1.

PRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Pravna ureditev dedovanja => dedno pravo zajema tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske sfere, ki se tičejo dedovanja, t.j. prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Je zbir tistih pravil, ki urejajo prehod zapuščine z umrle osebe na ne neko drugo osebo. Z vidika te osebe pomeni dedovanje pravno nasledstvo. Oseba, ki deduje, pri čemer gre predvsem za prenašanje premoženjskih pravic, prevzema zapustnikov pravnopremoženjski položaj. TRI TEMELJNE TEORIJE O PRAVNI NARAVI DEDOVANJA - gre za nadaljevanje zapustnikove osebe: dedič v celoti vstopi v njegov položaj in deluje kot bi deloval zapustnik. Ta teorija je najstarejša, je iracionalna in se ne zastopa več - dedovanje je zgolj prenos premoženja z zapustnika na dediča. Kritika: včasih ne gre zgolj za prenos premoženja (npr. avtorske pravice). Premoženje je skupek pravic, ki pripada posamezniku. Pri dedovanju preidejo pravice in obveznosti (zgolj do višine podedovanega premoženja) - dedovanje ima družbeno funkcijo: dedno služi razreševanju/ preprečevanju družbenih konfliktov, ki bi sicer ob smrti fizične osebe nastali Smrt človeka – preneha njegovo življenje – potrebno je likvidirati in urediti njegova pravna razmerja, ki jih je ustvaril. Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz njih izvirajoče pravice in obveznosti preidejo na druge fizične ali pravne osebe. Osebne pravice n dolžnosti se praviloma ne morejo dedovati, vendar obstajajo maloštevilne izjeme (npr. avtorska pravica) Pri dedovanju pravni red odstopa od načelnega stališča, da premoženje kot celota ne more preiti na drugega. Premoženje neke osebe ob njeni smrti preide kot celota, enota na druge osebe. Vendar se ne morejo dedovati tiste premoženjske pravice in obveznosti, ki se tudi za časa življenja ne morejo prenesti na drugega ali ki so vezane na življenjsko dobo upravičenca. Pojem premoženja kot predmet dedovanja je vezan na možnost prehoda na druge osebe ob smrti imetnika. 2. VIRI DEDNEGA PRAVA USTAVA 33. člen – zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja 67/2. člen – način pogoje dedovanja določa zakon ZAKON O DEDOVANJU (l. 1976) – ZD Vsebuje materialnopravne določbe o dedovanju in določbe o zapuščinskem postopku. Z novelo 2001 je bil ZD spremenjen in prilagojen zahtevam Ustave. V vmesnem času pa se že nekatere določbe ZD niso uporabljale, ker so jih predpisi z drugih področij bodisi derogirali izrecno ali pa snov drugače uredili. Npr. Zakon o notariatu, ki je pristojnost overitve določenih poslov prenesel na notarje in sodišče. Uvedel je tudi t.i. notarsko oporoko. Nekatere določbe pa je razveljavilo tudi Ustavno sodišče: - določbe o dedni nevrednosti zaradi pobega iz države - določbe o omejitvi dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti Novela 2001 je na novo uredila 128. člen in odpravila zastarele določbe. Ni pa se dotaknila 228/2. člena – za dedovanje nepopolnih posvojencev se uporabljajo določbe (zveznega) zakon o dedovanju (25. in 25. člen). ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (l. 1995) – ZDKG Določa posebno ureditev dedovanja za t.i. zaščitene kmetije – potreba po preprečitvi nadaljnje drobitve srednjih kmetij ob dedovanju in ohranitev in krepitev njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije. Pred tem zakon o je obstajal ZDKZK (Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), ki je preširoko omejeval oporočno razpolaganje, dedno in LP, ne da bi bili ukrepi in merila za omejitve določno opredeljeni z zakonom.

S tem se uveljavlja načelo RS kot socialne države. Skuša se čimbolj zaščititi zaščiteno kmetijo pred drobitvijo in zagotoviti, da ostane čim bolj intaktna in da jo deduje samo en dedič – drugi imajo slabše pogoje. ZAKON O DENACIONALIZACIJI Vsebuje posebne določbe o dedovanju denacionaliziranega premoženja, ki je bilo prej podržavljeno s prepisi o agrarni reformi, nacionalizaciji, zaplembah, idr. – materialnopravne in procesne določbe. Prednost oporočnih ali zakonitih dedičev? Oporoke so zelo stare, npr iz 50-ih, ko je imela oseba zelo malo premoženja, kasneje pa je vse vrnjeno. ZAKON O REGISTRACIJI ISTOSPOLNIH SKUPNOSTI Ni uveljavil izenačitve z zakonskih partnerjem – to bi bilo pričakovati tudi na premoženjskem področju. Ustvarjata skupno premoženje, obstaja dolžnost preživljanja – nista pa nujna dediča drug po drugem in zakonsko ne dedujeta posebnega premoženja umrlega partnerja. ZAKON O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU Velja za reševanje dednopravnih kolizij. 3. TEMELJNA NAČELA Načelo enakopravnosti Državljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju. Enakopravnost otrok pri dedovanju ne glede na to ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Popolna posvojitev – razmerja oseb enaka kot med naravnimi sorodniki . Tega ne določa ZD, pač pa ZZZDR. Dedovanja oseb iz razmerja popolne posvojitve izhaja iz načela ZZZDR. Tujci so izenačeni z državljani RS samo s pogojem vzajemnosti (reciprocitete): če imajo v državi, katere državljan je tujec naši državljani enake pravice pri dedovanju kot njeni državljani. S temi predpisi se ne ureja problem kolizije med slovenskim zakonom in zakoni drugih držav; niso kolizijske norme, temveč so kot pravo tujcev materialnopravne norme o dedovanju (substančna pravila). Načelo omejenosti števila pravnih naslovov za dedovanje =načelo numerus clausus pravnih temeljev za dedovanje ZD pozna dva pravna naslova na podlagi katerih lahko določena oseba deduje: zakon – zakonito dedovanje oporoka – oporočno dedovanje Dedna pogodba po našem pravu ni dedni naslov => ne poznamo pogodbenega dedovanja. To je neveljavna pogodba, ker je nepredvidljiv pravni posel, zaveza za čas življenja za prehod premoženja ob smrti – razpolaganje z nečim kar stranka ne ve koliko bo premoženja ob smrti. 33. člen URS: za dediče: pravica, da pridobi premoženje mortis causa. Za zapustnika: pravica do svobodnega oporočnega razpolaganja = svoboda testiranja => zapustniku omogoča, da odstopi od zakonitega dednega reda ali pa da ga modificira. ZD daje prednost svobodi testiranja pred zakonitim dedovanjem – tega izrecno ne določa, vendar je logično vemo iz tega, da je sploh omogočeno poslednjevoljno razpolaganje. Zakon je pravilo oporoka pa izjema; oporoka ima prednost pred zakonom. Načelo svobodnega oporočnega razpolaganja, ki ni neomejeno Oporočno razpolaganje ni neomejeno. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in mejah kot to določa zakon – 8. člen. Svoboda testiranja z nujnim deležem => oporočitelj ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jih gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja = nujni delež. Načelo kumulacije podlag za dedovanje

2

Ena oseba lahko deduje na podlagi dveh pravnih temeljev. Predvsem takrat kadar zapustnik v oporoki ne razpolaga s celotnim premoženjem; drugi del se deduje na podlagi zakonitega dedovanja. Načelo kaducitete Zapuščina brez dediča postane državna lastnina (9. člen ZD). Zapuščina brez dediča preide v lastnino države RS – fiskus: če ni oporočnih niti zakonitih dedčev (nujni dediči spadajo med zakonite dediče!) če oporočni ali zakoniti dediči ne dedujejo Položaj države glede pridobitve zapuščine je lahko: dedna pravica: država je zadnji zakoniti dedič (Nem., Fra.) kaducitetna pravica: država si prilasti zapuščino kot premoženje brez gospodarja po našem pravu pravica države, da pridobi zapuščino brez dediča ni dedna pravica – pri tem prehodu premoženja na državo ne gre za dedovanje. Gre za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja, na državo kot posledica vezi med zapustnikom in državo. Država pridobi zapuščino na temelju okupacije – prilastitve. Ne gre za okupacijo v stvarnopravnem smislu, kajti njena posledica ni originarna pridobitev zapuščine. Takemu pojmovanju nasprotuje V. Žnidaršič in N. Gavella. Argumenti zakaj ne gre za prilastitev: - opira se na kategorialni sistem stvarnega prava, ki ga je treba dosledno uporabljati tudi v dednem pravu - zapuščina brez dediča ni nikogaršnja stvar, da bi sploh lahko prišlo do prilastitve - država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti na podlagi posebne zakonske norme – drugačna ureditev pripelje do ležeče zapuščine, ki je naše pravo ne pozna - zapuščina ne zajema le ene stvari, pač pa zbir pravic in obveznosti, ki jo sestavljajo. Prilastitev pa je praktično mogoča le na premičninah, ki jih je lastnik opustil V.Ž. pravi, da gre za posebno univerzalno sukcesijo mortis causa, ki je nima smisla enačiti z drugimi pravnimi instituti. Prehod premoženja zapustnika brez dediča na državo ni dedovanje. Je državni prevzem premoženja, ki je ostalo brez gospodarja – zato ga lahko označimo kot okupacijo kot specifično pridobitveno pravico javnega prava. Gre za sui generis pridobitev. Ker država odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine, je logično, da takšna pridobitev ni originarna, pač pa derivatna – gre za pravno nasledstvo. Sklep sodišča s katerim se izroči premoženje države je deklaratorne narave. Prehod zapustnikovega premoženja na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva, kot da bi šlo za dedovanje. Razlogi, da gre zapuščina brez dediča državi: - da se dokončno likvidirajo zapustnikova premoženjska razmerja - varovanje javnega interesa – da se prepreči to, da upniki ne bi bili poplačani in razlikovanje med njimi in upniki zapuščine, ki ima dediščino. Država se dediščini ne more odpovedati. Zanjo ne veljajo določeni instituti dednega prava, ki sicer veljajo za dediče. To so: - podajanje dednih izjav - dedna nevrednost - negativni testament – zapustnik državi ne more onemogočiti pridobitve zapuščine z oporočno določbo, razen tako, da postavi dediča Načelo ex lege dedovanja oz. prostovoljnega dedovanja Ko se izpolni z zakonom določena okoliščina (smrt), pridobi dedič dedno pravico. Dediščini se lahko naknadno odpovedo, do konca zapuščinske obravnave. Šteje se kot, da sploh ni postal dedič – za nazaj. Splošna in posebna ureditev dedovanja

3

Poznamo poseben zakon o dedovanju zemljiških gospodarstev. Velja za dedovanje srednjih kmetij. Poznamo poseben zakon o denacionalizaciji. 4. POJMI Zapustnik - oseba, katere premoženje preide ob njeni smrti na druge osebe. Zapustnik je lahko vsaka fizična oseba, ki ima premoženje ob smrti. Zapustnik ne more biti pravna oseba, ker ne umre, ampak preneha. Oporočitelj - je zapustnik, ki s svojim premoženjem razpolaga z oporoko. Imeti mora še posebno, oporočno sposobnost. Pogoji zanjo so starost 15 let in razsodnost. Zapuščina - vse pravice in obveznosti (pretežno premoženjske), ki jih ima zapustnik v trenutku smrti in za katere ZD določa, da se lahko dedujejo. Je predmet dedovanja. Dedič - je oseba, na katerega preide zapustnikovo premoženje, in sicer kot celota, kompleks premoženjskih pravic in obveznosti. Dedič je lahko: - vsaka fizična oseba, ki je lahko dedič po zakonu ali oporoki - pravne osebe, ki so lahko dediči po oporoki Zapuščino lahko deduje en dedič, lahko pa je dedičev več = sodediči – vsakemu pripada del cele zapuščine = dedni delež oz. alekvotni del (npr. ½, 1/3, ¼) Volilojemnik oz. legatar - zapustnik taki osebi nameni zgolj posamezno premoženjsko pravico iz zapuščine, ne pa alikvotnega dela. Volilojemnik ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Nalog oz. modus - zapustnik lahko tistemu, ki mu je naklonil korist iz zapuščine naloži kako dolžnost. Dedovanje v ožjem in širšem smislu: V ožjem: v pravnotehničnem smislu - prehod per universitatem - univerzalno nasledstvo - vesoljno nasledstvo - univerzalna sukcesija - dedič odgovarja za zapustnikove dolgove, premoženje tvori tudi pasiva - 3 značilnosti: 1. premoženje preide na dediča unu actu = na podlagi enega samega dogodka – zapustnikove smrti. Vse pravice in dolžnosti, ki se lahko dedujejo preidejo na dediča hkrati in istočasno. Dedič pridobi pravice in obveznosti brez posebnih prenosnih dejanj 2. premoženje preide vedno neposredno od zapustnika 3. dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika V širšem smislu: v netehničnem smislu - zajema tudi prehod posameznih delov zapustnikovega premoženja na osebe, ki niso dediči (npr. volilojemniki) - vsebuje singularno nasledstvo poleg vesoljnega – ne pride do neposrednega prehoda posameznik premoženjskih predmetov od zapustnika na upravičenca. Upravičenec ima proti dediču terjatev na izročitev ali prenos voljenih premoženjskih predmetov. Ta terjatev pa ugasne, če se stvar po naključju uniči. Damnacijski legat: ne pride do neposrednega prehoda, volilojemnik ima proti dedičem terjatev na izročitev voljenega mu predmeta. Vindikacijski legat: v trenutku zapustnikove smrti upravičenec dobi SP in LP zahtevek Upravičenec ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Upniki imajo zato prednost pred volilojemniki. Dedna pravica - vrsta upravičenja dediča kot univerzalnega naslednika zapuščine. Pomeni poseben položaj, ki ga ima določena oseba, kot dedič. Značilnosti tega položaja: - dedič je upravičen zahtevati, da ga vsak priznava za dediča - dedič pridobi LP in postane posestnik na stvareh zapuščine - dedič postane imetnik vseh drugih pravic in obveznosti, ki spadajo v zapuščino

4

od tistega, ki mu želi odtegniti pravico iz zapuščine, lahko zahteva, da preneha => ima petitorno varstvo Dedna pravica je absolutna – deluje zoper vsakogar. Je premoženjska pravica, ki se od drugih razlikuje po tem, da se jo lahko pridobi določenimi pogoji = smrt, določitev kot dedič. Zakon preferira: - potomce, krvne sorodnike - zakonce, zunajzakonce - posvojenci 5. PREDMET DEDOVANJA (2. člen ZD) Zakon določa, da se lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Kritike: - ne dedujejo se samo pravice, pač pa tudi obveznosti - niso vse pravice na stvari podedljive - stvari so predmet LP in drugih SP pravic – deduje se pravica in ne stvar 33. člen URS => pravica do zasebne lastnine in dedovanja – ustava ne našteva več »stvari« kot predmet dedovanja pač pa LP, katere predme je stvar. LP je mogoče načeloma pridobiti na vseh stvareh. IZJEMA: javno dobro – stvari, ki so v splošni rabi ter javna lastnina - stvari, ki so premoženje javnih korporacij, ki imajo poseben namen: - ni mogoče pridobiti LP in podedovati - ni možno pridobiti pravico uporabe – odplačna koncesija - ni možno priposestvovanje Po SPZ so predmet LP in s tem predmet dedovanja praviloma vse stvari: - stvari za zagotavljanje osebnih potreb in interesov posameznika in njegovih družinskih članov - stanovanjske hiše in stanovanja, poslovne stavbe in poslovni prostori ter delovna sredstva - kmetijska in druga zemljišča (stavbna zemljišča) ter gozdovi in gozdna zemljišča Po ZDen – premoženje, ki se vrne upravičencem do denacionalizacije oz. se da zanj odškodnina predstavljajo po zakonu stvari , podjetja oz. kapital. Možni premoženjski objekti: Premičnine Predmeti kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti Premeti osebne rabe Predmeti posebne priljubljenosti Vrednostni papirji Nepremičnine Kmetijska zemljišča in gozdovi Stanovanjske hiše oz. stanovanja Najemne poslovne stavbe in poslovni prostori Zazidana in nezazidana stavbna zemljišča Podjetja Udeležba v pravni osebi, družbi – v obliki deleža, delnic Poleg LP so kot zapuščina lahko predmet dedovanja še: - ostale stvarne pravice (razen osebne služnosti) - pravice iz pravnoposlovnih in izvenposlovnih razmerij; pod pogojem, da niso strogo vezane na določeno osebo (ali dolžnika ali upravičenca) - pravica do nepremoženjske škode, če je bila pravnomočno prisojena ali priznana v pisni pogodbi - pravice intelektualne lastnine - avtorska pravica – moralna in materialna - tudi sama dedna pravica je dedna

-

5

Ta del postane državna ali občinska lastnina – s sklepom sodišča se to premoženje po uradni dolžnosti prisodi pristojnemu organu. ko se izloči del. čeprav je formalno pripadalo zapustniku. da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi socialnega varstva ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja. da obdržijo predmete. ker ni izredno določeno v ZD Ratio predpisa: omogočiti osebam. ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu. je zahtevek sui generis – uveljavlja se lahko samo po smrti zapustnika. potomcem njihovim potomcem. če se zapustnikovi dediči zavežejo. člen ZD ureja to problematiko. Govorimo o prelegatu – volilojemnik tako volilo dobi POLEG svojega dednega deleža – se ne všteva v dedni delež upravičenca.Ne morejo se pa dedovati: . netehničnem smislu). člen ZD: ti predmeti gredo zapustnikovemu zakoncu. 6 .pravice iz socialne varnosti . V trenutku smrti so upravičenci upravičeni ta del izločiti iz premoženja al i ga terjati nazaj. in sicer zakonito (določeno je v zakonu. Izloči se del. posteljnina 33. da bi upravičenec izpolnjeval pogoje za dediča (volilojemnika). zunajzakonskemu partnerju.volilne pravice  IZLOČITEV IZ ZAPUSTNIKOVEGA PREMOŽENJA a) na zahtevo zapustnikovih potomcev: Predmet dedovanja ni premoženjska masa. Upravičenci te predmete dedujejo. lahko jih zahtevajo z reivindikacijo). gospodinjski stroji . ki so živele z zapustnikom. ki ga je zapustnik pridobil na podlagi uživanja socialne pomoči države ali občine V primeru. ki so jih doslej potrebovale za zadovoljitev vsakdanjih potreb. ki dejansko ne pripada zapustniku. hišna oprema.pohištvo. določenih v zakonu.pravice in dolžnosti iz družinskega prava . ni potrebno. zlasti ni potrebno da bi bil dedno sposoben. Upravičenci morajo izpolnjevati pogoje za dediča.ZAKONCI – zanje ta pravica ni pomembna. Država ali občina pridobi zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh. ki postane zapuščina = predmet dedovanja. 128. 32/2 ZD: tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunu dednega deleža. upravičenci ob smrti zapustnika pridobijo LP na teh stvareh. ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju. ki realno ustreza njihovemu prispevku. ostalo premoženje pa gre v dedovanje. Gre za izločitev iz premoženja – direktni poseg v premoženje. Gre za vindikacijsko volilo (ne gre za univerzalno nasledstvo.osebnostne pravice .Ni dednopravne narave. pač pa za dedovanje v širšem. ki niso delali in prispevali. To premoženje se ne izloča iz zapuščine. pač pa iz zapustnikovega premoženja. da spada v zapuščino. da je možno dedovanje celotnega zapustnikovega premoženja. . Gospodinjski predmeti se IZLOČIJO iz zapuščine. Ratio: da ne bi plodovi in rezultati dela in prispevanja oseb. Ker ni dednopravni zahtevek. To premoženje je dejansko njihovo premoženje.če niso večje vrednosti . c) premoženje. ker se že v trenutku smrti njihovega zakonca šteje. ki ustreza vrednosti pomoči. pridobili z dedovanjem tisti dediči. občini povrnili vrednost dane pomoči. Čeprav glede na določbe ZZZDR to upravičenje ni posledica zunajzakonski skupnosti. Določa. da bodo državo oz. kar je dejansko od zapustnika – ponavadi je to ½ zapustnikovega premoženja b) zapustnikovi gospodinjski predmeti . ki se iz zapustnikovega premoženja izloči na zahtevo njegovih potomcev in posvojencev (in njihovih potomcev). Narava izločitvenega zahtevka: .

volilojemnika in »bistvene podatke o omejitvi dedovanja po 128. ker ima zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh. Zato se morajo državi vrniti sredstva pomoči. O tem ali bodo dedovali celotno premožnejše ali ne odločajo dediči sami. Del zapustnikovega premoženja. ki ni premet dedovanja. ker je celotno premoženje rezultat pomoči. Dedič zapustnika. pa sodišče v sklepu izreče. da je prišlo do dedovanja in da obstaja zakonita zastavna pravica dajalca pomoči na zapuščinskih stvareh. da je zapustnik užival pomoč se navedejo v smrtovnici. ko pomoči več ne potrebuje. ki ustreza dani pomoči postane lastnina države/občine ne glede na to ali so dediči pripravljeni povrniti pomoč v denarju ali ne. da bi prehod na državo/občino pomenil samo breme (premoženje je neznatne vrednosti). ki ustreza dani pomoči zapustniku. Ta institut tudi ne moremo šteti za zakonito volilo. torej iz tistega premoženja. V sklepu o dedovanju se ločeno navede dediča. Po novi ureditvi ni več potrebno soglasje dajalca pomoči. da je prišlo do omejitve dedovanja po 128. ki bi ga sicer dobili dediči. Prehod tega premoženja ni dedovanje. ker obstajajo blažja sredstva s katerimi je mogoče zagotoviti vrnitev sredstev družbene pomoči in zavarovati pravico do socialne pomoči drugih. je zadevno določilo oporoke neveljavno. Mnenje Ustavnega sodišča: takšna ureditev dajalcu pomoči omogoča avtomatično pridobitev lastnine na zapustnikovem premoženju in izključuje pravico do dedovanja. saj je bila prejšnja ureditev sporna. Če je sporno ali je zapustnik prejemal pomoč ali če je sporna velikost pomoči. da se država poplača iz premoženja osebe. ODPOVED – dajalec pomoči se lahko odpove do konca zapuščinske obravnave pravici do povračila pomoči. Za pomoč štejemo raznovrstne oblike pomoči s katerimi se je odpravljajo navidezno stanje socialne ogroženosti zapustnika. primernost. naj se premoženje. Gre torej za omejitev pravice. ki izvira iz premoženjskopravnega razmerja. po smrti zapustnika. Podatke o tem. Po izpeljanem postopku. To je poseg v človekovo pravico do dedovanja in zasebne lastnine.j. Sodišče tudi izreče. ne pa da ga dobijo dediči. da bi bil na tem mestu primeren obligacijski zahtevek države/občine. ki so sami potrebni pomoči. t. ki jo je mogoče izraziti v denarju. ZD.Ta predpis je bil z novelo 2001 popravljen ravno v tem delu.. da mu bo povrnil vrednost dane pomoči. da je premoženje delno ali v celoti postalo državna/občinska lastnina in ga s posebnim sklepom izroči. Premoženje. Če pa je to storil. t. da je zakonodajalec moral tako poseči v pravico do zasebne lastnine in dedovanja. zaradi varovanja pravice do socialne varnosti drugih državljanov. je lahko dedoval celotno zapustnikovo premoženje samo ob pogoju. pri čemer o tem presoja sam. ker so zapustnikovi dediči njegov zakonec oz. da sploh ni prišlo do dedovanja. Opravi se v zapuščinskem postopku. Ta poseg pa ni sorazmeren ožjem smislu. da ni prišlo do dedovanja dela zapustnikovega premoženja. da je poseg nujen in primeren. Meni. da se je s soglasjem dajalca pomoči zavezal. Sodišče ugotovi. Tudi v primeru. Sporno je predvsem zahtevano soglasje dajalca pomoči za vrnitev. ki je užival socialno pomoč. Ne sme se je ogroziti s siromašenjem skladov za zagotavljanje pomoči posameznikom. sorazmernost v ožjem smislu). čl. s katerimi je zapustnik razpolagal s premoženjem. Ustavno sodišče je opravilo test sorazmernosti (nujnost. Za neveljavne bi bilo treba šteti pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja. Za pomoč ne moremo šteti dajatev do katerih je bil zapustnik upravičen iz naslova minulega dela (pokojnina.j. Ne gre za dedovanje. zunajzakonski partner in otroci. ki obstaja zaradi družbene pomoči vrne družbi. poročilo o smrti na podlagi katerega se opravi zapuščinski postopek. ki ustreza vrednosti dane pomoči ni predmet dedovanja zato zapustnik z njim ne more razpolagati z oporoko. invalidnina) ali zaradi posebnih zaslug (nagrade. tudi dajalca pomoči v čigar korist je omejitev določena. pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti. ki je nastalo za časa zapustnikovega premoženja. državo/občino) na pravdo.j. Obvezno se opravita popis in cenitev zapuščine. ker gre za spor. Dopustno je. Poudarek na tem. darila). ki pa je mogoča le na podlagi Ustave ali pravic tretjih oseb (ščitenje oseb = prejemnikov socialne pomoči). Sodišče meni. t. Če se pa dediči zavežejo vrniti vrednost dane pomoči. oz. Upoštevana je samo tista pomoč. napoti sodišče prizadete (dediče. 7 . ni pa sorazmeren. sodišče izreče v sklepu o dedovanju. členu ZD«. ker država/občina ne odgovarja za zapustnikove dolgove.

Oporoka je neveljavna . ki jih dednopravni predpisi predvidevajo. člen ZD – z novelo 2001 črtan => izguba pravice razvezanega zakonca iz oporoke. člen ZD o Zakonec NIMA dedne pravice. če:  je bila zakonska zveza z zapustnikom razveljavljena za časa življenja ali razvezana  življenjska skupnost z zapustnikom je trajno prenehala po krivdi zakonca ali v sporazumu z zapustnikom Ne more izgubiti dedne pravice. bodisi stranske. liniji kot zakonec s svojimi sorodniki ZAKONSKA ZVEZA – ureja ZZZDR in 22. zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranke na pravdo o 100. člen ZD (če obstaja zadržek) o Do dedovanja pride.Oporočni dedič se odpove dediščini ali je dedno nevreden Temeljni kriterij: bližina osebnega razmerja z zapustnikom = zakoniti dedič => ne dedujejo istočasno. niti za kogarkoli ta še sploh ne obstaja za časa življenja zapustnika. povezanimi preko svojega izvora – druga iz druge ali skupni prednik. Nepopolna posvojitev ima omejene dednopravne posledice. ki so bližnji zapustniku so: . da izgubijo veljavo vsa oporočna razpolaganja v korist zakonca. da so dejstva od katerih je odvisen obstoj zun. ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. => kršitev svobode testiranja. o Zakonec IZGUBI dedno pravico. Do njega pride. Osebe. skupnosti sporna .SORODSTVO o vez med osebami. Dedovanje sorodnikov se zaključi tretji paraleli – težnja po zoževanju kroga sorodnikov kot zakonitih dedičev. ko nastopijo določena dejstva. Najpomembnejša sta krvno sorodstvo in svaštvo. ki temelji na pravnem. da je bila tožba utemeljena (dediči nadaljujejo postopek na podlagi tožbe. ker niti zanj.ZAKONITO DEDOVANJE Zakon določa krog oseb. Najpomembnejša sta: sorodstvo (tudi popolna posvojitev) in zakonska zveza (tudi zunajzakonska skupnost). ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST o Ni dedovanja. o Krvno sorodstvo je sorodstvo med osebami.Oporoke ni . Linije ali črte so bodisi ravne. če so podane take okoliščine zaradi katerih bi bila ZZ med tema dvema osebama neveljavna – 10/2. če:  Sta partnerja živela v življenjski skupnosti  Je življenjska skupnost trajala dalj časa  Je tajala do zapustnikove smrti o o obstoju zunajzakonske skupnosti se odloča v zapuščinskem postopku: o če se ugotovi.zak. Ob razvezi 8 . da izločijo zakonca kot dediča)  ZZ se razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi ZZ vedel Gre za prenehanje dedne pravice.Smrt oporočnega dediča pred oporočiteljem . o SVAŠTVO – v isti stopnji oz. dedujejo v različnih dednih redih.Z delom premoženja oporočitelj ne razpolaga . ker jo je zakonec pridobil s trenutkom smrti zapustnika. socialnem in biološkem temelju. če:  je zapustnik vložil tožbo za razvezo ZZ in se po njegovi smrti ugotovi. ZZ pride do presumpcije. kot osnovo za dedovanje => v primerih. ko ne more priti do oporočnega dedovanja: .

če posvojitelj vloži zahtevo za prenehanje posvojitve in se po njegovi smrti ugotovi. ki more in hoče dedovati. če obstaja sorodnik iz prve parenetele. sorodniki iste parentele pa na linije. Velja načelo izključnosti med parentelami: osebe iz 2. člen ZD)  Pod posebnimi pogoji je treba priznati pravico do nujnega deleža posvojitelju  Popolne posvojitve se ne more razvezati => dedna pravica lahko preneha samo z razveljavitvijo posvojitve. Če se razveljavi po nastopu smrtnega primera praviloma oseba.. To vpliva na dedovanje. nujni dedič po drugem partnerju POSVOJITEV o Popolna posvojitev  Ureja jo ZZZDR  Posvojenec se popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev – medsebojne pravice prenehajo  Posvojenec povsem preide v rodbino posvojitelja – dobi položaj naravnega otroka posvojitelja z vsemi pravicami in dolžnostmi v razmerju do posvojitelja in njegovih sorodnikov. Posvojenec in njegovi potomci dedujejo po drugih posvojencih in njihovih potomcev  Posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po naravnih starših. če je bila ta pravica izrecno izključena ali omejena v posvojilni pogodbi  Posvojenec in njegovi potomci ne morejo po zakonu dedovati po posvojiteljevih sorodnikih. osnova za oblikovanje le teh pa je sorodstvo z zapustnikom. in 3. vštevši prednika kot predstavnika linije.zak. Prva parentela: predstavniki linije so zapustnikovi otroci Druga parentela: predstavniki linije sta zapustnikov oče in mati => dve liniji Tretja parentela: predstavniki linije so ded in babica po očetovi strani ter ded in babica po materini strani => 4 linije 9 . dedni red.o - zun. Lahko se pod določenimi pogoji spremenijo v popolne. če je prišlo do razveze posvojitve že v času življenja zapustnika Sistem zakonitega dedovanja v slovenskem pravu je PARENTELNI SISTEM Z REPREZENTANCO (parentelni – linearni sistem) – govorimo o parentelah = zarodi => navedene osebe dedujejo po določenih dednih razredih. Če ni sorodnikov iz 1.  ZD – posvojenec in njegovi potomci imajo do posvojitelja in njegovih sorodnikov enako zakonito dedno pravico kot posvojiteljevi otroci in njihovi potomci. parentele ne bodo dedovale. ki izhajajo od skupnega prednika. lahko jih pa za dediče postavi v oporoki. posvojiteljevem zakoncu in po posvojiteljevih drugih posvojencih  Posvojenec deduje po zakonu po naravnih starših  Po zakonu ne morejo dedovati po posvojencu posvojitelj in njegovi sorodniki. partner ima pri zakonitem dedovanju po partnerju enak pravni položaj kot zakonec – določbe o znižanju in zvišanju dednega deleža. razen če je oseba. dedujejo sorodniki iz tretje parentele. Posvojitelj in njegovi potomci imajo zakonito dedno pravico po posvojencu in njegovih potomcih. še vedno obstajajo. Učinek ima ex nunc. drugih sorodnikih in obratno (21. dedujejo sorodniki iz druge in če ni sorodnikov iz druge. njihovih potomcih. ki izvaja svojo dedno pravico po umrlem iz posvojitve vedela za razveljavitveni razlog ob nastanku posvojitve – analogna uporaba 22/2 ZD o Nepopolna posvojitev  Sklenjene po prejšnjih posvojitvenih predpisih. sicer zanje veljajo določbe temeljnega zakona o posvojitvi  228/2 ZD – uporabljajo se določbe zveznega zakona o dedovanju  Posvojenec in njegovi potomci lahko dedujejo po posvojitelju tako kot njegovi otroci in potomci  Posvojenci ne morejo dedovati po posvojitelju. ki je zaradi posvojitve postala dedič po umrlem ne izgubi dedne pravice. Sorodniki so razvrščeni v tri parentele. črte. parentele. 1. – skupina sorodnikov. 2. da je bila zahteva utemeljena  Ni dedne pravice.  Nepopolna posvojitev se lahko razveže  Dedna pravica lahko preneha. Dedovanje se zaključi s tretjo parantelo.

dedujejo njegovi otroci itd. Dedna nevrednost prednika ne vpliva na obstoj njihove dedne pravice. Prirast lahko nastopa tudi pri oporočnem dedovanju (za razliko od vstopne pravice).P: zapustnikovi stari starši in njihovi potomci. zunajzakonski partner. Prosti delež priraste deležu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika. pač pa v drugem. starši skupaj ½ po enakih delih => posamični starš torej ¼. Vstopajoči potomci dedujejo iure proprio => njihova dedna pravica ni izvedena iz dedne pravice prednika.V prvi in drugi paranteli lahko dedujejo tudi zapustnikov zakonec oz. zato mora izpolnjevati pogoje za dedovanje. zunajzakonske partnerje. gre celotna zapuščina staršem (1/2 vsakemu). zunajzakonski partner . 2. kolikor je linij v paranteli.Kaj je treba vedeti: o Posvojitelj in njegovi potomci in posvojiteljevi starši in potomci lahko dedujejo po posvojencu samo pri popolni posvojitvi o Ne more priti do konkurence z zapustnikovimi naravnimi starši . 127/1 ZD.P: zapustnikovi starši in njihovi potomci 3. Če ni zakonca ali ta ne deduje. ker s popolno posvojitvijo ravno prenehajo sorodstvena razmerja z naravnimi starši o Pri dedovanju ne more konkurirati zunajzakonski partner z zakoncem zapustnika – zunajzakonske skupnosti osebe. Potomci. ti ne morejo ali nočejo dedovati po zapustniku. Enako za stare starše.=> Dediščina se deli na toliko delov. ki ne spada v linijo. zunajzakonski partner. Starši pridejo v poštev kot dediči . in 12. Oddaljenejši potomci zapustnika dedujejo na podlagi vstopne pravice (11.P: zapustnikovi otroci in njihovi potomci 2. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi starši in njihovi potomci (vstopna pravica) in zapustnikov zakonec oz. Kaj se zgodi. njegov zakonec ne deduje v prvem dednem redu. Vstopna pravica je mogoča. razdedinjen.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih potomcev veljajo tudi za zapustnikove posvojence in njihove potomce . Pride v poštev tudi za zakonce oz. Dedujejo praviloma po enakih delih. če ni staršev? 10 . ki dedujejo na temelju vstopne pravice dedujejo skupaj tisti delež. možna samo pri zakonitem dedovanju. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi potomci in posvojenci ter zapustnikov zakonec oz. kadar dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v poštev – če odpadli dedič nima potomcev oz. ker odpade kot dedič (umrl pred zapustnikom. ki je poročena zakon ne priznava => ni možnosti dedovanja Dedovanje je možno v treh dednih redih: 1. predvsem mora biti dedno sposoben. Zakonec deduje ½. V primeru. Vstopna pravica velja samo za oz. da zapustnik nima potomcev. ZAKONITI DEDNI REDI . Do tega instituta pride. katere predstavniki so poklicani k dedovanju. člen ZD). na podlagi vstopne pravice lahko dedujejo samo zapustnikovi potomci ne glede na stopnje. 1. če zapustnik nima potomce ali če oni ne dedujejo. ki bi šel njihovemu predniku. Prirast = akrescenca = ius accrescendi => dedni delež odpadlega dediča pripade sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev. v svojem imenu se odpove dediščini) stopijo kot dediči na njegovo mesto njegovi potomci prve stopnje – njegovi otroci – če ne deduje otrok predstavnika linije.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih staršev veljajo tudi za zapustnikovega posvojitelja in njegove potomce. Oni so dediči pred vsemi drugimi. Med sorodniki iste linije velja vstopna pravica = ius representationis = pravica reprezentance: če predstavnik linije ne deduje. . dedno nevreden. Načeloma se dedni deleži delijo po enakih delih. ne pa tudi zakonec.

Velikost zapuščine Sodišče odloča o tem vedno na zahtevo in nikoli ex offo. Oba starša ne dedujeta.Ded in babica po očetovi strani dedujejo skupaj ½ . To gre lahko v breme nekaterih ali vseh sodedičev. ki bi dedovala v 1. sestre Če ne dedujeta oba starša: dedujejo del zapuščine. dednega reda lahko zahtevajo proti enemu. Imamo štiri linije: . ali 2. 11 . Zakonec lahko zahteva od sodišča naj odloči. To pride zlasti do izraza. če oseba.odpoved še neuvedenemu dedovanju ali odpoved dediščini v lastnem imenu (137 in 140 ZD) 13. vsem sodedičem ZVIŠANJE svojega dednega deleža. polsestre). samo eden od njiju pa ima potomce: potomcem gre tisto. Z novelo je bilo omogočeno zmanjšanje kot tudi povečanje dednega deleža zakonca v korist ali breme dednega deleža vseh ali posameznih drugih dedičev.- - Če ne deduje en od zapustnikovih staršev: njegov delež gre na podlagi vstopne pravice. in sicer. ki bi ga po zakonu dedovali sodediči. ki bi glede na razmerje z zapustnikom lahko dedovala ni preživela zapustnika. Sodišče bo moralo pri odločanju o takem zahtevku upoštevati konkretni primer in naslednje okoliščine: . V primeru ko dedič to zahteva in je dediščina tako majhna. DEDNI RED V ta red spadajo zapustnikovi stari starši in potomci (vstopna pravica). Lahko mu sodišče dodeli celotno zapuščino. Njegovi polbratje in polsestre po materini strani dedujejo skupaj s skupnimi otroki materin delež. Če deduje zakonec v prvem dednem redu (ali drugem). če ni nobene osebe. kar bi pripadalo enemu ali drugemu (akrescenca) Eden od staršev ne deduje in ni pustil potomcev: pride do prirasti deleža. deležu drugega od staršev 3. Če zakonec konkurira tudi z drugimi zapustnikovimi potomci ali potomci posvojencev. če bi se delila. da oseba. Zapustnikovi pravi bratje in sestre dedujejo očetov in materin delež. Očetov del gre očetovim potomcem. starši ali posvojitelji). da mu gre tudi tisti del zapuščine.Ne dedujeta ded IN babica ene strani in ni potomcev oz ti ne dedujejo: prosti deleži te strani prirastejo dedičem druge strani – dedu in babici druge strani ali njihovim potomcem = širša akrescenca Razlog za dedovanje na podlagi vstopne pravice in prirasti Po ZD je samo ena okoliščina.Premoženjsko stanje sodedičev .razdedinjenje dediča (44 ZD) . deli zapuščino z zapustnikovimi naravnimi ali posvojenimi otroci praviloma po enakih delih (oz. da mu sodišče dodeli celotno dediščino. če je ta tako majhna.Ded in babici po materini strani dedujejo skupaj ½ . Po očetovi strani pa skupaj s skupnimi otroki očetov delež. dednega reda spreminjajo.Ne dedujejo ded ALI babica ene strani: dedujejo njegov ali njen delež na podlagi vstopne pravice njegovi ali njeni potomci – zapustnikovi strici in tete in njihovi potomci . in II.dedna nevrednost dediča (127/1 ZD) . če bi se zapuščina delila. ki bi šel vsakemu od njih njihovi potomci. materin del njenim potomcem. V izjemnih primerih lahko zakonec ali drugi sodediči zahteva.Zapustnikov ded ALI babica ene strani in nima potomcev ali tej ne dedujejo: njegov oz. V poštev kot dediči pridejo. ki to zahteva nima potrebni sredstev za preživetje – iz razloga socialne varnosti. Enak učinek po ZD imajo tudi: . Zakonec ali preostali sodediči iz I. veljajo pravila o vstopni pravici. člen ZD (spremenjen z novelo 2001) – v izjemnih primerih se lahko dedni deleži it I. nekaterim. njegovim potomcem – zapustnikovi bratje.Sposobnost pridobivanja sodedičev . ki bi mu šel. da bi prišel v pomanjkanje. dednem redu. ki ga deduje ali ta zakonec ali njegovi potomci = ožja akrescenca . da bi zapadel v pomanjkanje. njen delež priraste deležu njegovega zakonca – preide v linijo drugega zakonca. če dedujejo poleg skupnih otrok še polrodni otroci enega ali drugega ali obeh zapustnikovih staršev (zapustnikovi polbratje.

Lahko se povečajo dedni deleži nepreskrbljenih potomcev v breme zakonca. ki bi morali dedovati zakonito => ne gre za oporočno dedovanje. premoženja. Nujni dedič je pravi dedič. ki ga morajo dobiti.Potomci. ni pa spremenil dedne pravice nujnega dediča v obligacijskopravni zahtevek ali zahtevek na izročitev stvari. čeprav jih je oporočitelj v oporoki prezrl. ki bi sicer po zakonu dedovale. ki gre skupaj vsem nujnim dedičem. ali pa kumulativno. Če je zapustnik neodplačno razpolagal s tem delom zapuščine oz. Nujni dedič – osebe iz kroga zakonitih dedičev. v ustreznem obsegu. Dedni delež posameznega sodediča lahko sodišče poveča bodisi v breme dednega deleža zapustnikovega zakonca bodisi samo v breme sodedičev (vseh ali posameznih). da je nujno dedovanje zakonito dedovanje posebne vrste.Zakonec oz. je univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre alikovotni del zapuščine. popolni in nepopolni posvojenci in njihovi potomci . S tem institutom je omejena svoboda oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja) => zapustnik z oporoko lahko spremeni zakoniti red dedovanja in onemogoči dedovanje osebam. Dejstvo. imajo pravico do nujnega deleža samo v primeru. denarju ali pravicah je s tem samo določil način delitve dediščine. posebej pa: premoženjske razmere. Ta del zapuščine je rezervirani del = rezerva – pridržan. ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine oz. govorita dve dejstvi: . To mora oporočitelj v oporoki izrecno izraziti ali pa mora ta volja izrecno izhajati iz njegovih drugih ravnanj.Velikost nujnega deleža se določa v razmerju do zakonitega dednega deleža. Nujni delež je manjši od zakonitega. pridobitna sposobnost dedičev in vrednost zapuščine. ki imajo lastnost nujnih dedičev. Sodišče mora pri tem upoštevati okoliščine konkretnega primera. izjav.Seveda je situacija lahko tudi obrnjena. da svoje premoženje razda z neodplačnim razpolaganjem za časa življenja. rezerviran za nujne dediče. zunajzakonski partner 12 . je del zakonitega dednega deleža (26/2 ZD) Razlika med zakonitim in nujnim dedovanjem Pri nujnem dedovanju zapustnik ne more po svoji volji odločati o obstoju in obsegu pravic na nujni delež. Nujno dedovanje utesnjuje tudi zapustnikovo prosto razpolaganje s premoženjem inter vivos  nujnih dedičev ne more izključiti od dedovanja niti na ta način. z oporoko lahko nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo. Če oporočitelj določi naj nujni dedič dobi svoj nujni delež v stvari. ko v oporoki niso omenjeni tisti. da se ta razpolaganja razveljavijo (26/1 ZD) Razpoložljivi del zapuščine – del zapuščine s katerim zapustnik lahko razpolaga. Izjema je razdedinjenje.Osebe. ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z določenim neodplačnim razpolaganjem za življenje. Nujni delež – del zapuščine. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica. Do popolnega neupoštevanja dednega reda ne more priti => določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre po zakonu del zapuščine. ki je manjši od zakonitega (27 ZD). ki pripada posameznemu nujnemu dediču Skupni nujni delež – del zapuščine. NUJNO DEDOVANJE Je posebna oblika zakonitega dedovanja. odločitev. s katerim zapustnik ne more razpolagati. Kdo so nujni dediči? ABSOLUTNI: Upravičeni do nujnega deleža brez dodatnih pogojev: . vsota vseh posamičnih nujnih deležev je premoženje. Nujni delež je kompromis med neomejeno svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev. Omogočeno je tudi povečanje ali zmanjšanje dednih deležev sodedičev prvega razreda v razmerju med seboj (zakonec je izvzet). ker se ne deduje po zapustnikovi volji. ker je le del tega. Nujni dedič kot pravi dedič odgovarja za zapustnikove dolgove kot drugi dediči. če so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju (25/3 ZD) .

ki ni predmet dedovanja – izločitve potomcev .(+) vrednost daril. ki jih je zapustnik kadarkoli ali na katerikoli način naklonil osebam. Predmet daril. ki velja za dediča. ki bi bile zakoniti dediči. Zakončev del se izloči že prej.(-) socialne pomoči . ko umre zapustnik preneha ZZ in skupno premoženje se razdeli: . nevrednosti ali ker je bil vzet nujni delež dediču A – se darila dana A-ju ne vračunajo v dedni delež B-ja. če so po zakonitem redu dedovanja k konkretnem primeru upravičene dedovati. 56/1 – darila pri vstopni pravici .Zakonite deleže posameznega dediča . Za nujno dedovanje veljajo pravila o posameznem dednem redu in načelo izključnosti.Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi smrti ali odpovedi dediča A – se darila dana A-ju vračunajo v dedni delež B-ja.(-) premoženje. Čista zapuščina: ko zapustnik umre se opravi popis in ocena njegovega premoženja (aktiva in pasiva).Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi razdedinjenja. potem se določi nujni delež na podlagi kvote. ki se po zakonu ne vračunava v dedičev nujni delež ( 54 – stroški za preživljanje dediča. ki jih je v zadnjem letu svojega življenja naklonil drugim osebam (izjema so manjša darila) DARILO je vsako neodplačno razpolaganje zapustnika (29 ZD).(+) vrednost daril. Na podlagi OVZ izračunavamo: . če ne bi bilo oporoke . Izključena so privilegirana darila.Nujne deleže kot kvote dednih deležev Skupni nujni delež – njegova velikost je odvisna od: 13 . posvojenci in njihovi potomci .(-) dolgovi zapuščine (pasiva zapuščine) => nastali so po smrti Čisti zapuščini se prišteje: .Nimajo lastnih potrebnih sredstev za preživljanje o Bratje.(-) dolgovi zapustnika ob smrti (aktiva zapuščine) . ki jih je zapustnik naklonil za življenje. zunajzakonski partner 1/3 zakonitega dednega deleža: . Izračun dednega deleža: Na podlagi obračunske vrednosti zapuščine (da ne bi zapustnik inter vivos obšel predpisov o nujnem deležu). Pri nujnem dedovanju ni vstopne pravice. ki ima vstopno pravico . S prištevanjem daril se omejuje se svoboda zapustnikovega razpolaganja inter vivos zaradi varovanja nujnih dedičev.Starši . To so darila dana v humanitarni namen določenim ustanovam in društvom. Vrednost čiste zapuščine + vrednost določenih daril.Zakonec oz. sestre o Stari starši Te osebe so lahko nujni dediči samo.Bratje. 55 – običajna manjša darila.Nesposobnost za delo IN . neposredno ljudem v stiski – to niso darila dana verskim skupnostim kot takim.Stari starši Najprej je treba ugotoviti zakoniti dedni delež.Potomci.ZD) Darila pri vstopni pravici: . sestre . Kakšni so nujni deleži? ½ zakonitega dednega deleža: .- Starši ali posvojitelj (pri popolni posvojitvi) RELATIVNI: Če izpolnjujejo dva pogoja: .(-) gospodinjski predmeti . Teh ni treba vračati v zapuščino.

Ta dva zahtevka lahko uveljavljajo tudi dediči upravičenega nujnega dediča. ki so bila dana zadnje leto zapustnikovega življenja Gre za varstvo pravnega prometa – tretje osebe niso zainteresirane za dedovanje – pričakuje se manj zlorab. uveljavljajo zahtevke. o redukcija oporočnih razpolaganj – v treh letih od razglasitve oporoke o vrnitev daril – v treh letih od zapustnikove smrti – razglasitve z mrtvega Zapustnik lahko ob določenih pogojih odtegne ali zmanjša nujni delež osebi. ki ima pravico do nujnega deleža. Imamo dve pravni ustanovi za to: o RAZDEDINJENJE NUJNEGA DELEŽA – exheredatio ob iusta causa – iz upravičenega razloga o ODVZEM NUJNEGA DELEŽA V KORIST POTOMCEV – exheredatio bona mente – razdedinjenje v dobrem namenu Namen: 14 . sodišče po uradni dolžnosti ugotovi njegov zakoniti dedni delež glede tistega dela zapuščine s katerim zapustnik ni razpolagal – sodišče se ne ozira na to ali nujni dedič prikrajšan ali ne. je načel ali izčrpal skupni nujni delež Kako se odpravi prikrajšanje: 1) redukcija oporočnih razpolaganj . Nujni dedič lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža z zahtevkom na vrnitev daril. S potekom določenega roka izgubi nujni dedič možnost tožiti in pravico do nujnega deleža – pravica ugasne. 41 ZD) PRIKRAJŠANJE NUJNEGA DELEŽA .172 – zapustnik s tem prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine.- Števila nujnih dedičev Velikosti njihovih nujnih deležev Razpoložljivi del zapuščine = čista – rezerva (vrednost skupnega nujnega deleža) Do ugotavljanja in računanja nujnih deležev pride samo takrat. S tema dvema zahtevkoma se uveljavlja kršena pravica do nujnega deleža. se poseže na darila. ko je zapustnik svoje premoženje razdal za časa življenja in ob njegovi smrti ni premoženja =>OVZ na podlagi katere izračunamo nujni delež predstavlja samo vrednost daril. Če nujni dedič ne zahteva nujnega deleža v zapuščinskem postopku. ki ima pravico do nujnega deleža. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica je premoženjska pravica.Z oporočnimi razpolaganji .Z darili za časa življenja – upoštevajo se darila za katera je oporočnik naj se ne vračunajo nujnemu dediču v dedni delež . V primerih. 2) vračanje. Upošteva se kot nujni dedič na lastno zahtevo in ne po uradni dolžnosti. Če se s tem ne more pokriti pomanjkanja.tretje osebe o načelo vračanja daril velja samo v primeru daril.najprej se na zahtevo nujnega dediča zmanjšajo ali docela odpravijo razpolaganja z oporoko. restitucija daril .obdarjenci. ki so potencialni dediči o vračanje darila se lahko zahteva ne glede na to kdaj je bilo dano . Lahko ju postavi tisti. Ti roki veljajo za uveljavljanje zahtevkov v zapuščinskem postopku in v pravdi. Prekluzivni roki: roki v katerih lahko zahtevajo oz. kadar nujni dedič uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža – zahteva nujni delež (40.

S tem se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega kar so neodplačno dobili od zapustnika bodisi med živimi. Domneva se. ki se je vdala brezdelju in nepoštenemu življenju Z novelo 2001 se je odpravil kot razlog razdedinjenja: dejanja inkriminirana po 23. da ni potrebno.delno: o zmanjšanje nujnega deleža o razdedinjeni ne izgubi lastnosti nujnega dediča o dedna pravica se mu zmanjša v obsegu razdedinjenja Razlogi za odvzem nujnega deleža v korist potomcev: . efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža. ki je naklepno storila hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali njegove bližje (zakonec.polnoletni in pridobitno nesposobni VRAČUNAVANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI DELEŽ (samo pri zakonitem dedovanju) Kolacija = collatio bonorum – omogoča. poglavju KZ – zoper varnost RS Razlog za razdedinjenje mora obstajati v času. bodisi iz naslova dedovanja.oseba. Potomci zapustnikovega potomca morajo biti v trenutku zapustnikove smrti: .zapustnik mora razdedinjenje določiti v oporoki na nedvoumen način Razlogi za razdedinjenje: . da posamezen sodedič ne dobi več kot tisti sodediči. razen če je zapustnik sam drugače določil.mladoletni ALI . Kdaj ni kolacije: .ko je zapustnik hotel preferirati posameznega dediča in ga je oprostil vračunavanja (če s tem ni prikrajšan nujni dedič) . starši) . ki se s kršitvijo zakonske in moralne dolžnosti huje prekrši zoper zapustnika .popolno: o popolna izguba dedne pravice o razdedinjeni ne more biti dedič niti po zakonu niti po oporoki o ne more zahtevati vrnitve daril.oseba. ki so zapustniku blizu in zaradi neprimernega življenja varovanje premoženjskih interesov potomcev zapustnikovega potomca. Lahko je popoln ali delen. za oporočne pa le. ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja ali jim je naklonil volila v oporoki. ki ima pravico do nujnega deleža zaradi njegovega nedopustnega obnašanja v razmerju do zapustnika in oseb. da bodo dediščino potomca/posvojenca pobrali njegovi upniki ali pa da jo bo zapravil Zapustnik ga mora določiti v oporoki.če sodediči vračunavanja ne zahtevajo 15 .kadar je prezadolžen ali zapravljivec – grozi nevarnost. potomci. ki so po zakonitem redu dedovanja v enakem položaju glede na razmerje do zapustnika. kolikor znaša vrednost darila ali volila. da zapustnik z naklonitvijo darila ali volila ni hotel posameznega dediča preferirati.oseba. Gre za to. ki ima pravico do nujnega deleža Formalni pogoj za veljavnost razdedinjenja: . Razdedinjenje je lahko: . redukcije volil . Ex lege pomeni. Ta institut predstavlja modaliteto pri delitvi dediščine med sodediči. da pri zakonitem dedovanju dobijo tisti sodediči. če je oporočitelj tako določil.- kaznovanje dediča. ko je zapustnik napravil oporoko. Vračunavanja pride v poštev ex lege samo za zakonite in nujne dediče. da zapustnik tako določi in da do vračunavanja pride po samem zakonu.

53. a) Vračunavanje daril .. ki je bila podeljena do zapustnikove smrti b) Volila .velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča (46/1 v zvezi z 29. da zakoniti dedič dejansko postane dedič. če to zahteva sodedič .pravica zahtevati vračunavanje ne zastara .realna kolacija: dedič se odloči darilo/volilo vrniti . da je v njej postavljen dedič. da je zapustnik hotel. odvisna je samo od volje oporočitelja.volilo se vračunava ex lege. ki je narejena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik (62 ZD) – forma ad valorem Pogoji za veljavnost oporoke: .enostranska . s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.oporočiteljevo razpolaganje s premoženjem – za pojem oporoke ni nujno. za veljavnost oporoke ni potrebno soglasje osebe.. . Meje svobode testiranja so postavljene z nujnim dedovanjem. 57. zakonito. koristi/plodovi neke stvari/pravice.. da se darilo ne vračuna – le dokler ne pride do prikrajšanja nujnih dedičev o po zakonu zaradi specialnih lastnostih darila – običajna manjša darila. 112. ki pridobi koristi od oporoke . 116. uradno) ne pride v poštev => oporočitelj ne more prepustiti določitve dediča tretjemu ..oporočitelj lahko oporoko vsak čas prekliče (99/1 in 105..oporoka je strogo osebni akt.ne vračunava se pa.. ZD ne pozna kodicila – poslednja izjava volje v kateri ni postavljen dedič.preklicna . . člen ZD) . na način in v mejah določenih v zakonu. Oporoka = testament: . Za življenje oporočitelja oporoka nima nobenega učinka. Značilnosti: . 31. da dobi dedič volilo povrhu svojega dednega deleža – prelegat (gospodinjski predmeti so zakonsko določen prelegat) Roki: .za kolacijo je pomemben trenutek delitve zapuščine . 30.IZJEME: o želja zapustnika. Veljavna je samo oporoka..splošna pravila obligacijskega prava. plačilo stroškov obveznega šolanja.Pogoj za vračunavanje je. razen če ZD ne določa drugače – ZD je lex specialis -3 vrste posebnosti 16 .idealna kolacija: vračuna se vrednost darila v dedni delež . čl ZD) – določbe oporoke izražajo oporočiteljevo voljo ob nastanku oporoke in v času njegove smrti = izjava poslednje volje oporočitelja . da zahteva naj se v dedni delež sodediča vračunavajo darila in volila .oporoka je strogo formalni pravni posel.110.kolacijo lahko zahtevajo na: o zapuščinski obravnavi o še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju o najkasneje ob delitvi dediščine – pravica zahtevati delitev dediščine ne zastara OPOROČNO DEDOVANJE Z oporoko je dovoljeno razpolagati s premoženjem za primer smrti. Zastopanja (pogodbeno.oporoka je pravni posel za primer smrti – razpolaganja določena v oporoki se realizirajo šele ob smrti oporočitelja.v predpisani obliki – stroga obličnost Je dana izjava.enostranski pravni posel – je enostranska izjava volje.ZD ne določa roka za uveljavljanje pravice sodediča. če izhaja iz oporoke.

nemogočnost vsebine oporoke .moralnimi načeli c) določenost ali vsaj določljivost vsebine oporoke: velja glede: . ko jo drugi predpisi določajo za opravljanje nekaterih strogo osebnih aktov.simulacija – ZD o tem ne govori o zapustnik napravi oporoko samo na videz.miselni pridržek – reservatio mentalis – oporočiteljeva izjava ne krije njegove volje v polnem obsegu – oporočitelj ima v mislih nekaj več kot izhaja iz njegove izjave.dedičev .sestave zapuščine . Pri oporoki ni treba upoštevati izjave. možnosti.dejanska: razpolaganje s stvarjo. Pogoji glede možnosti napraviti veljavno oporoko določeni v obliki: pisna oblika pred pričami: ob pogoju. Za napake volje gre: . Forma ad valorem – pogoj za veljavnost oporoke. ki je sposoben za razsojanje in je star več kot 15 let. da napravi oporoko .pravna: naklonitev stvari osebi.oporočitelj je napravil oporoko zaradi zvijače . ko je testiral.prisilnimi predpisi . če je bila kavzalna – oporoka je neodplačen pr. Večji pomen ima volja in zato velja tisto. OPOROKA JE IZJAVA VOLJE – zapustnik mora hoteti narediti oporoko – prava zapustnikova volja – imeti mora animus testandi. DOPUSTNA. Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni.predmet dedovanja . določenosti/določljivosti vsebine oporoke o dopustnosti podlage oporočnega dedovanja posebnosti v ZD: o oporočna sposobnost o oporoka = izjava volje o obličnost OPOROČNA SPOSOBNOST – je sposobnost napraviti.- splošna pravnoposlovna ureditev velja za (14. daje ZD večjo težo pravi zapustnikovi volji kot pa izjavi! . Razsojanje se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost potrebna za poslovno sposobnost – testiranje je manj zahteven posel. OBLIČNOST – oporoka mora biti napravljena v eni izmed oblik določenih v zakonu. ker je bil v zmoti  napake volje.oporočitelj je napravil oporoko.zmota v nagibu ali motivu. ki jim je z oporoko naklonjena korist 17 . spremeniti in preklicati oporoko. čeprav tega v izjavi ni navedel. ki po OZ vplivajo na veljavnost pogodb. velja drugi . Ima jo vsakdo. DOLOČENA ALI VSAJ DOLOČLJIVA (OZ) – a) nemožnost oz. ki ga skuša prikriti zapustnik z oporoke. kar je imel oporočitelj v mislih. člen OZ): o pogoj. da je zapustnik oporočno nesposoben – odločilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v času. simulirani posel . ki ne obstaja več . posel . da oporočitelj zna pisati in brati ustna oporoka: zaradi izrednih razmer ni možno napraviti pisne oporoke VSEBINA OPOROKE MORA BITI MOGOČA. v resnici pa hoče z videzom oporoke prikriti kakšen drug pr. dopustnosti.v nasprotju z ustavo . ki je lastnik stvari b) nedopustna podlaga ali vsebina oporoke: . Če volja v oporoki ne ustreza dejanski oporočiteljevi volji gre za napako volje – zlasti kadar volja oporočitelja ni svobodna. Starost 15 let je izenačena s starostjo. V teoriji je sporno ali je treba miselni pridržek upoštevati ali ne. posel – ni volje zapustnika napraviti oporoke => ne more veljati => ničnost oporoke o če so izpolnjeni pogoji za veljavnost posla.če je bil oporočitelj s silo ali grožnjo prisiljen.drugih oseb.

Izpodbija se lahko: .je nemogoča vsebina . če oporoka. Izpodbijanje zaradi napak v obličnosti: Uveljavlja se lahko po uvedbi dedovanja Subjektivni rok je eno leto od dneva. Zaradi prvega razloga je oporoka vedno neveljavna v celoti.možno je pretrganje in zaustavitev zastaranja objektivni in subjektivni Izpodbijanje oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti ali napake volje: Subjektivni rok je eno leto odkar je izvedel za vzrok neveljavnosti Objektivni rok je deset let od razglasitve oporoke oz.je vsebina nedoločljiva . velja oporoka po tej drugi obliki.če ni oporočne sposobnosti . razen če oporoka brez nične določbe ne more obstajati). Na ničnost se lahko sklicuje vsakdo.oporoka. da se oporoka razveljavi – uveljavljajo jo lahko zainteresirane stranke – tisti.vsebina ali podlaga sta v nasprotju z ustavo ali moralnimi načeli . ko je izvedel za oporoko – ko je izvedel za napako v obliki oporoke Objektivni rok je deset let po razglasitvi oporoke Konverzija – mogoče je. dvajset let pri nepošteni osebi Roki ne morejo začeti teči pred razglasitvijo oporoke.ni zakonsko predpisane obličnosti Oporoka je lahko tudi delno neveljavna – neveljavna so posamična določila – zaradi drugega in tretjega razloga.sodišče mora paziti na ničnost po uradni dolžnosti. pravica uveljavljati ničnost ne ugasne.fidejkomisarična substitucija – zapustnik določi svojemu dediču ali legatarju dediča Lahko je DELNA – nična je posamična določba oporoke (ne v celoti. Ničnost Oporoka je nična. ki nasprotuje morali. izpolnjuje zahteve za obliko oporoke druge vrste. zahtevati. Roki: zastaralni .. če se tudi s sredstvi razlage ne da ugotoviti. ki ima pravni interes. Nična oporoka je neučinkovita sama po sebi . ki jo je pustil oporočitelj vsebuje napake obličnosti.posamičnih oporočnih naklonitev Vsebina oporoke je nedoločljiva. pa ta oblika ustreza drugi vrsti oblike oporoke oz. da se napačen pravni posel vzdrži v veljavi. Učinkuje ex lege. je predmet volila v oporočni določbi oporočitelja (ki zapušča zaščiteno kmetijo) denar in premičnina je oporoka izpodbojna . OBLIKE OPOROKE .redne/izredne (izredne so nastale v izrednem stanju) 18 .dednih deležev . če: .napake volje . NEVELJAVNOST OPOROKE Izpodbojnost Neveljavnost je treba uveljavljati. ki bi zaradi neveljavne oporoke prišel do kašne koristi. prisilnim predpisom in ustavi o izjema: ZDKG: če gre oz.

tujo roko. LASTNOROČNA OPOROKA (testamentum holographum – 63 ZD) Je zasebna.oporočitelj mora znati pisati in brati v jeziku v katerem je napisan sestavek . in 66 ZD) Je redna. Poznamo dve varianti sodne oporoke: Oporočitelj zna pisati in brati . da je njegova volja natančno zapisana . . . da je pisni sestavek njegova poslednja volja. Sodnik ugotovi identiteto oporočitelja in oporočiteljevo izjavo zapiše v zapisnik.obstaja pisni sestavek – listina – ni pomembno kdo je spisal . Pri nas je neveljavna samo oporoka v kateri dve osebi postavljati vzajemno drug drugega za dediča. da obstajajo prejšnje oporoke PISNA OPOROKA (testamentum allographum – 64 ZD) Je redna. Taka oporoka bi morala biti neveljavna.podpis oporočitelja . Pogoji za veljavnost: . Priči morata biti istočasno prisotni in se podpisati na oporoko in pripisati. brez sodelovanja organov) pisne/ustne Skupne – simultane oporoke – testamentum simultaneum – so medsebojno vsebinsko povezane in soodvisne izjave poslednje volje dveh ali več oseb v istem aktu. vzdevek ali oznaka družinskega razmerja .oporočitelj mora podpisati oporoko ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti. o osebe.Relativno nesposobne osebe – glede na razmerje oporočitelja do konkretne osebe o priče ne smejo biti v krvni ali osebni povezanosti z oporočiteljem.oporočitelj prebere sestavek oporoke. da bodo vplivale na oporočiteljevo izjavo volje o 68. člen ZD: določena oseba ne šteje kot priča glede tistih oporočnih določil s katerimi je zapustnik nekaj naklonil njej ali osebam s katerimi je krvno povezana SODNA OPOROKA (testamentum iudiciale 65. Javna je zato. ustna in javna oporoka. zasebna in pisna oporoka. redna in pisna oporoka. Katere osebe ne morejo biti priče? Nesposobnost biti priča je razlog za izpodbijanje oporoke. da se podpisujeta kot priči – slednje ni pogoj za veljavnost. ki nimajo poslovne sposobnosti o osebe. da jo je oporočitelj prebral in podpisal in to overi s svojim podpisom Oporočitelj ne zna pisati in brati 19 . Gre za enotno pravno dejanje – mora se opraviti istočasno –unitas actus. Ustno se sodišču izjavi poslednjo voljo in sodišče jo zapiše – okrajno sodišče. priimek.- zasebne/javne (zasebne oblikujemo sami.oporočitelj je izjavo poslednje volje z lastno roko napisal in lastnoročno podpisal o ugotovitev identitete o ni dovoljeno s pisalnim strojem.kraj in datum oporoke ni pogoj za veljavnost – je pa koristno glede na možnost.podpis z osebnim imenom – zadostuje samo ime. tuja roka lahko vodi o poslovilno pisno izjavo poslednje volje je treba šteti za oporoko . ker obstaja nevarnost. Najpogostejša. ki ne znajo pisati in brati.Absolutno nesposobne osebe – ne morejo biti priče pri nobeni oporoki – pisna pred pričami ne glede na to kdo je oporočitelj. Pogoji za veljavnost: . ker sodeluje sodišče kot javni organ.sodnik potrdi na oporoki. ki ga je napravil sodnik po oporočiteljevi izjavi . Dovoljena je oporoka v kateri dve osebi razpolagata skupno v korist tretjega.oporočitelj podpiše sestavek in izjavi.

Ta razpolaganja so napake v obličnosti in izpodbojna po 76.sodelovanje dveh oporočnih prič v navzočnosti kateri sodnik prebere sestavek oporoke.absolutno nesposobne: o nimajo poslovne sposobnosti o ne znajo brati ali pisati o ne razumejo jezika v katerem je napravljena sodna oporoka Sodna oporoka pri kateri sodelujejo nesposobne priče in sodnik je spodbojna. ki lahko nastopijo na ladji/letalu. Dedovanje na podlagi te oporoke pride v poštev samo. sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem – vojaška oporoka (71. da je avtentična in da jo oporočitelj podpira . ki je v tujini po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS. Oporoko sestavi po predpisih. mora v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe podpis 20 .shranjevanje sodne oporoke . Sestavil jo je državljanu RS. Oporoka. povesta.pooblaščene osebe napisana je lahko v katerem koli jeziku in na kakršenkoli način v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe mora oporočitelj izjaviti. Njen osnovni namen je zagotovitev pravne varnosti v zvezi z veljavnostjo oporoke v vseh državah. Čas njene veljavnosti je omejen: velja samo trideset dni od dneva vrnitve oporočitelja v Slovenijo (zato je izredna).tiste osebe. če oporočitelj v tem času umre ali postane dedno nesposoben. Samo na slovenski ladji/letalu (zato je izredna). ki veljajo za sodno oporoko. člen ZD – novela 2001) Je javna in izredna. Sestavi jo poveljnik ladje/letala po oporočiteljevi ustni izjavi. redna in ustna.oporočitelj pred pričami izjavi. v času izrednega ali vojnega stanja (dva roka): . da je pisni sestavek njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino ter v njihovi navzočnosti podpisati. ZD) Je javna. Oblika: - - PISNA – napiše jo lahko oporočitelj ali tretja oseba ali jo sestavi lahko sodnik okrajnega sodišča ali konzularni ali diplomatski predstavnik .priči se podpišeta na oporoko. Upoštevajo se razmere.sodnik ne sme biti z oporočiteljem v isti krvni ali osebni povezanosti kot ne smejo biti oporočne priče .zapisnik je sestavljen iz več listin . sodniku ali njihovim svojcem je izpodbojno. Oporočitelj je lahko naš državljan. ki so nesposobne biti priča pri pisni oporoki s pričami . Oporoka. ki ga je napisal po njegovi izjavi . tujec.izročitev sodne oporoke oporočitelju Kdo ne sme biti priča? . Sestavi jo vojaška starešina po ustni izjavi volje oporočitelja in po predpisih za sodno oporoko. člen ZD) Je nova oblika javne oporoke. sestavljena na slovenski ladji ali letalu (70. Če je oporoko napisal sam ali mu jo je napisala tretja oseba in je oporoko podpisal prej. čl. da je sestavek njegova oporoka in podpiše ali napravi ročno znamenje . da je bila oporoka prebrana. členu ZD. po predpisih.subjektivni rok: 30 dni po prenehanju vojaške službe oporočitelja (če je vojaška služba prenehala pred koncem izrednega stanja) Oporočitelj je lahko samo vojaška oseba. član posadke ali potnik. ZD) Je javna in izredna.posebni predpisi o ugotavljanju identitete prič . TRI OBLIKE OPOROKE IZPELJANE IZ SODNE OPOROKE Oporoka sestavljena v tujini – konzularna oporoka (69. MEDNARODNA OPOROKA (71a in 71g. čl.objektivni rok: 60 dni od prenehanja izrednega/vojnega stanja . Oporočno določilo o naklonitvi priči. ki so ratificirale mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o mednarodni oporoki. Velja samo določen čas. ki veljajo za sodno oporoko.

osebe. s tem. smislu njegove poslednje izjave volje .obličnost: o zunanja oblika notarske listine o določbe o načinu sestavljanja notarskih listih o določbe o vsebini notarskega zapisa o določbe o podpisih notarja. Če se oporočitelj ne more podpisati navede razlog pooblaščeni osebi. Sposobnost biti priča: . notarjem. ni treba. To potrdilo ni pogoj za veljavnost. pooblaščenci. ko je pooblaščena oseba podpisala oporoko.osebe. ki so pismene in obvladajo uradni jezik Nesposobnost biti priča: .- priznati in potrditi.če niso izpolnjeni pogoji glede oblike in prič je mednarodna oporoka neveljavna. skrbništvo o zakoniti zastopniki. se podpiše. podpišeta se še zapisni priči (priče lahko nadomesti drugi notar) Pisna oporoka. rejništvo. sestavi jo notar po ustni izjavi oporočitelja . Urejena je v zakonu o notariatu.osebe.polnoletne osebe. to je tisti dan. ki jo oporočitelj izroči notarju. ki so z oporočiteljem. ki jim gredo iz oporoke koristi . 21 . zaposlene pri notarju . Pogoji za priče in sodnika: . velja pa načelo konverzije Dokaz veljavnosti mednarodne oporoke je potrdilo – forma ad probationem. ki to navede v oporoki => v njegovem imenu ga podpiše nekdo drug ali pooblaščena oseba.ustna oblika.ZN vsebuje tudi določbe o shranjevanju oporoke in potrdilu o shranjevanju.kot pri pisni oporoki pred pričami in sodni oporoki . da zapis ustreza njegovi izjavi volje (jo odobri) in podpiše (tu morajo biti priče obvezno prisotne) . o izdajanju odpravkov in izročitvi oporoke sodišču po smrti zapustnika Oporoka. prič .imata enake pravne učinke kot sodna oporoka . posledicah. NOTARSKA OPOROKA Je redna in javna.notar mora poučiti oporočitelja o vsebini. mora pa v zunanji obliki ustrezati obliki notarskega zapisa. o če notarju gre iz oporoke korist ali če je v teh razmerjih z oporočiteljem ne more sestaviti oporočitelju oporoke Poznamo dve obliki: .notar mora ugotoviti istovetnost oporočitelja in prič . z notarskim zapisom Pisna oporoka dobi lastnost notarskega zapisa – javne oporoke. priči in pooblaščena oseba se morajo ob prisotnosti oporočitelja hkrati podpisati in pripisati. da se podpisujejo kot priče oz.po tem ko zapiše oporoko. Ni pomembno kdo je oporoko napisal. osebam. da so seznanjene z vsebino oporoke pooblaščena oseba mora zapisati datum oporoke. poleg oblik v ZD. udeležencev.osebe. pooblaščena oseba. ki jim gredo koristi v: o zakonski zvezi oz.notar zapiše datum. Sodeluje notar kot javni organ. da jo notar potrdi. zunajzakonski skupnosti o sorodniki v ravni črti do kateregakoli kolena o sorodniki stranske črte do drugega kolena o svaštvo do drugega kolena o posvojitev. sta v skladu z ZD . sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja . ki so odvezane dolžnosti pričanja . Notar v oporoko lahko vnese svoje ime.novi obliki. jo notar prebere – oporočitelj izjavi.

posredno razpolaganje s premoženjem Določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti .relativna nesposobnost po 75.določitev volil (80. Notar se nanjo tudi popiše in doda svoj pečat. potresi. Dedovanje na podlagi ustne oporoke nastopi le tedaj. 72.podatek o načinu ugotovitve istovetnosti oporočitelja in da je oporoko oporočitelju prebral (tako jo potrdi).določitev pogojev. Velja samo v primeru.pričam pri ustni oporoki ni treba znati pisati in brati . 85 – 94. ki bi po zapustniku dedoval. ker nima pravnega učinka.. Če priči tega ne storita. odvetniki. na podlagi tožbe na ugotovitev pristnosti oz. če ne bi bilo ponarejene oporoke. zapustnik jo je morda veljavno napravil => njena vsebina ni znana. ZD) . da bi na notarje lahko prenesli določena upravičenja iz zapuščinskega postopka. v pravdi. jo pa bodo reproducirale pred sodiščem . Sem bi spadali nevsakdanji dogodki objektivnega značaja (poplave. ni je mogoče uporabiti in nima pravnega učinka. Za preverjanje veljavnosti ustne oporoke je odločilno. rokov. naglo nepričakovano poslabšanje bolezni. členu ZD – priče imajo večjo možnost prikrojiti oporočiteljevo izjavo v svojo korist . tako kot jo je podal oporočitelj. Spodbijanje take oporoke ne pride v poštev – tisti. Ni je pa mogoče uporabiti. mora dokazati. ki ni vezana na listino. volilojemnika (82 ZD)  ZD jih upošteva pod naslovom Vsebina oporoke 22 . Mora pa ustrezati vsebini in obliki notarskega zapisa. ki morata biti sočasno navzoči.razpolaganje v dovoljen namen (81 ZD) .določitev enega ali več dedičev (78. Če ne ustreza. ki ne morejo biti priče pri sodni oporoki .osebe. Zakon ne zahteva prisotnosti prič.določitev namestnika dediču ali volilojemniku (79 ZD) . USTNA OPOROKA (testamentum nuncupativum extraiudiciale. Priče pri ustni oporoki ne morejo biti: . vojne) in subjektivne situacije (nenadna težka bolezen. nepristnosti listine.ne bodo mogle zapisati oporočiteljevo izjavo. če oporočitelj v tem času umre ali postane oporočno nesposoben. Dokler oporočitelj še živi vpogled v register ni mogoč. ki je nastal po zapustnikovi smrti. epidemije. oporoka ni neveljavna => oporoka ne more biti neveljavna zaradi razloga. Ponarejena. notar sestavi poseben zapis s potrebnimi sestavinami in ga spoji z oporoko. Sploh ne gre za zapustnikovo oporoko. Čas veljavnosti je omejen: traja dokler trajajo izredne razmere in še trideset dni po prenehanju. za katere tako določa zakon. da je oporoka ponarejena. bremen za dediča oz.ZD) . notarji pri katerem se oporoke shranjujejo imajo dolžnost dajati v register podatke. Novela vsebuje nastavke.določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje . falsificirana oporoka Če priči oporočiteljeve izjave poslednje volje ne predstavita sodišču po resnici. člen ZD) Je zasebna in izredna. nesreče). ki jo podpiše.nesposobnost priče ima za posledico izpodbojnost Novela Zakona o notariatu: Centralni register oporok: Sodniki. Oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama. da zapustnik ni mogel napraviti pisne oporoke. Priči morata nemudoma zapisati poslednjo voljo in čim prej ta zapis izročiti sodišču ali pa jo ustno reproducirati pred sodiščem. če zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. to so mu morale preprečiti izredne razmere ne pa reden potek dogodkov. VSEBINA OPOROKE Oporoka vsebuje različna določila: .določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti .

V skladu z 84.določitev izvršitelja oporoke (95. je izrazil željo. oporoke.iz oporoke izhaja. naj se zakonito dedovanje umakne njegovemu voljnemu razpolaganju => omejuje svobodo oporočnega razpolaganja.izjava o priznavanju očetovstva (88. za tistega. Vsebino razlagamo iz oporoke same – 38/1 OZ .določitev načina delitve zapuščine . da bo učinkovito => pomeni. se odpove.v primerih.-98 ZD) . ki je manj težak za dolžnika) => 84/2.kraj. ki naj po volji zapustnika (oporočitelja) deduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja – alekvotni delež Volilojemnik/legatar ni dedič. napravil oporoko. je nevreden. da je oporočiteljeva volja.… usmeritev zapustnika Posredno razpolaganje s premoženjem . da je taka oseba dedič.izključitev določenega zakonitega dediča od dedovanja – negativni testament .določilo o razdedinjenju nujnega deleža (43 ZD) . ki je razlog dedne nevrednosti (127/2 ZD) Vsebina mora biti določna ali vsaj določljiva. V primerih. ki izražajo znanstveno. da je dedovanje v zakonitem dednem redu v največjih primerih v skladu z zapustnikovo voljo. členom OZ (nejasna določila v neodplačni pogodbi je treba razlagati v smislu. je razdedinjen). člen ZD: ugotoviti je treba pravi oporočiteljev namen – najti je treba njegovo pravo voljo.BENIGNA – DOBROVERNA RAZLAGA – BENIGNA INTERPRETATIO – naj se dobrohotno razlaga – v dobro oporočnih dedičev Naše pravo zavrača ti dve načeli in v dvomu daje prednost zakonitemu dedovanju. člen ZD – v dvomu se je treba držati tistega kar je bolj ugodno za zakonitega dediča oz. gre njegov delež zakonitim dedičem . da bo dvom v celoti izključen. nejasno potem ni neveljavno. Poznamo dve pravili za razlago: .politične oporoke. Izjemi. 23 . Dedič je oseba. postavitev nagrobnega spomenika . čl.84/1. ki ne deduje ni prost. Če je posamičen del ali določilo nedoločno. ZD ne predpisuje rešitve => treba je uporabiti interpretacijska pravila tujih zakonodaj. Je oseba.preklic prejšnje oporoke (99/1 ZD) . Če se ugotovi. ko ne gre zakonitim dedičem: . ZZZDR) . da je imel oporočitelj drugačen namen (139 ZD) => lahko izhaja iz oporoke oporočiteljev namen naj nastopi akrescenca (širša – prosti delež pripade vsem sodedičem . ki ji je oporočitelj naklonil eno ali več določenih stvari ali pravic. naj ne nastopi zakonito dedovanje Primerjalno obstajata dve interpretacijski pravili: . filozofsko. če je naklonil predmet.odvzem nujnega deleža v korist potomcev (45 ZD) . To izhaja iz domneve. Ta logika ni v redu => zapustnik se je lotil testiranja => nedvomno je hotel.nevračanje daril in volil zakonitemu dediču (46/3. Če oporočitelj postavi več sodedičev in eden ne deduje (umre.Določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje . 47 ZD) . ko je za take situacije oporočitelj določil substituta ali če nastopi transmisija – v teh primerih delež dediča. Postavitev dediča je najpomembnejši izraz svobodne izjave volje oporočnega razpolaganja. način pogreba. Če oporočitelj hoče drugače naj to izrazi tako določno. ki mu je bila z oporoko naložena obveznost Sporno – kritika: s tem.odpustitev dejanja. če je mogoče z razlago (interpretacijo) ugotoviti njen pravi smisel – orientirati jo je treba na pravo oporočiteljevo voljo. jo je treba šteti za dediča – 78/3 ZD (npr. ko je zapustnik nepopolno. da je testiral.ali ožja – prosti delež pripade nekaterim sodedičem) .IN FAVOREM TESTAMENTI – v dvomu je treba oporočno določilo razlagati tako. nejasno določil dediče. ki praktično predstavlja njegovo celotno premoženje). da bo po možnosti obveljalo . kdo naj bo skrbnik za mladoletne otroke . ali pa ni točno določil kako naj se dediščina mednje razdeli.željo.

VOLILO – 80. ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (86/1 ZD). ko se izpolni pogoj ali preteče rok.v trenutku oporočiteljeve smrti . ki ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Ta zastaralni rok ni prekluzivni in je eno leto odkar izve za pravico.Vindikacijski legat Damnacijski legat Volilojemniku daje obligacijsko pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega. Volilojemnik je singularni sukcesor zapustnika. ampak je na slabšem od zapustnikovih upnikov. Naklonjena korist ima največkrat premoženjski značaj. Do zmanjšanja ali odprave volil torej lahko pride tudi v primeru. 24 . Pravica je lahko stvarna (razen LP) ali obligacijska. ki je oporočitelj ne postavi za dediča. če je bilo volilo določeno s pogojem ali rokom – volilojenik pridobi pravilo. odstopi voljeno pravico ali terjatev.ob nastopu roka . ga pa pozna. Pogoj za pridobitev volila: .dedna sposobnost . člen ZD – LEGAT Je oporočno naklonilo določene koristi osebi. Predmet volila volilojemnik pridobi z izpolnitvijo volila – takrat ko mu dolžnik izroči voljeno stvar. Volilojemnik pridobi volilo – pridobi pravico zahtevati volilo od obremenjenca ipso iure v trenutku oporočiteljeve smrti (dies legati cedens) => tedaj preide zapuščina na dediče in z njo tudi breme volila. ZD) –s potekom roka volilojemnik izgubi zahtevek. dopustitev). po volji oporočitelja te osebe ne moremo šteti za univerzalnega naslednika njegovega celotnega premoženja ali alikvotnega dela premoženja. ki imajo pravico zahtevati poplačilo svojih terjatev pred volilojemnikom.ob izpolnitvi pogoja . Vindikacijski legatar je singularni naslednik zapustnika. člen ZD – jim gre po zakonu. tudi služnost. Volilojemnik ob smrti zapustnika pridobi lastninsko pravico na voljeni stvari in s tem možnost lastninske tožbe – reivindikacija. čl.Damnacijski legat . ne izgubi pa pravice na izpolnitev volila. Vindikacijski legat Tega ZD ne ureja.obstaja dedni naslov Uveljavitev pravice do volila – volilojemnik zahteva od obremenjenca izpolnitev volila. Za vindikacijski legat štejemo pravico določenih svojcev zapustnika do gospodinjskih predmetov – 33. lahko je potrošna ali nepotrošna. opustitev. vendar v mejah vrednosti volila. ni treba oporočitelju voliti v oporoki – zakonito vindikacijsko volilo. Oporočitelj lahko določi.volilojemnik je ob smrti oporočitelja še živ . Predmet volila je lahko vse kar je predmet obveznosti (dajatev. Je upnik.oporočitelj lahko določi. da je legatar odgovoren tudi za dolgove. ko zapuščina ne zadostuje za poplačilo zapustnikovih dolgov in volil. da sme volilojemnik zahtevati volilo kasneje – čas pridobitve volila in čas izpolnitve volila ne sovpadata (dies legati veniens) Zastaranje pravice zahtevati izpolnitve volila (94.ni dedno nevreden . Ima obligacijskopravni učinek – v trenutku zapustnikove smrti pridobi pravico terjati od dediča. Če je naložena več osebam odgovarjajo glede na delež. To pravilo ne velja. Stvar je lahko določena individualno ali generično. Ima stvarnopravni učinek. tako kot mu je naročil oporočitelj.oporočiteljeva smrt . Kdaj? . Poznamo dve vrsti volil: .

dedovali zakoniti dediči. Je dedič dokler ne nastopi v oporoki določen dogodek = substitucijski primer (najpogosteje smrt fiduaciarja.ohranitev zapuščine za otroka.hoče fideikomisarja za nekaj časa izključiti od upravljanja z zapuščino . pogoj. če spada v njegovo zapuščino tudi njegovo podjetje ali udeležba v osebi družbi Argument za prepoved fideikomisorične substitucije: . ob tem pridobi dediščino druga oseba = fidejkomisar Motivi za fideikomisorično substitucijo: .škodljiva za gospodarstvo – ustvarja trajne vezi.preprečiti hoče probleme z izvršitvijo oporoke. osebi. da bi jo ohranil za svoje sorodnike. da bi v primerih. ki še ni spočet . substituta lahko postavi tudi volilojemniku substituta lahko oporočitelj postavi tudi tedaj . razen če iz oporoke izhaja drugačen namen (90. da bi določil usodo svojega premoženja. s tem hoče oporočitelj preprečiti.oporočitelj določi dediča svojemu dediču ali volilojemniku (79/3 ZD) . ker nadomesti instituta kot dediča => izpolnjevati mora vse pogoje za dedovanje če institut deduje velja. da ostane premoženje v družini .kadar obstaja za volilojemnika objektivna nezmožnost.po volji oporočitelja dve ali več oseb časovno sledijo kot dediči Fiduciar je oseba. Pri volilu ni vstopne pravice => predmet volila ostane dediču oz. govorimo o postavitvi nadomestnega dediča ali substituta. če postavljeni dedič ne bo dedoval (79/1 ZD). NAVADNA NADOMESTITEV – VULGARNA SUBSTITUCIJA - oporočitelj določi osebo.če volilojemnik umre pred oporočiteljem . ko z oporoko ne postavi instituta – postavitev substituta zakonitemu dediču = legalna substitucija.če je volilojemnik dedno nevreden . ki po ZD ni mogoča.če se volilojemnik odpove volilu . ki bi morala volilo izpolniti. ovira prosto razpolaganje s premoženjem Prepoved pomeni omejevanje oporočiteljeve avtonomije volje kot lastnika premoženja. Omejevanje je v tem. člen ZD) Volilojemnik ima pravico zahtevati volilo. tudi če je zavezanec umrl. je dedno nevreden. ki naj bo dedič. oporočitelj lahko postavi substituta a vse ali za posamične primere – substitucijski primer. poraba predmeta Štejemo. ker naše pravo ne pozna vstopne pravice pri oporočnem dedovanju substitut je neposredni naslednik oporočitelja. URS: pravica do zasebne lastnine in možnost razpolaganja s premoženjem za čas življenja in primer smrti. pupilarna) 25 . kot da oporočitelj ni določil substituta => substitut nima pravice do dediščine Po ZD ni določena FIDEJKONISARIČNA SUBSTITUCIJA: . ko postavljeni dedič (institut) ne more ali noče dedovati. se je odpovedal dediščini.Volilo ugasne . Po ZD ni dovoljena nikakršna fideikomisorična substitucija (neprava ali pogodbena.hoče.preskrbeti hoče preživelega zakonca . lahko tudi drug dogodek – rok. da dobi volilo o Naključno uničenje predmeta o Odsvojitev. Zakonodajalec mora določiti čigav interes je glede na URS vrednejši varstva. lastnine za daljši čas. ki pridobi dediščino ob zapustnikovi smrt.…). da oporočno določilo ne obstaja. bližnje ljudi.

dopustitev ali opustitev . če je uničena po naključju ali jo je uničila tretja oseba brez vednosti in volje oporočitelja.oporočitelj zaveže dediča ali volilojemnika na določeno ravnanje – dajatev. da je ustanova v času zapustnikove smrti že obstajala.molčeči preklic – revocatio tacita – uničenje oporoke. če kasneje pridobi odobritev pristojnega organa.ni nobene osebe. v kateri se napravi oporoka .nemogoči . jo bo dal v shranjevanje drugi osebi ali depozitni ustanovi. ROK IN POGOJ Nalog: . ki so: . ki bi v lastnem interesu izsilila izpolnitev . čl. ki ni bila sestavljena pri sodišču) in shranjevanje listin o ustni oporoki (155 – 158. pogoj: . pač pa dohodki/obresti. razvezni. NALOG (modus). 26 . naprava nove oporoke. storitev. da oporoke ali njenega določila ne bo preklical je neveljavna. USTANOVA Oporočitelj sredstva za dovoljen namen zapusti pravni osebe. konkludentna dejanja Domneva o preklicu ne velja. ZD) Zakon o notariatu ureja shranjevanje notarske oporoke. pravica zahtevati volilo že od trenutka zapustnikove smrti.nemoralni .nekatera pravila vsebuje OZ (odložni. Oporočitelj se sam odloči ali bo oporoko sam shranil. v celoti ali deloma.nerazumljivi . računanje časa) . ko dobi odobritev pristojnega državnega organa. katere ustanovitev določi v oporoki. mednarodna oporoka.sami s sabo v nasprotju = perpleksni štejemo kakor.naložena je dolžnost.63. ZD) Oporočitelj v oporoki določi naj se kakšna stvar ali pravica. del zapuščine ali cela zapuščina uporabi za kašen dovoljen namen. da jih ni. Štejemo.izrecni preklic oporoke – revocatio expressa – izjava o preklicu dana v katerikoli obliki. Pogodba s katero se oporočitelj zaveže. Zato ji gre dediščina oz. Ustanova nastane kot pravna oseba. Oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem v nek določen in trajen namen. breme . S tem ne ustanovi pravne osebe.oporočitelj postavi rok in pogoj ob postavitvi dediča ali volilojemnika in pri drugih določilih oporoke . čl. kot da jih ni postavil. Ustanovo za primer smrti ureja Zakon o ustanovah.oporočitelj ne more vezati na rok ali pogoj pravice nujnega dediča do nujnega deleža .nedovoljeni . Shranjevanje ima samo dejanski pomen – za veljavnost oporoke je irelevantno kje je oporoka shranjena.NESAMOSTOJNA USTANOVA (81. OZ Pogoje in naloge. oporoka. SHRANJEVANJE OPOROKE ZD ureja shranjevanje oporoke pri sodišču (sodna oporoka. čl. Zaradi tega se za uresničevanje namena največkrat ne uporablja substanca/glavnica predmeta. PREKLIC OPOROKE Oporočitelj lahko oporoko ves čas prekliče. Poznamo več možnosti preklica oporoke: .ravnanje obremenjenega v korist določene osebe in le ta pridobi terjatev na izpolnitev – to je volilo! Rok.

prednik s pogodbo izroči in razdeli svoje premoženje svojim potomcem. OBLIGACIJSKE POGODBE.pravni posel med živimi . če jo je mogoče rekonstruirati. ki ga ima ob sklenitvi pogodbe.vsaka pogodba. OZ) . založena in če se je to zgodilo za življenje oporočitelja.pogodba o vsebini oporoke: o pogodba s katero se kdo zaveže.več tipov izročilnih pogodb: o užitek o dosmrtna renta o dosmrtno preživljanje o preužitkarska pogodba Posebnosti. ki je bila izgubljena. izgubljena. ki je še živ (104 ZD) – s pričakovanimi pravicami ni mogoče razpolagati Nični pogodbi sta: .dedna pogodba: o je pogodba s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del sopogodbeniku ali komu drugemu (103 ZD) . kar mora veljati vse do smrti => oporoka zaradi preklicnosti to omogoča. založena => po oporočiteljevi smrti ali pred smrtjo brez njegove vednosti. da pa je uničena. ki ga ima v času sklenitve pogodbe . posvojencem in njihovim potomcem . KI JIH UREJA OZ Pogodbe nimajo dednopravnega značaja => pogodbenik ne razpolaga s premoženjem. SPORAZUM MED PREDNIKOM IN NJEGOVIM POTOMCEM O ODPOVEDI DEDIŠČINE. Po ZD so neveljavne: .pogodba s katero nekdo odtuji pričakovano dediščino ali volilo .da je oporoka obstajala. ki ga bo imel ob smrti.da je bila oporoka sestavljena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik in da so obstajali drugi pogoji za veljavnost oporoke . ki ima po zakonu posebnosti: o stranke se lahko dogovorijo tudi o posebnih obveznostih za prevzemnike premoženja . pogodba pa ne. Gre za potomčevo razpolaganje s pričakovano dediščino in prednikovo pogodbeno razpolaganje s premoženjem mortis causa – dednopravni značaj pogodbe. Z rekonstrukcijo pridobi pravni učinek oporoka. temveč s premoženjem. določila na katero se sklicuje DEDNOPRAVNE POGODBE So pogodbe s katerimi se pogodbenik kakorkoli zavezuje glede razpolaganja s premoženjem. ki se tiče dediščine po nekom. ki ga bo imel ob smrti.REKONSTRUKCIJA OPOROKE Uničena oporoka ima pravni učinek. kaj bo preklical in česa ne (105 ZD) . Prizadeti = tisti.mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem (pogoj veljavnosti) .pomenita omejevanje zapustnikove svobode odločanja o usodi premoženja.gre za premoženje. ki se sklicuje na oporoko mora dokazati: .vsebino oporoke oz. skrita. skrita. ki so dednopravne narave: 27 .po vsebini gre za darilno pogodbo. KI BI ŠLA POTOMCU PO PREDNIKOVI SMRTI Pogodba je dovoljena! (137/2 ZD). Izročilna pogodba Je pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja (546 – 556. kaj bo določil v oporoki in česa ne oz. da se je to zgodilo brez njegove vednosti .

Vsi potomci se morajo z delitvijo in izročitvijo premoženja.- sopogodbeniki prednika so lahko samo osebe. ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe.če se pojavi dedič. da je lahko sopogodbenik tudi potomec. ki se je izročitelju rodil po izročitvi . ki bi lahko bili v konkretnem primeru poklicani k dedovanju po predniku. . Široko definirani.to velja tudi za otroka. da je stranka izročilne pogodbe . kadar se s čistim dohodkom premoženja. upoštevamo tudi osebno prizadetost izročitelja. . ki so deležne izročitve in razdelitve jamčijo druga drugi za stvarne in pravne napake stvari ter za obstoj in izterljivost terjatev – kot jamčijo sodediči Deli premoženja.ne izpolnjuje pogodbene obveznosti Po temeljnih in moralnih prepisih bi bilo nepravično.preživljavec lahko s premoženjem pravno razpolaga.izročitev premoženja. razen če se z izročitvijo naknadno strinja – konvalidira Poseben položaj preživelega zakonca oz. OZ) . gre za neveljavno dedno pogodbo.stranke pogodbe so lahko tudi osebe.se ne upošteva ob ugotavljanju in računanju vrednosti zapuščine sopogodbeniki prednika ne odgovarjajo za izročiteljeve dolgove po njegovi smrti. ki pomeni odplatek je odložena do smrti preživljanca . zajetega s pogodbo lahko pokrijejo stroški preživljanja .grdo obnašanje do izročitelja ali njegovih bližnjih . Novejša praksa meni. da je pri izročitvi in razdelitvi upoštevan zakonec oporočitelja – če pa je se mora s pogodbo strinjati: o če zakonec ni upoštevan: ima kot dedič slabši položaj kot tisti potomec. ki bi se sicer urejala po zapustnikovi smrti . ni pa gotovo kdaj se bo to zgodilo – dies certus an.omejitev na prvi dedni red velja samo za dajanje soglasja premoženje.po smrti zapustnika te osebe nimajo dednopravnih zahtevkov – vnaprej se uredijo premoženjska razmerja. otroci.huda nehvaležnost prevzemnika. Ker ne gre za darilno pogodbo nujni dediči ne morejo zahtevati razveljavitve pogodbe zaradi dopolnitve prikrajšanega nujnega deleža. Za darilo gre. Pogodba o dosmrtnem preživljanju (557 – 563. ki pripada preživljancu ob sklenitvi pogodbe. strinjati pogodba ima določene posledice pomembne za dedovanje = dednopravne posledice: za osebe. ki so sklenile to pogodbo pomeni izročitev in razdelitev premoženja vnaprejšnje dedovanje = dedovanje pred zapustnikovo smrtjo – successio antipata . ki je smrt preživljanca . zunajzakonskega partnerja izročitelja: . ki ne bi neposredno dedoval po predniku .nima dednopravnih elementov => izključna obligacijska pogodba med živimi . čl. ki se ni strinjal s pogodbo o če zakonec je upoštevan: zakonec ima enak dednopravni položaj kot potomec. starši) 28 . ki so se dolžne medsebojno preživljati po ZZZDR (zakonci. ki so bili izročeni (drugim dedičem) se štejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili v naslednjih primerih: .za veljavnost izročilne pogodbe ni nujno. ki je bilo predmet izročitve in razdelitve ne spada v zapuščino prednika – ob njegovi smrti ni več njegovo . lahko pa se v pogodbi določi kaj drugega osebe.tvegani = aleatorni pravni posel – trajanje obveznosti preživljavca se ne da vnaprej oceniti – preživljanec bo gotovo umrl. ki bi lahko po njem dedovale kot dediči prvega dednega reda. incertus quando – ni mogoče uveljavljanje čezmernega prikrajšanja. Če odplatek zajema premoženje. ki je bil razglašen za mrtvega. Razlogi so različni: . ki je bil udeležen pri izročitvi in razdelitvi premoženja Izročilno pogodbo (tako kot darilno) lahko izročitelj prekliče. vendar z začetnim rokom. ki ga bo imel preživljanec ob smrti.zato so lahko sopogodbeniki lahko samo tisti zakoniti dediči.ni nujno.odplatek za preživljanje do smrti = premoženje ali del premoženja.ko se kakšen izročiteljev potomec (ki je ob izročiteljevi smrti njegov dedič) ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo premoženja . če bi prejeto obdržal.

Pogodba o preužitku . ker druga stranka ne izpolnjuje obveznosti pogodbe. Če ne privolijo. Gre za kondikcijski zahtevek.Vpis preužitka v zemljiško knjigo – stvarna pravica v korist preužitkarja – stvarno/realno breme . oskrba. Sodišče lahko preoblikuje pogodbeno razmerje ali spremeni pravico preživljanca v dosmrtno rento – to lahko stori tudi brez predloga strank Po določbah OZ o neupravičeni pridobitvi je treba prejeto vrniti oz. To stori sodišče. ki jo je dobil do smrti preživljavca. Krivda se ne upošteva.Prevzemnik se zaveže. da bo drugega varoval in zanj skrbel stranki se lahko dogovorita za skupnost premoženja ali/in skupnost življenja preživljavec ne odgovarja za preživljančeve dolgove po njegovi smrti. če s o podani pogoji za odškodninsko odgovornost. da v to privolijo. ki drugi preprečuje. V pogodbo vstopijo njegovi dediči.V obliki notarskega zapisa .dedičev ni .Pogodbene obveznosti prevzemnika se držijo lastnika nepremičnin – prevzemnik odsvoji nepremičnino => obveznosti je dolžan izpolnjevati novi pridobitelj Lahko se razveže.- - pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem preživljanec se lahko zaveže.Preužitkar se zaveže prenesti za življenja prevzemnika lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah in premičninah. Razveze ne more zahtevati stranka.na zahtevo ene stranke. da bi izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe . ko se nihče ne oglasi: .Na zahtevo ene stranke v primeru da druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. da bo preužitkarju do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve – življenjske potrebščine. To stori sodišče: (561 OZ) . uživanje določenega zemljišča .Je tvegana pogodba – vrednosti izpolnitve prevzemnika ne moremo vnaprej oceniti – negotovo je kdaj bo preužitkar umrl . ki je predmet pogodbe – prepoved obremenitve in odsvojitve se lahko vpiše tudi v zemljiško knjigo pogodbe s katerimi se proti obljubi dediščine en pogodbenik zaveže.Nevzdržnost – posledica omajanosti razmerja strank pogodbe. če živita skupaj . zaradi: .dediči se odpovedo 29 . ki je kriva za razvezo ZZ . nadomestiti vrednost dosežene koristi. . Ali lahko nujni dediči preživljanca zahtevajo razveljavitev pogodbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža? Relevanten je poslovni namen – tisti del izpolnitve preživljanca. stanovanje. da ne bo razpolagal s premoženjem. da pogodba s smrtjo preživljavca ne preneha. Obseg vrnitve: plodovi. razen če pogodba določa drugače Ta pogodba se lahko razveže.po sporazumu strank . ob pogoju. denarne dajatve. da je izpolnitev pogodbe otežkočena. Poleg tega se lahko postavi tudi odškodninski zahtevek.Glede uveljavljanja o nujnem deležu velja enako kot za pogodbo o dosmrtnem preživljanju . OZ izrecno določa. ker so se razmere tako spremenile.na zahtevo ene ali druge stranke iz razveznega razloga (skupno življenje je neznosno). ker ne morejo sprejeti pogodbenih obveznosti. razvezo pogodbe lahko zahteva tudi stranka. plačati zamudne obresti. Vsaka stranka lahko zahteva nadomestitev vrednosti koristi – kondikcijski zahtevek ZAPUŠČINA BREZ DEDIČA Sodišče razglasi zapuščino kot državno lastnino v enem letu po oklicu sodišča naj se dediči priglasijo. namenjenih za rabo in uživanje nepremičnih. se pogodba razveže.na zahtevo ene ali druge stranke. ki bi bil po poslovnem namenu strank ob sklenitvi pogodbe neodplačen => težko je ugotoviti => zato se kot izpodbojno darilo obravnava razlika med izpolnitvijo preživljanca in protivrednostjo. Dediči nimajo pravice do nadomestitve vrednosti danega.

nezazidana stavbna zemljišča se izroči Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.- dediči so dedno nevredni dediči so razdedinjeni ni znano ali je kaj dedičev Izroči se pristojnemu organu RS.tudi.način poplačila upnikov v primeru prezadolžene zapuščine Popis in cenitev zapuščine ureja 184. V njem se navede vrednost posameznih premičnin in nepremičnin. upniki .načelo prior tempore potior iure – samo dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine . ki presegajo to vrednost.zadržanje zastaranja za ves čas. Država odgovarja do višine vrednosti zapuščine. veljajo splošna pravila civilnega prava: . Glede časa v katerem upniki lahko terjajo poplačilo dolga se uporabljajo določbe OZ => zastaranje terjatev: .gre za omejitev po 128. da dedič. ki se je odpovedal dediščini ne odgovarja za zapustnikove dolgove. ki s temi nepremičninami gospodari v imenu države in na njen račun. zato zanjo tudi ne velja določba. ZD = rok za zastaranje dediščinske tožbe. Pri prehodu zapuščine v državno lastnino ne gre za dedovanje.način ugotavljanja vrednosti zapuščine . stvarnih in ostalih pravic. ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti . Država mora poravnati dolgove zapustnika. – 190. Pristojen je državni pravobranilec. Vložiti mora tožbo v roku – 141. ko je prešla zapuščina brez dediča v državno lastnino ima pravico zahtevati. izpolniti volila in izvršiti naloge določene v oporoki. ki se oglasi potem.če to zahteva država To opravi notar. Glede vrstnega reda poplačila (upnikov) dolgov zapuščine. čl. ZD. Kmetijska zemljišča. volilojemniki. Problemi: . PRIDOBITEV DEDIŠČINE IN ODPOVED DEDIŠČINI Pogoji/uvedba dedovanja: a) smrt zapustnika: zapustnik umre ali pa je s sodno odločbo proglašen za mrtvega b) obstajati mora premoženje/zapuščina: ki je predmet dedovanja. da se mu izroči zapuščina oz. ki je potekel v korist zapustnika in čas. vendar je prehod enak kakor pri dedovanju. Kateri organ to je določa Zakon o državnem pravobranilstvu. Država odgovarja s celotnim premoženjem: podedovanim in lastnim. država ne odgovarja – obveznosti ostajajo kot naturalne obligacije ZD ne pozna stečaja v zapuščini. čl. ko: .to zahteva skrbnik . ni važno ali je aktiva ali pasiva 30 . Odredi ju zapuščinsko sodišče. njemu pripadajoči del. ki ga določi sodnik. izvršitelj ali pa delavec sodišča.začne teči prvi dan po dnevu. ki je pretekel po zapustnikovi smrti = v korist njegovega pravnega naslednika . čl ZD .drugi opravičeni razlogi .v zastaranje se všteva čas.za preostale dolgove. če to zahtevajo zapustnikovi dediči. gozdove. ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev obveznosti Dedič. Država se ne more odpovedati dediščini.

Dediščini se lahko odpove in velja. ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti 31 . in sicer tako.Druga dokazila iz postopka dokazovanja smrti po predpisih o razglasitvi pogrešancev za mrtve – odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega – postavi se domneva smrti.Dokazila o dokazovanju smrti.c) obstajati morajo dediči d) pravni naslov za dedovanje e) dedič mora biti dedno sposoben in ne sme biti dedno nevreden Pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. kot da je ni nikoli pridobil.Verjetno je.V matično knjigo se navede mesec. ko je sklep postal pravnomočen.5 let se ne javi . da bodo dedovali. Če so podani nastopi dedovanje. vojne. dedič pridobi dediščino ipso iure. da poda predlog . eno leto po prenehanju vojne Kot dan uvedbe dedovanja se šteje dan.Sproži ga lahko tisti. ne samo zatrjevana. Dokazujemo jo z: . leto in ura smrti . ki jih ZD veže na trenutek smrti: . ki naj velja za čas smrti – če ni naveden velja kot čas smrti dan.Zapuščina – premoženje. če pa ni nedvomno izkazan. in v netehničnem smislu – volilo.Odpoved pričakovane dediščine nima pravnega učinka. Z upanjem pa se ne da razpolagati.Nepravdno sodišče razišče primer.Izpiskom iz matične knjige umrlih . če se zgodi pred uvedbo dedovanja – izjema so zapustnikovi potomci. Za smrt se šteje dejanska/fizična smrt! Naše pravo ne pozna več instituta civilne/pravne smrti (odvzem oz. ki lahko razpolagajo s svojimi pavicami Potencialni dediči imajo le upanje. uro. Ti pogoji veljajo za dedovanje v pravnotehničnem smislu – univerzalna sukcesija. Smrt mora biti dokazana. Postopek: . ki jih vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Za uvedbo dedovanja je pomemben točen čas smrti: . jo sodišče lahko proglasi za mrtvo Zapustnikova smrt oz. trajna izguba pravne sposobnosti) kot pogoja za uvedbo dedovanja. ki ima enake pravne posledice kot dejanska smrt . da je umrl .V odločbi o dokazu smrti navede sodišče dokazani dan smrti. pa navede dan za katerega je ugotovljeno.Pogrešani osebi nepravdno sodišče postavi skrbnika . razglasitev pogrešanega za mrtvega je osnovni pogoj dedovanja. Pravne posledice. ki ima pravni interes (npr. a)SMRT ZAPUSTNIKA Razglasitev pogrešanca za mrtvega Nepravdni postopek + postopek dokazovanja smrti: .Izredna stanja.Če tri mesece od objave oklica ni glasu o tej osebi ali je nihče ne vidi. zasliši priče in se odloči ali bo začelo postopek .Pogodba o dediščini . sliši. Do smrti zapustnika domnevni bodoči dediči s pričakovano bodočo dediščino ne morejo razpolagati: . nesreče – če se ne javi 6 mesecev oz.V sklepu o razglasitvi pogrešanega za mrtvega mora sodišče navesti dan. dedič). da ga umrli ni preživel . ko je odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega postala pravnomočna.Objavi se oklic v UL .Starost pogrešane osebe nad 70 let .Odtujevati pričakovano dediščino .

dedovale. ena po drugi.Razpolaga se s premoženjem. oseba. Izjema: analogija z nasciturusom: lahko deduje na podlagi oporoke tudi. ki se je odpovedal. uveljavljanje drugih dednopravnih zahtevkov. zajokati) – v tem primeru je dedič od trenutka zapustnikove smrti. zaporedje smrti – po našem pravu velja. Ratio legis: korist otroka. a še ni rojen. dobitka na lotu. Nasciturus iam pro nato habetur quoties de commodis eis agitur – 125/2. Ta možnost je podana le pri oporočnem dedovanju. Izjema: otrok. Ta domneva velja za vse dediče ne samo za zapustnikove potomce. pravna oseba v ustvarjanju Dediči/volilojemniku v trenutku zapustnikove smrti ne smejo biti nevredni in morajo biti dedno sposobni Z dnem smrti začnejo teči roki za podajanje dednih izjav Z dnem smrti začnejo teči roki za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino. da je ena oseba umrla prej. člen ZD.Ustavna odločba je določila. DEDNA POGODBA V NEGATIVNEM SMISLU .Načeloma se dedne pogodbe ne dopuščajo. d)DEDNI NASLOV 32 . ki sta lahko skupaj lastnika zaščitene kmetije obstaja domneva. ki bi lahko medsebojno. Če se rodi mrtev. da nikoli ni bil dedič. Po stanju v trenutku zapustnikove smrti se določa krajevna pristojnost zapuščinskega sodišča (stalno prebivališče zapustnika v trenutku smrti ODPOVED DEDOVANJU – ni mogoče. Izjema je 137/2. velja kakor. ki ga zapustnik nima sedaj. ga bo pa imel v trenutku smrti . da umreta istočasno in. ker se želi ohraniti voljo in svobodo testiranja do zapustnikove smrti .Ratio legis te izjeme: ponavadi je odplačne narave – od zapustnika dobi nekaj že za časa njegovega življenja . umre v istem dogodku in se ne da ugotoviti točen čas njihove smrti oz. ki nima zapuščine ni zapustnik c)OBSTOJ DEDIČEV Dedič je vsak pravni subjekt => 1) FIZIČNA OSEBA Če ob uvedbi dedovanja živi. da se rodi živ (mora zadihati. ki obstajajo v trenutku zapustnikove smrti. Izjema: nasciturus. člen ZD – potomec (po katerikoli stopnji. da je potomec preživel prednika. 5 let. dokazati. ZD komorience ne omenja. da je do take dedne pogodbe upravičen le potomec in ne tudi zakonski partner *odpoved v korist določenemu dediču ni odpoved dediščine. na to vprašanje odgovarja sodna praksa in teorija ZDKG – ko v istem postopku umreta prednik in potomec. ki bi mu šla po prednikovi smrti. Nasciturus velja za rojenega. S tem se odpove tudi npr. če ni s tem sporazumom ali kasnejšim sporazumom drugače določeno.- Dediči/volilojemniki so lahko le osebe. s pogojem. 2) PRAVNA OSEBA Če ob smrti zapustnika obstaja. ki ima pravni interes lahko izpodbija to domnevo in mora svoje trditve o tem. ki je izpodbojna – oseba. dokler ne nastopi smrt zapustnika. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega. ki je bil ob zapustnikovi smrti že spočet. ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami v sporazumu s prednikom se lahko odpove dediščini. pač pa odstop dednega deleža b)OBSTOJ ZAPUŠČINE = predmet dedovanja. ki ga bo zapustnik dobil čez npr. je živa. Se je pa rodil v času 300 dni po njegovi smrti. da med njimi ni moglo priti do pravnega nasledstva (za vsako izmed njih se posebej uvede dedovanje) – domneva. ki je popolnoma poslovno sposoben). če še ni vpisan v sodni register in nima pravne subjektivitete in izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev in je v postopku ustanavljanja Vprašanje KOMORIENCE – dve ali več oseb.

da bi dedovala za zapustnikom. Dedno nevreden je tisti. skrajni sili ne gre za dedno nevrednost . ker so pogodbe nepreklicne in si torej ne more premisliti. ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: . otroci – starši. če ni s posebnimi predpisi določeno kaj drugega . Zapustnik lahko dediču izrecno oprosti to zavržno ravnanje.V oporoki ni postavljen dedič . Sila ali grožnja mora izhajati od osebe. ki je sicer dedno sposobna. člen ZD – sposobnost pridobiti zapustnikove premoženjske pravice in obveznosti. da bi se izpolnila zapustnikova poslednja volja – oporoko je skrila. uničila ali ponaredila. Opustitev dolžnosti preživljanja – kjer gre za zakonito dolžnost preživljanja (zakonci.Oporočni dedič umre pred zapustnikom .Kdor je hotel zapustniku s silo ali grožnjo preprečiti. Kdaj pride do dedovanja po zakonu? . ki ta dejanja naredi in tudi tisti. samo pri oporočnem dedovanju. Imamo tri pogoje. Grožnja ali sila je lahko usmerjena tudi nasproti osebam.Pravna oseba. ki jih glede na razmerje z zapustnikom določa zakon kot potencialne dediče.Oporočni dedič je dedno nevreden . da za primer smrti zapušča svoje premoženje ali premoženjski predmet sopogodbeniku ali drugi osebi) – naš ZD takega dednega naslova ne pozna. spočeta. Zaveže se za nekaj za kar sploh ne ve ali bo imel.Po ZD imamo dva pravna naslova oz.Ni oporoke . pastorki.Oporoka ni veljavna (delno dedovanje po oporoki.Tujci – samo ob pogoju vzajemnosti. tretje osebe ob pomoči. da se rodi živa . s katerim zapustnik razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. če posamična oporočna določila niso veljavna) .Oporočni dedič se odpove dediščini in za tak primer mu zapustnik v oporoki ni postavil substituta e)DEDNA SPOSOBNOST IN NEOBSTOJ DEDNE NEVREDNOSTI DEDNA SPOSOBNOST – 125.Tisti. če je mogoče uporabiti oporoko (namen = da pride do drugačnega dedovanja. dve pravni podlagi za dedovanje: 1) DEDOVANJE PO ZAKONU Je zakonito dedovanje.Tisti. za nekaj v prihodnosti. strogo oblični pravni posel. pomočnik in napeljevalec. ki mu pomaga ali ga napeljuje . ki na bi dedovala oz. ki zapustniku ni nudil potrebne pomoči. zunajzakonski partnerji). s katerim se zapustnik zaveže. člen ZD – institut. člen ZD DEDNA NEVREDNOST – 126. Zavržna ravnanja/razmerja: . Dedno sposobna je: . Dedič izhaja iz kroga oseb. ki je hotel preprečiti. da tega ni storil. ki onemogoča osebi.Tisti. pod pogoje. ki naj bi dedovala. ki je živa ob smrti zapustnika oz. tudi sostorilec. ki se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika – tisti. ki je z naklepom vzel ali poskušal vzeti življenje zapustniku. da je napravil ali preklical oporoko oz. silo ali grožnjo ga pripravi do tega.ogrožen je obstoj preživljanca 33 . preklicni. ki je zanemaril svojo zakonito dolžnost preživljati zapustnika in tisti. V primerjalnem pravu so dedni naslov tudi dedne pogodbe (dvostranski. izrazil poslednjo voljo – z zvijačo. Oporoka ima prednost pred zakonom kot dednim naslovom – zakonito dedovanje ne pride v poštev. nepreklicni pravni posel. reciproteta – če so v državi tujca tudi državljani RS dedno sposobni – 6.Vsaka fizična oseba. 2) DEDOVANJE PO OPOROKI Je oporočno dedovanje. . da bi svobodno napravil oporoko oz. sostorilstvu osebe. kot je določil zakon) Možno je dedovanje delno po oporoki in delno po zakonu. ki so blizu zapustniku. ker je do zapustnika zavržno ravnala in zaradi česar si ne more zaslužiti dedovanja. Kakšno je bilo dejansko zanemarjanje mora presoditi sodišče. Če je bilo dejanje storjeno v silobranu. Dediče določi zapustnik v oporoki = je enostranski.

da se odpoveduje samo v svojem imenu velja. ki naj deduje. ki ima pravni interes .zapustnik se lahko odloči. nujni dedič. ko je bil izdan sklep o dedovanju. da v primeru. Če postane dedno nevreden oporočni dedič – ni vstopne pravice – nastopi zakonito dedovanje (če zapustnik ni določil substituta) - Če je izpolnjenih vseh pet temeljnih pogojev pride do uvedbe dedovanja v trenutku zapustnikove smrti = dedovanje ipso iure. ki je dedno nevredna ne more dedovati niti po zakonu niti po oporoki. se odpove. kot da bi umrla pred zapustnikom – dedujejo otroci na podlagi vstopne pravice. Substitut je oseba. ki se je pregrešil zoper zapustnika . Dedovanje denacionaliziranega premoženja je podobno sistemu ležeče zapuščine – dedovanje se uvede. V vmesnem času ima zapuščina naravo ležeče zapuščine. ne more dobiti nobene koristi od zapuščine . da dejanje odpusti (izrecno ali s konkludentnimi dejanji) . ko je bil v neposredni življenjski nevarnosti. nima potomce. Do leta 1994 je obstajal še en razlog nevrednosti t. ta sovpada s trenutkom sprejema dediščine – AKVIZICIJA – akvizicija nastopi v trenutku delacije. »pobeg dediča iz države. ki bi lahko dedovali na podlag vstopne pravice – o tem mora odločiti zapustnik in ne dedič => dedovanje na podlagi vstopne pravice = iure propria. Izjema: če gre za nevrednost zaradi opustitve preživljanja in dajanja pomoči – nevrednost uveljavlja oseba. V Avstriji: sistem ležeče zapuščine: v trenutku delacije je dediščina dediču samo ponujena. Če dedič sprejme s posebnim institutom. ne more biti volilojemnik. Dedna nevrednost ni nastopila.nanaša se le na tistega. če postavljeni dedič ne more oz.na nevrednost pazi sodišče po uradni dolžnosti. sploh ni dedovala.nevrednost se ne naša na potomce nevrednega – šteje se kot da je nevredni umrl pred zapustnikom . Pravna posledica odpovedi dedovanja je. ki je v hudi nevarnosti (življenje. Vse do konca zapuščinske obravnave imajo dediči možnost (pravico). če se je dedič vrnil v državo do zapustnikove smrti z namenom. Izjema: če oporočitelj v oporoki določi substituta. Če dedič izrecno ne izjavi.pravni položaj dedno nevredne osebe je. ki je bila dolžna preživljati se je zavedala.PRAVNE POSLEDICE: . Usoda njegovega dednega deleža je odvisna od tega ali je: Oporočni dedič – zapuščina preide na zakonite dediče. da se dediščini odpovejo. DEDNA NEVREDNOST . Akvizicija in delacija časovno ne sovpadata.je relativna nesposobnost dedovanja .oseba. je prisojena dediču – akvizicija. da se šteje. Trenutek uvedbe dedovanja se imenuje DELACIJA. Taka ureditev je sporna in se kritizira. da bi se izognil obsodbi za hujše kaznivo dejanje« .j. ker naj bi bila na ta način izničena vstopna pravica . da bo tu stalno prebival. ki so škodljive za življenje in zdravje zapustnika in mu ni pomagal.to je razveljavilo Ustavno sodišče: dedič naj poskrbi za svoje interese z drugimi sredstvi. da se odpoveduje tudi v imenu lastnih potomcev. zapuščina se pa prenese s pravnomočnim sklepom o denacionalizaciji. da ne bo preživljala zapustnika. Zakoniti dedič – odpovedal se je v svojem imenu => na podlagi vstopne pravice dedujejo njegovi potomci Odpovedal se je za vse.dedič izključi od dedovanja tiste. bo ta eksistencialno ogrožen .Oseba. kljub temu. zdravje). le pri zakonitem dedovanju. Njegov dedni delež priraste dednim deležem sodedičev (v razmerju z njihovimi dednimi deleži) = akrescenca/prirast 34 . da ta oseba. Potencialni dedič je zapustnika pustil v okoliščinah. potomci so nevredni => v tem primeru se njegov dedni delež razdeli med ostale sodediče. tudi potomci se odpovejo.dedič je dejansko bil zmožen nuditi preživljanje pa tega zavestno ni hotel Opustitev dolžne pomoči – povzeto po tovrstnem kaznivem dejanju – opustitev pomoči osebi. da bi to lahko storil brez nevarnosti za svoje zdravje/življenje ali koga drugega.

izjava mora biti podana v določeni obliki. Med delacijo in akvizicija nastane prehodno obdobje – ležeča zapuščina – hereditas iacens. če izjavi izrecno.odpoved. da sprejemajo dediščino. če je nedvoumno taka zapustnikova volja DEDNA IZJAVA – izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine Je enostranski pravni posel inter vivos. PRAVNA POSLEDICA ODPOVEDI DEDIŠČINI (133/4 ZD) Šteje se kakor. Pri nas ne velja. Umrli dedič je postal dedič v trenutku smrti zapustnika. bremeni . ki je s premoženjem že razpolagala. čl. . da dedujejo potomci na podlagi vstopne pravice iure proprio – po svojem pravu. Za njegove potomce ne velja. čl. da se odpove dediščini. da se zakoniti dedni red spremeni le. Sistem sprejemanja dediščine: dedič pridobi dediščino samo. . je ena od upravičenj njegove dedne pravice. Izjava velja za dediča. je dedovanje pravice odpovedati se dediščini. da dediščino sprejme. da odpovedujoči ni nikoli postal dedič.zakoniti dedič: o ravna se tako. ZD) Institut. ki poda izjavo mora biti popolnoma poslovno sposobna (lahko tudi delna poslovna sposobnost + soglasje staršev/skrbnika + organa socialnega varstva) . če je bila volja oporočitelja drugačna (substitucija. neodvisno od pravice prednika – morali bi dedovati neodvisno od volje prednika o tudi ni v skladu z načelom. pred zapuščinskim sodiščem ali drugim okrajnim sodiščem . Izpolnjevati mora določene pogoje: . da volja prednika lahko izniči učinkovanje vstopne pravice ni v skladu z načelom. ki velja za potomce je večji premik v premoženju otroka – po 111.ne more biti delna. To domnevo lahko izpodbijejo s tem. se ji odpovedujejo. IZJAVA O ODPOVEDI DEDIŠČINI Dediščini se ne more odpovedati oseba. Lahko jo poda dedič do konca zapuščinske obravnave. ZZZDR je potrebno soglasje CSD. ki je vezan na sistem ipso iure pridobitve dediščine. Pravica. da dediščine ne sprejemajo. Trenutek uvedbe dedovanja (delacija) sovpada s trenutkom pridobitve dediščine (akvizicija). da osebe poklicane k dedovanju. kot da je umrl pred zapustnikom o njegov delež dedujejo njegovi potomci na podlagi vstopne pravice o če potomcev ni ali nočejo dedovati pride do akrescence 35 .lahko jo izpodbijamo zaradi zmote. dokler sodišče ne izda sklepa o dedovanju.oseba. ki se je dediščini odpovedal in za njegove potomce. Dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka – se ni odpovedal dediščini => pravica odpovedati se dediščini preide na njegove dediče.Dediči pridobijo dediščino IPSO IURE. Ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče kot sestavni del njegove zapuščine. Velja domneva. Če so otroci mladoletni. dediščino sprejemajo.Argumenti proti: o možnost. da se ji odpoveduje v svojem imenu. akrescenca) . za domnevno odpoved ni potrebna dovolitev CSD (133/2 ZD).določba je rezultat nezadostno omejevane roditeljske pravice . Za pridobitev ni potrebno nikakršno njihovo ravnanje => ni jim treba izjaviti. da izjavijo. ali pogojevana z rokom ali pogojem. grožnje. Usoda prostega dednega deleža je odvisna od tega ali je odpoved dal: .je nepreklicna – ni je mogoče spremeniti . sile DEDNA TRANSMISIJA (134.oporočni dedič: o dedni delež gre zakonitim dedičem o razen. ko izrecno izjavi. Primer: starši se odpovedo dediščini mladoletnih otrok kot njihovi zakoniti zastopniki => ne gre za vstopno pravico otrok. Je prehod dedičeve pravice odpovedati se dediščini na njegove dediče.

ki vlada od zapustnikove smrti pa do konca zapuščinske obravnave glede tega ali bo poklicani postal dedič ali ne lahko le ta odpravi s tem. da prepustijo upravljanje dediščine posebnemu upravitelju.opravlja funkcijo. če razpolaga z zapuščino). ki bi jo sicer opravljali dediči skupno .če zahtevajo dediči pride do kolacije – načelo enakega obravnavanja sodedičev . Ta traja praviloma dokler dediščine med seboj ne razdelijo. Vsak sodedič lahko pod določenimi pogoji razpolaga s svojim dednim deležem  ne more razpolagati z deležem na posameznih zapuščinskih stvareh.j. ker deleži niso določeni – deljena je samo dedna pravica. Dejanja upravljanja dediči izvršujejo skupno in soglasno. ZD) Postaviti ga je treba. kadar je to potrebno o dediči ne morejo/nočejo skrbeti za zapuščino o če je potrebno. ki lahko postavi drugega skrbnika. t. če ob prehodu zapuščine na dediče nastanejo težave. ki predstavlja njegov dedni delež PRENEHANJE SKUPNOSTI SODEDIČEV – z delitvijo dediščine . Subjekt dediščine so dediči kot enota.sodediči medsebojno jamčijo za skrite fizične napake stvari. Začasni skrbnik: . Imamo dva primera: . Dotlej dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. da se uredijo pravice in obveznosti. da poda izjavo o sprejemu dediščine (izrecno ali molče – npr. Ko je skrbnik postavljen dediči izgubijo upravljanje z dediščino. svoj položaj sodediča . si sodediči pomagajo tako.zastopa dediče v razmerjih. Sodedič lahko pred delitvijo dediščine odstopi svoj dedni delež: . čl. da bo po delitvi dediščinske skupnosti izročil predmet zapuščine. Z njo se dedič odpoveduje pravici odpovedati se dediščini. Izjemoma lahko dedič deluje sam. za pravne napake ter evikcijo . vsak sodedič pa v določeni meri razpolaga s svojim dednim deležem.skrbi za zapuščino v korist dediča oz. Za posle redne in izredne uprave se zahteva soglasje vseh. osebe.tretji osebi: zaveže se ji. V trenutku zapustnikove smrti med sodediči nastane glede dediščine skupnost. ki bodo v sklepu za dedovanje ugotovljeni kot dediči Ima status skrbnika za posebne primere – zanj veljajo tudi določbe ZZZDR. Gre za skupno lastnino – vsem dedičem skupaj gredo pravice in obveznosti. ZAČASNI SKRBNIK ZAPUŠČINE (131. če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine.zapuščina postane družbena lastnika => ni dedičev SODEDIČI Po istem zapustniku deduje več oseb.če gre za terjatev jamčijo za njen obstoj in izterljivost 36 . v korist vseh kot celote .če so dediči neznani: o ne ve se ali je kaj dedičev o ni znano prebivališče dedičev .izpeljejo jo lahko sami sodediči ali pa jo izvede sodišče . ki zadevajo zapuščino Postavi ga zapuščinsko sodišče in o tem obvesti socialno varstvo.na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju preidejo vsa upravičenja na dediče .v vseh primerih. Socialno varstvo lahko tudi samo neposredno postavi skrbnika. To velja za razpolaganje z dediščino kot celoto in za razpolaganje s posamičnimi stvarmi dediščine in pravicami (stvarnimi in obligacijskimi).sodediču: nanj prenese svojo dedno pravico.Negotovost. ki se tičejo konkretne zapuščine .sodišče postavi na predlog sodedičev upravitelja zapuščine . Če ni izvršitelja oporoke.zastopa prave dediče. ki sestavljajo zapuščino. Njegova funkcija preneha. ko preneha razlog iz katerega je bil postavljen: .

odgovarja dedič s celotnim svojim premoženjem (podedovanim in lastnim) – pro viribus nered itatis. ki to zahteva zapustnikov dolg v celoti . da postanejo solastniki posamičnih zapuščinskih stvari v sorazmerju s svojimi dednimi deleži do prenehanja skupnosti dedičev pride ipso facto. Dedič ne more izročiti zapuščine zapustnikovim upnikom namesto poplačila terjatev (izročitev iure crediti). država (zapuščina brez dediča). Namenjen je varstvu in uveljavljanju pravic do zapuščine predvsem dedne pravice. Zapustnikov upnik lahko terja plačilo dolga od kateregakoli sodediča samo do višine vrednosti njegovega dednega deleža oz. ki niso poplačani ne ugasnejo. PROCESNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Zapuščinski postopek – pri nas poteka v nepravdnem postopku. Naše pravo ne pozna neomejene odgovornosti – ultra vires hereditetis. Sklep o dedovanju/volilu – je pravnomočna odločba zapuščinskega sodišča. č. Če je dedič upniku plačal več kot odpade nanj dolga glede na njegov dedni delež lahko zahteva povračilo od sodedičev. da bi se rešilo sporno dejansko vprašanje od katerega je odvisna odločba v zapuščinskem postopku. zahteva plačilo od nekaterih ali vseh dedičev po deležih. ko zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranko na pravdo ali upravni postopke.dedič je dolžan poplačati vsakemu upniku. Morebitna pravna uvedba stečaja privede do enakega obravnavanja zapustnikovih upnikov. V primeru. ampak postanejo naturalna obligacija. 210. To bi morali omogočiti že za časa življenja fizične osebe. ZD – primeri. oporočni in nujni) oz. kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izključil. ki jih določa sam. če bi bili s popolnim poplačilom posameznega upnika oškodovani drugi upniki zapustnika. Odgovornost dediča je omejena: .gre do višine vrednosti podedovanega premoženja . Po tem. ko se zapuščina kot celota znajde v rokah ene osebe O D DG O V O R N O S T Z A Z A P U S T N I K O V E DOLGOVE Zanje odgovarjajo predvsem dediči (zakoniti. Samo iz zapuščine se poplačajo dolgovi zlasti tedaj. ki presegajo to vrednost. To bi vplivalo na obstoječi sistem dedovanja. Dolgovi.po načelu prior tempore potior iure Ta dolžnost obstaja dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine – za dolgove. kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov. zapuščina določi od dedičevega premoženja – separatio bonorum. V notranjem razmerju – razmerju med sodediči se dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži. ko je sklep izdan se lahko pravice do zapuščine = dednopravni zahtevki uveljavljajo samo v pravdi. Naše pravo ne pozna instituta convocatium creditorum = dedič odgovarja v višini podedovanega premoženja tudi. Dediči odgovarjajo tudi tedaj.- - delitev je lahko: o fizična o civilna: en dedič prevzame zapuščino ali del zapuščine in drugim sodedičem izplača vrednost njihovih dednih deležev denarju o solastništvo: dediči se dogovorijo. dedič ne odgovarja. Vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža ne glede na to ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Ni mogoče izpeljati stečaja – konkurza o zapuščini. da deduje več sodedičev so nerazdelno solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove. če ni v oporoki določeno drugače. 37 . Pravdni in upravni postopek sta v pomoč pri odločanju v zapuščinskem postopku. Pri poplačilu zapustnikovih dolgov je treba uporabiti splošna pravila civilnega prava: .

druge osebe.postopek se uvede tudi na predlog strank – zlasti dedičev Subsidiarna uporaba pravil pravdnega postopka – v zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka.volilojemniki . ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku. samo če po zakonu tuje države ni pristojno tuje sodišče .nepremičnin. samo če po pravu države v kateri so premičnine ni pristojen njen organ oz. je sklep o dedovanju ne veže. ki ležijo v drugi državi – SLO sodišče je pristojno.II.nepremičnin. Postopek se uvede po uradni dolžnosti: . Ne velja neposrednost. uporablja se Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (jurisdikcija za obravnavanje zapuščine njenega državljana. Če uveljavlja kakšno pravico do dediščine oseba. Stranke zapuščinskega postopka .ne glede na višino vrednosti zapuščine Funkcionalna pristojnost Vse odločbe med postopkom izda sodnik posameznik. ko sodišče izve. Tudi če se ugotovi po končanem zapuščinskem postopku. ki ležijo v SLO – izključna pristojnost SLO sodišča .dediči . Zapuščinska obravnava 38 .…) o na ozemlju RS je pristojno SLO sodišče o na ozemlju druge države je SLO sodišče pristojno.glede premičnin: o ZD o tem ne govori. da je nekdo umrl ali je razglašen za mrtvega (164 ZD) . če ta noče obravnavat zapuščine Stvarna pristojnost ZD jo določa posredno: . begunca.sklep o dedovanju . Izda se na podlagi vseh predlaganih dokazov strank in sodišča. ki jim je nekaj naloženo o upniki zapustnika. osebe brez državljanstva.Zapuščinskega postopka ni mogoče ponovno uvesti niti obnoviti. Sodišče je dolžno paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost ves čas postopka. stopnja: Višja sodišča . Prepovedana je prorogatio fori – stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti sodišča. Krajevna pristojnost Določa se po stalnem ali začasnem prebivališču zapustnika v času smrti.takoj. ki je pravilo v pravdnem postopku. če ZD ne določa drugače. ki zahtevajo ločitev zapuščine od zapustnika Sklep . ki jo izda zapuščinsko sodišče.poseben sklep o volilu Je odločba. ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine – uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja o tisti. da so v času zapustnikove smrti obstajala dejstva za katera zapuščinsko sodišče ni vedelo in jih zato ni moglo ugotoviti. Pristojnost ZD ureja samo razmejitev pristojnosti med domačim in tujim zapuščinskim sodstvom in krajevno pristojnost sodišča.I. Glede: . stopnja: okrajna sodišča .

Stranke. ki mislijo.dednopravni zahtevki. ki imajo pravico izločitve premoženjske mase iz zapuščine Oklicni (ediktalni) postopek: . da imajo pravico do dediščine naj priglasijo svoj zahtevek sodišču v enem letu od objave oklica. če: . ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (samo. sodišče s sklepom razglasi. volilojemnikom in drugim osebam Pravna sredstva: .osebe poklicane k dedovanju po oporoki/zakonu .Odpade. ki ne izvirajo iz dedne pravice (npr. Objavi se na sodni deski in UL.tiste. zahtevana izločitev premoženjske mase iz zapuščine) .umrli ni zapustil premoženja . Gre za reševanje vprašanj.izredno pravno sredstvo: zahteva za varstvo zakonitosti. volilojemnike oz. Z njim se razglasi za dediče.sporna dejanska vprašanja in v določenih primerih. da sodi v zapuščino o ne opravi se nova zapuščinska obravnava o sodišče to premoženje razporedi z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju 39 . ki so dobile dedno pravico. Če se neznani dediči ne javijo v enem letu.katere pravice iz zapuščine gredo dedičem. ki jih veže pravnomočen sklep o dedovanju so: . ko gre za sporna pravna vprašanja: zapuščinsko sodišče napoti stranki naj rešijo spor v pravdi ali upravnem postopku. če jim ni po zakonu priznana pravica do uveljavljanja svojega zahtevka v pravdi Izjema = dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa: . Vrhovno sodišče jo zavrača => določb ZPP subsidiarno ni mogoče uporabiti glede izrednih pravnih sredstev => v nepravdnih postopkih (zapuščinski postopek) revizija ni dovoljena. razen če zakon določa drugače – ZD je ne predvideva.če sodišče ne ve ali je kaj dedičev.kdo so zapustnikovi dediči .redno pravno sredstvo: pritožba (suspenzivni in devolutivni učinek) . če je njihova pravica dednopravne narave). Sredstva na podlagi katerega bi prišlo do odločanja Vrhovnega sodišča o zapletenih vprašanjih zapuščinskih zadev – enotnejša uporaba prava v RS.sporna pravna vprašanja: spor praviloma reši zapuščinsko sodišče samo . da je postala zapuščina brez dediča državna lastnina Zapuščinska obravnava rešuje vprašanja: . pravico do volila oz. za druge upravičene osebe. določeno pravico do zapuščine v trenutku zapustnikove smrti. ki jo lahko vloži le javni tožilec . Vsebina sklepa: sodišče ugotovi: .velikosti dednega deleža .dedne pravice . če so dediči neznani ali imajo neznano prebivališče .ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje za katero sodišče ob izdaji sklepa ni vedelo. da se opravi zapuščinska obravnava Sodišče razpiše narok na katerega povabi prizadete stranke: . ki jim je bila naklonjena korist .sodišče z oklicem povabi osebe.obnova zapuščinskega postopka ni mogoča => če so podani pogoji za obnovo po ZPP lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju. ki so obravnavanje zapuščinskega postopka prejudicialna vprašanja Sklep o dedovanju je ugotovitvena ali deklaratorna odločba.je umrli zapustil samo premično premoženje.osebe. dediči pa ne zahtevajo .osebe.katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino . Ne vsebuje izpolnitvenega ali dajatvenega izreka.pravice do volila .

ki trdi. Kadar oseba.ZDKG 40 . Zastaranje dediščinske tožbe: . Dedna pravica pa se lahko izjemoma uveljavlja tudi v pravdi.dediščinska tožba kot ugotovitvena tožba ne zastara Kdaj dediščinska tožba ne pride v poštev? . da ima toženec v posesti samo eno stvar iz zapuščine). ki se obravnavata po različnih merilih. njegovemu dednemu deležu ustrezajoči del zapuščinskih predmetov. Lahko se postavi samo ugotovitveni zahtevek. ZD) Tožnik kot dedič (iz naslova zatrjevane dedne pravice – titulo universali) zahteva zapuščino.poteka rokov sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti . Tožnik mora dokazati: . da obstaja pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič od posestnika zapuščine in predpisuje roke za zastaranje te pravice (141. Potrebna bo nova obravnava. ko je bil toženec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedič. čl. če gre za sodediče. del zapuščine ali posamičen predmet od osebe. če bi imel od tega kaj koristi. kupna pogodba z zapustnikom DEDOVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV . naj mu izroči zapuščinske predmete. da ima to zapuščinsko premoženje ali predmete zapuščine v posesti na temelju svoje dedne pravice.naj tožencu naloži. kadar najdeno premoženje sestavljajo tudi samo premičnine novi dedič se napoti na pravdo!!! o Dediščinska tožba Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek. ki jih ima v posesti oz. ni moglo upoštevati vseh relevantnih dejstev o ni upoštevalo oporoke.potek roka ima za posledico izgubo tožbenega zahtevka – ne pomeni izgubo dedne pravice – ni prekluzije . npr. da ima močnejšo pravico od tiste na katero toženec opira svojo posest zapuščinskih predmetov . sklicujoč se na dedno pravico Tožnik zahteva naj sodišče ugotovi: . če je na novo odkrito zapustnikovo premoženje nekaj kar ni kmetija oz.. dejansko pa to ni. ne spada v kmetijo.posestnik stvari iz zapuščine opira svojo posest na singularni pravni naslov. Določa. ki misli.sodišče ni odločalo o zahtevku (samo premično premoženje) .da ima toženec zapuščinske predmete v posesti.kadar je toženec posestnik zapuščinskih predmetov in svoje posesti ne opira na dedno pravico => obstaja posestno varstvo . ZD je ne ureja. da obstajajo razlogi za obnovo postopka Dediščinska tožba = hereditas petitio = pravno sredstvo s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi.da je on dedič ali sodedič – ugotovitveni zahtevek . ki jih ima – dajatveni zahtevek Tožba mora vsebovati oba zahtevka (tudi v primeru. ker zanjo ni vedelo o se izkaže. če: o je prej ni bilo o najdeno premoženje sestavljajo nepremičnine o na zahtevo prizadetih oseb. po uradni dolžnosti se opravi zapuščinska obravnava.- - to ne velja glede zaščitene kmetije.sodišče je odločalo vendar ni upoštevalo.da ima dedno pravico oz. Gre za dve zapuščinski masi. svoje pretenzije na dedno pravico ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku: . da nima dedne pravice. ki se šteje tudi za dediča – possesor pro hedere Dediščinsko tožbo se uporablja predvsem.

dediču naj se omogoči.vzpostavljeno je razlikovanje na temelju posebnosti dejanskega položaja. da prevzame kmetijo pod pogoji. živina  predmeti za opravljanje s kmetijstvom povezane dejavnosti  služnosti. max 100ha primerljive površine o osnova za primerjanje: 1ha njiv in vrtov o po izrecni zakonski določbi ne more dobiti statusa zaščitene kmetije tista kmetija.Lastništva: o v lasti ene fizične osebe 41 .dediču se omogoča prevzem kmetije pod pogoji. Ekološka funkcija Dedič. ki ga preveč ne obremenjujejo .uveljavlja se načelo pravičnosti – zmanjševanje ogrožanja eksistencialnega položaja dediča . gospodarska in stanovanjska poslopja s funkcionalnimi zemljišči  kmetijski inventar – kmetijske priprave. ki jo sestavljajo samo gozdovi o v kmetijo spadajo:  nepremičnine – kmetijska zemljišča.dediču kmetije omogoča prevzeti kmetijo pod določenimi pogoji. orodje. ekonomska in ekološka funkcija.  podlaga za ekosocialni tip kmetijstva in omejena poseljenost prostora S posebno ureditvijo ni prizadeto ustavno načelo enakosti pred zakonom: . gozdarsko in dopolnilne dejavnosti ma kmetiji v obsegu.načelo nedeljivosti kmetij ob dedovanju o kmetijo praviloma deduje samo en dedič o izjemoma več dedičev .preprečitev drobitve zaščitenih kmetij . ki ga preveč ne obremenjujejo  omejena je svoboda oporočnega razpolaganja o LP in oporočno razpolaganje se uresničujeta skladno z namenom stvari in splošnim interesom opredeljenim v agrarni politiki države Ekonomska funkcija Onemogočena je drobitev srednje velikih kmetij  ohrani se kmetijsko – gozdarska gospodarska celota => smotrno gospodarjenje in konkurenčna sposobnost na trgu s kmetijskimi proizvodi. ki ga preveč ne obremenjujejo PREDMET DEDOVANJA So zaščitene kmetije – kmetija. Socialna funkcija Omogoča eksistenco določenih kategorij ljudi: . ki mu omogoča opravljati kmetijsko. . Status se zaznamuje v zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru. pravice.Ohranjanje bivanjske kulture.prepoved delitve kmetij . Zagotavljanje načina pridobivanja in uživanja lastnine. gozdovi. ki prevzame kmetijo ostane na kmetiji.ustvarjanje možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske. ki izpolnjuje posebne pogoje glede: . potrebnimi za eksistenco. ki ga upoštevajo tudi druge pravne ureditve NAMEN je: .velikosti: o srednje velike: min 5. članstva  o tem katera kmetija ima status zaščitene kmetije odloča upravna enota po uradni dolžnosti. socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij NAČELA: . tako da je zagotovljena njena socialna.

Če po enem od zakoncev obstajajo dediči. je preživeli solastnik.deduje tisti. ki je glede na zakoniti dedni red po ZD poklicana k dedovanju.pripadajo enemu od staršev/posvojitelju in njegovim potomcem/posvojencu in njihovim potomcem kot solastnikoma. če je za to sposoben .če je preživeli zakonec kmetijo že imel pred sklenitvijo ZZ.dedič dela kmetije.zaščitena kmetija je v solasti enega starša in enega otroka/posvojenca oz. ki pripadajo več osebam ali osebam.pripadajo zakoncema kot njuno skupno premoženje ali kot posebno premoženje enega ali drugega .pripadajo eni osebi kot lastniku/upravičencu/zavezancu .Če kljub porabi zgornjega pravila ostane še nekaj dedičev imamo dva dodatna kriterija: o bližina sorodstva o boljša usposobljenost za kmetovanje. ki so usposobljene ali se usposabljajo za kmetijsko dejavnost z osebami. da lahko gospodari s kmetijo.dedič dela umrlega. ki je pripadal zapustniku je preživeli zakonec .če zakonca umreta istočasno – komorienca – dediča določamo po kriterijih prvega pripadnostnega položaja. slednje ne pridejo v poštev . Tri pripadnostni položaji: Prvi pripadnostni položaj: . jo sestavljajo stvarne in druge pravice in obveznosti. morebitna želja preživelega zakonca zapustnika Drugi pripadnostni položaj: . ki ima namen delati na kmetiji – sporazumno ga morajo izbrati vsi dediči . ki je svoj namen delati na kmetiji izkazal na način določen v zakonu – se poklicno usposabljajo za delo na kmetiji .če je nima. Upoštevajo se pravila o dednih redih po ZD. kmetija je pripadala njegovi materi ali očetu imajo prednost dediči po očetovi ali materini strani.položaj.otroci zapustnika in prej umrlega zakonca imajo prednost pred otroci rojenimi v drugem zakonu – dedič kmetije naj bo potomec tistega.če zapustnik nima zakonca. ki so usposobljene za druge dejavnosti. se ti v primeru istočasne smrti zakoncev obravnavajo tako. ne sodi v skupno premoženje => posebno premoženje preživelega zakonca => ni ga mogoče dedovati .o v lasti. ZAKONITO DEDOVANJE Dedič je lahko oseba.če umreta hkrati obstaja neizpodbojna domneva. ko je zaščitena kmetija pripadala samo eni osebi = zapustniku . njegovega potomca  izražanje ni v redu – kmetija ni stvar – govoriti moramo o skupni lastnini. . potomcev. ki mu je kmetija pripadala . ki niso dediči tudi po drugem.če sodi kmetija v celoti ali v pretežnem delu v posebno premoženje enega izmed umrlih zakoncev. ZDKG – uveljavlja pravila o treh pripadnostnih položajih zapustnika do kmetije in v primerih konkurence določenih oseb pri dedovanju. njegovega potomca . da je potomec preživel prednika – kot njegov pravni naslednik je pridobil tudi njegov del .če se ne sporazumejo. kot da so v enakem sorodstvenem razmerju tudi do drugega umrlega zakonca. če ima zakonito dedno pravico . ki jih ta določba zakona ne navaja. . se dediče določi glede na kriterije prvega pripadnostnega položaja . ne morejo imeti statusa zaščitene kmetije in se torej ne dedujejo po posebnih predpisih ZDKG. soupravičencema Kmetije. sozavezancema. ima prednost tisti. imajo prednost pri dedovanju njegovi sorodniki Tretji pripadnostni položaj: .zaščitena kmetija je v lasti.pod enakimi pogoji ima prednost zakonec. solasti ali skupni lasti zakoncev o v solasti enega od staršev in otroka/posvojenca oz. solasti ali skupni lasti zakoncev . lastnini Gre za kmetijo kot gospodarsko celoto.deduje potomčev zakoniti dedič 42 . solastnini. ki: .če konkurirajo osebe.

o Preprečitev/izključitev ni mogoča.dedič je bodisi očitno nesposoben za trajno gospodarjenje s kmetijo (telesna. na kmetiji nimajo dednih deležev – kmetija se ne sme deliti. premičnine.otroci. Vrednost ne sme biti večja od vrednosti deleža. v roku. V te deleže se obvezno. če nima sredstev za preživljanje . PRAVICE DRUGIH DEDIČEV . če ni take zahteve. Za pomembne odločitve vstopi kolizijski zastopnik. ki je dedoval kmetijo – ta je dolžan poplačati deleže v denarju in ne v naravi. ki so poklicani k dedovanju po splošnem dednem redu => zaščitena kmetija se izjemoma lahko razdeli po fizičnih delih.starši .sodišče lahko na zahtevo dediča. samo če so po pravilih ZD v konkretnem primeru poklicane k dedovanju. ki sicer izpolnjuje pogoje in ustreza merilom. po uradni dolžnosti vračunajo volila in darila. če te stvari niso pomembne za gospodarsko sposobnost zaščitene kmetije. da mladoletnim dedičem zagotovi usposobitev za samostojno življenje => ti izdatki se vštevajo v deleže mladoletnih dedičev 43 . Upoštevati je treba tudi možnosti povečanja ali zmanjšanja zakonitega dednega deleža. če je dediču onemogočeno samo fizično delo na kmetiji. Izključitev določenega dediča iz prevzema zaščitene kmetije S tem se prepreči dedovati zaščiteno kmetijo dediču.dolžnost dediča kmetije.tudi če so dediči nevredni ali se dediščini odpovejo: o če ni nobenega zakonitega dediča. V vmesnem času gre za skupnost dedičev . Znesek deleža se valorizira.…).Prestavitev določitve dediča na kasnejši čas Če so med zakonitim dediči mladoletni otroci/posvojenci se odloži izbira dediča na čas. zmanjšanje deleža: . o Izključitev je mogoča samo. Praviloma je to pet in največ deset let. upoštevaje načelo izključnosti po dednih redih in bližnje sorodstvo. CSD. Njihovi dedni deleži predstavljajo terjatev do dediča. ki ga določi sodišče glede na gospodarske zmožnosti kmetije in socialne razmere dediča. alkoholizem. nepremičnine.zapustnikov zakonec oz. ki že ima zaščiteno kmetijo. če je v istem dednem redu več sodedičev in lahko vsaj eden izmed njih deduje kmetijo o Če ni nikogar – po splošnih pravilih – deduje dedič oddaljenejšega dednega reda o Iz razlogov pravičnosti lahko sodišče onemogoči dedovati zaščiteno kmetijo dediču. Razlogi: . njegov delež poveča. O tem odloča sodišče samo na zahtevo sodediča. ZDKG – posebej ureja povečanje oz. bodisi obstaja dvom. Sodišče je dolžno upoštevati zlasti gospodarsko zmožnost kmetije Izdatki dediča kmetije zaradi drugih obveznosti . ko bodo vsi potencialni dediči polnoletni in sicer na predlog otroka. ki že ima zaščiteno kmetijo ne pride v poštev . izključitev dediča. ki bi izpolnjeval posebne pogoje => kmetijo dedujejo dediči. zunajzakonski partner . sodišče delež zmanjša. če to zahteva sodedič istega dednega razreda  Kmetijo deduje naslednji dedič po merilih iz prvega pripadnostnega položaja. ki po vrednosti ustrezajo nujnim deležem po ZD. posvojenci in njihovi potomci Te osebe imajo pravico do deleža. ki ne deduje kmetije. Njim gredo dedni deleži. ki deduje kmetijo.na zahtevo dediča. če nima zaščitene kmetije  Če takega dediča ni oz. zakonca. če bi izdatki zaradi plačila deležev in drugih obveznosti presegli vrednost zaščitene kmetije. duševna bolezen). da bo dedič s kmetijo dobro razpolagal (zapravljivost. Izjemoma lahko izplača tudi v obliki zemljišča.

členu – kot pri zakonitem dedovanju . vendar jih je zapustnik v oporoki prezrl oz. da zapustnikovemu preživelemu zakoncu. ZDKG: nujni delež pripada določenim osebam . čl. NUJNI DEDIČ – obravnava ZDKG v okviru predpisov o oporočnem dedovanju . da se iz zapuščine izloči vrednost dela. ki imajo za posledico dedno nevrednost! ODTUJITEV KMETIJE Dedič.Nujni delež je enak nujnemu deležu po ZD oz. ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju zapuščine. ki je posebno premoženje zapustnika. pod pogojem. ki so zapustniku najbližje. da zagotovi sredstva za življenje polnoletnim zapustnikovim potomcev. Izplača ga dedič. Zapustnik ne more odpustiti dejanj.da dedič kmetije ni dopolnil 25 let in je potomec zapustnikovega ali preživelega zakonca . ki ni dedoval kmetije pod posebnimi pogoji: .omejevaje zapustnikovega prostega razpolaganja s premoženjem za primer smrti pa tudi življenja . če bi prišlo do zakonitega dedovanja (po ZDKG) . jim mora poplačat razliko med zakonitimi dednimi deleži (po ZDKG) in zakonitimi dednimi deleži po ZD. V SLO večinoma kmetije kot podedovano premoženje pripadejo enemu zakoncu. zakonitem po ZDKG . ki zaradi duševne ali telesne prizadetosti ne morejo sami pridobivati teh sredstev. ki ni dedoval kmetije. v roku. na njegovo zahtevo zagotovi »doživljenjsko preživljanje« => ustrezneje je govoriti o preužitku – ta pravica zakoncu ne gre.Oporočitelj lahko razdedini nujnega dediča POSEBNE PRAVICE ZAPUSTNIKOVEGA ZAKONCA IN POTOMCEV. KI SO ZAPUSTNIKU POMAGALE PRIDOBIVATI Oni lahko zahtevajo. ki ga določi sodišče. skupni lastnik zaščitene kmetije (ta določba ni logična) V času.če kmetijo pred potekom desetih let od prevzema preneha namensko uporabljati. Če jih ni je deleže dolžan izplačati dedič kmetije. Večinoma ni skupne lastnine zakoncev na kmetiji. ne vloži sredstev. naklonil maj kot bi dobile. Enako velja za oporočnega dediča (krog nujnih dedičev je zmanjšan – v tem primeru poplača tiste. Ta rok ne sme biti daljši od dveh let.- dolžnost dediča kmetije. ki jih je pridobil z odtujitvijo . kmetijskega zemljišča.23. 44 . Če se spremenijo razmere lahko sodišče ponovno uredi to preužitkarsko razmerje o če se spremenijo razmere:  pri zakoncu  postane življenje na kmetiji nevzdržno  pri dediču kmetije o to lahko zahteva samo preživeli zakonec (po besedilu zakona) o logično.da je preživeli zakonec v času zapustnikove smrti živel na kmetiji .Krog oseb je določen v 14. solastnik. da kmetija te izdatke zmore – vštejejo se v nujni delež prizadetih potomcev dolžnost dediča kmetije.dedič odtuji kmetijo ali njen znatni del preden preteče 10 let od prevzema kmetije in v enem letu od odtujitve ne pridobi druge kmetije. gozda.da je preživeli zakonec lastnik. ki je dedoval kmetijo mora izplačati zakonite dediče (na njihovo zahtevo) oz. če se je sposoben preživljati iz lastnega premoženja. ki bi bili nujni dediči po ZD). da to lahko zahteva tudi dedič kmetije Pravica do užitka zaščitene kmetije gre preživelemu zapustnikovemu zakoncu. če zapadejo v plačilo v tem času – samo iz presežkov donosa zaščitene kmetije. Izplača ga le do vrednosti njegovega prispevka k povečanju vrednosti kmetije. ko ima pravico do užitka zakonec ne more uveljavljati pravice do preužitka! V tem času je zakonec dolžan upravičenim dedičem izplačati deleže. ko: . Gre jim polna vrednost izločenega dela v denarju in ne v naturi. ki je dedoval kmetijo.da preživeli zakonec na kmetiji dela .

ki sestavljajo kmetijo . Zakonca morata skupno. Uvede se zakonito dedovanje.ni mogoča fizična delitev . da se dogovorita. da lahko dedič kmetije zahteva zmanjšanja dajatev zaradi poslabšanja gospodarskih razmer. po ZD. Še bolje bi bilo skleniti ženitno pogodbo.volila drugih predmetov. ki spadajo v kmetijo – paziti je treba.darilna pogodba za primer smrti Ne sme oporočitelj (zapustnik) razpolagati z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami ZDKG Obid ZDKG => ničnost: . da lahko oporočitelj postavi za dediča praviloma eno fizično osebo. ki ni del kmetije.Prevzemnik kmetije bo zaradi tega prispevka okoriščen. OPOROČNO DEDOVANJE Omejitve oporočiteljeve volje glede postavitve dediča kmetije ZDKG določa.zakoncema – posebno premoženje enega ali drugega. je volilo nično. Pri tem mora sodišče upoštevati: .razloge upravičenca . neveljavnost.ne moreta skupaj gospodariti . in tu je ratio izločitve. premičninami.šele po desetih letih od prevzema jo lahko odsvojita V njunem interesu je. Sodišče sme na zahtevo dediča kmetije zmanjšati: . Boljši od pravice do dosmrtnega preživljanja bi bil preužitek v korist zakonca/potomca. sporazumno razpolagati s stvarmi => v nasprotju z ZZZDR: s posebnimi premoženjem razpolagata sama => poseben premoženjski režim. katerega predmet so kmetijska obdelovalna zemljišča.pogodba o preužitku .gospodarsko sposobnost kmetije Če se spremenijo razmere lahko sodišče pravico dosmrtnega preživljanja spremeni .stavbna zemljišča . ko prevzameta kmetijo. Oporočitelj lahko prosto razpolaga z nepremičninami. ki spadajo v kmetijo pa samo. če vrednost teh volil ne presega določenega % vrednosti zapuščine Če oporočitelj tega ne upošteva. ker kmetije nista dobila z delom . Problematično pa postane pri razvezi ZZ: . Izjemoma lahko postavi dve fizični osebi – če kmetijo zapusti: . njegovemu potomcu – v skupno premoženje Fizična delitev je prepovedana. Predmet volila so lahko: .izročilna pogodba .pogodba o dosmrtnem preživljanju .denarna volila . da dediči ne bodo prikrajšani v nujnih deležih Omejitve razpolaganj s kmetijo s pravnimi posli med živimi . Omejitve oporočiteljeve volje glede volil Oporočitelj ne sme nakloniti volila. potomca spremeni v pravico dosmrtnega preživljanja v breme dediča kmetije. pomembno je. To pravico lahko sodišče na zahtevo zakonca oz.izročilna pogodba (sopogodbeniki niso bližnji sorodniki) 45 .svari in pravice. če ne presegajo določenega % vseh kmetijskih površin. V primeru.… premoženjem.osebna razmerja .neobdelovalna zemljišča.enemu od staršev in otroku/posvojencu oz. kdo bo po razvezi gospodaril na kmetiji in kako se bodo delili rezultati gospodarjenja. da je neko določilo ali oporoka na splošno v nasprotju s pravili => ničnost.

ki ji je bilo premoženje podržavljeno umrla ali bila razglašena za mrvo  krog dednih upravičencev se presoja izključno po pravu RS.je bil že opravljen zapuščinski zahtevek v katerega ni bilo zajeto podržavljeno premoženje  denacionalizacijo so zahtevali potencialni pravni nasledniki upravičenca. imajo določena upravičenja o možnost uveljavljati pravico do denacionalizacije:  če je oseba. ki pridejo v poštev kot dediči prvega reda dedovanja po osebi. To je lahko tudi potencialni pravni naslednik upravičenca. pa je bilo državljanstvo priznano . Resnični dednopravni upravičenci bodo določeni v sklepu o dedovanju.osebe za katere je verjetno. ki ji je bilo premoženje podržavljeno o če oseba. UPRAVIČENCI DO DENACIONALIZACIJE . da uveljavljajo pravico do denacionalizacije  Vlagatelj zahteve mora izkazati pravno nasledstvo: • Da obstaja možnost.  Kaj če so osebe. že po tujem pravu  pravice do uveljavljanja denacionalizacije imajo vse osebe iz kroga zakonitih dedičev (upoštevati je treba pravila o izključenosti) in vse osebe. bil razglašen za mrtvega. ki ji je bilo premoženje podržavljeno. Dednopravna razmerja imajo posledice že pri sami denacionalizaciji. vendar v tem sklepu še ni zajeto podržavljeno premoženje ODLOČBA O DENACIONALIZACIJI Glasi se na ime upravičenca. na katere je prešlo den.DEDOVANJE DENACION ALIZIRANEGA PREMOŽENJA ZDen: lahko se izpelje zapuščinski postopek denacionaliziranega premoženja. Kot lastnik se vknjiži prejšnji lastnik. ki so upravičenci denacionalizacije umrle (če oseba. tudi če je ta umrl. ki ni bil lastnik denacionaliziranega premoženja  Bivši lastnik sploh ni imel zakonca ali potencialnih dedičev – ni nobenega upravičenca do denacionalizacije => ne more priti do denacionalizacije o Pravica do vložitve zahteve za denacionalizacijo = aktivna legitimacija + stranka v postopku  Konkretizacija upravičenja potencialnih pravnih naslednikov upravičenca. Izjema: če so dediči določeni. Skrbi za premoženje v interesu dedičev => oseb. da bodo dedovale denacionalizirano premoženje = pravni nasledniki. ki ji je bilo podržavljeno premoženje ni upravičenec – v času podržavljenja ni bil državljan Jugoslavije. šele ko postane odločba pravnomočna.osebe. ki naj bi bili dediči/volilojemniki po oporoki – če je z oporoko razpolagal z podržavljenim premoženjem . se z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere – 221. da bo dedoval denacionalizirano premoženje • Da ima dedni naslov – da je v določenem krvnem. če gre za premičnine. čl. SKRBNIK ZA POSEBNE PRIMERE Če je upravičenec do denacionalizacije umrl. Zgodi se sprememba zemljiško – knjižnega stanja na podlagi odločbe. potencialnim dedičem prvega dednega reda. ki niso dedovali zapustnikovega premoženja – brez podržavljenega – ob zapustnikovi smrti. Njegovo delo obsega: 46 . po njeni pravnomočnosti po uradni dolžnosti. osebnem razmerju z upravičencem (zakonito dedovanje) ali če mu je upravičenec naklonil denacionalizirano premoženje ali del tega (oporočno dedovanje) • To izkaže s prejšnjim sklepom o dedovanju v katerem je določen kot dedič. čeprav to še niso. da pride do oporočnega dedovanja denacionaliziranega premoženja  lahko jo uveljavljajo tudi potencialni dednopravni upravičenci. Premoženje ob pravnomočnosti denacionalizacije. ni upravičenec)? • pravico do denacionalizacije uveljavljajo potencialni nasledniki upravičenca. Praviloma je to prejšnji lastnik podržavljenega premoženja.če pa ni. pa le če se zakoniti dediči strinjajo. ZZZDR.

da posebna ureditev omogoča dediču kmetije materialno eksistenco  ZDKG je treba uporabi v vseh življenjskih primerih.ni bilo dednih izjav .1997: razveljavitev 2. Nov zapuščinski postopek je logičen. če je upravičenec umrl. Funkcija preneha: .opravljen je bil zapuščinski postopek s pravnomočnim sklepom o dedovanju + . dediči so podali dedne izjave. Zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. To je sporno – Zupančič meni. ki jih pravo ureja. ki določata. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDen => pri dedovanju denacionaliziranega premoženja se uporabljajo tudi določbe ZDKG. ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji Sodišče glede tega premoženja izpelje nov zapuščinski postopek (uporabljajo se materialne in procesne določbe ZD). Določba 74/2 ZDen se nanaša na izključitev uporabe ZDKG => je v nasprotju z 67.denacionalizirano premoženje je večje od premoženja o katerem je bilo odločeno v zapuščinskem postopku . POSEBNA PRAVILA MATERIALNEGA PRAVA Dedovanje se uvede v tem postopku z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. ker: .- začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja zastopanje dedičev = pravih dedičev zanj veljajo pravila ZZZDR – pravni položaj skrbnika in razmerja do socialnega varstva Njegov pravni položaj je enak pravnemu položaju začasnega skrbnika zapuščine po 113. čl. člena ZDen. ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji => obligatorno v vseh primerih denacionalizacije. člen ZDen 78/1 – dedovanje se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju (delacija) 78/2 – dediščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (akvizicija) - 47 . sklenjene so bile dednopravne pogodbe Če: .zaradi prepričanja. čl URS.ni bilo oporočnih razpolaganj .že prej: zapuščinsko sodišče postavi upravitelja zapuščine = denacionaliziranega premoženja POSEBNA PRAVILA ZA DEDOVANJE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA Izpeljava novega zapuščinskega postopka Če je upravičenec do denacionalizacije mrtev + .ni bilo dednopravnih pogodb pravilo o novem zapuščinskem postopku ne pride v poštev in uporabi se splošno pravilo ZD => sodišče razdeli denacionalizirano premoženje s posebnim sklepom na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju. in 71.sodišče ni odločalo o dedovanju premoženja. Ali je treba uporabiti določbe ZDKG v primeru denacionalizirane zaščitene kmetije – ZDen tega ne ureja => USTAVNA DOLOČBA l. Odstop od pravila ZD o najdenem premoženju po pravnomočnosti sklepa o dedovanju => ni nove zapuščinske obravnave – sodišče ga razporedi s sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. da je pravilno odločbe o denacionalizaciji. 78/1. da podržavljeno premoženje ne spada v zapuščino je morebitni zapustnik napravil določena oporočna razpolaganja. odstavka 74. 19.ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen . da je prišlo o napake v redakciji in. ZD – ne postavi za zapuščinsko sodišče.

ki je bil ob smrti zapustnika = kakršen bi bil. da je trenutek uvedbe dedovanja pomemben za: o Prehod zapuščine na dediče o Določitev kroga dedičev o Presojo dedne sposobnosti/dedne nevrednosti o Za začetek teka roka za uveljavljanje pravice zahtevka zapuščine  ZDen ima glede prve in zadnje posebno ureditev => ti dve posledici nastopita s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji  ZDen s tem upošteva dejstvo. V vmesnem času: med uvedbo dedovanja in prehodom dediščine gre za položaj podoben ležeči zapuščini – če to premoženje ne bi imelo subjekta. da se dedovanje uvede z zapustnikovo smrtjo. ZZZDR. ki do uveljavitve novele niso bili pravnomočno končani.Subsidiarna uporaba ZD ob ZDen => po ZDen niso določene pravne posledice trenutka uvedbe dedovanja => ZD določa. ker ni bilo zapuščinske obravnave? Smiselno bi bilo.  možno samo. čim bolj približa takšnemu.Kritika argumentov nasproti prvotnemu besedilu: . da se uvede dedovanje z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju je (ZDen) določil čas po katerem se: • Presoja dedna sposobnost dedičev • Določa krog dedičev – smisel = da se krog dedičev. kot je sprejeta v ZD.a) 78/1 – njegovo besedilo je sporno! Odločba o dedovanju je sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku opravljenem ob smrti upravičenca – prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja. Po ZD pa z dnem uvedbe dedovanja – zapustnikova smrt. Uporabi se za vse zapuščinske postopke. da pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji še ni zapuščine  ZDen je z odločbo. vendar ga ima = pravna oseba. če do podržavljenja premoženja ne bi prišlo 48 . Krog dedičev denacionaliziranega premoženja se presoja po dnevu pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji – pred tem še ni predmeta dedovanja Osrednja argumenta kritikov: . Kaj pa če tega akta ni. ki izhaja iz sistema ležeče zapuščine Ta dva argumenta nadalje kritizira še ustavno sodišče (glej spodaj) b)smisel besedila 78/1 drugačen krog dedičev kot pa če bi bil relevanten dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji Oporoka – z njo razpolaga tudi s podržavljenim premoženjem.gre za rešitev. Oporočni dedič umre pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizacije => dedujejo dediči oporočnega dediča. ki je zavezanec …?! … posestnik teh stvari => zato se postavi skrbnik po 221.pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji se ne more uvesti dedovanje => predmeta dedovanja še ni . Roki: začnejo teči z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. c)Novela '98 sprememba 78/1 ZDen => uvedba dedovanja denacionaliziranega premoženja  dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji  prehod zapuščine/dediščine na dediča. če je uvedba dedovanja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanja => pride do nekakšne transmisije dedne pravice => gre za popolnoma drugačno rešitev. d)Ustavno sodišče razveljavi ustavno odločbo U-I-138/99-41 leta 2001 .

o prejemu in odpovedi dediščini . če bi oporočni (redki so primeri.sporazum med prednikom in potomcem o odpovedi dediščini o v bistvu niso dednopravne pogodbe => te so po ZD neveljavne Neveljavne so tiste sklenjene pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. kdaj se uvede dedovanje in določi krog upravičencev.predvsem je neustrezna ta odločba. ko: o Oporočni dediči. ko oporočitelj razpolaga z oporoko tudi s podržavljenim premoženjem) dedič denacionaliziranega premoženja umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji o ne bi dedovali zakoniti dediči oporočnega dediča o dedovali bi dediči denacionalizacijskega upravičenca .- ZDen je določil različne trenutke za uvedbo dedovanja in prehod zapuščine – s tem je upošteval posebnost položaja. ZDen relevantna v primerih. čl.izjava o odpovedi dediščini v korist določenega sodediča – po zakonu = sprejem + sočasni odstop dednega deleža sodediču o Nimajo pravnega učinka tiste. ker ob smrti ni bil izpeljan zapuščinski zahtevek? o Ustavno sodišče je določilo subsidiarno uporabo pravila ZD o uvedbi dedovanja v času smrti zapustnika – ta trenutek sodi v isto časovno obdobje kot pravnomočnost odločbe o dedovanju => zagotovljeno je enako obravnavanje vseh denacionalizacijskih upravičencev oz. člen ZDen 49 . da je sprememba 78/1. ZDen:  Dedne izjave. da je v času uveljavitve novele ZDen že odločba o denacionalizaciji pravnomočna – novela posega v LP dedičev • Če denacionalizacijski postopke v času uveljavitve novele še teče – poseganje v pričakovane pravice • Po mnenju Zupančiča Ustavno sodišče s to obrazložitvijo ni odpravilo dvome o smiselnosti 78/1. dane preden je bilo premoženje podržavljeno  Dedne izjave. čl. 81. ker temelji na sistemu ležeče zapuščine – neskladnost ureditve – odpira vrsto vprašanj o npr. njihovih pravnih naslednikov DEDNE IZJAVE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA . ki so dedovali v zapuščinskem postopku izvedenem po smrti denacionalizacijskega upravičenca v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji niso več živi o Drugačen krog dedičev glede na:  Prvotno besedilo: dedujejo dediči dedičev  Novela: dedujejo dediči denacionalizacijskega upravičenca: • V primeru.pogodba o dosmrtnem preživljanju .na podlagi novele bi se spremenil krog dedičev samo. nastalega z vrnitvijo odvzetega premoženja Ustavno sodišče meni. ZDen v prvotnem besedilu. dane v denacionalizacijskem postopku o Neveljavne:  Potencialni dediči denacionaliziranega premoženja so podali izjavo o odpovedi pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju – neveljavnost izjave o odpovedi neuvedenemu dedovanju DEDNOPRAVNE POGODBE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA .pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja . če ni sklepa o dedovanju. razen če je v pogodbi izrecno določeno. 2. da je zajeto tudi denacionalizacijsko premoženje.. čl. ki so jih podali dediči do izdaje odločbe o denacionalizaciji o Veljajo po 80/1. Kritike Zupančiča na ustavno odločbo: .

čl. hipotetična volja).če ni tako mora v oporoki to izrecno povedati. 81. da bi oporočitelj s premoženjem. ki izvira iz volje države . Ugotavljanje njegove domnevne volje bi bilo v bistvu konstruiranje njegove volje – to bi sprožilo številne spore => zato ni prišlo do razveljavitve. kadar je mogoče iz same oporoke in okoliščin. Z razlago naj se ugotovi zapustnikova volja. Iz tega izhaja. čl. da je zapustnik navedel. čl. in ti premoženjski objekti ne spadajo v podržavljeno premoženje.ni se odločilo za razveljavitev 81. ki je podržavljeno. Tehtanje argumentov: o za razveljavitev: ne dovoljuje ugotavljanja domnevne volje oporočitelja niti takrat. Oporoka brez dvoma izraža zapustnikovo pravo voljo. Oporoka s katero je oporočitelj na splošno razpolagal s svojim premoženjem (ne da bi izjavil kaj to premoženje sestavlja) velja glede denacionalizacijskega premoženja. če jo je izrecno izrazil => preferiranje zakonitega dedovanja => ni v skladu s svobodo testiranja. da oporočitelj daje prednost zakonitim dedičem .glede soglasja zakonitih dedičev = 81/2 ZDen nejasen glede pravne narave soglasja in nepotreben => razpolaganje zakonitih dedičev inter vivos UPORABA TUJEGA PRAVA 50 .Ustavno sodišče pravi. čl. V oporoki ni izrecno navedel. Oporočni dednopravni upravičenec pa ne more dedovati denacionaliziranega premoženja. razen če kot svojci pridejo v poštev za zakonito dedovanje Določbo 81. samo če se z njimi strinjajo zakoniti dediči. premoženja. Večina oporočiteljev. ki je sicer oporočitelj ni imel (neresnična. Treba bi bilo uporabiti metodo dopolnjujoče razlage – upošteva se volja. ZDen. ZDen je pravilo 84/2 ZD spremenil v neovržno domnevo v prid zakonitega dediča => ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago ne pride v poštev! Volja zapustnika se upošteva samo. Oporočni dediči ne morejo dedovati denacionaliziranega premoženja.Oporočna razpolaganja. napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji glede denacionaliziranega premoženja. bi jo pa imel v času. samo če ni zakonitih dedičev. da ta oporočna razpolaganja veljajo glede podržavljenega premoženja. katerim je bil del premoženja podržavljen niso razpolagali s tem premoženjem mortis causa. da veljajo oporočna razpolaganja tudi glede denacionaliziranega premoženja. ki izvira iz zapustnikove volje prednost pred dedovanjem. Za veljavnost oporočnega razpolaganja ni treba. ki ga je imel v času sestave oporoke o proti razveljavitvi: zapustnik v času. če bi predvidel okoliščine. ko je napravil oporoko. da gre za denacionalizirano premoženje oporočnim dednopravnim upravičencem tudi kadar oporočitelj tega ni izrecno določil. ki mu je bilo odvzeto. o Teorija se s tem ne strinja – razmerje med zakonitim in oporočnim dedovanjem ni v celoti v dispoziciji zakonodajalca o S tega vidika je treba dati dedovanju. . Mortis causa zapustnik razpolaga s premoženjem. ZDen za vprašanje primernosti zakonske ureditve => to ni v pristojnosti ustavnega sodišča => s tem. če je oporočitelj določil kateri premoženjski predmeti mu gredo kot dediščina. Gre za praznino v oporoki. ki so kasneje nastale (to predlaga teorija). ZDen določa. samo. ker so ga odpisali. ZDen bi bilo treba spremeniti: Da bi bilo omogočeno tudi glede dedičev denacionaliziranega premoženja ugotavljati pravo zapustnikovo voljo. da gre za podržavljeno premoženje. da je ZDen dal prednost zakonitemu dedovanju ni kršil ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja. čeprav samo hipotetična. vendar pa ni zapustil zakonitih dedičev. ko bi delal oporoko. ki so obstajale v času sestave oporoke zanesljivo sklepati. dejansko ni imel. da gre pri vsebini določbe 81. če je to v oporoki izrecno določeno. Ustavno sodišče – Ustavna odločba U-I96/92 . Zapustnik se ni izjavil v oporoki glede tega premoženja. Zakon izhaja iz domneve. ki je predmet denacionalizacije ravnal enako kot s premoženjem.

če do tega dne niso bila pravnomočno rešena in da ima vsakdo pravico zahtevati spremembo posamičnega akta. POSEBNA PROCESNA PRAVILA Izključna pristojnost sodišča RS glede zapuščinskega postopka denacionalizacijskega premoženja. Ustavno sodišče je razveljavitev utemeljilo s tem. Zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja . Če dediči s tem (sklepom o dedovanju) ne soglašajo je treba ugotoviti na kašni podlagi je bil sklep izdan.začne se na predlog pravnega naslednika – upravičenca do denacionalizacije in ne po uradni dolžnosti sodišča => ker sodišče ne dobi oz. uporabljajo določbe tega zakona. Vrhovno sodišče: . ZAHTEVEK ZA POPOLNO PREMOŽENJE ZAPUSTNIKA.prehod zapuščine na dediče .materialni roki .dednopravne pogodbe . ki so bili pravnomočno končani do 31. ZDen Določal je.uvedba dedovanja . ko je sestavil oporoko. Za vračanje zaplenjenega premoženja se uporablja 145. se uporabi pravo države.predlagatelj v zapuščinskem postopku mora predložiti odločbo (sklep o dedovanju. se le to vrne njegovim dedičem – osebam. ki se razlikujejo od splošnih: . s katerim je bil končan prejšnji zapuščinski postopek) ali njej enako listino o dedovanju (74/1. naj tudi inicirajo zapuščinski postopek o denacionalizacijskem premoženju .zapuščinsko sodišče tega premoženja ne more razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. NOV ZAPUŠČINSKI POSTOPEK Z njim ni dovoljeno posegati v pravna razmerja nastala na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. KI JE BILO PODRŽAVLJENO Z ZAPLEMBO Ustavna odločba U-I-10/92 – razveljavitev 92. Za ta prehod veljajo določbe ZD in n ZDen. Ne uporablja se niti za razmerja nastala pred dnem objave odločbe Ustavnega sodišča. ne da bi razpisalo narok na katerega povabi vse dediče. da z zakonom ni mogoče poseči na že pridobljene pravice. Uporabiti se morajo tudi določbe ZDen. v času. ne sestavi smrtovnice (to ni glavni razlog) o če so potencialni dediči zahtevali denacionalizacijo. da se za vračanje premoženja zaplenjenega v kazenskih postopkih. tudi če je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena na podlagi obnove kazenskega postopka. določene s pravnomočno odločbo sodišča => v nasprotju z načelom delitve oblasti in prepovedjo retroaktivne veljave zakona. čl) in druge listine potrebne za odločitev o uvedbi zapuščinskega postopka. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Če je neupravičeno obsojeni umrl preden mu je bilo vrnjeno zaplenjeno premoženje ali dana polna odškodnina.dedne izjave .12.Če je bil zapustnik – upravičenec do denacionalizacije tujec. razen če se dediči iz prejšnjega in novega zapuščinskega postopka ne sporazumejo drugače in če se s tem ne posega v pravice tretjih oseb.… Tuje pravo dokazujejo stranke v postopku – tudi zapuščinskem. ZAHTEVEK ZA VRNITEV PREMOŽENJA. Nositi morajo stroške dokazovanja => v nasprotju z načelom iura novit curia. predvsem odločbo o denacionalizaciji 51 . če mu je bila z njim kršena pravica. predvsem tiste. katere državljan je bil zapustnik ob smrti. Oporočna sposobnost zapustnika se presoja po pravu države. na katere je prešlo ob njegovi smrti njegovo siceršnje premoženje. čl.1988. katere državljan je bil zapustnik.

če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali zakonom.razreši ga sodišče. da se oporoka izvrši kot je to hotel/želel oporočitelj o sodišču mora dati račun o svojem delu . volil o skrbi. ki je izbran za izvršitelja ni dolžan sprejeti te dolžnosti .izvršitelj je lahko samo popolnoma poslovno sposobna oseba .naloge: o skrbi za zapuščino.ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za trud => izplača se iz razpoložljivega dela zapuščine po odločbi sodišča . Skupaj opravljajo zaupane dolžnosti. To lahko stori na predlog ali po uradni dolžnosti. 52 . jo upravlja o skrbi za plačilo dolgov.Izvršitelj oporoke .tisti.oporočitelj lahko v oporoki določi eno ali več oseb za izvršitelja oporoke. razen če oporočitelj določi drugače .

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful