TEORIJA GLASBE

AVTOR: Boris Odreitz-Bortchy
GLASBENIK MULTIINSTRUMENTALIST VOKALIST TONSKI MOJSTER ARANŽER KOMPONIST bortchy@gmail.com

http://bortchy.mojforum.si/

• • • • • •

Kaj je harmonija Akord Vrste akordov Mnogostranost akordov Označevanje akordov

AKORD je sozvočje najmanj treh različnih tonov. Besedo harmonija pogosto slišimo. Nič čudnega, saj pomeni ubranost, sklad(nost), h kateri tako pogosto težimo na najrazličnejših področjih našega življenja. Posebno mesto ima tudi v glasbi, kjer označuje njeno vertikalno – sozvočno zgradbo. V ožjem smislu lahko pomeni tudi teoretično, šolsko disciplino — nauk o gradnji in vezavi akordov, včasih pa jo uporabimo tudi kot sopomenko besedi akord.

Akordom, ki jih sestavljajo trije toni, reč rečemo trozvoki (tudi trizvoki), tisti iz štirih tonov so četverozvoki (tudi štirizvoki), iz petih peterozvoki, iz šestih šesterozvoki itn. Za zvok klikni na sliko.

Akorde lahko zgradimo iz različ različnih intervalov. Tradicionalna harmonija temelji na terčnih . akordih, torej akordih na osnovi intervala terce (razlog za to gre iskati tudi v vrsti alikvotnih , tonov).

Akorde je moč graditi tudi na osnovi drugih intervalov – kvart, kvint, sekund in tako dobimo č ekund kvartne, kvintne in sekundne akorde (več sekund, nanizanih ena nad drugo, tvori grozd – , klaster tonov),

pa tudi na vrsto drugih načinov, ki lahko tako ali drugač vključujejo prej naštete, ali pa so od č činov, drugače č čujejo č njih povsem drugačni. Naslednji primer prikazuje trozvok z dodano sekundo bikord in zrcalni čni. akord:

Osnovni akord terčne gradnje je kvintakord (skrajšano od terckvintakord). Kvintakordi v čne diatoniki (torej na osnovi lestvič lestvičnih tonov durove in molove lestvice), so zgrajeni s čnih kombinacijami intervalov velike in male terce. To so durov, molov, zmanjšani in zveč mi zvečani kvintakord. Durov kvintakord gradita v3 in m3, oklepa ga č molovega m3 in v3, oklepa ga . č5, prav tako č5. Zmanjšani kvintakord je zgrajen iz dveh m3, oklepa ga zm5, zveč pa iz dveh zvečani v3, oklepa pa ga zv5.

Ton, na katerem je kvintakord zgrajen, njegova prima, se imenuje osnovni ton Je temelj ton. akorda, ki je tudi akustično najbolj izrazit (kombinacijski toni). Ostala dva tona sta terca – pri čno durovem in molovem akordu jo lahko poimen poimenujemo tudi karakteristični ton saj ločuje med čni ton, durom in molom, in kvinta – č je le-ta čista, lahko dobi tudi pridevek »prazna«. Akordu če dasta ime spodnji in oklepajoči interval – terca in kvinta, od tod torej terckvintakord. in oznaka Praviloma uporabljamo kar ime kvintakord, saj je krajše in povsem zadostno.

Pri trozvoku je lahko najnižji ton katerikoli od zgoraj naštetih. Če spodnji ton kvintakorda prenesemo oktavo višje, dobimo njegov prvi obrat – sekstakord (skrajšano od tercsekstakord – poimenovanje je dobljeno enako kot pri kvintakordu). Funkcije (vloge) tonov ostanejo enake kot pri kvintakordu. Durov sekstakord torej gradita m3 in č4, oklepa pa ga m6.

Če postopek ponovimo, postane najnižji ton kvinta, drugi obrat kvintakorda pa se imenuje kvartsekstakord (tokrat do okrajšave imena ne pride). Tudi tu se funkcije (vloge) tonov ohranijo. Durov kvartsekstakord torej gradita č4 in v3, oklepa pa ga v6.

Na enak način kot pri durovem akordu lahko dobimo tudi obrate molovega, zmanjšanega in zvečanega akorda. Pri molovem akordu je prvi obrat – sekstakord, zgrajen iz v3 in č4, oklepa pa ga v6. Drugi obrat – kvartsekstakord gradita č4 in v3 in oklepa m6.

Zmanjšani sekstakord sestavljata m3 in zv4, oklepa ga v6. Kvartsekstakord gradita zv4 in m3, oklepa pa spet v6.

Pri zvečanem sekstakordu pa moramo biti pazljivi. Sozvočje s tem imenom namreč v glasbeni teoriji že nastopa, je pa drugačno od prvega obrata zvečanega kvintakorda, saj ga gradita v3 in

zv4, oklepa pa zv6. Gre za enega od zelo pogostih alteriranih akordov, ki se imenuje tudi italijanski akord.

Da bi bili jasni, je torej najbolje za drugega od zgornjih (in spodnjih) akordov uporabiti kar poimenovanje prvi obrat zvečanega kvintakorda. Zadnji od spodnjih akordov je tako seveda drugi obrat zvečanega kvintakorda.

Na enak način gre obravnavati tudi oblike zmanjšanega akorda. Drugega od spodnjih akordov bomo tako imenovali prvi obrat zmanjšanega kvintakorda (sestavljata ga m3 in zv4, oklepa ga v6) in drugega drugi obrat zvečanega kvintakorda (gradita ga zv4 in m3, oklepa pa spet v6).

OPOMBA: V praksi je še vedno moč zaslediti poimenovanja obratov zmanjšanega in zvečanega kvintakorda z izrazi zmanjšani sekstakord, zmanjšani kvartsekstakord, zvečani sekstakord in zvečani kvartsekstakord. Ne zgodovinsko ne teoretično omenjena poimenovanja ne vzdržijo, zato jih se jih v tem kontekstu ne uporabljajmo!

TROZVOKI NA STOPNJAH DUROVE IN MOLOVE LESTVICE
Na vsaki od stopenj lestvice lahko s pomočjo ostalih lestvičnih tonov zgradimo kvintakord. Na stopnjah durove in naravne molove lestvice tako dobimo tri durove, tri molove in zmanjšan akord. Kvaliteta akordov, ki vsebujejo tona sedme oziroma šeste lestvične stopnje, se v harmonični in melodični molovi lestvici spremeni. Na stopnjah harmoničnega in melodičnega mola tako srečamo po dva molova, durova in zmanjšana akorda ter enega zvečanega:

1. akordi na stopnjah durove lestvice:

2. akordi na stopnjah naravne molove lestvice:

3. akordi na stopnjah harmonične molove lestvice: I. mol, II zm., III. zv., IV. mol, V. dur, VI. dur, VI. zm.

4. akordi na stopnjah melodične molove lestvice: I. mol, II. mol, III. zv., IV. dur, V. dur, VI. zm., VII. zm.

Na katerih stopnjah naštetih lestvic torej nastopajo durovi, na katerih molovi, na katerih pa zmanjšani in zvečani trozvoki? Poigrajmo se kar takoj s preglednico in vanjo razvrstimo akorde, kot to kažejo zgornje lestvice: durov trozvok molov trozvok zmajšani zvečani trozvok major triad minor triad trozvok augmented triad diminished triad (naravni) dur I, IV, V II, III, VI VII / (natural) major naravni mol III, VI, VII I, IV, V II / natural minor harmonični mol V, VI I, IV II, VII III

da je zelo mnogostran(ski).. da na različnih stopnjah durove in vseh treh oblik molove lestvice lahko srečamo vse vrste diatoničnih trozvokov – durovega. VII III MNOGOSTRANOST TROZVOKOV V prejšnjem poglavju smo lahko opazili. Če bi pogledali v različne tonalitete in primerjali njihove akorde. po katerem sprašujemo. ki nastopajo na stopnjah C-dura in harmoničnega d-mola: Opazimo lahko. V C-duru nastopa na II. Prav takšni – mnogostrani so tudi akordi. Akord. navadno rečemo. da molov trozvok nastopa kar pogosto – srečamo ga v treh durovih lestvicah – v eni na III. v katerih nastopa dmolov kvintakord? Še zdaleč ne – pomagajmo si s preglednico od prej.. Pa poglejmo tiste. gre torej to durovo lestvico iskati v2 pod osnovnim tonom akorda. stopnji. stopnji durove lestvice in da (iz poznavanja lestvic) je v durovi lestvici II. je molov in preglednica kaže. II VI. Ko se nek človek udejstvuje na različnih področjih. molovega. Katere so te lestvice? Če vemo. V melodic minor I. zvečanega in zmanjšanega. So to vse vloge. vendarle pa na stopnjah obeh lestvic srečamo dmolov trozvok. da so večinoma različni med seboj.harmonic minor melodični mol IV. lestvična stopnja v2 nad prvo. da leži trozvok na II. stopnji. torej d –>c: . v eni na VI. bi lahko ugotovili. da je isti trozvok moč najti na stopnjah različnih lestvic – isti akord torej lahko nastopa v različnih tonalitetah. in v eni na VII. v d-molu pa na I.

da je pisana v duru. da je nastopanje enega in istega akorda v več tonalitetah kot nekakšen most deti.Tale razlaga je preveč strnjena. napetosti. Po tej poti lahko ugotovimo mnogostranost vseh diatoničnih trozvokov. Če je skladba pisana v molu. akordi stranskih stopenj pa – po funkciji podrejeni glavnim. imenujemo tonaliteta. v njej prevladujejo akordi določene molove lestvice (predvsem njene harmonične oblike). Na enak način pa lahko poiščemo še ostali dve durovi lestvici. med njimi.Na drugi stopnji C-durove lestvice res nastopa d molov akord.i. IV. pač pa v določenih značilnih vlogah – namesto besede določenih vloga navadno uporabljamo besedo funkcija. s čimer smo le še enkrat ponovili durove d-molov trditev z začetka tega poglavja. kadence). poznati mola. ki vsebujejo d molov trozvok: d-molov Našli smo d-mol. na V. OZNAČEVANJE FUNKCIJ AKORDOV EVANJE V skladbi. Z muzi muzikalno uporabo lestvičnih akordov. stopnji naravnega g-mola in n drugi stopnji mola melodičnega c-mola. Najpomembnejši akord v tonaliteti. Akordi na glavnih lestvičnih stopnjah so stebri . stopnji). za katero pravimo. prevladujejo akordi določene durove lestvice. preseli« po takem mostu iz ene tonalitete v drugo. upoštevanja njihovih medsebojnih odnosov in odnosa do tonike je postavljeno izhodišče za oblikovanje vse tonalne glasbe. ker nastopajo pogosteje in postavljajo nekakšno ogrodje strukture tonalne glasbe. Če se glasbeno dogajanje »sprehodi. občutenju njihove zvočnosti. je seveda potrebno še nekaj vaje. Poiščimo s pomočjo tabele še vse molove lestvice. pa moramo tabelo in sestavo durove in vseh oblik molove lestvice. ki vsebujeta d-molov trozvok – in najdemo B n B-dur (kjer je d-molov akord na III. stopnji naravnega in harmoničnega a a-mola. Akordi torej v tonaliteti ne nastopajo slučajno. ki ga dajo akordi določene lestvice z nekaterimi značilnimi ga zvezami teh akordov (t.stopnji) in F molov F-dur (kjer leži na VI. in nekakšen »dom« (saj predstavlja izhodišče in cilj vsega dogajanja). govorimo o diatonični modulaciji oziroma modulaciji s skupnim akordom. čemur bo namenjena tudi posebna vadnica. po zvočnosti pa prav nič manj pomembni akordi – predstavljajo zaokrožitev zvočnega sveta tonalitete in pomembno izhodišče za njegovo nadaljnje . da bi mnogostranost akordov poslej stresali kar iz rokava – za dobro predstavo in znanje mnogostranosti. je tonični akord (T). kjer nastopa d-molov trozvok na prvi stopnji vseh treh njenih ob Nastopa še na molov oblik. Zvočno okolje. težišče . tonalitete.Zelo pomembno pa je vedeti.

v molu vzporedni. Omenjeno je pomanjkljivost pričujočega načina. ko imata dva akorda vsaj en skupen ton. da so akordi. Akordom glavnih stopenj vzporedni (paralelni) akordi v duru leže terco pod.Načinov označevanja funkcij akordov je več. Terčno sorodstvo je močno. Akord stranske stopnje v sebi sicer zares združuje karakterja obeh terčno sorodnih glavnih stopenj.). ki so vzporedni v duru. Več avtorjev se tako odloča za popolnoma c) nevtralno označevanje lestvičnih akordov z rimskimi števili: . saj imata tako sorodna akorda kar dva skupna tona – akord glavne stopnje in njegov vzporedni akord sta torej pomembno povezana in sta si po funkciji blizu. V harmoniji je sorodstvo akordov zelo pomemben dejavnik in bo obdelano v posebnem razdelku. b) označevanje akordov stranskih stopenj z obema terčno sorodnima glavnima stopnjama prihaja iz ruske teorije harmonije in uspešno odpravlja zgoraj omenjeno pomanjkljivost. večja je stopnja sorodnosti – bližja sta si po zvočnosti in funkciji. da o sorodnosti govorimo takoj. čeprav v praksi običajno nastopa kot akord s tonično funkcijo. v molu pa terco pod glavno stopnjo). Tokrat naj bo povedano le. četrti in peti stopnji. Več.širjenje. akord tretje stopnje lahko nastopa v dominantni ali v tonični vlogi. ne pa tudi drugega terčno sorodnega akorda (ki v duru leži terco nad. ostali so akordi stranskih stopenj. akord šeste stopnje v molu je označen kot subdominantna paralela. v molu pa terco nad njimi (Tp – tonična paralela. leži malo terco nižje). Pri obeh lestvicah ležijo kot vemo akordi glavnih stopenj na prvi. Skupna slika akordov vzporednih durove in molove lestvice lepo pokaže. predstavljajo akorde glavnih stopenj molove lestvice. T – Tp itn. oglejmo si jih skupaj z njihovimi prednostmi in slabostmi: a) označevanje akordov glavnih stopenj in njihovih paralel temelji na funkcijah lestvičnih tonov ter vzporednih durovi in molovi lestvici (slednja kot vemo. ki ležijo na glavnih stopenj v duru . Še več: npr. saj npr. vendar v praksi navadno nastopa le v vlogi ene od njiju. in – ravno obratno – akordi. ne pa oboje hkrati. Zgoraj omenjen način označevanja ima slabost: funkcijsko izpostavlja samo en terčno soroden akord glavne stopnje – samo vzporednega (npr. ko je skupnih tonov. Sp – subdominantna paralela in Dp – dominantna paralela).

Kot ena od možnih preizkušenih in uspešnih rešitev se ponuja d) označevanje s kombinacijo črk in rimskih številk. kar pa v praksi ni res. da je to na pri označevanju na nek način vidno. zvečane z velikimi črkami in plusom +. ki zelo strnjeno in preprosto povedo veliko (ločijo se akordi glavnih in stranskih stopenj. Pomanjkljivost tega načina s stališča harmonske analize pa je. Če pri tem označimo durove akorde z velikimi črkami. molove z malimi črkami in zmanjšane z malimi črkami in °. znana je tudi kvaliteta akorda): . dobimo označbe. Akordi glavnih stopenj so vendarle – kot že rečeno – stebri tonalitete in dobro je. funkcijska pripadnost slednjih ni nejasna.To označevanje je praktično in smo ga že uporabili pri ugotavljanju mnogostranosti akordov. da so akordi glavnih stopenj povsem izenačeni z akordi stranskih stopenj.

del Generični intervali do oktave Prepoznavanje generičnih intervalov Preštej število imen tonov med dvema notama (npr.ali diatoničnimi. Izraz generično se nanaša na kvantiteto intervala. izraz specifično pa na kvantiteto in kvaliteto. 1.in specifičnimi intervali. ne o morebitnih predznakih (višajih ali nižajih). Prepoznavanje in pisanje intervalov je ena osnovnih nalog pri skoraj vseh glasbenih dejavnostih. Da bi prepoznali akord. Pri generičnih intervalih govorimo o diatoničnih razmerjih med tonoma. slovensko tudi kromatični ali alterirani intervali. Naslednji primer prikazuje korake določanja generičnega intervala na notnem črtovju: Dani interval ima dve noti: d in a. moramo prepoznati razdaljo med dvema tonskima višinama. Pri specifičnih intervalih pa govorimo o obojem: o diatoničnih razmerjih med tonoma in o predznakih. govori o inverziji intervalov in transpoziciji melodične linije. vključno s prvo noto (štej jo za "1") in zadnjo noto. Na klavirju upoštevaj samo bele tipke za generične intervale. tudi osnovnimi . Da bi zapeli melodično linijo.. Generični in specifični intervali Razlikujemo med generičnimi . To geslo prinaša nekaj načinov prepoznavanja in tvorjenja intervalov. Za prepoznavanje in tvorjenje intervalov sledimo dvema korakoma: 1) prepoznavamo/tvorimo generični interval in 2) prepoznavamo/tvorimo kakovost intervala (specifiko intervala).. Preštej linije in praznine: . preštej linije in praznine na notnem črtovju). moramo biti sposobni prepoznati (ali "preračunati") intervale.UVOD Interval je razdalja med dvema tonskima višinama.

Rešitev: generični interval d-b je 6 (seksta) . Generični intervali na C-duru navzdol. Preštej bele tipke (imena tonov). . Generični intervali na klaviaturi. Primeri generičnih intervalov Generični intervali na C-duru navzgor. Na klavirju lahko prepoznamo generični interval takole: Dani interval: d-b.Rešitev: generični interval d-a je 5 (kvinta).

Spodnji primer prikazuje korake tvorjenja generičnega intervala na notnem črtovju. PRIMER: tvorba intervala NAD dano noto. Naloga: tvorimo generično 6 nad tonsko višino d. pri čemer štejemo dani ton za "1".Tvorjenje generičnega intervala Za tvorjenje generičnega intervala je treba prešteti število not navzgor ali navzdol od danega tona (prešteti torej linije in praznine). . Na klavirju preštejemo navzgor ali navzdol bele tipke od danega tona (ki ga štejemo kot "1").

začenši s tipko danega tona: Rešitev: generična 6 nad danim tonom e je a. začenši s prvo noto: Rešitev: generična 6 nad danim tonom d je h.Preštejemo: 6 linij in praznin. . Naloga: narediti generično 4 nad dano tonsko višino e. Preštejemo 4 bele tipke (imena tonov). Na klaviaturi je mogoče opredeliti generični interval takole: PRIMER: interval NAD dano noto.

zvečana (zv. da vseh kakovosti ne najdemo pri vseh intervalih (glej tabelo spodaj). del Specifični (kromatični.2. angleško: m= minor). lahko določimo specifično kakovost intervala. . Obstajata dva splošna načina določanja specifike intervala: 1) štetje poltonov med tonskima višinama intervala in 2) prepoznavanje po značilnostih durove in molove lestvice. Pomembno pa je. angleško: aug=augmented). . angleško: dm=diminished). angleško: M= major). V nekaterih primerih najdemo dvojno zvišane (dzv) ali dvojno znižane (dzn) intervale. angleško: P=perfect).velika (V. Dobro si je predstavljati klaviaturo. Obstaja pet osnovnih kakovosti intervala: . Generični interval Specifika intervala čista prima (Č1) zvečana prima (ZV1) zmanjšana prima (zm1) zmanjšana sekunda (zm2) mala second (m2) velika sekunda (V2) zvečana sekunda (ZV2) zmanjšana terca (zm3) mala terca (m3) velika terca (V3) zvečana terca (ZV3) zmanjšana kvarta (zm4) čista kvarta (Č4) Število poltonov 0 1 -1 0 1 2 3 2 3 4 5 4 5 Prima (1) Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) .zmanjšana (zm.čista (Č. . Tabela spodaj prikazuje razdaljo med intervali po poltonih. . alterirani) intervali do oktave Kakovost intervalov Šele ko določimo generični interval. V nadaljevanju sta predstavljena oba načina.mala (m. 1) Določitev intervala s štetjem poltonov med tonskima višinama Za štetje poltonov si je dobro zapomniti mesto poltonov v lestvici (v C-duru: med tonoma h in c ter e in f) in pa mesto celih tonov (vsi drugi toni C-durove lestvice so med seboj oddaljeni za cel ton).

mali pa so pol tona manjši od VELIKIH intervalov — VELIKI intervali pa so vedno pol tona manjši od ZVEČANIH. S pomočjo tabele zgoraj je treba prepoznati kakovost intervala glede na število poltonov. temveč samo ČISTE. kvarta. torej: zmanjšani < mali < VELIKI < ZVEČANI.sekunde. kvinta in oktava niso velike ali male. Naslednji primer prikazuje postopek prepoznavanja specifike intervala. . da so ZVEČANI INTERVALI pol tona manjši od DVAKRAT ZVEČANIH intervalov in da so dvojno zmanjšani intervali za pol tona manjši od zmanjšanih intervalov: dvojno zmanjšani < zmanjšani in pa zvečani < dvojno zvečani.prima. da: . . . je treba dodati. ki jih interval vsebuje. Čeprav v zgornji preglednici ni napisano. ampak male IN VELIKE. Predstavljati si je treba (ali pa gledati) klaviaturo in prešteti število poltonov med notama intervala.zvečana kvarta (ZV4) zmanjšana kvinta (d5) čista kvinta (Č5) zvečana kvinta (ZV5) zmanjšana seksta (zm6) mala seksta (m6) velika seksta (V6) zvečana seksta (ZV6) zmanjšana septima (zm7) mala septima (m7) velika septima (V7) zvečana septima (ZV7) 6 6 7 8 7 8 9 10 9 10 11 12 11 Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) zmanjšana oktava (zm8) 12 čista oktava (Č8) zvečana oktava (ZV8) 13 Navedena preglednica intervalov pove. Dani interval ima tona: d in a.so zmanjšani intervali vedno pol tonske višine manjši od čistih intervalov in da so čisti intervali vedno pol tona manjši v primerjavi z ZVEČANIMI INTERVALI: zmanjšani < čisti < zvečani. Prepoznati je treba generični interval med dvema tonskima višinama. 3. terce. 2. . Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poltonske metode Prepoznavanje specifike intervala se odvija v treh korakih: 1. sekste in septime niso nikoli ČISTE.zmanjšani intervali so vedno pol tona manjši od malih intervalov.

(Vse tonalitete iste vrste imajo namreč enaka razmerja poltonov in celih tonov. Predstavljamo si (ali gledamo) klaviaturo in štejemo število poltonov med obema tonskima višinama: 3.1. Prepoznavanje generičnega intervala s štetjem linij in praznin: Generični interval s tonskima višinama d in a je torej 5. V durovi lestvici navzdol pa vidimo. da sta samo dve vrsti intervalov — mali in čisti: . veliki in čisti intervali. da so med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami durove lestvice navzgor samo mali.) Zato si najprej poglejmo C-durovo lestvico (kratice intervalov so angleške): Vidimo. 2) Prepoznavanje intervala s pomočjo durove in molove lestvice Iz primerov doslej je mogoče razbrati. 2. Na zgornji preglednici je mogoče najti kakovost intervala glede na vsebovane poltone: 5 s sedmimi poltoni je ČISTA 5 (Č5). Čeprav je primer spodaj zamejen na C-dur in c-mol. da je največ specifik intervalov mogoče najti med toniko in drugimi toni durove in molove lestvice. je mogoče pravila posplošiti na vse tonalitete.

je vedno Č5. Dduru in d-molu. ali najdemo ton a v D-duru navzgor ali v d-molu navzgor. ton d obstaja v obeh lestvičnih spolih. z izjemo male 7: Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo durove in molove lestvice Poznavanje zgradbe durove in molove lestvice je mogoče zelo dobro uporabiti za določanje intervalov. ker je v našem primeru ton d POD tonom a. si jo lahko zamislimo kot prvo noto lestvice in se vprašamo.) 2. Odgovor: ker je interval med prvo in peto stopnjo prisoten v duru in molu.Primer naravne molove lestvice navzgor — poleg V3 na začetku so vsi intervali bodisi mali bodisi čisti: Končno. da je od tona a navzdol do tona d v A-duru ali a-molovi lestvici NAVZDOL interval Č5. Ker je d spodnja nota. torej je dani interval s tonskima višinama d in a: Č5. Upoštevati moramo lestvico navzdol. (Lahko vprašamo tudi: katera stopnja v A-duru/a-molu je ton d? Odgovor je: 4. naravna molova lestvica navzdol vsebuje samo velike in čiste intervale. A-duru in a-molu. Lahko vzamemo spodnjo noto ali pa zgodrjo ter poskusimo poiskati interval v okviru naravnega mola ali durove lestvice navzgor. Naslednji primer prikazuje prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poznavanja zgradbe durove in molove lestvice: PRIMER: dana tona sta ma d in a. (Lahko pa tudi sklepamo. ali je ton d mogoče najti v A-duru ali a-molu. stopnja lestvice. (Lahko pa si predstavljamo tudi drugače in izhajamo iz tona a kot tonike in se vprašamo. 1. Odgovor je: da.) . Odgovor je: tonska višina a obstaja v obeh tonskih spolih. stopnja. Katera lestvična stopnja (tonska višina) je ton a v D-duru / d-molu? Odgovor: 5.

stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. lestvično stopnjo čista kvnta (Č5) mala seksta (m6) velika seksta (V6) mala septima (m7) velika septima (V7) Šibka plat prepoznavanja intervalov s pomočjo durove in molove lestvice je ta. Primer: sestavi interval Č4 na tonu AS. . da ne vsebujejo zmanjšanih in zvečanih intervalov (med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami). stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. kjer se interval nahaja mala sekunda (m2) velika sekunda (V2) mala terca (m3) velika terca (V3) čista kvarta (Č4) durove lestvice navzdol: med 1. in 5. in 3. in 6. korak. da so zmanjšani intervali vselej pol tona manjši od malih ali čistih intervalov in da so zvečani intervali vedno pol tona večji od velikih ali čistih intervalov. in 5. korak. in 7 stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. Napiši generični interval. Dani ton je torej: Poltonska metoda 1. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. in 4. na kateri stopnji lestvice se nahaja (med prvim tonom lestvice in drugimi tonskimi višinami): Specifika intervala Lestvica. in 3. Za prepoznavanje zmanjšanih in zvečanih intervalov moramo upoštevati. in 2 stopnjo lestvice durova lestvica navzgor: med 1. in 7. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. lestvično stopnjo durove in molove lestvice navzgor: med 1 in 2. in 6. stopnjo lestvice naravni mol navzdol: med 1. in 6. Napiši generični interval. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. stopnjo lestvice naravna molova in durova lestvica: med 1. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. stopnjo naravna molova lestvica navzgor: med 1 in 7. in 6. in 4. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1.Preglednica v nadaljevanju kaže za vsak interval. in 3. Lestvična metoda 1. in 7. in 3. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1.

klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Čista kvarta vsebuje 5 poltonov. nižaj (ali dvojni nižaj) bo interval povečal!! . ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. Dani ton je bil ton AS. stopnjo). Predstavljaj si. molu. koraka. koraka. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. Poltonska metoda 1. Predstavljaj si. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). korak. je lestvično stopnjo bodisi v As-duru bodisi v astorej ton des. Zapiši korak) pridi do specifike intervala si to noto. Prepoznaj lestvično stopnjo. Zapiši si to noto. 2. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične 3. Lestvična metoda 1. korak. in 4. in X. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora upoštevajoč predznake (v kolikor seveda skladati z generičnim intervalom iz 1. Napiši generični interval. Predznak uporabi le za spodnjo noto. stopnjo obeh lestvičnih spolov. ki je potreben za to. Prek generičnega intervala (1. koraka.iz 2. v duru in molu. Oris v nadaljevanju prinaša vsak korak.iz 2. korak. stopnjo lestvice. Zdaj moramo najti četrto Črna tipka. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. med 1. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. stopnja lestvice ton des. Napiši generični interval. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. korak. ali glej. Tvorba specifičnega intervala POD dano noto Z uporabo obeh metod prepoznavanja intervalov (poltonske metode in lestvične metode) bomo sestavili intervale POD dano noto. 3. je 4. koraka.na konkretni lestvici . 2. prikazana v 2. korak. Prepoznaj lestvično stopnjo. 3. korak. As-duru in as-molu. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. 3. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. Prek generičnega intervala (1. in 4. Pomisli na spol lestvice (dur. klaviaturo in preštej število poltonov za vsak interval. stopnjo). in X. stopnje -. 2.na konkretni lestvici . korak. obstajajo). Pomisli na spol lestvice (dur. ker Č4 obstaja med 1. korak. koraku. Čista kvarta obstaja v obeh spolih. ali pa glej. Pozor: višaj (ali dvojni višaj) na spodnji noti bo zmanjšal interval. korak. korak.2. V obeh.

je g-mol. korak. uporabljamo poltonsko metodo ALI se za hip spomnimo enharmonične lestvice. Razpredelnica v nadaljevanju prinaša primere tvorjenja specifike intervalov z obema metodama: Primer: sestavi interval M3 navzdol na tonu g. korak. V podobnih primerih. Prek generičnega intervala (1. ali glej. Upoštevaj prosim. in 6. ker V3 obstaja med 1. medtem ko lestvična metoda ni uporabna na vsaki tonski višini. Prepoznaj lestvično stopnjo. 2. Lestvica navzdol. koraka. prosim. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). korak. Črna tipka. Dani ton je torej: Poltonska metoda Lestvična metoda 1.Upoštevaj. 1. Za potrebe vaje je mogoče uporabljati "preglednico intervalov" ali "preglednico intervalov v lestvicah". da si moraš zapomniti število poltonov za vsak interval (poltonska metoda) ali strukturo intervalov v lestvicah. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. korak. ki jo moramo uporabiti.na konkretni lestvici .iz 2. Predstavljaj si. je torej es. ki bi bila v tem . prikazana v 2. Pomisli na spol lestvice (dur. korak. stopnjo lestvice. Šesta lestvična stopnja je ton es. korak. in 6. Velika terca obstaja v naravnem molu navzdol: med 1. Napiši generični interval. 3. in X. Ampak ta lestvica ne obstaja. Na primer: pri tvorbi V3 navzdol na tonu ges bi morali poskusiti z naravnim ges-molom navzdol. Nato moramo poiskati šesto stopnjo lestvice v naravni g-mol lestvici. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Velika terca vsebuje 4 poltone. Dani ton je bil ton g. 3. Napiši generični interval. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. koraku. lestvično stopnjo. koraka. kot je ta. stopnjo). ki ima dva nižaja: b in es. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. 2. Zapiši si to noto. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. da je poltonska metoda vedno učlinkovita.

Vedno pa preverjaj pravilnost generičnega intervala! 3. V tem primeru bi enharmonsko "prepisali" obe noti intervala. del Sestavljeni intervali (intervali.primeru fis. v kakšnih medsebojnih razmerjih so osnovni ("regularni") in sestavljeni intervali: Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni intervali Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) 9 (nona) 10 (decima) 11 (undecima) 12 (duodecima) 13 (tercdecima) 14 (kvartdecima) 15 (kvintdecima) Ni težko videti. V tem zavihku bodo prikazane značilnosti sestavljenih intervalov.mol. njihova razmerja do osnovnih intervalov in način prepoznavanja sestavljenih intervalov. Tabela v nadaljevanju prikazuje. ki so večji od oktave) Prepoznavanje sestavljenih intervalov Sestavljeni intervali so intervali večji od oktave. da je dodajanje oktave osnovnim intervalom enako kot dodajanje številke 7 (ne 8!): Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni interval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) +7= +7= +7= +7= +7= +7= 9 10 11 12 13 14 . ki bi ga pred tem sestavili.

Oktava (8) +7= 15 Drugače povedano. zvečana ali pa zmanjšana. Ekvivalenti sestavljenih in osnovnih intervalov imajo vselej enake kakovosti. da je 9 (nona) sestavljeni interval. ki je ekvivalent 3 (terci). ker ima njen ekvivalent med osnovnimi intervali -2 (sekunda) -.iste kakovosti: lahko je velika. si moramo predstavljati spodnjo noto (c1) oktavo više ali pa zgornjo noto (es2) oktavo niže: Zlahka moremo prepoznati osnovni interval kot m3. da bi dobili njegov osnovni ekvivalent: Osnovni intervali Odštej oktavo Osnovni inerval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) -7= -7= -7= -7= -7= -7= -7= 2 3 4 5 6 7 8 Ta osnovna aritmetična razmerja med osnovnimi in sestavljenimi intervali lahko uporabimo za prepoznavanje in tvorjenje sestavljenih intervalov. številko 7 lahko odštejemo od sestavljenega intervala. zmanšan ali zvečan. Rešitev je torej: . In vemo tudi. da imajo ekvivalenti osnovnih in sestavljenih intervalov iste kakovosti. Da bi to naredili. da imajo sestavljeni intervali in njihovi osnovni ekvivalenti enake vrednosti: 9 (nona) lahko nastopa kot velika ali mala (pa tudi seveda kot zmanjšana in zvečana). ker je ekvivalent tega intervala med osnovnimi intervali -kvarta (4) lahko čista. Najpomembneje si je zapomniti. Interval undecime (11) pa je lahko samo čist. si bomo predstavljali ta interval kot osnovni interval. Prepoznajmo na primer naslednji interval: Čeprav bi dobili isto rešitev. namesto da bi šteli linije in praznine (imena not). Iz aritmetičnih postopkov zgoraj vemo. zvečana ali pa zmanjšana. mala.

Uporabimo pri tem znanje o značilnosih sestavljenih intervalov iz dosedanjega izvajanja: naredili bomo sestavljeni interval prek njegovega osnovnega ekvivalenta.3. korak. korak. Prepiši višjo noto intervala oktavo više (če delaš nad dano noto) ALI spodnjo noto za oktavo niže (če delaš pod dano noto): Sestavi na primer V13 pod tonom C: Primer .m10 Ne pozabi: kakovosti ekvivalentov osnovnih in sestavljenih intervalov so vedno iste.2. Sestavi osnovni interval. Tvorjenje sestavljenega intervala Sestavimo interval. korak. Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. Napiši V6 pod tonom C1: Primer . korak. (Na primer: ekvivalent V13 pri osnovnih intervalih je V6.) 2. korak. (Na primer: ekvivalent V10 pri osnovnih intervalih je V3. ki je večji od oktave. V zgornjem primeru imata 3 in 10 enako kakovosti: oba sta mala intervala.) Primer . Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. 3.1. Postoperk ima naslednje korake: 1. Prepiši spodnjo not oktavo niže: To je V13 pod tonom C1.korak. .

4. Na primer: naslednja intervala sta inverzija drug drugega: Velikost intervala se obrne takole: Velikost intervala Obrat intervala Interval Size Inversion of the Interval 1 2 3 4 5 6 7 8 8 7 6 5 4 3 2 1 Prima postane v obratu oktava in obrnjeno. Kakovosti intervalov se v obratu spremenijo takole Kakovost intervala Obrat kakovosti intervala zm m V ZV V m . seksta terca. del Inverzija intervalov Tvorjenje obratov intervalov Inverzija ali slovensko obrat intervala pomeni njegovo razliko do oktave. kvarta kvinta in obrnjeno. sekunda postane v obratu septima.

da morajo razmerja med intervali ostati ista. Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto. primer . je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti.transponirana melodična linija za Č4 navzgor: Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj). primer . Zapis se transponira. ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval.ZV Č zm Č Vsi mali intervali torej postanejo pri obratu veliki . Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. namesto z uporabo predznakov: . Na primer.in obrnjeno. Naslednja preglednica prikazuje obrate na notnem črtovju: Da bi naredili inverzijo določenega intervala je treba samo prenesti spodnjo noto oktavo navzgor ALI zgornjo noto oktavo navzdol: ALI m3 postane V6 pri inverziji v eno ali drugo smer. To pomeni. Čisti intervali pa tudi pri obratu ostanejo čisti. vsi zmanjšani se pri obratu spremenijo v zvečane. Poglejmo si naslednji primer: 1. transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru.izvirna melodija: 1.

Imenujemo jih mikrointervali. pentatonika.po številu tonov (na primer pet-. sedem-. stoletju.TONSKA SPOLA . ki so značilne za določeno tonaliteto. heksatonika. Mikrointervali so različno veliki: tretjinotonski. transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol. kjer se ponavadi uporabljajo poltoni. oktotonika) in . ali pa za kako drugo kakovost drugačni od poltona. se v drugih uglasitvah uporabljajo tudi mikrointervali). ki ima tri nižaje. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu.po zgradbi intervalov (poleg temperirane uglasitve.izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. Če lahko druge note transponiramo za generično terco.DIATONIČNE lestvice: DUR in MOL.navzgor: Obstajajo tudi intervali. šest-. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. Uporabljajo se v nekaterih neevropskih glasbenih kulturah. Lestvice se razlikujejo: . moramo določiti samo novo tonaliteto. heptatonika. četrttonski.Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (z izjemo tistih. kot v naslednjem primeru. Lestvice so kot knjiga lepega vedenja za tone: po njih se ravnata melodija in harmonija. ki so manjši od poltona. pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu. moramo opredeliti novo tonaliteto. celi toni in redkeje celi toni in pol in celo večji intervali. Če pa izvirna melodija ima dodatne predznake. ki je vodilni ton v a-molu. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . V zahodni glasbi sta najbolj pogosti obliki . v evropski glasbi pa so se začeli uveljavljati v 20. primer . v kateri je napisana). bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). osemtonske lestvice ali tetratonika.m3 . Pogosto pa srečamo še nekaj MODUSOV: . Glasbena lestvica je ZAPOREDJE TONOV V ISTI SMERI.

.

ki je vključevala tudi znanje o glasbi. Tako kot je bilo največje kladivo pri kovaču štirikrat večje od najmanjšega (4:1). Pitagora je videl. slišal.in različni kraji sveta imajo različne lestvice. dvakrat daljša struna za oktavo drugačen ton. tretje najmanjše kladivo samo za polovico manjše od največjega (2:1) . medtem ko so druge tonske višine zvenele bolj ostro. V grški antiki so Pitagori pripisovali veliko modrost. jo raztegnil na desko. skladno. da razmerja med deljenjem strun in velikostjo kladiv dajejo enake rezultate. Spreminjale so se tudi po pokrajinah. je ugotovil.Lestvice so se skozi čas spreminjale. z enim prstom po njej izvabljal zvok. v kakšnih razmerjih so velikosti kladiv s tonskimi višinami. Ã… tirikrat daljša struna proizvaja za dve oktavi nižji ton. manj usklajeno druga z drugo. trikrat daljša struna oktavo in čisto kvinto višji ton. da manjša kladiva proizvajajo višje tonske višine. kako kovači s svojimi kladivi proizvajajo različne tonske višine: med seboj so nekatere zvenele zelo lepo. večja kladiva pa nižje tonske višine in je želel izračunati. na tretjini. ko se je sprehajal ob kovačiji. če delimo struno v razmerju 4:3 dobimo čisto kvarto. Pitagora naj bi nekoč. Tako je intervale razdelil na blagozvočne in jih poimenoval KONSONANCE ter tiste. Različne dobe poznajo različne lestvice . na treh četrtinah itn. drugi intervali pa imajo veliko bolj zapletena aritmetična razmerja.. medtem ko jo je z drugim pritiskal na različnih koncih: na polovici. ki ne zvenijo skladno in te poimenoval DISONANCE. drugo najmanjše kladivo trikrat manjše od največjega (3:1). Namesto težkih kladiv je raje izbral struno. na dveh tretjinah.. . razmerje 9:8 da sekundo.

Sekunda Pitagora je menil. Zanj je bil interval kvarte osnova delitve oktave: od tona c2 do g1 navzdol in od tona f1 do c1 navzdol (stari Grki so igrali lestvice od zgoraj navzdol!) sta bili ravno dve enaki kvarti. a. h. dorska.Kvinta ----------------------. h. c2. h. miksolidijska in eolska lestvica.Kvarta -------------------. ki so se ustalili v 16. d2. f2. Takole so glasbeni poznavalci še tisočletje po Pitagori računali zaporedja intervalov v lestvici: Oktava -------------------. ki lepo zvenijo. c2. f. Imena so se ohranila v starocerkvenih modusih. lidijska. a. d. a. c2. e2 lidijski: f. ki jih najdemo ne le pri tonskih višinah. ki so odzvanjali pri udarcih kovačevih kladiv. naj bi tudi toni v glasbi imeli nek red. d2 frigijski: e. a. imenovanih modusi. g2. g. e. d2. g. d2. g. kot najbolj uporaben interval za računanje razmerij znotraj oktave pa je vzel kvinto. e2. f. f2 miksolidijski: g. e2. po katerem si sledijo. temveč v vseh stvareh v naravi in vesolju. stoletju: jonski (današnji dur): c. a. tako da je bilo več lestvic. h. da mora med obema tonoma oktave obstajati enako število vmesnih tonov. h. e. Vmesni toni pa so se spreminjali. Tako kot so zvezde razporejene na določen način in rastline ter živa bitja rastejo v določenem skladju. ki so jim tedaj pripisovali posebne učinke in jih imenovali po starogrških ljudstvih oziroma regijah Male Azije: jonska. c2 dorski: d. g. c2. f2. frigijska. da obstajajo tudi v glasbi pravila. c2. e2.Pitagora je bil prepričan. a2 Modusi so se uveljavili z malenkostnimi razlikami v sestavi tetrakordov (sosledju štirih tonov): . h. f. d2. Kot najpopolnejšo delitev lepo zveneči tonski razmerij je štel oktavo. g2 eolski (današnji mol): a.

Enake moduse so poznale še starejše glasbene kulture. V nadaljevanju sledi prerez osnovnih značilnosti nekaterih starih glasbenih kultur. da se je glasba dolgo pred našim štetjem povezala z različnimi rituali. Zato se je tudi teoretski sistem spreminjal in je od začetnih 5 tonov že zelo zgodaj dobil 12 tonov . kot je mezopotamska. ampak je vedno povezana z željo po lepoti.Pomembno je reči.tako kot v zahodni glasbo. ki je bil tudi sam glasbenik.Iz Kitajske izvira ena najstarejših lestvic: pentatonika. Vendar je pentatonika le ena od lestvic. Filozof Konfucij. iz Kitajske. dobroti in prijateljskem sožitju vseh bitij. stoletju. so bili naslednji: .intervali prima modusa / oktava modus JONSKI Č DORSKI Č FRIGIJSKI Č LIDIJSKI Č MIKSOLIDIJSKI Č EOLSKI Č sekunda terca kvarta Č Č Č Zv Č Č kvinta Č Č Č Č Č Č seksta septima V V m V V V V m m V V m V V m V V m V m m V V m Stari Grki si niso sami izmislili modusov. ki se je razvijala prek dediščine starih Grkov in rimske preobrazbe skozi krščanski srednji vek do renesančne polifonije (večglasja) in novoveških klasičnih mojstrovin. ki izvira iz Daljnjega vzhoda. Toni. Zahodna glasba. iz katerih so sestavljali lestvice. natančneje. Kitajska Veliko neznank v zvezi s kitajsko glasbeno preteklostjo je mogoče dopolniti s pogledom na ljudsko glasbeno izročilo in pa uporabo različnih glasbil. ki so imele in imajo še danes izredno bogato glasbeno tradicijo.zahodna glasba. človekova razpoloženja in njegovo dušo. veliko dolguje prav nekaterim najstarejšim glasbenim tradicijam. je glasbo gojil kot eno najlepših dejavnosti za rast človeka: glasba naj bi nikoli nastajala samo za užitek ušes. ki jih je danes preplavila -. ki se je v zahodni glasbi razširila predvsem v 20.Glasba naj bi odsevala različne duhovne in naravne pojave.

.

2. Dve najpomemnejši sestavini indisjske klasične glasbe se imenujeta raag in taal. V njem so ustvarjali različne lestvice. h. bela. severne in južne. tudi z barvami: 1. temveč so vključevali astrološke. Pa (Pancham). Imenujejo se: Sa (Shadj). rdeča in 5.7. 3.. 20. ki so tvorili jedro vsake skladbe. e. 4. različnimi 4.2008) Toda iz sistema petih in sedmih tonov. Južnoindijska glasba se imenuje karnatska. yung ali diao). filozofske in verske prvine. "China". Tudi indijska lestvica ima 7 not. "Svar" se ponavadi imenuje nota. Re (Rishabh). a. po deželi Karnataki. rumena. Grove Music Online. črna . med dvema svarama. ki so jih izpeljali iz kvintnega kroga (sanfen sunyi): Kvintni krog Iz * From: Oxford Companion to Music (Edited by Alison Latham. (Iz: Alan R. Za razliko od zahodnjaške kromaične delitve lestvice na 11 enako oddaljenih poltonov ima indijska delitev oktave 22 tonov ali "šrut". pa Hindustani. Na primer: pet tonov osnovne lestvice (pentatonike) so povezovali s 1. d. severna. medtem ko "šruti" označuje mikrointerval. Dha (Dhaivat) in Ni (Nishad). Ma (Madhyam). ljudstvom. Thrasher.ob vsaki indijski glasbi zaznamo veliko razliko. ministri.c. 27. ki pa niso bile izpeljane samo po abstraktnih glasbenih ali čisto aritmetičnih razmerjih. ki izhaja iz dveh vej. po hindustansko govorečem območ ju vzhodno in južno od reke Jamune. 2. et al. 3. . modra. dejanji in 5. Oxford Music Online. f.Na Kitajskem so poznali 12 fiksnih tonskih višin .. kraljem. predmeti glavno lestvico. so imeli precej veliko število izpeljanih lestvic iz postopov okoli posameznega intervala (gong..2008) Indija Klasično indijsko glasbo ponavadi opisujejo kot zelo bogato in staro glasbeno zapuščino. Čeprav lestvica zveni podobno kot "naša" diatonska durova lestvica . c2 . g. med Himalajami in Vindijskim gorovjem. Ga (Gandhara). uglednejša in bolj cenjena.7.

Ta se ponavadi povzpne iz srednjih v višje registre. ki (prepletajoč se z vrsto melodičnih vzorcev) postopoma pospešuje tempo in vodi k sklepnemu delu rage. Gat. Ne glede na to. sestavljen iz določenega števila dob. Taala so ritmični vzorci. Porva rage se pojejo med poldnevom in polnočjo. Alap je prvi del rage. izraženimi prek kombinacije niza tonov.Jor se začne z dodanim ritmičnim vzorcem. kar bobnar pospremi z ustreznim udarcem na bobne. Hindujsko-urdujska beseda raag izvira iz sanskrtske besede raaga. Jor. Tradicija pripisuje izvedbi rag določen čas dneva. ki se prilegajo dobam določene taal. znotraj katerega bobnar izvaja improvizirane vzorce. imenovan kharana. -.bordun.Jhala je sklepni del in izrazni višek rage. anupallavi (ali antara) in kharana (na jugu Indije). uttar rage pa se izvajajo med polnočjo in poldnevom. ko solist začne peti ali igrati pomemben ton rage. Taala se deli na poddele enake ali različne dolžine. Praviloma je poudarjena prva doba dela. ali se raag izvaja vokalno ali instrumentalno. V južnoindijski tradiciji sledi anupallavi še en melodični del. Jhala. ki pomeni barvo ali strast. To je ritmični vzorec. ki imajo od 3 do 108 dob in narekujejo ritmično gibanje melodiji. je v ozadju vedno slišati zadržani ton ali nespremenljivo tonsko višino . Vrsta rag prinaša določene občutke ali razpoloženja. ki učinkuje kot priziv in postopoma razgiba glasbeni tok -. Cilj rage je izraziti določeno emocionalno razpoloženje ali čustvo. vzvišen del. Po tem se izvajalci razlikujejo. Sosledje dob je ogrodje. Rage so narejene iz različnih kombinacij sedmih not (svara). letnega časa ali praznikov (samay ali doba). Počasen. Igrati ga je treba s hitrimi trzaji tralice na desnem kazalcu. Taal Druga sestavina indijske glasbe je taal.Raag je osnova indijske klasične glasbe. askete ali privržence. Raga zato lahko pomeni zvočni način barvanja poslušalčevega duha z občutki. Rage so sestavljene iz naslednjih delov: Alap. srednjem ali hitrem. Rage se delijo na dve skupini: porva rage in uttar rage. Največji poudarek pa nastopi na prvem delu taala. In improvizacija je temeljna prvina izvajanja rag. Naslednji del skladbe se imenuje anupallavi (ali antara). Gat ima dva dela: pallavi (južnoindijski izraz) ali asthayi (severnoindijski izraz) postopoma začne skladbo in je v glavnem zamejen na nižje tonske višine in srednji register. . -Gat je zapisana skladba. Lahko je katera koli taala in se razteza od dveh do šestnajstih ritmičnih vzorcev v katerem koli tempu . Raag je melodija.počasnem. nekateri verjamejo. da utelešajo boga. Taala se izvajajo na bobnih.

Ker se izraz lestvica uporablja predvsem v povezavi z razmerji med tonskimi višinami v sodobni temperirani uglasitvi.O novih lestvicah so predvsem skladatelji začeli pogosteje razmišljati od začetka 20. ki si ga je zapisal na sprehodu po naravi . orioles). ker je glasbo dojemal sinestetično: tonske višine je povezoval z barvami. Medtem ko je temperirana uglasitev narekovala lestvice po zakonitostih znanosti o zvoku. je Olivier Messiaen (1908-1992). je Messiaen ta način tvorjenja lestvic razumel samo kot eno od možnosti ustvarjanja glasbe: sam je rajši urejal tonske vrste po vzorcih ptičjega petja (bil je zelo dober poznavalec ptic!) in v zelo premišljeno sestavljene modus. akustiki. temveč so lahko manjši ali pa tudi večji. češ da so neustrezni. (Veliko podatkov o njem lahko dobiš tukaj. celo modalna lestvica. ko je poslušal drobno ptičico iz družine kobilarjev (ang. Messiaen je navdih za to skladbo dobil. podobno tej na sliki poleg not: . modus ali pa serija tonov. stoletju uporablja za tiste lestvice. ki se je ukvarjal z novimi lestvicami. glasbeniki raje uporabljajo izraz modus. na kateri temelji klasični zahodni tonski sistem s štiriindvajsetimi lestvicami. kot so lestvica. ki se izmikajo temu tonskemu sistemu: modusi so zveze med nekaj intervali ali tonski nizi na posameznih lestvičnih stopnjah. Med najzanimivejšimi skladatelji. Na kopiji not spodaj je v levi roki prvega takta vzorec pričjega petja. ki je lestvice povezovala v kvintni krog. da je glasba le del vesoljnega zvenenja in da je temperirani tonski sistem z lestvicami samo ena od možnosti izpeljevanja modusov — načinov povzovanja več tonov v tonske vrste po različnih načelih. stoletja. Podobno kot v srednjem veku se beseda modus tudi v 20. ki niso zamejeni z obsegom oktave. Kot neustrezne jih je videl zato.) Sam je nasprotoval uporabi izrazov.

Razvezaj "odveže" noto vseh drugih predznakov pred njim: . za razliko od predznakov. nižaji. tudi pri poslušanju obratov modusa in posameznih delih modusa naj bi se mu pred očmi kazale posamezne barve. Predznak pred noto ima prednost pred tonalitetnimi predznaki (na začetku notnega črtovja): vedno je treba upoštevati predznak pred noto. Messiaen je ob poslušanju vsakega modusa videl določeno barvo . dvojni nižaji in razvezaji v taktih. predznaki in klaviatura Predznaki Predznaki so višaji.pa ne le pri vsakem modusu. ais. dvojni višaji. želja. družbenih in osebnih predstav o glasbi. Podobne tonske vrste. Vsaka melodična linija je v prvi vrsti niz različnih tonskih višin. kot je ta.Melodični in ritmični vzorec v spodnjem notnem sistemu: je sestavljen iz tonov (če jih postavimo po vrsti glede na tonsko višino): e. nižaj zniža tonsko višino za pol tona. Tonske višine. pa so vključene v lestvične tvorbe. skratka: najrazličnejših zgodovinskih. na katerem se izvaja melodija. g. ali pa narave in zmogljivosti glasu. Predznak vedno stoji pred posamezno noto in praviloma velja samo za tisti takt. ki so v osnovi odvisni od dveh glavnih dejavnikov: 1. ki poje melodijo. Višaj zviša tonsko višino za pol tona. gis. ki stojiji na začetku notnega črtovja in označujejo tonaliteto. možnosti glasbila. h. To sosledje je vedno oblikovano po določenih načelih. zamisli. v katerem je nota napisana. 2. ki se prelivajo druga v drugo! MELODIJA JE VSAKO SOSLEDJE TONSKIH VIŠIN. ki jih je Messiaen kasneje zelo pozorno sestavljal . hotenj.

da si laže zapomnimo imena not.in v slovenščini je treba ton B brez nižaja brati kot "H"! --. Akronimi lahko pomagajo. Skoraj vse tipke imajo tri imena -. samo praznine med črtami na notnem črtovju z violinskim ključem (od spodaj navzgor) si je mogoče zapomniti kot besedo . na primer. razen tipke za ton gis/as (samo z dvema imenoma): Violinski ključ (ali g-ključ) Zapomni si. prosim. medtem ko jo dvojni nižaj zniža za dva poltona: Klaviatura Vsaka tipka na klaviaturi ima nekaj imen. drugo ime za violinski ključ je "g-ključ". imena not na notnem črtovju z violinskim ključem.Dvojni višaj zviša tonsko višino za dva poltona.

Akronimi lahko pomagajo. G. samo praznine med črtami na notnem črtovju z basovim ključem (od spodaj navzgor: A."FACE" (angleška beseda za "obraz"). Obstajajo še: baritonski. ki je na prvi pomožni črtici zgoraj: Altovski ključ (eden od c-ključev) Zapomni si. D. G) si je mogoče zapomniti kot "Ajda Cuka Evo Grom". D.obstaja nekaj c-ključev. drugo ime za basovski ključ je "f-ključ". imena not na notnem črtovju z basovskim ključem. prosim.Fino. F) pa kot frazo "Eva Govori: Hočem Dva Flomastra": Pod ali nad notno črtovje posebej dodani notni črtici -. zato je treba ob oznaki "c-ključ" vedno povedati. na primer. drugo ime za altovski ključ je "c-ključ" .pomožni črtici (ali črti) -. mezzosopranski in sopranski c-ključi. A": Še posebej bodi pozorna/pozoren na mesto tona c1. da si laže zapomnimo imena not. H. H. imena not na notnem črtovju z altovskim ključem. F. kot bi risali še eno črto pod/nad zadnjo črto notnega črtovja: Basovski ključ (ali f-ključ) Zapomni si. imena tonov na črti (toni: E. tenorski. A) pa kot frazo "Grmimo. imena tonov na črti (toni: G. C. E.stojita tako. prosim. za kateri ključ gre. Hitimo Domov . Altovski ključ je takšen: .

Posebna pozornost velja notam okoli tona c1 in njihovemu zapisu v teh treh ključih . moramo poznati razmerja med ključi.Posebej si zapomni ton c1 v altovskem ključu: Prepisovanje glasbe iz enega v drug ključ Ker se glasbo piše ustrezno posameznemu glasbilu. V interaktivni vaji spodaj so predstavljena razmerja med tremi najbolj pogostimi ključi: violinskim. basovskim in altovskim. je pogosto treba prepisati note iz enega ključa v drugega. Da bi to znali.

notirana v isti oktavi: Večinoma pa je treba glasbo transponirati za eno ali več oktav. V naslednjem primeru je melodija v altovskem ključu prepisana v violinskega: Ista melodija. notirati jih je treba oktavo više ali niže od izvirnika.Včasih je mogoče prepisovanje med ključi znotraj ISTE OKTAVE. Melodija iz zadnjega primera je spodaj zapisana oktavo niže v basovski ključ: .

Če je poltonski postop najmanjša razdalja med dvema notama tradicionalne zahodne glasbe.Dvojni notni sistem (violinski in basovski ključ povezana) Dvojni notni sistem ("klavirski sistem") ima z akolado povezani notni črtovju: v spodnjem stoji na začetku basovski ključ. je celotonski postop sestavljen iz dveh poltonskih. v zgornjem violinski. Brez uporabe predznakov: edina diatonska poltonska postopa na notnem črtovju sta med toni e-f in h-c: . Posebej si zapomni položaj note c1 v obeh notnih sistemih: Diatonični celotonski in poltonski postopi "Diatonični" postop je postopno gibanje iz praznine na sosednjo črto (ali obrnjeno) v notnem črtovju navzgor ali navzdol.

bi potrebovali predznake. Na primer: .Da bi naredili diatonske poltonske postope.

je mogoče najlepše videti na klaviaturi. Ali postop šteje enega ali dva poltonska postopa. h in c. f. Na notnem črtovju brez predznakov je največ diatoničnih postopov celotonskih: Če bi naredili diatonske celotonske postope na notah e. bi potrebovali predznake: .Diatonični celotonski postop je postopno gibanje od črte na sosednjo praznino (ali obrnjeno) navzgor ali navzdol v razdalji dveh poltonskih postopov.

ki vključuje ista imena not. kromatični postop pelje iz ene note na črti ali v praznini notnega črtovja k drugi noti na isti črti ali praznini v notnem črtovju. le da je tu razlika med njima za dva poltona. ki so zvišane ali znižane. Primer kromatičnega celotonskega postopa: ."Kromatični" postop je postop. Z drugimi besedami. Primer kriomatičnega poltonskega postopa: Kromatični celotonski postop prav tako vključuje note z istim imenom. Kromatični postop torej vedno vključuje predznake.

TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. Frekvence posameznih tonov. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. so naslednje: . Na primer: KOMORNI TON. tj. vrednost 435 HZ. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu.TON JE ZVOK. številom nihajev v določenem času. ton A1. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. ima od leta 1885. po Heinrichu Hertzu. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. ki je opredelil elektromagnetno valovanje).

000 kHz (prag slišnosti).Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .

ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859.• • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. ki je opredelil elektromagnetno valovanje). Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. ton A1. tj. ima od leta 1885. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. številom nihajev v določenem času. vrednost 435 HZ. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. Frekvence posameznih tonov. Na primer: KOMORNI TON. so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va . po Heinrichu Hertzu.

60 1661.0 00 58.0 8 36 8869.32 1864.5 63 164.8 13 138.8 26 110.25 1244.29 6 73.25 1318.7 5 31 587.9 97 195.0 05 2217.2 03 43.0 20 2793.0 00 3729.2 40 15804.0 0 00 932.2 70 61.0 32 5274.9 42 261.0 16 2637.354 19.76 1975.5 3 45 9956.827 23.1 27 329.9 22 4698.9 94 391. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.33 1174.9 99 51.0 00 116.49 9 97.78 2 82.6 36 4978.1 64 493.41 6 77.957 27.6 0 59 622.3 10 3951.6 4 88 9397.40 7 87.6 52 220.135 30.6 20 7902.7 08 38.98 1479.0 00 233.9 6 13 739.8 91 41.0 00 14917.9 9 78 783.7 50 14080.0 09 4434. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .8 54 13289.45 1396.7 03 34.3 03 11839.5 4 08 659.0 41 5587.500 29.8 26 2959.01 16744.2 66 © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.0 00 7458.99 9 103.324 18.000 kHz (prag slišnosti).5 1 02 554.4 71 130.5 7 33 2093.1 3 27 10548.6 28 349.40 6 69.25 1046.0 82 11175. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.3 05 440.1 33 8372.5 5 10 698.30 7 92.9 11 6271.8 75 7040.7 35 65.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 h') C3 C4 C5 C6 C7 C8 z belo barvo so označeni toni na klavirju 16.6 54 46.6 65 311.4 38 3520.8 22 12543.500 25.1 83 293.9 13 55.6 48 36.9 63 3322.2 49 48.9 95 415.9 98 207.84 17739.00 1760.8 14 174.2 9 19 880.99 1567.27 18794.0 82 246.868 32.06 19912.36 1108.5 91 146.6 8 55 987.4 61 2349.6 52 5919.9 1 82 830.evropske kratice ameriške kratice IME TONA C Cis / Des D Dis / Es E F Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H C2-H2 C0 C1C-H H1 C1 C2 c1-h1 c-h (ali c'.125 24.6 26 277.445 20.8 32 155.9 55 3135.0 66 4186.2 28 369.352 17.9 27 6644.6 14 184.0 00 466.602 21.3 18 2489.8 83 523.5 41 123.

3. L.Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'. Macy (Accessed [15.com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje.grovemusic. Grove Music Online ed. <http://www. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: .2008]).

5 2637.6 F 21.41 146.45 1396.8 5587.01 16744.84 17739.324 48 6 91 83 5 31 61 22 36. ton A1.1 622.30 174.8 293.5 2489. ki je opredelil elektromagnetno valovanje).5 277.602 03 7 14 28 5 10 20 41 43.33 1174.6 D 18.25 1318.445 91 2 63 27 4 08 16 32 41.352 03 6 13 26 1 02 05 09 34.DINAMIKA • • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK.0 Dis / Es 19.6 587.3 03 . ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859.5 3 45 9956. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO.0 4186.0 5274.5 311.27 18794. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru.9 2793.354 08 6 32 65 0 59 18 36 38. vrednost 435 HZ.6 87.1 3 27 10548.6 523.5 2093.0 C 16.40 130.2 698.6 349.8 329.0 4978.25 1244.0 82 11175.0 E 20. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. Na primer: KOMORNI TON.29 138.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 kratice H1 h') ameriške C0 C1 C2 C3 C4 C5 C6 C7 C8 kratice IME z belo barvo so označeni toni na klavirju TONA 32. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov.78 155.6 69.8 261.06 19912.6 4 88 9397.827 54 7 14 28 6 13 26 52 8372.7 2217.7 73. so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va c1-h1 evropske C1C2-H2 C-H c-h (ali c'.25 1046.9 Cis / Des 17.8 77.6 659.4 4434.0 8 36 8869.1 554.40 164. po Heinrichu Hertzu.36 1108.7 65. tj.3 4698. ima od leta 1885. številom nihajev v določenem času.2 82.6 2349. Frekvence posameznih tonov.

135 30.000 kHz (prag slišnosti).2 70 61.6 52 220.3 10 3951.2 40 15804.125 24.4 38 3520.9 9 78 783.2 9 19 880.Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H 23.9 95 415.8 22 12543.0 66 5919.0 00 3729.9 13 55. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.3 05 440. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .9 94 391.0 00 233.9 42 369.9 27 6644.8 54 13289.9 63 3322.9 97 195.957 27.0 00 466.500 25.60 1661.98 1479.99 9 103.0 00 116.0 82 246.8 83 739.0 00 7458.9 55 3135.5 41 123.1 33 11839.4 71 184.6 8 55 987.2 49 48.5 7 33 2959.500 29.9 1 82 830.1 64 493.9 98 207.9 99 51.99 1567.8 75 7040.32 1864.9 11 6271.0 0 00 932.7 50 14080.0 00 58.00 1760.2 66 - © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.0 00 14917.49 9 97. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.7 35 92.6 20 7902.76 1975.8 26 110.868 46.

opisne izraze v italijanščini... morendo ('umirajoč zvok'). srednje glasno.Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: KRATKE RITMIČNE VREDNOSTI< < > > DOLGE NOTNE VREDNOSTI šTIRIINšES DVAINTRIDE šESTNAJS ČETRTIN POLOVIN TDESEOSMINKA CELINKA SETINKA TINKA KA KA TINKA y x e q h w VSAKA NOTNA VREDNOST IMA TUDI SVOJO TIšINO: PAVZO Poleg tonske višine so glasbeniki pozorni še na naslednje lastnosti (parametre) tona: MOČ. Ponavadi pa si pomagajo z nekaj osnovnimi izrazi za DINAMIKO. ki so predstavljeni v tabeli spodaj. L.dB / f) Glasbo izvajamo tiho. zelo naglas . kot so: al niente ('v nič').2008]). decrescendo ali diminuendo ('postopoma tišje ali manj glasno'). sotto voce ('pod glasom') ipd.com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. crescendo ('postopno glasneje'). .grovemusic. Macy (Accessed [15. GLASNOST (DINAMIKA) (mera: decibel / fon .3. kako močno zveni ton. perdendo ali perdendosi ('izgubljajoč zvok'). Glasbeniki uporabljajo za označevanje tega. <http://www. Grove Music Online ed.

. ISTE FORMANTE.transponirana melodična linija za Č4 navzgor: . tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. 'po/vezano'. tudi če govori tiho. legato (it.in vsako glasbilo . primer . označi se z lokom med prvo in zadnjo noto in med katerima je treba vse note igrati vezano). stoletja so nekateri notni zapisi vedno bolj zahtevni . Najbolj pogosti artikulacijski napotki so. označi se kot staccato in legato sočasno). 'razmejeno'. Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. kot prstne odtise: ni dveh ljudi. Zlasti od začetka 20. kako naj izvajalec vzbudi posamezen ton in kako naj zaigra kako zvezo tonov. NAČIN VZBUJANJA ZVOKA (ARTIKULACIJA) (mera: približki za način izvajanja in povezovanja tonov). 'ločeno'.vsebujejo vedno več navodil in oznak za izvedbo.ZVEN ali BARVA (TIMBRE) (mera: računanje frekvenc posameznega tona za posamezno glasbilo) Zakaj nezgrešljivo prepoznamo glas znanega človeka. in portato (nošeno. označi se s pikico nad noto. čeprav gre za isto tonsko višino . na primer. da morajo razmerja med intervali ostati ista. To pomeni..izvirna melodija: 1. kriči ali pa šepeta? Vsak človek . staccato (it. Poglejmo si naslednji primer: 1. ki jo je treba izvesti odrezavo). Zapis se transponira.ima svoje značilnosti glasu. primer . Skladatelji so skozi stoletja vedno bolj opredeljevali. ki jih je mogoče odkrivati na podoben način. Enako je z glasbili: različne lastnosti (strukture materialov) in okoliščine izpostavljajo določene tone HARMONSKEGA SPEKTRA z različnimi poudarki. ki bi imeli povsem iste značilnosti zvena v glasu.

transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2.izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. Navada transponiranja izhaja izpred časa iznajdbe ventilov. ali njenih delov. razen če gre za interval oktave (kot pri kontrabasu ali piccolo flavti).m3 . na primer iz C na D ali iz H v A (dur ali mol). ki zvenijo niže ali više od notirane tonske višine. ko so ta glasbila lahko proizvajala samo tonske višine harmonskega niza in je bilo potrebnih več glasbil iste družine za izvedbo skladbe. ki je vodilni ton v a-molu. ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). Na primer. ki ima tri nižaje.navzgor: TRANSPOZICIJA JE spreminjanje kompozicije.Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj). Namen transpozicije je omogočiti. bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto. Transpozicija je pomembna za veliko glasbenikov. za določen interval navzgor ali navzdol. je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. da ostane izvedba zapisa enaka za vsa glasbila iste družine glasbil. Če pa izvirna melodija ima dodatne akcidence. ki so značilne za določeno tonaliteto. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol. Transponirajoča glasbila sodijo večinoma v družine pihal in trobil. ki zahtevajo znanje transpozicije. primer . ki je vsebovala različne tonalitete. moramo določiti samo novo tonaliteto. moramo opredeliti novo tonaliteto. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . Transponirajoča glasbila so: Na B (visoko) — zveni m7 više od zapisanega Piccolo trobenta (tudi v A) Soprillo (sopranissimo saksofon) . Če lahko druge note transponiramo za generično terco. v kateri je napisana). namesto z uporabo predznakov: Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (razen tistih. pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu. ne glede na uglasitev (velikost) glasbila. Ta glasbila se imenujejo transponirajoča glasbila: to so glasbila. na primer rogovi v D ali trobente v D. transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru. ker obstaja kar nekaj glasbil. kot v naslednjem primeru.

v violinskem ključu tenorski trombon. pisan v violinskem ključu tenorska Wagnerjeva tuba (stara notacija) .Na As (visoko) — zveni m6 više od zapisanega piccolo klarinet Na Es (visoko) — zveni m3 više od zapisanega sopranski klarinet Sopranino saksofon Na D (visoko) — zveni v2 više od zapisanega sopranski klarinet v D D-trobenta (uglašena tudi na Es) Na B — zveni v2 niže od zapisanega sopranski klarinet sopranski saksofon tenorska Wagnerjeva tuba (nova notacija) trobenta kornet krilni rog basovski klarinet Na A — zveni m3 niže od zapisanega Oboe d'amore sopranski klarinet basetni klarinet trobenta v A Na g — zveni č4 niže od zapisanega altovska flavta sopranski klarinet v G Na f — zveni č5 niže od zapisanega angleški rog rog basovska Wagnerjeva tuba basetni rog altovski saksofon Na Es — zveni v6 niže od zapisanega altovski klarinet altovski saksofon tenorski rog Na B (nizko) — zveni č8+v2 niže od zapisanega basovski klarinet tenorski saksofon baritonski rog pisan.

Na A (nizko) — zveni č8+m3 niže od zapisanega basovski klarinet Na G (nizko) — zveni č8+č4 niže od zapisanega kontraaltovska flavta Na F (nizko) — zveni č8+č5 niže od zapisanega basovska Wagnerjeva tuba (stara notacija) Na ES (nizko) — zveni č8+v6 niže od zapisanega kontraaltovski klarinet baritonski saksofon Es tuba. pisana v violinskem ključu Na (kontra)B (zelo nizko) — zveni dve č8+v2 niže od zapisanega tuba. pisana v violinskem ključu kontrabasovski klarinet bas saksofon Na (kontra) G (zelo nizko) — zveni dve č8+č4 niže od zapisanega subkontra flavta Na (kontra) Es (zelo nizko) — zveni dve č8+v6 niže od zapisanega oktokontraaltovski klarinet kontrabasovski saksofon Na (subkontra) B (zelo nizko) — zveni tri č8+v2 niže od zapisanega oktokontrabasovski klarinet subkontrabasovski saksofon Povzel / Compiled by: Leon Stefanija .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful