MAGNETNI KOMPAS

Vili Stegne, 64100274 Matic Semeni , 64100480

Ljubljana, 25.5.2011

da je kompas izna el kitajski cesar Kwang Ti leta 2624 pr.n. Legenda govori. da e je bil magnetovec prekinjen tako. Stoletju. Kitajci mu pravjo » ting nan ing«. . Kompas je dandanes najbolj raz irjen pripomo ek za orientacijo. Slika 1: Tako pa naj bi izgledal prvi kompas. Od Kitajcev so kompas prevzeli Arabci. iz kitajske. naravno namagnetene rude eleza. da se je lahko nato prosto premikal. t. ki ka e na jug. verjetno pa je bil znan e ve stoletij pred tem datumom. je vedno kazal v isto smer (v smeri magnetnih polov). Starodavni ljudje so ugotovili. kar bi naj pomenilo voz.Prvi dokumentiran zapis o kompasu izvira iz leta 1297. nato pa so ga v Evropo prinesli Italjani v 13. ki so mu dali ime busola.. Zgodovina Kompasa Prvi kompasi so bili izdelani iz magnetovca.I.

II. kje je sever. KAJ JE KOMPAS ? Kompas ali busola je naprava. odvisno od ega. Kompas je potrebno hraniti imdlje od elektri nih ic in aparatov. c) model F ± 73. ki se med sabo razlikujejo po obliki. Dobiti je mogo e precej modelov. ) japonska busola . Ko vemo. ki nam natan no poka e. konstrukciji. Tako poznamo preprost kompas. zato jo pred vsem tem dobro zavarujemo kolikor je le mogo e.4. najbolj raz irjen in najbolj uporaben pa je model M -53. materialu. Slika 2: Razli ni modeli kompasov: a) busola M-53. Tudi vro ina ji ne de dobro. kje je sever. kompas F -73. enako bo magnetni igli kodoval e kak en drug magnet ali kos eleza v bli ini. b) model port. Poznamo ve modelov kompasov. okoli katerih se ustvarja elektromagnetno polje. kompas port-4. pa so nam znane vse druge strani neba. temeljni oznakah in po ceni. t za kaj ga potrebujemo. japonsko busolo.

Preden pa ho emo spoznati lastnosti magnetne igle je prav da vemo. Tako lo imo: magnetni sever ± sever. ki na plavajo i podlagi vedno ka e v isto smer. ki ga dolo a igla kompasa geografski sever ± naj bi predstavljal nami ljeno to ko. se v odsotnosti drugih zunanjih vplivov poravnava v smeri zemeljskih magnetnih silnic. ki je ule ajena karseda brez trenja. Tako nam igla ka e referen no smer. v katero je vpeta Zemljina os (geografski severni te aj) projekcijski sever ± nakazujejo ga navpi ne linije pravokotne geografske mre e na topografski karti . DELOVANJE KOMPASA Kos magnetita z mo no magnetizacijo tvori elezov magnet. IV. Ta kos magnetita danes imenujemo magnetna igla. ki slu i za navigacijo. Magnetna igla je glavni in najmpomenbnej i del kompasa. proti magnetnemu severu. limb ( tevil nica) in v asih tudi ogledalo z merilno muho.III. ZGRADBA KOMPASA Nadmerek ali vizir Znak Limb ali vetrovnica Magnetna igla Oznaka severa na Ogledalo vetrovnici Podstavek Slika 3: Zgradba kompasa Osnovni sestavni deli kompasa so igla. Magnetna igla. kar nam skupaj z geografsko karto omogo a orientacijo in dolo anje stoji a. da pravzraprav ima pravzaprav beseda sever lahko 3 pomene. Z uporabo limba lahko dolo amo osnovne strani neba in azimut (kot med izbrano smerjo in magnetnim severom).

z letno spremembo nekaj minut). Magnetna igla kompasa pa sicer ne poka e vedno smeri geografskega severa (ki ima zemljepisno irino 90°N). ker tudi spremembe magn etne deklinacije niso nujno stalne. da dobimo pravo smer. ki jo moramo pri teti ali od teti od smeri. (V Ljubljani je njena velikost blizu ene kotne stopinje. Pri na i natan nosti lahko razliko med magnetnim in geografskim severom zanemarimo in re emo. Ti zemljevidi imajo dodano tudi letn ico izdaje ter letno spremembo deklinacije. magnetna variacija) je razlika med pravim in magnetnim severom. da ka e magnetna igla v smeri sever± jug. moramo v takih primerih izvesti dve korekciji: a) Magnetna deklinacija (oz. ki imajo vrisane izogone. Seveda pa po ve letih ta izra un izgublja na to nosti. Slika 5: Magnetna deklinacija (d) je kot med magnetnim (Sm) in geografskim sevrom (S) . temve nam v samamem bistvu poka e smer »magnetnega« severa. Podatke o magnetni deklinaciji v neki to ki dobimo na posebnih zemljevidih. to je v smeri proti magnetnemu te aju. odvisna paje tudi od kraja opazovanja. Na podlagi teh podatkov izra unamo trenutno deklinacijo kot zmno ek tevila let od izdaje zemljevida in letne spremembe deklinacije. prikazane na kompasu. Za merjenje smeri glede na geografski (pravi) sever.Slika 4: Smeri proti severu Magnetna igla se postavi vzporedno s silnicami zemljinega magnetnega polja. Zaradi potovanja magnetnih polov se spreminja s asom.

Slika 8: Magnetna igla . pa tudi nista povsem natan no drug proti drugemu. gora. ki proizvaja svoje magnetno polje. drugi pa proti jugu.b) Magnetna deviacija nastane zaradi vplivov zunanjih magnetnih polj in zaradi popa itve le-teh zaradi bli ine eleznih delov. zgradb. prikazano na magnetnem kompasu primerjamo s smerjo. prikazano na kompasu. magnetna te aja nista povsem na istih mestih kakor zemljepisna te aja. Zemljina notranjost je kakor velikanski stroj. ki za delovanje ne uporablja magnetnega polja (npr. dokler en njen konec ne ka e proti severu. na osnovi GPS sistema). le i elezove rude. Kompasova igla je namagnetena. Princip merjenja deviacije je kompenzacija. Slika 6: Magetna deviacija Zakaj magnetna igla ka e proti severu? Zemlja je kakor velikanski magnet z magnetnima te ajema nedale od severnega in ju nega zemljepisnega te aja. itd. kjer smer. Merjenje magnetne deviacije v vozilo vgrajenega kompasa se po zakonu izvaja na dve leti ali po potrebi. zato se su e. To magnetno polje je najmo nej e blizu te a Vendar pa jev.

je ju ni magnetni pol. v magnetnih polih pa je inklinacija najve ja. pri tem tvorijo vpadni kot. Magnetne silnice vpadajo na vodoravna zemeljska tla. ki se imenuje inklinacija. blizo 90o. rte na zemljevidu. ki povezujejo kraje z enako inklinacijo so izokline.V. Magnetno polje Zemlje in magnetni poli Zemljo obdaja razmeroma ibko magnetno polje. ki je podobno magnetnemu polju v okolici pali astega magneta. severni pol (N) pa blizu ju nega geografskega pola (na Antarktiki). N S Slika 8: katerega ju ni pol (S) je blizu severnega geografskega pola (na Arktiki). kjer magnetne silnice najbolj strmo vpadajo na zemeljsko povr je in kjer so najgostej e. Kraji z inklinacijo 0 so na magnetnem ekvatorju. V bli ini ju nega geografskega pola je severni magnetni pol. kot da bi Zemlja vsebovala velik pali asti magnet. tam magnetne silnice najbolj strmo izstopajo iz Zemlje. . Tam.

Magnetna deklinacija (imenovana tudi variacija) je pozitivna oz.wikipedia.fe. Ob uporabi kompasa magnetna deklinacija nastopa kot kot. Da dobimo pravi geografski sever moramo upo tevati magnetno deklinacijo.i. Kot med poldnevnikom in smerjo vodoravne komponente gostote zemeljskega magnetnega polja se imenuje magnetna deklinacija. ki ga tvori severni konec magnetne igle (t. VI. e je severni konec igle odklonjen vzhodno od pravega meridijana.Smer vodoravne komponente gostote magnetnega polja se ne ujema povsem s smerjo poldnevnika. rte. so izogone.si/oe/OE2/Zgodovina Skripta OET Google iskalec slik . je treba podatke o magnetnih deklinacijah pogosto obnavljati. ki povezujejo kraje z enako deklinacijo.uni-lj. magnetni meridijan) s pravim . Magnetni kompas poka e smer silnic zemeljskega magnetnega polja. e je magnetna silnica usmerjena vzhodno od poldnevnika in negativna pri zahodni usmerjenosti. to je smer ju nega magnetnega pola. V obratnem primeru je variacija negativna oz zahodna. vzhodna. Ker se lega magnetnih polov ter potek silnic zemeljskega magnetnega polja pogosto spreminjajo. VIRI - http://en. ki je obi ajno nekaj stopinj plus ali minus.org/wiki/Compass#Limitations_of_the_magnetic_compass lbm. saj magnetna pola ne sovpadata z geografskima.zemljepisnim meridijanom. Po dogovoru je ta pozitivna.