TEORIJA GLASBE

AVTOR: Boris Odreitz-Bortchy
GLASBENIK MULTIINSTRUMENTALIST VOKALIST TONSKI MOJSTER ARANŽER KOMPONIST bortchy@gmail.com

http://bortchy.mojforum.si/

• • • • • •

Kaj je harmonija Akord Vrste akordov Mnogostranost akordov Označevanje akordov

AKORD je sozvočje najmanj treh različnih tonov. Besedo harmonija pogosto slišimo. Nič čudnega, saj pomeni ubranost, sklad(nost), h kateri tako pogosto težimo na najrazličnejših področjih našega življenja. Posebno mesto ima tudi v glasbi, kjer označuje njeno vertikalno – sozvočno zgradbo. V ožjem smislu lahko pomeni tudi teoretično, šolsko disciplino — nauk o gradnji in vezavi akordov, včasih pa jo uporabimo tudi kot sopomenko besedi akord.

Akordom, ki jih sestavljajo trije toni, reč rečemo trozvoki (tudi trizvoki), tisti iz štirih tonov so četverozvoki (tudi štirizvoki), iz petih peterozvoki, iz šestih šesterozvoki itn. Za zvok klikni na sliko.

Akorde lahko zgradimo iz različ različnih intervalov. Tradicionalna harmonija temelji na terčnih . akordih, torej akordih na osnovi intervala terce (razlog za to gre iskati tudi v vrsti alikvotnih , tonov).

Akorde je moč graditi tudi na osnovi drugih intervalov – kvart, kvint, sekund in tako dobimo č ekund kvartne, kvintne in sekundne akorde (več sekund, nanizanih ena nad drugo, tvori grozd – , klaster tonov),

pa tudi na vrsto drugih načinov, ki lahko tako ali drugač vključujejo prej naštete, ali pa so od č činov, drugače č čujejo č njih povsem drugačni. Naslednji primer prikazuje trozvok z dodano sekundo bikord in zrcalni čni. akord:

Osnovni akord terčne gradnje je kvintakord (skrajšano od terckvintakord). Kvintakordi v čne diatoniki (torej na osnovi lestvič lestvičnih tonov durove in molove lestvice), so zgrajeni s čnih kombinacijami intervalov velike in male terce. To so durov, molov, zmanjšani in zveč mi zvečani kvintakord. Durov kvintakord gradita v3 in m3, oklepa ga č molovega m3 in v3, oklepa ga . č5, prav tako č5. Zmanjšani kvintakord je zgrajen iz dveh m3, oklepa ga zm5, zveč pa iz dveh zvečani v3, oklepa pa ga zv5.

Ton, na katerem je kvintakord zgrajen, njegova prima, se imenuje osnovni ton Je temelj ton. akorda, ki je tudi akustično najbolj izrazit (kombinacijski toni). Ostala dva tona sta terca – pri čno durovem in molovem akordu jo lahko poimen poimenujemo tudi karakteristični ton saj ločuje med čni ton, durom in molom, in kvinta – č je le-ta čista, lahko dobi tudi pridevek »prazna«. Akordu če dasta ime spodnji in oklepajoči interval – terca in kvinta, od tod torej terckvintakord. in oznaka Praviloma uporabljamo kar ime kvintakord, saj je krajše in povsem zadostno.

Pri trozvoku je lahko najnižji ton katerikoli od zgoraj naštetih. Če spodnji ton kvintakorda prenesemo oktavo višje, dobimo njegov prvi obrat – sekstakord (skrajšano od tercsekstakord – poimenovanje je dobljeno enako kot pri kvintakordu). Funkcije (vloge) tonov ostanejo enake kot pri kvintakordu. Durov sekstakord torej gradita m3 in č4, oklepa pa ga m6.

Če postopek ponovimo, postane najnižji ton kvinta, drugi obrat kvintakorda pa se imenuje kvartsekstakord (tokrat do okrajšave imena ne pride). Tudi tu se funkcije (vloge) tonov ohranijo. Durov kvartsekstakord torej gradita č4 in v3, oklepa pa ga v6.

Na enak način kot pri durovem akordu lahko dobimo tudi obrate molovega, zmanjšanega in zvečanega akorda. Pri molovem akordu je prvi obrat – sekstakord, zgrajen iz v3 in č4, oklepa pa ga v6. Drugi obrat – kvartsekstakord gradita č4 in v3 in oklepa m6.

Zmanjšani sekstakord sestavljata m3 in zv4, oklepa ga v6. Kvartsekstakord gradita zv4 in m3, oklepa pa spet v6.

Pri zvečanem sekstakordu pa moramo biti pazljivi. Sozvočje s tem imenom namreč v glasbeni teoriji že nastopa, je pa drugačno od prvega obrata zvečanega kvintakorda, saj ga gradita v3 in

zv4, oklepa pa zv6. Gre za enega od zelo pogostih alteriranih akordov, ki se imenuje tudi italijanski akord.

Da bi bili jasni, je torej najbolje za drugega od zgornjih (in spodnjih) akordov uporabiti kar poimenovanje prvi obrat zvečanega kvintakorda. Zadnji od spodnjih akordov je tako seveda drugi obrat zvečanega kvintakorda.

Na enak način gre obravnavati tudi oblike zmanjšanega akorda. Drugega od spodnjih akordov bomo tako imenovali prvi obrat zmanjšanega kvintakorda (sestavljata ga m3 in zv4, oklepa ga v6) in drugega drugi obrat zvečanega kvintakorda (gradita ga zv4 in m3, oklepa pa spet v6).

OPOMBA: V praksi je še vedno moč zaslediti poimenovanja obratov zmanjšanega in zvečanega kvintakorda z izrazi zmanjšani sekstakord, zmanjšani kvartsekstakord, zvečani sekstakord in zvečani kvartsekstakord. Ne zgodovinsko ne teoretično omenjena poimenovanja ne vzdržijo, zato jih se jih v tem kontekstu ne uporabljajmo!

TROZVOKI NA STOPNJAH DUROVE IN MOLOVE LESTVICE
Na vsaki od stopenj lestvice lahko s pomočjo ostalih lestvičnih tonov zgradimo kvintakord. Na stopnjah durove in naravne molove lestvice tako dobimo tri durove, tri molove in zmanjšan akord. Kvaliteta akordov, ki vsebujejo tona sedme oziroma šeste lestvične stopnje, se v harmonični in melodični molovi lestvici spremeni. Na stopnjah harmoničnega in melodičnega mola tako srečamo po dva molova, durova in zmanjšana akorda ter enega zvečanega:

1. akordi na stopnjah durove lestvice:

2. akordi na stopnjah naravne molove lestvice:

3. akordi na stopnjah harmonične molove lestvice: I. mol, II zm., III. zv., IV. mol, V. dur, VI. dur, VI. zm.

4. akordi na stopnjah melodične molove lestvice: I. mol, II. mol, III. zv., IV. dur, V. dur, VI. zm., VII. zm.

Na katerih stopnjah naštetih lestvic torej nastopajo durovi, na katerih molovi, na katerih pa zmanjšani in zvečani trozvoki? Poigrajmo se kar takoj s preglednico in vanjo razvrstimo akorde, kot to kažejo zgornje lestvice: durov trozvok molov trozvok zmajšani zvečani trozvok major triad minor triad trozvok augmented triad diminished triad (naravni) dur I, IV, V II, III, VI VII / (natural) major naravni mol III, VI, VII I, IV, V II / natural minor harmonični mol V, VI I, IV II, VII III

V C-duru nastopa na II. Katere so te lestvice? Če vemo. stopnji durove lestvice in da (iz poznavanja lestvic) je v durovi lestvici II. da molov trozvok nastopa kar pogosto – srečamo ga v treh durovih lestvicah – v eni na III. da na različnih stopnjah durove in vseh treh oblik molove lestvice lahko srečamo vse vrste diatoničnih trozvokov – durovega. ki nastopajo na stopnjah C-dura in harmoničnega d-mola: Opazimo lahko. torej d –>c: .harmonic minor melodični mol IV. da je zelo mnogostran(ski). stopnji. zvečanega in zmanjšanega. in v eni na VII. v katerih nastopa dmolov kvintakord? Še zdaleč ne – pomagajmo si s preglednico od prej. gre torej to durovo lestvico iskati v2 pod osnovnim tonom akorda. V melodic minor I. Akord. stopnji. da je isti trozvok moč najti na stopnjah različnih lestvic – isti akord torej lahko nastopa v različnih tonalitetah. Pa poglejmo tiste. Prav takšni – mnogostrani so tudi akordi. po katerem sprašujemo.. je molov in preglednica kaže. bi lahko ugotovili. da leži trozvok na II. Ko se nek človek udejstvuje na različnih področjih. Če bi pogledali v različne tonalitete in primerjali njihove akorde. vendarle pa na stopnjah obeh lestvic srečamo dmolov trozvok. II VI. v eni na VI. So to vse vloge. navadno rečemo.. lestvična stopnja v2 nad prvo. molovega. VII III MNOGOSTRANOST TROZVOKOV V prejšnjem poglavju smo lahko opazili. v d-molu pa na I. da so večinoma različni med seboj.

stopnji). pa moramo tabelo in sestavo durove in vseh oblik molove lestvice. na V. je seveda potrebno še nekaj vaje. v njej prevladujejo akordi določene molove lestvice (predvsem njene harmonične oblike).Zelo pomembno pa je vedeti. ki vsebujejo d molov trozvok: d-molov Našli smo d-mol.Na drugi stopnji C-durove lestvice res nastopa d molov akord.stopnji) in F molov F-dur (kjer leži na VI. akordi stranskih stopenj pa – po funkciji podrejeni glavnim. Na enak način pa lahko poiščemo še ostali dve durovi lestvici. tonalitete. kjer nastopa d-molov trozvok na prvi stopnji vseh treh njenih ob Nastopa še na molov oblik. za katero pravimo. je tonični akord (T). Zvočno okolje. da bi mnogostranost akordov poslej stresali kar iz rokava – za dobro predstavo in znanje mnogostranosti. po zvočnosti pa prav nič manj pomembni akordi – predstavljajo zaokrožitev zvočnega sveta tonalitete in pomembno izhodišče za njegovo nadaljnje . Akordi torej v tonaliteti ne nastopajo slučajno. OZNAČEVANJE FUNKCIJ AKORDOV EVANJE V skladbi. govorimo o diatonični modulaciji oziroma modulaciji s skupnim akordom. ki vsebujeta d-molov trozvok – in najdemo B n B-dur (kjer je d-molov akord na III. pač pa v določenih značilnih vlogah – namesto besede določenih vloga navadno uporabljamo besedo funkcija. čemur bo namenjena tudi posebna vadnica. IV. Z muzi muzikalno uporabo lestvičnih akordov. Akordi na glavnih lestvičnih stopnjah so stebri . ki ga dajo akordi določene lestvice z nekaterimi značilnimi ga zvezami teh akordov (t. kadence). Poiščimo s pomočjo tabele še vse molove lestvice. da je nastopanje enega in istega akorda v več tonalitetah kot nekakšen most deti. preseli« po takem mostu iz ene tonalitete v drugo.Tale razlaga je preveč strnjena.i. stopnji naravnega g-mola in n drugi stopnji mola melodičnega c-mola. Najpomembnejši akord v tonaliteti. Po tej poti lahko ugotovimo mnogostranost vseh diatoničnih trozvokov. stopnji naravnega in harmoničnega a a-mola. prevladujejo akordi določene durove lestvice. s čimer smo le še enkrat ponovili durove d-molov trditev z začetka tega poglavja. Če se glasbeno dogajanje »sprehodi. upoštevanja njihovih medsebojnih odnosov in odnosa do tonike je postavljeno izhodišče za oblikovanje vse tonalne glasbe. ker nastopajo pogosteje in postavljajo nekakšno ogrodje strukture tonalne glasbe. napetosti. Če je skladba pisana v molu. med njimi. težišče . da je pisana v duru. občutenju njihove zvočnosti. poznati mola. imenujemo tonaliteta. in nekakšen »dom« (saj predstavlja izhodišče in cilj vsega dogajanja).

večja je stopnja sorodnosti – bližja sta si po zvočnosti in funkciji. ko je skupnih tonov. ostali so akordi stranskih stopenj. ne pa tudi drugega terčno sorodnega akorda (ki v duru leži terco nad. Akordom glavnih stopenj vzporedni (paralelni) akordi v duru leže terco pod. v molu pa terco nad njimi (Tp – tonična paralela. predstavljajo akorde glavnih stopenj molove lestvice. Akord stranske stopnje v sebi sicer zares združuje karakterja obeh terčno sorodnih glavnih stopenj. čeprav v praksi običajno nastopa kot akord s tonično funkcijo.širjenje. Tokrat naj bo povedano le. ki so vzporedni v duru. ne pa oboje hkrati. leži malo terco nižje). akord tretje stopnje lahko nastopa v dominantni ali v tonični vlogi. da o sorodnosti govorimo takoj. Sp – subdominantna paralela in Dp – dominantna paralela). Več avtorjev se tako odloča za popolnoma c) nevtralno označevanje lestvičnih akordov z rimskimi števili: . saj imata tako sorodna akorda kar dva skupna tona – akord glavne stopnje in njegov vzporedni akord sta torej pomembno povezana in sta si po funkciji blizu.v molu vzporedni.). V harmoniji je sorodstvo akordov zelo pomemben dejavnik in bo obdelano v posebnem razdelku. Več. Še več: npr. b) označevanje akordov stranskih stopenj z obema terčno sorodnima glavnima stopnjama prihaja iz ruske teorije harmonije in uspešno odpravlja zgoraj omenjeno pomanjkljivost. vendar v praksi navadno nastopa le v vlogi ene od njiju. Zgoraj omenjen način označevanja ima slabost: funkcijsko izpostavlja samo en terčno soroden akord glavne stopnje – samo vzporednega (npr. in – ravno obratno – akordi. Terčno sorodstvo je močno. Omenjeno je pomanjkljivost pričujočega načina. T – Tp itn. oglejmo si jih skupaj z njihovimi prednostmi in slabostmi: a) označevanje akordov glavnih stopenj in njihovih paralel temelji na funkcijah lestvičnih tonov ter vzporednih durovi in molovi lestvici (slednja kot vemo. v molu pa terco pod glavno stopnjo). saj npr. ko imata dva akorda vsaj en skupen ton. četrti in peti stopnji. akord šeste stopnje v molu je označen kot subdominantna paralela. Pri obeh lestvicah ležijo kot vemo akordi glavnih stopenj na prvi. Skupna slika akordov vzporednih durove in molove lestvice lepo pokaže.Načinov označevanja funkcij akordov je več. da so akordi. ki ležijo na glavnih stopenj v duru .

da so akordi glavnih stopenj povsem izenačeni z akordi stranskih stopenj.To označevanje je praktično in smo ga že uporabili pri ugotavljanju mnogostranosti akordov. znana je tudi kvaliteta akorda): . Če pri tem označimo durove akorde z velikimi črkami. kar pa v praksi ni res. funkcijska pripadnost slednjih ni nejasna. Kot ena od možnih preizkušenih in uspešnih rešitev se ponuja d) označevanje s kombinacijo črk in rimskih številk. Akordi glavnih stopenj so vendarle – kot že rečeno – stebri tonalitete in dobro je. ki zelo strnjeno in preprosto povedo veliko (ločijo se akordi glavnih in stranskih stopenj. Pomanjkljivost tega načina s stališča harmonske analize pa je. zvečane z velikimi črkami in plusom +. da je to na pri označevanju na nek način vidno. molove z malimi črkami in zmanjšane z malimi črkami in °. dobimo označbe.

UVOD Interval je razdalja med dvema tonskima višinama. izraz specifično pa na kvantiteto in kvaliteto.. moramo biti sposobni prepoznati (ali "preračunati") intervale. Preštej linije in praznine: . 1.. Pri generičnih intervalih govorimo o diatoničnih razmerjih med tonoma. govori o inverziji intervalov in transpoziciji melodične linije. slovensko tudi kromatični ali alterirani intervali. Za prepoznavanje in tvorjenje intervalov sledimo dvema korakoma: 1) prepoznavamo/tvorimo generični interval in 2) prepoznavamo/tvorimo kakovost intervala (specifiko intervala). Generični in specifični intervali Razlikujemo med generičnimi . Prepoznavanje in pisanje intervalov je ena osnovnih nalog pri skoraj vseh glasbenih dejavnostih.in specifičnimi intervali. ne o morebitnih predznakih (višajih ali nižajih). To geslo prinaša nekaj načinov prepoznavanja in tvorjenja intervalov. moramo prepoznati razdaljo med dvema tonskima višinama.ali diatoničnimi. Naslednji primer prikazuje korake določanja generičnega intervala na notnem črtovju: Dani interval ima dve noti: d in a. Da bi zapeli melodično linijo. preštej linije in praznine na notnem črtovju). Na klavirju upoštevaj samo bele tipke za generične intervale. del Generični intervali do oktave Prepoznavanje generičnih intervalov Preštej število imen tonov med dvema notama (npr. Pri specifičnih intervalih pa govorimo o obojem: o diatoničnih razmerjih med tonoma in o predznakih. vključno s prvo noto (štej jo za "1") in zadnjo noto. tudi osnovnimi . Da bi prepoznali akord. Izraz generično se nanaša na kvantiteto intervala.

Rešitev: generični interval d-a je 5 (kvinta). Na klavirju lahko prepoznamo generični interval takole: Dani interval: d-b. Generični intervali na C-duru navzdol. Primeri generičnih intervalov Generični intervali na C-duru navzgor. . Rešitev: generični interval d-b je 6 (seksta) . Preštej bele tipke (imena tonov). Generični intervali na klaviaturi.

pri čemer štejemo dani ton za "1".Tvorjenje generičnega intervala Za tvorjenje generičnega intervala je treba prešteti število not navzgor ali navzdol od danega tona (prešteti torej linije in praznine). Spodnji primer prikazuje korake tvorjenja generičnega intervala na notnem črtovju. Naloga: tvorimo generično 6 nad tonsko višino d. . PRIMER: tvorba intervala NAD dano noto. Na klavirju preštejemo navzgor ali navzdol bele tipke od danega tona (ki ga štejemo kot "1").

Naloga: narediti generično 4 nad dano tonsko višino e. .Preštejemo: 6 linij in praznin. Na klaviaturi je mogoče opredeliti generični interval takole: PRIMER: interval NAD dano noto. Preštejemo 4 bele tipke (imena tonov). začenši s prvo noto: Rešitev: generična 6 nad danim tonom d je h. začenši s tipko danega tona: Rešitev: generična 6 nad danim tonom e je a.

zmanjšana (zm. lahko določimo specifično kakovost intervala.zvečana (zv. angleško: m= minor). Generični interval Specifika intervala čista prima (Č1) zvečana prima (ZV1) zmanjšana prima (zm1) zmanjšana sekunda (zm2) mala second (m2) velika sekunda (V2) zvečana sekunda (ZV2) zmanjšana terca (zm3) mala terca (m3) velika terca (V3) zvečana terca (ZV3) zmanjšana kvarta (zm4) čista kvarta (Č4) Število poltonov 0 1 -1 0 1 2 3 2 3 4 5 4 5 Prima (1) Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) . Obstajata dva splošna načina določanja specifike intervala: 1) štetje poltonov med tonskima višinama intervala in 2) prepoznavanje po značilnostih durove in molove lestvice. da vseh kakovosti ne najdemo pri vseh intervalih (glej tabelo spodaj). . Pomembno pa je. V nekaterih primerih najdemo dvojno zvišane (dzv) ali dvojno znižane (dzn) intervale. V nadaljevanju sta predstavljena oba načina. . Tabela spodaj prikazuje razdaljo med intervali po poltonih. Obstaja pet osnovnih kakovosti intervala: . del Specifični (kromatični. .velika (V. 1) Določitev intervala s štetjem poltonov med tonskima višinama Za štetje poltonov si je dobro zapomniti mesto poltonov v lestvici (v C-duru: med tonoma h in c ter e in f) in pa mesto celih tonov (vsi drugi toni C-durove lestvice so med seboj oddaljeni za cel ton). angleško: dm=diminished).2.mala (m. angleško: M= major). Dobro si je predstavljati klaviaturo. . alterirani) intervali do oktave Kakovost intervalov Šele ko določimo generični interval. angleško: aug=augmented).čista (Č. angleško: P=perfect).

je treba dodati. Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poltonske metode Prepoznavanje specifike intervala se odvija v treh korakih: 1.sekunde. 2. ki jih interval vsebuje. torej: zmanjšani < mali < VELIKI < ZVEČANI. temveč samo ČISTE.zvečana kvarta (ZV4) zmanjšana kvinta (d5) čista kvinta (Č5) zvečana kvinta (ZV5) zmanjšana seksta (zm6) mala seksta (m6) velika seksta (V6) zvečana seksta (ZV6) zmanjšana septima (zm7) mala septima (m7) velika septima (V7) zvečana septima (ZV7) 6 6 7 8 7 8 9 10 9 10 11 12 11 Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) zmanjšana oktava (zm8) 12 čista oktava (Č8) zvečana oktava (ZV8) 13 Navedena preglednica intervalov pove. Dani interval ima tona: d in a. da so ZVEČANI INTERVALI pol tona manjši od DVAKRAT ZVEČANIH intervalov in da so dvojno zmanjšani intervali za pol tona manjši od zmanjšanih intervalov: dvojno zmanjšani < zmanjšani in pa zvečani < dvojno zvečani. kvarta. . terce. S pomočjo tabele zgoraj je treba prepoznati kakovost intervala glede na število poltonov. kvinta in oktava niso velike ali male. 3. ampak male IN VELIKE. Prepoznati je treba generični interval med dvema tonskima višinama.zmanjšani intervali so vedno pol tona manjši od malih intervalov. mali pa so pol tona manjši od VELIKIH intervalov — VELIKI intervali pa so vedno pol tona manjši od ZVEČANIH. da: . Predstavljati si je treba (ali pa gledati) klaviaturo in prešteti število poltonov med notama intervala. sekste in septime niso nikoli ČISTE. . Čeprav v zgornji preglednici ni napisano.so zmanjšani intervali vedno pol tonske višine manjši od čistih intervalov in da so čisti intervali vedno pol tona manjši v primerjavi z ZVEČANIMI INTERVALI: zmanjšani < čisti < zvečani. Naslednji primer prikazuje postopek prepoznavanja specifike intervala. .prima. .

2) Prepoznavanje intervala s pomočjo durove in molove lestvice Iz primerov doslej je mogoče razbrati. Čeprav je primer spodaj zamejen na C-dur in c-mol. da sta samo dve vrsti intervalov — mali in čisti: .) Zato si najprej poglejmo C-durovo lestvico (kratice intervalov so angleške): Vidimo.1. veliki in čisti intervali. da so med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami durove lestvice navzgor samo mali. 2. V durovi lestvici navzdol pa vidimo. Predstavljamo si (ali gledamo) klaviaturo in štejemo število poltonov med obema tonskima višinama: 3. Na zgornji preglednici je mogoče najti kakovost intervala glede na vsebovane poltone: 5 s sedmimi poltoni je ČISTA 5 (Č5). je mogoče pravila posplošiti na vse tonalitete. (Vse tonalitete iste vrste imajo namreč enaka razmerja poltonov in celih tonov. Prepoznavanje generičnega intervala s štetjem linij in praznin: Generični interval s tonskima višinama d in a je torej 5. da je največ specifik intervalov mogoče najti med toniko in drugimi toni durove in molove lestvice.

ali najdemo ton a v D-duru navzgor ali v d-molu navzgor.Primer naravne molove lestvice navzgor — poleg V3 na začetku so vsi intervali bodisi mali bodisi čisti: Končno. Dduru in d-molu. (Lahko pa si predstavljamo tudi drugače in izhajamo iz tona a kot tonike in se vprašamo. ali je ton d mogoče najti v A-duru ali a-molu. (Lahko vprašamo tudi: katera stopnja v A-duru/a-molu je ton d? Odgovor je: 4. Naslednji primer prikazuje prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poznavanja zgradbe durove in molove lestvice: PRIMER: dana tona sta ma d in a. ker je v našem primeru ton d POD tonom a. (Lahko pa tudi sklepamo. si jo lahko zamislimo kot prvo noto lestvice in se vprašamo.) . ton d obstaja v obeh lestvičnih spolih. torej je dani interval s tonskima višinama d in a: Č5. 1. naravna molova lestvica navzdol vsebuje samo velike in čiste intervale. Katera lestvična stopnja (tonska višina) je ton a v D-duru / d-molu? Odgovor: 5. da je od tona a navzdol do tona d v A-duru ali a-molovi lestvici NAVZDOL interval Č5. Odgovor je: tonska višina a obstaja v obeh tonskih spolih. stopnja lestvice.) 2. je vedno Č5. Odgovor: ker je interval med prvo in peto stopnjo prisoten v duru in molu. Odgovor je: da. z izjemo male 7: Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo durove in molove lestvice Poznavanje zgradbe durove in molove lestvice je mogoče zelo dobro uporabiti za določanje intervalov. Upoštevati moramo lestvico navzdol. Lahko vzamemo spodnjo noto ali pa zgodrjo ter poskusimo poiskati interval v okviru naravnega mola ali durove lestvice navzgor. Ker je d spodnja nota. stopnja. A-duru in a-molu.

Preglednica v nadaljevanju kaže za vsak interval. in 5. Lestvična metoda 1. in 3. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. in 6. kjer se interval nahaja mala sekunda (m2) velika sekunda (V2) mala terca (m3) velika terca (V3) čista kvarta (Č4) durove lestvice navzdol: med 1. stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. in 2 stopnjo lestvice durova lestvica navzgor: med 1. in 7. Dani ton je torej: Poltonska metoda 1. in 3. korak. in 4. Primer: sestavi interval Č4 na tonu AS. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. korak. in 3. stopnjo lestvice naravni mol navzdol: med 1. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. Napiši generični interval. in 4. stopnjo lestvice naravna molova in durova lestvica: med 1. Napiši generični interval. in 6. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. stopnjo naravna molova lestvica navzgor: med 1 in 7. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. lestvično stopnjo čista kvnta (Č5) mala seksta (m6) velika seksta (V6) mala septima (m7) velika septima (V7) Šibka plat prepoznavanja intervalov s pomočjo durove in molove lestvice je ta. in 6. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. . in 6. lestvično stopnjo durove in molove lestvice navzgor: med 1 in 2. da ne vsebujejo zmanjšanih in zvečanih intervalov (med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami). in 7. in 7 stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. Za prepoznavanje zmanjšanih in zvečanih intervalov moramo upoštevati. da so zmanjšani intervali vselej pol tona manjši od malih ali čistih intervalov in da so zvečani intervali vedno pol tona večji od velikih ali čistih intervalov. in 5. in 3. na kateri stopnji lestvice se nahaja (med prvim tonom lestvice in drugimi tonskimi višinami): Specifika intervala Lestvica.

Predstavljaj si. stopnjo). korak.2. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične 3.iz 2. prikazana v 2. Lestvična metoda 1. 3. korak. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. in X. Zapiši korak) pridi do specifike intervala si to noto. Pomisli na spol lestvice (dur. korak. Čista kvarta obstaja v obeh spolih. stopnje -. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. Tvorba specifičnega intervala POD dano noto Z uporabo obeh metod prepoznavanja intervalov (poltonske metode in lestvične metode) bomo sestavili intervale POD dano noto. Prepoznaj lestvično stopnjo. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora upoštevajoč predznake (v kolikor seveda skladati z generičnim intervalom iz 1. korak. koraka. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. in 4. nižaj (ali dvojni nižaj) bo interval povečal!! . korak. stopnjo lestvice. As-duru in as-molu. korak. je 4. je lestvično stopnjo bodisi v As-duru bodisi v astorej ton des. koraku. Pomisli na spol lestvice (dur. Napiši generični interval. korak. molu. V obeh.na konkretni lestvici . Predstavljaj si. korak. Oris v nadaljevanju prinaša vsak korak. in 4. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). Predznak uporabi le za spodnjo noto. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. v duru in molu. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. stopnjo). Zdaj moramo najti četrto Črna tipka. 2. obstajajo). koraka. Prek generičnega intervala (1. ali glej. klaviaturo in preštej število poltonov za vsak interval. korak. Prepoznaj lestvično stopnjo. 3. Pozor: višaj (ali dvojni višaj) na spodnji noti bo zmanjšal interval. ker Č4 obstaja med 1. stopnjo obeh lestvičnih spolov. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. 2. 3. Prek generičnega intervala (1. Zapiši si to noto. in X. ki je potreben za to.na konkretni lestvici . koraka. med 1. stopnja lestvice ton des. klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Čista kvarta vsebuje 5 poltonov. korak. 2. Dani ton je bil ton AS. koraka. ali pa glej. Poltonska metoda 1. Napiši generični interval.iz 2. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1.

Prek generičnega intervala (1.iz 2. koraka. Razpredelnica v nadaljevanju prinaša primere tvorjenja specifike intervalov z obema metodama: Primer: sestavi interval M3 navzdol na tonu g. da je poltonska metoda vedno učlinkovita.na konkretni lestvici . Lestvica navzdol. lestvično stopnjo. 2. Pomisli na spol lestvice (dur. ker V3 obstaja med 1. in X. 3. in 6. 3. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. ki bi bila v tem . uporabljamo poltonsko metodo ALI se za hip spomnimo enharmonične lestvice. Prepoznaj lestvično stopnjo. V podobnih primerih. Zapiši si to noto. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. ki ima dva nižaja: b in es. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. koraka. prosim. korak. Velika terca obstaja v naravnem molu navzdol: med 1. Predstavljaj si. koraku. Napiši generični interval. Črna tipka. klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Velika terca vsebuje 4 poltone. Upoštevaj prosim. je g-mol. prikazana v 2. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. Napiši generični interval. ali glej. Dani ton je torej: Poltonska metoda Lestvična metoda 1.Upoštevaj. korak. korak. da si moraš zapomniti število poltonov za vsak interval (poltonska metoda) ali strukturo intervalov v lestvicah. Za potrebe vaje je mogoče uporabljati "preglednico intervalov" ali "preglednico intervalov v lestvicah". Dani ton je bil ton g. in 6. Šesta lestvična stopnja je ton es. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. medtem ko lestvična metoda ni uporabna na vsaki tonski višini. 2. korak. Ampak ta lestvica ne obstaja. je torej es. korak. kot je ta. stopnjo). Na primer: pri tvorbi V3 navzdol na tonu ges bi morali poskusiti z naravnim ges-molom navzdol. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). korak. Nato moramo poiskati šesto stopnjo lestvice v naravni g-mol lestvici. ki jo moramo uporabiti. 1. stopnjo lestvice.

V tem primeru bi enharmonsko "prepisali" obe noti intervala. del Sestavljeni intervali (intervali. Vedno pa preverjaj pravilnost generičnega intervala! 3.mol. Tabela v nadaljevanju prikazuje. da je dodajanje oktave osnovnim intervalom enako kot dodajanje številke 7 (ne 8!): Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni interval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) +7= +7= +7= +7= +7= +7= 9 10 11 12 13 14 . njihova razmerja do osnovnih intervalov in način prepoznavanja sestavljenih intervalov. v kakšnih medsebojnih razmerjih so osnovni ("regularni") in sestavljeni intervali: Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni intervali Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) 9 (nona) 10 (decima) 11 (undecima) 12 (duodecima) 13 (tercdecima) 14 (kvartdecima) 15 (kvintdecima) Ni težko videti. ki bi ga pred tem sestavili. ki so večji od oktave) Prepoznavanje sestavljenih intervalov Sestavljeni intervali so intervali večji od oktave.primeru fis. V tem zavihku bodo prikazane značilnosti sestavljenih intervalov.

zvečana ali pa zmanjšana. In vemo tudi.Oktava (8) +7= 15 Drugače povedano. da imajo ekvivalenti osnovnih in sestavljenih intervalov iste kakovosti. Iz aritmetičnih postopkov zgoraj vemo.iste kakovosti: lahko je velika. Najpomembneje si je zapomniti. da imajo sestavljeni intervali in njihovi osnovni ekvivalenti enake vrednosti: 9 (nona) lahko nastopa kot velika ali mala (pa tudi seveda kot zmanjšana in zvečana). namesto da bi šteli linije in praznine (imena not). Prepoznajmo na primer naslednji interval: Čeprav bi dobili isto rešitev. zmanšan ali zvečan. Rešitev je torej: . da bi dobili njegov osnovni ekvivalent: Osnovni intervali Odštej oktavo Osnovni inerval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) -7= -7= -7= -7= -7= -7= -7= 2 3 4 5 6 7 8 Ta osnovna aritmetična razmerja med osnovnimi in sestavljenimi intervali lahko uporabimo za prepoznavanje in tvorjenje sestavljenih intervalov. zvečana ali pa zmanjšana. ker ima njen ekvivalent med osnovnimi intervali -2 (sekunda) -. ki je ekvivalent 3 (terci). da je 9 (nona) sestavljeni interval. ker je ekvivalent tega intervala med osnovnimi intervali -kvarta (4) lahko čista. številko 7 lahko odštejemo od sestavljenega intervala. si moramo predstavljati spodnjo noto (c1) oktavo više ali pa zgornjo noto (es2) oktavo niže: Zlahka moremo prepoznati osnovni interval kot m3. Interval undecime (11) pa je lahko samo čist. Ekvivalenti sestavljenih in osnovnih intervalov imajo vselej enake kakovosti. si bomo predstavljali ta interval kot osnovni interval. mala. Da bi to naredili.

Sestavi osnovni interval.2. korak. Postoperk ima naslednje korake: 1.1. Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. . Napiši V6 pod tonom C1: Primer . ki je večji od oktave. V zgornjem primeru imata 3 in 10 enako kakovosti: oba sta mala intervala.) 2.m10 Ne pozabi: kakovosti ekvivalentov osnovnih in sestavljenih intervalov so vedno iste. Uporabimo pri tem znanje o značilnosih sestavljenih intervalov iz dosedanjega izvajanja: naredili bomo sestavljeni interval prek njegovega osnovnega ekvivalenta. (Na primer: ekvivalent V13 pri osnovnih intervalih je V6. 3.3. korak. Prepiši višjo noto intervala oktavo više (če delaš nad dano noto) ALI spodnjo noto za oktavo niže (če delaš pod dano noto): Sestavi na primer V13 pod tonom C: Primer .korak. (Na primer: ekvivalent V10 pri osnovnih intervalih je V3. Prepiši spodnjo not oktavo niže: To je V13 pod tonom C1. korak. Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. korak.) Primer . korak. Tvorjenje sestavljenega intervala Sestavimo interval.

4. del Inverzija intervalov Tvorjenje obratov intervalov Inverzija ali slovensko obrat intervala pomeni njegovo razliko do oktave. kvarta kvinta in obrnjeno. Na primer: naslednja intervala sta inverzija drug drugega: Velikost intervala se obrne takole: Velikost intervala Obrat intervala Interval Size Inversion of the Interval 1 2 3 4 5 6 7 8 8 7 6 5 4 3 2 1 Prima postane v obratu oktava in obrnjeno. Kakovosti intervalov se v obratu spremenijo takole Kakovost intervala Obrat kakovosti intervala zm m V ZV V m . sekunda postane v obratu septima. seksta terca.

Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto. Poglejmo si naslednji primer: 1. Zapis se transponira. Čisti intervali pa tudi pri obratu ostanejo čisti. vsi zmanjšani se pri obratu spremenijo v zvečane. ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). To pomeni. primer .ZV Č zm Č Vsi mali intervali torej postanejo pri obratu veliki . Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. Na primer. transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru.in obrnjeno. primer . Naslednja preglednica prikazuje obrate na notnem črtovju: Da bi naredili inverzijo določenega intervala je treba samo prenesti spodnjo noto oktavo navzgor ALI zgornjo noto oktavo navzdol: ALI m3 postane V6 pri inverziji v eno ali drugo smer. namesto z uporabo predznakov: .izvirna melodija: 1. je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. da morajo razmerja med intervali ostati ista.transponirana melodična linija za Č4 navzgor: Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj). tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval.

Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. moramo opredeliti novo tonaliteto. četrttonski. ki ima tri nižaje. heksatonika. v kateri je napisana). šest-. osemtonske lestvice ali tetratonika. kjer se ponavadi uporabljajo poltoni.m3 . ali pa za kako drugo kakovost drugačni od poltona.po številu tonov (na primer pet-. Če lahko druge note transponiramo za generično terco. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu. Lestvice so kot knjiga lepega vedenja za tone: po njih se ravnata melodija in harmonija. ki so manjši od poltona. primer .po zgradbi intervalov (poleg temperirane uglasitve.TONSKA SPOLA .Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (z izjemo tistih. Glasbena lestvica je ZAPOREDJE TONOV V ISTI SMERI. Lestvice se razlikujejo: . ki je vodilni ton v a-molu. Uporabljajo se v nekaterih neevropskih glasbenih kulturah. celi toni in redkeje celi toni in pol in celo večji intervali. stoletju. sedem-. Imenujemo jih mikrointervali.DIATONIČNE lestvice: DUR in MOL.navzgor: Obstajajo tudi intervali. v evropski glasbi pa so se začeli uveljavljati v 20. heptatonika. pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu. V zahodni glasbi sta najbolj pogosti obliki . Pogosto pa srečamo še nekaj MODUSOV: . se v drugih uglasitvah uporabljajo tudi mikrointervali). transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2. ki so značilne za določeno tonaliteto. oktotonika) in .izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). kot v naslednjem primeru. pentatonika. Če pa izvirna melodija ima dodatne predznake. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol. moramo določiti samo novo tonaliteto. Mikrointervali so različno veliki: tretjinotonski.

.

. na tretjini. medtem ko so druge tonske višine zvenele bolj ostro. Tako kot je bilo največje kladivo pri kovaču štirikrat večje od najmanjšega (4:1). ki je vključevala tudi znanje o glasbi. slišal. manj usklajeno druga z drugo. Namesto težkih kladiv je raje izbral struno. trikrat daljša struna oktavo in čisto kvinto višji ton. skladno. Spreminjale so se tudi po pokrajinah. medtem ko jo je z drugim pritiskal na različnih koncih: na polovici. drugo najmanjše kladivo trikrat manjše od največjega (3:1). .. ki ne zvenijo skladno in te poimenoval DISONANCE. V grški antiki so Pitagori pripisovali veliko modrost. Različne dobe poznajo različne lestvice .in različni kraji sveta imajo različne lestvice. da razmerja med deljenjem strun in velikostjo kladiv dajejo enake rezultate. drugi intervali pa imajo veliko bolj zapletena aritmetična razmerja. tretje najmanjše kladivo samo za polovico manjše od največjega (2:1) . jo raztegnil na desko. ko se je sprehajal ob kovačiji. Tako je intervale razdelil na blagozvočne in jih poimenoval KONSONANCE ter tiste. večja kladiva pa nižje tonske višine in je želel izračunati. Pitagora naj bi nekoč. z enim prstom po njej izvabljal zvok. razmerje 9:8 da sekundo. Ã… tirikrat daljša struna proizvaja za dve oktavi nižji ton. na treh četrtinah itn. če delimo struno v razmerju 4:3 dobimo čisto kvarto. kako kovači s svojimi kladivi proizvajajo različne tonske višine: med seboj so nekatere zvenele zelo lepo. dvakrat daljša struna za oktavo drugačen ton. v kakšnih razmerjih so velikosti kladiv s tonskimi višinami.Lestvice so se skozi čas spreminjale. da manjša kladiva proizvajajo višje tonske višine. na dveh tretjinah. je ugotovil. Pitagora je videl.

kot najbolj uporaben interval za računanje razmerij znotraj oktave pa je vzel kvinto. temveč v vseh stvareh v naravi in vesolju. e2 lidijski: f. Takole so glasbeni poznavalci še tisočletje po Pitagori računali zaporedja intervalov v lestvici: Oktava -------------------. h. g.Kvinta ----------------------. d2. f.Sekunda Pitagora je menil. d2. Zanj je bil interval kvarte osnova delitve oktave: od tona c2 do g1 navzdol in od tona f1 do c1 navzdol (stari Grki so igrali lestvice od zgoraj navzdol!) sta bili ravno dve enaki kvarti. da obstajajo tudi v glasbi pravila. Vmesni toni pa so se spreminjali. Kot najpopolnejšo delitev lepo zveneči tonski razmerij je štel oktavo. da mora med obema tonoma oktave obstajati enako število vmesnih tonov. a. f2 miksolidijski: g. g2. h. c2. a2 Modusi so se uveljavili z malenkostnimi razlikami v sestavi tetrakordov (sosledju štirih tonov): . a. d2 frigijski: e. h. e2. ki lepo zvenijo. ki so se ustalili v 16. d2. g2 eolski (današnji mol): a. ki so jim tedaj pripisovali posebne učinke in jih imenovali po starogrških ljudstvih oziroma regijah Male Azije: jonska. a. miksolidijska in eolska lestvica. po katerem si sledijo.Kvarta -------------------. e. ki jih najdemo ne le pri tonskih višinah. f. lidijska. c2. frigijska. g. imenovanih modusi. g. f. Imena so se ohranila v starocerkvenih modusih. e2. d2. g. dorska. Tako kot so zvezde razporejene na določen način in rastline ter živa bitja rastejo v določenem skladju. ki so odzvanjali pri udarcih kovačevih kladiv. naj bi tudi toni v glasbi imeli nek red. c2. a. f2. stoletju: jonski (današnji dur): c. h. c2 dorski: d. c2. e2. h. c2. e.Pitagora je bil prepričan. d. h. tako da je bilo več lestvic. f2. a.

ampak je vedno povezana z željo po lepoti. Vendar je pentatonika le ena od lestvic. Kitajska Veliko neznank v zvezi s kitajsko glasbeno preteklostjo je mogoče dopolniti s pogledom na ljudsko glasbeno izročilo in pa uporabo različnih glasbil. je glasbo gojil kot eno najlepših dejavnosti za rast človeka: glasba naj bi nikoli nastajala samo za užitek ušes. ki je bil tudi sam glasbenik. da se je glasba dolgo pred našim štetjem povezala z različnimi rituali. Toni. Zato se je tudi teoretski sistem spreminjal in je od začetnih 5 tonov že zelo zgodaj dobil 12 tonov . Enake moduse so poznale še starejše glasbene kulture.zahodna glasba. veliko dolguje prav nekaterim najstarejšim glasbenim tradicijam. Filozof Konfucij. iz Kitajske. ki se je v zahodni glasbi razširila predvsem v 20.Pomembno je reči. Zahodna glasba. ki jih je danes preplavila -. ki se je razvijala prek dediščine starih Grkov in rimske preobrazbe skozi krščanski srednji vek do renesančne polifonije (večglasja) in novoveških klasičnih mojstrovin.Iz Kitajske izvira ena najstarejših lestvic: pentatonika.tako kot v zahodni glasbo. ki izvira iz Daljnjega vzhoda.intervali prima modusa / oktava modus JONSKI Č DORSKI Č FRIGIJSKI Č LIDIJSKI Č MIKSOLIDIJSKI Č EOLSKI Č sekunda terca kvarta Č Č Č Zv Č Č kvinta Č Č Č Č Č Č seksta septima V V m V V V V m m V V m V V m V V m V m m V V m Stari Grki si niso sami izmislili modusov.Glasba naj bi odsevala različne duhovne in naravne pojave. človekova razpoloženja in njegovo dušo. kot je mezopotamska. dobroti in prijateljskem sožitju vseh bitij. ki so imele in imajo še danes izredno bogato glasbeno tradicijo. V nadaljevanju sledi prerez osnovnih značilnosti nekaterih starih glasbenih kultur. natančneje. stoletju. iz katerih so sestavljali lestvice. so bili naslednji: .

.

ki izhaja iz dveh vej. 2. med dvema svarama. ki so tvorili jedro vsake skladbe. rumena. med Himalajami in Vindijskim gorovjem. po deželi Karnataki. d. h. ljudstvom. (Iz: Alan R. bela. rdeča in 5. et al. Pa (Pancham). 4. g.7. Re (Rishabh). Ga (Gandhara). Imenujejo se: Sa (Shadj). medtem ko "šruti" označuje mikrointerval. črna . c2 .. "Svar" se ponavadi imenuje nota. V njem so ustvarjali različne lestvice. a. severne in južne. 20. Oxford Music Online. . e. Tudi indijska lestvica ima 7 not. Grove Music Online.Na Kitajskem so poznali 12 fiksnih tonskih višin . modra. 3.ob vsaki indijski glasbi zaznamo veliko razliko. 27. Ma (Madhyam). uglednejša in bolj cenjena.. Thrasher. dejanji in 5. yung ali diao). Za razliko od zahodnjaške kromaične delitve lestvice na 11 enako oddaljenih poltonov ima indijska delitev oktave 22 tonov ali "šrut". "China". Čeprav lestvica zveni podobno kot "naša" diatonska durova lestvica . temveč so vključevali astrološke. različnimi 4. Na primer: pet tonov osnovne lestvice (pentatonike) so povezovali s 1.2008) Toda iz sistema petih in sedmih tonov. Dha (Dhaivat) in Ni (Nishad). filozofske in verske prvine. severna. pa Hindustani. so imeli precej veliko število izpeljanih lestvic iz postopov okoli posameznega intervala (gong. ministri. po hindustansko govorečem območ ju vzhodno in južno od reke Jamune. Južnoindijska glasba se imenuje karnatska. 2.. kraljem. predmeti glavno lestvico. ki pa niso bile izpeljane samo po abstraktnih glasbenih ali čisto aritmetičnih razmerjih. tudi z barvami: 1. f. ki so jih izpeljali iz kvintnega kroga (sanfen sunyi): Kvintni krog Iz * From: Oxford Companion to Music (Edited by Alison Latham.2008) Indija Klasično indijsko glasbo ponavadi opisujejo kot zelo bogato in staro glasbeno zapuščino.7. 3.c. Dve najpomemnejši sestavini indisjske klasične glasbe se imenujeta raag in taal.

. Po tem se izvajalci razlikujejo. Taal Druga sestavina indijske glasbe je taal. anupallavi (ali antara) in kharana (na jugu Indije). Počasen. V južnoindijski tradiciji sledi anupallavi še en melodični del.Jor se začne z dodanim ritmičnim vzorcem. ki pomeni barvo ali strast. srednjem ali hitrem. Sosledje dob je ogrodje. vzvišen del. Jhala. Taala se izvajajo na bobnih. -. znotraj katerega bobnar izvaja improvizirane vzorce. To je ritmični vzorec. Rage se delijo na dve skupini: porva rage in uttar rage.Jhala je sklepni del in izrazni višek rage. Taala so ritmični vzorci. Vrsta rag prinaša določene občutke ali razpoloženja. Porva rage se pojejo med poldnevom in polnočjo. Alap je prvi del rage. da utelešajo boga. uttar rage pa se izvajajo med polnočjo in poldnevom. Lahko je katera koli taala in se razteza od dveh do šestnajstih ritmičnih vzorcev v katerem koli tempu . Cilj rage je izraziti določeno emocionalno razpoloženje ali čustvo. ki učinkuje kot priziv in postopoma razgiba glasbeni tok -. Naslednji del skladbe se imenuje anupallavi (ali antara). imenovan kharana. ki se prilegajo dobam določene taal. ali se raag izvaja vokalno ali instrumentalno. In improvizacija je temeljna prvina izvajanja rag. -Gat je zapisana skladba. Raag je melodija. ki imajo od 3 do 108 dob in narekujejo ritmično gibanje melodiji. Največji poudarek pa nastopi na prvem delu taala. Praviloma je poudarjena prva doba dela.bordun. Igrati ga je treba s hitrimi trzaji tralice na desnem kazalcu. Gat. Taala se deli na poddele enake ali različne dolžine. ko solist začne peti ali igrati pomemben ton rage. Gat ima dva dela: pallavi (južnoindijski izraz) ali asthayi (severnoindijski izraz) postopoma začne skladbo in je v glavnem zamejen na nižje tonske višine in srednji register. Ta se ponavadi povzpne iz srednjih v višje registre. je v ozadju vedno slišati zadržani ton ali nespremenljivo tonsko višino .Raag je osnova indijske klasične glasbe. askete ali privržence.počasnem. Jor. Raga zato lahko pomeni zvočni način barvanja poslušalčevega duha z občutki. letnega časa ali praznikov (samay ali doba). kar bobnar pospremi z ustreznim udarcem na bobne. sestavljen iz določenega števila dob. Tradicija pripisuje izvedbi rag določen čas dneva. ki (prepletajoč se z vrsto melodičnih vzorcev) postopoma pospešuje tempo in vodi k sklepnemu delu rage. izraženimi prek kombinacije niza tonov. Rage so sestavljene iz naslednjih delov: Alap. Ne glede na to. Rage so narejene iz različnih kombinacij sedmih not (svara). Hindujsko-urdujska beseda raag izvira iz sanskrtske besede raaga. nekateri verjamejo.

celo modalna lestvica. akustiki. stoletju uporablja za tiste lestvice. kot so lestvica. ki je lestvice povezovala v kvintni krog. modus ali pa serija tonov. stoletja. češ da so neustrezni. Medtem ko je temperirana uglasitev narekovala lestvice po zakonitostih znanosti o zvoku. Messiaen je navdih za to skladbo dobil.O novih lestvicah so predvsem skladatelji začeli pogosteje razmišljati od začetka 20. je Messiaen ta način tvorjenja lestvic razumel samo kot eno od možnosti ustvarjanja glasbe: sam je rajši urejal tonske vrste po vzorcih ptičjega petja (bil je zelo dober poznavalec ptic!) in v zelo premišljeno sestavljene modus.) Sam je nasprotoval uporabi izrazov. (Veliko podatkov o njem lahko dobiš tukaj. orioles). Podobno kot v srednjem veku se beseda modus tudi v 20. temveč so lahko manjši ali pa tudi večji. ko je poslušal drobno ptičico iz družine kobilarjev (ang. na kateri temelji klasični zahodni tonski sistem s štiriindvajsetimi lestvicami. je Olivier Messiaen (1908-1992). Na kopiji not spodaj je v levi roki prvega takta vzorec pričjega petja. ki niso zamejeni z obsegom oktave. glasbeniki raje uporabljajo izraz modus. Med najzanimivejšimi skladatelji. ki se izmikajo temu tonskemu sistemu: modusi so zveze med nekaj intervali ali tonski nizi na posameznih lestvičnih stopnjah. ker je glasbo dojemal sinestetično: tonske višine je povezoval z barvami. ki se je ukvarjal z novimi lestvicami. ki si ga je zapisal na sprehodu po naravi . Ker se izraz lestvica uporablja predvsem v povezavi z razmerji med tonskimi višinami v sodobni temperirani uglasitvi. da je glasba le del vesoljnega zvenenja in da je temperirani tonski sistem z lestvicami samo ena od možnosti izpeljevanja modusov — načinov povzovanja več tonov v tonske vrste po različnih načelih. podobno tej na sliki poleg not: . Kot neustrezne jih je videl zato.

hotenj. kot je ta. gis. h. možnosti glasbila. tudi pri poslušanju obratov modusa in posameznih delih modusa naj bi se mu pred očmi kazale posamezne barve. na katerem se izvaja melodija. dvojni nižaji in razvezaji v taktih. v katerem je nota napisana. Messiaen je ob poslušanju vsakega modusa videl določeno barvo . dvojni višaji. zamisli. pa so vključene v lestvične tvorbe. nižaj zniža tonsko višino za pol tona. želja. Višaj zviša tonsko višino za pol tona. za razliko od predznakov. ali pa narave in zmogljivosti glasu. ki poje melodijo. Podobne tonske vrste. Tonske višine. ais. skratka: najrazličnejših zgodovinskih. ki se prelivajo druga v drugo! MELODIJA JE VSAKO SOSLEDJE TONSKIH VIŠIN. družbenih in osebnih predstav o glasbi. predznaki in klaviatura Predznaki Predznaki so višaji.pa ne le pri vsakem modusu. Predznak vedno stoji pred posamezno noto in praviloma velja samo za tisti takt. 2. To sosledje je vedno oblikovano po določenih načelih. nižaji. ki jih je Messiaen kasneje zelo pozorno sestavljal . g. Vsaka melodična linija je v prvi vrsti niz različnih tonskih višin. Predznak pred noto ima prednost pred tonalitetnimi predznaki (na začetku notnega črtovja): vedno je treba upoštevati predznak pred noto. ki so v osnovi odvisni od dveh glavnih dejavnikov: 1. Razvezaj "odveže" noto vseh drugih predznakov pred njim: . ki stojiji na začetku notnega črtovja in označujejo tonaliteto.Melodični in ritmični vzorec v spodnjem notnem sistemu: je sestavljen iz tonov (če jih postavimo po vrsti glede na tonsko višino): e.

razen tipke za ton gis/as (samo z dvema imenoma): Violinski ključ (ali g-ključ) Zapomni si. imena not na notnem črtovju z violinskim ključem.Dvojni višaj zviša tonsko višino za dva poltona. drugo ime za violinski ključ je "g-ključ". medtem ko jo dvojni nižaj zniža za dva poltona: Klaviatura Vsaka tipka na klaviaturi ima nekaj imen. Skoraj vse tipke imajo tri imena -. samo praznine med črtami na notnem črtovju z violinskim ključem (od spodaj navzgor) si je mogoče zapomniti kot besedo . na primer. da si laže zapomnimo imena not.in v slovenščini je treba ton B brez nižaja brati kot "H"! --. prosim. Akronimi lahko pomagajo.

imena not na notnem črtovju z basovskim ključem. H. H. prosim. F) pa kot frazo "Eva Govori: Hočem Dva Flomastra": Pod ali nad notno črtovje posebej dodani notni črtici -. D. za kateri ključ gre.obstaja nekaj c-ključev. E. kot bi risali še eno črto pod/nad zadnjo črto notnega črtovja: Basovski ključ (ali f-ključ) Zapomni si.Fino. da si laže zapomnimo imena not. Akronimi lahko pomagajo. F. drugo ime za altovski ključ je "c-ključ" . G. C. Obstajajo še: baritonski. A) pa kot frazo "Grmimo.pomožni črtici (ali črti) -. prosim. Hitimo Domov . na primer. Altovski ključ je takšen: . ki je na prvi pomožni črtici zgoraj: Altovski ključ (eden od c-ključev) Zapomni si. tenorski. A": Še posebej bodi pozorna/pozoren na mesto tona c1. zato je treba ob oznaki "c-ključ" vedno povedati. imena tonov na črti (toni: G."FACE" (angleška beseda za "obraz"). D. drugo ime za basovski ključ je "f-ključ". samo praznine med črtami na notnem črtovju z basovim ključem (od spodaj navzgor: A. G) si je mogoče zapomniti kot "Ajda Cuka Evo Grom". imena tonov na črti (toni: E. imena not na notnem črtovju z altovskim ključem.stojita tako. mezzosopranski in sopranski c-ključi.

moramo poznati razmerja med ključi.Posebej si zapomni ton c1 v altovskem ključu: Prepisovanje glasbe iz enega v drug ključ Ker se glasbo piše ustrezno posameznemu glasbilu. V interaktivni vaji spodaj so predstavljena razmerja med tremi najbolj pogostimi ključi: violinskim. Posebna pozornost velja notam okoli tona c1 in njihovemu zapisu v teh treh ključih . basovskim in altovskim. je pogosto treba prepisati note iz enega ključa v drugega. Da bi to znali.

notirati jih je treba oktavo više ali niže od izvirnika.Včasih je mogoče prepisovanje med ključi znotraj ISTE OKTAVE. Melodija iz zadnjega primera je spodaj zapisana oktavo niže v basovski ključ: . V naslednjem primeru je melodija v altovskem ključu prepisana v violinskega: Ista melodija. notirana v isti oktavi: Večinoma pa je treba glasbo transponirati za eno ali več oktav.

Posebej si zapomni položaj note c1 v obeh notnih sistemih: Diatonični celotonski in poltonski postopi "Diatonični" postop je postopno gibanje iz praznine na sosednjo črto (ali obrnjeno) v notnem črtovju navzgor ali navzdol. Če je poltonski postop najmanjša razdalja med dvema notama tradicionalne zahodne glasbe. v zgornjem violinski. Brez uporabe predznakov: edina diatonska poltonska postopa na notnem črtovju sta med toni e-f in h-c: .Dvojni notni sistem (violinski in basovski ključ povezana) Dvojni notni sistem ("klavirski sistem") ima z akolado povezani notni črtovju: v spodnjem stoji na začetku basovski ključ. je celotonski postop sestavljen iz dveh poltonskih.

bi potrebovali predznake.Da bi naredili diatonske poltonske postope. Na primer: .

f. bi potrebovali predznake: . h in c. je mogoče najlepše videti na klaviaturi. Na notnem črtovju brez predznakov je največ diatoničnih postopov celotonskih: Če bi naredili diatonske celotonske postope na notah e. Ali postop šteje enega ali dva poltonska postopa.Diatonični celotonski postop je postopno gibanje od črte na sosednjo praznino (ali obrnjeno) navzgor ali navzdol v razdalji dveh poltonskih postopov.

"Kromatični" postop je postop. ki vključuje ista imena not. kromatični postop pelje iz ene note na črti ali v praznini notnega črtovja k drugi noti na isti črti ali praznini v notnem črtovju. Z drugimi besedami. Kromatični postop torej vedno vključuje predznake. le da je tu razlika med njima za dva poltona. Primer kromatičnega celotonskega postopa: . ki so zvišane ali znižane. Primer kriomatičnega poltonskega postopa: Kromatični celotonski postop prav tako vključuje note z istim imenom.

ima od leta 1885. Frekvence posameznih tonov. po Heinrichu Hertzu. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. ki je opredelil elektromagnetno valovanje). številom nihajev v določenem času. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. Na primer: KOMORNI TON. ton A1. vrednost 435 HZ. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. tj. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. so naslednje: .TON JE ZVOK. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu.

Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.000 kHz (prag slišnosti).

• • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. tj. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. številom nihajev v določenem času. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. ki je opredelil elektromagnetno valovanje). Na primer: KOMORNI TON. ima od leta 1885. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. vrednost 435 HZ. ton A1. so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va . Frekvence posameznih tonov. po Heinrichu Hertzu. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO.

36 1108.8 91 41.9 11 6271.9 63 3322.40 7 87.0 8 36 8869.2 66 © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.125 24.8 26 2959.3 18 2489.30 7 92.76 1975.3 03 11839.84 17739.1 83 293.6 28 349.5 1 02 554.6 36 4978.27 18794.7 5 31 587.00 1760.8 32 155.352 17.6 8 55 987. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .5 5 10 698.8 14 174.45 1396.4 61 2349.0 32 5274.0 00 7458.2 40 15804.135 30.868 32.7 35 65.0 20 2793.7 03 34.000 kHz (prag slišnosti).5 91 146.5 4 08 659.957 27.1 27 329.9 13 55.8 22 12543.29 6 73.9 27 6644.0 82 11175.98 1479.0 66 4186.0 00 3729.0 05 2217.25 1318.0 00 14917.25 1046.0 82 246.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 h') C3 C4 C5 C6 C7 C8 z belo barvo so označeni toni na klavirju 16.8 13 138.9 99 51.5 63 164.6 26 277.9 97 195.6 52 5919.01 16744.6 65 311.99 9 103.6 20 7902.445 20.0 09 4434.9 9 78 783.9 1 82 830.3 05 440.6 14 184.0 00 233.9 94 391.0 00 116.8 54 13289. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.3 10 3951.354 19.9 22 4698.4 71 130.9 98 207.8 75 7040.32 1864.2 70 61.5 41 123.06 19912.500 29.324 18.0 16 2637.2 49 48.7 50 14080.2 03 43.9 95 415.5 7 33 2093.6 48 36.evropske kratice ameriške kratice IME TONA C Cis / Des D Dis / Es E F Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H C2-H2 C0 C1C-H H1 C1 C2 c1-h1 c-h (ali c'.25 1244.9 42 261.0 00 58.500 25.41 6 77.6 4 88 9397.60 1661.0 41 5587.78 2 82.99 1567.9 6 13 739.2 9 19 880.4 38 3520.2 28 369.1 3 27 10548.49 9 97.1 33 8372.33 1174.8 83 523.6 52 220. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.827 23.0 0 00 932.6 54 46.1 64 493.602 21.7 08 38.6 0 59 622.5 3 45 9956.40 6 69.8 26 110.9 55 3135.0 00 466.

Grove Music Online ed.2008]). Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: . Macy (Accessed [15. L.com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje.3.grovemusic.Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'. <http://www.

5 2637. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu.3 4698.01 16744.25 1318. Frekvence posameznih tonov.40 130.9 Cis / Des 17.5 2489.0 4186. ki je opredelil elektromagnetno valovanje).7 65. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO.29 138.9 2793.6 D 18.1 622.352 03 6 13 26 1 02 05 09 34.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 kratice H1 h') ameriške C0 C1 C2 C3 C4 C5 C6 C7 C8 kratice IME z belo barvo so označeni toni na klavirju TONA 32.40 164.2 698.0 C 16.6 2349. po Heinrichu Hertzu.6 659.5 277.8 329.0 5274.6 F 21.445 91 2 63 27 4 08 16 32 41. številom nihajev v določenem času.27 18794.25 1244. ton A1.1 3 27 10548.0 8 36 8869. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859.5 2093.6 523. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz.1 554.3 03 .5 311.0 Dis / Es 19.30 174.354 08 6 32 65 0 59 18 36 38.8 261.0 4978.8 293.41 146.6 4 88 9397.6 69.06 19912.6 349.602 03 7 14 28 5 10 20 41 43.7 2217.78 155.45 1396. Na primer: KOMORNI TON. tj. ima od leta 1885.4 4434. vrednost 435 HZ.324 48 6 91 83 5 31 61 22 36. so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va c1-h1 evropske C1C2-H2 C-H c-h (ali c'.36 1108.0 E 20. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov.6 87.25 1046.827 54 7 14 28 6 13 26 52 8372.7 73.5 3 45 9956.33 1174.84 17739.2 82.6 587. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru.8 5587.8 77.0 82 11175.DINAMIKA • • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK.

8 22 12543.3 05 440.98 1479.0 0 00 932.0 82 246.8 54 13289. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .9 98 207.0 00 58.0 66 5919.9 42 369.0 00 7458.868 46.9 9 78 783.7 50 14080.99 9 103.0 00 3729.49 9 97.9 95 415.60 1661.5 7 33 2959.5 41 123.76 1975.957 27.00 1760.9 11 6271.8 26 110.125 24.9 94 391.6 52 220.4 71 184.3 10 3951.2 66 - © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.2 9 19 880.9 1 82 830.1 64 493.9 97 195.32 1864.0 00 14917.2 49 48.500 25.9 55 3135. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.8 83 739.0 00 233.Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H 23.500 29.9 13 55.9 99 51.8 75 7040. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.7 35 92.2 40 15804.135 30.6 20 7902.4 38 3520.1 33 11839.99 1567.0 00 466.000 kHz (prag slišnosti).9 27 6644.0 00 116.6 8 55 987.2 70 61.9 63 3322.

Grove Music Online ed.dB / f) Glasbo izvajamo tiho. Macy (Accessed [15. decrescendo ali diminuendo ('postopoma tišje ali manj glasno').2008]). GLASNOST (DINAMIKA) (mera: decibel / fon .. crescendo ('postopno glasneje').3. . morendo ('umirajoč zvok').. zelo naglas . kot so: al niente ('v nič'). sotto voce ('pod glasom') ipd. kako močno zveni ton. <http://www. L.com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. Glasbeniki uporabljajo za označevanje tega. perdendo ali perdendosi ('izgubljajoč zvok'). Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: KRATKE RITMIČNE VREDNOSTI< < > > DOLGE NOTNE VREDNOSTI šTIRIINšES DVAINTRIDE šESTNAJS ČETRTIN POLOVIN TDESEOSMINKA CELINKA SETINKA TINKA KA KA TINKA y x e q h w VSAKA NOTNA VREDNOST IMA TUDI SVOJO TIšINO: PAVZO Poleg tonske višine so glasbeniki pozorni še na naslednje lastnosti (parametre) tona: MOČ.Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'. srednje glasno. opisne izraze v italijanščini.grovemusic. Ponavadi pa si pomagajo z nekaj osnovnimi izrazi za DINAMIKO. ki so predstavljeni v tabeli spodaj.

Zlasti od začetka 20. 'razmejeno'. Poglejmo si naslednji primer: 1. označi se kot staccato in legato sočasno). Najbolj pogosti artikulacijski napotki so. 'po/vezano'. Enako je z glasbili: različne lastnosti (strukture materialov) in okoliščine izpostavljajo določene tone HARMONSKEGA SPEKTRA z različnimi poudarki. da morajo razmerja med intervali ostati ista.ima svoje značilnosti glasu. legato (it.in vsako glasbilo . Zapis se transponira. ISTE FORMANTE. kako naj izvajalec vzbudi posamezen ton in kako naj zaigra kako zvezo tonov. na primer. Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. NAČIN VZBUJANJA ZVOKA (ARTIKULACIJA) (mera: približki za način izvajanja in povezovanja tonov).. ki bi imeli povsem iste značilnosti zvena v glasu.ZVEN ali BARVA (TIMBRE) (mera: računanje frekvenc posameznega tona za posamezno glasbilo) Zakaj nezgrešljivo prepoznamo glas znanega človeka. kriči ali pa šepeta? Vsak človek . tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. primer .vsebujejo vedno več navodil in oznak za izvedbo. označi se s pikico nad noto. kot prstne odtise: ni dveh ljudi. označi se z lokom med prvo in zadnjo noto in med katerima je treba vse note igrati vezano). tudi če govori tiho. primer .izvirna melodija: 1.transponirana melodična linija za Č4 navzgor: .. stoletja so nekateri notni zapisi vedno bolj zahtevni . ki jo je treba izvesti odrezavo). Skladatelji so skozi stoletja vedno bolj opredeljevali. To pomeni. staccato (it. in portato (nošeno. čeprav gre za isto tonsko višino . 'ločeno'. ki jih je mogoče odkrivati na podoben način.

ko so ta glasbila lahko proizvajala samo tonske višine harmonskega niza in je bilo potrebnih več glasbil iste družine za izvedbo skladbe. Namen transpozicije je omogočiti. na primer iz C na D ali iz H v A (dur ali mol). Transponirajoča glasbila sodijo večinoma v družine pihal in trobil. Navada transponiranja izhaja izpred časa iznajdbe ventilov. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . ki zahtevajo znanje transpozicije. Če pa izvirna melodija ima dodatne akcidence. primer . ki je vodilni ton v a-molu. bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). namesto z uporabo predznakov: Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (razen tistih. Na primer. transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru. Če lahko druge note transponiramo za generično terco. v kateri je napisana). ki so značilne za določeno tonaliteto.Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj). je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. moramo opredeliti novo tonaliteto. moramo določiti samo novo tonaliteto. za določen interval navzgor ali navzdol. ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur).navzgor: TRANSPOZICIJA JE spreminjanje kompozicije. pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu. transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2. na primer rogovi v D ali trobente v D.m3 . Transpozicija je pomembna za veliko glasbenikov. ker obstaja kar nekaj glasbil. da ostane izvedba zapisa enaka za vsa glasbila iste družine glasbil. Transponirajoča glasbila so: Na B (visoko) — zveni m7 više od zapisanega Piccolo trobenta (tudi v A) Soprillo (sopranissimo saksofon) . ki zvenijo niže ali više od notirane tonske višine. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol. ki ima tri nižaje.izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. kot v naslednjem primeru. ali njenih delov. Ta glasbila se imenujejo transponirajoča glasbila: to so glasbila. razen če gre za interval oktave (kot pri kontrabasu ali piccolo flavti). ki je vsebovala različne tonalitete. ne glede na uglasitev (velikost) glasbila.

Na As (visoko) — zveni m6 više od zapisanega piccolo klarinet Na Es (visoko) — zveni m3 više od zapisanega sopranski klarinet Sopranino saksofon Na D (visoko) — zveni v2 više od zapisanega sopranski klarinet v D D-trobenta (uglašena tudi na Es) Na B — zveni v2 niže od zapisanega sopranski klarinet sopranski saksofon tenorska Wagnerjeva tuba (nova notacija) trobenta kornet krilni rog basovski klarinet Na A — zveni m3 niže od zapisanega Oboe d'amore sopranski klarinet basetni klarinet trobenta v A Na g — zveni č4 niže od zapisanega altovska flavta sopranski klarinet v G Na f — zveni č5 niže od zapisanega angleški rog rog basovska Wagnerjeva tuba basetni rog altovski saksofon Na Es — zveni v6 niže od zapisanega altovski klarinet altovski saksofon tenorski rog Na B (nizko) — zveni č8+v2 niže od zapisanega basovski klarinet tenorski saksofon baritonski rog pisan. v violinskem ključu tenorski trombon. pisan v violinskem ključu tenorska Wagnerjeva tuba (stara notacija) .

pisana v violinskem ključu Na (kontra)B (zelo nizko) — zveni dve č8+v2 niže od zapisanega tuba.Na A (nizko) — zveni č8+m3 niže od zapisanega basovski klarinet Na G (nizko) — zveni č8+č4 niže od zapisanega kontraaltovska flavta Na F (nizko) — zveni č8+č5 niže od zapisanega basovska Wagnerjeva tuba (stara notacija) Na ES (nizko) — zveni č8+v6 niže od zapisanega kontraaltovski klarinet baritonski saksofon Es tuba. pisana v violinskem ključu kontrabasovski klarinet bas saksofon Na (kontra) G (zelo nizko) — zveni dve č8+č4 niže od zapisanega subkontra flavta Na (kontra) Es (zelo nizko) — zveni dve č8+v6 niže od zapisanega oktokontraaltovski klarinet kontrabasovski saksofon Na (subkontra) B (zelo nizko) — zveni tri č8+v2 niže od zapisanega oktokontrabasovski klarinet subkontrabasovski saksofon Povzel / Compiled by: Leon Stefanija .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful