P. 1
TEORIJA glasbe Bortchy

TEORIJA glasbe Bortchy

|Views: 2,045|Likes:
Published by Boris Odreitz

More info:

Published by: Boris Odreitz on Aug 30, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

12/03/2011

pdf

text

original

TEORIJA GLASBE

AVTOR: Boris Odreitz-Bortchy
GLASBENIK MULTIINSTRUMENTALIST VOKALIST TONSKI MOJSTER ARANŽER KOMPONIST bortchy@gmail.com

http://bortchy.mojforum.si/

• • • • • •

Kaj je harmonija Akord Vrste akordov Mnogostranost akordov Označevanje akordov

AKORD je sozvočje najmanj treh različnih tonov. Besedo harmonija pogosto slišimo. Nič čudnega, saj pomeni ubranost, sklad(nost), h kateri tako pogosto težimo na najrazličnejših področjih našega življenja. Posebno mesto ima tudi v glasbi, kjer označuje njeno vertikalno – sozvočno zgradbo. V ožjem smislu lahko pomeni tudi teoretično, šolsko disciplino — nauk o gradnji in vezavi akordov, včasih pa jo uporabimo tudi kot sopomenko besedi akord.

Akordom, ki jih sestavljajo trije toni, reč rečemo trozvoki (tudi trizvoki), tisti iz štirih tonov so četverozvoki (tudi štirizvoki), iz petih peterozvoki, iz šestih šesterozvoki itn. Za zvok klikni na sliko.

Akorde lahko zgradimo iz različ različnih intervalov. Tradicionalna harmonija temelji na terčnih . akordih, torej akordih na osnovi intervala terce (razlog za to gre iskati tudi v vrsti alikvotnih , tonov).

Akorde je moč graditi tudi na osnovi drugih intervalov – kvart, kvint, sekund in tako dobimo č ekund kvartne, kvintne in sekundne akorde (več sekund, nanizanih ena nad drugo, tvori grozd – , klaster tonov),

pa tudi na vrsto drugih načinov, ki lahko tako ali drugač vključujejo prej naštete, ali pa so od č činov, drugače č čujejo č njih povsem drugačni. Naslednji primer prikazuje trozvok z dodano sekundo bikord in zrcalni čni. akord:

Osnovni akord terčne gradnje je kvintakord (skrajšano od terckvintakord). Kvintakordi v čne diatoniki (torej na osnovi lestvič lestvičnih tonov durove in molove lestvice), so zgrajeni s čnih kombinacijami intervalov velike in male terce. To so durov, molov, zmanjšani in zveč mi zvečani kvintakord. Durov kvintakord gradita v3 in m3, oklepa ga č molovega m3 in v3, oklepa ga . č5, prav tako č5. Zmanjšani kvintakord je zgrajen iz dveh m3, oklepa ga zm5, zveč pa iz dveh zvečani v3, oklepa pa ga zv5.

Ton, na katerem je kvintakord zgrajen, njegova prima, se imenuje osnovni ton Je temelj ton. akorda, ki je tudi akustično najbolj izrazit (kombinacijski toni). Ostala dva tona sta terca – pri čno durovem in molovem akordu jo lahko poimen poimenujemo tudi karakteristični ton saj ločuje med čni ton, durom in molom, in kvinta – č je le-ta čista, lahko dobi tudi pridevek »prazna«. Akordu če dasta ime spodnji in oklepajoči interval – terca in kvinta, od tod torej terckvintakord. in oznaka Praviloma uporabljamo kar ime kvintakord, saj je krajše in povsem zadostno.

Pri trozvoku je lahko najnižji ton katerikoli od zgoraj naštetih. Če spodnji ton kvintakorda prenesemo oktavo višje, dobimo njegov prvi obrat – sekstakord (skrajšano od tercsekstakord – poimenovanje je dobljeno enako kot pri kvintakordu). Funkcije (vloge) tonov ostanejo enake kot pri kvintakordu. Durov sekstakord torej gradita m3 in č4, oklepa pa ga m6.

Če postopek ponovimo, postane najnižji ton kvinta, drugi obrat kvintakorda pa se imenuje kvartsekstakord (tokrat do okrajšave imena ne pride). Tudi tu se funkcije (vloge) tonov ohranijo. Durov kvartsekstakord torej gradita č4 in v3, oklepa pa ga v6.

Na enak način kot pri durovem akordu lahko dobimo tudi obrate molovega, zmanjšanega in zvečanega akorda. Pri molovem akordu je prvi obrat – sekstakord, zgrajen iz v3 in č4, oklepa pa ga v6. Drugi obrat – kvartsekstakord gradita č4 in v3 in oklepa m6.

Zmanjšani sekstakord sestavljata m3 in zv4, oklepa ga v6. Kvartsekstakord gradita zv4 in m3, oklepa pa spet v6.

Pri zvečanem sekstakordu pa moramo biti pazljivi. Sozvočje s tem imenom namreč v glasbeni teoriji že nastopa, je pa drugačno od prvega obrata zvečanega kvintakorda, saj ga gradita v3 in

zv4, oklepa pa zv6. Gre za enega od zelo pogostih alteriranih akordov, ki se imenuje tudi italijanski akord.

Da bi bili jasni, je torej najbolje za drugega od zgornjih (in spodnjih) akordov uporabiti kar poimenovanje prvi obrat zvečanega kvintakorda. Zadnji od spodnjih akordov je tako seveda drugi obrat zvečanega kvintakorda.

Na enak način gre obravnavati tudi oblike zmanjšanega akorda. Drugega od spodnjih akordov bomo tako imenovali prvi obrat zmanjšanega kvintakorda (sestavljata ga m3 in zv4, oklepa ga v6) in drugega drugi obrat zvečanega kvintakorda (gradita ga zv4 in m3, oklepa pa spet v6).

OPOMBA: V praksi je še vedno moč zaslediti poimenovanja obratov zmanjšanega in zvečanega kvintakorda z izrazi zmanjšani sekstakord, zmanjšani kvartsekstakord, zvečani sekstakord in zvečani kvartsekstakord. Ne zgodovinsko ne teoretično omenjena poimenovanja ne vzdržijo, zato jih se jih v tem kontekstu ne uporabljajmo!

TROZVOKI NA STOPNJAH DUROVE IN MOLOVE LESTVICE
Na vsaki od stopenj lestvice lahko s pomočjo ostalih lestvičnih tonov zgradimo kvintakord. Na stopnjah durove in naravne molove lestvice tako dobimo tri durove, tri molove in zmanjšan akord. Kvaliteta akordov, ki vsebujejo tona sedme oziroma šeste lestvične stopnje, se v harmonični in melodični molovi lestvici spremeni. Na stopnjah harmoničnega in melodičnega mola tako srečamo po dva molova, durova in zmanjšana akorda ter enega zvečanega:

1. akordi na stopnjah durove lestvice:

2. akordi na stopnjah naravne molove lestvice:

3. akordi na stopnjah harmonične molove lestvice: I. mol, II zm., III. zv., IV. mol, V. dur, VI. dur, VI. zm.

4. akordi na stopnjah melodične molove lestvice: I. mol, II. mol, III. zv., IV. dur, V. dur, VI. zm., VII. zm.

Na katerih stopnjah naštetih lestvic torej nastopajo durovi, na katerih molovi, na katerih pa zmanjšani in zvečani trozvoki? Poigrajmo se kar takoj s preglednico in vanjo razvrstimo akorde, kot to kažejo zgornje lestvice: durov trozvok molov trozvok zmajšani zvečani trozvok major triad minor triad trozvok augmented triad diminished triad (naravni) dur I, IV, V II, III, VI VII / (natural) major naravni mol III, VI, VII I, IV, V II / natural minor harmonični mol V, VI I, IV II, VII III

. in v eni na VII. V melodic minor I. bi lahko ugotovili. v eni na VI. po katerem sprašujemo. stopnji. je molov in preglednica kaže. da je zelo mnogostran(ski). So to vse vloge.harmonic minor melodični mol IV. gre torej to durovo lestvico iskati v2 pod osnovnim tonom akorda. Ko se nek človek udejstvuje na različnih področjih. Akord. da leži trozvok na II. torej d –>c: .. Če bi pogledali v različne tonalitete in primerjali njihove akorde. V C-duru nastopa na II. da na različnih stopnjah durove in vseh treh oblik molove lestvice lahko srečamo vse vrste diatoničnih trozvokov – durovega. ki nastopajo na stopnjah C-dura in harmoničnega d-mola: Opazimo lahko. stopnji durove lestvice in da (iz poznavanja lestvic) je v durovi lestvici II. Prav takšni – mnogostrani so tudi akordi. vendarle pa na stopnjah obeh lestvic srečamo dmolov trozvok. Pa poglejmo tiste. zvečanega in zmanjšanega. VII III MNOGOSTRANOST TROZVOKOV V prejšnjem poglavju smo lahko opazili. Katere so te lestvice? Če vemo. da so večinoma različni med seboj. da je isti trozvok moč najti na stopnjah različnih lestvic – isti akord torej lahko nastopa v različnih tonalitetah. v d-molu pa na I. lestvična stopnja v2 nad prvo. v katerih nastopa dmolov kvintakord? Še zdaleč ne – pomagajmo si s preglednico od prej. molovega. da molov trozvok nastopa kar pogosto – srečamo ga v treh durovih lestvicah – v eni na III. navadno rečemo. II VI. stopnji.

da je nastopanje enega in istega akorda v več tonalitetah kot nekakšen most deti. Najpomembnejši akord v tonaliteti. ker nastopajo pogosteje in postavljajo nekakšno ogrodje strukture tonalne glasbe.i. upoštevanja njihovih medsebojnih odnosov in odnosa do tonike je postavljeno izhodišče za oblikovanje vse tonalne glasbe. Akordi na glavnih lestvičnih stopnjah so stebri . da je pisana v duru.Zelo pomembno pa je vedeti. IV. tonalitete. imenujemo tonaliteta. poznati mola. stopnji naravnega in harmoničnega a a-mola. stopnji naravnega g-mola in n drugi stopnji mola melodičnega c-mola. s čimer smo le še enkrat ponovili durove d-molov trditev z začetka tega poglavja. občutenju njihove zvočnosti. ki ga dajo akordi določene lestvice z nekaterimi značilnimi ga zvezami teh akordov (t. OZNAČEVANJE FUNKCIJ AKORDOV EVANJE V skladbi. Če je skladba pisana v molu. da bi mnogostranost akordov poslej stresali kar iz rokava – za dobro predstavo in znanje mnogostranosti. težišče . Na enak način pa lahko poiščemo še ostali dve durovi lestvici. Akordi torej v tonaliteti ne nastopajo slučajno. Poiščimo s pomočjo tabele še vse molove lestvice. v njej prevladujejo akordi določene molove lestvice (predvsem njene harmonične oblike). pa moramo tabelo in sestavo durove in vseh oblik molove lestvice. pač pa v določenih značilnih vlogah – namesto besede določenih vloga navadno uporabljamo besedo funkcija. govorimo o diatonični modulaciji oziroma modulaciji s skupnim akordom. po zvočnosti pa prav nič manj pomembni akordi – predstavljajo zaokrožitev zvočnega sveta tonalitete in pomembno izhodišče za njegovo nadaljnje . med njimi. ki vsebujeta d-molov trozvok – in najdemo B n B-dur (kjer je d-molov akord na III. ki vsebujejo d molov trozvok: d-molov Našli smo d-mol.Na drugi stopnji C-durove lestvice res nastopa d molov akord. je tonični akord (T). akordi stranskih stopenj pa – po funkciji podrejeni glavnim. Po tej poti lahko ugotovimo mnogostranost vseh diatoničnih trozvokov. čemur bo namenjena tudi posebna vadnica. napetosti. Zvočno okolje.stopnji) in F molov F-dur (kjer leži na VI.Tale razlaga je preveč strnjena. in nekakšen »dom« (saj predstavlja izhodišče in cilj vsega dogajanja). kjer nastopa d-molov trozvok na prvi stopnji vseh treh njenih ob Nastopa še na molov oblik. je seveda potrebno še nekaj vaje. Če se glasbeno dogajanje »sprehodi. kadence). za katero pravimo. Z muzi muzikalno uporabo lestvičnih akordov. stopnji). preseli« po takem mostu iz ene tonalitete v drugo. na V. prevladujejo akordi določene durove lestvice.

ne pa tudi drugega terčno sorodnega akorda (ki v duru leži terco nad.Načinov označevanja funkcij akordov je več. Terčno sorodstvo je močno. ki ležijo na glavnih stopenj v duru . in – ravno obratno – akordi. vendar v praksi navadno nastopa le v vlogi ene od njiju. ko imata dva akorda vsaj en skupen ton. četrti in peti stopnji. Zgoraj omenjen način označevanja ima slabost: funkcijsko izpostavlja samo en terčno soroden akord glavne stopnje – samo vzporednega (npr. Akordom glavnih stopenj vzporedni (paralelni) akordi v duru leže terco pod. Omenjeno je pomanjkljivost pričujočega načina. Pri obeh lestvicah ležijo kot vemo akordi glavnih stopenj na prvi. v molu pa terco pod glavno stopnjo). saj imata tako sorodna akorda kar dva skupna tona – akord glavne stopnje in njegov vzporedni akord sta torej pomembno povezana in sta si po funkciji blizu. akord tretje stopnje lahko nastopa v dominantni ali v tonični vlogi. ki so vzporedni v duru. b) označevanje akordov stranskih stopenj z obema terčno sorodnima glavnima stopnjama prihaja iz ruske teorije harmonije in uspešno odpravlja zgoraj omenjeno pomanjkljivost. Sp – subdominantna paralela in Dp – dominantna paralela). Več. v molu pa terco nad njimi (Tp – tonična paralela. akord šeste stopnje v molu je označen kot subdominantna paralela.širjenje. ko je skupnih tonov. Skupna slika akordov vzporednih durove in molove lestvice lepo pokaže. V harmoniji je sorodstvo akordov zelo pomemben dejavnik in bo obdelano v posebnem razdelku. čeprav v praksi običajno nastopa kot akord s tonično funkcijo. ne pa oboje hkrati. saj npr. večja je stopnja sorodnosti – bližja sta si po zvočnosti in funkciji. oglejmo si jih skupaj z njihovimi prednostmi in slabostmi: a) označevanje akordov glavnih stopenj in njihovih paralel temelji na funkcijah lestvičnih tonov ter vzporednih durovi in molovi lestvici (slednja kot vemo.v molu vzporedni.). da o sorodnosti govorimo takoj. T – Tp itn. da so akordi. ostali so akordi stranskih stopenj. leži malo terco nižje). Akord stranske stopnje v sebi sicer zares združuje karakterja obeh terčno sorodnih glavnih stopenj. Še več: npr. Tokrat naj bo povedano le. Več avtorjev se tako odloča za popolnoma c) nevtralno označevanje lestvičnih akordov z rimskimi števili: . predstavljajo akorde glavnih stopenj molove lestvice.

kar pa v praksi ni res. funkcijska pripadnost slednjih ni nejasna. Akordi glavnih stopenj so vendarle – kot že rečeno – stebri tonalitete in dobro je. dobimo označbe. ki zelo strnjeno in preprosto povedo veliko (ločijo se akordi glavnih in stranskih stopenj. Pomanjkljivost tega načina s stališča harmonske analize pa je. Če pri tem označimo durove akorde z velikimi črkami. da so akordi glavnih stopenj povsem izenačeni z akordi stranskih stopenj. zvečane z velikimi črkami in plusom +. molove z malimi črkami in zmanjšane z malimi črkami in °. Kot ena od možnih preizkušenih in uspešnih rešitev se ponuja d) označevanje s kombinacijo črk in rimskih številk. znana je tudi kvaliteta akorda): . da je to na pri označevanju na nek način vidno.To označevanje je praktično in smo ga že uporabili pri ugotavljanju mnogostranosti akordov.

Da bi zapeli melodično linijo. Naslednji primer prikazuje korake določanja generičnega intervala na notnem črtovju: Dani interval ima dve noti: d in a. govori o inverziji intervalov in transpoziciji melodične linije. Generični in specifični intervali Razlikujemo med generičnimi . Prepoznavanje in pisanje intervalov je ena osnovnih nalog pri skoraj vseh glasbenih dejavnostih. moramo biti sposobni prepoznati (ali "preračunati") intervale. izraz specifično pa na kvantiteto in kvaliteto. Pri generičnih intervalih govorimo o diatoničnih razmerjih med tonoma. slovensko tudi kromatični ali alterirani intervali. ne o morebitnih predznakih (višajih ali nižajih). Na klavirju upoštevaj samo bele tipke za generične intervale. Izraz generično se nanaša na kvantiteto intervala.. preštej linije in praznine na notnem črtovju). To geslo prinaša nekaj načinov prepoznavanja in tvorjenja intervalov. Pri specifičnih intervalih pa govorimo o obojem: o diatoničnih razmerjih med tonoma in o predznakih. 1. Za prepoznavanje in tvorjenje intervalov sledimo dvema korakoma: 1) prepoznavamo/tvorimo generični interval in 2) prepoznavamo/tvorimo kakovost intervala (specifiko intervala).UVOD Interval je razdalja med dvema tonskima višinama.ali diatoničnimi. vključno s prvo noto (štej jo za "1") in zadnjo noto. tudi osnovnimi . del Generični intervali do oktave Prepoznavanje generičnih intervalov Preštej število imen tonov med dvema notama (npr.in specifičnimi intervali. Preštej linije in praznine: . Da bi prepoznali akord. moramo prepoznati razdaljo med dvema tonskima višinama..

Na klavirju lahko prepoznamo generični interval takole: Dani interval: d-b. . Generični intervali na C-duru navzdol. Preštej bele tipke (imena tonov). Primeri generičnih intervalov Generični intervali na C-duru navzgor. Rešitev: generični interval d-b je 6 (seksta) .Rešitev: generični interval d-a je 5 (kvinta). Generični intervali na klaviaturi.

PRIMER: tvorba intervala NAD dano noto. Naloga: tvorimo generično 6 nad tonsko višino d. pri čemer štejemo dani ton za "1". . Spodnji primer prikazuje korake tvorjenja generičnega intervala na notnem črtovju. Na klavirju preštejemo navzgor ali navzdol bele tipke od danega tona (ki ga štejemo kot "1").Tvorjenje generičnega intervala Za tvorjenje generičnega intervala je treba prešteti število not navzgor ali navzdol od danega tona (prešteti torej linije in praznine).

začenši s prvo noto: Rešitev: generična 6 nad danim tonom d je h. Na klaviaturi je mogoče opredeliti generični interval takole: PRIMER: interval NAD dano noto.Preštejemo: 6 linij in praznin. začenši s tipko danega tona: Rešitev: generična 6 nad danim tonom e je a. Naloga: narediti generično 4 nad dano tonsko višino e. . Preštejemo 4 bele tipke (imena tonov).

Pomembno pa je.zmanjšana (zm. Obstaja pet osnovnih kakovosti intervala: . . . del Specifični (kromatični.zvečana (zv. angleško: dm=diminished). Generični interval Specifika intervala čista prima (Č1) zvečana prima (ZV1) zmanjšana prima (zm1) zmanjšana sekunda (zm2) mala second (m2) velika sekunda (V2) zvečana sekunda (ZV2) zmanjšana terca (zm3) mala terca (m3) velika terca (V3) zvečana terca (ZV3) zmanjšana kvarta (zm4) čista kvarta (Č4) Število poltonov 0 1 -1 0 1 2 3 2 3 4 5 4 5 Prima (1) Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) . lahko določimo specifično kakovost intervala. alterirani) intervali do oktave Kakovost intervalov Šele ko določimo generični interval.velika (V.2. V nadaljevanju sta predstavljena oba načina. da vseh kakovosti ne najdemo pri vseh intervalih (glej tabelo spodaj).mala (m. angleško: aug=augmented). Obstajata dva splošna načina določanja specifike intervala: 1) štetje poltonov med tonskima višinama intervala in 2) prepoznavanje po značilnostih durove in molove lestvice. 1) Določitev intervala s štetjem poltonov med tonskima višinama Za štetje poltonov si je dobro zapomniti mesto poltonov v lestvici (v C-duru: med tonoma h in c ter e in f) in pa mesto celih tonov (vsi drugi toni C-durove lestvice so med seboj oddaljeni za cel ton). angleško: P=perfect).čista (Č. Tabela spodaj prikazuje razdaljo med intervali po poltonih. Dobro si je predstavljati klaviaturo. . V nekaterih primerih najdemo dvojno zvišane (dzv) ali dvojno znižane (dzn) intervale. angleško: m= minor). angleško: M= major). .

. . kvinta in oktava niso velike ali male. . 3. . Predstavljati si je treba (ali pa gledati) klaviaturo in prešteti število poltonov med notama intervala. temveč samo ČISTE.zvečana kvarta (ZV4) zmanjšana kvinta (d5) čista kvinta (Č5) zvečana kvinta (ZV5) zmanjšana seksta (zm6) mala seksta (m6) velika seksta (V6) zvečana seksta (ZV6) zmanjšana septima (zm7) mala septima (m7) velika septima (V7) zvečana septima (ZV7) 6 6 7 8 7 8 9 10 9 10 11 12 11 Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) zmanjšana oktava (zm8) 12 čista oktava (Č8) zvečana oktava (ZV8) 13 Navedena preglednica intervalov pove. terce. ki jih interval vsebuje. Čeprav v zgornji preglednici ni napisano. Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poltonske metode Prepoznavanje specifike intervala se odvija v treh korakih: 1.so zmanjšani intervali vedno pol tonske višine manjši od čistih intervalov in da so čisti intervali vedno pol tona manjši v primerjavi z ZVEČANIMI INTERVALI: zmanjšani < čisti < zvečani. je treba dodati. da so ZVEČANI INTERVALI pol tona manjši od DVAKRAT ZVEČANIH intervalov in da so dvojno zmanjšani intervali za pol tona manjši od zmanjšanih intervalov: dvojno zmanjšani < zmanjšani in pa zvečani < dvojno zvečani. S pomočjo tabele zgoraj je treba prepoznati kakovost intervala glede na število poltonov. da: . Naslednji primer prikazuje postopek prepoznavanja specifike intervala. kvarta. 2. Dani interval ima tona: d in a. torej: zmanjšani < mali < VELIKI < ZVEČANI.zmanjšani intervali so vedno pol tona manjši od malih intervalov. sekste in septime niso nikoli ČISTE. mali pa so pol tona manjši od VELIKIH intervalov — VELIKI intervali pa so vedno pol tona manjši od ZVEČANIH.prima. ampak male IN VELIKE. Prepoznati je treba generični interval med dvema tonskima višinama.sekunde.

veliki in čisti intervali. 2. (Vse tonalitete iste vrste imajo namreč enaka razmerja poltonov in celih tonov. Čeprav je primer spodaj zamejen na C-dur in c-mol. V durovi lestvici navzdol pa vidimo. da so med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami durove lestvice navzgor samo mali. Na zgornji preglednici je mogoče najti kakovost intervala glede na vsebovane poltone: 5 s sedmimi poltoni je ČISTA 5 (Č5). da sta samo dve vrsti intervalov — mali in čisti: .) Zato si najprej poglejmo C-durovo lestvico (kratice intervalov so angleške): Vidimo.1. 2) Prepoznavanje intervala s pomočjo durove in molove lestvice Iz primerov doslej je mogoče razbrati. Predstavljamo si (ali gledamo) klaviaturo in štejemo število poltonov med obema tonskima višinama: 3. je mogoče pravila posplošiti na vse tonalitete. Prepoznavanje generičnega intervala s štetjem linij in praznin: Generični interval s tonskima višinama d in a je torej 5. da je največ specifik intervalov mogoče najti med toniko in drugimi toni durove in molove lestvice.

Upoštevati moramo lestvico navzdol. Odgovor je: da. Ker je d spodnja nota. Lahko vzamemo spodnjo noto ali pa zgodrjo ter poskusimo poiskati interval v okviru naravnega mola ali durove lestvice navzgor. z izjemo male 7: Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo durove in molove lestvice Poznavanje zgradbe durove in molove lestvice je mogoče zelo dobro uporabiti za določanje intervalov. A-duru in a-molu. stopnja. (Lahko vprašamo tudi: katera stopnja v A-duru/a-molu je ton d? Odgovor je: 4. stopnja lestvice. (Lahko pa si predstavljamo tudi drugače in izhajamo iz tona a kot tonike in se vprašamo. 1. Naslednji primer prikazuje prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poznavanja zgradbe durove in molove lestvice: PRIMER: dana tona sta ma d in a.) 2. si jo lahko zamislimo kot prvo noto lestvice in se vprašamo. Odgovor je: tonska višina a obstaja v obeh tonskih spolih. torej je dani interval s tonskima višinama d in a: Č5. (Lahko pa tudi sklepamo. ali je ton d mogoče najti v A-duru ali a-molu. ker je v našem primeru ton d POD tonom a. ton d obstaja v obeh lestvičnih spolih. Odgovor: ker je interval med prvo in peto stopnjo prisoten v duru in molu.Primer naravne molove lestvice navzgor — poleg V3 na začetku so vsi intervali bodisi mali bodisi čisti: Končno. ali najdemo ton a v D-duru navzgor ali v d-molu navzgor. Katera lestvična stopnja (tonska višina) je ton a v D-duru / d-molu? Odgovor: 5. je vedno Č5. Dduru in d-molu.) . naravna molova lestvica navzdol vsebuje samo velike in čiste intervale. da je od tona a navzdol do tona d v A-duru ali a-molovi lestvici NAVZDOL interval Č5.

in 3. Napiši generični interval. in 6. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. in 7 stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. stopnjo naravna molova lestvica navzgor: med 1 in 7. stopnjo lestvice naravna molova in durova lestvica: med 1. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1.Preglednica v nadaljevanju kaže za vsak interval. in 7. in 6. in 6. Za prepoznavanje zmanjšanih in zvečanih intervalov moramo upoštevati. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. in 2 stopnjo lestvice durova lestvica navzgor: med 1. in 7. in 4. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. korak. da so zmanjšani intervali vselej pol tona manjši od malih ali čistih intervalov in da so zvečani intervali vedno pol tona večji od velikih ali čistih intervalov. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. in 3. korak. na kateri stopnji lestvice se nahaja (med prvim tonom lestvice in drugimi tonskimi višinami): Specifika intervala Lestvica. da ne vsebujejo zmanjšanih in zvečanih intervalov (med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami). kjer se interval nahaja mala sekunda (m2) velika sekunda (V2) mala terca (m3) velika terca (V3) čista kvarta (Č4) durove lestvice navzdol: med 1. in 4. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. Dani ton je torej: Poltonska metoda 1. Napiši generični interval. in 6. lestvično stopnjo čista kvnta (Č5) mala seksta (m6) velika seksta (V6) mala septima (m7) velika septima (V7) Šibka plat prepoznavanja intervalov s pomočjo durove in molove lestvice je ta. stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. in 5. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. in 3. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. stopnjo lestvice naravni mol navzdol: med 1. in 5. Lestvična metoda 1. lestvično stopnjo durove in molove lestvice navzgor: med 1 in 2. . stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. in 3. Primer: sestavi interval Č4 na tonu AS.

korak. korak. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo).na konkretni lestvici . Pomisli na spol lestvice (dur. Prek generičnega intervala (1. molu. stopnjo lestvice. stopnje -. korak. Zapiši korak) pridi do specifike intervala si to noto. Poltonska metoda 1. As-duru in as-molu. ki je potreben za to. 2. korak. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. koraka. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. obstajajo).na konkretni lestvici . Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora upoštevajoč predznake (v kolikor seveda skladati z generičnim intervalom iz 1. klaviaturo in preštej število poltonov za vsak interval. Tvorba specifičnega intervala POD dano noto Z uporabo obeh metod prepoznavanja intervalov (poltonske metode in lestvične metode) bomo sestavili intervale POD dano noto. Pozor: višaj (ali dvojni višaj) na spodnji noti bo zmanjšal interval. Prepoznaj lestvično stopnjo. Pomisli na spol lestvice (dur. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. Prek generičnega intervala (1.iz 2. stopnjo obeh lestvičnih spolov. V obeh. nižaj (ali dvojni nižaj) bo interval povečal!! . je 4. Predstavljaj si. Napiši generični interval. koraka. Zdaj moramo najti četrto Črna tipka. je lestvično stopnjo bodisi v As-duru bodisi v astorej ton des. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. korak. ali pa glej. Zapiši si to noto. Čista kvarta obstaja v obeh spolih.2. korak. med 1. 2. 3. Napiši generični interval. 3. in X. koraka. klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Čista kvarta vsebuje 5 poltonov. v duru in molu. koraku. ali glej. ker Č4 obstaja med 1. Dani ton je bil ton AS. stopnja lestvice ton des. koraka. korak. korak. prikazana v 2. korak. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice.iz 2. Lestvična metoda 1. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične 3. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. in 4. korak. stopnjo). Oris v nadaljevanju prinaša vsak korak. Prepoznaj lestvično stopnjo. stopnjo). 2. in X. Predznak uporabi le za spodnjo noto. Predstavljaj si. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. 3. in 4.

Prek generičnega intervala (1. 3. korak. Prepoznaj lestvično stopnjo. Na primer: pri tvorbi V3 navzdol na tonu ges bi morali poskusiti z naravnim ges-molom navzdol. Črna tipka.Upoštevaj. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. Velika terca obstaja v naravnem molu navzdol: med 1. V podobnih primerih. ker V3 obstaja med 1. Upoštevaj prosim. ki ima dva nižaja: b in es. ki jo moramo uporabiti. prikazana v 2. 3. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. Dani ton je torej: Poltonska metoda Lestvična metoda 1. Nato moramo poiskati šesto stopnjo lestvice v naravni g-mol lestvici. Ampak ta lestvica ne obstaja. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. ki bi bila v tem . Razpredelnica v nadaljevanju prinaša primere tvorjenja specifike intervalov z obema metodama: Primer: sestavi interval M3 navzdol na tonu g. Za potrebe vaje je mogoče uporabljati "preglednico intervalov" ali "preglednico intervalov v lestvicah". je torej es. ali glej. Pomisli na spol lestvice (dur. uporabljamo poltonsko metodo ALI se za hip spomnimo enharmonične lestvice. koraku. Napiši generični interval. korak. da je poltonska metoda vedno učlinkovita. Zapiši si to noto.iz 2. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. Lestvica navzdol. stopnjo). korak. koraka. Predstavljaj si. in 6. in 6. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Velika terca vsebuje 4 poltone. da si moraš zapomniti število poltonov za vsak interval (poltonska metoda) ali strukturo intervalov v lestvicah. korak. stopnjo lestvice. Dani ton je bil ton g. je g-mol. medtem ko lestvična metoda ni uporabna na vsaki tonski višini. 2. lestvično stopnjo. kot je ta. prosim. 1.na konkretni lestvici . 2. in X. koraka. korak. korak. Napiši generični interval. Šesta lestvična stopnja je ton es.

Vedno pa preverjaj pravilnost generičnega intervala! 3. ki so večji od oktave) Prepoznavanje sestavljenih intervalov Sestavljeni intervali so intervali večji od oktave. Tabela v nadaljevanju prikazuje.primeru fis. v kakšnih medsebojnih razmerjih so osnovni ("regularni") in sestavljeni intervali: Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni intervali Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) 9 (nona) 10 (decima) 11 (undecima) 12 (duodecima) 13 (tercdecima) 14 (kvartdecima) 15 (kvintdecima) Ni težko videti.mol. del Sestavljeni intervali (intervali. V tem primeru bi enharmonsko "prepisali" obe noti intervala. njihova razmerja do osnovnih intervalov in način prepoznavanja sestavljenih intervalov. ki bi ga pred tem sestavili. da je dodajanje oktave osnovnim intervalom enako kot dodajanje številke 7 (ne 8!): Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni interval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) +7= +7= +7= +7= +7= +7= 9 10 11 12 13 14 . V tem zavihku bodo prikazane značilnosti sestavljenih intervalov.

namesto da bi šteli linije in praznine (imena not). ker je ekvivalent tega intervala med osnovnimi intervali -kvarta (4) lahko čista. da je 9 (nona) sestavljeni interval. zvečana ali pa zmanjšana. številko 7 lahko odštejemo od sestavljenega intervala. ker ima njen ekvivalent med osnovnimi intervali -2 (sekunda) -. Rešitev je torej: . mala. Prepoznajmo na primer naslednji interval: Čeprav bi dobili isto rešitev. ki je ekvivalent 3 (terci). Da bi to naredili. zmanšan ali zvečan. Najpomembneje si je zapomniti. da imajo ekvivalenti osnovnih in sestavljenih intervalov iste kakovosti. Iz aritmetičnih postopkov zgoraj vemo. si bomo predstavljali ta interval kot osnovni interval. In vemo tudi. da bi dobili njegov osnovni ekvivalent: Osnovni intervali Odštej oktavo Osnovni inerval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) -7= -7= -7= -7= -7= -7= -7= 2 3 4 5 6 7 8 Ta osnovna aritmetična razmerja med osnovnimi in sestavljenimi intervali lahko uporabimo za prepoznavanje in tvorjenje sestavljenih intervalov. si moramo predstavljati spodnjo noto (c1) oktavo više ali pa zgornjo noto (es2) oktavo niže: Zlahka moremo prepoznati osnovni interval kot m3. Interval undecime (11) pa je lahko samo čist. Ekvivalenti sestavljenih in osnovnih intervalov imajo vselej enake kakovosti.Oktava (8) +7= 15 Drugače povedano.iste kakovosti: lahko je velika. da imajo sestavljeni intervali in njihovi osnovni ekvivalenti enake vrednosti: 9 (nona) lahko nastopa kot velika ali mala (pa tudi seveda kot zmanjšana in zvečana). zvečana ali pa zmanjšana.

korak. Prepiši spodnjo not oktavo niže: To je V13 pod tonom C1. V zgornjem primeru imata 3 in 10 enako kakovosti: oba sta mala intervala.1. Sestavi osnovni interval.) Primer .korak. (Na primer: ekvivalent V13 pri osnovnih intervalih je V6. Tvorjenje sestavljenega intervala Sestavimo interval. ki je večji od oktave. Napiši V6 pod tonom C1: Primer . 3. korak.) 2.m10 Ne pozabi: kakovosti ekvivalentov osnovnih in sestavljenih intervalov so vedno iste. korak. Prepiši višjo noto intervala oktavo više (če delaš nad dano noto) ALI spodnjo noto za oktavo niže (če delaš pod dano noto): Sestavi na primer V13 pod tonom C: Primer . (Na primer: ekvivalent V10 pri osnovnih intervalih je V3. korak.3. Uporabimo pri tem znanje o značilnosih sestavljenih intervalov iz dosedanjega izvajanja: naredili bomo sestavljeni interval prek njegovega osnovnega ekvivalenta.2. Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. korak. Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. . Postoperk ima naslednje korake: 1.

4. sekunda postane v obratu septima. Na primer: naslednja intervala sta inverzija drug drugega: Velikost intervala se obrne takole: Velikost intervala Obrat intervala Interval Size Inversion of the Interval 1 2 3 4 5 6 7 8 8 7 6 5 4 3 2 1 Prima postane v obratu oktava in obrnjeno. Kakovosti intervalov se v obratu spremenijo takole Kakovost intervala Obrat kakovosti intervala zm m V ZV V m . seksta terca. kvarta kvinta in obrnjeno. del Inverzija intervalov Tvorjenje obratov intervalov Inverzija ali slovensko obrat intervala pomeni njegovo razliko do oktave.

primer . Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto. Zapis se transponira. Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. vsi zmanjšani se pri obratu spremenijo v zvečane. namesto z uporabo predznakov: .izvirna melodija: 1. Na primer. je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti.in obrnjeno. tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. Čisti intervali pa tudi pri obratu ostanejo čisti. Poglejmo si naslednji primer: 1. da morajo razmerja med intervali ostati ista. Naslednja preglednica prikazuje obrate na notnem črtovju: Da bi naredili inverzijo določenega intervala je treba samo prenesti spodnjo noto oktavo navzgor ALI zgornjo noto oktavo navzdol: ALI m3 postane V6 pri inverziji v eno ali drugo smer. transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru. ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). To pomeni.transponirana melodična linija za Č4 navzgor: Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj). primer .ZV Č zm Č Vsi mali intervali torej postanejo pri obratu veliki .

Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. Lestvice so kot knjiga lepega vedenja za tone: po njih se ravnata melodija in harmonija.TONSKA SPOLA . transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2. oktotonika) in . bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). ki je vodilni ton v a-molu. stoletju. šest-. moramo določiti samo novo tonaliteto.izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. Mikrointervali so različno veliki: tretjinotonski. heksatonika. kot v naslednjem primeru. Lestvice se razlikujejo: .DIATONIČNE lestvice: DUR in MOL. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu. moramo opredeliti novo tonaliteto. v kateri je napisana). Uporabljajo se v nekaterih neevropskih glasbenih kulturah. ki ima tri nižaje. Glasbena lestvica je ZAPOREDJE TONOV V ISTI SMERI. V zahodni glasbi sta najbolj pogosti obliki .po zgradbi intervalov (poleg temperirane uglasitve. Imenujemo jih mikrointervali. osemtonske lestvice ali tetratonika. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . kjer se ponavadi uporabljajo poltoni. ali pa za kako drugo kakovost drugačni od poltona. Pogosto pa srečamo še nekaj MODUSOV: .m3 . pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu.navzgor: Obstajajo tudi intervali. celi toni in redkeje celi toni in pol in celo večji intervali. primer . četrttonski. heptatonika.po številu tonov (na primer pet-. sedem-. ki so značilne za določeno tonaliteto.Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (z izjemo tistih. Če lahko druge note transponiramo za generično terco. v evropski glasbi pa so se začeli uveljavljati v 20. se v drugih uglasitvah uporabljajo tudi mikrointervali). Ker ima izvirna melodija molov tonski spol. Če pa izvirna melodija ima dodatne predznake. ki so manjši od poltona. pentatonika.

.

Različne dobe poznajo različne lestvice . da manjša kladiva proizvajajo višje tonske višine.. V grški antiki so Pitagori pripisovali veliko modrost. je ugotovil. drugo najmanjše kladivo trikrat manjše od največjega (3:1). Tako je intervale razdelil na blagozvočne in jih poimenoval KONSONANCE ter tiste. Pitagora je videl. kako kovači s svojimi kladivi proizvajajo različne tonske višine: med seboj so nekatere zvenele zelo lepo. slišal. drugi intervali pa imajo veliko bolj zapletena aritmetična razmerja. tretje najmanjše kladivo samo za polovico manjše od največjega (2:1) . z enim prstom po njej izvabljal zvok. na treh četrtinah itn. manj usklajeno druga z drugo. Tako kot je bilo največje kladivo pri kovaču štirikrat večje od najmanjšega (4:1). Spreminjale so se tudi po pokrajinah. razmerje 9:8 da sekundo. trikrat daljša struna oktavo in čisto kvinto višji ton.Lestvice so se skozi čas spreminjale. dvakrat daljša struna za oktavo drugačen ton. v kakšnih razmerjih so velikosti kladiv s tonskimi višinami. medtem ko so druge tonske višine zvenele bolj ostro. Pitagora naj bi nekoč. na tretjini.. jo raztegnil na desko. da razmerja med deljenjem strun in velikostjo kladiv dajejo enake rezultate. na dveh tretjinah. ki ne zvenijo skladno in te poimenoval DISONANCE. če delimo struno v razmerju 4:3 dobimo čisto kvarto. Namesto težkih kladiv je raje izbral struno. . ko se je sprehajal ob kovačiji. Ã… tirikrat daljša struna proizvaja za dve oktavi nižji ton. medtem ko jo je z drugim pritiskal na različnih koncih: na polovici. ki je vključevala tudi znanje o glasbi. večja kladiva pa nižje tonske višine in je želel izračunati.in različni kraji sveta imajo različne lestvice. skladno.

f. h. kot najbolj uporaben interval za računanje razmerij znotraj oktave pa je vzel kvinto. e2 lidijski: f. e. e2. h. ki so odzvanjali pri udarcih kovačevih kladiv. c2. g. temveč v vseh stvareh v naravi in vesolju. d2 frigijski: e. c2.Pitagora je bil prepričan. d2. ki lepo zvenijo.Kvinta ----------------------. stoletju: jonski (današnji dur): c. f2 miksolidijski: g. a. Takole so glasbeni poznavalci še tisočletje po Pitagori računali zaporedja intervalov v lestvici: Oktava -------------------. da obstajajo tudi v glasbi pravila. dorska.Kvarta -------------------. d. tako da je bilo več lestvic. c2. e2. Vmesni toni pa so se spreminjali. h. c2 dorski: d. g2. h. a. Kot najpopolnejšo delitev lepo zveneči tonski razmerij je štel oktavo. da mora med obema tonoma oktave obstajati enako število vmesnih tonov. Imena so se ohranila v starocerkvenih modusih. d2. po katerem si sledijo. a. e. h. d2. a2 Modusi so se uveljavili z malenkostnimi razlikami v sestavi tetrakordov (sosledju štirih tonov): . f2. g. miksolidijska in eolska lestvica. g. f2. lidijska. e2. Tako kot so zvezde razporejene na določen način in rastline ter živa bitja rastejo v določenem skladju. ki so jim tedaj pripisovali posebne učinke in jih imenovali po starogrških ljudstvih oziroma regijah Male Azije: jonska. imenovanih modusi. frigijska. h. ki so se ustalili v 16. a. g. f.Sekunda Pitagora je menil. ki jih najdemo ne le pri tonskih višinah. Zanj je bil interval kvarte osnova delitve oktave: od tona c2 do g1 navzdol in od tona f1 do c1 navzdol (stari Grki so igrali lestvice od zgoraj navzdol!) sta bili ravno dve enaki kvarti. f. naj bi tudi toni v glasbi imeli nek red. g2 eolski (današnji mol): a. d2. a. c2. c2.

veliko dolguje prav nekaterim najstarejšim glasbenim tradicijam. Filozof Konfucij.Pomembno je reči. da se je glasba dolgo pred našim štetjem povezala z različnimi rituali. Toni. Zato se je tudi teoretski sistem spreminjal in je od začetnih 5 tonov že zelo zgodaj dobil 12 tonov . ki jih je danes preplavila -. ki se je razvijala prek dediščine starih Grkov in rimske preobrazbe skozi krščanski srednji vek do renesančne polifonije (večglasja) in novoveških klasičnih mojstrovin.zahodna glasba. iz Kitajske. ki je bil tudi sam glasbenik. ki se je v zahodni glasbi razširila predvsem v 20. Kitajska Veliko neznank v zvezi s kitajsko glasbeno preteklostjo je mogoče dopolniti s pogledom na ljudsko glasbeno izročilo in pa uporabo različnih glasbil. ampak je vedno povezana z željo po lepoti. V nadaljevanju sledi prerez osnovnih značilnosti nekaterih starih glasbenih kultur. ki so imele in imajo še danes izredno bogato glasbeno tradicijo. človekova razpoloženja in njegovo dušo. ki izvira iz Daljnjega vzhoda.Glasba naj bi odsevala različne duhovne in naravne pojave. Vendar je pentatonika le ena od lestvic. stoletju. iz katerih so sestavljali lestvice. kot je mezopotamska. so bili naslednji: .Iz Kitajske izvira ena najstarejših lestvic: pentatonika.tako kot v zahodni glasbo. Zahodna glasba. je glasbo gojil kot eno najlepših dejavnosti za rast človeka: glasba naj bi nikoli nastajala samo za užitek ušes. Enake moduse so poznale še starejše glasbene kulture. dobroti in prijateljskem sožitju vseh bitij.intervali prima modusa / oktava modus JONSKI Č DORSKI Č FRIGIJSKI Č LIDIJSKI Č MIKSOLIDIJSKI Č EOLSKI Č sekunda terca kvarta Č Č Č Zv Č Č kvinta Č Č Č Č Č Č seksta septima V V m V V V V m m V V m V V m V V m V m m V V m Stari Grki si niso sami izmislili modusov. natančneje.

.

kraljem. V njem so ustvarjali različne lestvice. 3. "Svar" se ponavadi imenuje nota. uglednejša in bolj cenjena. 2.ob vsaki indijski glasbi zaznamo veliko razliko. po deželi Karnataki. bela. h. Tudi indijska lestvica ima 7 not. ki pa niso bile izpeljane samo po abstraktnih glasbenih ali čisto aritmetičnih razmerjih. 3.7. ljudstvom. ki so jih izpeljali iz kvintnega kroga (sanfen sunyi): Kvintni krog Iz * From: Oxford Companion to Music (Edited by Alison Latham. e.c. g. Ga (Gandhara). tudi z barvami: 1. "China". f. Imenujejo se: Sa (Shadj). yung ali diao). et al.. črna . severne in južne.. medtem ko "šruti" označuje mikrointerval. 4. različnimi 4.. Čeprav lestvica zveni podobno kot "naša" diatonska durova lestvica .2008) Toda iz sistema petih in sedmih tonov. 2. Thrasher.7. (Iz: Alan R. filozofske in verske prvine.Na Kitajskem so poznali 12 fiksnih tonskih višin . rumena. . med Himalajami in Vindijskim gorovjem.2008) Indija Klasično indijsko glasbo ponavadi opisujejo kot zelo bogato in staro glasbeno zapuščino. temveč so vključevali astrološke. Oxford Music Online. predmeti glavno lestvico. ministri. dejanji in 5. c2 . ki izhaja iz dveh vej. Re (Rishabh). pa Hindustani. a. Za razliko od zahodnjaške kromaične delitve lestvice na 11 enako oddaljenih poltonov ima indijska delitev oktave 22 tonov ali "šrut". Dve najpomemnejši sestavini indisjske klasične glasbe se imenujeta raag in taal. d. Južnoindijska glasba se imenuje karnatska. med dvema svarama. rdeča in 5. po hindustansko govorečem območ ju vzhodno in južno od reke Jamune. Na primer: pet tonov osnovne lestvice (pentatonike) so povezovali s 1. 27. so imeli precej veliko število izpeljanih lestvic iz postopov okoli posameznega intervala (gong. severna. Grove Music Online. 20. Dha (Dhaivat) in Ni (Nishad). Ma (Madhyam). ki so tvorili jedro vsake skladbe. Pa (Pancham). modra.

Po tem se izvajalci razlikujejo. znotraj katerega bobnar izvaja improvizirane vzorce. ki imajo od 3 do 108 dob in narekujejo ritmično gibanje melodiji. sestavljen iz določenega števila dob. srednjem ali hitrem. letnega časa ali praznikov (samay ali doba). Tradicija pripisuje izvedbi rag določen čas dneva. kar bobnar pospremi z ustreznim udarcem na bobne. Ne glede na to. je v ozadju vedno slišati zadržani ton ali nespremenljivo tonsko višino . Vrsta rag prinaša določene občutke ali razpoloženja. uttar rage pa se izvajajo med polnočjo in poldnevom. ki učinkuje kot priziv in postopoma razgiba glasbeni tok -. ko solist začne peti ali igrati pomemben ton rage. Jor. Gat ima dva dela: pallavi (južnoindijski izraz) ali asthayi (severnoindijski izraz) postopoma začne skladbo in je v glavnem zamejen na nižje tonske višine in srednji register. Cilj rage je izraziti določeno emocionalno razpoloženje ali čustvo.Jor se začne z dodanim ritmičnim vzorcem. Počasen. Hindujsko-urdujska beseda raag izvira iz sanskrtske besede raaga. imenovan kharana. ki (prepletajoč se z vrsto melodičnih vzorcev) postopoma pospešuje tempo in vodi k sklepnemu delu rage. Praviloma je poudarjena prva doba dela. Rage se delijo na dve skupini: porva rage in uttar rage. da utelešajo boga. To je ritmični vzorec.bordun. Igrati ga je treba s hitrimi trzaji tralice na desnem kazalcu. ki pomeni barvo ali strast. Taala so ritmični vzorci. In improvizacija je temeljna prvina izvajanja rag. Sosledje dob je ogrodje. Raga zato lahko pomeni zvočni način barvanja poslušalčevega duha z občutki. Rage so sestavljene iz naslednjih delov: Alap. izraženimi prek kombinacije niza tonov. . ki se prilegajo dobam določene taal. anupallavi (ali antara) in kharana (na jugu Indije).Jhala je sklepni del in izrazni višek rage. Naslednji del skladbe se imenuje anupallavi (ali antara). Jhala. Največji poudarek pa nastopi na prvem delu taala. Porva rage se pojejo med poldnevom in polnočjo. askete ali privržence. Rage so narejene iz različnih kombinacij sedmih not (svara). Ta se ponavadi povzpne iz srednjih v višje registre.Raag je osnova indijske klasične glasbe. vzvišen del. -Gat je zapisana skladba. Taal Druga sestavina indijske glasbe je taal. nekateri verjamejo.počasnem. ali se raag izvaja vokalno ali instrumentalno. Alap je prvi del rage. Taala se izvajajo na bobnih. -. Gat. V južnoindijski tradiciji sledi anupallavi še en melodični del. Raag je melodija. Lahko je katera koli taala in se razteza od dveh do šestnajstih ritmičnih vzorcev v katerem koli tempu . Taala se deli na poddele enake ali različne dolžine.

stoletja. podobno tej na sliki poleg not: . je Messiaen ta način tvorjenja lestvic razumel samo kot eno od možnosti ustvarjanja glasbe: sam je rajši urejal tonske vrste po vzorcih ptičjega petja (bil je zelo dober poznavalec ptic!) in v zelo premišljeno sestavljene modus. celo modalna lestvica. akustiki. ki se je ukvarjal z novimi lestvicami. ker je glasbo dojemal sinestetično: tonske višine je povezoval z barvami. je Olivier Messiaen (1908-1992). ki si ga je zapisal na sprehodu po naravi . Kot neustrezne jih je videl zato. kot so lestvica. glasbeniki raje uporabljajo izraz modus. Ker se izraz lestvica uporablja predvsem v povezavi z razmerji med tonskimi višinami v sodobni temperirani uglasitvi. modus ali pa serija tonov. Na kopiji not spodaj je v levi roki prvega takta vzorec pričjega petja. ki niso zamejeni z obsegom oktave. Podobno kot v srednjem veku se beseda modus tudi v 20. Medtem ko je temperirana uglasitev narekovala lestvice po zakonitostih znanosti o zvoku. Messiaen je navdih za to skladbo dobil. ki se izmikajo temu tonskemu sistemu: modusi so zveze med nekaj intervali ali tonski nizi na posameznih lestvičnih stopnjah. Med najzanimivejšimi skladatelji. (Veliko podatkov o njem lahko dobiš tukaj.O novih lestvicah so predvsem skladatelji začeli pogosteje razmišljati od začetka 20. na kateri temelji klasični zahodni tonski sistem s štiriindvajsetimi lestvicami. temveč so lahko manjši ali pa tudi večji. ki je lestvice povezovala v kvintni krog. orioles). stoletju uporablja za tiste lestvice. ko je poslušal drobno ptičico iz družine kobilarjev (ang. češ da so neustrezni.) Sam je nasprotoval uporabi izrazov. da je glasba le del vesoljnega zvenenja in da je temperirani tonski sistem z lestvicami samo ena od možnosti izpeljevanja modusov — načinov povzovanja več tonov v tonske vrste po različnih načelih.

To sosledje je vedno oblikovano po določenih načelih. g. družbenih in osebnih predstav o glasbi. nižaj zniža tonsko višino za pol tona.pa ne le pri vsakem modusu. tudi pri poslušanju obratov modusa in posameznih delih modusa naj bi se mu pred očmi kazale posamezne barve. Višaj zviša tonsko višino za pol tona. h. hotenj.Melodični in ritmični vzorec v spodnjem notnem sistemu: je sestavljen iz tonov (če jih postavimo po vrsti glede na tonsko višino): e. nižaji. za razliko od predznakov. Tonske višine. ki stojiji na začetku notnega črtovja in označujejo tonaliteto. Podobne tonske vrste. 2. pa so vključene v lestvične tvorbe. skratka: najrazličnejših zgodovinskih. dvojni višaji. ki jih je Messiaen kasneje zelo pozorno sestavljal . na katerem se izvaja melodija. Messiaen je ob poslušanju vsakega modusa videl določeno barvo . Predznak pred noto ima prednost pred tonalitetnimi predznaki (na začetku notnega črtovja): vedno je treba upoštevati predznak pred noto. ais. ki se prelivajo druga v drugo! MELODIJA JE VSAKO SOSLEDJE TONSKIH VIŠIN. ki poje melodijo. gis. Predznak vedno stoji pred posamezno noto in praviloma velja samo za tisti takt. zamisli. možnosti glasbila. Vsaka melodična linija je v prvi vrsti niz različnih tonskih višin. ki so v osnovi odvisni od dveh glavnih dejavnikov: 1. Razvezaj "odveže" noto vseh drugih predznakov pred njim: . dvojni nižaji in razvezaji v taktih. ali pa narave in zmogljivosti glasu. predznaki in klaviatura Predznaki Predznaki so višaji. želja. v katerem je nota napisana. kot je ta.

prosim. medtem ko jo dvojni nižaj zniža za dva poltona: Klaviatura Vsaka tipka na klaviaturi ima nekaj imen. Skoraj vse tipke imajo tri imena -. imena not na notnem črtovju z violinskim ključem. razen tipke za ton gis/as (samo z dvema imenoma): Violinski ključ (ali g-ključ) Zapomni si. Akronimi lahko pomagajo. da si laže zapomnimo imena not. na primer. samo praznine med črtami na notnem črtovju z violinskim ključem (od spodaj navzgor) si je mogoče zapomniti kot besedo . drugo ime za violinski ključ je "g-ključ".Dvojni višaj zviša tonsko višino za dva poltona.in v slovenščini je treba ton B brez nižaja brati kot "H"! --.

tenorski. za kateri ključ gre. D. drugo ime za basovski ključ je "f-ključ". samo praznine med črtami na notnem črtovju z basovim ključem (od spodaj navzgor: A. G) si je mogoče zapomniti kot "Ajda Cuka Evo Grom". mezzosopranski in sopranski c-ključi. prosim. E. Obstajajo še: baritonski. imena tonov na črti (toni: E. da si laže zapomnimo imena not. na primer. imena tonov na črti (toni: G. F) pa kot frazo "Eva Govori: Hočem Dva Flomastra": Pod ali nad notno črtovje posebej dodani notni črtici -. A": Še posebej bodi pozorna/pozoren na mesto tona c1. G. H."FACE" (angleška beseda za "obraz"). Hitimo Domov . prosim. F. drugo ime za altovski ključ je "c-ključ" . Altovski ključ je takšen: . C. ki je na prvi pomožni črtici zgoraj: Altovski ključ (eden od c-ključev) Zapomni si. D. A) pa kot frazo "Grmimo.obstaja nekaj c-ključev.stojita tako.pomožni črtici (ali črti) -. Akronimi lahko pomagajo. zato je treba ob oznaki "c-ključ" vedno povedati. H. imena not na notnem črtovju z basovskim ključem. kot bi risali še eno črto pod/nad zadnjo črto notnega črtovja: Basovski ključ (ali f-ključ) Zapomni si.Fino. imena not na notnem črtovju z altovskim ključem.

moramo poznati razmerja med ključi. Da bi to znali. je pogosto treba prepisati note iz enega ključa v drugega.Posebej si zapomni ton c1 v altovskem ključu: Prepisovanje glasbe iz enega v drug ključ Ker se glasbo piše ustrezno posameznemu glasbilu. basovskim in altovskim. V interaktivni vaji spodaj so predstavljena razmerja med tremi najbolj pogostimi ključi: violinskim. Posebna pozornost velja notam okoli tona c1 in njihovemu zapisu v teh treh ključih .

notirati jih je treba oktavo više ali niže od izvirnika. Melodija iz zadnjega primera je spodaj zapisana oktavo niže v basovski ključ: . V naslednjem primeru je melodija v altovskem ključu prepisana v violinskega: Ista melodija.Včasih je mogoče prepisovanje med ključi znotraj ISTE OKTAVE. notirana v isti oktavi: Večinoma pa je treba glasbo transponirati za eno ali več oktav.

v zgornjem violinski. Posebej si zapomni položaj note c1 v obeh notnih sistemih: Diatonični celotonski in poltonski postopi "Diatonični" postop je postopno gibanje iz praznine na sosednjo črto (ali obrnjeno) v notnem črtovju navzgor ali navzdol. je celotonski postop sestavljen iz dveh poltonskih. Če je poltonski postop najmanjša razdalja med dvema notama tradicionalne zahodne glasbe. Brez uporabe predznakov: edina diatonska poltonska postopa na notnem črtovju sta med toni e-f in h-c: .Dvojni notni sistem (violinski in basovski ključ povezana) Dvojni notni sistem ("klavirski sistem") ima z akolado povezani notni črtovju: v spodnjem stoji na začetku basovski ključ.

Na primer: . bi potrebovali predznake.Da bi naredili diatonske poltonske postope.

je mogoče najlepše videti na klaviaturi. f. Ali postop šteje enega ali dva poltonska postopa. bi potrebovali predznake: . h in c. Na notnem črtovju brez predznakov je največ diatoničnih postopov celotonskih: Če bi naredili diatonske celotonske postope na notah e.Diatonični celotonski postop je postopno gibanje od črte na sosednjo praznino (ali obrnjeno) navzgor ali navzdol v razdalji dveh poltonskih postopov.

le da je tu razlika med njima za dva poltona."Kromatični" postop je postop. Primer kromatičnega celotonskega postopa: . ki vključuje ista imena not. ki so zvišane ali znižane. kromatični postop pelje iz ene note na črti ali v praznini notnega črtovja k drugi noti na isti črti ali praznini v notnem črtovju. Z drugimi besedami. Primer kriomatičnega poltonskega postopa: Kromatični celotonski postop prav tako vključuje note z istim imenom. Kromatični postop torej vedno vključuje predznake.

vrednost 435 HZ. Na primer: KOMORNI TON. številom nihajev v določenem času.TON JE ZVOK. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. Frekvence posameznih tonov. tj. so naslednje: . po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. po Heinrichu Hertzu. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. ton A1. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. ima od leta 1885. ki je opredelil elektromagnetno valovanje).

Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.000 kHz (prag slišnosti).

ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. po Heinrichu Hertzu. ton A1.• • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK. so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va . Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. tj. Na primer: KOMORNI TON. Frekvence posameznih tonov. ima od leta 1885. ki je opredelil elektromagnetno valovanje). KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. številom nihajev v določenem času. vrednost 435 HZ.

45 1396.8 22 12543.5 4 08 659.354 19.9 22 4698.6 20 7902.36 1108.6 52 220.5 5 10 698.5 91 146.1 33 8372.0 0 00 932.3 18 2489.5 1 02 554.0 00 466.2 28 369.0 82 246.78 2 82.352 17.0 00 58.0 16 2637.500 29.3 03 11839. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.01 16744.500 25.0 82 11175.5 7 33 2093.2 40 15804.4 38 3520.8 26 110.27 18794.7 03 34. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.8 26 2959.84 17739.0 66 4186.2 66 © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.2 03 43.40 6 69.2 49 48.25 1318.6 48 36.29 6 73.evropske kratice ameriške kratice IME TONA C Cis / Des D Dis / Es E F Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H C2-H2 C0 C1C-H H1 C1 C2 c1-h1 c-h (ali c'.9 94 391.60 1661.6 8 55 987.868 32.32 1864.1 3 27 10548.4 61 2349.324 18.8 91 41.9 13 55.0 20 2793.9 99 51.5 3 45 9956.6 65 311.25 1244.0 8 36 8869. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .6 4 88 9397.0 00 7458.3 10 3951.9 97 195.1 27 329.2 9 19 880.0 00 3729.5 63 164.6 14 184.06 19912.7 5 31 587.00 1760.9 6 13 739.0 32 5274.0 00 233.6 28 349.8 75 7040.6 54 46.9 42 261.135 30.6 26 277.9 98 207.1 83 293.0 09 4434.98 1479.9 27 6644.33 1174.4 71 130.445 20.8 14 174.0 00 14917.9 11 6271.9 9 78 783.7 08 38.30 7 92.6 0 59 622.2 70 61.25 1046.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 h') C3 C4 C5 C6 C7 C8 z belo barvo so označeni toni na klavirju 16.0 00 116.7 50 14080.8 83 523.49 9 97.7 35 65.0 41 5587.125 24.9 63 3322.8 13 138.9 55 3135.000 kHz (prag slišnosti).9 1 82 830.76 1975.40 7 87.9 95 415.3 05 440.41 6 77.6 52 5919.8 32 155.0 05 2217.957 27.5 41 123.602 21.6 36 4978.8 54 13289.99 9 103.99 1567.827 23.1 64 493.

Grove Music Online ed. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: . Macy (Accessed [15.grovemusic. <http://www.2008]).com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. L.3.Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'.

DINAMIKA • • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK.4 4434.01 16744. so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va c1-h1 evropske C1C2-H2 C-H c-h (ali c'. številom nihajev v določenem času.354 08 6 32 65 0 59 18 36 38.8 77.33 1174.0 5274. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz.0 4186.0 E 20.45 1396.352 03 6 13 26 1 02 05 09 34.0 82 11175. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov.6 659.6 587.41 146.2 698.324 48 6 91 83 5 31 61 22 36.6 349.5 2637.1 622. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. vrednost 435 HZ.602 03 7 14 28 5 10 20 41 43.30 174.445 91 2 63 27 4 08 16 32 41.6 4 88 9397.78 155.0 Dis / Es 19.5 277. po Heinrichu Hertzu.40 164.25 1046.6 523.40 130.0 8 36 8869.827 54 7 14 28 6 13 26 52 8372.6 87. ki je opredelil elektromagnetno valovanje).7 2217.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 kratice H1 h') ameriške C0 C1 C2 C3 C4 C5 C6 C7 C8 kratice IME z belo barvo so označeni toni na klavirju TONA 32. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru.8 293. ton A1.8 329.84 17739.27 18794. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu.1 3 27 10548.0 C 16.6 2349.6 F 21.8 261.0 4978.25 1244.29 138.25 1318.7 73. Na primer: KOMORNI TON.5 2093. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859.5 311.6 D 18.36 1108.06 19912. tj.8 5587.9 2793.9 Cis / Des 17.5 2489.1 554.2 82.7 65. ima od leta 1885.3 03 .3 4698. Frekvence posameznih tonov.5 3 45 9956.6 69.

9 98 207.9 95 415.9 94 391.2 49 48.0 00 58.0 00 7458.0 00 466.9 9 78 783.500 25. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.9 27 6644.4 71 184.135 30.2 70 61.4 38 3520.0 82 246.9 99 51.7 35 92.6 52 220.9 63 3322.8 26 110.5 7 33 2959.9 13 55.49 9 97.8 83 739.2 9 19 880.98 1479.8 54 13289.0 00 14917.9 11 6271. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .9 97 195.5 41 123.2 40 15804.0 00 3729.00 1760.0 00 233.8 22 12543.3 10 3951.9 1 82 830.500 29.60 1661.1 33 11839.99 9 103.1 64 493.0 00 116.6 8 55 987.99 1567.868 46.Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H 23.125 24.957 27.0 0 00 932.8 75 7040.6 20 7902.000 kHz (prag slišnosti). Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.2 66 - © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.9 42 369.32 1864.9 55 3135.3 05 440.76 1975.7 50 14080.0 66 5919.

2008]). GLASNOST (DINAMIKA) (mera: decibel / fon .grovemusic. Ponavadi pa si pomagajo z nekaj osnovnimi izrazi za DINAMIKO.. Glasbeniki uporabljajo za označevanje tega. morendo ('umirajoč zvok'). decrescendo ali diminuendo ('postopoma tišje ali manj glasno'). . Grove Music Online ed.Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'. Macy (Accessed [15.. kot so: al niente ('v nič').com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. perdendo ali perdendosi ('izgubljajoč zvok'). crescendo ('postopno glasneje'). ki so predstavljeni v tabeli spodaj. L. <http://www. kako močno zveni ton. srednje glasno. sotto voce ('pod glasom') ipd.dB / f) Glasbo izvajamo tiho.3. zelo naglas . opisne izraze v italijanščini. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: KRATKE RITMIČNE VREDNOSTI< < > > DOLGE NOTNE VREDNOSTI šTIRIINšES DVAINTRIDE šESTNAJS ČETRTIN POLOVIN TDESEOSMINKA CELINKA SETINKA TINKA KA KA TINKA y x e q h w VSAKA NOTNA VREDNOST IMA TUDI SVOJO TIšINO: PAVZO Poleg tonske višine so glasbeniki pozorni še na naslednje lastnosti (parametre) tona: MOČ.

ki jo je treba izvesti odrezavo). da morajo razmerja med intervali ostati ista. legato (it. na primer.transponirana melodična linija za Č4 navzgor: . označi se z lokom med prvo in zadnjo noto in med katerima je treba vse note igrati vezano). ki jih je mogoče odkrivati na podoben način.vsebujejo vedno več navodil in oznak za izvedbo. primer . NAČIN VZBUJANJA ZVOKA (ARTIKULACIJA) (mera: približki za način izvajanja in povezovanja tonov)..ima svoje značilnosti glasu. čeprav gre za isto tonsko višino . ki bi imeli povsem iste značilnosti zvena v glasu.izvirna melodija: 1.ZVEN ali BARVA (TIMBRE) (mera: računanje frekvenc posameznega tona za posamezno glasbilo) Zakaj nezgrešljivo prepoznamo glas znanega človeka. staccato (it. tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. stoletja so nekateri notni zapisi vedno bolj zahtevni . To pomeni. 'ločeno'. označi se kot staccato in legato sočasno). Zapis se transponira. 'po/vezano'. označi se s pikico nad noto. ISTE FORMANTE.in vsako glasbilo . tudi če govori tiho. kriči ali pa šepeta? Vsak človek . in portato (nošeno. Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi.. kako naj izvajalec vzbudi posamezen ton in kako naj zaigra kako zvezo tonov. Poglejmo si naslednji primer: 1. primer . 'razmejeno'. Skladatelji so skozi stoletja vedno bolj opredeljevali. kot prstne odtise: ni dveh ljudi. Najbolj pogosti artikulacijski napotki so. Zlasti od začetka 20. Enako je z glasbili: različne lastnosti (strukture materialov) in okoliščine izpostavljajo določene tone HARMONSKEGA SPEKTRA z različnimi poudarki.

ker obstaja kar nekaj glasbil. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol. ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). moramo določiti samo novo tonaliteto. razen če gre za interval oktave (kot pri kontrabasu ali piccolo flavti). ki je vodilni ton v a-molu. ki je vsebovala različne tonalitete. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. primer . pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu. moramo opredeliti novo tonaliteto. na primer iz C na D ali iz H v A (dur ali mol). Transponirajoča glasbila so: Na B (visoko) — zveni m7 više od zapisanega Piccolo trobenta (tudi v A) Soprillo (sopranissimo saksofon) . Namen transpozicije je omogočiti. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu. ki so značilne za določeno tonaliteto. ne glede na uglasitev (velikost) glasbila. Transponirajoča glasbila sodijo večinoma v družine pihal in trobil. je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. Na primer. namesto z uporabo predznakov: Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (razen tistih. bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). Če lahko druge note transponiramo za generično terco. Navada transponiranja izhaja izpred časa iznajdbe ventilov. transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2.m3 . ko so ta glasbila lahko proizvajala samo tonske višine harmonskega niza in je bilo potrebnih več glasbil iste družine za izvedbo skladbe. ki ima tri nižaje. na primer rogovi v D ali trobente v D. Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto. ali njenih delov. Ta glasbila se imenujejo transponirajoča glasbila: to so glasbila. kot v naslednjem primeru.izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. da ostane izvedba zapisa enaka za vsa glasbila iste družine glasbil.Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj). Če pa izvirna melodija ima dodatne akcidence.navzgor: TRANSPOZICIJA JE spreminjanje kompozicije. za določen interval navzgor ali navzdol. v kateri je napisana). transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru. Transpozicija je pomembna za veliko glasbenikov. ki zvenijo niže ali više od notirane tonske višine. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . ki zahtevajo znanje transpozicije.

Na As (visoko) — zveni m6 više od zapisanega piccolo klarinet Na Es (visoko) — zveni m3 više od zapisanega sopranski klarinet Sopranino saksofon Na D (visoko) — zveni v2 više od zapisanega sopranski klarinet v D D-trobenta (uglašena tudi na Es) Na B — zveni v2 niže od zapisanega sopranski klarinet sopranski saksofon tenorska Wagnerjeva tuba (nova notacija) trobenta kornet krilni rog basovski klarinet Na A — zveni m3 niže od zapisanega Oboe d'amore sopranski klarinet basetni klarinet trobenta v A Na g — zveni č4 niže od zapisanega altovska flavta sopranski klarinet v G Na f — zveni č5 niže od zapisanega angleški rog rog basovska Wagnerjeva tuba basetni rog altovski saksofon Na Es — zveni v6 niže od zapisanega altovski klarinet altovski saksofon tenorski rog Na B (nizko) — zveni č8+v2 niže od zapisanega basovski klarinet tenorski saksofon baritonski rog pisan. v violinskem ključu tenorski trombon. pisan v violinskem ključu tenorska Wagnerjeva tuba (stara notacija) .

pisana v violinskem ključu Na (kontra)B (zelo nizko) — zveni dve č8+v2 niže od zapisanega tuba.Na A (nizko) — zveni č8+m3 niže od zapisanega basovski klarinet Na G (nizko) — zveni č8+č4 niže od zapisanega kontraaltovska flavta Na F (nizko) — zveni č8+č5 niže od zapisanega basovska Wagnerjeva tuba (stara notacija) Na ES (nizko) — zveni č8+v6 niže od zapisanega kontraaltovski klarinet baritonski saksofon Es tuba. pisana v violinskem ključu kontrabasovski klarinet bas saksofon Na (kontra) G (zelo nizko) — zveni dve č8+č4 niže od zapisanega subkontra flavta Na (kontra) Es (zelo nizko) — zveni dve č8+v6 niže od zapisanega oktokontraaltovski klarinet kontrabasovski saksofon Na (subkontra) B (zelo nizko) — zveni tri č8+v2 niže od zapisanega oktokontrabasovski klarinet subkontrabasovski saksofon Povzel / Compiled by: Leon Stefanija .

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->