TEORIJA GLASBE

AVTOR: Boris Odreitz-Bortchy

GLASBENIK MULTIINSTRUMENTALIST VOKALIST TONSKI MOJSTER ARANER KOMPONIST bortchy@gmail.com

http://bortchy.mojforum.si/

Kaj je harmonija Akord Vrste akordov Mnogostranost akordov Oznaevanje akordov

AKORD je sozvoje najmanj treh razlinih tonov. Besedo harmonija pogosto sliimo. Ni udnega, saj pomeni ubranost, sklad(nost), h kateri tako pogosto teimo na najrazlinejih podrojih naega ivljenja. Posebno mesto ima tudi v glasbi, kjer oznauje njeno vertikalno sozvono zgradbo. V ojem smislu lahko pomeni tudi teoretino, olsko disciplino nauk o gradnji in vezavi akordov, vasih pa jo uporabimo tudi kot sopomenko besedi akord.

Akordom, ki jih sestavljajo trije toni, re reemo trozvoki (tudi trizvoki), tisti iz tirih tonov so etverozvoki (tudi tirizvoki), iz petih peterozvoki, iz estih esterozvoki itn. Za zvok klikni na sliko.

Akorde lahko zgradimo iz razli razlinih intervalov. Tradicionalna harmonija temelji na ternih . akordih, torej akordih na osnovi intervala terce (razlog za to gre iskati tudi v vrsti alikvotnih , tonov).

Akorde je mo graditi tudi na osnovi drugih intervalov kvart, kvint, sekund in tako dobimo ekund kvartne, kvintne in sekundne akorde (ve sekund, nanizanih ena nad drugo, tvori grozd , klaster tonov),

pa tudi na vrsto drugih nainov, ki lahko tako ali druga vkljuujejo prej natete, ali pa so od inov, drugae ujejo njih povsem drugani. Naslednji primer prikazuje trozvok z dodano sekundo bikord in zrcalni ni. akord:

Osnovni akord terne gradnje je kvintakord (skrajano od terckvintakord). Kvintakordi v ne diatoniki (torej na osnovi lestvi lestvinih tonov durove in molove lestvice), so zgrajeni s nih kombinacijami intervalov velike in male terce. To so durov, molov, zmanjani in zve mi zveani kvintakord. Durov kvintakord gradita v3 in m3, oklepa ga molovega m3 in v3, oklepa ga . 5, prav tako 5. Zmanjani kvintakord je zgrajen iz dveh m3, oklepa ga zm5, zve pa iz dveh zveani v3, oklepa pa ga zv5.

Ton, na katerem je kvintakord zgrajen, njegova prima, se imenuje osnovni ton Je temelj ton. akorda, ki je tudi akustino najbolj izrazit (kombinacijski toni). Ostala dva tona sta terca pri no durovem in molovem akordu jo lahko poimen poimenujemo tudi karakteristini ton saj louje med ni ton, durom in molom, in kvinta je le-ta ista, lahko dobi tudi pridevek prazna. Akordu e dasta ime spodnji in oklepajoi interval terca in kvinta, od tod torej terckvintakord. in oznaka Praviloma uporabljamo kar ime kvintakord, saj je kraje in povsem zadostno.

Pri trozvoku je lahko najniji ton katerikoli od zgoraj natetih. e spodnji ton kvintakorda prenesemo oktavo vije, dobimo njegov prvi obrat sekstakord (skrajano od tercsekstakord poimenovanje je dobljeno enako kot pri kvintakordu). Funkcije (vloge) tonov ostanejo enake kot pri kvintakordu. Durov sekstakord torej gradita m3 in 4, oklepa pa ga m6.

e postopek ponovimo, postane najniji ton kvinta, drugi obrat kvintakorda pa se imenuje kvartsekstakord (tokrat do okrajave imena ne pride). Tudi tu se funkcije (vloge) tonov ohranijo. Durov kvartsekstakord torej gradita 4 in v3, oklepa pa ga v6.

Na enak nain kot pri durovem akordu lahko dobimo tudi obrate molovega, zmanjanega in zveanega akorda. Pri molovem akordu je prvi obrat sekstakord, zgrajen iz v3 in 4, oklepa pa ga v6. Drugi obrat kvartsekstakord gradita 4 in v3 in oklepa m6.

Zmanjani sekstakord sestavljata m3 in zv4, oklepa ga v6. Kvartsekstakord gradita zv4 in m3, oklepa pa spet v6.

Pri zveanem sekstakordu pa moramo biti pazljivi. Sozvoje s tem imenom namre v glasbeni teoriji e nastopa, je pa drugano od prvega obrata zveanega kvintakorda, saj ga gradita v3 in

zv4, oklepa pa zv6. Gre za enega od zelo pogostih alteriranih akordov, ki se imenuje tudi italijanski akord.

Da bi bili jasni, je torej najbolje za drugega od zgornjih (in spodnjih) akordov uporabiti kar poimenovanje prvi obrat zveanega kvintakorda. Zadnji od spodnjih akordov je tako seveda drugi obrat zveanega kvintakorda.

Na enak nain gre obravnavati tudi oblike zmanjanega akorda. Drugega od spodnjih akordov bomo tako imenovali prvi obrat zmanjanega kvintakorda (sestavljata ga m3 in zv4, oklepa ga v6) in drugega drugi obrat zveanega kvintakorda (gradita ga zv4 in m3, oklepa pa spet v6).

OPOMBA: V praksi je e vedno mo zaslediti poimenovanja obratov zmanjanega in zveanega kvintakorda z izrazi zmanjani sekstakord, zmanjani kvartsekstakord, zveani sekstakord in zveani kvartsekstakord. Ne zgodovinsko ne teoretino omenjena poimenovanja ne vzdrijo, zato jih se jih v tem kontekstu ne uporabljajmo!

TROZVOKI NA STOPNJAH DUROVE IN MOLOVE LESTVICE

Na vsaki od stopenj lestvice lahko s pomojo ostalih lestvinih tonov zgradimo kvintakord. Na stopnjah durove in naravne molove lestvice tako dobimo tri durove, tri molove in zmanjan akord. Kvaliteta akordov, ki vsebujejo tona sedme oziroma este lestvine stopnje, se v harmonini in melodini molovi lestvici spremeni. Na stopnjah harmoninega in melodinega mola tako sreamo po dva molova, durova in zmanjana akorda ter enega zveanega:

1. akordi na stopnjah durove lestvice:

2. akordi na stopnjah naravne molove lestvice:

3. akordi na stopnjah harmonine molove lestvice: I. mol, II zm., III. zv., IV. mol, V. dur, VI. dur, VI. zm.

4. akordi na stopnjah melodine molove lestvice: I. mol, II. mol, III. zv., IV. dur, V. dur, VI. zm., VII. zm.

Na katerih stopnjah natetih lestvic torej nastopajo durovi, na katerih molovi, na katerih pa zmanjani in zveani trozvoki? Poigrajmo se kar takoj s preglednico in vanjo razvrstimo akorde, kot to kaejo zgornje lestvice: durov trozvok molov trozvok zmajani zveani trozvok major triad minor triad trozvok augmented triad diminished triad (naravni) dur I, IV, V II, III, VI VII / (natural) major naravni mol III, VI, VII I, IV, V II / natural minor harmonini mol V, VI I, IV II, VII III

harmonic minor melodini mol IV, V melodic minor

I, II

VI, VII

III

MNOGOSTRANOST TROZVOKOV
V prejnjem poglavju smo lahko opazili, da na razlinih stopnjah durove in vseh treh oblik molove lestvice lahko sreamo vse vrste diatoninih trozvokov durovega, molovega, zveanega in zmanjanega. e bi pogledali v razline tonalitete in primerjali njihove akorde, bi lahko ugotovili, da je isti trozvok mo najti na stopnjah razlinih lestvic isti akord torej lahko nastopa v razlinih tonalitetah. Ko se nek lovek udejstvuje na razlinih podrojih, navadno reemo, da je zelo mnogostran(ski). Prav takni mnogostrani so tudi akordi. Pa poglejmo tiste, ki nastopajo na stopnjah C-dura in harmoninega d-mola:

Opazimo lahko, da so veinoma razlini med seboj, vendarle pa na stopnjah obeh lestvic sreamo dmolov trozvok. V C-duru nastopa na II., v d-molu pa na I. stopnji. So to vse vloge, v katerih nastopa dmolov kvintakord? e zdale ne pomagajmo si s preglednico od prej. Akord, po katerem spraujemo, je molov in preglednica kae, da molov trozvok nastopa kar pogosto sreamo ga v treh durovih lestvicah v eni na III., v eni na VI. in v eni na VII. stopnji. Katere so te lestvice? e vemo, da lei trozvok na II. stopnji durove lestvice in da (iz poznavanja lestvic) je v durovi lestvici II. lestvina stopnja v2 nad prvo, gre torej to durovo lestvico iskati v2 pod osnovnim tonom akorda, torej d >c:

Na drugi stopnji C-durove lestvice res nastopa d molov akord, s imer smo le e enkrat ponovili durove d-molov trditev z zaetka tega poglavja. Na enak nain pa lahko poiemo e ostali dve durovi lestvici, ki vsebujeta d-molov trozvok in najdemo B n B-dur (kjer je d-molov akord na III.stopnji) in F molov F-dur (kjer lei na VI. stopnji). Poiimo s pomojo tabele e vse molove lestvice, ki vsebujejo d molov trozvok: d-molov

Nali smo d-mol, kjer nastopa d-molov trozvok na prvi stopnji vseh treh njenih ob Nastopa e na molov oblik. IV. stopnji naravnega in harmoninega a a-mola, na V. stopnji naravnega g-mola in n drugi stopnji mola melodinega c-mola. Po tej poti lahko ugotovimo mnogostranost vseh diatoninih trozvokov, poznati mola. pa moramo tabelo in sestavo durove in vseh oblik molove lestvice.Tale razlaga je preve strnjena, da bi mnogostranost akordov poslej stresali kar iz rokava za dobro predstavo in znanje mnogostranosti, je seveda potrebno e nekaj vaje, emur bo namenjena tudi posebna vadnica.Zelo pomembno pa je vedeti, da je nastopanje enega in istega akorda v ve tonalitetah kot nekaken most deti, med njimi. e se glasbeno dogajanje sprehodi, preseli po takem mostu iz ene tonalitete v drugo, govorimo o diatonini modulaciji oziroma modulaciji s skupnim akordom.

OZNAEVANJE FUNKCIJ AKORDOV EVANJE

V skladbi, za katero pravimo, da je pisana v duru, prevladujejo akordi doloene durove lestvice. e je skladba pisana v molu, v njej prevladujejo akordi doloene molove lestvice (predvsem njene harmonine oblike). Zvono okolje, ki ga dajo akordi doloene lestvice z nekaterimi znailnimi ga zvezami teh akordov (t.i. kadence), imenujemo tonaliteta. Najpomembneji akord v tonaliteti, teie . in nekaken dom (saj predstavlja izhodie in cilj vsega dogajanja), je tonini akord (T). Z muzi muzikalno uporabo lestvinih akordov, obutenju njihove zvonosti, napetosti, upotevanja njihovih medsebojnih odnosov in odnosa do tonike je postavljeno izhodie za oblikovanje vse tonalne glasbe. Akordi torej v tonaliteti ne nastopajo sluajno, pa pa v doloenih znailnih vlogah namesto besede doloenih vloga navadno uporabljamo besedo funkcija. Akordi na glavnih lestvinih stopnjah so stebri . tonalitete, ker nastopajo pogosteje in postavljajo nekakno ogrodje strukture tonalne glasbe, akordi stranskih stopenj pa po funkciji podrejeni glavnim, po zvonosti pa prav ni manj pomembni akordi predstavljajo zaokroitev zvonega sveta tonalitete in pomembno izhodie za njegovo nadaljnje

irjenje.Nainov oznaevanja funkcij akordov je ve, oglejmo si jih skupaj z njihovimi prednostmi in slabostmi: a) oznaevanje akordov glavnih stopenj in njihovih paralel temelji na funkcijah lestvinih tonov ter vzporednih durovi in molovi lestvici (slednja kot vemo, lei malo terco nije). Pri obeh lestvicah leijo kot vemo akordi glavnih stopenj na prvi, etrti in peti stopnji, ostali so akordi stranskih stopenj. Akordom glavnih stopenj vzporedni (paralelni) akordi v duru lee terco pod, v molu pa terco nad njimi (Tp tonina paralela, Sp subdominantna paralela in Dp dominantna paralela). Skupna slika akordov vzporednih durove in molove lestvice lepo pokae, da so akordi, ki leijo na glavnih stopenj v duru - v molu vzporedni, in ravno obratno akordi, ki so vzporedni v duru, predstavljajo akorde glavnih stopenj molove lestvice.

V harmoniji je sorodstvo akordov zelo pomemben dejavnik in bo obdelano v posebnem razdelku. Tokrat naj bo povedano le, da o sorodnosti govorimo takoj, ko imata dva akorda vsaj en skupen ton. Ve, ko je skupnih tonov, veja je stopnja sorodnosti blija sta si po zvonosti in funkciji. Terno sorodstvo je mono, saj imata tako sorodna akorda kar dva skupna tona akord glavne stopnje in njegov vzporedni akord sta torej pomembno povezana in sta si po funkciji blizu. Zgoraj omenjen nain oznaevanja ima slabost: funkcijsko izpostavlja samo en terno soroden akord glavne stopnje samo vzporednega (npr. T Tp itn.), ne pa tudi drugega terno sorodnega akorda (ki v duru lei terco nad, v molu pa terco pod glavno stopnjo). e ve: npr. akord este stopnje v molu je oznaen kot subdominantna paralela, eprav v praksi obiajno nastopa kot akord s tonino funkcijo. b) oznaevanje akordov stranskih stopenj z obema terno sorodnima glavnima stopnjama prihaja iz ruske teorije harmonije in uspeno odpravlja zgoraj omenjeno pomanjkljivost.

Akord stranske stopnje v sebi sicer zares zdruuje karakterja obeh terno sorodnih glavnih stopenj, vendar v praksi navadno nastopa le v vlogi ene od njiju. Omenjeno je pomanjkljivost priujoega naina, saj npr. akord tretje stopnje lahko nastopa v dominantni ali v tonini vlogi, ne pa oboje hkrati. Ve avtorjev se tako odloa za popolnoma c) nevtralno oznaevanje lestvinih akordov z rimskimi tevili:

To oznaevanje je praktino in smo ga e uporabili pri ugotavljanju mnogostranosti akordov. Pomanjkljivost tega naina s stalia harmonske analize pa je, da so akordi glavnih stopenj povsem izenaeni z akordi stranskih stopenj, kar pa v praksi ni res. Akordi glavnih stopenj so vendarle kot e reeno stebri tonalitete in dobro je, da je to na pri oznaevanju na nek nain vidno. Kot ena od monih preizkuenih in uspenih reitev se ponuja d) oznaevanje s kombinacijo rk in rimskih tevilk.

e pri tem oznaimo durove akorde z velikimi rkami, zveane z velikimi rkami in plusom +, molove z malimi rkami in zmanjane z malimi rkami in , dobimo oznabe, ki zelo strnjeno in preprosto povedo veliko (loijo se akordi glavnih in stranskih stopenj, funkcijska pripadnost slednjih ni nejasna, znana je tudi kvaliteta akorda):

UVOD
Interval je razdalja med dvema tonskima viinama. Prepoznavanje in pisanje intervalov je ena osnovnih nalog pri skoraj vseh glasbenih dejavnostih. Da bi prepoznali akord, moramo biti sposobni prepoznati (ali "preraunati") intervale. Da bi zapeli melodino linijo, moramo prepoznati razdaljo med dvema tonskima viinama... To geslo prinaa nekaj nainov prepoznavanja in tvorjenja intervalov, govori o inverziji intervalov in transpoziciji melodine linije.

Generini in specifini intervali

Razlikujemo med generinimi - ali diatoninimi, tudi osnovnimi - in specifinimi intervali, slovensko tudi kromatini ali alterirani intervali. Izraz generino se nanaa na kvantiteto intervala, izraz specifino pa na kvantiteto in kvaliteto. Pri generinih intervalih govorimo o diatoninih razmerjih med tonoma, ne o morebitnih predznakih (viajih ali niajih). Pri specifinih intervalih pa govorimo o obojem: o diatoninih razmerjih med tonoma in o predznakih. Za prepoznavanje in tvorjenje intervalov sledimo dvema korakoma: 1) prepoznavamo/tvorimo generini interval in 2) prepoznavamo/tvorimo kakovost intervala (specifiko intervala).

1. del
Generini intervali do oktave

Prepoznavanje generinih intervalov

Pretej tevilo imen tonov med dvema notama (npr. pretej linije in praznine na notnem rtovju), vkljuno s prvo noto (tej jo za "1") in zadnjo noto. Na klavirju upotevaj samo bele tipke za generine intervale. Naslednji primer prikazuje korake doloanja generinega intervala na notnem rtovju: Dani interval ima dve noti: d in a.

Pretej linije in praznine:

Reitev: generini interval d-a je 5 (kvinta). Na klavirju lahko prepoznamo generini interval takole: Dani interval: d-b.

Pretej bele tipke (imena tonov).

Reitev: generini interval d-b je 6 (seksta) .

Primeri generinih intervalov Generini intervali na C-duru navzgor.

Generini intervali na C-duru navzdol.

Generini intervali na klaviaturi.

Tvorjenje generinega intervala

Za tvorjenje generinega intervala je treba preteti tevilo not navzgor ali navzdol od danega tona (preteti torej linije in praznine), pri emer tejemo dani ton za "1". Na klavirju pretejemo navzgor ali navzdol bele tipke od danega tona (ki ga tejemo kot "1"). Spodnji primer prikazuje korake tvorjenja generinega intervala na notnem rtovju.

PRIMER: tvorba intervala NAD dano noto. Naloga: tvorimo generino 6 nad tonsko viino d.

Pretejemo: 6 linij in praznin, zaeni s prvo noto:

Reitev: generina 6 nad danim tonom d je h.

Na klaviaturi je mogoe opredeliti generini interval takole:

PRIMER: interval NAD dano noto. Naloga: narediti generino 4 nad dano tonsko viino e.

Pretejemo 4 bele tipke (imena tonov), zaeni s tipko danega tona:

Reitev: generina 6 nad danim tonom e je a.

2. del
Specifini (kromatini, alterirani) intervali do oktave

Kakovost intervalov
ele ko doloimo generini interval, lahko doloimo specifino kakovost intervala. Obstaja pet osnovnih kakovosti intervala: - ista (; angleko: P=perfect), - velika (V; angleko: M= major), - mala (m; angleko: m= minor), - zmanjana (zm; angleko: dm=diminished), - zveana (zv; angleko: aug=augmented). V nekaterih primerih najdemo dvojno zviane (dzv) ali dvojno zniane (dzn) intervale. Pomembno pa je, da vseh kakovosti ne najdemo pri vseh intervalih (glej tabelo spodaj). Obstajata dva splona naina doloanja specifike intervala: 1) tetje poltonov med tonskima viinama intervala in 2) prepoznavanje po znailnostih durove in molove lestvice. V nadaljevanju sta predstavljena oba naina.

1) Doloitev intervala s tetjem poltonov med tonskima viinama Za tetje poltonov si je dobro zapomniti mesto poltonov v lestvici (v C-duru: med tonoma h in c ter e in f) in pa mesto celih tonov (vsi drugi toni C-durove lestvice so med seboj oddaljeni za cel ton). Dobro si je predstavljati klaviaturo. Tabela spodaj prikazuje razdaljo med intervali po poltonih. Generini interval Specifika intervala ista prima (1) zveana prima (ZV1) zmanjana prima (zm1) zmanjana sekunda (zm2) mala second (m2) velika sekunda (V2) zveana sekunda (ZV2) zmanjana terca (zm3) mala terca (m3) velika terca (V3) zveana terca (ZV3) zmanjana kvarta (zm4) ista kvarta (4) tevilo poltonov 0 1 -1 0 1 2 3 2 3 4 5 4 5

Prima (1)

Sekunda (2)

Terca (3)

Kvarta (4)

zveana kvarta (ZV4) zmanjana kvinta (d5) ista kvinta (5) zveana kvinta (ZV5) zmanjana seksta (zm6) mala seksta (m6) velika seksta (V6) zveana seksta (ZV6) zmanjana septima (zm7) mala septima (m7) velika septima (V7) zveana septima (ZV7)

6 6 7 8 7 8 9 10 9 10 11 12 11

Kvinta (5)

Seksta (6)

Septima (7)

Oktava (8)

zmanjana oktava (zm8) 12 ista oktava (8) zveana oktava (ZV8) 13

Navedena preglednica intervalov pove, da: - prima, kvarta, kvinta in oktava niso velike ali male, temve samo ISTE; - so zmanjani intervali vedno pol tonske viine manji od istih intervalov in da so isti intervali vedno pol tona manji v primerjavi z ZVEANIMI INTERVALI: zmanjani < isti < zveani; - sekunde, terce, sekste in septime niso nikoli ISTE, ampak male IN VELIKE; - zmanjani intervali so vedno pol tona manji od malih intervalov, mali pa so pol tona manji od VELIKIH intervalov VELIKI intervali pa so vedno pol tona manji od ZVEANIH, torej: zmanjani < mali < VELIKI < ZVEANI. eprav v zgornji preglednici ni napisano, je treba dodati, da so ZVEANI INTERVALI pol tona manji od DVAKRAT ZVEANIH intervalov in da so dvojno zmanjani intervali za pol tona manji od zmanjanih intervalov: dvojno zmanjani < zmanjani in pa zveani < dvojno zveani.

Prepoznavanje specifike intervala s pomojo poltonske metode Prepoznavanje specifike intervala se odvija v treh korakih: 1. Prepoznati je treba generini interval med dvema tonskima viinama. 2. Predstavljati si je treba (ali pa gledati) klaviaturo in preteti tevilo poltonov med notama intervala. 3. S pomojo tabele zgoraj je treba prepoznati kakovost intervala glede na tevilo poltonov, ki jih interval vsebuje. Naslednji primer prikazuje postopek prepoznavanja specifike intervala. Dani interval ima tona: d in a.

1. Prepoznavanje generinega intervala s tetjem linij in praznin:

Generini interval s tonskima viinama d in a je torej 5. 2. Predstavljamo si (ali gledamo) klaviaturo in tejemo tevilo poltonov med obema tonskima viinama:

3. Na zgornji preglednici je mogoe najti kakovost intervala glede na vsebovane poltone:

5 s sedmimi poltoni je ISTA 5 (5).

2) Prepoznavanje intervala s pomojo durove in molove lestvice Iz primerov doslej je mogoe razbrati, da je najve specifik intervalov mogoe najti med toniko in drugimi toni durove in molove lestvice. eprav je primer spodaj zamejen na C-dur in c-mol, je mogoe pravila posploiti na vse tonalitete. (Vse tonalitete iste vrste imajo namre enaka razmerja poltonov in celih tonov.) Zato si najprej poglejmo C-durovo lestvico (kratice intervalov so angleke):

Vidimo, da so med prvim tonom in drugimi tonskimi viinami durove lestvice navzgor samo mali, veliki in isti intervali. V durovi lestvici navzdol pa vidimo, da sta samo dve vrsti intervalov mali in isti:

Primer naravne molove lestvice navzgor poleg V3 na zaetku so vsi intervali bodisi mali bodisi isti:

Konno, naravna molova lestvica navzdol vsebuje samo velike in iste intervale, z izjemo male 7:

Prepoznavanje specifike intervala s pomojo durove in molove lestvice Poznavanje zgradbe durove in molove lestvice je mogoe zelo dobro uporabiti za doloanje intervalov. Lahko vzamemo spodnjo noto ali pa zgodrjo ter poskusimo poiskati interval v okviru naravnega mola ali durove lestvice navzgor. Naslednji primer prikazuje prepoznavanje specifike intervala s pomojo poznavanja zgradbe durove in molove lestvice: PRIMER: dana tona sta ma d in a.

1. Ker je d spodnja nota, si jo lahko zamislimo kot prvo noto lestvice in se vpraamo, ali najdemo ton a v D-duru navzgor ali v d-molu navzgor. Odgovor je: tonska viina a obstaja v obeh tonskih spolih, Dduru in d-molu. (Lahko pa si predstavljamo tudi drugae in izhajamo iz tona a kot tonike in se vpraamo, ali je ton d mogoe najti v A-duru ali a-molu. Odgovor je: da, ton d obstaja v obeh lestvinih spolih, A-duru in a-molu.) 2. Katera lestvina stopnja (tonska viina) je ton a v D-duru / d-molu? Odgovor: 5. stopnja. (Lahko vpraamo tudi: katera stopnja v A-duru/a-molu je ton d? Odgovor je: 4. stopnja lestvice. Odgovor: ker je interval med prvo in peto stopnjo prisoten v duru in molu, je vedno 5, torej je dani interval s tonskima viinama d in a: 5. (Lahko pa tudi sklepamo, da je od tona a navzdol do tona d v A-duru ali a-molovi lestvici NAVZDOL interval 5. Upotevati moramo lestvico navzdol, ker je v naem primeru ton d POD tonom a.)

Preglednica v nadaljevanju kae za vsak interval, na kateri stopnji lestvice se nahaja (med prvim tonom lestvice in drugimi tonskimi viinami): Specifika intervala Lestvica, kjer se interval nahaja

mala sekunda (m2) velika sekunda (V2) mala terca (m3) velika terca (V3) ista kvarta (4)

durove lestvice navzdol: med 1. in 7. lestvino stopnjo durove in molove lestvice navzgor: med 1 in 2. stopnjo lestvice naravni mol navzdol: med 1. in 7 stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. in 3. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. in 6. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. in 3. lestvino stopnjo naravni mol navzdol: med 1. in 6. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. in 4. lestvino stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. in 5. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. in 5. lestvino stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. in 4. stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. in 6. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. in 3. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. in 6. lestvino stopnjo naravni mol navzdol: med 1. in 3. stopnjo naravna molova lestvica navzgor: med 1 in 7. stopnjo lestvice naravna molova in durova lestvica: med 1. in 2 stopnjo lestvice durova lestvica navzgor: med 1. in 7. lestvino stopnjo

ista kvnta (5) mala seksta (m6) velika seksta (V6) mala septima (m7) velika septima (V7)

ibka plat prepoznavanja intervalov s pomojo durove in molove lestvice je ta, da ne vsebujejo zmanjanih in zveanih intervalov (med prvim tonom in drugimi tonskimi viinami). Za prepoznavanje zmanjanih in zveanih intervalov moramo upotevati, da so zmanjani intervali vselej pol tona manji od malih ali istih intervalov in da so zveani intervali vedno pol tona veji od velikih ali istih intervalov.

Primer: sestavi interval 4 na tonu AS. Dani ton je torej:

Poltonska metoda 1. korak. Napii generini interval.

Lestvina metoda 1. korak. Napii generini interval.

2. korak. Predstavljaj si, ali glej, klaviaturo in pretej tevilo poltonov za specifiko intervala ista kvarta vsebuje 5 poltonov.

2. korak. Pomisli na spol lestvice (dur, mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. in X. stopnjo). Prepoznaj lestvino stopnjo, ki tvori ta interval s prvo lestvino stopnjo. ista kvarta obstaja v obeh spolih, v duru in molu, med 1. in 4. stopnjo lestvice.

3. korak. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice, prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvine 3. korak. Prek generinega intervala (1. stopnje -- na konkretni lestvici - iz 2. koraka. Zapii korak) pridi do specifike intervala si to noto. Bodi pozoren: tvoja reitev se mora upotevajo predznake (v kolikor seveda skladati z generinim intervalom iz 1. koraka. obstajajo). Dani ton je bil ton AS. Zdaj moramo najti etrto rna tipka, prikazana v 2. koraku, je lestvino stopnjo bodisi v As-duru bodisi v astorej ton des. molu, ker 4 obstaja med 1. in 4. stopnjo obeh lestvinih spolov. V obeh, As-duru in as-molu, je 4. stopnja lestvice ton des.

Tvorba specifinega intervala POD dano noto Z uporabo obeh metod prepoznavanja intervalov (poltonske metode in lestvine metode) bomo sestavili intervale POD dano noto. Oris v nadaljevanju prinaa vsak korak, ki je potreben za to. Poltonska metoda 1. korak. Napii generini interval. Lestvina metoda 1. korak. Napii generini interval. 2. korak. Pomisli na spol lestvice (dur, mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. in X. stopnjo). Prepoznaj lestvino stopnjo, ki tvori ta interval s prvo lestvino stopnjo. 3. korak. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice, prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvine stopnje -- na konkretni lestvici - iz 2. koraka. Zapii si to noto. Bodi pozoren: tvoja reitev se mora skladati z generinim intervalom iz 1. koraka.

2. korak. Predstavljaj si, ali pa glej, klaviaturo in pretej tevilo poltonov za vsak interval.

3. korak. Prek generinega intervala (1. korak) pridi do specifike intervala upotevajo predznake (v kolikor seveda obstajajo). Predznak uporabi le za spodnjo noto. Pozor: viaj (ali dvojni viaj) na spodnji noti bo zmanjal interval; niaj (ali dvojni niaj) bo interval poveal!!

Upotevaj, prosim, da si mora zapomniti tevilo poltonov za vsak interval (poltonska metoda) ali strukturo intervalov v lestvicah. Za potrebe vaje je mogoe uporabljati "preglednico intervalov" ali "preglednico intervalov v lestvicah". Razpredelnica v nadaljevanju prinaa primere tvorjenja specifike intervalov z obema metodama: Primer: sestavi interval M3 navzdol na tonu g. Dani ton je torej:

Poltonska metoda

Lestvina metoda

1. korak. Napii generini interval. 1. korak. Napii generini interval.

2. korak. Predstavljaj si, ali glej, klaviaturo in pretej tevilo poltonov za specifiko intervala Velika terca vsebuje 4 poltone.

2. korak. Pomisli na spol lestvice (dur, mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. in X. stopnjo). Prepoznaj lestvino stopnjo, ki tvori ta interval s prvo lestvino stopnjo. Velika terca obstaja v naravnem molu navzdol: med 1. in 6. stopnjo lestvice.

3. korak. Prek generinega intervala (1. korak) pridi do specifike intervala upotevajo predznake (v kolikor seveda obstajajo). rna tipka, prikazana v 2. koraku, je torej es.

3. korak. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice, prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvine stopnje -- na konkretni lestvici - iz 2. koraka. Zapii si to noto. Bodi pozoren: tvoja reitev se mora skladati z generinim intervalom iz 1. koraka. Dani ton je bil ton g. Lestvica navzdol, ki jo moramo uporabiti, je g-mol, ki ima dva niaja: b in es. Nato moramo poiskati esto stopnjo lestvice v naravni g-mol lestvici, ker V3 obstaja med 1. in 6. lestvino stopnjo. esta lestvina stopnja je ton es.

Upotevaj prosim, da je poltonska metoda vedno ulinkovita, medtem ko lestvina metoda ni uporabna na vsaki tonski viini. Na primer: pri tvorbi V3 navzdol na tonu ges bi morali poskusiti z naravnim ges-molom navzdol. Ampak ta lestvica ne obstaja. V podobnih primerih, kot je ta, uporabljamo poltonsko metodo ALI se za hip spomnimo enharmonine lestvice, ki bi bila v tem

primeru fis.mol. V tem primeru bi enharmonsko "prepisali" obe noti intervala, ki bi ga pred tem sestavili. Vedno pa preverjaj pravilnost generinega intervala!

3. del
Sestavljeni intervali (intervali, ki so veji od oktave)

Prepoznavanje sestavljenih intervalov

Sestavljeni intervali so intervali veji od oktave. V tem zavihku bodo prikazane znailnosti sestavljenih intervalov, njihova razmerja do osnovnih intervalov in nain prepoznavanja sestavljenih intervalov. Tabela v nadaljevanju prikazuje, v kaknih medsebojnih razmerjih so osnovni ("regularni") in sestavljeni intervali: Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni intervali Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) 9 (nona) 10 (decima) 11 (undecima) 12 (duodecima) 13 (tercdecima) 14 (kvartdecima) 15 (kvintdecima)

Ni teko videti, da je dodajanje oktave osnovnim intervalom enako kot dodajanje tevilke 7 (ne 8!): Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni interval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) +7= +7= +7= +7= +7= +7= 9 10 11 12 13 14

Oktava (8)

+7=

15

Drugae povedano, tevilko 7 lahko odtejemo od sestavljenega intervala, da bi dobili njegov osnovni ekvivalent: Osnovni intervali Odtej oktavo Osnovni inerval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) -7= -7= -7= -7= -7= -7= -7= 2 3 4 5 6 7 8

Ta osnovna aritmetina razmerja med osnovnimi in sestavljenimi intervali lahko uporabimo za prepoznavanje in tvorjenje sestavljenih intervalov. Najpomembneje si je zapomniti, da imajo sestavljeni intervali in njihovi osnovni ekvivalenti enake vrednosti: 9 (nona) lahko nastopa kot velika ali mala (pa tudi seveda kot zmanjana in zveana), ker ima njen ekvivalent med osnovnimi intervali -2 (sekunda) -- iste kakovosti: lahko je velika, mala, zveana ali pa zmanjana. Interval undecime (11) pa je lahko samo ist, zmanan ali zvean, ker je ekvivalent tega intervala med osnovnimi intervali -kvarta (4) lahko ista, zveana ali pa zmanjana. Ekvivalenti sestavljenih in osnovnih intervalov imajo vselej enake kakovosti. Prepoznajmo na primer naslednji interval:

eprav bi dobili isto reitev, si bomo predstavljali ta interval kot osnovni interval, namesto da bi teli linije in praznine (imena not). Da bi to naredili, si moramo predstavljati spodnjo noto (c1) oktavo vie ali pa zgornjo noto (es2) oktavo nie:

Zlahka moremo prepoznati osnovni interval kot m3. Iz aritmetinih postopkov zgoraj vemo, da je 9 (nona) sestavljeni interval, ki je ekvivalent 3 (terci). In vemo tudi, da imajo ekvivalenti osnovnih in sestavljenih intervalov iste kakovosti. Reitev je torej:

m10
Ne pozabi: kakovosti ekvivalentov osnovnih in sestavljenih intervalov so vedno iste. V zgornjem primeru imata 3 in 10 enako kakovosti: oba sta mala intervala.

Tvorjenje sestavljenega intervala Sestavimo interval, ki je veji od oktave. Uporabimo pri tem znanje o znailnosih sestavljenih intervalov iz dosedanjega izvajanja: naredili bomo sestavljeni interval prek njegovega osnovnega ekvivalenta. Postoperk ima naslednje korake: 1. korak. Doloi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. (Na primer: ekvivalent V10 pri osnovnih intervalih je V3.) 2. korak. Sestavi osnovni interval. 3. korak. Prepii vijo noto intervala oktavo vie (e dela nad dano noto) ALI spodnjo noto za oktavo nie (e dela pod dano noto):

Sestavi na primer V13 pod tonom C:

Primer - 1. korak. Doloi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. (Na primer: ekvivalent V13 pri osnovnih intervalih je V6.) Primer - 2. korak. Napii V6 pod tonom C1:

Primer - 3.korak. Prepii spodnjo not oktavo nie:

To je V13 pod tonom C1.

4. del
Inverzija intervalov

Tvorjenje obratov intervalov

Inverzija ali slovensko obrat intervala pomeni njegovo razliko do oktave. Na primer: naslednja intervala sta inverzija drug drugega:

Velikost intervala se obrne takole: Velikost intervala Obrat intervala Interval Size Inversion of the Interval 1 2 3 4 5 6 7 8 8 7 6 5 4 3 2 1

Prima postane v obratu oktava in obrnjeno, sekunda postane v obratu septima, seksta terca, kvarta kvinta in obrnjeno. Kakovosti intervalov se v obratu spremenijo takole
Kakovost intervala Obrat kakovosti intervala zm m V ZV V m

ZV

zm

Vsi mali intervali torej postanejo pri obratu veliki - in obrnjeno; vsi zmanjani se pri obratu spremenijo v zveane. isti intervali pa tudi pri obratu ostanejo isti. Naslednja preglednica prikazuje obrate na notnem rtovju:

Da bi naredili inverzijo doloenega intervala je treba samo prenesti spodnjo noto oktavo navzgor ALI zgornjo noto oktavo navzdol:

ALI m3 postane V6 pri inverziji v eno ali drugo smer. Glasbeniki pogosto dobijo note v doloeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. To pomeni, da morajo razmerja med intervali ostati ista, tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem rtovju za doloen interval. Zapis se transponira. Poglejmo si naslednji primer: 1. primer - izvirna melodija:

1. primer - transponirana melodina linija za 4 navzgor:

Medtem ko se je mogoe osredotoiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj), je veliko lae razmiljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. Na primer, transponirana melodina linija iz prvega primera je v Fduru, ker je bila izvirna melodija v C-duru: 4 nad C(-durom) je F(-dur). Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto, namesto z uporabo predznakov:

e izvirna melodija nima dodatnih predznakov (z izjemo tistih, ki so znailne za doloeno tonaliteto, v kateri je napisana), moramo doloiti samo novo tonaliteto, pripisati rtovju predznake in transponirati vsako noto po generinem intervalu. e pa izvirna melodija ima dodatne predznake, kot v naslednjem primeru, moramo opredeliti novo tonaliteto, transponirati vsako noto za generini interval IN E transponirati vse note s predznaki za specifini interval: 2. primer - izvirna melodija

To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol, bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu, ki ima tri niaje. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis, ki je vodilni ton v a-molu. e lahko druge note transponiramo za generino terco, moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifino - m3 - navzgor:

Obstajajo tudi intervali, ki so manji od poltona. Imenujemo jih mikrointervali. Uporabljajo se v nekaterih neevropskih glasbenih kulturah, v evropski glasbi pa so se zaeli uveljavljati v 20. stoletju. Mikrointervali so razlino veliki: tretjinotonski, etrttonski, ali pa za kako drugo kakovost drugani od poltona. Glasbena lestvica je ZAPOREDJE TONOV V ISTI SMERI. Lestvice so kot knjiga lepega vedenja za tone: po njih se ravnata melodija in harmonija. Lestvice se razlikujejo:

- po tevilu tonov (na primer pet-, est-, sedem-, osemtonske lestvice ali tetratonika, pentatonika, heksatonika, heptatonika, oktotonika) in - po zgradbi intervalov (poleg temperirane uglasitve, kjer se ponavadi uporabljajo poltoni, celi toni in redkeje celi toni in pol in celo veji intervali, se v drugih uglasitvah uporabljajo tudi mikrointervali).

V zahodni glasbi sta najbolj pogosti obliki - TONSKA SPOLA - DIATONINE lestvice: DUR in MOL. Pogosto pa sreamo e nekaj MODUSOV:

Lestvice so se skozi as spreminjale. Spreminjale so se tudi po pokrajinah. Razline dobe poznajo razline lestvice - in razlini kraji sveta imajo razline lestvice. V grki antiki so Pitagori pripisovali veliko modrost, ki je vkljuevala tudi znanje o glasbi. Pitagora naj bi neko, ko se je sprehajal ob kovaiji, slial, kako kovai s svojimi kladivi proizvajajo razline tonske viine: med seboj so nekatere zvenele zelo lepo, skladno, medtem ko so druge tonske viine zvenele bolj ostro, manj usklajeno druga z drugo. Pitagora je videl, da manja kladiva proizvajajo vije tonske viine, veja kladiva pa nije tonske viine in je elel izraunati, v kaknih razmerjih so velikosti kladiv s tonskimi viinami. Namesto tekih kladiv je raje izbral struno, jo raztegnil na desko, z enim prstom po njej izvabljal zvok, medtem ko jo je z drugim pritiskal na razlinih koncih: na polovici, na tretjini, na dveh tretjinah, na treh etrtinah itn. Tako kot je bilo najveje kladivo pri kovau tirikrat veje od najmanjega (4:1), drugo najmanje kladivo trikrat manje od najvejega (3:1), tretje najmanje kladivo samo za polovico manje od najvejega (2:1) ... je ugotovil, da razmerja med deljenjem strun in velikostjo kladiv dajejo enake rezultate. tirikrat dalja struna proizvaja za dve oktavi niji ton, trikrat dalja struna oktavo in isto kvinto viji ton, dvakrat dalja struna za oktavo drugaen ton, e delimo struno v razmerju 4:3 dobimo isto kvarto, razmerje 9:8 da sekundo, drugi intervali pa imajo veliko bolj zapletena aritmetina razmerja. Tako je intervale razdelil na blagozvone in jih poimenoval KONSONANCE ter tiste, ki ne zvenijo skladno in te poimenoval DISONANCE.

Pitagora je bil preprian, da obstajajo tudi v glasbi pravila, ki jih najdemo ne le pri tonskih viinah, ki so odzvanjali pri udarcih kovaevih kladiv, temve v vseh stvareh v naravi in vesolju. Tako kot so zvezde razporejene na doloen nain in rastline ter iva bitja rastejo v doloenem skladju, naj bi tudi toni v glasbi imeli nek red, po katerem si sledijo. Kot najpopolnejo delitev lepo zvenei tonski razmerij je tel oktavo, kot najbolj uporaben interval za raunanje razmerij znotraj oktave pa je vzel kvinto. Takole so glasbeni poznavalci e tisoletje po Pitagori raunali zaporedja intervalov v lestvici: Oktava -------------------- Kvinta ----------------------- Kvarta -------------------- Sekunda

Pitagora je menil, da mora med obema tonoma oktave obstajati enako tevilo vmesnih tonov, ki lepo zvenijo. Zanj je bil interval kvarte osnova delitve oktave: od tona c2 do g1 navzdol in od tona f1 do c1 navzdol (stari Grki so igrali lestvice od zgoraj navzdol!) sta bili ravno dve enaki kvarti. Vmesni toni pa so se spreminjali, tako da je bilo ve lestvic, imenovanih modusi, ki so jim tedaj pripisovali posebne uinke in jih imenovali po starogrkih ljudstvih oziroma regijah Male Azije: jonska, dorska, frigijska, lidijska, miksolidijska in eolska lestvica. Imena so se ohranila v starocerkvenih modusih, ki so se ustalili v 16. stoletju: jonski (dananji dur): c, d, e, f, g, a, h, c2 dorski: d, e, f, g, a, h, c2, d2 frigijski: e, f, g, a, h, c2, d2, e2 lidijski: f, g, a, h, c2, d2, e2, f2 miksolidijski: g, a, h, c2, d2, e2, f2, g2 eolski (dananji mol): a, h, c2, d2, e2, f2, g2, a2

Modusi so se uveljavili z malenkostnimi razlikami v sestavi tetrakordov (sosledju tirih tonov):

intervali prima modusa / oktava modus JONSKI DORSKI FRIGIJSKI LIDIJSKI MIKSOLIDIJSKI EOLSKI

sekunda

terca

kvarta Zv

kvinta

seksta

septima

V V m V V V

V m m V V m

V V m V V m

V m m V V m

Stari Grki si niso sami izmislili modusov. Enake moduse so poznale e stareje glasbene kulture, kot je mezopotamska.Iz Kitajske izvira ena najstarejih lestvic: pentatonika, ki se je v zahodni glasbi razirila predvsem v 20. stoletju. Vendar je pentatonika le ena od lestvic, ki izvira iz Daljnjega vzhoda, natanneje, iz Kitajske. V nadaljevanju sledi prerez osnovnih znailnosti nekaterih starih glasbenih kultur, ki so imele in imajo e danes izredno bogato glasbeno tradicijo. Zahodna glasba, ki se je razvijala prek dediine starih Grkov in rimske preobrazbe skozi kranski srednji vek do renesanne polifonije (veglasja) in novovekih klasinih mojstrovin, veliko dolguje prav nekaterim najstarejim glasbenim tradicijam, ki jih je danes preplavila -- zahodna glasba.

Kitajska
Veliko neznank v zvezi s kitajsko glasbeno preteklostjo je mogoe dopolniti s pogledom na ljudsko glasbeno izroilo in pa uporabo razlinih glasbil.Pomembno je rei, da se je glasba dolgo pred naim tetjem povezala z razlinimi rituali. Filozof Konfucij, ki je bil tudi sam glasbenik, je glasbo gojil kot eno najlepih dejavnosti za rast loveka: glasba naj bi nikoli nastajala samo za uitek ues, ampak je vedno povezana z eljo po lepoti, dobroti in prijateljskem soitju vseh bitij.Glasba naj bi odsevala razline duhovne in naravne pojave, lovekova razpoloenja in njegovo duo. Zato se je tudi teoretski sistem spreminjal in je od zaetnih 5 tonov e zelo zgodaj dobil 12 tonov - tako kot v zahodni glasbo. Toni, iz katerih so sestavljali lestvice, so bili naslednji:

Na Kitajskem so poznali 12 fiksnih tonskih viin , ki so jih izpeljali iz kvintnega kroga (sanfen sunyi):

Kvintni krog

Iz * From: Oxford Companion to Music (Edited by Alison Latham, Oxford Music Online, 20.7.2008)
Toda iz sistema petih in sedmih tonov, ki so tvorili jedro vsake skladbe, so imeli precej veliko tevilo izpeljanih lestvic iz postopov okoli posameznega intervala (gong, yung ali diao). V njem so ustvarjali razline lestvice, ki pa niso bile izpeljane samo po abstraktnih glasbenih ali isto aritmetinih razmerjih, temve so vkljuevali astroloke, filozofske in verske prvine. Na primer: pet tonov osnovne lestvice (pentatonike) so povezovali s 1. kraljem, 2. ministri, 3. ljudstvom, razlinimi 4. dejanji in 5. predmeti glavno lestvico; tudi z barvami: 1. rumena, 2. bela, 3. modra, 4. rdea in 5. rna ... (Iz: Alan R. Thrasher, et al., "China". Grove Music Online, 27.7.2008)

Indija
Klasino indijsko glasbo ponavadi opisujejo kot zelo bogato in staro glasbeno zapuino, ki izhaja iz dveh vej, severne in june. Junoindijska glasba se imenuje karnatska, po deeli Karnataki, severna, ugledneja in bolj cenjena, pa Hindustani, po hindustansko govoreem obmo ju vzhodno in juno od reke Jamune, med Himalajami in Vindijskim gorovjem. Tudi indijska lestvica ima 7 not. Imenujejo se: Sa (Shadj), Re (Rishabh), Ga (Gandhara), Ma (Madhyam), Pa (Pancham), Dha (Dhaivat) in Ni (Nishad). eprav lestvica zveni podobno kot "naa" diatonska durova lestvica - c, d, e, f, g, a, h, c2 - ob vsaki indijski glasbi zaznamo veliko razliko. Za razliko od zahodnjake kromaine delitve lestvice na 11 enako oddaljenih poltonov ima indijska delitev oktave 22 tonov ali "rut". "Svar" se ponavadi imenuje nota, medtem ko "ruti" oznauje mikrointerval. med dvema svarama. Dve najpomemneji sestavini indisjske klasine glasbe se imenujeta raag in taal.

Raag je osnova indijske klasine glasbe. Hindujsko-urdujska beseda raag izvira iz sanskrtske besede raaga, ki pomeni barvo ali strast. Raga zato lahko pomeni zvoni nain barvanja poslualevega duha z obutki, izraenimi prek kombinacije niza tonov. Raag je melodija. Rage so narejene iz razlinih kombinacij sedmih not (svara). Tradicija pripisuje izvedbi rag doloen as dneva, letnega asa ali praznikov (samay ali doba). Vrsta rag prinaa doloene obutke ali razpoloenja, nekateri verjamejo, da uteleajo boga, askete ali privrence. Cilj rage je izraziti doloeno emocionalno razpoloenje ali ustvo. Ne glede na to, ali se raag izvaja vokalno ali instrumentalno, je v ozadju vedno sliati zadrani ton ali nespremenljivo tonsko viino - bordun. In improvizacija je temeljna prvina izvajanja rag. Po tem se izvajalci razlikujejo. Rage se delijo na dve skupini: porva rage in uttar rage. Porva rage se pojejo med poldnevom in polnojo, uttar rage pa se izvajajo med polnojo in poldnevom. Rage so sestavljene iz naslednjih delov: Alap, Jor, Jhala, Gat, anupallavi (ali antara) in kharana (na jugu Indije). Alap je prvi del rage. Poasen, vzvien del, ki uinkuje kot priziv in postopoma razgiba glasbeni tok -- Jor se zane z dodanim ritminim vzorcem, ki (prepletajo se z vrsto melodinih vzorcev) postopoma pospeuje tempo in vodi k sklepnemu delu rage. -- Jhala je sklepni del in izrazni viek rage. Igrati ga je treba s hitrimi trzaji tralice na desnem kazalcu. -Gat je zapisana skladba. Lahko je katera koli taala in se razteza od dveh do estnajstih ritminih vzorcev v katerem koli tempu - poasnem, srednjem ali hitrem. Gat ima dva dela: pallavi (junoindijski izraz) ali asthayi (severnoindijski izraz) postopoma zane skladbo in je v glavnem zamejen na nije tonske viine in srednji register. Naslednji del skladbe se imenuje anupallavi (ali antara). Ta se ponavadi povzpne iz srednjih v vije registre. V junoindijski tradiciji sledi anupallavi e en melodini del, imenovan kharana.

Taal Druga sestavina indijske glasbe je taal. To je ritmini vzorec, sestavljen iz doloenega tevila dob. Taala so ritmini vzorci, ki imajo od 3 do 108 dob in narekujejo ritmino gibanje melodiji. Taala se izvajajo na bobnih. Sosledje dob je ogrodje, znotraj katerega bobnar izvaja improvizirane vzorce, ki se prilegajo dobam doloene taal. Taala se deli na poddele enake ali razline doline. Praviloma je poudarjena prva doba dela. Najveji poudarek pa nastopi na prvem delu taala, ko solist zane peti ali igrati pomemben ton rage, kar bobnar pospremi z ustreznim udarcem na bobne.

O novih lestvicah so predvsem skladatelji zaeli pogosteje razmiljati od zaetka 20. stoletja. Ker se izraz lestvica uporablja predvsem v povezavi z razmerji med tonskimi viinami v sodobni temperirani uglasitvi, na kateri temelji klasini zahodni tonski sistem s tiriindvajsetimi lestvicami, glasbeniki raje uporabljajo izraz modus, celo modalna lestvica. Podobno kot v srednjem veku se beseda modus tudi v 20. stoletju uporablja za tiste lestvice, ki se izmikajo temu tonskemu sistemu: modusi so zveze med nekaj intervali ali tonski nizi na posameznih lestvinih stopnjah, ki niso zamejeni z obsegom oktave, temve so lahko manji ali pa tudi veji. Med najzanimivejimi skladatelji, ki se je ukvarjal z novimi lestvicami, je Olivier Messiaen (1908-1992). (Veliko podatkov o njem lahko dobi tukaj.) Sam je nasprotoval uporabi izrazov, kot so lestvica, modus ali pa serija tonov, e da so neustrezni. Kot neustrezne jih je videl zato, ker je glasbo dojemal sinestetino: tonske viine je povezoval z barvami, da je glasba le del vesoljnega zvenenja in da je temperirani tonski sistem z lestvicami samo ena od monosti izpeljevanja modusov nainov povzovanja ve tonov v tonske vrste po razlinih naelih. Medtem ko je temperirana uglasitev narekovala lestvice po zakonitostih znanosti o zvoku, akustiki, ki je lestvice povezovala v kvintni krog, je Messiaen ta nain tvorjenja lestvic razumel samo kot eno od monosti ustvarjanja glasbe: sam je raji urejal tonske vrste po vzorcih ptijega petja (bil je zelo dober poznavalec ptic!) in v zelo premiljeno sestavljene modus. Na kopiji not spodaj je v levi roki prvega takta vzorec prijega petja, ki si ga je zapisal na sprehodu po naravi . Messiaen je navdih za to skladbo dobil, ko je poslual drobno ptiico iz druine kobilarjev (ang. orioles), podobno tej na sliki poleg not:

Melodini in ritmini vzorec v spodnjem notnem sistemu:

je sestavljen iz tonov (e jih postavimo po vrsti glede na tonsko viino): e, g, gis, ais, h. Podobne tonske vrste, kot je ta, pa so vkljuene v lestvine tvorbe, ki jih je Messiaen kasneje zelo pozorno sestavljal . Messiaen je ob posluanju vsakega modusa videl doloeno barvo - pa ne le pri vsakem modusu, tudi pri posluanju obratov modusa in posameznih delih modusa naj bi se mu pred omi kazale posamezne barve, ki se prelivajo druga v drugo!

MELODIJA JE VSAKO SOSLEDJE TONSKIH VIIN. To sosledje je vedno oblikovano po doloenih naelih, ki so v osnovi odvisni od dveh glavnih dejavnikov: 1. monosti glasbila, na katerem se izvaja melodija, ali pa narave in zmogljivosti glasu, ki poje melodijo; 2. elja, zamisli, hotenj, skratka: najrazlinejih zgodovinskih, drubenih in osebnih predstav o glasbi. Vsaka melodina linija je v prvi vrsti niz razlinih tonskih viin.

Tonske viine, predznaki in klaviatura

Predznaki
Predznaki so viaji, niaji, dvojni viaji, dvojni niaji in razvezaji v taktih, za razliko od predznakov, ki stojiji na zaetku notnega rtovja in oznaujejo tonaliteto. Predznak vedno stoji pred posamezno noto in praviloma velja samo za tisti takt, v katerem je nota napisana. Predznak pred noto ima prednost pred tonalitetnimi predznaki (na zaetku notnega rtovja): vedno je treba upotevati predznak pred noto. Viaj zvia tonsko viino za pol tona, niaj znia tonsko viino za pol tona. Razvezaj "odvee" noto vseh drugih predznakov pred njim:

Dvojni viaj zvia tonsko viino za dva poltona, medtem ko jo dvojni niaj znia za dva poltona:

Klaviatura
Vsaka tipka na klaviaturi ima nekaj imen. Skoraj vse tipke imajo tri imena -- in v slovenini je treba ton B brez niaja brati kot "H"! --, razen tipke za ton gis/as (samo z dvema imenoma):

Violinski klju (ali g-klju)

Zapomni si, prosim, imena not na notnem rtovju z violinskim kljuem; drugo ime za violinski klju je "g-klju". Akronimi lahko pomagajo, da si lae zapomnimo imena not; na primer, samo praznine med rtami na notnem rtovju z violinskim kljuem (od spodaj navzgor) si je mogoe zapomniti kot besedo

"FACE" (angleka beseda za "obraz"), imena tonov na rti (toni: E, G, H, D, F) pa kot frazo "Eva Govori: Hoem Dva Flomastra":

Pod ali nad notno rtovje posebej dodani notni rtici -- pomoni rtici (ali rti) -- stojita tako, kot bi risali e eno rto pod/nad zadnjo rto notnega rtovja:

Basovski klju (ali f-klju)

Zapomni si, prosim, imena not na notnem rtovju z basovskim kljuem; drugo ime za basovski klju je "f-klju". Akronimi lahko pomagajo, da si lae zapomnimo imena not; na primer, samo praznine med rtami na notnem rtovju z basovim kljuem (od spodaj navzgor: A, C, E, G) si je mogoe zapomniti kot "Ajda Cuka Evo Grom", imena tonov na rti (toni: G, H, D, F, A) pa kot frazo "Grmimo, Hitimo Domov - Fino, A":

e posebej bodi pozorna/pozoren na mesto tona c1, ki je na prvi pomoni rtici zgoraj:

Altovski klju (eden od c-kljuev)

Zapomni si, prosim, imena not na notnem rtovju z altovskim kljuem; drugo ime za altovski klju je "c-klju" - obstaja nekaj c-kljuev, zato je treba ob oznaki "c-klju" vedno povedati, za kateri klju gre. Obstajajo e: baritonski, tenorski, mezzosopranski in sopranski c-kljui. Altovski klju je taken:

Posebej si zapomni ton c1 v altovskem kljuu:

Prepisovanje glasbe iz enega v drug klju

Ker se glasbo pie ustrezno posameznemu glasbilu, je pogosto treba prepisati note iz enega kljua v drugega. Da bi to znali, moramo poznati razmerja med kljui. V interaktivni vaji spodaj so predstavljena razmerja med tremi najbolj pogostimi kljui: violinskim, basovskim in altovskim. Posebna pozornost velja notam okoli tona c1 in njihovemu zapisu v teh treh kljuih

Vasih je mogoe prepisovanje med kljui znotraj ISTE OKTAVE. V naslednjem primeru je melodija v altovskem kljuu prepisana v violinskega:

Ista melodija, notirana v isti oktavi:

Veinoma pa je treba glasbo transponirati za eno ali ve oktav, notirati jih je treba oktavo vie ali nie od izvirnika. Melodija iz zadnjega primera je spodaj zapisana oktavo nie v basovski klju:

Dvojni notni sistem (violinski in basovski klju povezana)

Dvojni notni sistem ("klavirski sistem") ima z akolado povezani notni rtovju: v spodnjem stoji na zaetku basovski klju, v zgornjem violinski. Posebej si zapomni poloaj note c1 v obeh notnih sistemih:

Diatonini celotonski in poltonski postopi

"Diatonini" postop je postopno gibanje iz praznine na sosednjo rto (ali obrnjeno) v notnem rtovju navzgor ali navzdol. e je poltonski postop najmanja razdalja med dvema notama tradicionalne zahodne glasbe, je celotonski postop sestavljen iz dveh poltonskih. Brez uporabe predznakov: edina diatonska poltonska postopa na notnem rtovju sta med toni e-f in h-c:

Da bi naredili diatonske poltonske postope, bi potrebovali predznake. Na primer:

Diatonini celotonski postop je postopno gibanje od rte na sosednjo praznino (ali obrnjeno) navzgor ali navzdol v razdalji dveh poltonskih postopov. Ali postop teje enega ali dva poltonska postopa, je mogoe najlepe videti na klaviaturi. Na notnem rtovju brez predznakov je najve diatoninih postopov celotonskih:

e bi naredili diatonske celotonske postope na notah e, f, h in c, bi potrebovali predznake:

"Kromatini" postop je postop, ki vkljuuje ista imena not, ki so zviane ali zniane. Z drugimi besedami, kromatini postop pelje iz ene note na rti ali v praznini notnega rtovja k drugi noti na isti rti ali praznini v notnem rtovju. Kromatini postop torej vedno vkljuuje predznake. Primer kriomatinega poltonskega postopa:

Kromatini celotonski postop prav tako vkljuuje note z istim imenom, le da je tu razlika med njima za dva poltona. Primer kromatinega celotonskega postopa:

TON JE ZVOK, KI IMA TONO DOLOENO VIINO TONSKO VIINO. TONSKA VIINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz, po Heinrichu Hertzu, ki je opredelil elektromagnetno valovanje), tj. tevilom nihajev v doloenem asu. Na primer: KOMORNI TON, ton A1, po katerem se uglaujejo intrumenti v orkestru, ima od leta 1885, ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859, vrednost 435 HZ. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. Frekvence posameznih tonov, ki jih glasbeniki razvrajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov, so naslednje:

loveko uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.000 kHz (prag slinosti). Obmoje zaznavanja ali SLINO POLJE zvoka ima naslednjo akustino podobo:

Ton in frekvence Zadeni ton! Slino polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz

TON JE ZVOK, KI IMA TONO DOLOENO VIINO TONSKO VIINO. TONSKA VIINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz, po Heinrichu Hertzu, ki je opredelil elektromagnetno valovanje), tj. tevilom nihajev v doloenem asu. Na primer: KOMORNI TON, ton A1, po katerem se uglaujejo intrumenti v orkestru, ima od leta 1885, ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859, vrednost 435 HZ. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. Frekvence posameznih tonov, ki jih glasbeniki razvrajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov, so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slinem polju kontr subkont velika mala enort dvort tirirt petrtn a trirtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va

evropske kratice amerike kratice IME TONA C Cis / Des D Dis / Es E F Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H

C2-H2 C0

C1C-H H1 C1 C2

c1-h1 c-h (ali c'- c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 h') C3 C4 C5 C6 C7 C8

z belo barvo so oznaeni toni na klavirju 16.352 17.324 18.354 19.445 20.602 21.827 23.125 24.500 25.957 27.500 29.135 30.868 32.7 03 34.6 48 36.7 08 38.8 91 41.2 03 43.6 54 46.2 49 48.9 99 51.9 13 55.0 00 58.2 70 61.7 35 65.40 6 69.29 6 73.41 6 77.78 2 82.40 7 87.30 7 92.49 9 97.99 9 103.8 26 110.0 00 116.5 41 123.4 71 130.8 13 138.5 91 146.8 32 155.5 63 164.8 14 174.6 14 184.9 97 195.9 98 207.6 52 220.0 00 233.0 82 246.9 42 261.6 26 277.1 83 293.6 65 311.1 27 329.6 28 349.2 28 369.9 94 391.9 95 415.3 05 440.0 00 466.1 64 493.8 83 523.25 1046.5 1 02 554.36 1108.7 5 31 587.33 1174.6 0 59 622.25 1244.5 4 08 659.25 1318.5 5 10 698.45 1396.9 6 13 739.98 1479.9 9 78 783.99 1567.9 1 82 830.60 1661.2 9 19 880.00 1760.0 0 00 932.32 1864.6 8 55 987.76 1975.5 7 33 2093.0 05 2217.4 61 2349.3 18 2489.0 16 2637.0 20 2793.8 26 2959.9 55 3135.9 63 3322.4 38 3520.0 00 3729.3 10 3951.0 66 4186.0 09 4434.9 22 4698.6 36 4978.0 32 5274.0 41 5587.6 52 5919.9 11 6271.9 27 6644.8 75 7040.0 00 7458.6 20 7902.1 33 8372.01 16744.0 8 36 8869.84 17739.6 4 88 9397.27 18794.5 3 45 9956.06 19912.1 3 27 10548.0 82 11175.3 03 11839.8 22 12543.8 54 13289.7 50 14080.0 00 14917.2 40 15804.2 66

Leon Stefanija Lahko samo s posluanjem najde prave tone? S puicami za levo in desno na raunalniki tipkovnici pravilno vodi tone, ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.

loveko uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.000 kHz (prag slinosti). Obmoje zaznavanja ali SLINO POLJE zvoka ima naslednjo akustino podobo:

Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound', Grove Music Online ed. L. Macy (Accessed [15.3.2008]), <http://www.grovemusic.com> TRAJANJE (mera: asovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI:

DINAMIKA

Ton in frekvence Zadeni ton! Slino polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz

TON JE ZVOK, KI IMA TONO DOLOENO VIINO TONSKO VIINO. TONSKA VIINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz, po Heinrichu Hertzu, ki je opredelil elektromagnetno valovanje), tj. tevilom nihajev v doloenem asu. Na primer: KOMORNI TON, ton A1, po katerem se uglaujejo intrumenti v orkestru, ima od leta 1885, ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859, vrednost 435 HZ. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. Frekvence posameznih tonov, ki jih glasbeniki razvrajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov, so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slinem polju kontr subkont velika mala enort dvort tirirt petrtn a trirtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va c1-h1 evropske C1C2-H2 C-H c-h (ali c'- c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 kratice H1 h') amerike C0 C1 C2 C3 C4 C5 C6 C7 C8 kratice IME z belo barvo so oznaeni toni na klavirju TONA 32.7 65.40 130.8 261.6 523.25 1046.5 2093.0 4186.0 C 16.352 03 6 13 26 1 02 05 09 34.6 69.29 138.5 277.1 554.36 1108.7 2217.4 4434.9 Cis / Des 17.324 48 6 91 83 5 31 61 22 36.7 73.41 146.8 293.6 587.33 1174.6 2349.3 4698.6 D 18.354 08 6 32 65 0 59 18 36 38.8 77.78 155.5 311.1 622.25 1244.5 2489.0 4978.0 Dis / Es 19.445 91 2 63 27 4 08 16 32 41.2 82.40 164.8 329.6 659.25 1318.5 2637.0 5274.0 E 20.602 03 7 14 28 5 10 20 41 43.6 87.30 174.6 349.2 698.45 1396.9 2793.8 5587.6 F 21.827 54 7 14 28 6 13 26 52

8372.01 16744.0 8 36 8869.84 17739.6 4 88 9397.27 18794.5 3 45 9956.06 19912.1 3 27 10548.0 82 11175.3 03

Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H

23.125 24.500 25.957 27.500 29.135 30.868

46.2 49 48.9 99 51.9 13 55.0 00 58.2 70 61.7 35

92.49 9 97.99 9 103.8 26 110.0 00 116.5 41 123.4 71

184.9 97 195.9 98 207.6 52 220.0 00 233.0 82 246.9 42

369.9 94 391.9 95 415.3 05 440.0 00 466.1 64 493.8 83

739.98 1479.9 9 78 783.99 1567.9 1 82 830.60 1661.2 9 19 880.00 1760.0 0 00 932.32 1864.6 8 55 987.76 1975.5 7 33

2959.9 55 3135.9 63 3322.4 38 3520.0 00 3729.3 10 3951.0 66

5919.9 11 6271.9 27 6644.8 75 7040.0 00 7458.6 20 7902.1 33

11839.8 22 12543.8 54 13289.7 50 14080.0 00 14917.2 40 15804.2 66

Leon Stefanija Lahko samo s posluanjem najde prave tone? S puicami za levo in desno na raunalniki tipkovnici pravilno vodi tone, ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.

loveko uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.000 kHz (prag slinosti). Obmoje zaznavanja ali SLINO POLJE zvoka ima naslednjo akustino podobo:

Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound', Grove Music Online ed. L. Macy (Accessed [15.3.2008]), <http://www.grovemusic.com> TRAJANJE (mera: asovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: KRATKE RITMINE VREDNOSTI< < > > DOLGE NOTNE VREDNOSTI TIRIINES DVAINTRIDE ESTNAJS ETRTIN POLOVIN TDESEOSMINKA CELINKA SETINKA TINKA KA KA TINKA

VSAKA NOTNA VREDNOST IMA TUDI SVOJO TIINO: PAVZO

Poleg tonske viine so glasbeniki pozorni e na naslednje lastnosti (parametre) tona: MO, GLASNOST (DINAMIKA) (mera: decibel / fon - dB / f) Glasbo izvajamo tiho, srednje glasno, zelo naglas ... Glasbeniki uporabljajo za oznaevanje tega, kako mono zveni ton, opisne izraze v italijanini, kot so: al niente ('v ni'), crescendo ('postopno glasneje'), decrescendo ali diminuendo ('postopoma tije ali manj glasno'), perdendo ali perdendosi ('izgubljajo zvok'), morendo ('umirajo zvok'), sotto voce ('pod glasom') ipd. Ponavadi pa si pomagajo z nekaj osnovnimi izrazi za DINAMIKO, ki so predstavljeni v tabeli spodaj.

ZVEN ali BARVA (TIMBRE) (mera: raunanje frekvenc posameznega tona za posamezno glasbilo) Zakaj nezgreljivo prepoznamo glas znanega loveka, tudi e govori tiho, krii ali pa epeta? Vsak lovek - in vsako glasbilo - ima svoje znailnosti glasu, ki jih je mogoe odkrivati na podoben nain, kot prstne odtise: ni dveh ljudi, ki bi imeli povsem iste znailnosti zvena v glasu, ISTE FORMANTE. Enako je z glasbili: razline lastnosti (strukture materialov) in okoliine izpostavljajo doloene tone HARMONSKEGA SPEKTRA z razlinimi poudarki, eprav gre za isto tonsko viino ... NAIN VZBUJANJA ZVOKA (ARTIKULACIJA) (mera: pribliki za nain izvajanja in povezovanja tonov). Skladatelji so skozi stoletja vedno bolj opredeljevali, kako naj izvajalec vzbudi posamezen ton in kako naj zaigra kako zvezo tonov. Zlasti od zaetka 20. stoletja so nekateri notni zapisi vedno bolj zahtevni - vsebujejo vedno ve navodil in oznak za izvedbo. Najbolj pogosti artikulacijski napotki so, na primer, staccato (it. 'razmejeno', 'loeno'; oznai se s pikico nad noto, ki jo je treba izvesti odrezavo), legato (it. 'po/vezano'; oznai se z lokom med prvo in zadnjo noto in med katerima je treba vse note igrati vezano), in portato (noeno; oznai se kot staccato in legato soasno). Glasbeniki pogosto dobijo note v doloeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. To pomeni, da morajo razmerja med intervali ostati ista, tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem rtovju za doloen interval. Zapis se transponira. Poglejmo si naslednji primer: 1. primer - izvirna melodija:

1. primer - transponirana melodina linija za 4 navzgor:

Medtem ko se je mogoe osredotoiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj), je veliko lae razmiljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. Na primer, transponirana melodina linija iz prvega primera je v Fduru, ker je bila izvirna melodija v C-duru: 4 nad C(-durom) je F(-dur). Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto, namesto z uporabo predznakov:

e izvirna melodija nima dodatnih predznakov (razen tistih, ki so znailne za doloeno tonaliteto, v kateri je napisana), moramo doloiti samo novo tonaliteto, pripisati rtovju predznake in transponirati vsako noto po generinem intervalu. e pa izvirna melodija ima dodatne akcidence, kot v naslednjem primeru, moramo opredeliti novo tonaliteto, transponirati vsako noto za generini interval IN E transponirati vse note s predznaki za specifini interval: 2. primer - izvirna melodija

To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol, bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu, ki ima tri niaje. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis, ki je vodilni ton v a-molu. e lahko druge note transponiramo za generino terco, moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifino - m3 - navzgor:

TRANSPOZICIJA JE spreminjanje kompozicije, ali njenih delov, za doloen interval navzgor ali navzdol, na primer iz C na D ali iz H v A (dur ali mol). Transpozicija je pomembna za veliko glasbenikov, ker obstaja kar nekaj glasbil, ki zahtevajo znanje transpozicije. Ta glasbila se imenujejo transponirajoa glasbila: to so glasbila, ki zvenijo nie ali vie od notirane tonske viine, razen e gre za interval oktave (kot pri kontrabasu ali piccolo flavti). Namen transpozicije je omogoiti, da ostane izvedba zapisa enaka za vsa glasbila iste druine glasbil, ne glede na uglasitev (velikost) glasbila. Transponirajoa glasbila sodijo veinoma v druine pihal in trobil. Navada transponiranja izhaja izpred asa iznajdbe ventilov, ko so ta glasbila lahko proizvajala samo tonske viine harmonskega niza in je bilo potrebnih ve glasbil iste druine za izvedbo skladbe, ki je vsebovala razline tonalitete, na primer rogovi v D ali trobente v D. Transponirajoa glasbila so: Na B (visoko) zveni m7 vie od zapisanega Piccolo trobenta (tudi v A) Soprillo (sopranissimo saksofon)

Na As (visoko) zveni m6 vie od zapisanega piccolo klarinet Na Es (visoko) zveni m3 vie od zapisanega sopranski klarinet Sopranino saksofon Na D (visoko) zveni v2 vie od zapisanega sopranski klarinet v D D-trobenta (uglaena tudi na Es) Na B zveni v2 nie od zapisanega sopranski klarinet sopranski saksofon tenorska Wagnerjeva tuba (nova notacija) trobenta kornet krilni rog basovski klarinet Na A zveni m3 nie od zapisanega Oboe d'amore sopranski klarinet basetni klarinet trobenta v A Na g zveni 4 nie od zapisanega altovska flavta sopranski klarinet v G Na f zveni 5 nie od zapisanega angleki rog rog basovska Wagnerjeva tuba basetni rog altovski saksofon Na Es zveni v6 nie od zapisanega altovski klarinet altovski saksofon tenorski rog Na B (nizko) zveni 8+v2 nie od zapisanega basovski klarinet tenorski saksofon baritonski rog pisan, v violinskem kljuu tenorski trombon, pisan v violinskem kljuu tenorska Wagnerjeva tuba (stara notacija)

Na A (nizko) zveni 8+m3 nie od zapisanega basovski klarinet Na G (nizko) zveni 8+4 nie od zapisanega kontraaltovska flavta Na F (nizko) zveni 8+5 nie od zapisanega basovska Wagnerjeva tuba (stara notacija) Na ES (nizko) zveni 8+v6 nie od zapisanega kontraaltovski klarinet baritonski saksofon Es tuba, pisana v violinskem kljuu Na (kontra)B (zelo nizko) zveni dve 8+v2 nie od zapisanega tuba, pisana v violinskem kljuu kontrabasovski klarinet bas saksofon Na (kontra) G (zelo nizko) zveni dve 8+4 nie od zapisanega subkontra flavta Na (kontra) Es (zelo nizko) zveni dve 8+v6 nie od zapisanega oktokontraaltovski klarinet kontrabasovski saksofon Na (subkontra) B (zelo nizko) zveni tri 8+v2 nie od zapisanega oktokontrabasovski klarinet subkontrabasovski saksofon Povzel / Compiled by: Leon Stefanija