1.

PRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Pravna ureditev dedovanja => dedno pravo zajema tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske sfere, ki se tičejo dedovanja, t.j. prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Je zbir tistih pravil, ki urejajo prehod zapuščine z umrle osebe na ne neko drugo osebo. Z vidika te osebe pomeni dedovanje pravno nasledstvo. Oseba, ki deduje, pri čemer gre predvsem za prenašanje premoženjskih pravic, prevzema zapustnikov pravnopremoženjski položaj. TRI TEMELJNE TEORIJE O PRAVNI NARAVI DEDOVANJA - gre za nadaljevanje zapustnikove osebe: dedič v celoti vstopi v njegov položaj in deluje kot bi deloval zapustnik. Ta teorija je najstarejša, je iracionalna in se ne zastopa več - dedovanje je zgolj prenos premoženja z zapustnika na dediča. Kritika: včasih ne gre zgolj za prenos premoženja (npr. avtorske pravice). Premoženje je skupek pravic, ki pripada posamezniku. Pri dedovanju preidejo pravice in obveznosti (zgolj do višine podedovanega premoženja) - dedovanje ima družbeno funkcijo: dedno služi razreševanju/ preprečevanju družbenih konfliktov, ki bi sicer ob smrti fizične osebe nastali Smrt človeka – preneha njegovo življenje – potrebno je likvidirati in urediti njegova pravna razmerja, ki jih je ustvaril. Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz njih izvirajoče pravice in obveznosti preidejo na druge fizične ali pravne osebe. Osebne pravice n dolžnosti se praviloma ne morejo dedovati, vendar obstajajo maloštevilne izjeme (npr. avtorska pravica) Pri dedovanju pravni red odstopa od načelnega stališča, da premoženje kot celota ne more preiti na drugega. Premoženje neke osebe ob njeni smrti preide kot celota, enota na druge osebe. Vendar se ne morejo dedovati tiste premoženjske pravice in obveznosti, ki se tudi za časa življenja ne morejo prenesti na drugega ali ki so vezane na življenjsko dobo upravičenca. Pojem premoženja kot predmet dedovanja je vezan na možnost prehoda na druge osebe ob smrti imetnika. 2. VIRI DEDNEGA PRAVA USTAVA 33. člen – zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja 67/2. člen – način pogoje dedovanja določa zakon ZAKON O DEDOVANJU (l. 1976) – ZD Vsebuje materialnopravne določbe o dedovanju in določbe o zapuščinskem postopku. Z novelo 2001 je bil ZD spremenjen in prilagojen zahtevam Ustave. V vmesnem času pa se že nekatere določbe ZD niso uporabljale, ker so jih predpisi z drugih področij bodisi derogirali izrecno ali pa snov drugače uredili. Npr. Zakon o notariatu, ki je pristojnost overitve določenih poslov prenesel na notarje in sodišče. Uvedel je tudi t.i. notarsko oporoko. Nekatere določbe pa je razveljavilo tudi Ustavno sodišče: - določbe o dedni nevrednosti zaradi pobega iz države - določbe o omejitvi dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti Novela 2001 je na novo uredila 128. člen in odpravila zastarele določbe. Ni pa se dotaknila 228/2. člena – za dedovanje nepopolnih posvojencev se uporabljajo določbe (zveznega) zakon o dedovanju (25. in 25. člen). ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (l. 1995) – ZDKG Določa posebno ureditev dedovanja za t.i. zaščitene kmetije – potreba po preprečitvi nadaljnje drobitve srednjih kmetij ob dedovanju in ohranitev in krepitev njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije. Pred tem zakon o je obstajal ZDKZK (Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), ki je preširoko omejeval oporočno razpolaganje, dedno in LP, ne da bi bili ukrepi in merila za omejitve določno opredeljeni z zakonom.

S tem se uveljavlja načelo RS kot socialne države. Skuša se čimbolj zaščititi zaščiteno kmetijo pred drobitvijo in zagotoviti, da ostane čim bolj intaktna in da jo deduje samo en dedič – drugi imajo slabše pogoje. ZAKON O DENACIONALIZACIJI Vsebuje posebne določbe o dedovanju denacionaliziranega premoženja, ki je bilo prej podržavljeno s prepisi o agrarni reformi, nacionalizaciji, zaplembah, idr. – materialnopravne in procesne določbe. Prednost oporočnih ali zakonitih dedičev? Oporoke so zelo stare, npr iz 50-ih, ko je imela oseba zelo malo premoženja, kasneje pa je vse vrnjeno. ZAKON O REGISTRACIJI ISTOSPOLNIH SKUPNOSTI Ni uveljavil izenačitve z zakonskih partnerjem – to bi bilo pričakovati tudi na premoženjskem področju. Ustvarjata skupno premoženje, obstaja dolžnost preživljanja – nista pa nujna dediča drug po drugem in zakonsko ne dedujeta posebnega premoženja umrlega partnerja. ZAKON O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU Velja za reševanje dednopravnih kolizij. 3. TEMELJNA NAČELA Načelo enakopravnosti Državljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju. Enakopravnost otrok pri dedovanju ne glede na to ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Popolna posvojitev – razmerja oseb enaka kot med naravnimi sorodniki . Tega ne določa ZD, pač pa ZZZDR. Dedovanja oseb iz razmerja popolne posvojitve izhaja iz načela ZZZDR. Tujci so izenačeni z državljani RS samo s pogojem vzajemnosti (reciprocitete): če imajo v državi, katere državljan je tujec naši državljani enake pravice pri dedovanju kot njeni državljani. S temi predpisi se ne ureja problem kolizije med slovenskim zakonom in zakoni drugih držav; niso kolizijske norme, temveč so kot pravo tujcev materialnopravne norme o dedovanju (substančna pravila). Načelo omejenosti števila pravnih naslovov za dedovanje =načelo numerus clausus pravnih temeljev za dedovanje ZD pozna dva pravna naslova na podlagi katerih lahko določena oseba deduje: zakon – zakonito dedovanje oporoka – oporočno dedovanje Dedna pogodba po našem pravu ni dedni naslov => ne poznamo pogodbenega dedovanja. To je neveljavna pogodba, ker je nepredvidljiv pravni posel, zaveza za čas življenja za prehod premoženja ob smrti – razpolaganje z nečim kar stranka ne ve koliko bo premoženja ob smrti. 33. člen URS: za dediče: pravica, da pridobi premoženje mortis causa. Za zapustnika: pravica do svobodnega oporočnega razpolaganja = svoboda testiranja => zapustniku omogoča, da odstopi od zakonitega dednega reda ali pa da ga modificira. ZD daje prednost svobodi testiranja pred zakonitim dedovanjem – tega izrecno ne določa, vendar je logično vemo iz tega, da je sploh omogočeno poslednjevoljno razpolaganje. Zakon je pravilo oporoka pa izjema; oporoka ima prednost pred zakonom. Načelo svobodnega oporočnega razpolaganja, ki ni neomejeno Oporočno razpolaganje ni neomejeno. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in mejah kot to določa zakon – 8. člen. Svoboda testiranja z nujnim deležem => oporočitelj ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jih gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja = nujni delež. Načelo kumulacije podlag za dedovanje

2

Ena oseba lahko deduje na podlagi dveh pravnih temeljev. Predvsem takrat kadar zapustnik v oporoki ne razpolaga s celotnim premoženjem; drugi del se deduje na podlagi zakonitega dedovanja. Načelo kaducitete Zapuščina brez dediča postane državna lastnina (9. člen ZD). Zapuščina brez dediča preide v lastnino države RS – fiskus: če ni oporočnih niti zakonitih dedčev (nujni dediči spadajo med zakonite dediče!) če oporočni ali zakoniti dediči ne dedujejo Položaj države glede pridobitve zapuščine je lahko: dedna pravica: država je zadnji zakoniti dedič (Nem., Fra.) kaducitetna pravica: država si prilasti zapuščino kot premoženje brez gospodarja po našem pravu pravica države, da pridobi zapuščino brez dediča ni dedna pravica – pri tem prehodu premoženja na državo ne gre za dedovanje. Gre za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja, na državo kot posledica vezi med zapustnikom in državo. Država pridobi zapuščino na temelju okupacije – prilastitve. Ne gre za okupacijo v stvarnopravnem smislu, kajti njena posledica ni originarna pridobitev zapuščine. Takemu pojmovanju nasprotuje V. Žnidaršič in N. Gavella. Argumenti zakaj ne gre za prilastitev: - opira se na kategorialni sistem stvarnega prava, ki ga je treba dosledno uporabljati tudi v dednem pravu - zapuščina brez dediča ni nikogaršnja stvar, da bi sploh lahko prišlo do prilastitve - država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti na podlagi posebne zakonske norme – drugačna ureditev pripelje do ležeče zapuščine, ki je naše pravo ne pozna - zapuščina ne zajema le ene stvari, pač pa zbir pravic in obveznosti, ki jo sestavljajo. Prilastitev pa je praktično mogoča le na premičninah, ki jih je lastnik opustil V.Ž. pravi, da gre za posebno univerzalno sukcesijo mortis causa, ki je nima smisla enačiti z drugimi pravnimi instituti. Prehod premoženja zapustnika brez dediča na državo ni dedovanje. Je državni prevzem premoženja, ki je ostalo brez gospodarja – zato ga lahko označimo kot okupacijo kot specifično pridobitveno pravico javnega prava. Gre za sui generis pridobitev. Ker država odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine, je logično, da takšna pridobitev ni originarna, pač pa derivatna – gre za pravno nasledstvo. Sklep sodišča s katerim se izroči premoženje države je deklaratorne narave. Prehod zapustnikovega premoženja na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva, kot da bi šlo za dedovanje. Razlogi, da gre zapuščina brez dediča državi: - da se dokončno likvidirajo zapustnikova premoženjska razmerja - varovanje javnega interesa – da se prepreči to, da upniki ne bi bili poplačani in razlikovanje med njimi in upniki zapuščine, ki ima dediščino. Država se dediščini ne more odpovedati. Zanjo ne veljajo določeni instituti dednega prava, ki sicer veljajo za dediče. To so: - podajanje dednih izjav - dedna nevrednost - negativni testament – zapustnik državi ne more onemogočiti pridobitve zapuščine z oporočno določbo, razen tako, da postavi dediča Načelo ex lege dedovanja oz. prostovoljnega dedovanja Ko se izpolni z zakonom določena okoliščina (smrt), pridobi dedič dedno pravico. Dediščini se lahko naknadno odpovedo, do konca zapuščinske obravnave. Šteje se kot, da sploh ni postal dedič – za nazaj. Splošna in posebna ureditev dedovanja

3

Poznamo poseben zakon o dedovanju zemljiških gospodarstev. Velja za dedovanje srednjih kmetij. Poznamo poseben zakon o denacionalizaciji. 4. POJMI Zapustnik - oseba, katere premoženje preide ob njeni smrti na druge osebe. Zapustnik je lahko vsaka fizična oseba, ki ima premoženje ob smrti. Zapustnik ne more biti pravna oseba, ker ne umre, ampak preneha. Oporočitelj - je zapustnik, ki s svojim premoženjem razpolaga z oporoko. Imeti mora še posebno, oporočno sposobnost. Pogoji zanjo so starost 15 let in razsodnost. Zapuščina - vse pravice in obveznosti (pretežno premoženjske), ki jih ima zapustnik v trenutku smrti in za katere ZD določa, da se lahko dedujejo. Je predmet dedovanja. Dedič - je oseba, na katerega preide zapustnikovo premoženje, in sicer kot celota, kompleks premoženjskih pravic in obveznosti. Dedič je lahko: - vsaka fizična oseba, ki je lahko dedič po zakonu ali oporoki - pravne osebe, ki so lahko dediči po oporoki Zapuščino lahko deduje en dedič, lahko pa je dedičev več = sodediči – vsakemu pripada del cele zapuščine = dedni delež oz. alekvotni del (npr. ½, 1/3, ¼) Volilojemnik oz. legatar - zapustnik taki osebi nameni zgolj posamezno premoženjsko pravico iz zapuščine, ne pa alikvotnega dela. Volilojemnik ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Nalog oz. modus - zapustnik lahko tistemu, ki mu je naklonil korist iz zapuščine naloži kako dolžnost. Dedovanje v ožjem in širšem smislu: V ožjem: v pravnotehničnem smislu - prehod per universitatem - univerzalno nasledstvo - vesoljno nasledstvo - univerzalna sukcesija - dedič odgovarja za zapustnikove dolgove, premoženje tvori tudi pasiva - 3 značilnosti: 1. premoženje preide na dediča unu actu = na podlagi enega samega dogodka – zapustnikove smrti. Vse pravice in dolžnosti, ki se lahko dedujejo preidejo na dediča hkrati in istočasno. Dedič pridobi pravice in obveznosti brez posebnih prenosnih dejanj 2. premoženje preide vedno neposredno od zapustnika 3. dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika V širšem smislu: v netehničnem smislu - zajema tudi prehod posameznih delov zapustnikovega premoženja na osebe, ki niso dediči (npr. volilojemniki) - vsebuje singularno nasledstvo poleg vesoljnega – ne pride do neposrednega prehoda posameznik premoženjskih predmetov od zapustnika na upravičenca. Upravičenec ima proti dediču terjatev na izročitev ali prenos voljenih premoženjskih predmetov. Ta terjatev pa ugasne, če se stvar po naključju uniči. Damnacijski legat: ne pride do neposrednega prehoda, volilojemnik ima proti dedičem terjatev na izročitev voljenega mu predmeta. Vindikacijski legat: v trenutku zapustnikove smrti upravičenec dobi SP in LP zahtevek Upravičenec ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Upniki imajo zato prednost pred volilojemniki. Dedna pravica - vrsta upravičenja dediča kot univerzalnega naslednika zapuščine. Pomeni poseben položaj, ki ga ima določena oseba, kot dedič. Značilnosti tega položaja: - dedič je upravičen zahtevati, da ga vsak priznava za dediča - dedič pridobi LP in postane posestnik na stvareh zapuščine - dedič postane imetnik vseh drugih pravic in obveznosti, ki spadajo v zapuščino

4

od tistega, ki mu želi odtegniti pravico iz zapuščine, lahko zahteva, da preneha => ima petitorno varstvo Dedna pravica je absolutna – deluje zoper vsakogar. Je premoženjska pravica, ki se od drugih razlikuje po tem, da se jo lahko pridobi določenimi pogoji = smrt, določitev kot dedič. Zakon preferira: - potomce, krvne sorodnike - zakonce, zunajzakonce - posvojenci 5. PREDMET DEDOVANJA (2. člen ZD) Zakon določa, da se lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Kritike: - ne dedujejo se samo pravice, pač pa tudi obveznosti - niso vse pravice na stvari podedljive - stvari so predmet LP in drugih SP pravic – deduje se pravica in ne stvar 33. člen URS => pravica do zasebne lastnine in dedovanja – ustava ne našteva več »stvari« kot predmet dedovanja pač pa LP, katere predme je stvar. LP je mogoče načeloma pridobiti na vseh stvareh. IZJEMA: javno dobro – stvari, ki so v splošni rabi ter javna lastnina - stvari, ki so premoženje javnih korporacij, ki imajo poseben namen: - ni mogoče pridobiti LP in podedovati - ni možno pridobiti pravico uporabe – odplačna koncesija - ni možno priposestvovanje Po SPZ so predmet LP in s tem predmet dedovanja praviloma vse stvari: - stvari za zagotavljanje osebnih potreb in interesov posameznika in njegovih družinskih članov - stanovanjske hiše in stanovanja, poslovne stavbe in poslovni prostori ter delovna sredstva - kmetijska in druga zemljišča (stavbna zemljišča) ter gozdovi in gozdna zemljišča Po ZDen – premoženje, ki se vrne upravičencem do denacionalizacije oz. se da zanj odškodnina predstavljajo po zakonu stvari , podjetja oz. kapital. Možni premoženjski objekti: Premičnine Predmeti kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti Premeti osebne rabe Predmeti posebne priljubljenosti Vrednostni papirji Nepremičnine Kmetijska zemljišča in gozdovi Stanovanjske hiše oz. stanovanja Najemne poslovne stavbe in poslovni prostori Zazidana in nezazidana stavbna zemljišča Podjetja Udeležba v pravni osebi, družbi – v obliki deleža, delnic Poleg LP so kot zapuščina lahko predmet dedovanja še: - ostale stvarne pravice (razen osebne služnosti) - pravice iz pravnoposlovnih in izvenposlovnih razmerij; pod pogojem, da niso strogo vezane na določeno osebo (ali dolžnika ali upravičenca) - pravica do nepremoženjske škode, če je bila pravnomočno prisojena ali priznana v pisni pogodbi - pravice intelektualne lastnine - avtorska pravica – moralna in materialna - tudi sama dedna pravica je dedna

-

5

ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju. To premoženje se ne izloča iz zapuščine. Izloči se del. 32/2 ZD: tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunu dednega deleža. da obdržijo predmete. ostalo premoženje pa gre v dedovanje. 128. To premoženje je dejansko njihovo premoženje. Gre za izločitev iz premoženja – direktni poseg v premoženje. kar je dejansko od zapustnika – ponavadi je to ½ zapustnikovega premoženja b) zapustnikovi gospodinjski predmeti . da bi upravičenec izpolnjeval pogoje za dediča (volilojemnika). člen ZD ureja to problematiko. ki dejansko ne pripada zapustniku. je zahtevek sui generis – uveljavlja se lahko samo po smrti zapustnika.pravice iz socialne varnosti . Določa. ki so živele z zapustnikom. lahko jih zahtevajo z reivindikacijo).osebnostne pravice . Čeprav glede na določbe ZZZDR to upravičenje ni posledica zunajzakonski skupnosti. zunajzakonskemu partnerju.Ne morejo se pa dedovati: . Gospodinjski predmeti se IZLOČIJO iz zapuščine. zlasti ni potrebno da bi bil dedno sposoben. člen ZD: ti predmeti gredo zapustnikovemu zakoncu.pohištvo. Država ali občina pridobi zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh. ki niso delali in prispevali. da spada v zapuščino. . netehničnem smislu). Narava izločitvenega zahtevka: . gospodinjski stroji . V trenutku smrti so upravičenci upravičeni ta del izločiti iz premoženja al i ga terjati nazaj. Ta del postane državna ali občinska lastnina – s sklepom sodišča se to premoženje po uradni dolžnosti prisodi pristojnemu organu. ker ni izredno določeno v ZD Ratio predpisa: omogočiti osebam. Gre za vindikacijsko volilo (ne gre za univerzalno nasledstvo. ni potrebno. ki realno ustreza njihovemu prispevku. čeprav je formalno pripadalo zapustniku. ko se izloči del. da bodo državo oz. ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu. določenih v zakonu.ZAKONCI – zanje ta pravica ni pomembna. če se zapustnikovi dediči zavežejo. pač pa za dedovanje v širšem. Ker ni dednopravni zahtevek. c) premoženje. da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi socialnega varstva ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja. potomcem njihovim potomcem. posteljnina 33.če niso večje vrednosti . Govorimo o prelegatu – volilojemnik tako volilo dobi POLEG svojega dednega deleža – se ne všteva v dedni delež upravičenca. da je možno dedovanje celotnega zapustnikovega premoženja. upravičenci ob smrti zapustnika pridobijo LP na teh stvareh. občini povrnili vrednost dane pomoči. ki se iz zapustnikovega premoženja izloči na zahtevo njegovih potomcev in posvojencev (in njihovih potomcev). Upravičenci te predmete dedujejo. ki ga je zapustnik pridobil na podlagi uživanja socialne pomoči države ali občine V primeru. ki ustreza vrednosti pomoči. in sicer zakonito (določeno je v zakonu. 6 . Upravičenci morajo izpolnjevati pogoje za dediča. ki so jih doslej potrebovale za zadovoljitev vsakdanjih potreb. ki postane zapuščina = predmet dedovanja. pač pa iz zapustnikovega premoženja.pravice in dolžnosti iz družinskega prava .Ni dednopravne narave. Ratio: da ne bi plodovi in rezultati dela in prispevanja oseb. pridobili z dedovanjem tisti dediči. ker se že v trenutku smrti njihovega zakonca šteje.volilne pravice  IZLOČITEV IZ ZAPUSTNIKOVEGA PREMOŽENJA a) na zahtevo zapustnikovih potomcev: Predmet dedovanja ni premoženjska masa. hišna oprema.

Podatke o tem. napoti sodišče prizadete (dediče. ki so sami potrebni pomoči. ki bi ga sicer dobili dediči. tudi dajalca pomoči v čigar korist je omejitev določena. ki izvira iz premoženjskopravnega razmerja. pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti. Dedič zapustnika. Ne sme se je ogroziti s siromašenjem skladov za zagotavljanje pomoči posameznikom. Sporno je predvsem zahtevano soglasje dajalca pomoči za vrnitev. primernost. da je prišlo do dedovanja in da obstaja zakonita zastavna pravica dajalca pomoči na zapuščinskih stvareh. 7 . da se je s soglasjem dajalca pomoči zavezal. da ni prišlo do dedovanja dela zapustnikovega premoženja. da sploh ni prišlo do dedovanja. O tem ali bodo dedovali celotno premožnejše ali ne odločajo dediči sami. Za pomoč ne moremo šteti dajatev do katerih je bil zapustnik upravičen iz naslova minulega dela (pokojnina. t. Premoženje. ko pomoči več ne potrebuje. Zato se morajo državi vrniti sredstva pomoči.. invalidnina) ali zaradi posebnih zaslug (nagrade. Dopustno je. To je poseg v človekovo pravico do dedovanja in zasebne lastnine. da je zakonodajalec moral tako poseči v pravico do zasebne lastnine in dedovanja. ker je celotno premoženje rezultat pomoči. Če pa je to storil. ker država/občina ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Če je sporno ali je zapustnik prejemal pomoč ali če je sporna velikost pomoči. zunajzakonski partner in otroci. Za pomoč štejemo raznovrstne oblike pomoči s katerimi se je odpravljajo navidezno stanje socialne ogroženosti zapustnika. čl. s katerimi je zapustnik razpolagal s premoženjem. ker so zapustnikovi dediči njegov zakonec oz.j. volilojemnika in »bistvene podatke o omejitvi dedovanja po 128. V sklepu o dedovanju se ločeno navede dediča. Obvezno se opravita popis in cenitev zapuščine. je lahko dedoval celotno zapustnikovo premoženje samo ob pogoju. členu ZD«. Sodišče ugotovi. ODPOVED – dajalec pomoči se lahko odpove do konca zapuščinske obravnave pravici do povračila pomoči. Mnenje Ustavnega sodišča: takšna ureditev dajalcu pomoči omogoča avtomatično pridobitev lastnine na zapustnikovem premoženju in izključuje pravico do dedovanja. da je prišlo do omejitve dedovanja po 128. da bi bil na tem mestu primeren obligacijski zahtevek države/občine. po smrti zapustnika. zaradi varovanja pravice do socialne varnosti drugih državljanov. Če se pa dediči zavežejo vrniti vrednost dane pomoči. ni pa sorazmeren.j. poročilo o smrti na podlagi katerega se opravi zapuščinski postopek. Poudarek na tem. da bi prehod na državo/občino pomenil samo breme (premoženje je neznatne vrednosti). Tudi v primeru. Ustavno sodišče je opravilo test sorazmernosti (nujnost. pa sodišče v sklepu izreče. pri čemer o tem presoja sam. oz. da je zapustnik užival pomoč se navedejo v smrtovnici. Upoštevana je samo tista pomoč. da je poseg nujen in primeren. Sodišče tudi izreče. sorazmernost v ožjem smislu). ki jo je mogoče izraziti v denarju. ki je užival socialno pomoč.j. Po izpeljanem postopku. saj je bila prejšnja ureditev sporna. ker ima zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh.Ta predpis je bil z novelo 2001 popravljen ravno v tem delu. sodišče izreče v sklepu o dedovanju. Ne gre za dedovanje. državo/občino) na pravdo. ki ustreza vrednosti dane pomoči ni predmet dedovanja zato zapustnik z njim ne more razpolagati z oporoko. Opravi se v zapuščinskem postopku. Del zapustnikovega premoženja. Gre torej za omejitev pravice. da mu bo povrnil vrednost dane pomoči. ki je nastalo za časa zapustnikovega premoženja. ne pa da ga dobijo dediči. ki obstaja zaradi družbene pomoči vrne družbi. ker gre za spor. da se država poplača iz premoženja osebe. ZD. Po novi ureditvi ni več potrebno soglasje dajalca pomoči. ki pa je mogoča le na podlagi Ustave ali pravic tretjih oseb (ščitenje oseb = prejemnikov socialne pomoči). Ta institut tudi ne moremo šteti za zakonito volilo. Za neveljavne bi bilo treba šteti pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja. je zadevno določilo oporoke neveljavno. naj se premoženje. Meni. ker obstajajo blažja sredstva s katerimi je mogoče zagotoviti vrnitev sredstev družbene pomoči in zavarovati pravico do socialne pomoči drugih. Prehod tega premoženja ni dedovanje. ki ni premet dedovanja. ki ustreza dani pomoči postane lastnina države/občine ne glede na to ali so dediči pripravljeni povrniti pomoč v denarju ali ne. Ta poseg pa ni sorazmeren ožjem smislu. t. ki ustreza dani pomoči zapustniku. darila). da je premoženje delno ali v celoti postalo državna/občinska lastnina in ga s posebnim sklepom izroči. Sodišče meni. t. torej iz tistega premoženja.

Linije ali črte so bodisi ravne. kot osnovo za dedovanje => v primerih. Najpomembnejša sta: sorodstvo (tudi popolna posvojitev) in zakonska zveza (tudi zunajzakonska skupnost). niti za kogarkoli ta še sploh ne obstaja za časa življenja zapustnika.SORODSTVO o vez med osebami. Osebe.zak. ki temelji na pravnem. ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. ko nastopijo določena dejstva. Nepopolna posvojitev ima omejene dednopravne posledice. če:  je zapustnik vložil tožbo za razvezo ZZ in se po njegovi smrti ugotovi. liniji kot zakonec s svojimi sorodniki ZAKONSKA ZVEZA – ureja ZZZDR in 22.Oporoke ni . člen ZD – z novelo 2001 črtan => izguba pravice razvezanega zakonca iz oporoke. Najpomembnejša sta krvno sorodstvo in svaštvo. če so podane take okoliščine zaradi katerih bi bila ZZ med tema dvema osebama neveljavna – 10/2. o Zakonec IZGUBI dedno pravico. ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST o Ni dedovanja. ker jo je zakonec pridobil s trenutkom smrti zapustnika. o Krvno sorodstvo je sorodstvo med osebami. povezanimi preko svojega izvora – druga iz druge ali skupni prednik. ko ne more priti do oporočnega dedovanja: . ki jih dednopravni predpisi predvidevajo. o SVAŠTVO – v isti stopnji oz. => kršitev svobode testiranja. ZZ pride do presumpcije. če:  je bila zakonska zveza z zapustnikom razveljavljena za časa življenja ali razvezana  življenjska skupnost z zapustnikom je trajno prenehala po krivdi zakonca ali v sporazumu z zapustnikom Ne more izgubiti dedne pravice. Do njega pride. če:  Sta partnerja živela v življenjski skupnosti  Je življenjska skupnost trajala dalj časa  Je tajala do zapustnikove smrti o o obstoju zunajzakonske skupnosti se odloča v zapuščinskem postopku: o če se ugotovi. člen ZD (če obstaja zadržek) o Do dedovanja pride. zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranke na pravdo o 100.Smrt oporočnega dediča pred oporočiteljem . socialnem in biološkem temelju. da izločijo zakonca kot dediča)  ZZ se razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi ZZ vedel Gre za prenehanje dedne pravice. dedujejo v različnih dednih redih. da izgubijo veljavo vsa oporočna razpolaganja v korist zakonca. skupnosti sporna . Ob razvezi 8 . bodisi stranske.Oporočni dedič se odpove dediščini ali je dedno nevreden Temeljni kriterij: bližina osebnega razmerja z zapustnikom = zakoniti dedič => ne dedujejo istočasno. ki so bližnji zapustniku so: . da so dejstva od katerih je odvisen obstoj zun. Dedovanje sorodnikov se zaključi tretji paraleli – težnja po zoževanju kroga sorodnikov kot zakonitih dedičev. ker niti zanj.ZAKONITO DEDOVANJE Zakon določa krog oseb.Oporoka je neveljavna .Z delom premoženja oporočitelj ne razpolaga . da je bila tožba utemeljena (dediči nadaljujejo postopek na podlagi tožbe. člen ZD o Zakonec NIMA dedne pravice.

Prva parentela: predstavniki linije so zapustnikovi otroci Druga parentela: predstavniki linije sta zapustnikov oče in mati => dve liniji Tretja parentela: predstavniki linije so ded in babica po očetovi strani ter ded in babica po materini strani => 4 linije 9 . njihovih potomcih. Posvojenec in njegovi potomci dedujejo po drugih posvojencih in njihovih potomcev  Posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po naravnih starših. Dedovanje se zaključi s tretjo parantelo. dedujejo sorodniki iz tretje parentele. Sorodniki so razvrščeni v tri parentele. ki izvaja svojo dedno pravico po umrlem iz posvojitve vedela za razveljavitveni razlog ob nastanku posvojitve – analogna uporaba 22/2 ZD o Nepopolna posvojitev  Sklenjene po prejšnjih posvojitvenih predpisih. če je prišlo do razveze posvojitve že v času življenja zapustnika Sistem zakonitega dedovanja v slovenskem pravu je PARENTELNI SISTEM Z REPREZENTANCO (parentelni – linearni sistem) – govorimo o parentelah = zarodi => navedene osebe dedujejo po določenih dednih razredih. 1. nujni dedič po drugem partnerju POSVOJITEV o Popolna posvojitev  Ureja jo ZZZDR  Posvojenec se popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev – medsebojne pravice prenehajo  Posvojenec povsem preide v rodbino posvojitelja – dobi položaj naravnega otroka posvojitelja z vsemi pravicami in dolžnostmi v razmerju do posvojitelja in njegovih sorodnikov. partner ima pri zakonitem dedovanju po partnerju enak pravni položaj kot zakonec – določbe o znižanju in zvišanju dednega deleža. dedujejo sorodniki iz druge in če ni sorodnikov iz druge. člen ZD)  Pod posebnimi pogoji je treba priznati pravico do nujnega deleža posvojitelju  Popolne posvojitve se ne more razvezati => dedna pravica lahko preneha samo z razveljavitvijo posvojitve. če posvojitelj vloži zahtevo za prenehanje posvojitve in se po njegovi smrti ugotovi. da je bila zahteva utemeljena  Ni dedne pravice. vštevši prednika kot predstavnika linije. sorodniki iste parentele pa na linije. ki je zaradi posvojitve postala dedič po umrlem ne izgubi dedne pravice. če obstaja sorodnik iz prve parenetele. Če se razveljavi po nastopu smrtnega primera praviloma oseba.  ZD – posvojenec in njegovi potomci imajo do posvojitelja in njegovih sorodnikov enako zakonito dedno pravico kot posvojiteljevi otroci in njihovi potomci. še vedno obstajajo. črte. ki more in hoče dedovati. Lahko se pod določenimi pogoji spremenijo v popolne.o - zun. dedni red. ki izhajajo od skupnega prednika. sicer zanje veljajo določbe temeljnega zakona o posvojitvi  228/2 ZD – uporabljajo se določbe zveznega zakona o dedovanju  Posvojenec in njegovi potomci lahko dedujejo po posvojitelju tako kot njegovi otroci in potomci  Posvojenci ne morejo dedovati po posvojitelju. lahko jih pa za dediče postavi v oporoki. Posvojitelj in njegovi potomci imajo zakonito dedno pravico po posvojencu in njegovih potomcih. parentele ne bodo dedovale. posvojiteljevem zakoncu in po posvojiteljevih drugih posvojencih  Posvojenec deduje po zakonu po naravnih starših  Po zakonu ne morejo dedovati po posvojencu posvojitelj in njegovi sorodniki. drugih sorodnikih in obratno (21. Če ni sorodnikov iz 1. če je bila ta pravica izrecno izključena ali omejena v posvojilni pogodbi  Posvojenec in njegovi potomci ne morejo po zakonu dedovati po posvojiteljevih sorodnikih. razen če je oseba. – skupina sorodnikov. parentele.zak.. in 3. To vpliva na dedovanje. Učinek ima ex nunc. 2.  Nepopolna posvojitev se lahko razveže  Dedna pravica lahko preneha. osnova za oblikovanje le teh pa je sorodstvo z zapustnikom. Velja načelo izključnosti med parentelami: osebe iz 2.

Zakonec deduje ½. . DEDNI RED: V njem so zapustnikovi potomci in posvojenci ter zapustnikov zakonec oz. zato mora izpolnjevati pogoje za dedovanje. zunajzakonski partner. ZAKONITI DEDNI REDI . dedno nevreden.P: zapustnikovi stari starši in njihovi potomci. Vstopajoči potomci dedujejo iure proprio => njihova dedna pravica ni izvedena iz dedne pravice prednika. V primeru. in 12. Starši pridejo v poštev kot dediči . Dedna nevrednost prednika ne vpliva na obstoj njihove dedne pravice. Prosti delež priraste deležu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika. Enako za stare starše. ne pa tudi zakonec. v svojem imenu se odpove dediščini) stopijo kot dediči na njegovo mesto njegovi potomci prve stopnje – njegovi otroci – če ne deduje otrok predstavnika linije. Potomci. kadar dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v poštev – če odpadli dedič nima potomcev oz. starši skupaj ½ po enakih delih => posamični starš torej ¼. na podlagi vstopne pravice lahko dedujejo samo zapustnikovi potomci ne glede na stopnje. Načeloma se dedni deleži delijo po enakih delih. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi starši in njihovi potomci (vstopna pravica) in zapustnikov zakonec oz. gre celotna zapuščina staršem (1/2 vsakemu). člen ZD). Prirast lahko nastopa tudi pri oporočnem dedovanju (za razliko od vstopne pravice). dedujejo njegovi otroci itd. ki dedujejo na temelju vstopne pravice dedujejo skupaj tisti delež. ki ne spada v linijo. možna samo pri zakonitem dedovanju. Pride v poštev tudi za zakonce oz. ki bi šel njihovemu predniku. če zapustnik nima potomce ali če oni ne dedujejo. ker s popolno posvojitvijo ravno prenehajo sorodstvena razmerja z naravnimi starši o Pri dedovanju ne more konkurirati zunajzakonski partner z zakoncem zapustnika – zunajzakonske skupnosti osebe.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih staršev veljajo tudi za zapustnikovega posvojitelja in njegove potomce. da zapustnik nima potomcev. Vstopna pravica velja samo za oz.V prvi in drugi paranteli lahko dedujejo tudi zapustnikov zakonec oz. zunajzakonske partnerje. Kaj se zgodi. ker odpade kot dedič (umrl pred zapustnikom.P: zapustnikovi otroci in njihovi potomci 2. Med sorodniki iste linije velja vstopna pravica = ius representationis = pravica reprezentance: če predstavnik linije ne deduje. njegov zakonec ne deduje v prvem dednem redu.P: zapustnikovi starši in njihovi potomci 3. Do tega instituta pride. Dedujejo praviloma po enakih delih. Če ni zakonca ali ta ne deduje. predvsem mora biti dedno sposoben. ti ne morejo ali nočejo dedovati po zapustniku. katere predstavniki so poklicani k dedovanju. če ni staršev? 10 . zunajzakonski partner . zunajzakonski partner. ki je poročena zakon ne priznava => ni možnosti dedovanja Dedovanje je možno v treh dednih redih: 1. 1. 2. razdedinjen.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih potomcev veljajo tudi za zapustnikove posvojence in njihove potomce . kolikor je linij v paranteli. Vstopna pravica je mogoča.Kaj je treba vedeti: o Posvojitelj in njegovi potomci in posvojiteljevi starši in potomci lahko dedujejo po posvojencu samo pri popolni posvojitvi o Ne more priti do konkurence z zapustnikovimi naravnimi starši .=> Dediščina se deli na toliko delov. 127/1 ZD. pač pa v drugem. Oddaljenejši potomci zapustnika dedujejo na podlagi vstopne pravice (11. Prirast = akrescenca = ius accrescendi => dedni delež odpadlega dediča pripade sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev. Oni so dediči pred vsemi drugimi.

Lahko mu sodišče dodeli celotno zapuščino.Velikost zapuščine Sodišče odloča o tem vedno na zahtevo in nikoli ex offo. Zakonec lahko zahteva od sodišča naj odloči. ki bi dedovala v 1. V izjemnih primerih lahko zakonec ali drugi sodediči zahteva. materin del njenim potomcem. deležu drugega od staršev 3. da oseba. Z novelo je bilo omogočeno zmanjšanje kot tudi povečanje dednega deleža zakonca v korist ali breme dednega deleža vseh ali posameznih drugih dedičev. ali 2. ki ga deduje ali ta zakonec ali njegovi potomci = ožja akrescenca . vsem sodedičem ZVIŠANJE svojega dednega deleža. ki bi mu šel.Premoženjsko stanje sodedičev . Sodišče bo moralo pri odločanju o takem zahtevku upoštevati konkretni primer in naslednje okoliščine: . deli zapuščino z zapustnikovimi naravnimi ali posvojenimi otroci praviloma po enakih delih (oz. Če zakonec konkurira tudi z drugimi zapustnikovimi potomci ali potomci posvojencev. Oba starša ne dedujeta. če bi se zapuščina delila. To gre lahko v breme nekaterih ali vseh sodedičev. dednem redu. ki bi glede na razmerje z zapustnikom lahko dedovala ni preživela zapustnika. Zakonec ali preostali sodediči iz I. V poštev kot dediči pridejo.Ded in babici po materini strani dedujejo skupaj ½ .Ded in babica po očetovi strani dedujejo skupaj ½ . če je ta tako majhna.Zapustnikov ded ALI babica ene strani in nima potomcev ali tej ne dedujejo: njegov oz. njegovim potomcem – zapustnikovi bratje. DEDNI RED V ta red spadajo zapustnikovi stari starši in potomci (vstopna pravica).Ne dedujeta ded IN babica ene strani in ni potomcev oz ti ne dedujejo: prosti deleži te strani prirastejo dedičem druge strani – dedu in babici druge strani ali njihovim potomcem = širša akrescenca Razlog za dedovanje na podlagi vstopne pravice in prirasti Po ZD je samo ena okoliščina. in sicer. Očetov del gre očetovim potomcem. ki to zahteva nima potrebni sredstev za preživetje – iz razloga socialne varnosti. V primeru ko dedič to zahteva in je dediščina tako majhna. Enak učinek po ZD imajo tudi: . če oseba. če bi se delila.odpoved še neuvedenemu dedovanju ali odpoved dediščini v lastnem imenu (137 in 140 ZD) 13.razdedinjenje dediča (44 ZD) . ki bi ga po zakonu dedovali sodediči.dedna nevrednost dediča (127/1 ZD) .Sposobnost pridobivanja sodedičev .Ne dedujejo ded ALI babica ene strani: dedujejo njegov ali njen delež na podlagi vstopne pravice njegovi ali njeni potomci – zapustnikovi strici in tete in njihovi potomci . Zapustnikovi pravi bratje in sestre dedujejo očetov in materin delež. sestre Če ne dedujeta oba starša: dedujejo del zapuščine. da mu sodišče dodeli celotno dediščino. da mu gre tudi tisti del zapuščine. če ni nobene osebe. ki bi šel vsakemu od njih njihovi potomci. če dedujejo poleg skupnih otrok še polrodni otroci enega ali drugega ali obeh zapustnikovih staršev (zapustnikovi polbratje. dednega reda spreminjajo. samo eden od njiju pa ima potomce: potomcem gre tisto. veljajo pravila o vstopni pravici. njen delež priraste deležu njegovega zakonca – preide v linijo drugega zakonca. To pride zlasti do izraza. kar bi pripadalo enemu ali drugemu (akrescenca) Eden od staršev ne deduje in ni pustil potomcev: pride do prirasti deleža. da bi zapadel v pomanjkanje. Če deduje zakonec v prvem dednem redu (ali drugem). da bi prišel v pomanjkanje. Njegovi polbratje in polsestre po materini strani dedujejo skupaj s skupnimi otroki materin delež. člen ZD (spremenjen z novelo 2001) – v izjemnih primerih se lahko dedni deleži it I. Imamo štiri linije: . Po očetovi strani pa skupaj s skupnimi otroki očetov delež.- - Če ne deduje en od zapustnikovih staršev: njegov delež gre na podlagi vstopne pravice. 11 . polsestre). dednega reda lahko zahtevajo proti enemu. starši ali posvojitelji). nekaterim. in II.

Sodišče mora pri tem upoštevati okoliščine konkretnega primera. Nujno dedovanje utesnjuje tudi zapustnikovo prosto razpolaganje s premoženjem inter vivos  nujnih dedičev ne more izključiti od dedovanja niti na ta način. imajo pravico do nujnega deleža samo v primeru. Nujni dedič je pravi dedič. Dejstvo. z oporoko lahko nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo. pridobitna sposobnost dedičev in vrednost zapuščine. ni pa spremenil dedne pravice nujnega dediča v obligacijskopravni zahtevek ali zahtevek na izročitev stvari. ki gre skupaj vsem nujnim dedičem. v ustreznem obsegu. popolni in nepopolni posvojenci in njihovi potomci . ker je le del tega. ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine oz. čeprav jih je oporočitelj v oporoki prezrl. Nujni dedič – osebe iz kroga zakonitih dedičev. če so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju (25/3 ZD) . ki bi sicer po zakonu dedovale. ki pripada posameznemu nujnemu dediču Skupni nujni delež – del zapuščine. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica. zunajzakonski partner 12 . da je nujno dedovanje zakonito dedovanje posebne vrste. Lahko se povečajo dedni deleži nepreskrbljenih potomcev v breme zakonca. Do popolnega neupoštevanja dednega reda ne more priti => določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre po zakonu del zapuščine.Zakonec oz. ki ga morajo dobiti. je univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre alikovotni del zapuščine. Izjema je razdedinjenje.Osebe.Potomci. Kdo so nujni dediči? ABSOLUTNI: Upravičeni do nujnega deleža brez dodatnih pogojev: . s katerim zapustnik ne more razpolagati. denarju ali pravicah je s tem samo določil način delitve dediščine. je del zakonitega dednega deleža (26/2 ZD) Razlika med zakonitim in nujnim dedovanjem Pri nujnem dedovanju zapustnik ne more po svoji volji odločati o obstoju in obsegu pravic na nujni delež. ko v oporoki niso omenjeni tisti. Če je zapustnik neodplačno razpolagal s tem delom zapuščine oz. premoženja. ali pa kumulativno. Nujni delež je kompromis med neomejeno svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev. izjav. To mora oporočitelj v oporoki izrecno izraziti ali pa mora ta volja izrecno izhajati iz njegovih drugih ravnanj. Če oporočitelj določi naj nujni dedič dobi svoj nujni delež v stvari.Velikost nujnega deleža se določa v razmerju do zakonitega dednega deleža. Dedni delež posameznega sodediča lahko sodišče poveča bodisi v breme dednega deleža zapustnikovega zakonca bodisi samo v breme sodedičev (vseh ali posameznih). S tem institutom je omejena svoboda oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja) => zapustnik z oporoko lahko spremeni zakoniti red dedovanja in onemogoči dedovanje osebam. rezerviran za nujne dediče. Nujni delež – del zapuščine. odločitev. ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z določenim neodplačnim razpolaganjem za življenje. NUJNO DEDOVANJE Je posebna oblika zakonitega dedovanja. Omogočeno je tudi povečanje ali zmanjšanje dednih deležev sodedičev prvega razreda v razmerju med seboj (zakonec je izvzet). vsota vseh posamičnih nujnih deležev je premoženje.Seveda je situacija lahko tudi obrnjena. posebej pa: premoženjske razmere. da se ta razpolaganja razveljavijo (26/1 ZD) Razpoložljivi del zapuščine – del zapuščine s katerim zapustnik lahko razpolaga. ki imajo lastnost nujnih dedičev. ki bi morali dedovati zakonito => ne gre za oporočno dedovanje. da svoje premoženje razda z neodplačnim razpolaganjem za časa življenja. Nujni delež je manjši od zakonitega. govorita dve dejstvi: . Nujni dedič kot pravi dedič odgovarja za zapustnikove dolgove kot drugi dediči. Ta del zapuščine je rezervirani del = rezerva – pridržan. ker se ne deduje po zapustnikovi volji. ki je manjši od zakonitega (27 ZD).

potem se določi nujni delež na podlagi kvote.(+) vrednost daril. posvojenci in njihovi potomci .Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi smrti ali odpovedi dediča A – se darila dana A-ju vračunajo v dedni delež B-ja.Starši . če ne bi bilo oporoke . Teh ni treba vračati v zapuščino.Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi razdedinjenja. 56/1 – darila pri vstopni pravici . S prištevanjem daril se omejuje se svoboda zapustnikovega razpolaganja inter vivos zaradi varovanja nujnih dedičev. ki ima vstopno pravico . Na podlagi OVZ izračunavamo: . če so po zakonitem redu dedovanja k konkretnem primeru upravičene dedovati. ki bi bile zakoniti dediči. nevrednosti ali ker je bil vzet nujni delež dediču A – se darila dana A-ju ne vračunajo v dedni delež B-ja.Bratje. Vrednost čiste zapuščine + vrednost določenih daril. ki jih je zapustnik kadarkoli ali na katerikoli način naklonil osebam.- Starši ali posvojitelj (pri popolni posvojitvi) RELATIVNI: Če izpolnjujejo dva pogoja: .Zakonite deleže posameznega dediča .(-) gospodinjski predmeti .Nimajo lastnih potrebnih sredstev za preživljanje o Bratje.Potomci.(-) dolgovi zapustnika ob smrti (aktiva zapuščine) . Izključena so privilegirana darila.Stari starši Najprej je treba ugotoviti zakoniti dedni delež.(-) socialne pomoči .(-) premoženje. ki velja za dediča.ZD) Darila pri vstopni pravici: . ki se po zakonu ne vračunava v dedičev nujni delež ( 54 – stroški za preživljanje dediča. Za nujno dedovanje veljajo pravila o posameznem dednem redu in načelo izključnosti. zunajzakonski partner 1/3 zakonitega dednega deleža: .Zakonec oz. neposredno ljudem v stiski – to niso darila dana verskim skupnostim kot takim.(+) vrednost daril. Pri nujnem dedovanju ni vstopne pravice. Izračun dednega deleža: Na podlagi obračunske vrednosti zapuščine (da ne bi zapustnik inter vivos obšel predpisov o nujnem deležu). Zakončev del se izloči že prej.(-) dolgovi zapuščine (pasiva zapuščine) => nastali so po smrti Čisti zapuščini se prišteje: . ki jih je v zadnjem letu svojega življenja naklonil drugim osebam (izjema so manjša darila) DARILO je vsako neodplačno razpolaganje zapustnika (29 ZD).Nesposobnost za delo IN . sestre . Čista zapuščina: ko zapustnik umre se opravi popis in ocena njegovega premoženja (aktiva in pasiva). ki ni predmet dedovanja – izločitve potomcev . sestre o Stari starši Te osebe so lahko nujni dediči samo. ki jih je zapustnik naklonil za življenje. Kakšni so nujni deleži? ½ zakonitega dednega deleža: . 55 – običajna manjša darila. Predmet daril.Nujne deleže kot kvote dednih deležev Skupni nujni delež – njegova velikost je odvisna od: 13 . ko umre zapustnik preneha ZZ in skupno premoženje se razdeli: . To so darila dana v humanitarni namen določenim ustanovam in društvom.

je načel ali izčrpal skupni nujni delež Kako se odpravi prikrajšanje: 1) redukcija oporočnih razpolaganj . Lahko ju postavi tisti. 2) vračanje. ki ima pravico do nujnega deleža. uveljavljajo zahtevke. se poseže na darila. S potekom določenega roka izgubi nujni dedič možnost tožiti in pravico do nujnega deleža – pravica ugasne. sodišče po uradni dolžnosti ugotovi njegov zakoniti dedni delež glede tistega dela zapuščine s katerim zapustnik ni razpolagal – sodišče se ne ozira na to ali nujni dedič prikrajšan ali ne. restitucija daril . Imamo dve pravni ustanovi za to: o RAZDEDINJENJE NUJNEGA DELEŽA – exheredatio ob iusta causa – iz upravičenega razloga o ODVZEM NUJNEGA DELEŽA V KORIST POTOMCEV – exheredatio bona mente – razdedinjenje v dobrem namenu Namen: 14 . ko je zapustnik svoje premoženje razdal za časa življenja in ob njegovi smrti ni premoženja =>OVZ na podlagi katere izračunamo nujni delež predstavlja samo vrednost daril. V primerih. ki ima pravico do nujnega deleža. 41 ZD) PRIKRAJŠANJE NUJNEGA DELEŽA . kadar nujni dedič uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža – zahteva nujni delež (40. ki so bila dana zadnje leto zapustnikovega življenja Gre za varstvo pravnega prometa – tretje osebe niso zainteresirane za dedovanje – pričakuje se manj zlorab.Z darili za časa življenja – upoštevajo se darila za katera je oporočnik naj se ne vračunajo nujnemu dediču v dedni delež . o redukcija oporočnih razpolaganj – v treh letih od razglasitve oporoke o vrnitev daril – v treh letih od zapustnikove smrti – razglasitve z mrtvega Zapustnik lahko ob določenih pogojih odtegne ali zmanjša nujni delež osebi. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica je premoženjska pravica.obdarjenci.172 – zapustnik s tem prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine. ki so potencialni dediči o vračanje darila se lahko zahteva ne glede na to kdaj je bilo dano .Z oporočnimi razpolaganji . Upošteva se kot nujni dedič na lastno zahtevo in ne po uradni dolžnosti. S tema dvema zahtevkoma se uveljavlja kršena pravica do nujnega deleža. Če se s tem ne more pokriti pomanjkanja. Nujni dedič lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža z zahtevkom na vrnitev daril. Ti roki veljajo za uveljavljanje zahtevkov v zapuščinskem postopku in v pravdi.najprej se na zahtevo nujnega dediča zmanjšajo ali docela odpravijo razpolaganja z oporoko. Prekluzivni roki: roki v katerih lahko zahtevajo oz. Če nujni dedič ne zahteva nujnega deleža v zapuščinskem postopku.- Števila nujnih dedičev Velikosti njihovih nujnih deležev Razpoložljivi del zapuščine = čista – rezerva (vrednost skupnega nujnega deleža) Do ugotavljanja in računanja nujnih deležev pride samo takrat. Ta dva zahtevka lahko uveljavljajo tudi dediči upravičenega nujnega dediča.tretje osebe o načelo vračanja daril velja samo v primeru daril.

ko je zapustnik hotel preferirati posameznega dediča in ga je oprostil vračunavanja (če s tem ni prikrajšan nujni dedič) . potomci. S tem se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega kar so neodplačno dobili od zapustnika bodisi med živimi. Ta institut predstavlja modaliteto pri delitvi dediščine med sodediči. ki se je vdala brezdelju in nepoštenemu življenju Z novelo 2001 se je odpravil kot razlog razdedinjenja: dejanja inkriminirana po 23.kadar je prezadolžen ali zapravljivec – grozi nevarnost.oseba. če je oporočitelj tako določil. ki ima pravico do nujnega deleža Formalni pogoj za veljavnost razdedinjenja: . da posamezen sodedič ne dobi več kot tisti sodediči. ki so po zakonitem redu dedovanja v enakem položaju glede na razmerje do zapustnika. ki se s kršitvijo zakonske in moralne dolžnosti huje prekrši zoper zapustnika .oseba. starši) . da ni potrebno. ko je zapustnik napravil oporoko. kolikor znaša vrednost darila ali volila.če sodediči vračunavanja ne zahtevajo 15 .- kaznovanje dediča.polnoletni in pridobitno nesposobni VRAČUNAVANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI DELEŽ (samo pri zakonitem dedovanju) Kolacija = collatio bonorum – omogoča. Domneva se. efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža.zapustnik mora razdedinjenje določiti v oporoki na nedvoumen način Razlogi za razdedinjenje: . razen če je zapustnik sam drugače določil.popolno: o popolna izguba dedne pravice o razdedinjeni ne more biti dedič niti po zakonu niti po oporoki o ne more zahtevati vrnitve daril. Ex lege pomeni.delno: o zmanjšanje nujnega deleža o razdedinjeni ne izgubi lastnosti nujnega dediča o dedna pravica se mu zmanjša v obsegu razdedinjenja Razlogi za odvzem nujnega deleža v korist potomcev: . Gre za to. ki je naklepno storila hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali njegove bližje (zakonec. poglavju KZ – zoper varnost RS Razlog za razdedinjenje mora obstajati v času. ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja ali jim je naklonil volila v oporoki. Vračunavanja pride v poštev ex lege samo za zakonite in nujne dediče. da bodo dediščino potomca/posvojenca pobrali njegovi upniki ali pa da jo bo zapravil Zapustnik ga mora določiti v oporoki. da pri zakonitem dedovanju dobijo tisti sodediči. Potomci zapustnikovega potomca morajo biti v trenutku zapustnikove smrti: . Kdaj ni kolacije: . redukcije volil . da zapustnik z naklonitvijo darila ali volila ni hotel posameznega dediča preferirati.oseba. da zapustnik tako določi in da do vračunavanja pride po samem zakonu. Razdedinjenje je lahko: . ki ima pravico do nujnega deleža zaradi njegovega nedopustnega obnašanja v razmerju do zapustnika in oseb. za oporočne pa le. Lahko je popoln ali delen.mladoletni ALI . bodisi iz naslova dedovanja. ki so zapustniku blizu in zaradi neprimernega življenja varovanje premoženjskih interesov potomcev zapustnikovega potomca.

realna kolacija: dedič se odloči darilo/volilo vrniti .110. Oporoka = testament: .kolacijo lahko zahtevajo na: o zapuščinski obravnavi o še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju o najkasneje ob delitvi dediščine – pravica zahtevati delitev dediščine ne zastara OPOROČNO DEDOVANJE Z oporoko je dovoljeno razpolagati s premoženjem za primer smrti. če izhaja iz oporoke. ki pridobi koristi od oporoke . ZD ne pozna kodicila – poslednja izjava volje v kateri ni postavljen dedič.oporoka je strogo osebni akt. a) Vračunavanje daril . da je v njej postavljen dedič. 112.oporoka je strogo formalni pravni posel. 30.IZJEME: o želja zapustnika.v predpisani obliki – stroga obličnost Je dana izjava. na način in v mejah določenih v zakonu. . Za življenje oporočitelja oporoka nima nobenega učinka. razen če ZD ne določa drugače – ZD je lex specialis -3 vrste posebnosti 16 .splošna pravila obligacijskega prava. 31.ZD ne določa roka za uveljavljanje pravice sodediča. Zastopanja (pogodbeno. s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Veljavna je samo oporoka. uradno) ne pride v poštev => oporočitelj ne more prepustiti določitve dediča tretjemu .za kolacijo je pomemben trenutek delitve zapuščine ..... 53.oporoka je pravni posel za primer smrti – razpolaganja določena v oporoki se realizirajo šele ob smrti oporočitelja. Meje svobode testiranja so postavljene z nujnim dedovanjem. Značilnosti: . člen ZD) . da dobi dedič volilo povrhu svojega dednega deleža – prelegat (gospodinjski predmeti so zakonsko določen prelegat) Roki: .enostranska . da zahteva naj se v dedni delež sodediča vračunavajo darila in volila . ki je bila podeljena do zapustnikove smrti b) Volila . čl ZD) – določbe oporoke izražajo oporočiteljevo voljo ob nastanku oporoke in v času njegove smrti = izjava poslednje volje oporočitelja . za veljavnost oporoke ni potrebno soglasje osebe. koristi/plodovi neke stvari/pravice. če to zahteva sodedič .... 116. zakonito.enostranski pravni posel – je enostranska izjava volje.Pogoj za vračunavanje je. da zakoniti dedič dejansko postane dedič.idealna kolacija: vračuna se vrednost darila v dedni delež .oporočiteljevo razpolaganje s premoženjem – za pojem oporoke ni nujno.velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča (46/1 v zvezi z 29.volilo se vračunava ex lege.ne vračunava se pa.pravica zahtevati vračunavanje ne zastara . da je zapustnik hotel. ki je narejena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik (62 ZD) – forma ad valorem Pogoji za veljavnost oporoke: .preklicna . 57. plačilo stroškov obveznega šolanja.oporočitelj lahko oporoko vsak čas prekliče (99/1 in 105. odvisna je samo od volje oporočitelja. . da se darilo ne vračuna – le dokler ne pride do prikrajšanja nujnih dedičev o po zakonu zaradi specialnih lastnostih darila – običajna manjša darila.

ki je sposoben za razsojanje in je star več kot 15 let. Pri oporoki ni treba upoštevati izjave. ki ne obstaja več . ki jim je z oporoko naklonjena korist 17 . Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni. ko jo drugi predpisi določajo za opravljanje nekaterih strogo osebnih aktov. ki po OZ vplivajo na veljavnost pogodb. Za napake volje gre: . DOLOČENA ALI VSAJ DOLOČLJIVA (OZ) – a) nemožnost oz. če je bila kavzalna – oporoka je neodplačen pr. spremeniti in preklicati oporoko. da oporočitelj zna pisati in brati ustna oporoka: zaradi izrednih razmer ni možno napraviti pisne oporoke VSEBINA OPOROKE MORA BITI MOGOČA. OBLIČNOST – oporoka mora biti napravljena v eni izmed oblik določenih v zakonu. OPOROKA JE IZJAVA VOLJE – zapustnik mora hoteti narediti oporoko – prava zapustnikova volja – imeti mora animus testandi. v resnici pa hoče z videzom oporoke prikriti kakšen drug pr. Pogoji glede možnosti napraviti veljavno oporoko določeni v obliki: pisna oblika pred pričami: ob pogoju.prisilnimi predpisi .če je bil oporočitelj s silo ali grožnjo prisiljen.predmet dedovanja . ki ga skuša prikriti zapustnik z oporoke.v nasprotju z ustavo . ko je testiral. DOPUSTNA.simulacija – ZD o tem ne govori o zapustnik napravi oporoko samo na videz. da je zapustnik oporočno nesposoben – odločilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v času. dopustnosti.pravna: naklonitev stvari osebi.drugih oseb. Razsojanje se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost potrebna za poslovno sposobnost – testiranje je manj zahteven posel. Večji pomen ima volja in zato velja tisto. posel – ni volje zapustnika napraviti oporoke => ne more veljati => ničnost oporoke o če so izpolnjeni pogoji za veljavnost posla.sestave zapuščine .oporočitelj je napravil oporoko. nemogočnost vsebine oporoke .moralnimi načeli c) določenost ali vsaj določljivost vsebine oporoke: velja glede: . daje ZD večjo težo pravi zapustnikovi volji kot pa izjavi! .zmota v nagibu ali motivu. člen OZ): o pogoj. da napravi oporoko .miselni pridržek – reservatio mentalis – oporočiteljeva izjava ne krije njegove volje v polnem obsegu – oporočitelj ima v mislih nekaj več kot izhaja iz njegove izjave. Starost 15 let je izenačena s starostjo. velja drugi . možnosti. Če volja v oporoki ne ustreza dejanski oporočiteljevi volji gre za napako volje – zlasti kadar volja oporočitelja ni svobodna.- splošna pravnoposlovna ureditev velja za (14. posel . simulirani posel .dejanska: razpolaganje s stvarjo. Ima jo vsakdo.dedičev . določenosti/določljivosti vsebine oporoke o dopustnosti podlage oporočnega dedovanja posebnosti v ZD: o oporočna sposobnost o oporoka = izjava volje o obličnost OPOROČNA SPOSOBNOST – je sposobnost napraviti. V teoriji je sporno ali je treba miselni pridržek upoštevati ali ne. čeprav tega v izjavi ni navedel. Forma ad valorem – pogoj za veljavnost oporoke. ker je bil v zmoti  napake volje.oporočitelj je napravil oporoko zaradi zvijače . kar je imel oporočitelj v mislih. ki je lastnik stvari b) nedopustna podlaga ali vsebina oporoke: .

. OBLIKE OPOROKE . razen če oporoka brez nične določbe ne more obstajati). Izpodbija se lahko: . Na ničnost se lahko sklicuje vsakdo. izpolnjuje zahteve za obliko oporoke druge vrste. velja oporoka po tej drugi obliki. je predmet volila v oporočni določbi oporočitelja (ki zapušča zaščiteno kmetijo) denar in premičnina je oporoka izpodbojna . zahtevati.oporoka.ni zakonsko predpisane obličnosti Oporoka je lahko tudi delno neveljavna – neveljavna so posamična določila – zaradi drugega in tretjega razloga. ki jo je pustil oporočitelj vsebuje napake obličnosti. pravica uveljavljati ničnost ne ugasne.dednih deležev . da se oporoka razveljavi – uveljavljajo jo lahko zainteresirane stranke – tisti. če se tudi s sredstvi razlage ne da ugotoviti. ki bi zaradi neveljavne oporoke prišel do kašne koristi. da se napačen pravni posel vzdrži v veljavi. NEVELJAVNOST OPOROKE Izpodbojnost Neveljavnost je treba uveljavljati. dvajset let pri nepošteni osebi Roki ne morejo začeti teči pred razglasitvijo oporoke. prisilnim predpisom in ustavi o izjema: ZDKG: če gre oz. Nična oporoka je neučinkovita sama po sebi . če oporoka. Roki: zastaralni .je vsebina nedoločljiva . Izpodbijanje zaradi napak v obličnosti: Uveljavlja se lahko po uvedbi dedovanja Subjektivni rok je eno leto od dneva.možno je pretrganje in zaustavitev zastaranja objektivni in subjektivni Izpodbijanje oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti ali napake volje: Subjektivni rok je eno leto odkar je izvedel za vzrok neveljavnosti Objektivni rok je deset let od razglasitve oporoke oz.napake volje . Ničnost Oporoka je nična.je nemogoča vsebina . ki nasprotuje morali.če ni oporočne sposobnosti .fidejkomisarična substitucija – zapustnik določi svojemu dediču ali legatarju dediča Lahko je DELNA – nična je posamična določba oporoke (ne v celoti.vsebina ali podlaga sta v nasprotju z ustavo ali moralnimi načeli . ki ima pravni interes. če: .posamičnih oporočnih naklonitev Vsebina oporoke je nedoločljiva. pa ta oblika ustreza drugi vrsti oblike oporoke oz.sodišče mora paziti na ničnost po uradni dolžnosti.redne/izredne (izredne so nastale v izrednem stanju) 18 . Zaradi prvega razloga je oporoka vedno neveljavna v celoti. ko je izvedel za oporoko – ko je izvedel za napako v obliki oporoke Objektivni rok je deset let po razglasitvi oporoke Konverzija – mogoče je. Učinkuje ex lege.

LASTNOROČNA OPOROKA (testamentum holographum – 63 ZD) Je zasebna. zasebna in pisna oporoka. Gre za enotno pravno dejanje – mora se opraviti istočasno –unitas actus. ker sodeluje sodišče kot javni organ.- zasebne/javne (zasebne oblikujemo sami. da se podpisujeta kot priči – slednje ni pogoj za veljavnost. da jo je oporočitelj prebral in podpisal in to overi s svojim podpisom Oporočitelj ne zna pisati in brati 19 .oporočitelj prebere sestavek oporoke. Sodnik ugotovi identiteto oporočitelja in oporočiteljevo izjavo zapiše v zapisnik.Relativno nesposobne osebe – glede na razmerje oporočitelja do konkretne osebe o priče ne smejo biti v krvni ali osebni povezanosti z oporočiteljem. da je njegova volja natančno zapisana .oporočitelj mora podpisati oporoko ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti. ker obstaja nevarnost.podpis oporočitelja . in 66 ZD) Je redna.podpis z osebnim imenom – zadostuje samo ime.oporočitelj mora znati pisati in brati v jeziku v katerem je napisan sestavek . ki nimajo poslovne sposobnosti o osebe. da bodo vplivale na oporočiteljevo izjavo volje o 68. Javna je zato. vzdevek ali oznaka družinskega razmerja . člen ZD: določena oseba ne šteje kot priča glede tistih oporočnih določil s katerimi je zapustnik nekaj naklonil njej ali osebam s katerimi je krvno povezana SODNA OPOROKA (testamentum iudiciale 65. . o osebe.kraj in datum oporoke ni pogoj za veljavnost – je pa koristno glede na možnost. Katere osebe ne morejo biti priče? Nesposobnost biti priča je razlog za izpodbijanje oporoke. tuja roka lahko vodi o poslovilno pisno izjavo poslednje volje je treba šteti za oporoko . Taka oporoka bi morala biti neveljavna. Priči morata biti istočasno prisotni in se podpisati na oporoko in pripisati. da obstajajo prejšnje oporoke PISNA OPOROKA (testamentum allographum – 64 ZD) Je redna. Pogoji za veljavnost: .obstaja pisni sestavek – listina – ni pomembno kdo je spisal .Absolutno nesposobne osebe – ne morejo biti priče pri nobeni oporoki – pisna pred pričami ne glede na to kdo je oporočitelj. Poznamo dve varianti sodne oporoke: Oporočitelj zna pisati in brati . da je pisni sestavek njegova poslednja volja. ustna in javna oporoka.oporočitelj je izjavo poslednje volje z lastno roko napisal in lastnoročno podpisal o ugotovitev identitete o ni dovoljeno s pisalnim strojem. . ki ne znajo pisati in brati. tujo roko. Pri nas je neveljavna samo oporoka v kateri dve osebi postavljati vzajemno drug drugega za dediča. Pogoji za veljavnost: .oporočitelj podpiše sestavek in izjavi. priimek. Ustno se sodišču izjavi poslednjo voljo in sodišče jo zapiše – okrajno sodišče.sodnik potrdi na oporoki. redna in pisna oporoka. ki ga je napravil sodnik po oporočiteljevi izjavi . Dovoljena je oporoka v kateri dve osebi razpolagata skupno v korist tretjega. Najpogostejša. brez sodelovanja organov) pisne/ustne Skupne – simultane oporoke – testamentum simultaneum – so medsebojno vsebinsko povezane in soodvisne izjave poslednje volje dveh ali več oseb v istem aktu.

Oblika: - - PISNA – napiše jo lahko oporočitelj ali tretja oseba ali jo sestavi lahko sodnik okrajnega sodišča ali konzularni ali diplomatski predstavnik . člen ZD) Je nova oblika javne oporoke. ki veljajo za sodno oporoko.zapisnik je sestavljen iz več listin . redna in ustna. ki ga je napisal po njegovi izjavi . čl.priči se podpišeta na oporoko. sestavljena na slovenski ladji ali letalu (70. ki so nesposobne biti priča pri pisni oporoki s pričami . v času izrednega ali vojnega stanja (dva roka): . Oporočno določilo o naklonitvi priči. da je pisni sestavek njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino ter v njihovi navzočnosti podpisati. Če je oporoko napisal sam ali mu jo je napisala tretja oseba in je oporoko podpisal prej. Upoštevajo se razmere. po predpisih. povesta. ki veljajo za sodno oporoko. da je sestavek njegova oporoka in podpiše ali napravi ročno znamenje .shranjevanje sodne oporoke . Sestavi jo poveljnik ladje/letala po oporočiteljevi ustni izjavi. tujec. Oporoko sestavi po predpisih. Čas njene veljavnosti je omejen: velja samo trideset dni od dneva vrnitve oporočitelja v Slovenijo (zato je izredna). sodniku ali njihovim svojcem je izpodbojno. Sestavil jo je državljanu RS. ki lahko nastopijo na ladji/letalu. Dedovanje na podlagi te oporoke pride v poštev samo.objektivni rok: 60 dni od prenehanja izrednega/vojnega stanja . Ta razpolaganja so napake v obličnosti in izpodbojna po 76. TRI OBLIKE OPOROKE IZPELJANE IZ SODNE OPOROKE Oporoka sestavljena v tujini – konzularna oporoka (69.sodnik ne sme biti z oporočiteljem v isti krvni ali osebni povezanosti kot ne smejo biti oporočne priče . ki so ratificirale mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o mednarodni oporoki. MEDNARODNA OPOROKA (71a in 71g. Oporočitelj je lahko naš državljan.posebni predpisi o ugotavljanju identitete prič . ZD) Je javna in izredna. Njen osnovni namen je zagotovitev pravne varnosti v zvezi z veljavnostjo oporoke v vseh državah. Sestavi jo vojaška starešina po ustni izjavi volje oporočitelja in po predpisih za sodno oporoko.tiste osebe. členu ZD.oporočitelj pred pričami izjavi. če oporočitelj v tem času umre ali postane dedno nesposoben. član posadke ali potnik. člen ZD – novela 2001) Je javna in izredna. ki je v tujini po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS. Oporoka. sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem – vojaška oporoka (71.absolutno nesposobne: o nimajo poslovne sposobnosti o ne znajo brati ali pisati o ne razumejo jezika v katerem je napravljena sodna oporoka Sodna oporoka pri kateri sodelujejo nesposobne priče in sodnik je spodbojna. Oporoka.subjektivni rok: 30 dni po prenehanju vojaške službe oporočitelja (če je vojaška služba prenehala pred koncem izrednega stanja) Oporočitelj je lahko samo vojaška oseba. čl. Samo na slovenski ladji/letalu (zato je izredna).izročitev sodne oporoke oporočitelju Kdo ne sme biti priča? .pooblaščene osebe napisana je lahko v katerem koli jeziku in na kakršenkoli način v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe mora oporočitelj izjaviti. Velja samo določen čas. ZD) Je javna.sodelovanje dveh oporočnih prič v navzočnosti kateri sodnik prebere sestavek oporoke. da je avtentična in da jo oporočitelj podpira . mora v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe podpis 20 . da je bila oporoka prebrana.

skrbništvo o zakoniti zastopniki. Ni pomembno kdo je oporoko napisal. jo notar prebere – oporočitelj izjavi. udeležencev.novi obliki. sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja .notar mora poučiti oporočitelja o vsebini. posledicah. z notarskim zapisom Pisna oporoka dobi lastnost notarskega zapisa – javne oporoke. poleg oblik v ZD. ki so pismene in obvladajo uradni jezik Nesposobnost biti priča: .osebe. da zapis ustreza njegovi izjavi volje (jo odobri) in podpiše (tu morajo biti priče obvezno prisotne) . o izdajanju odpravkov in izročitvi oporoke sodišču po smrti zapustnika Oporoka. da so seznanjene z vsebino oporoke pooblaščena oseba mora zapisati datum oporoke. notarjem. Sposobnost biti priča: .kot pri pisni oporoki pred pričami in sodni oporoki .obličnost: o zunanja oblika notarske listine o določbe o načinu sestavljanja notarskih listih o določbe o vsebini notarskega zapisa o določbe o podpisih notarja. velja pa načelo konverzije Dokaz veljavnosti mednarodne oporoke je potrdilo – forma ad probationem. sestavi jo notar po ustni izjavi oporočitelja . ki so odvezane dolžnosti pričanja . Notar v oporoko lahko vnese svoje ime. Sodeluje notar kot javni organ. ni treba.osebe. pooblaščenci. podpišeta se še zapisni priči (priče lahko nadomesti drugi notar) Pisna oporoka.po tem ko zapiše oporoko.polnoletne osebe. osebam. da jo notar potrdi.notar zapiše datum. zaposlene pri notarju .notar mora ugotoviti istovetnost oporočitelja in prič . Pogoji za priče in sodnika: . ki jo oporočitelj izroči notarju.- priznati in potrditi. sta v skladu z ZD .osebe. ki jim gredo iz oporoke koristi .ZN vsebuje tudi določbe o shranjevanju oporoke in potrdilu o shranjevanju. da se podpisujejo kot priče oz. zunajzakonski skupnosti o sorodniki v ravni črti do kateregakoli kolena o sorodniki stranske črte do drugega kolena o svaštvo do drugega kolena o posvojitev. pooblaščena oseba. prič . Če se oporočitelj ne more podpisati navede razlog pooblaščeni osebi. ki jim gredo koristi v: o zakonski zvezi oz.ustna oblika. to je tisti dan. NOTARSKA OPOROKA Je redna in javna. rejništvo. mora pa v zunanji obliki ustrezati obliki notarskega zapisa. ko je pooblaščena oseba podpisala oporoko.imata enake pravne učinke kot sodna oporoka .osebe. s tem. o če notarju gre iz oporoke korist ali če je v teh razmerjih z oporočiteljem ne more sestaviti oporočitelju oporoke Poznamo dve obliki: . ki so z oporočiteljem. 21 .če niso izpolnjeni pogoji glede oblike in prič je mednarodna oporoka neveljavna. se podpiše. To potrdilo ni pogoj za veljavnost. ki to navede v oporoki => v njegovem imenu ga podpiše nekdo drug ali pooblaščena oseba. Urejena je v zakonu o notariatu. smislu njegove poslednje izjave volje . priči in pooblaščena oseba se morajo ob prisotnosti oporočitelja hkrati podpisati in pripisati.

ne bodo mogle zapisati oporočiteljevo izjavo. USTNA OPOROKA (testamentum nuncupativum extraiudiciale. na podlagi tožbe na ugotovitev pristnosti oz. epidemije.relativna nesposobnost po 75. ZD) ..razpolaganje v dovoljen namen (81 ZD) . Oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama. jo pa bodo reproducirale pred sodiščem . nepristnosti listine. Če ne ustreza. Za preverjanje veljavnosti ustne oporoke je odločilno. Spodbijanje take oporoke ne pride v poštev – tisti.določitev volil (80. ki ne morejo biti priče pri sodni oporoki .posredno razpolaganje s premoženjem Določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti . Velja samo v primeru. ki jo podpiše. Priči morata nemudoma zapisati poslednjo voljo in čim prej ta zapis izročiti sodišču ali pa jo ustno reproducirati pred sodiščem. Zakon ne zahteva prisotnosti prič. oporoka ni neveljavna => oporoka ne more biti neveljavna zaradi razloga. ki bi po zapustniku dedoval. 72. da bi na notarje lahko prenesli določena upravičenja iz zapuščinskega postopka. zapustnik jo je morda veljavno napravil => njena vsebina ni znana. ker nima pravnega učinka. potresi. mora dokazati. Če priči tega ne storita. VSEBINA OPOROKE Oporoka vsebuje različna določila: . Čas veljavnosti je omejen: traja dokler trajajo izredne razmere in še trideset dni po prenehanju. Dedovanje na podlagi ustne oporoke nastopi le tedaj. ki je nastal po zapustnikovi smrti. notarji pri katerem se oporoke shranjujejo imajo dolžnost dajati v register podatke. ki ni vezana na listino. notar sestavi poseben zapis s potrebnimi sestavinami in ga spoji z oporoko. Sem bi spadali nevsakdanji dogodki objektivnega značaja (poplave. bremen za dediča oz. falsificirana oporoka Če priči oporočiteljeve izjave poslednje volje ne predstavita sodišču po resnici. členu ZD – priče imajo večjo možnost prikrojiti oporočiteljevo izjavo v svojo korist .določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje . za katere tako določa zakon. tako kot jo je podal oporočitelj. da zapustnik ni mogel napraviti pisne oporoke.določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti . ki morata biti sočasno navzoči. Priče pri ustni oporoki ne morejo biti: .nesposobnost priče ima za posledico izpodbojnost Novela Zakona o notariatu: Centralni register oporok: Sodniki. volilojemnika (82 ZD)  ZD jih upošteva pod naslovom Vsebina oporoke 22 . rokov. Notar se nanjo tudi popiše in doda svoj pečat. ni je mogoče uporabiti in nima pravnega učinka. če ne bi bilo ponarejene oporoke. da je oporoka ponarejena. to so mu morale preprečiti izredne razmere ne pa reden potek dogodkov. Dokler oporočitelj še živi vpogled v register ni mogoč.osebe. v pravdi.določitev enega ali več dedičev (78. nesreče).določitev namestnika dediču ali volilojemniku (79 ZD) . člen ZD) Je zasebna in izredna. odvetniki. vojne) in subjektivne situacije (nenadna težka bolezen. če zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke.pričam pri ustni oporoki ni treba znati pisati in brati . Mora pa ustrezati vsebini in obliki notarskega zapisa. naglo nepričakovano poslabšanje bolezni.določitev pogojev.ZD) . 85 – 94.podatek o načinu ugotovitve istovetnosti oporočitelja in da je oporoko oporočitelju prebral (tako jo potrdi). Ni je pa mogoče uporabiti. če oporočitelj v tem času umre ali postane oporočno nesposoben. Sploh ne gre za zapustnikovo oporoko. Ponarejena. Novela vsebuje nastavke.

23 . Dedič je oseba. Vsebino razlagamo iz oporoke same – 38/1 OZ . če je naklonil predmet. Izjemi. naj se zakonito dedovanje umakne njegovemu voljnemu razpolaganju => omejuje svobodo oporočnega razpolaganja. je razdedinjen).v primerih. naj ne nastopi zakonito dedovanje Primerjalno obstajata dve interpretacijski pravili: .politične oporoke. ko je za take situacije oporočitelj določil substituta ali če nastopi transmisija – v teh primerih delež dediča. da bo po možnosti obveljalo . nejasno potem ni neveljavno. da je testiral.odvzem nujnega deleža v korist potomcev (45 ZD) . Postavitev dediča je najpomembnejši izraz svobodne izjave volje oporočnega razpolaganja. da je imel oporočitelj drugačen namen (139 ZD) => lahko izhaja iz oporoke oporočiteljev namen naj nastopi akrescenca (širša – prosti delež pripade vsem sodedičem . Ta logika ni v redu => zapustnik se je lotil testiranja => nedvomno je hotel. ki mu je bila z oporoko naložena obveznost Sporno – kritika: s tem. To izhaja iz domneve. ki je razlog dedne nevrednosti (127/2 ZD) Vsebina mora biti določna ali vsaj določljiva. jo je treba šteti za dediča – 78/3 ZD (npr.željo.izključitev določenega zakonitega dediča od dedovanja – negativni testament . Če oporočitelj postavi več sodedičev in eden ne deduje (umre. da bo učinkovito => pomeni. da je taka oseba dedič. Je oseba.kraj.iz oporoke izhaja. čl. je izrazil željo. Poznamo dve pravili za razlago: .IN FAVOREM TESTAMENTI – v dvomu je treba oporočno določilo razlagati tako. ali pa ni točno določil kako naj se dediščina mednje razdeli. se odpove.odpustitev dejanja. ko je zapustnik nepopolno. člen ZD: ugotoviti je treba pravi oporočiteljev namen – najti je treba njegovo pravo voljo. nejasno določil dediče. je nevreden.-98 ZD) .V skladu z 84.Določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje . členom OZ (nejasna določila v neodplačni pogodbi je treba razlagati v smislu. da je dedovanje v zakonitem dednem redu v največjih primerih v skladu z zapustnikovo voljo. ki naj po volji zapustnika (oporočitelja) deduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja – alekvotni delež Volilojemnik/legatar ni dedič. postavitev nagrobnega spomenika .določitev načina delitve zapuščine . ki ne deduje ni prost. ko ne gre zakonitim dedičem: .ali ožja – prosti delež pripade nekaterim sodedičem) . filozofsko.preklic prejšnje oporoke (99/1 ZD) . 47 ZD) . ki ji je oporočitelj naklonil eno ali več določenih stvari ali pravic. da bo dvom v celoti izključen. člen ZD – v dvomu se je treba držati tistega kar je bolj ugodno za zakonitega dediča oz. oporoke.izjava o priznavanju očetovstva (88.nevračanje daril in volil zakonitemu dediču (46/3. da je oporočiteljeva volja. kdo naj bo skrbnik za mladoletne otroke . ki je manj težak za dolžnika) => 84/2.določitev izvršitelja oporoke (95. način pogreba. gre njegov delež zakonitim dedičem . za tistega.določilo o razdedinjenju nujnega deleža (43 ZD) . Če je posamičen del ali določilo nedoločno. ZZZDR) . Če se ugotovi. ZD ne predpisuje rešitve => treba je uporabiti interpretacijska pravila tujih zakonodaj. Če oporočitelj hoče drugače naj to izrazi tako določno. V primerih. ki praktično predstavlja njegovo celotno premoženje). ki izražajo znanstveno. če je mogoče z razlago (interpretacijo) ugotoviti njen pravi smisel – orientirati jo je treba na pravo oporočiteljevo voljo.… usmeritev zapustnika Posredno razpolaganje s premoženjem .BENIGNA – DOBROVERNA RAZLAGA – BENIGNA INTERPRETATIO – naj se dobrohotno razlaga – v dobro oporočnih dedičev Naše pravo zavrača ti dve načeli in v dvomu daje prednost zakonitemu dedovanju. napravil oporoko.84/1.

dedna sposobnost . ampak je na slabšem od zapustnikovih upnikov. Oporočitelj lahko določi. po volji oporočitelja te osebe ne moremo šteti za univerzalnega naslednika njegovega celotnega premoženja ali alikvotnega dela premoženja. Predmet volila je lahko vse kar je predmet obveznosti (dajatev. da sme volilojemnik zahtevati volilo kasneje – čas pridobitve volila in čas izpolnitve volila ne sovpadata (dies legati veniens) Zastaranje pravice zahtevati izpolnitve volila (94. lahko je potrošna ali nepotrošna. Do zmanjšanja ali odprave volil torej lahko pride tudi v primeru. Volilojemnik ob smrti zapustnika pridobi lastninsko pravico na voljeni stvari in s tem možnost lastninske tožbe – reivindikacija. opustitev. Predmet volila volilojemnik pridobi z izpolnitvijo volila – takrat ko mu dolžnik izroči voljeno stvar.ob nastopu roka . ko se izpolni pogoj ali preteče rok. ko zapuščina ne zadostuje za poplačilo zapustnikovih dolgov in volil. Če je naložena več osebam odgovarjajo glede na delež. ki je oporočitelj ne postavi za dediča. tudi služnost. dopustitev). člen ZD – jim gre po zakonu. ni treba oporočitelju voliti v oporoki – zakonito vindikacijsko volilo. čl. Ima obligacijskopravni učinek – v trenutku zapustnikove smrti pridobi pravico terjati od dediča. To pravilo ne velja.ob izpolnitvi pogoja . Vindikacijski legatar je singularni naslednik zapustnika.oporočiteljeva smrt .obstaja dedni naslov Uveljavitev pravice do volila – volilojemnik zahteva od obremenjenca izpolnitev volila. Za vindikacijski legat štejemo pravico določenih svojcev zapustnika do gospodinjskih predmetov – 33.oporočitelj lahko določi. Vindikacijski legat Tega ZD ne ureja.Vindikacijski legat Damnacijski legat Volilojemniku daje obligacijsko pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega.volilojemnik je ob smrti oporočitelja še živ . Volilojemnik je singularni sukcesor zapustnika.VOLILO – 80. ki ne odgovarja za zapustnikove dolgove. da je legatar odgovoren tudi za dolgove. Poznamo dve vrsti volil: . vendar v mejah vrednosti volila. ga pa pozna. Je upnik. tako kot mu je naročil oporočitelj. Ta zastaralni rok ni prekluzivni in je eno leto odkar izve za pravico. ne izgubi pa pravice na izpolnitev volila. ZD) –s potekom roka volilojemnik izgubi zahtevek. Ima stvarnopravni učinek.Damnacijski legat .v trenutku oporočiteljeve smrti . Pogoj za pridobitev volila: . ki imajo pravico zahtevati poplačilo svojih terjatev pred volilojemnikom. ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (86/1 ZD).ni dedno nevreden . Stvar je lahko določena individualno ali generično. odstopi voljeno pravico ali terjatev. 24 . Kdaj? . Volilojemnik pridobi volilo – pridobi pravico zahtevati volilo od obremenjenca ipso iure v trenutku oporočiteljeve smrti (dies legati cedens) => tedaj preide zapuščina na dediče in z njo tudi breme volila. Pravica je lahko stvarna (razen LP) ali obligacijska. člen ZD – LEGAT Je oporočno naklonilo določene koristi osebi. Naklonjena korist ima največkrat premoženjski značaj. če je bilo volilo določeno s pogojem ali rokom – volilojenik pridobi pravilo.

da dobi volilo o Naključno uničenje predmeta o Odsvojitev. da bi jo ohranil za svoje sorodnike. če postavljeni dedič ne bo dedoval (79/1 ZD).če volilojemnik umre pred oporočiteljem .oporočitelj določi dediča svojemu dediču ali volilojemniku (79/3 ZD) . pogoj. lahko tudi drug dogodek – rok. NAVADNA NADOMESTITEV – VULGARNA SUBSTITUCIJA - oporočitelj določi osebo.preprečiti hoče probleme z izvršitvijo oporoke. Zakonodajalec mora določiti čigav interes je glede na URS vrednejši varstva. dedovali zakoniti dediči.po volji oporočitelja dve ali več oseb časovno sledijo kot dediči Fiduciar je oseba. bližnje ljudi. ki naj bo dedič. govorimo o postavitvi nadomestnega dediča ali substituta.škodljiva za gospodarstvo – ustvarja trajne vezi.hoče fideikomisarja za nekaj časa izključiti od upravljanja z zapuščino . se je odpovedal dediščini.če se volilojemnik odpove volilu .hoče.…). URS: pravica do zasebne lastnine in možnost razpolaganja s premoženjem za čas življenja in primer smrti. ob tem pridobi dediščino druga oseba = fidejkomisar Motivi za fideikomisorično substitucijo: . osebi. ki po ZD ni mogoča. ki bi morala volilo izpolniti.ohranitev zapuščine za otroka. kot da oporočitelj ni določil substituta => substitut nima pravice do dediščine Po ZD ni določena FIDEJKONISARIČNA SUBSTITUCIJA: . da ostane premoženje v družini . Je dedič dokler ne nastopi v oporoki določen dogodek = substitucijski primer (najpogosteje smrt fiduaciarja. lastnine za daljši čas.če je volilojemnik dedno nevreden . pupilarna) 25 . substituta lahko postavi tudi volilojemniku substituta lahko oporočitelj postavi tudi tedaj . ker naše pravo ne pozna vstopne pravice pri oporočnem dedovanju substitut je neposredni naslednik oporočitelja. tudi če je zavezanec umrl. člen ZD) Volilojemnik ima pravico zahtevati volilo. da oporočno določilo ne obstaja. ki še ni spočet . ki pridobi dediščino ob zapustnikovi smrt. je dedno nevreden. da bi v primerih. ker nadomesti instituta kot dediča => izpolnjevati mora vse pogoje za dedovanje če institut deduje velja. Omejevanje je v tem. poraba predmeta Štejemo. ko postavljeni dedič (institut) ne more ali noče dedovati.Volilo ugasne . če spada v njegovo zapuščino tudi njegovo podjetje ali udeležba v osebi družbi Argument za prepoved fideikomisorične substitucije: . Po ZD ni dovoljena nikakršna fideikomisorična substitucija (neprava ali pogodbena. ovira prosto razpolaganje s premoženjem Prepoved pomeni omejevanje oporočiteljeve avtonomije volje kot lastnika premoženja. oporočitelj lahko postavi substituta a vse ali za posamične primere – substitucijski primer.kadar obstaja za volilojemnika objektivna nezmožnost. ko z oporoko ne postavi instituta – postavitev substituta zakonitemu dediču = legalna substitucija. da bi določil usodo svojega premoženja.preskrbeti hoče preživelega zakonca . Pri volilu ni vstopne pravice => predmet volila ostane dediču oz. razen če iz oporoke izhaja drugačen namen (90. s tem hoče oporočitelj preprečiti.

pravica zahtevati volilo že od trenutka zapustnikove smrti. Oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem v nek določen in trajen namen. ki bi v lastnem interesu izsilila izpolnitev . del zapuščine ali cela zapuščina uporabi za kašen dovoljen namen. naprava nove oporoke. računanje časa) . ZD) Oporočitelj v oporoki določi naj se kakšna stvar ali pravica. razvezni. Shranjevanje ima samo dejanski pomen – za veljavnost oporoke je irelevantno kje je oporoka shranjena.oporočitelj ne more vezati na rok ali pogoj pravice nujnega dediča do nujnega deleža .molčeči preklic – revocatio tacita – uničenje oporoke. čl. Zaradi tega se za uresničevanje namena največkrat ne uporablja substanca/glavnica predmeta.izrecni preklic oporoke – revocatio expressa – izjava o preklicu dana v katerikoli obliki. ko dobi odobritev pristojnega državnega organa.oporočitelj postavi rok in pogoj ob postavitvi dediča ali volilojemnika in pri drugih določilih oporoke . pač pa dohodki/obresti. breme . Štejemo. da je ustanova v času zapustnikove smrti že obstajala. ZD) Zakon o notariatu ureja shranjevanje notarske oporoke. SHRANJEVANJE OPOROKE ZD ureja shranjevanje oporoke pri sodišču (sodna oporoka. konkludentna dejanja Domneva o preklicu ne velja. v kateri se napravi oporoka . storitev. ki so: .ravnanje obremenjenega v korist določene osebe in le ta pridobi terjatev na izpolnitev – to je volilo! Rok. oporoka. ROK IN POGOJ Nalog: .ni nobene osebe. da jih ni. v celoti ali deloma. če je uničena po naključju ali jo je uničila tretja oseba brez vednosti in volje oporočitelja. mednarodna oporoka. OZ Pogoje in naloge. čl. Zato ji gre dediščina oz.naložena je dolžnost.nerazumljivi . jo bo dal v shranjevanje drugi osebi ali depozitni ustanovi.NESAMOSTOJNA USTANOVA (81. pogoj: . PREKLIC OPOROKE Oporočitelj lahko oporoko ves čas prekliče. Poznamo več možnosti preklica oporoke: .sami s sabo v nasprotju = perpleksni štejemo kakor.nedovoljeni .nemoralni . Oporočitelj se sam odloči ali bo oporoko sam shranil. čl.oporočitelj zaveže dediča ali volilojemnika na določeno ravnanje – dajatev. USTANOVA Oporočitelj sredstva za dovoljen namen zapusti pravni osebe. NALOG (modus). dopustitev ali opustitev .nekatera pravila vsebuje OZ (odložni. Ustanovo za primer smrti ureja Zakon o ustanovah. če kasneje pridobi odobritev pristojnega organa. Pogodba s katero se oporočitelj zaveže. da oporoke ali njenega določila ne bo preklical je neveljavna.63. Ustanova nastane kot pravna oseba. ki ni bila sestavljena pri sodišču) in shranjevanje listin o ustni oporoki (155 – 158.nemogoči . katere ustanovitev določi v oporoki. S tem ne ustanovi pravne osebe. 26 . kot da jih ni postavil.

skrita. ki se sklicuje na oporoko mora dokazati: . založena in če se je to zgodilo za življenje oporočitelja.da je bila oporoka sestavljena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik in da so obstajali drugi pogoji za veljavnost oporoke . skrita. OZ) . kar mora veljati vse do smrti => oporoka zaradi preklicnosti to omogoča.pogodba s katero nekdo odtuji pričakovano dediščino ali volilo . če jo je mogoče rekonstruirati. Gre za potomčevo razpolaganje s pričakovano dediščino in prednikovo pogodbeno razpolaganje s premoženjem mortis causa – dednopravni značaj pogodbe.gre za premoženje. ki ga bo imel ob smrti.več tipov izročilnih pogodb: o užitek o dosmrtna renta o dosmrtno preživljanje o preužitkarska pogodba Posebnosti.vsebino oporoke oz.prednik s pogodbo izroči in razdeli svoje premoženje svojim potomcem. da pa je uničena. ki ga ima v času sklenitve pogodbe . pogodba pa ne. Prizadeti = tisti. kaj bo določil v oporoki in česa ne oz. ki je še živ (104 ZD) – s pričakovanimi pravicami ni mogoče razpolagati Nični pogodbi sta: . Z rekonstrukcijo pridobi pravni učinek oporoka.pravni posel med živimi .po vsebini gre za darilno pogodbo.pomenita omejevanje zapustnikove svobode odločanja o usodi premoženja.vsaka pogodba. Izročilna pogodba Je pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja (546 – 556.pogodba o vsebini oporoke: o pogodba s katero se kdo zaveže. določila na katero se sklicuje DEDNOPRAVNE POGODBE So pogodbe s katerimi se pogodbenik kakorkoli zavezuje glede razpolaganja s premoženjem. kaj bo preklical in česa ne (105 ZD) . OBLIGACIJSKE POGODBE. KI BI ŠLA POTOMCU PO PREDNIKOVI SMRTI Pogodba je dovoljena! (137/2 ZD). Po ZD so neveljavne: . SPORAZUM MED PREDNIKOM IN NJEGOVIM POTOMCEM O ODPOVEDI DEDIŠČINE. KI JIH UREJA OZ Pogodbe nimajo dednopravnega značaja => pogodbenik ne razpolaga s premoženjem. ki se tiče dediščine po nekom. ki ga bo imel ob smrti.dedna pogodba: o je pogodba s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del sopogodbeniku ali komu drugemu (103 ZD) .da je oporoka obstajala.REKONSTRUKCIJA OPOROKE Uničena oporoka ima pravni učinek. posvojencem in njihovim potomcem . ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. založena => po oporočiteljevi smrti ali pred smrtjo brez njegove vednosti. ki je bila izgubljena. ki ima po zakonu posebnosti: o stranke se lahko dogovorijo tudi o posebnih obveznostih za prevzemnike premoženja . temveč s premoženjem. da se je to zgodilo brez njegove vednosti .mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem (pogoj veljavnosti) . izgubljena. ki so dednopravne narave: 27 .

ne izpolnjuje pogodbene obveznosti Po temeljnih in moralnih prepisih bi bilo nepravično. da je stranka izročilne pogodbe . otroci.ni nujno.stranke pogodbe so lahko tudi osebe. ki pomeni odplatek je odložena do smrti preživljanca . Ker ne gre za darilno pogodbo nujni dediči ne morejo zahtevati razveljavitve pogodbe zaradi dopolnitve prikrajšanega nujnega deleža.po smrti zapustnika te osebe nimajo dednopravnih zahtevkov – vnaprej se uredijo premoženjska razmerja. Vsi potomci se morajo z delitvijo in izročitvijo premoženja. incertus quando – ni mogoče uveljavljanje čezmernega prikrajšanja. ki ne bi neposredno dedoval po predniku . ki so sklenile to pogodbo pomeni izročitev in razdelitev premoženja vnaprejšnje dedovanje = dedovanje pred zapustnikovo smrtjo – successio antipata . Za darilo gre.ko se kakšen izročiteljev potomec (ki je ob izročiteljevi smrti njegov dedič) ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo premoženja . zunajzakonskega partnerja izročitelja: . Široko definirani. ki bi lahko po njem dedovale kot dediči prvega dednega reda. ki so bili izročeni (drugim dedičem) se štejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili v naslednjih primerih: .huda nehvaležnost prevzemnika.odplatek za preživljanje do smrti = premoženje ali del premoženja. strinjati pogodba ima določene posledice pomembne za dedovanje = dednopravne posledice: za osebe.- sopogodbeniki prednika so lahko samo osebe. da je pri izročitvi in razdelitvi upoštevan zakonec oporočitelja – če pa je se mora s pogodbo strinjati: o če zakonec ni upoštevan: ima kot dedič slabši položaj kot tisti potomec. ki ga bo imel preživljanec ob smrti. ki se je izročitelju rodil po izročitvi . razen če se z izročitvijo naknadno strinja – konvalidira Poseben položaj preživelega zakonca oz.grdo obnašanje do izročitelja ali njegovih bližnjih .za veljavnost izročilne pogodbe ni nujno. ni pa gotovo kdaj se bo to zgodilo – dies certus an. ki je smrt preživljanca . Pogodba o dosmrtnem preživljanju (557 – 563. ki bi se sicer urejala po zapustnikovi smrti .zato so lahko sopogodbeniki lahko samo tisti zakoniti dediči. ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe. lahko pa se v pogodbi določi kaj drugega osebe. ki se ni strinjal s pogodbo o če zakonec je upoštevan: zakonec ima enak dednopravni položaj kot potomec. če bi prejeto obdržal.to velja tudi za otroka. . ki so se dolžne medsebojno preživljati po ZZZDR (zakonci. čl. da je lahko sopogodbenik tudi potomec. Razlogi so različni: . OZ) . ki bi lahko bili v konkretnem primeru poklicani k dedovanju po predniku.izročitev premoženja. Če odplatek zajema premoženje. ki pripada preživljancu ob sklenitvi pogodbe. ki je bil udeležen pri izročitvi in razdelitvi premoženja Izročilno pogodbo (tako kot darilno) lahko izročitelj prekliče. ki je bil razglašen za mrtvega. Novejša praksa meni. gre za neveljavno dedno pogodbo.se ne upošteva ob ugotavljanju in računanju vrednosti zapuščine sopogodbeniki prednika ne odgovarjajo za izročiteljeve dolgove po njegovi smrti. starši) 28 . zajetega s pogodbo lahko pokrijejo stroški preživljanja . kadar se s čistim dohodkom premoženja.če se pojavi dedič.preživljavec lahko s premoženjem pravno razpolaga. vendar z začetnim rokom.omejitev na prvi dedni red velja samo za dajanje soglasja premoženje.nima dednopravnih elementov => izključna obligacijska pogodba med živimi . ki je bilo predmet izročitve in razdelitve ne spada v zapuščino prednika – ob njegovi smrti ni več njegovo . ki so deležne izročitve in razdelitve jamčijo druga drugi za stvarne in pravne napake stvari ter za obstoj in izterljivost terjatev – kot jamčijo sodediči Deli premoženja.tvegani = aleatorni pravni posel – trajanje obveznosti preživljavca se ne da vnaprej oceniti – preživljanec bo gotovo umrl. upoštevamo tudi osebno prizadetost izročitelja. .

če živita skupaj .dediči se odpovedo 29 . razvezo pogodbe lahko zahteva tudi stranka. se pogodba razveže. namenjenih za rabo in uživanje nepremičnih. nadomestiti vrednost dosežene koristi. razen če pogodba določa drugače Ta pogodba se lahko razveže. To stori sodišče: (561 OZ) . Vsaka stranka lahko zahteva nadomestitev vrednosti koristi – kondikcijski zahtevek ZAPUŠČINA BREZ DEDIČA Sodišče razglasi zapuščino kot državno lastnino v enem letu po oklicu sodišča naj se dediči priglasijo. Gre za kondikcijski zahtevek. ker so se razmere tako spremenile. ki jo je dobil do smrti preživljavca. da bo drugega varoval in zanj skrbel stranki se lahko dogovorita za skupnost premoženja ali/in skupnost življenja preživljavec ne odgovarja za preživljančeve dolgove po njegovi smrti. da bo preužitkarju do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve – življenjske potrebščine. Krivda se ne upošteva.dedičev ni .V obliki notarskega zapisa . ker ne morejo sprejeti pogodbenih obveznosti. To stori sodišče. uživanje določenega zemljišča .Pogodbene obveznosti prevzemnika se držijo lastnika nepremičnin – prevzemnik odsvoji nepremičnino => obveznosti je dolžan izpolnjevati novi pridobitelj Lahko se razveže. Dediči nimajo pravice do nadomestitve vrednosti danega. ker druga stranka ne izpolnjuje obveznosti pogodbe.Vpis preužitka v zemljiško knjigo – stvarna pravica v korist preužitkarja – stvarno/realno breme . zaradi: . ki je predmet pogodbe – prepoved obremenitve in odsvojitve se lahko vpiše tudi v zemljiško knjigo pogodbe s katerimi se proti obljubi dediščine en pogodbenik zaveže.na zahtevo ene ali druge stranke. plačati zamudne obresti.Preužitkar se zaveže prenesti za življenja prevzemnika lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah in premičninah. Razveze ne more zahtevati stranka.po sporazumu strank .Prevzemnik se zaveže. V pogodbo vstopijo njegovi dediči. ob pogoju. Pogodba o preužitku .Glede uveljavljanja o nujnem deležu velja enako kot za pogodbo o dosmrtnem preživljanju . Če ne privolijo. . Obseg vrnitve: plodovi. ki bi bil po poslovnem namenu strank ob sklenitvi pogodbe neodplačen => težko je ugotoviti => zato se kot izpodbojno darilo obravnava razlika med izpolnitvijo preživljanca in protivrednostjo.Nevzdržnost – posledica omajanosti razmerja strank pogodbe. OZ izrecno določa. ki drugi preprečuje. da ne bo razpolagal s premoženjem. denarne dajatve. da v to privolijo. oskrba.- - pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem preživljanec se lahko zaveže. Ali lahko nujni dediči preživljanca zahtevajo razveljavitev pogodbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža? Relevanten je poslovni namen – tisti del izpolnitve preživljanca. da bi izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe .na zahtevo ene stranke. ko se nihče ne oglasi: . če s o podani pogoji za odškodninsko odgovornost. ki je kriva za razvezo ZZ .na zahtevo ene ali druge stranke iz razveznega razloga (skupno življenje je neznosno). stanovanje. da pogodba s smrtjo preživljavca ne preneha.Na zahtevo ene stranke v primeru da druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. da je izpolnitev pogodbe otežkočena.Je tvegana pogodba – vrednosti izpolnitve prevzemnika ne moremo vnaprej oceniti – negotovo je kdaj bo preužitkar umrl . Sodišče lahko preoblikuje pogodbeno razmerje ali spremeni pravico preživljanca v dosmrtno rento – to lahko stori tudi brez predloga strank Po določbah OZ o neupravičeni pridobitvi je treba prejeto vrniti oz. Poleg tega se lahko postavi tudi odškodninski zahtevek.

Država odgovarja s celotnim premoženjem: podedovanim in lastnim. upniki . ki je pretekel po zapustnikovi smrti = v korist njegovega pravnega naslednika . ki ga določi sodnik.začne teči prvi dan po dnevu. Pri prehodu zapuščine v državno lastnino ne gre za dedovanje. stvarnih in ostalih pravic. čl. da dedič. Glede vrstnega reda poplačila (upnikov) dolgov zapuščine. ZD = rok za zastaranje dediščinske tožbe.tudi. Pristojen je državni pravobranilec. ki je potekel v korist zapustnika in čas. ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev obveznosti Dedič. PRIDOBITEV DEDIŠČINE IN ODPOVED DEDIŠČINI Pogoji/uvedba dedovanja: a) smrt zapustnika: zapustnik umre ali pa je s sodno odločbo proglašen za mrtvega b) obstajati mora premoženje/zapuščina: ki je predmet dedovanja. ki se je odpovedal dediščini ne odgovarja za zapustnikove dolgove. V njem se navede vrednost posameznih premičnin in nepremičnin.- dediči so dedno nevredni dediči so razdedinjeni ni znano ali je kaj dedičev Izroči se pristojnemu organu RS. izvršitelj ali pa delavec sodišča. če to zahtevajo zapustnikovi dediči. – 190. vendar je prehod enak kakor pri dedovanju.zadržanje zastaranja za ves čas.za preostale dolgove. ki s temi nepremičninami gospodari v imenu države in na njen račun.načelo prior tempore potior iure – samo dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine . volilojemniki. Vložiti mora tožbo v roku – 141. država ne odgovarja – obveznosti ostajajo kot naturalne obligacije ZD ne pozna stečaja v zapuščini. Kateri organ to je določa Zakon o državnem pravobranilstvu. čl.to zahteva skrbnik . ko: . Odredi ju zapuščinsko sodišče. nezazidana stavbna zemljišča se izroči Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. izpolniti volila in izvršiti naloge določene v oporoki. ko je prešla zapuščina brez dediča v državno lastnino ima pravico zahtevati. Problemi: . gozdove. Država mora poravnati dolgove zapustnika. da se mu izroči zapuščina oz. njemu pripadajoči del.način ugotavljanja vrednosti zapuščine . ZD. veljajo splošna pravila civilnega prava: .način poplačila upnikov v primeru prezadolžene zapuščine Popis in cenitev zapuščine ureja 184. Glede časa v katerem upniki lahko terjajo poplačilo dolga se uporabljajo določbe OZ => zastaranje terjatev: .gre za omejitev po 128. Država odgovarja do višine vrednosti zapuščine. Kmetijska zemljišča.v zastaranje se všteva čas. ki se oglasi potem.če to zahteva država To opravi notar. čl ZD . ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti .drugi opravičeni razlogi . zato zanjo tudi ne velja določba. ki presegajo to vrednost. ni važno ali je aktiva ali pasiva 30 . Država se ne more odpovedati dediščini.

dedič). trajna izguba pravne sposobnosti) kot pogoja za uvedbo dedovanja. ki jih vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Za uvedbo dedovanja je pomemben točen čas smrti: . Postopek: . Če so podani nastopi dedovanje. ko je sklep postal pravnomočen. leto in ura smrti .5 let se ne javi . Z upanjem pa se ne da razpolagati.Odtujevati pričakovano dediščino . da bodo dedovali. ki ima pravni interes (npr. ne samo zatrjevana. eno leto po prenehanju vojne Kot dan uvedbe dedovanja se šteje dan.Pogodba o dediščini . jo sodišče lahko proglasi za mrtvo Zapustnikova smrt oz. da poda predlog . če pa ni nedvomno izkazan.V matično knjigo se navede mesec. a)SMRT ZAPUSTNIKA Razglasitev pogrešanca za mrtvega Nepravdni postopek + postopek dokazovanja smrti: . Pravne posledice.c) obstajati morajo dediči d) pravni naslov za dedovanje e) dedič mora biti dedno sposoben in ne sme biti dedno nevreden Pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno.Objavi se oklic v UL .Če tri mesece od objave oklica ni glasu o tej osebi ali je nihče ne vidi. razglasitev pogrešanega za mrtvega je osnovni pogoj dedovanja.Dokazila o dokazovanju smrti. če se zgodi pred uvedbo dedovanja – izjema so zapustnikovi potomci. pa navede dan za katerega je ugotovljeno.Sproži ga lahko tisti.Odpoved pričakovane dediščine nima pravnega učinka. vojne.Izredna stanja. sliši. ki jih ZD veže na trenutek smrti: .V sklepu o razglasitvi pogrešanega za mrtvega mora sodišče navesti dan.Druga dokazila iz postopka dokazovanja smrti po predpisih o razglasitvi pogrešancev za mrtve – odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega – postavi se domneva smrti.Zapuščina – premoženje. Do smrti zapustnika domnevni bodoči dediči s pričakovano bodočo dediščino ne morejo razpolagati: . Dediščini se lahko odpove in velja. Ti pogoji veljajo za dedovanje v pravnotehničnem smislu – univerzalna sukcesija. kot da je ni nikoli pridobil.Pogrešani osebi nepravdno sodišče postavi skrbnika . ki naj velja za čas smrti – če ni naveden velja kot čas smrti dan. Smrt mora biti dokazana. ki lahko razpolagajo s svojimi pavicami Potencialni dediči imajo le upanje. Za smrt se šteje dejanska/fizična smrt! Naše pravo ne pozna več instituta civilne/pravne smrti (odvzem oz. ko je odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega postala pravnomočna. da ga umrli ni preživel . ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti 31 . Dokazujemo jo z: .Starost pogrešane osebe nad 70 let . nesreče – če se ne javi 6 mesecev oz.Verjetno je. da je umrl .Nepravdno sodišče razišče primer. in v netehničnem smislu – volilo. zasliši priče in se odloči ali bo začelo postopek .Izpiskom iz matične knjige umrlih . in sicer tako. ki ima enake pravne posledice kot dejanska smrt .V odločbi o dokazu smrti navede sodišče dokazani dan smrti. uro. dedič pridobi dediščino ipso iure.

Ta možnost je podana le pri oporočnem dedovanju. člen ZD.Načeloma se dedne pogodbe ne dopuščajo. uveljavljanje drugih dednopravnih zahtevkov. ki se je odpovedal. ki obstajajo v trenutku zapustnikove smrti.- Dediči/volilojemniki so lahko le osebe. da je potomec preživel prednika. dokler ne nastopi smrt zapustnika. Nasciturus velja za rojenega. ki ga bo zapustnik dobil čez npr. pač pa odstop dednega deleža b)OBSTOJ ZAPUŠČINE = predmet dedovanja. 2) PRAVNA OSEBA Če ob smrti zapustnika obstaja. da je ena oseba umrla prej. da je do take dedne pogodbe upravičen le potomec in ne tudi zakonski partner *odpoved v korist določenemu dediču ni odpoved dediščine. dokazati. S tem se odpove tudi npr. Izjema: nasciturus. da umreta istočasno in. da nikoli ni bil dedič. velja kakor. 5 let. ki bi lahko medsebojno. a še ni rojen. Se je pa rodil v času 300 dni po njegovi smrti. da med njimi ni moglo priti do pravnega nasledstva (za vsako izmed njih se posebej uvede dedovanje) – domneva. Če se rodi mrtev.Razpolaga se s premoženjem. ki nima zapuščine ni zapustnik c)OBSTOJ DEDIČEV Dedič je vsak pravni subjekt => 1) FIZIČNA OSEBA Če ob uvedbi dedovanja živi. ena po drugi. ga bo pa imel v trenutku smrti . d)DEDNI NASLOV 32 . s pogojem. Izjema: analogija z nasciturusom: lahko deduje na podlagi oporoke tudi. ki je bil ob zapustnikovi smrti že spočet. zaporedje smrti – po našem pravu velja.Ratio legis te izjeme: ponavadi je odplačne narave – od zapustnika dobi nekaj že za časa njegovega življenja . če še ni vpisan v sodni register in nima pravne subjektivitete in izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev in je v postopku ustanavljanja Vprašanje KOMORIENCE – dve ali več oseb. na to vprašanje odgovarja sodna praksa in teorija ZDKG – ko v istem postopku umreta prednik in potomec. Po stanju v trenutku zapustnikove smrti se določa krajevna pristojnost zapuščinskega sodišča (stalno prebivališče zapustnika v trenutku smrti ODPOVED DEDOVANJU – ni mogoče. Izjema: otrok. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega. Ta domneva velja za vse dediče ne samo za zapustnikove potomce. člen ZD – potomec (po katerikoli stopnji. če ni s tem sporazumom ali kasnejšim sporazumom drugače določeno. ZD komorience ne omenja. da se rodi živ (mora zadihati.Ustavna odločba je določila. je živa. umre v istem dogodku in se ne da ugotoviti točen čas njihove smrti oz. pravna oseba v ustvarjanju Dediči/volilojemniku v trenutku zapustnikove smrti ne smejo biti nevredni in morajo biti dedno sposobni Z dnem smrti začnejo teči roki za podajanje dednih izjav Z dnem smrti začnejo teči roki za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino. Nasciturus iam pro nato habetur quoties de commodis eis agitur – 125/2. zajokati) – v tem primeru je dedič od trenutka zapustnikove smrti. ki ga zapustnik nima sedaj. oseba. ki ima pravni interes lahko izpodbija to domnevo in mora svoje trditve o tem. ki je popolnoma poslovno sposoben). Ratio legis: korist otroka. ki bi mu šla po prednikovi smrti. ki je izpodbojna – oseba. Izjema je 137/2. ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami v sporazumu s prednikom se lahko odpove dediščini. ki sta lahko skupaj lastnika zaščitene kmetije obstaja domneva. dobitka na lotu. dedovale. ker se želi ohraniti voljo in svobodo testiranja do zapustnikove smrti . DEDNA POGODBA V NEGATIVNEM SMISLU .

silo ali grožnjo ga pripravi do tega. Zavržna ravnanja/razmerja: . da bi se izpolnila zapustnikova poslednja volja – oporoko je skrila.Ni oporoke . ki na bi dedovala oz. tudi sostorilec. ki je živa ob smrti zapustnika oz. ki mu pomaga ali ga napeljuje . ki naj bi dedovala. dve pravni podlagi za dedovanje: 1) DEDOVANJE PO ZAKONU Je zakonito dedovanje. Oporoka ima prednost pred zakonom kot dednim naslovom – zakonito dedovanje ne pride v poštev. Dedno nevreden je tisti. zunajzakonski partnerji). Dedno sposobna je: . ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: . izrazil poslednjo voljo – z zvijačo. da se rodi živa . Opustitev dolžnosti preživljanja – kjer gre za zakonito dolžnost preživljanja (zakonci. pod pogoje. uničila ali ponaredila. Dedič izhaja iz kroga oseb. ker je do zapustnika zavržno ravnala in zaradi česar si ne more zaslužiti dedovanja. spočeta.Pravna oseba. ki je zanemaril svojo zakonito dolžnost preživljati zapustnika in tisti. da bi svobodno napravil oporoko oz. samo pri oporočnem dedovanju. kot je določil zakon) Možno je dedovanje delno po oporoki in delno po zakonu. reciproteta – če so v državi tujca tudi državljani RS dedno sposobni – 6. da tega ni storil.Po ZD imamo dva pravna naslova oz. Imamo tri pogoje. ki onemogoča osebi.Oporočni dedič umre pred zapustnikom . ki ta dejanja naredi in tudi tisti.Oporočni dedič se odpove dediščini in za tak primer mu zapustnik v oporoki ni postavil substituta e)DEDNA SPOSOBNOST IN NEOBSTOJ DEDNE NEVREDNOSTI DEDNA SPOSOBNOST – 125. ki jih glede na razmerje z zapustnikom določa zakon kot potencialne dediče. člen ZD – institut. ki je hotel preprečiti. pomočnik in napeljevalec. Dediče določi zapustnik v oporoki = je enostranski.Tisti. . tretje osebe ob pomoči. ki zapustniku ni nudil potrebne pomoči. nepreklicni pravni posel. preklicni.Tujci – samo ob pogoju vzajemnosti. s katerim zapustnik razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. če posamična oporočna določila niso veljavna) . če je mogoče uporabiti oporoko (namen = da pride do drugačnega dedovanja. člen ZD DEDNA NEVREDNOST – 126.Oporočni dedič je dedno nevreden . otroci – starši. za nekaj v prihodnosti. člen ZD – sposobnost pridobiti zapustnikove premoženjske pravice in obveznosti.Kdor je hotel zapustniku s silo ali grožnjo preprečiti. pastorki. Zapustnik lahko dediču izrecno oprosti to zavržno ravnanje.Oporoka ni veljavna (delno dedovanje po oporoki. ker so pogodbe nepreklicne in si torej ne more premisliti. Če je bilo dejanje storjeno v silobranu. skrajni sili ne gre za dedno nevrednost .Vsaka fizična oseba.Tisti.ogrožen je obstoj preživljanca 33 . ki je z naklepom vzel ali poskušal vzeti življenje zapustniku. da je napravil ali preklical oporoko oz. Grožnja ali sila je lahko usmerjena tudi nasproti osebam. strogo oblični pravni posel. Kakšno je bilo dejansko zanemarjanje mora presoditi sodišče. ki je sicer dedno sposobna. Zaveže se za nekaj za kar sploh ne ve ali bo imel. V primerjalnem pravu so dedni naslov tudi dedne pogodbe (dvostranski. ki se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika – tisti. s katerim se zapustnik zaveže.V oporoki ni postavljen dedič . da bi dedovala za zapustnikom. da za primer smrti zapušča svoje premoženje ali premoženjski predmet sopogodbeniku ali drugi osebi) – naš ZD takega dednega naslova ne pozna. sostorilstvu osebe. 2) DEDOVANJE PO OPOROKI Je oporočno dedovanje. ki so blizu zapustniku. Kdaj pride do dedovanja po zakonu? .Tisti. Sila ali grožnja mora izhajati od osebe. če ni s posebnimi predpisi določeno kaj drugega .

je prisojena dediču – akvizicija. da bi to lahko storil brez nevarnosti za svoje zdravje/življenje ali koga drugega. ki se je pregrešil zoper zapustnika . kot da bi umrla pred zapustnikom – dedujejo otroci na podlagi vstopne pravice. nima potomce. Njegov dedni delež priraste dednim deležem sodedičev (v razmerju z njihovimi dednimi deleži) = akrescenca/prirast 34 . Če dedič sprejme s posebnim institutom.PRAVNE POSLEDICE: .pravni položaj dedno nevredne osebe je. ki je dedno nevredna ne more dedovati niti po zakonu niti po oporoki. ki je v hudi nevarnosti (življenje. tudi potomci se odpovejo. da se šteje. Pravna posledica odpovedi dedovanja je. Do leta 1994 je obstajal še en razlog nevrednosti t. Potencialni dedič je zapustnika pustil v okoliščinah.j. da v primeru. sploh ni dedovala. da ta oseba.nevrednost se ne naša na potomce nevrednega – šteje se kot da je nevredni umrl pred zapustnikom . potomci so nevredni => v tem primeru se njegov dedni delež razdeli med ostale sodediče.Oseba. če postavljeni dedič ne more oz. da bi se izognil obsodbi za hujše kaznivo dejanje« . ker naj bi bila na ta način izničena vstopna pravica . DEDNA NEVREDNOST . zdravje). Trenutek uvedbe dedovanja se imenuje DELACIJA. kljub temu. V vmesnem času ima zapuščina naravo ležeče zapuščine. Dedna nevrednost ni nastopila.dedič izključi od dedovanja tiste. »pobeg dediča iz države. ta sovpada s trenutkom sprejema dediščine – AKVIZICIJA – akvizicija nastopi v trenutku delacije. da se odpoveduje tudi v imenu lastnih potomcev. Če postane dedno nevreden oporočni dedič – ni vstopne pravice – nastopi zakonito dedovanje (če zapustnik ni določil substituta) - Če je izpolnjenih vseh pet temeljnih pogojev pride do uvedbe dedovanja v trenutku zapustnikove smrti = dedovanje ipso iure. ko je bil v neposredni življenjski nevarnosti. da ne bo preživljala zapustnika. da se dediščini odpovejo. ki bi lahko dedovali na podlag vstopne pravice – o tem mora odločiti zapustnik in ne dedič => dedovanje na podlagi vstopne pravice = iure propria. ki ima pravni interes . Akvizicija in delacija časovno ne sovpadata.dedič je dejansko bil zmožen nuditi preživljanje pa tega zavestno ni hotel Opustitev dolžne pomoči – povzeto po tovrstnem kaznivem dejanju – opustitev pomoči osebi. Izjema: če gre za nevrednost zaradi opustitve preživljanja in dajanja pomoči – nevrednost uveljavlja oseba. Zakoniti dedič – odpovedal se je v svojem imenu => na podlagi vstopne pravice dedujejo njegovi potomci Odpovedal se je za vse.nanaša se le na tistega. Usoda njegovega dednega deleža je odvisna od tega ali je: Oporočni dedič – zapuščina preide na zakonite dediče.je relativna nesposobnost dedovanja . nujni dedič. Dedovanje denacionaliziranega premoženja je podobno sistemu ležeče zapuščine – dedovanje se uvede. ko je bil izdan sklep o dedovanju.zapustnik se lahko odloči.to je razveljavilo Ustavno sodišče: dedič naj poskrbi za svoje interese z drugimi sredstvi. ne more dobiti nobene koristi od zapuščine . ne more biti volilojemnik. ki naj deduje. če se je dedič vrnil v državo do zapustnikove smrti z namenom. bo ta eksistencialno ogrožen . se odpove. le pri zakonitem dedovanju.oseba. ki so škodljive za življenje in zdravje zapustnika in mu ni pomagal. da se odpoveduje samo v svojem imenu velja. Če dedič izrecno ne izjavi. Substitut je oseba. da dejanje odpusti (izrecno ali s konkludentnimi dejanji) . Izjema: če oporočitelj v oporoki določi substituta. Taka ureditev je sporna in se kritizira.na nevrednost pazi sodišče po uradni dolžnosti. ki je bila dolžna preživljati se je zavedala. Vse do konca zapuščinske obravnave imajo dediči možnost (pravico). V Avstriji: sistem ležeče zapuščine: v trenutku delacije je dediščina dediču samo ponujena. da bo tu stalno prebival. zapuščina se pa prenese s pravnomočnim sklepom o denacionalizaciji.

Izpolnjevati mora določene pogoje: . čl. To domnevo lahko izpodbijejo s tem. Izjava velja za dediča.je nepreklicna – ni je mogoče spremeniti . Velja domneva. Sistem sprejemanja dediščine: dedič pridobi dediščino samo. Med delacijo in akvizicija nastane prehodno obdobje – ležeča zapuščina – hereditas iacens.ne more biti delna.oseba. da osebe poklicane k dedovanju. je dedovanje pravice odpovedati se dediščini. Je prehod dedičeve pravice odpovedati se dediščini na njegove dediče. Primer: starši se odpovedo dediščini mladoletnih otrok kot njihovi zakoniti zastopniki => ne gre za vstopno pravico otrok. Ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče kot sestavni del njegove zapuščine.odpoved. Usoda prostega dednega deleža je odvisna od tega ali je odpoved dal: . če izjavi izrecno.določba je rezultat nezadostno omejevane roditeljske pravice . akrescenca) . če je bila volja oporočitelja drugačna (substitucija.zakoniti dedič: o ravna se tako. da se zakoniti dedni red spremeni le.oporočni dedič: o dedni delež gre zakonitim dedičem o razen. Če so otroci mladoletni. dokler sodišče ne izda sklepa o dedovanju. da se ji odpoveduje v svojem imenu. Pri nas ne velja. ki poda izjavo mora biti popolnoma poslovno sposobna (lahko tudi delna poslovna sposobnost + soglasje staršev/skrbnika + organa socialnega varstva) . da odpovedujoči ni nikoli postal dedič. .lahko jo izpodbijamo zaradi zmote. da dedujejo potomci na podlagi vstopne pravice iure proprio – po svojem pravu.Dediči pridobijo dediščino IPSO IURE. je ena od upravičenj njegove dedne pravice. IZJAVA O ODPOVEDI DEDIŠČINI Dediščini se ne more odpovedati oseba. se ji odpovedujejo. dediščino sprejemajo. čl. pred zapuščinskim sodiščem ali drugim okrajnim sodiščem . . grožnje. ki se je dediščini odpovedal in za njegove potomce. Za pridobitev ni potrebno nikakršno njihovo ravnanje => ni jim treba izjaviti. Umrli dedič je postal dedič v trenutku smrti zapustnika. ZZZDR je potrebno soglasje CSD. da sprejemajo dediščino. da volja prednika lahko izniči učinkovanje vstopne pravice ni v skladu z načelom. ko izrecno izjavi. da dediščine ne sprejemajo.Argumenti proti: o možnost. za domnevno odpoved ni potrebna dovolitev CSD (133/2 ZD). da se odpove dediščini. če je nedvoumno taka zapustnikova volja DEDNA IZJAVA – izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine Je enostranski pravni posel inter vivos.izjava mora biti podana v določeni obliki. sile DEDNA TRANSMISIJA (134. da dediščino sprejme. Dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka – se ni odpovedal dediščini => pravica odpovedati se dediščini preide na njegove dediče. ki je s premoženjem že razpolagala. da izjavijo. Za njegove potomce ne velja. neodvisno od pravice prednika – morali bi dedovati neodvisno od volje prednika o tudi ni v skladu z načelom. ali pogojevana z rokom ali pogojem. ki velja za potomce je večji premik v premoženju otroka – po 111. bremeni . Trenutek uvedbe dedovanja (delacija) sovpada s trenutkom pridobitve dediščine (akvizicija). kot da je umrl pred zapustnikom o njegov delež dedujejo njegovi potomci na podlagi vstopne pravice o če potomcev ni ali nočejo dedovati pride do akrescence 35 . ki je vezan na sistem ipso iure pridobitve dediščine. PRAVNA POSLEDICA ODPOVEDI DEDIŠČINI (133/4 ZD) Šteje se kakor. Lahko jo poda dedič do konca zapuščinske obravnave. ZD) Institut. Pravica.

zapuščina postane družbena lastnika => ni dedičev SODEDIČI Po istem zapustniku deduje več oseb. če razpolaga z zapuščino). ki predstavlja njegov dedni delež PRENEHANJE SKUPNOSTI SODEDIČEV – z delitvijo dediščine .sodišče postavi na predlog sodedičev upravitelja zapuščine .če zahtevajo dediči pride do kolacije – načelo enakega obravnavanja sodedičev .Negotovost. da prepustijo upravljanje dediščine posebnemu upravitelju.j. osebe. ki se tičejo konkretne zapuščine . Za posle redne in izredne uprave se zahteva soglasje vseh. Z njo se dedič odpoveduje pravici odpovedati se dediščini. ZD) Postaviti ga je treba. če ob prehodu zapuščine na dediče nastanejo težave. Če ni izvršitelja oporoke.sodediči medsebojno jamčijo za skrite fizične napake stvari. Začasni skrbnik: . Socialno varstvo lahko tudi samo neposredno postavi skrbnika. Sodedič lahko pred delitvijo dediščine odstopi svoj dedni delež: . Gre za skupno lastnino – vsem dedičem skupaj gredo pravice in obveznosti. za pravne napake ter evikcijo .izpeljejo jo lahko sami sodediči ali pa jo izvede sodišče . ker deleži niso določeni – deljena je samo dedna pravica. vsak sodedič pa v določeni meri razpolaga s svojim dednim deležem. Njegova funkcija preneha. ki bodo v sklepu za dedovanje ugotovljeni kot dediči Ima status skrbnika za posebne primere – zanj veljajo tudi določbe ZZZDR. ki sestavljajo zapuščino. ki zadevajo zapuščino Postavi ga zapuščinsko sodišče in o tem obvesti socialno varstvo.opravlja funkcijo. si sodediči pomagajo tako. Vsak sodedič lahko pod določenimi pogoji razpolaga s svojim dednim deležem  ne more razpolagati z deležem na posameznih zapuščinskih stvareh.če so dediči neznani: o ne ve se ali je kaj dedičev o ni znano prebivališče dedičev . Dotlej dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. t. kadar je to potrebno o dediči ne morejo/nočejo skrbeti za zapuščino o če je potrebno. Ko je skrbnik postavljen dediči izgubijo upravljanje z dediščino.zastopa prave dediče. ki lahko postavi drugega skrbnika. čl. ki bi jo sicer opravljali dediči skupno . Ta traja praviloma dokler dediščine med seboj ne razdelijo. da se uredijo pravice in obveznosti. Izjemoma lahko dedič deluje sam. če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine. da poda izjavo o sprejemu dediščine (izrecno ali molče – npr. ZAČASNI SKRBNIK ZAPUŠČINE (131.na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju preidejo vsa upravičenja na dediče . v korist vseh kot celote . ko preneha razlog iz katerega je bil postavljen: . Dejanja upravljanja dediči izvršujejo skupno in soglasno. svoj položaj sodediča . da bo po delitvi dediščinske skupnosti izročil predmet zapuščine. V trenutku zapustnikove smrti med sodediči nastane glede dediščine skupnost.zastopa dediče v razmerjih.tretji osebi: zaveže se ji.skrbi za zapuščino v korist dediča oz.če gre za terjatev jamčijo za njen obstoj in izterljivost 36 . ki vlada od zapustnikove smrti pa do konca zapuščinske obravnave glede tega ali bo poklicani postal dedič ali ne lahko le ta odpravi s tem. To velja za razpolaganje z dediščino kot celoto in za razpolaganje s posamičnimi stvarmi dediščine in pravicami (stvarnimi in obligacijskimi). Imamo dva primera: .sodediču: nanj prenese svojo dedno pravico. Subjekt dediščine so dediči kot enota.v vseh primerih.

da deduje več sodedičev so nerazdelno solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove. Pravdni in upravni postopek sta v pomoč pri odločanju v zapuščinskem postopku. Po tem. Zapustnikov upnik lahko terja plačilo dolga od kateregakoli sodediča samo do višine vrednosti njegovega dednega deleža oz. kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izključil. če bi bili s popolnim poplačilom posameznega upnika oškodovani drugi upniki zapustnika. Dediči odgovarjajo tudi tedaj. Če je dedič upniku plačal več kot odpade nanj dolga glede na njegov dedni delež lahko zahteva povračilo od sodedičev.po načelu prior tempore potior iure Ta dolžnost obstaja dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine – za dolgove.- - delitev je lahko: o fizična o civilna: en dedič prevzame zapuščino ali del zapuščine in drugim sodedičem izplača vrednost njihovih dednih deležev denarju o solastništvo: dediči se dogovorijo. Namenjen je varstvu in uveljavljanju pravic do zapuščine predvsem dedne pravice. Naše pravo ne pozna neomejene odgovornosti – ultra vires hereditetis. Morebitna pravna uvedba stečaja privede do enakega obravnavanja zapustnikovih upnikov. 210. To bi morali omogočiti že za časa življenja fizične osebe. dedič ne odgovarja. ko je sklep izdan se lahko pravice do zapuščine = dednopravni zahtevki uveljavljajo samo v pravdi. Sklep o dedovanju/volilu – je pravnomočna odločba zapuščinskega sodišča. To bi vplivalo na obstoječi sistem dedovanja. Ni mogoče izpeljati stečaja – konkurza o zapuščini. Samo iz zapuščine se poplačajo dolgovi zlasti tedaj.odgovarja dedič s celotnim svojim premoženjem (podedovanim in lastnim) – pro viribus nered itatis.gre do višine vrednosti podedovanega premoženja . če ni v oporoki določeno drugače. ki presegajo to vrednost. Vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža ne glede na to ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. ki jih določa sam. V primeru. V notranjem razmerju – razmerju med sodediči se dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži. država (zapuščina brez dediča). da postanejo solastniki posamičnih zapuščinskih stvari v sorazmerju s svojimi dednimi deleži do prenehanja skupnosti dedičev pride ipso facto. ampak postanejo naturalna obligacija. oporočni in nujni) oz. PROCESNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Zapuščinski postopek – pri nas poteka v nepravdnem postopku. kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov. ko zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranko na pravdo ali upravni postopke. č. ki to zahteva zapustnikov dolg v celoti . Odgovornost dediča je omejena: . Dedič ne more izročiti zapuščine zapustnikovim upnikom namesto poplačila terjatev (izročitev iure crediti). da bi se rešilo sporno dejansko vprašanje od katerega je odvisna odločba v zapuščinskem postopku. Pri poplačilu zapustnikovih dolgov je treba uporabiti splošna pravila civilnega prava: . ki niso poplačani ne ugasnejo. zapuščina določi od dedičevega premoženja – separatio bonorum. 37 . Naše pravo ne pozna instituta convocatium creditorum = dedič odgovarja v višini podedovanega premoženja tudi. ko se zapuščina kot celota znajde v rokah ene osebe O D DG O V O R N O S T Z A Z A P U S T N I K O V E DOLGOVE Zanje odgovarjajo predvsem dediči (zakoniti.dedič je dolžan poplačati vsakemu upniku. Dolgovi. zahteva plačilo od nekaterih ali vseh dedičev po deležih. ZD – primeri.

da je nekdo umrl ali je razglašen za mrtvega (164 ZD) . samo če po zakonu tuje države ni pristojno tuje sodišče . ki jim je nekaj naloženo o upniki zapustnika. Postopek se uvede po uradni dolžnosti: . Zapuščinska obravnava 38 . da so v času zapustnikove smrti obstajala dejstva za katera zapuščinsko sodišče ni vedelo in jih zato ni moglo ugotoviti. če ZD ne določa drugače. Če uveljavlja kakšno pravico do dediščine oseba. Krajevna pristojnost Določa se po stalnem ali začasnem prebivališču zapustnika v času smrti. je sklep o dedovanju ne veže.glede premičnin: o ZD o tem ne govori. ki ležijo v drugi državi – SLO sodišče je pristojno. ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine – uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja o tisti. ko sodišče izve.takoj. ki zahtevajo ločitev zapuščine od zapustnika Sklep . osebe brez državljanstva. Izda se na podlagi vseh predlaganih dokazov strank in sodišča. če ta noče obravnavat zapuščine Stvarna pristojnost ZD jo določa posredno: .nepremičnin.poseben sklep o volilu Je odločba. uporablja se Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (jurisdikcija za obravnavanje zapuščine njenega državljana. Sodišče je dolžno paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost ves čas postopka. Ne velja neposrednost. ki ležijo v SLO – izključna pristojnost SLO sodišča .I.Zapuščinskega postopka ni mogoče ponovno uvesti niti obnoviti. Tudi če se ugotovi po končanem zapuščinskem postopku. stopnja: okrajna sodišča . Stranke zapuščinskega postopka . Prepovedana je prorogatio fori – stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti sodišča. ki je pravilo v pravdnem postopku.postopek se uvede tudi na predlog strank – zlasti dedičev Subsidiarna uporaba pravil pravdnega postopka – v zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka. stopnja: Višja sodišča . ki jo izda zapuščinsko sodišče.sklep o dedovanju .nepremičnin. samo če po pravu države v kateri so premičnine ni pristojen njen organ oz. Pristojnost ZD ureja samo razmejitev pristojnosti med domačim in tujim zapuščinskim sodstvom in krajevno pristojnost sodišča. begunca. Glede: .dediči .…) o na ozemlju RS je pristojno SLO sodišče o na ozemlju druge države je SLO sodišče pristojno.ne glede na višino vrednosti zapuščine Funkcionalna pristojnost Vse odločbe med postopkom izda sodnik posameznik. ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku.druge osebe.volilojemniki .II.

ki jih veže pravnomočen sklep o dedovanju so: . če jim ni po zakonu priznana pravica do uveljavljanja svojega zahtevka v pravdi Izjema = dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa: .velikosti dednega deleža . Vrhovno sodišče jo zavrača => določb ZPP subsidiarno ni mogoče uporabiti glede izrednih pravnih sredstev => v nepravdnih postopkih (zapuščinski postopek) revizija ni dovoljena.izredno pravno sredstvo: zahteva za varstvo zakonitosti. ki so obravnavanje zapuščinskega postopka prejudicialna vprašanja Sklep o dedovanju je ugotovitvena ali deklaratorna odločba.osebe. Sredstva na podlagi katerega bi prišlo do odločanja Vrhovnega sodišča o zapletenih vprašanjih zapuščinskih zadev – enotnejša uporaba prava v RS.Odpade.dedne pravice .kdo so zapustnikovi dediči .obnova zapuščinskega postopka ni mogoča => če so podani pogoji za obnovo po ZPP lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju. Če se neznani dediči ne javijo v enem letu.katere pravice iz zapuščine gredo dedičem. ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (samo. ki jim je bila naklonjena korist . pravico do volila oz. Z njim se razglasi za dediče. ki so dobile dedno pravico. če je njihova pravica dednopravne narave). za druge upravičene osebe. Gre za reševanje vprašanj. da imajo pravico do dediščine naj priglasijo svoj zahtevek sodišču v enem letu od objave oklica. Objavi se na sodni deski in UL.ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje za katero sodišče ob izdaji sklepa ni vedelo.je umrli zapustil samo premično premoženje. ki imajo pravico izločitve premoženjske mase iz zapuščine Oklicni (ediktalni) postopek: .katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino . Vsebina sklepa: sodišče ugotovi: . Ne vsebuje izpolnitvenega ali dajatvenega izreka. ki jo lahko vloži le javni tožilec . da je postala zapuščina brez dediča državna lastnina Zapuščinska obravnava rešuje vprašanja: . volilojemnike oz.redno pravno sredstvo: pritožba (suspenzivni in devolutivni učinek) . volilojemnikom in drugim osebam Pravna sredstva: . ki ne izvirajo iz dedne pravice (npr. ko gre za sporna pravna vprašanja: zapuščinsko sodišče napoti stranki naj rešijo spor v pravdi ali upravnem postopku. zahtevana izločitev premoženjske mase iz zapuščine) . določeno pravico do zapuščine v trenutku zapustnikove smrti. Stranke. da se opravi zapuščinska obravnava Sodišče razpiše narok na katerega povabi prizadete stranke: . ki mislijo.sporna pravna vprašanja: spor praviloma reši zapuščinsko sodišče samo .pravice do volila . če so dediči neznani ali imajo neznano prebivališče .če sodišče ne ve ali je kaj dedičev.sporna dejanska vprašanja in v določenih primerih. razen če zakon določa drugače – ZD je ne predvideva.tiste. dediči pa ne zahtevajo .osebe poklicane k dedovanju po oporoki/zakonu .umrli ni zapustil premoženja .osebe. sodišče s sklepom razglasi.sodišče z oklicem povabi osebe. če: .dednopravni zahtevki. da sodi v zapuščino o ne opravi se nova zapuščinska obravnava o sodišče to premoženje razporedi z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju 39 .

ki se obravnavata po različnih merilih.poteka rokov sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti . ZD) Tožnik kot dedič (iz naslova zatrjevane dedne pravice – titulo universali) zahteva zapuščino.kadar je toženec posestnik zapuščinskih predmetov in svoje posesti ne opira na dedno pravico => obstaja posestno varstvo . ZD je ne ureja. ker zanjo ni vedelo o se izkaže. svoje pretenzije na dedno pravico ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku: .posestnik stvari iz zapuščine opira svojo posest na singularni pravni naslov. čl. Zastaranje dediščinske tožbe: .dediščinska tožba kot ugotovitvena tožba ne zastara Kdaj dediščinska tožba ne pride v poštev? . če gre za sodediče.ZDKG 40 . ne spada v kmetijo.sodišče je odločalo vendar ni upoštevalo. Kadar oseba. ki se šteje tudi za dediča – possesor pro hedere Dediščinsko tožbo se uporablja predvsem. po uradni dolžnosti se opravi zapuščinska obravnava. dejansko pa to ni. Tožnik mora dokazati: . npr.da ima toženec zapuščinske predmete v posesti. Dedna pravica pa se lahko izjemoma uveljavlja tudi v pravdi. ni moglo upoštevati vseh relevantnih dejstev o ni upoštevalo oporoke. če bi imel od tega kaj koristi. če je na novo odkrito zapustnikovo premoženje nekaj kar ni kmetija oz.- - to ne velja glede zaščitene kmetije. ki jih ima – dajatveni zahtevek Tožba mora vsebovati oba zahtevka (tudi v primeru.. da nima dedne pravice. ki jih ima v posesti oz. ki trdi. Lahko se postavi samo ugotovitveni zahtevek. kupna pogodba z zapustnikom DEDOVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV . Določa. njegovemu dednemu deležu ustrezajoči del zapuščinskih predmetov. del zapuščine ali posamičen predmet od osebe. Gre za dve zapuščinski masi. da obstajajo razlogi za obnovo postopka Dediščinska tožba = hereditas petitio = pravno sredstvo s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi.naj tožencu naloži.da je on dedič ali sodedič – ugotovitveni zahtevek . naj mu izroči zapuščinske predmete. da ima močnejšo pravico od tiste na katero toženec opira svojo posest zapuščinskih predmetov . da ima toženec v posesti samo eno stvar iz zapuščine). da obstaja pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič od posestnika zapuščine in predpisuje roke za zastaranje te pravice (141. sklicujoč se na dedno pravico Tožnik zahteva naj sodišče ugotovi: . če: o je prej ni bilo o najdeno premoženje sestavljajo nepremičnine o na zahtevo prizadetih oseb. ki misli. kadar najdeno premoženje sestavljajo tudi samo premičnine novi dedič se napoti na pravdo!!! o Dediščinska tožba Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek. da ima to zapuščinsko premoženje ali predmete zapuščine v posesti na temelju svoje dedne pravice. ko je bil toženec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedič.da ima dedno pravico oz.potek roka ima za posledico izgubo tožbenega zahtevka – ne pomeni izgubo dedne pravice – ni prekluzije . Potrebna bo nova obravnava.sodišče ni odločalo o zahtevku (samo premično premoženje) .

Lastništva: o v lasti ene fizične osebe 41 . članstva  o tem katera kmetija ima status zaščitene kmetije odloča upravna enota po uradni dolžnosti.dediču naj se omogoči.Ohranjanje bivanjske kulture. Ekološka funkcija Dedič. gospodarska in stanovanjska poslopja s funkcionalnimi zemljišči  kmetijski inventar – kmetijske priprave. . orodje.prepoved delitve kmetij . ki ga preveč ne obremenjujejo PREDMET DEDOVANJA So zaščitene kmetije – kmetija.ustvarjanje možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske. živina  predmeti za opravljanje s kmetijstvom povezane dejavnosti  služnosti. ki ga preveč ne obremenjujejo  omejena je svoboda oporočnega razpolaganja o LP in oporočno razpolaganje se uresničujeta skladno z namenom stvari in splošnim interesom opredeljenim v agrarni politiki države Ekonomska funkcija Onemogočena je drobitev srednje velikih kmetij  ohrani se kmetijsko – gozdarska gospodarska celota => smotrno gospodarjenje in konkurenčna sposobnost na trgu s kmetijskimi proizvodi. socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij NAČELA: . pravice.dediču se omogoča prevzem kmetije pod pogoji.uveljavlja se načelo pravičnosti – zmanjševanje ogrožanja eksistencialnega položaja dediča . da prevzame kmetijo pod pogoji. tako da je zagotovljena njena socialna. potrebnimi za eksistenco. Zagotavljanje načina pridobivanja in uživanja lastnine.  podlaga za ekosocialni tip kmetijstva in omejena poseljenost prostora S posebno ureditvijo ni prizadeto ustavno načelo enakosti pred zakonom: . gozdovi.vzpostavljeno je razlikovanje na temelju posebnosti dejanskega položaja.velikosti: o srednje velike: min 5. ki izpolnjuje posebne pogoje glede: . ki ga upoštevajo tudi druge pravne ureditve NAMEN je: . ki prevzame kmetijo ostane na kmetiji. Socialna funkcija Omogoča eksistenco določenih kategorij ljudi: .dediču kmetije omogoča prevzeti kmetijo pod določenimi pogoji. max 100ha primerljive površine o osnova za primerjanje: 1ha njiv in vrtov o po izrecni zakonski določbi ne more dobiti statusa zaščitene kmetije tista kmetija. ki ga preveč ne obremenjujejo . ki mu omogoča opravljati kmetijsko. ki jo sestavljajo samo gozdovi o v kmetijo spadajo:  nepremičnine – kmetijska zemljišča.preprečitev drobitve zaščitenih kmetij . gozdarsko in dopolnilne dejavnosti ma kmetiji v obsegu. ekonomska in ekološka funkcija. Status se zaznamuje v zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru.načelo nedeljivosti kmetij ob dedovanju o kmetijo praviloma deduje samo en dedič o izjemoma več dedičev .

Upoštevajo se pravila o dednih redih po ZD. solasti ali skupni lasti zakoncev o v solasti enega od staršev in otroka/posvojenca oz. Tri pripadnostni položaji: Prvi pripadnostni položaj: . ima prednost tisti. ki: .deduje potomčev zakoniti dedič 42 . ko je zaščitena kmetija pripadala samo eni osebi = zapustniku .če zapustnik nima zakonca.o v lasti.pripadajo enemu od staršev/posvojitelju in njegovim potomcem/posvojencu in njihovim potomcem kot solastnikoma. ki ima namen delati na kmetiji – sporazumno ga morajo izbrati vsi dediči .če sodi kmetija v celoti ali v pretežnem delu v posebno premoženje enega izmed umrlih zakoncev.če je preživeli zakonec kmetijo že imel pred sklenitvijo ZZ. je preživeli solastnik.če konkurirajo osebe. ki mu je kmetija pripadala . slednje ne pridejo v poštev . se ti v primeru istočasne smrti zakoncev obravnavajo tako. da je potomec preživel prednika – kot njegov pravni naslednik je pridobil tudi njegov del . ki je glede na zakoniti dedni red po ZD poklicana k dedovanju. če je za to sposoben . solasti ali skupni lasti zakoncev . kmetija je pripadala njegovi materi ali očetu imajo prednost dediči po očetovi ali materini strani. ki pripadajo več osebam ali osebam. lastnini Gre za kmetijo kot gospodarsko celoto. morebitna želja preživelega zakonca zapustnika Drugi pripadnostni položaj: .če zakonca umreta istočasno – komorienca – dediča določamo po kriterijih prvega pripadnostnega položaja. ki so usposobljene za druge dejavnosti.če umreta hkrati obstaja neizpodbojna domneva. ZDKG – uveljavlja pravila o treh pripadnostnih položajih zapustnika do kmetije in v primerih konkurence določenih oseb pri dedovanju. ne sodi v skupno premoženje => posebno premoženje preživelega zakonca => ni ga mogoče dedovati . če ima zakonito dedno pravico .če se ne sporazumejo. ki je svoj namen delati na kmetiji izkazal na način določen v zakonu – se poklicno usposabljajo za delo na kmetiji . kot da so v enakem sorodstvenem razmerju tudi do drugega umrlega zakonca. ki jih ta določba zakona ne navaja. .zaščitena kmetija je v solasti enega starša in enega otroka/posvojenca oz.Če kljub porabi zgornjega pravila ostane še nekaj dedičev imamo dva dodatna kriterija: o bližina sorodstva o boljša usposobljenost za kmetovanje. ki je pripadal zapustniku je preživeli zakonec . jo sestavljajo stvarne in druge pravice in obveznosti. Če po enem od zakoncev obstajajo dediči. da lahko gospodari s kmetijo. potomcev. ZAKONITO DEDOVANJE Dedič je lahko oseba.dedič dela kmetije. soupravičencema Kmetije.otroci zapustnika in prej umrlega zakonca imajo prednost pred otroci rojenimi v drugem zakonu – dedič kmetije naj bo potomec tistega.dedič dela umrlega. .zaščitena kmetija je v lasti. njegovega potomca . ki so usposobljene ali se usposabljajo za kmetijsko dejavnost z osebami.pod enakimi pogoji ima prednost zakonec. se dediče določi glede na kriterije prvega pripadnostnega položaja .položaj.deduje tisti. njegovega potomca  izražanje ni v redu – kmetija ni stvar – govoriti moramo o skupni lastnini. ki niso dediči tudi po drugem.če je nima. imajo prednost pri dedovanju njegovi sorodniki Tretji pripadnostni položaj: .pripadajo eni osebi kot lastniku/upravičencu/zavezancu .pripadajo zakoncema kot njuno skupno premoženje ali kot posebno premoženje enega ali drugega . solastnini. ne morejo imeti statusa zaščitene kmetije in se torej ne dedujejo po posebnih predpisih ZDKG. sozavezancema.

Izjemoma lahko izplača tudi v obliki zemljišča. ki so poklicani k dedovanju po splošnem dednem redu => zaščitena kmetija se izjemoma lahko razdeli po fizičnih delih. če to zahteva sodedič istega dednega razreda  Kmetijo deduje naslednji dedič po merilih iz prvega pripadnostnega položaja. da bo dedič s kmetijo dobro razpolagal (zapravljivost. Razlogi: . ki ga določi sodišče glede na gospodarske zmožnosti kmetije in socialne razmere dediča. ki je dedoval kmetijo – ta je dolžan poplačati deleže v denarju in ne v naravi. O tem odloča sodišče samo na zahtevo sodediča. če nima zaščitene kmetije  Če takega dediča ni oz. če je v istem dednem redu več sodedičev in lahko vsaj eden izmed njih deduje kmetijo o Če ni nikogar – po splošnih pravilih – deduje dedič oddaljenejšega dednega reda o Iz razlogov pravičnosti lahko sodišče onemogoči dedovati zaščiteno kmetijo dediču.…). duševna bolezen). v roku. samo če so po pravilih ZD v konkretnem primeru poklicane k dedovanju. Sodišče je dolžno upoštevati zlasti gospodarsko zmožnost kmetije Izdatki dediča kmetije zaradi drugih obveznosti .Prestavitev določitve dediča na kasnejši čas Če so med zakonitim dediči mladoletni otroci/posvojenci se odloži izbira dediča na čas. po uradni dolžnosti vračunajo volila in darila. PRAVICE DRUGIH DEDIČEV .zapustnikov zakonec oz. ko bodo vsi potencialni dediči polnoletni in sicer na predlog otroka. ki bi izpolnjeval posebne pogoje => kmetijo dedujejo dediči. Vrednost ne sme biti večja od vrednosti deleža.otroci. če ni take zahteve. upoštevaje načelo izključnosti po dednih redih in bližnje sorodstvo. na kmetiji nimajo dednih deležev – kmetija se ne sme deliti. sodišče delež zmanjša. V te deleže se obvezno. njegov delež poveča. če je dediču onemogočeno samo fizično delo na kmetiji. Za pomembne odločitve vstopi kolizijski zastopnik. da mladoletnim dedičem zagotovi usposobitev za samostojno življenje => ti izdatki se vštevajo v deleže mladoletnih dedičev 43 . Praviloma je to pet in največ deset let. Njim gredo dedni deleži. CSD. zakonca. o Preprečitev/izključitev ni mogoča. ki po vrednosti ustrezajo nujnim deležem po ZD. V vmesnem času gre za skupnost dedičev . zunajzakonski partner . ZDKG – posebej ureja povečanje oz. Znesek deleža se valorizira. ki sicer izpolnjuje pogoje in ustreza merilom. Njihovi dedni deleži predstavljajo terjatev do dediča.na zahtevo dediča. ki ne deduje kmetije. če te stvari niso pomembne za gospodarsko sposobnost zaščitene kmetije.sodišče lahko na zahtevo dediča. bodisi obstaja dvom.tudi če so dediči nevredni ali se dediščini odpovejo: o če ni nobenega zakonitega dediča. izključitev dediča. ki že ima zaščiteno kmetijo ne pride v poštev . ki deduje kmetijo. če nima sredstev za preživljanje . Upoštevati je treba tudi možnosti povečanja ali zmanjšanja zakonitega dednega deleža. ki že ima zaščiteno kmetijo. nepremičnine. premičnine. Izključitev določenega dediča iz prevzema zaščitene kmetije S tem se prepreči dedovati zaščiteno kmetijo dediču.dolžnost dediča kmetije.dedič je bodisi očitno nesposoben za trajno gospodarjenje s kmetijo (telesna. alkoholizem. zmanjšanje deleža: . o Izključitev je mogoča samo. posvojenci in njihovi potomci Te osebe imajo pravico do deleža. če bi izdatki zaradi plačila deležev in drugih obveznosti presegli vrednost zaščitene kmetije.starši .

ki ga določi sodišče. ki zaradi duševne ali telesne prizadetosti ne morejo sami pridobivati teh sredstev. čl.Krog oseb je določen v 14. da se iz zapuščine izloči vrednost dela. pod pogojem. ki imajo za posledico dedno nevrednost! ODTUJITEV KMETIJE Dedič.če kmetijo pred potekom desetih let od prevzema preneha namensko uporabljati. da zagotovi sredstva za življenje polnoletnim zapustnikovim potomcev. če bi prišlo do zakonitega dedovanja (po ZDKG) . da zapustnikovemu preživelemu zakoncu. v roku. ki bi bili nujni dediči po ZD). ZDKG: nujni delež pripada določenim osebam . KI SO ZAPUSTNIKU POMAGALE PRIDOBIVATI Oni lahko zahtevajo. ki je posebno premoženje zapustnika.omejevaje zapustnikovega prostega razpolaganja s premoženjem za primer smrti pa tudi življenja . NUJNI DEDIČ – obravnava ZDKG v okviru predpisov o oporočnem dedovanju .da dedič kmetije ni dopolnil 25 let in je potomec zapustnikovega ali preživelega zakonca . zakonitem po ZDKG . Izplača ga le do vrednosti njegovega prispevka k povečanju vrednosti kmetije. Izplača ga dedič. Če se spremenijo razmere lahko sodišče ponovno uredi to preužitkarsko razmerje o če se spremenijo razmere:  pri zakoncu  postane življenje na kmetiji nevzdržno  pri dediču kmetije o to lahko zahteva samo preživeli zakonec (po besedilu zakona) o logično. ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju zapuščine. Zapustnik ne more odpustiti dejanj. skupni lastnik zaščitene kmetije (ta določba ni logična) V času. naklonil maj kot bi dobile.- dolžnost dediča kmetije. gozda. da kmetija te izdatke zmore – vštejejo se v nujni delež prizadetih potomcev dolžnost dediča kmetije. Gre jim polna vrednost izločenega dela v denarju in ne v naturi. ki ni dedoval kmetije.da je preživeli zakonec v času zapustnikove smrti živel na kmetiji . V SLO večinoma kmetije kot podedovano premoženje pripadejo enemu zakoncu.dedič odtuji kmetijo ali njen znatni del preden preteče 10 let od prevzema kmetije in v enem letu od odtujitve ne pridobi druge kmetije. Če jih ni je deleže dolžan izplačati dedič kmetije. ki ni dedoval kmetije pod posebnimi pogoji: . ki je dedoval kmetijo mora izplačati zakonite dediče (na njihovo zahtevo) oz.23. členu – kot pri zakonitem dedovanju . ko ima pravico do užitka zakonec ne more uveljavljati pravice do preužitka! V tem času je zakonec dolžan upravičenim dedičem izplačati deleže. ki jih je pridobil z odtujitvijo . Enako velja za oporočnega dediča (krog nujnih dedičev je zmanjšan – v tem primeru poplača tiste.Nujni delež je enak nujnemu deležu po ZD oz. kmetijskega zemljišča. vendar jih je zapustnik v oporoki prezrl oz.Oporočitelj lahko razdedini nujnega dediča POSEBNE PRAVICE ZAPUSTNIKOVEGA ZAKONCA IN POTOMCEV. da to lahko zahteva tudi dedič kmetije Pravica do užitka zaščitene kmetije gre preživelemu zapustnikovemu zakoncu.da je preživeli zakonec lastnik. če se je sposoben preživljati iz lastnega premoženja. ki je dedoval kmetijo. solastnik. ki so zapustniku najbližje. ko: . jim mora poplačat razliko med zakonitimi dednimi deleži (po ZDKG) in zakonitimi dednimi deleži po ZD. če zapadejo v plačilo v tem času – samo iz presežkov donosa zaščitene kmetije.da preživeli zakonec na kmetiji dela . ne vloži sredstev. Ta rok ne sme biti daljši od dveh let. 44 . Večinoma ni skupne lastnine zakoncev na kmetiji. na njegovo zahtevo zagotovi »doživljenjsko preživljanje« => ustrezneje je govoriti o preužitku – ta pravica zakoncu ne gre.

Uvede se zakonito dedovanje. ki ni del kmetije.svari in pravice.denarna volila .pogodba o dosmrtnem preživljanju . premičninami. da dediči ne bodo prikrajšani v nujnih deležih Omejitve razpolaganj s kmetijo s pravnimi posli med živimi .… premoženjem. da je neko določilo ali oporoka na splošno v nasprotju s pravili => ničnost.enemu od staršev in otroku/posvojencu oz. ki sestavljajo kmetijo . po ZD. To pravico lahko sodišče na zahtevo zakonca oz.osebna razmerja .zakoncema – posebno premoženje enega ali drugega. je volilo nično. njegovemu potomcu – v skupno premoženje Fizična delitev je prepovedana. Boljši od pravice do dosmrtnega preživljanja bi bil preužitek v korist zakonca/potomca.šele po desetih letih od prevzema jo lahko odsvojita V njunem interesu je.stavbna zemljišča . če ne presegajo določenega % vseh kmetijskih površin. kdo bo po razvezi gospodaril na kmetiji in kako se bodo delili rezultati gospodarjenja. V primeru. Zakonca morata skupno. Sodišče sme na zahtevo dediča kmetije zmanjšati: .razloge upravičenca . Izjemoma lahko postavi dve fizični osebi – če kmetijo zapusti: . ker kmetije nista dobila z delom . da lahko dedič kmetije zahteva zmanjšanja dajatev zaradi poslabšanja gospodarskih razmer.gospodarsko sposobnost kmetije Če se spremenijo razmere lahko sodišče pravico dosmrtnega preživljanja spremeni . Pri tem mora sodišče upoštevati: . OPOROČNO DEDOVANJE Omejitve oporočiteljeve volje glede postavitve dediča kmetije ZDKG določa. neveljavnost. da lahko oporočitelj postavi za dediča praviloma eno fizično osebo. Predmet volila so lahko: .pogodba o preužitku .Prevzemnik kmetije bo zaradi tega prispevka okoriščen. potomca spremeni v pravico dosmrtnega preživljanja v breme dediča kmetije. ki spadajo v kmetijo pa samo. ki spadajo v kmetijo – paziti je treba.ni mogoča fizična delitev .izročilna pogodba (sopogodbeniki niso bližnji sorodniki) 45 .darilna pogodba za primer smrti Ne sme oporočitelj (zapustnik) razpolagati z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami ZDKG Obid ZDKG => ničnost: .izročilna pogodba . pomembno je. ko prevzameta kmetijo. če vrednost teh volil ne presega določenega % vrednosti zapuščine Če oporočitelj tega ne upošteva. Problematično pa postane pri razvezi ZZ: . katerega predmet so kmetijska obdelovalna zemljišča. Še bolje bi bilo skleniti ženitno pogodbo. sporazumno razpolagati s stvarmi => v nasprotju z ZZZDR: s posebnimi premoženjem razpolagata sama => poseben premoženjski režim. Oporočitelj lahko prosto razpolaga z nepremičninami. in tu je ratio izločitve.ne moreta skupaj gospodariti .neobdelovalna zemljišča.volila drugih predmetov. da se dogovorita. Omejitve oporočiteljeve volje glede volil Oporočitelj ne sme nakloniti volila.

da bodo dedovale denacionalizirano premoženje = pravni nasledniki. ki naj bi bili dediči/volilojemniki po oporoki – če je z oporoko razpolagal z podržavljenim premoženjem . da uveljavljajo pravico do denacionalizacije  Vlagatelj zahteve mora izkazati pravno nasledstvo: • Da obstaja možnost.je bil že opravljen zapuščinski zahtevek v katerega ni bilo zajeto podržavljeno premoženje  denacionalizacijo so zahtevali potencialni pravni nasledniki upravičenca. šele ko postane odločba pravnomočna. imajo določena upravičenja o možnost uveljavljati pravico do denacionalizacije:  če je oseba. ki ji je bilo podržavljeno premoženje ni upravičenec – v času podržavljenja ni bil državljan Jugoslavije. ki so upravičenci denacionalizacije umrle (če oseba. na katere je prešlo den. Zgodi se sprememba zemljiško – knjižnega stanja na podlagi odločbe. pa le če se zakoniti dediči strinjajo. da bo dedoval denacionalizirano premoženje • Da ima dedni naslov – da je v določenem krvnem. ki niso dedovali zapustnikovega premoženja – brez podržavljenega – ob zapustnikovi smrti. po njeni pravnomočnosti po uradni dolžnosti. osebnem razmerju z upravičencem (zakonito dedovanje) ali če mu je upravičenec naklonil denacionalizirano premoženje ali del tega (oporočno dedovanje) • To izkaže s prejšnjim sklepom o dedovanju v katerem je določen kot dedič. Izjema: če so dediči določeni. ki ji je bilo premoženje podržavljeno.osebe. ki ji je bilo premoženje podržavljeno o če oseba. Premoženje ob pravnomočnosti denacionalizacije. Kot lastnik se vknjiži prejšnji lastnik. SKRBNIK ZA POSEBNE PRIMERE Če je upravičenec do denacionalizacije umrl. pa je bilo državljanstvo priznano . da pride do oporočnega dedovanja denacionaliziranega premoženja  lahko jo uveljavljajo tudi potencialni dednopravni upravičenci. bil razglašen za mrtvega. vendar v tem sklepu še ni zajeto podržavljeno premoženje ODLOČBA O DENACIONALIZACIJI Glasi se na ime upravičenca. To je lahko tudi potencialni pravni naslednik upravičenca. ki ni bil lastnik denacionaliziranega premoženja  Bivši lastnik sploh ni imel zakonca ali potencialnih dedičev – ni nobenega upravičenca do denacionalizacije => ne more priti do denacionalizacije o Pravica do vložitve zahteve za denacionalizacijo = aktivna legitimacija + stranka v postopku  Konkretizacija upravičenja potencialnih pravnih naslednikov upravičenca. UPRAVIČENCI DO DENACIONALIZACIJE .DEDOVANJE DENACION ALIZIRANEGA PREMOŽENJA ZDen: lahko se izpelje zapuščinski postopek denacionaliziranega premoženja. Skrbi za premoženje v interesu dedičev => oseb. če gre za premičnine. ki ji je bilo premoženje podržavljeno umrla ali bila razglašena za mrvo  krog dednih upravičencev se presoja izključno po pravu RS. Dednopravna razmerja imajo posledice že pri sami denacionalizaciji. ki pridejo v poštev kot dediči prvega reda dedovanja po osebi. Resnični dednopravni upravičenci bodo določeni v sklepu o dedovanju. tudi če je ta umrl. ZZZDR.  Kaj če so osebe. Njegovo delo obsega: 46 . Praviloma je to prejšnji lastnik podržavljenega premoženja.če pa ni. potencialnim dedičem prvega dednega reda. se z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere – 221. že po tujem pravu  pravice do uveljavljanja denacionalizacije imajo vse osebe iz kroga zakonitih dedičev (upoštevati je treba pravila o izključenosti) in vse osebe. čeprav to še niso. ni upravičenec)? • pravico do denacionalizacije uveljavljajo potencialni nasledniki upravičenca.osebe za katere je verjetno. čl.

Določba 74/2 ZDen se nanaša na izključitev uporabe ZDKG => je v nasprotju z 67. čl.- začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja zastopanje dedičev = pravih dedičev zanj veljajo pravila ZZZDR – pravni položaj skrbnika in razmerja do socialnega varstva Njegov pravni položaj je enak pravnemu položaju začasnega skrbnika zapuščine po 113.denacionalizirano premoženje je večje od premoženja o katerem je bilo odločeno v zapuščinskem postopku . ZD – ne postavi za zapuščinsko sodišče. člena ZDen.ni bilo dednih izjav .sodišče ni odločalo o dedovanju premoženja. dediči so podali dedne izjave. Funkcija preneha: . ki določata. 19. ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji => obligatorno v vseh primerih denacionalizacije. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDen => pri dedovanju denacionaliziranega premoženja se uporabljajo tudi določbe ZDKG. in 71. člen ZDen 78/1 – dedovanje se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju (delacija) 78/2 – dediščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (akvizicija) - 47 . Nov zapuščinski postopek je logičen.ni bilo dednopravnih pogodb pravilo o novem zapuščinskem postopku ne pride v poštev in uporabi se splošno pravilo ZD => sodišče razdeli denacionalizirano premoženje s posebnim sklepom na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju.ni bilo oporočnih razpolaganj . da je prišlo o napake v redakciji in. ki jih pravo ureja. Ali je treba uporabiti določbe ZDKG v primeru denacionalizirane zaščitene kmetije – ZDen tega ne ureja => USTAVNA DOLOČBA l. sklenjene so bile dednopravne pogodbe Če: . da je pravilno odločbe o denacionalizaciji. ker: . ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji Sodišče glede tega premoženja izpelje nov zapuščinski postopek (uporabljajo se materialne in procesne določbe ZD). Odstop od pravila ZD o najdenem premoženju po pravnomočnosti sklepa o dedovanju => ni nove zapuščinske obravnave – sodišče ga razporedi s sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.1997: razveljavitev 2. odstavka 74. POSEBNA PRAVILA MATERIALNEGA PRAVA Dedovanje se uvede v tem postopku z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. 78/1.že prej: zapuščinsko sodišče postavi upravitelja zapuščine = denacionaliziranega premoženja POSEBNA PRAVILA ZA DEDOVANJE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA Izpeljava novega zapuščinskega postopka Če je upravičenec do denacionalizacije mrtev + .ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen . To je sporno – Zupančič meni. čl URS. Zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.zaradi prepričanja. da podržavljeno premoženje ne spada v zapuščino je morebitni zapustnik napravil določena oporočna razpolaganja.opravljen je bil zapuščinski postopek s pravnomočnim sklepom o dedovanju + . če je upravičenec umrl. da posebna ureditev omogoča dediču kmetije materialno eksistenco  ZDKG je treba uporabi v vseh življenjskih primerih.

 možno samo. če je uvedba dedovanja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanja => pride do nekakšne transmisije dedne pravice => gre za popolnoma drugačno rešitev. če do podržavljenja premoženja ne bi prišlo 48 . da je trenutek uvedbe dedovanja pomemben za: o Prehod zapuščine na dediče o Določitev kroga dedičev o Presojo dedne sposobnosti/dedne nevrednosti o Za začetek teka roka za uveljavljanje pravice zahtevka zapuščine  ZDen ima glede prve in zadnje posebno ureditev => ti dve posledici nastopita s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji  ZDen s tem upošteva dejstvo. Oporočni dedič umre pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizacije => dedujejo dediči oporočnega dediča.Subsidiarna uporaba ZD ob ZDen => po ZDen niso določene pravne posledice trenutka uvedbe dedovanja => ZD določa.a) 78/1 – njegovo besedilo je sporno! Odločba o dedovanju je sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku opravljenem ob smrti upravičenca – prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja.pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji se ne more uvesti dedovanje => predmeta dedovanja še ni . Kaj pa če tega akta ni. c)Novela '98 sprememba 78/1 ZDen => uvedba dedovanja denacionaliziranega premoženja  dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji  prehod zapuščine/dediščine na dediča. Roki: začnejo teči z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. ki je bil ob smrti zapustnika = kakršen bi bil. kot je sprejeta v ZD. Po ZD pa z dnem uvedbe dedovanja – zapustnikova smrt. ki do uveljavitve novele niso bili pravnomočno končani. vendar ga ima = pravna oseba. V vmesnem času: med uvedbo dedovanja in prehodom dediščine gre za položaj podoben ležeči zapuščini – če to premoženje ne bi imelo subjekta.Kritika argumentov nasproti prvotnemu besedilu: . čim bolj približa takšnemu. ki izhaja iz sistema ležeče zapuščine Ta dva argumenta nadalje kritizira še ustavno sodišče (glej spodaj) b)smisel besedila 78/1 drugačen krog dedičev kot pa če bi bil relevanten dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji Oporoka – z njo razpolaga tudi s podržavljenim premoženjem. da pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji še ni zapuščine  ZDen je z odločbo.gre za rešitev. ker ni bilo zapuščinske obravnave? Smiselno bi bilo. ZZZDR. ki je zavezanec …?! … posestnik teh stvari => zato se postavi skrbnik po 221. da se uvede dedovanje z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju je (ZDen) določil čas po katerem se: • Presoja dedna sposobnost dedičev • Določa krog dedičev – smisel = da se krog dedičev. Krog dedičev denacionaliziranega premoženja se presoja po dnevu pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji – pred tem še ni predmeta dedovanja Osrednja argumenta kritikov: . Uporabi se za vse zapuščinske postopke. da se dedovanje uvede z zapustnikovo smrtjo. d)Ustavno sodišče razveljavi ustavno odločbo U-I-138/99-41 leta 2001 .

čl. čl. Kritike Zupančiča na ustavno odločbo: . člen ZDen 49 .na podlagi novele bi se spremenil krog dedičev samo. čl.. ko: o Oporočni dediči. njihovih pravnih naslednikov DEDNE IZJAVE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA . ZDen v prvotnem besedilu. razen če je v pogodbi izrecno določeno. 2. ker temelji na sistemu ležeče zapuščine – neskladnost ureditve – odpira vrsto vprašanj o npr. ko oporočitelj razpolaga z oporoko tudi s podržavljenim premoženjem) dedič denacionaliziranega premoženja umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji o ne bi dedovali zakoniti dediči oporočnega dediča o dedovali bi dediči denacionalizacijskega upravičenca . da je v času uveljavitve novele ZDen že odločba o denacionalizaciji pravnomočna – novela posega v LP dedičev • Če denacionalizacijski postopke v času uveljavitve novele še teče – poseganje v pričakovane pravice • Po mnenju Zupančiča Ustavno sodišče s to obrazložitvijo ni odpravilo dvome o smiselnosti 78/1. nastalega z vrnitvijo odvzetega premoženja Ustavno sodišče meni.pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja . da je zajeto tudi denacionalizacijsko premoženje. ZDen relevantna v primerih. da je sprememba 78/1. dane v denacionalizacijskem postopku o Neveljavne:  Potencialni dediči denacionaliziranega premoženja so podali izjavo o odpovedi pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju – neveljavnost izjave o odpovedi neuvedenemu dedovanju DEDNOPRAVNE POGODBE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA . če bi oporočni (redki so primeri. dane preden je bilo premoženje podržavljeno  Dedne izjave. ki so jih podali dediči do izdaje odločbe o denacionalizaciji o Veljajo po 80/1.o prejemu in odpovedi dediščini . ZDen:  Dedne izjave. če ni sklepa o dedovanju. ki so dedovali v zapuščinskem postopku izvedenem po smrti denacionalizacijskega upravičenca v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji niso več živi o Drugačen krog dedičev glede na:  Prvotno besedilo: dedujejo dediči dedičev  Novela: dedujejo dediči denacionalizacijskega upravičenca: • V primeru.pogodba o dosmrtnem preživljanju .sporazum med prednikom in potomcem o odpovedi dediščini o v bistvu niso dednopravne pogodbe => te so po ZD neveljavne Neveljavne so tiste sklenjene pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. kdaj se uvede dedovanje in določi krog upravičencev.izjava o odpovedi dediščini v korist določenega sodediča – po zakonu = sprejem + sočasni odstop dednega deleža sodediču o Nimajo pravnega učinka tiste. 81.predvsem je neustrezna ta odločba. ker ob smrti ni bil izpeljan zapuščinski zahtevek? o Ustavno sodišče je določilo subsidiarno uporabo pravila ZD o uvedbi dedovanja v času smrti zapustnika – ta trenutek sodi v isto časovno obdobje kot pravnomočnost odločbe o dedovanju => zagotovljeno je enako obravnavanje vseh denacionalizacijskih upravičencev oz.- ZDen je določil različne trenutke za uvedbo dedovanja in prehod zapuščine – s tem je upošteval posebnost položaja.

kadar je mogoče iz same oporoke in okoliščin.Oporočna razpolaganja.Ustavno sodišče pravi.ni se odločilo za razveljavitev 81. da oporočitelj daje prednost zakonitim dedičem . ki izvira iz volje države . . ko je napravil oporoko. Oporoka s katero je oporočitelj na splošno razpolagal s svojim premoženjem (ne da bi izjavil kaj to premoženje sestavlja) velja glede denacionalizacijskega premoženja. da bi oporočitelj s premoženjem. da gre za denacionalizirano premoženje oporočnim dednopravnim upravičencem tudi kadar oporočitelj tega ni izrecno določil. ki je sicer oporočitelj ni imel (neresnična. razen če kot svojci pridejo v poštev za zakonito dedovanje Določbo 81. Z razlago naj se ugotovi zapustnikova volja. ki so kasneje nastale (to predlaga teorija). ZDen določa. Za veljavnost oporočnega razpolaganja ni treba. o Teorija se s tem ne strinja – razmerje med zakonitim in oporočnim dedovanjem ni v celoti v dispoziciji zakonodajalca o S tega vidika je treba dati dedovanju. ki je podržavljeno. premoženja. Gre za praznino v oporoki. Iz tega izhaja. samo če se z njimi strinjajo zakoniti dediči. da gre pri vsebini določbe 81. čl. bi jo pa imel v času. Oporoka brez dvoma izraža zapustnikovo pravo voljo. Ustavno sodišče – Ustavna odločba U-I96/92 .če ni tako mora v oporoki to izrecno povedati. če je oporočitelj določil kateri premoženjski predmeti mu gredo kot dediščina. ko bi delal oporoko. Zapustnik se ni izjavil v oporoki glede tega premoženja. ki so obstajale v času sestave oporoke zanesljivo sklepati. ZDen za vprašanje primernosti zakonske ureditve => to ni v pristojnosti ustavnega sodišča => s tem. ZDen. hipotetična volja). da ta oporočna razpolaganja veljajo glede podržavljenega premoženja. ZDen je pravilo 84/2 ZD spremenil v neovržno domnevo v prid zakonitega dediča => ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago ne pride v poštev! Volja zapustnika se upošteva samo. če jo je izrecno izrazil => preferiranje zakonitega dedovanja => ni v skladu s svobodo testiranja. vendar pa ni zapustil zakonitih dedičev. da je ZDen dal prednost zakonitemu dedovanju ni kršil ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja. Večina oporočiteljev. čeprav samo hipotetična. Oporočni dednopravni upravičenec pa ne more dedovati denacionaliziranega premoženja. čl. Oporočni dediči ne morejo dedovati denacionaliziranega premoženja. Treba bi bilo uporabiti metodo dopolnjujoče razlage – upošteva se volja. ki je predmet denacionalizacije ravnal enako kot s premoženjem. samo če ni zakonitih dedičev. Zakon izhaja iz domneve. ki mu je bilo odvzeto. katerim je bil del premoženja podržavljen niso razpolagali s tem premoženjem mortis causa.glede soglasja zakonitih dedičev = 81/2 ZDen nejasen glede pravne narave soglasja in nepotreben => razpolaganje zakonitih dedičev inter vivos UPORABA TUJEGA PRAVA 50 . da gre za podržavljeno premoženje. ZDen bi bilo treba spremeniti: Da bi bilo omogočeno tudi glede dedičev denacionaliziranega premoženja ugotavljati pravo zapustnikovo voljo. če bi predvidel okoliščine. da veljajo oporočna razpolaganja tudi glede denacionaliziranega premoženja. ki ga je imel v času sestave oporoke o proti razveljavitvi: zapustnik v času. samo. čl. 81. dejansko ni imel. Ugotavljanje njegove domnevne volje bi bilo v bistvu konstruiranje njegove volje – to bi sprožilo številne spore => zato ni prišlo do razveljavitve. če je to v oporoki izrecno določeno. čl. Tehtanje argumentov: o za razveljavitev: ne dovoljuje ugotavljanja domnevne volje oporočitelja niti takrat. ki izvira iz zapustnikove volje prednost pred dedovanjem. V oporoki ni izrecno navedel. in ti premoženjski objekti ne spadajo v podržavljeno premoženje. da je zapustnik navedel. ker so ga odpisali. Mortis causa zapustnik razpolaga s premoženjem. napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji glede denacionaliziranega premoženja.

zapuščinsko sodišče tega premoženja ne more razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. da z zakonom ni mogoče poseči na že pridobljene pravice. Vrhovno sodišče: . katere državljan je bil zapustnik. ZAHTEVEK ZA VRNITEV PREMOŽENJA.Če je bil zapustnik – upravičenec do denacionalizacije tujec. predvsem tiste. Nositi morajo stroške dokazovanja => v nasprotju z načelom iura novit curia. čl) in druge listine potrebne za odločitev o uvedbi zapuščinskega postopka.… Tuje pravo dokazujejo stranke v postopku – tudi zapuščinskem.predlagatelj v zapuščinskem postopku mora predložiti odločbo (sklep o dedovanju. Oporočna sposobnost zapustnika se presoja po pravu države. v času.prehod zapuščine na dediče . predvsem odločbo o denacionalizaciji 51 . ne da bi razpisalo narok na katerega povabi vse dediče. čl. ne sestavi smrtovnice (to ni glavni razlog) o če so potencialni dediči zahtevali denacionalizacijo. določene s pravnomočno odločbo sodišča => v nasprotju z načelom delitve oblasti in prepovedjo retroaktivne veljave zakona. se uporabi pravo države.materialni roki . Če dediči s tem (sklepom o dedovanju) ne soglašajo je treba ugotoviti na kašni podlagi je bil sklep izdan. če do tega dne niso bila pravnomočno rešena in da ima vsakdo pravico zahtevati spremembo posamičnega akta.1988. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. ki so bili pravnomočno končani do 31. razen če se dediči iz prejšnjega in novega zapuščinskega postopka ne sporazumejo drugače in če se s tem ne posega v pravice tretjih oseb. naj tudi inicirajo zapuščinski postopek o denacionalizacijskem premoženju .12. Uporabiti se morajo tudi določbe ZDen. da se za vračanje premoženja zaplenjenega v kazenskih postopkih. ki se razlikujejo od splošnih: . Za ta prehod veljajo določbe ZD in n ZDen.dedne izjave . se le to vrne njegovim dedičem – osebam. KI JE BILO PODRŽAVLJENO Z ZAPLEMBO Ustavna odločba U-I-10/92 – razveljavitev 92. uporabljajo določbe tega zakona. Zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja . Če je neupravičeno obsojeni umrl preden mu je bilo vrnjeno zaplenjeno premoženje ali dana polna odškodnina. Ustavno sodišče je razveljavitev utemeljilo s tem. na katere je prešlo ob njegovi smrti njegovo siceršnje premoženje. POSEBNA PROCESNA PRAVILA Izključna pristojnost sodišča RS glede zapuščinskega postopka denacionalizacijskega premoženja. če mu je bila z njim kršena pravica.dednopravne pogodbe . Za vračanje zaplenjenega premoženja se uporablja 145.začne se na predlog pravnega naslednika – upravičenca do denacionalizacije in ne po uradni dolžnosti sodišča => ker sodišče ne dobi oz.uvedba dedovanja . s katerim je bil končan prejšnji zapuščinski postopek) ali njej enako listino o dedovanju (74/1. tudi če je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena na podlagi obnove kazenskega postopka. Ne uporablja se niti za razmerja nastala pred dnem objave odločbe Ustavnega sodišča. ko je sestavil oporoko. NOV ZAPUŠČINSKI POSTOPEK Z njim ni dovoljeno posegati v pravna razmerja nastala na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. ZAHTEVEK ZA POPOLNO PREMOŽENJE ZAPUSTNIKA. katere državljan je bil zapustnik ob smrti. ZDen Določal je.

ki je izbran za izvršitelja ni dolžan sprejeti te dolžnosti . razen če oporočitelj določi drugače .razreši ga sodišče. jo upravlja o skrbi za plačilo dolgov. če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali zakonom.izvršitelj je lahko samo popolnoma poslovno sposobna oseba .Izvršitelj oporoke .tisti. To lahko stori na predlog ali po uradni dolžnosti. 52 .ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za trud => izplača se iz razpoložljivega dela zapuščine po odločbi sodišča . volil o skrbi.naloge: o skrbi za zapuščino. da se oporoka izvrši kot je to hotel/želel oporočitelj o sodišču mora dati račun o svojem delu .oporočitelj lahko v oporoki določi eno ali več oseb za izvršitelja oporoke. Skupaj opravljajo zaupane dolžnosti.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful