MAGNETNI KOMPAS

Vili Stegne, 64100274 Matic Semeni , 64100480

Ljubljana, 25.5.2011

I. je vedno kazal v isto smer (v smeri magnetnih polov). ki so mu dali ime busola. Stoletju. Zgodovina Kompasa Prvi kompasi so bili izdelani iz magnetovca. da se je lahko nato prosto premikal. da e je bil magnetovec prekinjen tako. Slika 1: Tako pa naj bi izgledal prvi kompas. verjetno pa je bil znan e ve stoletij pred tem datumom. Kitajci mu pravjo » ting nan ing«. naravno namagnetene rude eleza. t.n. Od Kitajcev so kompas prevzeli Arabci.Prvi dokumentiran zapis o kompasu izvira iz leta 1297. nato pa so ga v Evropo prinesli Italjani v 13. Starodavni ljudje so ugotovili. . da je kompas izna el kitajski cesar Kwang Ti leta 2624 pr. iz kitajske. kar bi naj pomenilo voz.. Legenda govori. Kompas je dandanes najbolj raz irjen pripomo ek za orientacijo. ki ka e na jug.

II. c) model F ± 73. kompas F -73. Tako poznamo preprost kompas. Poznamo ve modelov kompasov.4. kompas port-4. Ko vemo. temeljni oznakah in po ceni. pa so nam znane vse druge strani neba. KAJ JE KOMPAS ? Kompas ali busola je naprava. najbolj raz irjen in najbolj uporaben pa je model M -53. Slika 2: Razli ni modeli kompasov: a) busola M-53. ki se med sabo razlikujejo po obliki. kje je sever. enako bo magnetni igli kodoval e kak en drug magnet ali kos eleza v bli ini. japonsko busolo. ki nam natan no poka e. materialu. Tudi vro ina ji ne de dobro. ) japonska busola . odvisno od ega. t za kaj ga potrebujemo. zato jo pred vsem tem dobro zavarujemo kolikor je le mogo e. kje je sever. okoli katerih se ustvarja elektromagnetno polje. b) model port. Dobiti je mogo e precej modelov. konstrukciji. Kompas je potrebno hraniti imdlje od elektri nih ic in aparatov.

proti magnetnemu severu. DELOVANJE KOMPASA Kos magnetita z mo no magnetizacijo tvori elezov magnet. Tako lo imo: magnetni sever ± sever. ki na plavajo i podlagi vedno ka e v isto smer. Magnetna igla je glavni in najmpomenbnej i del kompasa. kar nam skupaj z geografsko karto omogo a orientacijo in dolo anje stoji a. da pravzraprav ima pravzaprav beseda sever lahko 3 pomene. Ta kos magnetita danes imenujemo magnetna igla.III. IV. ki slu i za navigacijo. ki ga dolo a igla kompasa geografski sever ± naj bi predstavljal nami ljeno to ko. se v odsotnosti drugih zunanjih vplivov poravnava v smeri zemeljskih magnetnih silnic. Z uporabo limba lahko dolo amo osnovne strani neba in azimut (kot med izbrano smerjo in magnetnim severom). ki je ule ajena karseda brez trenja. Magnetna igla. ZGRADBA KOMPASA Nadmerek ali vizir Znak Limb ali vetrovnica Magnetna igla Oznaka severa na Ogledalo vetrovnici Podstavek Slika 3: Zgradba kompasa Osnovni sestavni deli kompasa so igla. v katero je vpeta Zemljina os (geografski severni te aj) projekcijski sever ± nakazujejo ga navpi ne linije pravokotne geografske mre e na topografski karti . Preden pa ho emo spoznati lastnosti magnetne igle je prav da vemo. Tako nam igla ka e referen no smer. limb ( tevil nica) in v asih tudi ogledalo z merilno muho.

Za merjenje smeri glede na geografski (pravi) sever. odvisna paje tudi od kraja opazovanja. Ti zemljevidi imajo dodano tudi letn ico izdaje ter letno spremembo deklinacije. Seveda pa po ve letih ta izra un izgublja na to nosti. Pri na i natan nosti lahko razliko med magnetnim in geografskim severom zanemarimo in re emo.Slika 4: Smeri proti severu Magnetna igla se postavi vzporedno s silnicami zemljinega magnetnega polja. magnetna variacija) je razlika med pravim in magnetnim severom. moramo v takih primerih izvesti dve korekciji: a) Magnetna deklinacija (oz. da dobimo pravo smer. Slika 5: Magnetna deklinacija (d) je kot med magnetnim (Sm) in geografskim sevrom (S) . prikazane na kompasu. ker tudi spremembe magn etne deklinacije niso nujno stalne. ki imajo vrisane izogone. Na podlagi teh podatkov izra unamo trenutno deklinacijo kot zmno ek tevila let od izdaje zemljevida in letne spremembe deklinacije. ki jo moramo pri teti ali od teti od smeri. (V Ljubljani je njena velikost blizu ene kotne stopinje. Magnetna igla kompasa pa sicer ne poka e vedno smeri geografskega severa (ki ima zemljepisno irino 90°N). Zaradi potovanja magnetnih polov se spreminja s asom. da ka e magnetna igla v smeri sever± jug. Podatke o magnetni deklinaciji v neki to ki dobimo na posebnih zemljevidih. temve nam v samamem bistvu poka e smer »magnetnega« severa. to je v smeri proti magnetnemu te aju. z letno spremembo nekaj minut).

dokler en njen konec ne ka e proti severu. Zemljina notranjost je kakor velikanski stroj. kjer smer. gora. prikazano na kompasu.b) Magnetna deviacija nastane zaradi vplivov zunanjih magnetnih polj in zaradi popa itve le-teh zaradi bli ine eleznih delov. Kompasova igla je namagnetena. na osnovi GPS sistema). ki proizvaja svoje magnetno polje. Princip merjenja deviacije je kompenzacija. prikazano na magnetnem kompasu primerjamo s smerjo. Merjenje magnetne deviacije v vozilo vgrajenega kompasa se po zakonu izvaja na dve leti ali po potrebi. Slika 8: Magnetna igla . ki za delovanje ne uporablja magnetnega polja (npr. magnetna te aja nista povsem na istih mestih kakor zemljepisna te aja. Slika 6: Magetna deviacija Zakaj magnetna igla ka e proti severu? Zemlja je kakor velikanski magnet z magnetnima te ajema nedale od severnega in ju nega zemljepisnega te aja. le i elezove rude. itd. zgradb. To magnetno polje je najmo nej e blizu te a Vendar pa jev. zato se su e. drugi pa proti jugu. pa tudi nista povsem natan no drug proti drugemu.

ki se imenuje inklinacija. je ju ni magnetni pol. kjer magnetne silnice najbolj strmo vpadajo na zemeljsko povr je in kjer so najgostej e. ki je podobno magnetnemu polju v okolici pali astega magneta. V bli ini ju nega geografskega pola je severni magnetni pol. tam magnetne silnice najbolj strmo izstopajo iz Zemlje. kot da bi Zemlja vsebovala velik pali asti magnet. v magnetnih polih pa je inklinacija najve ja. severni pol (N) pa blizu ju nega geografskega pola (na Antarktiki). N S Slika 8: katerega ju ni pol (S) je blizu severnega geografskega pola (na Arktiki). rte na zemljevidu. Kraji z inklinacijo 0 so na magnetnem ekvatorju. pri tem tvorijo vpadni kot. Magnetno polje Zemlje in magnetni poli Zemljo obdaja razmeroma ibko magnetno polje. blizo 90o.V. Tam. Magnetne silnice vpadajo na vodoravna zemeljska tla. ki povezujejo kraje z enako inklinacijo so izokline. .

ki ga tvori severni konec magnetne igle (t. je treba podatke o magnetnih deklinacijah pogosto obnavljati. VI. V obratnem primeru je variacija negativna oz zahodna.zemljepisnim meridijanom.i. to je smer ju nega magnetnega pola. so izogone. VIRI - http://en.fe. e je magnetna silnica usmerjena vzhodno od poldnevnika in negativna pri zahodni usmerjenosti. rte. Ob uporabi kompasa magnetna deklinacija nastopa kot kot.org/wiki/Compass#Limitations_of_the_magnetic_compass lbm. Da dobimo pravi geografski sever moramo upo tevati magnetno deklinacijo. vzhodna.si/oe/OE2/Zgodovina Skripta OET Google iskalec slik . Kot med poldnevnikom in smerjo vodoravne komponente gostote zemeljskega magnetnega polja se imenuje magnetna deklinacija.uni-lj. e je severni konec igle odklonjen vzhodno od pravega meridijana. magnetni meridijan) s pravim . Magnetni kompas poka e smer silnic zemeljskega magnetnega polja. ki povezujejo kraje z enako deklinacijo. ki je obi ajno nekaj stopinj plus ali minus.Smer vodoravne komponente gostote magnetnega polja se ne ujema povsem s smerjo poldnevnika. Po dogovoru je ta pozitivna. Magnetna deklinacija (imenovana tudi variacija) je pozitivna oz. Ker se lega magnetnih polov ter potek silnic zemeljskega magnetnega polja pogosto spreminjajo. saj magnetna pola ne sovpadata z geografskima.wikipedia.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful