MAGNETNI KOMPAS

Vili Stegne, 64100274 Matic Semeni , 64100480

Ljubljana, 25.5.2011

Prvi dokumentiran zapis o kompasu izvira iz leta 1297. Kitajci mu pravjo » ting nan ing«. Kompas je dandanes najbolj raz irjen pripomo ek za orientacijo. da e je bil magnetovec prekinjen tako.n. iz kitajske. Zgodovina Kompasa Prvi kompasi so bili izdelani iz magnetovca. naravno namagnetene rude eleza. nato pa so ga v Evropo prinesli Italjani v 13. kar bi naj pomenilo voz. . Slika 1: Tako pa naj bi izgledal prvi kompas. Stoletju. t.. Od Kitajcev so kompas prevzeli Arabci. ki so mu dali ime busola. Legenda govori.I. da se je lahko nato prosto premikal. ki ka e na jug. je vedno kazal v isto smer (v smeri magnetnih polov). Starodavni ljudje so ugotovili. da je kompas izna el kitajski cesar Kwang Ti leta 2624 pr. verjetno pa je bil znan e ve stoletij pred tem datumom.

b) model port. kompas port-4. kje je sever. japonsko busolo. Ko vemo. Poznamo ve modelov kompasov. ki nam natan no poka e. temeljni oznakah in po ceni. Slika 2: Razli ni modeli kompasov: a) busola M-53. zato jo pred vsem tem dobro zavarujemo kolikor je le mogo e. najbolj raz irjen in najbolj uporaben pa je model M -53. t za kaj ga potrebujemo. ) japonska busola . c) model F ± 73. KAJ JE KOMPAS ? Kompas ali busola je naprava. konstrukciji.II. enako bo magnetni igli kodoval e kak en drug magnet ali kos eleza v bli ini. Kompas je potrebno hraniti imdlje od elektri nih ic in aparatov. materialu. ki se med sabo razlikujejo po obliki. Tudi vro ina ji ne de dobro. kompas F -73.4. pa so nam znane vse druge strani neba. okoli katerih se ustvarja elektromagnetno polje. kje je sever. Tako poznamo preprost kompas. Dobiti je mogo e precej modelov. odvisno od ega.

Z uporabo limba lahko dolo amo osnovne strani neba in azimut (kot med izbrano smerjo in magnetnim severom). ZGRADBA KOMPASA Nadmerek ali vizir Znak Limb ali vetrovnica Magnetna igla Oznaka severa na Ogledalo vetrovnici Podstavek Slika 3: Zgradba kompasa Osnovni sestavni deli kompasa so igla. ki je ule ajena karseda brez trenja. Tako nam igla ka e referen no smer. da pravzraprav ima pravzaprav beseda sever lahko 3 pomene. Preden pa ho emo spoznati lastnosti magnetne igle je prav da vemo. ki ga dolo a igla kompasa geografski sever ± naj bi predstavljal nami ljeno to ko. Ta kos magnetita danes imenujemo magnetna igla. ki na plavajo i podlagi vedno ka e v isto smer. se v odsotnosti drugih zunanjih vplivov poravnava v smeri zemeljskih magnetnih silnic. kar nam skupaj z geografsko karto omogo a orientacijo in dolo anje stoji a. DELOVANJE KOMPASA Kos magnetita z mo no magnetizacijo tvori elezov magnet. ki slu i za navigacijo. limb ( tevil nica) in v asih tudi ogledalo z merilno muho. Tako lo imo: magnetni sever ± sever. v katero je vpeta Zemljina os (geografski severni te aj) projekcijski sever ± nakazujejo ga navpi ne linije pravokotne geografske mre e na topografski karti . Magnetna igla je glavni in najmpomenbnej i del kompasa. IV. Magnetna igla.III. proti magnetnemu severu.

Zaradi potovanja magnetnih polov se spreminja s asom. ker tudi spremembe magn etne deklinacije niso nujno stalne. Slika 5: Magnetna deklinacija (d) je kot med magnetnim (Sm) in geografskim sevrom (S) . Podatke o magnetni deklinaciji v neki to ki dobimo na posebnih zemljevidih. Ti zemljevidi imajo dodano tudi letn ico izdaje ter letno spremembo deklinacije. odvisna paje tudi od kraja opazovanja. z letno spremembo nekaj minut). Za merjenje smeri glede na geografski (pravi) sever. da dobimo pravo smer. prikazane na kompasu. Pri na i natan nosti lahko razliko med magnetnim in geografskim severom zanemarimo in re emo. Magnetna igla kompasa pa sicer ne poka e vedno smeri geografskega severa (ki ima zemljepisno irino 90°N). moramo v takih primerih izvesti dve korekciji: a) Magnetna deklinacija (oz. magnetna variacija) je razlika med pravim in magnetnim severom. (V Ljubljani je njena velikost blizu ene kotne stopinje. to je v smeri proti magnetnemu te aju. Na podlagi teh podatkov izra unamo trenutno deklinacijo kot zmno ek tevila let od izdaje zemljevida in letne spremembe deklinacije. temve nam v samamem bistvu poka e smer »magnetnega« severa. Seveda pa po ve letih ta izra un izgublja na to nosti. ki imajo vrisane izogone. da ka e magnetna igla v smeri sever± jug. ki jo moramo pri teti ali od teti od smeri.Slika 4: Smeri proti severu Magnetna igla se postavi vzporedno s silnicami zemljinega magnetnega polja.

Kompasova igla je namagnetena. drugi pa proti jugu. le i elezove rude. itd. ki za delovanje ne uporablja magnetnega polja (npr. Merjenje magnetne deviacije v vozilo vgrajenega kompasa se po zakonu izvaja na dve leti ali po potrebi. ki proizvaja svoje magnetno polje. Princip merjenja deviacije je kompenzacija. pa tudi nista povsem natan no drug proti drugemu. zato se su e.b) Magnetna deviacija nastane zaradi vplivov zunanjih magnetnih polj in zaradi popa itve le-teh zaradi bli ine eleznih delov. Zemljina notranjost je kakor velikanski stroj. Slika 6: Magetna deviacija Zakaj magnetna igla ka e proti severu? Zemlja je kakor velikanski magnet z magnetnima te ajema nedale od severnega in ju nega zemljepisnega te aja. zgradb. gora. To magnetno polje je najmo nej e blizu te a Vendar pa jev. dokler en njen konec ne ka e proti severu. na osnovi GPS sistema). prikazano na kompasu. kjer smer. Slika 8: Magnetna igla . prikazano na magnetnem kompasu primerjamo s smerjo. magnetna te aja nista povsem na istih mestih kakor zemljepisna te aja.

ki je podobno magnetnemu polju v okolici pali astega magneta. kot da bi Zemlja vsebovala velik pali asti magnet. kjer magnetne silnice najbolj strmo vpadajo na zemeljsko povr je in kjer so najgostej e. blizo 90o. severni pol (N) pa blizu ju nega geografskega pola (na Antarktiki). Kraji z inklinacijo 0 so na magnetnem ekvatorju. je ju ni magnetni pol. N S Slika 8: katerega ju ni pol (S) je blizu severnega geografskega pola (na Arktiki).V. Tam. rte na zemljevidu. v magnetnih polih pa je inklinacija najve ja. Magnetne silnice vpadajo na vodoravna zemeljska tla. . ki se imenuje inklinacija. pri tem tvorijo vpadni kot. Magnetno polje Zemlje in magnetni poli Zemljo obdaja razmeroma ibko magnetno polje. tam magnetne silnice najbolj strmo izstopajo iz Zemlje. ki povezujejo kraje z enako inklinacijo so izokline. V bli ini ju nega geografskega pola je severni magnetni pol.

ki ga tvori severni konec magnetne igle (t.Smer vodoravne komponente gostote magnetnega polja se ne ujema povsem s smerjo poldnevnika. ki povezujejo kraje z enako deklinacijo. V obratnem primeru je variacija negativna oz zahodna.fe.org/wiki/Compass#Limitations_of_the_magnetic_compass lbm. e je magnetna silnica usmerjena vzhodno od poldnevnika in negativna pri zahodni usmerjenosti. saj magnetna pola ne sovpadata z geografskima.uni-lj. VIRI - http://en. Ker se lega magnetnih polov ter potek silnic zemeljskega magnetnega polja pogosto spreminjajo. je treba podatke o magnetnih deklinacijah pogosto obnavljati. Kot med poldnevnikom in smerjo vodoravne komponente gostote zemeljskega magnetnega polja se imenuje magnetna deklinacija.si/oe/OE2/Zgodovina Skripta OET Google iskalec slik . Po dogovoru je ta pozitivna. Da dobimo pravi geografski sever moramo upo tevati magnetno deklinacijo. rte. VI. Magnetni kompas poka e smer silnic zemeljskega magnetnega polja.wikipedia. to je smer ju nega magnetnega pola. Ob uporabi kompasa magnetna deklinacija nastopa kot kot. ki je obi ajno nekaj stopinj plus ali minus. magnetni meridijan) s pravim . e je severni konec igle odklonjen vzhodno od pravega meridijana.i. vzhodna. so izogone. Magnetna deklinacija (imenovana tudi variacija) je pozitivna oz.zemljepisnim meridijanom.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful