MAGNETNI KOMPAS

Vili Stegne, 64100274 Matic Semeni , 64100480

Ljubljana, 25.5.2011

n. Kompas je dandanes najbolj raz irjen pripomo ek za orientacijo. kar bi naj pomenilo voz. Starodavni ljudje so ugotovili. . iz kitajske. Kitajci mu pravjo » ting nan ing«. verjetno pa je bil znan e ve stoletij pred tem datumom.I. da se je lahko nato prosto premikal. nato pa so ga v Evropo prinesli Italjani v 13. ki so mu dali ime busola..Prvi dokumentiran zapis o kompasu izvira iz leta 1297. je vedno kazal v isto smer (v smeri magnetnih polov). Stoletju. Slika 1: Tako pa naj bi izgledal prvi kompas. ki ka e na jug. t. Od Kitajcev so kompas prevzeli Arabci. da je kompas izna el kitajski cesar Kwang Ti leta 2624 pr. da e je bil magnetovec prekinjen tako. naravno namagnetene rude eleza. Legenda govori. Zgodovina Kompasa Prvi kompasi so bili izdelani iz magnetovca.

kompas port-4. ki nam natan no poka e. materialu. Ko vemo. Tudi vro ina ji ne de dobro. KAJ JE KOMPAS ? Kompas ali busola je naprava. okoli katerih se ustvarja elektromagnetno polje. pa so nam znane vse druge strani neba. t za kaj ga potrebujemo. Slika 2: Razli ni modeli kompasov: a) busola M-53. c) model F ± 73. kje je sever. b) model port. kompas F -73. enako bo magnetni igli kodoval e kak en drug magnet ali kos eleza v bli ini. Dobiti je mogo e precej modelov. ki se med sabo razlikujejo po obliki. odvisno od ega. konstrukciji. zato jo pred vsem tem dobro zavarujemo kolikor je le mogo e. kje je sever. Tako poznamo preprost kompas. Poznamo ve modelov kompasov. temeljni oznakah in po ceni. Kompas je potrebno hraniti imdlje od elektri nih ic in aparatov. ) japonska busola .II.4. japonsko busolo. najbolj raz irjen in najbolj uporaben pa je model M -53.

ki slu i za navigacijo. DELOVANJE KOMPASA Kos magnetita z mo no magnetizacijo tvori elezov magnet. Preden pa ho emo spoznati lastnosti magnetne igle je prav da vemo. limb ( tevil nica) in v asih tudi ogledalo z merilno muho. Magnetna igla.III. ki je ule ajena karseda brez trenja. kar nam skupaj z geografsko karto omogo a orientacijo in dolo anje stoji a. ki ga dolo a igla kompasa geografski sever ± naj bi predstavljal nami ljeno to ko. da pravzraprav ima pravzaprav beseda sever lahko 3 pomene. v katero je vpeta Zemljina os (geografski severni te aj) projekcijski sever ± nakazujejo ga navpi ne linije pravokotne geografske mre e na topografski karti . Tako lo imo: magnetni sever ± sever. Magnetna igla je glavni in najmpomenbnej i del kompasa. ki na plavajo i podlagi vedno ka e v isto smer. Z uporabo limba lahko dolo amo osnovne strani neba in azimut (kot med izbrano smerjo in magnetnim severom). se v odsotnosti drugih zunanjih vplivov poravnava v smeri zemeljskih magnetnih silnic. proti magnetnemu severu. IV. Tako nam igla ka e referen no smer. ZGRADBA KOMPASA Nadmerek ali vizir Znak Limb ali vetrovnica Magnetna igla Oznaka severa na Ogledalo vetrovnici Podstavek Slika 3: Zgradba kompasa Osnovni sestavni deli kompasa so igla. Ta kos magnetita danes imenujemo magnetna igla.

Slika 5: Magnetna deklinacija (d) je kot med magnetnim (Sm) in geografskim sevrom (S) . Magnetna igla kompasa pa sicer ne poka e vedno smeri geografskega severa (ki ima zemljepisno irino 90°N).Slika 4: Smeri proti severu Magnetna igla se postavi vzporedno s silnicami zemljinega magnetnega polja. Zaradi potovanja magnetnih polov se spreminja s asom. Podatke o magnetni deklinaciji v neki to ki dobimo na posebnih zemljevidih. to je v smeri proti magnetnemu te aju. ki jo moramo pri teti ali od teti od smeri. da dobimo pravo smer. z letno spremembo nekaj minut). prikazane na kompasu. Na podlagi teh podatkov izra unamo trenutno deklinacijo kot zmno ek tevila let od izdaje zemljevida in letne spremembe deklinacije. ker tudi spremembe magn etne deklinacije niso nujno stalne. Seveda pa po ve letih ta izra un izgublja na to nosti. (V Ljubljani je njena velikost blizu ene kotne stopinje. ki imajo vrisane izogone. moramo v takih primerih izvesti dve korekciji: a) Magnetna deklinacija (oz. temve nam v samamem bistvu poka e smer »magnetnega« severa. Ti zemljevidi imajo dodano tudi letn ico izdaje ter letno spremembo deklinacije. Pri na i natan nosti lahko razliko med magnetnim in geografskim severom zanemarimo in re emo. Za merjenje smeri glede na geografski (pravi) sever. da ka e magnetna igla v smeri sever± jug. odvisna paje tudi od kraja opazovanja. magnetna variacija) je razlika med pravim in magnetnim severom.

Zemljina notranjost je kakor velikanski stroj. dokler en njen konec ne ka e proti severu. Slika 8: Magnetna igla . drugi pa proti jugu. zato se su e. ki proizvaja svoje magnetno polje. Slika 6: Magetna deviacija Zakaj magnetna igla ka e proti severu? Zemlja je kakor velikanski magnet z magnetnima te ajema nedale od severnega in ju nega zemljepisnega te aja. prikazano na kompasu. le i elezove rude. zgradb. magnetna te aja nista povsem na istih mestih kakor zemljepisna te aja. Kompasova igla je namagnetena. gora. Princip merjenja deviacije je kompenzacija. itd. Merjenje magnetne deviacije v vozilo vgrajenega kompasa se po zakonu izvaja na dve leti ali po potrebi. pa tudi nista povsem natan no drug proti drugemu. ki za delovanje ne uporablja magnetnega polja (npr.b) Magnetna deviacija nastane zaradi vplivov zunanjih magnetnih polj in zaradi popa itve le-teh zaradi bli ine eleznih delov. kjer smer. na osnovi GPS sistema). prikazano na magnetnem kompasu primerjamo s smerjo. To magnetno polje je najmo nej e blizu te a Vendar pa jev.

N S Slika 8: katerega ju ni pol (S) je blizu severnega geografskega pola (na Arktiki). Tam. je ju ni magnetni pol. ki se imenuje inklinacija. ki je podobno magnetnemu polju v okolici pali astega magneta. . pri tem tvorijo vpadni kot.V. ki povezujejo kraje z enako inklinacijo so izokline. kot da bi Zemlja vsebovala velik pali asti magnet. v magnetnih polih pa je inklinacija najve ja. V bli ini ju nega geografskega pola je severni magnetni pol. rte na zemljevidu. blizo 90o. severni pol (N) pa blizu ju nega geografskega pola (na Antarktiki). Magnetno polje Zemlje in magnetni poli Zemljo obdaja razmeroma ibko magnetno polje. Magnetne silnice vpadajo na vodoravna zemeljska tla. kjer magnetne silnice najbolj strmo vpadajo na zemeljsko povr je in kjer so najgostej e. Kraji z inklinacijo 0 so na magnetnem ekvatorju. tam magnetne silnice najbolj strmo izstopajo iz Zemlje.

rte. vzhodna. e je magnetna silnica usmerjena vzhodno od poldnevnika in negativna pri zahodni usmerjenosti. Da dobimo pravi geografski sever moramo upo tevati magnetno deklinacijo. saj magnetna pola ne sovpadata z geografskima.uni-lj. Ob uporabi kompasa magnetna deklinacija nastopa kot kot. VIRI - http://en. ki je obi ajno nekaj stopinj plus ali minus. Po dogovoru je ta pozitivna.fe.org/wiki/Compass#Limitations_of_the_magnetic_compass lbm. magnetni meridijan) s pravim .i. Magnetni kompas poka e smer silnic zemeljskega magnetnega polja. ki ga tvori severni konec magnetne igle (t.Smer vodoravne komponente gostote magnetnega polja se ne ujema povsem s smerjo poldnevnika. so izogone. Kot med poldnevnikom in smerjo vodoravne komponente gostote zemeljskega magnetnega polja se imenuje magnetna deklinacija.zemljepisnim meridijanom. VI. je treba podatke o magnetnih deklinacijah pogosto obnavljati. Magnetna deklinacija (imenovana tudi variacija) je pozitivna oz.si/oe/OE2/Zgodovina Skripta OET Google iskalec slik . to je smer ju nega magnetnega pola. V obratnem primeru je variacija negativna oz zahodna. Ker se lega magnetnih polov ter potek silnic zemeljskega magnetnega polja pogosto spreminjajo. ki povezujejo kraje z enako deklinacijo. e je severni konec igle odklonjen vzhodno od pravega meridijana.wikipedia.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful