TEORIJA GLASBE

AVTOR: Boris Odreitz-Bortchy
GLASBENIK MULTIINSTRUMENTALIST VOKALIST TONSKI MOJSTER ARANŽER KOMPONIST bortchy@gmail.com

http://bortchy.mojforum.si/

• • • • • •

Kaj je harmonija Akord Vrste akordov Mnogostranost akordov Označevanje akordov

AKORD je sozvočje najmanj treh različnih tonov. Besedo harmonija pogosto slišimo. Nič čudnega, saj pomeni ubranost, sklad(nost), h kateri tako pogosto težimo na najrazličnejših področjih našega življenja. Posebno mesto ima tudi v glasbi, kjer označuje njeno vertikalno – sozvočno zgradbo. V ožjem smislu lahko pomeni tudi teoretično, šolsko disciplino — nauk o gradnji in vezavi akordov, včasih pa jo uporabimo tudi kot sopomenko besedi akord.

Akordom, ki jih sestavljajo trije toni, reč rečemo trozvoki (tudi trizvoki), tisti iz štirih tonov so četverozvoki (tudi štirizvoki), iz petih peterozvoki, iz šestih šesterozvoki itn. Za zvok klikni na sliko.

Akorde lahko zgradimo iz različ različnih intervalov. Tradicionalna harmonija temelji na terčnih . akordih, torej akordih na osnovi intervala terce (razlog za to gre iskati tudi v vrsti alikvotnih , tonov).

Akorde je moč graditi tudi na osnovi drugih intervalov – kvart, kvint, sekund in tako dobimo č ekund kvartne, kvintne in sekundne akorde (več sekund, nanizanih ena nad drugo, tvori grozd – , klaster tonov),

pa tudi na vrsto drugih načinov, ki lahko tako ali drugač vključujejo prej naštete, ali pa so od č činov, drugače č čujejo č njih povsem drugačni. Naslednji primer prikazuje trozvok z dodano sekundo bikord in zrcalni čni. akord:

Osnovni akord terčne gradnje je kvintakord (skrajšano od terckvintakord). Kvintakordi v čne diatoniki (torej na osnovi lestvič lestvičnih tonov durove in molove lestvice), so zgrajeni s čnih kombinacijami intervalov velike in male terce. To so durov, molov, zmanjšani in zveč mi zvečani kvintakord. Durov kvintakord gradita v3 in m3, oklepa ga č molovega m3 in v3, oklepa ga . č5, prav tako č5. Zmanjšani kvintakord je zgrajen iz dveh m3, oklepa ga zm5, zveč pa iz dveh zvečani v3, oklepa pa ga zv5.

Ton, na katerem je kvintakord zgrajen, njegova prima, se imenuje osnovni ton Je temelj ton. akorda, ki je tudi akustično najbolj izrazit (kombinacijski toni). Ostala dva tona sta terca – pri čno durovem in molovem akordu jo lahko poimen poimenujemo tudi karakteristični ton saj ločuje med čni ton, durom in molom, in kvinta – č je le-ta čista, lahko dobi tudi pridevek »prazna«. Akordu če dasta ime spodnji in oklepajoči interval – terca in kvinta, od tod torej terckvintakord. in oznaka Praviloma uporabljamo kar ime kvintakord, saj je krajše in povsem zadostno.

Pri trozvoku je lahko najnižji ton katerikoli od zgoraj naštetih. Če spodnji ton kvintakorda prenesemo oktavo višje, dobimo njegov prvi obrat – sekstakord (skrajšano od tercsekstakord – poimenovanje je dobljeno enako kot pri kvintakordu). Funkcije (vloge) tonov ostanejo enake kot pri kvintakordu. Durov sekstakord torej gradita m3 in č4, oklepa pa ga m6.

Če postopek ponovimo, postane najnižji ton kvinta, drugi obrat kvintakorda pa se imenuje kvartsekstakord (tokrat do okrajšave imena ne pride). Tudi tu se funkcije (vloge) tonov ohranijo. Durov kvartsekstakord torej gradita č4 in v3, oklepa pa ga v6.

Na enak način kot pri durovem akordu lahko dobimo tudi obrate molovega, zmanjšanega in zvečanega akorda. Pri molovem akordu je prvi obrat – sekstakord, zgrajen iz v3 in č4, oklepa pa ga v6. Drugi obrat – kvartsekstakord gradita č4 in v3 in oklepa m6.

Zmanjšani sekstakord sestavljata m3 in zv4, oklepa ga v6. Kvartsekstakord gradita zv4 in m3, oklepa pa spet v6.

Pri zvečanem sekstakordu pa moramo biti pazljivi. Sozvočje s tem imenom namreč v glasbeni teoriji že nastopa, je pa drugačno od prvega obrata zvečanega kvintakorda, saj ga gradita v3 in

zv4, oklepa pa zv6. Gre za enega od zelo pogostih alteriranih akordov, ki se imenuje tudi italijanski akord.

Da bi bili jasni, je torej najbolje za drugega od zgornjih (in spodnjih) akordov uporabiti kar poimenovanje prvi obrat zvečanega kvintakorda. Zadnji od spodnjih akordov je tako seveda drugi obrat zvečanega kvintakorda.

Na enak način gre obravnavati tudi oblike zmanjšanega akorda. Drugega od spodnjih akordov bomo tako imenovali prvi obrat zmanjšanega kvintakorda (sestavljata ga m3 in zv4, oklepa ga v6) in drugega drugi obrat zvečanega kvintakorda (gradita ga zv4 in m3, oklepa pa spet v6).

OPOMBA: V praksi je še vedno moč zaslediti poimenovanja obratov zmanjšanega in zvečanega kvintakorda z izrazi zmanjšani sekstakord, zmanjšani kvartsekstakord, zvečani sekstakord in zvečani kvartsekstakord. Ne zgodovinsko ne teoretično omenjena poimenovanja ne vzdržijo, zato jih se jih v tem kontekstu ne uporabljajmo!

TROZVOKI NA STOPNJAH DUROVE IN MOLOVE LESTVICE
Na vsaki od stopenj lestvice lahko s pomočjo ostalih lestvičnih tonov zgradimo kvintakord. Na stopnjah durove in naravne molove lestvice tako dobimo tri durove, tri molove in zmanjšan akord. Kvaliteta akordov, ki vsebujejo tona sedme oziroma šeste lestvične stopnje, se v harmonični in melodični molovi lestvici spremeni. Na stopnjah harmoničnega in melodičnega mola tako srečamo po dva molova, durova in zmanjšana akorda ter enega zvečanega:

1. akordi na stopnjah durove lestvice:

2. akordi na stopnjah naravne molove lestvice:

3. akordi na stopnjah harmonične molove lestvice: I. mol, II zm., III. zv., IV. mol, V. dur, VI. dur, VI. zm.

4. akordi na stopnjah melodične molove lestvice: I. mol, II. mol, III. zv., IV. dur, V. dur, VI. zm., VII. zm.

Na katerih stopnjah naštetih lestvic torej nastopajo durovi, na katerih molovi, na katerih pa zmanjšani in zvečani trozvoki? Poigrajmo se kar takoj s preglednico in vanjo razvrstimo akorde, kot to kažejo zgornje lestvice: durov trozvok molov trozvok zmajšani zvečani trozvok major triad minor triad trozvok augmented triad diminished triad (naravni) dur I, IV, V II, III, VI VII / (natural) major naravni mol III, VI, VII I, IV, V II / natural minor harmonični mol V, VI I, IV II, VII III

ki nastopajo na stopnjah C-dura in harmoničnega d-mola: Opazimo lahko. II VI. da so večinoma različni med seboj. V melodic minor I.harmonic minor melodični mol IV. Ko se nek človek udejstvuje na različnih področjih. stopnji. molovega. gre torej to durovo lestvico iskati v2 pod osnovnim tonom akorda. stopnji durove lestvice in da (iz poznavanja lestvic) je v durovi lestvici II. da na različnih stopnjah durove in vseh treh oblik molove lestvice lahko srečamo vse vrste diatoničnih trozvokov – durovega. je molov in preglednica kaže. Pa poglejmo tiste.. Akord. navadno rečemo. lestvična stopnja v2 nad prvo. v eni na VI. in v eni na VII. VII III MNOGOSTRANOST TROZVOKOV V prejšnjem poglavju smo lahko opazili. da je isti trozvok moč najti na stopnjah različnih lestvic – isti akord torej lahko nastopa v različnih tonalitetah. v katerih nastopa dmolov kvintakord? Še zdaleč ne – pomagajmo si s preglednico od prej. Katere so te lestvice? Če vemo. da leži trozvok na II. v d-molu pa na I. stopnji. da je zelo mnogostran(ski). V C-duru nastopa na II. Če bi pogledali v različne tonalitete in primerjali njihove akorde. da molov trozvok nastopa kar pogosto – srečamo ga v treh durovih lestvicah – v eni na III. po katerem sprašujemo. vendarle pa na stopnjah obeh lestvic srečamo dmolov trozvok. bi lahko ugotovili. zvečanega in zmanjšanega. Prav takšni – mnogostrani so tudi akordi.. torej d –>c: . So to vse vloge.

preseli« po takem mostu iz ene tonalitete v drugo. težišče . za katero pravimo.Tale razlaga je preveč strnjena. je tonični akord (T). kadence). Poiščimo s pomočjo tabele še vse molove lestvice.Na drugi stopnji C-durove lestvice res nastopa d molov akord. prevladujejo akordi določene durove lestvice. Po tej poti lahko ugotovimo mnogostranost vseh diatoničnih trozvokov. in nekakšen »dom« (saj predstavlja izhodišče in cilj vsega dogajanja).Zelo pomembno pa je vedeti. ki ga dajo akordi določene lestvice z nekaterimi značilnimi ga zvezami teh akordov (t. ki vsebujejo d molov trozvok: d-molov Našli smo d-mol. s čimer smo le še enkrat ponovili durove d-molov trditev z začetka tega poglavja. da je nastopanje enega in istega akorda v več tonalitetah kot nekakšen most deti. stopnji naravnega in harmoničnega a a-mola. napetosti. po zvočnosti pa prav nič manj pomembni akordi – predstavljajo zaokrožitev zvočnega sveta tonalitete in pomembno izhodišče za njegovo nadaljnje . občutenju njihove zvočnosti.stopnji) in F molov F-dur (kjer leži na VI. ki vsebujeta d-molov trozvok – in najdemo B n B-dur (kjer je d-molov akord na III. čemur bo namenjena tudi posebna vadnica. na V. akordi stranskih stopenj pa – po funkciji podrejeni glavnim. Če je skladba pisana v molu.i. upoštevanja njihovih medsebojnih odnosov in odnosa do tonike je postavljeno izhodišče za oblikovanje vse tonalne glasbe. stopnji). imenujemo tonaliteta. Akordi torej v tonaliteti ne nastopajo slučajno. Z muzi muzikalno uporabo lestvičnih akordov. je seveda potrebno še nekaj vaje. pa moramo tabelo in sestavo durove in vseh oblik molove lestvice. da je pisana v duru. Če se glasbeno dogajanje »sprehodi. kjer nastopa d-molov trozvok na prvi stopnji vseh treh njenih ob Nastopa še na molov oblik. Najpomembnejši akord v tonaliteti. govorimo o diatonični modulaciji oziroma modulaciji s skupnim akordom. Akordi na glavnih lestvičnih stopnjah so stebri . Zvočno okolje. Na enak način pa lahko poiščemo še ostali dve durovi lestvici. ker nastopajo pogosteje in postavljajo nekakšno ogrodje strukture tonalne glasbe. stopnji naravnega g-mola in n drugi stopnji mola melodičnega c-mola. med njimi. pač pa v določenih značilnih vlogah – namesto besede določenih vloga navadno uporabljamo besedo funkcija. tonalitete. IV. da bi mnogostranost akordov poslej stresali kar iz rokava – za dobro predstavo in znanje mnogostranosti. v njej prevladujejo akordi določene molove lestvice (predvsem njene harmonične oblike). poznati mola. OZNAČEVANJE FUNKCIJ AKORDOV EVANJE V skladbi.

ostali so akordi stranskih stopenj. Akordom glavnih stopenj vzporedni (paralelni) akordi v duru leže terco pod. V harmoniji je sorodstvo akordov zelo pomemben dejavnik in bo obdelano v posebnem razdelku. akord tretje stopnje lahko nastopa v dominantni ali v tonični vlogi. ki ležijo na glavnih stopenj v duru .). da so akordi.Načinov označevanja funkcij akordov je več. ko imata dva akorda vsaj en skupen ton. Zgoraj omenjen način označevanja ima slabost: funkcijsko izpostavlja samo en terčno soroden akord glavne stopnje – samo vzporednega (npr.v molu vzporedni. Tokrat naj bo povedano le. ki so vzporedni v duru. oglejmo si jih skupaj z njihovimi prednostmi in slabostmi: a) označevanje akordov glavnih stopenj in njihovih paralel temelji na funkcijah lestvičnih tonov ter vzporednih durovi in molovi lestvici (slednja kot vemo. Več. Skupna slika akordov vzporednih durove in molove lestvice lepo pokaže. da o sorodnosti govorimo takoj. ne pa oboje hkrati. T – Tp itn. Še več: npr. v molu pa terco pod glavno stopnjo). saj npr. Več avtorjev se tako odloča za popolnoma c) nevtralno označevanje lestvičnih akordov z rimskimi števili: . v molu pa terco nad njimi (Tp – tonična paralela. večja je stopnja sorodnosti – bližja sta si po zvočnosti in funkciji.širjenje. b) označevanje akordov stranskih stopenj z obema terčno sorodnima glavnima stopnjama prihaja iz ruske teorije harmonije in uspešno odpravlja zgoraj omenjeno pomanjkljivost. vendar v praksi navadno nastopa le v vlogi ene od njiju. Terčno sorodstvo je močno. Omenjeno je pomanjkljivost pričujočega načina. ko je skupnih tonov. čeprav v praksi običajno nastopa kot akord s tonično funkcijo. Sp – subdominantna paralela in Dp – dominantna paralela). leži malo terco nižje). predstavljajo akorde glavnih stopenj molove lestvice. četrti in peti stopnji. akord šeste stopnje v molu je označen kot subdominantna paralela. ne pa tudi drugega terčno sorodnega akorda (ki v duru leži terco nad. in – ravno obratno – akordi. Akord stranske stopnje v sebi sicer zares združuje karakterja obeh terčno sorodnih glavnih stopenj. saj imata tako sorodna akorda kar dva skupna tona – akord glavne stopnje in njegov vzporedni akord sta torej pomembno povezana in sta si po funkciji blizu. Pri obeh lestvicah ležijo kot vemo akordi glavnih stopenj na prvi.

znana je tudi kvaliteta akorda): . zvečane z velikimi črkami in plusom +. ki zelo strnjeno in preprosto povedo veliko (ločijo se akordi glavnih in stranskih stopenj. Če pri tem označimo durove akorde z velikimi črkami. da je to na pri označevanju na nek način vidno. kar pa v praksi ni res. funkcijska pripadnost slednjih ni nejasna. Pomanjkljivost tega načina s stališča harmonske analize pa je. Kot ena od možnih preizkušenih in uspešnih rešitev se ponuja d) označevanje s kombinacijo črk in rimskih številk.To označevanje je praktično in smo ga že uporabili pri ugotavljanju mnogostranosti akordov. molove z malimi črkami in zmanjšane z malimi črkami in °. da so akordi glavnih stopenj povsem izenačeni z akordi stranskih stopenj. dobimo označbe. Akordi glavnih stopenj so vendarle – kot že rečeno – stebri tonalitete in dobro je.

ali diatoničnimi. 1. slovensko tudi kromatični ali alterirani intervali. Preštej linije in praznine: . To geslo prinaša nekaj načinov prepoznavanja in tvorjenja intervalov. moramo prepoznati razdaljo med dvema tonskima višinama. preštej linije in praznine na notnem črtovju). Prepoznavanje in pisanje intervalov je ena osnovnih nalog pri skoraj vseh glasbenih dejavnostih. moramo biti sposobni prepoznati (ali "preračunati") intervale.in specifičnimi intervali. govori o inverziji intervalov in transpoziciji melodične linije... Generični in specifični intervali Razlikujemo med generičnimi . izraz specifično pa na kvantiteto in kvaliteto. vključno s prvo noto (štej jo za "1") in zadnjo noto. Da bi prepoznali akord. del Generični intervali do oktave Prepoznavanje generičnih intervalov Preštej število imen tonov med dvema notama (npr. Na klavirju upoštevaj samo bele tipke za generične intervale. Da bi zapeli melodično linijo. tudi osnovnimi .UVOD Interval je razdalja med dvema tonskima višinama. Pri generičnih intervalih govorimo o diatoničnih razmerjih med tonoma. Za prepoznavanje in tvorjenje intervalov sledimo dvema korakoma: 1) prepoznavamo/tvorimo generični interval in 2) prepoznavamo/tvorimo kakovost intervala (specifiko intervala). Izraz generično se nanaša na kvantiteto intervala. Pri specifičnih intervalih pa govorimo o obojem: o diatoničnih razmerjih med tonoma in o predznakih. ne o morebitnih predznakih (višajih ali nižajih). Naslednji primer prikazuje korake določanja generičnega intervala na notnem črtovju: Dani interval ima dve noti: d in a.

Rešitev: generični interval d-a je 5 (kvinta). Na klavirju lahko prepoznamo generični interval takole: Dani interval: d-b. Rešitev: generični interval d-b je 6 (seksta) . Primeri generičnih intervalov Generični intervali na C-duru navzgor. . Preštej bele tipke (imena tonov). Generični intervali na C-duru navzdol. Generični intervali na klaviaturi.

Spodnji primer prikazuje korake tvorjenja generičnega intervala na notnem črtovju. Na klavirju preštejemo navzgor ali navzdol bele tipke od danega tona (ki ga štejemo kot "1"). pri čemer štejemo dani ton za "1".Tvorjenje generičnega intervala Za tvorjenje generičnega intervala je treba prešteti število not navzgor ali navzdol od danega tona (prešteti torej linije in praznine). Naloga: tvorimo generično 6 nad tonsko višino d. PRIMER: tvorba intervala NAD dano noto. .

Na klaviaturi je mogoče opredeliti generični interval takole: PRIMER: interval NAD dano noto.Preštejemo: 6 linij in praznin. Preštejemo 4 bele tipke (imena tonov). začenši s prvo noto: Rešitev: generična 6 nad danim tonom d je h. začenši s tipko danega tona: Rešitev: generična 6 nad danim tonom e je a. Naloga: narediti generično 4 nad dano tonsko višino e. .

V nadaljevanju sta predstavljena oba načina. . da vseh kakovosti ne najdemo pri vseh intervalih (glej tabelo spodaj). alterirani) intervali do oktave Kakovost intervalov Šele ko določimo generični interval.zvečana (zv.čista (Č. . lahko določimo specifično kakovost intervala. del Specifični (kromatični. angleško: aug=augmented).2. Dobro si je predstavljati klaviaturo.zmanjšana (zm.velika (V. 1) Določitev intervala s štetjem poltonov med tonskima višinama Za štetje poltonov si je dobro zapomniti mesto poltonov v lestvici (v C-duru: med tonoma h in c ter e in f) in pa mesto celih tonov (vsi drugi toni C-durove lestvice so med seboj oddaljeni za cel ton). Obstaja pet osnovnih kakovosti intervala: . angleško: m= minor). Generični interval Specifika intervala čista prima (Č1) zvečana prima (ZV1) zmanjšana prima (zm1) zmanjšana sekunda (zm2) mala second (m2) velika sekunda (V2) zvečana sekunda (ZV2) zmanjšana terca (zm3) mala terca (m3) velika terca (V3) zvečana terca (ZV3) zmanjšana kvarta (zm4) čista kvarta (Č4) Število poltonov 0 1 -1 0 1 2 3 2 3 4 5 4 5 Prima (1) Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) . Obstajata dva splošna načina določanja specifike intervala: 1) štetje poltonov med tonskima višinama intervala in 2) prepoznavanje po značilnostih durove in molove lestvice.mala (m. V nekaterih primerih najdemo dvojno zvišane (dzv) ali dvojno znižane (dzn) intervale. Pomembno pa je. Tabela spodaj prikazuje razdaljo med intervali po poltonih. angleško: P=perfect). angleško: dm=diminished). . . angleško: M= major).

. . 3.prima. je treba dodati. Predstavljati si je treba (ali pa gledati) klaviaturo in prešteti število poltonov med notama intervala. ki jih interval vsebuje. sekste in septime niso nikoli ČISTE. torej: zmanjšani < mali < VELIKI < ZVEČANI. Naslednji primer prikazuje postopek prepoznavanja specifike intervala. kvarta. kvinta in oktava niso velike ali male. . mali pa so pol tona manjši od VELIKIH intervalov — VELIKI intervali pa so vedno pol tona manjši od ZVEČANIH. temveč samo ČISTE. da: .sekunde.zmanjšani intervali so vedno pol tona manjši od malih intervalov. da so ZVEČANI INTERVALI pol tona manjši od DVAKRAT ZVEČANIH intervalov in da so dvojno zmanjšani intervali za pol tona manjši od zmanjšanih intervalov: dvojno zmanjšani < zmanjšani in pa zvečani < dvojno zvečani. Prepoznati je treba generični interval med dvema tonskima višinama. ampak male IN VELIKE. Dani interval ima tona: d in a. Čeprav v zgornji preglednici ni napisano. Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poltonske metode Prepoznavanje specifike intervala se odvija v treh korakih: 1.zvečana kvarta (ZV4) zmanjšana kvinta (d5) čista kvinta (Č5) zvečana kvinta (ZV5) zmanjšana seksta (zm6) mala seksta (m6) velika seksta (V6) zvečana seksta (ZV6) zmanjšana septima (zm7) mala septima (m7) velika septima (V7) zvečana septima (ZV7) 6 6 7 8 7 8 9 10 9 10 11 12 11 Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) zmanjšana oktava (zm8) 12 čista oktava (Č8) zvečana oktava (ZV8) 13 Navedena preglednica intervalov pove. S pomočjo tabele zgoraj je treba prepoznati kakovost intervala glede na število poltonov. 2. . terce.so zmanjšani intervali vedno pol tonske višine manjši od čistih intervalov in da so čisti intervali vedno pol tona manjši v primerjavi z ZVEČANIMI INTERVALI: zmanjšani < čisti < zvečani.

da so med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami durove lestvice navzgor samo mali. da je največ specifik intervalov mogoče najti med toniko in drugimi toni durove in molove lestvice. je mogoče pravila posplošiti na vse tonalitete. veliki in čisti intervali. Prepoznavanje generičnega intervala s štetjem linij in praznin: Generični interval s tonskima višinama d in a je torej 5. Čeprav je primer spodaj zamejen na C-dur in c-mol.1. Predstavljamo si (ali gledamo) klaviaturo in štejemo število poltonov med obema tonskima višinama: 3. V durovi lestvici navzdol pa vidimo. (Vse tonalitete iste vrste imajo namreč enaka razmerja poltonov in celih tonov. da sta samo dve vrsti intervalov — mali in čisti: . Na zgornji preglednici je mogoče najti kakovost intervala glede na vsebovane poltone: 5 s sedmimi poltoni je ČISTA 5 (Č5).) Zato si najprej poglejmo C-durovo lestvico (kratice intervalov so angleške): Vidimo. 2. 2) Prepoznavanje intervala s pomočjo durove in molove lestvice Iz primerov doslej je mogoče razbrati.

naravna molova lestvica navzdol vsebuje samo velike in čiste intervale. Katera lestvična stopnja (tonska višina) je ton a v D-duru / d-molu? Odgovor: 5. je vedno Č5. Lahko vzamemo spodnjo noto ali pa zgodrjo ter poskusimo poiskati interval v okviru naravnega mola ali durove lestvice navzgor. A-duru in a-molu.Primer naravne molove lestvice navzgor — poleg V3 na začetku so vsi intervali bodisi mali bodisi čisti: Končno. Odgovor: ker je interval med prvo in peto stopnjo prisoten v duru in molu. Ker je d spodnja nota. ton d obstaja v obeh lestvičnih spolih. Odgovor je: da. Dduru in d-molu. ali je ton d mogoče najti v A-duru ali a-molu. (Lahko pa si predstavljamo tudi drugače in izhajamo iz tona a kot tonike in se vprašamo. Naslednji primer prikazuje prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poznavanja zgradbe durove in molove lestvice: PRIMER: dana tona sta ma d in a.) 2. stopnja lestvice. (Lahko pa tudi sklepamo. Odgovor je: tonska višina a obstaja v obeh tonskih spolih. torej je dani interval s tonskima višinama d in a: Č5.) . stopnja. (Lahko vprašamo tudi: katera stopnja v A-duru/a-molu je ton d? Odgovor je: 4. ali najdemo ton a v D-duru navzgor ali v d-molu navzgor. 1. si jo lahko zamislimo kot prvo noto lestvice in se vprašamo. ker je v našem primeru ton d POD tonom a. z izjemo male 7: Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo durove in molove lestvice Poznavanje zgradbe durove in molove lestvice je mogoče zelo dobro uporabiti za določanje intervalov. da je od tona a navzdol do tona d v A-duru ali a-molovi lestvici NAVZDOL interval Č5. Upoštevati moramo lestvico navzdol.

stopnjo lestvice naravna molova in durova lestvica: med 1. da ne vsebujejo zmanjšanih in zvečanih intervalov (med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami). in 7. in 5. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. stopnjo naravna molova lestvica navzgor: med 1 in 7. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. in 3. stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. in 3. in 3. Napiši generični interval. in 4. in 2 stopnjo lestvice durova lestvica navzgor: med 1. lestvično stopnjo durove in molove lestvice navzgor: med 1 in 2. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. stopnjo lestvice naravni mol navzdol: med 1. . kjer se interval nahaja mala sekunda (m2) velika sekunda (V2) mala terca (m3) velika terca (V3) čista kvarta (Č4) durove lestvice navzdol: med 1. in 4.Preglednica v nadaljevanju kaže za vsak interval. Lestvična metoda 1. in 6. in 6. lestvično stopnjo čista kvnta (Č5) mala seksta (m6) velika seksta (V6) mala septima (m7) velika septima (V7) Šibka plat prepoznavanja intervalov s pomočjo durove in molove lestvice je ta. korak. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. Napiši generični interval. na kateri stopnji lestvice se nahaja (med prvim tonom lestvice in drugimi tonskimi višinami): Specifika intervala Lestvica. in 5. da so zmanjšani intervali vselej pol tona manjši od malih ali čistih intervalov in da so zvečani intervali vedno pol tona večji od velikih ali čistih intervalov. in 6. in 3. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. korak. Primer: sestavi interval Č4 na tonu AS. in 7. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. Dani ton je torej: Poltonska metoda 1. Za prepoznavanje zmanjšanih in zvečanih intervalov moramo upoštevati. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. in 7 stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. in 6.

Pomisli na spol lestvice (dur. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. Tvorba specifičnega intervala POD dano noto Z uporabo obeh metod prepoznavanja intervalov (poltonske metode in lestvične metode) bomo sestavili intervale POD dano noto. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. korak. Predstavljaj si. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. obstajajo). molu. koraka. klaviaturo in preštej število poltonov za vsak interval. 3. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo.2. 3. je lestvično stopnjo bodisi v As-duru bodisi v astorej ton des. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. med 1. stopnjo). 3. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. Pomisli na spol lestvice (dur. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. korak. koraku. nižaj (ali dvojni nižaj) bo interval povečal!! . koraka. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Čista kvarta vsebuje 5 poltonov. Zdaj moramo najti četrto Črna tipka. korak. 2. koraka.na konkretni lestvici .iz 2. in X. koraka. korak. Dani ton je bil ton AS. Lestvična metoda 1. Prepoznaj lestvično stopnjo. ki je potreben za to. Prek generičnega intervala (1. Napiši generični interval.na konkretni lestvici . Zapiši korak) pridi do specifike intervala si to noto. Prek generičnega intervala (1. Pozor: višaj (ali dvojni višaj) na spodnji noti bo zmanjšal interval. ker Č4 obstaja med 1. korak. Predstavljaj si. stopnjo obeh lestvičnih spolov. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora upoštevajoč predznake (v kolikor seveda skladati z generičnim intervalom iz 1. ali pa glej. korak. 2. Zapiši si to noto. Oris v nadaljevanju prinaša vsak korak. korak. Prepoznaj lestvično stopnjo.iz 2. in 4. stopnje -. 2. korak. stopnja lestvice ton des. korak. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). in X. in 4. stopnjo). v duru in molu. stopnjo lestvice. V obeh. Poltonska metoda 1. prikazana v 2. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične 3. je 4. Napiši generični interval. Čista kvarta obstaja v obeh spolih. korak. ali glej. Predznak uporabi le za spodnjo noto. As-duru in as-molu.

ali glej. Šesta lestvična stopnja je ton es. korak. koraka. Napiši generični interval. Nato moramo poiskati šesto stopnjo lestvice v naravni g-mol lestvici. stopnjo lestvice. 2. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. Na primer: pri tvorbi V3 navzdol na tonu ges bi morali poskusiti z naravnim ges-molom navzdol. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1.iz 2. 1. Prepoznaj lestvično stopnjo. Dani ton je bil ton g. korak. in 6. 2. Predstavljaj si. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. korak. je torej es. ki bi bila v tem . Lestvica navzdol. ker V3 obstaja med 1. korak. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). medtem ko lestvična metoda ni uporabna na vsaki tonski višini. prosim. Velika terca obstaja v naravnem molu navzdol: med 1. in X. korak. lestvično stopnjo. Razpredelnica v nadaljevanju prinaša primere tvorjenja specifike intervalov z obema metodama: Primer: sestavi interval M3 navzdol na tonu g. kot je ta. 3. Za potrebe vaje je mogoče uporabljati "preglednico intervalov" ali "preglednico intervalov v lestvicah". je g-mol. Črna tipka.Upoštevaj. 3. uporabljamo poltonsko metodo ALI se za hip spomnimo enharmonične lestvice. V podobnih primerih. ki jo moramo uporabiti. Upoštevaj prosim. Prek generičnega intervala (1. Dani ton je torej: Poltonska metoda Lestvična metoda 1. Zapiši si to noto. Napiši generični interval. prikazana v 2. klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Velika terca vsebuje 4 poltone. koraka.na konkretni lestvici . Ampak ta lestvica ne obstaja. da si moraš zapomniti število poltonov za vsak interval (poltonska metoda) ali strukturo intervalov v lestvicah. da je poltonska metoda vedno učlinkovita. in 6. ki ima dva nižaja: b in es. stopnjo). Pomisli na spol lestvice (dur. korak. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. koraku.

V tem primeru bi enharmonsko "prepisali" obe noti intervala. v kakšnih medsebojnih razmerjih so osnovni ("regularni") in sestavljeni intervali: Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni intervali Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) 9 (nona) 10 (decima) 11 (undecima) 12 (duodecima) 13 (tercdecima) 14 (kvartdecima) 15 (kvintdecima) Ni težko videti. njihova razmerja do osnovnih intervalov in način prepoznavanja sestavljenih intervalov. ki bi ga pred tem sestavili.mol. Tabela v nadaljevanju prikazuje. Vedno pa preverjaj pravilnost generičnega intervala! 3.primeru fis. da je dodajanje oktave osnovnim intervalom enako kot dodajanje številke 7 (ne 8!): Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni interval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) +7= +7= +7= +7= +7= +7= 9 10 11 12 13 14 . del Sestavljeni intervali (intervali. V tem zavihku bodo prikazane značilnosti sestavljenih intervalov. ki so večji od oktave) Prepoznavanje sestavljenih intervalov Sestavljeni intervali so intervali večji od oktave.

da bi dobili njegov osnovni ekvivalent: Osnovni intervali Odštej oktavo Osnovni inerval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) -7= -7= -7= -7= -7= -7= -7= 2 3 4 5 6 7 8 Ta osnovna aritmetična razmerja med osnovnimi in sestavljenimi intervali lahko uporabimo za prepoznavanje in tvorjenje sestavljenih intervalov. da imajo ekvivalenti osnovnih in sestavljenih intervalov iste kakovosti. si bomo predstavljali ta interval kot osnovni interval.iste kakovosti: lahko je velika. zvečana ali pa zmanjšana. ki je ekvivalent 3 (terci). Da bi to naredili. Prepoznajmo na primer naslednji interval: Čeprav bi dobili isto rešitev. mala. ker ima njen ekvivalent med osnovnimi intervali -2 (sekunda) -.Oktava (8) +7= 15 Drugače povedano. zmanšan ali zvečan. namesto da bi šteli linije in praznine (imena not). da imajo sestavljeni intervali in njihovi osnovni ekvivalenti enake vrednosti: 9 (nona) lahko nastopa kot velika ali mala (pa tudi seveda kot zmanjšana in zvečana). si moramo predstavljati spodnjo noto (c1) oktavo više ali pa zgornjo noto (es2) oktavo niže: Zlahka moremo prepoznati osnovni interval kot m3. Najpomembneje si je zapomniti. Ekvivalenti sestavljenih in osnovnih intervalov imajo vselej enake kakovosti. zvečana ali pa zmanjšana. da je 9 (nona) sestavljeni interval. Rešitev je torej: . številko 7 lahko odštejemo od sestavljenega intervala. Interval undecime (11) pa je lahko samo čist. Iz aritmetičnih postopkov zgoraj vemo. ker je ekvivalent tega intervala med osnovnimi intervali -kvarta (4) lahko čista. In vemo tudi.

(Na primer: ekvivalent V13 pri osnovnih intervalih je V6.m10 Ne pozabi: kakovosti ekvivalentov osnovnih in sestavljenih intervalov so vedno iste. Sestavi osnovni interval. Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. korak. 3. korak.1. . Postoperk ima naslednje korake: 1.2. Uporabimo pri tem znanje o značilnosih sestavljenih intervalov iz dosedanjega izvajanja: naredili bomo sestavljeni interval prek njegovega osnovnega ekvivalenta. korak.3. V zgornjem primeru imata 3 in 10 enako kakovosti: oba sta mala intervala.) 2.korak.) Primer . Napiši V6 pod tonom C1: Primer . Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. Prepiši višjo noto intervala oktavo više (če delaš nad dano noto) ALI spodnjo noto za oktavo niže (če delaš pod dano noto): Sestavi na primer V13 pod tonom C: Primer . Tvorjenje sestavljenega intervala Sestavimo interval. ki je večji od oktave. korak. (Na primer: ekvivalent V10 pri osnovnih intervalih je V3. Prepiši spodnjo not oktavo niže: To je V13 pod tonom C1. korak.

Kakovosti intervalov se v obratu spremenijo takole Kakovost intervala Obrat kakovosti intervala zm m V ZV V m . del Inverzija intervalov Tvorjenje obratov intervalov Inverzija ali slovensko obrat intervala pomeni njegovo razliko do oktave. seksta terca. kvarta kvinta in obrnjeno. sekunda postane v obratu septima.4. Na primer: naslednja intervala sta inverzija drug drugega: Velikost intervala se obrne takole: Velikost intervala Obrat intervala Interval Size Inversion of the Interval 1 2 3 4 5 6 7 8 8 7 6 5 4 3 2 1 Prima postane v obratu oktava in obrnjeno.

transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru. vsi zmanjšani se pri obratu spremenijo v zvečane. Čisti intervali pa tudi pri obratu ostanejo čisti. Naslednja preglednica prikazuje obrate na notnem črtovju: Da bi naredili inverzijo določenega intervala je treba samo prenesti spodnjo noto oktavo navzgor ALI zgornjo noto oktavo navzdol: ALI m3 postane V6 pri inverziji v eno ali drugo smer. da morajo razmerja med intervali ostati ista. To pomeni. Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto.in obrnjeno. je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. primer . ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur).transponirana melodična linija za Č4 navzgor: Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj).izvirna melodija: 1. Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. Zapis se transponira. namesto z uporabo predznakov: . Na primer.ZV Č zm Č Vsi mali intervali torej postanejo pri obratu veliki . Poglejmo si naslednji primer: 1. primer .

sedem-. ki so značilne za določeno tonaliteto. Glasbena lestvica je ZAPOREDJE TONOV V ISTI SMERI. Mikrointervali so različno veliki: tretjinotonski. primer .navzgor: Obstajajo tudi intervali. moramo opredeliti novo tonaliteto. oktotonika) in . Uporabljajo se v nekaterih neevropskih glasbenih kulturah.DIATONIČNE lestvice: DUR in MOL. Lestvice so kot knjiga lepega vedenja za tone: po njih se ravnata melodija in harmonija. bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol).TONSKA SPOLA . ki je vodilni ton v a-molu. pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu. Imenujemo jih mikrointervali. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. se v drugih uglasitvah uporabljajo tudi mikrointervali). Če lahko druge note transponiramo za generično terco.izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. kjer se ponavadi uporabljajo poltoni. kot v naslednjem primeru. celi toni in redkeje celi toni in pol in celo večji intervali. ali pa za kako drugo kakovost drugačni od poltona. ki so manjši od poltona. Lestvice se razlikujejo: . v kateri je napisana). heksatonika. v evropski glasbi pa so se začeli uveljavljati v 20. osemtonske lestvice ali tetratonika. pentatonika. Pogosto pa srečamo še nekaj MODUSOV: .Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (z izjemo tistih. četrttonski. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu. šest-. V zahodni glasbi sta najbolj pogosti obliki . heptatonika.po številu tonov (na primer pet-. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol. transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2. stoletju. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . Če pa izvirna melodija ima dodatne predznake. ki ima tri nižaje.m3 .po zgradbi intervalov (poleg temperirane uglasitve. moramo določiti samo novo tonaliteto.

.

. dvakrat daljša struna za oktavo drugačen ton. z enim prstom po njej izvabljal zvok. medtem ko so druge tonske višine zvenele bolj ostro. V grški antiki so Pitagori pripisovali veliko modrost. Pitagora naj bi nekoč. Različne dobe poznajo različne lestvice . Pitagora je videl. Ã… tirikrat daljša struna proizvaja za dve oktavi nižji ton.. če delimo struno v razmerju 4:3 dobimo čisto kvarto. Tako kot je bilo največje kladivo pri kovaču štirikrat večje od najmanjšega (4:1). Spreminjale so se tudi po pokrajinah. na dveh tretjinah. na treh četrtinah itn. ko se je sprehajal ob kovačiji. na tretjini. Tako je intervale razdelil na blagozvočne in jih poimenoval KONSONANCE ter tiste. razmerje 9:8 da sekundo. večja kladiva pa nižje tonske višine in je želel izračunati. ki je vključevala tudi znanje o glasbi. v kakšnih razmerjih so velikosti kladiv s tonskimi višinami. Namesto težkih kladiv je raje izbral struno. slišal. . da manjša kladiva proizvajajo višje tonske višine. drugi intervali pa imajo veliko bolj zapletena aritmetična razmerja. trikrat daljša struna oktavo in čisto kvinto višji ton. jo raztegnil na desko. tretje najmanjše kladivo samo za polovico manjše od največjega (2:1) . kako kovači s svojimi kladivi proizvajajo različne tonske višine: med seboj so nekatere zvenele zelo lepo. da razmerja med deljenjem strun in velikostjo kladiv dajejo enake rezultate.Lestvice so se skozi čas spreminjale. skladno. je ugotovil.in različni kraji sveta imajo različne lestvice. medtem ko jo je z drugim pritiskal na različnih koncih: na polovici. ki ne zvenijo skladno in te poimenoval DISONANCE. manj usklajeno druga z drugo. drugo najmanjše kladivo trikrat manjše od največjega (3:1).

Kvarta -------------------. f. lidijska. d2. f. Vmesni toni pa so se spreminjali. a. ki so se ustalili v 16. g. c2. Kot najpopolnejšo delitev lepo zveneči tonski razmerij je štel oktavo. frigijska.Pitagora je bil prepričan. g. naj bi tudi toni v glasbi imeli nek red. a. kot najbolj uporaben interval za računanje razmerij znotraj oktave pa je vzel kvinto. h. d2 frigijski: e. f2 miksolidijski: g. a. c2 dorski: d. d2. ki so jim tedaj pripisovali posebne učinke in jih imenovali po starogrških ljudstvih oziroma regijah Male Azije: jonska. h. Imena so se ohranila v starocerkvenih modusih. c2. c2. a. da obstajajo tudi v glasbi pravila. e2. c2. miksolidijska in eolska lestvica. a2 Modusi so se uveljavili z malenkostnimi razlikami v sestavi tetrakordov (sosledju štirih tonov): . f. h. stoletju: jonski (današnji dur): c. h. Zanj je bil interval kvarte osnova delitve oktave: od tona c2 do g1 navzdol in od tona f1 do c1 navzdol (stari Grki so igrali lestvice od zgoraj navzdol!) sta bili ravno dve enaki kvarti. imenovanih modusi. g2 eolski (današnji mol): a. e2 lidijski: f. f2. tako da je bilo več lestvic. a. d2. dorska. ki jih najdemo ne le pri tonskih višinah.Kvinta ----------------------. Takole so glasbeni poznavalci še tisočletje po Pitagori računali zaporedja intervalov v lestvici: Oktava -------------------. e2. h. ki so odzvanjali pri udarcih kovačevih kladiv. po katerem si sledijo. da mora med obema tonoma oktave obstajati enako število vmesnih tonov. c2. Tako kot so zvezde razporejene na določen način in rastline ter živa bitja rastejo v določenem skladju. h. g2. temveč v vseh stvareh v naravi in vesolju. ki lepo zvenijo. d2. f2. e. e.Sekunda Pitagora je menil. g. d. g. e2.

Iz Kitajske izvira ena najstarejših lestvic: pentatonika. ki je bil tudi sam glasbenik. Kitajska Veliko neznank v zvezi s kitajsko glasbeno preteklostjo je mogoče dopolniti s pogledom na ljudsko glasbeno izročilo in pa uporabo različnih glasbil. veliko dolguje prav nekaterim najstarejšim glasbenim tradicijam. so bili naslednji: . ki se je v zahodni glasbi razširila predvsem v 20. kot je mezopotamska. ki jih je danes preplavila -.zahodna glasba. iz katerih so sestavljali lestvice. je glasbo gojil kot eno najlepših dejavnosti za rast človeka: glasba naj bi nikoli nastajala samo za užitek ušes.Glasba naj bi odsevala različne duhovne in naravne pojave.Pomembno je reči. stoletju. Filozof Konfucij. človekova razpoloženja in njegovo dušo. Toni. Zahodna glasba. Zato se je tudi teoretski sistem spreminjal in je od začetnih 5 tonov že zelo zgodaj dobil 12 tonov . iz Kitajske. ki se je razvijala prek dediščine starih Grkov in rimske preobrazbe skozi krščanski srednji vek do renesančne polifonije (večglasja) in novoveških klasičnih mojstrovin. da se je glasba dolgo pred našim štetjem povezala z različnimi rituali.intervali prima modusa / oktava modus JONSKI Č DORSKI Č FRIGIJSKI Č LIDIJSKI Č MIKSOLIDIJSKI Č EOLSKI Č sekunda terca kvarta Č Č Č Zv Č Č kvinta Č Č Č Č Č Č seksta septima V V m V V V V m m V V m V V m V V m V m m V V m Stari Grki si niso sami izmislili modusov. Vendar je pentatonika le ena od lestvic. Enake moduse so poznale še starejše glasbene kulture.tako kot v zahodni glasbo. ampak je vedno povezana z željo po lepoti. V nadaljevanju sledi prerez osnovnih značilnosti nekaterih starih glasbenih kultur. ki izvira iz Daljnjega vzhoda. natančneje. ki so imele in imajo še danes izredno bogato glasbeno tradicijo. dobroti in prijateljskem sožitju vseh bitij.

.

kraljem. 4.7. bela. Ma (Madhyam). "Svar" se ponavadi imenuje nota. ljudstvom. 3. črna . ki izhaja iz dveh vej. dejanji in 5. so imeli precej veliko število izpeljanih lestvic iz postopov okoli posameznega intervala (gong. Čeprav lestvica zveni podobno kot "naša" diatonska durova lestvica . rumena. Pa (Pancham). ministri. "China". f.c. et al. Oxford Music Online. Re (Rishabh). Dve najpomemnejši sestavini indisjske klasične glasbe se imenujeta raag in taal. pa Hindustani. filozofske in verske prvine. severna.2008) Indija Klasično indijsko glasbo ponavadi opisujejo kot zelo bogato in staro glasbeno zapuščino. 2. medtem ko "šruti" označuje mikrointerval.Na Kitajskem so poznali 12 fiksnih tonskih višin . Dha (Dhaivat) in Ni (Nishad).. ki pa niso bile izpeljane samo po abstraktnih glasbenih ali čisto aritmetičnih razmerjih. različnimi 4. d. modra. po hindustansko govorečem območ ju vzhodno in južno od reke Jamune. po deželi Karnataki.. c2 . Za razliko od zahodnjaške kromaične delitve lestvice na 11 enako oddaljenih poltonov ima indijska delitev oktave 22 tonov ali "šrut". Ga (Gandhara). 2. severne in južne. 3. Thrasher. yung ali diao). med dvema svarama. predmeti glavno lestvico. h. uglednejša in bolj cenjena. temveč so vključevali astrološke. Imenujejo se: Sa (Shadj). tudi z barvami: 1.2008) Toda iz sistema petih in sedmih tonov. Grove Music Online. e. V njem so ustvarjali različne lestvice. ki so tvorili jedro vsake skladbe.7. 27. Tudi indijska lestvica ima 7 not..ob vsaki indijski glasbi zaznamo veliko razliko. . a. Južnoindijska glasba se imenuje karnatska. Na primer: pet tonov osnovne lestvice (pentatonike) so povezovali s 1. 20. g. (Iz: Alan R. rdeča in 5. med Himalajami in Vindijskim gorovjem. ki so jih izpeljali iz kvintnega kroga (sanfen sunyi): Kvintni krog Iz * From: Oxford Companion to Music (Edited by Alison Latham.

ki se prilegajo dobam določene taal. imenovan kharana. Taala se deli na poddele enake ali različne dolžine. Taala se izvajajo na bobnih. Rage so sestavljene iz naslednjih delov: Alap. . ki pomeni barvo ali strast. Taal Druga sestavina indijske glasbe je taal. In improvizacija je temeljna prvina izvajanja rag. Hindujsko-urdujska beseda raag izvira iz sanskrtske besede raaga. Tradicija pripisuje izvedbi rag določen čas dneva.Raag je osnova indijske klasične glasbe. Počasen. Sosledje dob je ogrodje. znotraj katerega bobnar izvaja improvizirane vzorce.Jor se začne z dodanim ritmičnim vzorcem. Alap je prvi del rage. ki (prepletajoč se z vrsto melodičnih vzorcev) postopoma pospešuje tempo in vodi k sklepnemu delu rage. Praviloma je poudarjena prva doba dela. -. kar bobnar pospremi z ustreznim udarcem na bobne. Največji poudarek pa nastopi na prvem delu taala. Igrati ga je treba s hitrimi trzaji tralice na desnem kazalcu. ali se raag izvaja vokalno ali instrumentalno. Ne glede na to. Jor. V južnoindijski tradiciji sledi anupallavi še en melodični del. askete ali privržence. Gat ima dva dela: pallavi (južnoindijski izraz) ali asthayi (severnoindijski izraz) postopoma začne skladbo in je v glavnem zamejen na nižje tonske višine in srednji register. ki učinkuje kot priziv in postopoma razgiba glasbeni tok -. sestavljen iz določenega števila dob. Vrsta rag prinaša določene občutke ali razpoloženja.počasnem. nekateri verjamejo. Raga zato lahko pomeni zvočni način barvanja poslušalčevega duha z občutki. izraženimi prek kombinacije niza tonov. Po tem se izvajalci razlikujejo. To je ritmični vzorec. Naslednji del skladbe se imenuje anupallavi (ali antara). Jhala. Raag je melodija. ko solist začne peti ali igrati pomemben ton rage. Rage se delijo na dve skupini: porva rage in uttar rage.bordun. srednjem ali hitrem. Lahko je katera koli taala in se razteza od dveh do šestnajstih ritmičnih vzorcev v katerem koli tempu . uttar rage pa se izvajajo med polnočjo in poldnevom. Taala so ritmični vzorci. vzvišen del. Cilj rage je izraziti določeno emocionalno razpoloženje ali čustvo.Jhala je sklepni del in izrazni višek rage. da utelešajo boga. -Gat je zapisana skladba. anupallavi (ali antara) in kharana (na jugu Indije). letnega časa ali praznikov (samay ali doba). Gat. je v ozadju vedno slišati zadržani ton ali nespremenljivo tonsko višino . Porva rage se pojejo med poldnevom in polnočjo. ki imajo od 3 do 108 dob in narekujejo ritmično gibanje melodiji. Rage so narejene iz različnih kombinacij sedmih not (svara). Ta se ponavadi povzpne iz srednjih v višje registre.

glasbeniki raje uporabljajo izraz modus. modus ali pa serija tonov. podobno tej na sliki poleg not: . temveč so lahko manjši ali pa tudi večji. ki se izmikajo temu tonskemu sistemu: modusi so zveze med nekaj intervali ali tonski nizi na posameznih lestvičnih stopnjah. Kot neustrezne jih je videl zato. Medtem ko je temperirana uglasitev narekovala lestvice po zakonitostih znanosti o zvoku. ki je lestvice povezovala v kvintni krog. orioles). ker je glasbo dojemal sinestetično: tonske višine je povezoval z barvami. Med najzanimivejšimi skladatelji. kot so lestvica. ki si ga je zapisal na sprehodu po naravi .O novih lestvicah so predvsem skladatelji začeli pogosteje razmišljati od začetka 20. stoletja. celo modalna lestvica. da je glasba le del vesoljnega zvenenja in da je temperirani tonski sistem z lestvicami samo ena od možnosti izpeljevanja modusov — načinov povzovanja več tonov v tonske vrste po različnih načelih.) Sam je nasprotoval uporabi izrazov. je Olivier Messiaen (1908-1992). Na kopiji not spodaj je v levi roki prvega takta vzorec pričjega petja. akustiki. ki niso zamejeni z obsegom oktave. Ker se izraz lestvica uporablja predvsem v povezavi z razmerji med tonskimi višinami v sodobni temperirani uglasitvi. češ da so neustrezni. ko je poslušal drobno ptičico iz družine kobilarjev (ang. stoletju uporablja za tiste lestvice. ki se je ukvarjal z novimi lestvicami. Messiaen je navdih za to skladbo dobil. je Messiaen ta način tvorjenja lestvic razumel samo kot eno od možnosti ustvarjanja glasbe: sam je rajši urejal tonske vrste po vzorcih ptičjega petja (bil je zelo dober poznavalec ptic!) in v zelo premišljeno sestavljene modus. (Veliko podatkov o njem lahko dobiš tukaj. na kateri temelji klasični zahodni tonski sistem s štiriindvajsetimi lestvicami. Podobno kot v srednjem veku se beseda modus tudi v 20.

To sosledje je vedno oblikovano po določenih načelih. gis. družbenih in osebnih predstav o glasbi.Melodični in ritmični vzorec v spodnjem notnem sistemu: je sestavljen iz tonov (če jih postavimo po vrsti glede na tonsko višino): e. za razliko od predznakov. v katerem je nota napisana. možnosti glasbila. Predznak vedno stoji pred posamezno noto in praviloma velja samo za tisti takt. ki jih je Messiaen kasneje zelo pozorno sestavljal . ki stojiji na začetku notnega črtovja in označujejo tonaliteto. g. ki se prelivajo druga v drugo! MELODIJA JE VSAKO SOSLEDJE TONSKIH VIŠIN. skratka: najrazličnejših zgodovinskih. 2. Podobne tonske vrste. ki so v osnovi odvisni od dveh glavnih dejavnikov: 1. želja. dvojni višaji. tudi pri poslušanju obratov modusa in posameznih delih modusa naj bi se mu pred očmi kazale posamezne barve. nižaj zniža tonsko višino za pol tona. kot je ta. Razvezaj "odveže" noto vseh drugih predznakov pred njim: . ais. Predznak pred noto ima prednost pred tonalitetnimi predznaki (na začetku notnega črtovja): vedno je treba upoštevati predznak pred noto. na katerem se izvaja melodija. Messiaen je ob poslušanju vsakega modusa videl določeno barvo . Tonske višine.pa ne le pri vsakem modusu. nižaji. Vsaka melodična linija je v prvi vrsti niz različnih tonskih višin. ali pa narave in zmogljivosti glasu. h. pa so vključene v lestvične tvorbe. ki poje melodijo. predznaki in klaviatura Predznaki Predznaki so višaji. Višaj zviša tonsko višino za pol tona. hotenj. dvojni nižaji in razvezaji v taktih. zamisli.

prosim. razen tipke za ton gis/as (samo z dvema imenoma): Violinski ključ (ali g-ključ) Zapomni si. Skoraj vse tipke imajo tri imena -.in v slovenščini je treba ton B brez nižaja brati kot "H"! --.Dvojni višaj zviša tonsko višino za dva poltona. drugo ime za violinski ključ je "g-ključ". medtem ko jo dvojni nižaj zniža za dva poltona: Klaviatura Vsaka tipka na klaviaturi ima nekaj imen. Akronimi lahko pomagajo. na primer. samo praznine med črtami na notnem črtovju z violinskim ključem (od spodaj navzgor) si je mogoče zapomniti kot besedo . imena not na notnem črtovju z violinskim ključem. da si laže zapomnimo imena not.

H. drugo ime za basovski ključ je "f-ključ". D. kot bi risali še eno črto pod/nad zadnjo črto notnega črtovja: Basovski ključ (ali f-ključ) Zapomni si. samo praznine med črtami na notnem črtovju z basovim ključem (od spodaj navzgor: A. Hitimo Domov . na primer. Obstajajo še: baritonski. zato je treba ob oznaki "c-ključ" vedno povedati. drugo ime za altovski ključ je "c-ključ" . A) pa kot frazo "Grmimo. Akronimi lahko pomagajo. imena not na notnem črtovju z basovskim ključem. tenorski. G) si je mogoče zapomniti kot "Ajda Cuka Evo Grom". F. G. imena not na notnem črtovju z altovskim ključem. prosim. Altovski ključ je takšen: ."FACE" (angleška beseda za "obraz"). D. da si laže zapomnimo imena not.pomožni črtici (ali črti) -. imena tonov na črti (toni: E. imena tonov na črti (toni: G. E. C. ki je na prvi pomožni črtici zgoraj: Altovski ključ (eden od c-ključev) Zapomni si. A": Še posebej bodi pozorna/pozoren na mesto tona c1. prosim. mezzosopranski in sopranski c-ključi.Fino.obstaja nekaj c-ključev. H.stojita tako. F) pa kot frazo "Eva Govori: Hočem Dva Flomastra": Pod ali nad notno črtovje posebej dodani notni črtici -. za kateri ključ gre.

je pogosto treba prepisati note iz enega ključa v drugega. basovskim in altovskim. Da bi to znali.Posebej si zapomni ton c1 v altovskem ključu: Prepisovanje glasbe iz enega v drug ključ Ker se glasbo piše ustrezno posameznemu glasbilu. Posebna pozornost velja notam okoli tona c1 in njihovemu zapisu v teh treh ključih . moramo poznati razmerja med ključi. V interaktivni vaji spodaj so predstavljena razmerja med tremi najbolj pogostimi ključi: violinskim.

Melodija iz zadnjega primera je spodaj zapisana oktavo niže v basovski ključ: . notirana v isti oktavi: Večinoma pa je treba glasbo transponirati za eno ali več oktav. V naslednjem primeru je melodija v altovskem ključu prepisana v violinskega: Ista melodija. notirati jih je treba oktavo više ali niže od izvirnika.Včasih je mogoče prepisovanje med ključi znotraj ISTE OKTAVE.

Brez uporabe predznakov: edina diatonska poltonska postopa na notnem črtovju sta med toni e-f in h-c: .Dvojni notni sistem (violinski in basovski ključ povezana) Dvojni notni sistem ("klavirski sistem") ima z akolado povezani notni črtovju: v spodnjem stoji na začetku basovski ključ. v zgornjem violinski. je celotonski postop sestavljen iz dveh poltonskih. Posebej si zapomni položaj note c1 v obeh notnih sistemih: Diatonični celotonski in poltonski postopi "Diatonični" postop je postopno gibanje iz praznine na sosednjo črto (ali obrnjeno) v notnem črtovju navzgor ali navzdol. Če je poltonski postop najmanjša razdalja med dvema notama tradicionalne zahodne glasbe.

Na primer: . bi potrebovali predznake.Da bi naredili diatonske poltonske postope.

je mogoče najlepše videti na klaviaturi. h in c. Na notnem črtovju brez predznakov je največ diatoničnih postopov celotonskih: Če bi naredili diatonske celotonske postope na notah e. Ali postop šteje enega ali dva poltonska postopa. bi potrebovali predznake: . f.Diatonični celotonski postop je postopno gibanje od črte na sosednjo praznino (ali obrnjeno) navzgor ali navzdol v razdalji dveh poltonskih postopov.

Primer kriomatičnega poltonskega postopa: Kromatični celotonski postop prav tako vključuje note z istim imenom."Kromatični" postop je postop. le da je tu razlika med njima za dva poltona. ki vključuje ista imena not. Kromatični postop torej vedno vključuje predznake. ki so zvišane ali znižane. Z drugimi besedami. Primer kromatičnega celotonskega postopa: . kromatični postop pelje iz ene note na črti ali v praznini notnega črtovja k drugi noti na isti črti ali praznini v notnem črtovju.

ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. vrednost 435 HZ.TON JE ZVOK. so naslednje: . ima od leta 1885. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. ki je opredelil elektromagnetno valovanje). tj. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. po Heinrichu Hertzu. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. ton A1. številom nihajev v določenem času. Na primer: KOMORNI TON. Frekvence posameznih tonov.

000 kHz (prag slišnosti). Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.

po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. ton A1. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. Na primer: KOMORNI TON. so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va . ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. Frekvence posameznih tonov. tj. po Heinrichu Hertzu.• • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK. številom nihajev v določenem času. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. vrednost 435 HZ. ima od leta 1885. ki je opredelil elektromagnetno valovanje).

3 18 2489.0 09 4434.99 1567.5 91 146.9 97 195.0 00 233.5 41 123.4 61 2349. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.0 8 36 8869.25 1046.0 00 14917.8 54 13289.5 63 164.2 70 61.8 75 7040.2 66 © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.8 14 174.2 03 43.6 48 36.8 13 138.0 20 2793.9 94 391.2 49 48.9 99 51.8 91 41.3 10 3951.125 24.0 82 246.0 82 11175.0 32 5274.0 00 58.9 98 207.9 6 13 739.06 19912.4 38 3520.27 18794.3 03 11839.33 1174.0 0 00 932.40 7 87.76 1975.45 1396.0 66 4186.98 1479.8 32 155.7 50 14080.957 27. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .0 00 116.9 9 78 783.1 83 293.5 3 45 9956.7 35 65.500 29.8 83 523.7 5 31 587.2 40 15804.827 23.9 1 82 830.6 54 46.25 1244. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.1 64 493.1 3 27 10548.5 7 33 2093.9 55 3135.78 2 82.6 26 277.9 13 55.6 8 55 987.6 52 220.6 20 7902.84 17739.9 27 6644.32 1864.1 33 8372.2 9 19 880.30 7 92.445 20.602 21.29 6 73.99 9 103.9 11 6271.0 05 2217.7 08 38.0 00 466.00 1760.5 1 02 554.9 95 415.40 6 69.60 1661.0 16 2637.000 kHz (prag slišnosti).6 65 311.6 28 349.9 22 4698.2 28 369.8 26 110.352 17.25 1318.01 16744.5 5 10 698.1 27 329.4 71 130.7 03 34.324 18.0 00 3729.3 05 440.5 4 08 659.354 19.36 1108.41 6 77.135 30.6 36 4978.6 52 5919.868 32.9 63 3322.0 00 7458.evropske kratice ameriške kratice IME TONA C Cis / Des D Dis / Es E F Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H C2-H2 C0 C1C-H H1 C1 C2 c1-h1 c-h (ali c'.6 14 184.9 42 261.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 h') C3 C4 C5 C6 C7 C8 z belo barvo so označeni toni na klavirju 16.49 9 97.6 4 88 9397.0 41 5587.500 25.8 26 2959.8 22 12543.6 0 59 622.

3. Macy (Accessed [15. Grove Music Online ed. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: .grovemusic.com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. L.Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'. <http://www.2008]).

TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz.6 2349. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859.9 2793. številom nihajev v določenem času.6 587.84 17739.1 622.8 77.33 1174. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov.6 D 18. ki je opredelil elektromagnetno valovanje).8 261.2 698. Na primer: KOMORNI TON. vrednost 435 HZ.352 03 6 13 26 1 02 05 09 34.0 8 36 8869.6 87.0 E 20.827 54 7 14 28 6 13 26 52 8372. tj.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 kratice H1 h') ameriške C0 C1 C2 C3 C4 C5 C6 C7 C8 kratice IME z belo barvo so označeni toni na klavirju TONA 32.0 4186.30 174.27 18794.0 Dis / Es 19.8 293.4 4434.29 138.1 554.3 4698.36 1108.602 03 7 14 28 5 10 20 41 43.324 48 6 91 83 5 31 61 22 36.5 2093.DINAMIKA • • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK.2 82.3 03 .25 1318.6 F 21.45 1396. ton A1.5 3 45 9956.06 19912.9 Cis / Des 17.6 69.8 5587.40 164.6 523.7 65.0 4978.0 C 16.5 2489.354 08 6 32 65 0 59 18 36 38. ima od leta 1885.7 73. so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va c1-h1 evropske C1C2-H2 C-H c-h (ali c'.25 1046. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru.6 659.25 1244.7 2217.01 16744. Frekvence posameznih tonov.5 277.0 5274. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO.6 4 88 9397.6 349.5 311.40 130.78 155.1 3 27 10548.41 146.5 2637.0 82 11175.8 329.445 91 2 63 27 4 08 16 32 41. po Heinrichu Hertzu.

8 54 13289.9 42 369.8 83 739.8 26 110.5 41 123.6 20 7902.2 40 15804.99 1567.0 00 116.9 11 6271.868 46.9 94 391.8 75 7040.9 95 415.1 33 11839.0 00 3729.9 9 78 783.8 22 12543.0 00 233.60 1661.2 66 - © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.32 1864.125 24.76 1975.9 55 3135.4 38 3520. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.0 00 58.135 30.1 64 493.9 63 3322.0 00 14917.49 9 97.Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H 23. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.9 99 51.3 10 3951.2 70 61.00 1760.2 9 19 880.99 9 103.3 05 440.500 29.4 71 184.000 kHz (prag slišnosti).0 00 7458.6 8 55 987.9 97 195.9 13 55.9 98 207. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .9 1 82 830.5 7 33 2959.500 25.7 35 92.957 27.7 50 14080.0 82 246.6 52 220.98 1479.0 00 466.0 66 5919.2 49 48.9 27 6644.0 0 00 932.

. kot so: al niente ('v nič')..3. sotto voce ('pod glasom') ipd.grovemusic. GLASNOST (DINAMIKA) (mera: decibel / fon . morendo ('umirajoč zvok'). Macy (Accessed [15. <http://www. Glasbeniki uporabljajo za označevanje tega. L.com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: KRATKE RITMIČNE VREDNOSTI< < > > DOLGE NOTNE VREDNOSTI šTIRIINšES DVAINTRIDE šESTNAJS ČETRTIN POLOVIN TDESEOSMINKA CELINKA SETINKA TINKA KA KA TINKA y x e q h w VSAKA NOTNA VREDNOST IMA TUDI SVOJO TIšINO: PAVZO Poleg tonske višine so glasbeniki pozorni še na naslednje lastnosti (parametre) tona: MOČ. srednje glasno. zelo naglas . perdendo ali perdendosi ('izgubljajoč zvok'). opisne izraze v italijanščini. Ponavadi pa si pomagajo z nekaj osnovnimi izrazi za DINAMIKO. crescendo ('postopno glasneje'). kako močno zveni ton.2008]).dB / f) Glasbo izvajamo tiho.Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'. ki so predstavljeni v tabeli spodaj. Grove Music Online ed.. decrescendo ali diminuendo ('postopoma tišje ali manj glasno').

ki bi imeli povsem iste značilnosti zvena v glasu. čeprav gre za isto tonsko višino . in portato (nošeno. kriči ali pa šepeta? Vsak človek .in vsako glasbilo .. kako naj izvajalec vzbudi posamezen ton in kako naj zaigra kako zvezo tonov. na primer. ki jih je mogoče odkrivati na podoben način. Zlasti od začetka 20. primer . Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. ISTE FORMANTE. označi se s pikico nad noto. kot prstne odtise: ni dveh ljudi. tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. 'po/vezano'. primer .. 'razmejeno'. Poglejmo si naslednji primer: 1. Najbolj pogosti artikulacijski napotki so.ZVEN ali BARVA (TIMBRE) (mera: računanje frekvenc posameznega tona za posamezno glasbilo) Zakaj nezgrešljivo prepoznamo glas znanega človeka. tudi če govori tiho. Skladatelji so skozi stoletja vedno bolj opredeljevali. ki jo je treba izvesti odrezavo). legato (it.izvirna melodija: 1. Enako je z glasbili: različne lastnosti (strukture materialov) in okoliščine izpostavljajo določene tone HARMONSKEGA SPEKTRA z različnimi poudarki. označi se z lokom med prvo in zadnjo noto in med katerima je treba vse note igrati vezano). 'ločeno'. staccato (it. stoletja so nekateri notni zapisi vedno bolj zahtevni . da morajo razmerja med intervali ostati ista. To pomeni.vsebujejo vedno več navodil in oznak za izvedbo. NAČIN VZBUJANJA ZVOKA (ARTIKULACIJA) (mera: približki za način izvajanja in povezovanja tonov). Zapis se transponira.transponirana melodična linija za Č4 navzgor: .ima svoje značilnosti glasu. označi se kot staccato in legato sočasno).

Ta glasbila se imenujejo transponirajoča glasbila: to so glasbila. bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2.Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj). ki je vsebovala različne tonalitete. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu. kot v naslednjem primeru.navzgor: TRANSPOZICIJA JE spreminjanje kompozicije. moramo določiti samo novo tonaliteto.m3 . Transponirajoča glasbila sodijo večinoma v družine pihal in trobil. je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. namesto z uporabo predznakov: Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (razen tistih. moramo opredeliti novo tonaliteto. ne glede na uglasitev (velikost) glasbila. ki ima tri nižaje. Transpozicija je pomembna za veliko glasbenikov. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. primer . Na primer. ki so značilne za določeno tonaliteto. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto. da ostane izvedba zapisa enaka za vsa glasbila iste družine glasbil. za določen interval navzgor ali navzdol. na primer iz C na D ali iz H v A (dur ali mol). ki zahtevajo znanje transpozicije. Navada transponiranja izhaja izpred časa iznajdbe ventilov. ko so ta glasbila lahko proizvajala samo tonske višine harmonskega niza in je bilo potrebnih več glasbil iste družine za izvedbo skladbe. Namen transpozicije je omogočiti.izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. v kateri je napisana). ali njenih delov. ki je vodilni ton v a-molu. transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru. Če lahko druge note transponiramo za generično terco. ker obstaja kar nekaj glasbil. Transponirajoča glasbila so: Na B (visoko) — zveni m7 više od zapisanega Piccolo trobenta (tudi v A) Soprillo (sopranissimo saksofon) . ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). na primer rogovi v D ali trobente v D. razen če gre za interval oktave (kot pri kontrabasu ali piccolo flavti). ki zvenijo niže ali više od notirane tonske višine. Če pa izvirna melodija ima dodatne akcidence. pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu.

v violinskem ključu tenorski trombon. pisan v violinskem ključu tenorska Wagnerjeva tuba (stara notacija) .Na As (visoko) — zveni m6 više od zapisanega piccolo klarinet Na Es (visoko) — zveni m3 više od zapisanega sopranski klarinet Sopranino saksofon Na D (visoko) — zveni v2 više od zapisanega sopranski klarinet v D D-trobenta (uglašena tudi na Es) Na B — zveni v2 niže od zapisanega sopranski klarinet sopranski saksofon tenorska Wagnerjeva tuba (nova notacija) trobenta kornet krilni rog basovski klarinet Na A — zveni m3 niže od zapisanega Oboe d'amore sopranski klarinet basetni klarinet trobenta v A Na g — zveni č4 niže od zapisanega altovska flavta sopranski klarinet v G Na f — zveni č5 niže od zapisanega angleški rog rog basovska Wagnerjeva tuba basetni rog altovski saksofon Na Es — zveni v6 niže od zapisanega altovski klarinet altovski saksofon tenorski rog Na B (nizko) — zveni č8+v2 niže od zapisanega basovski klarinet tenorski saksofon baritonski rog pisan.

pisana v violinskem ključu kontrabasovski klarinet bas saksofon Na (kontra) G (zelo nizko) — zveni dve č8+č4 niže od zapisanega subkontra flavta Na (kontra) Es (zelo nizko) — zveni dve č8+v6 niže od zapisanega oktokontraaltovski klarinet kontrabasovski saksofon Na (subkontra) B (zelo nizko) — zveni tri č8+v2 niže od zapisanega oktokontrabasovski klarinet subkontrabasovski saksofon Povzel / Compiled by: Leon Stefanija .Na A (nizko) — zveni č8+m3 niže od zapisanega basovski klarinet Na G (nizko) — zveni č8+č4 niže od zapisanega kontraaltovska flavta Na F (nizko) — zveni č8+č5 niže od zapisanega basovska Wagnerjeva tuba (stara notacija) Na ES (nizko) — zveni č8+v6 niže od zapisanega kontraaltovski klarinet baritonski saksofon Es tuba. pisana v violinskem ključu Na (kontra)B (zelo nizko) — zveni dve č8+v2 niže od zapisanega tuba.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful