MAGNETNI KOMPAS

Vili Stegne, 64100274 Matic Semeni , 64100480

Ljubljana, 25.5.2011

I.

Zgodovina Kompasa

Prvi kompasi so bili izdelani iz magnetovca, naravno namagnetene rude eleza. Starodavni ljudje so ugotovili, da e je bil magnetovec prekinjen tako, da se je lahko nato prosto premikal, je vedno kazal v isto smer (v smeri magnetnih polov). Legenda govori, da je kompas izna el kitajski cesar Kwang Ti leta 2624 pr.n. t.. Kitajci mu pravjo ting nan ing, kar bi naj pomenilo voz, ki ka e na jug. Od Kitajcev so kompas prevzeli Arabci, ki so mu dali ime busola, nato pa so ga v Evropo prinesli Italjani v 13. Stoletju.Prvi dokumentiran zapis o kompasu izvira iz leta 1297, verjetno pa je bil znan e ve stoletij pred tem datumom. Kompas je dandanes najbolj raz irjen pripomo ek za orientacijo.

Slika 1: Tako pa naj bi izgledal prvi kompas, iz kitajske.

II.

KAJ JE KOMPAS ?

Kompas ali busola je naprava, ki nam natan no poka e, kje je sever. Ko vemo, kje je sever, pa so nam znane vse druge strani neba. Poznamo ve modelov kompasov, ki se med sabo razlikujejo po obliki, materialu, konstrukciji, temeljni oznakah in po ceni. Dobiti je mogo e precej modelov, odvisno od ega, t za kaj ga potrebujemo. Tako poznamo preprost kompas, kompas F -73, kompas port-4, japonsko busolo, najbolj raz irjen in najbolj uporaben pa je model M -53. Kompas je potrebno hraniti imdlje od elektri nih ic in aparatov, okoli katerih se ustvarja elektromagnetno polje, enako bo magnetni igli kodoval e kak en drug magnet ali kos eleza v bli ini. Tudi vro ina ji ne de dobro, zato jo pred vsem tem dobro zavarujemo kolikor je le mogo e.

Slika 2: Razli ni modeli kompasov: a) busola M-53, b) model port- 4, c) model F 73, ) japonska busola

III.

ZGRADBA KOMPASA
Nadmerek ali vizir Znak

Limb ali vetrovnica

Magnetna igla

Oznaka severa na Ogledalo vetrovnici

Podstavek

Slika 3: Zgradba kompasa

Osnovni sestavni deli kompasa so igla, limb ( tevil nica) in v asih tudi ogledalo z merilno muho. Magnetna igla, ki je ule ajena karseda brez trenja, se v odsotnosti drugih zunanjih vplivov poravnava v smeri zemeljskih magnetnih silnic, proti magnetnemu severu. Tako nam igla ka e referen no smer, ki slu i za navigacijo. Z uporabo limba lahko dolo amo osnovne strani neba in azimut (kot med izbrano smerjo in magnetnim severom), kar nam skupaj z geografsko karto omogo a orientacijo in dolo anje stoji a.

IV.

DELOVANJE KOMPASA

Kos magnetita z mo no magnetizacijo tvori elezov magnet, ki na plavajo i podlagi vedno ka e v isto smer. Ta kos magnetita danes imenujemo magnetna igla. Magnetna igla je glavni in najmpomenbnej i del kompasa. Preden pa ho emo spoznati lastnosti magnetne igle je prav da vemo, da pravzraprav ima pravzaprav beseda sever lahko 3 pomene. Tako lo imo: magnetni sever sever, ki ga dolo a igla kompasa geografski sever naj bi predstavljal nami ljeno to ko, v katero je vpeta Zemljina os (geografski severni te aj) projekcijski sever nakazujejo ga navpi ne linije pravokotne geografske mre e na topografski karti

Slika 4: Smeri proti severu

Magnetna igla se postavi vzporedno s silnicami zemljinega magnetnega polja, to je v smeri proti magnetnemu te aju. Pri na i natan nosti lahko razliko med magnetnim in geografskim severom zanemarimo in re emo, da ka e magnetna igla v smeri sever jug.

Magnetna igla kompasa pa sicer ne poka e vedno smeri geografskega severa (ki ima zemljepisno irino 90N), temve nam v samamem bistvu poka e smer magnetnega severa. Za merjenje smeri glede na geografski (pravi) sever, moramo v takih primerih izvesti dve korekciji: a) Magnetna deklinacija (oz. magnetna variacija) je razlika med pravim in magnetnim severom, ki jo moramo pri teti ali od teti od smeri, prikazane na kompasu, da dobimo pravo smer. Zaradi potovanja magnetnih polov se spreminja s asom, odvisna paje tudi od kraja opazovanja. (V Ljubljani je njena velikost blizu ene kotne stopinje, z letno spremembo nekaj minut). Podatke o magnetni deklinaciji v neki to ki dobimo na posebnih zemljevidih, ki imajo vrisane izogone. Ti zemljevidi imajo dodano tudi letn ico izdaje ter letno spremembo deklinacije. Na podlagi teh podatkov izra unamo trenutno deklinacijo kot zmno ek tevila let od izdaje zemljevida in letne spremembe deklinacije. Seveda pa po ve letih ta izra un izgublja na to nosti, ker tudi spremembe magn etne deklinacije niso nujno stalne.

Slika 5: Magnetna deklinacija (d) je kot med magnetnim (Sm) in geografskim sevrom (S)

b) Magnetna deviacija nastane zaradi vplivov zunanjih magnetnih polj in zaradi popa itve le-teh zaradi bli ine eleznih delov, zgradb, gora, le i elezove rude, itd. Merjenje magnetne deviacije v vozilo vgrajenega kompasa se po zakonu izvaja na dve leti ali po potrebi. Princip merjenja deviacije je kompenzacija, kjer smer, prikazano na magnetnem kompasu primerjamo s smerjo, prikazano na kompasu, ki za delovanje ne uporablja magnetnega polja (npr. na osnovi GPS sistema).

Slika 6: Magetna deviacija

Zakaj magnetna igla ka e proti severu?

Zemlja je kakor velikanski magnet z magnetnima te ajema nedale od severnega in ju nega zemljepisnega te aja. Kompasova igla je namagnetena, zato se su e, dokler en njen konec ne ka e proti severu, drugi pa proti jugu. Zemljina notranjost je kakor velikanski stroj, ki proizvaja svoje magnetno polje. To magnetno polje je najmo nej e blizu te a Vendar pa jev. magnetna te aja nista povsem na istih mestih kakor zemljepisna te aja, pa tudi nista povsem natan no drug proti drugemu.

Slika 8: Magnetna igla

V.

Magnetno polje Zemlje in magnetni poli

Zemljo obdaja razmeroma ibko magnetno polje, ki je podobno magnetnemu polju v okolici pali astega magneta, kot da bi Zemlja vsebovala velik pali asti magnet,

Slika 8:

katerega ju ni pol (S) je blizu severnega geografskega pola (na Arktiki), severni pol (N) pa blizu ju nega geografskega pola (na Antarktiki). Tam, kjer magnetne silnice najbolj strmo vpadajo na zemeljsko povr je in kjer so najgostej e, je ju ni magnetni pol. V bli ini ju nega geografskega pola je severni magnetni pol, tam magnetne silnice najbolj strmo izstopajo iz Zemlje.

Magnetne silnice vpadajo na vodoravna zemeljska tla, pri tem tvorijo vpadni kot, ki se imenuje inklinacija. rte na zemljevidu, ki povezujejo kraje z enako inklinacijo so izokline. Kraji z inklinacijo 0 so na magnetnem ekvatorju, v magnetnih polih pa je inklinacija najve ja, blizo 90o.

Smer vodoravne komponente gostote magnetnega polja se ne ujema povsem s smerjo poldnevnika, saj magnetna pola ne sovpadata z geografskima. Kot med poldnevnikom in smerjo vodoravne komponente gostote zemeljskega magnetnega polja se imenuje magnetna deklinacija. Po dogovoru je ta pozitivna, e je magnetna silnica usmerjena vzhodno od poldnevnika in negativna pri zahodni usmerjenosti. rte, ki povezujejo kraje z enako deklinacijo, so izogone. Ob uporabi kompasa magnetna deklinacija nastopa kot kot, ki ga tvori severni konec magnetne igle (t.i. magnetni meridijan) s pravim - zemljepisnim meridijanom. Magnetna deklinacija (imenovana tudi variacija) je pozitivna oz. vzhodna, e je severni konec igle odklonjen vzhodno od pravega meridijana. V obratnem primeru je variacija negativna oz zahodna.

Magnetni kompas poka e smer silnic zemeljskega magnetnega polja, to je smer ju nega magnetnega pola. Da dobimo pravi geografski sever moramo upo tevati magnetno deklinacijo, ki je obi ajno nekaj stopinj plus ali minus. Ker se lega magnetnih polov ter potek silnic zemeljskega magnetnega polja pogosto spreminjajo, je treba podatke o magnetnih deklinacijah pogosto obnavljati.

VI.

VIRI

http://en.wikipedia.org/wiki/Compass#Limitations_of_the_magnetic_compass lbm.fe.uni-lj.si/oe/OE2/Zgodovina Skripta OET Google iskalec slik