TEORIJA GLASBE

AVTOR: Boris Odreitz-Bortchy
GLASBENIK MULTIINSTRUMENTALIST VOKALIST TONSKI MOJSTER ARANŽER KOMPONIST bortchy@gmail.com

http://bortchy.mojforum.si/

• • • • • •

Kaj je harmonija Akord Vrste akordov Mnogostranost akordov Označevanje akordov

AKORD je sozvočje najmanj treh različnih tonov. Besedo harmonija pogosto slišimo. Nič čudnega, saj pomeni ubranost, sklad(nost), h kateri tako pogosto težimo na najrazličnejših področjih našega življenja. Posebno mesto ima tudi v glasbi, kjer označuje njeno vertikalno – sozvočno zgradbo. V ožjem smislu lahko pomeni tudi teoretično, šolsko disciplino — nauk o gradnji in vezavi akordov, včasih pa jo uporabimo tudi kot sopomenko besedi akord.

Akordom, ki jih sestavljajo trije toni, reč rečemo trozvoki (tudi trizvoki), tisti iz štirih tonov so četverozvoki (tudi štirizvoki), iz petih peterozvoki, iz šestih šesterozvoki itn. Za zvok klikni na sliko.

Akorde lahko zgradimo iz različ različnih intervalov. Tradicionalna harmonija temelji na terčnih . akordih, torej akordih na osnovi intervala terce (razlog za to gre iskati tudi v vrsti alikvotnih , tonov).

Akorde je moč graditi tudi na osnovi drugih intervalov – kvart, kvint, sekund in tako dobimo č ekund kvartne, kvintne in sekundne akorde (več sekund, nanizanih ena nad drugo, tvori grozd – , klaster tonov),

pa tudi na vrsto drugih načinov, ki lahko tako ali drugač vključujejo prej naštete, ali pa so od č činov, drugače č čujejo č njih povsem drugačni. Naslednji primer prikazuje trozvok z dodano sekundo bikord in zrcalni čni. akord:

Osnovni akord terčne gradnje je kvintakord (skrajšano od terckvintakord). Kvintakordi v čne diatoniki (torej na osnovi lestvič lestvičnih tonov durove in molove lestvice), so zgrajeni s čnih kombinacijami intervalov velike in male terce. To so durov, molov, zmanjšani in zveč mi zvečani kvintakord. Durov kvintakord gradita v3 in m3, oklepa ga č molovega m3 in v3, oklepa ga . č5, prav tako č5. Zmanjšani kvintakord je zgrajen iz dveh m3, oklepa ga zm5, zveč pa iz dveh zvečani v3, oklepa pa ga zv5.

Ton, na katerem je kvintakord zgrajen, njegova prima, se imenuje osnovni ton Je temelj ton. akorda, ki je tudi akustično najbolj izrazit (kombinacijski toni). Ostala dva tona sta terca – pri čno durovem in molovem akordu jo lahko poimen poimenujemo tudi karakteristični ton saj ločuje med čni ton, durom in molom, in kvinta – č je le-ta čista, lahko dobi tudi pridevek »prazna«. Akordu če dasta ime spodnji in oklepajoči interval – terca in kvinta, od tod torej terckvintakord. in oznaka Praviloma uporabljamo kar ime kvintakord, saj je krajše in povsem zadostno.

Pri trozvoku je lahko najnižji ton katerikoli od zgoraj naštetih. Če spodnji ton kvintakorda prenesemo oktavo višje, dobimo njegov prvi obrat – sekstakord (skrajšano od tercsekstakord – poimenovanje je dobljeno enako kot pri kvintakordu). Funkcije (vloge) tonov ostanejo enake kot pri kvintakordu. Durov sekstakord torej gradita m3 in č4, oklepa pa ga m6.

Če postopek ponovimo, postane najnižji ton kvinta, drugi obrat kvintakorda pa se imenuje kvartsekstakord (tokrat do okrajšave imena ne pride). Tudi tu se funkcije (vloge) tonov ohranijo. Durov kvartsekstakord torej gradita č4 in v3, oklepa pa ga v6.

Na enak način kot pri durovem akordu lahko dobimo tudi obrate molovega, zmanjšanega in zvečanega akorda. Pri molovem akordu je prvi obrat – sekstakord, zgrajen iz v3 in č4, oklepa pa ga v6. Drugi obrat – kvartsekstakord gradita č4 in v3 in oklepa m6.

Zmanjšani sekstakord sestavljata m3 in zv4, oklepa ga v6. Kvartsekstakord gradita zv4 in m3, oklepa pa spet v6.

Pri zvečanem sekstakordu pa moramo biti pazljivi. Sozvočje s tem imenom namreč v glasbeni teoriji že nastopa, je pa drugačno od prvega obrata zvečanega kvintakorda, saj ga gradita v3 in

zv4, oklepa pa zv6. Gre za enega od zelo pogostih alteriranih akordov, ki se imenuje tudi italijanski akord.

Da bi bili jasni, je torej najbolje za drugega od zgornjih (in spodnjih) akordov uporabiti kar poimenovanje prvi obrat zvečanega kvintakorda. Zadnji od spodnjih akordov je tako seveda drugi obrat zvečanega kvintakorda.

Na enak način gre obravnavati tudi oblike zmanjšanega akorda. Drugega od spodnjih akordov bomo tako imenovali prvi obrat zmanjšanega kvintakorda (sestavljata ga m3 in zv4, oklepa ga v6) in drugega drugi obrat zvečanega kvintakorda (gradita ga zv4 in m3, oklepa pa spet v6).

OPOMBA: V praksi je še vedno moč zaslediti poimenovanja obratov zmanjšanega in zvečanega kvintakorda z izrazi zmanjšani sekstakord, zmanjšani kvartsekstakord, zvečani sekstakord in zvečani kvartsekstakord. Ne zgodovinsko ne teoretično omenjena poimenovanja ne vzdržijo, zato jih se jih v tem kontekstu ne uporabljajmo!

TROZVOKI NA STOPNJAH DUROVE IN MOLOVE LESTVICE
Na vsaki od stopenj lestvice lahko s pomočjo ostalih lestvičnih tonov zgradimo kvintakord. Na stopnjah durove in naravne molove lestvice tako dobimo tri durove, tri molove in zmanjšan akord. Kvaliteta akordov, ki vsebujejo tona sedme oziroma šeste lestvične stopnje, se v harmonični in melodični molovi lestvici spremeni. Na stopnjah harmoničnega in melodičnega mola tako srečamo po dva molova, durova in zmanjšana akorda ter enega zvečanega:

1. akordi na stopnjah durove lestvice:

2. akordi na stopnjah naravne molove lestvice:

3. akordi na stopnjah harmonične molove lestvice: I. mol, II zm., III. zv., IV. mol, V. dur, VI. dur, VI. zm.

4. akordi na stopnjah melodične molove lestvice: I. mol, II. mol, III. zv., IV. dur, V. dur, VI. zm., VII. zm.

Na katerih stopnjah naštetih lestvic torej nastopajo durovi, na katerih molovi, na katerih pa zmanjšani in zvečani trozvoki? Poigrajmo se kar takoj s preglednico in vanjo razvrstimo akorde, kot to kažejo zgornje lestvice: durov trozvok molov trozvok zmajšani zvečani trozvok major triad minor triad trozvok augmented triad diminished triad (naravni) dur I, IV, V II, III, VI VII / (natural) major naravni mol III, VI, VII I, IV, V II / natural minor harmonični mol V, VI I, IV II, VII III

v d-molu pa na I. stopnji durove lestvice in da (iz poznavanja lestvic) je v durovi lestvici II. VII III MNOGOSTRANOST TROZVOKOV V prejšnjem poglavju smo lahko opazili. da leži trozvok na II. Če bi pogledali v različne tonalitete in primerjali njihove akorde. zvečanega in zmanjšanega. Katere so te lestvice? Če vemo... ki nastopajo na stopnjah C-dura in harmoničnega d-mola: Opazimo lahko.harmonic minor melodični mol IV. So to vse vloge. da je isti trozvok moč najti na stopnjah različnih lestvic – isti akord torej lahko nastopa v različnih tonalitetah. Ko se nek človek udejstvuje na različnih področjih. vendarle pa na stopnjah obeh lestvic srečamo dmolov trozvok. da je zelo mnogostran(ski). V C-duru nastopa na II. lestvična stopnja v2 nad prvo. in v eni na VII. molovega. da so večinoma različni med seboj. Prav takšni – mnogostrani so tudi akordi. navadno rečemo. da na različnih stopnjah durove in vseh treh oblik molove lestvice lahko srečamo vse vrste diatoničnih trozvokov – durovega. II VI. stopnji. da molov trozvok nastopa kar pogosto – srečamo ga v treh durovih lestvicah – v eni na III. Pa poglejmo tiste. stopnji. gre torej to durovo lestvico iskati v2 pod osnovnim tonom akorda. v katerih nastopa dmolov kvintakord? Še zdaleč ne – pomagajmo si s preglednico od prej. je molov in preglednica kaže. v eni na VI. torej d –>c: . V melodic minor I. bi lahko ugotovili. Akord. po katerem sprašujemo.

Če je skladba pisana v molu. napetosti. pač pa v določenih značilnih vlogah – namesto besede določenih vloga navadno uporabljamo besedo funkcija. Z muzi muzikalno uporabo lestvičnih akordov. kadence). kjer nastopa d-molov trozvok na prvi stopnji vseh treh njenih ob Nastopa še na molov oblik. akordi stranskih stopenj pa – po funkciji podrejeni glavnim. Na enak način pa lahko poiščemo še ostali dve durovi lestvici. ki ga dajo akordi določene lestvice z nekaterimi značilnimi ga zvezami teh akordov (t. Akordi torej v tonaliteti ne nastopajo slučajno. ker nastopajo pogosteje in postavljajo nekakšno ogrodje strukture tonalne glasbe.stopnji) in F molov F-dur (kjer leži na VI. da je pisana v duru. v njej prevladujejo akordi določene molove lestvice (predvsem njene harmonične oblike). poznati mola. OZNAČEVANJE FUNKCIJ AKORDOV EVANJE V skladbi. s čimer smo le še enkrat ponovili durove d-molov trditev z začetka tega poglavja.Na drugi stopnji C-durove lestvice res nastopa d molov akord. čemur bo namenjena tudi posebna vadnica. Po tej poti lahko ugotovimo mnogostranost vseh diatoničnih trozvokov. občutenju njihove zvočnosti. imenujemo tonaliteta. med njimi. Akordi na glavnih lestvičnih stopnjah so stebri . stopnji naravnega in harmoničnega a a-mola. preseli« po takem mostu iz ene tonalitete v drugo. stopnji). Zvočno okolje. IV. za katero pravimo. na V. je seveda potrebno še nekaj vaje. prevladujejo akordi določene durove lestvice. je tonični akord (T). ki vsebujejo d molov trozvok: d-molov Našli smo d-mol.Zelo pomembno pa je vedeti. Če se glasbeno dogajanje »sprehodi. upoštevanja njihovih medsebojnih odnosov in odnosa do tonike je postavljeno izhodišče za oblikovanje vse tonalne glasbe.Tale razlaga je preveč strnjena. po zvočnosti pa prav nič manj pomembni akordi – predstavljajo zaokrožitev zvočnega sveta tonalitete in pomembno izhodišče za njegovo nadaljnje . tonalitete. da je nastopanje enega in istega akorda v več tonalitetah kot nekakšen most deti. in nekakšen »dom« (saj predstavlja izhodišče in cilj vsega dogajanja). Najpomembnejši akord v tonaliteti.i. govorimo o diatonični modulaciji oziroma modulaciji s skupnim akordom. težišče . pa moramo tabelo in sestavo durove in vseh oblik molove lestvice. da bi mnogostranost akordov poslej stresali kar iz rokava – za dobro predstavo in znanje mnogostranosti. Poiščimo s pomočjo tabele še vse molove lestvice. ki vsebujeta d-molov trozvok – in najdemo B n B-dur (kjer je d-molov akord na III. stopnji naravnega g-mola in n drugi stopnji mola melodičnega c-mola.

T – Tp itn. ko je skupnih tonov. ne pa oboje hkrati. v molu pa terco nad njimi (Tp – tonična paralela. da o sorodnosti govorimo takoj. Omenjeno je pomanjkljivost pričujočega načina. Akord stranske stopnje v sebi sicer zares združuje karakterja obeh terčno sorodnih glavnih stopenj. Še več: npr. V harmoniji je sorodstvo akordov zelo pomemben dejavnik in bo obdelano v posebnem razdelku.). da so akordi.v molu vzporedni. Zgoraj omenjen način označevanja ima slabost: funkcijsko izpostavlja samo en terčno soroden akord glavne stopnje – samo vzporednega (npr. akord šeste stopnje v molu je označen kot subdominantna paralela. četrti in peti stopnji. v molu pa terco pod glavno stopnjo). Več avtorjev se tako odloča za popolnoma c) nevtralno označevanje lestvičnih akordov z rimskimi števili: . ne pa tudi drugega terčno sorodnega akorda (ki v duru leži terco nad. Pri obeh lestvicah ležijo kot vemo akordi glavnih stopenj na prvi. Več.širjenje. saj imata tako sorodna akorda kar dva skupna tona – akord glavne stopnje in njegov vzporedni akord sta torej pomembno povezana in sta si po funkciji blizu. ki ležijo na glavnih stopenj v duru . vendar v praksi navadno nastopa le v vlogi ene od njiju. Tokrat naj bo povedano le. oglejmo si jih skupaj z njihovimi prednostmi in slabostmi: a) označevanje akordov glavnih stopenj in njihovih paralel temelji na funkcijah lestvičnih tonov ter vzporednih durovi in molovi lestvici (slednja kot vemo. Terčno sorodstvo je močno. ostali so akordi stranskih stopenj. in – ravno obratno – akordi. Sp – subdominantna paralela in Dp – dominantna paralela). ko imata dva akorda vsaj en skupen ton. ki so vzporedni v duru. čeprav v praksi običajno nastopa kot akord s tonično funkcijo. Akordom glavnih stopenj vzporedni (paralelni) akordi v duru leže terco pod. leži malo terco nižje). Skupna slika akordov vzporednih durove in molove lestvice lepo pokaže.Načinov označevanja funkcij akordov je več. večja je stopnja sorodnosti – bližja sta si po zvočnosti in funkciji. akord tretje stopnje lahko nastopa v dominantni ali v tonični vlogi. saj npr. b) označevanje akordov stranskih stopenj z obema terčno sorodnima glavnima stopnjama prihaja iz ruske teorije harmonije in uspešno odpravlja zgoraj omenjeno pomanjkljivost. predstavljajo akorde glavnih stopenj molove lestvice.

da je to na pri označevanju na nek način vidno. Akordi glavnih stopenj so vendarle – kot že rečeno – stebri tonalitete in dobro je. ki zelo strnjeno in preprosto povedo veliko (ločijo se akordi glavnih in stranskih stopenj. Pomanjkljivost tega načina s stališča harmonske analize pa je. dobimo označbe. kar pa v praksi ni res. Kot ena od možnih preizkušenih in uspešnih rešitev se ponuja d) označevanje s kombinacijo črk in rimskih številk. Če pri tem označimo durove akorde z velikimi črkami.To označevanje je praktično in smo ga že uporabili pri ugotavljanju mnogostranosti akordov. zvečane z velikimi črkami in plusom +. znana je tudi kvaliteta akorda): . funkcijska pripadnost slednjih ni nejasna. molove z malimi črkami in zmanjšane z malimi črkami in °. da so akordi glavnih stopenj povsem izenačeni z akordi stranskih stopenj.

ali diatoničnimi. moramo biti sposobni prepoznati (ali "preračunati") intervale. slovensko tudi kromatični ali alterirani intervali. preštej linije in praznine na notnem črtovju). vključno s prvo noto (štej jo za "1") in zadnjo noto. Da bi zapeli melodično linijo. ne o morebitnih predznakih (višajih ali nižajih). Na klavirju upoštevaj samo bele tipke za generične intervale. To geslo prinaša nekaj načinov prepoznavanja in tvorjenja intervalov.. Naslednji primer prikazuje korake določanja generičnega intervala na notnem črtovju: Dani interval ima dve noti: d in a. Da bi prepoznali akord. Pri specifičnih intervalih pa govorimo o obojem: o diatoničnih razmerjih med tonoma in o predznakih. izraz specifično pa na kvantiteto in kvaliteto. Za prepoznavanje in tvorjenje intervalov sledimo dvema korakoma: 1) prepoznavamo/tvorimo generični interval in 2) prepoznavamo/tvorimo kakovost intervala (specifiko intervala). 1..UVOD Interval je razdalja med dvema tonskima višinama. del Generični intervali do oktave Prepoznavanje generičnih intervalov Preštej število imen tonov med dvema notama (npr. Prepoznavanje in pisanje intervalov je ena osnovnih nalog pri skoraj vseh glasbenih dejavnostih.in specifičnimi intervali. govori o inverziji intervalov in transpoziciji melodične linije. tudi osnovnimi . Pri generičnih intervalih govorimo o diatoničnih razmerjih med tonoma. Generični in specifični intervali Razlikujemo med generičnimi . Preštej linije in praznine: . moramo prepoznati razdaljo med dvema tonskima višinama. Izraz generično se nanaša na kvantiteto intervala.

Rešitev: generični interval d-a je 5 (kvinta). Rešitev: generični interval d-b je 6 (seksta) . Primeri generičnih intervalov Generični intervali na C-duru navzgor. Preštej bele tipke (imena tonov). Na klavirju lahko prepoznamo generični interval takole: Dani interval: d-b. Generični intervali na C-duru navzdol. . Generični intervali na klaviaturi.

Naloga: tvorimo generično 6 nad tonsko višino d. pri čemer štejemo dani ton za "1". PRIMER: tvorba intervala NAD dano noto. Na klavirju preštejemo navzgor ali navzdol bele tipke od danega tona (ki ga štejemo kot "1"). .Tvorjenje generičnega intervala Za tvorjenje generičnega intervala je treba prešteti število not navzgor ali navzdol od danega tona (prešteti torej linije in praznine). Spodnji primer prikazuje korake tvorjenja generičnega intervala na notnem črtovju.

začenši s prvo noto: Rešitev: generična 6 nad danim tonom d je h. Preštejemo 4 bele tipke (imena tonov). začenši s tipko danega tona: Rešitev: generična 6 nad danim tonom e je a.Preštejemo: 6 linij in praznin. Na klaviaturi je mogoče opredeliti generični interval takole: PRIMER: interval NAD dano noto. . Naloga: narediti generično 4 nad dano tonsko višino e.

angleško: m= minor). angleško: dm=diminished). da vseh kakovosti ne najdemo pri vseh intervalih (glej tabelo spodaj). . del Specifični (kromatični. angleško: P=perfect). Obstaja pet osnovnih kakovosti intervala: . Obstajata dva splošna načina določanja specifike intervala: 1) štetje poltonov med tonskima višinama intervala in 2) prepoznavanje po značilnostih durove in molove lestvice.velika (V. . alterirani) intervali do oktave Kakovost intervalov Šele ko določimo generični interval. . Dobro si je predstavljati klaviaturo. Generični interval Specifika intervala čista prima (Č1) zvečana prima (ZV1) zmanjšana prima (zm1) zmanjšana sekunda (zm2) mala second (m2) velika sekunda (V2) zvečana sekunda (ZV2) zmanjšana terca (zm3) mala terca (m3) velika terca (V3) zvečana terca (ZV3) zmanjšana kvarta (zm4) čista kvarta (Č4) Število poltonov 0 1 -1 0 1 2 3 2 3 4 5 4 5 Prima (1) Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) .zmanjšana (zm. V nadaljevanju sta predstavljena oba načina. . angleško: M= major).zvečana (zv.2. 1) Določitev intervala s štetjem poltonov med tonskima višinama Za štetje poltonov si je dobro zapomniti mesto poltonov v lestvici (v C-duru: med tonoma h in c ter e in f) in pa mesto celih tonov (vsi drugi toni C-durove lestvice so med seboj oddaljeni za cel ton). lahko določimo specifično kakovost intervala. Tabela spodaj prikazuje razdaljo med intervali po poltonih. Pomembno pa je. V nekaterih primerih najdemo dvojno zvišane (dzv) ali dvojno znižane (dzn) intervale. angleško: aug=augmented).mala (m.čista (Č.

kvarta. torej: zmanjšani < mali < VELIKI < ZVEČANI.so zmanjšani intervali vedno pol tonske višine manjši od čistih intervalov in da so čisti intervali vedno pol tona manjši v primerjavi z ZVEČANIMI INTERVALI: zmanjšani < čisti < zvečani. . S pomočjo tabele zgoraj je treba prepoznati kakovost intervala glede na število poltonov. Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poltonske metode Prepoznavanje specifike intervala se odvija v treh korakih: 1. ampak male IN VELIKE.prima. . da: . . kvinta in oktava niso velike ali male. 3. . 2. Čeprav v zgornji preglednici ni napisano. mali pa so pol tona manjši od VELIKIH intervalov — VELIKI intervali pa so vedno pol tona manjši od ZVEČANIH. ki jih interval vsebuje.zmanjšani intervali so vedno pol tona manjši od malih intervalov.zvečana kvarta (ZV4) zmanjšana kvinta (d5) čista kvinta (Č5) zvečana kvinta (ZV5) zmanjšana seksta (zm6) mala seksta (m6) velika seksta (V6) zvečana seksta (ZV6) zmanjšana septima (zm7) mala septima (m7) velika septima (V7) zvečana septima (ZV7) 6 6 7 8 7 8 9 10 9 10 11 12 11 Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) zmanjšana oktava (zm8) 12 čista oktava (Č8) zvečana oktava (ZV8) 13 Navedena preglednica intervalov pove. Predstavljati si je treba (ali pa gledati) klaviaturo in prešteti število poltonov med notama intervala.sekunde. sekste in septime niso nikoli ČISTE. da so ZVEČANI INTERVALI pol tona manjši od DVAKRAT ZVEČANIH intervalov in da so dvojno zmanjšani intervali za pol tona manjši od zmanjšanih intervalov: dvojno zmanjšani < zmanjšani in pa zvečani < dvojno zvečani. temveč samo ČISTE. je treba dodati. Prepoznati je treba generični interval med dvema tonskima višinama. terce. Dani interval ima tona: d in a. Naslednji primer prikazuje postopek prepoznavanja specifike intervala.

) Zato si najprej poglejmo C-durovo lestvico (kratice intervalov so angleške): Vidimo. Predstavljamo si (ali gledamo) klaviaturo in štejemo število poltonov med obema tonskima višinama: 3.1. Na zgornji preglednici je mogoče najti kakovost intervala glede na vsebovane poltone: 5 s sedmimi poltoni je ČISTA 5 (Č5). 2) Prepoznavanje intervala s pomočjo durove in molove lestvice Iz primerov doslej je mogoče razbrati. V durovi lestvici navzdol pa vidimo. Prepoznavanje generičnega intervala s štetjem linij in praznin: Generični interval s tonskima višinama d in a je torej 5. je mogoče pravila posplošiti na vse tonalitete. da je največ specifik intervalov mogoče najti med toniko in drugimi toni durove in molove lestvice. da sta samo dve vrsti intervalov — mali in čisti: . (Vse tonalitete iste vrste imajo namreč enaka razmerja poltonov in celih tonov. da so med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami durove lestvice navzgor samo mali. veliki in čisti intervali. Čeprav je primer spodaj zamejen na C-dur in c-mol. 2.

z izjemo male 7: Prepoznavanje specifike intervala s pomočjo durove in molove lestvice Poznavanje zgradbe durove in molove lestvice je mogoče zelo dobro uporabiti za določanje intervalov. stopnja. Naslednji primer prikazuje prepoznavanje specifike intervala s pomočjo poznavanja zgradbe durove in molove lestvice: PRIMER: dana tona sta ma d in a. torej je dani interval s tonskima višinama d in a: Č5. stopnja lestvice. Ker je d spodnja nota. ali najdemo ton a v D-duru navzgor ali v d-molu navzgor. Odgovor je: da. (Lahko pa si predstavljamo tudi drugače in izhajamo iz tona a kot tonike in se vprašamo.) . (Lahko pa tudi sklepamo.Primer naravne molove lestvice navzgor — poleg V3 na začetku so vsi intervali bodisi mali bodisi čisti: Končno. Dduru in d-molu. si jo lahko zamislimo kot prvo noto lestvice in se vprašamo. ali je ton d mogoče najti v A-duru ali a-molu. (Lahko vprašamo tudi: katera stopnja v A-duru/a-molu je ton d? Odgovor je: 4. Odgovor je: tonska višina a obstaja v obeh tonskih spolih. ker je v našem primeru ton d POD tonom a.) 2. naravna molova lestvica navzdol vsebuje samo velike in čiste intervale. Katera lestvična stopnja (tonska višina) je ton a v D-duru / d-molu? Odgovor: 5. Upoštevati moramo lestvico navzdol. A-duru in a-molu. 1. Odgovor: ker je interval med prvo in peto stopnjo prisoten v duru in molu. Lahko vzamemo spodnjo noto ali pa zgodrjo ter poskusimo poiskati interval v okviru naravnega mola ali durove lestvice navzgor. da je od tona a navzdol do tona d v A-duru ali a-molovi lestvici NAVZDOL interval Č5. je vedno Č5. ton d obstaja v obeh lestvičnih spolih.

lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. Za prepoznavanje zmanjšanih in zvečanih intervalov moramo upoštevati. in 7. in 3. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. in 7 stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. in 3. in 5. stopnjo naravna molova lestvica navzgor: med 1 in 7. lestvično stopnjo čista kvnta (Č5) mala seksta (m6) velika seksta (V6) mala septima (m7) velika septima (V7) Šibka plat prepoznavanja intervalov s pomočjo durove in molove lestvice je ta. lestvično stopnjo durove in molove lestvice navzgor: med 1 in 2. in 6. in 5. . in 3. in 6. korak.Preglednica v nadaljevanju kaže za vsak interval. na kateri stopnji lestvice se nahaja (med prvim tonom lestvice in drugimi tonskimi višinami): Specifika intervala Lestvica. korak. lestvično stopnjo durova in molova lestvica navzdol: med 1. in 6. in 3. in 4. in 2 stopnjo lestvice durova lestvica navzgor: med 1. stopnjo lestvice naravni mol navzdol: med 1. stopnjo lestvice naravna molova in durova lestvica: med 1. da so zmanjšani intervali vselej pol tona manjši od malih ali čistih intervalov in da so zvečani intervali vedno pol tona večji od velikih ali čistih intervalov. da ne vsebujejo zmanjšanih in zvečanih intervalov (med prvim tonom in drugimi tonskimi višinami). in 4. in 6. Napiši generični interval. Napiši generični interval. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. in 7. lestvično stopnjo naravni mol navzdol: med 1. stopnjo durova in molova lestvica navzgor: med 1. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. Lestvična metoda 1. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1. stopnjo durova lestvica navzgor: med 1. Dani ton je torej: Poltonska metoda 1. Primer: sestavi interval Č4 na tonu AS. kjer se interval nahaja mala sekunda (m2) velika sekunda (V2) mala terca (m3) velika terca (V3) čista kvarta (Č4) durove lestvice navzdol: med 1. stopnjo molove lestvice navzgor: med 1. stopnjo lestvice durove lestvice navzdol: med 1.

ali pa glej. Prepoznaj lestvično stopnjo. korak. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. koraka. V obeh. stopnjo lestvice. As-duru in as-molu.iz 2. korak. korak. Predstavljaj si. korak.na konkretni lestvici . 3. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. med 1. Poltonska metoda 1. Napiši generični interval. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. in X. korak. 2. Dani ton je bil ton AS. Predstavljaj si. Zapiši si to noto. Lestvična metoda 1. Prepoznaj lestvično stopnjo. obstajajo). ali glej. klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Čista kvarta vsebuje 5 poltonov. in X. ki je potreben za to. in 4. korak. Prek generičnega intervala (1. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. koraka. Napiši generični interval. je lestvično stopnjo bodisi v As-duru bodisi v astorej ton des. 3. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. koraka. Oris v nadaljevanju prinaša vsak korak. v duru in molu. Tvorba specifičnega intervala POD dano noto Z uporabo obeh metod prepoznavanja intervalov (poltonske metode in lestvične metode) bomo sestavili intervale POD dano noto. je 4. Pomisli na spol lestvice (dur. 2. ker Č4 obstaja med 1.na konkretni lestvici . Prek generičnega intervala (1. 2. prikazana v 2. korak. Zdaj moramo najti četrto Črna tipka. koraku. in 4. nižaj (ali dvojni nižaj) bo interval povečal!! . Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. Pozor: višaj (ali dvojni višaj) na spodnji noti bo zmanjšal interval. koraka. Predznak uporabi le za spodnjo noto. stopnjo). korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). 3. korak.iz 2. stopnja lestvice ton des. Čista kvarta obstaja v obeh spolih. Pomisli na spol lestvice (dur. korak. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora upoštevajoč predznake (v kolikor seveda skladati z generičnim intervalom iz 1. stopnjo). stopnje -.2. molu. Zapiši korak) pridi do specifike intervala si to noto. prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične 3. stopnjo obeh lestvičnih spolov. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. korak. klaviaturo in preštej število poltonov za vsak interval.

Predstavljaj si. da je poltonska metoda vedno učlinkovita.na konkretni lestvici . korak. je g-mol. je torej es. mol) NAVZGOR in mesto tega intervala v lestvici (med 1. Upoštevaj prosim. ki bi bila v tem . prepoznaj tonaliteto in ime tona lerstvične stopnje -. Napiši generični interval. lestvično stopnjo. Dani ton je torej: Poltonska metoda Lestvična metoda 1. koraku. Prek generičnega intervala (1. in 6.Upoštevaj. in X. ki jo moramo uporabiti.iz 2. stopnjo). 3. Predstavljaj si dano noto kot prvi ton lestvice. Črna tipka. V podobnih primerih. Lestvica navzdol. Bodi pozoren: tvoja rešitev se mora skladati z generičnim intervalom iz 1. 3. in 6. stopnjo lestvice. korak. korak) pridi do specifike intervala upoštevajoč predznake (v kolikor seveda obstajajo). korak. prosim. Razpredelnica v nadaljevanju prinaša primere tvorjenja specifike intervalov z obema metodama: Primer: sestavi interval M3 navzdol na tonu g. Na primer: pri tvorbi V3 navzdol na tonu ges bi morali poskusiti z naravnim ges-molom navzdol. ki tvori ta interval s prvo lestvično stopnjo. 2. da si moraš zapomniti število poltonov za vsak interval (poltonska metoda) ali strukturo intervalov v lestvicah. uporabljamo poltonsko metodo ALI se za hip spomnimo enharmonične lestvice. Dani ton je bil ton g. korak. Nato moramo poiskati šesto stopnjo lestvice v naravni g-mol lestvici. Napiši generični interval. ki ima dva nižaja: b in es. Ampak ta lestvica ne obstaja. 1. medtem ko lestvična metoda ni uporabna na vsaki tonski višini. koraka. Pomisli na spol lestvice (dur. Šesta lestvična stopnja je ton es. ker V3 obstaja med 1. klaviaturo in preštej število poltonov za specifiko intervala Velika terca vsebuje 4 poltone. korak. koraka. prikazana v 2. kot je ta. 2. korak. Prepoznaj lestvično stopnjo. Za potrebe vaje je mogoče uporabljati "preglednico intervalov" ali "preglednico intervalov v lestvicah". ali glej. Velika terca obstaja v naravnem molu navzdol: med 1. Zapiši si to noto.

V tem primeru bi enharmonsko "prepisali" obe noti intervala.primeru fis. Tabela v nadaljevanju prikazuje.mol. ki bi ga pred tem sestavili. del Sestavljeni intervali (intervali. ki so večji od oktave) Prepoznavanje sestavljenih intervalov Sestavljeni intervali so intervali večji od oktave. Vedno pa preverjaj pravilnost generičnega intervala! 3. njihova razmerja do osnovnih intervalov in način prepoznavanja sestavljenih intervalov. da je dodajanje oktave osnovnim intervalom enako kot dodajanje številke 7 (ne 8!): Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni interval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) +7= +7= +7= +7= +7= +7= 9 10 11 12 13 14 . V tem zavihku bodo prikazane značilnosti sestavljenih intervalov. v kakšnih medsebojnih razmerjih so osnovni ("regularni") in sestavljeni intervali: Osnovni intervali Dodaj oktavo Sestavljeni intervali Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) + oktava (8) 9 (nona) 10 (decima) 11 (undecima) 12 (duodecima) 13 (tercdecima) 14 (kvartdecima) 15 (kvintdecima) Ni težko videti.

ki je ekvivalent 3 (terci). da je 9 (nona) sestavljeni interval.iste kakovosti: lahko je velika. da imajo sestavljeni intervali in njihovi osnovni ekvivalenti enake vrednosti: 9 (nona) lahko nastopa kot velika ali mala (pa tudi seveda kot zmanjšana in zvečana). ker ima njen ekvivalent med osnovnimi intervali -2 (sekunda) -. In vemo tudi. si moramo predstavljati spodnjo noto (c1) oktavo više ali pa zgornjo noto (es2) oktavo niže: Zlahka moremo prepoznati osnovni interval kot m3. Rešitev je torej: . si bomo predstavljali ta interval kot osnovni interval. da bi dobili njegov osnovni ekvivalent: Osnovni intervali Odštej oktavo Osnovni inerval Sekunda (2) Terca (3) Kvarta (4) Kvinta (5) Seksta (6) Septima (7) Oktava (8) -7= -7= -7= -7= -7= -7= -7= 2 3 4 5 6 7 8 Ta osnovna aritmetična razmerja med osnovnimi in sestavljenimi intervali lahko uporabimo za prepoznavanje in tvorjenje sestavljenih intervalov. namesto da bi šteli linije in praznine (imena not). Interval undecime (11) pa je lahko samo čist. Ekvivalenti sestavljenih in osnovnih intervalov imajo vselej enake kakovosti. ker je ekvivalent tega intervala med osnovnimi intervali -kvarta (4) lahko čista.Oktava (8) +7= 15 Drugače povedano. mala. Najpomembneje si je zapomniti. zvečana ali pa zmanjšana. zmanšan ali zvečan. številko 7 lahko odštejemo od sestavljenega intervala. Iz aritmetičnih postopkov zgoraj vemo. zvečana ali pa zmanjšana. da imajo ekvivalenti osnovnih in sestavljenih intervalov iste kakovosti. Da bi to naredili. Prepoznajmo na primer naslednji interval: Čeprav bi dobili isto rešitev.

m10 Ne pozabi: kakovosti ekvivalentov osnovnih in sestavljenih intervalov so vedno iste. . Postoperk ima naslednje korake: 1. Sestavi osnovni interval. Uporabimo pri tem znanje o značilnosih sestavljenih intervalov iz dosedanjega izvajanja: naredili bomo sestavljeni interval prek njegovega osnovnega ekvivalenta. Prepiši višjo noto intervala oktavo više (če delaš nad dano noto) ALI spodnjo noto za oktavo niže (če delaš pod dano noto): Sestavi na primer V13 pod tonom C: Primer .3. Tvorjenje sestavljenega intervala Sestavimo interval.) Primer .korak. (Na primer: ekvivalent V13 pri osnovnih intervalih je V6. Prepiši spodnjo not oktavo niže: To je V13 pod tonom C1. Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. korak. korak.1. korak. ki je večji od oktave. Napiši V6 pod tonom C1: Primer . korak. Določi ekvivalent sestavljenega intervala pri osnovnih intervalih. korak.2. (Na primer: ekvivalent V10 pri osnovnih intervalih je V3.) 2. V zgornjem primeru imata 3 in 10 enako kakovosti: oba sta mala intervala. 3.

kvarta kvinta in obrnjeno. sekunda postane v obratu septima.4. Na primer: naslednja intervala sta inverzija drug drugega: Velikost intervala se obrne takole: Velikost intervala Obrat intervala Interval Size Inversion of the Interval 1 2 3 4 5 6 7 8 8 7 6 5 4 3 2 1 Prima postane v obratu oktava in obrnjeno. Kakovosti intervalov se v obratu spremenijo takole Kakovost intervala Obrat kakovosti intervala zm m V ZV V m . seksta terca. del Inverzija intervalov Tvorjenje obratov intervalov Inverzija ali slovensko obrat intervala pomeni njegovo razliko do oktave.

da morajo razmerja med intervali ostati ista. primer . Poglejmo si naslednji primer: 1.in obrnjeno. Zapis se transponira. namesto z uporabo predznakov: .ZV Č zm Č Vsi mali intervali torej postanejo pri obratu veliki . Čisti intervali pa tudi pri obratu ostanejo čisti. ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur).izvirna melodija: 1. tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru. je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. Na primer. primer . Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto.transponirana melodična linija za Č4 navzgor: Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj). Naslednja preglednica prikazuje obrate na notnem črtovju: Da bi naredili inverzijo določenega intervala je treba samo prenesti spodnjo noto oktavo navzgor ALI zgornjo noto oktavo navzdol: ALI m3 postane V6 pri inverziji v eno ali drugo smer. vsi zmanjšani se pri obratu spremenijo v zvečane. Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. To pomeni.

navzgor: Obstajajo tudi intervali. Če pa izvirna melodija ima dodatne predznake. v evropski glasbi pa so se začeli uveljavljati v 20. Če lahko druge note transponiramo za generično terco. osemtonske lestvice ali tetratonika. V zahodni glasbi sta najbolj pogosti obliki . Mikrointervali so različno veliki: tretjinotonski. Pogosto pa srečamo še nekaj MODUSOV: . moramo določiti samo novo tonaliteto. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. Lestvice so kot knjiga lepega vedenja za tone: po njih se ravnata melodija in harmonija. šest-. Lestvice se razlikujejo: .DIATONIČNE lestvice: DUR in MOL. se v drugih uglasitvah uporabljajo tudi mikrointervali). heptatonika. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . celi toni in redkeje celi toni in pol in celo večji intervali.Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (z izjemo tistih. ki je vodilni ton v a-molu. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu. kot v naslednjem primeru. pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu. heksatonika. četrttonski. Uporabljajo se v nekaterih neevropskih glasbenih kulturah. ali pa za kako drugo kakovost drugačni od poltona. ki ima tri nižaje.po številu tonov (na primer pet-.izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. v kateri je napisana). Imenujemo jih mikrointervali. oktotonika) in . pentatonika. sedem-. stoletju. ki so značilne za določeno tonaliteto. kjer se ponavadi uporabljajo poltoni. ki so manjši od poltona. moramo opredeliti novo tonaliteto.m3 . primer . Glasbena lestvica je ZAPOREDJE TONOV V ISTI SMERI.TONSKA SPOLA . bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol.po zgradbi intervalov (poleg temperirane uglasitve.

.

drugo najmanjše kladivo trikrat manjše od največjega (3:1). dvakrat daljša struna za oktavo drugačen ton. trikrat daljša struna oktavo in čisto kvinto višji ton. manj usklajeno druga z drugo. ko se je sprehajal ob kovačiji. . večja kladiva pa nižje tonske višine in je želel izračunati. z enim prstom po njej izvabljal zvok. ki ne zvenijo skladno in te poimenoval DISONANCE. da manjša kladiva proizvajajo višje tonske višine. razmerje 9:8 da sekundo. medtem ko jo je z drugim pritiskal na različnih koncih: na polovici.Lestvice so se skozi čas spreminjale. Namesto težkih kladiv je raje izbral struno. na dveh tretjinah.. v kakšnih razmerjih so velikosti kladiv s tonskimi višinami. na tretjini. medtem ko so druge tonske višine zvenele bolj ostro. skladno. drugi intervali pa imajo veliko bolj zapletena aritmetična razmerja. tretje najmanjše kladivo samo za polovico manjše od največjega (2:1) . Pitagora naj bi nekoč. na treh četrtinah itn. je ugotovil.in različni kraji sveta imajo različne lestvice. Spreminjale so se tudi po pokrajinah. če delimo struno v razmerju 4:3 dobimo čisto kvarto. Različne dobe poznajo različne lestvice . Tako kot je bilo največje kladivo pri kovaču štirikrat večje od najmanjšega (4:1). Ã… tirikrat daljša struna proizvaja za dve oktavi nižji ton.. jo raztegnil na desko. ki je vključevala tudi znanje o glasbi. slišal. V grški antiki so Pitagori pripisovali veliko modrost. da razmerja med deljenjem strun in velikostjo kladiv dajejo enake rezultate. Tako je intervale razdelil na blagozvočne in jih poimenoval KONSONANCE ter tiste. Pitagora je videl. kako kovači s svojimi kladivi proizvajajo različne tonske višine: med seboj so nekatere zvenele zelo lepo.

Imena so se ohranila v starocerkvenih modusih. f. Zanj je bil interval kvarte osnova delitve oktave: od tona c2 do g1 navzdol in od tona f1 do c1 navzdol (stari Grki so igrali lestvice od zgoraj navzdol!) sta bili ravno dve enaki kvarti. d2. stoletju: jonski (današnji dur): c. g. g. g2. h. e2 lidijski: f. d2. g. tako da je bilo več lestvic. Kot najpopolnejšo delitev lepo zveneči tonski razmerij je štel oktavo. a. ki so odzvanjali pri udarcih kovačevih kladiv. g. f2. lidijska. ki jih najdemo ne le pri tonskih višinah. e. d2. naj bi tudi toni v glasbi imeli nek red. g2 eolski (današnji mol): a. ki lepo zvenijo. a. kot najbolj uporaben interval za računanje razmerij znotraj oktave pa je vzel kvinto. a. c2 dorski: d. dorska. c2. f2. d. temveč v vseh stvareh v naravi in vesolju. e2. ki so se ustalili v 16. da mora med obema tonoma oktave obstajati enako število vmesnih tonov. h. h. ki so jim tedaj pripisovali posebne učinke in jih imenovali po starogrških ljudstvih oziroma regijah Male Azije: jonska.Pitagora je bil prepričan. imenovanih modusi. f. d2 frigijski: e. a. f2 miksolidijski: g. a. miksolidijska in eolska lestvica. f. c2. po katerem si sledijo. e2.Kvarta -------------------. c2. d2. h. frigijska. c2. da obstajajo tudi v glasbi pravila.Sekunda Pitagora je menil. e2. h. Tako kot so zvezde razporejene na določen način in rastline ter živa bitja rastejo v določenem skladju. Takole so glasbeni poznavalci še tisočletje po Pitagori računali zaporedja intervalov v lestvici: Oktava -------------------. a2 Modusi so se uveljavili z malenkostnimi razlikami v sestavi tetrakordov (sosledju štirih tonov): .Kvinta ----------------------. h. e. Vmesni toni pa so se spreminjali. c2.

Iz Kitajske izvira ena najstarejših lestvic: pentatonika. Kitajska Veliko neznank v zvezi s kitajsko glasbeno preteklostjo je mogoče dopolniti s pogledom na ljudsko glasbeno izročilo in pa uporabo različnih glasbil. ki izvira iz Daljnjega vzhoda. je glasbo gojil kot eno najlepših dejavnosti za rast človeka: glasba naj bi nikoli nastajala samo za užitek ušes. ampak je vedno povezana z željo po lepoti. iz Kitajske. ki je bil tudi sam glasbenik. kot je mezopotamska. ki se je v zahodni glasbi razširila predvsem v 20. so bili naslednji: .Glasba naj bi odsevala različne duhovne in naravne pojave. človekova razpoloženja in njegovo dušo. stoletju. da se je glasba dolgo pred našim štetjem povezala z različnimi rituali. Vendar je pentatonika le ena od lestvic. Filozof Konfucij. Toni. Zato se je tudi teoretski sistem spreminjal in je od začetnih 5 tonov že zelo zgodaj dobil 12 tonov .Pomembno je reči. Enake moduse so poznale še starejše glasbene kulture. ki se je razvijala prek dediščine starih Grkov in rimske preobrazbe skozi krščanski srednji vek do renesančne polifonije (večglasja) in novoveških klasičnih mojstrovin.tako kot v zahodni glasbo. V nadaljevanju sledi prerez osnovnih značilnosti nekaterih starih glasbenih kultur. ki jih je danes preplavila -.zahodna glasba.intervali prima modusa / oktava modus JONSKI Č DORSKI Č FRIGIJSKI Č LIDIJSKI Č MIKSOLIDIJSKI Č EOLSKI Č sekunda terca kvarta Č Č Č Zv Č Č kvinta Č Č Č Č Č Č seksta septima V V m V V V V m m V V m V V m V V m V m m V V m Stari Grki si niso sami izmislili modusov. iz katerih so sestavljali lestvice. natančneje. veliko dolguje prav nekaterim najstarejšim glasbenim tradicijam. dobroti in prijateljskem sožitju vseh bitij. ki so imele in imajo še danes izredno bogato glasbeno tradicijo. Zahodna glasba.

.

3.. po deželi Karnataki. Za razliko od zahodnjaške kromaične delitve lestvice na 11 enako oddaljenih poltonov ima indijska delitev oktave 22 tonov ali "šrut". bela. 2. Tudi indijska lestvica ima 7 not. Čeprav lestvica zveni podobno kot "naša" diatonska durova lestvica . ljudstvom. severne in južne. 3. e. ministri. med Himalajami in Vindijskim gorovjem. medtem ko "šruti" označuje mikrointerval.. Oxford Music Online. različnimi 4. 4. c2 .2008) Indija Klasično indijsko glasbo ponavadi opisujejo kot zelo bogato in staro glasbeno zapuščino. yung ali diao). Dve najpomemnejši sestavini indisjske klasične glasbe se imenujeta raag in taal. d. Ma (Madhyam). 27. rdeča in 5. pa Hindustani. (Iz: Alan R. V njem so ustvarjali različne lestvice. med dvema svarama. kraljem. "China". predmeti glavno lestvico. ki izhaja iz dveh vej. et al.ob vsaki indijski glasbi zaznamo veliko razliko.c. dejanji in 5. 2. severna. modra. Thrasher. črna . 20.2008) Toda iz sistema petih in sedmih tonov. h.. Imenujejo se: Sa (Shadj). filozofske in verske prvine. ki so tvorili jedro vsake skladbe.7. uglednejša in bolj cenjena. f. rumena. temveč so vključevali astrološke. Južnoindijska glasba se imenuje karnatska. so imeli precej veliko število izpeljanih lestvic iz postopov okoli posameznega intervala (gong. ki so jih izpeljali iz kvintnega kroga (sanfen sunyi): Kvintni krog Iz * From: Oxford Companion to Music (Edited by Alison Latham. ki pa niso bile izpeljane samo po abstraktnih glasbenih ali čisto aritmetičnih razmerjih. Pa (Pancham). Grove Music Online. Re (Rishabh). "Svar" se ponavadi imenuje nota. g. Ga (Gandhara).Na Kitajskem so poznali 12 fiksnih tonskih višin . tudi z barvami: 1. po hindustansko govorečem območ ju vzhodno in južno od reke Jamune. Dha (Dhaivat) in Ni (Nishad). Na primer: pet tonov osnovne lestvice (pentatonike) so povezovali s 1. . a.7.

da utelešajo boga. Največji poudarek pa nastopi na prvem delu taala. Taala se izvajajo na bobnih. Rage se delijo na dve skupini: porva rage in uttar rage. ki imajo od 3 do 108 dob in narekujejo ritmično gibanje melodiji. ki se prilegajo dobam določene taal. sestavljen iz določenega števila dob. Alap je prvi del rage. kar bobnar pospremi z ustreznim udarcem na bobne. izraženimi prek kombinacije niza tonov.Jhala je sklepni del in izrazni višek rage. To je ritmični vzorec. Hindujsko-urdujska beseda raag izvira iz sanskrtske besede raaga. nekateri verjamejo. ki (prepletajoč se z vrsto melodičnih vzorcev) postopoma pospešuje tempo in vodi k sklepnemu delu rage. Jhala.bordun. srednjem ali hitrem. Taala so ritmični vzorci. Gat. Rage so sestavljene iz naslednjih delov: Alap. Taala se deli na poddele enake ali različne dolžine.Jor se začne z dodanim ritmičnim vzorcem. anupallavi (ali antara) in kharana (na jugu Indije). -Gat je zapisana skladba. Vrsta rag prinaša določene občutke ali razpoloženja.počasnem. V južnoindijski tradiciji sledi anupallavi še en melodični del. Sosledje dob je ogrodje. Počasen. Gat ima dva dela: pallavi (južnoindijski izraz) ali asthayi (severnoindijski izraz) postopoma začne skladbo in je v glavnem zamejen na nižje tonske višine in srednji register. uttar rage pa se izvajajo med polnočjo in poldnevom. Naslednji del skladbe se imenuje anupallavi (ali antara). Igrati ga je treba s hitrimi trzaji tralice na desnem kazalcu. ki pomeni barvo ali strast. ali se raag izvaja vokalno ali instrumentalno.Raag je osnova indijske klasične glasbe. ko solist začne peti ali igrati pomemben ton rage. Lahko je katera koli taala in se razteza od dveh do šestnajstih ritmičnih vzorcev v katerem koli tempu . In improvizacija je temeljna prvina izvajanja rag. Po tem se izvajalci razlikujejo. -. . je v ozadju vedno slišati zadržani ton ali nespremenljivo tonsko višino . letnega časa ali praznikov (samay ali doba). Cilj rage je izraziti določeno emocionalno razpoloženje ali čustvo. znotraj katerega bobnar izvaja improvizirane vzorce. Porva rage se pojejo med poldnevom in polnočjo. Raag je melodija. vzvišen del. Raga zato lahko pomeni zvočni način barvanja poslušalčevega duha z občutki. Tradicija pripisuje izvedbi rag določen čas dneva. Rage so narejene iz različnih kombinacij sedmih not (svara). imenovan kharana. Taal Druga sestavina indijske glasbe je taal. Jor. askete ali privržence. Ta se ponavadi povzpne iz srednjih v višje registre. Ne glede na to. Praviloma je poudarjena prva doba dela. ki učinkuje kot priziv in postopoma razgiba glasbeni tok -.

ki se izmikajo temu tonskemu sistemu: modusi so zveze med nekaj intervali ali tonski nizi na posameznih lestvičnih stopnjah. je Olivier Messiaen (1908-1992). Ker se izraz lestvica uporablja predvsem v povezavi z razmerji med tonskimi višinami v sodobni temperirani uglasitvi. Medtem ko je temperirana uglasitev narekovala lestvice po zakonitostih znanosti o zvoku.O novih lestvicah so predvsem skladatelji začeli pogosteje razmišljati od začetka 20. stoletja. stoletju uporablja za tiste lestvice. je Messiaen ta način tvorjenja lestvic razumel samo kot eno od možnosti ustvarjanja glasbe: sam je rajši urejal tonske vrste po vzorcih ptičjega petja (bil je zelo dober poznavalec ptic!) in v zelo premišljeno sestavljene modus. Podobno kot v srednjem veku se beseda modus tudi v 20. Med najzanimivejšimi skladatelji. ker je glasbo dojemal sinestetično: tonske višine je povezoval z barvami. Messiaen je navdih za to skladbo dobil. akustiki. ki si ga je zapisal na sprehodu po naravi . ki niso zamejeni z obsegom oktave. modus ali pa serija tonov. češ da so neustrezni. ki se je ukvarjal z novimi lestvicami. da je glasba le del vesoljnega zvenenja in da je temperirani tonski sistem z lestvicami samo ena od možnosti izpeljevanja modusov — načinov povzovanja več tonov v tonske vrste po različnih načelih. Kot neustrezne jih je videl zato. celo modalna lestvica. Na kopiji not spodaj je v levi roki prvega takta vzorec pričjega petja. kot so lestvica. temveč so lahko manjši ali pa tudi večji. (Veliko podatkov o njem lahko dobiš tukaj.) Sam je nasprotoval uporabi izrazov. ki je lestvice povezovala v kvintni krog. orioles). na kateri temelji klasični zahodni tonski sistem s štiriindvajsetimi lestvicami. ko je poslušal drobno ptičico iz družine kobilarjev (ang. podobno tej na sliki poleg not: . glasbeniki raje uporabljajo izraz modus.

To sosledje je vedno oblikovano po določenih načelih. ali pa narave in zmogljivosti glasu. kot je ta. skratka: najrazličnejših zgodovinskih. Vsaka melodična linija je v prvi vrsti niz različnih tonskih višin. nižaji. g. ki se prelivajo druga v drugo! MELODIJA JE VSAKO SOSLEDJE TONSKIH VIŠIN. ki jih je Messiaen kasneje zelo pozorno sestavljal . ki stojiji na začetku notnega črtovja in označujejo tonaliteto. h. pa so vključene v lestvične tvorbe. nižaj zniža tonsko višino za pol tona.Melodični in ritmični vzorec v spodnjem notnem sistemu: je sestavljen iz tonov (če jih postavimo po vrsti glede na tonsko višino): e. ki so v osnovi odvisni od dveh glavnih dejavnikov: 1. ki poje melodijo. Razvezaj "odveže" noto vseh drugih predznakov pred njim: . Višaj zviša tonsko višino za pol tona. Predznak vedno stoji pred posamezno noto in praviloma velja samo za tisti takt. hotenj. dvojni višaji. v katerem je nota napisana. predznaki in klaviatura Predznaki Predznaki so višaji. 2. na katerem se izvaja melodija. zamisli. Predznak pred noto ima prednost pred tonalitetnimi predznaki (na začetku notnega črtovja): vedno je treba upoštevati predznak pred noto. dvojni nižaji in razvezaji v taktih. Tonske višine.pa ne le pri vsakem modusu. tudi pri poslušanju obratov modusa in posameznih delih modusa naj bi se mu pred očmi kazale posamezne barve. za razliko od predznakov. želja. Messiaen je ob poslušanju vsakega modusa videl določeno barvo . Podobne tonske vrste. gis. družbenih in osebnih predstav o glasbi. možnosti glasbila. ais.

razen tipke za ton gis/as (samo z dvema imenoma): Violinski ključ (ali g-ključ) Zapomni si. samo praznine med črtami na notnem črtovju z violinskim ključem (od spodaj navzgor) si je mogoče zapomniti kot besedo .in v slovenščini je treba ton B brez nižaja brati kot "H"! --. Akronimi lahko pomagajo. Skoraj vse tipke imajo tri imena -. medtem ko jo dvojni nižaj zniža za dva poltona: Klaviatura Vsaka tipka na klaviaturi ima nekaj imen. na primer. imena not na notnem črtovju z violinskim ključem. prosim. drugo ime za violinski ključ je "g-ključ".Dvojni višaj zviša tonsko višino za dva poltona. da si laže zapomnimo imena not.

Fino. drugo ime za altovski ključ je "c-ključ" .stojita tako. imena not na notnem črtovju z basovskim ključem. kot bi risali še eno črto pod/nad zadnjo črto notnega črtovja: Basovski ključ (ali f-ključ) Zapomni si. Hitimo Domov . samo praznine med črtami na notnem črtovju z basovim ključem (od spodaj navzgor: A. na primer. da si laže zapomnimo imena not. za kateri ključ gre. C. A": Še posebej bodi pozorna/pozoren na mesto tona c1. imena not na notnem črtovju z altovskim ključem.obstaja nekaj c-ključev. imena tonov na črti (toni: E. imena tonov na črti (toni: G. D. E. Obstajajo še: baritonski. A) pa kot frazo "Grmimo. Altovski ključ je takšen: . zato je treba ob oznaki "c-ključ" vedno povedati. F) pa kot frazo "Eva Govori: Hočem Dva Flomastra": Pod ali nad notno črtovje posebej dodani notni črtici -."FACE" (angleška beseda za "obraz"). mezzosopranski in sopranski c-ključi. G) si je mogoče zapomniti kot "Ajda Cuka Evo Grom". tenorski.pomožni črtici (ali črti) -. prosim. ki je na prvi pomožni črtici zgoraj: Altovski ključ (eden od c-ključev) Zapomni si. F. H. drugo ime za basovski ključ je "f-ključ". prosim. H. G. Akronimi lahko pomagajo. D.

Posebej si zapomni ton c1 v altovskem ključu: Prepisovanje glasbe iz enega v drug ključ Ker se glasbo piše ustrezno posameznemu glasbilu. Da bi to znali. je pogosto treba prepisati note iz enega ključa v drugega. moramo poznati razmerja med ključi. basovskim in altovskim. V interaktivni vaji spodaj so predstavljena razmerja med tremi najbolj pogostimi ključi: violinskim. Posebna pozornost velja notam okoli tona c1 in njihovemu zapisu v teh treh ključih .

Včasih je mogoče prepisovanje med ključi znotraj ISTE OKTAVE. V naslednjem primeru je melodija v altovskem ključu prepisana v violinskega: Ista melodija. notirana v isti oktavi: Večinoma pa je treba glasbo transponirati za eno ali več oktav. notirati jih je treba oktavo više ali niže od izvirnika. Melodija iz zadnjega primera je spodaj zapisana oktavo niže v basovski ključ: .

Posebej si zapomni položaj note c1 v obeh notnih sistemih: Diatonični celotonski in poltonski postopi "Diatonični" postop je postopno gibanje iz praznine na sosednjo črto (ali obrnjeno) v notnem črtovju navzgor ali navzdol. Brez uporabe predznakov: edina diatonska poltonska postopa na notnem črtovju sta med toni e-f in h-c: . Če je poltonski postop najmanjša razdalja med dvema notama tradicionalne zahodne glasbe. je celotonski postop sestavljen iz dveh poltonskih. v zgornjem violinski.Dvojni notni sistem (violinski in basovski ključ povezana) Dvojni notni sistem ("klavirski sistem") ima z akolado povezani notni črtovju: v spodnjem stoji na začetku basovski ključ.

Na primer: .Da bi naredili diatonske poltonske postope. bi potrebovali predznake.

f. Ali postop šteje enega ali dva poltonska postopa. h in c. Na notnem črtovju brez predznakov je največ diatoničnih postopov celotonskih: Če bi naredili diatonske celotonske postope na notah e. bi potrebovali predznake: . je mogoče najlepše videti na klaviaturi.Diatonični celotonski postop je postopno gibanje od črte na sosednjo praznino (ali obrnjeno) navzgor ali navzdol v razdalji dveh poltonskih postopov.

Primer kromatičnega celotonskega postopa: ."Kromatični" postop je postop. Z drugimi besedami. Kromatični postop torej vedno vključuje predznake. ki vključuje ista imena not. le da je tu razlika med njima za dva poltona. kromatični postop pelje iz ene note na črti ali v praznini notnega črtovja k drugi noti na isti črti ali praznini v notnem črtovju. ki so zvišane ali znižane. Primer kriomatičnega poltonskega postopa: Kromatični celotonski postop prav tako vključuje note z istim imenom.

ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. tj.TON JE ZVOK. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. ton A1. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO. po Heinrichu Hertzu. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. so naslednje: . vrednost 435 HZ. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru. ima od leta 1885. Na primer: KOMORNI TON. ki je opredelil elektromagnetno valovanje). Frekvence posameznih tonov. številom nihajev v določenem času.

000 kHz (prag slišnosti).Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .

po Heinrichu Hertzu. ima od leta 1885. številom nihajev v določenem času. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. vrednost 435 HZ. ton A1. Na primer: KOMORNI TON. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz. Frekvence posameznih tonov. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru.• • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK. ki je opredelil elektromagnetno valovanje). so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va . tj. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO.

4 61 2349.0 00 466. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.5 4 08 659.8 26 2959.5 5 10 698.60 1661.9 11 6271.6 65 311.5 63 164.6 4 88 9397.2 9 19 880.7 08 38.1 64 493.2 66 © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.827 23.2 70 61.32 1864.40 6 69.5 91 146.9 42 261.6 52 220.40 7 87.0 8 36 8869.45 1396.30 7 92.0 82 11175.8 14 174.1 33 8372.9 13 55.9 99 51.9 63 3322.0 00 7458.135 30.0 00 3729.8 22 12543.6 20 7902.5 1 02 554.324 18. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.9 22 4698.3 18 2489.84 17739.000 kHz (prag slišnosti).2 40 15804.evropske kratice ameriške kratice IME TONA C Cis / Des D Dis / Es E F Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H C2-H2 C0 C1C-H H1 C1 C2 c1-h1 c-h (ali c'.41 6 77.0 05 2217.7 5 31 587.6 26 277.9 95 415.27 18794.7 50 14080.8 13 138.36 1108.0 66 4186.4 38 3520.125 24.5 7 33 2093.6 52 5919.2 03 43.0 00 116.9 1 82 830.445 20.3 05 440.06 19912.9 98 207.500 25.352 17.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 h') C3 C4 C5 C6 C7 C8 z belo barvo so označeni toni na klavirju 16.78 2 82.6 0 59 622.9 97 195.602 21.99 9 103.3 03 11839.0 16 2637.8 75 7040.76 1975.0 82 246.6 28 349.1 27 329.0 32 5274.0 00 14917.0 20 2793.98 1479.868 32.1 3 27 10548. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .9 55 3135.5 41 123.7 03 34.0 41 5587.29 6 73.9 27 6644.99 1567.9 9 78 783.25 1046.0 0 00 932.2 49 48.0 00 233.01 16744.8 83 523.4 71 130.8 54 13289.33 1174.8 26 110.0 09 4434.1 83 293.8 91 41.7 35 65.354 19.6 14 184.00 1760.957 27.3 10 3951.6 36 4978.9 6 13 739.2 28 369.25 1318.8 32 155.5 3 45 9956.6 48 36.9 94 391.500 29.0 00 58.49 9 97.25 1244.6 8 55 987.6 54 46.

Grove Music Online ed.com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: .2008]).Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'. Macy (Accessed [15. L. <http://www.grovemusic.3.

1 3 27 10548. ki je opredelil elektromagnetno valovanje).5 2489.7 73. po Heinrichu Hertzu.5 311.6 523. Frekvenco 440 Hz so za komorni A uradno potrdili leta 1953 v Londonu.DINAMIKA • • • • • • • • • • Ton in frekvence Zadeni ton! Slišno polje Trajanje tona Dinamika Barva Artikulacija Povzetek Vadnica Kviz TON JE ZVOK.25 1046.6 4 88 9397.6 659.25 1318.6 D 18.8 261. Na primer: KOMORNI TON.5 277.4 4434.84 17739. ton A1.27 18794. ki jih glasbeniki razvrščajo v OKTAVNE REGISTRE ali sosledja 11 poltonov.6 587.33 1174.0 C 16.6 69.29 138.8 329.1 622.45 1396.445 91 2 63 27 4 08 16 32 41.41 146.5 2637.25 1244.9 2793. tj. ko je konferenca na Dunaju potrdila predlog Francoske akademije znanosti iz leta 1859. so naslednje: Frekvence (enako) temperirane uglasitve v slišnem polju kontr subkont velika mala enočrt dvočrt štiričrt petčrtn a tričrtna REGIST raoktav oktav na na na a okta oktava ER: oktava a a oktava oktava oktava oktava va c1-h1 evropske C1C2-H2 C-H c-h (ali c'.8 293.6 87. TONSKA VIšINA: merimo jo s frekvencami (Hz: hertz.0 Dis / Es 19.0 4978.36 1108.6 2349.9 Cis / Des 17.5 3 45 9956.3 4698.324 48 6 91 83 5 31 61 22 36.40 164.06 19912.602 03 7 14 28 5 10 20 41 43.6 349.c2-h2 c3-c3 c4-h4 c5-h5 kratice H1 h') ameriške C0 C1 C2 C3 C4 C5 C6 C7 C8 kratice IME z belo barvo so označeni toni na klavirju TONA 32.30 174.354 08 6 32 65 0 59 18 36 38. ima od leta 1885.0 82 11175.1 554.0 4186.352 03 6 13 26 1 02 05 09 34.8 77.78 155.01 16744. vrednost 435 HZ. KI IMA TOČNO DOLOČENO VIŠINO — TONSKO VIšINO.0 E 20. Frekvence posameznih tonov.40 130. po katerem se uglašujejo inštrumenti v orkestru.7 2217.827 54 7 14 28 6 13 26 52 8372.8 5587.5 2093.0 5274.2 82. številom nihajev v določenem času.7 65.2 698.6 F 21.3 03 .0 8 36 8869.

99 1567.9 1 82 830.0 00 233.2 9 19 880.99 9 103.9 98 207.7 50 14080.9 95 415.125 24.3 10 3951.0 00 14917.0 82 246.8 75 7040.9 63 3322.0 00 466.0 00 58.32 1864.49 9 97.4 38 3520.9 27 6644.9 11 6271.6 8 55 987.500 25.00 1760.2 40 15804.0 0 00 932.9 94 391.9 9 78 783.9 42 369.000 kHz (prag slišnosti).0 00 3729.0 00 116. ki prihajajo od spodaj do njihovih imen na vrhu slike.0 66 5919.6 52 220.8 54 13289.8 26 110.2 70 61.2 66 - © Leon Stefanija Lahko samo s poslušanjem najdeš prave tone? S puščicami za levo in desno na računalniški tipkovnici pravilno vodi tone.3 05 440.957 27.5 41 123.1 64 493.98 1479.8 83 739.9 13 55.5 7 33 2959. Območje zaznavanja ali SLIŠNO POLJE zvoka ima naslednjo akustično podobo: .868 46.9 97 195.9 55 3135.0 00 7458.7 35 92.Fis / Ges G Gis / As G Ais / B H 23.1 33 11839.8 22 12543.9 99 51.500 29. Človeško uho je najbolj dovzetno za zvok pri frekvencah med 20 do 20.60 1661.4 71 184.135 30.76 1975.2 49 48.6 20 7902.

kako močno zveni ton. opisne izraze v italijanščini. Najbolj pogoste glasbene mere za trajanje tona so NOTNE VREDNOSTI: KRATKE RITMIČNE VREDNOSTI< < > > DOLGE NOTNE VREDNOSTI šTIRIINšES DVAINTRIDE šESTNAJS ČETRTIN POLOVIN TDESEOSMINKA CELINKA SETINKA TINKA KA KA TINKA y x e q h w VSAKA NOTNA VREDNOST IMA TUDI SVOJO TIšINO: PAVZO Poleg tonske višine so glasbeniki pozorni še na naslednje lastnosti (parametre) tona: MOČ.. perdendo ali perdendosi ('izgubljajoč zvok'). decrescendo ali diminuendo ('postopoma tišje ali manj glasno'). srednje glasno..Vir * Quoted from: Charles Taylor (with Murray Campbel): 'Sound'. ki so predstavljeni v tabeli spodaj. <http://www. crescendo ('postopno glasneje').grovemusic. sotto voce ('pod glasom') ipd. L. Grove Music Online ed. . morendo ('umirajoč zvok'). kot so: al niente ('v nič').3.dB / f) Glasbo izvajamo tiho. GLASNOST (DINAMIKA) (mera: decibel / fon . Glasbeniki uporabljajo za označevanje tega.com> TRAJANJE (mera: časovna enota / notna vrednost) Vsak ton ima omejeno trajanje. zelo naglas . Ponavadi pa si pomagajo z nekaj osnovnimi izrazi za DINAMIKO.2008]). Macy (Accessed [15.

ki jo je treba izvesti odrezavo). označi se z lokom med prvo in zadnjo noto in med katerima je treba vse note igrati vezano). tonaliteta pa se spremeni: note spremenijo svoja mesta v notnem črtovju za določen interval. legato (it. označi se kot staccato in legato sočasno). Poglejmo si naslednji primer: 1. primer . da morajo razmerja med intervali ostati ista. Enako je z glasbili: različne lastnosti (strukture materialov) in okoliščine izpostavljajo določene tone HARMONSKEGA SPEKTRA z različnimi poudarki. 'po/vezano'.vsebujejo vedno več navodil in oznak za izvedbo. Zapis se transponira. ki jih je mogoče odkrivati na podoben način..izvirna melodija: 1. 'ločeno'. staccato (it. ISTE FORMANTE. stoletja so nekateri notni zapisi vedno bolj zahtevni . primer . Najbolj pogosti artikulacijski napotki so. To pomeni. Zlasti od začetka 20. tudi če govori tiho. in portato (nošeno. kot prstne odtise: ni dveh ljudi. Skladatelji so skozi stoletja vedno bolj opredeljevali. Glasbeniki pogosto dobijo note v določeni tonaliteti in jih morajo izvajati v drugi. ki bi imeli povsem iste značilnosti zvena v glasu. označi se s pikico nad noto.ZVEN ali BARVA (TIMBRE) (mera: računanje frekvenc posameznega tona za posamezno glasbilo) Zakaj nezgrešljivo prepoznamo glas znanega človeka. kriči ali pa šepeta? Vsak človek .in vsako glasbilo . čeprav gre za isto tonsko višino .ima svoje značilnosti glasu.. na primer. NAČIN VZBUJANJA ZVOKA (ARTIKULACIJA) (mera: približki za način izvajanja in povezovanja tonov).transponirana melodična linija za Č4 navzgor: . 'razmejeno'. kako naj izvajalec vzbudi posamezen ton in kako naj zaigra kako zvezo tonov.

m3 . Če lahko druge note transponiramo za generično terco. Pri transpoziciji moramo posebej paziti na dvakratni nastop tona gis. ker obstaja kar nekaj glasbil. za določen interval navzgor ali navzdol. transponirati vsako noto za generični interval IN ŠE transponirati vse note s predznaki za specifični interval: 2. ali njenih delov. ker je bila izvirna melodija v C-duru: Č4 nad C(-durom) je F(-dur). ki je vodilni ton v a-molu. namesto z uporabo predznakov: Če izvirna melodija nima dodatnih predznakov (razen tistih. da ostane izvedba zapisa enaka za vsa glasbila iste družine glasbil. kot v naslednjem primeru. v kateri je napisana). razen če gre za interval oktave (kot pri kontrabasu ali piccolo flavti). Na primer.Medtem ko se je mogoče osredotočiti na interval transpozicije in vsako noto posebej prestaviti za ta interval navzdol ali navzgor (kot v primeru zgoraj). Če pa izvirna melodija ima dodatne akcidence. ne glede na uglasitev (velikost) glasbila. ki zahtevajo znanje transpozicije. bo tonaliteta iz a(-mola) morala priti v c(-mol). na primer rogovi v D ali trobente v D. ki so značilne za določeno tonaliteto. moramo biti pozorni na ton gis in ga transponirati za specifično . Transponiramo torej lahko z ustrezno tonaliteto. pripisati črtovju predznake in transponirati vsako noto po generičnem intervalu.navzgor: TRANSPOZICIJA JE spreminjanje kompozicije. primer . moramo določiti samo novo tonaliteto. Transponirajoča glasbila so: Na B (visoko) — zveni m7 više od zapisanega Piccolo trobenta (tudi v A) Soprillo (sopranissimo saksofon) . Navada transponiranja izhaja izpred časa iznajdbe ventilov. Namen transpozicije je omogočiti. Transponirana melodija za m3 navzgor je torej v c-molu. Transponirajoča glasbila sodijo večinoma v družine pihal in trobil.izvirna melodija To melodijo bomo transponirali za m3 navzgor. moramo opredeliti novo tonaliteto. transponirana melodična linija iz prvega primera je v Fduru. Ta glasbila se imenujejo transponirajoča glasbila: to so glasbila. ki je vsebovala različne tonalitete. ki ima tri nižaje. ko so ta glasbila lahko proizvajala samo tonske višine harmonskega niza in je bilo potrebnih več glasbil iste družine za izvedbo skladbe. ki zvenijo niže ali više od notirane tonske višine. Transpozicija je pomembna za veliko glasbenikov. na primer iz C na D ali iz H v A (dur ali mol). je veliko laže razmišljati o dani melodiji v drugi tonaliteti. Ker ima izvirna melodija molov tonski spol.

pisan v violinskem ključu tenorska Wagnerjeva tuba (stara notacija) .Na As (visoko) — zveni m6 više od zapisanega piccolo klarinet Na Es (visoko) — zveni m3 više od zapisanega sopranski klarinet Sopranino saksofon Na D (visoko) — zveni v2 više od zapisanega sopranski klarinet v D D-trobenta (uglašena tudi na Es) Na B — zveni v2 niže od zapisanega sopranski klarinet sopranski saksofon tenorska Wagnerjeva tuba (nova notacija) trobenta kornet krilni rog basovski klarinet Na A — zveni m3 niže od zapisanega Oboe d'amore sopranski klarinet basetni klarinet trobenta v A Na g — zveni č4 niže od zapisanega altovska flavta sopranski klarinet v G Na f — zveni č5 niže od zapisanega angleški rog rog basovska Wagnerjeva tuba basetni rog altovski saksofon Na Es — zveni v6 niže od zapisanega altovski klarinet altovski saksofon tenorski rog Na B (nizko) — zveni č8+v2 niže od zapisanega basovski klarinet tenorski saksofon baritonski rog pisan. v violinskem ključu tenorski trombon.

pisana v violinskem ključu Na (kontra)B (zelo nizko) — zveni dve č8+v2 niže od zapisanega tuba.Na A (nizko) — zveni č8+m3 niže od zapisanega basovski klarinet Na G (nizko) — zveni č8+č4 niže od zapisanega kontraaltovska flavta Na F (nizko) — zveni č8+č5 niže od zapisanega basovska Wagnerjeva tuba (stara notacija) Na ES (nizko) — zveni č8+v6 niže od zapisanega kontraaltovski klarinet baritonski saksofon Es tuba. pisana v violinskem ključu kontrabasovski klarinet bas saksofon Na (kontra) G (zelo nizko) — zveni dve č8+č4 niže od zapisanega subkontra flavta Na (kontra) Es (zelo nizko) — zveni dve č8+v6 niže od zapisanega oktokontraaltovski klarinet kontrabasovski saksofon Na (subkontra) B (zelo nizko) — zveni tri č8+v2 niže od zapisanega oktokontrabasovski klarinet subkontrabasovski saksofon Povzel / Compiled by: Leon Stefanija .