MAGNETNI KOMPAS

Vili Stegne, 64100274 Matic Semeni , 64100480

Ljubljana, 25.5.2011

iz kitajske. t. Kitajci mu pravjo » ting nan ing«. Legenda govori. Slika 1: Tako pa naj bi izgledal prvi kompas. nato pa so ga v Evropo prinesli Italjani v 13. da e je bil magnetovec prekinjen tako.n. Starodavni ljudje so ugotovili. je vedno kazal v isto smer (v smeri magnetnih polov). . naravno namagnetene rude eleza. verjetno pa je bil znan e ve stoletij pred tem datumom.. ki so mu dali ime busola. ki ka e na jug. Zgodovina Kompasa Prvi kompasi so bili izdelani iz magnetovca.Prvi dokumentiran zapis o kompasu izvira iz leta 1297. Od Kitajcev so kompas prevzeli Arabci. Kompas je dandanes najbolj raz irjen pripomo ek za orientacijo. kar bi naj pomenilo voz. Stoletju.I. da se je lahko nato prosto premikal. da je kompas izna el kitajski cesar Kwang Ti leta 2624 pr.

temeljni oznakah in po ceni. b) model port. Tako poznamo preprost kompas. odvisno od ega. Dobiti je mogo e precej modelov. t za kaj ga potrebujemo. kje je sever. ki nam natan no poka e. materialu. zato jo pred vsem tem dobro zavarujemo kolikor je le mogo e. Poznamo ve modelov kompasov. kompas F -73. konstrukciji. ) japonska busola . Tudi vro ina ji ne de dobro. KAJ JE KOMPAS ? Kompas ali busola je naprava. japonsko busolo. najbolj raz irjen in najbolj uporaben pa je model M -53.4. kje je sever. ki se med sabo razlikujejo po obliki. c) model F ± 73. pa so nam znane vse druge strani neba. okoli katerih se ustvarja elektromagnetno polje. Ko vemo. enako bo magnetni igli kodoval e kak en drug magnet ali kos eleza v bli ini. Kompas je potrebno hraniti imdlje od elektri nih ic in aparatov. Slika 2: Razli ni modeli kompasov: a) busola M-53. kompas port-4.II.

ki na plavajo i podlagi vedno ka e v isto smer. Preden pa ho emo spoznati lastnosti magnetne igle je prav da vemo. proti magnetnemu severu. limb ( tevil nica) in v asih tudi ogledalo z merilno muho. Ta kos magnetita danes imenujemo magnetna igla. IV. ki ga dolo a igla kompasa geografski sever ± naj bi predstavljal nami ljeno to ko. kar nam skupaj z geografsko karto omogo a orientacijo in dolo anje stoji a. DELOVANJE KOMPASA Kos magnetita z mo no magnetizacijo tvori elezov magnet. Tako nam igla ka e referen no smer. Tako lo imo: magnetni sever ± sever. Magnetna igla. se v odsotnosti drugih zunanjih vplivov poravnava v smeri zemeljskih magnetnih silnic. ki slu i za navigacijo. Magnetna igla je glavni in najmpomenbnej i del kompasa. Z uporabo limba lahko dolo amo osnovne strani neba in azimut (kot med izbrano smerjo in magnetnim severom). v katero je vpeta Zemljina os (geografski severni te aj) projekcijski sever ± nakazujejo ga navpi ne linije pravokotne geografske mre e na topografski karti . ki je ule ajena karseda brez trenja. da pravzraprav ima pravzaprav beseda sever lahko 3 pomene.III. ZGRADBA KOMPASA Nadmerek ali vizir Znak Limb ali vetrovnica Magnetna igla Oznaka severa na Ogledalo vetrovnici Podstavek Slika 3: Zgradba kompasa Osnovni sestavni deli kompasa so igla.

ker tudi spremembe magn etne deklinacije niso nujno stalne. odvisna paje tudi od kraja opazovanja. Pri na i natan nosti lahko razliko med magnetnim in geografskim severom zanemarimo in re emo. da ka e magnetna igla v smeri sever± jug. magnetna variacija) je razlika med pravim in magnetnim severom. Ti zemljevidi imajo dodano tudi letn ico izdaje ter letno spremembo deklinacije. (V Ljubljani je njena velikost blizu ene kotne stopinje. Za merjenje smeri glede na geografski (pravi) sever. Na podlagi teh podatkov izra unamo trenutno deklinacijo kot zmno ek tevila let od izdaje zemljevida in letne spremembe deklinacije. to je v smeri proti magnetnemu te aju. Podatke o magnetni deklinaciji v neki to ki dobimo na posebnih zemljevidih. temve nam v samamem bistvu poka e smer »magnetnega« severa. Slika 5: Magnetna deklinacija (d) je kot med magnetnim (Sm) in geografskim sevrom (S) . da dobimo pravo smer. moramo v takih primerih izvesti dve korekciji: a) Magnetna deklinacija (oz.Slika 4: Smeri proti severu Magnetna igla se postavi vzporedno s silnicami zemljinega magnetnega polja. ki jo moramo pri teti ali od teti od smeri. z letno spremembo nekaj minut). Zaradi potovanja magnetnih polov se spreminja s asom. Magnetna igla kompasa pa sicer ne poka e vedno smeri geografskega severa (ki ima zemljepisno irino 90°N). ki imajo vrisane izogone. prikazane na kompasu. Seveda pa po ve letih ta izra un izgublja na to nosti.

na osnovi GPS sistema). dokler en njen konec ne ka e proti severu. Princip merjenja deviacije je kompenzacija. ki za delovanje ne uporablja magnetnega polja (npr. prikazano na kompasu. magnetna te aja nista povsem na istih mestih kakor zemljepisna te aja. itd. Slika 6: Magetna deviacija Zakaj magnetna igla ka e proti severu? Zemlja je kakor velikanski magnet z magnetnima te ajema nedale od severnega in ju nega zemljepisnega te aja. Zemljina notranjost je kakor velikanski stroj. le i elezove rude. ki proizvaja svoje magnetno polje. Kompasova igla je namagnetena. zato se su e. Merjenje magnetne deviacije v vozilo vgrajenega kompasa se po zakonu izvaja na dve leti ali po potrebi.b) Magnetna deviacija nastane zaradi vplivov zunanjih magnetnih polj in zaradi popa itve le-teh zaradi bli ine eleznih delov. pa tudi nista povsem natan no drug proti drugemu. gora. drugi pa proti jugu. kjer smer. Slika 8: Magnetna igla . To magnetno polje je najmo nej e blizu te a Vendar pa jev. prikazano na magnetnem kompasu primerjamo s smerjo. zgradb.

rte na zemljevidu. Magnetne silnice vpadajo na vodoravna zemeljska tla. kot da bi Zemlja vsebovala velik pali asti magnet. N S Slika 8: katerega ju ni pol (S) je blizu severnega geografskega pola (na Arktiki). blizo 90o. ki se imenuje inklinacija. je ju ni magnetni pol. tam magnetne silnice najbolj strmo izstopajo iz Zemlje. ki je podobno magnetnemu polju v okolici pali astega magneta. Tam. pri tem tvorijo vpadni kot. v magnetnih polih pa je inklinacija najve ja. severni pol (N) pa blizu ju nega geografskega pola (na Antarktiki). Magnetno polje Zemlje in magnetni poli Zemljo obdaja razmeroma ibko magnetno polje. . Kraji z inklinacijo 0 so na magnetnem ekvatorju. V bli ini ju nega geografskega pola je severni magnetni pol. ki povezujejo kraje z enako inklinacijo so izokline. kjer magnetne silnice najbolj strmo vpadajo na zemeljsko povr je in kjer so najgostej e.V.

VI.i. e je magnetna silnica usmerjena vzhodno od poldnevnika in negativna pri zahodni usmerjenosti. Po dogovoru je ta pozitivna. Ob uporabi kompasa magnetna deklinacija nastopa kot kot. ki je obi ajno nekaj stopinj plus ali minus. magnetni meridijan) s pravim . so izogone.wikipedia.org/wiki/Compass#Limitations_of_the_magnetic_compass lbm. e je severni konec igle odklonjen vzhodno od pravega meridijana. rte. VIRI - http://en. Magnetni kompas poka e smer silnic zemeljskega magnetnega polja. Kot med poldnevnikom in smerjo vodoravne komponente gostote zemeljskega magnetnega polja se imenuje magnetna deklinacija.zemljepisnim meridijanom.Smer vodoravne komponente gostote magnetnega polja se ne ujema povsem s smerjo poldnevnika. Magnetna deklinacija (imenovana tudi variacija) je pozitivna oz. Da dobimo pravi geografski sever moramo upo tevati magnetno deklinacijo. ki povezujejo kraje z enako deklinacijo. vzhodna.si/oe/OE2/Zgodovina Skripta OET Google iskalec slik .uni-lj. V obratnem primeru je variacija negativna oz zahodna. to je smer ju nega magnetnega pola. Ker se lega magnetnih polov ter potek silnic zemeljskega magnetnega polja pogosto spreminjajo. saj magnetna pola ne sovpadata z geografskima. ki ga tvori severni konec magnetne igle (t.fe. je treba podatke o magnetnih deklinacijah pogosto obnavljati.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful