You are on page 1of 35

DARKO KRAEVEC

ZDR: I. SPLONE DOLOBE 1.-8.len 1. Mobilni delavci 2.ZDR Mobilni delavci se urejeni na novo v 2/2 lenu ZDR, in sicer zakon ureja tudi delovna razmerja mobilnih delavcev, e posebni zakon ne vsebuje drugae ureditve glede njihovega delovnega asa, nonega dela, odmora in poitkov. Doloba o dopustnosti posebne ureditve delovnega asa za mobilne delavce temelji na pravu ES. Direktiva 2003/88 ES z dne 4.11.2003 doloa, da pomeni mobilni delavec vsakega delavca, ki je zaposlen kot lan potujoega ali letalskega osebja v podjetju, ki opravlja prevozne storitve potnikov ali blaga po cesti, zraku ali notranjih plovnih poteh. 2. Za katere delavce se uporablja ZDR, ali tudi za delavce napotene na delo v tujino, ali tudi za delavce iz drugih drav, ki so napoteni na delo v Slovenijo? 3.ZDR Uporaba zakona/veljavnost ZDR se uporablja: - med delavci, domaimi in tujimi, in delodajalci, ki imajo sede ali prebivalie v RS; - med tujim delodajalcem (npr. diplomatsko ali konzularno predstavnitvo, ki zaposluje osebe, za katere ne velja Dunajska konvencija, podrunica tuje drube) in delavcem (doma ali tuj e je tujec in ni dravljan lanice EU ali z njim izenaena oseba ali oseba brez dravljanstva, je treba pri sklenitvi POZ upotevati ZZDT), e PZ skleneta na obmoju RS; - za delavce, ki so PZ sklenili po tujem pravu in jih v RS napoti tuji delodajalec (zanje je potrebno uporabiti predpise RS in KP dejavnosti, ki urejajo delovni as, odmore in poitke, nono delo, minimalni letni dopust, plao, varnost in zdravje pri delu, posebno varstvo delavcev in zagotavljanje enakopravnosti, e je to zanje ugodneje). Delavci, ki sklenejo PZ po ZDR so lahko zaasno napoteni na delo v tujini (211.&212.) ?Za delavce napotene v tujino se ZDR ne uporablja. 3.Delovno razmerje: 4.ZDR: DR je razmerje med delavcem in DDJ, v katerem se delavec prostovoljno vkljui v organiziran delovni proces DDJ in v njem za plailo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom DDJ. 16.ZDR: V primeru spora o obstoju DR med delavcem in DDJ se domneva, da delovno razmerje obstaja, e obstajajo elementi DR: 1.plailo, 2. podrejenost, 3. delo pod nadzorom DDJ, 4.osebno delo, 5.dolgotrajna in trajajoa aktivnost, 6.sistematiziranost (predvidenost vnaprej) 4. Delavka meni, da ni bila sprejeta v zaposlitev, ker namerava imeti otroke. Kaj lahko stori? *** K odvetniku pride oseba, ki je bila na razgovoru, DD jo je spraeval o nosenosti, nato pa je ni izbral. Kaj bi ji svetovali, kako je z dokaznim bremenom? 6.ZDR: Vloi tobo zoper delodajalca zaradi diskriminacije. Dokazno breme je na toencu (delodajalcu) po 204.l ZDR V primeru dokazane kritve je delodajalec kandidatki odkodninsko odgovoren po spl.pravilih civil.prava. 5. Omejitve avtonomije pogodbenih strank 7.ZDR (razline monosti glede na ZDR ali ZJU; pri ZJU so veje pravice mone samo takrat, e ne obremenjujejo javnih financ) ***ali lahko DD drugae uredi pravice in obv. kot so urejene z zakonodajo, kako? -Delavec in delodajalec dolna upotevati dolobe ZDR in drugih zakonov, ratificiranih in 1

objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splonih aktov delodajalca: 1.pri sklepanju PZ, 2.pri prenehanju PZ in 3.v asu trajanja delovnega razmerja. (omejena avtonomija pogodbenih strank) Zakon torej nakazuje omejeno pogodbeno svobodo. -S PZ oziroma KP se lahko doloijo pravice ugodneje za delavca, kot jih doloa zakon. -Lahko pa KP doloijo drugano ureditev, kot je doloena v zakonu. Zakon taksativno nateva drugano ureditev od dopuene, in sicer za: 1.ureditev sklepanja PZ za doloen as pri manjih delodajalcih; 2.doloitev asa, za katerega se lahko sklene PZ za doloen as za pripravo in izvedbo dela, ki je projektno organizirano; 3.doloitev odpovednih rokov pri manjih delodajalcih; 4.doloitev pripravnitva v KP na ravni dejavnosti; 5.doloitev povprene asovne omejitve nadurnega dela; 6.drugano urejanje delovnega asa; 7.doloitev disciplinskih sankcij. 6. V zvezi z 8. lenom ZDR - doloanje pravic v splonih aktih delodajalca? ***kdaj mora DD skleniti KP, kdaj sprejeti sploen akt; s katerim sindikatom mora skleniti KP, kako vemo, da je nek sindikat reprezentativen *** DDJ eli bolj ugodno urediti plao in letni dopust. Kako lahko to stori? Kdaj ne bo sklepal podjetnike kolektivne pogodbe Sploni akti delodajalca so enostranski avtonomni pravni akti. 8. len je v neskladju z ustavo (ust. Odloba z dne 1.10.2009), saj bi se morala v primeru, da je pri delodajalcu organiziran sindikat, skleniti podjetnika KP, v kateri bi delavci in delodajalci dvostransko uredili pravice in obveznosti. Po 8. lenu ZDR, pa mora delodajalec pred sprejemom splonega akta, le-tega pred sprejemom posredovati v mnenje sindikatom, ki se mora do njega opredeliti v roku 8 dni. Najpomembneji sploni akt je akt o sistemizaciji delovnih mest, ki ga morajo sprejeti vsi delodajalci. II. POGODBA O ZAPOSLITVI (PZ) 9.-119.len Pogodba o zaposlitvi (PZ): 1.odplana pog, 2.pog za osebno opravljanje dela, 3. pog za dlje trajajoo del.aktivnost 7. Kdaj je delovno razmerje sklenjeno? 9.ZDR Delovno razmerje se sklene s PZ. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja se zanejo uresnievati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v PZ. e datum nastopa dela ni doloen, se kot datum nastopa dela teje datum sklenitve PZ. Delodajalec je dolan delavca prijaviti v obvezno zavarovanje (pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti), ter mu izroiti v 15 dneh od nastopa dela fotokopijo prijave. 8. Oblinost pogodbe: kakne so posledice, e pogodba ni pisna? 15.ZDR ZDR doloa, da mora biti PZ sklenjena v pisni obliki. PZ je torej oblina pogodba. Vendar pisna oblika ni doloena kot pogoj za veljavnost PZ, tako da je pogodba veljavno sklenjena, eprav pogodbeni stranki nista podpisali pisne pogodbe. Za nastanek in obstoj PZ oziroma delovnega razmerja je bistveno, da je med strankama prilo do soglasja o bistvenih elementih PZ oziroma delovnega razmerja, ni pa pomembno, kako je to soglasje izraeno pisno, ustno ali s konkludentnimi dejanji. Tudi ustno sklenjena PZ je veljavna. Namen predpisane oblike je varstvo delavca kot ibkeje stranke. Zato zakon kot sankcijo za primer, e PZ ni sklenjena v pisni obliki, doloa, da lahko delavec kadarkoli v asu trajanja delovnega razmerja od delodajalca zahteva izroitev pisne oblike PZ in sodno varstvo. Pisnost PZ je doloena v interesu delavca. ***eno leto dela pri DD, ki noe sklenit s tabo pisne PZ; kaj lahko stori? ***kaj e delodajalec ne sklene pisne pogodbe z delavcem, kje to uveljavlja, kaken je zahtevek? ***kaj e ni sklenjena PZ, niti civilna pogodba, D pa dela. Pravna pot, kako bi oblikovali tobeni 2

zahtevek 9.ZDR: Od DDJ zahtevam izroitev pisne oblike PZ, e DDJ v nadaljnjem roku 8dni po tej vroeni pisni zahtevi ne izroi, lahko v roku 30 dni zahtevam sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiem. Stranke pogodbe; 18.ZDR ***kdo pri delodajalcu skrbi za pravice in obveznosti iz ZDR-ja (rekla, sem da delodajalec in delavce, podvpraanje: kdo pa v imenu delodajalca, kaj pa e jih je ve); -e je DDJ pravna oseba, lokalna skupnost, podrunica tuje drube nastopa v imenu DDJ ZASTOPNIK doloen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaena oseba -e je DDJ dravni organ nastopa v imenu DDJ njegov PREDSTOJNIK oz.od njega pisno pooblaena oseba. 10.Koliko mora biti star, da lahko sklene poz? 19.ZDR. Sploni pogoj, ki ga za sklenitev POZ doloa ZDR, je dopolnjena starost 15 let. Sklenitev POZ z mlajo osebo, bi imelo za posledico ninost pogodbe. Nina pogodba ne more postati veljavna tudi e prepoved oziroma kak vzrok ninosti pozneje preneha. Izjema je doloena v 214/2.ZDR: Mlaji od 15, izjemoma, proti plailu sodeluje pri -snemanju filmov, -umetnostna, scenska dela (kulturna, umetnika, portna, oglaevalna aktivnost) predhodno dovoljenje inpektorja (v 219. lenu ZDR, ki doloa da lahko sklene POZ na ladji oseba, ki je dopolnila 16 let.) 11. Kaj mora narediti delodajalec, e hoe zaposliti osebo? 23.ZDR Objaviti prosto delovno mesto. 12. Kakne so obveznosti delodajalca v zvezi s sklepanjem delovnega razmerja? Kot obveznost delodajalca zakon doloa formalno objavo prostih delovnih mest, z izjemami doloenimi v zakonu. 13. Kako je z objavo prostih delovnih mest? Delodajalci, ki zaposlujejo nove delavce, morajo v sredstvih javnega obveanja (rok zane tei naslednji dan po zadnji objavi) ali na zavodu za zaposlovanje objaviti prosta delovna mesta oziroma vrsto del. Rok za vloitev prijav je razlien, ne sme pa biti kraji od 5 dni. Objava mora vsebovati pogoje za opravljanje dela (subjektivne in objektivne), kar pomeni, da morajo v objavi biti jasno navedeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat za zasedbo dela in e je to potrebno, tudi posebnosti tega dela. Pogoji so lahko doloeni v zakonu, lahko pa jih doloi delodajalec v svojem aktu. Delodajalec mora obvestiti delavec, ki so pri njem zaposleni za doloen ali za kraji delovni as, da razpisuje prosta delovna mesta za nedoloen oziroma polni delovni as. e delodajalec ne spotuje zakona, se njegove opustitve obravnavajo kot prekrek. Ker je javna objava prostih delovnih mest oziroma vrste dela obvezna, obvezna pa je tudi zaradi ustavne dolobe, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto, to pomeni, da je brez javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste del PZ nina. Pravica do uveljavljanja ninosti ne ugasne, uveljavlja pa jo lahko vsaka zainteresirana oseba. Izjeme od javne objave so v zakonu taksativno natete. Izjeme lahko doloa samo zakon in jih ni mogoe iriti s podzakonskimi akti niti s KP. PZ se lahko izjemoma sklene brez javne objave v naslednjih primerih: - sklenitev nove PZ med delavcem in delodajalcem zaradi spremenjenih okoliin; - obveznost delodajalca iz naslova tipendiranja; - zaposlitev invalida po zakonu, ki ureja zaposlovanje invalidov;

- zaposlitev za doloen as, ki po svoji naravi traja najve 3 mesece v koledarskem letu, ali zaposlitev za doloen as za nadomeanje zaasno odsotnega delavca; - zaposlitev za nedoloen as osebe, ki je pri delodajalcu opravljala 1.pripravnitvo, oziroma, ki je bila pri delodajalcu zaposlena za 2.doloen as, razen v primeru zaposlitve za doloen as, e nobeden od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela in v primeru zaposlitve za doloen as za 3.nadomeanje zaasno odsotnega delavca; - zaposlitev za doloen as zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokonne odlobe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu; - zaposlitev s polnim delovnim asom osebe, ki je bila pri delodajalcu zaposlena s krajim delovnim asom; - zaposlitev drubenikov v pravni osebi; - zaposlitev druinskih lanov delodajalca, ki je pravna oseba; - zaposlitev voljenih in imenovanih funkcionarjev oziroma drugih delavcev, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, politinih strankah, sindikatih, zbornicah, drutvih in njihovih zvezah; - poslovodne osebe, prokuriste; - druge primere, doloene z zakonom. ZDR doloa, da delodajalec ne sme objaviti prostega delovnega mesta samo za moke ali samo za enske, saj bi tako obravnavanje pomenilo diskriminacijo zaradi spola, ki je prepovedana. Taka objava je dovoljena samo, e je doloen posl bistven in odloile pogoj za delo in je takna zahteva sorazmerna in upraviena z legitimnim namenom. 14. Sklenitev delovnega razmerja, pravice neizbranega kandidata (izkljuno po ZDR) Delodajalec, ki zaposluje nove delavce, mora v sredstvih javnega obveanja ali prek zavoda za zaposlovanje objaviti prosta delovna mesta. Objava mora vsebovati pogoje za opravljanje dela. Ko se kandidati prijavijo, opravi z njimi razgovor in izbere tistega, ki izpolnjuje pogoje. Delodajalec ima prosto izbiro, s kom bo sklenil PZ (pogodbena svoboda). e noben izmed kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali izvrilnim predpisom doloene pogoje, sklene PZ za doloen as do enega leta, e je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Delavcu da najprej osnutek PZ, in sicer 3 dni pred sklenitvijo, pisno PZ pa ob njeni sklenitvi. Ko obe stranki podpieta PZ je delovno razmerje sklenjeno. Obveznosti DDJ: 1.javna objava del.mesta, 2.enaka obravnava kandidatov glede na spol, 3.seznanitev delavca z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca&ddj Pravice DDJ: 1.zahteva predloitev dokazil, 2.preizkus znanja/sposobnosti, 3.napoti na zdr.pregled Pravice neizbranega kandidata; 28.ZDR: DDJ mora v 8dneh po sklenitvi PZ pisno obvestiti neizbranega kandidata, da ni bil izbran. DDJ mu je dolan vrniti vse dokumente, ki mu jih je delavec predloil. Neizbran kandidat ima zagotovljeno varstvo v 204/5 lenu ZDR. Varstvo je zagotovljeno: - kandidatu, ki se je prijavil na objavo prostega delovnega mesta, - e je kreno zakonsko naelo o prepovedi razlikovanja (diskriminacije), - e je bila toba (na pristojno del.sodie) vloena v roku 30 dni po prejemu obvestila. V zvezi z diskriminacijo mora kandidat navajati dejstva, ki opraviujejo domnevo, da je bila krena prepoved diskriminacije. Zadostuje domneva, ki mora izhajati iz navedb v tobi. Kandidat tonik mora verjetno izkazati (ne torej dokazati), da je prilo do diskriminacije. Delodajalec mora takne trditve prerekati in ponuditi dokaze in tudi dokazati, da ni kril naela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije. e tega ne stori (mu dokaz ne uspe), domneva o razlikovanju zadostuje za delodajalevo odkodninsko odgovornost.

15. Pravice neizbranega kandidata po ZDR in ZJU ZJU: Neizbrani kandidat se lahko v roku 8 dni pritoi iz razlogov, doloenih v 65. lenu ZJU, na pristojno komisijo za pritobe. Pritobeni razlogi so naslednji: - da je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje pogojev javnega nateaja, - da izpolnjuje nateajne pogoje, pa mu ni bila dana monost sodelovanja v izbirnem postopku, - da je bil izbran kandidat, ki ni dosegel najbolje rezultate, - da je bil kren nateajni ali izbirni postopek. Pritoba zadri imenovanje v naziv in sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Zoper odlobo komisije za pritobe je dovoljen upravni spor. V primeru, da je toba utemeljena, lahko upravno sodie prisodi prizadetemu odkodnino od ene od treh najnijih mesenih bruto pla za delovno mesto, za katero se je potegoval. Upravno sodie lahko sklep o izbiri razveljavi, e je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje nateajnih pogojev. Izbrani kandidat se imenuje v naziv z odlobo v roku 8 dni od dokonnosti sklepa o izbiri in se mu v nadaljnjih 8 dneh ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. 16. Kaj e potee rok za prijavo in naslednji dan pride e ena prijava na prosto delovno mesto in delodajalec izbere tega kandidata, kakne pravice imajo v tem primeru ostali? Glede na ustavno dolobo 49.URS, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto, bo lahko lo v tem primeru za ninost pogodbe. Za vse kandidate morajo veljati enaki pogoji in e delodajalec sklene PZ s kandidatom, ki ni poslal prijave v roku, potem lahko ostali kandidati uveljavljajo ninost PZ. ***zakaj je delodajalec dolan objaviti potrebo po novem delovnem mestu (odgovor je: ker je ustavna pravica: Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto) 17.Kaj naredi e pride delavec alkoholiziran na delovno mesto? Gre za zakonski razlog za izredno odpoved PZ (111/1.-2.t), saj gre za kritev 31. do 33. lena ZDR o dolnosti vestnega opravljanja dela (31.) in spotovanju in izvajanju predpisov o varnosti in zdravju pri delu (33.). Delodajalec ima pravico zahtevati alkotest po ustrezno usposobljeni osebi in odrediti ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja v zvezi z delom, saj pomenijo alkoholizirani delavci brez dvoma tveganje tako z vidika ogroenosti njihove lastne varnosti in zdravja pri delu in z vidika ogroenosti sodelavcev. Pri uporabi alkotesta ne gre za poseg v zasebnost, e delavec v postopek privoli in podpie zapisnik. e ima delodajalec uporabo alkotesta predpisano s pravilnikom, je podana pravna podlaga za njegovo uporabo in ni mogoe trditi, da gre za neupravien in nepriakovan poseg v delavevo zasebnost. S pravilnikom se lahko tudi doloi, da v primeru odklonitve uporabe alkotesta velja domneva, da je delavec priznal, da je pod vplivom alkohola. Delodajalec bo lahko delavcu podal izredno odpoved, pred tem pa mu bo moral omogoiti e zagovor. Nespotovanje obveznosti predpisov o varnosti in zdravju pri delu pomeni kritev obveznosti iz delovnega razmerja, za katero delavec disciplinsko in odkodninsko odgovoren. 18. Pokazal mi je eno pogodbo o zaposlitvi z oznaeno konkurenno klavzulo in me vpraal kaj je narobe z njo. (Ni bilo doloenega denarnega nadomestila). 19. Konkurenna prepoved in klavzula (ta je bila na primeru) 37.ZDR Konkurenna prepoved pomeni zakonsko prepoved opravljanja konkurenne dejavnosti (dejavnosti s katero bi konkuriral delodajalcu), ki se nanaa na as, ko je delavec v delovnem razmerju. (razen e se delodajalec s tem strinja). e delavec takno dejavnost opravlja brez soglasja delodajalca, lahko delodajalec od njega zahteva povrnitev kode. V asu trajanja delovnega razmerja je prepovedano ravnanje delavca, e izpolnjuje naslednje pogoje: 5

- gre za opravljanje dela ali sklepanje poslov, torej za poslovno ali neposlovno ravnanje, - delavec opravlja dela oziroma sklepa posle za svoj ali tuj raun, ne pa za raun oziroma korist delodajalca, - ravnanje delavca spada v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, - takno ravnanje pomeni delodajalcu konkurenco. Namen zakonske prepovedi delavevega konkurennega ravnanja je v zaiti interesov delodajalca, zato ta prepoved ni absolutna, ampak je odvisna od volje delodajalca. e delodajalec delavcu opravljanje konkurenne dejavnosti dovoli, delavevo ravnanje ni nedopustno in s tem ni nezakonito. e delavec kri konkurenno prepoved, je odkodninsko odgovoren. Delodajalec lahko od delavca zahteva povrnitev kode, ki mu je nastala zaradi konkurennega ravnanja, vendar morajo obstajati predpostavke odkodninske odgovornosti: protipravno ravnanje, nastanek kode, vzrona zveza, odgovornost. Pri tem pa ne zadoa verjetnost nastanka kode, temve mora koda dejansko nastati. Za povrnitev kode pa zakon doloa roke: 3 meseni subjektivni rok, ki zane tei z dnem, ko je delodajalec izvedel za delavevo opravljanje dela ali sklenitev posla, ter 3 letni objektivni rok, ki zane tei z dokonanjem dela ali sklenitvijo posla. Kritev konkurenne prepovedi pa je lahko tudi podlaga za disciplinsko odgovornost delavca, za opozorilo pred redno odpovedjo PZ ter redno ali izredno odpoved PZ. Konkurenna klavzula je doloba PZ, s katero se pogodbeni stranki dogovorita, da delavec doloen as po prenehanju PZ ne bo opravljal delodajalcu konkurenne dejavnosti. (nelojalna konkurenca 74.URS //prosta izbira zaposlitve 49.URS, svoboda gospod.pobude 74.URS interes DDJ, da izkljui nelojalno konkurenco nasproti interesa delavca, da se poklicno udejstvuje) Konkurenna klavzula v PZ je pravno veljavna in obvezujoa za stranki PZ le, e so izpolnjeni naslednji v zakonu doloeni pogoji: 1.da gre za PZ z delavcem, ki pri svojem delu pridobiva tehnina, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, 2.da delavcu preneha delovno razmerje na nain kot je doloeno v zakonu (s sporazumom, redna odpoved na strani delavca, redna odpoved iz krivdnega razloga, izredna odpoved na strani delodajalca), 3.da je konkurenna klavzula doloena z razumnimi asovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja, najdlje pa za obdobje dveh let po prenehanju PZ, 4.da konkurenna klavzula ne izkljuuje monosti primerne zaposlitve delavca, 5.da je izraena v pisni obliki, 6.da je s PZ doloeno nadomestilo za spotovanje konkurenne klavzule (najmanj 1/3 povprene mesene plae delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem PZ). V primeru kritve konkurenne klavzule se uporabljajo dolobe OZ. len 103 OZ doloa, da se v primeru, ko pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti, ki izhajajo iz konkurenne klavzule, uporabljajo dolobe OZ, ki urejajo pravice ene in druge stranke, e druga stranka ne izpolni svoje obveznosti. e delavec kri svojo obveznost, ki izhaja iz konkurenne klavzule, in opravlja konkurenno dejavnost ima delodajalec naslednje monosti: - od delavca zahteva opustitev konkurennih ravnanj (izpolnitev pogodbenih obveznosti delavca) ali - izjavi, da odstopa od konkurenne klavzule, in preneha plaevati nadomestilo, prav tako pa od delavca zahteva vrnitev morebiti e plaanega nadomestila (111/2 len OZ). V obeh primerih pa lahko po splonih pravilih odkodninskega prava od delavca zahteva povrnitev kode, ki mu je nastala zaradi delaveve konkurenne dejavnosti. Delavec in delodajalec se lahko 1.sporazumno dogovorita o prenehanju konkurenne klavzule, lahko pa 2.delavec poda enostransko izjavo, da odstopa od konkurenne klavzule, e je delodajalec huje kril doloila PZ. e takne izjave ne poda v roku 1 meseca od dneva prenehanja PZ, ostane konkurenna klavzula v veljavi.

19. Kaj e v konk. klavzuli manjka doloilo o nadomestilu? Konkurenna klavzula ne velja. 20. Konkurenna prepoved in klavzula. Ali lahko delodajalec enostransko sporoi delavcu, da ni vezan s klavzulo (NE) 21. Ste odvetnica, k vam pride delavec, ki mu je delodajalec prepovedal vstop v slubo, kaj mu svetujete. Ni bil zadovoljen s prvim odgovorom, ampak je elel sliati ve variant. Ena od obveznosti DDJ po 41.ZDR: DDJ mora delavcu omogoiti prost dostop do delovnih prostorov. -e DDJ ne zagotavlja dela in delavec ne dela iz razlogov na strani DDJ ima pravico do nadomestila plae (v viini njegove povprene mesene plae iz zadnjih 3mesecev). -e DDJ ne more delavcu zagotoviti dogovorjenega dela, mi lahko ponudi drugo predlog, da se sklene nova PZ -izredna odpoved pog o zaposlitvi zaradi nezagotavljanja dela (112.ZDR): delavec v 8dneh po tem, ko DDJ pisno opozori na kritev pog.obveznosti in o kritvi obvesti inpektorja za delo, odpove pog o zaposlitvi, e mu DDJ ve kot 2 meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplaal zakonsko doloenega nadomestila plae; delavec je upravien do odpravnine in odkodnine-najmanj v viini izgubljenega plaila za as odpovednega roka -po ZJU: monost premestitve -Zahtevek po 204. lenu e delavec meni, da DDJ ne izpolnjuje obveznosti iz DR ali kri katero od njegovih pravic iz DR ima pravico pisno zahtevati, da DDJ kritev odpravi oz. da svojo obveznost izpolni. e DDJ v e DDJ v nadaljnjem roku 8dni po tej vroeni pisni zahtevi ne izpolni/ne odpravi kritve, lahko v roku 30 dni zahtevam sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiem. 22. Delo za doloen as, v katerih primerih in koliko to lahko traja - in a te mora zaposliti za eno leto pa potem e za eno ali te lahko naenkrat za 2 (oziroma do 2007 je e vedno 3 leta!) 52.ZDR PZ za doloen as uvramo med posebne, tudi atipine, fleksibilne oblike zaposlitve. ZDR izhaja iz naela, da je PZ za nedoloen as pravilo, PZ za doloen as pa izjema. PZ se lahko sklene za doloen as, e gre za: 1.izvrevanje dela, ki po svoji naravi traja doloen as, 2.nadomeanje zaasno odsotnega delavca, 3.zaasno povean obseg dela (najpogosteje uporabljan razlog v praksi), 4.zaposlitev tujca ali osebe brez dravljanstva, ki ima delovno dovoljenje za doloen as, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja, 5.poslovodne osebe ali tistega vodilnega delavca, ki vodi poslovno podroje ali organizacijsko enoto pri delodajalcu in ima pooblastilo za sklepanje pravnih poslov ali za samostojne kadrovske ali organizacijske odloitve, 6.opravljanje sezonskega dela, 7.delavca, ki sklene PZ za doloen as zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraevanja, 8.zaposlitev za doloen as zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokonne odlobe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu, 9.opravljanje javnih del oziroma vkljuitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, 10.pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano, 11.delo, potrebno v asu uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehninih in tehnolokih izboljav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,

12.voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, politinih strankah, sindikatih, zbornicah, drutvih in njihovih zvezah, 13.druge primere, ki jih doloa zakon oziroma KP na ravni dejavnosti. Le v teh primerih lahko stranki skleneta PZ za doloen as. Za vsako PZ mora obstajati objektiven razlog, ki upraviuje izbiro te oblike zaposlitve. Vsem tem objektivnim razlogom je skupno to, da gre za delo, ki je zaasne narave. PZ se sklene za omejen as, ki je potreben, da se delo opravi. Zakon pa doloa asovno omejitev, in sicer se ne sme skleniti PZ za doloen as z istim delavcem in za isto delo, e gre za neprekinjeno trajanje dve leti, razen v primerih, ki jih doloa zakon (npr. nadomeanje delavca, zaposlitev tujca, ki ima delovno dovoljenje za doloen as,). Zakon pa doloa prehodno obdobje: - dveletna asovna omejitev sklepanja PZ za doloen as se je kot splono pravilo zaela uporabljati 1.1.2007 (v prehodnem obdobju od uveljavitve ZDR 1.1.2003 do 31.12.2006 pa je veljala triletna omejitev); - za manje delodajalce se je dveletna omejitev zaela uporabljati s 1.1.2010, do takrat je zanje veljala triletna asovna omejitev. e je PZ za doloen as sklenjena v nasprotju z zakonom ali KP ali e ostane delavec na delu tudi po poteku asa, za katerega je sklenil PZ, se teje, da je sklenil PZ za nedoloen as. Gre za transformacijo v PZ za nedoloen as. 23. Ali mora pogodba navajati razlog, zakaj se razmerje sklepa za doloen as? ZDR sicer ne doloa, da mora biti v PZ z doloen as naveden tudi razlog, ki upraviuje sklenitev takne pogodbe. len 29 ZDR, ki doloa obvezne sestavine pogodbe, izrecno navaja le as trajanja pogodbe, ne pa tudi razloga za sklenitev PZ za doloen as. Vendar mora biti razlog naveden v pogodbi, saj je le-ta neloljivo povezan s samim bistvom, opredelitvijo PZ za doloen as. Pogodbe brez navedbe razloga ni mogoe preizkusiti. Razlog mora ob sklenitvi vsake pogodbe obstajati, zato ga je potrebno navesti. ***Pogodba o zaposlitvi za doloen as, ali mora biti zapisano po ZDR zakaj je pogodba sklenjena za doloen as (-da) in ali preneha, e je delavcu, ki se ga nadomea prenehalo DR zaradi invalidske upokojitve (-da, ker se DR sklepa za as odsotnosti) 24.PZ za doloen as v ZJU: DR se lahko sklene brez javnega razpisa, razen 5.t Javni uslubenci v tem primeru niso imenovani v naziv (razen policisti,cariniki,pazniki) 68.ZJU: 1.za del.mesta vezana na osebno zaupanje funkcionarja-v kabinetu (za as trajanja funkcije funkcionarja); 2.nadomeanje zaasno odsotnega delavca (za as odsotnosti) 3.strok.dela, ki se organizirajo kot projekt (za as trajanja projketa); 4. pripravnitvo (za as opravljanja pripravnitva); 5.poloaji:generalnega direktorja,gen.sekretarja, predstojnika organa v sestavi/vladne slube, naelnika UE, direktorja ob.uprave (za dobo petih let); 6. priakuje se sprememba obsega javnih nalog (5 let, plus 1x podaljanje); 7. zaposlitev vrhunskega portnika, trenerja (1 leto, monost podaljanja) 25. Odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna in izredna (80.) Redna odpoved POZ: Pri redni odpovedi mora na strani delodajalca obstajati utemeljen razlog, in sicer: 1.poslovni, 2.nesposobnosti, 3.krivdni, 4.nezmonost ta delo. V primeru odpovedi PZ zaradi nesposobnosti ali poslovnega razloga mora delodajalec preveriti, ali je delavca mogoe zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, ali ga je mogoe dokvalificirati za delo oziroma prekvalificirati za drugo delo. e ta monost obstaja, mu mora

delodajalec ponuditi sklenitev nove pogodbe. e delavec ponudbe ne sprejme, mu delovno razmerje preneha. Odpoved mora delodajalec podati najkasneje v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razloga. V primeru krivdnega razloga pa v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga oziroma v 6 mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Bistvena razlika z izredno odpovedjo je v tem, da se redno odpoveduje z odpovednim rokom, prav tako pa mora imeti delodajalec utemeljen razlog za odpoved (naelo ultima ratio). Delavec lahko odpove PZ brez obrazloitve. Odpoved pa mora podati v pisni obliki. Izredna odpoved: Izredna odpoved POZ je predvidena za primere hujih kritev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katerih je drugi stranki dana monost odpovedi PZ s takojnjim uinkom, brez odpovednega roka. Izredna odpoved je tako predvidena le za najhuje kritve pogodbenih obveznosti. Zakonski pogoj, da pride do izredne odpovedi je obstoj zakonitega razloga. Do prenehanja PZ pride takoj, brez odpovednega roka. Bistvena znailnost izredne odpovedi PZ je prav v tem, da morajo poleg zakonitega razloga za odpoved obstajati tudi take okoliine, ki onemogoajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma, e se izredno odpoveduje PZ za doloen as, do poteka asa, za katerega je bila sklenjena taka pogodba. Za zakonitost izredne odpovedi, ki jo poda delodajalec, morajo biti izpolnjeni 3 pogoji: - obstoj zakonitega razloga, - delodajalec mora dokazati, da ni mogoe nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka PZ za doloen as, - delavcu mora biti omogoen zagovor s pisnim vabilom, v katerem mora biti naveden obrazloen razlog. Izredno odpoved mora podati stranka najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. Gre za materialnopravne in prekluzivne roke. Po preteku roka preneha pravica delodajalca oziroma delavca za podajo izredne odpovedi POZ. Izredno odpoved lahko poda delodajalec ali delavec. Zakon taksativno nateva razloge na strani delavca, ki omogoajo delodajalcu izrek izredne odpovedi: - e delavec kri pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kritev vse znake kaznivega dejanja; - e delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kri pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja; - e delavec najmanj 5 dni zapored ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, eprav bi to moral storiti (nov razlog); v tem primeru mu preneha PZ s prvim dnem neupraviene odsotnosti z dela; - e je delavcu po pravnomoni odlobi prepovedano opravljati doloeno delo v delovnem razmerju ali e mu je izreen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep oziroma sankcija za prekrek, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot 6 mesecev, ali e mora biti zaradi prestajanja kazni ve kot 6 mesecev odsoten z dela; - e delavec odkloni prehod ali dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku; - e delavec ne opravi uspeno poskusnega dela; - e se delavec v roku 5 delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz PZ neopravieno ne vrne na delo; - e delavec v asu odsotnosti z dela zaradi bolezni ali pokodbe ne spotuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravnike komisije ali e v tem asu opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravnike komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.

e izredno odpoveduje PZ delavec mora: - predhodno obvestiti delodajalca o izpolnitvi obveznosti, - o kritvah pisno obvestiti inpektorja za delo. Vse to mora storiti v 8 dneh, ki pomeni nek naknadni rok za izpolnitev obveznosti. Po poteku 8dnevnega roka pa zane tei 30-dnevni rok za podajo odpovedi. Zakon taksativno nateva kritve delodajalca: - e ve kot 2 meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplaal zakonsko doloenega nadomestila plae; - mu ni bilo omogoeno opravljanje dela zaradi odlobe pristojne inpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plaal zakonsko doloenega nadomestila plae; - mu je delodajalec vsaj dva meseca izplaeval bistveno zmanjano plailo za delo; - mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju 6 mesecev ni izplaal plaila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku; - delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozee neposredne in neizogibne nevarnosti za ivljenje ali zdravje; - mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. lenom ZDR; - delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinenjem na delovnem mestu. Delavec je upravien do odpravnine in odkodnine najmanj v viini plaila za as odpovednega roka. 26. Nadomestila v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kaj v primeru e odpove delavec oziroma e odpove pogodbo delodajalec? Delavec je upravien do nadomestila za brezposelnost, e mu PZ preneha brez njegove volje ali krivde. Tako ima delavec pravico do nadomestila v primeru redne odpovedi iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti, izredne odpoved, ki jo poda zaradi kritev delodajalca, ter v primerih, ko mu PZ preneha zaradi prenehanja delodajalca. e PZ redno odpove delavec, nima pravice do nadomestila, prav tako, e mu je POZ odpovedana izredno ali redno iz krivdnega razloga. 27. Vloga sindikata pri odpovedi PZ , 84., 85.ZDR Delodajalec mora o nameravani redni odpovedi PZ ali izredni odpovedi PZ pisno obvestiti sindikat, katerega lan je delavec ob uvedbi postopka, vendar le, e delavec to zahteva. im delodajalec delavca obvesti o nameravani odpovedi PZ, se mora delavec odzvati in delodajalcu sporoiti, lan katerega sindikata je, ter od njega zahtevati, da ga o tem obvesti ter ga vkljui v postopek odpovedi. Za sindikat pri delodajalcu se poleg sindikata, ki je organiziran na ravni delodajalca, teje tudi vsak drugi reprezentativni sindikat, ki imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika. Sindikat lahko poda svoje mnenje v 8 dneh. Sindikatu je tako prepuena odloitev, ali se bo na delodajalevo obvestilo odzval ali ne. e sindikat v navedenem roku ne poda mnenja, se teje, da ne nasprotuje odpovedi. S tem je vzpostavljena domneva nenasprotovanja odpovedi. Mnenje sindikat lahko poda, vendar pa to mnenje ne vee niti delodajalca niti delavca. Sindikat lahko nasprotuje odpovedi PZ bodisi zato, ker zanjo ni utemeljenih razlogov ali pa, ker postopek ni bil izveden v skladu z zakonom. Nasprotovanje, ki ga poda sindikat ima tudi pravne posledice, saj pri redni odpovedi PZ iz razloga nesposobnosti ali pa krivdnega razloga ali pri izredni odpovedi delavec ne more uspeno zahtevati zadranja uinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi po 85. lenu ZDR, e v postopek ni bil vkljuen sindikat, katerega lan je bil delavec ob uvedbi postopka, in e ta ni nasprotoval podani odpovedi.

10

28. Kdaj zanejo tei roki pri odpovedi PZ? 93.ZDR Odpovedni rok zane tei naslednji dan po vroitvi odpovedi. To je splono pravilo. ZDR-A pa je dodala e posebno pravilo za kolektivne odpuste, v skladu s katerim odpovedi rok lahko zane tei kasneje z dnem, ki ga v skladu s programom razreevanja presenih delavcev v odpovedi PZ doloi delodajalec. Takna ureditev naj bi odpravila zmedo, ki je nastajala pri odpovedi POZ vejemu tevilu delavcev v praksi, ko je zaradi razlinih odpovednih rokov glede na dan vroitve odpovedi prihajalo do zelo razlinih datumov prenehanja POZ. Glede preostalih vpraanja se uporablja OZ, ki doloa, da se rok doloen v dnevih, kona z iztekom zadnjega njegovega dne. e zadnji dan sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan teje naslednji delavnik. 30. Primer: delavki se odpoved PZ, pa prinese potrdilo, da je nosea, ali ji lahko preneha DR? NE! 115/3.: Spl.pravilo, DDJ ne sme odpovedati pog o zaposlitvi delavki v asu nosenosti; e DDJ ob izreku odpovedi oz.v asu odpovednega roka ne ve za nosenost delavke, velja posebno pr.varstvo pred odpovedjo, e delavka takoj (v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju teh), vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti DDJ o svoji nosenosti, kar dokazuje s predloitvijo zdr.potrdila. III. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA (DR) 120.-185. len 13. Poskusno delo, vse v zvezi s tem, kaj e delavec poskusnega dela ne opravi, izredna odpoved, ali ima pravico do zagovora, roki? 125.ZDR Institut poskusnega dela je namenjen preizkusu znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega sta se delodajalec in delavec dogovorila v PZ. Delodajalec lahko tako v doloenem zaetnem preizkusnem obdobju delovnega razmerja ugotovi, ali delavec ustreza njegovim priakovanjem glede opravljanja dela (preizkusi sposobnosti in zmonosti delavca). Prav tako poskusno delo omogoa delavcu, da v poskusnem obdobju preveri in oceni, ali mu delo ustreza. Poskusno delo mora biti posebej dogovorjeno v PZ, drugae ne velja. Pri tem pa ni potrebno, da bi bilo doloeno e v objavi prostega delovnega mesta oziroma vrste dela ali v aktu o sistematizaciji delovnih mest. Poskusno delo je mogoe doloiti le ob sklenitvi nove PZ, in ne ele naknadno po sklenitvi pogodbe, saj bi se tako lahko oble dolobe o varstvu delavcev v zvezi z odpovedjo PZ in namen poskusnega dela. Izjema velja v primeru, ko se med trajanjem delovnega razmerja, spremeni delo in pride do sklenitve nove PZ. Tak primer je, e delavec kona izobraevanje in pridobi drug poklic, kot ga je doslej opravljal, z delodajalcem pa sklene novo PZ za novo delo. Poskusno delo lahko traja najve 6 mesecev. Izjema velja za lane posadke ladij trgovske mornarice, kjer sme trajati ve kot 6 mesecev, vendar le do vrnitve ladje v slovensko pristanie. Poskusno delo pa se lahko podalja tudi v primeru zaasne odsotnosti z dela, vendar je takno podaljanje primerno le za daljo zaasno odsotnost z dela, ko se oceni, da med prisotnostjo delavca na delu ni bilo mogoe preveriti njegovih sposobnosti. Poseben reim pa velja za odpoved. V asu poskusnega dela je odpoved PZ delavcu olajana. e delavec med poskusnim delom ugotovi, da mu delo iz kakrnega koli razloga ne ustreza, lahko odpove PZ s krajim, 7 dnevnim odpovednim rokom. e delavec poskusno delo uspeno opravi, se mu ob koncu vroi ocena o uspeno opravljenem poskusnem delu,delavec pa svoje delo nadaljuje po PZ. e pa se izkae, da delavec ni pokazale primernega znanja in zmonosti za opravljanje dela (ni uspeno opravil), mu lahko delodajalec izredno odpove PZ.

11

Po noveli ZDR-1 pa delodajalec v primeru izredne odpovedi na podlagi neuspeno opravljenega poskusnega dela delavcu ni dolan omogoiti zagovora. Dolan pa mu je podati odpoved v pisni obliki in obrazloiti odpovedni razlog, ter opozoriti delavca na pravno varstvo in na njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Za delavca je odpoved olajana, za delodajalca pa v asu poskusnega dela oteena, saj ne sme delavcu odpovedati PZ, razen e so dani razloga za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. e DDJ ni ravnal v skladu z zakonom, lahko delavec v roku 30dni od dneva vroitve odpovedi/izvedel za kritve pravic, pred pristojnim delovnim sodiem zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. (204.) 31. Letni dopust, regres, kako pri delavcih s krajim D iz raznih naslovov? LD-glej t. Regres (131.ZDR) za letni dopust je denarna odmena delodajalca za oddih v asu dopusta. Je zakonska pravica. Pravica do celotnega regresa je vezana na pravico do dopusta, pravica do sorazmernega regresa pa na izrabo sorazmernega dela letnega dopusta. Pravica do letnega dopusta je pogoj, da zaposleni pridobi pravico do regresa. ZDR pa izplaila regresa ne vee na izrabo letnega dopusta, temve na pravico do letnega dopusta, zato ima delavec pravico do regresa za letni dopust tudi, e letnega dopusta ne izrabi. Delodajalec mora regres izplaati najmanj v viini minimalne plae. Izplaan mora biti v denarju. Izplailo regresa morajo delodajalci zagotoviti najkasneje do 1. julija tekoega koledarskega leta. Regres se lahko izplaa v ve delih. Neizplaan regres je terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku 5 let. Sodie se ne sme ozirati na zastaranje, e se dolnik nanj ne sklicuje. Ker gre za denarno terjatev, jo delavec lahko uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiem. V primeru nelikvidnosti delodajalca se regres lahko izplaa najkasneje do 1. novembra tekoega koledarskega leta, e tako doloa KP dejavnosti. e delodajalec regres za letni dopust izplaa pozneje kot 1.11., je delavec upravien terjati zakonite zamudne obresti. Delavec, ki dela s krajim delovnim asom, pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, pravico do regresa pa le sorazmerno z delovnim asom, za katerega je sklenil PZ. Do celotnega regresa pa so upravieni delavci, ki delajo s krajim delovnim asom v posebnih primerih(66.) po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starevskem varstvu. 32.Pobot plae; 136.ZDR (DDJ lahko zadri izplaevanje plae delavcu samo v zakonsko doloenih primerih. Vsakrna doloila PZ, ki doloajo druge naine zadrevanja so neveljavna.) DDJ ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja (PISNO!) pobotati s svojo obveznostjo plaila (e to stori, prekrek! Globa). Delavec ne more dati taknega soglasja pred nastankom DDJ terjatve. Smiselno ureditev OZ: 311.-318. Iz pobota je izvzet tisti del plae, ki ga ni mogoe zarubiti-na katerega ni mogoe posei v izvrbi. 33.Razlika med nadurnim delovnim asom in prerazporeditvijo delovnega asa? Pri nadurnem (143.ZDR) delu gre za delo preko polnega delovnega asa, pri prerazporeditvi (147.ZDR) delovnega asa pa za spremembo vnaprej doloene razporeditve delovnega asa, pri emer mora delodajalec delavca o tem obvestiti najmanj en dan pred zaasno prerazporeditvijo delovnega asa. Pri nadurnem delu pa lahko delodajalec obvesti delavca o nadurnem delu pred prietkom dela. Pri prerazporeditvi delovnega asa se v doloenih asovnih obdobjih dela preko polnega delovnega asa, v drugih pa kraji od polnega, polni delovni as pa se upoteva kot povprena delovna

12

obveznost v obdobju, ki ne sme biti dalje od 6 mesecev. Zakon prav tako doloa maksimalno dolino tedenskega delovnega asa, 56 ur. v obdobju, ki ne sme biti dalje od 6 mesecev, naj bi torej tedenski delovni as delavcev povpreno znaal toliko, kot znaa pri delodajalcu polni delovni as. e se ob koncu obdobja ugotovi, da je delavec delal ve, kot znaa polni delovni as, je treba delo, ki presega polni delovni as, upotevati kot delo prek polnega delovnega asa. Enako kot pri nadurnem delu, pa tudi pri prerazporeditvi delovnega asa velja, da ni dopustno zaasno prerazporediti dela nekaterim kategorijam delavcev. Prepoved se nanaa na 6 kategorij delavcev: * delavka ali delavec v skladu z dolobami tega zakona zaradi varstva nosenosti ali starevstva, * stareji delavci, * delavci, ki e niso dopolnili 18 let, * delavci, katerim bi se po pisnem mnenju pooblaenega zdravnika, oblikovanem po upotevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabalo zdravstveno stanje, * delavci, ki imajo polni delovni as kraji od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo veje nevarnosti za pokodbe ali zdravstvene okvare, * delavci, ki delajo kraji delovni as v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi. Dodatek za nadurno delo-128: gre za dodatek za delo v posebnih pogojih dela Pri prerazporeditvi: 148: na nj.zahtevo se ure preraunajo v delovne dneve s polnim delovnim asom, ti pa se nato tejejo v delavevo delovno dobo. 34. Noni delavci 149.-153.ZDR Za nonega delavca se teje delavec, ki dela ponoi vsaj tri ure svojega dnevnega delovnega asa, oziroma delavec, ki dela ponoi vsaj tretjino polnega letnega delovnega asa. Noni delavec ima pravico do posebnega varstva. Noni delavec, ki bi se mu po mnenju zdravnike komisije (s 1.1.2003 so zdravnike komisije nadomestili t.i. imenovani zdravniki ZDR tako doloa pristojnost organa, ki ga ve ni!!!) zaradi nonega dela poslabalo zdravstveno stanje ima pravico do zaposlitve na ustreznem delu podnevi. Delodajalec mora nonim delavcem zagotavljati dodatne pravice: 1.dalji dopust, 2.ustrezno prehrano med delom, 3.strokovno vodstvo delovnega oziroma proizvodnega procesa. V primeru, da je delo pri delodajalcu organizirano v izmenah, mora delodajalec zagotoviti 4.periodino izmenjavo izmen, in sicer tako, da delavec ene izmene ne bo delal ponoi ve kot en teden. Delavec lahko dela v noni izmeni dalje asovno obdobje (ve kot 1 teden), e s taknim delom izrecno pisno soglaa. Delavca je mogoe prerazporediti na nono delo samo pod pogojem, da ima 5.urejen prevoz na delo in z dela. ZDR teje za nono delo: - vsako delo (ne glede na to, koliko asa traja), ki se opravlja v asu med 23. uro in 6. uro naslednjega dne; - osem nepretrganih ur dela v asu med 22. uro in 7.uro naslednjega dne, e je delovni as razporejen tako, da je doloena nona delovna izmena. 35. Pravice iz delovnega razmerja - predvsem poitki dnevni, tedenski, letni dopust Pravice iz delovnega razmerja so: * plailo za delo * letni dopust * odmori in poitki * druga odsotnost z dela * izobraevanje

13

Dnevni poitek: 155.ZDR ZDR doloa pravico delavca do dnevnega poitka, ki mora trajati najmanj 12 nepretrganih ur. Dnevni poitek je treba delavcem zagotoviti v obdobju 24 ur. Dnevni poitek je pomemben tako z vidika varnosti in zdravja delavca kot tudi z vidika zagotavljanja delavevega prostega asa, s katerim sam razpolaga. V primerih, ko je delovni as neenakomerno razporejen ali se zaasno prerazporedi zakon dopua 11-urni neprekinjeni dnevni poitek v 24 urah. Posebna ureditev dnevnega poitka velja za mlade delavce, ki e niso dopolnili 18 let, kjer mora dnevni poitek brez odstopanj trajati najmanj 12 zaporednih ur. Tedenski poitek: 156.ZDR Zakon doloa pravico delavca, da se mu v 7-dnevnem obdobju zagotovi pravica do poitka, ki traja 24 neprekinjenih ur, ki jim je potrebno priteti e 12 oziroma 11 ur dnevnega poitka. Tedenski poitek mora torej trajati 36 oziroma 35 neprekinjenih ur tudi v primerih, ko je delovni as neenakomerno razporejen oziroma zaasno prerazporejen. e mora delavec izjemoma delati na dan, ki je sicer vkljuen v as tedenskega poitka, se mu mora zagotoviti tedenski poitek na kaken drug dan v tednu. Minimalno trajanje tedenskega poitka se upoteva kot povpreje v obdobju 14 zaporednih dni. Posebna ureditev velja za mlade delavce (48 neprekinjenih ur). Letni dopust: 159.ZDR Vsak delavec ima pravico do minimalnega plaanega letnega dopusta v trajanju 4 tednov, ne glede na to, ali delajo kraji ali polni delovni as. Minimalno tevilo delovnih dni je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca (4 dni v tednu, najmanj 16 dni; 5 dni v tednu, najmanj 20 dni; 6 dni v tednu, najmanj 24 dni). 1.Stareji delavci, 2.invalidi, 3.delavec z najmanj 60 % telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duevno prizadetostjo, ima pravico do najmanj 3 dodatnih dni letnega dopusta. Prav tako ima delavec pravico do 1 dodatnega dneva za vsakega otroka. S KP ali PZ se lahko doloi dalji dopust. ZDR doloa, da mora delodajalec delavcu najkasneje do 31. marca tekoega koledarskega leta izroiti pisno obvestilo o trajanju letnega dopusta. Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko izpolni pogoj neprekinjenega delovnega razmerja v trajanju najmanj 6 mesecev (ne glede na to, ali je v tem asu tudi dejansko opravljal delo ali pa je bil opravieno odsoten z dela). Zakon vee pogoj na trajanje delovnega razmerja, in ne na dejansko opravljanje dela. e delavec ne izpolni 6-mesenega nepretrganega delovnega razmerja, ima pravico do sorazmernega dopusta, in sicer 1/12 letnega dopusta za vsak mesec delovnega razmerja. Delavec ima tako pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela: - e v koledarskem letu ni pridobil pravice do celotnega dopusta (delovno razmerje sklene v drugi polovici leta); - e mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta (delovno razmerje bi sklenil v prvi polovici koledarskega leta (pred 1.7.), vendar bi mu delovno razmerje prenehalo pred izpolnitvijo 6-mesenega pogoja); - e mu delovno razmerje preneha pred 1.7. Dopust je mogoe izrabiti neprekinjeno ali v ve delih. Deljena izraba je dovoljena, e sta izpolnjena naslednja pogoja: - en del dopusta mora trajati neprekinjeno 2 tedna, - dvotedenski del dopusta mora biti izrabljen do konca tekoega koledarskega leta. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Delavec mora tako izrabiti dopust do konca tekoega koledarskega leta v minimumu 2 tednov, razliko pa najkasneje do 30.6. naslednjega leta (prenosno obdobje). Zakon pa doloa tudi izjemo od pravila, da je mogoe v naslednje koledarsko leto prenesti celotni dopust in ne samo preostanek nad dvema tednoma, e gre za delavce, ki so bili v tekoem

14

koledarskem letu zaradi 1.bolezni ali pokodbe, 2.porodnikega dopusta ali 3.dopusta za nego in varstvo otroka odsotni, pod pogojem, da je tak delavec v tekoem koledarskem letu delal vsaj 6 mesecev. 36. Disciplinska odgovornost: 174.ZDR Delavec je vedno dolan izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz DR. Za kritev je disciplinsko odgovoren. Disciplinske sankcije: opomin, druge discipl.sankcije (denarna kazen, odvzem bonitet), discipl.sankcija ne sme trajno spremeniti delovno pravnega poloaja delavca-odpoved PZ ni dopustna. Disciplinsko odg ugotavlja DDJ. Discipl.postopek: -DDJ mora delavcu vroiti pisno obrazloitev, -doloiti as in kraj zagovora (lahko sodeluje predstavnik sindikata ali delavev pooblaenec) Vloga sindikata: e delavec zahteva; DDJ pisno obvestiti o uvedbi in kritvi sindikat, sindikat lahko poda (obrazloeno) mnenje v 8 dneh. Odloitev: Sklep (izrek, obrazloitev, pr.pouk), v vednost sindikatu Zastaranje: uvedba post zastara v 1mesecu od dneva ko DDJ izvedel za kritev in storilca oz. v 3mesecih od dneva, ko bila kritev storjena. ***na parkiriu se vinjeni poklicni voznik avtobusa zaleti v drug avtobus (kakne monosti ima delodajalec - predvsem okoli disciplinske odgovornosti) Discipl. odg, Odkodnin. odg, Odpoved (redna- krivdni razlog) ***uiteljica udari uenca z zvezkom po glavi, za kaj bi bila to lahko podlaga (potem sva zaela razpredati o disciplinski odgovornosti in tonem postopku), 37.Odkodninska odgovornost delavca in postopek 182.ZDR 2 odstopnaji od SPL.NAEL ODK.PRAVA: 1.temeljni namen je PREVENCIJA (ne reparacija; monost zmanjanja plaila/oprostitev); 2.krivda delavca e e naklep ali huda malomarnost Delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroi kodo (opredelitev kode po OZ; navadna , izgublj dobi, neprem.) delodajalcu jo je dolan povrniti. Odkodnina se lahko zmanja/oprosti, e je to primerno glede na delavevo prizadevanje za odpravo kode, odnos do dela ali njegovo gmotno stanje. (OZ: e delavec povzroi kodo tretji osebi, odgovarja DDJ-regres, razen e dokae, da je delavec v danih okoliinah ravnal tako kot je treba. Neposredno od delavca, e je povzroil kodo namenoma) ZJU: O odkodnini se lahko odloi tudi v disciplinskem postopku, sklep o ugotovitvi odkodninske odgovornosti ni izvrilni naslov (136.ZJU). O viini in nainu poravnave kode je mogo pisni dogovor med predstojnikom in povzroiteljem kode. Tak dogovor je izvrilni naslov. (137.ZJU) 36.-varovanje posl.skrivnosti, krenje konk.prepovedi, pride alkoholiziran IV. VARSTVO NEKATERIH KATEGORIJ DELAVCEV 186.-203.len 38. Posebno varovane kategorije delavcev, kakne pravice imajo mlaji od 18 let? ZDR doloa varstvo nekaterih kategorij delavcev: 1.ensk, 2. delavcev zaradi nosenosti in starevstva, 3.delavcev, ki e niso dopolnili 18let, 4.invalidov, 5.starejih delavcev

15

Varstvo delavcev mlajih od 18 let: Varstvo se nanaa na: - prepoved opravljanja doloenih tekih in zdravju kodljivih del, - pravila o omejitvah trajanja dnevnega in tedenskega delovnega asa, - pravila o odmoru, dnevnem in tedenskem poitku, - pravila o relativni prepovedi nonega dela in pravico do poveanega letnega dopusta. Zakon pa doloa tudi absolutno in relativno prepoved opravljanja del. Absolutna prepoved se nanaa na: - dela po zemljo ali pod vodo, - delo, ki objektivno presega njegove telesne in psiholoke sposobnosti, - dela, ki vkljuujejo kodljivo izpostavljanje dejavnikom, ki so strupeni, karcinogeni, ki povzroajo dedne genske pokodbe ali kodujejo nerojenemu otroku ali kako drugae kronino vplivajo na lovekovo zdravje, - dela, ki vkljuujejo kodljivo izpostavljanje sevanju, - dela, ki vkljuujejo tveganje glede nesre, - dela, ki vkljuujejo tveganje za zdravje zaradi izjemnega mraza, vroine, hrupa ali vibracij. Relativna prepoved pa se vee na oceno tveganja. Izjemoma pa lahko tak delavec opravlja tudi prepovedana dela v okviru praktinega izobraevanja, pod pogojem, da se delo opravlja pod nadzorom pristojnega delavca in ob izpolnjevanju dodatnih pogojev, doloenih v Pravilniku o varovanju zdravja otrok, mladostnikov in mladih oseb. Zakon doloa absolutno omejitev dnevnega in tedenskega delovnega asa mladih oseb. Delovni as mladega delavca ne sme biti dalji kot 8 ur dnevno, in 40 ur tedensko. Delavec, ki dela najmanj 4 ure in pol na dan ima pravico do odmora med delovnim asom v trajanju najmanj 30 minut. Poitek med dvema dnevoma mora trajati najmanj 12 zaporednih ur, tedenski poitek pa 48 neprekinjenih ur. Mladim osebam je prepovedano delati ponoi med 22. uro in 6. uro naslednjega dne. Izjema je kulturno, umetniko, portno in oglaevalska dejavnost, kjer je delo mladih oseb prepovedano le med 24. in 4. uro naslednjega dne. Izjemoma pa se lahko nono delo odredi tudi v primeru vije sile, vendar le pod pogojem, da polnoletni delavci niso na voljo, delo pa traja le doloen as in mora biti izvreno takoj. 39. Varstvo starejih delavcev Stareji delavci so osebe, ki so stareje od 55 let (delavke; postopnost zvievanja starosti; 2003-51 let, 2011 53let 8m, 2015-55let) Pravico do delne upokojitve in nato dela s krajim delovnim asom. Omejitev nadurnega in nonega dela-pisno soglasje!!! Posebno pravno varstvo pred odpovedjo PZ: Pogoji, ki morajo biti podani za varstvo starejih delavcev so (114.ZDR): - stareji delavec, - pisno soglasje, - poslovni razlog za odpoved PZ in - izpolnjeni minimalni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Delavcu lahko preneha delovno razmerje samo, e da pisno soglasje. V tem primeru je mogoe odpovedati PZ samo iz poslovnega razloga. Delavec pa mora izpolniti tudi minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. (58 let in 40 let pokojninske dobe moki; 58 let in 38 let pokojninske dobe enske). Varstvo pa ne velja: - e je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanje za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino; - e mu je ponujena ustrezna zaposlitev pri delodajalcu (novo, uvedeno z novelo ZDR-A) - e je uveden postopek za prenehanje delodajalca.

16

V. UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI IZ DR 204.-207.len 40. Zahtevek pred DSS po 204. lenu e delavec meni, da DDJ ne izpolnjuje obveznosti iz DR ali kri katero od njegovih pravic iz DR ima pravico pisno zahtevati, da DDJ kritev odpravi oz. da svojo obveznost izpolni. e DDJ v e DDJ v nadaljnjem roku 8dni po tej vroeni pisni zahtevi ne izpolni/ne odpravi kritve, lahko v roku 30 dni zahtevam sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiem. *denarne terjatve lahko kar neposredno pred del.sodiem *204/5: neizbrani kandidat; krena prepoved diskriminacije; 30dni po prejemu obvestila *arbitraa (e doloena s KP) *terjatve iz DR zastaraja v 5letih VIII. INPEKCIJSKO NADZORSTVO 41. 227.len: Inpektor za delo ima pravico, da nad izvajanjem delovnopravnih predpisov opravi nadzor. Nadzor se lahko kona z razlinimi ukrepi, zlasti pa z oblikovalno upravno odlobo inpektorja, katere glavni element je odredba DDJ, da v doloenem roku zagotovi izvajanje zakona v zadevah, ki jih navaja zakon. ZKolP 42. Kako se odpove kolektivna pogodba? Primere in pogoje za odpoved KP ter odpovedni rok doloita stranki s KP. e KP ne vsebuje odpovednega roka, se KP lahko odpove z odpovedni rokom 6 mesecev. KP sklenjene za doloen as ni mogoe predasno odpovedati ZDSS Delovna sod.pristojna za odloanje v individualnih in kolektivnih del.sporih, socialna v socialnih sporih. 1.st, Vije-eno v LJ, Vrhovno Krajevna pristojnost v individualnih: 1.spl.krajevnost za toeno (stalno prebivalie, sede-e dvom: kjer so njegovi organi upravljanja), 2.obmoju kjer se delo opravlja, 3.kjer sklenjeno delo.razmerje ***pristojnost individualni spori, kaj e delavec opravlja delo v MB, sede delodajalca v LJ, pri socialnih (LJ), kje pa je izkljuno delovno LJ pravice in obv.iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in DDJ na podlagi DR (vse o pristojnostih po ZDSS)? ***Primer: napotitev delavca na delo v tujino, DD pa ne izplauje plae kot je bilo dogovorjeno, katero sodie je pristojno, e je druba slovenska V kraju, kjer sede drube 43. Mirovanje postopka V postopku v delovnih in socialnih sporih ni mirovanja postopka. Mirovanje postopka je zaasno prenehanje vejega dela procesne dejavnosti, ki nastopi po volji strank, bodisi da je ta izraena izrecno (dogovor o mirovanju) ali s konkludentnimi dejanji (na primer nobena stranka ne pride na narok za GO). Zaradi stroje ureditve zaradi neaktivnosti strank ni potrebe po mirovanju postopka. 44. Kaj potem e ne pride stranka, ki je podala sicer odgovor na tobo e na poravnalni narok/prvi narok za g.o. ne pride toea stranka, se teje, da je umaknila tobo. 17

e ne pride nobena stranka-se preloi. (za vse to pogoj: pravilno vabljen in ni izkazal upravienih razlogov za izostanek 45. Kaj se zgodi, e nobena stranka ne pride na GO? e na poravnalni narok ali na prvi narok za GO ne pride nobena stranka, se narok preloi. Izostanek obeh strank z dveh zaporednih narokov pa povzroi fikcijo umika tobe. Ni razloga, da bi sodie nadaljevalo postopek, za katerega nobena od strank ne izkae pravnega interesa. 46. Izredna pravna sredstva V delovnih in socialnih sporih je izredno pravno sredstvo revizija in v okviru le-te tudi dopuena revizija, za katero pa se uporabljajo dolobe ZPP. ZVZ ni dovoljena. V KDS pa ni dovoljena obnova postopka, ker je potrebno te spore reevati hitro. V IDS in SS obnova postopka ni izrecno izkljuena. Prav tako v nobenem primeru ni izkljueno izredno pravno sredstvo toba na razveljavitev sodne poravnave po ZPP. 47. Kdo nosi stroke postopka v individualnih delovnih sporih? 38.ZDR ZDSS-1 s posebnimi dolobami o povrnitvi strokov nekoliko zmanjuje strokovni riziko delavca kot praviloma ekonomsko ibkeje stranke v delovnem sporu. 38. len se nanaa le na stroke zaradi dokazov, ne pa na sodne takse, ne na stroke stranke in ne na stroke plaila odvetniku. Sodie lahko plailo strokov, ki so nastali z izvedbo dokazov, v celoti naloi delodajalcu pod dvema pogojema: 1.delavec mora vsaj delno uspeti z zahtevkom, 2.da zaradi delne zavrnitve zahtevka delavca niso nastali posebni stroki. Doloba se nanaa na konno odloitev o strokih, ne na doloitev predujma. Stroke mora prav tako zaloiti predlagatelj dokaza - torej lahko tudi delavec. Zakon doloa tudi, da krije vsaka stranka svoje stroke, e je delavca v postopku zastopal predstavnik sindikata ali je v postopku sodeloval brez pooblaenca. e delavca zastopa predstavnik sindikata, nima strokov s svojim pooblaencem. Obstaja pa strokovni riziko za (delno) povrnitev strokov pooblaenca odvetnika nasprotne stranke, e je delavec v pravdi (v celoti) ne bo uspel. Primerna je ureditev, da v taknem primeru, e je vsaka stranka v pravdi vsaj delno uspela, vsaka stranka sama krije stroke svojega pooblaenca. Le e delavec v postopku niti delno ne uspe, bo moral povrniti stroke pooblaencu nasprotne stranke. 48. Kdo plaa stroke izvedenca v socialnih sporih? 68.ZDSS-1: V soc.sporih o pravicah do in iz soc.zavarovanj in soc.varstva krije zavod svoje stroke ne glede na izid postopka. Zavod krije stroke za izvedbo dokazov z izvedencem ne glede na izid postopka. e je treba znesek zaloiti, ga zaloi zavod. (drugae velja zgolj e nasprotna stranka povzroila stroke z zavlaevanjem post, zavajanjem sodia, ali po nakljuju, ki se je njej primerilo) 49. Kaj pa stroki pri sporu o odpovedi pogodbe o zaposlitvi (e uspe, e ne uspe)? 41/5ZDR V sporih o obstoju ali prenehanju PZ krije delodajalec svoje stroke postopka ne glede na izid postopka, razen e je delavec z vloitvijo tobe ali z ravnanjem v postopku izrabljal procesne pravice. 50. Odpoved pogodbe o zaposlitvi - postopek pri delodajalcu in pred sodiem - natanno. e delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali kri katero od delavevih pravic, mora delavec od delodajalca najprej zahtevati, da izpolni obveznost oziroma da odpravi kritev. Zakon v teh primerih ne daje delavcu takojnjega sodnega varstva. Gre za procesno predpostavko za sodni delovni spor. Delavec ima na voljo dva roka: * 8 dni * 30 dni.

18

Po setevku obeh rokov ima pravico do sodnega varstva pred delovnim sodiem. Gre za prekluzivni rok, saj z njegovim potekom preneha pravica zahtevati sodno varstvo. Sodie nanj pazi po uradni dolnosti in tobo zavre, e da delavec zamudi. Zakon doloa 3 primere, ko lahko delavec v roku 30 dni od vroitve ali od dneva, ko je izvedel za kritev, zahteva sodno varstvo neposredno pred pristojnim sodiem, in sicer, e gre za: - nezakonitost odpovedi PZ, - druge naine prenehanja veljavnosti PZ, - odloitev o disciplinski odgovornosti. Odpoved PZ je nezakonita, e ni dokazan razlog za odpoved in e niso podani tudi nekaterih drugi razlogi, ki jih za zakonitost zahteva zakonodaja, to so na primer pisno opozorilo, zagovor delavca, monost nadaljevanja delovnega razmerja in odpoved PZ v zakonsko doloenem roku. 51. Posebnosti postopka v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi? Posebnosti v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja so naslednje: 1.ti spori so prednostni, 2.rok za odgovor na tobo je 15 dni, 3.sodie opravi poravnalni narok oziroma narok za GO najpozneje v 2 mesecih od prejema odgovora na tobo oziroma od izteka roka za odgovor na tobo, 4.delavec lahko spremeni tobo glede zahtevka do konca GO brez privolitve toene stranke, 5.delodajalec krije svoje stroke ne glede na izid postopka (razen e je delavec z vloitvijo tobe zlorabil procesne pravice) 52. Vzorni postopek? Ali lahko v pritobi zoper sodbo, ki je bila izdana na podlagi vzornega postopka, uveljavlja nepravilno ugotovljeno dejansko stanje? Ne. V IDS je bila doloba 40. lena ZDSS-1 z uveljavitvijo novele ZPP-D razveljavljena. Tako se v IDS uporablja glede vzornega postopka 279.b len ZPP-D. Ob izvedbi vzornega postopka se vsi drugi postopki, ki se opirajo na enako ali podobno dejansko in isto pravno podlago prekinejo. Pravni uinek odloitve v vzornem postopku je v tem, da stranka, ki je imela monost sodelovati v vzornem postopku (to je stranka, ki je v vseh postopkih ista), ne more oporekati niti dejanskim ugotovitvam niti pravnim staliem, ki jih je zavzelo sodie v tem, postopku. To pride v potev, e je odloitev v vzornem postopku v kodo stranke, ki je v vseh postopkih ista. V drugih (prekinjeni) postopkih, bo sodie ta stalia telo za obvezujoa. Obrnjeno pa ne more veljati: e bo odloitev v vzornem postopku za stranko, ki je v vseh postopkih ista, ugodna, to ne more zavezovati sodi v prekinjenih postopkih in torej iti v kodo nasprotnim strankam v teh postopkih. V tem primeru bi prilo do kritve ustavne pravice do izjavljanja v postopku. Ni namre sporni, da gre odloitev iz enega postopka v korist osebi, ki v tem postopku ni mogla sodelovati, ustavno nedopustno pa je, e gre odloitev iz doloenega postopka v kodo osebi, ki v tem postopku ni mogla sodelovati. Doloba 79. lena ZDSS-1, ki ureja vzorni postopek v SS, z novelo ZPP-D ni bila razveljavljena in se tako e vedno uporablja, eprav je vsebina identina dolobi v IDS, ki je bila razveljavljena. V postopku s pritobo stranka, ki je imela monost sodelovati v vzornem postopku, ne more ugovarjati dejanskih in pravnim ugotovitvam in staliem sodia, temve je nanje vezana. Druga stranka, ki v postopku ni sodelovala, pa ima na voljo vse mogoe ugovore. 53. Kako se zane postopek kolektivnih delovnih sporov? 44.ZDSS-1 Z vloitvijo PREDLOGA!!!! ne tobe. In kako potem naprej 53.: odlobo sodia, ki se nanaa na KP ali splone akte DDJ se objavi v javnem/drugem glasilu, v katerem je objavljena KP/spl.akt DDJ - objava - poziv udeleencem

19

54. Sindikat ni bil stranka postopka, a se konna odloba tie tudi njega. A ima kakno monost pravnega varstva in roki? 54: Udeleenci lahko vloijo pr.sredstva tudi e niso sodelovali v postopku na 1.st, mora pa vloiti v roku, ki velja za udelenca, ki mu je bila odloba najkasneje vroena. Sodie teje za pravoasno tudi, e je bilo vloeno po preteku roka, e ga je prejelo preden je odloilo o pravoasno vloenem. 55. Posebnosti postopka po ZDSS-1 v primerjavi z ZPP?

ZPP
SESTAVA SODIA PRVE STOPNJE

ZDSS-1

Praviloma sodi sodnik posameznik, zakon pa doloa, kdaj sodi senat.

Praviloma sodi senat, sodnik posameznik pa le: v individualnih delovnih sporih in socialnih sporih o premoenjskopravnih zahtevkih, e vrednost spornega predmeta ne presega zneska za dovoljenost revizije; v individualnih delovnih sporih (ne glede na vrednost) o poskusnem delu, suspenzu, nadurnem delu, odmorih, poitkih in dopustih ter drugih odsotnostih z dela, obveznosti opravljanja dela zaradi izjemnih okoliin, izreku disciplinske sankcije, zaasni odstranitvi z dela zaradi disciplinskega postopka in zaasni premestitvi; v socialnih sporih o pravici do dodatka za pomo in postrebo, invalidnine za telesno okvaro in zdravilikega zdravljenja.

HITROST POSTOPKA Naelo pospeitve postopka sodie mora postopati hitro. Spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja so prednostni; rok za odgovor na tobo je skrajan na 15 dni, narok je potrebno razpisati v dveh mesecih.

Poudarjena je v postopkih zaradi motenja posesti.

PREDHODNO VPRAANJE Sodie lahko samo odloi o predhodnem vpraanju ali prekine postopek. Sodie sme postopek prekiniti 1.e zakon doloa, da predhodnega vpraanja ne sme samo reiti, ali 2.e je postopek pred pristojnim organom e v teku.

ADR KOT PROCESNA PREDPOSTAVKA ZA VLOITEV TOBE

20

Ni predpisano, da mora stranka pred vloitvijo spora poskusiti reiti spor na miren nain. MIROVANJE POSTOPKA Mirovanje nastane, e se stranki pred koncem o tem sporazumeta in to sporoita sodiu.

Zakon ali kolektivna pogodba lahko predpie, da je toba dopustna samo, e je bil postopek ADR zaet, pa ni bil uspeen (rok 30 dni); ne velja za spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja.

Ni mirovanja postopka.

ZPP
IZLOITVENI RAZLOGI

ZDSS-1

sodnik je stranka, njen zakoniti


zastopnik ali pooblaenec, soupravienec, sozavezanec ali regresni zavezanec ali je bil v isti zadevi zaslian kot pria ali izvedenec; zaposlitev pri stranki ali drubenitvo v d.n.o., k.d., d.o.o. tihi drubi, ki je stranka v postopku; krvno sorodstvo, zakon ali svatvo s stranko, njenim zakonitim zastopnikom ali pooblaencem; sodnik je skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaenca; sodelovanje v postopku pred nijim sodiem, arbitrao ali drugim organom v isti zadevi; druge okoliine, ki vzbujajo dvom o nepristranskosti.

Dodan je razlog lanstva sodnika v organu stranke v postopku.

POSLEDICE IZOSTANKA STRANK Z NAROKA

e ne pride nobena stranka fikcija


umika tobe

poravnalni narok ali prvi narok: e


ne pride toea stranka fikcija umika; e ne pride nobena stranka preloitev naroka (e pa tudi naslednji ne pride nobena fikcija umika tobe)

kasneji narok: e ne pride nobena


stranka odloitev glede na stanje spisa (tudi e ne pride ena stranka, druga pa predlaga odloitev glede na stanje spisa); e ne pride toea stranka odloitev glede na stanje spisa ali fikcija umika tobe (razen e se toena stranka ne strinja) REVIZIJA

kasneji narok: e ne pride nobena


stranka odloitev glede na stanje spisa (tudi e ne pride ena stranka, druga pa predlaga odloitev glede na stanje spisa)

21

Dovoljena revizija: e vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 40.000 EUR. Dopuena revizija: e je od odloitve VS mogoe priakovati reitev pomembnega pravnega vpraanja, zlasti e odloitev sodia 2. stopnje odstopa od sodne prakse VS, e sodne prakse VS ni (zlasti e sodna praksa vijih sodi ni enotna) ali ni enotna; sodie ne more dopustiti revizije, e zakon doloa, da revizije ni ali e vrednost izpodbijanega dela sodbe ne presega 2.000 EUR (razen v delovnih in socialnih sporih).

Dovoljena revizija: v premoenjskih individualnih delovnih in socialnih sporih, v katerih je dovoljena revizija po dolobah ZPP; v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja; v kolektivnih delovnih sporih; v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (razen o pravici do dodatka za pomo in postrebo, invalidnine za telesno okvaro in pravici do zdravilikega zdravljenja). Dopuena revizija enako kot v ZPP.

ZPP
ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI Je dovoljena. IZVAJANJE DOKAZOV

ZDSS-1

Ni dovoljena.

Samo na predlog strank, po uradni dolnosti pa le, e iz obravnave izhaja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati.

Sodie lahko izvede dokaze tudi po uradni dolnosti, e po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odloitev (individualni delovni in socialni spori, vendar je v socialnih sporih preiskovalno naelo dopolnjeno e z naelom materialne resnice, v delovnem pa ne); to ne velja v primeru, ko je dokazno breme obrnjeno takrat se odloi v skladu s pravili ZPP o dokaznem bremenu.

POMO STRANKAM Stranko, ki nima pooblaenca in iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, sodie poui, katera procesna dejanja lahko opravi. STROKI POSTOPKA e sodie zahteva od delavca ali zavarovanca, naj popravi tobo, ga poui, kako naj to stori, in ga opozori na posledice; e nima pooblaenca, pa ga poui tudi o pravici, pogojih in postopku za pridobitev BPP (individualni delovni in socialni spori).

22

Sodie lahko odloi, da mora delodajalec kriti vse stroke za izvedbo dokazov, tudi e delavec v sporu ni v celoti uspel, pa zaradi tega niso nastali posebni stroki. e delavec v sporu ni v celoti uspel, pa ni imel pooblaenca ali ga je zastopal predstavnik sindikata, lahko sodie odloi, da vsaka stranka krije svoje stroke. V sporu glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja delodajalec ne glede na izid postopka krije svoje stroke, razen e je delavec zlorabljal svoje procesne pravice. V socialnem sporu o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroke in stroke dokazovanja z izvedencem ne glede na izid postopka. ZAASNE ODREDBE Samo na predlog stranke. Tudi po uradni dolnosti.

ZJU 56. Kdo je predstojnik? V dravnem organu upravi lokalne skupnosti pravice in dolnosti DDJ izvruje predstojnik. Lahko pooblasti naprej vodjo kadrovskega poslovanja. V osebah javnega prava poslovodni organ (lahko pisno pooblasti javnega uslubenca) 33: Pooblastilo predstojnika: e podani razlogi za sum, da javni uslubenec zlorablja pravico do zadranosti z dela do 30 delovnih dni pooblasti 1/ve uslubencev za ugotovitev dejanskega stanja (zbiranje informacij, sestavi zapisnik) 57. Kakne ima pravice neizbrani kandidat na javnem nateaju? 65.ZJU Neizbrani kandidat se lahko v roku 8 dni pritoi iz razlogov, doloenih v 65. lenu ZJU, na pristojno komisijo za pritobe. Pritobeni razlogi so naslednji: - da je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje pogojev javnega nateaja, - da izpolnjuje nateajne pogoje, pa mu ni bila dana monost sodelovanja v izbirnem postopku, - da je bil izbran kandidat, ki ni dosegel najbolje rezultate, - da je bil kren nateajni ali izbirni postopek. Pritoba zadri imenovanje v naziv in sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Zoper odlobo komisije za pritobe je dovoljen upravni spor. V primeru, da je toba utemeljena, lahko upravno sodie prisodi prizadetemu odkodnino od ene od treh najnijih mesenih bruto pla za delovno mesto, za katero se je potegoval. Upravno sodie lahko sklep o izbiri razveljavi, e je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje nateajnih pogojev. Izbrani kandidat se imenuje v naziv z odlobo v roku 8 dni od dokonnosti sklepa o izbiri in se mu v nadaljnjih 8 dneh ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi.

58. Posebnosti pri ZJU (natanno) 23

e strnemo je postopek zaposlitve uradnika naslednji: - premestitev v istem organu, - premestitev v drug organ (interni nateaj), - nova zaposlitev (javni nateaj obvezen), - objava javnega nateaja v Uradnem listu RS ali v dnevnem asopisju in obvezno na spletni strani ministrstva za javno upravo, izbira uradnika, ki je dosegel najbolje rezultate (je strokovno najbolj usposobljen). Postopek premestitve ali nove zaposlitve poteka na naslednji nain: 1.Notranja seznanitev in premestitev v istem organu (pred internim nateajem) se opravi tako, da se o prostem delovnem mestu lahko pisno seznani vse zaposlene javne uslubence v organu. Seznanitev se lahko opravi preko oglasne deske, intraneta, e-pote ipd. Predstojnik na podlagi ocene o strokovni usposobljenosti premesti javnega uslubenca. O premestitvi prejme javni uslubenec obvestilo, na podlagi katerega se sklene aneks k pogodbi o zaposlitvi (peti odstavek 147. lena ZJU). 2.Interni nateaj se lahko izvede, e se noben javni uslubenec ne prijavi na zasedbo prostega delovnega mesta ali e predstojnik oceni, da noben javni uslubenec v organu ni strokovno usposobljen. Izvede se pred postopkom za novo zaposlitev z namenom, da se omogoi zaposlenim javnim uslubencem, da na internem trgu dela kandidirajo za prosta delovna mesta. V interni nateaj se lahko na podlagi dogovora vkljuijo organi dravne uprave in uprave lokalne skupnosti in tudi drugi dravni organi. Interni nateaj se izvede z objavo prostih delovnih mest na spletni strani. Postopek za izvedbo internega nateaja obsega: - objavo internega nateaja, - izvedbo izbirnega postopka oziroma predhodnega preizkusa usposobljenosti za strokovno tehnine javne uslubence, - premestitev javnega uslubenca iz istega ali drugega organa. Sestavine objave internega nateaja so doloene v 10. lenu Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih dravne uprave in v pravosodnih organih. Izbirni postopek za izbiro uradnika vodi vodja organizacijske enote, predstojnik ali njegov pooblaenec. Za izvedbo izbirnega postopka se lahko imenuje tudi nateajna komisija. Omenjena uredba doloa nateajne pogoje (12. len). Za zasedbo strokovno tehninega delovnega mesta se opravi izbirni postopek. Lahko pa se opravi tudi predhodni preizkus usposobljenosti, e je tako doloeno v sistemizaciji. Izbranemu kandidatu se vroi obvestilo, da je izbran, neizbranim kandidatom pa v roku osmih dneh, da niso izbrani. Izbrani kandidat se premesti. Z izbranim kandidatom skleneta predstojnika obeh organov pogodbo o zaposlitvi, ki velja tudi kot sporazum predstojnikov o premestitvi javnega uslubenca. e predstojnik, pri katerem je javni uslubenec zaposlen, ne soglaa s premestitvijo, lahko skleneta predstojnik organa, ki je objavil javni nateaj, in kandidat, ki je bil izbran, pisni dogovor o sklenitvi delovnega razmerja po preteku odpovednega roka. e gre za premestitev v lokalno skupnost ali obratno iz lokalne skupnosti v dravno upravo oziroma dravni organ, se pogodba o zaposlitvi sporazumno razvee oziroma odpove in se z izbranim kandidatom sklene nova pogodba o zaposlitvi. 3.Postopek za novo zaposlitev se zane ele, e ni monosti premestitve iz istega ali drugega organa.

24

Za javne uslubence, ki opravljajo dela na strokovno tehninih delovnih mestih in za zaposlitev na uradnikem delovnem mestu za doloen as, se za novo zaposlene uporabljajo dolobe ZDR in kolektivne pogodbe. Za uradnike, ki na novo sklepajo pogodbo o zaposlitvi, velja poseben postopek. Kandidati za uradnika delovna mesta se zaposlujejo z javnim nateajem. Vsebina objave javnega nateaja je doloena v 59. lenu ZJU in 22. lenu Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih dravne uprave in v pravosodnih organih1 in je naslednja: - navedba organa in kraj opravljanja dela, - vrsta uradnikega delovnega mesta, - pogoji za opravljanje dela, - dokazila za izpolnjevanje pogojev, - rok in naslov za vlaganje prijav, - rok o obveanju o izbiri, - navedba osebe, ki daje razlage o javnem nateaju, - okvirna vsebina dela. Javni nateaj se objavi v Uradnem listu ali v dnevnem asopisju ter na spletni strani ministrstva pristojnega za upravo. Tisti kandidati, ki izpolnjujejo nateajne pogoje, so uvreni v izbirni postopek, ki ga lahko izvaja nateajna komisija ali sam predstojnik, e sestava nateajne komisije zaradi majhnega tevila javnih uslubencev ni mogoa. Nateajna komisija pripravi poroilo o izvedbi izbirnega postopka, ki vsebuje tudi osnutek sklepa o izbiri. Uradniku, ki je izbran, izda predstojnik ali pooblaenec sklep o izbiri, neizbranim kandidatom pa sklep, da niso izbrani. Neizbrani kandidat se lahko v roku 8 dni pritoi iz razlogov, doloenih v 65. lenu ZJU, na pristojno komisijo za pritobe. Pritobeni razlogi so naslednji: - da je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje pogojev javnega nateaja, - da izpolnjuje nateajne pogoje, pa mu ni bila dana monost sodelovanja v izbirnem postopku, - da je bil izbran kandidat, ki ni dosegel najbolje rezultate, - da je bil kren nateajni ali izbirni postopek. Pritoba zadri imenovanje v naziv in sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Zoper odlobo komisije za pritobe je dovoljen upravni spor. V primeru, da je toba utemeljena, lahko upravno sodie prisodi prizadetemu odkodnino od ene od treh najnijih mesenih bruto pla za delovno mesto, za katero se je potegoval. Upravno sodie lahko sklep o izbiri razveljavi, e je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje nateajnih pogojev. Izbrani kandidat se imenuje v naziv z odlobo v roku 8 dni od dokonnosti sklepa o izbiri in se mu v nadaljnjih 8 dneh ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. 59. Varstvo pravic uradnika v primeru premestitve? 147.-152.ZJU ZJU doloa institut premestitve. Delodajalec (predstojnik) lahko javnega uslubenca premesti na njegovo eljo (s soglasjem) ali zaradi delovnih potreb(brez soglasja): - e so podani poslovni razlogi, - e je javni uslubenec nesposoben za svoje delovno mesto, - e je tako mogoe zagotoviti smotrneje delo organa, - e se trajno spremeni obseg dela ali racionalizirajo delovni postopki in javni uslubenec nima ve polne delovne obremenitve ter - v drugih primerih, ki jih doloa zakon Kraj opravljanja dela zaradi premestitve ne sme biti oddaljen ve kot 70 km oziroma ve kot eno uro vonje z javnim prevozom od dotedanjega kraja dela javnega uslubenca. Javni uslubenec je lahko premeen na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem in na lastno eljo. Premestitev je lahko zaasna za najve dve leti ali trajna. Soglasje
1

Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih dravne uprave in v pravosodnih organih Uradni list RS, t.22/04.

25

oziroma premestitev na lastno eljo se izkazuje s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi, e pa javni uslubenec ne soglaa, pa predstojnik izda sklep. Premestitev je mogoa samo na ustrezno delovno mesto, za katero javni uslubenec izpolnjuje predpisane pogoje in je sposoben opravljati dela na delovnem mestu, kamor je premeen. Uradnika je mogoe trajno premestiti le na uradniko delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivu, ki ga ima uradnik (iste stopnje), razen e je premestitev izvedena iz razloga nesposobnosti ali iz poslovnega razloga. Izjemoma, e s tem soglaa, pa je uradnik lahko tudi premeen na strokovno tehnino delo, vendar najve za dve leti. Pri tem uradnik zadri naziv, as pa se mu vteva v napredovalno obdobje. Uradnika je mogoe zaasno premestiti na zahtevneje delovno mesto v vijem nazivu brez imenovanja, e izpolnjuje pogoje glede zahtevane izobrazbe delovnega mesta. Za as premestitve uradnik ima pravice glede na viji naziv. Postopek premestitve zaradi delovnih potreb. e javni uslubenec s premestitvijo ne soglaa in gre za premestitev v istem organu izda predstojnik sklep; e pa gre za premestitev v drug organ pa sklep izdata ob predstojnika. V primeru premestitve organov v dravni upravi sklep o premestitvi lahko izda tudi vlada. e je bil javni uslubenec zaasno premeen brez svojega soglasja ima ob poteku roka pravico vrnitve na delovno mesto. Postopek premestitve na lastno eljo oziroma s soglasjem v istem organu se opravi s sklenitvijo aneksa k pogodbi o zaposlitvi. e gre za premestitev v drugi organ aneks k pogodbi o zaposlitvi podpieta oba predstojnika, e pa gre za drugega delodajalca, se sporazumno razvee pogodba o zaposlitvi in sklene nova. O premestitvi v dravni upravi lahko odloi vlada brez soglasja organa, v katerem je javni uslubenec zaposlen. V tem primeru aneks k pogodbi o zaposlitvi sklene predstojnik organa, v katerega je javni uslubenec premeen. 60. Sklep o premestitvi, delavec se pritoi; se mora delavec zglasiti na novem delovnem mestu, dokler traja pritobeni postopek? Da, pritoba ne zadri izvritve. 61. Disciplinske kazni po ZJU Glede disciplinske odgovornosti se uporablja ZDR, ki doloa, da so disciplinske sankcije opomin in druge disciplinske sankcije, ki pa jih nateva le primeroma, denarna kazen ali odvzem bonitet, e so doloene v KP na ravni dejavnosti. ZSDU Zakon o sodelovanju delavcev pri UPRAVLJANJU, najmanj 50 zaposlenih delavcev 62. Sodelovanje delavcev pri upravljanju? Sodelovanje delavcev pri upravljanju se uresniuje na naslednje naine: Pravica do: 1.pobude (+odg), 2.obveenosti, 3.mnenja, predlogi, 4.skupna posvetovanja z DDJ, 5.soodloanja, 6.zadranja odloietv DDJ 63. Preko katerih organov delavci sodelujejo pri upravljanju? Pravice v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju uresniujejo delavci kot posamezniki ali kolektivno preko: - sveta delavcev ali delavskega zaupnika, - zbora delavcev, - predstavnikov delavcev v organih drube.

26

64. Koliko mora biti zaposlenih oziroma "aktivnih", da se izvoli svet delavcev,kdo teje za delavce z aktivno volilno pravico? Svet delavcev se oblikuje, e je v drubi zaposlenih ve kot 20 delavcev z aktivno volilno pravico. Kjer manj: delavski zaupnik Aktivno volilno pravico (pravico voliti v svet delavcev) imajo vsi delavci, ki delajo v drubi nepretrgoma najmanj 6 mesecev. Direktor, delavci, ki imajo sklenjeno PZ v skladu z 72. lenom ZDR, ter prokuristi (vodilno osebje), nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. Druinski lani vodilnega osebja nimajo pravice voliti predstavnikov v svet delavcev. 65. Ali je lahko direktor lan sveta delavcev? Ne. ZST 66. Stavka USTAVA: Delavci imajo pravico do stavke. Pravica do stavke se lahko omeji z zakonom, e to zahteva JAVNI INTERES. Gre za PRAVICO delavcev (ki je sodno varovana) in ne le za svoboino (ki nima sodnega varstva) Gre za pravico DELAVCEV in ne sindikatov (eprav so ti lahko organizatorji stavke) Pravica do stavke se lahko omeji LE Z ZAKONOM ter le zaradi zahtev JAVNE KORISTI: ustava doloa le objektivni kriterij omejevanja (glede na vrsto in naravo dejavnosti), Ustavno sodie pa ree, da je potrebno upotevati tudi subjektivni kriterij (doloene kategorije delavcev (npr. policija) Ustava govori le o OMEJITVI pravice do stavke, zato Debelak meni, da stavke ni dopustno v celoti prepovedati (praksa je drugana) Kaj je JAVNA KORIST tu se je treba nasloniti na opredelitve MOD: BISTVENE SLUBE, katerih nedelovanje bi ogrozilo ivljenje,, varnost,... (npr. bolnice, oskrba z vodo) JAVNI USLUBENCI, ki opravljajo OBLASTNO FUNKCIJO (npr. sodstvo, policija) Nekatere nebistvene slube, e bi zaradi trajanja in obsega stavke lahko prilo do nacionalne krize V teh primerih je vasih dopustno stavko v celoti prepovedati, vasih pa se le omeji tako, da se zagotovi MINIMALEN OBSEG, s katerim se zagotovijo potrebe prebivalstva.

Procesne omejitve stavke: Ustavno sodie dolnost NAPOVEDI STAVKE presodi kot dopustno omejitev, in se pri tem sklicuje na seznanitev DD (nastanek kode). Debelak izpostavlja e seznanitev javnosti s stavko (JAVNA KORIST!!) ZAKON O STAVKI: Stavka je organizirana prekinitev dela delavcev za uresnievanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela

27

Stavka je dopustna zaradi varstva PRAVIC (vpraanja, ki so e pravno urejena) ter INTERESOV (vpraanja, ki e niso urejena, delavci pa zahtevajo ureditev) iz dela. Pravica do stavke je pravica vsakega posameznega delavca, ki pa se lahko izvruje le kolektivno. Stavko lahko organizirajo sindikati ali veina delavcev. Gre za organizirano prekinitev dela (nenapovedane, spontane stavke ne uivajo pravnega varstva). NAINI stavke potrebno je ire tolmaenje: ne le popolna prekinitev dela, ampak tudi odloitev orodja, upoasnitev dela, delo po pravilih. To vpraanje je pomembno, ker stavka uiva vijo stopnjo varstva kot druge industrijske akcije. PREDMET STAVKE: Delavci s stavko uveljavljajo svoje ekonomsko-socialne zahteve. Zahteve delavcev so usmerjene proti: delodajalcem (npr, bolji pogoji dela) dravi (ekonomsko socialna politika, spremembe zakonov) Niso dopustne stavke z izkljunim POLITINIM namenom/nabojem. Dopustne pa so SOLIDARNOSTNE STAVKE (v podporo delavcev, ki stavkajo). Ni dopustno sodno presojanje legalnosti stavke glede na kodo, ki jo povzroa ali glede na primernost zahtev delavcev. Presoja se le, ali so bili pri organiziranju in izvedbi stavke spotovani zakonski pogoji (ali je stavka zakonita). Nekatere kolektivne pogodbe omejujejo pravico do stavke (npr. prepoved stavke v asu veljavnosti kolektivne pogodbe). Take prepovedi niso dopustne, saj se stavka lahko omeji le z zakonom. Poleg tega je stavka pravica delavcev, kolektivne pogodbe pa sprejemajo sindikati. Zato bi lahko pogojno take omejitve zavezovale le sindikate, ne pa tudi delavcev. ORGANIZIRANJE IN IZVEDBA STAVKE Potek stavke: sindikat ali veina delavcev sprejme SKLEP O ZAETKU STAVKE. Ta vsebuje: o zahteve delavcev o as zaetka stavke o STAVKOVNI ODBOR (organ, ki zastopa interese in vodi stavko) Stavkovni odbor NAPOVE STAVKO, tako da polje sklep o stavki organom upravljanja in poslovodnemu organu delodajalca. Potrebno je poskuati spor reiti na miren nain (s pogajanji). Stavka preneha s SKLEPOM sindikata oz. delavcev, ki so sprejeli sklep o zaetku stavke ali s SPORAZUMOM.

Niso dopustne STAVKOVNE STRAE, ki prepreujejo delo drugim delavcem, ki elijo delati. OMEJITEV STAVKE V DRAVNIH ORGANIH ZSt stavko omejuje za vse delavce v dravnih organih, in sicer tako: da s stavko ne sme biti moteno uresnievanje funkcije tega organa napoved stavke vsaj 7 dni prej Tako nediferencirano obravnavanje vseh javnih uslubencev pa je neustavno. Potrebno bi bilo upotevati e vrsto dela ter stavko omejiti le v tistih organih, kjer je to nujno zaradi varstva JAVNE KORISTI. Omejitve doloa e vrsta drugih zakonov (zakon o obrambi, Zakon o policiji,....), vendar gre v veini primerov za pretirane omejitve oz. celo prepovedi. Ni dovolj jasno opredeljen OBSEG MINIMALNIH SLUB, ki jih je potrebno tudi v asu stavke zagotavljati.

28

Zakon o sodiih stavko omejuje za SODNO OSEBJE, ki mora med stavko opravljati doloena dela (izdaja vseh odlob v zakonitem roku!). PRETIRANA OMEJITEV!!! POSLEDICE STAVKE - zakonita stavka ne sme imeti za posledico odpovedi pogodbe o zaposlitvi, disciplinske ukrepe (nezakonita stavka ne daje takega varstva!) - v tem asu gre dejansko za SUSPENZ PZ pravice iz PZ v tem asu mirujejo (npr. pravica do plae). Debelak meni, da pa delavci v tem asu so socialno zavarovani 67. Ali so kakne omejitve pri stavki (policija, obramba...)? ZSt stavko omejuje za vse delavce v dravnih organih, in sicer tako: da s stavko ne sme biti moteno uresnievanje funkcije tega organa napoved stavke vsaj 7 dni prej Tako nediferencirano obravnavanje vseh javnih uslubencev pa je neustavno. Potrebno bi bilo upotevati e vrsto dela ter stavko omejiti le v tistih organih, kjer je to nujno zaradi varstva JAVNE KORISTI. Omejitve doloa e vrsta drugih zakonov (zakon o obrambi, Zakon o policiji,....), vendar gre v veini primerov za pretirane omejitve oz. celo prepovedi. Ni dovolj jasno opredeljen OBSEG MINIMALNIH SLUB, ki jih je potrebno tudi v asu stavke zagotavljati. Zakon o sodiih stavko omejuje za SODNO OSEBJE, ki mora med stavko opravljati doloena dela (izdaja vseh odlob v zakonitem roku!). PRETIRANA OMEJITEV!!! 68. Kdo organizira stavko? Stavko organizira sindikat ali veina delavcev, s tem, da sprejme sklep o zaetku stavke. 69. Ali jo lahko organizira tudi kdo drug, razen sindikata? Veina delavcev. 70. Ali svet delavcev lahko organizira stavko? Ne more. 71. Na kaken nain bi svet delavcev organiziral stavko? Naeloma ne sme, ker je to pristojnost sindikata, svet delavcev pa ima druge naloge, in sicer: - skrbi za to, da se izvajajo zakoni in drugi predpisi, sprejete KP ter doseeni dogovori med svetom delavcev in delodajalcem; - predlaga ukrepe, ki so v korist delavcev; - sprejema predloge in pobude delavcev in jih v primeru, da so upravieni, upoteva pri dogovarjanju z delodajalcem; Pomaga pri vkljuevanju v delo invalidom, starejim in drugim delavcem, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo. Zakon o reprezentativnosti sindikatov Reprezentativni sindikati sklepajo KP s splono veljavnostjo in sodelujejo v organih, ki odloajo o vpraanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev ter predlagajo kandidate delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju, v skladu s posebnimi predpisi. 72. Kako se doloa reprezentativnost sindikatov? Doloi se z odlobo, ki jo izda minister za delo. 73. Kadar odloa o tem delodajalec, kaj lahko stori sindikat, e mu delodajalec ne prizna reprezentativnosti? Kolektivni delovni spor. 29

74. Reprezentativni sindikati Reprezentativni so tisti sindikati, ki: - so demokratini in uresniujejo svobodo vlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresnievanja lanskih pravic in obveznosti, - neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih 6 mesecev, - so neodvisni od dravnih organov in delodajalca, - se financirajo preteno iz lanarine in drugih lastnih virov, - imajo doloeno tevilo lanov (to se dokazuje na podlagi podpisanih pristopnih izjav). 75. Reprezentativnost sindikatov, za kaken spor gre? Gre za KDS. 76. e se dva sindikata ne strinjata kateri je reprezentativni - kaken je to spor???? Ne gre za KDS, saj je v teh sporih predlagatelj sindikat, nasprotni udeleenec pa ministrstvo ali delodajalec, v okviru katerega je sindikat organiziran oziroma bi naj bil organiziran. Predmet sodne presoje pa je odloba ministra ali delodajalca. Tobeni zahtevek je usmerjen na razveljavitev odlobe, predlagatelj pa lahko postavi tudi zahtevek, naj sodie ugotovi, da izpolnjuje pogoje za reprezentativnost. V taknih primerih sodna odloba nadomesti odlobo pristojnega ministra ali delodajalca. ZPIZ 77. Kaj je zavarovalna doba? Zavarovalna doba je obdobje, ko je bil zavarovanec vkljuen v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter obdobja za katera so bili plaani prispevki. Zavarovalna doba obsega as vkljuenosti v zavarovanje: as, prebit v obveznem zavarovanju s polnim delovnim asom; as, prebit v obveznem zavarovanju s krajim delovnim asom od polnega (invalid s pravico do delne invalidske pokojnine in oseba, ki neguje otroka); as, prebit v obveznem zavarovanju s krajim delovnim asom od polnega, po opravljenem preraunu ur na polni delovni as; uno dobo vajencev 12 mesecev une dobe se teje za 6 mesecev zavarovalne dobe; dokupljeno zavarovalno dobo (za as brezposelnosti, tudija, sluenja vojakega roka); as zunaj delovnega razmerja, ki se teje v zavarovalno dobo pod pogojem plaila prispevkov; 78. Koliko je za upokojitev let/doba? Pogoji za pridobitev starostne pokojnine: 1) * starost 58 let * 40 let pokojninske dobe (moki), 38 let pokojninske dobe (enske) 2) * 20 let pokojninske dobe in * starost 63 let (moki), 61 let (enske) 3) * zavarovalna doba 15 let (as, ko je bil zavarovanec vkljuen v eno od oblik zavarovanja, ter obdobja, za katera so bili plaani prispevki) in * starost 65 let (moki), 63 let (enske) 79. Invalidnina, kdo lahko predlaga? Postopek za uveljavljanje pravice se zane na zahtevo zavarovanca. Postopek je uveden, ko zavod prejeme zahtevo. Le-ta se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda. e je za odloitev o zahtevku pristojna enota v drugem kraju, se zahtevek oziroma vloga takoj odstopi krajevno pristojni enoti. 80. Kdo uveljavlja pravice iz naslova invalidnosti (zavarovanec + osebni zdravnik+ e po zdravstvenem, lahko tudi zavod e dalj kot 1 leto na bolnikem ) Postopek za uveljavljanje pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja se zane na zahtevo: 30

zavarovanca oziroma njegovega zakonitega zastopnika, osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.

e se postopek zane na zahtevo zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika in zahtevi ni priloena obvezna medicinska dokumentacija, se le-ta zahteva od osebnega zdravnika zavarovanca. Ko zavod prejme zahtevo s popolno medicinsko in delovno dokumentacijo, se teje, da je postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja uveden. To je pomembno zaradi trajanja postopka, saj mora pristojni organ zavoda izdati odlobo najpozneje v estih mesecih od dneva uvedbe postopka. 81. Invalidska komisija izda odlobo o invalidnosti III. stopnje, zato delavec ni ve sposoben delati na dosedanjem delovnem mestu. Kaj naredi delodajalec? Invalidnost III. kategorije je podana: e zavarovanec ni ve zmoen za delo s polnim delovnim asom (z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije), lahko pa opravlja doloeno delo vsaj s polovico polnega delovnega asa; e je zavarovaneva delovna zmonost za svoj poklic zmanjana za manj kot 50%; e zavarovanec e lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim asom, vendar pa ni zmoen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Dolnosti in postopki delodajalca v zvezi z zagotovitvijo pravic delovnega invalida: ponuditi opravljanje drugega dela na delovnem mestu v skladu z njegovo preostalo delovno zmonostjo in strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo oziroma zagotoviti poklicno rehabilitacijo ali delo s krajim delovnim asom od polnega - za invalide II. ali III. kategorije s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoloen as na obmoju RS; ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu skladno s pogodbo o poklicni rehabilitaciji (soasno z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi) za invalida II. kategorije s priznano pravico do poklicne rehabilitacije; ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za kraji delovni as ali za delo na drugem delovnem mestu za invalida II. ali III. kategorije s priznano pravico do dela s krajim delovnim asom od polnega ali pravico do premestitve na drugo delovno mesto; brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoloen as invalidu II. ali III. kategorije, ki so mu bile z dokonno odlobo priznane pravice na podlagi invalidnosti, samo v primeru, da utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve ali pravice do dela s krajim delovnim asom od polnega (pri delodajalcu, ki ima zaposlenih vsaj 5 delavcev, te razloge ugotavlja komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi); zavarovanec v tem primeru uveljavi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, po njihovem izteku pa pravice po ZPIZ-1; odpoved pogodbe v primeru, da invalid ne podpie pogodbe o poklicni rehabilitaciji, ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti, ne nastopi dela na drugem delovnem mestu ali ne prine z delom s krajim delovnim asom; v tem primeru zavarovanec po prenehanju delovnega razmerja na podlagi iste invalidnosti ne more uveljaviti nobenih pravic po ZPIZ-1. e zavarovanec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoloen as in mu preneha delovno razmerje, nima pravice do odpravnine, ima pa pravico do minimalnega odpovednega roka kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga.e delodajalec zavarovancu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pod pogoji, ki so mu priznani kot pravice na podlagi invalidnosti, je to razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani zavarovanca, delodajalec pa mu je dolan izplaati odpravnino in

31

odkodnino najmanj v viini izgubljenega plaila za as odpovednega roka. 82. Kaken je postopek redne odpovedi PZ invalidu? (komisija za ugotavljanje nesposobnosti invalida mora dati soglasje!) Delodajalec lahko odpove PZ invalidu zaradi nezmonosti za opravljanje dela pod pogoji iz PZ zaradi invalidnosti in v primeru poslovnega razloga v primerih in pod pogoji, doloenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Pri tem uporabljajo dolobe ZDR, ki veljajo za redno odpoved iz poslovnega razloga. ZZRZI delodajalcu prepoveduje redno odpoved PZ invalidu, ki nima statusa delovnega invalida, zaradi nesposobnosti, e invalid, ki nima statusa delovnega invalida, ne dosega priakovanih rezultatov, razlog za tako nedoseganje pa je njegova invalidnost. Ta doloba je glede na ZDR posebnost, saj lahko delodajalec kljub temu odpove POZ invalidu iz razloga nesposobnosti, e ne dosega priakovanih delovnih rezultatov zaradi nemotivacije za delo, nestrokovnosti in nekakovostnega opravljanja dela. Delodajalec, ki ugotovi, da invalid, ki nima statusa delovnega invalida, ne dosega priakovanih delovnih rezultatov, za kar je razlog delaveva invalidnost, pa je invalidu ob redni odpovedi PZ, ki temelji na novem odpovednem razlogu iz 4. alineje 88/1 lena ZDR, dolan ponuditi sklenitev nove PZ za nedoloen as za takna dela, ki ustrezajo invalidovi strokovni izobrazbi in usposobljenosti in ki so v skladu z invalidovo delovno zmonostjo. e pa delodajalec ugotovi, da mu ne more ponuditi nove PZ, ker takega dela utemeljeno nima, mu lahko zaradi tega odpove PZ brez ponudbe nove PZ. Pri tem pa mora podati mnenje komisija za ugotovitev podlage za odpoved PZ. Delodajalec lahko invalidu, ki nima statusa delovnega invalida, in delovnemu invalidu II. in III. kategorije invalidnosti (razlog nezmonosti), odpove PZ iz poslovnega razloga, e mu hkrati ponudi sklenitev nove POZ za nedoloen as za drugo ustrezno delo, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmonosti v skladu z ZDR. Invalid nima pravice do odpravnine in pravice do nadomestila za as brezposelnosti, e v roku 30 dni, kar je dalji rok od 15-dnevnega, ki je doloen v ZDR, ne sprejme ponudbe sklenitve nove PZ za nedoloen as na podlagi sporazuma pri drugem delodajalcu. Invalidnost pomeni bistveno spremembo pogojev, pod katerimi je bila sklenjena veljavna PZ, saj delavec zaradi nastanka invalidnosti ne more ve delati na delovnem mestu oziroma z delovnim asom, za katerega je sklenil PZ. Tako ZDR doloa nov odpovedni razlog za delavca, pri katerem je z dokonno odlobo ZPIZ ugotovljena II. ali III. kategorija invalidnosti, kar je podlaga za obvezno ponudbo nove POZ s strani delodajalca v smislu uveljavitve pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja. Mnenje komisije je v vseh primerih pogoj za redno odpoved PZ (delovnemu) invalidu brez ponudbe nove PZ v skladu s 116/1 lenom ZDR, prvim odstavkom 102. lena ZPIZ-1 ter 39. in 40. lenom ZZRZI. Posebnega varstva pred odpovedjo pa ni, e delodajalec odpove PZ invalidu iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga, ter mu poda izredno odpoved. Delodajalec bo lahko redno iz krivdnega razloga ali celo izredno odpovedal PZ delovnemu invalidu, e ta ne izpolnjuje obveznosti, doloenih v 102/2 lenu ZPIZ-1, to je ker ni nastopi poklicne rehabilitacije ali je ni konal v doloenem roku, ni izpolnjeval obveznosti, doloenih v pogodbi o poklicni rehabilitaciji, oziroma ni zael delati na drugem delovnem mestu ali delati s krajim delovnim asom od polnega, ne more po prenehanju delovnega razmerja na podlagi iste invalidnosti pridobiti nobenih pravic iz invalidskega zavarovanja.

32

83. Vdovska pokojnina Upravienec je: ovdoveli zakonec umrlega zavarovanca; e je bila zakonska zveza sklenjena po zavarovanevem 58. letu starosti, ovdoveli zakonec pridobi pravico do vdovske pokojnine, e je trajala vsaj eno leto, razen e imata umrli zavarovanec in ovdoveli zakonec otroka; razvezani zakonec, ki ga je bil umrli zavarovanec dolan preivljati; ovdoveli zunajzakonski partner: ki je z zavarovancem zadnja tri leta pred smrtjo ivel v zunajzakonski skupnosti ali ki je z zavarovancem zadnje leto pred smrtjo ivel v zunajzakonski skupnosti in ima z njim skupnega otroka. Upravienec pridobi pravico, e je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: e je do smrti zavarovanca dopolnil starost 53 let; izjeme: e tega pogoja ne izpolnjuje, je pa ob smrti zavarovanca star vsaj 48 let, pridobi pravico, ko dopolni 53 let starosti; e ob zavarovanevi smrti nima lastnosti zavarovanca, dopolnil pa je vsaj 48 let starosti; e tega pogoja ne izpolnjuje, je pa ob smrti zavarovanca star vsaj 45 let, pridobi pravico, ko dopolni 48 let starosti; e je bil do zavarovaneve smrti popolnoma nezmoen za delo ali je to postal v enem letu po zavarovanevi smrti; e mu je po zavarovanevi smrti ostal otrok ali ve otrok, ki imajo pravico do druinske pokojnine po umrlem zavarovancu, ovdoveli zakonec pa ima do njih dolnost preivljanja; e se vdovi rodi zavarovanev otrok najkasneje 300 dni po smrti zavarovanca. Zavarovani ovdoveli zakonci se po starosti 53 let lahko odloijo, ali bodo nadaljevali z delom in imeli lastno pokojnino ali se bodo upokojili in prejemali pokojnino zakonca do smrti, upokojeni ovdoveli zakonci pa se lahko odloijo, ali bodo e naprej prejemali lastno starostno pokojnino ali bodo vzeli vdovsko pokojnino po umrlem zakoncu Osnova za odmero vdovske pokojnine je starostna ali invalidska pokojnina, ki bi jo zavarovanec pridobil ob smrti, oziroma pokojnina, ki je zavarovancu pripadala ob smrti; e bi imel pravico do obeh, se upoteva tista, ki je ugodneja za upravienca. Odstotni dele ne sme biti niji od 45% pokojninske osnove, ne glede na zavarovanevo starost. Viina vdovske pokojnine je 70% od osnove. Ovdoveli zakonec, ki ima poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do starostne ali invalidske pokojnine, lahko uiva pokojnino, ki si jo sam izbere. e je to zanj ugodneje, pa lahko ohrani svojo starostno ali invalidsko pokojnino, dodatno pa se mu izplauje 15% zneska vdovske pokojnine, vendar najve v viini 15% povprene mesene pokojnine v predhodnem koledarskem letu, skupno izplailo pa ne sme presegati starostne pokojnine mokega, odmerjene od najvije pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. Vdovska pokojnina se izplauje od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju izplaevanja starostne ali invalidske pokojnine umrlemu. Pravica do vdovske pokojnine preneha: e ovdoveli zakonec sklene novo zakonsko zvezo ali vstopi v zunajzakonsko skupnost pred 58. letom starosti, razen e je pravico pridobil ali obdral zaradi popolne nezmonosti za delo; e je ovdoveli zakonec pravnomono obsojen za naklepno kaznivo dejanje uboja zavarovanca. e ovdovelemu zakoncu umre tudi drugi zakonec in po njem ne more dobiti vdovske pokojnine, mu oivi vdovska pokojnina po prvem umrlem zakoncu, e ima po prenehanju nove zakonske zveze e otroka ali ve otrok iz prve zakonske zveze, ki imajo pravico do druinske pokojnine, in do njih

33

izvruje dolnost preivljanja, ali e so izpolnjeni pogoji, ob katerih ima glede na svojo starost pravico do vdovske pokojnine. 84. Druinska pokojnina Upravienci so: otroci (zakonski, nezakonski in posvojeni): do dopolnjenega 15. leta starosti oziroma do konca olanja, vendar najve do dopolnjenega 26. leta starosti; ki so po dopolnjenem 15. letu starosti prijavljeni pri ZRSZ, najdlje do 18. leta starosti; ki postanejo popolnoma nezmoni za delo do starosti, do katere jim je zagotovljena pravica do druinske pokojnine, oziroma do konca olanja dokler traja takna nezmonost; ki postanejo popolnoma nezmoni za delo po starosti, do katere jim je zagotovljena pravica do druinske pokojnine, oziroma po konanem olanju e jih je zavarovanec do svoje smrti preivljal; pastorki, vnuki in drugi otroci brez starev, ki jih je zavarovanec preivljal; stari (oe, mati, oim in maeha) in posvojitelji, ki jih je zavarovanec preivljal e so do smrti zavarovanca dopolnili starost 58 let ali e so bili popolnoma nezmoni za delo; bratje in sestre, ki jih je zavarovanec preivljal do svoje smrti in nimajo lastnih sredstev za preivljanje e izpolnjujejo pogoje, doloene za otroke, ali pogoje, doloene za stare. Osnova za odmero druinske pokojnine pokojnine je starostna ali invalidska pokojnina, ki bi jo zavarovanec pridobil ob smrti, oziroma pokojnina, ki je zavarovancu pripadala ob smrti; e bi imel pravico do obeh, se upoteva tista, ki je ugodneja za upravienca. Viina druinske pokojnine: 70% za enega lana; 80% za dva lana; 90% za tri lane; 100% za tiri lane. Ti odstotki veljajo, e imajo pravico do druinske pokojnine samo oji druinski lani (otroci in posvojenci) ali samo iri druinski lani. e so do druinske pokojnine upravieni oji in iri druinski lani, se ojim druinskim lanom odmeri druinska pokojnina v navedenih deleih, iri druinski lani pa so upravieni do preostanka osnove. Osirotelim otrokom (otrokom, ki izgubijo oba stara) pripada druinska pokojnina in 30% od osnove po drugem roditelju za vsakega otroka, vendar skupno najve 100% osnove za odmero druinske pokojnine po drugem roditelju, znesek pa ne sme presegati zneska druinske pokojnine, odmerjene od starostne pokojnine mokega za 40 let pokojninske dobe, odmerjene od najvije pokojninske osnove, uveljavljene pri polni starosti. Pravica do druinske pokojnine preneha, e otrok sklene zakonsko zvezo, razen e je je pravico pridobil zaradi popolne ali delne nezmonosti za delo ali e se oba zakonca olata in nista zavarovanca po ZPIZ-1. e otrok v asu olanja odide na sluenje vojakega roka, nadomestne civilne slube ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, se druinska pokojnina v tem asu ne izplauje. 85. Odpravnina po ZPIZu

34

ZSDP Zakon o starevskem varstvu in druinskih prejemkih 86. Pravice iz naslova starevstva glede krajega delovnega asa in obveznosti delodajalca? (48. Upravienec je eden od starev, ki neguje in varuje: otroka do 3. leta starosti; e neguje in varuje dva otroka, ima pravico do dopolnjenega 6. leta starosti mlajega otroka; teje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali teje duevno prizadetega otroka do 18. leta starosti (uveljavlja se pri CSD na podlagi mnenja zdravnike komisije), razen e je otrok v rejnitvu ali v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplano oskrbo in je to obdobje dalje od 30 dni v letu. V teh primerih delodajalec zagotavlja delavcu pravico do plae po dejanski delovni obveznosti (biti mora vsaj polovina), RS pa plailo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plae do polne delovne obveznosti. Mono je tudi, da si eden od starev sam plauje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko, za preostanek pa uveljavi pravico do plaila prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plae.e eden od starev zapusti trg dela zaradi nege in varstva tirih ali ve otrok, ima pravico do prispevkov za socialno varnost od minimalne plae do dopolnjenega 10. leta starosti najmlajega otroka. 87. Primer: delavec je na bolniki, ko pa ga doma ie kontrola, ga na domaem naslovu ni za najti ali je to razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi? Naeloma ne, razen, e bi ga kontrola npr. sreala na njivi, kjer orje ali podobno. 88. Delo s krajim delovnim asom v primeru starevskega varstva - je mono, da se delodajalec s tem ne strinja? Zakon o starevskem varstvu in druinskih prejemkih (ZSDP) ureja pravico do izrabe dopusta za nego in varstvo otroka v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Pravico do dela s krajim delovnim asom ima: - eden od starev, ki varuje in neguje otroka do tretjega leta starosti, . eden od starev, ki neguje in varuje otroka s teko motnjo v duevnem razvoju ali teko gibalno oviranega otroka, - eden od starev, ki neguje in varuje dva otroka, do dopolnjenega estega leta mlajega otroka. Kraji delovni as mora obsega najmanj polovino delovno obveznost. V teh primerih zagotavlja delodajalec pravico do plae po dejanski delovni obveznosti. Iz prorauna RS pa se delavcu zagotavlja do njegove polne delovne obveznosti plailo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plae. V teh primerih gre za pravico delavca in za obveznost delodajalca, da delavcu omogoi uveljavitev te pravice, tako da ni mono, da se delodajalec s tem ne strinja. Novela ZDR-A je dopustila, da se v tem primerih sklene samo aneks k POZ. Delavec je plaan po dejanski delovni obveznosti, druge pravico in obveznosti iz delovnega razmerja pa ima kot delavec, ki dela polni delovni as. 89.Oetovski dopust Je vrsta starevskega dopusta po Zakonu o starevskem varstvu in druinskim prejemkih. Pravico pridobi oe, e je zavarovanec po ZSDP, in sicer ob rojstvu otroka/otrok, v trajanju 90dni. Pravica je neprenosljiva. Do 6meseca-najmanj 15dni, polna odsotnost z dela, oetovsko nadomestilo Do 3.leta-75dni , RS plauje prispevke za socialno varnost od minimalne plae e izrabi dopust po dnevih se doloi v delovnih dneh tako, da se upoteva 70% pripradajoih koledarskih dni.

35

You might also like