1.

PRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Pravna ureditev dedovanja => dedno pravo zajema tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske sfere, ki se tičejo dedovanja, t.j. prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Je zbir tistih pravil, ki urejajo prehod zapuščine z umrle osebe na ne neko drugo osebo. Z vidika te osebe pomeni dedovanje pravno nasledstvo. Oseba, ki deduje, pri čemer gre predvsem za prenašanje premoženjskih pravic, prevzema zapustnikov pravnopremoženjski položaj. TRI TEMELJNE TEORIJE O PRAVNI NARAVI DEDOVANJA - gre za nadaljevanje zapustnikove osebe: dedič v celoti vstopi v njegov položaj in deluje kot bi deloval zapustnik. Ta teorija je najstarejša, je iracionalna in se ne zastopa več - dedovanje je zgolj prenos premoženja z zapustnika na dediča. Kritika: včasih ne gre zgolj za prenos premoženja (npr. avtorske pravice). Premoženje je skupek pravic, ki pripada posamezniku. Pri dedovanju preidejo pravice in obveznosti (zgolj do višine podedovanega premoženja) - dedovanje ima družbeno funkcijo: dedno služi razreševanju/ preprečevanju družbenih konfliktov, ki bi sicer ob smrti fizične osebe nastali Smrt človeka – preneha njegovo življenje – potrebno je likvidirati in urediti njegova pravna razmerja, ki jih je ustvaril. Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz njih izvirajoče pravice in obveznosti preidejo na druge fizične ali pravne osebe. Osebne pravice n dolžnosti se praviloma ne morejo dedovati, vendar obstajajo maloštevilne izjeme (npr. avtorska pravica) Pri dedovanju pravni red odstopa od načelnega stališča, da premoženje kot celota ne more preiti na drugega. Premoženje neke osebe ob njeni smrti preide kot celota, enota na druge osebe. Vendar se ne morejo dedovati tiste premoženjske pravice in obveznosti, ki se tudi za časa življenja ne morejo prenesti na drugega ali ki so vezane na življenjsko dobo upravičenca. Pojem premoženja kot predmet dedovanja je vezan na možnost prehoda na druge osebe ob smrti imetnika. 2. VIRI DEDNEGA PRAVA USTAVA 33. člen – zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja 67/2. člen – način pogoje dedovanja določa zakon ZAKON O DEDOVANJU (l. 1976) – ZD Vsebuje materialnopravne določbe o dedovanju in določbe o zapuščinskem postopku. Z novelo 2001 je bil ZD spremenjen in prilagojen zahtevam Ustave. V vmesnem času pa se že nekatere določbe ZD niso uporabljale, ker so jih predpisi z drugih področij bodisi derogirali izrecno ali pa snov drugače uredili. Npr. Zakon o notariatu, ki je pristojnost overitve določenih poslov prenesel na notarje in sodišče. Uvedel je tudi t.i. notarsko oporoko. Nekatere določbe pa je razveljavilo tudi Ustavno sodišče: - določbe o dedni nevrednosti zaradi pobega iz države - določbe o omejitvi dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti Novela 2001 je na novo uredila 128. člen in odpravila zastarele določbe. Ni pa se dotaknila 228/2. člena – za dedovanje nepopolnih posvojencev se uporabljajo določbe (zveznega) zakon o dedovanju (25. in 25. člen). ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (l. 1995) – ZDKG Določa posebno ureditev dedovanja za t.i. zaščitene kmetije – potreba po preprečitvi nadaljnje drobitve srednjih kmetij ob dedovanju in ohranitev in krepitev njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije. Pred tem zakon o je obstajal ZDKZK (Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), ki je preširoko omejeval oporočno razpolaganje, dedno in LP, ne da bi bili ukrepi in merila za omejitve določno opredeljeni z zakonom.

S tem se uveljavlja načelo RS kot socialne države. Skuša se čimbolj zaščititi zaščiteno kmetijo pred drobitvijo in zagotoviti, da ostane čim bolj intaktna in da jo deduje samo en dedič – drugi imajo slabše pogoje. ZAKON O DENACIONALIZACIJI Vsebuje posebne določbe o dedovanju denacionaliziranega premoženja, ki je bilo prej podržavljeno s prepisi o agrarni reformi, nacionalizaciji, zaplembah, idr. – materialnopravne in procesne določbe. Prednost oporočnih ali zakonitih dedičev? Oporoke so zelo stare, npr iz 50-ih, ko je imela oseba zelo malo premoženja, kasneje pa je vse vrnjeno. ZAKON O REGISTRACIJI ISTOSPOLNIH SKUPNOSTI Ni uveljavil izenačitve z zakonskih partnerjem – to bi bilo pričakovati tudi na premoženjskem področju. Ustvarjata skupno premoženje, obstaja dolžnost preživljanja – nista pa nujna dediča drug po drugem in zakonsko ne dedujeta posebnega premoženja umrlega partnerja. ZAKON O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU Velja za reševanje dednopravnih kolizij. 3. TEMELJNA NAČELA Načelo enakopravnosti Državljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju. Enakopravnost otrok pri dedovanju ne glede na to ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Popolna posvojitev – razmerja oseb enaka kot med naravnimi sorodniki . Tega ne določa ZD, pač pa ZZZDR. Dedovanja oseb iz razmerja popolne posvojitve izhaja iz načela ZZZDR. Tujci so izenačeni z državljani RS samo s pogojem vzajemnosti (reciprocitete): če imajo v državi, katere državljan je tujec naši državljani enake pravice pri dedovanju kot njeni državljani. S temi predpisi se ne ureja problem kolizije med slovenskim zakonom in zakoni drugih držav; niso kolizijske norme, temveč so kot pravo tujcev materialnopravne norme o dedovanju (substančna pravila). Načelo omejenosti števila pravnih naslovov za dedovanje =načelo numerus clausus pravnih temeljev za dedovanje ZD pozna dva pravna naslova na podlagi katerih lahko določena oseba deduje: zakon – zakonito dedovanje oporoka – oporočno dedovanje Dedna pogodba po našem pravu ni dedni naslov => ne poznamo pogodbenega dedovanja. To je neveljavna pogodba, ker je nepredvidljiv pravni posel, zaveza za čas življenja za prehod premoženja ob smrti – razpolaganje z nečim kar stranka ne ve koliko bo premoženja ob smrti. 33. člen URS: za dediče: pravica, da pridobi premoženje mortis causa. Za zapustnika: pravica do svobodnega oporočnega razpolaganja = svoboda testiranja => zapustniku omogoča, da odstopi od zakonitega dednega reda ali pa da ga modificira. ZD daje prednost svobodi testiranja pred zakonitim dedovanjem – tega izrecno ne določa, vendar je logično vemo iz tega, da je sploh omogočeno poslednjevoljno razpolaganje. Zakon je pravilo oporoka pa izjema; oporoka ima prednost pred zakonom. Načelo svobodnega oporočnega razpolaganja, ki ni neomejeno Oporočno razpolaganje ni neomejeno. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in mejah kot to določa zakon – 8. člen. Svoboda testiranja z nujnim deležem => oporočitelj ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jih gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja = nujni delež. Načelo kumulacije podlag za dedovanje

2

Ena oseba lahko deduje na podlagi dveh pravnih temeljev. Predvsem takrat kadar zapustnik v oporoki ne razpolaga s celotnim premoženjem; drugi del se deduje na podlagi zakonitega dedovanja. Načelo kaducitete Zapuščina brez dediča postane državna lastnina (9. člen ZD). Zapuščina brez dediča preide v lastnino države RS – fiskus: če ni oporočnih niti zakonitih dedčev (nujni dediči spadajo med zakonite dediče!) če oporočni ali zakoniti dediči ne dedujejo Položaj države glede pridobitve zapuščine je lahko: dedna pravica: država je zadnji zakoniti dedič (Nem., Fra.) kaducitetna pravica: država si prilasti zapuščino kot premoženje brez gospodarja po našem pravu pravica države, da pridobi zapuščino brez dediča ni dedna pravica – pri tem prehodu premoženja na državo ne gre za dedovanje. Gre za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja, na državo kot posledica vezi med zapustnikom in državo. Država pridobi zapuščino na temelju okupacije – prilastitve. Ne gre za okupacijo v stvarnopravnem smislu, kajti njena posledica ni originarna pridobitev zapuščine. Takemu pojmovanju nasprotuje V. Žnidaršič in N. Gavella. Argumenti zakaj ne gre za prilastitev: - opira se na kategorialni sistem stvarnega prava, ki ga je treba dosledno uporabljati tudi v dednem pravu - zapuščina brez dediča ni nikogaršnja stvar, da bi sploh lahko prišlo do prilastitve - država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti na podlagi posebne zakonske norme – drugačna ureditev pripelje do ležeče zapuščine, ki je naše pravo ne pozna - zapuščina ne zajema le ene stvari, pač pa zbir pravic in obveznosti, ki jo sestavljajo. Prilastitev pa je praktično mogoča le na premičninah, ki jih je lastnik opustil V.Ž. pravi, da gre za posebno univerzalno sukcesijo mortis causa, ki je nima smisla enačiti z drugimi pravnimi instituti. Prehod premoženja zapustnika brez dediča na državo ni dedovanje. Je državni prevzem premoženja, ki je ostalo brez gospodarja – zato ga lahko označimo kot okupacijo kot specifično pridobitveno pravico javnega prava. Gre za sui generis pridobitev. Ker država odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine, je logično, da takšna pridobitev ni originarna, pač pa derivatna – gre za pravno nasledstvo. Sklep sodišča s katerim se izroči premoženje države je deklaratorne narave. Prehod zapustnikovega premoženja na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva, kot da bi šlo za dedovanje. Razlogi, da gre zapuščina brez dediča državi: - da se dokončno likvidirajo zapustnikova premoženjska razmerja - varovanje javnega interesa – da se prepreči to, da upniki ne bi bili poplačani in razlikovanje med njimi in upniki zapuščine, ki ima dediščino. Država se dediščini ne more odpovedati. Zanjo ne veljajo določeni instituti dednega prava, ki sicer veljajo za dediče. To so: - podajanje dednih izjav - dedna nevrednost - negativni testament – zapustnik državi ne more onemogočiti pridobitve zapuščine z oporočno določbo, razen tako, da postavi dediča Načelo ex lege dedovanja oz. prostovoljnega dedovanja Ko se izpolni z zakonom določena okoliščina (smrt), pridobi dedič dedno pravico. Dediščini se lahko naknadno odpovedo, do konca zapuščinske obravnave. Šteje se kot, da sploh ni postal dedič – za nazaj. Splošna in posebna ureditev dedovanja

3

Poznamo poseben zakon o dedovanju zemljiških gospodarstev. Velja za dedovanje srednjih kmetij. Poznamo poseben zakon o denacionalizaciji. 4. POJMI Zapustnik - oseba, katere premoženje preide ob njeni smrti na druge osebe. Zapustnik je lahko vsaka fizična oseba, ki ima premoženje ob smrti. Zapustnik ne more biti pravna oseba, ker ne umre, ampak preneha. Oporočitelj - je zapustnik, ki s svojim premoženjem razpolaga z oporoko. Imeti mora še posebno, oporočno sposobnost. Pogoji zanjo so starost 15 let in razsodnost. Zapuščina - vse pravice in obveznosti (pretežno premoženjske), ki jih ima zapustnik v trenutku smrti in za katere ZD določa, da se lahko dedujejo. Je predmet dedovanja. Dedič - je oseba, na katerega preide zapustnikovo premoženje, in sicer kot celota, kompleks premoženjskih pravic in obveznosti. Dedič je lahko: - vsaka fizična oseba, ki je lahko dedič po zakonu ali oporoki - pravne osebe, ki so lahko dediči po oporoki Zapuščino lahko deduje en dedič, lahko pa je dedičev več = sodediči – vsakemu pripada del cele zapuščine = dedni delež oz. alekvotni del (npr. ½, 1/3, ¼) Volilojemnik oz. legatar - zapustnik taki osebi nameni zgolj posamezno premoženjsko pravico iz zapuščine, ne pa alikvotnega dela. Volilojemnik ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Nalog oz. modus - zapustnik lahko tistemu, ki mu je naklonil korist iz zapuščine naloži kako dolžnost. Dedovanje v ožjem in širšem smislu: V ožjem: v pravnotehničnem smislu - prehod per universitatem - univerzalno nasledstvo - vesoljno nasledstvo - univerzalna sukcesija - dedič odgovarja za zapustnikove dolgove, premoženje tvori tudi pasiva - 3 značilnosti: 1. premoženje preide na dediča unu actu = na podlagi enega samega dogodka – zapustnikove smrti. Vse pravice in dolžnosti, ki se lahko dedujejo preidejo na dediča hkrati in istočasno. Dedič pridobi pravice in obveznosti brez posebnih prenosnih dejanj 2. premoženje preide vedno neposredno od zapustnika 3. dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika V širšem smislu: v netehničnem smislu - zajema tudi prehod posameznih delov zapustnikovega premoženja na osebe, ki niso dediči (npr. volilojemniki) - vsebuje singularno nasledstvo poleg vesoljnega – ne pride do neposrednega prehoda posameznik premoženjskih predmetov od zapustnika na upravičenca. Upravičenec ima proti dediču terjatev na izročitev ali prenos voljenih premoženjskih predmetov. Ta terjatev pa ugasne, če se stvar po naključju uniči. Damnacijski legat: ne pride do neposrednega prehoda, volilojemnik ima proti dedičem terjatev na izročitev voljenega mu predmeta. Vindikacijski legat: v trenutku zapustnikove smrti upravičenec dobi SP in LP zahtevek Upravičenec ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Upniki imajo zato prednost pred volilojemniki. Dedna pravica - vrsta upravičenja dediča kot univerzalnega naslednika zapuščine. Pomeni poseben položaj, ki ga ima določena oseba, kot dedič. Značilnosti tega položaja: - dedič je upravičen zahtevati, da ga vsak priznava za dediča - dedič pridobi LP in postane posestnik na stvareh zapuščine - dedič postane imetnik vseh drugih pravic in obveznosti, ki spadajo v zapuščino

4

od tistega, ki mu želi odtegniti pravico iz zapuščine, lahko zahteva, da preneha => ima petitorno varstvo Dedna pravica je absolutna – deluje zoper vsakogar. Je premoženjska pravica, ki se od drugih razlikuje po tem, da se jo lahko pridobi določenimi pogoji = smrt, določitev kot dedič. Zakon preferira: - potomce, krvne sorodnike - zakonce, zunajzakonce - posvojenci 5. PREDMET DEDOVANJA (2. člen ZD) Zakon določa, da se lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Kritike: - ne dedujejo se samo pravice, pač pa tudi obveznosti - niso vse pravice na stvari podedljive - stvari so predmet LP in drugih SP pravic – deduje se pravica in ne stvar 33. člen URS => pravica do zasebne lastnine in dedovanja – ustava ne našteva več »stvari« kot predmet dedovanja pač pa LP, katere predme je stvar. LP je mogoče načeloma pridobiti na vseh stvareh. IZJEMA: javno dobro – stvari, ki so v splošni rabi ter javna lastnina - stvari, ki so premoženje javnih korporacij, ki imajo poseben namen: - ni mogoče pridobiti LP in podedovati - ni možno pridobiti pravico uporabe – odplačna koncesija - ni možno priposestvovanje Po SPZ so predmet LP in s tem predmet dedovanja praviloma vse stvari: - stvari za zagotavljanje osebnih potreb in interesov posameznika in njegovih družinskih članov - stanovanjske hiše in stanovanja, poslovne stavbe in poslovni prostori ter delovna sredstva - kmetijska in druga zemljišča (stavbna zemljišča) ter gozdovi in gozdna zemljišča Po ZDen – premoženje, ki se vrne upravičencem do denacionalizacije oz. se da zanj odškodnina predstavljajo po zakonu stvari , podjetja oz. kapital. Možni premoženjski objekti: Premičnine Predmeti kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti Premeti osebne rabe Predmeti posebne priljubljenosti Vrednostni papirji Nepremičnine Kmetijska zemljišča in gozdovi Stanovanjske hiše oz. stanovanja Najemne poslovne stavbe in poslovni prostori Zazidana in nezazidana stavbna zemljišča Podjetja Udeležba v pravni osebi, družbi – v obliki deleža, delnic Poleg LP so kot zapuščina lahko predmet dedovanja še: - ostale stvarne pravice (razen osebne služnosti) - pravice iz pravnoposlovnih in izvenposlovnih razmerij; pod pogojem, da niso strogo vezane na določeno osebo (ali dolžnika ali upravičenca) - pravica do nepremoženjske škode, če je bila pravnomočno prisojena ali priznana v pisni pogodbi - pravice intelektualne lastnine - avtorska pravica – moralna in materialna - tudi sama dedna pravica je dedna

-

5

netehničnem smislu). Ta del postane državna ali občinska lastnina – s sklepom sodišča se to premoženje po uradni dolžnosti prisodi pristojnemu organu. zlasti ni potrebno da bi bil dedno sposoben. ki niso delali in prispevali. da obdržijo predmete. člen ZD: ti predmeti gredo zapustnikovemu zakoncu. pač pa za dedovanje v širšem. ni potrebno. ki dejansko ne pripada zapustniku. da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi socialnega varstva ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja. ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu. posteljnina 33. .pravice iz socialne varnosti . Ker ni dednopravni zahtevek. ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju. da spada v zapuščino.ZAKONCI – zanje ta pravica ni pomembna. Upravičenci te predmete dedujejo. Določa. Ratio: da ne bi plodovi in rezultati dela in prispevanja oseb. ki realno ustreza njihovemu prispevku. čeprav je formalno pripadalo zapustniku. če se zapustnikovi dediči zavežejo. da bi upravičenec izpolnjeval pogoje za dediča (volilojemnika). pridobili z dedovanjem tisti dediči. je zahtevek sui generis – uveljavlja se lahko samo po smrti zapustnika. da bodo državo oz. Gospodinjski predmeti se IZLOČIJO iz zapuščine. Narava izločitvenega zahtevka: .pravice in dolžnosti iz družinskega prava . V trenutku smrti so upravičenci upravičeni ta del izločiti iz premoženja al i ga terjati nazaj. To premoženje se ne izloča iz zapuščine. kar je dejansko od zapustnika – ponavadi je to ½ zapustnikovega premoženja b) zapustnikovi gospodinjski predmeti . Država ali občina pridobi zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh. Gre za vindikacijsko volilo (ne gre za univerzalno nasledstvo. lahko jih zahtevajo z reivindikacijo). ker se že v trenutku smrti njihovega zakonca šteje. c) premoženje.Ni dednopravne narave. določenih v zakonu. občini povrnili vrednost dane pomoči. da je možno dedovanje celotnega zapustnikovega premoženja. Čeprav glede na določbe ZZZDR to upravičenje ni posledica zunajzakonski skupnosti. Upravičenci morajo izpolnjevati pogoje za dediča. Govorimo o prelegatu – volilojemnik tako volilo dobi POLEG svojega dednega deleža – se ne všteva v dedni delež upravičenca. ko se izloči del. potomcem njihovim potomcem. člen ZD ureja to problematiko. zunajzakonskemu partnerju.pohištvo. ki se iz zapustnikovega premoženja izloči na zahtevo njegovih potomcev in posvojencev (in njihovih potomcev). Izloči se del. ki postane zapuščina = predmet dedovanja. ki so jih doslej potrebovale za zadovoljitev vsakdanjih potreb. 128. upravičenci ob smrti zapustnika pridobijo LP na teh stvareh.volilne pravice  IZLOČITEV IZ ZAPUSTNIKOVEGA PREMOŽENJA a) na zahtevo zapustnikovih potomcev: Predmet dedovanja ni premoženjska masa. ker ni izredno določeno v ZD Ratio predpisa: omogočiti osebam.Ne morejo se pa dedovati: . 32/2 ZD: tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunu dednega deleža.osebnostne pravice . hišna oprema. ki ga je zapustnik pridobil na podlagi uživanja socialne pomoči države ali občine V primeru. 6 . ostalo premoženje pa gre v dedovanje. gospodinjski stroji . ki so živele z zapustnikom. To premoženje je dejansko njihovo premoženje. ki ustreza vrednosti pomoči. in sicer zakonito (določeno je v zakonu.če niso večje vrednosti . pač pa iz zapustnikovega premoženja. Gre za izločitev iz premoženja – direktni poseg v premoženje.

ki je užival socialno pomoč. Ta institut tudi ne moremo šteti za zakonito volilo. Prehod tega premoženja ni dedovanje. Tudi v primeru.. po smrti zapustnika. ker obstajajo blažja sredstva s katerimi je mogoče zagotoviti vrnitev sredstev družbene pomoči in zavarovati pravico do socialne pomoči drugih. sorazmernost v ožjem smislu). Sporno je predvsem zahtevano soglasje dajalca pomoči za vrnitev. pri čemer o tem presoja sam. ki ni premet dedovanja. ker gre za spor. poročilo o smrti na podlagi katerega se opravi zapuščinski postopek. t. ki jo je mogoče izraziti v denarju. Dedič zapustnika. da ni prišlo do dedovanja dela zapustnikovega premoženja. primernost. ki ustreza dani pomoči postane lastnina države/občine ne glede na to ali so dediči pripravljeni povrniti pomoč v denarju ali ne. členu ZD«. Dopustno je. ker ima zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh. Opravi se v zapuščinskem postopku. Obvezno se opravita popis in cenitev zapuščine. je lahko dedoval celotno zapustnikovo premoženje samo ob pogoju. t. ki so sami potrebni pomoči. ker so zapustnikovi dediči njegov zakonec oz. V sklepu o dedovanju se ločeno navede dediča. Če pa je to storil. Mnenje Ustavnega sodišča: takšna ureditev dajalcu pomoči omogoča avtomatično pridobitev lastnine na zapustnikovem premoženju in izključuje pravico do dedovanja. ki obstaja zaradi družbene pomoči vrne družbi. Upoštevana je samo tista pomoč. da je zakonodajalec moral tako poseči v pravico do zasebne lastnine in dedovanja. sodišče izreče v sklepu o dedovanju. da je zapustnik užival pomoč se navedejo v smrtovnici. naj se premoženje. oz. Če se pa dediči zavežejo vrniti vrednost dane pomoči. da bi prehod na državo/občino pomenil samo breme (premoženje je neznatne vrednosti). da je premoženje delno ali v celoti postalo državna/občinska lastnina in ga s posebnim sklepom izroči. ni pa sorazmeren. Za pomoč štejemo raznovrstne oblike pomoči s katerimi se je odpravljajo navidezno stanje socialne ogroženosti zapustnika. ki ustreza dani pomoči zapustniku.j. je zadevno določilo oporoke neveljavno. Sodišče tudi izreče.Ta predpis je bil z novelo 2001 popravljen ravno v tem delu. Podatke o tem. Del zapustnikovega premoženja.j. Meni. ki bi ga sicer dobili dediči. tudi dajalca pomoči v čigar korist je omejitev določena. da bi bil na tem mestu primeren obligacijski zahtevek države/občine. ki izvira iz premoženjskopravnega razmerja. t. ki ustreza vrednosti dane pomoči ni predmet dedovanja zato zapustnik z njim ne more razpolagati z oporoko. ki je nastalo za časa zapustnikovega premoženja. Ne sme se je ogroziti s siromašenjem skladov za zagotavljanje pomoči posameznikom. torej iz tistega premoženja. da je prišlo do omejitve dedovanja po 128. zunajzakonski partner in otroci. da se je s soglasjem dajalca pomoči zavezal. da se država poplača iz premoženja osebe. da sploh ni prišlo do dedovanja. Za pomoč ne moremo šteti dajatev do katerih je bil zapustnik upravičen iz naslova minulega dela (pokojnina. Po izpeljanem postopku. Po novi ureditvi ni več potrebno soglasje dajalca pomoči. Premoženje. To je poseg v človekovo pravico do dedovanja in zasebne lastnine. Ne gre za dedovanje. pa sodišče v sklepu izreče. da je poseg nujen in primeren. Gre torej za omejitev pravice. darila). 7 . ODPOVED – dajalec pomoči se lahko odpove do konca zapuščinske obravnave pravici do povračila pomoči.j. O tem ali bodo dedovali celotno premožnejše ali ne odločajo dediči sami. Za neveljavne bi bilo treba šteti pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja. Ustavno sodišče je opravilo test sorazmernosti (nujnost. državo/občino) na pravdo. Če je sporno ali je zapustnik prejemal pomoč ali če je sporna velikost pomoči. ki pa je mogoča le na podlagi Ustave ali pravic tretjih oseb (ščitenje oseb = prejemnikov socialne pomoči). napoti sodišče prizadete (dediče. da mu bo povrnil vrednost dane pomoči. zaradi varovanja pravice do socialne varnosti drugih državljanov. Sodišče ugotovi. Sodišče meni. invalidnina) ali zaradi posebnih zaslug (nagrade. saj je bila prejšnja ureditev sporna. pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti. Poudarek na tem. ZD. Ta poseg pa ni sorazmeren ožjem smislu. čl. da je prišlo do dedovanja in da obstaja zakonita zastavna pravica dajalca pomoči na zapuščinskih stvareh. s katerimi je zapustnik razpolagal s premoženjem. volilojemnika in »bistvene podatke o omejitvi dedovanja po 128. ne pa da ga dobijo dediči. ker je celotno premoženje rezultat pomoči. ko pomoči več ne potrebuje. ker država/občina ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Zato se morajo državi vrniti sredstva pomoči.

liniji kot zakonec s svojimi sorodniki ZAKONSKA ZVEZA – ureja ZZZDR in 22. ki so bližnji zapustniku so: . o SVAŠTVO – v isti stopnji oz. da izgubijo veljavo vsa oporočna razpolaganja v korist zakonca. ki jih dednopravni predpisi predvidevajo. člen ZD o Zakonec NIMA dedne pravice. člen ZD (če obstaja zadržek) o Do dedovanja pride. ker niti zanj. zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranke na pravdo o 100. ko nastopijo določena dejstva.Oporoka je neveljavna . ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. da so dejstva od katerih je odvisen obstoj zun. Dedovanje sorodnikov se zaključi tretji paraleli – težnja po zoževanju kroga sorodnikov kot zakonitih dedičev. niti za kogarkoli ta še sploh ne obstaja za časa življenja zapustnika. če:  je zapustnik vložil tožbo za razvezo ZZ in se po njegovi smrti ugotovi. ker jo je zakonec pridobil s trenutkom smrti zapustnika. kot osnovo za dedovanje => v primerih. Ob razvezi 8 .ZAKONITO DEDOVANJE Zakon določa krog oseb. dedujejo v različnih dednih redih. člen ZD – z novelo 2001 črtan => izguba pravice razvezanega zakonca iz oporoke. če:  je bila zakonska zveza z zapustnikom razveljavljena za časa življenja ali razvezana  življenjska skupnost z zapustnikom je trajno prenehala po krivdi zakonca ali v sporazumu z zapustnikom Ne more izgubiti dedne pravice. Najpomembnejša sta: sorodstvo (tudi popolna posvojitev) in zakonska zveza (tudi zunajzakonska skupnost). o Zakonec IZGUBI dedno pravico. bodisi stranske. ki temelji na pravnem. ko ne more priti do oporočnega dedovanja: . o Krvno sorodstvo je sorodstvo med osebami. da je bila tožba utemeljena (dediči nadaljujejo postopek na podlagi tožbe. => kršitev svobode testiranja. Linije ali črte so bodisi ravne. da izločijo zakonca kot dediča)  ZZ se razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi ZZ vedel Gre za prenehanje dedne pravice. povezanimi preko svojega izvora – druga iz druge ali skupni prednik. skupnosti sporna . socialnem in biološkem temelju. če:  Sta partnerja živela v življenjski skupnosti  Je življenjska skupnost trajala dalj časa  Je tajala do zapustnikove smrti o o obstoju zunajzakonske skupnosti se odloča v zapuščinskem postopku: o če se ugotovi.Smrt oporočnega dediča pred oporočiteljem . ZZ pride do presumpcije. Najpomembnejša sta krvno sorodstvo in svaštvo. ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST o Ni dedovanja.zak.Oporoke ni .SORODSTVO o vez med osebami. Do njega pride. Nepopolna posvojitev ima omejene dednopravne posledice.Z delom premoženja oporočitelj ne razpolaga . če so podane take okoliščine zaradi katerih bi bila ZZ med tema dvema osebama neveljavna – 10/2.Oporočni dedič se odpove dediščini ali je dedno nevreden Temeljni kriterij: bližina osebnega razmerja z zapustnikom = zakoniti dedič => ne dedujejo istočasno. Osebe.

ki izhajajo od skupnega prednika. Če se razveljavi po nastopu smrtnega primera praviloma oseba. Posvojenec in njegovi potomci dedujejo po drugih posvojencih in njihovih potomcev  Posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po naravnih starših. Lahko se pod določenimi pogoji spremenijo v popolne. dedujejo sorodniki iz druge in če ni sorodnikov iz druge. ki more in hoče dedovati. osnova za oblikovanje le teh pa je sorodstvo z zapustnikom. njihovih potomcih. vštevši prednika kot predstavnika linije. še vedno obstajajo.  Nepopolna posvojitev se lahko razveže  Dedna pravica lahko preneha. Dedovanje se zaključi s tretjo parantelo. Posvojitelj in njegovi potomci imajo zakonito dedno pravico po posvojencu in njegovih potomcih. razen če je oseba. sorodniki iste parentele pa na linije. drugih sorodnikih in obratno (21. – skupina sorodnikov. parentele. To vpliva na dedovanje. partner ima pri zakonitem dedovanju po partnerju enak pravni položaj kot zakonec – določbe o znižanju in zvišanju dednega deleža. Učinek ima ex nunc. črte. dedni red.o - zun. če je prišlo do razveze posvojitve že v času življenja zapustnika Sistem zakonitega dedovanja v slovenskem pravu je PARENTELNI SISTEM Z REPREZENTANCO (parentelni – linearni sistem) – govorimo o parentelah = zarodi => navedene osebe dedujejo po določenih dednih razredih. nujni dedič po drugem partnerju POSVOJITEV o Popolna posvojitev  Ureja jo ZZZDR  Posvojenec se popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev – medsebojne pravice prenehajo  Posvojenec povsem preide v rodbino posvojitelja – dobi položaj naravnega otroka posvojitelja z vsemi pravicami in dolžnostmi v razmerju do posvojitelja in njegovih sorodnikov. ki izvaja svojo dedno pravico po umrlem iz posvojitve vedela za razveljavitveni razlog ob nastanku posvojitve – analogna uporaba 22/2 ZD o Nepopolna posvojitev  Sklenjene po prejšnjih posvojitvenih predpisih. posvojiteljevem zakoncu in po posvojiteljevih drugih posvojencih  Posvojenec deduje po zakonu po naravnih starših  Po zakonu ne morejo dedovati po posvojencu posvojitelj in njegovi sorodniki. ki je zaradi posvojitve postala dedič po umrlem ne izgubi dedne pravice. če obstaja sorodnik iz prve parenetele. 1.  ZD – posvojenec in njegovi potomci imajo do posvojitelja in njegovih sorodnikov enako zakonito dedno pravico kot posvojiteljevi otroci in njihovi potomci. Velja načelo izključnosti med parentelami: osebe iz 2. Prva parentela: predstavniki linije so zapustnikovi otroci Druga parentela: predstavniki linije sta zapustnikov oče in mati => dve liniji Tretja parentela: predstavniki linije so ded in babica po očetovi strani ter ded in babica po materini strani => 4 linije 9 . Sorodniki so razvrščeni v tri parentele.zak. dedujejo sorodniki iz tretje parentele. lahko jih pa za dediče postavi v oporoki. sicer zanje veljajo določbe temeljnega zakona o posvojitvi  228/2 ZD – uporabljajo se določbe zveznega zakona o dedovanju  Posvojenec in njegovi potomci lahko dedujejo po posvojitelju tako kot njegovi otroci in potomci  Posvojenci ne morejo dedovati po posvojitelju. 2. če je bila ta pravica izrecno izključena ali omejena v posvojilni pogodbi  Posvojenec in njegovi potomci ne morejo po zakonu dedovati po posvojiteljevih sorodnikih. Če ni sorodnikov iz 1. člen ZD)  Pod posebnimi pogoji je treba priznati pravico do nujnega deleža posvojitelju  Popolne posvojitve se ne more razvezati => dedna pravica lahko preneha samo z razveljavitvijo posvojitve. in 3. parentele ne bodo dedovale. če posvojitelj vloži zahtevo za prenehanje posvojitve in se po njegovi smrti ugotovi. da je bila zahteva utemeljena  Ni dedne pravice..

Prosti delež priraste deležu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika. Enako za stare starše. gre celotna zapuščina staršem (1/2 vsakemu). zunajzakonski partner. . Oni so dediči pred vsemi drugimi. zato mora izpolnjevati pogoje za dedovanje. katere predstavniki so poklicani k dedovanju. zunajzakonski partner . dedujejo njegovi otroci itd. ne pa tudi zakonec. in 12. Starši pridejo v poštev kot dediči . zunajzakonski partner. Če ni zakonca ali ta ne deduje.=> Dediščina se deli na toliko delov. 127/1 ZD. ker odpade kot dedič (umrl pred zapustnikom. ti ne morejo ali nočejo dedovati po zapustniku. Potomci. kadar dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v poštev – če odpadli dedič nima potomcev oz. možna samo pri zakonitem dedovanju. 1. razdedinjen. ki je poročena zakon ne priznava => ni možnosti dedovanja Dedovanje je možno v treh dednih redih: 1.V prvi in drugi paranteli lahko dedujejo tudi zapustnikov zakonec oz. Dedna nevrednost prednika ne vpliva na obstoj njihove dedne pravice. ZAKONITI DEDNI REDI . DEDNI RED: V njem so zapustnikovi starši in njihovi potomci (vstopna pravica) in zapustnikov zakonec oz. v svojem imenu se odpove dediščini) stopijo kot dediči na njegovo mesto njegovi potomci prve stopnje – njegovi otroci – če ne deduje otrok predstavnika linije. Vstopna pravica je mogoča. če ni staršev? 10 . člen ZD).P: zapustnikovi starši in njihovi potomci 3. dedno nevreden.Kaj je treba vedeti: o Posvojitelj in njegovi potomci in posvojiteljevi starši in potomci lahko dedujejo po posvojencu samo pri popolni posvojitvi o Ne more priti do konkurence z zapustnikovimi naravnimi starši . Dedujejo praviloma po enakih delih. na podlagi vstopne pravice lahko dedujejo samo zapustnikovi potomci ne glede na stopnje.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih potomcev veljajo tudi za zapustnikove posvojence in njihove potomce . Prirast lahko nastopa tudi pri oporočnem dedovanju (za razliko od vstopne pravice). Prirast = akrescenca = ius accrescendi => dedni delež odpadlega dediča pripade sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev. V primeru. predvsem mora biti dedno sposoben. Vstopna pravica velja samo za oz. ker s popolno posvojitvijo ravno prenehajo sorodstvena razmerja z naravnimi starši o Pri dedovanju ne more konkurirati zunajzakonski partner z zakoncem zapustnika – zunajzakonske skupnosti osebe. ki bi šel njihovemu predniku. njegov zakonec ne deduje v prvem dednem redu.P: zapustnikovi stari starši in njihovi potomci. Do tega instituta pride. Pride v poštev tudi za zakonce oz. ki ne spada v linijo. starši skupaj ½ po enakih delih => posamični starš torej ¼. Kaj se zgodi.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih staršev veljajo tudi za zapustnikovega posvojitelja in njegove potomce.P: zapustnikovi otroci in njihovi potomci 2. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi potomci in posvojenci ter zapustnikov zakonec oz. kolikor je linij v paranteli. Oddaljenejši potomci zapustnika dedujejo na podlagi vstopne pravice (11. pač pa v drugem. Zakonec deduje ½. zunajzakonske partnerje. če zapustnik nima potomce ali če oni ne dedujejo. da zapustnik nima potomcev. ki dedujejo na temelju vstopne pravice dedujejo skupaj tisti delež. Med sorodniki iste linije velja vstopna pravica = ius representationis = pravica reprezentance: če predstavnik linije ne deduje. Vstopajoči potomci dedujejo iure proprio => njihova dedna pravica ni izvedena iz dedne pravice prednika. 2. Načeloma se dedni deleži delijo po enakih delih.

dednega reda spreminjajo. člen ZD (spremenjen z novelo 2001) – v izjemnih primerih se lahko dedni deleži it I. in II. DEDNI RED V ta red spadajo zapustnikovi stari starši in potomci (vstopna pravica).Velikost zapuščine Sodišče odloča o tem vedno na zahtevo in nikoli ex offo. da mu sodišče dodeli celotno dediščino. Očetov del gre očetovim potomcem. če oseba. samo eden od njiju pa ima potomce: potomcem gre tisto. da bi prišel v pomanjkanje.Ded in babica po očetovi strani dedujejo skupaj ½ . sestre Če ne dedujeta oba starša: dedujejo del zapuščine. če bi se delila. njen delež priraste deležu njegovega zakonca – preide v linijo drugega zakonca. če je ta tako majhna. da bi zapadel v pomanjkanje.Ded in babici po materini strani dedujejo skupaj ½ . Oba starša ne dedujeta.Sposobnost pridobivanja sodedičev . da oseba. Če deduje zakonec v prvem dednem redu (ali drugem). ki bi glede na razmerje z zapustnikom lahko dedovala ni preživela zapustnika. dednega reda lahko zahtevajo proti enemu. kar bi pripadalo enemu ali drugemu (akrescenca) Eden od staršev ne deduje in ni pustil potomcev: pride do prirasti deleža. Po očetovi strani pa skupaj s skupnimi otroki očetov delež. Z novelo je bilo omogočeno zmanjšanje kot tudi povečanje dednega deleža zakonca v korist ali breme dednega deleža vseh ali posameznih drugih dedičev. če bi se zapuščina delila. Zakonec lahko zahteva od sodišča naj odloči. vsem sodedičem ZVIŠANJE svojega dednega deleža. ki bi šel vsakemu od njih njihovi potomci. polsestre).dedna nevrednost dediča (127/1 ZD) .Ne dedujejo ded ALI babica ene strani: dedujejo njegov ali njen delež na podlagi vstopne pravice njegovi ali njeni potomci – zapustnikovi strici in tete in njihovi potomci . materin del njenim potomcem. To gre lahko v breme nekaterih ali vseh sodedičev. Njegovi polbratje in polsestre po materini strani dedujejo skupaj s skupnimi otroki materin delež. ali 2. nekaterim. Lahko mu sodišče dodeli celotno zapuščino. To pride zlasti do izraza. starši ali posvojitelji). Enak učinek po ZD imajo tudi: . deležu drugega od staršev 3.razdedinjenje dediča (44 ZD) .Zapustnikov ded ALI babica ene strani in nima potomcev ali tej ne dedujejo: njegov oz. V primeru ko dedič to zahteva in je dediščina tako majhna. če ni nobene osebe. V poštev kot dediči pridejo.- - Če ne deduje en od zapustnikovih staršev: njegov delež gre na podlagi vstopne pravice. ki to zahteva nima potrebni sredstev za preživetje – iz razloga socialne varnosti.Ne dedujeta ded IN babica ene strani in ni potomcev oz ti ne dedujejo: prosti deleži te strani prirastejo dedičem druge strani – dedu in babici druge strani ali njihovim potomcem = širša akrescenca Razlog za dedovanje na podlagi vstopne pravice in prirasti Po ZD je samo ena okoliščina. ki ga deduje ali ta zakonec ali njegovi potomci = ožja akrescenca . ki bi dedovala v 1. Imamo štiri linije: . Zakonec ali preostali sodediči iz I. 11 . če dedujejo poleg skupnih otrok še polrodni otroci enega ali drugega ali obeh zapustnikovih staršev (zapustnikovi polbratje. da mu gre tudi tisti del zapuščine. dednem redu. ki bi ga po zakonu dedovali sodediči. Sodišče bo moralo pri odločanju o takem zahtevku upoštevati konkretni primer in naslednje okoliščine: . V izjemnih primerih lahko zakonec ali drugi sodediči zahteva. ki bi mu šel.odpoved še neuvedenemu dedovanju ali odpoved dediščini v lastnem imenu (137 in 140 ZD) 13.Premoženjsko stanje sodedičev . njegovim potomcem – zapustnikovi bratje. veljajo pravila o vstopni pravici. deli zapuščino z zapustnikovimi naravnimi ali posvojenimi otroci praviloma po enakih delih (oz. in sicer. Zapustnikovi pravi bratje in sestre dedujejo očetov in materin delež. Če zakonec konkurira tudi z drugimi zapustnikovimi potomci ali potomci posvojencev.

Do popolnega neupoštevanja dednega reda ne more priti => določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre po zakonu del zapuščine. ker je le del tega. ki gre skupaj vsem nujnim dedičem.Velikost nujnega deleža se določa v razmerju do zakonitega dednega deleža. Sodišče mora pri tem upoštevati okoliščine konkretnega primera. Nujno dedovanje utesnjuje tudi zapustnikovo prosto razpolaganje s premoženjem inter vivos  nujnih dedičev ne more izključiti od dedovanja niti na ta način. ali pa kumulativno. Dejstvo. Če je zapustnik neodplačno razpolagal s tem delom zapuščine oz. pridobitna sposobnost dedičev in vrednost zapuščine. Izjema je razdedinjenje. ki ga morajo dobiti. s katerim zapustnik ne more razpolagati. ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine oz. Nujni dedič – osebe iz kroga zakonitih dedičev. Nujni delež je kompromis med neomejeno svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev. Dedni delež posameznega sodediča lahko sodišče poveča bodisi v breme dednega deleža zapustnikovega zakonca bodisi samo v breme sodedičev (vseh ali posameznih). če so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju (25/3 ZD) . denarju ali pravicah je s tem samo določil način delitve dediščine. ki bi morali dedovati zakonito => ne gre za oporočno dedovanje. čeprav jih je oporočitelj v oporoki prezrl. da svoje premoženje razda z neodplačnim razpolaganjem za časa življenja. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica. ki je manjši od zakonitega (27 ZD). NUJNO DEDOVANJE Je posebna oblika zakonitega dedovanja.Potomci. ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z določenim neodplačnim razpolaganjem za življenje. ki imajo lastnost nujnih dedičev. v ustreznem obsegu.Zakonec oz. ker se ne deduje po zapustnikovi volji. rezerviran za nujne dediče. ko v oporoki niso omenjeni tisti. zunajzakonski partner 12 . premoženja. vsota vseh posamičnih nujnih deležev je premoženje. je del zakonitega dednega deleža (26/2 ZD) Razlika med zakonitim in nujnim dedovanjem Pri nujnem dedovanju zapustnik ne more po svoji volji odločati o obstoju in obsegu pravic na nujni delež. Lahko se povečajo dedni deleži nepreskrbljenih potomcev v breme zakonca. Če oporočitelj določi naj nujni dedič dobi svoj nujni delež v stvari. Nujni delež – del zapuščine. z oporoko lahko nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo. ni pa spremenil dedne pravice nujnega dediča v obligacijskopravni zahtevek ali zahtevek na izročitev stvari. ki pripada posameznemu nujnemu dediču Skupni nujni delež – del zapuščine. Nujni dedič je pravi dedič.Osebe. Kdo so nujni dediči? ABSOLUTNI: Upravičeni do nujnega deleža brez dodatnih pogojev: . posebej pa: premoženjske razmere.Seveda je situacija lahko tudi obrnjena. Ta del zapuščine je rezervirani del = rezerva – pridržan. ki bi sicer po zakonu dedovale. To mora oporočitelj v oporoki izrecno izraziti ali pa mora ta volja izrecno izhajati iz njegovih drugih ravnanj. popolni in nepopolni posvojenci in njihovi potomci . je univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre alikovotni del zapuščine. da je nujno dedovanje zakonito dedovanje posebne vrste. Omogočeno je tudi povečanje ali zmanjšanje dednih deležev sodedičev prvega razreda v razmerju med seboj (zakonec je izvzet). Nujni dedič kot pravi dedič odgovarja za zapustnikove dolgove kot drugi dediči. govorita dve dejstvi: . Nujni delež je manjši od zakonitega. odločitev. imajo pravico do nujnega deleža samo v primeru. S tem institutom je omejena svoboda oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja) => zapustnik z oporoko lahko spremeni zakoniti red dedovanja in onemogoči dedovanje osebam. da se ta razpolaganja razveljavijo (26/1 ZD) Razpoložljivi del zapuščine – del zapuščine s katerim zapustnik lahko razpolaga. izjav.

Nujne deleže kot kvote dednih deležev Skupni nujni delež – njegova velikost je odvisna od: 13 . Zakončev del se izloči že prej.Zakonec oz.(+) vrednost daril.Bratje. Vrednost čiste zapuščine + vrednost določenih daril. zunajzakonski partner 1/3 zakonitega dednega deleža: . 56/1 – darila pri vstopni pravici . Teh ni treba vračati v zapuščino. ki ni predmet dedovanja – izločitve potomcev . neposredno ljudem v stiski – to niso darila dana verskim skupnostim kot takim.(+) vrednost daril. S prištevanjem daril se omejuje se svoboda zapustnikovega razpolaganja inter vivos zaradi varovanja nujnih dedičev. Predmet daril.ZD) Darila pri vstopni pravici: .Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi razdedinjenja. To so darila dana v humanitarni namen določenim ustanovam in društvom. Kakšni so nujni deleži? ½ zakonitega dednega deleža: . potem se določi nujni delež na podlagi kvote. če ne bi bilo oporoke .Potomci.(-) dolgovi zapustnika ob smrti (aktiva zapuščine) . Izključena so privilegirana darila. Pri nujnem dedovanju ni vstopne pravice. 55 – običajna manjša darila. Izračun dednega deleža: Na podlagi obračunske vrednosti zapuščine (da ne bi zapustnik inter vivos obšel predpisov o nujnem deležu). ki velja za dediča. Za nujno dedovanje veljajo pravila o posameznem dednem redu in načelo izključnosti. ki jih je zapustnik naklonil za življenje. sestre . posvojenci in njihovi potomci . Čista zapuščina: ko zapustnik umre se opravi popis in ocena njegovega premoženja (aktiva in pasiva).Nesposobnost za delo IN .- Starši ali posvojitelj (pri popolni posvojitvi) RELATIVNI: Če izpolnjujejo dva pogoja: . ko umre zapustnik preneha ZZ in skupno premoženje se razdeli: .(-) gospodinjski predmeti .(-) socialne pomoči . ki ima vstopno pravico .Starši . sestre o Stari starši Te osebe so lahko nujni dediči samo.Nimajo lastnih potrebnih sredstev za preživljanje o Bratje.(-) dolgovi zapuščine (pasiva zapuščine) => nastali so po smrti Čisti zapuščini se prišteje: .Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi smrti ali odpovedi dediča A – se darila dana A-ju vračunajo v dedni delež B-ja. ki jih je v zadnjem letu svojega življenja naklonil drugim osebam (izjema so manjša darila) DARILO je vsako neodplačno razpolaganje zapustnika (29 ZD). ki jih je zapustnik kadarkoli ali na katerikoli način naklonil osebam.Zakonite deleže posameznega dediča . če so po zakonitem redu dedovanja k konkretnem primeru upravičene dedovati. Na podlagi OVZ izračunavamo: . ki bi bile zakoniti dediči.(-) premoženje. nevrednosti ali ker je bil vzet nujni delež dediču A – se darila dana A-ju ne vračunajo v dedni delež B-ja. ki se po zakonu ne vračunava v dedičev nujni delež ( 54 – stroški za preživljanje dediča.Stari starši Najprej je treba ugotoviti zakoniti dedni delež.

ki ima pravico do nujnega deleža. se poseže na darila. Imamo dve pravni ustanovi za to: o RAZDEDINJENJE NUJNEGA DELEŽA – exheredatio ob iusta causa – iz upravičenega razloga o ODVZEM NUJNEGA DELEŽA V KORIST POTOMCEV – exheredatio bona mente – razdedinjenje v dobrem namenu Namen: 14 . Ti roki veljajo za uveljavljanje zahtevkov v zapuščinskem postopku in v pravdi. uveljavljajo zahtevke.obdarjenci. Če se s tem ne more pokriti pomanjkanja. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica je premoženjska pravica. V primerih.tretje osebe o načelo vračanja daril velja samo v primeru daril. sodišče po uradni dolžnosti ugotovi njegov zakoniti dedni delež glede tistega dela zapuščine s katerim zapustnik ni razpolagal – sodišče se ne ozira na to ali nujni dedič prikrajšan ali ne. o redukcija oporočnih razpolaganj – v treh letih od razglasitve oporoke o vrnitev daril – v treh letih od zapustnikove smrti – razglasitve z mrtvega Zapustnik lahko ob določenih pogojih odtegne ali zmanjša nujni delež osebi. ki so potencialni dediči o vračanje darila se lahko zahteva ne glede na to kdaj je bilo dano . 41 ZD) PRIKRAJŠANJE NUJNEGA DELEŽA . Nujni dedič lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža z zahtevkom na vrnitev daril. ko je zapustnik svoje premoženje razdal za časa življenja in ob njegovi smrti ni premoženja =>OVZ na podlagi katere izračunamo nujni delež predstavlja samo vrednost daril.Z oporočnimi razpolaganji . ki so bila dana zadnje leto zapustnikovega življenja Gre za varstvo pravnega prometa – tretje osebe niso zainteresirane za dedovanje – pričakuje se manj zlorab.Z darili za časa življenja – upoštevajo se darila za katera je oporočnik naj se ne vračunajo nujnemu dediču v dedni delež . Lahko ju postavi tisti. kadar nujni dedič uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža – zahteva nujni delež (40. Če nujni dedič ne zahteva nujnega deleža v zapuščinskem postopku.172 – zapustnik s tem prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine. restitucija daril .najprej se na zahtevo nujnega dediča zmanjšajo ali docela odpravijo razpolaganja z oporoko. Prekluzivni roki: roki v katerih lahko zahtevajo oz. Ta dva zahtevka lahko uveljavljajo tudi dediči upravičenega nujnega dediča. ki ima pravico do nujnega deleža. S tema dvema zahtevkoma se uveljavlja kršena pravica do nujnega deleža. je načel ali izčrpal skupni nujni delež Kako se odpravi prikrajšanje: 1) redukcija oporočnih razpolaganj .- Števila nujnih dedičev Velikosti njihovih nujnih deležev Razpoložljivi del zapuščine = čista – rezerva (vrednost skupnega nujnega deleža) Do ugotavljanja in računanja nujnih deležev pride samo takrat. S potekom določenega roka izgubi nujni dedič možnost tožiti in pravico do nujnega deleža – pravica ugasne. Upošteva se kot nujni dedič na lastno zahtevo in ne po uradni dolžnosti. 2) vračanje.

da zapustnik tako določi in da do vračunavanja pride po samem zakonu.zapustnik mora razdedinjenje določiti v oporoki na nedvoumen način Razlogi za razdedinjenje: .če sodediči vračunavanja ne zahtevajo 15 .oseba. redukcije volil . bodisi iz naslova dedovanja. S tem se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega kar so neodplačno dobili od zapustnika bodisi med živimi.oseba. da posamezen sodedič ne dobi več kot tisti sodediči.oseba. da ni potrebno. razen če je zapustnik sam drugače določil. ko je zapustnik napravil oporoko. ki so po zakonitem redu dedovanja v enakem položaju glede na razmerje do zapustnika. Potomci zapustnikovega potomca morajo biti v trenutku zapustnikove smrti: . efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža. Lahko je popoln ali delen. za oporočne pa le. Kdaj ni kolacije: .- kaznovanje dediča.polnoletni in pridobitno nesposobni VRAČUNAVANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI DELEŽ (samo pri zakonitem dedovanju) Kolacija = collatio bonorum – omogoča. ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja ali jim je naklonil volila v oporoki. ki se s kršitvijo zakonske in moralne dolžnosti huje prekrši zoper zapustnika . ki ima pravico do nujnega deleža Formalni pogoj za veljavnost razdedinjenja: . da pri zakonitem dedovanju dobijo tisti sodediči. ki ima pravico do nujnega deleža zaradi njegovega nedopustnega obnašanja v razmerju do zapustnika in oseb. Domneva se. Ta institut predstavlja modaliteto pri delitvi dediščine med sodediči. ki so zapustniku blizu in zaradi neprimernega življenja varovanje premoženjskih interesov potomcev zapustnikovega potomca. Gre za to. kolikor znaša vrednost darila ali volila.mladoletni ALI . da bodo dediščino potomca/posvojenca pobrali njegovi upniki ali pa da jo bo zapravil Zapustnik ga mora določiti v oporoki. ki je naklepno storila hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali njegove bližje (zakonec.delno: o zmanjšanje nujnega deleža o razdedinjeni ne izgubi lastnosti nujnega dediča o dedna pravica se mu zmanjša v obsegu razdedinjenja Razlogi za odvzem nujnega deleža v korist potomcev: .kadar je prezadolžen ali zapravljivec – grozi nevarnost.popolno: o popolna izguba dedne pravice o razdedinjeni ne more biti dedič niti po zakonu niti po oporoki o ne more zahtevati vrnitve daril. ki se je vdala brezdelju in nepoštenemu življenju Z novelo 2001 se je odpravil kot razlog razdedinjenja: dejanja inkriminirana po 23. poglavju KZ – zoper varnost RS Razlog za razdedinjenje mora obstajati v času. Razdedinjenje je lahko: . starši) . Ex lege pomeni. če je oporočitelj tako določil. da zapustnik z naklonitvijo darila ali volila ni hotel posameznega dediča preferirati.ko je zapustnik hotel preferirati posameznega dediča in ga je oprostil vračunavanja (če s tem ni prikrajšan nujni dedič) . Vračunavanja pride v poštev ex lege samo za zakonite in nujne dediče. potomci.

na način in v mejah določenih v zakonu.enostranska .preklicna .velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča (46/1 v zvezi z 29..za kolacijo je pomemben trenutek delitve zapuščine . 57. čl ZD) – določbe oporoke izražajo oporočiteljevo voljo ob nastanku oporoke in v času njegove smrti = izjava poslednje volje oporočitelja .IZJEME: o želja zapustnika. Značilnosti: . da zakoniti dedič dejansko postane dedič. ki je narejena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik (62 ZD) – forma ad valorem Pogoji za veljavnost oporoke: . 30. koristi/plodovi neke stvari/pravice.oporočiteljevo razpolaganje s premoženjem – za pojem oporoke ni nujno. ki pridobi koristi od oporoke . če to zahteva sodedič . uradno) ne pride v poštev => oporočitelj ne more prepustiti določitve dediča tretjemu .kolacijo lahko zahtevajo na: o zapuščinski obravnavi o še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju o najkasneje ob delitvi dediščine – pravica zahtevati delitev dediščine ne zastara OPOROČNO DEDOVANJE Z oporoko je dovoljeno razpolagati s premoženjem za primer smrti.. da je zapustnik hotel. Veljavna je samo oporoka.oporoka je strogo osebni akt. 116.idealna kolacija: vračuna se vrednost darila v dedni delež . za veljavnost oporoke ni potrebno soglasje osebe. plačilo stroškov obveznega šolanja. .Pogoj za vračunavanje je.. zakonito. Meje svobode testiranja so postavljene z nujnim dedovanjem. . da je v njej postavljen dedič. Za življenje oporočitelja oporoka nima nobenega učinka. 53.realna kolacija: dedič se odloči darilo/volilo vrniti .oporočitelj lahko oporoko vsak čas prekliče (99/1 in 105. odvisna je samo od volje oporočitelja. 31.splošna pravila obligacijskega prava.oporoka je pravni posel za primer smrti – razpolaganja določena v oporoki se realizirajo šele ob smrti oporočitelja.v predpisani obliki – stroga obličnost Je dana izjava. ZD ne pozna kodicila – poslednja izjava volje v kateri ni postavljen dedič. s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. da dobi dedič volilo povrhu svojega dednega deleža – prelegat (gospodinjski predmeti so zakonsko določen prelegat) Roki: .pravica zahtevati vračunavanje ne zastara . 112. Zastopanja (pogodbeno.enostranski pravni posel – je enostranska izjava volje.oporoka je strogo formalni pravni posel. člen ZD) . če izhaja iz oporoke.. ki je bila podeljena do zapustnikove smrti b) Volila .. a) Vračunavanje daril .110.ZD ne določa roka za uveljavljanje pravice sodediča. da se darilo ne vračuna – le dokler ne pride do prikrajšanja nujnih dedičev o po zakonu zaradi specialnih lastnostih darila – običajna manjša darila.ne vračunava se pa... Oporoka = testament: . razen če ZD ne določa drugače – ZD je lex specialis -3 vrste posebnosti 16 .volilo se vračunava ex lege. da zahteva naj se v dedni delež sodediča vračunavajo darila in volila .

ki je sposoben za razsojanje in je star več kot 15 let. Starost 15 let je izenačena s starostjo. v resnici pa hoče z videzom oporoke prikriti kakšen drug pr.simulacija – ZD o tem ne govori o zapustnik napravi oporoko samo na videz. DOPUSTNA.če je bil oporočitelj s silo ali grožnjo prisiljen. Pri oporoki ni treba upoštevati izjave. dopustnosti. ki ga skuša prikriti zapustnik z oporoke. velja drugi . ki je lastnik stvari b) nedopustna podlaga ali vsebina oporoke: . Za napake volje gre: . posel – ni volje zapustnika napraviti oporoke => ne more veljati => ničnost oporoke o če so izpolnjeni pogoji za veljavnost posla. Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni. določenosti/določljivosti vsebine oporoke o dopustnosti podlage oporočnega dedovanja posebnosti v ZD: o oporočna sposobnost o oporoka = izjava volje o obličnost OPOROČNA SPOSOBNOST – je sposobnost napraviti.dedičev . Razsojanje se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost potrebna za poslovno sposobnost – testiranje je manj zahteven posel.prisilnimi predpisi . Če volja v oporoki ne ustreza dejanski oporočiteljevi volji gre za napako volje – zlasti kadar volja oporočitelja ni svobodna. OPOROKA JE IZJAVA VOLJE – zapustnik mora hoteti narediti oporoko – prava zapustnikova volja – imeti mora animus testandi. Večji pomen ima volja in zato velja tisto.v nasprotju z ustavo .- splošna pravnoposlovna ureditev velja za (14.zmota v nagibu ali motivu. daje ZD večjo težo pravi zapustnikovi volji kot pa izjavi! . kar je imel oporočitelj v mislih. DOLOČENA ALI VSAJ DOLOČLJIVA (OZ) – a) nemožnost oz. Forma ad valorem – pogoj za veljavnost oporoke. da je zapustnik oporočno nesposoben – odločilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v času. nemogočnost vsebine oporoke . da napravi oporoko . Ima jo vsakdo. simulirani posel .dejanska: razpolaganje s stvarjo.moralnimi načeli c) določenost ali vsaj določljivost vsebine oporoke: velja glede: . ker je bil v zmoti  napake volje. OBLIČNOST – oporoka mora biti napravljena v eni izmed oblik določenih v zakonu. če je bila kavzalna – oporoka je neodplačen pr.predmet dedovanja . čeprav tega v izjavi ni navedel. posel .drugih oseb.miselni pridržek – reservatio mentalis – oporočiteljeva izjava ne krije njegove volje v polnem obsegu – oporočitelj ima v mislih nekaj več kot izhaja iz njegove izjave. Pogoji glede možnosti napraviti veljavno oporoko določeni v obliki: pisna oblika pred pričami: ob pogoju.pravna: naklonitev stvari osebi.sestave zapuščine .oporočitelj je napravil oporoko. V teoriji je sporno ali je treba miselni pridržek upoštevati ali ne. ko jo drugi predpisi določajo za opravljanje nekaterih strogo osebnih aktov. da oporočitelj zna pisati in brati ustna oporoka: zaradi izrednih razmer ni možno napraviti pisne oporoke VSEBINA OPOROKE MORA BITI MOGOČA. ki jim je z oporoko naklonjena korist 17 . člen OZ): o pogoj.oporočitelj je napravil oporoko zaradi zvijače . možnosti. spremeniti in preklicati oporoko. ko je testiral. ki ne obstaja več . ki po OZ vplivajo na veljavnost pogodb.

je nemogoča vsebina .ni zakonsko predpisane obličnosti Oporoka je lahko tudi delno neveljavna – neveljavna so posamična določila – zaradi drugega in tretjega razloga.oporoka. če oporoka.možno je pretrganje in zaustavitev zastaranja objektivni in subjektivni Izpodbijanje oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti ali napake volje: Subjektivni rok je eno leto odkar je izvedel za vzrok neveljavnosti Objektivni rok je deset let od razglasitve oporoke oz.če ni oporočne sposobnosti . če se tudi s sredstvi razlage ne da ugotoviti. da se napačen pravni posel vzdrži v veljavi.redne/izredne (izredne so nastale v izrednem stanju) 18 . Na ničnost se lahko sklicuje vsakdo. ko je izvedel za oporoko – ko je izvedel za napako v obliki oporoke Objektivni rok je deset let po razglasitvi oporoke Konverzija – mogoče je. če: .dednih deležev . razen če oporoka brez nične določbe ne more obstajati). velja oporoka po tej drugi obliki. Izpodbijanje zaradi napak v obličnosti: Uveljavlja se lahko po uvedbi dedovanja Subjektivni rok je eno leto od dneva. dvajset let pri nepošteni osebi Roki ne morejo začeti teči pred razglasitvijo oporoke. Ničnost Oporoka je nična. ki bi zaradi neveljavne oporoke prišel do kašne koristi. Roki: zastaralni . Učinkuje ex lege.sodišče mora paziti na ničnost po uradni dolžnosti.posamičnih oporočnih naklonitev Vsebina oporoke je nedoločljiva.. pravica uveljavljati ničnost ne ugasne. pa ta oblika ustreza drugi vrsti oblike oporoke oz. ki jo je pustil oporočitelj vsebuje napake obličnosti.fidejkomisarična substitucija – zapustnik določi svojemu dediču ali legatarju dediča Lahko je DELNA – nična je posamična določba oporoke (ne v celoti.napake volje . Nična oporoka je neučinkovita sama po sebi . ki ima pravni interes.je vsebina nedoločljiva . prisilnim predpisom in ustavi o izjema: ZDKG: če gre oz. izpolnjuje zahteve za obliko oporoke druge vrste. je predmet volila v oporočni določbi oporočitelja (ki zapušča zaščiteno kmetijo) denar in premičnina je oporoka izpodbojna . zahtevati. OBLIKE OPOROKE . Zaradi prvega razloga je oporoka vedno neveljavna v celoti. ki nasprotuje morali. NEVELJAVNOST OPOROKE Izpodbojnost Neveljavnost je treba uveljavljati. Izpodbija se lahko: . da se oporoka razveljavi – uveljavljajo jo lahko zainteresirane stranke – tisti.vsebina ali podlaga sta v nasprotju z ustavo ali moralnimi načeli .

Najpogostejša. ki nimajo poslovne sposobnosti o osebe. in 66 ZD) Je redna.podpis oporočitelja . Poznamo dve varianti sodne oporoke: Oporočitelj zna pisati in brati .oporočitelj mora podpisati oporoko ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti.kraj in datum oporoke ni pogoj za veljavnost – je pa koristno glede na možnost. Pri nas je neveljavna samo oporoka v kateri dve osebi postavljati vzajemno drug drugega za dediča. ker sodeluje sodišče kot javni organ. ustna in javna oporoka.sodnik potrdi na oporoki.oporočitelj je izjavo poslednje volje z lastno roko napisal in lastnoročno podpisal o ugotovitev identitete o ni dovoljeno s pisalnim strojem. da je njegova volja natančno zapisana . Dovoljena je oporoka v kateri dve osebi razpolagata skupno v korist tretjega. o osebe. Pogoji za veljavnost: .obstaja pisni sestavek – listina – ni pomembno kdo je spisal . zasebna in pisna oporoka.oporočitelj prebere sestavek oporoke. tuja roka lahko vodi o poslovilno pisno izjavo poslednje volje je treba šteti za oporoko . člen ZD: določena oseba ne šteje kot priča glede tistih oporočnih določil s katerimi je zapustnik nekaj naklonil njej ali osebam s katerimi je krvno povezana SODNA OPOROKA (testamentum iudiciale 65. Sodnik ugotovi identiteto oporočitelja in oporočiteljevo izjavo zapiše v zapisnik. Priči morata biti istočasno prisotni in se podpisati na oporoko in pripisati. da se podpisujeta kot priči – slednje ni pogoj za veljavnost.oporočitelj podpiše sestavek in izjavi. ki ga je napravil sodnik po oporočiteljevi izjavi . . vzdevek ali oznaka družinskega razmerja .- zasebne/javne (zasebne oblikujemo sami. Javna je zato. Taka oporoka bi morala biti neveljavna. da je pisni sestavek njegova poslednja volja. Ustno se sodišču izjavi poslednjo voljo in sodišče jo zapiše – okrajno sodišče.Relativno nesposobne osebe – glede na razmerje oporočitelja do konkretne osebe o priče ne smejo biti v krvni ali osebni povezanosti z oporočiteljem. da bodo vplivale na oporočiteljevo izjavo volje o 68.podpis z osebnim imenom – zadostuje samo ime. . Pogoji za veljavnost: . Gre za enotno pravno dejanje – mora se opraviti istočasno –unitas actus. Katere osebe ne morejo biti priče? Nesposobnost biti priča je razlog za izpodbijanje oporoke. ki ne znajo pisati in brati. tujo roko. brez sodelovanja organov) pisne/ustne Skupne – simultane oporoke – testamentum simultaneum – so medsebojno vsebinsko povezane in soodvisne izjave poslednje volje dveh ali več oseb v istem aktu. da jo je oporočitelj prebral in podpisal in to overi s svojim podpisom Oporočitelj ne zna pisati in brati 19 . ker obstaja nevarnost. redna in pisna oporoka. priimek.oporočitelj mora znati pisati in brati v jeziku v katerem je napisan sestavek . LASTNOROČNA OPOROKA (testamentum holographum – 63 ZD) Je zasebna.Absolutno nesposobne osebe – ne morejo biti priče pri nobeni oporoki – pisna pred pričami ne glede na to kdo je oporočitelj. da obstajajo prejšnje oporoke PISNA OPOROKA (testamentum allographum – 64 ZD) Je redna.

sestavljena na slovenski ladji ali letalu (70. v času izrednega ali vojnega stanja (dva roka): .posebni predpisi o ugotavljanju identitete prič .sodelovanje dveh oporočnih prič v navzočnosti kateri sodnik prebere sestavek oporoke. mora v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe podpis 20 . če oporočitelj v tem času umre ali postane dedno nesposoben. da je avtentična in da jo oporočitelj podpira . povesta. Sestavi jo vojaška starešina po ustni izjavi volje oporočitelja in po predpisih za sodno oporoko. MEDNARODNA OPOROKA (71a in 71g. sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem – vojaška oporoka (71.subjektivni rok: 30 dni po prenehanju vojaške službe oporočitelja (če je vojaška služba prenehala pred koncem izrednega stanja) Oporočitelj je lahko samo vojaška oseba. redna in ustna. da je sestavek njegova oporoka in podpiše ali napravi ročno znamenje .oporočitelj pred pričami izjavi. Oporočitelj je lahko naš državljan. člen ZD – novela 2001) Je javna in izredna. ki ga je napisal po njegovi izjavi . ki so ratificirale mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o mednarodni oporoki.tiste osebe. Samo na slovenski ladji/letalu (zato je izredna). ki je v tujini po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS. ZD) Je javna in izredna. da je pisni sestavek njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino ter v njihovi navzočnosti podpisati. član posadke ali potnik.shranjevanje sodne oporoke . tujec. TRI OBLIKE OPOROKE IZPELJANE IZ SODNE OPOROKE Oporoka sestavljena v tujini – konzularna oporoka (69. Čas njene veljavnosti je omejen: velja samo trideset dni od dneva vrnitve oporočitelja v Slovenijo (zato je izredna). čl. ki lahko nastopijo na ladji/letalu. Upoštevajo se razmere. Njen osnovni namen je zagotovitev pravne varnosti v zvezi z veljavnostjo oporoke v vseh državah. Oporoka. po predpisih. Če je oporoko napisal sam ali mu jo je napisala tretja oseba in je oporoko podpisal prej. ki so nesposobne biti priča pri pisni oporoki s pričami .izročitev sodne oporoke oporočitelju Kdo ne sme biti priča? . da je bila oporoka prebrana. Oporoka. ZD) Je javna. Velja samo določen čas.objektivni rok: 60 dni od prenehanja izrednega/vojnega stanja . sodniku ali njihovim svojcem je izpodbojno. Sestavi jo poveljnik ladje/letala po oporočiteljevi ustni izjavi.sodnik ne sme biti z oporočiteljem v isti krvni ali osebni povezanosti kot ne smejo biti oporočne priče . Oporočno določilo o naklonitvi priči.zapisnik je sestavljen iz več listin . členu ZD. čl.pooblaščene osebe napisana je lahko v katerem koli jeziku in na kakršenkoli način v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe mora oporočitelj izjaviti. Oporoko sestavi po predpisih.priči se podpišeta na oporoko. Sestavil jo je državljanu RS. Ta razpolaganja so napake v obličnosti in izpodbojna po 76. člen ZD) Je nova oblika javne oporoke.absolutno nesposobne: o nimajo poslovne sposobnosti o ne znajo brati ali pisati o ne razumejo jezika v katerem je napravljena sodna oporoka Sodna oporoka pri kateri sodelujejo nesposobne priče in sodnik je spodbojna. ki veljajo za sodno oporoko. ki veljajo za sodno oporoko. Dedovanje na podlagi te oporoke pride v poštev samo. Oblika: - - PISNA – napiše jo lahko oporočitelj ali tretja oseba ali jo sestavi lahko sodnik okrajnega sodišča ali konzularni ali diplomatski predstavnik .

Ni pomembno kdo je oporoko napisal. Sodeluje notar kot javni organ. da so seznanjene z vsebino oporoke pooblaščena oseba mora zapisati datum oporoke.osebe. se podpiše. da zapis ustreza njegovi izjavi volje (jo odobri) in podpiše (tu morajo biti priče obvezno prisotne) . Sposobnost biti priča: . ki so pismene in obvladajo uradni jezik Nesposobnost biti priča: . o če notarju gre iz oporoke korist ali če je v teh razmerjih z oporočiteljem ne more sestaviti oporočitelju oporoke Poznamo dve obliki: . pooblaščenci. sestavi jo notar po ustni izjavi oporočitelja . da jo notar potrdi. Urejena je v zakonu o notariatu.polnoletne osebe. Če se oporočitelj ne more podpisati navede razlog pooblaščeni osebi. velja pa načelo konverzije Dokaz veljavnosti mednarodne oporoke je potrdilo – forma ad probationem. 21 .kot pri pisni oporoki pred pričami in sodni oporoki .notar zapiše datum.po tem ko zapiše oporoko. Pogoji za priče in sodnika: . skrbništvo o zakoniti zastopniki. ki jo oporočitelj izroči notarju. podpišeta se še zapisni priči (priče lahko nadomesti drugi notar) Pisna oporoka.notar mora ugotoviti istovetnost oporočitelja in prič . ki so z oporočiteljem. pooblaščena oseba. rejništvo. ki jim gredo iz oporoke koristi . udeležencev.osebe. da se podpisujejo kot priče oz.osebe. Notar v oporoko lahko vnese svoje ime. NOTARSKA OPOROKA Je redna in javna.osebe. poleg oblik v ZD. sta v skladu z ZD . z notarskim zapisom Pisna oporoka dobi lastnost notarskega zapisa – javne oporoke. ni treba. posledicah. ko je pooblaščena oseba podpisala oporoko. ki jim gredo koristi v: o zakonski zvezi oz. to je tisti dan.notar mora poučiti oporočitelja o vsebini.obličnost: o zunanja oblika notarske listine o določbe o načinu sestavljanja notarskih listih o določbe o vsebini notarskega zapisa o določbe o podpisih notarja. zunajzakonski skupnosti o sorodniki v ravni črti do kateregakoli kolena o sorodniki stranske črte do drugega kolena o svaštvo do drugega kolena o posvojitev. osebam. notarjem. ki to navede v oporoki => v njegovem imenu ga podpiše nekdo drug ali pooblaščena oseba. jo notar prebere – oporočitelj izjavi.imata enake pravne učinke kot sodna oporoka .- priznati in potrditi. s tem. priči in pooblaščena oseba se morajo ob prisotnosti oporočitelja hkrati podpisati in pripisati.če niso izpolnjeni pogoji glede oblike in prič je mednarodna oporoka neveljavna. zaposlene pri notarju . prič . To potrdilo ni pogoj za veljavnost.ZN vsebuje tudi določbe o shranjevanju oporoke in potrdilu o shranjevanju.novi obliki. o izdajanju odpravkov in izročitvi oporoke sodišču po smrti zapustnika Oporoka. sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja . mora pa v zunanji obliki ustrezati obliki notarskega zapisa. ki so odvezane dolžnosti pričanja .ustna oblika. smislu njegove poslednje izjave volje .

85 – 94. ki bi po zapustniku dedoval.posredno razpolaganje s premoženjem Določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti . ni je mogoče uporabiti in nima pravnega učinka. volilojemnika (82 ZD)  ZD jih upošteva pod naslovom Vsebina oporoke 22 .ZD) . ker nima pravnega učinka.podatek o načinu ugotovitve istovetnosti oporočitelja in da je oporoko oporočitelju prebral (tako jo potrdi). tako kot jo je podal oporočitelj.določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti . Oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama. Novela vsebuje nastavke.določitev enega ali več dedičev (78. Čas veljavnosti je omejen: traja dokler trajajo izredne razmere in še trideset dni po prenehanju. Za preverjanje veljavnosti ustne oporoke je odločilno. če zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. členu ZD – priče imajo večjo možnost prikrojiti oporočiteljevo izjavo v svojo korist . Priči morata nemudoma zapisati poslednjo voljo in čim prej ta zapis izročiti sodišču ali pa jo ustno reproducirati pred sodiščem. Notar se nanjo tudi popiše in doda svoj pečat.nesposobnost priče ima za posledico izpodbojnost Novela Zakona o notariatu: Centralni register oporok: Sodniki. potresi. epidemije. zapustnik jo je morda veljavno napravil => njena vsebina ni znana. ki jo podpiše. Če priči tega ne storita.ne bodo mogle zapisati oporočiteljevo izjavo. Če ne ustreza. USTNA OPOROKA (testamentum nuncupativum extraiudiciale. ki je nastal po zapustnikovi smrti. Spodbijanje take oporoke ne pride v poštev – tisti. Sploh ne gre za zapustnikovo oporoko..določitev volil (80. Ponarejena.pričam pri ustni oporoki ni treba znati pisati in brati . Sem bi spadali nevsakdanji dogodki objektivnega značaja (poplave. 72. mora dokazati. da je oporoka ponarejena. ZD) . nesreče). rokov. člen ZD) Je zasebna in izredna. vojne) in subjektivne situacije (nenadna težka bolezen. notarji pri katerem se oporoke shranjujejo imajo dolžnost dajati v register podatke. bremen za dediča oz.določitev namestnika dediču ali volilojemniku (79 ZD) .osebe. na podlagi tožbe na ugotovitev pristnosti oz. če oporočitelj v tem času umre ali postane oporočno nesposoben. Ni je pa mogoče uporabiti.določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje .relativna nesposobnost po 75. ki ne morejo biti priče pri sodni oporoki . Priče pri ustni oporoki ne morejo biti: . Dedovanje na podlagi ustne oporoke nastopi le tedaj. v pravdi. jo pa bodo reproducirale pred sodiščem .razpolaganje v dovoljen namen (81 ZD) . Velja samo v primeru. to so mu morale preprečiti izredne razmere ne pa reden potek dogodkov. nepristnosti listine. naglo nepričakovano poslabšanje bolezni. VSEBINA OPOROKE Oporoka vsebuje različna določila: . ki morata biti sočasno navzoči. falsificirana oporoka Če priči oporočiteljeve izjave poslednje volje ne predstavita sodišču po resnici.določitev pogojev. za katere tako določa zakon. če ne bi bilo ponarejene oporoke. Dokler oporočitelj še živi vpogled v register ni mogoč. ki ni vezana na listino. Mora pa ustrezati vsebini in obliki notarskega zapisa. da bi na notarje lahko prenesli določena upravičenja iz zapuščinskega postopka. da zapustnik ni mogel napraviti pisne oporoke. notar sestavi poseben zapis s potrebnimi sestavinami in ga spoji z oporoko. odvetniki. Zakon ne zahteva prisotnosti prič. oporoka ni neveljavna => oporoka ne more biti neveljavna zaradi razloga.

je izrazil željo.v primerih. se odpove. Ta logika ni v redu => zapustnik se je lotil testiranja => nedvomno je hotel. ko ne gre zakonitim dedičem: . gre njegov delež zakonitim dedičem .kraj. filozofsko. da je taka oseba dedič. Je oseba. ZD ne predpisuje rešitve => treba je uporabiti interpretacijska pravila tujih zakonodaj.Določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje .-98 ZD) . za tistega. jo je treba šteti za dediča – 78/3 ZD (npr. člen ZD: ugotoviti je treba pravi oporočiteljev namen – najti je treba njegovo pravo voljo.iz oporoke izhaja. ZZZDR) . Če oporočitelj hoče drugače naj to izrazi tako določno. Če je posamičen del ali določilo nedoločno.izključitev določenega zakonitega dediča od dedovanja – negativni testament .preklic prejšnje oporoke (99/1 ZD) . nejasno določil dediče. če je mogoče z razlago (interpretacijo) ugotoviti njen pravi smisel – orientirati jo je treba na pravo oporočiteljevo voljo. Postavitev dediča je najpomembnejši izraz svobodne izjave volje oporočnega razpolaganja. da je dedovanje v zakonitem dednem redu v največjih primerih v skladu z zapustnikovo voljo.politične oporoke. nejasno potem ni neveljavno. da bo po možnosti obveljalo . ki praktično predstavlja njegovo celotno premoženje).določitev načina delitve zapuščine .odvzem nujnega deleža v korist potomcev (45 ZD) . oporoke. da je testiral. da bo dvom v celoti izključen. V primerih.določilo o razdedinjenju nujnega deleža (43 ZD) .V skladu z 84. ali pa ni točno določil kako naj se dediščina mednje razdeli. Dedič je oseba. To izhaja iz domneve. način pogreba. ki izražajo znanstveno.izjava o priznavanju očetovstva (88. čl.BENIGNA – DOBROVERNA RAZLAGA – BENIGNA INTERPRETATIO – naj se dobrohotno razlaga – v dobro oporočnih dedičev Naše pravo zavrača ti dve načeli in v dvomu daje prednost zakonitemu dedovanju. da bo učinkovito => pomeni.… usmeritev zapustnika Posredno razpolaganje s premoženjem .ali ožja – prosti delež pripade nekaterim sodedičem) . ki ji je oporočitelj naklonil eno ali več določenih stvari ali pravic. je razdedinjen). ki ne deduje ni prost.željo. ki mu je bila z oporoko naložena obveznost Sporno – kritika: s tem. naj se zakonito dedovanje umakne njegovemu voljnemu razpolaganju => omejuje svobodo oporočnega razpolaganja. 47 ZD) . ki je manj težak za dolžnika) => 84/2. Če oporočitelj postavi več sodedičev in eden ne deduje (umre. člen ZD – v dvomu se je treba držati tistega kar je bolj ugodno za zakonitega dediča oz. je nevreden. Vsebino razlagamo iz oporoke same – 38/1 OZ . kdo naj bo skrbnik za mladoletne otroke . Izjemi.nevračanje daril in volil zakonitemu dediču (46/3. členom OZ (nejasna določila v neodplačni pogodbi je treba razlagati v smislu. da je oporočiteljeva volja. če je naklonil predmet.določitev izvršitelja oporoke (95. Če se ugotovi. ki naj po volji zapustnika (oporočitelja) deduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja – alekvotni delež Volilojemnik/legatar ni dedič.84/1. ko je za take situacije oporočitelj določil substituta ali če nastopi transmisija – v teh primerih delež dediča. napravil oporoko.IN FAVOREM TESTAMENTI – v dvomu je treba oporočno določilo razlagati tako. da je imel oporočitelj drugačen namen (139 ZD) => lahko izhaja iz oporoke oporočiteljev namen naj nastopi akrescenca (širša – prosti delež pripade vsem sodedičem . ki je razlog dedne nevrednosti (127/2 ZD) Vsebina mora biti določna ali vsaj določljiva. ko je zapustnik nepopolno. postavitev nagrobnega spomenika . Poznamo dve pravili za razlago: . naj ne nastopi zakonito dedovanje Primerjalno obstajata dve interpretacijski pravili: .odpustitev dejanja. 23 .

vendar v mejah vrednosti volila. Volilojemnik pridobi volilo – pridobi pravico zahtevati volilo od obremenjenca ipso iure v trenutku oporočiteljeve smrti (dies legati cedens) => tedaj preide zapuščina na dediče in z njo tudi breme volila.oporočitelj lahko določi. lahko je potrošna ali nepotrošna. Je upnik.VOLILO – 80. odstopi voljeno pravico ali terjatev. Volilojemnik je singularni sukcesor zapustnika. Poznamo dve vrsti volil: . Do zmanjšanja ali odprave volil torej lahko pride tudi v primeru. Če je naložena več osebam odgovarjajo glede na delež. ampak je na slabšem od zapustnikovih upnikov. tako kot mu je naročil oporočitelj. ne izgubi pa pravice na izpolnitev volila. ki imajo pravico zahtevati poplačilo svojih terjatev pred volilojemnikom.ob izpolnitvi pogoja . Kdaj? . Ima obligacijskopravni učinek – v trenutku zapustnikove smrti pridobi pravico terjati od dediča. tudi služnost. To pravilo ne velja. čl.Damnacijski legat . ko se izpolni pogoj ali preteče rok. ZD) –s potekom roka volilojemnik izgubi zahtevek. Ta zastaralni rok ni prekluzivni in je eno leto odkar izve za pravico.oporočiteljeva smrt . Vindikacijski legat Tega ZD ne ureja. Pravica je lahko stvarna (razen LP) ali obligacijska. da sme volilojemnik zahtevati volilo kasneje – čas pridobitve volila in čas izpolnitve volila ne sovpadata (dies legati veniens) Zastaranje pravice zahtevati izpolnitve volila (94. 24 .volilojemnik je ob smrti oporočitelja še živ . ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (86/1 ZD). Naklonjena korist ima največkrat premoženjski značaj.Vindikacijski legat Damnacijski legat Volilojemniku daje obligacijsko pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega. ki je oporočitelj ne postavi za dediča. Pogoj za pridobitev volila: . da je legatar odgovoren tudi za dolgove. Ima stvarnopravni učinek. ga pa pozna. opustitev. Predmet volila volilojemnik pridobi z izpolnitvijo volila – takrat ko mu dolžnik izroči voljeno stvar.dedna sposobnost . člen ZD – LEGAT Je oporočno naklonilo določene koristi osebi. Predmet volila je lahko vse kar je predmet obveznosti (dajatev. člen ZD – jim gre po zakonu. Stvar je lahko določena individualno ali generično.v trenutku oporočiteljeve smrti .obstaja dedni naslov Uveljavitev pravice do volila – volilojemnik zahteva od obremenjenca izpolnitev volila. če je bilo volilo določeno s pogojem ali rokom – volilojenik pridobi pravilo. ko zapuščina ne zadostuje za poplačilo zapustnikovih dolgov in volil. dopustitev). Oporočitelj lahko določi. ki ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Volilojemnik ob smrti zapustnika pridobi lastninsko pravico na voljeni stvari in s tem možnost lastninske tožbe – reivindikacija. ni treba oporočitelju voliti v oporoki – zakonito vindikacijsko volilo. Za vindikacijski legat štejemo pravico določenih svojcev zapustnika do gospodinjskih predmetov – 33.ob nastopu roka . Vindikacijski legatar je singularni naslednik zapustnika.ni dedno nevreden . po volji oporočitelja te osebe ne moremo šteti za univerzalnega naslednika njegovega celotnega premoženja ali alikvotnega dela premoženja.

ki naj bo dedič.Volilo ugasne .preprečiti hoče probleme z izvršitvijo oporoke. oporočitelj lahko postavi substituta a vse ali za posamične primere – substitucijski primer. razen če iz oporoke izhaja drugačen namen (90. bližnje ljudi. ki še ni spočet . ki pridobi dediščino ob zapustnikovi smrt. da oporočno določilo ne obstaja.če volilojemnik umre pred oporočiteljem . pupilarna) 25 . da bi v primerih.če je volilojemnik dedno nevreden . URS: pravica do zasebne lastnine in možnost razpolaganja s premoženjem za čas življenja in primer smrti.če se volilojemnik odpove volilu . da dobi volilo o Naključno uničenje predmeta o Odsvojitev. substituta lahko postavi tudi volilojemniku substituta lahko oporočitelj postavi tudi tedaj . da bi jo ohranil za svoje sorodnike.hoče. tudi če je zavezanec umrl. Omejevanje je v tem.kadar obstaja za volilojemnika objektivna nezmožnost.škodljiva za gospodarstvo – ustvarja trajne vezi. dedovali zakoniti dediči. ko z oporoko ne postavi instituta – postavitev substituta zakonitemu dediču = legalna substitucija. Zakonodajalec mora določiti čigav interes je glede na URS vrednejši varstva. se je odpovedal dediščini.po volji oporočitelja dve ali več oseb časovno sledijo kot dediči Fiduciar je oseba. ker naše pravo ne pozna vstopne pravice pri oporočnem dedovanju substitut je neposredni naslednik oporočitelja. kot da oporočitelj ni določil substituta => substitut nima pravice do dediščine Po ZD ni določena FIDEJKONISARIČNA SUBSTITUCIJA: . ker nadomesti instituta kot dediča => izpolnjevati mora vse pogoje za dedovanje če institut deduje velja. ob tem pridobi dediščino druga oseba = fidejkomisar Motivi za fideikomisorično substitucijo: . je dedno nevreden. Pri volilu ni vstopne pravice => predmet volila ostane dediču oz. osebi. če spada v njegovo zapuščino tudi njegovo podjetje ali udeležba v osebi družbi Argument za prepoved fideikomisorične substitucije: . govorimo o postavitvi nadomestnega dediča ali substituta.…). pogoj.ohranitev zapuščine za otroka. Po ZD ni dovoljena nikakršna fideikomisorična substitucija (neprava ali pogodbena. da bi določil usodo svojega premoženja. ki bi morala volilo izpolniti. poraba predmeta Štejemo. s tem hoče oporočitelj preprečiti.oporočitelj določi dediča svojemu dediču ali volilojemniku (79/3 ZD) . ko postavljeni dedič (institut) ne more ali noče dedovati. ovira prosto razpolaganje s premoženjem Prepoved pomeni omejevanje oporočiteljeve avtonomije volje kot lastnika premoženja. ki po ZD ni mogoča. da ostane premoženje v družini . NAVADNA NADOMESTITEV – VULGARNA SUBSTITUCIJA - oporočitelj določi osebo.hoče fideikomisarja za nekaj časa izključiti od upravljanja z zapuščino . če postavljeni dedič ne bo dedoval (79/1 ZD).preskrbeti hoče preživelega zakonca . lastnine za daljši čas. člen ZD) Volilojemnik ima pravico zahtevati volilo. lahko tudi drug dogodek – rok. Je dedič dokler ne nastopi v oporoki določen dogodek = substitucijski primer (najpogosteje smrt fiduaciarja.

SHRANJEVANJE OPOROKE ZD ureja shranjevanje oporoke pri sodišču (sodna oporoka. mednarodna oporoka. OZ Pogoje in naloge. da jih ni.nemoralni . naprava nove oporoke. konkludentna dejanja Domneva o preklicu ne velja. kot da jih ni postavil. NALOG (modus). dopustitev ali opustitev . ki so: . v kateri se napravi oporoka . 26 . Zaradi tega se za uresničevanje namena največkrat ne uporablja substanca/glavnica predmeta. računanje časa) . Oporočitelj se sam odloči ali bo oporoko sam shranil. ki ni bila sestavljena pri sodišču) in shranjevanje listin o ustni oporoki (155 – 158.ni nobene osebe. pravica zahtevati volilo že od trenutka zapustnikove smrti. če kasneje pridobi odobritev pristojnega organa. pogoj: . breme . če je uničena po naključju ali jo je uničila tretja oseba brez vednosti in volje oporočitelja. Shranjevanje ima samo dejanski pomen – za veljavnost oporoke je irelevantno kje je oporoka shranjena. jo bo dal v shranjevanje drugi osebi ali depozitni ustanovi. čl.nerazumljivi .molčeči preklic – revocatio tacita – uničenje oporoke.NESAMOSTOJNA USTANOVA (81. razvezni.ravnanje obremenjenega v korist določene osebe in le ta pridobi terjatev na izpolnitev – to je volilo! Rok. S tem ne ustanovi pravne osebe. Štejemo. PREKLIC OPOROKE Oporočitelj lahko oporoko ves čas prekliče. Pogodba s katero se oporočitelj zaveže. pač pa dohodki/obresti.sami s sabo v nasprotju = perpleksni štejemo kakor. Ustanova nastane kot pravna oseba.oporočitelj zaveže dediča ali volilojemnika na določeno ravnanje – dajatev. ki bi v lastnem interesu izsilila izpolnitev . katere ustanovitev določi v oporoki.oporočitelj postavi rok in pogoj ob postavitvi dediča ali volilojemnika in pri drugih določilih oporoke . v celoti ali deloma. da je ustanova v času zapustnikove smrti že obstajala. čl. da oporoke ali njenega določila ne bo preklical je neveljavna. ko dobi odobritev pristojnega državnega organa.izrecni preklic oporoke – revocatio expressa – izjava o preklicu dana v katerikoli obliki. Ustanovo za primer smrti ureja Zakon o ustanovah.63. oporoka.nekatera pravila vsebuje OZ (odložni.oporočitelj ne more vezati na rok ali pogoj pravice nujnega dediča do nujnega deleža . ZD) Oporočitelj v oporoki določi naj se kakšna stvar ali pravica. čl.nedovoljeni . storitev. USTANOVA Oporočitelj sredstva za dovoljen namen zapusti pravni osebe. Zato ji gre dediščina oz. Poznamo več možnosti preklica oporoke: .naložena je dolžnost. del zapuščine ali cela zapuščina uporabi za kašen dovoljen namen. ROK IN POGOJ Nalog: . ZD) Zakon o notariatu ureja shranjevanje notarske oporoke. Oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem v nek določen in trajen namen.nemogoči .

pogodba s katero nekdo odtuji pričakovano dediščino ali volilo .dedna pogodba: o je pogodba s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del sopogodbeniku ali komu drugemu (103 ZD) .vsebino oporoke oz.pomenita omejevanje zapustnikove svobode odločanja o usodi premoženja. da pa je uničena.da je oporoka obstajala. če jo je mogoče rekonstruirati. OZ) . ki ga ima v času sklenitve pogodbe . posvojencem in njihovim potomcem .da je bila oporoka sestavljena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik in da so obstajali drugi pogoji za veljavnost oporoke . ki se sklicuje na oporoko mora dokazati: . ki se tiče dediščine po nekom. ki je še živ (104 ZD) – s pričakovanimi pravicami ni mogoče razpolagati Nični pogodbi sta: . da se je to zgodilo brez njegove vednosti . KI BI ŠLA POTOMCU PO PREDNIKOVI SMRTI Pogodba je dovoljena! (137/2 ZD). temveč s premoženjem. pogodba pa ne. ki ga bo imel ob smrti. kaj bo preklical in česa ne (105 ZD) .več tipov izročilnih pogodb: o užitek o dosmrtna renta o dosmrtno preživljanje o preužitkarska pogodba Posebnosti. skrita.REKONSTRUKCIJA OPOROKE Uničena oporoka ima pravni učinek.vsaka pogodba. Gre za potomčevo razpolaganje s pričakovano dediščino in prednikovo pogodbeno razpolaganje s premoženjem mortis causa – dednopravni značaj pogodbe. ki ga ima ob sklenitvi pogodbe.pogodba o vsebini oporoke: o pogodba s katero se kdo zaveže. izgubljena. določila na katero se sklicuje DEDNOPRAVNE POGODBE So pogodbe s katerimi se pogodbenik kakorkoli zavezuje glede razpolaganja s premoženjem. ki so dednopravne narave: 27 . založena => po oporočiteljevi smrti ali pred smrtjo brez njegove vednosti. ki je bila izgubljena. kar mora veljati vse do smrti => oporoka zaradi preklicnosti to omogoča.pravni posel med živimi .mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem (pogoj veljavnosti) . Z rekonstrukcijo pridobi pravni učinek oporoka. založena in če se je to zgodilo za življenje oporočitelja.gre za premoženje. OBLIGACIJSKE POGODBE. skrita. Prizadeti = tisti. kaj bo določil v oporoki in česa ne oz. ki ga bo imel ob smrti. KI JIH UREJA OZ Pogodbe nimajo dednopravnega značaja => pogodbenik ne razpolaga s premoženjem. SPORAZUM MED PREDNIKOM IN NJEGOVIM POTOMCEM O ODPOVEDI DEDIŠČINE. Izročilna pogodba Je pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja (546 – 556.po vsebini gre za darilno pogodbo.prednik s pogodbo izroči in razdeli svoje premoženje svojim potomcem. Po ZD so neveljavne: . ki ima po zakonu posebnosti: o stranke se lahko dogovorijo tudi o posebnih obveznostih za prevzemnike premoženja .

- sopogodbeniki prednika so lahko samo osebe. OZ) . da je lahko sopogodbenik tudi potomec.ni nujno. ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe.zato so lahko sopogodbeniki lahko samo tisti zakoniti dediči. Novejša praksa meni. lahko pa se v pogodbi določi kaj drugega osebe. ki je bil udeležen pri izročitvi in razdelitvi premoženja Izročilno pogodbo (tako kot darilno) lahko izročitelj prekliče.omejitev na prvi dedni red velja samo za dajanje soglasja premoženje. starši) 28 . kadar se s čistim dohodkom premoženja. ki so sklenile to pogodbo pomeni izročitev in razdelitev premoženja vnaprejšnje dedovanje = dedovanje pred zapustnikovo smrtjo – successio antipata . incertus quando – ni mogoče uveljavljanje čezmernega prikrajšanja.nima dednopravnih elementov => izključna obligacijska pogodba med živimi .izročitev premoženja. Razlogi so različni: . gre za neveljavno dedno pogodbo. zajetega s pogodbo lahko pokrijejo stroški preživljanja . ki bi lahko bili v konkretnem primeru poklicani k dedovanju po predniku. da je stranka izročilne pogodbe . Vsi potomci se morajo z delitvijo in izročitvijo premoženja. ki je bil razglašen za mrtvega. ki se ni strinjal s pogodbo o če zakonec je upoštevan: zakonec ima enak dednopravni položaj kot potomec.preživljavec lahko s premoženjem pravno razpolaga.to velja tudi za otroka. ni pa gotovo kdaj se bo to zgodilo – dies certus an. ki pomeni odplatek je odložena do smrti preživljanca . ki ne bi neposredno dedoval po predniku . otroci. ki ga bo imel preživljanec ob smrti. upoštevamo tudi osebno prizadetost izročitelja. ki so se dolžne medsebojno preživljati po ZZZDR (zakonci. razen če se z izročitvijo naknadno strinja – konvalidira Poseben položaj preživelega zakonca oz. Če odplatek zajema premoženje. zunajzakonskega partnerja izročitelja: . ki pripada preživljancu ob sklenitvi pogodbe. Pogodba o dosmrtnem preživljanju (557 – 563.grdo obnašanje do izročitelja ali njegovih bližnjih .tvegani = aleatorni pravni posel – trajanje obveznosti preživljavca se ne da vnaprej oceniti – preživljanec bo gotovo umrl.če se pojavi dedič. če bi prejeto obdržal. ki je bilo predmet izročitve in razdelitve ne spada v zapuščino prednika – ob njegovi smrti ni več njegovo . ki bi lahko po njem dedovale kot dediči prvega dednega reda.ko se kakšen izročiteljev potomec (ki je ob izročiteljevi smrti njegov dedič) ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo premoženja .po smrti zapustnika te osebe nimajo dednopravnih zahtevkov – vnaprej se uredijo premoženjska razmerja.ne izpolnjuje pogodbene obveznosti Po temeljnih in moralnih prepisih bi bilo nepravično. Za darilo gre.se ne upošteva ob ugotavljanju in računanju vrednosti zapuščine sopogodbeniki prednika ne odgovarjajo za izročiteljeve dolgove po njegovi smrti. Široko definirani. ki so deležne izročitve in razdelitve jamčijo druga drugi za stvarne in pravne napake stvari ter za obstoj in izterljivost terjatev – kot jamčijo sodediči Deli premoženja. ki je smrt preživljanca . čl.za veljavnost izročilne pogodbe ni nujno. Ker ne gre za darilno pogodbo nujni dediči ne morejo zahtevati razveljavitve pogodbe zaradi dopolnitve prikrajšanega nujnega deleža. strinjati pogodba ima določene posledice pomembne za dedovanje = dednopravne posledice: za osebe.stranke pogodbe so lahko tudi osebe. vendar z začetnim rokom. ki so bili izročeni (drugim dedičem) se štejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili v naslednjih primerih: . ki se je izročitelju rodil po izročitvi .huda nehvaležnost prevzemnika. . .odplatek za preživljanje do smrti = premoženje ali del premoženja. ki bi se sicer urejala po zapustnikovi smrti . da je pri izročitvi in razdelitvi upoštevan zakonec oporočitelja – če pa je se mora s pogodbo strinjati: o če zakonec ni upoštevan: ima kot dedič slabši položaj kot tisti potomec.

da v to privolijo. Krivda se ne upošteva. Če ne privolijo.na zahtevo ene stranke. razvezo pogodbe lahko zahteva tudi stranka. če s o podani pogoji za odškodninsko odgovornost.dediči se odpovedo 29 . ker so se razmere tako spremenile.na zahtevo ene ali druge stranke. Dediči nimajo pravice do nadomestitve vrednosti danega. oskrba. ker ne morejo sprejeti pogodbenih obveznosti. nadomestiti vrednost dosežene koristi. se pogodba razveže. ker druga stranka ne izpolnjuje obveznosti pogodbe. če živita skupaj . stanovanje. denarne dajatve. ki bi bil po poslovnem namenu strank ob sklenitvi pogodbe neodplačen => težko je ugotoviti => zato se kot izpodbojno darilo obravnava razlika med izpolnitvijo preživljanca in protivrednostjo.Glede uveljavljanja o nujnem deležu velja enako kot za pogodbo o dosmrtnem preživljanju . V pogodbo vstopijo njegovi dediči. da bi izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe .Preužitkar se zaveže prenesti za življenja prevzemnika lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah in premičninah. Ali lahko nujni dediči preživljanca zahtevajo razveljavitev pogodbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža? Relevanten je poslovni namen – tisti del izpolnitve preživljanca. plačati zamudne obresti. da bo preužitkarju do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve – življenjske potrebščine.Je tvegana pogodba – vrednosti izpolnitve prevzemnika ne moremo vnaprej oceniti – negotovo je kdaj bo preužitkar umrl . uživanje določenega zemljišča .na zahtevo ene ali druge stranke iz razveznega razloga (skupno življenje je neznosno). To stori sodišče. Poleg tega se lahko postavi tudi odškodninski zahtevek. .Vpis preužitka v zemljiško knjigo – stvarna pravica v korist preužitkarja – stvarno/realno breme .V obliki notarskega zapisa . ki jo je dobil do smrti preživljavca. Gre za kondikcijski zahtevek. Sodišče lahko preoblikuje pogodbeno razmerje ali spremeni pravico preživljanca v dosmrtno rento – to lahko stori tudi brez predloga strank Po določbah OZ o neupravičeni pridobitvi je treba prejeto vrniti oz. To stori sodišče: (561 OZ) . ki je kriva za razvezo ZZ . Obseg vrnitve: plodovi.Nevzdržnost – posledica omajanosti razmerja strank pogodbe. da pogodba s smrtjo preživljavca ne preneha. razen če pogodba določa drugače Ta pogodba se lahko razveže. ko se nihče ne oglasi: . da ne bo razpolagal s premoženjem.po sporazumu strank . da je izpolnitev pogodbe otežkočena. zaradi: . ob pogoju. OZ izrecno določa.Pogodbene obveznosti prevzemnika se držijo lastnika nepremičnin – prevzemnik odsvoji nepremičnino => obveznosti je dolžan izpolnjevati novi pridobitelj Lahko se razveže. da bo drugega varoval in zanj skrbel stranki se lahko dogovorita za skupnost premoženja ali/in skupnost življenja preživljavec ne odgovarja za preživljančeve dolgove po njegovi smrti. Pogodba o preužitku . Razveze ne more zahtevati stranka.- - pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem preživljanec se lahko zaveže. Vsaka stranka lahko zahteva nadomestitev vrednosti koristi – kondikcijski zahtevek ZAPUŠČINA BREZ DEDIČA Sodišče razglasi zapuščino kot državno lastnino v enem letu po oklicu sodišča naj se dediči priglasijo.Na zahtevo ene stranke v primeru da druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. namenjenih za rabo in uživanje nepremičnih.dedičev ni . ki je predmet pogodbe – prepoved obremenitve in odsvojitve se lahko vpiše tudi v zemljiško knjigo pogodbe s katerimi se proti obljubi dediščine en pogodbenik zaveže.Prevzemnik se zaveže. ki drugi preprečuje.

če to zahtevajo zapustnikovi dediči. ko: . Država odgovarja do višine vrednosti zapuščine.- dediči so dedno nevredni dediči so razdedinjeni ni znano ali je kaj dedičev Izroči se pristojnemu organu RS. Država se ne more odpovedati dediščini. Država mora poravnati dolgove zapustnika. Vložiti mora tožbo v roku – 141. ZD. – 190. izvršitelj ali pa delavec sodišča. ki presegajo to vrednost. ki se oglasi potem. ki se je odpovedal dediščini ne odgovarja za zapustnikove dolgove. zato zanjo tudi ne velja določba. da se mu izroči zapuščina oz. da dedič. ni važno ali je aktiva ali pasiva 30 . ki ga določi sodnik. ki je pretekel po zapustnikovi smrti = v korist njegovega pravnega naslednika . čl.gre za omejitev po 128.načelo prior tempore potior iure – samo dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine . ko je prešla zapuščina brez dediča v državno lastnino ima pravico zahtevati.tudi. V njem se navede vrednost posameznih premičnin in nepremičnin. njemu pripadajoči del.v zastaranje se všteva čas. vendar je prehod enak kakor pri dedovanju.drugi opravičeni razlogi . Pristojen je državni pravobranilec. stvarnih in ostalih pravic. čl. Glede časa v katerem upniki lahko terjajo poplačilo dolga se uporabljajo določbe OZ => zastaranje terjatev: .to zahteva skrbnik .za preostale dolgove. čl ZD . volilojemniki. ZD = rok za zastaranje dediščinske tožbe. Država odgovarja s celotnim premoženjem: podedovanim in lastnim. Pri prehodu zapuščine v državno lastnino ne gre za dedovanje.zadržanje zastaranja za ves čas. upniki . Kateri organ to je določa Zakon o državnem pravobranilstvu. PRIDOBITEV DEDIŠČINE IN ODPOVED DEDIŠČINI Pogoji/uvedba dedovanja: a) smrt zapustnika: zapustnik umre ali pa je s sodno odločbo proglašen za mrtvega b) obstajati mora premoženje/zapuščina: ki je predmet dedovanja. Glede vrstnega reda poplačila (upnikov) dolgov zapuščine. država ne odgovarja – obveznosti ostajajo kot naturalne obligacije ZD ne pozna stečaja v zapuščini. gozdove. ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev obveznosti Dedič. Problemi: .način ugotavljanja vrednosti zapuščine . veljajo splošna pravila civilnega prava: .začne teči prvi dan po dnevu. ki s temi nepremičninami gospodari v imenu države in na njen račun.način poplačila upnikov v primeru prezadolžene zapuščine Popis in cenitev zapuščine ureja 184. izpolniti volila in izvršiti naloge določene v oporoki.če to zahteva država To opravi notar. Kmetijska zemljišča. nezazidana stavbna zemljišča se izroči Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. ki je potekel v korist zapustnika in čas. ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti . Odredi ju zapuščinsko sodišče.

Dokazujemo jo z: .Dokazila o dokazovanju smrti. Do smrti zapustnika domnevni bodoči dediči s pričakovano bodočo dediščino ne morejo razpolagati: .5 let se ne javi . ki jih vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Za uvedbo dedovanja je pomemben točen čas smrti: .Pogrešani osebi nepravdno sodišče postavi skrbnika . Če so podani nastopi dedovanje. razglasitev pogrešanega za mrtvega je osnovni pogoj dedovanja. Dediščini se lahko odpove in velja. da poda predlog . kot da je ni nikoli pridobil.V sklepu o razglasitvi pogrešanega za mrtvega mora sodišče navesti dan. zasliši priče in se odloči ali bo začelo postopek . da bodo dedovali. da ga umrli ni preživel .Objavi se oklic v UL . jo sodišče lahko proglasi za mrtvo Zapustnikova smrt oz. če pa ni nedvomno izkazan. ki ima pravni interes (npr.Odtujevati pričakovano dediščino . ko je odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega postala pravnomočna. eno leto po prenehanju vojne Kot dan uvedbe dedovanja se šteje dan. ki jih ZD veže na trenutek smrti: . sliši.Nepravdno sodišče razišče primer.V odločbi o dokazu smrti navede sodišče dokazani dan smrti. uro. Z upanjem pa se ne da razpolagati. dedič).V matično knjigo se navede mesec. Smrt mora biti dokazana. Ti pogoji veljajo za dedovanje v pravnotehničnem smislu – univerzalna sukcesija. trajna izguba pravne sposobnosti) kot pogoja za uvedbo dedovanja.Verjetno je. če se zgodi pred uvedbo dedovanja – izjema so zapustnikovi potomci.Druga dokazila iz postopka dokazovanja smrti po predpisih o razglasitvi pogrešancev za mrtve – odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega – postavi se domneva smrti.Starost pogrešane osebe nad 70 let . dedič pridobi dediščino ipso iure.Pogodba o dediščini . ki lahko razpolagajo s svojimi pavicami Potencialni dediči imajo le upanje. ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti 31 . pa navede dan za katerega je ugotovljeno. a)SMRT ZAPUSTNIKA Razglasitev pogrešanca za mrtvega Nepravdni postopek + postopek dokazovanja smrti: . vojne. ne samo zatrjevana. da je umrl . Pravne posledice.Sproži ga lahko tisti. in sicer tako. ki ima enake pravne posledice kot dejanska smrt . nesreče – če se ne javi 6 mesecev oz.Odpoved pričakovane dediščine nima pravnega učinka. ko je sklep postal pravnomočen.c) obstajati morajo dediči d) pravni naslov za dedovanje e) dedič mora biti dedno sposoben in ne sme biti dedno nevreden Pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. in v netehničnem smislu – volilo. leto in ura smrti .Izredna stanja.Izpiskom iz matične knjige umrlih . ki naj velja za čas smrti – če ni naveden velja kot čas smrti dan. Za smrt se šteje dejanska/fizična smrt! Naše pravo ne pozna več instituta civilne/pravne smrti (odvzem oz.Zapuščina – premoženje. Postopek: .Če tri mesece od objave oklica ni glasu o tej osebi ali je nihče ne vidi.

da med njimi ni moglo priti do pravnega nasledstva (za vsako izmed njih se posebej uvede dedovanje) – domneva. ki ima pravni interes lahko izpodbija to domnevo in mora svoje trditve o tem. oseba. DEDNA POGODBA V NEGATIVNEM SMISLU . člen ZD – potomec (po katerikoli stopnji.Ratio legis te izjeme: ponavadi je odplačne narave – od zapustnika dobi nekaj že za časa njegovega življenja . Izjema: analogija z nasciturusom: lahko deduje na podlagi oporoke tudi. da umreta istočasno in. ena po drugi. Izjema je 137/2. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega. S tem se odpove tudi npr. ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami v sporazumu s prednikom se lahko odpove dediščini. Ratio legis: korist otroka. dedovale. dokazati. ga bo pa imel v trenutku smrti . da je potomec preživel prednika. ker se želi ohraniti voljo in svobodo testiranja do zapustnikove smrti . dobitka na lotu. pač pa odstop dednega deleža b)OBSTOJ ZAPUŠČINE = predmet dedovanja. ki sta lahko skupaj lastnika zaščitene kmetije obstaja domneva. ki bi mu šla po prednikovi smrti. Če se rodi mrtev. ki ga zapustnik nima sedaj. Se je pa rodil v času 300 dni po njegovi smrti. ki nima zapuščine ni zapustnik c)OBSTOJ DEDIČEV Dedič je vsak pravni subjekt => 1) FIZIČNA OSEBA Če ob uvedbi dedovanja živi. če še ni vpisan v sodni register in nima pravne subjektivitete in izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev in je v postopku ustanavljanja Vprašanje KOMORIENCE – dve ali več oseb.Ustavna odločba je določila. s pogojem. a še ni rojen. ZD komorience ne omenja. zajokati) – v tem primeru je dedič od trenutka zapustnikove smrti. 5 let. ki ga bo zapustnik dobil čez npr. Nasciturus iam pro nato habetur quoties de commodis eis agitur – 125/2. 2) PRAVNA OSEBA Če ob smrti zapustnika obstaja. ki se je odpovedal. pravna oseba v ustvarjanju Dediči/volilojemniku v trenutku zapustnikove smrti ne smejo biti nevredni in morajo biti dedno sposobni Z dnem smrti začnejo teči roki za podajanje dednih izjav Z dnem smrti začnejo teči roki za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino. d)DEDNI NASLOV 32 . če ni s tem sporazumom ali kasnejšim sporazumom drugače določeno.Načeloma se dedne pogodbe ne dopuščajo. Ta možnost je podana le pri oporočnem dedovanju. umre v istem dogodku in se ne da ugotoviti točen čas njihove smrti oz. da je do take dedne pogodbe upravičen le potomec in ne tudi zakonski partner *odpoved v korist določenemu dediču ni odpoved dediščine. da nikoli ni bil dedič. Nasciturus velja za rojenega.Razpolaga se s premoženjem. dokler ne nastopi smrt zapustnika. ki bi lahko medsebojno. zaporedje smrti – po našem pravu velja. Izjema: nasciturus. velja kakor. Po stanju v trenutku zapustnikove smrti se določa krajevna pristojnost zapuščinskega sodišča (stalno prebivališče zapustnika v trenutku smrti ODPOVED DEDOVANJU – ni mogoče. na to vprašanje odgovarja sodna praksa in teorija ZDKG – ko v istem postopku umreta prednik in potomec. uveljavljanje drugih dednopravnih zahtevkov. Ta domneva velja za vse dediče ne samo za zapustnikove potomce. da se rodi živ (mora zadihati. ki je popolnoma poslovno sposoben). da je ena oseba umrla prej. Izjema: otrok.- Dediči/volilojemniki so lahko le osebe. ki je izpodbojna – oseba. ki obstajajo v trenutku zapustnikove smrti. je živa. člen ZD. ki je bil ob zapustnikovi smrti že spočet.

spočeta. ki je hotel preprečiti. Zapustnik lahko dediču izrecno oprosti to zavržno ravnanje. če posamična oporočna določila niso veljavna) . ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: .Tisti. za nekaj v prihodnosti.Tujci – samo ob pogoju vzajemnosti. s katerim zapustnik razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. s katerim se zapustnik zaveže. Če je bilo dejanje storjeno v silobranu. Kakšno je bilo dejansko zanemarjanje mora presoditi sodišče. člen ZD DEDNA NEVREDNOST – 126. člen ZD – institut. samo pri oporočnem dedovanju. ki je živa ob smrti zapustnika oz. nepreklicni pravni posel. Dedno sposobna je: . zunajzakonski partnerji). ki mu pomaga ali ga napeljuje . strogo oblični pravni posel. Zavržna ravnanja/razmerja: . ki onemogoča osebi. da je napravil ali preklical oporoko oz. ki zapustniku ni nudil potrebne pomoči. da za primer smrti zapušča svoje premoženje ali premoženjski predmet sopogodbeniku ali drugi osebi) – naš ZD takega dednega naslova ne pozna. da bi se izpolnila zapustnikova poslednja volja – oporoko je skrila. da tega ni storil. Grožnja ali sila je lahko usmerjena tudi nasproti osebam. uničila ali ponaredila. ki je z naklepom vzel ali poskušal vzeti življenje zapustniku. tretje osebe ob pomoči. ki je sicer dedno sposobna.Po ZD imamo dva pravna naslova oz. ki ta dejanja naredi in tudi tisti. da bi dedovala za zapustnikom. Dedič izhaja iz kroga oseb. člen ZD – sposobnost pridobiti zapustnikove premoženjske pravice in obveznosti. Dediče določi zapustnik v oporoki = je enostranski.Oporočni dedič se odpove dediščini in za tak primer mu zapustnik v oporoki ni postavil substituta e)DEDNA SPOSOBNOST IN NEOBSTOJ DEDNE NEVREDNOSTI DEDNA SPOSOBNOST – 125. ki naj bi dedovala. tudi sostorilec. pod pogoje.Oporočni dedič je dedno nevreden . reciproteta – če so v državi tujca tudi državljani RS dedno sposobni – 6. ki se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika – tisti. če ni s posebnimi predpisi določeno kaj drugega . silo ali grožnjo ga pripravi do tega.Pravna oseba. da se rodi živa . Opustitev dolžnosti preživljanja – kjer gre za zakonito dolžnost preživljanja (zakonci. Zaveže se za nekaj za kar sploh ne ve ali bo imel. dve pravni podlagi za dedovanje: 1) DEDOVANJE PO ZAKONU Je zakonito dedovanje. preklicni. Kdaj pride do dedovanja po zakonu? . sostorilstvu osebe. kot je določil zakon) Možno je dedovanje delno po oporoki in delno po zakonu.Tisti. Sila ali grožnja mora izhajati od osebe. ki so blizu zapustniku. če je mogoče uporabiti oporoko (namen = da pride do drugačnega dedovanja. pastorki. Oporoka ima prednost pred zakonom kot dednim naslovom – zakonito dedovanje ne pride v poštev. 2) DEDOVANJE PO OPOROKI Je oporočno dedovanje. otroci – starši. ki jih glede na razmerje z zapustnikom določa zakon kot potencialne dediče. Dedno nevreden je tisti. Imamo tri pogoje.Tisti. izrazil poslednjo voljo – z zvijačo. V primerjalnem pravu so dedni naslov tudi dedne pogodbe (dvostranski. pomočnik in napeljevalec. ki je zanemaril svojo zakonito dolžnost preživljati zapustnika in tisti.Kdor je hotel zapustniku s silo ali grožnjo preprečiti.ogrožen je obstoj preživljanca 33 .Oporočni dedič umre pred zapustnikom .Ni oporoke . skrajni sili ne gre za dedno nevrednost .Oporoka ni veljavna (delno dedovanje po oporoki. ker je do zapustnika zavržno ravnala in zaradi česar si ne more zaslužiti dedovanja. .V oporoki ni postavljen dedič . ki na bi dedovala oz.Vsaka fizična oseba. ker so pogodbe nepreklicne in si torej ne more premisliti. da bi svobodno napravil oporoko oz.

ki bi lahko dedovali na podlag vstopne pravice – o tem mora odločiti zapustnik in ne dedič => dedovanje na podlagi vstopne pravice = iure propria. da se šteje. Izjema: če gre za nevrednost zaradi opustitve preživljanja in dajanja pomoči – nevrednost uveljavlja oseba.PRAVNE POSLEDICE: . Dedovanje denacionaliziranega premoženja je podobno sistemu ležeče zapuščine – dedovanje se uvede. ne more dobiti nobene koristi od zapuščine . da se odpoveduje samo v svojem imenu velja. Pravna posledica odpovedi dedovanja je.oseba. sploh ni dedovala. ko je bil v neposredni življenjski nevarnosti. kljub temu. Akvizicija in delacija časovno ne sovpadata. da bo tu stalno prebival. da ne bo preživljala zapustnika. bo ta eksistencialno ogrožen . da bi se izognil obsodbi za hujše kaznivo dejanje« . Trenutek uvedbe dedovanja se imenuje DELACIJA. potomci so nevredni => v tem primeru se njegov dedni delež razdeli med ostale sodediče.nanaša se le na tistega.dedič izključi od dedovanja tiste. če postavljeni dedič ne more oz. Če dedič sprejme s posebnim institutom. nujni dedič.dedič je dejansko bil zmožen nuditi preživljanje pa tega zavestno ni hotel Opustitev dolžne pomoči – povzeto po tovrstnem kaznivem dejanju – opustitev pomoči osebi.j. se odpove. zapuščina se pa prenese s pravnomočnim sklepom o denacionalizaciji.nevrednost se ne naša na potomce nevrednega – šteje se kot da je nevredni umrl pred zapustnikom . ko je bil izdan sklep o dedovanju. V Avstriji: sistem ležeče zapuščine: v trenutku delacije je dediščina dediču samo ponujena. ne more biti volilojemnik. ki je v hudi nevarnosti (življenje. Vse do konca zapuščinske obravnave imajo dediči možnost (pravico).pravni položaj dedno nevredne osebe je. zdravje). Usoda njegovega dednega deleža je odvisna od tega ali je: Oporočni dedič – zapuščina preide na zakonite dediče. da dejanje odpusti (izrecno ali s konkludentnimi dejanji) . ki ima pravni interes . Če dedič izrecno ne izjavi. Do leta 1994 je obstajal še en razlog nevrednosti t.to je razveljavilo Ustavno sodišče: dedič naj poskrbi za svoje interese z drugimi sredstvi. Izjema: če oporočitelj v oporoki določi substituta. Dedna nevrednost ni nastopila. da bi to lahko storil brez nevarnosti za svoje zdravje/življenje ali koga drugega. »pobeg dediča iz države. tudi potomci se odpovejo. ki se je pregrešil zoper zapustnika .Oseba. ki je bila dolžna preživljati se je zavedala. da v primeru. Potencialni dedič je zapustnika pustil v okoliščinah. da ta oseba. le pri zakonitem dedovanju. kot da bi umrla pred zapustnikom – dedujejo otroci na podlagi vstopne pravice.je relativna nesposobnost dedovanja . ki naj deduje. Substitut je oseba. V vmesnem času ima zapuščina naravo ležeče zapuščine.na nevrednost pazi sodišče po uradni dolžnosti. nima potomce. Njegov dedni delež priraste dednim deležem sodedičev (v razmerju z njihovimi dednimi deleži) = akrescenca/prirast 34 . DEDNA NEVREDNOST . ki so škodljive za življenje in zdravje zapustnika in mu ni pomagal. Če postane dedno nevreden oporočni dedič – ni vstopne pravice – nastopi zakonito dedovanje (če zapustnik ni določil substituta) - Če je izpolnjenih vseh pet temeljnih pogojev pride do uvedbe dedovanja v trenutku zapustnikove smrti = dedovanje ipso iure. če se je dedič vrnil v državo do zapustnikove smrti z namenom.zapustnik se lahko odloči. ki je dedno nevredna ne more dedovati niti po zakonu niti po oporoki. da se dediščini odpovejo. da se odpoveduje tudi v imenu lastnih potomcev. ker naj bi bila na ta način izničena vstopna pravica . je prisojena dediču – akvizicija. Zakoniti dedič – odpovedal se je v svojem imenu => na podlagi vstopne pravice dedujejo njegovi potomci Odpovedal se je za vse. Taka ureditev je sporna in se kritizira. ta sovpada s trenutkom sprejema dediščine – AKVIZICIJA – akvizicija nastopi v trenutku delacije.

Če so otroci mladoletni. ko izrecno izjavi. Trenutek uvedbe dedovanja (delacija) sovpada s trenutkom pridobitve dediščine (akvizicija). ki velja za potomce je večji premik v premoženju otroka – po 111. da sprejemajo dediščino. ki poda izjavo mora biti popolnoma poslovno sposobna (lahko tudi delna poslovna sposobnost + soglasje staršev/skrbnika + organa socialnega varstva) .oporočni dedič: o dedni delež gre zakonitim dedičem o razen. čl. pred zapuščinskim sodiščem ali drugim okrajnim sodiščem . kot da je umrl pred zapustnikom o njegov delež dedujejo njegovi potomci na podlagi vstopne pravice o če potomcev ni ali nočejo dedovati pride do akrescence 35 . da volja prednika lahko izniči učinkovanje vstopne pravice ni v skladu z načelom. akrescenca) . Usoda prostega dednega deleža je odvisna od tega ali je odpoved dal: . da dediščine ne sprejemajo. ZZZDR je potrebno soglasje CSD.izjava mora biti podana v določeni obliki. Primer: starši se odpovedo dediščini mladoletnih otrok kot njihovi zakoniti zastopniki => ne gre za vstopno pravico otrok. če je nedvoumno taka zapustnikova volja DEDNA IZJAVA – izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine Je enostranski pravni posel inter vivos. da se odpove dediščini. bremeni . neodvisno od pravice prednika – morali bi dedovati neodvisno od volje prednika o tudi ni v skladu z načelom. Sistem sprejemanja dediščine: dedič pridobi dediščino samo. se ji odpovedujejo. ki je s premoženjem že razpolagala. . Dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka – se ni odpovedal dediščini => pravica odpovedati se dediščini preide na njegove dediče.je nepreklicna – ni je mogoče spremeniti .zakoniti dedič: o ravna se tako. To domnevo lahko izpodbijejo s tem. Umrli dedič je postal dedič v trenutku smrti zapustnika. čl. Med delacijo in akvizicija nastane prehodno obdobje – ležeča zapuščina – hereditas iacens.lahko jo izpodbijamo zaradi zmote. grožnje. Izpolnjevati mora določene pogoje: .ne more biti delna.Dediči pridobijo dediščino IPSO IURE. Za njegove potomce ne velja. za domnevno odpoved ni potrebna dovolitev CSD (133/2 ZD). je dedovanje pravice odpovedati se dediščini. ki je vezan na sistem ipso iure pridobitve dediščine. če je bila volja oporočitelja drugačna (substitucija. dokler sodišče ne izda sklepa o dedovanju. Lahko jo poda dedič do konca zapuščinske obravnave. Ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče kot sestavni del njegove zapuščine. ki se je dediščini odpovedal in za njegove potomce.odpoved. da izjavijo. Za pridobitev ni potrebno nikakršno njihovo ravnanje => ni jim treba izjaviti. ali pogojevana z rokom ali pogojem. da dediščino sprejme. ZD) Institut. da se zakoniti dedni red spremeni le. Je prehod dedičeve pravice odpovedati se dediščini na njegove dediče. da dedujejo potomci na podlagi vstopne pravice iure proprio – po svojem pravu.določba je rezultat nezadostno omejevane roditeljske pravice . PRAVNA POSLEDICA ODPOVEDI DEDIŠČINI (133/4 ZD) Šteje se kakor. če izjavi izrecno.Argumenti proti: o možnost. sile DEDNA TRANSMISIJA (134. Pri nas ne velja. da odpovedujoči ni nikoli postal dedič. da osebe poklicane k dedovanju. Velja domneva. je ena od upravičenj njegove dedne pravice. IZJAVA O ODPOVEDI DEDIŠČINI Dediščini se ne more odpovedati oseba. Izjava velja za dediča. dediščino sprejemajo. da se ji odpoveduje v svojem imenu. . Pravica.oseba.

osebe. Začasni skrbnik: . za pravne napake ter evikcijo .sodediči medsebojno jamčijo za skrite fizične napake stvari. Ko je skrbnik postavljen dediči izgubijo upravljanje z dediščino.zastopa dediče v razmerjih. Ta traja praviloma dokler dediščine med seboj ne razdelijo. da poda izjavo o sprejemu dediščine (izrecno ali molče – npr. Izjemoma lahko dedič deluje sam. vsak sodedič pa v določeni meri razpolaga s svojim dednim deležem. V trenutku zapustnikove smrti med sodediči nastane glede dediščine skupnost. ki predstavlja njegov dedni delež PRENEHANJE SKUPNOSTI SODEDIČEV – z delitvijo dediščine . v korist vseh kot celote .zastopa prave dediče. Imamo dva primera: . ZAČASNI SKRBNIK ZAPUŠČINE (131.sodišče postavi na predlog sodedičev upravitelja zapuščine . Socialno varstvo lahko tudi samo neposredno postavi skrbnika.če gre za terjatev jamčijo za njen obstoj in izterljivost 36 .v vseh primerih. Subjekt dediščine so dediči kot enota. Vsak sodedič lahko pod določenimi pogoji razpolaga s svojim dednim deležem  ne more razpolagati z deležem na posameznih zapuščinskih stvareh. ki bi jo sicer opravljali dediči skupno . To velja za razpolaganje z dediščino kot celoto in za razpolaganje s posamičnimi stvarmi dediščine in pravicami (stvarnimi in obligacijskimi).če so dediči neznani: o ne ve se ali je kaj dedičev o ni znano prebivališče dedičev . ker deleži niso določeni – deljena je samo dedna pravica. če razpolaga z zapuščino). da bo po delitvi dediščinske skupnosti izročil predmet zapuščine. ki vlada od zapustnikove smrti pa do konca zapuščinske obravnave glede tega ali bo poklicani postal dedič ali ne lahko le ta odpravi s tem.če zahtevajo dediči pride do kolacije – načelo enakega obravnavanja sodedičev . Dejanja upravljanja dediči izvršujejo skupno in soglasno. svoj položaj sodediča . Njegova funkcija preneha. čl. Gre za skupno lastnino – vsem dedičem skupaj gredo pravice in obveznosti. ki bodo v sklepu za dedovanje ugotovljeni kot dediči Ima status skrbnika za posebne primere – zanj veljajo tudi določbe ZZZDR.zapuščina postane družbena lastnika => ni dedičev SODEDIČI Po istem zapustniku deduje več oseb.izpeljejo jo lahko sami sodediči ali pa jo izvede sodišče .j.skrbi za zapuščino v korist dediča oz. Dotlej dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. kadar je to potrebno o dediči ne morejo/nočejo skrbeti za zapuščino o če je potrebno. če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine. si sodediči pomagajo tako. ki sestavljajo zapuščino. ki zadevajo zapuščino Postavi ga zapuščinsko sodišče in o tem obvesti socialno varstvo. ki lahko postavi drugega skrbnika. ZD) Postaviti ga je treba.opravlja funkcijo.na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju preidejo vsa upravičenja na dediče . Sodedič lahko pred delitvijo dediščine odstopi svoj dedni delež: . da prepustijo upravljanje dediščine posebnemu upravitelju. Če ni izvršitelja oporoke. Z njo se dedič odpoveduje pravici odpovedati se dediščini. ki se tičejo konkretne zapuščine . ko preneha razlog iz katerega je bil postavljen: .tretji osebi: zaveže se ji. da se uredijo pravice in obveznosti.sodediču: nanj prenese svojo dedno pravico. Za posle redne in izredne uprave se zahteva soglasje vseh.Negotovost. če ob prehodu zapuščine na dediče nastanejo težave. t.

odgovarja dedič s celotnim svojim premoženjem (podedovanim in lastnim) – pro viribus nered itatis. PROCESNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Zapuščinski postopek – pri nas poteka v nepravdnem postopku. Dedič ne more izročiti zapuščine zapustnikovim upnikom namesto poplačila terjatev (izročitev iure crediti). kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov. Naše pravo ne pozna instituta convocatium creditorum = dedič odgovarja v višini podedovanega premoženja tudi. ko se zapuščina kot celota znajde v rokah ene osebe O D DG O V O R N O S T Z A Z A P U S T N I K O V E DOLGOVE Zanje odgovarjajo predvsem dediči (zakoniti.dedič je dolžan poplačati vsakemu upniku. Morebitna pravna uvedba stečaja privede do enakega obravnavanja zapustnikovih upnikov. država (zapuščina brez dediča). V primeru. če bi bili s popolnim poplačilom posameznega upnika oškodovani drugi upniki zapustnika. Dolgovi.gre do višine vrednosti podedovanega premoženja . oporočni in nujni) oz. Naše pravo ne pozna neomejene odgovornosti – ultra vires hereditetis. Dediči odgovarjajo tudi tedaj. Če je dedič upniku plačal več kot odpade nanj dolga glede na njegov dedni delež lahko zahteva povračilo od sodedičev. To bi vplivalo na obstoječi sistem dedovanja. ki jih določa sam. Vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža ne glede na to ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. ki niso poplačani ne ugasnejo. V notranjem razmerju – razmerju med sodediči se dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži. č. zapuščina določi od dedičevega premoženja – separatio bonorum. Odgovornost dediča je omejena: . Ni mogoče izpeljati stečaja – konkurza o zapuščini. Samo iz zapuščine se poplačajo dolgovi zlasti tedaj. ko je sklep izdan se lahko pravice do zapuščine = dednopravni zahtevki uveljavljajo samo v pravdi. da deduje več sodedičev so nerazdelno solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove. kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izključil. dedič ne odgovarja. 37 . 210. zahteva plačilo od nekaterih ali vseh dedičev po deležih. ki to zahteva zapustnikov dolg v celoti . če ni v oporoki določeno drugače. Po tem. da bi se rešilo sporno dejansko vprašanje od katerega je odvisna odločba v zapuščinskem postopku. Zapustnikov upnik lahko terja plačilo dolga od kateregakoli sodediča samo do višine vrednosti njegovega dednega deleža oz.- - delitev je lahko: o fizična o civilna: en dedič prevzame zapuščino ali del zapuščine in drugim sodedičem izplača vrednost njihovih dednih deležev denarju o solastništvo: dediči se dogovorijo.po načelu prior tempore potior iure Ta dolžnost obstaja dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine – za dolgove. ki presegajo to vrednost. Pravdni in upravni postopek sta v pomoč pri odločanju v zapuščinskem postopku. To bi morali omogočiti že za časa življenja fizične osebe. da postanejo solastniki posamičnih zapuščinskih stvari v sorazmerju s svojimi dednimi deleži do prenehanja skupnosti dedičev pride ipso facto. ampak postanejo naturalna obligacija. ko zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranko na pravdo ali upravni postopke. ZD – primeri. Namenjen je varstvu in uveljavljanju pravic do zapuščine predvsem dedne pravice. Sklep o dedovanju/volilu – je pravnomočna odločba zapuščinskega sodišča. Pri poplačilu zapustnikovih dolgov je treba uporabiti splošna pravila civilnega prava: .

ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine – uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja o tisti. ki ležijo v drugi državi – SLO sodišče je pristojno.I. Postopek se uvede po uradni dolžnosti: . ki je pravilo v pravdnem postopku. uporablja se Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (jurisdikcija za obravnavanje zapuščine njenega državljana. ko sodišče izve. Prepovedana je prorogatio fori – stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti sodišča. ki ležijo v SLO – izključna pristojnost SLO sodišča .postopek se uvede tudi na predlog strank – zlasti dedičev Subsidiarna uporaba pravil pravdnega postopka – v zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka. Zapuščinska obravnava 38 . je sklep o dedovanju ne veže. ki jim je nekaj naloženo o upniki zapustnika.II.nepremičnin. Če uveljavlja kakšno pravico do dediščine oseba. osebe brez državljanstva. begunca. Ne velja neposrednost.…) o na ozemlju RS je pristojno SLO sodišče o na ozemlju druge države je SLO sodišče pristojno. stopnja: okrajna sodišča .sklep o dedovanju .poseben sklep o volilu Je odločba.Zapuščinskega postopka ni mogoče ponovno uvesti niti obnoviti.druge osebe. Glede: . Izda se na podlagi vseh predlaganih dokazov strank in sodišča. Sodišče je dolžno paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost ves čas postopka. če ZD ne določa drugače.takoj. Stranke zapuščinskega postopka . da so v času zapustnikove smrti obstajala dejstva za katera zapuščinsko sodišče ni vedelo in jih zato ni moglo ugotoviti.volilojemniki . samo če po pravu države v kateri so premičnine ni pristojen njen organ oz. ki jo izda zapuščinsko sodišče. če ta noče obravnavat zapuščine Stvarna pristojnost ZD jo določa posredno: . Krajevna pristojnost Določa se po stalnem ali začasnem prebivališču zapustnika v času smrti. ki zahtevajo ločitev zapuščine od zapustnika Sklep . da je nekdo umrl ali je razglašen za mrtvega (164 ZD) . Pristojnost ZD ureja samo razmejitev pristojnosti med domačim in tujim zapuščinskim sodstvom in krajevno pristojnost sodišča.dediči . stopnja: Višja sodišča .ne glede na višino vrednosti zapuščine Funkcionalna pristojnost Vse odločbe med postopkom izda sodnik posameznik. Tudi če se ugotovi po končanem zapuščinskem postopku. ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku.nepremičnin.glede premičnin: o ZD o tem ne govori. samo če po zakonu tuje države ni pristojno tuje sodišče .

katere pravice iz zapuščine gredo dedičem. pravico do volila oz. Vrhovno sodišče jo zavrača => določb ZPP subsidiarno ni mogoče uporabiti glede izrednih pravnih sredstev => v nepravdnih postopkih (zapuščinski postopek) revizija ni dovoljena.osebe.Odpade.pravice do volila . razen če zakon določa drugače – ZD je ne predvideva. za druge upravičene osebe. Gre za reševanje vprašanj. da imajo pravico do dediščine naj priglasijo svoj zahtevek sodišču v enem letu od objave oklica.redno pravno sredstvo: pritožba (suspenzivni in devolutivni učinek) . ki mislijo.osebe. Vsebina sklepa: sodišče ugotovi: . Stranke. zahtevana izločitev premoženjske mase iz zapuščine) .umrli ni zapustil premoženja . če je njihova pravica dednopravne narave).je umrli zapustil samo premično premoženje. Objavi se na sodni deski in UL. da se opravi zapuščinska obravnava Sodišče razpiše narok na katerega povabi prizadete stranke: . ki imajo pravico izločitve premoženjske mase iz zapuščine Oklicni (ediktalni) postopek: . sodišče s sklepom razglasi.katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino .tiste. da je postala zapuščina brez dediča državna lastnina Zapuščinska obravnava rešuje vprašanja: . volilojemnikom in drugim osebam Pravna sredstva: . ki jo lahko vloži le javni tožilec . določeno pravico do zapuščine v trenutku zapustnikove smrti.ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje za katero sodišče ob izdaji sklepa ni vedelo.sodišče z oklicem povabi osebe.dedne pravice . če: . Ne vsebuje izpolnitvenega ali dajatvenega izreka. Če se neznani dediči ne javijo v enem letu.velikosti dednega deleža .osebe poklicane k dedovanju po oporoki/zakonu . ki so dobile dedno pravico.če sodišče ne ve ali je kaj dedičev.izredno pravno sredstvo: zahteva za varstvo zakonitosti. ki jim je bila naklonjena korist .kdo so zapustnikovi dediči .obnova zapuščinskega postopka ni mogoča => če so podani pogoji za obnovo po ZPP lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju.dednopravni zahtevki. če so dediči neznani ali imajo neznano prebivališče . Z njim se razglasi za dediče. če jim ni po zakonu priznana pravica do uveljavljanja svojega zahtevka v pravdi Izjema = dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa: . da sodi v zapuščino o ne opravi se nova zapuščinska obravnava o sodišče to premoženje razporedi z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju 39 . Sredstva na podlagi katerega bi prišlo do odločanja Vrhovnega sodišča o zapletenih vprašanjih zapuščinskih zadev – enotnejša uporaba prava v RS. ki so obravnavanje zapuščinskega postopka prejudicialna vprašanja Sklep o dedovanju je ugotovitvena ali deklaratorna odločba. volilojemnike oz. ki jih veže pravnomočen sklep o dedovanju so: . ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (samo. dediči pa ne zahtevajo . ki ne izvirajo iz dedne pravice (npr.sporna dejanska vprašanja in v določenih primerih. ko gre za sporna pravna vprašanja: zapuščinsko sodišče napoti stranki naj rešijo spor v pravdi ali upravnem postopku.sporna pravna vprašanja: spor praviloma reši zapuščinsko sodišče samo .

posestnik stvari iz zapuščine opira svojo posest na singularni pravni naslov. čl. Tožnik mora dokazati: .kadar je toženec posestnik zapuščinskih predmetov in svoje posesti ne opira na dedno pravico => obstaja posestno varstvo .da ima dedno pravico oz. Določa.dediščinska tožba kot ugotovitvena tožba ne zastara Kdaj dediščinska tožba ne pride v poštev? .da je on dedič ali sodedič – ugotovitveni zahtevek . če gre za sodediče. da ima močnejšo pravico od tiste na katero toženec opira svojo posest zapuščinskih predmetov .ZDKG 40 . da ima toženec v posesti samo eno stvar iz zapuščine). ki trdi. da ima to zapuščinsko premoženje ali predmete zapuščine v posesti na temelju svoje dedne pravice.da ima toženec zapuščinske predmete v posesti. ki se obravnavata po različnih merilih. Lahko se postavi samo ugotovitveni zahtevek. če je na novo odkrito zapustnikovo premoženje nekaj kar ni kmetija oz.poteka rokov sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti . kupna pogodba z zapustnikom DEDOVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV . naj mu izroči zapuščinske predmete. njegovemu dednemu deležu ustrezajoči del zapuščinskih predmetov. če bi imel od tega kaj koristi. po uradni dolžnosti se opravi zapuščinska obravnava. Potrebna bo nova obravnava.. ki jih ima v posesti oz.sodišče ni odločalo o zahtevku (samo premično premoženje) . sklicujoč se na dedno pravico Tožnik zahteva naj sodišče ugotovi: .potek roka ima za posledico izgubo tožbenega zahtevka – ne pomeni izgubo dedne pravice – ni prekluzije . da obstajajo razlogi za obnovo postopka Dediščinska tožba = hereditas petitio = pravno sredstvo s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi.sodišče je odločalo vendar ni upoštevalo. ki misli. ker zanjo ni vedelo o se izkaže. npr. Gre za dve zapuščinski masi. ZD je ne ureja. dejansko pa to ni.naj tožencu naloži. ko je bil toženec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedič. ZD) Tožnik kot dedič (iz naslova zatrjevane dedne pravice – titulo universali) zahteva zapuščino. Kadar oseba. del zapuščine ali posamičen predmet od osebe.- - to ne velja glede zaščitene kmetije. če: o je prej ni bilo o najdeno premoženje sestavljajo nepremičnine o na zahtevo prizadetih oseb. Zastaranje dediščinske tožbe: . ki se šteje tudi za dediča – possesor pro hedere Dediščinsko tožbo se uporablja predvsem. ne spada v kmetijo. da obstaja pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič od posestnika zapuščine in predpisuje roke za zastaranje te pravice (141. kadar najdeno premoženje sestavljajo tudi samo premičnine novi dedič se napoti na pravdo!!! o Dediščinska tožba Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek. svoje pretenzije na dedno pravico ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku: . da nima dedne pravice. ni moglo upoštevati vseh relevantnih dejstev o ni upoštevalo oporoke. Dedna pravica pa se lahko izjemoma uveljavlja tudi v pravdi. ki jih ima – dajatveni zahtevek Tožba mora vsebovati oba zahtevka (tudi v primeru.

ki izpolnjuje posebne pogoje glede: . članstva  o tem katera kmetija ima status zaščitene kmetije odloča upravna enota po uradni dolžnosti.načelo nedeljivosti kmetij ob dedovanju o kmetijo praviloma deduje samo en dedič o izjemoma več dedičev .dediču kmetije omogoča prevzeti kmetijo pod določenimi pogoji. pravice. tako da je zagotovljena njena socialna. ki jo sestavljajo samo gozdovi o v kmetijo spadajo:  nepremičnine – kmetijska zemljišča. ki ga preveč ne obremenjujejo PREDMET DEDOVANJA So zaščitene kmetije – kmetija. Status se zaznamuje v zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru. orodje. Socialna funkcija Omogoča eksistenco določenih kategorij ljudi: .dediču naj se omogoči. ki mu omogoča opravljati kmetijsko. ki prevzame kmetijo ostane na kmetiji. ki ga upoštevajo tudi druge pravne ureditve NAMEN je: . gozdarsko in dopolnilne dejavnosti ma kmetiji v obsegu. ki ga preveč ne obremenjujejo  omejena je svoboda oporočnega razpolaganja o LP in oporočno razpolaganje se uresničujeta skladno z namenom stvari in splošnim interesom opredeljenim v agrarni politiki države Ekonomska funkcija Onemogočena je drobitev srednje velikih kmetij  ohrani se kmetijsko – gozdarska gospodarska celota => smotrno gospodarjenje in konkurenčna sposobnost na trgu s kmetijskimi proizvodi. gospodarska in stanovanjska poslopja s funkcionalnimi zemljišči  kmetijski inventar – kmetijske priprave. potrebnimi za eksistenco.Ohranjanje bivanjske kulture. gozdovi. da prevzame kmetijo pod pogoji. max 100ha primerljive površine o osnova za primerjanje: 1ha njiv in vrtov o po izrecni zakonski določbi ne more dobiti statusa zaščitene kmetije tista kmetija.dediču se omogoča prevzem kmetije pod pogoji.velikosti: o srednje velike: min 5.uveljavlja se načelo pravičnosti – zmanjševanje ogrožanja eksistencialnega položaja dediča . ekonomska in ekološka funkcija.ustvarjanje možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske.Lastništva: o v lasti ene fizične osebe 41 . živina  predmeti za opravljanje s kmetijstvom povezane dejavnosti  služnosti.  podlaga za ekosocialni tip kmetijstva in omejena poseljenost prostora S posebno ureditvijo ni prizadeto ustavno načelo enakosti pred zakonom: . . Zagotavljanje načina pridobivanja in uživanja lastnine.vzpostavljeno je razlikovanje na temelju posebnosti dejanskega položaja. socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij NAČELA: .prepoved delitve kmetij .preprečitev drobitve zaščitenih kmetij . ki ga preveč ne obremenjujejo . Ekološka funkcija Dedič.

solastnini.pripadajo enemu od staršev/posvojitelju in njegovim potomcem/posvojencu in njihovim potomcem kot solastnikoma.če se ne sporazumejo. se dediče določi glede na kriterije prvega pripadnostnega položaja .položaj. ki je pripadal zapustniku je preživeli zakonec . ne sodi v skupno premoženje => posebno premoženje preživelega zakonca => ni ga mogoče dedovati . solasti ali skupni lasti zakoncev o v solasti enega od staršev in otroka/posvojenca oz.pripadajo zakoncema kot njuno skupno premoženje ali kot posebno premoženje enega ali drugega . ne morejo imeti statusa zaščitene kmetije in se torej ne dedujejo po posebnih predpisih ZDKG. ZDKG – uveljavlja pravila o treh pripadnostnih položajih zapustnika do kmetije in v primerih konkurence določenih oseb pri dedovanju. soupravičencema Kmetije. jo sestavljajo stvarne in druge pravice in obveznosti.če sodi kmetija v celoti ali v pretežnem delu v posebno premoženje enega izmed umrlih zakoncev.če zapustnik nima zakonca. njegovega potomca  izražanje ni v redu – kmetija ni stvar – govoriti moramo o skupni lastnini. da lahko gospodari s kmetijo. ki je svoj namen delati na kmetiji izkazal na način določen v zakonu – se poklicno usposabljajo za delo na kmetiji . ki je glede na zakoniti dedni red po ZD poklicana k dedovanju.če zakonca umreta istočasno – komorienca – dediča določamo po kriterijih prvega pripadnostnega položaja. ki mu je kmetija pripadala .pripadajo eni osebi kot lastniku/upravičencu/zavezancu .otroci zapustnika in prej umrlega zakonca imajo prednost pred otroci rojenimi v drugem zakonu – dedič kmetije naj bo potomec tistega. Če po enem od zakoncev obstajajo dediči. lastnini Gre za kmetijo kot gospodarsko celoto.deduje potomčev zakoniti dedič 42 . .deduje tisti. da je potomec preživel prednika – kot njegov pravni naslednik je pridobil tudi njegov del . ki so usposobljene za druge dejavnosti.Če kljub porabi zgornjega pravila ostane še nekaj dedičev imamo dva dodatna kriterija: o bližina sorodstva o boljša usposobljenost za kmetovanje. potomcev.zaščitena kmetija je v solasti enega starša in enega otroka/posvojenca oz. slednje ne pridejo v poštev . ki so usposobljene ali se usposabljajo za kmetijsko dejavnost z osebami. kot da so v enakem sorodstvenem razmerju tudi do drugega umrlega zakonca. ki: . se ti v primeru istočasne smrti zakoncev obravnavajo tako. solasti ali skupni lasti zakoncev . ki pripadajo več osebam ali osebam.če je preživeli zakonec kmetijo že imel pred sklenitvijo ZZ.če je nima.dedič dela kmetije. sozavezancema. ima prednost tisti.če konkurirajo osebe. ko je zaščitena kmetija pripadala samo eni osebi = zapustniku . ZAKONITO DEDOVANJE Dedič je lahko oseba. kmetija je pripadala njegovi materi ali očetu imajo prednost dediči po očetovi ali materini strani. če je za to sposoben .dedič dela umrlega. . imajo prednost pri dedovanju njegovi sorodniki Tretji pripadnostni položaj: .pod enakimi pogoji ima prednost zakonec. Upoštevajo se pravila o dednih redih po ZD.zaščitena kmetija je v lasti.če umreta hkrati obstaja neizpodbojna domneva. če ima zakonito dedno pravico . je preživeli solastnik. njegovega potomca . Tri pripadnostni položaji: Prvi pripadnostni položaj: . morebitna želja preživelega zakonca zapustnika Drugi pripadnostni položaj: . ki niso dediči tudi po drugem. ki ima namen delati na kmetiji – sporazumno ga morajo izbrati vsi dediči .o v lasti. ki jih ta določba zakona ne navaja.

ki deduje kmetijo. Njim gredo dedni deleži. da bo dedič s kmetijo dobro razpolagal (zapravljivost. če to zahteva sodedič istega dednega razreda  Kmetijo deduje naslednji dedič po merilih iz prvega pripadnostnega položaja. ki bi izpolnjeval posebne pogoje => kmetijo dedujejo dediči. če nima sredstev za preživljanje . V te deleže se obvezno. Znesek deleža se valorizira. če je v istem dednem redu več sodedičev in lahko vsaj eden izmed njih deduje kmetijo o Če ni nikogar – po splošnih pravilih – deduje dedič oddaljenejšega dednega reda o Iz razlogov pravičnosti lahko sodišče onemogoči dedovati zaščiteno kmetijo dediču.tudi če so dediči nevredni ali se dediščini odpovejo: o če ni nobenega zakonitega dediča. Upoštevati je treba tudi možnosti povečanja ali zmanjšanja zakonitega dednega deleža. o Izključitev je mogoča samo. samo če so po pravilih ZD v konkretnem primeru poklicane k dedovanju. če bi izdatki zaradi plačila deležev in drugih obveznosti presegli vrednost zaščitene kmetije.dolžnost dediča kmetije.otroci. če nima zaščitene kmetije  Če takega dediča ni oz.starši . Praviloma je to pet in največ deset let. PRAVICE DRUGIH DEDIČEV . njegov delež poveča. upoštevaje načelo izključnosti po dednih redih in bližnje sorodstvo. ki so poklicani k dedovanju po splošnem dednem redu => zaščitena kmetija se izjemoma lahko razdeli po fizičnih delih. CSD.…). o Preprečitev/izključitev ni mogoča. nepremičnine. če te stvari niso pomembne za gospodarsko sposobnost zaščitene kmetije. premičnine. Razlogi: . ki že ima zaščiteno kmetijo ne pride v poštev . če ni take zahteve. izključitev dediča. ki je dedoval kmetijo – ta je dolžan poplačati deleže v denarju in ne v naravi. ki že ima zaščiteno kmetijo. zunajzakonski partner . če je dediču onemogočeno samo fizično delo na kmetiji. duševna bolezen). O tem odloča sodišče samo na zahtevo sodediča. ko bodo vsi potencialni dediči polnoletni in sicer na predlog otroka. ZDKG – posebej ureja povečanje oz. ki po vrednosti ustrezajo nujnim deležem po ZD. Vrednost ne sme biti večja od vrednosti deleža. bodisi obstaja dvom. v roku. da mladoletnim dedičem zagotovi usposobitev za samostojno življenje => ti izdatki se vštevajo v deleže mladoletnih dedičev 43 . po uradni dolžnosti vračunajo volila in darila.Prestavitev določitve dediča na kasnejši čas Če so med zakonitim dediči mladoletni otroci/posvojenci se odloži izbira dediča na čas. Izključitev določenega dediča iz prevzema zaščitene kmetije S tem se prepreči dedovati zaščiteno kmetijo dediču. V vmesnem času gre za skupnost dedičev . sodišče delež zmanjša. ki ne deduje kmetije.sodišče lahko na zahtevo dediča.dedič je bodisi očitno nesposoben za trajno gospodarjenje s kmetijo (telesna. ki ga določi sodišče glede na gospodarske zmožnosti kmetije in socialne razmere dediča. ki sicer izpolnjuje pogoje in ustreza merilom. zmanjšanje deleža: . Izjemoma lahko izplača tudi v obliki zemljišča. Za pomembne odločitve vstopi kolizijski zastopnik. na kmetiji nimajo dednih deležev – kmetija se ne sme deliti.zapustnikov zakonec oz. Njihovi dedni deleži predstavljajo terjatev do dediča. zakonca. alkoholizem.na zahtevo dediča. Sodišče je dolžno upoštevati zlasti gospodarsko zmožnost kmetije Izdatki dediča kmetije zaradi drugih obveznosti . posvojenci in njihovi potomci Te osebe imajo pravico do deleža.

solastnik. naklonil maj kot bi dobile.dedič odtuji kmetijo ali njen znatni del preden preteče 10 let od prevzema kmetije in v enem letu od odtujitve ne pridobi druge kmetije. Večinoma ni skupne lastnine zakoncev na kmetiji. 44 .da preživeli zakonec na kmetiji dela . ki so zapustniku najbližje. da to lahko zahteva tudi dedič kmetije Pravica do užitka zaščitene kmetije gre preživelemu zapustnikovemu zakoncu. ki ni dedoval kmetije. ki je posebno premoženje zapustnika. ZDKG: nujni delež pripada določenim osebam . čl. če bi prišlo do zakonitega dedovanja (po ZDKG) . ki ni dedoval kmetije pod posebnimi pogoji: . ne vloži sredstev. ko: . Če jih ni je deleže dolžan izplačati dedič kmetije. ki je dedoval kmetijo. ki je dedoval kmetijo mora izplačati zakonite dediče (na njihovo zahtevo) oz. Enako velja za oporočnega dediča (krog nujnih dedičev je zmanjšan – v tem primeru poplača tiste.omejevaje zapustnikovega prostega razpolaganja s premoženjem za primer smrti pa tudi življenja .Nujni delež je enak nujnemu deležu po ZD oz. Če se spremenijo razmere lahko sodišče ponovno uredi to preužitkarsko razmerje o če se spremenijo razmere:  pri zakoncu  postane življenje na kmetiji nevzdržno  pri dediču kmetije o to lahko zahteva samo preživeli zakonec (po besedilu zakona) o logično. v roku. Izplača ga dedič.Krog oseb je določen v 14. vendar jih je zapustnik v oporoki prezrl oz.da dedič kmetije ni dopolnil 25 let in je potomec zapustnikovega ali preživelega zakonca . Zapustnik ne more odpustiti dejanj. da zapustnikovemu preživelemu zakoncu. Gre jim polna vrednost izločenega dela v denarju in ne v naturi. Ta rok ne sme biti daljši od dveh let. KI SO ZAPUSTNIKU POMAGALE PRIDOBIVATI Oni lahko zahtevajo. ki ga določi sodišče. da kmetija te izdatke zmore – vštejejo se v nujni delež prizadetih potomcev dolžnost dediča kmetije. gozda. ko ima pravico do užitka zakonec ne more uveljavljati pravice do preužitka! V tem času je zakonec dolžan upravičenim dedičem izplačati deleže. kmetijskega zemljišča. jim mora poplačat razliko med zakonitimi dednimi deleži (po ZDKG) in zakonitimi dednimi deleži po ZD.da je preživeli zakonec v času zapustnikove smrti živel na kmetiji .Oporočitelj lahko razdedini nujnega dediča POSEBNE PRAVICE ZAPUSTNIKOVEGA ZAKONCA IN POTOMCEV. zakonitem po ZDKG . ki jih je pridobil z odtujitvijo . če se je sposoben preživljati iz lastnega premoženja.da je preživeli zakonec lastnik.- dolžnost dediča kmetije. če zapadejo v plačilo v tem času – samo iz presežkov donosa zaščitene kmetije.23. na njegovo zahtevo zagotovi »doživljenjsko preživljanje« => ustrezneje je govoriti o preužitku – ta pravica zakoncu ne gre. ki bi bili nujni dediči po ZD). členu – kot pri zakonitem dedovanju . ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju zapuščine. da se iz zapuščine izloči vrednost dela. da zagotovi sredstva za življenje polnoletnim zapustnikovim potomcev. pod pogojem. skupni lastnik zaščitene kmetije (ta določba ni logična) V času. NUJNI DEDIČ – obravnava ZDKG v okviru predpisov o oporočnem dedovanju . ki zaradi duševne ali telesne prizadetosti ne morejo sami pridobivati teh sredstev.če kmetijo pred potekom desetih let od prevzema preneha namensko uporabljati. ki imajo za posledico dedno nevrednost! ODTUJITEV KMETIJE Dedič. Izplača ga le do vrednosti njegovega prispevka k povečanju vrednosti kmetije. V SLO večinoma kmetije kot podedovano premoženje pripadejo enemu zakoncu.

razloge upravičenca . Boljši od pravice do dosmrtnega preživljanja bi bil preužitek v korist zakonca/potomca. Pri tem mora sodišče upoštevati: . njegovemu potomcu – v skupno premoženje Fizična delitev je prepovedana. Zakonca morata skupno. Problematično pa postane pri razvezi ZZ: . je volilo nično. premičninami. Oporočitelj lahko prosto razpolaga z nepremičninami. po ZD.šele po desetih letih od prevzema jo lahko odsvojita V njunem interesu je. ki ni del kmetije. ko prevzameta kmetijo. ki sestavljajo kmetijo . če ne presegajo določenega % vseh kmetijskih površin.izročilna pogodba (sopogodbeniki niso bližnji sorodniki) 45 .stavbna zemljišča . ki spadajo v kmetijo pa samo. če vrednost teh volil ne presega določenega % vrednosti zapuščine Če oporočitelj tega ne upošteva. in tu je ratio izločitve.Prevzemnik kmetije bo zaradi tega prispevka okoriščen. da se dogovorita.volila drugih predmetov.osebna razmerja . pomembno je. kdo bo po razvezi gospodaril na kmetiji in kako se bodo delili rezultati gospodarjenja. Uvede se zakonito dedovanje. sporazumno razpolagati s stvarmi => v nasprotju z ZZZDR: s posebnimi premoženjem razpolagata sama => poseben premoženjski režim.neobdelovalna zemljišča.darilna pogodba za primer smrti Ne sme oporočitelj (zapustnik) razpolagati z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami ZDKG Obid ZDKG => ničnost: .enemu od staršev in otroku/posvojencu oz.gospodarsko sposobnost kmetije Če se spremenijo razmere lahko sodišče pravico dosmrtnega preživljanja spremeni .ni mogoča fizična delitev . da je neko določilo ali oporoka na splošno v nasprotju s pravili => ničnost.pogodba o dosmrtnem preživljanju . Omejitve oporočiteljeve volje glede volil Oporočitelj ne sme nakloniti volila. Še bolje bi bilo skleniti ženitno pogodbo. potomca spremeni v pravico dosmrtnega preživljanja v breme dediča kmetije. da lahko dedič kmetije zahteva zmanjšanja dajatev zaradi poslabšanja gospodarskih razmer. Sodišče sme na zahtevo dediča kmetije zmanjšati: . katerega predmet so kmetijska obdelovalna zemljišča. V primeru.denarna volila .… premoženjem. Predmet volila so lahko: . ker kmetije nista dobila z delom . To pravico lahko sodišče na zahtevo zakonca oz. da lahko oporočitelj postavi za dediča praviloma eno fizično osebo.pogodba o preužitku .svari in pravice.ne moreta skupaj gospodariti . ki spadajo v kmetijo – paziti je treba. Izjemoma lahko postavi dve fizični osebi – če kmetijo zapusti: .zakoncema – posebno premoženje enega ali drugega.izročilna pogodba . OPOROČNO DEDOVANJE Omejitve oporočiteljeve volje glede postavitve dediča kmetije ZDKG določa. da dediči ne bodo prikrajšani v nujnih deležih Omejitve razpolaganj s kmetijo s pravnimi posli med živimi . neveljavnost.

ki ji je bilo premoženje podržavljeno umrla ali bila razglašena za mrvo  krog dednih upravičencev se presoja izključno po pravu RS. ni upravičenec)? • pravico do denacionalizacije uveljavljajo potencialni nasledniki upravičenca. Resnični dednopravni upravičenci bodo določeni v sklepu o dedovanju.osebe za katere je verjetno. Dednopravna razmerja imajo posledice že pri sami denacionalizaciji. potencialnim dedičem prvega dednega reda. ki ji je bilo podržavljeno premoženje ni upravičenec – v času podržavljenja ni bil državljan Jugoslavije. po njeni pravnomočnosti po uradni dolžnosti. ki naj bi bili dediči/volilojemniki po oporoki – če je z oporoko razpolagal z podržavljenim premoženjem . tudi če je ta umrl. To je lahko tudi potencialni pravni naslednik upravičenca. ki ji je bilo premoženje podržavljeno o če oseba.DEDOVANJE DENACION ALIZIRANEGA PREMOŽENJA ZDen: lahko se izpelje zapuščinski postopek denacionaliziranega premoženja. imajo določena upravičenja o možnost uveljavljati pravico do denacionalizacije:  če je oseba. Njegovo delo obsega: 46 . šele ko postane odločba pravnomočna. osebnem razmerju z upravičencem (zakonito dedovanje) ali če mu je upravičenec naklonil denacionalizirano premoženje ali del tega (oporočno dedovanje) • To izkaže s prejšnjim sklepom o dedovanju v katerem je določen kot dedič. ki niso dedovali zapustnikovega premoženja – brez podržavljenega – ob zapustnikovi smrti. da bo dedoval denacionalizirano premoženje • Da ima dedni naslov – da je v določenem krvnem. na katere je prešlo den. UPRAVIČENCI DO DENACIONALIZACIJE . da uveljavljajo pravico do denacionalizacije  Vlagatelj zahteve mora izkazati pravno nasledstvo: • Da obstaja možnost. Izjema: če so dediči določeni.  Kaj če so osebe. Premoženje ob pravnomočnosti denacionalizacije.je bil že opravljen zapuščinski zahtevek v katerega ni bilo zajeto podržavljeno premoženje  denacionalizacijo so zahtevali potencialni pravni nasledniki upravičenca. Kot lastnik se vknjiži prejšnji lastnik. Zgodi se sprememba zemljiško – knjižnega stanja na podlagi odločbe. Skrbi za premoženje v interesu dedičev => oseb. ki so upravičenci denacionalizacije umrle (če oseba. bil razglašen za mrtvega. Praviloma je to prejšnji lastnik podržavljenega premoženja. ZZZDR. čeprav to še niso. že po tujem pravu  pravice do uveljavljanja denacionalizacije imajo vse osebe iz kroga zakonitih dedičev (upoštevati je treba pravila o izključenosti) in vse osebe. vendar v tem sklepu še ni zajeto podržavljeno premoženje ODLOČBA O DENACIONALIZACIJI Glasi se na ime upravičenca. da bodo dedovale denacionalizirano premoženje = pravni nasledniki. da pride do oporočnega dedovanja denacionaliziranega premoženja  lahko jo uveljavljajo tudi potencialni dednopravni upravičenci.osebe. SKRBNIK ZA POSEBNE PRIMERE Če je upravičenec do denacionalizacije umrl. če gre za premičnine. se z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere – 221. ki pridejo v poštev kot dediči prvega reda dedovanja po osebi. pa je bilo državljanstvo priznano . čl. pa le če se zakoniti dediči strinjajo.če pa ni. ki ji je bilo premoženje podržavljeno. ki ni bil lastnik denacionaliziranega premoženja  Bivši lastnik sploh ni imel zakonca ali potencialnih dedičev – ni nobenega upravičenca do denacionalizacije => ne more priti do denacionalizacije o Pravica do vložitve zahteve za denacionalizacijo = aktivna legitimacija + stranka v postopku  Konkretizacija upravičenja potencialnih pravnih naslednikov upravičenca.

člena ZDen. Ali je treba uporabiti določbe ZDKG v primeru denacionalizirane zaščitene kmetije – ZDen tega ne ureja => USTAVNA DOLOČBA l.zaradi prepričanja.ni bilo dednopravnih pogodb pravilo o novem zapuščinskem postopku ne pride v poštev in uporabi se splošno pravilo ZD => sodišče razdeli denacionalizirano premoženje s posebnim sklepom na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDen => pri dedovanju denacionaliziranega premoženja se uporabljajo tudi določbe ZDKG. ZD – ne postavi za zapuščinsko sodišče. člen ZDen 78/1 – dedovanje se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju (delacija) 78/2 – dediščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (akvizicija) - 47 . da je prišlo o napake v redakciji in.- začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja zastopanje dedičev = pravih dedičev zanj veljajo pravila ZZZDR – pravni položaj skrbnika in razmerja do socialnega varstva Njegov pravni položaj je enak pravnemu položaju začasnega skrbnika zapuščine po 113. da podržavljeno premoženje ne spada v zapuščino je morebitni zapustnik napravil določena oporočna razpolaganja. odstavka 74. in 71. POSEBNA PRAVILA MATERIALNEGA PRAVA Dedovanje se uvede v tem postopku z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. čl URS. Nov zapuščinski postopek je logičen. ki določata. Funkcija preneha: . Odstop od pravila ZD o najdenem premoženju po pravnomočnosti sklepa o dedovanju => ni nove zapuščinske obravnave – sodišče ga razporedi s sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. da posebna ureditev omogoča dediču kmetije materialno eksistenco  ZDKG je treba uporabi v vseh življenjskih primerih. čl.opravljen je bil zapuščinski postopek s pravnomočnim sklepom o dedovanju + .1997: razveljavitev 2.že prej: zapuščinsko sodišče postavi upravitelja zapuščine = denacionaliziranega premoženja POSEBNA PRAVILA ZA DEDOVANJE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA Izpeljava novega zapuščinskega postopka Če je upravičenec do denacionalizacije mrtev + . To je sporno – Zupančič meni.sodišče ni odločalo o dedovanju premoženja. dediči so podali dedne izjave. ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji Sodišče glede tega premoženja izpelje nov zapuščinski postopek (uporabljajo se materialne in procesne določbe ZD). sklenjene so bile dednopravne pogodbe Če: . Zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. da je pravilno odločbe o denacionalizaciji. 78/1.ni bilo dednih izjav . 19.denacionalizirano premoženje je večje od premoženja o katerem je bilo odločeno v zapuščinskem postopku . če je upravičenec umrl. Določba 74/2 ZDen se nanaša na izključitev uporabe ZDKG => je v nasprotju z 67. ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji => obligatorno v vseh primerih denacionalizacije. ker: .ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen .ni bilo oporočnih razpolaganj . ki jih pravo ureja.

ki je bil ob smrti zapustnika = kakršen bi bil. Oporočni dedič umre pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizacije => dedujejo dediči oporočnega dediča. kot je sprejeta v ZD. ki je zavezanec …?! … posestnik teh stvari => zato se postavi skrbnik po 221. Krog dedičev denacionaliziranega premoženja se presoja po dnevu pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji – pred tem še ni predmeta dedovanja Osrednja argumenta kritikov: . če do podržavljenja premoženja ne bi prišlo 48 . c)Novela '98 sprememba 78/1 ZDen => uvedba dedovanja denacionaliziranega premoženja  dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji  prehod zapuščine/dediščine na dediča.pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji se ne more uvesti dedovanje => predmeta dedovanja še ni . ki izhaja iz sistema ležeče zapuščine Ta dva argumenta nadalje kritizira še ustavno sodišče (glej spodaj) b)smisel besedila 78/1 drugačen krog dedičev kot pa če bi bil relevanten dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji Oporoka – z njo razpolaga tudi s podržavljenim premoženjem. vendar ga ima = pravna oseba. da pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji še ni zapuščine  ZDen je z odločbo. Roki: začnejo teči z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. V vmesnem času: med uvedbo dedovanja in prehodom dediščine gre za položaj podoben ležeči zapuščini – če to premoženje ne bi imelo subjekta. čim bolj približa takšnemu. da se dedovanje uvede z zapustnikovo smrtjo.Subsidiarna uporaba ZD ob ZDen => po ZDen niso določene pravne posledice trenutka uvedbe dedovanja => ZD določa. ZZZDR.gre za rešitev. da je trenutek uvedbe dedovanja pomemben za: o Prehod zapuščine na dediče o Določitev kroga dedičev o Presojo dedne sposobnosti/dedne nevrednosti o Za začetek teka roka za uveljavljanje pravice zahtevka zapuščine  ZDen ima glede prve in zadnje posebno ureditev => ti dve posledici nastopita s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji  ZDen s tem upošteva dejstvo. ker ni bilo zapuščinske obravnave? Smiselno bi bilo.  možno samo. če je uvedba dedovanja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanja => pride do nekakšne transmisije dedne pravice => gre za popolnoma drugačno rešitev. ki do uveljavitve novele niso bili pravnomočno končani. Kaj pa če tega akta ni. da se uvede dedovanje z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju je (ZDen) določil čas po katerem se: • Presoja dedna sposobnost dedičev • Določa krog dedičev – smisel = da se krog dedičev. d)Ustavno sodišče razveljavi ustavno odločbo U-I-138/99-41 leta 2001 .a) 78/1 – njegovo besedilo je sporno! Odločba o dedovanju je sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku opravljenem ob smrti upravičenca – prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja.Kritika argumentov nasproti prvotnemu besedilu: . Po ZD pa z dnem uvedbe dedovanja – zapustnikova smrt. Uporabi se za vse zapuščinske postopke.

o prejemu in odpovedi dediščini . čl.. nastalega z vrnitvijo odvzetega premoženja Ustavno sodišče meni. 81. njihovih pravnih naslednikov DEDNE IZJAVE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA . 2. da je zajeto tudi denacionalizacijsko premoženje. ki so jih podali dediči do izdaje odločbe o denacionalizaciji o Veljajo po 80/1.izjava o odpovedi dediščini v korist določenega sodediča – po zakonu = sprejem + sočasni odstop dednega deleža sodediču o Nimajo pravnega učinka tiste. ker temelji na sistemu ležeče zapuščine – neskladnost ureditve – odpira vrsto vprašanj o npr.pogodba o dosmrtnem preživljanju . ker ob smrti ni bil izpeljan zapuščinski zahtevek? o Ustavno sodišče je določilo subsidiarno uporabo pravila ZD o uvedbi dedovanja v času smrti zapustnika – ta trenutek sodi v isto časovno obdobje kot pravnomočnost odločbe o dedovanju => zagotovljeno je enako obravnavanje vseh denacionalizacijskih upravičencev oz.- ZDen je določil različne trenutke za uvedbo dedovanja in prehod zapuščine – s tem je upošteval posebnost položaja. če bi oporočni (redki so primeri. dane v denacionalizacijskem postopku o Neveljavne:  Potencialni dediči denacionaliziranega premoženja so podali izjavo o odpovedi pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju – neveljavnost izjave o odpovedi neuvedenemu dedovanju DEDNOPRAVNE POGODBE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA . ki so dedovali v zapuščinskem postopku izvedenem po smrti denacionalizacijskega upravičenca v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji niso več živi o Drugačen krog dedičev glede na:  Prvotno besedilo: dedujejo dediči dedičev  Novela: dedujejo dediči denacionalizacijskega upravičenca: • V primeru. čl. ZDen v prvotnem besedilu. ZDen relevantna v primerih. če ni sklepa o dedovanju. Kritike Zupančiča na ustavno odločbo: .predvsem je neustrezna ta odločba.sporazum med prednikom in potomcem o odpovedi dediščini o v bistvu niso dednopravne pogodbe => te so po ZD neveljavne Neveljavne so tiste sklenjene pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. člen ZDen 49 . ko oporočitelj razpolaga z oporoko tudi s podržavljenim premoženjem) dedič denacionaliziranega premoženja umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji o ne bi dedovali zakoniti dediči oporočnega dediča o dedovali bi dediči denacionalizacijskega upravičenca . razen če je v pogodbi izrecno določeno. da je v času uveljavitve novele ZDen že odločba o denacionalizaciji pravnomočna – novela posega v LP dedičev • Če denacionalizacijski postopke v času uveljavitve novele še teče – poseganje v pričakovane pravice • Po mnenju Zupančiča Ustavno sodišče s to obrazložitvijo ni odpravilo dvome o smiselnosti 78/1. da je sprememba 78/1. čl. ko: o Oporočni dediči. ZDen:  Dedne izjave. dane preden je bilo premoženje podržavljeno  Dedne izjave.na podlagi novele bi se spremenil krog dedičev samo. kdaj se uvede dedovanje in določi krog upravičencev.pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja .

Večina oporočiteljev. V oporoki ni izrecno navedel. dejansko ni imel. kadar je mogoče iz same oporoke in okoliščin. Tehtanje argumentov: o za razveljavitev: ne dovoljuje ugotavljanja domnevne volje oporočitelja niti takrat. samo če se z njimi strinjajo zakoniti dediči. Ustavno sodišče – Ustavna odločba U-I96/92 . ZDen. čl. ko bi delal oporoko. če bi predvidel okoliščine.če ni tako mora v oporoki to izrecno povedati.ni se odločilo za razveljavitev 81. ki mu je bilo odvzeto.Oporočna razpolaganja. Za veljavnost oporočnega razpolaganja ni treba. samo. Zapustnik se ni izjavil v oporoki glede tega premoženja. Gre za praznino v oporoki.glede soglasja zakonitih dedičev = 81/2 ZDen nejasen glede pravne narave soglasja in nepotreben => razpolaganje zakonitih dedičev inter vivos UPORABA TUJEGA PRAVA 50 . premoženja. Iz tega izhaja. Ugotavljanje njegove domnevne volje bi bilo v bistvu konstruiranje njegove volje – to bi sprožilo številne spore => zato ni prišlo do razveljavitve. ki ga je imel v času sestave oporoke o proti razveljavitvi: zapustnik v času. katerim je bil del premoženja podržavljen niso razpolagali s tem premoženjem mortis causa. čl. Oporoka brez dvoma izraža zapustnikovo pravo voljo. Mortis causa zapustnik razpolaga s premoženjem. da gre za denacionalizirano premoženje oporočnim dednopravnim upravičencem tudi kadar oporočitelj tega ni izrecno določil. ko je napravil oporoko. Oporočni dediči ne morejo dedovati denacionaliziranega premoženja. da oporočitelj daje prednost zakonitim dedičem . čl. da gre za podržavljeno premoženje. samo če ni zakonitih dedičev. ki je podržavljeno. ki izvira iz zapustnikove volje prednost pred dedovanjem. če jo je izrecno izrazil => preferiranje zakonitega dedovanja => ni v skladu s svobodo testiranja. napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji glede denacionaliziranega premoženja. da je zapustnik navedel. Z razlago naj se ugotovi zapustnikova volja. razen če kot svojci pridejo v poštev za zakonito dedovanje Določbo 81. da veljajo oporočna razpolaganja tudi glede denacionaliziranega premoženja. ki je sicer oporočitelj ni imel (neresnična. Zakon izhaja iz domneve. bi jo pa imel v času. Treba bi bilo uporabiti metodo dopolnjujoče razlage – upošteva se volja. ZDen za vprašanje primernosti zakonske ureditve => to ni v pristojnosti ustavnega sodišča => s tem. ki izvira iz volje države . ki je predmet denacionalizacije ravnal enako kot s premoženjem. o Teorija se s tem ne strinja – razmerje med zakonitim in oporočnim dedovanjem ni v celoti v dispoziciji zakonodajalca o S tega vidika je treba dati dedovanju. čeprav samo hipotetična. da bi oporočitelj s premoženjem. ZDen bi bilo treba spremeniti: Da bi bilo omogočeno tudi glede dedičev denacionaliziranega premoženja ugotavljati pravo zapustnikovo voljo. čl.Ustavno sodišče pravi. ki so obstajale v času sestave oporoke zanesljivo sklepati. če je to v oporoki izrecno določeno. da je ZDen dal prednost zakonitemu dedovanju ni kršil ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja. vendar pa ni zapustil zakonitih dedičev. če je oporočitelj določil kateri premoženjski predmeti mu gredo kot dediščina. hipotetična volja). Oporočni dednopravni upravičenec pa ne more dedovati denacionaliziranega premoženja. Oporoka s katero je oporočitelj na splošno razpolagal s svojim premoženjem (ne da bi izjavil kaj to premoženje sestavlja) velja glede denacionalizacijskega premoženja. . 81. da ta oporočna razpolaganja veljajo glede podržavljenega premoženja. ZDen določa. ZDen je pravilo 84/2 ZD spremenil v neovržno domnevo v prid zakonitega dediča => ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago ne pride v poštev! Volja zapustnika se upošteva samo. in ti premoženjski objekti ne spadajo v podržavljeno premoženje. da gre pri vsebini določbe 81. ki so kasneje nastale (to predlaga teorija). ker so ga odpisali.

ZAHTEVEK ZA VRNITEV PREMOŽENJA.uvedba dedovanja . Za vračanje zaplenjenega premoženja se uporablja 145. če do tega dne niso bila pravnomočno rešena in da ima vsakdo pravico zahtevati spremembo posamičnega akta. ZAHTEVEK ZA POPOLNO PREMOŽENJE ZAPUSTNIKA. ki so bili pravnomočno končani do 31. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Uporabiti se morajo tudi določbe ZDen.1988. Za ta prehod veljajo določbe ZD in n ZDen.zapuščinsko sodišče tega premoženja ne more razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.12. ko je sestavil oporoko. Zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja . tudi če je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena na podlagi obnove kazenskega postopka.materialni roki . na katere je prešlo ob njegovi smrti njegovo siceršnje premoženje. POSEBNA PROCESNA PRAVILA Izključna pristojnost sodišča RS glede zapuščinskega postopka denacionalizacijskega premoženja.Če je bil zapustnik – upravičenec do denacionalizacije tujec. določene s pravnomočno odločbo sodišča => v nasprotju z načelom delitve oblasti in prepovedjo retroaktivne veljave zakona. se uporabi pravo države. ne da bi razpisalo narok na katerega povabi vse dediče. v času. ne sestavi smrtovnice (to ni glavni razlog) o če so potencialni dediči zahtevali denacionalizacijo. ZDen Določal je. katere državljan je bil zapustnik ob smrti. ki se razlikujejo od splošnih: . čl.začne se na predlog pravnega naslednika – upravičenca do denacionalizacije in ne po uradni dolžnosti sodišča => ker sodišče ne dobi oz. da z zakonom ni mogoče poseči na že pridobljene pravice. se le to vrne njegovim dedičem – osebam.dedne izjave . Nositi morajo stroške dokazovanja => v nasprotju z načelom iura novit curia.dednopravne pogodbe .prehod zapuščine na dediče . Če je neupravičeno obsojeni umrl preden mu je bilo vrnjeno zaplenjeno premoženje ali dana polna odškodnina. NOV ZAPUŠČINSKI POSTOPEK Z njim ni dovoljeno posegati v pravna razmerja nastala na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.predlagatelj v zapuščinskem postopku mora predložiti odločbo (sklep o dedovanju. razen če se dediči iz prejšnjega in novega zapuščinskega postopka ne sporazumejo drugače in če se s tem ne posega v pravice tretjih oseb. čl) in druge listine potrebne za odločitev o uvedbi zapuščinskega postopka. Ustavno sodišče je razveljavitev utemeljilo s tem. Oporočna sposobnost zapustnika se presoja po pravu države. katere državljan je bil zapustnik. Vrhovno sodišče: .… Tuje pravo dokazujejo stranke v postopku – tudi zapuščinskem. KI JE BILO PODRŽAVLJENO Z ZAPLEMBO Ustavna odločba U-I-10/92 – razveljavitev 92. Ne uporablja se niti za razmerja nastala pred dnem objave odločbe Ustavnega sodišča. da se za vračanje premoženja zaplenjenega v kazenskih postopkih. naj tudi inicirajo zapuščinski postopek o denacionalizacijskem premoženju . predvsem tiste. uporabljajo določbe tega zakona. če mu je bila z njim kršena pravica. s katerim je bil končan prejšnji zapuščinski postopek) ali njej enako listino o dedovanju (74/1. predvsem odločbo o denacionalizaciji 51 . Če dediči s tem (sklepom o dedovanju) ne soglašajo je treba ugotoviti na kašni podlagi je bil sklep izdan.

ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za trud => izplača se iz razpoložljivega dela zapuščine po odločbi sodišča . 52 .oporočitelj lahko v oporoki določi eno ali več oseb za izvršitelja oporoke.naloge: o skrbi za zapuščino.tisti. jo upravlja o skrbi za plačilo dolgov. To lahko stori na predlog ali po uradni dolžnosti. razen če oporočitelj določi drugače . če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali zakonom. ki je izbran za izvršitelja ni dolžan sprejeti te dolžnosti .Izvršitelj oporoke . Skupaj opravljajo zaupane dolžnosti.razreši ga sodišče.izvršitelj je lahko samo popolnoma poslovno sposobna oseba . da se oporoka izvrši kot je to hotel/želel oporočitelj o sodišču mora dati račun o svojem delu . volil o skrbi.