TEORIJA GLASBE

AVTOR: Boris Odreitz-Bortchy
GLASBENIK MULTIINSTRUMENTALIST VOKALIST TONSKI MOJSTER ARANŽER KOMPONIST bortchy@gmail.com

http://bortchy.mojforum.si/

• • • • • •

Kaj je harmonija Akord Vrste akordov Mnogostranost akordov Označevanje akordov

AKORD je sozvočje najmanj treh različnih tonov. Besedo harmonija pogosto slišimo. Nič čudnega, saj pomeni ubranost, sklad(nost), h kateri tako pogosto težimo na najrazličnejših področjih našega življenja. Posebno mesto ima tudi v glasbi, kjer označuje njeno vertikalno – sozvočno zgradbo. V ožjem smislu lahko pomeni tudi teoretično, šolsko disciplino — nauk o gradnji in vezavi akordov, včasih pa jo uporabimo tudi kot sopomenko besedi akord.

Akordom, ki jih sestavljajo trije toni, reč rečemo trozvoki (tudi trizvoki), tisti iz štirih tonov so četverozvoki (tudi štirizvoki), iz petih peterozvoki, iz šestih šesterozvoki itn. Za zvok klikni na sliko.

Akorde lahko zgradimo iz različ različnih intervalov. Tradicionalna harmonija temelji na terčnih . akordih, torej akordih na osnovi intervala terce (razlog za to gre iskati tudi v vrsti alikvotnih , tonov).

Akorde je moč graditi tudi na osnovi drugih intervalov – kvart, kvint, sekund in tako dobimo č ekund kvartne, kvintne in sekundne akorde (več sekund, nanizanih ena nad drugo, tvori grozd – , klaster tonov),

pa tudi na vrsto drugih načinov, ki lahko tako ali drugač vključujejo prej naštete, ali pa so od č činov, drugače č čujejo č njih povsem drugačni. Naslednji primer prikazuje trozvok z dodano sekundo bikord in zrcalni čni. akord:

Osnovni akord terčne gradnje je kvintakord (skrajšano od terckvintakord). Kvintakordi v čne diatoniki (torej na osnovi lestvič lestvičnih tonov durove in molove lestvice), so zgrajeni s čnih kombinacijami intervalov velike in male terce. To so durov, molov, zmanjšani in zveč mi zvečani kvintakord. Durov kvintakord gradita v3 in m3, oklepa ga č molovega m3 in v3, oklepa ga . č5, prav tako č5. Zmanjšani kvintakord je zgrajen iz dveh m3, oklepa ga zm5, zveč pa iz dveh zvečani v3, oklepa pa ga zv5.

Ton, na katerem je kvintakord zgrajen, njegova prima, se imenuje osnovni ton Je temelj ton. akorda, ki je tudi akustično najbolj izrazit (kombinacijski toni). Ostala dva tona sta terca – pri čno durovem in molovem akordu jo lahko poimen poimenujemo tudi karakteristični ton saj ločuje med čni ton, durom in molom, in kvinta – č je le-ta čista, lahko dobi tudi pridevek »prazna«. Akordu če dasta ime spodnji in oklepajoči interval – terca in kvinta, od tod torej terckvintakord. in oznaka Praviloma uporabljamo kar ime kvintakord, saj je krajše in povsem zadostno.

Pri trozvoku je lahko najnižji ton katerikoli od zgoraj naštetih. Če spodnji ton kvintakorda prenesemo oktavo višje, dobimo njegov prvi obrat – sekstakord (skrajšano od tercsekstakord – poimenovanje je dobljeno enako kot pri kvintakordu). Funkcije (vloge) tonov ostanejo enake kot pri kvintakordu. Durov sekstakord torej gradita m3 in č4, oklepa pa ga m6.

Če postopek ponovimo, postane najnižji ton kvinta, drugi obrat kvintakorda pa se imenuje kvartsekstakord (tokrat do okrajšave imena ne pride). Tudi tu se funkcije (vloge) tonov ohranijo. Durov kvartsekstakord torej gradita č4 in v3, oklepa pa ga v6.

Na enak način kot pri durovem akordu lahko dobimo tudi obrate molovega, zmanjšanega in zvečanega akorda. Pri molovem akordu je prvi obrat – sekstakord, zgrajen iz v3 in č4, oklepa pa ga v6. Drugi obrat – kvartsekstakord gradita č4 in v3 in oklepa m6.

Zmanjšani sekstakord sestavljata m3 in zv4, oklepa ga v6. Kvartsekstakord gradita zv4 in m3, oklepa pa spet v6.

Pri zvečanem sekstakordu pa moramo biti pazljivi. Sozvočje s tem imenom namreč v glasbeni teoriji že nastopa, je pa drugačno od prvega obrata zvečanega kvintakorda, saj ga gradita v3 in

zv4, oklepa pa zv6. Gre za enega od zelo pogostih alteriranih akordov, ki se imenuje tudi italijanski akord.

Da bi bili jasni, je torej najbolje za drugega od zgornjih (in spodnjih) akordov uporabiti kar poimenovanje prvi obrat zvečanega kvintakorda. Zadnji od spodnjih akordov je tako seveda drugi obrat zvečanega kvintakorda.

Na enak način gre obravnavati tudi oblike zmanjšanega akorda. Drugega od spodnjih akordov bomo tako imenovali prvi obrat zmanjšanega kvintakorda (sestavljata ga m3 in zv4, oklepa ga v6) in drugega drugi obrat zvečanega kvintakorda (gradita ga zv4 in m3, oklepa pa spet v6).

OPOMBA: V praksi je še vedno moč zaslediti poimenovanja obratov zmanjšanega in zvečanega kvintakorda z izrazi zmanjšani sekstakord, zmanjšani kvartsekstakord, zvečani sekstakord in zvečani kvartsekstakord. Ne zgodovinsko ne teoretično omenjena poimenovanja ne vzdržijo, zato jih se jih v tem kontekstu ne uporabljajmo!

TROZVOKI NA STOPNJAH DUROVE IN MOLOVE LESTVICE
Na vsaki od stopenj lestvice lahko s pomočjo ostalih lestvičnih tonov zgradimo kvintakord. Na stopnjah durove in naravne molove lestvice tako dobimo tri durove, tri molove in zmanjšan akord. Kvaliteta akordov, ki vsebujejo tona sedme oziroma šeste lestvične stopnje, se v harmonični in melodični molovi lestvici spremeni. Na stopnjah harmoničnega in melodičnega mola tako srečamo po dva molova, durova in zmanjšana akorda ter enega zvečanega:

1. akordi na stopnjah durove lestvice:

2. akordi na stopnjah naravne molove lestvice:

3. akordi na stopnjah harmonične molove lestvice: I. mol, II zm., III. zv., IV. mol, V. dur, VI. dur, VI. zm.

4. akordi na stopnjah melodične molove lestvice: I. mol, II. mol, III. zv., IV. dur, V. dur, VI. zm., VII. zm.

Na katerih stopnjah naštetih lestvic torej nastopajo durovi, na katerih molovi, na katerih pa zmanjšani in zvečani trozvoki? Poigrajmo se kar takoj s preglednico in vanjo razvrstimo akorde, kot to kažejo zgornje lestvice: durov trozvok molov trozvok zmajšani zvečani trozvok major triad minor triad trozvok augmented triad diminished triad (naravni) dur I, IV, V II, III, VI VII / (natural) major naravni mol III, VI, VII I, IV, V II / natural minor harmonični mol V, VI I, IV II, VII III

navadno rečemo. VII III MNOGOSTRANOST TROZVOKOV V prejšnjem poglavju smo lahko opazili. je molov in preglednica kaže. da molov trozvok nastopa kar pogosto – srečamo ga v treh durovih lestvicah – v eni na III. gre torej to durovo lestvico iskati v2 pod osnovnim tonom akorda. v katerih nastopa dmolov kvintakord? Še zdaleč ne – pomagajmo si s preglednico od prej. stopnji durove lestvice in da (iz poznavanja lestvic) je v durovi lestvici II. stopnji.. Če bi pogledali v različne tonalitete in primerjali njihove akorde. da so večinoma različni med seboj. vendarle pa na stopnjah obeh lestvic srečamo dmolov trozvok. v d-molu pa na I. ki nastopajo na stopnjah C-dura in harmoničnega d-mola: Opazimo lahko. da je isti trozvok moč najti na stopnjah različnih lestvic – isti akord torej lahko nastopa v različnih tonalitetah.harmonic minor melodični mol IV. stopnji. po katerem sprašujemo. Katere so te lestvice? Če vemo. molovega. lestvična stopnja v2 nad prvo. Ko se nek človek udejstvuje na različnih področjih. da na različnih stopnjah durove in vseh treh oblik molove lestvice lahko srečamo vse vrste diatoničnih trozvokov – durovega. zvečanega in zmanjšanega. V melodic minor I. v eni na VI. Prav takšni – mnogostrani so tudi akordi. V C-duru nastopa na II. da leži trozvok na II.. Akord. torej d –>c: . in v eni na VII. II VI. bi lahko ugotovili. Pa poglejmo tiste. So to vse vloge. da je zelo mnogostran(ski).

kadence).Na drugi stopnji C-durove lestvice res nastopa d molov akord. s čimer smo le še enkrat ponovili durove d-molov trditev z začetka tega poglavja.Zelo pomembno pa je vedeti. na V. govorimo o diatonični modulaciji oziroma modulaciji s skupnim akordom. Zvočno okolje. imenujemo tonaliteta. občutenju njihove zvočnosti. pač pa v določenih značilnih vlogah – namesto besede določenih vloga navadno uporabljamo besedo funkcija. upoštevanja njihovih medsebojnih odnosov in odnosa do tonike je postavljeno izhodišče za oblikovanje vse tonalne glasbe. v njej prevladujejo akordi določene molove lestvice (predvsem njene harmonične oblike). težišče . Na enak način pa lahko poiščemo še ostali dve durovi lestvici. čemur bo namenjena tudi posebna vadnica. stopnji).stopnji) in F molov F-dur (kjer leži na VI.i. Akordi torej v tonaliteti ne nastopajo slučajno. ki vsebujejo d molov trozvok: d-molov Našli smo d-mol. med njimi. je seveda potrebno še nekaj vaje. napetosti. ker nastopajo pogosteje in postavljajo nekakšno ogrodje strukture tonalne glasbe. OZNAČEVANJE FUNKCIJ AKORDOV EVANJE V skladbi. tonalitete. da bi mnogostranost akordov poslej stresali kar iz rokava – za dobro predstavo in znanje mnogostranosti. ki vsebujeta d-molov trozvok – in najdemo B n B-dur (kjer je d-molov akord na III. IV. Akordi na glavnih lestvičnih stopnjah so stebri .Tale razlaga je preveč strnjena. in nekakšen »dom« (saj predstavlja izhodišče in cilj vsega dogajanja). Najpomembnejši akord v tonaliteti. Z muzi muzikalno uporabo lestvičnih akordov. Po tej poti lahko ugotovimo mnogostranost vseh diatoničnih trozvokov. Če se glasbeno dogajanje »sprehodi. da je pisana v duru. prevladujejo akordi določene durove lestvice. akordi stranskih stopenj pa – po funkciji podrejeni glavnim. da je nastopanje enega in istega akorda v več tonalitetah kot nekakšen most deti. Poiščimo s pomočjo tabele še vse molove lestvice. pa moramo tabelo in sestavo durove in vseh oblik molove lestvice. po zvočnosti pa prav nič manj pomembni akordi – predstavljajo zaokrožitev zvočnega sveta tonalitete in pomembno izhodišče za njegovo nadaljnje . stopnji naravnega g-mola in n drugi stopnji mola melodičnega c-mola. poznati mola. za katero pravimo. je tonični akord (T). ki ga dajo akordi določene lestvice z nekaterimi značilnimi ga zvezami teh akordov (t. stopnji naravnega in harmoničnega a a-mola. Če je skladba pisana v molu. kjer nastopa d-molov trozvok na prvi stopnji vseh treh njenih ob Nastopa še na molov oblik. preseli« po takem mostu iz ene tonalitete v drugo.

saj imata tako sorodna akorda kar dva skupna tona – akord glavne stopnje in njegov vzporedni akord sta torej pomembno povezana in sta si po funkciji blizu. in – ravno obratno – akordi. da so akordi. ne pa tudi drugega terčno sorodnega akorda (ki v duru leži terco nad. oglejmo si jih skupaj z njihovimi prednostmi in slabostmi: a) označevanje akordov glavnih stopenj in njihovih paralel temelji na funkcijah lestvičnih tonov ter vzporednih durovi in molovi lestvici (slednja kot vemo.širjenje. b) označevanje akordov stranskih stopenj z obema terčno sorodnima glavnima stopnjama prihaja iz ruske teorije harmonije in uspešno odpravlja zgoraj omenjeno pomanjkljivost. Več. ki ležijo na glavnih stopenj v duru . v molu pa terco nad njimi (Tp – tonična paralela. ostali so akordi stranskih stopenj. Skupna slika akordov vzporednih durove in molove lestvice lepo pokaže. Še več: npr.). Terčno sorodstvo je močno. Zgoraj omenjen način označevanja ima slabost: funkcijsko izpostavlja samo en terčno soroden akord glavne stopnje – samo vzporednega (npr. ne pa oboje hkrati. Tokrat naj bo povedano le. v molu pa terco pod glavno stopnjo). T – Tp itn. akord tretje stopnje lahko nastopa v dominantni ali v tonični vlogi.Načinov označevanja funkcij akordov je več. Akordom glavnih stopenj vzporedni (paralelni) akordi v duru leže terco pod. ko je skupnih tonov. Pri obeh lestvicah ležijo kot vemo akordi glavnih stopenj na prvi. Več avtorjev se tako odloča za popolnoma c) nevtralno označevanje lestvičnih akordov z rimskimi števili: . Akord stranske stopnje v sebi sicer zares združuje karakterja obeh terčno sorodnih glavnih stopenj. čeprav v praksi običajno nastopa kot akord s tonično funkcijo. večja je stopnja sorodnosti – bližja sta si po zvočnosti in funkciji. vendar v praksi navadno nastopa le v vlogi ene od njiju.v molu vzporedni. V harmoniji je sorodstvo akordov zelo pomemben dejavnik in bo obdelano v posebnem razdelku. ki so vzporedni v duru. ko imata dva akorda vsaj en skupen ton. Sp – subdominantna paralela in Dp – dominantna paralela). četrti in peti stopnji. saj npr. akord šeste stopnje v molu je označen kot subdominantna paralela. leži malo terco nižje). da o sorodnosti govorimo takoj. predstavljajo akorde glavnih stopenj molove lestvice. Omenjeno je pomanjkljivost pričujočega načina.

kar pa v praksi ni res. da je to na pri označevanju na nek način vidno. Pomanjkljivost tega načina s stališča harmonske analize pa je. ki zelo strnjeno in preprosto povedo veliko (ločijo se akordi glavnih in stranskih stopenj. Če pri tem označimo durove akorde z velikimi črkami. da so akordi glavnih stopenj povsem izenačeni z akordi stranskih stopenj. dobimo označbe. molove z malimi črkami in zmanjšane z malimi črkami in °. funkcijska pripadnost slednjih ni nejasna. Kot ena od možnih preizkušenih in uspešnih rešitev se ponuja d) označevanje s kombinacijo črk in rimskih številk. zvečane z velikimi črkami in plusom +. znana je tudi kvaliteta akorda): . Akordi glavnih stopenj so vendarle – kot že rečeno – stebri tonalitete in dobro je.To označevanje je praktično in smo ga že uporabili pri ugotavljanju mnogostranosti akordov.

Generični in specifični intervali Razlikujemo med generičnimi .. Prepoznavanje in pisanje intervalov je ena osnovnih nalog pri skoraj vseh glasbenih dejavnostih. Izraz generično se nanaša na kvantiteto intervala. preštej linije in praznine na notnem črtovju).ali diatoničnimi. Pri specifičnih intervalih pa govorimo o obojem: o diatoničnih razmerjih med tonoma in o predznakih.in specifičnimi intervali. To geslo prinaša nekaj načinov prepoznavanja in tvorjenja intervalov. tudi osnovnimi . moramo prepoznati razdaljo med dvema tonskima višinama.UVOD Interval je razdalja med dvema tonskima višinama. ne o morebitnih predznakih (višajih ali nižajih). moramo biti sposobni prepoznati (ali "preračunati") intervale. slovensko tudi kromatični ali alterirani intervali. del Generični intervali do oktave Prepoznavanje generičnih intervalov Preštej število imen tonov med dvema notama (npr.. Na klavirju upoštevaj samo bele tipke za generične intervale. Da bi zapeli melodično linijo. Preštej linije in praznine: . Za prepoznavanje in tvorjenje intervalov sledimo dvema korakoma: 1) prepoznavamo/tvorimo generični interval in 2) prepoznavamo/tvorimo kakovost intervala (specifiko intervala). izraz specifično pa na kvantiteto in kvaliteto. Da bi prepoznali akord. Pri generičnih intervalih govorimo o diatoničnih razmerjih med tonoma. vključno s prvo noto (štej jo za "1") in zadnjo noto. Naslednji primer prikazuje korake določanja generičnega intervala na notnem črtovju: Dani interval ima dve noti: d in a. govori o inverziji intervalov in transpoziciji melodične linije. 1.

Primeri generičnih intervalov Generični intervali na C-duru navzgor. .Rešitev: generični interval d-a je 5 (kvinta). Preštej bele tipke (imena tonov). Generični intervali na C-duru navzdol. Na klavirju lahko prepoznamo generični interval takole: Dani interval: d-b. Generični intervali na klaviaturi. Rešitev: generični interval d-b je 6 (seksta) .

Tvorjenje generičnega intervala Za tvorjenje generičnega intervala je treba prešteti število not navzgor ali navzdol od danega tona (prešteti torej linije in praznine). . Naloga: tvorimo generično 6 nad tonsko višino d. Spodnji primer prikazuje korake tvorjenja generičnega intervala na notnem črtovju. Na klavirju preštejemo navzgor ali navzdol bele tipke od danega tona (ki ga štejemo kot "1"). PRIMER: tvorba intervala NAD dano noto. pri čemer štejemo dani ton za "1".

začenši s prvo noto: Rešitev: generična 6 nad danim tonom d je h.Preštejemo: 6 linij in praznin. Preštejemo 4 bele tipke (imena tonov). Naloga: narediti generično 4 nad dano tonsko višino e. začenši s tipko danega tona: Rešitev: generična 6 nad danim tonom e je a. Na klaviaturi je mogoče opredeliti generični interval takole: PRIMER: interval NAD dano noto. .

angleško: aug=augmented). . Dobro si je predstavljati klaviaturo. Pomembno pa je. lahko določimo specifično kakovost intervala.2. angleško: P=perfect). del Specifični (kromatični. V nekaterih primerih najdemo dvojno zvišane (dzv) ali dvojno znižane (dzn) intervale. Tabela spodaj prikazuje razdaljo med intervali po poltonih. V nadaljevanju sta predstavljena oba načina. . .velika (V. angleško: dm=diminished). Generični interval Specifika intervala čista prima (Č1) zvečana prima (ZV1) zmanjšana prima (zm1) zmanjšana sekunda (zm2) mala second (m2) velika sekunda (V2) zvečana sekunda (ZV2) zmanjšana terca (zm3) mala terca (m3) velika terca (V3) zvečana terca (ZV3) zmanjšana kvarta (zm4) čista kvarta (Č4) Število poltonov 0 1 -1 0 1 2 3 2 3 4 5 4 5 Prima (1) Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) . angleško: M= major). 1) Določitev intervala s štetjem poltonov med tonskima višinama Za štetje poltonov si je dobro zapomniti mesto poltonov v lestvici (v C-duru: med tonoma h in c ter e in f) in pa mesto celih tonov (vsi drugi toni C-durove lestvice so med seboj oddaljeni za cel ton). alterirani) intervali do oktave Kakovost intervalov Šele ko določimo generični interval. angleško: m= minor).zmanjšana (zm.čista (Č.zvečana (zv. da vseh kakovosti ne najdemo pri vseh intervalih (glej tabelo spodaj). Obstaja pet osnovnih kakovosti intervala: .mala (m. Obstajata dva splošna načina določanja specifike intervala: 1) štetje poltonov med tonskima višinama intervala in 2) prepoznavanje po značilnostih durove in molove lestvice. .

terce. . 2.so zmanjšani intervali vedno pol tonske višine manjši od čistih intervalov in da so čisti intervali vedno pol tona manjši v primerjavi z ZVEČANIMI INTERVALI: zmanjšani < čisti < zvečani. S pomočjo tabele zgoraj je treba prepoznati kakovost intervala glede na število poltonov. mali pa so pol tona manjši od VELIKIH intervalov — VELIKI intervali pa so vedno pol tona manjši od ZVEČANIH. . 3. temveč samo ČISTE. kvarta. . Prepoznati je treba generični interval med dvema tonskima višinama. je treba dodati. Čeprav v zgornji preglednici ni napisano. sekste in septime niso nikoli ČISTE. Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poltonske metode Prepoznavanje specifike intervala se odvija v treh korakih: 1. da so ZVEČANI INTERVALI pol tona manjši od DVAKRAT ZVEČANIH intervalov in da so dvojno zmanjšani intervali za pol tona manjši od zmanjšanih intervalov: dvojno zmanjšani < zmanjšani in pa zvečani < dvojno zvečani.prima. Dani interval ima tona: d in a.sekunde.zvečana kvarta (ZV4) zmanjšana kvinta (d5) čista kvinta (Č5) zvečana kvinta (ZV5) zmanjšana seksta (zm6) mala seksta (m6) velika seksta (V6) zvečana seksta (ZV6) zmanjšana septima (zm7) mala septima (m7) velika septima (V7) zvečana septima (ZV7) 6 6 7 8 7 8 9 10 9 10 11 12 11 Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) zmanjšana oktava (zm8) 12 čista oktava (Č8) zvečana oktava (ZV8) 13 Navedena preglednica intervalov pove. . Naslednji primer prikazuje postopek prepoznavanja specifike intervala. ki jih interval vsebuje. ampak male IN VELIKE. kvinta in oktava niso velike ali male. Predstavljati si je treba (ali pa gledati) klaviaturo in prešteti število poltonov med notama intervala. da: .zmanjšani intervali so vedno pol tona manjši od malih intervalov. torej: zmanjšani < mali < VELIKI < ZVEČANI.

veliki in čisti intervali. da sta samo dve vrsti intervalov — mali in čisti: . Prepoznavanje generičnega intervala s štetjem linij in praznin: Generični interval s tonskima višinama d in a je torej 5. Na zgornji preglednici je mogoče najti kakovost intervala glede na vsebovane poltone: 5 s sedmimi poltoni je ČISTA 5 (Č5). (Vse tonalitete iste vrste imajo namreč enaka razmerja poltonov in celih tonov. Čeprav je primer spodaj zamejen na C-dur in c-mol. V durovi lestvici navzdol pa vidimo. 2. Predstavljamo si (ali gledamo) klaviaturo in štejemo število poltonov med obema tonskima višinama: 3. da so med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami durove lestvice navzgor samo mali. 2) Prepoznavanje intervala s pomočjo durove in molove lestvice Iz primerov doslej je mogoče razbrati. je mogoče pravila posplošiti na vse tonalitete.) Zato si najprej poglejmo C-durovo lestvico (kratice intervalov so angleške): Vidimo.1. da je največ specifik intervalov mogoče najti med toniko in drugimi toni durove in molove lestvice.

je vedno Č5. torej je dani interval s tonskima višinama d in a: Č5. si jo lahko zamislimo kot prvo noto lestvice in se vprašamo. Naslednji primer prikazuje prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poznavanja zgradbe durove in molove lestvice: PRIMER: dana tona sta ma d in a. 1. (Lahko pa tudi sklepamo. stopnja. Upoštevati moramo lestvico navzdol. stopnja lestvice. naravna molova lestvica navzdol vsebuje samo velike in čiste intervale. ali je ton d mogoče najti v A-duru ali a-molu. Katera lestvična stopnja (tonska višina) je ton a v D-duru / d-molu? Odgovor: 5.) 2. A-duru in a-molu. z izjemo male 7: Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo durove in molove lestvice Poznavanje zgradbe durove in molove lestvice je mogoče zelo dobro uporabiti za določanje intervalov. Odgovor: ker je interval med prvo in peto stopnjo prisoten v duru in molu. (Lahko vprašamo tudi: katera stopnja v A-duru/a-molu je ton d? Odgovor je: 4. Odgovor je: tonska višina a obstaja v obeh tonskih spolih. ker je v našem primeru ton d POD tonom a. (Lahko pa si predstavljamo tudi drugače in izhajamo iz tona a kot tonike in se vprašamo.) . ton d obstaja v obeh lestvičnih spolih. ali najdemo ton a v D-duru navzgor ali v d-molu navzgor. Lahko vzamemo spodnjo noto ali pa zgodrjo ter poskusimo poiskati interval v okviru naravnega mola ali durove lestvice navzgor.Primer naravne molove lestvice navzgor — poleg V3 na začetku so vsi intervali bodisi mali bodisi čisti: Končno. Odgovor je: da. Ker je d spodnja nota. da je od tona a navzdol do tona d v A-duru ali a-molovi lestvici NAVZDOL interval Č5. Dduru in d-molu.

in 3. stopnjo naravna molova lestvica navzgor: med 1 in 7. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. in 3. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. stopnjo lestvice naravni mol navzdol: med 1. da ne vsebujejo zmanjšanih in zvečanih intervalov (med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami). Primer: sestavi interval Č4 na tonu AS. korak. in 4. Za prepoznavanje zmanjšanih in zvečanih intervalov moramo upoštevati. in 3. in 2 stopnjo lestvice durova lestvica navzgor: med 1. in 6. Dani ton je torej: Poltonska metoda 1.Preglednica v nadaljevanju kaže za vsak interval. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. Napiši generični interval. da so zmanjšani intervali vselej pol tona manjši od malih ali čistih intervalov in da so zvečani intervali vedno pol tona večji od velikih ali čistih intervalov. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. stopnjo lestvice naravna molova in durova lestvica: med 1. in 5. lestvično stopnjo durove in molove lestvice navzgor: med 1 in 2. in 3. na kateri stopnji lestvice se nahaja (med prvim tonom lestvice in drugimi tonskimi višinami): Specifika intervala Lestvica. . lestvično stopnjo čista kvnta (Č5) mala seksta (m6) velika seksta (V6) mala septima (m7) velika septima (V7) Šibka plat prepoznavanja intervalov s pomočjo durove in molove lestvice je ta. in 7. Lestvična metoda 1. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. in 4. Napiši generični interval. in 7. stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. kjer se interval nahaja mala sekunda (m2) velika sekunda (V2) mala terca (m3) velika terca (V3) čista kvarta (Č4) durove lestvice navzdol: med 1. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. in 5. in 6. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. in 6. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. korak. in 7 stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. in 6.

Lestvična metoda 1. Prek generičnega intervala (1. Prek generičnega intervala (1. 3.iz 2. koraka. in 4. stopnjo lestvice. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. Tvorba specifičnega intervala POD dano noto Z uporabo obeh metod prepoznavanja intervalov (poltonske metode in lestvične metode) bomo sestavili intervale POD dano noto. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. korak. ali pa glej. je lestvično stopnjo bodisi v As-duru bodisi v astorej ton des. korak. korak. Pomisli na spol lestvice (dur. 2.na konkretni lestvici . Pozor: višaj (ali dvojni višaj) na spodnji noti bo zmanjšal interval. 3.2. 2. med 1. klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Čista kvarta vsebuje 5 poltonov. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. stopnje -. Prepoznaj lestvično stopnjo. stopnja lestvice ton des. stopnjo). 3. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora upoštevajoč predznake (v kolikor seveda skladati z generičnim intervalom iz 1. korak. As-duru in as-molu. v duru in molu. Zdaj moramo najti četrto Črna tipka. koraku. korak. Prepoznaj lestvično stopnjo. Zapiši si to noto. molu. Pomisli na spol lestvice (dur.na konkretni lestvici . ker Č4 obstaja med 1. koraka. Dani ton je bil ton AS. Predstavljaj si. Predstavljaj si. korak. Napiši generični interval. koraka. korak. stopnjo). koraka. in 4. Napiši generični interval. 2.iz 2. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične 3. Oris v nadaljevanju prinaša vsak korak. stopnjo obeh lestvičnih spolov. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. prikazana v 2. Čista kvarta obstaja v obeh spolih. Zapiši korak) pridi do specifike intervala si to noto. Predznak uporabi le za spodnjo noto. ki je potreben za to. in X. obstajajo). korak. nižaj (ali dvojni nižaj) bo interval povečal!! . klaviaturo in preštej število poltonov za vsak interval. korak. in X. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). V obeh. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. ali glej. je 4. korak. Poltonska metoda 1.

Na primer: pri tvorbi V3 navzdol na tonu ges bi morali poskusiti z naravnim ges-molom navzdol. prikazana v 2. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. ki jo moramo uporabiti. kot je ta. korak. in X. 3. Prek generičnega intervala (1. da si moraš zapomniti število poltonov za vsak interval (poltonska metoda) ali strukturo intervalov v lestvicah. klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Velika terca vsebuje 4 poltone.iz 2. uporabljamo poltonsko metodo ALI se za hip spomnimo enharmonične lestvice. je g-mol. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). V podobnih primerih. Napiši generični interval. in 6. Razpredelnica v nadaljevanju prinaša primere tvorjenja specifike intervalov z obema metodama: Primer: sestavi interval M3 navzdol na tonu g. Nato moramo poiskati šesto stopnjo lestvice v naravni g-mol lestvici.Upoštevaj. ker V3 obstaja med 1. Lestvica navzdol. 2. Napiši generični interval. Zapiši si to noto. Šesta lestvična stopnja je ton es. ali glej. korak. Za potrebe vaje je mogoče uporabljati "preglednico intervalov" ali "preglednico intervalov v lestvicah". mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. korak. koraka. stopnjo). 2. in 6. korak. Velika terca obstaja v naravnem molu navzdol: med 1. ki bi bila v tem . Dani ton je bil ton g. koraku. Ampak ta lestvica ne obstaja. ki ima dva nižaja: b in es. je torej es. 3.na konkretni lestvici . koraka. prosim. Pomisli na spol lestvice (dur. Predstavljaj si. Dani ton je torej: Poltonska metoda Lestvična metoda 1. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. Prepoznaj lestvično stopnjo. stopnjo lestvice. medtem ko lestvična metoda ni uporabna na vsaki tonski višini. lestvično stopnjo. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. korak. 1. korak. Upoštevaj prosim. Črna tipka. da je poltonska metoda vedno učlinkovita.

mol. V tem primeru bi enharmonsko "prepisali" obe noti intervala. ki bi ga pred tem sestavili. da je dodajanje oktave osnovnim intervalom enako kot dodajanje številke 7 (ne 8!): Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni interval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) +7= +7= +7= +7= +7= +7= 9 10 11 12 13 14 . V tem zavihku bodo prikazane značilnosti sestavljenih intervalov. ki so večji od oktave) Prepoznavanje sestavljenih intervalov Sestavljeni intervali so intervali večji od oktave. v kakšnih medsebojnih razmerjih so osnovni ("regularni") in sestavljeni intervali: Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni intervali Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) 9 (nona) 10 (decima) 11 (undecima) 12 (duodecima) 13 (tercdecima) 14 (kvartdecima) 15 (kvintdecima) Ni težko videti. njihova razmerja do osnovnih intervalov in način prepoznavanja sestavljenih intervalov.primeru fis. Vedno pa preverjaj pravilnost generičnega intervala! 3. Tabela v nadaljevanju prikazuje. del Sestavljeni intervali (intervali.

Da bi to naredili. številko 7 lahko odštejemo od sestavljenega intervala. da bi dobili njegov osnovni ekvivalent: Osnovni intervali Odštej oktavo Osnovni inerval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) -7= -7= -7= -7= -7= -7= -7= 2 3 4 5 6 7 8 Ta osnovna aritmetična razmerja med osnovnimi in sestavljenimi intervali lahko uporabimo za prepoznavanje in tvorjenje sestavljenih intervalov. In vemo tudi. zmanšan ali zvečan.iste kakovosti: lahko je velika. Ekvivalenti sestavljenih in osnovnih intervalov imajo vselej enake kakovosti. da imajo ekvivalenti osnovnih in sestavljenih intervalov iste kakovosti. ker ima njen ekvivalent med osnovnimi intervali -2 (sekunda) -. ki je ekvivalent 3 (terci). si bomo predstavljali ta interval kot osnovni interval. si moramo predstavljati spodnjo noto (c1) oktavo više ali pa zgornjo noto (es2) oktavo niže: Zlahka moremo prepoznati osnovni interval kot m3. zvečana ali pa zmanjšana. Iz aritmetičnih postopkov zgoraj vemo. da je 9 (nona) sestavljeni interval. da imajo sestavljeni intervali in njihovi osnovni ekvivalenti enake vrednosti: 9 (nona) lahko nastopa kot velika ali mala (pa tudi seveda kot zmanjšana in zvečana). Prepoznajmo na primer naslednji interval: Čeprav bi dobili isto rešitev.Oktava (8) +7= 15 Drugače povedano. namesto da bi šteli linije in praznine (imena not). ker je ekvivalent tega intervala med osnovnimi intervali -kvarta (4) lahko čista. zvečana ali pa zmanjšana. mala. Interval undecime (11) pa je lahko samo čist. Najpomembneje si je zapomniti. Rešitev je torej: .

(Na primer: ekvivalent V13 pri osnovnih intervalih je V6. Prepiši spodnjo not oktavo niže: To je V13 pod tonom C1.3. korak. ki je večji od oktave. Tvorjenje sestavljenega intervala Sestavimo interval. Postoperk ima naslednje korake: 1. korak. V zgornjem primeru imata 3 in 10 enako kakovosti: oba sta mala intervala. . Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih.1. korak. Napiši V6 pod tonom C1: Primer .2. 3.m10 Ne pozabi: kakovosti ekvivalentov osnovnih in sestavljenih intervalov so vedno iste. korak. Prepiši višjo noto intervala oktavo više (če delaš nad dano noto) ALI spodnjo noto za oktavo niže (če delaš pod dano noto): Sestavi na primer V13 pod tonom C: Primer . Uporabimo pri tem znanje o značilnosih sestavljenih intervalov iz dosedanjega izvajanja: naredili bomo sestavljeni interval prek njegovega osnovnega ekvivalenta. Sestavi osnovni interval.korak. (Na primer: ekvivalent V10 pri osnovnih intervalih je V3. korak.) Primer .) 2. Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih.

kvarta kvinta in obrnjeno. sekunda postane v obratu septima. Kakovosti intervalov se v obratu spremenijo takole Kakovost intervala Obrat kakovosti intervala zm m V ZV V m .4. del Inverzija intervalov Tvorjenje obratov intervalov Inverzija ali slovensko obrat intervala pomeni njegovo razliko do oktave. seksta terca. Na primer: naslednja intervala sta inverzija drug drugega: Velikost intervala se obrne takole: Velikost intervala Obrat intervala Interval Size Inversion of the Interval 1 2 3 4 5 6 7 8 8 7 6 5 4 3 2 1 Prima postane v obratu oktava in obrnjeno.

transponirana melodična linija za Č4 navzgor: Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj). Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto. vsi zmanjšani se pri obratu spremenijo v zvečane. da morajo razmerja med intervali ostati ista. transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru. tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. Naslednja preglednica prikazuje obrate na notnem črtovju: Da bi naredili inverzijo določenega intervala je treba samo prenesti spodnjo noto oktavo navzgor ALI zgornjo noto oktavo navzdol: ALI m3 postane V6 pri inverziji v eno ali drugo smer. primer .in obrnjeno.izvirna melodija: 1. Poglejmo si naslednji primer: 1. Na primer. To pomeni. namesto z uporabo predznakov: . ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. Čisti intervali pa tudi pri obratu ostanejo čisti. Zapis se transponira. je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. primer .ZV Č zm Č Vsi mali intervali torej postanejo pri obratu veliki .

četrttonski. stoletju. Imenujemo jih mikrointervali. oktotonika) in . heptatonika. Če pa izvirna melodija ima dodatne predznake. Če lahko druge note transponiramo za generično terco. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . v evropski glasbi pa so se začeli uveljavljati v 20. moramo določiti samo novo tonaliteto. šest-. Glasbena lestvica je ZAPOREDJE TONOV V ISTI SMERI.DIATONIČNE lestvice: DUR in MOL. bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu. ki so manjši od poltona. Lestvice so kot knjiga lepega vedenja za tone: po njih se ravnata melodija in harmonija. heksatonika. osemtonske lestvice ali tetratonika.po zgradbi intervalov (poleg temperirane uglasitve. ki so značilne za določeno tonaliteto.Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (z izjemo tistih. se v drugih uglasitvah uporabljajo tudi mikrointervali). Ker ima izvirna melodija molov tonski spol. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. kjer se ponavadi uporabljajo poltoni. v kateri je napisana).navzgor: Obstajajo tudi intervali. moramo opredeliti novo tonaliteto. Pogosto pa srečamo še nekaj MODUSOV: . ki ima tri nižaje.po številu tonov (na primer pet-. celi toni in redkeje celi toni in pol in celo večji intervali. pentatonika. primer . kot v naslednjem primeru. transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2.TONSKA SPOLA .izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. sedem-. Lestvice se razlikujejo: .m3 . V zahodni glasbi sta najbolj pogosti obliki . Mikrointervali so različno veliki: tretjinotonski. ali pa za kako drugo kakovost drugačni od poltona. Uporabljajo se v nekaterih neevropskih glasbenih kulturah. ki je vodilni ton v a-molu.

.

Tako je intervale razdelil na blagozvočne in jih poimenoval KONSONANCE ter tiste. na dveh tretjinah. v kakšnih razmerjih so velikosti kladiv s tonskimi višinami. na tretjini. ko se je sprehajal ob kovačiji. tretje najmanjše kladivo samo za polovico manjše od največjega (2:1) . trikrat daljša struna oktavo in čisto kvinto višji ton. ki ne zvenijo skladno in te poimenoval DISONANCE. Različne dobe poznajo različne lestvice . z enim prstom po njej izvabljal zvok. skladno.. manj usklajeno druga z drugo. Ã… tirikrat daljša struna proizvaja za dve oktavi nižji ton. razmerje 9:8 da sekundo.Lestvice so se skozi čas spreminjale. večja kladiva pa nižje tonske višine in je želel izračunati. Pitagora naj bi nekoč. drugo najmanjše kladivo trikrat manjše od največjega (3:1). je ugotovil. Namesto težkih kladiv je raje izbral struno. jo raztegnil na desko. Pitagora je videl. da razmerja med deljenjem strun in velikostjo kladiv dajejo enake rezultate. dvakrat daljša struna za oktavo drugačen ton. medtem ko jo je z drugim pritiskal na različnih koncih: na polovici. drugi intervali pa imajo veliko bolj zapletena aritmetična razmerja. če delimo struno v razmerju 4:3 dobimo čisto kvarto. ki je vključevala tudi znanje o glasbi. Spreminjale so se tudi po pokrajinah. kako kovači s svojimi kladivi proizvajajo različne tonske višine: med seboj so nekatere zvenele zelo lepo. da manjša kladiva proizvajajo višje tonske višine.. slišal. Tako kot je bilo največje kladivo pri kovaču štirikrat večje od najmanjšega (4:1). . V grški antiki so Pitagori pripisovali veliko modrost. medtem ko so druge tonske višine zvenele bolj ostro. na treh četrtinah itn.in različni kraji sveta imajo različne lestvice.

lidijska. d2 frigijski: e. g. e. c2. g. kot najbolj uporaben interval za računanje razmerij znotraj oktave pa je vzel kvinto. Imena so se ohranila v starocerkvenih modusih. Zanj je bil interval kvarte osnova delitve oktave: od tona c2 do g1 navzdol in od tona f1 do c1 navzdol (stari Grki so igrali lestvice od zgoraj navzdol!) sta bili ravno dve enaki kvarti.Sekunda Pitagora je menil. temveč v vseh stvareh v naravi in vesolju. c2. e. e2. e2 lidijski: f. a. d2. frigijska. da obstajajo tudi v glasbi pravila. h. h. po katerem si sledijo. g. ki lepo zvenijo. Tako kot so zvezde razporejene na določen način in rastline ter živa bitja rastejo v določenem skladju. f2. stoletju: jonski (današnji dur): c. h. Takole so glasbeni poznavalci še tisočletje po Pitagori računali zaporedja intervalov v lestvici: Oktava -------------------. c2. imenovanih modusi. f2. a. f. f. g. Kot najpopolnejšo delitev lepo zveneči tonski razmerij je štel oktavo. d2. h. c2. h.Kvinta ----------------------. d2. dorska. a. da mora med obema tonoma oktave obstajati enako število vmesnih tonov.Pitagora je bil prepričan. g2. a. Vmesni toni pa so se spreminjali.Kvarta -------------------. f. f2 miksolidijski: g. tako da je bilo več lestvic. d2. ki so se ustalili v 16. c2. h. e2. a. c2 dorski: d. d. ki jih najdemo ne le pri tonskih višinah. e2. ki so jim tedaj pripisovali posebne učinke in jih imenovali po starogrških ljudstvih oziroma regijah Male Azije: jonska. naj bi tudi toni v glasbi imeli nek red. miksolidijska in eolska lestvica. a2 Modusi so se uveljavili z malenkostnimi razlikami v sestavi tetrakordov (sosledju štirih tonov): . g2 eolski (današnji mol): a. ki so odzvanjali pri udarcih kovačevih kladiv.

ki se je v zahodni glasbi razširila predvsem v 20. V nadaljevanju sledi prerez osnovnih značilnosti nekaterih starih glasbenih kultur.Iz Kitajske izvira ena najstarejših lestvic: pentatonika. ki se je razvijala prek dediščine starih Grkov in rimske preobrazbe skozi krščanski srednji vek do renesančne polifonije (večglasja) in novoveških klasičnih mojstrovin.tako kot v zahodni glasbo.Glasba naj bi odsevala različne duhovne in naravne pojave. so bili naslednji: . človekova razpoloženja in njegovo dušo. Filozof Konfucij. kot je mezopotamska. je glasbo gojil kot eno najlepših dejavnosti za rast človeka: glasba naj bi nikoli nastajala samo za užitek ušes. ampak je vedno povezana z željo po lepoti. ki izvira iz Daljnjega vzhoda. iz Kitajske. ki jih je danes preplavila -. da se je glasba dolgo pred našim štetjem povezala z različnimi rituali.intervali prima modusa / oktava modus JONSKI Č DORSKI Č FRIGIJSKI Č LIDIJSKI Č MIKSOLIDIJSKI Č EOLSKI Č sekunda terca kvarta Č Č Č Zv Č Č kvinta Č Č Č Č Č Č seksta septima V V m V V V V m m V V m V V m V V m V m m V V m Stari Grki si niso sami izmislili modusov. iz katerih so sestavljali lestvice. natančneje. ki je bil tudi sam glasbenik. dobroti in prijateljskem sožitju vseh bitij. ki so imele in imajo še danes izredno bogato glasbeno tradicijo. Kitajska Veliko neznank v zvezi s kitajsko glasbeno preteklostjo je mogoče dopolniti s pogledom na ljudsko glasbeno izročilo in pa uporabo različnih glasbil. Zahodna glasba. stoletju. Enake moduse so poznale še starejše glasbene kulture.zahodna glasba. Zato se je tudi teoretski sistem spreminjal in je od začetnih 5 tonov že zelo zgodaj dobil 12 tonov . Vendar je pentatonika le ena od lestvic. veliko dolguje prav nekaterim najstarejšim glasbenim tradicijam. Toni.Pomembno je reči.

.

20. yung ali diao). Na primer: pet tonov osnovne lestvice (pentatonike) so povezovali s 1. Južnoindijska glasba se imenuje karnatska.2008) Indija Klasično indijsko glasbo ponavadi opisujejo kot zelo bogato in staro glasbeno zapuščino. severne in južne. f. medtem ko "šruti" označuje mikrointerval. predmeti glavno lestvico.. ministri. e. Imenujejo se: Sa (Shadj).ob vsaki indijski glasbi zaznamo veliko razliko. c2 . filozofske in verske prvine. modra. "Svar" se ponavadi imenuje nota. "China". bela. V njem so ustvarjali različne lestvice. Dha (Dhaivat) in Ni (Nishad). d. 3. h.2008) Toda iz sistema petih in sedmih tonov. Thrasher. pa Hindustani. dejanji in 5. tudi z barvami: 1. so imeli precej veliko število izpeljanih lestvic iz postopov okoli posameznega intervala (gong. uglednejša in bolj cenjena. g.. po deželi Karnataki. 4. 27.7. Oxford Music Online. črna .7. Čeprav lestvica zveni podobno kot "naša" diatonska durova lestvica .Na Kitajskem so poznali 12 fiksnih tonskih višin . Re (Rishabh). ljudstvom. et al. Ga (Gandhara). po hindustansko govorečem območ ju vzhodno in južno od reke Jamune. med dvema svarama. kraljem. rumena. različnimi 4. ki pa niso bile izpeljane samo po abstraktnih glasbenih ali čisto aritmetičnih razmerjih. temveč so vključevali astrološke. ki so jih izpeljali iz kvintnega kroga (sanfen sunyi): Kvintni krog Iz * From: Oxford Companion to Music (Edited by Alison Latham. 2. ki izhaja iz dveh vej. med Himalajami in Vindijskim gorovjem. Ma (Madhyam). (Iz: Alan R. ki so tvorili jedro vsake skladbe. 3.c. severna. Za razliko od zahodnjaške kromaične delitve lestvice na 11 enako oddaljenih poltonov ima indijska delitev oktave 22 tonov ali "šrut". Dve najpomemnejši sestavini indisjske klasične glasbe se imenujeta raag in taal. Grove Music Online.. 2. . Pa (Pancham). rdeča in 5. Tudi indijska lestvica ima 7 not. a.

Praviloma je poudarjena prva doba dela. ko solist začne peti ali igrati pomemben ton rage. To je ritmični vzorec. Rage so sestavljene iz naslednjih delov: Alap. ki imajo od 3 do 108 dob in narekujejo ritmično gibanje melodiji. Taala so ritmični vzorci. -Gat je zapisana skladba. Vrsta rag prinaša določene občutke ali razpoloženja. ki učinkuje kot priziv in postopoma razgiba glasbeni tok -. Taala se deli na poddele enake ali različne dolžine. da utelešajo boga. Jhala. Porva rage se pojejo med poldnevom in polnočjo. ali se raag izvaja vokalno ali instrumentalno. anupallavi (ali antara) in kharana (na jugu Indije). ki pomeni barvo ali strast. Lahko je katera koli taala in se razteza od dveh do šestnajstih ritmičnih vzorcev v katerem koli tempu . ki se prilegajo dobam določene taal. izraženimi prek kombinacije niza tonov. -. Igrati ga je treba s hitrimi trzaji tralice na desnem kazalcu. letnega časa ali praznikov (samay ali doba). znotraj katerega bobnar izvaja improvizirane vzorce. kar bobnar pospremi z ustreznim udarcem na bobne. .Jhala je sklepni del in izrazni višek rage. Sosledje dob je ogrodje. Po tem se izvajalci razlikujejo. V južnoindijski tradiciji sledi anupallavi še en melodični del.bordun. Taal Druga sestavina indijske glasbe je taal. Hindujsko-urdujska beseda raag izvira iz sanskrtske besede raaga. Raga zato lahko pomeni zvočni način barvanja poslušalčevega duha z občutki. Tradicija pripisuje izvedbi rag določen čas dneva. Največji poudarek pa nastopi na prvem delu taala. askete ali privržence. Raag je melodija. Alap je prvi del rage. je v ozadju vedno slišati zadržani ton ali nespremenljivo tonsko višino . sestavljen iz določenega števila dob. nekateri verjamejo. Počasen. Cilj rage je izraziti določeno emocionalno razpoloženje ali čustvo. Gat ima dva dela: pallavi (južnoindijski izraz) ali asthayi (severnoindijski izraz) postopoma začne skladbo in je v glavnem zamejen na nižje tonske višine in srednji register.Jor se začne z dodanim ritmičnim vzorcem. Taala se izvajajo na bobnih. ki (prepletajoč se z vrsto melodičnih vzorcev) postopoma pospešuje tempo in vodi k sklepnemu delu rage. Rage so narejene iz različnih kombinacij sedmih not (svara). srednjem ali hitrem. Ne glede na to. imenovan kharana. Naslednji del skladbe se imenuje anupallavi (ali antara).počasnem. vzvišen del. Ta se ponavadi povzpne iz srednjih v višje registre. Gat. Jor.Raag je osnova indijske klasične glasbe. uttar rage pa se izvajajo med polnočjo in poldnevom. Rage se delijo na dve skupini: porva rage in uttar rage. In improvizacija je temeljna prvina izvajanja rag.

podobno tej na sliki poleg not: . celo modalna lestvica. ki se izmikajo temu tonskemu sistemu: modusi so zveze med nekaj intervali ali tonski nizi na posameznih lestvičnih stopnjah. akustiki. ki je lestvice povezovala v kvintni krog. Ker se izraz lestvica uporablja predvsem v povezavi z razmerji med tonskimi višinami v sodobni temperirani uglasitvi. glasbeniki raje uporabljajo izraz modus.O novih lestvicah so predvsem skladatelji začeli pogosteje razmišljati od začetka 20. Med najzanimivejšimi skladatelji. stoletju uporablja za tiste lestvice. je Olivier Messiaen (1908-1992). ki se je ukvarjal z novimi lestvicami. (Veliko podatkov o njem lahko dobiš tukaj. orioles). češ da so neustrezni. ki si ga je zapisal na sprehodu po naravi . je Messiaen ta način tvorjenja lestvic razumel samo kot eno od možnosti ustvarjanja glasbe: sam je rajši urejal tonske vrste po vzorcih ptičjega petja (bil je zelo dober poznavalec ptic!) in v zelo premišljeno sestavljene modus. Na kopiji not spodaj je v levi roki prvega takta vzorec pričjega petja. da je glasba le del vesoljnega zvenenja in da je temperirani tonski sistem z lestvicami samo ena od možnosti izpeljevanja modusov — načinov povzovanja več tonov v tonske vrste po različnih načelih. kot so lestvica. ki niso zamejeni z obsegom oktave. ko je poslušal drobno ptičico iz družine kobilarjev (ang. modus ali pa serija tonov.) Sam je nasprotoval uporabi izrazov. Medtem ko je temperirana uglasitev narekovala lestvice po zakonitostih znanosti o zvoku. temveč so lahko manjši ali pa tudi večji. ker je glasbo dojemal sinestetično: tonske višine je povezoval z barvami. Kot neustrezne jih je videl zato. na kateri temelji klasični zahodni tonski sistem s štiriindvajsetimi lestvicami. stoletja. Messiaen je navdih za to skladbo dobil. Podobno kot v srednjem veku se beseda modus tudi v 20.

ki jih je Messiaen kasneje zelo pozorno sestavljal . pa so vključene v lestvične tvorbe. Messiaen je ob poslušanju vsakega modusa videl določeno barvo . skratka: najrazličnejših zgodovinskih. h. zamisli. Višaj zviša tonsko višino za pol tona. Razvezaj "odveže" noto vseh drugih predznakov pred njim: . kot je ta. želja. To sosledje je vedno oblikovano po določenih načelih. g. za razliko od predznakov. 2. Predznak vedno stoji pred posamezno noto in praviloma velja samo za tisti takt.Melodični in ritmični vzorec v spodnjem notnem sistemu: je sestavljen iz tonov (če jih postavimo po vrsti glede na tonsko višino): e. Tonske višine. gis. Podobne tonske vrste. možnosti glasbila. na katerem se izvaja melodija. tudi pri poslušanju obratov modusa in posameznih delih modusa naj bi se mu pred očmi kazale posamezne barve. hotenj. Predznak pred noto ima prednost pred tonalitetnimi predznaki (na začetku notnega črtovja): vedno je treba upoštevati predznak pred noto. dvojni nižaji in razvezaji v taktih. nižaji. nižaj zniža tonsko višino za pol tona. ki so v osnovi odvisni od dveh glavnih dejavnikov: 1. ki poje melodijo. Vsaka melodična linija je v prvi vrsti niz različnih tonskih višin. v katerem je nota napisana. dvojni višaji. predznaki in klaviatura Predznaki Predznaki so višaji. ki stojiji na začetku notnega črtovja in označujejo tonaliteto. ki se prelivajo druga v drugo! MELODIJA JE VSAKO SOSLEDJE TONSKIH VIŠIN.pa ne le pri vsakem modusu. ais. družbenih in osebnih predstav o glasbi. ali pa narave in zmogljivosti glasu.

imena not na notnem črtovju z violinskim ključem.in v slovenščini je treba ton B brez nižaja brati kot "H"! --. prosim. da si laže zapomnimo imena not. medtem ko jo dvojni nižaj zniža za dva poltona: Klaviatura Vsaka tipka na klaviaturi ima nekaj imen. drugo ime za violinski ključ je "g-ključ". samo praznine med črtami na notnem črtovju z violinskim ključem (od spodaj navzgor) si je mogoče zapomniti kot besedo . Akronimi lahko pomagajo.Dvojni višaj zviša tonsko višino za dva poltona. Skoraj vse tipke imajo tri imena -. na primer. razen tipke za ton gis/as (samo z dvema imenoma): Violinski ključ (ali g-ključ) Zapomni si.

stojita tako. prosim. D. G) si je mogoče zapomniti kot "Ajda Cuka Evo Grom". imena tonov na črti (toni: E. G. C. Akronimi lahko pomagajo. A": Še posebej bodi pozorna/pozoren na mesto tona c1.obstaja nekaj c-ključev. E. da si laže zapomnimo imena not. prosim. tenorski. imena not na notnem črtovju z altovskim ključem. ki je na prvi pomožni črtici zgoraj: Altovski ključ (eden od c-ključev) Zapomni si. kot bi risali še eno črto pod/nad zadnjo črto notnega črtovja: Basovski ključ (ali f-ključ) Zapomni si. D. mezzosopranski in sopranski c-ključi. F. Hitimo Domov . A) pa kot frazo "Grmimo. za kateri ključ gre. drugo ime za altovski ključ je "c-ključ" . samo praznine med črtami na notnem črtovju z basovim ključem (od spodaj navzgor: A. Obstajajo še: baritonski. na primer. zato je treba ob oznaki "c-ključ" vedno povedati.pomožni črtici (ali črti) -. H.Fino."FACE" (angleška beseda za "obraz"). H. drugo ime za basovski ključ je "f-ključ". imena tonov na črti (toni: G. Altovski ključ je takšen: . F) pa kot frazo "Eva Govori: Hočem Dva Flomastra": Pod ali nad notno črtovje posebej dodani notni črtici -. imena not na notnem črtovju z basovskim ključem.

V interaktivni vaji spodaj so predstavljena razmerja med tremi najbolj pogostimi ključi: violinskim. moramo poznati razmerja med ključi. Da bi to znali. je pogosto treba prepisati note iz enega ključa v drugega. Posebna pozornost velja notam okoli tona c1 in njihovemu zapisu v teh treh ključih . basovskim in altovskim.Posebej si zapomni ton c1 v altovskem ključu: Prepisovanje glasbe iz enega v drug ključ Ker se glasbo piše ustrezno posameznemu glasbilu.

notirana v isti oktavi: Večinoma pa je treba glasbo transponirati za eno ali več oktav. Melodija iz zadnjega primera je spodaj zapisana oktavo niže v basovski ključ: .Včasih je mogoče prepisovanje med ključi znotraj ISTE OKTAVE. notirati jih je treba oktavo više ali niže od izvirnika. V naslednjem primeru je melodija v altovskem ključu prepisana v violinskega: Ista melodija.

je celotonski postop sestavljen iz dveh poltonskih. Če je poltonski postop najmanjša razdalja med dvema notama tradicionalne zahodne glasbe. Posebej si zapomni položaj note c1 v obeh notnih sistemih: Diatonični celotonski in poltonski postopi "Diatonični" postop je postopno gibanje iz praznine na sosednjo črto (ali obrnjeno) v notnem črtovju navzgor ali navzdol. Brez uporabe predznakov: edina diatonska poltonska postopa na notnem črtovju sta med toni e-f in h-c: .Dvojni notni sistem (violinski in basovski ključ povezana) Dvojni notni sistem ("klavirski sistem") ima z akolado povezani notni črtovju: v spodnjem stoji na začetku basovski ključ. v zgornjem violinski.

Na primer: . bi potrebovali predznake.Da bi naredili diatonske poltonske postope.

Na notnem črtovju brez predznakov je največ diatoničnih postopov celotonskih: Če bi naredili diatonske celotonske postope na notah e. je mogoče najlepše videti na klaviaturi. h in c. Ali postop šteje enega ali dva poltonska postopa.Diatonični celotonski postop je postopno gibanje od črte na sosednjo praznino (ali obrnjeno) navzgor ali navzdol v razdalji dveh poltonskih postopov. bi potrebovali predznake: . f.

le da je tu razlika med njima za dva poltona. Primer kriomatičnega poltonskega postopa: Kromatični celotonski postop prav tako vključuje note z istim imenom. Primer kromatičnega celotonskega postopa: . ki so zvišane ali znižane. kromatični postop pelje iz ene note na črti ali v praznini notnega črtovja k drugi noti na isti črti ali praznini v notnem črtovju."Kromatični" postop je postop. Kromatični postop torej vedno vključuje predznake. ki vključuje ista imena not. Z drugimi besedami.

Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. so naslednje: . vrednost 435 HZ. ki je opredelil elektromagnetno valovanje).TON JE ZVOK. ima od leta 1885. ton A1. Na primer: KOMORNI TON. Frekvence posameznih tonov. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. po Heinrichu Hertzu. tj. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. številom nihajev v določenem času.

Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .000 kHz (prag slišnosti).Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.

KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. tj.• • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK. številom nihajev v določenem času. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. po Heinrichu Hertzu. ton A1. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. vrednost 435 HZ. ima od leta 1885. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. Na primer: KOMORNI TON. so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va . Frekvence posameznih tonov. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. ki je opredelil elektromagnetno valovanje).

1 83 293.8 26 110.6 0 59 622.27 18794.0 66 4186.0 20 2793.0 8 36 8869.00 1760.7 50 14080.29 6 73.6 8 55 987.45 1396.5 41 123.6 28 349.9 98 207.827 23.4 38 3520.78 2 82.30 7 92.0 05 2217.3 18 2489.2 03 43.2 70 61.8 13 138.354 19.98 1479.352 17.0 09 4434.5 5 10 698.4 61 2349.8 26 2959.0 41 5587.9 13 55.76 1975.2 49 48.6 52 220.9 11 6271.3 03 11839.49 9 97.0 00 466.9 63 3322.9 55 3135.5 1 02 554.9 95 415.36 1108.8 32 155.7 08 38.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 h') C3 C4 C5 C6 C7 C8 z belo barvo so označeni toni na klavirju 16.9 1 82 830.500 25.99 1567.6 14 184.0 32 5274.445 20.84 17739.8 54 13289.5 63 164.8 75 7040.0 82 11175.0 00 233.8 14 174.4 71 130.6 65 311.1 3 27 10548.0 00 116.3 05 440.8 22 12543.8 83 523.6 4 88 9397.99 9 103.7 35 65.0 00 3729.500 29.5 4 08 659.6 26 277.3 10 3951.957 27.40 6 69.9 27 6644.60 1661.2 9 19 880. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.6 48 36.25 1318.2 28 369.135 30.5 91 146.125 24.0 00 7458.7 5 31 587.1 64 493.868 32. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .9 9 78 783.33 1174.06 19912.evropske kratice ameriške kratice IME TONA C Cis / Des D Dis / Es E F Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H C2-H2 C0 C1C-H H1 C1 C2 c1-h1 c-h (ali c'. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.2 66 © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.9 6 13 739.0 82 246.5 3 45 9956.1 33 8372.9 97 195.25 1046.6 54 46.9 99 51.9 42 261.6 52 5919.6 36 4978.40 7 87.602 21.01 16744.8 91 41.1 27 329.0 0 00 932.32 1864.6 20 7902.9 22 4698.0 16 2637.7 03 34.324 18.0 00 14917.5 7 33 2093.41 6 77.9 94 391.000 kHz (prag slišnosti).25 1244.2 40 15804.0 00 58.

2008]).com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. Grove Music Online ed.Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'.3.grovemusic. Macy (Accessed [15. L. <http://www. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: .

6 2349. so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va c1-h1 evropske C1C2-H2 C-H c-h (ali c'. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu.0 4978.354 08 6 32 65 0 59 18 36 38.06 19912.0 Dis / Es 19.33 1174.8 261.0 4186.0 5274.602 03 7 14 28 5 10 20 41 43. tj.DINAMIKA • • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK. številom nihajev v določenem času.01 16744.8 329. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz.6 349.0 8 36 8869.6 D 18.25 1046.324 48 6 91 83 5 31 61 22 36.0 E 20.84 17739.6 4 88 9397.3 03 . po Heinrichu Hertzu.1 554.30 174. Frekvence posameznih tonov. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. ki je opredelil elektromagnetno valovanje).5 2489.9 2793.4 4434.6 69.25 1244.9 Cis / Des 17. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859.40 130.7 73.45 1396. vrednost 435 HZ.827 54 7 14 28 6 13 26 52 8372.5 3 45 9956.25 1318. Na primer: KOMORNI TON.6 F 21.6 87. ton A1.8 77.40 164.5 277.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 kratice H1 h') ameriške C0 C1 C2 C3 C4 C5 C6 C7 C8 kratice IME z belo barvo so označeni toni na klavirju TONA 32.1 622.27 18794.3 4698.8 293.352 03 6 13 26 1 02 05 09 34.78 155.29 138.6 523.5 311.6 659. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru.0 C 16.2 82.36 1108.2 698.6 587.5 2637. ima od leta 1885.41 146.1 3 27 10548.7 65.7 2217.5 2093.0 82 11175.8 5587.445 91 2 63 27 4 08 16 32 41.

32 1864.0 00 233.98 1479.7 50 14080.500 25.957 27.1 33 11839. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .0 00 7458.99 1567.9 99 51.9 63 3322.9 98 207.9 55 3135.99 9 103.6 20 7902.5 41 123.8 22 12543.1 64 493.000 kHz (prag slišnosti).2 66 - © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.9 97 195.4 71 184.8 26 110.5 7 33 2959.8 83 739.60 1661.8 54 13289.0 82 246.9 9 78 783.2 70 61.4 38 3520. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.2 40 15804.9 1 82 830.0 00 14917.135 30.7 35 92.0 00 116.6 52 220.49 9 97. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.9 11 6271.0 00 58.00 1760.125 24.9 27 6644.9 95 415.76 1975.0 66 5919.0 00 3729.8 75 7040.Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H 23.2 9 19 880.9 94 391.3 05 440.868 46.3 10 3951.500 29.0 00 466.9 13 55.6 8 55 987.9 42 369.2 49 48.0 0 00 932.

kako močno zveni ton. ki so predstavljeni v tabeli spodaj.dB / f) Glasbo izvajamo tiho. srednje glasno. sotto voce ('pod glasom') ipd.Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'. Ponavadi pa si pomagajo z nekaj osnovnimi izrazi za DINAMIKO.grovemusic. <http://www. morendo ('umirajoč zvok').com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. Glasbeniki uporabljajo za označevanje tega. opisne izraze v italijanščini. kot so: al niente ('v nič'). decrescendo ali diminuendo ('postopoma tišje ali manj glasno'). Grove Music Online ed. zelo naglas . . L..2008]). Macy (Accessed [15. crescendo ('postopno glasneje').3. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: KRATKE RITMIČNE VREDNOSTI< < > > DOLGE NOTNE VREDNOSTI šTIRIINšES DVAINTRIDE šESTNAJS ČETRTIN POLOVIN TDESEOSMINKA CELINKA SETINKA TINKA KA KA TINKA y x e q h w VSAKA NOTNA VREDNOST IMA TUDI SVOJO TIšINO: PAVZO Poleg tonske višine so glasbeniki pozorni še na naslednje lastnosti (parametre) tona: MOČ. perdendo ali perdendosi ('izgubljajoč zvok').. GLASNOST (DINAMIKA) (mera: decibel / fon .

staccato (it. ki bi imeli povsem iste značilnosti zvena v glasu.in vsako glasbilo .. primer .vsebujejo vedno več navodil in oznak za izvedbo. kriči ali pa šepeta? Vsak človek . da morajo razmerja med intervali ostati ista. ISTE FORMANTE. tudi če govori tiho. To pomeni. stoletja so nekateri notni zapisi vedno bolj zahtevni . primer . označi se s pikico nad noto. tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. čeprav gre za isto tonsko višino . ki jo je treba izvesti odrezavo). kako naj izvajalec vzbudi posamezen ton in kako naj zaigra kako zvezo tonov. kot prstne odtise: ni dveh ljudi. na primer.transponirana melodična linija za Č4 navzgor: . Enako je z glasbili: različne lastnosti (strukture materialov) in okoliščine izpostavljajo določene tone HARMONSKEGA SPEKTRA z različnimi poudarki.izvirna melodija: 1.ima svoje značilnosti glasu. NAČIN VZBUJANJA ZVOKA (ARTIKULACIJA) (mera: približki za način izvajanja in povezovanja tonov). Zlasti od začetka 20. Zapis se transponira.. 'po/vezano'. 'ločeno'. označi se z lokom med prvo in zadnjo noto in med katerima je treba vse note igrati vezano). 'razmejeno'. ki jih je mogoče odkrivati na podoben način. Najbolj pogosti artikulacijski napotki so. označi se kot staccato in legato sočasno). legato (it.ZVEN ali BARVA (TIMBRE) (mera: računanje frekvenc posameznega tona za posamezno glasbilo) Zakaj nezgrešljivo prepoznamo glas znanega človeka. in portato (nošeno. Poglejmo si naslednji primer: 1. Skladatelji so skozi stoletja vedno bolj opredeljevali. Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi.

na primer rogovi v D ali trobente v D. Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto. ki je vsebovala različne tonalitete. namesto z uporabo predznakov: Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (razen tistih. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično .m3 . moramo določiti samo novo tonaliteto. Transpozicija je pomembna za veliko glasbenikov. Transponirajoča glasbila sodijo večinoma v družine pihal in trobil. ali njenih delov. transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru. je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol. Ta glasbila se imenujejo transponirajoča glasbila: to so glasbila. ko so ta glasbila lahko proizvajala samo tonske višine harmonskega niza in je bilo potrebnih več glasbil iste družine za izvedbo skladbe. Navada transponiranja izhaja izpred časa iznajdbe ventilov. kot v naslednjem primeru. ki so značilne za določeno tonaliteto. pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu. ki zvenijo niže ali više od notirane tonske višine. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). na primer iz C na D ali iz H v A (dur ali mol). moramo opredeliti novo tonaliteto. razen če gre za interval oktave (kot pri kontrabasu ali piccolo flavti).Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj).navzgor: TRANSPOZICIJA JE spreminjanje kompozicije. Transponirajoča glasbila so: Na B (visoko) — zveni m7 više od zapisanega Piccolo trobenta (tudi v A) Soprillo (sopranissimo saksofon) . ki ima tri nižaje.izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. primer . ki zahtevajo znanje transpozicije. za določen interval navzgor ali navzdol. Če pa izvirna melodija ima dodatne akcidence. da ostane izvedba zapisa enaka za vsa glasbila iste družine glasbil. Na primer. ki je vodilni ton v a-molu. transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2. Namen transpozicije je omogočiti. v kateri je napisana). ker obstaja kar nekaj glasbil. bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). ne glede na uglasitev (velikost) glasbila. Če lahko druge note transponiramo za generično terco. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu.

pisan v violinskem ključu tenorska Wagnerjeva tuba (stara notacija) .Na As (visoko) — zveni m6 više od zapisanega piccolo klarinet Na Es (visoko) — zveni m3 više od zapisanega sopranski klarinet Sopranino saksofon Na D (visoko) — zveni v2 više od zapisanega sopranski klarinet v D D-trobenta (uglašena tudi na Es) Na B — zveni v2 niže od zapisanega sopranski klarinet sopranski saksofon tenorska Wagnerjeva tuba (nova notacija) trobenta kornet krilni rog basovski klarinet Na A — zveni m3 niže od zapisanega Oboe d'amore sopranski klarinet basetni klarinet trobenta v A Na g — zveni č4 niže od zapisanega altovska flavta sopranski klarinet v G Na f — zveni č5 niže od zapisanega angleški rog rog basovska Wagnerjeva tuba basetni rog altovski saksofon Na Es — zveni v6 niže od zapisanega altovski klarinet altovski saksofon tenorski rog Na B (nizko) — zveni č8+v2 niže od zapisanega basovski klarinet tenorski saksofon baritonski rog pisan. v violinskem ključu tenorski trombon.

pisana v violinskem ključu kontrabasovski klarinet bas saksofon Na (kontra) G (zelo nizko) — zveni dve č8+č4 niže od zapisanega subkontra flavta Na (kontra) Es (zelo nizko) — zveni dve č8+v6 niže od zapisanega oktokontraaltovski klarinet kontrabasovski saksofon Na (subkontra) B (zelo nizko) — zveni tri č8+v2 niže od zapisanega oktokontrabasovski klarinet subkontrabasovski saksofon Povzel / Compiled by: Leon Stefanija .Na A (nizko) — zveni č8+m3 niže od zapisanega basovski klarinet Na G (nizko) — zveni č8+č4 niže od zapisanega kontraaltovska flavta Na F (nizko) — zveni č8+č5 niže od zapisanega basovska Wagnerjeva tuba (stara notacija) Na ES (nizko) — zveni č8+v6 niže od zapisanega kontraaltovski klarinet baritonski saksofon Es tuba. pisana v violinskem ključu Na (kontra)B (zelo nizko) — zveni dve č8+v2 niže od zapisanega tuba.