MAGNETNI KOMPAS

Vili Stegne, 64100274 Matic Semeni , 64100480

Ljubljana, 25.5.2011

t. da e je bil magnetovec prekinjen tako.. ki ka e na jug. Zgodovina Kompasa Prvi kompasi so bili izdelani iz magnetovca. da se je lahko nato prosto premikal. verjetno pa je bil znan e ve stoletij pred tem datumom. naravno namagnetene rude eleza. je vedno kazal v isto smer (v smeri magnetnih polov).Prvi dokumentiran zapis o kompasu izvira iz leta 1297. Slika 1: Tako pa naj bi izgledal prvi kompas. Od Kitajcev so kompas prevzeli Arabci. iz kitajske. Kitajci mu pravjo » ting nan ing«. . ki so mu dali ime busola.n. Starodavni ljudje so ugotovili. nato pa so ga v Evropo prinesli Italjani v 13.I. Stoletju. Legenda govori. da je kompas izna el kitajski cesar Kwang Ti leta 2624 pr. Kompas je dandanes najbolj raz irjen pripomo ek za orientacijo. kar bi naj pomenilo voz.

KAJ JE KOMPAS ? Kompas ali busola je naprava. b) model port. kompas port-4. kje je sever. Poznamo ve modelov kompasov. c) model F ± 73. konstrukciji. zato jo pred vsem tem dobro zavarujemo kolikor je le mogo e. okoli katerih se ustvarja elektromagnetno polje. odvisno od ega. Tudi vro ina ji ne de dobro. Kompas je potrebno hraniti imdlje od elektri nih ic in aparatov. kje je sever. ) japonska busola . Tako poznamo preprost kompas. najbolj raz irjen in najbolj uporaben pa je model M -53. t za kaj ga potrebujemo. Dobiti je mogo e precej modelov.II. materialu. temeljni oznakah in po ceni. Slika 2: Razli ni modeli kompasov: a) busola M-53. enako bo magnetni igli kodoval e kak en drug magnet ali kos eleza v bli ini.4. japonsko busolo. pa so nam znane vse druge strani neba. ki se med sabo razlikujejo po obliki. ki nam natan no poka e. kompas F -73. Ko vemo.

ki na plavajo i podlagi vedno ka e v isto smer. IV. limb ( tevil nica) in v asih tudi ogledalo z merilno muho. ki ga dolo a igla kompasa geografski sever ± naj bi predstavljal nami ljeno to ko. kar nam skupaj z geografsko karto omogo a orientacijo in dolo anje stoji a. Magnetna igla je glavni in najmpomenbnej i del kompasa. Magnetna igla. da pravzraprav ima pravzaprav beseda sever lahko 3 pomene. Ta kos magnetita danes imenujemo magnetna igla. Z uporabo limba lahko dolo amo osnovne strani neba in azimut (kot med izbrano smerjo in magnetnim severom). ki je ule ajena karseda brez trenja. se v odsotnosti drugih zunanjih vplivov poravnava v smeri zemeljskih magnetnih silnic.III. ZGRADBA KOMPASA Nadmerek ali vizir Znak Limb ali vetrovnica Magnetna igla Oznaka severa na Ogledalo vetrovnici Podstavek Slika 3: Zgradba kompasa Osnovni sestavni deli kompasa so igla. Preden pa ho emo spoznati lastnosti magnetne igle je prav da vemo. proti magnetnemu severu. Tako nam igla ka e referen no smer. DELOVANJE KOMPASA Kos magnetita z mo no magnetizacijo tvori elezov magnet. Tako lo imo: magnetni sever ± sever. ki slu i za navigacijo. v katero je vpeta Zemljina os (geografski severni te aj) projekcijski sever ± nakazujejo ga navpi ne linije pravokotne geografske mre e na topografski karti .

magnetna variacija) je razlika med pravim in magnetnim severom. da ka e magnetna igla v smeri sever± jug.Slika 4: Smeri proti severu Magnetna igla se postavi vzporedno s silnicami zemljinega magnetnega polja. (V Ljubljani je njena velikost blizu ene kotne stopinje. ki imajo vrisane izogone. da dobimo pravo smer. Magnetna igla kompasa pa sicer ne poka e vedno smeri geografskega severa (ki ima zemljepisno irino 90°N). moramo v takih primerih izvesti dve korekciji: a) Magnetna deklinacija (oz. ki jo moramo pri teti ali od teti od smeri. temve nam v samamem bistvu poka e smer »magnetnega« severa. Ti zemljevidi imajo dodano tudi letn ico izdaje ter letno spremembo deklinacije. ker tudi spremembe magn etne deklinacije niso nujno stalne. Podatke o magnetni deklinaciji v neki to ki dobimo na posebnih zemljevidih. Seveda pa po ve letih ta izra un izgublja na to nosti. to je v smeri proti magnetnemu te aju. prikazane na kompasu. Na podlagi teh podatkov izra unamo trenutno deklinacijo kot zmno ek tevila let od izdaje zemljevida in letne spremembe deklinacije. z letno spremembo nekaj minut). Zaradi potovanja magnetnih polov se spreminja s asom. Pri na i natan nosti lahko razliko med magnetnim in geografskim severom zanemarimo in re emo. Slika 5: Magnetna deklinacija (d) je kot med magnetnim (Sm) in geografskim sevrom (S) . odvisna paje tudi od kraja opazovanja. Za merjenje smeri glede na geografski (pravi) sever.

pa tudi nista povsem natan no drug proti drugemu. prikazano na magnetnem kompasu primerjamo s smerjo. kjer smer. Princip merjenja deviacije je kompenzacija. itd. Slika 8: Magnetna igla .b) Magnetna deviacija nastane zaradi vplivov zunanjih magnetnih polj in zaradi popa itve le-teh zaradi bli ine eleznih delov. ki za delovanje ne uporablja magnetnega polja (npr. magnetna te aja nista povsem na istih mestih kakor zemljepisna te aja. zato se su e. le i elezove rude. gora. Merjenje magnetne deviacije v vozilo vgrajenega kompasa se po zakonu izvaja na dve leti ali po potrebi. Slika 6: Magetna deviacija Zakaj magnetna igla ka e proti severu? Zemlja je kakor velikanski magnet z magnetnima te ajema nedale od severnega in ju nega zemljepisnega te aja. Kompasova igla je namagnetena. ki proizvaja svoje magnetno polje. drugi pa proti jugu. prikazano na kompasu. Zemljina notranjost je kakor velikanski stroj. To magnetno polje je najmo nej e blizu te a Vendar pa jev. dokler en njen konec ne ka e proti severu. na osnovi GPS sistema). zgradb.

ki se imenuje inklinacija. kot da bi Zemlja vsebovala velik pali asti magnet.V. . kjer magnetne silnice najbolj strmo vpadajo na zemeljsko povr je in kjer so najgostej e. V bli ini ju nega geografskega pola je severni magnetni pol. v magnetnih polih pa je inklinacija najve ja. rte na zemljevidu. pri tem tvorijo vpadni kot. severni pol (N) pa blizu ju nega geografskega pola (na Antarktiki). blizo 90o. je ju ni magnetni pol. Magnetno polje Zemlje in magnetni poli Zemljo obdaja razmeroma ibko magnetno polje. tam magnetne silnice najbolj strmo izstopajo iz Zemlje. ki povezujejo kraje z enako inklinacijo so izokline. Kraji z inklinacijo 0 so na magnetnem ekvatorju. Tam. Magnetne silnice vpadajo na vodoravna zemeljska tla. N S Slika 8: katerega ju ni pol (S) je blizu severnega geografskega pola (na Arktiki). ki je podobno magnetnemu polju v okolici pali astega magneta.

to je smer ju nega magnetnega pola. saj magnetna pola ne sovpadata z geografskima. Ob uporabi kompasa magnetna deklinacija nastopa kot kot. VI.uni-lj. ki ga tvori severni konec magnetne igle (t. je treba podatke o magnetnih deklinacijah pogosto obnavljati. ki povezujejo kraje z enako deklinacijo.org/wiki/Compass#Limitations_of_the_magnetic_compass lbm.Smer vodoravne komponente gostote magnetnega polja se ne ujema povsem s smerjo poldnevnika.fe. rte.si/oe/OE2/Zgodovina Skripta OET Google iskalec slik . e je magnetna silnica usmerjena vzhodno od poldnevnika in negativna pri zahodni usmerjenosti. e je severni konec igle odklonjen vzhodno od pravega meridijana. Kot med poldnevnikom in smerjo vodoravne komponente gostote zemeljskega magnetnega polja se imenuje magnetna deklinacija.i. so izogone. Po dogovoru je ta pozitivna. Ker se lega magnetnih polov ter potek silnic zemeljskega magnetnega polja pogosto spreminjajo. Magnetna deklinacija (imenovana tudi variacija) je pozitivna oz.wikipedia. V obratnem primeru je variacija negativna oz zahodna.zemljepisnim meridijanom. vzhodna. magnetni meridijan) s pravim . ki je obi ajno nekaj stopinj plus ali minus. Magnetni kompas poka e smer silnic zemeljskega magnetnega polja. Da dobimo pravi geografski sever moramo upo tevati magnetno deklinacijo. VIRI - http://en.