KAZENSKO PRAVO FRANC DUEJ - ODGOVORI

SPLONI DEL............................................................................................................................................................1 VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA...........................................................................................................1 TEMELJNA NAELA.............................................................................................................................................2 SPLONE DOLOBE O KAZNIVEM DEJANJU...................................................................................................3 KAZENSKE SANKCIJE.......................................................................................................................................31 ZASTARANJE, AMNESTIJA, POMILOSTITEV...................................................................................................46 TEMELJNE DOLOBE O IZVREVANJU KAZENSKIH SANKCIJ.....................................................................50 MLADOLETNIKI..................................................................................................................................................54 POSEBNI DEL..........................................................................................................................................................56 KAZNIVA DEJANJA ZOPER LOVENOST......................................................................................................56 KAZNIVA DEJANJA ZOPER IVLJENJE IN TELO.............................................................................................56 KAZNIVA DEJANJA ZOPER LOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOINE..........................................................58 KAZNIVA DEJANJA ZOPER AST IN DOBRO IME...........................................................................................59 KAZNIVA DEJANJA ZOPER PREMOENJE......................................................................................................62 KAZNIVA DEJANJA ZOPER GOSPODARSTVO................................................................................................68 KAZNIVA DEJANJA ZOPER URADNO DOLNOST IN JAVNA POOBLASTILA................................................71 KAZNIVA DEJANJA ZOPER VARNOST JAVNEGA PROMETA.........................................................................73 PROCES...................................................................................................................................................................76 TEMELJNE DOLOBE........................................................................................................................................76 ZASEBNA TOBA, OKODOVANEC KOT TOILEC, OKODOVANEC...........................................................84 UVEDBA KAZENSKEGA POSTOPKA................................................................................................................88 PREISKAVA........................................................................................................................................................90 ZAGOTOVITEV NAVZONOSTI........................................................................................................................94 HINI PRIPOR, PRIPOR, RAZLIKA....................................................................................................................96 DOKAZOVANJE................................................................................................................................................105 OBTONICA......................................................................................................................................................106 GLAVNA OBRAVNAVA.....................................................................................................................................110 SODBA..............................................................................................................................................................112 PRITOBA.........................................................................................................................................................118 IZREDNA PRAVNA SREDSTVA.......................................................................................................................127 SKRAJANI POSTOPEK..................................................................................................................................129 KAZNOVALNI NALOG.......................................................................................................................................130 MLADOLETNIKI................................................................................................................................................131 POSEBNI POSTOPKI........................................................................................................................................133

SPLONI DEL
VELJAVNOST KAZENSKEGA ZAKONIKA 1. ASOVNA VELJAVNOST KZ (KATERI ZAKON SE UPORABI V PRIMERU SPREMEMBE KZ; E SE UPORABI NOV ALI STAR, ALI SE UPORABI V CELOTI, ALI LE DOLOENE DOLOBE). NAELO UPORABE MILEJEGA ZAKONA? Uporaba poznejega, za storilca milejega zakona - uporablja se zakon, ki je veljal ob storitvi k.d. - e se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali vekrat), se uporablja zakon, ki je mileji Blanketni predpisi - zgornji pravili se uporabljata tudi v zvezi s asovno veljavnostjo predpisov, na katere se sklicuje kazenski zakon (blanketne norme) - e je zaradi spremembe takega predpisa kaznivo dejanje ne le drugae doloeno, ampak pomeni drugo protipravno dejanje, je s tem spremenjen tudi kazenski zakon, ki se uporabi kot mileji za storilca, ker se njegovo dejanje ne doloa kot kaznivo dejanje Posebna pazljivost pri presoji, kateri zakon se uporabi, je potrebna pri blanketnih opisih kaznivih dejanj, ko se spremeni dopolnilna norma z drugega podroja. e dopolnilna norma preneha obstajati, tudi samo kaznivo dejanje, katerega del je bila takna norma, preneha biti kaznivo dejanje. e pa se dopolnilna norma spremeni, KZ-1 razlikuje dve moni situaciji: - e je sprememba dopolnilne norme zgolj tehnine narave in ne predstavlja drugane ocene nevarnosti ravnanja (k.d. je doloeno drugae, vendar ne pomeni drugega protipravnega dejanja), potem sprememba z vidika asovne veljavnosti kazenskega zakona ni odloilna;
1

e je zaradi spremembe takega predpisa kaznivo dejanje ne le drugae doloeno, ampak pomeni drugo protipravno dejanje, je s tem spremenjen tudi kazenski zakon, ki se uporabi kot mileji za storilca, ker se njegovo dejanje ne doloa kot kaznivo dejanje. Stari KZ v primerjavi z novim KZ-1 ni pravila uporabe milejega zakona ni vezal na predpise, na katere se KZ sklicuje. Dilemo glede naknadnega spreminjanja blanketnih norm je reil ele KZ-1.
-

asovno omejeni zakoni (temporalni zakoni) - KZ ali predpis, na katerega se ta sklicuje, ki velja le doloen as, se naeloma sme uporabiti tudi po poteku tega asa, e je bilo k.d. storjeno, ko je KZ ali predpis e veljal (izkljuuje pozneji mileji zakon - tudi e po novem ni ve kaznivo) Ugotavljanje, kateri zakon je mileji Pri ugotavljanju, kateri zakon je mileji, si lahko pomagamo z dvema naeloma: (1) besedila obeh zakonov je potrebno primerjati konkretno, ne abstraktno. Konkretna primerjava pomeni, da se upotevajo le tiste dolobe obeh zakonov, ki bi se uporabile v konkretni zadevi glede na konkretno dejansko stanje. (2) uporabiti je treba stari ali novi zakon v celoti, ne pa nekaj dolob iz starega in nekaj iz novega zakona; kombiniranje dveh torej ni mono, saj bi to pomenilo uporaba tretjega zakona, ki v takni obliki sploh ne obstaja. Primeri novega milejega zakona: - novi zakon nekega dejanja ne opredeljuje ve kot kaznivo dejanje (dekriminacija); - predpisan je mileji kaznovalni okvir (niji posebni minimum ali maksimum), milejo vrsto kazni, omogoa ve monosti za izrek pogojne obsodbe, sodnega opomina ali za omilitev kazni; - ugodna sprememba splonega dela (npr. ira uporaba instituta silobrana, pravna zmota).

TEMELJNA NAELA 2. 1. 2. 3. 4. 5. 3. KATERA SO TEMELJNA NAELA KAZENSKEGA PRAVA? naelo legitimnosti in omejenosti represije naelo zakonitosti naelo humanosti naelo subjektivne ali krivdne odgovornosti naelo individualizacije kazenskih sankcij NAELO OMEJENOSTI REPRESIJE

Naelo legitimnosti in omejenosti represije 1. Pojem in ustavnopravna podlaga naela legitimnosti represije Naelo legitimnosti represije je zahteva po moralni in etini upravienosti vsakega represivnega posega v lovekove pravice in svoboine na zakonodajni in praktini ravni. Kazensko pravo se je vedno pojavljalo kot ovira za uveljavljanje neomejene moi, samovolje, arbitrarnosti in nelovenosti nosilcev drubene moi. Ko je pojem legitimnosti nastal v druboslovnih in pravnih znanostih, je bilo spotovanje in varstvo lovekovih pravic in temeljnih svoboin njegovo temeljno merilo. Naelo legitimnosti je razvidno iz tevilnih dolob nae ustave, eprav ni nikjer izrecno omenjeno. Republika Slovenija je konstituirana kot demokratina pravna drava, ki temelji na spotovanju in varstvu lovekovih pravic, v kateri je uveljavljena neodvisnost sodnikov in sodstva, celovit mehanizem institucij za varstvo ustavnosti, zakonitosti in lovekovih pravic. Naelo legitimnosti najprej obvezuje zakonodajni organ, nato vse ostale organe drubene represije. 2. Naelo legitimnosti in omejenosti represije v kazenskem zakoniku 2. len KZ: Doloanje kaznivih dejanj in predpisovanje kazenskih sankcij v zakonu je upravieno samo, kadar in kolikor varstva loveka in drugih temeljnih vrednot ni mogoe zagotavljati drugae. KZ-1 je to dolobo rtal, vendar Bavcon meni, da neupravieno. Doloba je naslovljena na zakonodajni organ. Pove, da ni treba vsakega dejanja, ki se zdi drubi nevarno, razglasiti za k.d. Najprej je treba preizkusiti, ali je mono takno dejanje prepreevati z ustvarjalnimi, gospodarskimi, politinimi, vzgojnimi in drugimi ukrepi. Kazenskopravna prisila je sredstvo, ki ga je treba skrajno varno uporabljati ultima ratio (poslednje sredstvo). Ne glede na rtanje zgornje dolobe, pa je mogoe trditi, da naelo legitimnosti in omejenosti represije v kazenskem zakoniku e vedno velja (primer: 16. len KZ-1 pri opredelitvi pojma kaznivega dejanja uporablja izraz nujno varstvo pravnih vrednot).
2

4. NAELO HUMANOSTI 1. Ustavnopravna podlaga in pojem naela humanosti Naelo humanosti je deloma vsebovano e v naelu legitimnosti represije. Izhaja iz vrednote lovekovega dostojanstva, kar je negacija vsake nelovenosti. Ustava poudarja to naelo v: - 17. len prepoved smrtne kazni - 18. len prepoved muenja - 21. len spotovanje lovekove osebnosti in njegovega dostojanstva v kazenskem in vseh drugih pravnih postopkih ter med odvzemom prostosti in izvrevanjem kazni - 34. len pravica do osebnega dostojanstva in varnosti 2. Naelo humanosti v materialnem kazenskem pravu je povezano predvsem s kaznijo. Smrtna kazen, ki jo sodobno kazensko pravo veinoma e pozna, je mono omejena glede k.d., za katera je predpisana, in glede pogojev, ob katerih se sme izrei, in v zvezi z drugimi okoliinami, ki omejujejo njeno uporabo. Drave lanice Sveta Evrope morajo spotovati 1 EKP: Smrtna kazen se odpravi. Nihe ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmren. Drava lanica sme v svoji zakonodaji doloiti smrtno kazen za as med vojno ali ob neposredni smrtni nevarnosti. Naa ustava doloa v 17. lenu, da v Sloveniji ni smrtne kazni. Na kazenski zakonik pozna le eno prostorsko kazen, in sicer kazen zapora. Redke so drave z dosmrtnim odvzemom prostosti, kjer je ta kazen nadomestilo za odpravljeno smrtno kazen. Tako je tudi KZ-1 uvedel kazen dosmrtnega zapora za omejeno tevilo in taksativno doloena najhuja kazniva dejanja. Naelo humanosti se izraa tudi v dolobah KZ, ki govorijo o izbiri in odmeri kazni. Dolobe o izbiri in odmeri kazni v sodobnem kazenskem pravu odpirajo sodiem iroke monosti za humano kaznovalno politiko. Humanost kazenske zakonodaje se izraa tudi v dolobah, s katerimi so natanno doloene in omejene pravne posledice obsodbe, ter v dolobah, ki urejajo rehabilitacijo, izbris obsodbe in dajanje podatkov iz kazenske evidence. SPLONE DOLOBE O KAZNIVEM DEJANJU 5. TONA DEFINICIJA KAZNIVEGA DEJANJA, PRIMERJAVA KZ, KZ-1. KAJ JE KAZNIVO DEJANJE? Kaznivo dejanje je lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in kazen za krivega storilca. Formalna koncepcija kaznivega dejanja k.d. je dejanje, doloeno v kazenski zakonodaji. Ni protimoralno ali protisocialno dejanje, temve protipravno dejanje. Materialna koncepcija kaznivega dejanja (materialna protipravnost) k.d. mora imeti obutnejo stopnjo kodljivosti ali nevarnosti za loveka, javnost ali drubo. KZ-1 sprejema formalno in materialno koncepcijo kaznivega dejanja, saj v 16. lenu doloa, da je kaznivo dejanje lovekovo protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake ter kazen za krivega storilca. KZ pa je za razliko od KZ-1 doloal, da je kaznivo dejanje "protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti doloa kot kaznivo dejanje in hkrati doloa njegove znake in kazen zanj." Razlog spremembe je, da se ne bi materialna protipravnost razlagala kot drugo ime za drubeno nevarnost. Novi KZ torej izrecno poudarja, da gre za lovekovo ravnanje, opustil pa je pojem nevarnosti in ga nadomestil s pojmom nujnega varstva pravnih vrednot. Doloba KZ-1 ima 4 sestavine: 1) Protipravnost a) Formalna protipravnost za k.d. se sme razglasiti le dejanje, ki je na podlagi veljavnega pravnega reda izrecno ali mole prepovedano. b) Materialna protipravnost k.d. se izraa kot pokodovanje ali ogroanje doloene lovekove individualne ali javne drubene pravne dobrine. Vrednota mora v pravnem redu najprej dobiti status pravne dobrine, ele nato lahko dobi kazenskopravno varstvo. Instrument naela zakonitosti prepreuje, da bi kdorkoli na podlagi subjektivne ocene o pomenu doloene vrednote ali o kodljivosti doloenega ravnanja samovoljno ustvarjal nova k.d. Doloanje k.d. je rezervirano le za zakonodajni organ, ki ga ustava zavezuje k spotovanju legitimnosti inkriminacij. Z dolobami KZ se je sam obvezal, ob katerih pogojih bo doloal k.d. 2) Nujno varstvo pravnih vrednot
3

eprav je ta sestavina deloma e obseena v pojmu materialne protipravnosti, jo KZ-1 v 16. lenu e posebej poudarja, predvsem zato, ker je stopnja nujnosti kriterij za uvrstitev prepovedi ali zapovedi, s katero se doloena pravna vrednota varuje, med kazniva dejanja oziroma med prekrke. Stari KZ je namesto te sestavine doloal "nevarnost" dejanja. 3) Kaznivo dejanje in znaki kaznivega dejanja Zakon mora ne le doloiti doloeno dejanje kot kaznivo, temve mora hkrati doloiti tudi njegove znake. Gre za izvajanje naela zakonitosti. Zakonodajalec mora poskrbeti za kolikor mogoe natanen opis k.d., ki pomeni razmejitev med kaznivim in nekaznivim ter mora biti natanen napotek za pravosodno prakso pri odkrivanju k.d., kazenskem pregonu in sojenju storilcev. Znaki k.d. kot sestavina zakonske definicije k.d. so obvezujoi za zakonodajalca in za organe pravosodja, ko ugotavljajo, ali so posploeni tipski znaki abstraktne pravne norme vsebovani v konkretnem dejanskem stanju. 4) Kazen Zakonodajalec mora za vsako k.d. vnaprej doloiti kazen. Naelo zakonitosti zahteva, da KZ ne doloa le znakov k.d., temve tudi kazen zanj, in tako prepreuje samovoljo pri izbiri in odmeri kazni. Kazni so vedno doloene v razponu. V njih je izraeno zakonodajalevo vrednotenje zavarovane pravne dobrine, napadov nanjo ali njenega ogroanja. Zakonodajalec ustvarja hierarhijo vrednot in pove, katero dobrino ceni vije in katero nije. rtan je pojem kazenske odgovornosti kot skupnega vijega pojma za pritevnost in krivdo; zakon govori samo o krivdi, pritevnost pa obravnava kot njen pogoj (predpostavko). 6. POJEM KAZNIVEGA DEJANJA, ELEMENTI KAZNIVEGA DEJANJA? Znotraj splonega pojma kaznivega dejanja so bistvena razmerja med skupinami meril: voljno ravnanje loveka, nasprotovanje tega ravnanja in njegove posledice kakni zapovedni ali prepovedni normi kazenskega prava na ravni t.i. biti kaznivega ravnanja, odsotnost razlogov za izkljuitev protipravnosti, ravnanje storilca je subjektivno zavrno, krivdno, druge predpostavke kaznivosti. Sploni pojem kaznivega dejanja je trostopenjski, sestavljajo pa ga naslednji elementi: 1. lovekovo voljno ravnanje, ki izpolnjuje bit kaznivega dejanja 2. protipravnost 3. krivda Klasini pogled na sploni pojem k.d., po katerem vsi objektivni elementi k.d. sodijo v bit kaznivega dejanja in protipravnosti, subjektivni pa v krivdo. Sodobni pogled teje storilev naklep kot del biti kaznivega dejanja (subjektivni del biti k.d.) in e enkrat kot bistveni element krivde govorimo o dvojnem poloaju naklepa. Elementi kaznivega dejanja so objektivni in subjektivni. Objektivni so protipravnost, nevarnost, doloenost v zakonu in izvritvena dejanja, subjektivni pa krivda. 7. ZNAKI KAZNIVEGA DEJANJA Opis kaznivega dejanja je navzven, s pravno normo izraen zakonski dejanski stan oziroma bit kaznivega dejanja. Opis kaznivega dejanja vsebuje samo bistvene elemente, na podlagi katerih je mogoe doloeno dejanje, ki se zgodi v praksi, prepoznati kot kaznivo dejanje oziroma ga subsumirati pod doloen zakonski opis kaznivega dejanja/. Tem elementom pravimo tudi zakonski znaki kaznivega dejanja. Zakon mora ne le doloiti doloeno dejanje kot kaznivo, temve mora hkrati doloiti tudi njegove znake. Gre za izvajanje naela zakonitosti. Zakonodajalec mora poskrbeti za kolikor mogoe natanen opis k.d., ki pomeni razmejitev med kaznivim in nekaznivim ter mora biti natanen napotek za pravosodno prakso pri odkrivanju k.d., kazenskem pregonu in sojenju storilcev. Znaki k.d. kot sestavina zakonske definicije k.d. so obvezujoi za zakonodajalca in za organe pravosodja, ko ugotavljajo, ali so posploeni tipski znaki abstraktne pravne norme vsebovani v konkretnem dejanskem stanju. 1. Dispozicija Kaznivo dejanje mora biti v zakonu ne le doloeno, temve tudi opisano. Opisati doloeno dejanje pomeni doloiti njegove zakonske znake. Opisni del kazenskopravne norme imenujemo v kazenskem pravu dispozicija (opis). 1) Opisne dispozicije V kazenski zakonodaji jih je najve. S kar se le da skopimi in natanno izbranimi izrazi povejo, kdo je lahko storilec, s katero storitvijo ali opustitvijo je k.d. mono storiti (izvritveno dejanje ali dejanja), kakna posledica mora nastati
4

in druge okoliine, brez katerih dejanje ni kaznivo. Namen: kolikor mogoe natanno razmejijo cono kriminalnega od nekriminalnega. KZ vasih vee kaznivost inkriminiranega ravnanja na nastanek doloene posledice, ki ni prepovedana posledica. Po tej tehniki posee, kadar je treba razmejiti k.d. od prekrka. Objektivni pogoj kaznivosti: zanj ni potrebno, da bi bil zajet s storilevo krivdo. Npr. "kdor v druinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugae bolee ali poniujoe ravna, ga z gronjo z neposrednim napadom za ivljenje ali telo preganja iz skupnega prebivalia ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuanju dela ali ga kako drugae z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen poloaj" 2) Enostavne dispozicije se omejujejo na kratko in jasno izjavo. Z njimi niso doloena izvritvena ravnanja niti kakna druga okoliina niti ni natanneje doloeno, kako je treba razumeti kakno besedo. S takno dispozicijo je kljub njeni enostavnosti povedano vse, kar je bistveno in pomembno za prepoznavanje tistega k.d.. Npr. "kdor komu vzame ivljenje", "kdor koga razali" 3) Alternativne dispozicije povejo, da se k.d. lahko stori na 2 ali celo ve nainov z 2 ali ve razlinimi ravnanji. V alternativnih opisih kaznivih dejanj je z natevanjem doloenih ve monih opcijskih izvritvenih nainov ali drugih zakonskih znakov dejanja . Na ta nain se z zakonom praviloma omeji krog ravnanj, ki so v okviru posamezne inkriminacije kazniva; izjemoma pa se lahko pusti ta krog tudi odprt, pri emer je v opisu kaznivega dejanja izrecno navedenih le nekaj zakonskih znakov, na ostale mone situacije pa zakon odkazuje s splono formulacijo, kot npr. in v drugih primerih take dolobe se razlagajo z uporabo analogije intra legem, pri emer je poudarek na restirktivni razlagi. 4) Blanketne dispozicije glej spodaj 5) Objektivni pogoj kaznivosti glej spodaj 2. Sankcija Kazenskopravna norma ima e en del sankcijo. Kazenska sankcija, ki je v naem KZ-1 predpisana za posamezno k.d., je vedno le kazen. Sistem predpisanih kazni je izraz zahteve po sorazmernosti med k.d. in kaznijo ter omogoa, da zakonodajni organi doloijo pomen in mesto vsakega k.d. na lestvici protipravnosti in nevarnosti k.d., in omejuje morebitno samovoljno vrednotenje sodi. Sistem relativno predpisanih kazni kazni niso predpisane absolutno, temve v razponu. Najstroja kazen, dosmrtni zapor, je vedno predpisana alternativno s kaznijo zapora. Sistem predpisanih kazni je treba razlikovati od sistema kazenskih sankcij. Predpisano kazen za posamezno k.d., kadar je doloena s splonim ali posebnim minimumom in s splonim ali posebnim maksimumom, izree sodie z uporabo dolob o odmeri kazni, o pogojni obsodbi in sodnem opominu ter o varnostnih ukrepih, ki skupaj z vrstami kazni predstavljajo sistem kazenskih sankcij. 8. BLANKETNE DOLOBE Blanketna kazenskopravna norma sama ne daje celotnega opisa kaznivega dejanja, temve se glede njegovega dela (enega zakonskega znaka) sklicuje na dopolnilno normo z drugega pravnega podroja, na druge pravne predpise, ki dispozicijo dopolnjujejo. KZ doloa vse bistvene znake doloenega kaznivega dejanja, le vsebina enega izmed njegovih zakonskih znakov je doloena v drugem predpisu. Pri predpisovanju blanketnih dispozicij morata biti zakonodajalec in sodna praksa posebej vestna in previdna, da se ne iri cona kaznivosti in da se v kazensko pravo ne predpisi, ki bi nasprotovali konceptom, vrednostnim sistemom in lestvicam vrednot v kazenskem pravu. Z blanketno kazenskopravno normo zakonodajalec olaja doloanje prava, oteuje pa uporabo prava. Primeri blanketnih opisov: - povzroitev prometne nesree iz malomarnosti - kritev pravic iz socialnega zavarovanja (Kdor zavestno ne ravna po predpisih s podroja socialnega zavarovanja in s tem koga prikraja za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji") - zatajitev finannih obveznosti, 249/ I KZ-1 9. OBJEKTIVNI POGOJ KAZNIVOSTI Kazenski zakonik vasih v opis k.d. v inkriminacijski normi uvede t.i. objektivni pogoj kaznivosti. To je posebna predpostavka kaznivosti dejanja zunaj standardnih elementov trodelnega splonega pojma kaznivega dejanja. Zato ni potrebno, da ima storilec zavest (niti potencialne) o prepovedanosti izpolnitve danega objektivnega pogoja
5

kaznivosti, niti da je do njega v odnosu naklepa ali malomarnosti. Ne spraujemo se torej o storilevi krivdi glede posledice. Zakonodajalci redko posegajo po tem institutu. Primeri: - k.d. sodelovanja pri pretepu: "Kdor sodeluje pri pretepu, v katerem je kdo ubit ali hudo telesno pokodovan, se za samo sodelovanje kaznuje ". Zaradi razmejitve s prekrki, je bil v to normo vnesen objektivni pogoj kaznivosti, ki je v tem primeru smrt ali huda telesna pokodba kaknega udeleenca pretepa. Nekateri teoretiki pri tem zahtevajo vsaj malomarnost do objektivnega pogoja kaznivosti - pri kaznivem dejanju prometne nesree iz malomarnosti je objektivni pogoj kaznivosti nastanek hude telesne pokodbe pri udeleencu v prometu - kaznivo dejanje neupravienega izkorianja avtorskega dela: objektivni pogoj kaznivosti je, da mora skupna trna cena avtorskih del oziroma njihovih primerkov pomeniti vejo premoenjsko vrednost 10. PROTIPRAVNOST. KAKO UGOTAVLJAMO PROTIPRAVNOST? 1. Materialna in formalna protipravnost Za k.d. teje le dejanje, ki je protipravno in nevarno. Ta zahteva izhaja iz formalne in materialne koncepcije k.d.. Zaradi tega tejemo protipravnost za enega temeljnih elementov k.d. Drubena nevarnost je bila rtana iz KZ-1. Materialna protipravnost in nevarnost sta kriterija, ki morata voditi zakonodajni organ pri tehtanju, ali je treba kakno ravnanje uvrstiti med k.d., kako ga je treba oblikovati, da bo sodna praksa zajela le nevarne primere protipravnih ravnanj, in kakno kazen je treba predpisati, da bo vsako k.d. uvreno na pravo mesto glede na njegov pomen in stopnjo nevarnosti. V kazenski zakonodaji pogosto ni neposredno doloeno, kaj je zapovedano ali prepovedano, temve se to da razbrati le posredno v zvezi z normami, vsebovanimi v splonem pravnem redu drave. k.d. je protipravno v tem, da je v nasprotju z ustavnopravnim redom kot celovitim sistemom vrednot, zapovedi in prepovedi. Formalna protipravnost je doloenost v zakonu. Materialna protipravnost je nasprotnost moralnim in drubenim vrednotam. 2. Materialna protipravnost Gre za vpraanje, ali doloeno ravnanje pomeni napad, pokodbo ali ogrozitev doloene za loveka in drubo pomembne elementarne vrednote. 3. Sistem meril upravienosti Kadar prideta v nasprotje nepravo in pravo ali dve pravno zavarovani dobrini, se mora nepravo umakniti pravu ali se mora umakniti dobrina, ki je na splono in v danih okoliinah manjega pomena. Ravnanje, ki je sicer zapisano v zakonu kot kaznivo dejanje, ob doloenih pogojih izgubi lastnost protipravnosti. KZ-1 za najbolj pogoste primere vnaprej predvidi in doloi merila, ob katerih je izkljuena protipravnost doloenega ravnanja. Najbolj tipini in sploni primeri izkljuitve protipravnosti so zajeti v splonem delu KZ-1, v posebnem delu primeri, ki se nanaajo na posamezna k.d. Nekateri primeri so doloeni tudi v drugih zakonih, ko je ob posebnih pogojih izkljuena protipravnost doloenega ravnanja. Tipini primeri iz splonega dela KZ-1 so: silobran 22. len, skrajna sila 32. len, prisiljenost (prej: sila in gronja) 23. len. Primer izkljuitve protipravnosti iz posebnega dela KZ-1 je izkljuitev protipravnosti za neupravieno izdajo skrivnosti v primerih, ko bi bila splona korist od izdaje skrivnosti veja kot njena ohranitev (2. odst. 142. l. KZ). Primer izkljuitve protipravnosti iz drugega pravnega akta je, ko policist z uporabo strelnega oroja povzroi komu hudo telesno pokodbo. To ni k.d. ob upotevanju vseh zelo natannih omejevalnih predpisov, kdaj sme policist uporabiti takno oroje (Pravilnik o policijskih pooblastilih). V teh primerih je storjeno dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja, a ni kaznivo dejanje, ker je storjeno v okoliinah, ko storilec brani kazenskopravno zavarovano dobrino pred protipravnim napadom (spopad prava z nepravom silobran), odvraa od sebe ali koga drugega nevarnost, ki je ni sam zakrivil (spopad 2 pravno zavarovanih dobrin skrajna sila), oziroma protipravno nasilje (spopad 2 pravno zavarovanih dobrin sila in gronja). 11. LOVEKOVO VOLJNO RAVNANJE? I. RAVNANJE Kaznivo dejanje je lahko le lovekovo ravnanje, ne ravnanje ivali ali delovanje naravnih sil. Izraz dejanje uporabljamo za oznaitev ravnanja, vedenja, delovanja in posledice tega ravnanja. Ravnanje in njegova posledica sodita skupaj. Za lovekovo ravnanje v okviru kazenskega prava je bistveno, da je voljno. lovek mora imeti svoje gibe, ravnanje ali vedenje v svoji oblasti. Ni voljno lovekovo ravnanje pod vplivom absolutne sile takno ravnanje ni njegovo,
6

temve ga je nekdo drug uporabil kot orodje za storitev k.d. Ni mono teti za storilca k.d. tistega, ki je deloval pod vplivom hipnoze ali mamil, e sta bili ti sredstvi uporabljeni zaradi tega, da bi ga proti njegovi volji kdo spravil v nezavest ali onesposobil za odpor. Gre za vpraanje o obdolenevi svobodni volji, ki je temelj njegove kazenske odgovornosti. Pomen imajo le ravnanja, ki se izrazijo v zunanjem svetu. II. STORITEV IN OPUSTITEV glej spodaj 12. VRSTE KAZNIVIH DEJANJ GLEDE NA POSLEDICO. Ogrozitvena in pokodbena. Delimo jih glede na prepovedano posledico ali je storilec s svojim ravnanjem kazenskopravno zavarovano dobrino pokodoval, kadar je pokodba v zakonu doloena kot prepovedana posledica, ali le ogrozil. e jo je le ogrozil, je treba razlikovati, ali je nastala abstraktna ali konkretna nevarnost za zavarovano dobrino glede na to, katera izmed obeh nevarnosti je z zakonom doloena kot prepovedana posledica. KZ doloa konkretno nevarnost kot prepovedano posledico vekrat, praviloma zahteva, da je nastala pokodbena posledica. 13. AS STORITVE KAZNIVEGA DEJANJA NA PRIMERU (A polje bombo, ki eksplodira ez 2 leti v nekem bloku) as storitve kaznivega dejanja je as, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj nastane posledica. Moni sta dve stalii: - as, ko je storilec deloval delavnostna teorija, - as, ko je nastala prepovedana posledica teorija posledice. KZ-1 je sprejel delavnostno teorijo k.d. je izvreno, ko je storilec deloval (storitev) ali bi moral delovati (opustitev), ne glede na to, kdaj je nastala posledica. as storitve kaznivega dejanja je pomemben, da se ugotovijo okoliine v asu izvritve k.d. (tempore criminis) npr: storileva krivda ali njegova pritevnost. as izvritve je odloilen tudi za zaetek poteka rokov za zastaranje kazenskega pregona. 14. KRAJ STORITVE KAZNIVEGA DEJANJA, KAKO JE KRAJ DOLOEN PRI POSKUSU? KRAJ STORITVE NA PRIMERU (A polje pismo bombo iz MB v LJ) - kraj, na katerem je storilec delal ali bi moral delati in kraj, na katerem je nastala prepovedana posledica - za poskus kaznivega dejanja se teje, da je bilo storjeno na kraju, na katerem je storilec delal, kakor tudi na kraju, na katerem naj bi po njegovem naklepu nastala ali bi lahko nastala prepovedana posledica Za kraj izvritve kaznivega dejanja je mono teti: - kraj, kjer je storilec deloval delavnostna teorija - kraj, kjer je nastala prepovedana posledica teorija posledice - oba kraja hkrati ubikvitetna teorija KZ-1 uveljavlja ubikvitetno teorijo za kraj izvritve kaznivega dejanja se teje vsak kraj, kjer je storilec deloval (storitvena k.d.) oz. bi moral delovati (opustitvena k.d.), kakor tudi kraj, kjer je nastala prepovedana posledica. Vse sestavine k.d. so enako pomembne. Kaznivo dejanje je torej treba teti za celoto vseh storitev (opustitev) in posledice. To stalie je pomembno, e je storilec deloval na ozemlju tuje drave in je posledica nastala v nai dravi. Glede na ubikvitetno teorijo je k.d. storjeno pri nas in zato velja zanj slovenska kazenska zakonodaja in judikatura. Tudi pri poskusu se upoteva ubikvitetna teorija; kraj izvritve poskusa k.d. je kraj, kjer je storilec deloval in kjer naj bi po njegovem naklepu nastala ali bi lahko nastala prepovedana posledica. Kraj storitve k.d. je treba razlikovati od vpraanja o krajevni pristojnosti sodi. e je storilec pri izvrevanju k.d. deloval na enem kraju, posledica pa je nastala na tretjem, je po 3. odstavku 26. lena ZKP praviloma krajevno pristojno tisto sodie, ki je na zahtevo upravienega toilca prvo zaelo postopek; e se postopek e ni zael, pa sodie, pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka. 15. NAIN STORITVE KAZNIVEGA DEJANJA Kaznivo dejanje se lahko izvri: - S STORITVIJO - Z OPUSTITVIJO z opustitvijo samo, e je storilec opustil dejanje, ki ga je bil dolan storiti z opustitvijo lahko tudi k.d., ki ga zakon ne doloa kot opustitveno, e storilec ne preprei prepovedane posledice kaznuje za opustitev samo, e je:
7

 moral prepreiti nastanek prepovedane posledice in je opustitev za nastanek take posledice enakega pomena kot storitev 1. Storitvena in opustitvena kazniva dejanja Veina k.d. se stori s storitvijo z aktivnim ravnanjem. Veinoma gre za kritev doloene prepovedi. Prepoved je vsebovana v opisu k.d. vasih neposredno, najvekrat posredno ali implicitno. Katera ravnanja se tejejo za storitev kaznivega dejanja, je vasih doloeno v opisu k.d. Takrat je to eden izmed zakonskih znakov k.d. Zakonsko izvritveno dejanje se lahko izvri le s storitvijo, obseeno v opisu kaznivega dejanja Naravno izvritveno dejanje storitev v KZ ni doloena, za obstoj kaznivega dejanja je brez pomena, s kakno storitvijo je storilec uresniil prepovedano posledico. Opustitvena k.d. so znailna po tem, da storilec ni izvril doloene zapovedi v primeru, da je zapoved izrecno doloena v KZ (= prava opustitvena dejanja), ali e se iz opisa kaznivega dejanja lahko razbere, da je k.d. tudi v primeru, ko je prepovedana posledica nastala zaradi pasivnosti tistega, ki bi jo moral prepreiti (= neprava opustitvena dejanja). 2. Prava in neprava opustitvena dejanja Razlikujemo prava in neprava opustitvena k.d. Prava opustitvena dejanja so tista, pri katerih kazenski zakonik izrecno predpisuje dolnost delovati oz. kaj storiti za zavarovanje kazenskopravne dobrine ali za prepreitev nastanka prepovedane posledice. Prava opustitvena dejanja so lahko naklepna ali malomarna, lahko so tudi delicta communia (npr. k.d. opustitve pomoi) ali delicta propria (npr. k.d. opustitve zavarovanja pri vojakih vajah). Glede razlike med pravimi in nepravimi opustitvami je pomembno, da je pri nepravih opustitvah izvritveni nain kljuen drugaen nain, kako je dolnost zavarovati kazenskopravno dobrino predpisana. Neprave opustitve namre v materialnem kazenskem zakonu niso inkriminirane kot opustitve, ampak kot storitve (inkriminacijske norme so prepovedne). Neprava opustitvena dejanja pomenijo opustitev dolnosti prepreiti nastanek prepovedane posledice (garantna dolnost). Garantna dolnost je lahko razvidna iz opisa doloenega kaznivega dejanja ali ni izrecno doloena, vendar je iz narave dejanja razvidno, da ga je mono storiti s storitvijo in opustitvijo. Dolnost intervenirati za prepreitev nastanka prepovedane posledice ne zadeva vsakogar. Dolnost prepreiti nastanek prepovedane posledice lahko izhaja iz drugega zakona, ne nujno kazenskega. Med varovalne garantne dolnosti uvramo: druinska in podobna razmerja (starevske in skrbnike dolnosti, dolnosti zakoncev, starih starev) npr. e partner ne rei svojega partnerja v ivljenjski nevarnosti dolnosti z elementom odvisnosti, ki praviloma izhajajo iz pogodbenega razmerja, vendar le, e je prilo do dejanskega prevzema oblasti npr. uitelj smuanja ne pomaga uencu pri padcu, zato ta utrpi ozebline, odgovornost proizvajalca za proizvod (denimo zdravila) dolnosti, ki izvirajo iz uradnega poloaja ali razmerij v pravni osebi zlasti dolnosti policistov, vojakov, toilcev, uradnih oseb pri izvrevanju kazenskih sankcij, Med nadzorstvene garantne dolnosti pa sodijo: nadzor nad nevarnimi nepreminimi in preminimi stvarmi in ivalmi npr. oe dopusti, da si njegov polnoletni sin pijan izposodi avto; hinik ne zamenja pregorelih arnic in zato slabovidi stanovalec pade po stopnicah nadzor nad protipravnimi ravnanji drugih z omejeno odgovornostjo za taka ravnanja (zlasti otrok in oseb s teavami v duevnem zdravju), ki so v razmerju nadzora s strani nosilca dolnosti v razmerju podrejenosti npr. uitelj, ki ne nadzira otrok med olskim odmorom in skozi okno vrejo stol, ki pade na mimoidoega in ga hudo telesno pokoduje nadzor nad nevarnimi kavzalnimi poteki, ki jih je sproilo prav ravnanje nosilca dolnosti npr. povzroitev prometne nesree. lovekova pasivnost mora biti elementarno sposobna povzroiti ustrezno prepovedano posledico iz posamezne (sicer storitvene) inkriminacije. Kazniva dejanja, ki jih ni mogoe izvriti v (nepravi) opustitveni obliki so denimo - sodelovanje pri pretepu - dogovor za kaznivo dejanje - vsi hujskaki in verbalni delikti. Vpraanje je, ali so mone oblike udelebe v opustitvi (sostorilstvo, pomo, napeljevanje). Mono si je zamisliti npr. paznika v zaporu, ki ne ukrene ni, medtem ko en jetnik davi drugega v tem primeru odgovarja za pomo, je pa odvisno od konkretnega primera, saj bi lahko v kakni drugi situaciji odgovarjal tudi kot sostorilec. 3. Izvritvena ravnanja Izvritveno ravnanje je storilevo ravnanje, ki je lahko storitev ali opustitev. To je ravnanje, s katerim storilec neposredno uresniuje bistvene zakonske ali naravne znake in posledico kaznivega dejanja. Ravnanja so lahko
8

doloena v zakonu kot izvritvena ali jih tejemo za izvritvena zaradi njihove narave. Razlikujemo naravna in zakonska izvritvena ravnanja. Izvritveno ravnanje je lahko le eno, lahko jih je ve, e so potrebna, da bi nastala prepovedana posledica. Lahko je tudi ve razlinih izvritvenih ravnanj, e v doloeni asovni povezanosti ele vsa skupaj povzroijo prepovedano posledico. Od izvritvenih ravnanj moramo razlikovati pripravljalna dejanja, dejanja pomoi in dejanja napeljevanja (udelebena dejanja). Pri opustitvah ne govorimo o vzronosti, ker te po naravi stvari ne more biti, pa pa govorimo o pripisljivosti posledice opustitvenemu ravnanju. Pri opustitvenemu deliktu poznamo 4 temeljne pojavne oblike malomarnosti: garant malomarno ne prepozna nevarnosti (preslii klice na pomo) garant malomarno ne prepozna okoliin, iz katerih izhaja njegova garantna dolnost (npr. ne ugotovi, da se utaplja njegov lastni otrok) garant malomarno teje, da ne more pomagati garant nepravilno in nezadostno ukrepa v smeri reevanja kazenskopravne dobrine Pri opustitvah se pojavlja tipini problem ravnanja v prezasedenosti (zdravniki morajo oskrbovati ve pokodovancev), pri emer vsebino morebitne opustitve opredeljujejo blanketne norme o zdravnikem ravnanju. Moen je tudi preplet med storitvami in opustitvami (primer: okueni z virusom HIV nezaiteno spolno obuje ali gre za opustitev, ker ni uporabil kondoma, ali za storitev, ker je sploh imel spolni odnos?). Mona pa je tudi krivda storilca, ki se je sam aktivno spravil v stanje nepritevnosti, v katerem je potem izvril opustitveno ravnanje (institutu actio libera in causa se v primeru opustitve ree ommissi libera in causa). 16. STORILSTVO, SOSTORILSTVO IN UDELEBA Vpraanja na to temo: - Posredni storilec , razlika med sostorilcem in posrednim storilcem - Odgovornost sostorilcev - Oblike udelebe, vse glede posameznih oblik (nateti tudi primere) - Razlika med sostorilstvom, napeljevanjem in pomojo - Kakna oblika krivde se zahteva za udeleence? - Napeljevanje in pomo po KZ-1 (posebnost je, da so pri pomoi dodali "naklep") - Pomo (po novem naklep), pri pomoi tudi k.d. pomoi storilcu po storitvi - Primeri: Kako bi kvalificiral udeleence: eden gre v trgovino, drugi zunaj strai (kaj je kdo). Ukradem, topam, eden me pobere in me skrije (kaj je kdo) I. STORILSTVO IN SOSTORILSTVO STORILEC je vsak, ki stori kaznivo dejanje: - osebno ali - z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni storilec) SOSTORILEC: storilec je tudi vsak, ki skupaj z drugim stori k.d., tako da: - zavestno sodeluje pri storitvi ali - kako drugae odloilno prispeva k storitvi 1. Pojem sostorilstva Za ugotovitev, da je kdo storil k.d., je odloilnega pomena, ali je uresniil zakonske znake k.d. (vkljuno s prepovedano posledico). Storilec je tisti, ki je uresniil zakonski dejanski stan k.d. Kar velja za storilca, velja tudi za sostorilca. Kdor s kom drugim uresniuje zakonski dejanski stan ali bistvene elemente k.d., je sostorilec. Pri tem gre lahko za delitev dela, uresnievanje kaznivega dejanja je lahko istoasno ali sukcesivno. Za sostorilstvo gre, e ve oseb skupno izvri kaznivo dejanje tako, da sodelujejo pri izvritvi, ali tako, da s kaknim druganim dejanjem odloilno prispevajo k njegovi izvritvi. KZ-1 dodaja, da gre za sostorilstvo, e kdo skupaj z drugim stori (bolje: izvri) kaznivo dejanje, tako da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugae odloilno prispeva k storitvi. Sostorilstvo ima po KZ-1 dve razsenosti: Sodelovanje pri izvritvi vsak od sostorilcev uresniuje del znakov k.d. Sostorilci s kaknim drugim dejanjem odloilno prispevajo k izvritvi k.d. ni sicer neposredno uresniil zakonskega znaka k.d., vendar je njegov objektivni prispevek k uresniitvi tako odloilen, da ga ni mono teti za napeljevalca ali pomagaa Sostorilstvo je s KZ-1 rtano iz poglavja o udelebi in se ga obravnava skupaj s storilstvom. 2. Kriteriji za prepoznavanje sostorilstva; razlika med sostorilstvom in pomojo Kriteriji za prepoznavanje sostorilstva so objektivni in subjektivni.
9

Objektivni kriteriji se nanaajo na pojem izvritvenih dejanj doloenega k.d. Ko razloujemo sostorilstvo od pomoi, moramo oceniti, kaj je ravnanje, ki ni izvritveno, objektivno pomenilo za neposredno izvritev k.d. ali je bilo objektivno pomemben pogoj za uspeh kriminalnega podviga. e dejanje kakega udeleenca s stalia objektivnega kriterija ni pomembno, potem ne gre za sostorilstvo, temve gre lahko le za pomo. Prispevek udeleenca mora biti odloilen za uspeh kakega kriminalnega podviga, ker imamo opraviti z ravnanjem, ki ni izvritveno glede znakov k.d. Subjektivni kriterij se nam kae kot vpraanje, ali je storilec pojmoval k.d., pri katerem je sodeloval kot svoje ali kot tuje. Kdor je ob izpolnjenem objektivnem pogoju ravnal cum animo auctoris je tel dejanje za svoje, je nedvomno sostorilec. Toda, e dejanje ni odloilen prispevek in je storilec deloval cum animo socii ni tel dejanja za svoje in je le sodeloval pri tujem k.d., potem ne more biti sostorilec. Sostorilca in pomagaa naj se razlouje po tem, kdo je bil gospodar dejanja in kdo je imel le podrejeno vlogo. Subjektivna stran sostorilstva zahteva zavest sostorilcev o tem, da sodelujejo pri uresniitvi k.d. tako, da vsak teje dejanje za svoje ne glede na to, kdo ga neposredno dokona. 3. Krivda sostorilcev Krivda se presoja za vsakega sostorilca posebej, zato ni izkljueno sostorilstvo ob razlinih oblikah in stopnjah krivde sostorilcev. Teoretino je mono sostorilstvo iz malomarnosti. Sostorilec je samostojno kazensko odgovoren v mejah svojega naklepa ali malomarnosti (individualna krivdna odgovornost sostorilca). Mono je, da dobi dejanje enega sostorilca drugano pravno kvalifikacijo. Eksces (izpad) sostorilstva eden izmed sostorilcev stori huje k.d., kot sta ga imela sostorilca v naklepu. Sostorilec ne odgovarja za eksces. Pri k.d. s hujo posledico odgovarja za hujo posledico tudi sostorilec, ki je ni sam povzroil, e mu je glede huje posledice mono oitati malomarnost po 28. lenu KZ-1. 4. Posredni storilec Pojem posrednega storilca je na novo uvedel KZ-1 v 1. odstavku 20. lena, ki za storilca kaznivega dejanja opredeljuje tistega, ki stori kaznivo dejanje osebno ali z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega (posredni storilec). Posredni storilec je torej nekoga drugega uporabil kot orodje za izvritev k.d., tako da iz ozadja vodi njegovo dejavnost, izkoria njegovo neznanje, zmoto, nerazgledanost, Neposredni storilec je neke vrste podaljana roka posrednega storilca. Primer: A izrabi 6 letnega otroka, da se splazi skozi majhno okno v kleti stanovanja in vzame iz nje kaken predmet (A je posredni storilec in ne napeljevalec) A ima v naklepu uboj predsednika republike z namenom, da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost RS, vendar pa za izvritev izkoristi B-ja, ki ima prav tako v naklepu predsednikovo smrt, vendar iz povsem drugih, osebnih, nagibom (npr. ljubosumja) in sploh ne ve, da ga A nagovarja iz politinih nagibov. 5. Nujno sostorilstvo razloujemo od fakultativnega. Gre za primere, kjer zakonski opis oz. dejanski stan doloenega k.d. predpostavlja ve storilcev oboroen upor (355. len KZ-1), upor oseb, ki jim je odvzeta prostost (292. len KZ-1). Imenujemo jih k.d. sreanja, ker so vse udeleene osebe kaznive in se ravnanje udeleencev giblje v isti smeri. Druga skupina k.d. nujnega sostorilstva predpostavlja, da se dejanja udeleencev medsebojno dopolnjujejo (npr. dvojna zakonska zveza, e oba vesta, da je ena oseba e poroena) ali so v nasprotju (npr. pretep). Pri takih k.d. je kaznivost drugega udeleenca pogosto izkljuena (izkljuena je kaznivost in ne protipravnost). 6. Kaznovanje sostorilcev KZ-1 je rtal dolobo 26. lena KZ, po katerem se je vsak izmed sostorilcev kaznoval s kaznijo, predpisano za k.d., ki so ga skupno izvrili. Ne glede na to pa e vedno velja naelo, da so sostorilci (z nekaj specifinosti) v resnici storilci. To ni ovira za individualizacijo kazni vsakemu sostorilcu posebej, saj se za vsakega upoteva njegov objektivni in subjektivni prispevek h kaznivemu dejanju ter druge okoliine, ki lahko vplivajo na odmero kazni. Vsak storilec, sostorilec, posredni storilec, napeljevalec in pomaga se po dolobi 40. lena KZ-1 kaznuje v mejah naklepa. To pomeni, da je izkljuena kaznivost sostorilstva in posrednega storilstva iz malomarnosti. 7. Prostovoljni odstop in upotevanje osebnih razmerij, lastnosti in okoliin Napeljevalcu ali pomagau se sme odpustiti kazen, e je prostovoljno prepreil kaznivo dejanje (40/2. len KZ-1). Zaradi osebnih razmerij, lastnosti ali okoliin KZ pogosto izkljuuje krivdo, kaznivost ali pa dopua odpustitev, zmanjanje ali poveanje kazni. V 3. odst. 40. l. je doloeno, da se smejo te okoliine upotevati samo pri storilcu ali sostorilcu, pri katerem so takna razmerja, lastnosti ali okoliine podane. Med osebne okoliine se tejejo: nepritevnost ali bistveno zmanjana pritevnost, dejanska ali pravna zmota, mladoletnost, prostovoljni odstop, povratek, lastnosti uradne, vojake ali odgovorne osebe. Primer: oe in mati takoj po porodu vzameta ivljenje otroku, materi se bo lahko sodilo za detomor, kar je laje k.d. kot za oeta.
10

Pravilo 3. odst. 40. l. ne pride v potev, kadar gre za prava delicta propria, ko je kakna storileva osebna lastnost konstitutivni element kaznivega dejanja. V taknih primerih se udeleenci kaznujejo po lenu, ki velja za storilca, etudi nima zahtevane osebnostne lastnosti. II. POJEM UDELEBE Udeleba oznauje primere, ko je pri uresnievanju k.d. sodelovalo dvoje ali ve ljudi. Udeleba se nanaa na vloge in prispevek vsakega posameznika h konnemu uinku nastanku prepovedane posledice, ter na medsebojno povezanost udeleencev in stopnjo njihove organiziranosti. Za kazensko pravo je najpomembneje razloevanje med udeleenci, ki so neposredno sodelovali pri uresniitvi k.d. in drugimi udeleenci, ki so sodelovali kako drugae. Dejanski prispevek neposredno sodelujoih pri k.d. je povsem drugaen kot prispevek napeljevalcev in pomagaev, ki sami ne uresniujejo zakonskih znakov k.d. KZ-1 je uvedel nov len o storilstvu in sostorilstvu, ki uvaja pojem posrednega storilca in v 2. odstavku doloa pogoje za sostorilstva. 3. odstavek tega lena pa (na nekoliko nenavadnem mestu, ker v bistvu ne gre za novo obliko udelebe) govori o odgovornosti lanov in vodij hudodelske zdrube. Loimo: 1. udelebo v irem pomenu: zajema vse oblike udelebe (sostorilstvo, posredno storilstvo, napeljevanje, pomo) 2. udelebo v ojem pomenu: zajema le napeljevanje in pomo. Sploni pogoji, pod katerimi je mono govoriti o udelebi: udeleba v irem pomenu je sodelovanje ve ljudi pri istem k.d. zajemamo razline prispevke posameznih udeleencev le, e so pripomogli k izvritvi kaznivega dejanja oz. nastanku prepovedane posledice udeleba v ojem pomenu mora biti s stalia vzrone zveze eden izmed pogojev za nastanek prepovedane posledice, vendar ni nujno, da je njen neposreden vzrok. Subjektivni element udelebe v irem pomenu je zavest vsakega udeleenca o skupnem delovanju. Ta zavest ni istovetna s krivdo, ker so oblike krivde udeleencev lahko razline. Sostorilci morajo vedeti eden za drugega, nakljuno sovpadlo samostojno ravnanje dveh ljudi ni udeleba. Udeleenci v irem pomenu morajo vedeti za storilca oz. vsaj za doloen krog oseb, med katerimi je storilec. Za udeleenca v ojem pomenu je potreben naklep glede kaznivega dejanja in prepovedane posledice. III. NAPELJEVANJE IN POMO (UDELEBA V OJEM POMENU) 1. Pojem udelebe v ojem pomenu in njeni temeljni pravni problemi Udeleba v ojem pomenu zajema oblike sodelovanja pri uresniitvi doloenega k.d., ki nimajo narave storilstva. Sem tejeta: - napeljevanje, - pomo. 2. Skupni in sploni pogoji napeljevanja in pomoi so kriteriji za razlikovanje med sostorilci in udeleenci. Delovanje glavnega storilca in udeleencev pri istem k.d. je skupno. Udeleba je mona le pred in med storitvijo kaznivega dejanja; po storitvi ni ve mona. Udelebena dejanja so zunaj kroga izvritvenih dejanj. Gre za doloen prispevek, podporo ali prigovarjanje storilcu, omogoanje ali olajanje poloaja storilcu pri uresnievanju k.d. Za udelebena dejanja ni nujen neposreden vzroni odnos med njimi in prepovedano posledico. Napeljevanje in pomo postaneta kazniva ele, e je glavni storilec storil ali poskusil storiti zakonski dejanski stan doloenega k.d. Stalie o omejeni ali limitirani akcesornosti udelebe za obstoj udelebe zadostuje, da je glavni storilec poskusil ali dokonal k.d., pri emer je brez pomena obstoj njegove kazenske odgovornosti. Subjektivna stran udelebe zajema zavest udeleencev o skupnem delovanju s storilcem. Udeleenci morajo vedeti za storilca oz. za doloen krog oseb, med katerimi je storilec. Udeleba je lahko le naklepna. Udeleenec se mora zavedati, da se udeleuje k.d., in to hoteti oz. se zavedati monosti, da s svojim ravnanjem prispeva h k.d., in v to privoliti. Udeleba je mona tudi pri delicta propria udeleenec je lahko tisti, ki nima posebnih osebnih lastnosti, ki jih zakon predpisuje za storilca. e je doloena osebna lastnost kvalifikatoren ali privilegatoren element k.d., udeleenec odgovarja za temeljno in storilec za kvalificirano oz. privilegirano k.d. Huja oblika udelebe konsumira mileje. Storilstvo in sostorilstvo sta najhuji obliki udelebe, ki konsumirata vse druge oblike. Napeljevanje pa konsumira pomo. IV. NAPELJEVANJE 1. Pojem in pogoji napeljevanja
11

KZ-1 doloa: Kdor drugega naklepoma napelje, da stori kaznivo dejanje, se kaznuje, kakor da bi ga bil sam storil. Napeljevanje se lahko pojavi kot prigovarjanje, preprievanje, dajanje nasvetov, gronja, obljuba plaila ali darila,... Bistveno je, da napeljevalec pri bodoem storilcu povzroi odloitev, da bo storil kaznivo dejanje. Napeljevanje se mora nanaati na doloeno osebo kot bodoega storilca (ali vsaj konkretno doloen krog oseb) in na doloeno konkretno k.d. Sploni pozivi nedoloenemu krogu oseb se ne tejejo za napeljevanje. e se napeljevanje nanaa na isto k.d., gre za eno samo napeljevanje ne glede, ali gre za enkratno ali vekratno napeljevanje. etudi napeljevalec napeljuje za eno k.d. ve oseb hkrati, gre za eno samo napeljevanje. e pa se napeljevanje nanaa na razlina k.d., gre za (idealni ali realni) stek napeljevanj. Neposredno napeljevanje je napeljevanje, pri katerem sta napeljevalec in napeljani v neposrednem stiku. Posredno napeljevanje je napeljevanje, pri katerem napeljevalec napeljuje bodoega storilca prek vmesnega ali vmesnih napeljevalcev. Ni nujno, da se vmesni napeljevalci poznajo. Napeljevanje je mono le naklepno. Naklep napeljevalca se mora nanaati na napeljevanje in na kaznivo dejanje, h kateremu napeljuje. Vsebina napeljevalevega naklepa mora biti identina z vsebino storilevega naklepa. Napeljevalec se mora zavedati, da s svojimi ravnanji nekoga napeljuje, in to hoteti. Ni nujno, da se napeljani zaveda, da ga kdo napeljuje in kdo je to. Napeljevalec stoji v ozadju in prepua izvritev kaznivega dejanja. nain, kraj, as in druge podrobnosti neposrednemu storilcu. 2. Kaznivost napeljevanja Predpostavka kaznivosti napeljevanja je, da je storilec poskusil storiti kaznivo dejanje, e je poskus kazniv, ali ga dokonal (uresniil prepovedano posledico). Napeljevalec se kaznuje, kot da bi sam storil kaznivo dejanje. Sodie mu mora kazen odmeriti v mejah kazni, predpisane za storjeno kaznivo dejanje. e je kaznivo dejanje ostalo pri poskusu, se napeljevalec kaznuje kot za poskus (39. len KZ-1). 3. Napeljevanje kot posebno kaznivo dejanje Gre za samostojno inkriminacijo napeljevanja samega po sebi, kadar dejanje glavnega storilca ni kaznivo, ker sploh ni inkriminirano. Primeri, ko so objekti kazenskopravnega varstva tako pomembni, da posee zakon po inkriminaciji napeljevanja samega, so: - napeljevanje k samomoru in pomo pri samomoru - zbujanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovratva, razdora ali nestrpnosti - uvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve - uvanje h genocidu in vojnim hudodelstvom - uvanje k napadalni vojni NEUSPELO NAPELJEVANJE 1. Pojem in pravna narava neuspelega napeljevanja Neuspelo napeljevanje pomeni, da napeljevani kaznivega dejanja, h kateremu je bil napeljan, ni storil niti poskusil storiti. Razlogi za neuspeh napeljevanja: - napeljevalcu ni uspelo povzroiti storileve odloitve, - napeljevani si je pozneje premislil, - napeljevanemu zaradi objektivnih okoliin dejanja ni uspelo storiti, - storilec se je dokonno odloil za storitev k.d., e preden je napeljevalec zael nanj vplivati, - storilec ni storil tistega k.d., temve drugo k.d. Neuspelo napeljevanje naeloma ni kaznivo po teoriji o odvisni naravi udelebe, razen po izrecni dolobi 2. odst. 37. l. KZ-1, ki uveljavlja stalie o samostojni naravi neuspelega napeljevanja, e se je nanaalo na k.d., za katera se sme po zakonu izrei kazen 3 leta zapora ali huja kazen. 2. Kaznivost neuspelega napeljevanja Kaznivost neuspelega napeljevanja je sicer vzpostavljena kot samostojna, vendar se glede pravne kvalifikacije in kaznovalnega okvira vee na k.d. v napeljevalevem naklepu. Kaznovalni okvir, v katerem se lahko giblje sodie pri odmeri kazni za neuspelo napeljevanje, je tisti, ki je predpisan za dejanje v napeljevalevem naklepu. Za neuspelo napeljevanje sodie lahko izbira kazen v okvirih kazni, predpisano za k.d. v napeljevalevem naklepu, a lahko napeljevalca tudi mileje kaznuje. V. POMO 1. Pojem in pravna narava pomoi (1) Kdor naklepoma pomaga storilcu pri naklepnem kaznivem dejanju, se kaznuje, kakor da bi ga sam storil, sme pa se kaznovati tudi mileje. (2) Kot pomo pri storitvi kaznivega dejanja se teje zlasti: e da kdo storilcu nasvet ali navodila, kako naj stori kaznivo dejanje, e mu da na razpolago sredstva ali odstrani ovire za storitev, e vnaprej obljubi, da bo prikril
12

kaznivo dejanje, storilca, sredstva, s katerimi bo kaznivo dejanje storjeno, sledi kaznivega dejanja, predmete, nastale s kaznivim dejanjem ali premoenjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem. Pomo je mileja oblika udelebe od napeljevanja. Dejanja pomoi so zunaj kroga zakonskih ali naravnih izvritvenih ravnanj in pomenijo objektivno le podporo, omogoanje, olajevanje, pripravljanje,... Po subjektivni strani so dejanja pomoi sodelovanje pri tujem, NE pri svojem kaznivem dejanju. Pomagaeva ravnanja niso vzrok prepovedane posledice s stalia vzrone zveze, ker bi storilec k.d. lahko storil tudi brez pomoi. Kriteriji za razmejitev pomoi od drugih oblik udelebe so: objektivni dejanje pomoi je ali bi lahko bila podpora, omogoanje,... storilcu pri uresnievanju k.d. subjektivni zahtevajo povezanost med pomagaem in storilcem ter pomagaev naklep: o ni potrebno, da bi storilec vedel za individualno doloeno osebo pomagaa, ni treba, da bi vedel, da mu sploh kdo pomaga o pomaga mora vedeti, da pomaga pri doloenem k.d., eprav mu ni treba vedeti za individualno doloeno osebo storilca o naklep pomagaa mora obsegati zavest, da pomaga pri doloenem k.d., in hotenje te pomoi ter se mora nanaati na doloeno k.d. Lahko je direkten ali eventualen. Pri pomoi je v novem KZ-1 izrecno poudarjeno, da je mona le pri naklepnem kaznivem dejanju (prispevek h kaznivemu dejanju iz malomarnosti bi se kvalificiral kot posredno storilstvo in ne kot pomo). 2. Oblike pomoi V 2. odst. 38. lena KZ-1 so primeroma navedene oblike pomoi. Pomo je mona le pred ali med izvritvijo k.d. Pomo po storjenem kaznivem dejanju je samostojno kaznivo dejanje iz posebnega dela (282. len KZ-1). Dejanja pomoi se delijo na pomo v fizini in pomo v psihini obliki: 1. Pomo v fizini obliki: pomaga da storilcu na razpolago sredstva za izvritev kaznivega dejanja pomaga odstrani ovire za izvritev kaznivega dejanja Pomo v fizini obliki je mona tudi kot opustitev. 2. Pomo v psihini obliki: pomaga da storilcu nasvet ali navodila, kako naj izvri kaznivo dejanje pomaga storilcu vnaprej obljubi, da bo prikril kaznivo dejanje, storilca, sredstvo, s katerim bo kaznivo dejanje storjeno, in sledove kaznivega dejanja (osebno prikrivanje) pomaga vnaprej obljubi storilcu, da bo prikril predmete pridobljene s kaznivim dejanjem (stvarno prikrivanje) e je pomo dana v obliki nasveta ali navodila storilcu, kako naj stori kaznivo dejanje, je treba raziskati, ali se konkretno ravnanje sploh lahko teje za nasvet oz. za navodilo. e je A vpraal B-ja za nasvet, kako naj izvri kaznivo dejanje, B pa mu je odrekel pomo, vseeno pa ga je napotil, naj vpraa C-ja, potem B ne bo odgovarjal za pomo (lahko pa bi za opustitev ovadbe, da se pripravlja k.d., e so za to izpolnjeni pogoji). 3. Dve pravni naravi pomoi po storjenem kaznivem dejanju Drugi dve obliki pomoi sta v bistvu dve vnaprejnji obljubi storilcu, ki mu olajata storitev k.d., ga ohrabrita in mu dajeta podporo. Brez pomena je, e pomaga, ki je kaj vnaprej obljubil, pozneje svoje obljube ne izpolni. Tega ne moremo teti za prostovoljni odstop, saj je pomaga tisto, kar je kaznivo, e storil in od tega ne more ve odstopiti. Okoliino, da pomaga vnaprejnje obljube po storjenem k.d., pa sme sodie teti za olajevalno okoliino. Vnaprejnje obljube se nanaajo na 2 razlini ravnanji: 1. obljuba osebne pomoi storilcu za as po storjenem kaznivem dejanju njen smisel je prepreiti, da bi organi odkrivanja in pregona odkrili kaznivo dejanje ter izsledili storilca. Takno ravnanje je posebno kaznivo dejanje, inkriminirano v poglavju o kaznivih dejanjih zoper pravosodje v 282. lenu KZ-1: "Pomo storilcu po storitvi kaznivega dejanja". Toda e je storilec tega dejanja takno pomo komu vnaprej obljubil, potem je pomaga, ki bo odgovarjal za pomo pri kaznivem dejanju glavnega storilca in ne po 282. lenu. e je kdo dajal storilcu po storitvi kaznivega dejanja takne vrste pomoi, ne da bi mu jo vnaprej obljubil, pa je storilec kaznivega dejanja po 282. lenu. 2. pomo glede predmetov, pridobljenih s kaznivim dejanjem tudi to dejanje je samostojno inkriminirano v poglavju o kaznivih dejanjih zoper premoenje v 217. lenu KZ-1: "Prikrivanje". Smisel te inkriminacije je, da kazenski pregon zajame tudi ljudi, ki kupujejo s stvarmi, kupujejo ali razpeavajo stvari (predmete), za katere vedo, da so pridobljeni s kaznivim dejanjem. Kdor vnaprej obljubi bodoemu storilcu, da bo po storjenem k.d. kaj taknega storil, je pomaga pri kaznivem dejanju glavnega storilca in ne storilec k.d. prikrivanja. Po tem lenu bo odgovarjal le tisti prekupevalec, prikriva ali razpeevalec, ki tega storilcu ni vnaprej obljubil. 4. Kaznivost pomoi Tudi glede pomoi velja, da dejanja in ravnanja, ki jih zajema, kazenskopravno oivijo, e je glavni storilec izvril ali vsaj poskusil izvriti kaznivo dejanje (e je poskus sploh kazniv). To stalie je uveljavljeno pri pomoi brez izjeme. Dejanja pomoi sama po sebi niesar ne pomenijo, ker so lahko najve nekazniva pripravljalna dejanja. Pomo teje KZ za milejo obliko udelebe in zato izrecno omogoa mileje kaznovanje pomagaa.
13

5. Pomo kot posebno kaznivo dejanje Zaradi naelnega stalia o odvisni naravi udelebe mora KZ oblikovati posebna k.d., ko je pomo sama po sebi kazniva samostojno in neodvisno od k.d. glavnega storilca. To je potrebno, kadar dejanje glavnega storilca sploh ni kaznivo: - pomo pri samomoru po 120. lenu KZ-1, - pomo nosei enski po prekinitvi nosenosti po 121. lenu, - omogoanje bega osebi, ki ji je vzeta prostost po 293. lenu. VII. KAZNIVOST ORGANIZATORJEV HUDODELSKIH ZDRUB 1. Pojem in pravna narava organiziranja hudodelskih zdrub Posebna in po nevarnosti najhuja oblika sodelovanja ve ljudi pri izvrevanju k.d. je hudodelska zdruba. Poleg nove dolobe KZ-1 o odgovornosti lanov in vodij hudodelske zdrube, ureja kazenski zakonik to problematiko tudi v posebnem delu, v 294. lenu KZ-1. V kazenski zakonodaji nastopata 2 individualizirani enoti: - organizator hudodelske drube, - lan hudodelske zdrube. Organizator hudodelske drube se lahko pojavi v ve vlogah, in sicer kot organizator v smislu 294. lena KZ-1, ko so v asu organizacije njegova dejanja naravi stvari zgolj pripravljalna, pozneje pa v vseh monih vlogah, od storilca, sostorilca, posrednega storilca do udeleenca (41/3 KZ-1). V 294. lenu KZ-1 je inkriminirano ustanavljanje hudodelske drube, ki ima namen izvrevati kazniva dejanja, za katera se sme izrei kazen, huja od 5 let zapora. Kaznivo je tudi lanstvo v taki drubi. KZ je posegel po inkriminaciji pripravljalnega dejanja kot delictum sui generis. Zakonik ne doloa natanno, kaj naj se teje za izvritvena ravnanja tega k.d. Zdruevanje je kaznivo le, e je mono v konkretni dejavnosti zanesljivo in objektivno prepoznati organiziranost, konspirativnost in namene taknega zdruevanja. S pojmom "ustanoviti" je treba razumeti takne dejavnosti storilca (organizatorja), ki so potrebne, da bi se skupina oseb med seboj povezala, se organizirala, porazdelila delo, vloge in si zastavila hudodelske cilje. Spodnja stopnja organiziranosti pomeni, da gre za skupino najmanj 3 oseb, ki so se dogovorile o hudodelskih ciljih skupnega delovanja, e pri vsakem posamezniku obstaja zavest in volja o skupnem delovanju in naklep glede k.d., ki jih imajo namen skupaj izvriti. Takno k.d. je po svoji naravi pripravljalno in ogrozitveno glede na objekte kazenskopravnega varstva. Za kaznivost zadostuje e abstraktna nevarnost. Za dejanje po 294. lenu mora biti podan direktni naklep organizatorja in lanov hudodelske zdrube. Kdor ustanavlja takno zdrubo in kdor se ji pridrui kot lan, se mora zavedati vseh znakov svojega ravnanja in monosti nastanka prepovedane posledice ter oboje tudi hoteti. Zato eventualni naklep za to k.d. ne zadostuje. KZ-1 pa je posebne dolobe o odgovornosti lanov in vodij hudodelskih zdrub, katerih dejavnost presega fazo pripravljalnih dejanj, uredil v splonem delu kazenskega zakonika, v 41. lenu. 1. odstavek vsebuje pooblastilo zakonodajalcu, da lahko predpie hujo kazen, e je bilo kaznivo dejanje s predpisano kaznijo ve kot 3 leta zapora storjeno v hudodelski zdrubi. Taknih primerov je v KZ-1 ve, npr. zdruevanje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper lovenost ali agresiji, terorizem (lan hudodelske zdrube), trgovina z ljudmi (lan hudodelske zdrube), itd. V 2. odstavku so doloeni trije pogoji, ob katerih je mogoe lanu hudodelske zdrube izrei hujo predpisano kazen (kot to predvideva 1. odstavek), in sicer: - da gre za lana zdrube najmanj 3 oseb, - da izvri kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega narta te zdrube in - da izvri kaznivo dejanje v povezavi z najmanj e 1 lanom kot sostorilcem ali udeleencem. V 3. odstavku 41. lena pa je urejena kazenska odgovornost in kaznivost organizatorja hudodelske zdrube, ki je vodil izvedbo hudodelskega narta ali razpolagal s protipravno premoenjsko koristjo te zdrube ob storitvi kaznivega dejanja, izhajajoega iz tega hudodelskega narta, ne glede na to, ali je pri njegovi izvedbi neposredno sodeloval kot storilec ali udeleenec. KZ-1 torej s 3. odstavkom uvaja odgovornost organizatorja hudodelske zdrube za dejanja drugih oseb, e: - so sestavni del hudodelskega narta, ki ga je vodil organizator - je razpolagal s protipravno premoenjsko koristjo te zdrube, ki izvira iz kaznivega dejanja, ki je sestavni del hudodelskega narta. 3. odstavek 294. lena KZ-1 ureja poloaj t.i. skesancev. Organizatorju in lanu hudodelske zdrube sme sodie izrei milejo kazen, e preprei izvritev nameravanih k.d. ali e razkrije podatke, ki so pomembni za preiskovanje in dokazovanje e storjenih kaznivih dejanj. 2. Oblike hudodelskih zdrub Kazenski zakonik ne nateva razlinih monih oblik hudodelskih zdrub in se omejuje na sploen izraz zdruba.

14

Pojem tolpe navadno oznauje trajnejo in bolj organizirano zdrubo ve oseb, ki so se zdruile, da bi skupaj izvrevale veje tevilo istovrstnih nasilnikih k.d., ki niso vnaprej doloena v podrobnostih. lani tolpe so ponavadi oboroeni. Zarota je dogovor za izvritev po vrsti in zlasti po objektu doloenega k.d. Za zaroto zadostujeta e 2 osebi, vendar gre za tesnejo, konspirativno medsebojno povezanost lanov kot pri drugih hudodelskih zdrubah. 17. KRIVDA Vpraanja v zvezi s tem: - Kazenska odgovornost - Krivda, elementi krivde, kaj je krivda - kaj je sploh, katere oblike poznamo - Definicija naklepa in malomarnosti, razmejitev med direktnim in eventualnim naklepom, kakna je nova malomarnost, podrobno in primerjava KZ/KZ-1, tona definicija malomarnosti po KZ-1 - Kaznivost malomarnosti (kdaj) - Kvalificirano kaznivo dejanje; kaznivo dejanje, kvalificirano za hujo posledico - Odgovornost za hujo posledico; kaken odnos storilca je potreben za malomarnost I. KAZENSKA ODGOVORNOST Stari KZ je pojem kazenske odgovornosti uporabljal kot viji skupni pojem za pritevnost in krivdo. 15/1 len KZ je doloal: Kazensko odgovoren je storilec, ki je priteven in kriv. KZ-1 pa je odpravil pojem kazenske odgovornosti v pomenu, ki ga je imel KZ, in mu pripisal novo vsebino. Kazenska odgovornost je sedaj opredeljena kot skupek vseh predpostavk materialnega kazenskega prava, ki so potrebne, da se posamezniku lahko izree obsodilna sodba. 2. odstavek 24. lena KZ-1 doloa: Kazenska odgovornost se uveljavi zoper osebo s sodbo sodia, s katero se ji oita, da je kriva za storitev ali opustitev, ki jo zakon doloa kot kaznivo dejanje, in ji zaradi tega izree zakonito kazensko sankcijo ali odpusti kazen. Elementa kazenske odgovornosti sta torej krivda in izvritev kaznivega dejanja (storitev ali opustitev). e sta podana, lahko sodie uveljavi kazensko odgovornost (zoper krivega storilca kaznivega dejanja) in mu izree kazensko sankcijo ali odpusti kazen. II. KRIVDA Po tem, ko sodie ugotovi, da sta izpolnjena pogoja bit kaznivega dejanja in protipravnosti, je za obstoj kaznivega dejanja in kaznivosti storilca potrebno ugotoviti storilevo krivdo (subjektivni element kaznivega dejanja). Krivda je subjektivni (psihini) odnos storilca do njegovega dejanja, zaradi katerega mu sodie lahko izree oitek (to je materialni pojem krivde). Elementi krivde so trije: 1. pritevnost 2. naklep ali malomarnost 3. zavest o protipravnosti. Skupek teh elementov pa tvori formalni pojem krivde. Med protipravnostjo in krivdo je bistvena razlika; ocena protipravnosti je ocena tega, ali doloeno ravnanje nasprotuje pravu. Pri krivdi pa gre za presojo storilevega subjektivnega odnosa do dejanja in vpraanje, ali mu je mogoe izrei ta oitek. Oblike krivde so naklep (direktni in eventualni) in malomarnost. III. NAKLEP 1. Pojem naklepa 25. len KZ-1: Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, e - se je storilec zavedal svojega dejanja in ga hotel storiti (direktni naklep) ali - se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da posledica nastane (eventualni naklep). 2. Direktni naklep (dolus directus) Direktni naklep je podan, e se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. Sestavljata ga zavestna in voljna sestavina. 1. Zavestna ali intelektualna sestavina direktnega naklepa e se je storilec zavedal svojega dejanja Sodie mora ugotoviti:

15

 znaki kaznivega dejanja - ali se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja in njegovega
bistva prepovedanosti v obelovekem, moralnem, drubenem in pravnem smislu. e se storilec ni zavedal kaknega z zakonom doloenega znaka kaznivega dejanja, naklepa ni. posledica - ali se je storilec zavedal prepovedane posledice, ali je imel predstavo o posledici v njenem fizinem pomenu, obsegu in smislu njene socialno etine prepovedanosti. vzrona zveza - ali se je zavedal vzrone zveze med svojim ravnanjem in prepovedano posledico. 2. Voljna ali voluntaristina sestavina direktnega naklepa e je storilec hotel storiti dejanje Hotenje posledice je tipini znak naklepa. Direktni naklep je podan tudi, e storilec ni dokonno preprian, ali bo iz njegovega ravnanja nastala hotena posledica. Direktni naklep je podan tudi v nasprotnem primeru, ko se storilec zaveda neizogibnega nastanka posledice, ki je noe ali do nje nima odnosa. Zavest storilca, da bo posledica zagotovo nastala, vkljuuje njegovo hotenje posledice. Razlikujemo tudi dve podvrsti direktnega naklepa direktni naklep prve stopnje (storilcu je posebej do tega, da bi izvril dejanje, npr. izvedel atentat) in direktni naklep druge stopnje (storilec je do dejanja indiferenten ali ga ne eli, vendar ve, da bo do dejanja in posledice neizogibno prilo, npr. usmrtitev telesnega straarja kot pogoj, da bi potem lahko izvedel atentat). Primer direktnega naklepa: - A v mraku strelja na B-ja, pri emer se zaveda, da lahko tudi zgrei, vendar pa strelja, ker eli B-jevo smrt. - A umori telesnega straarja B-ja, vendar le zato, ker ve, da je to edini nain, da bo lahko ubil tudi C-ja. 3. Eventualni naklep (dolus eventualis) Eventualni naklep je podan, e se je storilec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, vendar je privolil, da posledica nastane. Sestavljata ga zavestna in voljna sestavina. 1. Zavestna ali intelektualna sestavina eventualnega naklepa Sodie mora ugotoviti, ali se je storilec zavedal: znaki k.d. - vseh zakonskih znakov k.d. (enako kot pri direktnem naklepu), posledica - monosti, da bo iz njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica, vzrona zveza - med svojim ravnanjem in nastankom prepovedane posledice. 2. Voljna ali voluntaristina sestavina eventualnega naklepa Izraa jo besedna zveza: je privolil, da posledica nastane. Gre za privolitev. To je treba ugotoviti in dokazati, ne le domnevati. Sodie mora ugotoviti obstoj obeh elementov, zavestnega in voljnega. Eventualni naklep je spodnja meja naklepa. Z njim razmejujemo naklepna k.d. od storjenih iz malomarnosti. Sodie ga lahko upoteva pri odmeri kazni. Teoretino sporno je vpraanje, ali je moen poskus z eventualnim naklepom; nekateri pravijo, da je poskus moen z naklepom in ni omejeno s kakno vrsto naklepa takno stalie sta zavzela tudi Ustavno in Vrhovno sodie. Pri tem pa je treba biti pazljiv, saj je nekatera dejanja mogoe izvriti le z direktnim naklepom (npr. goljufija), zato seveda poskus z eventualnim naklepom ni moen. Primer eventualnega naklepa: - A med prepirom zagrabi kovinski kol in zamahne proti B-ju; zadel ga je v glavo in mu povzroil takne pokodbe, da je kasneje v bolninici umrl. e je mogoe dokazati, da se je storilec zavedal, da z uporabljenim kolom in s smerjo udarca lahko povzroi smrt, pa je v to privolil, gre za eventualni naklep. e tega ni mogoe dokazati, bo A odgovarjal za hudo ali posebno hudo telesno pokodbo, kvalificirano s smrtjo pokodovanca, e je za hujo posledico ugotovljena A-jeva malomarnost. 4. Ugotavljanje naklepa V KZ-1 so nekatera kazniva dejanja, ki jih je glede na njihovo naravo mono storiti le naklepno, ki jih je mono storiti le z direktnim naklepom ali z obema vrstama naklepa, ki jih je mono storiti z naklepom ali iz malomarnosti in ki jih je mono storiti samo iz malomarnosti. Namen je zavestna usmerjenost k cilju, ki ga storilec zasleduje s storitvijo kaznivega dejanja. Namen je lahko bistven ali izrecen znak k.d. (npr. "kdor . z namenom, da ."). Za ta dejanja je potrebno ugotoviti in dokazati storilev direktni naklep in njegov namen. Za kazniva dejanja, ki so po naravi in zakonu namenska, eventualni naklep ne zadoa, saj mora biti direktni naklep obarvan s posebnim namenom (dolus coloratus). Namen, ki ga je storilec hotel dosei, je zelo pomemben za pravno kvalifikacijo k.d., etudi ni zakonski znak k.d. Primer: e pri tatvini ni prilastitvenega namena ("kdor vzame komu tujo premino stvar, da bi si jo protipravno prilastil"), ne gre za tatvino, temve gre lahko za tatvino rabe (npr. odvzem motornega vozila po 210. lenu KZ-1) ali pa kaznivega dejanja sploh ni. Vasih pa kaznivega dejanja sploh ni mono kvalificirati, e sodie ne ve, kaken je bil storilev namen (primer: storilca zalotijo sedeti v tujem avtu samo s tem ne moremo kvalificirati k.d., saj je lahko karkoli: protipraven vdor v
16

zaprt prostor, poskus velike tatvine (avtomobila), poskus navadne tatvine (avtoradia) poskus protipravne uporabe motornega vozila,) 5. Posebne oblike naklepa Direktni naklep se pojavlja v razlinih oblikah. Doloni naklep (dolus determinatus) se nanaa na posledico v natanno tisti obliki, kot jo storilec predvideva. Sploni naklep (dolus generalis) se nanaa na sklop istovrstnih posledic. N.pr.: nekdo ima namen telesno pokodovati drugo osebo, ne da bi se odloil za posamezno obliko telesne pokodbe. Premiljen naklep (dolus praemeditatus) je podan, kadar je storilec premiljeno in nartovano zasnoval, pripravil in izvril k.d. V KZ ni nikjer izrecno omenjen, vendar ga je mono razbrati iz zakonskega opisa k.d. Hipni ali nenadni naklep (dolus repentinus) je podan, kadar je storilec reagiral v trenutku (na mah) njegova odloitev je takojen emocionalen, izzvan, impulziven odziv na doloen poloaj zaradi prestraenosti ali hude razdraenosti. Izrecno je upotevan pri uboju na mah ter hudi in posebno hudi telesni pokodbi na mah. Obarvani naklep (dolus coloratus) je podan s storilevim namenom. Zakon zanj pri doloenem k.d. izrecno ali po naravi stvari zahteva poseben storilev namen. Eventualni naklep za takna k.d. ne zadoa. IV. MALOMARNOST 1. Pojem malomarnosti Kazenskopravni institut malomarnosti je mileja in po nastanku mlaja oblika krivde. Dejanje, storjeno iz malomarnosti, je kaznivo le, e je tako doloeno v zakonu. V teh primerih je predpisana obutno mileja kazen kot pri naklepnih k.d. 26. len KZ-1 doloa: (1) Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, e storilec ne ravna s potrebno pazljivostjo, s katero po okoliinah in osebnih lastnostih mora in je zmoen kaj storiti ali opustiti. (2) Kaznivo dejanje ni storjeno z naklepom, ampak iz malomarnosti, kadar lahko storilec priakuje prepovedano posledico, vendar vanjo ne privoli, posledica pa nato nastane, ker je iz lahkomiselnosti pravoasno ne odvrne. (loevanje med eventualnim naklepom in zavestno malomarnostjo) (3) Kaznivo dejanje ni storjeno iz malomarnosti, e storilec kljub potrebni pazljivosti povzroi prepovedano posledico, ki je ni bilo mogoe priakovati in tudi ne predvideti njenega odvraanja. (loevanje med nezavestno malomarnostjo in nakljujem) S takno opredelitvijo je KZ-1 odstopil od ustaljene opredelitve zavestne in nezavestne malomarnosti. V 1. odstavku je tako splono opredelil malomarnost, v 2. je podal formulo za razmejitev malomarnosti od naklepa, v 3. pa razmejitev malomarnosti od nekrivde (nakljuja). Stari KZ je malomarnost doloal precej drugae, in sicer: Kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti: - e se je storilec zavedal, da zaradi njegovega ravnanja lahko nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali da ne bo nastala (zavestna malomarnost) ali - e se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost) Pri malomarnosti ni hotenja. 2. Razmejitev med eventualnim naklepom in malomarnostjo Zavestna malomarnost je podana, e se je storilec zavedal, da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko prepreil ali da ne bo nastala. Glede zavestnega elementa se zavestna malomarnost ne razlikuje od eventualnega naklepa. Razlikuje se v voljnem elementu ni storilevega hotenja oz. privolitve v prepovedano posledico. Za zavestno malomarnost je tipino, da storilec noe posledice, in mu ni vseeno, ali bo posledica nastala ali ne storilec s posledico ne soglaa Najbolj znan kriterij za razmejitev med zavestno malomarnostjo in eventualnim naklepom je Frankova formula: vzame se, da je storilec privolil v prepovedano posledico (eventualni naklep), kadar od svojega ravnanja ne bi odstopil tudi tedaj, ko bi zanesljivo vedel, da po prepovedana posledica nastala. Slabost Frankove formule, ki je teoretino sicer pravilna, je, da je zgrajena na hipotetini predpostavki, ki ni vedno dokazljiva. Eventualni naklep mora biti dokazan in popolnoma nedvomen. Poskus formule razmejitve med eventualnim naklepom in zavestno malomarnostjo vsebuje 26/2. len KZ-1. Kaznivo dejanje ni storjeno z naklepom, ampak iz malomarnosti, kadar lahko storilec priakuje prepovedano posledico, vendar vanjo ne privoli, posledica pa nato nastane, ker je iz lahkomiselnosti pravoasno ne odvrne. Teava je, ker je v konkretnih ivljenjskih primerih vasih teko presoditi, ali je storilec v nastanek posledice privolil ali ne. 3. Kriteriji za razmejitev nezavestne malomarnosti od nakljuja
17

KZ-1 doloa, da k.d. ni storjeno iz malomarnosti, e storilec kljub potrebni pazljivosti povzroi prepovedano posledico, ki je ni bilo mogoe priakovati in tudi ne predvideti njenega odvraanja. Najprej je potrebna ugotovitev, ali bi bil storilec glede na okoliine dolan zavedati monosti nastanka prepovedane posledice (objektivni kriterij) in nato e, ali se je glede na svoje osebne lastnosti moral in mogel zavedati te monosti. Treba je torej razlikovati okoliine in osebne lastnosti. Objektivni kriterij nezavestne malomarnosti je vpraanje, ali se je bil obtoeni glede na objektivne okoliine dolan zavedati se monosti nastanka prepovedane posledice. Subjektivni kriterij nezavestne malomarnosti je vpraanje, ali bi se bil obtoeni moral in mogel zavedati monosti nastanka prepovedane posledice glede na njegove osebne lastnosti. Primeri nezavestne malomarnosti: - voznik avtomobila v temni, deevni noi povozi na cesti leeega loveka, ki ga ni videl - delavcu se na gradbenem odru iz rok izmuzne deska in pokoduje drugega delavca, ki je stal pod odrom - lovec strelja in zadane drugega lovca, misle da strelja na srno. 4. Kaznivost malomarnosti Za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje samo, e doloa zakon. Nobene dolobe kazenskega zakona ni mogoe uporabiti tako, da storilec, ki stori kaznivo dejanje iz malomarnosti, ne bi bil kaznovan mileje kot za storitev enakega dejanja z naklepom. Sodie sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, odpustiti kazen, e posledice dejanja storilca toliko prizadevajo, da izrek kazni v takem primeru oitno ne bi bil upravien. 5. Malomarnostna kazniva dejanja Gre za kazniva dejanja, ki jih pojmovno in po naravi ni mono izvriti naklepno, temve le iz malomarnosti. Malomarnostno kaznivo dejanje je poseben tip kaznivega dejanja s temeljnimi elementi: 1. kritev dolnostnega ravnanja - izvritveno ravnanje kot storitev ali opustitev pomeni kritev dolnostnega ravnanja 2. pokodbena posledica - malomarnostno kaznivo dejanje ima pokodbo zavarovane dobrine za prepovedano posledico 3. vzrona zveza - vzrona zveza med kritvijo dolnostnega ravnanja in nastalo pokodbeno posledico se pojmuje drugae kot pri naklepnih kaznivih dejanjih: - objektivna predvidljivost pokodbene posledice e ni objektivno predvidljiva, potem vzrone zveze ni - e bi prepovedana posledica nastala tudi, e bi obtoeni storil vse, kar mu je velevalo dolnostno ravnanje, vzrone zveze ni 4. krivda - krivda se ravna po pravilih v zvezi s subjektivnim kriterijem za ugotavljanje nezavestne malomarnosti: - od nikogar ni mono zahtevati ve, kot zmore (ultra posse nemo tenetur) - od vsakogar je treba zahtevati toliko, kot on osebno zmore KZ-1 vsebuje 4 malomarnostna k.d.: - malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti - malomarno opravljanje lekarnike dejavnosti - povzroitev prometne nesree iz malomarnosti - ogroanje posebnih vrst prometa V. ODGOVORNOST ZA HUJO POSLEDICO 1. Kvalificirano kaznivo dejanje in kaznivo dejanje, kvalificirano s hujo posledico Kvalificirana kazniva dejanja so kazniva dejanja, ki so huja od temeljnega zaradi enega ali ve dodatnih zakonskih znakov, glede katerih mora biti podan storilev naklep. Kazniva dejanja, kvalificirana s hujo posledico pa so kazniva dejanja, pri katerih je iz temeljnega kaznivega dejanja nastala huja posledica, ki je vsebinsko lahko enaka prepovedani posledici v temeljnem kaznivem dejanju, le njena intenzivnost ali velikost je huja ali veja. Primer: storilev naklep zavzame le pokodbo druge osebe, vendar pokodovani kasneje zaradi te pokodbe umre, eprav storilec smrti ni hotel in vanjo ni privolil. Huja posledica lahko nastane le zaradi storileve malomarnosti. Pogoji za uporabo instituta odgovornosti za hujo posledico so: 1. da jo KZ doloa 2. da glede huje posledice storilcu ni mono oitati naklepa 3. da je med storilevim ravnanjem in hujo posledico podana vzrona zveza 4. da je glede huje posledice storilcu mono oitati malomarnost 2. Odgovornost za hujo posledico
18

28. len KZ-1 doloa: e je iz kaznivega dejanja nastala huja posledica, za katero predpisuje zakon hujo kazen, se sme ta kazen izrei, e je storilec glede na to posledico ravnal malomarno. Ta doloba je uvrena v sploni del, da ne bi bilo nikakrnega dvoma, da je treba ugotoviti malomarnost tudi v primerih, ko je iz temeljnega kaznivega dejanja nastala huja posledica, ki ni bila v storilevem naklepu. Zahtevajo se ugotovitev in dokazi o krivdi tudi v primerih, ko se zdi samo po sebi razumljivo, da doloeno naklepno ali malomarno ravnanje povzroi doloeno prepovedano posledico. Primeri: - povzroitev splone nevarnosti, pri emer je umrla ena oseba (druga kvalifikacija kot zgolj povzroitev splone nevarnosti; storilec mora glede te smrti ravnati malomarno) - povzroitev hude telesne pokodbe, pri emer pokodovani umre - prometna nesrea s smrtnim izidom za kvalificirano obliko s smrtim izidom lahko sodie obsodi le, e ugotovi malomarnost voznika do te posledice (e je mislil, da posledica ne bo nastala ali da bi se vsaj moral in mogel zavedati, da lahko nastane) 18. PRITEVNOST Vpraanja v zvezi s tem - Pritevnost - Institut bistveno zmanjane pritevnosti - Kako je pritevnost definirana v zakonu? - Actio libera in causa I. PRITEVNOST - kdor ob storitvi k.d. ni bil priteven, ni kriv - nepritevnost: ni priteven storilec, ki ob storitvi k.d. zaradi duevne motnje ali duevne manjrazvitosti ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja - bistveno zmanjana pritevnost: storilec se sme mileje kaznovati, e je bila zaradi duevne motnje ali duevne manjrazvitosti ali zaradi kakne druge trajne in hude duevne motenosti bistveno zmanjana njegova zmonost razumeti pomen svojega dejanja ali imeti v oblasti svoje ravnanje - actio libera in causa: kriv je storilec ki si je z uporabo alkohola, drog ali kako drugae sam povzroil nepritevnost, e je bila pred tem za k.d. ugotovljena njegova krivda za to dejanje Pritevnost se vedno domneva, vendar jo je mono ovrei. 1. Nepritevnost 29/2 len KZ-1: Ni priteven storilec, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi duevne motnje ali duevne manjrazvitosti. Opredelitev pritevnega storilca je torej negativna; KZ-1 opredeljuje nepritevnost. Pogoji in okoliine, ki morajo biti ugotovljeni za nepritevnost, se delijo na 2 skupini: 1. bioloki pogoji 2. psiholoki pogoji Bioloki pogoji nepritevnosti 1. duevne motnje zlasti psihoze in psihotine reakcije (shizofrenije, maninodepresivne psihoze, stanja po moganskih pokodbah). Sem sodijo tudi prehodna stanja, ki jih lahko povzroijo kakne trajne ali zaasne duevne bolezni, nevroze in druge abnormne reakcije, pa tudi razne droge in alkohol. 2. duevna manjrazvitost obsega manjrazvitost v fiziolokem pomenu kot tudi duevno zaostalost zaradi vzrokov v okolju. Stari KZ pa je med bioloke pogoje vteval: trajne ali zaasne duevne bolezni, zaasnih duevnih motenj, duevne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne in hude duevne motenosti. Psiholoki pogoji nepritevnosti 1. Zavestna ali intelektualna sestavina psiholokega pogoja se nanaa na vpraanje, ali je bil storilec v trenutku storitve k.d. zmoen razumeti pomen svojega dejanja. Vsebuje vpraanja, ali je storilec lahko pravilno zaznaval
19

svet okoli sebe, ali je njegov miselni proces potekal brez motenj in po zakonitostih normalnega miljenja, ali je bil sposoben razsojati,... 2. Voljna ali voluntaristina sestavina psiholokega pogoja se nanaa na vpraanje, ali je storilec v trenutku storitve lahko imel v oblasti svoje ravnanje. Raziskati je treba vpraanje, ali je bil storilec v trenutku storitve zmoen samega sebe obvladovati. Ob obstoju biolokega pogoja zadostuje za razglasitev nepritevnosti storilca le ena sestavina psiholokega pogoja. Bioloki pogoj mora biti vzrok psiholokemu. Podana morata biti oba pogoja nepritevnosti. e sodie spozna, da sta podana bioloki in psiholoki pogoj nepritevnosti, ugotovi, da je bil storilec ob storitvi dejanja nepriteven. Storilcu mora izrei oprostilno sodbo. KZ-1 je odpravil varnostne ukrepe medicinske narave, vendar pa ti ukrepi do sprejema novega zakona e veljajo zaradi prehodne dolobe 376. lena KZ-1. Po KZ je veljalo, da e sodie ugotovi v posebej predpisanem postopku, da bi storilec lahko na prostosti storil hudo k.d. ter je za odpravo te nevarnosti potrebno njegovo zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, mu izree posebno kazensko sankcijo obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali varnostni ukrep psihiatrinega zdravljenja na prostosti. 2. Bistveno zmanjana pritevnost Bistveno zmanjana pritevnost je postavljena med popolno nepritevnost in popolno pritevnost. Storilec je v stanju bistveno zmanjano pritevnosti, e je kateri izmed biolokih pogojev povzroil, da je bila bistveno zmanjana njegova zmonost razumeti pomen svojega dejanja ali njegova zmonost imeti v oblasti svoje ravnanje. Podani morajo biti isti bioloki in psiholoki pogoji kot za nepritevnost, le intenzivnost biolokih pogojev mora biti manja. Bistveno zmanjana pritevnost ne izkljuuje krivde storilca, temve jo le zmanjuje. e je podana tudi njegova krivda, mu mora sodie izrei obsodilno sodbo. Pri izbiri in odmeri kazni ima zakonsko pooblastilo, da izree storilcu milejo kazen od predpisane. e sodie ugotovi, da so bile motnje take, da niso bistveno zmanjale storileve zmonosti razumevanja in obvladovanja, lahko takne okoliine upoteva kot olajevalne pri odmeri kazi, vendar pa mora kazen odmeriti praviloma v okvirih predpisane. Glede na prehodno dolobo (376. len KZ-1), se e uporabljajo nekatere dolobe starega KZ o varnostnih ukrepih, ki jih je mo izrei tudi e je storilec storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjane pritevnosti in so izpolnjeni drugi pogoji (64. in 65. len). 3. Ugotavljanje nepritevnosti oz. bistveno zmanjane pritevnosti Vloga sodnopsihiatrinega izvedenca e se med kazenskim postopkom pojavi sum, da je pri obdolencu podana duevna abnormnost, ki lahko izkljuuje ali bistveno zmanjuje njegovo pritevnost, je treba odrediti sodnopsihiatrini pregled obdolenca. V odredbi je treba postaviti sodnopsihiatrinemu izvedencu smiselna vpraanja: - ali je pri obdolencu podana kakna duevna abnormnost, kakna je njena narava, vrsta, stopnja in trajnost (diagnoza)? - ali je in v kolikni meri obstajala duevna motnja (abnormnost) ob storitvi k.d.? - kakno je mnenje izvedenca o tem, kako je ugotovljeno abnormno duevno stanje vplivalo in e vpliva na pojmovanje (zavestna sestavina) in ravnanje (voljna sestavina psiholokega pogoja nepritevnosti)? Izvedenca ne sme zanimati, ali je bolnik kriv; njegova metoda dela je naravoslovna. Sodie ne sme izvedencu nikoli postaviti vpraanja, ali je storilec nepriteven, bistveno zmanjano priteven ali priteven. O tem, torej o krivdi storilca, lahko odloa le sodie in ne izvedenec. Naloga sodia Za presojo o krivdi storilca (v tem primeru o njegovi pritevnosti ali nepritevnosti) je pristojno sodie. Njegova metoda dela je vrednostna. Sodie mora odloiti o kazenski odgovornosti storilca na podlagi izvida in mnenja izvedenca, ki mora sodiu pojasniti svoje ugotovitve in domneve o vplivu diagnosticiranega abnormnega stanja na obdolenevo sposobnost presojanja in odloanja. Na podlagi posebnih vrednostnih, drubenih in moralnih kriterijev mora sodie odloiti, ali bo telo storilca za pritevnega, bistveno zmanjano pritevnega ali nepritevnega. Vpraanje o storilevi pritevnosti se asovno nanaa le na as, ko je izvril kaznivo dejanje (tempore crimnis). 5. Actio libera in causa Izraz actio libera in causa uporabljamo za oznaitev primerov, ko je bil storilec v trenutku storitve v stanju nepritevnosti, ki si jo je sam povzroil z uporabo alkohola, mamil ali kako drugae, vendar je bilo ugotovljeno, da sta bila podana njegov naklep ali malomarnost glede storjenega dejanja, preden se je spravil v stanje nepritevnosti.
20

KZ-1 v tem primeru doloa, da je storilec kriv njegova krivda kljub nepritevnosti torej ni izkljuena, saj si je nepritevnost povzroil sam. Storilev razum in volja sta nedotaknjena, ko se odloi, da bo storil k.d. (naklep) oz. bi se moral in mogel zavedati, da lahko v stanju nepritevnosti stori k.d. (malomarnost). Izraz actio libera in causa, seu ad libertatem relata uporabljamo za dejanje, svobodno v odloitvi, vendar ne v izvritvi. Glede tega obstajajo 3 monosti: 1. Storilec oblikuje svoj naklep v normalnem duevnem stanju: da bi se pozneje skliceval na nepritevnost, da bi se opogumil za storitev k.d. Kazenska odgovornost storilca je v celoti podana. 2. Pri storilcu ni nikakrnega naklepa, preden zane piti ali jemati mamila, vendar pozneje v nepritevnem stanju stori kaznivo dejanje. Treba je raziskati, ali se je storilec zavedal oz. ali bi se moral in mogel zavedati, da v opitem ali omamljenem stanju lahko stori k.d. Kazenska odgovornost storilca je podana le, e mu je mono oitati malomarnost v odnosu do kaznivega dejanja (in e je malomarnost po KZ-1 za to k.d. kazniva) 3. Storilec si je kako drugae povzroil nepritevnost. Miljeni so storilci k.d. v javnem prometu, ki zaradi predolge vonje preutrujeni in izrpani zaspijo ter v taknem stanju storijo k.d. Pomislek pri tej situaciji (e voznik zaspi) je, da spanje ni abnormno, temve normalno duevno stanje in torej ne more biti podan bioloki vzrok in pogoj nepritevnosti. Uporaba tega instituta za zaspanje torej ni mogoa. Storilev naklep ali malomarnost se morata nanaati na tono tisto ali vsaj istovrstno k.d., ki ga je storilec v nepritevnosti storil, in ne na kakno drugano dejanje. Smisel instituta actio libera in causa je, da vpraanje o oceni krivde nepritevnega storilca prenesemo v as, ko je bil v normalnem duevnem stanju in krivdo vzpostavimo kljub storilevi nepritevnosti v trenutku storitve. e je storilec v trenutku storitve v stanju bistveno zmanjane pritevnosti, to krivde ne odpravlja. Tako ni treba vzpostavljati storileve kazenske odgovornosti z institutom actio libera in causa, ker je ta e podana. Pri naklepni actio libera in causa mora biti storilevo opijanje (omamljanje) naklepno. e se storilec opije iz malomarnosti, ker misli, da bo pravoasno nehal ali prenesel pijao brez posledic, je treba raziskati, ali se je zavedal oz. bi se moral in mogel zavedati, da lahko v nepritevnosti stori k.d. Institut actio libera in causa je uporaben tudi pri opustitvenih izvritvenih ravnanjih omissio libera in causa. 19. DEJANSKA ZMOTA kdor v dejanski zmoti stori naklepno kaznivo dejanje, ni kriv za kaznivo dejanje, ki se stori iz malomarnosti, krivda storilca ne more biti izkljuena, e je bil v zmoti glede okoliin, ki bi se jih v mejah potrebne pazljivosti moral in mogel zavedati dejanje je storjeno v dejanski zmoti, e se storilec ob storitvi ni zavedal okoliin, ki jih zakon doloa kot znake kaznivega dejanja ali je zmotno mislil, da so okoliine take, da bi bilo dejanje dopustno ali nekaznivo Po KZ-1 obstajajo 3 oblike dejanske zmote: zmota o okoliini, ko jo zakon doloa kot znak kaznivega dejanja dejanska zmota v ojem pomenu zmota o okoliinah, ki delajo storilevo ravnanje dopustno (izkljuujejo protipravnost) dejanska zmota v irem pomenu zmota o tem, da so podane okoliine, v katerih bi bila izkljuena kaznivost storilevega ravnanja. 1. Zmota glede znakov kaznivega dejanja (dejanska zmota v ojem pomenu) Dejanska zmota v ojem pomenu je nevednost ali napana predstava o kaknem z zakonom doloenim zakonskim znakom. Je negacija naklepa, saj je za naklep potrebno ugotoviti, da se je storilec zavedal vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja. e gre za k.d., ki ga je mono storiti le naklepno, dejanska zmota v ojem pomenu izkljui storilev naklep. e gre za dejanje, kaznivo tudi iz malomarnosti, mora sodie raziskati, ali je bil storilec v zmoti zaradi malomarnosti ali je ravnal s potrebno pazljivostjo glede monosti, da ima o znaku kaznivega dejanja napano predstavo. Sodie se mora prepriati, ali je bila zmota izogibna ali neizogibna. 2. Zmota glede okoliin, ki izkljuujejo protipravnost (dejanska zmota v irem pomenu) Dejanska zmota v irem pomenu je zmota o okoliini, ki bi izkljuevala protipravnost, e bi bila zares podana. Gre za dejanske okoliine, ki niso znaki k.d., vendar so takne narave, da dejanje ne bi bilo materialno protipravno, e bi bile zares podane. To so primeri putativnega silobrana in putativne skrajne sile, zmote glede privolitve okodovanca, zmote glede medicinskih posegov. e gre za dejanje, kaznivo tudi iz malomarnosti, mora sodie raziskati, ali ni bil storilec v zmoti zaradi malomarnosti. Tudi za zmoto v irem pomenu velja njena izogibnost oz. neizogibnost.
21

3. Zmota o okoliinah izkljuitve kaznivosti in zmota o okoliinah izkljuitve krivde KZ-1 je vpeljal novo obliko zmote, zmoto o okoliinah, ki bi izkljuevale storilevo kaznivost, e bi bile podane. V takni zmoti ravna storilec, ki je zmotno preprian, da njegovemu premoenju grozi nevarnost in odvraa od njega namiljeno nevarnost. KZ-1 za takno zmoto predvideva enake uinke kot pri drugih dveh oblikah dejanske zmote: izkljuena je naklepna krivda, v potev pa pride odgovornost za kaznivo dejanje iz malomarnosti, e je bila podana in je za takno ravnanje inkriminirana. Ta reitev je zelo sporna, kajti e so dejansko podane okoliine, ki izkljuujejo kaznivost, ravna vseeno protipravno in krivdno, le kaznuje se ne (obsodilna sodba!!!), e pa je glede obstoja teh okoliin v zmoti, je mona izkljuitev krivde (oprostilna sodba). 4. Druge vrste dejanske zmote se nanaajo na subjekt ali objekt k.d. in vzrono zvezo med storilevim ravnanjem in nastalo prepovedano posledico. Ne izkljuujejo krivde. 1. Zmota o subjektu (error in persona) obstaja, kadar storilec stori kaznivo dejanje na osebi B, preprian pa je, da ima opraviti z osebo A. Za vpraanje o storilevi kazenski odgovornosti je brez pomena. Zmota o osebi ima doloen uinek le v primeru, e je lastnost osebe, glede katere je storilec v zmoti, zakonski znak doloenega kaznivega dejanja. Ta uinek se izjemoma pokae kot izkljuitev storileve kazenske odgovornosti, praviloma se pokae kot razlog za drugano pravno kvalifikacijo. 2. Zmota o objektu (error in objecto) se nanaa na predmet kaznivega dejanja. Je brez pomena za kazensko odgovornost. e se zmota nanaa na predmet, ki je zakonski znak k.d., je pomembna za pravno kvalifikacijo k.d. V izjemnih primerih preide v dejansko zmoto v ojem pomenu in izkljui naklep, praviloma vpliva le na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja. 3. Zmota o vzroni zvezi se pojavlja v 2 oblikah: dogajanje, ki ga je sproil storilec, poteka drugae, kot si ga je zamislil, toda drugaen potek vzronosti ne vpliva na nastanek prepovedane posledice, ki je bila v storilevem naklepu. zgreeni udar (aberratio ictus) storilec izvruje kaznivo dejanje na doloenem subjektu ali objektu, vendar posledica nastane na drugem subjektu ali objektu. Za zgreeni udar gre, ko posledica nastane iz razlogov, ki so zunaj storileve moi. Primer: A strela na B-ja z namenom, da mu vzame ivljenje, krogla pa se od neesa odbije in zadane C-ja ter ga hudo telesno pokoduje. A bo lahko obsojen za poskus naklepnega kaznivega dejanja uboja zoper osebo B, v idealnem steku za dokonano kaznivo dejanje povzroitve hude telesne pokodbe zoper osebo C (e mu je glede C-ja mogoe oitati vsaj malomarnost). 20. PRAVNA ZMOTA Pravna zmota je zmota o prepovedanosti dejanja, ki ga je storilec storil. Storilec se zagovarja, da je kaznivo dejanje storil, ker ni vedel, da je kaznivo oz. ker je bil preprian, da je dopustno. Po 31/1 lenu KZ-1 storilec kaznivega dejanja, ki iz upravienih razlogov ni vedel, da je to dejanje v nasprotju s pravom, ni kriv. Nova je doloba 32/2 KZ-1, ki doloa, da ni upravienih razlogov, e storilec - ni vedel za pravna pravila, s katerimi bi se lahko seznanil pod enakimi pogoji kot drugi v njegovem irem okolju ali - je moral glede na svoje delo, vlogo ali sicernji poloaj poznati posebna pravna pravila. Po 3. odstavku sme sodie storilca mileje kaznovati, e bi se takni zmoti lahko izognil. Sodie mora raziskati, ali so podani argumenti, ki utemeljujejo oitek, da bi se storilec ob veji previdnosti, skrbnosti in vestnosti zmoti o prepovedanosti svojega dejanja lahko izognil presoja izogibnosti. Neopraviljiva in izogibna zmota ne izkljuuje krivde, ker je utemeljen oitek storilcu, da se je zavedal oz. bi se moral in mogel zavedati prepovedanosti svojega dejanja v obelovekem, moralnem, socialnem ali pravnem smislu. Torej je ravnal z zavestjo o protipravnosti. Posredna pravna zmota storilec prepoved ali zapoved pozna, vendar je zmotno preprian, da pravni red pozna doloen razlog za izkljuitev protipravnosti, ki dela njegovo ravnanje dovoljeno. 21. POKODBE PRI PORTU Pokodbe pri portu niso kaznivo dejanje, ker portna dejavnost ni protipravna. Vsaka portna panoga poteka po pravilih tehnine, disciplinske in etine narave. Pokodbe v okviru teh pravil so nesree, ki ne morejo biti kaznive, vendar so neizogibne. Prevladuje stalie, da je pri taknih pokodbah izkljuena protipravnost. V cono kriminalnosti vstopi pokodba v okviru porta, e hudo kri portna pravila ali e je storilec port izkoristil za kaznivo dejanje (zloraba porta).

22

22. POGOJI ZA NEZNATNO DRUBENO NEVARNOST V novem KZ-1 ni ve dolobe o dejanju majhnega pomena iz 14. lena starega Kazenskega zakonika. V do sedaj veljavnem Kazenskem zakoniku je ostala kot naslednica instituta neznatne drubene nevarnosti, ki ga novi KZ-1 ni povzel. V okviru dolob Zakona o kazenskem postopku pa so za dravnega toilca podani podobni razlogi za postopek poravnavanja, odloitve kazenskega pregona ali opustitev kazenskega pregona oziroma odstop od pregona. ZKP torej vkljuuje dolobe, da v primeru, e je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (njegova nevarnost je neznatna zaradi narave ali tee dejanja ali zaradi tega, ker so kodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliin, v katerih je bilo storjeno in zaradi nizke stopnje storileve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliin) ter posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon lahko: - toilec zavre ovadbo - zunajobravnavni senat s sklepom ustavi preiskavo - senat pri odloanju o ugovoru zoper obtonico odloi, da se obtoba ne dopusti in se kazenski postopek ustavi - izda oprostilna sodba Institut dejanja majhnega pomena po KZ: KZ je imel v 14. lenu posebno pooblastilo, iz katerega je izhajalo, da smejo pristojni organi kazenskega pravosodja pretehtati naravo, teo in nevarnost storjenega dejanja ter ga teti za nekaznivo, e so izpolnjeni v 14. lenu doloeni pogoji. Doloba je prepreevala pregon na abstraktni ravni protipravnih dejanj, ki nimajo pomena za varnost ljudi in pravnih dobrin. Za presojo o pomenu doloenega dejanja iz 14. lena sta bila pristojna dravni toilec in sodie. Institut dejanja majhnega pomena je bil institut materialnega kazenskega prava. Doloala pa sta ga 2 kriterija: 1. neznatnost nevarnosti dejanja nevarnost dejanja, ki ima z zakonom doloene znake k.d., je objektivno neznatna (objektivno merilo), 2. nizka stopnja storileve kazenske odgovornosti in njegove osebne okoliine (subjektivno merilo). Za odloitev o majhnosti pomena dejanja morata biti ugotovljena objektivni in subjektivni pogoj hkrati. 23. IZKLJUITEV PROTIPRAVNOSTI Najbolj tipini in sploni primeri izkljuitve protipravnosti so zajeti v splonem delu KZ-1, v posebnem delu primeri, ki se nanaajo na posamezna kazniva dejanja. Nekateri primeri so doloeni tudi v drugih zakonih, ko je ob posebnih pogojih izkljuena protipravnost doloenega ravnanja. Tipini primeri iz splonega dela KZ-1 so: - silobran - skrajna sila - prisiljenost (prej: sila in gronja) Primer izkljuitve protipravnosti iz posebnega dela KZ-1 je izkljuitev protipravnosti za neupravieno izdajo skrivnosti v primerih, ko bi bila splona korist od izdaje skrivnosti veja kot njena ohranitev (2. odst. 142. l. KZ). Primer izkljuitve protipravnosti iz drugega pravnega akta je, ko policist z uporabo strelnega oroja povzroi komu hudo telesno pokodbo. To ni kaznivo dejanje ob upotevanju vseh zelo natannih omejevalnih predpisov, kdaj sme policist uporabiti takno oroje (Pravilnik o policijskih pooblastilih). V teh primerih je storjeno dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja, a ni kaznivo dejanje, ker je storjeno v okoliinah, ko storilec brani kazenskopravno zavarovano dobrino pred protipravnim napadom (spopad prava z nepravom silobran), odvraa od sebe ali koga drugega nevarnost, ki je ni sam zakrivil (spopad dveh pravno zavarovanih dobrin skrajna sila), oziroma protipravno nasilje (spopad dveh pravno zavarovanih dobrin sila in gronja). 24. SILOBRAN Vpraanja v zvezi s silobranom - silobran - definicija, prekoraeni silobran, nato na primeru, kdaj gre za silobran, kdaj ne, kdaj gre za prekoraeni, putativni silobran - kaj je silobran? (dal primere, ko je lo za silobran, ko ni lo za silobran in ko je bil prekoraeni). - putativni silobran (kaj je to, kakna sodba se izda) - silobran, ali je po novem drugae urejen (ne) - kakna sodba bo izreena, e sodie ugotovi da gre za silobran? - primer: Jaz te udarim, grem pro, ti vzame no in pride za menoj in me zabode? Jaz te udarim, ti takoj vzame no in me zabode? 1. Definicija silobrana po KZ-1 Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec od sebe ali koga drugega odvrne istoasen protipraven napad. Napad mora biti stvaren in resnien, protipraven in istoasen z obrambo.
23

Obramba mora biti naperjena zoper napadalca in neizogibno potrebna za odvrnitev napada. Dejanje, storjeno v silobranu, ni kaznivo dejanje. Izkljuena je protipravnost in kaznivost, izda se oprostilna sodba. 2. Sestavine silobrana Napad 1. Napad mora biti stvaren in resnien. To je dejansko in ne pravno vpraanje, vendar brez njegove reitve ni mono reiti pravnih vpraanj. Putativni (domnevni, namiljeni) silobran = storilec, ki se sklicuje na silobran, je subjektivno preprian, da je bil napaden in da se je branil zoper napad, ki pa ga v resnici ni bilo. Pri putativnem silobranu gre za dejansko zmoto glede okoliin, ki izkljuujejo protipravnost (dejanska zmota v irem pomenu), pri kateri je izkljuena krivda in se izda oprostilna sodba. 2. Napad mora biti protipraven. Izvri ga lahko le lovek, ker lahko le lovek ravna protipravno. Napadalec lahko ravna naklepno, iz malomarnosti ali brez krivde. Napad je praviloma storitveno dejanje, vendar ni izkljueno, da je tudi opustitev po vsebini napad, zoper katerega je dovoljena obramba. Napad je protipraven tudi, e ga stori duevni bolnik, spoznan za nepritevnega in kazensko neodgovornega, in otrok, mlaji od 14 let, ki ni subjekt kazenskega prava. Protipraven je tudi napad, ki ga je napadeni sam izzval, razen e je napadeni namenoma izzval napad, da bi drugega pokodoval in se potem skliceval na silobran. 3. Napad in obramba morata biti istoasna. Obramba je upraviena in dovoljena, dokler napad traja. Pomembno je ugotoviti, kdaj je napad prenehal. Obramba Obramba odvraa napad in mora imeti vse z zakonom doloene lastnosti: 1. naperjena mora biti zoper napadalca oz. zoper njegovo dobrino, e je to potrebno za odvrnitev napada. e je v obrambi pokodovana tretja oseba ali njena dobrina, ne gre za silobran (lahko bi lo za skrajno silo). Silobran je podan, e napadalec uporabi tujo stvar kot sredstvo za napad in je storilec oz. napadeni tisto stvar pri obrambi uniil ali pokodoval. 2. biti mora neizogibno potrebna za odvrnitev napada. Pri tem je treba odgovoriti na vpraanji: - ali je bilo storilevo (napadalevo) ravnanje za odvrnitev napada sploh potrebno ali napada ni bilo mono odvrniti drugae kot s pokodbo napadaleve dobrine? Zoper protipraven napad se lahko vsakdo brani in od nikogar ni mono zahtevati, da mora beati ali klicati na pomo (drugae pa je pri skrajni sili, kjer mora biti zlo, ki grozi, veje od prizadejanega zla). - ali je podana sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe? Ni odloilno, ali sta napadena in pokodovana dobrina enakovredni. Za silobran gre tudi, e je napadalec ob ivljenje kljub temu, da je z napadom imel namen napadenega le telesno pokodovati O elementu krivde pri razpravi o (izkljuitvi) protipravnosti tu e ne more biti govora, saj se krivda ugotavlja ele pri potrjeni protipravnosti. 3. Prekoraeni silobran e napad ni stvaren (razen e gre za dejansko zmoto), protipraven in istoasen, e obramba ni neizogibno potrebna in istoasna, ni podan silobran. e sodie ugotovi, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za silobran, in je storilec prekorail meje sorazmernosti med napadom in obrambo, dopua KZ-1, da se ta okoliina upoteva pri odmeri kazni, vendar pa pri prekoraenem silobranu protipravnost dejanja ni izkljuena. KZ-1 pa e doloa, da e je bil storilec (torej napadeni) zaradi napada mono razdraen ali prestraen, in e sodie to ugotovi, mu sme ob prekoraenem silobranu kazen odpustiti. Razdraenost in prestraenost sta ustveni stanji, ki imata lahko za posledico instinktivno reagiranje zunaj lovekovega nadzora. V tem primeru sodie spozna storjeno dejanje za kaznivo dejanje in storilca za kazensko odgovornega ter mu izree obsodilno sodbo, le kazen mu sme odpustiti zaradi izjemnih okoliin subjektivne narave. 25. SKRAJNA SILA Vpraanja v zvezi s skrajno silo - skrajna sila (razlika med "ni kaznivo" in "ni kriv", pri prvem obsodilna, ker se kazen ugotavlja posebej in po tem, ko se ugotovi krivda, pri drugem oprostilna) - kaken je uinek skrajne sile? - skrajna sila, primerjava med KZ in KZ-1 - kdaj je pri skrajni sili izkljuena krivda in kdaj kaznivost?
24

kakna je ureditev skrajne sile v KZ-1 (kako so varovane razline pravne vrednote; kaj izkljuuje skrajna sila za ene vrednote in kaj za druge; kakna sodba se izda v obeh primerih),

Novi KZ je ukinil institut upraviljive skrajne sile (razlog za izkljuitev protipravnosti), namesto tega pa je uvedel opraviljivo skrajno silo (razlog za izkljuitev krivde). Na prvi pogled se zdi da je razlikovanje med upravieno in opravieno skrajno silo nepomembno, saj obe pripeljeta do oprostilne sodbe. V resnici pa so med obema konceptoma bistvene razlike, saj imajo implikacije na ve institutov: silobran e gre za upraviljivo skrajno silo in je izkljuena protipravnost, potem zoper neko dejanje ni dopusten silobran; e pa gre za opraviljivo skrajno silo in je izkljuena krivda, je zoper tako dejanje dopusten silobran udeleba pri izkljueni protipravnosti ne more biti udelebe, pri izkljueni krivdi pa je lahko zmota razlikovanje med upraviljivo in opraviljivo skrajno silo vpliva na presojo razlinih zmot KZ-1 je bistveno spremenil koncept skrajne sile, saj je zdaj skrajna sila mona za odvraanje nevarnosti od tirih taksativno natetih kazenskopravnih dobrin: ivljenje telesna celovitost osebna svoboda premoenje, nujno za preivetje Skrajne sile torej ne more biti, ko grozi nevarnost zgolj neznatne pokodbe katere od natetih pravnih dobrin. KZ-1 pa je uredil tudi skrajno silo, ki izkljuuje kaznivost. Kriv, a nekaznovan je tisti, ki odvraa nevarnost za druge pravno priznane vrednote, ki niso natete v 1. odstavku. Pri tem pa je dodan pogoj, da mora biti prizadejano zlo manje od zla, ki je grozilo. KZ je pri skrajni sili izkljueval protipravnost, KZ-1 pa krivdo ali kaznivost. KZ-1 torej doloa: (1) Kdor stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, zato da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istoasno nezakrivljeno nevarnost za ivljenje, telesno celovitost, osebno svobodo ali premoenje, nujno za preivetje, ni kriv, e take nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae, storilec pa se ji tudi ni bil dolan izpostavljati. (2) Kdor stori kaznivo dejanje v skrajni sili pod pogoji iz prvega odstavka tega lena zaradi odvraanja nevarnosti za druge pravno priznane vrednote, se ne kaznuje, e je s kaznivim dejanjem prizadejano zlo manje od zla, ki je grozilo. (3) e je v primerih iz prvega ali drugega odstavka tega lena storilec sam povzroil nevarnost, toda iz malomarnosti, ali je prekorail meje skrajne sile, se sme kaznovati mileje, e pa je prekorail meje skrajne sile v posebno olajevalnih okoliinah, se mu sme kazen odpustiti. KZ pa je doloal: (1) Kdor stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, zato da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istoasno nezakrivljeno nevarnost za ivljenje, telesno celovitost, osebno svobodo ali premoenje, nujno za preivetje, ni kriv, e take nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae, storilec pa se ji tudi ni bil dolan izpostavljati. (2) Kdor stori kaznivo dejanje v skrajni sili pod pogoji iz prvega odstavka tega lena zaradi odvraanja nevarnosti za druge pravno priznane vrednote, se ne kaznuje, e je s kaznivim dejanjem prizadejano zlo manje od zla, ki je grozilo. (3) e je v primerih iz prvega ali drugega odstavka tega lena storilec sam povzroil nevarnost, toda iz malomarnosti, ali je prekorail meje skrajne sile, se sme kaznovati mileje, e pa je prekorail meje skrajne sile v posebno olajevalnih okoliinah, se mu sme kazen odpustiti. 2. Sestavine skrajne sile 1. Nevarnost nevarnost mora biti stvarna in resnina. Putativna skrajna sila: storilec je glede nevarnosti v dejanski zmoti, izkljuena je krivda povzroijo jo lahko ljudje, ivali ali naravne sile grozi katerikoli pravno zavarovani dobrini. Dobrina lahko pripada tistemu, ki nevarnost odvraa, ali komu drugemu nezakrivljena. Na skrajno silo se ne more sklicevati, kdor je nevarnost sam povzroil krivdno z naklepom ali malomarnostjo istoasna z odvraanjem nevarnosti 2. Odvraanje nevarnosti nevarnosti ni bilo mogoe odvrniti drugae (1. in 2. odstavek 32. lena).
25

prizadejano zlo ne sme biti veje od zla, ki je grozilo (razvrstitev kazenskopravnih dobrin po njihovem pomenu) (samo 2. odstavek 32. lena).

3. Prekoraena skrajna sila Prekoraitev mej skrajne sile storilec pri odvraanju nevarnosti povzroi veje zlo od tistega, ki je grozilo. e je zlo, povzroeno pri odvraanju nevarnosti, veje v meri, ki jo je e mogoe razumeti in trpeti, lahko sodie storilcu kazen omili. e je nesorazmernost med ogroeno in pri odvraanju nevarnosti pokodovano dobrino prevelika, sodie fakultativnega pooblastila ne bo upotevalo nesorazmernost lahko teje celo za oteevalno okoliino. Tudi iz malomarnosti zakrivljena nevarnost je v dolobi 3. odst. 32. len osnova za fakultativno omilitev kazni. Obstajajo posebne olajevalne okoliine, v katerih je storilec prekorail meje skrajne sile in zaradi katerih mu sme sodie kazen odpustiti. Na skrajno silo se ne more sklicevati, kdor se je bil dolan izpostaviti nevarnosti. 26. RAZLIKA MED SILOBRANOM IN SKRAJNO SILO RAZLIKE Silobran: - izkljuena protipravnost - napad - obramba - samo loveko delovanje Skrajna sila: - izkljuena krivda ali kaznivost - nevarnost - odvraanje nevarnosti - lahko povzroijo ljudje, ivali ali naravne sile - razlika med natetimi pravnimi dobrinami (ivljenje, telesna celovitost, osebna svoboda in premoenje, nujno za preivetje) in drugimi pravno priznanimi dobrinami PODOBNOSTI - napad oz. nevarnost morata biti stvarna in resnina - obramba oz. odvraanje nevarnosti morata biti istoasni z napadom oz. nevarnostjo - kazen se lahko omili (prekoraen silobran oz. skrajna sila) ali odpusti (mona razdraenost oz. posebne olajevalne okoliine) - putativni silobran - dejanska zmota o okoliinah, ki izkljuujejo protipravnost (dejanska zmota v irem pomenu) - putativna skrajna sila - dejanska zmota 27. POSKUS Vpraanja - poskus, dokonan-nedokonan (kakna je aktivnost storilca) - kaj je poskus, vrste oz. oblike, kaznovanje poskusa - kvalificiran poskus - poskus pojem in kaznovanje? - prostovoljni odstop? Iter criminis je pot, po kateri nastajajo k.d. Obstajajo 4 faze pri uresnievanju k.d.: 1) goli naklep stopnja, ko se storilec odloa in odloi, da bo storil k.d., obstaja samo notranja odloitev 2) pripravljalna dejanja stopnja, ko storilec zane svojo odloitev izvrevati tako, da jo je mono zaznati v zunanjem svetu, vendar e ne uresniuje zakonskih znakov k.d. 3) izvritvena ravnanja stopnja, ko zane storilec uresnievati k.d. in izvruje njegove zakonske znake 4) dokonano k.d. stopnja, ko nastane prepovedana posledica, uresnieni so vsi zakonski znaki k.d. 1. Pojem izvritvenih ravnanj in poskusa Z izvritvenimi ravnanji storilec izvruje zakonske znake k.d. Storilec je preel od priprav k neposredni izvritvi k.d. Prepovedana posledica ni ali e ni nastala. Storilec je poskusil uresniiti prepovedano posledico, vendar mu to ni uspelo, ali se je premislil, e preden jo je uresniil poskus k.d. Objektivna stran poskusa storilec je spravil v nevarnost zavarovano dobrino, vendar ni uresniil prepovedane posledice: nedokonan poskus storilec je uresniil nekatere znake k.d., dokonan poskus storilec je uresniil vse znake k.d. Subjektivna stran poskusa storilec je ravnal naklepno, dolono in na zunaj vidno, izrazil je voljo povzroiti prepovedano posledico. Objektivno-subjektivna teorija daje najbolje rezultate za sodno prakso. Objektivni kriterij ima prednostno vlogo, subjektivni dopolnilno.
26

2. Kaznivost poskusa KZ-1 definira poskus v 34. lenu kot zaetek izvritve naklepnega k.d., ki ga storilec ni dokonal. Poskus je kazniv, e: - gre za k.d., za katero se sme po zakonu izrei 3 leta zapora ali huja kazen. - pri drugih k.d. zakon izrecno doloa, da je kazniv tudi poskus. Poskus ni kazniv na splono, temve le v primerih, ko tako doloa sploni del ali posebni del KZ pri posameznih k.d. Objektivno-subjektivna koncepcija poskusa za kaznivost poskusa je potrebna protipravnost in nevarnost storilevega ravnanja (storilec je z uresniitvijo znakov k.d. ogrozil zavarovano dobrino objektivni pogoj kaznivosti poskusa), ki razodene storilev naklep, zavest in voljo uresniiti prepovedano posledico (subjektivni pogoj kaznivosti poskusa). Pri k.d., za katera je predpisana kazen manj kot 3 leta zapora, KZ odstopa od kaznivosti poskusa zaradi majhnega pomena dejanj in ker pri poskusu prepovedana posledica ne nastane, vendar dopua monost, da je poskus pri nekaterih k.d. objektivno in subjektivno nevaren posebni del KZ doloi kaznivost poskusa tudi pri k.d., za katera je predpisana kazen manja od 3 let zapora. Primer: sprememba rodbinskega stanja (kdor podtakne ali zamenja otroka). Pri k.d., za katera je predpisana kazen 3 let zapora ali huja kazen, izhaja KZ iz predpostavke, da vsa izpolnjujejo objektivni in subjektivni pogoj. 2. odst. 34. lena KZ-1 omogoa mileje kaznovanje storilca. e je poskus po KZ kazniv, se storilec kaznuje v mejah kazni, ki je predpisana za poskueno k.d., lahko tudi mileje. KZ prepua sodiu presojo o tem, koliko je storilec s poskusom ogrozil zavarovano dobrino in koliko je izrazilo njegovo hotenje uresniiti prepovedano posledico. Poskus pojmovno ni mogo pri vseh k.d. Ni mogo pri: nepravih opustitvenih dejanjih, ker smiselno ni mono, da bi kdo poskusil opustiti dolnost prepreiti nastanek prepovedane posledice. verbalnih deliktih, ker ni mono, da bi kdo poskusil razaliti kakno osebo. malomarnostnih k.d. v primerih, ko je pojmovno ali izrecno zajet z opisom dejanskega stanu doloenega k.d. (n.pr. ni mogo poskus dejanja nedovoljene prekinitve nosenosti. V teh primerih je poskus izenaen z dokonanim k.d. 3. Razmejitev med pripravljalnimi dejanji in poskusom 1) Objektivni kriterij razmejitve pomeni, da se za poskus lahko teje le storilevo dejanje ali ravnanje, ki pomeni zaetek izvritve k.d. Izvritveno ravnanje je ravnanje, s katerim storilec izvruje zakonske znake k.d. V dvomljivih primerih moramo ugotoviti, katera ravnanja so za doloeno k.d. izvritvena. e je izvritveno ravnanje izrecen sestavni del zakonskega opisa doloenega k.d., je poskus podan, takoj ko je storilec storil. e je med zakonskimi znaki k.d. doloeno sredstvo ali nain storitve, je poskus podan, br ko storilec to sredstvo ali nain storitve, je poskus podan, takoj ko storilec to sredstvo ali nain uporabi. Doloena k.d. so sestavljena iz ve izvritvenih ravnanj (veaktna k.d.). Pri njih je poskus podan, ko storilec stori katero izmed teh dejanj. Izvritveno dejanje se pojmuje kot ravnanje, ki uresniuje, kar je za doloeno k.d. bistveno, njegovo bit. To je naravno izvritveno ravnanje. Med izvritvena dejanja tejemo tudi pripravljalna dejanja, e izpolnjujejo 2 pogoja: so sestavni del kriminalnega narta, so neposreden pogoj za izvritveno ravnanje. 2) Subjektivni kriterij razmejitve e doloeno dejanje ni izvritveno v objektivnem smislu kot zakonsko doloeno ali naravno izvritveno dejanje, potem poskusa ni. e je izvritveno, se v presojo pritegne subjektivni element poskusa. Subjektivni element poskusa je vsebina storilevega naklepa. Pomemben je za ugotovitev, katero k.d. je bilo poskueno. 4. Razmejitev med poskusom in dokonanim kaznivim dejanjem To vpraanje je pomembno, kadar je odloilno za pravno kvalifikacijo doloenega dejanja. Pogosto je pravna kvalifikacija odvisna od vsebine storilevega naklepa. Pri premoenjskih deliktih se teje, da je dejanje dokonano, ko je z odvzemom stvari onemogoeno razpolaganje z njo prejnjemu imetniku ter pride stvar v storilevo dejansko razpolaganje teorija aprehenzije. IV. NEPRIMEREN POSKUS Storilec uporabi sredstvo, s katerim prepovedane posledice sploh ne more povzroiti, ali izvri k.d. proti predmetu, proti kateremu k.d. sploh ne more izvriti. Temeljno pravilo za ugotavljanje neprimernega poskusa je, da je poskus neprimeren, e z uporabljenim sredstvom ali proti danemu predmetu v danem poloaju nihe drug ne bi mogel povzroiti prepovedane posledice, etudi bi
27

ravnal bolj spretno. Poskus je lahko neprimeren le zaradi neprimernosti konkretno uporabljenega sredstva ali zaradi neprimernosti konkretnega objekta (ali obojega). Za neprimeren poskus velja tudi, e storilec doloenega predmeta ne more vzeti, ker ga ni tam, kjer ga je iskal. 35. l. KZ-1 pravi, da sme sodie odpustiti kazen storilcu, ki poskua storiti k.d. z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu. KZ-1 teje neprimeren poskus naelno za kazniv. Tudi taken poskus in storilec sta nevarna, razen e se dokae nasprotno. V. PROSTOVOLJNI ODSTOP 1. Pojem prostovoljnega odstopa od dokonanega kaznivega dejanja in pogoji zanj Prostovoljni odstop pomeni, da si je storilec premislil in med izvrevanjem k.d. odnehal ali prostovoljno prepreil nastanek prepovedane posledice. KZ pooblaa sodie, da v taknem primeru storilcu odpusti kazen. Ta doloba je kriminalnopolitine narave. Njen namen je spodbuditi storilce, naj odnehajo od dokonanja k.d. oz. prepreijo nastanek prepovedane posledice. Ne glede na to je poskus podan tudi v primeru prostovoljnega odstopa. Prostovoljni odstop je podan le, e se je storilec po lastni volji in NE pod vplivom zunanjih okoliin odloil, da bo opustil nadaljnje izvrevanje zakonskih in naravnih znakov k.d. oz. da bo prepreil nastanek prepovedane posledice. 1) Prostovoljni odstop pri nedokonanem poskusu je podan, e storilec po svoji volji preneha z izvritvenimi ravnanji. Zadostuje njegova nadaljnja pasivnost. Prostovoljni odstop ni izkljuen v primerih, ko je storilec odnehal na pronjo rtve ali njenega prigovarjanja. Prostovoljnost je podana le, e se storilec zaveda, da bi dejanje lahko dokonal in uresniil prepovedano posledico. NI prostovoljnega odstopa, e je storilec odnehal, ker iz objektivnih razlogov dejanja ni mogel dokonati. 2) Prostovoljni odstop pri dokonanem poskusu je podan, e storilec prostovoljno preprei nastanek posledice. Gre za primere, ko storilec dovri vsa potrebna izvritvena dejanja, da bi posledica nastala, vendar ta ni vezana asovno ali krajevno neposredno na zadnje izvritveno ravnanje, temve nastane pozneje ali drugje. e v takem primeru storilec s svojim aktivnim delovanjem preprei nastanek prepovedane posledice, je prostovoljni odstop podan. Prostovoljni odstop pri dokonanem poskusu ni vedno mogo. Kadar storilec po izvritvenem ravnanju ne more niesar ve storiti za prepreitev prepovedane posledice, ne more odstopiti od izvritve k.d. Storileva neuspena prizadevanja, da bi prepreil prepovedano posledico, ne tejejo za prostovoljni odstop. Kar se tie trajajoih kaznivih dejanj, je z vidika meje med poskusom in dokonanim k.d. bistveno formalno dokonanje trenutek nastanka protipravnega stanja, ki je hkrati prepovedana posledica. Po tem trenutku tudi prostovoljni odstop ni ve moen. Prostovoljni odstop ne odpravlja nevarnosti poskusa in storileve krivde. To presoja sodie. 2. Drugo samostojno kaznivo dejanje, storjeno med poskusom 2. odst. 36. lena KZ-1 se nanaa na primere, ko je storilec sicer prostovoljno odstopil od dokonanja k.d., toda posamezna izvritvena ravnanja, storjena med izvrevanjem konnega dejanja, so drugo k.d. Postavlja se vpraanje o samostojnosti k.d., ki ga je storilec e storil, preden je prostovoljno odstopil. Obstajata 2 monosti: opraviti imamo z dvema k.d., od katerih je prvo dokonano in drugo ostane pri poskusu, kvalificiran poskus prvo k.d. nima narave samostojnega k.d. in je zato v navideznem steku s poskuenim (= drugim) k.d. 28. STEK - stek (definicija) Primeri: 10 let zapora in 5 let zapora kakna je enotna kazen? 30 let zapora 2 leti zapora, kakna je enotna kazen (ne gre doloiti) - kdaj lahko izree sodie enotno kazen 30 let? - kaj je stek (definicija), pravila o steku - stek kazni pri steku dveh kaznivih dejanj z 30 let in 2 leti zapora? - pravila o stekih, kaj je udno (trajanje zapora 20 let, po splonih pravilih pa lahko traja 15 dni do 30 let) - kakne vrste stekov poznamo? - kaj je nov idealni stek? - kaj je realni stek? Kaj je navidezni realni stek? - odmera kazni v steku - stek, enotna kazen (glede sedaj predpisanega maksimuma 20 let, kaken je problem pri tem, kako je bilo to prej urejeno) I. STEK KAZNIVIH DEJANJ 1. Pojem in pomen steka

28

Stek k.d. nastane, kadar je iz opisa dejanja oz. dogodka, ki je predmet kazenskega postopka, razvidno, da je storilec uresniil zakonske znake 2 ali ve k.d. oz. je uresniil dvoje ali ve prepovedanih posledic, ki so doloene v 2 ali ve lenih KZ. Idealni stek k.d. zakonski znaki ve k.d. se uresniijo z enim dejanjem. Realni stek k.d. storilec z ve storitvami ali opustitvami uresnii zakonske znake ve k.d. oz. 5ve prepovedanih posledic. Vpraanje o steku je pomembno, e storilcu sodijo hkrati za vsa storjena k.d., kar je pri idealnem steku vedno, ker je bilo z enim dejanjem storjenih ve k.d.. Realni stek je podan le, kadar storilcu sodijo za 2 ali ve k.d., ker gre za ve dejanj, ki so bila lahko storjena ob razlinem asu. Homogeni stek se nanaa na istovrstna k.d.. Heterogeni stek se nanaa na raznovrstna k.d.. etudi za dejanja v steku storilcu sodijo hkrati, se vsako k.d., ki je v steku z drugim, obravnava samostojno. Pri navideznem idealnem steku ne gre za 2 ali ve, temve za eno k.d.. Pri navideznem realnem steku ne gre za 2 ali ve, temve za eno k.d.. 2. Navidezen idealni stek pomeni, da imamo opraviti z enim samim k.d. kljub temu, da je storilec z eno storitvijo ali opustitvijo uresniil zakonske znake oz. prepovedane posledice 2 ali ve zakonskih dejanskih stanov. Najprej je treba ugotoviti, ali sploh gre za k.d. glede na temeljne elemente, nato je treba ugotoviti, kateri len ali leni posebnega dela KZ bi bili lahko v primeru uporabljeni. Zakonska opisa 2 ali ve k.d., ki pridejo v potev, sta v medsebojnih odnosih: 1) specialnosti, 2) subsidiarnosti, 3) konsumpcije. 1) Odnos specialnosti je podan, kadar eden izmed zakonskih opisov (lex specialis) vsebuje vse zakonske znake drugega opisa (lex generalis), vendar ima prvi enega ali ve zakonskih znakov, ki so oji ali drugani in konkretizirajo splonejo dolobo. Zakonska opisa dveh k.d. sta v razmerju splonega in posebnega. V taknih primerih nimamo opravka z dvema k.d., eprav so uresnieni zakonski znaki obeh, temve le z enim. Lex specialis derogat legi generali. Stek je navidezen, e je storilec uresniil zakonske znake temeljnega k.d. in njegovo kvalificirano oz. privilegirano obliko. To velja, e so takne oblike opisane v posebnem odstavku istega lena ali e so opisane v posebnem lenu. Uporabiti je treba le eno dolobo KZ in sicer tisto, ki se vsebinsko in smiselno bolje prilega dejanju oz. dogodku, kakor se je zgodil v resnici to je specialni opis. Primer: vsa k.d. zoper uradno dolnost in javna pooblastila se izvrijo z zlorabo uradnega poloaja ali uradnih pravic, npr. ponareditev uradne listine. Vendar pri tem ne gre za dve kaznivi dejanji zlorabe poloaja in ponareditve uradne listine. 2) Odnos subsidiarnosti Eno k.d. je le predhodna faza drugega. Lex primaria derogat legi subsidiariae. Sem sodijo primeri, ko gre za odnos med kaznivimi pripravljalnimi dejanji oz. poskusom in dokonanim k.d.. V vseh takih primerih je stek navidezen, e je bilo storjeno k.d. in dejanja, ki so v odnosu do njega pripravljalna dejanja (e so kazniva) ali izvritvena (kazniv poskus). 3) Odnos konsumpcije Celotna kriminalna koliina enega dejanja je vsebovana v drugem. Huje istovrstno k.d. zajema vse njegove mileje oblike ne glede na njihovo zakonodajnotehnino oblikovanost. Sem spadata pravilo, da huja oblika udelebe (sostorilstvo -> napeljevanje -> pomo) konsumira milejo, in pravilo, da ena kvalificirana oblika doloenega k.d. konsumira vse druge v steku. Pri odnosu konsumpcije je treba uporabiti vrednostno metodo. Rezultat loginih miselnih operacij je treba na koncu podvrei vrednostni in smiselni oceni. Primer: rop = tatvina + velika tatvina, rop = prisilitev + tatvina, Vasih pa ni enostavne reitve, recimo pri odnosu med ropom in lahko telesno pokodbo, ki jo povzroi ropar med ropom. e je lahka telesna pokodba na spodnji meji telesnih pokodb, bi morda lahko rekli, da k.d. ropa konsumira k.d. povzroitve lahke telesne pokodbe. e pa s pokodbe na zgornji meji lahkih telesnih pokodb, ali e gre za nevarno sredstvo ali nain storitve, pa je potrebno lahko telesno pokodbo ekskludirati (izloiti) in jo teti za samostojo kriminalno koliino, ki ni zajeta v k.d. ropa. Metoda inkluzije zanemarimo, kar je neznatno, zanemarljivo, nepomembno, postransko,... 3. Navidezen realni stek je podan v primerih: 1) Sestavljeno kaznivo dejanje Zakon 2 ali ve sicer samostojno inkriminiranih k.d. zdrui v eno samo, ki je ponavadi kvalificiran primer temeljnega k.d..
29

2) Nekaznivo predhodno dejanje Samostojno inkriminirano dejanje se lahko pojavi kot predhodna faza drugega k.d. in izgubi svojo samostojnost. 3) Nekaznivo naknadno dejanje je dejanje, s katerim storilec uresnii namen, ki ga je imel z izvritvijo k.d.. To pravilo velja ne glede, ali gre za idealni ali realni stek. 4) Kolektivno kaznivo dejanje Storilec je v doloenem obdobju storil veje tevilo istovrstnih k.d.. Ta dejanja se vzamejo za eno samo dejanje, za katerega zakon predpisuje dovolj irok kazenski okvir. V KZ ni nobenega taknega k.d.. Nanje spominjajo le nekatera k.d., pri katerih KZ uporablja nedovrne glagole, ko doloa izvritveno dejanje (n.pr.: 196. l. neupraviena proizvodnja in promet z mamili). V taknih primerih se serijska protipravna dejavnost teje za eno in ne za ve k.d., etudi so bile posamezne storitve asovno in krajevno nepovezane. II. ODMERA KAZNI ZA KAZNIVA DEJANJA V STEKU 1. Naini odmere kazni za kazniva dejanja v steku Kadar obravnava sodie k.d., storjena v realnem ali idealnem steku, obravnava ve k.d., ki jih je storil en storilec. Pri steku sodie ugotovi obstoj vsakega posameznega k.d. posebej in za vsako posebej doloi kazen po vrsti in viini. Loimo 3 pravila za izrekanje kazni pri k.d. v steku: (1) Pravilo o absorbciji pomeni, da huja kazen obsega (vkljuuje) tudi milejo kazen, ki je bila doloena za posamezno k.d. Izree se le najhuja izmed kazni, doloenih za posamezna k.d. (2) Pravilo o asperaciji sodie mora enotno kazen izrei tako, da je leta veja od vsake kazni, doloene za posamezno k.d., vendar je pri tem omejeno s tem, da enotna kazen ne sme dosei vsote vseh kazni, doloenih za posamezna k.d., niti maksimuma tiste vrste kazni, ki jo je uporabilo. (3) Pravilo o kumulaciji pomeni, da se kot enotna kazen izreejo vse kazni, ki jih je sodie doloilo za posamezna k.d. Ta nain izrekanja kazni je zelo strog, saj pomeni kopienje vseh kazni in se zato danes uporablja le, e so doloene razline vrste prostostnih kazni in denarna kazen, pri kaznih iste vrste pa samo pri denarni kazni. 2. Odmera kazni za kazniva dejanja v steku po veljavnem kazenskem pravu Veljavno slovensko kazensko pravo uporablja vsa tri pravila za odmero kazni pri k.d. v steku v 53. lenu KZ-1. 1) e je sodie za vsa k.d. v steku doloilo kazen zapora, izree enotno kazen po naslednjih pravilih: izhodino pravilo je, da mora biti enotna kazen veja od vsake posamezne doloene kazni, vendar ne sme dosei setevka posameznih kazni in ne presei 20 let zapora pravilo asperacije (2. toka, 2. odstavka) posebno pravilo je, da e je sodie za najmanj 3 kazniva dejanja doloilo kazen nad 10 let zapora, sme izrei kazen tridesetih let zapora pravilo asperacije (3. odstavek) e je za dve ali ve kaznivih dejanj doloilo kazen zapora 30 let, izree enotno kazen dosmrtnega zapora (1. toka, 2. odstavka) posebno pravilo za laja k.d.: e so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do 3 let, enotna kazen ne sme biti veja od 8 let zapora (3. toka, 2. odstavka) Problem: kaj pa e za eno k.d. doloi 20 let zapora ali ve, za drugo pa nijo kazen. (po 2. odst. bi bilo 20 let!?) 2) e je sodie za vsa k.d. v steku doloilo le denarne kazni se uporabi pravilo o kumulaciji: izree enotno kazen tako, da zvia najvijo doloeno denarno kazen, ki pa ne sme presei (lahko pa dosee) setevka doloenih denarnih kazni in ne 360 dnevnih zneskov oziroma 15.000,00 EUR. e je bilo eno ali ve kaznivih dejanj storjenih iz koristoljubnosti, pa ne sme presegati 1.500 dnevnih zneskov oziroma 50.000,00 EUR (4. toka, 2. odstavka) 3) e je sodie za nekatera k.d. doloilo kazen zapora, za druga pa denarne kazni: izree enotno kazen tako, da izree eno kazen zapora in denarno kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po pravilih o steku za tisto vrsto kazni (5. toka, 2. odstavka) 4) e je za kazniva dejanja v steku doloilo ve istovrstnih stranskih kazni: izree enotno kazen tako, da ne sme dosei njihovega setevka in ne presei najvije splone meje kazni. Stransko kazen sodie izree, e jo je doloilo vsaj za eno k.d. v steku. e pa je doloilo ve denarnih kazni, izree eno samo denarno kazen po pravilih, ki veljajo za izrek denarne kazni v steku (torej pravilo o kumulaciji, 4. odstavek). 29. NADALJEVANO KAZNIVO DEJANJE - nadaljevano kaznivo dejanje, posebnost pri kazni (nujen izrek denarne kazni) - nadaljevano kaznivo dejanje. Izrek pri teh kaznivih dejanjih. Doloitev kazni. Kako ravna pritobeno sodie, e eno kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje? (ta del oprosti, ostalo potrdi, e ne gre za kaznivo dejanje pa sodbo razveljavi)

30

Uzakonil ga je KZ-1, prej pa je bil to konstrukt sodne prakse. V resnici gre za posebno obliko navideznega realnega steka. Oitki temu institutu so, da gre za grosistini popust pri kriminalni dejavnosti. Storilec v daljem ali krajem asovnem obdobju stori celo serijo k.d. Takna serijska dejavnost se lahko teje za eno k.d., e so vsa dejanja tako medsebojno povezana, da se z ivljenjskega stalia pokaejo kot celota in posamezna dejanja kot sestavni deli celote nadaljevano kaznivo dejanje. 1. odstavek 54. lena doloa: Kdor iz koristoljubnosti ali okodovalnih nagibov istoasno ali zaporedoma stori ali poskusi storiti dve ali ve istih ali istovrstnih premoenjskih kaznivih dejanj, ki glede na kraj, nain ali druge enake okoliine pomenijo enotno dejavnost, stori nadaljevano kaznivo dejanje. Nadaljevano k.d. je torej posebna oblika navideznega realnega steka. Iz tevilnih k.d. napravimo pravno konstrukcijo enega nadaljevanega k.d., e gre ob upotevanju ivljenjskih vrednostnih kriterijev za eno samo dogajanje in celoto. Za takno analizo je treba uporabiti 2 skupini kriterijev stalne (konstantne) in spremenljive (variabilne). 1) Stalni (konstantni) kriteriji morajo biti podani v vsakem primeru. Brez njih nadaljevanega k.d. ni. a) asovna povezanost posameznih dejanj med posameznimi dejanji, ki se zdruujejo, mora biti doloena asovna povezanost, kontinuiteta. Gre za istoasno ali zaporedno izvritev (torej dokonanje) ali izvritev poskusa dveh ali ve premoenjskih k.d.Na splono je ni mono natanno opredeliti. Ta pogoj je odvisen od ocene v konkretnem primeru. b) Istovrstnost premoenjskih kaznivih dejanj to pa ne pomeni, da morajo biti le kazniva dejanja zoper premoenje, temve gre za vsa k.d., pri katerih je na eni strani prilo do poveanja premoenja in na drugi do zmanjanja (primer: k.d. poneverbe). Nadaljevano k.d. zajema vse temeljne in kvalificirane oblike doloenega k.d. Nadaljevano k.d. je treba zato kvalificirati po lenu, ki se nanaa na najhuje k.d., ki je sestavni del nadaljevanega k.d. Primer: podana je velika tatvina, e je storilec izvril nekaj navadnih in nekaj velikih tatvin v povezanem asovnem obdobju. To dilemo reuje tudi 2. odstavek 54. lena, ki doloa, da storilcu za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje kaznivo dejanje. Pri tem pa se poleg glavne kazni zapora obvezno doloi tudi stranska denarna kazen. Prenehanje ali nastanek doloene okoliine med storilevo kriminalno dejavnostjo lahko spremeni naravo dogajanja, da onemogoi konstrukcijo nadaljevanega k.d.. c) Enoten psihini odnos storilca koristoljubnost ali okodovalni nagib storilca. Za nadaljevano k.d. gre, e je storilev naklep od zaetka zajel vsa pozneje storjena k.d. po tevilu ali konnem rezultatu ali je podana storileva odloitev, da bo kontinuirano izvreval doloena k.d. (enoten naklep). Pri storilcu mora biti torej e poseben namen (koristoljubnost) ali poseben nagib (okodovalni); ta zahteva pomeni, da mora pri storilcu obstajati direktni naklep. Nadaljevano k.d. je mono tudi v primerih, ko je dokazan enoten psihini odnos storilca do kontinuirane kriminalne dejavnosti, ko se vsaka nova odloitev za storitev k.d. pokae kot obnovitev prejnje. Primer: storilec izvri eno k.d. poneverbe in se pri tem ustavi, ker pa pri prvi poneverbi ni bil zaloten, se opogumi in nadaljuje. 2) Sprejemljivi (variabilni) kriteriji kazniva dejanja se kaejo kot enotna dejavnost glede na kraj, nain ali druge enake okoliine. Stalnim kriterijem se mora torej pridruiti vsaj en spremenljivi, da bi bili prepriani v upravienost konstrukcije. Spremenljivi kriteriji so okoliine, ki povezujejo serijsko in kontinuirano kriminalno dejavnost storilca v ivljenjsko in naravno celoto. "Druga enaka okoliina" bi lahko bila na primer izrabljanje enakega razmerja ali prilonosti (npr. sorodstveno razmerje, prijateljstvo). teje se, da je dejanje izvreno povsod tam, kjer je bilo izvreno katerokoli dejanje, ki je zajeto v konstrukcijo nadaljevanega k.d. Za as izvritve nadaljevanega k.d. se teje as, ko je bilo storjeno zadnje k.d.. Glede na to, da nadaljevano kaznivo dejanje teje za eno kaznivo dejanje, so s to konstrukcijo praviloma zajeta vsa dejanja, izvrena v doloenem asovnem obdobju, tudi tista, za katera se ob sojenju ni vedelo, bi pa bila zajeta v nadaljevano k.d., e bi se zanje vedelo. So pa tudi izjeme e bi za e razsojeno nadaljevano k.d. (res iudicata) teli dejanje, glede katerega bi se kasneje v obnovi kazenskega postopka ugotovilo, da ga storilec ni izvril, bi seveda lahko obnovili postopek v korist obsojenca. Obnova kazenskega postopka v kodo obsojenca pa tako ali tako ni mona, zato z obnovo ne bi mogli ugotoviti, da je v resnici storil e ve kaznivih dejanj, ki bi sodila v konstrukcijo nadaljevanega k.d. Za nadaljevano kaznivo dejanje se torej ne uporabijo dolobe o steku, ampak se za vsa kazniva dejanja skupaj doloi ena kazen v mejah kazni, predpisane za najhuje kaznivo dejanje. Storilcu, ki si z "enotno dejavnostjo" pridobi vejo ali veliko premoenjsko korist ali povzroi vejo ali veliko premoenjsko kodo, zaradi katere je za kaznivo dejanje predpisana huja kazen, se doloi ta huja kazen, e mu je lo za to, da si z istoasno ali zaporedoma storjenimi kaznivimi dejanji pridobi tako korist ali povzroi tako kodo. KAZENSKE SANKCIJE 30. KAZENSKE SANKCIJE. VRSTE KAZENSKIH SANKCIJ. VRSTE KAZNI. NATEJ VARNOSTNE UKREPE Kazenske sankcije so:
31

 kazni opozorilne sankcije varnostni ukrepi

Kazni so: zapor denarna kazen prepoved vonje motornega vozila Opozorilne sankcije so: pogojna obsodba pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom sodni opomin Varnostni ukrepi so: odvzem voznikega dovoljenja prepoved opravljanja poklica odvzem predmetov 31. NAMEN KAZENSKIH SANKCIJ Funkcije kazenskih sankcij Generalno preventivna funkcija kazni je moralna obsodba kaznivega dejanja in gronja monim storilcem. e danes je ena izmed temeljnih funkcij kazni in kazenskih sankcij nasploh. S pomojo kazenskih sankcij skuamo dosei krepitev drubene morale ter vplivati na razvoj drubene odgovornosti in discipline ljudi. Specialno preventivna funkcija kazni ostaja tudi v dananjih razmerah ena izmed funkcij kazenskih sankcij. Razvila se je v celotno obravnavanje storilca kaznivih dejanj, ki je usmerjeno v to, da se dosee njegova resocializacija. Zato obstaja sistem ukrepov med izvrevanjem kazenskih sankcij. Namen teh ukrepov je odvrnitev storilca od ponovne storitve kaznivega dejanja, cilj sistema ukrepov pa je vrnitev storilca v drubo. Resocializacijske ukrepe je dopustno uporabljati med izvrevanjem kazenskih sankcij (zlasti velja to za kazen zapora) le s privolitvijo obsojenca ob varovanju njegovih temeljnih lovekovih pravic. Pravinost je ena izmed poglavitnih funkcij kazenskih sankcij. Pravinost kot funkcija kazenskih sankcij vnaa v kazensko pravo etina in moralna merila, ker opraviuje uporabo kazenskih sankcij le tedaj, e in kolikor je to nujno potrebno za obstoj drube. Namen kazenskih sankcij Temeljni namen kazenskih sankcij je zagotovitev varstva pred kaznivimi dejanji. To dosegajo s tem, da delujejo v dveh smereh: - kot represivni ukrepi pomenijo povzroitev zla storilcu k.d., - njihova preventivna funkcija se kae v tenji, da bi z njimi dosegli cilje generalne in specialne prevencije. Temeljni namen kazenskih sankcij je zatiranje in prepreevanje takih dejavnosti, ki krijo ali ogroajo pravne dobrine, zavarovane s kazensko zakonodajo. Za kazen kot najstarejo vrsto kazenskih sankcij je znailno, da se vse od njenih zaetkov v zvezi z njo uveljavljata Dva temeljna namena sta: 1. povrailnost (retribucija) ta namen je obrnjen v e izvreno k.d. in skua izravnati povzroeno zlo z zlom, ki ga pomeni kazen; 2. prepreevanje (prevencija) ta namen je obrnjen v prihodnost in skua kazen oblikovati tako, da bi bilo z njo v bodoe mono prepreiti nova k.d. Za varnostne ukrepe je znailno, da pri njih prevladuje namen prepreevati k.d. v prihodnje. Za vzgojne ukrepe je znailno, da je njihov poglaviten pomen vzgoja, prevzgoja in pomo. Prevencija se je v 20. st. razvila v zahtevo, da je treba obsojenemu storilcu zagotoviti prevzgojo (resocializacijo), od sedemdesetih let dalje pa je mono rei, da ima obsojeni pravico, ne pa obveznosti sprejeti razline oblike obravnavanja med izvrevanjem kazenske sankcije, katere vsebina je resocializacijske narave. 32. SPECIALNA PREVENCIJA Specialna prevencija kot temeljni namen sistema kazenskih sankcij je usmerjena v to, da se dosee resocializacija konkretnega storilca obravnavanega kaznivega dejanja. Zaradi izvajanja specialno preventivnih namenov obstaja sistem ukrepov med izvrevanjem kazenskih sankcij. Namen teh ukrepov je odvrnitev storilca od ponovne storitve kaznivega dejanja, cilj sistema ukrepov pa je vrnitev storilca v drubo. Resocializacijske ukrepe pa je med izvrevanjem kazenskih sankcij (zlasti velja to za kazen zapora) dopustno uporabljati le s privolitvijo obsojenca ob varovanju njegovih temeljnih lovekovih pravic. Temeljni namen kazni sta tudi njen:

32

generalno preventivni namen kae se v tem, da je kazen e vedno smernik za razvoj drubene morale, da je merilo o dovoljenem in prepovedanem ter da pomeni za ljudi gronjo, ki se uresnii zoper njih, e storijo k.d. V tem pomenu ima kazen zastraevalni uinek in naj vzgojno vpliva na ljudi, da ne bi izvrevali k.d. specialno preventivni namen izrek in izvritev kazni vplivata na storilca kaznivega dejanja, da v prihodnje ne bi ponavljal kaznivih dejanj. Kasneje so pojmovali specialno prevencijo kot posebno funkcijo kazni ire: specialna prevencija deluje lahko na storilca kot negativna izkunja, pomeni pa tudi monost, da se storilec med izvrevanjem kazni pobolja in zato ne izvruje ve kaznivih dejanj. Specialna prevencija kot posebna funkcija kazenskih sankcij ni vedno potrebna ali koristna, in sicer takrat, kadar gre za storilce, pri katerih je verjetnost, da bi ponovili kaznivo dejanje, zelo majhna. Kazenski zakonik postavlja zahtevo po sorazmernosti med teo kritve in krivde na eni strani ter sankcijo na drugi strani. Okoliine, ki vplivajo na to, da bo kazen vija ali nija v okviru kazni, doloene na podlagi naela sorazmernosti, so tiste, ki upotevajo specialnopreventivni namen kazni. Kazen naj: 1. pomeni povrailo za storjeno dejanje (retribucija) 2. vpliva na druge, da ne bi delali kaznivih dejanj (generalna prevencija) 3. preprei storilcu izvritev novega kaznivega dejanja (specialna prevencija) Resocializacija kot sodobna vsebina specialne prevencije je eden od namenov kaznovanja. Obsojeni lahko med izvrevanjem posamezne kazni (ki to po svoji naravi dopua) sprejme ponujene programe resocializacije. 33. KAZEN ZAPORA Vpraanja v zvezi s tem - kdaj se lahko izree 20 in 30 let zapora - dosmrtni zapor (kdaj se lahko izree, kako se izreka, ali je doloen pri posameznih kaznivih dejanjih v posebnem delu ali na splono) Kazen zapora sodi med prostostne kazni. V zvezi z oblikami kazni odvzema prostosti velja omeniti kratkotrajne kazni zapora. To so kazni, katerih dolina se ponavadi doloa s 6 meseci. Dopustno je uporabiti kazen odvzema prostosti le kot skrajne sredstvo. Zapor je vedno glavna kazen in se sme izrei le, e je predpisan z zakonom. Lahko se izree kot nadomestilo za neplaano in neizterljivo denarno kazen. Najnija mera (sploni minimum) je 15 dni. Najvija mera (sploni maksimum) je 30 let. Za nekatera kazniva dejanja je KZ-1 sprejel kazen dosmrtnega zapora (posebni maksimum), in sicer za k.d.: genocida hudodelstva zoper lovenost vojnega hudodelstva agresije v primeru steka 2 ali ve kaznivih dejanj: terorizma (z naklepnim odvzemom ivljenja) umora uboja predsednika republike nekatera k.d. zoper suverenost RS in njeno demokratino ustavno ureditev (z naklepnim odvzemom ivljenja) ogroanje oseb pod mednarodno zaito (z naklepnim odvzemom ivljenja) jemanje talcev (z naklepnim odvzemom ivljenja) Kazen dosmrtnega zapora je mono upraviiti iz razlogov generalno preventivnih funkcij kazni, medtem ko specialno preventivnih po svoji naravi ne more uresniiti. Kazen zapora do 2 let se lahko predpie brez doloitve najmanje mere te kazni, kar ima pomen za omilitev kazni, saj lahko sodie v primeru, e najmanja mera kazni zapora ni doloena, namesto te kazni izree denarno kazen. Zapor se lahko izreka na cela leta in cele mesece, do 6 mesecev pa tudi na cele dni. 34. DENARNA KAZEN Denarna kazen sodi med premoenjske kazni. Ne prizadane vseh ljudi enako za tistega, igar premoenjski poloaj je slab, pomeni denarna kazen mnogo huje breme kot za tistega, ki je premoen. Denarna kazen tudi ni osebna, ker ne prizadane le obsojenca, temve tudi druge lane njegove oje druine. Danes postaja denarna kazen ena najpomembnejih in najpogosteje uporabljanih kazni, ker je ena najboljih nadomestil za kratkotrajne prostostne kazni. Pred sprejetjem KZ-1 sta bila mona dva naina predpisovanja denarne kazni:
33

predpisovanje v razponu (stareji nain) zakon doloi splono spodnjo in gornjo mejo te kazni, sodie pa jo izreka v tem okviru, upotevajo zlasti premoenjsko stanje storilca; predpisovanje v dnevnih zneskih (noveji nain) odpravlja pomanjkljivost, da denarna kazen ne prizadane vseh storilcev enako. Ta nain je uzakonjen v KZ-1. Denarna kazen je lahko glavna ali stranska kazen: - kot glavna se sme izrei le, kadar je predpisana za posamezno kaznivo dejanje - kot stranska se lahko izree za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, tudi e ni predpisana z zakonom, ali kadar je z zakonom predpisano, da bo storilec kaznovan z zaporom ali denarno kaznijo, sodie pa izree kot glavno kazen zapor (2. odstavek 45. lena). KZ-1 torej sprejema doloanje denarne kazni v dnevnih zneskih. Sodie opravi pri doloanju denarne kazni 2 operaciji: 1. najprej doloi tevilo dnevnih zneskov tevilo dnevnih zneskov pomeni merilo za doloitev viine kazni ter se doloi glede na sorazmerje med teo kaznivega dejanja in stopnjo krivde. To merilo je enako za vse storilce, zakonik pa doloa najnije (30) in najvije tevilo (360) dnevnih zneskov, za kazniva dejanja, storjena iz koristoljubnosti, pa najve 1.500. 2. nato izrauna viino dnevnega zneska ta je odvisna od storilevega premoenjskega stanja v celoti. Sodie pri tem upoteva: viino storilevega dnevnega zasluka glede na uradne podatke davnega organa, njegove druinske obveznosti (predvsem preivninske, odplaevaje stanovanjskega posojila,). Pri doloanju viine zneska se sodie opre na podatke, ki ob izrekanju kazni niso stari ve kot 6 mesecev. e sodie podatkov o storilevem dnevnem zasluku ne more dobiti, se kot dnevni znesek denarne kazni vzame 1/30 zadnje uradno objavljene povprene mesene neto plae za zaposleno osebo RS (3. odstavek 47. lena). Sodie mora v sodbi doloiti rok za plailo denarne kazni najmanj 15 dni, najve 3 mesece. V opravienih primerih lahko sodie doloi, da se denarna kazen odplauje v obrokih, vendar ne dalj kot za 2 leti. e obsojenec v roku, ki je doloen, denarne kazni ne plaa, se znesek izterja prisilno. e ostane izvrba neuspena, zamenja sodie denarno kazen z zaporom tako, da za vsaka zaeta 2 dnevna zneska doloi kazen zapora. Zapor nima narave kazni zapora. Lahko traja manj kot 15 dni, za obsojenca ne nastanejo pravne posledice in ne veljajo dolobe o pogojnem odpustu. Ne more biti dalji kot kazen zapora, predpisana za k.d., za katero je sodie izreklo denarno kazen, ki je ni bilo mono izterjati, in ne sme biti dalji od 6 mesecev. Denarna kazen, ki presega 360 zneskov, zato lahko ostane neizterjana. e obsojenec plaa del denarne kazni, se mu preostanek sorazmerno spremeni v zapor. e med prestajanjem zaporne kazni plaa e ta ostanek, se izvrevanje zapora ustavi. Po obsojenevi smrti se denarna kazen ne izvri. 35. RAZLIKA MED PREPOVEDJO VONJE MOTORNEGA VOZILA IN ODVZEMOM VOZNIKEGA DOVOLJENJA Prepoved vonje motornega vozila je kazen (in sicer stranska kazen), ki se jo lahko izree v primeru obsodilne sodbe in izreene glave kazni (zapora ali denarne kazni). Odvzem voznikega dovoljenja je varnostni ukrep, ki se ga lahko izree v primerih, ko je sodie izreklo kazen, pogojna obsodba, sodni opomin ali mu je bila odpuena kazen. 36. ODMERA KAZNI - odmera kazni - enotna kazen. Kdaj izree sodie enotno kazen? Po kaknih pravilih izree sodie enotno kazen? - omilitev kazni. Po kaknih naelih ravna sodie? Splona pravila za odmero kazni Splona pravila za odmero kazni pomenijo odmero kazni glede na teo dejanja in storilevo krivdo, pri tem pa se upotevajo olajevalne in obteevalne okoliine ("vse okoliine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manja ali veja"). Posebna pravila za odmero kazni KZ zagotavlja posebne monosti za obravnavanje primerov, ki glede na teo, kakrno jim je pripisal zakon, mono odstopajo od povpreja. Gre lahko za k.d., ki so izjemno lahka, ali za primere, kjer posebne okoliine na strani storilca zahtevajo posebno obravnavanje posebna pravila za odmero kazni: pravila o omilitvi kazni, pravila o odpustitvi kazni, pravila o povratku, pravila o odmeri kazni za dejanja v steku. I. SPLONA PRAVILA ZA ODMERO KAZNI 1. Pojem olajevalnih in obteevalnih okoliin
34

Ko sodie izbere vrsto kazni, ki jo bo izreklo, mora doloiti tudi njeno viino. To stori z uporabo splonih pravil za odmero kazni. Viino kazni doloi sodie ob upotevanju tee dejanja in stopnje storileve krivde. To je prvi in najviji okvir kazni. Nato pa sodie upoteva tiste okoliine, ki vplivajo na to, da bo kazen v tem okviru manja ali veja olajevalne in obteevalne okoliine. Zakonodajnotehnino je mono te okoliine doloiti: primeroma (eksemplifikativno) njihov seznam sodia ne omejuje, zato lahko poleg izrecno navedenih okoliin uporabi tudi druge, ki jih je ugotovilo z uporabo meril, ki jih doloa institut analogia intra legem. Nenateta okoliina mora biti po naravi in intenziteti podobna kateri izmed okoliin, navedenih v zakoniku. taksativno v zakonu so izrpno natete vse okoliine in sodie ne more upotevati nobenih drugih. Okoliine, ki jih doloa zakonik kot olajevalne ali obteevalne, so lahko objektivne ali subjektivne glede na to, ali se nanaajo na kaznivo dejanje in njegove objektivne znailnosti, ali na storilevo krivdo in njegovo osebnost. Okoliine so doloene kot fakultativne sodiu je prepuena presoja o tem, kdaj jih bodo upotevala pri izbiri in odmeri kazni. Pri kaznivih dejanjih, pri katerih je posamezna okoliina konstitutivni element kaznivega dejanja (zakonski znak), je sodie ne sme upotevati kot obteevalno ali olajevalno okoliino. Sodna praksa je zavzela stalie, ki ga podpira tudi teorija, da je upotevanje kakne okoliine tudi kot obteevalne dopustno le, e to opraviuje intenzivnost te okoliine. 2. Vrste obteevalnih in olajevalnih okoliin Veljavno kazensko pravo opredeljuje olajevalne in obteevalne okoliine primeroma kot okoliine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manja ali veja. Njihova uporaba je vedno fakultativna, tako da je sodiu dana monost presoje, ali bo doloeno okoliino telo za olajevalno ali obteevalno in jo kot takno upotevalo pri odmeri kazni. Sodie kot olajevalne oz. obteevalne okoliine upoteva: stopnjo storileve kazenske odgovornosti nagibe za storitev psihina gibala, ki so vodila storilca pri storitvi k.d. Praviloma ti psihini procesi niso vkljueni v storilev naklep, po svoji vsebini so lahko zavrni ali pozitivni stopnjo ogroanja ali kritve zavarovane vrednote nanaa se na teo posledice kaznivega dejanja in je objektivne narave okoliine storitve te okoliine so lahko: objektivne narave: kraj, as in nain storitve, kadar ti elementi niso zakonski znaki kaznivega dejanja subjektivne narave: okoliine na strani storilca, ki se ne upotevajo pri ugotavljanju kazenske odgovornosti (npr. odnos med storilcem in okodovancem, izzvanost, mladostna nepremiljenost) prejnje ivljenje storilca sodie presoja, ali storilec do storitve kaznivega dejanja ni kril pravnih predpisov, ali je izpolnjeval svoje splone loveke in drubene dolnosti ter kako jih je izpolnjeval osebne in premoenjske razmere okoliine, s pomojo katerih sodie upoteva njegovo splono ivljenjsko situacijo: gmotne, druinske, zdravstvene, vzgojne in druge okoliine, ki utegnejo vplivati na odmero kazni obnaanje po storjenem dejanju (zlasti, ali je poravnal kodo) pomembna okoliina pri odmeri kazni in je subjektivne narave. Ta okoliina pri odmeri kazni ne razkriva le storilevega odnosa do storjenega k.d., temve ima pomen tudi za napoved njegovega vedenja v prihodnje ter je v tem smislu pomemben element individualizacije V zvezi s to olajevalno okoliino je tudi vpraanje storilevega priznanja. Praviloma je priznanje olajevalna okoliina takrat, kadar je imelo doloen pomen za potek kazenskega postopka. Teorija kazenskega prava posebej opredeljuje situacijo, ko je storilec z aktivnim delovanjem po storitvi k.d. poskual odvrniti posledico k.d. ali jo skual vsaj olajati gre za t.i. dejansko kesanje. Poravnava kode, povzroena s k.d. sodobno kazensko pravo pripisuje poravnavi kode velik pomen. Predstavlja obliko odvraanja kazenskega postopka; dravni toilec sme odloiti kazenski pregon za kaznivo dejanje, za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 1 leta, e se je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih dravnega toilca in izpolniti doloene naloge, med katerimi je na prvem mestu odprava ali poravnava kode. e osumljenec v roku, ki ne sme biti dalji od 6 mesecev, izpolni nalogo, dravni toilec ovadbo zavre. Dravni toilec ima tudi pravico, da kazenskega postopka ne zane oz. odstopi od pregona, e je osumljenec zaradi dejanskega kesanja prepreil kodljive posledice ali poravnal kodo in dravni toilec glede na konkretne okoliine primera oceni, da kazenska sankcija ne bi bila upraviena. druge okoliine, ki se nanaajo na storilevo osebnost II. PRAVILA O POVRATKU 1. Pojem povratka Povratek pomeni, da je storilec kaznivega dejanja pred sedanjim kazenskim postopkom e storil kakno kaznivo dejanje in bil zaradi njega obsojen. Kazensko pravo pozna dva naina, da sodie izree storilcu strojo kazen, e gre za povratnika: - povratek upoteva kot obteevalno okoliino (KZ-1) - povratek upoteva kot okoliino, ki vpliva na to, da storilcu odmeri strojo kazen od predpisane (KZ) 2. Vrste povratka
35

Sploni povratek storilec kaznivega dejanja, ki ga sodie sodi, je e bil pravnomono obsojen zaradi kakrnegakoli kaznivega dejanja. Znailnosti splonega povratka so objektivne narave vezane so na to, da je storilec k.d. e prej storil kakno k.d. in bil zanj obsojen. Posebni ali specialni povratek pomeni ponovitev istovrstnega kaznivega dejanja, potem ko je bil storilec e obsojen zaradi taknega kaznivega dejanja. Gre za storilca, ki kljub prejnjim obsodbam ponavlja kazniva dejanja iste vrste. Enkratni povratek gre za storilca, ki je bil pred storitvijo kaznivega dejanja, za katero se mu sodi, obsojen le enkrat. Lahko pomeni zaetek prestopnike kariere storilca. Vekratni povratek obstaja v primerih, ko je bil storilec kaznivega dejanja, ki mu sodie sodi, pred storitvijo tega kaznivega dejanja e obsojen za ve kaznivih dejanj doloene vrste ali tee. Gre za ponavljanje istovrstnih kaznivih dejanj, tako da so vekratni povratniki hkrati tudi specialni povratniki. Vekratni povratniki sodijo med najtejo skupino storilcev, ki so neobutljivi na kazen in resocializacijo. 3. Povratek po KZ in KZ-1 Enkratni povratek je okoliina, pomembna za odmero kazni. Zakonik doloa povratek kot fakultativno okoliino. Enkratni povratek je poloaj, ko sodie sodi storilcu, ki je e bil pravnomono obsojen, prestal kazen ali je kazen zastarala ali mu je bila odpuena. Sodie mora pri presoji, ali bo telo povratek storilca za obteevalno okoliino, upotevati: 1. ali je novo kaznivo dejanje iste vrste kot prejnje istovrstnost kaznivih dejanj pomeni, da sodi novo kaznivo dejanje v isto skupino kot prejnja oz. je po naravi enako kot prejnje 2. ali je novo kaznivo dejanje storjeno iz enakih nagibov kot prejnje 3. asovni razmik koliko asa je preteklo od prejnje obsodbe oz. prestane, zastarane ali odpuene kazni Vekratni povratek gre za storilce, ki so bolj nevarni, kar so pokazali s storitvijo ve kaznivih dejanj v razlinih asovnih obdobjih. Gre za storilce, ki pogosto ponavljajo kazniva dejanja in so pogosto pred sodii. Posledica, ki jo je predvideval stari KZ za to skupino storilcev, je bila fakultativna postroitev kazni monost, da se izree stroja kazen od predpisane. Po KZ se je za vekratnega povratnika telo: 1. kdor je storil naklepno kaznivo dejanje, za katerega je predpisana kazen zapora 2. e je bil vsaj 2x prej obsojen za istovrstna naklepna kazniva dejanja na kazen zapora najmanj 1 leta 3. e od dneva, ko je bil spuen s prestajanja prej izreene kazni, do novega kaznivega dejanja ni preteklo 5 let. Pomona merila za vekratne povratnike so: - sorodnost storjenih kaznivih dejanj - nagibi, iz katerih so bila kazniva dejanja storjena - druge okoliine, ki kaejo na to, da bo storilec ponavljal takna kazniva dejanja (npr. okoliine, v katerih so bila storjena) KZ-1 ne omogoa ve odmere stroje kazni od predpisane za vekratne povratnike, lahko pa vekratni povratek upoteva kot obteevalno okoliino (znotraj predvidenega razpona kazni). III. ODMERA KAZNI ZA KAZNIVA DEJANJA V STEKU Veljavno slovensko kazensko pravo uporablja vsa tri pravila za odmero kazni pri kaznivih dejanjih v steku: - pravilo o absorbciji - pravilo o asperaciji - pravilo o kumulaciji 1. Kazen zapora e je sodie za vsa kazniva dejanja v steku doloilo kazen zapora, izree enotno kazen po naslednjih pravilih: pravilo asperacije: enotna kazen mora biti veja od vsake posamezne doloene kazni, vendar ne sme dosei setevka posameznih kazni in ne presei 20 let zapora (izjema: e je za vsako od treh kaznivih dejanj v steku doloilo 10 let zapora, lahko izree enotno kazen 30 let) dosmrtni zapor: e je za 2 ali ve kaznivih dejanj doloilo kazen zapora 30 let, izree enotno kazen dosmrtnega zapora posebno pravilo za laja kazniva dejanja: e so za vsa kazniva dejanja v steku predpisane kazni zapora do 3 let, enotna kazen ne sme biti veja od 8 let zapora Problem: kaj pa e za eno k.d. doloi 20 let zapora ali ve, za drugo pa nijo kazen. (po 2. odst. bi bilo 20 let!?) 2. Denarne kazni e je sodie za vsa kazniva dejanja v steku doloilo le denarne kazni se uporabi: pravilo o kumulaciji: enotno kazen izree tako, da zvia najvijo doloeno denarno kazen, ki pa ne sme presei (lahko pa dosee) setevka doloenih denarnih kazni in ne 360 dnevnih zneskov ali 15.000 EUR (e je bilo eno ali ve kaznivih dejanj storjenih iz koristoljubnosti, pa ne sme presegati 1.500 dnevnih zneskov oziroma 50.000 EUR) 3. Zapor in denarna kazen
36

e je sodie za nekatera k.d. doloilo kazen zapora, za druga pa denarne kazni: izree enotno kazen tako, da izree eno kazen zapora in eno denarno kazen, viino vsake izmed njiju pa doloi po pravilih o steku za tisto vrsto kazni 4. Ve stranskih kazni (istovrstnih) e je za kazniva dejanja v steku doloilo ve istovrstnih stranskih kazni: izree enotno kazen tako, da ne sme dosei njihovega setevka in ne presei najvije splone meje kazni. Stransko kazen sodie izree, e jo je doloilo vsaj za eno kaznivo dejanje v steku. e pa je doloilo ve denarnih kazni, izree eno samo denarno kazen po pravilih, ki veljajo za izrek denarne kazni v steku (torej pravilo o kumulaciji). IV. OMILITEV IN ODPUSTITEV KAZNI 1. Pojem omilitve kazni Omilitev kazni pomeni monost, da sodie izree kazen, ki je nija od predpisane, ali uporabi milejo vrsto kazni. 1. Pooblastilo lahko sodie uporabi, e zakon to izrecno dovoljuje (formalni kriterij). KZ-1 omilitev kazni dovoljuje pri: silobranu bistveno zmanjani pritevnosti neopraviljivi pravni zmoti poskusu pomoi posameznih kaznivih dejanjih (napeljevanje k samomoru, e je bil samomor le poskuen; pomo pri samomoru, e je bil samomor le poskuen) 2. Sodie lahko omili kazen pri vsakem kaznivem dejanju, e ugotovi, da so podane posebne olajevalne okoliine, ki utemeljujejo izrek omiljene kazni (materialni kriterij). 2. Meje omilitve kazni Kazen, pri kateri je predpisan posebni minimum doloene vrste kazni, se omili tako, da se sme izrei kazen pod tem minimumom. e posebni minimum ni naveden, sme sodie zamenjati predpisano vrsto kazni z milejo zamenjava zaporne kazni z denarno. Naini omilitve so: - min. 15 let zapora, sme omiliti do 10 let zapora - 3 leta ali ve, sme kazen omiliti do 1 leta zapora - 1 leto ali ve, sme kazen omiliti do 3 mesecev zapora - manj kot 1 leto, sme sodie kazen omiliti do 15 dni zapora - ni navedena najmanja mera, sme sodie namesto kazni zapora izrei denarno kazen e pa sodie izree denarno kazen kot glavno kazen, jo sme omiliti do 15 denarnih zneskov (sploni minimum je 30 denarnih zneskov). To pa tudi pomeni, da ni mogoe omiliti denarne kazni, e je bila izreena kot stranska kazen. 3. Omilitev kazni brez omejitev Omilitev kazni brez omejitev pomeni izjemno pooblastilo sodiu in je povezana z odpustitvijo kazni. e ima sodie pravico storilcu kazen odpustiti, mu jo lahko tudi omili brez omejitev. Pri omejitvi te vrste omili sodie kazen, ne da bi upotevalo pravila, ki veljajo sicer za omilitev kazni. VII. ODPUSTITEV KAZNI Odpustitev kazni je sredstvo, ki ga kazensko pravo predvideva za primere, kjer bi kaznovanje storilca ne bilo upravieno. Ko sodie storilcu kazen odpusti, ga spozna za krivega, vendar izree, da se mu kazen odpusti. Takna sodba je obsodilna sodba, ker obsega izrek o krivdi. Odpustitev kazni je dovoljena le, kadar zakonik to izrecno doloa in je vedno fakultativna. KZ-1 to doloa v splonem delu pri: prekoraenem silobranu, prekoraeni skrajni sili, neprimernem poskusu, prostovoljnem odstopu od poskusa, e sostorilec, napeljevalec ali pomaga prostovoljno preprei storitev k.d.,
37

k.d. iz malomarnosti, ki storilca tolikanj prizadanejo, da izrek kazni oitno ne bi bil upravien v praksi so dokaj pogosti primeri k.d. iz malomarnosti, pri katerih so posledice za storilca tolikne in takne, da e same po sebi pomenijo kaznovanje za storilca. V posebnem delu pa KZ-1 doloa omilitev pri: k.d. razalitve, e je razaljenec razalitev vrnil, k.d. odvzema mladoletne osebe, e je storilec prostovoljno izroil mladoletno osebo upraviencu ali omogoil uresniitev izvrljive odlobe, k.d. tatvine, e je storilec vrnil okodovancu ukradeno stvar, preden je izvedel, da je uveden kazenski postopek, k.d. krive izpovedbe, e storilec prostovoljno preklie krivo izpovedbo, preden se dokonno izda odloba, k.d. dajanja podkupnine, e je storilec, ki je dal podkupnino na zahtevo uradne osebe, dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito. 37. KAJ POMENI ISTOVRSTNO KAZNIVO DEJANJE Istovrstnost kaznivih dejanj pomeni, da sodi novo kaznivo dejanje v isto skupino kaznivih dejanj kot prejnja oz. je po naravi enako kot prejnje. Upoteva se kot obteevalna okoliina pri specialnih povratnikih. 38. POGOJNA OBSODBA Vpraanja v zvezi tem: - pogojna obsodba. pogoji za izrek pogojne obsodbe. doloitev kazni v pogojni obsodbi - kaj je pozitivna prognoza pri pogojni obsodbi? - kdaj se pogojna obsodba ne more izrei? - pogoji za pogojno obsodbo; kaj pa primer, e sodie izree pogojno, potem pa mu ponovno sodi in izree kazen leti zapora? (obvezen preklic!) - preklic pogojne obsodbe. Preklic zaradi neizpolnitve obveznosti, preklic zaradi novega kaznivega dejanja v asu preizkusne dobe. Kdo zane postopek za to? Roki za preklic. - pogoji za izrek pogojne obsodbe, kako bi se pogojna obsodba izrekla za kaznivo dejanje posilstva, glede na zagroeno kazen? I. SPLONO O POGOJNI OBSODBI Pogojna obsodba pomeni sankcijo, ki nadomea kazen in zato ne vsebuje izreka kazni, temve le njeno doloitev, ki je potrebna za primer preklica in za to, da obsojeni ve, kaj ga aka, e bo pogojna obsodba preklicana. Pogojnost obsodbe je v tem, da kazen, ki jo je sodie doloilo (ne pa izreklo), ne bo izvrena, e bo pogojno obsojeni v asu, ki ga sodie doloi in ne sme biti kraji kot 1 leto in ne dalji kot 5 let, ne bo storil novega k.d. as od 1 do 5 let imenujemo preizkusna doba, ker je pogojno obsojeni v tem asu na preizkunji, ali bo/ne bo storil novega k.d. II. POGOJI ZA IZREK POGOJNE OBSODBE Loimo dva sklopa pogojev za izrek pogojne obsodbe: formalne (zakonski pogoji) in materialne (pozitivna prognoza). Formalni pogoji so povezani z doloitvijo kazni: - sploni zakonski pogoj za izrek pogojne obsodbe je, da sodie doloi storilcu denarno kazen ali kazen zapora do 2 let - izkljuena je monost uporabe pogojne obsodbe pri kaznivih dejanjih, za katera je predpisana kazen zapora najmanj 3 let (posebni minimum za posamezno k.d.) Materialni pogoji so povezani z namenom pogojne obsodbe: preprianje sodia, da storilec ne bo ve ponavljal kaznivih dejanj (pozitivna prognoza). Sodie mora napraviti prognozo storilevega bodoega vedenja. Pri tem so sodiu v pomo merila vsebinske narave: osebnost storilca sodie upoteva tiste sestavine storileve osebnosti, ki kaejo, da je prognoza njegovega vedenja v prihodnje ugodna. Kaznivo dejanje je v storilevem ivljenju enkraten nakljuen dogodek, ki ga je storil zaradi trenutne stiske, v afektu, zaradi izzvanosti ali nepremiljenosti storilevo prejnje ivljenje sodie ugotovi, ali je bil storilec e prej obsojen oz. ali mu je e bila izreena pogojna obsodba ali sodni opomin. Lahko upoteva tudi druge okoliine obnaanje storilca po storjenem kaznivem dejanju storilev odnos do okodovanca, prizadevanja, da povrne kodo, ali dejanska vrnitev kode so lahko pomembni kazalniki za prognozo o njegovem ravnanju v prihodnje stopnja kazenske odgovornosti storilca intenzivnost krivde, (bistveno) zmanjana pritevnost, druge okoliine, ki vplivajo na stopnjo kazenske odgovornosti. druge okoliine, v katerih je kaznivo dejanje storil III. POGOJI IN OBVEZNOSTI, KI JIH SODIE LAHKO NALOI POGOJNO OBSOJENEMU
38

1. sploni pogoj, na katerem temelji pogojna obsodba je, da pogojno obsojeni v preizkusni dobi, to je v roku, ki ga doloi sodie in ne sme biti kraji kot 1 leto in ne dalji kot 5 let, ne bo storil novega kaznivega dejanja. 2. posebni pogoji, ki jih lahko sodie naloi ob pogojni obsodbi: vrnitev premoenjske koristi, do katere je storilec priel s kaznivim dejanjem, povrnitev kode, ki jo je storilec povzroil s kaznivim dejanjem. e pogojno obsojeni ne izpolni teh pogojev, lahko sodie preklie pogojno obsodbo. 3. obveznosti, ki jih lahko sodie naloi obsojenemu ob pogojni obsodbi: obveznosti, ki izhajajo iz varnostnih ukrepov: varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica varnostni ukrep odvzema voznikega dovoljenja e je bila v njej doloena kazen zapora, sme izrei tudi prepoved opravljanja poklica. Pogojna obsodba bo preklicana, e bo pogojno obsojeni prekril prepoved, ki iz taknega varnostnega ukrepa izvira. Ta dodatni pogoj mora sodie v sodbi posebej odrediti. obveznosti, ki so doloene pri posameznih kaznivem dejanju pri izmikanju plaevanju preivnine lahko sodie storilcu naloi, da mora redno plaevati preivnino, poravnati zaostalo preivnino in druge prisojene obveznosti, nastale s preivljanjem pri nezakoniti vselitvi lahko sodie ob pogojni obsodbi naloi storilcu, da mora v doloenem roku izprazniti stanovanje oz. prostore Pogojna obsodba nima pravnih posledic, toda oseba, ki ji je izreena takna obsodba, teje za obsojeno; obsodba se vpie v kazensko evidenco in se izbrie iz nje po 1 letu, odkar je pretekla preizkusna doba, e obsojenec v tem asu ni izvril novega kaznivega dejanja. IV. PREKLIC POGOJNE OBSODBE 1. Razlogi za preklic pogojne obsodbe Pogojna obsodba se lahko preklie: 1. e je obsojeni v preizkusni dobi storil novo kaznivo dejanje 2. e se je po izreku pogojne obsodbe ugotovilo, da je obsojeni storil kaznivo dejanje, preden je bil pogojno obsojen 3. e obsojeni ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naloene ob pogojni obsodbi. Novo kaznivo dejanje Je najpomembneji razlog za preklic pogojne obsodbe. Preklic pogojne obsodbe je: obligatoren kadar sodie za novo kaznivo dejanje izree kazen zapora 2 ali ve let fakultativen ko sodie izree kazen zapora manj kot 2 leti ali denarno kazen za eno ali ve kaznivih dejanj, ki jih je pogojno obsojeni storil med preizkusno dobo. Sodie presoja, ali bo preklicalo pogojno obsodbo ali ne ali je zaradi storilevega novo storjenega k.d. treba spremeniti oceno o prognozi storilevega vedenja. Sojenje zaradi prej storjenega k.d. Obsojenemu se sodi v asu preizkusne dobe za dejanje, ki ga je storil, preden je bila izreena pogojna obsodba, v asu sojenja pa se zanj ni vedelo. Preklic pogojne obsodbe je fakultativen. Merilo za odloitev je preprianje sodia, da ne bi bilo podlage za pogojno obsodbo, e bi ob njenem izreku vedelo za to kaznivo dejanje. Neizpolnitev naloenih pogojev oz. obveznosti Posebne pogoje oz. obveznosti, ki so bile pogojno obsojenemu naloene ob pogojni obsodbi, mora izpolniti v roku, ki ga sodie za to doloi ob pogojni obsodbi. e pogojno obsojeni katerega izmed natetih pogojev oz. obveznosti ne izpolni, ima sodie na voljo ve monosti: 1) podaljanje roka za izpolnitev obveznosti v mejah preizkusne dobe, 2) fakultativni preklic pogojne obsodbe in izrek kazni, ki je bila doloena s pogojno obsodbo, 3) obsojencu se odpusti izpolnitev ene ali ve obveznosti ali se jih nadomesti z drugimi ustreznimi obveznostmi, doloenimi v zakonu, e se spozna, da jih obsojeni iz opravienih razlogov ne more izpolniti. 2. Doloitev kazni pri preklicu pogojne obsodbe e sodie preklie pogojno obsodbo, upoteva kazen, ki je bila v njej doloena, ter doloi kazen za prej storjeno oz. novo kaznivo dejanje, nato izree enotno kazen po pravilih o steku. Kazen iz pogojne obsodbe se teje za doloeno. 3. e sodie ne preklie pogojne obsodbe e sodie ne preklie pogojne obsodbe, sta 2 monosti:
39

1. za prej storjeno oz. novo kaznivo dejanje sodie izree kazen prejnja pogojna obsodba ostane v veljavi, novo izreena kazen se izvri. e je kazen zapor, se prestajanje kazni ne teje v preizkusno dobo, doloeno za kaznivo dejanje, za katero je bila izreena pogojna obsodba. 2. za prej storjeno oz. novo kaznivo dejanje izree sodie pogojno obsodbo, e spozna, da je treba tudi za novo kaznivo dejanje izrei to sankcijo. Za novo kaznivo dejanje se doloi kazen po pravilih o steku in doloi novo preizkusno dobo, ki zane tei od pravnomonosti sodbe naprej. 4. Roki za preklic pogojne obsodbe Pogojna obsodba se lahko preklie v preizkusni dobi. e stori pogojno obsojeni v tem asu kaznivo dejanje, zaradi katerega je treba pogojno obsodbo preklicati, vendar se to ugotovi s sodbo ele po preteku preizkusne dobe, se sme pogojna obsodba preklicati najkasneje v 1 letu po preteku preizkusne dobe. To je skrajni rok, v katerem je e mono preklicati pogojno obsodbo. 39. SODNI OPOMIN 1. Pojem in znailnosti sodnega opomina Sodni opomin je opozorilna sankcija in kot tak nadomestilo za izrek kazni. Vsa vsebina sodnega opomina je v opozorilo storilcu kaznivega dejanja. Sodni opomin je namenjen storilcem lajih kaznivih dejanj, katerim ni potrebno izrei kazni, in je mogoe priakovati, da bo opozorilo vplivalo nanje tako, da ne bodo ve ponavljali kaznivih dejanj. Sodie ga izreka v obliki sklepa, ki ne vsebuje krivdoreka. 2. Razmerje med sodnim opominom in dejanjem majhnega pomena Dejanja, za katera lahko sodie izree sodni opomin, in dejanja majhnega pomena, so si po svojih znailnostih podobna. Gre za dejanja, katerih pomen in nevarnost nista velika. Vendar pa so pri dejanju majhnega pomena podani vsi znaki formalni znaki kaznivega dejanja, manjkata pa mu materialna protipravnost in nevarnost, pri sodnem opominu pa materialna protipravnost oz. nevarnost obstajata, vendar je njuna stopnja majhna. Razlika med sodnim opominom in dejanjem majhnega pomena je v nevarnosti dejanja in storilca. Razmejitev med njima je dejansko vpraanje, ki ga je treba reiti v vsakem posaminem primeru. 3. Pogoji za izrek sodnega opomina 1 1 sploni pogoj: za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do 1 leta ali denarna kazen, e so podane olajevalne okoliine, ki delajo kaznivo dejanje posebno lahko. 1 1 posebni pogoji: sodni opomin je mono izrei tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do 3 let, e so izpolnjeni posebni pogoji, ki jih KZ pri takih kaznivih dejanjih doloa KZ pri vsakem posameznem kaznivem dejanju doloi, ali je in ob katerih pogojih je mono uporabiti sodni opomin (npr. lahka telesna pokodba ((zlasti e je bil storilec izzvan z nedostojnim ali surovim obnaanjem pokodovanca)). Pri presoji, ali naj uporabi sodni opomin, sodie upoteva osebnost storilca, njegovo prejnje ivljenje, njegovo obnaanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo kazenske odgovornosti in druge okoliine, v katerih je kaznivo dejanje storil. Te okoliine morajo biti po vsebini take, da na njihovi podlagi sodie ugotovi, da so bile podane takne olajevalne okoliine, zaradi katerih je izrek sodnega opomina upravien. Sodni opomin se sme izrei tudi za ve kaznivih dejanj v steku, e so za vsako izmed njih podani pogoji za njegov izrek. 4. Posledice sodnega opomina Sodni opomin nima pravnih posledic. Storilec velja za obsojenega in obsodba se vpie v kazensko evidenco. Iz kazenske evidence se izbrie, e storilec v 1 letu od pravnomonosti sodne odlobe ne stori novega kaznivega dejanja. Ob sodnem opominu je mono izrei varnostna ukrepa: odvzem voznikega dovoljenja, odvzem predmetov. 40. VARNOSTNI UKREPI Vpraanja v zvezi s tem: - varnostni ukrepi - namen varnostnih ukrepov - kako se izreka varnostni ukrep odvzema voznikega dovoljenja? I. NAMEN VARNOSTNIH UKREPOV Temeljni razlog za uporabo varnostnega ukrepa je storileva nevarnost, ki jo je prikazal s storitvijo kaznivega dejanja in zaradi katere je verjetno, da bo kazniva dejanja ponavljal. Varnostni ukrep se izreka zaradi odprave te
40

nevarnosti. Temelj za izrek kazni je ugotovitev sodia o krivdi storilca. Pri izreku varnostnega ukrepa mora sodie ugotoviti le obstoj nevarnosti storilca. Pri uporabi varnostnih ukrepov mora sodie upotevati: - sploni namen kazenskih sankcij, - posebni namen varnostnih ukrepov kot posebne vrste kazenskih sankcij, - posamezni namen posameznega varnostnega ukrepa. Sploni namen varnostnih ukrepov je prepreevanje kaznivih dejanj. V tem okviru so usmerjeni v specialno prevencijo. Posebni namen varnostnih ukrepov je, da naj bi z njimi odpravili stanja in okoliine, ki lahko vplivajo na ponavljanje kaznivih dejanj storilca: 1. stanja, ki jih je treba odpraviti, se nanaajo na storilevo osebnost. Navadno gre za duevno stanje, ki je pomembno za presojo storileve pritevnosti. Takna stanja poskuamo odpraviti z uporabo: varnostnega ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja (z varstvom v zdravstvenem zavodu ali na prostosti), varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov. 2. okoliine se nanaajo na storilevo okolje in njegove ivljenjske razmere. Njihov pomen je v povezanosti s storilcem in vplivanju nanj: poklic storilca storilec je poklic zlorabil za izvrevanje kaznivega dejanja, zato se mu izree varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, udeleba storilca v javnem prometu zaradi storileve nesposobnosti varno upravljati z vozili gre za okoliino, zaradi katere lahko storilec spet stori kaznivo dejanje, zato mu to prepreimo z varnostnim ukrepom odvzema voznikega dovoljenja. Posamezni namen varnostnega ukrepa je znailen za vsak varnostni ukrep posebej. Nevarnost storilca je specifino stanje storilca, zaradi katerega utegne ponavljati k.d.: 11 izhaja iz k.d., ki ga je storilec storil pomembni za opredelitev nevarnosti so vrsta, narava in tea kaznivega dejanja 11 se nanaa na k.d., ki ga storilec lahko stori v prihodnosti iz vrste, narave in tee k.d. lahko sodie sklepa, ali obstaja nevarnost ponovitve, in glede katerega k.d. obstaja. Z varnostnim ukrepom elimo odstraniti specifino nevarnost storilca s tem, da: mu odvzamemo doloeno pravico, mu naloimo doloeno prepoved oz. obveznost. Osebni varnostni ukrepi so namenjeni storilcem kaznivih dejanj Stvarni varnostni ukrepi se uporabljajo glede stvari v zvezi s kaznivimi dejanji sodie uporabi varnostni ukrep, da odstrani nevarnost stvari (npr. odvzem predmetov, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za kaznivo dejanje). II. IZREKANJE VARNOSTNIH UKREPOV Slovenski KZ-1 pozna naslednje varnostne ukrepe: 1. obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu 2. obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti 3. obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov 4. prepoved opravljanja poklica 5. odvzem voznikega dovoljenja 6. odvzem predmetov Prertani ukrepi niso bili sprejeti v KZ-1, vendar pa je uporaba ukrepa pod t. 1 in 2 podaljala prehodna doloba iz 376. lena KZ-1. Izrei je mono le varnostne ukrepe, ki so doloeni s KZ, ob pogojih, ki jih KZ doloa. Storilcu se sme izrei eden ali ve varnostnih ukrepov. 2 varnostna ukrepa je mono izrekati kot samostojni sankciji namesto kazni, e gre za nepritevne storilce. To sta: obvezno psihiatrino zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, obvezno psihiatrino zdravljenje na prostosti. Poleg tega varnostnega ukrepa se sme nepritevnim storilcem hkrati izrei e druge varnostne ukrepe: prepoved opravljanja poklica, odvzem voznikega dovoljenja, odvzem predmetov. Veinoma sodia varnostne ukrepe izrekajo poleg kazni. e sodie izree kazen zapora ali pogojno obsodbo na kazen zapora, sme ob njej izrei tudi: odvzem voznikega dovoljenja, odvzem predmetov, obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov, prepoved opravljanja poklica.
41

To bo sodie storilo, kadar so izpolnjeni zakonski pogoji za izrek varnostnega ukrepa, e meni, da bo mono namen sankcij dosei bolje z izrekom varnostnim ukrepom. e sodie izree denarno kazen, pogojno obsodbo na denarno kazen, sodni opomin ali odpusti kazen sme ob njej izrei le: odvzem voznikega dovoljenja, odvzem predmetov. Mladoletniki in varnostni ukrepi Mlajemu polnoletnemu storilcu, ki mu izree vzgojni ukrep, sme sodie izrei vse varnostne ukrepe, razen prepovedi opravljanja poklica, ker bi to negativno vplivalo na monost njegove resocializacije. Mladoletniku, ki mu izree vzgojni ukrep, denarno kazen ali mladoletniki zapor, sme sodie izrei vse v.u. razen prepovedi opravljanja poklica ter obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu namesto tega se izree vzgojni ukrep oddaje v zavod za usposabljanje. III. POSAMEZNI VARNOSTNI UKREPI 1. Prepoved opravljanja poklica Varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica preprei nevarnost, ki izhaja iz okoliine, da je storilec zlorabil svoj poklic za izvritev kaznivega dejanja, in okoliine, da bi ga e naprej opravljal. Obsega tudi prepoved opravljanja doloene samostojne dejavnosti in prepoved opravljanja doloene dolnosti. Ukrep se lahko izree, e je sodie izreklo: zaporno kazen, pogojna obsodba na zaporno kazen, varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja (v zavodu ali na prostosti) kot samostojna sankcija za nepritevne storilce Za izrek ukrepa morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1. storilec je zlorabil svoj poklic, poloaj, dejavnost ali dolnost za kaznivo dejanje in 2. sodie utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi te zlorabe nevarno, e bi storilec naprej opravljal taken poklic, dejavnost ali dolnost. Prepoved se nanaa le na poklic, dejavnost ali dolnost, ki jih je storilec opravljal v asu storitve kaznivega dejanja. Ukrep traja najmanj 1 leto in najve 5 let od pravnomone sodbe. as, prebit v zaporu ali zdravstvenem zavodu se ne teje v as trajanja ukrepa. Po preteku 2 let od zaetka izvrevanja ukrepa lahko sodie na pronjo obsojenca odloi, da ukrep preneha, e ugotovi, da so prenehali razlogi za ukrep (ni ve nevarnosti za zlorabo poklica za storitev kaznivo dejanje). Pri presoji upoteva obnaanje storilca po obsodbi, storilevo pripravljenost, da povrne kodo, povzroeno s kaznivim dejanjem IN storilevo pripravljenost, da vrne premoenjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem. e se ukrep izree ob pogojni obsodbi, lahko sodie doloi, da bo pogojno obsodbo preklicalo, e bo storilec prekril prepoved. 2. Odvzem voznikega dovoljenja Nevarnost voznika pomeni, da bi lahko ponovil kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa. Ukrep je namenjen posebni skupini storilcev kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa. Ukrep se lahko izree, e je sodie izreklo: kazen, pogojno obsodbo, sodni opomin, ali mu je kazen odpustilo varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja (v zavodu ali na prostosti) kot samostojna sankcija za nepritevne storilce mlajemu polnoletnemu ali mladoletnemu storilcu vzgojni ukrep Ukrep se uporabi ob obstoju naslednjih pogojev: 1. storilec je storil kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa, 2. sodie je spoznalo, da bi nadaljnja storilca v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegovega obnaanja, osebnih lastnosti ali nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil. Ukrep pomeni odvzem e izdanega dovoljenja, e ga storilec ima, ali prepoved izdaje novega, e ga storilec e nima. Ukrep je asovno omejen in traja od 1 do 5 let. Vozniko dovoljenje preneha veljati z dnem pravnomonosti odlobe, s katero je bil ukrep izreen. as, prebit v zaporu ali zdravstvenem zavodu, se ne vteva v as trajanja ukrepa. Vteva se as, ko je bilo med kazenskim postopkom obdolencu vzeto vozniko dovoljenje po sklepu preiskovalnega sodnika ali senata ter as odvzema voznikega dovoljenja zaradi prekrka.
42

Storilevo nesposobnost za varno vonjo mora sodie ugotoviti s pomojo izvedenca. Pri odloitvi lahko upoteva tudi: okoliine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno dejstvo, da je storilec e prej kril prometne predpise z izvrevanjem prekrkov oz. kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa Razlika med varnostnim ukrepom odvzema voznikega dovoljenja in stransko kaznijo prepovedi vonje motornega vozila je v njuni pravni naravi in pogojih za njihovo izrekanje. Njun uinek je enak: izloitev storilca kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa iz prometa. Ukrep lahko sodie izree vozniku amaterju ali poklicnemu vozniku. Po poteku ukrepa, lahko storilec na novo pridobi vozniko dovoljenje ob pogojih, ki so predpisani za pridobitev posameznih vrst voznikih dovoljenj. Dolan je izpolniti vse pogoje za pridobitev voznikega dovoljenja. Po preteku 2 let izvrevanja ukrepa lahko sodie na pronjo obsojenca odloi, da ukrep preneha, e ugotovi, da so prenehali razlogi za izrek ukrep (storilec ni ve nesposoben za varno upravljanje z motornimi vozili). e se odvzem voznikega dovoljenja naloi ob pogojni obsodbi, se lahko obsodba preklie, e obsojenec kri prepoved. 3. Odvzem predmetov Varnostni ukrep odvzema predmetov je stvarni varnostni ukrep. Sodie lahko odvzame predmete, ki so storileva last in so: 1. bili uporabljeni za kaznivo dejanje - predmeti, s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno ali ki so bili uporabljeni pri njegovem pripravljanju (oroje ali orodje, uporabljeno pri kaznivem dejanju); 2. so bili namenjeni za kaznivo dejanje - predmeti, zbrani v ta namen, ne glede na to, ali so bili resnino uporabljeni za storitev kaznivega dejanja ali ne; ali 3. so nastali s kaznivim dejanjem - predmeti, ki so bili s kaznivim dejanjem izdelani (npr. ponarejen denar, ponarejena listina, mamila,...). Predmeti, ki jih je mono vzeti, morajo biti na poseben nain povezani s kaznivim dejanjem. Zaradi monosti, da jih obdri storilec, pomenijo posebno nevarnost. Njihov odvzem je predviden zaradi odstranitve te nevarnosti. e niso storileva last, se lahko odvzamejo le, e to zahteva splona varnost ali moralni razlogi (npr. odvzem mamil in sredstev za njihovo izdelovanje). Osebe, ki so se jim odvzeli predmeti, imajo pravico zahtevati od storilca odkodnino. Odvzem predmetov je: fakultativen, obvezen doloen je z zakonom pri nekaterih kaznivih dejanjih v posebnem delu KZ: ponarejanje denarja, jemanje in dajanje podkupnine, pranje denarja. Predmeti, pridobljeni kot nagrada za storjeno kaznivo dejanje, in predmeti, pridobljeni s prodajo ali zamenjavo predmetov, pridobljenih s kaznivim dejanjem, se ne morejo odvzeti z varnostnim ukrepom odvzema predmetov, vendar se lahko odvzamejo v okviru odvzema protipravne premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. V kazenskem postopku je mono odvzeti tudi predmete kaznivega dejanja, to je predmete, na katerih je bilo storjeno kaznivo dejanje (corpus delicti). To je zaseg predmetov. Zanj veljajo doloila ZKP. 41. ODVZEM PREMOENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM I. POMEN IN PRAVNA NARAVA ODVZEMA PREMOENJSKE KORISTI 1. Pojem in namen odvzema Po splonih pravnih naelih nihe ne sme obdrati premoenjske koristi, ki jo je dobil protipravno. e je premoenjska korist pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, se v kazenskem postopku odvzame. Premoenjsko korist sestavljajo denar in dragocenosti, pridobljene s kaznivim dejanjem, ter vsaka druga premoenjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem. Premoenjsko korist mora sodie odvzeti takoj, ko spozna, da je nastala. Sodie je premoenjsko korist dolno odvzeti. Odvzem premoenjske koristi se lahko izree ob obsodbi na kazen, pogojni obsodbi, sodnem opominu, varnostnemu ukrepu obveznega psihiatrinega zdravljenja (v zavodu ali na prostosti) ali vzgojnemu ukrepu. 2. Pravna narava odvzema premoenjske koristi
43

Odvzem premoenjske koristi je kazenskopravni ukrep posebne vrste in ni kazenska sankcija. Njegov namen je vzpostavitev premoenjskega stanja, ki je obstajalo pred storitvijo kaznivega dejanja. Dovoljen je zoper storilca in zoper tretjo osebo, na katero je bila premoenjska korist prenesena. Odvzem premoenjske koristi se izree kot obvezen ukrep s sodno odlobo, s katero se ugotovi, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, e je bila premoenjska korist ustvarjena s kaznivim dejanjem, je nastala zaradi kaznivega dejanja ali so bile pravice okodovanca do premoenjskopravnega zahtevka zavarovane. II. NAIN ODVZEMA PREMOENJSKE KORISTI 1. Odvzem premoenjske koristi storilcu Premoenjska korist se odvzame storilcu tako, da se odvzamejo denar, dragocenosti in vsaka druga premoenjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem. e storilcu premoenjske koristi ni mono odvzeti, ker je z denarjem kupil predmete ali je dragocenosti zamenjal, se mu naloi plailo denarnega zneska, ki ustreza pridobljeni premoenjski koristi. V opravienih primerih lahko storilec pridobljeno premoenjsko korist odplaa v obrokih, rok plaila pa ne sme biti dalji od 2 let. 2. Odvzem premoenjske koristi drugim osebam Storilcu ni mono odvzeti premoenjske koristi, e jo je prenesel na drugo osebo. Zato se ta premoenjska korist odvzame drugim osebam: 1. storilec je premoenjsko korist prenesel na kateregakoli prejemnika za njen odvzem morata biti kumulativno izpolnjena 2 pogoja: objektivni pogoj korist je bila prenesena neodplano ali za plailo, ki ne ustreza dejanski vrednosti; subjektivni pogoj prejemnik je vedel ali bi moral in mogel vedeti, da je bila korist pridobljena s kaznivim dejanjem 2. storilec je premoenjsko korist prenesel na blinjega sorodnika ali zakonca (posvojitelja, posvojenca). Za njen odvzem zadoa objektivni pogoj korist je bila prenesena neodplano ali za plailo, ki ne ustreza dejanski vrednosti. Korist se ne odvzame, e blinji sorodnik dokae, da je zanjo plaal celotno vrednost dokazno breme je na blinjem sorodniku. Kot blinji sorodniki se tejejo osebe, ki se smejo po ZKP pritoiti v korist obdolenca: sorodniki v ravni rti, brat in sestra, rejnik. III. VARSTVO OKODOVANCA Okodovanec ima pravico, da v kazenskem postopku uveljavlja premoenjskopravni zahtevek. Odvzem premoenjske koristi zato sodie izree le, e z njim niso prizadete okododovaneve premoenjskopravne pravice. Okodovanec ima prvenstveno pravico, da se njegov premoenjskopravni zahtevek poravna iz odvzete vrednosti ali izterjanega zneska. Odvzem premoenjske koristi je zaradi varstva okodovanca subsidiaren ukrep. Sodie ga izree e: okodovanec ni znan, okodovanec ni prijavil svojega premoenjskopravnega zahtevka, okodovancu ni bil prisojen premoenjskopravni zahtevek, je kaznivo pridobljena premoenjska korist veja od premoenjskopravnega zahtevka okodovanca. e sodie okodovanca s premoenjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, lahko zane pravdo v 6 mesecih po pravnomonosti kazenskopravne sodne odlobe, ki ga je na pravdo napotila. V 3 mesecih od pravnomone civilnopravne sodne odlobe, s katero je ugotovljen njegov zahtevek, lahko okodovanec zahteva poplailo iz odvzete premoenjske koristi. Okodovanec, ki ni prijavil premoenjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, lahko zane pravdo za ugotovitev zahtevka v 3 mesecih od dneva, ko je zvedel za kazenskopravno sodno odlobo, s katero je bila odvzeta premoenjska korist, oziroma najkasneje v 2 letih od pravnomonosti kazenskopravne sodne odlobe o odvzemu premoenjske koristi. V 3 mesecih od pravnomone civilnopravne odlobe, s katero je ugotovljen njegov zahtevek, lahko okodovanec zahteva poplailo iz odvzete premoenjske koristi. 42. PRAVNE POSLEDICE OBSODBE 1. Splono o pravnih posledicah obsodbe Obsojenci imajo po prestani, odpueni ali zastarani kazni zapora ali mladoletnikega zapora vse pravice, ki so doloene v ustavi, zakonih in drugih predpisih. Vendar obstajajo po prestani kazni doloene okoliine, zaradi katerih doloenih pravic ni mono zaupati osebi, ki je bila obsojena zaradi doloenega kaznivega dejanja ali na doloeno kazen. Nekateri poklici in nazivi so v drubi tako pomembni, da jih lahko zaupamo le ljudem, ki e niso bili obsojeni, niso bili obsojeni zaradi doloenih vrst kaznivih dejanj ali niso bili obsojeni na kazen doloene tee. Pravne posledice obsodbe so doloene omejitve, ki zadanejo obsojenca po prestani kazni. So poseben institut kazenskega prava, s katerim:
44

11 11

se obsojencu odvzamejo doloene pridobljene pravice, ali se obsojencu prepove pridobiti doloene pravice po prestani glavni kazni.

Pravne posledice obsodbe, ki obsojencu odvzamejo doloene pridobljene pravice, zanejo uinkovati takoj, ko je obsodba pravnomona. Obsegajo prenehanje opravljanja doloenih javnih funkcij ali pooblastil javne osebe. Pravne posledice obsodbe, ki obsojencu prepovejo pridobiti doloene pravice, zanejo uinkovati ele po prestani glavni kazni. Pogoj za nastanek pravnih posledic obsodbe je obsodba za doloeno kaznivo dejanje ali obsodba na doloeno kazen. Pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, e je bila storilcu za kaznivo dejanje izreena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali e mu je bila kazen odpuena Pravne posledice obsodbe v nasprotju z varnostnim ukrepom prepovedi opravljanja poklica nastanejo po samem zakonu (ex lege). Zaradi tega se jih zelo kritizira, ker pri njih ni mono upotevati posebnosti posameznega primera in storilca. Pravna posledica obsodbe nastane z dnem pravnomonosti sodne odlobe, s katero je bil obsojenec obsojen zaradi doloenega kaznivega dejanja ali na doloeno kazen. KZ-1 je pravni vir, ki daje splono pooblastilo, kakne pravne posledice obsodbe se smejo doloiti in ob kaknih pogojih. Vsak posamezen zakon, ki doloi pravne posledice obsodbe, jo lahko doloi le v okviru pogojev, ki jih doloa KZ-1. Za mladoletnika, ki mu je sodie izreklo vzgojni ukrep ali sodni opomin, ne morejo nastati pravne posledice obsodbe, ki prepovedujejo pridobitev doloenih pravic (takne pravne posledice bi oteile resocializacijo mladoletnikov) de facto za mladoletnike pravne posledice obsodbe ne obstajajo. 2. Vrste pravnih posledic obsodbe Pravne posledice obsodbe so: - prenehanje oz. izguba posameznih pravic: prenehanje opravljanja doloenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe prenehanje delovnega razmerja izguba pravice tujca do prebivanja v Republiki Sloveniji - prepoved pridobitve pravic: prepoved opravljanja posameznih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe prepoved pridobitve posameznega poklica ali sklenitve pogodbe o zaposlitvi prepoved pridobitve posameznih dovoljenj ali odobritev, ki jih dajejo dravni organi s svojo odlobo 3. Primeri pravnih posledic obsodbe Prenehanje oz. izguba posameznih pravic Primeri glede prenehanje opravljanja doloenih javnih funkcij ali pooblastil uradne osebe: Zakon o poslancih in Zakon o dravnem svetu poslancu dravnega zbora ali lanu dravnega sveta preneha mandat, e je pravnomono obsojen na zaporno kazen, daljo od 6 mesecev Zakon o odvetnitvu in Zakon o notariatu odvetnik ali notar se izbrie iz imenika odvetnikov oz. notarjev, e je s pravnomono sodbo obsojen na zaporno kazen, daljo od 6 mesecev za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti Ustava dravni zbor razrei sodnika, e je s pravnomono sodbo ugotovljeno, da je storil naklepno kaznivo dejanje z zlorabo sodnike funkcije (npr. zloraba uradnega poloaja ali uradnih pravic, kritev nedotakljivosti stanovanja z zlorabo uradnega poloaja ali uradnih pravic) Zakon o sodniki slubi e je sodnik s pravnomono sodbo obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja z zlorabo sodnike funkcije, mora sodie sodbo poslati sodnemu svetu. Sodni svet je dolan brez odlaanja obvestiti dravni zbor, ki sodnika razrei. Glede drugih obsodb velja: za obsodbe na zaporno kazen nad 6 mesecev sodie je dolno sodbo poslati sodnemu svetu, ki je dravnemu zboru dolan predlagati, naj sodnika razrei za obsodbe na zaporne kazni pod 6 mesecev in neprostostne kazni sodni svet predlaga dravnemu zboru, naj sodnika razrei le, e gre za kaznivo dejanje, zaradi katerega je sodnik osebnostno neprimeren za opravljanje sodnike funkcije. Presoja je v rokah dravnega zbora, merilo je izrazito vrednostno. Prepoved pridobitve pravic Primer prepovedi opravljanja doloenih funkcij: Zakon o sodniki slubi kandidat mora biti osebnostno primeren za opravljanje sodnike funkcije. Osebnostno neprimeren je kandidat, ki se obnaa ali se je obnaal tako, da je mono na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da sodnike funkcije ne bo opravljal poteno in vestno pomembna je nekaznovanost kandidata. Primer prepovedi pridobitve doloenega poklica:
45

Zakon o odvetnitvu in Zakon o notariatu kandidat za odvetnika ali notarja mora biti vreden zaupanja tega poklica. Ni vreden zaupanja, kdor je obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje odvetnikega ali notarskega poklica.

4. Zaetek in trajanje pravnih posledic obsodbe Pravne posledice nastanejo z dnem pravnomonosti sodne odlobe, na katero so vezane. Pravne posledice, ki pomenijo prenehanje doloenih pravic, zanejo uinkovati takoj (1 skupina). Pravne posledice, ki prepovedujejo pridobitev doloenih pravic, zanejo uinkovati po prestani, odpueni ali zastarani kazni (2 skupina). Pravne posledice iz 1 skupine niso asovno omejene, vendar lahko obsojenec odvzeto pravico pridobi na novo. Pravne posledice iz 2 skupine so asovno omejene na najdalj 5 let po prestani, odpueni ali zastarani kazni, e ni za posamezne pravne posledice z zakonom doloen dalji rok. Trajanje pravnih posledic se lahko odpravi ali skraja: z amnestijo ali pomilostitvijo, z izbrisom obsodbe, na katero je pravna posledica vezana, s sodno odlobo na pronjo obsojenca sodie lahko odredi, da prenehajo pravne posledice v 2 letih po prestani, odpueni ali zastarani kazni. 43. REHABILITACIJA Rehabilitacija je poseben institut kazenskega prava, s katerim se obsojencu, ki je prestal glavno kazen, vrnejo vse pravice, ki bi jih imel, e ne bi nikoli bil obsojen (fikcija o neobsojenosti). Obstajata 2 vrsti rehabilitacije: 1. zakonska rehabilitacija nastopi pri obsodbah na mileje kazni, e obsojenec v doloenem asu po prestani kazni ne stori novega kaznivega dejanja. Obsodba se izbrie obvezno po samem zakonu brez posebne sodne odlobe. 2. sodna rehabilitacija o rehabilitaciji odloi sodie na pronjo bivega obsojenca in na podlagi podatkov o njegovem ivljenju po prestani kazni. Pri tem se upoteva, ali se je obsojenec v tem asu primerno vedel in ponovno vkljuil v normalno drubeno dogajanje. 1. Zakonska rehabilitacija Z zakonsko rehabilitacijo - se izbrie obsodba iz kazenske evidence; - prenehajo vse pravne posledice obsodbe; - obsojenec velja za neobsojenega. Za obsodbo velja pravnomona odloba in spremembe odlobe z amnestijo ali pomilostitvijo. Obsodba se izbrie iz kazenske evidence v doloenem roku, odkar je bila kazen izvrena, zastarana ali odpuena, e obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja - sodni opomin, odpuena kazen: 1 leto od pravnomonosti - pogojna obsodba: 1 leto od poteka preizkusne dobe - obsodba na denarno kazen, stransko kazen ali kazen zapora do 1 leta: 3 leta - obsodba 1 - 3 let 5 let; 3 - 5 let 8 let; 5 - 10 let 10 let; 10 - 15 15 let - obsodba nad 15 let se ne izbrie Obsodba se ne more izbrisati, dokler trajajo varnostni ukrepi 2. Sodna rehabilitacija Na pronjo obsojenca lahko sodie odloi, da se obsodba izbrie iz kazenske evidence in vzpostavi fikcija neobsojenosti, e - je potekla 1/2 z zakonom doloenega roka - v tem asu ni storil novega kaznivega dejanja Sodie pri tem upoteva: - vedenje obsojenca po prestani kazni - naravo kaznivega dejanja in - druge okoliine, pomembne za izbris obsodbe ZASTARANJE, AMNESTIJA, POMILOSTITEV 44. ZASTARANJE Vpraanja v zvezi z zastaranjem: - zastaranje (razlika KZ in KZ-1; posebnost glede zastaranja izvritve kazni - izvritev kazni ne zastara, e obsojenec npr. pobegne) - zastaranje (novosti, tek glede mladoletnih okodovancev) - zastaranje pregona, zastaranje kazni, kako je pri dosmrtnem zaporu - zastaranje izvritve kazni, tudi v primeru, ko je pogojna kazen prekinjena zaradi neizvritve naloene naloge,
46

posebnosti glede zastaranja pri mladoletnikih posebnost pri zastaranju glede mladoletnih okodovancev

1. Pojem zastaranja Zastaranje je institut, ki povzroi ugasnitev pravice drave do izreka kazenske sankcije in njene izvritve, e je od storitve kaznivega dejanja oz. izreka kazenske sankcije preteklo dalj asa. Poznamo 2 vrsti zastaranja: 1. zastaranje kazenskega pregona e kazenski postopek e ni izveden, po poteku doloenega asa ni ve mono izrei kazni. Pravica drave do kazenske sankcije preneha. 2. zastaranje izvritve kazni izreena kazen v doloenem asu ni bila izvrena. Pravica drave do izvritve kazni. Zastaranje je razlog ugasnitve kazni. Sodia in drugi organi kazenskega postopka morajo v vsaki fazi postopka paziti na potek zastaranja. Zastaranje morajo upotevati po uradni dolnosti. Zastaranje nastopi ex lege, ko poteejo zastaralni roki. 2. Nezastarljivost kazenskega pregona in izvritve kazni za najteja kazniva dejanja Edina izjema od naela, da kazenski pregon in izvritev kazni zastarata zaradi poteka asa, je doloba o nezastarljivosti kazenskega pregona in izvritve kazni 3 skupin kaznivih dejanj: 1. za kazniva dejanja, za katera se sme po tem zakoniku izrei kazen dosmrtnega zapora; 2. za nekatera kazniva dejanja zoper lovenost (genocid, hudodelstva zoper lovenost, vojna hudodelstva, agresija, odgovornost vojakih poveljnikov in drugih nadrejenih, zdruevanje in uvanje h genocidu, k hudodelstvom zoper lovenost ali agresiji); 3. za tista kazniva dejanja, za katera po mednarodnih pogodbah zastaranje ni mogoe. 3. Razlike med KZ in KZ-1 Dolina zastaralnih rokov je podvojena, relativno zastaranje pa je ukinjeno. Kljub temu so v KZ-1 ostale dolobe o pretrganju (samo zaradi storitve novega kaznivega dejanja, ne pa ve zaradi oprave procesnih dejanj) in zadranju zastaranja (dodano e zadranje zastaranja v asu, ko je storilec nedosegljiv za dravne organe). Odpravljeno je pretrganje zastaranja zaradi dejanj organa z namenom izvritve kazni. Dodano je e pravilo o zastaranju kazenskega pregona v primeru razveljavitve pravnomone sodbe zastaralni rok je 2 leti od razveljavitve. Za KD zoper spolno nedotakljivost in KD zoper zakonsko zvezo, druino in mladino, storjena proti mladoletni osebi, zane zastaranje tei s polnoletnostjo okodovanca. Kazenski pregon za KD, za katere je predpisana kazen dosmrtnega zapora, ne zastara.Dodatno je doloeno, da zastaranje preneha tei z dnem nastopa kazni, v primeru pobega obsojenca s prestajanja kazni pa izvritev preostanka kazni ne zastara. 4. Zastaranje kazenskega pregona Pojem in roki Zaradi poteka rokov, ki jih doloa KZ, se ne sme izvesti kazenski pregon in izrei kazen. Dolina rokov je odvisna od tee kazni, teti pa se zane od storitve kaznivega dejanja: 50 let za k.d., za katero se sme izrei 30 let zapora (od 15 do 30), 30 let za k.d., za katero se sme izrei zapor nad 10 let 20 let za k.d., za katero se sme izrei nad 5 let zapora, 10 let za k.d., za katero se sme izrei nad 1 leto zapora, 6 leta za k.d., za katero se sme izrei do 1 leto zapora ali denarna kazen. e je za kaznivo dejanje predpisanih ve kazni, se zastaranje doloi po najhuji. e je bil storjen poskus, se zastaranje doloi glede na kazen za dokonano kaznivo dejanje. Zastaralni roki so enaki za glavnega storilca in udeleence. V primerih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, druino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, rok za zastaranje kazenskega pregona ne more iztei pred potekom 5 let od polnoletnosti okodovanca. Potek rokov Zastaralni rok za zastaranje kazenskega pregona zane tei od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje izvreno, torej ko je storilec deloval oziroma bi moral delovati. Pri nadaljevanih k.d. sta dve monosti ali zane zastaranje tei, ko je bilo storjeno zadnje k.d. ali pa posebej in loeno za vsako posamezno k.d. iz konstrukcije nadaljevanega k.d. Vrhovno sodie RS je zavzelo stalie, da je potrebno absolutno zastaranje kazenskega pregona upotevati za vsako kaznivo dejanje posebej! e torej nastopi zastaranje glede enega od kaznivih dejanj, za pregon tega k.d. ni ve pogojev. Pri kolektivnih kaznivih dejanjih zane zastaranje tei, ko je bilo storjeno zadnje kaznivo dejanje Pri trajajoih kaznivih dejanjih zane zastaranje tei od trenutka, ko je protipravno stanje prenehalo. Zadranje zastaranja
47

Zadranje zastaranja pomeni, da zastaralni rok ne tee v asu, ko se kazenski pregon zaradi doloene ovire po zakonu ne more zaeti ali nadaljevati. Po prenehanju ovire se kazenski postopek lahko zane ali nadaljuje. Ovire so: 1. ovire pravne narave: imuniteta poslanca v DZ, e se nanjo sklicuje in mu jo mandatno-imunitetna komisija prizna (postopek se ne more zaeti) zaasna duevna bolezen ali zaasna duevna motnja storilca, ki se pojavi med kazenskim postopkom (postopek se ne more nadaljevati) 2. ovire dejanske narave: beg storilca storilec je nedosegljiv dravnim organom storilevo bivalie je neznano delo sodie je onemogoeno zaradi naravne katastrofe, vojne,... Kot razlog za zadranje se upotevajo le ovire pravne narave. Veljajo le za osebo, na katero se nanaajo (ne za udeleence). Pri zadranju zastaranja je problem, ker je institut prevzet iz starega KZ, ki pa je poznal dve vrsti zastaranja, relativno in absolutno, ki ju KZ-1 ne pozna ve. Ker KZ-1 ne doloa daljih zastaralnih rokov v primeru okoliin, ki bi zadrale tek kazenskega pregona, je tak institut brez pomena. KZ-1 torej pozna le absolutne zastaralne roke. Pretrganje zastaranja Pretrganje zastaranja pomeni, da se zastaralni rok zaradi posebej doloenih okoliin prekine in zane tei znova. Zastaranje kazenskega pregona se pretrga e storilec v asu, ko tee zastaralni rok, stori enako hudo ali huje kaznivo dejanje temelj za presojo tee kaznivega dejanja sta kazni, predpisani za obe kaznivi dejanji. Akvizitorno zastaranje pomeni, da je za zastaranje potrebno, da storilec ne stori novega kaznivega dejanja. Stari KZ je kot okoliino, ki pretrga zastaranje doloal tudi vsako procesno dejanje za pregon storilca zaradi storjenega kaznivega dejanja so dejanja, ki pretrgajo zastaranje, so procesna dejanja sodia in drugih organov, ki so sodelujejo v kazenskem postopku in so po ZKP upravieni, da pred ali med kazenskim postopkom uporabljajo ustrezne ukrepe kot procesna dejanja zoper doloeno osebo kot storilca k.d. Zastaranja NE pretrga ovadba policije in vsa druga dejanja policije.

5. Zastaranje izvritve kazni Pojem in roki Zaradi poteka doloenega asa ugasne pravica do izvritve kazni. Do tega lahko pride, ko se kazen e ni zaela izvrevati ali je bilo njeno izvrevanje prekinjeno. Dodatno je v KZ-1 doloeno, da zastaranje preneha tei z dnem nastopa kazni, v primeru pobega obsojenca s prestajanja kazni pa izvritev preostanka kazni ne zastara. Pobeg obsojenca torej ne more povzroiti zastaranja. Izreena kazen se ne sme izvriti, e je preteklo: 25 let od obsodbe na 30 let zapora, 15 let od obsodbe na 10 do 15 let zapora, 10 let od obsodbe na 5 do 10 let zapora, 5 let od obsodbe na 3 do 5 let zapora, 3 leta od obsodbe na 1 do 3 leta zapora, 2 leti od obsodbe na zapor do 1 leta ali denarno kazen. Zastaralni rok se doloi glede na kazen, izreeno s pravnomono sodbo. Pri obsodbi za kaznivo dejanje v steku se zastaralni rok doloi glede na enotno kazen. e je pravnomono izreena kazen pozneje spremenjena, se zastaralni rok doloi po spremenjeni kazni. Razlogi za mono spremembo kazni so: neprava obnova kazenskega postopka, zahteva za izredno omilitev kazni, amnestija ali pomilostitev. Posebni roki so bili po starem KZ doloeni za zastaranje kazni mladoletnikega zapora (10 let od obsodbe na mladoletniki zapor nad 5 let, 5 let od obsodbe na mladoletniki zapor nad 3 leta in 3 leta od obsodbe na mladoletniki zapor do 3 let). Te dolobe KZ-1 ne vsebuje ve, pa tudi s prehodnimi dolobami ni podaljal njene veljavnosti. Stranske kazni zastarajo, ko zastara glavna kazen. To ne velja za stransko denarno kazen, ki zastara po preteku 2 let od obsodbe. Potek rokov Zastaralni roki zanejo tei od pravnomonosti sodne odlobe. Izjeme: preklicana pogojna obsodba zastaranje zane tei z dnem, ko postane odloba o preklicu pravnomona,
48

 preklican pogojni odpust zastaranje zane tei z dnem, ko postane odloba o preklicu pravnomona, sprememba neizterljive denarne kazni v zapor zastaranje zane tei z dnem, ko je postal sklep o nadomestitvi denarne kazni z zaporom pravnomoen. obsojenec pobegne iz zapora ali mladoletnikega zapora zastaranje zane tei z dnem pobega. Ekstinktivno zastaranje za zastaranje se zahteva le potek rokov. Zadranje zastaranja Zastaranje izvritve kazni ne tee, ko se po zakonu kazen ne sme izvriti. Upotevajo se le ovire pravne narave. Ovire pravne narave se nanaajo na odloitev izvritve kazni na podlagi doloil Zakona o izvrevanju kazenskih sankcij (npr. huda bolezen obsojenca, huda bolezen v druini obsojenca, smrt v druini obsojenca). Po prenehanju ovire zastaranje tee naprej. Pretrganje zastaranja Zastaranje izvritve kazni pretrga vsak ukrep pristojnega organa, ki je namenjen za izvritev kazni. Pristojni organi so organi za izvrevanje kazni oz. varnostnih ukrepov (okrono sodie, pristojno za izvritev kazenskih sodb). Ukrepi so: poziv sodia obsojencu, ki je na prostosti, naj se javi na prestajanje kazni odreditev prisilne privedbe obsojenca, ki se skriva ali je na begu odredba sodia o najdbi obsojenca neznanega bivalia. 6. Zastaranje izvritve varnostnih ukrepov izvritev denarne kazni kot stranske kazni ko poteeta 2 leti od pravnomonosti sodbe, s katero je bila ta kazen izreena izvritev prepovedi vonje motornega vozila ko zastara glavna kazen izvritev varnostnih ukrepov odvzema voznikega dovoljenja in odvzema predmetov po 3 letih od pravnomonosti odlobe izvritev varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja poklica ko potee as, za katerega je bil ukrep izreen 45. AMNESTIJA, POMILOSTITEV - amnestija in pomilostitev, razlika KZ-1, kako je pri dosmrtnem zaporu - ali se lahko pomilosti varnostni ukrep? 1. Skupne znailnosti amnestije in pomilostitve Amnestija in pomilostitev sta razloga za ugasnitev kazni. Z njima se obsojencu popolnoma ali deloma: odpusti izvritev kazni izreena kazen spremeni v milejo ali pogojno obsodbo izbrie obsodba odpravijo oz. skrajajo pravne posledice obsodbe odpusti kazenski pregon (abolicija) Amnestija in pomilostitev sta izraz volje najvijih dravnih organov, da se obsojencu kazen popolnoma ali deloma odpusti. Amnestijo daje zakonodajni organ, pomilostitev pa daje predsednik republike. Amnestija in pomilostitev pomenita akt milosti. Nanaata se na izreene obsodbe razen pri odpustitvi kazenskega pregona. Sodne odlobe, ki so izrekle kazni, ostanejo nespremenjene. Amnestija ali pomilostitev, ki odpustita kazenski pregon, se imenujeta abolicija kazni ni mono izrei, kazenski postopek se ne more zaeti, e uveden kazenski postopek se ustavi. Stalia za utemeljenost amnestije in pomilostitve: 1. z njima je mono popraviti strogost zakona, e se zaradi spremenjenih okoliin spremeni ocena k.d. k.d. se ocenjuje kot manj nevarno. 2. sta akta milosti razlogi zanju so okoliine, ki narekujejo mileji odnos do storilca. e je sodba napana iz drugih razlogov, je mono njeno nepravinost odpraviti z izrednimi pravnimi sredstvi. Z amnestijo in pomilostitvijo niso prizadete pravice drugih, ki se opirajo na obsodbo okodovanec ohrani svojo pravico do prisojenega premoenjskopravnega zahtevka. To ne velja za abolicijo. 2. Amnestija Amnestija se podeljuje s strani zakonodajnih organov. Pri nas jo daje Dravni zbor z zakonom o amnestiji. Zakon o amnestiji lahko: - doloi kazniva dejanja, za katera se daje amnestija, - doloi kazen, na katero se amnestija nanaa (npr. amnestija za vse obsojence na zaporno kazen do 1 leta). Mona je do pravnomonosti sodbe. Popolna ali delna odpustitev izvrene kazni se lahko podeli, ko je kazen e izreena: - popolna odpustitev izvritve kazni pomeni odpustitev izvritve glavne ali stranske kazni v celoti,
49

delna odpustitev izvritve kazni pomeni, da se odpusti izvritev dela izreene kazni. Amnestija lahko izreeno kazen spremeni v milejo kazen, vendar je pri nas ne more zamenjati s pogojno obsodbo zaradi strogo individualne narave pogojne obsodbe amnestija je sploni akt in se nanaa na nedoloeno t. oseb. Z amnestijo je mono podeliti izbris obsodbe, ne glede na dolobe, ki veljajo za izbris. Z amnestijo se lahko odpravi doloena pravna posledica obsodbe za bive obsojence, vendar z njo ni mono skrajati trajanja p.p.o. Dravni zbor je zadnji zakon o amnestiji sprejel 1990. Z njim je vsem obsojencem z izjemo obsojencev zaradi nasilnih k.d. skrajal kazen za .
-

3. Pomilostitev Pomilostitev podeljuje predsednik republike. Daje se v obliki odloka ali odlobe glede poimensko doloene osebe. Pomilostitev se izvaja v skladu z dolobami posebnega zakona, ki doloa postopek za njeno izvedbo Zakon o pomilostitvi. Pomilostitev se daje za kazniva dejanja, doloena v KZ-1, in za kazniva dejanja, doloena v tujih kazenskih zakonodajah, e je storilec dravljan RS in je tako doloeno z mednarodnimi pogodbami. Pronjo za pomilostitev lahko vloi obsojenec, obsojenev zakonec ali oseba, s katero ivi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik obsojenca v ravni rti, brat, sestra, posvojitelj, posvojenec, rejnik ali skrbnik. Pronja za pomilostitev se vloi pri sodiu, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji. Pronjo za pomilostitev polje sodie skupaj s svojim obrazloenim mnenjem ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. S pomilostitvijo se lahko: - odpusti pregon - popolnoma ali delno odpusti izvritev kazni - izreena kazen spremeni v milejo ali v pogojno obsodbo - izbrie obsodba ali - odpravi ali skraja trajanje pravne posledice obsodbe Obseg pomilostitve je torej iri od obsega amnestije, saj se lahko izreena kazen zamenja tudi s pogojno obsodbo, pravne posledice obsodbe tudi skraja. Razlike glede KZ in KZ-1 se nanaajo na kazen dosmrtnega zapora. KZ-1 doloa, da e je izreena kazen dosmrtnega zapora, se s pomilostitvijo ali na podlagi amnestije izree kazen zapora od 25 do 30 let Varnostnega ukrepa ni mono pomilostiti, saj se pomilostitev nanaa le na kazni. Vasih pa je bilo mono s pomilostitvijo odpraviti varnostni ukrep izgona tujca iz drave, ki je kasneje postala stranska kazen (mona pomilostitev), nato pa jo je KZ-1 to kot stransko kazen ukinil. TEMELJNE DOLOBE O IZVREVANJU KAZENSKIH SANKCIJ 46. POGOJNI ODPUST. KDO ODLOA O POGOJENEM ODPUSTU OBSOJENCA? 1. Pojem pogojnega odpusta Pogojni odpust je odpust obsojenca s prestajanja zaporne kazni, ki je e ni prestal v celoti, pod pogojem, da v asu, za katerega mu je bila izreena zaporna kazen, ne bo storil novega kaznivega dejanja, in da je prestal z zakonom doloen del kazni. Obsojenec se v kazenskem zavodu bolje obnaa, je bolj discipliniran in delaven, e se mu omogoi, da s primernim vedenjem zaslui odpust, preden potee doba, na katero je obsojen. Obsojenec, ki prebije ve let v zaporu, se teko znajde in prilagodi ivljenju na prostosti, kar pogosto vodi v povratnitvo. Pogojni odpust je ukrep, ki naj pripravi obsojenca na svobodno ivljenje. Kdor je pogojno odpuen, kazni e ni prestal. e v dobi do izteka kazni stori novo kaznivo dejanje, se pogojni odpust lahko preklie. 2. Pogoji za uporabo pogojnega odpusta Formalni pogoj za pogojni odpust je, da je obsojenec prestal z zakonom doloen del zaporne kazni: 1/2 kazni zapora, na katero je bil obsojen praviloma 3/4 kazni e izreena kazen nad 15 let zapora 25 let e izreena kazen dosmrtnega zapora 1/3 kazni zelo izjemoma, e je izpolnjen sploni pogoj za pogojni odpust in e posebne okoliine, ki se nanaajo na obsojenevo osebnost, kaejo, da ne bo ponovil kaznivega dejanja

50

Materialni pogoj za pogojni odpust je, da je utemeljeno je priakovati, da storilec ne bo ponovil kaznivega dejanja. Organ, ki dovoljuje pogojni odpust je Komisija za pogojni odpust pri Ministrstvu za pravosodje. O pogojnem odpustu se odloa tako, da oceni, ali je mono priakovati, da obsojenec na prostosti ne bo izvreval kaznivih dejanj. Pri tem uporabi poroila o obsojenevem vedenju, ki jih pripravlja skupina strokovnjakov v kazenskem zavodu s tem, da zbirajo in ocenjujejo podatke o obsojenevem vedenju med prestajanjem kazni. KZ-1 kot novost uvaja pogojni odpust z varstvenim nadzorstvom. Obsojenca, ki bo pogojno odpuen, lahko na predlog organa, ki odloa o pogojnem odpustu, postavi sodie pod varstveno nadzorstvo. Varstveno nadzorstvo opravlja svetovalec, ki ima enake naloge kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom. V okviru varstvenega nadzorstva lahko sodie pogojno odpuenemu naloi doloene naloge, ki so podobne kot pri pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom, in sicer: zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu, z njegovim soglasjem tudi zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog; obiskovanje ustrezne poklicne, psiholoke ali druge posvetovalnice; usposabljanje za poklic ali sprejetje zaposlitve, ki ustreza obsojenevemu zdravju, sposobnostim ali nagnjenju; poraba dohodka v skladu s preivninskimi dolnostmi; prepoved druenja z nekaterimi osebami; prepoved priblievanja rtvi ali kakni drugi osebi; prepoved dostopa na posamezne kraje. 3. Preklic pogojnega odpusta e pogojno odpueni stori kaznivo dejanje, je mono pogojni odpust preklicati. Za preklic pogojnega odpusta je pristojno sodie, ki je vodilo kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki ga je pogojno odpueni storil. Preklic pogojnega odpusta je: obligatoren, e je sodie za novo kaznivo dejanje izreklo zaporno kazen nad 1 leto fakultativen, e je sodie za novo kaznivo dejanje izreklo zaporno kazen do 1 leta sodie mora napraviti prognozo obsojenevega vedenja in pri tem upotevati: sorodnost storjenih kaznivih dejanj pomen storjenih kaznivih dejanj nagibe, iz katerih so bila kazniva dejanja storjena druge okoliine, ki kaejo na to, ali je preklic pogojnega odpusta utemeljen ali ne. e je pogojno odpueni za novo kaznivo dejanje obsojen na zaporno kazen do 1 leta in sodie ne preklie pogojnega odpusta, se pogojni odpust podalja za as, ko obsojenec prestaja zaporno kazen. e sodie preklie pogojni odpust, izree kazen po pravilih o odmeri kazni v steku. Pri tem vzame kot doloen e ne prestani del zaporne kazni za staro kaznivo dejanje. e stori obsojenec v asu pogojnega odpusta novo kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, vendar se to s sodbo ugotovi ele, ko je pogojni odpust potekel, se lahko pogojni odpust preklie v 1 letu po njegovem preteku. 47. PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA Vpraanja v zvezi s tem: - prestajanje kazni zapora, s im se ga lahko nadomesti in pod katerimi pogoji - kaj e drugega lahko sodie izree namesto zapora? - as trajanja zapora, ki se sme nadomestiti s hinim zaporom in as trajanja, ki se sme nadomestiti z deli v splono korist? Obsojenci se razvrajo v razline vrste kazenskih zavodov, ki jih doloa zakon, glede na to, koliko mora biti omejena njihova prostost: zaprti zavodi, polodprti zavodi, odprti zavodi. Milejo kazen je mono prestajati v bolj odprtem sistemu. Sodie lahko odredi, v kaknem zavodu naj obsojenec prestaja zaporno kazen: e je obsojencu izreklo zaporno kazen do 5 let, lahko odredi, da obsojenec kazen prestaja v odprtem zavodu, e je obsojencu izreklo zaporno kazen do 8 let, lahko odredi, da obsojenec kazen prestaja v polodprtem zavodu. Gre za pooblastilo, ki ga sodie ni dolno uporabiti. Modalitete izvrevanja kazni zapora: - hini zapor (novo) - delo v splono korist (prej delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti za kazniva dejanja do 3 mesecev zapora; od 80 do 240 ur) - vikend kazen: alternativna oblika izvrevanja kazni zapora, ki jo doloa ZIKS-1.
51

HINI ZAPOR kazen zapora do 9 mesecev lahko nadomesti s hinim zaporom - o nadomestnem hinem zaporu odloi sodie s sklepom doloi, da se obsojenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo - sodie obsojencu izjemoma dovoli, da se za doloen as oddalji iz prostorov, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, zdravstveno pomo, ali za opravljanje dela - e se brez dovoljenja sodia oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hini zapor, ali izven dovoljenega asa lahko sodie odredi, da se izreena kazen zapora izvri DELO V SPLONO KORIST kazen zapora do 2 let se lahko izvri tudi tako, da obsojeni namesto kazni zapora opravi v obdobju najve 2 let delo v splono korist - najmanj 80 in najve 480 ur - delo se razporedi tako, da ne moti obsojenevih obveznosti iz delovnega razmerja - o obliki odloa sodie, upotevajo objektivne in subjektivne okoliine storilca in njegovo soglasje s takim nainom izvritve kazni zapora - ni mono za kazen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost - e obsojeni ne izpolnjuje nalog, lahko sodie odredi, da se izreena kazen zapora izvri VIKEND KAZEN / VIKEND ZAPOR Direktor zavoda lahko obsojencem, ki so bili obsojeni na kazen zapora do 36 mesecev oz. 3 leta (po prejnji ureditvi 6 mesecev), e niso bili obsojeni na kazen zapora zaradi storitve kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost (po prejnji ureditvi je priel institut v potev le, e je obsojenec storil malomarnostno kaznivo dejanje), e so osebnostno urejeni in so redno zaposleni ali se izobraujejo, da med prestajanjem kazni zapora e naprej ostanejo v svojem delovnem ali izobraevalnem razmerju in prebivajo doma, razen ob prostih dneh, praviloma na koncu tedna, ko morajo biti v zavodu. 48. IZVREVANJE KAZNI - kdo odloa o izvritvi kazni? - odloitev prestajanja kazni zapora - pravice obsojencev I. ODLOANJE O IZVRITVI KAZNI O nainu izvritve kazni odloi sodie, ki je izdalo odlobo na 1. stopnji, in sicer o: razvrstitvi obsojenca v razline vrste kazenskih zavodov (zaprti zavodi, polodprti zavodi, odprti zavodi) morebitni alternativni izvritvi V postopku izvrevanja kazenskih sankcij pa odloa: - 1. stopnja: Uprava RS za izvrevanje kazenskih sankcij / direktor zavoda - 2. stopnja: ministrstvo, pristojno za pravosodje / generalni direktor Zapor 1. Poziv obsojencu na prestajanje kazni okrono sodie, na obmoju katerega je sodie izdalo sodbo na 1. stopnji, takoj, najpozneje pa v 8 dneh po prejemu izvrljive odlobe pozove obsojenca na prestajanje kazni e je izreena kazen zapora do 5 let, lahko sodie odredi, da jo prestaja v odprtem oddelku, kazen zapora do 8 let pa v polodprtem oddelku. sodie mora po uradni dolnosti paziti na zastaranje izvritve kazni. 2. Sprejem obsojenca v zavod ugotovitev istovetnosti, odvzem prstnih odtisov in brisa ustne sluznice, fotografiranje, zdravniki pregled seznanitev s hinim redom, pravicami in nainom njihovega uveljavljanja, obveznostmi, disciplinskimi kaznimi in ugodnostmi prehodno obdobje (max. 30 dni) spoznavanje osebnosti obsojenca, njegovega zdravstvenega stanja, sposobnosti in drugih okoliin, pomembnih za pravilno obravnavo sklenitev pisnega dogovora o osebnem nartu po zakljuku sprejemnega obdobja; e odkloni, ne more biti deleen ugodnosti, pripadajo pa mu pravice po zakonu II. ODLOITEV PRESTAJANJA KAZNI ZAPORA Obsojenec lahko pri sodiu, ki je izreklo sodbo, pisno ali ustno zahteva oddajo v zavod pred pravnomonostjo sodbe Odlog izvritve kazni zapora lahko odobri okrono sodie na pronjo obsojenca ali ojih druinskih lanov, rejnika in skrbnika (s soglasjem obsojenca) ali na predlog CSD. Odlog izvritve kazni lahko zahteva tudi pristojni dravni toilec.
52

Razlogi za odlog izvritve kazni so: huja bolezen obsojenca smrt ali huja bolezen v oji druini obsojenca dokonanje neodloljivih poljskih ali sezonskih del ali del, ki jih je povzroila kakna naravna ali druga nesrea konanje ole ali opravljanje izpita, za katerega se je pripravljal ureditev skrbi in varstva za otroke razlogi starevstva e ne 1 leto star otrok, nosenost obsojenke, otrok, mlaji od 2 let, za katerega mora iz zdravstvenih, socialnih ali drugih razlogov skrbeti obsojenka sama dokonanje programa zdravljenja odvisnosti, e bi prekinitev ogrozila uspeno dokonanje programa III. PRAVICE OBSOJENCEV Pravice obsojenca med prestajanjem kazni zapora (skladno z monostmi zavoda): delo (za obsojence, ki so zmoni za delo); delovna terapija (za obsojence, ki niso sposobni za redno delo); pridobitev znanj zlasti dokonanje osnovnoolske obveznosti in pridobitev poklica; kulturno-izobraevalne, portno-rekreativne dejavnosti, spremljanje dogajanj doma in v svetu ter druge aktivnosti, koristne za telesno in duevno zdravje. prostori in prehrana prostori morajo ustrezati zdravstvenim in higienskim razmeram ter omogoati realizacijo osebnega narta; obsojenca se razporedi v enoposteljno sobo ali skupno spalnico (najve 8 postelj); najmanj dve uri prebivanja na prostem dnevno; hrana, ki zadoa za ohranitev zdravja in popolne telesne sposobnosti; delo obsojencev pravice iz dela po splonih predpisih; razporeditev na delo v skladu s telesnimi in duevnimi sposobnostmi obsojenca in upotevanje njegovih elja v okviru monosti; pravica do plaila za delo 20% hrani zavod kot obvezni prihranek, dokler ne dosee treh zneskov mesene denarne socialne pomoi; ni pravice do nadomestila med zaasno nezmonostjo za delo; pravica do letnega dopusta (2 dni za vsak mesec dela s polnim delovnim asom + 6 dodatnih dni za prizadevnost in stalnost pri delu); zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje zavod mora imeti pogoje za zagotavljanje osnovne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti zavodsko ambulanto, bolniko sobo, ustrezno zdravniko nego in pogoje za nego otroka za obsojenke, ki so nosee ali so rodile pokojninsko in invalidsko zavarovanje pokojninsko zavarovanje za obsojence, ki so obsojeni na kazen nad 30 dni zapora in delajo s polnim delovnim asom ter dosegajo vsaj povpreni delovni uspeh; dopisovanje, sprejemanje obiskov in poiljk sprejemanje pisanj od dravnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil in organizacij ter obraanje nanje s pisnimi vlogami za varstvo svojih pravic in pravnih koristi; neomejeno dopisovanje z ojimi druinskimi lani, z drugimi pa, e je to v skladu z njegovim osebnim nartom; nadzor pisemskih poiljk je dopusten le, kadar gre za sum vnaanja ali iznaanja predmetov, ki jih obsojenec ne sme posedovati; pravosodni policist odpre poiljko v navzonosti obsojenca, pri emer ne sme brati pisma; obiski ojih druinskih lanov, rejnika in skrbnika najmanj 2x tedensko, obiski ostalih oseb pa z dovoljenjem direktorja zavoda; trajanje obiska je najmanj 1 uro; obiski so lahko nadzorovani ali nenadzorovani, o emer odloi direktor zavoda; telefonski pogovori z ojimi druinskimi lani, pooblaencem, konzularnim predstavnikom, predstavnikom pristojnega centra ali ZRSZ, lahko pa tudi z drugimi osebami; prepoved telefonskih pogovorov iz varnostnih razlogov; sprejem poiljk s hrano, perilom in osebnimi predmeti ter asopisi, revijami in knjigami; v zaprtem in polodprtem reimu omejeno, v odprtem neomejeno, direktor zavoda pa lahko prejemanje zaasno omeji ob zaostrenih varnostnih razmerah ali dogodkih; ugodnosti obsojencev za aktivno prizadevanje in doseganje uspehov pri izpolnjevanju osebnega narta ter spotovanje hinega reda; pri odloanju se upoteva osebnost obsojenca, nevarnost pobega, vrsto in nain storitve KD, nain nastopa kazni, odprte kazenske postopke in druge okoliine, ki kaejo na monost zlorabe ugodnosti; podaljan ali nenadzorovan obisk, nenadzorovan obisk zunaj zavoda, izhod iz zavoda v spremstvu pooblaene osebe, prost izhod iz zavoda, razen v okolje, kjer je storil KD, prost izhod iz zavoda,
53

 delna ali popolna izraba letnega dopusta zunaj zavoda, do 7 dni neplaanega letnega dopusta letno, dodatne ugodnosti znotraj zavoda;

uveljavljanje in varstvo pravic obsojencev sodno varstvo in odkodnina zaradi muenja in drugih oblik nelovekega ali poniujoega ravnanja; pritoba generalnemu direktorju uprave zaradi drugih kritev pravic, za katere ni zagotovljeno sodno varstvo; e ne dobi odgovora, lahko vloi vlogo na ministrstvo za pravosodje; red in disciplina huji disciplinski prestopki: neizpolnitev ukaza uradne osebe, ki bi povzroila huje motnje v delovanju zavoda, fizini napad na soobsojenca, delavca ali tretjo osebo, izdelovanje ali vnaanje predmetov, primernih za napad, pobeg, zloraba ugodnosti, povzroitev materialne kode namenoma ali iz hude malomarnosti, prekupevanje, posojanje denarja, ponavljanje lajih kritev, prisiljevanje ipd. laji disciplinski prestopki: doloi jih minister za pravosodje s pravilnikom disciplinske kazni za huje disciplinske prestopke: razporeditev na drugo delo do treh mesecev (e je kritev storjena v zvezi z delom), omejitev podeljevanja ugodnosti do treh mesecev (e je obsojenec zlorabil ugodnosti), omejitev sprejemanja poiljk do estih mesecev (e se v njej najde prepovedana vsebina), oddaja v samico do 21 dni s pravico do dela, oddaja v samico do 14 dni brez pravice do dela disciplinska kazen za laje disciplinske prestopke: javni opomin e obsojenec zavodu namenoma ali iz hude malomarnosti povzroi kodo, jo mora poravnati e obsojenec ogroa ivljenje ali zdravje drugih, se sme odrediti, da prestaja kazen loeno od drugih obsojencev e obsojenec v tolikni meri ovira ivljenje in delo v zavodu, da so redni disciplinski ukrepi zoper njega neuspeni, se sme odrediti osamitev v prostih urah MLADOLETNIKI 49. MLADOLETNIKI Vpraanja v zvezi s tem: - sankcije za mladoletnike (kako jih izrekamo po KZ-1, kje je podlaga za njihovo izrekanje) - mladoletniki zapor - izrek kazni polnoletnemu, e je k.d. storil kot mladoletnik? Vrhovno sodie RS je na obni seji na podlagi sprejelo naelno pravno mnenje glede veljavnosti kazenskega zakona za mladoletnike in ugotovilo, da se KZ-1 uporablja tudi za mladoletnike. Prehodna doloba 375. lena KZ-1 je namre "podaljala" veljavnost KZ. Dolobe KZ-1 veljajo za mladoletne storilce posebne dolobe, ki veljajo za mladoletne storilce, se pod zakonskimi pogoji uporabljajo tudi za polnoletne, ko se jim sodi za kazniva dejanja, ki so jih storili kot mladoletniki izjemoma pa tudi za tiste, ki so storili kaznivo dejanje kot mlaji polnoletniki (18 - 21 let) Kazenske sankcije za mladoletnike se izrekajo glede na starost ob storitvi kaznivega dejanja: mlaji mladoletnik (14 - 16) samo vzgojni ukrepi stareji mladoletnik (16 - 18) vzgojni ukrepi izjemoma tudi glavni kazni Glavne kazni so: mladoletniki zapor denarna kazen Ob glavnih kaznih je mono izrei tudi stranske kazni prepoved vonje motornega vozila ali izgon tujca iz drave (najbr ne ve?) varnostne ukrepe, razen prepovedi opravljanja poklica, e jim je izreen vzgojni ukrep, denarna kazen ali mladoletniki zapor I. VZGOJNI UKREPI Vzgojni ukrepi so: 1. ukor - najmileji vzgojni ukrep, pomeni opozorilo mladoletniku 2. navodila in prepovedi - trajajo lahko najve 1 leto, opraviilo okodovancu, poravnava kode, redno obiskovanje ole, usposabljanje za poklic ali sprejem zaposlitve, nastanitev pri doloeni druini, v domu ali
54

drugje, delo v korist humanitarnih organizacij, lokalne skupnosti (max 120 ur v 6 mesecih), zdravljenje v ustrezni zdravstveni organizaciji, obiskovanje vzgojne, poklicne, psiholoke ali druge podobne posvetovalnice, programov socialnega treninga (max 4 ure dnevno), prepoved vonje motornega vozila (pod enakimi pogoji kot velja za polnoletne) 3. nadzorstvo organa socialnega varstva - e mladoletnik potrebuje strokovno pomo in nadzorstvo in je potrebno trajneje vplivati na njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj; sodie ne doloi trajanja, avendar mora trajati najmanj 1 leto in najve 3 leta 4. oddaja v vzgojni zavod - izree se mladoletniku, glede katerega je treba poskrbeti za njegovo vzgojo in prevzgojo pod stalnim vodstvom in nadzorstvom strokovnih vzgojiteljev; sodie ne doloi trajanja ukrepa, vendar traja najmanj 6 mesecev in najve 3 leta 5. oddaja v prevzgojni dom - izree se, e so mladoletniku potrebni uinkoviteji prevzgojni ukrepi; sodie ne doloi trajanja ukrepa, vendar traja najmanj1 leto in najve 3 leta 6. oddaja v zavod za usposabljanje - izree se mladoletniku, ki je moten v duevnem ali telesnem razvoju, in sicer namesto oddaje v vzgojni zavod ali prevzgojni dom oddajo ali namesto varnostnega ukrepa obveznega psihiatrinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu; traja dokler je to potrebno za njegovo usposabljanje, zdravljenje ali varstvo, vendar najdalj 3 leta IZREKANJE NEZAVODSKIH UKREPOV - ukor, navodila in prepovedi, nadzorstvo - izree mladoletniku, ki ga je potrebno opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja mu je treba zagotoviti njegovo vzgojo, prevzgojo in pravilen razvoj s pomojo kratkih ali trajnejih ukrepov ob strokovnem vodenju v njegovem dotedanjem okolju IZREKANJE ZAVODSKIH UKREPOV - oddaja v vzgojni zavod, prevzgojni dom ali zavod za usposabljanje - izree mladoletniku, pri katerem so potrebni trajneji vzgojni, prevzgojni ali zdravstveni ukrepi in njegova popolna ali delna izloitev iz dotedanjega okolja - izree kot skrajno sredstvo in trajati smejo le v mejah, doloenih z zakonom, le toliko asa, kolikor je potrebno, da bo doseen namen vzgojnih ukrepov (sorazmernost!) II. MLADOLETNIKI ZAPOR - starejemu mladoletniku lahko izree kazen mladoletnikega zapora za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora 5 ali ve let e zaradi narave in tee dejanja in zaradi visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravieno izrei vzgojnega ukrepa - ne sme biti kraji od 6 mesecev in dalji od 5 let - za kazniva dejanja, za katera je mogoe izrei kazen zapora 30 let, se sme izrei mladoletniki zapor do 10 let - izreka na leta in cele mesece - sodie ni vezano na najmanjo mero kazni zapora, predpisano za storjeno dejanje ni splonega minimuma - pri odmeri upoteva sodie poleg olajevalnih in obteevalnih okoliin tudi stopnjo mladoletnikove osebne zrelosti in as, potreben za njegovo vzgojo, prevzgojo in strokovno usposabljanje - e sodi sodie za ve kaznivih dejanj v steku in spozna, da je treba za vsa dejanja izrei mladoletniki zapor, izree eno kazen v mejah zakonske mere - e bi bilo treba za kakno kaznivo dejanje v steku izrei mladoletniki zapor, za druga pa denarno kazen ali vzgojni ukrep izree za vsa dejanja v steku samo mladoletniki zapor III. IZREKANJE KAZENSKIH SANKCIJ POLNOLETNIM ZA K.D., KI SO JIH STORILI KOT MLADOLETNIKI Pri tem loimo, ali je bil mlaji ali stareji mladoletnik. MLAJI MLADOLETNIK (14 - 16) - e med sojenjem e ni dopolnil 21 let se mu sme soditi samo za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen huja od 5 let zapora izree se mu lahko samo ustrezen zavodski vzgojni ukrep pri presoji, ali naj izree ta ukrep, upoteva sodie vse okoliine primera, zlasti pa teo storjenega dejanja, as, ki je pretekel od njegove storitve, storilevo vedenje in namen tega vzgojnega ukrepa - e je v asu sojenja e dopolnil 21 let se mu ne sme soditi za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot mlaji mladoletnik STAREJI MLADOLETNIK (16 - 18) - e med sojenjem e ni dopolnil 21 let se mu sme izrei: vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva
55

 ustrezen zavodski vzgojni ukrep, denarno kazen (po pravilih za mladoletnike) mladoletniki zapor kazen zapora, izreena v taknem primeru, ima glede rehabilitacije, izbrisa obsodbe in pravnih posledic enak

e je med sojenjem dopolnil 21 let sme izrei namesto mladoletnikega zapora zapor ali pogojno obsodbo pravni uinek kot mladoletniki zapor

IV. IZREKANJE KAZENSKIH SANKCIJ POLNOLETNIM ZA K.D., KI SO JIH STORILI KOT MLAJI POLNOLETNIKI - storilcu ki je storil kaznivo dejanje kot polnoleten, a med sojenjem e ni dopolnil 21 let sme sodie izrei tudi samo vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva ali zavodski ukrep - e spozna, da je glede na njegovo osebnost in okoliine, v katerih je storil dejanje, primerneje namesto kazni zapora izrei tak ukrep

POSEBNI DEL
KAZNIVA DEJANJA ZOPER LOVENOST 1. GENOCID Vpraanja: - mona izvritvena dejanja: ukaz ali neposredna izvritev) - ukaz pri genocidu (mene je predvsem presenetil z vpraanjem glede genocida, a je elel sliati le izraz ukaz) Genocid (1) Kdor ukae ali stori z namenom, da bi v celoti ali delno uniil neko narodnostno, etnino, rasno ali versko skupino, naslednja dejanja: - pobijanje pripadnikov takne skupine, - povzroanje hudih telesnih pokodb ali okvar duevnega zdravja pripadnikom takne skupine, - naklepno izpostavljanje takne skupine ivljenjskim razmeram, ki naj privedejo do njenega popolnega ali delnega fizinega unienja, - izvajanje ukrepov, ki prepreujejo rojstva v takni skupini, - prisilno preseljevanje otrok ene skupine v drugo skupino, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. (2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejnjega odstavka proti kakni skupini zaradi razlogov iz osme alineje 101. lena. 2. SOVRANA PROPAGANDA Kazenska zakonika (KZ in KZ-1) nove drave tega kaznivega dejanja ne poznata ve. Sovrana propaganda je bila inkriminirana v KZ SFRJ/77 Iz sodne prakse: Prikazovanje, ki je moralo biti neresnino in podano s hudobnim namenom drubenih in politinih razmer v dravi, bi lahko pomenilo kaznivo dejanje sovrane propagande po 1. odstavku 133. lena KZ SFRJ/77 le, e bi takno prikazovanje vsebovalo prikrit poziv na akcijo v smeri zruenja, strmoglavljenja, izpodkopavanja v 1. odstavku 133. lena KZ SFRJ navedenih objektov kazenskopravnega varstva, pri emer pa ni zadostovala abstraktna nevarnost, temve je morala biti podana konkretna nevarnost, da bo tako ravnanje povzroilo pri tistih osebah, katerim je bilo namenjeno, odloitev za nasilno akcijo na kazenskopravno zavarovane objekte, navedene v 1. odstavku 133. lena KZ SFRJ/77, pri emer je moral biti pri storilcu podan direktni naklep, torej njegova zavest o neresninosti trditev in tudi njegov poseben namen, da bi se zruili, strmoglavili ali izpodkopali navedeni objekti kazenskopravnega varstva. KAZNIVA DEJANJA ZOPER IVLJENJE IN TELO 3. RAZLIKA MED UBOJEM IN UMOROM

56

Novi KZ-1: umor je razbit na dve kaznivo dejanji in sicer uboj kot temeljna oblika in umor kot kvalificirana oblika (izvritvene oblike se deloma razlikujejo) Uboj (1) Kdor komu vzame ivljenje, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. (2) e stori dejanje iz prejnjega odstavka dvoje ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi izvrile uboj, se storilec kaznuje s kaznijo od desetih do petnajstih let. Umor Kdor koga umori s tem, da mu vzame ivljenje 1) na grozovit ali zahrbten nain; 2) zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali zaradi odloitev dravnih toilcev ali zaradi postopka in odloitev sodnikov ali zaradi ovadbe ali prianja v sodnem postopku; 3) zaradi kritve enakopravnosti; 4) iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maevanja ali iz kaknih drugih nizkotnih nagibov; 5) z dejanjem, storjenim v hudodelski zdrubi za storitev takih dejanj, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let. Komentar: - naklepno kaznivo dejanje, direktni ali eventualni naklep - predmet tega kaznivega dejanja je lahko le lovek od rojstva do smrti (ne pa na primer truplo ali plod v materinem telesu glej 132. len - posledica kaznivega dejanja je smrt loveka - v kaznivem dejanju umora iz koristoljubnosti bo naeloma vsebovano tudi Kd ropa ali roparske tatvine, razen e bi nekoga umoril, pa ta umor ne bi bil storjen zaradi tatvine ali zadranja ukradene stvari - poskus je vedno kazniv - neprimeren poskus: s pokvarjenim strelnim orojem, komentar navaja tudi, da ko strelja v e mrtvega loveka, vendar je v splonem delu navedeno, da v tem primeru sploh ne gre za kaznivo dejanje zaradi absolutne nesposobnosti predmeta napada - poskus umora konzumira vse telesne pokodbe po 133. 134, 135 in je stek zgolj navidezen - lahko je podan stek s kaznivim dejanjem povzroitve splone nevarnosti po 317. lenu, e je storilec v nevarnost spravil e koga (npr. umor z bombo), lahko pa bi lo v tem primeru tudi za ve umorov z eventualnim naklepom, e bi storilec pristal na to, da ubije ve ljudi - pogojna obsodba je mogoa samo za kaznivo dejanje po 3. odstavku ( ker ni predpisana kazen najmanj 3 leta) 4. DEJANSKI STAN DETOMORA Detomor Mati, ki vzame ivljenje svojemu otroku med porodom ali takoj po njem, dokler je e pod njegovim vplivom, se kaznuje z zaporom do treh let. Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike. To KD je privilegirana oblika umora (uboja). Storilec je lahko le mati tistega otroka, ki je predmet KD. Krivdna oblika: samo naklep, in sicer direktni ali eventualni. Izvritveno ravnanje: storitev ali opustitev, enako kot pri KD umora (uboja). as storitve je porod in obdobje po njem, ko je e prisoten vpliv samega poroda; veinoma se teje as prvega dojenja (24 ur po porodu), ko so pri materi obiajno podane doloene motnje, ki jih povzroi porod. e je bilo dejanje storjeno med porodom in neposredno po njem, vpliva poroda ni treba posebej dokazovati; to bi prilo v potev le tedaj, ko je bilo dejanje storjeno po porodu, pa bi okoliine kazale, da mati ni bila ve pod vplivom poroda, ali e je po porodu e minil doloen as, doloene okoliine pa bi kazale, da je vpliv poroda na mater e vedno trajal. V tem primeru bi se vpliv poroda ugotavljal preko izvedenca. Pravna opredelitev po tem lenu pride za mater v potev tudi, e pod vplivom poroda drugega napeljuje, naj ubije otroka, pri tem ravna kot pomonica ali kot sostorilka. e pa e pred porodom drugega napeljuje, naj ubije otroka po porodu, bo odgovarjala za napeljevanje h KD umora (uboja). e mati smrt otroka povzroi iz malomarnosti, se takno KD kvalificira kot povzroitev smrti iz malomarnosti, za kar pa je zagroena stroja kazen kot za detomor. Sodie bi moralo to upotevati in izrekati kazen le v okviru kazni za detomor. 5. POSEBNO HUDA TELESNA POKODBA Posebno huda telesna pokodba (1) Kdor koga tako hudo telesno pokoduje ali mu prizadene tako hudo kodo na zdravju, da je bilo zaradi tega v nevarnosti ivljenje pokodovanca, ali je unien ali za vselej in zelo oslabljen pomemben del njegovega telesa ali
57

pomemben organ ali je postal pokodovani zaradi tega za vselej nezmoen za vsakrno delo ali je ostal skaen ali mu je bilo za vselej hudo okvarjeno zdravje, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) e pokodovani zaradi pokodbe iz prejnjega odstavka umre, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. (3) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega lena iz malomarnosti, se kaznuje z zaporom do treh let. (4) e je storilec dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega lena storil na mah, ker ga je pokodovanec brez njegove krivde z napadom ali hudimi alitvami mono razdrail, se kaznuje z zaporom od estih mesecev do petih let. Izkljuitev kaznivega dejanja pri telesnem pokodovanju s soglasjem pokodovanca (1) Povzroitev lahke telesne pokodbe (122. len) ni protipravna, e je pokodovanec privolil vanjo. V tem primeru se pri mladoletni ali slabotni osebi upoteva privolitev, e jo v skladu z zakonom v skrbi za njuno zdravje da tisti, ki zastopa take osebe. (2) Naklepna povzroitev hude (123. len) ali posebno hude (124. len) telesne pokodbe ni protipravna, e je pokodovanec privolil vanjo in pri tem niso bile prizadete koristi koga drugega ali ogroena kakna skupna pravna vrednota. (3) Ne glede na prejnji odstavek naklepna povzroitev hude ali posebno hude telesne pokodbe pri zdravljenju ali zdravilski dejavnosti ni protipravna, e je bila privolitev dana v obliki in ob pogojih, ki jih doloa zakon. KAZNIVA DEJANJA ZOPER LOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOINE 6. KAZNIVO DEJANJE OGROANJA VARNOSTI Ogroanje varnosti (1) Kdor ogrozi varnost kakne osebe z grdim ravnanjem ali z resno gronjo, da bo napadel njeno ivljenje ali telo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Pregon se zane na predlog. Komentar: - ogroevalno kaznivo dejanje - trajajoe kaznivo dejanje - gronja mora biti resna in objektivno zmona, da dosee ogroenost drugega (tudi tako imenovane strailne - pitole) - gronja je lahko izraena s kretnjami ali z besedami - kaznivo dejanje je dokonano, ko se storilec seznani s storilevo gronjo oziroma, ko je pri njem ustvarjen obutek ogroenosti - e z gronjo eli dosei, da bi nekaj storil, opustil ali trpel, je podano prisiljenje po 142, e pa eli, da bi nekaj storil, opustil v kodo svojega premoenja, pa je podano KD izsiljevanja po 218 KZ-1: Novo izvritveno ravnanje: z grdim ravnanjem ali z resno gronjo. Je ogrozitveno, trajajoe in subsidiarno KD (e storilec gronjo uresnii, bo podano ustrezno KD zoper ivljenje in telo). Storilec je lahko vsakdo. Gronja mora biti resna in objektivno zmona, da dosee ogroenost drugega. Tudi e sredstvo, s katerim grozi, ni sposobno, da bi lahko z njim drugemu dejansko ogrozil ivljenje ali telo, bo podano to KD, e je storilec glede na videz tega sredstva ali okoliine objektivno lahko zbudil pri okodovancu obutek osebne ogroenosti. Ni pomembno, ali je storilec nameraval gronjo izpolniti. Lahko jo izrazi neposredno s kretnjami ali z besedami, lahko pa tudi drugae, npr. s pismom, izobeenim besedilom ipd. KD je dokonano, ko se okodovanec seznani s storilevo gronjo oziroma ko je pri njem ustvarjen obutek ogroenosti. Ureditev po KZ-1: dodano je izvritveno ravnanje poleg resne gronje, da bo napadel ivljenje in telo okodovanca, e grdo ravnanje, posebno KD grdega ravnanja pa je rtano. Sodna praksa: rtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja iz KZ-1 ne predstavlja dekriminacije taknega ravnanja, temve je prilo do zdruitve kaznivih dejanj v eno, pri kaznivem dejanju ogroanja varnosti do zdruitve ogroanja in grdega ravnanja. KZ-1 ne pozna ve samostojnega kaznivega dejanja grdega ravnanja, je pa grdo ravnanje ena od izvritvenih oblik (zakonskih znakov) kaznivega dejanja ogroanja varnosti, za obstoj katerega mora biti poleg grdega ravnanja podan tudi napad na osebno varnost okodovanca. e je tak napad konkretiziran (v konkretnem primeru z zamahom z motiko proti drugi osebi), gre za ravnanje, ki je objektivno zmono vzbuditi obutek ogroenosti in le e pri okodovancu izjemoma ne bi prilo do obutka subjektivne ogroenosti, bi moralo sodie po pravilu uporabe milejega zakona obdolenca oprostiti obtobe.
58

Predlog spremembe MP: "(1) Kdor ogrozi varnost kakne osebe z resno gronjo, da bo napadel njeno ivljenje ali telo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do estih mesecev. (2) Kdor stori dejanje iz prvega odstavka tega lena proti dvema ali ve osebam ali z grdim ravnanjem ali z orojem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak nain, da se lahko telo hudo pokoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta (3) Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega lena se zane na zasebno tobo. (4) Pregon za dejanje iz drugega odstavka tega lena se zane na predlog." 7. ELEMENTI KAZNIVEGA DEJANJA NASILNIKEGA OBNAANJA Nasilnitvo (poglavje kaznivih dejanj zoper javni red in mir) (1) Kdor z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugae bolee ali poniujoe kaznuje, ga s silo ali gronjo z neposrednim napadom na ivljenje ali telo preganja ali mu jemlje svobodo gibanja, ga prisiljuje k delu ali opuanju dela ali ga kako drugae z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v podrejen poloaj, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) e dejanje iz prejnjega odstavka storita dve ali ve oseb ali e je bilo hudo ponianih ve oseb ali e storilec drugega lahko telesno pokoduje, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. (3) Enako kot v prejnjem odstavku se kaznuje, kdor povzroa nasilje ali ogroa varnost drugih na portnih prireditvah ali v zvezi s temi prireditvami. KZ je vseboval drugano dikcijo nasilnitva, ki je vkljuevala tudi nasilje v druini, ki pa ga je KZ-1 napravil kot nov len v poglavju kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, druino in otroke. Nasilnitvo po KZ: (1) Kdor drugega hudo ali, z njim grdo ravna, mu dela nasilje ali ogroa njegovo varnost in s tem v javnosti ali v druini povzroi ogroenost, zgraanje ali prestraenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. Nasilje v druini po KZ-1 (poglavje kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, druino in otroke) (1) Kdor v druinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugae bolee ali poniujoe ravna, ga z gronjo z neposrednim napadom na ivljenje ali telo preganja iz skupnega prebivalia ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuanju dela ali ga kako drugae z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen poloaj, se kaznuje z zaporom do petih let. Sodna praksa: Ni mogoe sprejeti stalia, da besedna zveza spravlja v podrejen poloaj predstavlja zgolj eno od alternativno navedenih oblik izvritvenih dejanj, iz razlogov, navedenih v prejnji toki pa tudi ne, da gre za posledico, vezano le na izvritveno ravnanje, ki ga predstavlja prisiljevanje k delu ali k opuanju dela. Takna razlaga bi ne dopuala le, kot je bilo e navedeno, razline pravne opredelitve za kvalitativno in kvantitativno povsem enaka ravnanja, ampak tudi arbitrarne razlage samega kaznivega dejanja nasilnitva po prvem odstavku 296. in 191. lena KZ-1, ki poleg tega znaka ne vsebujeta nobenega drugega elementa, s katerim bi bilo mogoe izvritvene naine, med katerimi se nekateri med seboj prekrivajo (grdo ravna, ga pretepa, kar je oboje uporaba fizine sile oziroma nasilje), drugi pa se med seboj zelo razlikujejo oziroma so med seboj raznorodni (grdo ravnanje, pretepanje: omejevanje svobode gibanja: prisiljevanje k delu), primerljivo obravnavati tako glede vpraanja obstoja kaznivega dejanja ocenjevati njihovo teo in izrekati ustrezne in primerljive kazni. Besedne zveze spravljanje v podrejen poloaj v zakonskih opisih kaznivih dejanj nasilje v druini in nasilnitvo zato ni mogoe razumeti zgolj kot neko ciljno ravnanje, s katerim si ena oseba podreja drugo tako, da ta upoteva njeno voljo oziroma zahteve (na primer med soolci, sodelavci, v druini), ampak tudi kot ravnanje, ko izvajanje nasilja rtev spravi v poniujo, podrejen poloaj, ko se rtev storilcu uklanja oziroma poloaj, ko postane rtev objekt izvajanja nasilja, ki se mu niti ne more ali ne zna izogniti. Taken poloaj storilec ustvari, ko pri rtvah povzroi nemo, strah, vznemirjenje ipd. veje intenzivnosti in trajanja. V obtonem aktu bo moral nastanek takne posledice zatrjevati oziroma jo opisati, kolikor njen nastanek ne bo razviden e iz samega ravnanja storilca. KAZNIVA DEJANJA ZOPER AST IN DOBRO IME 8. K.D. ZOPER AST IN DOBRO IME NATEJ, KDAJ SE ZANE PREGON, KDAJ IN ZAKAJ DT? ZASEBNA TOBA PRI KD ZOPER AST IN DOBRO IME Kazniva dejanja zoper ast in dobro ime so: Razalitev, Obrekovanje, Opravljanje, Oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja, Sramotitev Republike Slovenije, Sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije, Sramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti, Javna objava kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime Posebne dolobe o pregonu
59

Pregon zaradi kaznivih dejanj razalitve, obrekovanja, opravljanja, oitanja kaznivega dejanja z namenom zanievanja in javne objave kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime se zane na zasebno tobo. e pa so ta dejanja storjena proti dravnemu organu ali obinskemu ali pokrajinskemu organu ali proti uradni ali vojaki osebi v zvezi z opravljanjem njune slube, se pregon zane na predlog in v tem primeru je upravieni toilec dravni toilec, procesna predpostavka pa podan predlog. e pa so ta dejanja storjena proti pokojni osebi, se zane pregon na zasebno tobo zakonca, osebe, s katero je pokojnik ivel v zunajzakonski skupnosti, partnerja iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, njegovih otrok ali posvojencev, starev ali posvojiteljev, bratov ali sester. Pregon ostalih kaznivih dejanj zoper ast in dobro ime (sramotitev Republike Slovenije, sramotitev tuje drave ali mednarodne organizacije, sramotitev slovenskega naroda ali narodnih skupnosti) se zane po uradni dolnosti. Posebna procesna predpostavka velja za kaznivo dejanje sramotitve tuje drave ali mednarodne organizacije, saj se pregon zane z dovoljenjem ministra za pravosodje. 9. RAZALITEV, OBREKOVANJE, ALJIVA OBDOLITEV - DEJANSKI STAN, RAZLIKE 1. RAZALITEV (1) Kdor koga razali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. (2) e je dejanje iz prejnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do estih mesecev. (3) Ne kaznuje se, kdor se o kom aljivo izrazi v znanstvenem, knjievnem ali umetnikem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolnosti, asnikarskega poklica, politine ali druge drubene dejavnosti, obrambi kakne pravice ali varstvu upravienih koristi, e se iz naina izraanja ali iz drugih okoliin vidi, da tega ni storil z namenom zanievanja. (4) e je razaljenec razalitev vrnil, sme sodie obe stranki ali eno od njiju kaznovati ali kazen odpustiti. Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1. To KD je splono KD zoper ast in dobro ime in je glede na druga KD iz tega poglavja subsidiarne narave. Storilec je lahko vsakdo. Krivdna oblika: samo naklep; podana mora biti zavest storilca, da gre za razalitev drugega. Praviloma je podan tudi storilev namen, da drugega razali, eprav je KD podano tudi, e ni imel taknega namena. Razalitev pomeni vsak napad zoper ast in dobro ime drugega v obliki aljive vrednostne ocene, e nima znakov kaknega drugega KD in iz katere je razvidno podcenjevanje drugega, nespotovanje lovekega dostojanstva drugega in druge oblike negativne sodbe o drugem. V primerih, ko storilec drugega ali ob isti prilonosti na ve razlinih nainov in to pomeni celoto, je podano le eno KD, e pa storilec drugega vekrat ali, bo podan stek KD razalitve. Razalitev mora biti objektivno podana, ni pa treba, da se okodovanec subjektivno pouti razaljenega. Ali gre za razalitev, je treba ocenjevati glede na as, medsebojne odnose storilca in okodovanca, okoliine, navade Enaka izjava, dana v razlinih okoljih, lahko v enem deluje kot razalitev, v drugem pa ne. Razalitev je lahko naslovljena na okodovanca (ne glede na to, ali je e kdo navzo ali je zanjo e kdo izvedel), lahko pa je posredovana komu tretjemu; okodovanec mora biti razpoznan, ni pa treba, da je izrecno naveden. Oblike KD: - temeljna oblika; - kvalificirana oblika javna razalitev. Protipravnost je izkljuena, e je bila alitev izraena v znanstvenem delu, pri izvrevanju uradne dolnosti, asnikarskega poklica, politine ali druge drubene dejavnosti, v resni kritiki, e namen ni bil zanievalen. Dokaz resnice ni dopusten, etudi bi bilo trditev preprosto dokazati. Poskus je pojmovno izkljuen. 2. OBREKOVANJE (1) Kdor o kom trdi ali raznaa kaj neresninega, kar lahko koduje njegovi asti ali dobremu imenu, eprav ve, da je to, kar trdi ali raznaa, neresnino, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do estih mesecev. (2) e je dejanje iz prejnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (3) e je tisto, kar se neresnino trdi ali raznaa, take narave, da ima hude posledice za okodovanca, se storilec kaznuje z zaporom do dveh let. Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1. Storilec je lahko vsakdo. e gre za obrekljive izjave pravnih oseb, odgovarjajo osebe, ki so jih sestavile. Krivdna oblika: direktni naklep. Izvritveno dejanje: trditve (izraanje lastno zaznanih dejstev) oziroma raznaanje (sporoanje dejstev, ki jih je zaznal nekdo drug) neresninih dejstev. Neresninost dejstev mora biti objektivno podana in se je mora storilec zavedati. Dokaz resninosti zato e pojmovno ni mogo, na okodovancu pa je dvojno dokazno breme. Neresnina dejstva morajo biti taka, da objektivno lahko povzroijo kodo za ast in dobro ime drugega, ni pa nujno, da ta
60

posledica dejansko nastane. Dejstva, ki jih storilec zatrjuje ali raznaa, niso vrednostna ocena drugega (v tem primeru bi lo za razalitev). KD obrekovanja je podano le, e za storileve trditve izve e kdo tretji. Okodovanec mora biti v obrekljivi izjavi razpoznan, ni pa potrebno, da bi bil izrecno imenovan. Storileva izjava mora biti resna. e je oitno, da gre za alo, ne gre za KD. Oblike KD: - temeljna oblika; - dve kvalificirani obliki javno obrekovanje in obrekovanje s hudimi posledicami (npr. e se mora okodovanec preseliti, zapustiti delo, ne dobi posojil, razdor druine, ivni zlom); teh posledic se mora storilec zavedati (vsaj eventualni naklep). 3. ALJIVA OBDOLITEV (1) Kdor o kom trdi ali raznaa kaj, kar lahko koduje njegovi asti ali dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. (2) e je dejanje iz prejnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do estih mesecev. (3) e je tisto, kar se trdi ali raznaa, take narave, da ima hude posledice za okodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (4) e dokae resninost svoje trditve ali e dokae, da je imel utemeljen razlog verjeti v resninost tistega, kar je trdil ali raznaal, se storilec ne kaznuje za aljivo obdolitev, lahko pa se kaznuje za razalitev (158. len) ali oitanje kaznivega dejanja z namenom zanievanja (162. len). (5) e kdo za koga trdi ali raznaa, da je storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti, se sme resninost, da je okodovanec storil kaznivo dejanje, dokazovati le s pravnomono sodbo, z drugimi dokazi pa le, e pregon ali sojenje ni mogoe ali ni dovoljeno. (6) e je bila aljiva obdolitev, da je okodovanec storil kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti, storjena v okoliinah iz tretjega odstavka 158. lena tega zakonika, se storilec ne kaznuje za aljivo obdolitev, eprav ni pravnomone sodbe, e dokae, da je imel utemeljen razlog verjeti v resninost tistega, kar je trdil ali raznaal. Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1. Storilec tega KD je lahko vsakdo. Krivdna oblika: direktni ali eventualni naklep. Izvritveno dejanje so tri oblike: - oitek neresninega aljivega dejstva z eventualnim naklepom; - oitek objektivno neresninega dejstva, o katerem storilec misli, da je resnino; - oitek aljivega dejstva, katerega resninosti storilec ne more dokazati. Dopusten je dokaz resninosti. e storilec dokae, da je trditev resnina ali da je imel vsaj utemeljen razlog za preprianje v resninost svoje izjave, se ne kaznuje za to KD, lahko pa za razalitev ali oitanje KD z namenom zanievanja. Dokaz resninosti je omejen v primerih uradno pregonljivih KD. Oblike KD: - temeljna oblika; - dve kvalificirani obliki javna aljiva obdolitev in aljiva obdolitev s hudimi posledicami (eventualni naklep). 4. OPRAVLJANJE (1) Kdor trdi ali raznaa kaj iz osebnega ali druinskega ivljenja kakne osebe, kar lahko koduje njenemu dobremu imenu, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. (2) e je dejanje iz prejnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do estih mesecev. (3) e je tisto, kar kdo trdi ali raznaa, take narave, da ima hude posledice za okodovanca, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (4) Resninosti ali neresninosti tistega, kar se trdi ali raznaa iz osebnega ali druinskega ivljenja koga drugega, ni mogoe dokazovati, razen v primerih iz petega odstavka tega lena. (5) Kdor trdi ali raznaa kaj iz osebnega ali druinskega ivljenja drugega pri opravljanju uradne dolnosti, politine ali druge drubene dejavnosti, pri obrambi kakne pravice ali varstvu upravienih koristi, se ne kaznuje, e dokae resninost svoje trditve ali e dokae, da je imel utemeljen razlog verjeti v resninost tistega, kar je trdil ali raznaal. Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1. Storilec je lahko vsakdo. Krivdna oblika: samo naklep. Izvritveno dejanje: raznaanje ali trditev esa resninega ali neresninega iz osebnega ali druinskega ivljenja fizine osebe. Dejstva morajo biti zatrjevana ali raznaana v taki obliki, da objektivno lahko pomenijo okodovanje dobrega imena (npr. trditve o alkoholizmu, preutvu, spolnih razvadah, pohlepnosti). Dokazovanje resninosti ni dovoljeno, razen e je storilec dejanje storil pri izvrevanju uradne dolnosti, politine ali druge drubene dejavnosti, pri obrambi kakne pravice ali pri varstvu upraviene koristi; v teh primerih se storilec
61

ne kaznuje, e dokae resninost svojih trditev ali da je imel vsaj utemeljen razlog verjeti v resninost tistega, kar je raznaal. Oblike KD: - temeljna oblika; - dve kvalificirani obliki javno opravljanje in opravljanje s hudimi posledicami (eventualni naklep).

10. RAZLIKA MED OBREKOVANJEM IN ALJIVO OBDOLITVIJO Pri obrekovanju gre za trditev ali raznaanje esa neresninega, eprav storilec ve, da je to, kar trdi ali raznaa, neresnino. Pri aljivi obdolitvi pa gre le za trditev ali raznaanje esa, kar lahko koduje asti ali dobremu imenu okodovanca. Obrekovanje je mogoe storiti le z direktnim naklepom, saj mora biti podana zavest storilca, da gre za razalitev drugega. Praviloma je podan tudi storilev namen, da drugega razali, eprav je KD podano tudi, e ni imel taknega namena. aljiva obdolitev pa je mona tako z direktnim kot z eventualnim naklepom: - oitek neresninega aljivega dejstva z eventualnim naklepom; - oitek objektivno neresninega dejstva, o katerem storilec misli, da je resnino; - oitek aljivega dejstva, katerega resninosti storilec ne more dokazati. Pri obrekovanju je na okodovancu dvojno dokazno breme, da dokae, da je bila trditev neresnina in da je storilec to vedel. Pri aljivi obdolitvi pa lahko storilec dokae, da je trditev resnina ali da je imel vsaj utemeljen razlog za preprianje v resninost svoje izjave. Dokaz resninosti pa je omejen v primerih uradno pregonljivih KD (le s pravnomono sodbo, drugae pa le, e pregon ni bil moen ali dovoljen). 11. Opozicijska toba - kaj pri k.d. zoper ast in dobro ime?? - sicer gre za institut izvrilnega postopka! e je razaljenec razalitev vrnil, sme sodie obe stranki ali eno od njiju kaznovati ali kazen odpustiti KAZNIVA DEJANJA ZOPER PREMOENJE 12. KAZNIVA DEJANJA ZOPER PREMOENJE (samo nateti, mislim, da me je pri ustavil pri petem)
-

Tatvina Velika tatvina Rop Roparska tatvina Zatajitev Poneverba in neupraviena uporaba tujega premoenja Odvzem motornega vozila Goljufija Organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo Izsiljevanje Oderutvo Izneverjenje, Zloraba izvrbe Prikrivanje Pokodovanje tuje stvari Napad na informacijski sistem Poig Okodovanje tujih pravic

13. RAZLIKA MED TATVINO (MALO, NAVADNO, VELIKO) Tatvina Osnovna oblika: Kdor vzame komu tujo premino stvar, da bi si jo protipravno prilastil, se kaznuje z zaporom do treh let. privilegirana oblika: e je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. - na predlog (4) e je storilec vrnil okodovancu ukradeno stvar, preden je zvedel, da je uveden kazenski postopek, se mu sme kazen odpustiti. Storilec je lahko vsakdo.
62

Krivdna oblika: samo direktni naklep. Izvritveno dejanje: odvzem tuje premine stvari. KD je dokonano, ko storilec z odvzemom stvari dobi to v svojo posest in onemogoi njenemu dosedanjemu posestniku dejansko razpolaganje z njo aprehenzijska teorija. Ni potrebno, da bi imel storilec namen pridobitve protipravne premoenjske koristi. Tudi izgubljena ali pozabljena stvar je lahko predmet KD tatvine, e se ji lastnik ni odpovedal in ima e monost, da jo dobi nazaj. Predmet varstva je lastnina Pojem preminih stvari obsega vse stvari, ki se lahko premaknejo, ne da bi se pokodovala njihova substanca, poleg tega pa tudi energija, denar, vrednostni papirji, listine, hranilne knjiice Premina stvar mora biti tuja, pri emer je tatvina mogoa tudi na solastnini, ne pa na skupni lastnini Obogatitveni namen se ne zahteva Oblike KD: - temeljna oblika; - privilegirana oblika majhna tatvina; dva pogoja: stvar mora biti majhne vrednosti in storilcu mora iti za to, da si prilasti stvar take vrednosti (e storilec vzame natanno doloen predmet male vrednosti ali e taken predmet vzame med drugimi predmeti, ki bi jih lahko vzel, ne pa, e ga vzame, ker ni vrednejih ali e ob tatvini za vrednost ne ve, kot npr. pri epni tatvini). Prilastitev preminih stvari, ki obsegajo kakno pravico (oporoka, potni list) gre vedno za dejanje po 1. odstavku Poskus po 1. odstavku je kazniv. e storilec see v prazen ep ali torbico, gre za neprimeren poskus. Stek: - ni steka s KD nezakonitega lova in KD nezakonitega ribolova (specialnost) - ni steka s KD protipravne prilastitve stvari ob preiskavi ali izvrbi (konsumpcija) - ni steka s KD prikrivanja, e najprej ukrade, potem pa proda - e storilec z ukradeno stvarjo ravna tako, kot je predvideno v KD prikrivanja (nekaznivo naknadno dejanje) - ni steka s KD pokodovanja tuje stvari, e storilec ukradeno stvar pokoduje ali unii (nekaznivo naknadno dejanje) e si prilasti tuj stvar, ki jo je nael ali do katere je priel po nakljuju, je podano KD zatajitve posek dreves v tujem gozdu je tako imenovana gozdna tatvina e hoe motorno vozilo le uporabiti, je podano kaznivo dejanje po 216.lenu

VELIKA TATVINA Storilec tatvine iz prejnjega lena se kaznuje z zaporom do petih let: 1. e je storil tatvino tako, da je z vlomom, vdorom ali druganim premagovanjem vejih ovir priel v zaprto stavbo, sobo, blagajno, omaro ali druge zaprte prostore; 2. e sta storili tatvino dve ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi kradle; 3. e je storil tatvino na posebno predrzen nain; 4. e je imel pri sebi kakno oroje ali nevarno orodje za napad ali obrambo; 5. e je storil tatvino ob poaru, povodnji ali podobni naravni nesrei; 6. e je storil tatvino tako, da je izrabil nemo ali nesreo drugega. Enako se kaznuje storilec tatvine, e je ukradena stvar posebnega kulturnega pomena ali naravna vrednota ali e je ukradena stvar velike vrednosti in si je storilec hotel prilastiti tako stvar ali stvar take vrednosti. Kvalificirana oblika: e je bila z dejanjem iz 1. odstavka (razlini naini izvritve) pridobljena stvar posebnega kulturnega pomena ali stvar velike vrednosti in si je storilec hotel prilastiti tako stvar ali stvar take vrednosti ali e je bilo dejanje iz 2. odstavka (kulturni pomen, naravna vrednota, velika vrednost) storjeno v hudodelski zdrubi, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Komentar: - zaradi naela konzumpcije pri vlomni tatvini ni steka s KD po 152 in 224. lenu - e je ostalo le pri dogovoru, je podano KD dogovora za kaznivo dejanje; e je nato uresnieno, potem gre lahko za naelo subsidiarnosti ali pa za nekaznivo predhodno dejanje (in je podana le tatvina po 212/I-2) - e bi storilec oroje ali nevarno orodje uporabil pri storitvi tatvine, gre za rop, e bi ga uporabil, ko je bil zaloten in zato, da bi stvar obdral, pa bi lo za roparsko tatvino po 214 - e je podan stek ve kvalifikatornih okoliin iz prvega odstavka, je stek navidezen in gre za eno KD, ve okoliin pa lahko pomeni obremenilne okoliine Storilec je lahko vsakdo. Krivdna oblika: samo naklep. Gre za hujo obliko temeljnega KD tatvine; storjena je na poseben nain ali ob posebnih okoliinah ali pa je njen predmet posebna stvar: - z vlomom (nasilno odpiranje zaprtih prostorov z uporabo fizine sile, npr. razbitje kljuavnice, preaganje reetk), vdorom (odpiranje zaprtih prostorov, vendar brez uporabe posebne sile in brez vejega pokodovanja vhodov; storilec odpre zaprt prostor na nenavaden nain ali proti volji lastnika, pri emer mora premostiti doloene ovire, npr. z uporabo vitriha, vstopom skozi dimnik ali prezraevalni kanal) ali premagovanjem vejih ovir (npr. podstavljanje lestve k odprtemu oknu, plezanje skozi odprta okna, lovljenje predmetov z zanko);
63

v sostorilstvu (ni potrebno, da bi bili vsi storilci kazensko odgovorni ali obsojeni); na posebno predrzen nain izrazito odstopanje od obiajnega naina storitve tatvine, ki je pogosto e sam po sebi drzen (npr. prerezanje hlanih epov z britvico, tatvina v odprtem stanovanju, kjer so v drugih sobah stanovalci, iztrganje torbice iz rok); s posestjo oroja ali nevarnega orodja storilec lahko prinese s seboj ali najde na kraju dejanja, mora pa jih imeti pred storitvijo tatvine; v asu poara, povodnji ali naravne nesree dejanje mora biti storjeno na kraju, ki je prizadet zaradi take nesree; z izkorianjem nemoi okodovanca oziroma njegove nesree (npr. pri avtomobilski nesrei, nesrei v gorah, pogani hii); posebna kulturna ali zgodovinska pomembnost ukradene stvari ali velika vrednost ukradene stvari storilcu mora iti za to, da si prilasti tako stvar; kvalificirana oblika tatvina stvari posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali stvari velike vrednosti na enega izmed zgoraj natetih nainov ali v hudodelski zdrubi (slednje dodano s KZ-1)

14. PRIMERI TATVINE, VELIKE TATVINE Vidim denarnico, iz katere moli 10 EUR in jih ukradem; za katero kaznivo dejanje gre? Gre za privilegirano obliko tatvine (t.i. majhno tatvino), saj je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, ker je videl, da iz denarnice gleda le 10 EUR. e bi lo glede na okoliine primera za tatvino na posebno predrzen nain (npr. da bi jo izpulil nekomu iz roke), bi lo za veliko tatvino. Eden gre v trgovino, drugi zamoti prodajalko, da lahko prvi ukrade. Za katero kaznivo dejanje gre? Kaj, e prvi vzame samo okoladico? Kaj je tisti, ki moti prodajalko? Naeloma gre za kaznivo dejanje tatvine, razen e sta se osebi zdruili zato, da bi kradli, v tem primeru bi lo za kaznivo dejanje velike tatvine. e je ukradel le okoladico (ali katerokoli vrednost pod 500 EUR po novem KZ-1) Primer: v avtu oseba vidi 10 EUR ali mobilni telefon v tej vrednosti in si ga eli prilastiti (ve, da je vreden 10 eur), nato vlomi v avto in vzame denar. Kot kakno kaznivo dejanje bi to kvalificiral? 15. ROP, ROPARSKA TATVINA. RAZLIKA MED ROPOM IN ROPARSKO TATVINO? Rop (1) Kdor vzame tujo premino stvar, da bi si jo protipravno prilastil, tako da uporabi silo zoper kakno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na ivljenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) e sta storili rop dve ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi ropale, ali e je vrednost ukradene stvari velika in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. (3) e je bilo dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega lena storjeno v hudodelski zdrubi, se storilec kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. Roparska tatvina (1) Kdor je zaloten pri tatvini, pa zato, da bi ukradeno stvar obdral, uporabi proti komu silo ali mu zagrozi z neposrednim napadom na ivljenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) e je vrednost ukradene stvari velika in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. Rop - komentar - rop je sestavljeno KD: prisiljenje + tatvina; sila ali gronja je sredstvo za storitev tatvine - e je sila uporabljena proti samo stvari (npr. iztrganje torbice) ne gre za rop - tretji odstavek se nanaa na sostorilstvo in ni potrebno, da bi lo za skupino ali tolpo - razlika od roparske tatvine: za rop gre, e je sila ali gronja sredstvo za odvzem tuje stvari (pred dokonanjem), za roparsko tatvino pa, e storilec s silo ali gronjo zadruje e odvzeto stvar (e po dokonani tatvini) - razlika od izsiljevanja: za rop gre v vsakem primeru, ko storilec okodovancu tujo premino stvar neposredno vzame ali ga prisili, da mu jo sam neposredno preda; e neposrednosti ni, pa pa storilec izsili neko drugo ravnanje, je podano kaznivo dejanje izsiljevanja - lahko je podan stek z dejanji po 127. 129. 134 in 135. lenu; lahka telesna pokodba je naeloma konzumirana v ropu - posebna oblika ropa je piratstvu po 391. lenu Ureditev v KZ in KZ-1 je v glavnem enaka, pri kaznih so v KZ-1 dodani maksimumi. Storilec je lahko vsakdo. Krivdna oblika: samo naklep. Rop je sestavljeno KD in sicer iz prisiljenja in tatvine, pri emer je sila ali gronja sredstvo za storitev tatvine. Sila ali gronja mora biti usmerjena proti posestniku stvari zaradi odvzema le-te, ne pa proti sami stvari (npr. iztrganje torbice).
64

Oblike KD: - temeljna oblika; - dve kvalificirani obliki rop stvari velike vrednosti in rop v sostorilstvu. Poskus je kazniv; podan je e tedaj, ko storilec uporabi silo zoper kakno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na ivljenje in telo. Stek: - stek s KD hude in posebno hude telesne pokodbe, povzroitve smrti iz malomarnosti; - praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija) Roparska tatvina - komentar - gre za sestavljeno kaznivo dejanje: tatvina + prisiljenje - sila je lahko absolutna ali kompulzivna - gronja z neposrednim napadom na ivljenje ali telo mora biti resna in takna, da lahko zlomi odpor drugega - v tem dejanju je konzumirana tatvina in prisiljenje - konzumirano je kaznivo dejanje grdega ravnanja naeloma pa tudi lahke telesne pokodbe Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1. Storilec je lahko vsakdo. Krivdna oblika: samo naklep. Roparska tatvina je sestavljeno KD, in sicer iz prisiljenja in tatvine (lahko tudi majhne tatvine, zakon ne dela razlike), pri emer je sila ali gronja usmerjena na obdranje ukradene stvari; ni pa pomembno, ali je storilcu uspelo obdrati stvar. KD tatvine mora biti konano pred uporabno sile ali gronje, sicer gre za rop. Oblike KD: - temeljna oblika; - kvalificirana oblika roparska tatvina stvari veje vrednosti. Stek: - ni steka s KD prisiljenja in KD tatvine (konsumpcija); - praviloma ni steka s KD lahke telesne pokodbe (inkluzija); - ni steka s KD grdega ravnanja (konsumpcija); - stek s KD hude ali posebno hude telesne pokodbe in povzroitve smrti iz malomarnosti. 16. GOLJUFIJA. KAKEN JE NAMEN STORILCA PRI GOLJUFIJI? Goljufija (1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist, spravi koga z lanivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v kodo svojega ali tujega premoenja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) Kdor z namenom iz prejnjega odstavka tega lena v zavarovalnitvu ob sklenitvi pogodbe navede lane podatke ali zamoli pomembne podatke, sklene prepovedano dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali kodni primer e nastopil, ali lano prikae kodni dogodek, se kaznuje z zaporom do enega leta. (3) e sta goljufijo storili dve ali ve oseb, ki so se zdruile zato, da bi goljufale, ali e je storilec z dejanjem iz prvega odstavka tega lena povzroil veliko premoenjsko kodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (4) e je bilo dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega lena storjeno v hudodelski zdrubi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (5) e je z dejanjem iz prvega odstavka tega lena povzroena majhna premoenjska koda in je storilec hotel pridobiti majhno premoenjsko korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (6) Kdor, zato da bi drugega okodoval, spravi koga z lanim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v kodo svojega ali tujega premoenja kaj stori ali opusti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (7) Pregon za dejanje iz petega in estega odstavka tega lena se zane na predlog. Komentar Storilec je lahko vsakdo. Krivdna oblika: samo direktni naklep, saj se zahteva namen pridobiti zase ali za drugega protipravno premoenjsko korist ali drugega okodovati. Izvritveno dejanje: ustvarjanje zmotne predstave pri okodovancu ali puanje okodovanca v takni zmoti. Podan mora biti namen pridobitve protipravne premoenjske koristi; e ga ni, ni KD (npr. e kdo ugodneje prikae svoje premoenjske razmere pri sklepanju pogodbe, vendar ima namen poravnati svojo obveznost). Goljufivi namen mora obstajati e ob sklenitvi posla, drugae gre lahko KD po 234a lenu, lahko pa tudi samo za civilnopravni odnos. Premoenjska korist mora biti protipravna, zato ni goljufije, e nekdo na goljufiv nain pride do poplaila dolga, ki mu ga dolnik sicer noe povrniti. Znailna oblika je t.i. hotelska goljufija, ko z najemom storilec konkludentno prikae, da bo storitev plaal, eprav takega namena e tedaj nima
65

Oblike KD: - temeljna oblika dokonana, ko druga oseba v kodo svojega premoenja kaj stori ali pusti; - goljufija v zavarovalnitvu navedba lanih podatkov, zamolanje pomembnih podatkov, sklenitev prepovedanega dvojnega zavarovanja, sklenitev zavarovalne pogodbe po nastanku zavarovalnega ali kodnega primera, lano prikazovanje kodnega dogodka (dodano s KZ-1); - kvalificirana oblika e okodovancu nastane velika premoenjska koda ali e je goljufija storjena v sostorilstvu (dodano s KZ-1) oziroma v hudodelski drubi (dodano s KZ-1); - privilegirana oblika majhna goljufija (e okodovancu nastane majhna premoenjska koda) ali e storilec nima namena pridobiti protipravne premoenjske koristi, in je niti ne pridobi, ampak eli nekoga okodovati (npr. iz maevanja, zlobe). Stek: - stek s KD lanega izdajanja za uradno ali vojako osebo; - stek s KD ponarejanja listin, ponareditve ali unienja uradne listine, knjige ali spisa in ponareditve ali unienja poslovnih listin; - ni steka s KD poslovne goljufije, preslepitve kupcev, organiziranja denarnih verig in nedovoljenih iger na sreo, preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji in zlorabe notranje informacije Razlika med KZ in KZ-1 Dodano je e kaznivo dejanje goljufije pri sklenitvi zavarovanja ( npr. sklenitev prepovedanega dvojnega zavarovanja, ali sklenitev zavarovanja potem, ko je zavarovalni primer e nastopil), ter e je bila goljufija storjena s strani dveh ali ve oseb, ki sta se zdruili, da bi goljufali. Pri KD goljufije je storilevo dejanje e posebej motivirano, kajti storilec ima namen, da zase ali za drugega pridobi protipravno premoenjsko korist oziroma da koga okoduje. e taknega namena ni, tudi ni podano KD, eprav je lo za lano prikazovanje ali prikrivanje dejanskih okoliin. Goljufivi namen storilca mora biti podan e ob sklenitvi posla. Ne gre za KD, e se po sklenjenem poslu pojavi namen, da se pridobi protipravna premoenjska korist. V teh primerih bi lahko lo za KD zatajitve. 17. RAZLIKA MED TATVINO IN PONEVERBO? Tatvina Kdor vzame komu tujo premino stvar, da bi si jo protipravno prilastil, se kaznuje z zaporom do treh let. Poneverba (1) Kdor si protipravno prilasti denar, premino stvar ali drug del tujega premoenja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarskih, finannih ali poslovnih dejavnosti ali pri opravljanju dolnosti skrbnika ali mu je prepueno kot uradni osebi v slubi, se kaznuje z zaporom do treh let (2) e stori dejanje iz prejnjega lena uradna oseba proti tujemu premoenju, ki ji je dosegljivo ob preiskavi stanovanja, prostorov ali oseb, ob izvrbi v sodnem ali upravnem postopku ali v zvezi z nalogami varovanja oseb ali premoenja, se kaznuje z zaporom do petih let. (3) e gre pri dejanju iz prvega odstavka tega lena za premoenje majhne vrednosti, pa si je storilec hotel prilastiti tako vrednost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (4) e gre pri dejanju iz prvega ali drugega odstavka tega lena za premoenje velike vrednosti in si je storilec hotel pridobiti tako premoenjsko korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. 18. RAZLIKA MED PONEVERBO IN NEUPRAVIENO UPORABO TUJEGA PREMOENJA. RAZLIKA PRI PONEVERBI IN NEUPRAVIENI UPORABI MED KZ IN KZ-1 (ALI JE KAJ DRUGAE ZA JAVNE USLUBENCE?) KZ Poneverba (1) Kdor si protipravno prilasti denar, vrednostne papirje ali kakne druge premine stvari, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti, se kaznuje z zaporom do petih let. (2) e je bila z dejanjem iz prejnjega odstavka pridobljena velika premoenjska korist in je lo storilcu za to, da si pridobi tako premoenjsko korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (3) e je vrednost poneverjene stvari majhna in je lo storilcu za to, da si pridobi tako vrednost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Neupraviena uporaba Kdor neupravieno uporabi denar, vrednostne papirje ali kakne druge stvari, ki so mu zaupane v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let. KZ-1
66

Poneverba in neupraviena uporaba tujega premoenja (1) Kdor si protipravno prilasti denar, premino stvar ali drug del tujega premoenja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarskih, finannih ali poslovnih dejavnosti ali pri opravljanju dolnosti skrbnika ali mu je prepueno kot uradni osebi v slubi, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) e stori dejanje iz prejnjega lena uradna oseba proti tujemu premoenju, ki ji je dosegljivo ob preiskavi stanovanja, prostorov ali oseb, ob izvrbi v sodnem ali upravnem postopku ali v zvezi z nalogami varovanja oseb ali premoenja, se kaznuje z zaporom do petih let. (3) e gre pri dejanju iz prvega odstavka tega lena za premoenje majhne vrednosti, pa si je storilec hotel prilastiti tako vrednost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (4) e gre pri dejanju iz prvega ali drugega odstavka tega lena za premoenje velike vrednosti in si je storilec hotel pridobiti tako premoenjsko korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. (5) e storilec zaupane ali dosegljive stvari iz prvega ali drugega odstavka tega lena neupravieno uporabi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let. prej loeni kaznivi dejanji poneverbe ter neupraviene uporabe sta v 209. lenu KZ-1 zdrueni v eno kaznivo dejanje poneverbe in neupraviene uporabe tujega premoenja iz poglavja KD zoper gospodarstvo je to k.d. (prej dve) preneseno v poglavje KD zoper premoenje

- ali je kaj drugae za javne uslubence: (poseben odstavek) e si protipravno prilasti denar, premino stvar ali drug del tujega premoenja uradna oseba proti tujemu premoenju, ki ji je dosegljivo ob preiskavi stanovanja, prostorov ali oseb, ob izvrbi v sodnem ali upravnem postopku ali v zvezi z nalogami varovanja oseb ali premoenja, se kaznuje z zaporom do petih let. 19. PONEVERBA - ZATAJITEV, RAZLIKA Poneverba (1) Kdor si protipravno prilasti denar, premino stvar ali drug del tujega premoenja, ki mu je zaupano v zvezi z zaposlitvijo ali pri opravljanju gospodarskih, finannih ali poslovnih dejavnosti ali pri opravljanju dolnosti skrbnika ali mu je prepueno kot uradni osebi v slubi, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) e stori dejanje iz prejnjega lena uradna oseba proti tujemu premoenju, ki ji je dosegljivo ob preiskavi stanovanja, prostorov ali oseb, ob izvrbi v sodnem ali upravnem postopku ali v zvezi z nalogami varovanja oseb ali premoenja, se kaznuje z zaporom do petih let. (3) e gre pri dejanju iz prvega odstavka tega lena za premoenje majhne vrednosti, pa si je storilec hotel prilastiti tako vrednost, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (4) e gre pri dejanju iz prvega ali drugega odstavka tega lena za premoenje velike vrednosti in si je storilec hotel pridobiti tako premoenjsko korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Zatajitev (1) Kdor si protipravno prilasti tujo premino stvar, ki mu je zaupana, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) e je vrednost zatajene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do estih mesecev. (3) e stori dejanje iz prvega odstavka tega lena skrbnik, se kaznuje z zaporom do treh let. (4) e je zatajena stvar posebnega kulturnega pomena ali naravna vrednota ali e je zatajena stvar velike vrednosti in si je storilec hotel prilastiti tako stvar ali stvar take vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let. (5) Kdor si protipravno prilasti tujo premino stvar, ki jo je nael ali je do nje po nakljuju priel, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (6) Pregon za dejanje iz prvega, drugega in petega odstavka tega lena se zane na predlog. Komentar - zatajitev Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1. Storilec je lahko tisti, ki mu je tuja premina stvar zaupana, ki takno stvar najde ali do nje pride po nakljuju. Krivdna oblika: samo naklep. Oblike KD: - temeljno KD storilec si prilasti zaupano stvar tako, da jo obdri kot svojo lastnino; volja storilca je razvidna iz njegovih dejanj, ki kaejo, da stvar rabi kot svojo; - privilegirana oblika majhna zatajitev (zatajitev stvari majhne vrednosti); - kvalificirana oblika temeljnega KD e je storilec skrbnik; - kvalificirana oblika zatajitev stvari velike vrednosti ali stvari posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena; - posebna oblika e storilec zataji stvar, ki jo najde ali pride do nje po nakljuju. 20. KD PRIKRIVANJA (1) Kdor premino ali nepremino stvar, za katero ve, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, kupi, sprejme v zastavo, si kako drugae pridobi, prikrije ali razpea, se kaznuje z zaporom do dveh let.
67

(2) Kdor stori dejanje iz prejnjega odstavka, pa bi moral in mogel vedeti, da je bila stvar pridobljena s kaznivim dejanjem, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (3) e sta dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega lena storili dve ali ve oseb, ki so se zdruile zaradi prikrivanja ali je vrednost stvari iz prvega ali drugega odstavka tega lena veja ali je stvar posebnega kulturnega pomena ali naravna vrednota, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom do treh let, za dejanje iz drugega odstavka pa z zaporom do dveh let. (4) e je bila prikrita stvar pridobljena s kaznivim dejanjem, za katero se storilec preganja na zasebno tobo ali predlog, se storilec dejanj iz prvega in drugega odstavka tega lena preganja na zasebno tobo oziroma na predlog. (5) e je bilo dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega lena storjeno v hudodelski zdrubi za izvedbo kaznivih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. Komentar: - to dejanje je akcesorne narave, saj predpostavlja obstoj drugega kaznivega dejanja - storilec tega dejanja ne more biti tisti, ki je storil temeljno KD ali je bil pri tistem KD napeljevalec ali pomaga oziroma organizator hudodelskega zdruenja (ne moreta biti storilec in udeleenec) - temeljno KD je storjeno z direktnim naklepom, privilegirano pa z vsemi drugimi oblikami krivde - ni potrebno, da bi bil storilec temeljnega KD obsojen ali kazensko odgovoren (lahko je tudi otrok ali nepriteven) - je trenutno KD, storjeno z eno od oblik tega KD, ne pa trajno; kraj storitve je zato tam, kjer storilec stvar prevzame - stvar je lahko premina ali nepremina, vendar mora biti pridobljena s KD, ni pa treba, da je storilec kazensko odgovoren - to kaznivo dejanje je konzumirano v KD tatvine - prikrivanje je posebna oblika pomoi storilcu po storjenem kaznivem dejanju; e je bila pomo v obliki prikrivanja pred ali v asu KD, gre za pomo in ne za prikrivanje - specialno KD je pranje denarja, zato ne pride do steka Oblike: - temeljna oblika nakup, sprejem v zastavo, pridobitev, prikritje ali razpeevanje stvari, za katere storilec ve, da so bile pridobljene s KD, ali tistega, kar je bilo pridobljeno z njihovo prodajo ali zamenjavo (slednje je v KZ-1 rtano); - privilegirana oblika e bi storilec moral in mogel vedeti, da stvar izvira iz KD; - kvalificirane oblike stvar velike vrednosti, stvar posebnega kulturnega ali zgodovinskega (v KZ-1 rtano) pomena ali naravna znamenitost (KZ-1: naravna vrednota), storitev KD v sostorilstvu (dodano s KZ-1) in storitev KD v hudodelski zdubi (dodano s KZ-1). KAZNIVA DEJANJA ZOPER GOSPODARSTVO - Zloraba monopolnega poloaja - Lani steaj - Okodovanje upnikov - Poslovna goljufija - Goljufija na kodo Evropskih skupnosti - Preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, - Preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji - Preslepitev kupcev - Neupraviena uporaba tuje oznake ali modela, Neupraviena uporaba tujega izuma ali topografije - Ponareditev ali unienje poslovnih listin - Izdaja in neupraviena pridobitev poslovne skrivnosti - Vdor v poslovni informacijski sistem - Zloraba notranje informacije - Zloraba trga finannih instrumentov - Zloraba poloaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - Nedovoljeno sprejemanje daril - Nedovoljeno dajanje daril - Ponarejanje denarja - Ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - Pranje denarja - Izdaja nekritega eka in zloraba banne ali kreditne kartice - Uporaba ponarejene banne, kreditne ali druge kartice - Izdelava, pridobitev in odtujitev pripomokov za ponarejanje - Davna zatajitev - Tihotapstvo 21. NEVESTNO GOSPODARJENJE
68

V KZ SRS je bilo to samostojno kaznivo dejanje, ki je preko prehodnih dolob KZ postal del tudi KZ-ja. KZ je vseboval tudi len o povzroitvi steaja z nevestnim gospodarjenjem. Povzroitev steaja z nevestnim gospodarjenjem Kdor ve, da sam ali kdo drug kot planik ni zmoen plaila, pa nesmotrno troi sredstva ali jih odtujuje za izredno nizko ceno, se ez mero zadoluje, prevzema nesorazmerne obveznosti, sklepa ali obnavlja pogodbe z osebami, za katere ve, da niso zmone plaila, opua pravoasno uveljavitev terjatev ali kako drugae oitno kri svoje dolnosti pri upravljanju s premoenjem ali pri vodenju gospodarske dejavnosti, zaradi esar pride do steaja in velike premoenjske kode za upnike, se kaznuje z zaporom do petih let.

Obseg sprememb(e): zdruitev dveh lenov v delno spremenjeno inkriminacijo Nevestno gospodarjenje je po novem vezano na namen okodovanja upnikov prej je bila velika premoenjska koda objektivni pogoj kaznivosti

Lani steaj (1) Kdor, zato da obveznosti ne bi bile plaane, navidezno ali dejansko poslaba svoje premoenjsko stanje ali premoenjsko stanje drugega dolnika in s tem povzroi steaj ali izpolni pogoje za izbris gospodarske drube po uradni dolnosti brez likvidacije, tako da: 1) premoenje ali njegov del, ki spada v steajno maso, navidezno proda, brezplano odstopi, odtuji za izredno nizko ceno ali unii; 2) sklene lano pogodbo o dolgu ali prizna neresnine terjatve; 3) prikrije, unii, spremeni ali tako vodi poslovne knjige ali listine, da se iz njih ne more ugotoviti dejansko premoenjsko stanje, se kaznuje z zaporom od estih mesecev do petih let. (2) Enako se kaznuje, kdor povzroi steaj ali izpolni pogoje za izbris gospodarske drube po uradni dolnosti brez likvidacije z namenom, da bi okodoval upnike, s tem da sebe ali drugega spravi v poloaj plailno nesposobnega tako, da nesmotrno troi sredstva, se ezmerno zadoluje, pravoasno ne izterja dolgov, sklepa kodljive pogodbe, neodplano ali navidezno prenaa premoenje na druge osebe ali na drug nain zmanjuje vrednost svojega premoenja ali premoenja oziroma podjetja, ki ga upravlja. (3) e je zaradi dejanj iz prejnjih odstavkov nastala velika premoenjska koda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Predlog sprememb KZ-1 (MP): Povzroitev steaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem 22. DVE NOVI KAZNIVI DEJANJI V ZVEZI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI Zloraba trga finannih instrumentov (1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist, s prepovedanim ravnanjem zlorabi trg finannih instrumentov, tako, da: 1) sklene posel ali izda naroilo za trgovanje, ki udeleencem trga da napano ali zavajajoo predstavo glede ponudbe, povpraevanja ali cene finannega instrumenta, ali s tem ena ali ve povezanih oseb zagotovijo ceno enega ali ve finannih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni; 2) pri sklenitvi posla ali izdaji naroila za trgovanje uporabi fiktivna sredstva ali druge oblike goljufivega ravnanja; 3) razirja napane ali zavajajoe informacije o finannih instrumentih, z istim ciljem razirja govorice ter napane in zavajajoe novice po medijih, medmreju ali na drug podoben nain, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) e je bila z dejanjem iz prejnjega odstavka pridobljena velika premoenjska korist ali povzroena velika premoenjska koda in je storilec hotel sebi ali komu drugemu pridobiti tako premoenjsko korist ali drugemu povzroiti tako premoenjsko kodo, se kaznuje z zaporom do petih let. S kaznivim dejanjem zlorabe trga finannih instrumentov po 239. lenu so sankcionirane najhuje oblike trnih manipulacij, napane in zavajajoe informacije za ustvarjanje nenormalnih in umetnih ravni finannih instrumentov, uporaba fiktivnih sredstev pri trgovanju ter razirjanje napanih in zavajajoih informacij z istim ciljem. Preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji KZ-1 (1) Kdor pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji ali drugimi finannimi instrumenti lano prikae premoenjsko stanje, podatke o dobiku ali izgubi ali druge podatke v prospektu, pri objavi letnega poroila ali na drug nain, ki pomembno vplivajo na njihovo vrednost, in s tem zapelje eno ali ve oseb, da jih kupijo, prodajo ali z njimi na drug nain poslujejo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. (2) e je lo pri dejanju iz prejnjega odstavka za vrednostne papirje ali druge finanne instrumente velike vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom do petih let.
69

KZ (1) Kdor pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji ali opcijami lano prikae premoenjsko stanje, podatke o dobiku ali izgubi ali druge podatke, ki pomembno vplivajo na njihovo vrednost, in s tem zapelje eno ali ve oseb, da jih kupijo ali prodajo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do dveh let. (2) e je bila z dejanjem iz prejnjega odstavka pridobljena velika premoenjska korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Kaznivo dejanje preslepitve pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 231. lenu obsega lano prikazovanje premoenjskega stanja, podatkov o dobiku in izgubi, podatkov v prospektu, pri objavi letnega poroila ter druge goljufive oblike, s katerimi se opravi preslepitev pri trgovanju s finannimi instrumenti. Nove razsenosti kaznivega dejanja: Kot objekt varstva je dodan trg drugih finannih instrumentov Precizirano, da se lahko podatki lano prikaejo v prospektu, pri objavi letnega poroila ali na drug nain Poleg nakupa in prodaje finannih instrumentov je kot zakonski znak dejanja doloeno tudi poslovanje zapeljane osebe z njimi na drug nain Kvalificirana oblika (2. odstavek) je pogojena z vrednostnimi papirji ali drugimi finannimi instrumenti velike vrednosti (in ne ve s pridobitvijo velike premoenjske koristi); zniana je tudi kazen za to obliko (po novem storilcu grozi zapor do petih let). 23. RAZLIKA MED GOLJUFIJO IN PRESLEPITVIJO PRI POSLOVANJU Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI Pri KD goljufije ima storilec namen, da zase ali za koga drugega pridobi protipravno premoenjsko korist. Pri KD preslepitve pri poslovanju z VP pa gre za lano prikazovanje podatkov in zapeljevanje k nakupu ali prodaji. Preslepitev tako ni neposredno povezana s premoenjsko koristjo storilca, eprav ga pri preslepitvi vodi prav ta motiv. Vrednostni papirji namre pri nakupu ali prodaji ne pomenijo, da je kupec ali prodajalec ob preslepitvi nujno okodovan v prihodnosti. Pri tem KD tako ne moremo govoriti o protipravni premoenjski koristi. Preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji (1) Kdor pri trgovanju z delnicami, drugimi vrednostnimi papirji ali drugimi finannimi instrumenti lano prikae premoenjsko stanje, podatke o dobiku ali izgubi ali druge podatke v prospektu, pri objavi letnega poroila ali na drug nain, ki pomembno vplivajo na njihovo vrednost, in s tem zapelje eno ali ve oseb, da jih kupijo, prodajo ali z njimi na drug nain poslujejo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do dveh let. (2) e je lo pri dejanju iz prejnjega odstavka za vrednostne papirje ali druge finanne instrumente velike vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. Goljufija (1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist, spravi koga z lanivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v kodo svojega ali tujega premoenja kaj stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let. 24. ZLORABA BANNE KARTICE. RAZLIKA MED ZLORABO BANNE KARTICE IN UPORABO PONAREJENE BANNE KARTICE Izdaja nekritega eka in zloraba banne ali kreditne kartice (1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist, izda ali da v promet ek, za katerega ve, da ni krit in tako pridobi premoenjsko korist, se kaznuje z zaporom do petih let. (2) Enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejnjega odstavka uporabi banno kartico na bannem avtomatu za dvig gotovine, eprav ve, da nima kritja na tekoem raunu, ali uporabi kreditno kartico, eprav ve, da ob plailu ne bo imel kritja, in si tako pridobi premoenjsko korist. (3) e je bila z dejanjem iz prvega ali drugega odstavka tega lena pridobljena velika premoenjska korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Uporaba ponarejene banne, kreditne ali druge kartice (1) Kdor namesti na banni avtomat ali aparat za vplaila s kartico napravo za preslikavanje zapisa bannih ali kreditnih kartic ali njeno prepoznavo pridobi preko plaila na celotnem medmreju ali jo ponaredi na kaken drug nain ali kdor tako ponarejeno banno ali kreditno kartico uporabi in si pridobi premoenjsko korist, se kaznuje z zaporom do petih let. (2) Enako se kaznuje, kdor ponaredi ali uporabi ponarejeno drugo kartico, s katero je mogoe pridobiti premoenjsko korist s pomojo tehninih naprav za prepoznavo kartice. (3) e je bila z dejanjem iz prvega ali drugega odstavka tega lena pridobljena velika premoenjska korist, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
70

248. len - Izdelava, pridobitev in odtujitev pripomokov za ponarejanje (1) Kdor izdela, si pridobi, proda ali da v uporabo pripomoke za ponarejanje denarja, vrednotnic, vrednostnih papirjev ali napravo za preslikavanje zapisa banne ali kreditne kartice, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Pripomoki za ponarejanje se vzamejo. Komentar izdaje nekritega eka in zlorabe banne ali kreditne kartice Ni razlike med ureditvijo po KZ in KZ-1. Storilec je lahko vsakdo. Krivdna oblika: samo naklep. Oblike KD: - ekovna goljufija storilec ravna z obarvanim naklepom, da bi sebi ali drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist; izvritveno ravnanje je dajanje nekritega eka v promet in je dokonano, ko storilec z izdajo ali dajanjem nekritega eka v promet pridobi premoenjsko korist (e je ne pridobi, ostane dejanje pri poskusu); - zloraba banne kartice ali kreditne kartice enak obarvan naklep; KD je podano, e ima storilec odobreno prekoraitev na TRR in ob izplailu ve, da zneska ne bo povrnil in si bo tako pridobil premoenjsko korist (npr. e kasneje ne bo ve uporabljal TRR, ko ni ve zaposlen, ko odhaja v tujino); - kvalificirana oblika e storilec pridobi veliko premoenjsko korist zase ali za koga drugega. e storilec uporabi neveljavno, preteeno, ukradeno kartico, najdene eke, banne ali kreditne kartice, ne bo podano to KD, lahko pa bi lo za KD goljufije. Stek: ni steka s KD goljufije (specialnost). 25. EKOVNA GOLJUFIJA; IZDAJA NEKRITIH EKOV Izdaja nekritega eka in zloraba banne ali kreditne kartice (1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoenjsko korist, izda ali da v promet ek, za katerega ve, da ni krit in tako pridobi premoenjsko korist, se kaznuje z zaporom do petih let. Sodna praksa Kaznivo dejanje izdaje nekritega eka je tako imenovana "ekovna goljufija". To kaznivo dejanje je dokonano, ko storilec izda oziroma da ek v promet in ob tem ravna z obarvanim naklepom, da si pridobi protipravno premoenjsko korist. Pravilno se je sodie prve stopnje oprlo na dolobo 9. lena Kazenskega zakonika, da je kaznivo dejanje storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj je nastala posledica. Ker je obdolenka dne 26.9.2001 izroila (dala v promet 10 ekov), je s tem takrat spravila v zmoto prodajalce L., da bo pohitvo, ki ga je prevzela, plaano, eprav je vedela, da temu ne bo tako, saj na tekoem raunu ni imela kritja. KAZNIVA DEJANJA ZOPER URADNO DOLNOST IN JAVNA POOBLASTILA 26. ZLORABA POOBLASTIL Zloraba uradnega poloaja ali uradnih pravic (1) Uradna oseba ali javni uslubenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakno nepremoenjsko korist ali da bi komu prizadejala kodo, izrabi svoj uradni poloaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta. (2) e storilec z dejanjem iz prejnjega odstavka povzroi vejo kodo ali huje prekri pravice drugega, se kaznuje z zaporom do treh let. (3) Uradna oseba ali javni uslubenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoenjsko korist, izrabi svoj uradni poloaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolnosti, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let. (4) Enako kot v prejnjem odstavku se kaznuje storilec iz prejnjega odstavka, ki izkoristi svoj poloaj ali vpliv za nezakonito poveanje lastnega premoenja v veji vrednosti. (5) e je storilec z dejanjem iz tretjega in etrtega odstavka pridobil sebi ali komu drugemu veliko protipravno premoenjsko korist in je hotel pridobiti tako korist, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike. Storilec je lahko le uradna oseba ali javni uslubenec (delicta propria), in sicer le, e stori dejanje pri opravljanju svojega dela. Krivdna oblika: samo direktni naklep. Izvritvena ravnanja: storitev (izraba poloaja, prestop meje uradnih pravic) ali opustitev (neopravljanje uradne dolnosti). Izraba uradnega poloaja je v tem, da storilec opravi doloeno dejanje v okviru pooblastil, ki jih ima, toda ne v tisti smeri, kot izhaja iz namena posameznih uradnih dejanj (razviden je iz predpisov, ki urejajo poloaj ali organizacijo, kjer oseba dela, ter smotrov, zaradi katerih ta organ ali organizacija deluje).
71

Storilec prestopi meje pravic takrat, ko opravi nekaj, kar sicer sodi v pristojnost organa oziroma organizacije, kjer dela, vendar pa za to dejanje v konkretnem primeru ni pooblaen ali pa ga glede na svoj uradni poloaj sploh ne more opraviti. Opustitvena oblika KD je v tem, da storilec ne opravi neke uradne dolnosti, ki bi jo moral opraviti in ki bi prepreila posledico, ki nastane z opustitvijo (npr. policist, ki bi moral zasei doloene predmete, tega ne stori). Oblike KD: - temeljna oblika KD, storjeno z namenom pridobiti sebi ali drugemu nepremoenjsko korist (npr. nezakonita prednost pri reevanju zadeve, pridobitev kredita z obiajnimi obrestmi) ali komu prizadejati kodo (premoenjsko ali nepremoenjsko); za obstoj KD ni potrebno, da nartovana posledica nastane; - kvalificirana oblika povzroitev veje kode oziroma huje kritve pravic drugega; - kvalificirana oblika KD, storjeno z namenom pridobiti sebi ali drugemu protipravno premoenjsko korist; ta oblika KD je subsidiarne narave, uporabi se le, e niso podani znaki drugega KD, zato ni steka z drugimi KD, pri katerih uradna oseba zase ali za koga drugega pridobi protipravno premoenjsko korist (npr. poneverba, jemanje podkupnine); ni potrebno, da bi bila premoenjska korist dejansko pridobljena; - kvalificirana oblika pridobitev velike protipravne premoenjske koristi. Poskus KD po I. ali III. odstavku je pojmovno izkljuen, ker e vsaka zloraba pomeni dokonano KD. Poskus po II. in IV. odstavku pa je mogo in kazniv. Stek: o ni steka s specialnimi KD zoper uradno dolnost in javna pooblastila (specialnost); o ni steka z drugimi KD, ki jih lahko stori uradna oseba z zlorabo svojega poloaja ali pravic (npr. KD poneverbe v slubi ali neupraviene uporabe v slubi). 27. KORUPCIJA - DAJANJE IN PREJEMANJE PODKUPNINE. STARA IN NOVA UREDITEV K.D. ZOPER GOSPODARSTVO: Nedovoljeno sprejemanje daril, Nedovoljeno dajanje daril K.D. ZOPER URADNO DOLNOST IN JAVNA POOBLASTILA: Jemanje podkupnine, Dajanje podkupnine, Sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje, Dajanje daril za nezakonito posredovanje Jemanje podkupnine (1) Uradna oseba ali javni uslubenec, ki zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti ali kako drugae zlorabila svoj poloaj, ali kdor posreduje pri takem podkupovanju, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let in denarno kaznijo. (2) Uradna oseba ali javni uslubenec, ki zase ali za koga drugega zahteva ali sprejme nagrado, darilo ali kakno drugo korist ali obljubo oziroma ponudbo take koristi, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer morala ali smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti, ali kako drugae uporabila svoj poloaj, ali kdor posreduje pri takem podkupovanju uradne osebe, se kaznuje z zaporom od enega do petih let. (3) Uradna oseba ali javni uslubenec, ki, potem ko opravi oziroma ne opravi uradnega dejanja iz prejnjih odstavkov, zahteva ali sprejme v zvezi s tem nagrado, darilo ali kakno drugo korist, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let. (4) Sprejeta nagrada, darilo in kakna druga korist se vzamejo. Dajanje podkupnine (1) Kdor uradni osebi ali javnemu uslubencu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi v mejah svojih uradnih pravic opravila uradno dejanje, ki ga ne bi smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki bi ga morala ali smela opraviti ali da bi kako drugae zlorabila svoj poloaj ali kdor posreduje pri takem podkupovanju, se kaznuje za zaporom od enega do petih let in denarno kaznijo. (2) Kdor uradni osebi ali javnemu uslubencu obljubi, ponudi ali da nagrado, darilo ali kakno drugo korist zanjo ali za koga drugega, da bi v mejah svojih pravic opravila uradno dejanje, ki bi ga tudi sicer morala ali smela opraviti, ali da ne bi opravila dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti ali da bi kako drugae uporabila svoj poloaj, se kaznuje z zaporom od estih mesecev do treh let. (3) Storilcu kaznivega dejanja iz prejnjih odstavkov, ki je dal nagrado, darilo ali kakno drugo korist na zahtevo uradne osebe ali javnega uslubenca, pa je dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ali preden je izvedel, da je odkrito, se sme kazen odpustiti. JEMANJE PODKUPNINE Pri podkupovanju loimo: pravo podkupovanje uradna oseba v mejah svojih uradnih pravic opravi dejanje, ki ga ne bi smela opraviti in obratno nepravo podkupovanje uradna oseba opravi dejanje, ki bi ga tudi sicer morala opraviti ali ne opravi dejanja, ki ga tudi sicer ne bi smela opraviti pasivno podkupovanje jemanje podkupnine
72

 aktivno podkupovanje dajanje podkupnine

Storilec je lahko le uradna oseba (s KZ-1 dodani e javni uslubenci) Krivdna oblika: samo naklep Oblike KD: - pravo vnaprejnje pasivno podkupovanje podkupnina se terja ali sprejme za prepovedano ravnanje uradne osebe v okviru pooblastil uradne osebe; v KZ-1 je dodano e posredovanje pri podkupovanju, med ravnanja uradne osebe, ki se elijo s podkupnino dosei, pa e druge oblike zlorabe poloaja; KD je dokonano s terjanjem ali sprejemanjem podkupnine ali s sprejemom same obljube darila (ni treba, da bi uradna oseba dejanje tudi opravila). - Korist mora biti takna, da objektivno pomeni pridobitev koristi (npr. kredit pod ugodnimi pogoji, nezakonita pridobitev slubenega stanovanja, napredovanje). Za korist se ne tejejo primeri osebnega zadovoljstva storilca (npr. zahvalno pismo, osebna zahvala, hvaljenje uradne osebe drugod). - privilegirana oblika nepravo vnaprejnje pasivno podkupovanje; storilec opravi dovoljeno uradno dejanje ali opusti dejanje, ki ga tudi sicer ne sme opraviti, sicer pa je izvritveno ravnanje popolnoma enako kot pri pravem vnaprejnjem pasivnem podkupovanju (vkljuno z novostmi po KZ-1); - privilegirana oblika naknadno pasivno podkupovanje; uradna oseba najprej opravi nedovoljeno ali dovoljeno uradno dejanje oziroma opusti dolno dejanje ali dejanje, ki ga tudi sicer ne sme opraviti, nato pa naknadno terja ali sprejme darilo ali drugo korist. Poskus je pojmovno izkljuen. Stek: mogo je stek s KD ponareditve uradne listine, knjige ali spisa. DAJANJE PODKUPNINE Storilec je lahko vsakdo. Krivdna oblika: samo naklep To KD obsega primere aktivnega podkupovanja in je nasprotno KD jemanja podkupnine. Oblike KD: - pravo vnaprejnje aktivno podkupovanje napeljevanje uradne osebe k nezakonitemu ravnanju ali posredovanje kot oblika pomoi pri dajanju podkupnine; - privilegirana oblika nepravo vnaprejnje aktivno podkupovanje. Mona je odpustitev kazni, e je storilec KD (lastno in KD uradne osebe) prijavil, preden je bilo odkrito, ali ko je bilo odkrito, pa storilec za to ni vedel. 28. RAZSIPNITVO OBLIKA PODKUPNINE Gre za kaznivo dejanje, ki je bilo aktualno v asu drubene lastnine, saj ga je inkriminiral KZ SRS, ostalo pa je v veljavi preko KZ. KZ-1 tega kaznivega dejanja ne pozna ve. Kazniva dejanja kot so razsipnitvo na kodo drubenega premoenja, nevestno ravnanje z zaupanim drubenim premoenjem, zloraba pooblastil itd. so postali sestavni del Kazenskega zakonika (KZ). Po dolobi 2. odstavka 392. lena KZ so se navedene zakonske dolobe uporabljale, e je bilo kaznivo dejanje storjeno pri upravljanju drubenih sredstev ali na kodo drubenega premoenja ali kapitala. Predlog MP za novo kaznivo dejanje: Okodovanje javnih sredstev (1) Uradna oseba, javni uslubenec ali druga pooblaena oseba uporabnika javnih sredstev, ki pri naroanju, pridobivanju, razpolaganju ali upravljanju s temi sredstvi zavestno kri predpise, opua dolno nadzorstvo ali kako drugae povzroi ali omogoi nezakonito ali nenamensko uporabo javnih sredstev, eprav predvideva ali bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane veja premoenjska koda, in ta res nastane, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let in z denarno kaznijo. (2) e je zaradi dejanja iz prvega odstavka tega lena nastala velika premoenjska koda, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let in z denarno kaznijo. (3) Uporabnik javnih sredstev po tem lenu je pravna oseba javnega prava ali njena enota ali pravna oseba zasebnega prava ali zasebnik, e prejme javna sredstva ali z njimi ali na njihov raun izvaja javno slubo ali zagotavlja javne dobrine na podlagi koncesije. KAZNIVA DEJANJA ZOPER VARNOST JAVNEGA PROMETA 29. KAZNIVO DEJANJE ZOPER VARNOST JAVNEGA PROMETA? Razlina vpraanja na to temo - Kako so v KZ-1 v primerjavi s KZ urejena prometna KD - Novost pri KD prometa - predrzna vonja - Vonja v nasprotni smeri kot poseben znak KD, predpisana kazen pri tem kvalificiranem KD - KD v zvezi v varnostjo v cestnem prometu (e posebej podrobno vse alineje iz 1. odst. 324. lena KZ-1, ter razdelava celotnega lena po odstavkih) Objekt kazenskopravnega varstva: varnost ljudi in premoenja v vseh vrstah prometa.
73

Loimo dve skupini teh KD: splona prometna KD, ki se lahko zgodijo v kateremkoli prometu ogroanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, opustitev nadzorstva v javnem prometu, zapustitev pokodovanca v prometni nesrei brez pomoi; posebna KD, s katerimi se varuje doloeno vrsto prometa povzroitev prometne nesree iz malomarnosti, ogroanje posebnih vrst javnega prometa. V tem poglavju sta dve malomarnostni KD: povzroitev prometne nesree iz malomarnosti in ogroanje posebnih vrst javnega prometa. Druga KD so naklepna, KD ogroanja javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom in KD opustitve nadzorstva v javnem prometu pa sta kaznivi tudi iz malomarnosti. Odgovornost za hujo posledico je predvidena za KD ugrabitve letala ali ladje in KD unienja ali odstranitve znamenj, namenjenih za varnost zranega prometa. KD so predvidena kot splona, lahko pa se nanaajo tudi na doloene osebe. 1. POVZROITEV PROMETNE NESREE IZ MALOMARNOSTI (1) Udeleenec v prometu, ki s kritvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzroi prometno nesreo, v kateri je bila kakna oseba hudo telesno pokodovana, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh let. (2) e ima dejanje iz prejnjega odstavka za posledico smrt ene ali ve oseb, se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in s prepovedjo vonje motornega vozila. Med ureditvijo po KZ in KZ-1 ni razlike. Storilec je lahko le udeleenec v prometu v vseh oblikah tega prometa, ki niso obseene s posebnimi vrstami javnega prometa. Gre za malomarnostno kaznivo dejanje in pokodbeni delikt. Huda telesna pokodba je objektivni pogoj kaznivosti (pokodovan pa mora biti nekdo drug, ne storilec) Krivdna oblika: samo malomarnost, pri emer storilec lahko kri predpise o varnosti cestnega prometa naklepno ali iz malomarnosti storilevo ravnanje je v nasprotju z dolnostmi in obveznostmi, predvidenimi v cestnih predpisih, ta ravnanja pa so v vzroni zvezi z nesreo. Do posledice KD pa je v odnosu zavestne ali nezavestne malomarnosti. e bi bilo KD po tem lenu storjeno naklepno, bi bilo podano eno izmed KD zoper ivljenje in telo ali KD povzroitve splone nevarnosti. Norma je blanketna, saj se navezuje na prometne predpise; uporaba novejih milejih predpisov je izkljuena, ker gre za tehnine norme, ki jih morajo v doloenem trenutku upotevati vsi udeleenci v cestnem prometu. Zunanja manifestacija storilevega protipredpisnega ravnanja se kae kot ravnanje, ki je v nasprotju z dolnostmi in obveznostmi, ki so predvidene v prometnih predpisih. KD bi bilo naeloma podano le, e bi kritev prometnih predpisov hkrati pomenila prekrek. Vendar dolnostna ravnanja udeleencev v cestnem prometu opredeljujejo tudi nekatere splone dolobe prometnih predpisov, ki niso predvidene kot prekrek. Kritev prometnih predpisov mora biti v izreku sodbe konkretno opredeljena in hkrati mora biti naveden prometni predpis, ki je kren. Ob ve kritvah prometnih predpisov sodijo v izrek sodbe le tiste, zaradi katerih je prilo do posledic, ki so s posledicami v vzroni zvezi. Kritev predpisov pomeni, da udeleenec v prometu bodisi ne ravna po natanno doloenem ravnanju, ki ga nalaga posamezno doloilo v prometnem predpisu (npr. vonja v prepovedano smer), bodisi glede na konkretne okoliine ne upoteva navodil, ki izhajajo iz prometnih predpisov (npr. prehitra vonja glede na poledenelo cestie, premalo pozorna vonja proti prehodu za pece). Vzrona zveza mora biti podana med kritvijo predpisov, nastankom nesree ter med kritvijo in hudo telesno pokodbo. Storilca naeloma ne ekskulpira kritev predpisov na strani drugih oseb, e tudi sam kri predpise. Udeleenci v javnem prometu se lahko naeloma drijo zaupanja v pravilno ravnanje drugih le tedaj, ko drugi udeleenci s svojim ravnanjem dajejo videz, da ne bodo ravnali protipravno. Na to naelo pa se udeleenec v prometu ne more sklicevati, ko gre za oitno protipredpisno ravnanje drugih ali za tipine in pogoste oblike prometne nediscipline drugih (npr. prekanje ceste za ustavljenim avtobusom, vonja s kolesom na veji oddaljenosti od robnika, hoja skupine pecev po delu vozia, skakanje otrok na cesto, ko se igrajo ob robu vozia). Takne prometne situacije so vsakodnevne in jih zlasti vozniki motornih vozil poznajo oziroma bi jih vsaj morali in mogli poznati in predvidevati. e gre za t.i. stek malomarnosti (primeri, ko pride do prepovedane posledice zaradi kritve predpisov ve udeleencev v prometu), odgovarjajo za KD vsi tisti, katerih dejanja so v vzroni zvezi z nastankom posledic. Protipredpisna vonja enega udeleenca ne izkljui odgovornosti drugega. Loiti pa moramo primere, ko voznik kri predpise zaradi protipredpisnega ravnanja drugega in je v poloaju skrajne sile (npr. e se voznik umakne v levo pecu, ki skoi na vozie, s tem pa povzroi trenje z nasproti vozeim vozilom. Oblike KD: - temeljna oblika blanketno doloilo; sklicuje se na ustrezne prometne predpise, ki se uporabijo glede na as storitve, uporaba novih milejih predpisov ne more priti v potev, ker gre za tehnina pravila v prometu, ki jih v doloenem asu morajo spotovati vsi udeleenci v prometu (novost v KZ-1: pravilo o uporabi milejega zakona
74

se po izrecni dolobi III. odstavka 7. lena KZ-1 uporablja tudi za blanketne dolobe!); pogoj je huda telesna pokodba vsaj ene osebe (ne storilca, ampak druge osebe), kar je objektivni pogoj kaznivosti, hkrati pa predstavlja razmejitev med KD in prekrkom. - kvalificirana oblika huja posledica: e ima temeljno KD za posledico smrt ene ali ve oseb; gre za odgovornost za hujo posledico, zato je treba odnos storilca do smrti opredeliti kot malomarnost. Stek: - ni steka s KD ogroanja posebnih vrst javnega prometa (specialnost); - ni steka s KD povzroitve splone nevarnosti iz malomarnosti (specialnost). 2. PREDRZNA VONJA V CESTNEM PROMETU (1) Voznik motornega vozila, ki s predrzno vonjo v cestnem prometu ogrozi ivljenje ali telo sopotnikov ali drugih navzoih udeleencev cestnega prometa s tem, da prekorai hitrost za enkrat ve od dovoljene na cesti, v naselju, v obmoju za pece, v obmoju umirjenega prometa ali v obmoju omejene hitrosti, ali vozi pod vplivom alkohola z ve kot 1.10 grama alkohola na kilogram krvi ali ve kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali vozi pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in pri tem: - prehiteva druga vozila v nasprotju s predpisi o varnosti cestnega prometa, - ne upoteva pravil o prednosti, - vozi na prekratki varnostni razdalji, - na cesti, ki ima dva ali ve oznaenih pasov za vonjo v eno smer, vozi po voziu, namenjenem vonji v nasprotni smeri, - s kakno drugano kritvijo predpisov o varnosti cestnega prometa povzroi nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko pripetila prometna nesrea, ki pa so se ji drugi udeleenci cestnega prometa izognili s pravoasnim ukrepanjem, se kaznuje z zaporom do treh let. (2) e ima dejanje iz prejnjega odstavka za posledico prometno nesreo s hudo telesno pokodbo ene ali ve oseb, se storilec kaznuje z zaporom do petih let in s prepovedjo vonje motornega vozila. (3) e ima dejanje iz prvega odstavka tega lena za posledico prometno nesreo s smrtjo ene ali ve oseb, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let in s prepovedjo vonje motornega vozila. Gre za ogrozitveno kaznivo dejanje (s predrzno vonjo ogrozi ivljenje in telo). Neposredna, konkretna nevarnost prometne nesree je objektivni pogoj kaznivosti. Alternativno morajo biti podani pogoji: - za enkrat prekoraena dovoljena hitrost - vonja pod vplivom alkohola (ve kot 1,2 gram na kg ali 0,52 mg v litru) - vonja pod vplivom mamil In kumulativno s tem povzroiti eno od nevarnosti: - prehitevanje v nasprotju s pravili - neupotevanje prednosti - prekratka varnostna razdalja - vonja v nasprotni smeti - z drugo kritvijo povzroi nevarno situacijo, zaradi katere bi se lahko zgodila prometna nesrea, pa so se ji drugi udeleenci izognili. Dve kvalificirani obliki: - huda telesna pokodba (do 5 let zapora + stranska kazen prepovedi vonje motornega vozila - 6 mesecev do 2 leti) - smrt (do 12 let zapora + stranska kazen prepovedi vonje motornega vozila - 6 mesecev do 2 leti) Iz poroevalca DZ: Poleg istega posledinega prometnega delikta, ki je sedaj opredeljen v 323. lenu KZ-1, v KZ ni bilo ustreznega kaznivega dejanja, ki bi inkriminiral ogroanje v cestnem prometu. Takna reitev je bila nelogina, ker se razline oblike povzroanja splone in posebnih oblik ogroanja sicer doloena kot kazniva dejanja. Nevarnost ogroanja v cestnem prometu pa je zaradi svoje pojavnosti in pogostnosti nedvomno e bolj nevarna. Z novim kaznivim dejanjem so doloene oblike predrzne vonje, vonje v hudo alkoholiziranem stanju, pod vplivom mamil ali drugih psihoaktivnih snovi. Podobna kazniva dejanja so tudi v nemkem kazenskem zakonu. Opis kaznivega dejanja predstavlja tudi jasno razmejitev s prekrki. S kritvami, navedenimi v prvem odstavku bo namre storilec uresniil tudi znake prekrkov, kaznivo dejanje pa bo nastalo ele z nastopom konkretne nevarnosti v kazenskopravnem pomenu za sopotnike ali za vse ostale udeleence, torej za voznike in sopotnike drugih vozil, kolesarje in pece. Ta konkretna nevarnost se bo izrazila v prometni nesrei s premoenjsko kodo, lahkimi telesnimi pokodbami ali izognitvijo nesream zgolj zaradi pravoasnega ukrepanja drugih udeleencev. Le e bodo ugotovljene take okoliine, bo podano kaznivo dejanje, sicer pa bo dejanje ostalo pri prekrku. Prekrki bodo v tem primeru konzumirani v kaznivem dejanju, policisti pa bodo ob obravnavanju prometne nesree imeli seveda vsa pooblastila kot pri obravnavanju prekrka, ob ugotovi posebnih okoliin iz 324. lena KZ-1 bo lahko sledila kazenska ovadba.
75

PROCES
TEMELJNE DOLOBE

1. TEMELJNA NAELA KAZENSKEGA POSTOPKA Naelo zakonitosti Domneva nedolnosti Ne bis in idem Naelo hitrosti postopka Naelo enakopravnosti Naelo iskanja resnice Naelo proste presoje dokazov in dokazne prepovedi Obtono naelo oz. naelo akuzatornosti Legalitetno naelo 2. NAELO ZAKONITOSTI namen pravil ZKP - da se nikogar, ki je nedolen, ne obsodi, storilcu kaznivega dejanja pa se izree kazenska sankcija ob pogojih, ki jih doloa kazenski zakon in na podlagi zakonitega postopka preden se izda pravnomona sodba, sme biti obdolenec omejen v svoji prostosti in v svojih pravicah samo ob pogojih, ki jih doloa ZKP

Komentar: ZKP doloa v prvem lenu cilj kazenskega postopka, in sicer da se nihe nedolen ne obsodi oziroma se lahko obsodi le pod pogoji, doloenimi v tem zakonu. Varuje temeljne lovekove pravice, ki izhajajo iz Ustave in veljavnih mednarodnih pogodb. Toda procesna pravila niso doloena le v ZKP, temve tudi v Ustavi, mednarodnih pogodbah, v drugih zakonih (zakon o sodiih, zakon o DT, zakon o odvetnitvu, zakon o sodniki slubi, sodni red in podzak. aktih, ki so sprejeti na podlagi ZKP). Postopek mora biti formalno zakonit in tudi poten, vsak obdolenec mora imeti pravico do nepristranskega in zakonitega sodnika. Procesno pravilo, da sodnik sodi v skladu z veljavno zakonodajo (ustavo, zakoni, mednarodnimi pogodbami) in da ni vezan na mnenja vijih sodi, je pomembno procesno pravilo. Sodia lahko sprejemajo mnenja vijih sodi, toda le na temelju prepriljivosti njihove agrumetacije, formalno pa niso vir prava. Sojenje, izrek kazenske sankcije in vse kazenske postopke lahko vodijo le sodia, ustanovljena z zakonom, in po zakonu pristojna sodia splone pristojnosti. Naelo zakonitosti v kazenskem materialnem pravu ne dopua intra legem analogije, v procesnem kazenskem pravu pa je dovoljena in nujna. Smiselna uporaba posamezne dolobe pomeni, da se uporabi v skladu z njenim namenom in glede na naravo primera, tudi e zakon izrecno ne napotuje na smiselno uporabo drugih dolob. Vendar je pomembno, da se uporaba analogije ne izvaja preohlapno in se vseeno v kazenskem pravu razlaga restriktivno.

3. DOMNEVA NEDOLNOSTI, NAELO NEDOLNOSTI Kdor je obdolen kaznivega dejanja, velja za nedolnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomono sodbo.
Komentar: Domneva nedolnosti je povzeta iz Ustave, ker gre za temeljno lovekovo pravico, ki je zato e posebej poudarjena. Krivda, ugotovljena s pravnomono sodno odlobo, je dokazana krivda oz. tudi, e je storilcu z pravnomono sodbo kazen odpuena, ali mu je izreen le sodni opomin. Tudi, e je storilec nepriteven in mu je izreen varnostni ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja ali vzgojni ukrep mladoletniku, teje, da je ugotovljena storileva krivda, tudi e taken storilec ni kazensko odgovoren. Nasprotje tega je nedolnost, ki jo sodie ne ugotavlja, saj ob pogojih, da obdolenca v kazenskem postopku oprosti pomeni, da ni dokazano, da je storil kaznivo dejanje. Zato se obdolencu ni potrebno braniti in niesar dokazovati, toilec je tisti, ki dokazuje krivdo, v dvomu pa vedno sodie odloa v korist obdolenca po naelu in dubio pro reo. Dejstva v kazenskem postopku morajo biti ugotovljena z gotovostjo, za tista ki niso ugotovljena z gotovostjo, pa teje da so izkljuena in tolmaijo, da so v korist obdolenca. Zagovor obdolenca z molkom ni teti za obteevalno okoliino, saj zagovor ni potreben, ker vse dokaze mora zbrati toilstvo oz. sodie. Izjeme od tako obrnjenega dokaznega bremena so npr. pri k.d. razalitve, k.d. opravljanja, kjer obdoleni mora dokazati doloena dejstva, saj jih v postopku zatrjuje tisti, ki o drugem nekaj trdi, mora svoje trditve dokazati.

4. JEZIK V POSTOPKU Uradni jezik je slovenina in jezik manjin

Tujec ima pravico podajati sodiu vloge v svojem jeziku:
76

e mu je vzeta prostost ali e je podan pogoj vzajemnosti

Stranke, prie in drugi udeleenci v postopku imajo pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik. e sodno dejanje oziroma glavna obravnava ne tee v jeziku teh oseb, je treba zagotoviti ustno prevajanje tistega, kar oni oziroma drugi govorijo, ter listin in drugega pisnega dokaznega gradiva. (2) O pravici do prevajanja je treba osebe iz prejnjega odstavka pouiti; te se lahko odpovedo prevajanju, e znajo jezik, v katerem tee postopek. V zapisnik je treba zapisati, da so bile pouene in kaj so izjavile. (3) Prevaja sodni tolma. 9. len (1) Vabila, odlobe in druga pisanja poilja sodie v slovenskem jeziku. (2) Sodie, pri katerem je v uradni rabi tudi italijanski oziroma madarski jezik, vroa vabila tudi v tem jeziku, odlobe in druga pisanja pa v tem jeziku le, kadar sodie vodi postopek v obeh uradnih jezikih. Udeleenci v postopku se lahko odpovejo pravici do vroanja odlob in drugih pisanj v madarskem in italijanskem jeziku. Odpoved je treba zapisati v zapisnik. (3) Osebi, ki ji je vzeta prostost, se vroi tudi prevod pisanj iz prvega odstavka tega lena v jeziku, ki ga uporablja v postopku, e se po drugem odstavku prejnjega lena tega zakona ni odpovedala pravici do prevajanja. Komentar: Uradni jezik v kazenskem postopku je slovenski jezik in izjemoma je mono, da postopek poteka v jeziku narodnih manjin, kadar je na podroju pristojnega sodia v rabi tudi eden od jezikov dveh manjin. To velja le za sodbe sodia prve stopnje, na drugi oz. viji stopnji se postopek vodi v slovenskem jeziku, konna odloba se izda tudi v prevodu. Prav tako se tobe, pritobe in druge vloge obravnavajo enako. Tujec, ki mu je odvzeta prostost ima izjemoma monost podajati vloge v svojem jeziku, drugae pa tujci lahko v svojem jeziku podajajo vloge na sodiu le ob pogoju vzajemnosti. Stroki prevodov vedno bremenijo proraun, v primeru uradne rabe enega od jezikov manjin. V primeru odvzema prostosti tujcu stroki prav tako bremenijo proraun tudi, e je ta spoznan za krivega. Stranke, prie in ostali udeleenci postopka imajo pravico uporabljati svoj jezik, sodie pa je dolno zagotoviti prevajanje v sodnih dejanjih in ustno na obravnavah. Udeleenci se lahko odpovejo pravici do uporabe svojega jezika e razumejo slovenski, vendar je potrebno to vnesti v zapisnik in vseeno pouiti stranko o pravici do prevajalca. V sodnih postopkih prevajajo sodni tolmai. Enaka pravila veljajo tudi za vabila, odlobe in druga pisanja sodia, ki so vedno v slovenskem jeziku, razen kadar je v uradni rabi kateri od jezikov manjin. V primeru, da je tujcu odvzeta prostost, se mu vroajo pisanja v njegovem jeziku oz. jeziku, ki ga uporablja v postopku v kolikor se tej pravici ni odpovedal.

5. NAELO ISKANJA RESNICE. INKVIZICIJSKA MAKSIMA.

-

sodie in dravni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odlobe enako pazljivo preizkusiti obremenilna in razbremenilna dejstva!

Komentar: Instrukcijska ali inkvizicijska maksima za sodie pomeni, da mora iskati materialno resnico po uradni dolnosti in ne le na predlog strank. Enako obvezuje kakor sodie tako tudi DT tako tudi policijo, ves as trajanja kazenskega postopka. Ugotavljajo se le pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za presojo v konkretni zadevi. Nepomembnih dejstev sodiu ni potrebno ugotavljati. Primeri procesnih pravil, s katerimi se ugotavlja materialna resnica, so: 1. naelo proste presoje dokazov 2. dolnost zbiranja dokazov kljub priznanju obdolenca 3. nevezanost na dokaze, ki jih predlagajo stranke 4. dolnost sodia da priskrbi dokaze na lastno pobudo 5. pravico strank, da ves as postopka predlagajo nove dokaze 6. pooblastilo vijega sodia, da po uradni dolnosti lahko razveljavi sodbo zaradi dvoma o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja Izjeme od naela iskanja resnice v kazenskem postopku so predvsem tiste, ki govorijo v korist obdolenca, kot so: dokazne prepovedi in izloitev nedovoljenih dokazov vezanost sodia na obtobo prepoved reformatio in peius prepoved spremembe dejanskega stanja v kodo obsojenca v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi Vse nateto delno ovira sodie, da ugotovi dejansko stanje in materialno resnico. Tisto, kar sodie ugotovi v sodbi, ki postane pravnomona se teje za resnino in celo v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni mogoe spremeniti v kodo obsojenca, torej je dovoljeno le v njegovo korist.

77

6. NAELO AKUZATORNOSTI (OBTONO NAELO) kazenski postopek se uvede na zahtevo upravienega toilca za dejanja, ki se preganjajo po uradni dolnosti dravni toilec za dejanja, ki se preganjajo na zasebno tobo zasebni toilec e dravni toilec spozna, da ni razlogov za uvedbo ali za nadaljevanje kazenskega postopka, lahko stopi na njegovo mesto okodovanec kot toilec ob pogojih, ki so doloeni s tem zakonom

Komentar: V kazenskem postopku so faze pregona, obrambe in sojenja loene med sabo. Tako funkcijo pregona lahko opravlja le upravieni toilec, brez njega se postopke ne more uvesti, e pa ga umakne se ta kona z odlobo sodia. Toilci so lahko: dravni toilec, zasebni toilec in okodovanec kot toilec in vsi imajo enak poloaj v kazenskem postopku kot ga imajo ostale stranke in obdolenec, razen tistih , ki jih ima kot dravni organ, oz. ki so dodatna pooblastila, ta pa so: 1. ukrene kar je potrebno za odkrivanje kaznivih dejanj, izsleditvijo storilcev, usmerjanje kazenskega postopka, 2. zahteva preiskavo, 3. vloi in zastopa obtonico oz. obtoni predlog pred sodiem, 4. vlaga pritobe zoper nepravnomone odlobe in izredna pravna sredstva zoper pravnomone odlobe, 5. opravlja druga dejanja, doloena v tem zakonu Dravni toilec je upravieni toilec za tista k.d., za katera se po dolobah KZ storilec preganja po uradni dolnosti in tudi za tista kjer se storilec preganja le na predlog okodovanca ali z dovoljenjem ministra. Zasebni toilec je upravien toilec za tista k.d., za katera je v KZ izrecno doloeno, da se zanejo na zasebno tobo, takrat je zasebni toilec tudi okodovanec. Okodovanec kot toilec je upravieni toilec v tistih k.d., ki se sicer preganjajo po uradni dolnosti, vendar jih DT iz kakrnegakoli razloga, ne preganja. Takrat okodovanec stopi na mesto DT kot subsidiarni toilec. Ta intitut je uveden kot korekcija zoper morebitnih napanih odloitev DT. Izjema je postopek proti mladoletnikom, kjer je za vsa k.d. upravieni toilec le DT enako, kot je v postopku za izdajo kaznovalnega naloga edini upravienec za pregon le DT. Sodie mora po uradni dolnosti ves as postopka paziti, ali funkcijo pregona opravlja upravieni toilec. V kolikor ugotovi, da temu ni tako, mora postopek v preiskovalni fazi ustaviti, v pritobenem postopku ali v postopku na glavni obravnavi mora obtoni akt zavrei oz. izdati zavrnilno sodbo.

7. LEGALITETNO / OPORTUNITETNO NAELO Legalitetno naelo: Dravni toilec je dolan zaeti postopek, e je podan utemeljen sum storitve k.d., ki se preganja po uradni dolnosti
Oportunitetno naelo: Dravni toilec ne zane kazenskega pregona (zavre ovadbo) ali odstopi od kazenskega pregona (ne vloi obtobe ali jo umakne), e: - obstaja monost odpustitve kazni po KZ-1, obsodba brez kazni pa ni potrebna - je za k.d. predpisana denarna kazen ali zapor do 1 leta, osumljenec oz. obdolenec pa je prepreil kodljive posledice ali poravnal kodo in kazenska sankcija ne bi bila upraviena Dravni toilec lahko ovadbo ali obtoni predlog odstopi v poravnavanje, pri tem pa upoteva pa vrsto in naravo dejanja, okoliine, v katerih je bilo storjeno, osebnost storilca, njegovo predkaznovanost za istovrstna ali druga kazniva dejanja, kot tudi stopnjo njegove kazenske odgovornosti Mono je le za k.d., za katera je predpisana: - denarna kazen - zapor do 3 let / do 5 let, e je osumljenec mladoletnik posebne okoliine! - e gre za hudo telesno pokodbo, posebno hudo telesno pokodbo, veliko tatvino, zatajitev, pokodovanje tuje stvari posebne okoliine! Le s pristankom osumljenca in okodovanca Na koncu SPORAZUM kaj mora osumljenec storiti: rok za izpolnitev sporazuma ne sme biti dalji od 3 mesecev ko prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma. DT zavre ovadbo (okodovanec nima pravice nadaljevati kazenskega pregona!) Komentar: To naelo velja le za DT, po kateremu je ta dolan zaeti kazenski pregon, e je podan utemeljen sum, da je storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. Ravnati mora, tudi po oportunitetnem naelu . Tako torej, ob podanem sumu mora zaeti in nadaljevati postopek, e ni podana zakonska ovira, tudi e je mnenja, da pregon ne bi bil smotrn. Velja tudi nasprotno, torej v primeru, ko niso podani zakonski pogoji za pregon, ali so ti tekom postopka odpadli ali prenehali, ne sme nadaljevati pregona zaradi morebitnih pritiskov, javnega
78

mnenja ali umika odgovornosti. Naelo smotrnost kazenskega pregona lahko DT uporabi samo kadar zakon to izrecno dovoljuje. Utemeljen sum je podan na podlagi lastne presoje DT, dokazov zbranih s strani policije, preiskovalnega sodnika, ali samega DT. Pregon zane DT s tem, da sodiu poda zahtevo za preiskavo ali vloi neposredno obtonico oz. obtoni predlog. V postopku zoper mladoletnika se postopek zane z zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka. Pregon lahko DT zahteva le zoper znanega storilca, e pa ta ni znan mora DT zahtevati od policije potrebne ukrepe za njegovo odkritje ali preiskovalnemu sodniku predloge za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Z zahtevo za pregon DT lahko razpolaga le do konca glavne obravnave, ko sodie prve stopnje odloi o obtobi, ni ve mogo odstop od obtobe in ne od pregona, prav tako obtobo ne more spremeniti, razen v pritobenem postopku na drugi stopnji, kjer na obravnavi lahko spremeni obtobo in sicer le v korist obdolenca. Izjeme od legalitetnega naela doloa zakon, oblikovane so v okviru oportunitetnega naela, kjer DT opravlja kazenski pregon samo, e oceni, da je tak pregon smotrn. Tako DT lahko: 1. k.d. za katera je predpisana kazen do 3 let zapora oz. denarna kazen (izjemoma teja k.d.), sme odstopiti v postopek poravnavanja, 2. v primerih odloenega pregona, 3. ire monosti ravnanje po tem naelu v postopku zoper mladoletnike. Dejanja majhnega pomena Nov KZ ve ne doloa dejanja majhnega pomena, prej je DT lahko ovrgel ovadbo z uporabo doloil o dejanju majhnega pomena, toda ne iz oportunitetnega naela ampak zato, ker se dejanje majhnega pomena ni telo za kaznivo dejanje. Ker novi KZ ne doloa ve tega dejanja, je potrebno tega ovrednotit drugae in sicer na temelju pooblastila DT o monostih opustitve kazenskega pregona iz drugih razlogov. Tako se sedaj izkljui kazenski pregon za takna kazniva dejanja, kjer je podana nesorazmernost med pomenom kaznivega dejanja in posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon. Dejanje je torej zelo majhno, malo kodljivo, nedolno, posledice kazenskega pregon pa bi bil v velikem nesorazmerju z nastalo kodo oz. stopnjo ogroanja oz. pokodovanja pravno zavarovane dobrine. Naslednja izjema od naela legalitete kazenskega pregona je vsebovana v primerih, ko pregona DT ne more uvesti brez posebnega dovoljenja drugega dravnega organa, v primerih ko osebe uivajo imuniteto, v primerih k.d. sramotitve tuje drave ali organizacije, kjer je potrebno poprejnje dovoljenje min. za pravosodjein pd. Tukaj tudi ne gre za naelo oportunitete za DT, kajti ko dobi dovoljenje za pregon se mora ravnati po legalitetnem naelu, oportuniteta velja za tistega, ki dovoljenje za pregon poda.

8. STVARNA PRISTOJNOST
Okrajno predpisana kazen manj kot 3 leta - tudi v izrednih pravnih sredstvih in posebnih postopkih na okrajnem sodiu, ko je sicer pristojen predsednik ZOS (odloi o zahtevi za obnovo, spremembi in prenehanju varnostnih ukrepov, preklicu pogojne, izbrisu obsodbe, zavre izredno omilitev, ZVZ) Okrono predpisana kazen 3 leta ali ve Vije pritoba zoper sodbo 1. stopnje in sklep Vrhovno pritoba zoper sodbo 2. stopnje, izredna omilitev kazni, ZVZ Preiskovalna dejanja okrajno sodnik posameznik, okrono preiskovalni sodnik Zunajobravnavni senat okronega sodia - odloajo o pritobah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okronega sodia in sodnika posameznika okrajnega sodia (kadar opravlja preiskovalna dejanja in zoper druge sklepe) - odloajo na 1. stopnji zunaj glavne obravnave - izvajajo postopek in izdajo sodbe v postopkih za mednarodno pomo in izvritev medn. pogodb Komentar: Sodia sodijo v mejah svoje stvarne pristojnosti, ki jo doloa zakon. Pristojnost je lahko stvarna, krajevna in funkcionalna.

9. SESTAVA SENATA PO ZKP Okrajno sodnik posameznik Okrono: - ve kot 15 let 5 sodnikov (2 + 3) - manj kot 15 let 3 sodniki (1 + 2) - k.d. zoper ast in dobro ime (po medijih) 3 sodniki (1 + 2) Vije senat 3 sodnikov
79

Vrhovno senat 5 sodnikov Preiskovalna dejanja okrajno sodnik posameznik, okrono preiskovalni sodnik ZOS senat 3 sodnikov okronega sodia

10. KDAJ SODIE 1. STOPNJE SODI V SENATU 3 SODNIKOV?

Na okronem sodiu, e: - predpisana kazen manj kot 15 let - k.d. zoper ast in dobro ime (po medijih) Zunajobravnavni senat (v bistvu ne sodi, ampak odloa)

11. KRAJEVNA PRISTOJNOST KAZENSKIH SODI? K.D. JE STORJENO V LJ, POSLEDICA NASTANE
V ZG, KATERO SODIE JE PRISTOJNO? Primarna pristojnost sodie, na katerega obmoju je bilo k.d. storjeno ali poskueno (kraj storitve doloa KZ-1, ubikvitetna teorija: kjer je deloval in kjer je nastala prepovedana posledica oz. kjer je poskual delovati in kjer bi po storilevem naklepu prepovedana posledica morala nastati) e je obmoij ve sodie, ki prvo zaelo postopek Pomona pristojnost (kadar je kraj storitve v tujini ali kraj ni znan) kjer ima obdolenec stalno/zaasno prebivalie (e to ni znano pa na obmoju, kjer je bil obdolenec prijet ali se je sam naznanil) e je kdo storil kazniva dejanja v RS in v tujini sodie, ki je pristojno za kaznivo dejanje, storjeno v RS. Odgovor je torej sodie v Ljubljani. e se kljub tem dolobam ne bi dalo dognati krajevne pristojnosti, doloi Vrhovno sodie eno od stvarno pristojnih sodi Komentar: Krajevno pristojno je praviloma sodie, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno oz. poskueno. Po ubikvitetni teoriji KZ-1 je kraj storitve kaznivega dejanja kraj, kjer je deloval in kjer je nastala prepovedana posledica oz. kjer je poskual delovati in kjer bi po storilevem naklepu prepovedana posledica morala nastati. V primeru, da gre za dva razlina kraja, ali da gre za stek k.d. ki so storjena na razlinih lokacijah, velja pravilo, da je pristojno tisto sodie, ki je prvo zaelo postopek oz. ki je prvo zahtevalo uvedbo kazenskega postopka. Pri nadaljevanem kaznivem dejanju je krajevno pristojno sodie, na obmoju katerega je storilec storil vsaj eno dejanje od nadaljevanega, pri trajnem k.d. pa vsako sodie na obmoju katerega je trajala posledica, ki spada med znake k.d.. Pri k.d., ki se preganjajo na zasebno tobo lahko tonik izbere ali bo vloil tobo glede na kraj izvritve dejanja, ali glede na kraj kjer obdolenec ima stalno ali zaasno bivalie. Ta pristojnost je alternativna, tako da sta hkrati pristojni obe sodii. Kadar se pristojnost doloa po kriteriju prvega zaetega procesnega dejanja oz. zaetka kazenskega postopka, se posamezna preiskovalna dejanja ne tejejo za zaetek postopka, ampak tista procesna dejanja sodia, ki pomenijo, da se je sodie strinjalo z uvedbo kazenskega postopka, eprav o tej teoriji obstaja nekaj pomislekov. KRAJEVNE PRISTOJNOSTI. OBLIGATORNA DELEGACIJA KRAJEVNE PRISTOJNOSTI OBLIGATORNA: e ne more postopati: - e pristojno sodie iz pravnih ali stvarnih razlogov ne more postopati, mora to sporoiti neposredno vijemu sodiu, ki doloi drugo pristojno sodie na svojem obmoju - sodie odloi S SKLEPOM ni pritobe FAKULTATIVNA: laja izvedba - vije sodie lahko doloi drugo stvarno pristojno sodie na svojem obmoju, e je oitno, da se bo tako laje izvedel postopek, ali e so za to drugi tehtni razlogi - sodie odloi na PREDLOG: praktino vsi udeleenci + sodie (PS, sodnik posameznik) Komentar: e pristojno sodie bodisi iz pravnih, bodisi iz stvarnih razlogov ne more soditi v zadevi, mora to sporoiti neposredno vijemu sodiu, ki doloi drugo stvarno pristojno sodie na svojem obmoju, kar se lahko zgodi v vseh fazah kazenskega postopka, tudi v pritobenem. Vije sodie lahko doloi drugo stvarno pristojno sodie na svojem obmoju, v kolikor to nalaga smotrnost in tehtni razlogi (npr. neobjektivno sojenje na prvem sodiu, tehnine nezmonosti, delegirano sodie je bolj specializirano, pritisk javnosti).
80

12. DELEGACIJA

13. IZLOITVENI IN ODKLONILNI RAZLOGI PRI SODNIKU. KAKEN MORA BITI PREDLOG; KAJ SICER
STORI PREDSEDNIK SENATA? KDO ODLOA O IZLOITVI? Sodnik, sodnik porotnik ne sme opravljati sodnike dolnosti, e 1. je s k.d. okodovan 2. e je z obdolencem, njegovim zagovornikom, toilcem, okodovancem, njihovim zakonskim zastopnikom ali pooblaencem v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do 4. kolena ali v svatvu do 2. kolena 3. v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca 4. e je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, sodeloval pri odloanju o ugovoru zoper obtonico, kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek, sodeloval kot toilec, zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaenec okodovanca oziroma toilca, ali e je bil zaslian kot pria ali kot izvedenec; 4.a e se je seznanil z dokazom, ki se mora po dolobah tega zakona izloiti iz spisov (83. len), razen e vsebina dokaza oitno ni takna, da bi lahko vplivala na njegovo odloitev 5. e je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odlobe nijega sodia ali je pri istem sodiu sodeloval pri izdaji odlobe, ki se izpodbija s pritobo ali z zahtevo za varstvo zakonitosti; 6. e so podane okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (iudex suspectus) Razloge za izloitev lahko ugotovi sodnik sam, lahko pa njegovo izloitev zahteva stranka. SODNIK SAM e sodnik ugotovi razlog za svojo izloitev, mora prenehati z vsakim delom v tej zadevi in to sporoiti predsedniku sodia, ki odloi o izloitvi. e gre za izloitev predsednika sodia, v tej zadevi kot predsednik odloa podpredsednik sodia, e pa mora biti izloen tudi ta, si predsednik sodia doloi namestnika izmed sodnikov tega sodia, e pa to ni mogoe, zahteva od predsednika neposredno vijega sodia, naj mu doloi namestnika. e predsednik sodia ugodi zahtevi za izloitev, ni pritobe; e pa zavrne zahtevo za izloitev, se sme sodnik ali sodnik porotnik pritoiti (odloa ZOS). e je treba v zadevi opraviti dejanja, ki bi jih bilo nevarno odlaati, predsednik sodia odredi, da jih do odloitve o zahtevi za izloitev sodnika opravi po pravilih sodnega reda o dodeljevanju zadev drugi sodnik. NA ZAHTEVO STRANKE Predlog mora biti obrazloen, zahteva se lahko izloitev le poimensko doloenega sodnika. Stranka mora v zahtevi navesti okoliine, zaradi katerih misli, da je podana kakna zakonska podlaga za izloitev (e e enkrat zavrnjena, pa ne more uveljavljati istih okoliin). e je predlog oitno neutemeljen, ga s sklepom zavre e sam sodnik. O zahtevi odloi predsednik sodia. e je zahtevana izloitev predsednika sodia, odloi o izloitvi predsednik neposredno vijega sodia; e pa je zahtevana izloitev predsednika vrhovnega sodia, odloi o izloitvi obna seja. Pred sklepom treba dobiti izjavo sodnika in opraviti druge poizvedbe. e ugodi zahtevi, ni pritobe; e pa zahtevo zavrne, se sklep lahko izpodbija. e je zahteva oitno neutemeljena, z namenom zavlaevanja ali spodkopavanja avtoritete sodia jo s sklepom v celoti ali deloma zavre sodnik, ki postopa v zadevi (zoper sklep ni pritobe). Ko sodnik zve, da je zahtevana izloitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom, razen e gre za nedovoljeno ali oitno neutemeljeno zahtevo ali e nevarno odlaati. e se ugodi, dejanja, ki jih je opravil odkar je zvedel za izloitveni razlog, niso procesno veljavna. Komentar: Takoj ko sodnik ugotovi, da je podan razlog za njegovo izloitev ali e misli, da je podan, mora prenehati z vsakim delom v tej konkretni zadevi (razen e gre za nedovoljeno in oitno neutemeljeno zahtevo) in sporoiti predsedniku sodia, ki potem odloi o izloitvi in dodelitvi zadeve drugemu sodniku v skladu s sodnim redom. V primeru izloitve predsednika sodia odloa podpredsednik sodia. V primeru izloitve torej odloa vedno predsednik sodia. Izloitev se opravi s sklepom o izloitvi, zoper katerega ni pritobe, zoper sklep o zavrnitvi izloitve pa se sodnik lahko pritoi. Zoper sklep o zavrnitvi izloitve lahko stranke vloijo posebno pritobo, toda le do vloitve tobe. Po vloitvi oz. pravnomonosti obtonice je mono pritobo vloiti le v pritobi zoper konno sodbo. Izloitve ni mogoe opraviti brez izjave samega sodnika, po potrebi pa se opravijo tudi morebitne poizvedbe. Nujne zadeve glede konkretnega primera opravi sodnik, ki mu je zadeva po izloitvi ali za asa postopka o izloitvi dodeljena. Nedovoljena zahteva za izloitev, ki je podana z namenom zavlaevanja postopka ali spodkopavanja avtoritete sodia, se s sklepom zavre. Vsa procesna dejanja, ki jih je opravil sodnik odkar je zvedel, da je izloen pa niso procesno veljavna.
81

Stranka v postopku lahko zahteva izloitev sodnika pod naslednjimi pogoji: 1. zahtevati mora izloitev takoj, ko za to izve razloge, vendar najpozneje do konca glavne obravnave oz. na vijem sodiu do seje senata 2. med glavno obravnavo lahko zahteva izloitev le iz razlogov, e se je v postopku pri odloanju o kateremkoli vpraanju seznanil z dokazom, ki se mora po dolobah tega zakona izloiti iz spisa, tudi ne more o isti zadevi odloati o obtobi, pritobi, izrednem pravnem sredstvu zoper odlobo o pritobi (razen e je vsebina dokaza takna, da ne more vplivati na njegovo odloitev) 3. med glavno obravnavo lahko zahteva izloitev tudi iz drugih razlogov, vendar le e je ta razlog nastal po zaetku glavne obravnave ali je bil podan e prej in stranki ni bil znan in ji ni mogel biti znan 4. sodnik, ki se naj izloi mora biti poimensko doloen, navedene morajo biti okoliine, za katere stranka misli, da so podlaga za izloitev.

14. KDO IN KDAJ LAHKO IZLOI DRAVNEGA TOILCA? Dolobe, ki doloajo pravila za izloitev sodnika in sodnika porotnika, se smiselno uporabljajo tudi za dravne toilce (zapisnikarje, tolmae, izvedence, policiste). O izloitvi dravnega toilca in pomonika dravnega toilca odloi vodja dravnega toilstva. O izloitvi vodje dravnega toilstva odloi vodja neposredno vijega dravnega toilstva. O izloitvi generalnega dravnega toilca Republike Slovenije odloi minister, pristojen za pravosodje.
Velja pa izjema, da dravnega toilca ni mogoe izloiti iz dveh razlogov - po 4.a in 6. toki: - e se je seznanil z dokazom, ki se mora po dolobah ZKP izloiti iz spisov (83. len), razen e vsebina dokaza oitno ni takna, da bi lahko vplivala na njegovo odloitev - e so podane okoliine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti

15. OBVEZNA OBRAMBA IN ZAGOVORNIK PO URADNI DOLNOSTI

OBVEZNA OBRAMBA: 11 e je obdolenec nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani, predpisana kazen 30 let zapora ali e je od policije priveden k preiskovalnemu sodniku pri prvem zaslianju 11 v postopku glede pripora pri zaslianju in ves as dokler traja pripor 1 1 e je predpisana kazen 8 let ali ve ob vroitvi obtonice 1 1 mladoletnik! ZAGOVORNIK PO URADNI DOLNOSTI - e si v primerih obvezne obrambe obdolenec ne vzame zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodia po uradni dolnosti - postavljen je do pravnomonosti sodbe; e pa izreena kazen 30 let ali e je nem, gluh ali sicer nezmoen - tudi za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi - lahko postavi samo odvetnik - ko prenehajo razlogi obvezne obrambe ali e si obdolenec vzame drugega, se postavljeni zagovornik razrei - postavljeni zagovornik lahko zahteva razreitev samo iz opravienih razlogov (pred GO odloi PS, potem senat)

Komentar: Splono o zagovorniku Pravico do zagovornika je ena od temeljnih pravic obdolenca v kazenskem postopku, vendar zagovornik obdolenca nima enakih pooblastil, kot jih ima pooblaenec okodovanca kot toilca ali zasebnega toilca. Ti lahko opravljajo marsikatero procesno dejanje namesto stranke, obdolenev zagovornik pa ne. On predstavlja strokovno pomo, do katere je obdolenec upravien ves as trajanja kazenskega in tudi predkazenskega postopka, pred prvim zaslianjem ga je e potrebno pouiti, da si ima pravico vzeti zagovornika, ki je lahko navzo pri njegovem zaslianju. Zagovornika lahko najamejo sorodniki obdolenca oz. osumljenca, ali oseba s katero ivi v zunajzakonski skupnosti oz. je njegov zakonec. Taken zagovornik se ne more namesto obdolenca udeleiti obravnav ali podati zagovora, priznati k.d., je pa tudi samostojen subjekt v kazenskem postopku, ki ima marsikatere pravice in dolnosti, ki jih je dolan opravljati v korist obdolenca. Zagovornik je lahko le odvetnik, lahko ga nadomea odvetniki kandidat, razen v postopku pred Vrhovnim sodiem, kjer je zagovornik nujno le odvetnik. V sluaju, da je osumljencu odvzeta prostost, ima takoj pravico do zagovornika, policija pa ga sme zasliati le v prisotnosti zagovornika, tudi e mu prostost ni bila odvzeta. V predkazenskem postopku je policija dolna obvestiti osumljenca o pravici do zagovornika takoj, ko mu odvzame prostost, e preden zane od njega zbirati obvestila ali ga zaslievati.
82

Sodie pa je dolno obvestiti obdolenca o tej pravici pisno v vabilu na zaslianje in tudi ustno pred prvim zaslianjem, kasneje pa na naslednjih zaslianjih to ve ni potrebno. Pouk in izjava obdolenca, ali si bo zagovornika vzel ali ne mora biti napisana v uradnem zaznamku policije in na zapisniku sodia v celoti, torej zapisan celoten pouk in to, kar je o tem izjavil obdolenec. Osebe, ki lahko najamejo zagovornika osumljencu oz. obdolencu so lahko sorodniki v ravni vrsti, brat ali sestra, rejnik, rejenec, posvojitelj, posvojenec, zakonec ali zunajzak. partner, toda ti lahko pooblastilo zagovorniku prekliejo sami. Obdolenec ni dolan tega zagovornika tudi sprejeti. V postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi lahko iste osebe najamejo odvetnika, da v korist obdolenca vloi ta sredstva, toda takrat ne gre za zagovornika temve za pooblaenca tistega, ki ga je najel. Tako te osebe niso po pravnomonem konanem postopku upraviene vloiti zahteve za varstvo zakonitosti ali zahteve za obnovo kaz. postopka, to lahko naredi le sam obsojenec, razen, e ni ve iv. To lahko naredijo le po njegovi smrti in le za vloitev izrednega pravnega sredstva. Tako sta pravici vloiti izredno pravno sredstvo v korist obsojenca in pravica najeti zagovornika po pravnomono konanem postopku dve razlini pravici. Zagovornik mora e ob prvih dejanjih priloiti pooblastilo, ki se na nanaa na konkreten postopek, kajti drugae nima pravice biti navzo na zaslianjih in ne pregledovati spisov. Drugae pa je zagovornik upravien da, ob podaji zahteve za pregon ali pri preiskovalnemu sodniku e pred izdajo sklepa o preiskavi, ima zagovornik pravico pregledati in prepisati spise in si ogledati zbrane dokazne predmete, kar torej ni vezano na zaetek sodnega kazenskega postopka. Zagovornik je upravien storiti v korist obdolenca vse, kar sme storiti obdolenec sam, tudi brez soglasja obdolenca. V kolikor kakno dejanje stori v kodo obdolenca zagovornik, je pravno veljavno, vendar je lahko razlog za preklic pooblastila ali razreitev in njegovo disciplinsko in odkodninsko odgovornost. Izjema od pravila, da zagovornik lahko deluje brez soglasja obdolenca je v tem, da ne more podati brez njegove privolitve ugovora zoper obtonico in pritobe zoper sodbo. V isti kazenski zadevi ne sme zagovornik enega obdolenca-osumljenca zagovarjati dveh ali ve obdolencev, zaradi kolizije interesov obrambe. Lahko eden obdolenec ima tudi ve zagovornikov, obramba pa je zagotovljena, e v postopku sodeluje eden izmed teh. Zagovornik ne more biti; 1. okodovanec 2. zakonec ali zunajzakonski partner okodovanca ali toilca 3. oseba, s katero okodovanec ali toilec ivi 4. krvni sorodnik v ravni vrsti, stranski do 4. kolena ali v svatvu do 2. kolena okodovanca ali toilca 5. pria, razen e je oproen prianja ali izjavi, da ne bo prial 6. sodni tolma, izvedenec ali strokovnjak, pod pogoji kot prie 7. zagovornik, ki se zasliuje kot pria glede tega, kar ve o zadevi kot zagovornik, razen e sam obdolenec v to privoli 8. kdor je v isti zadevi sodnik ali dravni toilec V primeru kritve teh dolob je podana absolutna bistvena kritev dolob kazenskega postopka in se teje, da obdolenec ni imel zagovornika na obravnavi. Postavitev zagovornika po uradni dolnosti in obvezna obramba Ob prvem zaslianju obdolenec mora imeti zagovornika; 1. e je nem, gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani 2. e tee zoper njega postopke zaradi k.d., za katero je predpisana kazen 30 let zapora 3. e je priveden k preiskovalnemu sodniku v primerih policijske privedbe oz. pridranja oz. kadar so podani razlogi za pripor 4. e je v priporu in ves as trajanja pripora kadar so podani priporni razlogi 5. ob vroitvi obtonice kadar gre za k.d., za katerega je v zakonu predpisana kazen 8 let zapora ali vija kazen e si v teh primerih obdolenec sam ne vzame zagovornika, mu ga postavi predsednik sodia po uradni dolnosti iz vrst odvetnikov in sicer do pravnomonosti. Po pravnomonosti sodbe pa tudi, e mu je bila izreena kazen zapora 30 let, ali e je nem ali gluh ali sicer nezmoen, da se sam uspeno brani tudi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. e se obdolencu postavi zagovornik po vroitvi obtonice, se mu to sporoi ob njeni vroitvi. e ostane obdolenec brez obrambe tekom postopka, kadar je zagovornik obvezen in si ga sam ne najame, mu ga postavi sodie, tudi e je sam obdolenec pravnik ali odvetnik. Sklep o postavitvi zagovornika po uradni dolnosti izda predsednik sodia na zahtevo preiskovalnega sodnika ali predsednika senata, razen e gre za postopke pri mladoletnikih, kjer lahko sodnik in preiskovalni sama doloita zagovornika. Vse nateto velja tudi v zadevah, ki se obravnavajo v skrajanem postopku. Mladoletnik ima iro pravico do zagovornika in sicer je ta obvezen za vsa k.d. z zagroeno zaporno kaznijo za storilca nad 3 let in v vseh fazah in e od zaetka pripravljalnega postopka. Za k.d. z zagroeno kaznijo pod 3 leta zapora pa je zagovornik obvezen po oceni sodnika za mladoletnike, e je potreben. e obdolenec ni imel zagovornika na glavni obravnavi v primeru, ko je ta obvezen, je podana absolutna bistvena kritev dolob kazenskega postopka, v primeru pa, da zagovornik ni bil prisoten v fazi priprave glavne obravnave
83

ali v pritobenem postopku, pa je ta kritev lahko podana. Tako se izloi zapisnik o zaslianju obdolenca v primeru, da ni imel zagovornika. 71. len ZKP (rtan!!!, sedaj ZBPP) V primerih, ko zagovornik ni obvezen, toda v interesu pravinosti bi bilo, da obdolenec ima zagovornika, lahko zahteva od sodia, da mu zagovornika postavi po uradni dolnosti, e si ga zaradi gmotnih razmer ne more plaati sam. V primerih, ko policija sama postavi zagovornika osumljencu po uradni dolnosti, ta opravlja to dolnost dalje tekom postopka pod enakimi pogoji kot zagovornik, ki ga postavi sodie. Sodie razrei zagovornika njegove dolnosti, e niso ve podani razlogi za obvezen zagovor po zagovorniku in tudi, e si ga obdolenec najame sam, s sklepom konstitutivne narave. Obdolenec zagovornika ne more zavrniti, med njima ni pogodbenega razmerja in lahko le oba zahtevata razreitev zagovornika iz upravienih razlogov, bodisi pravne, bodisi dejanske narave. Obdolenec pa lahko sam zahteva razreitev, e njegov zagovornik ne opravlja v redu svoje dolnosti, e jo opravlja neredno, ali e postane sam nezmoen za delo ali e pride do poenotenja postopka in zadostuje le en zagovornik, ko jih je bilo postavljeno ve. ZASEBNA TOBA, OKODOVANEC KOT TOILEC, OKODOVANEC

16. KDO SO UPRAVIENI TOILCI PO ZKP?

-

kazenski postopek se uvede na zahtevo upravienega toilca za dejanja, ki se preganjajo po uradni dolnosti dravni toilec za dejanja, ki se preganjajo na zasebno tobo zasebni toilec e dravni toilec spozna, da ni razlogov za uvedbo ali za nadaljevanje kazenskega postopka, lahko stopi na njegovo mesto okodovanec kot toilec ob pogojih, ki so doloeni s tem zakonom

17. ZASEBNA TOBA, KDO JO LAHKO VLOI? ALI LAHKO ZASEBNI TOILEC VLOI PRITOBO V
KORIST OBTOENCA? (npr. e meni, da je sodie odmerilo previsoko kazen? NE!) Kazniva dejanja: Kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tobo so razmeroma redka in so primeroma: - nedovoljena objava zasebnih pisanj - neupraviena izdaja poklicne skrivnosti - nekatera kazniva dejanja, kadar so storjena proti zakoncu, partnerju, krvnemu sorodniku (tatvina, velika tatvina, zatajitev, odvzem motornega vozila, goljufija in pokodovanje tuje stvari) Zoper mladoletnika ni mogoe vloiti zasebno tobo, le preko dravnega toilca po uradni dolnosti. Zasebni toilci: Zasebno tobo lahko vloi okodovanec, pooblaenec ali izjemoma blinji sorodnik okodovanca (in to le v primeru k.d. zoper ast in dobro ime storjeno proti pokojni osebi). Zasebni toilec je upravien toilec tudi glede sostorilcev, pomagaev in napeljevalcev, razen kadar je zasebni toilec zaradi sorodstvenega razmerja oz. blinjih razmerij, razen e je v tem razmerju tudi do sostorilca, pomagaa ali napeljevalca. Kadar se zgodi, da sta vloeni obtonici po DT in po zasebnem toniku, mora sodie prvo odloiti, kdo je upravieni toilec in nobeden nima prednosti ker sta enakopravna v postopku. Takrat je potrebno zavrei obtoni akt neupravienega toilca, da se lahko nadaljuje z upravienim. Zasebni tonik je lahko pravna oseba ali subjekt, ki nima lastnosti pravne osebe, le e je z k.d. okodovana. Za mladoletnike in za osebe, ki jim je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, lahko zasebno tobo vloijo njihovi zakoniti zastopniki, mladoletnik, ki pa je dopolnil 16 let lahko sam poda predlog oz. vloi zasebno tobo. Vloitev in vsebina zasebne tobe: Zasebna toba se vloi pri pristojnem (okrajno ali okrono) sodiu 1. stopnje. e je upravienec podal kazensko ovadbo ali predlog za pregon, pa gre za k.d. na zasebno tobo, se teje ovadba ali predlog za pregon za pravoasno zasebno tobo (e je vloen v roku, ki je predpisan za zasebno tobo). Za zasebno tobo teje ne le formalno vloena obtonica, ampak tudi zahteva zasebnega toilca za preiskavo. Za obravnavanje zasebne tobe je pogoj, da je plaana sodna taksa v roku, ki ga doloi sodie v nalogu za plailo sodne takse sicer jo sodie zavre. Zasebna toba storilca mora vsebovat opis k.d. in okoliine ter podatke o storilcu, kajti zasebna toba se ne more vloiti zoper neznanega storilca in ne za nedoloeno k.d.. Umik zasebne tobe: - do konca glavne obravnave sodiu z izjavo - po umiku, ni mono vnovi podati predloga oz. vloiti tobe - izgubi pravico! Rok za vloitev zasebne tobe:
84

Subjektivni rok je 3 mesece odkar je upravienec zvedel za kaznivo dejanje in storilca. Objektivni rok pa je rok, ki je doloen v KZ za splono zastaranje kazenskega pregona za doloeno k.d.. Zasebno tobo zaradi k.d. razalitve pa se lahko vloi do konca glavne obravnave (tudi po preteku 3 mesenega roka) zoper toilca, ki je razalitev vrnil z nasprotno tobo (sodie odloi z eno sodbo). Za ve morebitnih upraviencev za vloitev tobe tee rok za vsakega posebej. Domneva o pravoasnosti vloene zasebne tobe je postavljena v korist okodovanca. Zaradi nevednosti pravnih laikov bi utegnili kratki roki povzroiti kodljive posledice. Vasih se zgodi, da se ele tekom kaz. postopka zunaj sodia ali na sodnega postopka v kazenski zadevi ugotovi, za katero k.d. gre in tako tudi, ali je za pregon potreben predlog ali toba. Tako ZKP doloa domnevo pravoasnosti in sicer, da je zasebna toba podana pravoasno, e je pravoasno podan predlog za kazenski pregon oz. kazenska ovadba. V kolikor zasebni tonik umre, ko tee rok za vloitev zasebne tobe, ali umre med postopkom, lahko njegov zakonec, oseba s katero je ivel v ZZS, otroci, stari, posvojenci, posvojitelj, bratje in sestre, v 3 mesecih po njegovi smrti podajo predlog, vloijo zasebno tobo oz. izjavijo, da nadaljujejo postopek. Rok je objektiven, upravienci pa le ozek krog sorodnikov, ne vsi sorodniki v ravni vrsti in tudi ne rejenci oz. rejniki. Sankcija za izostanek: e zasebni toilec ne pride na GO, eprav je bil v redu povabljen, ali mu vabila ni bilo mogoe vroiti, ker ni prijavil spremembe naslova, teje, da je tobo umaknil. Ima pa monost zahtevati vrnitev v prejnje stanje (v 8 dneh vrnitev v prejnje stanje Pravice zasebnega toilca: - med preiskavo sme opozoriti na vsa dejstva in predlagati dokaze, ki so pomembni, da se ugotovi k.d., izsledi storilec in ugotovijo premoenjskopravni zahtevki - na glavni obravnavi sme predlagati dokaze, postavljati obdolencu, priam in izvedencem vpraanja, dajati pripombe in pojasnila - pregledovati sme spise in si ogledati dokazne predmete Pritoba v korist obdolenca: Zasebni tonik ne more vloiti pritobe v korist obdolenca (tako kot lahko dravni toilec).

18. OKODOVANEC KOT TOILEC? KDAJ NASTOPI OKODOVANEC KOT TOILEC?

Monost okodovanca, da pregon nadaljuje sam, slui kot korekcija morebiti nepravilne odloitve DT o odstopu od kazenskega pregona, eprav je ta dolan vztrajati pri tem, kadar je podan utemeljen sum, da je oseba storila k.d., za katero se storilec preganja po uradni dolnosti. Okodovanec tako postane stranka v kazenskem postopku. V kolikor dravni toilec umakne obtonico, sme okodovanec, ki prevzame pregon nadaljevati pri vloeni obtonici, ali pa vloiti novo. DT mora od kazenskega pregona izrecno odstopiti in ne z kaknim konkludentnim dejanjem, razen pri ustavitvi preiskave s sklepom, ali ustavitvi kazenskega postopka, kadar se DT ni zoper tak sklep pritoil. Ko DT umakne obtonico na glavni obravnavi, mora okodovanec takoj izjaviti, ali namerava nadaljevati pregon, tudi e na obravnavi ni prisoten in je v redu vabljen, se teje, da v pregonu ne vztraja. Takrat sodie izda zavrnilno sodbo, ki postane pravnomona po poteku roka za vloitev zahteve za vrnitev v prejnje stanje. Sodie mora po uradni dolnosti paziti, ali ima oseba, ki je kazenski pregon prevzela, lastnost okodovanca. Okodovanec lahko prevzame pregon tudi e s kaznivim dejanjem ni bil okodovan, e ne priglaa premoenjskopravnega zahtevka in e sam ni podal ovadbe. Pravna oseba pa je lahko toilec le, e so ji z k.d. bile prekrene kakne premoenjske ali osebne pravice. Okodovanec ne more zaeti kazenskega pregona, e k.d. sploh ni bilo prijavljeno dravnemu toilstvu ali e DT o ovadbi e ni odloil, razen e gre za k.d., ki se obravnava v skrajanem postopku. Prav tako ne more prevzeti pregona za doloena k.d., ki so splonega pomena in se preganjajo le po uradni dolnosti in tudi ne, e prevzame DT pregon za isto k.d. zoper druge osebe, kadar gre za takno k.d., ki ga lahko stori le ena oseba. Okodovanec pa ne more prevzeti pregon, e je dravni toilec e dosegel poravnavo oz. sporazum in tako zavrgel ovadbo in tudi, e je odloil kazenski pregon zaradi doloitve oprave drubeno koristnega dela s katerim se odpravijo posledice k.d. ter tako ovadbo zavre ali e gre za mladoletnega storilca oz. obdolenca k.d.. Pregon lahko prevzame tudi ve oseb, kadar so do tega upraviene, vendar se pridruijo prvemu, ki je pregon prevzel in v sluaju, da prvi od pregona odstopi, ga drugi ne morejo nadaljevati e e niso pridrueni. Rok za prevzem pregona: Okodovanec mora zaeti oz. nadaljevati pregon v roku 8 dni odkar je prejel sporoilo sodia ali dravnega toilca. Sodie in dravni toilec morata torej v roku 8 dni obvestiti okodovanca o odstopu in ga pouiti, da pregon lahko zane sam.
85

Okodovanec, ki ni bil obveen o tem, da DT ni zael kazenskega pregona, ker je ovadbo zavrgel, ima 3 meseca asa, da poda izjavo pred pristojnim sodiem o nadaljevanju postopka. Osemdnevni subjektivni in trimeseni objektivni rok sta prekluzivna. Mona je restitutio in integrum le zaradi upravienih razlogov neudelebe na glavni obravnavi. Vrnitev v prejnje stanje: e gre za k.d., ki se preganja na predlog okodovanca, predsednik senata sodia prve stopnje s sklepom dovoli vrnitev v prejnje stanje okodovancu, ki je bil v redu vabljen kot pria ter ni iz opravienih razlogov priel na glavno obravnavo in ni mogel tega pravoasno sporoiti sodiu, zato se je telo, da je od pregona odstopil in je izdana zavrnilna sodba, kadar okodovanec v roku 8 dni po prejemu te sodbe prosi za vrnitev v prejnje stanje. Razpie se nova glavna obravnava in v kolikor tudi na to ne pride, ostane prejnja sodba v veljavi. Restitutio in integrum lahko okodovanec zahteva najdlje v roku 3 mesecev od zamude. Pomembno! Monost restitutio in integrum ima le tisti okodovanec, ki je pravoasno prevzel pregon in ni priel na glavno obravnavo iz opravienih razlogov. e pa okodovanec ni prevzel kaz. pregon v roku 8 dni oz. 3 mesecev, je prekludiran in ne more zahtevati restitutio in integrum. Pravice subsidiarnega toilca Okodovanec kot toilec ima vse pravice, kot jih ima DT v postopku, razen tistih, ki jih ima dravni toilec kot dravni organ. Najpomembneje pravice, ki jih okodovanec kot toilec nima, dravni toilec pa so: 1. za DT ne velja domneva odstopa od pregona 2. monost pritobe tudi v korist obdolenca 3. pravica do dostave sodnih spisov 4. pomo od drugih dravnih organov 5. DT ne more biti disciplinsko kaznovan in ne morejo mu biti naloeni stroki kazenskega postopka V predkazenskem postopku ima DT pomembna pooblastila kot dravni organ v zvezi z odkrivanjem in izsleditvijo storilcev k.d., ki jih okodovanec kot toilec ne more imeti. V kazenskem postopku pa ima tudi ire pravice, kot so pravica vlagati izredna pravna sredstva, predlagati postopek za izrek varnostnega ukrepa nepritevnemu storilcu k.d., sodelovati v postopku za izbris sodbe ipd. Ponoven prevzem s strani dravnega toilca DT lahko tudi kadarkoli tekom kazenskega postopka ponovno prevzame kazenski pregon in za to ne potrebuje privolitve okodovanca kot tonika. Takrat okodovanec kot tonik izgubi vse pravice, razen tistih, ki jih ima le okodovanec, ki ni stranka v postopku. Tako okodovanec nima pravice do pritobe zoper sodbo, vendar je pomembna izjema, da tisti okodovanec, ki je bil stranka v postopku, pa je potem, ko je DT ponovno prevzel kazenski pregon nehal bit stranka v postopku, ima pravico do pritobe in sicer iz vseh razlogov iz katerih se sme sodba izpodbijati! DT ne more prevzeti kazenski pregon na drugi stopnji. DT pa ne more prevzeti pregona, kadar ga okodovanec kot toilec ni pravoasno zael in se je tako prekludiral in tudi ne takrat, kadar je namesto DT obtoni akt vloil okodovanec kot tonik. Torej, DT lahko prevzame kaz. pregon le od upravienega tonika in takrat, kadar je kaz. postopek zael DT in ne kadar ga je zael okodovanec kot tonik. Sodie bi potem tak obtoni akt, zaradi tega, ker ga je vloil neupravieni tonik (v tem primeru DT) moralo zavrei. V kolikor pa DT do konca glavne obravnave obtoni akt umakne, okodovanec kot tonik pa ne nadaljuje pregona, mora sodie izdati zavrnilno sodbo. Mladoletnik ali oseba, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost lahko preko svojega zakonitega zastopnika podaja vse natete izjave in opravlja nateta dejanja, v kolikor pa gre za mladoletnika, ki je dopolnil 16 let, pa ta lahko sam opravlja vse nateto. 19. POOBLAENEC IN ZAKONITI ZASTOPNIK OKODOVANCA POOBLAENEC OKODOVANCA Okodovanec sme izvrevati svoje pravice v postopku tudi po pooblaencu. Mladoletni okodovanec - pri k.d. zoper spolno nedotakljivost, zanemarjanja otroka in surovega ravnanja in trgovine z ljudmi, mora imeti ves as od uvedbe postopka pooblaenca, ki skrbi za njegove pravice (posebej zaita integritete med zaslianjem in uveljavljanjem PPZ) - e e nima pooblaenca, se mu ga postavi po uradni dolnosti izmed odvetnikov Komentar: Okodovanec, zasebni toilec in okodovanec kot toilec smejo izvrevati svoje pravice v kazenskem postopku sami ali po pooblaencu (tudi e ta nima pravne izobrazbe, toda takrat za svoje zastopanje ne sme prejeti plaila). Ni mogoe le za tista dejanja, ki so vezana na osebnost pooblastitelja, kot je zaslianje ali telesni pregled. Pooblastilo mora biti sodiu podano pisno ob opravi prvega procesnega dejanja, ali pa je dano na zapisnik. V kolikor je prisoten pooblaenec brez pisnega pooblastila, sodie ne sme takoj zavrei njegove vloge, temve mu dati rok za naknadno predloitev pooblastila.
86

Vsa dejanja pooblaenca imajo enak pomen, kot bi jih podal sam pooblastitelj in v primeru nasprotja med obema obvelja vedno volja pooblastitelja. Pooblastilo lahko ima poljuben obseg. V primeru preklica mora biti sodie obveeno o preklicu, saj drugae nima pravnega uinka. Kadar je pooblaenec odvetnik, ki sam stranki odpove pooblastilo, je dolan e en mesec opravljati tista dejanja, ki za stranko pomenijo odpravo kode. ZAKONITI ZASTOPNIK OKODOVANCA Mladoletni okodovanec - zakoniti zastopnik mladoletnega okodovanca ali osebe, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, je upravien podajati vse izjave in opravljati vsa dejanja, ki jih je upravien okodovanec - okodovanec, ki je dopolnil 16 let, je upravien sam podajati izjave in opravljati dejanja Komentar: Sodie je dolno po uradni dolnosti postaviti pooblaenca mladoletni osebi, kadar gre za k.d. zoper spolno nedotakljivost in zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Novost je tudi, da takna mladoletna oseba v predkazenskem in v kazenskem postopku lahko ima ob sebi osebo, ki ji zaupa in je ta oseba lahko navzoa ob vseh procesnih dejanjih. e mladoletnik ob med potekom kazenskega postopka dopolni 18 let, ga sodie razrei. Tudi e okodovanec ima zakonitega zastopnika in je mladoleten, to ni ovira, da sodie ni moralo postaviti poob po uradni dolnosti.

20. VROANJE PISANJ OBDOLENCU

Osebno vroanje - neposredno naslovniku (e ima zagovornika tudi njemu) - e naslovnika ni, poizve vroevalec kdaj in kje bi ga mogel najti, ter mu pusti pri odraslemu druinskemu lanu, hiniku ali sosedu, ali v hinem predalniku, sporoilo, naj bo doloenega dne ob doloeni uri v stanovanju ali na delovnem mestu - e vroevalec tudi potem ne najde naslovnika, ravna po pravilih o nadomestnem vroanju; s tem se vroitev teje za opravljeno Neosebno, nadomestno vroanje - e ni doloeno osebno vroanje, se prav tako vroa osebno - e naslovnika ni v stanovanju ali na delovnem mestu, lahko izroijo kateremu od odraslih druinskih lanov, ki je pisanje dolan sprejeti - e jih ni, se pisanje izroi hiniku ali sosedu, e v to privolita - na delovnem mestu pa osebi, pooblaeni za sprejemanje pote, ki je dolna sprejeti, ali komu, ki dela na istem mestu, e privoli - e dolne osebe ali naslovnik noejo sprejeti, zapie in pusti v stanovanju ali na delovnem mestu - e tudi to ni mono, pisanje izroi sodiu oz. poti - naslovniku pusti sporoilo o prispeli poiljki z obvestilom, na katerem sodiu oziroma poti in v kaknem roku lahko prevzame pisanje - pisanje, ki v doloenem roku na poti ni prevzeto, se vrne - e vroitev na navedenem naslovnikovem naslovu ni mogoa, ker se je naslovnik odselil, in vroevalec izve za njegov novi naslov, prepolje pisanje na ta naslov Komentar: Pisanje je vasih potrebno osebno vroiti neposredno naslovniku, vasih pa se lahko opravi nadomestna vroitev, ki je posredna. Za tista pisanja, ki so doloena za osebno vroitev, nadomestna vroitev ni izkljuena. Razlika med pisanji, kjer se zahteva osebna vroitev in tistimi, kjer ta ni zahtevana je v tem, da pri slednjih lahko, e ni mona takojnja osebna vroitev, lahko nadomestna takoj opravi. Tam, kjer je osebna vroitev nujna pa, je potrebno najprej skuati opraviti osebno vroitev, e te ni mono mora vroevalec prvo pustiti obvestilo naslovniku in ponovno poskuati osebno vroitev. Le v kolikor druga vroitev ni uspena, se lahko opravi nadomestna. Pri osebni vroitvi ne sme vroevalec pustiti samega pisanja osebam, ki se jim lahko opravi nadomestna vroitev, temve je obvestilo o prispelem pisanju. Pri nadomestni vroitvi pa mora biti iz vroilnice razvidno, kdaj je bila poskuana vroitev in komu ter razmerje med prejemnikom in naslovnikom. Vroitev se teje za opravljeno, ko pisanje prejme prejemnik in ne ko ta posreduje pisanje naslovniku. Vroilnico mora oseba, ki je pisanje sprejela podpisati, napisati tudi datum sprejema z besedo. e je nepismen, ga podpie vroevalec in napie obrazloitev, tudi e sprejemnik noe podpisati vroilnice ali sprejeti pisanja, se ta kljub temu teje za pravilno vroeno. Osebna vroitev se lahko opravi bodisi tam, kjer naslovnik stanuje, bodisi na delovnem mestu naslovnika, na sedeu e gre za pravno osebo ali pooblaencu za sprejem pisanj oz. vroanje. V kolikor so krene dolobe ZKP o vroanju, se mora ponoviti nepravilna vroitev, vroitev pa je procesno neveljavna. Takrat sodie ne more npr. odrediti nobenega prisilnega ukrepa zoper naslovnika ali ugotoviti pravnomonost odlobe. Vsa pisanja se vroajo osebno, vendar e to ni izrecno doloeno, se nadomestna vroitev opravi: 1. enemu od odraslih druinskih lanov, ki je dolan sprejeti pisanje
87

2. sosedu ali hiniku, e v to privoli, 3. na delovnem mestu osebi, ki v to privoli in je pooblaena. e to ni mono, pusti vroevalec obvestilo, kje se nahaja pisanje in rok za prevzem tega. e vroitev na naslovu zaradi odselitve ni mona, in e vroevalec izve za njegov naslov, prepolje pisanje na ta naslov in o tem obvesti sodie. Vroitev obdolencu Obdolencu je potrebno osebno vroiti vabilo na prvo zaslianje v predhodnem postopku in vabilo na glavno obravnavo, tudi pred sodiem 2. stopnje, ne glede na to, ali ima zagovornika ali ne. V kolikor pa zagovornika nima, se mu osebno morajo vroiti: obtoni akt, sodba, vse odlobe v katerih tee rok za pritobo in pritobo nasprotne stranke, ki se vroa na odgovor. e je potrebno obdolencu brez zagovornika vroiti sodbo, s katero mu je izreena kazen zapora, pa mu sodie na njegov naslov te sodbe ne more vroiti, mu po uradni dolnosti doloi zagovornika, ki to dolnost opravlja, dokler se za njegov naslov izve. Sodie da rok zagovorniku da pogleda spis, mu vroi sodbo in nadaljuje s postopkom. e pa je potrebno vroiti drugo odlobo, ki ne vsebuje zaporne kazni, pri kateri tee od vroitve rok za pritobo za katerokoli stranko v postopku, pritrdi sodie odlobo oz. pritobo na sodno desko in po preteku 8 dni teje, da je bila opravljena veljavna vroitev. Sodbe o kaznovalnem nalogu ni dovoljeno vroiti z pritrditvijo na desko. e ima obdolenec zagovornika, se vroitev zagovorniku teje za veljavno. Vroitev zasebnemu toniku in okodovancu kot toniku Vabilo za vloitev zasebne tobe ali obtonice vroi sodie zasebnemu toilcu in okodovancu kot toilcu oz. zakonitem zastopniku osebno in podrejeno nadomestno, njihovim pooblaencem pa zadoa navadna osebna vroitev. Enako velja za vse odlobe, v katerih teejo pritobeni roki. Vedno velja da, v kolikor ni mona takna vroitev ali vroitev pooblaencem teh oseb, se pisanje pritrdi na sodno desko in po 8 dnevih teje za pravilno vroeno. Vroitev DT se opravi tako, da se izroi pisarni dravnega toilstva. V primerih, ki jih ta zakon ne doloa posebej, se vroitve opravljajo po dolobah ZPP, kadar pa se le o strokih kaz. postopka odloa z posebnim sklepom pa se vroitev opravi po dolobah upravnega postopka. Vabila in odlobe, ki se izdajajo do konca glavne obravnave za osebe, ki sodelujejo v postopku, razen za obdolenca, se smejo izroiti udeleencu v postopku, ki jih je pripravljen vroiti tistemu, ki so mu namenjene, e je menja, da jih bo zanesljivo dobil. Tudi z telekom. sredstvi je mono obvestiti o preloitvah obravnav ali povabiti na obravnavo osebe, ki sodelujejo v postopku. O tem se napravi na spisu uradni zaznamek. e kateri od rokov zamudi oseba, ki je bila tako povabljena, je potrebno prvo ugotoviti ali je in kdaj dobila pisanje in ali je bila pouena o posledicah zamude. UVEDBA KAZENSKEGA POSTOPKA -

21. KDAJ SE POTREBUJE DOVOLJENJE ZA PREGON? za kazenski pregon poslanca DZ in DS, sodniki ustavnega sodia; sodniki in sodniki porotniki za pregon k.d. alitve tuje drave, poglavarja tuje drave ali mednarodne organizacije daje dovoljenje za kazenski pregon minister za pravosodje, dovoljenje za pregon je procesna predpostavka za zaetek kazenskega pregona

Komentar: Za kazenski pregon oseb, ki uivajo imuniteto po doloba Ustave RS, je potrebno poprejnje dovoljenje Dravnega zbora (mandatnoimunitetne komisije) oz. Dravnega sveta. Imuniteta je lahko materialnopravna (ko je izkljuena kazenska odgovornost in pomeni absolutno oviro za vodenje kazenskega postopka in nanaa se na vsa k.d.) ali procesnopravna (ko je izkljuena monost vodenja kazenskega postopka, pomeni relativno oviro, ki se nanaa na doloeno podroje in za doloena k.d. ter traja le doloen as). Najiro imuniteto imajo poslanci DZ, je materialnopravna (za mnenje in glas, ki ga izree poslanec na sejah DZ in delovnih telesih, ne velja pa za verbalna dejanja, ki ne pomenijo izraanje mnenja ali zunaj sej, na zborovanjih, v tisku). Takna imuniteta traja tudi po prenehanju funkcije poslanca. Procesnopravna imuniteta poslanca pa pomeni, da se ta ne more pripreti, ali zoper njega ne sme zaeti kaz. postopke, e se sklicuje na imuniteto, brez dovoljenja Dravnega zbora. Ta imuniteta velja za celoten tudi predkazenski postopek in vse oblike pridranj oz. omejitev prostosti. Izjema je, da e je poslanec zaloten pri k.d., za katerega je prepisana zaporna kazen nad 5 let. Sicer pa lahko Dravni zbor taknemu poslancu vseeno odobri imuniteto, tudi e gre za takna k.d. in e se ta na nji ne sklicuje, vendar lahko organi kaz. pregona zanejo postopek zoper taknega storilca k.d., morajo pa o tem nemudoma obvestiti Dravni zbor in dobiti dovoljenje za nadaljevanje postopka. Imuniteta se lahko prizna poslancu tudi za k.d., ki ga je storil pred izvolitvijo v Dravni zbor. oz. e pred mandatom. Imuniteta poslanca lahko traja le do pravnomonosti obsodilne sodbe, dana pa je lahko tudi
88

po izreku prvostopne sodbe. Br ko takna sodba postane pravnomona, se izvri, saj glede izvritve pravnomone obsodilne sodbe ali v postopku z izrednim pravnim sredstvom ta ve ni mona. Poslanska imuniteta ni ovira za prisilno privedbo poslanca kot prie ali preiskave stanovanja in drugih prostorov, ko ta ni obdolenec v postopku. Lahko se ga tudi disciplinsko kaznuje, toda e se na imuniteto sklicuje se ne sme zapreti. Takno imuniteto imajo poslanci Dravnega zbora, Dravnega sveta in sodniki Ustavnega sodia, kjer eni odloajo o imuniteti drugih in obratno. Imuniteto uivajo tudi sodniki in sodniki porotniki, vendar je ta imuniteta oja od poslaneve. Materialnopravna imuniteta sodnikov je vezana na odloanje na sodiu, na samo sojenje. Procesnopravna imuniteta sodnika se nanaa tista k.d., ki zgreijo v zvezi z opravljanjem sodnike funkcije (funkcionalna imuniteta) in organi kaz. pregona morajo poprej dobiti dovoljenje Dravnega zbora, e naj zanejo kazenski pregon sodnika za takna k.d., obvestiti mora Sodni svet in, po potrebi da svoje mnenje o zadevi. Za ostala k.d. pa ni ovire za zaetek pregona. Imuniteta varuha lovekovih pravic je podobna sodniki imuniteti. Odvetniki uivajo imuniteto, za k.d. storjena pri opravljanju odvetnikega poklica, tako da je zoper odvetnika lahko odrejen pripor le ob dovoljenju trilanskega senata Vijega sodia. Podobno je za notarje in DT, vendar ni potrebno, da senat dovoli zaetek kazenskega pregona in tudi podaljanje pripora, le za uvedbo tega. Kadar je za uvedbo kaz. pregona potrebno posebno dovoljenje in kadar gre za k.d., ki se preganjajo na zasebno tobo ali na predlog okodovanca, je le sodie upravieno takno dovoljenje od Dravnega zbora zahtevati in ne sami toilci. Sodie pa lahko taken predlog oz. obtoni akt zavre, v kolikor so za to podani razlogi, saj je dolno dobiti dovoljenje le, e je obtoni akt prestal predhodni preizkus in niso podani pogoji za njegovo zavrenje. Kritev teh dolob pomeni bistveno kritev dolob kazenskega postopka.

22. UVEDBA KAZENSKEGA POSTOPKA

Redni postopek: - zahteva za preiskavo: kazenski postopek se zane s sklepom o uvedbi preiskave - neposredna obtonica ali zasebna toba brez preiskave: kazenski postopek se zane z razpisom glavne obravnave Skrajani postopek: - obtoni predlog ali zasebna toba: kazenski postopek se zane z razpisom glavne obravnave Postopek proti mladoletnikom: - zahteva DT za uvedbo pripravljalnega postopka: postopek se zane, ko sodnik zahtevo sprejme oz. e se z njo ne strinja, s sklepom senata za mladoletnike vijega sodia Komentar: Predhodni postopek delimo na neformalni in formalni predkazenski postopke. Predkazenski postopek je policijski postopek, ki ga usmerja DT, pomembno vlogo ima preiskovalni sodnik (ki opravlja posamezna preiskovalna dejanja zaradi zavarovanja dokazov, odloa o posegih v ustavno zajamene pravice in svoboine). Neformalni predkazenski postopek je policijski postopek (delovanje policije, ko izve, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno k.d., ki se preganja po uradni dolnosti. Ker ima policija v nekaterih primerih pravico zasliati osumljenca, se kazenski postopek zane e dejansko v fazi predkazenskega postopka. Formalni predkazenski postopek obsega: 1. preiskavo 2. obtoni postopek 3. ugovorni postopek

23. NALOGE IZVENRAZPRAVNEGA SENATA?

6. odstavek 25. lena ZKP doloa: senat 3 sodnikov okronega sodia: - odloa o pritobah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okronega in sodnika posameznika okrajnega sodia, kadar opravlja preiskovalna dejanja, - odloa o pritobah zoper druge sklepe, e je tako doloeno v tem zakonu, - odloa na 1. stopnji zunaj glavne obravnave, - izvaja postopek in izdaja sodbe o izvritvi kazenskih sodb tujega sodia in - daje predloge v primerih, ki so doloeni v tem ali v kaknem drugem zakonu
89

Naloge, ki jih ima zunajobravnavni senat po ZKP: - odloa o pritobi sodnika zoper sklep predsednika okrajnega in okronega sodia o zavrnitvi izloitve sodnika - odloa o pritobi zoper poseben sklep o strokih
-

preveri zakonitost in utemeljenost izvajanja ukrepa tajnega opazovanja in tajnega delovanja, e se ukrep zoper isto osebo izvaja ve kot 6 mesecev, ob prvem podaljanju nad 6 mesecev, in nato vsakih nadaljnjih 6 mesecev v 48 urah odloi o pritobi osebe, ki ji je vzeta prostost, zoper odlobo o odvzemu prostosti (vse dokler traja pridranje) odloa o pritobi obdolenca zoper sklep preiskovalnega sodnika o preiskavi (rok za odloanje: 48 ur) odloa na zahtevo preiskovalnega sodnika, kadar se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom upravienega toilca, da pred uvedbo preiskave opravi posamezna preiskovalna dejanja (e je storilec neznan) z zahtevo dravnega toilca za preiskavo (rok za odloanje: 48 ur); zoper sklep ZOS se lahko pritoijo obdolenec, dravni toilec in okodovanec s predlogom strank, naj se opravi posamezno preiskovalno dejanje s predlogom dravnega toilca za dopolnitev preiskave, zahteva, naj o tem odloi senat (e senat zavrne predlog DT, zane tei 15 dnevni rok za vloitev obtonice ali izjavo, da odstopa od pregona od dneva, ko je DT sporoena odloba senata) odloa o podaljanju 8 dnevnega roka za vloitev obtonica oz. 15 dnevnega roka za predlog dopolnitve preiskave, vloitev obtonice ali za izjavo, da DT odstopa od pregona po konani preiskavi ustavi preiskavo 1. ni kaznivo dejanje 2. okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost 3. zastaranje, amnestija, pomilostitev, drugi razlogi, ki izkljuujejo pregon 4. ni dokazov, da bi bil obdolenec storil kaznivo dejanje 5. je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon odloa o podaljanju hinega pripora po tem, ko je e bila vloena obtonica odloa o odreditvi pripora zaradi krenja hinega pripora, ko je e bila vloena obtonica in je preiskovalni sodnik e zaslial obdolenca (v 48 urah) odloa o pritobi zoper sklep o priporu (pritoba v 24 urah, odloanje v 48 urah) odloa o odreditvi pripora, e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom dravnega toilca za odreditev pripora (v 48 urah) sprejme sklep o podaljanju pripora (iz 1 meseca e najve za 2 meseca) e je v obtonici predlagano, naj se zoper obdolenca odredi pripor ali naj se obdolenec izpusti, odloa o tem ZOS (takoj ali najpozneje v 48 urah) e v obtonici ni predlagano, naj se izpusti, obdoleni pa je v priporu, odloi ZOS po uradni dolnosti, ali so e pogoji za pripor (v 3 dneh po prejemu obtonice) in ga s sklepom podalja ali odpravi odreditev, podaljanje ali odprava pripora po razglasitvi sodbe do njene pravnomonosti oziroma do nastopa kazni odloa o pritobi zoper sklep o zavrenju ugovora zoper obtonico (prepozen, neupraviena oseba) odloa o ugovoru zoper obtonico: odloi, da se obtoba ne dopusti in da se kazenski postopek ustavi 1. dejanje ni kaznivo dejanje; 2. so okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost, in ni pogojev za varnostne ukrepe; 3. je kazenski pregon zastaran, dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo, so druge okoliine, ki izkljuujejo pregon; 4. ni zadosti dokazov, da bi bil obdolenec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtobe; 5. ali e je podana nesorazmernost s sklepom zavre obtonico, e ni zahteve upravienega toilca, potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon ali so podane druge okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon zavrne ugovor kot neutemeljen odloi o zahtevi za obnovo

PREISKAVA
90

24. KAJ STORI PREISKOVALNI SODNIK, KO DOBI ZAHTEVO ZA PREISKAVO - PODROBNO

Ko od dravnega toilca dobi zahtevo za preiskavo, preiskovalni sodnik najprej pregleda spise; e se z zahtevo strinja, zaslii obdolenca in izda sklep o preiskavi, e pa se ne strinja, zahteva, da o tem odloi zunajobravnavni senat. Pred sklepom o uvedbi preiskave 1. Obligatorno zaslianje obdolenca Preden preiskovalni sodnik izda sklep o uvedbi preiskave, zaslii osebo, zoper katero je zahtevana preiskava. Zaslianje se izjemoma ne opravi, e - bi bilo nevarno odlaati, ali - e preiskovalni sodnik oceni, da glede na e opravljeno zaslianje po 148. a lenu in podano zahtevo za preiskavo, ponovno zaslianje ni potrebno 2. Fakultativni narok Preiskovalni sodnik lahko povabi osebo, zoper katero se zahteva preiskava, in dravnega toilca, da se ustno izjavita o okoliinah, pomembnih za odloitev o zahtevi, e - je treba, da se izjavita o okoliinah, ki utegnejo biti pomembne za odloitev o zahtevi, ali - e misli, da bi bila iz drugih razlogov smotrna njuna ustna izjava Sklep o uvedbi preiskave Preiskovalni sodnik izda sklep o uvedbi preiskave (prej zaslianje!) Obdolenec ima zoper sklep o preiskavi pravico do pritobe: - o pritobi odloi zunajobravnavni senat - preiskovalni sodnik mu mora takoj poslati pritobo, rok za odloitev ZOS: 48 ur - pritoba ne zadri izvritve - odloitev zunajobravnavnega senata: s sklepom zahtevo za preiskavo zavrne, razveljavi sklep o preiskavi ali izda sklep o preiskavi Preiskovalni sodnik se ne strinja z zahtevo za preiskavo e se preiskovalni sodnik ne strinja z zahtevo za preiskavo - zahteva, da o tem odloi zunajobravnavni senat - rok za odloitev: 48 ur - zoper sklep senata imajo pravico do pritobe obdolenec, dravni toilec in okodovanec - e se je zoper sklep senata pritoil samo okodovanec in se pritobi ugodi, se teje da je okodovanec s pritobo prevzel pregon Komentar: S preiskavo se zane kazenski sodni postopek zoper obdolenca, zane pa jo preiskovalni sodnik. Ko preiskovalni sodnik prejme zahtevo za preiskavo, mora im prej o njej odloiti in sicer mora pregledati spis in, e se z predlogom strinja izda sklep o preiskavi, v katerem morajo biti vsi podatki, ki so nujni tudi za predlog za uvedbo preiskave. Ta sklep polje DT in obdolencu, preden pa sploh izda sklep mora zasliati osumljenca (razen e bi bilo nevarno odlaati, ali glede na e opravljeno zaslianje na policiji in preiskovalni sodnik oceni, da ponovno zaslianje ni potrebno). e je tak sklep izdan brez zaslianja obdolenca, mora to v sklepu biti utemeljeno. e se preiskovalni sodnik ne strinja z uvedbo preiskave, ki jo predlaga DT, zahteva, da o tem odloi senat s sklepom, zoper katerega imajo vsi pravico do pritobe. Tako senat, e se z preiskovalnim sodnikom strinja, izda sklep o zavrnitvi preiskave, e se ne strinja, pa izda sklep o preiskavi, ki ga lahko izda ob zaslianju obdolenca, medtem pa za zavrnitev preiskave to zaslianje ni potrebno. e preiskovalni sodnik ni zaslial obdolenca, pa se pritobi tega ugodi, mora senat zahtevati od preiskovalnega sodnika, da opravi zaslianje in ponovno odloi o preiskavi. Tako razlikujemo postopke na drugi stopnji, zoper katerega ni pritobe, to je postopek, ko se DT ali obdolenec pritoi zoper sklep o preiskavi, ki ga je izdal preiskovalni sodnik, postopek na prvi stopnji pa je postopek, kadar senat odloa o preiskavi, ko sklepa e ni in zadevo preiskovalni sodnik le posreduje senatu, ker se ne strinja z predlogom za uvedbo preiskave. Takrat je odloitev senata prva stopnja. Senat mora odloiti o preiskavi v roku 48 ur od predloitve pritobe oz. zahteve senatu, rok pa je instrukcijski. Poseben predhodni narok se lahko opravi pred izdajo sklepa, na katerega se povabi DT in osumljenec, da podata svoje predloge, da se razloijo posamezne okoliine, pomembne za preiskavo, morata pa biti prisotna oba. Taken narok je fakultativen in kontradiktoren, strankama pa se ne vroi vabilo temve obvestilo o naroku z navedbo razloga vabljenja. Obdolenec ima pravico do pritobe zoper sklep o preiskavi, saj mu ZKP omogoa, da se pritoi zoper katerikoli sklep, za katerega v zakonu ne pie, da pritobe ni. Tako o tej pritobi odloa zunajobravnavni senat, ki lahko: 1. ugodi pritobi in sklep spremeni oz. zahtevo za preiskavo zavrne. e zahtevo za preiskavo zavrne in ne izree hkrati, da se preiskava ustavi, se preiskava ne ustavi, razen, e je sklep o preiskavi e postal pravnomoen. To je zato, ker senat ne more ustaviti kazenskega postopka, kar bi se pa zgodilo, e bi ustavil
91

samo preiskavo. Kazenska preiskava se lahko ponovno uvede pod pogoji, doloenimi v tem zakonu, kar pa ne bi bilo mono, e bi se postopek tako ustavil. Zoper sklep o zavrnitvi preiskave ima pravico do pritobe tudi okodovanec, saj mu mora biti ta sklep vroen, gre pa za postopek na prvi stopnji in je pritoba zato mogoa. 2. razveljavi sklep o preiskavi zaradi bistvenih kritev dolob kaz. postopka, zoper katerega ni pritobe in ne prevzema kazenskega pregona s strani okodovanca. 3. izda sklep o preiskavi, e ugotovi utemeljen sum in s tem zahtevo za zavrnitev preiskave spremeni

25. NEPOSREDNA OBTONICA

S SOGLASJEM preiskovalnega sodnika: - predpisana kazen zapora nad 8 let + zbrani podatki dajejo dovolj podlage za vloitev obtonice - nujno predhodno zaslianje obdolenca - rok za vloitev neposredne obtonice: 8 dni (ZOS lahko podalja) - e preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za vloitev obtonice brez preiskave, ravna, kot da bi bila zahtevana preiskava BREZ SOGLASJA preiskovalnega sodnika: - predpisana kazen zapora do 8 let - zbrani podatki dajejo dovolj podlage za vloitev obtonice - zaslianje obdolenca ni potrebno Komentar: Dravni toilec sme mimo pogojev, ki so doloeni za zahtevo za preiskavo, vloiti obtonico tudi brez preiskave, e dajejo zbrani podatki, ki se nanaajo na kaznivo dejanje in storilca, dovolj podlage za obtobo. Razlikujemo pa 2 tipa neposrednih obtonic, in sicer: 11 obtonice za k.d., za katera je predpisana kazen nad 8 let zapora 11 obtonice za k.d., za katera je predpisana kazen do 8 let zapora Med njima je bistvena razlika, saj za prvo lahko DT vloi neposredno obtonico le takrat, kadar da svoje soglasje preiskovalni sodnik, ob predhodnem zaslianju osumljenca, e so podani ostali pogoji za zaetek preiskave in vloitev obtonice. Predlog lahko poda tudi, e je prej e vloil zahtevo za preiskavo, dokler ni bil izdan sklep o uvedbi preiskave. e preiskovalni sodnik da svoje soglasje, je rok za vloitev obtonice 8 dni, po katerem ni mo vloiti ve neposredne obtonice, je pa mono nadaljevati z kazenskim pregonom. na predlog dravnega toilca lahko ta rok podalja ZOS. Zoper takno soglasje preiskovalnega sodnika obdolenec nima pravice do pritobe. DT predlaga, da preiskovalni sodnik da soglasje za vloitev obtonice brez preiskave, predlog pa hkrati vsebuje vse, kar mora vsebovati zahteva za preiskavo. e se preiskovalni sodnik ne strinja, ravna kot bi bila zahtevana preiskava. e se ne strinja z vloitvijo obtonice, posreduje zunajobravnavnem senatu, da odloi o neposredni obtonici. Ob predlogu za soglasje za neposredno obtonico da DT tudi predlog za izloitev nedovoljenih dokazov iz spisa. V drugem primeru, ko gre za k.d. z zagroeno zaporno kaznijo pod 8 let, ni potrebno soglasje preiskovalnega sodnika in ne zaslianje osumljenca. Dravni toilec mora pred vloitvijo neposredne obtonice dati preiskovalnemu sodniku na vpogled spis, da se izloijo morebitni nedovoljeni dokazi oz. tisti, na katere se sodna odloba ne more opreti. Tudi e e tee preiskava, lahko DT v teku tega postopka ugotovi, da je podano dovolj dokazov za neposredno obtonico in lahko od preiskovalnega sodnika zahteva, da spis vrne in vloi po lastni oceni neposredno obtonico. V ugovoru zoper neposredno obtonico lahko osumljenec dosee, da se zadeva vrne v stanje preiskave. e je odloitev o zavrnitvi zahteve za preiskavo za k.d. s predpisano kaznijo zapora do 8 let, pravnomona, ni mono o isti zadevi vloiti neposredno obtonico.

26. KAJ SLEDI SKLEPU O UVEDBI PREISKAVE?

Zanejo se izvajati preiskovalna dejanja. Preiskavo opravlja preiskovalni sodnik pristojnega sodia, ki mu je zahteva dodeljena, na podroju svojega sodia, na podroju drugega pa le, e je to v korist preiskavi in ob obvestilu sodia drugega obmoja. Mono je, da prepusti nekatera preiskovalna dejanja sodniku drugega sodia, e gre za drugo obmoje, DT, okodovanec in obdolenec so lahko prisotni ob teh dejanjih in imajo enake pravice v postopku pred naproenim sodnikom drugega sodia, kot bi jih imeli pri pristojnem sodiu. Preiskovalni sodnik je vezan na sklep o preiskavi, tako da se sme preiskava opravljati samo glede tistih kaznivih dejanj in tistega obdolenca, na katerega se nanaa sklep.
92

e se med preiskavo izkae, da je potrebno postopek raziriti in preiskavo uvesti glede drugih kaznivih dejanj ali drugega obdolenca, obvesti preiskovalni sodnik o tem dravnega toilca (e gre za k.d., ki se preganjajo po uradni dolnosti), do reitve se opravijo le tista dejanja, ki jih bilo nevarno odlaati. Tako se preiskava lahko nanaa le na doloeno osebo in na doloeno k.d. V primeru potrebe po raziritvi, mora pridobiti zahtevo upravienega toilca. Preiskavo je mono raziriti: - zoper istega obdolenca e za drugo k.d. - zoper drugega obdolenca za isto oz. glede istega k.d., - izjemoma zoper drugega obdolenca za drugo k.d. in sicer pri udeleencih, sostorilcih, prikrivalcih, napeljevalcih O zahtevi toilca, ki mora biti podana glede raziritve preiskave, odloa preiskovalni sodnik po postopku, ki velja za odloanje o uvedbi preiskave. Raziritev preiskave se torej vsebinsko opravi kot navadna preiskava, mona je do konca preiskave oz. vloitve obtonice in v primeru, da se v ugovornem postopku zoper sklep o zavrnitvi preiskave ta vrne v fazo preiskave. Lahko pride do prekinitve, ustavitve ali konca preiskave. Prekinitev preiskave Preiskovalni sodnik ali ZOS s sklepom prekine preiskavo, e: 1. obdolenec po storjenem k.d. duevno zboli, ali e nastane pri njem duevna motnja ali e zboli za kakno drugo hudo boleznijo, zaradi katere se dalj asa ne more udeleevati postopka 2. je obdolenec na begu 3. so podane druge okoliine, ki zaasno prepreujejo pregon (e ni potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon ali e ni zahteve upravienega toilca) Preiskava se nadaljuje, ko prenehajo ovire. Ustavitev preiskave Preiskavo lahko ustavi ZOS ali preiskovalni sodnik. 1. ZOS s sklepom ustavi preiskavo po uradni dolnosti, kadar med preiskavo odloa o kateremkoli vpraanju, e: dejanje ni kaznivo dejanje so okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost, in ni pogojev za varnostne ukrepe je kazenski pregon zastaran, dejanje obseeno z amnestijo ali pomilostitvijo, so druge okoliine, ki izkljuujejo pregon ni dokazov, da bi bil obdolenec storil kaznivo dejanje je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon e preiskovalni sodnik spozna, da so razlogi za ustavitev preiskave (toka 1-5 pri ZOS) o tem PS obvesti dravnega toilca e ga ta v 8 dneh ne obvesti, da odstopa od pregona, zahteva preiskovalni sodnik, naj ZOS odloi o ustavitvi preiskave 2. preiskovalni sodnik s sklepom ustavi preiskavo e dravni toilec med ali po konani preiskavi izjavi, da odstopa od pregona (preiskovalni sodnik o tem obvesti okodovanca in ga poui o pravici, da lahko prevzame pregon) in okodovanec ne nadaljuje pregona Konec preiskave Konec preiskave je, ko preiskovalni sodnik spozna, da je stanje stvari zadostno razjasnjeno. Po konani preiskavi - preiskovalni sodnik polje spise dravnemu toilcu - dravni toilec mora v 15 dneh predlagati dopolnitev preiskave e se preiskovalni sodnik s tem ne strinja, zahteva da odloi ZOS; e senat predlog zavrne, lahko toilec vloi obtonico na temelju razpololjivega gradiva ali odstopi od pregona vloiti obtonico izjaviti, da odstopa od pregona

27. ALI JE PREISKOVALNI SODNIK, KO PREJME ZAHTEVO ZA PREISKAVO, VEZAN NA DOKAZNE

PREDLOGE, KI JIH V ZAHTEVI PODA TOILEC? Ne, tako kot sodie na glavni obravnavi ni vezano na dokazne predloge, saj ga vee naelo materialne resnice. Zavrnitev dokaznega predloga pa je potrebno v sodbi skrbno obrazloiti. Prav tako pa preiskovalni sodnik ni vezan na predlagana preiskovalna dejanja; po eni strani lahko opravlja preiskovalna dejanja po uradni dolnosti (tudi e niso bila predlagana), e pa dajo stranke ali okodovanec predlog za posamezno dejanje in se z njim preiskovalni sodnik ne strinja, zahteva, da o tem odloi zunajobravnavni senat.
93

Preiskovalni sodnik pa je vezan na preiskavo samo glede k.d. in obdolenca, na katerega se nanaa sklep (glej zgoraj glede raziritve preiskave). Preiskovalna dejanja na predlog strank: - stranke in okodovanec imajo pravico predlagati posamezna dejanja - e se preiskovalni sodnik s predlogom ne strinja, zahteva, da o njem odloi ZOS!!! Preiskovalna dejanja po uradni dolnosti: - preiskovalni sodnik lahko opravi tudi preiskovalna dejanja, ki jih stranke niso predlagale, e se mu zdijo potrebna za uspeno izvedbo postopka

28. ROK ZA UVEDBO KAZENSKEGA PREGONA e dravni toilec predlaga vloitev obtonice brez preiskave (neposredna obtonica), mora po pridobitvi soglasja preiskovalnega sodnika, e je to potrebno, vloiti obtonico v 8 dneh.
Po konani preiskavi mora dravni toilec v 15 dneh vloiti obtonico (ali predlog za dopolnitve preiskave ali pa izjaviti, da odstopa od pregona). Prav tako mora preiskovalni sodnik o konani preiskavi obvestiti okodovanca kot toilca ali zasebnega toilca in ju opozoriti, da morata v 15 dneh vloiti obtonico oz. zasebno tobo, ker se bo sicer telo, da sta odstopila od pregona in bo postopek s sklepom ustavljen. ZAGOTOVITEV NAVZONOSTI

29. NATEJ UKREPE ZA ZAGOTOVITEV OBDOLENEVE NAVZONOSTI.

Omejevalni ukrepi se lahko uporabijo za: - zagotovitev obdoleneve navzonosti - za odpravo ponovitvene nevarnosti in - za uspeno izvedbo kazenskega postopka 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. vabilo privedba obljuba obdolenca, da ne bo zapustil prebivalia prepoved priblianja doloenemu kraju ali osebi javljanje na policijski postaji varina hini pripor pripor

30. KDAJ SE UPORABI PRIVOD (= PRIVEDBA)?

Privedba je prisilni ukrep za zagotovitev obdoleneve navzonosti v kazenskem postopku, ki ga je mono odrediti le, e je podane eden od pogojev: 1. zoper obdolenca je izdan sklep o priporu, 2. v redu vabljen obdolenec ne pride, svojega izostanka pa ne opravii in 3. obdolencu ni bilo mogoe vroiti vabila ali sodbe, s katero mu je izreena zaporna kazen, in je oitno, da se vroitvi izmika, po tem, ko vsi drugi naini vroanja niso bili uspeni. e vroitve ni mono opraviti ker se obdolenec skriva (takrat je podan priporni razlog), ni isto kot izmikanje, saj je pri izmikanju znan naslov obdolenca, vendar mu ni mono vroiti zaradi njega obnaanja, takrat lahko sodie vroi sodno odlobo z nabitjem na sodno desko. Odredba za privedbo je pisna, mora pa obsegati: ime in priimek obdolenca, oznabo k.d. za katerega je obdolen z navedbo dolobe kazenskega zakona in razlog zakaj se odreja privedba, uradni peat in podpis sodnika, ki odreja privedbo. e tej odredbi doloen as privedbe, gre za trajno odredbo o privedbi, ki velja do izvritve oz. do preklica. Odredbo o privedbi lahko izda le sodie, policija pa jo izvri. Policija lahko vsakogar, ki se teje za osumljenca privede na informativni pogovor, e se vabilu ne odzove in je bil opozorjen na takno posledico. Kadar je sodie odredilo privedbo, policija prisilno privede temu sodiu obdolenca, nima pa ga pravice dalj asa pridrati, saj je privedba namenjena enkratnemu dejanju sodia. Tako je privedba poseg v pravico do svobode gibanja in ne odvzem prostosti, zato se mu ob privedbi ne daje pouk o zagovorniku, temve le razlogi privedbe, kar ne velja za privedbo s katero se izvri pripor, saj tukaj gre za odvzem prostosti in se vteje tudi as privedbe v priporno in v kazen.

94

31. VARINA
Obdolenca se lahko pusti na prostosti oziroma izpusti iz pripora: 1. begosumnost - e bi ga bilo treba pripreti ali je e v priporu samo zato, ker se je bati, da bo pobegnil - e da on osebno ali kdo drug zanj varino, da do konca kazenskega postopka ne bo pobegnil - sam obdolenec pa obljubi, da se ne bo skrival in brez dovoljenja ne bo zapustil svojega prebivalia 2. ponovitvena nevarnost - e so izpolnjeni pogoji za odreditev pripora samo iz razloga ponovitvene nevarnosti, razen za kazniva dejanja iz naslednjih poglavij KZ-1: zoper lovenost, ivljenje in telo, spolno nedotakljivost, lovekovo zdravje, zakonsko zvezo, druino in otroke, vojako slubo, pravosodje, javni red in mir, splono varnost ljudi in premoenja, suverenost RS in njeno demokratino ustavno ureditev, obrambno mo drave, za katera je predpisana kazen 5 ali ve let zapora - dana varina in obljuba, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, da poskuanega k.d. ne bo dokonal oziroma da ne bo storil k.d., s katerim je grozil O varini - vselej glasi na denarni znesek - doloi glede na teo k.d., osebne in druinske razmere obdolenca ter gmotne razmere tistega, ki jo daje - v gotovini, v vrednostnih papirjih, v dragocenostih ali v drugih preminih stvareh veje vrednosti, v hipoteki, v osebni zavezi, da bodo plaale doloeni znesek, e obdolenec pobegne - e obdolenec pobegne s sklepom doloi, da vrednost, ki je bila dana kot varina, pripade proraunu ponovi, dokona, stori k.d. obdolenec lahko pripre, varina pripade proraunu
-

kljub varini se obdolenec lahko pripre, e v redu povabljen ne pride in svojega izostanka ne opravii se pripravlja na beg kaken drug zakonski razlog za pripor varina preneha znesek, predmeti se vrnejo, hipoteka izbrie, e se kljub varini pripre (zgoraj) pravnomono kona s sklepom o ustavitvi, zavrenjem obtonice ali s sodbo (e izreena kazen zapora, preneha varina ele, ko nastopi kazen) sklep o varini med preiskavo izda preiskovalni sodnik, po vloitvi obtonice pa senat po zaslianju toilca (tudi sklep o prenehanju varine)

Komentar Ta ukrep se uporabi, kadar je obdolenec e v priporu ali bi bilo ga potrebno pripreti, vendar le zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti, vendar se ga lahko izpusti na prostost, e on ali kdo drug zanj da varino, da do konca kazenskega postopka ne bo pobegnil, in hkrati sam obljubi, da ne bo pobegnil in da se ne bo skrival oz. zapustil svojega prebivalia brez dovoljenja sodia. Obdolenec mora biti pouen o gronji pripora, v kolikor bi kril ta ukrep. Varino je mono odrediti tudi, kadar obstaja ponovitvena nevarnost, vendar ne za najhuja k.d. za katera je predpisana kazen zapora 5 let in ve. Za odreditev varine je potreben predlog obdolenca oz. druge osebe, da jo lahko da in kolikna je njena viina. Tudi dravni toilec lahko predlaga varino, e pa je e predlagal pripor, predlog za varino ni nujen. e je odredba o ukrepu pologa varine dana po e izreenem sklepu o priporu, ni potrebno, da vsebuje razlago utemeljenosti suma storitve k.d. in priporne razloge. e pa ni bil izreen ukrep pripora, je potrebna takna obrazloitev. Sklep izda preiskovalni sodnik (do vloitve obtonice) ali senat (po vloitvi obtonice), vedno po zaslianju toilca, ne glede ali se varina uvede ali s sklepom preneha. Zaslianje DT je nujno le za izdajo sklepa o doloitvi varine in njenem prenehanju, ne pa tudi za izdajo sklepa o zapadlosti varine ali sklepa o zavrnitvi predloga za sprejem varine. Varina se lahko ponudi v katerikoli fazi kazenskega postopka, doloi pa se lahko le za asa trajanja postopka oz. do pravnomono konanega kazenskega postopka (torej do izreene kazni zapora in tudi po izdaji sodbe na prvi stopnji), nakar se vrne tistemu, ki jo je dal. Iz varine se ne morejo poplaati sodni stroki ali premoenjskopravni zahtevek okodovanca brez privolitve obdolenca, e je varino dal sam. Varina se vedno izree v denarnem znesku, katerega viina je odvisna od tee storjenega k.d., premoenjskih in druinskih razmer obdolenca in gmotnih razmer tistega, ki jo daje. Lahko se da v vrednostnih papirjih, dragocenostih, premine ali nepremine stvari, ki se jih da unoviti ali v osebni zavezi osebe, da bo plaala, e obdolenec pobegne.
95

V sluaju pobega varina pripade proraunu, prav tako v sluaju ponovitve ali dokonanja k.d. Ob tem je potrebno poudariti, da mora biti pobeg ugotovljen in ne le verjeten, ne zadoa, da se je obdolenec le skril ali da se izmika oz. da je brez dovoljenja zapustil prebivalie. V primeru pobega mora sodie izdati naslednje sklepe: sklep o zapadlosti varine, sklep o priporu in odrediti tiralico. e se varina da in hkrati obdolenec izpusti iz pripora, mora o izpustitvi iz pripora biti izdan e poseben sklep. PAZI: doloitev pripora nikoli ni obligatorna, saj je vselej potrebno posebej odloiti, tudi ob ugotovljenih pogojih za odreditev pripora, ali naj se uvede pripor zoper obdolenca. Doloitev odprave pripora v fazi preiskave vselej zahteva soglasje DT, preiskovalni sodnik pa lahko sam zavrne predlog za varino, e oceni da ne zadoa in da se naj pripor nadaljuje brez soglasja ali zaslianja DT. PAZI: Varina lahko ZAPADE ali PRENEHA. e obdolenec pobegne (in je varina dana ker obstaja priporni razlog zaradi begosumnosti), ta zapade in se izterja, e obdolenec pobegne. e pa se zaradi begosumnosti pripre, varina preneha in se vrne tistemu, ki jo je dal. To velja vedno, kadar se izree in izvri pripor, ne glede na razlog, zaradi katerega je varina dana. e pa obdolenec ne pride, ko je v redu vabljen ali obstajajo drugi razlogi za pripor (razen begosumnosti), se obdolenec lahko pripre, tudi e je varina dana. e pa je varina dana iz razloga begosumnosti, se vrne po koncu kazenskega postopka, bodisi da ta kona z obsodilno sodbo (takrat ko nastopi za obsojenca kazen), s sklepom o ustavitvi postopka ali z zavrenjem obtonice. e pa je varina dana iz razloga ponovitvene nevarnosti, preneha le, ko je postopek pravnomono konan. Pri odreditvi varine ni potreben predlog DT, potreben pa je za odreditev pripora. Vedno se vrne dejansko dana varina in ne njena protivrednost. Kadar varina zapade sodiu, se ne vrne tistemu, ki jo je dal, tudi kadar obdolenec spet postane dosegljiv sodiu. e pa se obdolenec prostovoljno vrne, e se postopek kona z ustavitvijo ali oprostilno sodbo, se varina povrne. Varina ni samostojni ukrep, vedno je le nadomestilo za pripor! Vendar pa ne preneha, ko prenehajo priporni razlogi, ampak po pravnomono konanem kazenskem postopku oz. e je obdolenec obsojen po nastopu kazni! To pomeni, da ni funkcija varine le v zagotovitvi navzonosti tekom kazenskega postopka, ampak tudi v zagotovitvi izvritve kazni zapora. HINI PRIPOR, PRIPOR, RAZLIKA

32. VSE O HINEM PRIPORU. ALI JE OBVEZNA OBRAMBA TUDI PRI HINEM PRIPORU?
Pogoji za hini pripor: - podani priporni razlogi (begosumnost, koluzijska in ponovitvena nevarnost) in - odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka Pri hinem priporu ni obvezna formalna obramba. e je odrejeni pripor nadomeen s hinim priporom, se po uradni dolnosti postavljen zagovornik razrei, razen e so podani kakni drugi razlogi za obvezno obrambo. Odreditev hinega pripora - sklep o odreditvi hinega pripora polje tudi policijski postaji (tudi sklep o podaljanju ali odpravi) sodie doloi, da se obdolenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva in javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo sodie lahko tudi omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oz. ga ne oskrbujejo - dovoljenje - sodie izjemoma dovoli, da se za doloen as oddalji iz prostorov (obvesti policijsko postajo!) e je neizogibno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine za opravljanje dela Podaljanje hinega pripora - o podaljanju pred vloitvijo obtonice odloa na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca vselej zunajobravnavni senat Smiselna uporaba dolob o priporu - smiselno se uporabljajo dolobe o priporu (e ni drugae doloeno): trajanje, podaljanje in odprava, vtevanje Kritev hinega pripora - sodie lahko odredi pripor (predhodno opozoriti), e brez dovoljenja sodia oddalji iz poslopja oddalji izven dovoljenega asa - izvajanje ukrepa nadzoruje sodie smo ali preko policije
96

 policija lahko tudi brez zahteve sodia vsak as preveri, o kritvah obvesti sodie

e policija obdolenca brez dovoljenja zaloti zunaj kraja, doloenega v sklepu vzame prostost in ga brez odlaanja privede k preiskovalnemu sodniku - preiskovalni sodnik mora obdolenca brez odlaanja (najkasneje v 24 urah) zasliati o okoliinah kritve ukrepa in odloiti, ali bo odredil pripor (pred vloitvijo obtonice) poslati zadevo ZOS (okrono) ali sodniku posamezniku (okrajno), ki v 48 urah odloi, ali bo odredil pripor (po vloitvi obtonice) do odloitve o priporu preiskovalni sodnik s sklepom odredi pridranje e odredi pripor, postavi zagovornika po uradni dolnosti, e ga nima
-

Komentar: Kadar obstajajo priporni razlogi za osebo, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila k.d., ki so: 1. skrivanje, nezmonost ugotovitve istovetnosti in nevarnost pobega oz. begosumnost, 2. koluzijska nevarnost (monost, da bo vplivala na prie, prikrivalce in udeleence storitve k.d., unienje sledov k.d. in dokazov, oviranje poteka kaz. postopka), 3. ponovitvena nevarnost (tea k.d., nain in okoliine storitve k.d., osebne lastnosti obdolenca, njegovo prejnje ivljenje, predkaznovanost, okolje in razmere v katerih ivi in druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bo ponovil k.d. ali ga uresnii oz. dokonal). e pripor takne osebe ni nujen oz. neizogibno potreben zaradi varnosti ljudi ali poteka kazenskega postopka, se lahko zoper obdolenca namesto pripora odredi hini pripor. Tak sklep se izvaja bodisi s stalnim ali le obasnim nadzorom na doloeni lokaciji, kjer se nahaja obdolenec. Tudi ta ukrep odredi preiskovalni sodnik, po oceni ali zadoa tak ukrep za zagotovitev navzonosti obdolenca, na podlagi predloga dravnega toilca za tak ukrep, ali e je predlagal pripor, preiskovalni sodnik pa oceni, da hini pripor zadoa. V primeru nestrinjanja dravnega toilca s preiskovalnim sodnikom, da hini pripor zadoa, o tem odloi zunajobravnavni senat. V primeru koluzijske nevarnosti tak pripor ni smiseln, saj lahko obdolenec komunicira z osebami tudi v taknem priporu. Zato lahko sodie s sklepom o odreditvi hinega pripora prav tako doloi, da se obdolencu omejijo ali prepovejo stiki z doloenimi osebami (razen tistih s katerimi ivi oz. ga oskrbujejo). Mono je, da tak pripornik obasno zapusti mesto hinega pripora, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine ali za opravljanje dela. Takrat mu sodie mora predhodno dovoliti, da se zaasno oddalji in o tem obvestiti policijo, ki izvaja ta ukrep. Svojo oddaljitev lahko pripornik tudi naknadno upravii. V kolikor se obdolenec oddalji brez dovoljenja, se mu lahko izree pripor, o em mora biti predhodno opozorjen, nadzor pa lahko policija opravlja tudi brez zahteve sodia in tako preverja izvajanje hinega pripora. Lahko pa sodie izvaja tak ukrep tudi samo. Policija je dolna sodie takoj obvestiti o kritvah taknega ukrepa in ob ugotovitvi pobega mu lahko odvzame prostost in ga privede preiskovalnemu sodniku. Poprejnje zaslianje obdolenca je nujno, preden se izree pripor zaradi kritve hinega pripora, vendar ne, e je obdolenec na begu. Hini pripor je samostojen ukrep in ga je potrebno kot takega tudi obravnavati. Vendar pa je prisila pri hinem priporu abstraktna, saj je uspeh ukrepa odvisen od obdoleneve volje, da se bo vzdral dejanj, ki so razlog za njegovo odreditev. Zoper sklep o odreditvi hinega pripora ni mogoe vloiti zahteve za varstvo zakonitosti! Trajanje tega pripora se doloa z smiselno uporabo doloil o priporu in podaljanju pripora.

33. VSE O PRIPORU

Podvpraanja: priporni razlogi po ZKP pripor v asu preiskave? kdaj pripor odredi preiskovalni sodnik? kdo odloa o odreditvi pripora pred vloitvijo obtonice (med preiskavo), kdo po vloitvi obtonice (med glavno obravnavo)? kot sodnik dobi obtobo, obdolenec pa je v priporu. Kaj naredi takoj po formalnem preizkusu (pazi! najprej mu obtobo vroi (bilo je e podvpraanjekomu e vroi), ele nato gre zadeva na zunajobravnavni senat za odloanje o priporu) odreditev pripora brez zahteve DT in brez pripornih razlogov, koliko asa lahko traja? podaljanje pripora kdo odloa o pritobi glede pripora? pripor: razlika glede rednega in skrajanega postopka PRIPORNI RAZLOGI: e je podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila k.d. in en od pripornih razlogov
97

1. begosumnost - se skriva - ni mogoe ugotoviti njene istovetnosti ( trajanje pripora samo dokler istovetnost ni ugotovljena) - druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bi pobegnila 2. koluzijska nevarnost - upraviena bojazen, da bo uniila sledove k.d. - posebne okoliine kaejo, da bo ovirala potek kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na prie, udeleence ali prikrivalce ( ukrep iz tega razloga odpravi takoj, ko so zagotovljeni dokazi, zaradi katerih je bil odrejen) 3. ponovitvena, iteracijska nevarnost - tea, nain storitve ali okoliine k.d., osebne lastnosti, prejnje ivljenje, razmere v katerih ivi obdolenec kaejo na nevarnost, da bo ponovila k.d., dokonala poskueno ali storila k.d., s katerim grozi sestavljena iz objektivnih in subjektivnih kriterijev, ki mora biti podan vsaj en od vsakega PRIPOR DO VLOITVE OBTONICE - odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca - izda pisni sklep - vsebina pisnega sklepa: ime in priimek tistega, ki mu je odvzeta prostost; kaznivo dejanje, ki ga je obdolen; zakonski razlog za pripor; pouk o pravici do pritobe; obrazloitev vseh odloilnih dejstev, ki so narekovala odreditev pripora utemeljen sum, da je oseba storila k.d., odloilna dejstva iz 1. do 3. toke in zakaj je pripor v konkretnem primeru neogibno potreben za varnost ljudi ali potek postopka - sklep izroi obdolencu takoj, ko mu je vzeta prostost, najpozneje pa v 48 urah od odvzema prostosti ali privedbe k preiskovalnemu sodniku (157. len) - zabeleiti uro, ko mu je bila vzeta prostost, in uro, ko mu je bil izroen sklep PREISKOVALNI SODNIK NE STRINJA S PRIPOROM - e se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom dravnega toilca za odreditev pripora, zahteva, naj o tem odloi zunajobravnavni senat - e ZOS sprejme sklep o odreditvi pripora, je mona pritoba (ne zadri izvritve) - preiskovalni sodnik lahko vseeno odredi katerega izmed nadomestnih ukrepov PRITOBA ZOPER SKLEP O PRIPORU - pritoba na zunajobravnavni senat (ZOS) - rok za pritobo: 24 ur od izroitve sklepa ali od prvega zaslianja (e to po 24 urah od izroitve sklepa) - pritoba ne zadri izvritve - ZOS mora odloiti v 48 urah ZASLIANJE in PRIDRANJE - preiskovalni sodnik mora obdolenca takoj pouiti po 4. lenu (e je zaslian, tudi po 227. lenu - pouk pred zaslianjem) obvestiti: v materinem jeziku ali jeziku, ki ga razume o razlogih za odvzem prostosti pouiti: da ni dolna niesar izjaviti, da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in da je organ na njeno zahtevo obvestiti najblije tuj dravljan: obvestiti, da je na njegovo zahtevo organ dolan obvestiti konzulat e ni pouka ali ni zapisan v zapisnik, sodie ne sme opreti odlobe na takno izpovedbo - e si v 24 urah od pouka ne vzame zagovornika ali izjavi, da si ga ne bo vzel - postavi sodie po uradni dolnosti - zasliati brez odlaanja, najkasneje v 48 urah odkar mu je bila oseba pripeljana - s sklepom odredi pridranje za potreben as, najdalj 48 ur odkar mu je bila oseba pripeljana - pritoba zoper sklep o pridranju: dokler traja pridranje odloa ZOS, rok: 48 ur DRAVNI TOILEC - takoj po zaslianju obdolenca mora dravni toilec izjaviti, ali bo zahteval uvedbo kazenskega postopka ter predlagal pripor ali katerega od nadomestnih ukrepov - stranke se izjavijo o vseh vpraanjih, ki lahko vplivajo na odloitev o uporabi ukrepov priporni (kontradiktorni) narok - e je odrejen pripor in dravni toilec v 48 urah, odkar je bil obveen o priporu, ne vloi pisne zahteve za uvedbo kazenskega postopka, preiskovalni sodnik pripor odpravi in priprtega izpusti
98

TRAJANJE in PODALJANJE PRIPORA - po sklepu o priporu najve 1 mesec od odvzema prostosti - podaljanje na obrazloen predlog dravnega toilca (odloba Ustavnega sodia!) odloi ZOS, podalja za najve 2 meseca - dovoljena pritoba senat Vrhovnega sodia lahko podalja e za 3 mesece - e predpisana kazen nad 5 let zapora - o predlogu za podaljanje seznaniti 3 dni pred iztekom roka obdolenca in zagovornika - e do izteka teh rokov ni vloena obtonica, se pripor odpravi in se obdolenec izpusti ODPRAVA PRIPORA MED PREISKAVO - preiskovalni sodnik sme odpraviti pripor med preiskavo samo v soglasju z dravnim toilcem, e tee postopek na njegovo zahtevo, razen e je potekel rok trajanja pripora je dravni toilec odstopil od pregona - e se preiskovalni sodnik in dravni toilec ne strinjata, zahteva preiskovalni sodnik, naj o tem odloi zunajobravnavni senat (rok: 48 ur) PRIPOR PO VLOITVI OBTONICE - po vloitvi obtonice in do konca glavne obravnave pripor odredi ali odpravi s sklepom senat (na glavni obravnavi obravnavni senat, zunaj glavne obravnave pa zunajobravnavni senat) nujno predhodno zaslianje dravnega toilca, e tee postopek na njegovo zahtevo - pritoba zoper sklep o priporu: v 24 urah od ure, ko mu je bil sklep vroen o pritobi mora vije sodie odloiti v 48 urah - preizkus razlogov za pripor: senat po preteku 2 mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusi razloge za pripor preizkusiti mora tudi brez predloga strank izdati mora sklep, s katerim pripor podalja ali odpravi - ni pritobe zoper sklep senata, s katerim zavrne predlog za odreditev ali odpravo pripora TRAJAJNE PRIPORA - po vloitvi obtonice lahko pripor traja najve 2 leti - e v tem asu ni izreena obsodilna sodba, se pripor odpravi in se obtoenec izpusti O odvzemu prostosti sodie v 24 urah na zahtevo obvestiti - druino - pristojni organ socialnega varstva, e je treba kaj ukreniti za preskrbo otrok Komentar: Pri odloitvi o priporu je potrebno upotevati dva naela in to naelo sorazmernosti (dopusten je le za teja k.d. pod strogimi pogoji doloenimi v ZKP) in subsidiarnosti (moen je le, e se z milejim ukrepom ne da dosei isti cilj). Trajanje je ozko asovno omejeno, v pripornih zadevah pa morajo organi postopati posebej hitro, ker se vse priporne zadeve tejejo za nujne. V kolikor je pripor odrejen zaradi ugotovitve istovetnosti, ta preneha, ko je istovetnost ugotovljena. e pa je odrejen zaradi koluzijske nevarnosti in so dokazi, ki jih je bilo potrebno zaititi, zagotovljeni, se pripor odpravi. V vsakem primeru se pripor odpravi takoj, ko za njega prenehajo razlogi in traja vedno najkraji potrebni as. e je obdolenec kril katerega od drugih ukrepov za zagotovitev navzonosti v kazenskem postopku (obljubo, da ne bo zapustil prebivalia, prepoved priblievanja doloenemu kraju ali osebi, javljanje na policijski postaji, e pobegne ali se skriva, ko je odrejena varina in hini pripor) je to teti za takne posebne okoliine, ki jih zakon doloa pod pripornimi razlogi, vendar sodie vsaki posebej odloa o tem in takne kritve nikakor ne pomenijo obligatoren izrek pripora, saj pripor ni nikoli obligatoren. Sodie o priporu vedno odloa s sklepom. Sklep s katerim se pripor odpravi nima znaaja res iudicata, saj se okoliine lahko hitro spremenijo. Sodie mora o priporu vedno meritorno odloati, e pa prenehajo razlogi za pripor, ga mora odpraviti po uradni dolnosti, med preiskavo pa le ob soglasju z dravnega toilca. Sklep o odreditvi pripora mora biti utemeljen na ugotovitvah konkretnih dejstev in okoliin, predvsem kadar se doloa zaradi koluzijske in/ali iteracijske nevarnosti, saj je treba posebej skrbno utemeljiti tak sklep, v katerem morajo biti posebej obrazloeni razlogi, ki odtehtajo taken poseg v svobodo obdolenca. Pripor je moen v rednem postopku, skrajanem postopku in v ekstradicijskem postopku, posebni pogoji pa veljajo za pripor zoper mladoletnike. Pripor v rednem postopku je moen, e je podan utemeljen sum, da je doloena oseba storila k.d., in eden od pripornih razlogov:
99

1. e se ta oseba skriva, e ni mogoe ugotoviti njene istovetnosti, ali so podane druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bo pobegnila, 2. e je upraviena bojazen, da bo uniila sledove k.d., ali posebne okoliine kaejo, da bo ovirala potek kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na prie, udeleence in prikrivalce (ti. koluzijska nevarnost), 3. e tea k.d., nain storitve ali okoliine, v katerih je bilo storjeno, ter osebne lastnosti, prejnje ivljenje, okolje in razmere, v katerih ivi obdolenec, kaejo na nevarnost, da bo k.d. ponovila, ga dokonala ali storila k.d. s katerim grozi (ti. ponovitvena nevarnost). Pripor v skrajanem postopku je izjemoma moen in se lahko odredi iz vseh pripornih razlogov kot v rednem postopku, z nekaterimi razlikami: 1. nevarnost pobega mora biti oitna (bolj izraena) in ne le nevarnost pobega na stopnji verjetnosti, 2. pripor zaradi koluzijske in ponovitvene (iteracijske) nevarnosti ni vselej mogo, kot je to v rednem postopku, temve se lahko odredi le za k.d., za katera je zagroena kazen zapora vsaj 3 leta, 3. za k.d. s prvinami nasilja, k.d. zoper ivljenje in telo, prisiljenje, grdo ravnanje, zanemarjanje mladoletne oseb, k.d. zoper javni red in mir, k.d. zoper spolno nedotakljivost tudi e je zagroena kazen 2 leti zapora, 4. pred vloitvijo obtonice v skrajanem postopku se lahko pripor odredi, e dravni toilec takoj po zaslianju osumljenca, ki mu je bila odvzeta prostost, predlaga pripor in hkrati izjavi, da bo predlagal opravo posameznih preiskovalnih ukrepov ali vloil obtoni predlog, 5. pred vloitvijo obtonega predloga sme pripor trajati najve 15 dni, oz. toliko, koliko je potrebno, da se opravijo preiskovalna dejanja, 6. pripor je izkljuen je pri k.d., ki se preganjajo na zasebno tobo. Pripor zoper mladoletnika je moen iz enakih razlogov kot zoper polnoletnega, toda v pripravljalnem postopku ga izjemoma odredi sodnik za mladoletnike in lahko traja najve 1 mesec, podalja pa ga senat za e najve 2 meseca iz upravienih razlogov. Izvaja se loeno od pripora polnoletnih oseb, le izjemoma se lahko mladoletnik pripre skupaj z polnoletnimi. V ekstradicijskem postopku se lahko pripor odredi na pronjo tuje drave, ki vsebuje vse potrebne sestavine, in e so podani priporni razlogi, lahko preiskovalni sodnik odredi pripor tudi zoper tujca (ali odredi druge ukrepe za zagotovitev navzonosti), razen e je iz same pronje tuje drave oitno, da izroitev sama ni dopustna. Pripor se odpravi po uradni dolnosti, kadar so podani naslednji razlogi: 1 1 e je bil zoper obdolenca odrejen pripor in e dravni toilec v 48 urah, ko je bil obveen o priporu, ne vloi pisne zahteve za uvedbo kazenskega postopka, 1 1 e do izteka roka pripora (v 1 mesecu, e je podaljan pa skupaj v 3 mesecih oz. 6 mesecih) ni vloena obtonica, 1 1 e dravni toilec soglaa z odpravo pripora in postopek tee na njegovo zahtevo ali e odstopi od pregona in e se preiskava ali kazenski postopek ustavita, 1 1 e je obdolenec oproen obtobe, e je spoznan za krivega, e mu je kazen odpuena, e je obsojen le na denarno kazen, e mu je izreen sodni opomin ali pogojna obsodba, e je zaradi vtetja pripora kazen e prestal, e je obtoba zavrnjena ali obtonica zavrena (razen v primeru nepristojnosti sodia), 1 1 e v ekstradicijskem postopku, po odreditvi pripora tujcu, tuja drava v doloenem roku ne poda zahteve za izroitev (najdlje 3 meseca od priprtja, podalja se lahko izjemoma e za 2 na pronjo tuje drave). Pripor lahko odredi preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca s pisnim sklepom, ki mora vsebovati: ime in priimek pripornika, k.d., ki ga je obdolen, zakonski razlogi za pripor, pouk o pravici do pritobe, obrazloitev vseh dejstev za odreditev pripora, razloge za utemeljen sum storitve k.d. in osebo, ki ga je domnevno storila, priporne razloge in zakaj je pripor neizogibno potreben za varnost ljudi ali za potek kazenskega postopka. Razlaga ZKP-ja govori v prid staliu, da nima le dravni toilec pravice predlagati pripora, saj se v rednem postopku na zasebno tobo preganjajo k.d., ki jim je zagroena zaporna kazen tudi do 8 let in bi bilo nesprejemljivo, da zasebni toilec ne bi mogel dati predloga za pripor. V skrajanem postopku pa te pravice izrecno nima. Sklep se izroi obdolencu najkasneje v 48 urah od privedbe oz. odvzete prostosti, v spisih pa mora biti naveden toen datum in ura odvzema prostosti in izroitve tega sklepa. Pritobo lahko priprti poda senatu v roku 24 ur od vroitve, ali e je prvi zaslian po poteku 48 urnega roka tudi ustno na tem zaslianju. Pritoba ne zadri izvritve sklepa o priporu. Zunajobravnavni senat, ki odloa o pritobi mora odloiti v roku 48 ur od prejema pritobe. e se preiskovalni sodnik ne strinja z dravni toilec in o priporu odloa zunajobravnavni senat, lahko vseeno izree katerega od milejih oz. nadomestnih ukrepov. Preiskovalni sodnik je na predlog dravnega toilca glede
100

kaznivega dejanja in pripornega razloga, ki je naveden v DT predlogu, vendar pa sam odloa o tehtanju dejstev in dokazov, ki so podani ob temu predlogu. Ko je osumljencu odvzeta prostost in je priveden k preiskovalnemu sodniku, ga je ta najprej dolan pouiti v materinem jeziku o razlogih za odvzem prostosti, da ni dolan niesar izjaviti, da ima pravico do takojnje pravne pomoi in zagovornika po lastni izbiti in o dolnosti obvestitve najblijih o odvzemu prostosti. e gre za tujega dravljana mora sodie obvestiti konzulat njegove drave o odvzemu prostosti. Pouk in izjava zaslianega se morata vnesti v zapisniku o zaslianju. e je potrebno, preiskovalni sodnik pomaga obdolencu, da si najde zagovornika. Osebo, ki ji je odvzeta prostost mora preiskovalni sodnik takoj, najkasneje pa v 48 urah odkar je privedena k njemu, zasliati. e si zasliani ne najde sam zagovornika v 48 urah od asa, ko je o tej pravici bil obveen, mu ga postavi sodie po uradni dolnosti. e izbrani zagovornik ne pride na zaslianje, si mora takoj vzeti drugega zagovornika. Zaslianje osumljenca se lahko opravi tudi v nenavzonosti zagovornika, vendar pa zapisnik o taknemu zaslianju ne more biti in nikoli ni veljaven dokaz. Preiskovalni sodnik tako odredi pripor zoper obdolenega, ki lahko traja najve 48 ur od trenutka odvzema prostosti (kar pomeni, da od takrat, ko so policisti fizino omejili gibanje osumljencu) - torej tak pripor dejansko traja manj kot 48 ur. Od odreditve pripora ima sodie 24 ur asa, da priprtemu vroi pisni sklep o odreditvi pripora. Tako mora preiskovalni sodnik paziti na dva roka - 24urni rok za vroitev sklepa o priporu, ki mora biti znotraj 48urnega roka, ko mu je odvzeta prostost. Ko torej preiskovalni sodnik zaslii osumljenca, mu mora v 48 urah od odvzema prostosti in v 24 urah od odreditve pripora vroiti sklep. e preiskovalni sodnik osumljencu, ki mu je odvzeta prostost, ni dal pouka oz. ta ni vnesen v zapisnik o zaslianju, sodie ne sme svoje odlobe opreti na izpoved tistega, ki mu je prostost bila odvzeta. Takrat mora preiskovalni sodnik po uradni dolnosti izloiti tak zapisnik (tudi e pouk ni dan v celoti, torej je le delni, saj se teje, kot da ni bil dan). Pouk pred zaslianjem: 1. pouk po 4. lenu ZKP (v materinem jeziku, pravica do zagovornika, ni dolna niesar izjaviti, razlogi odvzema prostosti, obvestitev najblijih - vendar je ta nujna le, kadar pridranje traja ve kot 24 ur) 2. pouk po 2. odstavku 227. lena - kadar je zaslian (o privilegiju zoper samoobtobo, razlogi, zagovornik) 3. izjemoma e pouk po 3. odstavku 227. lena (omilitev kazni v doloenih primerih za doloena k.d., e jo predvideva KZ) Ko se zaslianje obdolenca ali osumljenca kona, mora dravni toilec takoj izjaviti, ali bo zahteval uvedbo kazenskega postopka in predlagal pripor oz. katerega od nadomestnih ukrepov. Na tak nain dravni toilec napove postopanje v tej zadevi in obrazloiti okoliine odloitve, na kar lahko zagovornik in obdolenec odgovorita in podata svoje predloge in stalia. Tako se, takoj po zaslianju osumljenca opravi kontradiktorni priporni narok, v katerem se vse strani izjasnijo. Na tem naroku se ne izvajajo dokazi. Ni pa potreben, e je dravni toilec odstopi od pregona oz. izjavi, da ne bo zahteval uvedbe postopka, ali, da ne bo predlagal pripora ali kaknega drugega ukrepa. Tak narok se opravi tudi, e se osumljenec ni elel zagovarjati. Tudi e dravni toilec ne predlaga ukrepe, lahko ponovno zane kazenski pregon zoper isto osebo, ker je bistvo tega postopka im hitreja odloitev o priporu oz. posegu v pravice osumljenca, zato e so dokazi pomanjkljivi v tej fazi in DT ne more osnovi teh se izrei, ali bo kazenski pregon nadaljeval ali razlog, da ga ponovno ne predlaga kasneje. e se dravni toilec in preiskovalni sodnik ne strinjata z uvedbo pripora mora preiskovalni sodnik takoj izpustiti pridranega in zadevo odstopiti zunajobravnavnemu senatu, e pa ta odloi v prid pripora, se obdolencu tak sklep vroi ob odvzemu prostosti. Tudi e se dravni toilec v 48 urnem roku ne izjasni oz. ne poda zahtevo za preiskovalnimi dejanji ali ne vloi obtonice ali izjavi, da odstopa od kazenskega pregona, se mora izpustiti na prostost in se izda sklep o odpravi pripora. asovna omejitev pripora do vloitve obtonice Ko izda sklep o odreditvi pripora, je lahko priprta oseba v priporu najdalj 1 mesec od takrat, ko mu je prostost odvzeta. Ko potee ta as, se lahko pripor podalja le na osnovi sklepa o podaljanju pripora, ki ga na obrazloen predlog dravnega toilca izda zunajobravnavni senat in ga podalja za 2 meseca (kar pomeni, da takrat skupaj lahko traja najve 3 mesece). Nato se lahko podalja le na osnovi odlobe senata Vrhovnega sodia, in sicer za nadaljnje 3 mesece (skupaj najve 6 mesecev), vendar le kadar je priprt zaradi k.d., za katerega je zagroena zaporna kazen nad 5 let. O podaljanju pripora morata vsaj 3 dni pred iztekom pripora biti obveena zagovornik obdolenca in obdolenec, da se lahko pritoijo in podajo svoja stalia, sme pa tudi biti doloen posebni priporni narok. Pripor ni mono podaljati po uradni dolnosti (le odpravi se ga lahko po uradni dolnosti). Pritobo zoper sklep o podaljanju pripora imata pravico vloiti obdolenec in dravni toilec, vendar le zoper sklep senata vijega sodia in ne zoper odlobo Vrhovnega sodia. Zoper to je mona le zahteva za varstvo zakonitosti, in sicer iz ojih razlogov kot zoper sodno odlobo, saj ni mona zaradi dejanskega stanja, ki je ugotovljeno v sklepu o podaljanju
101

pripora. Zahteva za varstvo zakonitosti pa ni mona zoper sklep o podaljanju pripora izdan na senatu in zunajobravnavnem senatu vijega sodia. V as trajanja pripora se vteva as privedbe, sodnega in policijskega pridranja in as opazovanja v zdravstvenem zavodu na temelju sklepa preiskovalnega sodnika. Ne vteje pa se v as pripora as, ki ga je tujec prebil v ekstradicijskem priporu v tuji dravi (ta se vteva le v kazen). Kadar sodie odloa o podaljanju pripora mora ponovno pretehtati vse razloge in se ni dopustno sklicevati na prejnji sklep, razen glede dejstev in okoliin, ki se niso spremenile. as trajanja pripora po vloitvi obtonice pa zakon doloa, da traja do prvostopenjske sodbe in najve 2 leti. Po izroitvi obtonice in do konca glavne obravnave odloa o priporu senat (na glavni obravnavi obravnavni senat, zunaj glavne obravnave pa zunajobravnavni senat) s sklepom, po zaslianju dravnega toilca (e postopek tee na njegovo zahtevo). Pristojnosti preiskovalnega sodnika glede pripora prenehajo z vloitvijo obtonice. Zoper sklep se lahko pritoi obdoleni na Vije sodie, ki je dolno odloiti v roku 48 ur. Kadar je obtonici priloena e zahteva za pripor obdolenca, se mora senat odloiti brez zaslianja strank, kot je to veljalo v fazi preiskave. Ni asa za kontradiktorni priporni narok in se lahko o tem priporu kontradiktorno in vsebinsko odloa le na glavni obravnavi, sicer pa je le v fazi pritobe mono oporekati temu sklepu. Obasni in obvezni preizkus pripora Za asa trajanja pripora mora senat opraviti ta preizkus po uradni dolnosti in preizkusiti priporne razloge ter zakonsko podlago pripora (ali je neogibno potreben za kazenski postopek in varnost ljudi) vsaka 2 meseca od zadnjega podaljanja. Tako se z sklepom doloi, da so priporni razlogi podani in da se pripor podalja in se ne doloi njegovo trajanje, kot je to znailno za predkazenski postopek. Pritoba zoper ta sklep ne zadri izvritve sklepa. e se pripor podalja, senat mora v roku 24 ur od poteka zadnjega roka vroiti sklep o podaljanju pripora obdolencu, saj se nahaja priprt brez vroene odlobe o priprtju. Zoper sklep zunajobravnavnega senata, s katerim se je zavrnil predlog DT za odreditev pripora ali sklep o zavrnitvi predloga obrambe za odpravo pripora, ni pritobe. To velja le za pripor do izreka sodbe. Torej DT in obramba se ne moreta zoper tak sklep pritoiti, lahko pa vsaki ponovno zahtevata, da se pripor uvede ali ukine. Po vloitvi obtonice ne sme pripor trajati ve kot 2 leti, in se rauna od dneva vloitve obtonice do izdaje sodbe sodia prve stopnje, pravnomonost ni zahtevana. Izvrevanje pripora Med izvrevanjem pripora se posega v lovekove pravice in zato ZKP doloa, da se pripor izvruje tako, da se ne sme aliti osebnost in dostojanstvo pripornika. Z njim je treba ravnati humano, varovati njegovo telesno in duevno zdravje. Podrobneje o izvrevanju pripora je zapisano v Pravilniku o izvrevanju pripora in hinemu redu zavodov, v katerih se izvruje pripor. V kolikor uradna oseba kri ta pravila zgrei k.d. kritve lovekega dostojanstva z zlorabo uradnega poloaja ali uradnih pravic. Pripornik se sprejme v zavod za izvrevanje pripora na podlagi pisnega sklepa, sodie pa mora v roku 24 ur, odkar je pripornik v zavodu, poslati tak sklep zavodu. e zavod v tem asu ne sprejme tega sklepa, ali sklepa o odreditvi pridranja, mora izpustiti pripornika o em obvesti pristojno sodie. e gre za pridrano osebo, pa mora zavod izpustiti pridranega, e v roku 48 urnega roka za pridranje ne prejme pisni sklep preiskovalnega sodnika o priporu. Zavod je dolan sprejeti osumljenca, zoper katerega je preiskovalni sodnik odredil pridranje. Zavod zbira podatke o priporniku, ki so nujni za zakonito izvrevanje pripora, ter jih hrani in vodi zbirko podatkov. Takna zbirka vsebuje podatke o identiteti pripornika, sklep o priporu, podatke o delu, ki ga ta opravlja v priporu, podatke o sprejemu v pripor, trajanju, podaljanju in odpravi pripora. Po odpravi pripora se ti trajno hranijo in arhivirajo. Te podatke zavod lahko uporablja le za namen zakonitega izvrevanja pripora in delavci v zavodu so dolni te podatke varovati kot poklicno skrivnost. Pripor se izvaja v posebnih prostorih zavoda ali njegovega oddelka. V istem prostoru ne smejo biti zaprte osebe istega spola in osebe, ki so sodelovale pri istem k.d. in ne skupaj tiste osebe, ki prestajajo zaporno kazen z tistimi, ki so le priprte. V kolikor je to mono, ne smejo povratniki biti zaprti v istih prostorih z drugimi priporniki, na katere bi lahko kodljivo vplivale. Pripornik se lahko, na predlog direktorja zavoda in po odobritvi pristojnega sodia, premesti v drug zavod, e je to potrebno zaradi varnosti, reda, discipline in uspene ter racionalne izvedbe kazenskega postopka. Pripornik lahko ima ob sebi za asa pripora osebne stvari, sredstva za spremljanje javnih medijev, tiskovine, strokovno in drugo literaturo, denar in druge predmete, ki glede na funkcionalnosti in velikost omogoajo njegovo bivanje v priporu in ne motijo ostale sopripornike. Ima pravico do nepretrganega 8urnega poitka in najmanj 2 uri gibanja na prostem, mu omogoiti delo (e to odobri sodie na podlagi pisne odredbe) in plailo za delo, ki ga opravlja. Obiski se dovolijo v mejah predpisa in hinega reda zavoda za blinje sorodnike, ob dovoljenju preiskovalnega sodnika in z nadzorstvom sodia. Diplomatski in konzularni predstavniki pa lahko svobodno komunicirajo z
102

priprtim tujcem iz svoje drave brez nadzora, ob vednosti preiskovalnega sodnika. Edino varuh lovekovih pravic lahko komunicira z pripornikom brez dovoljenja in nadzora sodia ali drugih, kadarkoli in na kakrenkoli nain. Priporniki se lahko svobodno dopisujejo, razen kadar se doloi kontrola in nadzor pisemskih poiljk s strani sodnika na predlog DT s pisnim sklepom. D o vloitve obtonice vsa dejanja opravlja preiskovalni sodnik, po vloitvi pa predsednik senata (daje odobritve, doloa in izvaja nadzor, prepovedi) Disciplinsko kaznovanje pripornika Disciplinsko kazen priporniku izree preiskovalni sodnik oz. predsednik senata in to za: - fizini napad na sopripornika, delavca zavoda ali drugo uradno osebo, - izdelovanje, sprejemanje ali vnaanje predmetov za napad ali pobeg, - vnaanje in izdelovanje alkoholnih pija in narkotikov ter njihovo razpeevanje, - kritev predpisov o varstvu pri delu, varstvu pred poarom, eksplozijo in drugimi naravnimi nesreami, - ponavljajoe se kritve hinega reda zavoda, - povzroitev veje materialne kode namenoma ali iz hude malomarnosti, - aljivo in nedostojno obnaanje. Disciplinske kazni so lahko prepoved ali omejitev obiskov in tudi dopisovanja, ki pa ne veljajo za varuha lovekovih pravic, zdravnika, zagovornika in za diplomatske in konzularne predstavnike tuje drave, katere dravljan je priprt. Zoper sklep sodia o disciplinskem ukrepu se lahko pripornik pritoi v 24 urah od prejema senatu, kar sklepa ne zadri. Pred izrekom disciplinske kazni se pripornik zaslii. Za izvrevanje pripora se smiselno uporabljajo dolobe zakona o izvrevanju kazenskih sankcij in podzakonskih aktov oz. pravilnikov zavodov za izvrevanje pripora, kjer je ZKP v teh dolobah lex specialis nasproti ZIKSu, saj doloa nekatere omejitve (npr. pri uporabi strelnega oroja pri pobegu zapornika, ki ne velja tudi za pripornike, kar ni doloeno v ZIKS, temve v ZKP). Nekatere dolobe vsebuje tudi Zakon o policiji. Nadzorstvo nad ravnanjem s priporniki izvruje predsednik okronega sodia, kjer sam ali po sodniku, ki ga doloi en krat na teden obie pripornike, e misli, da je potrebno tudi brez navzonosti pravosodnih policistov, vpraati jih kako se z njimi ravna ter je dolan odpraviti pomanjkljivosti ali nepravilnosti, e jih je zasledil pri tem. Edino preiskovalni sodnik ne sme opravljati te naloge. Sodnik mora sprejeti kakor ustne tako tudi pisne pritobe pripornikov tudi ob obiskih, nadzor se pa nanaa predvsem na ravnanja z samimi priporniki in ne na sam postopek, ki zoper njih tee.

34. RAZLIKA MED HINIM PRIPOROM IN PRIPOROM

razlogi: hini pripor: vsi priporni razlogi, vendar odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka pripor: priporni razlogi, nujnost obvezna obramba hini pripor: ne, razen e je podan kaken drug razlog za obvezno obrambo pripor: da, pri zaslianju in ves as dokler traja pripor; e kri hini pripor in se odredi pripor, je treba takoj postaviti zagovornika odloanje pred vloitvijo obtonice hini pripor: preiskovalni sodnik (dravni toilec lahko predlaga hini pripor ali pripor; e predlaga pripor, preiskovalni sodnik pa meni, da zadoa hini pripor, zahteva, da o tem odloi ZOS; dravni toilec se lahko tudi pritoi zoper sklep o odreditvi hinega pripora) pripor: preiskovalni sodnik na predlog dravnega toilca odloanje po vloitvi obtonice: hini pripor: smiselno dolobe za pripor - senat (obravnavni ali zunajobravnavni senat) pripor: senat (na glavni obravnavi obravnavni senat, zunaj glavne obravnave pa zunajobravnavni senat) podaljanje pred vloitvijo obtonice hini pripor: zunajobravnavni senat na obrazloen predlog preiskovalnega sodnika ali dravnega toilca (specialna doloba) - te ni presojalo Ustavno sodie zato e vedno lahko tudi na predlog preiskovalnega sodnike pripor: zunajobravnavni senat na predlog dravnega toilca - odloba Ustavnega sodia glede podaljanja s strani preiskovalnega sodnika - enakost oroij, ni ustavno dopustno omejevanje! podaljanje po vloitvi obtonice hini pripor: enako kot pripor
103

pripor: traja lahko do obsodilne sodbe na 1. stopnji oz. najdalj 2 leti, vendar senat na 2 meseca preizkua pogoje in s sklepom podaljuje

trajanje hini pripor: najve 3 mesece, saj ga senat Vrhovnega sodia ne podaljuje pripor: najve 6 mesecev (1 mesec, podaljanje za 2 meseca, izjemoma podaljanje e za 3 mesece, e predpisana kazen nad 5 let zapora) izvajanje: hini pripor: v sklepu doloen naslov (stalno ali zaasno prebivalie), lahko se tudi prepove stike z doloenimi osebami pripor: zavod za prestajanje kazni, prostori za pripor (loeno) varstvo zakonitosti: hini pripor: pripor: splona razlika: Hini pripor je v primerjavi s priporom mileji ukrep, saj bistveno manj posega v obdolenevo svobodo. Izvaja se izven pripornih prostorov (zavodov za prestajanje kazni) - ponavadi v obdolenevem bivaliu. Nastanitvene in sploh bivalne razmere v priporu so pogosto partanske, priporniki se drenjajo v prenatrpanih celicah, pa tudi omejitve zoper pripornika so znatno veje, kot pa je to pri hinem priporu. e te temeljne okoliine, ugotavlja varuh lovekovih pravic, so neprimerljive s hinim priporom.

35. RAZLIKA MED HINIM PRIPOROM, HINIM ZAPOROM, PRIPOROM IN UKLONILNIM ZAPOROM
HINI PRIPOR 1. kadar so podani priporni razlogi, vendar ni neogibno potreben pripor za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka 2. sodie s sklepom o odreditvi hinega pripora doloi, da se obdolenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva in javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo. Sodie lahko tudi omeji ali prepove stike z osebami, ki z njim ne prebivajo oz. ga ne oskrbujejo 3. sodie izjemoma dovoli, da se za doloen as oddalji iz prostorov (obvesti policijsko postajo!), e je to neizogibno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine in za opravljanje dela 4. e se brez dovoljenja sodia oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hini pripor, ali izven dovoljenega asa, lahko sodie odredi pripor 5. sodie polje sklep o odreditvi hinega pripora polje tudi policijski postaji. Izvajanje hinega pripora nadzoruje sodie smo ali preko policije. Policija sme vsak as tudi brez zahteve sodia preverjati izvajanje hinega pripora, o morebitnih kritvah pa mora brez odlaanja obvestiti sodie. 6. e policija obdolenca brez dovoljenja zaloti zunaj kraja, doloenega v sklepu mu zame prostost in ga brez odlaanja privede k preiskovalnemu sodniku HINI ZAPOR 1. kazen zapora do 9 mesecev se lahko nadomesti s hinim zaporom 2. o nadomestnem hinem zaporu odloi sodie s sklepom doloi, da se obsojenec ne sme oddaljiti iz poslopja, v katerem stalno ali zaasno prebiva, oziroma javne ustanove za zdravljenje ali oskrbo 3. sodie obsojencu izjemoma dovoli, da se za doloen as oddalji iz prostorov, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujneje ivljenjske potrebine, zdravstveno pomo, ali za opravljanje dela 4. e se brez dovoljenja sodia oddalji iz poslopja, kjer se izvaja hini zapor, ali izven dovoljenega asa, lahko sodie odredi, da se izreena kazen zapora izvri 5. sodie polje sklep o nadomestnem hinem zaporu tudi zavodu za prestajanje kazni, v katerega bi bil obsojenec sicer napoten, ter policijski postaji, na obmoju katere se izvaja hini zapor. Izvajanje hinega zapora nadzoruje sodie smo ali preko policije. Policija sme vsak as tudi brez zahteve sodia preverjati izvajanje hinega zapora, o morebitnih kritvah hinega zapora pa mora brez odlaanja obvestiti sodie. Hini zapor je torej precej podoben hinemu priporu, razen da pri hinem zaporu ni omejitve ali prepovedi stikov z doloenimi osebami. UKLONILNI ZAPOR - je institut prekrkovnega prava in pomeni prisilitev za plailo globe - e deloma ali v celoti ne plaa globe v roku, se storilca prisili k plailu tako, da se mu doloi uklonilni zapor - o uklonilnem zaporu odloi sodie - uklonilni zapor se ne sme doloiti, e je bil za prekrek izdan plailni nalog ali e je bila globa izreena mladoletniku
104

traja, dokler globa ni v celoti plaana, vendar najdlje 30 dni z izvritvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plaila globe

DOKAZOVANJE

36. ALI JE SODIE VEZANO NA DOKAZNI PREDLOG TOILSTVA?

Sodie ni vezano na dokazne predloge niti ni dolno ugotavljati vseh dejstev po predlogu strank. Sodie prosto presoja, katere dokaze bo izvedlo in katerih ne. Stranke postopka z dokaznimi predlogi pomagajo razjasniti okoliine. Dokazni predlog je procesno dejanje strank, izvajanje dokazov pa procesno dejanje sodia. Preiskovalni sodnik v preiskavi in predsednik senata na glavni obravnavi vodita postopek med drugim tako, da odloata o dokaznih predlogih in dokazih. Senat zavrne predlagane dokaze, e na podlagi e izvedenih dokazov oceni, da so v zadostni meri raziena vsa odloilna dejstva ali oceni, da ni izkazana verjetnost, da bo mogoe s predlaganimi dokazi ugotoviti ali izkljuiti obstoj dejstev, pomembnih za razsojo. Sodie prosto presoja, katere dokaze bo izvedlo in ni vezano na nobena formalna dokazna pravila (je pa vezano na to, na kaken nain je treba izvesti kaken dokaz, npr. telesne pokodbe in pritevnost z izvedencem). Sodie lahko po uradni dolnosti in v skladu z naelom iskanja materialne resnice, izvede dokaze, s katerimi se ne strinja nobena od strank in tudi tiste, ki jih stranke niso predlagale. Sodie je vselej objektivno in dolno ugotoviti resnico. Sodie poleg tega ugotavlja samo odloilna dejstva, to so tista, za katera oceni, da so pomembna za pravilno uporabo materialnega in procesnega zakona. Notornih (splono znanih) dejstev ni potrebno dokazovati. Skladno z naelom akuzatornosti pa se najprej izvedejo dokazi, ki jih je predlagal toilec.

37. KDO NE MORE BITI ZASLIAN KOT PRIA?

Kot pria ne sme biti zaslian: 1. kdor bi prekril dolnost varovanja uradne ali vojake tajnosti (dokler ni odreen te dolnosti) 2. obdolenev zagovornik o tem, kar mu je obdolenec zaupal kot zagovorniku, razen e to zahteva obdolenec sam 3. osebe z imuniteto po mednarodnem pravu, praviloma jih ni mono zasliati kot prie, razen e se je njihova drava odrekla sodne imunitete. Konzularno osebje lahko pria, vendar ne o dejstvih, ki se nanaajo na opravljanje njihove funkcije. Privilegirane prie: 1. zakonec, sorodniki v ravni vrsti, v stranski vrsti do 3. in po svatvu do 2. kolena, posvojenec in posvojitelj 2. verski spovednik, o emer se mu je spovedal obdolenec ali kdo drug 3. odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali druga oseba o dejstvih, za katera je zvedel pri opravljanju poklica, e velja dolnost varovanja tajnost razen v primeru mladoletnika (k.d. zoper spolno nedotakljivost, zanemarjanje, surovo ravnanje) e so odvezane dolnosti varovanja tajnosti 4. ni dovoljeno zasliati mladoletne osebe, ki ni sposobna razumeti pomena te pravice, razen e zahteva obdolenec Odklonitev odgovora na posamezno vpraanje 1. e je verjetno, da bi spravila sebe ali svojega blinjega sorodnika v hudo sramoto, znatno materialno kodo ali v kazenski pregon

38. KAJ SE ZGODI, E ZAGOVORNIK ZAHTEVA ZASLIANJE PRIE, KI JE E BILA ZASLIANA

Prie so naeloma zasliane v preiskavi in na glavni obravnavi (naelo neposrednosti in kontradiktornosti glavne obravnave). Zapisniki o izpovedbah pri pa se lahko preberejo pod naslednjimi pogoji: 1. e so zasliane osebe umrle, duevno zbolele ali jih ni mogoe najti, ali zaradi hude bolezni ali starosti (ali iz drugih tehtnih razlogov) ne morejo priti na sodie, ali e ivijo v tujini, 2. e se prie in izvedenci brez zakonskega razloga noejo izpovedati na glavni obravnavi 3. s soglasjem strank. Drugi primeri pa zahtevajo soglasje obeh strank, in sicer kadar pria ali izvedenec nista navzoa, bila pa sta e zasliana, tudi e sedaj nista povabljena na glavno obravnavo. Razlogi se prav tako zapiejo v zapisnik. eprav je bila pria e zasliana, lahko stranke predlagajo, da se ponovno zasliijo, sodie pa o tem odloi po enakih pravilih kot glede kateregakoli drugega dokaznega predloga - po prosti presoji in naelu iskanja materialne
105

resnice, e oceni, da je to potrebno. Enako kot za vse dokazne predloge, mora tudi za ponovno zaslianje prie obramba navesti, katera dejstva naj bi se s tem (ponovnim zaslianjem) ugotavljala.

39. OGLED
OGLED IN REKONSTRUKCIJA - ogled: kadar je za ugotovitev kaknega pomembnega dejstva potrebno neposredno opazovanje - rekonstrukcija: da se preverijo izvedeni dokazi sme organ, ki vodi postopek, odrediti rekonstrukcijo dogodka tako, da se ponovijo dejanja v razmerah, v katerih se je po izvedenih dokazih dogodek pripetil (ne aliti javni red in morala, v nevarnost ivljenje ali zdravje ljudi) - pomo strokovnjaka kriminalistino-tehnine, prometne, druge stroke: ie, zavaruje dokaze, meritve Komentar: Ogled je posebno procesno dejanje, ki ga opravi policija ali sodie z namenom, da se na podlagi neposrednega opazovanja odkrijejo, opiejo in zavarujejo sledovi in predmeti k.d. ali ugotovijo druga dejstva, ki so pomembna za kazenski postopek. Ogleda se lahko kraj kaznivega dejanja, predmeti, s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali predmeti in stvari, ki so s kaznivim dejanjem nastale. Lahko ga opravi tudi izvedenec, dostikrat pa prva ogled opravi policija in preiskovalni sodnik, ker ponavadi gre za dejanje, ki bi ga bilo nevarno odlaati. e je to potrebno, da se izvedeni dokazi preverijo ali, da se ugotovijo dejstva, ki so pomembna za razjasnitev zadeve, se lahko opravi rekonstrukcija dogodka in sicer tako, da se ponovijo dejanja ali situacije v razmerah v katerih se je obravnavani dogodek pripetil. Mora se opraviti tako, da se ne ali javni red in mir ali ustvari nevarnost za ljudi. Lahko ga opravi preiskovalni sodnik, senat, zunajobravnavni senat-takrat ga opravi predsednik senata, ali sodnik, ki je lan senata. Policija ga ne more opraviti, saj gre za opravilo, s katerim ni nevarno odlaati. K rekonstrukciji dogodka se lahko povabi strokovnjak, ki lahko pomaga, da se ugotovi namen ogleda. Kot izvedenec ali strokovnjak kriminalistino-tehnine stroke. OBTONICA

40. OBTONICA
Podvpraanja: - Postopek od vloitve obtonice do izdaje sodbe? - Si predsednik senata na okronem sodiu in dobi obtonico (lahko postavljen kot primer). Kaj najprej naredi? Kaj e je obdolenec v asu vloitve obtonice v priporu, v hinem priporu in kaj e ni? Kaj naredi takoj po formalnem preizkusu (pazi! najprej mu obtobo vroi (bilo je e podvpraanjekomu e vroi), ele nato gre zadeva na zunajobravnavni senat za odloanje o priporu) - Kontrola obtonice po predsedniku senata - Kaj vsebuje obtonica? Obrazloitev obtonice? - Kdaj je lahko vloena obtonica brez preiskave - neposredna obtonica? - Ugovor zoper obtonico. Ko dobi obdolenec obtonico, kakne ima monosti? Kdo lahko vloi ugovor zoper obtonico? Kdo odloa o ugovoru zoper obtonico? Kaj e ni ugovora ali ima preiskovalni sodnik kakne monosti in do kdaj? - Ugovor zoper razirjeno obtonico? (e na glavni obravnavi DT raziri obtonico, zoper njo ni ugovora) - Pravnomonost obtonice Ko je postopek preiskave konan, se sme pred sodiem nadaljevati postopek le na podlagi: 1. obtonice dravnega toilca, 2. obtonice okodovanca kot toilca ali 3. zasebne tobe zasebnega toilca. Tako se zane faza predhodnega postopka, t.i. obtoni postopek. Obtonica in zasebne toba sta procesna akta stranke, s katerim upravieni toilec doloeno osebo obtoi storitve k.d. in predlaga, da sodie na glavni obravnavi razsodi o predmetu tobe. PAZI! Obtonica je procesni akt stranke in je oblika obtobe, ki se lahko zavre ali vrne toilcu v dopolnitev, se vroi obdolencu... ipd. Obtoba, ki je substrat obtonice, pa se lahko zavrne, ali se obtoenec obtobe oprosti oz. se obsodi. Obtoni akt je skupen naziv za obtonico, zasebno tobo ter obtoni predlog okodovanca kot toilca. Pojem obtobe obsega 1. obtonico dravnega ali subsidiarnega toilca v rednem postopku 2. obtoni predlog dravnega ali subsidiarnega toilca v skrajanem postopku 3. zasebno tobo v skrajanem ali rednem postopku, 4. predlog dravnega toilca za kaznovanje ali izrek vzgojnega ukrepa v postopku zoper mladoletnike
106

Zasebna toba mora imeti vse sestavine obtonice, ki jo vloi dravni toilec, ter se glede te uporabljajo vse dolobe o obtonici, e v zakonu ni za to doloena izjema. Te izjeme so npr. teje se, da je zasebni toilec odstopil od pregona, e zamudi rok za popravo obtonice, e je zasebna toba podana za k.d., za katero je zagroena kazen zapora nad 5 let, se teje, da je podal zahtevo za preiskavo..in ostale izjeme, predvsem takne, ki omejujejo na rok zasebnega toilca, ko ne opravi doloena procesna dejanja pravoasno, in se teje, da tako odstopa od pregona. Obtonice ni v skrajanem postopku in v postopku zoper mladoletnika. Skrajani postopek tee pred okrajnim sodiem na podlagi obtonega predloga ali zasebne tobe, postopek proti mladoletniku pa lahko po konanem pripravljalnem postopku tee le na podlagi predloga dravnega toilca, da se zoper mladoletnika uporabi vzgojni ukrep ali se ga kaznuje. Izjema je le postopek, ki lahko zoper mladoletnika tee celo brez predloga dravnega toilca (le v izjemnih primerih). OBTONICA BREZ PREISKAVE, NEPOSREDNA OBTONICA S SOGLASJEM preiskovalnega sodnika: predpisana kazen zapora nad 8 let + zbrani podatki dajejo dovolj podlage za vloitev obtonice nujno predhodno zaslianje obdolenca e preiskovalni sodnik meni, da ni pogojev za vloitev obtonice brez preiskave, ravna, kot da bi bila zahtevana preiskava BREZ SOGLASJA preiskovalnega sodnika: predpisana kazen zapora do 8 let zbrani podatki dajejo dovolj podlage za vloitev obtonice zaslianje obdolenca ni potrebno Rok za vloitev neposredne obtonice: 8 dni (ZOS lahko podalja) Kadar dravni toilec vloi obtonico brez preiskave, lahko to naredi za k.d. z zagroeno kaznijo do 8 let zapora. e zasebni toilec ali okodovanec kot toilec vloita obtonico brez preiskave, je potrebno odloiti s strani senata ali sodnika posameznika, e menita, da ni razlogov za pregon iz razlogov, kadar dejanje sploh ni kaznivo, ali so podane okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon ali kazensko odgovornost obdolenca in zavrejo takno obtonico. Namen tega doloila je, da ne bi zael kazenski postopek, kadar se ta lahko uvede brez preiskave, kadar ta ne bi bil smiseln in dovoljen. Drugae je pri zasebnemu toilcu ali okodovancu kot toilcu, ki vloi obtonico za k.d., za katero je zagroena zaporna kazen nad 5 let, saj se teje, da sta tako podala zahtevo za preiskavo. Tukaj lahko sodie materialno ocenjuje obtoni akt, zato da se kazenski postopek brez potrebe in smisla sploh ne bi zael. e pa kazenski pregon okodovanec kot tonik le nadaljuje, ko je DT od njega odstopil, se to ne teje za obtonico vloeno brez preiskave. Takrat senat ne more materialno preizkuati obtonico, razen pod pogoji, doloenimi prej. Kadar se vloi obtonica za k.d. z zagroeno kaznijo zapora do 5 let brez preiskave, pa predsednik senata nima te monosti, saj zakonska ureditev omogoa, da se neposredna obtonica vloi brez predhodnega ugotavljanja utemeljenosti suma in takoj opravi glavna obravnava. e toilec tukaj ne predlaga, kateri dokazi se naj izvedejo na glavni obravnavi, mora predsednik senata tak obtoni akt obravnavati kot nepopolno vlogo in stranko pozvati, naj jo dopolni. Kadar zasebni toilec ali okodovanec kot toilec, vloita obtonico brez preiskave za k.d. z zaporno kaznijo do 5 let, lahko to opravita brez preiskave, k.d. nad 5 let zapora pa tudi, kadar se z tem strinja preiskovalni sodnik, e pa soglasja nista dobila, pa se z to obtonico ravna kot z zahtevo za preiskavo. VSEBINA OBTONICE 1. ime in priimek obtoenca z vsemi osebnimi podatki, ki se zahtevajo od obdolenca ob prvem zaslianju 2. podatki o priporu in od kdaj je na prostosti, e pa je pred vloitvijo obtonice izpuen, koliko asa je bil v priporu 3. opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki k.d., as in kraj storitve k.d., predmet in sredstvo, s katerim je bilo k.d. storjeno, ter druge okoliine, ki so potrebne, da se k.d. kar najbolj natanno oznai 4. zakonsko oznabo k.d. z navedbo dolob kazenskega zakona, ki naj se po predlogu DT uporabljajo 5. oznabo sodia, pred katerim naj bo glavna obravnava 6. predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi, z navedbo imen pri in izvedencev, spisov, ki se naj preberejo in predmetov, ki so potrebni za dokazovanje 7. obrazloitev, v kateri se po uspehu preiskave opie stanje stvari, navedejo dokazi, s katerimi se ugotavljajo odloilna dejstva, navede se zagovor obdolenca in stalie toilca do navedb obrambe 8. e je obdolenec na prostosti, se sme predlagati pripor, e pa je v priporu se sme predlagati, naj se izpusti 9. ob pogojih izvedbe enotnega postopka, se obtoi lahko ve obdolencev in za ve k.d. enega obdolenca Obtonica se vloi v pisni obliki, le na glavni obravnavi jo je mono ustno spremeniti, raziriti, ali jo ustno podati, kadar katera oseba na glavni obravnavi stori k.d..
107

Opis k.d. mora biti kratek, jasen in popoln. Vsebovati mora dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati konkretizirajo to k.d., okoliine ki se opiejo pa morajo biti pomembne predvsem zaradi doloitve krivdne oblike storitve k.d., storileve pritevnosti. e se obtoba sklicuje na blanketne dolobe kaknega drugega predpisa, pa mora tudi to biti v obtonici navedeno natanno, vsebina teh dolob in njihov opis ter naziv dopolnilnega predpisa. Kadar toilec poda zakonsko oznabo k.d., ki je predmet obtobe, ta mora biti nespremenjena v odnosu na KZ, in to tako, da se npr. obdolenec obdoli k.d. tatvine (etudi gre za majhno tatvino), ker v KZ pod to k.d. ni doloeno posebno k.d. majhne tatvine, ampak le tatvine, ne glede na to, da se znotraj te dolobe nahaja tudi poseben opis k.d., kadar gre za stvar majhne vrednosti (privilegirano k.d.). Toilec mora zahtevati kazen ele na koncu glavne obravnave, in jo takrat konkretizirati. Glede predloga za izvedbo dokazov pa sam toilec oceni, katere bo predlagal in to niso nujno vsi, ki so izvedeni v fazi preiskave, temve tisti, za katere oceni, da so zadostni za odloitev o obtobi. Toilec ni dolan predlagati zaslianja obdolenca, sodie pa samo presodi, ali ga bo zaslialo. Zaslii ga lahko, e se ta eli zagovarjati in po podanem pravnem pouku, sicer pa le prebere njegovo izpovedbo, ki jo je podal pred preiskovalnim sodnikom ali policijo. DT oz. toilec ob priznanju k.d. predlaga in navede dokaze, ki potrjujejo to priznanje, e pa dejanje zanika ali se kako drugae brani, toilec mora navesti tudi svoje stalie o takni obrambi. Toilec se lahko sklicuje tudi na izjave dane na policiji, le e ne obstajajo razlogi za izloitev izjave iz spisa. Obtonica se polje pristojnemu sodiu v tolikem tevilu izvodov koliko je obdolencev in zagovornikov in eden izvod za sodie. e zagovornik ni obvezen, obdolenec pa si ga vzame po vroitvi obtonice ni potreben dodaten izvod za zagovornika, ta je nujen kadar je postavljen zagovornik po uradni dolnosti. FORMALNI PREIZKUS OBTONICE Takoj po prejemu obtonice predsednik senata oz. sodnik posameznik preveri, ali je sestavljena po predpisih. V kolikor ni, jo vrne toilcu, da jo popravi v roku 3 dni, ali dlje na zahtevo toilca. Takrat sodie ne preizkua materialne vsebine obtonice, utemeljenost ali loginost ali pravilnost. Obtonica ni formalno pravilna, e nima predpisane oblinosti, vseh zahtevanih sestavin in tudi, e v obrazloitvi ne povzema dokaze, ki so bili ali bi morali biti kot nedovoljeni izloeni iz spisa. Popravo formalno pomanjkljive obtonice predsednik senata vrne DT ali toilcu v popravo z dopisom. Rok za popravek je 3 dni, e pa ga zamudi DT to nima procesnih posledic (obvesti se DT in monost je, da se DT disciplinsko kaznuje), e pa ta rok zamudi zasebni toilec ali okodovanec kot toilec, se domneva, da je odstopil od pregona in predsednik senata takrat izda sklep o ustavitvi kazenskega postopka. e DT ali zasebni ali okodovanec kot toilec vrne nepopravljeno obtonico, izda predsednik senata sklep o zavrenju obtonice, e je bil na to posledico opozorjen v zahtevi za popravek obtonice. Lahko pa se teje, da meni, da je obtonica pravilno sestavljena - takrat lahko poda kateri od toilcev pritobo zoper sklep o zavrenju, o kateri potem odloi senat vijega sodia. PAZI! Zoper sklep o ustavitvi kazenskega postopka zasebni toilec in okodovanec kot toilec nimata pravice zahtevati vrnitev v prejnje stanje, lahko le podata pritobo zoper tak sklep, o kateri potem odloa senat vijega sodia. PRIPOR IN OBTONICA e je obdolenec v priporu ni potrebno zahtevati podaljanja pripora, saj sodie po uradni dolnosti vsakih 48 ur preverja upravienost pripora. e gre za subjektivno koneksiteto, lahko DT predlaga, da se ga obdoli tudi k.d., ki se obravnava v skrajanem postopku, tudi e predhodno ni bila opravljena preiskava in tudi ni potreben sklep o zdruitvi postopka. Kadar je v obtonici predlagan ali pripor ali njegova prekinitev, mora o tem senat odloiti v roku 48 ur od prejema obtonice. e v obtonici ni o priporu niesar, obdolenec pa se nahaja v priporu, mora senat o priporu odloiti v 3 dneh od prejema obtonice, ali so e podani razlogi za pripor. VROITEV OBTONICE Vroitev obtonice se obdolencu, ki je na prostosti opravi takoj, tistemu, ki je v priporu pa v roku 48 ur od prejema. e se izda sklep s sklepom senata, se mu vroi skupaj z obtonico takrat, ko se zapre. Vroitev je pomembno procesno dejanje, ki je pogoj, da lahko postane obtonica pravnomona in se razpie glavna obravnava. Vedno je potrebna osebna vroitev, ali vroitev po zagovorniku - ni mona vroitev obtonice z pritrditvijo na sodno desko. e je obdolenec na prostosti in nima zagovornika, se mu tak postavi, e je v obtonici bremenjen za k.d., za katero je predpisana kazen 8 let zapora ali huja kazen. Rok za ugovor zane tei od pravilne vroitve obtonice. e vroitev ni pravilna, ali ne vsebuje pravnega pouka, se mora ponoviti in rok zane tei od pravilne vroitve. MATERIALNI PREIZKUS OBTONICE Materialni preizkus obtonice je taken preizkus, ki obsega preverjanje, ali je dejanje, ki je predmet obtobe kaznivo dejanje, ali je zadosti dokazov za utemeljenost suma, da ga je storil obdolenec, ali so podane okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon ali kazensko odgovornost obdolenca. Taken vsebinski preizkus obtonice lahko
108

opravi le zunajobravnavni senat, e obdolenec vloi ugovor zoper obtonico ali e to zahteva predsednik senata. PREIZKUS NA ZAHTEVO PREDSEDNIKA SENATA: razlog: e ugovor zoper obtonico ni bil vloen, ali je bil zavren odloa lahko o vsakem vpraanju, zaradi katerega se lahko na podlagi ugovora odloa namen tega je enak kot namen ugovora zoper obtonico predsednik senata tako lahko "preveri" nekaj, kar bi moral DT, oz. sploh ne bi vloil obtonice, ker ima pomanjkljivosti takne vrste, da nima monosti uspeha v postopku, ali nekaj, kar bi moral sam obdolenec ali njegov zagovornik uveljaviti v svojem ugovoru v praksi se takna monost le redko uporablja UGOVOR ZOPER OBTONICO Rok za ugovor zoper obtonico je 8 dni od dneva pravilne vroitve, o em ob vroitvi sami mora biti obdolenec pouen. Ugovor lahko poda zagovornik sam brez posebnega pooblastila, vendar ne proti volji obdolenca. Obdolenec se lahko odpove pravici do ugovora zoper obtonico in to po vroitvi obtonice, pisno ali ustno na zapisnik. e zamudi rok ne more zahtevati vrnitev v prejnje stanje. e se odpove pravici do ugovor je to nepreklicno, vendar obtonica ne postane takoj pravnomona, to se zgodi z odreditvijo glavne obravnave oz. po poteku 2 mesecev od prejema. Mono pa je, da postane pravnomona takoj, e se ob odpovedi pravici do ugovora hkrati takoj odredi glavna obravnava. PAZI! Ugovor zoper obtonico ni pravno sredstvo, saj ni usmerjeno zoper odlobo sodia, ampak je obrambno obdolenevo procesno dejanje s katerim zavraa utemeljenost obtobe in je prilonost za obdolenca, da preprei opravo glavne obravnave na podlagi obtonice, ki iz procesnih ali materialnopravnih razlogov ne bi mogla pripeljati do obsodilne sodbe. Zakon ne predpisuje vsebine ugovora in ne zahteva obrazloitve, lahko pa se uveljavlja iz razlogov: formalnih pomanjkljivosti obtonice napak storjenih v predkazenskem postopku ali med preiskavo pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja zaradi vseh razlogov iz katerih se lahko obtoba ne dopusti ali se zavre lahko se poda ne glede ali je obtonica vloena po preiskavi ali neposredno lahko se poda tudi zoper varnostni ukrep obveznega psih. zdravljenja PAZI! Ne more se podati ugovor zoper obtonico, ki je na glavni obravnavi razirjena ali spremenjena, ali zoper ustno obtobo, ki jo je DT dal na glavni obravnavi. V skrajanem postopku in postopku zoper mladoletnika ni obtonice in zato tudi ne ugovora. e je ugovor zavren ali ni vloen, sme predsednik senata odloiti o vsakem vpraanju, o katerem lahko odloa kot v zvezi z ugovorom. Takno zahtevo lahko poda do doloitve glavne obravnave, oz. najpozneje v 2 mesecih od dneva prejema obtonice pri sodiu. e je ugovor prepozen ali ga poda neupraviena oseba, se zavre s sklepom senata, pred katerim naj bo glavna obravnava, razen e je dan obdolencu napaen pravni pouk. Kot ugovor neupraviene osebe se teje tudi, kadar je zagovornik zoper volje obdolenega vloil ugovor njemu v prid. Ugovor se polje zasebnemu toilcu ali okodovancu kot toilcu, e pa imata pooblaenca, pa le pooblaencu. ODLOANJE ZUNAJOBRAVNAVNEGA SENATA O UGOVORU ZOPER OBTONICO e senat ne zavre ugovora kot prepoznega ali nedovoljenega (formalni preizkus), vzame obtonico v preizkus v celoti in ne le v izpodbijanem delu, eprav ne odloa o vsebinski utemeljenosti obtobe. Senat vrne obtonico z zahtevo za odpravo napak in pomanjkljivosti, e to ni e storil predsednik senata v formalnem preizkusu obtonice. e npr. ni bila opravljena preiskava, le posamezna preiskovalna dejanja in senat oceni, da ni podan utemeljen sum, mora obtonico zavrei, ker je utemeljen sum pogoj za uvedbo preiskave. To pomeni, da senat s sklepom zavre obtonico, kadar niso podani osnovni temelji in formalna vsebina ter oblinost obtonice same. Sklep o zavrenju obtonice ne pomeni razsoje in za njega ne velja prepoved ne bis in idem, tako, da kljub zavrenju obtonice se lahko ponovno vloi. e pa je preiskava e opravljena in po oceni senata ni dovolj razlogov za utemeljen sum, mora izdati sklep, da se obtoba ne dopusti in se postopek ustavi. Senat tako spozna: napake in pomanjkljivosti obtonice napake ali pomanjkljivosti samega postopka in ali je potrebna bolja razjasnitev stanja stvari, da se lahko sploh obtonica preizkusi. Takrat jo vrne toilcu, ki mora v 3 dneh to dopolniti in popraviti obtonico, zahtevati preiskavo ali njeno dopolnitev. Izjemoma je mono rok podaljati na zahtevo toilca in ob odobritvi senata.
109

e senat ugotovi, da so v spisih listine in dokazi, ki morajo biti izloeni, izda sklep o njihovi izloitvi, zoper katerega je dovoljena posebna pritoba. e ni sigurno, ali je kateri dokaz oz. listina nedovoljena, se vrne zadeva v fazo preiskave in se tam razjasnijo sporne zadeve. V primeru okube z nedovoljenim dokazom ob tem preizkusu, se sodnik izloi bodisi da sam to predlaga, bodisi stranke, izloi pa ga predsednik senata. V vseh teh postopkih senat ni vezan na pravno presojo dejanja v obtonici, sklepu ali ugovoru! Sklepi, ki jih izda senat v teh postopkih morajo biti obrazloeni, vendar je potrebno paziti, da so tako zastavljeni, da ne odgovarjajo na vpraanja o katerih se bo ele odloalo na glavni obravnavi, da ne prejudicirajo odloitev o sami tobi. lani senata, ki so odloali o ugovoru zoper obtonico so izloeni iz sojenja na glavni obravnavi. USTAVI POSTOPEK Ob preizkusu obtonice in odloanju o ugovoru zoper obtonico, lahko senat odloi, da se obtoba ne dopusti in se kazenski postopek ustavi, e 1. dejanje v obtobi ni kaznivo dejanje 2. so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost in da ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov 3. je kazenski pregon zastaran, dejanje obseeno z amnestijo/pomilostitvijo, ali druge okoliine, ki izkljuujejo pregon 4. ni zadosti dokazov, da je utemeljeno sumiti, da je obdolenec storil dejanje, ki je predmet obtobe 5. je podano nesorazmerje med majhnim pomenom dejanja in posledicami, ki bi jih povzroil kazenski pregon ZAVRE OBTONICO Senat obtonico s sklepom zavre, e 1. ni zahteve upravienega toilca 2. ni potrebnega dovoljenja za pregon ali 3. so podane druge okoliine, ki zaasno prepreujejo kazenski pregon, ZAVRNE UGOVOR KOT NEUTEMELJEN V kolikor se z obtonico strinja in po preizkusu ugotovi njeno pravilnost in utemeljenost, zavrne zoper nje ugovor kot neutemeljen. Beneficium cohaesionis-e je obdolenih ve oseb in ugovor vloi le eden od teh obdolenih, sodie pa ugotovi okoliine, ki kaejo na to, da se obtoba ne dopusti ali, da se zavre, ravna senat tako, kot bi vsi soobdolenci podali enak ugovor, ki je v prid vsem, kadar gre za vse oblike udelebe, le pogoj je, da so obdolenci obdoleni z eno in isto obtonico. PRITOBA ZOPER ODLOITEV O UGOVORU Zoper sklep, s katerim se sodie izree za nepristojno, imata obe strani pravico do pritobe, okodovanec pa ne. Okodovanec pa ima pravico do pritobe le zoper sklep, s katerim je bilo ugovoru zoper obtonico ugodeno in odloeno, da se ta ne dopusti in, da se kazenski postopek ustavi, ali e je bil obtoni akt zavren. PRAVNOMONOST OBTONICE (= KONEC OBTONEGA POSTOPKA) 1. z dnem, ko je ugovor zoper obtonico zavrnjen, 2. e ugovor ni vloen ali je zavren-z dnem, ko je senat obravnaval zahtevo predsednika senata in se odloil, da se z obtonico strinja, 3. e predsednik senata ni podal takne zahteve pa z dnem doloitve glavne obravnave, 4. najkasneje v 2 mesecih od prejema obtonice. Toilec lahko kadarkoli, do konca glavne obravnave umakne pravnomono obtonico, spremeni pa jo lahko le kadar na glavni obravnavi izvedeni dokazi pokaejo drugano dejansko stanje stvari. Ni dopustno spreminjati pravnomone obtonice drugae, kot je prej opisano, ker obdolenec mora imeti monost, da se z pravnimi sredstvi bori zoper same vloitve obtonice in mu zato mora biti znana njena vsebina. Kar v primeru sprememb ne bi omogoalo uinkovito obrambo. GLAVNA OBRAVNAVA

41. KDO LAHKO PO ZKP UVELJAVLJA PREMOENJSKOPRAVNI ZAHTEVEK?

Predlog za uveljavitev premoenjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku lahko poda tisti, ki je upravien uveljavljati tak zahtevek v pravdi.

42. V KOLIKNEM ASU SE RAZPIE OBRAVNAVA?

Najkasneje v 2 mesecih od prejema obtonice oz. takoj, ko jo je glede na odlobo ZOS o pritobi zoper obtonico, mogoe doloiti v nasprotnem primeru je potrebno obvestiti predsednika sodia
110

43. PREDSEDNIK SENATA DOBI OD TOILCA OBTOBO KAJ SE NATO DOGAJA NA GLAVNI
OBRAVNAVI? KAKO SE ZANE GLAVNA OBRAVNAVA? PRIPRAVE NA GLAVNO OBRAVAVO 1. odredba: dan, ura, kraj glavne obravnave 2. sklep o izloitvi zapisnikov in obvestil po 83. lenu (nato v poseben ovitek in preiskovalnemu sodniku) 3. vroanje vabil z opozorili na posledice neopravienega izostanka 4. sklep o ustavitvi kazenskega postopka, e toilec umakne obtonico pred zaetkom glavne obravnave in okodovanec ne nadaljuje pregona druge okoliine, zaradi katerih bi se morala na glavni obravnavi izdati zavrnilna sodba: toilec umakne obtonico med postopkom okodovanec umakne predlog e pravnomono razsojeno odpuen pregon z amnestijo, pomilostitvijo, kazenski pregon ni dopusten zaradi zastaranja, ali e so podane druge okoliine, ki izkljuujejo pregon 5. mona izkljuitev javnosti? ZAETEK GLAVNE OBRAVNAVE 6. zaetek zasedanja: predsednik senata zane zasedanje in naznani predmet glavne obravnave in sestavo senata ugotovi, ali so prili vsi povabljeni (vabila vroena / opraviili izostanek) ugotovi istovetnosti obdolenca napoti prie in izvedence iz dvorane pouk okodovancu o uveljavljanju premoenjskopravnega zahtevka 7. glavna obravnava se zane z branjem obtonice 8. po prebrani obtonici predsednik senata obdolenca vpraa, ali jo je razumel ZAGOVOR OBDOLENCA 9. pouk obdolencu 10. odgovor na obtobo (obdolenec in zagovornik) 11. zagovor obdolenca in vpraanja DOKAZNI POSTOPEK 12. najprej izvedba dokazov DT, potem obrambe, potem po uradni dolnosti SPREMEMBA IN RAZIRITEV OBTONICE? BESEDA STRANK NAZNANITEV KONCA GLAVNE OBRAVNAVE in umik senata k posvetovanju in glasovanju RAZGLASITEV SODBE V IMENU LJUDSTVA

44. KAJ LAHKO SODNIK STORI, E DRAVNI TOILEC MOTI RED NA OBRAVNAVI?
e moti red dravni toilec, obvesti predsednik senata o tem pristojnega dravnega toilca (vodja okronega dravnega toilstva), lahko pa tudi prekine glavno obravnavo in zahteva od pristojnega dravnega toilca, naj doloi koga drugega za zastopanje obtonice. Dravnega toilca ni mono odstraniti iz dvorane ali ga denarno kaznovati

45. SPREMEMBA K.D. SPREMEMBA IN RAZIRITEV OBTOBE

e toilec med glavno obravnavo spozna, da izvedeni dokazi kaejo na to, da se je spremenilo v obtonici navedeno dejansko stanje, sme na glavni obravnavi ustno spremeniti obtonico, sme pa tudi predlagati, naj se glavna obravnava prekine, da pripravi novo obtonico. Ti dokazi, ki kaejo na spremenjeno dejansko stanje ni treba, da so novi, lahko so tudi tisti iz preiskave, saj jih lahko na glavni obravnavi toilec oceni drugae. Toilec spremeni tobo tako, da je ta v korist ali v kodo obtoenca, vendar mora biti takna, da se nanaa na historino isti dogodek, ne sme biti tako spremenjena, da bi druga oseba bila obtoena istega dejanja ali ne sme biti spremenjena tako, da gre za drugo kaznivo dejanje. Na novo opisano kaznivo dejanje mora biti le drugano in ne drugo kaznivo dejanje. e gre pri spremembi tobe za drugo k.d. Ali za drugega storilca, mora senat takno obtonico zavrei ker gre za okoliino, ki prepreuje kazenski pregon ali jo zavrniti, e je bila sprememba v nasprotju z prepovedjo sojenja o isti stvari. Ustno spremenjena obtonica se vnese v zapisnik in se ne vroa.
111

e toilec ne spremeni obtonice in ne navede v obtobi drugano dejansko stanje, mora senat izdati oprostilno sodbo, saj je vezan na odloanje o kaznivem dejanju, kot je to napisano v obtobi in takno obtoencu ni dokazano, eprav mu je dokazano drugo kaznivo dejanje. Obtoenec ima pravico do obrambe in zato tudi lahko zahteva, da se glavna obravnava prekine, e potrebuje as za pripravo obrambe za spremenjeno obtonico, razen kadar gre za takne spremembe, ki niso vsebinsko takne, da bi zahtevale dodaten as, o em odloi senat. e tonik spremeni obtonico ali vloi novo, z njo ne umakne prejnje, ta je le nadomesti. Toilec lahko v prvostopenjskem postopku spremeni obtonico v korist ali kodo obtoenca, v pritobenem postopku pa le v korist obtoenca, e sodie druge stopnje opravi obravnavo. e bi se spremenjeno k.d. Obravnavalo v skrajanem postopku, se okrono sodie po spremembi obtobe ne more izrei za stvarno nepristojno. Kaznivo dejanje storjeno na glavni obravnavi ali na novo odkrito kaznivo dejanje med glavno obravnavo Raziritev obtonice e se zgodi, da obtoenec med glavno obravnavo stori novo k.d., ali se za nova po k.d. Izve na glavni obravnavi sme toilec raziriti obtonico in senat lahko glavno obravnavo raziri e na to k.d. Zoper takno obtobo ni ugovora. Po zaslianju strank lahko senat prekine obravnavo in da as za pripravo obrambe ali odloi, da se za k.d. Sodi posebej. Pazi! Raziritev in sprememba obtonice ni enaka!! Pri raziritvi gre za vsaj dve kaznivi dejanji, pri spremembi pa za en historien dogodek, za eno in isto kaznivo dejanje. Ne sme pa toilec v celoti umakniti prvo tobo, lahko jo spremeni in potem e raziri. e bi jo umaknil, bi postopek za novo kaznivo dejanje tekel loeno, na podlagi vloene zahteve za preiskavo ali obtonega akta. e toilec ne izkoristi te pravice, lahko vedno kasneje za novo kaznivo dejanje posebej vloi obtonico in zane kazenski pregon. Pazi! Mona je posebna oblika raziritve obtonice, ko druga oseba na glavni obravnavi stori kaznivo dejanje (npr. Lahko sodi senat takoj, lahko po koncu glavne obravnave, razen za k.d. Krive izpovedbe, kjer se ne more takoj soditi in se polje zapisnik dt, potem lahko tee postopek posebej). Senat odloa, kadar se obtoencu, ki je k.d. Storil za asa glavne obravnave, o tem, ali se mu bo sodilo posebej ali v enem postopku. e se sodi v enem, se izda ena odloba, s tem, da je vpraljiva nepristranskost senata, kadar je k.d. Storjeno na glavni obravnavi. e pogoji za raziritev tobe niso podani, senat s sklepom razirjeno obtonico zavre. SODBA

46. IDENTITETA OBTOBE IN OBSODBE. SPREMEMBA K.D. ALI KOT SODNIK LAHKO SPREMENI
OPIS DEJANJA? Subjektivna identiteta sodbe pomeni vezanost sodbe na tisto osebo, ki je obtoena v obtonem aktu, objektivna identiteta pa na dejanje, ki je obseeno v obtonici. Pravna identiteta sodbe se na nanaa na pravno opredelitev kaznivega dejanja v obtonici. Za razliko od objektivne ali subjektivne identitete, ki so obvezne, pravna identiteta sodbe ne vee sodia, saj sodie ni vezano na predlog toilca glede pravne opredelitve kaznivega dejanja v obtonici. Ne glede na sporna vpraanja in interpretacijo zakonskih dolob na razline naine glede spremembe objektivne identitete sodbe, je naa pravna praksa izoblikovala naslednje stalie: Sodie sme spremeniti opis k.d. iz obtobe v bistvenih delih le, kadar je to v obtoenevo korist. Pri tem ne sme spremeniti k.d. v neko drugo k.d., lahko pa gre za drugano, spremenjeno in ne drugo k.d.. Tudi e je drugo k.d. laje od tistega v obtonici, mu sodie za tega ne sme soditi. Dejanje v obtonici in v sodbi je lahko spremenjeno v sestavinah, ki ne pomenijo spremembe bistva k.d. V vsakem primeru sprememba, ki je dopustna, ne sme biti bistvena in ne v kodo obtoenca. Dopustne so spremembe, ki niso pravno relevantne za k.d. in obtoenca (jezikovne, redakcijske, stilistine, takne ki pomenijo natanneji opis dejanskega stanja ali izvritvenega dejanja..) e se spreminjajo ali dopolnjujejo odloilna dejstva, je to dopustno le, kadar se ne spremenijo tako, da pomenijo drugega k.d. in kumulativno, e so v korist obtoenca. Dopustno je spremeniti npr. iz temeljne v privilegirano obliko k.d., dejanje storjeno v prekoraenem silobranu ali bistveni zmanjani pritevnosti in spremembe krivdne oblike, toda le v prid obtoenca. Npr. Obtoenec se lahko v sodbi obsodi za pomo namesto za sostorilstvo, za zatajitev namesto tatvino, za hudo telesno pokodbo namesto za poskus umorakot je v obtonici. Spremembe, ki so v kodo obtoenca so mone le, kadar gre za popravke oitnih pisnih ali raunskih napak toilca! Test e razsojene stvari e bi domnevali,da bi bil obtoenec oproen k.d., za drugo (spremenjeno) k.d. pa bi, e bi mu kasneje e za tega bilo sojeno, bil obsojen in ga prejnje, v katerem je oproen, ni zajelo, se teje, da
112

objektiviteta ni podana. e pa bi ga sodie oprostilo in za novo k.d. uvedlo postopek in mu sodilo, pa tako ne bi bil obsojen, ker bi ne bis in idem pokrilo e to dejanje, gre za podano objektiviteto. e bi sodie s sodbo ne le prekorailo obtonico, temve jo tudi le delno reilo in bi to bilo v korist obtoencu, je podana bistvena kritev dolob postopka, ki jo lahko v pritobenem postopku uveljavlja le toilec, ker je v korist obtoenca. Kadar sodie spremeni pravno kvalifikacijo, v izreku OBSODILNE SODNE doloi tisto, za katerega meni, da je pravilno, v obrazloitvi pa napie, zakaj ni sprejelo tonikove pravne kvalifikacije. e izda OPROSTILNO ALI ZAVRNILNO SODBO, v izreku navede pravno kvalifikacijo dejanja iz obtobe, svoje mnenje o pravni kvalifikaciji pa navede v obrazloitvi sodbe. Tako lahko sodie spremeni pravno kvalifikacijo dejanja tudi v kodo obtoenca, e tako izhaja iz dejanskega stanja in opisa k.d., e v tem opisu ni potrebno spreminjati dejanskega stanja oz. ga spremeniti v kodo obtoenca in e to ne pomeni, da gre za drugo, temve le drugano k.d.. Npr. lahko sodie spremeni pravno kvalifikacijo iz ve k.d. v eno nadaljevano k.d. ali obratno, toda e bi zaradi tega sodie moralo spremeniti opis dejanja v kodo obtoenca, pa tega pravila ni mo uporabiti. Subjektivna identiteta: e je v kazenskem postopku ugotovljeno, da je storilec nekdo drug, je postopek ustavljen ali izreena zavrnilna ali oprostilna sodba, zoper v tem postopku razkritega morebitnega storilca pa je lahko sproen nov kazenski postopek. Vpraanje subjektivne identiteta ne povzroa teav, saj je v ZKP natanno doloeno, da je mogoe zaeti preiskavo, torek kazenski postopek, le zoper doloeno osebo. O objektivni identiteti govorimo v treh pomenih: * kot o odnosu med obtobo in sodbo * kot o posledici pravnomone sodbe * kot o odnosu med ve obtobami. Pravni smisel med obtobo in sodbo je pogoj za uresnievanje obtonega naela oziroma akuzatornosti. Z opisom dejanja v obtonem aktu se obdoleni seznani s historinim dogodkom, ki je predmet obtobe, hkrati pa je s taknim opisom dejanja doloen delokrog sodia, ki ne sem ugotavljati za obdolenca manj ugodnih dejstev od zatrjevanih, ker bi krilo naelo akuzatornosti ter zdruilo funkcijo obtobe in sojenja. Praktini problem presojanja objektivne identitete je v tem, ker je dolnost sodia, da pri presoji obtobe ne prekorai, hkrati pa jo mora izrpati, torej je zavezano spoznati obdolenca za krivega, e dajeta ugotovljeno dejansko stanje in opis dovolj podlage, da sodie spozna obdolenca za krivega sicer lajega kaznivega dejanja, ki je inkludirano v opisu hujega. e sodie spozna obdolenca za krivega kaknega drugega kaznivega dejanja, potem je podana absolutna bistvena kritev dolob kazenskega postopka, kar pa sodie upoteva po uradni dolnosti. Kot merilo za presojo objektivne identitete se v teoriji poudarja vpraanje, ali gre za drugano ali drugo kaznivo dejanje. To na kar mora sodnik pri razreevanju vpraanja objektivne identitete paziti, je predvsem to, da ne prizadene s spremenjenim opisom pravice obdolenca do obrambe, naelu materialne resnice pa zadosti tako, da mu resnica pomeni le metodo, s katero ugotavlja, ali so v obtobi zatrjevana dejstva resnina oziroma zanesljivo dokazana. e sodnik ne prilagodi opisa ugotovljenemu dejanskemu stanju, tvega, da ne bo reil predmeta obtobe popolnoma, e pa je pri tem preve dosleden, pa po drugi strani tvega prekoraitev obtobe. Merila za presojanje objektivne identitete med obtobo in sodbo: * konstitutivni elementi kaznivega dejanja, ki so zakonski znak kaznivega dejanja: sodie ne sme spremeniti taknega elementa tako, da ga zamenja z drugim. V taknem primeru je namre obdolenec prikrajan za monost obrambe, ker se ne more izrei o okoliini, ki jo je sodie prevzelo v izrek sodbe kot zakonski znak nekega drugega kaznivega dejanja. Na primer sodie pri kaznivem dejanju povzroitve prometne nesree iz malomarnosti ne more oitka enega prekrka, ki naj bi bil v vzroni zvezi z nastankom prepovedane posledice, zamenjati z drugim. e je na primer obdolenec obtoen kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, ga sodie ne bo moglo spoznati za krivega naklepnega ravnanja. Krivde ni mogoe spremeniti obdolencu v kodo. Prav tako ne sme spremeniti opisa glede okoliin na tak nain, da bi s tem ustvarilo neko drugo kaznivo dejanje in to ne glede na to, ali je huje ali laje. e obtoba bremeni obdolenca kaznivega dejanja hude telesne pokodbe, pa ni dokazana vzrona zveza med obdolenevim ravnanjem in pokodbo, temve je dokazano le dejstvo, da je obdolenec segel po nevarnem sredstvu med pretepom ali prepirom z okodovancem, ga sodie ne more spoznati za krivega kaznivega dejanja ogroanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, ker sta pretep ali prepir zakonski znak drugega kaznivega dejanja. Lahko pa spreminja opis dejanja glede na okoliine, zaradi katerih je dejanje DRUGANO od tistega v obtobi, vendar kljub temu ne DRUGO. Sodie namre lahko spreminja v opisu okoliine, ki ne pomenijo zakonskih znakov kaznivega dejanja, temve le njegovo natannejo opredelitev glede na as, prostor, nain storitve, sredstvo, s katerim je bilo kaznivo dejanje storjeno. Te okoliine pomenijo je konkretizacijo historinega dogodka, kot je ta, ki je predmet obtobe. * kvalifikatorni element: sodie ne sme opisu kaznivega dejanja dodati kvalifikatornih elementov, torej okoliin, ki imajo za posledico hujo pravno kvalifijkacijo. Na primer pri kaznivem dejanju tatvine sodie ne sme v opisu dejanja dodati, da je bila tatvina storjena z uporabo sile in da gre za rop, torej za hujo kaznivo dejanje. V taknem primeru bi prevzelo vlogo toilca in poslabalo obdolenev poloaj. Sodie prav tako ne sme zamenjati enega kvalifikatornega elementa z drugim. e obtonica bremeni obdolenca, da je storil kaznivo dejanje umora iz brezobzirnega maevanja, potem tedaj, ko ta okoliina ni dokazana, sodie slednje ne more zamenjati z oitkom, da je bil umor storjen na zahrbten nain. Okoliine, ki dejanje kvalificirajo kot kaznivo dejanje, teje od
113

temeljnega, morajo biti dokazane tako v objektivnem kot subjektivnem pogledu. e dravni toile spremeni obtonico v kodo obdolenca ima le-ta pravico zahtevati rok za pripravo obrambe. Sodie mora iz opisa spustiti kvalifikatorni element, e okoliine, ki ga predstavljajo, niso zanesljivo dokazane. Tako sodie ne bo spoznalo obdolenca za krivega kaznivega dejanja umora, temve kaznivega dejanja povzroitve hude ali posebno hude telesne pokodbe, e je bilo ugotovljeno, da je mogoe pripisati smrt okodovanca kot hujo posledico njegovi malomarnosti in ne naklepu. * privilegiatorni elementi: kadar sodie ugotovi, da obstajajo okoliine, ki dejanje privilegirajo, teh okoliin ne sme prezreti, temve jih mora vnesti v opis. e ugotovi, da je dejanje storjeno v prekoraene silobranu, potem je potrebno to navesti v opisu. Tudi e gre za drugano, vendar isto kaznivo dejanje, ki po oceni sodia ni storjeno z naklepom, temve iz malomarnosti, mora sodie to vnesti v opis. Ne glede na ugotovljeno, ne sme sodie iz opisa eliminirati okoliin, ki dajejo dejanju lajo kvalifikacijo. e obtonica bremeni obtoenca za kaznivo dejanje majhne tatvine, ga lahko sodie spozna za krivega le taknega kaznivega dejanja in ne kaznivega dejanja v njegovi temeljni obliki, torej huji obliki, ker bi s tem obtobo prekorailo.

47. RAZGLASITEV SODBE. KAKO SE SODBA IZREKA? KAKO BI RAVNAL, E NA ZADNJI GO OB

IZREKU NE BI BIL PRISOTEN OBDOLENEC (E NE IZREE ZAPORA)? KAKEN JE PRAVNI POUK, KOMU JO VROI? Sodba se razglasi takoj, ko je izreena, lahko se odloi najve za 3 dni. Sodba se prebere javno in v navzonosti strank, zakonitih zastopnikov, pooblaencev in zagovornika (tudi e niso navzoi). Sodba se razglasi tudi tedaj, e stranka, zakoniti zastopnik, pooblaenec ali zagovornik ni navzo. Senat lahko odredi, da predsednik senata obtoencu, ki ni navzo, sodbo ustno naznani ali da se mu sodba samo vroi. Potem se na kratko obrazloi njena vsebina in razlogi za takno sodbo. Razglasitev sodbe se poslua stoje. Razglaene sodbe ni mogoe spremeniti. Z razglasitvijo zaneta tei dva roka - rok za pritobo zoper sodbo in zakonski rok za napoved pritobe. Po razglasitvi sodbe opozori predsednik senata stranke o pravici do pritobe in roku za napoved pritobe (8 dni od razglasitve). e je izreena zaporna kazen, ni potrebno napovedati pritobe. e se izree pogojna obsodba, se obtoencu razloi njen pomen in pogoje, ki so v tej doloeni. Razglaena sodna mora biti pisno izdelana v 15 dneh od razglasitve, e je obtoenec v priporu (kraji rok), v ostalih primerih pa velja dalji 30 dnevni rok. e ni izdelana v roku, predsednik senata mora obvestiti predsednika sodia, zakaj to ni bilo storjeno, predsednik sodia pa ukrene potrebno, da se sodbe izdela. Sodbo, izdelano v fizini obliki, podpie zapisnikar in predsednik senata lastnorono ali z varnim elektronskim podpisom in overjenim kvalificiranim digitalnim potrdilom sodia. Takna sodba se izdela v izvirniku in se njen overjen prepis oz. elektronski overjen prepis vroi oz. polje strankam s poukom o pravici do pritobe, ki mora biti nujno vroena: 1. obtoencu 2. okodovancu kot toilcu, 3. zasebnemu toilcu, 4. okodovancu, e ima pravico do pritobe, 5. osebi, ki so ji bili s sodbo odvzeti predmeti, 6. pravni osebi, ki ji je izreen ukrep odvzema premoenjske koristi. PRIPOR IN RAZGLASITEV SODBE Ob izreku sodbe, s katero senat obsodi obdolenca na kazen zapora, odredi pripor, e je podan kateri od pripornih razlogov (begosumnost, ponovitvena nevarnost kadar k.d. ima elemente nasilja). e izree pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom z navodili prepovedi priblievanja doloeni osebi ali kraju, sodie tudi odredi ukrepe prepovedi priblievanja doloenemu kraju ali osebi. Ker po zakonu odrejen pripor in ti ukrepi veljajo najdlje do izreka sodbe, je vedno potrebo o teh posebej odloiti, ne glede na to ali je obdolenec v priporu, ali ga je potrebno ele dati v pripor, ali mu izrei enega od varnostnih ukrepov. Redko je sicer mono, da ne bi bil v priporu do izreka sodbe, nakar bi mu sodie ob izreku odredilo pripor, saj veinoma obstajajo priporni razlogi e v predkazenskem postopku. Pripor sodie vedno odpravi, kadar: 1 1 izree oprostilno sodbo, 1 1 obsodilno sodbo, vendar je kazen odpuena, ali so prenehali priporni razlogi ali pripor ve ne bi bil sorazmeren ukrep, glede na izreeno kazen, 1 1 obsojen le na denarno kazen, 1 1 izreen mu je le sodni opomin, 1 1 izreena pogojna obsodba, 1 1 kazen je e prestal s priporom,
114

e je zavrnjena obtoba ali zavrena obtonica (razen zaradi nepristojnosti sodia). e pa so v pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom s prepovedjo priblievanja, se glede teh ukrepov smiselno uporabljajo dolobe o priporu, torej se po potrebi te podaljajo ali tudi odpravijo.
1 1

Senat mora najprej zasliati dravnega toilca ali obdolenca, odvisno od tega, kdo je podal zahtevo, in potem odloiti o podaljanju ali odpravi pripora ali katerega od varnostnih ukrepov. Pripor se lahko izree tudi po uradni dolnosti in ne le na predlog dravnega toilca. Mono pa je, da se pripor podalja do nastopa zaporne kazni, takrat ima pripornik status obsojenca e od trenutka pravnomonosti sodbe. O tem odloa po glavni obravnavi in do pravnomonosti sodbe isti senat, vendar je ta sedaj zunajobravnavni. Z izvritvijo zaporne kazni se mora poakati do pravnomonosti obsodilne sodbe. e je v priporu obtoenec lahko zahteva premestitev v zavod za prestajanje zaporne kazni e pred pravnomonostjo, na zahtevo dano pred sodiem na zapisnik.

48. NATEJ VRSTE SODB.

Zavrnilna, oprostilna, obsodilna. e se sodi za ve k.d. hkrati, se lahko obtoenec v eni sodbi tudi oprosti, spozna za krivega ali se obtoba zavrne, glede vsakega dejanja posebej. e se znotraj enega procesa sodi za ve k.d., se najprej izree obsodilna, potem oprostilna in na koncu zavrnilna sodba.

49. ZAVRNILNA SODBA V KATERIH PRIMERIH SE IZDA, KAJ VSEBUJE IZREK?

Zavrnilna sodba se izda, e je: 1. toilec v asu od zaetka do konca glavne obravnave umaknil obtobo 2. okodovanec umaknil predlog 3. bil obtoenec za isto dejanje e pravnomono obsojen, oproen obtobe ali je bil postopek pravnomono ustavljen (ne bis in idem) 4. pregon odpuen z amnestijo ali pomilostitvijo, pregon ni ve dopusten zaradi zastaranja, druge okoliine, ki prepreujejo pregon Z zavrnilno sodbo se ne odloa o utemeljenosti obtobe, je formalna in procesna sodba. Pri zavrnilni sodbi so razlogi vedno procesne narave oz. takni, ki prepreujejo kazenski pregon. Obtoenec ne more zahtevati, da se izda oprostilna sodba, etudi bi za njeno izdajo imel korist, dejansko bi bila zanj ugodneja, po pravnih uinkih pa ne. V zavrnilni sodbi mora biti navedena zakonska podlaga za zavrnitev, ne nujno v izreku, dovolj je, e je naveden v obrazloitvi. Ob navedbi dejanja iz obtobe in njegove pravne opredelitve se odloi e o: strokih postopka, o premoenjskem zahtevku okodovanca, izda se odloba o odvzemu predmetov k.d. (kadar se ti morajo odvzeti tudi, e obtoenec ni spoznan za krivega in to zaradi splone varnosti, razlogov morale in e obstaja nevarnost, da bi se ti predmeti uporabili za k.d.). e je obtoenec v priporu se izda sklep o odpravi pripora. Pri obrazloitvi zavrnilne sodbe se sodie omeji samo na razloge za zavrnitev, ne presoja pa glavne stvari!!!

50. OPROSTILNA SODBA (ni med vpraanji, ampak dodajam zaradi sistematike)
Sodie oprosti obtobe in izree oprostilno sodbo obtoencu, e: 1. dejanje ni kaznivo dejanje 2. so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost 3. ni dokazano, da je obtoenec storil dejanje, katerega je obtoen 4. e obstoji nesorazmernost med majhnim pomenom k.d. in posledicami, ki bi jih povzroila obsodba S to meritorno odlobo sodie odloi, da obtoba bodisi iz dejanskih, bodisi iz pravnih razlogov, ni utemeljena. Vse to se ugotavlja na glavni obravnavi, na podlagi izvedenih dokazov. Lahko pa obstaja ve razlogov hkrati, takrat se sodie mora odloiti za tistega, ki je ugodneji za obtoenca in dejanski razlogi se tejejo za takne (bolj ugodne). e ne oprosti obtoenca iz pravega razloga, kri dolobe ZKP, eprav ne nujno v kodo obtoenca. Dejanje obtoenca ni kaznivo, e v opisu dejanja obtobe manjka kateri izmed zakonskih znakov kaznivega dejanja, ali e ti niso konkretno navedeni. Za sodie je pravno relevantno le konkretno opisano izvritveno dejanje v obtobi. Sodie mora v vsakem primeru konkretno razsoditi, ali opisano dejanje vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja. e se npr. v opisu sklicuje na blanketno dolobo in v opisu dejanja ta ni konkretizirana, je to razlog za oprostilno sodbo.

115

Lahko pa ima samo dejanje vse zakonske znake kaznivega dejanja, je pa storjeno v taknih okoliinah, ki izkljuujejo kazensko odgovornost (silobran, sila in gronja, privolitev okodovanca), lahko gre tudi za primere, kjer zakon posebej doloa, da se storilec ne kaznuje. PAZI! e je obtoenec storil k.d. v nepritevnem stanju, izree sodie oprostilno sodbo samo, e dravni toilec ni podal predloga za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihinega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali ukrep obveznega psihiatrinega zdravljenja. Torej, tudi e gre za nepritevnega storilca in DT ne predlaga varnostnega ukrepa, se mu izree obsodilna sodba. e je k.d. mono storiti le iz naklepa in ne tudi iz malomarnosti, sodie ugotovi pa, da je dejanje storjeno s krivdno obliko malomarnosti, izree oprostilno sodbo. e pa je mono tudi k.d. storiti s krivdno obliko malomarnosti in je obtoen storitve iz naklepa, pa se ugotovi, da je storjeno iz malomarnosti, sodie spremeni v izreku sodbe opis k.d. glede krivdne oblike in ga pravno opredeli po milejemu zakonskemu doloilu. Glede ostalega, kar se izree poleg kazni, veljajo enaka doloila kot za zavrnilno sodbo, potrebno se je izrei glede strokov, premoenjskega zahtevka, odvzema predmetov in vrnitve lastniku ter o odpravi pripora.

51. SESTAVNI DELI OBSODILNE SODBE

V sodbi, v kateri se obtoenec spozna za krivega, sodie izree: 1. za katero dejanje se spozna za krivega (skupaj z vsemi dejstvi in okoliinami, ki so znaki k.d., in tistimi od katerih je odvisna uporaba posameznih dolob kazenskega zakona) 2. zakonsko oznabo k.d. in tudi katere dolobe KZ je uporabilo 3. na kakno kazen in koliko se obsodi obtoenec ali se mu kazen odpusti 4. odlobo o pogojni obsodbi 5. odlobo o varnostnih ukrepih in odvzemu premoenjske koristi 6. odlobo o vtetju pripora in e prestane kazni 7. odlobo o strokih kazenskega postopka 8. odlobo o premoenjskopravnemu zahtevku 9. odlobo o tem, ali se pravnomona sodba objavi v tisku, radiu ali televiziji 10. rok za plailo denarne kazni, e je obsojen na denarno kazen in naini izterjave 11. nadomestitev zapora z delom v splono korist ali hinim priporom (e je izreena zaporna kazen do 3 oz. do 5 let) Obsodilna sodba je meritorna sodna odloba, s katero sodie odloi in ugotovi, da je obtoba utemeljena in da je obtoenec storil k.d., ki ga je obtoen. Sodie ne sme biti v resnem dvomu o krivdi, kajti e je v resnem dvomu o krivdi, mora izrei oprostilno sodbo. V izreku opisano dejanje mora vsebovati vse in biti popolnoma enako, kot je obtonica, saj je vezano na opis dejanja v obtonici in zato lahko spremeni le ob pogojih, da je podana objektivna identiteta sodbe in obtobe. e gre za blanketno dolobo, na katero se sklicuje obtoba tudi v opisu dejanja, mora biti ta v sodbi prepisana in njena vsebina opisana v sodbi tako, kot je v obtonem aktu. e se obtoencu izree kazen za ve k.d., se izree za vsako posebej, potem pa enotna kazen. e se izreka enotna kazen zaradi preklica pogojne obsodbe, se navede datum in opravilna tevilka pravnomone sodbe, s katero je obsojen, zakonska oznaba k.d. in izreena kazen, ki se upoteva kot doloena. V primeru steka k.d. sodie izree enotno kazen in ne kazen za vsako k.d. posebej. e pa ne preklie pogojne obsodbe, mora prejnjo citirati, doloiti novo in za obe skupaj doloiti enotno kazen. Ob obsodilni sodbi, po izreku kazni se izree tudi varnostni ukrep, e je potreben. Naeloma se izreka le ob obsodilni sodbi, vendar je moen tudi kadar: 11 obtoencu izreen sodni opomin (hkrati varnostni ukrep odvzema voznikega dovoljenja in lahko tudi odvzem predmetov) 11 varnostni ukrep obveznega zdravljenja in varstva v zavodu kot samostojna sankcija 11 odvzem predmetov tudi v primeru, ko ni obsodilne sodbe (npr. zavrnilna sodba) e se okodovancu premoenjski zahtevek ne prisodi, kar je praviloma vedno, je izrek odvzema premoenjske koristi, pridobljene s k.d., OBLIGATOREN. Takrat mora biti v izreku sodbe navedena viina premoenjske koristi, ki se odvzame. e se s sodbo naloi e plailo denarne kazni, se o obronem odplailu ne odloi v sodbi, temve s posebnim sklepom po pravnomonosti sodbe in na zahtevo obsojenca. Splono naelo je, da se v kazenskem postopku ne odloa o izvrevanju kazni, vendar pa obstaja izjema glede doloila, ali se bo zapor izvreval v odprtem zavodu (e je izreena kazen do 3 let zapora) ali v polodprtem (izreena kazen do 5 let zapora). To je splono pooblastilo, ki ga sodiu daje KZ, mora pa temeljiti na posebnih okoliinah, da se lahko utemelji.

52. OBRAZLOITEV SODBE. KAJ VSEBUJE OBRAZLOITEV SODBE?

116

V obrazloitvi navede sodie razloge za vsako posamezno toko sodbe, dolono in popolnoma navede, katera dejstva teje za dokazana in zakaj. Zlasti mora navesti kako presoja verodostojnost protislovnih dokazov, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, kateri razlogi so bili odloilni za reevanje posameznih pravnih vpraanj, predvsem pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obtoenca in pri uporabi kazenskih dolob, ki se nanaajo na obtoenca in njegovo dejanje. e se je obsodil na kazen, se mora navesti katere okoliine je sodie upotevalo pri odmeri kazni, kateri so bili odloilni za odmero ali za morebitno omilitev kaznim odpustitev ali izrek pogojne obsodbe, varnostnega ukrepa ali odvzema premoenjske koristi.

53. KDO PODPIE SODBO?

Zapisnikar in predsednik senata.

54. POSEBEN SKLEP O STROKIH. KAKO SE ODMERI POVPRENINA, SODNA TAKSA?

V vsaki sodbi in v vsakem sklepu, s katerim se ustavi kazenski postopek, ali zavre obtonica, je treba odloiti, kdo plaa stroke postopka in kolikni so. e o viini strokov ni podatkov, izda preiskovalni sodnik, sodnik posameznik ali predsednik senata poseben sklep o viini strokov takrat, ko se ti podatki zberejo. Zahtevek s podatki o viini strokov se lahko poda najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bila pravnomona sodba ali sklep vroen tistemu, ki ima pravico podati taken zahtevek. Kadar se o strokih kazenskega postopka odloi s posebnim sklepom, odloa o pritobi zoper tak sklep zunajobravnavni senat.

55. NAPOVED PRITOBE. KDAJ NI NAPOVEDI PRITOBE? ALI JE PRI SKLEPU O SODNEM OPOMINU
NAPOVED ALI NE? (je.) Napoved pritobe mora podati stranka, ki je upraviena do pritobe, takoj po razglasitvi sodbe oz. po pouku o pravici do pritobe, najkasneje pa v 8 dneh od dneva razglasitve sodbe oziroma vroitve sodbe, e upravienec do pritobe ni bil navzo na razglasitvi. Rok za napoved pritobi je prekluziven, kar pomeni, da ko potee in stranka ne vloi napovedi pritobe, pravico do pritobe izgubi. Takrat se izdela sodba brez obrazloitve, ter se vroi strankam. e se stranke odpovejo pravici do pritobe ali e pritobe ne napovejo, sodba ne vsebuje obrazloitve. e je izreena v sodbi zaporna kazen, ali je s sodbo izreena mladoletniku kazen mladoletnikega zapora, ni potrebno napovedati pritobe. Sodba vselej mora biti obrazloena, e je v njej izreena zaporna kazen, ne glede na napovedano pritobo. Odpoved pravici do pritobe je nepreklicna, prav tako je nepreklicen umik e vloene pritobe.

56. KAKO RAVNA SODIE 1. STOPNJE OD KONCA GLAVNE OBRAVNAVE DO IZTEKA ROKA ZA
PRITOBO? Sodba se razglasi takoj, ko je izreena, razglasitev pa se lahko odloi najve za 3 dni, prebere se javno in v navzonosti strank (ni pa nujno, da so navzoe), pooblaencev in zastopnikov ter zagovornika. Ob izreku sodbe, s katero senat obsodi obtoenca na kazen zapora, odredi pripor, e je podan kateri od pripornih razlogov. Sodie odpravi pripor, kadar: izree oprostilno sodbo, obsodilno sodbo, vendar je kazen odpuena, ali so prenehali priporni razlogi ali pripor ve ne bi bil sorazmeren ukrep, glede na izreeno kazen, obsojen le na denarno kazen, izreen mu je le sodni opomin, izreena pogojna obsodba, kazen je e prestal s priporom, e je zavrnjena obtoba ali zavrena obtonica (razen zaradi nepristojnosti sodia). e pa so v pogojni obsodbi z varstvenim nadzorstvom, kadar to obsega prepovedi priblievanja, se glede teh ukrepov smiselno uporabljajo dolobe o priporu, torej se po potrebi te podaljajo ali tudi odpravijo. Po razglasitvi sodbe opozori predsednik senata stranke o pravici do pritobe in roku za uveljavitev te v 8 dnevih od razglasitve, e pa se izree pogojna obsodba se obtoencu razloi njen pomen in pogoje, ki so v tej doloeni.

117

Razglaena sodba mora biti pisno izdelana v 15 dneh od razglasitve, e je obtoenec v priporu, v ostalih primerih pa v 30 dneh. e ni bila napovedana pritoba v roku 8 dni od razglasitve oziroma vroitve sodbe ali so se stranke odpovedale pravici do pritobe, je pisno izdelana sodba brez obrazloitve. Ne glede na napoved pritobe je obrazloitev obvezna v primeru izreka zaporne kazni. Sodie vroi overjen prepis sodbe: - obtoencu, zasebnemu toilcu in okodovancu kot toilcu s poukom o pravici do pritobe - okodovancu, e ima pravico do pritobe (e je nima, se mu vroi, e prej ni bil obveen, da lahko nadaljuje pregon v 8 dneh) - osebi, ki ji je s sodbo vzet predmet - pravni osebi, ki ji je izreen odvzem premoenjske koristi e je potrebno, izda predsednik senata popravni sklep po uradni dolnosti ali na predlog strank, e: - je prilo do pomot v imenih in tevilkah, - do drugih oitnih pisnih in raunskih pomot, - pomanjkljivosti glede oblike, - neskladnosti pisno izdelane sodbe z izvirnikom. PRITOBA

57. PRAVNA SREDSTVA PO ZKP

sodba - pritoba sklep - pritoba kaznovalni nalog - ugovor odredba - ni pravnega sredstva

58. KDO SE LAHKO PRITOI? ALI SE LAHKO PRITOI ZASEBNI TOILEC V KORIST OBTOENCA?
Pravico do pritobe imajo: obdolenec - samo v svojo korist in nikoli v kodo upravieni toilec - dravni toilec se sme pritoiti tudi v korist obtoenca, zasebni toilec in okodovanec pa le v kodo obtoenca zagovornik in zakoniti zastopnik obtoenca - brez posebnega pooblastila, vendar ne zoper volje obtoenca zakonec, zunajzakonski partner, krvni sorodnik v ravni vrsti, posvojenec/posvojitelj, brat/sestra in rejnik - v obdolenevo korist okodovanec - samo glede strokov postopka, razen e vstopi na mesto DT, takrat se lahko pritoi iz vseh razlogov lastnik odvzetega predmeta ali premoenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem pravna oseba, ki ji je izreen ukrep odvzema premoenjske koristi e bi se obtoenec elel pritoiti zoper oprostilno ali zavrnilno sodbo, ker bi elel, da se ga oprosti obtobe ali dokae npr. njegova nedolnost in ne le izkljui krivda, tega ne more narediti brez da dokae, da je to v njegovo korist z. da ima za to neposredni pravni interes, saj sta zavrnilna in oprostilna sodba enaki glede pravnih posledic, oboje sta res iudicata. Takrat bi moral dokazati posebni pravni interes za pritobo, saj sta takni sodbi njemu v korist. Mladoletna oseba, ki je lahko e z 16 letom zasebni tonik in lahko poda predlog za kazenski pregon, ne more pa vloiti pritobo le, to lahko le po zakonitem zastopniku. Zasebni toilec se lahko pritoi le v kodo in ne v korist obtoenca.

59. PRITOBENI ROKI

Sploni rok za vloitev pritobe je 15 dni, v skrajanem postopku pa 8 dni (in kadar zakon doloa drugae). Rok se vedno teje od dneva pravilne vroitve sodbe dalje. Za pravilno vroitev se teje, da je to zadnja vroitev in sicer obdolencu, drugim osebam, ki se lahko pritoijo v obtoenevo korist tudi od trenutka vroitve, okodovancu, zasebnemu toilcu in okodovancu kot toilcu od trenutka vroitve njihovem pooblaencu, e ga imajo, sicer pa njim osebno, DT pa od dneva, ko je sodba izroena pisarni DT. 15 dnevnega roka ni mono podaljati, razen e je v pravnem pouku stranki dan napaen rok, ta ne more biti njemu v kodo, e pa je obtoenec zamudil pritobeni rok iz upravienega razloga, sme zahtevati vrnitev v prejnje stanje, vendar te pravice nimajo druge osebe, tudi e se lahko pritoijo v njegovo korist.

118

8 dnevni rok velja za pritobo v skrajanem postopku in v postopku zoper mladoletnike, razen v izjemnih primerih, ko je ta 15 dnevni (razen v enotnem postopku, ko se sodi mladoletnika in polnoletniku hkrati ali teeta v enotnem postopku hkrati redni in skrajani postopek-med dvema rokoma obvelja dalji rok).

60. PRITOBENI RAZLOGI

Pritobeni razlogi so: 1. bistvene kritve dolob kazenskega postopka 2. kritev kazenskega zakona 3. zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja 4. pritoba zaradi: -odlobe o kazenskih sankcijah -odlobe o odvzemu premoenjske koristi -odlobe o strokih kazenskega postopka -odlobe o premoenjskopravnih zahtevkih ali -odlobe o objavi sodbe v medijih (tisk, radio, TV) Sodie 2. stopnje ob pritobi po uradni dolnosti vedno preizkusi: ali so podane bistvene kritve dolob kazenskega postopka ali je bil v kodo obtoenca prekren KZ. I. BISTVENE KRITVE DOLOB KAZENSKEGA POSTOPKA absolutne bistvene kritve 1. sodie nepravilno sestavljeno, pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil izloen 2. na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izloen 3. glavna obravnava opravljena brez oseb, katerih navzonost je obvezna, ali e je bil obdolenec, zagovornik, okodovanec kot toilec ali zasebni toilec kljub svoji zahtevi prikrajan za pravico uporabljati svoj jezik na glavni obravnavi in v svojem jeziku spremljati njen potek 4. bila v nasprotju z zakonom izkljuena javnost glavne obravnave 5. sodie prekrilo predpise kazenskega postopka o vpraanju, ali je podana obtoba upravienega toilca, ali je podan predlog okodovanca ali dovoljenje pristojnega dravnega organa 6. sodbo izdalo stvarno nepristojno sodie, ali je nepravilno zavrnilo obtobo zaradi stvarne nepristojnosti 7. s sodbo ni popolnoma reen predmet obtobe 8. sodba se opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kritvijo z ustavo doloenih lovekovih pravic in temeljnih svoboin ali na dokaz, na katerega se po dolobah tega zakona sodba ne more opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza 9. prekoraena obtoba (glede osebe ali predmeta obtobe, identiteta med obtobo in obsodbo) 10. prekreno pravilo prepovedi reformatio in peius (e je pritoba samo v korist obdolenca, se sodba ne sme spremeniti v njegovo kodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije) 11. izrek sodbe nerazumljiv, nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; obsodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odloilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v nasprotju s seboj; ali je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah, in med samimi temi listinami oz. zapisniki (protispisnost) Pri absolutnih kritvah postopka velja domneva, da v kolikor so podane, tako vplivajo na vsebino sodbe, da je ta zaradi njih nepravilna in nezakonita, pritoniku pa zato ni treba dokazovati, da je sama sodba nepravilna in nezakonita. Potrebno je le dokazati obstoj absolutne bistvene kritve in ne njenega vpliva na sodbo samo. Glede absolutne kritve nepravilne sestave sodia, ne velja za kritev, kadar sodi namesto okrajnega okrono sodie, ali kadar namesto trilanskega senata sodi petlanski. e vsi lani senata niso bili navzoi pri razglasitvi sodbe ne gre za bistveno kritev dolob ZKP. e je sodnik bil okuen z nedovoljenim dokazom je prav tako bistvena kritev podana, vendar je potrebno ugotoviti prvo, ali gre za nedovoljen dokaz, potem ali je vsebina dokaza takna, da lahko vpliva na pristranskost sodnika. Pri kritvah dolob ZKP glede stvarne pristojnosti se teje, da je takna kritev podana, e obtobo ne zastopa krajevno in stvarno pristojni DT, ali zasebni toilec ki mu je odvzeta poslovna sposobnost ali oseba, mlaja od 16 let. Zato tak mora imeti zakonitega zastopnika, e pa je mladoletnik rtev k.d. mora imeti pooblaenca ves as postopka. ZKP pa ne doloa, da je neprisotnost pooblaenca taknega mladoletnika absolutna bistvena kritev dolob ZKP, lahko pa je relativna kritev. T.i. protispisnost se nanaa na neskladje oz. nasprotje med podatki spisa in sodbo samo, kadar so ta nasprotja precejnja, nanaati pa se morajo na eno ali ve odloilnih dejstev.

119

PAZI! e sodie vsebino takega dokaza v spisu pravilno navaja in razlaga, vendar iz njega nepravilno sklepa, gre za nepopolno ali napano ugotovitev dejanskega stanja in ne protispisnost. Za kritev dolob ZKP-ja v smislu protispisnosti mora sodie e same podatke v spisu ali ne upotevati ali sploh ne vezati svoje odloitve na le-te. relativne bistvene kritve Za relativno bistveno kritev dolob postopka gre, e je sodie med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sodbe ni uporabilo kakne dolobe ZKP ali jo je uporabilo nepravilno ali na glavni obravnavi prekrilo pravice obrambe pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe Kritve so upotevane le, e so v konkretnem primeru povzroile napano sodbo; njihovo navzonost je treba torej v konkretnem primeru preizkusiti (npr. presoditi je treba, ali je izpovedba prie, ki je bila pod vplivom kapcioznih vpraanj in uporabljena kot dokaz, vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe). Ta krog zajema vse mone kritve ZKP, ki so lahko storjene tekom postopka, e bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe. Sodbe je ZAKONITA, e so ob njeni izdelavi uporabljena vsa doloila ZKP pravilno, PRAVILNA je pa, e so dejstva v sodbi ugotovljena pravilno in popolno. Kritve dolob predkazenskega postopka mora sodie odpraviti na glavni obravnavi oz. pri izdaji sodbe, kajti drugae je podana bistvena kritev dolob ZKP, morda tudi absolutna. II. KRITEV KAZENSKEGA ZAKONA kadar sodia napano ali zmotno uporabi KZ ali pa ga sploh ne uporabi. se vselej predpostavlja, da je sodie pravilno ugotovilo dejansko stanje upoteva sodie le, e jih pritonik navaja, po uradni dolnosti pa le, e je v kodo obt. prekren KZ e jih pritobeno sodie ugotovi, spremeni sodbo (je ne razveljavi). e je kazenski zakon prekren v vpraanju, ali 1. je dejanje kaznivo dejanje 2. so podane okoliine, ki izkljuujejo krivdo ali kaznivost 3. so podane okoliine, ki izkljuujejo kazenski pregon (zlasti pa e je pregon zastaran, izkljuen zaradi amnestije ali pomilostitve, ali je stvar e pravnomono razsojena) 4. je bil uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti (tudi e je to v korist obdolenca) 5. je bila z odlobo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oz. z odlobo o varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoenjske koristi prekoraena pravica, ki jo ima sodie po zakonu 6. so bile prekrene dolobe o vtevanju pripora in prestane kazni. Vse kritve dolob kazenskega zakona so absolutne kritve in so lahko v kodo ali v korist obdolenca, sodie pa mora po uradni dolnosti paziti, ali je z izpodbijano sodbo kren kazenski zakon v kodo obtoenca. Pritonik ne sme hkrati kombinirati pritobenih razlogov v smislu, da je sodie krilo kazenski zakon (glede k.d. in izkljuitve krivde) in nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj sodie lahko presoja uporabo kazenskega zakona le, e je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno (e to ni pravilno ugotovljeno tako ali tako ni mono pravilno uporabiti kazenskega zakona). e sodie ugotovi, da je dejanje kaznivo zato, ker je nepravilno ali nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ne gre za kritev kazenskega zakona, temve za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. e pa sodie uporabi npr. zakon, ki je spremenjen po izdaji sodbe, ko dejanje po novem zakonu ni ve kaznivo, gre za kritev kazenskega zakona, saj mora upotevati vse zakone, tudi vmesne, ki so za storilca mileji. III. NEPOPOLNO ALI ZMOTNO UGOTOVLJENO DEJANSKO STANJE Sodie tega pritobenega razloga nikoli ne preizkua po uradni dolnosti, temve samo, e je izrecno uveljavljen s pritobo. 11 zmotna ugotovitev dejanskega stanja je podana, e je sodie enega ali ve odloilnih (pravno relevantnih) dejstev zmotno ugotovilo, in sicer zaradi napane dokazne ocene izvedenih dokazov. 11 nepopolna ugotovitev dejanskega stanja obstaja, kadar sodie kaknega odloilnega dejstva sploh ni ugotavljalo ali ga ni zadosti ugotovilo (z zadostnimi dokazi) 11 dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno tudi, e na to kaejo nova dejstva ali novi dokazi; pritonik jih lahko navaja v pritobi, vendar mora povedati razloge, zakaj jih ni navedel e prej. Zaradi naela ugotovitve materialne resnice se to mora ugotoviti im bolj natanno, saj je od tega odvisna uporaba KZ in ZKP, nanaa se pa na odloilna dejstva glede vseh objektivnih in subjektivnih znakov kaznivega dejanja.

61. POSTOPEK S PRITOBO

120

I. VLOITEV PRITOBE Vsebina pritobe: 1. navedba sodbe zoper katero se podaja, 2. razlog za izpodbijanje, 3. obrazloitev pritobe, 4. predlog o delni ali popolni razveljavitvi sodbe oz. njeni spremembi, 5. podpis pritonika. Pritoba se poda pri sodiu, ki je izreklo sodbo na 1. stopnji, tevilo izvodov mora biti zadostno, da se polje e nasprotni stranki in njenemu zagovorniku, da na njo odgovorita. O vloitvi pritobe in rokih ter potrebnemu tevilu izvodov se stranka mora pouiti ob razglasitvi sodbe in v pisni sodbi. II. PREIZKUS PRITOBE Prepozna in nedovoljena pritoba se zavre s sklepom predsednika senata sodia 1. stopnje. Prav tako se zavre, e ni mo ugotoviti, na katero sodbo se nanaa, e nima predpisanih sestavin in jo pritonik niti v dodatnem roku ne dopolni. Zavre se torej pritoba, e: 1. je nedovoljena 2. prepozna 3. ni mo ugotoviti na katero sodbo se nanaa 4. nima vseh sestavin (in je vlonik ne dopolni v navedenem roku). Predsednik senata sodia 1. stopnje je pristojen za zavrenje tudi tiste pritobe, ki je podana zoper sodbo sodia 2. stopnje. Tudi e je oitno po pomoti poslana sodiu 2. stopnje in so podani razlogi za zavrenje, jo sodie 2. stopnje ne more zavrei, saj ni pristojno. Pomota pri poiljanju pritobe se vrednoti glede na to, ali jo je poslala prava vea oseba ali ne. e je na vije sodie poslana zaradi nevednosti ali oitne pomote, se odstopi sodiu 1. stopnje, e pa jo je poslala prava vea oseba, se nevednost ne upoteva. e je pravoasno poslana na nepristojno sodie, se teje, da je pravoasna, etudi je na pristojno sodie prispela po roku za pritobo. Suspenziven uinek ima le pravoasna in dovoljena pritoba, e se zavre tega uinka nima. Izjema je vrnitev v prejnje stanje, kadar iz opraviljivega razloga obtoenec ne poda pravoasno pritobo, kar pa ne velja za druge osebe, ki lahko za njega vloijo pritobo. Pogoj za pritobeni rok je tudi pravoasna vroitev pritoniku pisne sodbe, saj rok za pritobo tako e ne more tei. Tudi e predsednik senata ugotovi, da je sodba postala pravnomona in odredi njeno izvritev, ne more postati pravnomona, e sodba upraviencem ni bila pravilno vroena. e senat sodia 2. stopnje, po preizkusu pritobe senata sodie 1. stopnje pritobo zavre, zoper tega sklepa ni pritobe. Ta sklep in odredbo predsednika senata sodia 1. stopnje o pravnomonosti sodbe je mogoe izpodbijati le z zahtevo za varstvo zakonitosti. III. ODGOVOR NA PRITOBO e je po preizkusu senata sodie 1. stopnje to ni zavrglo, se polje nasprotni stranki (in njenemu zagovorniku, tudi e gre za oitno neutemeljeno pritobo), da v roku 8 dni odgovori na pritobo. Odgovor na pritobo ni obvezen. Po prejemu odgovora, polje sodie 1. stopnje celoten spis, pritobo in odgovor nanjo sodiu 2. stopnje. Tako se zagotavlja kontradiktornost postopka. Stranke, ki lahko v korist obtoenca vloijo pritobo ne morejo odgovoriti na pritobo nasprotne stranke. Pritoba se ne vroa okodovancu, razen e je stranka v postopku ali e se je obtoenec pritoil zaradi prisojenega premoenjskega zahtevka okodovancu. e gre v pritobi samo za premoenjski zahtevek, se ta pritoba ne vroa dravnemu toilcu, saj se ne nanaa nanj. Odgovor na pritobo ni dolnost nasprotne stranke, ta se ni dolna izjaviti in tudi ne teje, da se strinja z pritobo. Sodie 2. stopnje ne more odloiti o pritobi, dokler ni bila dana monost nasprotni stranki, da se izjasni o pritobi oz. ni bila pritoba vroena vsem strankam, ki jim mora biti vroena. Izjema so pritobe zoper sklepe, ki jih ni potrebno vroati nasprotni stranki, razen sklepa o sodnem opominu. Tudi sklep o izreku varnostnega ukrepa mora biti vroen nasprotni stranki.

62. POSTOPEK NA 2. STOPNJI

Podvpraanja: - javna seja - kdaj je na seji pritobenega sodia obvezna prisotnost?
121

I. SODNIK POROEVALEC Ko sodie 2. stopnje dobi pritobo in celoten spis, se ta dodeli sodniku poroevalcu, ki polje spis v pregled dravnemu toilcu (vijemu ali vrhovnemu), e gre za k.d., ki se preganja po uradni dolnosti, ta pa jih mora takoj vrniti sodiu z izjavo o stvari ali z izjavo, da bo na seji senata podal svoje mnenje. Na sejo se ga ne vabi, le obvesti ga sodie o tem kdaj bo seja. Ko dravni toilec vrne spis, se razpie seja senata, po potrebi pa sodie priskrbi: poroilo o kritvah dolob ZKP, preko preiskovalnega sodnika ali drugae se prepria o navedbah v pritobi, ki se nanaajo na nove dokaze in dejstva, od drugih organov ali pravnih oseb si priskrbi poroila, spise e sam predsednik senata sodia 1. stopnje mora priskrbeti, da v spis za vije sodie priloi vse potrebno, da lahko to sodie odloi le na podlagi podatkov v spisu. Poizvedbe in pojasnila ter morebitne potrebne dodatne zadeve lahko sam priskrbi, preden odda spis na drugo stopnjo. Novi dokazi e gre za nove dokaze, ki jih v pritobi podaja pritonik, ne more sodie 2. stopnje izvajati taknih dokazov, saj ne izvaja glavne obravnave na pritobeni seji. Zato mora sodie 1. stopnje, e pride do predloitve novih dokazov, te preizkuati, opraviti morebitno zaslianje pri, izvedencananaa se na vse dokaze, vendar tukaj ne gre za formalna preiskovalna dejanja. Tako se senat 2. stopnje laje odloi o utemeljenosti pritobe, vendar, e gre za nove dokaze ne more na njihovem temelju popraviti ali spremeniti sodbe in ne zavrniti pritobe kot neutemeljene, saj tako preizkueni dokazi ne morejo biti temelj sodbe, ker niso izvedeni na glavni obravnavi. Tako lahko senat sodia 2. stopnje le razveljavi sodbo, saj ne more ugotavljati druganega dejanskega stanja na temelju novih dokazov oz. ga spremeniti. Nedovoljeni dokazi e sodnik poroevalec ugotovi, da so med spisi nedovoljeni dokazi, polje zadevo predsedniku senata sodia 1. stopnje, da jih s sklepom izloi. II. SEJA O seji senata se obvesti: dravnega toilca, e gre za k.d., ki se preganja po uradni dolnosti oz. e je bila izpodbijana sodba na podlagi obtonice dravnega toilca, ostale stranke (okodovanca kot tonika, zasebnega toilca, obtoenca, zagovornika) le, e to zahtevajo v odgovoru na pritobo. Seja se zane s poroilom sodnika poroevalca, e so prisotne stranke se lahko od njih zahteva kakno pojasnilo, te pa lahko predlagajo dopolnitev poroila. Prisotnost strank na seji ni obvezna oz. njihova odsotnost ni ovira za izvedbo seje. Obdolencu, ki je v priporu ali na prestajanju kazni in se eli udeleiti seje, je udelebo potrebno omogoiti! Do javne seje pride, e to zahteva obramba. Seja senata vijega sodia je javna. Javnost se lahko izkljui pod enakimi pogoji kot na glavni obravnavi pred sodiem 1. stopnje. (e je to taka seja, na kateri so navzoe stranke. e ni, potem ni javna!) Seja je torej lahko javna ali tajna, odvisno od tega, ali je prisotna ira javnost. e je pritonik na seji prisoten, lahko pritobo umakne. e gre za skrajan postopek, stranke nimajo pravice zahtevati, da se jih obvesti o seji senata. O pritobah zoper sklepe se odloa na nejavnih sejah senata. Senat sodia 2. stopnje lahko odloi na: 1. seji senata ali 2. na obravnavi. e se odloi na obravnavi izda sklep o tem, da so opravi obravnava. e odloi na seji senata, se odloitev sodia tukaj ne objavi javno. III. OBRAVNAVA PRED SODIEM 2. STOPNJE Obravnava se opravi samo, e - je treba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izvesti nove dokaze ali ponoviti e prej izvedene dokaze in - so podani opravieni razlogi za to, da se zadeva ne vrne sodiu 2. stopnje v novo glavno obravnavo

122

Sodie 2. stopnje polje vabilo na obravnavo obdolencu in zagovorniku, toilcu, okodovancu, zakonitemu zastopniku in pooblaencu okodovanca kot toilca in zasebnega toilca, priam in izvedencem. e je obdolenec v priporu ali zaporu, se ga privede. e okodovanec kot toilec in zasebni toilec ne prideta, se postopek zaradi tega ne ustavi. Obravnava se zane pred sodiem 2. stopnje tako, da sodnik poroevalec ustno obrazloi stanje stvari, ne da bi podal svoje mnenje o utemeljenosti pritobe. Ni pomembno, da se je senat e seznani v postopku pred obravnavo z vsebino zadeve, saj se tako zagotovi kontradiktornost postopka. Po potrebi se prebere sodba ali del zapisnika, glede katerega se nanaa pritoba. Nato se pozoveta najprej pritonik in nato njegov nasprotnik. Obtoenec ima vselej zadnjo besedo. Pomembna razlika med javno sejo in obravnavo pred sodiem 2. stopnje je ta, da se na obravnavi lahko navajajo nova dejstva in predlagajo novi dokazi, na seji se pa ne morejo. Novi dokazi se lahko predlagajo tako, da se drijo pritobenih razlogov in ne v kodo obtoenca, obtoenec pa lahko predlaga nove dokaze, tudi e v pritobi ni izpodbijal dejanskega stanja, navaja nova dejstva in dokaze, ki bi lahko dokazali, da ni kriv oz. da je storil milejo obliko istega kaznivega dejanja. Senat ne more dejstva ocenjevati drugae kot sodie 1. stopnje, e jih ni sam neposredno izvedel. Na obravnavah pred sodiem 2. stopnje se smiselno uporabljajo dolobe o glavni obravnavi pred sodiem 1. stopnje. Po konani obravnavi lahko sodie 2. stopnje: pritobi ugodi in sodbo spremeni, pritobo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodia prve stopnje, sodbo sodia prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje. (izjemen ukrep, ki ga je potrebno izvajati omejeno) Toilec lahko e v tej fazi postopka tobo umakne, jo spremeni v korist obtoenca, popolnoma ali delno. e sodie 2. stopnje sodbo sodia 1. stopnje spremeni tako, da namesto oprostilne izree obsodilno sodbo ima obtoenec pravico do pritobe na 3. stopnjo, kjer sodie 3. stopnje ugodi pritobi in razveljavi sodbo 2. stopnje, kjer ponovno senat na 2. stopnji odloi o stvari, ali potrdi sodbo sodia 2. stopnje. Toilec se zoper oprostilno sodbo ne more pritoiti, obtoenec pa se na 3. stopnjo lahko pritoi le, e mu je na 2. stopnji izreena obsodilna sodba namesto izpodbijane oprostilne sodbe.

63. NA KATERE PRITOBENE RAZLOGE PAZI SODIE PO URADNI DOLNOSTI

Sodie 2. stopnje ob pritobi po uradni dolnosti vedno preizkusi: ali so podane bistvene kritve dolob kazenskega postopka ali je bil v kodo obtoenca prekren KZ.

64. NA KATERE KRITVE MATERIALNEGA ZAKONA PAZI VIJE SODIE PO URADNI DOLNOSTI? (sem jih zaela natevati, ampak je hotel sliat samo, da po uradni dolnosti gleda samo na kritve, ki so obdolencu v kodo) Sodie 2. stopnje ob pritobi po uradni dolnosti vedno preizkusi, ali je bil v kodo obtoenca prekren kazenski zakon. 65. NAJBOLJ POGOSTO PRITOEVANA BISTVENA KRITEV KAZENSKEGA POSTOPKA.
Po mojem mnenju sta najpogosteje uveljavljani naslednji absolutni bistveni kritvi kazenskega postopka: na glavni obravnavi je sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izloen izrek sodbe je nerazumljiv, nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe; obsodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odloilnih dejstvih ali so ti razlogi popolnoma nejasni ali v nasprotju s seboj; ali je o odloilnih dejstvih precejnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah, in med samimi temi listinami oz. zapisniki

66. MEJE PREIZKUSA SODBE SODIA 1. STOPNJE

Prva meja preizkusa sodbe sodia 1. stopnje je pritobena - v tistem delu s katerim se izpodbija v pritobi, vendar mora sodie po uradni dolnosti vedno preizkusiti: 1. nekatere kritve dolob kazenskega zakona: - nepravilna sestava sodia 1. stopnje, pri izrekanju sodbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi ali je bil izloen
123

ali je podana toba upravienega toilca in predlog oz. dovoljenje dravnega organa stvarno nepristojnost ali nepravilen izrek za nepristojnega e se sodba opira na dokaz, pridobljen s kritvijo lovekovih pravic oz. na drug nedovoljen dokaz ali dokaze pridobljene na temelju tega - prekoraena obtoba - prekreno pravilo prepovedi reformacije in peius - izrek sodbe nerazumljiv, sam s seboj v nasprotju, v nasprotju z razlogi sodbe, ali e sodba razlogov sploh nima, ali e so razlogi sodbe sami sebi nasprotujoi, ali e je med listinami v spisu, na katere se razlogi sklicujejo in razlogi samimi precejnje nasprotje - ali je bila GO v nasprotju z ZKP opravljena v nenavzonosti OBT oz. v nenavzonosti zagovornika, pa je bila obramba obvezna 2. ali je bil v kodo obtoenca kren kazenski zakon.
-

e pritoba ne vsebuje razlogov za izpodbijanje ali ne vsebuje obrazloitve pritobe, se sodie 2. stopnje omeji na preizkus sodbe sodia 1. stopnje, ki jih je dolno vedno preizkusiti po uradni dolnosti in na preizkus dolobe o kazni, varnostnih ukrepih in odvzemu premoenjske koristi. Sodie mora najprej preizkusiti, ali so podane kritve ZKP in ali je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, kajti drugae ni smisla v iskanju napane uporabe kazenskega zakona, e dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno. Sodie 2. stopnje vedno sodi na podlagi podatkov v spisu, lahko tudi zunaj teh podatkov le, e stranka v pritobi te izrecno uveljavlja. Drugae se teje, da teh podatkov ni. PAZI! Brez pritobe upravienega toilca sodie 2. stopnje ne more odpraviti kritve KZ, storjene v korist obtoenca. Tudi, e bi kritve kazenskega zakona bile ne v kodo in ne v korist obtoenca, ne more te pritobeno sodie upotevati, brez upravienega toilca in njegove zahteve. Npr. e se toilec pritoi, da je kazen prenizka, lahko sodie kazen spremeni, e ugotovi, da je prenizka kazen doloena zato, ker je sodie prekorailo pravico, ki jo po zakonu ima glede izreka kazni (kritev KZ, ki je absolutna), jo potem izree v korist obtoenca, ne more pa je spremeniti, e ugotovi, da je kazen prenizka. Tudi e pritoba v korist obtoenca nima niti obrazloitve niti pritobenih razlogov mora sodie po uradni dolnosti opraviti preizkus kritve kazenskih procesnih dolob in kazenskega materialnega zakona in preizkus zakonitosti in primernosti izreene kazenske sankcije, kazni, varnostnega ukrepa ali odvzema premoenjske koristi. Glede nepravilne sestave sodie 1. stopnje in prisotnosti sodnika, ki bi moral biti izloen, lahko pritonik uveljavlja le, e na to kritev ni uspel opozoriti med glavno obravnavo, ali je opozoril pa tega sodie ni upotevalo. Kadar se poda pritoba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali kritve KZ v korist obtoenca, obsega tudi pritobo zaradi odlobe o kazenski sankciji in o odvzemu premoenjske koristi, saj sprememba dejanskega stanja vpliva na vse natete sankcije. Tako sodie, tudi kadar ne uveljavlja obtoenec pritobo zaradi sankcije ali odvzema, ko ugotovi, da je dejansko stanje zares nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, mora spremeniti e kazensko sankcijo in odlobo o odvzemu premoenjske koristi. e pa ne ugotovi, da je dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, vseeno mora po uradni dolnosti vedno preizkusiti, ali je kazenska sankcija zakonita in pravilna in tudi odvzem premoenjske koristi, tudi e v tej smeri ni bilo pritobe.

67. PREPOVED REFORMACIJE IN PEIUS

e je podana pritoba samo v obtoenevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo kodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije. e sta bili podani obe pritobi, ena v korist in druga v kodo obtoenca, velja prepoved reformatio in peius tudi takrat, kadar je pritoba v kodo obtoenca: zavrena kot nedovoljena ali prepozna in tudi zavrnjena kot neutemeljena. Na slabe lahko pride obtoenec le, kadar je tobo vloil toilec v njegovo kodo in z njo uspe. Torej, po eni od teoretinih razlag, lahko sodie druge stopnje ugotovi drugano dejansko stanje, ki je manj ugodno za obtoenca, vendar dejanja ne sme drugae pravno kvalificirati in tudi ne izrei drugane kazni, kar je v nasprotju z naelom materialne resnice. Druga razlaga temu oporeka, saj bi drugana ugotovitev dejanskega stanja bila neugodneja za obtoenca, pa se ne uporabi, saj je v nasprotju z naelom reformatio in peius. Prepoved reformatio in peius ne velja, e se zaradi obdolenevega ugovora razveljavi sodba o kaznovalnem nalogu.

68. BENEFICIUM COHAESIONIS

Beneficium cohaesionis (pravna dobrota povezanosti, privilegij pridruenja) je pravilo, da se v postopku z ve obtoenci uinek pravnega sredstva raziri tudi na obtoence, ki ga niso vloili. Kadar je vloena pritoba v korist
124

enega od soobtoencev, vedno velja tudi za soobtoence, saj se po uradni dolnosti teje, da velja za vse. e se pritoi eden, velja kot bi se pritoili vsi, e se ugodi enemu od obtoencev, velja ista ugodnost za vse soobtoence in sodie ravna, kot bi se vsi pritoili v enakem obsegu. Bistveni pogoj pa je, da se zoper vseh soobtoencev vodi enoten postopek in da je v stvari izdana ena sodba. Pogoji so:

vije sodie je odloilo v korist vlagatelja pravnega sredstva, isti razlogi obstajajo tudi v korist soobtoencev, ki se niso pritoili (pritobeni razlog se nanaa). Smisel pravila je prepreevanje razlinih pravnih reitev ob enakem pravnem stanju. V ZKP je beneficium cohaesionis sprejet za: ugovor zoper obtonico pritobo obnovo postopka zmotno ugotovljeno dejansko stanje zahtevo za varstvo zakonitosti (vendar ne glede sankcij, ker so individualizirane).

69. ODLOBE SODIA DRUGE STOPNJE O PRITOBI

Vpraanja v zvezi s tem: - zelo dobro je pri njem poznati postopek pritobenega sodia in vrste odlob, ki jih izdaja v posameznih primerih - odloitve 2. stopnje; katere odlobe lahko izda sodie 2. stopnje - ravnanje pritobenega sodia v primeru utemeljene pritobe? s sklepom razveljavi sodbo in vrne v novo sojenje ali s sodbo spremeni sodbo sodia 1. stopnje - kako ravna pritobeno sodie, ko je prvostopenjsko sodie pravilno ugotovilo dejstva, ni pa pravilno uporabilo kazenskega zakona? s sodbo spremeni sodbo sodia 1. stopnje - kako pa v primeru, e pritobeno sodie ugotovi ABK (je dal primer in je lo za ABK, ko pritobeno sodie lahko spremeni sodbo I. stopnje pazi!) s sklepom razveljavi sodbo in vrne v novo sojenje - kdaj sodie 2. st. spremeni sklep s sodbo? e spremeni sklep o sodnem opominu - odloitev sodia 2. stopnje v primeru, ko ugotovi da gre za ABK prekoraene obtobe ali neupotevanja prepovedi reformatio in peius (sodie smo spremeni sodbo I. stopnje in je ne razveljavi; enako, kot e gre za prekoraitev obtonice) Sodie 2. stopnje lahko: 1. s sklepom pritobo zavre kot prepozno ali nedovoljeno 2. s sodbo zavrne pritobo kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodia 1. stopnje 3. s sklepom razveljavi sodbo sodia 1. stopnje in vrne zadevo v ponovno sojenje 4. s sodbo ugodi pritobi in spremeni sodbo sodia 1. stopnje 5. s sklepom 6. s sklepom zavre obtonico e sodie sklene, da je treba sodbo razveljaviti ali spremeniti, vendar ne iz razlogov v pritobi, navede to v sodbi in sicer da se pritoba zavrne kot neutemeljena in, da se sodba spremeni/razveljavi po uradni dolnosti. Pritobeno sodie mora z eno odlobo odloiti o vseh pritobah zoper eno napadeno sodbo, saj se enkrat podana reitev ne more naknadno dopolnjevati. e tega ne naredi, je mono le v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljati morebitne razloge iz pritobe, ki v eni odlobi niso bili upotevani in se o njih sodie ni izreklo. S SKLEPOM ZAVRE KOT PREPOZNO ALI NEDOVOLJENO Pritoba se zavre kot nedovoljena, e: 1. jo poda oseba, ki ni upravieni pritonik 2. jo poda oseba, ki se je pritobi odpovedala 3. je bila pritoba umaknjena in ponovno vloena 4. e pritoba po ZKP ni dovoljena Ni dovoljena pritoba zoper sodbo sodia 2. stopnje (kadar zakon to doloa in le pod posebnimi pogoji), zoper sodbo sodia 3. stopnje, kadar jo obtoeneva stran poda v kodo obtoenca, e je umaknjena - ker je umik nepreklicno dejanje, e jo poda DT in je v kodo obtoenca. PAZI! e dravni toilec vloi pritobo v kodo obtoenca, jo mora sodie zavrniti s sodbo kot neutemeljeno in ne s sklepom zavrei kot nedovoljeno! S SODBO ZAVRNE PRITOBO KOT NEUTEMELJENE IN POTRDI SODBO SODIA 1. STOPNJE Sodie 2. stopnje zavrne pritobo kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodia 1. stopnje, e ugotovi, da niso podani razlogi, s katerimi se sodba izpodbija in ne kritve, na katere pazi po uradni dolnosti.
125

Tudi e torej niso podani pritobeni razlogi in se pritoba zavrne kot neutemeljena, sodie vseeno po uradni dolnosti preizkusi kritve ZKP (natete) in KZ. e ugotovi te kritve, s sodbo zavrne pritobo in izpodbijano sodbo spremeni po uradni dolnosti. S SKLEPOM RAZVELJAVI SODBO IN VRNE V NOVO SOJENJE (E UGODI PRITOBI ALI PO URADNI DOLNOSTI) Sodie 2. stopnje s sklepom ugodi pritobi in sodbo razveljavi ali jo razveljavi po uradni dolnosti in vrne zadevo v novo sojenje, e ugotovi, da - je podana bistvena kritev postopka, razen e je bistvena kritev postopka v tem, da je bil podlaga za izdajo sodbe sicer nedovoljen dokaz, ki pa je bil obdolencu v korist e so podani razlogi, zaradi katerih mora sodie spremeniti sodbo sodia 1. stopnje (e ugodi pritobi ali po uradni dolnosti) ali - je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja potrebno odrediti novo glavno obravnavo pred sodiem 1. stopnje - sodba sicer ni bila izpodbijana zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pri odloanju nastane precejen dvom o resninosti ugotovljenih dejstev, zaradi esar misli, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno v kodo obdolenca) Sodba sodia 2. stopnje se lahko razveljavi le deloma in se ti deli izloijo, e je to brez kode za pravilno razsojo. Takrat sodie lahko izree kazensko sankcijo iz nerazveljavljenega dela sodbe. e je obtoenec v priporu, mora sodie 2. stopnje e po uradni dolnosti preizkusiti razloge za pripor in ga s sklepom ali podaljati, ali odpraviti. S SODBO SPREMENI SODBO SODIA 1. STOPNJE (E UGODI PRITOBI ALI PO URADNI DOLNOSTI) Sodie 2. stopnje s sodbo spremeni sodbo sodia 1. stopnje (e ugodi pritobi ali po uradni dolnosti), e: - za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ni potrebno ponovno izvajati dokazov, temve je potrebno le drugae presoditi e ugotovljena dejstva - ugotovi, da so bila odloilna dejstva sicer pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na tako ugotovljeno dejansko stanje izrei drugano sodbo - v primeru bistvenih kritev postopka: e ni bilo obtobe upravienega toilca, je bila obtoba prekoraena ali e je bilo kreno naelo reformatio in peius S SKLEPOM SPREMENI SODBO SODIA 1. STOPNJE - e ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izrek sodnega opomina S SKLEPOM ZAVRE OBTONICO e sodie 1. stopnje ni, zaradi procesnih ovir za kazenski pregon, e samo s sklepom zavrglo obtonico, mora sodie 2. stopnje s sklepom (e gre za zaasno prekinitev) ali s sodbo (e je prekinitev trajneja), zavrei obtonico in spremeniti sodbo. e sodie druge stopnje ni razveljavilo sodbo nijega sodia in e ni podana monost pritobe na sodie tretje stopnje, postane sodba sodia 2. stopnje pravnomona z dnem odloitve pritobenega sodia, izvrljiva pa postane z vroitvijo obsojencu.

70. PRITOBA ZOPER SKLEP

Zoper vse sklepe, za katere zakon ne doloa, da zoper njih ni pritobe, se lahko stranke pritoijo. Zoper sklepe sodia na 1. stopnji in sklepe, ki jih izda preiskovalni sodnik, prav tako. Zoper sklepe senata pred ali med preiskavo ni pritobe, razen e zakon doloa drugae. Sklepi, ki se izdajo za pripravo glavne obravnave in sodbe, se smejo izpodbijati samo v pritobi zoper sodbo, saj se nanaajo na procesno vodstvo in zaradi tega ni dopusten poseg v te sklepe v tej fazi postopka. Zoper sklep vrhovnega sodia ni pritobe. Dovoljeno je, zoper sklep o podaljanju pripora nad 3 mesece-izredno pravno sredstvo in sicer zahteva za varstvo zakonitosti! Pritoba zoper sodbo je vedno dovoljena, razen pritobe zoper sodbo o kaznovalnem nalogu. Pritoba zoper odredbo ni dopustna. Osebe, ki se lahko na sklepe pritoijo so iri krog oseb kot pri sodbi, saj lahko sklepi poseejo v veje tevilo pravic razlinih oseb, kot to naredi sodba. Pomembno merilo je, ali sklep posega v pravico doloene osebe, takrat ta ima pravico do pritobe, kar se v vsakem konkretnem primeru presoja. Pritoba zoper sklep se poda pri sodiu, ki je sklep izdalo v 8 dneh od vroitve, e z tem zakonom ni doloeno drugae.
126

Vloitev pritobe zoper sklep zadri njegovo izvritev, razen, e zakon doloa drugae, postane pravnomoen ko potee rok za pritobo zoper njega, in kadar je o pritobi negativno odloeno zoper pritob na sklep, razne, e sklep z odlobo ni razveljavljen. Vasih pa lahko samo sodie odloi, ali naj sklep ima suspenziven uinek. O pritobi zoper sklepe sodia 1. stopnje odloa senat sodia 2. stopnje na seji senata, zoper sklepe preiskovalnega sodnika pa senat istega sodia, razen e v obeh primerih zakon ne doloa drugae. Ko sodie odloa o pritobi zoper sklep, lahko odloi: 1. s sklepom zavre pritobo kot nedovoljeno ali prepozno, 2. s sklepom zavrne pritobo kot neutemeljeno, 3. pritobi ugodi, sklep spremeni ali razveljavi ali polje v novo odloitev. Izjemoma lahko v postopku pritobe zoper sklep izda tudi zavrnilno sodbo, e so za to podani razlogi. e sodie spozna, da je podan razlog za zavrenje obtonice, se lahko poda umik obtonice in se pritonik na tega pritoi, sodie pa potem ne izda sklep, s katerim se pritoba zoper sklep o umiku obtonice potrdi, ampak izda zavrnilno sodbo, saj je to v korist obtoenca in res iudicata. MEJE PREIZKUSA IZPODBIJANEGA SKLEPA Sodie ima ojo dolnost glede meje preizkusa sklepa, kot pri pritobi zoper sodbo, saj preizkua le stvarno in funkcionalno pristojnost sodia, ki je sklep izdalo (ali je bilo sodie 1. stopnje stvarno pristojno ter ali je sklep izdal upravien organ) Beficium cohaesionis in prepoved reformatio in peius veljajo tudi za odloanje o pritoi zoper sklepe! Pazi! Dolobe o pritobi zoper sklepe ne veljajo za meritorne sklepe: sklep o sodnem opominu, vzgojnemu ukrepu in varnostnemu ukrepu-za te se smiselno uporabljajo dolobe o sodbah!!! IZREDNA PRAVNA SREDSTVA

71. KATERA SO IZREDNA PRAVNA SREDSTVA

ZKP predvideva tri izredna pravna sredstva: 1. obnova postopka (razlog je lahko zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja) 2. zahteva za varstvo zakonitosti (razlog je lahko kritev kazenskega materialnega ali procesnega zakona), 3. izredna omilitev kazni (razlog je lahko nepravilna odmera kazni).

72. OBNOVA KAZENSKEGA POSTOPKA

Vpraanja v zvezi s tem: - obnova. neprava obnova - obnova postopka v kodo obsojenca? ni mona v kodo, samo v korist Obnova kazenskega postopka je najire izredno pravno sredstvo, s katerim se eli dosei sprememba dejanskega stanja in s tem posledino celotne sodbe. Obnova kazenskega postopka je lahko neprava in tudi poznamo postopke, ki so podobni obnovi kazenskega postopka. Do obnove kazenskega postopka lahko pride tudi zaradi uporabe drugega izrednega pravnega sredstva ali drugih postopkov: zahteve za varstvo zakonitosti (ko se ji ugodi in se pravnomona sodba razveljavi), odlobe Ustavnega sodia ali odlobe Evropskega sodia za lovekove pravice. NEPRAVA OBNOVA Kadar se z obnovo kazenskega postopka ne spremeni dejansko stanje, temve se spremeni le odloba o kazni, gre za t.i. nepravo obnovo kazenskega postopka. Obnovi se le tisti del postopka, v katerem je odloeno o kazni, odpravijo se napake in pomanjkljivosti storjene pri izreku enotne kazni, ali se omogoi izvritev enotne kazni zaradi okoliin, ki so nastale po pravnomonosti sodbe. Neprava obnova je mona na predlog - dravnega toilca, e je tekel postopek na njegovo zahtevo ali - obsojenca po zaslianju nasprotne stranke Neprava obnova kazenskega postopka je mona: 11 e je bilo zoper istega obsojenca v ve sodbah izreenih ve kazni, pa niso bila uporabljena pravila o odmeri enotne kazni za dejanja v steku v tem primeru sodie 1. stopnje, ki je izreklo najstrojo vrsto kazni oz. sodie, ki je izreklo najvijo kazen oz. sodie, ki je zadnje izreklo kazen, spremeni prejnje sodbe glede
127

odlobe o kazni in z novo sodbo izree eno samo kazen e je bila pri izreku enotne kazni po dolobah o steku upotevana kot doloena tudi kazen, ki je bila e zajeta v kazni, izreeni po dolobah o steku v kakni prejnji sodbi v tem primeru sodie 1. stopnje, ki je napano upotevalo e v drugi sodbi zajeto kazen, svojo sodbo ustrezno spremeni 11 e se pravnomona sodba, s katero je bila za ve kaznivih dejanj izreena enotna kazen, delno ne bi mogla izvriti zaradi amnestije, pomilostitve ali drugih razlogov v tem primeru sodie 1. stopnje sodbo ustrezno spremeni, tako da izree novo kazen ali pa doloi, koliko od e izreene kazni, je potrebno izvriti
11

PAZI! Sodie mora vedno uporabiti dejanske okoliine pri izreku enotne kazni, ki so obstajale ob nepravilnem izreku enotne kazni in ne e obstajajo kasneje, ob vloitvi izrednega pravnega sredstva neprave obnove postopka, saj se te lahko le podlaga za izredno omilitev kazni in ne za obnovo postopka! O predlogu za nepravo obnovo postopka odloa zunajobravnavni senat ali sodnik posameznik, vedno na predlog obsojenca ali njegovega zagovornika in ne po uradni dolnosti. Sodnik ali senat odloi o tem sredstvu: s sklepom, e ga zavre - ni ga podala upraviena oseba, ali ne vsebuje potrebnih sestavin s sodbo, kadar mu ugodi, ali kadar ga v celoti ali le delno zavrne Zoper sklep ali sodbo o nepravi obnovi kazenskega postopka je mona pritoba v roku 8 ali 15 dni, v kateri se lahko izpodbija le tisto, kar je odloeno v zahtevi za obnovo postopka in ne dolobe o krivdi ali drugih dolob v pravnomoni sodbi. NADALJEVANJE ALI PONOVNA UVEDBA POTOPKA 1. e je bila s pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena ali e je bila obtonica zavrena, ker: - ni bilo zahteve upravienega toilca - ni bilo potrebnega dovoljenja dravnega organa - so bile druge okoliine, ki izkljuujejo pregon se postopek nadaljuje na zahtevo upravienega toilca, ko prenehajo vzroki za izdajo takega sklepa 2. e je bila s pravnomonim sklepom obtonica zavrena zaradi stvarne nepristojnosti sodia se postopek nadaljuje na zahtevo upravienega toilca pred stvarno pristojnim sodiem 3. e je bila s pravnomonim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bilo utemeljenega suma se sme na predlog upravienega toilca kazenski postopek znova uvesti, e se predloijo novi dokazi, na podlagi katerih se ZOS lahko prepria, da so za to podani pogoji PRAVA OBNOVA KAZENSKEGA POSTOPKA Obnova kazenskega postopka je mona samo v korist obsojenca, in zoper obsodilno sodbo, kjer se postopek lahko obnovi, e: 1. sodba temelji na ponarejeni ali krivi listini, izpovedbi prie, izvedenca ali tolmaa 2. je prilo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika ali preiskovalnega sodnika (ali drugih oseb, ki so opravljale preiskovalna dejanja, npr. policist) 3. se navedejo nova dejstva in dokazi, ki utegnejo samo zase ali skupaj z prejnjimi povzroiti oprostitev obsojenca ali spremeniti njegovo obsodbo po milejem zakonu 4. je kdo za isto kaznivo dejanje obsojen vekrat ali je ve oseb obsojeno za kaznivo dejanje, ki ga lahko stori le ena oseba 5. se v primeru obsodbe za nadaljevano kaznivo dejanje ali drugo kaznivo dejanje, ki obsega ve istovrstnih kaznivih dejanj, navedejo nova dejstva in dokazi, ki kaejo na to, da ni storil dejanja, ki je obseeno s kaznivim dejanjem iz sodbe, to dejstvo pa bi bistveno vplivalo na odmero kazni (pazi! podobnost z zahtevo za omilitvijo kazni; razlika je, da se pri obnovi lahko dosee sprememba dejanskega stanja, opisa kaznivega dejanja in kriminalne koliine, pri zahtevi za izredno omilitev kazni pa to ni mono!) Kazniva dejanja sodnikov, krive izpovedbe, prianja, krive listinemorajo biti dokazane z pravnomono sodbo, razen e so te osebe umrle, ali so podane druge okoliine, in se zaradi teh okoliin ne da dosei, da se pravnomono obsodijo. Gre za dokazno omejitev. Izkljuena je, kadar bi se z njo elela dosei sprememba dolob o strokih, odvzemu predmetov ali premoenjskemu zahtevku! Zahtevo za obnovo postopka lahko vloijo stranke in zagovornik: obsojenec sam ali njegov zagovornik upravieni toilec in po smrti obsojenca tudi osebe, ki imajo pravico do pritobe zoper sodbo v korist obtoenca: sorodniki v ravni vrsti, brat, sestra, zakonec, zunajzakonski partner, posvojenec, posvojitelj ali rejnik
128

Tega sredstva ni mono vloiti v kodo obsojenca. ROK ZA UVELJAVITEV Obnovo postopka je mono predlagati VEDNO, tudi potem, ko je obsojenec prestal kazen, ne glede na zastaranje, amnestijo ali pomilostitev, tudi po smrti. ODLOANJE O ZAHTEVI ZA OBNOVO O zahtevi za obnovo kazenskega postopka odloa zunajobravnavni senat sodia, ki je pristojno za sojenje na 1. stopnji v prejnjem postopku, le da ne sme sodelovati v odloanju o obnovi kazenskega postopka tisti sodnik, ki je e sodeloval pri sodbi zoper katere se zahteva obnova postopka. e je zahteva pomanjkljiva, predsednik senata pozove vlonika, da jo dopolni v doloenem roku. Zavre se s sklepom zahteva za obnovo postopka, ki je: 1. nepopolna, 2. podana od neupraviene osebe, 3. nima zakonskih pogojev za obnovo postopka, 4. navedena je bila e v prejnji zahtevi ki je e pravnom. zavrnjena, 5. dejstva in dokazi oitno niso takni, da bi bila dovoljena obnova. e se zahteva ne zavre, se vroi prepis nasprotni stranki in se ji doloi rok za odgovor 8 dni, potem predsednik senata odredi, da se raziejo dejstva in preskrbijo dokazi glede navedb strank. Sodie po lastnem preudarku, glede na podatke v spisu odloa o dokazih in poizvedbah, ki niso nujno potrebne, zadoajo za odloitev e podatki v spisu, e je senat tega mnenja. Po opravljenih poizvedbah, kadar gre za k.d., ki se preganjajo po uradni dolnosti, se spis vroi e DT, ki na tega mora podati svoje mnenje. Senat na to odloi, ali se postopek obnovi ali se zavrne zahteva za obnovo postopka. Sodie tukaj ne razveljavlja pravnomone sodne odlobe, le vraa postopek nazaj in v tem ponovljenem postopku se bo ele odloilo, ali se bo odloba potrdila, ali bo razveljavljena. e se postopek obnovi, sodie v s sklepom bodisi vrne zadevo v ponovno sojenje in odredi, da se glavna obravnava takoj razpie, ali vrne zadevo v fazo preiskave ali se pa ta ele opravi (e je postopek zaet brez preiskave). e se postopek vrne v fazo preiskave se mora vloiti nova obtonica, saj je s pravnomonostjo sklepa o preiskavi pravno prenehala veljati stara obtonica. e je senat menja, da obstaja monost, da je, na podlagi predloenih dokazov, obsojenec e prestal kazen in bi se, po vtetju moral izpustiti, se izvritev sodbe zaasno ustavi, po pravnomonosti sklepa o obnovi kazenskega postopka pa se izvritev kazni ustavi do nove odlobe. V novem postopku, po vrnitvi na temelju zahteve za obnovo postopka sodie ni vezano na sklepe iz prejnjega postopka. Pomembno pa je da, e se nov postopek ustavi pred zaetkom glavne obravnave, mora sodie tudi s sklepom o ustavitvi postopka razveljaviti tudi prejnjo sodbo. Ko se v novem postopku izda sodba, se vteje e prestana kazen, prejnja sodba se deloma ali v celoti razveljavi ali obvelja v celoti. Pomembno je, da se vse v novi sodbi presoja po trenutku pravnomonosti prejnje sodbe, tudi mileji zakon ne velja, e je zael veljati po pravnomonosti prejnje sodbe, tudi olajevalne/obteevalne okoliine se ne upotevajo v kolikor niso vezane na spremembo dejanskega stanja. e pa se je dejansko stanje spremenilo z novo sodbo, se lahko za obsojenca uporabi mileji zakon in izree mileja kazen. Pomembno je, da sodie v novem postopku mora soditi po starem zakonu, saj se na novo ugotovljeno dejansko stanje mora presojati po zakonu, ki bi ga sodie moralo uporabiti e v prejnjem postopku! Dolobe o obnovi kazenskega postopka se smiselno uporabljajo za postopke vloitve zahteve za spremembo pravnomone sodbe na temelju odlobe Ustavnega sodia in Evropskega sodia za lovekove pravice. DODATNO - kaj naredi sodie, e obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti prosi za omilitev kazni? (to je vsebina za izredno omilitev kazni, samo to je hotel sliat) - kaj bi svetoval obsojencu, ki je po obsodbi dobil otroka skratka spremenile so se olajevalne okoliine (sodie odloa po stanju na dan sodbe; mogoe zahteva za izredno omilitev kazni?) SKRAJANI POSTOPEK

73. SKRAJANI POSTOPEK

Vpraanja v zvezi s tem: - razlike med rednim in skrajanim postopkom - katere odlobe izda sodie 1. stopnje v skrajanem postopku - Obtoenec-obdolenec
129

Posebnosti skrajanega postopka SKRAJANI POSTOPEK opravlja za kazniva dejanj za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do 3 let sodi sodnik posameznik obdolenec obtoni predlog ni preiskave, pa pa se lahko izjemoma opravijo posamezna preiskovalna dejanja preiskovalna dejanja opravlja sodnik posameznik nimamo ugovora zoper obtonico, marve se obtoni akt preizkusi po uradni dolnosti in v omejenem obsegu glavna obravnava se lahko opravi brez navzonosti obdolenca, pod pogojem, da je bil v redu povabljen in da je bil pred tem zaslian, sodie pa meni, da njegova navzonost ni nujna omejena uporaba pripora vsak mesec preizkusi, ali so e dani razlogi za pripor. Rok 1 meseca se ne rauna od izdaje sklepa o priporu, e je bil zoper obdolenca odrejen pripor pred vloitvijo obtonega akta, temve od prvega sklepa o priporu po vloitvi obtonega predloga pripor pred vloitvijo obtobe trajati najve 15 dni Kazniva dejanja, za katera se izreka sodni opomin, se praviloma obravnavajo v skrajanem postopku KAZNOVALNI NALOG REDNI POSTOPEK za huja kazniva dejanja senat 3 ali 5 sodnikov obtoenec obtonica praviloma je preiskava obtonica) preiskovalni sodnik ugovor zoper obtonico

(izjemoma

neposredna

potrebna je tudi navzonost zagovornika, e je obramba obvezna

senat vsaka 2 meseca od zadnjega sklepa o priporu preizkua ali so e podani razlogi za pripor

lahko se sodni opomin izree tudi v rednem postopku

74. KAZNOVALNI NALOG

Vpraanja v zvezi s tem: - ali lahko sodie pri kaznovalnem nalogu izree 10 let zapora? Zakaj ne in kaj lahko izree s kaznovalnim nalogom? - kaznovalni nalog na primeru: ali lahko sodie izda kaznovalni nalog in izree pogojno obsodbo z doloeno kaznijo zapora 2 leti - ne, samo do 6 mesecev Sodie lahko izda kaznovalni nalog za k.d. iz pristojnosti okrajnega sodia na predlog dravnega toilca, ki ga poda ob vloitvi obtonega predloga ne da bi opravilo glavno obravnavo Sodie lahko na predlog dravnega toilca izree: 1. kazenske sankcije denarno kazen prepoved vonje motornega vozila pogojno obsodbo z doloeno denarno kaznijo ali kaznijo zapora do 6 mesecev 2. varnostne ukrepe odvzem predmetov odvzem premoenjske koristi Kaznovalni nalog se izree S SODBO, ki vsebuje v obrazloitvenem delu le utemeljitev njegove izdaje z dokazi iz obtonega predloga, s katerimi se utemeljuje izdaja kaznovalnega naloga. Mora vsebovati tudi pouk o pravici do ugovora zoper ta nalog ter obvestilo, da bo po izteku roka za ugovor postala sodba pravnomona in sankcija izvrljiva. RAZLIKA MED SODBO O KAZNOVALNEMU NALOGU in OBSODILNO SODBO: 1. v sestavinah obrazloitve 2. obsodilna sodba se razglasi, kaznovalni nalog pa se le izree v imenu ljudstva 3. pravni pouk vsebuje ne le pravico do ugovora, ampak tudi obvestilo o pravnomonosti in izvrljivosti kaznovalnega naloga on dejstvu, da ni ugovora. Overjen prepis sodbe o kaznovalnem nalogu se vroi obdolencu in zagovorniku ter DT. Rok za ugovor je 8 dni od vroitve.
130

Za ugovor se ne zahteva, da je obrazloen, lahko pa vsebuje predloge za dokaze na glavni obravnavi. Do doloitve glavne obravnave se lahko ugovor umakne. Sodie ne presoja vsebine ugovora, le njegovo pravoasnost!! e je rok za vloitev ugovora potekel in obdolenec iz opraviljivih razlogov ni ugovarjal pravoasno, sme sodie dovoliti vrnitev v prejnje stanje. Ko se opravi glavna obravnava po ugovoru na kaznovalni nalog, se sodie lahko samo opredeli glede sankcije in ni vezano na predlog dravnega toilca v predlogu za izdajo kaznovalnega naloga in ne na prepoved reformatio in peius. MLADOLETNIKI

75. POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM (POSEBNOST SODNIKOV ZA MLADOLETNIKE)

UPORABA DOLOB ZKP ZA MLADOLETNIKE - mladoletniki postopek se pri nas uporablja proti osebam, ki so storile k.d. kot mladoletniki, pa ob uvedbi postopka oz. ob sojenju e niso stare 21 let. - dolobe tega poglavja se uporabljajo v postopku proti osebam, ki so storile k.d. kot mladoletniki pa ob uvedbi postopka oz. ob sojenju pa e niso stare 21 let - e se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storitvi k.d. e ni bil star 14 let, se KP ustavi in o tem obvesti organ socialnega varstva - mladoletnik ne sme biti sojen v nenavzonosti - nihe ne more biti oproen dolnosti prievanja o okoliinah, ki so potrebne za presojo mladoletnikove duevne razvitosti ter za spoznanje njegove osebnosti in razmer, v katerih ivi ZAGOVORNIK (samo odvetnik) - fakultativno: sme ga imeti od zaetka pripravljalnega postopka. - obligatorno: mora ga imeti od zaetka pripravljalnega postopka, e gre za k.d., za katero je predpisana kazen zapora nad 3 leta ali e sodnik za mladoletnike spozna, da mu je potreben e si ga ne vzame mladoletnik (ali njegov zakoniti zastopnik ali sorodniki), mu ga po uradni dolnosti postavi sodnik izloitev postopka - e je mladoletnik sodeloval pri k.d. skupaj s polnoletnimi, se postopek proti njemu izloi in opravi po teh dolobah zdruitev postopkov - zdruiti s postopkom zoper polnoletne in opraviti po splonih dolobah samo, e je zdruitev postopka nujna za vsestransko razjasnitev stvari enoten postopek - e je kdo storil neko k.d. kot mladoleten, drugo pa kot polnoleten, se opravi enoten postopek (zdruitev in izloitev postopka) pred senatom, ki sodi polnoletne VABILO - mladoletnika se vabi po starih oz. zakonskem zastopniku SESTAVA SODIA: - senati za mladoletnike so pri: okronih, vijih in Vrhovnem sodiu - okrono sodie: 1 sodnik za mladoletnike (predsednik) + 2 sodnika porotnika (profesorji, uitelji, vzgojitelji in druge osebe, ki imajo izkunje z vzgojo mladoletnikov) - vije in Vrhovno: z razporedom dela se doloijo senati za mladoletnike, ki jih sestavljajo 3 sodniki.
-

sodnik za mladoletnike sodia 1. stopnje opravlja: pripravljalni postopek druge zadeve v postopku sodie 2. stopnje odloa o pritobah zoper: odlobe senata sodia 1. stopnje sklepe dravnega toilca in sodnika za mladoletnike

KRAJEVNA PRISTOJNOST: sodie stalnega prebivalia mladoletnika UVEDBA POSTOPKA - samo na zahtevo dravnega toilca velja za vsa kazniva dejanja, tudi za tista, ki se sicer preganjajo na zasebno tobo!
131

kazniva dejanja na predlog ali zasebno tobo postopek sme uvesti le, e okodovanec predlaga uvedbo postopka pri pristojnem dravnem toilcu v 3 mesecih od dneva, ko je izvedel za k.d. na podlagi odloitve senata za mladoletnike e dravni toilec ne zahteva uvedbe postopka, o tem obvesti okodovanca - ta ne more prevzeti postopka oz. vloiti zasebne tobe, lahko pa v 8 dneh od prejema sporoila zahteva, da senat za mladoletnike pristojnega sodia uvede postopek

PRIPRAVLJALNI POSTOPEK - proti mladoletniku se ne uvede preiskava, temve poseben pripravljalni postopek, ki ga opravi sodnik za mladoletnike - uvedbo zahteva dravni toilec pri sodniku za mladoletnike - e se sodnik s tem ne strinja, zahteva, naj o tem odloi senat za mladoletnike vijega sodia
- ugotavlja se:

dejstva, ki se nanaajo na k.d. mladoletnikovo starost in okoliine, ki so potrebne za presojo njegove duevne razvitosti preuiti okolje in razmere, v katerih ivi in druge okoliine, ki se tiejo njegove osebnosti - zaslii se mladoletnikove stare, skrbnika in druge, ki lahko dajo o njih potrebne podatke, poroilo organa socialnega varstva, poroilo o e uporabljenem vzgojnem ukrepu (sodnik ali organ socialnega varstva)
- sodnik lahko odredi, naj se mladoletnik med tem postopkom odda v prehodni dom, postavi pod nadzorstvo

organa socialnega varstva ali izroi drugi druini e je to potrebno, da se izloi iz okolja, ali da se mu zagotovi pomo, varstvo ali nastanitev PRIPOR izjemoma lahko odredi sodnik za mladoletnike pripor, e: - begosumnost:se skriva, ni mogoe ugotoviti njegove istovetnosti, druge okoliine, ki kaejo na nevarnost, da bo pobegnil - nevarnost, da bo uniil sledove k.d. ali vplival na prie, udeleence ali prikrivalce, - nevarnost ponovitve k.d., dokonanja poskuanega k.d. ali storitve zagroenega k.d. trajanje - najve 1 mesec - senat za mladoletnike ga lahko podalja e za 2 meseca
- priprt loeno od polnoletnih (razen e je to v konkretnem primeru v mladoletnikovo korist)

KONEC PRIPRAVLJALNEGA POSTOPKA - dravni toilec predlaga sodniku, naj ustavi postopek, e spozna, da ni podlage za postopek ali je podan kak drug razlog (se odloi, da ne bo zahteval uvedbe postopka ali bo odloil pregon zaradi odstopa v poravnavanje) - e se sodnik ne strinja s predlogom zahteva odloitev o tem senata vijega sodia za mladoletnike - e senat ne ugodi predlogu dravnega toilca, ima DT vse pravice, ki mu gredo v postopku po tem zakonu
- po konanem pripravljalnem postopku se spisi poljejo dravnemu toilcu, ki lahko v 8 dneh zahteva:

naj se dopolni pripravljalni postopek ali poda senatu za mladoletnike obrazloen predlog za kaznovanje oz. za vzgojni ukrep (DT ne vlaga obtonice ali obtonega predloga, temve poda senatu za mladoletnike obrazloen predlog za kaznovanje oz. za vzgojni ukrep!) - spisi se poljejo tudi senatu za mladoletnike v sojenje

76. NAELO LEGALITETE PRI MLADOLETNIKIH

Za kazniva dejanja iz skrajanega postopka je zakon sprejel naelo oportunitete, kar je izjema v naem pravu.

1.

dravni toilec odloi, da ne bo uvedel postopka (eprav obstajajo dokazi, da je mladoletnik storil k.d.)
e gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen do 3 leta zapora ali denarna kazen e postopek proti mladoletniku ne bi bil smotrn glede na naravo kaznivega dejanja in okoliine, v katerih je

2. 3.

bilo storjeno, ter glede na mladoletnikovo prejnje ivljenje dravni toilec lahko tudi odloi, da bo ovadbo odstopil v postopek poravnanja e je v teku izvrevanje kazni ali vzgojnega ukrepa lahko DT odloi, da ne bo zahteval uvedbe kazenskega postopka za drugo mladoletnikovo kaznivo dejanje, e glede na teo tega in na kazen oz. vzgojni ukrep, ki se izvruje, postopek in izrek kazenske sankcije zanj ne bi imela smisla
132

e dravni toilec spozna, da uvedba postopka v gornjih primerih (razen pri poravnanju) ne bi dosegla svojega namena: - o tem obvesti organ socialnega varstva in okodovanca ter jima sporoi razloge - okodovanec lahko v 8 dneh od senata za mladoletnike zahteva, naj uvede postopek POSEBNI POSTOPKI

77. PREKLIC POGOJNE OBSODBE

Vpraanja v zvezi s tem: - postopek za preklic pogojne obsodbe... - preklic pogojne zaradi neizpolnitve posebnega pogoja? (kdo da predlog, kdo vodi postopek - obe varianti Ks in sodnik posameznik) - zaetek postopka za preklic pogojne obsodbe (predlog in po uradni dolnosti) - kdo preklie pogojno? Pogojna obsodba se lahko preklie: 1. e obsojenec v preizkusni dobi stori novo kaznivo dejanje: obligatoren preklic e za novo k.d. izree sodie kazen zapora 2 ali ve let 2. e se je po izreku pogojne obsodbe ugotovilo, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, preden je bil pogojno obsojen 3. e obsojenec ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naloene ob pogojni obsodbi (ne vrne premoenjske koristi, ne povrne kode ali ne izpolni kakne druge obveznosti) Posebni postopek izvede sodie, ki je sodilo na 1. stopnji: na predlog upravienega toilca ali okodovanca po uradni dolnosti Sodnik, ki je za to doloen, zaslii obsojenca, e je dosegljiv, in opravi potrebne poizvedbe, da ugotovi dejstva in zbere dokaze, ki so pomembni za odloitev, nakar polje spise ZOS. Predsednik senata nato razpie sejo senata in obvesti o njej toilca, obsojenca in okodovanca. e stranke in okodovanec, ki so bili v redu obveeni, ne pridejo, to ni ovira, da senat ne bi imel seje. O preklicu odloa zunajobravnavni senat sodia in e ugotovi, da: 1. obsojenec ni izpolnil obveznosti, izda sodbo, s katero: -pogojno obsodbo preklie in izree kazen -doloi nov rok za izpolnitev obveznosti -odpravi ta pogoj 2. ni pogojev za izdajo gornjih odlob s sklepom ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe

78. ODSTOP SPISA TUJI DRAVI

Odstop kazenske zadeve tuji dravi: e je obdolenec dravljan te drave e tuja drava temu ne nasprotuje za kazniva dejanja do 10 let zapora in kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa ne e okodovanec temu nasprotuje, razen e je dano zavarovanje za uveljavitev njegovega PPZ Po teritorialnem naelu velja naa kazenska materialna zakonodaja za vsakogar, ki je storil KD na ozemlju RS, zaradi esar mu mora soditi nae stvarno in krajevno pristojno sodie. Razlogi smotrnosti pa v doloenih primerih, ko je storilec tujec, narekujejo, da se drava odree svoji jurisdikciji v korist tuje drave. Po 14. lenu KZ-1 se sme pregon tujca odstopiti drugi dravi, vendar morajo biti za to izpolnjeni pogoji, ki jih doloa ZKP. Odstop pregona tuji dravi je vedno fakultativen. Do odstopa pride predvsem tedaj, ko kazenskega postopka v nai dravi ne bi bilo mogoe konati, ker ni mogoe zagotoviti navzonosti obdolenca tujca, sojenje v njegovi nenavzonosti pa ni dopustno. Preden je izdan sklep o preiskavi odloa o odstopu pristojni DT. Med preiskavo pa na predlog DT preiskovalni sodnik, do zaetka GO izvenrazpravni senat, tudi za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodia. Odstop kazenskih spisov se sem dovoliti za KD, za katera je predpisana kazen zapora do 10 let, kot tudi za KD zoper varnost javnega prometa. Odstop ni dovoljen: e je okodovanec dravljan RS, ki temu nasprotuje, razen e je dano zavarovanje za uveljavitev njegovega premoenjskopravnega zahtevka;
133

 e je bil odrejen zaseg ali zaasno zavarovanje zahtevka za odvzem denarja ali premoenja nezakonitega izvora iz 245. lena KZ-1 (pranje denarja) ali protipravno dane ali sprejete podkupnine, razen v primerih, ko je sodie navedene odredbe izdalo na pobudo tuje drave.

134