P. 1
SPLOŠNI DEL CIVILNEGA PRAVA - LOVRO

SPLOŠNI DEL CIVILNEGA PRAVA - LOVRO

|Views: 964|Likes:
Published by Manya ஜ Škafar

More info:

Published by: Manya ஜ Škafar on May 30, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOCX, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/17/2013

pdf

text

original

SPLO NI DEL CIVILNEGA PRAVA

Splo no o civilnem pravu
Zasebno pravo civilno pravo Splo ni del civilnega prava Obligacijsko pravo Stvarno pravo Dedno pravo Dru insko pravo(?) -Civilno pravo predstavlja panogo zasebnega prava, ki funkcionira kot splo ni del zasebnega prava. Predmet pravnega urejanja so primarno premo enjska pravna razmerja, izjemoma nepremo enjska, kadar imajo ta zvezo s premo enjskimi in zahtevajo civilnopravno varstvo. -temeljni institut civilnega prava so premo enjske pravice to so tiste pravice, ki jih je mogo e ovrednotiti z denarjem (npr. lastninska pravica). Obstajajo pa tudi pravice, ki niso premo enjske narave, so pa z njimi povezane (npr. osebnostne pravice namenjene varstvu osebnosti, osebnost skupek dolo enih psihofizi nih sposobnosti) -Na ela civilnega prava: a) na elo enakopravnosti b) na elo dispozitivnosti c)na elo avtonomije volje -Definicija: Pravna panoga zasebnega prava, ki ureja premo enjska razmerja med enakopravnimi subjekti na temelju avtonomije volje in dis pozitivnosti, ter tista nepremo enjska pravna razmerja, ki u ivajo premo enjsko pravno varstvo.

Splo ni del civilnega prava
-Pravna pravila, na ela in instituti, ki so skupni celotnemu civilnemu pravu + tista pravila, na ela in instituti, ki ne spadajo v n obeno izmed podpanog civilnega prava. -SUBJETKI- fizi ne in pravne osebe -OBJEKTI- pravice civilnega prava + predmeti oblastvenih pravic -PRAVNI POSLI- instrument oblikovanja, spreminjanja in ukinjanja razmerij 1

-OSEBNOSTNE PRAVICE

Viri civilnega prava
¢USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Neke izrecne regulative civilnega prava v ustavi ni, kljub temu pa lahko v njej najdemo nekaj dolo b, ki so klju nega pomena za civilno pravo:

33 . len pravica do zasebne lastnine in dedovanja jedro civilnega prava 35. len varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic 37.,38.,49. len varstvo zasebnosti 42. len pomemben 2. Odstavek svoboda zdru evanja podlaga za vse pravne osebe 53.- 56. len temelj dru inskega prava 60. len avtorske pravice III. poglavje omejevanje lastninske pravice 74. len svobodna gospodarska pobuda iz nje izvira avtonomija volje v zasebnem pravu
¢ZAKON podro ni temeljni zakoni/zakoniki + stranska, dodatna zakonodaja

-Temeljni zakoni: Obligacijski zakonik-OZ, Stvarnopravni zakonik-SPZ, Zakon o dedovanju-ZD, Zakon o zakonski zvezi in dru inskih razmerij -ZZZDR (v prihodnosti Dru inski zakonik?) -Specialna zakonodaja: Zakon o notariatu, Zakon o nepravdnem postopku, Stanovanjski zakon, Zakon o nepremi ninskem posredovanju, Zakon o zemlj i kih zemlji ih, Zakon o zemlji ki knjigi,... - Iz vseh temeljnih zakonov sku amo izlu iti vse kar je splo no in vse to tvori Splo ni del civilnega prava. -Velik vpliv v civilnem pravu imajo pravna na ela, prav tako pa je za civilno pravo klju na analogija, saj je veliko pravnih praznin 3. len Zakona o sodnikih -ODZ Ob i dr avljanski zakonik Uporablja se za pravne praznine, ki jih je povzro ila njegova razveljavitev 1945. Danes v sodni praksi verjetno potreba po uporabi ODZ-ja ne obstaja ve , saj so te pravne praznine ob pregledu sodne prakse sproti zapolnjevali z novimi slovenskimi zakoni.
¢LEX CONTRACTUS V civilnem pravu ima velik pomen dispozitivno urejanje, zato je veliko norm dispozitivnih in prav te nove norme, ki zamenjajo stare so lex contractus e ni kogentnih norm nas v prvi vrsti zanima kaj so se stranke odlo ile,

2

potem lahko preverimo, e to ustreza dolo eni avtonomiji volje oziroma e je to dopustno in e ni ele potem pogledamo kako je to urejeno v zakonski normi.
¢SOFT LAW navodila napotki, ipd., ki jih izdajajo stranke, pravne osebe, ipd., ki dolo ajo kako bodo razlagale dolo ene norme neobvezujo e norme ¢BLANKETNE NORME morala + obi aji-uzance(ti so e posebej pomembni v gradbeni tvu) ¢PREDPISI EU Direktive in uredbe edalje bolj vplivajo na CP, eprav e niso posegle v njegovo jedro. Urejajo bolj obrobne zadeve(varstvo potro nikov ipd.). Nakazujejo se ve ji vplivi.

Kodifikacije civilnega prava
-Kodifikacije v na em pravnem redu nimamo; imamo samo parcialne zakonike(OZ,SPZ,..) -Kodifikacija CP predstavlja ambicijo, da na enem mestu uredimo celoten sistem civilnega prava celotna zdru itev vseh pravil na enem mestu. Inspiracijo za tako po etje predstavlja Justinijanova kodifikacija. -V 19.stoletju pride do izbruha razli nih kodifikacij civilnega prava: * Code civil (1804) V asu I. Francoske republike Napoleon Bonaparte Dojema se ne le kot pravni temve tudi ko civilizacijski dose ek. Ta kodifikacija je pomembna zato, ker ima dualisti ni pristop k ureditvi CP in trgovinskega prava za trgovinsko pravo se sprejme posebna kodifikacija Code commerce. Code civil ima velik vpliv na kasnej e kodifikacije. Veliko dr av ga prenese v svojo zakonodajo in velik del dr av ima e danes podobno ali identi no zakonodajo kot je Code civil (frankofonske dr ave panija, Portugalska, Belgija, Italija, skoraj celotna Srednja in Ju na Amerika, Quebec, Louisiana-edina zvezna dr ava ZDA) romanski sistem
* ODZ/ABGB(1811) V svetovnem merilu ni tako pomemben kot Code civil, vendar je za na e pravo klju nega pomena. Zanj je zna ilno, da je sistematizacija pravnih norm e vedno v izgradnji. Bistveno bolj kot Code civil povzame veljavno rimsko pravo, ki je takrat veljalo ko ob e pravo temelj germanskega sistema ( ve rimskega prava, zakoni so pisani v nem kem jeziku.) ODZ je za nas veljal do 1945, za ogrsko polovico dr ave najprej ni veljal, potem je nekaj asa veljal, leta 1867 pa ga ob uvedbo dualizma Mad ari zopet odvr ejo, Hrvati, ki spadajo pod Ogrsko pa ga obdr ijo. Med 1.sv. vojno se sprejmejo 3 delne novele, da bi ODZ bolj pribli ali modernej emu nem kemu BGB-ju. Te novele so veljale le v avstrijskem delu dr ave in Dalmaciji. Na a zakonodaja na civilnem podro ju je v veliki meri izvirujo a iz ODZja.

* Ob koncu 19.stoletja pride do drugega vala nastajanja kodifikacij civilnega prava. Vmes se v Evropi razvija pandektna ola, ki temelji na ob em rimskem pravu. Razvija se pandektni sistem civilnega prava, za razliko od justnijanovega sistema. Leta 1900 nastane BGB, ki je prav kodifikacija, ki vsebuje posebno knjigo splo nega dela civilnega prava in pa ostala podro ja CP (obligacijsko, dedno, stvarno,..) pandektni 3

sistem. Podobno zakonodajo imajo Kitajska, Japonska, Rusij a, Italija(1942; najprej imajo podobno zakonodajo kot Code civil). Ta zakonik je e danes vzor vsem ostalim kodifikacijam. Posredno je vplival na slovensko zakonodajo 3 novele ODZ-ja, po letu 1945, ko se ODZ odpravi, se v na o zakonodajo prevzemajo koncep ti BGB-ja (objektivna koncepcija posesti, sistem ipso iure prehoda zapu ine na dedi a - ni ve le e e zapu ine tako kot v ODZ-ju.) Tudi pravo RS se je pri reformiranju zgledovalo po BGB-ju, eprav so temeljne predpostavke na ega prava e vedno posnete po ODZ-ju. * Germanski(BGB,ODZ) + romanski sistem(Code civil)= civilno pravo, kot nasprotje common law-u * Codice Civile(1942) Italija * ZGB + OR(1912) vica Po prvi svetovni vojni je to zakonodajo sprejela Tur ija, kjer e danes velja podobna zakonodaja monizem (tudi Codice civile zgled za na OZ) trgovinsko in civilno pravo sta urejeni na enem mestu monizem urejanja CP * NWB(1992) Nizozemska najmodernej a evropska kodifikacija monizem, vsebinsko pa podobno nem kemu pravu nov razvoj sistematizacije CP. 16. len SPZ izvira iz NWB. -Te razli ne kodifikacije povzro ijo to, da v Evropi pride do razli nih pravnih sistemov problem izobrazbe -V drugi polovici 20. Stoletja se postavi vpra anje ali so kodifikacije e sploh smiselne, saj je veliko tevilo parcialnih zakonov dekodifikacija CP -Na drugi strani pa v Evropi isto asno te e projekt za pripravo skupnega evropskega zakonika CZEU.

Civilnopravno razmerje
- pravno razmerje, ki je regulirano s pravili civilnega prava dru beno urejen odnos med subjekti prava in temelji na pravicah in dol nostih - V civilnem civilnopravnem razmerju lahko ima samo ena stranka pravice in ena dol nosti, lahko pa je razmerje vzajemno in sta obe stranki hkrati nosilki pravic in dol nosti. - Ponavadi je civilnopravno razmerje premo e njsko, izjemoma je lahko nepremo enjsko (nepremo enjske pravice in dol nosti, ki so povezane z premo enjskimi ± osebnostne pravice ± nimajo tr ne vrednosti, vendar pa poseg v te pravice pripelje do premo enjskih pravic ± od kodninska terjatev). -Razmerje se lahko nana a na nek subjekt, ravnanje subjektov oz. na prepoved dolo enega ravnanja-- na neko terjatev ± obligacije. -Lahko pa se te pravice nana ajo e vedno na subjekte in na nekatere druge predmete ± stvarne pravice ± zahtevki glede stvari. 4

Objekti ali predmeti civilnega prava
- objekti I. reda * osebe/subjekti jih lahko uporabljajo ± njihova kvaliteta je uporaba. To so: stvari, duhovne stvaritve in opredmeteni izrazi oseb ( specifi na situacija, kadar se elementi osebnosti dolo enega subjekta spojijo z dolo eno stvarjo, tako da jih ni ve mogo e lo iti ± nastane hibrid med stvarno in osebnostno pravico ± npr. umetni ka fotografija dolo ene osebe(stvar, duhovna stvaritev in opredmeteni izraz osebnosti), tonski avdio zapisi love kega glasu, avdio -video zapisi, druge oblike upodabljanja oseb varovano z osebnostnimi pravicami) -objekti II. reda

* Z njimi se lahko razpolaga(mo nost, da se jih lahko prenese, spremeni, obremeni ali ukine). To so pravice. * oblastvene pravice- z njihovo pomo jo se ustvarja pravna oblast nad subjekti I. reda. - tejemo, da pravice ne pripadajo osebi na podlagi neke oblastvene pravice, temve nam pripadajo neposredno na dolo eni pravici nimamo o blastvene pravice.

Pravice CP (objekti II. reda)
= pravno zavarovana mo nost, da lahko od osebe zahtevamo neko ravnanje - Posebna kategorija pravic, ki se regulirajo z civilnopravnimi pravili , primarno se nana ajo na premo enjske pravice - Pravno zavarovani premo enjski interesi dolo enih oseb .

-LO IMO: 1. abstraktne (zapisane v zakonski normi; pripadajo vsakomur, ki izpolnjuje pogoje za njihovo pridobitev ) in konkretne 2. popolne- civilne (temeljno upravi enje + pravovarstveno upravi enje ) in nepopolne - naturalne (ni pravovarstvenega upravi enja) 192 OZ 3. absolutne (erga omnes u inek- u inkujejo nasproti vsakemu- npr. lastninska pravica reivindikacijska to ba- to ba na vrnitev stvari v neposredno posest ), relativne ( domet u inka je bistveno o ji, u inkujejo samo zoper to no dolo eno osebo- inter partes u inek- med strankami pravnega razmerja - npr. obligacijska terjatev NAJEMNA PRAVICA-lastnik ne more zahtevati najete stvari v posest in uporabo) in kvazi-absolutne (relativne pravice, ki so se zaradi dolo enega dejstva samo v nekaterih pogledih za ele obna at kot 5

obligacijske pravice. preneha tudi zastavna pravica. a to ne vpliva na glavno pravico -pravno akcesornost v njeni naj istej i zgoraj navedeni obliki v praksi zelo te ko najdemo. saj bi druga e lo za ve pravic ) in nedeljive (narava upravi enj je tak na. razen e zakon dolo a druga e-. to prizadene tudi stransko pravico. na osebo vezane pravice. da so prenosljive .akcesorne pravice pravna akcesornost : a) akcesorna pravica ne more nastati brez tega. in personam(osebne). ki se izoblikuje na trgu na podlagi ponudbe in povpra evanja . premo enjske ( izra ene v denarni vrednosti.posledica tega je. dolo ene pravice pa so v pravu dolo ene kot premo enjske. da lahko akce sorna pravica nastane samo e prej obstaja glavna pravica. a neprenosljive npr. predkupna pravica.absolutne pravice. SPZ: e preneha terjatev. v sodobni pandektni dogmatiki se ne uporablja 6 . da ne omogo a delitve ± npr. Primer: ZASTAVNA PRAVICA (128. l SPZ) preneha ele z izbrisom iz zemlji ke knjige izjema od tega da dogajanje z glavno pravico dejansko prizadene akcesorno . deljive (mo no jih je po vsebini razdeliti na ve oseb ± npr. hipoteka(zastavna pravica na nepremi nini) (138. da nastane v asu. stvarne pravic e. katere vrednosti ni mogo e dolo iti v denarju) 5. da bi e prej obstajala glavna pravica b) ves as obstajanja se akcesorne pravice ravnajo po glavni c) e preneha glavna pravica. osebna slu nost u itka) in nepremo enjske (neprenosljive . l SPZ) ± pravica do prednostnega popla ila za vrednost terjatve iz zastavljene stvari-tipi ni primer akcesorne pravice : *Lahko se ustanovi za bodo e in pogojne terjatve (129. l) to pomeni. ko glavne pravice e ni izjema od tega. in rem(stvarne) --> starej a delitev. *37.npr. -DELITEV PRAVIC GLEDE NA SISTEMSKO UMESTITEV PRAVIL. dednopravne pravice. l. osebna slu nost u itka) 6. akcesorne pravice lahko prenehajo tudi samostojno. KI TE PRAVICE REGULIRAJO ZNOTRAJ SISTEMA CP: 1. ki so sposobne obstajati same zase in v svoji obstojnosti niso odvisne od drugih pravic. dru insko pravne pravice 2.npr. solastnina delitev je nami ljena. ki se zapi e v zemlji ko knjigo in pridobi materialno-publicitetni u inek) 4.lahko v odnosu do nesamostojnih funkcionirajo kot glavna pravica) in nesamostojne (niso sposobne obstajati same zase in so v svoji obstojnosti odvisne od drugih pravic ± stranske pravice-. samostojne (tiste.

oblikovanja (model).. Reda: a) stvarne pravice . lahko pride zaradi te kr itve d o od kodninske terjatve. vendar e so kr ene. stvarno ali realno breme.danes lahko podro je.spadajo med oblastvene pravice poleg stvarnih Delijo se na avtorsko in sorodne pravice (pravice iz ustvarjanja umetni kih del + derivati avtorskih pravic.DELITEV PRAVIC PO VSEBINI: 1. ki jo lahko subjekt nad stvarjo ima.) OBLASTVENE PRAVICE± predmet pravice je vzpostavljanje pravne oblasti n ad objekti I. ki ureja pravice industrijske lastnine tejemo kot posebno izlo eno panogo zasebnega prava . a vendar na lastni stvari ne u inkuje -. izvedene pravice pa so praviloma stvarne pravice na tuji stvari.delijo se na temeljno stvarno pravico (lastninsko pravico) in izvedene stvarne pravice (zastavna pravica. ipd. Njihov obstoj je vezan na posameznika katerega osebnost varujejo . Vse izvedene pravice nastanejo tako. odkritij.) OSEBNOSTNE PRAVICE y y y Tako kot oblastvene so absolutne.varujejo avtorja pred posnemanjem pravice izvajalcev.izjema je zemlji ki dolg.ni ja stopnja monopola. y ZEMLJI KI DOLG pravica zahtevati popla ilo dolo e nega denarnega zneska iz vrednosti nepremi nine b) pravice intelektualne lastnine . vse druge predstavljajo ni jo oblastvene. znanstvenih knji nih del ) ter pravice industrijske lastnine (gre za monopolne pravice izkori anja duhovnih pravic stvaritev.z njimi lahko posameznik pred drugimi zavaruje svoje interese So nepremo enjske in neprenosljive ± lovekove osebnosti ne moremo ovrednotiti v denarju.funkcionirati za ne ele ko je na tuji stvari. Velja na elo numerus clausus poznamo samo toliko stvarnih pravic. slu nosti. stavbna pravica ). 2.izumov (patent). da se izvedejo iz lastninske pravice ± z razpolaganjem iz lastninske pravice se odvzame del upravi enj in se jim doda pravovarstveno upravi enje Lastninska pravica je po definiciji pravica na lastni stvari.pravo intelektualne lastnine). ki nastane na lastni stvari. kot jih dolo a zakon. znakov razlikovanja (storitvene in blagovne zanmke) . y 7 . pravice ustvarjalnih. pravica zemlji kega dolga. Namenjene varovanju lovekove osebnosti . lahko se spreminja *Razlike med temeljno in izvedenimi pravicami: y y Lastninska pravica predstavlja najvi jo stopnjo oblasti.

da bo sodi e ugodilo procesnemu zahtevku samo e bo ta temeljil na zahtevku materialnega prava npr. Terjatve nastanejo iz kontraktov. spremembo ali ukinitev pravice (oblikovanje pravnega razmerja) na svoj ali tuj pravni polo aj. Nekaj zahtevkov materialnega prava(ki niso iz obligacijskega prava) : reivindikacijski zahtevek. da nam nekdo neko pravico izpolni) .y U ivajo dvojno varstvo kot temeljne lovekove pravice in kot osebnostne pravice 3. Je pa res. e bi B vlo il isto to bo proti A-ju. to beni zahtevek Procesni zahtevek zelo pogosto temelji na zahtevku materialnega prava. ko pravica nastane in asovni trenutek zapadlosti pravice ( to je trenutek od katerega naprej lahko zahtevamo. u inek nastane s pravomo nostjo y y y y y y 5. zagotovi.npr. Zahtevki materialnega prava niso isto kot zahtevki procesnega prava zahtevki. da oblikujemo pravno razmerje . kvazikontraktov. Tukaj pa je e trenutek izpolnitve. negatorni zahtevek. da z enostransko izjavo volje vplivajo na nastanek. opusti ali dovoli.) OBLIKOVALNE PRAVICE y Svojim imetnikom dajejo mo nost. da ta obstaja in o tem izda pravnomo no sodbo. Nekaj oblikovalnih pravic: odstopno upravi enje pri pogodbah. A je dol an B-ju 100 denarnih enot in B vlo i to bo... nastanejo u inki te pravice . ki je prav tako lahko od ostalih dveh asovno lo en ali pa z njima isto asen pripelje do prenehanja terjatve y y 4. ipd. to ba za razveljavitev zakonske zveze.npr. ki se ti ejo drugih pravic . pa mu ta sploh ne bi bil kaj dol an. oblikovalne to bene pravice ..) TERJATVE IN ZAHTEVKI MATERIALNEGA PRAVA y y y y y Terjatve so najbolj tipi ni zahtevki mate rialnega prava nastale v meri obligacijskega prava To so pravice na podlagi katerih lahko upnik od druge stranke v pravnem razmerju (dol nika) zahteva. pri katerih mora biti enostranska izjava volje podana pred pristojnim dr avnim organom in ele e jo ta prizna in ugotovi. da mu nekaj da. Z njimi se ustvarjajo in ukinjajo pravice. bi sodi e to bo zavrnilo kot neutemeljeno ( ni ustreznega materialnega zahtevka) Treba je lo evati trenutek.) PRI AKOVALNE PRAVICE 8 . da mu je A dol an 100 denarnih enot.Posebna vrsta oblikovalnih pravic. Oblikovalne pravice so pravice.. pravno razmerje in pravice .ta dva trenutka sta lahko isto asna lahko pa sta lo ena z rokom. Vplivajo z enostransko izjavo volje tudi na polo aj druge stranke V asih jih najdemo tudi pod besedo opcije . odkupna pogodba. izpodbojna pravica.. deliktov in kvazideliktov. ni pa nanj absolutno vezan. ki jih postavljamo v dolo enem postopku pred dolo enimi organi.

npr. ne pa nujno zrcalna slika pridobivanja ± nekdo s pravico razpolaga. da bo dobil lastninsko pravico.. Treba je opozoriti. 7. -Osnovna formula za pridobivanje je TITULUS + MODUS 9 . a jo bo dobil. je to pri akovalna pravica. *Ko pa lahko samo tisti. prepre i nastanek te pravice to ni pri akovalna pravica . Pridobivanje pravic -Pridobivanja pravic ne smemo ena iti z razpolaganjem s pravicami (prenos.y Z njimi se imetnikom teh pravic nudi dodatno varstvo v situaciji. sprememba. ki neko pravico pri akuje. da vsakr no pri akovanje da bomo pravico dobili. je pa v fazi nastajanja in je e tako razvita. ki neko pravico pri akuje prepre i njen nastanek. -Razpolaga je lahko. da razlikujemo katere pravice so pri akovalne in katere niso: * Kadarkoli lahko kdorkoli drug razen tistega. obremenitev. ukinitev. ugovor zastaranja..) LANSKE IN UDELE BENE PRAVICE y y y Pravice lanov pravnih oseb korporacijskega tipa in pravnih oseb societetnega tipa ( npr. katere nastanek pri akujemo. e ni pri akovalna pravica. Temeljno upravi enje nosi tista pravi ca. zato je klju no. da si zaslu i pravno varstvo.. drugi pa jo s tem pridobiva . le e bo popla al celotno kupnino) y y 6.). Tipi ni primer je obro ni kup z pridr kom lastninske pravice kup na obroke prodajalec si pridr i lastnino. -V grobem je sistem pridobivanja pravic prevzet iz tradicije avstrijske oziroma nem ke pravne tradicije. dokler ni popla ana celotna kupnina tako ima kupec pri akovalno pravico. da lahko sodelujejo v njihovih organih) e so lani vlo ili kaka sredstva. lahko z njimi zahtevajo povrnitev pri nepridobitnih pravnih osebah V nekaterih pridobitnih pravnih osebah si lani med seboj delijo dobi ek ± pravica do udele be na dobi ku .) UGOVORI MATERIALNEGA PRAVA y y Njihovo temeljno upravi enje je onemogo anje drugih pravic so protipravice Uveljavitev ugovora zadr i u inkovanje nasprotne pravice .to je torej nekak na predstopnja pravice . ko dolo ena pravica e ni nastala.

Modus pri odlo bi je njena pravnomo nost Lo imo dva velika sistema pridobivanja pravic: originarno (izvirno) pridobivanje pravic in derivativno (izvedeno) pridobivanje pravic Originarno pridobivanje pravic -Temelji na zakonu . ker je v bistvu pridobivanje pravic na podlagi zakona.Titulus ali pravni naslov -Pravni temelj. SPZ).do tak ne pridobitve pravic pride. e so izpolnjeni v zakonu predpisani pogoji modus -Nekatere orginarne pridobitve pravic : okupacija (50 l. priposestvovanje (43.ni nova pravica.e pravnega naslova ni. priposestvovalec pa na novo d obi pravico) * glede te pravice nimamo pravnih prednikov Derivativno pridobivanje pravic -Pravica. da se lahko neka pravica pridobi Lahko je: pravni posel. zakon. akt prilastitve pri okupaciji) . vpis v zemlji ko knjigo. SPZ). ki jo pridobivamo je izpeljana od nekoga drugega . Modus ali pridobitni na in -Dodatno dejstvo. l. da pride do nastanka ali pridobitve pravice pogoj. ki mora biti izpolnjeno. ki jo pridobimo originarno nastane na novo (manj jasno pri priposestvovanju. zaradi katerega se bo aktivirala neka zakonska predpostavka (npr. posest in as -2 najpomembnej i lastnosti: * pravica.. 10 . a vseeno originarno. saj prej njemu lastniku pravica ugasne. predelava nove premi nine. odlo ba pristojnega organa ter pogojno dedovanje (pogojno. ki mora obstajati. . da so vsaj nekateri elementi te pravice obstajali e prej pri drugi osebi . Pogoji priposestvovanja: dobrovernost. a v povezavi s pravnim poslom). ki ga moramo opraviti ali pa samo neko dejstvo.. pridobitev pravice ni veljavna ± nedovoljena obogatitev.to pomeni.. ki mora nastopiti -Lahko je nek realen akt.

statusno preoblik ovanje.. razpolagalni pravni posel 3. -NA ELO NEMO PLUS IURIS ± Nih e ne more na drugega prenesti ve pravic. ki se pridobivajo (npr. Zato ta pridobitev pomeni bolj o re itev od univerzalne. zato je ta pravica izvedena . -Ta na in pridobivanja pravic delimo e na univerzalno in singularno pridobitev pravic: y UNIVERZALNA PRIDOBITEV ± Pridobitev pravic v skupkih brez posebne individualizacije pravic.. da zaradi varstva dolo enih pravic pravni red to na elo presko i to potem ni ve derivativna pridobitev . zavezovalni pravni posel = iustus titulus 2. a je njeno jedro upravi enj e prej obstajalo v drugi pravici. to pravico prenese na drugega. -V tem primeru imamo pravne prednike ± to so tiste osebe od katerih smo te pravice pridobili. ko nekdo.Poznamo dve kategoriji derivativnega pridobivanja pravic : * translativni na in ± Situacija. zato je ta prenos pravic predviden samo izjemoma v to no dolo enih situacijah . morda poseben pridobitni na in v o jem pomenu besede -Zavezovalni pravni posel je iustus titulus ali pravni naslov. SINGULARNA PRIDOBITEV ± Vsaka pravica. singularno. *konstitutivni na in ± Situacija.. splo en na in prena anja pravic y Pridobitev pravic na podlagi pravnega posla -derivativno. pravnoposlovna (temelji na pravnem poslu) in translativna pridobitev pravic -TITULUS + MODUS da lahko pridobimo pravico potrebujemo: 1. Pravo v glavnem predvideva singularen prenos pravic pravica mora biti individualizirana ± individualizacijo pravic. kot jih ima sam -Pogosto se zgodi. da prenesemo celotno premo enje) ± tak na oblika prenosa je problemati na iz vidika pravne varnosti. ki se prena ajo zahteva na elo specialnosti. ki se prena a je posami no individualizirana. ko predvideva zakon sukcesija ± primer dedovanja. ko nekdo. ker ne vemo kaj vse ti skupki zajemajo. ki je pravico e imel. ki ima neko pravico. iz te pravice izvzame dolo ena upravi enja in jih prenese na nekoga drugega in s tem oblikuje novo pravico ± na nek na in je to nova pravica. saj se tu to no ve katere pravice se prena ajo. razpolagalni pravni posel in pridobitni na in pa sta skupaj modus adquirendi (v ir em pomenu) 11 .

da pridobimo pravico. To pomeni za pravni posel ni potrebna dolo ena oblika. da elimo prenesti pravice izraz razpolagalne volje.1. ki je druga en za nepremi nine + registrske 12 . Za nepremi nine je razpolagalni pp zemlji koknji no dovolilo oziroma intabulacijska klavzula (23. 3. V fazo prenosa pridemo ele v drugi fazi. ki nam bo dal pravno podlago. ki se glasijo na odredbo ± ORDERSKI VREDNOSTNI PAPIRJI ± strogo obli en in enostranski pravni posel Indosant indosatar Indosament za razliko od cesije ne varuje dol nikovega p olo aja. Z prenosom se polo aj dol nika poslab a ( e ima ugovore proti indosantu. v fazi modus adquirendi (v ir em pomenu) ± razpolagalni pravni posel je izjavljanje volje. S tem pa se olaj a prometnost trgovanja z vrednostnimi papirji. torej dvostranski pravni posel. Cezus mora biti o prenosu terjatve obve en z notifikacijo. len SPZ). 2.. Zavezovalni pravni posel je pravni naslov. razen e zakon dolo a druga e.. Razpolagalni pravni posel ni nujno pogodba. razpolagalni posel pa enostranski. kadar ni druga e dolo eno (navadno oziroma najve krat terjatev). obstaja samo zaveza za prenos. Nujno ga rabimo za prenos pravice. Je nujno potreben pogoj za kasnej i prenos pravice.pogodba o cesiji) o prenosu vseh pravic. To je izrecna. e gre za nepremi nine bomo za prenos lastninske pravice potrebovali pisno obliko zavezovalnega pravnega posla. darilna. Vidimo da je v tem primeru zavezovalni posel dvostranski. ki pa ni obli en. eprav pa so pogodbe o cesiji navadno zapisane. ki je praviloma nedolo ena in se skriva za tradicijo (konkludentna izjava volje ± s tem ko stvar izro im premi nino izjavim voljo). Raz likujemo razpolagalni pravni posel za nepremi nine in premi nine. jih potem proti indosatarju nima ve ). Velja na elo nevtralnosti cesionarjevega polo aja ± njegov polo aj se s prenosom terjatve ne sme poslab ati. Cesija. s prenosom pa se v tej fazi ne zgodi ni . V asih pa poleg razpolagalnega pravnega posla potrebujemo e pridobitn i na in v o jem pomenu besede. vendar to ni pridobitni na in v o jem pomenu besede z notifikacijo pride do u inkov cesije cesus ne more ve izpolniti cedentu Indosament ± Razpolagalni posel namenjen prenosu pravic iz vrednostnih papirjev. pri prenosu vrednostnih papirjev pa mkora biti v pisni obliki. Prav tako potrebuje kot temelj zavezovalni pravni posel. ki se prena ajo po odredbi y y Cesija.razpolagalni pravni posel o prenosu terjatev/ Indosament ± namenjen prenosu pravic iz vrednostnih papirjev. Lahko je neobli na.). Je tisti pravni posel ki ustv arja zavezo k prenosu pravice gre za obligacijske pogodbe o odsvojitvi (kupoprodajna. nepogojna izjava tistega katerega pravica se prena a ± enostranski pravni posel mora biti v pisni obliki in uverjeno. Glede obli nosti zavezovalnega pravnega posla velja na elo konsenzualnosti.razpolagalni pravni posel (dvostranski pravni posel . Za premi nine pa je razpolagalni pravni posel inominatna oziroma skrita pogodba.

ki prena a lastninsko pravico. zemlji ka knjiga. Odnos med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom -2 razli ni re itvi: y y Abstrakten odnos kavza in potrebna (BGB) Kavzalen odnos (na e pravo-ODZ) -Vpra anje ali zavezovalni pravni posel predstavlja kavzo razpolagalnega? Ali razpolagalni pp sploh potrebuje zavezovlanega) Od tod sledi razlikovanje pravnih poslov na abstraktne in kavzalne pravne posle. ODZ pa na kavzalnosti. register letal) y TRADITIO: a) dejanska izro itev. a da bi bil veljaven potrebujemo veljavno kavzo v obliki zavezovalnega pravnega posla ± to pomeni. ki ureja pridobivanje lastnih delnic ± gospodarska dru ba kupuje lastne delnice . razpolagalni pravni posel in pridobitni na in v o jem pomenu besede.stvari in premi nine. ladijski register. ki simbolizira celotno izro itev. takrat. da neveljavnost zavezovalnega pravnega posla povzro i tudi neveljavnost razpolagalnega pravnega posla. da BGB temelji na abstraktnosti. b) simboli na izro itev ± neko simbolno dejanje. -Izjema od kavzalnosti je dolo ena v Zakonu o gospodarskih dru bah. e zakon ne dolo a druga e. 13 . Pri lo je do tega. in sicer v delu. -Na to vpra anje se je sku alo odgovoriti z prou evanjem rimskega prava. c) izro itve z izjavo ( posestni konstitut ± Prenos lastninske pravice. ki je zna ilna tu di za na e pravo ± 40 len SPZ . Za pridobitev pravice se zahteva veljaven pravni posel Zavezovalni pravni posel je kavza razpolagalnega . to pridobi. -Razpolagalni pravni posel je klju en za prenos pravice. ponavadi v resni nosti sre amo v obliki ene listine. ki ima vpliv materialne publicitete (npr. ki izklju uje druge do uporabe Vse to kar mi obravnavamo kot zavezovalni pravni posel. ko se stvar nahaja pri tretji osebi e ima tretji na stvari neko pravico. izro itev na dolgo roko ± Prenos lastninske pravice. Za nepremi nine in registrske stvari(imajo velik gospodarski pomen in vrednost) pa vpis v javni register. pri emer eli dosedanji lastnik po prenosu lastninske pravice obdr ati stvar v posesti iz drugega pravnega naslova. Za premi nine je pridobitni na in v o jem pomenu besede TRADITIO. -Za uspe nost prenosa pravic morata biti torej veljavna oba pravna posla . izro itev na kratko roko ± Obratna situacija od posestnega konstituta ± pridobitelj lastninske pravi ce ima e pred njenim prenosom posest nad stvarjo ± z izjavo tistega.

V ZK je vpisan e prej nji lastnik. pono i pa tat * 5. *To kar pi e v zemlji ki knjigi.Pridobitev od neupravi ene osebe -Razpolaga lahko samo tisti. pa v materialnem smislu ni lastnik. l SPZ): * princip 3x3 * Izpolnjeni morajo biti 3 pogoji v eni izmed treh mo nih situacij. razen e to p ravico zakon odvzame ste aj. * Gre za orginarno pridobitev na podlagi zakona pravica nastane na novo * vpra anje ukradenih avtomobilov. aki e je ta razpolagalna pravica iz rpana -Na elo Nemo plus iuris -Pri pridobitvi od neupravi ene osebe pravo naredi izjemo od na ela Nemo plus iuris ± v asih se imenuje tudi A NON DOMINO PRIDOBITEV (pridobitev od nelastnika) : -Premi nine ( 64. tretja oseba C pa kupi to od domnevnega lastnika A lastninsko pravico dobi C 14 . odstavek 64. ZZK -1) : *na elo zaupanja v ZK *Zaradi zaupanja v zemlji koknji ne podatke ne sme biti nih e o kodovan. b) prodajalec mora opravljati registrirano dejavnost (s tem se ukvarja poklicno) in c) prodajalec je dobil posest po volji lastnika tako lahko prenese lastninsko pravico tudi tat. . je izpodbojna domneva obstaja mo nost. e je npr. lena SPZ daje dolo eno varstvo lastniku. da imamo enega knji nega lastnika in enega lastnika v materialnem smislu tipi ni primer pri priposestvovanju. ki ima razpolagalno upravi enje. da je neka oseba vpisana v ZK. ki pa ni ve upravi en do stvari( do priposestvovanja po 10 -ih letih v ZK je vpisan e vedno lastnik A. upravi en pa priposestvovalec B. podnevi trgovec. zavezovalni pp ni bil veljaven in s tem tudi ne prenos lastninske pravice mo nost izpodbijanja pride do tega. * 3 pogoji so: a) da gre za premi nino b) da gre za pridobivanje na podlagi odpla nega posla + izro itev in c) da je pridobitelj v dobri veri morajo biti kumulativno izpolnjeni * 3 situacije : a) kup na javni dra bi. ker npr.Nepremi nine (8 l.

) Pri zastaranju imamo generalno dolo ene motnj e. odstavek 8.) Zastaranje je urejeno generalno (splo na ureditev v zakonu. da preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. ki pripelje do ugovora zastaranja. prekluzija pa u inkuje tudi na druge pravice. -Zastaranje u inkuje tako. da prekludira in pa specialno dolo en rok). -Ugovor zastaranja ureja OZ od 335.* e tretja oseba kupi stvar od knji nega lastnika in je pri tem v dobri veri.) Zastaranje u inkuje samo na terjatve in zahtevke materialnega. -Ugovor zastaranja u inkuje na nasprotno pravico tako. ki imajo naravo. na samo terjatev pa ne vpliva ele z ugovorom zastaranja postane obveznost naturalna. vendar e pogosteje institut pro cesnega prava (npr. Ugovor zastaranja -Je pravica materialnega prava sodi v kategorijo protipravic. 5. da z njimi trajno zadr imo u inkovanje nasprotne pravice. l. saj banka verjame ZK . razen e zakon ne dolo a druga e). 2. izguba pravice do uveljavljanja procesnih sredstev). da zastarajo. pri prekluziji tak nih motenj ni. ki velja za vse pravice. ki se lahko dogajajo v teku zastaralnih rokov (zadr anje in pretrganje). ki prekludira mora biti dolo eno. -Ni enako kot zastaranje. -Zastaranje je proces.) Pri zastaranju originarno pridobivamo ugovor. -Zastaranja in ugovora zastaranja pa ne smemo ena iti z prekluzijo ± prenehanjem pravice: 1. Prekluzija u inkuje tako.) Zastaranje je institut materialnega prava. -Ugovori materialnega prava so naperjeni proti materialnim pravicam. 4. 15 . V o jem pomenu pa je pogoj za nastanek ugovora zastaranja. *2. da zadr i njeno u inkovanje. dalje. lena ZZK-1: Kdor ne poskrbi za vpis svoje lastninske prav ice v ZK. sam nosi posledice tega ravnanja. prekluzija pa specialno (za vsako pravico. pos ledica tega pa je naturalna pravica. da pravica preneha neposredno na podlagi prekluzivnega roka. Zastaranje v ir em pomenu je institut. v asih pa jih uporabimo tudi v postopkih pred dr avnimi organi kot procesne ugovore. ki vsebuje tudi ugovor zastaranja. ki so namenjene temu. prekluzija je prav tako institut materialnega prava. potem ta pridobi lastninsko pravico na tej stvari po zakonu isto velja za hipoteko. 3.

ki mu to prepre uje. Subjektivni rok pa je 3 leta in za etek tega roka nastopi v prvem letu teka objektivnega roka. -Temeljni pogoj za zastaranje je. da se zastaranju odpovemo (tudi ugovoru zastaranja) -Posebnosti zastaranja se pojavijo pri akcesornih pravicah (343 in 344. e jo ima v rokah ali e je njegova pravica vpisana v javni knjigi. l. objektivni pa je vezan na neko objektivno dejstvo. To pomeni. igar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko. To pride v po tev samo takrat. se upnik. Ko zastara glavna terjatev. 1. letu teka objektivnega roka *Objektivni rok je neke vrste maksimalni rok znotraj katerega mora priti do zastaranja.izjema: Zastaralni rok za nemo teti ele prvi dan naslednjega leta . ko bi akcesorna pravica po svojem zastaralnem roku zastarala kasneje kot glavna in takrat e glavna pravica preneha.( Ko prete e as zastaranja. izjema: Tek zastaralnega roka je od samega za etka zadr an . -Zastaranja ni mogo e izlo iti z dogovorom.) e pride do zastaranja bo sodi e to beni zahtevek zavrnilo. l. lahko popla a le iz obremenjene stvari. l. subjektivni rok pa je rok znotraj objektivnega roka zaradi katerega lahko pride do zastaranja. *343. da za ne zastaralni rok te i prvi dan po zapadlosti terjatve in se kon a ob poteku zadnjega dne zastaralnega roka. subjektivni roki pa te ejo znotraj objektivnega roka. eprav je bila terjatev zastarana. v primeru prekluzije pa bo to beni zahtevek zavr en to pomeni. terjatev zastara. 16 . Zastaranje je zaradi tega subjektivnega roka nastopilo v 4. da pravica skozi dolo en as ni bila uveljavljena. *Primer: Objektivni zastaralni rok je 5 let in ko se izte e ta rok. da sodi e ni me ritorno odlo alo o zadevi sploh se ni spustilo v odlo anje ali obstaja pravni temelj za to beni zahtevek. vendar pa zakon omogo a. da zastaralni rok ob zapadlosti ne za ne te i. se je za glavnico terjatve iz nje mo no popla ati. zastaranje pa nastane z zadnjim dnem zastaralnega roka. 3. Ve inoma je postavitev objektivnega roka skladna s splo nim pravilom.) Ra unanje zastaralnih rokov -Splo no pravilo je. ampak ele ko odpade ovira. izjema: subjektivni in objektivni rok ± subjektivni rok je vezan na subjektovo vedenje o nekem dejstvu. 2. da zastavna pravica kot tak na ni prizadeta.6. OZ): *344. Terjatev in zastavna pravica u inek zastaranja je tak en. Tak no tetje se zgodi v primeru komunalnih terjatev. zastara tudi akcesorna terjatev.

l. -2 dejstvi. neposredno vojno nevarnostjo. Tukaj pa je e specialno pravilo : 1. -V asu zadr anja zastaralni rok ne te e. Subjektivni rok pa te e od trenutka ko izvemo za nastalo kodo in je 3 leta. 2. Obe situaciji se lahko kumulirata.) objektivni kriterij: pogodbe. eprav do tega praviloma ne prihaja. *SPLO NI. OZ dejstva zaradi katerih nastopi zadr anje (nepremagljive ovire.) e koda nastane zaradi korupcije 3. objektivni pa 15 let *Poslovne terjatve nastanejo zaradi kr itev pogodb.) subjektivni kriterij: pogodbe. kadar nimamo kak nega specialnega zastaralnega roka 5 let *POSEBNI: razli ni zastaralni roki za razli ne kategorije terjatev. Objektivni rok pote e po 5 letih od nastanka kode. a) ob asne terjatve ± 3 leta b) terjatve iz gospodarski pogodb ± 3 leta 13. OZ) ± 1 leto* . dru tva). l. -358 ± 363 l.odvisno od tega kdaj zapade terjatev Motnje v teku zastaralnih rokov ZADR ANJE. c) od kodninske terjatve ± delijo se na deliktne in poslovne . zastaralna doba se izni i in po prenehanju dolo enega dejstva za ne te na novo.Zastaranje zaradi nastopa dolo enega dejstva sploh ne za ne te i in za ne te i pozneje ali pa se v teku zaradi dolo enega dejstva ustavi in za ne ponovno te po prenehanju tega dolo enega dejstva in sicer od tiste to ke kjer se je ustavilo. kadar so registrirani za opravljanje pridobitnih dejavnosti in sklepajo pogodbo v okviru te pridobitne dejavnosti (npr. za terjatve oseb v voja ki slu bi) -Z vlo itvijo to be za uveljavitev terjatve nastopi zadr anje zastaralnega roka PRETRGANJE ± Zaradi dolo enega dejstva zastaranje preneha te i. len OZ 2 kriterija za gospodarske pogodbe: 1. ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti.-V izte eni zastaralni rok se v tevajo tudi izte eni zastaralni roki na ih univerzalnih prednikov. OZ) ± 10 let f) komunalne terjatve(355.) e se koda povzro i s kaznivim dejanjem. Uporabi pa se tak en rok kot se uporabi za terjatve iz pogodbe.pride v po tev vedno takrat. ki jih sklepajo tudi negospodarski subjekti. 2.) ali pa e koda nastane z spolnim nasiljem nad mladoletniki V zadnjih dve primerih traja subjektivni rok 5. Zastaralni roki se v CP delijo na splo nega in posebne . med mobilizacijo. se v primeru. d) terjatev na izstavitev ZK listine ± 10 let e) judikaturne terjatve (356. *Pri deliktnih poznamo subjektivni in objektivni rok. da je dalj i uporabi kazenskopravni rok. ki to povzro ita: 17 .

) oprava ustreznega dejanja za uveljavitev terjatev pred pristojnim organom ( npr. da zavaruje na e pravice v zakons ko predpisanem postopku -Lahko je : 1. saj sodi e verjame verodostojni listni in izda sklep o izvr bi na podlagi verodostojne listine. urejena pa je v Zakonu o izvr bi (ZIZ).i.) neposredno varstvo pravic v t. V takem primeru torej za izvr bo ne potrebujemo izvr ilnega naslova.) posredno uporaba postopkov. da na podlagi verodostojn e listine vlo imo predlog za izvr bo. kjer z lastnim ravnanjem posku amo zavarovati lastne ali tuje dobrine.ki je lahko dajatvena . 2. s katero pravdni postopek praviloma rezultira. -To je ravnanje. saj v drugih dveh primerih e sama po sebi ustvarja elen u inek. Sodba lahko sama ustvari elene u inke ali pa funkcionira kot izvr ilni naslov. da je to ba in posledi no sodba dajatvena. ki 18 . pri emer pravni red temu ravnanju daje legitimacijo s tem. dovoljeno samopomo in avtonomno varstvo DR AVNO VARSTVO -Od dolo enega dr avnega organa zahtevamo. izvr ilni postopek) Pravdni postopek se za ne na podlagi to be . ki mu sledi izvr ilni postopek. to ba) Varstvo pravic -Varstvo pravic lahko razdelimo v tri sklope in sicer na dr avno varstvo . ki primarno niso namenjeni varstvu civilnih pravic (javno pravo ± adhezijski postopek v kazenskem pravu) DOVOLJENA SAMOPOMO -Samopomo je dovoljena samo v dolo enih primerih in je strogo pravno regulirana. oblikovalna ali ugotovitvena in tak ne so potem posledi no tudi razli ne sodbe.1. da temu ravn anju odvzame kaznivost in od kodninsko odgovornost ± pri skrajni sili je o kodovanec. Sodba funkcionira kot izvr ilni naslov samo v primeru. Pravo pa nam omogo a bli njico. ki v tem primeru nadome a sodbo. civilnopravnih postopkih : pravdni in nepravdni postopki (npr. da presko imo to bo in pridemo neposredno do izvr ilnega naslova in sicer tako.) pripoznava dolga ± dol nik svoj dolg pripozna z izjavo ali konkludentnim ravnanjem (da nekaj pla a na ra un) 2. Verodostojna listina je listina na katero se lahko to nik in ki dokazuje obstoj terjatve.

ki neupravi eno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. ko je za na in odvra anja ustreza okoli inam ita nujna in pa e -silobran.) arbitra a oblika nedr avnega sojenja Arbitra ni senat (tribunal) izda arbitra no odlo bo. Med najbolj znan imi oblikami so mediacija (lahko poteka na sodi u ali izven sodi a).) pogajanja poravnava Ima naravo materialne pogodbe. da to pridr ano stvar zamenja z drugo njegovo stvarjo. koncilidacija ter zgodnja nevtralna ocena spora 3. reda 19 . Poravnava ima tudi mo nost. Posebnost pri tej pravici je. len SPZ) Posestnik ima pravico do samopomo i proti tistemu. skrajna sila. da lahko Vsako zadr anje presojamo posebej po pogojih za dovoljeno samopomo . vendar lahko re emo. Vpra anje je. ki sta v njem udele ena sama ali pa re itev prepustita tretji osebi. AVTONOMNO VARSTVO -Varstvo pri katerem se dogovorita o re itvi spora subjekta. ki funkcionira kot izvr ilni naslov) 2. ki so zelo zapletena in sodniki nimajo zadostnega znanja za re evanje tak nih sporov. kjer s ciljem nekega kvaziprocesa elimo za ititi svojo pravico: 1. varstvo posesti(31. ki je izena ena z sodbo sodi a in je tudi izvr ilni naslov.ni povzro itelj upravi en do od kodnine ± e pa je povzro ena koda ve ja od groze e kode bo odgovarjal tudi ta. da je nevarnost neposredna.) ARS ± alternativno re evanje sporov Skupno ime za eno paleto sorodnih situacij. -Ta na in se uporablja na temelju avtonomije volje in na ela dispozitivnosti -Zajema tri oblike. da je samopomo takoj nja in nujna ter da na in samopomo i ustreza okoli inam. v katerih obstaja nevarnost. ali lahko zadr imo neko stvar proti volji dol nika? V na em pravu izrecne dolo be o tem ni. da lahko dol nik predlaga. ki pripeljejo do re itve spora. -Retencijska pravica upnik lahko zadr i drugo dol nikovo stvar. -Dovoljena je takrat ko grozi neposredna nevarnost . da postane izvr ilni naslov (notarski zapis o poravnavi. ki je povzro il to kodo z institutom skrajne sile. Arbitra a je enostopenjski postopek brez pravnih sredstev. kar pomeni da je hitrej i postopek od sodnega. ki jo ima v posesti. Najve krat so predmet arbitra e dejanska stanja. Objekti I. e ima nasproti njemu neporavnano terjatev. pridr na (retencijska pravica). Pogoj pa je.

vendar v dvomu delijo usodo glavne stvari.Sestavina je vse kar se v skladu s splo nim prepri anjem teje za del druge stvari -2 odst. da je stvar obvladljiva mora obstajati. torej izgubi sovjo naravo samostojnega predmeta in tako deli posledi no isto usodo kot glavna stvar (npr.) obvladljivost Za pravo niso zanimivi predmeti nad katerimi ni mogo e vzpostaviti lovekove oblasti. Te plodove imenujemo naravni plodovi . 16. Primarno se razumejo kot naravni produkti dolo ene stvari. katere produkt plod je. e nekdo vgradi tujo stvar v svojo glavno stvar pridobi na tej sestavini lastninsko pravico) ± Accessio cedit principali -pritikline (Ne zamenjuj z sestavinami!!!) Premi na stvar. izgubi svojo samostojnost. -Stvar je mo no deliti na enostavne in sestavljene stvari. 20 .v civilnem pravu imajo najve jo vlogo -Kaj stvar sploh je? SPZ (15. Z tistim trenutkom. da bi jih uni ili ali po kodovali. pohi tvo v stanovanju pod pogojem. len . ki jih brez tega. ki slu i obdelovanju kmetijskih zemlji . ki je naknadno vgrajen v avtomobil. -2. ki po splo nem prepri anju slu i polep anju a li gospodarski rabi druge stvari. vrtni pal ki.) telesnost stvari so deli narave.Stvari . Je samostojna stvar in ni spojena z glavno stvarjo ± gre za funkcionalno povezavo in ne fizi no.skoraj identi en 90. ±(Sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic. da so stvari tudi energija in razli na valovanja. dokler se ne lo i od glavne stvari. mehanizacija. ki jih je mogo e obvladovati. -plodovi 2 fazi obstoja. 15. Pritikline sicer so samostojni predmeti oblastvenih pravic. ni mogo e razdeliti na manj e dele. l. ki ga lovek lahko obvladuje 3 lastnosti: 1.) samostojnost 2. l. Enostavne so tiste.) Ko se neka stvar vgradi.odst. l. avtoradio. da ni spojeno (v smislu monta e) z stanovanjem. se obravnavajo kot njena sestavina. ta zahteva prevzeta iz nem kega prava samostojen telesni 3. Ta zahteva je lahko relativna ampak vsaj neka stopnja verjetnosti do tega. spoji z glavno stvarjo. SPZ-ja nam pove. BGB) predmet. ko pride do lo itve od stvari. Tipi ni primeri: okrasni pokrov na kolesih avtomobila. Dokler so ti plodovi spojeni z stvarjo katere produkt so. l. 16. odst. . postane le ta samostojna stvar. Sestavljene pa imajo ve razli nih delov glavna stvar + njeni sestavni deli (sestavine) -1. ipd.

je treba vzpostaviti eta no lastnino To se naredi tako. da lahko traja ta pravica najve 99 let Zato je to navidezna izjema. -Najpomembnej a je delitev stvari na nepremi nine in premi nine. a samo za as dokler traja stavbna pravica. Vendar 2. ki jo je mogo e razdeliti na posebne dele ± eta e. zato ker po tej delitvi delimo tudi celotno stvarno pravo dolo ene stvarne pravice lahko obstajajo samo na nepremi ninah ( zemlji ki dolg. Denarne terjatve. SPZ na elo povezanosti objekta in zemlji a Superficies solo cedit Kar je po namenu trajno spojeno z nepremi nino je del le te. Izjeme od tega na ela: 1.) Eta na lastnina: Gre za poseben pravno reguliran re im (SPZ l. 256. pravica realnega bremena) in te sodijo v okvir nepremi ninskega stvarnega prava 1. l. za katero bi sklepali. Da se v stavbi vzpostavi ta re im. l.zemlji a *18.Poleg naravnih plodov pa poznamo v pravu tudi civilne plodove . *Kaj pa sestavine zemlji a? 8. SPZ definicija: Prostorsko odmerjen del dolo ene povr ine skupaj z svojimi sestavinami. Gre za situacijo. SPZ dolo a. da se na elo Superficies solo cedit obrne na glavo. ki postane glavna stvar. Imetnik stavbne pravice ima enaka upravi enja kot lastnik. ko je pla an prej je sestavina druge stvari. daje po na elu Superficies solo cedit last lastnika zemlji a. 21 . Skupni deli stavbe postanejo sestavine posebnega dela. Vse kar je nad in pod zemlji em in je po namenu trajno spojeno z njim. stavbna pravica. Zemlji e. Skupni deli ne morejo pripadati samo enemu posebnemu delu. z eno izjemo. kar pa stavbna pravica je. Pri eta ni lastnini je ta posebni del stavbe glavna stvar. odst. Stavbna pravica pa se vrine med zemlji e in stavbo u inek na ela Superficies solo cedit je pretrgan. Civilni plod se najve krat osamosvoji. 2. na katerem stoji zgradba. zato stavba funkcionira kot samostojna stvar.) NEPREMI NINE . ki ima 2 identifikatorja: katastrska ob ina in parcelna tevilka. ki jih ustvarjamo z nekimi stvarmi analogno imenujemo civilni plodovi. Kot prostorsko odmerjen del povr ine se smatra parcela kot enota zemlji kega katastra. Kot samostojni predmet nastopi vsak ta posebni del. da lastninska pravica ne more biti oro ena. poleg tega pa vsebuje e vlo no tevilko. Zemlji ka knjiga temelji na teh dveh podatkih. SPZ. Stavbno pravico je mogo e obremeniti. ko se na zemlji u nahaja stavba. l. l.) Stavbna pravica ± navidezna izjema: Definicija stavbne lastnine je podana v 256. Ta problem se re uje z akcesorno solastnino z solastnino ne moremo razpolagati neodvisno od posebnega dela. 105 in slede i).

«) .) PREMI NINE *Premi nina je dolo ena z negativno definicijo premi nina Vse kar ni nepremi nina je -Pravo priznava. -Nikogar nje stvari : Lahko so izvorno nikogar nje ali pa to postanejo po opusti tvi. -Stvari. neocenljive pa ne. nohti. da niso stvari v smislu civilnega prava. . -Potro ne in nepotro ne : Potro ne se ob enkratni uporabi potro ijo.cest. voja ko oro je) in stvari v omejenem pravnem prometu (npr.Zamenljive in nezamenljive stvari : Ta delitev je pomembna kadar je stvar predmet dolo ene izpolnitve obveznosti. nedeljive pa ne. -Stvari v pravnem prometu (npr. nepotro ne pa ne. Za njih je zna ilno. So v lasti dr ave ali lo kalnih skupnosti npr. da jih lahko okupiramo. Deli lovekovega telesa tudi po lo itvi od telesa ostanejo pod varstvom osebnostnih pravic. Ob ina je lastnik neke zgradbe. -Ocenljive in neocenljive : Ocenljive se dajo oceniti v denarni vrednosti. vendar ker ob ina zagotavlja neko splo no korist za vse svoje ob ane. zato tudi ta zgradba posredno slu i javni koristi. izlo ki. da vsaka najdena stvar ni nikogar nja stvar.) Deli lovekovega telesa ± Problem je v tem. To pomeni.) v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo (splo na raba) JAVNE STVARI slu ijo posredno splo ni koristi. stvari izven pravnega promet (npr. da so to deli subjekta prava. ki slu ijo javnemu interesu : JAVNO DOBRO namenjene splo ni rabi. da se ve samostojnih stvari pove e v funkcionalno povezavo in delujejo kot ena stvar (npr. e se e po svoji naravi lahko lo ujejo od lovekovega telesa (lasje. evlji) in kot skupen predmet lastninske pravice. -Deljive in nedeljive : Deljive se lahko delijo brez bojazni za njihov obstoj. -Izgubljene stvari: Za njih ni mogo e vedeti ali komu pripada ali ne. ki ne potrebuje dovoljenja). oro je) Posebne kategorije stvari 1. v praksi so last dr ave ali lokalnih skupnosti (vodna zemlji a. 22 . Deli lovekovega telesa se lahko tretirajo kot objekt. so izven p ravnega prometa. oro je.2. ipd. parki. Za preostale pa velja.

ko se pravica popolnoma spoji z stvarjo.) ivali ± Vse skupaj je povezano z vpra anjem o obstoju pravic ivali. tudi lastninsko pravico nad stvarjo. eprav obstajajo pritiski. torej da se jim da subjektiviteta. Na eni strani imamo papir. Mogo e jih je deliti na popolne in nepopolne.) Opredmeteni izrazi oseb in materializirana avtorska dela Opredmeteni izrazi oseb ± spoj stvari in delov lovekove osebnosti. Denarna vrednost pa je abstraktno menjalno sredstvo. Avtorska dela ± spoj materiala in duhovne stvaritve knjiga 5. Problem je v tem. ki se na ta medij prilepi. Gre za spoj objekta I. Imenski vrednostni papirji pa se prena ajo po imenu in se glasijo na imetnika pravice. da je pri denarju mogo e razlikovati med stvarjo. Zakon o za iti ivali. ker bankovci in kovanci predstavljajo denarno vrednost. da ivali niso identi na drugim stvarem. zato jim nudi posebno za ito. na drugi stra ni pa neko pravico. Pravni red pa priznava. 23 . Po na em pravu so stvari. Popolni ± takrat. Orderski vrednostni papirji se prena ajo po odredbi in so bolj primerni za gospodarski promet. Nekatere dr ave pa priznavajo lastniku denarne vrednosti. Tisti.) Denar ± Problemati na stvar. ki predstavlja denarno vrednost (bankovec.) Vrednostni papirji ± Problem je v tem.2. ki ima denar lastnik samo abstraktne denarne vrednosti te stvari od tod sled prepoved uni evanja denarnih bankovcev ali kovancev. reda. in II. ki predstavlja to denarno vrednost. Nepopolni ± pravica se je sicer spojila z papirjem. Denar pa je tudi abstraktno merilo na ega premo enja ipd. kovanci) in denar v netelesnem pomenu besede (elektronsko ban ni tvo. vendar za prenos pravice ne zado a sama izro itev vrednostnega papirja. de lege lata (po sedanjem pravu) ivali nimajo subjektivitete.«) Problem je tudi. ki omejuje lastninsko pravico imetnika ivali 4. ko ima monopol nad izdajanjem le tega marsikje ima dr ava lastninsko pravico nad stvarjo. torej je tisti. ki je varovana z osebnostnimi pravicami. 3. tisti. da se pravica in stvar zdru ita v neko celoto. ki predstavlja denar (bankovci. tako da za ne delovati kot stvar. kartice. da bi se ivalim priznal e pravice. ampak je potrebe n e poseben pravni posel ± cesija oziroma indosament. ker mu civilno pravo v preteklosti ni posve alo dovolj pozornosti. ± To so prenosni oziroma imetni ki vrednostni papirji. Ves pravni promet s to pravico bo potekal tako kot promet z lastninsko pravico nad papirjem. kovanec) . ki pa za uspe en prenos potrebujejo indosament pa so orderski vrednostni papirji. ki potrebujejo cesijo so imenski vrednostni papirji. Denarju njegovo avtoriteto daje dr ava s tem.

reda. za kar je potreben notarski zapis ali s sodnim postopkom. upniki to storijo s to bo. V ta premo enjski re im sodijo predvsem tiste pravice. tako da dele i niso razdeljeni. prav tako pa je ta domneva izpodbojna. kar pa ne pomeni. e smo nekaj dol ni nih e ne sme biti zaprt zato ker ne izpolni svoje obveznosti. Nastajanje skupnega premo enja s pravnim poslom. reda avtorska dela izumi znaki razlikovanja opredmetena osebnost -POSEBEJ! Premo enje (osebno + skupno) Je skupek premo enjskih pravic. Vsak od nas jam i za svoje obveznosti z osebnim premo enjem. Zakonci lahko tekom zakonske zveze s pravnimi posli delijo skupno premo enje. saj lahko z njo razpolagamo samo skupaj z soimetniki te pravice. ki jih pridobivamo z delom tekom zakonske zveze. da je premo enje e od za etka razdeljeno. da denar lahko funkcionira tudi kot numi zmati na stvar denar se obna a kot navadna stvar oziroma ima dvojno vrednost numizmati no in tisto. ki pa isto asno pripadajo e drugi osebi. temve je skupek objektov I. tedaj ko bi stranke to elele ni dopustno. Drugi objekti I. Tekom ivljenja lahko imamo ve skupnih premo enj. Isto asno upniki ne morejo pose i v te pravice. ki spadajo pod skupen premo enjski re im v pravnem prometu zagotavlja jamstvo. zato je tak no skupno premo enje dopustno samo pod pogoji ki jih dolo a zakon.Ni pa mogo e ukiniti posebnega premo enjskega re ima. Predstavlja tudi varovalo pred posegom v na o osebnost. da se to premo enje razdeli. ki spadajo pod skupne premo enjske re ime. saj tak no premo enje skriva osebno premo enje pred upniki. Z tak no pravico sami ne moremo razpolagati. 24 . Poleg osebnega premo enja lahko ima posameznik tudi skupna premo enja. Ni poseben objekt I. Gre za na e premo enjske pravice. ki e ni razdeljeno. skupno premo enje dedi ev. ki jo predstavlja. saj morajo najprej dose i. reda. temeljno premo enje za popla ilo upnikov pa je osebno premo enje. Izvenzakonska zveza je v tem pogledu izena ena z zakonsko. ipd. Zakon predvideva kriterij za razdelitev premo enja med zakoncema in sicer 50:50.Problem pa je tudi to. da bodo upniki lahko popla ani iz premo enja.

prebivali e. procesna sposobnost in postulacijska sposobnost subjektom omogo ajo da sodelujejo v(sodnem postopku) pravnem prometu OSEBNO STANJE (STATUS) -Skupek individualnih lastnosti. ki je pravno kvalificiran kot dokon an porod ivega otroka. razglasitev pogre an ega za mrtvega). da je pri lo do smrti. ki nastane z rojstvom. dr avljanstvo. register dru tev) FIZI NA OSEBA -To je iv lovek kot pravni subjekt. sede . -Fizi na oseba preneha z smrtjo. zato lahko samo zdravnik ugotovi . Kadar pa iz dolo enih vzrokov potrditev medicinske stroke ni mogo a. razglasitvijo pogre anega za mrtvega ali s potrditvijo smrti. evidenca dr avljanstva in register pravnih oseb (sodni register. je subjekt prava sposobnost za dejanja (poslovna opravljati posle v pravu in deliktna) sposobnost biti stranka. ki jim pravni red predpisuje pravne posledice 25 . po katerih se oseba civilnega prava lo i od druge in na katere pravni red ve e pravne posledice npr.. -Glavni elementi osebnega stanja za fizi ne osebe so: ime. s katerim se to ugotovi( npr. ki mu pravni red priznava subjektiviteto) -Za njihovo sodelovanje v pravnem prometu so najpomembnej e SPOSOBNOSTI: pravna sposobnost ± sposobnost biti nosilec pravic in dol nosti kdor jo ima. -fizi ne(pravna personifikacija loveka) in pravne osebe (dolo ena skupin a oseb ali namensko izlo eno premo enje. l ZD) nasciturus. potrem je potreben pravni postopek. -Osebna stanja se evidentirajo v razli nih evidencah kot so mati ni register. Fizi na oseba s tem trenutkom tudi pridobi pravno sposobnost..Subjekti civilnega prava -Enaki kot subjekti prava nasploh. v vojni). da subjekt prava opravlja dejanja. a e nerojenemu otroku. ena izmed teh lastnosti je kraj bivanja. pripadnost. za pravne osebe pa: ime(firma). Izjemoma pa je lahko pravna sposobnost priznana e spo etemu. Smrt je potrebno evidentirati. Kljub temu pa otrok pridobi pravno sposobnost ele z rojstvom. v kolikor gre za njegove koristi (125. V izjemnih situacijah lahko smrt ugotovijo tudi druge osebe (npr. -Zanimajo nas kot nosilci pravic in dol nosti in kot stranke civilnopravnih razmerij. SPOSOBNOST ZA DEJANJA Sposobnost..

Tega problema ne ureja tudi predvideni novi Dru inski zakonik. razpolaganja z nepremi nim premo enje m. da so glede svoje pla e popolno poslovno sposobne ± limitirana popolna poslovna sposobnost . nepomembne posle pa se re uje z obogatitvenimi zahtevki. lahko pa tudi sestavi oporoko ± 117. Subjekt s tak no sposobnostjo lahko sklene npr. ki prena a voljo svojega zakonitega zastopnika). letom ne pridobi poslovne sposobnosti ali odvzem poslovne sposobnosti. V takem primeru obseg odvzema dolo i sodi e lahko je delen(npr.Pridobi se 18 letom ali z sklenitvijo zakonske zveze pred 18 letom ter po odlo bi z roditeljstvom (117.Osebe. leta starosti fizi na oseba nima nobene poslovne sposobnosti. specialna ( s 15. da so pravni posli sicer ni ni vendar konvalidirajo (nepomembni pravni posli). je ta posledi no ni en (to je dolo ila sodna praksa). l ZZZDR. ki ga na a zakonodaja ne ureja je. tretja mo nost pa je s pomo jo obogatitvenih zahtevkov . letom in zaposlitvijo) ± 112. da se odvzame e pridobljena poslo vna sposobnost ker bi lahko kodovali sebi ali drugim.«). . To pomeni. samo odvzem sposobnosti opravljati posle z nepremi ninami) ali popoln b) deliktna sposobnost ± sposobnost od kodninsko odgovarjati za d elikte (OZ) protipravnemu ravnanju se prepi ejo posledice 26 . OZ) . l ZZZDR). da v realnosti otroci mlaj i od 15 let sklepajo razli ne pravne posle (kupujejo v trgovinah. katere posledica je. druga mo nost je.a) poslovna sposobnost ± sposobnost za opravljanje in sklepanje pravnih poslov in sposobnost pravno relevantnega izra anja p oslovne volje (ZZZDR. ki ne predstavljajo ve jih posledic ali te jih finan nih obveznosti. l ZZZDR. da oseba z 18. pod pogojem da se subjekt zaveda posledic svojega ravnanja. Mo na re itev bi bila konstrukcija sla (otrok je samo sel star ev medij. z ostankom pa lahko prosto razpolagajo. Osebe s tak no sposobnostjo so dol ne prispevati k stro kom za svoje pre ivljanje in izobra evanje. razpolaganja z ve jim premo enjem. . ki sploh nimajo ali pa nimajo potrebne poslovne sposobnosti za opravo nekega pravnega posla morajo imeti svojega zastopnika za opravl janje pravnih poslov.Mo en je postopek pred sodi em za podalj anje roditeljske pravice. letom) ± sposobnost sklepanja manj pomembnih pravnih poslov. pogodbo o zaposlitvi. e oseba mlaj a od 15 let sklene kak en pravni posel. katerega posledica je. -Problem.Poleg popolne poslovne sposobnosti poznamo tud i ni je stopnje poslovne sposobnosti: delna ( s 15.Do 15. . ZNP.

Razlogi za odvzem postulacijske sposobnosti so odvisni od dojemanja sodstva v odnosu do dru be. da z 14 letom dobimo tak no stopnjo zavedanja o posledicah svojega ravnanja.Sposobnost samostojnega nastopanja pred dr avnim organom. . l OZ). (142/III OZ Star i ne odgovarjajo. da nam pravni red pripi e popolno deliktno sposobnost. dru ba civiln ega prava ± societas). te avami v du evnem zdravju ali nerazsodnostjo ni deliktno sposobna (odgovarja oseba z dol nim nadzorom). . da je bil subjekt pri povzro itvi kode zmo en razsojati.Domneva se. -To sposobnost imajo tisti. po 7.Ne poznamo delne procesne sposobnosti. letu pa krivdno (142. eprav se ve jem delu prekriva z njo. e se doka e. b) procesna sposobnost (77.136. . . in e je ta zanjo odgovoren) .do 7 let ± deliktna nesposobnost (137. SPOSOBNOSTI PROCESNEGA PRAVA a) sposobnost biti stranka (76.Imajo jo fizi ne in pravne osebe + podeljena sposobnost Lahko jo pridobijo nekatere zdru evalne oblike. To sposobnost jim podeli sodi e in v tem se ta sposobnost razlikuje od pravne sposobnosti. c )postulacijska sposobnost . voljo za opravo procesnih dejanj. l OZ). .Sposobnost pravno relevantno izra ati voljo v CP postopku. ZPP) .Oseba z motnjo v du evnem razvoju. Lahko zadeva samo fizi no nastopanje pred sodi em ali pa pisno naslavljanje sodi a. ko je bil otrok zaupan drugemu. . Do 7.7-14 let ± pogojna deliktna sposobnost. . ZPP) . ki imajo popolno poslovno sposobnost ± v celoti se prekriva z njo. l. e je koda nastala medtem. leta odgovarjajo star i objektivno. l. Tudi. l OZ). ki niso pravne osebe (npr.Sposobnost biti subjekt pravnega razmerja sposobnost biti stranka (delno se prekriva s pravno sposobnostjo . V angle ke m pravu vse osebe nimajo postulacijske sposobnosti. e je otrok zaupan komu drugemu v varstvo odgovarjajo star i za slabo vzgojo.Kdor te sposobnosti nima je zastopan po zakonitem zastopniku..Prehodna nerazsodnost ( actio libera in causa .Relevantna za obstoj od kodninske odgovornosti Gre za krivdno od kodninsko odgovornost. 27 .

ki imajo popolno poslovno sposobnost. razen za tiste z izrednimi pravnimi sredstvi zastopanje po zakonitem zastopniku. zato ker: * so lahko stranke CP razmerij * pravne osebe zasebnega tipa e same po sebi predstavljajo CP razmerje (med lani korporacij) -Pravne osebe javnega tipa lahko vstopajo v CP razmerje. da dolo imo substrat) in dejavnost ( aktivnost. V slovenskem pravnem redu je postulacijska sposobnost postavljena zelo iroko. ki je sposoben biti nosilec pravic in dol nosti -ELEMENTI: a)substrat: ljudje (personalni). -Obstajajo pravne osebe javnega in zasebnega tipa. Organi so lahko avtonomni (sami lani) ali heteronomni (osebe. ki je urejena z ustavo. jo imajo za vse civilne postopke.ampak jo imajo samo posebni odvetniki (baristers). -Pravne osebe javnega tipa imajo posebno nalogo izvr evanja javnopravnih nalog. -Kriteriji lo evanja pravnih oseb javnega in zasebnega prava: * ustanovni akt * obvezen obstoj * izvajanje javnih pooblastil * prenos dr avnih oblastnih nalog * obvezno lanstvo (v zbornicah zdravnikov v zdravni kih zbornicah) * uporaba prisilnih sredstev * javno financiranje in dol nost javnih naro il 28 . Za njih veljajo pravila javnega prava. kapital (mater ialni) ali oboje skupaj b)namen (cilj. vendar pa ne predstavljajo CP razmerij. Vsi. V najve ji meri v CP razmerja vstopa dr ava. ki upravljajo z pravno osebo navznoter (poslovodstvo) in navzven (zastopanje). PRAVNA OSEBA -umetno. s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt. ki niso lani). ki jo pravna oseba izvaja za doseganje namena) c)organizacijska struktura ± organi. Nas zanimajo predvsem pravne osebe zasebnega tipa. klju en za to.

) 2. da na podlagi avtonomije volje dispozitivno urejajo razmerja med njimi. Konstitutivni naravo ima dovoljenje tega organa. da pravna oseba nastane z dovoljenjem dr avnega organa. torej je konstitutivni akt pravne osebe odlo ba tega organa. l..) faza pred sprejemom ustanovnega akta 2.Temeljna na ela. ki veljajo za pravne osebe zasebnega tipa Na elo numerus clausus ± omejeno tevilo tipov pravnih oseb Na elo enakopravnosti pravnih subjektov (na temelju 14. pri pravnih osebah javnega tipa je to lahko tudi splo en pravni akt.) faza.)zagotovitev substrata 3. in 22. k ima diskrecijo. vpra anja pripadnosti pravic. ki se pojavljajo v tem obdobju so: vpra anja v zvezi z odgovornostjo za prevzete obveznosti.) ustanovitveni akt. .elementi za nastanek pravne osebe : 1. da morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji za ustanovitev pravne osebe. Ustanovitev pravne osebe zasebnega tipa: -SISTEM: a) normativni registracijski Za vse normativne sisteme je zna ilno. ipd. URS) nasproti fizi nim osebam na elo avtonomije volje in dispozitivnosti Treba je priznati lanom korporacije. ko je sprejet ustanovni akt na podlagi tega med osebami.)vpis v register (normativni registracijski sistem) ali soglasje (koncesijski sistem) -obdobja ustanovitve : 1.) faza po vpisu v register oziroma po pridobitvi soglasja za ustanove pravna oseba e obstaja -Vmesno obdobje med sprejemom ustanovnega akta in vpisom v register oziroma pridobitvijo soglasja (pred pridobitvijo pravne sposobnosti) je najbolj problemati no: * pomembna vpra anja. To ug otavlja poseben organ. 29 . ki ustanavljajo pravno osebo nastane pravno razmerje 3. Pri nas se na ta na in ustanavljajo ustanove. ki se sprejme po posebnem postopku (zasebni pravni akt pravni posel pravne osebe zasebnega prava. Pri nas se po tem sistemu ustanavlja ve ina pravnih oseb zasebnega prava b) koncesijski Temelji na tem. V normativnem registracijskem sistemu pa je ta odlo ba ele podlaga za vpis v javni register.

zato se le ta presoja po organih in zastopnikih) -deliktna (prav tako se presoja po organih in zastopnikih po organih in zastopnikih ± odgovornost za organ ali zaposlene ± 147 in 148 OZ) -Sposobnost biti stranka -Procesna: po organih in zastopnikih -Postulacijska: po organih in zastopnikih Identifikacija pravne osebe -ime oziroma firma ± Praviloma statusna oblika in namen/dejavnost (ime mora izra ati za katere vrste pravno osebo gre. predustanova. predzadruga) ko je e sprejet ustanovni akt.) Sposobnosti pravne osebe -pravna -poslovna (lastne nimajo. preddru tvo. so odgovorne solidarno. l. ni pa e soglasja oziroma e ni bilo vpisa v ustrezen register *Korporacije se v takem primeru presojajo kot societas (analogno 5. ter za kak en namen je bila ustanovljena ustanova oziroma katero dejavnost opravlja) ter drugo (fantazijski dodatki) da se e bolj lo i id drugih oseb -sede ± kraj -poslovni naslov ± Naslov na katerem se nahaja sede pravne osebe. ZGD). jih morajo po vpisu dru be v register prenesti na dru bo. sodna praksa pa iri uporabo na druge pravne osebe 5 l. e je teh oseb ve .* v tem vmesenem obdobju tak ne tvorbe imenujemo s posebnimi imeni (preddru ba. je odgovoren osebno z vsem svojim premo enjem. ZGD/II in III ( e kdo pred vpisom dru be v register nastopa v njenem imenu. razen e dru ba nasprotuje prevzemu. -dav na tevilka mati na tevilka ± pridobi jo z registracijo .tevilka sodnega registra (Srg tevilka) podobna EM O fizi ni osebi Prenehanje pravne osebe -Razloge dolo a zakon ali ustanovni akt -Na ini prenehanja: a) ex lege b) odlo ba pristojnega organa prisilno prenehanje 30 . e pri takem nastopanju dru beniki pridobijo kak ne pravice.

o. zgodovinsko gledano. uprava od lanov.«) pravne osebe javnega prava. Problemati no je predvsem to. avtonomni organi (zbor lanov). 31 . V veliki meri vsebuje vse tiste prvine.) -pravne osebe ustanovnega tipa : namembno premo enje. kar pomeni. heteronomni organi..c) samoprenehanje Avtonomna odlo itev lanov. Zavodi so pravzaprav neke me ane tvorbe.. ole... -Namen. Zakon o zavodih pa dopu a ustanovitev tudi zasebnikom in sice r na podro jih. da ne sme biti dobi konosno. zato Zakon o dru tvih ureja le temeljne zadeve. dejavnost in na in delovanja se dolo ijo v temeljnem aktu dru tva.. vrtci. Tudi tu je potrebna odlo ba pristojnega organa. saj dru tvo kot pravna oseba zasebnega prava temelji na na elu dispozitivnosti in avtonomiji volje.. -Posledice prenehanja: izguba pravne sposobnosti. -Je samostojno in nepridobitno zdru enje.d.n. dr ava vedno elela imeti nadzor nad njimi. Po eni strani so podobni korporacijam (potrebujejo lane).d. da je veliko dru tev politi ne narave. da upravna enota. ki sicer sodijo v javno sfero. ki jih korporacije imajo -Nadzorujejo jih upravne enote (ministrstvo za notranje zadeve. neodgovornost lanov za obveznosti (dru tvo. izbris iz registra. V praksi je to lahko problemati no.d.o. da pravna oseba preneha. ki ga ustanovitelji skladno z zakonom (ZDru-1) ustanovijo zaradi uresni evanja skupnih interesov. DRU TVO -Dru tvo je temeljna korporacija. k. Velik del nevladnih organizacij funkcionira kot zasebni zavodi. To je posledica tega. d. drugo PO.. zadruga) -pravne osebe societetnega tipa : fluktuacija lanstva vpliva na obstoj pravne osebe. po drugi strani pa ustanovam .o. -zasebni zavodi: Ta oblika je unikum slovenskega prava. poleg tega dru tva nastanejo z zdru evanjem oseb. d. -Deluje nepridobitno. prenos obveznosti Vrste pravnih oseb zasebnega prava -korporacije : prosta fluktuacija lanstva. Izjemoma je pridobitna dejavnost lahko ena od pomo nih dejavnosti za doseganje namena dru tva.potrebno premo enje za udejanjanje namena. prenos premo enja (prej se e popla ajo upniki) na lane. uprava na eloma od ne lanov.. ni lanov (ustanove) so samo prejemniki koristi. kot javni organ omejuje to avtonomijo volje in dispozitivnost.. osebna odgovornost lanov. pravna osnova v dru bi CP (d. cilj. Primarno so zavodi urejeni kot javni zavodi (univerza. dav na dru ba. kar je lahko v dolo enih situacijah problemati no zato si je.

za dokon en nastanek dru tva pa je potreben e vpis v register pridobitev subjektivitete lani dru tva -Ustanovni so najmanj 3 poslovno sposobne fizi ne oz. kadar ima ve prihodkov kot pa odhodkov.lanske pravice uresni ujejo z delom v organih.ima lane prostovoljnost in enakopravnost pristopa (vsak lahko vstopi pod enakimi pogoji) Ustanovitev dru tva -Za ustanovitev dru tva so potrebne najmanj tri poslovno sposobne fizi ne ali pravne osebe (razen gospodarske dru be za enako dejavnost kot je njihova) dovolj. . pravne osebe. -Vse to pripelje do tega. .lanstvo je osebno. ki mora biti popolnoma poslovno sposobna fizi na oseba (ki bo vodil posle in jo zasopal). Temeljni akt dru tva -Ime in sede -Namen in cilj ter dejavnost in naloge -Pogoji in na in v lanitve ter preneh anje lanstva -Pravice in obveznosti lanov -Na in zastopanja dru tva -Financiranje dru tva ter nadzor poslovanja -Na in zagotavljanja javnosti dela -Spremembe in dopolnitve akta 32 . zastopnik pa za zakonitost poslovanja . da je delna poslovna sposobnost -Na ustanovnem zboru je potrebno sprejeti sklep o ustanovitvi. vendar to ni pravi dobi ek. temeljni akt dru tva in potrebno je izvoliti zastopnika dru tva. letom. -Samostojen vstop v dru tvo je mogo z dopolnjenim 15. da nastane preddru tvo. saj lani nimajo pravice z njim razpolagati. pravno osebo v dru tvu pa zastopa poobla ena oseba. -Kasneje lahko pod enakimi pogoji pristopi vsakdo. ampak se mora ta denar porabiti v skladu z namenom.-Dru tvo lahko ima neke vrste dobi ek. s katerim je bilo dru tvo ustanovljeno prese ek dohodka nad odhodkom -Za obveznosti odgovarja dru tvi.

zdru enje ali klub in iz imena mora biti razvidna dejavnost dru tva. Tukaj gre za civilnopravno razmerje med lani dru tva in iz tega razmerja izhaja tudi to ba.) sklic zbora obstajajo razli ni na ini za sklicevanje zbora l anov 2. kvalificirana.) ugotavljanje sklep nosti sklep nost dolo i temeljni akt dru tva. sicer prito ba na zbor lanov (dolo a zakon) odlo itev je dokon na * Mo na je tudi to ba. blagajnik. absolut na dvotretinjska. ni pa nujno) -Mandatorni: zastopnik dru tva in zbor lanov -Fakultativni: po lastni izbiri (npr. pravne osebe ali osebnega imena znamenite osebe je potrebno dovoljenje ± za umrlo osebo da dovoljenje zakonec ali otrok. sestava. -Vsebovati mora besedo dru tvo. -Za uporabo imena dr avnega/ob inskega organa.-Na in prenehanja in razpolaganje s premo enjem Ime dru tva . 33 . kolena. -Imeti mora razlikovalni u inek -Ne sme biti zavajajo e in aljivo.e dru tvo nima sede a na dvojezi nem obmo ju. odgovornost.) ve ina navadna. mora biti na eloma v slovenskem jeziku. e jih ni pa star i in potomci do 3. ipd. gospodarske dru be. -Ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija. e je bila izkori ena prito ba. pristojnosti.lani dru tva imajo pravna sredstva proti odlo itvam organov: * prito be: uredi jih temeljni akt.« . ahovsko dru tvo Teka ). sicer pa se zahteva navzo nost ve kot polovice vseh lanov z veljavnim odlo anjem ve ine navzo ih sklep nost je klju na za odlo anje. Organi dru tva -Dolo ijo se s temeljnim aktom (vrsta. 3.«) delno to ureja zakon o dru tvih -Lo imo jih lahko na mandatorne (nujne za obstoj dru tva) in fakultativne (dru tvo jih lahko ima. Poleg tega lahko ima dodatek (npr. komisija.) -Odlo anje zbora lanov: 1.

. namen ustanove. na in in postopek imenovanja lanov uprave. port. ki so pomo i potrebne -Pogoj: krog oseb je lahko omejen.na temelju zakona ( e je v asu 5 let 2x kaznovano. ipd). za razliko od prisilne (individualne izvr be). izobra evanje. vendar ni poimensko dolo en ali omejen na lane dru ine Ustanovitev ustanove -Ustanovi jo lahko doma a ali tuja fizi na ali pravna oseba -Pravni posel inter vivos (notarski akt) ali mortis causa (oblika oporoke) -Vsebina ustanovitvenega akta: ime in sede /prebivali e ustanovitelja.Prenehanje dru tva -pripojitev (dru tvo A se pridru i dru tvu B in s tem preneha obstajati) ali spojitev z drugim dru tvom (dru tvo A in B se zdru ita in nastane dru tvo C). ime in sede ustanove. « *dobrodelen: za osebe. . razpihovanje sovra tva. 34 .lane uprave lahko dolo i tudi organ za imenovanje. oporoko pa takoj vro i zapu insko sodi e. -po volji lanov (sklep. e dru tvo opravlja prepovedano dejavnost ali pa opravlja prepovedane politi ne dejavnosti ru enje ustavne ureditve. kultura. navedba premo enja in vrednost. potior iure upniki vlo ijo izvr bo(kdor je prej ima prednost pred izpla ilom pred drugim) -sodna prepoved (Dru tvo preneha prisilno na podlagi odlo be sodi a. Fakultativno tudi druge dolo be. kjer velja prior tempore. ker prese ka prihodkov ne uporablja za namen dru tva) USTANOVA -Na dolo en namen vezano premo enje -Namen mora biti splo nokoristen ali dobrodelen *splo nokoristen: znanost. pozivanje k vojni. ki poleg prenehanja dru tva uredi tudi prenos premo enja prenesti se mora na neko druge nepridobitno organizacijo ne sme se razdeliti med lane dru tva) preneha ele z izbrisom iz registra ne s samim sklepom -ste aj (univerzalna izvr ba) eli se vzpostaviti enakopravni polo aj upnikov. na in imenovanja pa pravila ustanove -Notarski akt notar v 15 dneh predlo i pristojnemu organu skupaj z dokazili. poimenska navedba lanov prve uprave. O tem odlo i upravno sodi e na podlagi predloga d r avnega to ilca.

Ustanovitveno premo enje -Temelj vsake ustanove -To je lahko: denar. ustanovitelja ali druga ozna ba z razlikovalnim u inko m (npr. -Soglasje se na stro ke ustanove objavi v Urad nem listu -Ustanova je ustanovljena z dnem izdaje soglasja. -Prihodki se lahko porabijo le za namen. dodana pa mora biti ozna ba namena. ko je enkrat nakazan. -Organ izda soglasje: e je akt o ustanovitvi veljaven. da lahko organ/skrbnik/ustanova z njim prosto razpolaga -Premo enje mora biti primerno namenu ustanove. premi nine in nepremi nine ter premo enjske pravice -Denar mora biti nakazan na poseben ra un ± ne da se dvigniti nazaj. Soglasje je potrebno tudi za razpolaganje z nepremi nino. namen splo no -koristen in dobrodelen. sede ali namen ustanove. Pridobitev subjektivitete ustanove -Pristojni organ je ministrstvo. Zmanj anje premo enja je mo no le. za katerega je bila ustanova ustanovljena. Ustanova za tipendiranje mariborskih tudentov) -Sede ustanove mora biti v RS in ga dolo i ustanovitelj Sprememba ustanovnega akta -Ustanova nima lanov! -Uprava lahko v skladu z aktom o ustanovitvi spremeni ime. investicije). Soglasje pa MNZ vpi e tudi v evidenco ustanov. e tako predvideva akt ali s soglasjem organa odlo i uprava. zagotovljeno ustanovitveno premo enje (zadostno in primerno!) in ustanovitev ni v nasprotju z javnim redom organ ima diskrecijo. upo teva pa voljo in namen ustanovitelja in dol nost ravnanja s premo enjem s skrbnostjo dobrega gospodarja 35 . da lahko ustanova z njim prosto razpolaga -Premo enje mora biti izro eno tako. -Za nedenarno premo enje je potrebna cenitev sodnega cenilca izro eno tako. v katerega delovno podro je sodi namen ustanove ali vsaj prete en namen. Ime in sede ustanove -Ime mora vsebovati besedo ustanova. e ga ni mogo e ugotoviti je to MNZ. -Premo enje se lahko pove a v skladu z aktom o ustanovitvi in pravili ustanove (donacije.

imenovanje novih lanov uprave. -Prenehanje se objavi v uradnem listu in ustanova se izbri e iz evidence Splo ni del civilnega prava 36 . e pa take ni pa tisti. ki jih sprejme ustanovitelj ali uprava: organizacija. Akti ustanove -Pravila/statut.-Spremembe so veljavne. organi. razpolaganje s prihodki -Soglasje da pristojni organ ± za predlo itev v treh mesecih po soglasju k ustanovitvi odgovarja uprava. da ni pogojev za obstoj ustanove ali e se namen ustanove izpolni -O prenehanju odlo i uprava s soglasjem organa ali sam pristojni organ ob upo tevanju volje in namena ustanovitelja. -Uprava zastopa ustanovo in opravlja druge naloge ter upravlja premo enje s skrbnostjo dobrega gospodarja. ki jo lahko pristojni organ sicer razre i -Lahko ima tudi druge akte ± npr. ki pa nima pristojnosti uprave. Biti morajo poslovno sposobni. -Preostanek premo enja se dodeli drugi ustanovi. e je ve ivih/obstoje ih u stanoviteljev se lahko oblikuje »skupni organ ustanoviteljev . ki jih sprejme uprava in potrdi pristojni organ. zastopanje. O tem se obvesti sodi e. -Odlo a z ve ino ali po pravilih. pravilnik o tipendiranju Organi ustanove -Ustanovo upravlja neprofesionalni organ uprava ± vr i poslovodstvo. Prenehanje -Ustanova preneha. upravljanje in zastopanje. ki izvaja enak na men. e organ ugotovi.lane uprave razre ijo na predlog ustanoviteljev ali donatorjev ali po uradni dol nosti z aktom pristojnega organa. . e namen postane nemogo . e da soglasje pristojen organ.lani uprave imajo pravico do nagrade in povrnitve stro kov po merilih. -Uprava ima najmanj 3 lane. -Ostali organi so fakultativni. na in odlo anja. e premo enje ne zado a za namen. ki izvaja podoben namen. Lahko ima tudi skrbnika. ne smejo biti zaposleni v ustanovi ali nadzornemu organu . ki izvede likvidacijo.

FUNDACIJA -Pravne osebe. ZD) pravica pripada lanom skupnosti na skupno roko pravica ne pripada nobenemu posebej -Pravica pripada ve osebam hkrati -Upravljanje s stvarjo: redna in izredna uprava -Razlika med a in b je v mo nosti razpolaganja s pravicami a lahko prosto razpolaga s svojim dele em. l. civilna (prodaja in razdelitev premo enja) Societeta dru ba civilnega prava -990. ZZZDR). da si bodo s svojimi prispevki prizadevale dose i z zakonom dopustni skupni namen. zavod. tako kot je dolo eno s pogodbo. -To je lahko ustanova. naklju ne (1003. -Skupnoro ne: skupna lastnina (72. l. RAZVOJNE PREDOBLIKE Skupnosti so pravna podlaga -So zdru evalne oblike. ki so ustanovljene v splo nokoristne ali dobrodelne namene in tega ne opravljajo kot pridobitno dejavnost. -Lahko je golo pogodben o razmerje (tudi konkludentno) ali pa temelji na skupnosti (po dele ih) dru beniki nimajo premo enja societete brez premo enja 37 . dejanska oz. skupno premo enje zakoncev (51. l. ki temeljijo na (praviloma naklju ni) skupnosti premo enja -Lo imo: *a) po dele ih solastnina *b) skupnoro ne skupnopremo enjski re im -Po dele ih: solastninske (65. prisilna (sodba). lahko pa tudi druga pravna oseba. l. firmi uporablja pristavek fundacija. OZ) itd. SPZ). l OZ). skupnost dedi ev (145. pri b pa to ni mo no -Prenehanje z razdelitvijo premo enja: pravnoposlovna (dogovor). l. l. OZ: Z dru beno pogodbo se dve ali ve oseb zave e. solidarnost upnikov (406. SPZ). npr. -Pod temi pogoji se lahko v imenu oz.

ker se lahko upniki fiduciarja popla ajo iz fiduciarnega premo enja -Pogodba s katero se ena oseba drugi zave e. pogodba prenehala veljati in bo premo enje pre lo nazaj na osebo A PRAVNI POSLI -Def: voljno izjavno dejanje na katerega pravni red navezuje pravno posledico -Osnova pp je izjava volje. A pridobi pravice in dol nosti. razpolaga. Pri zunanji dru bi se odgovarja za obveznosti dru be. bistveno je ravnanje 38 .-Po namenu je lahko trajna ali prilo nostna (za opravo dolo enega posla ko je kon an preneha obstajati) -Uprava je na eloma naravnana po dru benikih (upravljajo jo dru beniki) ± sprememba dru benikov pomeni spremembo identitete. v kak en namen naj uporablja to premo enje) lahko so nevarne. ta pa se A -ju zave e. -Trust: vmesna stopnja med fiducijo in ustanovo: premo enje se osamosvoji. pravni red pa lahko kot pogoj za nastop pravne posledice predpi e tudi druge predpostavke. Zunanja pravice in obveznosti dobivajo vsi lani dru be solidarna odgovornost. l. ki jih mora ele prenesti na ostale dru benike -Pridobljeno premo enje pripada po dru benikom po dele ih. -brez izjave poslovne volje (konsenza) pp sploh ni -Posledica je lahko nastanek pravic. izdelava nove stvari) volja ni bistvena. da bo premo enje uporabljal le v namen. dolo en s pogodbo. da bo ravnala v skladu z njenimi navodili in na temelju medsebojnega zaupanja. -Dru ba je lahko notranja ali zunanja. Fiduciarna pogodba fiduciarno prenesemo premo enje na drugo osebo (lahko ji dolo imo.   iducija -Pravni posel na podlagi zaupanja zahteva vi je stopnje skrbnosti -Inominaten kontrakt strogo osebne narave. sicer bo npr. SPZ). a e ni pravna oseba (upniki zato ne morejo pose i po njem). na drugi strani pa pogodbeno razmerje -Primer: A prenese lastninsko pravico na B. Notranja npr. « -Vse izjave volje niso pravni posli pravni posli niso: *realna ravnanja (materialni akti) ni potrebna izjava volje (npr. razen fiducio cum creditore (201.

pri cesiji) Vrste pravnih poslov -enostranski (sprejemni ± pooblastilo. znak pred dvema pri ama). elektronsko (je veljavno a nadome a ustno ali pisno izjavljanje volje potreben je podpis z digitalnim potrdilom) -Simboli no (dvig roke) -Konkludentno izra anje volje z ravnanjem. gospodarski in potro ni ki -obligacijski. menica. ZAVEST O POSLEDICI. dednopravni. se lahko izjava poslovne volje poda na katerikoli na in. grajanje stvarne napake) obvestimo prodajalca zaradi napake in da naj jo odpravi tak na izjava volje ni pp *izjave volje z dejanskim u inkom (npr. pisno( vsi podpi ejo oz. ELJA PO POSLEDICI! Predpostavke za veljavnost pravnega posla -Izra ena poslovna volja: svobodna in prava kadar zakon ne pravi ni esar. mo nost in dolo enost predmeta 39 . izmenjajo podpisane listine oz. nesprejemni ± oporoka) / dvostranski (soglasje volj. ban na garancija. dru inskopravni Na ini izjave volje -Izrecno: ustno. enostransko ali dvostransko obvezujo i) / ve stranski (sklepi) priti mora do ujemanja volje (zrcalno ujemanje) -zavezovalni / razpolagalni -kavzalni / abstraktni ( ek. pridobivanje lastnih delnic) -odpla ni(aleatorni) in neodpla ni(lukrativni) -civilni. poziv k pla ilu ± zapadlost) *notifikacije (npr. druga e pa na poseben predpisan na in -Poslovna sposobnost -Spo tovanje predpisane oblike -Dopustnost.* ravnanja zaradi zavarovanja polo aja (npr. s katerim je mogo e nedvomno sklepati izjavo volje -Molk (!): ne teje za izjavo volje: lahko e se stranki tako dogovorita ali za neko dlje asa trajajo biznis ( e je bil e prej dogovor) -POSLOVNA VOLJA: IZRA ENA. ZAVEST O IZRA ANJU. stvarnopravni.

2. predmetu. lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe. ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Lahko jo povzro i sopogodbenik ali tretja oseba e prevara tretja oseba in sopogodbenik za to ni vedel je posel veljaven e je ODPLA EN. 40 .-Obstoje a in dopustna kavza -Druge ± e jih predpi e zakon npr. OZ tega ne predpisuje. e so izpolnjene predpostavke za veljavnost pravnega posla prekrivamo obstoj nekega pp. ker ni izra ene volje -Ni volje ali ni konsenza ± disenz (sankcija neobstoj pravnega posla) -Napake volje v o jem pomenu besede: *absolutna sila pp sploh ne nastane *gro nja (relativna sila utemeljen strah ± 45. dobroverni osebi *relativna simulacija : s pravnim poslom elimo prikriti drug pravni posel simulirani velja. ker elimo dose i dolo ene u inke -Sankcija: izpodbojnost pravnega posla Napake poslovne sposobnosti 1. kavze) Napake glede volje -Mentalna rezervacija ± irelevantna. Povzro i izpodbojnost pp. da je v zmoti ni treba. *absolutna simulacija : npr. predmeta. ki sklepa pravni posel nima poslovne sposobnosti (stara je manj kot 15 let) Sankcija tak ne napake je neobstoj oziroma ni nost pravnega posla. ki sklepa pravni posel nima ustrezne poslovne sposobnosti (stara je od 15 dol 18 let ali pa ji je bila poslovna sposobnost odvzeta ali pa podalj ana roditeljska pravica) Sankcija tak ne napake je izpodbojnost pravnega posla. Zastopnik tak ne osebe pa lahko pravni posel naknadno odobri. kar odpravi neveljavnost. Strah se teje za utemeljenega. l. sestavinah posla in nagibu (motivi pri neodpla nih)) *prevara : Povzro itev zmote ali prepre itev.) Oseba. tak nega pravnega posla sploh ni elel tak pp je ni en ni nost u inkuje samo med strankami in je ni mogo e uveljavljati nasproti 3. pri razpolagalnem pravnem poslu e ne izpolnjuje predpostavk neveljavnost pp lahko pripelje do izpodbojnosti ali ni nosti (oblike. razpolagalna mo . prezadol enec prenese premo enje na eno da »ne morem pla ati upnikom. OZ tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo. da bi druga oseba spoznala. da je grozila resna nevarnost ivljenju. poslovne sposobnosti. e se iz okoli in vidi. *zmota (opravi ljiva (ravnanje z zadostno skrbnostjo.) Oseba. ampak je to razvila pravna stroka. druga e ni pravno relevantna) in bistvena + zmota v osebi. da je bistvena.

e predmet oziroma vsebina pravnega posla ni mo na ali dopustna ali dovolj dolo ena je posledica tega ni nost pravnega posla. l. da za veljavnost pravnega posla ni potrebna nobena posebna oblika. prenesti.) dolo ena ali dolo ljiva Dolo ljiva mora biti pri obligacijskih pravnih poslih. Pravni posel. v solucijski fazi pa dolo en. storiti ali trpeti. Dolo ljivost pri obligacijskih pogodbah pomeni. zemlji koknji ni postopek vedno je treba predlo iti listino) *mo nost konvalidacije (52. da je predmet oziroma vsebine pogodba v sklenitveni fazi dolo ljiv.) dopustna 3. Ta len pa dolo a od tega izjemo. v kolikor gre za obligacijske pogodbe. katerih tipi ni primer v na em pravu je pogodba o ari aro je treba tudi izpla ati. e bi morala biti pogodba sklenjena pisno. pa ni bila.) Napake predmeta -Dolo be glede predmeta pogodbe se nahajajo v 34.Napake oblike -Na e pravo v ve ini primerov sloni na konsenzualnosti oziroma neobli nosti pri sklepanju pravnih poslov. ki so iz nje nastali. zaradi katerega je bila oblika predpisana. o itno ne izhaja kaj drugega. -Predmet pravnega posla je dati. 41 . in slede ih lenih OZ-ja. je treba poleg konsenza tudi nekaj dati). dolo ena pa pri drugih vrstah pravnih poslov (npr.) Forma ad valorem: Oblika je pogoj za veljavnost pravnega posla po zakonu ali pa po dogovoru med strankami sankcija za nespo tovanje oblike za veljavnost je ni nost pravnega posla. razen e zakon dolo a druga e. ko pravni red dolo a. pravni posel velja.. l. ki mor a biti: 1. ki nima te oblike je veljaven . vendar se ga ne da dokazati pred dr avnim organom (npr. poleg tega pa je lahko predmet pravnega posla e kaj drugega (npr. -Na e pravo pa pozna tudi realne kontrakte (da obveljajo. pri razpolagalnih pravnih poslih). kar pomeni. e so stranke e v prete ni meri izpolnile svoje obveznosti.) Forma ad probationem: Oblika je pogoj za dokazovanje pravnega posla pred dr avnim organom. OZ). da morajo biti pravni posli o prodaji nepremi nin v pisni obliki (58.. OZ Situacija. da pogodba sploh velja -Obli nost: 1. .) -Predmet pravnega posla = vsebina pravnega posla. razen e iz namena. 2.) mogo a 2.

) 3. Sankcije za neizpolnjevanje predpostavk 1. je posel ni en -Nagib: Nedopusten bistveni nagib ene stranke. 4.) Ni nost pravnega posla (absolutna neveljavnost ± Pravni posel ne velja od samega za etka. Pri donatio perfecta.Napake kavze -Dolo be o kavzi zavezovalnega pravnega posla najdemo v 39.e kavze ni ali pa je nedopustna. .) Ni nost -Stro ja sankcija kot izpodbojnost. ki nasprotujejo ustavi. prisilnim predpisom ali moralnim na elom -Posledice ni nosti: *pravni posel ne u inkuje ex tunc (za nazaj. OZ -ja. ki ni izto ljiva pogodba je naturalna. Vise pravni posel pravimo izpodbojnemu pravnemu poslu od trenutka sklenitve pa do poteka prekluzivnega roka za izpodbijanje. ki je nekaj izp olnila na podlagi ni nega pravnega posla) *od kodninski zahtevek 42 . -Kavza je objektivni gospodarski smoter pravnega posla . -Pravni red dolo a. l. kjer se predmet takoj izro i tak ne situacije ni. da bo nek predmet izro il. s prisilnimi predpisi ali z moralnimi na eli. za katerega druga stranka ve. kjer se nekdo samo zave e. Pravni posel je lahko izpodbijan v dolo enem prekluzivnem roku. e pa ga katera od strank izpodbija postane neveljaven. je v trenutku sklenitve veljaven. -Podlaga je nedopustna. To ni enako nagibu oziroma motivu. po poteku tega roka pa postane neizpodboj en. da so ni ni vsi pravni posli. e je v nasprotju z ustavo. njen obstoj pa se domneva. s tem nastane pogodba. Kavza mora biti dopustna. pomeni ni nost odpla nega pravnega posla. e od samega za etka) *kondikcija (obogatitveni zahtevek. Nedopusten pravni nagib ene stranke pa vedno pomeni ni nost neodpla nega pravnega posla. neizto ljivost pri darilni pogodbi ± Pri donatio imperfecta. ki ga vlo i oseba.) Neobstoj pravnega posla (ni izra ene poslovne volje) 2.) Pravni posel lahko predvideva tudi kak no drugo sankcijo (npr.) Izpodbojnost pravnega po sla (relativna neveljavnost ± e je pravni posel izpodbojen.

-Uveljavlja se s to bo (oblikovalna to bena pravica). ko je dose ena predpisana ve ina 43 . ki jih dolo a zakon (npr. ki ka ejo na obstoj ni nosti. -Dvostranski posel pa je sklenjen. -delna ni nost ± 88 OZ ± Omogo a. -Kasnej e prenehanje vzroka za ni nost nanjo ne vpliva OMILITVE NI NOSTI -presoja namena predpisa. razen. e ne bo odlo alo o ni nosti. e mu bodo predlo eni dolo eni dokazi. e namen kr enega pravila ne odkazuje na kak no drugo sankcijo ali e zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. ki je prekr ila zakonsko prepoved. prisilnim predpisom ali moralnim na elom. -konverzija ± 90/II OZ in 58 OZ Izpodbojnost -V primeru omejene poslovne sposobnosti. da je nekdo to en na izpolnitev iz naslova ni ne pogodbe) ali pa vlo iti to bo na ugotovitev ni nosti. da ostane pravni posel v veljavi tudi. e gre za klju no dolo ilo (bistvene sestavine pravnih poslov) ostane pogodba v veljavi celo takrat. -Uveljavljanje te oblikovalne to be je oro eno z splo nim subjektivnim (1leto) in objektivnim (3 leta) prekluzivnim rokom. ko je bilo ni no dolo ilo zanjo pogoj ali odlo ilen nagib. V praksi bo sodi e pazilo na ni nost. temve je treba poslati procesni ugovor ( v primeru. Oprava in sklenitev pravnega posla -Enostranski posel je opravljen. da bi se pogodba znebila tega dolo ila in bi veljala brez njega. kondikcija in od kodninska odgovornost. pa zadenejo ustrezne posledice.-Na ni nost se pazi ex officio. ko je izra ena volja in ko je ta po pot rebi sprejeta pri drugi osebi. -Posledice ni nosti so neveljavnost posla (ex tunc ali ex nunc). ko je dose en konsenz med strankami. uveljavljanje ni nosti pa ne zastara. -Ve stranski pa. e je namen ugotovitve ni nosti prav v tem. ki je kr en 86/I OZ Pogodba. napake volje ali drugih primerov. ostane pogodba v veljavi. je ni na. stranko. razen e ni v zakonu za posamezen primer dolo eno kaj druge ga. e je kak en njegov del ni en. Tudi. -obstanek pogodbe pri enostranski prepovedi pogodbe -86/II OZ e je sklenitev dolo ene pogodbe prepovedana samo eni stranki. ezmerno prikraj anje). e bo sodi e razpolagalo z dolo enimi dokazi. ki nasprotuje ustavi.

ki je nastala ponudniku. lahko pa stranke od kodninsko odgovarjajo za kodo. -katalogi in oglasi Niso ponudba. ki olaj ujejo polo aj strank. . ko ga prejme ponudnik (po tem se presoja kraj in as sklenitve pogodbe). razen e bistveno ne spreminja ponudbe (29/III OZ dolo be kdaj se teje. -Posebnost velja kadar naslovnik poda akcept skupaj s predlogom za spremembo pogojev. vendar po iljatelj tak ni h vabil odgovarja za kodo. ki jo povzro ijo nasprotni stranki med pogajanjem.veljavni pa so stranski ustni dogovori. Veljavni so tudi ustni dogovori.) Izmenjava ponudbe (offerta) in sprejema/akcepta (acceptio). To je nasprotna ponudba.Z dosegom konsenza je pravni posel nastal -Pred sklenitvijo pravnega posla se odvijajo pogajanja. da ti novi pogoji bistveno spreminjajo ponudbo ceno. e ponudba ne vsebuje roka prejemnika ponudbe ve e nek razumen as. Akcept -Akcept u inkuje. ki niso v nasprotju z vsebino pogodbe ali njenim namenom. 44 . Pogajanja ne zavezujejo. velja samo obli no izra ena volja. e ne izhaja iz okoli in primera ali iz obi ajev kaj drugega. da je nekaj pogoj za veljavnost pravnega posla) -Ponudba je obvezna (Ko smo enkrat dali p onudbo nas ta ve e in je ne moremo kar enostavno preklicati.Sklepanje pogodb 1. Rok ve e prejemnika ponudbe tudi glede zavrnitve ponudbe. e brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe. razen e se to pravilo izrecno ne izklju i oziroma to izhaja iz dolo enih okoli in. e je nasprotna stranka ob ponudbi prisotna mora dati takoj en akce pt. -Preklic velja le.) -Ponudba prejemnika ponudbe ve e z rokom.e je posel obli en. e je oblika predpisana v njihovo korist. ki je odvisen od okoli in. -Oblika ponudbe se ravna po obliki pogodbe. Ponudba -Da bi bila ponudba veljavna mora vsebovati vse bistvene sestavine pogodbe (objektivne predpi e jih zakon in subjektivne stranke dolo ijo.. 2.) Dose en konsenz zrcalna slika izmenjave ponudbe in sprejema . ampak vabilo k ponudbi. -Lahko je konkludenten. e prispe pred ali hkrati z dano ponudbo oziroma -Posebnosti: -razstavno blago (23 OZ) Razstavljanje blaga z ozna itvijo cene se teje za ponudbo.

-Kontrahirna dol nost (17 OZ) Ena stranka nima mo nosti zavrnitve sklenitve pogodbe mora po zakonu skleniti pogodbo.pla ilo. -Uporaba splo nih pogojev pogodbe (120 in 121 OZ) splo ni pogoji so lista klavzul. e se pojavi dvom pri razlagi pravnega posla. druga pa ima samo mo nost vzemi ali pusti. -Pri formularnih pogodbah velja domneva o razlagi v prid stranki. pri odpla nih pa v korist vzajemnosti da so vzajemne dajatve v pravi nem razmerju) 45 . Odkupna pravica se lahko asovno omeji. -Pri neodpla ni pogodbi je razlaga v korist dol nika. Lahko bi rekli. kakovost ali koli ino blaga. Toda. razlaga tak na pogodba v kodo sestavljavca. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. ki jo napi e stranka in jo vklju i v pogodbo (npr. Pogosta je v gospodarstvu. kraj in as dobave. Razlaga pravnih poslov -Izjave volje se na eloma razlagajo tako kot se glasijo. Odkupna pravica se ne more prenesti. ki pristo pa. skupni nameni strank in upo tevajo se na ela civilnega prava . zavarovalne police). Klju no je. da se. da se tak na pogodba nemudoma sklene. ki se od drugih pogodb lo i po specifi nem predmetu (pogodba s katero se zave emo skleniti neko pogodbo). e vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe.82 OZ. Predpogodba ve e. da se nasprotna stranka lahko z njimi seznani. -Punktacija (885 ODZ) e so se stranke dogovorile o nekih to kah pogodbe in jih zapisale so te to ke zavezujo e. lahko zainteresirana oseba zahteva. ki vsebuje modalitete za sklepanje nadaljnjih pogodb. Bistvene sestavine predpogodbe so obveznost skleniti pogodbo in bistvene sestavine glavne pogodbe. Predpogodba mora biti sklenjena v tak ni obliki kot se zahteva za pogodbo. obseg odgovornosti ene stranke v primerjavi z drugo ali na re evanje sporov -zapozneli akcept je nova pozudba Posebnosti -Predpogodba (33 OZ) Pogodba. -Pristopna (formularna) pogodba (83 OZ) Pogodbo sestavi ena stranka. da predstavlja pravni okvir za bodo e poslovanje. pri tem se i e prava volja stranke oziroma strank. -opcije (oblikovalna upravi enja) ± 38/V SPZ Lastnik se lahko s pravnim poslom zave e. -Okvirna pogodba (praksa) Stranke z eno pogodbo ustvarijo okvirno obligacijsko pogodbo. Od sklenitve predpogodbe te e 6-mese ni rok za sklenitev glavne pogodbe. Pri teh pogodbah velja. da bo drugi pogodbeni stranki pod dogov orjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal dolo eno stvar (odkupna pravica). da so ti pogoji javno objavljeni.

-Oporoka se razlaga po oporo iteljevem namenu. ki je lahko: 1. Zato je praviloma povezano z drugim pravnim poslom (npr. 46 . ki so zaposlene v pravni osebi in imajo glede na opis delovnih nalog dol nost sklepanja pogodb) 2. osebi.) indirektno ± v imenu zastopnika in na ra un zastopanega -V na em pravu je direktno zastopanje pravilo. ki se vzpostavi med zas topanim in zastopnikom in zunanje. -Oblika. prokura (prokuristi so posebne vrste zastopniki) 3. saj zastopani za izbiro svojega zastopnika odgovarja. Pri zastopanju obstajata dve pravni razmerji in sicer notranje. e je to dovoljeno po zakonu ali e zastopani to dovoli s pravnim poslom. ki ji je z oporoko nalo ena obveznost ± 84 ZD Zastopanje -Opravljanje dolo enih dejanj izra anja volje za druge osebe.-Mo na je razlaga pomena in namena po tretji osebi (arbitrarnost).) drug pravni akt ± npr. -Na eloma je neprenosljivo in ga zastopnik ne more prenesti na drugo osebo. je enaka kot za tisti pravni posel za katerega je zastopnik poobla en. ki ima poslovno pooblastilo (to pooblastilo imajo dolo ene osebe. tudi e je bilo dano obli no. -Vedno ga je mogo e preklicati ali zo iti brez kakr ne koli oblike.) zakon (zakonsko zastopanje) ± Zastopnik po zakonu je direktor pravne osebe in pa tisti. -Zastopanje mora temeljiti na dolo enem pravnem temelju. indirektno pa izjema zaradi preglednosti pravnega prometa. -Poznamo dve vrsti zastopanja: 1) direktno ± v imenu in na ra un zastopanega 2. -Pooblastilo kot enostranski pravni posel ima samo eno vsebino in sicer upravi enje ne pa obveznosti. mandatom). v dvomu pa v korist zakonitemu dedi a ali osebe. Prenos je mo en samo izjemoma. ki se zahteva za pooblastilo. ki se vzpostavi proti 3.) pooblastilo Pooblastilo -Je enostranski pooblastilni pravni posel.

ki mu je bil dan. prenehanje pravnega posla. pa se kon a zadnji dan tega meseca. 2. mesecih ali letih. od katerega se ra una. ipd. OZ (1) Rok. Tak pravni posel lahko zastopani naknadno odobri. na katerega se ve e pravna posledica. -Lo imo odlo ni in razvezni pogoj. sicer pa zastopnik od kodninsko odgovarja dobroverni tretji osebi. Posel torej ne velja. Posel se lahko zastopani naknadno odobri. za ne te i prvi dan po dogodku. dolo en v tednih. razvezni pa u inkuje tako da bo pravna posledica. e pa ga ne. (2) Rok. -Ra unanje rokov je urejeno v 62 l. (3) e zadnji dan roka sovpada z dnem. . ko se po zakonu ne dela. se za zadnji dan roka teje naslednji delavnik. -Nedopustni pogoj povzro i ni nost pravnega posla. in slede ih lenih OZ.e nepo tena stranka prepre i nastop pogoja v njeno breme. dolo en v dnevih. -Je negotovo dejstvo na katero se ve e nastanek pravne posledice (nastanek. ki e velja prenehala z izpolnitvijo pogoja. se pogoj teje za izpolnjenega in obratno.) Zastopanje brez temelja Poseben primer poslovodstva brez naro ila. sicer pa pravni posel navkljub preklicu velja naproti dobroverni tretji osebi.) Prekora itev pooblastil Zastopnik prese e obseg upravi enj. nemogo razvezni pogoj pa se teje za neobstoje ega. kon a pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. prav tako tudi nemogo odlo ni pogoj. zastopani in zastopnik solidarno odgovarjata za kodo dobroverni tretji osebi. -Poznamo odlo ni in razvezni rok. 3. se kon a tistega dne. ki se po imenu in tevilki ujema z dnevom nastanka dogodka. preoblikovanje razmerja.) Sklepanje po preklicu ali zo itvi pooblastil Zastopani lahko pravni posel naknadno odobri. od katerega za ne te i.Posebni primeri 1. ki je odgovoren za kr itev pooblastil. e tak nega dneva v zadnjem mesecu ni. Odlo ni pogoj odlaga pravne posledice pravnega posla. zastopani pa lahko zahteva od kodnino od zastopnika. u inkovanje. Rok -Je potek asa ali nastop asovnega trenutka. 47 . Pogoj -Urejen je v 59.) Za razliko od rimskega prava v na em pravu ni definiran kot objektivno negotovo dejstvo. ampak samo kot negotovo dejstvo.

konec pa zadnji dan v mesecu. glede na stopnjo razvitosti osebnosti. 48 . Osebnostne pravice -Osebnostne ali lovekove pravice? Osebnostne pravice so hkrati lovekove in civilne pravice. -horizontalni u inek -Enotna pravica ali pluralnost? V evropskih kontinentalnih pravih sta navedena oba sist ema. kar pa nima prakti nih posledic. ast. zdravje so dobrine Kant: Pravica do svobode je prapravica Zna ilnosti -Pripadajo loveku kot tak nemu. -Pomemben je tudi za zastaranje. prekluzijo in priposestvovanje. Kot lovekove pravice u inkujejo predvsem vertikalno (nepos redno nasproti dr avi in posredno nasproti tretjim osebam ±Drittwirkung u inek). Kot civilne pravice pa neposredno u inkujejo proti tretjim osebam. ki so si v bistvenem podobni. ker u ivajo premo enjsko varstvo. -Pripadajo vsem enako. pravice priznavamo tistim. -Objekt varovanja osebnostnih pravic je lovekova osebnost ± skupek psihofizi nih lastnosti. neprenosljive in nepodedljive absolutne pravice. Zgodovinski razvoj: Rimsko pravo: actio iniuriarum aestimatoria Deliktna to ba zaradi po kodovanja osebe Telo. smiselno pa tudi pravnim osebam. V Sloveniji imamo pluralni sistem osebnostnih pravic. ki se jim ni mo no odre i. v romanskih sistemih pa je uveljavljen pluralni sistem osebnostnih pravic. e je to smiselno na podlagi na ela enakopravnosti subjektov. e ne izhaja kaj drugega iz namena strank. V germanskih pravnih redih je uveljavljena enotna osebnostna pravica.(4) Za etek meseca ozna uje prvi dan v mesecu. sredina ± petnajsti. Enake osebnostne -So nepremo enjske. iz narave pogodbenega razmerja ali iz obi ajev. -So civilne pravice.

. OZ) To ba s katero zahtevamo ugotovitev kr itve osebnostnih pravic. zato je ta bolj kot ne teoreti ni konstrukt. 178/3 stav.lovekove pravice kot osebnostne pravice Varstvo osebnostnih pravic -ugotovitvena to ba (181 ZPP. Te elemente pravic lahko kot neke vrste zastopniki umrlega uveljavljajo njegovi sorodniki. e imamo na voljo dajatveno to bo.Vsebinsko se spreminjajo glede na dru bene in tehni ne razmere. -zahteva za preklic izjave (178 OZ) -zahteva za prenehanje kr itve osebnostne pravice in odstranitveni zahtevek (134 OZ) -od kodninski zahtevek : 49 . da se pravni interes za to to bo ne izkazuje. za njih veljajo enaka pravila omejevanja kot za ostale temeljne pravice. Sodna praksa temelji na tem. -Fin gar: *pravica do ivljenja *pravica do zdravja *pravica do telesne integritete *pravica do svobode *pravica do asti in ugleda *pravica do imena *pravica do osebne integritete *pravica do lastne podobe *pravica do tajnosti pisanja *pravica do lastnega glasu *pravica do zasebnosti *pravica do du evne integritete .-Ker so temeljne pravice. -Prenehajo s smrtjo. a »residium pravic ostane in varuje pieteto. -Problem zastaranja (denarni in nedenarni zahtevki). Katere so osebnostne pravice? -Zakon ne dolo a kataloga osebnostnih pravic.

da poznamo naravo posodbene pogod e. e bi preden bi se za to odlo il. +posredno javno varstvo (URS.) obstajati mora vzro na zveza med protipravnim dejstvom in nastalo kodo 4. EK P)Primeri iz vaj -popravek objavljenega besedila Primeri iz vaj 1.*negmotna koda (178 -185 OZ) koda. skazitev in du evno trpljenje zaradi tega).000e terjatve.) povzro itelj kode mora ravnati protipravno ± protipravno dejstvo 3. B pa mu e ni vrnil 50. ki bi jo imel v posesti. KZ-1.) . v katerih bi upnik imel retenc ijsko pravico. 50 . *gmotna koda (177 OZ) Od kodninske zahtevek obstaja. -obogatitveni zahtevek ± verzija (190/I + analogno 198 OZ) O kodovanec lahko zahteva povrnitev premo enja. ostale tri predpostavke pa mora dokazovati to nik. ki je e zdavnaj zapadla. Ali lahko pridr i B-jev stroj do popla ila terjatve? Ali lahko stroj tudi proda in se iz njegove vrednosti popla a? Navedi in utemelji upo tevajo pri tem relavantne predpise? Pri tem primeru je pomembno. Iz tega torej tudi sledi. A je vzel od B-ja na posodo B-jev gradbeni stroj.) nastati mora koda 2. V primerih. Posodbena pogodba (prav tako tudi shranjevalna) vsebuje vrnitveni zahtevek in zato retencijska pravica nanjo ne u inkuje. da stroja ne sme prodati in se iz njegove vrednosti popla ati.) krivda oziroma objektivna odgovornost Dokazno breme glede krivde in objektivne odgovornosti je na obto enemu. pravo asno svoj namen prodaje sporo il dol niku 264 OZ. e so izpolnjene dolo ene predpostavke: 1. ki je ni mogo e denarno izraziti. A ga je e nekaj asa brezuspe no pozival na pla ilo. Vendar v tem primeru upnik nima pridr ne (retencijske) pravice. ki ga je nekdo dobil z nedopustnim posegom v njegovo osebnost. bi se lahko na njeni podlagi popla al iz dol nikove stvari. od kodnina za zlom roke. Pripada nam pravi na od kodnina (npr. nakar je t udi vlo il to bo.

000e.2. Za a non domino pridobitev lastninske pravice na premi ni stvari je pomembno. NE 4. 3. A je odkril. ki jo ima zoper dol nika D v vi ini 10. pridobljena mora biti na podlagi odpla nega pravnega posla z dejansko ali simboli no izro itvijo. SPZ. ki ni pla al kupnine uro odnesel k zlatarju.) A se je ustno dogovor il z B jem o prodaji terjatve. kje se nahaja njegova ura in slednjo zahteval od zlatarja nazaj. da A z svojim zahtevkom nasproti zlatarju ne bo uspel. ker ni bila spo tovana pisna oblika prodaje pogodbe.) . A je prodal s pridr kom lastninske pravice B -ju zlato zapestno uro znamke Rolex. ker nista bili spo tovani biti pisni oblika odstopa niti pogodbe. zaradi esar tudi odstop ni veljaven. Iz tega lahko sklepamo.Obkro i pravilno! a) Terjatev je veljavno pre la na B -ja DA b) Terjatev ni pre la . NE Sodelovalne pravice in osebnostne pravice. ki je v tem primeru prodajalec je imel uro v posesti po volji A-ja. da se terjatve prenesejo na B-ja. da so izpolnjeni vsi pogoji za zlatarjevo pridobitev lastninske pravice po 64. Ura je premi na stvar.) Katere izmed na tetih pravic so glede na vsebino absolutne (u inkujejo ergo omnes) in imajo premo enjsko vrednost. da so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji Stvar mora biti premi nina. Dogovorjene kupnine A ju ni poravnal. SPZ (a non domino pridobitev) pridobil na uri lastninsko pravico. Zatem je B. l. DA Oblastvene pravice in terjatvene pravice. ki redoma odkupuje tovrstne predmete in mu jo proda l za 3. pridobitelj mora biti v dobri veri in pridobitev se mora odviti v eni iz med mo nih situacij:1. bil je v dobri veri in B. Terjatvene pravice. ki opravlja registrirano dejavnost oziroma se s tem poklicno ukvarja ali pa 3) e je prodajalec stvari dobil posest po volji lastnika. l. NE Sodelovalne pravice in terjatvene pravice.)pri prodajalcu.000e za 5. Prav tako sta se ustno dogovorila. V tem primeru lahko ugotovimo. d) Terjatev ni pre la. NE Oblastvene pravice.) kupljena je na javni dra bi ali 2. ker ni bila spo tovana pisna oblika odstopa c) Terjatev ni pre la. pridobil jo je na podlagi odpla nega pravnega posla z dejansko izro itvijo. 51 . Ali bo uspel? V tem primeru gre za vpra anje ali je zlatar na podlagi 64.000e.

da je s tem prenehala tudi zastavna pravica. Ali ima prav? Kdo je lastnik kipa? Kako je z obstojem zastavne pravice Z U na kipu? Kak ni bi bili stvarnopravni polo aji na kipu. Dru tvo se ustanovi na upravni enoti. e je A R-ju ob tem ko ga je obvestil o prodaji naro il.) A je osebi B brez obrestno posodil 1. 52 .6. lena SPZ pridobil na kipu lastnino izvirno (a non domino).3. delni ka dru ba pa se ustanovi z vpisom v sodni register okro no sodi e. ki urejajo dru tvo pristojen za registracijo tega dru tva! Kaj pa e bi eleli ustanoviti delni ko dru bo (DD). Kdaj bo zastarala obveznost pla ila glavnice in kdaj obresti? Pisna po iljka na zastaralni rok nima nobenega vpliva. 6. kar pomeni.) A-jev umetni ki kip je bil na popravilu pri restavratorju R -ju. ez teden dni je restavrator R kip tudi izro il B -ju.2 007 A pisno s priporo eno po iljko s povratnico pozove osebo B. ki ga je ez en mesec prodal ni hudega slite emu C-ju.2007. B kupnine ni pla al. je sedaj v dol ni ki zamudi in dolguje glavnico skupaj z zamudnimi obrestmi. Ker B posojila v roku ni vrnil. obresti zastarajo sukcesivno. 7. ker stranki nista podpisali indosamenta kar je v posledic i na ela kavzalnosti povzro ilo neveljavnost cesije. V tem primeru je edini mo en in logi en odgovor A zato ker ne prodajna pogodbe in ne cesija za svojo veljavnost ne potrebujeta nobene posebne oblike.) A. odvisno od tega kaj sta se pogovarjala A in R.1. e bi ga C vzidal v hi no ni o svoje vile v Ljubljani? Pri tem primeru sta na voljo dve razli ni mo nosti. Ali je to vplivalo na tek zastaralnega roka in e kako? A in B st a bila do 1. naj mu izpolni obveznosti. da naj kip izro i B-ju gre za tipi ni primer longa manu traditio. da zastarajo najkasneje skupaj z glavnico. kar pomeni. uato A zahteva kot lastnik kip nazaj. saj lastninska pravica ne more biti e v naprej omejena oziroma ne more nastati e omejena pravica.B in C elijo ustanoviti dru tvo prijateljev pi va kozorog. Kip je A e pred asom zastavil zastavnemu upniku ZU -ju. igar terjatev e ni bila popla ana. o prodaji pa je obvestil tudi restavratorja R-ja. Glavnica bo zastarala 5 let po razvezi. V asu trajanja popravila je A kip prodal B -ju s pridr kom lastninske pravice za znesek 200. 5. Rok za vra ilo posojila je bil 1. V tem primer je posledi no C na podlagi 64. Navedi kateri organ je po predpisih.000e. v zakonski zvezi (to je dan nastopa pravnomo nosti sodbe o razvezi).2007.d) Terjatev ni pre la.000e. Dne 6. saj so akcesorne obveznosti.

realna dejanja pa ne.e pa je A R-ja samo obvestil o prodaji in ni drugega ne gre za longa manu traditio in je potem takem A e vedno lastnik. da mu posodi vozilo za kak no uro in B mu je tudi izro il klju e. saj R ni imel razpolagalnega upravi enja oziroma razpolagalne mo i za prenos lastninske pravice. c)Pogodba med A in E je veljavna. ki pravi. lenu za a non domino pridobitev lastninske pravice izpolnjeni ele takrat. « Realni akti pa so tradicija. ki ima za posledico neveljavnost pravnega posla. za 10. prodajna pogodba. 8. ko se je na isti oglas javil D. 53 . e bi C kip vzidal v hi no ni o svoje vile. le da se je v tem primeru izdaj al za B-jevega zastopnika. da prodaja osebno vozilo znamke Ranault.000 EUR. odstavek. da bo objavil oglas. ker je a zastopal brez pooblastila d) Pogodba med A in E ni veljavna.) A je bil nekoliko nepo ten. da so pogoji po 64. povzro itev kode. V tem primeru gre za zastopanje brez pooblastila. s katerim sta tudi sestavila pisno pogodbo. Na A-jev oglas se je najprej oglasil C. lena SPZ-ja je pomemben e . A -jeva lastninska pravica ugasne.) Kak na je razlika med pravnimi posli in realnimi ravnanji (akti)? Navedite primer enega in drugega Pravni posli so izjava volje. b) Pogodbi med A in C in A in D nista veljavni. V tem primeru zastavna pravica na kipu ostane. XXX. Kako je z lastninsko pravico na vozilu? Obkro i pravilne odgovore: a) Pogodbi med A in C in A in D sta veljavno sklenjeni. A bo odgovarjal E -ju za morebitno kodo. Pravni posli so cesija. ki pa je bilo v lasti njegovega znanca B -ja. Klju e pa je A odnesel in izro il E -ju. serijska t. Pri tem se je izdajal za njegovega lastnika. Odlo il se je. Naslednji dan je A pri el k B -ju in ga zaprosil. s katerim se je A tudi sre al in sta sestavila pisno pogodbo o nakupu vozila.« 9. Zatem pa se je A o prodaji istega avtomobila ustno dogovoril e z E-jem. ko pride do dejanske izro itve. C in E sta A -ju znesek kupnine tudi takoj izro ila. razen v primeru. s katerim bo prodal osebno vozilo. Tako je objavil. Pri dolo bah 64. A bo v tem primeru( e R ni imel razpolagalnega upravi enja in je pri lo do C -jeve vzidave kipa) lahko terjal od B ja od kodnino. ±ni. se teje. da e je pri lo v drugem kolenu do prenosa s konstitutom. Povsem enako se je pripetilo. ker je A prodal tujo stvar. etudi to ni bilo res. e bi C zanjo vedel. prav tako zastavna pravica.

Tukaj se potem ugotavlja le dobra vera.) Navedi. zato je A pri el do no neupravi ene pridobitve b) Je pa e druga mo nost. f) Lastnik avtomobila je C. Tisti. kateri institut je na nepremi ninskem podro ju ekvavilent (ustreznik) pridobitvi od razpolagalno nesposobne osebe (a nón domino pridobitev) iz 64. kaj je gostilni ar mislil in pogodba ostane veljavna. da ni disenza. kot ustreza splo nim dolo ilom obligacijskega prava. ki so zapisani v zemlji ki knjigi ne sme zaradi tega trpeti kakr nih koli posledic. Kdo ima prav? Utemeljite. pogodba ni nastala. ki je pridobil lastninsko pravico na podlagi zakona. h) Lastnik avtomobila je E. Gostilni ar pa se s tem ne strinja in zatrjuje.e) Pogodba med A in E ni veljavna. ker mu je bil avtomobil prvemu prodan g) Lastnik avtomobila je B. Sodi e bi reklo. ker b i A moral razbrati.´ A je privolil in t akoj zatem bil postre en z izdatnim kosilom. 11. da ne more prenesti ve pravic. ki smo jo obravnavali na vajah PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV 54 . A in B bosta odgovar jala solidarno Eju za morebitno kodo. lena SPZ. kot jih ima . A je vlo il to bo in gostiln i ar zatem nasprotno to bo. Pri tem primeru imamo na voljo dve razli ni mo nosti. Po kosilu je A terjal od gostilni arja denar. da e po zdravi pameti ne moremo teti izjave inverzno ampak je razvidna logika. Teorija. ker velja na elo. da ni bilo prave volj in zato ni bila sklenjena pogodba. O itno je bilo. Ni kavze. Na elo zaupanja v zemlji ko knjigo. ki se zanese na podatke o pravicah. saj je le-ta dejal. Navedi tudi konkretni primer uporabe tak nega instituta. Torej mora A pla ati. Razlagamo. a) Ni bilo soglasja volje in govorimo o disenzu. B je A-ju izpolnil neko storitev. da bi moral A njemu izro iti denar.) A je pri el v gostilno in vpra al: ³ali bi lahko dobil kosilo?´ Gostilni ar mu je odvrnil. da se pri njem ni esar ne more dobiti in: ³tukaj se je samo za denar. 10. da se pri njem jé samo za denar. da mora A pla ati. saj tudi mesar meni ne da ni esar zastonj.

-Vrednostne papirje lahko delimo glede narave pravice na obligacijskopravne. Prena ajo se po pravilih stvarnega prava. Pravica je popolnoma inkorporirana na papir. Pridobitni na in za to vrsto vrednostnih papirjev je traditio. ki se pribli uje indosamentu. 55 . b) orderski ali vrednostni papirji po odredbi Zahtevajo poseben obli en razpolagalni pravni posel. ker zakon predpisuje.)pravica do papirja 2. c) imenski ali recta vrednostni papirji Glasijo se na ime. razpolagalni pravni posel. Teorija prava vrednostnih papirjev lo i d ve pravici: 1. Zakon za to vrsto vrednostnih papirjev predpisuje obli no cesijo. Pridobitni na in je traditio.-Vrednostni papir je papir na katerega se inkorporira terjatev. stvarnopravne (samo zemlji ki dolg se lahko inkorporira na papir).)pravica iz papirja (terjatev) prenese se skupaj z papirjem. Na papirju mor a pisati po odredbi«(neka oseba). Zapisu na papirju re emo indosament . da se pravica iz papirja prena a s cesijo potem pa se e pravica na papirju prenese z traditio. Problemati ni zato. korporacijske pravice (ve inoma delnice delni arji imajo korporacijske pravice in delni ar ni lastnik dru be).«) ali pa glede na na in prenosa na: a) imetni ki ali prinosni ki vrednostni papirji Glasijo se na imetnika Najbolj popolni vrednostni papirji.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->