1.

PRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Pravna ureditev dedovanja => dedno pravo zajema tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske sfere, ki se tičejo dedovanja, t.j. prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Je zbir tistih pravil, ki urejajo prehod zapuščine z umrle osebe na ne neko drugo osebo. Z vidika te osebe pomeni dedovanje pravno nasledstvo. Oseba, ki deduje, pri čemer gre predvsem za prenašanje premoženjskih pravic, prevzema zapustnikov pravnopremoženjski položaj. TRI TEMELJNE TEORIJE O PRAVNI NARAVI DEDOVANJA - gre za nadaljevanje zapustnikove osebe: dedič v celoti vstopi v njegov položaj in deluje kot bi deloval zapustnik. Ta teorija je najstarejša, je iracionalna in se ne zastopa več - dedovanje je zgolj prenos premoženja z zapustnika na dediča. Kritika: včasih ne gre zgolj za prenos premoženja (npr. avtorske pravice). Premoženje je skupek pravic, ki pripada posamezniku. Pri dedovanju preidejo pravice in obveznosti (zgolj do višine podedovanega premoženja) - dedovanje ima družbeno funkcijo: dedno služi razreševanju/ preprečevanju družbenih konfliktov, ki bi sicer ob smrti fizične osebe nastali Smrt človeka – preneha njegovo življenje – potrebno je likvidirati in urediti njegova pravna razmerja, ki jih je ustvaril. Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz njih izvirajoče pravice in obveznosti preidejo na druge fizične ali pravne osebe. Osebne pravice n dolžnosti se praviloma ne morejo dedovati, vendar obstajajo maloštevilne izjeme (npr. avtorska pravica) Pri dedovanju pravni red odstopa od načelnega stališča, da premoženje kot celota ne more preiti na drugega. Premoženje neke osebe ob njeni smrti preide kot celota, enota na druge osebe. Vendar se ne morejo dedovati tiste premoženjske pravice in obveznosti, ki se tudi za časa življenja ne morejo prenesti na drugega ali ki so vezane na življenjsko dobo upravičenca. Pojem premoženja kot predmet dedovanja je vezan na možnost prehoda na druge osebe ob smrti imetnika. 2. VIRI DEDNEGA PRAVA USTAVA 33. člen – zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja 67/2. člen – način pogoje dedovanja določa zakon ZAKON O DEDOVANJU (l. 1976) – ZD Vsebuje materialnopravne določbe o dedovanju in določbe o zapuščinskem postopku. Z novelo 2001 je bil ZD spremenjen in prilagojen zahtevam Ustave. V vmesnem času pa se že nekatere določbe ZD niso uporabljale, ker so jih predpisi z drugih področij bodisi derogirali izrecno ali pa snov drugače uredili. Npr. Zakon o notariatu, ki je pristojnost overitve določenih poslov prenesel na notarje in sodišče. Uvedel je tudi t.i. notarsko oporoko. Nekatere določbe pa je razveljavilo tudi Ustavno sodišče: - določbe o dedni nevrednosti zaradi pobega iz države - določbe o omejitvi dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti Novela 2001 je na novo uredila 128. člen in odpravila zastarele določbe. Ni pa se dotaknila 228/2. člena – za dedovanje nepopolnih posvojencev se uporabljajo določbe (zveznega) zakon o dedovanju (25. in 25. člen). ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (l. 1995) – ZDKG Določa posebno ureditev dedovanja za t.i. zaščitene kmetije – potreba po preprečitvi nadaljnje drobitve srednjih kmetij ob dedovanju in ohranitev in krepitev njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije. Pred tem zakon o je obstajal ZDKZK (Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), ki je preširoko omejeval oporočno razpolaganje, dedno in LP, ne da bi bili ukrepi in merila za omejitve določno opredeljeni z zakonom.

S tem se uveljavlja načelo RS kot socialne države. Skuša se čimbolj zaščititi zaščiteno kmetijo pred drobitvijo in zagotoviti, da ostane čim bolj intaktna in da jo deduje samo en dedič – drugi imajo slabše pogoje. ZAKON O DENACIONALIZACIJI Vsebuje posebne določbe o dedovanju denacionaliziranega premoženja, ki je bilo prej podržavljeno s prepisi o agrarni reformi, nacionalizaciji, zaplembah, idr. – materialnopravne in procesne določbe. Prednost oporočnih ali zakonitih dedičev? Oporoke so zelo stare, npr iz 50-ih, ko je imela oseba zelo malo premoženja, kasneje pa je vse vrnjeno. ZAKON O REGISTRACIJI ISTOSPOLNIH SKUPNOSTI Ni uveljavil izenačitve z zakonskih partnerjem – to bi bilo pričakovati tudi na premoženjskem področju. Ustvarjata skupno premoženje, obstaja dolžnost preživljanja – nista pa nujna dediča drug po drugem in zakonsko ne dedujeta posebnega premoženja umrlega partnerja. ZAKON O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU Velja za reševanje dednopravnih kolizij. 3. TEMELJNA NAČELA Načelo enakopravnosti Državljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju. Enakopravnost otrok pri dedovanju ne glede na to ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Popolna posvojitev – razmerja oseb enaka kot med naravnimi sorodniki . Tega ne določa ZD, pač pa ZZZDR. Dedovanja oseb iz razmerja popolne posvojitve izhaja iz načela ZZZDR. Tujci so izenačeni z državljani RS samo s pogojem vzajemnosti (reciprocitete): če imajo v državi, katere državljan je tujec naši državljani enake pravice pri dedovanju kot njeni državljani. S temi predpisi se ne ureja problem kolizije med slovenskim zakonom in zakoni drugih držav; niso kolizijske norme, temveč so kot pravo tujcev materialnopravne norme o dedovanju (substančna pravila). Načelo omejenosti števila pravnih naslovov za dedovanje =načelo numerus clausus pravnih temeljev za dedovanje ZD pozna dva pravna naslova na podlagi katerih lahko določena oseba deduje: zakon – zakonito dedovanje oporoka – oporočno dedovanje Dedna pogodba po našem pravu ni dedni naslov => ne poznamo pogodbenega dedovanja. To je neveljavna pogodba, ker je nepredvidljiv pravni posel, zaveza za čas življenja za prehod premoženja ob smrti – razpolaganje z nečim kar stranka ne ve koliko bo premoženja ob smrti. 33. člen URS: za dediče: pravica, da pridobi premoženje mortis causa. Za zapustnika: pravica do svobodnega oporočnega razpolaganja = svoboda testiranja => zapustniku omogoča, da odstopi od zakonitega dednega reda ali pa da ga modificira. ZD daje prednost svobodi testiranja pred zakonitim dedovanjem – tega izrecno ne določa, vendar je logično vemo iz tega, da je sploh omogočeno poslednjevoljno razpolaganje. Zakon je pravilo oporoka pa izjema; oporoka ima prednost pred zakonom. Načelo svobodnega oporočnega razpolaganja, ki ni neomejeno Oporočno razpolaganje ni neomejeno. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in mejah kot to določa zakon – 8. člen. Svoboda testiranja z nujnim deležem => oporočitelj ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jih gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja = nujni delež. Načelo kumulacije podlag za dedovanje

2

Ena oseba lahko deduje na podlagi dveh pravnih temeljev. Predvsem takrat kadar zapustnik v oporoki ne razpolaga s celotnim premoženjem; drugi del se deduje na podlagi zakonitega dedovanja. Načelo kaducitete Zapuščina brez dediča postane državna lastnina (9. člen ZD). Zapuščina brez dediča preide v lastnino države RS – fiskus: če ni oporočnih niti zakonitih dedčev (nujni dediči spadajo med zakonite dediče!) če oporočni ali zakoniti dediči ne dedujejo Položaj države glede pridobitve zapuščine je lahko: dedna pravica: država je zadnji zakoniti dedič (Nem., Fra.) kaducitetna pravica: država si prilasti zapuščino kot premoženje brez gospodarja po našem pravu pravica države, da pridobi zapuščino brez dediča ni dedna pravica – pri tem prehodu premoženja na državo ne gre za dedovanje. Gre za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja, na državo kot posledica vezi med zapustnikom in državo. Država pridobi zapuščino na temelju okupacije – prilastitve. Ne gre za okupacijo v stvarnopravnem smislu, kajti njena posledica ni originarna pridobitev zapuščine. Takemu pojmovanju nasprotuje V. Žnidaršič in N. Gavella. Argumenti zakaj ne gre za prilastitev: - opira se na kategorialni sistem stvarnega prava, ki ga je treba dosledno uporabljati tudi v dednem pravu - zapuščina brez dediča ni nikogaršnja stvar, da bi sploh lahko prišlo do prilastitve - država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti na podlagi posebne zakonske norme – drugačna ureditev pripelje do ležeče zapuščine, ki je naše pravo ne pozna - zapuščina ne zajema le ene stvari, pač pa zbir pravic in obveznosti, ki jo sestavljajo. Prilastitev pa je praktično mogoča le na premičninah, ki jih je lastnik opustil V.Ž. pravi, da gre za posebno univerzalno sukcesijo mortis causa, ki je nima smisla enačiti z drugimi pravnimi instituti. Prehod premoženja zapustnika brez dediča na državo ni dedovanje. Je državni prevzem premoženja, ki je ostalo brez gospodarja – zato ga lahko označimo kot okupacijo kot specifično pridobitveno pravico javnega prava. Gre za sui generis pridobitev. Ker država odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine, je logično, da takšna pridobitev ni originarna, pač pa derivatna – gre za pravno nasledstvo. Sklep sodišča s katerim se izroči premoženje države je deklaratorne narave. Prehod zapustnikovega premoženja na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva, kot da bi šlo za dedovanje. Razlogi, da gre zapuščina brez dediča državi: - da se dokončno likvidirajo zapustnikova premoženjska razmerja - varovanje javnega interesa – da se prepreči to, da upniki ne bi bili poplačani in razlikovanje med njimi in upniki zapuščine, ki ima dediščino. Država se dediščini ne more odpovedati. Zanjo ne veljajo določeni instituti dednega prava, ki sicer veljajo za dediče. To so: - podajanje dednih izjav - dedna nevrednost - negativni testament – zapustnik državi ne more onemogočiti pridobitve zapuščine z oporočno določbo, razen tako, da postavi dediča Načelo ex lege dedovanja oz. prostovoljnega dedovanja Ko se izpolni z zakonom določena okoliščina (smrt), pridobi dedič dedno pravico. Dediščini se lahko naknadno odpovedo, do konca zapuščinske obravnave. Šteje se kot, da sploh ni postal dedič – za nazaj. Splošna in posebna ureditev dedovanja

3

Poznamo poseben zakon o dedovanju zemljiških gospodarstev. Velja za dedovanje srednjih kmetij. Poznamo poseben zakon o denacionalizaciji. 4. POJMI Zapustnik - oseba, katere premoženje preide ob njeni smrti na druge osebe. Zapustnik je lahko vsaka fizična oseba, ki ima premoženje ob smrti. Zapustnik ne more biti pravna oseba, ker ne umre, ampak preneha. Oporočitelj - je zapustnik, ki s svojim premoženjem razpolaga z oporoko. Imeti mora še posebno, oporočno sposobnost. Pogoji zanjo so starost 15 let in razsodnost. Zapuščina - vse pravice in obveznosti (pretežno premoženjske), ki jih ima zapustnik v trenutku smrti in za katere ZD določa, da se lahko dedujejo. Je predmet dedovanja. Dedič - je oseba, na katerega preide zapustnikovo premoženje, in sicer kot celota, kompleks premoženjskih pravic in obveznosti. Dedič je lahko: - vsaka fizična oseba, ki je lahko dedič po zakonu ali oporoki - pravne osebe, ki so lahko dediči po oporoki Zapuščino lahko deduje en dedič, lahko pa je dedičev več = sodediči – vsakemu pripada del cele zapuščine = dedni delež oz. alekvotni del (npr. ½, 1/3, ¼) Volilojemnik oz. legatar - zapustnik taki osebi nameni zgolj posamezno premoženjsko pravico iz zapuščine, ne pa alikvotnega dela. Volilojemnik ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Nalog oz. modus - zapustnik lahko tistemu, ki mu je naklonil korist iz zapuščine naloži kako dolžnost. Dedovanje v ožjem in širšem smislu: V ožjem: v pravnotehničnem smislu - prehod per universitatem - univerzalno nasledstvo - vesoljno nasledstvo - univerzalna sukcesija - dedič odgovarja za zapustnikove dolgove, premoženje tvori tudi pasiva - 3 značilnosti: 1. premoženje preide na dediča unu actu = na podlagi enega samega dogodka – zapustnikove smrti. Vse pravice in dolžnosti, ki se lahko dedujejo preidejo na dediča hkrati in istočasno. Dedič pridobi pravice in obveznosti brez posebnih prenosnih dejanj 2. premoženje preide vedno neposredno od zapustnika 3. dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika V širšem smislu: v netehničnem smislu - zajema tudi prehod posameznih delov zapustnikovega premoženja na osebe, ki niso dediči (npr. volilojemniki) - vsebuje singularno nasledstvo poleg vesoljnega – ne pride do neposrednega prehoda posameznik premoženjskih predmetov od zapustnika na upravičenca. Upravičenec ima proti dediču terjatev na izročitev ali prenos voljenih premoženjskih predmetov. Ta terjatev pa ugasne, če se stvar po naključju uniči. Damnacijski legat: ne pride do neposrednega prehoda, volilojemnik ima proti dedičem terjatev na izročitev voljenega mu predmeta. Vindikacijski legat: v trenutku zapustnikove smrti upravičenec dobi SP in LP zahtevek Upravičenec ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Upniki imajo zato prednost pred volilojemniki. Dedna pravica - vrsta upravičenja dediča kot univerzalnega naslednika zapuščine. Pomeni poseben položaj, ki ga ima določena oseba, kot dedič. Značilnosti tega položaja: - dedič je upravičen zahtevati, da ga vsak priznava za dediča - dedič pridobi LP in postane posestnik na stvareh zapuščine - dedič postane imetnik vseh drugih pravic in obveznosti, ki spadajo v zapuščino

4

od tistega, ki mu želi odtegniti pravico iz zapuščine, lahko zahteva, da preneha => ima petitorno varstvo Dedna pravica je absolutna – deluje zoper vsakogar. Je premoženjska pravica, ki se od drugih razlikuje po tem, da se jo lahko pridobi določenimi pogoji = smrt, določitev kot dedič. Zakon preferira: - potomce, krvne sorodnike - zakonce, zunajzakonce - posvojenci 5. PREDMET DEDOVANJA (2. člen ZD) Zakon določa, da se lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Kritike: - ne dedujejo se samo pravice, pač pa tudi obveznosti - niso vse pravice na stvari podedljive - stvari so predmet LP in drugih SP pravic – deduje se pravica in ne stvar 33. člen URS => pravica do zasebne lastnine in dedovanja – ustava ne našteva več »stvari« kot predmet dedovanja pač pa LP, katere predme je stvar. LP je mogoče načeloma pridobiti na vseh stvareh. IZJEMA: javno dobro – stvari, ki so v splošni rabi ter javna lastnina - stvari, ki so premoženje javnih korporacij, ki imajo poseben namen: - ni mogoče pridobiti LP in podedovati - ni možno pridobiti pravico uporabe – odplačna koncesija - ni možno priposestvovanje Po SPZ so predmet LP in s tem predmet dedovanja praviloma vse stvari: - stvari za zagotavljanje osebnih potreb in interesov posameznika in njegovih družinskih članov - stanovanjske hiše in stanovanja, poslovne stavbe in poslovni prostori ter delovna sredstva - kmetijska in druga zemljišča (stavbna zemljišča) ter gozdovi in gozdna zemljišča Po ZDen – premoženje, ki se vrne upravičencem do denacionalizacije oz. se da zanj odškodnina predstavljajo po zakonu stvari , podjetja oz. kapital. Možni premoženjski objekti: Premičnine Predmeti kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti Premeti osebne rabe Predmeti posebne priljubljenosti Vrednostni papirji Nepremičnine Kmetijska zemljišča in gozdovi Stanovanjske hiše oz. stanovanja Najemne poslovne stavbe in poslovni prostori Zazidana in nezazidana stavbna zemljišča Podjetja Udeležba v pravni osebi, družbi – v obliki deleža, delnic Poleg LP so kot zapuščina lahko predmet dedovanja še: - ostale stvarne pravice (razen osebne služnosti) - pravice iz pravnoposlovnih in izvenposlovnih razmerij; pod pogojem, da niso strogo vezane na določeno osebo (ali dolžnika ali upravičenca) - pravica do nepremoženjske škode, če je bila pravnomočno prisojena ali priznana v pisni pogodbi - pravice intelektualne lastnine - avtorska pravica – moralna in materialna - tudi sama dedna pravica je dedna

-

5

in sicer zakonito (določeno je v zakonu.volilne pravice  IZLOČITEV IZ ZAPUSTNIKOVEGA PREMOŽENJA a) na zahtevo zapustnikovih potomcev: Predmet dedovanja ni premoženjska masa. kar je dejansko od zapustnika – ponavadi je to ½ zapustnikovega premoženja b) zapustnikovi gospodinjski predmeti . Gospodinjski predmeti se IZLOČIJO iz zapuščine. Govorimo o prelegatu – volilojemnik tako volilo dobi POLEG svojega dednega deleža – se ne všteva v dedni delež upravičenca. občini povrnili vrednost dane pomoči. da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi socialnega varstva ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja. netehničnem smislu). zunajzakonskemu partnerju. člen ZD: ti predmeti gredo zapustnikovemu zakoncu. Država ali občina pridobi zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh.Ni dednopravne narave. potomcem njihovim potomcem. pridobili z dedovanjem tisti dediči. člen ZD ureja to problematiko. Gre za izločitev iz premoženja – direktni poseg v premoženje. ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu. da spada v zapuščino. V trenutku smrti so upravičenci upravičeni ta del izločiti iz premoženja al i ga terjati nazaj. Upravičenci morajo izpolnjevati pogoje za dediča. hišna oprema. pač pa za dedovanje v širšem. ki ga je zapustnik pridobil na podlagi uživanja socialne pomoči države ali občine V primeru.če niso večje vrednosti .pohištvo. ki realno ustreza njihovemu prispevku. ko se izloči del. določenih v zakonu. upravičenci ob smrti zapustnika pridobijo LP na teh stvareh. ker se že v trenutku smrti njihovega zakonca šteje. da je možno dedovanje celotnega zapustnikovega premoženja. Ker ni dednopravni zahtevek. 32/2 ZD: tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunu dednega deleža. ki dejansko ne pripada zapustniku. ki so živele z zapustnikom. ki se iz zapustnikovega premoženja izloči na zahtevo njegovih potomcev in posvojencev (in njihovih potomcev). Narava izločitvenega zahtevka: . da bi upravičenec izpolnjeval pogoje za dediča (volilojemnika). Izloči se del.pravice in dolžnosti iz družinskega prava . ki niso delali in prispevali. Čeprav glede na določbe ZZZDR to upravičenje ni posledica zunajzakonski skupnosti. Ratio: da ne bi plodovi in rezultati dela in prispevanja oseb. čeprav je formalno pripadalo zapustniku. posteljnina 33. 6 . To premoženje se ne izloča iz zapuščine. ostalo premoženje pa gre v dedovanje.osebnostne pravice . gospodinjski stroji . ni potrebno. Gre za vindikacijsko volilo (ne gre za univerzalno nasledstvo. ki so jih doslej potrebovale za zadovoljitev vsakdanjih potreb. da bodo državo oz. ker ni izredno določeno v ZD Ratio predpisa: omogočiti osebam. Določa. zlasti ni potrebno da bi bil dedno sposoben. 128. pač pa iz zapustnikovega premoženja. da obdržijo predmete. c) premoženje.Ne morejo se pa dedovati: . Upravičenci te predmete dedujejo.ZAKONCI – zanje ta pravica ni pomembna. ki postane zapuščina = predmet dedovanja.pravice iz socialne varnosti . Ta del postane državna ali občinska lastnina – s sklepom sodišča se to premoženje po uradni dolžnosti prisodi pristojnemu organu. To premoženje je dejansko njihovo premoženje. ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju. če se zapustnikovi dediči zavežejo. je zahtevek sui generis – uveljavlja se lahko samo po smrti zapustnika. lahko jih zahtevajo z reivindikacijo). . ki ustreza vrednosti pomoči.

da je poseg nujen in primeren. Mnenje Ustavnega sodišča: takšna ureditev dajalcu pomoči omogoča avtomatično pridobitev lastnine na zapustnikovem premoženju in izključuje pravico do dedovanja. Gre torej za omejitev pravice. 7 . V sklepu o dedovanju se ločeno navede dediča. ZD. ki izvira iz premoženjskopravnega razmerja. da je zapustnik užival pomoč se navedejo v smrtovnici. pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti. da sploh ni prišlo do dedovanja. ki ni premet dedovanja. Sodišče tudi izreče. Meni. zaradi varovanja pravice do socialne varnosti drugih državljanov. Upoštevana je samo tista pomoč. s katerimi je zapustnik razpolagal s premoženjem. da je prišlo do dedovanja in da obstaja zakonita zastavna pravica dajalca pomoči na zapuščinskih stvareh. Opravi se v zapuščinskem postopku.j. je zadevno določilo oporoke neveljavno. naj se premoženje. Poudarek na tem. da mu bo povrnil vrednost dane pomoči.j. ni pa sorazmeren. da je premoženje delno ali v celoti postalo državna/občinska lastnina in ga s posebnim sklepom izroči. volilojemnika in »bistvene podatke o omejitvi dedovanja po 128. Zato se morajo državi vrniti sredstva pomoči. primernost. Ta poseg pa ni sorazmeren ožjem smislu. Obvezno se opravita popis in cenitev zapuščine. da bi prehod na državo/občino pomenil samo breme (premoženje je neznatne vrednosti). da se je s soglasjem dajalca pomoči zavezal. invalidnina) ali zaradi posebnih zaslug (nagrade.Ta predpis je bil z novelo 2001 popravljen ravno v tem delu.. ker država/občina ne odgovarja za zapustnikove dolgove. darila). t. tudi dajalca pomoči v čigar korist je omejitev določena. Sodišče ugotovi. državo/občino) na pravdo. t. Ne sme se je ogroziti s siromašenjem skladov za zagotavljanje pomoči posameznikom. torej iz tistega premoženja. Ta institut tudi ne moremo šteti za zakonito volilo. pa sodišče v sklepu izreče. da ni prišlo do dedovanja dela zapustnikovega premoženja. ker obstajajo blažja sredstva s katerimi je mogoče zagotoviti vrnitev sredstev družbene pomoči in zavarovati pravico do socialne pomoči drugih. ne pa da ga dobijo dediči. ker so zapustnikovi dediči njegov zakonec oz. Dedič zapustnika. ker je celotno premoženje rezultat pomoči. saj je bila prejšnja ureditev sporna. ki ustreza vrednosti dane pomoči ni predmet dedovanja zato zapustnik z njim ne more razpolagati z oporoko. ki jo je mogoče izraziti v denarju. ko pomoči več ne potrebuje. členu ZD«. čl. ker gre za spor. Po novi ureditvi ni več potrebno soglasje dajalca pomoči. ki so sami potrebni pomoči. napoti sodišče prizadete (dediče. Po izpeljanem postopku. Prehod tega premoženja ni dedovanje. ker ima zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh. pri čemer o tem presoja sam. Če pa je to storil. Če se pa dediči zavežejo vrniti vrednost dane pomoči. Sodišče meni. Za pomoč štejemo raznovrstne oblike pomoči s katerimi se je odpravljajo navidezno stanje socialne ogroženosti zapustnika. sorazmernost v ožjem smislu). t. da je prišlo do omejitve dedovanja po 128. ki ustreza dani pomoči postane lastnina države/občine ne glede na to ali so dediči pripravljeni povrniti pomoč v denarju ali ne. da se država poplača iz premoženja osebe. ki ustreza dani pomoči zapustniku. ODPOVED – dajalec pomoči se lahko odpove do konca zapuščinske obravnave pravici do povračila pomoči. Tudi v primeru. Ustavno sodišče je opravilo test sorazmernosti (nujnost. da bi bil na tem mestu primeren obligacijski zahtevek države/občine. po smrti zapustnika. ki pa je mogoča le na podlagi Ustave ali pravic tretjih oseb (ščitenje oseb = prejemnikov socialne pomoči). O tem ali bodo dedovali celotno premožnejše ali ne odločajo dediči sami. Del zapustnikovega premoženja. sodišče izreče v sklepu o dedovanju.j. Ne gre za dedovanje. Dopustno je. Za neveljavne bi bilo treba šteti pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja. ki bi ga sicer dobili dediči. Za pomoč ne moremo šteti dajatev do katerih je bil zapustnik upravičen iz naslova minulega dela (pokojnina. oz. ki je nastalo za časa zapustnikovega premoženja. ki je užival socialno pomoč. da je zakonodajalec moral tako poseči v pravico do zasebne lastnine in dedovanja. Premoženje. To je poseg v človekovo pravico do dedovanja in zasebne lastnine. zunajzakonski partner in otroci. Če je sporno ali je zapustnik prejemal pomoč ali če je sporna velikost pomoči. Sporno je predvsem zahtevano soglasje dajalca pomoči za vrnitev. Podatke o tem. je lahko dedoval celotno zapustnikovo premoženje samo ob pogoju. ki obstaja zaradi družbene pomoči vrne družbi. poročilo o smrti na podlagi katerega se opravi zapuščinski postopek.

Oporoka je neveljavna . če:  je bila zakonska zveza z zapustnikom razveljavljena za časa življenja ali razvezana  življenjska skupnost z zapustnikom je trajno prenehala po krivdi zakonca ali v sporazumu z zapustnikom Ne more izgubiti dedne pravice. kot osnovo za dedovanje => v primerih.Oporoke ni . dedujejo v različnih dednih redih. Linije ali črte so bodisi ravne. če:  je zapustnik vložil tožbo za razvezo ZZ in se po njegovi smrti ugotovi. če:  Sta partnerja živela v življenjski skupnosti  Je življenjska skupnost trajala dalj časa  Je tajala do zapustnikove smrti o o obstoju zunajzakonske skupnosti se odloča v zapuščinskem postopku: o če se ugotovi. ker jo je zakonec pridobil s trenutkom smrti zapustnika. člen ZD – z novelo 2001 črtan => izguba pravice razvezanega zakonca iz oporoke. ko nastopijo določena dejstva. niti za kogarkoli ta še sploh ne obstaja za časa življenja zapustnika. liniji kot zakonec s svojimi sorodniki ZAKONSKA ZVEZA – ureja ZZZDR in 22. ZZ pride do presumpcije. da so dejstva od katerih je odvisen obstoj zun. => kršitev svobode testiranja. skupnosti sporna . člen ZD (če obstaja zadržek) o Do dedovanja pride. ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST o Ni dedovanja. o Krvno sorodstvo je sorodstvo med osebami. da izgubijo veljavo vsa oporočna razpolaganja v korist zakonca. Ob razvezi 8 . ko ne more priti do oporočnega dedovanja: . da je bila tožba utemeljena (dediči nadaljujejo postopek na podlagi tožbe. zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranke na pravdo o 100. Do njega pride.Oporočni dedič se odpove dediščini ali je dedno nevreden Temeljni kriterij: bližina osebnega razmerja z zapustnikom = zakoniti dedič => ne dedujejo istočasno. o SVAŠTVO – v isti stopnji oz. bodisi stranske. ki jih dednopravni predpisi predvidevajo. Dedovanje sorodnikov se zaključi tretji paraleli – težnja po zoževanju kroga sorodnikov kot zakonitih dedičev. socialnem in biološkem temelju. člen ZD o Zakonec NIMA dedne pravice.Z delom premoženja oporočitelj ne razpolaga .SORODSTVO o vez med osebami. Osebe. ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom.Smrt oporočnega dediča pred oporočiteljem . Najpomembnejša sta krvno sorodstvo in svaštvo. da izločijo zakonca kot dediča)  ZZ se razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi ZZ vedel Gre za prenehanje dedne pravice. povezanimi preko svojega izvora – druga iz druge ali skupni prednik. ker niti zanj. ki so bližnji zapustniku so: . o Zakonec IZGUBI dedno pravico. Najpomembnejša sta: sorodstvo (tudi popolna posvojitev) in zakonska zveza (tudi zunajzakonska skupnost).ZAKONITO DEDOVANJE Zakon določa krog oseb. ki temelji na pravnem. Nepopolna posvojitev ima omejene dednopravne posledice.zak. če so podane take okoliščine zaradi katerih bi bila ZZ med tema dvema osebama neveljavna – 10/2.

 Nepopolna posvojitev se lahko razveže  Dedna pravica lahko preneha. da je bila zahteva utemeljena  Ni dedne pravice. dedni red. posvojiteljevem zakoncu in po posvojiteljevih drugih posvojencih  Posvojenec deduje po zakonu po naravnih starših  Po zakonu ne morejo dedovati po posvojencu posvojitelj in njegovi sorodniki. ki more in hoče dedovati. lahko jih pa za dediče postavi v oporoki. ki je zaradi posvojitve postala dedič po umrlem ne izgubi dedne pravice.. razen če je oseba. njihovih potomcih. sorodniki iste parentele pa na linije. ki izhajajo od skupnega prednika. partner ima pri zakonitem dedovanju po partnerju enak pravni položaj kot zakonec – določbe o znižanju in zvišanju dednega deleža. Posvojenec in njegovi potomci dedujejo po drugih posvojencih in njihovih potomcev  Posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po naravnih starših.zak. parentele. Velja načelo izključnosti med parentelami: osebe iz 2. člen ZD)  Pod posebnimi pogoji je treba priznati pravico do nujnega deleža posvojitelju  Popolne posvojitve se ne more razvezati => dedna pravica lahko preneha samo z razveljavitvijo posvojitve. Posvojitelj in njegovi potomci imajo zakonito dedno pravico po posvojencu in njegovih potomcih. To vpliva na dedovanje. parentele ne bodo dedovale.  ZD – posvojenec in njegovi potomci imajo do posvojitelja in njegovih sorodnikov enako zakonito dedno pravico kot posvojiteljevi otroci in njihovi potomci. če je prišlo do razveze posvojitve že v času življenja zapustnika Sistem zakonitega dedovanja v slovenskem pravu je PARENTELNI SISTEM Z REPREZENTANCO (parentelni – linearni sistem) – govorimo o parentelah = zarodi => navedene osebe dedujejo po določenih dednih razredih. drugih sorodnikih in obratno (21. Lahko se pod določenimi pogoji spremenijo v popolne. in 3. 1. dedujejo sorodniki iz tretje parentele. 2. Dedovanje se zaključi s tretjo parantelo. Učinek ima ex nunc. črte. Sorodniki so razvrščeni v tri parentele. nujni dedič po drugem partnerju POSVOJITEV o Popolna posvojitev  Ureja jo ZZZDR  Posvojenec se popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev – medsebojne pravice prenehajo  Posvojenec povsem preide v rodbino posvojitelja – dobi položaj naravnega otroka posvojitelja z vsemi pravicami in dolžnostmi v razmerju do posvojitelja in njegovih sorodnikov. Prva parentela: predstavniki linije so zapustnikovi otroci Druga parentela: predstavniki linije sta zapustnikov oče in mati => dve liniji Tretja parentela: predstavniki linije so ded in babica po očetovi strani ter ded in babica po materini strani => 4 linije 9 . sicer zanje veljajo določbe temeljnega zakona o posvojitvi  228/2 ZD – uporabljajo se določbe zveznega zakona o dedovanju  Posvojenec in njegovi potomci lahko dedujejo po posvojitelju tako kot njegovi otroci in potomci  Posvojenci ne morejo dedovati po posvojitelju. vštevši prednika kot predstavnika linije. dedujejo sorodniki iz druge in če ni sorodnikov iz druge. če obstaja sorodnik iz prve parenetele. če posvojitelj vloži zahtevo za prenehanje posvojitve in se po njegovi smrti ugotovi.o - zun. osnova za oblikovanje le teh pa je sorodstvo z zapustnikom. – skupina sorodnikov. če je bila ta pravica izrecno izključena ali omejena v posvojilni pogodbi  Posvojenec in njegovi potomci ne morejo po zakonu dedovati po posvojiteljevih sorodnikih. še vedno obstajajo. Če se razveljavi po nastopu smrtnega primera praviloma oseba. Če ni sorodnikov iz 1. ki izvaja svojo dedno pravico po umrlem iz posvojitve vedela za razveljavitveni razlog ob nastanku posvojitve – analogna uporaba 22/2 ZD o Nepopolna posvojitev  Sklenjene po prejšnjih posvojitvenih predpisih.

. Vstopna pravica velja samo za oz. Kaj se zgodi. predvsem mora biti dedno sposoben. razdedinjen. Prosti delež priraste deležu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika. njegov zakonec ne deduje v prvem dednem redu. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi potomci in posvojenci ter zapustnikov zakonec oz. ker s popolno posvojitvijo ravno prenehajo sorodstvena razmerja z naravnimi starši o Pri dedovanju ne more konkurirati zunajzakonski partner z zakoncem zapustnika – zunajzakonske skupnosti osebe. Pride v poštev tudi za zakonce oz. možna samo pri zakonitem dedovanju. Med sorodniki iste linije velja vstopna pravica = ius representationis = pravica reprezentance: če predstavnik linije ne deduje. Načeloma se dedni deleži delijo po enakih delih. ki dedujejo na temelju vstopne pravice dedujejo skupaj tisti delež. Potomci. Prirast = akrescenca = ius accrescendi => dedni delež odpadlega dediča pripade sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev. pač pa v drugem. ki ne spada v linijo.V prvi in drugi paranteli lahko dedujejo tudi zapustnikov zakonec oz. Dedna nevrednost prednika ne vpliva na obstoj njihove dedne pravice. 127/1 ZD. Prirast lahko nastopa tudi pri oporočnem dedovanju (za razliko od vstopne pravice). ki bi šel njihovemu predniku. kadar dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v poštev – če odpadli dedič nima potomcev oz. na podlagi vstopne pravice lahko dedujejo samo zapustnikovi potomci ne glede na stopnje.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih staršev veljajo tudi za zapustnikovega posvojitelja in njegove potomce. Enako za stare starše. 2.P: zapustnikovi starši in njihovi potomci 3. Starši pridejo v poštev kot dediči . Dedujejo praviloma po enakih delih. dedno nevreden. dedujejo njegovi otroci itd. 1. ki je poročena zakon ne priznava => ni možnosti dedovanja Dedovanje je možno v treh dednih redih: 1. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi starši in njihovi potomci (vstopna pravica) in zapustnikov zakonec oz.Kaj je treba vedeti: o Posvojitelj in njegovi potomci in posvojiteljevi starši in potomci lahko dedujejo po posvojencu samo pri popolni posvojitvi o Ne more priti do konkurence z zapustnikovimi naravnimi starši . zato mora izpolnjevati pogoje za dedovanje. Oddaljenejši potomci zapustnika dedujejo na podlagi vstopne pravice (11. če ni staršev? 10 . ker odpade kot dedič (umrl pred zapustnikom. Do tega instituta pride. člen ZD). da zapustnik nima potomcev.P: zapustnikovi stari starši in njihovi potomci. ti ne morejo ali nočejo dedovati po zapustniku. kolikor je linij v paranteli. zunajzakonski partner . zunajzakonske partnerje. Oni so dediči pred vsemi drugimi. starši skupaj ½ po enakih delih => posamični starš torej ¼. in 12.=> Dediščina se deli na toliko delov. če zapustnik nima potomce ali če oni ne dedujejo. v svojem imenu se odpove dediščini) stopijo kot dediči na njegovo mesto njegovi potomci prve stopnje – njegovi otroci – če ne deduje otrok predstavnika linije. ne pa tudi zakonec. katere predstavniki so poklicani k dedovanju. Zakonec deduje ½. zunajzakonski partner. zunajzakonski partner. Vstopna pravica je mogoča. V primeru. gre celotna zapuščina staršem (1/2 vsakemu).P: zapustnikovi otroci in njihovi potomci 2. Če ni zakonca ali ta ne deduje.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih potomcev veljajo tudi za zapustnikove posvojence in njihove potomce . ZAKONITI DEDNI REDI . Vstopajoči potomci dedujejo iure proprio => njihova dedna pravica ni izvedena iz dedne pravice prednika.

deli zapuščino z zapustnikovimi naravnimi ali posvojenimi otroci praviloma po enakih delih (oz. če bi se delila.Ne dedujeta ded IN babica ene strani in ni potomcev oz ti ne dedujejo: prosti deleži te strani prirastejo dedičem druge strani – dedu in babici druge strani ali njihovim potomcem = širša akrescenca Razlog za dedovanje na podlagi vstopne pravice in prirasti Po ZD je samo ena okoliščina. Po očetovi strani pa skupaj s skupnimi otroki očetov delež.Ne dedujejo ded ALI babica ene strani: dedujejo njegov ali njen delež na podlagi vstopne pravice njegovi ali njeni potomci – zapustnikovi strici in tete in njihovi potomci .Zapustnikov ded ALI babica ene strani in nima potomcev ali tej ne dedujejo: njegov oz. Z novelo je bilo omogočeno zmanjšanje kot tudi povečanje dednega deleža zakonca v korist ali breme dednega deleža vseh ali posameznih drugih dedičev. nekaterim. dednega reda lahko zahtevajo proti enemu. deležu drugega od staršev 3.razdedinjenje dediča (44 ZD) . če dedujejo poleg skupnih otrok še polrodni otroci enega ali drugega ali obeh zapustnikovih staršev (zapustnikovi polbratje. Zapustnikovi pravi bratje in sestre dedujejo očetov in materin delež. kar bi pripadalo enemu ali drugemu (akrescenca) Eden od staršev ne deduje in ni pustil potomcev: pride do prirasti deleža. ki bi glede na razmerje z zapustnikom lahko dedovala ni preživela zapustnika. Imamo štiri linije: . da mu gre tudi tisti del zapuščine. če je ta tako majhna. če oseba. ki to zahteva nima potrebni sredstev za preživetje – iz razloga socialne varnosti. ki bi mu šel. da mu sodišče dodeli celotno dediščino.Ded in babici po materini strani dedujejo skupaj ½ . Njegovi polbratje in polsestre po materini strani dedujejo skupaj s skupnimi otroki materin delež. če bi se zapuščina delila. V primeru ko dedič to zahteva in je dediščina tako majhna. samo eden od njiju pa ima potomce: potomcem gre tisto. dednem redu. 11 .odpoved še neuvedenemu dedovanju ali odpoved dediščini v lastnem imenu (137 in 140 ZD) 13. dednega reda spreminjajo. starši ali posvojitelji). Očetov del gre očetovim potomcem.Sposobnost pridobivanja sodedičev . ki ga deduje ali ta zakonec ali njegovi potomci = ožja akrescenca . Sodišče bo moralo pri odločanju o takem zahtevku upoštevati konkretni primer in naslednje okoliščine: . ki bi dedovala v 1. V poštev kot dediči pridejo.Ded in babica po očetovi strani dedujejo skupaj ½ . Enak učinek po ZD imajo tudi: . da bi zapadel v pomanjkanje. ki bi šel vsakemu od njih njihovi potomci. Oba starša ne dedujeta. da oseba. ali 2. vsem sodedičem ZVIŠANJE svojega dednega deleža. člen ZD (spremenjen z novelo 2001) – v izjemnih primerih se lahko dedni deleži it I.dedna nevrednost dediča (127/1 ZD) . njen delež priraste deležu njegovega zakonca – preide v linijo drugega zakonca. in II.Velikost zapuščine Sodišče odloča o tem vedno na zahtevo in nikoli ex offo. polsestre). DEDNI RED V ta red spadajo zapustnikovi stari starši in potomci (vstopna pravica).- - Če ne deduje en od zapustnikovih staršev: njegov delež gre na podlagi vstopne pravice. da bi prišel v pomanjkanje.Premoženjsko stanje sodedičev . V izjemnih primerih lahko zakonec ali drugi sodediči zahteva. To gre lahko v breme nekaterih ali vseh sodedičev. in sicer. Zakonec ali preostali sodediči iz I. Če deduje zakonec v prvem dednem redu (ali drugem). njegovim potomcem – zapustnikovi bratje. Lahko mu sodišče dodeli celotno zapuščino. sestre Če ne dedujeta oba starša: dedujejo del zapuščine. če ni nobene osebe. Če zakonec konkurira tudi z drugimi zapustnikovimi potomci ali potomci posvojencev. veljajo pravila o vstopni pravici. materin del njenim potomcem. ki bi ga po zakonu dedovali sodediči. Zakonec lahko zahteva od sodišča naj odloči. To pride zlasti do izraza.

To mora oporočitelj v oporoki izrecno izraziti ali pa mora ta volja izrecno izhajati iz njegovih drugih ravnanj. Omogočeno je tudi povečanje ali zmanjšanje dednih deležev sodedičev prvega razreda v razmerju med seboj (zakonec je izvzet). Nujni delež je kompromis med neomejeno svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev. da se ta razpolaganja razveljavijo (26/1 ZD) Razpoložljivi del zapuščine – del zapuščine s katerim zapustnik lahko razpolaga. ko v oporoki niso omenjeni tisti. ki bi sicer po zakonu dedovale. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica. Do popolnega neupoštevanja dednega reda ne more priti => določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre po zakonu del zapuščine. je del zakonitega dednega deleža (26/2 ZD) Razlika med zakonitim in nujnim dedovanjem Pri nujnem dedovanju zapustnik ne more po svoji volji odločati o obstoju in obsegu pravic na nujni delež. Kdo so nujni dediči? ABSOLUTNI: Upravičeni do nujnega deleža brez dodatnih pogojev: . s katerim zapustnik ne more razpolagati. ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z določenim neodplačnim razpolaganjem za življenje. Če je zapustnik neodplačno razpolagal s tem delom zapuščine oz. ni pa spremenil dedne pravice nujnega dediča v obligacijskopravni zahtevek ali zahtevek na izročitev stvari.Osebe. ki bi morali dedovati zakonito => ne gre za oporočno dedovanje. S tem institutom je omejena svoboda oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja) => zapustnik z oporoko lahko spremeni zakoniti red dedovanja in onemogoči dedovanje osebam. odločitev. da svoje premoženje razda z neodplačnim razpolaganjem za časa življenja. Ta del zapuščine je rezervirani del = rezerva – pridržan. ker se ne deduje po zapustnikovi volji. imajo pravico do nujnega deleža samo v primeru. da je nujno dedovanje zakonito dedovanje posebne vrste. Dejstvo. NUJNO DEDOVANJE Je posebna oblika zakonitega dedovanja. Nujni dedič je pravi dedič. popolni in nepopolni posvojenci in njihovi potomci . je univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre alikovotni del zapuščine. ki imajo lastnost nujnih dedičev. pridobitna sposobnost dedičev in vrednost zapuščine. ki je manjši od zakonitega (27 ZD). Nujni dedič kot pravi dedič odgovarja za zapustnikove dolgove kot drugi dediči.Potomci. ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine oz. ker je le del tega. denarju ali pravicah je s tem samo določil način delitve dediščine. rezerviran za nujne dediče. Izjema je razdedinjenje. ki pripada posameznemu nujnemu dediču Skupni nujni delež – del zapuščine. čeprav jih je oporočitelj v oporoki prezrl. posebej pa: premoženjske razmere. Nujni delež je manjši od zakonitega. Sodišče mora pri tem upoštevati okoliščine konkretnega primera.Velikost nujnega deleža se določa v razmerju do zakonitega dednega deleža. govorita dve dejstvi: . izjav. ki ga morajo dobiti. Nujni dedič – osebe iz kroga zakonitih dedičev. zunajzakonski partner 12 . Nujni delež – del zapuščine. ki gre skupaj vsem nujnim dedičem. premoženja. če so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju (25/3 ZD) .Seveda je situacija lahko tudi obrnjena. v ustreznem obsegu. vsota vseh posamičnih nujnih deležev je premoženje.Zakonec oz. Lahko se povečajo dedni deleži nepreskrbljenih potomcev v breme zakonca. ali pa kumulativno. Če oporočitelj določi naj nujni dedič dobi svoj nujni delež v stvari. Dedni delež posameznega sodediča lahko sodišče poveča bodisi v breme dednega deleža zapustnikovega zakonca bodisi samo v breme sodedičev (vseh ali posameznih). z oporoko lahko nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo. Nujno dedovanje utesnjuje tudi zapustnikovo prosto razpolaganje s premoženjem inter vivos  nujnih dedičev ne more izključiti od dedovanja niti na ta način.

Teh ni treba vračati v zapuščino. Zakončev del se izloči že prej. če so po zakonitem redu dedovanja k konkretnem primeru upravičene dedovati. ki bi bile zakoniti dediči.ZD) Darila pri vstopni pravici: .(+) vrednost daril. zunajzakonski partner 1/3 zakonitega dednega deleža: . Izračun dednega deleža: Na podlagi obračunske vrednosti zapuščine (da ne bi zapustnik inter vivos obšel predpisov o nujnem deležu). ki ni predmet dedovanja – izločitve potomcev . posvojenci in njihovi potomci .Stari starši Najprej je treba ugotoviti zakoniti dedni delež. ki jih je zapustnik kadarkoli ali na katerikoli način naklonil osebam.- Starši ali posvojitelj (pri popolni posvojitvi) RELATIVNI: Če izpolnjujejo dva pogoja: . To so darila dana v humanitarni namen določenim ustanovam in društvom.(-) gospodinjski predmeti . Predmet daril.(-) dolgovi zapustnika ob smrti (aktiva zapuščine) . nevrednosti ali ker je bil vzet nujni delež dediču A – se darila dana A-ju ne vračunajo v dedni delež B-ja. ki se po zakonu ne vračunava v dedičev nujni delež ( 54 – stroški za preživljanje dediča. Pri nujnem dedovanju ni vstopne pravice.Zakonec oz. ki jih je v zadnjem letu svojega življenja naklonil drugim osebam (izjema so manjša darila) DARILO je vsako neodplačno razpolaganje zapustnika (29 ZD).Nujne deleže kot kvote dednih deležev Skupni nujni delež – njegova velikost je odvisna od: 13 . sestre o Stari starši Te osebe so lahko nujni dediči samo. ki velja za dediča.Bratje.Nimajo lastnih potrebnih sredstev za preživljanje o Bratje. ko umre zapustnik preneha ZZ in skupno premoženje se razdeli: .Nesposobnost za delo IN . Na podlagi OVZ izračunavamo: . S prištevanjem daril se omejuje se svoboda zapustnikovega razpolaganja inter vivos zaradi varovanja nujnih dedičev.Starši . Čista zapuščina: ko zapustnik umre se opravi popis in ocena njegovega premoženja (aktiva in pasiva). ki jih je zapustnik naklonil za življenje.Potomci.(-) premoženje. Za nujno dedovanje veljajo pravila o posameznem dednem redu in načelo izključnosti. Kakšni so nujni deleži? ½ zakonitega dednega deleža: .Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi smrti ali odpovedi dediča A – se darila dana A-ju vračunajo v dedni delež B-ja. Vrednost čiste zapuščine + vrednost določenih daril. sestre . Izključena so privilegirana darila.Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi razdedinjenja. ki ima vstopno pravico . potem se določi nujni delež na podlagi kvote.(-) socialne pomoči . neposredno ljudem v stiski – to niso darila dana verskim skupnostim kot takim. 56/1 – darila pri vstopni pravici .(+) vrednost daril.Zakonite deleže posameznega dediča . če ne bi bilo oporoke .(-) dolgovi zapuščine (pasiva zapuščine) => nastali so po smrti Čisti zapuščini se prišteje: . 55 – običajna manjša darila.

Pravica do nujnega deleža je dedna pravica je premoženjska pravica. Imamo dve pravni ustanovi za to: o RAZDEDINJENJE NUJNEGA DELEŽA – exheredatio ob iusta causa – iz upravičenega razloga o ODVZEM NUJNEGA DELEŽA V KORIST POTOMCEV – exheredatio bona mente – razdedinjenje v dobrem namenu Namen: 14 . Upošteva se kot nujni dedič na lastno zahtevo in ne po uradni dolžnosti. ki so potencialni dediči o vračanje darila se lahko zahteva ne glede na to kdaj je bilo dano .obdarjenci. 2) vračanje. Če se s tem ne more pokriti pomanjkanja. Lahko ju postavi tisti. Prekluzivni roki: roki v katerih lahko zahtevajo oz.Z darili za časa življenja – upoštevajo se darila za katera je oporočnik naj se ne vračunajo nujnemu dediču v dedni delež . kadar nujni dedič uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža – zahteva nujni delež (40.172 – zapustnik s tem prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine. ko je zapustnik svoje premoženje razdal za časa življenja in ob njegovi smrti ni premoženja =>OVZ na podlagi katere izračunamo nujni delež predstavlja samo vrednost daril.najprej se na zahtevo nujnega dediča zmanjšajo ali docela odpravijo razpolaganja z oporoko. restitucija daril . ki ima pravico do nujnega deleža. Ti roki veljajo za uveljavljanje zahtevkov v zapuščinskem postopku in v pravdi. o redukcija oporočnih razpolaganj – v treh letih od razglasitve oporoke o vrnitev daril – v treh letih od zapustnikove smrti – razglasitve z mrtvega Zapustnik lahko ob določenih pogojih odtegne ali zmanjša nujni delež osebi. sodišče po uradni dolžnosti ugotovi njegov zakoniti dedni delež glede tistega dela zapuščine s katerim zapustnik ni razpolagal – sodišče se ne ozira na to ali nujni dedič prikrajšan ali ne.- Števila nujnih dedičev Velikosti njihovih nujnih deležev Razpoložljivi del zapuščine = čista – rezerva (vrednost skupnega nujnega deleža) Do ugotavljanja in računanja nujnih deležev pride samo takrat. Ta dva zahtevka lahko uveljavljajo tudi dediči upravičenega nujnega dediča. je načel ali izčrpal skupni nujni delež Kako se odpravi prikrajšanje: 1) redukcija oporočnih razpolaganj . se poseže na darila.tretje osebe o načelo vračanja daril velja samo v primeru daril. S tema dvema zahtevkoma se uveljavlja kršena pravica do nujnega deleža. uveljavljajo zahtevke. ki so bila dana zadnje leto zapustnikovega življenja Gre za varstvo pravnega prometa – tretje osebe niso zainteresirane za dedovanje – pričakuje se manj zlorab.Z oporočnimi razpolaganji . V primerih. S potekom določenega roka izgubi nujni dedič možnost tožiti in pravico do nujnega deleža – pravica ugasne. ki ima pravico do nujnega deleža. Nujni dedič lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža z zahtevkom na vrnitev daril. 41 ZD) PRIKRAJŠANJE NUJNEGA DELEŽA . Če nujni dedič ne zahteva nujnega deleža v zapuščinskem postopku.

oseba. ki se je vdala brezdelju in nepoštenemu življenju Z novelo 2001 se je odpravil kot razlog razdedinjenja: dejanja inkriminirana po 23. Ex lege pomeni. redukcije volil . S tem se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega kar so neodplačno dobili od zapustnika bodisi med živimi. da bodo dediščino potomca/posvojenca pobrali njegovi upniki ali pa da jo bo zapravil Zapustnik ga mora določiti v oporoki. Domneva se. za oporočne pa le. razen če je zapustnik sam drugače določil. da posamezen sodedič ne dobi več kot tisti sodediči. Kdaj ni kolacije: . Potomci zapustnikovega potomca morajo biti v trenutku zapustnikove smrti: .mladoletni ALI .- kaznovanje dediča.popolno: o popolna izguba dedne pravice o razdedinjeni ne more biti dedič niti po zakonu niti po oporoki o ne more zahtevati vrnitve daril. ki je naklepno storila hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali njegove bližje (zakonec. Ta institut predstavlja modaliteto pri delitvi dediščine med sodediči. ki so zapustniku blizu in zaradi neprimernega življenja varovanje premoženjskih interesov potomcev zapustnikovega potomca.če sodediči vračunavanja ne zahtevajo 15 . če je oporočitelj tako določil.ko je zapustnik hotel preferirati posameznega dediča in ga je oprostil vračunavanja (če s tem ni prikrajšan nujni dedič) . starši) .oseba. da zapustnik tako določi in da do vračunavanja pride po samem zakonu. bodisi iz naslova dedovanja. Vračunavanja pride v poštev ex lege samo za zakonite in nujne dediče.polnoletni in pridobitno nesposobni VRAČUNAVANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI DELEŽ (samo pri zakonitem dedovanju) Kolacija = collatio bonorum – omogoča. ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja ali jim je naklonil volila v oporoki. kolikor znaša vrednost darila ali volila.zapustnik mora razdedinjenje določiti v oporoki na nedvoumen način Razlogi za razdedinjenje: . ki ima pravico do nujnega deleža Formalni pogoj za veljavnost razdedinjenja: . poglavju KZ – zoper varnost RS Razlog za razdedinjenje mora obstajati v času. Gre za to.kadar je prezadolžen ali zapravljivec – grozi nevarnost.delno: o zmanjšanje nujnega deleža o razdedinjeni ne izgubi lastnosti nujnega dediča o dedna pravica se mu zmanjša v obsegu razdedinjenja Razlogi za odvzem nujnega deleža v korist potomcev: . potomci. da ni potrebno. Razdedinjenje je lahko: . da pri zakonitem dedovanju dobijo tisti sodediči. da zapustnik z naklonitvijo darila ali volila ni hotel posameznega dediča preferirati. ki se s kršitvijo zakonske in moralne dolžnosti huje prekrši zoper zapustnika . Lahko je popoln ali delen. ki ima pravico do nujnega deleža zaradi njegovega nedopustnega obnašanja v razmerju do zapustnika in oseb.oseba. ko je zapustnik napravil oporoko. efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža. ki so po zakonitem redu dedovanja v enakem položaju glede na razmerje do zapustnika.

Veljavna je samo oporoka. na način in v mejah določenih v zakonu.ne vračunava se pa.oporočiteljevo razpolaganje s premoženjem – za pojem oporoke ni nujno. 30. Oporoka = testament: . uradno) ne pride v poštev => oporočitelj ne more prepustiti določitve dediča tretjemu .za kolacijo je pomemben trenutek delitve zapuščine . s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. da se darilo ne vračuna – le dokler ne pride do prikrajšanja nujnih dedičev o po zakonu zaradi specialnih lastnostih darila – običajna manjša darila. čl ZD) – določbe oporoke izražajo oporočiteljevo voljo ob nastanku oporoke in v času njegove smrti = izjava poslednje volje oporočitelja . .oporočitelj lahko oporoko vsak čas prekliče (99/1 in 105.oporoka je strogo formalni pravni posel. da zakoniti dedič dejansko postane dedič.enostranski pravni posel – je enostranska izjava volje. ki je bila podeljena do zapustnikove smrti b) Volila .idealna kolacija: vračuna se vrednost darila v dedni delež . Za življenje oporočitelja oporoka nima nobenega učinka. da je zapustnik hotel. člen ZD) . .Pogoj za vračunavanje je. a) Vračunavanje daril .preklicna .splošna pravila obligacijskega prava.. plačilo stroškov obveznega šolanja. 116. da je v njej postavljen dedič. če izhaja iz oporoke.realna kolacija: dedič se odloči darilo/volilo vrniti . ki je narejena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik (62 ZD) – forma ad valorem Pogoji za veljavnost oporoke: . da dobi dedič volilo povrhu svojega dednega deleža – prelegat (gospodinjski predmeti so zakonsko določen prelegat) Roki: . Meje svobode testiranja so postavljene z nujnim dedovanjem.oporoka je strogo osebni akt. zakonito. za veljavnost oporoke ni potrebno soglasje osebe.110. Zastopanja (pogodbeno.IZJEME: o želja zapustnika.. ZD ne pozna kodicila – poslednja izjava volje v kateri ni postavljen dedič. koristi/plodovi neke stvari/pravice. ki pridobi koristi od oporoke . 112. 57...enostranska . 31.kolacijo lahko zahtevajo na: o zapuščinski obravnavi o še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju o najkasneje ob delitvi dediščine – pravica zahtevati delitev dediščine ne zastara OPOROČNO DEDOVANJE Z oporoko je dovoljeno razpolagati s premoženjem za primer smrti. razen če ZD ne določa drugače – ZD je lex specialis -3 vrste posebnosti 16 .velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča (46/1 v zvezi z 29.oporoka je pravni posel za primer smrti – razpolaganja določena v oporoki se realizirajo šele ob smrti oporočitelja. odvisna je samo od volje oporočitelja.pravica zahtevati vračunavanje ne zastara .volilo se vračunava ex lege. Značilnosti: . 53.ZD ne določa roka za uveljavljanje pravice sodediča.. če to zahteva sodedič ..v predpisani obliki – stroga obličnost Je dana izjava. da zahteva naj se v dedni delež sodediča vračunavajo darila in volila ..

oporočitelj je napravil oporoko. v resnici pa hoče z videzom oporoke prikriti kakšen drug pr. OPOROKA JE IZJAVA VOLJE – zapustnik mora hoteti narediti oporoko – prava zapustnikova volja – imeti mora animus testandi. Ima jo vsakdo.sestave zapuščine . Starost 15 let je izenačena s starostjo. da oporočitelj zna pisati in brati ustna oporoka: zaradi izrednih razmer ni možno napraviti pisne oporoke VSEBINA OPOROKE MORA BITI MOGOČA. ki je sposoben za razsojanje in je star več kot 15 let. člen OZ): o pogoj. V teoriji je sporno ali je treba miselni pridržek upoštevati ali ne. če je bila kavzalna – oporoka je neodplačen pr. ko je testiral.prisilnimi predpisi . možnosti. ker je bil v zmoti  napake volje. ki jim je z oporoko naklonjena korist 17 .dejanska: razpolaganje s stvarjo. DOLOČENA ALI VSAJ DOLOČLJIVA (OZ) – a) nemožnost oz.zmota v nagibu ali motivu. DOPUSTNA.če je bil oporočitelj s silo ali grožnjo prisiljen. Večji pomen ima volja in zato velja tisto. ki po OZ vplivajo na veljavnost pogodb. Za napake volje gre: . kar je imel oporočitelj v mislih. Razsojanje se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost potrebna za poslovno sposobnost – testiranje je manj zahteven posel. ki ne obstaja več .pravna: naklonitev stvari osebi.miselni pridržek – reservatio mentalis – oporočiteljeva izjava ne krije njegove volje v polnem obsegu – oporočitelj ima v mislih nekaj več kot izhaja iz njegove izjave. Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni.drugih oseb. simulirani posel . čeprav tega v izjavi ni navedel. posel . Pogoji glede možnosti napraviti veljavno oporoko določeni v obliki: pisna oblika pred pričami: ob pogoju. da napravi oporoko . ki ga skuša prikriti zapustnik z oporoke.v nasprotju z ustavo . daje ZD večjo težo pravi zapustnikovi volji kot pa izjavi! . posel – ni volje zapustnika napraviti oporoke => ne more veljati => ničnost oporoke o če so izpolnjeni pogoji za veljavnost posla.predmet dedovanja . ki je lastnik stvari b) nedopustna podlaga ali vsebina oporoke: .- splošna pravnoposlovna ureditev velja za (14. Forma ad valorem – pogoj za veljavnost oporoke. velja drugi .dedičev .simulacija – ZD o tem ne govori o zapustnik napravi oporoko samo na videz. OBLIČNOST – oporoka mora biti napravljena v eni izmed oblik določenih v zakonu. nemogočnost vsebine oporoke . Pri oporoki ni treba upoštevati izjave.moralnimi načeli c) določenost ali vsaj določljivost vsebine oporoke: velja glede: . da je zapustnik oporočno nesposoben – odločilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v času. dopustnosti. spremeniti in preklicati oporoko. določenosti/določljivosti vsebine oporoke o dopustnosti podlage oporočnega dedovanja posebnosti v ZD: o oporočna sposobnost o oporoka = izjava volje o obličnost OPOROČNA SPOSOBNOST – je sposobnost napraviti. ko jo drugi predpisi določajo za opravljanje nekaterih strogo osebnih aktov. Če volja v oporoki ne ustreza dejanski oporočiteljevi volji gre za napako volje – zlasti kadar volja oporočitelja ni svobodna.oporočitelj je napravil oporoko zaradi zvijače .

velja oporoka po tej drugi obliki. je predmet volila v oporočni določbi oporočitelja (ki zapušča zaščiteno kmetijo) denar in premičnina je oporoka izpodbojna .fidejkomisarična substitucija – zapustnik določi svojemu dediču ali legatarju dediča Lahko je DELNA – nična je posamična določba oporoke (ne v celoti. izpolnjuje zahteve za obliko oporoke druge vrste. da se napačen pravni posel vzdrži v veljavi.posamičnih oporočnih naklonitev Vsebina oporoke je nedoločljiva. če se tudi s sredstvi razlage ne da ugotoviti. Izpodbija se lahko: . dvajset let pri nepošteni osebi Roki ne morejo začeti teči pred razglasitvijo oporoke.možno je pretrganje in zaustavitev zastaranja objektivni in subjektivni Izpodbijanje oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti ali napake volje: Subjektivni rok je eno leto odkar je izvedel za vzrok neveljavnosti Objektivni rok je deset let od razglasitve oporoke oz. NEVELJAVNOST OPOROKE Izpodbojnost Neveljavnost je treba uveljavljati. ko je izvedel za oporoko – ko je izvedel za napako v obliki oporoke Objektivni rok je deset let po razglasitvi oporoke Konverzija – mogoče je. da se oporoka razveljavi – uveljavljajo jo lahko zainteresirane stranke – tisti. Roki: zastaralni . OBLIKE OPOROKE . Izpodbijanje zaradi napak v obličnosti: Uveljavlja se lahko po uvedbi dedovanja Subjektivni rok je eno leto od dneva.dednih deležev . zahtevati.sodišče mora paziti na ničnost po uradni dolžnosti.. Zaradi prvega razloga je oporoka vedno neveljavna v celoti.če ni oporočne sposobnosti .napake volje . če: . pa ta oblika ustreza drugi vrsti oblike oporoke oz. razen če oporoka brez nične določbe ne more obstajati). ki ima pravni interes. pravica uveljavljati ničnost ne ugasne.vsebina ali podlaga sta v nasprotju z ustavo ali moralnimi načeli . prisilnim predpisom in ustavi o izjema: ZDKG: če gre oz. Ničnost Oporoka je nična. ki bi zaradi neveljavne oporoke prišel do kašne koristi. ki nasprotuje morali. ki jo je pustil oporočitelj vsebuje napake obličnosti.je vsebina nedoločljiva . Nična oporoka je neučinkovita sama po sebi .ni zakonsko predpisane obličnosti Oporoka je lahko tudi delno neveljavna – neveljavna so posamična določila – zaradi drugega in tretjega razloga. Na ničnost se lahko sklicuje vsakdo. Učinkuje ex lege. če oporoka.redne/izredne (izredne so nastale v izrednem stanju) 18 .je nemogoča vsebina .oporoka.

LASTNOROČNA OPOROKA (testamentum holographum – 63 ZD) Je zasebna. da bodo vplivale na oporočiteljevo izjavo volje o 68.Absolutno nesposobne osebe – ne morejo biti priče pri nobeni oporoki – pisna pred pričami ne glede na to kdo je oporočitelj. ki nimajo poslovne sposobnosti o osebe. Najpogostejša. da jo je oporočitelj prebral in podpisal in to overi s svojim podpisom Oporočitelj ne zna pisati in brati 19 .podpis z osebnim imenom – zadostuje samo ime. Katere osebe ne morejo biti priče? Nesposobnost biti priča je razlog za izpodbijanje oporoke. da je njegova volja natančno zapisana . ki ga je napravil sodnik po oporočiteljevi izjavi . da se podpisujeta kot priči – slednje ni pogoj za veljavnost. Ustno se sodišču izjavi poslednjo voljo in sodišče jo zapiše – okrajno sodišče. zasebna in pisna oporoka.sodnik potrdi na oporoki.kraj in datum oporoke ni pogoj za veljavnost – je pa koristno glede na možnost. ustna in javna oporoka. Javna je zato. da je pisni sestavek njegova poslednja volja.Relativno nesposobne osebe – glede na razmerje oporočitelja do konkretne osebe o priče ne smejo biti v krvni ali osebni povezanosti z oporočiteljem. Pogoji za veljavnost: . o osebe.obstaja pisni sestavek – listina – ni pomembno kdo je spisal . . Pogoji za veljavnost: .oporočitelj prebere sestavek oporoke. Gre za enotno pravno dejanje – mora se opraviti istočasno –unitas actus. redna in pisna oporoka. in 66 ZD) Je redna. da obstajajo prejšnje oporoke PISNA OPOROKA (testamentum allographum – 64 ZD) Je redna.oporočitelj podpiše sestavek in izjavi.- zasebne/javne (zasebne oblikujemo sami. ker obstaja nevarnost. Pri nas je neveljavna samo oporoka v kateri dve osebi postavljati vzajemno drug drugega za dediča. Taka oporoka bi morala biti neveljavna. tujo roko. brez sodelovanja organov) pisne/ustne Skupne – simultane oporoke – testamentum simultaneum – so medsebojno vsebinsko povezane in soodvisne izjave poslednje volje dveh ali več oseb v istem aktu. tuja roka lahko vodi o poslovilno pisno izjavo poslednje volje je treba šteti za oporoko . . ker sodeluje sodišče kot javni organ. Dovoljena je oporoka v kateri dve osebi razpolagata skupno v korist tretjega. ki ne znajo pisati in brati.oporočitelj je izjavo poslednje volje z lastno roko napisal in lastnoročno podpisal o ugotovitev identitete o ni dovoljeno s pisalnim strojem. Priči morata biti istočasno prisotni in se podpisati na oporoko in pripisati. priimek. Sodnik ugotovi identiteto oporočitelja in oporočiteljevo izjavo zapiše v zapisnik. člen ZD: določena oseba ne šteje kot priča glede tistih oporočnih določil s katerimi je zapustnik nekaj naklonil njej ali osebam s katerimi je krvno povezana SODNA OPOROKA (testamentum iudiciale 65.podpis oporočitelja .oporočitelj mora podpisati oporoko ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti.oporočitelj mora znati pisati in brati v jeziku v katerem je napisan sestavek . vzdevek ali oznaka družinskega razmerja . Poznamo dve varianti sodne oporoke: Oporočitelj zna pisati in brati .

priči se podpišeta na oporoko. ki ga je napisal po njegovi izjavi . Čas njene veljavnosti je omejen: velja samo trideset dni od dneva vrnitve oporočitelja v Slovenijo (zato je izredna). če oporočitelj v tem času umre ali postane dedno nesposoben. ki so ratificirale mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o mednarodni oporoki. MEDNARODNA OPOROKA (71a in 71g.zapisnik je sestavljen iz več listin . ki veljajo za sodno oporoko. čl. Dedovanje na podlagi te oporoke pride v poštev samo. da je bila oporoka prebrana. Njen osnovni namen je zagotovitev pravne varnosti v zvezi z veljavnostjo oporoke v vseh državah. člen ZD) Je nova oblika javne oporoke. v času izrednega ali vojnega stanja (dva roka): .sodelovanje dveh oporočnih prič v navzočnosti kateri sodnik prebere sestavek oporoke. Samo na slovenski ladji/letalu (zato je izredna). ZD) Je javna.shranjevanje sodne oporoke . Oporočno določilo o naklonitvi priči. Sestavi jo vojaška starešina po ustni izjavi volje oporočitelja in po predpisih za sodno oporoko. Ta razpolaganja so napake v obličnosti in izpodbojna po 76. da je avtentična in da jo oporočitelj podpira .tiste osebe. da je sestavek njegova oporoka in podpiše ali napravi ročno znamenje . ki je v tujini po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS. člen ZD – novela 2001) Je javna in izredna. mora v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe podpis 20 . Oporočitelj je lahko naš državljan. sestavljena na slovenski ladji ali letalu (70. Velja samo določen čas. član posadke ali potnik. redna in ustna. tujec.subjektivni rok: 30 dni po prenehanju vojaške službe oporočitelja (če je vojaška služba prenehala pred koncem izrednega stanja) Oporočitelj je lahko samo vojaška oseba. TRI OBLIKE OPOROKE IZPELJANE IZ SODNE OPOROKE Oporoka sestavljena v tujini – konzularna oporoka (69. Oblika: - - PISNA – napiše jo lahko oporočitelj ali tretja oseba ali jo sestavi lahko sodnik okrajnega sodišča ali konzularni ali diplomatski predstavnik .posebni predpisi o ugotavljanju identitete prič .izročitev sodne oporoke oporočitelju Kdo ne sme biti priča? . Če je oporoko napisal sam ali mu jo je napisala tretja oseba in je oporoko podpisal prej. členu ZD. Sestavi jo poveljnik ladje/letala po oporočiteljevi ustni izjavi. ki lahko nastopijo na ladji/letalu. sodniku ali njihovim svojcem je izpodbojno. Oporoka.oporočitelj pred pričami izjavi. ki so nesposobne biti priča pri pisni oporoki s pričami . čl.sodnik ne sme biti z oporočiteljem v isti krvni ali osebni povezanosti kot ne smejo biti oporočne priče . po predpisih. Upoštevajo se razmere.objektivni rok: 60 dni od prenehanja izrednega/vojnega stanja . sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem – vojaška oporoka (71. da je pisni sestavek njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino ter v njihovi navzočnosti podpisati. Oporoko sestavi po predpisih.pooblaščene osebe napisana je lahko v katerem koli jeziku in na kakršenkoli način v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe mora oporočitelj izjaviti. Oporoka. ki veljajo za sodno oporoko.absolutno nesposobne: o nimajo poslovne sposobnosti o ne znajo brati ali pisati o ne razumejo jezika v katerem je napravljena sodna oporoka Sodna oporoka pri kateri sodelujejo nesposobne priče in sodnik je spodbojna. Sestavil jo je državljanu RS. ZD) Je javna in izredna. povesta.

notar mora ugotoviti istovetnost oporočitelja in prič .osebe.če niso izpolnjeni pogoji glede oblike in prič je mednarodna oporoka neveljavna.osebe.ZN vsebuje tudi določbe o shranjevanju oporoke in potrdilu o shranjevanju.imata enake pravne učinke kot sodna oporoka . sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja . mora pa v zunanji obliki ustrezati obliki notarskega zapisa. notarjem. o če notarju gre iz oporoke korist ali če je v teh razmerjih z oporočiteljem ne more sestaviti oporočitelju oporoke Poznamo dve obliki: . Sposobnost biti priča: .obličnost: o zunanja oblika notarske listine o določbe o načinu sestavljanja notarskih listih o določbe o vsebini notarskega zapisa o določbe o podpisih notarja.- priznati in potrditi. zunajzakonski skupnosti o sorodniki v ravni črti do kateregakoli kolena o sorodniki stranske črte do drugega kolena o svaštvo do drugega kolena o posvojitev. pooblaščenci. da so seznanjene z vsebino oporoke pooblaščena oseba mora zapisati datum oporoke. sestavi jo notar po ustni izjavi oporočitelja . Ni pomembno kdo je oporoko napisal. velja pa načelo konverzije Dokaz veljavnosti mednarodne oporoke je potrdilo – forma ad probationem. Urejena je v zakonu o notariatu. podpišeta se še zapisni priči (priče lahko nadomesti drugi notar) Pisna oporoka. ki jim gredo iz oporoke koristi . da jo notar potrdi. da se podpisujejo kot priče oz. ki so pismene in obvladajo uradni jezik Nesposobnost biti priča: . sta v skladu z ZD . ki jo oporočitelj izroči notarju. ki jim gredo koristi v: o zakonski zvezi oz.osebe. se podpiše. ki to navede v oporoki => v njegovem imenu ga podpiše nekdo drug ali pooblaščena oseba. prič . NOTARSKA OPOROKA Je redna in javna. zaposlene pri notarju .novi obliki. To potrdilo ni pogoj za veljavnost. Notar v oporoko lahko vnese svoje ime. Sodeluje notar kot javni organ.ustna oblika.polnoletne osebe. osebam. Pogoji za priče in sodnika: .osebe.kot pri pisni oporoki pred pričami in sodni oporoki . jo notar prebere – oporočitelj izjavi. posledicah. ni treba. o izdajanju odpravkov in izročitvi oporoke sodišču po smrti zapustnika Oporoka. z notarskim zapisom Pisna oporoka dobi lastnost notarskega zapisa – javne oporoke. ki so odvezane dolžnosti pričanja .po tem ko zapiše oporoko.notar mora poučiti oporočitelja o vsebini. poleg oblik v ZD. pooblaščena oseba. 21 . priči in pooblaščena oseba se morajo ob prisotnosti oporočitelja hkrati podpisati in pripisati. smislu njegove poslednje izjave volje .notar zapiše datum. ki so z oporočiteljem. Če se oporočitelj ne more podpisati navede razlog pooblaščeni osebi. skrbništvo o zakoniti zastopniki. udeležencev. rejništvo. da zapis ustreza njegovi izjavi volje (jo odobri) in podpiše (tu morajo biti priče obvezno prisotne) . s tem. to je tisti dan. ko je pooblaščena oseba podpisala oporoko.

razpolaganje v dovoljen namen (81 ZD) . na podlagi tožbe na ugotovitev pristnosti oz. odvetniki. če oporočitelj v tem času umre ali postane oporočno nesposoben. Notar se nanjo tudi popiše in doda svoj pečat.relativna nesposobnost po 75. rokov. Dokler oporočitelj še živi vpogled v register ni mogoč. 72. ni je mogoče uporabiti in nima pravnega učinka. Za preverjanje veljavnosti ustne oporoke je odločilno. nepristnosti listine. Ponarejena.določitev namestnika dediču ali volilojemniku (79 ZD) . nesreče). Oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama. volilojemnika (82 ZD)  ZD jih upošteva pod naslovom Vsebina oporoke 22 .ne bodo mogle zapisati oporočiteljevo izjavo.nesposobnost priče ima za posledico izpodbojnost Novela Zakona o notariatu: Centralni register oporok: Sodniki.osebe.določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje . VSEBINA OPOROKE Oporoka vsebuje različna določila: .določitev enega ali več dedičev (78.določitev volil (80. vojne) in subjektivne situacije (nenadna težka bolezen. naglo nepričakovano poslabšanje bolezni. če zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. Čas veljavnosti je omejen: traja dokler trajajo izredne razmere in še trideset dni po prenehanju. ki je nastal po zapustnikovi smrti. Zakon ne zahteva prisotnosti prič. členu ZD – priče imajo večjo možnost prikrojiti oporočiteljevo izjavo v svojo korist .podatek o načinu ugotovitve istovetnosti oporočitelja in da je oporoko oporočitelju prebral (tako jo potrdi). USTNA OPOROKA (testamentum nuncupativum extraiudiciale.pričam pri ustni oporoki ni treba znati pisati in brati . jo pa bodo reproducirale pred sodiščem .. da zapustnik ni mogel napraviti pisne oporoke. da bi na notarje lahko prenesli določena upravičenja iz zapuščinskega postopka. ki morata biti sočasno navzoči.določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti . falsificirana oporoka Če priči oporočiteljeve izjave poslednje volje ne predstavita sodišču po resnici. notar sestavi poseben zapis s potrebnimi sestavinami in ga spoji z oporoko. ZD) . člen ZD) Je zasebna in izredna. če ne bi bilo ponarejene oporoke. ki bi po zapustniku dedoval. to so mu morale preprečiti izredne razmere ne pa reden potek dogodkov. epidemije. Sem bi spadali nevsakdanji dogodki objektivnega značaja (poplave. ki ne morejo biti priče pri sodni oporoki . Če priči tega ne storita. tako kot jo je podal oporočitelj. oporoka ni neveljavna => oporoka ne more biti neveljavna zaradi razloga. ki ni vezana na listino.določitev pogojev. bremen za dediča oz. Priči morata nemudoma zapisati poslednjo voljo in čim prej ta zapis izročiti sodišču ali pa jo ustno reproducirati pred sodiščem. notarji pri katerem se oporoke shranjujejo imajo dolžnost dajati v register podatke. potresi. Mora pa ustrezati vsebini in obliki notarskega zapisa. Velja samo v primeru.ZD) . Spodbijanje take oporoke ne pride v poštev – tisti. Če ne ustreza. Novela vsebuje nastavke. Sploh ne gre za zapustnikovo oporoko. Ni je pa mogoče uporabiti. ker nima pravnega učinka. Dedovanje na podlagi ustne oporoke nastopi le tedaj. ki jo podpiše.posredno razpolaganje s premoženjem Določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti . zapustnik jo je morda veljavno napravil => njena vsebina ni znana. Priče pri ustni oporoki ne morejo biti: . za katere tako določa zakon. da je oporoka ponarejena. v pravdi. 85 – 94. mora dokazati.

nejasno potem ni neveljavno. za tistega. da je testiral. ki je razlog dedne nevrednosti (127/2 ZD) Vsebina mora biti določna ali vsaj določljiva. 47 ZD) .BENIGNA – DOBROVERNA RAZLAGA – BENIGNA INTERPRETATIO – naj se dobrohotno razlaga – v dobro oporočnih dedičev Naše pravo zavrača ti dve načeli in v dvomu daje prednost zakonitemu dedovanju. da je imel oporočitelj drugačen namen (139 ZD) => lahko izhaja iz oporoke oporočiteljev namen naj nastopi akrescenca (širša – prosti delež pripade vsem sodedičem . člen ZD: ugotoviti je treba pravi oporočiteljev namen – najti je treba njegovo pravo voljo. da bo dvom v celoti izključen. ki naj po volji zapustnika (oporočitelja) deduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja – alekvotni delež Volilojemnik/legatar ni dedič.84/1.določitev izvršitelja oporoke (95. nejasno določil dediče. da je dedovanje v zakonitem dednem redu v največjih primerih v skladu z zapustnikovo voljo. filozofsko. členom OZ (nejasna določila v neodplačni pogodbi je treba razlagati v smislu. da bo po možnosti obveljalo . gre njegov delež zakonitim dedičem .IN FAVOREM TESTAMENTI – v dvomu je treba oporočno določilo razlagati tako. Izjemi.odpustitev dejanja.ali ožja – prosti delež pripade nekaterim sodedičem) .iz oporoke izhaja. kdo naj bo skrbnik za mladoletne otroke . Če je posamičen del ali določilo nedoločno. ko je zapustnik nepopolno. Če oporočitelj postavi več sodedičev in eden ne deduje (umre.izjava o priznavanju očetovstva (88. Če oporočitelj hoče drugače naj to izrazi tako določno.Določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje .-98 ZD) . Je oseba.željo.izključitev določenega zakonitega dediča od dedovanja – negativni testament . ki ji je oporočitelj naklonil eno ali več določenih stvari ali pravic. če je naklonil predmet.nevračanje daril in volil zakonitemu dediču (46/3. ZD ne predpisuje rešitve => treba je uporabiti interpretacijska pravila tujih zakonodaj. da je oporočiteljeva volja. Če se ugotovi.… usmeritev zapustnika Posredno razpolaganje s premoženjem . ko ne gre zakonitim dedičem: .preklic prejšnje oporoke (99/1 ZD) .V skladu z 84. Ta logika ni v redu => zapustnik se je lotil testiranja => nedvomno je hotel. Vsebino razlagamo iz oporoke same – 38/1 OZ . ki izražajo znanstveno. ki mu je bila z oporoko naložena obveznost Sporno – kritika: s tem. oporoke. Poznamo dve pravili za razlago: .politične oporoke. način pogreba. postavitev nagrobnega spomenika . 23 . da bo učinkovito => pomeni.določitev načina delitve zapuščine . je razdedinjen). naj ne nastopi zakonito dedovanje Primerjalno obstajata dve interpretacijski pravili: . ki je manj težak za dolžnika) => 84/2. da je taka oseba dedič. ko je za take situacije oporočitelj določil substituta ali če nastopi transmisija – v teh primerih delež dediča. ki ne deduje ni prost. Postavitev dediča je najpomembnejši izraz svobodne izjave volje oporočnega razpolaganja. napravil oporoko. To izhaja iz domneve. ki praktično predstavlja njegovo celotno premoženje). naj se zakonito dedovanje umakne njegovemu voljnemu razpolaganju => omejuje svobodo oporočnega razpolaganja. člen ZD – v dvomu se je treba držati tistega kar je bolj ugodno za zakonitega dediča oz. ZZZDR) . se odpove. čl. je izrazil željo.določilo o razdedinjenju nujnega deleža (43 ZD) . Dedič je oseba.kraj. je nevreden. V primerih. jo je treba šteti za dediča – 78/3 ZD (npr.odvzem nujnega deleža v korist potomcev (45 ZD) . ali pa ni točno določil kako naj se dediščina mednje razdeli.v primerih. če je mogoče z razlago (interpretacijo) ugotoviti njen pravi smisel – orientirati jo je treba na pravo oporočiteljevo voljo.

Pogoj za pridobitev volila: . ki je oporočitelj ne postavi za dediča. To pravilo ne velja. tudi služnost. Ta zastaralni rok ni prekluzivni in je eno leto odkar izve za pravico. vendar v mejah vrednosti volila. Ima obligacijskopravni učinek – v trenutku zapustnikove smrti pridobi pravico terjati od dediča. Ima stvarnopravni učinek.ob izpolnitvi pogoja . Stvar je lahko določena individualno ali generično. dopustitev). ko zapuščina ne zadostuje za poplačilo zapustnikovih dolgov in volil.oporočiteljeva smrt . Kdaj? . Za vindikacijski legat štejemo pravico določenih svojcev zapustnika do gospodinjskih predmetov – 33. ne izgubi pa pravice na izpolnitev volila. 24 .VOLILO – 80.obstaja dedni naslov Uveljavitev pravice do volila – volilojemnik zahteva od obremenjenca izpolnitev volila. lahko je potrošna ali nepotrošna. ni treba oporočitelju voliti v oporoki – zakonito vindikacijsko volilo. da sme volilojemnik zahtevati volilo kasneje – čas pridobitve volila in čas izpolnitve volila ne sovpadata (dies legati veniens) Zastaranje pravice zahtevati izpolnitve volila (94. da je legatar odgovoren tudi za dolgove.ni dedno nevreden . Volilojemnik je singularni sukcesor zapustnika. odstopi voljeno pravico ali terjatev. Vindikacijski legatar je singularni naslednik zapustnika. Volilojemnik ob smrti zapustnika pridobi lastninsko pravico na voljeni stvari in s tem možnost lastninske tožbe – reivindikacija. opustitev.Damnacijski legat . ki imajo pravico zahtevati poplačilo svojih terjatev pred volilojemnikom. ki ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Naklonjena korist ima največkrat premoženjski značaj. Če je naložena več osebam odgovarjajo glede na delež. ga pa pozna. Poznamo dve vrsti volil: .dedna sposobnost . Predmet volila je lahko vse kar je predmet obveznosti (dajatev. čl. Oporočitelj lahko določi. če je bilo volilo določeno s pogojem ali rokom – volilojenik pridobi pravilo. ZD) –s potekom roka volilojemnik izgubi zahtevek. ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (86/1 ZD). Predmet volila volilojemnik pridobi z izpolnitvijo volila – takrat ko mu dolžnik izroči voljeno stvar.oporočitelj lahko določi. člen ZD – LEGAT Je oporočno naklonilo določene koristi osebi. člen ZD – jim gre po zakonu. ko se izpolni pogoj ali preteče rok. tako kot mu je naročil oporočitelj.Vindikacijski legat Damnacijski legat Volilojemniku daje obligacijsko pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega. Do zmanjšanja ali odprave volil torej lahko pride tudi v primeru. Pravica je lahko stvarna (razen LP) ali obligacijska.volilojemnik je ob smrti oporočitelja še živ .v trenutku oporočiteljeve smrti . ampak je na slabšem od zapustnikovih upnikov. Vindikacijski legat Tega ZD ne ureja. Je upnik. Volilojemnik pridobi volilo – pridobi pravico zahtevati volilo od obremenjenca ipso iure v trenutku oporočiteljeve smrti (dies legati cedens) => tedaj preide zapuščina na dediče in z njo tudi breme volila.ob nastopu roka . po volji oporočitelja te osebe ne moremo šteti za univerzalnega naslednika njegovega celotnega premoženja ali alikvotnega dela premoženja.

člen ZD) Volilojemnik ima pravico zahtevati volilo. poraba predmeta Štejemo. substituta lahko postavi tudi volilojemniku substituta lahko oporočitelj postavi tudi tedaj . ki še ni spočet . kot da oporočitelj ni določil substituta => substitut nima pravice do dediščine Po ZD ni določena FIDEJKONISARIČNA SUBSTITUCIJA: . da dobi volilo o Naključno uničenje predmeta o Odsvojitev. ki naj bo dedič. ob tem pridobi dediščino druga oseba = fidejkomisar Motivi za fideikomisorično substitucijo: .po volji oporočitelja dve ali več oseb časovno sledijo kot dediči Fiduciar je oseba. ker nadomesti instituta kot dediča => izpolnjevati mora vse pogoje za dedovanje če institut deduje velja.če se volilojemnik odpove volilu .hoče.če je volilojemnik dedno nevreden . pupilarna) 25 .kadar obstaja za volilojemnika objektivna nezmožnost. ki pridobi dediščino ob zapustnikovi smrt. pogoj. tudi če je zavezanec umrl.Volilo ugasne . lastnine za daljši čas. bližnje ljudi.ohranitev zapuščine za otroka.preprečiti hoče probleme z izvršitvijo oporoke. če postavljeni dedič ne bo dedoval (79/1 ZD). da bi določil usodo svojega premoženja. ki po ZD ni mogoča. oporočitelj lahko postavi substituta a vse ali za posamične primere – substitucijski primer.škodljiva za gospodarstvo – ustvarja trajne vezi.hoče fideikomisarja za nekaj časa izključiti od upravljanja z zapuščino . da ostane premoženje v družini . URS: pravica do zasebne lastnine in možnost razpolaganja s premoženjem za čas življenja in primer smrti. lahko tudi drug dogodek – rok. ovira prosto razpolaganje s premoženjem Prepoved pomeni omejevanje oporočiteljeve avtonomije volje kot lastnika premoženja. NAVADNA NADOMESTITEV – VULGARNA SUBSTITUCIJA - oporočitelj določi osebo. da bi jo ohranil za svoje sorodnike. razen če iz oporoke izhaja drugačen namen (90. da bi v primerih. Pri volilu ni vstopne pravice => predmet volila ostane dediču oz. če spada v njegovo zapuščino tudi njegovo podjetje ali udeležba v osebi družbi Argument za prepoved fideikomisorične substitucije: . se je odpovedal dediščini. je dedno nevreden. ko z oporoko ne postavi instituta – postavitev substituta zakonitemu dediču = legalna substitucija. da oporočno določilo ne obstaja. Po ZD ni dovoljena nikakršna fideikomisorična substitucija (neprava ali pogodbena. ker naše pravo ne pozna vstopne pravice pri oporočnem dedovanju substitut je neposredni naslednik oporočitelja. Zakonodajalec mora določiti čigav interes je glede na URS vrednejši varstva. dedovali zakoniti dediči. osebi.oporočitelj določi dediča svojemu dediču ali volilojemniku (79/3 ZD) .če volilojemnik umre pred oporočiteljem . ko postavljeni dedič (institut) ne more ali noče dedovati. ki bi morala volilo izpolniti. s tem hoče oporočitelj preprečiti. Je dedič dokler ne nastopi v oporoki določen dogodek = substitucijski primer (najpogosteje smrt fiduaciarja. govorimo o postavitvi nadomestnega dediča ali substituta. Omejevanje je v tem.…).preskrbeti hoče preživelega zakonca .

Poznamo več možnosti preklica oporoke: .nekatera pravila vsebuje OZ (odložni. PREKLIC OPOROKE Oporočitelj lahko oporoko ves čas prekliče. ROK IN POGOJ Nalog: .ni nobene osebe. NALOG (modus). dopustitev ali opustitev . če je uničena po naključju ali jo je uničila tretja oseba brez vednosti in volje oporočitelja.nedovoljeni . S tem ne ustanovi pravne osebe. ki ni bila sestavljena pri sodišču) in shranjevanje listin o ustni oporoki (155 – 158.oporočitelj zaveže dediča ali volilojemnika na določeno ravnanje – dajatev.nemogoči .NESAMOSTOJNA USTANOVA (81.izrecni preklic oporoke – revocatio expressa – izjava o preklicu dana v katerikoli obliki. ZD) Oporočitelj v oporoki določi naj se kakšna stvar ali pravica. da oporoke ali njenega določila ne bo preklical je neveljavna. jo bo dal v shranjevanje drugi osebi ali depozitni ustanovi. čl. ki so: . pač pa dohodki/obresti. Zaradi tega se za uresničevanje namena največkrat ne uporablja substanca/glavnica predmeta.nerazumljivi . del zapuščine ali cela zapuščina uporabi za kašen dovoljen namen. Zato ji gre dediščina oz. USTANOVA Oporočitelj sredstva za dovoljen namen zapusti pravni osebe. 26 . čl. breme .oporočitelj ne more vezati na rok ali pogoj pravice nujnega dediča do nujnega deleža . naprava nove oporoke. Ustanovo za primer smrti ureja Zakon o ustanovah. računanje časa) . Pogodba s katero se oporočitelj zaveže. ZD) Zakon o notariatu ureja shranjevanje notarske oporoke. storitev. pravica zahtevati volilo že od trenutka zapustnikove smrti. mednarodna oporoka. Shranjevanje ima samo dejanski pomen – za veljavnost oporoke je irelevantno kje je oporoka shranjena.nemoralni . ki bi v lastnem interesu izsilila izpolnitev . ko dobi odobritev pristojnega državnega organa.63.naložena je dolžnost. v celoti ali deloma. da je ustanova v času zapustnikove smrti že obstajala. konkludentna dejanja Domneva o preklicu ne velja. SHRANJEVANJE OPOROKE ZD ureja shranjevanje oporoke pri sodišču (sodna oporoka. oporoka. razvezni. čl. Ustanova nastane kot pravna oseba.oporočitelj postavi rok in pogoj ob postavitvi dediča ali volilojemnika in pri drugih določilih oporoke . če kasneje pridobi odobritev pristojnega organa. v kateri se napravi oporoka . pogoj: . katere ustanovitev določi v oporoki. Oporočitelj se sam odloči ali bo oporoko sam shranil. kot da jih ni postavil. Štejemo. da jih ni. Oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem v nek določen in trajen namen.molčeči preklic – revocatio tacita – uničenje oporoke.ravnanje obremenjenega v korist določene osebe in le ta pridobi terjatev na izpolnitev – to je volilo! Rok. OZ Pogoje in naloge.sami s sabo v nasprotju = perpleksni štejemo kakor.

pogodba o vsebini oporoke: o pogodba s katero se kdo zaveže.vsaka pogodba.več tipov izročilnih pogodb: o užitek o dosmrtna renta o dosmrtno preživljanje o preužitkarska pogodba Posebnosti. založena in če se je to zgodilo za življenje oporočitelja. KI JIH UREJA OZ Pogodbe nimajo dednopravnega značaja => pogodbenik ne razpolaga s premoženjem. ki se sklicuje na oporoko mora dokazati: . založena => po oporočiteljevi smrti ali pred smrtjo brez njegove vednosti.pravni posel med živimi . ki ga ima v času sklenitve pogodbe . izgubljena.prednik s pogodbo izroči in razdeli svoje premoženje svojim potomcem. skrita.mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem (pogoj veljavnosti) . ki ga bo imel ob smrti. posvojencem in njihovim potomcem . Z rekonstrukcijo pridobi pravni učinek oporoka. OZ) .da je oporoka obstajala. KI BI ŠLA POTOMCU PO PREDNIKOVI SMRTI Pogodba je dovoljena! (137/2 ZD). ki se tiče dediščine po nekom. ki ga bo imel ob smrti.dedna pogodba: o je pogodba s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del sopogodbeniku ali komu drugemu (103 ZD) .vsebino oporoke oz. ki so dednopravne narave: 27 .REKONSTRUKCIJA OPOROKE Uničena oporoka ima pravni učinek. ki ima po zakonu posebnosti: o stranke se lahko dogovorijo tudi o posebnih obveznostih za prevzemnike premoženja . pogodba pa ne. če jo je mogoče rekonstruirati. ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. Prizadeti = tisti. OBLIGACIJSKE POGODBE. SPORAZUM MED PREDNIKOM IN NJEGOVIM POTOMCEM O ODPOVEDI DEDIŠČINE. ki je še živ (104 ZD) – s pričakovanimi pravicami ni mogoče razpolagati Nični pogodbi sta: . da pa je uničena. temveč s premoženjem.pomenita omejevanje zapustnikove svobode odločanja o usodi premoženja. ki je bila izgubljena.po vsebini gre za darilno pogodbo. določila na katero se sklicuje DEDNOPRAVNE POGODBE So pogodbe s katerimi se pogodbenik kakorkoli zavezuje glede razpolaganja s premoženjem. skrita.gre za premoženje.pogodba s katero nekdo odtuji pričakovano dediščino ali volilo . kar mora veljati vse do smrti => oporoka zaradi preklicnosti to omogoča. kaj bo določil v oporoki in česa ne oz. da se je to zgodilo brez njegove vednosti . kaj bo preklical in česa ne (105 ZD) . Gre za potomčevo razpolaganje s pričakovano dediščino in prednikovo pogodbeno razpolaganje s premoženjem mortis causa – dednopravni značaj pogodbe. Izročilna pogodba Je pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja (546 – 556.da je bila oporoka sestavljena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik in da so obstajali drugi pogoji za veljavnost oporoke . Po ZD so neveljavne: .

zunajzakonskega partnerja izročitelja: . ki bi lahko bili v konkretnem primeru poklicani k dedovanju po predniku. lahko pa se v pogodbi določi kaj drugega osebe. Vsi potomci se morajo z delitvijo in izročitvijo premoženja. Če odplatek zajema premoženje. strinjati pogodba ima določene posledice pomembne za dedovanje = dednopravne posledice: za osebe. zajetega s pogodbo lahko pokrijejo stroški preživljanja . ki bi lahko po njem dedovale kot dediči prvega dednega reda.zato so lahko sopogodbeniki lahko samo tisti zakoniti dediči.če se pojavi dedič. razen če se z izročitvijo naknadno strinja – konvalidira Poseben položaj preživelega zakonca oz.tvegani = aleatorni pravni posel – trajanje obveznosti preživljavca se ne da vnaprej oceniti – preživljanec bo gotovo umrl.preživljavec lahko s premoženjem pravno razpolaga. ki se je izročitelju rodil po izročitvi . vendar z začetnim rokom.huda nehvaležnost prevzemnika. Za darilo gre. Razlogi so različni: .grdo obnašanje do izročitelja ali njegovih bližnjih .stranke pogodbe so lahko tudi osebe.ni nujno.ko se kakšen izročiteljev potomec (ki je ob izročiteljevi smrti njegov dedič) ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo premoženja . Pogodba o dosmrtnem preživljanju (557 – 563. starši) 28 . upoštevamo tudi osebno prizadetost izročitelja. ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe. Široko definirani. ki bi se sicer urejala po zapustnikovi smrti . ki so sklenile to pogodbo pomeni izročitev in razdelitev premoženja vnaprejšnje dedovanje = dedovanje pred zapustnikovo smrtjo – successio antipata . ki so bili izročeni (drugim dedičem) se štejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili v naslednjih primerih: . ki pripada preživljancu ob sklenitvi pogodbe. ki je bil razglašen za mrtvega. . ki se ni strinjal s pogodbo o če zakonec je upoštevan: zakonec ima enak dednopravni položaj kot potomec. ki ga bo imel preživljanec ob smrti. ki je bil udeležen pri izročitvi in razdelitvi premoženja Izročilno pogodbo (tako kot darilno) lahko izročitelj prekliče.po smrti zapustnika te osebe nimajo dednopravnih zahtevkov – vnaprej se uredijo premoženjska razmerja. ki je smrt preživljanca . . da je lahko sopogodbenik tudi potomec.odplatek za preživljanje do smrti = premoženje ali del premoženja. ki so deležne izročitve in razdelitve jamčijo druga drugi za stvarne in pravne napake stvari ter za obstoj in izterljivost terjatev – kot jamčijo sodediči Deli premoženja. incertus quando – ni mogoče uveljavljanje čezmernega prikrajšanja. Ker ne gre za darilno pogodbo nujni dediči ne morejo zahtevati razveljavitve pogodbe zaradi dopolnitve prikrajšanega nujnega deleža. Novejša praksa meni. ni pa gotovo kdaj se bo to zgodilo – dies certus an. ki pomeni odplatek je odložena do smrti preživljanca . da je pri izročitvi in razdelitvi upoštevan zakonec oporočitelja – če pa je se mora s pogodbo strinjati: o če zakonec ni upoštevan: ima kot dedič slabši položaj kot tisti potomec.za veljavnost izročilne pogodbe ni nujno. gre za neveljavno dedno pogodbo. čl. OZ) . kadar se s čistim dohodkom premoženja.- sopogodbeniki prednika so lahko samo osebe.se ne upošteva ob ugotavljanju in računanju vrednosti zapuščine sopogodbeniki prednika ne odgovarjajo za izročiteljeve dolgove po njegovi smrti. da je stranka izročilne pogodbe .ne izpolnjuje pogodbene obveznosti Po temeljnih in moralnih prepisih bi bilo nepravično. ki je bilo predmet izročitve in razdelitve ne spada v zapuščino prednika – ob njegovi smrti ni več njegovo . otroci. če bi prejeto obdržal.omejitev na prvi dedni red velja samo za dajanje soglasja premoženje.izročitev premoženja. ki so se dolžne medsebojno preživljati po ZZZDR (zakonci. ki ne bi neposredno dedoval po predniku .to velja tudi za otroka.nima dednopravnih elementov => izključna obligacijska pogodba med živimi .

denarne dajatve. V pogodbo vstopijo njegovi dediči. če živita skupaj .- - pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem preživljanec se lahko zaveže. ker ne morejo sprejeti pogodbenih obveznosti.Prevzemnik se zaveže.Pogodbene obveznosti prevzemnika se držijo lastnika nepremičnin – prevzemnik odsvoji nepremičnino => obveznosti je dolžan izpolnjevati novi pridobitelj Lahko se razveže. Obseg vrnitve: plodovi.na zahtevo ene stranke. ki jo je dobil do smrti preživljavca. ker so se razmere tako spremenile. . ki bi bil po poslovnem namenu strank ob sklenitvi pogodbe neodplačen => težko je ugotoviti => zato se kot izpodbojno darilo obravnava razlika med izpolnitvijo preživljanca in protivrednostjo. To stori sodišče: (561 OZ) . Sodišče lahko preoblikuje pogodbeno razmerje ali spremeni pravico preživljanca v dosmrtno rento – to lahko stori tudi brez predloga strank Po določbah OZ o neupravičeni pridobitvi je treba prejeto vrniti oz. zaradi: . da bo preužitkarju do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve – življenjske potrebščine. Razveze ne more zahtevati stranka. plačati zamudne obresti.na zahtevo ene ali druge stranke.na zahtevo ene ali druge stranke iz razveznega razloga (skupno življenje je neznosno).po sporazumu strank . OZ izrecno določa. oskrba. Pogodba o preužitku . ob pogoju. Krivda se ne upošteva.V obliki notarskega zapisa .Je tvegana pogodba – vrednosti izpolnitve prevzemnika ne moremo vnaprej oceniti – negotovo je kdaj bo preužitkar umrl . se pogodba razveže. stanovanje.Preužitkar se zaveže prenesti za življenja prevzemnika lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah in premičninah. da pogodba s smrtjo preživljavca ne preneha. ker druga stranka ne izpolnjuje obveznosti pogodbe. Vsaka stranka lahko zahteva nadomestitev vrednosti koristi – kondikcijski zahtevek ZAPUŠČINA BREZ DEDIČA Sodišče razglasi zapuščino kot državno lastnino v enem letu po oklicu sodišča naj se dediči priglasijo. razen če pogodba določa drugače Ta pogodba se lahko razveže. Dediči nimajo pravice do nadomestitve vrednosti danega. Če ne privolijo. da v to privolijo.Na zahtevo ene stranke v primeru da druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. razvezo pogodbe lahko zahteva tudi stranka. namenjenih za rabo in uživanje nepremičnih.Nevzdržnost – posledica omajanosti razmerja strank pogodbe.Glede uveljavljanja o nujnem deležu velja enako kot za pogodbo o dosmrtnem preživljanju .Vpis preužitka v zemljiško knjigo – stvarna pravica v korist preužitkarja – stvarno/realno breme . ki je kriva za razvezo ZZ . Gre za kondikcijski zahtevek.dediči se odpovedo 29 . Poleg tega se lahko postavi tudi odškodninski zahtevek. da je izpolnitev pogodbe otežkočena. ko se nihče ne oglasi: . ki drugi preprečuje. nadomestiti vrednost dosežene koristi. To stori sodišče. da bo drugega varoval in zanj skrbel stranki se lahko dogovorita za skupnost premoženja ali/in skupnost življenja preživljavec ne odgovarja za preživljančeve dolgove po njegovi smrti. uživanje določenega zemljišča .dedičev ni . da ne bo razpolagal s premoženjem. Ali lahko nujni dediči preživljanca zahtevajo razveljavitev pogodbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža? Relevanten je poslovni namen – tisti del izpolnitve preživljanca. da bi izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe . če s o podani pogoji za odškodninsko odgovornost. ki je predmet pogodbe – prepoved obremenitve in odsvojitve se lahko vpiše tudi v zemljiško knjigo pogodbe s katerimi se proti obljubi dediščine en pogodbenik zaveže.

če to zahtevajo zapustnikovi dediči. vendar je prehod enak kakor pri dedovanju.- dediči so dedno nevredni dediči so razdedinjeni ni znano ali je kaj dedičev Izroči se pristojnemu organu RS. ni važno ali je aktiva ali pasiva 30 . ki s temi nepremičninami gospodari v imenu države in na njen račun. upniki . ki je pretekel po zapustnikovi smrti = v korist njegovega pravnega naslednika .v zastaranje se všteva čas. Pri prehodu zapuščine v državno lastnino ne gre za dedovanje. Vložiti mora tožbo v roku – 141. Kmetijska zemljišča. Glede časa v katerem upniki lahko terjajo poplačilo dolga se uporabljajo določbe OZ => zastaranje terjatev: .zadržanje zastaranja za ves čas. volilojemniki. Država mora poravnati dolgove zapustnika. Glede vrstnega reda poplačila (upnikov) dolgov zapuščine.gre za omejitev po 128. Problemi: . da dedič. ko je prešla zapuščina brez dediča v državno lastnino ima pravico zahtevati. čl ZD . V njem se navede vrednost posameznih premičnin in nepremičnin.to zahteva skrbnik . njemu pripadajoči del. zato zanjo tudi ne velja določba.začne teči prvi dan po dnevu. Država se ne more odpovedati dediščini.tudi.za preostale dolgove. ki presegajo to vrednost. ki se oglasi potem. ki se je odpovedal dediščini ne odgovarja za zapustnikove dolgove. ki ga določi sodnik. država ne odgovarja – obveznosti ostajajo kot naturalne obligacije ZD ne pozna stečaja v zapuščini. čl. ZD = rok za zastaranje dediščinske tožbe. Država odgovarja s celotnim premoženjem: podedovanim in lastnim.načelo prior tempore potior iure – samo dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine . čl. ki je potekel v korist zapustnika in čas.če to zahteva država To opravi notar. Pristojen je državni pravobranilec. nezazidana stavbna zemljišča se izroči Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.drugi opravičeni razlogi . ZD. Odredi ju zapuščinsko sodišče. ko: . ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti . izvršitelj ali pa delavec sodišča. Kateri organ to je določa Zakon o državnem pravobranilstvu. ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev obveznosti Dedič. izpolniti volila in izvršiti naloge določene v oporoki. stvarnih in ostalih pravic.način poplačila upnikov v primeru prezadolžene zapuščine Popis in cenitev zapuščine ureja 184. PRIDOBITEV DEDIŠČINE IN ODPOVED DEDIŠČINI Pogoji/uvedba dedovanja: a) smrt zapustnika: zapustnik umre ali pa je s sodno odločbo proglašen za mrtvega b) obstajati mora premoženje/zapuščina: ki je predmet dedovanja. gozdove. – 190. veljajo splošna pravila civilnega prava: . da se mu izroči zapuščina oz. Država odgovarja do višine vrednosti zapuščine.način ugotavljanja vrednosti zapuščine .

Izredna stanja. jo sodišče lahko proglasi za mrtvo Zapustnikova smrt oz. ko je sklep postal pravnomočen. dedič). ne samo zatrjevana. ki ima enake pravne posledice kot dejanska smrt . sliši. Če so podani nastopi dedovanje. in sicer tako. Do smrti zapustnika domnevni bodoči dediči s pričakovano bodočo dediščino ne morejo razpolagati: .Pogrešani osebi nepravdno sodišče postavi skrbnika .V odločbi o dokazu smrti navede sodišče dokazani dan smrti. ki lahko razpolagajo s svojimi pavicami Potencialni dediči imajo le upanje. nesreče – če se ne javi 6 mesecev oz. ki jih ZD veže na trenutek smrti: .V sklepu o razglasitvi pogrešanega za mrtvega mora sodišče navesti dan.Starost pogrešane osebe nad 70 let .Druga dokazila iz postopka dokazovanja smrti po predpisih o razglasitvi pogrešancev za mrtve – odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega – postavi se domneva smrti. eno leto po prenehanju vojne Kot dan uvedbe dedovanja se šteje dan. zasliši priče in se odloči ali bo začelo postopek .Nepravdno sodišče razišče primer. da poda predlog . trajna izguba pravne sposobnosti) kot pogoja za uvedbo dedovanja. Smrt mora biti dokazana. dedič pridobi dediščino ipso iure. ko je odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega postala pravnomočna. Postopek: .c) obstajati morajo dediči d) pravni naslov za dedovanje e) dedič mora biti dedno sposoben in ne sme biti dedno nevreden Pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno.Objavi se oklic v UL . vojne. ki jih vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Za uvedbo dedovanja je pomemben točen čas smrti: . da bodo dedovali.Zapuščina – premoženje. a)SMRT ZAPUSTNIKA Razglasitev pogrešanca za mrtvega Nepravdni postopek + postopek dokazovanja smrti: . kot da je ni nikoli pridobil.Pogodba o dediščini . če se zgodi pred uvedbo dedovanja – izjema so zapustnikovi potomci.V matično knjigo se navede mesec. in v netehničnem smislu – volilo.Verjetno je. Z upanjem pa se ne da razpolagati.Odpoved pričakovane dediščine nima pravnega učinka.Dokazila o dokazovanju smrti. Pravne posledice. da je umrl . razglasitev pogrešanega za mrtvega je osnovni pogoj dedovanja.Odtujevati pričakovano dediščino .Izpiskom iz matične knjige umrlih . leto in ura smrti . pa navede dan za katerega je ugotovljeno.Sproži ga lahko tisti. ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti 31 . Ti pogoji veljajo za dedovanje v pravnotehničnem smislu – univerzalna sukcesija. ki ima pravni interes (npr. uro.5 let se ne javi . če pa ni nedvomno izkazan.Če tri mesece od objave oklica ni glasu o tej osebi ali je nihče ne vidi. da ga umrli ni preživel . Za smrt se šteje dejanska/fizična smrt! Naše pravo ne pozna več instituta civilne/pravne smrti (odvzem oz. ki naj velja za čas smrti – če ni naveden velja kot čas smrti dan. Dokazujemo jo z: . Dediščini se lahko odpove in velja.

če ni s tem sporazumom ali kasnejšim sporazumom drugače določeno. ZD komorience ne omenja. Ratio legis: korist otroka.- Dediči/volilojemniki so lahko le osebe. na to vprašanje odgovarja sodna praksa in teorija ZDKG – ko v istem postopku umreta prednik in potomec. ki je bil ob zapustnikovi smrti že spočet. Nasciturus velja za rojenega.Ratio legis te izjeme: ponavadi je odplačne narave – od zapustnika dobi nekaj že za časa njegovega življenja . da se rodi živ (mora zadihati. zajokati) – v tem primeru je dedič od trenutka zapustnikove smrti. dokler ne nastopi smrt zapustnika. Izjema je 137/2. zaporedje smrti – po našem pravu velja. Če se rodi mrtev. dedovale. ena po drugi. a še ni rojen. s pogojem. velja kakor. ki bi mu šla po prednikovi smrti. ki nima zapuščine ni zapustnik c)OBSTOJ DEDIČEV Dedič je vsak pravni subjekt => 1) FIZIČNA OSEBA Če ob uvedbi dedovanja živi. če še ni vpisan v sodni register in nima pravne subjektivitete in izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev in je v postopku ustanavljanja Vprašanje KOMORIENCE – dve ali več oseb. ki sta lahko skupaj lastnika zaščitene kmetije obstaja domneva. Nasciturus iam pro nato habetur quoties de commodis eis agitur – 125/2. ki obstajajo v trenutku zapustnikove smrti. ki se je odpovedal.Razpolaga se s premoženjem. je živa. ki je izpodbojna – oseba. d)DEDNI NASLOV 32 . Po stanju v trenutku zapustnikove smrti se določa krajevna pristojnost zapuščinskega sodišča (stalno prebivališče zapustnika v trenutku smrti ODPOVED DEDOVANJU – ni mogoče. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega. Ta domneva velja za vse dediče ne samo za zapustnikove potomce. ki bi lahko medsebojno. da je do take dedne pogodbe upravičen le potomec in ne tudi zakonski partner *odpoved v korist določenemu dediču ni odpoved dediščine. ker se želi ohraniti voljo in svobodo testiranja do zapustnikove smrti . dobitka na lotu. pač pa odstop dednega deleža b)OBSTOJ ZAPUŠČINE = predmet dedovanja. člen ZD – potomec (po katerikoli stopnji. Izjema: otrok. Ta možnost je podana le pri oporočnem dedovanju. uveljavljanje drugih dednopravnih zahtevkov. S tem se odpove tudi npr.Ustavna odločba je določila. da je potomec preživel prednika. ki ga zapustnik nima sedaj. ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami v sporazumu s prednikom se lahko odpove dediščini. 5 let. 2) PRAVNA OSEBA Če ob smrti zapustnika obstaja. ki je popolnoma poslovno sposoben). Se je pa rodil v času 300 dni po njegovi smrti. oseba. da nikoli ni bil dedič. Izjema: analogija z nasciturusom: lahko deduje na podlagi oporoke tudi.Načeloma se dedne pogodbe ne dopuščajo. pravna oseba v ustvarjanju Dediči/volilojemniku v trenutku zapustnikove smrti ne smejo biti nevredni in morajo biti dedno sposobni Z dnem smrti začnejo teči roki za podajanje dednih izjav Z dnem smrti začnejo teči roki za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino. umre v istem dogodku in se ne da ugotoviti točen čas njihove smrti oz. člen ZD. da umreta istočasno in. Izjema: nasciturus. dokazati. da med njimi ni moglo priti do pravnega nasledstva (za vsako izmed njih se posebej uvede dedovanje) – domneva. ki ga bo zapustnik dobil čez npr. DEDNA POGODBA V NEGATIVNEM SMISLU . ki ima pravni interes lahko izpodbija to domnevo in mora svoje trditve o tem. ga bo pa imel v trenutku smrti . da je ena oseba umrla prej.

da za primer smrti zapušča svoje premoženje ali premoženjski predmet sopogodbeniku ali drugi osebi) – naš ZD takega dednega naslova ne pozna.ogrožen je obstoj preživljanca 33 . Dedno sposobna je: . za nekaj v prihodnosti. Dedič izhaja iz kroga oseb. dve pravni podlagi za dedovanje: 1) DEDOVANJE PO ZAKONU Je zakonito dedovanje.Oporočni dedič se odpove dediščini in za tak primer mu zapustnik v oporoki ni postavil substituta e)DEDNA SPOSOBNOST IN NEOBSTOJ DEDNE NEVREDNOSTI DEDNA SPOSOBNOST – 125. če posamična oporočna določila niso veljavna) . Dedno nevreden je tisti. Če je bilo dejanje storjeno v silobranu. če ni s posebnimi predpisi določeno kaj drugega .Oporočni dedič umre pred zapustnikom .Tisti. če je mogoče uporabiti oporoko (namen = da pride do drugačnega dedovanja. ki mu pomaga ali ga napeljuje . ki naj bi dedovala. ki so blizu zapustniku. silo ali grožnjo ga pripravi do tega. člen ZD – sposobnost pridobiti zapustnikove premoženjske pravice in obveznosti. preklicni.Po ZD imamo dva pravna naslova oz. otroci – starši. samo pri oporočnem dedovanju. Dediče določi zapustnik v oporoki = je enostranski. da se rodi živa .Oporoka ni veljavna (delno dedovanje po oporoki. da je napravil ali preklical oporoko oz. 2) DEDOVANJE PO OPOROKI Je oporočno dedovanje. ki je hotel preprečiti. Oporoka ima prednost pred zakonom kot dednim naslovom – zakonito dedovanje ne pride v poštev. Imamo tri pogoje. da bi se izpolnila zapustnikova poslednja volja – oporoko je skrila. s katerim se zapustnik zaveže. skrajni sili ne gre za dedno nevrednost . ki na bi dedovala oz. ki jih glede na razmerje z zapustnikom določa zakon kot potencialne dediče. Kdaj pride do dedovanja po zakonu? . V primerjalnem pravu so dedni naslov tudi dedne pogodbe (dvostranski.Pravna oseba.Tisti. ki je z naklepom vzel ali poskušal vzeti življenje zapustniku. ker so pogodbe nepreklicne in si torej ne more premisliti. ki ta dejanja naredi in tudi tisti. Sila ali grožnja mora izhajati od osebe. tudi sostorilec. spočeta. ki je sicer dedno sposobna. zunajzakonski partnerji). ki zapustniku ni nudil potrebne pomoči.Vsaka fizična oseba. Kakšno je bilo dejansko zanemarjanje mora presoditi sodišče. Opustitev dolžnosti preživljanja – kjer gre za zakonito dolžnost preživljanja (zakonci. s katerim zapustnik razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. ker je do zapustnika zavržno ravnala in zaradi česar si ne more zaslužiti dedovanja. izrazil poslednjo voljo – z zvijačo. tretje osebe ob pomoči. Zavržna ravnanja/razmerja: .Kdor je hotel zapustniku s silo ali grožnjo preprečiti. ki onemogoča osebi. uničila ali ponaredila. Zaveže se za nekaj za kar sploh ne ve ali bo imel. da tega ni storil. sostorilstvu osebe. kot je določil zakon) Možno je dedovanje delno po oporoki in delno po zakonu. ki je živa ob smrti zapustnika oz. pod pogoje. ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: . pomočnik in napeljevalec.Tisti. da bi dedovala za zapustnikom.V oporoki ni postavljen dedič . reciproteta – če so v državi tujca tudi državljani RS dedno sposobni – 6. Grožnja ali sila je lahko usmerjena tudi nasproti osebam.Oporočni dedič je dedno nevreden . . ki se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika – tisti. ki je zanemaril svojo zakonito dolžnost preživljati zapustnika in tisti. Zapustnik lahko dediču izrecno oprosti to zavržno ravnanje.Tujci – samo ob pogoju vzajemnosti.Ni oporoke . nepreklicni pravni posel. pastorki. strogo oblični pravni posel. da bi svobodno napravil oporoko oz. člen ZD – institut. člen ZD DEDNA NEVREDNOST – 126.

Usoda njegovega dednega deleža je odvisna od tega ali je: Oporočni dedič – zapuščina preide na zakonite dediče. Dedna nevrednost ni nastopila.Oseba. Vse do konca zapuščinske obravnave imajo dediči možnost (pravico). potomci so nevredni => v tem primeru se njegov dedni delež razdeli med ostale sodediče. da ne bo preživljala zapustnika. Če postane dedno nevreden oporočni dedič – ni vstopne pravice – nastopi zakonito dedovanje (če zapustnik ni določil substituta) - Če je izpolnjenih vseh pet temeljnih pogojev pride do uvedbe dedovanja v trenutku zapustnikove smrti = dedovanje ipso iure. če se je dedič vrnil v državo do zapustnikove smrti z namenom. da se šteje. »pobeg dediča iz države. če postavljeni dedič ne more oz.j. da dejanje odpusti (izrecno ali s konkludentnimi dejanji) . ker naj bi bila na ta način izničena vstopna pravica . da bi se izognil obsodbi za hujše kaznivo dejanje« . Akvizicija in delacija časovno ne sovpadata. le pri zakonitem dedovanju.PRAVNE POSLEDICE: . ki bi lahko dedovali na podlag vstopne pravice – o tem mora odločiti zapustnik in ne dedič => dedovanje na podlagi vstopne pravice = iure propria. V Avstriji: sistem ležeče zapuščine: v trenutku delacije je dediščina dediču samo ponujena.pravni položaj dedno nevredne osebe je. Substitut je oseba. Njegov dedni delež priraste dednim deležem sodedičev (v razmerju z njihovimi dednimi deleži) = akrescenca/prirast 34 . da bi to lahko storil brez nevarnosti za svoje zdravje/življenje ali koga drugega. zapuščina se pa prenese s pravnomočnim sklepom o denacionalizaciji. ne more biti volilojemnik. se odpove. Taka ureditev je sporna in se kritizira. zdravje).to je razveljavilo Ustavno sodišče: dedič naj poskrbi za svoje interese z drugimi sredstvi. kljub temu. V vmesnem času ima zapuščina naravo ležeče zapuščine. Izjema: če oporočitelj v oporoki določi substituta. ki je bila dolžna preživljati se je zavedala. da ta oseba.nanaša se le na tistega.zapustnik se lahko odloči.oseba. sploh ni dedovala. ki je v hudi nevarnosti (življenje. bo ta eksistencialno ogrožen . Potencialni dedič je zapustnika pustil v okoliščinah. Trenutek uvedbe dedovanja se imenuje DELACIJA. da se dediščini odpovejo. ko je bil izdan sklep o dedovanju.na nevrednost pazi sodišče po uradni dolžnosti. ko je bil v neposredni življenjski nevarnosti. je prisojena dediču – akvizicija.je relativna nesposobnost dedovanja . Do leta 1994 je obstajal še en razlog nevrednosti t. da se odpoveduje tudi v imenu lastnih potomcev. ki ima pravni interes .dedič izključi od dedovanja tiste. ne more dobiti nobene koristi od zapuščine . Če dedič sprejme s posebnim institutom. kot da bi umrla pred zapustnikom – dedujejo otroci na podlagi vstopne pravice. da v primeru. tudi potomci se odpovejo. Zakoniti dedič – odpovedal se je v svojem imenu => na podlagi vstopne pravice dedujejo njegovi potomci Odpovedal se je za vse. ki naj deduje. nujni dedič. ta sovpada s trenutkom sprejema dediščine – AKVIZICIJA – akvizicija nastopi v trenutku delacije. DEDNA NEVREDNOST . Če dedič izrecno ne izjavi. ki je dedno nevredna ne more dedovati niti po zakonu niti po oporoki. da bo tu stalno prebival. ki so škodljive za življenje in zdravje zapustnika in mu ni pomagal. Pravna posledica odpovedi dedovanja je. ki se je pregrešil zoper zapustnika . nima potomce. da se odpoveduje samo v svojem imenu velja. Izjema: če gre za nevrednost zaradi opustitve preživljanja in dajanja pomoči – nevrednost uveljavlja oseba.nevrednost se ne naša na potomce nevrednega – šteje se kot da je nevredni umrl pred zapustnikom . Dedovanje denacionaliziranega premoženja je podobno sistemu ležeče zapuščine – dedovanje se uvede.dedič je dejansko bil zmožen nuditi preživljanje pa tega zavestno ni hotel Opustitev dolžne pomoči – povzeto po tovrstnem kaznivem dejanju – opustitev pomoči osebi.

ki poda izjavo mora biti popolnoma poslovno sposobna (lahko tudi delna poslovna sposobnost + soglasje staršev/skrbnika + organa socialnega varstva) . Pri nas ne velja. To domnevo lahko izpodbijejo s tem. čl.odpoved. grožnje. ZZZDR je potrebno soglasje CSD. kot da je umrl pred zapustnikom o njegov delež dedujejo njegovi potomci na podlagi vstopne pravice o če potomcev ni ali nočejo dedovati pride do akrescence 35 . Izpolnjevati mora določene pogoje: . ki je s premoženjem že razpolagala. ko izrecno izjavi. da izjavijo. Primer: starši se odpovedo dediščini mladoletnih otrok kot njihovi zakoniti zastopniki => ne gre za vstopno pravico otrok. če izjavi izrecno.oseba. Izjava velja za dediča. Je prehod dedičeve pravice odpovedati se dediščini na njegove dediče. Ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče kot sestavni del njegove zapuščine.oporočni dedič: o dedni delež gre zakonitim dedičem o razen. je ena od upravičenj njegove dedne pravice. sile DEDNA TRANSMISIJA (134. se ji odpovedujejo.lahko jo izpodbijamo zaradi zmote. da dediščino sprejme. ZD) Institut. Če so otroci mladoletni. je dedovanje pravice odpovedati se dediščini. da dedujejo potomci na podlagi vstopne pravice iure proprio – po svojem pravu. Med delacijo in akvizicija nastane prehodno obdobje – ležeča zapuščina – hereditas iacens. IZJAVA O ODPOVEDI DEDIŠČINI Dediščini se ne more odpovedati oseba. da volja prednika lahko izniči učinkovanje vstopne pravice ni v skladu z načelom. PRAVNA POSLEDICA ODPOVEDI DEDIŠČINI (133/4 ZD) Šteje se kakor.Dediči pridobijo dediščino IPSO IURE. akrescenca) .Argumenti proti: o možnost. da odpovedujoči ni nikoli postal dedič. da osebe poklicane k dedovanju. dediščino sprejemajo. Dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka – se ni odpovedal dediščini => pravica odpovedati se dediščini preide na njegove dediče. Za pridobitev ni potrebno nikakršno njihovo ravnanje => ni jim treba izjaviti. Umrli dedič je postal dedič v trenutku smrti zapustnika. pred zapuščinskim sodiščem ali drugim okrajnim sodiščem . če je bila volja oporočitelja drugačna (substitucija. .je nepreklicna – ni je mogoče spremeniti . Velja domneva. ki je vezan na sistem ipso iure pridobitve dediščine. Lahko jo poda dedič do konca zapuščinske obravnave. dokler sodišče ne izda sklepa o dedovanju. čl.zakoniti dedič: o ravna se tako. neodvisno od pravice prednika – morali bi dedovati neodvisno od volje prednika o tudi ni v skladu z načelom. ali pogojevana z rokom ali pogojem. če je nedvoumno taka zapustnikova volja DEDNA IZJAVA – izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine Je enostranski pravni posel inter vivos. da sprejemajo dediščino. da se zakoniti dedni red spremeni le.ne more biti delna.izjava mora biti podana v določeni obliki. . Trenutek uvedbe dedovanja (delacija) sovpada s trenutkom pridobitve dediščine (akvizicija). za domnevno odpoved ni potrebna dovolitev CSD (133/2 ZD).določba je rezultat nezadostno omejevane roditeljske pravice . da se ji odpoveduje v svojem imenu. Pravica. ki se je dediščini odpovedal in za njegove potomce. bremeni . Za njegove potomce ne velja. da dediščine ne sprejemajo. Usoda prostega dednega deleža je odvisna od tega ali je odpoved dal: . ki velja za potomce je večji premik v premoženju otroka – po 111. Sistem sprejemanja dediščine: dedič pridobi dediščino samo. da se odpove dediščini.

ki zadevajo zapuščino Postavi ga zapuščinsko sodišče in o tem obvesti socialno varstvo.če so dediči neznani: o ne ve se ali je kaj dedičev o ni znano prebivališče dedičev . Ko je skrbnik postavljen dediči izgubijo upravljanje z dediščino. da bo po delitvi dediščinske skupnosti izročil predmet zapuščine.opravlja funkcijo.če zahtevajo dediči pride do kolacije – načelo enakega obravnavanja sodedičev . ki predstavlja njegov dedni delež PRENEHANJE SKUPNOSTI SODEDIČEV – z delitvijo dediščine . Če ni izvršitelja oporoke. Vsak sodedič lahko pod določenimi pogoji razpolaga s svojim dednim deležem  ne more razpolagati z deležem na posameznih zapuščinskih stvareh. ZAČASNI SKRBNIK ZAPUŠČINE (131. če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine. če razpolaga z zapuščino). osebe. si sodediči pomagajo tako.izpeljejo jo lahko sami sodediči ali pa jo izvede sodišče . Ta traja praviloma dokler dediščine med seboj ne razdelijo. t. Sodedič lahko pred delitvijo dediščine odstopi svoj dedni delež: . ki bi jo sicer opravljali dediči skupno .zastopa prave dediče. V trenutku zapustnikove smrti med sodediči nastane glede dediščine skupnost. vsak sodedič pa v določeni meri razpolaga s svojim dednim deležem. Za posle redne in izredne uprave se zahteva soglasje vseh. Gre za skupno lastnino – vsem dedičem skupaj gredo pravice in obveznosti.zapuščina postane družbena lastnika => ni dedičev SODEDIČI Po istem zapustniku deduje več oseb.sodišče postavi na predlog sodedičev upravitelja zapuščine .sodediču: nanj prenese svojo dedno pravico. ker deleži niso določeni – deljena je samo dedna pravica. kadar je to potrebno o dediči ne morejo/nočejo skrbeti za zapuščino o če je potrebno.j. ki se tičejo konkretne zapuščine . Imamo dva primera: . ZD) Postaviti ga je treba. Socialno varstvo lahko tudi samo neposredno postavi skrbnika. ki sestavljajo zapuščino. Začasni skrbnik: . čl. da poda izjavo o sprejemu dediščine (izrecno ali molče – npr. Subjekt dediščine so dediči kot enota. Dotlej dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. ki lahko postavi drugega skrbnika. Dejanja upravljanja dediči izvršujejo skupno in soglasno.v vseh primerih. da prepustijo upravljanje dediščine posebnemu upravitelju. ki vlada od zapustnikove smrti pa do konca zapuščinske obravnave glede tega ali bo poklicani postal dedič ali ne lahko le ta odpravi s tem.skrbi za zapuščino v korist dediča oz. da se uredijo pravice in obveznosti.sodediči medsebojno jamčijo za skrite fizične napake stvari. To velja za razpolaganje z dediščino kot celoto in za razpolaganje s posamičnimi stvarmi dediščine in pravicami (stvarnimi in obligacijskimi). Z njo se dedič odpoveduje pravici odpovedati se dediščini. ko preneha razlog iz katerega je bil postavljen: . ki bodo v sklepu za dedovanje ugotovljeni kot dediči Ima status skrbnika za posebne primere – zanj veljajo tudi določbe ZZZDR. Njegova funkcija preneha.zastopa dediče v razmerjih.Negotovost. svoj položaj sodediča .če gre za terjatev jamčijo za njen obstoj in izterljivost 36 . Izjemoma lahko dedič deluje sam. za pravne napake ter evikcijo . v korist vseh kot celote .na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju preidejo vsa upravičenja na dediče . če ob prehodu zapuščine na dediče nastanejo težave.tretji osebi: zaveže se ji.

Pri poplačilu zapustnikovih dolgov je treba uporabiti splošna pravila civilnega prava: . PROCESNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Zapuščinski postopek – pri nas poteka v nepravdnem postopku. ki to zahteva zapustnikov dolg v celoti . ko se zapuščina kot celota znajde v rokah ene osebe O D DG O V O R N O S T Z A Z A P U S T N I K O V E DOLGOVE Zanje odgovarjajo predvsem dediči (zakoniti.po načelu prior tempore potior iure Ta dolžnost obstaja dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine – za dolgove. zapuščina določi od dedičevega premoženja – separatio bonorum. zahteva plačilo od nekaterih ali vseh dedičev po deležih. Morebitna pravna uvedba stečaja privede do enakega obravnavanja zapustnikovih upnikov. V notranjem razmerju – razmerju med sodediči se dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži. Vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža ne glede na to ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. če bi bili s popolnim poplačilom posameznega upnika oškodovani drugi upniki zapustnika. 37 . ki niso poplačani ne ugasnejo. Naše pravo ne pozna instituta convocatium creditorum = dedič odgovarja v višini podedovanega premoženja tudi.dedič je dolžan poplačati vsakemu upniku. Dedič ne more izročiti zapuščine zapustnikovim upnikom namesto poplačila terjatev (izročitev iure crediti). Po tem. ki jih določa sam. če ni v oporoki določeno drugače. ko zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranko na pravdo ali upravni postopke. da deduje več sodedičev so nerazdelno solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove. ZD – primeri. Namenjen je varstvu in uveljavljanju pravic do zapuščine predvsem dedne pravice. oporočni in nujni) oz. da postanejo solastniki posamičnih zapuščinskih stvari v sorazmerju s svojimi dednimi deleži do prenehanja skupnosti dedičev pride ipso facto. ko je sklep izdan se lahko pravice do zapuščine = dednopravni zahtevki uveljavljajo samo v pravdi. da bi se rešilo sporno dejansko vprašanje od katerega je odvisna odločba v zapuščinskem postopku. država (zapuščina brez dediča). dedič ne odgovarja. Če je dedič upniku plačal več kot odpade nanj dolga glede na njegov dedni delež lahko zahteva povračilo od sodedičev. To bi vplivalo na obstoječi sistem dedovanja.gre do višine vrednosti podedovanega premoženja .- - delitev je lahko: o fizična o civilna: en dedič prevzame zapuščino ali del zapuščine in drugim sodedičem izplača vrednost njihovih dednih deležev denarju o solastništvo: dediči se dogovorijo. To bi morali omogočiti že za časa življenja fizične osebe. Dolgovi. Naše pravo ne pozna neomejene odgovornosti – ultra vires hereditetis. Zapustnikov upnik lahko terja plačilo dolga od kateregakoli sodediča samo do višine vrednosti njegovega dednega deleža oz. Samo iz zapuščine se poplačajo dolgovi zlasti tedaj. Dediči odgovarjajo tudi tedaj. V primeru. č. kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov. ampak postanejo naturalna obligacija. Sklep o dedovanju/volilu – je pravnomočna odločba zapuščinskega sodišča. kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izključil. 210. Odgovornost dediča je omejena: . Ni mogoče izpeljati stečaja – konkurza o zapuščini. ki presegajo to vrednost.odgovarja dedič s celotnim svojim premoženjem (podedovanim in lastnim) – pro viribus nered itatis. Pravdni in upravni postopek sta v pomoč pri odločanju v zapuščinskem postopku.

Pristojnost ZD ureja samo razmejitev pristojnosti med domačim in tujim zapuščinskim sodstvom in krajevno pristojnost sodišča. Krajevna pristojnost Določa se po stalnem ali začasnem prebivališču zapustnika v času smrti. da je nekdo umrl ali je razglašen za mrtvega (164 ZD) .postopek se uvede tudi na predlog strank – zlasti dedičev Subsidiarna uporaba pravil pravdnega postopka – v zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka.sklep o dedovanju . Če uveljavlja kakšno pravico do dediščine oseba. Sodišče je dolžno paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost ves čas postopka. ki ležijo v SLO – izključna pristojnost SLO sodišča . Tudi če se ugotovi po končanem zapuščinskem postopku.nepremičnin. ki je pravilo v pravdnem postopku. osebe brez državljanstva. ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku. uporablja se Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (jurisdikcija za obravnavanje zapuščine njenega državljana.glede premičnin: o ZD o tem ne govori. Glede: . ki jo izda zapuščinsko sodišče.poseben sklep o volilu Je odločba.…) o na ozemlju RS je pristojno SLO sodišče o na ozemlju druge države je SLO sodišče pristojno. Izda se na podlagi vseh predlaganih dokazov strank in sodišča. ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine – uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja o tisti. da so v času zapustnikove smrti obstajala dejstva za katera zapuščinsko sodišče ni vedelo in jih zato ni moglo ugotoviti. Ne velja neposrednost. če ta noče obravnavat zapuščine Stvarna pristojnost ZD jo določa posredno: . ko sodišče izve.I. Postopek se uvede po uradni dolžnosti: .druge osebe.ne glede na višino vrednosti zapuščine Funkcionalna pristojnost Vse odločbe med postopkom izda sodnik posameznik. samo če po pravu države v kateri so premičnine ni pristojen njen organ oz.II.volilojemniki . ki ležijo v drugi državi – SLO sodišče je pristojno. Stranke zapuščinskega postopka . ki zahtevajo ločitev zapuščine od zapustnika Sklep . ki jim je nekaj naloženo o upniki zapustnika. samo če po zakonu tuje države ni pristojno tuje sodišče . Zapuščinska obravnava 38 .Zapuščinskega postopka ni mogoče ponovno uvesti niti obnoviti. če ZD ne določa drugače. je sklep o dedovanju ne veže.takoj.nepremičnin.dediči . stopnja: Višja sodišča . stopnja: okrajna sodišča . begunca. Prepovedana je prorogatio fori – stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti sodišča.

volilojemnike oz.redno pravno sredstvo: pritožba (suspenzivni in devolutivni učinek) .obnova zapuščinskega postopka ni mogoča => če so podani pogoji za obnovo po ZPP lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju. Stranke.sporna pravna vprašanja: spor praviloma reši zapuščinsko sodišče samo .je umrli zapustil samo premično premoženje. ki jih veže pravnomočen sklep o dedovanju so: .osebe.osebe poklicane k dedovanju po oporoki/zakonu . ki jo lahko vloži le javni tožilec . dediči pa ne zahtevajo . pravico do volila oz.sodišče z oklicem povabi osebe. ki mislijo.katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino .kdo so zapustnikovi dediči . Če se neznani dediči ne javijo v enem letu. določeno pravico do zapuščine v trenutku zapustnikove smrti. ki imajo pravico izločitve premoženjske mase iz zapuščine Oklicni (ediktalni) postopek: .dedne pravice . da je postala zapuščina brez dediča državna lastnina Zapuščinska obravnava rešuje vprašanja: .sporna dejanska vprašanja in v določenih primerih. ki jim je bila naklonjena korist .Odpade.dednopravni zahtevki. sodišče s sklepom razglasi. Gre za reševanje vprašanj. Vsebina sklepa: sodišče ugotovi: . ki ne izvirajo iz dedne pravice (npr.pravice do volila . da se opravi zapuščinska obravnava Sodišče razpiše narok na katerega povabi prizadete stranke: . da imajo pravico do dediščine naj priglasijo svoj zahtevek sodišču v enem letu od objave oklica. Z njim se razglasi za dediče.izredno pravno sredstvo: zahteva za varstvo zakonitosti. razen če zakon določa drugače – ZD je ne predvideva. ki so obravnavanje zapuščinskega postopka prejudicialna vprašanja Sklep o dedovanju je ugotovitvena ali deklaratorna odločba. volilojemnikom in drugim osebam Pravna sredstva: . ko gre za sporna pravna vprašanja: zapuščinsko sodišče napoti stranki naj rešijo spor v pravdi ali upravnem postopku. ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (samo.velikosti dednega deleža .ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje za katero sodišče ob izdaji sklepa ni vedelo. če jim ni po zakonu priznana pravica do uveljavljanja svojega zahtevka v pravdi Izjema = dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa: .osebe. Sredstva na podlagi katerega bi prišlo do odločanja Vrhovnega sodišča o zapletenih vprašanjih zapuščinskih zadev – enotnejša uporaba prava v RS. da sodi v zapuščino o ne opravi se nova zapuščinska obravnava o sodišče to premoženje razporedi z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju 39 . če je njihova pravica dednopravne narave).če sodišče ne ve ali je kaj dedičev. Objavi se na sodni deski in UL. Vrhovno sodišče jo zavrača => določb ZPP subsidiarno ni mogoče uporabiti glede izrednih pravnih sredstev => v nepravdnih postopkih (zapuščinski postopek) revizija ni dovoljena. Ne vsebuje izpolnitvenega ali dajatvenega izreka. če: . ki so dobile dedno pravico. če so dediči neznani ali imajo neznano prebivališče .umrli ni zapustil premoženja . zahtevana izločitev premoženjske mase iz zapuščine) .katere pravice iz zapuščine gredo dedičem.tiste. za druge upravičene osebe.

če je na novo odkrito zapustnikovo premoženje nekaj kar ni kmetija oz. ZD) Tožnik kot dedič (iz naslova zatrjevane dedne pravice – titulo universali) zahteva zapuščino. ki se šteje tudi za dediča – possesor pro hedere Dediščinsko tožbo se uporablja predvsem. Potrebna bo nova obravnava.naj tožencu naloži.dediščinska tožba kot ugotovitvena tožba ne zastara Kdaj dediščinska tožba ne pride v poštev? . Zastaranje dediščinske tožbe: . ki trdi. ko je bil toženec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedič.ZDKG 40 . da ima to zapuščinsko premoženje ali predmete zapuščine v posesti na temelju svoje dedne pravice. da ima toženec v posesti samo eno stvar iz zapuščine).potek roka ima za posledico izgubo tožbenega zahtevka – ne pomeni izgubo dedne pravice – ni prekluzije .da je on dedič ali sodedič – ugotovitveni zahtevek .da ima dedno pravico oz.da ima toženec zapuščinske predmete v posesti. njegovemu dednemu deležu ustrezajoči del zapuščinskih predmetov. ni moglo upoštevati vseh relevantnih dejstev o ni upoštevalo oporoke. Tožnik mora dokazati: . ki jih ima v posesti oz. da obstaja pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič od posestnika zapuščine in predpisuje roke za zastaranje te pravice (141. da nima dedne pravice. če bi imel od tega kaj koristi. naj mu izroči zapuščinske predmete. da obstajajo razlogi za obnovo postopka Dediščinska tožba = hereditas petitio = pravno sredstvo s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi.kadar je toženec posestnik zapuščinskih predmetov in svoje posesti ne opira na dedno pravico => obstaja posestno varstvo .. Kadar oseba. Gre za dve zapuščinski masi. ne spada v kmetijo. Določa. če gre za sodediče. čl. Dedna pravica pa se lahko izjemoma uveljavlja tudi v pravdi. dejansko pa to ni. da ima močnejšo pravico od tiste na katero toženec opira svojo posest zapuščinskih predmetov .poteka rokov sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti .sodišče ni odločalo o zahtevku (samo premično premoženje) . ki misli. npr. kupna pogodba z zapustnikom DEDOVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV .- - to ne velja glede zaščitene kmetije. kadar najdeno premoženje sestavljajo tudi samo premičnine novi dedič se napoti na pravdo!!! o Dediščinska tožba Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek.posestnik stvari iz zapuščine opira svojo posest na singularni pravni naslov. Lahko se postavi samo ugotovitveni zahtevek. ki jih ima – dajatveni zahtevek Tožba mora vsebovati oba zahtevka (tudi v primeru. svoje pretenzije na dedno pravico ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku: . ki se obravnavata po različnih merilih. del zapuščine ali posamičen predmet od osebe. po uradni dolžnosti se opravi zapuščinska obravnava. sklicujoč se na dedno pravico Tožnik zahteva naj sodišče ugotovi: . če: o je prej ni bilo o najdeno premoženje sestavljajo nepremičnine o na zahtevo prizadetih oseb. ker zanjo ni vedelo o se izkaže.sodišče je odločalo vendar ni upoštevalo. ZD je ne ureja.

tako da je zagotovljena njena socialna. gospodarska in stanovanjska poslopja s funkcionalnimi zemljišči  kmetijski inventar – kmetijske priprave. Status se zaznamuje v zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru.uveljavlja se načelo pravičnosti – zmanjševanje ogrožanja eksistencialnega položaja dediča . ki prevzame kmetijo ostane na kmetiji. ki ga preveč ne obremenjujejo . Zagotavljanje načina pridobivanja in uživanja lastnine. ekonomska in ekološka funkcija. ki mu omogoča opravljati kmetijsko.velikosti: o srednje velike: min 5.Lastništva: o v lasti ene fizične osebe 41 .dediču naj se omogoči. max 100ha primerljive površine o osnova za primerjanje: 1ha njiv in vrtov o po izrecni zakonski določbi ne more dobiti statusa zaščitene kmetije tista kmetija. Ekološka funkcija Dedič.dediču se omogoča prevzem kmetije pod pogoji.dediču kmetije omogoča prevzeti kmetijo pod določenimi pogoji. da prevzame kmetijo pod pogoji. pravice.načelo nedeljivosti kmetij ob dedovanju o kmetijo praviloma deduje samo en dedič o izjemoma več dedičev .  podlaga za ekosocialni tip kmetijstva in omejena poseljenost prostora S posebno ureditvijo ni prizadeto ustavno načelo enakosti pred zakonom: . ki izpolnjuje posebne pogoje glede: . ki ga upoštevajo tudi druge pravne ureditve NAMEN je: . potrebnimi za eksistenco.prepoved delitve kmetij . orodje. ki jo sestavljajo samo gozdovi o v kmetijo spadajo:  nepremičnine – kmetijska zemljišča. socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij NAČELA: .ustvarjanje možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske. živina  predmeti za opravljanje s kmetijstvom povezane dejavnosti  služnosti. .vzpostavljeno je razlikovanje na temelju posebnosti dejanskega položaja. ki ga preveč ne obremenjujejo PREDMET DEDOVANJA So zaščitene kmetije – kmetija. Socialna funkcija Omogoča eksistenco določenih kategorij ljudi: . članstva  o tem katera kmetija ima status zaščitene kmetije odloča upravna enota po uradni dolžnosti. gozdarsko in dopolnilne dejavnosti ma kmetiji v obsegu. ki ga preveč ne obremenjujejo  omejena je svoboda oporočnega razpolaganja o LP in oporočno razpolaganje se uresničujeta skladno z namenom stvari in splošnim interesom opredeljenim v agrarni politiki države Ekonomska funkcija Onemogočena je drobitev srednje velikih kmetij  ohrani se kmetijsko – gozdarska gospodarska celota => smotrno gospodarjenje in konkurenčna sposobnost na trgu s kmetijskimi proizvodi.Ohranjanje bivanjske kulture.preprečitev drobitve zaščitenih kmetij . gozdovi.

ki niso dediči tudi po drugem. ki: . kot da so v enakem sorodstvenem razmerju tudi do drugega umrlega zakonca. ne sodi v skupno premoženje => posebno premoženje preživelega zakonca => ni ga mogoče dedovati . soupravičencema Kmetije. lastnini Gre za kmetijo kot gospodarsko celoto. če ima zakonito dedno pravico .če se ne sporazumejo. ki je svoj namen delati na kmetiji izkazal na način določen v zakonu – se poklicno usposabljajo za delo na kmetiji . ima prednost tisti.če sodi kmetija v celoti ali v pretežnem delu v posebno premoženje enega izmed umrlih zakoncev. Če po enem od zakoncev obstajajo dediči. njegovega potomca  izražanje ni v redu – kmetija ni stvar – govoriti moramo o skupni lastnini.deduje tisti.če konkurirajo osebe. ki mu je kmetija pripadala .če je preživeli zakonec kmetijo že imel pred sklenitvijo ZZ.zaščitena kmetija je v solasti enega starša in enega otroka/posvojenca oz.pripadajo eni osebi kot lastniku/upravičencu/zavezancu .pripadajo zakoncema kot njuno skupno premoženje ali kot posebno premoženje enega ali drugega . ne morejo imeti statusa zaščitene kmetije in se torej ne dedujejo po posebnih predpisih ZDKG. da lahko gospodari s kmetijo. se dediče določi glede na kriterije prvega pripadnostnega položaja . ki jih ta določba zakona ne navaja.če zapustnik nima zakonca. ki ima namen delati na kmetiji – sporazumno ga morajo izbrati vsi dediči .pod enakimi pogoji ima prednost zakonec. morebitna želja preživelega zakonca zapustnika Drugi pripadnostni položaj: .otroci zapustnika in prej umrlega zakonca imajo prednost pred otroci rojenimi v drugem zakonu – dedič kmetije naj bo potomec tistega. ki pripadajo več osebam ali osebam. solasti ali skupni lasti zakoncev o v solasti enega od staršev in otroka/posvojenca oz. potomcev. solasti ali skupni lasti zakoncev . ZDKG – uveljavlja pravila o treh pripadnostnih položajih zapustnika do kmetije in v primerih konkurence določenih oseb pri dedovanju.o v lasti.če je nima. sozavezancema. ki je pripadal zapustniku je preživeli zakonec .dedič dela umrlega. kmetija je pripadala njegovi materi ali očetu imajo prednost dediči po očetovi ali materini strani. ZAKONITO DEDOVANJE Dedič je lahko oseba. ki so usposobljene za druge dejavnosti.pripadajo enemu od staršev/posvojitelju in njegovim potomcem/posvojencu in njihovim potomcem kot solastnikoma. slednje ne pridejo v poštev . imajo prednost pri dedovanju njegovi sorodniki Tretji pripadnostni položaj: . Tri pripadnostni položaji: Prvi pripadnostni položaj: .če zakonca umreta istočasno – komorienca – dediča določamo po kriterijih prvega pripadnostnega položaja. Upoštevajo se pravila o dednih redih po ZD. da je potomec preživel prednika – kot njegov pravni naslednik je pridobil tudi njegov del . .deduje potomčev zakoniti dedič 42 . . se ti v primeru istočasne smrti zakoncev obravnavajo tako. ki je glede na zakoniti dedni red po ZD poklicana k dedovanju. solastnini.zaščitena kmetija je v lasti.dedič dela kmetije. ko je zaščitena kmetija pripadala samo eni osebi = zapustniku . njegovega potomca .Če kljub porabi zgornjega pravila ostane še nekaj dedičev imamo dva dodatna kriterija: o bližina sorodstva o boljša usposobljenost za kmetovanje. ki so usposobljene ali se usposabljajo za kmetijsko dejavnost z osebami.položaj.če umreta hkrati obstaja neizpodbojna domneva. če je za to sposoben . jo sestavljajo stvarne in druge pravice in obveznosti. je preživeli solastnik.

v roku. če je v istem dednem redu več sodedičev in lahko vsaj eden izmed njih deduje kmetijo o Če ni nikogar – po splošnih pravilih – deduje dedič oddaljenejšega dednega reda o Iz razlogov pravičnosti lahko sodišče onemogoči dedovati zaščiteno kmetijo dediču. če nima zaščitene kmetije  Če takega dediča ni oz. ki deduje kmetijo.…). bodisi obstaja dvom.tudi če so dediči nevredni ali se dediščini odpovejo: o če ni nobenega zakonitega dediča. Sodišče je dolžno upoštevati zlasti gospodarsko zmožnost kmetije Izdatki dediča kmetije zaradi drugih obveznosti . če bi izdatki zaradi plačila deležev in drugih obveznosti presegli vrednost zaščitene kmetije. o Preprečitev/izključitev ni mogoča. upoštevaje načelo izključnosti po dednih redih in bližnje sorodstvo.sodišče lahko na zahtevo dediča.dedič je bodisi očitno nesposoben za trajno gospodarjenje s kmetijo (telesna. ZDKG – posebej ureja povečanje oz. Izključitev določenega dediča iz prevzema zaščitene kmetije S tem se prepreči dedovati zaščiteno kmetijo dediču. V te deleže se obvezno. Vrednost ne sme biti večja od vrednosti deleža. izključitev dediča. duševna bolezen).dolžnost dediča kmetije. če te stvari niso pomembne za gospodarsko sposobnost zaščitene kmetije. na kmetiji nimajo dednih deležev – kmetija se ne sme deliti. po uradni dolžnosti vračunajo volila in darila. ki je dedoval kmetijo – ta je dolžan poplačati deleže v denarju in ne v naravi. zmanjšanje deleža: . ki so poklicani k dedovanju po splošnem dednem redu => zaščitena kmetija se izjemoma lahko razdeli po fizičnih delih. ki ga določi sodišče glede na gospodarske zmožnosti kmetije in socialne razmere dediča. njegov delež poveča. ki že ima zaščiteno kmetijo ne pride v poštev . posvojenci in njihovi potomci Te osebe imajo pravico do deleža. ki sicer izpolnjuje pogoje in ustreza merilom. Praviloma je to pet in največ deset let. če nima sredstev za preživljanje . če to zahteva sodedič istega dednega razreda  Kmetijo deduje naslednji dedič po merilih iz prvega pripadnostnega položaja. Za pomembne odločitve vstopi kolizijski zastopnik. Njim gredo dedni deleži. ko bodo vsi potencialni dediči polnoletni in sicer na predlog otroka. če ni take zahteve. Njihovi dedni deleži predstavljajo terjatev do dediča. V vmesnem času gre za skupnost dedičev . PRAVICE DRUGIH DEDIČEV . če je dediču onemogočeno samo fizično delo na kmetiji. CSD. nepremičnine. samo če so po pravilih ZD v konkretnem primeru poklicane k dedovanju. Znesek deleža se valorizira.Prestavitev določitve dediča na kasnejši čas Če so med zakonitim dediči mladoletni otroci/posvojenci se odloži izbira dediča na čas. o Izključitev je mogoča samo.otroci. da bo dedič s kmetijo dobro razpolagal (zapravljivost. ki bi izpolnjeval posebne pogoje => kmetijo dedujejo dediči. O tem odloča sodišče samo na zahtevo sodediča.starši . sodišče delež zmanjša. ki že ima zaščiteno kmetijo. zakonca.na zahtevo dediča. premičnine. Upoštevati je treba tudi možnosti povečanja ali zmanjšanja zakonitega dednega deleža. ki po vrednosti ustrezajo nujnim deležem po ZD. da mladoletnim dedičem zagotovi usposobitev za samostojno življenje => ti izdatki se vštevajo v deleže mladoletnih dedičev 43 . alkoholizem. ki ne deduje kmetije.zapustnikov zakonec oz. Razlogi: . Izjemoma lahko izplača tudi v obliki zemljišča. zunajzakonski partner .

da preživeli zakonec na kmetiji dela . ki je posebno premoženje zapustnika. ki bi bili nujni dediči po ZD). da zagotovi sredstva za življenje polnoletnim zapustnikovim potomcev. ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju zapuščine. Če se spremenijo razmere lahko sodišče ponovno uredi to preužitkarsko razmerje o če se spremenijo razmere:  pri zakoncu  postane življenje na kmetiji nevzdržno  pri dediču kmetije o to lahko zahteva samo preživeli zakonec (po besedilu zakona) o logično. Gre jim polna vrednost izločenega dela v denarju in ne v naturi. ki je dedoval kmetijo.da je preživeli zakonec lastnik. če se je sposoben preživljati iz lastnega premoženja. da zapustnikovemu preživelemu zakoncu. kmetijskega zemljišča. ki so zapustniku najbližje. da to lahko zahteva tudi dedič kmetije Pravica do užitka zaščitene kmetije gre preživelemu zapustnikovemu zakoncu.da dedič kmetije ni dopolnil 25 let in je potomec zapustnikovega ali preživelega zakonca . Večinoma ni skupne lastnine zakoncev na kmetiji. ki ni dedoval kmetije pod posebnimi pogoji: . ko: . ki zaradi duševne ali telesne prizadetosti ne morejo sami pridobivati teh sredstev.če kmetijo pred potekom desetih let od prevzema preneha namensko uporabljati. ki ga določi sodišče. v roku. če zapadejo v plačilo v tem času – samo iz presežkov donosa zaščitene kmetije.Krog oseb je določen v 14. Izplača ga le do vrednosti njegovega prispevka k povečanju vrednosti kmetije. NUJNI DEDIČ – obravnava ZDKG v okviru predpisov o oporočnem dedovanju .omejevaje zapustnikovega prostega razpolaganja s premoženjem za primer smrti pa tudi življenja . naklonil maj kot bi dobile. da se iz zapuščine izloči vrednost dela. čl. če bi prišlo do zakonitega dedovanja (po ZDKG) . Zapustnik ne more odpustiti dejanj. KI SO ZAPUSTNIKU POMAGALE PRIDOBIVATI Oni lahko zahtevajo. ki jih je pridobil z odtujitvijo . Izplača ga dedič. pod pogojem. Če jih ni je deleže dolžan izplačati dedič kmetije. ki ni dedoval kmetije. da kmetija te izdatke zmore – vštejejo se v nujni delež prizadetih potomcev dolžnost dediča kmetije. solastnik. zakonitem po ZDKG . Ta rok ne sme biti daljši od dveh let. skupni lastnik zaščitene kmetije (ta določba ni logična) V času. členu – kot pri zakonitem dedovanju . vendar jih je zapustnik v oporoki prezrl oz. Enako velja za oporočnega dediča (krog nujnih dedičev je zmanjšan – v tem primeru poplača tiste.Oporočitelj lahko razdedini nujnega dediča POSEBNE PRAVICE ZAPUSTNIKOVEGA ZAKONCA IN POTOMCEV.- dolžnost dediča kmetije. jim mora poplačat razliko med zakonitimi dednimi deleži (po ZDKG) in zakonitimi dednimi deleži po ZD.23. ki je dedoval kmetijo mora izplačati zakonite dediče (na njihovo zahtevo) oz. ZDKG: nujni delež pripada določenim osebam . V SLO večinoma kmetije kot podedovano premoženje pripadejo enemu zakoncu. 44 . gozda. ne vloži sredstev.dedič odtuji kmetijo ali njen znatni del preden preteče 10 let od prevzema kmetije in v enem letu od odtujitve ne pridobi druge kmetije.Nujni delež je enak nujnemu deležu po ZD oz. na njegovo zahtevo zagotovi »doživljenjsko preživljanje« => ustrezneje je govoriti o preužitku – ta pravica zakoncu ne gre. ki imajo za posledico dedno nevrednost! ODTUJITEV KMETIJE Dedič.da je preživeli zakonec v času zapustnikove smrti živel na kmetiji . ko ima pravico do užitka zakonec ne more uveljavljati pravice do preužitka! V tem času je zakonec dolžan upravičenim dedičem izplačati deleže.

da lahko dedič kmetije zahteva zmanjšanja dajatev zaradi poslabšanja gospodarskih razmer. da lahko oporočitelj postavi za dediča praviloma eno fizično osebo. Predmet volila so lahko: . Izjemoma lahko postavi dve fizični osebi – če kmetijo zapusti: . ki sestavljajo kmetijo . da dediči ne bodo prikrajšani v nujnih deležih Omejitve razpolaganj s kmetijo s pravnimi posli med živimi .izročilna pogodba .volila drugih predmetov.ne moreta skupaj gospodariti . kdo bo po razvezi gospodaril na kmetiji in kako se bodo delili rezultati gospodarjenja. ki spadajo v kmetijo – paziti je treba. sporazumno razpolagati s stvarmi => v nasprotju z ZZZDR: s posebnimi premoženjem razpolagata sama => poseben premoženjski režim. Oporočitelj lahko prosto razpolaga z nepremičninami. je volilo nično. pomembno je. da je neko določilo ali oporoka na splošno v nasprotju s pravili => ničnost. da se dogovorita.ni mogoča fizična delitev . Še bolje bi bilo skleniti ženitno pogodbo.pogodba o preužitku . To pravico lahko sodišče na zahtevo zakonca oz.pogodba o dosmrtnem preživljanju . ko prevzameta kmetijo. ki ni del kmetije. premičninami. Uvede se zakonito dedovanje.stavbna zemljišča .svari in pravice. če vrednost teh volil ne presega določenega % vrednosti zapuščine Če oporočitelj tega ne upošteva. potomca spremeni v pravico dosmrtnega preživljanja v breme dediča kmetije.darilna pogodba za primer smrti Ne sme oporočitelj (zapustnik) razpolagati z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami ZDKG Obid ZDKG => ničnost: . po ZD. če ne presegajo določenega % vseh kmetijskih površin. Omejitve oporočiteljeve volje glede volil Oporočitelj ne sme nakloniti volila.šele po desetih letih od prevzema jo lahko odsvojita V njunem interesu je.zakoncema – posebno premoženje enega ali drugega. katerega predmet so kmetijska obdelovalna zemljišča.enemu od staršev in otroku/posvojencu oz.Prevzemnik kmetije bo zaradi tega prispevka okoriščen. neveljavnost. Boljši od pravice do dosmrtnega preživljanja bi bil preužitek v korist zakonca/potomca.razloge upravičenca .… premoženjem. Sodišče sme na zahtevo dediča kmetije zmanjšati: . V primeru. Pri tem mora sodišče upoštevati: . Zakonca morata skupno. OPOROČNO DEDOVANJE Omejitve oporočiteljeve volje glede postavitve dediča kmetije ZDKG določa.osebna razmerja . njegovemu potomcu – v skupno premoženje Fizična delitev je prepovedana.gospodarsko sposobnost kmetije Če se spremenijo razmere lahko sodišče pravico dosmrtnega preživljanja spremeni .izročilna pogodba (sopogodbeniki niso bližnji sorodniki) 45 .neobdelovalna zemljišča. in tu je ratio izločitve. Problematično pa postane pri razvezi ZZ: . ki spadajo v kmetijo pa samo. ker kmetije nista dobila z delom .denarna volila .

Premoženje ob pravnomočnosti denacionalizacije. Praviloma je to prejšnji lastnik podržavljenega premoženja. ZZZDR.če pa ni. imajo določena upravičenja o možnost uveljavljati pravico do denacionalizacije:  če je oseba. po njeni pravnomočnosti po uradni dolžnosti. tudi če je ta umrl. da bodo dedovale denacionalizirano premoženje = pravni nasledniki.  Kaj če so osebe. pa je bilo državljanstvo priznano . UPRAVIČENCI DO DENACIONALIZACIJE . se z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere – 221. čl. ki ji je bilo premoženje podržavljeno. čeprav to še niso. Zgodi se sprememba zemljiško – knjižnega stanja na podlagi odločbe. ki naj bi bili dediči/volilojemniki po oporoki – če je z oporoko razpolagal z podržavljenim premoženjem . potencialnim dedičem prvega dednega reda. ki ji je bilo premoženje podržavljeno umrla ali bila razglašena za mrvo  krog dednih upravičencev se presoja izključno po pravu RS. osebnem razmerju z upravičencem (zakonito dedovanje) ali če mu je upravičenec naklonil denacionalizirano premoženje ali del tega (oporočno dedovanje) • To izkaže s prejšnjim sklepom o dedovanju v katerem je določen kot dedič. Resnični dednopravni upravičenci bodo določeni v sklepu o dedovanju. že po tujem pravu  pravice do uveljavljanja denacionalizacije imajo vse osebe iz kroga zakonitih dedičev (upoštevati je treba pravila o izključenosti) in vse osebe. Izjema: če so dediči določeni. To je lahko tudi potencialni pravni naslednik upravičenca.DEDOVANJE DENACION ALIZIRANEGA PREMOŽENJA ZDen: lahko se izpelje zapuščinski postopek denacionaliziranega premoženja. šele ko postane odločba pravnomočna.osebe. ki niso dedovali zapustnikovega premoženja – brez podržavljenega – ob zapustnikovi smrti. bil razglašen za mrtvega. da bo dedoval denacionalizirano premoženje • Da ima dedni naslov – da je v določenem krvnem. da uveljavljajo pravico do denacionalizacije  Vlagatelj zahteve mora izkazati pravno nasledstvo: • Da obstaja možnost.osebe za katere je verjetno. Skrbi za premoženje v interesu dedičev => oseb. ki pridejo v poštev kot dediči prvega reda dedovanja po osebi. da pride do oporočnega dedovanja denacionaliziranega premoženja  lahko jo uveljavljajo tudi potencialni dednopravni upravičenci. ki so upravičenci denacionalizacije umrle (če oseba. ki ni bil lastnik denacionaliziranega premoženja  Bivši lastnik sploh ni imel zakonca ali potencialnih dedičev – ni nobenega upravičenca do denacionalizacije => ne more priti do denacionalizacije o Pravica do vložitve zahteve za denacionalizacijo = aktivna legitimacija + stranka v postopku  Konkretizacija upravičenja potencialnih pravnih naslednikov upravičenca. na katere je prešlo den. Dednopravna razmerja imajo posledice že pri sami denacionalizaciji. ki ji je bilo podržavljeno premoženje ni upravičenec – v času podržavljenja ni bil državljan Jugoslavije.je bil že opravljen zapuščinski zahtevek v katerega ni bilo zajeto podržavljeno premoženje  denacionalizacijo so zahtevali potencialni pravni nasledniki upravičenca. Njegovo delo obsega: 46 . pa le če se zakoniti dediči strinjajo. Kot lastnik se vknjiži prejšnji lastnik. vendar v tem sklepu še ni zajeto podržavljeno premoženje ODLOČBA O DENACIONALIZACIJI Glasi se na ime upravičenca. ni upravičenec)? • pravico do denacionalizacije uveljavljajo potencialni nasledniki upravičenca. če gre za premičnine. ki ji je bilo premoženje podržavljeno o če oseba. SKRBNIK ZA POSEBNE PRIMERE Če je upravičenec do denacionalizacije umrl.

člena ZDen.že prej: zapuščinsko sodišče postavi upravitelja zapuščine = denacionaliziranega premoženja POSEBNA PRAVILA ZA DEDOVANJE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA Izpeljava novega zapuščinskega postopka Če je upravičenec do denacionalizacije mrtev + . odstavka 74.opravljen je bil zapuščinski postopek s pravnomočnim sklepom o dedovanju + . POSEBNA PRAVILA MATERIALNEGA PRAVA Dedovanje se uvede v tem postopku z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji Sodišče glede tega premoženja izpelje nov zapuščinski postopek (uporabljajo se materialne in procesne določbe ZD).ni bilo oporočnih razpolaganj . ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji => obligatorno v vseh primerih denacionalizacije.denacionalizirano premoženje je večje od premoženja o katerem je bilo odločeno v zapuščinskem postopku . Odstop od pravila ZD o najdenem premoženju po pravnomočnosti sklepa o dedovanju => ni nove zapuščinske obravnave – sodišče ga razporedi s sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. da je prišlo o napake v redakciji in. Ali je treba uporabiti določbe ZDKG v primeru denacionalizirane zaščitene kmetije – ZDen tega ne ureja => USTAVNA DOLOČBA l. ki jih pravo ureja. dediči so podali dedne izjave. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDen => pri dedovanju denacionaliziranega premoženja se uporabljajo tudi določbe ZDKG. Določba 74/2 ZDen se nanaša na izključitev uporabe ZDKG => je v nasprotju z 67. ki določata. če je upravičenec umrl. sklenjene so bile dednopravne pogodbe Če: . in 71.ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen .ni bilo dednopravnih pogodb pravilo o novem zapuščinskem postopku ne pride v poštev in uporabi se splošno pravilo ZD => sodišče razdeli denacionalizirano premoženje s posebnim sklepom na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju. Zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.- začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja zastopanje dedičev = pravih dedičev zanj veljajo pravila ZZZDR – pravni položaj skrbnika in razmerja do socialnega varstva Njegov pravni položaj je enak pravnemu položaju začasnega skrbnika zapuščine po 113. Funkcija preneha: . da je pravilno odločbe o denacionalizaciji.zaradi prepričanja. 78/1. 19. ZD – ne postavi za zapuščinsko sodišče. člen ZDen 78/1 – dedovanje se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju (delacija) 78/2 – dediščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (akvizicija) - 47 . To je sporno – Zupančič meni.ni bilo dednih izjav . ker: . čl. da podržavljeno premoženje ne spada v zapuščino je morebitni zapustnik napravil določena oporočna razpolaganja.sodišče ni odločalo o dedovanju premoženja.1997: razveljavitev 2. čl URS. Nov zapuščinski postopek je logičen. da posebna ureditev omogoča dediču kmetije materialno eksistenco  ZDKG je treba uporabi v vseh življenjskih primerih.

da pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji še ni zapuščine  ZDen je z odločbo.pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji se ne more uvesti dedovanje => predmeta dedovanja še ni . Uporabi se za vse zapuščinske postopke. V vmesnem času: med uvedbo dedovanja in prehodom dediščine gre za položaj podoben ležeči zapuščini – če to premoženje ne bi imelo subjekta.Kritika argumentov nasproti prvotnemu besedilu: . če je uvedba dedovanja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanja => pride do nekakšne transmisije dedne pravice => gre za popolnoma drugačno rešitev. ki je zavezanec …?! … posestnik teh stvari => zato se postavi skrbnik po 221. Kaj pa če tega akta ni. d)Ustavno sodišče razveljavi ustavno odločbo U-I-138/99-41 leta 2001 .Subsidiarna uporaba ZD ob ZDen => po ZDen niso določene pravne posledice trenutka uvedbe dedovanja => ZD določa. vendar ga ima = pravna oseba. da se uvede dedovanje z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju je (ZDen) določil čas po katerem se: • Presoja dedna sposobnost dedičev • Določa krog dedičev – smisel = da se krog dedičev. da je trenutek uvedbe dedovanja pomemben za: o Prehod zapuščine na dediče o Določitev kroga dedičev o Presojo dedne sposobnosti/dedne nevrednosti o Za začetek teka roka za uveljavljanje pravice zahtevka zapuščine  ZDen ima glede prve in zadnje posebno ureditev => ti dve posledici nastopita s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji  ZDen s tem upošteva dejstvo.gre za rešitev. c)Novela '98 sprememba 78/1 ZDen => uvedba dedovanja denacionaliziranega premoženja  dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji  prehod zapuščine/dediščine na dediča. Oporočni dedič umre pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizacije => dedujejo dediči oporočnega dediča.a) 78/1 – njegovo besedilo je sporno! Odločba o dedovanju je sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku opravljenem ob smrti upravičenca – prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja. ker ni bilo zapuščinske obravnave? Smiselno bi bilo. ki do uveljavitve novele niso bili pravnomočno končani. kot je sprejeta v ZD. Roki: začnejo teči z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. Po ZD pa z dnem uvedbe dedovanja – zapustnikova smrt. čim bolj približa takšnemu. če do podržavljenja premoženja ne bi prišlo 48 . ki je bil ob smrti zapustnika = kakršen bi bil. Krog dedičev denacionaliziranega premoženja se presoja po dnevu pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji – pred tem še ni predmeta dedovanja Osrednja argumenta kritikov: . ZZZDR. da se dedovanje uvede z zapustnikovo smrtjo. ki izhaja iz sistema ležeče zapuščine Ta dva argumenta nadalje kritizira še ustavno sodišče (glej spodaj) b)smisel besedila 78/1 drugačen krog dedičev kot pa če bi bil relevanten dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji Oporoka – z njo razpolaga tudi s podržavljenim premoženjem.  možno samo.

na podlagi novele bi se spremenil krog dedičev samo.- ZDen je določil različne trenutke za uvedbo dedovanja in prehod zapuščine – s tem je upošteval posebnost položaja.pogodba o dosmrtnem preživljanju . razen če je v pogodbi izrecno določeno. ki so jih podali dediči do izdaje odločbe o denacionalizaciji o Veljajo po 80/1. ko oporočitelj razpolaga z oporoko tudi s podržavljenim premoženjem) dedič denacionaliziranega premoženja umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji o ne bi dedovali zakoniti dediči oporočnega dediča o dedovali bi dediči denacionalizacijskega upravičenca . njihovih pravnih naslednikov DEDNE IZJAVE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA .. ZDen v prvotnem besedilu. 81. čl. dane preden je bilo premoženje podržavljeno  Dedne izjave.o prejemu in odpovedi dediščini . čl. ZDen relevantna v primerih. čl. da je zajeto tudi denacionalizacijsko premoženje. kdaj se uvede dedovanje in določi krog upravičencev. 2. ZDen:  Dedne izjave. ker ob smrti ni bil izpeljan zapuščinski zahtevek? o Ustavno sodišče je določilo subsidiarno uporabo pravila ZD o uvedbi dedovanja v času smrti zapustnika – ta trenutek sodi v isto časovno obdobje kot pravnomočnost odločbe o dedovanju => zagotovljeno je enako obravnavanje vseh denacionalizacijskih upravičencev oz.pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja . dane v denacionalizacijskem postopku o Neveljavne:  Potencialni dediči denacionaliziranega premoženja so podali izjavo o odpovedi pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju – neveljavnost izjave o odpovedi neuvedenemu dedovanju DEDNOPRAVNE POGODBE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA . ko: o Oporočni dediči. nastalega z vrnitvijo odvzetega premoženja Ustavno sodišče meni. ki so dedovali v zapuščinskem postopku izvedenem po smrti denacionalizacijskega upravičenca v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji niso več živi o Drugačen krog dedičev glede na:  Prvotno besedilo: dedujejo dediči dedičev  Novela: dedujejo dediči denacionalizacijskega upravičenca: • V primeru.sporazum med prednikom in potomcem o odpovedi dediščini o v bistvu niso dednopravne pogodbe => te so po ZD neveljavne Neveljavne so tiste sklenjene pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. Kritike Zupančiča na ustavno odločbo: .predvsem je neustrezna ta odločba.izjava o odpovedi dediščini v korist določenega sodediča – po zakonu = sprejem + sočasni odstop dednega deleža sodediču o Nimajo pravnega učinka tiste. člen ZDen 49 . če bi oporočni (redki so primeri. da je v času uveljavitve novele ZDen že odločba o denacionalizaciji pravnomočna – novela posega v LP dedičev • Če denacionalizacijski postopke v času uveljavitve novele še teče – poseganje v pričakovane pravice • Po mnenju Zupančiča Ustavno sodišče s to obrazložitvijo ni odpravilo dvome o smiselnosti 78/1. da je sprememba 78/1. ker temelji na sistemu ležeče zapuščine – neskladnost ureditve – odpira vrsto vprašanj o npr. če ni sklepa o dedovanju.

Zapustnik se ni izjavil v oporoki glede tega premoženja. čl. dejansko ni imel. in ti premoženjski objekti ne spadajo v podržavljeno premoženje. Oporoka s katero je oporočitelj na splošno razpolagal s svojim premoženjem (ne da bi izjavil kaj to premoženje sestavlja) velja glede denacionalizacijskega premoženja. Oporočni dednopravni upravičenec pa ne more dedovati denacionaliziranega premoženja. Tehtanje argumentov: o za razveljavitev: ne dovoljuje ugotavljanja domnevne volje oporočitelja niti takrat. samo. Iz tega izhaja. ko bi delal oporoko. Oporoka brez dvoma izraža zapustnikovo pravo voljo. napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji glede denacionaliziranega premoženja. čl. da je ZDen dal prednost zakonitemu dedovanju ni kršil ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja. ki so kasneje nastale (to predlaga teorija). bi jo pa imel v času. Oporočni dediči ne morejo dedovati denacionaliziranega premoženja. o Teorija se s tem ne strinja – razmerje med zakonitim in oporočnim dedovanjem ni v celoti v dispoziciji zakonodajalca o S tega vidika je treba dati dedovanju. ZDen je pravilo 84/2 ZD spremenil v neovržno domnevo v prid zakonitega dediča => ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago ne pride v poštev! Volja zapustnika se upošteva samo. Ugotavljanje njegove domnevne volje bi bilo v bistvu konstruiranje njegove volje – to bi sprožilo številne spore => zato ni prišlo do razveljavitve. Mortis causa zapustnik razpolaga s premoženjem. katerim je bil del premoženja podržavljen niso razpolagali s tem premoženjem mortis causa. če je oporočitelj določil kateri premoženjski predmeti mu gredo kot dediščina.ni se odločilo za razveljavitev 81.če ni tako mora v oporoki to izrecno povedati. ki izvira iz zapustnikove volje prednost pred dedovanjem. če je to v oporoki izrecno določeno. da veljajo oporočna razpolaganja tudi glede denacionaliziranega premoženja. da gre za denacionalizirano premoženje oporočnim dednopravnim upravičencem tudi kadar oporočitelj tega ni izrecno določil. da oporočitelj daje prednost zakonitim dedičem . ki je sicer oporočitelj ni imel (neresnična. da ta oporočna razpolaganja veljajo glede podržavljenega premoženja. čl. da je zapustnik navedel. vendar pa ni zapustil zakonitih dedičev. ki mu je bilo odvzeto. 81. če bi predvidel okoliščine. samo če se z njimi strinjajo zakoniti dediči. Zakon izhaja iz domneve. Ustavno sodišče – Ustavna odločba U-I96/92 . Treba bi bilo uporabiti metodo dopolnjujoče razlage – upošteva se volja. ki ga je imel v času sestave oporoke o proti razveljavitvi: zapustnik v času. hipotetična volja). Gre za praznino v oporoki.glede soglasja zakonitih dedičev = 81/2 ZDen nejasen glede pravne narave soglasja in nepotreben => razpolaganje zakonitih dedičev inter vivos UPORABA TUJEGA PRAVA 50 . kadar je mogoče iz same oporoke in okoliščin. ZDen določa. premoženja. ki je podržavljeno. V oporoki ni izrecno navedel. ZDen bi bilo treba spremeniti: Da bi bilo omogočeno tudi glede dedičev denacionaliziranega premoženja ugotavljati pravo zapustnikovo voljo. čeprav samo hipotetična. da gre za podržavljeno premoženje. ZDen za vprašanje primernosti zakonske ureditve => to ni v pristojnosti ustavnega sodišča => s tem. Večina oporočiteljev. . ki je predmet denacionalizacije ravnal enako kot s premoženjem. razen če kot svojci pridejo v poštev za zakonito dedovanje Določbo 81. ZDen. ko je napravil oporoko. ker so ga odpisali. ki izvira iz volje države . Za veljavnost oporočnega razpolaganja ni treba. samo če ni zakonitih dedičev. da bi oporočitelj s premoženjem. čl. če jo je izrecno izrazil => preferiranje zakonitega dedovanja => ni v skladu s svobodo testiranja. ki so obstajale v času sestave oporoke zanesljivo sklepati. da gre pri vsebini določbe 81. Z razlago naj se ugotovi zapustnikova volja.Ustavno sodišče pravi.Oporočna razpolaganja.

s katerim je bil končan prejšnji zapuščinski postopek) ali njej enako listino o dedovanju (74/1. če do tega dne niso bila pravnomočno rešena in da ima vsakdo pravico zahtevati spremembo posamičnega akta. predvsem tiste.uvedba dedovanja .12.Če je bil zapustnik – upravičenec do denacionalizacije tujec. ZDen Določal je. ZAHTEVEK ZA VRNITEV PREMOŽENJA.prehod zapuščine na dediče . predvsem odločbo o denacionalizaciji 51 . člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. določene s pravnomočno odločbo sodišča => v nasprotju z načelom delitve oblasti in prepovedjo retroaktivne veljave zakona.zapuščinsko sodišče tega premoženja ne more razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. če mu je bila z njim kršena pravica. ZAHTEVEK ZA POPOLNO PREMOŽENJE ZAPUSTNIKA. NOV ZAPUŠČINSKI POSTOPEK Z njim ni dovoljeno posegati v pravna razmerja nastala na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. se le to vrne njegovim dedičem – osebam. Če dediči s tem (sklepom o dedovanju) ne soglašajo je treba ugotoviti na kašni podlagi je bil sklep izdan. Zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja . Ne uporablja se niti za razmerja nastala pred dnem objave odločbe Ustavnega sodišča. na katere je prešlo ob njegovi smrti njegovo siceršnje premoženje. ki so bili pravnomočno končani do 31. Nositi morajo stroške dokazovanja => v nasprotju z načelom iura novit curia. ki se razlikujejo od splošnih: . ko je sestavil oporoko. da z zakonom ni mogoče poseči na že pridobljene pravice. ne da bi razpisalo narok na katerega povabi vse dediče.… Tuje pravo dokazujejo stranke v postopku – tudi zapuščinskem. Vrhovno sodišče: . ne sestavi smrtovnice (to ni glavni razlog) o če so potencialni dediči zahtevali denacionalizacijo. naj tudi inicirajo zapuščinski postopek o denacionalizacijskem premoženju . v času. POSEBNA PROCESNA PRAVILA Izključna pristojnost sodišča RS glede zapuščinskega postopka denacionalizacijskega premoženja. Za ta prehod veljajo določbe ZD in n ZDen. Uporabiti se morajo tudi določbe ZDen. Oporočna sposobnost zapustnika se presoja po pravu države.dednopravne pogodbe . katere državljan je bil zapustnik ob smrti. katere državljan je bil zapustnik.začne se na predlog pravnega naslednika – upravičenca do denacionalizacije in ne po uradni dolžnosti sodišča => ker sodišče ne dobi oz. uporabljajo določbe tega zakona.predlagatelj v zapuščinskem postopku mora predložiti odločbo (sklep o dedovanju. Za vračanje zaplenjenega premoženja se uporablja 145. tudi če je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena na podlagi obnove kazenskega postopka. Če je neupravičeno obsojeni umrl preden mu je bilo vrnjeno zaplenjeno premoženje ali dana polna odškodnina. KI JE BILO PODRŽAVLJENO Z ZAPLEMBO Ustavna odločba U-I-10/92 – razveljavitev 92.materialni roki . da se za vračanje premoženja zaplenjenega v kazenskih postopkih.dedne izjave .1988. čl. se uporabi pravo države. čl) in druge listine potrebne za odločitev o uvedbi zapuščinskega postopka. Ustavno sodišče je razveljavitev utemeljilo s tem. razen če se dediči iz prejšnjega in novega zapuščinskega postopka ne sporazumejo drugače in če se s tem ne posega v pravice tretjih oseb.

ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za trud => izplača se iz razpoložljivega dela zapuščine po odločbi sodišča . Skupaj opravljajo zaupane dolžnosti.tisti. 52 . volil o skrbi. ki je izbran za izvršitelja ni dolžan sprejeti te dolžnosti . To lahko stori na predlog ali po uradni dolžnosti. da se oporoka izvrši kot je to hotel/želel oporočitelj o sodišču mora dati račun o svojem delu .oporočitelj lahko v oporoki določi eno ali več oseb za izvršitelja oporoke.izvršitelj je lahko samo popolnoma poslovno sposobna oseba . razen če oporočitelj določi drugače .Izvršitelj oporoke . jo upravlja o skrbi za plačilo dolgov.naloge: o skrbi za zapuščino. če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali zakonom.razreši ga sodišče.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful