P. 1
dedovanje

dedovanje

|Views: 729|Likes:
Published by Tatjana Ko

More info:

Published by: Tatjana Ko on Sep 11, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

09/11/2011

pdf

text

original

1.

PRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Pravna ureditev dedovanja => dedno pravo zajema tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske sfere, ki se tičejo dedovanja, t.j. prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Je zbir tistih pravil, ki urejajo prehod zapuščine z umrle osebe na ne neko drugo osebo. Z vidika te osebe pomeni dedovanje pravno nasledstvo. Oseba, ki deduje, pri čemer gre predvsem za prenašanje premoženjskih pravic, prevzema zapustnikov pravnopremoženjski položaj. TRI TEMELJNE TEORIJE O PRAVNI NARAVI DEDOVANJA - gre za nadaljevanje zapustnikove osebe: dedič v celoti vstopi v njegov položaj in deluje kot bi deloval zapustnik. Ta teorija je najstarejša, je iracionalna in se ne zastopa več - dedovanje je zgolj prenos premoženja z zapustnika na dediča. Kritika: včasih ne gre zgolj za prenos premoženja (npr. avtorske pravice). Premoženje je skupek pravic, ki pripada posamezniku. Pri dedovanju preidejo pravice in obveznosti (zgolj do višine podedovanega premoženja) - dedovanje ima družbeno funkcijo: dedno služi razreševanju/ preprečevanju družbenih konfliktov, ki bi sicer ob smrti fizične osebe nastali Smrt človeka – preneha njegovo življenje – potrebno je likvidirati in urediti njegova pravna razmerja, ki jih je ustvaril. Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz njih izvirajoče pravice in obveznosti preidejo na druge fizične ali pravne osebe. Osebne pravice n dolžnosti se praviloma ne morejo dedovati, vendar obstajajo maloštevilne izjeme (npr. avtorska pravica) Pri dedovanju pravni red odstopa od načelnega stališča, da premoženje kot celota ne more preiti na drugega. Premoženje neke osebe ob njeni smrti preide kot celota, enota na druge osebe. Vendar se ne morejo dedovati tiste premoženjske pravice in obveznosti, ki se tudi za časa življenja ne morejo prenesti na drugega ali ki so vezane na življenjsko dobo upravičenca. Pojem premoženja kot predmet dedovanja je vezan na možnost prehoda na druge osebe ob smrti imetnika. 2. VIRI DEDNEGA PRAVA USTAVA 33. člen – zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja 67/2. člen – način pogoje dedovanja določa zakon ZAKON O DEDOVANJU (l. 1976) – ZD Vsebuje materialnopravne določbe o dedovanju in določbe o zapuščinskem postopku. Z novelo 2001 je bil ZD spremenjen in prilagojen zahtevam Ustave. V vmesnem času pa se že nekatere določbe ZD niso uporabljale, ker so jih predpisi z drugih področij bodisi derogirali izrecno ali pa snov drugače uredili. Npr. Zakon o notariatu, ki je pristojnost overitve določenih poslov prenesel na notarje in sodišče. Uvedel je tudi t.i. notarsko oporoko. Nekatere določbe pa je razveljavilo tudi Ustavno sodišče: - določbe o dedni nevrednosti zaradi pobega iz države - določbe o omejitvi dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti Novela 2001 je na novo uredila 128. člen in odpravila zastarele določbe. Ni pa se dotaknila 228/2. člena – za dedovanje nepopolnih posvojencev se uporabljajo določbe (zveznega) zakon o dedovanju (25. in 25. člen). ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (l. 1995) – ZDKG Določa posebno ureditev dedovanja za t.i. zaščitene kmetije – potreba po preprečitvi nadaljnje drobitve srednjih kmetij ob dedovanju in ohranitev in krepitev njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije. Pred tem zakon o je obstajal ZDKZK (Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), ki je preširoko omejeval oporočno razpolaganje, dedno in LP, ne da bi bili ukrepi in merila za omejitve določno opredeljeni z zakonom.

S tem se uveljavlja načelo RS kot socialne države. Skuša se čimbolj zaščititi zaščiteno kmetijo pred drobitvijo in zagotoviti, da ostane čim bolj intaktna in da jo deduje samo en dedič – drugi imajo slabše pogoje. ZAKON O DENACIONALIZACIJI Vsebuje posebne določbe o dedovanju denacionaliziranega premoženja, ki je bilo prej podržavljeno s prepisi o agrarni reformi, nacionalizaciji, zaplembah, idr. – materialnopravne in procesne določbe. Prednost oporočnih ali zakonitih dedičev? Oporoke so zelo stare, npr iz 50-ih, ko je imela oseba zelo malo premoženja, kasneje pa je vse vrnjeno. ZAKON O REGISTRACIJI ISTOSPOLNIH SKUPNOSTI Ni uveljavil izenačitve z zakonskih partnerjem – to bi bilo pričakovati tudi na premoženjskem področju. Ustvarjata skupno premoženje, obstaja dolžnost preživljanja – nista pa nujna dediča drug po drugem in zakonsko ne dedujeta posebnega premoženja umrlega partnerja. ZAKON O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU Velja za reševanje dednopravnih kolizij. 3. TEMELJNA NAČELA Načelo enakopravnosti Državljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju. Enakopravnost otrok pri dedovanju ne glede na to ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Popolna posvojitev – razmerja oseb enaka kot med naravnimi sorodniki . Tega ne določa ZD, pač pa ZZZDR. Dedovanja oseb iz razmerja popolne posvojitve izhaja iz načela ZZZDR. Tujci so izenačeni z državljani RS samo s pogojem vzajemnosti (reciprocitete): če imajo v državi, katere državljan je tujec naši državljani enake pravice pri dedovanju kot njeni državljani. S temi predpisi se ne ureja problem kolizije med slovenskim zakonom in zakoni drugih držav; niso kolizijske norme, temveč so kot pravo tujcev materialnopravne norme o dedovanju (substančna pravila). Načelo omejenosti števila pravnih naslovov za dedovanje =načelo numerus clausus pravnih temeljev za dedovanje ZD pozna dva pravna naslova na podlagi katerih lahko določena oseba deduje: zakon – zakonito dedovanje oporoka – oporočno dedovanje Dedna pogodba po našem pravu ni dedni naslov => ne poznamo pogodbenega dedovanja. To je neveljavna pogodba, ker je nepredvidljiv pravni posel, zaveza za čas življenja za prehod premoženja ob smrti – razpolaganje z nečim kar stranka ne ve koliko bo premoženja ob smrti. 33. člen URS: za dediče: pravica, da pridobi premoženje mortis causa. Za zapustnika: pravica do svobodnega oporočnega razpolaganja = svoboda testiranja => zapustniku omogoča, da odstopi od zakonitega dednega reda ali pa da ga modificira. ZD daje prednost svobodi testiranja pred zakonitim dedovanjem – tega izrecno ne določa, vendar je logično vemo iz tega, da je sploh omogočeno poslednjevoljno razpolaganje. Zakon je pravilo oporoka pa izjema; oporoka ima prednost pred zakonom. Načelo svobodnega oporočnega razpolaganja, ki ni neomejeno Oporočno razpolaganje ni neomejeno. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in mejah kot to določa zakon – 8. člen. Svoboda testiranja z nujnim deležem => oporočitelj ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jih gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja = nujni delež. Načelo kumulacije podlag za dedovanje

2

Ena oseba lahko deduje na podlagi dveh pravnih temeljev. Predvsem takrat kadar zapustnik v oporoki ne razpolaga s celotnim premoženjem; drugi del se deduje na podlagi zakonitega dedovanja. Načelo kaducitete Zapuščina brez dediča postane državna lastnina (9. člen ZD). Zapuščina brez dediča preide v lastnino države RS – fiskus: če ni oporočnih niti zakonitih dedčev (nujni dediči spadajo med zakonite dediče!) če oporočni ali zakoniti dediči ne dedujejo Položaj države glede pridobitve zapuščine je lahko: dedna pravica: država je zadnji zakoniti dedič (Nem., Fra.) kaducitetna pravica: država si prilasti zapuščino kot premoženje brez gospodarja po našem pravu pravica države, da pridobi zapuščino brez dediča ni dedna pravica – pri tem prehodu premoženja na državo ne gre za dedovanje. Gre za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja, na državo kot posledica vezi med zapustnikom in državo. Država pridobi zapuščino na temelju okupacije – prilastitve. Ne gre za okupacijo v stvarnopravnem smislu, kajti njena posledica ni originarna pridobitev zapuščine. Takemu pojmovanju nasprotuje V. Žnidaršič in N. Gavella. Argumenti zakaj ne gre za prilastitev: - opira se na kategorialni sistem stvarnega prava, ki ga je treba dosledno uporabljati tudi v dednem pravu - zapuščina brez dediča ni nikogaršnja stvar, da bi sploh lahko prišlo do prilastitve - država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti na podlagi posebne zakonske norme – drugačna ureditev pripelje do ležeče zapuščine, ki je naše pravo ne pozna - zapuščina ne zajema le ene stvari, pač pa zbir pravic in obveznosti, ki jo sestavljajo. Prilastitev pa je praktično mogoča le na premičninah, ki jih je lastnik opustil V.Ž. pravi, da gre za posebno univerzalno sukcesijo mortis causa, ki je nima smisla enačiti z drugimi pravnimi instituti. Prehod premoženja zapustnika brez dediča na državo ni dedovanje. Je državni prevzem premoženja, ki je ostalo brez gospodarja – zato ga lahko označimo kot okupacijo kot specifično pridobitveno pravico javnega prava. Gre za sui generis pridobitev. Ker država odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine, je logično, da takšna pridobitev ni originarna, pač pa derivatna – gre za pravno nasledstvo. Sklep sodišča s katerim se izroči premoženje države je deklaratorne narave. Prehod zapustnikovega premoženja na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva, kot da bi šlo za dedovanje. Razlogi, da gre zapuščina brez dediča državi: - da se dokončno likvidirajo zapustnikova premoženjska razmerja - varovanje javnega interesa – da se prepreči to, da upniki ne bi bili poplačani in razlikovanje med njimi in upniki zapuščine, ki ima dediščino. Država se dediščini ne more odpovedati. Zanjo ne veljajo določeni instituti dednega prava, ki sicer veljajo za dediče. To so: - podajanje dednih izjav - dedna nevrednost - negativni testament – zapustnik državi ne more onemogočiti pridobitve zapuščine z oporočno določbo, razen tako, da postavi dediča Načelo ex lege dedovanja oz. prostovoljnega dedovanja Ko se izpolni z zakonom določena okoliščina (smrt), pridobi dedič dedno pravico. Dediščini se lahko naknadno odpovedo, do konca zapuščinske obravnave. Šteje se kot, da sploh ni postal dedič – za nazaj. Splošna in posebna ureditev dedovanja

3

Poznamo poseben zakon o dedovanju zemljiških gospodarstev. Velja za dedovanje srednjih kmetij. Poznamo poseben zakon o denacionalizaciji. 4. POJMI Zapustnik - oseba, katere premoženje preide ob njeni smrti na druge osebe. Zapustnik je lahko vsaka fizična oseba, ki ima premoženje ob smrti. Zapustnik ne more biti pravna oseba, ker ne umre, ampak preneha. Oporočitelj - je zapustnik, ki s svojim premoženjem razpolaga z oporoko. Imeti mora še posebno, oporočno sposobnost. Pogoji zanjo so starost 15 let in razsodnost. Zapuščina - vse pravice in obveznosti (pretežno premoženjske), ki jih ima zapustnik v trenutku smrti in za katere ZD določa, da se lahko dedujejo. Je predmet dedovanja. Dedič - je oseba, na katerega preide zapustnikovo premoženje, in sicer kot celota, kompleks premoženjskih pravic in obveznosti. Dedič je lahko: - vsaka fizična oseba, ki je lahko dedič po zakonu ali oporoki - pravne osebe, ki so lahko dediči po oporoki Zapuščino lahko deduje en dedič, lahko pa je dedičev več = sodediči – vsakemu pripada del cele zapuščine = dedni delež oz. alekvotni del (npr. ½, 1/3, ¼) Volilojemnik oz. legatar - zapustnik taki osebi nameni zgolj posamezno premoženjsko pravico iz zapuščine, ne pa alikvotnega dela. Volilojemnik ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Nalog oz. modus - zapustnik lahko tistemu, ki mu je naklonil korist iz zapuščine naloži kako dolžnost. Dedovanje v ožjem in širšem smislu: V ožjem: v pravnotehničnem smislu - prehod per universitatem - univerzalno nasledstvo - vesoljno nasledstvo - univerzalna sukcesija - dedič odgovarja za zapustnikove dolgove, premoženje tvori tudi pasiva - 3 značilnosti: 1. premoženje preide na dediča unu actu = na podlagi enega samega dogodka – zapustnikove smrti. Vse pravice in dolžnosti, ki se lahko dedujejo preidejo na dediča hkrati in istočasno. Dedič pridobi pravice in obveznosti brez posebnih prenosnih dejanj 2. premoženje preide vedno neposredno od zapustnika 3. dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika V širšem smislu: v netehničnem smislu - zajema tudi prehod posameznih delov zapustnikovega premoženja na osebe, ki niso dediči (npr. volilojemniki) - vsebuje singularno nasledstvo poleg vesoljnega – ne pride do neposrednega prehoda posameznik premoženjskih predmetov od zapustnika na upravičenca. Upravičenec ima proti dediču terjatev na izročitev ali prenos voljenih premoženjskih predmetov. Ta terjatev pa ugasne, če se stvar po naključju uniči. Damnacijski legat: ne pride do neposrednega prehoda, volilojemnik ima proti dedičem terjatev na izročitev voljenega mu predmeta. Vindikacijski legat: v trenutku zapustnikove smrti upravičenec dobi SP in LP zahtevek Upravičenec ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Upniki imajo zato prednost pred volilojemniki. Dedna pravica - vrsta upravičenja dediča kot univerzalnega naslednika zapuščine. Pomeni poseben položaj, ki ga ima določena oseba, kot dedič. Značilnosti tega položaja: - dedič je upravičen zahtevati, da ga vsak priznava za dediča - dedič pridobi LP in postane posestnik na stvareh zapuščine - dedič postane imetnik vseh drugih pravic in obveznosti, ki spadajo v zapuščino

4

od tistega, ki mu želi odtegniti pravico iz zapuščine, lahko zahteva, da preneha => ima petitorno varstvo Dedna pravica je absolutna – deluje zoper vsakogar. Je premoženjska pravica, ki se od drugih razlikuje po tem, da se jo lahko pridobi določenimi pogoji = smrt, določitev kot dedič. Zakon preferira: - potomce, krvne sorodnike - zakonce, zunajzakonce - posvojenci 5. PREDMET DEDOVANJA (2. člen ZD) Zakon določa, da se lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Kritike: - ne dedujejo se samo pravice, pač pa tudi obveznosti - niso vse pravice na stvari podedljive - stvari so predmet LP in drugih SP pravic – deduje se pravica in ne stvar 33. člen URS => pravica do zasebne lastnine in dedovanja – ustava ne našteva več »stvari« kot predmet dedovanja pač pa LP, katere predme je stvar. LP je mogoče načeloma pridobiti na vseh stvareh. IZJEMA: javno dobro – stvari, ki so v splošni rabi ter javna lastnina - stvari, ki so premoženje javnih korporacij, ki imajo poseben namen: - ni mogoče pridobiti LP in podedovati - ni možno pridobiti pravico uporabe – odplačna koncesija - ni možno priposestvovanje Po SPZ so predmet LP in s tem predmet dedovanja praviloma vse stvari: - stvari za zagotavljanje osebnih potreb in interesov posameznika in njegovih družinskih članov - stanovanjske hiše in stanovanja, poslovne stavbe in poslovni prostori ter delovna sredstva - kmetijska in druga zemljišča (stavbna zemljišča) ter gozdovi in gozdna zemljišča Po ZDen – premoženje, ki se vrne upravičencem do denacionalizacije oz. se da zanj odškodnina predstavljajo po zakonu stvari , podjetja oz. kapital. Možni premoženjski objekti: Premičnine Predmeti kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti Premeti osebne rabe Predmeti posebne priljubljenosti Vrednostni papirji Nepremičnine Kmetijska zemljišča in gozdovi Stanovanjske hiše oz. stanovanja Najemne poslovne stavbe in poslovni prostori Zazidana in nezazidana stavbna zemljišča Podjetja Udeležba v pravni osebi, družbi – v obliki deleža, delnic Poleg LP so kot zapuščina lahko predmet dedovanja še: - ostale stvarne pravice (razen osebne služnosti) - pravice iz pravnoposlovnih in izvenposlovnih razmerij; pod pogojem, da niso strogo vezane na določeno osebo (ali dolžnika ali upravičenca) - pravica do nepremoženjske škode, če je bila pravnomočno prisojena ali priznana v pisni pogodbi - pravice intelektualne lastnine - avtorska pravica – moralna in materialna - tudi sama dedna pravica je dedna

-

5

določenih v zakonu. netehničnem smislu).pravice iz socialne varnosti . zlasti ni potrebno da bi bil dedno sposoben. da bodo državo oz. ki se iz zapustnikovega premoženja izloči na zahtevo njegovih potomcev in posvojencev (in njihovih potomcev). ni potrebno. da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi socialnega varstva ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja. 32/2 ZD: tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunu dednega deleža. ki so živele z zapustnikom. in sicer zakonito (določeno je v zakonu. Čeprav glede na določbe ZZZDR to upravičenje ni posledica zunajzakonski skupnosti. pač pa iz zapustnikovega premoženja.Ni dednopravne narave. lahko jih zahtevajo z reivindikacijo).pravice in dolžnosti iz družinskega prava . gospodinjski stroji . Gre za vindikacijsko volilo (ne gre za univerzalno nasledstvo. čeprav je formalno pripadalo zapustniku. . Ker ni dednopravni zahtevek.če niso večje vrednosti . ki realno ustreza njihovemu prispevku. ki niso delali in prispevali.Ne morejo se pa dedovati: .osebnostne pravice . Država ali občina pridobi zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh. da spada v zapuščino. ker se že v trenutku smrti njihovega zakonca šteje. Določa.pohištvo. ki ga je zapustnik pridobil na podlagi uživanja socialne pomoči države ali občine V primeru. pač pa za dedovanje v širšem. Ta del postane državna ali občinska lastnina – s sklepom sodišča se to premoženje po uradni dolžnosti prisodi pristojnemu organu. ker ni izredno določeno v ZD Ratio predpisa: omogočiti osebam. zunajzakonskemu partnerju. To premoženje se ne izloča iz zapuščine. 128.ZAKONCI – zanje ta pravica ni pomembna. Ratio: da ne bi plodovi in rezultati dela in prispevanja oseb. da bi upravičenec izpolnjeval pogoje za dediča (volilojemnika). če se zapustnikovi dediči zavežejo. pridobili z dedovanjem tisti dediči. ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu. upravičenci ob smrti zapustnika pridobijo LP na teh stvareh. ki dejansko ne pripada zapustniku. člen ZD: ti predmeti gredo zapustnikovemu zakoncu. Gre za izločitev iz premoženja – direktni poseg v premoženje. Upravičenci morajo izpolnjevati pogoje za dediča.volilne pravice  IZLOČITEV IZ ZAPUSTNIKOVEGA PREMOŽENJA a) na zahtevo zapustnikovih potomcev: Predmet dedovanja ni premoženjska masa. občini povrnili vrednost dane pomoči. Govorimo o prelegatu – volilojemnik tako volilo dobi POLEG svojega dednega deleža – se ne všteva v dedni delež upravičenca. hišna oprema. da je možno dedovanje celotnega zapustnikovega premoženja. potomcem njihovim potomcem. kar je dejansko od zapustnika – ponavadi je to ½ zapustnikovega premoženja b) zapustnikovi gospodinjski predmeti . da obdržijo predmete. ki so jih doslej potrebovale za zadovoljitev vsakdanjih potreb. posteljnina 33. ki postane zapuščina = predmet dedovanja. V trenutku smrti so upravičenci upravičeni ta del izločiti iz premoženja al i ga terjati nazaj. Upravičenci te predmete dedujejo. člen ZD ureja to problematiko. c) premoženje. ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju. 6 . Gospodinjski predmeti se IZLOČIJO iz zapuščine. ko se izloči del. je zahtevek sui generis – uveljavlja se lahko samo po smrti zapustnika. ki ustreza vrednosti pomoči. ostalo premoženje pa gre v dedovanje. To premoženje je dejansko njihovo premoženje. Narava izločitvenega zahtevka: . Izloči se del.

da se država poplača iz premoženja osebe. je lahko dedoval celotno zapustnikovo premoženje samo ob pogoju. darila). To je poseg v človekovo pravico do dedovanja in zasebne lastnine. O tem ali bodo dedovali celotno premožnejše ali ne odločajo dediči sami. ki pa je mogoča le na podlagi Ustave ali pravic tretjih oseb (ščitenje oseb = prejemnikov socialne pomoči). Po novi ureditvi ni več potrebno soglasje dajalca pomoči. ki bi ga sicer dobili dediči. ki izvira iz premoženjskopravnega razmerja. Sodišče meni.j. Po izpeljanem postopku. Premoženje. pa sodišče v sklepu izreče. državo/občino) na pravdo.. ki ustreza dani pomoči postane lastnina države/občine ne glede na to ali so dediči pripravljeni povrniti pomoč v denarju ali ne. Zato se morajo državi vrniti sredstva pomoči.j. volilojemnika in »bistvene podatke o omejitvi dedovanja po 128. da je premoženje delno ali v celoti postalo državna/občinska lastnina in ga s posebnim sklepom izroči. Če pa je to storil. Upoštevana je samo tista pomoč. ZD. ki je nastalo za časa zapustnikovega premoženja. ne pa da ga dobijo dediči. da je poseg nujen in primeren. t. poročilo o smrti na podlagi katerega se opravi zapuščinski postopek. ki so sami potrebni pomoči. V sklepu o dedovanju se ločeno navede dediča. ker so zapustnikovi dediči njegov zakonec oz. Za pomoč ne moremo šteti dajatev do katerih je bil zapustnik upravičen iz naslova minulega dela (pokojnina. saj je bila prejšnja ureditev sporna. da je prišlo do dedovanja in da obstaja zakonita zastavna pravica dajalca pomoči na zapuščinskih stvareh. Dopustno je. Če je sporno ali je zapustnik prejemal pomoč ali če je sporna velikost pomoči. Mnenje Ustavnega sodišča: takšna ureditev dajalcu pomoči omogoča avtomatično pridobitev lastnine na zapustnikovem premoženju in izključuje pravico do dedovanja. ker je celotno premoženje rezultat pomoči. sodišče izreče v sklepu o dedovanju. Ne gre za dedovanje. da je zakonodajalec moral tako poseči v pravico do zasebne lastnine in dedovanja. členu ZD«. pri čemer o tem presoja sam. ker obstajajo blažja sredstva s katerimi je mogoče zagotoviti vrnitev sredstev družbene pomoči in zavarovati pravico do socialne pomoči drugih. Sporno je predvsem zahtevano soglasje dajalca pomoči za vrnitev. da mu bo povrnil vrednost dane pomoči. da je zapustnik užival pomoč se navedejo v smrtovnici. ker ima zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh. Če se pa dediči zavežejo vrniti vrednost dane pomoči. da se je s soglasjem dajalca pomoči zavezal.j. ki ustreza dani pomoči zapustniku. Sodišče ugotovi. Sodišče tudi izreče. ker država/občina ne odgovarja za zapustnikove dolgove. ki ustreza vrednosti dane pomoči ni predmet dedovanja zato zapustnik z njim ne more razpolagati z oporoko. Prehod tega premoženja ni dedovanje. ki jo je mogoče izraziti v denarju. Za neveljavne bi bilo treba šteti pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja. Tudi v primeru. da sploh ni prišlo do dedovanja. zunajzakonski partner in otroci. sorazmernost v ožjem smislu). da bi prehod na državo/občino pomenil samo breme (premoženje je neznatne vrednosti). pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti. Del zapustnikovega premoženja. zaradi varovanja pravice do socialne varnosti drugih državljanov. ki ni premet dedovanja. je zadevno določilo oporoke neveljavno. da ni prišlo do dedovanja dela zapustnikovega premoženja. ki obstaja zaradi družbene pomoči vrne družbi. invalidnina) ali zaradi posebnih zaslug (nagrade.Ta predpis je bil z novelo 2001 popravljen ravno v tem delu. naj se premoženje. po smrti zapustnika. t. Podatke o tem. čl. Gre torej za omejitev pravice. ODPOVED – dajalec pomoči se lahko odpove do konca zapuščinske obravnave pravici do povračila pomoči. Ta poseg pa ni sorazmeren ožjem smislu. Ne sme se je ogroziti s siromašenjem skladov za zagotavljanje pomoči posameznikom. Ta institut tudi ne moremo šteti za zakonito volilo. torej iz tistega premoženja. ni pa sorazmeren. Obvezno se opravita popis in cenitev zapuščine. napoti sodišče prizadete (dediče. Dedič zapustnika. ki je užival socialno pomoč. Za pomoč štejemo raznovrstne oblike pomoči s katerimi se je odpravljajo navidezno stanje socialne ogroženosti zapustnika. da je prišlo do omejitve dedovanja po 128. t. tudi dajalca pomoči v čigar korist je omejitev določena. Ustavno sodišče je opravilo test sorazmernosti (nujnost. 7 . Poudarek na tem. oz. ko pomoči več ne potrebuje. Meni. Opravi se v zapuščinskem postopku. s katerimi je zapustnik razpolagal s premoženjem. ker gre za spor. primernost. da bi bil na tem mestu primeren obligacijski zahtevek države/občine.

dedujejo v različnih dednih redih. ker niti zanj. Ob razvezi 8 . ker jo je zakonec pridobil s trenutkom smrti zapustnika. Najpomembnejša sta: sorodstvo (tudi popolna posvojitev) in zakonska zveza (tudi zunajzakonska skupnost). povezanimi preko svojega izvora – druga iz druge ali skupni prednik. da izločijo zakonca kot dediča)  ZZ se razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi ZZ vedel Gre za prenehanje dedne pravice. ko ne more priti do oporočnega dedovanja: . o Krvno sorodstvo je sorodstvo med osebami. Do njega pride. da so dejstva od katerih je odvisen obstoj zun. ko nastopijo določena dejstva. niti za kogarkoli ta še sploh ne obstaja za časa življenja zapustnika.Z delom premoženja oporočitelj ne razpolaga . če:  je zapustnik vložil tožbo za razvezo ZZ in se po njegovi smrti ugotovi. o SVAŠTVO – v isti stopnji oz. ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. bodisi stranske. ki so bližnji zapustniku so: .zak.Oporoke ni . skupnosti sporna . člen ZD o Zakonec NIMA dedne pravice. socialnem in biološkem temelju. ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST o Ni dedovanja. Linije ali črte so bodisi ravne. da je bila tožba utemeljena (dediči nadaljujejo postopek na podlagi tožbe. Dedovanje sorodnikov se zaključi tretji paraleli – težnja po zoževanju kroga sorodnikov kot zakonitih dedičev.SORODSTVO o vez med osebami. => kršitev svobode testiranja. ki temelji na pravnem. kot osnovo za dedovanje => v primerih. liniji kot zakonec s svojimi sorodniki ZAKONSKA ZVEZA – ureja ZZZDR in 22. zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranke na pravdo o 100. o Zakonec IZGUBI dedno pravico.Oporoka je neveljavna . če:  Sta partnerja živela v življenjski skupnosti  Je življenjska skupnost trajala dalj časa  Je tajala do zapustnikove smrti o o obstoju zunajzakonske skupnosti se odloča v zapuščinskem postopku: o če se ugotovi. Nepopolna posvojitev ima omejene dednopravne posledice. Osebe.ZAKONITO DEDOVANJE Zakon določa krog oseb. da izgubijo veljavo vsa oporočna razpolaganja v korist zakonca. člen ZD – z novelo 2001 črtan => izguba pravice razvezanega zakonca iz oporoke. ZZ pride do presumpcije.Oporočni dedič se odpove dediščini ali je dedno nevreden Temeljni kriterij: bližina osebnega razmerja z zapustnikom = zakoniti dedič => ne dedujejo istočasno. Najpomembnejša sta krvno sorodstvo in svaštvo. če so podane take okoliščine zaradi katerih bi bila ZZ med tema dvema osebama neveljavna – 10/2.Smrt oporočnega dediča pred oporočiteljem . ki jih dednopravni predpisi predvidevajo. člen ZD (če obstaja zadržek) o Do dedovanja pride. če:  je bila zakonska zveza z zapustnikom razveljavljena za časa življenja ali razvezana  življenjska skupnost z zapustnikom je trajno prenehala po krivdi zakonca ali v sporazumu z zapustnikom Ne more izgubiti dedne pravice.

zak. člen ZD)  Pod posebnimi pogoji je treba priznati pravico do nujnega deleža posvojitelju  Popolne posvojitve se ne more razvezati => dedna pravica lahko preneha samo z razveljavitvijo posvojitve. če posvojitelj vloži zahtevo za prenehanje posvojitve in se po njegovi smrti ugotovi. razen če je oseba. ki izvaja svojo dedno pravico po umrlem iz posvojitve vedela za razveljavitveni razlog ob nastanku posvojitve – analogna uporaba 22/2 ZD o Nepopolna posvojitev  Sklenjene po prejšnjih posvojitvenih predpisih. lahko jih pa za dediče postavi v oporoki. 1.. Posvojenec in njegovi potomci dedujejo po drugih posvojencih in njihovih potomcev  Posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po naravnih starših. Prva parentela: predstavniki linije so zapustnikovi otroci Druga parentela: predstavniki linije sta zapustnikov oče in mati => dve liniji Tretja parentela: predstavniki linije so ded in babica po očetovi strani ter ded in babica po materini strani => 4 linije 9 . parentele ne bodo dedovale. Velja načelo izključnosti med parentelami: osebe iz 2. osnova za oblikovanje le teh pa je sorodstvo z zapustnikom. ki je zaradi posvojitve postala dedič po umrlem ne izgubi dedne pravice. nujni dedič po drugem partnerju POSVOJITEV o Popolna posvojitev  Ureja jo ZZZDR  Posvojenec se popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev – medsebojne pravice prenehajo  Posvojenec povsem preide v rodbino posvojitelja – dobi položaj naravnega otroka posvojitelja z vsemi pravicami in dolžnostmi v razmerju do posvojitelja in njegovih sorodnikov. ki izhajajo od skupnega prednika.o - zun. če je bila ta pravica izrecno izključena ali omejena v posvojilni pogodbi  Posvojenec in njegovi potomci ne morejo po zakonu dedovati po posvojiteljevih sorodnikih. Lahko se pod določenimi pogoji spremenijo v popolne. če obstaja sorodnik iz prve parenetele. Posvojitelj in njegovi potomci imajo zakonito dedno pravico po posvojencu in njegovih potomcih. 2. To vpliva na dedovanje. Če ni sorodnikov iz 1. dedni red. če je prišlo do razveze posvojitve že v času življenja zapustnika Sistem zakonitega dedovanja v slovenskem pravu je PARENTELNI SISTEM Z REPREZENTANCO (parentelni – linearni sistem) – govorimo o parentelah = zarodi => navedene osebe dedujejo po določenih dednih razredih. ki more in hoče dedovati. in 3. vštevši prednika kot predstavnika linije. še vedno obstajajo. posvojiteljevem zakoncu in po posvojiteljevih drugih posvojencih  Posvojenec deduje po zakonu po naravnih starših  Po zakonu ne morejo dedovati po posvojencu posvojitelj in njegovi sorodniki. partner ima pri zakonitem dedovanju po partnerju enak pravni položaj kot zakonec – določbe o znižanju in zvišanju dednega deleža. Sorodniki so razvrščeni v tri parentele. sicer zanje veljajo določbe temeljnega zakona o posvojitvi  228/2 ZD – uporabljajo se določbe zveznega zakona o dedovanju  Posvojenec in njegovi potomci lahko dedujejo po posvojitelju tako kot njegovi otroci in potomci  Posvojenci ne morejo dedovati po posvojitelju. – skupina sorodnikov. da je bila zahteva utemeljena  Ni dedne pravice. dedujejo sorodniki iz tretje parentele. sorodniki iste parentele pa na linije.  Nepopolna posvojitev se lahko razveže  Dedna pravica lahko preneha. Če se razveljavi po nastopu smrtnega primera praviloma oseba.  ZD – posvojenec in njegovi potomci imajo do posvojitelja in njegovih sorodnikov enako zakonito dedno pravico kot posvojiteljevi otroci in njihovi potomci. Učinek ima ex nunc. črte. drugih sorodnikih in obratno (21. Dedovanje se zaključi s tretjo parantelo. njihovih potomcih. dedujejo sorodniki iz druge in če ni sorodnikov iz druge. parentele.

Oni so dediči pred vsemi drugimi. da zapustnik nima potomcev. zunajzakonski partner .Določbe o redu dedovanja zapustnikovih potomcev veljajo tudi za zapustnikove posvojence in njihove potomce . če ni staršev? 10 .=> Dediščina se deli na toliko delov. 2. dedujejo njegovi otroci itd. 1. Potomci. kolikor je linij v paranteli. Če ni zakonca ali ta ne deduje. na podlagi vstopne pravice lahko dedujejo samo zapustnikovi potomci ne glede na stopnje.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih staršev veljajo tudi za zapustnikovega posvojitelja in njegove potomce. člen ZD). Pride v poštev tudi za zakonce oz. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi starši in njihovi potomci (vstopna pravica) in zapustnikov zakonec oz. ki dedujejo na temelju vstopne pravice dedujejo skupaj tisti delež. če zapustnik nima potomce ali če oni ne dedujejo. predvsem mora biti dedno sposoben. Vstopna pravica velja samo za oz. ti ne morejo ali nočejo dedovati po zapustniku. V primeru. zunajzakonski partner. dedno nevreden. ne pa tudi zakonec. v svojem imenu se odpove dediščini) stopijo kot dediči na njegovo mesto njegovi potomci prve stopnje – njegovi otroci – če ne deduje otrok predstavnika linije. 127/1 ZD. možna samo pri zakonitem dedovanju. Med sorodniki iste linije velja vstopna pravica = ius representationis = pravica reprezentance: če predstavnik linije ne deduje.P: zapustnikovi starši in njihovi potomci 3. ker odpade kot dedič (umrl pred zapustnikom. Oddaljenejši potomci zapustnika dedujejo na podlagi vstopne pravice (11. in 12.Kaj je treba vedeti: o Posvojitelj in njegovi potomci in posvojiteljevi starši in potomci lahko dedujejo po posvojencu samo pri popolni posvojitvi o Ne more priti do konkurence z zapustnikovimi naravnimi starši . gre celotna zapuščina staršem (1/2 vsakemu). kadar dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v poštev – če odpadli dedič nima potomcev oz. Starši pridejo v poštev kot dediči . njegov zakonec ne deduje v prvem dednem redu.P: zapustnikovi stari starši in njihovi potomci. ki bi šel njihovemu predniku.P: zapustnikovi otroci in njihovi potomci 2. katere predstavniki so poklicani k dedovanju. zunajzakonski partner. ki ne spada v linijo. Do tega instituta pride. Dedna nevrednost prednika ne vpliva na obstoj njihove dedne pravice. Načeloma se dedni deleži delijo po enakih delih. Zakonec deduje ½. Prirast lahko nastopa tudi pri oporočnem dedovanju (za razliko od vstopne pravice). ki je poročena zakon ne priznava => ni možnosti dedovanja Dedovanje je možno v treh dednih redih: 1. Prirast = akrescenca = ius accrescendi => dedni delež odpadlega dediča pripade sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev. Vstopajoči potomci dedujejo iure proprio => njihova dedna pravica ni izvedena iz dedne pravice prednika. zato mora izpolnjevati pogoje za dedovanje. Enako za stare starše. starši skupaj ½ po enakih delih => posamični starš torej ¼. Kaj se zgodi. Dedujejo praviloma po enakih delih. razdedinjen. . DEDNI RED: V njem so zapustnikovi potomci in posvojenci ter zapustnikov zakonec oz.V prvi in drugi paranteli lahko dedujejo tudi zapustnikov zakonec oz. pač pa v drugem. ZAKONITI DEDNI REDI . zunajzakonske partnerje. Vstopna pravica je mogoča. Prosti delež priraste deležu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika. ker s popolno posvojitvijo ravno prenehajo sorodstvena razmerja z naravnimi starši o Pri dedovanju ne more konkurirati zunajzakonski partner z zakoncem zapustnika – zunajzakonske skupnosti osebe.

ki ga deduje ali ta zakonec ali njegovi potomci = ožja akrescenca . če bi se delila. Lahko mu sodišče dodeli celotno zapuščino. dednega reda lahko zahtevajo proti enemu. Če zakonec konkurira tudi z drugimi zapustnikovimi potomci ali potomci posvojencev. ki bi ga po zakonu dedovali sodediči. Zakonec lahko zahteva od sodišča naj odloči. starši ali posvojitelji).Sposobnost pridobivanja sodedičev . ki bi šel vsakemu od njih njihovi potomci. Če deduje zakonec v prvem dednem redu (ali drugem). ki bi mu šel.odpoved še neuvedenemu dedovanju ali odpoved dediščini v lastnem imenu (137 in 140 ZD) 13. Enak učinek po ZD imajo tudi: .Ne dedujeta ded IN babica ene strani in ni potomcev oz ti ne dedujejo: prosti deleži te strani prirastejo dedičem druge strani – dedu in babici druge strani ali njihovim potomcem = širša akrescenca Razlog za dedovanje na podlagi vstopne pravice in prirasti Po ZD je samo ena okoliščina. DEDNI RED V ta red spadajo zapustnikovi stari starši in potomci (vstopna pravica). deli zapuščino z zapustnikovimi naravnimi ali posvojenimi otroci praviloma po enakih delih (oz. materin del njenim potomcem.- - Če ne deduje en od zapustnikovih staršev: njegov delež gre na podlagi vstopne pravice. njegovim potomcem – zapustnikovi bratje. da bi prišel v pomanjkanje. veljajo pravila o vstopni pravici. ki to zahteva nima potrebni sredstev za preživetje – iz razloga socialne varnosti. samo eden od njiju pa ima potomce: potomcem gre tisto. V primeru ko dedič to zahteva in je dediščina tako majhna. To pride zlasti do izraza. ki bi dedovala v 1. in sicer.razdedinjenje dediča (44 ZD) . 11 . dednega reda spreminjajo. Zakonec ali preostali sodediči iz I. Njegovi polbratje in polsestre po materini strani dedujejo skupaj s skupnimi otroki materin delež. vsem sodedičem ZVIŠANJE svojega dednega deleža. sestre Če ne dedujeta oba starša: dedujejo del zapuščine. da mu sodišče dodeli celotno dediščino.Premoženjsko stanje sodedičev . V izjemnih primerih lahko zakonec ali drugi sodediči zahteva. polsestre).Ded in babica po očetovi strani dedujejo skupaj ½ . da bi zapadel v pomanjkanje. Oba starša ne dedujeta. Očetov del gre očetovim potomcem.dedna nevrednost dediča (127/1 ZD) . če ni nobene osebe. da oseba. V poštev kot dediči pridejo. če dedujejo poleg skupnih otrok še polrodni otroci enega ali drugega ali obeh zapustnikovih staršev (zapustnikovi polbratje. da mu gre tudi tisti del zapuščine. deležu drugega od staršev 3. Po očetovi strani pa skupaj s skupnimi otroki očetov delež. ki bi glede na razmerje z zapustnikom lahko dedovala ni preživela zapustnika. njen delež priraste deležu njegovega zakonca – preide v linijo drugega zakonca.Ded in babici po materini strani dedujejo skupaj ½ . če oseba.Zapustnikov ded ALI babica ene strani in nima potomcev ali tej ne dedujejo: njegov oz. Zapustnikovi pravi bratje in sestre dedujejo očetov in materin delež.Ne dedujejo ded ALI babica ene strani: dedujejo njegov ali njen delež na podlagi vstopne pravice njegovi ali njeni potomci – zapustnikovi strici in tete in njihovi potomci . člen ZD (spremenjen z novelo 2001) – v izjemnih primerih se lahko dedni deleži it I. če bi se zapuščina delila. ali 2. če je ta tako majhna. To gre lahko v breme nekaterih ali vseh sodedičev. dednem redu. in II. kar bi pripadalo enemu ali drugemu (akrescenca) Eden od staršev ne deduje in ni pustil potomcev: pride do prirasti deleža. Sodišče bo moralo pri odločanju o takem zahtevku upoštevati konkretni primer in naslednje okoliščine: . nekaterim. Imamo štiri linije: .Velikost zapuščine Sodišče odloča o tem vedno na zahtevo in nikoli ex offo. Z novelo je bilo omogočeno zmanjšanje kot tudi povečanje dednega deleža zakonca v korist ali breme dednega deleža vseh ali posameznih drugih dedičev.

Nujni delež je kompromis med neomejeno svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev. Nujni dedič – osebe iz kroga zakonitih dedičev. Dedni delež posameznega sodediča lahko sodišče poveča bodisi v breme dednega deleža zapustnikovega zakonca bodisi samo v breme sodedičev (vseh ali posameznih). posebej pa: premoženjske razmere. Nujni delež je manjši od zakonitega. Če oporočitelj določi naj nujni dedič dobi svoj nujni delež v stvari. rezerviran za nujne dediče. premoženja. zunajzakonski partner 12 . S tem institutom je omejena svoboda oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja) => zapustnik z oporoko lahko spremeni zakoniti red dedovanja in onemogoči dedovanje osebam. da je nujno dedovanje zakonito dedovanje posebne vrste. govorita dve dejstvi: . Če je zapustnik neodplačno razpolagal s tem delom zapuščine oz.Potomci.Zakonec oz. ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine oz. Nujni dedič je pravi dedič. ki ga morajo dobiti.Velikost nujnega deleža se določa v razmerju do zakonitega dednega deleža. Nujni dedič kot pravi dedič odgovarja za zapustnikove dolgove kot drugi dediči. ki bi sicer po zakonu dedovale. ki imajo lastnost nujnih dedičev. ali pa kumulativno. da se ta razpolaganja razveljavijo (26/1 ZD) Razpoložljivi del zapuščine – del zapuščine s katerim zapustnik lahko razpolaga. Sodišče mora pri tem upoštevati okoliščine konkretnega primera. imajo pravico do nujnega deleža samo v primeru. je del zakonitega dednega deleža (26/2 ZD) Razlika med zakonitim in nujnim dedovanjem Pri nujnem dedovanju zapustnik ne more po svoji volji odločati o obstoju in obsegu pravic na nujni delež. z oporoko lahko nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo. ker se ne deduje po zapustnikovi volji. popolni in nepopolni posvojenci in njihovi potomci . s katerim zapustnik ne more razpolagati. Dejstvo. ker je le del tega. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica. Ta del zapuščine je rezervirani del = rezerva – pridržan. Omogočeno je tudi povečanje ali zmanjšanje dednih deležev sodedičev prvega razreda v razmerju med seboj (zakonec je izvzet). NUJNO DEDOVANJE Je posebna oblika zakonitega dedovanja. Nujno dedovanje utesnjuje tudi zapustnikovo prosto razpolaganje s premoženjem inter vivos  nujnih dedičev ne more izključiti od dedovanja niti na ta način. odločitev. ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z določenim neodplačnim razpolaganjem za življenje. vsota vseh posamičnih nujnih deležev je premoženje. da svoje premoženje razda z neodplačnim razpolaganjem za časa življenja. ki je manjši od zakonitega (27 ZD). je univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre alikovotni del zapuščine. ko v oporoki niso omenjeni tisti.Osebe. ki pripada posameznemu nujnemu dediču Skupni nujni delež – del zapuščine. Lahko se povečajo dedni deleži nepreskrbljenih potomcev v breme zakonca.Seveda je situacija lahko tudi obrnjena. ki bi morali dedovati zakonito => ne gre za oporočno dedovanje. To mora oporočitelj v oporoki izrecno izraziti ali pa mora ta volja izrecno izhajati iz njegovih drugih ravnanj. Do popolnega neupoštevanja dednega reda ne more priti => določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre po zakonu del zapuščine. v ustreznem obsegu. pridobitna sposobnost dedičev in vrednost zapuščine. Kdo so nujni dediči? ABSOLUTNI: Upravičeni do nujnega deleža brez dodatnih pogojev: . ni pa spremenil dedne pravice nujnega dediča v obligacijskopravni zahtevek ali zahtevek na izročitev stvari. čeprav jih je oporočitelj v oporoki prezrl. izjav. denarju ali pravicah je s tem samo določil način delitve dediščine. Izjema je razdedinjenje. če so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju (25/3 ZD) . Nujni delež – del zapuščine. ki gre skupaj vsem nujnim dedičem.

Na podlagi OVZ izračunavamo: .(-) socialne pomoči .(-) dolgovi zapustnika ob smrti (aktiva zapuščine) . sestre o Stari starši Te osebe so lahko nujni dediči samo.(-) dolgovi zapuščine (pasiva zapuščine) => nastali so po smrti Čisti zapuščini se prišteje: .Nimajo lastnih potrebnih sredstev za preživljanje o Bratje.Stari starši Najprej je treba ugotoviti zakoniti dedni delež. Kakšni so nujni deleži? ½ zakonitega dednega deleža: . ki velja za dediča. 55 – običajna manjša darila. potem se določi nujni delež na podlagi kvote. Pri nujnem dedovanju ni vstopne pravice. ko umre zapustnik preneha ZZ in skupno premoženje se razdeli: . To so darila dana v humanitarni namen določenim ustanovam in društvom. Vrednost čiste zapuščine + vrednost določenih daril.Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi razdedinjenja. zunajzakonski partner 1/3 zakonitega dednega deleža: . sestre .(-) gospodinjski predmeti . S prištevanjem daril se omejuje se svoboda zapustnikovega razpolaganja inter vivos zaradi varovanja nujnih dedičev. Predmet daril.Starši . neposredno ljudem v stiski – to niso darila dana verskim skupnostim kot takim. Izključena so privilegirana darila. Zakončev del se izloči že prej. ki bi bile zakoniti dediči.(+) vrednost daril. ki jih je zapustnik naklonil za življenje. ki ima vstopno pravico .(-) premoženje. nevrednosti ali ker je bil vzet nujni delež dediču A – se darila dana A-ju ne vračunajo v dedni delež B-ja. Za nujno dedovanje veljajo pravila o posameznem dednem redu in načelo izključnosti. če ne bi bilo oporoke .Nesposobnost za delo IN . 56/1 – darila pri vstopni pravici .Zakonec oz. posvojenci in njihovi potomci .Bratje. Teh ni treba vračati v zapuščino.- Starši ali posvojitelj (pri popolni posvojitvi) RELATIVNI: Če izpolnjujejo dva pogoja: .Potomci. ki ni predmet dedovanja – izločitve potomcev . ki se po zakonu ne vračunava v dedičev nujni delež ( 54 – stroški za preživljanje dediča. če so po zakonitem redu dedovanja k konkretnem primeru upravičene dedovati. Čista zapuščina: ko zapustnik umre se opravi popis in ocena njegovega premoženja (aktiva in pasiva).Nujne deleže kot kvote dednih deležev Skupni nujni delež – njegova velikost je odvisna od: 13 . ki jih je v zadnjem letu svojega življenja naklonil drugim osebam (izjema so manjša darila) DARILO je vsako neodplačno razpolaganje zapustnika (29 ZD). ki jih je zapustnik kadarkoli ali na katerikoli način naklonil osebam.ZD) Darila pri vstopni pravici: .(+) vrednost daril.Zakonite deleže posameznega dediča .Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi smrti ali odpovedi dediča A – se darila dana A-ju vračunajo v dedni delež B-ja. Izračun dednega deleža: Na podlagi obračunske vrednosti zapuščine (da ne bi zapustnik inter vivos obšel predpisov o nujnem deležu).

najprej se na zahtevo nujnega dediča zmanjšajo ali docela odpravijo razpolaganja z oporoko. Ta dva zahtevka lahko uveljavljajo tudi dediči upravičenega nujnega dediča. S potekom določenega roka izgubi nujni dedič možnost tožiti in pravico do nujnega deleža – pravica ugasne. ki so potencialni dediči o vračanje darila se lahko zahteva ne glede na to kdaj je bilo dano . V primerih. Če se s tem ne more pokriti pomanjkanja. ki ima pravico do nujnega deleža.Z darili za časa življenja – upoštevajo se darila za katera je oporočnik naj se ne vračunajo nujnemu dediču v dedni delež . uveljavljajo zahtevke. ki ima pravico do nujnega deleža. Ti roki veljajo za uveljavljanje zahtevkov v zapuščinskem postopku in v pravdi. sodišče po uradni dolžnosti ugotovi njegov zakoniti dedni delež glede tistega dela zapuščine s katerim zapustnik ni razpolagal – sodišče se ne ozira na to ali nujni dedič prikrajšan ali ne. kadar nujni dedič uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža – zahteva nujni delež (40.tretje osebe o načelo vračanja daril velja samo v primeru daril.172 – zapustnik s tem prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine.obdarjenci. se poseže na darila. ki so bila dana zadnje leto zapustnikovega življenja Gre za varstvo pravnega prometa – tretje osebe niso zainteresirane za dedovanje – pričakuje se manj zlorab. 2) vračanje. je načel ali izčrpal skupni nujni delež Kako se odpravi prikrajšanje: 1) redukcija oporočnih razpolaganj . 41 ZD) PRIKRAJŠANJE NUJNEGA DELEŽA . Prekluzivni roki: roki v katerih lahko zahtevajo oz. Če nujni dedič ne zahteva nujnega deleža v zapuščinskem postopku.Z oporočnimi razpolaganji . o redukcija oporočnih razpolaganj – v treh letih od razglasitve oporoke o vrnitev daril – v treh letih od zapustnikove smrti – razglasitve z mrtvega Zapustnik lahko ob določenih pogojih odtegne ali zmanjša nujni delež osebi. S tema dvema zahtevkoma se uveljavlja kršena pravica do nujnega deleža. Nujni dedič lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža z zahtevkom na vrnitev daril. restitucija daril . Lahko ju postavi tisti.- Števila nujnih dedičev Velikosti njihovih nujnih deležev Razpoložljivi del zapuščine = čista – rezerva (vrednost skupnega nujnega deleža) Do ugotavljanja in računanja nujnih deležev pride samo takrat. Upošteva se kot nujni dedič na lastno zahtevo in ne po uradni dolžnosti. Imamo dve pravni ustanovi za to: o RAZDEDINJENJE NUJNEGA DELEŽA – exheredatio ob iusta causa – iz upravičenega razloga o ODVZEM NUJNEGA DELEŽA V KORIST POTOMCEV – exheredatio bona mente – razdedinjenje v dobrem namenu Namen: 14 . ko je zapustnik svoje premoženje razdal za časa življenja in ob njegovi smrti ni premoženja =>OVZ na podlagi katere izračunamo nujni delež predstavlja samo vrednost daril. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica je premoženjska pravica.

ko je zapustnik napravil oporoko. Vračunavanja pride v poštev ex lege samo za zakonite in nujne dediče. ki so zapustniku blizu in zaradi neprimernega življenja varovanje premoženjskih interesov potomcev zapustnikovega potomca.mladoletni ALI . da pri zakonitem dedovanju dobijo tisti sodediči. ki ima pravico do nujnega deleža zaradi njegovega nedopustnega obnašanja v razmerju do zapustnika in oseb. ki se je vdala brezdelju in nepoštenemu življenju Z novelo 2001 se je odpravil kot razlog razdedinjenja: dejanja inkriminirana po 23.kadar je prezadolžen ali zapravljivec – grozi nevarnost. efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža. Ta institut predstavlja modaliteto pri delitvi dediščine med sodediči. Ex lege pomeni. starši) . da bodo dediščino potomca/posvojenca pobrali njegovi upniki ali pa da jo bo zapravil Zapustnik ga mora določiti v oporoki.polnoletni in pridobitno nesposobni VRAČUNAVANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI DELEŽ (samo pri zakonitem dedovanju) Kolacija = collatio bonorum – omogoča. za oporočne pa le. ki je naklepno storila hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali njegove bližje (zakonec. Razdedinjenje je lahko: . bodisi iz naslova dedovanja. Kdaj ni kolacije: . Potomci zapustnikovega potomca morajo biti v trenutku zapustnikove smrti: . ki se s kršitvijo zakonske in moralne dolžnosti huje prekrši zoper zapustnika . S tem se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega kar so neodplačno dobili od zapustnika bodisi med živimi.delno: o zmanjšanje nujnega deleža o razdedinjeni ne izgubi lastnosti nujnega dediča o dedna pravica se mu zmanjša v obsegu razdedinjenja Razlogi za odvzem nujnega deleža v korist potomcev: . Domneva se. ki ima pravico do nujnega deleža Formalni pogoj za veljavnost razdedinjenja: . kolikor znaša vrednost darila ali volila. da zapustnik z naklonitvijo darila ali volila ni hotel posameznega dediča preferirati. da zapustnik tako določi in da do vračunavanja pride po samem zakonu.oseba.zapustnik mora razdedinjenje določiti v oporoki na nedvoumen način Razlogi za razdedinjenje: .- kaznovanje dediča. potomci. da ni potrebno. poglavju KZ – zoper varnost RS Razlog za razdedinjenje mora obstajati v času. ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja ali jim je naklonil volila v oporoki. da posamezen sodedič ne dobi več kot tisti sodediči. ki so po zakonitem redu dedovanja v enakem položaju glede na razmerje do zapustnika.ko je zapustnik hotel preferirati posameznega dediča in ga je oprostil vračunavanja (če s tem ni prikrajšan nujni dedič) .oseba. razen če je zapustnik sam drugače določil. če je oporočitelj tako določil.če sodediči vračunavanja ne zahtevajo 15 . redukcije volil . Lahko je popoln ali delen.popolno: o popolna izguba dedne pravice o razdedinjeni ne more biti dedič niti po zakonu niti po oporoki o ne more zahtevati vrnitve daril.oseba. Gre za to.

.za kolacijo je pomemben trenutek delitve zapuščine ..oporoka je strogo osebni akt.oporoka je strogo formalni pravni posel. 53.oporočitelj lahko oporoko vsak čas prekliče (99/1 in 105. Meje svobode testiranja so postavljene z nujnim dedovanjem. 112.idealna kolacija: vračuna se vrednost darila v dedni delež . Značilnosti: .velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča (46/1 v zvezi z 29.enostranska . Oporoka = testament: ..v predpisani obliki – stroga obličnost Je dana izjava. . Zastopanja (pogodbeno.realna kolacija: dedič se odloči darilo/volilo vrniti . za veljavnost oporoke ni potrebno soglasje osebe. da je v njej postavljen dedič.pravica zahtevati vračunavanje ne zastara . člen ZD) . plačilo stroškov obveznega šolanja. zakonito. koristi/plodovi neke stvari/pravice. ki je narejena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik (62 ZD) – forma ad valorem Pogoji za veljavnost oporoke: . ki je bila podeljena do zapustnikove smrti b) Volila . da je zapustnik hotel.110.. 31. Za življenje oporočitelja oporoka nima nobenega učinka. če izhaja iz oporoke. s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.enostranski pravni posel – je enostranska izjava volje. a) Vračunavanje daril . ki pridobi koristi od oporoke . da se darilo ne vračuna – le dokler ne pride do prikrajšanja nujnih dedičev o po zakonu zaradi specialnih lastnostih darila – običajna manjša darila. uradno) ne pride v poštev => oporočitelj ne more prepustiti določitve dediča tretjemu . 57. Veljavna je samo oporoka.Pogoj za vračunavanje je..splošna pravila obligacijskega prava. če to zahteva sodedič . razen če ZD ne določa drugače – ZD je lex specialis -3 vrste posebnosti 16 . da zahteva naj se v dedni delež sodediča vračunavajo darila in volila . 30.preklicna . .volilo se vračunava ex lege. da dobi dedič volilo povrhu svojega dednega deleža – prelegat (gospodinjski predmeti so zakonsko določen prelegat) Roki: .ZD ne določa roka za uveljavljanje pravice sodediča. ZD ne pozna kodicila – poslednja izjava volje v kateri ni postavljen dedič. čl ZD) – določbe oporoke izražajo oporočiteljevo voljo ob nastanku oporoke in v času njegove smrti = izjava poslednje volje oporočitelja . na način in v mejah določenih v zakonu.. odvisna je samo od volje oporočitelja.oporoka je pravni posel za primer smrti – razpolaganja določena v oporoki se realizirajo šele ob smrti oporočitelja.IZJEME: o želja zapustnika. da zakoniti dedič dejansko postane dedič.ne vračunava se pa.kolacijo lahko zahtevajo na: o zapuščinski obravnavi o še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju o najkasneje ob delitvi dediščine – pravica zahtevati delitev dediščine ne zastara OPOROČNO DEDOVANJE Z oporoko je dovoljeno razpolagati s premoženjem za primer smrti..oporočiteljevo razpolaganje s premoženjem – za pojem oporoke ni nujno. 116.

moralnimi načeli c) določenost ali vsaj določljivost vsebine oporoke: velja glede: . posel – ni volje zapustnika napraviti oporoke => ne more veljati => ničnost oporoke o če so izpolnjeni pogoji za veljavnost posla. simulirani posel . ki ga skuša prikriti zapustnik z oporoke. čeprav tega v izjavi ni navedel. DOPUSTNA. da napravi oporoko . Če volja v oporoki ne ustreza dejanski oporočiteljevi volji gre za napako volje – zlasti kadar volja oporočitelja ni svobodna. ki je lastnik stvari b) nedopustna podlaga ali vsebina oporoke: . ki ne obstaja več . velja drugi . daje ZD večjo težo pravi zapustnikovi volji kot pa izjavi! . v resnici pa hoče z videzom oporoke prikriti kakšen drug pr.oporočitelj je napravil oporoko zaradi zvijače . ko jo drugi predpisi določajo za opravljanje nekaterih strogo osebnih aktov.pravna: naklonitev stvari osebi. Razsojanje se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost potrebna za poslovno sposobnost – testiranje je manj zahteven posel.v nasprotju z ustavo . Forma ad valorem – pogoj za veljavnost oporoke. dopustnosti.sestave zapuščine .drugih oseb. možnosti. Za napake volje gre: .predmet dedovanja .oporočitelj je napravil oporoko. Večji pomen ima volja in zato velja tisto.simulacija – ZD o tem ne govori o zapustnik napravi oporoko samo na videz. Ima jo vsakdo. da je zapustnik oporočno nesposoben – odločilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v času. DOLOČENA ALI VSAJ DOLOČLJIVA (OZ) – a) nemožnost oz. posel . člen OZ): o pogoj. ker je bil v zmoti  napake volje. Starost 15 let je izenačena s starostjo. spremeniti in preklicati oporoko.prisilnimi predpisi . Pri oporoki ni treba upoštevati izjave.če je bil oporočitelj s silo ali grožnjo prisiljen. nemogočnost vsebine oporoke .miselni pridržek – reservatio mentalis – oporočiteljeva izjava ne krije njegove volje v polnem obsegu – oporočitelj ima v mislih nekaj več kot izhaja iz njegove izjave. V teoriji je sporno ali je treba miselni pridržek upoštevati ali ne. OBLIČNOST – oporoka mora biti napravljena v eni izmed oblik določenih v zakonu.zmota v nagibu ali motivu. določenosti/določljivosti vsebine oporoke o dopustnosti podlage oporočnega dedovanja posebnosti v ZD: o oporočna sposobnost o oporoka = izjava volje o obličnost OPOROČNA SPOSOBNOST – je sposobnost napraviti. da oporočitelj zna pisati in brati ustna oporoka: zaradi izrednih razmer ni možno napraviti pisne oporoke VSEBINA OPOROKE MORA BITI MOGOČA. če je bila kavzalna – oporoka je neodplačen pr. OPOROKA JE IZJAVA VOLJE – zapustnik mora hoteti narediti oporoko – prava zapustnikova volja – imeti mora animus testandi. Pogoji glede možnosti napraviti veljavno oporoko določeni v obliki: pisna oblika pred pričami: ob pogoju. kar je imel oporočitelj v mislih.dedičev . ki po OZ vplivajo na veljavnost pogodb. ki je sposoben za razsojanje in je star več kot 15 let. ko je testiral.dejanska: razpolaganje s stvarjo. Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni. ki jim je z oporoko naklonjena korist 17 .- splošna pravnoposlovna ureditev velja za (14.

če: . velja oporoka po tej drugi obliki. Zaradi prvega razloga je oporoka vedno neveljavna v celoti.vsebina ali podlaga sta v nasprotju z ustavo ali moralnimi načeli .sodišče mora paziti na ničnost po uradni dolžnosti. pa ta oblika ustreza drugi vrsti oblike oporoke oz. ki ima pravni interes. Ničnost Oporoka je nična. ki nasprotuje morali. da se oporoka razveljavi – uveljavljajo jo lahko zainteresirane stranke – tisti. NEVELJAVNOST OPOROKE Izpodbojnost Neveljavnost je treba uveljavljati.redne/izredne (izredne so nastale v izrednem stanju) 18 .je nemogoča vsebina . prisilnim predpisom in ustavi o izjema: ZDKG: če gre oz.fidejkomisarična substitucija – zapustnik določi svojemu dediču ali legatarju dediča Lahko je DELNA – nična je posamična določba oporoke (ne v celoti.je vsebina nedoločljiva . OBLIKE OPOROKE . Učinkuje ex lege. izpolnjuje zahteve za obliko oporoke druge vrste. če se tudi s sredstvi razlage ne da ugotoviti. ki bi zaradi neveljavne oporoke prišel do kašne koristi. pravica uveljavljati ničnost ne ugasne. Roki: zastaralni . zahtevati.možno je pretrganje in zaustavitev zastaranja objektivni in subjektivni Izpodbijanje oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti ali napake volje: Subjektivni rok je eno leto odkar je izvedel za vzrok neveljavnosti Objektivni rok je deset let od razglasitve oporoke oz.oporoka. dvajset let pri nepošteni osebi Roki ne morejo začeti teči pred razglasitvijo oporoke. da se napačen pravni posel vzdrži v veljavi. Nična oporoka je neučinkovita sama po sebi . ko je izvedel za oporoko – ko je izvedel za napako v obliki oporoke Objektivni rok je deset let po razglasitvi oporoke Konverzija – mogoče je.ni zakonsko predpisane obličnosti Oporoka je lahko tudi delno neveljavna – neveljavna so posamična določila – zaradi drugega in tretjega razloga.napake volje . ki jo je pustil oporočitelj vsebuje napake obličnosti.posamičnih oporočnih naklonitev Vsebina oporoke je nedoločljiva. razen če oporoka brez nične določbe ne more obstajati).dednih deležev . če oporoka. Izpodbija se lahko: . Izpodbijanje zaradi napak v obličnosti: Uveljavlja se lahko po uvedbi dedovanja Subjektivni rok je eno leto od dneva. Na ničnost se lahko sklicuje vsakdo.če ni oporočne sposobnosti .. je predmet volila v oporočni določbi oporočitelja (ki zapušča zaščiteno kmetijo) denar in premičnina je oporoka izpodbojna .

ustna in javna oporoka. priimek. Sodnik ugotovi identiteto oporočitelja in oporočiteljevo izjavo zapiše v zapisnik.sodnik potrdi na oporoki. brez sodelovanja organov) pisne/ustne Skupne – simultane oporoke – testamentum simultaneum – so medsebojno vsebinsko povezane in soodvisne izjave poslednje volje dveh ali več oseb v istem aktu.- zasebne/javne (zasebne oblikujemo sami. ki ga je napravil sodnik po oporočiteljevi izjavi . in 66 ZD) Je redna. ker sodeluje sodišče kot javni organ. Poznamo dve varianti sodne oporoke: Oporočitelj zna pisati in brati .oporočitelj prebere sestavek oporoke.oporočitelj mora znati pisati in brati v jeziku v katerem je napisan sestavek . zasebna in pisna oporoka.oporočitelj podpiše sestavek in izjavi. Katere osebe ne morejo biti priče? Nesposobnost biti priča je razlog za izpodbijanje oporoke.obstaja pisni sestavek – listina – ni pomembno kdo je spisal . . da bodo vplivale na oporočiteljevo izjavo volje o 68.podpis z osebnim imenom – zadostuje samo ime. Dovoljena je oporoka v kateri dve osebi razpolagata skupno v korist tretjega. Pogoji za veljavnost: . o osebe. LASTNOROČNA OPOROKA (testamentum holographum – 63 ZD) Je zasebna. ki nimajo poslovne sposobnosti o osebe. da jo je oporočitelj prebral in podpisal in to overi s svojim podpisom Oporočitelj ne zna pisati in brati 19 . redna in pisna oporoka. člen ZD: določena oseba ne šteje kot priča glede tistih oporočnih določil s katerimi je zapustnik nekaj naklonil njej ali osebam s katerimi je krvno povezana SODNA OPOROKA (testamentum iudiciale 65. tujo roko. . Pogoji za veljavnost: .kraj in datum oporoke ni pogoj za veljavnost – je pa koristno glede na možnost.podpis oporočitelja . da se podpisujeta kot priči – slednje ni pogoj za veljavnost. ker obstaja nevarnost. Priči morata biti istočasno prisotni in se podpisati na oporoko in pripisati. Javna je zato. Pri nas je neveljavna samo oporoka v kateri dve osebi postavljati vzajemno drug drugega za dediča. da je pisni sestavek njegova poslednja volja. tuja roka lahko vodi o poslovilno pisno izjavo poslednje volje je treba šteti za oporoko . Taka oporoka bi morala biti neveljavna. Najpogostejša. ki ne znajo pisati in brati.Absolutno nesposobne osebe – ne morejo biti priče pri nobeni oporoki – pisna pred pričami ne glede na to kdo je oporočitelj. Gre za enotno pravno dejanje – mora se opraviti istočasno –unitas actus.oporočitelj mora podpisati oporoko ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti. da obstajajo prejšnje oporoke PISNA OPOROKA (testamentum allographum – 64 ZD) Je redna.Relativno nesposobne osebe – glede na razmerje oporočitelja do konkretne osebe o priče ne smejo biti v krvni ali osebni povezanosti z oporočiteljem.oporočitelj je izjavo poslednje volje z lastno roko napisal in lastnoročno podpisal o ugotovitev identitete o ni dovoljeno s pisalnim strojem. vzdevek ali oznaka družinskega razmerja . Ustno se sodišču izjavi poslednjo voljo in sodišče jo zapiše – okrajno sodišče. da je njegova volja natančno zapisana .

ZD) Je javna in izredna. Oporoko sestavi po predpisih. v času izrednega ali vojnega stanja (dva roka): .pooblaščene osebe napisana je lahko v katerem koli jeziku in na kakršenkoli način v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe mora oporočitelj izjaviti. redna in ustna. ki veljajo za sodno oporoko. sestavljena na slovenski ladji ali letalu (70.tiste osebe. Dedovanje na podlagi te oporoke pride v poštev samo. Oporoka. čl. Če je oporoko napisal sam ali mu jo je napisala tretja oseba in je oporoko podpisal prej. TRI OBLIKE OPOROKE IZPELJANE IZ SODNE OPOROKE Oporoka sestavljena v tujini – konzularna oporoka (69. ki lahko nastopijo na ladji/letalu.priči se podpišeta na oporoko. MEDNARODNA OPOROKA (71a in 71g. povesta. Sestavi jo vojaška starešina po ustni izjavi volje oporočitelja in po predpisih za sodno oporoko. ki so nesposobne biti priča pri pisni oporoki s pričami .zapisnik je sestavljen iz več listin . člen ZD – novela 2001) Je javna in izredna. ki ga je napisal po njegovi izjavi . Samo na slovenski ladji/letalu (zato je izredna). Sestavil jo je državljanu RS. Oporočitelj je lahko naš državljan. ZD) Je javna. tujec. ki veljajo za sodno oporoko.subjektivni rok: 30 dni po prenehanju vojaške službe oporočitelja (če je vojaška služba prenehala pred koncem izrednega stanja) Oporočitelj je lahko samo vojaška oseba. če oporočitelj v tem času umre ali postane dedno nesposoben.shranjevanje sodne oporoke . člen ZD) Je nova oblika javne oporoke. ki so ratificirale mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o mednarodni oporoki. da je sestavek njegova oporoka in podpiše ali napravi ročno znamenje .sodnik ne sme biti z oporočiteljem v isti krvni ali osebni povezanosti kot ne smejo biti oporočne priče .oporočitelj pred pričami izjavi. Čas njene veljavnosti je omejen: velja samo trideset dni od dneva vrnitve oporočitelja v Slovenijo (zato je izredna). da je bila oporoka prebrana. čl.posebni predpisi o ugotavljanju identitete prič . da je pisni sestavek njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino ter v njihovi navzočnosti podpisati. Velja samo določen čas. členu ZD. sodniku ali njihovim svojcem je izpodbojno. mora v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe podpis 20 . ki je v tujini po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS. Ta razpolaganja so napake v obličnosti in izpodbojna po 76. član posadke ali potnik. Oporočno določilo o naklonitvi priči. Oblika: - - PISNA – napiše jo lahko oporočitelj ali tretja oseba ali jo sestavi lahko sodnik okrajnega sodišča ali konzularni ali diplomatski predstavnik . sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem – vojaška oporoka (71.sodelovanje dveh oporočnih prič v navzočnosti kateri sodnik prebere sestavek oporoke. Sestavi jo poveljnik ladje/letala po oporočiteljevi ustni izjavi. po predpisih.izročitev sodne oporoke oporočitelju Kdo ne sme biti priča? . Oporoka.absolutno nesposobne: o nimajo poslovne sposobnosti o ne znajo brati ali pisati o ne razumejo jezika v katerem je napravljena sodna oporoka Sodna oporoka pri kateri sodelujejo nesposobne priče in sodnik je spodbojna. Njen osnovni namen je zagotovitev pravne varnosti v zvezi z veljavnostjo oporoke v vseh državah. Upoštevajo se razmere. da je avtentična in da jo oporočitelj podpira .objektivni rok: 60 dni od prenehanja izrednega/vojnega stanja .

osebe. skrbništvo o zakoniti zastopniki.ustna oblika. rejništvo. da zapis ustreza njegovi izjavi volje (jo odobri) in podpiše (tu morajo biti priče obvezno prisotne) . se podpiše. Sodeluje notar kot javni organ. s tem.notar mora poučiti oporočitelja o vsebini. pooblaščenci. sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja .notar mora ugotoviti istovetnost oporočitelja in prič . da so seznanjene z vsebino oporoke pooblaščena oseba mora zapisati datum oporoke.ZN vsebuje tudi določbe o shranjevanju oporoke in potrdilu o shranjevanju. ki so pismene in obvladajo uradni jezik Nesposobnost biti priča: . To potrdilo ni pogoj za veljavnost. ki so z oporočiteljem. ki jim gredo iz oporoke koristi . ko je pooblaščena oseba podpisala oporoko.notar zapiše datum. zaposlene pri notarju . sestavi jo notar po ustni izjavi oporočitelja .imata enake pravne učinke kot sodna oporoka . Če se oporočitelj ne more podpisati navede razlog pooblaščeni osebi. prič . zunajzakonski skupnosti o sorodniki v ravni črti do kateregakoli kolena o sorodniki stranske črte do drugega kolena o svaštvo do drugega kolena o posvojitev. velja pa načelo konverzije Dokaz veljavnosti mednarodne oporoke je potrdilo – forma ad probationem.obličnost: o zunanja oblika notarske listine o določbe o načinu sestavljanja notarskih listih o določbe o vsebini notarskega zapisa o določbe o podpisih notarja.če niso izpolnjeni pogoji glede oblike in prič je mednarodna oporoka neveljavna. da se podpisujejo kot priče oz.po tem ko zapiše oporoko. ki so odvezane dolžnosti pričanja . podpišeta se še zapisni priči (priče lahko nadomesti drugi notar) Pisna oporoka. notarjem. udeležencev. Urejena je v zakonu o notariatu. pooblaščena oseba.- priznati in potrditi. z notarskim zapisom Pisna oporoka dobi lastnost notarskega zapisa – javne oporoke. 21 . mora pa v zunanji obliki ustrezati obliki notarskega zapisa. Sposobnost biti priča: . ki jo oporočitelj izroči notarju. da jo notar potrdi. jo notar prebere – oporočitelj izjavi. priči in pooblaščena oseba se morajo ob prisotnosti oporočitelja hkrati podpisati in pripisati. o izdajanju odpravkov in izročitvi oporoke sodišču po smrti zapustnika Oporoka. osebam. smislu njegove poslednje izjave volje .polnoletne osebe. ki jim gredo koristi v: o zakonski zvezi oz. ni treba.osebe.osebe. ki to navede v oporoki => v njegovem imenu ga podpiše nekdo drug ali pooblaščena oseba. NOTARSKA OPOROKA Je redna in javna. Ni pomembno kdo je oporoko napisal. Pogoji za priče in sodnika: . to je tisti dan. Notar v oporoko lahko vnese svoje ime. sta v skladu z ZD . posledicah. o če notarju gre iz oporoke korist ali če je v teh razmerjih z oporočiteljem ne more sestaviti oporočitelju oporoke Poznamo dve obliki: .novi obliki.osebe. poleg oblik v ZD.kot pri pisni oporoki pred pričami in sodni oporoki .

določitev enega ali več dedičev (78. notar sestavi poseben zapis s potrebnimi sestavinami in ga spoji z oporoko. Spodbijanje take oporoke ne pride v poštev – tisti. rokov. Sem bi spadali nevsakdanji dogodki objektivnega značaja (poplave. zapustnik jo je morda veljavno napravil => njena vsebina ni znana. Če priči tega ne storita.določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti . USTNA OPOROKA (testamentum nuncupativum extraiudiciale.ne bodo mogle zapisati oporočiteljevo izjavo. naglo nepričakovano poslabšanje bolezni. odvetniki. Novela vsebuje nastavke. ki jo podpiše. v pravdi.določitev volil (80. nesreče).določitev pogojev. ki je nastal po zapustnikovi smrti. Velja samo v primeru. bremen za dediča oz.določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje . 85 – 94. Priče pri ustni oporoki ne morejo biti: . Čas veljavnosti je omejen: traja dokler trajajo izredne razmere in še trideset dni po prenehanju.osebe. ki bi po zapustniku dedoval. ki ni vezana na listino. falsificirana oporoka Če priči oporočiteljeve izjave poslednje volje ne predstavita sodišču po resnici. nepristnosti listine. Za preverjanje veljavnosti ustne oporoke je odločilno. ni je mogoče uporabiti in nima pravnega učinka. Dedovanje na podlagi ustne oporoke nastopi le tedaj. ki morata biti sočasno navzoči. ker nima pravnega učinka. Notar se nanjo tudi popiše in doda svoj pečat.relativna nesposobnost po 75. to so mu morale preprečiti izredne razmere ne pa reden potek dogodkov. Sploh ne gre za zapustnikovo oporoko. če oporočitelj v tem času umre ali postane oporočno nesposoben. na podlagi tožbe na ugotovitev pristnosti oz. Priči morata nemudoma zapisati poslednjo voljo in čim prej ta zapis izročiti sodišču ali pa jo ustno reproducirati pred sodiščem. epidemije.pričam pri ustni oporoki ni treba znati pisati in brati . 72.nesposobnost priče ima za posledico izpodbojnost Novela Zakona o notariatu: Centralni register oporok: Sodniki.posredno razpolaganje s premoženjem Določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti . oporoka ni neveljavna => oporoka ne more biti neveljavna zaradi razloga. Ponarejena. Mora pa ustrezati vsebini in obliki notarskega zapisa. vojne) in subjektivne situacije (nenadna težka bolezen. Zakon ne zahteva prisotnosti prič.določitev namestnika dediču ali volilojemniku (79 ZD) . tako kot jo je podal oporočitelj. Ni je pa mogoče uporabiti. da bi na notarje lahko prenesli določena upravičenja iz zapuščinskega postopka. potresi. Če ne ustreza. da je oporoka ponarejena. mora dokazati. za katere tako določa zakon. člen ZD) Je zasebna in izredna. da zapustnik ni mogel napraviti pisne oporoke.ZD) .. če zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. členu ZD – priče imajo večjo možnost prikrojiti oporočiteljevo izjavo v svojo korist . notarji pri katerem se oporoke shranjujejo imajo dolžnost dajati v register podatke. VSEBINA OPOROKE Oporoka vsebuje različna določila: . volilojemnika (82 ZD)  ZD jih upošteva pod naslovom Vsebina oporoke 22 . če ne bi bilo ponarejene oporoke.razpolaganje v dovoljen namen (81 ZD) . ZD) . ki ne morejo biti priče pri sodni oporoki . jo pa bodo reproducirale pred sodiščem . Oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama. Dokler oporočitelj še živi vpogled v register ni mogoč.podatek o načinu ugotovitve istovetnosti oporočitelja in da je oporoko oporočitelju prebral (tako jo potrdi).

-98 ZD) . 47 ZD) . napravil oporoko. da je dedovanje v zakonitem dednem redu v največjih primerih v skladu z zapustnikovo voljo. če je naklonil predmet. gre njegov delež zakonitim dedičem . oporoke. da je testiral.odvzem nujnega deleža v korist potomcev (45 ZD) .politične oporoke. ko je zapustnik nepopolno.BENIGNA – DOBROVERNA RAZLAGA – BENIGNA INTERPRETATIO – naj se dobrohotno razlaga – v dobro oporočnih dedičev Naše pravo zavrača ti dve načeli in v dvomu daje prednost zakonitemu dedovanju. ki je manj težak za dolžnika) => 84/2. se odpove. ko je za take situacije oporočitelj določil substituta ali če nastopi transmisija – v teh primerih delež dediča.željo.odpustitev dejanja. je nevreden. način pogreba. ki naj po volji zapustnika (oporočitelja) deduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja – alekvotni delež Volilojemnik/legatar ni dedič. Izjemi.določilo o razdedinjenju nujnega deleža (43 ZD) . da je taka oseba dedič.IN FAVOREM TESTAMENTI – v dvomu je treba oporočno določilo razlagati tako. filozofsko. ko ne gre zakonitim dedičem: . je razdedinjen). ki ne deduje ni prost.preklic prejšnje oporoke (99/1 ZD) . ki praktično predstavlja njegovo celotno premoženje). postavitev nagrobnega spomenika . Je oseba. ZD ne predpisuje rešitve => treba je uporabiti interpretacijska pravila tujih zakonodaj. ki izražajo znanstveno. naj ne nastopi zakonito dedovanje Primerjalno obstajata dve interpretacijski pravili: . V primerih. ki mu je bila z oporoko naložena obveznost Sporno – kritika: s tem. nejasno potem ni neveljavno.določitev načina delitve zapuščine . da bo po možnosti obveljalo . če je mogoče z razlago (interpretacijo) ugotoviti njen pravi smisel – orientirati jo je treba na pravo oporočiteljevo voljo.v primerih. člen ZD – v dvomu se je treba držati tistega kar je bolj ugodno za zakonitega dediča oz. naj se zakonito dedovanje umakne njegovemu voljnemu razpolaganju => omejuje svobodo oporočnega razpolaganja.določitev izvršitelja oporoke (95. čl.izključitev določenega zakonitega dediča od dedovanja – negativni testament . Poznamo dve pravili za razlago: . ali pa ni točno določil kako naj se dediščina mednje razdeli.iz oporoke izhaja. da je oporočiteljeva volja. člen ZD: ugotoviti je treba pravi oporočiteljev namen – najti je treba njegovo pravo voljo. nejasno določil dediče. Če se ugotovi. 23 .kraj. Če oporočitelj hoče drugače naj to izrazi tako določno.nevračanje daril in volil zakonitemu dediču (46/3.ali ožja – prosti delež pripade nekaterim sodedičem) . da je imel oporočitelj drugačen namen (139 ZD) => lahko izhaja iz oporoke oporočiteljev namen naj nastopi akrescenca (širša – prosti delež pripade vsem sodedičem . ZZZDR) .izjava o priznavanju očetovstva (88. ki ji je oporočitelj naklonil eno ali več določenih stvari ali pravic. ki je razlog dedne nevrednosti (127/2 ZD) Vsebina mora biti določna ali vsaj določljiva. Če je posamičen del ali določilo nedoločno. Ta logika ni v redu => zapustnik se je lotil testiranja => nedvomno je hotel. Postavitev dediča je najpomembnejši izraz svobodne izjave volje oporočnega razpolaganja. da bo dvom v celoti izključen.V skladu z 84. Dedič je oseba. da bo učinkovito => pomeni.Določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje . kdo naj bo skrbnik za mladoletne otroke . členom OZ (nejasna določila v neodplačni pogodbi je treba razlagati v smislu.84/1. To izhaja iz domneve. Če oporočitelj postavi več sodedičev in eden ne deduje (umre. za tistega. je izrazil željo.… usmeritev zapustnika Posredno razpolaganje s premoženjem . Vsebino razlagamo iz oporoke same – 38/1 OZ . jo je treba šteti za dediča – 78/3 ZD (npr.

obstaja dedni naslov Uveljavitev pravice do volila – volilojemnik zahteva od obremenjenca izpolnitev volila. Če je naložena več osebam odgovarjajo glede na delež. vendar v mejah vrednosti volila. Predmet volila je lahko vse kar je predmet obveznosti (dajatev.v trenutku oporočiteljeve smrti . ki imajo pravico zahtevati poplačilo svojih terjatev pred volilojemnikom. Vindikacijski legat Tega ZD ne ureja. ko se izpolni pogoj ali preteče rok. odstopi voljeno pravico ali terjatev.ob nastopu roka . ampak je na slabšem od zapustnikovih upnikov. člen ZD – jim gre po zakonu.Damnacijski legat .dedna sposobnost . čl. ki ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Do zmanjšanja ali odprave volil torej lahko pride tudi v primeru. ga pa pozna. da sme volilojemnik zahtevati volilo kasneje – čas pridobitve volila in čas izpolnitve volila ne sovpadata (dies legati veniens) Zastaranje pravice zahtevati izpolnitve volila (94. tudi služnost. Kdaj? . člen ZD – LEGAT Je oporočno naklonilo določene koristi osebi. ni treba oporočitelju voliti v oporoki – zakonito vindikacijsko volilo. 24 . ne izgubi pa pravice na izpolnitev volila. ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (86/1 ZD). Poznamo dve vrsti volil: . ki je oporočitelj ne postavi za dediča.oporočiteljeva smrt . Predmet volila volilojemnik pridobi z izpolnitvijo volila – takrat ko mu dolžnik izroči voljeno stvar.oporočitelj lahko določi.volilojemnik je ob smrti oporočitelja še živ . Ima stvarnopravni učinek. Je upnik. Za vindikacijski legat štejemo pravico določenih svojcev zapustnika do gospodinjskih predmetov – 33. Ta zastaralni rok ni prekluzivni in je eno leto odkar izve za pravico. Vindikacijski legatar je singularni naslednik zapustnika. po volji oporočitelja te osebe ne moremo šteti za univerzalnega naslednika njegovega celotnega premoženja ali alikvotnega dela premoženja. da je legatar odgovoren tudi za dolgove. lahko je potrošna ali nepotrošna. Ima obligacijskopravni učinek – v trenutku zapustnikove smrti pridobi pravico terjati od dediča. opustitev. Oporočitelj lahko določi.VOLILO – 80. Pravica je lahko stvarna (razen LP) ali obligacijska. dopustitev). To pravilo ne velja. ko zapuščina ne zadostuje za poplačilo zapustnikovih dolgov in volil. Volilojemnik ob smrti zapustnika pridobi lastninsko pravico na voljeni stvari in s tem možnost lastninske tožbe – reivindikacija. Volilojemnik pridobi volilo – pridobi pravico zahtevati volilo od obremenjenca ipso iure v trenutku oporočiteljeve smrti (dies legati cedens) => tedaj preide zapuščina na dediče in z njo tudi breme volila. tako kot mu je naročil oporočitelj. Pogoj za pridobitev volila: .Vindikacijski legat Damnacijski legat Volilojemniku daje obligacijsko pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega. ZD) –s potekom roka volilojemnik izgubi zahtevek. Stvar je lahko določena individualno ali generično. če je bilo volilo določeno s pogojem ali rokom – volilojenik pridobi pravilo.ob izpolnitvi pogoja . Naklonjena korist ima največkrat premoženjski značaj. Volilojemnik je singularni sukcesor zapustnika.ni dedno nevreden .

razen če iz oporoke izhaja drugačen namen (90.če se volilojemnik odpove volilu . ob tem pridobi dediščino druga oseba = fidejkomisar Motivi za fideikomisorično substitucijo: . bližnje ljudi. Je dedič dokler ne nastopi v oporoki določen dogodek = substitucijski primer (najpogosteje smrt fiduaciarja. Zakonodajalec mora določiti čigav interes je glede na URS vrednejši varstva.če je volilojemnik dedno nevreden . je dedno nevreden. da bi jo ohranil za svoje sorodnike. dedovali zakoniti dediči. oporočitelj lahko postavi substituta a vse ali za posamične primere – substitucijski primer.kadar obstaja za volilojemnika objektivna nezmožnost. lastnine za daljši čas. ki po ZD ni mogoča.hoče fideikomisarja za nekaj časa izključiti od upravljanja z zapuščino .po volji oporočitelja dve ali več oseb časovno sledijo kot dediči Fiduciar je oseba. ko z oporoko ne postavi instituta – postavitev substituta zakonitemu dediču = legalna substitucija. Omejevanje je v tem.če volilojemnik umre pred oporočiteljem . ki naj bo dedič. substituta lahko postavi tudi volilojemniku substituta lahko oporočitelj postavi tudi tedaj . člen ZD) Volilojemnik ima pravico zahtevati volilo. govorimo o postavitvi nadomestnega dediča ali substituta. da bi v primerih. če spada v njegovo zapuščino tudi njegovo podjetje ali udeležba v osebi družbi Argument za prepoved fideikomisorične substitucije: . osebi.Volilo ugasne .oporočitelj določi dediča svojemu dediču ali volilojemniku (79/3 ZD) . da ostane premoženje v družini . URS: pravica do zasebne lastnine in možnost razpolaganja s premoženjem za čas življenja in primer smrti. lahko tudi drug dogodek – rok. Pri volilu ni vstopne pravice => predmet volila ostane dediču oz. pupilarna) 25 . da oporočno določilo ne obstaja. Po ZD ni dovoljena nikakršna fideikomisorična substitucija (neprava ali pogodbena.…). ki pridobi dediščino ob zapustnikovi smrt. da dobi volilo o Naključno uničenje predmeta o Odsvojitev. se je odpovedal dediščini. poraba predmeta Štejemo. pogoj. ko postavljeni dedič (institut) ne more ali noče dedovati.hoče. če postavljeni dedič ne bo dedoval (79/1 ZD). ki bi morala volilo izpolniti.ohranitev zapuščine za otroka.preprečiti hoče probleme z izvršitvijo oporoke. s tem hoče oporočitelj preprečiti. ovira prosto razpolaganje s premoženjem Prepoved pomeni omejevanje oporočiteljeve avtonomije volje kot lastnika premoženja.preskrbeti hoče preživelega zakonca . NAVADNA NADOMESTITEV – VULGARNA SUBSTITUCIJA - oporočitelj določi osebo. tudi če je zavezanec umrl. ki še ni spočet .škodljiva za gospodarstvo – ustvarja trajne vezi. da bi določil usodo svojega premoženja. ker nadomesti instituta kot dediča => izpolnjevati mora vse pogoje za dedovanje če institut deduje velja. ker naše pravo ne pozna vstopne pravice pri oporočnem dedovanju substitut je neposredni naslednik oporočitelja. kot da oporočitelj ni določil substituta => substitut nima pravice do dediščine Po ZD ni določena FIDEJKONISARIČNA SUBSTITUCIJA: .

pač pa dohodki/obresti.molčeči preklic – revocatio tacita – uničenje oporoke. SHRANJEVANJE OPOROKE ZD ureja shranjevanje oporoke pri sodišču (sodna oporoka. konkludentna dejanja Domneva o preklicu ne velja.sami s sabo v nasprotju = perpleksni štejemo kakor.ravnanje obremenjenega v korist določene osebe in le ta pridobi terjatev na izpolnitev – to je volilo! Rok. ZD) Zakon o notariatu ureja shranjevanje notarske oporoke. v celoti ali deloma. v kateri se napravi oporoka . Ustanova nastane kot pravna oseba.ni nobene osebe. katere ustanovitev določi v oporoki.oporočitelj ne more vezati na rok ali pogoj pravice nujnega dediča do nujnega deleža . oporoka.naložena je dolžnost.nekatera pravila vsebuje OZ (odložni. PREKLIC OPOROKE Oporočitelj lahko oporoko ves čas prekliče. pravica zahtevati volilo že od trenutka zapustnikove smrti. S tem ne ustanovi pravne osebe. razvezni. ki ni bila sestavljena pri sodišču) in shranjevanje listin o ustni oporoki (155 – 158. če kasneje pridobi odobritev pristojnega organa. da oporoke ali njenega določila ne bo preklical je neveljavna. Oporočitelj se sam odloči ali bo oporoko sam shranil. ko dobi odobritev pristojnega državnega organa.izrecni preklic oporoke – revocatio expressa – izjava o preklicu dana v katerikoli obliki.nerazumljivi . računanje časa) . ZD) Oporočitelj v oporoki določi naj se kakšna stvar ali pravica. kot da jih ni postavil. 26 . storitev. naprava nove oporoke. čl. Zaradi tega se za uresničevanje namena največkrat ne uporablja substanca/glavnica predmeta. če je uničena po naključju ali jo je uničila tretja oseba brez vednosti in volje oporočitelja.nemoralni . pogoj: . čl. ki bi v lastnem interesu izsilila izpolnitev .nedovoljeni . Oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem v nek določen in trajen namen.63.oporočitelj zaveže dediča ali volilojemnika na določeno ravnanje – dajatev. OZ Pogoje in naloge. Poznamo več možnosti preklica oporoke: . breme .NESAMOSTOJNA USTANOVA (81. Ustanovo za primer smrti ureja Zakon o ustanovah. NALOG (modus). Zato ji gre dediščina oz. da jih ni. čl.nemogoči . jo bo dal v shranjevanje drugi osebi ali depozitni ustanovi. ROK IN POGOJ Nalog: . USTANOVA Oporočitelj sredstva za dovoljen namen zapusti pravni osebe. Shranjevanje ima samo dejanski pomen – za veljavnost oporoke je irelevantno kje je oporoka shranjena. dopustitev ali opustitev . Pogodba s katero se oporočitelj zaveže. mednarodna oporoka. del zapuščine ali cela zapuščina uporabi za kašen dovoljen namen.oporočitelj postavi rok in pogoj ob postavitvi dediča ali volilojemnika in pri drugih določilih oporoke . Štejemo. ki so: . da je ustanova v času zapustnikove smrti že obstajala.

posvojencem in njihovim potomcem .gre za premoženje.pogodba s katero nekdo odtuji pričakovano dediščino ali volilo . kaj bo določil v oporoki in česa ne oz.REKONSTRUKCIJA OPOROKE Uničena oporoka ima pravni učinek. založena => po oporočiteljevi smrti ali pred smrtjo brez njegove vednosti. ki je še živ (104 ZD) – s pričakovanimi pravicami ni mogoče razpolagati Nični pogodbi sta: .da je oporoka obstajala. ki ga ima v času sklenitve pogodbe . ki se tiče dediščine po nekom. SPORAZUM MED PREDNIKOM IN NJEGOVIM POTOMCEM O ODPOVEDI DEDIŠČINE. Z rekonstrukcijo pridobi pravni učinek oporoka. Izročilna pogodba Je pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja (546 – 556. ki ga bo imel ob smrti. KI JIH UREJA OZ Pogodbe nimajo dednopravnega značaja => pogodbenik ne razpolaga s premoženjem.mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem (pogoj veljavnosti) . KI BI ŠLA POTOMCU PO PREDNIKOVI SMRTI Pogodba je dovoljena! (137/2 ZD).vsebino oporoke oz. Po ZD so neveljavne: .pogodba o vsebini oporoke: o pogodba s katero se kdo zaveže. ki ga ima ob sklenitvi pogodbe.prednik s pogodbo izroči in razdeli svoje premoženje svojim potomcem. izgubljena. skrita. temveč s premoženjem. kar mora veljati vse do smrti => oporoka zaradi preklicnosti to omogoča. Gre za potomčevo razpolaganje s pričakovano dediščino in prednikovo pogodbeno razpolaganje s premoženjem mortis causa – dednopravni značaj pogodbe.po vsebini gre za darilno pogodbo. določila na katero se sklicuje DEDNOPRAVNE POGODBE So pogodbe s katerimi se pogodbenik kakorkoli zavezuje glede razpolaganja s premoženjem. če jo je mogoče rekonstruirati. ki so dednopravne narave: 27 . ki se sklicuje na oporoko mora dokazati: . OZ) . ki ima po zakonu posebnosti: o stranke se lahko dogovorijo tudi o posebnih obveznostih za prevzemnike premoženja .da je bila oporoka sestavljena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik in da so obstajali drugi pogoji za veljavnost oporoke . Prizadeti = tisti. pogodba pa ne. ki ga bo imel ob smrti.vsaka pogodba.več tipov izročilnih pogodb: o užitek o dosmrtna renta o dosmrtno preživljanje o preužitkarska pogodba Posebnosti. da pa je uničena. založena in če se je to zgodilo za življenje oporočitelja. OBLIGACIJSKE POGODBE. ki je bila izgubljena.pravni posel med živimi . kaj bo preklical in česa ne (105 ZD) .pomenita omejevanje zapustnikove svobode odločanja o usodi premoženja. da se je to zgodilo brez njegove vednosti . skrita.dedna pogodba: o je pogodba s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del sopogodbeniku ali komu drugemu (103 ZD) .

. upoštevamo tudi osebno prizadetost izročitelja. ki se ni strinjal s pogodbo o če zakonec je upoštevan: zakonec ima enak dednopravni položaj kot potomec.huda nehvaležnost prevzemnika. Pogodba o dosmrtnem preživljanju (557 – 563.izročitev premoženja. Za darilo gre.ne izpolnjuje pogodbene obveznosti Po temeljnih in moralnih prepisih bi bilo nepravično. ni pa gotovo kdaj se bo to zgodilo – dies certus an. ki so bili izročeni (drugim dedičem) se štejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili v naslednjih primerih: . ki bi se sicer urejala po zapustnikovi smrti . ki je bilo predmet izročitve in razdelitve ne spada v zapuščino prednika – ob njegovi smrti ni več njegovo .odplatek za preživljanje do smrti = premoženje ali del premoženja. ki ne bi neposredno dedoval po predniku . lahko pa se v pogodbi določi kaj drugega osebe. Vsi potomci se morajo z delitvijo in izročitvijo premoženja. ki so se dolžne medsebojno preživljati po ZZZDR (zakonci. Široko definirani. Ker ne gre za darilno pogodbo nujni dediči ne morejo zahtevati razveljavitve pogodbe zaradi dopolnitve prikrajšanega nujnega deleža.ko se kakšen izročiteljev potomec (ki je ob izročiteljevi smrti njegov dedič) ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo premoženja . čl.za veljavnost izročilne pogodbe ni nujno. gre za neveljavno dedno pogodbo.stranke pogodbe so lahko tudi osebe. OZ) .zato so lahko sopogodbeniki lahko samo tisti zakoniti dediči.- sopogodbeniki prednika so lahko samo osebe. če bi prejeto obdržal. kadar se s čistim dohodkom premoženja. ki se je izročitelju rodil po izročitvi .to velja tudi za otroka. ki pomeni odplatek je odložena do smrti preživljanca . ki so sklenile to pogodbo pomeni izročitev in razdelitev premoženja vnaprejšnje dedovanje = dedovanje pred zapustnikovo smrtjo – successio antipata . .nima dednopravnih elementov => izključna obligacijska pogodba med živimi . da je stranka izročilne pogodbe .po smrti zapustnika te osebe nimajo dednopravnih zahtevkov – vnaprej se uredijo premoženjska razmerja. Novejša praksa meni.preživljavec lahko s premoženjem pravno razpolaga.ni nujno.tvegani = aleatorni pravni posel – trajanje obveznosti preživljavca se ne da vnaprej oceniti – preživljanec bo gotovo umrl. Če odplatek zajema premoženje. da je pri izročitvi in razdelitvi upoštevan zakonec oporočitelja – če pa je se mora s pogodbo strinjati: o če zakonec ni upoštevan: ima kot dedič slabši položaj kot tisti potomec. Razlogi so različni: .omejitev na prvi dedni red velja samo za dajanje soglasja premoženje. zajetega s pogodbo lahko pokrijejo stroški preživljanja .se ne upošteva ob ugotavljanju in računanju vrednosti zapuščine sopogodbeniki prednika ne odgovarjajo za izročiteljeve dolgove po njegovi smrti. starši) 28 . ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe. vendar z začetnim rokom. razen če se z izročitvijo naknadno strinja – konvalidira Poseben položaj preživelega zakonca oz. ki bi lahko po njem dedovale kot dediči prvega dednega reda.grdo obnašanje do izročitelja ali njegovih bližnjih . ki so deležne izročitve in razdelitve jamčijo druga drugi za stvarne in pravne napake stvari ter za obstoj in izterljivost terjatev – kot jamčijo sodediči Deli premoženja. ki bi lahko bili v konkretnem primeru poklicani k dedovanju po predniku. da je lahko sopogodbenik tudi potomec. ki je smrt preživljanca . incertus quando – ni mogoče uveljavljanje čezmernega prikrajšanja. zunajzakonskega partnerja izročitelja: . otroci.če se pojavi dedič. strinjati pogodba ima določene posledice pomembne za dedovanje = dednopravne posledice: za osebe. ki ga bo imel preživljanec ob smrti. ki je bil razglašen za mrtvega. ki je bil udeležen pri izročitvi in razdelitvi premoženja Izročilno pogodbo (tako kot darilno) lahko izročitelj prekliče. ki pripada preživljancu ob sklenitvi pogodbe.

ker so se razmere tako spremenile. namenjenih za rabo in uživanje nepremičnih. nadomestiti vrednost dosežene koristi. ki drugi preprečuje. ko se nihče ne oglasi: . Poleg tega se lahko postavi tudi odškodninski zahtevek.Na zahtevo ene stranke v primeru da druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti.po sporazumu strank . To stori sodišče: (561 OZ) .Preužitkar se zaveže prenesti za življenja prevzemnika lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah in premičninah.Prevzemnik se zaveže. ker ne morejo sprejeti pogodbenih obveznosti. da bo preužitkarju do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve – življenjske potrebščine. ob pogoju.- - pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem preživljanec se lahko zaveže. Če ne privolijo. ker druga stranka ne izpolnjuje obveznosti pogodbe. če živita skupaj . uživanje določenega zemljišča . Razveze ne more zahtevati stranka.Vpis preužitka v zemljiško knjigo – stvarna pravica v korist preužitkarja – stvarno/realno breme .dedičev ni . . se pogodba razveže. Obseg vrnitve: plodovi. Pogodba o preužitku . ki jo je dobil do smrti preživljavca. plačati zamudne obresti. ki bi bil po poslovnem namenu strank ob sklenitvi pogodbe neodplačen => težko je ugotoviti => zato se kot izpodbojno darilo obravnava razlika med izpolnitvijo preživljanca in protivrednostjo. da bo drugega varoval in zanj skrbel stranki se lahko dogovorita za skupnost premoženja ali/in skupnost življenja preživljavec ne odgovarja za preživljančeve dolgove po njegovi smrti. Sodišče lahko preoblikuje pogodbeno razmerje ali spremeni pravico preživljanca v dosmrtno rento – to lahko stori tudi brez predloga strank Po določbah OZ o neupravičeni pridobitvi je treba prejeto vrniti oz.dediči se odpovedo 29 . da v to privolijo.Glede uveljavljanja o nujnem deležu velja enako kot za pogodbo o dosmrtnem preživljanju .Je tvegana pogodba – vrednosti izpolnitve prevzemnika ne moremo vnaprej oceniti – negotovo je kdaj bo preužitkar umrl . ki je predmet pogodbe – prepoved obremenitve in odsvojitve se lahko vpiše tudi v zemljiško knjigo pogodbe s katerimi se proti obljubi dediščine en pogodbenik zaveže. To stori sodišče. Gre za kondikcijski zahtevek. Dediči nimajo pravice do nadomestitve vrednosti danega. OZ izrecno določa. da ne bo razpolagal s premoženjem. oskrba. Ali lahko nujni dediči preživljanca zahtevajo razveljavitev pogodbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža? Relevanten je poslovni namen – tisti del izpolnitve preživljanca. da je izpolnitev pogodbe otežkočena.na zahtevo ene ali druge stranke iz razveznega razloga (skupno življenje je neznosno). da bi izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe .V obliki notarskega zapisa . V pogodbo vstopijo njegovi dediči. zaradi: . stanovanje.na zahtevo ene ali druge stranke. ki je kriva za razvezo ZZ . razen če pogodba določa drugače Ta pogodba se lahko razveže.Pogodbene obveznosti prevzemnika se držijo lastnika nepremičnin – prevzemnik odsvoji nepremičnino => obveznosti je dolžan izpolnjevati novi pridobitelj Lahko se razveže. če s o podani pogoji za odškodninsko odgovornost.Nevzdržnost – posledica omajanosti razmerja strank pogodbe. Vsaka stranka lahko zahteva nadomestitev vrednosti koristi – kondikcijski zahtevek ZAPUŠČINA BREZ DEDIČA Sodišče razglasi zapuščino kot državno lastnino v enem letu po oklicu sodišča naj se dediči priglasijo. da pogodba s smrtjo preživljavca ne preneha. denarne dajatve.na zahtevo ene stranke. razvezo pogodbe lahko zahteva tudi stranka. Krivda se ne upošteva.

da se mu izroči zapuščina oz. država ne odgovarja – obveznosti ostajajo kot naturalne obligacije ZD ne pozna stečaja v zapuščini. čl ZD . ZD = rok za zastaranje dediščinske tožbe.načelo prior tempore potior iure – samo dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine . ki se oglasi potem.način ugotavljanja vrednosti zapuščine . Pristojen je državni pravobranilec.- dediči so dedno nevredni dediči so razdedinjeni ni znano ali je kaj dedičev Izroči se pristojnemu organu RS. ni važno ali je aktiva ali pasiva 30 . V njem se navede vrednost posameznih premičnin in nepremičnin. Kateri organ to je določa Zakon o državnem pravobranilstvu. ki ga določi sodnik. – 190. da dedič. gozdove. če to zahtevajo zapustnikovi dediči. ki s temi nepremičninami gospodari v imenu države in na njen račun. Odredi ju zapuščinsko sodišče.drugi opravičeni razlogi . vendar je prehod enak kakor pri dedovanju. veljajo splošna pravila civilnega prava: . Problemi: . Država odgovarja s celotnim premoženjem: podedovanim in lastnim. ZD.za preostale dolgove. Država se ne more odpovedati dediščini. izpolniti volila in izvršiti naloge določene v oporoki. izvršitelj ali pa delavec sodišča. stvarnih in ostalih pravic. Država odgovarja do višine vrednosti zapuščine.to zahteva skrbnik .zadržanje zastaranja za ves čas.gre za omejitev po 128. Država mora poravnati dolgove zapustnika.če to zahteva država To opravi notar. ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti . ki je pretekel po zapustnikovi smrti = v korist njegovega pravnega naslednika . PRIDOBITEV DEDIŠČINE IN ODPOVED DEDIŠČINI Pogoji/uvedba dedovanja: a) smrt zapustnika: zapustnik umre ali pa je s sodno odločbo proglašen za mrtvega b) obstajati mora premoženje/zapuščina: ki je predmet dedovanja. Pri prehodu zapuščine v državno lastnino ne gre za dedovanje. ko: . ki presegajo to vrednost. ko je prešla zapuščina brez dediča v državno lastnino ima pravico zahtevati.tudi. zato zanjo tudi ne velja določba. nezazidana stavbna zemljišča se izroči Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. volilojemniki. Kmetijska zemljišča. njemu pripadajoči del. upniki . čl. Glede časa v katerem upniki lahko terjajo poplačilo dolga se uporabljajo določbe OZ => zastaranje terjatev: . Glede vrstnega reda poplačila (upnikov) dolgov zapuščine.način poplačila upnikov v primeru prezadolžene zapuščine Popis in cenitev zapuščine ureja 184. ki se je odpovedal dediščini ne odgovarja za zapustnikove dolgove.začne teči prvi dan po dnevu. čl. ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev obveznosti Dedič. ki je potekel v korist zapustnika in čas.v zastaranje se všteva čas. Vložiti mora tožbo v roku – 141.

Do smrti zapustnika domnevni bodoči dediči s pričakovano bodočo dediščino ne morejo razpolagati: . kot da je ni nikoli pridobil. uro. a)SMRT ZAPUSTNIKA Razglasitev pogrešanca za mrtvega Nepravdni postopek + postopek dokazovanja smrti: . Za smrt se šteje dejanska/fizična smrt! Naše pravo ne pozna več instituta civilne/pravne smrti (odvzem oz.Odpoved pričakovane dediščine nima pravnega učinka. da bodo dedovali.Pogodba o dediščini . ki lahko razpolagajo s svojimi pavicami Potencialni dediči imajo le upanje.Pogrešani osebi nepravdno sodišče postavi skrbnika . da je umrl . Z upanjem pa se ne da razpolagati. ne samo zatrjevana. ko je sklep postal pravnomočen. ki jih ZD veže na trenutek smrti: . vojne.c) obstajati morajo dediči d) pravni naslov za dedovanje e) dedič mora biti dedno sposoben in ne sme biti dedno nevreden Pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. če se zgodi pred uvedbo dedovanja – izjema so zapustnikovi potomci. Postopek: .Če tri mesece od objave oklica ni glasu o tej osebi ali je nihče ne vidi. Dediščini se lahko odpove in velja. da poda predlog . če pa ni nedvomno izkazan. ko je odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega postala pravnomočna.Objavi se oklic v UL . Če so podani nastopi dedovanje. zasliši priče in se odloči ali bo začelo postopek . da ga umrli ni preživel .V odločbi o dokazu smrti navede sodišče dokazani dan smrti. razglasitev pogrešanega za mrtvega je osnovni pogoj dedovanja. dedič pridobi dediščino ipso iure.Izpiskom iz matične knjige umrlih . pa navede dan za katerega je ugotovljeno.V matično knjigo se navede mesec.V sklepu o razglasitvi pogrešanega za mrtvega mora sodišče navesti dan. Ti pogoji veljajo za dedovanje v pravnotehničnem smislu – univerzalna sukcesija. ki jih vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Za uvedbo dedovanja je pomemben točen čas smrti: .Zapuščina – premoženje. ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti 31 .5 let se ne javi . in v netehničnem smislu – volilo. eno leto po prenehanju vojne Kot dan uvedbe dedovanja se šteje dan.Druga dokazila iz postopka dokazovanja smrti po predpisih o razglasitvi pogrešancev za mrtve – odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega – postavi se domneva smrti.Verjetno je. leto in ura smrti . dedič). Dokazujemo jo z: .Starost pogrešane osebe nad 70 let . nesreče – če se ne javi 6 mesecev oz. ki ima enake pravne posledice kot dejanska smrt . trajna izguba pravne sposobnosti) kot pogoja za uvedbo dedovanja. sliši. in sicer tako. Pravne posledice.Izredna stanja. jo sodišče lahko proglasi za mrtvo Zapustnikova smrt oz.Sproži ga lahko tisti.Odtujevati pričakovano dediščino . ki naj velja za čas smrti – če ni naveden velja kot čas smrti dan.Nepravdno sodišče razišče primer.Dokazila o dokazovanju smrti. Smrt mora biti dokazana. ki ima pravni interes (npr.

Po stanju v trenutku zapustnikove smrti se določa krajevna pristojnost zapuščinskega sodišča (stalno prebivališče zapustnika v trenutku smrti ODPOVED DEDOVANJU – ni mogoče. ki je popolnoma poslovno sposoben). da je potomec preživel prednika. 2) PRAVNA OSEBA Če ob smrti zapustnika obstaja. ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami v sporazumu s prednikom se lahko odpove dediščini. ga bo pa imel v trenutku smrti . dokler ne nastopi smrt zapustnika. dokazati. umre v istem dogodku in se ne da ugotoviti točen čas njihove smrti oz. da je do take dedne pogodbe upravičen le potomec in ne tudi zakonski partner *odpoved v korist določenemu dediču ni odpoved dediščine.Ratio legis te izjeme: ponavadi je odplačne narave – od zapustnika dobi nekaj že za časa njegovega življenja . zajokati) – v tem primeru je dedič od trenutka zapustnikove smrti. člen ZD. Če se rodi mrtev. 5 let. ki nima zapuščine ni zapustnik c)OBSTOJ DEDIČEV Dedič je vsak pravni subjekt => 1) FIZIČNA OSEBA Če ob uvedbi dedovanja živi. ki bi lahko medsebojno. ki je bil ob zapustnikovi smrti že spočet.Ustavna odločba je določila. Nasciturus iam pro nato habetur quoties de commodis eis agitur – 125/2. ki je izpodbojna – oseba. ki ga zapustnik nima sedaj. zaporedje smrti – po našem pravu velja. ZD komorience ne omenja.- Dediči/volilojemniki so lahko le osebe. DEDNA POGODBA V NEGATIVNEM SMISLU . da se rodi živ (mora zadihati. Ta možnost je podana le pri oporočnem dedovanju. dedovale.Razpolaga se s premoženjem. pač pa odstop dednega deleža b)OBSTOJ ZAPUŠČINE = predmet dedovanja. če ni s tem sporazumom ali kasnejšim sporazumom drugače določeno. velja kakor. Se je pa rodil v času 300 dni po njegovi smrti. Izjema je 137/2. s pogojem. Ratio legis: korist otroka. ki sta lahko skupaj lastnika zaščitene kmetije obstaja domneva. da nikoli ni bil dedič. ki obstajajo v trenutku zapustnikove smrti.Načeloma se dedne pogodbe ne dopuščajo. uveljavljanje drugih dednopravnih zahtevkov. ki ga bo zapustnik dobil čez npr. ki ima pravni interes lahko izpodbija to domnevo in mora svoje trditve o tem. ki se je odpovedal. Izjema: analogija z nasciturusom: lahko deduje na podlagi oporoke tudi. člen ZD – potomec (po katerikoli stopnji. Nasciturus velja za rojenega. dobitka na lotu. Izjema: otrok. ki bi mu šla po prednikovi smrti. Izjema: nasciturus. da umreta istočasno in. če še ni vpisan v sodni register in nima pravne subjektivitete in izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev in je v postopku ustanavljanja Vprašanje KOMORIENCE – dve ali več oseb. d)DEDNI NASLOV 32 . ker se želi ohraniti voljo in svobodo testiranja do zapustnikove smrti . na to vprašanje odgovarja sodna praksa in teorija ZDKG – ko v istem postopku umreta prednik in potomec. je živa. oseba. da je ena oseba umrla prej. S tem se odpove tudi npr. a še ni rojen. ena po drugi. pravna oseba v ustvarjanju Dediči/volilojemniku v trenutku zapustnikove smrti ne smejo biti nevredni in morajo biti dedno sposobni Z dnem smrti začnejo teči roki za podajanje dednih izjav Z dnem smrti začnejo teči roki za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino. Ta domneva velja za vse dediče ne samo za zapustnikove potomce. da med njimi ni moglo priti do pravnega nasledstva (za vsako izmed njih se posebej uvede dedovanje) – domneva. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega.

ki mu pomaga ali ga napeljuje .Tujci – samo ob pogoju vzajemnosti. nepreklicni pravni posel. ki onemogoča osebi. ki so blizu zapustniku. da bi se izpolnila zapustnikova poslednja volja – oporoko je skrila. s katerim se zapustnik zaveže. ker so pogodbe nepreklicne in si torej ne more premisliti. samo pri oporočnem dedovanju. Oporoka ima prednost pred zakonom kot dednim naslovom – zakonito dedovanje ne pride v poštev. dve pravni podlagi za dedovanje: 1) DEDOVANJE PO ZAKONU Je zakonito dedovanje. ki se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika – tisti. silo ali grožnjo ga pripravi do tega.Vsaka fizična oseba.Kdor je hotel zapustniku s silo ali grožnjo preprečiti. ki zapustniku ni nudil potrebne pomoči.Tisti. pomočnik in napeljevalec.Oporočni dedič je dedno nevreden . da za primer smrti zapušča svoje premoženje ali premoženjski predmet sopogodbeniku ali drugi osebi) – naš ZD takega dednega naslova ne pozna.Oporočni dedič umre pred zapustnikom . če posamična oporočna določila niso veljavna) . Če je bilo dejanje storjeno v silobranu. otroci – starši. če je mogoče uporabiti oporoko (namen = da pride do drugačnega dedovanja. člen ZD DEDNA NEVREDNOST – 126. ki je z naklepom vzel ali poskušal vzeti življenje zapustniku.Pravna oseba. Kdaj pride do dedovanja po zakonu? . za nekaj v prihodnosti. ki je zanemaril svojo zakonito dolžnost preživljati zapustnika in tisti. Grožnja ali sila je lahko usmerjena tudi nasproti osebam. da se rodi živa . pod pogoje. reciproteta – če so v državi tujca tudi državljani RS dedno sposobni – 6. ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: . Sila ali grožnja mora izhajati od osebe. skrajni sili ne gre za dedno nevrednost . Imamo tri pogoje. uničila ali ponaredila. Zapustnik lahko dediču izrecno oprosti to zavržno ravnanje. da bi dedovala za zapustnikom.Po ZD imamo dva pravna naslova oz. ki je živa ob smrti zapustnika oz. da bi svobodno napravil oporoko oz. člen ZD – sposobnost pridobiti zapustnikove premoženjske pravice in obveznosti.Oporoka ni veljavna (delno dedovanje po oporoki. kot je določil zakon) Možno je dedovanje delno po oporoki in delno po zakonu.Oporočni dedič se odpove dediščini in za tak primer mu zapustnik v oporoki ni postavil substituta e)DEDNA SPOSOBNOST IN NEOBSTOJ DEDNE NEVREDNOSTI DEDNA SPOSOBNOST – 125. da je napravil ali preklical oporoko oz.V oporoki ni postavljen dedič . ker je do zapustnika zavržno ravnala in zaradi česar si ne more zaslužiti dedovanja. člen ZD – institut. Dedno sposobna je: . Opustitev dolžnosti preživljanja – kjer gre za zakonito dolžnost preživljanja (zakonci. sostorilstvu osebe. tudi sostorilec. Dediče določi zapustnik v oporoki = je enostranski. ki na bi dedovala oz. ki naj bi dedovala. Zaveže se za nekaj za kar sploh ne ve ali bo imel. zunajzakonski partnerji). 2) DEDOVANJE PO OPOROKI Je oporočno dedovanje. . preklicni. tretje osebe ob pomoči.Ni oporoke . Dedno nevreden je tisti.ogrožen je obstoj preživljanca 33 .Tisti. izrazil poslednjo voljo – z zvijačo. ki je sicer dedno sposobna. pastorki. spočeta.Tisti. da tega ni storil. s katerim zapustnik razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. strogo oblični pravni posel. če ni s posebnimi predpisi določeno kaj drugega . Dedič izhaja iz kroga oseb. Zavržna ravnanja/razmerja: . V primerjalnem pravu so dedni naslov tudi dedne pogodbe (dvostranski. ki jih glede na razmerje z zapustnikom določa zakon kot potencialne dediče. Kakšno je bilo dejansko zanemarjanje mora presoditi sodišče. ki je hotel preprečiti. ki ta dejanja naredi in tudi tisti.

da dejanje odpusti (izrecno ali s konkludentnimi dejanji) . ko je bil v neposredni življenjski nevarnosti.Oseba. da ta oseba. Dedovanje denacionaliziranega premoženja je podobno sistemu ležeče zapuščine – dedovanje se uvede. da ne bo preživljala zapustnika. V vmesnem času ima zapuščina naravo ležeče zapuščine. tudi potomci se odpovejo. bo ta eksistencialno ogrožen . le pri zakonitem dedovanju. Substitut je oseba. zapuščina se pa prenese s pravnomočnim sklepom o denacionalizaciji. V Avstriji: sistem ležeče zapuščine: v trenutku delacije je dediščina dediču samo ponujena. da se odpoveduje samo v svojem imenu velja. ki naj deduje. nima potomce. da bi se izognil obsodbi za hujše kaznivo dejanje« . da se šteje. ta sovpada s trenutkom sprejema dediščine – AKVIZICIJA – akvizicija nastopi v trenutku delacije.oseba. ki je v hudi nevarnosti (življenje. da se odpoveduje tudi v imenu lastnih potomcev. Če dedič izrecno ne izjavi.na nevrednost pazi sodišče po uradni dolžnosti. sploh ni dedovala. Zakoniti dedič – odpovedal se je v svojem imenu => na podlagi vstopne pravice dedujejo njegovi potomci Odpovedal se je za vse.dedič je dejansko bil zmožen nuditi preživljanje pa tega zavestno ni hotel Opustitev dolžne pomoči – povzeto po tovrstnem kaznivem dejanju – opustitev pomoči osebi. Potencialni dedič je zapustnika pustil v okoliščinah. zdravje).pravni položaj dedno nevredne osebe je. da bo tu stalno prebival. ne more dobiti nobene koristi od zapuščine . Do leta 1994 je obstajal še en razlog nevrednosti t. da bi to lahko storil brez nevarnosti za svoje zdravje/življenje ali koga drugega. Izjema: če oporočitelj v oporoki določi substituta. da se dediščini odpovejo. nujni dedič. Izjema: če gre za nevrednost zaradi opustitve preživljanja in dajanja pomoči – nevrednost uveljavlja oseba. Taka ureditev je sporna in se kritizira. ki so škodljive za življenje in zdravje zapustnika in mu ni pomagal.to je razveljavilo Ustavno sodišče: dedič naj poskrbi za svoje interese z drugimi sredstvi.j. Pravna posledica odpovedi dedovanja je.dedič izključi od dedovanja tiste. kljub temu. Trenutek uvedbe dedovanja se imenuje DELACIJA. ko je bil izdan sklep o dedovanju.je relativna nesposobnost dedovanja . Če postane dedno nevreden oporočni dedič – ni vstopne pravice – nastopi zakonito dedovanje (če zapustnik ni določil substituta) - Če je izpolnjenih vseh pet temeljnih pogojev pride do uvedbe dedovanja v trenutku zapustnikove smrti = dedovanje ipso iure. potomci so nevredni => v tem primeru se njegov dedni delež razdeli med ostale sodediče.nanaša se le na tistega. ki je dedno nevredna ne more dedovati niti po zakonu niti po oporoki. ne more biti volilojemnik. če se je dedič vrnil v državo do zapustnikove smrti z namenom. ki je bila dolžna preživljati se je zavedala. se odpove. kot da bi umrla pred zapustnikom – dedujejo otroci na podlagi vstopne pravice.nevrednost se ne naša na potomce nevrednega – šteje se kot da je nevredni umrl pred zapustnikom . »pobeg dediča iz države. Dedna nevrednost ni nastopila. DEDNA NEVREDNOST . je prisojena dediču – akvizicija. da v primeru. ker naj bi bila na ta način izničena vstopna pravica . če postavljeni dedič ne more oz. Akvizicija in delacija časovno ne sovpadata. ki se je pregrešil zoper zapustnika . ki ima pravni interes . Vse do konca zapuščinske obravnave imajo dediči možnost (pravico).zapustnik se lahko odloči.PRAVNE POSLEDICE: . Usoda njegovega dednega deleža je odvisna od tega ali je: Oporočni dedič – zapuščina preide na zakonite dediče. Če dedič sprejme s posebnim institutom. Njegov dedni delež priraste dednim deležem sodedičev (v razmerju z njihovimi dednimi deleži) = akrescenca/prirast 34 . ki bi lahko dedovali na podlag vstopne pravice – o tem mora odločiti zapustnik in ne dedič => dedovanje na podlagi vstopne pravice = iure propria.

Ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče kot sestavni del njegove zapuščine. Izpolnjevati mora določene pogoje: . da odpovedujoči ni nikoli postal dedič. Pri nas ne velja.določba je rezultat nezadostno omejevane roditeljske pravice . Če so otroci mladoletni.oporočni dedič: o dedni delež gre zakonitim dedičem o razen. Je prehod dedičeve pravice odpovedati se dediščini na njegove dediče. Dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka – se ni odpovedal dediščini => pravica odpovedati se dediščini preide na njegove dediče. Pravica. da se zakoniti dedni red spremeni le. kot da je umrl pred zapustnikom o njegov delež dedujejo njegovi potomci na podlagi vstopne pravice o če potomcev ni ali nočejo dedovati pride do akrescence 35 . Lahko jo poda dedič do konca zapuščinske obravnave. ki se je dediščini odpovedal in za njegove potomce. bremeni . za domnevno odpoved ni potrebna dovolitev CSD (133/2 ZD). pred zapuščinskim sodiščem ali drugim okrajnim sodiščem .lahko jo izpodbijamo zaradi zmote. Trenutek uvedbe dedovanja (delacija) sovpada s trenutkom pridobitve dediščine (akvizicija). sile DEDNA TRANSMISIJA (134.ne more biti delna.Dediči pridobijo dediščino IPSO IURE. . da izjavijo. IZJAVA O ODPOVEDI DEDIŠČINI Dediščini se ne more odpovedati oseba. da dediščino sprejme. čl. akrescenca) . ali pogojevana z rokom ali pogojem. Izjava velja za dediča.izjava mora biti podana v določeni obliki. je ena od upravičenj njegove dedne pravice. da osebe poklicane k dedovanju. če izjavi izrecno.oseba. ki velja za potomce je večji premik v premoženju otroka – po 111. ko izrecno izjavi. Za njegove potomce ne velja. ZZZDR je potrebno soglasje CSD. da se odpove dediščini. dediščino sprejemajo. čl. da se ji odpoveduje v svojem imenu. ki poda izjavo mora biti popolnoma poslovno sposobna (lahko tudi delna poslovna sposobnost + soglasje staršev/skrbnika + organa socialnega varstva) . da dediščine ne sprejemajo. Usoda prostega dednega deleža je odvisna od tega ali je odpoved dal: . PRAVNA POSLEDICA ODPOVEDI DEDIŠČINI (133/4 ZD) Šteje se kakor. neodvisno od pravice prednika – morali bi dedovati neodvisno od volje prednika o tudi ni v skladu z načelom. če je bila volja oporočitelja drugačna (substitucija. če je nedvoumno taka zapustnikova volja DEDNA IZJAVA – izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine Je enostranski pravni posel inter vivos. Primer: starši se odpovedo dediščini mladoletnih otrok kot njihovi zakoniti zastopniki => ne gre za vstopno pravico otrok. Za pridobitev ni potrebno nikakršno njihovo ravnanje => ni jim treba izjaviti. da volja prednika lahko izniči učinkovanje vstopne pravice ni v skladu z načelom.zakoniti dedič: o ravna se tako. je dedovanje pravice odpovedati se dediščini. se ji odpovedujejo. dokler sodišče ne izda sklepa o dedovanju. Med delacijo in akvizicija nastane prehodno obdobje – ležeča zapuščina – hereditas iacens. da sprejemajo dediščino.odpoved. da dedujejo potomci na podlagi vstopne pravice iure proprio – po svojem pravu. ZD) Institut.je nepreklicna – ni je mogoče spremeniti . ki je vezan na sistem ipso iure pridobitve dediščine. Velja domneva. grožnje. ki je s premoženjem že razpolagala. . To domnevo lahko izpodbijejo s tem. Sistem sprejemanja dediščine: dedič pridobi dediščino samo. Umrli dedič je postal dedič v trenutku smrti zapustnika.Argumenti proti: o možnost.

da prepustijo upravljanje dediščine posebnemu upravitelju.sodediči medsebojno jamčijo za skrite fizične napake stvari. ki vlada od zapustnikove smrti pa do konca zapuščinske obravnave glede tega ali bo poklicani postal dedič ali ne lahko le ta odpravi s tem. si sodediči pomagajo tako.v vseh primerih. Ko je skrbnik postavljen dediči izgubijo upravljanje z dediščino. V trenutku zapustnikove smrti med sodediči nastane glede dediščine skupnost. da poda izjavo o sprejemu dediščine (izrecno ali molče – npr.če so dediči neznani: o ne ve se ali je kaj dedičev o ni znano prebivališče dedičev . t. Subjekt dediščine so dediči kot enota. Ta traja praviloma dokler dediščine med seboj ne razdelijo.opravlja funkcijo.Negotovost. Dotlej dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno.če zahtevajo dediči pride do kolacije – načelo enakega obravnavanja sodedičev .skrbi za zapuščino v korist dediča oz. ki predstavlja njegov dedni delež PRENEHANJE SKUPNOSTI SODEDIČEV – z delitvijo dediščine . Imamo dva primera: . osebe. Z njo se dedič odpoveduje pravici odpovedati se dediščini.sodišče postavi na predlog sodedičev upravitelja zapuščine . ki sestavljajo zapuščino. kadar je to potrebno o dediči ne morejo/nočejo skrbeti za zapuščino o če je potrebno. da bo po delitvi dediščinske skupnosti izročil predmet zapuščine. Dejanja upravljanja dediči izvršujejo skupno in soglasno.zastopa prave dediče. vsak sodedič pa v določeni meri razpolaga s svojim dednim deležem. za pravne napake ter evikcijo . Za posle redne in izredne uprave se zahteva soglasje vseh.j.če gre za terjatev jamčijo za njen obstoj in izterljivost 36 . če razpolaga z zapuščino). če ob prehodu zapuščine na dediče nastanejo težave. svoj položaj sodediča .tretji osebi: zaveže se ji.na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju preidejo vsa upravičenja na dediče . ki bi jo sicer opravljali dediči skupno . ker deleži niso določeni – deljena je samo dedna pravica. ki lahko postavi drugega skrbnika.zastopa dediče v razmerjih. Njegova funkcija preneha. ko preneha razlog iz katerega je bil postavljen: . da se uredijo pravice in obveznosti.zapuščina postane družbena lastnika => ni dedičev SODEDIČI Po istem zapustniku deduje več oseb. ZAČASNI SKRBNIK ZAPUŠČINE (131. Vsak sodedič lahko pod določenimi pogoji razpolaga s svojim dednim deležem  ne more razpolagati z deležem na posameznih zapuščinskih stvareh. ki zadevajo zapuščino Postavi ga zapuščinsko sodišče in o tem obvesti socialno varstvo. če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine. Gre za skupno lastnino – vsem dedičem skupaj gredo pravice in obveznosti. čl. ZD) Postaviti ga je treba.sodediču: nanj prenese svojo dedno pravico. Sodedič lahko pred delitvijo dediščine odstopi svoj dedni delež: . To velja za razpolaganje z dediščino kot celoto in za razpolaganje s posamičnimi stvarmi dediščine in pravicami (stvarnimi in obligacijskimi).izpeljejo jo lahko sami sodediči ali pa jo izvede sodišče . ki se tičejo konkretne zapuščine . Socialno varstvo lahko tudi samo neposredno postavi skrbnika. v korist vseh kot celote . Začasni skrbnik: . Izjemoma lahko dedič deluje sam. Če ni izvršitelja oporoke. ki bodo v sklepu za dedovanje ugotovljeni kot dediči Ima status skrbnika za posebne primere – zanj veljajo tudi določbe ZZZDR.

zahteva plačilo od nekaterih ali vseh dedičev po deležih. Sklep o dedovanju/volilu – je pravnomočna odločba zapuščinskega sodišča. ki presegajo to vrednost. ki jih določa sam.gre do višine vrednosti podedovanega premoženja . ko je sklep izdan se lahko pravice do zapuščine = dednopravni zahtevki uveljavljajo samo v pravdi.dedič je dolžan poplačati vsakemu upniku. zapuščina določi od dedičevega premoženja – separatio bonorum. Namenjen je varstvu in uveljavljanju pravic do zapuščine predvsem dedne pravice. ZD – primeri. Odgovornost dediča je omejena: . da postanejo solastniki posamičnih zapuščinskih stvari v sorazmerju s svojimi dednimi deleži do prenehanja skupnosti dedičev pride ipso facto. To bi vplivalo na obstoječi sistem dedovanja. V notranjem razmerju – razmerju med sodediči se dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži. da deduje več sodedičev so nerazdelno solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove.odgovarja dedič s celotnim svojim premoženjem (podedovanim in lastnim) – pro viribus nered itatis. To bi morali omogočiti že za časa življenja fizične osebe. Pravdni in upravni postopek sta v pomoč pri odločanju v zapuščinskem postopku. Dolgovi. Naše pravo ne pozna neomejene odgovornosti – ultra vires hereditetis. Pri poplačilu zapustnikovih dolgov je treba uporabiti splošna pravila civilnega prava: . če bi bili s popolnim poplačilom posameznega upnika oškodovani drugi upniki zapustnika. č. kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov. Morebitna pravna uvedba stečaja privede do enakega obravnavanja zapustnikovih upnikov. PROCESNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Zapuščinski postopek – pri nas poteka v nepravdnem postopku. 37 . Naše pravo ne pozna instituta convocatium creditorum = dedič odgovarja v višini podedovanega premoženja tudi. ko zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranko na pravdo ali upravni postopke.po načelu prior tempore potior iure Ta dolžnost obstaja dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine – za dolgove. oporočni in nujni) oz. če ni v oporoki določeno drugače. ki niso poplačani ne ugasnejo. Če je dedič upniku plačal več kot odpade nanj dolga glede na njegov dedni delež lahko zahteva povračilo od sodedičev. ampak postanejo naturalna obligacija. 210. Dedič ne more izročiti zapuščine zapustnikovim upnikom namesto poplačila terjatev (izročitev iure crediti). Samo iz zapuščine se poplačajo dolgovi zlasti tedaj. Dediči odgovarjajo tudi tedaj. ko se zapuščina kot celota znajde v rokah ene osebe O D DG O V O R N O S T Z A Z A P U S T N I K O V E DOLGOVE Zanje odgovarjajo predvsem dediči (zakoniti.- - delitev je lahko: o fizična o civilna: en dedič prevzame zapuščino ali del zapuščine in drugim sodedičem izplača vrednost njihovih dednih deležev denarju o solastništvo: dediči se dogovorijo. država (zapuščina brez dediča). Po tem. da bi se rešilo sporno dejansko vprašanje od katerega je odvisna odločba v zapuščinskem postopku. kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izključil. Vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža ne glede na to ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. ki to zahteva zapustnikov dolg v celoti . Zapustnikov upnik lahko terja plačilo dolga od kateregakoli sodediča samo do višine vrednosti njegovega dednega deleža oz. Ni mogoče izpeljati stečaja – konkurza o zapuščini. V primeru. dedič ne odgovarja.

Zapuščinska obravnava 38 .druge osebe. ki je pravilo v pravdnem postopku.I.takoj. ko sodišče izve. da je nekdo umrl ali je razglašen za mrtvega (164 ZD) . ki jim je nekaj naloženo o upniki zapustnika.Zapuščinskega postopka ni mogoče ponovno uvesti niti obnoviti.sklep o dedovanju .dediči . Izda se na podlagi vseh predlaganih dokazov strank in sodišča. ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku.II.…) o na ozemlju RS je pristojno SLO sodišče o na ozemlju druge države je SLO sodišče pristojno. da so v času zapustnikove smrti obstajala dejstva za katera zapuščinsko sodišče ni vedelo in jih zato ni moglo ugotoviti. Prepovedana je prorogatio fori – stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti sodišča. Glede: . samo če po pravu države v kateri so premičnine ni pristojen njen organ oz. Postopek se uvede po uradni dolžnosti: . ki jo izda zapuščinsko sodišče. je sklep o dedovanju ne veže.ne glede na višino vrednosti zapuščine Funkcionalna pristojnost Vse odločbe med postopkom izda sodnik posameznik. begunca.nepremičnin.poseben sklep o volilu Je odločba. ki ležijo v SLO – izključna pristojnost SLO sodišča .nepremičnin. uporablja se Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (jurisdikcija za obravnavanje zapuščine njenega državljana. ki zahtevajo ločitev zapuščine od zapustnika Sklep . če ta noče obravnavat zapuščine Stvarna pristojnost ZD jo določa posredno: .glede premičnin: o ZD o tem ne govori. stopnja: Višja sodišča . ki ležijo v drugi državi – SLO sodišče je pristojno. samo če po zakonu tuje države ni pristojno tuje sodišče . Stranke zapuščinskega postopka . Ne velja neposrednost. Če uveljavlja kakšno pravico do dediščine oseba. Krajevna pristojnost Določa se po stalnem ali začasnem prebivališču zapustnika v času smrti.postopek se uvede tudi na predlog strank – zlasti dedičev Subsidiarna uporaba pravil pravdnega postopka – v zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka.volilojemniki . Sodišče je dolžno paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost ves čas postopka. osebe brez državljanstva. če ZD ne določa drugače. Pristojnost ZD ureja samo razmejitev pristojnosti med domačim in tujim zapuščinskim sodstvom in krajevno pristojnost sodišča. Tudi če se ugotovi po končanem zapuščinskem postopku. ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine – uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja o tisti. stopnja: okrajna sodišča .

zahtevana izločitev premoženjske mase iz zapuščine) . ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (samo. če so dediči neznani ali imajo neznano prebivališče . da se opravi zapuščinska obravnava Sodišče razpiše narok na katerega povabi prizadete stranke: . Vrhovno sodišče jo zavrača => določb ZPP subsidiarno ni mogoče uporabiti glede izrednih pravnih sredstev => v nepravdnih postopkih (zapuščinski postopek) revizija ni dovoljena.umrli ni zapustil premoženja .osebe.sporna dejanska vprašanja in v določenih primerih. Objavi se na sodni deski in UL.osebe poklicane k dedovanju po oporoki/zakonu .sporna pravna vprašanja: spor praviloma reši zapuščinsko sodišče samo . ki imajo pravico izločitve premoženjske mase iz zapuščine Oklicni (ediktalni) postopek: . Stranke.Odpade. dediči pa ne zahtevajo .kdo so zapustnikovi dediči . ki ne izvirajo iz dedne pravice (npr. določeno pravico do zapuščine v trenutku zapustnikove smrti. Vsebina sklepa: sodišče ugotovi: . Če se neznani dediči ne javijo v enem letu. ki so obravnavanje zapuščinskega postopka prejudicialna vprašanja Sklep o dedovanju je ugotovitvena ali deklaratorna odločba.dednopravni zahtevki. volilojemnike oz. za druge upravičene osebe.izredno pravno sredstvo: zahteva za varstvo zakonitosti.pravice do volila . da imajo pravico do dediščine naj priglasijo svoj zahtevek sodišču v enem letu od objave oklica.je umrli zapustil samo premično premoženje.redno pravno sredstvo: pritožba (suspenzivni in devolutivni učinek) .velikosti dednega deleža . da je postala zapuščina brez dediča državna lastnina Zapuščinska obravnava rešuje vprašanja: . ki mislijo.obnova zapuščinskega postopka ni mogoča => če so podani pogoji za obnovo po ZPP lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju.če sodišče ne ve ali je kaj dedičev.tiste. ko gre za sporna pravna vprašanja: zapuščinsko sodišče napoti stranki naj rešijo spor v pravdi ali upravnem postopku. Ne vsebuje izpolnitvenega ali dajatvenega izreka. ki jim je bila naklonjena korist .katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino .osebe. če: . pravico do volila oz. sodišče s sklepom razglasi.ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje za katero sodišče ob izdaji sklepa ni vedelo.katere pravice iz zapuščine gredo dedičem. ki jih veže pravnomočen sklep o dedovanju so: . Z njim se razglasi za dediče. volilojemnikom in drugim osebam Pravna sredstva: . Gre za reševanje vprašanj. ki so dobile dedno pravico. če je njihova pravica dednopravne narave).sodišče z oklicem povabi osebe. ki jo lahko vloži le javni tožilec . razen če zakon določa drugače – ZD je ne predvideva.dedne pravice . če jim ni po zakonu priznana pravica do uveljavljanja svojega zahtevka v pravdi Izjema = dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa: . da sodi v zapuščino o ne opravi se nova zapuščinska obravnava o sodišče to premoženje razporedi z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju 39 . Sredstva na podlagi katerega bi prišlo do odločanja Vrhovnega sodišča o zapletenih vprašanjih zapuščinskih zadev – enotnejša uporaba prava v RS.

njegovemu dednemu deležu ustrezajoči del zapuščinskih predmetov. Dedna pravica pa se lahko izjemoma uveljavlja tudi v pravdi.kadar je toženec posestnik zapuščinskih predmetov in svoje posesti ne opira na dedno pravico => obstaja posestno varstvo . ZD je ne ureja. da nima dedne pravice. če gre za sodediče. svoje pretenzije na dedno pravico ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku: . da obstaja pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič od posestnika zapuščine in predpisuje roke za zastaranje te pravice (141. da obstajajo razlogi za obnovo postopka Dediščinska tožba = hereditas petitio = pravno sredstvo s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi.da je on dedič ali sodedič – ugotovitveni zahtevek .posestnik stvari iz zapuščine opira svojo posest na singularni pravni naslov. da ima močnejšo pravico od tiste na katero toženec opira svojo posest zapuščinskih predmetov .sodišče je odločalo vendar ni upoštevalo.poteka rokov sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti . del zapuščine ali posamičen predmet od osebe. Lahko se postavi samo ugotovitveni zahtevek. čl. če je na novo odkrito zapustnikovo premoženje nekaj kar ni kmetija oz. npr. ki misli. ki trdi. ni moglo upoštevati vseh relevantnih dejstev o ni upoštevalo oporoke. po uradni dolžnosti se opravi zapuščinska obravnava. ko je bil toženec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedič.potek roka ima za posledico izgubo tožbenega zahtevka – ne pomeni izgubo dedne pravice – ni prekluzije . Gre za dve zapuščinski masi. da ima toženec v posesti samo eno stvar iz zapuščine).ZDKG 40 .da ima toženec zapuščinske predmete v posesti. ki jih ima v posesti oz. če bi imel od tega kaj koristi.naj tožencu naloži. ker zanjo ni vedelo o se izkaže.dediščinska tožba kot ugotovitvena tožba ne zastara Kdaj dediščinska tožba ne pride v poštev? . Potrebna bo nova obravnava..- - to ne velja glede zaščitene kmetije. ZD) Tožnik kot dedič (iz naslova zatrjevane dedne pravice – titulo universali) zahteva zapuščino. ki se šteje tudi za dediča – possesor pro hedere Dediščinsko tožbo se uporablja predvsem. ki jih ima – dajatveni zahtevek Tožba mora vsebovati oba zahtevka (tudi v primeru. Določa. da ima to zapuščinsko premoženje ali predmete zapuščine v posesti na temelju svoje dedne pravice. če: o je prej ni bilo o najdeno premoženje sestavljajo nepremičnine o na zahtevo prizadetih oseb. dejansko pa to ni.sodišče ni odločalo o zahtevku (samo premično premoženje) .da ima dedno pravico oz. Tožnik mora dokazati: . Zastaranje dediščinske tožbe: . sklicujoč se na dedno pravico Tožnik zahteva naj sodišče ugotovi: . ki se obravnavata po različnih merilih. Kadar oseba. kadar najdeno premoženje sestavljajo tudi samo premičnine novi dedič se napoti na pravdo!!! o Dediščinska tožba Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek. naj mu izroči zapuščinske predmete. ne spada v kmetijo. kupna pogodba z zapustnikom DEDOVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV .

ki ga preveč ne obremenjujejo .Lastništva: o v lasti ene fizične osebe 41 . ki prevzame kmetijo ostane na kmetiji.uveljavlja se načelo pravičnosti – zmanjševanje ogrožanja eksistencialnega položaja dediča .vzpostavljeno je razlikovanje na temelju posebnosti dejanskega položaja.dediču se omogoča prevzem kmetije pod pogoji. ki mu omogoča opravljati kmetijsko.preprečitev drobitve zaščitenih kmetij . gozdarsko in dopolnilne dejavnosti ma kmetiji v obsegu. gozdovi. da prevzame kmetijo pod pogoji. Socialna funkcija Omogoča eksistenco določenih kategorij ljudi: . gospodarska in stanovanjska poslopja s funkcionalnimi zemljišči  kmetijski inventar – kmetijske priprave.ustvarjanje možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske. potrebnimi za eksistenco. ki izpolnjuje posebne pogoje glede: . članstva  o tem katera kmetija ima status zaščitene kmetije odloča upravna enota po uradni dolžnosti. ki jo sestavljajo samo gozdovi o v kmetijo spadajo:  nepremičnine – kmetijska zemljišča.dediču kmetije omogoča prevzeti kmetijo pod določenimi pogoji. Status se zaznamuje v zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru.velikosti: o srednje velike: min 5.načelo nedeljivosti kmetij ob dedovanju o kmetijo praviloma deduje samo en dedič o izjemoma več dedičev . .prepoved delitve kmetij . max 100ha primerljive površine o osnova za primerjanje: 1ha njiv in vrtov o po izrecni zakonski določbi ne more dobiti statusa zaščitene kmetije tista kmetija. socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij NAČELA: . ki ga upoštevajo tudi druge pravne ureditve NAMEN je: . orodje.dediču naj se omogoči. tako da je zagotovljena njena socialna. Ekološka funkcija Dedič. živina  predmeti za opravljanje s kmetijstvom povezane dejavnosti  služnosti. ki ga preveč ne obremenjujejo PREDMET DEDOVANJA So zaščitene kmetije – kmetija.  podlaga za ekosocialni tip kmetijstva in omejena poseljenost prostora S posebno ureditvijo ni prizadeto ustavno načelo enakosti pred zakonom: . ki ga preveč ne obremenjujejo  omejena je svoboda oporočnega razpolaganja o LP in oporočno razpolaganje se uresničujeta skladno z namenom stvari in splošnim interesom opredeljenim v agrarni politiki države Ekonomska funkcija Onemogočena je drobitev srednje velikih kmetij  ohrani se kmetijsko – gozdarska gospodarska celota => smotrno gospodarjenje in konkurenčna sposobnost na trgu s kmetijskimi proizvodi. pravice. Zagotavljanje načina pridobivanja in uživanja lastnine.Ohranjanje bivanjske kulture. ekonomska in ekološka funkcija.

Tri pripadnostni položaji: Prvi pripadnostni položaj: .če konkurirajo osebe. njegovega potomca  izražanje ni v redu – kmetija ni stvar – govoriti moramo o skupni lastnini. ki so usposobljene za druge dejavnosti. imajo prednost pri dedovanju njegovi sorodniki Tretji pripadnostni položaj: . ZDKG – uveljavlja pravila o treh pripadnostnih položajih zapustnika do kmetije in v primerih konkurence določenih oseb pri dedovanju. solasti ali skupni lasti zakoncev o v solasti enega od staršev in otroka/posvojenca oz.pripadajo eni osebi kot lastniku/upravičencu/zavezancu . solastnini. če ima zakonito dedno pravico . je preživeli solastnik. .če je preživeli zakonec kmetijo že imel pred sklenitvijo ZZ. solasti ali skupni lasti zakoncev .o v lasti. ne morejo imeti statusa zaščitene kmetije in se torej ne dedujejo po posebnih predpisih ZDKG.zaščitena kmetija je v lasti. da lahko gospodari s kmetijo. ki: .dedič dela kmetije. ko je zaščitena kmetija pripadala samo eni osebi = zapustniku . morebitna želja preživelega zakonca zapustnika Drugi pripadnostni položaj: . . ki pripadajo več osebam ali osebam. ki mu je kmetija pripadala . ki je pripadal zapustniku je preživeli zakonec . kot da so v enakem sorodstvenem razmerju tudi do drugega umrlega zakonca.če umreta hkrati obstaja neizpodbojna domneva.Če kljub porabi zgornjega pravila ostane še nekaj dedičev imamo dva dodatna kriterija: o bližina sorodstva o boljša usposobljenost za kmetovanje. da je potomec preživel prednika – kot njegov pravni naslednik je pridobil tudi njegov del . njegovega potomca .če sodi kmetija v celoti ali v pretežnem delu v posebno premoženje enega izmed umrlih zakoncev. Upoštevajo se pravila o dednih redih po ZD. ki je glede na zakoniti dedni red po ZD poklicana k dedovanju. ki niso dediči tudi po drugem. ki je svoj namen delati na kmetiji izkazal na način določen v zakonu – se poklicno usposabljajo za delo na kmetiji . ZAKONITO DEDOVANJE Dedič je lahko oseba.pod enakimi pogoji ima prednost zakonec.otroci zapustnika in prej umrlega zakonca imajo prednost pred otroci rojenimi v drugem zakonu – dedič kmetije naj bo potomec tistega. se dediče določi glede na kriterije prvega pripadnostnega položaja . soupravičencema Kmetije.če se ne sporazumejo. se ti v primeru istočasne smrti zakoncev obravnavajo tako.pripadajo zakoncema kot njuno skupno premoženje ali kot posebno premoženje enega ali drugega .pripadajo enemu od staršev/posvojitelju in njegovim potomcem/posvojencu in njihovim potomcem kot solastnikoma.položaj. potomcev. ima prednost tisti.deduje tisti. če je za to sposoben .če zapustnik nima zakonca.če zakonca umreta istočasno – komorienca – dediča določamo po kriterijih prvega pripadnostnega položaja.dedič dela umrlega. Če po enem od zakoncev obstajajo dediči. ki ima namen delati na kmetiji – sporazumno ga morajo izbrati vsi dediči . jo sestavljajo stvarne in druge pravice in obveznosti.če je nima. lastnini Gre za kmetijo kot gospodarsko celoto.zaščitena kmetija je v solasti enega starša in enega otroka/posvojenca oz. ki jih ta določba zakona ne navaja.deduje potomčev zakoniti dedič 42 . slednje ne pridejo v poštev . ki so usposobljene ali se usposabljajo za kmetijsko dejavnost z osebami. sozavezancema. ne sodi v skupno premoženje => posebno premoženje preživelega zakonca => ni ga mogoče dedovati . kmetija je pripadala njegovi materi ali očetu imajo prednost dediči po očetovi ali materini strani.

Njihovi dedni deleži predstavljajo terjatev do dediča.dolžnost dediča kmetije. PRAVICE DRUGIH DEDIČEV .…). ki je dedoval kmetijo – ta je dolžan poplačati deleže v denarju in ne v naravi. alkoholizem. če je v istem dednem redu več sodedičev in lahko vsaj eden izmed njih deduje kmetijo o Če ni nikogar – po splošnih pravilih – deduje dedič oddaljenejšega dednega reda o Iz razlogov pravičnosti lahko sodišče onemogoči dedovati zaščiteno kmetijo dediču. zakonca.starši .tudi če so dediči nevredni ali se dediščini odpovejo: o če ni nobenega zakonitega dediča. ki že ima zaščiteno kmetijo ne pride v poštev . V vmesnem času gre za skupnost dedičev . ki že ima zaščiteno kmetijo. O tem odloča sodišče samo na zahtevo sodediča. nepremičnine. Njim gredo dedni deleži. če nima zaščitene kmetije  Če takega dediča ni oz.sodišče lahko na zahtevo dediča. ki po vrednosti ustrezajo nujnim deležem po ZD. da bo dedič s kmetijo dobro razpolagal (zapravljivost.Prestavitev določitve dediča na kasnejši čas Če so med zakonitim dediči mladoletni otroci/posvojenci se odloži izbira dediča na čas. Razlogi: . duševna bolezen). o Preprečitev/izključitev ni mogoča. sodišče delež zmanjša. če bi izdatki zaradi plačila deležev in drugih obveznosti presegli vrednost zaščitene kmetije. zunajzakonski partner .dedič je bodisi očitno nesposoben za trajno gospodarjenje s kmetijo (telesna. če je dediču onemogočeno samo fizično delo na kmetiji.otroci. izključitev dediča. če nima sredstev za preživljanje . če te stvari niso pomembne za gospodarsko sposobnost zaščitene kmetije. ki ne deduje kmetije. ZDKG – posebej ureja povečanje oz. CSD. bodisi obstaja dvom.na zahtevo dediča. Upoštevati je treba tudi možnosti povečanja ali zmanjšanja zakonitega dednega deleža. Za pomembne odločitve vstopi kolizijski zastopnik. Sodišče je dolžno upoštevati zlasti gospodarsko zmožnost kmetije Izdatki dediča kmetije zaradi drugih obveznosti . premičnine. Izključitev določenega dediča iz prevzema zaščitene kmetije S tem se prepreči dedovati zaščiteno kmetijo dediču. ki deduje kmetijo. Vrednost ne sme biti večja od vrednosti deleža. zmanjšanje deleža: . če ni take zahteve. Znesek deleža se valorizira. ki ga določi sodišče glede na gospodarske zmožnosti kmetije in socialne razmere dediča. ki bi izpolnjeval posebne pogoje => kmetijo dedujejo dediči.zapustnikov zakonec oz. upoštevaje načelo izključnosti po dednih redih in bližnje sorodstvo. ki so poklicani k dedovanju po splošnem dednem redu => zaščitena kmetija se izjemoma lahko razdeli po fizičnih delih. na kmetiji nimajo dednih deležev – kmetija se ne sme deliti. njegov delež poveča. Praviloma je to pet in največ deset let. posvojenci in njihovi potomci Te osebe imajo pravico do deleža. da mladoletnim dedičem zagotovi usposobitev za samostojno življenje => ti izdatki se vštevajo v deleže mladoletnih dedičev 43 . o Izključitev je mogoča samo. ko bodo vsi potencialni dediči polnoletni in sicer na predlog otroka. V te deleže se obvezno. Izjemoma lahko izplača tudi v obliki zemljišča. v roku. po uradni dolžnosti vračunajo volila in darila. ki sicer izpolnjuje pogoje in ustreza merilom. če to zahteva sodedič istega dednega razreda  Kmetijo deduje naslednji dedič po merilih iz prvega pripadnostnega položaja. samo če so po pravilih ZD v konkretnem primeru poklicane k dedovanju.

da se iz zapuščine izloči vrednost dela. Če se spremenijo razmere lahko sodišče ponovno uredi to preužitkarsko razmerje o če se spremenijo razmere:  pri zakoncu  postane življenje na kmetiji nevzdržno  pri dediču kmetije o to lahko zahteva samo preživeli zakonec (po besedilu zakona) o logično. V SLO večinoma kmetije kot podedovano premoženje pripadejo enemu zakoncu. Izplača ga le do vrednosti njegovega prispevka k povečanju vrednosti kmetije.Krog oseb je določen v 14. pod pogojem. jim mora poplačat razliko med zakonitimi dednimi deleži (po ZDKG) in zakonitimi dednimi deleži po ZD. ko: .Nujni delež je enak nujnemu deležu po ZD oz. NUJNI DEDIČ – obravnava ZDKG v okviru predpisov o oporočnem dedovanju . ki je dedoval kmetijo.da preživeli zakonec na kmetiji dela .da je preživeli zakonec v času zapustnikove smrti živel na kmetiji .Oporočitelj lahko razdedini nujnega dediča POSEBNE PRAVICE ZAPUSTNIKOVEGA ZAKONCA IN POTOMCEV.omejevaje zapustnikovega prostega razpolaganja s premoženjem za primer smrti pa tudi življenja . členu – kot pri zakonitem dedovanju .če kmetijo pred potekom desetih let od prevzema preneha namensko uporabljati. Izplača ga dedič. če bi prišlo do zakonitega dedovanja (po ZDKG) . če zapadejo v plačilo v tem času – samo iz presežkov donosa zaščitene kmetije. Zapustnik ne more odpustiti dejanj. ko ima pravico do užitka zakonec ne more uveljavljati pravice do preužitka! V tem času je zakonec dolžan upravičenim dedičem izplačati deleže. naklonil maj kot bi dobile. ki ni dedoval kmetije. ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju zapuščine. ki je posebno premoženje zapustnika.- dolžnost dediča kmetije. solastnik. ki bi bili nujni dediči po ZD). zakonitem po ZDKG . kmetijskega zemljišča. 44 . če se je sposoben preživljati iz lastnega premoženja. ne vloži sredstev. da kmetija te izdatke zmore – vštejejo se v nujni delež prizadetih potomcev dolžnost dediča kmetije. da zapustnikovemu preživelemu zakoncu. gozda. ki jih je pridobil z odtujitvijo . ki so zapustniku najbližje.da dedič kmetije ni dopolnil 25 let in je potomec zapustnikovega ali preživelega zakonca .23. vendar jih je zapustnik v oporoki prezrl oz. da zagotovi sredstva za življenje polnoletnim zapustnikovim potomcev. da to lahko zahteva tudi dedič kmetije Pravica do užitka zaščitene kmetije gre preživelemu zapustnikovemu zakoncu. Večinoma ni skupne lastnine zakoncev na kmetiji. Če jih ni je deleže dolžan izplačati dedič kmetije. čl. ki ga določi sodišče. Enako velja za oporočnega dediča (krog nujnih dedičev je zmanjšan – v tem primeru poplača tiste. na njegovo zahtevo zagotovi »doživljenjsko preživljanje« => ustrezneje je govoriti o preužitku – ta pravica zakoncu ne gre.dedič odtuji kmetijo ali njen znatni del preden preteče 10 let od prevzema kmetije in v enem letu od odtujitve ne pridobi druge kmetije. KI SO ZAPUSTNIKU POMAGALE PRIDOBIVATI Oni lahko zahtevajo. Gre jim polna vrednost izločenega dela v denarju in ne v naturi. v roku. ZDKG: nujni delež pripada določenim osebam . ki ni dedoval kmetije pod posebnimi pogoji: .da je preživeli zakonec lastnik. Ta rok ne sme biti daljši od dveh let. skupni lastnik zaščitene kmetije (ta določba ni logična) V času. ki imajo za posledico dedno nevrednost! ODTUJITEV KMETIJE Dedič. ki je dedoval kmetijo mora izplačati zakonite dediče (na njihovo zahtevo) oz. ki zaradi duševne ali telesne prizadetosti ne morejo sami pridobivati teh sredstev.

ki spadajo v kmetijo – paziti je treba. je volilo nično. Zakonca morata skupno.neobdelovalna zemljišča.izročilna pogodba .gospodarsko sposobnost kmetije Če se spremenijo razmere lahko sodišče pravico dosmrtnega preživljanja spremeni . Pri tem mora sodišče upoštevati: . potomca spremeni v pravico dosmrtnega preživljanja v breme dediča kmetije.stavbna zemljišča . da dediči ne bodo prikrajšani v nujnih deležih Omejitve razpolaganj s kmetijo s pravnimi posli med živimi . Izjemoma lahko postavi dve fizični osebi – če kmetijo zapusti: . ki spadajo v kmetijo pa samo. da lahko oporočitelj postavi za dediča praviloma eno fizično osebo. OPOROČNO DEDOVANJE Omejitve oporočiteljeve volje glede postavitve dediča kmetije ZDKG določa. sporazumno razpolagati s stvarmi => v nasprotju z ZZZDR: s posebnimi premoženjem razpolagata sama => poseben premoženjski režim. Boljši od pravice do dosmrtnega preživljanja bi bil preužitek v korist zakonca/potomca.svari in pravice. ki ni del kmetije. Še bolje bi bilo skleniti ženitno pogodbo. Problematično pa postane pri razvezi ZZ: . Omejitve oporočiteljeve volje glede volil Oporočitelj ne sme nakloniti volila. da se dogovorita. po ZD. da je neko določilo ali oporoka na splošno v nasprotju s pravili => ničnost. Sodišče sme na zahtevo dediča kmetije zmanjšati: . in tu je ratio izločitve. katerega predmet so kmetijska obdelovalna zemljišča. pomembno je. To pravico lahko sodišče na zahtevo zakonca oz. kdo bo po razvezi gospodaril na kmetiji in kako se bodo delili rezultati gospodarjenja.izročilna pogodba (sopogodbeniki niso bližnji sorodniki) 45 . da lahko dedič kmetije zahteva zmanjšanja dajatev zaradi poslabšanja gospodarskih razmer.razloge upravičenca .denarna volila .pogodba o dosmrtnem preživljanju . če ne presegajo določenega % vseh kmetijskih površin.pogodba o preužitku . če vrednost teh volil ne presega določenega % vrednosti zapuščine Če oporočitelj tega ne upošteva.darilna pogodba za primer smrti Ne sme oporočitelj (zapustnik) razpolagati z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami ZDKG Obid ZDKG => ničnost: . ker kmetije nista dobila z delom . ko prevzameta kmetijo. Uvede se zakonito dedovanje. Predmet volila so lahko: .osebna razmerja . V primeru. ki sestavljajo kmetijo .ni mogoča fizična delitev .zakoncema – posebno premoženje enega ali drugega. Oporočitelj lahko prosto razpolaga z nepremičninami.ne moreta skupaj gospodariti . njegovemu potomcu – v skupno premoženje Fizična delitev je prepovedana.… premoženjem. neveljavnost.šele po desetih letih od prevzema jo lahko odsvojita V njunem interesu je.volila drugih predmetov. premičninami.enemu od staršev in otroku/posvojencu oz.Prevzemnik kmetije bo zaradi tega prispevka okoriščen.

osebe za katere je verjetno.če pa ni. SKRBNIK ZA POSEBNE PRIMERE Če je upravičenec do denacionalizacije umrl. pa le če se zakoniti dediči strinjajo. Izjema: če so dediči določeni.  Kaj če so osebe. če gre za premičnine. potencialnim dedičem prvega dednega reda. pa je bilo državljanstvo priznano . da uveljavljajo pravico do denacionalizacije  Vlagatelj zahteve mora izkazati pravno nasledstvo: • Da obstaja možnost. Premoženje ob pravnomočnosti denacionalizacije. Resnični dednopravni upravičenci bodo določeni v sklepu o dedovanju. Kot lastnik se vknjiži prejšnji lastnik. tudi če je ta umrl.je bil že opravljen zapuščinski zahtevek v katerega ni bilo zajeto podržavljeno premoženje  denacionalizacijo so zahtevali potencialni pravni nasledniki upravičenca. že po tujem pravu  pravice do uveljavljanja denacionalizacije imajo vse osebe iz kroga zakonitih dedičev (upoštevati je treba pravila o izključenosti) in vse osebe. ki naj bi bili dediči/volilojemniki po oporoki – če je z oporoko razpolagal z podržavljenim premoženjem . na katere je prešlo den. ki ji je bilo premoženje podržavljeno umrla ali bila razglašena za mrvo  krog dednih upravičencev se presoja izključno po pravu RS. po njeni pravnomočnosti po uradni dolžnosti. ki ni bil lastnik denacionaliziranega premoženja  Bivši lastnik sploh ni imel zakonca ali potencialnih dedičev – ni nobenega upravičenca do denacionalizacije => ne more priti do denacionalizacije o Pravica do vložitve zahteve za denacionalizacijo = aktivna legitimacija + stranka v postopku  Konkretizacija upravičenja potencialnih pravnih naslednikov upravičenca. Skrbi za premoženje v interesu dedičev => oseb. ki niso dedovali zapustnikovega premoženja – brez podržavljenega – ob zapustnikovi smrti. Njegovo delo obsega: 46 . ni upravičenec)? • pravico do denacionalizacije uveljavljajo potencialni nasledniki upravičenca. bil razglašen za mrtvega. da pride do oporočnega dedovanja denacionaliziranega premoženja  lahko jo uveljavljajo tudi potencialni dednopravni upravičenci. čeprav to še niso. imajo določena upravičenja o možnost uveljavljati pravico do denacionalizacije:  če je oseba. Praviloma je to prejšnji lastnik podržavljenega premoženja.osebe. da bo dedoval denacionalizirano premoženje • Da ima dedni naslov – da je v določenem krvnem. se z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere – 221. ki so upravičenci denacionalizacije umrle (če oseba. UPRAVIČENCI DO DENACIONALIZACIJE . osebnem razmerju z upravičencem (zakonito dedovanje) ali če mu je upravičenec naklonil denacionalizirano premoženje ali del tega (oporočno dedovanje) • To izkaže s prejšnjim sklepom o dedovanju v katerem je določen kot dedič. ki ji je bilo premoženje podržavljeno o če oseba. šele ko postane odločba pravnomočna. ki pridejo v poštev kot dediči prvega reda dedovanja po osebi. ki ji je bilo premoženje podržavljeno. vendar v tem sklepu še ni zajeto podržavljeno premoženje ODLOČBA O DENACIONALIZACIJI Glasi se na ime upravičenca. ki ji je bilo podržavljeno premoženje ni upravičenec – v času podržavljenja ni bil državljan Jugoslavije.DEDOVANJE DENACION ALIZIRANEGA PREMOŽENJA ZDen: lahko se izpelje zapuščinski postopek denacionaliziranega premoženja. To je lahko tudi potencialni pravni naslednik upravičenca. Dednopravna razmerja imajo posledice že pri sami denacionalizaciji. Zgodi se sprememba zemljiško – knjižnega stanja na podlagi odločbe. da bodo dedovale denacionalizirano premoženje = pravni nasledniki. čl. ZZZDR.

če je upravičenec umrl. POSEBNA PRAVILA MATERIALNEGA PRAVA Dedovanje se uvede v tem postopku z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju.- začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja zastopanje dedičev = pravih dedičev zanj veljajo pravila ZZZDR – pravni položaj skrbnika in razmerja do socialnega varstva Njegov pravni položaj je enak pravnemu položaju začasnega skrbnika zapuščine po 113. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDen => pri dedovanju denacionaliziranega premoženja se uporabljajo tudi določbe ZDKG. da je pravilno odločbe o denacionalizaciji. da posebna ureditev omogoča dediču kmetije materialno eksistenco  ZDKG je treba uporabi v vseh življenjskih primerih. Nov zapuščinski postopek je logičen. 19. odstavka 74. ki jih pravo ureja. člena ZDen. Funkcija preneha: . čl URS.zaradi prepričanja. da je prišlo o napake v redakciji in. Določba 74/2 ZDen se nanaša na izključitev uporabe ZDKG => je v nasprotju z 67. sklenjene so bile dednopravne pogodbe Če: . ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji => obligatorno v vseh primerih denacionalizacije. Zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. ker: .ni bilo dednopravnih pogodb pravilo o novem zapuščinskem postopku ne pride v poštev in uporabi se splošno pravilo ZD => sodišče razdeli denacionalizirano premoženje s posebnim sklepom na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju. da podržavljeno premoženje ne spada v zapuščino je morebitni zapustnik napravil določena oporočna razpolaganja. čl.1997: razveljavitev 2.ni bilo dednih izjav . ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji Sodišče glede tega premoženja izpelje nov zapuščinski postopek (uporabljajo se materialne in procesne določbe ZD).že prej: zapuščinsko sodišče postavi upravitelja zapuščine = denacionaliziranega premoženja POSEBNA PRAVILA ZA DEDOVANJE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA Izpeljava novega zapuščinskega postopka Če je upravičenec do denacionalizacije mrtev + .sodišče ni odločalo o dedovanju premoženja.ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen . ki določata. in 71. dediči so podali dedne izjave. Odstop od pravila ZD o najdenem premoženju po pravnomočnosti sklepa o dedovanju => ni nove zapuščinske obravnave – sodišče ga razporedi s sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.ni bilo oporočnih razpolaganj . 78/1.opravljen je bil zapuščinski postopek s pravnomočnim sklepom o dedovanju + . ZD – ne postavi za zapuščinsko sodišče. Ali je treba uporabiti določbe ZDKG v primeru denacionalizirane zaščitene kmetije – ZDen tega ne ureja => USTAVNA DOLOČBA l. To je sporno – Zupančič meni.denacionalizirano premoženje je večje od premoženja o katerem je bilo odločeno v zapuščinskem postopku . člen ZDen 78/1 – dedovanje se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju (delacija) 78/2 – dediščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (akvizicija) - 47 .

Oporočni dedič umre pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizacije => dedujejo dediči oporočnega dediča.Subsidiarna uporaba ZD ob ZDen => po ZDen niso določene pravne posledice trenutka uvedbe dedovanja => ZD določa. da pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji še ni zapuščine  ZDen je z odločbo.pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji se ne more uvesti dedovanje => predmeta dedovanja še ni . če do podržavljenja premoženja ne bi prišlo 48 . c)Novela '98 sprememba 78/1 ZDen => uvedba dedovanja denacionaliziranega premoženja  dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji  prehod zapuščine/dediščine na dediča. da je trenutek uvedbe dedovanja pomemben za: o Prehod zapuščine na dediče o Določitev kroga dedičev o Presojo dedne sposobnosti/dedne nevrednosti o Za začetek teka roka za uveljavljanje pravice zahtevka zapuščine  ZDen ima glede prve in zadnje posebno ureditev => ti dve posledici nastopita s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji  ZDen s tem upošteva dejstvo. Kaj pa če tega akta ni. d)Ustavno sodišče razveljavi ustavno odločbo U-I-138/99-41 leta 2001 . ki izhaja iz sistema ležeče zapuščine Ta dva argumenta nadalje kritizira še ustavno sodišče (glej spodaj) b)smisel besedila 78/1 drugačen krog dedičev kot pa če bi bil relevanten dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji Oporoka – z njo razpolaga tudi s podržavljenim premoženjem. vendar ga ima = pravna oseba. ki do uveljavitve novele niso bili pravnomočno končani. če je uvedba dedovanja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanja => pride do nekakšne transmisije dedne pravice => gre za popolnoma drugačno rešitev. Krog dedičev denacionaliziranega premoženja se presoja po dnevu pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji – pred tem še ni predmeta dedovanja Osrednja argumenta kritikov: . ki je zavezanec …?! … posestnik teh stvari => zato se postavi skrbnik po 221. Uporabi se za vse zapuščinske postopke. da se uvede dedovanje z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju je (ZDen) določil čas po katerem se: • Presoja dedna sposobnost dedičev • Določa krog dedičev – smisel = da se krog dedičev. ZZZDR. čim bolj približa takšnemu.Kritika argumentov nasproti prvotnemu besedilu: .  možno samo. kot je sprejeta v ZD. Po ZD pa z dnem uvedbe dedovanja – zapustnikova smrt. ki je bil ob smrti zapustnika = kakršen bi bil. ker ni bilo zapuščinske obravnave? Smiselno bi bilo.gre za rešitev. Roki: začnejo teči z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. V vmesnem času: med uvedbo dedovanja in prehodom dediščine gre za položaj podoben ležeči zapuščini – če to premoženje ne bi imelo subjekta. da se dedovanje uvede z zapustnikovo smrtjo.a) 78/1 – njegovo besedilo je sporno! Odločba o dedovanju je sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku opravljenem ob smrti upravičenca – prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja.

razen če je v pogodbi izrecno določeno. Kritike Zupančiča na ustavno odločbo: . nastalega z vrnitvijo odvzetega premoženja Ustavno sodišče meni.na podlagi novele bi se spremenil krog dedičev samo.- ZDen je določil različne trenutke za uvedbo dedovanja in prehod zapuščine – s tem je upošteval posebnost položaja. ZDen v prvotnem besedilu. če bi oporočni (redki so primeri. da je zajeto tudi denacionalizacijsko premoženje.izjava o odpovedi dediščini v korist določenega sodediča – po zakonu = sprejem + sočasni odstop dednega deleža sodediču o Nimajo pravnega učinka tiste. dane preden je bilo premoženje podržavljeno  Dedne izjave.predvsem je neustrezna ta odločba. kdaj se uvede dedovanje in določi krog upravičencev. ko oporočitelj razpolaga z oporoko tudi s podržavljenim premoženjem) dedič denacionaliziranega premoženja umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji o ne bi dedovali zakoniti dediči oporočnega dediča o dedovali bi dediči denacionalizacijskega upravičenca . da je sprememba 78/1. dane v denacionalizacijskem postopku o Neveljavne:  Potencialni dediči denacionaliziranega premoženja so podali izjavo o odpovedi pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju – neveljavnost izjave o odpovedi neuvedenemu dedovanju DEDNOPRAVNE POGODBE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA . da je v času uveljavitve novele ZDen že odločba o denacionalizaciji pravnomočna – novela posega v LP dedičev • Če denacionalizacijski postopke v času uveljavitve novele še teče – poseganje v pričakovane pravice • Po mnenju Zupančiča Ustavno sodišče s to obrazložitvijo ni odpravilo dvome o smiselnosti 78/1. njihovih pravnih naslednikov DEDNE IZJAVE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA . 81. čl. ZDen relevantna v primerih. čl. ki so dedovali v zapuščinskem postopku izvedenem po smrti denacionalizacijskega upravičenca v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji niso več živi o Drugačen krog dedičev glede na:  Prvotno besedilo: dedujejo dediči dedičev  Novela: dedujejo dediči denacionalizacijskega upravičenca: • V primeru. ko: o Oporočni dediči. če ni sklepa o dedovanju. 2.o prejemu in odpovedi dediščini .pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja .pogodba o dosmrtnem preživljanju . ZDen:  Dedne izjave. ker temelji na sistemu ležeče zapuščine – neskladnost ureditve – odpira vrsto vprašanj o npr. člen ZDen 49 .. čl. ker ob smrti ni bil izpeljan zapuščinski zahtevek? o Ustavno sodišče je določilo subsidiarno uporabo pravila ZD o uvedbi dedovanja v času smrti zapustnika – ta trenutek sodi v isto časovno obdobje kot pravnomočnost odločbe o dedovanju => zagotovljeno je enako obravnavanje vseh denacionalizacijskih upravičencev oz.sporazum med prednikom in potomcem o odpovedi dediščini o v bistvu niso dednopravne pogodbe => te so po ZD neveljavne Neveljavne so tiste sklenjene pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. ki so jih podali dediči do izdaje odločbe o denacionalizaciji o Veljajo po 80/1.

da gre za podržavljeno premoženje. Oporoka brez dvoma izraža zapustnikovo pravo voljo. ker so ga odpisali. o Teorija se s tem ne strinja – razmerje med zakonitim in oporočnim dedovanjem ni v celoti v dispoziciji zakonodajalca o S tega vidika je treba dati dedovanju. čl. 81. ZDen bi bilo treba spremeniti: Da bi bilo omogočeno tudi glede dedičev denacionaliziranega premoženja ugotavljati pravo zapustnikovo voljo. Oporočni dednopravni upravičenec pa ne more dedovati denacionaliziranega premoženja. da ta oporočna razpolaganja veljajo glede podržavljenega premoženja.ni se odločilo za razveljavitev 81. Oporočni dediči ne morejo dedovati denacionaliziranega premoženja. ZDen. da veljajo oporočna razpolaganja tudi glede denacionaliziranega premoženja. Gre za praznino v oporoki. ki izvira iz volje države . Mortis causa zapustnik razpolaga s premoženjem. samo. Ustavno sodišče – Ustavna odločba U-I96/92 . V oporoki ni izrecno navedel. če je oporočitelj določil kateri premoženjski predmeti mu gredo kot dediščina. Za veljavnost oporočnega razpolaganja ni treba. Zakon izhaja iz domneve. dejansko ni imel. samo če se z njimi strinjajo zakoniti dediči. da gre pri vsebini določbe 81. napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji glede denacionaliziranega premoženja. čl. ki ga je imel v času sestave oporoke o proti razveljavitvi: zapustnik v času. ko je napravil oporoko. hipotetična volja). vendar pa ni zapustil zakonitih dedičev. Tehtanje argumentov: o za razveljavitev: ne dovoljuje ugotavljanja domnevne volje oporočitelja niti takrat. čl. če je to v oporoki izrecno določeno. bi jo pa imel v času. da bi oporočitelj s premoženjem. ki mu je bilo odvzeto. Z razlago naj se ugotovi zapustnikova volja. razen če kot svojci pridejo v poštev za zakonito dedovanje Določbo 81. ZDen določa.če ni tako mora v oporoki to izrecno povedati. . čeprav samo hipotetična. kadar je mogoče iz same oporoke in okoliščin. ko bi delal oporoko. ki je sicer oporočitelj ni imel (neresnična. Ugotavljanje njegove domnevne volje bi bilo v bistvu konstruiranje njegove volje – to bi sprožilo številne spore => zato ni prišlo do razveljavitve. ki so obstajale v času sestave oporoke zanesljivo sklepati. Večina oporočiteljev. katerim je bil del premoženja podržavljen niso razpolagali s tem premoženjem mortis causa. da je ZDen dal prednost zakonitemu dedovanju ni kršil ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja. ZDen za vprašanje primernosti zakonske ureditve => to ni v pristojnosti ustavnega sodišča => s tem. Iz tega izhaja.Oporočna razpolaganja. da oporočitelj daje prednost zakonitim dedičem . ki so kasneje nastale (to predlaga teorija). če jo je izrecno izrazil => preferiranje zakonitega dedovanja => ni v skladu s svobodo testiranja. premoženja. samo če ni zakonitih dedičev. ZDen je pravilo 84/2 ZD spremenil v neovržno domnevo v prid zakonitega dediča => ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago ne pride v poštev! Volja zapustnika se upošteva samo.glede soglasja zakonitih dedičev = 81/2 ZDen nejasen glede pravne narave soglasja in nepotreben => razpolaganje zakonitih dedičev inter vivos UPORABA TUJEGA PRAVA 50 . Oporoka s katero je oporočitelj na splošno razpolagal s svojim premoženjem (ne da bi izjavil kaj to premoženje sestavlja) velja glede denacionalizacijskega premoženja. ki izvira iz zapustnikove volje prednost pred dedovanjem. ki je predmet denacionalizacije ravnal enako kot s premoženjem. da gre za denacionalizirano premoženje oporočnim dednopravnim upravičencem tudi kadar oporočitelj tega ni izrecno določil. da je zapustnik navedel. Zapustnik se ni izjavil v oporoki glede tega premoženja. in ti premoženjski objekti ne spadajo v podržavljeno premoženje. če bi predvidel okoliščine. čl.Ustavno sodišče pravi. Treba bi bilo uporabiti metodo dopolnjujoče razlage – upošteva se volja. ki je podržavljeno.

uvedba dedovanja . se uporabi pravo države. na katere je prešlo ob njegovi smrti njegovo siceršnje premoženje. Za ta prehod veljajo določbe ZD in n ZDen. POSEBNA PROCESNA PRAVILA Izključna pristojnost sodišča RS glede zapuščinskega postopka denacionalizacijskega premoženja. Za vračanje zaplenjenega premoženja se uporablja 145.začne se na predlog pravnega naslednika – upravičenca do denacionalizacije in ne po uradni dolžnosti sodišča => ker sodišče ne dobi oz.dednopravne pogodbe . ZDen Določal je. ne da bi razpisalo narok na katerega povabi vse dediče. uporabljajo določbe tega zakona. določene s pravnomočno odločbo sodišča => v nasprotju z načelom delitve oblasti in prepovedjo retroaktivne veljave zakona. Če je neupravičeno obsojeni umrl preden mu je bilo vrnjeno zaplenjeno premoženje ali dana polna odškodnina. če do tega dne niso bila pravnomočno rešena in da ima vsakdo pravico zahtevati spremembo posamičnega akta.zapuščinsko sodišče tega premoženja ne more razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.Če je bil zapustnik – upravičenec do denacionalizacije tujec.materialni roki . naj tudi inicirajo zapuščinski postopek o denacionalizacijskem premoženju . s katerim je bil končan prejšnji zapuščinski postopek) ali njej enako listino o dedovanju (74/1. katere državljan je bil zapustnik ob smrti. ZAHTEVEK ZA POPOLNO PREMOŽENJE ZAPUSTNIKA. tudi če je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena na podlagi obnove kazenskega postopka. razen če se dediči iz prejšnjega in novega zapuščinskega postopka ne sporazumejo drugače in če se s tem ne posega v pravice tretjih oseb. če mu je bila z njim kršena pravica. Nositi morajo stroške dokazovanja => v nasprotju z načelom iura novit curia. predvsem tiste.prehod zapuščine na dediče .… Tuje pravo dokazujejo stranke v postopku – tudi zapuščinskem. Vrhovno sodišče: . člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.dedne izjave . da z zakonom ni mogoče poseči na že pridobljene pravice. Uporabiti se morajo tudi določbe ZDen. ki so bili pravnomočno končani do 31. katere državljan je bil zapustnik. Če dediči s tem (sklepom o dedovanju) ne soglašajo je treba ugotoviti na kašni podlagi je bil sklep izdan. ko je sestavil oporoko. čl. NOV ZAPUŠČINSKI POSTOPEK Z njim ni dovoljeno posegati v pravna razmerja nastala na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. KI JE BILO PODRŽAVLJENO Z ZAPLEMBO Ustavna odločba U-I-10/92 – razveljavitev 92.predlagatelj v zapuščinskem postopku mora predložiti odločbo (sklep o dedovanju.12. ki se razlikujejo od splošnih: . da se za vračanje premoženja zaplenjenega v kazenskih postopkih. v času.1988. se le to vrne njegovim dedičem – osebam. ne sestavi smrtovnice (to ni glavni razlog) o če so potencialni dediči zahtevali denacionalizacijo. ZAHTEVEK ZA VRNITEV PREMOŽENJA. Oporočna sposobnost zapustnika se presoja po pravu države. Ustavno sodišče je razveljavitev utemeljilo s tem. Ne uporablja se niti za razmerja nastala pred dnem objave odločbe Ustavnega sodišča. čl) in druge listine potrebne za odločitev o uvedbi zapuščinskega postopka. predvsem odločbo o denacionalizaciji 51 . Zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja .

izvršitelj je lahko samo popolnoma poslovno sposobna oseba .razreši ga sodišče. 52 . če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali zakonom. ki je izbran za izvršitelja ni dolžan sprejeti te dolžnosti . To lahko stori na predlog ali po uradni dolžnosti.ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za trud => izplača se iz razpoložljivega dela zapuščine po odločbi sodišča . razen če oporočitelj določi drugače .tisti.naloge: o skrbi za zapuščino. Skupaj opravljajo zaupane dolžnosti. volil o skrbi.Izvršitelj oporoke . da se oporoka izvrši kot je to hotel/želel oporočitelj o sodišču mora dati račun o svojem delu . jo upravlja o skrbi za plačilo dolgov.oporočitelj lahko v oporoki določi eno ali več oseb za izvršitelja oporoke.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->