TEORIJA GLASBE

AVTOR: Boris Odreitz-Bortchy
GLASBENIK MULTIINSTRUMENTALIST VOKALIST TONSKI MOJSTER ARANŽER KOMPONIST bortchy@gmail.com

http://bortchy.mojforum.si/

• • • • • •

Kaj je harmonija Akord Vrste akordov Mnogostranost akordov Označevanje akordov

AKORD je sozvočje najmanj treh različnih tonov. Besedo harmonija pogosto slišimo. Nič čudnega, saj pomeni ubranost, sklad(nost), h kateri tako pogosto težimo na najrazličnejših področjih našega življenja. Posebno mesto ima tudi v glasbi, kjer označuje njeno vertikalno – sozvočno zgradbo. V ožjem smislu lahko pomeni tudi teoretično, šolsko disciplino — nauk o gradnji in vezavi akordov, včasih pa jo uporabimo tudi kot sopomenko besedi akord.

Akordom, ki jih sestavljajo trije toni, reč rečemo trozvoki (tudi trizvoki), tisti iz štirih tonov so četverozvoki (tudi štirizvoki), iz petih peterozvoki, iz šestih šesterozvoki itn. Za zvok klikni na sliko.

Akorde lahko zgradimo iz različ različnih intervalov. Tradicionalna harmonija temelji na terčnih . akordih, torej akordih na osnovi intervala terce (razlog za to gre iskati tudi v vrsti alikvotnih , tonov).

Akorde je moč graditi tudi na osnovi drugih intervalov – kvart, kvint, sekund in tako dobimo č ekund kvartne, kvintne in sekundne akorde (več sekund, nanizanih ena nad drugo, tvori grozd – , klaster tonov),

pa tudi na vrsto drugih načinov, ki lahko tako ali drugač vključujejo prej naštete, ali pa so od č činov, drugače č čujejo č njih povsem drugačni. Naslednji primer prikazuje trozvok z dodano sekundo bikord in zrcalni čni. akord:

Osnovni akord terčne gradnje je kvintakord (skrajšano od terckvintakord). Kvintakordi v čne diatoniki (torej na osnovi lestvič lestvičnih tonov durove in molove lestvice), so zgrajeni s čnih kombinacijami intervalov velike in male terce. To so durov, molov, zmanjšani in zveč mi zvečani kvintakord. Durov kvintakord gradita v3 in m3, oklepa ga č molovega m3 in v3, oklepa ga . č5, prav tako č5. Zmanjšani kvintakord je zgrajen iz dveh m3, oklepa ga zm5, zveč pa iz dveh zvečani v3, oklepa pa ga zv5.

Ton, na katerem je kvintakord zgrajen, njegova prima, se imenuje osnovni ton Je temelj ton. akorda, ki je tudi akustično najbolj izrazit (kombinacijski toni). Ostala dva tona sta terca – pri čno durovem in molovem akordu jo lahko poimen poimenujemo tudi karakteristični ton saj ločuje med čni ton, durom in molom, in kvinta – č je le-ta čista, lahko dobi tudi pridevek »prazna«. Akordu če dasta ime spodnji in oklepajoči interval – terca in kvinta, od tod torej terckvintakord. in oznaka Praviloma uporabljamo kar ime kvintakord, saj je krajše in povsem zadostno.

Pri trozvoku je lahko najnižji ton katerikoli od zgoraj naštetih. Če spodnji ton kvintakorda prenesemo oktavo višje, dobimo njegov prvi obrat – sekstakord (skrajšano od tercsekstakord – poimenovanje je dobljeno enako kot pri kvintakordu). Funkcije (vloge) tonov ostanejo enake kot pri kvintakordu. Durov sekstakord torej gradita m3 in č4, oklepa pa ga m6.

Če postopek ponovimo, postane najnižji ton kvinta, drugi obrat kvintakorda pa se imenuje kvartsekstakord (tokrat do okrajšave imena ne pride). Tudi tu se funkcije (vloge) tonov ohranijo. Durov kvartsekstakord torej gradita č4 in v3, oklepa pa ga v6.

Na enak način kot pri durovem akordu lahko dobimo tudi obrate molovega, zmanjšanega in zvečanega akorda. Pri molovem akordu je prvi obrat – sekstakord, zgrajen iz v3 in č4, oklepa pa ga v6. Drugi obrat – kvartsekstakord gradita č4 in v3 in oklepa m6.

Zmanjšani sekstakord sestavljata m3 in zv4, oklepa ga v6. Kvartsekstakord gradita zv4 in m3, oklepa pa spet v6.

Pri zvečanem sekstakordu pa moramo biti pazljivi. Sozvočje s tem imenom namreč v glasbeni teoriji že nastopa, je pa drugačno od prvega obrata zvečanega kvintakorda, saj ga gradita v3 in

zv4, oklepa pa zv6. Gre za enega od zelo pogostih alteriranih akordov, ki se imenuje tudi italijanski akord.

Da bi bili jasni, je torej najbolje za drugega od zgornjih (in spodnjih) akordov uporabiti kar poimenovanje prvi obrat zvečanega kvintakorda. Zadnji od spodnjih akordov je tako seveda drugi obrat zvečanega kvintakorda.

Na enak način gre obravnavati tudi oblike zmanjšanega akorda. Drugega od spodnjih akordov bomo tako imenovali prvi obrat zmanjšanega kvintakorda (sestavljata ga m3 in zv4, oklepa ga v6) in drugega drugi obrat zvečanega kvintakorda (gradita ga zv4 in m3, oklepa pa spet v6).

OPOMBA: V praksi je še vedno moč zaslediti poimenovanja obratov zmanjšanega in zvečanega kvintakorda z izrazi zmanjšani sekstakord, zmanjšani kvartsekstakord, zvečani sekstakord in zvečani kvartsekstakord. Ne zgodovinsko ne teoretično omenjena poimenovanja ne vzdržijo, zato jih se jih v tem kontekstu ne uporabljajmo!

TROZVOKI NA STOPNJAH DUROVE IN MOLOVE LESTVICE
Na vsaki od stopenj lestvice lahko s pomočjo ostalih lestvičnih tonov zgradimo kvintakord. Na stopnjah durove in naravne molove lestvice tako dobimo tri durove, tri molove in zmanjšan akord. Kvaliteta akordov, ki vsebujejo tona sedme oziroma šeste lestvične stopnje, se v harmonični in melodični molovi lestvici spremeni. Na stopnjah harmoničnega in melodičnega mola tako srečamo po dva molova, durova in zmanjšana akorda ter enega zvečanega:

1. akordi na stopnjah durove lestvice:

2. akordi na stopnjah naravne molove lestvice:

3. akordi na stopnjah harmonične molove lestvice: I. mol, II zm., III. zv., IV. mol, V. dur, VI. dur, VI. zm.

4. akordi na stopnjah melodične molove lestvice: I. mol, II. mol, III. zv., IV. dur, V. dur, VI. zm., VII. zm.

Na katerih stopnjah naštetih lestvic torej nastopajo durovi, na katerih molovi, na katerih pa zmanjšani in zvečani trozvoki? Poigrajmo se kar takoj s preglednico in vanjo razvrstimo akorde, kot to kažejo zgornje lestvice: durov trozvok molov trozvok zmajšani zvečani trozvok major triad minor triad trozvok augmented triad diminished triad (naravni) dur I, IV, V II, III, VI VII / (natural) major naravni mol III, VI, VII I, IV, V II / natural minor harmonični mol V, VI I, IV II, VII III

V melodic minor I. II VI. torej d –>c: . vendarle pa na stopnjah obeh lestvic srečamo dmolov trozvok. v eni na VI.harmonic minor melodični mol IV. stopnji. V C-duru nastopa na II. Katere so te lestvice? Če vemo. Prav takšni – mnogostrani so tudi akordi. v d-molu pa na I. VII III MNOGOSTRANOST TROZVOKOV V prejšnjem poglavju smo lahko opazili. stopnji durove lestvice in da (iz poznavanja lestvic) je v durovi lestvici II. navadno rečemo.. Če bi pogledali v različne tonalitete in primerjali njihove akorde. da je zelo mnogostran(ski). bi lahko ugotovili. zvečanega in zmanjšanega. da molov trozvok nastopa kar pogosto – srečamo ga v treh durovih lestvicah – v eni na III. da leži trozvok na II. da so večinoma različni med seboj. stopnji. po katerem sprašujemo. gre torej to durovo lestvico iskati v2 pod osnovnim tonom akorda. So to vse vloge. da na različnih stopnjah durove in vseh treh oblik molove lestvice lahko srečamo vse vrste diatoničnih trozvokov – durovega. da je isti trozvok moč najti na stopnjah različnih lestvic – isti akord torej lahko nastopa v različnih tonalitetah. v katerih nastopa dmolov kvintakord? Še zdaleč ne – pomagajmo si s preglednico od prej. lestvična stopnja v2 nad prvo. Pa poglejmo tiste. Ko se nek človek udejstvuje na različnih področjih. je molov in preglednica kaže. molovega. in v eni na VII.. ki nastopajo na stopnjah C-dura in harmoničnega d-mola: Opazimo lahko. Akord.

Poiščimo s pomočjo tabele še vse molove lestvice. da bi mnogostranost akordov poslej stresali kar iz rokava – za dobro predstavo in znanje mnogostranosti. stopnji naravnega in harmoničnega a a-mola. med njimi. imenujemo tonaliteta. preseli« po takem mostu iz ene tonalitete v drugo.Tale razlaga je preveč strnjena. da je nastopanje enega in istega akorda v več tonalitetah kot nekakšen most deti. je seveda potrebno še nekaj vaje. za katero pravimo. kadence). ker nastopajo pogosteje in postavljajo nekakšno ogrodje strukture tonalne glasbe. Če je skladba pisana v molu. s čimer smo le še enkrat ponovili durove d-molov trditev z začetka tega poglavja. v njej prevladujejo akordi določene molove lestvice (predvsem njene harmonične oblike).i. da je pisana v duru. upoštevanja njihovih medsebojnih odnosov in odnosa do tonike je postavljeno izhodišče za oblikovanje vse tonalne glasbe. pač pa v določenih značilnih vlogah – namesto besede določenih vloga navadno uporabljamo besedo funkcija.Zelo pomembno pa je vedeti. stopnji naravnega g-mola in n drugi stopnji mola melodičnega c-mola. kjer nastopa d-molov trozvok na prvi stopnji vseh treh njenih ob Nastopa še na molov oblik. Akordi na glavnih lestvičnih stopnjah so stebri . govorimo o diatonični modulaciji oziroma modulaciji s skupnim akordom. stopnji). po zvočnosti pa prav nič manj pomembni akordi – predstavljajo zaokrožitev zvočnega sveta tonalitete in pomembno izhodišče za njegovo nadaljnje . je tonični akord (T). in nekakšen »dom« (saj predstavlja izhodišče in cilj vsega dogajanja). Če se glasbeno dogajanje »sprehodi. Najpomembnejši akord v tonaliteti. ki vsebujejo d molov trozvok: d-molov Našli smo d-mol. Zvočno okolje. OZNAČEVANJE FUNKCIJ AKORDOV EVANJE V skladbi. napetosti. čemur bo namenjena tudi posebna vadnica. tonalitete. ki vsebujeta d-molov trozvok – in najdemo B n B-dur (kjer je d-molov akord na III. Z muzi muzikalno uporabo lestvičnih akordov. IV. Akordi torej v tonaliteti ne nastopajo slučajno. prevladujejo akordi določene durove lestvice. Na enak način pa lahko poiščemo še ostali dve durovi lestvici. Po tej poti lahko ugotovimo mnogostranost vseh diatoničnih trozvokov. na V. pa moramo tabelo in sestavo durove in vseh oblik molove lestvice. akordi stranskih stopenj pa – po funkciji podrejeni glavnim. težišče . ki ga dajo akordi določene lestvice z nekaterimi značilnimi ga zvezami teh akordov (t. poznati mola.Na drugi stopnji C-durove lestvice res nastopa d molov akord. občutenju njihove zvočnosti.stopnji) in F molov F-dur (kjer leži na VI.

četrti in peti stopnji. da o sorodnosti govorimo takoj. Sp – subdominantna paralela in Dp – dominantna paralela). Akordom glavnih stopenj vzporedni (paralelni) akordi v duru leže terco pod. V harmoniji je sorodstvo akordov zelo pomemben dejavnik in bo obdelano v posebnem razdelku. Pri obeh lestvicah ležijo kot vemo akordi glavnih stopenj na prvi. akord tretje stopnje lahko nastopa v dominantni ali v tonični vlogi. vendar v praksi navadno nastopa le v vlogi ene od njiju. Več.širjenje. Omenjeno je pomanjkljivost pričujočega načina. T – Tp itn. ne pa oboje hkrati. saj imata tako sorodna akorda kar dva skupna tona – akord glavne stopnje in njegov vzporedni akord sta torej pomembno povezana in sta si po funkciji blizu. ostali so akordi stranskih stopenj. večja je stopnja sorodnosti – bližja sta si po zvočnosti in funkciji. Zgoraj omenjen način označevanja ima slabost: funkcijsko izpostavlja samo en terčno soroden akord glavne stopnje – samo vzporednega (npr. oglejmo si jih skupaj z njihovimi prednostmi in slabostmi: a) označevanje akordov glavnih stopenj in njihovih paralel temelji na funkcijah lestvičnih tonov ter vzporednih durovi in molovi lestvici (slednja kot vemo. Še več: npr. saj npr. Terčno sorodstvo je močno. leži malo terco nižje). ki so vzporedni v duru. Skupna slika akordov vzporednih durove in molove lestvice lepo pokaže. ne pa tudi drugega terčno sorodnega akorda (ki v duru leži terco nad. čeprav v praksi običajno nastopa kot akord s tonično funkcijo. v molu pa terco pod glavno stopnjo). ki ležijo na glavnih stopenj v duru . da so akordi.v molu vzporedni. b) označevanje akordov stranskih stopenj z obema terčno sorodnima glavnima stopnjama prihaja iz ruske teorije harmonije in uspešno odpravlja zgoraj omenjeno pomanjkljivost. ko je skupnih tonov. Več avtorjev se tako odloča za popolnoma c) nevtralno označevanje lestvičnih akordov z rimskimi števili: . ko imata dva akorda vsaj en skupen ton. Tokrat naj bo povedano le. akord šeste stopnje v molu je označen kot subdominantna paralela. Akord stranske stopnje v sebi sicer zares združuje karakterja obeh terčno sorodnih glavnih stopenj. v molu pa terco nad njimi (Tp – tonična paralela. in – ravno obratno – akordi.Načinov označevanja funkcij akordov je več. predstavljajo akorde glavnih stopenj molove lestvice.).

ki zelo strnjeno in preprosto povedo veliko (ločijo se akordi glavnih in stranskih stopenj. da je to na pri označevanju na nek način vidno. funkcijska pripadnost slednjih ni nejasna.To označevanje je praktično in smo ga že uporabili pri ugotavljanju mnogostranosti akordov. Pomanjkljivost tega načina s stališča harmonske analize pa je. da so akordi glavnih stopenj povsem izenačeni z akordi stranskih stopenj. kar pa v praksi ni res. zvečane z velikimi črkami in plusom +. molove z malimi črkami in zmanjšane z malimi črkami in °. Akordi glavnih stopenj so vendarle – kot že rečeno – stebri tonalitete in dobro je. Kot ena od možnih preizkušenih in uspešnih rešitev se ponuja d) označevanje s kombinacijo črk in rimskih številk. znana je tudi kvaliteta akorda): . Če pri tem označimo durove akorde z velikimi črkami. dobimo označbe.

Generični in specifični intervali Razlikujemo med generičnimi . preštej linije in praznine na notnem črtovju). Pri generičnih intervalih govorimo o diatoničnih razmerjih med tonoma. moramo prepoznati razdaljo med dvema tonskima višinama. del Generični intervali do oktave Prepoznavanje generičnih intervalov Preštej število imen tonov med dvema notama (npr.ali diatoničnimi. Pri specifičnih intervalih pa govorimo o obojem: o diatoničnih razmerjih med tonoma in o predznakih. Na klavirju upoštevaj samo bele tipke za generične intervale. To geslo prinaša nekaj načinov prepoznavanja in tvorjenja intervalov.. izraz specifično pa na kvantiteto in kvaliteto.. Da bi zapeli melodično linijo. vključno s prvo noto (štej jo za "1") in zadnjo noto.UVOD Interval je razdalja med dvema tonskima višinama. 1. Preštej linije in praznine: . Prepoznavanje in pisanje intervalov je ena osnovnih nalog pri skoraj vseh glasbenih dejavnostih. moramo biti sposobni prepoznati (ali "preračunati") intervale. govori o inverziji intervalov in transpoziciji melodične linije. slovensko tudi kromatični ali alterirani intervali. Naslednji primer prikazuje korake določanja generičnega intervala na notnem črtovju: Dani interval ima dve noti: d in a. Izraz generično se nanaša na kvantiteto intervala. Da bi prepoznali akord. ne o morebitnih predznakih (višajih ali nižajih). tudi osnovnimi . Za prepoznavanje in tvorjenje intervalov sledimo dvema korakoma: 1) prepoznavamo/tvorimo generični interval in 2) prepoznavamo/tvorimo kakovost intervala (specifiko intervala).in specifičnimi intervali.

Rešitev: generični interval d-a je 5 (kvinta). Generični intervali na C-duru navzdol. Preštej bele tipke (imena tonov). Generični intervali na klaviaturi. Rešitev: generični interval d-b je 6 (seksta) . . Na klavirju lahko prepoznamo generični interval takole: Dani interval: d-b. Primeri generičnih intervalov Generični intervali na C-duru navzgor.

Spodnji primer prikazuje korake tvorjenja generičnega intervala na notnem črtovju. Naloga: tvorimo generično 6 nad tonsko višino d.Tvorjenje generičnega intervala Za tvorjenje generičnega intervala je treba prešteti število not navzgor ali navzdol od danega tona (prešteti torej linije in praznine). Na klavirju preštejemo navzgor ali navzdol bele tipke od danega tona (ki ga štejemo kot "1"). pri čemer štejemo dani ton za "1". . PRIMER: tvorba intervala NAD dano noto.

Preštejemo: 6 linij in praznin. Na klaviaturi je mogoče opredeliti generični interval takole: PRIMER: interval NAD dano noto. začenši s prvo noto: Rešitev: generična 6 nad danim tonom d je h. začenši s tipko danega tona: Rešitev: generična 6 nad danim tonom e je a. . Naloga: narediti generično 4 nad dano tonsko višino e. Preštejemo 4 bele tipke (imena tonov).

Obstajata dva splošna načina določanja specifike intervala: 1) štetje poltonov med tonskima višinama intervala in 2) prepoznavanje po značilnostih durove in molove lestvice.zvečana (zv. V nekaterih primerih najdemo dvojno zvišane (dzv) ali dvojno znižane (dzn) intervale. Pomembno pa je. angleško: P=perfect).čista (Č. . angleško: M= major). . lahko določimo specifično kakovost intervala. .zmanjšana (zm. . V nadaljevanju sta predstavljena oba načina. angleško: aug=augmented). Generični interval Specifika intervala čista prima (Č1) zvečana prima (ZV1) zmanjšana prima (zm1) zmanjšana sekunda (zm2) mala second (m2) velika sekunda (V2) zvečana sekunda (ZV2) zmanjšana terca (zm3) mala terca (m3) velika terca (V3) zvečana terca (ZV3) zmanjšana kvarta (zm4) čista kvarta (Č4) Število poltonov 0 1 -1 0 1 2 3 2 3 4 5 4 5 Prima (1) Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) .velika (V.mala (m. Dobro si je predstavljati klaviaturo.2. angleško: m= minor). Obstaja pet osnovnih kakovosti intervala: . alterirani) intervali do oktave Kakovost intervalov Šele ko določimo generični interval. da vseh kakovosti ne najdemo pri vseh intervalih (glej tabelo spodaj). 1) Določitev intervala s štetjem poltonov med tonskima višinama Za štetje poltonov si je dobro zapomniti mesto poltonov v lestvici (v C-duru: med tonoma h in c ter e in f) in pa mesto celih tonov (vsi drugi toni C-durove lestvice so med seboj oddaljeni za cel ton). del Specifični (kromatični. Tabela spodaj prikazuje razdaljo med intervali po poltonih. angleško: dm=diminished).

terce. . . je treba dodati. . torej: zmanjšani < mali < VELIKI < ZVEČANI. Prepoznati je treba generični interval med dvema tonskima višinama.sekunde. temveč samo ČISTE. mali pa so pol tona manjši od VELIKIH intervalov — VELIKI intervali pa so vedno pol tona manjši od ZVEČANIH. Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poltonske metode Prepoznavanje specifike intervala se odvija v treh korakih: 1. Naslednji primer prikazuje postopek prepoznavanja specifike intervala. ki jih interval vsebuje. . kvarta. sekste in septime niso nikoli ČISTE. Predstavljati si je treba (ali pa gledati) klaviaturo in prešteti število poltonov med notama intervala.so zmanjšani intervali vedno pol tonske višine manjši od čistih intervalov in da so čisti intervali vedno pol tona manjši v primerjavi z ZVEČANIMI INTERVALI: zmanjšani < čisti < zvečani. kvinta in oktava niso velike ali male. Dani interval ima tona: d in a. da: . S pomočjo tabele zgoraj je treba prepoznati kakovost intervala glede na število poltonov. 3.zvečana kvarta (ZV4) zmanjšana kvinta (d5) čista kvinta (Č5) zvečana kvinta (ZV5) zmanjšana seksta (zm6) mala seksta (m6) velika seksta (V6) zvečana seksta (ZV6) zmanjšana septima (zm7) mala septima (m7) velika septima (V7) zvečana septima (ZV7) 6 6 7 8 7 8 9 10 9 10 11 12 11 Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) zmanjšana oktava (zm8) 12 čista oktava (Č8) zvečana oktava (ZV8) 13 Navedena preglednica intervalov pove. ampak male IN VELIKE. 2. Čeprav v zgornji preglednici ni napisano. da so ZVEČANI INTERVALI pol tona manjši od DVAKRAT ZVEČANIH intervalov in da so dvojno zmanjšani intervali za pol tona manjši od zmanjšanih intervalov: dvojno zmanjšani < zmanjšani in pa zvečani < dvojno zvečani.prima.zmanjšani intervali so vedno pol tona manjši od malih intervalov.

je mogoče pravila posplošiti na vse tonalitete. da sta samo dve vrsti intervalov — mali in čisti: .) Zato si najprej poglejmo C-durovo lestvico (kratice intervalov so angleške): Vidimo. (Vse tonalitete iste vrste imajo namreč enaka razmerja poltonov in celih tonov. Na zgornji preglednici je mogoče najti kakovost intervala glede na vsebovane poltone: 5 s sedmimi poltoni je ČISTA 5 (Č5). veliki in čisti intervali.1. da so med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami durove lestvice navzgor samo mali. Prepoznavanje generičnega intervala s štetjem linij in praznin: Generični interval s tonskima višinama d in a je torej 5. Čeprav je primer spodaj zamejen na C-dur in c-mol. Predstavljamo si (ali gledamo) klaviaturo in štejemo število poltonov med obema tonskima višinama: 3. da je največ specifik intervalov mogoče najti med toniko in drugimi toni durove in molove lestvice. 2) Prepoznavanje intervala s pomočjo durove in molove lestvice Iz primerov doslej je mogoče razbrati. 2. V durovi lestvici navzdol pa vidimo.

Ker je d spodnja nota. Naslednji primer prikazuje prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poznavanja zgradbe durove in molove lestvice: PRIMER: dana tona sta ma d in a. A-duru in a-molu. Odgovor je: tonska višina a obstaja v obeh tonskih spolih. (Lahko pa tudi sklepamo.) 2. stopnja. Katera lestvična stopnja (tonska višina) je ton a v D-duru / d-molu? Odgovor: 5. ali najdemo ton a v D-duru navzgor ali v d-molu navzgor. si jo lahko zamislimo kot prvo noto lestvice in se vprašamo. ali je ton d mogoče najti v A-duru ali a-molu.) . Upoštevati moramo lestvico navzdol. 1. (Lahko vprašamo tudi: katera stopnja v A-duru/a-molu je ton d? Odgovor je: 4. stopnja lestvice.Primer naravne molove lestvice navzgor — poleg V3 na začetku so vsi intervali bodisi mali bodisi čisti: Končno. Dduru in d-molu. torej je dani interval s tonskima višinama d in a: Č5. (Lahko pa si predstavljamo tudi drugače in izhajamo iz tona a kot tonike in se vprašamo. Odgovor je: da. je vedno Č5. ton d obstaja v obeh lestvičnih spolih. z izjemo male 7: Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo durove in molove lestvice Poznavanje zgradbe durove in molove lestvice je mogoče zelo dobro uporabiti za določanje intervalov. Odgovor: ker je interval med prvo in peto stopnjo prisoten v duru in molu. Lahko vzamemo spodnjo noto ali pa zgodrjo ter poskusimo poiskati interval v okviru naravnega mola ali durove lestvice navzgor. naravna molova lestvica navzdol vsebuje samo velike in čiste intervale. da je od tona a navzdol do tona d v A-duru ali a-molovi lestvici NAVZDOL interval Č5. ker je v našem primeru ton d POD tonom a.

stopnjo lestvice naravna molova in durova lestvica: med 1. in 4. in 4. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. stopnjo naravna molova lestvica navzgor: med 1 in 7. in 7. in 3. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. Dani ton je torej: Poltonska metoda 1. Primer: sestavi interval Č4 na tonu AS. in 6. in 6. korak. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. da so zmanjšani intervali vselej pol tona manjši od malih ali čistih intervalov in da so zvečani intervali vedno pol tona večji od velikih ali čistih intervalov. stopnjo lestvice naravni mol navzdol: med 1. stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. Napiši generični interval. kjer se interval nahaja mala sekunda (m2) velika sekunda (V2) mala terca (m3) velika terca (V3) čista kvarta (Č4) durove lestvice navzdol: med 1. Napiši generični interval. in 6. in 6. in 5. in 3. in 3. in 2 stopnjo lestvice durova lestvica navzgor: med 1. in 3. lestvično stopnjo durove in molove lestvice navzgor: med 1 in 2. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. Lestvična metoda 1. da ne vsebujejo zmanjšanih in zvečanih intervalov (med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami). . lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1.Preglednica v nadaljevanju kaže za vsak interval. in 7. lestvično stopnjo čista kvnta (Č5) mala seksta (m6) velika seksta (V6) mala septima (m7) velika septima (V7) Šibka plat prepoznavanja intervalov s pomočjo durove in molove lestvice je ta. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. in 7 stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. na kateri stopnji lestvice se nahaja (med prvim tonom lestvice in drugimi tonskimi višinami): Specifika intervala Lestvica. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. in 5. korak. Za prepoznavanje zmanjšanih in zvečanih intervalov moramo upoštevati.

klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Čista kvarta vsebuje 5 poltonov. Poltonska metoda 1. As-duru in as-molu. Predznak uporabi le za spodnjo noto. Pomisli na spol lestvice (dur. Čista kvarta obstaja v obeh spolih. Prepoznaj lestvično stopnjo. in X. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične 3.na konkretni lestvici . ki je potreben za to. 3. Pomisli na spol lestvice (dur. Predstavljaj si.2. 3. 2. korak.na konkretni lestvici . ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. Oris v nadaljevanju prinaša vsak korak. Zapiši si to noto. korak. Zdaj moramo najti četrto Črna tipka. koraka. stopnjo). Zapiši korak) pridi do specifike intervala si to noto. stopnjo obeh lestvičnih spolov. prikazana v 2. ali glej. Pozor: višaj (ali dvojni višaj) na spodnji noti bo zmanjšal interval. koraka. med 1. Prek generičnega intervala (1. Prek generičnega intervala (1. korak. korak. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. Napiši generični interval. koraku. klaviaturo in preštej število poltonov za vsak interval. in X. 2. koraka. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. korak. v duru in molu. Napiši generični interval. Lestvična metoda 1. korak. koraka. obstajajo). Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. Prepoznaj lestvično stopnjo. je lestvično stopnjo bodisi v As-duru bodisi v astorej ton des. korak. ker Č4 obstaja med 1. ali pa glej. molu. Dani ton je bil ton AS.iz 2. 3. in 4. korak. korak. nižaj (ali dvojni nižaj) bo interval povečal!! . stopnja lestvice ton des. V obeh. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. Tvorba specifičnega intervala POD dano noto Z uporabo obeh metod prepoznavanja intervalov (poltonske metode in lestvične metode) bomo sestavili intervale POD dano noto. 2. stopnjo lestvice. stopnje -.iz 2. in 4. je 4. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora upoštevajoč predznake (v kolikor seveda skladati z generičnim intervalom iz 1. korak. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. Predstavljaj si. stopnjo).

koraka. prikazana v 2. korak. klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Velika terca vsebuje 4 poltone. stopnjo lestvice. korak. da si moraš zapomniti število poltonov za vsak interval (poltonska metoda) ali strukturo intervalov v lestvicah. 2. je g-mol. koraku. Na primer: pri tvorbi V3 navzdol na tonu ges bi morali poskusiti z naravnim ges-molom navzdol. ali glej.Upoštevaj. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. Črna tipka. korak. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). Ampak ta lestvica ne obstaja. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. 3. ki jo moramo uporabiti. Dani ton je bil ton g. Nato moramo poiskati šesto stopnjo lestvice v naravni g-mol lestvici. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. stopnjo). uporabljamo poltonsko metodo ALI se za hip spomnimo enharmonične lestvice. da je poltonska metoda vedno učlinkovita. koraka. in 6. Napiši generični interval. Lestvica navzdol. ki ima dva nižaja: b in es.na konkretni lestvici . Razpredelnica v nadaljevanju prinaša primere tvorjenja specifike intervalov z obema metodama: Primer: sestavi interval M3 navzdol na tonu g. 1. prosim. Za potrebe vaje je mogoče uporabljati "preglednico intervalov" ali "preglednico intervalov v lestvicah". Predstavljaj si. Prek generičnega intervala (1. 3. 2. korak. Napiši generični interval. medtem ko lestvična metoda ni uporabna na vsaki tonski višini. Pomisli na spol lestvice (dur. Šesta lestvična stopnja je ton es. V podobnih primerih. Velika terca obstaja v naravnem molu navzdol: med 1. in 6. Zapiši si to noto. korak. korak.iz 2. Dani ton je torej: Poltonska metoda Lestvična metoda 1. lestvično stopnjo. kot je ta. ki bi bila v tem . in X. Upoštevaj prosim. je torej es. Prepoznaj lestvično stopnjo. ker V3 obstaja med 1.

V tem zavihku bodo prikazane značilnosti sestavljenih intervalov. njihova razmerja do osnovnih intervalov in način prepoznavanja sestavljenih intervalov. del Sestavljeni intervali (intervali. V tem primeru bi enharmonsko "prepisali" obe noti intervala. da je dodajanje oktave osnovnim intervalom enako kot dodajanje številke 7 (ne 8!): Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni interval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) +7= +7= +7= +7= +7= +7= 9 10 11 12 13 14 . Tabela v nadaljevanju prikazuje. v kakšnih medsebojnih razmerjih so osnovni ("regularni") in sestavljeni intervali: Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni intervali Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) 9 (nona) 10 (decima) 11 (undecima) 12 (duodecima) 13 (tercdecima) 14 (kvartdecima) 15 (kvintdecima) Ni težko videti.primeru fis. ki so večji od oktave) Prepoznavanje sestavljenih intervalov Sestavljeni intervali so intervali večji od oktave.mol. ki bi ga pred tem sestavili. Vedno pa preverjaj pravilnost generičnega intervala! 3.

zmanšan ali zvečan. ker ima njen ekvivalent med osnovnimi intervali -2 (sekunda) -. da imajo sestavljeni intervali in njihovi osnovni ekvivalenti enake vrednosti: 9 (nona) lahko nastopa kot velika ali mala (pa tudi seveda kot zmanjšana in zvečana). Najpomembneje si je zapomniti. Iz aritmetičnih postopkov zgoraj vemo. In vemo tudi.iste kakovosti: lahko je velika. da bi dobili njegov osnovni ekvivalent: Osnovni intervali Odštej oktavo Osnovni inerval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) -7= -7= -7= -7= -7= -7= -7= 2 3 4 5 6 7 8 Ta osnovna aritmetična razmerja med osnovnimi in sestavljenimi intervali lahko uporabimo za prepoznavanje in tvorjenje sestavljenih intervalov. Prepoznajmo na primer naslednji interval: Čeprav bi dobili isto rešitev. ki je ekvivalent 3 (terci).Oktava (8) +7= 15 Drugače povedano. Rešitev je torej: . si bomo predstavljali ta interval kot osnovni interval. zvečana ali pa zmanjšana. Interval undecime (11) pa je lahko samo čist. ker je ekvivalent tega intervala med osnovnimi intervali -kvarta (4) lahko čista. da je 9 (nona) sestavljeni interval. mala. številko 7 lahko odštejemo od sestavljenega intervala. Ekvivalenti sestavljenih in osnovnih intervalov imajo vselej enake kakovosti. da imajo ekvivalenti osnovnih in sestavljenih intervalov iste kakovosti. Da bi to naredili. namesto da bi šteli linije in praznine (imena not). zvečana ali pa zmanjšana. si moramo predstavljati spodnjo noto (c1) oktavo više ali pa zgornjo noto (es2) oktavo niže: Zlahka moremo prepoznati osnovni interval kot m3.

korak. Postoperk ima naslednje korake: 1. Prepiši višjo noto intervala oktavo više (če delaš nad dano noto) ALI spodnjo noto za oktavo niže (če delaš pod dano noto): Sestavi na primer V13 pod tonom C: Primer . Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. . Prepiši spodnjo not oktavo niže: To je V13 pod tonom C1. (Na primer: ekvivalent V10 pri osnovnih intervalih je V3. 3. V zgornjem primeru imata 3 in 10 enako kakovosti: oba sta mala intervala. Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih.korak.2.m10 Ne pozabi: kakovosti ekvivalentov osnovnih in sestavljenih intervalov so vedno iste. Tvorjenje sestavljenega intervala Sestavimo interval.) 2. korak. (Na primer: ekvivalent V13 pri osnovnih intervalih je V6. ki je večji od oktave.3. Sestavi osnovni interval. Uporabimo pri tem znanje o značilnosih sestavljenih intervalov iz dosedanjega izvajanja: naredili bomo sestavljeni interval prek njegovega osnovnega ekvivalenta.) Primer . korak. Napiši V6 pod tonom C1: Primer . korak.1. korak.

seksta terca. sekunda postane v obratu septima. del Inverzija intervalov Tvorjenje obratov intervalov Inverzija ali slovensko obrat intervala pomeni njegovo razliko do oktave. Na primer: naslednja intervala sta inverzija drug drugega: Velikost intervala se obrne takole: Velikost intervala Obrat intervala Interval Size Inversion of the Interval 1 2 3 4 5 6 7 8 8 7 6 5 4 3 2 1 Prima postane v obratu oktava in obrnjeno. Kakovosti intervalov se v obratu spremenijo takole Kakovost intervala Obrat kakovosti intervala zm m V ZV V m .4. kvarta kvinta in obrnjeno.

primer .ZV Č zm Č Vsi mali intervali torej postanejo pri obratu veliki . Na primer. je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto. Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval.izvirna melodija: 1. Naslednja preglednica prikazuje obrate na notnem črtovju: Da bi naredili inverzijo določenega intervala je treba samo prenesti spodnjo noto oktavo navzgor ALI zgornjo noto oktavo navzdol: ALI m3 postane V6 pri inverziji v eno ali drugo smer. primer .transponirana melodična linija za Č4 navzgor: Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj). ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). namesto z uporabo predznakov: . Čisti intervali pa tudi pri obratu ostanejo čisti. da morajo razmerja med intervali ostati ista. transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru.in obrnjeno. Zapis se transponira. To pomeni. Poglejmo si naslednji primer: 1. vsi zmanjšani se pri obratu spremenijo v zvečane.

celi toni in redkeje celi toni in pol in celo večji intervali. Če lahko druge note transponiramo za generično terco. osemtonske lestvice ali tetratonika. kot v naslednjem primeru. Pogosto pa srečamo še nekaj MODUSOV: . V zahodni glasbi sta najbolj pogosti obliki . Če pa izvirna melodija ima dodatne predznake. heptatonika. v evropski glasbi pa so se začeli uveljavljati v 20. pentatonika.DIATONIČNE lestvice: DUR in MOL. Lestvice se razlikujejo: . primer . stoletju. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . Lestvice so kot knjiga lepega vedenja za tone: po njih se ravnata melodija in harmonija. moramo opredeliti novo tonaliteto. šest-.izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. se v drugih uglasitvah uporabljajo tudi mikrointervali).m3 .TONSKA SPOLA . Ker ima izvirna melodija molov tonski spol.po zgradbi intervalov (poleg temperirane uglasitve. oktotonika) in . Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. heksatonika. kjer se ponavadi uporabljajo poltoni. transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2. sedem-. Mikrointervali so različno veliki: tretjinotonski. Glasbena lestvica je ZAPOREDJE TONOV V ISTI SMERI.navzgor: Obstajajo tudi intervali.po številu tonov (na primer pet-. ki so značilne za določeno tonaliteto. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu. bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). Imenujemo jih mikrointervali. pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu. ki so manjši od poltona.Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (z izjemo tistih. četrttonski. Uporabljajo se v nekaterih neevropskih glasbenih kulturah. v kateri je napisana). ki ima tri nižaje. ali pa za kako drugo kakovost drugačni od poltona. moramo določiti samo novo tonaliteto. ki je vodilni ton v a-molu.

.

na treh četrtinah itn.. ki ne zvenijo skladno in te poimenoval DISONANCE. Ã… tirikrat daljša struna proizvaja za dve oktavi nižji ton. ko se je sprehajal ob kovačiji. drugi intervali pa imajo veliko bolj zapletena aritmetična razmerja. na dveh tretjinah. V grški antiki so Pitagori pripisovali veliko modrost. . Namesto težkih kladiv je raje izbral struno. da razmerja med deljenjem strun in velikostjo kladiv dajejo enake rezultate. trikrat daljša struna oktavo in čisto kvinto višji ton.. medtem ko jo je z drugim pritiskal na različnih koncih: na polovici. medtem ko so druge tonske višine zvenele bolj ostro. na tretjini. Tako kot je bilo največje kladivo pri kovaču štirikrat večje od najmanjšega (4:1). kako kovači s svojimi kladivi proizvajajo različne tonske višine: med seboj so nekatere zvenele zelo lepo. Pitagora naj bi nekoč. Pitagora je videl. večja kladiva pa nižje tonske višine in je želel izračunati. manj usklajeno druga z drugo. z enim prstom po njej izvabljal zvok. je ugotovil. slišal.in različni kraji sveta imajo različne lestvice. drugo najmanjše kladivo trikrat manjše od največjega (3:1). dvakrat daljša struna za oktavo drugačen ton. da manjša kladiva proizvajajo višje tonske višine. skladno. ki je vključevala tudi znanje o glasbi. Različne dobe poznajo različne lestvice . Spreminjale so se tudi po pokrajinah. v kakšnih razmerjih so velikosti kladiv s tonskimi višinami. tretje najmanjše kladivo samo za polovico manjše od največjega (2:1) . če delimo struno v razmerju 4:3 dobimo čisto kvarto. Tako je intervale razdelil na blagozvočne in jih poimenoval KONSONANCE ter tiste. jo raztegnil na desko.Lestvice so se skozi čas spreminjale. razmerje 9:8 da sekundo.

Kot najpopolnejšo delitev lepo zveneči tonski razmerij je štel oktavo. g. d. d2. f2.Pitagora je bil prepričan. g. e2. e. ki jih najdemo ne le pri tonskih višinah. a2 Modusi so se uveljavili z malenkostnimi razlikami v sestavi tetrakordov (sosledju štirih tonov): . e. ki so jim tedaj pripisovali posebne učinke in jih imenovali po starogrških ljudstvih oziroma regijah Male Azije: jonska. f. a. c2. Takole so glasbeni poznavalci še tisočletje po Pitagori računali zaporedja intervalov v lestvici: Oktava -------------------. g2. c2 dorski: d. da obstajajo tudi v glasbi pravila. tako da je bilo več lestvic. h.Sekunda Pitagora je menil. Vmesni toni pa so se spreminjali. e2. f. d2. imenovanih modusi. f. po katerem si sledijo. lidijska. kot najbolj uporaben interval za računanje razmerij znotraj oktave pa je vzel kvinto.Kvarta -------------------. c2. ki lepo zvenijo. h. c2. d2. ki so se ustalili v 16.Kvinta ----------------------. naj bi tudi toni v glasbi imeli nek red. Zanj je bil interval kvarte osnova delitve oktave: od tona c2 do g1 navzdol in od tona f1 do c1 navzdol (stari Grki so igrali lestvice od zgoraj navzdol!) sta bili ravno dve enaki kvarti. frigijska. e2 lidijski: f. Imena so se ohranila v starocerkvenih modusih. g. g. a. temveč v vseh stvareh v naravi in vesolju. h. a. d2 frigijski: e. da mora med obema tonoma oktave obstajati enako število vmesnih tonov. g2 eolski (današnji mol): a. f2 miksolidijski: g. miksolidijska in eolska lestvica. h. stoletju: jonski (današnji dur): c. ki so odzvanjali pri udarcih kovačevih kladiv. Tako kot so zvezde razporejene na določen način in rastline ter živa bitja rastejo v določenem skladju. e2. a. d2. h. c2. f2. h. a. c2. dorska.

Pomembno je reči. iz katerih so sestavljali lestvice.Glasba naj bi odsevala različne duhovne in naravne pojave. Zahodna glasba.tako kot v zahodni glasbo. je glasbo gojil kot eno najlepših dejavnosti za rast človeka: glasba naj bi nikoli nastajala samo za užitek ušes. Filozof Konfucij. veliko dolguje prav nekaterim najstarejšim glasbenim tradicijam. Toni. ki so imele in imajo še danes izredno bogato glasbeno tradicijo. ki se je razvijala prek dediščine starih Grkov in rimske preobrazbe skozi krščanski srednji vek do renesančne polifonije (večglasja) in novoveških klasičnih mojstrovin. da se je glasba dolgo pred našim štetjem povezala z različnimi rituali. iz Kitajske. ki izvira iz Daljnjega vzhoda. Enake moduse so poznale še starejše glasbene kulture. stoletju. ki jih je danes preplavila -. Zato se je tudi teoretski sistem spreminjal in je od začetnih 5 tonov že zelo zgodaj dobil 12 tonov . natančneje. V nadaljevanju sledi prerez osnovnih značilnosti nekaterih starih glasbenih kultur. dobroti in prijateljskem sožitju vseh bitij. človekova razpoloženja in njegovo dušo. Vendar je pentatonika le ena od lestvic. Kitajska Veliko neznank v zvezi s kitajsko glasbeno preteklostjo je mogoče dopolniti s pogledom na ljudsko glasbeno izročilo in pa uporabo različnih glasbil. kot je mezopotamska. ki se je v zahodni glasbi razširila predvsem v 20. ki je bil tudi sam glasbenik.zahodna glasba. so bili naslednji: .Iz Kitajske izvira ena najstarejših lestvic: pentatonika.intervali prima modusa / oktava modus JONSKI Č DORSKI Č FRIGIJSKI Č LIDIJSKI Č MIKSOLIDIJSKI Č EOLSKI Č sekunda terca kvarta Č Č Č Zv Č Č kvinta Č Č Č Č Č Č seksta septima V V m V V V V m m V V m V V m V V m V m m V V m Stari Grki si niso sami izmislili modusov. ampak je vedno povezana z željo po lepoti.

.

"China". h. temveč so vključevali astrološke. 27. (Iz: Alan R.2008) Toda iz sistema petih in sedmih tonov.7. po deželi Karnataki. Imenujejo se: Sa (Shadj). . V njem so ustvarjali različne lestvice. "Svar" se ponavadi imenuje nota.Na Kitajskem so poznali 12 fiksnih tonskih višin . med Himalajami in Vindijskim gorovjem. a. Dve najpomemnejši sestavini indisjske klasične glasbe se imenujeta raag in taal. Južnoindijska glasba se imenuje karnatska. dejanji in 5. modra.7. et al. d. so imeli precej veliko število izpeljanih lestvic iz postopov okoli posameznega intervala (gong. 3. Za razliko od zahodnjaške kromaične delitve lestvice na 11 enako oddaljenih poltonov ima indijska delitev oktave 22 tonov ali "šrut". ki izhaja iz dveh vej. f. različnimi 4.. med dvema svarama. Tudi indijska lestvica ima 7 not.c. 4.ob vsaki indijski glasbi zaznamo veliko razliko. pa Hindustani. 2. Dha (Dhaivat) in Ni (Nishad). Ga (Gandhara).. uglednejša in bolj cenjena. severna. Thrasher. ministri. filozofske in verske prvine.. rumena. Pa (Pancham). črna . 2. rdeča in 5. tudi z barvami: 1. 20. 3. po hindustansko govorečem območ ju vzhodno in južno od reke Jamune. c2 . ki pa niso bile izpeljane samo po abstraktnih glasbenih ali čisto aritmetičnih razmerjih. e. Ma (Madhyam). ljudstvom. severne in južne. predmeti glavno lestvico. ki so tvorili jedro vsake skladbe. yung ali diao). Grove Music Online. kraljem. g.2008) Indija Klasično indijsko glasbo ponavadi opisujejo kot zelo bogato in staro glasbeno zapuščino. Re (Rishabh). Oxford Music Online. medtem ko "šruti" označuje mikrointerval. Na primer: pet tonov osnovne lestvice (pentatonike) so povezovali s 1. ki so jih izpeljali iz kvintnega kroga (sanfen sunyi): Kvintni krog Iz * From: Oxford Companion to Music (Edited by Alison Latham. bela. Čeprav lestvica zveni podobno kot "naša" diatonska durova lestvica .

kar bobnar pospremi z ustreznim udarcem na bobne. ki se prilegajo dobam določene taal. Alap je prvi del rage. Igrati ga je treba s hitrimi trzaji tralice na desnem kazalcu. ali se raag izvaja vokalno ali instrumentalno. Vrsta rag prinaša določene občutke ali razpoloženja. Taal Druga sestavina indijske glasbe je taal. Sosledje dob je ogrodje. Ta se ponavadi povzpne iz srednjih v višje registre. imenovan kharana. nekateri verjamejo.Jor se začne z dodanim ritmičnim vzorcem. Naslednji del skladbe se imenuje anupallavi (ali antara). Cilj rage je izraziti določeno emocionalno razpoloženje ali čustvo. Porva rage se pojejo med poldnevom in polnočjo. V južnoindijski tradiciji sledi anupallavi še en melodični del.Jhala je sklepni del in izrazni višek rage. Tradicija pripisuje izvedbi rag določen čas dneva. da utelešajo boga. Jhala. sestavljen iz določenega števila dob. Lahko je katera koli taala in se razteza od dveh do šestnajstih ritmičnih vzorcev v katerem koli tempu . Jor. ki imajo od 3 do 108 dob in narekujejo ritmično gibanje melodiji. Hindujsko-urdujska beseda raag izvira iz sanskrtske besede raaga. Taala se deli na poddele enake ali različne dolžine. Največji poudarek pa nastopi na prvem delu taala. ki učinkuje kot priziv in postopoma razgiba glasbeni tok -. -.bordun. anupallavi (ali antara) in kharana (na jugu Indije). -Gat je zapisana skladba. Taala se izvajajo na bobnih. Gat. Gat ima dva dela: pallavi (južnoindijski izraz) ali asthayi (severnoindijski izraz) postopoma začne skladbo in je v glavnem zamejen na nižje tonske višine in srednji register. je v ozadju vedno slišati zadržani ton ali nespremenljivo tonsko višino .počasnem. In improvizacija je temeljna prvina izvajanja rag. Rage so sestavljene iz naslednjih delov: Alap. Po tem se izvajalci razlikujejo. letnega časa ali praznikov (samay ali doba). Raag je melodija. ko solist začne peti ali igrati pomemben ton rage. Taala so ritmični vzorci. Rage so narejene iz različnih kombinacij sedmih not (svara). Raga zato lahko pomeni zvočni način barvanja poslušalčevega duha z občutki. askete ali privržence. srednjem ali hitrem. . znotraj katerega bobnar izvaja improvizirane vzorce.Raag je osnova indijske klasične glasbe. izraženimi prek kombinacije niza tonov. uttar rage pa se izvajajo med polnočjo in poldnevom. To je ritmični vzorec. Ne glede na to. ki pomeni barvo ali strast. vzvišen del. Rage se delijo na dve skupini: porva rage in uttar rage. Praviloma je poudarjena prva doba dela. ki (prepletajoč se z vrsto melodičnih vzorcev) postopoma pospešuje tempo in vodi k sklepnemu delu rage. Počasen.

podobno tej na sliki poleg not: . stoletja. da je glasba le del vesoljnega zvenenja in da je temperirani tonski sistem z lestvicami samo ena od možnosti izpeljevanja modusov — načinov povzovanja več tonov v tonske vrste po različnih načelih. Kot neustrezne jih je videl zato. ki si ga je zapisal na sprehodu po naravi . modus ali pa serija tonov. ker je glasbo dojemal sinestetično: tonske višine je povezoval z barvami.) Sam je nasprotoval uporabi izrazov. (Veliko podatkov o njem lahko dobiš tukaj. temveč so lahko manjši ali pa tudi večji. Ker se izraz lestvica uporablja predvsem v povezavi z razmerji med tonskimi višinami v sodobni temperirani uglasitvi. na kateri temelji klasični zahodni tonski sistem s štiriindvajsetimi lestvicami. Medtem ko je temperirana uglasitev narekovala lestvice po zakonitostih znanosti o zvoku. glasbeniki raje uporabljajo izraz modus. celo modalna lestvica. ki niso zamejeni z obsegom oktave. je Olivier Messiaen (1908-1992). je Messiaen ta način tvorjenja lestvic razumel samo kot eno od možnosti ustvarjanja glasbe: sam je rajši urejal tonske vrste po vzorcih ptičjega petja (bil je zelo dober poznavalec ptic!) in v zelo premišljeno sestavljene modus. ki je lestvice povezovala v kvintni krog. Med najzanimivejšimi skladatelji. stoletju uporablja za tiste lestvice. Na kopiji not spodaj je v levi roki prvega takta vzorec pričjega petja. ki se izmikajo temu tonskemu sistemu: modusi so zveze med nekaj intervali ali tonski nizi na posameznih lestvičnih stopnjah.O novih lestvicah so predvsem skladatelji začeli pogosteje razmišljati od začetka 20. kot so lestvica. češ da so neustrezni. akustiki. ki se je ukvarjal z novimi lestvicami. orioles). Messiaen je navdih za to skladbo dobil. Podobno kot v srednjem veku se beseda modus tudi v 20. ko je poslušal drobno ptičico iz družine kobilarjev (ang.

g. Tonske višine. dvojni višaji. zamisli. Razvezaj "odveže" noto vseh drugih predznakov pred njim: . skratka: najrazličnejših zgodovinskih. v katerem je nota napisana. nižaji. ki stojiji na začetku notnega črtovja in označujejo tonaliteto. Podobne tonske vrste. ais. kot je ta. hotenj. nižaj zniža tonsko višino za pol tona.pa ne le pri vsakem modusu. ki so v osnovi odvisni od dveh glavnih dejavnikov: 1. h. družbenih in osebnih predstav o glasbi. ki poje melodijo. Vsaka melodična linija je v prvi vrsti niz različnih tonskih višin. za razliko od predznakov. predznaki in klaviatura Predznaki Predznaki so višaji. tudi pri poslušanju obratov modusa in posameznih delih modusa naj bi se mu pred očmi kazale posamezne barve. Višaj zviša tonsko višino za pol tona. To sosledje je vedno oblikovano po določenih načelih. ki jih je Messiaen kasneje zelo pozorno sestavljal . želja. Predznak pred noto ima prednost pred tonalitetnimi predznaki (na začetku notnega črtovja): vedno je treba upoštevati predznak pred noto. Predznak vedno stoji pred posamezno noto in praviloma velja samo za tisti takt. na katerem se izvaja melodija. ali pa narave in zmogljivosti glasu. dvojni nižaji in razvezaji v taktih.Melodični in ritmični vzorec v spodnjem notnem sistemu: je sestavljen iz tonov (če jih postavimo po vrsti glede na tonsko višino): e. pa so vključene v lestvične tvorbe. ki se prelivajo druga v drugo! MELODIJA JE VSAKO SOSLEDJE TONSKIH VIŠIN. gis. možnosti glasbila. Messiaen je ob poslušanju vsakega modusa videl določeno barvo . 2.

Skoraj vse tipke imajo tri imena -. samo praznine med črtami na notnem črtovju z violinskim ključem (od spodaj navzgor) si je mogoče zapomniti kot besedo . medtem ko jo dvojni nižaj zniža za dva poltona: Klaviatura Vsaka tipka na klaviaturi ima nekaj imen. na primer. imena not na notnem črtovju z violinskim ključem.in v slovenščini je treba ton B brez nižaja brati kot "H"! --. razen tipke za ton gis/as (samo z dvema imenoma): Violinski ključ (ali g-ključ) Zapomni si. da si laže zapomnimo imena not. Akronimi lahko pomagajo.Dvojni višaj zviša tonsko višino za dva poltona. drugo ime za violinski ključ je "g-ključ". prosim.

pomožni črtici (ali črti) -.obstaja nekaj c-ključev. G) si je mogoče zapomniti kot "Ajda Cuka Evo Grom"."FACE" (angleška beseda za "obraz"). imena not na notnem črtovju z altovskim ključem. D. na primer. Akronimi lahko pomagajo. C. Obstajajo še: baritonski. drugo ime za basovski ključ je "f-ključ". Hitimo Domov . G. H. Altovski ključ je takšen: . ki je na prvi pomožni črtici zgoraj: Altovski ključ (eden od c-ključev) Zapomni si. H.Fino. A) pa kot frazo "Grmimo. D. da si laže zapomnimo imena not. mezzosopranski in sopranski c-ključi. za kateri ključ gre. imena not na notnem črtovju z basovskim ključem. E. samo praznine med črtami na notnem črtovju z basovim ključem (od spodaj navzgor: A. prosim. prosim. zato je treba ob oznaki "c-ključ" vedno povedati. A": Še posebej bodi pozorna/pozoren na mesto tona c1. drugo ime za altovski ključ je "c-ključ" .stojita tako. kot bi risali še eno črto pod/nad zadnjo črto notnega črtovja: Basovski ključ (ali f-ključ) Zapomni si. imena tonov na črti (toni: G. F) pa kot frazo "Eva Govori: Hočem Dva Flomastra": Pod ali nad notno črtovje posebej dodani notni črtici -. F. imena tonov na črti (toni: E. tenorski.

Posebej si zapomni ton c1 v altovskem ključu: Prepisovanje glasbe iz enega v drug ključ Ker se glasbo piše ustrezno posameznemu glasbilu. Da bi to znali. basovskim in altovskim. je pogosto treba prepisati note iz enega ključa v drugega. V interaktivni vaji spodaj so predstavljena razmerja med tremi najbolj pogostimi ključi: violinskim. moramo poznati razmerja med ključi. Posebna pozornost velja notam okoli tona c1 in njihovemu zapisu v teh treh ključih .

Včasih je mogoče prepisovanje med ključi znotraj ISTE OKTAVE. Melodija iz zadnjega primera je spodaj zapisana oktavo niže v basovski ključ: . V naslednjem primeru je melodija v altovskem ključu prepisana v violinskega: Ista melodija. notirana v isti oktavi: Večinoma pa je treba glasbo transponirati za eno ali več oktav. notirati jih je treba oktavo više ali niže od izvirnika.

Če je poltonski postop najmanjša razdalja med dvema notama tradicionalne zahodne glasbe. Posebej si zapomni položaj note c1 v obeh notnih sistemih: Diatonični celotonski in poltonski postopi "Diatonični" postop je postopno gibanje iz praznine na sosednjo črto (ali obrnjeno) v notnem črtovju navzgor ali navzdol. v zgornjem violinski. je celotonski postop sestavljen iz dveh poltonskih.Dvojni notni sistem (violinski in basovski ključ povezana) Dvojni notni sistem ("klavirski sistem") ima z akolado povezani notni črtovju: v spodnjem stoji na začetku basovski ključ. Brez uporabe predznakov: edina diatonska poltonska postopa na notnem črtovju sta med toni e-f in h-c: .

Da bi naredili diatonske poltonske postope. bi potrebovali predznake. Na primer: .

je mogoče najlepše videti na klaviaturi. Ali postop šteje enega ali dva poltonska postopa. Na notnem črtovju brez predznakov je največ diatoničnih postopov celotonskih: Če bi naredili diatonske celotonske postope na notah e. f.Diatonični celotonski postop je postopno gibanje od črte na sosednjo praznino (ali obrnjeno) navzgor ali navzdol v razdalji dveh poltonskih postopov. h in c. bi potrebovali predznake: .

le da je tu razlika med njima za dva poltona. Primer kriomatičnega poltonskega postopa: Kromatični celotonski postop prav tako vključuje note z istim imenom. Primer kromatičnega celotonskega postopa: . ki so zvišane ali znižane. Kromatični postop torej vedno vključuje predznake. Z drugimi besedami."Kromatični" postop je postop. ki vključuje ista imena not. kromatični postop pelje iz ene note na črti ali v praznini notnega črtovja k drugi noti na isti črti ali praznini v notnem črtovju.

TON JE ZVOK. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. po Heinrichu Hertzu. Frekvence posameznih tonov. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. ki je opredelil elektromagnetno valovanje). ton A1. Na primer: KOMORNI TON. številom nihajev v določenem času. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. ima od leta 1885. so naslednje: . vrednost 435 HZ. tj. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859.

Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .000 kHz (prag slišnosti).

ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. številom nihajev v določenem času. Frekvence posameznih tonov. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. Na primer: KOMORNI TON. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu.• • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK. ki je opredelil elektromagnetno valovanje). so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va . po Heinrichu Hertzu. ton A1. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. ima od leta 1885. vrednost 435 HZ. tj.

8 14 174.0 16 2637.352 17.32 1864.4 38 3520.9 98 207.0 20 2793.8 26 2959.2 40 15804.8 54 13289.49 9 97.0 66 4186.9 95 415.8 91 41.2 49 48.9 42 261.4 71 130.evropske kratice ameriške kratice IME TONA C Cis / Des D Dis / Es E F Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H C2-H2 C0 C1C-H H1 C1 C2 c1-h1 c-h (ali c'.0 41 5587.0 00 466.5 4 08 659.3 05 440.5 41 123.1 64 493.354 19.1 3 27 10548.827 23.8 32 155.135 30.3 10 3951.7 5 31 587.8 13 138.125 24.6 52 5919.9 9 78 783.60 1661.2 9 19 880.0 05 2217.0 00 3729.9 63 3322.0 09 4434.2 28 369.5 91 146.1 83 293.40 6 69.98 1479.9 99 51.9 94 391.6 36 4978.6 28 349.2 03 43.6 26 277.7 50 14080.25 1318.7 35 65.445 20.0 00 7458.41 6 77.76 1975.4 61 2349. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .40 7 87.3 18 2489.99 9 103. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.5 63 164.6 0 59 622.01 16744.1 33 8372.9 27 6644.602 21.0 00 14917.957 27.84 17739.9 22 4698.78 2 82.8 26 110.9 97 195. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.8 75 7040.5 5 10 698.9 6 13 739.5 3 45 9956.9 55 3135.2 70 61.000 kHz (prag slišnosti).33 1174.6 20 7902.0 82 246.9 13 55.36 1108.868 32.25 1244.99 1567.8 22 12543.6 4 88 9397.5 7 33 2093.324 18.6 8 55 987.3 03 11839.6 48 36.06 19912.8 83 523.29 6 73.0 8 36 8869.0 0 00 932.25 1046.00 1760.0 82 11175.0 32 5274.7 08 38.2 66 © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.6 52 220.5 1 02 554.500 29.30 7 92.0 00 58.500 25.6 54 46.6 14 184.0 00 233.0 00 116.9 1 82 830.45 1396.6 65 311.7 03 34.9 11 6271.1 27 329.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 h') C3 C4 C5 C6 C7 C8 z belo barvo so označeni toni na klavirju 16.27 18794.

Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: .3.Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'.grovemusic.com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. Macy (Accessed [15.2008]). Grove Music Online ed. L. <http://www.

45 1396.7 65.06 19912.1 622. Frekvence posameznih tonov.78 155.40 130. so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va c1-h1 evropske C1C2-H2 C-H c-h (ali c'. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru.01 16744.6 2349.827 54 7 14 28 6 13 26 52 8372.0 82 11175.5 311.5 277.0 Dis / Es 19.2 82. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859.30 174.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 kratice H1 h') ameriške C0 C1 C2 C3 C4 C5 C6 C7 C8 kratice IME z belo barvo so označeni toni na klavirju TONA 32.0 E 20.324 48 6 91 83 5 31 61 22 36.25 1318. ima od leta 1885. ton A1.3 03 .5 2489. vrednost 435 HZ.5 3 45 9956.6 659.9 Cis / Des 17.40 164.6 69.0 8 36 8869.6 523.8 77.445 91 2 63 27 4 08 16 32 41.3 4698.0 C 16.6 87.25 1244.8 261. tj.8 329.8 5587.6 D 18.25 1046. ki je opredelil elektromagnetno valovanje).0 4978.9 2793.6 4 88 9397. Na primer: KOMORNI TON.4 4434.5 2637. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu.7 2217.27 18794.354 08 6 32 65 0 59 18 36 38.1 3 27 10548.6 F 21.352 03 6 13 26 1 02 05 09 34.1 554.7 73. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz.36 1108.8 293.0 4186.DINAMIKA • • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK.33 1174.2 698. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO.0 5274. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov.6 349.29 138. po Heinrichu Hertzu.602 03 7 14 28 5 10 20 41 43.5 2093.41 146.6 587.84 17739. številom nihajev v določenem času.

3 05 440.5 7 33 2959.7 50 14080.60 1661.98 1479.49 9 97.2 49 48.00 1760.1 64 493.0 00 58.9 95 415.9 97 195. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.7 35 92.868 46.9 1 82 830.135 30. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.2 9 19 880.8 75 7040.500 29.32 1864.0 82 246.9 11 6271.5 41 123.2 66 - © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.0 00 14917.000 kHz (prag slišnosti).6 52 220. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .957 27.6 8 55 987.9 99 51.0 00 233.0 66 5919.0 00 116.9 27 6644.8 83 739.0 00 3729.Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H 23.8 22 12543.2 70 61.4 71 184.0 0 00 932.0 00 7458.9 98 207.1 33 11839.9 55 3135.8 54 13289.4 38 3520.0 00 466.99 9 103.99 1567.3 10 3951.2 40 15804.76 1975.9 63 3322.9 9 78 783.9 94 391.9 13 55.500 25.9 42 369.8 26 110.6 20 7902.125 24.

3. zelo naglas . morendo ('umirajoč zvok').. kako močno zveni ton. opisne izraze v italijanščini.. . srednje glasno. <http://www. sotto voce ('pod glasom') ipd.Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: KRATKE RITMIČNE VREDNOSTI< < > > DOLGE NOTNE VREDNOSTI šTIRIINšES DVAINTRIDE šESTNAJS ČETRTIN POLOVIN TDESEOSMINKA CELINKA SETINKA TINKA KA KA TINKA y x e q h w VSAKA NOTNA VREDNOST IMA TUDI SVOJO TIšINO: PAVZO Poleg tonske višine so glasbeniki pozorni še na naslednje lastnosti (parametre) tona: MOČ. Glasbeniki uporabljajo za označevanje tega.grovemusic. Macy (Accessed [15. ki so predstavljeni v tabeli spodaj. L.2008]). Ponavadi pa si pomagajo z nekaj osnovnimi izrazi za DINAMIKO. Grove Music Online ed. decrescendo ali diminuendo ('postopoma tišje ali manj glasno'). crescendo ('postopno glasneje'). kot so: al niente ('v nič'). GLASNOST (DINAMIKA) (mera: decibel / fon . perdendo ali perdendosi ('izgubljajoč zvok').dB / f) Glasbo izvajamo tiho.com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje.

Zlasti od začetka 20.in vsako glasbilo . To pomeni. stoletja so nekateri notni zapisi vedno bolj zahtevni . primer .izvirna melodija: 1. čeprav gre za isto tonsko višino . označi se z lokom med prvo in zadnjo noto in med katerima je treba vse note igrati vezano).ima svoje značilnosti glasu. NAČIN VZBUJANJA ZVOKA (ARTIKULACIJA) (mera: približki za način izvajanja in povezovanja tonov).ZVEN ali BARVA (TIMBRE) (mera: računanje frekvenc posameznega tona za posamezno glasbilo) Zakaj nezgrešljivo prepoznamo glas znanega človeka. na primer. Najbolj pogosti artikulacijski napotki so.. označi se kot staccato in legato sočasno). tudi če govori tiho.transponirana melodična linija za Č4 navzgor: . Enako je z glasbili: različne lastnosti (strukture materialov) in okoliščine izpostavljajo določene tone HARMONSKEGA SPEKTRA z različnimi poudarki. Poglejmo si naslednji primer: 1. ISTE FORMANTE. ki jih je mogoče odkrivati na podoben način.vsebujejo vedno več navodil in oznak za izvedbo. Zapis se transponira. Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. Skladatelji so skozi stoletja vedno bolj opredeljevali. da morajo razmerja med intervali ostati ista. in portato (nošeno. 'po/vezano'. označi se s pikico nad noto. staccato (it. primer . 'ločeno'. kot prstne odtise: ni dveh ljudi. ki bi imeli povsem iste značilnosti zvena v glasu.. kriči ali pa šepeta? Vsak človek . kako naj izvajalec vzbudi posamezen ton in kako naj zaigra kako zvezo tonov. tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. legato (it. 'razmejeno'. ki jo je treba izvesti odrezavo).

Navada transponiranja izhaja izpred časa iznajdbe ventilov. Če lahko druge note transponiramo za generično terco.navzgor: TRANSPOZICIJA JE spreminjanje kompozicije. transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2. Če pa izvirna melodija ima dodatne akcidence. je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. Namen transpozicije je omogočiti. ali njenih delov. Transponirajoča glasbila so: Na B (visoko) — zveni m7 više od zapisanega Piccolo trobenta (tudi v A) Soprillo (sopranissimo saksofon) . da ostane izvedba zapisa enaka za vsa glasbila iste družine glasbil. na primer rogovi v D ali trobente v D. bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). Ker ima izvirna melodija molov tonski spol. razen če gre za interval oktave (kot pri kontrabasu ali piccolo flavti). na primer iz C na D ali iz H v A (dur ali mol). ki je vodilni ton v a-molu. ki zvenijo niže ali više od notirane tonske višine.m3 . Na primer. ki ima tri nižaje. moramo določiti samo novo tonaliteto. Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto. transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . ki so značilne za določeno tonaliteto. Transponirajoča glasbila sodijo večinoma v družine pihal in trobil. primer .izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu. v kateri je napisana). ki je vsebovala različne tonalitete. Transpozicija je pomembna za veliko glasbenikov. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis.Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj). pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu. kot v naslednjem primeru. Ta glasbila se imenujejo transponirajoča glasbila: to so glasbila. namesto z uporabo predznakov: Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (razen tistih. ker obstaja kar nekaj glasbil. moramo opredeliti novo tonaliteto. ne glede na uglasitev (velikost) glasbila. ko so ta glasbila lahko proizvajala samo tonske višine harmonskega niza in je bilo potrebnih več glasbil iste družine za izvedbo skladbe. ki zahtevajo znanje transpozicije. za določen interval navzgor ali navzdol.

Na As (visoko) — zveni m6 više od zapisanega piccolo klarinet Na Es (visoko) — zveni m3 više od zapisanega sopranski klarinet Sopranino saksofon Na D (visoko) — zveni v2 više od zapisanega sopranski klarinet v D D-trobenta (uglašena tudi na Es) Na B — zveni v2 niže od zapisanega sopranski klarinet sopranski saksofon tenorska Wagnerjeva tuba (nova notacija) trobenta kornet krilni rog basovski klarinet Na A — zveni m3 niže od zapisanega Oboe d'amore sopranski klarinet basetni klarinet trobenta v A Na g — zveni č4 niže od zapisanega altovska flavta sopranski klarinet v G Na f — zveni č5 niže od zapisanega angleški rog rog basovska Wagnerjeva tuba basetni rog altovski saksofon Na Es — zveni v6 niže od zapisanega altovski klarinet altovski saksofon tenorski rog Na B (nizko) — zveni č8+v2 niže od zapisanega basovski klarinet tenorski saksofon baritonski rog pisan. pisan v violinskem ključu tenorska Wagnerjeva tuba (stara notacija) . v violinskem ključu tenorski trombon.

pisana v violinskem ključu Na (kontra)B (zelo nizko) — zveni dve č8+v2 niže od zapisanega tuba. pisana v violinskem ključu kontrabasovski klarinet bas saksofon Na (kontra) G (zelo nizko) — zveni dve č8+č4 niže od zapisanega subkontra flavta Na (kontra) Es (zelo nizko) — zveni dve č8+v6 niže od zapisanega oktokontraaltovski klarinet kontrabasovski saksofon Na (subkontra) B (zelo nizko) — zveni tri č8+v2 niže od zapisanega oktokontrabasovski klarinet subkontrabasovski saksofon Povzel / Compiled by: Leon Stefanija .Na A (nizko) — zveni č8+m3 niže od zapisanega basovski klarinet Na G (nizko) — zveni č8+č4 niže od zapisanega kontraaltovska flavta Na F (nizko) — zveni č8+č5 niže od zapisanega basovska Wagnerjeva tuba (stara notacija) Na ES (nizko) — zveni č8+v6 niže od zapisanega kontraaltovski klarinet baritonski saksofon Es tuba.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful