P. 1
MAGNETNI KOMPAS

MAGNETNI KOMPAS

|Views: 624|Likes:
Published by Matic Semenič

More info:

Published by: Matic Semenič on Jul 05, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOCX, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

08/08/2013

pdf

text

original

MAGNETNI KOMPAS

Vili Stegne, 64100274 Matic Semeni , 64100480

Ljubljana, 25.5.2011

Kitajci mu pravjo » ting nan ing«.n. Kompas je dandanes najbolj raz irjen pripomo ek za orientacijo. Zgodovina Kompasa Prvi kompasi so bili izdelani iz magnetovca. ki so mu dali ime busola. . verjetno pa je bil znan e ve stoletij pred tem datumom. da se je lahko nato prosto premikal. da e je bil magnetovec prekinjen tako. Stoletju. da je kompas izna el kitajski cesar Kwang Ti leta 2624 pr. je vedno kazal v isto smer (v smeri magnetnih polov).I. iz kitajske. naravno namagnetene rude eleza. Slika 1: Tako pa naj bi izgledal prvi kompas. ki ka e na jug. t. kar bi naj pomenilo voz.Prvi dokumentiran zapis o kompasu izvira iz leta 1297. Od Kitajcev so kompas prevzeli Arabci. Starodavni ljudje so ugotovili. nato pa so ga v Evropo prinesli Italjani v 13.. Legenda govori.

Kompas je potrebno hraniti imdlje od elektri nih ic in aparatov. kompas port-4. Poznamo ve modelov kompasov. Tako poznamo preprost kompas. odvisno od ega. najbolj raz irjen in najbolj uporaben pa je model M -53. japonsko busolo. Tudi vro ina ji ne de dobro. konstrukciji. ki se med sabo razlikujejo po obliki. Dobiti je mogo e precej modelov. Slika 2: Razli ni modeli kompasov: a) busola M-53. enako bo magnetni igli kodoval e kak en drug magnet ali kos eleza v bli ini. c) model F ± 73.4. kompas F -73. t za kaj ga potrebujemo. KAJ JE KOMPAS ? Kompas ali busola je naprava. ki nam natan no poka e. kje je sever. temeljni oznakah in po ceni. Ko vemo. materialu. okoli katerih se ustvarja elektromagnetno polje.II. pa so nam znane vse druge strani neba. b) model port. ) japonska busola . kje je sever. zato jo pred vsem tem dobro zavarujemo kolikor je le mogo e.

Tako lo imo: magnetni sever ± sever. Magnetna igla. DELOVANJE KOMPASA Kos magnetita z mo no magnetizacijo tvori elezov magnet. kar nam skupaj z geografsko karto omogo a orientacijo in dolo anje stoji a. Tako nam igla ka e referen no smer. da pravzraprav ima pravzaprav beseda sever lahko 3 pomene. ki na plavajo i podlagi vedno ka e v isto smer. ZGRADBA KOMPASA Nadmerek ali vizir Znak Limb ali vetrovnica Magnetna igla Oznaka severa na Ogledalo vetrovnici Podstavek Slika 3: Zgradba kompasa Osnovni sestavni deli kompasa so igla. IV. se v odsotnosti drugih zunanjih vplivov poravnava v smeri zemeljskih magnetnih silnic. proti magnetnemu severu. Ta kos magnetita danes imenujemo magnetna igla. limb ( tevil nica) in v asih tudi ogledalo z merilno muho. Magnetna igla je glavni in najmpomenbnej i del kompasa. ki slu i za navigacijo. Preden pa ho emo spoznati lastnosti magnetne igle je prav da vemo. v katero je vpeta Zemljina os (geografski severni te aj) projekcijski sever ± nakazujejo ga navpi ne linije pravokotne geografske mre e na topografski karti .III. Z uporabo limba lahko dolo amo osnovne strani neba in azimut (kot med izbrano smerjo in magnetnim severom). ki je ule ajena karseda brez trenja. ki ga dolo a igla kompasa geografski sever ± naj bi predstavljal nami ljeno to ko.

ki imajo vrisane izogone. ki jo moramo pri teti ali od teti od smeri.Slika 4: Smeri proti severu Magnetna igla se postavi vzporedno s silnicami zemljinega magnetnega polja. Ti zemljevidi imajo dodano tudi letn ico izdaje ter letno spremembo deklinacije. (V Ljubljani je njena velikost blizu ene kotne stopinje. Pri na i natan nosti lahko razliko med magnetnim in geografskim severom zanemarimo in re emo. da ka e magnetna igla v smeri sever± jug. temve nam v samamem bistvu poka e smer »magnetnega« severa. ker tudi spremembe magn etne deklinacije niso nujno stalne. magnetna variacija) je razlika med pravim in magnetnim severom. odvisna paje tudi od kraja opazovanja. Za merjenje smeri glede na geografski (pravi) sever. prikazane na kompasu. Podatke o magnetni deklinaciji v neki to ki dobimo na posebnih zemljevidih. da dobimo pravo smer. moramo v takih primerih izvesti dve korekciji: a) Magnetna deklinacija (oz. Na podlagi teh podatkov izra unamo trenutno deklinacijo kot zmno ek tevila let od izdaje zemljevida in letne spremembe deklinacije. Zaradi potovanja magnetnih polov se spreminja s asom. to je v smeri proti magnetnemu te aju. Seveda pa po ve letih ta izra un izgublja na to nosti. Slika 5: Magnetna deklinacija (d) je kot med magnetnim (Sm) in geografskim sevrom (S) . z letno spremembo nekaj minut). Magnetna igla kompasa pa sicer ne poka e vedno smeri geografskega severa (ki ima zemljepisno irino 90°N).

Zemljina notranjost je kakor velikanski stroj. Slika 8: Magnetna igla . ki za delovanje ne uporablja magnetnega polja (npr. Princip merjenja deviacije je kompenzacija. le i elezove rude. Slika 6: Magetna deviacija Zakaj magnetna igla ka e proti severu? Zemlja je kakor velikanski magnet z magnetnima te ajema nedale od severnega in ju nega zemljepisnega te aja.b) Magnetna deviacija nastane zaradi vplivov zunanjih magnetnih polj in zaradi popa itve le-teh zaradi bli ine eleznih delov. Merjenje magnetne deviacije v vozilo vgrajenega kompasa se po zakonu izvaja na dve leti ali po potrebi. na osnovi GPS sistema). gora. pa tudi nista povsem natan no drug proti drugemu. To magnetno polje je najmo nej e blizu te a Vendar pa jev. magnetna te aja nista povsem na istih mestih kakor zemljepisna te aja. prikazano na kompasu. prikazano na magnetnem kompasu primerjamo s smerjo. itd. zgradb. drugi pa proti jugu. dokler en njen konec ne ka e proti severu. ki proizvaja svoje magnetno polje. kjer smer. zato se su e. Kompasova igla je namagnetena.

Tam. v magnetnih polih pa je inklinacija najve ja. ki povezujejo kraje z enako inklinacijo so izokline. V bli ini ju nega geografskega pola je severni magnetni pol. je ju ni magnetni pol. . blizo 90o. ki je podobno magnetnemu polju v okolici pali astega magneta. kjer magnetne silnice najbolj strmo vpadajo na zemeljsko povr je in kjer so najgostej e. tam magnetne silnice najbolj strmo izstopajo iz Zemlje.V. Kraji z inklinacijo 0 so na magnetnem ekvatorju. ki se imenuje inklinacija. Magnetne silnice vpadajo na vodoravna zemeljska tla. kot da bi Zemlja vsebovala velik pali asti magnet. severni pol (N) pa blizu ju nega geografskega pola (na Antarktiki). Magnetno polje Zemlje in magnetni poli Zemljo obdaja razmeroma ibko magnetno polje. pri tem tvorijo vpadni kot. rte na zemljevidu. N S Slika 8: katerega ju ni pol (S) je blizu severnega geografskega pola (na Arktiki).

org/wiki/Compass#Limitations_of_the_magnetic_compass lbm. e je magnetna silnica usmerjena vzhodno od poldnevnika in negativna pri zahodni usmerjenosti. Kot med poldnevnikom in smerjo vodoravne komponente gostote zemeljskega magnetnega polja se imenuje magnetna deklinacija. Po dogovoru je ta pozitivna.zemljepisnim meridijanom. VIRI - http://en. ki povezujejo kraje z enako deklinacijo. so izogone.uni-lj. to je smer ju nega magnetnega pola. vzhodna.fe. Ob uporabi kompasa magnetna deklinacija nastopa kot kot.Smer vodoravne komponente gostote magnetnega polja se ne ujema povsem s smerjo poldnevnika. magnetni meridijan) s pravim . rte. ki je obi ajno nekaj stopinj plus ali minus. Magnetni kompas poka e smer silnic zemeljskega magnetnega polja. VI. V obratnem primeru je variacija negativna oz zahodna. Ker se lega magnetnih polov ter potek silnic zemeljskega magnetnega polja pogosto spreminjajo.wikipedia. saj magnetna pola ne sovpadata z geografskima. je treba podatke o magnetnih deklinacijah pogosto obnavljati. ki ga tvori severni konec magnetne igle (t.si/oe/OE2/Zgodovina Skripta OET Google iskalec slik . Da dobimo pravi geografski sever moramo upo tevati magnetno deklinacijo. Magnetna deklinacija (imenovana tudi variacija) je pozitivna oz. e je severni konec igle odklonjen vzhodno od pravega meridijana.i.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->