1.

PRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Pravna ureditev dedovanja => dedno pravo zajema tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske sfere, ki se tiejo dedovanja, t.j. prehoda premoenja umrle osebe na druge osebe. Je zbir tistih pravil, ki urejajo prehod zapuine z umrle osebe na ne neko drugo osebo. Z vidika te osebe pomeni dedovanje pravno nasledstvo. Oseba, ki deduje, pri emer gre predvsem za prenaanje premoenjskih pravic, prevzema zapustnikov pravnopremoenjski poloaj. TRI TEMELJNE TEORIJE O PRAVNI NARAVI DEDOVANJA - gre za nadaljevanje zapustnikove osebe: dedi v celoti vstopi v njegov poloaj in deluje kot bi deloval zapustnik. Ta teorija je najstareja, je iracionalna in se ne zastopa ve - dedovanje je zgolj prenos premoenja z zapustnika na dedia. Kritika: vasih ne gre zgolj za prenos premoenja (npr. avtorske pravice). Premoenje je skupek pravic, ki pripada posamezniku. Pri dedovanju preidejo pravice in obveznosti (zgolj do viine podedovanega premoenja) - dedovanje ima drubeno funkcijo: dedno slui razreevanju/ prepreevanju drubenih konfliktov, ki bi sicer ob smrti fizine osebe nastali Smrt loveka preneha njegovo ivljenje potrebno je likvidirati in urediti njegova pravna razmerja, ki jih je ustvaril. Dedovanje omogoa, da premoenjska razmerja in iz njih izvirajoe pravice in obveznosti preidejo na druge fizine ali pravne osebe. Osebne pravice n dolnosti se praviloma ne morejo dedovati, vendar obstajajo malotevilne izjeme (npr. avtorska pravica) Pri dedovanju pravni red odstopa od naelnega stalia, da premoenje kot celota ne more preiti na drugega. Premoenje neke osebe ob njeni smrti preide kot celota, enota na druge osebe. Vendar se ne morejo dedovati tiste premoenjske pravice in obveznosti, ki se tudi za asa ivljenja ne morejo prenesti na drugega ali ki so vezane na ivljenjsko dobo upravienca. Pojem premoenja kot predmet dedovanja je vezan na monost prehoda na druge osebe ob smrti imetnika. 2. VIRI DEDNEGA PRAVA USTAVA 33. len zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja 67/2. len nain pogoje dedovanja doloa zakon ZAKON O DEDOVANJU (l. 1976) ZD Vsebuje materialnopravne dolobe o dedovanju in dolobe o zapuinskem postopku. Z novelo 2001 je bil ZD spremenjen in prilagojen zahtevam Ustave. V vmesnem asu pa se e nekatere dolobe ZD niso uporabljale, ker so jih predpisi z drugih podroij bodisi derogirali izrecno ali pa snov drugae uredili. Npr. Zakon o notariatu, ki je pristojnost overitve doloenih poslov prenesel na notarje in sodie. Uvedel je tudi t.i. notarsko oporoko. Nekatere dolobe pa je razveljavilo tudi Ustavno sodie: - dolobe o dedni nevrednosti zaradi pobega iz drave - dolobe o omejitvi dedovanja premoenja osebe, ki je uivala socialno ali drugo pomo drubene skupnosti Novela 2001 je na novo uredila 128. len in odpravila zastarele dolobe. Ni pa se dotaknila 228/2. lena za dedovanje nepopolnih posvojencev se uporabljajo dolobe (zveznega) zakon o dedovanju (25. in 25. len). ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (l. 1995) ZDKG Doloa posebno ureditev dedovanja za t.i. zaitene kmetije potreba po prepreitvi nadaljnje drobitve srednjih kmetij ob dedovanju in ohranitev in krepitev njihove gospodarske, socialne in ekoloke funkcije. Pred tem zakon o je obstajal ZDKZK (Zakon o dedovanju kmetijskih zemlji in zasebnih kmetijskih gospodarstev), ki je preiroko omejeval oporono razpolaganje, dedno in LP, ne da bi bili ukrepi in merila za omejitve dolono opredeljeni z zakonom.

S tem se uveljavlja naelo RS kot socialne drave. Skua se imbolj zaititi zaiteno kmetijo pred drobitvijo in zagotoviti, da ostane im bolj intaktna in da jo deduje samo en dedi drugi imajo slabe pogoje. ZAKON O DENACIONALIZACIJI Vsebuje posebne dolobe o dedovanju denacionaliziranega premoenja, ki je bilo prej podravljeno s prepisi o agrarni reformi, nacionalizaciji, zaplembah, idr. materialnopravne in procesne dolobe. Prednost oporonih ali zakonitih dediev? Oporoke so zelo stare, npr iz 50-ih, ko je imela oseba zelo malo premoenja, kasneje pa je vse vrnjeno. ZAKON O REGISTRACIJI ISTOSPOLNIH SKUPNOSTI Ni uveljavil izenaitve z zakonskih partnerjem to bi bilo priakovati tudi na premoenjskem podroju. Ustvarjata skupno premoenje, obstaja dolnost preivljanja nista pa nujna dedia drug po drugem in zakonsko ne dedujeta posebnega premoenja umrlega partnerja. ZAKON O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU Velja za reevanje dednopravnih kolizij. 3. TEMELJNA NAELA Naelo enakopravnosti Dravljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju. Enakopravnost otrok pri dedovanju ne glede na to ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Popolna posvojitev razmerja oseb enaka kot med naravnimi sorodniki . Tega ne doloa ZD, pa pa ZZZDR. Dedovanja oseb iz razmerja popolne posvojitve izhaja iz naela ZZZDR. Tujci so izenaeni z dravljani RS samo s pogojem vzajemnosti (reciprocitete): e imajo v dravi, katere dravljan je tujec nai dravljani enake pravice pri dedovanju kot njeni dravljani. S temi predpisi se ne ureja problem kolizije med slovenskim zakonom in zakoni drugih drav; niso kolizijske norme, temve so kot pravo tujcev materialnopravne norme o dedovanju (substanna pravila). Naelo omejenosti tevila pravnih naslovov za dedovanje =naelo numerus clausus pravnih temeljev za dedovanje ZD pozna dva pravna naslova na podlagi katerih lahko doloena oseba deduje: zakon zakonito dedovanje oporoka oporono dedovanje Dedna pogodba po naem pravu ni dedni naslov => ne poznamo pogodbenega dedovanja. To je neveljavna pogodba, ker je nepredvidljiv pravni posel, zaveza za as ivljenja za prehod premoenja ob smrti razpolaganje z neim kar stranka ne ve koliko bo premoenja ob smrti. 33. len URS: za dedie: pravica, da pridobi premoenje mortis causa. Za zapustnika: pravica do svobodnega oporonega razpolaganja = svoboda testiranja => zapustniku omogoa, da odstopi od zakonitega dednega reda ali pa da ga modificira. ZD daje prednost svobodi testiranja pred zakonitim dedovanjem tega izrecno ne doloa, vendar je logino vemo iz tega, da je sploh omogoeno poslednjevoljno razpolaganje. Zakon je pravilo oporoka pa izjema; oporoka ima prednost pred zakonom. Naelo svobodnega oporonega razpolaganja, ki ni neomejeno Oporono razpolaganje ni neomejeno. Oporoitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoenjem na nain in mejah kot to doloa zakon 8. len. Svoboda testiranja z nujnim deleem => oporoitelj ne more razpolagati z delom svojega premoenja, e obstajajo doloene osebe iz kroga zakonitih dediev, ki jih gre po pravu ta del zapustnikovega premoenja = nujni dele. Naelo kumulacije podlag za dedovanje

Ena oseba lahko deduje na podlagi dveh pravnih temeljev. Predvsem takrat kadar zapustnik v oporoki ne razpolaga s celotnim premoenjem; drugi del se deduje na podlagi zakonitega dedovanja. Naelo kaducitete Zapuina brez dedia postane dravna lastnina (9. len ZD). Zapuina brez dedia preide v lastnino drave RS fiskus: e ni oporonih niti zakonitih dedev (nujni dedii spadajo med zakonite dedie!) e oporoni ali zakoniti dedii ne dedujejo Poloaj drave glede pridobitve zapuine je lahko: dedna pravica: drava je zadnji zakoniti dedi (Nem., Fra.) kaducitetna pravica: drava si prilasti zapuino kot premoenje brez gospodarja po naem pravu pravica drave, da pridobi zapuino brez dedia ni dedna pravica pri tem prehodu premoenja na dravo ne gre za dedovanje. Gre za poseben nain prehoda premoenja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja, na dravo kot posledica vezi med zapustnikom in dravo. Drava pridobi zapuino na temelju okupacije prilastitve. Ne gre za okupacijo v stvarnopravnem smislu, kajti njena posledica ni originarna pridobitev zapuine. Takemu pojmovanju nasprotuje V. nidari in N. Gavella. Argumenti zakaj ne gre za prilastitev: - opira se na kategorialni sistem stvarnega prava, ki ga je treba dosledno uporabljati tudi v dednem pravu - zapuina brez dedia ni nikogarnja stvar, da bi sploh lahko prilo do prilastitve - drava pridobi zapuino v trenutku zapustnikove smrti na podlagi posebne zakonske norme drugana ureditev pripelje do leee zapuine, ki je nae pravo ne pozna - zapuina ne zajema le ene stvari, pa pa zbir pravic in obveznosti, ki jo sestavljajo. Prilastitev pa je praktino mogoa le na premininah, ki jih je lastnik opustil V.. pravi, da gre za posebno univerzalno sukcesijo mortis causa, ki je nima smisla enaiti z drugimi pravnimi instituti. Prehod premoenja zapustnika brez dedia na dravo ni dedovanje. Je dravni prevzem premoenja, ki je ostalo brez gospodarja zato ga lahko oznaimo kot okupacijo kot specifino pridobitveno pravico javnega prava. Gre za sui generis pridobitev. Ker drava odgovarja za zapustnikove dolgove do viine vrednosti zapuine, je logino, da takna pridobitev ni originarna, pa pa derivatna gre za pravno nasledstvo. Sklep sodia s katerim se izroi premoenje drave je deklaratorne narave. Prehod zapustnikovega premoenja na dravo je poseben primer vesoljnega nasledstva, kot da bi lo za dedovanje. Razlogi, da gre zapuina brez dedia dravi: - da se dokonno likvidirajo zapustnikova premoenjska razmerja - varovanje javnega interesa da se preprei to, da upniki ne bi bili poplaani in razlikovanje med njimi in upniki zapuine, ki ima dediino. Drava se dediini ne more odpovedati. Zanjo ne veljajo doloeni instituti dednega prava, ki sicer veljajo za dedie. To so: - podajanje dednih izjav - dedna nevrednost - negativni testament zapustnik dravi ne more onemogoiti pridobitve zapuine z oporono dolobo, razen tako, da postavi dedia Naelo ex lege dedovanja oz. prostovoljnega dedovanja Ko se izpolni z zakonom doloena okoliina (smrt), pridobi dedi dedno pravico. Dediini se lahko naknadno odpovedo, do konca zapuinske obravnave. teje se kot, da sploh ni postal dedi za nazaj. Splona in posebna ureditev dedovanja

Poznamo poseben zakon o dedovanju zemljikih gospodarstev. Velja za dedovanje srednjih kmetij. Poznamo poseben zakon o denacionalizaciji. 4. POJMI Zapustnik - oseba, katere premoenje preide ob njeni smrti na druge osebe. Zapustnik je lahko vsaka fizina oseba, ki ima premoenje ob smrti. Zapustnik ne more biti pravna oseba, ker ne umre, ampak preneha. Oporoitelj - je zapustnik, ki s svojim premoenjem razpolaga z oporoko. Imeti mora e posebno, oporono sposobnost. Pogoji zanjo so starost 15 let in razsodnost. Zapuina - vse pravice in obveznosti (preteno premoenjske), ki jih ima zapustnik v trenutku smrti in za katere ZD doloa, da se lahko dedujejo. Je predmet dedovanja. Dedi - je oseba, na katerega preide zapustnikovo premoenje, in sicer kot celota, kompleks premoenjskih pravic in obveznosti. Dedi je lahko: - vsaka fizina oseba, ki je lahko dedi po zakonu ali oporoki - pravne osebe, ki so lahko dedii po oporoki Zapuino lahko deduje en dedi, lahko pa je dediev ve = sodedii vsakemu pripada del cele zapuine = dedni dele oz. alekvotni del (npr. , 1/3, ) Volilojemnik oz. legatar - zapustnik taki osebi nameni zgolj posamezno premoenjsko pravico iz zapuine, ne pa alikvotnega dela. Volilojemnik ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Nalog oz. modus - zapustnik lahko tistemu, ki mu je naklonil korist iz zapuine naloi kako dolnost. Dedovanje v ojem in irem smislu: V ojem: v pravnotehninem smislu - prehod per universitatem - univerzalno nasledstvo - vesoljno nasledstvo - univerzalna sukcesija - dedi odgovarja za zapustnikove dolgove, premoenje tvori tudi pasiva - 3 znailnosti: 1. premoenje preide na dedia unu actu = na podlagi enega samega dogodka zapustnikove smrti. Vse pravice in dolnosti, ki se lahko dedujejo preidejo na dedia hkrati in istoasno. Dedi pridobi pravice in obveznosti brez posebnih prenosnih dejanj 2. premoenje preide vedno neposredno od zapustnika 3. dedii odgovarjajo za dolgove zapustnika V irem smislu: v netehninem smislu - zajema tudi prehod posameznih delov zapustnikovega premoenja na osebe, ki niso dedii (npr. volilojemniki) - vsebuje singularno nasledstvo poleg vesoljnega ne pride do neposrednega prehoda posameznik premoenjskih predmetov od zapustnika na upravienca. Upravienec ima proti dediu terjatev na izroitev ali prenos voljenih premoenjskih predmetov. Ta terjatev pa ugasne, e se stvar po nakljuju unii. Damnacijski legat: ne pride do neposrednega prehoda, volilojemnik ima proti dediem terjatev na izroitev voljenega mu predmeta. Vindikacijski legat: v trenutku zapustnikove smrti upravienec dobi SP in LP zahtevek Upravienec ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Upniki imajo zato prednost pred volilojemniki. Dedna pravica - vrsta upravienja dedia kot univerzalnega naslednika zapuine. Pomeni poseben poloaj, ki ga ima doloena oseba, kot dedi. Znailnosti tega poloaja: - dedi je upravien zahtevati, da ga vsak priznava za dedia - dedi pridobi LP in postane posestnik na stvareh zapuine - dedi postane imetnik vseh drugih pravic in obveznosti, ki spadajo v zapuino

od tistega, ki mu eli odtegniti pravico iz zapuine, lahko zahteva, da preneha => ima petitorno varstvo Dedna pravica je absolutna deluje zoper vsakogar. Je premoenjska pravica, ki se od drugih razlikuje po tem, da se jo lahko pridobi doloenimi pogoji = smrt, doloitev kot dedi. Zakon preferira: - potomce, krvne sorodnike - zakonce, zunajzakonce - posvojenci 5. PREDMET DEDOVANJA (2. len ZD) Zakon doloa, da se lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Kritike: - ne dedujejo se samo pravice, pa pa tudi obveznosti - niso vse pravice na stvari podedljive - stvari so predmet LP in drugih SP pravic deduje se pravica in ne stvar 33. len URS => pravica do zasebne lastnine in dedovanja ustava ne nateva ve stvari kot predmet dedovanja pa pa LP, katere predme je stvar. LP je mogoe naeloma pridobiti na vseh stvareh. IZJEMA: javno dobro stvari, ki so v sploni rabi ter javna lastnina - stvari, ki so premoenje javnih korporacij, ki imajo poseben namen: - ni mogoe pridobiti LP in podedovati - ni mono pridobiti pravico uporabe odplana koncesija - ni mono priposestvovanje Po SPZ so predmet LP in s tem predmet dedovanja praviloma vse stvari: - stvari za zagotavljanje osebnih potreb in interesov posameznika in njegovih druinskih lanov - stanovanjske hie in stanovanja, poslovne stavbe in poslovni prostori ter delovna sredstva - kmetijska in druga zemljia (stavbna zemljia) ter gozdovi in gozdna zemljia Po ZDen premoenje, ki se vrne upraviencem do denacionalizacije oz. se da zanj odkodnina predstavljajo po zakonu stvari , podjetja oz. kapital. Moni premoenjski objekti: Preminine Predmeti kulturne, zgodovinske in umetnike vrednosti Premeti osebne rabe Predmeti posebne priljubljenosti Vrednostni papirji Nepreminine Kmetijska zemljia in gozdovi Stanovanjske hie oz. stanovanja Najemne poslovne stavbe in poslovni prostori Zazidana in nezazidana stavbna zemljia Podjetja Udeleba v pravni osebi, drubi v obliki delea, delnic Poleg LP so kot zapuina lahko predmet dedovanja e: - ostale stvarne pravice (razen osebne slunosti) - pravice iz pravnoposlovnih in izvenposlovnih razmerij; pod pogojem, da niso strogo vezane na doloeno osebo (ali dolnika ali upravienca) - pravica do nepremoenjske kode, e je bila pravnomono prisojena ali priznana v pisni pogodbi - pravice intelektualne lastnine - avtorska pravica moralna in materialna - tudi sama dedna pravica je dedna

Ne morejo se pa dedovati: - pravice iz socialne varnosti - osebnostne pravice - pravice in dolnosti iz druinskega prava - volilne pravice

IZLOITEV IZ ZAPUSTNIKOVEGA PREMOENJA

a) na zahtevo zapustnikovih potomcev: Predmet dedovanja ni premoenjska masa, ki se iz zapustnikovega premoenja izloi na zahtevo njegovih potomcev in posvojencev (in njihovih potomcev), ki so iveli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju. Ratio: da ne bi plodovi in rezultati dela in prispevanja oseb, doloenih v zakonu, pridobili z dedovanjem tisti dedii, ki niso delali in prispevali. To premoenje je dejansko njihovo premoenje, eprav je formalno pripadalo zapustniku. To premoenje se ne izloa iz zapuine, pa pa iz zapustnikovega premoenja, ki postane zapuina = predmet dedovanja, ko se izloi del, ki dejansko ne pripada zapustniku. 32/2 ZD: tako izloeni del ne spada v zapuino in se ne upoteva pri izraunu dednega delea. Izloi se del, ki realno ustreza njihovemu prispevku. V trenutku smrti so upravienci upravieni ta del izloiti iz premoenja al i ga terjati nazaj. Narava izloitvenega zahtevka: - Ni dednopravne narave, je zahtevek sui generis uveljavlja se lahko samo po smrti zapustnika. Ker ni dednopravni zahtevek, ni potrebno, da bi upravienec izpolnjeval pogoje za dedia (volilojemnika), zlasti ni potrebno da bi bil dedno sposoben. - ZAKONCI zanje ta pravica ni pomembna, ker se e v trenutku smrti njihovega zakonca teje, da spada v zapuino, kar je dejansko od zapustnika ponavadi je to zapustnikovega premoenja

b) zapustnikovi gospodinjski predmeti - e niso veje vrednosti - pohitvo, gospodinjski stroji , hina oprema, posteljnina
33. len ZD: ti predmeti gredo zapustnikovemu zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, potomcem njihovim potomcem, ki so iveli z zapustnikom v istem gospodinjstvu. eprav glede na dolobe ZZZDR to upravienje ni posledica zunajzakonski skupnosti, ker ni izredno doloeno v ZD Ratio predpisa: omogoiti osebam, ki so ivele z zapustnikom, da obdrijo predmete, ki so jih doslej potrebovale za zadovoljitev vsakdanjih potreb. Gospodinjski predmeti se IZLOIJO iz zapuine. Upravienci te predmete dedujejo. Upravienci morajo izpolnjevati pogoje za dedia. Gre za vindikacijsko volilo (ne gre za univerzalno nasledstvo, pa pa za dedovanje v irem, netehninem smislu), in sicer zakonito (doloeno je v zakonu, upravienci ob smrti zapustnika pridobijo LP na teh stvareh, lahko jih zahtevajo z reivindikacijo). Govorimo o prelegatu volilojemnik tako volilo dobi POLEG svojega dednega delea se ne vteva v dedni dele upravienca. c) premoenje, ki ga je zapustnik pridobil na podlagi uivanja socialne pomoi drave ali obine V primeru, da je zapustnik uival pomo v skladu s predpisi socialnega varstva ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoenja, ki ustreza vrednosti pomoi. Ta del postane dravna ali obinska lastnina s sklepom sodia se to premoenje po uradni dolnosti prisodi pristojnemu organu. Gre za izloitev iz premoenja direktni poseg v premoenje, ostalo premoenje pa gre v dedovanje. 128. len ZD ureja to problematiko. Doloa, da je mono dedovanje celotnega zapustnikovega premoenja, e se zapustnikovi dedii zaveejo, da bodo dravo oz. obini povrnili vrednost dane pomoi. Drava ali obina pridobi zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh.

Ta predpis je bil z novelo 2001 popravljen ravno v tem delu, saj je bila prejnja ureditev sporna. Dedi zapustnika, ki je uival socialno pomo, je lahko dedoval celotno zapustnikovo premoenje samo ob pogoju, da se je s soglasjem dajalca pomoi zavezal, da mu bo povrnil vrednost dane pomoi. Mnenje Ustavnega sodia: takna ureditev dajalcu pomoi omogoa avtomatino pridobitev lastnine na zapustnikovem premoenju in izkljuuje pravico do dedovanja. Del zapustnikovega premoenja, ki ustreza dani pomoi postane lastnina drave/obine ne glede na to ali so dedii pripravljeni povrniti pomo v denarju ali ne. Sporno je predvsem zahtevano soglasje dajalca pomoi za vrnitev, pri emer o tem presoja sam. To je poseg v lovekovo pravico do dedovanja in zasebne lastnine. Gre torej za omejitev pravice, ki pa je mogoa le na podlagi Ustave ali pravic tretjih oseb (itenje oseb = prejemnikov socialne pomoi). Ustavno sodie je opravilo test sorazmernosti (nujnost, primernost, sorazmernost v ojem smislu). Sodie ugotovi, da je poseg nujen in primeren, ni pa sorazmeren. Meni, da je zakonodajalec moral tako posei v pravico do zasebne lastnine in dedovanja, zaradi varovanja pravice do socialne varnosti drugih dravljanov. Ne sme se je ogroziti s siromaenjem skladov za zagotavljanje pomoi posameznikom. Zato se morajo dravi vrniti sredstva pomoi. Dopustno je, da se drava poplaa iz premoenja osebe, ko pomoi ve ne potrebuje, torej iz tistega premoenja, ki bi ga sicer dobili dedii. Ta poseg pa ni sorazmeren ojem smislu, ker obstajajo blaja sredstva s katerimi je mogoe zagotoviti vrnitev sredstev drubene pomoi in zavarovati pravico do socialne pomoi drugih. Sodie meni, da bi bil na tem mestu primeren obligacijski zahtevek drave/obine. Poudarek na tem, naj se premoenje, ki obstaja zaradi drubene pomoi vrne drubi, ne pa da ga dobijo dedii. Po novi ureditvi ni ve potrebno soglasje dajalca pomoi, ker ima zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh. O tem ali bodo dedovali celotno premoneje ali ne odloajo dedii sami. Premoenje, ki ustreza vrednosti dane pomoi ni predmet dedovanja zato zapustnik z njim ne more razpolagati z oporoko. e pa je to storil, je zadevno doloilo oporoke neveljavno. Za neveljavne bi bilo treba teti pogodbe o izroitvi in razdelitvi premoenja za ivljenja, pogodbe o dosmrtnem preivljanju in darilne pogodbe za primer smrti, s katerimi je zapustnik razpolagal s premoenjem, ki ni premet dedovanja. Prehod tega premoenja ni dedovanje. Opravi se v zapuinskem postopku, po smrti zapustnika. Ne gre za dedovanje, ker drava/obina ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Ta institut tudi ne moremo teti za zakonito volilo. V sklepu o dedovanju se loeno navede dedia, volilojemnika in bistvene podatke o omejitvi dedovanja po 128. lenu ZD, t.j. tudi dajalca pomoi v igar korist je omejitev doloena. e je sporno ali je zapustnik prejemal pomo ali e je sporna velikost pomoi, napoti sodie prizadete (dedie, dravo/obino) na pravdo, ker gre za spor, ki izvira iz premoenjskopravnega razmerja, ki je nastalo za asa zapustnikovega premoenja. Za pomo tejemo raznovrstne oblike pomoi s katerimi se je odpravljajo navidezno stanje socialne ogroenosti zapustnika. Upotevana je samo tista pomo, ki jo je mogoe izraziti v denarju. Za pomo ne moremo teti dajatev do katerih je bil zapustnik upravien iz naslova minulega dela (pokojnina, invalidnina) ali zaradi posebnih zaslug (nagrade, darila). Podatke o tem, da je zapustnik uival pomo se navedejo v smrtovnici, t.j. poroilo o smrti na podlagi katerega se opravi zapuinski postopek. Obvezno se opravita popis in cenitev zapuine. Po izpeljanem postopku, sodie izree v sklepu o dedovanju, da je prilo do omejitve dedovanja po 128. l. ZD, t.j., da ni prilo do dedovanja dela zapustnikovega premoenja, ki ustreza dani pomoi zapustniku, oz. da sploh ni prilo do dedovanja, ker je celotno premoenje rezultat pomoi. Sodie tudi izree, da je premoenje delno ali v celoti postalo dravna/obinska lastnina in ga s posebnim sklepom izroi. e se pa dedii zaveejo vrniti vrednost dane pomoi, pa sodie v sklepu izree, da je prilo do dedovanja in da obstaja zakonita zastavna pravica dajalca pomoi na zapuinskih stvareh. ODPOVED dajalec pomoi se lahko odpove do konca zapuinske obravnave pravici do povraila pomoi, ker so zapustnikovi dedii njegov zakonec oz. zunajzakonski partner in otroci, ki so sami potrebni pomoi. Tudi v primeru, da bi prehod na dravo/obino pomenil samo breme (premoenje je neznatne vrednosti).

ZAKONITO DEDOVANJE Zakon doloa krog oseb, ki pridejo v potev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. Najpomembneja sta: sorodstvo (tudi popolna posvojitev) in zakonska zveza (tudi zunajzakonska skupnost). Nepopolna posvojitev ima omejene dednopravne posledice. Do njega pride, ko nastopijo doloena dejstva, ki jih dednopravni predpisi predvidevajo, kot osnovo za dedovanje => v primerih, ko ne more priti do oporonega dedovanja: - Oporoke ni - Oporoka je neveljavna - Z delom premoenja oporoitelj ne razpolaga - Smrt oporonega dedia pred oporoiteljem - Oporoni dedi se odpove dediini ali je dedno nevreden Temeljni kriterij: bliina osebnega razmerja z zapustnikom = zakoniti dedi => ne dedujejo istoasno, dedujejo v razlinih dednih redih. Osebe, ki so blinji zapustniku so: - SORODSTVO o vez med osebami, ki temelji na pravnem, socialnem in biolokem temelju. Najpomembneja sta krvno sorodstvo in svatvo. o Krvno sorodstvo je sorodstvo med osebami, povezanimi preko svojega izvora druga iz druge ali skupni prednik. Linije ali rte so bodisi ravne, bodisi stranske. Dedovanje sorodnikov se zakljui tretji paraleli tenja po zoevanju kroga sorodnikov kot zakonitih dediev. o SVATVO v isti stopnji oz. liniji kot zakonec s svojimi sorodniki ZAKONSKA ZVEZA ureja ZZZDR in 22. len ZD o Zakonec NIMA dedne pravice, e: je bila zakonska zveza z zapustnikom razveljavljena za asa ivljenja ali razvezana ivljenjska skupnost z zapustnikom je trajno prenehala po krivdi zakonca ali v sporazumu z zapustnikom Ne more izgubiti dedne pravice, ker niti zanj, niti za kogarkoli ta e sploh ne obstaja za asa ivljenja zapustnika. o Zakonec IZGUBI dedno pravico, e: je zapustnik vloil tobo za razvezo ZZ in se po njegovi smrti ugotovi, da je bila toba utemeljena (dedii nadaljujejo postopek na podlagi tobe, da izloijo zakonca kot dedia) ZZ se razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka za katerega je preiveli zakonec ob sklenitvi ZZ vedel Gre za prenehanje dedne pravice, ker jo je zakonec pridobil s trenutkom smrti zapustnika. ZZ pride do presumpcije, da izgubijo veljavo vsa oporona razpolaganja v korist zakonca. => kritev svobode testiranja. ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST o Ni dedovanja, e so podane take okoliine zaradi katerih bi bila ZZ med tema dvema osebama neveljavna 10/2. len ZD (e obstaja zadrek) o Do dedovanja pride, e: Sta partnerja ivela v ivljenjski skupnosti Je ivljenjska skupnost trajala dalj asa Je tajala do zapustnikove smrti o o obstoju zunajzakonske skupnosti se odloa v zapuinskem postopku: o e se ugotovi, da so dejstva od katerih je odvisen obstoj zun.zak. skupnosti sporna , zapuinsko sodie prekine postopek in napoti stranke na pravdo

o 100. len ZD z novelo 2001 rtan => izguba pravice razvezanega zakonca iz oporoke. Ob razvezi

o -

zun.zak. partner ima pri zakonitem dedovanju po partnerju enak pravni poloaj kot zakonec dolobe o znianju in zvianju dednega delea, 1., 2. dedni red; nujni dedi po drugem partnerju

POSVOJITEV o Popolna posvojitev Ureja jo ZZZDR Posvojenec se popolnoma izloi iz rodbine naravnih starev medsebojne pravice prenehajo Posvojenec povsem preide v rodbino posvojitelja dobi poloaj naravnega otroka posvojitelja z vsemi pravicami in dolnostmi v razmerju do posvojitelja in njegovih sorodnikov. To vpliva na dedovanje. ZD posvojenec in njegovi potomci imajo do posvojitelja in njegovih sorodnikov enako zakonito dedno pravico kot posvojiteljevi otroci in njihovi potomci. Posvojitelj in njegovi potomci imajo zakonito dedno pravico po posvojencu in njegovih potomcih. Posvojenec in njegovi potomci dedujejo po drugih posvojencih in njihovih potomcev Posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po naravnih starih, njihovih potomcih, drugih sorodnikih in obratno (21. len ZD) Pod posebnimi pogoji je treba priznati pravico do nujnega delea posvojitelju Popolne posvojitve se ne more razvezati => dedna pravica lahko preneha samo z razveljavitvijo posvojitve. Uinek ima ex nunc. e se razveljavi po nastopu smrtnega primera praviloma oseba, ki je zaradi posvojitve postala dedi po umrlem ne izgubi dedne pravice, razen e je oseba, ki izvaja svojo dedno pravico po umrlem iz posvojitve vedela za razveljavitveni razlog ob nastanku posvojitve analogna uporaba 22/2 ZD o Nepopolna posvojitev Sklenjene po prejnjih posvojitvenih predpisih; e vedno obstajajo. Lahko se pod doloenimi pogoji spremenijo v popolne, sicer zanje veljajo dolobe temeljnega zakona o posvojitvi 228/2 ZD uporabljajo se dolobe zveznega zakona o dedovanju Posvojenec in njegovi potomci lahko dedujejo po posvojitelju tako kot njegovi otroci in potomci Posvojenci ne morejo dedovati po posvojitelju, e je bila ta pravica izrecno izkljuena ali omejena v posvojilni pogodbi Posvojenec in njegovi potomci ne morejo po zakonu dedovati po posvojiteljevih sorodnikih, posvojiteljevem zakoncu in po posvojiteljevih drugih posvojencih Posvojenec deduje po zakonu po naravnih starih Po zakonu ne morejo dedovati po posvojencu posvojitelj in njegovi sorodniki, lahko jih pa za dedie postavi v oporoki. Nepopolna posvojitev se lahko razvee Dedna pravica lahko preneha, e posvojitelj vloi zahtevo za prenehanje posvojitve in se po njegovi smrti ugotovi, da je bila zahteva utemeljena Ni dedne pravice, e je prilo do razveze posvojitve e v asu ivljenja zapustnika

Sistem zakonitega dedovanja v slovenskem pravu je PARENTELNI SISTEM Z REPREZENTANCO (parentelni linearni sistem) govorimo o parentelah = zarodi => navedene osebe dedujejo po doloenih dednih razredih, osnova za oblikovanje le teh pa je sorodstvo z zapustnikom. Sorodniki so razvreni v tri parentele, sorodniki iste parentele pa na linije, rte. Dedovanje se zakljui s tretjo parantelo. Velja naelo izkljunosti med parentelami: osebe iz 2. in 3. parentele ne bodo dedovale, e obstaja sorodnik iz prve parenetele, ki more in hoe dedovati. e ni sorodnikov iz 1. parentele, dedujejo sorodniki iz druge in e ni sorodnikov iz druge, dedujejo sorodniki iz tretje parentele. skupina sorodnikov, ki izhajajo od skupnega prednika, vtevi prednika kot predstavnika linije. Prva parentela: predstavniki linije so zapustnikovi otroci Druga parentela: predstavniki linije sta zapustnikov oe in mati => dve liniji Tretja parentela: predstavniki linije so ded in babica po oetovi strani ter ded in babica po materini strani => 4 linije

=> Dediina se deli na toliko delov, kolikor je linij v paranteli, katere predstavniki so poklicani k dedovanju. Naeloma se dedni delei delijo po enakih delih. 1.P: zapustnikovi otroci in njihovi potomci 2.P: zapustnikovi stari in njihovi potomci 3.P: zapustnikovi stari stari in njihovi potomci. Med sorodniki iste linije velja vstopna pravica = ius representationis = pravica reprezentance: e predstavnik linije ne deduje, ker odpade kot dedi (umrl pred zapustnikom, dedno nevreden, razdedinjen, v svojem imenu se odpove dediini) stopijo kot dedii na njegovo mesto njegovi potomci prve stopnje njegovi otroci e ne deduje otrok predstavnika linije, dedujejo njegovi otroci itd. Potomci, ki dedujejo na temelju vstopne pravice dedujejo skupaj tisti dele, ki bi el njihovemu predniku. Vstopajoi potomci dedujejo iure proprio => njihova dedna pravica ni izvedena iz dedne pravice prednika, zato mora izpolnjevati pogoje za dedovanje, predvsem mora biti dedno sposoben. Dedna nevrednost prednika ne vpliva na obstoj njihove dedne pravice. 127/1 ZD. Vstopna pravica je mogoa, mona samo pri zakonitem dedovanju. Vstopna pravica velja samo za oz. na podlagi vstopne pravice lahko dedujejo samo zapustnikovi potomci ne glede na stopnje, ne pa tudi zakonec, ki ne spada v linijo. Prirast = akrescenca = ius accrescendi => dedni dele odpadlega dedia pripade sodediem po razmerju njihovih dednih deleev. Do tega instituta pride, kadar dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v potev e odpadli dedi nima potomcev oz. ti ne morejo ali noejo dedovati po zapustniku. Prosti dele priraste deleu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika. Pride v potev tudi za zakonce oz. zunajzakonske partnerje. Prirast lahko nastopa tudi pri oporonem dedovanju (za razliko od vstopne pravice). ZAKONITI DEDNI REDI - V prvi in drugi paranteli lahko dedujejo tudi zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner - Dolobe o redu dedovanja zapustnikovih potomcev veljajo tudi za zapustnikove posvojence in njihove potomce - Dolobe o redu dedovanja zapustnikovih starev veljajo tudi za zapustnikovega posvojitelja in njegove potomce. Enako za stare stare. - Kaj je treba vedeti: o Posvojitelj in njegovi potomci in posvojiteljevi stari in potomci lahko dedujejo po posvojencu samo pri popolni posvojitvi o Ne more priti do konkurence z zapustnikovimi naravnimi stari , ker s popolno posvojitvijo ravno prenehajo sorodstvena razmerja z naravnimi stari o Pri dedovanju ne more konkurirati zunajzakonski partner z zakoncem zapustnika zunajzakonske skupnosti osebe, ki je poroena zakon ne priznava => ni monosti dedovanja Dedovanje je mono v treh dednih redih: 1. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi potomci in posvojenci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner. Oni so dedii pred vsemi drugimi. Dedujejo praviloma po enakih delih. Oddaljeneji potomci zapustnika dedujejo na podlagi vstopne pravice (11. in 12. len ZD). 2. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi stari in njihovi potomci (vstopna pravica) in zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner. Stari pridejo v potev kot dedii , e zapustnik nima potomce ali e oni ne dedujejo. V primeru, da zapustnik nima potomcev, njegov zakonec ne deduje v prvem dednem redu, pa pa v drugem. Zakonec deduje , stari skupaj po enakih delih => posamini star torej . e ni zakonca ali ta ne deduje, gre celotna zapuina starem (1/2 vsakemu). Kaj se zgodi, e ni starev?

10

e ne deduje en od zapustnikovih starev: njegov dele gre na podlagi vstopne pravice, njegovim potomcem zapustnikovi bratje, sestre e ne dedujeta oba stara: dedujejo del zapuine, ki bi el vsakemu od njih njihovi potomci. Oetov del gre oetovim potomcem, materin del njenim potomcem. To pride zlasti do izraza, e dedujejo poleg skupnih otrok e polrodni otroci enega ali drugega ali obeh zapustnikovih starev (zapustnikovi polbratje, polsestre). Zapustnikovi pravi bratje in sestre dedujejo oetov in materin dele. Njegovi polbratje in polsestre po materini strani dedujejo skupaj s skupnimi otroki materin dele. Po oetovi strani pa skupaj s skupnimi otroki oetov dele. Oba stara ne dedujeta, samo eden od njiju pa ima potomce: potomcem gre tisto, kar bi pripadalo enemu ali drugemu (akrescenca) Eden od starev ne deduje in ni pustil potomcev: pride do prirasti delea, ki bi mu el, deleu drugega od starev

3. DEDNI RED V ta red spadajo zapustnikovi stari stari in potomci (vstopna pravica). V potev kot dedii pridejo, e ni nobene osebe, ki bi dedovala v 1. ali 2. dednem redu. Imamo tiri linije: - Ded in babica po oetovi strani dedujejo skupaj - Ded in babici po materini strani dedujejo skupaj - Ne dedujejo ded ALI babica ene strani: dedujejo njegov ali njen dele na podlagi vstopne pravice njegovi ali njeni potomci zapustnikovi strici in tete in njihovi potomci - Zapustnikov ded ALI babica ene strani in nima potomcev ali tej ne dedujejo: njegov oz. njen dele priraste deleu njegovega zakonca preide v linijo drugega zakonca, ki ga deduje ali ta zakonec ali njegovi potomci = oja akrescenca - Ne dedujeta ded IN babica ene strani in ni potomcev oz ti ne dedujejo: prosti delei te strani prirastejo dediem druge strani dedu in babici druge strani ali njihovim potomcem = ira akrescenca Razlog za dedovanje na podlagi vstopne pravice in prirasti Po ZD je samo ena okoliina, in sicer, da oseba, ki bi glede na razmerje z zapustnikom lahko dedovala ni preivela zapustnika. Enak uinek po ZD imajo tudi: - dedna nevrednost dedia (127/1 ZD) - razdedinjenje dedia (44 ZD) - odpoved e neuvedenemu dedovanju ali odpoved dediini v lastnem imenu (137 in 140 ZD) 13. len ZD (spremenjen z novelo 2001) v izjemnih primerih se lahko dedni delei it I. in II. dednega reda spreminjajo. Zakonec ali preostali sodedii iz I. dednega reda lahko zahtevajo proti enemu, nekaterim, vsem sodediem ZVIANJE svojega dednega delea, e oseba, ki to zahteva nima potrebni sredstev za preivetje iz razloga socialne varnosti. Sodie bo moralo pri odloanju o takem zahtevku upotevati konkretni primer in naslednje okoliine: - Premoenjsko stanje sodediev - Sposobnost pridobivanja sodediev - Velikost zapuine Sodie odloa o tem vedno na zahtevo in nikoli ex offo. V izjemnih primerih lahko zakonec ali drugi sodedii zahteva, da mu sodie dodeli celotno dediino. V primeru ko dedi to zahteva in je dediina tako majhna, da bi zapadel v pomanjkanje, e bi se delila. e deduje zakonec v prvem dednem redu (ali drugem), deli zapuino z zapustnikovimi naravnimi ali posvojenimi otroci praviloma po enakih delih (oz. stari ali posvojitelji). e zakonec konkurira tudi z drugimi zapustnikovimi potomci ali potomci posvojencev, veljajo pravila o vstopni pravici. Z novelo je bilo omogoeno zmanjanje kot tudi poveanje dednega delea zakonca v korist ali breme dednega delea vseh ali posameznih drugih dediev. Zakonec lahko zahteva od sodia naj odloi, da mu gre tudi tisti del zapuine, ki bi ga po zakonu dedovali sodedii. To gre lahko v breme nekaterih ali vseh sodediev. Lahko mu sodie dodeli celotno zapuino, e je ta tako majhna, da bi priel v pomanjkanje, e bi se zapuina delila.

11

Seveda je situacija lahko tudi obrnjena. Lahko se poveajo dedni delei nepreskrbljenih potomcev v breme zakonca. Omogoeno je tudi poveanje ali zmanjanje dednih deleev sodediev prvega razreda v razmerju med seboj (zakonec je izvzet). Dedni dele posameznega sodedia lahko sodie povea bodisi v breme dednega delea zapustnikovega zakonca bodisi samo v breme sodediev (vseh ali posameznih), ali pa kumulativno. Sodie mora pri tem upotevati okoliine konkretnega primera, posebej pa: premoenjske razmere, pridobitna sposobnost dediev in vrednost zapuine. NUJNO DEDOVANJE Je posebna oblika zakonitega dedovanja, ko v oporoki niso omenjeni tisti, ki bi morali dedovati zakonito => ne gre za oporono dedovanje, ker se ne deduje po zapustnikovi volji. S tem institutom je omejena svoboda oporonega razpolaganja (svoboda testiranja) => zapustnik z oporoko lahko spremeni zakoniti red dedovanja in onemogoi dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonu dedovale. Do popolnega neupotevanja dednega reda ne more priti => doloenim osebam iz kroga zakonitih dediev gre po zakonu del zapuine, ki ga morajo dobiti, eprav jih je oporoitelj v oporoki prezrl. Nujni dele je kompromis med neomejeno svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev. Nujno dedovanje utesnjuje tudi zapustnikovo prosto razpolaganje s premoenjem inter vivos nujnih dediev ne more izkljuiti od dedovanja niti na ta nain, da svoje premoenje razda z neodplanim razpolaganjem za asa ivljenja. Nujni dedi osebe iz kroga zakonitih dediev, ki jim gre po kogentnih dolobah zakona del zapuine oz. premoenja, ki ga je zapustnik odtegnil dediem z doloenim neodplanim razpolaganjem za ivljenje. Nujni dele del zapuine, ki pripada posameznemu nujnemu dediu Skupni nujni dele del zapuine, ki gre skupaj vsem nujnim dediem; vsota vseh posaminih nujnih deleev je premoenje, s katerim zapustnik ne more razpolagati. Ta del zapuine je rezervirani del = rezerva pridran, rezerviran za nujne dedie. e je zapustnik neodplano razpolagal s tem delom zapuine oz. z oporoko lahko nujni dedii po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se ta razpolaganja razveljavijo (26/1 ZD) Razpololjivi del zapuine del zapuine s katerim zapustnik lahko razpolaga. Dejstvo, da je nujno dedovanje zakonito dedovanje posebne vrste, govorita dve dejstvi: - Osebe, ki imajo lastnost nujnih dediev, imajo pravico do nujnega delea samo v primeru, e so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju (25/3 ZD) - Velikost nujnega delea se doloa v razmerju do zakonitega dednega delea, je del zakonitega dednega delea (26/2 ZD) Razlika med zakonitim in nujnim dedovanjem Pri nujnem dedovanju zapustnik ne more po svoji volji odloati o obstoju in obsegu pravic na nujni dele. Izjema je razdedinjenje. Nujni dele je manji od zakonitega, ker je le del tega. Pravica do nujnega delea je dedna pravica. Nujni dedi je pravi dedi, je univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre alikovotni del zapuine, ki je manji od zakonitega (27 ZD). e oporoitelj doloi naj nujni dedi dobi svoj nujni dele v stvari, denarju ali pravicah je s tem samo doloil nain delitve dediine, ni pa spremenil dedne pravice nujnega dedia v obligacijskopravni zahtevek ali zahtevek na izroitev stvari. To mora oporoitelj v oporoki izrecno izraziti ali pa mora ta volja izrecno izhajati iz njegovih drugih ravnanj, odloitev, izjav. Nujni dedi kot pravi dedi odgovarja za zapustnikove dolgove kot drugi dedii, v ustreznem obsegu. Kdo so nujni dedii? ABSOLUTNI: Upravieni do nujnega delea brez dodatnih pogojev: - Potomci, popolni in nepopolni posvojenci in njihovi potomci - Zakonec oz. zunajzakonski partner

12

Stari ali posvojitelj (pri popolni posvojitvi)

RELATIVNI: e izpolnjujejo dva pogoja: - Nesposobnost za delo IN - Nimajo lastnih potrebnih sredstev za preivljanje o Bratje, sestre o Stari stari Te osebe so lahko nujni dedii samo, e so po zakonitem redu dedovanja k konkretnem primeru upraviene dedovati. Za nujno dedovanje veljajo pravila o posameznem dednem redu in naelo izkljunosti. Pri nujnem dedovanju ni vstopne pravice. Kakni so nujni delei? zakonitega dednega delea: - Potomci, posvojenci in njihovi potomci - Zakonec oz. zunajzakonski partner 1/3 zakonitega dednega delea: - Stari - Bratje, sestre - Stari stari Najprej je treba ugotoviti zakoniti dedni dele, potem se doloi nujni dele na podlagi kvote, ki velja za dedia. Izraun dednega delea: Na podlagi obraunske vrednosti zapuine (da ne bi zapustnik inter vivos obel predpisov o nujnem deleu). Vrednost iste zapuine + vrednost doloenih daril, ki jih je zapustnik naklonil za ivljenje. ista zapuina: ko zapustnik umre se opravi popis in ocena njegovega premoenja (aktiva in pasiva). Zakonev del se izloi e prej, ko umre zapustnik preneha ZZ in skupno premoenje se razdeli: - (-) gospodinjski predmeti - (-) premoenje, ki ni predmet dedovanja izloitve potomcev - (-) socialne pomoi - (-) dolgovi zapustnika ob smrti (aktiva zapuine) - (-) dolgovi zapuine (pasiva zapuine) => nastali so po smrti isti zapuini se priteje: - (+) vrednost daril, ki jih je zapustnik kadarkoli ali na katerikoli nain naklonil osebam, ki bi bile zakoniti dedii, e ne bi bilo oporoke - (+) vrednost daril, ki jih je v zadnjem letu svojega ivljenja naklonil drugim osebam (izjema so manja darila) DARILO je vsako neodplano razpolaganje zapustnika (29 ZD). S pritevanjem daril se omejuje se svoboda zapustnikovega razpolaganja inter vivos zaradi varovanja nujnih dediev. Izkljuena so privilegirana darila. Teh ni treba vraati v zapuino. To so darila dana v humanitarni namen doloenim ustanovam in drutvom, neposredno ljudem v stiski to niso darila dana verskim skupnostim kot takim. Predmet daril, ki se po zakonu ne vraunava v dediev nujni dele ( 54 stroki za preivljanje dedia, 55 obiajna manja darila, 56/1 darila pri vstopni pravici - ZD) Darila pri vstopni pravici: - Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi razdedinjenja, nevrednosti ali ker je bil vzet nujni dele dediu A se darila dana A-ju ne vraunajo v dedni dele B-ja, ki ima vstopno pravico - Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi smrti ali odpovedi dedia A se darila dana A-ju vraunajo v dedni dele B-ja. Na podlagi OVZ izraunavamo: - Zakonite delee posameznega dedia - Nujne delee kot kvote dednih deleev Skupni nujni dele njegova velikost je odvisna od:

13

tevila nujnih dediev Velikosti njihovih nujnih deleev

Razpololjivi del zapuine = ista rezerva (vrednost skupnega nujnega delea) Do ugotavljanja in raunanja nujnih deleev pride samo takrat, kadar nujni dedi uveljavlja svojo pravico do nujnega delea zahteva nujni dele (40, 41 ZD) PRIKRAJANJE NUJNEGA DELEA - Z oporonimi razpolaganji - Z darili za asa ivljenja upotevajo se darila za katera je oporonik naj se ne vraunajo nujnemu dediu v dedni dele - 172 zapustnik s tem prekorai vrednost razpololjivega dela zapuine, je nael ali izrpal skupni nujni dele Kako se odpravi prikrajanje: 1) redukcija oporonih razpolaganj - najprej se na zahtevo nujnega dedia zmanjajo ali docela odpravijo razpolaganja z oporoko. e se s tem ne more pokriti pomanjkanja, se posee na darila. 2) vraanje, restitucija daril - obdarjenci, ki so potencialni dedii o vraanje darila se lahko zahteva ne glede na to kdaj je bilo dano - tretje osebe o naelo vraanja daril velja samo v primeru daril, ki so bila dana zadnje leto zapustnikovega ivljenja Gre za varstvo pravnega prometa tretje osebe niso zainteresirane za dedovanje priakuje se manj zlorab. S tema dvema zahtevkoma se uveljavlja krena pravica do nujnega delea. Lahko ju postavi tisti, ki ima pravico do nujnega delea. Upoteva se kot nujni dedi na lastno zahtevo in ne po uradni dolnosti. e nujni dedi ne zahteva nujnega delea v zapuinskem postopku, sodie po uradni dolnosti ugotovi njegov zakoniti dedni dele glede tistega dela zapuine s katerim zapustnik ni razpolagal sodie se ne ozira na to ali nujni dedi prikrajan ali ne. Pravica do nujnega delea je dedna pravica je premoenjska pravica. Ta dva zahtevka lahko uveljavljajo tudi dedii upravienega nujnega dedia. V primerih, ko je zapustnik svoje premoenje razdal za asa ivljenja in ob njegovi smrti ni premoenja =>OVZ na podlagi katere izraunamo nujni dele predstavlja samo vrednost daril. Nujni dedi lahko uveljavlja pravico do nujnega delea z zahtevkom na vrnitev daril. Prekluzivni roki: roki v katerih lahko zahtevajo oz. uveljavljajo zahtevke. S potekom doloenega roka izgubi nujni dedi monost toiti in pravico do nujnega delea pravica ugasne. Ti roki veljajo za uveljavljanje zahtevkov v zapuinskem postopku in v pravdi. o redukcija oporonih razpolaganj v treh letih od razglasitve oporoke o vrnitev daril v treh letih od zapustnikove smrti razglasitve z mrtvega Zapustnik lahko ob doloenih pogojih odtegne ali zmanja nujni dele osebi, ki ima pravico do nujnega delea. Imamo dve pravni ustanovi za to: o RAZDEDINJENJE NUJNEGA DELEA exheredatio ob iusta causa iz upravienega razloga o ODVZEM NUJNEGA DELEA V KORIST POTOMCEV exheredatio bona mente razdedinjenje v dobrem namenu Namen:

14

kaznovanje dedia, ki ima pravico do nujnega delea zaradi njegovega nedopustnega obnaanja v razmerju do zapustnika in oseb, ki so zapustniku blizu in zaradi neprimernega ivljenja varovanje premoenjskih interesov potomcev zapustnikovega potomca, ki ima pravico do nujnega delea

Formalni pogoj za veljavnost razdedinjenja: - zapustnik mora razdedinjenje doloiti v oporoki na nedvoumen nain Razlogi za razdedinjenje: - oseba, ki se s kritvijo zakonske in moralne dolnosti huje prekri zoper zapustnika - oseba, ki je naklepno storila huje kaznivo dejanje zoper zapustnika ali njegove blije (zakonec, potomci, stari) - oseba, ki se je vdala brezdelju in nepotenemu ivljenju Z novelo 2001 se je odpravil kot razlog razdedinjenja: dejanja inkriminirana po 23. poglavju KZ zoper varnost RS Razlog za razdedinjenje mora obstajati v asu, ko je zapustnik napravil oporoko. Razdedinjenje je lahko: - popolno: o popolna izguba dedne pravice o razdedinjeni ne more biti dedi niti po zakonu niti po oporoki o ne more zahtevati vrnitve daril, redukcije volil - delno: o zmanjanje nujnega delea o razdedinjeni ne izgubi lastnosti nujnega dedia o dedna pravica se mu zmanja v obsegu razdedinjenja Razlogi za odvzem nujnega delea v korist potomcev: - kadar je prezadolen ali zapravljivec grozi nevarnost, da bodo dediino potomca/posvojenca pobrali njegovi upniki ali pa da jo bo zapravil Zapustnik ga mora doloiti v oporoki. Lahko je popoln ali delen. Potomci zapustnikovega potomca morajo biti v trenutku zapustnikove smrti: - mladoletni ALI - polnoletni in pridobitno nesposobni VRAUNAVANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI DELE (samo pri zakonitem dedovanju) Kolacija = collatio bonorum omogoa, da pri zakonitem dedovanju dobijo tisti sodedii, ki jim je zapustnik dal darila za asa ivljenja ali jim je naklonil volila v oporoki, efektivno toliko manj iz zapuine na raun svojega dednega delea, kolikor znaa vrednost darila ali volila. S tem se dosee enako obravnavanje zakonitih dediev glede vsega kar so neodplano dobili od zapustnika bodisi med ivimi, bodisi iz naslova dedovanja. Gre za to, da posamezen sodedi ne dobi ve kot tisti sodedii, ki so po zakonitem redu dedovanja v enakem poloaju glede na razmerje do zapustnika, razen e je zapustnik sam drugae doloil. Ta institut predstavlja modaliteto pri delitvi dediine med sodedii. Vraunavanja pride v potev ex lege samo za zakonite in nujne dedie, za oporone pa le, e je oporoitelj tako doloil. Ex lege pomeni, da ni potrebno, da zapustnik tako doloi in da do vraunavanja pride po samem zakonu. Domneva se, da zapustnik z naklonitvijo darila ali volila ni hotel posameznega dedia preferirati. Kdaj ni kolacije: - ko je zapustnik hotel preferirati posameznega dedia in ga je oprostil vraunavanja (e s tem ni prikrajan nujni dedi) - e sodedii vraunavanja ne zahtevajo

15

Pogoj za vraunavanje je, da zakoniti dedi dejansko postane dedi. a) Vraunavanje daril - velja v naelu za kakrnokoli neodplano razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dedia (46/1 v zvezi z 29., 30., 31., 53., 57.,110., 112., 116. len ZD) - idealna kolacija: vrauna se vrednost darila v dedni dele - realna kolacija: dedi se odloi darilo/volilo vrniti - IZJEME: o elja zapustnika, da se darilo ne vrauna le dokler ne pride do prikrajanja nujnih dediev o po zakonu zaradi specialnih lastnostih darila obiajna manja darila, plailo strokov obveznega olanja, koristi/plodovi neke stvari/pravice, ki je bila podeljena do zapustnikove smrti b) Volila - volilo se vraunava ex lege, e to zahteva sodedi - ne vraunava se pa, e izhaja iz oporoke, da je zapustnik hotel, da dobi dedi volilo povrhu svojega dednega delea prelegat (gospodinjski predmeti so zakonsko doloen prelegat) Roki: - ZD ne doloa roka za uveljavljanje pravice sodedia, da zahteva naj se v dedni dele sodedia vraunavajo darila in volila - pravica zahtevati vraunavanje ne zastara - za kolacijo je pomemben trenutek delitve zapuine - kolacijo lahko zahtevajo na: o zapuinski obravnavi o e po pravnomonosti sklepa o dedovanju o najkasneje ob delitvi dediine pravica zahtevati delitev dediine ne zastara OPORONO DEDOVANJE Z oporoko je dovoljeno razpolagati s premoenjem za primer smrti, na nain in v mejah doloenih v zakonu. Meje svobode testiranja so postavljene z nujnim dedovanjem. Oporoka = testament: - enostranska - preklicna - v predpisani obliki stroga oblinost Je dana izjava, s katero neka oseba razpolaga s svojim premoenjem za primer smrti. Znailnosti: - enostranski pravni posel je enostranska izjava volje; odvisna je samo od volje oporoitelja; za veljavnost oporoke ni potrebno soglasje osebe, ki pridobi koristi od oporoke - oporoitelj lahko oporoko vsak as preklie (99/1 in 105. l ZD) dolobe oporoke izraajo oporoiteljevo voljo ob nastanku oporoke in v asu njegove smrti = izjava poslednje volje oporoitelja - oporoka je pravni posel za primer smrti razpolaganja doloena v oporoki se realizirajo ele ob smrti oporoitelja. Za ivljenje oporoitelja oporoka nima nobenega uinka. - oporoka je strogo osebni akt. Zastopanja (pogodbeno, zakonito, uradno) ne pride v potev => oporoitelj ne more prepustiti doloitve dedia tretjemu - oporoiteljevo razpolaganje s premoenjem za pojem oporoke ni nujno, da je v njej postavljen dedi. ZD ne pozna kodicila poslednja izjava volje v kateri ni postavljen dedi. - oporoka je strogo formalni pravni posel. Veljavna je samo oporoka, ki je narejena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik (62 ZD) forma ad valorem Pogoji za veljavnost oporoke: - splona pravila obligacijskega prava, razen e ZD ne doloa drugae ZD je lex specialis -3 vrste posebnosti

16

splona pravnoposlovna ureditev velja za (14. len OZ): o pogoj, monosti, dopustnosti, doloenosti/dololjivosti vsebine oporoke o dopustnosti podlage oporonega dedovanja posebnosti v ZD: o oporona sposobnost o oporoka = izjava volje o oblinost

OPORONA SPOSOBNOST je sposobnost napraviti, spremeniti in preklicati oporoko. Ima jo vsakdo, ki je sposoben za razsojanje in je star ve kot 15 let. Razsojanje se ocenjuje z blajimi merili kot razsodnost potrebna za poslovno sposobnost testiranje je manj zahteven posel. Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni, da je zapustnik oporono nesposoben odloilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v asu, ko je testiral. Starost 15 let je izenaena s starostjo, ko jo drugi predpisi doloajo za opravljanje nekaterih strogo osebnih aktov. OPOROKA JE IZJAVA VOLJE zapustnik mora hoteti narediti oporoko prava zapustnikova volja imeti mora animus testandi. e volja v oporoki ne ustreza dejanski oporoiteljevi volji gre za napako volje zlasti kadar volja oporoitelja ni svobodna. Za napake volje gre: - e je bil oporoitelj s silo ali gronjo prisiljen, da napravi oporoko - oporoitelj je napravil oporoko zaradi zvijae - oporoitelj je napravil oporoko, ker je bil v zmoti napake volje, ki po OZ vplivajo na veljavnost pogodb. Pri oporoki ni treba upotevati izjave, daje ZD vejo teo pravi zapustnikovi volji kot pa izjavi! - zmota v nagibu ali motivu, e je bila kavzalna oporoka je neodplaen pr. posel - simulacija ZD o tem ne govori o zapustnik napravi oporoko samo na videz, v resnici pa hoe z videzom oporoke prikriti kaken drug pr. posel ni volje zapustnika napraviti oporoke => ne more veljati => ninost oporoke o e so izpolnjeni pogoji za veljavnost posla, ki ga skua prikriti zapustnik z oporoke, velja drugi , simulirani posel - miselni pridrek reservatio mentalis oporoiteljeva izjava ne krije njegove volje v polnem obsegu oporoitelj ima v mislih nekaj ve kot izhaja iz njegove izjave. V teoriji je sporno ali je treba miselni pridrek upotevati ali ne. Veji pomen ima volja in zato velja tisto, kar je imel oporoitelj v mislih, eprav tega v izjavi ni navedel. OBLINOST oporoka mora biti napravljena v eni izmed oblik doloenih v zakonu. Forma ad valorem pogoj za veljavnost oporoke. Pogoji glede monosti napraviti veljavno oporoko doloeni v obliki: pisna oblika pred priami: ob pogoju, da oporoitelj zna pisati in brati ustna oporoka: zaradi izrednih razmer ni mono napraviti pisne oporoke VSEBINA OPOROKE MORA BITI MOGOA, DOPUSTNA, DOLOENA ALI VSAJ DOLOLJIVA (OZ) a) nemonost oz. nemogonost vsebine oporoke - dejanska: razpolaganje s stvarjo, ki ne obstaja ve - pravna: naklonitev stvari osebi, ki je lastnik stvari b) nedopustna podlaga ali vsebina oporoke: - v nasprotju z ustavo - prisilnimi predpisi - moralnimi naeli c) doloenost ali vsaj dololjivost vsebine oporoke: velja glede: - predmet dedovanja - sestave zapuine - dediev - drugih oseb, ki jim je z oporoko naklonjena korist

17

- dednih deleev - posaminih oporonih naklonitev Vsebina oporoke je nedololjiva, e se tudi s sredstvi razlage ne da ugotoviti. NEVELJAVNOST OPOROKE Izpodbojnost Neveljavnost je treba uveljavljati, zahtevati, da se oporoka razveljavi uveljavljajo jo lahko zainteresirane stranke tisti, ki bi zaradi neveljavne oporoke priel do kane koristi. Izpodbija se lahko: - e ni oporone sposobnosti - napake volje - ni zakonsko predpisane oblinosti Oporoka je lahko tudi delno neveljavna neveljavna so posamina doloila zaradi drugega in tretjega razloga. Zaradi prvega razloga je oporoka vedno neveljavna v celoti. Roki: zastaralni - mono je pretrganje in zaustavitev zastaranja objektivni in subjektivni

Izpodbijanje oporoke zaradi oporoiteljeve nesposobnosti ali napake volje: Subjektivni rok je eno leto odkar je izvedel za vzrok neveljavnosti Objektivni rok je deset let od razglasitve oporoke oz. dvajset let pri nepoteni osebi Roki ne morejo zaeti tei pred razglasitvijo oporoke. Izpodbijanje zaradi napak v oblinosti: Uveljavlja se lahko po uvedbi dedovanja Subjektivni rok je eno leto od dneva, ko je izvedel za oporoko ko je izvedel za napako v obliki oporoke Objektivni rok je deset let po razglasitvi oporoke Konverzija mogoe je, da se napaen pravni posel vzdri v veljavi, e oporoka, ki jo je pustil oporoitelj vsebuje napake oblinosti, pa ta oblika ustreza drugi vrsti oblike oporoke oz. izpolnjuje zahteve za obliko oporoke druge vrste, velja oporoka po tej drugi obliki. Ninost Oporoka je nina, e: - je nemogoa vsebina - je vsebina nedololjiva - vsebina ali podlaga sta v nasprotju z ustavo ali moralnimi naeli - oporoka, ki nasprotuje morali, prisilnim predpisom in ustavi o izjema: ZDKG: e gre oz. je predmet volila v oporoni dolobi oporoitelja (ki zapua zaiteno kmetijo) denar in preminina je oporoka izpodbojna - fidejkomisarina substitucija zapustnik doloi svojemu dediu ali legatarju dedia Lahko je DELNA nina je posamina doloba oporoke (ne v celoti, razen e oporoka brez nine dolobe ne more obstajati). Nina oporoka je neuinkovita sama po sebi - sodie mora paziti na ninost po uradni dolnosti. Uinkuje ex lege, pravica uveljavljati ninost ne ugasne. Na ninost se lahko sklicuje vsakdo, ki ima pravni interes. OBLIKE OPOROKE - redne/izredne (izredne so nastale v izrednem stanju)

18

zasebne/javne (zasebne oblikujemo sami, brez sodelovanja organov) pisne/ustne

Skupne simultane oporoke testamentum simultaneum so medsebojno vsebinsko povezane in soodvisne izjave poslednje volje dveh ali ve oseb v istem aktu. Taka oporoka bi morala biti neveljavna. Pri nas je neveljavna samo oporoka v kateri dve osebi postavljati vzajemno drug drugega za dedia. Dovoljena je oporoka v kateri dve osebi razpolagata skupno v korist tretjega. LASTNORONA OPOROKA (testamentum holographum 63 ZD) Je zasebna, redna in pisna oporoka. Najpogosteja. Pogoji za veljavnost: - oporoitelj je izjavo poslednje volje z lastno roko napisal in lastnorono podpisal o ugotovitev identitete o ni dovoljeno s pisalnim strojem, tujo roko; tuja roka lahko vodi o poslovilno pisno izjavo poslednje volje je treba teti za oporoko - podpis z osebnim imenom zadostuje samo ime, priimek, vzdevek ali oznaka druinskega razmerja - kraj in datum oporoke ni pogoj za veljavnost je pa koristno glede na monost, da obstajajo prejnje oporoke PISNA OPOROKA (testamentum allographum 64 ZD) Je redna, zasebna in pisna oporoka. Pogoji za veljavnost: - obstaja pisni sestavek listina ni pomembno kdo je spisal - podpis oporoitelja - oporoitelj mora znati pisati in brati v jeziku v katerem je napisan sestavek - oporoitelj mora podpisati oporoko ob prisotnosti dveh pri in hkrati izjaviti, da je pisni sestavek njegova poslednja volja. Prii morata biti istoasno prisotni in se podpisati na oporoko in pripisati, da se podpisujeta kot prii slednje ni pogoj za veljavnost. Gre za enotno pravno dejanje mora se opraviti istoasno unitas actus. Katere osebe ne morejo biti prie? Nesposobnost biti pria je razlog za izpodbijanje oporoke. - Absolutno nesposobne osebe ne morejo biti prie pri nobeni oporoki pisna pred priami ne glede na to kdo je oporoitelj. o osebe, ki nimajo poslovne sposobnosti o osebe, ki ne znajo pisati in brati. - Relativno nesposobne osebe glede na razmerje oporoitelja do konkretne osebe o prie ne smejo biti v krvni ali osebni povezanosti z oporoiteljem, ker obstaja nevarnost, da bodo vplivale na oporoiteljevo izjavo volje o 68. len ZD: doloena oseba ne teje kot pria glede tistih oporonih doloil s katerimi je zapustnik nekaj naklonil njej ali osebam s katerimi je krvno povezana SODNA OPOROKA (testamentum iudiciale 65. in 66 ZD) Je redna, ustna in javna oporoka. Ustno se sodiu izjavi poslednjo voljo in sodie jo zapie okrajno sodie. Javna je zato, ker sodeluje sodie kot javni organ. Sodnik ugotovi identiteto oporoitelja in oporoiteljevo izjavo zapie v zapisnik. Poznamo dve varianti sodne oporoke: Oporoitelj zna pisati in brati - oporoitelj prebere sestavek oporoke, ki ga je napravil sodnik po oporoiteljevi izjavi - oporoitelj podpie sestavek in izjavi, da je njegova volja natanno zapisana - sodnik potrdi na oporoki, da jo je oporoitelj prebral in podpisal in to overi s svojim podpisom Oporoitelj ne zna pisati in brati

19

sodelovanje dveh oporonih pri v navzonosti kateri sodnik prebere sestavek oporoke, ki ga je napisal po njegovi izjavi - oporoitelj pred priami izjavi, da je sestavek njegova oporoka in podpie ali napravi rono znamenje - prii se podpieta na oporoko, povesta, da je bila oporoka prebrana, da je avtentina in da jo oporoitelj podpira - posebni predpisi o ugotavljanju identitete pri - zapisnik je sestavljen iz ve listin - shranjevanje sodne oporoke - izroitev sodne oporoke oporoitelju Kdo ne sme biti pria? - tiste osebe, ki so nesposobne biti pria pri pisni oporoki s priami - sodnik ne sme biti z oporoiteljem v isti krvni ali osebni povezanosti kot ne smejo biti oporone prie - absolutno nesposobne: o nimajo poslovne sposobnosti o ne znajo brati ali pisati o ne razumejo jezika v katerem je napravljena sodna oporoka Sodna oporoka pri kateri sodelujejo nesposobne prie in sodnik je spodbojna. Oporono doloilo o naklonitvi prii, sodniku ali njihovim svojcem je izpodbojno. Ta razpolaganja so napake v oblinosti in izpodbojna po 76. lenu ZD. TRI OBLIKE OPOROKE IZPELJANE IZ SODNE OPOROKE Oporoka sestavljena v tujini konzularna oporoka (69. l. ZD) Je javna, redna in ustna. Sestavil jo je dravljanu RS, ki je v tujini po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS. Oporoko sestavi po predpisih, ki veljajo za sodno oporoko. Oporoka, sestavljena na slovenski ladji ali letalu (70. l. ZD) Je javna in izredna. Upotevajo se razmere, ki lahko nastopijo na ladji/letalu. Samo na slovenski ladji/letalu (zato je izredna). Sestavi jo poveljnik ladje/letala po oporoiteljevi ustni izjavi, po predpisih, ki veljajo za sodno oporoko. Oporoitelj je lahko na dravljan, tujec, lan posadke ali potnik. as njene veljavnosti je omejen: velja samo trideset dni od dneva vrnitve oporoitelja v Slovenijo (zato je izredna). Dedovanje na podlagi te oporoke pride v potev samo, e oporoitelj v tem asu umre ali postane dedno nesposoben. Oporoka, sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem vojaka oporoka (71. len ZD novela 2001) Je javna in izredna. Velja samo doloen as, v asu izrednega ali vojnega stanja (dva roka): - objektivni rok: 60 dni od prenehanja izrednega/vojnega stanja - subjektivni rok: 30 dni po prenehanju vojake slube oporoitelja (e je vojaka sluba prenehala pred koncem izrednega stanja) Oporoitelj je lahko samo vojaka oseba. Sestavi jo vojaka stareina po ustni izjavi volje oporoitelja in po predpisih za sodno oporoko. MEDNARODNA OPOROKA (71a in 71g. len ZD) Je nova oblika javne oporoke. Njen osnovni namen je zagotovitev pravne varnosti v zvezi z veljavnostjo oporoke v vseh dravah, ki so ratificirale mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o mednarodni oporoki. Oblika:

PISNA napie jo lahko oporoitelj ali tretja oseba ali jo sestavi lahko sodnik okrajnega sodia ali konzularni ali diplomatski predstavnik - pooblaene osebe napisana je lahko v katerem koli jeziku in na kakrenkoli nain v navzonosti dveh pri in pooblaene osebe mora oporoitelj izjaviti, da je pisni sestavek njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino ter v njihovi navzonosti podpisati. e je oporoko napisal sam ali mu jo je napisala tretja oseba in je oporoko podpisal prej, mora v navzonosti dveh pri in pooblaene osebe podpis

20

priznati in potrditi. e se oporoitelj ne more podpisati navede razlog pooblaeni osebi, ki to navede v oporoki => v njegovem imenu ga podpie nekdo drug ali pooblaena oseba. prii in pooblaena oseba se morajo ob prisotnosti oporoitelja hkrati podpisati in pripisati, da se podpisujejo kot prie oz. pooblaena oseba, ni treba, da so seznanjene z vsebino oporoke pooblaena oseba mora zapisati datum oporoke, to je tisti dan, ko je pooblaena oseba podpisala oporoko.

Pogoji za prie in sodnika: - kot pri pisni oporoki pred priami in sodni oporoki - e niso izpolnjeni pogoji glede oblike in pri je mednarodna oporoka neveljavna, velja pa naelo konverzije Dokaz veljavnosti mednarodne oporoke je potrdilo forma ad probationem. To potrdilo ni pogoj za veljavnost. NOTARSKA OPOROKA Je redna in javna. Sodeluje notar kot javni organ. Urejena je v zakonu o notariatu. Sposobnost biti pria: - polnoletne osebe, ki so pismene in obvladajo uradni jezik Nesposobnost biti pria: - osebe, ki so odvezane dolnosti prianja - osebe, zaposlene pri notarju - osebe, ki jim gredo iz oporoke koristi - osebe, ki so z oporoiteljem, notarjem, osebam, ki jim gredo koristi v: o zakonski zvezi oz. zunajzakonski skupnosti o sorodniki v ravni rti do kateregakoli kolena o sorodniki stranske rte do drugega kolena o svatvo do drugega kolena o posvojitev, rejnitvo, skrbnitvo o zakoniti zastopniki, pooblaenci, o e notarju gre iz oporoke korist ali e je v teh razmerjih z oporoiteljem ne more sestaviti oporoitelju oporoke Poznamo dve obliki: - novi obliki, poleg oblik v ZD, sta v skladu z ZD - imata enake pravne uinke kot sodna oporoka - ZN vsebuje tudi dolobe o shranjevanju oporoke in potrdilu o shranjevanju, o izdajanju odpravkov in izroitvi oporoke sodiu po smrti zapustnika Oporoka, sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporoitelja - ustna oblika, sestavi jo notar po ustni izjavi oporoitelja - oblinost: o zunanja oblika notarske listine o dolobe o nainu sestavljanja notarskih listih o dolobe o vsebini notarskega zapisa o dolobe o podpisih notarja, udeleencev, pri - notar mora ugotoviti istovetnost oporoitelja in pri - notar mora pouiti oporoitelja o vsebini, posledicah, smislu njegove poslednje izjave volje - po tem ko zapie oporoko, jo notar prebere oporoitelj izjavi, da zapis ustreza njegovi izjavi volje (jo odobri) in podpie (tu morajo biti prie obvezno prisotne) - notar zapie datum, se podpie, podpieta se e zapisni prii (prie lahko nadomesti drugi notar) Pisna oporoka, ki jo oporoitelj izroi notarju, z notarskim zapisom Pisna oporoka dobi lastnost notarskega zapisa javne oporoke, s tem, da jo notar potrdi. Ni pomembno kdo je oporoko napisal, mora pa v zunanji obliki ustrezati obliki notarskega zapisa. Notar v oporoko lahko vnese svoje ime,

21

podatek o nainu ugotovitve istovetnosti oporoitelja in da je oporoko oporoitelju prebral (tako jo potrdi). Notar se nanjo tudi popie in doda svoj peat. Zakon ne zahteva prisotnosti pri. Mora pa ustrezati vsebini in obliki notarskega zapisa. e ne ustreza, notar sestavi poseben zapis s potrebnimi sestavinami in ga spoji z oporoko, ki jo podpie. USTNA OPOROKA (testamentum nuncupativum extraiudiciale, 72. len ZD) Je zasebna in izredna, ki ni vezana na listino. Velja samo v primeru, e zapustnik zaradi izrednih razmer v asu testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. Za preverjanje veljavnosti ustne oporoke je odloilno, da zapustnik ni mogel napraviti pisne oporoke, to so mu morale prepreiti izredne razmere ne pa reden potek dogodkov. Sem bi spadali nevsakdanji dogodki objektivnega znaaja (poplave, potresi, epidemije, vojne) in subjektivne situacije (nenadna teka bolezen, naglo nepriakovano poslabanje bolezni, nesree). Oporoitelj izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema priama, ki morata biti soasno navzoi. Prii morata nemudoma zapisati poslednjo voljo in im prej ta zapis izroiti sodiu ali pa jo ustno reproducirati pred sodiem. e prii tega ne storita, oporoka ni neveljavna => oporoka ne more biti neveljavna zaradi razloga, ki je nastal po zapustnikovi smrti. Ni je pa mogoe uporabiti, ker nima pravnega uinka. as veljavnosti je omejen: traja dokler trajajo izredne razmere in e trideset dni po prenehanju. Dedovanje na podlagi ustne oporoke nastopi le tedaj, e oporoitelj v tem asu umre ali postane oporono nesposoben. Ponarejena, falsificirana oporoka e prii oporoiteljeve izjave poslednje volje ne predstavita sodiu po resnici, tako kot jo je podal oporoitelj. Sploh ne gre za zapustnikovo oporoko, zapustnik jo je morda veljavno napravil => njena vsebina ni znana, ni je mogoe uporabiti in nima pravnega uinka. Spodbijanje take oporoke ne pride v potev tisti, ki bi po zapustniku dedoval, e ne bi bilo ponarejene oporoke, mora dokazati, da je oporoka ponarejena, v pravdi, na podlagi tobe na ugotovitev pristnosti oz. nepristnosti listine. Prie pri ustni oporoki ne morejo biti: - osebe, ki ne morejo biti prie pri sodni oporoki - priam pri ustni oporoki ni treba znati pisati in brati - ne bodo mogle zapisati oporoiteljevo izjavo, jo pa bodo reproducirale pred sodiem - relativna nesposobnost po 75. lenu ZD prie imajo vejo monost prikrojiti oporoiteljevo izjavo v svojo korist - nesposobnost prie ima za posledico izpodbojnost Novela Zakona o notariatu: Centralni register oporok: Sodniki, odvetniki, notarji pri katerem se oporoke shranjujejo imajo dolnost dajati v register podatke, za katere tako doloa zakon. Dokler oporoitelj e ivi vpogled v register ni mogo. Novela vsebuje nastavke, da bi na notarje lahko prenesli doloena upravienja iz zapuinskega postopka. VSEBINA OPOROKE Oporoka vsebuje razlina doloila: - doloila s katerimi razpolaga oporoitelj s svojim premoenjem za primer smrti - doloila s katerimi oporoitelj ne razpolaga s svojim premoenjem pomembna za dedovanje - posredno razpolaganje s premoenjem Doloila s katerimi razpolaga oporoitelj s svojim premoenjem za primer smrti - doloitev enega ali ve dediev (78- ZD) - doloitev volil (80., 85 94. ZD) - doloitev namestnika dediu ali volilojemniku (79 ZD) - razpolaganje v dovoljen namen (81 ZD) - doloitev pogojev, rokov, bremen za dedia oz. volilojemnika (82 ZD) ZD jih upoteva pod naslovom Vsebina oporoke

22

Doloila s katerimi oporoitelj ne razpolaga s svojim premoenjem pomembna za dedovanje - doloitev izvritelja oporoke (95.-98 ZD) - doloitev naina delitve zapuine - izjava o priznavanju oetovstva (88. l. ZZZDR) - eljo, kdo naj bo skrbnik za mladoletne otroke - kraj, nain pogreba, postavitev nagrobnega spomenika - politine oporoke, oporoke, ki izraajo znanstveno, filozofsko, usmeritev zapustnika Posredno razpolaganje s premoenjem - doloilo o razdedinjenju nujnega delea (43 ZD) - odvzem nujnega delea v korist potomcev (45 ZD) - izkljuitev doloenega zakonitega dedia od dedovanja negativni testament - nevraanje daril in volil zakonitemu dediu (46/3, 47 ZD) - preklic prejnje oporoke (99/1 ZD) - odpustitev dejanja, ki je razlog dedne nevrednosti (127/2 ZD) Vsebina mora biti dolona ali vsaj dololjiva. e je posamien del ali doloilo nedolono, nejasno potem ni neveljavno, e je mogoe z razlago (interpretacijo) ugotoviti njen pravi smisel orientirati jo je treba na pravo oporoiteljevo voljo. Poznamo dve pravili za razlago: - 84/1. len ZD: ugotoviti je treba pravi oporoiteljev namen najti je treba njegovo pravo voljo. Vsebino razlagamo iz oporoke same 38/1 OZ - V skladu z 84. lenom OZ (nejasna doloila v neodplani pogodbi je treba razlagati v smislu, ki je manj teak za dolnika) => 84/2. len ZD v dvomu se je treba drati tistega kar je bolj ugodno za zakonitega dedia oz. za tistega, ki mu je bila z oporoko naloena obveznost Sporno kritika: s tem, da je testiral, napravil oporoko, je izrazil eljo, naj ne nastopi zakonito dedovanje Primerjalno obstajata dve interpretacijski pravili: - IN FAVOREM TESTAMENTI v dvomu je treba oporono doloilo razlagati tako, da bo po monosti obveljalo - BENIGNA DOBROVERNA RAZLAGA BENIGNA INTERPRETATIO naj se dobrohotno razlaga v dobro oporonih dediev Nae pravo zavraa ti dve naeli in v dvomu daje prednost zakonitemu dedovanju. To izhaja iz domneve, da je dedovanje v zakonitem dednem redu v najvejih primerih v skladu z zapustnikovo voljo. e oporoitelj hoe drugae naj to izrazi tako dolono, da bo dvom v celoti izkljuen. Ta logika ni v redu => zapustnik se je lotil testiranja => nedvomno je hotel, da bo uinkovito => pomeni, naj se zakonito dedovanje umakne njegovemu voljnemu razpolaganju => omejuje svobodo oporonega razpolaganja. Postavitev dedia je najpomembneji izraz svobodne izjave volje oporonega razpolaganja. Dedi je oseba, ki naj po volji zapustnika (oporoitelja) deduje vse njegovo premoenje ali glede na celoto doloen del premoenja alekvotni dele Volilojemnik/legatar ni dedi. Je oseba, ki ji je oporoitelj naklonil eno ali ve doloenih stvari ali pravic. e se ugotovi, da je oporoiteljeva volja, da je taka oseba dedi, jo je treba teti za dedia 78/3 ZD (npr. e je naklonil predmet, ki praktino predstavlja njegovo celotno premoenje). V primerih, ko je zapustnik nepopolno, nejasno doloil dedie, ali pa ni tono doloil kako naj se dediina mednje razdeli, ZD ne predpisuje reitve => treba je uporabiti interpretacijska pravila tujih zakonodaj. e oporoitelj postavi ve sodediev in eden ne deduje (umre, je nevreden, se odpove, je razdedinjen), gre njegov dele zakonitim dediem . Izjemi, ko ne gre zakonitim dediem: - iz oporoke izhaja, da je imel oporoitelj drugaen namen (139 ZD) => lahko izhaja iz oporoke oporoiteljev namen naj nastopi akrescenca (ira prosti dele pripade vsem sodediem - ali oja prosti dele pripade nekaterim sodediem) - v primerih, ko je za take situacije oporoitelj doloil substituta ali e nastopi transmisija v teh primerih dele dedia, ki ne deduje ni prost.

23

VOLILO 80. len ZD LEGAT Je oporono naklonilo doloene koristi osebi, ki je oporoitelj ne postavi za dedia, po volji oporoitelja te osebe ne moremo teti za univerzalnega naslednika njegovega celotnega premoenja ali alikvotnega dela premoenja. Naklonjena korist ima najvekrat premoenjski znaaj. Poznamo dve vrsti volil: - Damnacijski legat - Vindikacijski legat Damnacijski legat Volilojemniku daje obligacijsko pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki je po oporoki dolan volilo izpolniti (86/1 ZD). Predmet volila volilojemnik pridobi z izpolnitvijo volila takrat ko mu dolnik izroi voljeno stvar, odstopi voljeno pravico ali terjatev, tako kot mu je naroil oporoitelj. Ima obligacijskopravni uinek v trenutku zapustnikove smrti pridobi pravico terjati od dedia. Vindikacijski legat Tega ZD ne ureja, ga pa pozna. Ima stvarnopravni uinek. Volilojemnik ob smrti zapustnika pridobi lastninsko pravico na voljeni stvari in s tem monost lastninske tobe reivindikacija. Vindikacijski legatar je singularni naslednik zapustnika. Za vindikacijski legat tejemo pravico doloenih svojcev zapustnika do gospodinjskih predmetov 33. len ZD jim gre po zakonu, ni treba oporoitelju voliti v oporoki zakonito vindikacijsko volilo. Volilojemnik je singularni sukcesor zapustnika, ki ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Oporoitelj lahko doloi, da je legatar odgovoren tudi za dolgove, vendar v mejah vrednosti volila. Je upnik, ampak je na slabem od zapustnikovih upnikov, ki imajo pravico zahtevati poplailo svojih terjatev pred volilojemnikom. Do zmanjanja ali odprave volil torej lahko pride tudi v primeru, ko zapuina ne zadostuje za poplailo zapustnikovih dolgov in volil. Predmet volila je lahko vse kar je predmet obveznosti (dajatev, opustitev, dopustitev). Stvar je lahko doloena individualno ali generino, lahko je potrona ali nepotrona. Pravica je lahko stvarna (razen LP) ali obligacijska, tudi slunost. Volilojemnik pridobi volilo pridobi pravico zahtevati volilo od obremenjenca ipso iure v trenutku oporoiteljeve smrti (dies legati cedens) => tedaj preide zapuina na dedie in z njo tudi breme volila. To pravilo ne velja, e je bilo volilo doloeno s pogojem ali rokom volilojenik pridobi pravilo, ko se izpolni pogoj ali pretee rok. Pogoj za pridobitev volila: - oporoiteljeva smrt - volilojemnik je ob smrti oporoitelja e iv - dedna sposobnost - ni dedno nevreden - obstaja dedni naslov Uveljavitev pravice do volila volilojemnik zahteva od obremenjenca izpolnitev volila. e je naloena ve osebam odgovarjajo glede na dele. Kdaj? - v trenutku oporoiteljeve smrti - ob izpolnitvi pogoja - ob nastopu roka - oporoitelj lahko doloi, da sme volilojemnik zahtevati volilo kasneje as pridobitve volila in as izpolnitve volila ne sovpadata (dies legati veniens) Zastaranje pravice zahtevati izpolnitve volila (94. l. ZD) s potekom roka volilojemnik izgubi zahtevek, ne izgubi pa pravice na izpolnitev volila. Ta zastaralni rok ni prekluzivni in je eno leto odkar izve za pravico.

24

Volilo ugasne - e volilojemnik umre pred oporoiteljem - e se volilojemnik odpove volilu - e je volilojemnik dedno nevreden - kadar obstaja za volilojemnika objektivna nezmonost, da dobi volilo o Nakljuno unienje predmeta o Odsvojitev, poraba predmeta tejemo, da oporono doloilo ne obstaja. Pri volilu ni vstopne pravice => predmet volila ostane dediu oz. osebi, ki bi morala volilo izpolniti, razen e iz oporoke izhaja drugaen namen (90. len ZD) Volilojemnik ima pravico zahtevati volilo, tudi e je zavezanec umrl, je dedno nevreden, se je odpovedal dediini. NAVADNA NADOMESTITEV VULGARNA SUBSTITUCIJA

oporoitelj doloi osebo, ki naj bo dedi, e postavljeni dedi ne bo dedoval (79/1 ZD). govorimo o postavitvi nadomestnega dedia ali substituta. s tem hoe oporoitelj prepreiti, da bi v primerih, ko postavljeni dedi (institut) ne more ali noe dedovati, dedovali zakoniti dedii. oporoitelj lahko postavi substituta a vse ali za posamine primere substitucijski primer. substituta lahko postavi tudi volilojemniku substituta lahko oporoitelj postavi tudi tedaj , ko z oporoko ne postavi instituta postavitev substituta zakonitemu dediu = legalna substitucija, ki po ZD ni mogoa, ker nae pravo ne pozna vstopne pravice pri oporonem dedovanju substitut je neposredni naslednik oporoitelja, ker nadomesti instituta kot dedia => izpolnjevati mora vse pogoje za dedovanje e institut deduje velja, kot da oporoitelj ni doloil substituta => substitut nima pravice do dediine

Po ZD ni doloena FIDEJKONISARINA SUBSTITUCIJA: - oporoitelj doloi dedia svojemu dediu ali volilojemniku (79/3 ZD) - po volji oporoitelja dve ali ve oseb asovno sledijo kot dedii Fiduciar je oseba, ki pridobi dediino ob zapustnikovi smrt. Je dedi dokler ne nastopi v oporoki doloen dogodek = substitucijski primer (najpogosteje smrt fiduaciarja; lahko tudi drug dogodek rok, pogoj,), ob tem pridobi dediino druga oseba = fidejkomisar Motivi za fideikomisorino substitucijo: - ohranitev zapuine za otroka, ki e ni spoet - preskrbeti hoe preivelega zakonca - hoe, da ostane premoenje v druini - hoe fideikomisarja za nekaj asa izkljuiti od upravljanja z zapuino - prepreiti hoe probleme z izvritvijo oporoke, e spada v njegovo zapuino tudi njegovo podjetje ali udeleba v osebi drubi Argument za prepoved fideikomisorine substitucije: - kodljiva za gospodarstvo ustvarja trajne vezi, ovira prosto razpolaganje s premoenjem Prepoved pomeni omejevanje oporoiteljeve avtonomije volje kot lastnika premoenja; URS: pravica do zasebne lastnine in monost razpolaganja s premoenjem za as ivljenja in primer smrti. Omejevanje je v tem, da bi doloil usodo svojega premoenja, lastnine za dalji as, da bi jo ohranil za svoje sorodnike, blinje ljudi. Zakonodajalec mora doloiti igav interes je glede na URS vredneji varstva. Po ZD ni dovoljena nikakrna fideikomisorina substitucija (neprava ali pogodbena, pupilarna)

25

NESAMOSTOJNA USTANOVA (81. l. ZD) Oporoitelj v oporoki doloi naj se kakna stvar ali pravica, del zapuine ali cela zapuina uporabi za kaen dovoljen namen. Oporoitelj razpolaga s svojim premoenjem v nek doloen in trajen namen. Zaradi tega se za uresnievanje namena najvekrat ne uporablja substanca/glavnica predmeta, pa pa dohodki/obresti. S tem ne ustanovi pravne osebe. USTANOVA Oporoitelj sredstva za dovoljen namen zapusti pravni osebe, katere ustanovitev doloi v oporoki. Ustanova nastane kot pravna oseba, ko dobi odobritev pristojnega dravnega organa. tejemo, da je ustanova v asu zapustnikove smrti e obstajala, e kasneje pridobi odobritev pristojnega organa. Zato ji gre dediina oz. pravica zahtevati volilo e od trenutka zapustnikove smrti. Ustanovo za primer smrti ureja Zakon o ustanovah. NALOG (modus), ROK IN POGOJ Nalog: - naloena je dolnost, breme - oporoitelj zavee dedia ali volilojemnika na doloeno ravnanje dajatev, storitev, dopustitev ali opustitev - ni nobene osebe, ki bi v lastnem interesu izsilila izpolnitev - ravnanje obremenjenega v korist doloene osebe in le ta pridobi terjatev na izpolnitev to je volilo! Rok, pogoj: - oporoitelj postavi rok in pogoj ob postavitvi dedia ali volilojemnika in pri drugih doloilih oporoke - oporoitelj ne more vezati na rok ali pogoj pravice nujnega dedia do nujnega delea - nekatera pravila vsebuje OZ (odloni, razvezni, raunanje asa) - 63. l. OZ Pogoje in naloge, ki so: - nemogoi - nedovoljeni - nemoralni - nerazumljivi - sami s sabo v nasprotju = perpleksni tejemo kakor, da jih ni; kot da jih ni postavil. SHRANJEVANJE OPOROKE ZD ureja shranjevanje oporoke pri sodiu (sodna oporoka, mednarodna oporoka, oporoka, ki ni bila sestavljena pri sodiu) in shranjevanje listin o ustni oporoki (155 158. l. ZD) Zakon o notariatu ureja shranjevanje notarske oporoke. Oporoitelj se sam odloi ali bo oporoko sam shranil, jo bo dal v shranjevanje drugi osebi ali depozitni ustanovi. Shranjevanje ima samo dejanski pomen za veljavnost oporoke je irelevantno kje je oporoka shranjena. PREKLIC OPOROKE Oporoitelj lahko oporoko ves as preklie, v celoti ali deloma. Pogodba s katero se oporoitelj zavee, da oporoke ali njenega doloila ne bo preklical je neveljavna. Poznamo ve monosti preklica oporoke: - izrecni preklic oporoke revocatio expressa izjava o preklicu dana v katerikoli obliki, v kateri se napravi oporoka - molei preklic revocatio tacita unienje oporoke, naprava nove oporoke, konkludentna dejanja Domneva o preklicu ne velja, e je uniena po nakljuju ali jo je uniila tretja oseba brez vednosti in volje oporoitelja.

26

REKONSTRUKCIJA OPOROKE Uniena oporoka ima pravni uinek, e jo je mogoe rekonstruirati. Z rekonstrukcijo pridobi pravni uinek oporoka, ki je bila izgubljena, skrita, zaloena => po oporoiteljevi smrti ali pred smrtjo brez njegove vednosti. Prizadeti = tisti, ki se sklicuje na oporoko mora dokazati: - da je oporoka obstajala, da pa je uniena, izgubljena, skrita, zaloena in e se je to zgodilo za ivljenje oporoitelja, da se je to zgodilo brez njegove vednosti - da je bila oporoka sestavljena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik in da so obstajali drugi pogoji za veljavnost oporoke - vsebino oporoke oz. doloila na katero se sklicuje DEDNOPRAVNE POGODBE So pogodbe s katerimi se pogodbenik kakorkoli zavezuje glede razpolaganja s premoenjem, ki ga bo imel ob smrti. Po ZD so neveljavne: - pogodba s katero nekdo odtuji priakovano dediino ali volilo - vsaka pogodba, ki se tie dediine po nekom, ki je e iv (104 ZD) s priakovanimi pravicami ni mogoe razpolagati Nini pogodbi sta: - dedna pogodba: o je pogodba s katero kdo zapua svojo zapuino ali njen del sopogodbeniku ali komu drugemu (103 ZD) - pogodba o vsebini oporoke: o pogodba s katero se kdo zavee, kaj bo doloil v oporoki in esa ne oz. kaj bo preklical in esa ne (105 ZD) - pomenita omejevanje zapustnikove svobode odloanja o usodi premoenja, kar mora veljati vse do smrti => oporoka zaradi preklicnosti to omogoa, pogodba pa ne. SPORAZUM MED PREDNIKOM IN NJEGOVIM POTOMCEM O ODPOVEDI DEDIINE, KI BI LA POTOMCU PO PREDNIKOVI SMRTI Pogodba je dovoljena! (137/2 ZD). Gre za potomevo razpolaganje s priakovano dediino in prednikovo pogodbeno razpolaganje s premoenjem mortis causa dednopravni znaaj pogodbe. OBLIGACIJSKE POGODBE, KI JIH UREJA OZ Pogodbe nimajo dednopravnega znaaja => pogodbenik ne razpolaga s premoenjem, ki ga bo imel ob smrti, temve s premoenjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. Izroilna pogodba Je pogodba o izroitvi in razdelitvi premoenja za ivljenja (546 556. OZ) - pravni posel med ivimi - prednik s pogodbo izroi in razdeli svoje premoenje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem - gre za premoenje, ki ga ima v asu sklenitve pogodbe - po vsebini gre za darilno pogodbo, ki ima po zakonu posebnosti: o stranke se lahko dogovorijo tudi o posebnih obveznostih za prevzemnike premoenja - mora biti v obliki notarskega zapisa forma ad valorem (pogoj veljavnosti) - ve tipov izroilnih pogodb: o uitek o dosmrtna renta o dosmrtno preivljanje o preuitkarska pogodba Posebnosti, ki so dednopravne narave:

27

sopogodbeniki prednika so lahko samo osebe, ki bi lahko po njem dedovale kot dedii prvega dednega reda. Vsi potomci se morajo z delitvijo in izroitvijo premoenja, ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe, strinjati pogodba ima doloene posledice pomembne za dedovanje = dednopravne posledice: za osebe, ki so sklenile to pogodbo pomeni izroitev in razdelitev premoenja vnaprejnje dedovanje = dedovanje pred zapustnikovo smrtjo successio antipata - po smrti zapustnika te osebe nimajo dednopravnih zahtevkov vnaprej se uredijo premoenjska razmerja, ki bi se sicer urejala po zapustnikovi smrti - zato so lahko sopogodbeniki lahko samo tisti zakoniti dedii, ki bi lahko bili v konkretnem primeru poklicani k dedovanju po predniku. Noveja praksa meni, da je lahko sopogodbenik tudi potomec, ki ne bi neposredno dedoval po predniku - omejitev na prvi dedni red velja samo za dajanje soglasja premoenje, ki je bilo predmet izroitve in razdelitve ne spada v zapuino prednika ob njegovi smrti ni ve njegovo - se ne upoteva ob ugotavljanju in raunanju vrednosti zapuine sopogodbeniki prednika ne odgovarjajo za izroiteljeve dolgove po njegovi smrti, lahko pa se v pogodbi doloi kaj drugega osebe, ki so delene izroitve in razdelitve jamijo druga drugi za stvarne in pravne napake stvari ter za obstoj in izterljivost terjatev kot jamijo sodedii

Deli premoenja, ki so bili izroeni (drugim dediem) se tejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili v naslednjih primerih: - ko se kaken izroiteljev potomec (ki je ob izroiteljevi smrti njegov dedi) ni strinjal z izroitvijo in razdelitvijo premoenja - to velja tudi za otroka, ki se je izroitelju rodil po izroitvi - e se pojavi dedi, ki je bil razglaen za mrtvega, razen e se z izroitvijo naknadno strinja konvalidira Poseben poloaj preivelega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja izroitelja: - ni nujno, da je stranka izroilne pogodbe - za veljavnost izroilne pogodbe ni nujno, da je pri izroitvi in razdelitvi upotevan zakonec oporoitelja e pa je se mora s pogodbo strinjati: o e zakonec ni upotevan: ima kot dedi slabi poloaj kot tisti potomec, ki se ni strinjal s pogodbo o e zakonec je upotevan: zakonec ima enak dednopravni poloaj kot potomec, ki je bil udeleen pri izroitvi in razdelitvi premoenja Izroilno pogodbo (tako kot darilno) lahko izroitelj preklie. Razlogi so razlini: - huda nehvalenost prevzemnika, - grdo obnaanje do izroitelja ali njegovih blinjih - ne izpolnjuje pogodbene obveznosti Po temeljnih in moralnih prepisih bi bilo nepravino, e bi prejeto obdral. iroko definirani; upotevamo tudi osebno prizadetost izroitelja. Pogodba o dosmrtnem preivljanju (557 563. l. OZ) - nima dednopravnih elementov => izkljuna obligacijska pogodba med ivimi - odplatek za preivljanje do smrti = premoenje ali del premoenja, ki pripada preivljancu ob sklenitvi pogodbe. e odplatek zajema premoenje, ki ga bo imel preivljanec ob smrti, gre za neveljavno dedno pogodbo. - izroitev premoenja, ki pomeni odplatek je odloena do smrti preivljanca - preivljavec lahko s premoenjem pravno razpolaga, vendar z zaetnim rokom, ki je smrt preivljanca - tvegani = aleatorni pravni posel trajanje obveznosti preivljavca se ne da vnaprej oceniti preivljanec bo gotovo umrl, ni pa gotovo kdaj se bo to zgodilo dies certus an, incertus quando ni mogoe uveljavljanje ezmernega prikrajanja. Ker ne gre za darilno pogodbo nujni dedii ne morejo zahtevati razveljavitve pogodbe zaradi dopolnitve prikrajanega nujnega delea. Za darilo gre, kadar se s istim dohodkom premoenja, zajetega s pogodbo lahko pokrijejo stroki preivljanja - stranke pogodbe so lahko tudi osebe, ki so se dolne medsebojno preivljati po ZZZDR (zakonci, otroci, stari)

28

pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa forma ad valorem preivljanec se lahko zavee, da ne bo razpolagal s premoenjem, ki je predmet pogodbe prepoved obremenitve in odsvojitve se lahko vpie tudi v zemljiko knjigo pogodbe s katerimi se proti obljubi dediine en pogodbenik zavee, da bo drugega varoval in zanj skrbel stranki se lahko dogovorita za skupnost premoenja ali/in skupnost ivljenja preivljavec ne odgovarja za preivljaneve dolgove po njegovi smrti, razen e pogodba doloa drugae

Ta pogodba se lahko razvee. To stori sodie: (561 OZ) - po sporazumu strank - na zahtevo ene ali druge stranke iz razveznega razloga (skupno ivljenje je neznosno). Krivda se ne upoteva, razvezo pogodbe lahko zahteva tudi stranka, ki je kriva za razvezo ZZ - na zahtevo ene stranke, ker druga stranka ne izpolnjuje obveznosti pogodbe. Razveze ne more zahtevati stranka, ki drugi prepreuje, da bi izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe - na zahtevo ene ali druge stranke, ker so se razmere tako spremenile, da je izpolnitev pogodbe otekoena. Sodie lahko preoblikuje pogodbeno razmerje ali spremeni pravico preivljanca v dosmrtno rento to lahko stori tudi brez predloga strank Po dolobah OZ o neupravieni pridobitvi je treba prejeto vrniti oz. nadomestiti vrednost doseene koristi. Gre za kondikcijski zahtevek. Poleg tega se lahko postavi tudi odkodninski zahtevek, e s o podani pogoji za odkodninsko odgovornost. Obseg vrnitve: plodovi, plaati zamudne obresti. Ali lahko nujni dedii preivljanca zahtevajo razveljavitev pogodbe zaradi prikrajanja nujnega delea? Relevanten je poslovni namen tisti del izpolnitve preivljanca, ki bi bil po poslovnem namenu strank ob sklenitvi pogodbe neodplaen => teko je ugotoviti => zato se kot izpodbojno darilo obravnava razlika med izpolnitvijo preivljanca in protivrednostjo, ki jo je dobil do smrti preivljavca. OZ izrecno doloa, da pogodba s smrtjo preivljavca ne preneha. V pogodbo vstopijo njegovi dedii, ob pogoju, da v to privolijo. e ne privolijo, se pogodba razvee, ker ne morejo sprejeti pogodbenih obveznosti. Dedii nimajo pravice do nadomestitve vrednosti danega. Pogodba o preuitku - Preuitkar se zavee prenesti za ivljenja prevzemnika lastninsko pravico na doloenih svojih nepremininah in premininah, namenjenih za rabo in uivanje nepreminih. - Prevzemnik se zavee, da bo preuitkarju do njegove smrti nudil doloene dajatve in storitve ivljenjske potrebine, denarne dajatve, oskrba, stanovanje, uivanje doloenega zemljia - Je tvegana pogodba vrednosti izpolnitve prevzemnika ne moremo vnaprej oceniti negotovo je kdaj bo preuitkar umrl - Glede uveljavljanja o nujnem deleu velja enako kot za pogodbo o dosmrtnem preivljanju - V obliki notarskega zapisa - Vpis preuitka v zemljiko knjigo stvarna pravica v korist preuitkarja stvarno/realno breme - Pogodbene obveznosti prevzemnika se drijo lastnika nepreminin prevzemnik odsvoji nepreminino => obveznosti je dolan izpolnjevati novi pridobitelj Lahko se razvee. To stori sodie, zaradi: - Nevzdrnost posledica omajanosti razmerja strank pogodbe, e ivita skupaj - Na zahtevo ene stranke v primeru da druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Vsaka stranka lahko zahteva nadomestitev vrednosti koristi kondikcijski zahtevek ZAPUINA BREZ DEDIA

Sodie razglasi zapuino kot dravno lastnino v enem letu po oklicu sodia naj se dedii priglasijo, ko se nihe ne oglasi: - dediev ni - dedii se odpovedo

29

dedii so dedno nevredni dedii so razdedinjeni ni znano ali je kaj dediev

Izroi se pristojnemu organu RS. Kateri organ to je doloa Zakon o dravnem pravobranilstvu. Pristojen je dravni pravobranilec. Kmetijska zemljia, gozdove, nezazidana stavbna zemljia se izroi Skladu kmetijskih zemlji in gozdov RS, ki s temi nepremininami gospodari v imenu drave in na njen raun. Pri prehodu zapuine v dravno lastnino ne gre za dedovanje, vendar je prehod enak kakor pri dedovanju. Drava mora poravnati dolgove zapustnika, izpolniti volila in izvriti naloge doloene v oporoki. Drava odgovarja do viine vrednosti zapuine. Problemi: - nain ugotavljanja vrednosti zapuine - nain poplaila upnikov v primeru prezadolene zapuine Popis in cenitev zapuine ureja 184. 190. l. ZD. V njem se navede vrednost posameznih preminin in nepreminin, stvarnih in ostalih pravic. Odredi ju zapuinsko sodie, ko: - to zahteva skrbnik - gre za omejitev po 128. l ZD - drugi opravieni razlogi - tudi, e to zahtevajo zapustnikovi dedii, volilojemniki, upniki - e to zahteva drava To opravi notar, izvritelj ali pa delavec sodia, ki ga doloi sodnik. Drava se ne more odpovedati dediini, zato zanjo tudi ne velja doloba, da dedi, ki se je odpovedal dediini ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Drava odgovarja s celotnim premoenjem: podedovanim in lastnim. Glede vrstnega reda poplaila (upnikov) dolgov zapuine, veljajo splona pravila civilnega prava: - naelo prior tempore potior iure samo dokler poplaila ne doseejo viine vrednosti zapuine - za preostale dolgove, ki presegajo to vrednost, drava ne odgovarja obveznosti ostajajo kot naturalne obligacije ZD ne pozna steaja v zapuini. Glede asa v katerem upniki lahko terjajo poplailo dolga se uporabljajo dolobe OZ => zastaranje terjatev: - zane tei prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti - v zastaranje se vteva as, ki je potekel v korist zapustnika in as, ki je pretekel po zapustnikovi smrti = v korist njegovega pravnega naslednika - zadranje zastaranja za ves as, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev obveznosti Dedi, ki se oglasi potem, ko je prela zapuina brez dedia v dravno lastnino ima pravico zahtevati, da se mu izroi zapuina oz. njemu pripadajoi del. Vloiti mora tobo v roku 141. l. ZD = rok za zastaranje dediinske tobe. PRIDOBITEV DEDIINE IN ODPOVED DEDIINI

Pogoji/uvedba dedovanja: a) smrt zapustnika: zapustnik umre ali pa je s sodno odlobo proglaen za mrtvega b) obstajati mora premoenje/zapuina: ki je predmet dedovanja, ni vano ali je aktiva ali pasiva

30

c) obstajati morajo dedii d) pravni naslov za dedovanje e) dedi mora biti dedno sposoben in ne sme biti dedno nevreden Pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. e so podani nastopi dedovanje, dedi pridobi dediino ipso iure. Dediini se lahko odpove in velja, kot da je ni nikoli pridobil. Ti pogoji veljajo za dedovanje v pravnotehninem smislu univerzalna sukcesija; in v netehninem smislu volilo. a)SMRT ZAPUSTNIKA Razglasitev pogreanca za mrtvega Nepravdni postopek + postopek dokazovanja smrti: - 5 let se ne javi - Starost pogreane osebe nad 70 let - Verjetno je, da je umrl - Izredna stanja, vojne, nesree e se ne javi 6 mesecev oz. eno leto po prenehanju vojne Kot dan uvedbe dedovanja se teje dan, ko je odloba o razglasitvi pogreanca za mrtvega postala pravnomona. Postopek: - Sproi ga lahko tisti, ki ima pravni interes (npr. dedi), in sicer tako, da poda predlog - Nepravdno sodie razie primer, zaslii prie in se odloi ali bo zaelo postopek - Pogreani osebi nepravdno sodie postavi skrbnika - Objavi se oklic v UL - e tri mesece od objave oklica ni glasu o tej osebi ali je nihe ne vidi, slii, jo sodie lahko proglasi za mrtvo Zapustnikova smrt oz. razglasitev pogreanega za mrtvega je osnovni pogoj dedovanja. Do smrti zapustnika domnevni bodoi dedii s priakovano bodoo dediino ne morejo razpolagati: - Odtujevati priakovano dediino - Pogodba o dediini - Odpoved priakovane dediine nima pravnega uinka, e se zgodi pred uvedbo dedovanja izjema so zapustnikovi potomci, ki lahko razpolagajo s svojimi pavicami Potencialni dedii imajo le upanje, da bodo dedovali. Z upanjem pa se ne da razpolagati. Za smrt se teje dejanska/fizina smrt! Nae pravo ne pozna ve instituta civilne/pravne smrti (odvzem oz. trajna izguba pravne sposobnosti) kot pogoja za uvedbo dedovanja. Smrt mora biti dokazana, ne samo zatrjevana. Dokazujemo jo z: - Izpiskom iz matine knjige umrlih - Druga dokazila iz postopka dokazovanja smrti po predpisih o razglasitvi pogreancev za mrtve odloba o razglasitvi pogreanca za mrtvega postavi se domneva smrti, ki ima enake pravne posledice kot dejanska smrt - Dokazila o dokazovanju smrti, ki jih vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Za uvedbo dedovanja je pomemben toen as smrti: - V matino knjigo se navede mesec, leto in ura smrti - V odlobi o dokazu smrti navede sodie dokazani dan smrti, e pa ni nedvomno izkazan, pa navede dan za katerega je ugotovljeno, da ga umrli ni preivel - V sklepu o razglasitvi pogreanega za mrtvega mora sodie navesti dan, uro, ki naj velja za as smrti e ni naveden velja kot as smrti dan, ko je sklep postal pravnomoen. Pravne posledice, ki jih ZD vee na trenutek smrti: - Zapuina premoenje, ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti

31

Dedii/volilojemniki so lahko le osebe, ki obstajajo v trenutku zapustnikove smrti. Izjema: nasciturus, pravna oseba v ustvarjanju Dedii/volilojemniku v trenutku zapustnikove smrti ne smejo biti nevredni in morajo biti dedno sposobni Z dnem smrti zanejo tei roki za podajanje dednih izjav Z dnem smrti zanejo tei roki za uveljavljanje pravice zahtevati zapuino, uveljavljanje drugih dednopravnih zahtevkov. Po stanju v trenutku zapustnikove smrti se doloa krajevna pristojnost zapuinskega sodia (stalno prebivalie zapustnika v trenutku smrti

ODPOVED DEDOVANJU ni mogoe, dokler ne nastopi smrt zapustnika. Izjema je 137/2. len ZD potomec (po katerikoli stopnji, ki je popolnoma poslovno sposoben), ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami v sporazumu s prednikom se lahko odpove dediini, ki bi mu la po prednikovi smrti. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, e ni s tem sporazumom ali kasnejim sporazumom drugae doloeno. S tem se odpove tudi npr. dobitka na lotu, ki ga bo zapustnik dobil ez npr. 5 let. DEDNA POGODBA V NEGATIVNEM SMISLU - Razpolaga se s premoenjem, ki ga zapustnik nima sedaj, ga bo pa imel v trenutku smrti - Ratio legis te izjeme: ponavadi je odplane narave od zapustnika dobi nekaj e za asa njegovega ivljenja - Naeloma se dedne pogodbe ne dopuajo, ker se eli ohraniti voljo in svobodo testiranja do zapustnikove smrti - Ustavna odloba je doloila, da je do take dedne pogodbe upravien le potomec in ne tudi zakonski partner *odpoved v korist doloenemu dediu ni odpoved dediine, pa pa odstop dednega delea b)OBSTOJ ZAPUINE = predmet dedovanja; oseba, ki nima zapuine ni zapustnik c)OBSTOJ DEDIEV Dedi je vsak pravni subjekt => 1) FIZINA OSEBA e ob uvedbi dedovanja ivi, je iva. Izjema: otrok, ki je bil ob zapustnikovi smrti e spoet, a e ni rojen. Se je pa rodil v asu 300 dni po njegovi smrti. Nasciturus velja za rojenega, s pogojem, da se rodi iv (mora zadihati, zajokati) v tem primeru je dedi od trenutka zapustnikove smrti. e se rodi mrtev, velja kakor, da nikoli ni bil dedi. Ta domneva velja za vse dedie ne samo za zapustnikove potomce. Ratio legis: korist otroka. Nasciturus iam pro nato habetur quoties de commodis eis agitur 125/2. len ZD. 2) PRAVNA OSEBA e ob smrti zapustnika obstaja. Ta monost je podana le pri oporonem dedovanju. Izjema: analogija z nasciturusom: lahko deduje na podlagi oporoke tudi, e e ni vpisan v sodni register in nima pravne subjektivitete in izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev in je v postopku ustanavljanja Vpraanje KOMORIENCE dve ali ve oseb, ki bi lahko medsebojno, ena po drugi, dedovale, umre v istem dogodku in se ne da ugotoviti toen as njihove smrti oz. zaporedje smrti po naem pravu velja, da umreta istoasno in, da med njimi ni moglo priti do pravnega nasledstva (za vsako izmed njih se posebej uvede dedovanje) domneva, ki je izpodbojna oseba, ki ima pravni interes lahko izpodbija to domnevo in mora svoje trditve o tem, da je ena oseba umrla prej, dokazati. ZD komorience ne omenja; na to vpraanje odgovarja sodna praksa in teorija ZDKG ko v istem postopku umreta prednik in potomec, ki sta lahko skupaj lastnika zaitene kmetije obstaja domneva, da je potomec preivel prednika. d)DEDNI NASLOV

32

Po ZD imamo dva pravna naslova oz. dve pravni podlagi za dedovanje: 1) DEDOVANJE PO ZAKONU Je zakonito dedovanje. Dedi izhaja iz kroga oseb, ki jih glede na razmerje z zapustnikom doloa zakon kot potencialne dedie. 2) DEDOVANJE PO OPOROKI Je oporono dedovanje. Dedie doloi zapustnik v oporoki = je enostranski, preklicni, strogo oblini pravni posel, s katerim zapustnik razpolaga s svojim premoenjem za primer smrti. V primerjalnem pravu so dedni naslov tudi dedne pogodbe (dvostranski, nepreklicni pravni posel, s katerim se zapustnik zavee, da za primer smrti zapua svoje premoenje ali premoenjski predmet sopogodbeniku ali drugi osebi) na ZD takega dednega naslova ne pozna, ker so pogodbe nepreklicne in si torej ne more premisliti. Zavee se za nekaj za kar sploh ne ve ali bo imel, za nekaj v prihodnosti. Oporoka ima prednost pred zakonom kot dednim naslovom zakonito dedovanje ne pride v potev, e je mogoe uporabiti oporoko (namen = da pride do druganega dedovanja, kot je doloil zakon) Mono je dedovanje delno po oporoki in delno po zakonu. Kdaj pride do dedovanja po zakonu? - Ni oporoke - Oporoka ni veljavna (delno dedovanje po oporoki, e posamina oporona doloila niso veljavna) - V oporoki ni postavljen dedi - Oporoni dedi umre pred zapustnikom - Oporoni dedi je dedno nevreden - Oporoni dedi se odpove dediini in za tak primer mu zapustnik v oporoki ni postavil substituta e)DEDNA SPOSOBNOST IN NEOBSTOJ DEDNE NEVREDNOSTI DEDNA SPOSOBNOST 125. len ZD sposobnost pridobiti zapustnikove premoenjske pravice in obveznosti. Dedno sposobna je: - Vsaka fizina oseba, ki je iva ob smrti zapustnika oz. spoeta, pod pogoje, da se rodi iva - Pravna oseba, samo pri oporonem dedovanju, e ni s posebnimi predpisi doloeno kaj drugega - Tujci samo ob pogoju vzajemnosti, reciproteta e so v dravi tujca tudi dravljani RS dedno sposobni 6. len ZD DEDNA NEVREDNOST 126. len ZD institut, ki onemogoa osebi, ki je sicer dedno sposobna, da bi dedovala za zapustnikom, ker je do zapustnika zavrno ravnala in zaradi esar si ne more zasluiti dedovanja. Zapustnik lahko dediu izrecno oprosti to zavrno ravnanje. Zavrna ravnanja/razmerja: - Tisti, ki je z naklepom vzel ali poskual vzeti ivljenje zapustniku; tudi sostorilec, pomonik in napeljevalec. e je bilo dejanje storjeno v silobranu, skrajni sili ne gre za dedno nevrednost - Kdor je hotel zapustniku s silo ali gronjo prepreiti, da bi svobodno napravil oporoko oz. izrazil poslednjo voljo z zvijao, silo ali gronjo ga pripravi do tega, da je napravil ali preklical oporoko oz. da tega ni storil. Sila ali gronja mora izhajati od osebe, ki na bi dedovala oz. tretje osebe ob pomoi, sostorilstvu osebe, ki naj bi dedovala. Gronja ali sila je lahko usmerjena tudi nasproti osebam, ki so blizu zapustniku. - Tisti, ki je hotel prepreiti, da bi se izpolnila zapustnikova poslednja volja oporoko je skrila, uniila ali ponaredila. Dedno nevreden je tisti, ki ta dejanja naredi in tudi tisti, ki mu pomaga ali ga napeljuje - Tisti, ki se je huje pregreil zoper dolnost preivljati zapustnika tisti, ki je zanemaril svojo zakonito dolnost preivljati zapustnika in tisti, ki zapustniku ni nudil potrebne pomoi. Opustitev dolnosti preivljanja kjer gre za zakonito dolnost preivljanja (zakonci, otroci stari, pastorki, zunajzakonski partnerji). Kakno je bilo dejansko zanemarjanje mora presoditi sodie. Imamo tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: - ogroen je obstoj preivljanca

33

oseba, ki je bila dolna preivljati se je zavedala, da v primeru, da ne bo preivljala zapustnika, bo ta eksistencialno ogroen - dedi je dejansko bil zmoen nuditi preivljanje pa tega zavestno ni hotel Opustitev dolne pomoi povzeto po tovrstnem kaznivem dejanju opustitev pomoi osebi, ki je v hudi nevarnosti (ivljenje, zdravje). Potencialni dedi je zapustnika pustil v okoliinah, ki so kodljive za ivljenje in zdravje zapustnika in mu ni pomagal, ko je bil v neposredni ivljenjski nevarnosti, kljub temu, da bi to lahko storil brez nevarnosti za svoje zdravje/ivljenje ali koga drugega. Do leta 1994 je obstajal e en razlog nevrednosti t.j. pobeg dedia iz drave, da bi se izognil obsodbi za huje kaznivo dejanje - to je razveljavilo Ustavno sodie: dedi naj poskrbi za svoje interese z drugimi sredstvi. Dedna nevrednost ni nastopila, e se je dedi vrnil v dravo do zapustnikove smrti z namenom, da bo tu stalno prebival. DEDNA NEVREDNOST - je relativna nesposobnost dedovanja - nanaa se le na tistega, ki se je pregreil zoper zapustnika - nevrednost se ne naa na potomce nevrednega teje se kot da je nevredni umrl pred zapustnikom - zapustnik se lahko odloi, da dejanje odpusti (izrecno ali s konkludentnimi dejanji) - na nevrednost pazi sodie po uradni dolnosti. Izjema: e gre za nevrednost zaradi opustitve preivljanja in dajanja pomoi nevrednost uveljavlja oseba, ki ima pravni interes - PRAVNE POSLEDICE: - Oseba, ki je dedno nevredna ne more dedovati niti po zakonu niti po oporoki; ne more biti volilojemnik, nujni dedi, ne more dobiti nobene koristi od zapuine - pravni poloaj dedno nevredne osebe je, kot da bi umrla pred zapustnikom dedujejo otroci na podlagi vstopne pravice, le pri zakonitem dedovanju. e postane dedno nevreden oporoni dedi ni vstopne pravice nastopi zakonito dedovanje (e zapustnik ni doloil substituta)

e je izpolnjenih vseh pet temeljnih pogojev pride do uvedbe dedovanja v trenutku zapustnikove smrti = dedovanje ipso iure. Trenutek uvedbe dedovanja se imenuje DELACIJA, ta sovpada s trenutkom sprejema dediine AKVIZICIJA akvizicija nastopi v trenutku delacije. V Avstriji: sistem leee zapuine: v trenutku delacije je dediina dediu samo ponujena. e dedi sprejme s posebnim institutom, je prisojena dediu akvizicija. Akvizicija in delacija asovno ne sovpadata. V vmesnem asu ima zapuina naravo leee zapuine. Dedovanje denacionaliziranega premoenja je podobno sistemu leee zapuine dedovanje se uvede, ko je bil izdan sklep o dedovanju; zapuina se pa prenese s pravnomonim sklepom o denacionalizaciji. Vse do konca zapuinske obravnave imajo dedii monost (pravico), da se dediini odpovejo. e dedi izrecno ne izjavi, da se odpoveduje samo v svojem imenu velja, da se odpoveduje tudi v imenu lastnih potomcev. Taka ureditev je sporna in se kritizira, ker naj bi bila na ta nain izniena vstopna pravica - dedi izkljui od dedovanja tiste, ki bi lahko dedovali na podlag vstopne pravice o tem mora odloiti zapustnik in ne dedi => dedovanje na podlagi vstopne pravice = iure propria. Pravna posledica odpovedi dedovanja je, da se teje, da ta oseba, sploh ni dedovala. Usoda njegovega dednega delea je odvisna od tega ali je: Oporoni dedi zapuina preide na zakonite dedie. Izjema: e oporoitelj v oporoki doloi substituta. Substitut je oseba, ki naj deduje, e postavljeni dedi ne more oz. se odpove. Zakoniti dedi odpovedal se je v svojem imenu => na podlagi vstopne pravice dedujejo njegovi potomci Odpovedal se je za vse, nima potomce, tudi potomci se odpovejo, potomci so nevredni => v tem primeru se njegov dedni dele razdeli med ostale sodedie. Njegov dedni dele priraste dednim deleem sodediev (v razmerju z njihovimi dednimi delei) = akrescenca/prirast

34

Dedii pridobijo dediino IPSO IURE. Za pridobitev ni potrebno nikakrno njihovo ravnanje => ni jim treba izjaviti, da sprejemajo dediino. Velja domneva, da osebe poklicane k dedovanju, dediino sprejemajo. To domnevo lahko izpodbijejo s tem, da izjavijo, da dediine ne sprejemajo, se ji odpovedujejo. Trenutek uvedbe dedovanja (delacija) sovpada s trenutkom pridobitve dediine (akvizicija). Sistem sprejemanja dediine: dedi pridobi dediino samo, ko izrecno izjavi, da dediino sprejme. Med delacijo in akvizicija nastane prehodno obdobje leea zapuina hereditas iacens. Pri nas ne velja. IZJAVA O ODPOVEDI DEDIINI Dediini se ne more odpovedati oseba, ki je s premoenjem e razpolagala. Lahko jo poda dedi do konca zapuinske obravnave, dokler sodie ne izda sklepa o dedovanju. Izjava velja za dedia, ki se je dediini odpovedal in za njegove potomce. Za njegove potomce ne velja, e izjavi izrecno, da se ji odpoveduje v svojem imenu. e so otroci mladoletni, za domnevno odpoved ni potrebna dovolitev CSD (133/2 ZD). - doloba je rezultat nezadostno omejevane roditeljske pravice - odpoved, ki velja za potomce je veji premik v premoenju otroka po 111. l. ZZZDR je potrebno soglasje CSD. Primer: stari se odpovedo dediini mladoletnih otrok kot njihovi zakoniti zastopniki => ne gre za vstopno pravico otrok. - Argumenti proti: o monost, da volja prednika lahko iznii uinkovanje vstopne pravice ni v skladu z naelom, da dedujejo potomci na podlagi vstopne pravice iure proprio po svojem pravu, neodvisno od pravice prednika morali bi dedovati neodvisno od volje prednika o tudi ni v skladu z naelom, da se zakoniti dedni red spremeni le, e je nedvoumno taka zapustnikova volja DEDNA IZJAVA izjava o odpovedi dediini ali o sprejemu dediine Je enostranski pravni posel inter vivos. Izpolnjevati mora doloene pogoje: - oseba, ki poda izjavo mora biti popolnoma poslovno sposobna (lahko tudi delna poslovna sposobnost + soglasje starev/skrbnika + organa socialnega varstva) - izjava mora biti podana v doloeni obliki, pred zapuinskim sodiem ali drugim okrajnim sodiem - ne more biti delna, ali pogojevana z rokom ali pogojem, bremeni - je nepreklicna ni je mogoe spremeniti - lahko jo izpodbijamo zaradi zmote, gronje, sile DEDNA TRANSMISIJA (134. l. ZD) Institut, ki je vezan na sistem ipso iure pridobitve dediine. Je prehod dedieve pravice odpovedati se dediini na njegove dedie, je dedovanje pravice odpovedati se dediini. Dedi umre pred koncem zapuinskega postopka se ni odpovedal dediini => pravica odpovedati se dediini preide na njegove dedie. Umrli dedi je postal dedi v trenutku smrti zapustnika. Pravica, da se odpove dediini, je ena od upravienj njegove dedne pravice. Ta ob njegovi smrti preide na njegove dedie kot sestavni del njegove zapuine. PRAVNA POSLEDICA ODPOVEDI DEDIINI (133/4 ZD) teje se kakor, da odpovedujoi ni nikoli postal dedi. Usoda prostega dednega delea je odvisna od tega ali je odpoved dal: - oporoni dedi: o dedni dele gre zakonitim dediem o razen, e je bila volja oporoitelja drugana (substitucija, akrescenca) - zakoniti dedi: o ravna se tako, kot da je umrl pred zapustnikom o njegov dele dedujejo njegovi potomci na podlagi vstopne pravice o e potomcev ni ali noejo dedovati pride do akrescence

35

Negotovost, ki vlada od zapustnikove smrti pa do konca zapuinske obravnave glede tega ali bo poklicani postal dedi ali ne lahko le ta odpravi s tem, da poda izjavo o sprejemu dediine (izrecno ali mole npr. e razpolaga z zapuino). Z njo se dedi odpoveduje pravici odpovedati se dediini. ZAASNI SKRBNIK ZAPUINE (131. l. ZD) Postaviti ga je treba, e ob prehodu zapuine na dedie nastanejo teave. Imamo dva primera: - e so dedii neznani: o ne ve se ali je kaj dediev o ni znano prebivalie dediev - v vseh primerih, kadar je to potrebno o dedii ne morejo/noejo skrbeti za zapuino o e je potrebno, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuino Postavi ga zapuinsko sodie in o tem obvesti socialno varstvo, ki lahko postavi drugega skrbnika. Socialno varstvo lahko tudi samo neposredno postavi skrbnika. Ko je skrbnik postavljen dedii izgubijo upravljanje z dediino. Zaasni skrbnik: - skrbi za zapuino v korist dedia oz. v korist vseh kot celote - zastopa dedie v razmerjih, ki se tiejo konkretne zapuine - opravlja funkcijo, ki bi jo sicer opravljali dedii skupno - zastopa prave dedie, t.j. osebe, ki bodo v sklepu za dedovanje ugotovljeni kot dedii Ima status skrbnika za posebne primere zanj veljajo tudi dolobe ZZZDR. Njegova funkcija preneha, ko preneha razlog iz katerega je bil postavljen: - na podlagi pravnomonega sklepa o dedovanju preidejo vsa upravienja na dedie - sodie postavi na predlog sodediev upravitelja zapuine - zapuina postane drubena lastnika => ni dediev SODEDII Po istem zapustniku deduje ve oseb. V trenutku zapustnikove smrti med sodedii nastane glede dediine skupnost. Ta traja praviloma dokler dediine med seboj ne razdelijo. Dotlej dedii upravljajo in razpolagajo z dediino skupno, vsak sodedi pa v doloeni meri razpolaga s svojim dednim deleem. Za posle redne in izredne uprave se zahteva soglasje vseh. Subjekt dediine so dedii kot enota. Gre za skupno lastnino vsem dediem skupaj gredo pravice in obveznosti, ki sestavljajo zapuino. Vsak sodedi lahko pod doloenimi pogoji razpolaga s svojim dednim deleem ne more razpolagati z deleem na posameznih zapuinskih stvareh, ker delei niso doloeni deljena je samo dedna pravica. Dejanja upravljanja dedii izvrujejo skupno in soglasno. To velja za razpolaganje z dediino kot celoto in za razpolaganje s posaminimi stvarmi dediine in pravicami (stvarnimi in obligacijskimi). Izjemoma lahko dedi deluje sam, e je treba odvrniti grozeo nevarnost unienja ali pokodbe predmeta dediine. e ni izvritelja oporoke, si sodedii pomagajo tako, da prepustijo upravljanje dediine posebnemu upravitelju. Sodedi lahko pred delitvijo dediine odstopi svoj dedni dele: - sodediu: nanj prenese svojo dedno pravico, svoj poloaj sodedia - tretji osebi: zavee se ji, da bo po delitvi dediinske skupnosti izroil predmet zapuine, ki predstavlja njegov dedni dele PRENEHANJE SKUPNOSTI SODEDIEV z delitvijo dediine - izpeljejo jo lahko sami sodedii ali pa jo izvede sodie - e zahtevajo dedii pride do kolacije naelo enakega obravnavanja sodediev - sodedii medsebojno jamijo za skrite fizine napake stvari, za pravne napake ter evikcijo - e gre za terjatev jamijo za njen obstoj in izterljivost

36

delitev je lahko: o fizina o civilna: en dedi prevzame zapuino ali del zapuine in drugim sodediem izplaa vrednost njihovih dednih deleev denarju o solastnitvo: dedii se dogovorijo, da postanejo solastniki posaminih zapuinskih stvari v sorazmerju s svojimi dednimi delei do prenehanja skupnosti dediev pride ipso facto, ko se zapuina kot celota znajde v rokah ene osebe O D DG O V O R N O S T Z A Z A P U S T N I K O V E DOLGOVE

Zanje odgovarjajo predvsem dedii (zakoniti, oporoni in nujni) oz. drava (zapuina brez dedia). Dedii odgovarjajo tudi tedaj, kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izkljuil. Odgovornost dedia je omejena: - gre do viine vrednosti podedovanega premoenja - odgovarja dedi s celotnim svojim premoenjem (podedovanim in lastnim) pro viribus nered itatis. Samo iz zapuine se poplaajo dolgovi zlasti tedaj, kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov, zapuina doloi od dedievega premoenja separatio bonorum. Nae pravo ne pozna neomejene odgovornosti ultra vires hereditetis. V primeru, da deduje ve sodediev so nerazdelno solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove. Vsak do viine vrednosti svojega dednega delea ne glede na to ali je delitev dediine e izvrena ali ne. Zapustnikov upnik lahko terja plailo dolga od kateregakoli sodedia samo do viine vrednosti njegovega dednega delea oz. zahteva plailo od nekaterih ali vseh dediev po deleih, ki jih doloa sam. e je dedi upniku plaal ve kot odpade nanj dolga glede na njegov dedni dele lahko zahteva povrailo od sodediev. V notranjem razmerju razmerju med sodedii se dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi delei, e ni v oporoki doloeno drugae. Nae pravo ne pozna instituta convocatium creditorum = dedi odgovarja v viini podedovanega premoenja tudi, e bi bili s popolnim poplailom posameznega upnika okodovani drugi upniki zapustnika. Dedi ne more izroiti zapuine zapustnikovim upnikom namesto poplaila terjatev (izroitev iure crediti). Ni mogoe izpeljati steaja konkurza o zapuini. Pri poplailu zapustnikovih dolgov je treba uporabiti splona pravila civilnega prava: - dedi je dolan poplaati vsakemu upniku, ki to zahteva zapustnikov dolg v celoti - po naelu prior tempore potior iure Ta dolnost obstaja dokler poplaila ne doseejo viine vrednosti zapuine za dolgove, ki presegajo to vrednost, dedi ne odgovarja. Dolgovi, ki niso poplaani ne ugasnejo, ampak postanejo naturalna obligacija. Morebitna pravna uvedba steaja privede do enakega obravnavanja zapustnikovih upnikov. To bi vplivalo na obstojei sistem dedovanja. To bi morali omogoiti e za asa ivljenja fizine osebe. PROCESNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Zapuinski postopek pri nas poteka v nepravdnem postopku. Namenjen je varstvu in uveljavljanju pravic do zapuine predvsem dedne pravice. Pravdni in upravni postopek sta v pomo pri odloanju v zapuinskem postopku. 210. . ZD primeri, ko zapuinsko sodie prekine postopek in napoti stranko na pravdo ali upravni postopke, da bi se reilo sporno dejansko vpraanje od katerega je odvisna odloba v zapuinskem postopku. Sklep o dedovanju/volilu je pravnomona odloba zapuinskega sodia. Po tem, ko je sklep izdan se lahko pravice do zapuine = dednopravni zahtevki uveljavljajo samo v pravdi.

37

Zapuinskega postopka ni mogoe ponovno uvesti niti obnoviti. Tudi e se ugotovi po konanem zapuinskem postopku, da so v asu zapustnikove smrti obstajala dejstva za katera zapuinsko sodie ni vedelo in jih zato ni moglo ugotoviti. e uveljavlja kakno pravico do dediine oseba, ki ni sodelovala v zapuinskem postopku, je sklep o dedovanju ne vee. Postopek se uvede po uradni dolnosti: - takoj, ko sodie izve, da je nekdo umrl ali je razglaen za mrtvega (164 ZD) - postopek se uvede tudi na predlog strank zlasti dediev Subsidiarna uporaba pravil pravdnega postopka v zapuinskem postopku se uporabljajo dolobe pravdnega postopka, e ZD ne doloa drugae. Stranke zapuinskega postopka - dedii - volilojemniki - druge osebe, ki uveljavljajo kakno pravico iz zapuine uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja o tisti, ki jim je nekaj naloeno o upniki zapustnika, ki zahtevajo loitev zapuine od zapustnika Sklep - sklep o dedovanju - poseben sklep o volilu Je odloba, ki jo izda zapuinsko sodie. Izda se na podlagi vseh predlaganih dokazov strank in sodia. Ne velja neposrednost, ki je pravilo v pravdnem postopku. Pristojnost ZD ureja samo razmejitev pristojnosti med domaim in tujim zapuinskim sodstvom in krajevno pristojnost sodia. Glede: - nepreminin, ki leijo v SLO izkljuna pristojnost SLO sodia - nepreminin, ki leijo v drugi dravi SLO sodie je pristojno, samo e po zakonu tuje drave ni pristojno tuje sodie - glede preminin: o ZD o tem ne govori, uporablja se Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (jurisdikcija za obravnavanje zapuine njenega dravljana, osebe brez dravljanstva, begunca,) o na ozemlju RS je pristojno SLO sodie o na ozemlju druge drave je SLO sodie pristojno, samo e po pravu drave v kateri so preminine ni pristojen njen organ oz. e ta noe obravnavat zapuine Stvarna pristojnost ZD jo doloa posredno: - I. stopnja: okrajna sodia - II. stopnja: Vija sodia - ne glede na viino vrednosti zapuine Funkcionalna pristojnost Vse odlobe med postopkom izda sodnik posameznik. Krajevna pristojnost Doloa se po stalnem ali zaasnem prebivaliu zapustnika v asu smrti. Sodie je dolno paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost ves as postopka. Prepovedana je prorogatio fori stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti sodia. Zapuinska obravnava

38

Odpade, e: - umrli ni zapustil premoenja - je umrli zapustil samo premino premoenje, dedii pa ne zahtevajo , da se opravi zapuinska obravnava Sodie razpie narok na katerega povabi prizadete stranke: - osebe poklicane k dedovanju po oporoki/zakonu - osebe, ki jim je bila naklonjena korist - osebe, ki imajo pravico izloitve premoenjske mase iz zapuine Oklicni (ediktalni) postopek: - e sodie ne ve ali je kaj dediev, e so dedii neznani ali imajo neznano prebivalie - sodie z oklicem povabi osebe, ki mislijo, da imajo pravico do dediine naj priglasijo svoj zahtevek sodiu v enem letu od objave oklica. Objavi se na sodni deski in UL. e se neznani dedii ne javijo v enem letu, sodie s sklepom razglasi, da je postala zapuina brez dedia dravna lastnina Zapuinska obravnava reuje vpraanja: - dedne pravice - velikosti dednega delea - pravice do volila - dednopravni zahtevki, ki ne izvirajo iz dedne pravice (npr. zahtevana izloitev premoenjske mase iz zapuine) - sporna pravna vpraanja: spor praviloma rei zapuinsko sodie samo - sporna dejanska vpraanja in v doloenih primerih, ko gre za sporna pravna vpraanja: zapuinsko sodie napoti stranki naj reijo spor v pravdi ali upravnem postopku. Gre za reevanje vpraanj, ki so obravnavanje zapuinskega postopka prejudicialna vpraanja Sklep o dedovanju je ugotovitvena ali deklaratorna odloba. Z njim se razglasi za dedie, volilojemnike oz. za druge upraviene osebe, ki so dobile dedno pravico, pravico do volila oz. doloeno pravico do zapuine v trenutku zapustnikove smrti. Ne vsebuje izpolnitvenega ali dajatvenega izreka. Vsebina sklepa: sodie ugotovi: - kdo so zapustnikovi dedii - katero premoenje sestavlja njegovo zapuino - katere pravice iz zapuine gredo dediem, volilojemnikom in drugim osebam Pravna sredstva: - redno pravno sredstvo: pritoba (suspenzivni in devolutivni uinek) - izredno pravno sredstvo: zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo lahko vloi le javni toilec - obnova zapuinskega postopka ni mogoa => e so podani pogoji za obnovo po ZPP lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju. Vrhovno sodie jo zavraa => dolob ZPP subsidiarno ni mogoe uporabiti glede izrednih pravnih sredstev => v nepravdnih postopkih (zapuinski postopek) revizija ni dovoljena, razen e zakon doloa drugae ZD je ne predvideva. Sredstva na podlagi katerega bi prilo do odloanja Vrhovnega sodia o zapletenih vpraanjih zapuinskih zadev enotneja uporaba prava v RS. Stranke, ki jih vee pravnomoen sklep o dedovanju so: - tiste, ki so sodelovale v zapuinskem postopku (samo, e je njihova pravica dednopravne narave), e jim ni po zakonu priznana pravica do uveljavljanja svojega zahtevka v pravdi Izjema = dednopravni zahtevki po pravnomonosti sklepa: - ko se po pravnomonosti sklepa o dedovanju najde premoenje za katero sodie ob izdaji sklepa ni vedelo, da sodi v zapuino o ne opravi se nova zapuinska obravnava o sodie to premoenje razporedi z novim sklepom na podlagi prejnjega sklepa o dedovanju

39

to ne velja glede zaitene kmetije, e je na novo odkrito zapustnikovo premoenje nekaj kar ni kmetija oz. ne spada v kmetijo. Gre za dve zapuinski masi, ki se obravnavata po razlinih merilih. Potrebna bo nova obravnava. po uradni dolnosti se opravi zapuinska obravnava, e: o je prej ni bilo o najdeno premoenje sestavljajo nepreminine o na zahtevo prizadetih oseb, kadar najdeno premoenje sestavljajo tudi samo preminine novi dedi se napoti na pravdo!!! o

Dediinska toba Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuinski postopek. Dedna pravica pa se lahko izjemoma uveljavlja tudi v pravdi. Kadar oseba, ki misli, da nima dedne pravice, svoje pretenzije na dedno pravico ne more uveljavljati v zapuinskem postopku: - sodie ni odloalo o zahtevku (samo premino premoenje) - sodie je odloalo vendar ni upotevalo, ni moglo upotevati vseh relevantnih dejstev o ni upotevalo oporoke, ker zanjo ni vedelo o se izkae, da obstajajo razlogi za obnovo postopka Dediinska toba = hereditas petitio = pravno sredstvo s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi. ZD je ne ureja. Doloa, da obstaja pravica zahtevati zapuino kot zapustnikov dedi od posestnika zapuine in predpisuje roke za zastaranje te pravice (141. l. ZD) Tonik kot dedi (iz naslova zatrjevane dedne pravice titulo universali) zahteva zapuino, del zapuine ali posamien predmet od osebe, ki trdi, da ima to zapuinsko premoenje ali predmete zapuine v posesti na temelju svoje dedne pravice, ki se teje tudi za dedia possesor pro hedere Dediinsko tobo se uporablja predvsem, ko je bil toenec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedi, dejansko pa to ni. Tonik mora dokazati: - da ima dedno pravico oz. da ima monejo pravico od tiste na katero toenec opira svojo posest zapuinskih predmetov - da ima toenec zapuinske predmete v posesti, sklicujo se na dedno pravico Tonik zahteva naj sodie ugotovi: - da je on dedi ali sodedi ugotovitveni zahtevek - naj toencu naloi, naj mu izroi zapuinske predmete, ki jih ima v posesti oz., e gre za sodedie, njegovemu dednemu deleu ustrezajoi del zapuinskih predmetov, ki jih ima dajatveni zahtevek Toba mora vsebovati oba zahtevka (tudi v primeru, da ima toenec v posesti samo eno stvar iz zapuine). Lahko se postavi samo ugotovitveni zahtevek, e bi imel od tega kaj koristi. Zastaranje dediinske tobe: - potek roka ima za posledico izgubo tobenega zahtevka ne pomeni izgubo dedne pravice ni prekluzije - poteka rokov sodie ne upoteva po uradni dolnosti - dediinska toba kot ugotovitvena toba ne zastara Kdaj dediinska toba ne pride v potev? - kadar je toenec posestnik zapuinskih predmetov in svoje posesti ne opira na dedno pravico => obstaja posestno varstvo - posestnik stvari iz zapuine opira svojo posest na singularni pravni naslov, npr. kupna pogodba z zapustnikom DEDOVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV - ZDKG

40

Ohranjanje bivanjske kulture. Zagotavljanje naina pridobivanja in uivanja lastnine, tako da je zagotovljena njena socialna, ekonomska in ekoloka funkcija. Socialna funkcija Omogoa eksistenco doloenih kategorij ljudi: - prepoved delitve kmetij - dediu kmetije omogoa prevzeti kmetijo pod doloenimi pogoji, ki ga preve ne obremenjujejo omejena je svoboda oporonega razpolaganja o LP in oporono razpolaganje se uresniujeta skladno z namenom stvari in splonim interesom opredeljenim v agrarni politiki drave Ekonomska funkcija Onemogoena je drobitev srednje velikih kmetij ohrani se kmetijsko gozdarska gospodarska celota => smotrno gospodarjenje in konkurenna sposobnost na trgu s kmetijskimi proizvodi. Ekoloka funkcija Dedi, ki prevzame kmetijo ostane na kmetiji, ki mu omogoa opravljati kmetijsko, gozdarsko in dopolnilne dejavnosti ma kmetiji v obsegu, potrebnimi za eksistenco. podlaga za ekosocialni tip kmetijstva in omejena poseljenost prostora S posebno ureditvijo ni prizadeto ustavno naelo enakosti pred zakonom: - uveljavlja se naelo pravinosti zmanjevanje ogroanja eksistencialnega poloaja dedia - vzpostavljeno je razlikovanje na temelju posebnosti dejanskega poloaja, ki ga upotevajo tudi druge pravne ureditve NAMEN je: - prepreitev drobitve zaitenih kmetij - dediu naj se omogoi, da prevzame kmetijo pod pogoji, ki ga preve ne obremenjujejo - ustvarjanje monosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekoloke funkcije zaitenih kmetij NAELA: - naelo nedeljivosti kmetij ob dedovanju o kmetijo praviloma deduje samo en dedi o izjemoma ve dediev - dediu se omogoa prevzem kmetije pod pogoji, ki ga preve ne obremenjujejo PREDMET DEDOVANJA So zaitene kmetije kmetija, ki izpolnjuje posebne pogoje glede: - velikosti: o srednje velike: min 5, max 100ha primerljive povrine o osnova za primerjanje: 1ha njiv in vrtov o po izrecni zakonski dolobi ne more dobiti statusa zaitene kmetije tista kmetija, ki jo sestavljajo samo gozdovi o v kmetijo spadajo: nepreminine kmetijska zemljia, gozdovi, gospodarska in stanovanjska poslopja s funkcionalnimi zemljii kmetijski inventar kmetijske priprave, orodje, ivina predmeti za opravljanje s kmetijstvom povezane dejavnosti slunosti, pravice, lanstva o tem katera kmetija ima status zaitene kmetije odloa upravna enota po uradni dolnosti. Status se zaznamuje v zemljiki knjigi in v zemljikem katastru. - Lastnitva: o v lasti ene fizine osebe

41

o v lasti, solasti ali skupni lasti zakoncev o v solasti enega od starev in otroka/posvojenca oz. njegovega potomca
izraanje ni v redu kmetija ni stvar govoriti moramo o skupni lastnini, solastnini, lastnini Gre za kmetijo kot gospodarsko celoto, jo sestavljajo stvarne in druge pravice in obveznosti, ki: - pripadajo eni osebi kot lastniku/upraviencu/zavezancu - pripadajo zakoncema kot njuno skupno premoenje ali kot posebno premoenje enega ali drugega - pripadajo enemu od starev/posvojitelju in njegovim potomcem/posvojencu in njihovim potomcem kot solastnikoma, sozavezancema, soupraviencema Kmetije, ki pripadajo ve osebam ali osebam, ki jih ta doloba zakona ne navaja, ne morejo imeti statusa zaitene kmetije in se torej ne dedujejo po posebnih predpisih ZDKG. ZAKONITO DEDOVANJE Dedi je lahko oseba, ki je glede na zakoniti dedni red po ZD poklicana k dedovanju. Upotevajo se pravila o dednih redih po ZD. ZDKG uveljavlja pravila o treh pripadnostnih poloajih zapustnika do kmetije in v primerih konkurence doloenih oseb pri dedovanju. Tri pripadnostni poloaji: Prvi pripadnostni poloaj: - poloaj, ko je zaitena kmetija pripadala samo eni osebi = zapustniku - deduje tisti, ki ima namen delati na kmetiji sporazumno ga morajo izbrati vsi dedii - e se ne sporazumejo, ima prednost tisti, ki je svoj namen delati na kmetiji izkazal na nain doloen v zakonu se poklicno usposabljajo za delo na kmetiji - pod enakimi pogoji ima prednost zakonec, da lahko gospodari s kmetijo, e je za to sposoben - e je preiveli zakonec kmetijo e imel pred sklenitvijo ZZ, ne sodi v skupno premoenje => posebno premoenje preivelega zakonca => ni ga mogoe dedovati - otroci zapustnika in prej umrlega zakonca imajo prednost pred otroci rojenimi v drugem zakonu dedi kmetije naj bo potomec tistega, ki mu je kmetija pripadala - e konkurirajo osebe, ki so usposobljene ali se usposabljajo za kmetijsko dejavnost z osebami, ki so usposobljene za druge dejavnosti, slednje ne pridejo v potev - e zapustnik nima zakonca, potomcev; kmetija je pripadala njegovi materi ali oetu imajo prednost dedii po oetovi ali materini strani. - e kljub porabi zgornjega pravila ostane e nekaj dediev imamo dva dodatna kriterija: o bliina sorodstva o bolja usposobljenost za kmetovanje, morebitna elja preivelega zakonca zapustnika Drugi pripadnostni poloaj: - zaitena kmetija je v lasti, solasti ali skupni lasti zakoncev - dedi dela kmetije, ki je pripadal zapustniku je preiveli zakonec - e zakonca umreta istoasno komorienca dedia doloamo po kriterijih prvega pripadnostnega poloaja. e po enem od zakoncev obstajajo dedii, ki niso dedii tudi po drugem, se ti v primeru istoasne smrti zakoncev obravnavajo tako, kot da so v enakem sorodstvenem razmerju tudi do drugega umrlega zakonca. - e sodi kmetija v celoti ali v pretenem delu v posebno premoenje enega izmed umrlih zakoncev, imajo prednost pri dedovanju njegovi sorodniki Tretji pripadnostni poloaj: - zaitena kmetija je v solasti enega stara in enega otroka/posvojenca oz. njegovega potomca - dedi dela umrlega, je preiveli solastnik, e ima zakonito dedno pravico - e je nima, se dedie doloi glede na kriterije prvega pripadnostnega poloaja - e umreta hkrati obstaja neizpodbojna domneva, da je potomec preivel prednika kot njegov pravni naslednik je pridobil tudi njegov del - deduje potomev zakoniti dedi

42

Prestavitev doloitve dedia na kasneji as e so med zakonitim dedii mladoletni otroci/posvojenci se odloi izbira dedia na as, ko bodo vsi potencialni dedii polnoletni in sicer na predlog otroka, zakonca, CSD. V vmesnem asu gre za skupnost dediev , na kmetiji nimajo dednih deleev kmetija se ne sme deliti. Za pomembne odloitve vstopi kolizijski zastopnik. Izkljuitev doloenega dedia iz prevzema zaitene kmetije S tem se preprei dedovati zaiteno kmetijo dediu, ki sicer izpolnjuje pogoje in ustreza merilom. O tem odloa sodie samo na zahtevo sodedia. Razlogi: - dedi je bodisi oitno nesposoben za trajno gospodarjenje s kmetijo (telesna, duevna bolezen), bodisi obstaja dvom, da bo dedi s kmetijo dobro razpolagal (zapravljivost, alkoholizem,). o Prepreitev/izkljuitev ni mogoa, e je dediu onemogoeno samo fizino delo na kmetiji. o Izkljuitev je mogoa samo, e je v istem dednem redu ve sodediev in lahko vsaj eden izmed njih deduje kmetijo o e ni nikogar po splonih pravilih deduje dedi oddaljenejega dednega reda o Iz razlogov pravinosti lahko sodie onemogoi dedovati zaiteno kmetijo dediu, ki e ima zaiteno kmetijo, e to zahteva sodedi istega dednega razreda Kmetijo deduje naslednji dedi po merilih iz prvega pripadnostnega poloaja, e nima zaitene kmetije e takega dedia ni oz. e ni take zahteve, izkljuitev dedia, ki e ima zaiteno kmetijo ne pride v potev - tudi e so dedii nevredni ali se dediini odpovejo: o e ni nobenega zakonitega dedia, ki bi izpolnjeval posebne pogoje => kmetijo dedujejo dedii, ki so poklicani k dedovanju po splonem dednem redu => zaitena kmetija se izjemoma lahko razdeli po fizinih delih. PRAVICE DRUGIH DEDIEV - zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner - stari - otroci, posvojenci in njihovi potomci Te osebe imajo pravico do delea, samo e so po pravilih ZD v konkretnem primeru poklicane k dedovanju, upotevaje naelo izkljunosti po dednih redih in blinje sorodstvo. Njim gredo dedni delei, ki po vrednosti ustrezajo nujnim deleem po ZD. V te delee se obvezno, po uradni dolnosti vraunajo volila in darila. Upotevati je treba tudi monosti poveanja ali zmanjanja zakonitega dednega delea. Njihovi dedni delei predstavljajo terjatev do dedia, ki je dedoval kmetijo ta je dolan poplaati delee v denarju in ne v naravi, v roku, ki ga doloi sodie glede na gospodarske zmonosti kmetije in socialne razmere dedia. Praviloma je to pet in najve deset let. Znesek delea se valorizira. Izjemoma lahko izplaa tudi v obliki zemljia, nepreminine, preminine, e te stvari niso pomembne za gospodarsko sposobnost zaitene kmetije. Vrednost ne sme biti veja od vrednosti delea. ZDKG posebej ureja poveanje oz. zmanjanje delea: - sodie lahko na zahtevo dedia, ki ne deduje kmetije, njegov dele povea, e nima sredstev za preivljanje - na zahtevo dedia, ki deduje kmetijo, sodie dele zmanja, e bi izdatki zaradi plaila deleev in drugih obveznosti presegli vrednost zaitene kmetije. Sodie je dolno upotevati zlasti gospodarsko zmonost kmetije Izdatki dedia kmetije zaradi drugih obveznosti - dolnost dedia kmetije, da mladoletnim dediem zagotovi usposobitev za samostojno ivljenje => ti izdatki se vtevajo v delee mladoletnih dediev

43

dolnost dedia kmetije, da zagotovi sredstva za ivljenje polnoletnim zapustnikovim potomcev, ki zaradi duevne ali telesne prizadetosti ne morejo sami pridobivati teh sredstev, pod pogojem, da kmetija te izdatke zmore vtejejo se v nujni dele prizadetih potomcev dolnost dedia kmetije, da zapustnikovemu preivelemu zakoncu, ki ni dedoval kmetije, na njegovo zahtevo zagotovi doivljenjsko preivljanje => ustrezneje je govoriti o preuitku ta pravica zakoncu ne gre, e se je sposoben preivljati iz lastnega premoenja. e se spremenijo razmere lahko sodie ponovno uredi to preuitkarsko razmerje o e se spremenijo razmere: pri zakoncu postane ivljenje na kmetiji nevzdrno pri dediu kmetije o to lahko zahteva samo preiveli zakonec (po besedilu zakona) o logino, da to lahko zahteva tudi dedi kmetije

Pravica do uitka zaitene kmetije gre preivelemu zapustnikovemu zakoncu, ki ni dedoval kmetije pod posebnimi pogoji: - da je preiveli zakonec v asu zapustnikove smrti ivel na kmetiji - da preiveli zakonec na kmetiji dela - da dedi kmetije ni dopolnil 25 let in je potomec zapustnikovega ali preivelega zakonca - da je preiveli zakonec lastnik, solastnik, skupni lastnik zaitene kmetije (ta doloba ni logina) V asu, ko ima pravico do uitka zakonec ne more uveljavljati pravice do preuitka! V tem asu je zakonec dolan upravienim dediem izplaati delee, e zapadejo v plailo v tem asu samo iz presekov donosa zaitene kmetije. e jih ni je delee dolan izplaati dedi kmetije. Zapustnik ne more odpustiti dejanj, ki imajo za posledico dedno nevrednost! ODTUJITEV KMETIJE Dedi, ki je dedoval kmetijo mora izplaati zakonite dedie (na njihovo zahtevo) oz. jim mora poplaat razliko med zakonitimi dednimi delei (po ZDKG) in zakonitimi dednimi delei po ZD, ko: - dedi odtuji kmetijo ali njen znatni del preden pretee 10 let od prevzema kmetije in v enem letu od odtujitve ne pridobi druge kmetije, kmetijskega zemljia, gozda, ne vloi sredstev, ki jih je pridobil z odtujitvijo - e kmetijo pred potekom desetih let od prevzema preneha namensko uporabljati. Enako velja za oporonega dedia (krog nujnih dediev je zmanjan v tem primeru poplaa tiste, ki bi bili nujni dedii po ZD). NUJNI DEDI obravnava ZDKG v okviru predpisov o oporonem dedovanju - omejevaje zapustnikovega prostega razpolaganja s premoenjem za primer smrti pa tudi ivljenja - 23. l. ZDKG: nujni dele pripada doloenim osebam , ki so zapustniku najblije, vendar jih je zapustnik v oporoki prezrl oz. naklonil maj kot bi dobile, e bi prilo do zakonitega dedovanja (po ZDKG) - Krog oseb je doloen v 14. lenu kot pri zakonitem dedovanju - Nujni dele je enak nujnemu deleu po ZD oz. zakonitem po ZDKG - Oporoitelj lahko razdedini nujnega dedia POSEBNE PRAVICE ZAPUSTNIKOVEGA ZAKONCA IN POTOMCEV, KI SO ZAPUSTNIKU POMAGALE PRIDOBIVATI Oni lahko zahtevajo, da se iz zapuine izloi vrednost dela, ki ustreza njegovemu prispevku k poveanju zapuine. Gre jim polna vrednost izloenega dela v denarju in ne v naturi. Izplaa ga dedi, ki je dedoval kmetijo, v roku, ki ga doloi sodie. Ta rok ne sme biti dalji od dveh let. Izplaa ga le do vrednosti njegovega prispevka k poveanju vrednosti kmetije, ki je posebno premoenje zapustnika. V SLO veinoma kmetije kot podedovano premoenje pripadejo enemu zakoncu. Veinoma ni skupne lastnine zakoncev na kmetiji.

44

Prevzemnik kmetije bo zaradi tega prispevka okorien, in tu je ratio izloitve. To pravico lahko sodie na zahtevo zakonca oz. potomca spremeni v pravico dosmrtnega preivljanja v breme dedia kmetije. Pri tem mora sodie upotevati: - osebna razmerja - razloge upravienca - gospodarsko sposobnost kmetije e se spremenijo razmere lahko sodie pravico dosmrtnega preivljanja spremeni . pomembno je, da lahko dedi kmetije zahteva zmanjanja dajatev zaradi poslabanja gospodarskih razmer. Bolji od pravice do dosmrtnega preivljanja bi bil preuitek v korist zakonca/potomca. OPORONO DEDOVANJE Omejitve oporoiteljeve volje glede postavitve dedia kmetije ZDKG doloa, da lahko oporoitelj postavi za dedia praviloma eno fizino osebo. Izjemoma lahko postavi dve fizini osebi e kmetijo zapusti: - zakoncema posebno premoenje enega ali drugega, ker kmetije nista dobila z delom - enemu od starev in otroku/posvojencu oz. njegovemu potomcu v skupno premoenje Fizina delitev je prepovedana. Zakonca morata skupno, sporazumno razpolagati s stvarmi => v nasprotju z ZZZDR: s posebnimi premoenjem razpolagata sama => poseben premoenjski reim. Problematino pa postane pri razvezi ZZ: - ni mogoa fizina delitev - ne moreta skupaj gospodariti - ele po desetih letih od prevzema jo lahko odsvojita V njunem interesu je, da se dogovorita, kdo bo po razvezi gospodaril na kmetiji in kako se bodo delili rezultati gospodarjenja. e bolje bi bilo skleniti enitno pogodbo, ko prevzameta kmetijo. V primeru, da je neko doloilo ali oporoka na splono v nasprotju s pravili => ninost, neveljavnost. Uvede se zakonito dedovanje. Oporoitelj lahko prosto razpolaga z nepremininami, premininami, premoenjem, ki ni del kmetije, po ZD. Omejitve oporoiteljeve volje glede volil Oporoitelj ne sme nakloniti volila, katerega predmet so kmetijska obdelovalna zemljia. Predmet volila so lahko: - neobdelovalna zemljia, e ne presegajo doloenega % vseh kmetijskih povrin, ki sestavljajo kmetijo - stavbna zemljia - svari in pravice, ki spadajo v kmetijo pa samo, e vrednost teh volil ne presega doloenega % vrednosti zapuine e oporoitelj tega ne upoteva, je volilo nino. Sodie sme na zahtevo dedia kmetije zmanjati: - denarna volila - volila drugih predmetov, ki spadajo v kmetijo paziti je treba, da dedii ne bodo prikrajani v nujnih deleih Omejitve razpolaganj s kmetijo s pravnimi posli med ivimi - izroilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preivljanju - darilna pogodba za primer smrti Ne sme oporoitelj (zapustnik) razpolagati z zaiteno kmetijo v nasprotju z dolobami ZDKG Obid ZDKG => ninost: - pogodba o preuitku - izroilna pogodba (sopogodbeniki niso blinji sorodniki)

45

DEDOVANJE DENACION ALIZIRANEGA

PREMOENJA

ZDen: lahko se izpelje zapuinski postopek denacionaliziranega premoenja, ele ko postane odloba pravnomona. Dednopravna razmerja imajo posledice e pri sami denacionalizaciji. UPRAVIENCI DO DENACIONALIZACIJE - osebe, ki pridejo v potev kot dedii prvega reda dedovanja po osebi, ki ji je bilo premoenje podravljeno o e oseba, ki ji je bilo podravljeno premoenje ni upravienec v asu podravljenja ni bil dravljan Jugoslavije, potencialnim dediem prvega dednega reda, pa je bilo dravljanstvo priznano - osebe za katere je verjetno, da bodo dedovale denacionalizirano premoenje = pravni nasledniki, eprav to e niso, imajo doloena upravienja o monost uveljavljati pravico do denacionalizacije: e je oseba, ki ji je bilo premoenje podravljeno umrla ali bila razglaena za mrvo krog dednih upraviencev se presoja izkljuno po pravu RS, e gre za preminine. Izjema: e so dedii doloeni, e po tujem pravu pravice do uveljavljanja denacionalizacije imajo vse osebe iz kroga zakonitih dediev (upotevati je treba pravila o izkljuenosti) in vse osebe, ki naj bi bili dedii/volilojemniki po oporoki e je z oporoko razpolagal z podravljenim premoenjem - e pa ni, pa le e se zakoniti dedii strinjajo, da pride do oporonega dedovanja denacionaliziranega premoenja lahko jo uveljavljajo tudi potencialni dednopravni upravienci, ki niso dedovali zapustnikovega premoenja brez podravljenega ob zapustnikovi smrti. Resnini dednopravni upravienci bodo doloeni v sklepu o dedovanju. Kaj e so osebe, ki so upravienci denacionalizacije umrle (e oseba, ki ji je bilo premoenje podravljeno, ni upravienec)? pravico do denacionalizacije uveljavljajo potencialni nasledniki upravienca, ki ni bil lastnik denacionaliziranega premoenja Bivi lastnik sploh ni imel zakonca ali potencialnih dediev ni nobenega upravienca do denacionalizacije => ne more priti do denacionalizacije o Pravica do vloitve zahteve za denacionalizacijo = aktivna legitimacija + stranka v postopku Konkretizacija upravienja potencialnih pravnih naslednikov upravienca, da uveljavljajo pravico do denacionalizacije Vlagatelj zahteve mora izkazati pravno nasledstvo: Da obstaja monost, da bo dedoval denacionalizirano premoenje Da ima dedni naslov da je v doloenem krvnem, osebnem razmerju z upraviencem (zakonito dedovanje) ali e mu je upravienec naklonil denacionalizirano premoenje ali del tega (oporono dedovanje) To izkae s prejnjim sklepom o dedovanju v katerem je doloen kot dedi, vendar v tem sklepu e ni zajeto podravljeno premoenje ODLOBA O DENACIONALIZACIJI Glasi se na ime upravienca. Praviloma je to prejnji lastnik podravljenega premoenja, tudi e je ta umrl,je bil e opravljen zapuinski zahtevek v katerega ni bilo zajeto podravljeno premoenje denacionalizacijo so zahtevali potencialni pravni nasledniki upravienca. Zgodi se sprememba zemljiko knjinega stanja na podlagi odlobe, po njeni pravnomonosti po uradni dolnosti. Kot lastnik se vknjii prejnji lastnik. SKRBNIK ZA POSEBNE PRIMERE e je upravienec do denacionalizacije umrl, bil razglaen za mrtvega, se z odlobo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoenje v zaasno upravljanje skrbniku za posebne primere 221. l. ZZZDR. To je lahko tudi potencialni pravni naslednik upravienca. Skrbi za premoenje v interesu dediev => oseb, na katere je prelo den. Premoenje ob pravnomonosti denacionalizacije. Njegovo delo obsega:

46

zaasno upravljanje denacionaliziranega premoenja zastopanje dediev = pravih dediev zanj veljajo pravila ZZZDR pravni poloaj skrbnika in razmerja do socialnega varstva

Njegov pravni poloaj je enak pravnemu poloaju zaasnega skrbnika zapuine po 113. l. ZD ne postavi za zapuinsko sodie, ampak organ denacionalizacijskega postopka v odlobi o denacionalizaciji => obligatorno v vseh primerih denacionalizacije, e je upravienec umrl. Funkcija preneha: - ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoenja pravnomoen - e prej: zapuinsko sodie postavi upravitelja zapuine = denacionaliziranega premoenja POSEBNA PRAVILA ZA DEDOVANJE DENACIONALIZIRANEGA PREMOENJA Izpeljava novega zapuinskega postopka e je upravienec do denacionalizacije mrtev + - opravljen je bil zapuinski postopek s pravnomonim sklepom o dedovanju + - sodie ni odloalo o dedovanju premoenja, ki gre upraviencu po odlobi o denacionalizaciji Sodie glede tega premoenja izpelje nov zapuinski postopek (uporabljajo se materialne in procesne dolobe ZD). Odstop od pravila ZD o najdenem premoenju po pravnomonosti sklepa o dedovanju => ni nove zapuinske obravnave sodie ga razporedi s sklepom na podlagi prejnjega sklepa o dedovanju. Nov zapuinski postopek je logien, ker: - denacionalizirano premoenje je veje od premoenja o katerem je bilo odloeno v zapuinskem postopku - zaradi preprianja, da podravljeno premoenje ne spada v zapuino je morebitni zapustnik napravil doloena oporona razpolaganja, dedii so podali dedne izjave, sklenjene so bile dednopravne pogodbe e: - ni bilo oporonih razpolaganj - ni bilo dednih izjav - ni bilo dednopravnih pogodb pravilo o novem zapuinskem postopku ne pride v potev in uporabi se splono pravilo ZD => sodie razdeli denacionalizirano premoenje s posebnim sklepom na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju. Ali je treba uporabiti dolobe ZDKG v primeru denacionalizirane zaitene kmetije ZDen tega ne ureja => USTAVNA DOLOBA l.1997: razveljavitev 2. odstavka 74. lena ZDen. Doloba 74/2 ZDen se nanaa na izkljuitev uporabe ZDKG => je v nasprotju z 67. in 71. l URS, ki doloata, da posebna ureditev omogoa dediu kmetije materialno eksistenco ZDKG je treba uporabi v vseh ivljenjskih primerih, ki jih pravo ureja. 19. len Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDen => pri dedovanju denacionaliziranega premoenja se uporabljajo tudi dolobe ZDKG. POSEBNA PRAVILA MATERIALNEGA PRAVA Dedovanje se uvede v tem postopku z dnem pravnomonosti odlobe o dedovanju. Zapuina preide na dedie z dnem pravnomonosti odlobe o denacionalizaciji. To je sporno Zupani meni, da je prilo o napake v redakciji in, da je pravilno odlobe o denacionalizaciji. 78/1. len ZDen 78/1 dedovanje se uvede z dnem pravnomonosti odlobe o dedovanju (delacija) 78/2 dediina preide na dedie z dnem pravnomonosti odlobe o denacionalizaciji (akvizicija) -

47

a) 78/1 njegovo besedilo je sporno! Odloba o dedovanju je sklep o dedovanju v zapuinskem postopku opravljenem ob smrti upravienca prejnjega lastnika podravljenega premoenja. Kaj pa e tega akta ni, ker ni bilo zapuinske obravnave? Smiselno bi bilo, da se dedovanje uvede z zapustnikovo smrtjo. V vmesnem asu: med uvedbo dedovanja in prehodom dediine gre za poloaj podoben leei zapuini e to premoenje ne bi imelo subjekta, vendar ga ima = pravna oseba, ki je zavezanec ?! posestnik teh stvari => zato se postavi skrbnik po 221. ZZZDR. Roki: zanejo tei z dnem pravnomone odlobe o denacionalizaciji. Po ZD pa z dnem uvedbe dedovanja zapustnikova smrt. Krog dediev denacionaliziranega premoenja se presoja po dnevu pravnomonosti odlobe o denacionalizaciji pred tem e ni predmeta dedovanja Osrednja argumenta kritikov: - pred pravnomonostjo odlobe o denacionalizaciji se ne more uvesti dedovanje => predmeta dedovanja e ni - gre za reitev, ki izhaja iz sistema leee zapuine Ta dva argumenta nadalje kritizira e ustavno sodie (glej spodaj) b)smisel besedila 78/1 drugaen krog dediev kot pa e bi bil relevanten dan pravnomonosti odlobe o denacionalizaciji Oporoka z njo razpolaga tudi s podravljenim premoenjem. Oporoni dedi umre pred pravnomonostjo odlobe o denacionalizacije => dedujejo dedii oporonega dedia. mono samo, e je uvedba dedovanja z dnem pravnomonosti odlobe o dedovanja => pride do nekakne transmisije dedne pravice => gre za popolnoma drugano reitev, kot je sprejeta v ZD. c)Novela '98 sprememba 78/1 ZDen => uvedba dedovanja denacionaliziranega premoenja dan pravnomonosti odlobe o denacionalizaciji prehod zapuine/dediine na dedia. Uporabi se za vse zapuinske postopke, ki do uveljavitve novele niso bili pravnomono konani. d)Ustavno sodie razveljavi ustavno odlobo U-I-138/99-41 leta 2001 - Kritika argumentov nasproti prvotnemu besedilu: - Subsidiarna uporaba ZD ob ZDen => po ZDen niso doloene pravne posledice trenutka uvedbe dedovanja => ZD doloa, da je trenutek uvedbe dedovanja pomemben za: o Prehod zapuine na dedie o Doloitev kroga dediev o Presojo dedne sposobnosti/dedne nevrednosti o Za zaetek teka roka za uveljavljanje pravice zahtevka zapuine ZDen ima glede prve in zadnje posebno ureditev => ti dve posledici nastopita s pravnomonostjo odlobe o denacionalizaciji ZDen s tem upoteva dejstvo, da pred pravnomonostjo odlobe o denacionalizaciji e ni zapuine ZDen je z odlobo, da se uvede dedovanje z dnem pravnomonosti odlobe o dedovanju je (ZDen) doloil as po katerem se: Presoja dedna sposobnost dediev Doloa krog dediev smisel = da se krog dediev, im bolj priblia taknemu, ki je bil ob smrti zapustnika = kakren bi bil, e do podravljenja premoenja ne bi prilo

48

ZDen je doloil razline trenutke za uvedbo dedovanja in prehod zapuine s tem je upoteval posebnost poloaja, nastalega z vrnitvijo odvzetega premoenja Ustavno sodie meni, da je sprememba 78/1. l. ZDen relevantna v primerih, ko: o Oporoni dedii, ki so dedovali v zapuinskem postopku izvedenem po smrti denacionalizacijskega upravienca v trenutku pravnomonosti odlobe o denacionalizaciji niso ve ivi o Drugaen krog dediev glede na: Prvotno besedilo: dedujejo dedii dediev Novela: dedujejo dedii denacionalizacijskega upravienca: V primeru, da je v asu uveljavitve novele ZDen e odloba o denacionalizaciji pravnomona novela posega v LP dediev e denacionalizacijski postopke v asu uveljavitve novele e tee poseganje v priakovane pravice

Po mnenju Zupania Ustavno sodie s to obrazloitvijo ni odpravilo dvome o smiselnosti 78/1. l. ZDen v prvotnem besedilu. Kritike Zupania na ustavno odlobo: - na podlagi novele bi se spremenil krog dediev samo, e bi oporoni (redki so primeri, ko oporoitelj razpolaga z oporoko tudi s podravljenim premoenjem) dedi denacionaliziranega premoenja umrl pred pravnomonostjo odlobe o denacionalizaciji o ne bi dedovali zakoniti dedii oporonega dedia o dedovali bi dedii denacionalizacijskega upravienca - predvsem je neustrezna ta odloba, ker temelji na sistemu leee zapuine neskladnost ureditve odpira vrsto vpraanj o npr. kdaj se uvede dedovanje in doloi krog upraviencev, e ni sklepa o dedovanju, ker ob smrti ni bil izpeljan zapuinski zahtevek? o Ustavno sodie je doloilo subsidiarno uporabo pravila ZD o uvedbi dedovanja v asu smrti zapustnika ta trenutek sodi v isto asovno obdobje kot pravnomonost odlobe o dedovanju => zagotovljeno je enako obravnavanje vseh denacionalizacijskih upraviencev oz. njihovih pravnih naslednikov DEDNE IZJAVE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOENJA - o prejemu in odpovedi dediini - izjava o odpovedi dediini v korist doloenega sodedia po zakonu = sprejem + soasni odstop dednega delea sodediu o Nimajo pravnega uinka tiste, ki so jih podali dedii do izdaje odlobe o denacionalizaciji o Veljajo po 80/1., 2. l. ZDen: Dedne izjave, dane preden je bilo premoenje podravljeno Dedne izjave, dane v denacionalizacijskem postopku o Neveljavne: Potencialni dedii denacionaliziranega premoenja so podali izjavo o odpovedi pred pravnomonostjo sklepa o dedovanju neveljavnost izjave o odpovedi neuvedenemu dedovanju DEDNOPRAVNE POGODBE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOENJA - pogodba o izroitvi in razdelitvi premoenja za asa ivljenja - pogodba o dosmrtnem preivljanju - sporazum med prednikom in potomcem o odpovedi dediini o v bistvu niso dednopravne pogodbe => te so po ZD neveljavne Neveljavne so tiste sklenjene pred izdajo odlobe o denacionalizaciji, razen e je v pogodbi izrecno doloeno, da je zajeto tudi denacionalizacijsko premoenje. 81. len ZDen

49

Oporona razpolaganja, napravljena pred izdajo odlobe o denacionalizaciji glede denacionaliziranega premoenja, samo, e je to v oporoki izrecno doloeno. Za veljavnost oporonega razpolaganja ni treba, da je zapustnik navedel, da gre za podravljeno premoenje. Mortis causa zapustnik razpolaga s premoenjem, ki je podravljeno. Oporoka brez dvoma izraa zapustnikovo pravo voljo. V oporoki ni izrecno navedel, da veljajo oporona razpolaganja tudi glede denacionaliziranega premoenja. ZDen doloa, da ta oporona razpolaganja veljajo glede podravljenega premoenja, samo e se z njimi strinjajo zakoniti dedii. Zakon izhaja iz domneve, da oporoitelj daje prednost zakonitim dediem - e ni tako mora v oporoki to izrecno povedati. Iz tega izhaja, da gre za denacionalizirano premoenje oporonim dednopravnim upraviencem tudi kadar oporoitelj tega ni izrecno doloil, vendar pa ni zapustil zakonitih dediev. Oporoka s katero je oporoitelj na splono razpolagal s svojim premoenjem (ne da bi izjavil kaj to premoenje sestavlja) velja glede denacionalizacijskega premoenja, samo e ni zakonitih dediev. Oporoni dednopravni upravienec pa ne more dedovati denacionaliziranega premoenja, e je oporoitelj doloil kateri premoenjski predmeti mu gredo kot dediina, in ti premoenjski objekti ne spadajo v podravljeno premoenje. 81. l. ZDen je pravilo 84/2 ZD spremenil v neovrno domnevo v prid zakonitega dedia => ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago ne pride v potev! Volja zapustnika se upoteva samo, e jo je izrecno izrazil => preferiranje zakonitega dedovanja => ni v skladu s svobodo testiranja. Veina oporoiteljev, katerim je bil del premoenja podravljen niso razpolagali s tem premoenjem mortis causa, ker so ga odpisali. Oporoni dedii ne morejo dedovati denacionaliziranega premoenja, razen e kot svojci pridejo v potev za zakonito dedovanje Dolobo 81. l. ZDen bi bilo treba spremeniti: Da bi bilo omogoeno tudi glede dediev denacionaliziranega premoenja ugotavljati pravo zapustnikovo voljo. Zapustnik se ni izjavil v oporoki glede tega premoenja. Gre za praznino v oporoki. Treba bi bilo uporabiti metodo dopolnjujoe razlage upoteva se volja, ki je sicer oporoitelj ni imel (neresnina, hipotetina volja), bi jo pa imel v asu, ko bi delal oporoko, e bi predvidel okoliine, ki so kasneje nastale (to predlaga teorija). Z razlago naj se ugotovi zapustnikova volja, eprav samo hipotetina. Ustavno sodie Ustavna odloba U-I96/92 - ni se odloilo za razveljavitev 81. l. ZDen. Tehtanje argumentov: o za razveljavitev: ne dovoljuje ugotavljanja domnevne volje oporoitelja niti takrat, kadar je mogoe iz same oporoke in okoliin, ki so obstajale v asu sestave oporoke zanesljivo sklepati, da bi oporoitelj s premoenjem, ki je predmet denacionalizacije ravnal enako kot s premoenjem, ki ga je imel v asu sestave oporoke o proti razveljavitvi: zapustnik v asu, ko je napravil oporoko, premoenja, ki mu je bilo odvzeto, dejansko ni imel. Ugotavljanje njegove domnevne volje bi bilo v bistvu konstruiranje njegove volje to bi sproilo tevilne spore => zato ni prilo do razveljavitve. - Ustavno sodie pravi, da gre pri vsebini dolobe 81. l. ZDen za vpraanje primernosti zakonske ureditve => to ni v pristojnosti ustavnega sodia => s tem, da je ZDen dal prednost zakonitemu dedovanju ni kril ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja. o Teorija se s tem ne strinja razmerje med zakonitim in oporonim dedovanjem ni v celoti v dispoziciji zakonodajalca o S tega vidika je treba dati dedovanju, ki izvira iz zapustnikove volje prednost pred dedovanjem, ki izvira iz volje drave - glede soglasja zakonitih dediev = 81/2 ZDen nejasen glede pravne narave soglasja in nepotreben => razpolaganje zakonitih dediev inter vivos UPORABA TUJEGA PRAVA

50

e je bil zapustnik upravienec do denacionalizacije tujec, se uporabi pravo drave, katere dravljan je bil zapustnik ob smrti. Oporona sposobnost zapustnika se presoja po pravu drave, katere dravljan je bil zapustnik, v asu, ko je sestavil oporoko. Uporabiti se morajo tudi dolobe ZDen, predvsem tiste, ki se razlikujejo od splonih: - uvedba dedovanja - prehod zapuine na dedie - materialni roki - dedne izjave - dednopravne pogodbe - Tuje pravo dokazujejo stranke v postopku tudi zapuinskem. Nositi morajo stroke dokazovanja => v nasprotju z naelom iura novit curia. NOV ZAPUINSKI POSTOPEK Z njim ni dovoljeno posegati v pravna razmerja nastala na podlagi prejnjega sklepa o dedovanju; razen e se dedii iz prejnjega in novega zapuinskega postopka ne sporazumejo drugae in e se s tem ne posega v pravice tretjih oseb. ZAHTEVEK ZA VRNITEV PREMOENJA, ZAHTEVEK ZA POPOLNO PREMOENJE ZAPUSTNIKA, KI JE BILO PODRAVLJENO Z ZAPLEMBO Ustavna odloba U-I-10/92 razveljavitev 92. l. ZDen Doloal je, da se za vraanje premoenja zaplenjenega v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomono konani do 31.12.1988, uporabljajo dolobe tega zakona, tudi e je bila kazen zaplembe premoenja razveljavljena na podlagi obnove kazenskega postopka. Ustavno sodie je razveljavitev utemeljilo s tem, da z zakonom ni mogoe posei na e pridobljene pravice, doloene s pravnomono odlobo sodia => v nasprotju z naelom delitve oblasti in prepovedjo retroaktivne veljave zakona. Ne uporablja se niti za razmerja nastala pred dnem objave odlobe Ustavnega sodia, e do tega dne niso bila pravnomono reena in da ima vsakdo pravico zahtevati spremembo posaminega akta, e mu je bila z njim krena pravica. Za vraanje zaplenjenega premoenja se uporablja 145. len Zakona o izvrevanju kazenskih sankcij. e je neupravieno obsojeni umrl preden mu je bilo vrnjeno zaplenjeno premoenje ali dana polna odkodnina, se le to vrne njegovim dediem osebam, na katere je prelo ob njegovi smrti njegovo sicernje premoenje. Za ta prehod veljajo dolobe ZD in n ZDen. Vrhovno sodie: - zapuinsko sodie tega premoenja ne more razdeliti na podlagi prejnjega sklepa o dedovanju, ne da bi razpisalo narok na katerega povabi vse dedie. e dedii s tem (sklepom o dedovanju) ne soglaajo je treba ugotoviti na kani podlagi je bil sklep izdan. POSEBNA PROCESNA PRAVILA Izkljuna pristojnost sodia RS glede zapuinskega postopka denacionalizacijskega premoenja. Zapuinski postopek glede denacionalizacijskega premoenja - zane se na predlog pravnega naslednika upravienca do denacionalizacije in ne po uradni dolnosti sodia => ker sodie ne dobi oz. ne sestavi smrtovnice (to ni glavni razlog) o e so potencialni dedii zahtevali denacionalizacijo, naj tudi inicirajo zapuinski postopek o denacionalizacijskem premoenju - predlagatelj v zapuinskem postopku mora predloiti odlobo (sklep o dedovanju, s katerim je bil konan prejnji zapuinski postopek) ali njej enako listino o dedovanju (74/1. l) in druge listine potrebne za odloitev o uvedbi zapuinskega postopka, predvsem odlobo o denacionalizaciji

51

Izvritelj oporoke - oporoitelj lahko v oporoki doloi eno ali ve oseb za izvritelja oporoke. Skupaj opravljajo zaupane dolnosti, razen e oporoitelj doloi drugae - izvritelj je lahko samo popolnoma poslovno sposobna oseba - tisti, ki je izbran za izvritelja ni dolan sprejeti te dolnosti - naloge: o skrbi za zapuino, jo upravlja o skrbi za plailo dolgov, volil o skrbi, da se oporoka izvri kot je to hotel/elel oporoitelj o sodiu mora dati raun o svojem delu - ima pravico do povraila strokov in do nagrade za trud => izplaa se iz razpololjivega dela zapuine po odlobi sodia - razrei ga sodie, e njegovo delo ni v skladu z oporoiteljevo voljo ali zakonom. To lahko stori na predlog ali po uradni dolnosti.

52