zagri`enostite istaknati vo nea. Kako {to na Evropskata komisija vo nejziniot posleden
mo`e da se vidi od ovoj i od drugi izve{tai, mo- izve{taj za napredokot na Makedonija, kon
mentalno dostapnite podatoci mo`at samo da ispolnuvawe na barawata za usoglasuvawe na
pomognat vo identifikacija na klu~nite soci- zakonite (glava 18):
jalni razvojni problemi, kako {to e ogromnata
potreba da se uka`e na fundamentalnite pra- „Zakonot za dr`avna statistika }e treba da
va na siroma{nite i socijalno li{enite deca pretrpi izmeni, so cel da se najde re{enie za
i, sekako, otsustvoto na kvalitetni podatoci. nedostatocite vo odnos na, kako za primer,
Vladata i nejzinite institucii se svesni za ovoj definicijata za oficijalnata statistika, sos-
problem i se obiduvaat da iznajdat re{enie za tavot na statisti~kiot sovet i nazna~uvaweto
ovaa situacija. Sepak, postojniot nedostatok na rakovodni lica vo Zavodot za statistika”.92
na kvalitetni, rutinski sobirani podatoci,
podeleni najmalku spored vozrasta, polot, ob- Vo odnos na napredokot kon demografska i
razovanieto i ekonomskiot status, gi pravi socijalna statistika, Evropskata komisija
ekstremno problemati~ni razvojot, implemen- zaklu~uva deka skore{niot napredok e ograni~en
tacijata i monitoringot na programite {to gi na podobruvawe vo izgotvuvaweto na statis-
imaat za cel diskretnite grupi, osobeno decata tikata za rabotna sila i vo odnos na napredo-
(vklu~uvaj}i gi siroma{nite deca) i marginal- kot, vo izgotvuvawe na pregledot za buxetot
iziranite i siroma{ni famii. Namaluvawe na na doma}instvata. Implikacijata tuka e deka
razlikite vo odnos na pristap i koristewe na mnogu malku e napraveno, osobeno vo pogled na
uslugite, vo osnova, zavisi od utvrduvaweto na sobiraweto podatoci i analizi za poddr{ka
na~inite na koi se manifestira razlikata, koi na programite koi se zanimavaat so pravata na
familii i deca se propu{teni, kade `iveat i decata i siroma{nite. Vo posledniot izve{taj
{to funkcionira, a {to ne. Samo so pomo{ na za napredokot (2007), Evropskata komisija
ovie informacii onie {to gi davaat uslugite zabele`uva deka i pokraj dobriot napredok, na
}e mo`at poaktivno da gi targetiraat onie na primer vo odnos na sorabotkata i koordinaci-
koi najmnogu im treba pomo{ i da obezbedat jata me|u razli~ni u~esnici vo nacionalniot
podobrena ednakvost, {to i se bara vo odnos na statisti~ki sistem, bavno napreduva usoglasu-
vaweto so Aki vo oblasta na statistikata.

80 Decata vo Makedonija
Niz celiot ovoj izve{taj stanuva jasno deka I pokraj zgolemeniot interes na Vladata za
postoi akuten nedostatok od kvalitetni vla- problemite povrzani so detskata siroma{tija
dini podatoci vo vrska so sostojbata na decata, i socijalnata vklu~enost, Makedonija s$ u{te
kako i sostojbata so siroma{nite i socijalno e vo mnogu ran stadium vo podgotvuvawe na
li{enite vo celost. Samo MIKI za 2005 i 2006 podatoci za liken-indikatorite i, vo momen-
godina uspea da obezbedi adekvatno raspore- tov, nema statisti~ki osnovi vrz koi bi se ba-
deni podatoci. Posledovatelno na ova, ne bi zirala edna seopfatna politika za socijalna
mo`elo mnogu ne{to da se ka`e i za podato- vklu~enost, nitu, pak, mo`nost da ja vodi im-
cite vo zdravstveniot, obrazovniot i socijal- plementacijata na vakvata politika na eden
niot sektor, bidej}i tie sekoga{ ne se sobi- koherenten i efikasen na~in. Vo kontekst na
raat rutinski, a vo nekoi slu~ai ednostavno i pretstojnite podgotovki za Zaedni~kiot mem-
ne postojat. Podatocite na nacionalno nivo se orandum za vklu~enost, ovie nedostatoci se
sobiraat rutinski od strana na Ministerstvo- osobeno istaknati. Isto taka, ako procesite na
to za zdravstvo, Ministerstvoto za ekonomija decentralizacija se poka`at uspe{ni, kapac-
i Ministerstvoto za trud i socijalna poli- itetot za sobirawe na podatocite i analizite
tika i, pred s$, se samo delovi, a ponekoga{ i }e treba da vlijaat i vo nagorna i vo nadolna
ne se objektivni. Vo zdravstveniot sektor, kade nasoka. Najprakti~niot, finansiski opravdan i
{to sobiraweto na podatoci e najnapredno, vo odr`liv na~in da se soberat i da se ima pris-
neodamne{niot Nacionalen izve{taj za Make- tap do kvalitetni rasporedeni podatoci e tie
donija za evaluacijata na uslugite vo javnoto da se sobiraat na op{tinsko nivo, a najefikasen
zdravstvo se veli deka ne postojat dovolno na~in da se osiguraat podobruvawata vo eval-
socioekonomski indikatori ili podatoci za uacijata i nacionalnoto planirawe vrz baza
stilovite na `ivot, deka nema vospostaveno na dokazi e da se osigura deka rasporedenite
sistem za evaluacija na davaweto i kvalitetot op{tinski podatoci }e bidat dostapni za anal-
na uslugite vo zdravstvenata za{tita, kako i izi na nacionalno nivo.
deka zaklu~ocite od malkute istra`uvawa {to
se sprovedeni ne se koristat za da se podobri Izrabotkata na protokoli i standardi za sobi-
politikata vo zdravstveniot sektor.93 Vo mo- rawe na decentralizirani podatoci bi bil prv
mentov, vo Ministerstvoto za zdravstvo se vr{i dobar ~ekor (vidi Preporaki : sekcija 6.3).
revizija (za prvpat od 1978 godina) na Zakonot
za zdravstvena statistika i postoi nade` deka
noviot zakon }e ja regulira metodologijata i
frekventnosta na sobiraweto podatoci, kako
i deka }e gi definira pravata, odgovornostite
i profesionalnite obvrski vo ovoj pogled. Re-
vidiraniot zakon }e bide vo soglasnost so za-
konite za zdravstvena statistika na EU i se
o~ekuva da se usvoi do krajot na 2008 godina.

Ministerstvoto za trud i socijalna politika,


so negovite brojni oddeli, se soo~uva so sli~en
problem pri sobiraweto na podatoci i monitor-
ing na programite. Na primer, Centrite za so-
cijalna za{tita rutinski ne sobiraat podatoci
za razli~ni lica, {to bi mo`ele da se iskori-
stat za analizi na centralno nivo, a monitor-
ingot na programite i evaluacijata postojano
se zapostaveni, {to nenamerno doveduva do
za{tita na neeti~kite ili ilegalni transak-
cii i gi opstruira reformite vo sektorot. Vo
obrazovniot sektor, kade {to najgolemi sred-
stva se izdvojuvaat za plati, za smetka na ra-
kovodeweto i kvalitetot, sevkupnoto sobirawe
na podatoci i sistemski analizi i ponatamu se
slabi. Od ogromna korist za razvojot na sektor-
skata i obrazovnata politika bi bila obukata i
implementacijata na kompjuterski baziraniot
Sistem za upravuvawe so informacii od obra-
zovanieto.

Analiza na sostojbata 81
82 Decata vo Makedonija
VI Nezavr{enata
agenda

Ovoj izve{taj vo pove}e navrati tvrdi deka i kako tie vlijaat vrz decata i }e ponudi prepo-
na mnogu deca, osobeno na siroma{nite deca, raki za prezemawe ~ekori.
im nedostigaat osnovnite prava i deka ova se
slu~uva kako posledica na golem broj temelni
problemi vo vladeeweto, razvojot i implemen-
6.1 Opravdanost na
tacijata na socijalna politika, kako i vo sek- politi~kite merki
torite za obrazovanie, zdravstvoto i socijalna
za{tita. Ovoj izve{taj, isto taka, tvrdi deka Me|unarodnoto iskustvo uka`uva na toa deka
kvalitetnoto investirawe vo decata na site postojat ~etiri op{ti argumenti vo prilog na
nivoa e i vo kratkoro~en i vo dolgoro~en in- tezata deka detskata siroma{tija treba da se
teres na Makedonija. stavi vo centarot na nacionalnata politi~ka
agenda. Tie se odnesuvaat na opsegot i postoja-
Golem broj od opi{anite problemi, osobeno nosta na detskata siroma{tija, zakanata za os-
vo odnos na pra{awata na vladeewe, se klu~ni novnite prava, negativnoto vlijanie na ekonom-
i uka`uvaat na toa deka Makedonija ima u{te skiot i socijalniot razvoj i na vlijanieto vrz
dolg pat pred sebe za usoglasuvawe vo zakono- politi~kata i socijalnata solidarnost i soci-
davstvoto i politikata, {to e vo za~etok, kako jalnata vklu~enost voop{to. Site ovie pra{awa
i vo drugite obvrski. No ovie problemi ne se mora da se vklu~at vo sekoja sovremena seop-
tipi~ni samo za Makedonija. Na mnogu na~ini, fatna procenka.94
efikasnosta vo vladeeweto korespondira so
nivoto na dostapni resursi, visoko nivo na Procesot na socijalna vklu~enost na EU poka`uva
iskustvo vo oblasta na upravuvawe na resur- deka rizikot od siroma{tija za decata e povi-
site i mo`nosta soodvetno da se kompenziraat sok, odo{to onoj za vozrasnite. Problemot ne e
dr`avnite slu`benici. Demokratskata vlast vo periferen ili zaostanat od porano, a zemjite
Makedonija e relativno nov fenomen i vo ovaa koi investiraat vo prodetski politi~ki merki
smisla dostignuvawata se zna~itelni. Ona {to, se najuspe{ni vo namaluvawe i prevencija na
najverojatno, e u{te pova`no, ograni~uvawata detska siroma{tija i siroma{tijata voop{to.
so koi se soo~uva vo momentov se del od „nor- Isto taka, postojat s$ pove}e dokazi deka prob-
malniot” proces na tranziciska vlast i mo`at lemite koi{to vo posledno vreme se za~esteni,
da se nadminat. Politi~kata volja, napornata kako zloupotreba na droga i {verc, pridonesu-
rabota i sorabotkata }e bidat klu~ni za obez- vaat kon nedostatocite koi go prodol`uvaat
beduvawe na seopfatna reforma koja & e itno vremetraeweto na integraciskite ciklusi. Na
potrebna na Makedonija. sli~en na~in, postojaniot porast na brojot na
doma}instva so samohrani roditeli se povrzuva
Ovoj del od analizata }e ja istakne opravda- so porastot na siroma{tija, kako {to e slu~aj i
nosta na politi~kite merki za investirawe so promenata na semejnite strukturi, padot na
vo decata; }e go ispita podetalno kontekstot brojot na po{iroki semejstva i fragmentacija
na politi~kite merki, osobeno na~inot na koj na zaednicata. Klu~nite argumenti za prodets-
funkcioniraat vo institucionalnite procesi ki investicii se slednive:

Analiza na sostojbata 83
1 Detskite prava se del od po{irokite kon- 3 Investiraweto vo decata e i ekonomski
vencii i protokoli za za{tita na ~ovekov- i politi~ki opravdano. Siroma{tijata i
ite prava, koi{to zemjite-~lenki se dol`ni nevrabotenosta pretstavuvaat golem tovar
da gi po~ituvaat, vklu~uvaj}i ja Konvencijata na op{testvata i rezultiraat vo propu{teni
na Obedinetite nacii za pravata na deteto, mo`nosti za ekonomski, socijalen i kul-
kako i nejzinite opcioni protokoli, Evrop- turen razvoj. Siroma{tijata i socijalnata
skata konvencija za ~ovekovi prava i Evrop- isklu~enost mo`at da dovedat do politi~ka
skata povelba za osnovnite prava. Zatoa, vla- nestabilnost i do socioekonomski podelbi.
dite se dol`ni da gi za{tituvaat osnovnite Zatoa, spravuvaweto so detskata siroma{tija
prava na decata. Spravuvaweto so detskata e investicija vo idninata i vo javnoto dobro.
siroma{tija i so pri~inite {to doveduvaat Procesite na socijalna vklu~enost vo Evrop-
do nea, isto taka, e me|unarodna obvrska skata unija poka`aa deka sevkupnite napori,
{to e vo soglasnost so me|unarodno dogov- ~ija cel e iskorenuvawe na siroma{tijata
oreni socijalni i ekonomski razvojni celi, i namaluvawe na stepenot na socijalna
sodr`ani vo Mileniumskite razvojni celi i isklu~enost, }e mo`e da se postignat ako
vo Svet soodveten za decata. se pridru`eni so navremeni intervencii
{to gi vadat decata od siroma{tija i obez-
2 Visokite nivoa na detska siroma{tija beduvaat niven celosen razvoj i u~estvo vo
doveduvaat do golemi ekonomski i socijalni op{testvoto.
problemi. Decata koi rastat vo siroma{tija
imaat pomali {ansi da go razvijat svojot 4 Detskata siroma{tija, isklu~enosta i mar-
celosen potencijal i se soo~eni so pogolem ginalizacijata, vkoreneti vo etni~kiot, rod-
rizik da bidat nevraboteni; da imaat lo{o oviot ili zakonskiot status mora implic-
zdravje; da bidat marginalizirani ekonomski itno da se sfatat kako klu~ni komponenti vo
i socijalno i da ne se zdobijat so sredstva za glavnata politi~ka debata i od perspektiva
da izlezat od siroma{tijata. Ova ima serioz- na socijalna pravda, kako i za da ja podobrat
ni implikacii za ekonomskiot i socijalniot ekonomskata i socijalnata efikasnost. Dets-
razvoj - vo raste~kiot tehni~ki pazar na trud kata siroma{tija i isklu~enosta, isto taka, se
od klu~na va`nost e vladite da gi maksi- klu~ni pra{awa vo pogled na nivniot odnos
maliziraat investiciite vo obrazovanieto kon mnogu drugi klu~ni politi~ki predizvici
i ~ove~kiot kapital, za da obezbedat decata so koi se soo~uvaat i razvienite zemji i zem-
da izrasnat vo lu|e koi najdobro }e mo`at jite vo razvoj. Ovie predizvici vklu~uvaat:
da pridonesat za ekonomski razvoj i za os- globalizacija i potreba od kvalifikaciski
novi za odano~uvawe na prihodite od davawe i tehnolo{ki osposobena rabotna sila; de-
usluga. Posledniov argument e osobeno rele- mografski i socijalni promeni predizvi-
vanten za Makedonija, kade {to populacijata kani od zgolemenata mobilnost i povisokite
e vo stareewe i opa|aweto na natalitetot vo nivoa na etni~ki diverzitet; problemi {to se
idnina mo`e da predizvika seriozni prepre- odnesuvaat na politi~ka nezainteresiranost
ki na pazarot na trudot. Podatocite na SSO i demografski deficit; potreba da se pro-
poka`uvaat deka vkupnata stapka na plodnost movira i poddr`i pogolema ednakvost me|u
vo Makedonija opadnala od 2.06 vo 1990 godi- polovite; potrebata s$ pove}e da se usoglasi
na, na 1.5 vo 2005 godina, {to e indikativno rabotniot i semejniot `ivot i da se prispo-
za populacija vo stareewe, a toa u{te pove}e sobi na izmenetite semejni strukturi; kako
}e go optovari dr`avniot penziski sistem. i potrebata da se promovira odr`livost na
Klu~en na~in da se finansiraat zgolemenite `ivotnata sredina zaradi ekonomska stabil-
tro{oci vo socijalniot sektor i, vsu{nost, nost i porast.
op{to zgolemenite nacionalni tro{oci e da
se investira mnogu vo obrazovanie na decata
i ~ove~kiot kapital, vo poddr{ka na podo-
6.2 Politi~kiot kontekst
bruvawe na prihodite za slednite genera-
Detska siroma{tija, socijalna vklu~enost
cii i ekonomski porast. Mnogu poefikasno i
i upravuvawe so politi~kite merki
mnogu poevtino e da se spravuva so osnovnite
pri~ini za siroma{tija, otkolku da se spra-
Nacionalniot akcionen plan za decata (2006-
vuva so seopfatna i vkoreneta siroma{tija,
2015) i Nacionalnata strategija za mladite
{to bi mo`ela da proizleze od nepreze-
konkretno se zanimavaat so detskite prava i
mawe akcija, nekompetentnost i nedostig na
situacijata na mladite lu|e. Nacionalniot ak-
strate{ko planirawe.
cionen plan za decata naveduva spisok na ~eko-
ri {to treba da se prezemat, krajni rokovi za
nivno implementirawe, indikatori za verifi-

84 Decata vo Makedonija
kacija na celite i odluki vo pogled na odgovor- Drugi vladini strate{ki dokumenti, {to se
nosta na agencijata. odnesuvaat na decata i nivnata socijalna
za{tita vo Makedonija, kako i na razvojnite
Nacionalniot akcionen plan za decata ima za pra{awa, se: Nacionalniot plan za razvoj
cel da ja definira dr`avnata politika kon (2007-2009); Nacionalnata strategija za inte-
detskite prava vo tekot na slednite 10 godini gracija vo EU (2004); Nacionalnata strategija
i da se zanimava so pra{awa za detskite pra- za vrabotuvawe do 2010 godina i Nacionalniot
va na obrazovanie i zdravstvo, kako i detskata akcionen plan za vrabotuvawe (2006-2008).
siroma{tija i so socijalnata isklu~enost. Pla- Site ovie programski dokumenti se obiduvaat
not gi kombinira (vo eden dokument!) planovite da postignat usoglasuvawe so celite i prepo-
za akcija - {to se odnesuvaat na decata - na site rakite na EU i gi naveduvaat, vo soglasnost so
ministerstva, dr`avni agencii i institucii Evropskata strategija za vrabotuvawe, slednive
{to rabotat vo oblasti povrzani so detskite prioriteti: zgolemuvawe na vrabotuvaweto,
prava. Ovde spa|aat: Ministerstvoto za obra- podobruvawe na kvalitetot i produktivnosta
zovanie i nauka; Ministerstvoto za trud i so- na rabotata i zajaknuvawe na socijalnata kohe-
cijalna politika, Ministerstvoto za zdravstvo; zija i vklu~enost. No, im nedostigaat i rabotni
Ministerstvoto za pravda; Ministerstvoto za ramki za implementacija, vo koi do detali bi
vnatre{ni raboti; Agencijata za mladi i sport; se navele buxetski alokacii, vremenski ramki
Agencijata za informacii; Ministerstvoto za i odgovornosti.95
nadvore{ni raboti i Ombudsmanot.
Nacionalnata strategija za integracija vo EU se
No, dokolku ne se re{at klu~nite pra{awa povr- obiduva da se zanimava so reformi vo socijal-
zani so buxetot, redosledot na aktivnostite, nata politika i usoglasuvawe, so zaedni~kite
odgovornosta, nivoto na aktivnost i planirawe, pristapi na EU. Vo odnos na podobruvaweto na
akcioniot plan, najverojatno nema da ima nekoja socijalnata za{tita vo pravec na spravuvawe
prakti~na primena. A vo otsustvo na imple- so posttranziciskata siroma{tija, Strategi-
mentacijata na koja se ~eka, planot mo`ebi }e jata nejasno komentira:
treba da se revidira so cel da se zemat pred-
vid izmenetite okolnosti. Isto taka, prob- „...sistemot na socijalna za{tita, koj e soliden i
lem e toa {to akcioniot plan be{e razvien so nerestriktiven i koj nudi relativno visok ste-
pomo{ na Nacionalnata komisija za deca, koja, pen na za{tita, treba da se transformira za da
po zavr{uvawe na planot na po~etokot od 2006 spre~i opasnost po ramnote`ata na javnite fi-
godina, prestana da postoi. Ministerstvoto nansii, kako i konkurentnosta na kompaniite”
za nadvore{ni raboti e odgovorno da osigura
deka zemjata }e odgovori na me|unarodnite ob- A potoa:
vrski za izvestuvawe, a Vladata na Makedoni- „...Sistemot mora da se transformira brzo, bez
ja gi dobi prvite zaklu~oci od Komitetot na da & na{teti na socijalnata vklu~enost i bez da
ON za Pravata na deteto vo 2000 godina. Me|u predizvika pogolemi socijalni tenzii”.96
zaklu~ocite be{e otsustvoto na mehanizam za
koordinirawe na informaciite i pra{awata Nacionalniot plan za razvoj (NPR) za 2007-
povrzani so KPD (Konvencijata za pravata na 2009, konkretno, malku zboruva za detskite
deteto) ili vo pogled na evaluativnoto usogla- prava, no, kako i drugite nacionalni i evropski
suvawe so KPD. Sekako pozitiven ~ekor napred razvojni politiki, otvoren e za odreden stepen
e vospostavuvaweto na interministerskata na interpretacija. Pette glavni celi na NPR se:
Komisija za detski prava. Vo juni 2007 godina, da ja zajakne ekonomskata konkurencija; da raz-
Vladata podnese vtor periodi~en izve{taj do vie nova fizi~ka infrastruktura i da ja nado-
Komitetot a toj naskoro }e gi pretstavi svoite polni postojnata fizi~ka infrastruktura; da
opservacii vo odnos na ovoj ponov izve{taj. go podobri kvalitetot na obrazovanieto i da
obezbedi adaptabilnost na promenite na paz-
Po preporakite navedeni vo Deklaracijata na arot na trud; da ja podobri zemjodelskata prak-
Parlamentot za za{tita na pravata na deteto, tika i produktivnost i da sozdade preduslovi
be{e usvoena i Nacionalna mladinska strate- za izbalansiran razvoj na regionalnata poli-
gija, vo noemvri 2005 godina, koja pokriva 19- tika.97
godi{en period od usvojuvaweto. Strategi-
jata se zanimava so golem broj problemati~ni So ogled na toa deka implementacijata na NPR
pra{awa vo `ivotot na mladite vo Makedonija, e zavisna od implementacijata na cel opseg na
no, vo momentov, nema na~in da se proceni nejzi- sektorna politika, postoi zagri`enost deka
nata primena od po~etokot do sega. nekoi strate{ki elementi na NPR mo`at da
bidat kompromitirani. No, komponentata na

Analiza na sostojbata 85
NPR {to se zanimava so obrazovanie e va`na za Li{uvaweto na mladite lu|e od mnogu mo`nosti
inicijativite za socijalen razvoj i bi mo`ela i te{kata situacija so koja se soo~uvaat golem
da obezbedi mo`nosti za vkrsteno podobru- broj od niv e navedena vo ovaa analiza, vo
vawe so nacionalnata obrazovna politika, kako pogled na: nevrabotenosta i nedostigot na
i vlijanie vrz obrazovanieto za Memorandumot mo`nosti za obrazovanie; isklu~uvawe od eko-
za zaedni~ka vklu~enost i Zaedni~ka procenka nomsko i socijalno u~estvo i ~uvstvitelnosta
na vrabotuvaweto. na cela niza rizici, me|u koi zloupotreba na
drogi, HIV/SIDA i {verc. No, ovaa analiza ne
No, razvojot na politikata i planiraweto na mo`e{e seopfatno da ja proceni situacijata na
socijalnata za{tita vo Makedonija ~estopati mladite lu|e, bidej}i ako gi izzememe studiite
se rakovodeni od nadvore{ni vlijanija, koi, {to se citiraat vo izve{tajot, postojat mnogu
za `al, nekoga{ pridonesuvaat do konfuzija i malku kvalitativni i kvantitativni informa-
nefunkcionalnost na javnata administracija. cii za problemite so koi se soo~uvaat lu|eto i
Vo momentov, razvojot na socijalna politika i na~inite na koi se spravuvaat so tie problemi.
planiraweto na socijalna za{tita se rakovode-
ni od aspiraciite za integracija vo EU, kako i Od pretstavenite dokazi, se ~ini deka najgolemi-
od direktivite i protokolite na EU i na EZ vo ot problem e niskata stapka na u~estvo. Vo
koi se navedeni strukturite za usoglasuvawe. sega{nava atmosfera na aspiracii za evropska
No, promenite na regulativnite dokumenti, integracija i s$ pogolemoto vlijanie na medi-
isto taka, ~estopati se rezultat na interven- umite i korporaciite, otsustvoto na mo`nosti
cii na me|unarodni organizacii, vklu~uvaj}i za napreduvawe na mladite lu|e, i ekonomski i
gi UNICEF i UNDP, kako i glavnite donatori, socijalno, mo`e s$ pove}e da go inhibira pro-
vklu~uvaj}i gi EU, Svetskata banka i MMF.98 gresot kon socijalna kohezija, a mo`e i da gi is-
frustrira mladite lu|e. Mora da se napravat
Kako {to se gleda vo neodamne{noto vos- napori za da se obezbedi specijalnite potrebi
postavuvawe na rabotna grupa vo podgotovkata na mladite lu|e da bidat poaktivno inkorpori-
za Memorandumot za zaedni~ko vklu~uvawe i rani vo politi~kiot diskurs.
op{tata rabota vo Ministerstvoto za trud i so-
cijalna politika, postoi nivo na entuzijazam za Pomladite deca vo Makedonija naskoro }e bi-
razvojot na politikata za socijalna vklu~enost. dat adolescenti, a adolescentite nabrgu }e
No, ovoj entuzijazam treba da bide pridru`en so bidat vozrasni. Poradi toa, spravuvaweto so
prakti~en dijalog so partnerite i akcionerite, siroma{tijata na mladite deca e klu~na in-
koj bi dovel do konsenzus vo pogled na klu~nite tervencija vo prilog na dolgoro~na socijalna
prioriteti. Mora da se napravat napori, bidej}i i ekonomska stabilnost. Podobruvaweto na
samo preku dijalog i preku podobreno partner- pristapot do organizirano detsko obrazovanie
stvo i koordinacija na site nivoa }e se postigne (gradinki i predu~ili{ni ustanovi) za site
vistinski napredok. Vo kontekst na Memorandu- deca, podobruvawe na zdravstvenite uslovi
mot za zaedni~ka vklu~enost i Zaedni~kata pro- i obezbeduvawe na pravo na obrazovanie za
cenka na vrabotuvaweto, mo`ebi e vreme da se siroma{nite i marginaliziranite mo`e da
napravi eden ~ekor nazad, da se razmisli i da obezbedi socijalna sigurnost za slednata gen-
se postigne soglasnost za toa {to e najdobro da eracija i za Makedonija vo celost.
se napravi na dolgoro~en plan. Kako {to navede
Evropskata komisija: Mo`nosti
Voveduvawe na ekonomski reformi i insentivi
„Partnerstvoto i dijalogot na sekoe nivo se za stranski investicii, verojatno e Makedonija
va`ni sredstva za postignuvawe socijalna nabrgu da bide podgotvena da gi u`iva zgole-
vklu~enost. Ova mo`e da pomogne vo identifi- menite nivoa na porast na prihodot. Prediz-
kacija na problemite i na diskriminirani grupi, vikot nema da bide da se eliminiraat razlikite
vo naso~uvawe na socijalnata pomo{ i vo akti- me|u prihodite, tuku da se obezbedi porastot da
virawe na lu|e koi se soo~uvaat so siroma{tija bide dovolen vo prilog na siroma{nite, za da
i so socijalna isklu~enost”99 im pomogne na decata li{eni od mo`nosti i na
nivnite semejstva da izlezat od siroma{tijata.
Decata i mladite lu|e vo Makedonija Konkurencijata, dobrite delovni praktiki i
Pravata na decata i na mladite lu|e pretstavu- pretpriemni~kata inovacija nesomneno }e pri-
vaat golem del od sega{niot politi~ki kon- donesat za Makedonija, no potrebni se merki
tekst, mo`ebi duri i najva`niot del, bidej}i za da obezbedat zgolemenite javni prihodi da
kratkoro~nite i brzi kompromisi nikoga{ nema se orientiraat na takov na~in {to }e obezbe-
da gi zamenat ~ekorite naso~eni kon obezbedu- dat podolgoro~na socijalna stabilnost i ko-
vawe na dolgoro~na odr`livost. hezija. Za ova se potrebni povisoki nivoa na

86 Decata vo Makedonija
tro{ewe vo socijalniot sektor, vo korist na vawe na obvrskite za po~ituvawe i za{tita na
siroma{nite i vo korist na decata, podobro ~ovekovite prava, predvideni vo Kopenhagen-
menaxirawe i planirawe na vlasta i porast na skite kriteriumi i „op{testvenite” dimenzii
aktivna i obrazovana sredna klasa koja }e bide na Aki.
vklu~ena vo vlasta.

Tekovnite procesi na vklu~uvawe vo EU, oso-


6.3 Preporaki100
beno Memorandumot za zaedni~ka vklu~enost,
mora da se smetaat za kamen-temelnik na re- Kako {to Makedonija se pribli`uva do priem
formite vo socijalniot sektor vo Makedonija. vo Evropskata unija, zgolemenite investicii
Vo soglasnost so Pariskiot dogovor za efek- vo decata, zaedno so po{iroko priznavawe na
tivnost na pomo{ta, potrebno e agenciite na vrednosta na takvoto investirawe i negovata
ON i drugi multilaterali eksplicitno da gi zdrava ekonomska smisla, }e napravat mnogu vo
poddr`at nacionalnite razvojni celi i da ja pravec na obezbeduvawe deka na nivnite deca
orientiraat svojata rabota, kolektivno, okolu im se davaat mo`nosti {to se neophodni za
klu~nite vladini prioriteti. Vo Makedonija, mirot, stabilnosta i prosperitetot.
ova se primenuva kako vo koja bilo druga zemja
{to e primatel na Oficijalnata razvojna pomo{ Vrz osnova na analizite sodr`ani vo ovoj
(ODA), no vo Makedonija, kade {to vlijanieto izve{taj, slednive ~ekori se za itno razgledu-
na zakonodavstvoto i socijalnata i ekonomska vawe na Vladata. Preporakite poso~eni podolu
politika na EU e tolku golemo, va`no e da se imaat za cel da bidat naso~eni kon akcija. Isto
ima jasna pretstava za ovoj odnos. taka, gi reflektiraat celite za zgolemeni
zalo`bi navedeni vo ovoj izve{taj.
Za da se podgotvi za ZMV i za Zaedni~kiot do-
kument za ocenka za vrabotuvaweto (ZDV), od 1. Da se obezbedat soodvetni resursi i dovol-
nacionalnite vlasti se bara da napravat seop- no ovlastuvawa za neodamna osnovanata Na-
fatna analiza na klu~nite predizvici na po- cionalna komisija za deca efektivno da go
leto na vrabotuvawe i socijalna vklu~enost, nabquduva usoglasuvaweto so KPD; da obez-
da gi procenat silnite strani i slabostite na bedi primena na principite i stavkite od
postojnite politiki i sistemi i da razvijat jas- KPD vo dr`avnata politika i administrativ-
na strategija za sektorski napredok. Kako takvi, na praktika; da ja koordinira razmenata na
ZMV i ZDV procesite mo`e da ponudat vistinski informacii me|u sektorite i da ja prezeme
mo`nosti za konsenzus okolu klu~nite pra{awa vode~kata uloga vo pogled na pra{awa {to
i da obezbedat ramka {to }e im pomogne na na- se odnesuvaat na pravata na decata, detskata
cionalnite vlasti da prezemat jasna odgovor- siroma{tija i socijalno isklu~uvawe na de-
nost za koordinirawe na pridonesite i dovedu- cata i nivnite semejstva.
vawe do u~estvo vo gra|anskoto op{testvo. Ona
{to e va`no e deka ZMV i ZDV procesite }e gi 2. Da se vospostavi oddel za planirawe, vo ram-
postavat prioritetite za pristap do finansi- kite na Ministerstvoto za trud i socijalna
rawe na razvojot na ~ove~ki resursi, preku In- politika, za koordinirawe i pregled na poli-
strumentot za pretpriem (IPP). Natamu, dodeka tikata na socijalen razvoj pri podgotovki za
pette komponenti na IPP ne se zanimavaat ot- ZMV i ZDV i da se obezbedi tehni~ka pomo{
voreno so socijalni pra{awa, Komponentata I: za strate{ko planirawe vo oblasta na soci-
Poddr{ka na gradeweto na instituciite e od jalnata politika. Ovoj oddel bi bil zadol`en
direktna va`nost za socijalniot razvoj. Osven za problemite povrzani so pravata na deca-
toa, ~etvrtata komponenta mo`e da obezbedi ta i bi vospostavil funkcionalen odnos so
mo`nosti za finansirawe vo poddr{ka na pi- Nacionalnata komisija za deca. Oddelot za
lot-proektite vo oblasta na vrabotuvawe, ob- planirawe bi funkcioniral kako klirin{ka
razovanie i socijalna vklu~enost. ku}a, vo ramkite na Ministerstvoto za trud
i socijalna politika, i bi akumuliral insti-
Iako podgotovkite za ZMV mo`e da se poka`at tucionalno znaewe za da go poddr`i diskur-
kako poobrazovni i pokorisni odo{to samiot sot na socijalnata politika. Da se raboti kon
Memorandum, soliden pregled na procesite na razvoj na sobirawe podatoci i standardi i
razvoj na politikata i vospostavuvaweto na ba- protokoli za analiza i da se implementiraat
rem adekvaten monitoring i evaluativni siste- sistemi za monitoring i evaluacija na pro-
mi i protokoli, vo golema mera, bi pridonela gramata i davaweto uslugi.
da se obezbedi procesite za ZMV da dovedat do
korisni rezultati za decata. Se nadevame deka 3. Zajaknuvawe na sistemite za pribirawe i
naporite }e dovedat do potemelno razgledu- analiza na podatoci na nacionalno i na lo-

Analiza na sostojbata 87
kalno nivo, za da se promovira donesuvawe
politiki vo socijalniot sektor zasnovani na
dokazi, pritoa davaj}i prednost na statis-
tikata za socijalno vklu~uvawe i merewe
spored Liken-indikatorite

4. Osmisluvawe „decentralizirana strategija”


naso~ena kon podobruvawe na `ivotot na de-
cata i spravuvawe so siroma{tijata, kako i
potrebata za standardi vo davawe na osnovni
socijalni uslugi na lokalno nivo.

5. Da se obezbedi transparentnost pri alo-


ciraweto sredstva od dr`avniot buxet i
podatoci za raspredeluvawe na buxetot.
Pregledite na javnite rashodi i, op{to zeme-
no, podobrenoto informirawe za alocirawe
i raspredeluvawe na dr`avniot buxet }e go
olesnat monitoringot, }e obezbedat podo-
bra evaluacija na trendovite i }e pomognat
vo navremenata identifikacija na oblastite
kade {to se potrebni zgolemeni investicii.

6 Prioritizacija na raspredelbata na bux-


etot, vo najgolema mo`na mera, spored
raspolo`ivite dr`avni sredstva, na na~in
koj }e ovozmo`i najdobro sproveduvawe na
Konvencijata, pritoa, so osobeno vnimanie
kon sostojbata na decata vo siroma{nite
semejstva i vo ekonomski zapostavenite re-
gioni vo zemjata.

7. Ponatamo{no razvivawe na zakonodavstvo-


to, standardite i normativnite ramki koi ja
poddr`uvaat gri`ata i za{titata na decata
na na~in koj }e obezbedi pogolemo po~ituvawe
na principite na Konvencijata.

8. Zajaknuvawe na institucionalnite i ~ove~kite


kapaciteti za efektivno i ramnopravno
davawe na kvalitetni zdravstveni i obrazov-
ni uslugi, vklu~uvaj}i go predu~ili{noto ob-
razovanie i slu`bite za socijalna za{tita,
kako strategija za spravuvawe so detskata
siroma{tija. Iako za ova se neophodni zgole-
meni politi~ki zalo`bi, isto taka, potrebna
e kontinuirana vklu~enost i investicii od
po{irokata zaednica, na Evropskata unija,
razvojnite agencii, bilateralnite donatori,
privatniot sektor i gra|anskoto op{testvo.
Ova treba da stane centralna to~ka na
Zaedni~kiot memorandum za inkluzija.

88 Decata vo Makedonija
VII Referenci

 ARK, 2006, Deinstitucionalizacija na uslu-  Evropski opservatorium za sistemi na


gite za deca vo Makedonija. zdravstvena za{tita, 2000, PJR Makedonija
 ^en, 2005, Opstanok, rast i razvoj na decata: - Sistemi za zdravstvena za{tita vo tran-
Mo`nosti i socijalni tranzicii vo Isto~na zicija
Azija i Pacifikot  Evropski parlament, 2007, Izve{taj za sed-
 Komitet za pravata na decata, 2000, Zavr{ni nicata na Evropskiot parlament odr`ana vo
opservacii CRC/C/15/Add.118 (January 2000) septemvri 2007 godina
 Komisija na evropskite zaednici, 2006,  Evropski parlament, 2007, Izve{taj za efikas-
Porane{na Jugoslovenska Republika Make- nosta i ednakvosta vo evropskiot obrazoven
donija, 2006, Izve{taj za progres, Raboten sistem i vo evropskiot sistem za obuka
dokument na ~lenovite na Komisijata  Frejzer, 2006, Nau~eni lekcii za detska
 Komisija na evropskite zaednici, 2006, Komu- siroma{tija vo Evropskata unija
nikacija od Komisijata do Sovetot i Parla-  Frejzer, 2006, Nau~eni lekcii za detska
mentot, SOM (2006) 385 Finalen siroma{tija vo Evropskata unija
 Komisija na evropskite zaednici, 2006,  Vlada na Makedonija, SSO, Popis 2002 , Uzunov
Strategija za pro{iruvawe i glavnite prediz- 2006, Spravuvawe so detskata siroma{tija i
vici 2006 - 2007 promovirawe na socijalnata vklu~enost na
 Sovet na Evropskata unija, 2006, Brisel, Ev- decata vo EU
ropski sovet 23/24 Mart 2006, Zaklu~oci na  Vlada na Makedonija, Ministerstvo za
pretsedatelstvoto zdravstvo, 2006, Nadzor na dominacijata na
 De Vulf, 2007, Izve{taj za misijata vo vr- HIV i odnesuvawe {to predizvikuva rizik
ska so konsultaciite {to se odnesuvaat na me|u naselenieto najizlo`eno na rizik vo
sistemite na nabquduvawe i monitoring za Republika Makedonija
HIV vo Makedonija  Vlada na Makedonija, 2007, Nacionalen plan
 Evropska komisija, 2004, Zaedni~ki izve{taj za razvoj (2007 - 2009)
za socijalnata vklu~enost, Generalen direk-  Vlada na Makedonija, 2007, Pove}egodi{en
torat za vrabotuvawe i socijalni raboti, indikativen dokument za planirawe (Nacrt)
Edinica E.2  Vlada na Makedonija, Ministerstvo za
 Evropska komisija, Frejzer i Marlier, 2007, nadvore{ni raboti, 2007, Izve{taj pred
Spravuvawe so detska siroma{tija i promo- Komitetot za napredokot kon Konvencijata
virawe na socijalna vklu~enost na decata vo za pravata na deteto
EU, Evropska komisija  Vlada na Makedonija, 2005, Izve{taj za mile-
 Evropska komisija, 2007, Socijalna za{tita i niumskite razvojni celi
socijalna vklu~enost vo PJR Makedonija  Me|unarodna krizna grupa, 2006, Makedonija:
 Evropska komisija, 2005, Mislewe za aplici- teteravewe kon Evropa
raweto na PJR Makedonija za ~lenstvo vo Ev-
ropskata unija

Analiza na sostojbata 89
 Ministerstvo za obrazovanie i nauka, 2006,  UNICEF Srbija, 2007, Prekin na ciklusot na
Nacionalen izve{taj {to se odnesuva na na- isklu~enost - romskite deca vo Jugoisto~na
predokot vo Bolowskiot proces (neobjaven) Evropa
 Wujork tajms, 2001, Mnogu deca gi zastra­  UNICEF Srbija, 2006, Sostojbata na decata
{uvaat makedonskite Slavjani vo Srbija 2006
 Prekuokeanski institut za razvoj (London),  UNICEF, 2007, Prodetski porast i socijalna
2004, Zo{to se va`ni buxetite: Novata agen- politika vo evropskite zemji vo tranzicija
da za upravuvawe so javnite rashodi  Svetska banka, 2007, Partnerska strategija
 Republika Hrvatska, Evropska komisija, na zemjite za PJR Makedonija (2007 - 2010)
2007, Zaedni~ki memorandum za socijalna  Svetska banka, 2005, Procenka na siroma­
vklu~enost na Republika Hrvatska {tijata na PJR Makedonija za 2002-2003 SOPE,
 Dr`aven zavod za statistika, 2007, Mul- Operativni politiki i dr`avni uslugi
tiindikatorsko klastersko istra`uvawe,  Svetska banka, 2006, Statusot na tekovni pro-
2005/2006 ekti - FU06 Svetska banka, 2004, Edinica za
 Zdravstvena mre`a na Jugoisto~na Evropa, razvoj na ~ove~kiot sektor Regionot na Evropa
2007, Evaluacija na javnite zdravstveni uslu- i na Centralna Azija, Izve{taj br. 27880-MK
gi vo Makedonija: Nacrt-nacionalen izve{taj
 Oddel za me|unaroden razvoj na Obedineto-
to Kralstvo, 2004, [to e porast vo polza na
siroma{nite i zo{to treba da znaeme
 Obedineti nacii Makedonija, 2003, Zaedni~ka
procenka na zemjata
 UNDP, 2007, Tekst za pra{awa povrzani so
decentralizacija
 UNDP, 2004, Socioekonomski razliki me|u
op{tinite vo Makedonija
 UNDP/UNICEF, 2007, Izve{taj na misijata -
procenka na decentralizacijata
 UNDP, 2007, Predizvicite, mo`nostite i sled-
nite ~ekori vo vrska so MakInfo, izve{taj od
konferencija, oktomvri 2007 (nacrt)
 UNICEF Makedonija, 2007, U~ili{ta po mer-
ka na decata – Analiza na sostojbata vo Make-
donija (neobjaveno)
 UNICEF Makedonija, 2007, Studija za trgovi-
ja so deca vo Makedonija (neobjaveno)
 UNICEF Makedonija, 2007, Procenka na re-
formata na sistemot za detska za{tita
(neobjaveno)
 UNICEF Makedonija, 2007, Pregled na pro-
cenkata na sanitarniot sektor i sektorot za
voda vo Makedonija
 UNICEF Makedonija, 2006, Bele{ka za Evrop-
skata komisija za napredokot vo pra{awata
za decata vo Makedonija
 UNICEF Makedonija, 2005, Procenka na poli-
tikite i programite za decata na ulica
 UNICEF {tab vo Wujork, 2005, Sostojbata na
decata vo svetot 2005
 UNICEF Ino~enti, 2006, izve{taj na UNICEF
{tab vo Wujork, 2005, Sostojbata na decata
vo svetot 2005
 UNICEF Makedonija, 2007, Detska siroma­
{tija vo PJR Makedonija

90 Decata vo Makedonija
Fusnoti

1. Vo 2000 godina, Komitetot za KPD napravi 7. Evropska komisija, 2005, Mislewe za ap-
niza zaklu~ni zabele{ki vo odnos na prvi- likacijata na PJR Makedonija za ~lenstvo vo
ot izve{taj na Vladata za napredokot kon Evropskata unija (NB: Vtoro Mislewe na Ev-
KPD. Nekoi od ovie komentari obi~no se ropskata komisija bi trebalo da bide na ra-
vklu~uvaat vo izve{tai na UNICEF od ovoj spolagawe kon krajot na 2007 ili po~etokot
vid, no imaj}i predvid deka komentarite na 2008 godina.
se dobieni pred sedum godini i deka vo 8. Komisija na evropskite zaednici, 2006,
Makedonija dosta raboti se izmeneti, se Izve{taj za napredokot Porane{na Jugo-
odlu~i ovoj pat da ne se vklu~at zavr{nite slovenska Republika Makedonija 2006, Rabo-
zabele{ki na Komitetot. ten dokument na personalot na Komisijata
2. NPR 2007 – 2009 slu`i kako naso~uva~ka 9. Socijalnata vklu~enost e sprotivno od so-
ramka za namena na sredstva od EU. Pokraj cijalnata isklu~enost i mo`e da se defini-
NPR, Vladata ima razvieno i Nacionalna ra kako: Obezbeduvawe na marginalizirani-
strategija za evropska integracija vo 2004 te i onie koi{to `iveat vo siroma{tija da
godina i Akcionen plan za evropsko partner- imaat pogolem pristap do uslugi i u~estvo
stvo. Nieden od ovie dokumenti eksplicitno vo donesuvaweto na odluki, koi vlijaat na
ne gi opfa}a pra{awata na socijalniot raz- nivnite `ivoti, ovozmo`uvaj}i im da go
voj. Procesot na Zaedni~kiot memorandum podobrat svojot `ivoten standard i nivnata
za vklu~enost (ZMV) e glavna mo`nost za vkupna dobrosostojba.
Vladata, UNICEF i drugite razvojni part- 10. Vlada na Makedonija, 2005, Izve{taj za
neri da opfatat pra{awa na poleto na so- Mileniumski razvojni celi i Evropskata
cijalniot razvoj, vo ramkite na kontekstot komisija, 2007, Evrobalkanski izve{taj za
na agendata za pristapuvawe vo EU. Vladata socijalna za{tita i socijalna vklu~enost
na Makedonija go donese Nacionalniot ak- vo PJR Makedonija
cionen plan za decata vo 2006 godina, no vo
11. Me|unarodnata standard klasifikacija na
momentot mehanizmite so koi se obezbeduva
obrazovanieto (MSKO) be{e osmislena od
negovo sproveduvawe ne se postaveni.
strana na Organizacijata za obrazovanie
3. Multiindikatorskoto klastersko istra`u­ i nauka na Obedinetite nacii (UNESKO) vo
vawe (MIKI) e programa za istra`uvawe na ranite 1970-ti, za da poslu`i kako „instru-
doma}instvata razviena od UNICEF za da ment pogoden za sobirawe, kompilirawe i
im pomogne na zemjite vo popolnuvaweto prezentirawe na statistiki za obrazovanie
na prazninite vo sobiraweto podatoci za i vo poedine~ni zemji i me|unarodno”.
nadgleduvawe, op{to, na ~ovekoviot razvoj Vo ovoj kontekst, nivo 0 se odnesuva na
i situacijata na decata i `enite, posebno. predu~ili{no obrazovanie, nivo 1 – osnovno
MIKI mo`e da dade solidni statisti~ki, u~ili{te, nivo 2- ni`o sredno obrazovanie,
me|unarodno sporedlivi procenki na soci- nivo 3 – visoko sredno, nivo 4 – po sredno,
jalnite indikatori, kako {to se indikato- no ne tercijarno, nivo 5 prva faza na ter-
rite na Mileniumskite razvojni celi (MRC). cijarno i nivo 6 - vtora faza na tercijarno
Vo Makedonija istra`uvaweto go sprovede (visoki istra`uva~ki kvalifikacii).
Dr`avniot zavod za statistika, so poddr{ka
12. Sovet na Evropskata unija, Brisel, Evropski
od UNICEF.
sovet 23/24 mart 2006, Zaklu~oci na Pret-
4. Popis 2002, DZS sedatelstvoto
5. Pra{awata vrzani za decentralizacijata i 13. UNICEF, Sostojbata na decata na svetot
upravuvaweto, povrzani posebno so detska- 2005
ta siroma{tija i socijalnata isklu~enost,
14. Evropska komisija, 2004, Zaedni~ki izve{taj
se opfateni vo oddelot 5 na ovoj izve{taj.
za socijalna vklu~enost, Op{ta direkcija za
6. Za podetalna analiza na napredokot vo vrabotuvawe i socijalni pra{awa, Edinica
pribli`uvaweto kon zakonodavstvoto na E.2
EU do denes i celosna lista na 33 poglavja,
15. Dodeka ovoj izve{taj, glavno, e zagri`en za
vidi: Komisija za evropski zaednici, 2006,
toa kako siroma{tijata vlijae vrz decata i
Porane{na Jugoslovenska Republika Make-
nivnite prava, i so implikaciite na detska-
donija 2006 Izve{taj za napredok, Raboten
ta siroma{tija vo odnos na opsegot pra{awa
dokument na personalot na Komisijata
sobrani okolu socijalniot, ekonomskiot
i politi~kiot razvoj, sepak e va`no da se

Analiza na sostojbata 91
sogleda deka konceptite na „siroma{tija” na, ustanovila deka liniite na siroma{tija
i „detska siroma{tija” se tesno povrzani se sobrani okolu USD 1-dnevno (postojan
i se, vo kontekstot na ovoj tekst, donekade PKM vo dolari t.e. faktor za konverzija na
me|usebno zamenlivi termini. Kako {to }e paritetot na kupovnata mo}).
argumentira ovoj izve{taj, siroma{tijata 24. Oficijalnata stapka na relativna siroma­
i detskata siroma{tija se me|usebni {tija vo 2005 godina, spored vladiniot DZS
predvesnici i manifestacii- vozrasnata iznesuva 29.3 procenti.
siroma{tija, ili socijalnata siroma{tija,
25. Svetska banka, op. cit, P 4
e indikativna za detskata siroma{tija, a
postoeweto na detska siroma{tija direktno 26. UNICEF Makedonija, 2007godina, Pregled
implicira sevkupna socijalna siroma{tija. i ocenka na sektorot voda i kanalizacija
vo Makedonija. NB: Ovoj izve{taj, isto taka,
16. Delovi od ovoj segment se adaptirani od
odbele`uva deka ima 32 op{tinski deponii
Studijata za detska siroma{tija na UNICEF
za cvrst otpad, ima, isto taka, najmalku 1000
od 2007
nedozvoleni i nekontrolirani deponii koi
17. Svetska banka http://www.worldbank.org/ pretstavuvaat zakana po zdravjeto na de-
18. Svetska banka 2007, Partnerska strategija cata. Za `al, dodeka ovoj izve{taj navistina
na zemjata za PJR Makedonija (2007 – 2010) pokrenuva nekoi mnogu validni gri`i okolu
19. Ova pretstavuva malo namaluvawe od 2005 upravuvaweto so opkru`uvaweto, podatoc-
godina, koga vladiniot DZS odredil deka ite vo ovoj izve{taj ne se razlo`eni do toj
stapkata na nevrabotenost iznesuvala 36.5 stepen da ovozmo`at korelacii vo vrska
procenti. so siroma{tijata i etni~kata pripadnost.
Itno se potrebni s$ pove}e istra`uvawe na
20. Visokite i nepromenlivi stapki na nevrabo-
pra{awa vrzani za opkru`uvaweto i kako
tenost poka`uvaat slabo otvorawe na novi
tie vlijat vrz decata, socijalno isklu~enite
rabotni mesta, koe delumno zavisi od: re-
i siroma{nite.
striktivniot pazar na trudot; visokiot da-
nok; i slaboto kolektivno rakovodewe koe 27. Vladata na Makedonija, vo momentot, spro­
nastanuva poradi vnatre{no- orientira- veduva politiki za domuvawe koi oddelu-
niot proces na privatizacija vo sredinata vaat 25 procenti od dr`avniot buxet za
na 90 –tite, koj favorizira status kvo nad domuvawe na lu|e koi `iveat od socijalna
konkurencijata. Ovie sili kolektivno go pomo{, no, kako {to }e vidime vo delot 4,4
ohrabrija razvojot na edna neformalna eko- od ovoj izve{taj, najsiroma{nite i socijalno
nomija koja mo`e da pretstavuva 40 procen- isklu~enite se protnuvaat niz socijalnata
ti od bruto-doma{niot proizvod. za{titna mre`a. Nekoi od ovlastuvawata se
decentraliziraat i nade`ta e deka ova }e
21. Vidi:http://www.zvrm.gov.mk/?Ite­mID=7­
dovede do pogolema ot~etnost i efikasnost
8­­7­6­­A4C875B08F43A1CCE7E0B425AA38
na lokalno nivo (vidi del 5,5 za diskusija vo
Treba da se zabele`i deka golemiot broj
vrska so decentralizacijata na vlasta)
nevraboteni registrirani vo vladinata
Agencija za vrabotuvawe ne go reflektira 28. Kvalitativna studija koja be{e sprovedena
realniot broj na lica bez rabota. Ova e ot- kako del od Studijata za detska siroma{tija
tamu {to mnogu lica se registriraat samo na UNICEF. Ovaa studija be{e sprovedena so
za da dobijat zdravstveno osiguruvawe. u~estvo na deca od razli~ni etni~ki grupi,
Spored informacijata dobiena od Minis- razli~ni zaednici (ruralni i urbani) i so
terstvoto za trud i socijalna politika, 21.1 razli~en obrazoven status (t.e. i vo i nadvor
% od vkupno registriranite nevraboteni vo od obrazovniot sistem). Metodolo{kiot
Agencijata do 31 noemvri 2007 godina, toa pristap se zasnoval vrz u~esni~ka rabo-
go storile samo za da dobijat zdravstveno tilnica na tema „Siroma{tija nasproti do-
osiguruvawe. brosostojba vo mojata zaednica” kade {to
na decata im be{e dadena {ansa da zboru-
22. Gini-koeficientot ja meri neednakvosta na
vaat za onie raboti koi gi pravat sre}ni ili
raspredelbata na prihodite i e definiran
zagri`eni; da diskutiraat za siroma{tijata
kako soodnos so vrednost od 0 i 1, kade 0
kako koncept; da gi definiraat i povrzat
odgovara na sovr{ena prihodna ednakvost
komponentite koi go so~inuvaat iskustvoto
(t.e. sekoj ima nekakov prihod) i 1 odgovara
na siroma{nite deca i da diskutiraat za
na sovr{ena prihodna neednakvost (t.e. edno
efektot na siroma{tijata vrz zdravjeto,
lice go ima celiot prihod, dodeka site dru-
obrazovnite rezultati, rabotata, socijal-
gi imaat nula prihod).
nite odnosi i pravata na decata. Site deca
23. Analizata na siroma{tijata vo 33 zemji, koi odat vo Dnevniot centar za deca na
sprovedena od Svetskata banka vo 1985 godi-

92 Decata vo Makedonija
ulica, koj e smesten vo Skopje i se gri`i za podobruvawa vo zdravstveniot status na
potrebite na bezdomnite deca, u~estvuvaa decata.
vo razli~na rabotilnica od koja studijata, 31. Iako, spored podatocite od DZS, SSD bila
isto taka, crpe{e informacii. 12.8/1000 vo 2005 god. (namaluvawe od 9,9
29. Op{to zemeno, zdravstvenite i obrazovnite procenti od 1995 god.) taa s$ u{te e tri pati
indikatori vo Makedonija odrazuvaat stan- pogolema od prosekot vo EU od 4.75/1000.
dard koj e na linija na nacionalniot dohod 32. Svetska banka 2007, Partnerska strategija
po glava na `itel. No, indikatorite, isto za zemjata za PJR Makedonija (2007 – 2010)
taka, poka`uvaat deka mnogu deca ne gi kori-
33. Decata na koi te`inata spored vozrasta e
stat uslugite na koi imaat pravo, kako {to
nad dve standardni devijacii pod medijanot
e navedeno vo KPD. Ovoj del od izve{tajot
na referentnoto naselenie se smetaat za
razgleduva i nekoi podatoci koi ne se vo di-
umereno ili zna~ajno pod te`inata, dodeka
rektna korelacija so detskata siroma{tija,
decata ~ija te`ina spored vozrasta e nad
no se povrzani so mandatot na UNICEF i na
tri standardni devijacii pod medijanot se
vkupnite pra{awa za kvalitetot na zdravst-
klasificiraat kako zna~ajno pod te`inata.
venite i obrazovnite uslugi. Pra{awata vr-
zani za kvalitetot i pristapot do osnovnite 34. Nasokite na UNICEF i SZO propi{uvaat
uslugi se detalno opfateni vo delot 5 na deka decata treba da dobijat BS@-vakcina,
ovoj izve{taj, kade {to mo`at da se najdat kako za{tita od tuberkuloza, tri dozi na
opisi na neodamne{nite sektorski reformi DPT, kako za{tita od difterija, pertusis i
i strukturata na sektorite na zdravstvo, tetanus, tri dozi od polio vakcina i vakci-
obrazovanie i socijalna za{tita. na protiv sipanici - site vo tekot na prvite
nekolku meseci od `ivotot (na 13 meseci za
30. Kako {to e prethodno spomenato, nekoi
sipanici).
manifestacii i indikatori na detskata
siroma{tija, koi se odnesuvaat na pogod- 35. Kako {to prethodniot del na ovoj izve{taj
nosti i nivoa na pristap do osnovnite gi ocenuva{e zdravstvenite indikatori,
uslugi, se isto taka pokaz na socijalna ovoj del od analizata izvestuva vrz poda-
isklu~enost. Ovie indikatori i manifesta- toci od MIKI 2005/2006, zatoa {to nema
cii se razgleduvaat vo konceptualnata drug izvor na razlo`eni podatoci vo vrska
ramka na „prava na u~estvo” vo onaa merka so ranoto detstvo, osnovnoto i srednoto
vo koja e potrebno da se poka`e deka so- obrazovanie. Onamu kade {to ima na raspo-
cijalnata isklu~enost e manifestacija na lagawe, vklu~eni se i drugi „podatoci na
siroma{tija. No, imaj}i predvid deka evi- naci­onalno nivo”, kako fusnoti na glavniot
dencijata za socijalna isklu~enost pote{ko tekst.
mo`e da se kvantificira, otkolku nekoi 36. Svetska banka 2007 godina, Partnerska
drugi manifestacii na detska siroma{tija i strategija za zemjata za PJR Makedonija
deka e zna~ajna gri`a na UNICEF, EU i drugi 2007 - 2010
partneri, evidencijata i analizata na soci- 37. Presmetki na DZS od podatocite od Popi-
jalnata isklu~enost }e se pojavat i vo ram- sot 2002
kite na drugi tematski diskusii sodr`ani
38. Ibid.
vo ovoj izve{taj.
39. Ministerstvo za obrazovanie i nauka, 2006,
SPS: verojatnost na smrtnost pome|u 22-ta
Nacionalen izve{taj vo vrska so napredokot
nedela od bremenosta i prvata nedela od
na poleto na Bolowskiot proces (neobja-
poroduvaweto, izrazena na iljada ra|awa
ven)
(vklu~uvaj}i i mrtvorodeni), SNS: vero-
jatnost na smrtnost vo tekot na prvite 28 40. Evropska komisija, Frejzer i Marlier (Fraz­
dena `ivot, izrazena na iljada `ivorodeni, er and Marlier), 2007, Spravuvawe so dets-
SDS: verojatnost na smrtnost od ra|aweto kata siroma{tija i promovirawe na soci-
do navr{uvawe na to~no edna godina `ivot, jalna vklu~enost na decata vo EU, Evropska
izrazena na iljada `ivorodeni i SSP5: komisija
verojatnost na smrtnost me|u ra|aweto i 41. 2005/2006 MIKI
navr{uvawe na to~no pet godini `ivot, iz- 42. UNICEF 2007 Sostojbata na decata vo sve-
razena na iljada `ivorodeni; tot izvestuva deka neto-zapi{uvaweto vo
Od 1967, Nacionalnata programa za namalu- osnovno u~ili{te, vo periodot 2000-2005
vawe na stapkata na smrtnost kaj doen~iwata, godina, iznesuva 92 procenti (isto za ma{ki
podocna preimenuvana vo Nacionalna pro- i za `enski deca). DZS izvestuva za stapka
grama za zdravstvena za{tita na majkata na neto-zapi{uvawe od 90,53 procenti, no
i deteto, ima pridoneseno za zna~itelni ovde e vklu~eno osnovno i sredno i se odne-
suva na deca na vozrast od 6-14 godini.

Analiza na sostojbata 93
43. MTSP, 2006/07 57. UNICEF 2007, Izgubeni vo sistemot na
44. UNICEF Makedonija, 2007, U~ili{ta-pri- pravdata – decata vo sudir so zakonot vo
jateli na decata - Analiza na sostojbata za Isto~na Evropa i Centralna Azija
Makedonija (neobjaveno) 58. Na pra{awata povrzani so nadgleduvawe i
45. 2002/04, Skopje, Zavod za mentalno zdravje i dr`avnite odgovori na HIV/SIDA }e im se
Klinika za psihijatrija obratime vo delot 4 od ovoj izve{taj.
46. NB: Ovie podatoci se visoko subjektivni, 59. Svesta za HIV/SIDA kaj `eni na vozrast od
bidej}i ne gi zemaat predvid kulturnite i 15 – 49 godini be{e utvrdena na Generalno-
socijalnite vlijanija koi mo`at da vlijaat to sobranie na Obedinetite nacii za HIV/
na praktikata za nega na decata. Vo toj slu~aj, SIDA od 2001, kako klu~en pokazatel preku
iako problemite za detskata zapostavenost koj se ocenuva vkupnata op{testvena svest.
se mnogu realni, ovie podatoci vo najgolema @enite se pove}e fizi~ki ranlivi na HIV-
mera se samo indikativni. infekcii i vo pove}eto od zemjite vo razvoj
`enite imaat pomal pristap do informa-
47. Protokolot za prevencija i kaznuvawe na
cii otkolku ma`ite – poradi ovie pri~ini
trgovija so lu|e, osobeno `eni i deca koj e do-
ocenuvaweto na svesta kaj `enite se smeta
datok na Konvencijata na ON protiv transna-
za najefikasno, i od empiriska gledna to~ka
cionalen organiziran kriminal, ~len 3,
i vo smisla na sozdavawe na intervencii ba-
paragraf C i D e ratifikuvan od strana na
zirani na dokazi naso~eni kon prevencija na
Vladata vo 2004 godina. Novi definicii na
HIV-infekcii kaj `eni i preku zastapnik,
`rtvi na trgovija so lu|e, vklu~uvaj}i i deca,
vo ramkite na op{testvoto kako celina. Za
se pomesteni vo amandiraniot Krivi~en za-
pove}e informacii ve molime poglednete
konik i vo revidiraniot Zakon za detska
na http://www.un.org/ga/aids/coverage/
za{tita i socijalna za{tita (vo vremeto na
finaliziraweto na ovoj izve{taj, s$ u{te e 60. Treba da se promovira HIV-testirawe i
vo parlamentarna procedura). sovetuvawe i da e besplatno, dostapno na
site rizi~ni `eni i devoj~iwa koi dobivaat
48. UNICEF, 2007, Studija za trgovija so deca
pretporodilna nega. Sli~no na ova, devoj~iwa
vo Makedonija (neobjaveno)
adolescenti koi se bremeni treba da se vo
49. Dete se smeta deka e vklu~eno vo aktivnosti mo`nost da dobijat besplatno testirawe i
za iskoristuvawe na detskiot trud dokolku sovetuvawe, preku soodvetna reproduktivna
vo tekot na edna nedela pred istra`uvaweto zdravstvena gri`a.
decata na vozrast od 5 – 11 godini rabotele
61. Vladata na Republika Makedonija, Minister-
barem eden ~as ekonomska rabota ili 28
stvoto za zdravstvo, 2006, „Nadgleduvawe
~asa doma{na rabota nedelno, ili dokolku
na HIV-prevalencata i rizi~nite odnesuva-
decata na vozrast od 12 – 14 godini rabo-
wa kaj najrizi~nata populacija vo Republika
tele barem 14 ~asa ekonomska rabota ili 28
Makedonija” NB: Ovaa studija be{e finansi-
~asa doma{na rabota nedelno.
rana od Globalniot fond za borba protiv
50. Vidi Opcionalen protokol na Konvencijata SIDA, tuberkuloza i malarija, sodr`i {irok
za pravata na deteto za proda`ba na deca, dijapazon na detalni podatoci i analiza na
detska prostitucija i pornografija (2000) podatoci za najrizi~na populacija vo Repub-
i Konvencijata na MOM 182 za najlo{ite lika Makedonija i do den-denes e najdobriot
formi na detski trud (1999). Obete konven- dostapen izvor na informacii za najrizi~na
cii se ratifikuvani od strana na Vladata populacija.
na Makedonija
62. Globalnata evidencija za prenesuvawe na
51. ARK, 2006, Deinstitucionalizacija na det­ HIV-virusot poka`uva deka povozrasnite
ski­te uslugi vo Makedonija ma`i (osobeno ma`i koi imaat ~est seksu-
52. Evropska komisija 2007, Socijalna za{tita alen odnos so seksualnite rabotnici ili
i socijalna vklu~enost vo PJR Makedonija imaat seksualen odnos so drug ma`) ~es-
53. Ibid. topati inficiraat mladi `eni i devoj~iwa
54. Ibid. (osobeno mladi `eni i devoj~iwa koi se sek-
sualni rabotnici i imaat po~esti kontakti
55. UNICEF, 2007, Studija za nedozvolena
koi{to go zgolemuvaat rizikot od nivno
trgovija so deca vo Makedonija
inficirawe, osobeno vo slu~ai kade {to ne
56. Lakinska, D., 2005. Procenka na politiki, iz- se koristat kondomi). Sli~no na ova, no iako
javi i programi za deca na ulica poretko,, mladite ma`i ili mom~iwa se in-
ficiraat preku seksualni odnosi so seksu-
alnite rabotnici koi mo`e da se povozrasni
ili koi se korisnici na droga od IV stepen.

94 Decata vo Makedonija
63. UNICEF, 2007 god., Istra`uva~ka studija 80. Za seopfaten pregled na pristapnite bar-
vrz baza na zaednicata za najrizi~nite ado- awa, iznosite za pla}awe i presmetkite za
lescenti izlo`eni na rizik od inficirawe pla}awe za site socijalni nadomesti vo
so HIV/SIDA/SPB vo Makedonija. Makedonija, vidi: Evropska komisija , 2007,
64. GoM, 2005, Millennium Development Goals Socijalna za{tita i socijalna vklu~enost
Report vo PJR Makedonija i UNICEF, 2007, Studija
za detskata siroma{tija
65. GoM, 2002 Census
81. Edna od pri~inite {to oficijalnite stap-
66. Sovet na Evropska unija, 2006, Briselski Ev-
ki na nevrabotenost se tolku visoki e {to
ropski sovet 23/24 mart 2006, Zaklu~oci od
golem broj lu|e koi se vraboteni, vo nefor-
pretsedavaweto
malniot ekonomski registar se vodat kako
67. Vladata na Makedonija od neodamna zapo~na nevraboteni za da dobivaat zdravstveno
so poaktiven pristap kon ednakvosta na po- osiguruvawe.
lovite, so implementacija na Zakonot za
82. Direktiva 2000/43/SE, Sproveduvawe na
ednakvi mo`nosti vo 2006 godina i vovedu-
principot na ednakov tretman na site lica
vaweto na Oddel za ednakvi mo`nosti vo
bez ogled na rasata i etni~koto poteklo.
ramkite na MTSP i parlamentarnata komisi-
ja za ednakvi prava. 83. Evropska komisija, 2007, Socijalna za{tita
i socijalna vklu~enost vo PJR Makedonija
68. UNICEF, 2007, Studija za detska siro­ma­
{tija 84. Svetska banka, 2004, Razvoj na ~ove~ki sek-
tor edinica na regionot na Evropa i Cen-
69. Evropski parlament 2007, Izve{taj od sed-
tralna Azija, izve{taj broj: 27880-MK
nicata na Evropskiot parlament vo septem-
vri 2007 godina 85. Za celosen opis na site ovie instrumenti
i kako tie se odnesuvaat na detskite pra-
70. Svetska banka 2007, Strategija za partner-
va, vidi UNICEF, 2007, Studija za detska
stvo na zemjata za PJR Makedonija (2007
siroma{tija
– 2010)
86. Evropska komisija, 2007, Socijalna za{tita
71. 2007, U~ili{ta po merka na decata - Anali-
i socijalna vklu~enost vo PJR Makedonija
za na sostojbata vo Makedonija (neobjaveno)
87. Svetska banka, 2007, Strategija za part-
72. Vo soglasnost so Svetska banka, na edna
nerstvo za PJR Makedonija (2007-2010)
tretina od u~esnicite vo visokoto obra-
– (Ovoj pristap e o~igledno konzistenten
zovanie, vo odredena faza im bilo pobarano
so MILES pristapot {to se koriste{e za
da dadat mito
neodamne{nite procenki za pazarot na
73. Ovoj del na finansirawe za obrazovniot rabotna sila)
sektor se bazira na informacii od UNICEF,
88. UNDP, 2006, Izve{taj za navremeno predu-
2007, Studija za detskata siroma{tija, koja,
preduvawe
isto taka, obezbeduva podetalna analiza za
planiranite tro{oci za zdravje, socijalna 89. Spored neodamne{noto istra`uvawe citi-
za{tita i sektori za obrazovanie. rano vo Svetska banka, 2007, Strategija za
partnerstvo za PJR Makedonija, 58 procenti
74. Za pove}e detali i pospecifi~ni prepo-
od ispitanicite gi ocenuvaat zdravstvenite
raki za podatocite od sistemot za nadg-
uslugi kako slabi i mnogu slabi. Ova e i
leduvawe i protokoli na podatoci, vidi: De
pokraj toa {to 9 procenti od BDP se tro{i
Wolf, Fondacija za sledewe na HIV, 2007,
za ovoj sektor.
Izve{taj na Misijata za konsultacii vo od-
nos na sledewe i sistemi za nadgleduvawe 90. UNDP, 2007, Issues Paper
za HIV/SIDA Makedonija 91. UNICEF/UNDP, 2007, Mission Report – za
75. UNDP, 2000, Nacionalen izve{taj za razvoj progresot kon decentralizacijata.
76. Vrz osnova na predvideni kalkulacii 92. Commission of the European Communities,
napraveni vo UNICEF 2007, Studija za dets- 2006, The former Yugoslav Republic of Mace-
ka siroma{tija donia 2006 Progress Report, Commission
Staff Working Document and Commission of
77. Procenka na javnite zdravstveni uslugi vo
the European Communities, 2007, The for-
Jugoisto~na Evropa, 2007, Nacrt-naciona-
mer Yugoslav Republic of Macedonia 2007
len izve{taj za Makedonija
Progress Report, Commission Staff Working
78. Svetska banka, 2006, Status na proekti za Document
izvr{uvawe – FY06 SOPE, Politika za op-
93. South Eastern Europe Health Network, 2007,
eracii i uslugi na zemjata
Evaluation of Public Health Services in Mace-
79. Evropska komisija , 2007, Socijalna za{tita donia Draft National Report
i socijalna vklu~enost vo PJR Makedonija

Analiza na sostojbata 95
94. Za seopfaten izve{taj na prosiroma{niot
porast i negovite ekonomski i socijalni
beneficii, vidi: UK Department for Interna­
tional Development, 2004, What is pr-poor
growth and why do we need to know, and
UNICEF, 2007, Pro-child Growth and Social
Policy in the European countries in transi-
tion.
95. Postoi i Strate{ki plan na Ministerstvo-
to za trud i socijalna politika. Detalite
od ovaa i od drugi klu~ni GoM politiki se
detalno opi{ani vo UNICEF, 2007, Studija
za detskata siroma{tija.
96. Vlada na Makedonija, 2004, Nacionalna
strategija za integracija vo EU (str. 13,
2004)
97. Rezimirano od GoM, 2007 – 2009, Naciona-
len razvoen plan
98. UNICEF, 2007, Procenka na reformite na
sistemot za za{tita na decata vo Make-
donija.
99. Evropska komisija, 2005, Socijalna vklu~e­
nost vo novite zemji-~lenki.
100. Odreden broj na detalni preporaki {to se
odnesuvaat na obrazovanieto, socijalnata
za{tita i obrazovnite sektori mo`e da se
najde na razli~ni mesta niz studiite spro-
vedeni od UNICEF, citirani vo ovaa Anal-
iza na situacija, vklu~uvaj}i: Studijata za
detska siroma{tija; Osnovnata studija na
obrazovniot kvalitet; Pregledot na re-
formite vo sektorot za za{tita na decata
i Izve{tajot za {verc na deca. Nekoi od
ovie preporaki ne bile oficijalno sank-
cionirani, no glavno se navedeni vo prior-
itetite vo socijalniot razvoj na UNICEF.
Celta na gorenavedenite preporaki e i da
predizvikaat aktivnosti i da bidat imper-
ativni. Tie, isto taka, ja odrazuvaat nara-
tivnata namera i celite na zastapuvawe na
ovoj izve{taj.

96 Decata vo Makedonija
CIP – Katalogizacija vo publikacija
Nacionalna i univerzitetska biblioteka
“Sv. Kliment Ohridski” Skopje
364.662-053.2(497.7) ’2005/06’ (047)
DECATA vo PJR Makedonija : analiza na sostojbata. – Skopje :
Kancelarija na UNICEF, 2008. – 132 str. : ilustr. ; 21 sm
ISBN 978-9989-116-41-4
a) Siroma{ni deca – Makedonija – 2005-2006 – Izve{tai
COBISS.MK-ID 71543562
Decata vo PJR Makedonija*
Analiza na sostojbata
Fevruari 2008

Decata vo PJR Makedonija*

Kancelarija na UNICEF
Orce Nikolov 74
P. Fah 491
tel: ++389 32 31 150
faks: ++389 32 31 151
email: skopje@unicef.org
1000 Skopje

For every child


Health, Education, Equality, Protection
ISBN 978-9989-116-41-4 ADVANCE HUMANITY

You might also like