1.

PRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Pravna ureditev dedovanja => dedno pravo zajema tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske sfere, ki se tičejo dedovanja, t.j. prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Je zbir tistih pravil, ki urejajo prehod zapuščine z umrle osebe na ne neko drugo osebo. Z vidika te osebe pomeni dedovanje pravno nasledstvo. Oseba, ki deduje, pri čemer gre predvsem za prenašanje premoženjskih pravic, prevzema zapustnikov pravnopremoženjski položaj. TRI TEMELJNE TEORIJE O PRAVNI NARAVI DEDOVANJA - gre za nadaljevanje zapustnikove osebe: dedič v celoti vstopi v njegov položaj in deluje kot bi deloval zapustnik. Ta teorija je najstarejša, je iracionalna in se ne zastopa več - dedovanje je zgolj prenos premoženja z zapustnika na dediča. Kritika: včasih ne gre zgolj za prenos premoženja (npr. avtorske pravice). Premoženje je skupek pravic, ki pripada posamezniku. Pri dedovanju preidejo pravice in obveznosti (zgolj do višine podedovanega premoženja) - dedovanje ima družbeno funkcijo: dedno služi razreševanju/ preprečevanju družbenih konfliktov, ki bi sicer ob smrti fizične osebe nastali Smrt človeka – preneha njegovo življenje – potrebno je likvidirati in urediti njegova pravna razmerja, ki jih je ustvaril. Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz njih izvirajoče pravice in obveznosti preidejo na druge fizične ali pravne osebe. Osebne pravice n dolžnosti se praviloma ne morejo dedovati, vendar obstajajo maloštevilne izjeme (npr. avtorska pravica) Pri dedovanju pravni red odstopa od načelnega stališča, da premoženje kot celota ne more preiti na drugega. Premoženje neke osebe ob njeni smrti preide kot celota, enota na druge osebe. Vendar se ne morejo dedovati tiste premoženjske pravice in obveznosti, ki se tudi za časa življenja ne morejo prenesti na drugega ali ki so vezane na življenjsko dobo upravičenca. Pojem premoženja kot predmet dedovanja je vezan na možnost prehoda na druge osebe ob smrti imetnika. 2. VIRI DEDNEGA PRAVA USTAVA 33. člen – zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja 67/2. člen – način pogoje dedovanja določa zakon ZAKON O DEDOVANJU (l. 1976) – ZD Vsebuje materialnopravne določbe o dedovanju in določbe o zapuščinskem postopku. Z novelo 2001 je bil ZD spremenjen in prilagojen zahtevam Ustave. V vmesnem času pa se že nekatere določbe ZD niso uporabljale, ker so jih predpisi z drugih področij bodisi derogirali izrecno ali pa snov drugače uredili. Npr. Zakon o notariatu, ki je pristojnost overitve določenih poslov prenesel na notarje in sodišče. Uvedel je tudi t.i. notarsko oporoko. Nekatere določbe pa je razveljavilo tudi Ustavno sodišče: - določbe o dedni nevrednosti zaradi pobega iz države - določbe o omejitvi dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti Novela 2001 je na novo uredila 128. člen in odpravila zastarele določbe. Ni pa se dotaknila 228/2. člena – za dedovanje nepopolnih posvojencev se uporabljajo določbe (zveznega) zakon o dedovanju (25. in 25. člen). ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (l. 1995) – ZDKG Določa posebno ureditev dedovanja za t.i. zaščitene kmetije – potreba po preprečitvi nadaljnje drobitve srednjih kmetij ob dedovanju in ohranitev in krepitev njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije. Pred tem zakon o je obstajal ZDKZK (Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), ki je preširoko omejeval oporočno razpolaganje, dedno in LP, ne da bi bili ukrepi in merila za omejitve določno opredeljeni z zakonom.

S tem se uveljavlja načelo RS kot socialne države. Skuša se čimbolj zaščititi zaščiteno kmetijo pred drobitvijo in zagotoviti, da ostane čim bolj intaktna in da jo deduje samo en dedič – drugi imajo slabše pogoje. ZAKON O DENACIONALIZACIJI Vsebuje posebne določbe o dedovanju denacionaliziranega premoženja, ki je bilo prej podržavljeno s prepisi o agrarni reformi, nacionalizaciji, zaplembah, idr. – materialnopravne in procesne določbe. Prednost oporočnih ali zakonitih dedičev? Oporoke so zelo stare, npr iz 50-ih, ko je imela oseba zelo malo premoženja, kasneje pa je vse vrnjeno. ZAKON O REGISTRACIJI ISTOSPOLNIH SKUPNOSTI Ni uveljavil izenačitve z zakonskih partnerjem – to bi bilo pričakovati tudi na premoženjskem področju. Ustvarjata skupno premoženje, obstaja dolžnost preživljanja – nista pa nujna dediča drug po drugem in zakonsko ne dedujeta posebnega premoženja umrlega partnerja. ZAKON O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU Velja za reševanje dednopravnih kolizij. 3. TEMELJNA NAČELA Načelo enakopravnosti Državljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju. Enakopravnost otrok pri dedovanju ne glede na to ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Popolna posvojitev – razmerja oseb enaka kot med naravnimi sorodniki . Tega ne določa ZD, pač pa ZZZDR. Dedovanja oseb iz razmerja popolne posvojitve izhaja iz načela ZZZDR. Tujci so izenačeni z državljani RS samo s pogojem vzajemnosti (reciprocitete): če imajo v državi, katere državljan je tujec naši državljani enake pravice pri dedovanju kot njeni državljani. S temi predpisi se ne ureja problem kolizije med slovenskim zakonom in zakoni drugih držav; niso kolizijske norme, temveč so kot pravo tujcev materialnopravne norme o dedovanju (substančna pravila). Načelo omejenosti števila pravnih naslovov za dedovanje =načelo numerus clausus pravnih temeljev za dedovanje ZD pozna dva pravna naslova na podlagi katerih lahko določena oseba deduje: zakon – zakonito dedovanje oporoka – oporočno dedovanje Dedna pogodba po našem pravu ni dedni naslov => ne poznamo pogodbenega dedovanja. To je neveljavna pogodba, ker je nepredvidljiv pravni posel, zaveza za čas življenja za prehod premoženja ob smrti – razpolaganje z nečim kar stranka ne ve koliko bo premoženja ob smrti. 33. člen URS: za dediče: pravica, da pridobi premoženje mortis causa. Za zapustnika: pravica do svobodnega oporočnega razpolaganja = svoboda testiranja => zapustniku omogoča, da odstopi od zakonitega dednega reda ali pa da ga modificira. ZD daje prednost svobodi testiranja pred zakonitim dedovanjem – tega izrecno ne določa, vendar je logično vemo iz tega, da je sploh omogočeno poslednjevoljno razpolaganje. Zakon je pravilo oporoka pa izjema; oporoka ima prednost pred zakonom. Načelo svobodnega oporočnega razpolaganja, ki ni neomejeno Oporočno razpolaganje ni neomejeno. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in mejah kot to določa zakon – 8. člen. Svoboda testiranja z nujnim deležem => oporočitelj ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jih gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja = nujni delež. Načelo kumulacije podlag za dedovanje

2

Ena oseba lahko deduje na podlagi dveh pravnih temeljev. Predvsem takrat kadar zapustnik v oporoki ne razpolaga s celotnim premoženjem; drugi del se deduje na podlagi zakonitega dedovanja. Načelo kaducitete Zapuščina brez dediča postane državna lastnina (9. člen ZD). Zapuščina brez dediča preide v lastnino države RS – fiskus: če ni oporočnih niti zakonitih dedčev (nujni dediči spadajo med zakonite dediče!) če oporočni ali zakoniti dediči ne dedujejo Položaj države glede pridobitve zapuščine je lahko: dedna pravica: država je zadnji zakoniti dedič (Nem., Fra.) kaducitetna pravica: država si prilasti zapuščino kot premoženje brez gospodarja po našem pravu pravica države, da pridobi zapuščino brez dediča ni dedna pravica – pri tem prehodu premoženja na državo ne gre za dedovanje. Gre za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja, na državo kot posledica vezi med zapustnikom in državo. Država pridobi zapuščino na temelju okupacije – prilastitve. Ne gre za okupacijo v stvarnopravnem smislu, kajti njena posledica ni originarna pridobitev zapuščine. Takemu pojmovanju nasprotuje V. Žnidaršič in N. Gavella. Argumenti zakaj ne gre za prilastitev: - opira se na kategorialni sistem stvarnega prava, ki ga je treba dosledno uporabljati tudi v dednem pravu - zapuščina brez dediča ni nikogaršnja stvar, da bi sploh lahko prišlo do prilastitve - država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti na podlagi posebne zakonske norme – drugačna ureditev pripelje do ležeče zapuščine, ki je naše pravo ne pozna - zapuščina ne zajema le ene stvari, pač pa zbir pravic in obveznosti, ki jo sestavljajo. Prilastitev pa je praktično mogoča le na premičninah, ki jih je lastnik opustil V.Ž. pravi, da gre za posebno univerzalno sukcesijo mortis causa, ki je nima smisla enačiti z drugimi pravnimi instituti. Prehod premoženja zapustnika brez dediča na državo ni dedovanje. Je državni prevzem premoženja, ki je ostalo brez gospodarja – zato ga lahko označimo kot okupacijo kot specifično pridobitveno pravico javnega prava. Gre za sui generis pridobitev. Ker država odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine, je logično, da takšna pridobitev ni originarna, pač pa derivatna – gre za pravno nasledstvo. Sklep sodišča s katerim se izroči premoženje države je deklaratorne narave. Prehod zapustnikovega premoženja na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva, kot da bi šlo za dedovanje. Razlogi, da gre zapuščina brez dediča državi: - da se dokončno likvidirajo zapustnikova premoženjska razmerja - varovanje javnega interesa – da se prepreči to, da upniki ne bi bili poplačani in razlikovanje med njimi in upniki zapuščine, ki ima dediščino. Država se dediščini ne more odpovedati. Zanjo ne veljajo določeni instituti dednega prava, ki sicer veljajo za dediče. To so: - podajanje dednih izjav - dedna nevrednost - negativni testament – zapustnik državi ne more onemogočiti pridobitve zapuščine z oporočno določbo, razen tako, da postavi dediča Načelo ex lege dedovanja oz. prostovoljnega dedovanja Ko se izpolni z zakonom določena okoliščina (smrt), pridobi dedič dedno pravico. Dediščini se lahko naknadno odpovedo, do konca zapuščinske obravnave. Šteje se kot, da sploh ni postal dedič – za nazaj. Splošna in posebna ureditev dedovanja

3

Poznamo poseben zakon o dedovanju zemljiških gospodarstev. Velja za dedovanje srednjih kmetij. Poznamo poseben zakon o denacionalizaciji. 4. POJMI Zapustnik - oseba, katere premoženje preide ob njeni smrti na druge osebe. Zapustnik je lahko vsaka fizična oseba, ki ima premoženje ob smrti. Zapustnik ne more biti pravna oseba, ker ne umre, ampak preneha. Oporočitelj - je zapustnik, ki s svojim premoženjem razpolaga z oporoko. Imeti mora še posebno, oporočno sposobnost. Pogoji zanjo so starost 15 let in razsodnost. Zapuščina - vse pravice in obveznosti (pretežno premoženjske), ki jih ima zapustnik v trenutku smrti in za katere ZD določa, da se lahko dedujejo. Je predmet dedovanja. Dedič - je oseba, na katerega preide zapustnikovo premoženje, in sicer kot celota, kompleks premoženjskih pravic in obveznosti. Dedič je lahko: - vsaka fizična oseba, ki je lahko dedič po zakonu ali oporoki - pravne osebe, ki so lahko dediči po oporoki Zapuščino lahko deduje en dedič, lahko pa je dedičev več = sodediči – vsakemu pripada del cele zapuščine = dedni delež oz. alekvotni del (npr. ½, 1/3, ¼) Volilojemnik oz. legatar - zapustnik taki osebi nameni zgolj posamezno premoženjsko pravico iz zapuščine, ne pa alikvotnega dela. Volilojemnik ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Nalog oz. modus - zapustnik lahko tistemu, ki mu je naklonil korist iz zapuščine naloži kako dolžnost. Dedovanje v ožjem in širšem smislu: V ožjem: v pravnotehničnem smislu - prehod per universitatem - univerzalno nasledstvo - vesoljno nasledstvo - univerzalna sukcesija - dedič odgovarja za zapustnikove dolgove, premoženje tvori tudi pasiva - 3 značilnosti: 1. premoženje preide na dediča unu actu = na podlagi enega samega dogodka – zapustnikove smrti. Vse pravice in dolžnosti, ki se lahko dedujejo preidejo na dediča hkrati in istočasno. Dedič pridobi pravice in obveznosti brez posebnih prenosnih dejanj 2. premoženje preide vedno neposredno od zapustnika 3. dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika V širšem smislu: v netehničnem smislu - zajema tudi prehod posameznih delov zapustnikovega premoženja na osebe, ki niso dediči (npr. volilojemniki) - vsebuje singularno nasledstvo poleg vesoljnega – ne pride do neposrednega prehoda posameznik premoženjskih predmetov od zapustnika na upravičenca. Upravičenec ima proti dediču terjatev na izročitev ali prenos voljenih premoženjskih predmetov. Ta terjatev pa ugasne, če se stvar po naključju uniči. Damnacijski legat: ne pride do neposrednega prehoda, volilojemnik ima proti dedičem terjatev na izročitev voljenega mu predmeta. Vindikacijski legat: v trenutku zapustnikove smrti upravičenec dobi SP in LP zahtevek Upravičenec ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Upniki imajo zato prednost pred volilojemniki. Dedna pravica - vrsta upravičenja dediča kot univerzalnega naslednika zapuščine. Pomeni poseben položaj, ki ga ima določena oseba, kot dedič. Značilnosti tega položaja: - dedič je upravičen zahtevati, da ga vsak priznava za dediča - dedič pridobi LP in postane posestnik na stvareh zapuščine - dedič postane imetnik vseh drugih pravic in obveznosti, ki spadajo v zapuščino

4

od tistega, ki mu želi odtegniti pravico iz zapuščine, lahko zahteva, da preneha => ima petitorno varstvo Dedna pravica je absolutna – deluje zoper vsakogar. Je premoženjska pravica, ki se od drugih razlikuje po tem, da se jo lahko pridobi določenimi pogoji = smrt, določitev kot dedič. Zakon preferira: - potomce, krvne sorodnike - zakonce, zunajzakonce - posvojenci 5. PREDMET DEDOVANJA (2. člen ZD) Zakon določa, da se lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Kritike: - ne dedujejo se samo pravice, pač pa tudi obveznosti - niso vse pravice na stvari podedljive - stvari so predmet LP in drugih SP pravic – deduje se pravica in ne stvar 33. člen URS => pravica do zasebne lastnine in dedovanja – ustava ne našteva več »stvari« kot predmet dedovanja pač pa LP, katere predme je stvar. LP je mogoče načeloma pridobiti na vseh stvareh. IZJEMA: javno dobro – stvari, ki so v splošni rabi ter javna lastnina - stvari, ki so premoženje javnih korporacij, ki imajo poseben namen: - ni mogoče pridobiti LP in podedovati - ni možno pridobiti pravico uporabe – odplačna koncesija - ni možno priposestvovanje Po SPZ so predmet LP in s tem predmet dedovanja praviloma vse stvari: - stvari za zagotavljanje osebnih potreb in interesov posameznika in njegovih družinskih članov - stanovanjske hiše in stanovanja, poslovne stavbe in poslovni prostori ter delovna sredstva - kmetijska in druga zemljišča (stavbna zemljišča) ter gozdovi in gozdna zemljišča Po ZDen – premoženje, ki se vrne upravičencem do denacionalizacije oz. se da zanj odškodnina predstavljajo po zakonu stvari , podjetja oz. kapital. Možni premoženjski objekti: Premičnine Predmeti kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti Premeti osebne rabe Predmeti posebne priljubljenosti Vrednostni papirji Nepremičnine Kmetijska zemljišča in gozdovi Stanovanjske hiše oz. stanovanja Najemne poslovne stavbe in poslovni prostori Zazidana in nezazidana stavbna zemljišča Podjetja Udeležba v pravni osebi, družbi – v obliki deleža, delnic Poleg LP so kot zapuščina lahko predmet dedovanja še: - ostale stvarne pravice (razen osebne služnosti) - pravice iz pravnoposlovnih in izvenposlovnih razmerij; pod pogojem, da niso strogo vezane na določeno osebo (ali dolžnika ali upravičenca) - pravica do nepremoženjske škode, če je bila pravnomočno prisojena ali priznana v pisni pogodbi - pravice intelektualne lastnine - avtorska pravica – moralna in materialna - tudi sama dedna pravica je dedna

-

5

da bodo državo oz. zunajzakonskemu partnerju. potomcem njihovim potomcem. ker ni izredno določeno v ZD Ratio predpisa: omogočiti osebam. če se zapustnikovi dediči zavežejo. To premoženje se ne izloča iz zapuščine. 6 . V trenutku smrti so upravičenci upravičeni ta del izločiti iz premoženja al i ga terjati nazaj. . ni potrebno. ker se že v trenutku smrti njihovega zakonca šteje. ki postane zapuščina = predmet dedovanja. Gre za izločitev iz premoženja – direktni poseg v premoženje. Gospodinjski predmeti se IZLOČIJO iz zapuščine. Upravičenci te predmete dedujejo. ki so jih doslej potrebovale za zadovoljitev vsakdanjih potreb. kar je dejansko od zapustnika – ponavadi je to ½ zapustnikovega premoženja b) zapustnikovi gospodinjski predmeti . ki se iz zapustnikovega premoženja izloči na zahtevo njegovih potomcev in posvojencev (in njihovih potomcev). gospodinjski stroji .pravice iz socialne varnosti . posteljnina 33. Upravičenci morajo izpolnjevati pogoje za dediča. ki niso delali in prispevali. c) premoženje. ko se izloči del. da je možno dedovanje celotnega zapustnikovega premoženja.če niso večje vrednosti . Govorimo o prelegatu – volilojemnik tako volilo dobi POLEG svojega dednega deleža – se ne všteva v dedni delež upravičenca. ki realno ustreza njihovemu prispevku. Gre za vindikacijsko volilo (ne gre za univerzalno nasledstvo. netehničnem smislu). ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju. določenih v zakonu. da spada v zapuščino. zlasti ni potrebno da bi bil dedno sposoben. pač pa iz zapustnikovega premoženja. ki ga je zapustnik pridobil na podlagi uživanja socialne pomoči države ali občine V primeru. in sicer zakonito (določeno je v zakonu. To premoženje je dejansko njihovo premoženje. čeprav je formalno pripadalo zapustniku. hišna oprema. je zahtevek sui generis – uveljavlja se lahko samo po smrti zapustnika. ki so živele z zapustnikom. Ratio: da ne bi plodovi in rezultati dela in prispevanja oseb. člen ZD ureja to problematiko. občini povrnili vrednost dane pomoči. 32/2 ZD: tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunu dednega deleža. da obdržijo predmete. pač pa za dedovanje v širšem. pridobili z dedovanjem tisti dediči. Čeprav glede na določbe ZZZDR to upravičenje ni posledica zunajzakonski skupnosti. ostalo premoženje pa gre v dedovanje.osebnostne pravice . člen ZD: ti predmeti gredo zapustnikovemu zakoncu. ki ustreza vrednosti pomoči. Ker ni dednopravni zahtevek. Ta del postane državna ali občinska lastnina – s sklepom sodišča se to premoženje po uradni dolžnosti prisodi pristojnemu organu. Izloči se del. Narava izločitvenega zahtevka: .Ne morejo se pa dedovati: . lahko jih zahtevajo z reivindikacijo).ZAKONCI – zanje ta pravica ni pomembna.pohištvo. 128. upravičenci ob smrti zapustnika pridobijo LP na teh stvareh. da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi socialnega varstva ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja. ki dejansko ne pripada zapustniku. Država ali občina pridobi zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh.volilne pravice  IZLOČITEV IZ ZAPUSTNIKOVEGA PREMOŽENJA a) na zahtevo zapustnikovih potomcev: Predmet dedovanja ni premoženjska masa. ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu. Določa. da bi upravičenec izpolnjeval pogoje za dediča (volilojemnika).pravice in dolžnosti iz družinskega prava .Ni dednopravne narave.

Za neveljavne bi bilo treba šteti pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja. saj je bila prejšnja ureditev sporna. členu ZD«. Po izpeljanem postopku. da sploh ni prišlo do dedovanja. Ne sme se je ogroziti s siromašenjem skladov za zagotavljanje pomoči posameznikom. zaradi varovanja pravice do socialne varnosti drugih državljanov. Sporno je predvsem zahtevano soglasje dajalca pomoči za vrnitev. ki jo je mogoče izraziti v denarju. ZD. oz. da bi bil na tem mestu primeren obligacijski zahtevek države/občine. darila). ki ni premet dedovanja. ki ustreza vrednosti dane pomoči ni predmet dedovanja zato zapustnik z njim ne more razpolagati z oporoko. pa sodišče v sklepu izreče. sodišče izreče v sklepu o dedovanju. Meni. da je prišlo do dedovanja in da obstaja zakonita zastavna pravica dajalca pomoči na zapuščinskih stvareh. ker obstajajo blažja sredstva s katerimi je mogoče zagotoviti vrnitev sredstev družbene pomoči in zavarovati pravico do socialne pomoči drugih. Ustavno sodišče je opravilo test sorazmernosti (nujnost. zunajzakonski partner in otroci. da se je s soglasjem dajalca pomoči zavezal. da je poseg nujen in primeren. ki je užival socialno pomoč. čl. da bi prehod na državo/občino pomenil samo breme (premoženje je neznatne vrednosti). ki je nastalo za časa zapustnikovega premoženja. da mu bo povrnil vrednost dane pomoči. O tem ali bodo dedovali celotno premožnejše ali ne odločajo dediči sami. Sodišče tudi izreče. Za pomoč ne moremo šteti dajatev do katerih je bil zapustnik upravičen iz naslova minulega dela (pokojnina. t. t. Gre torej za omejitev pravice. pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti. ne pa da ga dobijo dediči. da je premoženje delno ali v celoti postalo državna/občinska lastnina in ga s posebnim sklepom izroči. Po novi ureditvi ni več potrebno soglasje dajalca pomoči. da se država poplača iz premoženja osebe. ki ustreza dani pomoči postane lastnina države/občine ne glede na to ali so dediči pripravljeni povrniti pomoč v denarju ali ne. Če je sporno ali je zapustnik prejemal pomoč ali če je sporna velikost pomoči. ni pa sorazmeren. ODPOVED – dajalec pomoči se lahko odpove do konca zapuščinske obravnave pravici do povračila pomoči. torej iz tistega premoženja. Prehod tega premoženja ni dedovanje. Podatke o tem.j. je zadevno določilo oporoke neveljavno. Opravi se v zapuščinskem postopku. Ta poseg pa ni sorazmeren ožjem smislu. volilojemnika in »bistvene podatke o omejitvi dedovanja po 128. Ta institut tudi ne moremo šteti za zakonito volilo. po smrti zapustnika.j. To je poseg v človekovo pravico do dedovanja in zasebne lastnine. V sklepu o dedovanju se ločeno navede dediča. Sodišče ugotovi. ki obstaja zaradi družbene pomoči vrne družbi. Ne gre za dedovanje. Sodišče meni. ki pa je mogoča le na podlagi Ustave ali pravic tretjih oseb (ščitenje oseb = prejemnikov socialne pomoči). ker so zapustnikovi dediči njegov zakonec oz. 7 . ki bi ga sicer dobili dediči. t. da ni prišlo do dedovanja dela zapustnikovega premoženja. da je prišlo do omejitve dedovanja po 128. da je zakonodajalec moral tako poseči v pravico do zasebne lastnine in dedovanja. s katerimi je zapustnik razpolagal s premoženjem. Če pa je to storil. ker je celotno premoženje rezultat pomoči. Del zapustnikovega premoženja. napoti sodišče prizadete (dediče. ki izvira iz premoženjskopravnega razmerja. ker gre za spor. ko pomoči več ne potrebuje. ki ustreza dani pomoči zapustniku. da je zapustnik užival pomoč se navedejo v smrtovnici.. tudi dajalca pomoči v čigar korist je omejitev določena. Dedič zapustnika. Obvezno se opravita popis in cenitev zapuščine. Mnenje Ustavnega sodišča: takšna ureditev dajalcu pomoči omogoča avtomatično pridobitev lastnine na zapustnikovem premoženju in izključuje pravico do dedovanja. Za pomoč štejemo raznovrstne oblike pomoči s katerimi se je odpravljajo navidezno stanje socialne ogroženosti zapustnika. Poudarek na tem. ki so sami potrebni pomoči. poročilo o smrti na podlagi katerega se opravi zapuščinski postopek. Če se pa dediči zavežejo vrniti vrednost dane pomoči. sorazmernost v ožjem smislu). Premoženje. invalidnina) ali zaradi posebnih zaslug (nagrade. Dopustno je. državo/občino) na pravdo. naj se premoženje.Ta predpis je bil z novelo 2001 popravljen ravno v tem delu.j. pri čemer o tem presoja sam. ker država/občina ne odgovarja za zapustnikove dolgove. je lahko dedoval celotno zapustnikovo premoženje samo ob pogoju. ker ima zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh. primernost. Zato se morajo državi vrniti sredstva pomoči. Upoštevana je samo tista pomoč. Tudi v primeru.

Smrt oporočnega dediča pred oporočiteljem . bodisi stranske. o Krvno sorodstvo je sorodstvo med osebami. Najpomembnejša sta krvno sorodstvo in svaštvo. dedujejo v različnih dednih redih. da so dejstva od katerih je odvisen obstoj zun. če:  je zapustnik vložil tožbo za razvezo ZZ in se po njegovi smrti ugotovi. Osebe. ki jih dednopravni predpisi predvidevajo.zak.Oporočni dedič se odpove dediščini ali je dedno nevreden Temeljni kriterij: bližina osebnega razmerja z zapustnikom = zakoniti dedič => ne dedujejo istočasno. člen ZD – z novelo 2001 črtan => izguba pravice razvezanega zakonca iz oporoke. ki temelji na pravnem. Do njega pride. zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranke na pravdo o 100. če:  je bila zakonska zveza z zapustnikom razveljavljena za časa življenja ali razvezana  življenjska skupnost z zapustnikom je trajno prenehala po krivdi zakonca ali v sporazumu z zapustnikom Ne more izgubiti dedne pravice.Oporoke ni . ker jo je zakonec pridobil s trenutkom smrti zapustnika. ker niti zanj. socialnem in biološkem temelju. člen ZD o Zakonec NIMA dedne pravice. če so podane take okoliščine zaradi katerih bi bila ZZ med tema dvema osebama neveljavna – 10/2. člen ZD (če obstaja zadržek) o Do dedovanja pride. skupnosti sporna . ki so bližnji zapustniku so: .Oporoka je neveljavna .ZAKONITO DEDOVANJE Zakon določa krog oseb. Dedovanje sorodnikov se zaključi tretji paraleli – težnja po zoževanju kroga sorodnikov kot zakonitih dedičev. Ob razvezi 8 . da izgubijo veljavo vsa oporočna razpolaganja v korist zakonca.SORODSTVO o vez med osebami. => kršitev svobode testiranja. da je bila tožba utemeljena (dediči nadaljujejo postopek na podlagi tožbe. če:  Sta partnerja živela v življenjski skupnosti  Je življenjska skupnost trajala dalj časa  Je tajala do zapustnikove smrti o o obstoju zunajzakonske skupnosti se odloča v zapuščinskem postopku: o če se ugotovi. o SVAŠTVO – v isti stopnji oz. liniji kot zakonec s svojimi sorodniki ZAKONSKA ZVEZA – ureja ZZZDR in 22. Nepopolna posvojitev ima omejene dednopravne posledice. ZZ pride do presumpcije. niti za kogarkoli ta še sploh ne obstaja za časa življenja zapustnika. ko ne more priti do oporočnega dedovanja: . da izločijo zakonca kot dediča)  ZZ se razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi ZZ vedel Gre za prenehanje dedne pravice. kot osnovo za dedovanje => v primerih. o Zakonec IZGUBI dedno pravico. Linije ali črte so bodisi ravne.Z delom premoženja oporočitelj ne razpolaga . Najpomembnejša sta: sorodstvo (tudi popolna posvojitev) in zakonska zveza (tudi zunajzakonska skupnost). povezanimi preko svojega izvora – druga iz druge ali skupni prednik. ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. ko nastopijo določena dejstva. ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST o Ni dedovanja.

zak. drugih sorodnikih in obratno (21. Posvojenec in njegovi potomci dedujejo po drugih posvojencih in njihovih potomcev  Posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po naravnih starših. če obstaja sorodnik iz prve parenetele.  ZD – posvojenec in njegovi potomci imajo do posvojitelja in njegovih sorodnikov enako zakonito dedno pravico kot posvojiteljevi otroci in njihovi potomci. ki more in hoče dedovati. vštevši prednika kot predstavnika linije. če posvojitelj vloži zahtevo za prenehanje posvojitve in se po njegovi smrti ugotovi. partner ima pri zakonitem dedovanju po partnerju enak pravni položaj kot zakonec – določbe o znižanju in zvišanju dednega deleža. še vedno obstajajo. Če se razveljavi po nastopu smrtnega primera praviloma oseba. Če ni sorodnikov iz 1. dedujejo sorodniki iz tretje parentele. posvojiteljevem zakoncu in po posvojiteljevih drugih posvojencih  Posvojenec deduje po zakonu po naravnih starših  Po zakonu ne morejo dedovati po posvojencu posvojitelj in njegovi sorodniki. Posvojitelj in njegovi potomci imajo zakonito dedno pravico po posvojencu in njegovih potomcih.. črte. dedni red. Učinek ima ex nunc. nujni dedič po drugem partnerju POSVOJITEV o Popolna posvojitev  Ureja jo ZZZDR  Posvojenec se popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev – medsebojne pravice prenehajo  Posvojenec povsem preide v rodbino posvojitelja – dobi položaj naravnega otroka posvojitelja z vsemi pravicami in dolžnostmi v razmerju do posvojitelja in njegovih sorodnikov. Prva parentela: predstavniki linije so zapustnikovi otroci Druga parentela: predstavniki linije sta zapustnikov oče in mati => dve liniji Tretja parentela: predstavniki linije so ded in babica po očetovi strani ter ded in babica po materini strani => 4 linije 9 . razen če je oseba. 2. Velja načelo izključnosti med parentelami: osebe iz 2. in 3. če je prišlo do razveze posvojitve že v času življenja zapustnika Sistem zakonitega dedovanja v slovenskem pravu je PARENTELNI SISTEM Z REPREZENTANCO (parentelni – linearni sistem) – govorimo o parentelah = zarodi => navedene osebe dedujejo po določenih dednih razredih. lahko jih pa za dediče postavi v oporoki. ki izhajajo od skupnega prednika. To vpliva na dedovanje. Sorodniki so razvrščeni v tri parentele. – skupina sorodnikov. ki izvaja svojo dedno pravico po umrlem iz posvojitve vedela za razveljavitveni razlog ob nastanku posvojitve – analogna uporaba 22/2 ZD o Nepopolna posvojitev  Sklenjene po prejšnjih posvojitvenih predpisih. dedujejo sorodniki iz druge in če ni sorodnikov iz druge. če je bila ta pravica izrecno izključena ali omejena v posvojilni pogodbi  Posvojenec in njegovi potomci ne morejo po zakonu dedovati po posvojiteljevih sorodnikih. parentele. osnova za oblikovanje le teh pa je sorodstvo z zapustnikom.o - zun. Dedovanje se zaključi s tretjo parantelo. člen ZD)  Pod posebnimi pogoji je treba priznati pravico do nujnega deleža posvojitelju  Popolne posvojitve se ne more razvezati => dedna pravica lahko preneha samo z razveljavitvijo posvojitve. Lahko se pod določenimi pogoji spremenijo v popolne. sorodniki iste parentele pa na linije. sicer zanje veljajo določbe temeljnega zakona o posvojitvi  228/2 ZD – uporabljajo se določbe zveznega zakona o dedovanju  Posvojenec in njegovi potomci lahko dedujejo po posvojitelju tako kot njegovi otroci in potomci  Posvojenci ne morejo dedovati po posvojitelju. ki je zaradi posvojitve postala dedič po umrlem ne izgubi dedne pravice. njihovih potomcih. parentele ne bodo dedovale.  Nepopolna posvojitev se lahko razveže  Dedna pravica lahko preneha. da je bila zahteva utemeljena  Ni dedne pravice. 1.

P: zapustnikovi otroci in njihovi potomci 2. Kaj se zgodi. zunajzakonske partnerje. na podlagi vstopne pravice lahko dedujejo samo zapustnikovi potomci ne glede na stopnje. 1. gre celotna zapuščina staršem (1/2 vsakemu). da zapustnik nima potomcev. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi potomci in posvojenci ter zapustnikov zakonec oz. ki je poročena zakon ne priznava => ni možnosti dedovanja Dedovanje je možno v treh dednih redih: 1. ki bi šel njihovemu predniku. katere predstavniki so poklicani k dedovanju. Prirast = akrescenca = ius accrescendi => dedni delež odpadlega dediča pripade sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih staršev veljajo tudi za zapustnikovega posvojitelja in njegove potomce.P: zapustnikovi stari starši in njihovi potomci. ne pa tudi zakonec. ZAKONITI DEDNI REDI . zunajzakonski partner. Med sorodniki iste linije velja vstopna pravica = ius representationis = pravica reprezentance: če predstavnik linije ne deduje. Starši pridejo v poštev kot dediči . v svojem imenu se odpove dediščini) stopijo kot dediči na njegovo mesto njegovi potomci prve stopnje – njegovi otroci – če ne deduje otrok predstavnika linije. če ni staršev? 10 . predvsem mora biti dedno sposoben. 2. ti ne morejo ali nočejo dedovati po zapustniku. Oddaljenejši potomci zapustnika dedujejo na podlagi vstopne pravice (11. Vstopajoči potomci dedujejo iure proprio => njihova dedna pravica ni izvedena iz dedne pravice prednika. Dedujejo praviloma po enakih delih. Pride v poštev tudi za zakonce oz. pač pa v drugem. člen ZD). Zakonec deduje ½. razdedinjen. Prosti delež priraste deležu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika. Dedna nevrednost prednika ne vpliva na obstoj njihove dedne pravice. dedno nevreden.=> Dediščina se deli na toliko delov.V prvi in drugi paranteli lahko dedujejo tudi zapustnikov zakonec oz. dedujejo njegovi otroci itd. in 12. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi starši in njihovi potomci (vstopna pravica) in zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner. Enako za stare starše. Vstopna pravica velja samo za oz. .Kaj je treba vedeti: o Posvojitelj in njegovi potomci in posvojiteljevi starši in potomci lahko dedujejo po posvojencu samo pri popolni posvojitvi o Ne more priti do konkurence z zapustnikovimi naravnimi starši .P: zapustnikovi starši in njihovi potomci 3. Če ni zakonca ali ta ne deduje. če zapustnik nima potomce ali če oni ne dedujejo. Do tega instituta pride. ker s popolno posvojitvijo ravno prenehajo sorodstvena razmerja z naravnimi starši o Pri dedovanju ne more konkurirati zunajzakonski partner z zakoncem zapustnika – zunajzakonske skupnosti osebe. V primeru. Vstopna pravica je mogoča. Načeloma se dedni deleži delijo po enakih delih. ker odpade kot dedič (umrl pred zapustnikom. starši skupaj ½ po enakih delih => posamični starš torej ¼. 127/1 ZD. možna samo pri zakonitem dedovanju. ki ne spada v linijo.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih potomcev veljajo tudi za zapustnikove posvojence in njihove potomce . zunajzakonski partner . Potomci. njegov zakonec ne deduje v prvem dednem redu. kadar dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v poštev – če odpadli dedič nima potomcev oz. ki dedujejo na temelju vstopne pravice dedujejo skupaj tisti delež. Oni so dediči pred vsemi drugimi. Prirast lahko nastopa tudi pri oporočnem dedovanju (za razliko od vstopne pravice). kolikor je linij v paranteli. zato mora izpolnjevati pogoje za dedovanje.

dednem redu. polsestre). Očetov del gre očetovim potomcem. če bi se zapuščina delila. DEDNI RED V ta red spadajo zapustnikovi stari starši in potomci (vstopna pravica). To gre lahko v breme nekaterih ali vseh sodedičev. sestre Če ne dedujeta oba starša: dedujejo del zapuščine. če ni nobene osebe.dedna nevrednost dediča (127/1 ZD) . da bi prišel v pomanjkanje. da oseba. ki bi glede na razmerje z zapustnikom lahko dedovala ni preživela zapustnika. V izjemnih primerih lahko zakonec ali drugi sodediči zahteva.Ne dedujeta ded IN babica ene strani in ni potomcev oz ti ne dedujejo: prosti deleži te strani prirastejo dedičem druge strani – dedu in babici druge strani ali njihovim potomcem = širša akrescenca Razlog za dedovanje na podlagi vstopne pravice in prirasti Po ZD je samo ena okoliščina. deležu drugega od staršev 3. V poštev kot dediči pridejo.Velikost zapuščine Sodišče odloča o tem vedno na zahtevo in nikoli ex offo. dednega reda lahko zahtevajo proti enemu. ali 2. V primeru ko dedič to zahteva in je dediščina tako majhna. ki bi šel vsakemu od njih njihovi potomci. Oba starša ne dedujeta.Zapustnikov ded ALI babica ene strani in nima potomcev ali tej ne dedujejo: njegov oz. Če zakonec konkurira tudi z drugimi zapustnikovimi potomci ali potomci posvojencev. To pride zlasti do izraza. dednega reda spreminjajo. Imamo štiri linije: .odpoved še neuvedenemu dedovanju ali odpoved dediščini v lastnem imenu (137 in 140 ZD) 13. Njegovi polbratje in polsestre po materini strani dedujejo skupaj s skupnimi otroki materin delež.- - Če ne deduje en od zapustnikovih staršev: njegov delež gre na podlagi vstopne pravice. veljajo pravila o vstopni pravici. Sodišče bo moralo pri odločanju o takem zahtevku upoštevati konkretni primer in naslednje okoliščine: . da mu gre tudi tisti del zapuščine. Enak učinek po ZD imajo tudi: . če bi se delila. člen ZD (spremenjen z novelo 2001) – v izjemnih primerih se lahko dedni deleži it I. ki bi dedovala v 1. samo eden od njiju pa ima potomce: potomcem gre tisto. kar bi pripadalo enemu ali drugemu (akrescenca) Eden od staršev ne deduje in ni pustil potomcev: pride do prirasti deleža. Zakonec ali preostali sodediči iz I. ki to zahteva nima potrebni sredstev za preživetje – iz razloga socialne varnosti.Premoženjsko stanje sodedičev . Zapustnikovi pravi bratje in sestre dedujejo očetov in materin delež. ki bi ga po zakonu dedovali sodediči. njegovim potomcem – zapustnikovi bratje.razdedinjenje dediča (44 ZD) . da bi zapadel v pomanjkanje. ki bi mu šel. vsem sodedičem ZVIŠANJE svojega dednega deleža. Z novelo je bilo omogočeno zmanjšanje kot tudi povečanje dednega deleža zakonca v korist ali breme dednega deleža vseh ali posameznih drugih dedičev. starši ali posvojitelji).Ded in babici po materini strani dedujejo skupaj ½ . in sicer. nekaterim. in II.Ne dedujejo ded ALI babica ene strani: dedujejo njegov ali njen delež na podlagi vstopne pravice njegovi ali njeni potomci – zapustnikovi strici in tete in njihovi potomci . če je ta tako majhna. 11 . ki ga deduje ali ta zakonec ali njegovi potomci = ožja akrescenca .Sposobnost pridobivanja sodedičev . materin del njenim potomcem. Če deduje zakonec v prvem dednem redu (ali drugem). da mu sodišče dodeli celotno dediščino. njen delež priraste deležu njegovega zakonca – preide v linijo drugega zakonca. če dedujejo poleg skupnih otrok še polrodni otroci enega ali drugega ali obeh zapustnikovih staršev (zapustnikovi polbratje. Lahko mu sodišče dodeli celotno zapuščino. Po očetovi strani pa skupaj s skupnimi otroki očetov delež. če oseba. Zakonec lahko zahteva od sodišča naj odloči.Ded in babica po očetovi strani dedujejo skupaj ½ . deli zapuščino z zapustnikovimi naravnimi ali posvojenimi otroci praviloma po enakih delih (oz.

Nujni delež je manjši od zakonitega.Osebe. Ta del zapuščine je rezervirani del = rezerva – pridržan. ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z določenim neodplačnim razpolaganjem za življenje. je del zakonitega dednega deleža (26/2 ZD) Razlika med zakonitim in nujnim dedovanjem Pri nujnem dedovanju zapustnik ne more po svoji volji odločati o obstoju in obsegu pravic na nujni delež. Nujni dedič je pravi dedič. pridobitna sposobnost dedičev in vrednost zapuščine. S tem institutom je omejena svoboda oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja) => zapustnik z oporoko lahko spremeni zakoniti red dedovanja in onemogoči dedovanje osebam. ki bi sicer po zakonu dedovale. Nujni dedič – osebe iz kroga zakonitih dedičev. da svoje premoženje razda z neodplačnim razpolaganjem za časa življenja. ki ga morajo dobiti.Seveda je situacija lahko tudi obrnjena. premoženja. ker je le del tega. če so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju (25/3 ZD) . Dedni delež posameznega sodediča lahko sodišče poveča bodisi v breme dednega deleža zapustnikovega zakonca bodisi samo v breme sodedičev (vseh ali posameznih). NUJNO DEDOVANJE Je posebna oblika zakonitega dedovanja. čeprav jih je oporočitelj v oporoki prezrl.Velikost nujnega deleža se določa v razmerju do zakonitega dednega deleža. Če oporočitelj določi naj nujni dedič dobi svoj nujni delež v stvari. zunajzakonski partner 12 . je univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre alikovotni del zapuščine. govorita dve dejstvi: .Zakonec oz. rezerviran za nujne dediče. Nujni delež – del zapuščine. popolni in nepopolni posvojenci in njihovi potomci . Sodišče mora pri tem upoštevati okoliščine konkretnega primera. z oporoko lahko nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo. ki bi morali dedovati zakonito => ne gre za oporočno dedovanje. izjav. Nujno dedovanje utesnjuje tudi zapustnikovo prosto razpolaganje s premoženjem inter vivos  nujnih dedičev ne more izključiti od dedovanja niti na ta način. ko v oporoki niso omenjeni tisti. s katerim zapustnik ne more razpolagati. da je nujno dedovanje zakonito dedovanje posebne vrste. denarju ali pravicah je s tem samo določil način delitve dediščine. ali pa kumulativno. Omogočeno je tudi povečanje ali zmanjšanje dednih deležev sodedičev prvega razreda v razmerju med seboj (zakonec je izvzet). ni pa spremenil dedne pravice nujnega dediča v obligacijskopravni zahtevek ali zahtevek na izročitev stvari. ki imajo lastnost nujnih dedičev. Lahko se povečajo dedni deleži nepreskrbljenih potomcev v breme zakonca. vsota vseh posamičnih nujnih deležev je premoženje. Nujni dedič kot pravi dedič odgovarja za zapustnikove dolgove kot drugi dediči. posebej pa: premoženjske razmere. ki pripada posameznemu nujnemu dediču Skupni nujni delež – del zapuščine. To mora oporočitelj v oporoki izrecno izraziti ali pa mora ta volja izrecno izhajati iz njegovih drugih ravnanj.Potomci. Dejstvo. Do popolnega neupoštevanja dednega reda ne more priti => določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre po zakonu del zapuščine. da se ta razpolaganja razveljavijo (26/1 ZD) Razpoložljivi del zapuščine – del zapuščine s katerim zapustnik lahko razpolaga. Če je zapustnik neodplačno razpolagal s tem delom zapuščine oz. ker se ne deduje po zapustnikovi volji. Nujni delež je kompromis med neomejeno svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev. Izjema je razdedinjenje. ki je manjši od zakonitega (27 ZD). imajo pravico do nujnega deleža samo v primeru. Kdo so nujni dediči? ABSOLUTNI: Upravičeni do nujnega deleža brez dodatnih pogojev: . Pravica do nujnega deleža je dedna pravica. v ustreznem obsegu. odločitev. ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine oz. ki gre skupaj vsem nujnim dedičem.

Na podlagi OVZ izračunavamo: .Zakonec oz. ki jih je zapustnik naklonil za življenje.- Starši ali posvojitelj (pri popolni posvojitvi) RELATIVNI: Če izpolnjujejo dva pogoja: . posvojenci in njihovi potomci .(-) dolgovi zapustnika ob smrti (aktiva zapuščine) . sestre . Kakšni so nujni deleži? ½ zakonitega dednega deleža: .Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi razdedinjenja. 55 – običajna manjša darila. 56/1 – darila pri vstopni pravici .(-) premoženje. S prištevanjem daril se omejuje se svoboda zapustnikovega razpolaganja inter vivos zaradi varovanja nujnih dedičev. Pri nujnem dedovanju ni vstopne pravice. Vrednost čiste zapuščine + vrednost določenih daril.Nesposobnost za delo IN .Starši . ki velja za dediča. če ne bi bilo oporoke . Izračun dednega deleža: Na podlagi obračunske vrednosti zapuščine (da ne bi zapustnik inter vivos obšel predpisov o nujnem deležu).Stari starši Najprej je treba ugotoviti zakoniti dedni delež.Nimajo lastnih potrebnih sredstev za preživljanje o Bratje.ZD) Darila pri vstopni pravici: . ki ni predmet dedovanja – izločitve potomcev . ki bi bile zakoniti dediči.(+) vrednost daril.Nujne deleže kot kvote dednih deležev Skupni nujni delež – njegova velikost je odvisna od: 13 . Zakončev del se izloči že prej. Za nujno dedovanje veljajo pravila o posameznem dednem redu in načelo izključnosti. ki jih je v zadnjem letu svojega življenja naklonil drugim osebam (izjema so manjša darila) DARILO je vsako neodplačno razpolaganje zapustnika (29 ZD).(-) gospodinjski predmeti . če so po zakonitem redu dedovanja k konkretnem primeru upravičene dedovati. zunajzakonski partner 1/3 zakonitega dednega deleža: . potem se določi nujni delež na podlagi kvote. Čista zapuščina: ko zapustnik umre se opravi popis in ocena njegovega premoženja (aktiva in pasiva).Zakonite deleže posameznega dediča .Bratje. nevrednosti ali ker je bil vzet nujni delež dediču A – se darila dana A-ju ne vračunajo v dedni delež B-ja. neposredno ljudem v stiski – to niso darila dana verskim skupnostim kot takim. Teh ni treba vračati v zapuščino. ki jih je zapustnik kadarkoli ali na katerikoli način naklonil osebam. sestre o Stari starši Te osebe so lahko nujni dediči samo. Predmet daril.(-) socialne pomoči .Potomci. Izključena so privilegirana darila.Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi smrti ali odpovedi dediča A – se darila dana A-ju vračunajo v dedni delež B-ja. ko umre zapustnik preneha ZZ in skupno premoženje se razdeli: .(+) vrednost daril. ki se po zakonu ne vračunava v dedičev nujni delež ( 54 – stroški za preživljanje dediča. ki ima vstopno pravico . To so darila dana v humanitarni namen določenim ustanovam in društvom.(-) dolgovi zapuščine (pasiva zapuščine) => nastali so po smrti Čisti zapuščini se prišteje: .

obdarjenci.- Števila nujnih dedičev Velikosti njihovih nujnih deležev Razpoložljivi del zapuščine = čista – rezerva (vrednost skupnega nujnega deleža) Do ugotavljanja in računanja nujnih deležev pride samo takrat.najprej se na zahtevo nujnega dediča zmanjšajo ali docela odpravijo razpolaganja z oporoko. 41 ZD) PRIKRAJŠANJE NUJNEGA DELEŽA .172 – zapustnik s tem prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine. ki so potencialni dediči o vračanje darila se lahko zahteva ne glede na to kdaj je bilo dano . ki ima pravico do nujnega deleža. Ti roki veljajo za uveljavljanje zahtevkov v zapuščinskem postopku in v pravdi. o redukcija oporočnih razpolaganj – v treh letih od razglasitve oporoke o vrnitev daril – v treh letih od zapustnikove smrti – razglasitve z mrtvega Zapustnik lahko ob določenih pogojih odtegne ali zmanjša nujni delež osebi.Z oporočnimi razpolaganji . S potekom določenega roka izgubi nujni dedič možnost tožiti in pravico do nujnega deleža – pravica ugasne. ki so bila dana zadnje leto zapustnikovega življenja Gre za varstvo pravnega prometa – tretje osebe niso zainteresirane za dedovanje – pričakuje se manj zlorab. ki ima pravico do nujnega deleža. Imamo dve pravni ustanovi za to: o RAZDEDINJENJE NUJNEGA DELEŽA – exheredatio ob iusta causa – iz upravičenega razloga o ODVZEM NUJNEGA DELEŽA V KORIST POTOMCEV – exheredatio bona mente – razdedinjenje v dobrem namenu Namen: 14 .tretje osebe o načelo vračanja daril velja samo v primeru daril. Upošteva se kot nujni dedič na lastno zahtevo in ne po uradni dolžnosti. S tema dvema zahtevkoma se uveljavlja kršena pravica do nujnega deleža. se poseže na darila. restitucija daril . 2) vračanje. Ta dva zahtevka lahko uveljavljajo tudi dediči upravičenega nujnega dediča. sodišče po uradni dolžnosti ugotovi njegov zakoniti dedni delež glede tistega dela zapuščine s katerim zapustnik ni razpolagal – sodišče se ne ozira na to ali nujni dedič prikrajšan ali ne. V primerih. Če nujni dedič ne zahteva nujnega deleža v zapuščinskem postopku. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica je premoženjska pravica. uveljavljajo zahtevke. Lahko ju postavi tisti. je načel ali izčrpal skupni nujni delež Kako se odpravi prikrajšanje: 1) redukcija oporočnih razpolaganj . ko je zapustnik svoje premoženje razdal za časa življenja in ob njegovi smrti ni premoženja =>OVZ na podlagi katere izračunamo nujni delež predstavlja samo vrednost daril.Z darili za časa življenja – upoštevajo se darila za katera je oporočnik naj se ne vračunajo nujnemu dediču v dedni delež . kadar nujni dedič uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža – zahteva nujni delež (40. Prekluzivni roki: roki v katerih lahko zahtevajo oz. Nujni dedič lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža z zahtevkom na vrnitev daril. Če se s tem ne more pokriti pomanjkanja.

poglavju KZ – zoper varnost RS Razlog za razdedinjenje mora obstajati v času. ki je naklepno storila hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali njegove bližje (zakonec. če je oporočitelj tako določil.delno: o zmanjšanje nujnega deleža o razdedinjeni ne izgubi lastnosti nujnega dediča o dedna pravica se mu zmanjša v obsegu razdedinjenja Razlogi za odvzem nujnega deleža v korist potomcev: .mladoletni ALI . ko je zapustnik napravil oporoko. ki ima pravico do nujnega deleža Formalni pogoj za veljavnost razdedinjenja: . Ta institut predstavlja modaliteto pri delitvi dediščine med sodediči. razen če je zapustnik sam drugače določil.kadar je prezadolžen ali zapravljivec – grozi nevarnost.- kaznovanje dediča.popolno: o popolna izguba dedne pravice o razdedinjeni ne more biti dedič niti po zakonu niti po oporoki o ne more zahtevati vrnitve daril. Domneva se. efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža. da ni potrebno. Gre za to.oseba. za oporočne pa le. ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja ali jim je naklonil volila v oporoki.zapustnik mora razdedinjenje določiti v oporoki na nedvoumen način Razlogi za razdedinjenje: . Lahko je popoln ali delen. bodisi iz naslova dedovanja. da pri zakonitem dedovanju dobijo tisti sodediči. Ex lege pomeni. redukcije volil . Kdaj ni kolacije: . Potomci zapustnikovega potomca morajo biti v trenutku zapustnikove smrti: . potomci.oseba. ki so po zakonitem redu dedovanja v enakem položaju glede na razmerje do zapustnika. da zapustnik z naklonitvijo darila ali volila ni hotel posameznega dediča preferirati.če sodediči vračunavanja ne zahtevajo 15 . starši) . ki se je vdala brezdelju in nepoštenemu življenju Z novelo 2001 se je odpravil kot razlog razdedinjenja: dejanja inkriminirana po 23. Razdedinjenje je lahko: . ki ima pravico do nujnega deleža zaradi njegovega nedopustnega obnašanja v razmerju do zapustnika in oseb.ko je zapustnik hotel preferirati posameznega dediča in ga je oprostil vračunavanja (če s tem ni prikrajšan nujni dedič) . da posamezen sodedič ne dobi več kot tisti sodediči.oseba. da bodo dediščino potomca/posvojenca pobrali njegovi upniki ali pa da jo bo zapravil Zapustnik ga mora določiti v oporoki. Vračunavanja pride v poštev ex lege samo za zakonite in nujne dediče. ki se s kršitvijo zakonske in moralne dolžnosti huje prekrši zoper zapustnika .polnoletni in pridobitno nesposobni VRAČUNAVANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI DELEŽ (samo pri zakonitem dedovanju) Kolacija = collatio bonorum – omogoča. kolikor znaša vrednost darila ali volila. da zapustnik tako določi in da do vračunavanja pride po samem zakonu. ki so zapustniku blizu in zaradi neprimernega življenja varovanje premoženjskih interesov potomcev zapustnikovega potomca. S tem se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega kar so neodplačno dobili od zapustnika bodisi med živimi.

ki je narejena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik (62 ZD) – forma ad valorem Pogoji za veljavnost oporoke: . Oporoka = testament: .idealna kolacija: vračuna se vrednost darila v dedni delež . 116.oporočitelj lahko oporoko vsak čas prekliče (99/1 in 105. 57. zakonito..IZJEME: o želja zapustnika. da je v njej postavljen dedič.oporočiteljevo razpolaganje s premoženjem – za pojem oporoke ni nujno.oporoka je pravni posel za primer smrti – razpolaganja določena v oporoki se realizirajo šele ob smrti oporočitelja. čl ZD) – določbe oporoke izražajo oporočiteljevo voljo ob nastanku oporoke in v času njegove smrti = izjava poslednje volje oporočitelja .splošna pravila obligacijskega prava. 30. da zakoniti dedič dejansko postane dedič.v predpisani obliki – stroga obličnost Je dana izjava. razen če ZD ne določa drugače – ZD je lex specialis -3 vrste posebnosti 16 .realna kolacija: dedič se odloči darilo/volilo vrniti . če izhaja iz oporoke.. 112. Značilnosti: .ZD ne določa roka za uveljavljanje pravice sodediča.. Za življenje oporočitelja oporoka nima nobenega učinka.velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča (46/1 v zvezi z 29. ZD ne pozna kodicila – poslednja izjava volje v kateri ni postavljen dedič. 31.. a) Vračunavanje daril .ne vračunava se pa...enostranska . Meje svobode testiranja so postavljene z nujnim dedovanjem. da je zapustnik hotel. da se darilo ne vračuna – le dokler ne pride do prikrajšanja nujnih dedičev o po zakonu zaradi specialnih lastnostih darila – običajna manjša darila.Pogoj za vračunavanje je. Veljavna je samo oporoka.enostranski pravni posel – je enostranska izjava volje. na način in v mejah določenih v zakonu.oporoka je strogo osebni akt.za kolacijo je pomemben trenutek delitve zapuščine . Zastopanja (pogodbeno.volilo se vračunava ex lege. uradno) ne pride v poštev => oporočitelj ne more prepustiti določitve dediča tretjemu . ki je bila podeljena do zapustnikove smrti b) Volila . .110. člen ZD) .pravica zahtevati vračunavanje ne zastara .. 53.oporoka je strogo formalni pravni posel.kolacijo lahko zahtevajo na: o zapuščinski obravnavi o še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju o najkasneje ob delitvi dediščine – pravica zahtevati delitev dediščine ne zastara OPOROČNO DEDOVANJE Z oporoko je dovoljeno razpolagati s premoženjem za primer smrti. plačilo stroškov obveznega šolanja. ki pridobi koristi od oporoke .preklicna . da zahteva naj se v dedni delež sodediča vračunavajo darila in volila . če to zahteva sodedič . odvisna je samo od volje oporočitelja. s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. . koristi/plodovi neke stvari/pravice. za veljavnost oporoke ni potrebno soglasje osebe. da dobi dedič volilo povrhu svojega dednega deleža – prelegat (gospodinjski predmeti so zakonsko določen prelegat) Roki: .

Pogoji glede možnosti napraviti veljavno oporoko določeni v obliki: pisna oblika pred pričami: ob pogoju.miselni pridržek – reservatio mentalis – oporočiteljeva izjava ne krije njegove volje v polnem obsegu – oporočitelj ima v mislih nekaj več kot izhaja iz njegove izjave.dedičev . Večji pomen ima volja in zato velja tisto. da oporočitelj zna pisati in brati ustna oporoka: zaradi izrednih razmer ni možno napraviti pisne oporoke VSEBINA OPOROKE MORA BITI MOGOČA. ki ga skuša prikriti zapustnik z oporoke.predmet dedovanja . posel – ni volje zapustnika napraviti oporoke => ne more veljati => ničnost oporoke o če so izpolnjeni pogoji za veljavnost posla. v resnici pa hoče z videzom oporoke prikriti kakšen drug pr. spremeniti in preklicati oporoko. Za napake volje gre: . kar je imel oporočitelj v mislih.oporočitelj je napravil oporoko zaradi zvijače . ki jim je z oporoko naklonjena korist 17 . velja drugi . ki je sposoben za razsojanje in je star več kot 15 let. OBLIČNOST – oporoka mora biti napravljena v eni izmed oblik določenih v zakonu. Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni. Starost 15 let je izenačena s starostjo. če je bila kavzalna – oporoka je neodplačen pr.če je bil oporočitelj s silo ali grožnjo prisiljen.drugih oseb.dejanska: razpolaganje s stvarjo. ki po OZ vplivajo na veljavnost pogodb.sestave zapuščine .moralnimi načeli c) določenost ali vsaj določljivost vsebine oporoke: velja glede: .zmota v nagibu ali motivu. V teoriji je sporno ali je treba miselni pridržek upoštevati ali ne.pravna: naklonitev stvari osebi. ko jo drugi predpisi določajo za opravljanje nekaterih strogo osebnih aktov. Če volja v oporoki ne ustreza dejanski oporočiteljevi volji gre za napako volje – zlasti kadar volja oporočitelja ni svobodna. da napravi oporoko . daje ZD večjo težo pravi zapustnikovi volji kot pa izjavi! . posel . ko je testiral. možnosti. Pri oporoki ni treba upoštevati izjave. nemogočnost vsebine oporoke . člen OZ): o pogoj. Forma ad valorem – pogoj za veljavnost oporoke. določenosti/določljivosti vsebine oporoke o dopustnosti podlage oporočnega dedovanja posebnosti v ZD: o oporočna sposobnost o oporoka = izjava volje o obličnost OPOROČNA SPOSOBNOST – je sposobnost napraviti.prisilnimi predpisi . ker je bil v zmoti  napake volje.v nasprotju z ustavo . Razsojanje se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost potrebna za poslovno sposobnost – testiranje je manj zahteven posel.simulacija – ZD o tem ne govori o zapustnik napravi oporoko samo na videz. ki ne obstaja več .oporočitelj je napravil oporoko. simulirani posel . da je zapustnik oporočno nesposoben – odločilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v času. ki je lastnik stvari b) nedopustna podlaga ali vsebina oporoke: .- splošna pravnoposlovna ureditev velja za (14. čeprav tega v izjavi ni navedel. OPOROKA JE IZJAVA VOLJE – zapustnik mora hoteti narediti oporoko – prava zapustnikova volja – imeti mora animus testandi. dopustnosti. DOLOČENA ALI VSAJ DOLOČLJIVA (OZ) – a) nemožnost oz. DOPUSTNA. Ima jo vsakdo.

pa ta oblika ustreza drugi vrsti oblike oporoke oz.če ni oporočne sposobnosti .. ki ima pravni interes. NEVELJAVNOST OPOROKE Izpodbojnost Neveljavnost je treba uveljavljati. če oporoka. ki bi zaradi neveljavne oporoke prišel do kašne koristi. Izpodbija se lahko: .možno je pretrganje in zaustavitev zastaranja objektivni in subjektivni Izpodbijanje oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti ali napake volje: Subjektivni rok je eno leto odkar je izvedel za vzrok neveljavnosti Objektivni rok je deset let od razglasitve oporoke oz. Zaradi prvega razloga je oporoka vedno neveljavna v celoti. izpolnjuje zahteve za obliko oporoke druge vrste. prisilnim predpisom in ustavi o izjema: ZDKG: če gre oz.je nemogoča vsebina . OBLIKE OPOROKE . da se napačen pravni posel vzdrži v veljavi.sodišče mora paziti na ničnost po uradni dolžnosti.posamičnih oporočnih naklonitev Vsebina oporoke je nedoločljiva. Nična oporoka je neučinkovita sama po sebi .fidejkomisarična substitucija – zapustnik določi svojemu dediču ali legatarju dediča Lahko je DELNA – nična je posamična določba oporoke (ne v celoti. ki nasprotuje morali. zahtevati.ni zakonsko predpisane obličnosti Oporoka je lahko tudi delno neveljavna – neveljavna so posamična določila – zaradi drugega in tretjega razloga. če se tudi s sredstvi razlage ne da ugotoviti. ko je izvedel za oporoko – ko je izvedel za napako v obliki oporoke Objektivni rok je deset let po razglasitvi oporoke Konverzija – mogoče je.redne/izredne (izredne so nastale v izrednem stanju) 18 . Izpodbijanje zaradi napak v obličnosti: Uveljavlja se lahko po uvedbi dedovanja Subjektivni rok je eno leto od dneva. Na ničnost se lahko sklicuje vsakdo. Roki: zastaralni . pravica uveljavljati ničnost ne ugasne. razen če oporoka brez nične določbe ne more obstajati). velja oporoka po tej drugi obliki. če: .vsebina ali podlaga sta v nasprotju z ustavo ali moralnimi načeli . da se oporoka razveljavi – uveljavljajo jo lahko zainteresirane stranke – tisti.dednih deležev .oporoka.je vsebina nedoločljiva . je predmet volila v oporočni določbi oporočitelja (ki zapušča zaščiteno kmetijo) denar in premičnina je oporoka izpodbojna . Učinkuje ex lege. ki jo je pustil oporočitelj vsebuje napake obličnosti. Ničnost Oporoka je nična.napake volje . dvajset let pri nepošteni osebi Roki ne morejo začeti teči pred razglasitvijo oporoke.

Dovoljena je oporoka v kateri dve osebi razpolagata skupno v korist tretjega. brez sodelovanja organov) pisne/ustne Skupne – simultane oporoke – testamentum simultaneum – so medsebojno vsebinsko povezane in soodvisne izjave poslednje volje dveh ali več oseb v istem aktu. da jo je oporočitelj prebral in podpisal in to overi s svojim podpisom Oporočitelj ne zna pisati in brati 19 . ki nimajo poslovne sposobnosti o osebe.oporočitelj podpiše sestavek in izjavi. Pri nas je neveljavna samo oporoka v kateri dve osebi postavljati vzajemno drug drugega za dediča.sodnik potrdi na oporoki. vzdevek ali oznaka družinskega razmerja . ker obstaja nevarnost. Javna je zato. redna in pisna oporoka. LASTNOROČNA OPOROKA (testamentum holographum – 63 ZD) Je zasebna. ki ne znajo pisati in brati. Gre za enotno pravno dejanje – mora se opraviti istočasno –unitas actus. o osebe. Najpogostejša.Relativno nesposobne osebe – glede na razmerje oporočitelja do konkretne osebe o priče ne smejo biti v krvni ali osebni povezanosti z oporočiteljem. da bodo vplivale na oporočiteljevo izjavo volje o 68. člen ZD: določena oseba ne šteje kot priča glede tistih oporočnih določil s katerimi je zapustnik nekaj naklonil njej ali osebam s katerimi je krvno povezana SODNA OPOROKA (testamentum iudiciale 65.oporočitelj mora podpisati oporoko ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti.oporočitelj prebere sestavek oporoke. Taka oporoka bi morala biti neveljavna. Katere osebe ne morejo biti priče? Nesposobnost biti priča je razlog za izpodbijanje oporoke. zasebna in pisna oporoka. Priči morata biti istočasno prisotni in se podpisati na oporoko in pripisati. tujo roko. da je pisni sestavek njegova poslednja volja.obstaja pisni sestavek – listina – ni pomembno kdo je spisal . . ker sodeluje sodišče kot javni organ.Absolutno nesposobne osebe – ne morejo biti priče pri nobeni oporoki – pisna pred pričami ne glede na to kdo je oporočitelj.podpis oporočitelja . tuja roka lahko vodi o poslovilno pisno izjavo poslednje volje je treba šteti za oporoko .- zasebne/javne (zasebne oblikujemo sami. ki ga je napravil sodnik po oporočiteljevi izjavi . in 66 ZD) Je redna. Sodnik ugotovi identiteto oporočitelja in oporočiteljevo izjavo zapiše v zapisnik. Poznamo dve varianti sodne oporoke: Oporočitelj zna pisati in brati . . Pogoji za veljavnost: . da se podpisujeta kot priči – slednje ni pogoj za veljavnost.kraj in datum oporoke ni pogoj za veljavnost – je pa koristno glede na možnost. Pogoji za veljavnost: .oporočitelj je izjavo poslednje volje z lastno roko napisal in lastnoročno podpisal o ugotovitev identitete o ni dovoljeno s pisalnim strojem.oporočitelj mora znati pisati in brati v jeziku v katerem je napisan sestavek . Ustno se sodišču izjavi poslednjo voljo in sodišče jo zapiše – okrajno sodišče. da obstajajo prejšnje oporoke PISNA OPOROKA (testamentum allographum – 64 ZD) Je redna.podpis z osebnim imenom – zadostuje samo ime. ustna in javna oporoka. da je njegova volja natančno zapisana . priimek.

ki veljajo za sodno oporoko. ZD) Je javna in izredna. da je bila oporoka prebrana. TRI OBLIKE OPOROKE IZPELJANE IZ SODNE OPOROKE Oporoka sestavljena v tujini – konzularna oporoka (69. členu ZD. redna in ustna. ZD) Je javna.izročitev sodne oporoke oporočitelju Kdo ne sme biti priča? . ki lahko nastopijo na ladji/letalu.absolutno nesposobne: o nimajo poslovne sposobnosti o ne znajo brati ali pisati o ne razumejo jezika v katerem je napravljena sodna oporoka Sodna oporoka pri kateri sodelujejo nesposobne priče in sodnik je spodbojna. član posadke ali potnik. Samo na slovenski ladji/letalu (zato je izredna). tujec. Čas njene veljavnosti je omejen: velja samo trideset dni od dneva vrnitve oporočitelja v Slovenijo (zato je izredna). Sestavi jo poveljnik ladje/letala po oporočiteljevi ustni izjavi. ki ga je napisal po njegovi izjavi . Dedovanje na podlagi te oporoke pride v poštev samo.priči se podpišeta na oporoko.tiste osebe. mora v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe podpis 20 . povesta. člen ZD – novela 2001) Je javna in izredna. Njen osnovni namen je zagotovitev pravne varnosti v zvezi z veljavnostjo oporoke v vseh državah. čl. Sestavi jo vojaška starešina po ustni izjavi volje oporočitelja in po predpisih za sodno oporoko.shranjevanje sodne oporoke . ki veljajo za sodno oporoko.objektivni rok: 60 dni od prenehanja izrednega/vojnega stanja .posebni predpisi o ugotavljanju identitete prič . ki so ratificirale mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o mednarodni oporoki. Sestavil jo je državljanu RS. Oporoka.sodelovanje dveh oporočnih prič v navzočnosti kateri sodnik prebere sestavek oporoke. Ta razpolaganja so napake v obličnosti in izpodbojna po 76. Oporočno določilo o naklonitvi priči. čl.pooblaščene osebe napisana je lahko v katerem koli jeziku in na kakršenkoli način v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe mora oporočitelj izjaviti. Upoštevajo se razmere. sestavljena na slovenski ladji ali letalu (70.oporočitelj pred pričami izjavi. da je sestavek njegova oporoka in podpiše ali napravi ročno znamenje . člen ZD) Je nova oblika javne oporoke. v času izrednega ali vojnega stanja (dva roka): . Oporoka. Velja samo določen čas. da je pisni sestavek njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino ter v njihovi navzočnosti podpisati. ki je v tujini po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS. sodniku ali njihovim svojcem je izpodbojno. da je avtentična in da jo oporočitelj podpira . če oporočitelj v tem času umre ali postane dedno nesposoben. Če je oporoko napisal sam ali mu jo je napisala tretja oseba in je oporoko podpisal prej. Oporočitelj je lahko naš državljan.zapisnik je sestavljen iz več listin . ki so nesposobne biti priča pri pisni oporoki s pričami .subjektivni rok: 30 dni po prenehanju vojaške službe oporočitelja (če je vojaška služba prenehala pred koncem izrednega stanja) Oporočitelj je lahko samo vojaška oseba. Oblika: - - PISNA – napiše jo lahko oporočitelj ali tretja oseba ali jo sestavi lahko sodnik okrajnega sodišča ali konzularni ali diplomatski predstavnik .sodnik ne sme biti z oporočiteljem v isti krvni ali osebni povezanosti kot ne smejo biti oporočne priče . MEDNARODNA OPOROKA (71a in 71g. Oporoko sestavi po predpisih. po predpisih. sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem – vojaška oporoka (71.

da zapis ustreza njegovi izjavi volje (jo odobri) in podpiše (tu morajo biti priče obvezno prisotne) . z notarskim zapisom Pisna oporoka dobi lastnost notarskega zapisa – javne oporoke. da so seznanjene z vsebino oporoke pooblaščena oseba mora zapisati datum oporoke. pooblaščena oseba.kot pri pisni oporoki pred pričami in sodni oporoki . velja pa načelo konverzije Dokaz veljavnosti mednarodne oporoke je potrdilo – forma ad probationem. ki jo oporočitelj izroči notarju. To potrdilo ni pogoj za veljavnost.ZN vsebuje tudi določbe o shranjevanju oporoke in potrdilu o shranjevanju.po tem ko zapiše oporoko. 21 . ki jim gredo koristi v: o zakonski zvezi oz. osebam.osebe. prič . NOTARSKA OPOROKA Je redna in javna. se podpiše. Pogoji za priče in sodnika: .če niso izpolnjeni pogoji glede oblike in prič je mednarodna oporoka neveljavna. udeležencev. posledicah. zaposlene pri notarju . Če se oporočitelj ne more podpisati navede razlog pooblaščeni osebi. Sodeluje notar kot javni organ.- priznati in potrditi. zunajzakonski skupnosti o sorodniki v ravni črti do kateregakoli kolena o sorodniki stranske črte do drugega kolena o svaštvo do drugega kolena o posvojitev. o izdajanju odpravkov in izročitvi oporoke sodišču po smrti zapustnika Oporoka. rejništvo.obličnost: o zunanja oblika notarske listine o določbe o načinu sestavljanja notarskih listih o določbe o vsebini notarskega zapisa o določbe o podpisih notarja. ki so z oporočiteljem.osebe. ko je pooblaščena oseba podpisala oporoko.polnoletne osebe. da jo notar potrdi.ustna oblika. Ni pomembno kdo je oporoko napisal. Urejena je v zakonu o notariatu. da se podpisujejo kot priče oz. notarjem.notar zapiše datum. skrbništvo o zakoniti zastopniki. ki so pismene in obvladajo uradni jezik Nesposobnost biti priča: . smislu njegove poslednje izjave volje . Notar v oporoko lahko vnese svoje ime. podpišeta se še zapisni priči (priče lahko nadomesti drugi notar) Pisna oporoka.osebe. to je tisti dan. ki to navede v oporoki => v njegovem imenu ga podpiše nekdo drug ali pooblaščena oseba.notar mora ugotoviti istovetnost oporočitelja in prič .osebe.notar mora poučiti oporočitelja o vsebini. poleg oblik v ZD. ki so odvezane dolžnosti pričanja . mora pa v zunanji obliki ustrezati obliki notarskega zapisa. priči in pooblaščena oseba se morajo ob prisotnosti oporočitelja hkrati podpisati in pripisati. s tem. o če notarju gre iz oporoke korist ali če je v teh razmerjih z oporočiteljem ne more sestaviti oporočitelju oporoke Poznamo dve obliki: .imata enake pravne učinke kot sodna oporoka . ki jim gredo iz oporoke koristi . sestavi jo notar po ustni izjavi oporočitelja . sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja . sta v skladu z ZD . pooblaščenci.novi obliki. jo notar prebere – oporočitelj izjavi. Sposobnost biti priča: . ni treba.

notar sestavi poseben zapis s potrebnimi sestavinami in ga spoji z oporoko.posredno razpolaganje s premoženjem Določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti .določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje . odvetniki. ZD) . Dedovanje na podlagi ustne oporoke nastopi le tedaj. če zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. USTNA OPOROKA (testamentum nuncupativum extraiudiciale. ki bi po zapustniku dedoval. Sploh ne gre za zapustnikovo oporoko. ki ni vezana na listino. Priči morata nemudoma zapisati poslednjo voljo in čim prej ta zapis izročiti sodišču ali pa jo ustno reproducirati pred sodiščem. zapustnik jo je morda veljavno napravil => njena vsebina ni znana. VSEBINA OPOROKE Oporoka vsebuje različna določila: . Za preverjanje veljavnosti ustne oporoke je odločilno. Notar se nanjo tudi popiše in doda svoj pečat. to so mu morale preprečiti izredne razmere ne pa reden potek dogodkov.določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti . epidemije.osebe.pričam pri ustni oporoki ni treba znati pisati in brati . 72. za katere tako določa zakon. če oporočitelj v tem času umre ali postane oporočno nesposoben. falsificirana oporoka Če priči oporočiteljeve izjave poslednje volje ne predstavita sodišču po resnici. Velja samo v primeru.relativna nesposobnost po 75. da bi na notarje lahko prenesli določena upravičenja iz zapuščinskega postopka. Priče pri ustni oporoki ne morejo biti: . v pravdi. da zapustnik ni mogel napraviti pisne oporoke.določitev pogojev. vojne) in subjektivne situacije (nenadna težka bolezen. da je oporoka ponarejena. Če ne ustreza. potresi. ki ne morejo biti priče pri sodni oporoki . Zakon ne zahteva prisotnosti prič. Sem bi spadali nevsakdanji dogodki objektivnega značaja (poplave. rokov. Oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama. členu ZD – priče imajo večjo možnost prikrojiti oporočiteljevo izjavo v svojo korist .nesposobnost priče ima za posledico izpodbojnost Novela Zakona o notariatu: Centralni register oporok: Sodniki. nesreče). mora dokazati. jo pa bodo reproducirale pred sodiščem .določitev namestnika dediču ali volilojemniku (79 ZD) . Novela vsebuje nastavke. notarji pri katerem se oporoke shranjujejo imajo dolžnost dajati v register podatke. Spodbijanje take oporoke ne pride v poštev – tisti. če ne bi bilo ponarejene oporoke.ne bodo mogle zapisati oporočiteljevo izjavo. volilojemnika (82 ZD)  ZD jih upošteva pod naslovom Vsebina oporoke 22 .ZD) . Mora pa ustrezati vsebini in obliki notarskega zapisa. ni je mogoče uporabiti in nima pravnega učinka. ker nima pravnega učinka. 85 – 94. Čas veljavnosti je omejen: traja dokler trajajo izredne razmere in še trideset dni po prenehanju. ki jo podpiše. Ni je pa mogoče uporabiti.podatek o načinu ugotovitve istovetnosti oporočitelja in da je oporoko oporočitelju prebral (tako jo potrdi). člen ZD) Je zasebna in izredna. Če priči tega ne storita. Ponarejena. na podlagi tožbe na ugotovitev pristnosti oz. naglo nepričakovano poslabšanje bolezni. tako kot jo je podal oporočitelj. bremen za dediča oz. nepristnosti listine.določitev volil (80. ki morata biti sočasno navzoči.. oporoka ni neveljavna => oporoka ne more biti neveljavna zaradi razloga. Dokler oporočitelj še živi vpogled v register ni mogoč.določitev enega ali več dedičev (78. ki je nastal po zapustnikovi smrti.razpolaganje v dovoljen namen (81 ZD) .

če je naklonil predmet. je nevreden.Določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje . ZZZDR) .preklic prejšnje oporoke (99/1 ZD) .določilo o razdedinjenju nujnega deleža (43 ZD) . da bo po možnosti obveljalo .odpustitev dejanja. da je taka oseba dedič. To izhaja iz domneve. ki izražajo znanstveno.IN FAVOREM TESTAMENTI – v dvomu je treba oporočno določilo razlagati tako.ali ožja – prosti delež pripade nekaterim sodedičem) . ko ne gre zakonitim dedičem: . da bo dvom v celoti izključen.84/1. člen ZD – v dvomu se je treba držati tistega kar je bolj ugodno za zakonitega dediča oz.politične oporoke. oporoke. ki je manj težak za dolžnika) => 84/2. 23 . je razdedinjen). Izjemi. Če se ugotovi.željo. ki mu je bila z oporoko naložena obveznost Sporno – kritika: s tem. postavitev nagrobnega spomenika . naj ne nastopi zakonito dedovanje Primerjalno obstajata dve interpretacijski pravili: . da bo učinkovito => pomeni. kdo naj bo skrbnik za mladoletne otroke . ki ne deduje ni prost. ko je zapustnik nepopolno. Dedič je oseba. za tistega.izključitev določenega zakonitega dediča od dedovanja – negativni testament . filozofsko. čl. nejasno določil dediče. Poznamo dve pravili za razlago: .BENIGNA – DOBROVERNA RAZLAGA – BENIGNA INTERPRETATIO – naj se dobrohotno razlaga – v dobro oporočnih dedičev Naše pravo zavrača ti dve načeli in v dvomu daje prednost zakonitemu dedovanju. 47 ZD) . nejasno potem ni neveljavno.določitev izvršitelja oporoke (95. napravil oporoko. ki naj po volji zapustnika (oporočitelja) deduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja – alekvotni delež Volilojemnik/legatar ni dedič.kraj.določitev načina delitve zapuščine . Postavitev dediča je najpomembnejši izraz svobodne izjave volje oporočnega razpolaganja.v primerih. Če oporočitelj postavi več sodedičev in eden ne deduje (umre.… usmeritev zapustnika Posredno razpolaganje s premoženjem . člen ZD: ugotoviti je treba pravi oporočiteljev namen – najti je treba njegovo pravo voljo. V primerih.odvzem nujnega deleža v korist potomcev (45 ZD) .-98 ZD) .nevračanje daril in volil zakonitemu dediču (46/3. da je testiral. naj se zakonito dedovanje umakne njegovemu voljnemu razpolaganju => omejuje svobodo oporočnega razpolaganja. ki praktično predstavlja njegovo celotno premoženje). gre njegov delež zakonitim dedičem . ko je za take situacije oporočitelj določil substituta ali če nastopi transmisija – v teh primerih delež dediča. Vsebino razlagamo iz oporoke same – 38/1 OZ .iz oporoke izhaja. da je oporočiteljeva volja. ki ji je oporočitelj naklonil eno ali več določenih stvari ali pravic. način pogreba. jo je treba šteti za dediča – 78/3 ZD (npr. Je oseba. Če je posamičen del ali določilo nedoločno.V skladu z 84.izjava o priznavanju očetovstva (88. ZD ne predpisuje rešitve => treba je uporabiti interpretacijska pravila tujih zakonodaj. da je dedovanje v zakonitem dednem redu v največjih primerih v skladu z zapustnikovo voljo. ki je razlog dedne nevrednosti (127/2 ZD) Vsebina mora biti določna ali vsaj določljiva. se odpove. če je mogoče z razlago (interpretacijo) ugotoviti njen pravi smisel – orientirati jo je treba na pravo oporočiteljevo voljo. Če oporočitelj hoče drugače naj to izrazi tako določno. ali pa ni točno določil kako naj se dediščina mednje razdeli. je izrazil željo. členom OZ (nejasna določila v neodplačni pogodbi je treba razlagati v smislu. Ta logika ni v redu => zapustnik se je lotil testiranja => nedvomno je hotel. da je imel oporočitelj drugačen namen (139 ZD) => lahko izhaja iz oporoke oporočiteljev namen naj nastopi akrescenca (širša – prosti delež pripade vsem sodedičem .

ko zapuščina ne zadostuje za poplačilo zapustnikovih dolgov in volil. Do zmanjšanja ali odprave volil torej lahko pride tudi v primeru.oporočiteljeva smrt . lahko je potrošna ali nepotrošna.volilojemnik je ob smrti oporočitelja še živ .Damnacijski legat . To pravilo ne velja. ZD) –s potekom roka volilojemnik izgubi zahtevek. če je bilo volilo določeno s pogojem ali rokom – volilojenik pridobi pravilo. ni treba oporočitelju voliti v oporoki – zakonito vindikacijsko volilo. Ima stvarnopravni učinek.obstaja dedni naslov Uveljavitev pravice do volila – volilojemnik zahteva od obremenjenca izpolnitev volila. Vindikacijski legat Tega ZD ne ureja. Če je naložena več osebam odgovarjajo glede na delež.VOLILO – 80. Za vindikacijski legat štejemo pravico določenih svojcev zapustnika do gospodinjskih predmetov – 33. tudi služnost. da sme volilojemnik zahtevati volilo kasneje – čas pridobitve volila in čas izpolnitve volila ne sovpadata (dies legati veniens) Zastaranje pravice zahtevati izpolnitve volila (94. člen ZD – LEGAT Je oporočno naklonilo določene koristi osebi.Vindikacijski legat Damnacijski legat Volilojemniku daje obligacijsko pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega. po volji oporočitelja te osebe ne moremo šteti za univerzalnega naslednika njegovega celotnega premoženja ali alikvotnega dela premoženja. Volilojemnik ob smrti zapustnika pridobi lastninsko pravico na voljeni stvari in s tem možnost lastninske tožbe – reivindikacija. ki ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Volilojemnik pridobi volilo – pridobi pravico zahtevati volilo od obremenjenca ipso iure v trenutku oporočiteljeve smrti (dies legati cedens) => tedaj preide zapuščina na dediče in z njo tudi breme volila. Stvar je lahko določena individualno ali generično. Pravica je lahko stvarna (razen LP) ali obligacijska. da je legatar odgovoren tudi za dolgove. Poznamo dve vrsti volil: . Volilojemnik je singularni sukcesor zapustnika.ob nastopu roka .dedna sposobnost . Predmet volila volilojemnik pridobi z izpolnitvijo volila – takrat ko mu dolžnik izroči voljeno stvar. ko se izpolni pogoj ali preteče rok.oporočitelj lahko določi. ne izgubi pa pravice na izpolnitev volila.ni dedno nevreden . Je upnik. ga pa pozna. ampak je na slabšem od zapustnikovih upnikov. čl. Ta zastaralni rok ni prekluzivni in je eno leto odkar izve za pravico. Oporočitelj lahko določi. Vindikacijski legatar je singularni naslednik zapustnika. Predmet volila je lahko vse kar je predmet obveznosti (dajatev. ki imajo pravico zahtevati poplačilo svojih terjatev pred volilojemnikom. člen ZD – jim gre po zakonu. dopustitev). Ima obligacijskopravni učinek – v trenutku zapustnikove smrti pridobi pravico terjati od dediča. odstopi voljeno pravico ali terjatev. Naklonjena korist ima največkrat premoženjski značaj. vendar v mejah vrednosti volila. ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (86/1 ZD). ki je oporočitelj ne postavi za dediča.v trenutku oporočiteljeve smrti . 24 . Pogoj za pridobitev volila: . Kdaj? .ob izpolnitvi pogoja . opustitev. tako kot mu je naročil oporočitelj.

Zakonodajalec mora določiti čigav interes je glede na URS vrednejši varstva. ob tem pridobi dediščino druga oseba = fidejkomisar Motivi za fideikomisorično substitucijo: . ker naše pravo ne pozna vstopne pravice pri oporočnem dedovanju substitut je neposredni naslednik oporočitelja. je dedno nevreden. ko postavljeni dedič (institut) ne more ali noče dedovati. NAVADNA NADOMESTITEV – VULGARNA SUBSTITUCIJA - oporočitelj določi osebo. da bi v primerih. Pri volilu ni vstopne pravice => predmet volila ostane dediču oz.…). Po ZD ni dovoljena nikakršna fideikomisorična substitucija (neprava ali pogodbena. ki naj bo dedič. s tem hoče oporočitelj preprečiti.Volilo ugasne .ohranitev zapuščine za otroka.če se volilojemnik odpove volilu .preprečiti hoče probleme z izvršitvijo oporoke. člen ZD) Volilojemnik ima pravico zahtevati volilo. ko z oporoko ne postavi instituta – postavitev substituta zakonitemu dediču = legalna substitucija. lahko tudi drug dogodek – rok.hoče fideikomisarja za nekaj časa izključiti od upravljanja z zapuščino . Je dedič dokler ne nastopi v oporoki določen dogodek = substitucijski primer (najpogosteje smrt fiduaciarja.če volilojemnik umre pred oporočiteljem . pogoj.preskrbeti hoče preživelega zakonca . da dobi volilo o Naključno uničenje predmeta o Odsvojitev. pupilarna) 25 . če postavljeni dedič ne bo dedoval (79/1 ZD). oporočitelj lahko postavi substituta a vse ali za posamične primere – substitucijski primer. da bi določil usodo svojega premoženja. tudi če je zavezanec umrl. ki bi morala volilo izpolniti. da oporočno določilo ne obstaja.škodljiva za gospodarstvo – ustvarja trajne vezi. razen če iz oporoke izhaja drugačen namen (90.po volji oporočitelja dve ali več oseb časovno sledijo kot dediči Fiduciar je oseba.oporočitelj določi dediča svojemu dediču ali volilojemniku (79/3 ZD) . osebi. Omejevanje je v tem. da bi jo ohranil za svoje sorodnike. ker nadomesti instituta kot dediča => izpolnjevati mora vse pogoje za dedovanje če institut deduje velja.kadar obstaja za volilojemnika objektivna nezmožnost. če spada v njegovo zapuščino tudi njegovo podjetje ali udeležba v osebi družbi Argument za prepoved fideikomisorične substitucije: .hoče. bližnje ljudi.če je volilojemnik dedno nevreden . ki še ni spočet . lastnine za daljši čas. URS: pravica do zasebne lastnine in možnost razpolaganja s premoženjem za čas življenja in primer smrti. da ostane premoženje v družini . kot da oporočitelj ni določil substituta => substitut nima pravice do dediščine Po ZD ni določena FIDEJKONISARIČNA SUBSTITUCIJA: . poraba predmeta Štejemo. ki po ZD ni mogoča. ki pridobi dediščino ob zapustnikovi smrt. dedovali zakoniti dediči. ovira prosto razpolaganje s premoženjem Prepoved pomeni omejevanje oporočiteljeve avtonomije volje kot lastnika premoženja. govorimo o postavitvi nadomestnega dediča ali substituta. se je odpovedal dediščini. substituta lahko postavi tudi volilojemniku substituta lahko oporočitelj postavi tudi tedaj .

Oporočitelj se sam odloči ali bo oporoko sam shranil. ki ni bila sestavljena pri sodišču) in shranjevanje listin o ustni oporoki (155 – 158. del zapuščine ali cela zapuščina uporabi za kašen dovoljen namen. mednarodna oporoka. pravica zahtevati volilo že od trenutka zapustnikove smrti. Poznamo več možnosti preklica oporoke: . ko dobi odobritev pristojnega državnega organa. razvezni.oporočitelj postavi rok in pogoj ob postavitvi dediča ali volilojemnika in pri drugih določilih oporoke . ki so: . Štejemo. USTANOVA Oporočitelj sredstva za dovoljen namen zapusti pravni osebe.molčeči preklic – revocatio tacita – uničenje oporoke. kot da jih ni postavil. OZ Pogoje in naloge. naprava nove oporoke.izrecni preklic oporoke – revocatio expressa – izjava o preklicu dana v katerikoli obliki. da oporoke ali njenega določila ne bo preklical je neveljavna.naložena je dolžnost. breme . ROK IN POGOJ Nalog: . da jih ni.nemoralni . katere ustanovitev določi v oporoki. ZD) Oporočitelj v oporoki določi naj se kakšna stvar ali pravica. v kateri se napravi oporoka .nemogoči . S tem ne ustanovi pravne osebe. računanje časa) . Ustanovo za primer smrti ureja Zakon o ustanovah.oporočitelj zaveže dediča ali volilojemnika na določeno ravnanje – dajatev. čl. Zato ji gre dediščina oz. Ustanova nastane kot pravna oseba.63. SHRANJEVANJE OPOROKE ZD ureja shranjevanje oporoke pri sodišču (sodna oporoka. NALOG (modus). Zaradi tega se za uresničevanje namena največkrat ne uporablja substanca/glavnica predmeta.NESAMOSTOJNA USTANOVA (81. čl. ZD) Zakon o notariatu ureja shranjevanje notarske oporoke.nerazumljivi . dopustitev ali opustitev . pač pa dohodki/obresti. če je uničena po naključju ali jo je uničila tretja oseba brez vednosti in volje oporočitelja. pogoj: . čl.nedovoljeni . če kasneje pridobi odobritev pristojnega organa. ki bi v lastnem interesu izsilila izpolnitev .ni nobene osebe. jo bo dal v shranjevanje drugi osebi ali depozitni ustanovi. v celoti ali deloma. Shranjevanje ima samo dejanski pomen – za veljavnost oporoke je irelevantno kje je oporoka shranjena. storitev. da je ustanova v času zapustnikove smrti že obstajala. Oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem v nek določen in trajen namen.sami s sabo v nasprotju = perpleksni štejemo kakor. PREKLIC OPOROKE Oporočitelj lahko oporoko ves čas prekliče.ravnanje obremenjenega v korist določene osebe in le ta pridobi terjatev na izpolnitev – to je volilo! Rok.nekatera pravila vsebuje OZ (odložni. Pogodba s katero se oporočitelj zaveže. 26 . oporoka. konkludentna dejanja Domneva o preklicu ne velja.oporočitelj ne more vezati na rok ali pogoj pravice nujnega dediča do nujnega deleža .

določila na katero se sklicuje DEDNOPRAVNE POGODBE So pogodbe s katerimi se pogodbenik kakorkoli zavezuje glede razpolaganja s premoženjem. ki ima po zakonu posebnosti: o stranke se lahko dogovorijo tudi o posebnih obveznostih za prevzemnike premoženja .dedna pogodba: o je pogodba s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del sopogodbeniku ali komu drugemu (103 ZD) . KI JIH UREJA OZ Pogodbe nimajo dednopravnega značaja => pogodbenik ne razpolaga s premoženjem. KI BI ŠLA POTOMCU PO PREDNIKOVI SMRTI Pogodba je dovoljena! (137/2 ZD).prednik s pogodbo izroči in razdeli svoje premoženje svojim potomcem. če jo je mogoče rekonstruirati.da je bila oporoka sestavljena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik in da so obstajali drugi pogoji za veljavnost oporoke . OZ) .pomenita omejevanje zapustnikove svobode odločanja o usodi premoženja. kaj bo preklical in česa ne (105 ZD) . Po ZD so neveljavne: . Z rekonstrukcijo pridobi pravni učinek oporoka. Prizadeti = tisti.vsebino oporoke oz. posvojencem in njihovim potomcem .več tipov izročilnih pogodb: o užitek o dosmrtna renta o dosmrtno preživljanje o preužitkarska pogodba Posebnosti. izgubljena. ki je bila izgubljena. pogodba pa ne. Gre za potomčevo razpolaganje s pričakovano dediščino in prednikovo pogodbeno razpolaganje s premoženjem mortis causa – dednopravni značaj pogodbe.po vsebini gre za darilno pogodbo. Izročilna pogodba Je pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja (546 – 556. OBLIGACIJSKE POGODBE. ki je še živ (104 ZD) – s pričakovanimi pravicami ni mogoče razpolagati Nični pogodbi sta: .pogodba o vsebini oporoke: o pogodba s katero se kdo zaveže. temveč s premoženjem.mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem (pogoj veljavnosti) . ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. založena => po oporočiteljevi smrti ali pred smrtjo brez njegove vednosti.pogodba s katero nekdo odtuji pričakovano dediščino ali volilo . ki ga ima v času sklenitve pogodbe . založena in če se je to zgodilo za življenje oporočitelja. skrita. kar mora veljati vse do smrti => oporoka zaradi preklicnosti to omogoča.REKONSTRUKCIJA OPOROKE Uničena oporoka ima pravni učinek. ki so dednopravne narave: 27 . ki ga bo imel ob smrti.gre za premoženje. ki se sklicuje na oporoko mora dokazati: . da se je to zgodilo brez njegove vednosti . skrita. ki ga bo imel ob smrti. SPORAZUM MED PREDNIKOM IN NJEGOVIM POTOMCEM O ODPOVEDI DEDIŠČINE. kaj bo določil v oporoki in česa ne oz. ki se tiče dediščine po nekom.pravni posel med živimi .da je oporoka obstajala.vsaka pogodba. da pa je uničena.

zajetega s pogodbo lahko pokrijejo stroški preživljanja . da je stranka izročilne pogodbe .- sopogodbeniki prednika so lahko samo osebe.grdo obnašanje do izročitelja ali njegovih bližnjih .odplatek za preživljanje do smrti = premoženje ali del premoženja. ki je smrt preživljanca . Razlogi so različni: .omejitev na prvi dedni red velja samo za dajanje soglasja premoženje. Ker ne gre za darilno pogodbo nujni dediči ne morejo zahtevati razveljavitve pogodbe zaradi dopolnitve prikrajšanega nujnega deleža.nima dednopravnih elementov => izključna obligacijska pogodba med živimi . Vsi potomci se morajo z delitvijo in izročitvijo premoženja. ki je bil razglašen za mrtvega. ki je bil udeležen pri izročitvi in razdelitvi premoženja Izročilno pogodbo (tako kot darilno) lahko izročitelj prekliče.se ne upošteva ob ugotavljanju in računanju vrednosti zapuščine sopogodbeniki prednika ne odgovarjajo za izročiteljeve dolgove po njegovi smrti. ki so deležne izročitve in razdelitve jamčijo druga drugi za stvarne in pravne napake stvari ter za obstoj in izterljivost terjatev – kot jamčijo sodediči Deli premoženja.tvegani = aleatorni pravni posel – trajanje obveznosti preživljavca se ne da vnaprej oceniti – preživljanec bo gotovo umrl.preživljavec lahko s premoženjem pravno razpolaga. incertus quando – ni mogoče uveljavljanje čezmernega prikrajšanja. ni pa gotovo kdaj se bo to zgodilo – dies certus an. razen če se z izročitvijo naknadno strinja – konvalidira Poseben položaj preživelega zakonca oz.ni nujno. upoštevamo tudi osebno prizadetost izročitelja.izročitev premoženja. gre za neveljavno dedno pogodbo. ki je bilo predmet izročitve in razdelitve ne spada v zapuščino prednika – ob njegovi smrti ni več njegovo . ki se ni strinjal s pogodbo o če zakonec je upoštevan: zakonec ima enak dednopravni položaj kot potomec. ki so bili izročeni (drugim dedičem) se štejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili v naslednjih primerih: . ki ne bi neposredno dedoval po predniku . OZ) . Široko definirani. če bi prejeto obdržal. ki ga bo imel preživljanec ob smrti. .huda nehvaležnost prevzemnika. . vendar z začetnim rokom. otroci. ki bi lahko bili v konkretnem primeru poklicani k dedovanju po predniku. lahko pa se v pogodbi določi kaj drugega osebe. ki bi se sicer urejala po zapustnikovi smrti . Za darilo gre. ki pomeni odplatek je odložena do smrti preživljanca . zunajzakonskega partnerja izročitelja: .zato so lahko sopogodbeniki lahko samo tisti zakoniti dediči.če se pojavi dedič. Če odplatek zajema premoženje.stranke pogodbe so lahko tudi osebe. ki se je izročitelju rodil po izročitvi .za veljavnost izročilne pogodbe ni nujno. ki so sklenile to pogodbo pomeni izročitev in razdelitev premoženja vnaprejšnje dedovanje = dedovanje pred zapustnikovo smrtjo – successio antipata . starši) 28 .ne izpolnjuje pogodbene obveznosti Po temeljnih in moralnih prepisih bi bilo nepravično. Novejša praksa meni. ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe.to velja tudi za otroka. da je pri izročitvi in razdelitvi upoštevan zakonec oporočitelja – če pa je se mora s pogodbo strinjati: o če zakonec ni upoštevan: ima kot dedič slabši položaj kot tisti potomec. kadar se s čistim dohodkom premoženja. Pogodba o dosmrtnem preživljanju (557 – 563.po smrti zapustnika te osebe nimajo dednopravnih zahtevkov – vnaprej se uredijo premoženjska razmerja. ki bi lahko po njem dedovale kot dediči prvega dednega reda. da je lahko sopogodbenik tudi potomec. čl. ki so se dolžne medsebojno preživljati po ZZZDR (zakonci. ki pripada preživljancu ob sklenitvi pogodbe. strinjati pogodba ima določene posledice pomembne za dedovanje = dednopravne posledice: za osebe.ko se kakšen izročiteljev potomec (ki je ob izročiteljevi smrti njegov dedič) ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo premoženja .

denarne dajatve.dedičev ni . da bo preužitkarju do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve – življenjske potrebščine. če živita skupaj . da v to privolijo. da bi izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe . razen če pogodba določa drugače Ta pogodba se lahko razveže. ko se nihče ne oglasi: . se pogodba razveže. stanovanje. plačati zamudne obresti. Sodišče lahko preoblikuje pogodbeno razmerje ali spremeni pravico preživljanca v dosmrtno rento – to lahko stori tudi brez predloga strank Po določbah OZ o neupravičeni pridobitvi je treba prejeto vrniti oz.Nevzdržnost – posledica omajanosti razmerja strank pogodbe. Če ne privolijo. da pogodba s smrtjo preživljavca ne preneha.Preužitkar se zaveže prenesti za življenja prevzemnika lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah in premičninah. Obseg vrnitve: plodovi. V pogodbo vstopijo njegovi dediči.Vpis preužitka v zemljiško knjigo – stvarna pravica v korist preužitkarja – stvarno/realno breme . uživanje določenega zemljišča . ki drugi preprečuje. da bo drugega varoval in zanj skrbel stranki se lahko dogovorita za skupnost premoženja ali/in skupnost življenja preživljavec ne odgovarja za preživljančeve dolgove po njegovi smrti. Razveze ne more zahtevati stranka. ki jo je dobil do smrti preživljavca. ki je predmet pogodbe – prepoved obremenitve in odsvojitve se lahko vpiše tudi v zemljiško knjigo pogodbe s katerimi se proti obljubi dediščine en pogodbenik zaveže.na zahtevo ene stranke.Glede uveljavljanja o nujnem deležu velja enako kot za pogodbo o dosmrtnem preživljanju . oskrba. ob pogoju. Poleg tega se lahko postavi tudi odškodninski zahtevek. Pogodba o preužitku . da ne bo razpolagal s premoženjem. ker ne morejo sprejeti pogodbenih obveznosti. . ki bi bil po poslovnem namenu strank ob sklenitvi pogodbe neodplačen => težko je ugotoviti => zato se kot izpodbojno darilo obravnava razlika med izpolnitvijo preživljanca in protivrednostjo. Krivda se ne upošteva.Prevzemnik se zaveže. ker so se razmere tako spremenile. OZ izrecno določa. zaradi: .Pogodbene obveznosti prevzemnika se držijo lastnika nepremičnin – prevzemnik odsvoji nepremičnino => obveznosti je dolžan izpolnjevati novi pridobitelj Lahko se razveže. To stori sodišče.na zahtevo ene ali druge stranke iz razveznega razloga (skupno življenje je neznosno).V obliki notarskega zapisa . Vsaka stranka lahko zahteva nadomestitev vrednosti koristi – kondikcijski zahtevek ZAPUŠČINA BREZ DEDIČA Sodišče razglasi zapuščino kot državno lastnino v enem letu po oklicu sodišča naj se dediči priglasijo. da je izpolnitev pogodbe otežkočena.na zahtevo ene ali druge stranke. namenjenih za rabo in uživanje nepremičnih. ki je kriva za razvezo ZZ . Dediči nimajo pravice do nadomestitve vrednosti danega. razvezo pogodbe lahko zahteva tudi stranka. Ali lahko nujni dediči preživljanca zahtevajo razveljavitev pogodbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža? Relevanten je poslovni namen – tisti del izpolnitve preživljanca.- - pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem preživljanec se lahko zaveže.Na zahtevo ene stranke v primeru da druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Gre za kondikcijski zahtevek. ker druga stranka ne izpolnjuje obveznosti pogodbe. To stori sodišče: (561 OZ) .Je tvegana pogodba – vrednosti izpolnitve prevzemnika ne moremo vnaprej oceniti – negotovo je kdaj bo preužitkar umrl .dediči se odpovedo 29 . če s o podani pogoji za odškodninsko odgovornost.po sporazumu strank . nadomestiti vrednost dosežene koristi.

Kateri organ to je določa Zakon o državnem pravobranilstvu. Glede časa v katerem upniki lahko terjajo poplačilo dolga se uporabljajo določbe OZ => zastaranje terjatev: . njemu pripadajoči del. čl ZD . če to zahtevajo zapustnikovi dediči. nezazidana stavbna zemljišča se izroči Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. zato zanjo tudi ne velja določba.v zastaranje se všteva čas. stvarnih in ostalih pravic. ZD = rok za zastaranje dediščinske tožbe. gozdove. ki presegajo to vrednost. ki s temi nepremičninami gospodari v imenu države in na njen račun. V njem se navede vrednost posameznih premičnin in nepremičnin. Odredi ju zapuščinsko sodišče. ki je potekel v korist zapustnika in čas. Pristojen je državni pravobranilec. ko je prešla zapuščina brez dediča v državno lastnino ima pravico zahtevati.način poplačila upnikov v primeru prezadolžene zapuščine Popis in cenitev zapuščine ureja 184.- dediči so dedno nevredni dediči so razdedinjeni ni znano ali je kaj dedičev Izroči se pristojnemu organu RS. PRIDOBITEV DEDIŠČINE IN ODPOVED DEDIŠČINI Pogoji/uvedba dedovanja: a) smrt zapustnika: zapustnik umre ali pa je s sodno odločbo proglašen za mrtvega b) obstajati mora premoženje/zapuščina: ki je predmet dedovanja. Kmetijska zemljišča. ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev obveznosti Dedič.način ugotavljanja vrednosti zapuščine . upniki .če to zahteva država To opravi notar. ki se oglasi potem. čl.načelo prior tempore potior iure – samo dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine . Država se ne more odpovedati dediščini. ko: . veljajo splošna pravila civilnega prava: . čl. Država odgovarja s celotnim premoženjem: podedovanim in lastnim.to zahteva skrbnik . ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti . Glede vrstnega reda poplačila (upnikov) dolgov zapuščine. izvršitelj ali pa delavec sodišča.za preostale dolgove. da dedič. ZD. vendar je prehod enak kakor pri dedovanju.začne teči prvi dan po dnevu. ki ga določi sodnik. ki je pretekel po zapustnikovi smrti = v korist njegovega pravnega naslednika . Država mora poravnati dolgove zapustnika.drugi opravičeni razlogi . ni važno ali je aktiva ali pasiva 30 . Država odgovarja do višine vrednosti zapuščine.zadržanje zastaranja za ves čas. Vložiti mora tožbo v roku – 141. – 190.tudi. da se mu izroči zapuščina oz. Pri prehodu zapuščine v državno lastnino ne gre za dedovanje. Problemi: . volilojemniki. ki se je odpovedal dediščini ne odgovarja za zapustnikove dolgove.gre za omejitev po 128. izpolniti volila in izvršiti naloge določene v oporoki. država ne odgovarja – obveznosti ostajajo kot naturalne obligacije ZD ne pozna stečaja v zapuščini.

Postopek: .Če tri mesece od objave oklica ni glasu o tej osebi ali je nihče ne vidi. če pa ni nedvomno izkazan. Ti pogoji veljajo za dedovanje v pravnotehničnem smislu – univerzalna sukcesija. dedič).Odpoved pričakovane dediščine nima pravnega učinka. eno leto po prenehanju vojne Kot dan uvedbe dedovanja se šteje dan. ko je sklep postal pravnomočen.Sproži ga lahko tisti. trajna izguba pravne sposobnosti) kot pogoja za uvedbo dedovanja. ki jih ZD veže na trenutek smrti: . razglasitev pogrešanega za mrtvega je osnovni pogoj dedovanja.c) obstajati morajo dediči d) pravni naslov za dedovanje e) dedič mora biti dedno sposoben in ne sme biti dedno nevreden Pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. zasliši priče in se odloči ali bo začelo postopek . kot da je ni nikoli pridobil.Pogrešani osebi nepravdno sodišče postavi skrbnika . ki ima pravni interes (npr. ko je odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega postala pravnomočna.Druga dokazila iz postopka dokazovanja smrti po predpisih o razglasitvi pogrešancev za mrtve – odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega – postavi se domneva smrti. in v netehničnem smislu – volilo. leto in ura smrti .Pogodba o dediščini . Za smrt se šteje dejanska/fizična smrt! Naše pravo ne pozna več instituta civilne/pravne smrti (odvzem oz. ki lahko razpolagajo s svojimi pavicami Potencialni dediči imajo le upanje. Dokazujemo jo z: .V odločbi o dokazu smrti navede sodišče dokazani dan smrti.5 let se ne javi .Dokazila o dokazovanju smrti. sliši. Smrt mora biti dokazana. dedič pridobi dediščino ipso iure. Do smrti zapustnika domnevni bodoči dediči s pričakovano bodočo dediščino ne morejo razpolagati: . nesreče – če se ne javi 6 mesecev oz. Z upanjem pa se ne da razpolagati. pa navede dan za katerega je ugotovljeno. če se zgodi pred uvedbo dedovanja – izjema so zapustnikovi potomci. Če so podani nastopi dedovanje. ki ima enake pravne posledice kot dejanska smrt . a)SMRT ZAPUSTNIKA Razglasitev pogrešanca za mrtvega Nepravdni postopek + postopek dokazovanja smrti: . Pravne posledice. vojne.Izredna stanja. da ga umrli ni preživel . da bodo dedovali.Zapuščina – premoženje. ne samo zatrjevana. da je umrl . uro. ki naj velja za čas smrti – če ni naveden velja kot čas smrti dan.V sklepu o razglasitvi pogrešanega za mrtvega mora sodišče navesti dan.Objavi se oklic v UL . da poda predlog . Dediščini se lahko odpove in velja.Verjetno je.V matično knjigo se navede mesec. ki jih vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Za uvedbo dedovanja je pomemben točen čas smrti: . in sicer tako. jo sodišče lahko proglasi za mrtvo Zapustnikova smrt oz.Starost pogrešane osebe nad 70 let .Odtujevati pričakovano dediščino .Nepravdno sodišče razišče primer.Izpiskom iz matične knjige umrlih . ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti 31 .

da je do take dedne pogodbe upravičen le potomec in ne tudi zakonski partner *odpoved v korist določenemu dediču ni odpoved dediščine. če še ni vpisan v sodni register in nima pravne subjektivitete in izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev in je v postopku ustanavljanja Vprašanje KOMORIENCE – dve ali več oseb. oseba. pravna oseba v ustvarjanju Dediči/volilojemniku v trenutku zapustnikove smrti ne smejo biti nevredni in morajo biti dedno sposobni Z dnem smrti začnejo teči roki za podajanje dednih izjav Z dnem smrti začnejo teči roki za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino. ki je bil ob zapustnikovi smrti že spočet. Izjema: analogija z nasciturusom: lahko deduje na podlagi oporoke tudi. ki ga zapustnik nima sedaj.Ratio legis te izjeme: ponavadi je odplačne narave – od zapustnika dobi nekaj že za časa njegovega življenja . Nasciturus iam pro nato habetur quoties de commodis eis agitur – 125/2. ki bi lahko medsebojno. zajokati) – v tem primeru je dedič od trenutka zapustnikove smrti. ZD komorience ne omenja. na to vprašanje odgovarja sodna praksa in teorija ZDKG – ko v istem postopku umreta prednik in potomec. ki se je odpovedal. ker se želi ohraniti voljo in svobodo testiranja do zapustnikove smrti . velja kakor. ki obstajajo v trenutku zapustnikove smrti. ki je izpodbojna – oseba. dokazati. umre v istem dogodku in se ne da ugotoviti točen čas njihove smrti oz. če ni s tem sporazumom ali kasnejšim sporazumom drugače določeno.Načeloma se dedne pogodbe ne dopuščajo. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega. DEDNA POGODBA V NEGATIVNEM SMISLU . ki sta lahko skupaj lastnika zaščitene kmetije obstaja domneva. ga bo pa imel v trenutku smrti . zaporedje smrti – po našem pravu velja. Izjema: nasciturus. uveljavljanje drugih dednopravnih zahtevkov. Se je pa rodil v času 300 dni po njegovi smrti. Ratio legis: korist otroka. ki ga bo zapustnik dobil čez npr. Po stanju v trenutku zapustnikove smrti se določa krajevna pristojnost zapuščinskega sodišča (stalno prebivališče zapustnika v trenutku smrti ODPOVED DEDOVANJU – ni mogoče. da umreta istočasno in. Izjema: otrok. da nikoli ni bil dedič.Ustavna odločba je določila. dedovale. s pogojem. je živa.Razpolaga se s premoženjem. Če se rodi mrtev. Izjema je 137/2. S tem se odpove tudi npr. a še ni rojen. Nasciturus velja za rojenega. da se rodi živ (mora zadihati. dokler ne nastopi smrt zapustnika. 5 let. ena po drugi. dobitka na lotu. 2) PRAVNA OSEBA Če ob smrti zapustnika obstaja. da je ena oseba umrla prej. da je potomec preživel prednika. ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami v sporazumu s prednikom se lahko odpove dediščini. ki ima pravni interes lahko izpodbija to domnevo in mora svoje trditve o tem. člen ZD – potomec (po katerikoli stopnji. Ta možnost je podana le pri oporočnem dedovanju.- Dediči/volilojemniki so lahko le osebe. da med njimi ni moglo priti do pravnega nasledstva (za vsako izmed njih se posebej uvede dedovanje) – domneva. ki bi mu šla po prednikovi smrti. pač pa odstop dednega deleža b)OBSTOJ ZAPUŠČINE = predmet dedovanja. Ta domneva velja za vse dediče ne samo za zapustnikove potomce. člen ZD. ki je popolnoma poslovno sposoben). ki nima zapuščine ni zapustnik c)OBSTOJ DEDIČEV Dedič je vsak pravni subjekt => 1) FIZIČNA OSEBA Če ob uvedbi dedovanja živi. d)DEDNI NASLOV 32 .

dve pravni podlagi za dedovanje: 1) DEDOVANJE PO ZAKONU Je zakonito dedovanje. Dedno nevreden je tisti. ki zapustniku ni nudil potrebne pomoči.ogrožen je obstoj preživljanca 33 . Dedno sposobna je: .Ni oporoke .Oporočni dedič se odpove dediščini in za tak primer mu zapustnik v oporoki ni postavil substituta e)DEDNA SPOSOBNOST IN NEOBSTOJ DEDNE NEVREDNOSTI DEDNA SPOSOBNOST – 125. sostorilstvu osebe.Kdor je hotel zapustniku s silo ali grožnjo preprečiti. uničila ali ponaredila. 2) DEDOVANJE PO OPOROKI Je oporočno dedovanje. da se rodi živa .Oporoka ni veljavna (delno dedovanje po oporoki. če ni s posebnimi predpisi določeno kaj drugega . ki na bi dedovala oz. ki je živa ob smrti zapustnika oz.Pravna oseba. da bi dedovala za zapustnikom. člen ZD – institut. Dedič izhaja iz kroga oseb. ker je do zapustnika zavržno ravnala in zaradi česar si ne more zaslužiti dedovanja. tretje osebe ob pomoči. če posamična oporočna določila niso veljavna) . kot je določil zakon) Možno je dedovanje delno po oporoki in delno po zakonu.Tisti. ki jih glede na razmerje z zapustnikom določa zakon kot potencialne dediče. ker so pogodbe nepreklicne in si torej ne more premisliti. reciproteta – če so v državi tujca tudi državljani RS dedno sposobni – 6. izrazil poslednjo voljo – z zvijačo. tudi sostorilec. pod pogoje. samo pri oporočnem dedovanju. ki naj bi dedovala. za nekaj v prihodnosti. ki ta dejanja naredi in tudi tisti.V oporoki ni postavljen dedič . s katerim zapustnik razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Zapustnik lahko dediču izrecno oprosti to zavržno ravnanje. da za primer smrti zapušča svoje premoženje ali premoženjski predmet sopogodbeniku ali drugi osebi) – naš ZD takega dednega naslova ne pozna. ki so blizu zapustniku. . Opustitev dolžnosti preživljanja – kjer gre za zakonito dolžnost preživljanja (zakonci. spočeta. V primerjalnem pravu so dedni naslov tudi dedne pogodbe (dvostranski. skrajni sili ne gre za dedno nevrednost .Po ZD imamo dva pravna naslova oz. ki onemogoča osebi. ki je hotel preprečiti. Imamo tri pogoje. da tega ni storil. Če je bilo dejanje storjeno v silobranu. nepreklicni pravni posel. s katerim se zapustnik zaveže. če je mogoče uporabiti oporoko (namen = da pride do drugačnega dedovanja. da je napravil ali preklical oporoko oz. ki je z naklepom vzel ali poskušal vzeti življenje zapustniku. zunajzakonski partnerji). Zaveže se za nekaj za kar sploh ne ve ali bo imel. Kakšno je bilo dejansko zanemarjanje mora presoditi sodišče. Oporoka ima prednost pred zakonom kot dednim naslovom – zakonito dedovanje ne pride v poštev.Oporočni dedič umre pred zapustnikom . ki je zanemaril svojo zakonito dolžnost preživljati zapustnika in tisti. da bi se izpolnila zapustnikova poslednja volja – oporoko je skrila.Tisti.Oporočni dedič je dedno nevreden . otroci – starši. ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: . Sila ali grožnja mora izhajati od osebe. da bi svobodno napravil oporoko oz. strogo oblični pravni posel. Zavržna ravnanja/razmerja: . pastorki. silo ali grožnjo ga pripravi do tega. ki mu pomaga ali ga napeljuje . člen ZD – sposobnost pridobiti zapustnikove premoženjske pravice in obveznosti. Grožnja ali sila je lahko usmerjena tudi nasproti osebam.Tujci – samo ob pogoju vzajemnosti. ki je sicer dedno sposobna.Tisti. pomočnik in napeljevalec. Dediče določi zapustnik v oporoki = je enostranski. preklicni. ki se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika – tisti. člen ZD DEDNA NEVREDNOST – 126. Kdaj pride do dedovanja po zakonu? .Vsaka fizična oseba.

Njegov dedni delež priraste dednim deležem sodedičev (v razmerju z njihovimi dednimi deleži) = akrescenca/prirast 34 . kot da bi umrla pred zapustnikom – dedujejo otroci na podlagi vstopne pravice.nanaša se le na tistega. Akvizicija in delacija časovno ne sovpadata. DEDNA NEVREDNOST .na nevrednost pazi sodišče po uradni dolžnosti. da dejanje odpusti (izrecno ali s konkludentnimi dejanji) . se odpove. ki je bila dolžna preživljati se je zavedala. bo ta eksistencialno ogrožen . ki je v hudi nevarnosti (življenje. je prisojena dediču – akvizicija. ko je bil izdan sklep o dedovanju.nevrednost se ne naša na potomce nevrednega – šteje se kot da je nevredni umrl pred zapustnikom . Če dedič sprejme s posebnim institutom. da ne bo preživljala zapustnika. kljub temu. Substitut je oseba. Če dedič izrecno ne izjavi. Do leta 1994 je obstajal še en razlog nevrednosti t. da ta oseba. nujni dedič. da se odpoveduje samo v svojem imenu velja. ki ima pravni interes . da se dediščini odpovejo. ko je bil v neposredni življenjski nevarnosti. da bi to lahko storil brez nevarnosti za svoje zdravje/življenje ali koga drugega. da v primeru.j. tudi potomci se odpovejo. da se šteje. ne more dobiti nobene koristi od zapuščine . Zakoniti dedič – odpovedal se je v svojem imenu => na podlagi vstopne pravice dedujejo njegovi potomci Odpovedal se je za vse. da se odpoveduje tudi v imenu lastnih potomcev. Vse do konca zapuščinske obravnave imajo dediči možnost (pravico). zapuščina se pa prenese s pravnomočnim sklepom o denacionalizaciji.PRAVNE POSLEDICE: . ki bi lahko dedovali na podlag vstopne pravice – o tem mora odločiti zapustnik in ne dedič => dedovanje na podlagi vstopne pravice = iure propria. ki so škodljive za življenje in zdravje zapustnika in mu ni pomagal. Izjema: če gre za nevrednost zaradi opustitve preživljanja in dajanja pomoči – nevrednost uveljavlja oseba.Oseba. ker naj bi bila na ta način izničena vstopna pravica . Trenutek uvedbe dedovanja se imenuje DELACIJA. ki je dedno nevredna ne more dedovati niti po zakonu niti po oporoki. Taka ureditev je sporna in se kritizira. če se je dedič vrnil v državo do zapustnikove smrti z namenom. Potencialni dedič je zapustnika pustil v okoliščinah. če postavljeni dedič ne more oz. V vmesnem času ima zapuščina naravo ležeče zapuščine. sploh ni dedovala.to je razveljavilo Ustavno sodišče: dedič naj poskrbi za svoje interese z drugimi sredstvi.dedič izključi od dedovanja tiste. zdravje). da bo tu stalno prebival. Izjema: če oporočitelj v oporoki določi substituta. da bi se izognil obsodbi za hujše kaznivo dejanje« . Dedovanje denacionaliziranega premoženja je podobno sistemu ležeče zapuščine – dedovanje se uvede. Če postane dedno nevreden oporočni dedič – ni vstopne pravice – nastopi zakonito dedovanje (če zapustnik ni določil substituta) - Če je izpolnjenih vseh pet temeljnih pogojev pride do uvedbe dedovanja v trenutku zapustnikove smrti = dedovanje ipso iure. Usoda njegovega dednega deleža je odvisna od tega ali je: Oporočni dedič – zapuščina preide na zakonite dediče. ta sovpada s trenutkom sprejema dediščine – AKVIZICIJA – akvizicija nastopi v trenutku delacije.zapustnik se lahko odloči. Pravna posledica odpovedi dedovanja je. le pri zakonitem dedovanju. ki naj deduje. nima potomce. potomci so nevredni => v tem primeru se njegov dedni delež razdeli med ostale sodediče.dedič je dejansko bil zmožen nuditi preživljanje pa tega zavestno ni hotel Opustitev dolžne pomoči – povzeto po tovrstnem kaznivem dejanju – opustitev pomoči osebi. Dedna nevrednost ni nastopila.oseba. V Avstriji: sistem ležeče zapuščine: v trenutku delacije je dediščina dediču samo ponujena.je relativna nesposobnost dedovanja .pravni položaj dedno nevredne osebe je. ne more biti volilojemnik. ki se je pregrešil zoper zapustnika . »pobeg dediča iz države.

zakoniti dedič: o ravna se tako.odpoved.lahko jo izpodbijamo zaradi zmote. da dediščine ne sprejemajo. da dedujejo potomci na podlagi vstopne pravice iure proprio – po svojem pravu. čl. Dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka – se ni odpovedal dediščini => pravica odpovedati se dediščini preide na njegove dediče. ali pogojevana z rokom ali pogojem. ZD) Institut.ne more biti delna. da sprejemajo dediščino. Lahko jo poda dedič do konca zapuščinske obravnave. je dedovanje pravice odpovedati se dediščini. ki je vezan na sistem ipso iure pridobitve dediščine. Izpolnjevati mora določene pogoje: . PRAVNA POSLEDICA ODPOVEDI DEDIŠČINI (133/4 ZD) Šteje se kakor. Pravica.oporočni dedič: o dedni delež gre zakonitim dedičem o razen. da dediščino sprejme. se ji odpovedujejo. Umrli dedič je postal dedič v trenutku smrti zapustnika. Med delacijo in akvizicija nastane prehodno obdobje – ležeča zapuščina – hereditas iacens. ki se je dediščini odpovedal in za njegove potomce.je nepreklicna – ni je mogoče spremeniti .izjava mora biti podana v določeni obliki. Sistem sprejemanja dediščine: dedič pridobi dediščino samo. Usoda prostega dednega deleža je odvisna od tega ali je odpoved dal: . . če je nedvoumno taka zapustnikova volja DEDNA IZJAVA – izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine Je enostranski pravni posel inter vivos. Za njegove potomce ne velja. da izjavijo.določba je rezultat nezadostno omejevane roditeljske pravice . čl. da se odpove dediščini. neodvisno od pravice prednika – morali bi dedovati neodvisno od volje prednika o tudi ni v skladu z načelom. je ena od upravičenj njegove dedne pravice. IZJAVA O ODPOVEDI DEDIŠČINI Dediščini se ne more odpovedati oseba. pred zapuščinskim sodiščem ali drugim okrajnim sodiščem . Velja domneva. bremeni . sile DEDNA TRANSMISIJA (134. Je prehod dedičeve pravice odpovedati se dediščini na njegove dediče. kot da je umrl pred zapustnikom o njegov delež dedujejo njegovi potomci na podlagi vstopne pravice o če potomcev ni ali nočejo dedovati pride do akrescence 35 . za domnevno odpoved ni potrebna dovolitev CSD (133/2 ZD). Primer: starši se odpovedo dediščini mladoletnih otrok kot njihovi zakoniti zastopniki => ne gre za vstopno pravico otrok. Pri nas ne velja. Izjava velja za dediča. da odpovedujoči ni nikoli postal dedič. ki je s premoženjem že razpolagala. To domnevo lahko izpodbijejo s tem. da se ji odpoveduje v svojem imenu. Ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče kot sestavni del njegove zapuščine. da se zakoniti dedni red spremeni le. če je bila volja oporočitelja drugačna (substitucija. Če so otroci mladoletni.oseba. ki poda izjavo mora biti popolnoma poslovno sposobna (lahko tudi delna poslovna sposobnost + soglasje staršev/skrbnika + organa socialnega varstva) . da volja prednika lahko izniči učinkovanje vstopne pravice ni v skladu z načelom. ki velja za potomce je večji premik v premoženju otroka – po 111. da osebe poklicane k dedovanju. grožnje. Za pridobitev ni potrebno nikakršno njihovo ravnanje => ni jim treba izjaviti. Trenutek uvedbe dedovanja (delacija) sovpada s trenutkom pridobitve dediščine (akvizicija). če izjavi izrecno. akrescenca) . dokler sodišče ne izda sklepa o dedovanju. ZZZDR je potrebno soglasje CSD.Dediči pridobijo dediščino IPSO IURE. ko izrecno izjavi. dediščino sprejemajo.Argumenti proti: o možnost. .

osebe.sodediči medsebojno jamčijo za skrite fizične napake stvari. ki bi jo sicer opravljali dediči skupno .na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju preidejo vsa upravičenja na dediče . Dejanja upravljanja dediči izvršujejo skupno in soglasno.v vseh primerih. ko preneha razlog iz katerega je bil postavljen: . Ta traja praviloma dokler dediščine med seboj ne razdelijo. Socialno varstvo lahko tudi samo neposredno postavi skrbnika.zastopa prave dediče.če so dediči neznani: o ne ve se ali je kaj dedičev o ni znano prebivališče dedičev . da bo po delitvi dediščinske skupnosti izročil predmet zapuščine. čl. v korist vseh kot celote . ki zadevajo zapuščino Postavi ga zapuščinsko sodišče in o tem obvesti socialno varstvo. ki bodo v sklepu za dedovanje ugotovljeni kot dediči Ima status skrbnika za posebne primere – zanj veljajo tudi določbe ZZZDR. ki vlada od zapustnikove smrti pa do konca zapuščinske obravnave glede tega ali bo poklicani postal dedič ali ne lahko le ta odpravi s tem.sodišče postavi na predlog sodedičev upravitelja zapuščine .če gre za terjatev jamčijo za njen obstoj in izterljivost 36 . Z njo se dedič odpoveduje pravici odpovedati se dediščini. da se uredijo pravice in obveznosti. če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine. ZD) Postaviti ga je treba. če razpolaga z zapuščino).sodediču: nanj prenese svojo dedno pravico.zapuščina postane družbena lastnika => ni dedičev SODEDIČI Po istem zapustniku deduje več oseb.skrbi za zapuščino v korist dediča oz. vsak sodedič pa v določeni meri razpolaga s svojim dednim deležem. To velja za razpolaganje z dediščino kot celoto in za razpolaganje s posamičnimi stvarmi dediščine in pravicami (stvarnimi in obligacijskimi).zastopa dediče v razmerjih. ki predstavlja njegov dedni delež PRENEHANJE SKUPNOSTI SODEDIČEV – z delitvijo dediščine . Vsak sodedič lahko pod določenimi pogoji razpolaga s svojim dednim deležem  ne more razpolagati z deležem na posameznih zapuščinskih stvareh. da prepustijo upravljanje dediščine posebnemu upravitelju. ki lahko postavi drugega skrbnika. za pravne napake ter evikcijo . Sodedič lahko pred delitvijo dediščine odstopi svoj dedni delež: .tretji osebi: zaveže se ji.Negotovost. če ob prehodu zapuščine na dediče nastanejo težave. svoj položaj sodediča . Imamo dva primera: . V trenutku zapustnikove smrti med sodediči nastane glede dediščine skupnost. Njegova funkcija preneha. Za posle redne in izredne uprave se zahteva soglasje vseh. Če ni izvršitelja oporoke.če zahtevajo dediči pride do kolacije – načelo enakega obravnavanja sodedičev . Subjekt dediščine so dediči kot enota. Ko je skrbnik postavljen dediči izgubijo upravljanje z dediščino.j. ki se tičejo konkretne zapuščine . si sodediči pomagajo tako. da poda izjavo o sprejemu dediščine (izrecno ali molče – npr. Izjemoma lahko dedič deluje sam. ZAČASNI SKRBNIK ZAPUŠČINE (131. Dotlej dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Gre za skupno lastnino – vsem dedičem skupaj gredo pravice in obveznosti. t.izpeljejo jo lahko sami sodediči ali pa jo izvede sodišče . kadar je to potrebno o dediči ne morejo/nočejo skrbeti za zapuščino o če je potrebno. ker deleži niso določeni – deljena je samo dedna pravica. ki sestavljajo zapuščino. Začasni skrbnik: .opravlja funkcijo.

zahteva plačilo od nekaterih ali vseh dedičev po deležih. Naše pravo ne pozna neomejene odgovornosti – ultra vires hereditetis. Sklep o dedovanju/volilu – je pravnomočna odločba zapuščinskega sodišča. ko zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranko na pravdo ali upravni postopke. kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izključil. da postanejo solastniki posamičnih zapuščinskih stvari v sorazmerju s svojimi dednimi deleži do prenehanja skupnosti dedičev pride ipso facto. Vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža ne glede na to ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. oporočni in nujni) oz. Naše pravo ne pozna instituta convocatium creditorum = dedič odgovarja v višini podedovanega premoženja tudi. č. Dolgovi. Če je dedič upniku plačal več kot odpade nanj dolga glede na njegov dedni delež lahko zahteva povračilo od sodedičev. Pri poplačilu zapustnikovih dolgov je treba uporabiti splošna pravila civilnega prava: . ki to zahteva zapustnikov dolg v celoti . Odgovornost dediča je omejena: . ki niso poplačani ne ugasnejo. PROCESNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Zapuščinski postopek – pri nas poteka v nepravdnem postopku. ZD – primeri. če bi bili s popolnim poplačilom posameznega upnika oškodovani drugi upniki zapustnika.dedič je dolžan poplačati vsakemu upniku. V primeru. 210.- - delitev je lahko: o fizična o civilna: en dedič prevzame zapuščino ali del zapuščine in drugim sodedičem izplača vrednost njihovih dednih deležev denarju o solastništvo: dediči se dogovorijo. da deduje več sodedičev so nerazdelno solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove. Dedič ne more izročiti zapuščine zapustnikovim upnikom namesto poplačila terjatev (izročitev iure crediti). ki jih določa sam. Morebitna pravna uvedba stečaja privede do enakega obravnavanja zapustnikovih upnikov. če ni v oporoki določeno drugače. Namenjen je varstvu in uveljavljanju pravic do zapuščine predvsem dedne pravice. ki presegajo to vrednost. zapuščina določi od dedičevega premoženja – separatio bonorum.gre do višine vrednosti podedovanega premoženja . Samo iz zapuščine se poplačajo dolgovi zlasti tedaj. da bi se rešilo sporno dejansko vprašanje od katerega je odvisna odločba v zapuščinskem postopku. Dediči odgovarjajo tudi tedaj. ko se zapuščina kot celota znajde v rokah ene osebe O D DG O V O R N O S T Z A Z A P U S T N I K O V E DOLGOVE Zanje odgovarjajo predvsem dediči (zakoniti. To bi morali omogočiti že za časa življenja fizične osebe. ko je sklep izdan se lahko pravice do zapuščine = dednopravni zahtevki uveljavljajo samo v pravdi. Pravdni in upravni postopek sta v pomoč pri odločanju v zapuščinskem postopku. V notranjem razmerju – razmerju med sodediči se dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži. 37 .odgovarja dedič s celotnim svojim premoženjem (podedovanim in lastnim) – pro viribus nered itatis.po načelu prior tempore potior iure Ta dolžnost obstaja dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine – za dolgove. To bi vplivalo na obstoječi sistem dedovanja. država (zapuščina brez dediča). Ni mogoče izpeljati stečaja – konkurza o zapuščini. kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov. ampak postanejo naturalna obligacija. Po tem. dedič ne odgovarja. Zapustnikov upnik lahko terja plačilo dolga od kateregakoli sodediča samo do višine vrednosti njegovega dednega deleža oz.

če ta noče obravnavat zapuščine Stvarna pristojnost ZD jo določa posredno: . ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine – uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja o tisti. ki jim je nekaj naloženo o upniki zapustnika. Krajevna pristojnost Določa se po stalnem ali začasnem prebivališču zapustnika v času smrti.ne glede na višino vrednosti zapuščine Funkcionalna pristojnost Vse odločbe med postopkom izda sodnik posameznik.nepremičnin. stopnja: Višja sodišča . Tudi če se ugotovi po končanem zapuščinskem postopku. Glede: .takoj. Ne velja neposrednost.druge osebe.volilojemniki . Zapuščinska obravnava 38 . je sklep o dedovanju ne veže.postopek se uvede tudi na predlog strank – zlasti dedičev Subsidiarna uporaba pravil pravdnega postopka – v zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka. stopnja: okrajna sodišča . Izda se na podlagi vseh predlaganih dokazov strank in sodišča. če ZD ne določa drugače. Stranke zapuščinskega postopka . Postopek se uvede po uradni dolžnosti: . ki zahtevajo ločitev zapuščine od zapustnika Sklep . samo če po zakonu tuje države ni pristojno tuje sodišče . da je nekdo umrl ali je razglašen za mrtvega (164 ZD) . ko sodišče izve. da so v času zapustnikove smrti obstajala dejstva za katera zapuščinsko sodišče ni vedelo in jih zato ni moglo ugotoviti. Če uveljavlja kakšno pravico do dediščine oseba. ki ležijo v SLO – izključna pristojnost SLO sodišča . Sodišče je dolžno paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost ves čas postopka. ki je pravilo v pravdnem postopku.Zapuščinskega postopka ni mogoče ponovno uvesti niti obnoviti. Pristojnost ZD ureja samo razmejitev pristojnosti med domačim in tujim zapuščinskim sodstvom in krajevno pristojnost sodišča. samo če po pravu države v kateri so premičnine ni pristojen njen organ oz.nepremičnin.…) o na ozemlju RS je pristojno SLO sodišče o na ozemlju druge države je SLO sodišče pristojno. Prepovedana je prorogatio fori – stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti sodišča.glede premičnin: o ZD o tem ne govori.sklep o dedovanju . ki jo izda zapuščinsko sodišče. begunca.I. uporablja se Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (jurisdikcija za obravnavanje zapuščine njenega državljana. ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku.poseben sklep o volilu Je odločba. osebe brez državljanstva. ki ležijo v drugi državi – SLO sodišče je pristojno.dediči .II.

ko gre za sporna pravna vprašanja: zapuščinsko sodišče napoti stranki naj rešijo spor v pravdi ali upravnem postopku. če so dediči neznani ali imajo neznano prebivališče . da se opravi zapuščinska obravnava Sodišče razpiše narok na katerega povabi prizadete stranke: .sodišče z oklicem povabi osebe. sodišče s sklepom razglasi.redno pravno sredstvo: pritožba (suspenzivni in devolutivni učinek) . ki jo lahko vloži le javni tožilec . Gre za reševanje vprašanj. volilojemnikom in drugim osebam Pravna sredstva: . da je postala zapuščina brez dediča državna lastnina Zapuščinska obravnava rešuje vprašanja: . če: .tiste. razen če zakon določa drugače – ZD je ne predvideva. Če se neznani dediči ne javijo v enem letu.velikosti dednega deleža .obnova zapuščinskega postopka ni mogoča => če so podani pogoji za obnovo po ZPP lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju. za druge upravičene osebe.ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje za katero sodišče ob izdaji sklepa ni vedelo. ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (samo.izredno pravno sredstvo: zahteva za varstvo zakonitosti.osebe.osebe. ki imajo pravico izločitve premoženjske mase iz zapuščine Oklicni (ediktalni) postopek: .če sodišče ne ve ali je kaj dedičev. Z njim se razglasi za dediče. ki mislijo.dednopravni zahtevki. da imajo pravico do dediščine naj priglasijo svoj zahtevek sodišču v enem letu od objave oklica. ki jih veže pravnomočen sklep o dedovanju so: . Vsebina sklepa: sodišče ugotovi: . določeno pravico do zapuščine v trenutku zapustnikove smrti. pravico do volila oz. volilojemnike oz. ki so dobile dedno pravico.je umrli zapustil samo premično premoženje. Vrhovno sodišče jo zavrača => določb ZPP subsidiarno ni mogoče uporabiti glede izrednih pravnih sredstev => v nepravdnih postopkih (zapuščinski postopek) revizija ni dovoljena. če je njihova pravica dednopravne narave).sporna dejanska vprašanja in v določenih primerih. Objavi se na sodni deski in UL. Ne vsebuje izpolnitvenega ali dajatvenega izreka.pravice do volila .sporna pravna vprašanja: spor praviloma reši zapuščinsko sodišče samo . dediči pa ne zahtevajo .katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino . če jim ni po zakonu priznana pravica do uveljavljanja svojega zahtevka v pravdi Izjema = dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa: .osebe poklicane k dedovanju po oporoki/zakonu . ki jim je bila naklonjena korist . ki so obravnavanje zapuščinskega postopka prejudicialna vprašanja Sklep o dedovanju je ugotovitvena ali deklaratorna odločba.kdo so zapustnikovi dediči . ki ne izvirajo iz dedne pravice (npr. Sredstva na podlagi katerega bi prišlo do odločanja Vrhovnega sodišča o zapletenih vprašanjih zapuščinskih zadev – enotnejša uporaba prava v RS.Odpade.umrli ni zapustil premoženja . da sodi v zapuščino o ne opravi se nova zapuščinska obravnava o sodišče to premoženje razporedi z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju 39 . zahtevana izločitev premoženjske mase iz zapuščine) .dedne pravice .katere pravice iz zapuščine gredo dedičem. Stranke.

čl.da ima dedno pravico oz. ne spada v kmetijo. dejansko pa to ni.dediščinska tožba kot ugotovitvena tožba ne zastara Kdaj dediščinska tožba ne pride v poštev? . da obstaja pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič od posestnika zapuščine in predpisuje roke za zastaranje te pravice (141. ki misli. njegovemu dednemu deležu ustrezajoči del zapuščinskih predmetov. kadar najdeno premoženje sestavljajo tudi samo premičnine novi dedič se napoti na pravdo!!! o Dediščinska tožba Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek. po uradni dolžnosti se opravi zapuščinska obravnava. če: o je prej ni bilo o najdeno premoženje sestavljajo nepremičnine o na zahtevo prizadetih oseb.posestnik stvari iz zapuščine opira svojo posest na singularni pravni naslov. ki se obravnavata po različnih merilih. ko je bil toženec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedič. če je na novo odkrito zapustnikovo premoženje nekaj kar ni kmetija oz.potek roka ima za posledico izgubo tožbenega zahtevka – ne pomeni izgubo dedne pravice – ni prekluzije . ki trdi. ZD je ne ureja. Tožnik mora dokazati: . da ima močnejšo pravico od tiste na katero toženec opira svojo posest zapuščinskih predmetov .sodišče je odločalo vendar ni upoštevalo.ZDKG 40 . da ima to zapuščinsko premoženje ali predmete zapuščine v posesti na temelju svoje dedne pravice. da obstajajo razlogi za obnovo postopka Dediščinska tožba = hereditas petitio = pravno sredstvo s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi.sodišče ni odločalo o zahtevku (samo premično premoženje) . če gre za sodediče.- - to ne velja glede zaščitene kmetije. ki jih ima – dajatveni zahtevek Tožba mora vsebovati oba zahtevka (tudi v primeru. ki se šteje tudi za dediča – possesor pro hedere Dediščinsko tožbo se uporablja predvsem.poteka rokov sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti . Gre za dve zapuščinski masi.. Kadar oseba. sklicujoč se na dedno pravico Tožnik zahteva naj sodišče ugotovi: . ker zanjo ni vedelo o se izkaže. če bi imel od tega kaj koristi.da je on dedič ali sodedič – ugotovitveni zahtevek . npr. ZD) Tožnik kot dedič (iz naslova zatrjevane dedne pravice – titulo universali) zahteva zapuščino. Lahko se postavi samo ugotovitveni zahtevek. del zapuščine ali posamičen predmet od osebe.kadar je toženec posestnik zapuščinskih predmetov in svoje posesti ne opira na dedno pravico => obstaja posestno varstvo . Zastaranje dediščinske tožbe: . kupna pogodba z zapustnikom DEDOVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV . da nima dedne pravice.naj tožencu naloži. ni moglo upoštevati vseh relevantnih dejstev o ni upoštevalo oporoke. naj mu izroči zapuščinske predmete. Določa.da ima toženec zapuščinske predmete v posesti. ki jih ima v posesti oz. da ima toženec v posesti samo eno stvar iz zapuščine). Dedna pravica pa se lahko izjemoma uveljavlja tudi v pravdi. svoje pretenzije na dedno pravico ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku: . Potrebna bo nova obravnava.

dediču naj se omogoči. orodje. ki mu omogoča opravljati kmetijsko. socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij NAČELA: .prepoved delitve kmetij .Lastništva: o v lasti ene fizične osebe 41 .  podlaga za ekosocialni tip kmetijstva in omejena poseljenost prostora S posebno ureditvijo ni prizadeto ustavno načelo enakosti pred zakonom: . Status se zaznamuje v zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru.Ohranjanje bivanjske kulture. Ekološka funkcija Dedič. gozdovi. potrebnimi za eksistenco. Zagotavljanje načina pridobivanja in uživanja lastnine. Socialna funkcija Omogoča eksistenco določenih kategorij ljudi: . ki prevzame kmetijo ostane na kmetiji.dediču kmetije omogoča prevzeti kmetijo pod določenimi pogoji.dediču se omogoča prevzem kmetije pod pogoji. tako da je zagotovljena njena socialna. ki izpolnjuje posebne pogoje glede: . ekonomska in ekološka funkcija. da prevzame kmetijo pod pogoji. ki ga upoštevajo tudi druge pravne ureditve NAMEN je: . ki ga preveč ne obremenjujejo  omejena je svoboda oporočnega razpolaganja o LP in oporočno razpolaganje se uresničujeta skladno z namenom stvari in splošnim interesom opredeljenim v agrarni politiki države Ekonomska funkcija Onemogočena je drobitev srednje velikih kmetij  ohrani se kmetijsko – gozdarska gospodarska celota => smotrno gospodarjenje in konkurenčna sposobnost na trgu s kmetijskimi proizvodi.preprečitev drobitve zaščitenih kmetij .ustvarjanje možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske. .načelo nedeljivosti kmetij ob dedovanju o kmetijo praviloma deduje samo en dedič o izjemoma več dedičev . gospodarska in stanovanjska poslopja s funkcionalnimi zemljišči  kmetijski inventar – kmetijske priprave. ki jo sestavljajo samo gozdovi o v kmetijo spadajo:  nepremičnine – kmetijska zemljišča. članstva  o tem katera kmetija ima status zaščitene kmetije odloča upravna enota po uradni dolžnosti.velikosti: o srednje velike: min 5.vzpostavljeno je razlikovanje na temelju posebnosti dejanskega položaja. gozdarsko in dopolnilne dejavnosti ma kmetiji v obsegu. ki ga preveč ne obremenjujejo PREDMET DEDOVANJA So zaščitene kmetije – kmetija. ki ga preveč ne obremenjujejo . živina  predmeti za opravljanje s kmetijstvom povezane dejavnosti  služnosti.uveljavlja se načelo pravičnosti – zmanjševanje ogrožanja eksistencialnega položaja dediča . pravice. max 100ha primerljive površine o osnova za primerjanje: 1ha njiv in vrtov o po izrecni zakonski določbi ne more dobiti statusa zaščitene kmetije tista kmetija.

. kmetija je pripadala njegovi materi ali očetu imajo prednost dediči po očetovi ali materini strani. solasti ali skupni lasti zakoncev . soupravičencema Kmetije.če je nima. njegovega potomca  izražanje ni v redu – kmetija ni stvar – govoriti moramo o skupni lastnini.če umreta hkrati obstaja neizpodbojna domneva. ki ima namen delati na kmetiji – sporazumno ga morajo izbrati vsi dediči .deduje tisti. ZDKG – uveljavlja pravila o treh pripadnostnih položajih zapustnika do kmetije in v primerih konkurence določenih oseb pri dedovanju. Upoštevajo se pravila o dednih redih po ZD.če zapustnik nima zakonca. je preživeli solastnik. ne morejo imeti statusa zaščitene kmetije in se torej ne dedujejo po posebnih predpisih ZDKG. potomcev. ki so usposobljene za druge dejavnosti. ki mu je kmetija pripadala .če sodi kmetija v celoti ali v pretežnem delu v posebno premoženje enega izmed umrlih zakoncev.zaščitena kmetija je v lasti. solasti ali skupni lasti zakoncev o v solasti enega od staršev in otroka/posvojenca oz. njegovega potomca .če se ne sporazumejo. da je potomec preživel prednika – kot njegov pravni naslednik je pridobil tudi njegov del .otroci zapustnika in prej umrlega zakonca imajo prednost pred otroci rojenimi v drugem zakonu – dedič kmetije naj bo potomec tistega. ki jih ta določba zakona ne navaja. se ti v primeru istočasne smrti zakoncev obravnavajo tako. če je za to sposoben . Tri pripadnostni položaji: Prvi pripadnostni položaj: . ki je glede na zakoniti dedni red po ZD poklicana k dedovanju. ne sodi v skupno premoženje => posebno premoženje preživelega zakonca => ni ga mogoče dedovati . ko je zaščitena kmetija pripadala samo eni osebi = zapustniku .pripadajo zakoncema kot njuno skupno premoženje ali kot posebno premoženje enega ali drugega .Če kljub porabi zgornjega pravila ostane še nekaj dedičev imamo dva dodatna kriterija: o bližina sorodstva o boljša usposobljenost za kmetovanje.če zakonca umreta istočasno – komorienca – dediča določamo po kriterijih prvega pripadnostnega položaja. ima prednost tisti. Če po enem od zakoncev obstajajo dediči. ki je pripadal zapustniku je preživeli zakonec . kot da so v enakem sorodstvenem razmerju tudi do drugega umrlega zakonca.zaščitena kmetija je v solasti enega starša in enega otroka/posvojenca oz.dedič dela kmetije.položaj.če je preživeli zakonec kmetijo že imel pred sklenitvijo ZZ. lastnini Gre za kmetijo kot gospodarsko celoto. morebitna želja preživelega zakonca zapustnika Drugi pripadnostni položaj: .če konkurirajo osebe. se dediče določi glede na kriterije prvega pripadnostnega položaja . ki so usposobljene ali se usposabljajo za kmetijsko dejavnost z osebami.o v lasti. ki pripadajo več osebam ali osebam. .pripadajo eni osebi kot lastniku/upravičencu/zavezancu . ki je svoj namen delati na kmetiji izkazal na način določen v zakonu – se poklicno usposabljajo za delo na kmetiji . ZAKONITO DEDOVANJE Dedič je lahko oseba. sozavezancema.deduje potomčev zakoniti dedič 42 .pod enakimi pogoji ima prednost zakonec.dedič dela umrlega. ki: . imajo prednost pri dedovanju njegovi sorodniki Tretji pripadnostni položaj: . ki niso dediči tudi po drugem.pripadajo enemu od staršev/posvojitelju in njegovim potomcem/posvojencu in njihovim potomcem kot solastnikoma. slednje ne pridejo v poštev . če ima zakonito dedno pravico . da lahko gospodari s kmetijo. solastnini. jo sestavljajo stvarne in druge pravice in obveznosti.

Njihovi dedni deleži predstavljajo terjatev do dediča.tudi če so dediči nevredni ali se dediščini odpovejo: o če ni nobenega zakonitega dediča. Sodišče je dolžno upoštevati zlasti gospodarsko zmožnost kmetije Izdatki dediča kmetije zaradi drugih obveznosti . zunajzakonski partner . če je v istem dednem redu več sodedičev in lahko vsaj eden izmed njih deduje kmetijo o Če ni nikogar – po splošnih pravilih – deduje dedič oddaljenejšega dednega reda o Iz razlogov pravičnosti lahko sodišče onemogoči dedovati zaščiteno kmetijo dediču. ki so poklicani k dedovanju po splošnem dednem redu => zaščitena kmetija se izjemoma lahko razdeli po fizičnih delih. V vmesnem času gre za skupnost dedičev . sodišče delež zmanjša.starši . po uradni dolžnosti vračunajo volila in darila. Vrednost ne sme biti večja od vrednosti deleža.dolžnost dediča kmetije.…). ko bodo vsi potencialni dediči polnoletni in sicer na predlog otroka. duševna bolezen). če ni take zahteve. nepremičnine. če bi izdatki zaradi plačila deležev in drugih obveznosti presegli vrednost zaščitene kmetije.otroci. samo če so po pravilih ZD v konkretnem primeru poklicane k dedovanju.zapustnikov zakonec oz. ki ga določi sodišče glede na gospodarske zmožnosti kmetije in socialne razmere dediča. Izključitev določenega dediča iz prevzema zaščitene kmetije S tem se prepreči dedovati zaščiteno kmetijo dediču. CSD.sodišče lahko na zahtevo dediča. PRAVICE DRUGIH DEDIČEV . ki ne deduje kmetije. če te stvari niso pomembne za gospodarsko sposobnost zaščitene kmetije. o Izključitev je mogoča samo. njegov delež poveča. da bo dedič s kmetijo dobro razpolagal (zapravljivost. če nima zaščitene kmetije  Če takega dediča ni oz. da mladoletnim dedičem zagotovi usposobitev za samostojno življenje => ti izdatki se vštevajo v deleže mladoletnih dedičev 43 . V te deleže se obvezno. na kmetiji nimajo dednih deležev – kmetija se ne sme deliti. ki bi izpolnjeval posebne pogoje => kmetijo dedujejo dediči. v roku. ki po vrednosti ustrezajo nujnim deležem po ZD. izključitev dediča.dedič je bodisi očitno nesposoben za trajno gospodarjenje s kmetijo (telesna. zakonca. Njim gredo dedni deleži. Za pomembne odločitve vstopi kolizijski zastopnik. če nima sredstev za preživljanje . alkoholizem. Praviloma je to pet in največ deset let. Znesek deleža se valorizira.na zahtevo dediča. zmanjšanje deleža: . premičnine. posvojenci in njihovi potomci Te osebe imajo pravico do deleža. ki deduje kmetijo. Izjemoma lahko izplača tudi v obliki zemljišča. ZDKG – posebej ureja povečanje oz. če to zahteva sodedič istega dednega razreda  Kmetijo deduje naslednji dedič po merilih iz prvega pripadnostnega položaja. Razlogi: . O tem odloča sodišče samo na zahtevo sodediča. če je dediču onemogočeno samo fizično delo na kmetiji. upoštevaje načelo izključnosti po dednih redih in bližnje sorodstvo. Upoštevati je treba tudi možnosti povečanja ali zmanjšanja zakonitega dednega deleža. ki je dedoval kmetijo – ta je dolžan poplačati deleže v denarju in ne v naravi. o Preprečitev/izključitev ni mogoča. bodisi obstaja dvom. ki že ima zaščiteno kmetijo ne pride v poštev .Prestavitev določitve dediča na kasnejši čas Če so med zakonitim dediči mladoletni otroci/posvojenci se odloži izbira dediča na čas. ki že ima zaščiteno kmetijo. ki sicer izpolnjuje pogoje in ustreza merilom.

ki imajo za posledico dedno nevrednost! ODTUJITEV KMETIJE Dedič. če bi prišlo do zakonitega dedovanja (po ZDKG) . ki ga določi sodišče. Ta rok ne sme biti daljši od dveh let. da zapustnikovemu preživelemu zakoncu. V SLO večinoma kmetije kot podedovano premoženje pripadejo enemu zakoncu. jim mora poplačat razliko med zakonitimi dednimi deleži (po ZDKG) in zakonitimi dednimi deleži po ZD. ko ima pravico do užitka zakonec ne more uveljavljati pravice do preužitka! V tem času je zakonec dolžan upravičenim dedičem izplačati deleže. ki so zapustniku najbližje. ki jih je pridobil z odtujitvijo .da je preživeli zakonec lastnik. Gre jim polna vrednost izločenega dela v denarju in ne v naturi. ZDKG: nujni delež pripada določenim osebam .Oporočitelj lahko razdedini nujnega dediča POSEBNE PRAVICE ZAPUSTNIKOVEGA ZAKONCA IN POTOMCEV. Če jih ni je deleže dolžan izplačati dedič kmetije. 44 . Izplača ga dedič. solastnik. ki ni dedoval kmetije pod posebnimi pogoji: . ne vloži sredstev.da je preživeli zakonec v času zapustnikove smrti živel na kmetiji . gozda. da zagotovi sredstva za življenje polnoletnim zapustnikovim potomcev. Večinoma ni skupne lastnine zakoncev na kmetiji. pod pogojem.omejevaje zapustnikovega prostega razpolaganja s premoženjem za primer smrti pa tudi življenja .dedič odtuji kmetijo ali njen znatni del preden preteče 10 let od prevzema kmetije in v enem letu od odtujitve ne pridobi druge kmetije. da to lahko zahteva tudi dedič kmetije Pravica do užitka zaščitene kmetije gre preživelemu zapustnikovemu zakoncu. skupni lastnik zaščitene kmetije (ta določba ni logična) V času.da preživeli zakonec na kmetiji dela . kmetijskega zemljišča.23. ki bi bili nujni dediči po ZD). če se je sposoben preživljati iz lastnega premoženja. ki je posebno premoženje zapustnika. na njegovo zahtevo zagotovi »doživljenjsko preživljanje« => ustrezneje je govoriti o preužitku – ta pravica zakoncu ne gre. da se iz zapuščine izloči vrednost dela. vendar jih je zapustnik v oporoki prezrl oz. čl. ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju zapuščine. ki je dedoval kmetijo. če zapadejo v plačilo v tem času – samo iz presežkov donosa zaščitene kmetije. Zapustnik ne more odpustiti dejanj. zakonitem po ZDKG . Če se spremenijo razmere lahko sodišče ponovno uredi to preužitkarsko razmerje o če se spremenijo razmere:  pri zakoncu  postane življenje na kmetiji nevzdržno  pri dediču kmetije o to lahko zahteva samo preživeli zakonec (po besedilu zakona) o logično. ki zaradi duševne ali telesne prizadetosti ne morejo sami pridobivati teh sredstev. ko: .da dedič kmetije ni dopolnil 25 let in je potomec zapustnikovega ali preživelega zakonca . NUJNI DEDIČ – obravnava ZDKG v okviru predpisov o oporočnem dedovanju . členu – kot pri zakonitem dedovanju . ki je dedoval kmetijo mora izplačati zakonite dediče (na njihovo zahtevo) oz. KI SO ZAPUSTNIKU POMAGALE PRIDOBIVATI Oni lahko zahtevajo. ki ni dedoval kmetije.Krog oseb je določen v 14. v roku.Nujni delež je enak nujnemu deležu po ZD oz. Izplača ga le do vrednosti njegovega prispevka k povečanju vrednosti kmetije.- dolžnost dediča kmetije. da kmetija te izdatke zmore – vštejejo se v nujni delež prizadetih potomcev dolžnost dediča kmetije.če kmetijo pred potekom desetih let od prevzema preneha namensko uporabljati. Enako velja za oporočnega dediča (krog nujnih dedičev je zmanjšan – v tem primeru poplača tiste. naklonil maj kot bi dobile.

To pravico lahko sodišče na zahtevo zakonca oz. Uvede se zakonito dedovanje. sporazumno razpolagati s stvarmi => v nasprotju z ZZZDR: s posebnimi premoženjem razpolagata sama => poseben premoženjski režim. ki spadajo v kmetijo pa samo.… premoženjem.razloge upravičenca .šele po desetih letih od prevzema jo lahko odsvojita V njunem interesu je. ko prevzameta kmetijo. Izjemoma lahko postavi dve fizični osebi – če kmetijo zapusti: . Problematično pa postane pri razvezi ZZ: . potomca spremeni v pravico dosmrtnega preživljanja v breme dediča kmetije. kdo bo po razvezi gospodaril na kmetiji in kako se bodo delili rezultati gospodarjenja.ni mogoča fizična delitev . katerega predmet so kmetijska obdelovalna zemljišča. V primeru. OPOROČNO DEDOVANJE Omejitve oporočiteljeve volje glede postavitve dediča kmetije ZDKG določa. in tu je ratio izločitve. Zakonca morata skupno.osebna razmerja .volila drugih predmetov.denarna volila . da lahko dedič kmetije zahteva zmanjšanja dajatev zaradi poslabšanja gospodarskih razmer. neveljavnost. Predmet volila so lahko: . Pri tem mora sodišče upoštevati: .pogodba o preužitku . ki ni del kmetije.pogodba o dosmrtnem preživljanju . Še bolje bi bilo skleniti ženitno pogodbo.ne moreta skupaj gospodariti . Sodišče sme na zahtevo dediča kmetije zmanjšati: .svari in pravice.zakoncema – posebno premoženje enega ali drugega. da lahko oporočitelj postavi za dediča praviloma eno fizično osebo. ki sestavljajo kmetijo . Omejitve oporočiteljeve volje glede volil Oporočitelj ne sme nakloniti volila. Oporočitelj lahko prosto razpolaga z nepremičninami. premičninami. po ZD. da se dogovorita. če vrednost teh volil ne presega določenega % vrednosti zapuščine Če oporočitelj tega ne upošteva.gospodarsko sposobnost kmetije Če se spremenijo razmere lahko sodišče pravico dosmrtnega preživljanja spremeni . njegovemu potomcu – v skupno premoženje Fizična delitev je prepovedana. ki spadajo v kmetijo – paziti je treba. pomembno je. Boljši od pravice do dosmrtnega preživljanja bi bil preužitek v korist zakonca/potomca. je volilo nično. da dediči ne bodo prikrajšani v nujnih deležih Omejitve razpolaganj s kmetijo s pravnimi posli med živimi . ker kmetije nista dobila z delom .izročilna pogodba .Prevzemnik kmetije bo zaradi tega prispevka okoriščen. da je neko določilo ali oporoka na splošno v nasprotju s pravili => ničnost.enemu od staršev in otroku/posvojencu oz. če ne presegajo določenega % vseh kmetijskih površin.izročilna pogodba (sopogodbeniki niso bližnji sorodniki) 45 .stavbna zemljišča .darilna pogodba za primer smrti Ne sme oporočitelj (zapustnik) razpolagati z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami ZDKG Obid ZDKG => ničnost: .neobdelovalna zemljišča.

Kot lastnik se vknjiži prejšnji lastnik. se z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere – 221. ki naj bi bili dediči/volilojemniki po oporoki – če je z oporoko razpolagal z podržavljenim premoženjem . ni upravičenec)? • pravico do denacionalizacije uveljavljajo potencialni nasledniki upravičenca. To je lahko tudi potencialni pravni naslednik upravičenca. tudi če je ta umrl. ZZZDR.  Kaj če so osebe. UPRAVIČENCI DO DENACIONALIZACIJE . če gre za premičnine.DEDOVANJE DENACION ALIZIRANEGA PREMOŽENJA ZDen: lahko se izpelje zapuščinski postopek denacionaliziranega premoženja. Njegovo delo obsega: 46 .osebe. pa le če se zakoniti dediči strinjajo. potencialnim dedičem prvega dednega reda. Praviloma je to prejšnji lastnik podržavljenega premoženja. osebnem razmerju z upravičencem (zakonito dedovanje) ali če mu je upravičenec naklonil denacionalizirano premoženje ali del tega (oporočno dedovanje) • To izkaže s prejšnjim sklepom o dedovanju v katerem je določen kot dedič. pa je bilo državljanstvo priznano . ki pridejo v poštev kot dediči prvega reda dedovanja po osebi. vendar v tem sklepu še ni zajeto podržavljeno premoženje ODLOČBA O DENACIONALIZACIJI Glasi se na ime upravičenca. Izjema: če so dediči določeni. čl. da bo dedoval denacionalizirano premoženje • Da ima dedni naslov – da je v določenem krvnem.osebe za katere je verjetno. ki ji je bilo premoženje podržavljeno umrla ali bila razglašena za mrvo  krog dednih upravičencev se presoja izključno po pravu RS. bil razglašen za mrtvega. Skrbi za premoženje v interesu dedičev => oseb. na katere je prešlo den. ki ni bil lastnik denacionaliziranega premoženja  Bivši lastnik sploh ni imel zakonca ali potencialnih dedičev – ni nobenega upravičenca do denacionalizacije => ne more priti do denacionalizacije o Pravica do vložitve zahteve za denacionalizacijo = aktivna legitimacija + stranka v postopku  Konkretizacija upravičenja potencialnih pravnih naslednikov upravičenca. ki niso dedovali zapustnikovega premoženja – brez podržavljenega – ob zapustnikovi smrti. SKRBNIK ZA POSEBNE PRIMERE Če je upravičenec do denacionalizacije umrl.je bil že opravljen zapuščinski zahtevek v katerega ni bilo zajeto podržavljeno premoženje  denacionalizacijo so zahtevali potencialni pravni nasledniki upravičenca. Premoženje ob pravnomočnosti denacionalizacije.če pa ni. Zgodi se sprememba zemljiško – knjižnega stanja na podlagi odločbe. šele ko postane odločba pravnomočna. ki ji je bilo premoženje podržavljeno. že po tujem pravu  pravice do uveljavljanja denacionalizacije imajo vse osebe iz kroga zakonitih dedičev (upoštevati je treba pravila o izključenosti) in vse osebe. da pride do oporočnega dedovanja denacionaliziranega premoženja  lahko jo uveljavljajo tudi potencialni dednopravni upravičenci. da uveljavljajo pravico do denacionalizacije  Vlagatelj zahteve mora izkazati pravno nasledstvo: • Da obstaja možnost. da bodo dedovale denacionalizirano premoženje = pravni nasledniki. čeprav to še niso. imajo določena upravičenja o možnost uveljavljati pravico do denacionalizacije:  če je oseba. Dednopravna razmerja imajo posledice že pri sami denacionalizaciji. ki so upravičenci denacionalizacije umrle (če oseba. ki ji je bilo podržavljeno premoženje ni upravičenec – v času podržavljenja ni bil državljan Jugoslavije. po njeni pravnomočnosti po uradni dolžnosti. Resnični dednopravni upravičenci bodo določeni v sklepu o dedovanju. ki ji je bilo premoženje podržavljeno o če oseba.

sklenjene so bile dednopravne pogodbe Če: .ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen . člena ZDen. ker: . Funkcija preneha: .že prej: zapuščinsko sodišče postavi upravitelja zapuščine = denacionaliziranega premoženja POSEBNA PRAVILA ZA DEDOVANJE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA Izpeljava novega zapuščinskega postopka Če je upravičenec do denacionalizacije mrtev + . odstavka 74. Nov zapuščinski postopek je logičen.1997: razveljavitev 2. da podržavljeno premoženje ne spada v zapuščino je morebitni zapustnik napravil določena oporočna razpolaganja. čl URS. ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji Sodišče glede tega premoženja izpelje nov zapuščinski postopek (uporabljajo se materialne in procesne določbe ZD). člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDen => pri dedovanju denacionaliziranega premoženja se uporabljajo tudi določbe ZDKG. ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji => obligatorno v vseh primerih denacionalizacije. da je pravilno odločbe o denacionalizaciji. in 71.opravljen je bil zapuščinski postopek s pravnomočnim sklepom o dedovanju + .ni bilo dednopravnih pogodb pravilo o novem zapuščinskem postopku ne pride v poštev in uporabi se splošno pravilo ZD => sodišče razdeli denacionalizirano premoženje s posebnim sklepom na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju.- začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja zastopanje dedičev = pravih dedičev zanj veljajo pravila ZZZDR – pravni položaj skrbnika in razmerja do socialnega varstva Njegov pravni položaj je enak pravnemu položaju začasnega skrbnika zapuščine po 113. Določba 74/2 ZDen se nanaša na izključitev uporabe ZDKG => je v nasprotju z 67. ZD – ne postavi za zapuščinsko sodišče.sodišče ni odločalo o dedovanju premoženja. ki jih pravo ureja. člen ZDen 78/1 – dedovanje se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju (delacija) 78/2 – dediščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (akvizicija) - 47 . 19. da je prišlo o napake v redakciji in.ni bilo dednih izjav . če je upravičenec umrl. 78/1. Odstop od pravila ZD o najdenem premoženju po pravnomočnosti sklepa o dedovanju => ni nove zapuščinske obravnave – sodišče ga razporedi s sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.denacionalizirano premoženje je večje od premoženja o katerem je bilo odločeno v zapuščinskem postopku . čl. Ali je treba uporabiti določbe ZDKG v primeru denacionalizirane zaščitene kmetije – ZDen tega ne ureja => USTAVNA DOLOČBA l. dediči so podali dedne izjave. To je sporno – Zupančič meni.zaradi prepričanja. da posebna ureditev omogoča dediču kmetije materialno eksistenco  ZDKG je treba uporabi v vseh življenjskih primerih. POSEBNA PRAVILA MATERIALNEGA PRAVA Dedovanje se uvede v tem postopku z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.ni bilo oporočnih razpolaganj . ki določata.

ki je bil ob smrti zapustnika = kakršen bi bil.pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji se ne more uvesti dedovanje => predmeta dedovanja še ni . Krog dedičev denacionaliziranega premoženja se presoja po dnevu pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji – pred tem še ni predmeta dedovanja Osrednja argumenta kritikov: . vendar ga ima = pravna oseba. Kaj pa če tega akta ni.Subsidiarna uporaba ZD ob ZDen => po ZDen niso določene pravne posledice trenutka uvedbe dedovanja => ZD določa. kot je sprejeta v ZD.gre za rešitev. da se dedovanje uvede z zapustnikovo smrtjo.Kritika argumentov nasproti prvotnemu besedilu: . čim bolj približa takšnemu. da je trenutek uvedbe dedovanja pomemben za: o Prehod zapuščine na dediče o Določitev kroga dedičev o Presojo dedne sposobnosti/dedne nevrednosti o Za začetek teka roka za uveljavljanje pravice zahtevka zapuščine  ZDen ima glede prve in zadnje posebno ureditev => ti dve posledici nastopita s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji  ZDen s tem upošteva dejstvo. V vmesnem času: med uvedbo dedovanja in prehodom dediščine gre za položaj podoben ležeči zapuščini – če to premoženje ne bi imelo subjekta. ki je zavezanec …?! … posestnik teh stvari => zato se postavi skrbnik po 221. če je uvedba dedovanja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanja => pride do nekakšne transmisije dedne pravice => gre za popolnoma drugačno rešitev. Roki: začnejo teči z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. da pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji še ni zapuščine  ZDen je z odločbo. da se uvede dedovanje z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju je (ZDen) določil čas po katerem se: • Presoja dedna sposobnost dedičev • Določa krog dedičev – smisel = da se krog dedičev. d)Ustavno sodišče razveljavi ustavno odločbo U-I-138/99-41 leta 2001 . če do podržavljenja premoženja ne bi prišlo 48 . Po ZD pa z dnem uvedbe dedovanja – zapustnikova smrt.  možno samo.a) 78/1 – njegovo besedilo je sporno! Odločba o dedovanju je sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku opravljenem ob smrti upravičenca – prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja. ki do uveljavitve novele niso bili pravnomočno končani. c)Novela '98 sprememba 78/1 ZDen => uvedba dedovanja denacionaliziranega premoženja  dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji  prehod zapuščine/dediščine na dediča. ki izhaja iz sistema ležeče zapuščine Ta dva argumenta nadalje kritizira še ustavno sodišče (glej spodaj) b)smisel besedila 78/1 drugačen krog dedičev kot pa če bi bil relevanten dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji Oporoka – z njo razpolaga tudi s podržavljenim premoženjem. Uporabi se za vse zapuščinske postopke. Oporočni dedič umre pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizacije => dedujejo dediči oporočnega dediča. ker ni bilo zapuščinske obravnave? Smiselno bi bilo. ZZZDR.

nastalega z vrnitvijo odvzetega premoženja Ustavno sodišče meni. njihovih pravnih naslednikov DEDNE IZJAVE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA . čl. kdaj se uvede dedovanje in določi krog upravičencev. da je zajeto tudi denacionalizacijsko premoženje..predvsem je neustrezna ta odločba.sporazum med prednikom in potomcem o odpovedi dediščini o v bistvu niso dednopravne pogodbe => te so po ZD neveljavne Neveljavne so tiste sklenjene pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. dane v denacionalizacijskem postopku o Neveljavne:  Potencialni dediči denacionaliziranega premoženja so podali izjavo o odpovedi pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju – neveljavnost izjave o odpovedi neuvedenemu dedovanju DEDNOPRAVNE POGODBE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA . ko: o Oporočni dediči. če ni sklepa o dedovanju. čl. 2. Kritike Zupančiča na ustavno odločbo: . ZDen relevantna v primerih. ZDen v prvotnem besedilu.izjava o odpovedi dediščini v korist določenega sodediča – po zakonu = sprejem + sočasni odstop dednega deleža sodediču o Nimajo pravnega učinka tiste. ko oporočitelj razpolaga z oporoko tudi s podržavljenim premoženjem) dedič denacionaliziranega premoženja umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji o ne bi dedovali zakoniti dediči oporočnega dediča o dedovali bi dediči denacionalizacijskega upravičenca .pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja . ker temelji na sistemu ležeče zapuščine – neskladnost ureditve – odpira vrsto vprašanj o npr. člen ZDen 49 .o prejemu in odpovedi dediščini .pogodba o dosmrtnem preživljanju .- ZDen je določil različne trenutke za uvedbo dedovanja in prehod zapuščine – s tem je upošteval posebnost položaja.na podlagi novele bi se spremenil krog dedičev samo. da je v času uveljavitve novele ZDen že odločba o denacionalizaciji pravnomočna – novela posega v LP dedičev • Če denacionalizacijski postopke v času uveljavitve novele še teče – poseganje v pričakovane pravice • Po mnenju Zupančiča Ustavno sodišče s to obrazložitvijo ni odpravilo dvome o smiselnosti 78/1. 81. ZDen:  Dedne izjave. razen če je v pogodbi izrecno določeno. ki so jih podali dediči do izdaje odločbe o denacionalizaciji o Veljajo po 80/1. če bi oporočni (redki so primeri. ker ob smrti ni bil izpeljan zapuščinski zahtevek? o Ustavno sodišče je določilo subsidiarno uporabo pravila ZD o uvedbi dedovanja v času smrti zapustnika – ta trenutek sodi v isto časovno obdobje kot pravnomočnost odločbe o dedovanju => zagotovljeno je enako obravnavanje vseh denacionalizacijskih upravičencev oz. čl. da je sprememba 78/1. dane preden je bilo premoženje podržavljeno  Dedne izjave. ki so dedovali v zapuščinskem postopku izvedenem po smrti denacionalizacijskega upravičenca v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji niso več živi o Drugačen krog dedičev glede na:  Prvotno besedilo: dedujejo dediči dedičev  Novela: dedujejo dediči denacionalizacijskega upravičenca: • V primeru.

čl. Oporočni dednopravni upravičenec pa ne more dedovati denacionaliziranega premoženja. ki mu je bilo odvzeto. Zakon izhaja iz domneve. ZDen za vprašanje primernosti zakonske ureditve => to ni v pristojnosti ustavnega sodišča => s tem. bi jo pa imel v času. hipotetična volja). da je zapustnik navedel. če bi predvidel okoliščine. če je oporočitelj določil kateri premoženjski predmeti mu gredo kot dediščina. ki so kasneje nastale (to predlaga teorija). Gre za praznino v oporoki. ZDen določa.če ni tako mora v oporoki to izrecno povedati. 81. ki izvira iz zapustnikove volje prednost pred dedovanjem. ki ga je imel v času sestave oporoke o proti razveljavitvi: zapustnik v času. ki izvira iz volje države . ko je napravil oporoko. da je ZDen dal prednost zakonitemu dedovanju ni kršil ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja. ZDen bi bilo treba spremeniti: Da bi bilo omogočeno tudi glede dedičev denacionaliziranega premoženja ugotavljati pravo zapustnikovo voljo. ki je predmet denacionalizacije ravnal enako kot s premoženjem. Zapustnik se ni izjavil v oporoki glede tega premoženja. ZDen je pravilo 84/2 ZD spremenil v neovržno domnevo v prid zakonitega dediča => ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago ne pride v poštev! Volja zapustnika se upošteva samo. da gre pri vsebini določbe 81. čl. da ta oporočna razpolaganja veljajo glede podržavljenega premoženja. samo če se z njimi strinjajo zakoniti dediči. čeprav samo hipotetična. V oporoki ni izrecno navedel. če jo je izrecno izrazil => preferiranje zakonitega dedovanja => ni v skladu s svobodo testiranja. ker so ga odpisali. čl. Večina oporočiteljev. razen če kot svojci pridejo v poštev za zakonito dedovanje Določbo 81. ZDen. Tehtanje argumentov: o za razveljavitev: ne dovoljuje ugotavljanja domnevne volje oporočitelja niti takrat. da gre za denacionalizirano premoženje oporočnim dednopravnim upravičencem tudi kadar oporočitelj tega ni izrecno določil. o Teorija se s tem ne strinja – razmerje med zakonitim in oporočnim dedovanjem ni v celoti v dispoziciji zakonodajalca o S tega vidika je treba dati dedovanju. napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji glede denacionaliziranega premoženja. Iz tega izhaja. Oporoka s katero je oporočitelj na splošno razpolagal s svojim premoženjem (ne da bi izjavil kaj to premoženje sestavlja) velja glede denacionalizacijskega premoženja.glede soglasja zakonitih dedičev = 81/2 ZDen nejasen glede pravne narave soglasja in nepotreben => razpolaganje zakonitih dedičev inter vivos UPORABA TUJEGA PRAVA 50 . Z razlago naj se ugotovi zapustnikova volja.Ustavno sodišče pravi. . če je to v oporoki izrecno določeno. da gre za podržavljeno premoženje.ni se odločilo za razveljavitev 81. ki je podržavljeno. da veljajo oporočna razpolaganja tudi glede denacionaliziranega premoženja. Treba bi bilo uporabiti metodo dopolnjujoče razlage – upošteva se volja. premoženja. Ugotavljanje njegove domnevne volje bi bilo v bistvu konstruiranje njegove volje – to bi sprožilo številne spore => zato ni prišlo do razveljavitve. Oporočni dediči ne morejo dedovati denacionaliziranega premoženja. samo. vendar pa ni zapustil zakonitih dedičev. ko bi delal oporoko.Oporočna razpolaganja. Oporoka brez dvoma izraža zapustnikovo pravo voljo. Za veljavnost oporočnega razpolaganja ni treba. ki je sicer oporočitelj ni imel (neresnična. da oporočitelj daje prednost zakonitim dedičem . čl. Mortis causa zapustnik razpolaga s premoženjem. katerim je bil del premoženja podržavljen niso razpolagali s tem premoženjem mortis causa. ki so obstajale v času sestave oporoke zanesljivo sklepati. da bi oporočitelj s premoženjem. in ti premoženjski objekti ne spadajo v podržavljeno premoženje. dejansko ni imel. samo če ni zakonitih dedičev. kadar je mogoče iz same oporoke in okoliščin. Ustavno sodišče – Ustavna odločba U-I96/92 .

se le to vrne njegovim dedičem – osebam. Nositi morajo stroške dokazovanja => v nasprotju z načelom iura novit curia. Za ta prehod veljajo določbe ZD in n ZDen. naj tudi inicirajo zapuščinski postopek o denacionalizacijskem premoženju . ne sestavi smrtovnice (to ni glavni razlog) o če so potencialni dediči zahtevali denacionalizacijo. ZDen Določal je. Če dediči s tem (sklepom o dedovanju) ne soglašajo je treba ugotoviti na kašni podlagi je bil sklep izdan. na katere je prešlo ob njegovi smrti njegovo siceršnje premoženje.prehod zapuščine na dediče . katere državljan je bil zapustnik ob smrti.dedne izjave .materialni roki .… Tuje pravo dokazujejo stranke v postopku – tudi zapuščinskem. ZAHTEVEK ZA VRNITEV PREMOŽENJA.1988.dednopravne pogodbe . v času. čl.Če je bil zapustnik – upravičenec do denacionalizacije tujec. ki se razlikujejo od splošnih: . razen če se dediči iz prejšnjega in novega zapuščinskega postopka ne sporazumejo drugače in če se s tem ne posega v pravice tretjih oseb. če mu je bila z njim kršena pravica.predlagatelj v zapuščinskem postopku mora predložiti odločbo (sklep o dedovanju. NOV ZAPUŠČINSKI POSTOPEK Z njim ni dovoljeno posegati v pravna razmerja nastala na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. da z zakonom ni mogoče poseči na že pridobljene pravice. Če je neupravičeno obsojeni umrl preden mu je bilo vrnjeno zaplenjeno premoženje ali dana polna odškodnina. Ne uporablja se niti za razmerja nastala pred dnem objave odločbe Ustavnega sodišča. ki so bili pravnomočno končani do 31. čl) in druge listine potrebne za odločitev o uvedbi zapuščinskega postopka. katere državljan je bil zapustnik. KI JE BILO PODRŽAVLJENO Z ZAPLEMBO Ustavna odločba U-I-10/92 – razveljavitev 92. predvsem odločbo o denacionalizaciji 51 . uporabljajo določbe tega zakona. ko je sestavil oporoko. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Za vračanje zaplenjenega premoženja se uporablja 145. ne da bi razpisalo narok na katerega povabi vse dediče. Uporabiti se morajo tudi določbe ZDen. Oporočna sposobnost zapustnika se presoja po pravu države.12. če do tega dne niso bila pravnomočno rešena in da ima vsakdo pravico zahtevati spremembo posamičnega akta. Ustavno sodišče je razveljavitev utemeljilo s tem. POSEBNA PROCESNA PRAVILA Izključna pristojnost sodišča RS glede zapuščinskega postopka denacionalizacijskega premoženja. da se za vračanje premoženja zaplenjenega v kazenskih postopkih. Zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja . predvsem tiste. ZAHTEVEK ZA POPOLNO PREMOŽENJE ZAPUSTNIKA.uvedba dedovanja . se uporabi pravo države. s katerim je bil končan prejšnji zapuščinski postopek) ali njej enako listino o dedovanju (74/1.zapuščinsko sodišče tega premoženja ne more razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.začne se na predlog pravnega naslednika – upravičenca do denacionalizacije in ne po uradni dolžnosti sodišča => ker sodišče ne dobi oz. določene s pravnomočno odločbo sodišča => v nasprotju z načelom delitve oblasti in prepovedjo retroaktivne veljave zakona. tudi če je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena na podlagi obnove kazenskega postopka. Vrhovno sodišče: .

ki je izbran za izvršitelja ni dolžan sprejeti te dolžnosti . razen če oporočitelj določi drugače . 52 .Izvršitelj oporoke .tisti.naloge: o skrbi za zapuščino.izvršitelj je lahko samo popolnoma poslovno sposobna oseba . jo upravlja o skrbi za plačilo dolgov. če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali zakonom. Skupaj opravljajo zaupane dolžnosti. da se oporoka izvrši kot je to hotel/želel oporočitelj o sodišču mora dati račun o svojem delu . volil o skrbi.oporočitelj lahko v oporoki določi eno ali več oseb za izvršitelja oporoke.ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za trud => izplača se iz razpoložljivega dela zapuščine po odločbi sodišča . To lahko stori na predlog ali po uradni dolžnosti.razreši ga sodišče.

Sign up to vote on this title
UsefulNot useful