1.

PRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Pravna ureditev dedovanja => dedno pravo zajema tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske sfere, ki se tičejo dedovanja, t.j. prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Je zbir tistih pravil, ki urejajo prehod zapuščine z umrle osebe na ne neko drugo osebo. Z vidika te osebe pomeni dedovanje pravno nasledstvo. Oseba, ki deduje, pri čemer gre predvsem za prenašanje premoženjskih pravic, prevzema zapustnikov pravnopremoženjski položaj. TRI TEMELJNE TEORIJE O PRAVNI NARAVI DEDOVANJA - gre za nadaljevanje zapustnikove osebe: dedič v celoti vstopi v njegov položaj in deluje kot bi deloval zapustnik. Ta teorija je najstarejša, je iracionalna in se ne zastopa več - dedovanje je zgolj prenos premoženja z zapustnika na dediča. Kritika: včasih ne gre zgolj za prenos premoženja (npr. avtorske pravice). Premoženje je skupek pravic, ki pripada posamezniku. Pri dedovanju preidejo pravice in obveznosti (zgolj do višine podedovanega premoženja) - dedovanje ima družbeno funkcijo: dedno služi razreševanju/ preprečevanju družbenih konfliktov, ki bi sicer ob smrti fizične osebe nastali Smrt človeka – preneha njegovo življenje – potrebno je likvidirati in urediti njegova pravna razmerja, ki jih je ustvaril. Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz njih izvirajoče pravice in obveznosti preidejo na druge fizične ali pravne osebe. Osebne pravice n dolžnosti se praviloma ne morejo dedovati, vendar obstajajo maloštevilne izjeme (npr. avtorska pravica) Pri dedovanju pravni red odstopa od načelnega stališča, da premoženje kot celota ne more preiti na drugega. Premoženje neke osebe ob njeni smrti preide kot celota, enota na druge osebe. Vendar se ne morejo dedovati tiste premoženjske pravice in obveznosti, ki se tudi za časa življenja ne morejo prenesti na drugega ali ki so vezane na življenjsko dobo upravičenca. Pojem premoženja kot predmet dedovanja je vezan na možnost prehoda na druge osebe ob smrti imetnika. 2. VIRI DEDNEGA PRAVA USTAVA 33. člen – zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja 67/2. člen – način pogoje dedovanja določa zakon ZAKON O DEDOVANJU (l. 1976) – ZD Vsebuje materialnopravne določbe o dedovanju in določbe o zapuščinskem postopku. Z novelo 2001 je bil ZD spremenjen in prilagojen zahtevam Ustave. V vmesnem času pa se že nekatere določbe ZD niso uporabljale, ker so jih predpisi z drugih področij bodisi derogirali izrecno ali pa snov drugače uredili. Npr. Zakon o notariatu, ki je pristojnost overitve določenih poslov prenesel na notarje in sodišče. Uvedel je tudi t.i. notarsko oporoko. Nekatere določbe pa je razveljavilo tudi Ustavno sodišče: - določbe o dedni nevrednosti zaradi pobega iz države - določbe o omejitvi dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti Novela 2001 je na novo uredila 128. člen in odpravila zastarele določbe. Ni pa se dotaknila 228/2. člena – za dedovanje nepopolnih posvojencev se uporabljajo določbe (zveznega) zakon o dedovanju (25. in 25. člen). ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (l. 1995) – ZDKG Določa posebno ureditev dedovanja za t.i. zaščitene kmetije – potreba po preprečitvi nadaljnje drobitve srednjih kmetij ob dedovanju in ohranitev in krepitev njihove gospodarske, socialne in ekološke funkcije. Pred tem zakon o je obstajal ZDKZK (Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev), ki je preširoko omejeval oporočno razpolaganje, dedno in LP, ne da bi bili ukrepi in merila za omejitve določno opredeljeni z zakonom.

S tem se uveljavlja načelo RS kot socialne države. Skuša se čimbolj zaščititi zaščiteno kmetijo pred drobitvijo in zagotoviti, da ostane čim bolj intaktna in da jo deduje samo en dedič – drugi imajo slabše pogoje. ZAKON O DENACIONALIZACIJI Vsebuje posebne določbe o dedovanju denacionaliziranega premoženja, ki je bilo prej podržavljeno s prepisi o agrarni reformi, nacionalizaciji, zaplembah, idr. – materialnopravne in procesne določbe. Prednost oporočnih ali zakonitih dedičev? Oporoke so zelo stare, npr iz 50-ih, ko je imela oseba zelo malo premoženja, kasneje pa je vse vrnjeno. ZAKON O REGISTRACIJI ISTOSPOLNIH SKUPNOSTI Ni uveljavil izenačitve z zakonskih partnerjem – to bi bilo pričakovati tudi na premoženjskem področju. Ustvarjata skupno premoženje, obstaja dolžnost preživljanja – nista pa nujna dediča drug po drugem in zakonsko ne dedujeta posebnega premoženja umrlega partnerja. ZAKON O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU Velja za reševanje dednopravnih kolizij. 3. TEMELJNA NAČELA Načelo enakopravnosti Državljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju. Enakopravnost otrok pri dedovanju ne glede na to ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Popolna posvojitev – razmerja oseb enaka kot med naravnimi sorodniki . Tega ne določa ZD, pač pa ZZZDR. Dedovanja oseb iz razmerja popolne posvojitve izhaja iz načela ZZZDR. Tujci so izenačeni z državljani RS samo s pogojem vzajemnosti (reciprocitete): če imajo v državi, katere državljan je tujec naši državljani enake pravice pri dedovanju kot njeni državljani. S temi predpisi se ne ureja problem kolizije med slovenskim zakonom in zakoni drugih držav; niso kolizijske norme, temveč so kot pravo tujcev materialnopravne norme o dedovanju (substančna pravila). Načelo omejenosti števila pravnih naslovov za dedovanje =načelo numerus clausus pravnih temeljev za dedovanje ZD pozna dva pravna naslova na podlagi katerih lahko določena oseba deduje: zakon – zakonito dedovanje oporoka – oporočno dedovanje Dedna pogodba po našem pravu ni dedni naslov => ne poznamo pogodbenega dedovanja. To je neveljavna pogodba, ker je nepredvidljiv pravni posel, zaveza za čas življenja za prehod premoženja ob smrti – razpolaganje z nečim kar stranka ne ve koliko bo premoženja ob smrti. 33. člen URS: za dediče: pravica, da pridobi premoženje mortis causa. Za zapustnika: pravica do svobodnega oporočnega razpolaganja = svoboda testiranja => zapustniku omogoča, da odstopi od zakonitega dednega reda ali pa da ga modificira. ZD daje prednost svobodi testiranja pred zakonitim dedovanjem – tega izrecno ne določa, vendar je logično vemo iz tega, da je sploh omogočeno poslednjevoljno razpolaganje. Zakon je pravilo oporoka pa izjema; oporoka ima prednost pred zakonom. Načelo svobodnega oporočnega razpolaganja, ki ni neomejeno Oporočno razpolaganje ni neomejeno. Oporočitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in mejah kot to določa zakon – 8. člen. Svoboda testiranja z nujnim deležem => oporočitelj ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jih gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja = nujni delež. Načelo kumulacije podlag za dedovanje

2

Ena oseba lahko deduje na podlagi dveh pravnih temeljev. Predvsem takrat kadar zapustnik v oporoki ne razpolaga s celotnim premoženjem; drugi del se deduje na podlagi zakonitega dedovanja. Načelo kaducitete Zapuščina brez dediča postane državna lastnina (9. člen ZD). Zapuščina brez dediča preide v lastnino države RS – fiskus: če ni oporočnih niti zakonitih dedčev (nujni dediči spadajo med zakonite dediče!) če oporočni ali zakoniti dediči ne dedujejo Položaj države glede pridobitve zapuščine je lahko: dedna pravica: država je zadnji zakoniti dedič (Nem., Fra.) kaducitetna pravica: država si prilasti zapuščino kot premoženje brez gospodarja po našem pravu pravica države, da pridobi zapuščino brez dediča ni dedna pravica – pri tem prehodu premoženja na državo ne gre za dedovanje. Gre za poseben način prehoda premoženja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja, na državo kot posledica vezi med zapustnikom in državo. Država pridobi zapuščino na temelju okupacije – prilastitve. Ne gre za okupacijo v stvarnopravnem smislu, kajti njena posledica ni originarna pridobitev zapuščine. Takemu pojmovanju nasprotuje V. Žnidaršič in N. Gavella. Argumenti zakaj ne gre za prilastitev: - opira se na kategorialni sistem stvarnega prava, ki ga je treba dosledno uporabljati tudi v dednem pravu - zapuščina brez dediča ni nikogaršnja stvar, da bi sploh lahko prišlo do prilastitve - država pridobi zapuščino v trenutku zapustnikove smrti na podlagi posebne zakonske norme – drugačna ureditev pripelje do ležeče zapuščine, ki je naše pravo ne pozna - zapuščina ne zajema le ene stvari, pač pa zbir pravic in obveznosti, ki jo sestavljajo. Prilastitev pa je praktično mogoča le na premičninah, ki jih je lastnik opustil V.Ž. pravi, da gre za posebno univerzalno sukcesijo mortis causa, ki je nima smisla enačiti z drugimi pravnimi instituti. Prehod premoženja zapustnika brez dediča na državo ni dedovanje. Je državni prevzem premoženja, ki je ostalo brez gospodarja – zato ga lahko označimo kot okupacijo kot specifično pridobitveno pravico javnega prava. Gre za sui generis pridobitev. Ker država odgovarja za zapustnikove dolgove do višine vrednosti zapuščine, je logično, da takšna pridobitev ni originarna, pač pa derivatna – gre za pravno nasledstvo. Sklep sodišča s katerim se izroči premoženje države je deklaratorne narave. Prehod zapustnikovega premoženja na državo je poseben primer vesoljnega nasledstva, kot da bi šlo za dedovanje. Razlogi, da gre zapuščina brez dediča državi: - da se dokončno likvidirajo zapustnikova premoženjska razmerja - varovanje javnega interesa – da se prepreči to, da upniki ne bi bili poplačani in razlikovanje med njimi in upniki zapuščine, ki ima dediščino. Država se dediščini ne more odpovedati. Zanjo ne veljajo določeni instituti dednega prava, ki sicer veljajo za dediče. To so: - podajanje dednih izjav - dedna nevrednost - negativni testament – zapustnik državi ne more onemogočiti pridobitve zapuščine z oporočno določbo, razen tako, da postavi dediča Načelo ex lege dedovanja oz. prostovoljnega dedovanja Ko se izpolni z zakonom določena okoliščina (smrt), pridobi dedič dedno pravico. Dediščini se lahko naknadno odpovedo, do konca zapuščinske obravnave. Šteje se kot, da sploh ni postal dedič – za nazaj. Splošna in posebna ureditev dedovanja

3

Poznamo poseben zakon o dedovanju zemljiških gospodarstev. Velja za dedovanje srednjih kmetij. Poznamo poseben zakon o denacionalizaciji. 4. POJMI Zapustnik - oseba, katere premoženje preide ob njeni smrti na druge osebe. Zapustnik je lahko vsaka fizična oseba, ki ima premoženje ob smrti. Zapustnik ne more biti pravna oseba, ker ne umre, ampak preneha. Oporočitelj - je zapustnik, ki s svojim premoženjem razpolaga z oporoko. Imeti mora še posebno, oporočno sposobnost. Pogoji zanjo so starost 15 let in razsodnost. Zapuščina - vse pravice in obveznosti (pretežno premoženjske), ki jih ima zapustnik v trenutku smrti in za katere ZD določa, da se lahko dedujejo. Je predmet dedovanja. Dedič - je oseba, na katerega preide zapustnikovo premoženje, in sicer kot celota, kompleks premoženjskih pravic in obveznosti. Dedič je lahko: - vsaka fizična oseba, ki je lahko dedič po zakonu ali oporoki - pravne osebe, ki so lahko dediči po oporoki Zapuščino lahko deduje en dedič, lahko pa je dedičev več = sodediči – vsakemu pripada del cele zapuščine = dedni delež oz. alekvotni del (npr. ½, 1/3, ¼) Volilojemnik oz. legatar - zapustnik taki osebi nameni zgolj posamezno premoženjsko pravico iz zapuščine, ne pa alikvotnega dela. Volilojemnik ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Nalog oz. modus - zapustnik lahko tistemu, ki mu je naklonil korist iz zapuščine naloži kako dolžnost. Dedovanje v ožjem in širšem smislu: V ožjem: v pravnotehničnem smislu - prehod per universitatem - univerzalno nasledstvo - vesoljno nasledstvo - univerzalna sukcesija - dedič odgovarja za zapustnikove dolgove, premoženje tvori tudi pasiva - 3 značilnosti: 1. premoženje preide na dediča unu actu = na podlagi enega samega dogodka – zapustnikove smrti. Vse pravice in dolžnosti, ki se lahko dedujejo preidejo na dediča hkrati in istočasno. Dedič pridobi pravice in obveznosti brez posebnih prenosnih dejanj 2. premoženje preide vedno neposredno od zapustnika 3. dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika V širšem smislu: v netehničnem smislu - zajema tudi prehod posameznih delov zapustnikovega premoženja na osebe, ki niso dediči (npr. volilojemniki) - vsebuje singularno nasledstvo poleg vesoljnega – ne pride do neposrednega prehoda posameznik premoženjskih predmetov od zapustnika na upravičenca. Upravičenec ima proti dediču terjatev na izročitev ali prenos voljenih premoženjskih predmetov. Ta terjatev pa ugasne, če se stvar po naključju uniči. Damnacijski legat: ne pride do neposrednega prehoda, volilojemnik ima proti dedičem terjatev na izročitev voljenega mu predmeta. Vindikacijski legat: v trenutku zapustnikove smrti upravičenec dobi SP in LP zahtevek Upravičenec ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Upniki imajo zato prednost pred volilojemniki. Dedna pravica - vrsta upravičenja dediča kot univerzalnega naslednika zapuščine. Pomeni poseben položaj, ki ga ima določena oseba, kot dedič. Značilnosti tega položaja: - dedič je upravičen zahtevati, da ga vsak priznava za dediča - dedič pridobi LP in postane posestnik na stvareh zapuščine - dedič postane imetnik vseh drugih pravic in obveznosti, ki spadajo v zapuščino

4

od tistega, ki mu želi odtegniti pravico iz zapuščine, lahko zahteva, da preneha => ima petitorno varstvo Dedna pravica je absolutna – deluje zoper vsakogar. Je premoženjska pravica, ki se od drugih razlikuje po tem, da se jo lahko pridobi določenimi pogoji = smrt, določitev kot dedič. Zakon preferira: - potomce, krvne sorodnike - zakonce, zunajzakonce - posvojenci 5. PREDMET DEDOVANJA (2. člen ZD) Zakon določa, da se lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Kritike: - ne dedujejo se samo pravice, pač pa tudi obveznosti - niso vse pravice na stvari podedljive - stvari so predmet LP in drugih SP pravic – deduje se pravica in ne stvar 33. člen URS => pravica do zasebne lastnine in dedovanja – ustava ne našteva več »stvari« kot predmet dedovanja pač pa LP, katere predme je stvar. LP je mogoče načeloma pridobiti na vseh stvareh. IZJEMA: javno dobro – stvari, ki so v splošni rabi ter javna lastnina - stvari, ki so premoženje javnih korporacij, ki imajo poseben namen: - ni mogoče pridobiti LP in podedovati - ni možno pridobiti pravico uporabe – odplačna koncesija - ni možno priposestvovanje Po SPZ so predmet LP in s tem predmet dedovanja praviloma vse stvari: - stvari za zagotavljanje osebnih potreb in interesov posameznika in njegovih družinskih članov - stanovanjske hiše in stanovanja, poslovne stavbe in poslovni prostori ter delovna sredstva - kmetijska in druga zemljišča (stavbna zemljišča) ter gozdovi in gozdna zemljišča Po ZDen – premoženje, ki se vrne upravičencem do denacionalizacije oz. se da zanj odškodnina predstavljajo po zakonu stvari , podjetja oz. kapital. Možni premoženjski objekti: Premičnine Predmeti kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti Premeti osebne rabe Predmeti posebne priljubljenosti Vrednostni papirji Nepremičnine Kmetijska zemljišča in gozdovi Stanovanjske hiše oz. stanovanja Najemne poslovne stavbe in poslovni prostori Zazidana in nezazidana stavbna zemljišča Podjetja Udeležba v pravni osebi, družbi – v obliki deleža, delnic Poleg LP so kot zapuščina lahko predmet dedovanja še: - ostale stvarne pravice (razen osebne služnosti) - pravice iz pravnoposlovnih in izvenposlovnih razmerij; pod pogojem, da niso strogo vezane na določeno osebo (ali dolžnika ali upravičenca) - pravica do nepremoženjske škode, če je bila pravnomočno prisojena ali priznana v pisni pogodbi - pravice intelektualne lastnine - avtorska pravica – moralna in materialna - tudi sama dedna pravica je dedna

-

5

ki dejansko ne pripada zapustniku. zlasti ni potrebno da bi bil dedno sposoben. da spada v zapuščino. ni potrebno. in sicer zakonito (določeno je v zakonu. V trenutku smrti so upravičenci upravičeni ta del izločiti iz premoženja al i ga terjati nazaj. ostalo premoženje pa gre v dedovanje. ki so živele z zapustnikom. potomcem njihovim potomcem. da bodo državo oz. ker se že v trenutku smrti njihovega zakonca šteje. To premoženje se ne izloča iz zapuščine.Ni dednopravne narave. Ratio: da ne bi plodovi in rezultati dela in prispevanja oseb. c) premoženje. občini povrnili vrednost dane pomoči. Določa. posteljnina 33. ki se iz zapustnikovega premoženja izloči na zahtevo njegovih potomcev in posvojencev (in njihovih potomcev).pohištvo. Upravičenci te predmete dedujejo. določenih v zakonu. da je možno dedovanje celotnega zapustnikovega premoženja. Narava izločitvenega zahtevka: . ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu. Gre za izločitev iz premoženja – direktni poseg v premoženje. čeprav je formalno pripadalo zapustniku. zunajzakonskemu partnerju. 6 . pač pa za dedovanje v širšem. Ker ni dednopravni zahtevek. da bi upravičenec izpolnjeval pogoje za dediča (volilojemnika). Gospodinjski predmeti se IZLOČIJO iz zapuščine. Ta del postane državna ali občinska lastnina – s sklepom sodišča se to premoženje po uradni dolžnosti prisodi pristojnemu organu. člen ZD: ti predmeti gredo zapustnikovemu zakoncu. ko se izloči del.volilne pravice  IZLOČITEV IZ ZAPUSTNIKOVEGA PREMOŽENJA a) na zahtevo zapustnikovih potomcev: Predmet dedovanja ni premoženjska masa. da obdržijo predmete. To premoženje je dejansko njihovo premoženje. gospodinjski stroji . netehničnem smislu). Država ali občina pridobi zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh. Upravičenci morajo izpolnjevati pogoje za dediča. Govorimo o prelegatu – volilojemnik tako volilo dobi POLEG svojega dednega deleža – se ne všteva v dedni delež upravičenca.ZAKONCI – zanje ta pravica ni pomembna. Čeprav glede na določbe ZZZDR to upravičenje ni posledica zunajzakonski skupnosti.Ne morejo se pa dedovati: .osebnostne pravice . 128. Izloči se del. ki postane zapuščina = predmet dedovanja. upravičenci ob smrti zapustnika pridobijo LP na teh stvareh. ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju. ki niso delali in prispevali. pridobili z dedovanjem tisti dediči. pač pa iz zapustnikovega premoženja. ki ustreza vrednosti pomoči. da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi socialnega varstva ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoženja. kar je dejansko od zapustnika – ponavadi je to ½ zapustnikovega premoženja b) zapustnikovi gospodinjski predmeti . 32/2 ZD: tako izločeni del ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri izračunu dednega deleža. če se zapustnikovi dediči zavežejo. ker ni izredno določeno v ZD Ratio predpisa: omogočiti osebam. člen ZD ureja to problematiko. je zahtevek sui generis – uveljavlja se lahko samo po smrti zapustnika. ki so jih doslej potrebovale za zadovoljitev vsakdanjih potreb.če niso večje vrednosti .pravice in dolžnosti iz družinskega prava . ki realno ustreza njihovemu prispevku. hišna oprema. lahko jih zahtevajo z reivindikacijo). . ki ga je zapustnik pridobil na podlagi uživanja socialne pomoči države ali občine V primeru. Gre za vindikacijsko volilo (ne gre za univerzalno nasledstvo.pravice iz socialne varnosti .

da je poseg nujen in primeren. členu ZD«. invalidnina) ali zaradi posebnih zaslug (nagrade. da je zakonodajalec moral tako poseči v pravico do zasebne lastnine in dedovanja. V sklepu o dedovanju se ločeno navede dediča. Podatke o tem. ki je nastalo za časa zapustnikovega premoženja. oz. Če je sporno ali je zapustnik prejemal pomoč ali če je sporna velikost pomoči. Ne gre za dedovanje. To je poseg v človekovo pravico do dedovanja in zasebne lastnine. Meni. Ta institut tudi ne moremo šteti za zakonito volilo. pri čemer o tem presoja sam. Sporno je predvsem zahtevano soglasje dajalca pomoči za vrnitev. ki pa je mogoča le na podlagi Ustave ali pravic tretjih oseb (ščitenje oseb = prejemnikov socialne pomoči). ZD. Mnenje Ustavnega sodišča: takšna ureditev dajalcu pomoči omogoča avtomatično pridobitev lastnine na zapustnikovem premoženju in izključuje pravico do dedovanja. ker so zapustnikovi dediči njegov zakonec oz.Ta predpis je bil z novelo 2001 popravljen ravno v tem delu. da ni prišlo do dedovanja dela zapustnikovega premoženja. Če se pa dediči zavežejo vrniti vrednost dane pomoči..j. t. volilojemnika in »bistvene podatke o omejitvi dedovanja po 128. t. Ta poseg pa ni sorazmeren ožjem smislu. da se je s soglasjem dajalca pomoči zavezal. poročilo o smrti na podlagi katerega se opravi zapuščinski postopek. ko pomoči več ne potrebuje. ni pa sorazmeren. primernost. Dedič zapustnika. Za neveljavne bi bilo treba šteti pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja. sorazmernost v ožjem smislu). darila). ki so sami potrebni pomoči. Po izpeljanem postopku. Sodišče tudi izreče. ODPOVED – dajalec pomoči se lahko odpove do konca zapuščinske obravnave pravici do povračila pomoči. ki izvira iz premoženjskopravnega razmerja. Del zapustnikovega premoženja. t. da je premoženje delno ali v celoti postalo državna/občinska lastnina in ga s posebnim sklepom izroči. pa sodišče v sklepu izreče. Sodišče meni. da mu bo povrnil vrednost dane pomoči. naj se premoženje. 7 . da je prišlo do omejitve dedovanja po 128. je zadevno določilo oporoke neveljavno.j. državo/občino) na pravdo. ki ustreza dani pomoči zapustniku. Za pomoč štejemo raznovrstne oblike pomoči s katerimi se je odpravljajo navidezno stanje socialne ogroženosti zapustnika. ker je celotno premoženje rezultat pomoči. ki obstaja zaradi družbene pomoči vrne družbi. da je prišlo do dedovanja in da obstaja zakonita zastavna pravica dajalca pomoči na zapuščinskih stvareh. pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti. Če pa je to storil. s katerimi je zapustnik razpolagal s premoženjem. Poudarek na tem. da sploh ni prišlo do dedovanja. ki ustreza vrednosti dane pomoči ni predmet dedovanja zato zapustnik z njim ne more razpolagati z oporoko. O tem ali bodo dedovali celotno premožnejše ali ne odločajo dediči sami. ker ima zakonito zastavno pravico na zapustnikovih stvareh. ki bi ga sicer dobili dediči. ker država/občina ne odgovarja za zapustnikove dolgove. Obvezno se opravita popis in cenitev zapuščine. da bi prehod na državo/občino pomenil samo breme (premoženje je neznatne vrednosti). Sodišče ugotovi. je lahko dedoval celotno zapustnikovo premoženje samo ob pogoju. zunajzakonski partner in otroci. ki jo je mogoče izraziti v denarju. Ustavno sodišče je opravilo test sorazmernosti (nujnost. Ne sme se je ogroziti s siromašenjem skladov za zagotavljanje pomoči posameznikom. ne pa da ga dobijo dediči. Prehod tega premoženja ni dedovanje. ker obstajajo blažja sredstva s katerimi je mogoče zagotoviti vrnitev sredstev družbene pomoči in zavarovati pravico do socialne pomoči drugih. torej iz tistega premoženja. ker gre za spor. da bi bil na tem mestu primeren obligacijski zahtevek države/občine. Zato se morajo državi vrniti sredstva pomoči. Tudi v primeru. sodišče izreče v sklepu o dedovanju. Za pomoč ne moremo šteti dajatev do katerih je bil zapustnik upravičen iz naslova minulega dela (pokojnina. zaradi varovanja pravice do socialne varnosti drugih državljanov. ki ustreza dani pomoči postane lastnina države/občine ne glede na to ali so dediči pripravljeni povrniti pomoč v denarju ali ne. saj je bila prejšnja ureditev sporna. Premoženje.j. da je zapustnik užival pomoč se navedejo v smrtovnici. ki je užival socialno pomoč. da se država poplača iz premoženja osebe. Upoštevana je samo tista pomoč. Opravi se v zapuščinskem postopku. čl. napoti sodišče prizadete (dediče. Po novi ureditvi ni več potrebno soglasje dajalca pomoči. po smrti zapustnika. ki ni premet dedovanja. Gre torej za omejitev pravice. tudi dajalca pomoči v čigar korist je omejitev določena. Dopustno je.

Oporoka je neveljavna . ki so bližnji zapustniku so: . ki jih dednopravni predpisi predvidevajo.SORODSTVO o vez med osebami. o SVAŠTVO – v isti stopnji oz. o Zakonec IZGUBI dedno pravico.Oporočni dedič se odpove dediščini ali je dedno nevreden Temeljni kriterij: bližina osebnega razmerja z zapustnikom = zakoniti dedič => ne dedujejo istočasno. ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST o Ni dedovanja. ki temelji na pravnem.Oporoke ni . Ob razvezi 8 . da so dejstva od katerih je odvisen obstoj zun. da izgubijo veljavo vsa oporočna razpolaganja v korist zakonca. če:  Sta partnerja živela v življenjski skupnosti  Je življenjska skupnost trajala dalj časa  Je tajala do zapustnikove smrti o o obstoju zunajzakonske skupnosti se odloča v zapuščinskem postopku: o če se ugotovi. če:  je zapustnik vložil tožbo za razvezo ZZ in se po njegovi smrti ugotovi. zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranke na pravdo o 100. kot osnovo za dedovanje => v primerih. Osebe. povezanimi preko svojega izvora – druga iz druge ali skupni prednik. Najpomembnejša sta krvno sorodstvo in svaštvo. => kršitev svobode testiranja. člen ZD – z novelo 2001 črtan => izguba pravice razvezanega zakonca iz oporoke.zak. Do njega pride. ker jo je zakonec pridobil s trenutkom smrti zapustnika. niti za kogarkoli ta še sploh ne obstaja za časa življenja zapustnika. Dedovanje sorodnikov se zaključi tretji paraleli – težnja po zoževanju kroga sorodnikov kot zakonitih dedičev. Najpomembnejša sta: sorodstvo (tudi popolna posvojitev) in zakonska zveza (tudi zunajzakonska skupnost). ZZ pride do presumpcije. če so podane take okoliščine zaradi katerih bi bila ZZ med tema dvema osebama neveljavna – 10/2.ZAKONITO DEDOVANJE Zakon določa krog oseb. liniji kot zakonec s svojimi sorodniki ZAKONSKA ZVEZA – ureja ZZZDR in 22.Z delom premoženja oporočitelj ne razpolaga . o Krvno sorodstvo je sorodstvo med osebami. ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. Nepopolna posvojitev ima omejene dednopravne posledice. Linije ali črte so bodisi ravne. člen ZD o Zakonec NIMA dedne pravice. da izločijo zakonca kot dediča)  ZZ se razveljavi po zapustnikovi smrti iz vzroka za katerega je preživeli zakonec ob sklenitvi ZZ vedel Gre za prenehanje dedne pravice.Smrt oporočnega dediča pred oporočiteljem . ker niti zanj. ko nastopijo določena dejstva. dedujejo v različnih dednih redih. člen ZD (če obstaja zadržek) o Do dedovanja pride. če:  je bila zakonska zveza z zapustnikom razveljavljena za časa življenja ali razvezana  življenjska skupnost z zapustnikom je trajno prenehala po krivdi zakonca ali v sporazumu z zapustnikom Ne more izgubiti dedne pravice. da je bila tožba utemeljena (dediči nadaljujejo postopek na podlagi tožbe. ko ne more priti do oporočnega dedovanja: . bodisi stranske. socialnem in biološkem temelju. skupnosti sporna .

še vedno obstajajo. če obstaja sorodnik iz prve parenetele. člen ZD)  Pod posebnimi pogoji je treba priznati pravico do nujnega deleža posvojitelju  Popolne posvojitve se ne more razvezati => dedna pravica lahko preneha samo z razveljavitvijo posvojitve. in 3. črte. Lahko se pod določenimi pogoji spremenijo v popolne. drugih sorodnikih in obratno (21. osnova za oblikovanje le teh pa je sorodstvo z zapustnikom. Posvojenec in njegovi potomci dedujejo po drugih posvojencih in njihovih potomcev  Posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po naravnih starših.  ZD – posvojenec in njegovi potomci imajo do posvojitelja in njegovih sorodnikov enako zakonito dedno pravico kot posvojiteljevi otroci in njihovi potomci.  Nepopolna posvojitev se lahko razveže  Dedna pravica lahko preneha. sorodniki iste parentele pa na linije. dedujejo sorodniki iz druge in če ni sorodnikov iz druge. če je prišlo do razveze posvojitve že v času življenja zapustnika Sistem zakonitega dedovanja v slovenskem pravu je PARENTELNI SISTEM Z REPREZENTANCO (parentelni – linearni sistem) – govorimo o parentelah = zarodi => navedene osebe dedujejo po določenih dednih razredih. Če ni sorodnikov iz 1.zak. lahko jih pa za dediče postavi v oporoki. 2. ki more in hoče dedovati. da je bila zahteva utemeljena  Ni dedne pravice. ki izhajajo od skupnega prednika. parentele ne bodo dedovale. če posvojitelj vloži zahtevo za prenehanje posvojitve in se po njegovi smrti ugotovi. Velja načelo izključnosti med parentelami: osebe iz 2. dedni red. ki je zaradi posvojitve postala dedič po umrlem ne izgubi dedne pravice. vštevši prednika kot predstavnika linije. posvojiteljevem zakoncu in po posvojiteljevih drugih posvojencih  Posvojenec deduje po zakonu po naravnih starših  Po zakonu ne morejo dedovati po posvojencu posvojitelj in njegovi sorodniki. dedujejo sorodniki iz tretje parentele. Učinek ima ex nunc. Če se razveljavi po nastopu smrtnega primera praviloma oseba. ki izvaja svojo dedno pravico po umrlem iz posvojitve vedela za razveljavitveni razlog ob nastanku posvojitve – analogna uporaba 22/2 ZD o Nepopolna posvojitev  Sklenjene po prejšnjih posvojitvenih predpisih. njihovih potomcih. Posvojitelj in njegovi potomci imajo zakonito dedno pravico po posvojencu in njegovih potomcih. sicer zanje veljajo določbe temeljnega zakona o posvojitvi  228/2 ZD – uporabljajo se določbe zveznega zakona o dedovanju  Posvojenec in njegovi potomci lahko dedujejo po posvojitelju tako kot njegovi otroci in potomci  Posvojenci ne morejo dedovati po posvojitelju.. 1. če je bila ta pravica izrecno izključena ali omejena v posvojilni pogodbi  Posvojenec in njegovi potomci ne morejo po zakonu dedovati po posvojiteljevih sorodnikih. To vpliva na dedovanje. Sorodniki so razvrščeni v tri parentele. Dedovanje se zaključi s tretjo parantelo. nujni dedič po drugem partnerju POSVOJITEV o Popolna posvojitev  Ureja jo ZZZDR  Posvojenec se popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev – medsebojne pravice prenehajo  Posvojenec povsem preide v rodbino posvojitelja – dobi položaj naravnega otroka posvojitelja z vsemi pravicami in dolžnostmi v razmerju do posvojitelja in njegovih sorodnikov. parentele.o - zun. razen če je oseba. partner ima pri zakonitem dedovanju po partnerju enak pravni položaj kot zakonec – določbe o znižanju in zvišanju dednega deleža. Prva parentela: predstavniki linije so zapustnikovi otroci Druga parentela: predstavniki linije sta zapustnikov oče in mati => dve liniji Tretja parentela: predstavniki linije so ded in babica po očetovi strani ter ded in babica po materini strani => 4 linije 9 . – skupina sorodnikov.

starši skupaj ½ po enakih delih => posamični starš torej ¼. predvsem mora biti dedno sposoben.P: zapustnikovi stari starši in njihovi potomci. zato mora izpolnjevati pogoje za dedovanje. ker s popolno posvojitvijo ravno prenehajo sorodstvena razmerja z naravnimi starši o Pri dedovanju ne more konkurirati zunajzakonski partner z zakoncem zapustnika – zunajzakonske skupnosti osebe. Dedujejo praviloma po enakih delih.P: zapustnikovi otroci in njihovi potomci 2. Oni so dediči pred vsemi drugimi. kolikor je linij v paranteli. na podlagi vstopne pravice lahko dedujejo samo zapustnikovi potomci ne glede na stopnje. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi potomci in posvojenci ter zapustnikov zakonec oz. Kaj se zgodi.P: zapustnikovi starši in njihovi potomci 3. DEDNI RED: V njem so zapustnikovi starši in njihovi potomci (vstopna pravica) in zapustnikov zakonec oz. ker odpade kot dedič (umrl pred zapustnikom. katere predstavniki so poklicani k dedovanju. 2. ne pa tudi zakonec. Če ni zakonca ali ta ne deduje. ki ne spada v linijo.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih staršev veljajo tudi za zapustnikovega posvojitelja in njegove potomce. Starši pridejo v poštev kot dediči . zunajzakonske partnerje. ZAKONITI DEDNI REDI . če ni staršev? 10 . v svojem imenu se odpove dediščini) stopijo kot dediči na njegovo mesto njegovi potomci prve stopnje – njegovi otroci – če ne deduje otrok predstavnika linije. V primeru. dedno nevreden. Dedna nevrednost prednika ne vpliva na obstoj njihove dedne pravice. dedujejo njegovi otroci itd. Vstopna pravica je mogoča. Do tega instituta pride. . razdedinjen. člen ZD). zunajzakonski partner. njegov zakonec ne deduje v prvem dednem redu. da zapustnik nima potomcev. Med sorodniki iste linije velja vstopna pravica = ius representationis = pravica reprezentance: če predstavnik linije ne deduje. zunajzakonski partner.V prvi in drugi paranteli lahko dedujejo tudi zapustnikov zakonec oz. ki je poročena zakon ne priznava => ni možnosti dedovanja Dedovanje je možno v treh dednih redih: 1. ki bi šel njihovemu predniku. zunajzakonski partner . Vstopajoči potomci dedujejo iure proprio => njihova dedna pravica ni izvedena iz dedne pravice prednika. Enako za stare starše. ki dedujejo na temelju vstopne pravice dedujejo skupaj tisti delež. Potomci. Prirast lahko nastopa tudi pri oporočnem dedovanju (za razliko od vstopne pravice). kadar dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v poštev – če odpadli dedič nima potomcev oz. možna samo pri zakonitem dedovanju. Pride v poštev tudi za zakonce oz. 127/1 ZD. Načeloma se dedni deleži delijo po enakih delih. Prirast = akrescenca = ius accrescendi => dedni delež odpadlega dediča pripade sodedičem po razmerju njihovih dednih deležev. če zapustnik nima potomce ali če oni ne dedujejo. ti ne morejo ali nočejo dedovati po zapustniku.=> Dediščina se deli na toliko delov. gre celotna zapuščina staršem (1/2 vsakemu). Vstopna pravica velja samo za oz. Prosti delež priraste deležu sorodnika iste linije in iste stopnje sorodstva do zapustnika. in 12.Kaj je treba vedeti: o Posvojitelj in njegovi potomci in posvojiteljevi starši in potomci lahko dedujejo po posvojencu samo pri popolni posvojitvi o Ne more priti do konkurence z zapustnikovimi naravnimi starši . 1. Zakonec deduje ½. Oddaljenejši potomci zapustnika dedujejo na podlagi vstopne pravice (11.Določbe o redu dedovanja zapustnikovih potomcev veljajo tudi za zapustnikove posvojence in njihove potomce . pač pa v drugem.

če ni nobene osebe. nekaterim. starši ali posvojitelji).Sposobnost pridobivanja sodedičev . da bi zapadel v pomanjkanje. To gre lahko v breme nekaterih ali vseh sodedičev. in sicer.Zapustnikov ded ALI babica ene strani in nima potomcev ali tej ne dedujejo: njegov oz. Če deduje zakonec v prvem dednem redu (ali drugem). njen delež priraste deležu njegovega zakonca – preide v linijo drugega zakonca. da mu sodišče dodeli celotno dediščino. V poštev kot dediči pridejo. 11 . Oba starša ne dedujeta. vsem sodedičem ZVIŠANJE svojega dednega deleža. V primeru ko dedič to zahteva in je dediščina tako majhna. materin del njenim potomcem. Zakonec ali preostali sodediči iz I. sestre Če ne dedujeta oba starša: dedujejo del zapuščine. Zapustnikovi pravi bratje in sestre dedujejo očetov in materin delež. če bi se delila. dednem redu. ali 2. samo eden od njiju pa ima potomce: potomcem gre tisto. polsestre). ki ga deduje ali ta zakonec ali njegovi potomci = ožja akrescenca . da oseba. njegovim potomcem – zapustnikovi bratje. Očetov del gre očetovim potomcem. Če zakonec konkurira tudi z drugimi zapustnikovimi potomci ali potomci posvojencev.Ne dedujeta ded IN babica ene strani in ni potomcev oz ti ne dedujejo: prosti deleži te strani prirastejo dedičem druge strani – dedu in babici druge strani ali njihovim potomcem = širša akrescenca Razlog za dedovanje na podlagi vstopne pravice in prirasti Po ZD je samo ena okoliščina. Enak učinek po ZD imajo tudi: . dednega reda spreminjajo. da mu gre tudi tisti del zapuščine. Z novelo je bilo omogočeno zmanjšanje kot tudi povečanje dednega deleža zakonca v korist ali breme dednega deleža vseh ali posameznih drugih dedičev.- - Če ne deduje en od zapustnikovih staršev: njegov delež gre na podlagi vstopne pravice.Premoženjsko stanje sodedičev . dednega reda lahko zahtevajo proti enemu.Ded in babici po materini strani dedujejo skupaj ½ . ki bi šel vsakemu od njih njihovi potomci.Velikost zapuščine Sodišče odloča o tem vedno na zahtevo in nikoli ex offo. DEDNI RED V ta red spadajo zapustnikovi stari starši in potomci (vstopna pravica). Imamo štiri linije: . kar bi pripadalo enemu ali drugemu (akrescenca) Eden od staršev ne deduje in ni pustil potomcev: pride do prirasti deleža. če dedujejo poleg skupnih otrok še polrodni otroci enega ali drugega ali obeh zapustnikovih staršev (zapustnikovi polbratje. deležu drugega od staršev 3. Po očetovi strani pa skupaj s skupnimi otroki očetov delež. V izjemnih primerih lahko zakonec ali drugi sodediči zahteva. in II. Sodišče bo moralo pri odločanju o takem zahtevku upoštevati konkretni primer in naslednje okoliščine: .odpoved še neuvedenemu dedovanju ali odpoved dediščini v lastnem imenu (137 in 140 ZD) 13.Ne dedujejo ded ALI babica ene strani: dedujejo njegov ali njen delež na podlagi vstopne pravice njegovi ali njeni potomci – zapustnikovi strici in tete in njihovi potomci . veljajo pravila o vstopni pravici.dedna nevrednost dediča (127/1 ZD) . ki bi ga po zakonu dedovali sodediči.razdedinjenje dediča (44 ZD) . ki bi glede na razmerje z zapustnikom lahko dedovala ni preživela zapustnika. Njegovi polbratje in polsestre po materini strani dedujejo skupaj s skupnimi otroki materin delež. Zakonec lahko zahteva od sodišča naj odloči. če bi se zapuščina delila. Lahko mu sodišče dodeli celotno zapuščino. deli zapuščino z zapustnikovimi naravnimi ali posvojenimi otroci praviloma po enakih delih (oz. ki to zahteva nima potrebni sredstev za preživetje – iz razloga socialne varnosti. ki bi mu šel. člen ZD (spremenjen z novelo 2001) – v izjemnih primerih se lahko dedni deleži it I. če je ta tako majhna. če oseba. To pride zlasti do izraza.Ded in babica po očetovi strani dedujejo skupaj ½ . da bi prišel v pomanjkanje. ki bi dedovala v 1.

da se ta razpolaganja razveljavijo (26/1 ZD) Razpoložljivi del zapuščine – del zapuščine s katerim zapustnik lahko razpolaga. Lahko se povečajo dedni deleži nepreskrbljenih potomcev v breme zakonca. Omogočeno je tudi povečanje ali zmanjšanje dednih deležev sodedičev prvega razreda v razmerju med seboj (zakonec je izvzet). z oporoko lahko nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo. da svoje premoženje razda z neodplačnim razpolaganjem za časa življenja. vsota vseh posamičnih nujnih deležev je premoženje. ki pripada posameznemu nujnemu dediču Skupni nujni delež – del zapuščine. odločitev.Osebe. ker je le del tega. To mora oporočitelj v oporoki izrecno izraziti ali pa mora ta volja izrecno izhajati iz njegovih drugih ravnanj. Izjema je razdedinjenje. ni pa spremenil dedne pravice nujnega dediča v obligacijskopravni zahtevek ali zahtevek na izročitev stvari. Pravica do nujnega deleža je dedna pravica. Sodišče mora pri tem upoštevati okoliščine konkretnega primera.Zakonec oz. izjav. ki bi morali dedovati zakonito => ne gre za oporočno dedovanje.Seveda je situacija lahko tudi obrnjena. ki imajo lastnost nujnih dedičev.Velikost nujnega deleža se določa v razmerju do zakonitega dednega deleža. Nujno dedovanje utesnjuje tudi zapustnikovo prosto razpolaganje s premoženjem inter vivos  nujnih dedičev ne more izključiti od dedovanja niti na ta način. ker se ne deduje po zapustnikovi volji. da je nujno dedovanje zakonito dedovanje posebne vrste. Če je zapustnik neodplačno razpolagal s tem delom zapuščine oz. ko v oporoki niso omenjeni tisti. NUJNO DEDOVANJE Je posebna oblika zakonitega dedovanja. Nujni delež je manjši od zakonitega. posebej pa: premoženjske razmere. s katerim zapustnik ne more razpolagati. ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine oz. Nujni dedič je pravi dedič. Do popolnega neupoštevanja dednega reda ne more priti => določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre po zakonu del zapuščine. je univerzalni zapustnikov naslednik in mu gre alikovotni del zapuščine. če so po zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju (25/3 ZD) . ki gre skupaj vsem nujnim dedičem. Nujni delež – del zapuščine. ki je manjši od zakonitega (27 ZD). ki ga morajo dobiti. Nujni delež je kompromis med neomejeno svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev. pridobitna sposobnost dedičev in vrednost zapuščine. čeprav jih je oporočitelj v oporoki prezrl. imajo pravico do nujnega deleža samo v primeru. je del zakonitega dednega deleža (26/2 ZD) Razlika med zakonitim in nujnim dedovanjem Pri nujnem dedovanju zapustnik ne more po svoji volji odločati o obstoju in obsegu pravic na nujni delež. Dedni delež posameznega sodediča lahko sodišče poveča bodisi v breme dednega deleža zapustnikovega zakonca bodisi samo v breme sodedičev (vseh ali posameznih). denarju ali pravicah je s tem samo določil način delitve dediščine. Ta del zapuščine je rezervirani del = rezerva – pridržan. Če oporočitelj določi naj nujni dedič dobi svoj nujni delež v stvari. ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z določenim neodplačnim razpolaganjem za življenje.Potomci. popolni in nepopolni posvojenci in njihovi potomci . rezerviran za nujne dediče. Nujni dedič – osebe iz kroga zakonitih dedičev. premoženja. v ustreznem obsegu. ali pa kumulativno. Kdo so nujni dediči? ABSOLUTNI: Upravičeni do nujnega deleža brez dodatnih pogojev: . Dejstvo. ki bi sicer po zakonu dedovale. Nujni dedič kot pravi dedič odgovarja za zapustnikove dolgove kot drugi dediči. zunajzakonski partner 12 . S tem institutom je omejena svoboda oporočnega razpolaganja (svoboda testiranja) => zapustnik z oporoko lahko spremeni zakoniti red dedovanja in onemogoči dedovanje osebam. govorita dve dejstvi: .

(-) premoženje. Za nujno dedovanje veljajo pravila o posameznem dednem redu in načelo izključnosti.Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi razdedinjenja.Potomci. ki jih je v zadnjem letu svojega življenja naklonil drugim osebam (izjema so manjša darila) DARILO je vsako neodplačno razpolaganje zapustnika (29 ZD). če so po zakonitem redu dedovanja k konkretnem primeru upravičene dedovati. S prištevanjem daril se omejuje se svoboda zapustnikovega razpolaganja inter vivos zaradi varovanja nujnih dedičev. Na podlagi OVZ izračunavamo: . nevrednosti ali ker je bil vzet nujni delež dediču A – se darila dana A-ju ne vračunajo v dedni delež B-ja. Vrednost čiste zapuščine + vrednost določenih daril.Kadar deduje oseba B na podlagi vstopne pravice zaradi smrti ali odpovedi dediča A – se darila dana A-ju vračunajo v dedni delež B-ja.Nimajo lastnih potrebnih sredstev za preživljanje o Bratje. če ne bi bilo oporoke .(-) gospodinjski predmeti .Zakonite deleže posameznega dediča . Kakšni so nujni deleži? ½ zakonitega dednega deleža: . Teh ni treba vračati v zapuščino.Bratje. Čista zapuščina: ko zapustnik umre se opravi popis in ocena njegovega premoženja (aktiva in pasiva). 56/1 – darila pri vstopni pravici . ki se po zakonu ne vračunava v dedičev nujni delež ( 54 – stroški za preživljanje dediča.Nujne deleže kot kvote dednih deležev Skupni nujni delež – njegova velikost je odvisna od: 13 . ki jih je zapustnik naklonil za življenje.(+) vrednost daril. Predmet daril.Zakonec oz. sestre o Stari starši Te osebe so lahko nujni dediči samo. ki bi bile zakoniti dediči. ki velja za dediča.Starši . sestre .(+) vrednost daril. 55 – običajna manjša darila.(-) dolgovi zapuščine (pasiva zapuščine) => nastali so po smrti Čisti zapuščini se prišteje: . Pri nujnem dedovanju ni vstopne pravice.Stari starši Najprej je treba ugotoviti zakoniti dedni delež. Izračun dednega deleža: Na podlagi obračunske vrednosti zapuščine (da ne bi zapustnik inter vivos obšel predpisov o nujnem deležu). ko umre zapustnik preneha ZZ in skupno premoženje se razdeli: . posvojenci in njihovi potomci . neposredno ljudem v stiski – to niso darila dana verskim skupnostim kot takim. zunajzakonski partner 1/3 zakonitega dednega deleža: . ki ima vstopno pravico .(-) socialne pomoči .- Starši ali posvojitelj (pri popolni posvojitvi) RELATIVNI: Če izpolnjujejo dva pogoja: . Zakončev del se izloči že prej. ki jih je zapustnik kadarkoli ali na katerikoli način naklonil osebam.(-) dolgovi zapustnika ob smrti (aktiva zapuščine) .Nesposobnost za delo IN . ki ni predmet dedovanja – izločitve potomcev .ZD) Darila pri vstopni pravici: . Izključena so privilegirana darila. To so darila dana v humanitarni namen določenim ustanovam in društvom. potem se določi nujni delež na podlagi kvote.

o redukcija oporočnih razpolaganj – v treh letih od razglasitve oporoke o vrnitev daril – v treh letih od zapustnikove smrti – razglasitve z mrtvega Zapustnik lahko ob določenih pogojih odtegne ali zmanjša nujni delež osebi. sodišče po uradni dolžnosti ugotovi njegov zakoniti dedni delež glede tistega dela zapuščine s katerim zapustnik ni razpolagal – sodišče se ne ozira na to ali nujni dedič prikrajšan ali ne. Nujni dedič lahko uveljavlja pravico do nujnega deleža z zahtevkom na vrnitev daril.Z darili za časa življenja – upoštevajo se darila za katera je oporočnik naj se ne vračunajo nujnemu dediču v dedni delež . Pravica do nujnega deleža je dedna pravica je premoženjska pravica. restitucija daril . Če nujni dedič ne zahteva nujnega deleža v zapuščinskem postopku. ki so bila dana zadnje leto zapustnikovega življenja Gre za varstvo pravnega prometa – tretje osebe niso zainteresirane za dedovanje – pričakuje se manj zlorab. ko je zapustnik svoje premoženje razdal za časa življenja in ob njegovi smrti ni premoženja =>OVZ na podlagi katere izračunamo nujni delež predstavlja samo vrednost daril. Ti roki veljajo za uveljavljanje zahtevkov v zapuščinskem postopku in v pravdi. Če se s tem ne more pokriti pomanjkanja.- Števila nujnih dedičev Velikosti njihovih nujnih deležev Razpoložljivi del zapuščine = čista – rezerva (vrednost skupnega nujnega deleža) Do ugotavljanja in računanja nujnih deležev pride samo takrat. je načel ali izčrpal skupni nujni delež Kako se odpravi prikrajšanje: 1) redukcija oporočnih razpolaganj . 2) vračanje. Prekluzivni roki: roki v katerih lahko zahtevajo oz. S tema dvema zahtevkoma se uveljavlja kršena pravica do nujnega deleža.tretje osebe o načelo vračanja daril velja samo v primeru daril.obdarjenci. Upošteva se kot nujni dedič na lastno zahtevo in ne po uradni dolžnosti.Z oporočnimi razpolaganji . Imamo dve pravni ustanovi za to: o RAZDEDINJENJE NUJNEGA DELEŽA – exheredatio ob iusta causa – iz upravičenega razloga o ODVZEM NUJNEGA DELEŽA V KORIST POTOMCEV – exheredatio bona mente – razdedinjenje v dobrem namenu Namen: 14 . S potekom določenega roka izgubi nujni dedič možnost tožiti in pravico do nujnega deleža – pravica ugasne. se poseže na darila. ki ima pravico do nujnega deleža. kadar nujni dedič uveljavlja svojo pravico do nujnega deleža – zahteva nujni delež (40.172 – zapustnik s tem prekorači vrednost razpoložljivega dela zapuščine. 41 ZD) PRIKRAJŠANJE NUJNEGA DELEŽA .najprej se na zahtevo nujnega dediča zmanjšajo ali docela odpravijo razpolaganja z oporoko. Ta dva zahtevka lahko uveljavljajo tudi dediči upravičenega nujnega dediča. Lahko ju postavi tisti. uveljavljajo zahtevke. ki ima pravico do nujnega deleža. ki so potencialni dediči o vračanje darila se lahko zahteva ne glede na to kdaj je bilo dano . V primerih.

Potomci zapustnikovega potomca morajo biti v trenutku zapustnikove smrti: . efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža. Vračunavanja pride v poštev ex lege samo za zakonite in nujne dediče. Domneva se. Gre za to.oseba. ki ima pravico do nujnega deleža zaradi njegovega nedopustnega obnašanja v razmerju do zapustnika in oseb. Ex lege pomeni.ko je zapustnik hotel preferirati posameznega dediča in ga je oprostil vračunavanja (če s tem ni prikrajšan nujni dedič) . Lahko je popoln ali delen. Ta institut predstavlja modaliteto pri delitvi dediščine med sodediči. za oporočne pa le. Kdaj ni kolacije: . da pri zakonitem dedovanju dobijo tisti sodediči. bodisi iz naslova dedovanja. ki jim je zapustnik dal darila za časa življenja ali jim je naklonil volila v oporoki.mladoletni ALI .oseba. ko je zapustnik napravil oporoko. redukcije volil . razen če je zapustnik sam drugače določil. ki se s kršitvijo zakonske in moralne dolžnosti huje prekrši zoper zapustnika . S tem se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega kar so neodplačno dobili od zapustnika bodisi med živimi. ki se je vdala brezdelju in nepoštenemu življenju Z novelo 2001 se je odpravil kot razlog razdedinjenja: dejanja inkriminirana po 23. ki so zapustniku blizu in zaradi neprimernega življenja varovanje premoženjskih interesov potomcev zapustnikovega potomca.če sodediči vračunavanja ne zahtevajo 15 . ki so po zakonitem redu dedovanja v enakem položaju glede na razmerje do zapustnika. ki ima pravico do nujnega deleža Formalni pogoj za veljavnost razdedinjenja: . poglavju KZ – zoper varnost RS Razlog za razdedinjenje mora obstajati v času. da posamezen sodedič ne dobi več kot tisti sodediči. da bodo dediščino potomca/posvojenca pobrali njegovi upniki ali pa da jo bo zapravil Zapustnik ga mora določiti v oporoki. da zapustnik tako določi in da do vračunavanja pride po samem zakonu. starši) .delno: o zmanjšanje nujnega deleža o razdedinjeni ne izgubi lastnosti nujnega dediča o dedna pravica se mu zmanjša v obsegu razdedinjenja Razlogi za odvzem nujnega deleža v korist potomcev: . ki je naklepno storila hujše kaznivo dejanje zoper zapustnika ali njegove bližje (zakonec. potomci.kadar je prezadolžen ali zapravljivec – grozi nevarnost. da ni potrebno.zapustnik mora razdedinjenje določiti v oporoki na nedvoumen način Razlogi za razdedinjenje: . da zapustnik z naklonitvijo darila ali volila ni hotel posameznega dediča preferirati. če je oporočitelj tako določil.polnoletni in pridobitno nesposobni VRAČUNAVANJE DARIL IN VOLIL V DEDNI DELEŽ (samo pri zakonitem dedovanju) Kolacija = collatio bonorum – omogoča.popolno: o popolna izguba dedne pravice o razdedinjeni ne more biti dedič niti po zakonu niti po oporoki o ne more zahtevati vrnitve daril.- kaznovanje dediča. kolikor znaša vrednost darila ali volila. Razdedinjenje je lahko: .oseba.

. da zahteva naj se v dedni delež sodediča vračunavajo darila in volila . da je zapustnik hotel. Značilnosti: . ki pridobi koristi od oporoke .idealna kolacija: vračuna se vrednost darila v dedni delež ..oporoka je strogo formalni pravni posel. Oporoka = testament: .. za veljavnost oporoke ni potrebno soglasje osebe. Meje svobode testiranja so postavljene z nujnim dedovanjem. 31. čl ZD) – določbe oporoke izražajo oporočiteljevo voljo ob nastanku oporoke in v času njegove smrti = izjava poslednje volje oporočitelja . Za življenje oporočitelja oporoka nima nobenega učinka. odvisna je samo od volje oporočitelja. da dobi dedič volilo povrhu svojega dednega deleža – prelegat (gospodinjski predmeti so zakonsko določen prelegat) Roki: .. 112. Veljavna je samo oporoka. na način in v mejah določenih v zakonu. a) Vračunavanje daril . .splošna pravila obligacijskega prava. 116. ZD ne pozna kodicila – poslednja izjava volje v kateri ni postavljen dedič. koristi/plodovi neke stvari/pravice. zakonito. da zakoniti dedič dejansko postane dedič. . uradno) ne pride v poštev => oporočitelj ne more prepustiti določitve dediča tretjemu ..v predpisani obliki – stroga obličnost Je dana izjava.realna kolacija: dedič se odloči darilo/volilo vrniti .. ki je narejena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik (62 ZD) – forma ad valorem Pogoji za veljavnost oporoke: .preklicna .ZD ne določa roka za uveljavljanje pravice sodediča.oporoka je pravni posel za primer smrti – razpolaganja določena v oporoki se realizirajo šele ob smrti oporočitelja. 57.pravica zahtevati vračunavanje ne zastara . člen ZD) . ki je bila podeljena do zapustnikove smrti b) Volila . s katero neka oseba razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. razen če ZD ne določa drugače – ZD je lex specialis -3 vrste posebnosti 16 .oporoka je strogo osebni akt.za kolacijo je pomemben trenutek delitve zapuščine . plačilo stroškov obveznega šolanja.velja v načelu za kakršnokoli neodplačno razpolaganje zapustnika v korist zakonitega dediča (46/1 v zvezi z 29. 53. da je v njej postavljen dedič.. če izhaja iz oporoke.enostranski pravni posel – je enostranska izjava volje.ne vračunava se pa. 30. Zastopanja (pogodbeno.volilo se vračunava ex lege.enostranska .110. da se darilo ne vračuna – le dokler ne pride do prikrajšanja nujnih dedičev o po zakonu zaradi specialnih lastnostih darila – običajna manjša darila.oporočitelj lahko oporoko vsak čas prekliče (99/1 in 105.oporočiteljevo razpolaganje s premoženjem – za pojem oporoke ni nujno.IZJEME: o želja zapustnika. če to zahteva sodedič .Pogoj za vračunavanje je.kolacijo lahko zahtevajo na: o zapuščinski obravnavi o še po pravnomočnosti sklepa o dedovanju o najkasneje ob delitvi dediščine – pravica zahtevati delitev dediščine ne zastara OPOROČNO DEDOVANJE Z oporoko je dovoljeno razpolagati s premoženjem za primer smrti.

ko jo drugi predpisi določajo za opravljanje nekaterih strogo osebnih aktov. simulirani posel . velja drugi . da napravi oporoko .predmet dedovanja . da oporočitelj zna pisati in brati ustna oporoka: zaradi izrednih razmer ni možno napraviti pisne oporoke VSEBINA OPOROKE MORA BITI MOGOČA. posel . v resnici pa hoče z videzom oporoke prikriti kakšen drug pr. V teoriji je sporno ali je treba miselni pridržek upoštevati ali ne.zmota v nagibu ali motivu. določenosti/določljivosti vsebine oporoke o dopustnosti podlage oporočnega dedovanja posebnosti v ZD: o oporočna sposobnost o oporoka = izjava volje o obličnost OPOROČNA SPOSOBNOST – je sposobnost napraviti.oporočitelj je napravil oporoko zaradi zvijače .simulacija – ZD o tem ne govori o zapustnik napravi oporoko samo na videz. Starost 15 let je izenačena s starostjo. možnosti. ki je lastnik stvari b) nedopustna podlaga ali vsebina oporoke: . OBLIČNOST – oporoka mora biti napravljena v eni izmed oblik določenih v zakonu. posel – ni volje zapustnika napraviti oporoke => ne more veljati => ničnost oporoke o če so izpolnjeni pogoji za veljavnost posla. ki je sposoben za razsojanje in je star več kot 15 let. ki ga skuša prikriti zapustnik z oporoke. Za napake volje gre: .moralnimi načeli c) določenost ali vsaj določljivost vsebine oporoke: velja glede: . dopustnosti. OPOROKA JE IZJAVA VOLJE – zapustnik mora hoteti narediti oporoko – prava zapustnikova volja – imeti mora animus testandi. Razsojanje se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost potrebna za poslovno sposobnost – testiranje je manj zahteven posel.dejanska: razpolaganje s stvarjo. da je zapustnik oporočno nesposoben – odločilno je dejansko stanje njegovega razuma in volje v času.prisilnimi predpisi .miselni pridržek – reservatio mentalis – oporočiteljeva izjava ne krije njegove volje v polnem obsegu – oporočitelj ima v mislih nekaj več kot izhaja iz njegove izjave.v nasprotju z ustavo . nemogočnost vsebine oporoke . Forma ad valorem – pogoj za veljavnost oporoke.dedičev . ki ne obstaja več . Ima jo vsakdo.sestave zapuščine . Pri oporoki ni treba upoštevati izjave.drugih oseb. čeprav tega v izjavi ni navedel. DOPUSTNA. Večji pomen ima volja in zato velja tisto.pravna: naklonitev stvari osebi. ki po OZ vplivajo na veljavnost pogodb.- splošna pravnoposlovna ureditev velja za (14. ker je bil v zmoti  napake volje. če je bila kavzalna – oporoka je neodplačen pr. Če volja v oporoki ne ustreza dejanski oporočiteljevi volji gre za napako volje – zlasti kadar volja oporočitelja ni svobodna. Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni. ko je testiral.oporočitelj je napravil oporoko. DOLOČENA ALI VSAJ DOLOČLJIVA (OZ) – a) nemožnost oz. člen OZ): o pogoj. daje ZD večjo težo pravi zapustnikovi volji kot pa izjavi! . Pogoji glede možnosti napraviti veljavno oporoko določeni v obliki: pisna oblika pred pričami: ob pogoju. kar je imel oporočitelj v mislih. spremeniti in preklicati oporoko. ki jim je z oporoko naklonjena korist 17 .če je bil oporočitelj s silo ali grožnjo prisiljen.

da se oporoka razveljavi – uveljavljajo jo lahko zainteresirane stranke – tisti. ki bi zaradi neveljavne oporoke prišel do kašne koristi.če ni oporočne sposobnosti .vsebina ali podlaga sta v nasprotju z ustavo ali moralnimi načeli . Na ničnost se lahko sklicuje vsakdo. če oporoka.redne/izredne (izredne so nastale v izrednem stanju) 18 .je vsebina nedoločljiva .. je predmet volila v oporočni določbi oporočitelja (ki zapušča zaščiteno kmetijo) denar in premičnina je oporoka izpodbojna . pa ta oblika ustreza drugi vrsti oblike oporoke oz. OBLIKE OPOROKE . Zaradi prvega razloga je oporoka vedno neveljavna v celoti.možno je pretrganje in zaustavitev zastaranja objektivni in subjektivni Izpodbijanje oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti ali napake volje: Subjektivni rok je eno leto odkar je izvedel za vzrok neveljavnosti Objektivni rok je deset let od razglasitve oporoke oz.je nemogoča vsebina . ki jo je pustil oporočitelj vsebuje napake obličnosti.oporoka. pravica uveljavljati ničnost ne ugasne. zahtevati. Učinkuje ex lege.sodišče mora paziti na ničnost po uradni dolžnosti. prisilnim predpisom in ustavi o izjema: ZDKG: če gre oz. ko je izvedel za oporoko – ko je izvedel za napako v obliki oporoke Objektivni rok je deset let po razglasitvi oporoke Konverzija – mogoče je. Ničnost Oporoka je nična. dvajset let pri nepošteni osebi Roki ne morejo začeti teči pred razglasitvijo oporoke. velja oporoka po tej drugi obliki.fidejkomisarična substitucija – zapustnik določi svojemu dediču ali legatarju dediča Lahko je DELNA – nična je posamična določba oporoke (ne v celoti. izpolnjuje zahteve za obliko oporoke druge vrste. če: . ki ima pravni interes. razen če oporoka brez nične določbe ne more obstajati).napake volje . Izpodbija se lahko: .posamičnih oporočnih naklonitev Vsebina oporoke je nedoločljiva. Roki: zastaralni . če se tudi s sredstvi razlage ne da ugotoviti. NEVELJAVNOST OPOROKE Izpodbojnost Neveljavnost je treba uveljavljati. ki nasprotuje morali.dednih deležev . Izpodbijanje zaradi napak v obličnosti: Uveljavlja se lahko po uvedbi dedovanja Subjektivni rok je eno leto od dneva. Nična oporoka je neučinkovita sama po sebi . da se napačen pravni posel vzdrži v veljavi.ni zakonsko predpisane obličnosti Oporoka je lahko tudi delno neveljavna – neveljavna so posamična določila – zaradi drugega in tretjega razloga.

redna in pisna oporoka. Taka oporoka bi morala biti neveljavna. Sodnik ugotovi identiteto oporočitelja in oporočiteljevo izjavo zapiše v zapisnik. Dovoljena je oporoka v kateri dve osebi razpolagata skupno v korist tretjega.Relativno nesposobne osebe – glede na razmerje oporočitelja do konkretne osebe o priče ne smejo biti v krvni ali osebni povezanosti z oporočiteljem. Gre za enotno pravno dejanje – mora se opraviti istočasno –unitas actus.kraj in datum oporoke ni pogoj za veljavnost – je pa koristno glede na možnost. da bodo vplivale na oporočiteljevo izjavo volje o 68. in 66 ZD) Je redna.podpis oporočitelja . ker sodeluje sodišče kot javni organ. brez sodelovanja organov) pisne/ustne Skupne – simultane oporoke – testamentum simultaneum – so medsebojno vsebinsko povezane in soodvisne izjave poslednje volje dveh ali več oseb v istem aktu.obstaja pisni sestavek – listina – ni pomembno kdo je spisal . Najpogostejša.oporočitelj podpiše sestavek in izjavi.Absolutno nesposobne osebe – ne morejo biti priče pri nobeni oporoki – pisna pred pričami ne glede na to kdo je oporočitelj. da se podpisujeta kot priči – slednje ni pogoj za veljavnost. Priči morata biti istočasno prisotni in se podpisati na oporoko in pripisati.- zasebne/javne (zasebne oblikujemo sami. ustna in javna oporoka. Ustno se sodišču izjavi poslednjo voljo in sodišče jo zapiše – okrajno sodišče. ki nimajo poslovne sposobnosti o osebe. Pri nas je neveljavna samo oporoka v kateri dve osebi postavljati vzajemno drug drugega za dediča. da je njegova volja natančno zapisana . . da jo je oporočitelj prebral in podpisal in to overi s svojim podpisom Oporočitelj ne zna pisati in brati 19 . da je pisni sestavek njegova poslednja volja. Pogoji za veljavnost: . LASTNOROČNA OPOROKA (testamentum holographum – 63 ZD) Je zasebna. ki ne znajo pisati in brati. .sodnik potrdi na oporoki. tuja roka lahko vodi o poslovilno pisno izjavo poslednje volje je treba šteti za oporoko .oporočitelj mora znati pisati in brati v jeziku v katerem je napisan sestavek . Katere osebe ne morejo biti priče? Nesposobnost biti priča je razlog za izpodbijanje oporoke. Poznamo dve varianti sodne oporoke: Oporočitelj zna pisati in brati .oporočitelj je izjavo poslednje volje z lastno roko napisal in lastnoročno podpisal o ugotovitev identitete o ni dovoljeno s pisalnim strojem. o osebe. Pogoji za veljavnost: . priimek. da obstajajo prejšnje oporoke PISNA OPOROKA (testamentum allographum – 64 ZD) Je redna.oporočitelj mora podpisati oporoko ob prisotnosti dveh prič in hkrati izjaviti. tujo roko. vzdevek ali oznaka družinskega razmerja .oporočitelj prebere sestavek oporoke. zasebna in pisna oporoka. ker obstaja nevarnost. člen ZD: določena oseba ne šteje kot priča glede tistih oporočnih določil s katerimi je zapustnik nekaj naklonil njej ali osebam s katerimi je krvno povezana SODNA OPOROKA (testamentum iudiciale 65. Javna je zato. ki ga je napravil sodnik po oporočiteljevi izjavi .podpis z osebnim imenom – zadostuje samo ime.

tiste osebe. Oporoka. člen ZD – novela 2001) Je javna in izredna. Velja samo določen čas.posebni predpisi o ugotavljanju identitete prič .sodnik ne sme biti z oporočiteljem v isti krvni ali osebni povezanosti kot ne smejo biti oporočne priče . ZD) Je javna in izredna. ki veljajo za sodno oporoko. da je pisni sestavek njegova oporoka in da je seznanjen z njeno vsebino ter v njihovi navzočnosti podpisati. Oporočitelj je lahko naš državljan. ki je v tujini po njegovi ustni izjavi konzularni predstavnik ali diplomatski predstavnik RS. ki so ratificirale mednarodno konvencijo o enotnem zakonu o mednarodni oporoki. da je sestavek njegova oporoka in podpiše ali napravi ročno znamenje .pooblaščene osebe napisana je lahko v katerem koli jeziku in na kakršenkoli način v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe mora oporočitelj izjaviti. sodniku ali njihovim svojcem je izpodbojno. Upoštevajo se razmere.sodelovanje dveh oporočnih prič v navzočnosti kateri sodnik prebere sestavek oporoke. Ta razpolaganja so napake v obličnosti in izpodbojna po 76. čl. TRI OBLIKE OPOROKE IZPELJANE IZ SODNE OPOROKE Oporoka sestavljena v tujini – konzularna oporoka (69.subjektivni rok: 30 dni po prenehanju vojaške službe oporočitelja (če je vojaška služba prenehala pred koncem izrednega stanja) Oporočitelj je lahko samo vojaška oseba. Oporoka. ki veljajo za sodno oporoko.izročitev sodne oporoke oporočitelju Kdo ne sme biti priča? . Sestavi jo poveljnik ladje/letala po oporočiteljevi ustni izjavi. sestavljena na slovenski ladji ali letalu (70. Oblika: - - PISNA – napiše jo lahko oporočitelj ali tretja oseba ali jo sestavi lahko sodnik okrajnega sodišča ali konzularni ali diplomatski predstavnik . člen ZD) Je nova oblika javne oporoke. Če je oporoko napisal sam ali mu jo je napisala tretja oseba in je oporoko podpisal prej. MEDNARODNA OPOROKA (71a in 71g. redna in ustna.shranjevanje sodne oporoke . da je avtentična in da jo oporočitelj podpira . Čas njene veljavnosti je omejen: velja samo trideset dni od dneva vrnitve oporočitelja v Slovenijo (zato je izredna). ZD) Je javna. ki ga je napisal po njegovi izjavi . mora v navzočnosti dveh prič in pooblaščene osebe podpis 20 .oporočitelj pred pričami izjavi. povesta.zapisnik je sestavljen iz več listin .priči se podpišeta na oporoko. Oporočno določilo o naklonitvi priči. po predpisih. v času izrednega ali vojnega stanja (dva roka): .absolutno nesposobne: o nimajo poslovne sposobnosti o ne znajo brati ali pisati o ne razumejo jezika v katerem je napravljena sodna oporoka Sodna oporoka pri kateri sodelujejo nesposobne priče in sodnik je spodbojna. Njen osnovni namen je zagotovitev pravne varnosti v zvezi z veljavnostjo oporoke v vseh državah. Dedovanje na podlagi te oporoke pride v poštev samo. ki so nesposobne biti priča pri pisni oporoki s pričami . član posadke ali potnik. čl. tujec. Sestavi jo vojaška starešina po ustni izjavi volje oporočitelja in po predpisih za sodno oporoko. če oporočitelj v tem času umre ali postane dedno nesposoben. Sestavil jo je državljanu RS. Oporoko sestavi po predpisih. členu ZD. da je bila oporoka prebrana.objektivni rok: 60 dni od prenehanja izrednega/vojnega stanja . sestavljena med izrednim ali vojnim stanjem – vojaška oporoka (71. ki lahko nastopijo na ladji/letalu. Samo na slovenski ladji/letalu (zato je izredna).

Urejena je v zakonu o notariatu.notar zapiše datum. zunajzakonski skupnosti o sorodniki v ravni črti do kateregakoli kolena o sorodniki stranske črte do drugega kolena o svaštvo do drugega kolena o posvojitev. mora pa v zunanji obliki ustrezati obliki notarskega zapisa. osebam. posledicah. da so seznanjene z vsebino oporoke pooblaščena oseba mora zapisati datum oporoke. o če notarju gre iz oporoke korist ali če je v teh razmerjih z oporočiteljem ne more sestaviti oporočitelju oporoke Poznamo dve obliki: . se podpiše. zaposlene pri notarju . To potrdilo ni pogoj za veljavnost. 21 . skrbništvo o zakoniti zastopniki. ki jim gredo iz oporoke koristi . sestavljena v obliki notarskega zapisa po ustni izjavi oporočitelja . o izdajanju odpravkov in izročitvi oporoke sodišču po smrti zapustnika Oporoka. ki to navede v oporoki => v njegovem imenu ga podpiše nekdo drug ali pooblaščena oseba.ustna oblika. ki jo oporočitelj izroči notarju. sestavi jo notar po ustni izjavi oporočitelja . z notarskim zapisom Pisna oporoka dobi lastnost notarskega zapisa – javne oporoke. Ni pomembno kdo je oporoko napisal. udeležencev. da zapis ustreza njegovi izjavi volje (jo odobri) in podpiše (tu morajo biti priče obvezno prisotne) . Sposobnost biti priča: . Pogoji za priče in sodnika: . ki so odvezane dolžnosti pričanja . notarjem. prič .notar mora ugotoviti istovetnost oporočitelja in prič .če niso izpolnjeni pogoji glede oblike in prič je mednarodna oporoka neveljavna.imata enake pravne učinke kot sodna oporoka . ko je pooblaščena oseba podpisala oporoko. pooblaščena oseba. Če se oporočitelj ne more podpisati navede razlog pooblaščeni osebi. to je tisti dan.osebe. podpišeta se še zapisni priči (priče lahko nadomesti drugi notar) Pisna oporoka. ni treba. da jo notar potrdi. priči in pooblaščena oseba se morajo ob prisotnosti oporočitelja hkrati podpisati in pripisati. s tem.polnoletne osebe. Notar v oporoko lahko vnese svoje ime. rejništvo.po tem ko zapiše oporoko.osebe.- priznati in potrditi. NOTARSKA OPOROKA Je redna in javna. ki so pismene in obvladajo uradni jezik Nesposobnost biti priča: .obličnost: o zunanja oblika notarske listine o določbe o načinu sestavljanja notarskih listih o določbe o vsebini notarskega zapisa o določbe o podpisih notarja. sta v skladu z ZD . pooblaščenci.kot pri pisni oporoki pred pričami in sodni oporoki . poleg oblik v ZD.osebe.osebe. Sodeluje notar kot javni organ. velja pa načelo konverzije Dokaz veljavnosti mednarodne oporoke je potrdilo – forma ad probationem. ki jim gredo koristi v: o zakonski zvezi oz.notar mora poučiti oporočitelja o vsebini. ki so z oporočiteljem. jo notar prebere – oporočitelj izjavi.ZN vsebuje tudi določbe o shranjevanju oporoke in potrdilu o shranjevanju. da se podpisujejo kot priče oz.novi obliki. smislu njegove poslednje izjave volje .

določitev pogojev. Novela vsebuje nastavke. Ponarejena. falsificirana oporoka Če priči oporočiteljeve izjave poslednje volje ne predstavita sodišču po resnici.relativna nesposobnost po 75. oporoka ni neveljavna => oporoka ne more biti neveljavna zaradi razloga. USTNA OPOROKA (testamentum nuncupativum extraiudiciale. če oporočitelj v tem času umre ali postane oporočno nesposoben. za katere tako določa zakon. ni je mogoče uporabiti in nima pravnega učinka.ZD) . notar sestavi poseben zapis s potrebnimi sestavinami in ga spoji z oporoko. naglo nepričakovano poslabšanje bolezni. zapustnik jo je morda veljavno napravil => njena vsebina ni znana.določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje .razpolaganje v dovoljen namen (81 ZD) . Če priči tega ne storita. notarji pri katerem se oporoke shranjujejo imajo dolžnost dajati v register podatke. Dedovanje na podlagi ustne oporoke nastopi le tedaj. VSEBINA OPOROKE Oporoka vsebuje različna določila: .določitev enega ali več dedičev (78.določitev volil (80. ker nima pravnega učinka. Če ne ustreza. nepristnosti listine.. Priče pri ustni oporoki ne morejo biti: . ki morata biti sočasno navzoči. ZD) .nesposobnost priče ima za posledico izpodbojnost Novela Zakona o notariatu: Centralni register oporok: Sodniki. epidemije. Velja samo v primeru. Ni je pa mogoče uporabiti. tako kot jo je podal oporočitelj. da je oporoka ponarejena. če ne bi bilo ponarejene oporoke. ki bi po zapustniku dedoval. ki ni vezana na listino. 72. v pravdi. Spodbijanje take oporoke ne pride v poštev – tisti. volilojemnika (82 ZD)  ZD jih upošteva pod naslovom Vsebina oporoke 22 . Sem bi spadali nevsakdanji dogodki objektivnega značaja (poplave. členu ZD – priče imajo večjo možnost prikrojiti oporočiteljevo izjavo v svojo korist . Zakon ne zahteva prisotnosti prič. mora dokazati. ki jo podpiše. Oporočitelj izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred dvema pričama. Notar se nanjo tudi popiše in doda svoj pečat. odvetniki. Dokler oporočitelj še živi vpogled v register ni mogoč.določitev namestnika dediču ali volilojemniku (79 ZD) .osebe. nesreče). člen ZD) Je zasebna in izredna. potresi. Mora pa ustrezati vsebini in obliki notarskega zapisa. ki ne morejo biti priče pri sodni oporoki .določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti .pričam pri ustni oporoki ni treba znati pisati in brati . Čas veljavnosti je omejen: traja dokler trajajo izredne razmere in še trideset dni po prenehanju.podatek o načinu ugotovitve istovetnosti oporočitelja in da je oporoko oporočitelju prebral (tako jo potrdi).posredno razpolaganje s premoženjem Določila s katerimi razpolaga oporočitelj s svojim premoženjem za primer smrti . da bi na notarje lahko prenesli določena upravičenja iz zapuščinskega postopka. to so mu morale preprečiti izredne razmere ne pa reden potek dogodkov. Priči morata nemudoma zapisati poslednjo voljo in čim prej ta zapis izročiti sodišču ali pa jo ustno reproducirati pred sodiščem. če zapustnik zaradi izrednih razmer v času testiranja ni mogel napraviti pisne oporoke. da zapustnik ni mogel napraviti pisne oporoke. rokov. Za preverjanje veljavnosti ustne oporoke je odločilno. ki je nastal po zapustnikovi smrti. vojne) in subjektivne situacije (nenadna težka bolezen. bremen za dediča oz. na podlagi tožbe na ugotovitev pristnosti oz. 85 – 94. Sploh ne gre za zapustnikovo oporoko.ne bodo mogle zapisati oporočiteljevo izjavo. jo pa bodo reproducirale pred sodiščem .

ali pa ni točno določil kako naj se dediščina mednje razdeli. Če oporočitelj hoče drugače naj to izrazi tako določno. Dedič je oseba. je izrazil željo.izključitev določenega zakonitega dediča od dedovanja – negativni testament . je nevreden. postavitev nagrobnega spomenika . je razdedinjen). 23 .iz oporoke izhaja. naj se zakonito dedovanje umakne njegovemu voljnemu razpolaganju => omejuje svobodo oporočnega razpolaganja.odpustitev dejanja.ali ožja – prosti delež pripade nekaterim sodedičem) . če je naklonil predmet. Poznamo dve pravili za razlago: .… usmeritev zapustnika Posredno razpolaganje s premoženjem . naj ne nastopi zakonito dedovanje Primerjalno obstajata dve interpretacijski pravili: . Ta logika ni v redu => zapustnik se je lotil testiranja => nedvomno je hotel. da je taka oseba dedič. da je dedovanje v zakonitem dednem redu v največjih primerih v skladu z zapustnikovo voljo. ki izražajo znanstveno. da je imel oporočitelj drugačen namen (139 ZD) => lahko izhaja iz oporoke oporočiteljev namen naj nastopi akrescenca (širša – prosti delež pripade vsem sodedičem . člen ZD: ugotoviti je treba pravi oporočiteljev namen – najti je treba njegovo pravo voljo. če je mogoče z razlago (interpretacijo) ugotoviti njen pravi smisel – orientirati jo je treba na pravo oporočiteljevo voljo. jo je treba šteti za dediča – 78/3 ZD (npr. ko je za take situacije oporočitelj določil substituta ali če nastopi transmisija – v teh primerih delež dediča. se odpove. V primerih. Če se ugotovi. ZD ne predpisuje rešitve => treba je uporabiti interpretacijska pravila tujih zakonodaj. Izjemi. napravil oporoko. da bo dvom v celoti izključen.kraj. da bo učinkovito => pomeni. čl. To izhaja iz domneve. da je testiral. ko je zapustnik nepopolno. členom OZ (nejasna določila v neodplačni pogodbi je treba razlagati v smislu. nejasno določil dediče.BENIGNA – DOBROVERNA RAZLAGA – BENIGNA INTERPRETATIO – naj se dobrohotno razlaga – v dobro oporočnih dedičev Naše pravo zavrača ti dve načeli in v dvomu daje prednost zakonitemu dedovanju.določitev izvršitelja oporoke (95.željo. ki mu je bila z oporoko naložena obveznost Sporno – kritika: s tem. kdo naj bo skrbnik za mladoletne otroke . oporoke. gre njegov delež zakonitim dedičem . ZZZDR) . da je oporočiteljeva volja.Določila s katerimi oporočitelj ne razpolaga s svojim premoženjem – pomembna za dedovanje .V skladu z 84. nejasno potem ni neveljavno. ki ji je oporočitelj naklonil eno ali več določenih stvari ali pravic. način pogreba. Če oporočitelj postavi več sodedičev in eden ne deduje (umre.izjava o priznavanju očetovstva (88. ko ne gre zakonitim dedičem: . da bo po možnosti obveljalo . filozofsko. ki je razlog dedne nevrednosti (127/2 ZD) Vsebina mora biti določna ali vsaj določljiva. ki praktično predstavlja njegovo celotno premoženje). Če je posamičen del ali določilo nedoločno.-98 ZD) . za tistega. člen ZD – v dvomu se je treba držati tistega kar je bolj ugodno za zakonitega dediča oz.določitev načina delitve zapuščine .določilo o razdedinjenju nujnega deleža (43 ZD) . Postavitev dediča je najpomembnejši izraz svobodne izjave volje oporočnega razpolaganja.nevračanje daril in volil zakonitemu dediču (46/3.v primerih. Je oseba.odvzem nujnega deleža v korist potomcev (45 ZD) .84/1.preklic prejšnje oporoke (99/1 ZD) .IN FAVOREM TESTAMENTI – v dvomu je treba oporočno določilo razlagati tako. ki je manj težak za dolžnika) => 84/2. Vsebino razlagamo iz oporoke same – 38/1 OZ . 47 ZD) . ki naj po volji zapustnika (oporočitelja) deduje vse njegovo premoženje ali glede na celoto določen del premoženja – alekvotni delež Volilojemnik/legatar ni dedič.politične oporoke. ki ne deduje ni prost.

Stvar je lahko določena individualno ali generično.VOLILO – 80. Pogoj za pridobitev volila: . Poznamo dve vrsti volil: . Vindikacijski legatar je singularni naslednik zapustnika. vendar v mejah vrednosti volila. Je upnik.Damnacijski legat . ki je oporočitelj ne postavi za dediča. Volilojemnik pridobi volilo – pridobi pravico zahtevati volilo od obremenjenca ipso iure v trenutku oporočiteljeve smrti (dies legati cedens) => tedaj preide zapuščina na dediče in z njo tudi breme volila. Ima stvarnopravni učinek. člen ZD – jim gre po zakonu. tudi služnost. ko se izpolni pogoj ali preteče rok. To pravilo ne velja. Če je naložena več osebam odgovarjajo glede na delež. Volilojemnik ob smrti zapustnika pridobi lastninsko pravico na voljeni stvari in s tem možnost lastninske tožbe – reivindikacija. po volji oporočitelja te osebe ne moremo šteti za univerzalnega naslednika njegovega celotnega premoženja ali alikvotnega dela premoženja.v trenutku oporočiteljeve smrti .volilojemnik je ob smrti oporočitelja še živ . Pravica je lahko stvarna (razen LP) ali obligacijska. Za vindikacijski legat štejemo pravico določenih svojcev zapustnika do gospodinjskih predmetov – 33. čl. ki ne odgovarja za zapustnikove dolgove. ko zapuščina ne zadostuje za poplačilo zapustnikovih dolgov in volil. Naklonjena korist ima največkrat premoženjski značaj. opustitev. ki imajo pravico zahtevati poplačilo svojih terjatev pred volilojemnikom. Ta zastaralni rok ni prekluzivni in je eno leto odkar izve za pravico. ne izgubi pa pravice na izpolnitev volila.oporočiteljeva smrt . Predmet volila volilojemnik pridobi z izpolnitvijo volila – takrat ko mu dolžnik izroči voljeno stvar. Do zmanjšanja ali odprave volil torej lahko pride tudi v primeru.obstaja dedni naslov Uveljavitev pravice do volila – volilojemnik zahteva od obremenjenca izpolnitev volila. 24 . Vindikacijski legat Tega ZD ne ureja. odstopi voljeno pravico ali terjatev. člen ZD – LEGAT Je oporočno naklonilo določene koristi osebi. ZD) –s potekom roka volilojemnik izgubi zahtevek.dedna sposobnost .ob nastopu roka . Predmet volila je lahko vse kar je predmet obveznosti (dajatev. ampak je na slabšem od zapustnikovih upnikov. Kdaj? . Ima obligacijskopravni učinek – v trenutku zapustnikove smrti pridobi pravico terjati od dediča. tako kot mu je naročil oporočitelj. Volilojemnik je singularni sukcesor zapustnika.ob izpolnitvi pogoja .oporočitelj lahko določi. če je bilo volilo določeno s pogojem ali rokom – volilojenik pridobi pravilo. ga pa pozna.Vindikacijski legat Damnacijski legat Volilojemniku daje obligacijsko pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega. da sme volilojemnik zahtevati volilo kasneje – čas pridobitve volila in čas izpolnitve volila ne sovpadata (dies legati veniens) Zastaranje pravice zahtevati izpolnitve volila (94. ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (86/1 ZD).ni dedno nevreden . dopustitev). Oporočitelj lahko določi. ni treba oporočitelju voliti v oporoki – zakonito vindikacijsko volilo. lahko je potrošna ali nepotrošna. da je legatar odgovoren tudi za dolgove.

NAVADNA NADOMESTITEV – VULGARNA SUBSTITUCIJA - oporočitelj določi osebo. ki bi morala volilo izpolniti. pupilarna) 25 . lastnine za daljši čas. Pri volilu ni vstopne pravice => predmet volila ostane dediču oz. osebi. Zakonodajalec mora določiti čigav interes je glede na URS vrednejši varstva.oporočitelj določi dediča svojemu dediču ali volilojemniku (79/3 ZD) .če je volilojemnik dedno nevreden .po volji oporočitelja dve ali več oseb časovno sledijo kot dediči Fiduciar je oseba. če spada v njegovo zapuščino tudi njegovo podjetje ali udeležba v osebi družbi Argument za prepoved fideikomisorične substitucije: . URS: pravica do zasebne lastnine in možnost razpolaganja s premoženjem za čas življenja in primer smrti. ko postavljeni dedič (institut) ne more ali noče dedovati. oporočitelj lahko postavi substituta a vse ali za posamične primere – substitucijski primer. ki še ni spočet .preskrbeti hoče preživelega zakonca . se je odpovedal dediščini. kot da oporočitelj ni določil substituta => substitut nima pravice do dediščine Po ZD ni določena FIDEJKONISARIČNA SUBSTITUCIJA: . Omejevanje je v tem. substituta lahko postavi tudi volilojemniku substituta lahko oporočitelj postavi tudi tedaj .hoče. da bi jo ohranil za svoje sorodnike.…). Po ZD ni dovoljena nikakršna fideikomisorična substitucija (neprava ali pogodbena. ovira prosto razpolaganje s premoženjem Prepoved pomeni omejevanje oporočiteljeve avtonomije volje kot lastnika premoženja. Je dedič dokler ne nastopi v oporoki določen dogodek = substitucijski primer (najpogosteje smrt fiduaciarja. poraba predmeta Štejemo. da ostane premoženje v družini .če se volilojemnik odpove volilu . je dedno nevreden.če volilojemnik umre pred oporočiteljem . ko z oporoko ne postavi instituta – postavitev substituta zakonitemu dediču = legalna substitucija. da bi določil usodo svojega premoženja.škodljiva za gospodarstvo – ustvarja trajne vezi. da oporočno določilo ne obstaja. člen ZD) Volilojemnik ima pravico zahtevati volilo. bližnje ljudi.preprečiti hoče probleme z izvršitvijo oporoke. pogoj. če postavljeni dedič ne bo dedoval (79/1 ZD).kadar obstaja za volilojemnika objektivna nezmožnost.ohranitev zapuščine za otroka. da bi v primerih. ker naše pravo ne pozna vstopne pravice pri oporočnem dedovanju substitut je neposredni naslednik oporočitelja.Volilo ugasne . razen če iz oporoke izhaja drugačen namen (90.hoče fideikomisarja za nekaj časa izključiti od upravljanja z zapuščino . da dobi volilo o Naključno uničenje predmeta o Odsvojitev. tudi če je zavezanec umrl. s tem hoče oporočitelj preprečiti. ki pridobi dediščino ob zapustnikovi smrt. lahko tudi drug dogodek – rok. govorimo o postavitvi nadomestnega dediča ali substituta. ob tem pridobi dediščino druga oseba = fidejkomisar Motivi za fideikomisorično substitucijo: . dedovali zakoniti dediči. ki naj bo dedič. ki po ZD ni mogoča. ker nadomesti instituta kot dediča => izpolnjevati mora vse pogoje za dedovanje če institut deduje velja.

oporočitelj zaveže dediča ali volilojemnika na določeno ravnanje – dajatev. NALOG (modus). ki so: . pogoj: . PREKLIC OPOROKE Oporočitelj lahko oporoko ves čas prekliče.NESAMOSTOJNA USTANOVA (81. pravica zahtevati volilo že od trenutka zapustnikove smrti.oporočitelj ne more vezati na rok ali pogoj pravice nujnega dediča do nujnega deleža . USTANOVA Oporočitelj sredstva za dovoljen namen zapusti pravni osebe. pač pa dohodki/obresti.63. jo bo dal v shranjevanje drugi osebi ali depozitni ustanovi. ki bi v lastnem interesu izsilila izpolnitev . kot da jih ni postavil. dopustitev ali opustitev . če je uničena po naključju ali jo je uničila tretja oseba brez vednosti in volje oporočitelja.izrecni preklic oporoke – revocatio expressa – izjava o preklicu dana v katerikoli obliki. Štejemo. čl.ravnanje obremenjenega v korist določene osebe in le ta pridobi terjatev na izpolnitev – to je volilo! Rok. v celoti ali deloma. v kateri se napravi oporoka .nedovoljeni . SHRANJEVANJE OPOROKE ZD ureja shranjevanje oporoke pri sodišču (sodna oporoka. katere ustanovitev določi v oporoki.nerazumljivi . OZ Pogoje in naloge. konkludentna dejanja Domneva o preklicu ne velja. ROK IN POGOJ Nalog: . Oporočitelj se sam odloči ali bo oporoko sam shranil.nemogoči .nemoralni . mednarodna oporoka. S tem ne ustanovi pravne osebe. Ustanovo za primer smrti ureja Zakon o ustanovah. Zato ji gre dediščina oz.oporočitelj postavi rok in pogoj ob postavitvi dediča ali volilojemnika in pri drugih določilih oporoke .ni nobene osebe.naložena je dolžnost. da je ustanova v času zapustnikove smrti že obstajala. Poznamo več možnosti preklica oporoke: . breme . 26 . Shranjevanje ima samo dejanski pomen – za veljavnost oporoke je irelevantno kje je oporoka shranjena. da oporoke ali njenega določila ne bo preklical je neveljavna. računanje časa) .molčeči preklic – revocatio tacita – uničenje oporoke.nekatera pravila vsebuje OZ (odložni. ZD) Zakon o notariatu ureja shranjevanje notarske oporoke. če kasneje pridobi odobritev pristojnega organa. čl. Ustanova nastane kot pravna oseba. storitev. razvezni. ko dobi odobritev pristojnega državnega organa. oporoka. Pogodba s katero se oporočitelj zaveže. da jih ni. naprava nove oporoke. ki ni bila sestavljena pri sodišču) in shranjevanje listin o ustni oporoki (155 – 158. Oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem v nek določen in trajen namen. čl.sami s sabo v nasprotju = perpleksni štejemo kakor. Zaradi tega se za uresničevanje namena največkrat ne uporablja substanca/glavnica predmeta. del zapuščine ali cela zapuščina uporabi za kašen dovoljen namen. ZD) Oporočitelj v oporoki določi naj se kakšna stvar ali pravica.

ki ga bo imel ob smrti. SPORAZUM MED PREDNIKOM IN NJEGOVIM POTOMCEM O ODPOVEDI DEDIŠČINE. Prizadeti = tisti.po vsebini gre za darilno pogodbo. založena => po oporočiteljevi smrti ali pred smrtjo brez njegove vednosti.gre za premoženje. temveč s premoženjem.pravni posel med živimi .vsaka pogodba.vsebino oporoke oz. ki ga ima v času sklenitve pogodbe . kaj bo določil v oporoki in česa ne oz. kar mora veljati vse do smrti => oporoka zaradi preklicnosti to omogoča. Izročilna pogodba Je pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja (546 – 556. OZ) . skrita. izgubljena. Z rekonstrukcijo pridobi pravni učinek oporoka. ki je še živ (104 ZD) – s pričakovanimi pravicami ni mogoče razpolagati Nični pogodbi sta: .REKONSTRUKCIJA OPOROKE Uničena oporoka ima pravni učinek. ki se sklicuje na oporoko mora dokazati: . določila na katero se sklicuje DEDNOPRAVNE POGODBE So pogodbe s katerimi se pogodbenik kakorkoli zavezuje glede razpolaganja s premoženjem. ki so dednopravne narave: 27 . Gre za potomčevo razpolaganje s pričakovano dediščino in prednikovo pogodbeno razpolaganje s premoženjem mortis causa – dednopravni značaj pogodbe.da je bila oporoka sestavljena v eni izmed zakonsko predpisanih oblik in da so obstajali drugi pogoji za veljavnost oporoke .prednik s pogodbo izroči in razdeli svoje premoženje svojim potomcem. KI JIH UREJA OZ Pogodbe nimajo dednopravnega značaja => pogodbenik ne razpolaga s premoženjem. da pa je uničena.več tipov izročilnih pogodb: o užitek o dosmrtna renta o dosmrtno preživljanje o preužitkarska pogodba Posebnosti. ki ga bo imel ob smrti.pogodba s katero nekdo odtuji pričakovano dediščino ali volilo . ki ima po zakonu posebnosti: o stranke se lahko dogovorijo tudi o posebnih obveznostih za prevzemnike premoženja . ki ga ima ob sklenitvi pogodbe. skrita. OBLIGACIJSKE POGODBE. posvojencem in njihovim potomcem . pogodba pa ne.dedna pogodba: o je pogodba s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del sopogodbeniku ali komu drugemu (103 ZD) . KI BI ŠLA POTOMCU PO PREDNIKOVI SMRTI Pogodba je dovoljena! (137/2 ZD). založena in če se je to zgodilo za življenje oporočitelja.pogodba o vsebini oporoke: o pogodba s katero se kdo zaveže. Po ZD so neveljavne: . ki se tiče dediščine po nekom.mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem (pogoj veljavnosti) .pomenita omejevanje zapustnikove svobode odločanja o usodi premoženja. ki je bila izgubljena.da je oporoka obstajala. da se je to zgodilo brez njegove vednosti . če jo je mogoče rekonstruirati. kaj bo preklical in česa ne (105 ZD) .

Če odplatek zajema premoženje. ki bi se sicer urejala po zapustnikovi smrti . ki se je izročitelju rodil po izročitvi . ki je bilo predmet izročitve in razdelitve ne spada v zapuščino prednika – ob njegovi smrti ni več njegovo . razen če se z izročitvijo naknadno strinja – konvalidira Poseben položaj preživelega zakonca oz. Za darilo gre. ni pa gotovo kdaj se bo to zgodilo – dies certus an. starši) 28 .ni nujno. ki ne bi neposredno dedoval po predniku . da je stranka izročilne pogodbe . ki je bil razglašen za mrtvega. ki bi lahko po njem dedovale kot dediči prvega dednega reda. Ker ne gre za darilno pogodbo nujni dediči ne morejo zahtevati razveljavitve pogodbe zaradi dopolnitve prikrajšanega nujnega deleža. zajetega s pogodbo lahko pokrijejo stroški preživljanja . ki pripada preživljancu ob sklenitvi pogodbe. ki so deležne izročitve in razdelitve jamčijo druga drugi za stvarne in pravne napake stvari ter za obstoj in izterljivost terjatev – kot jamčijo sodediči Deli premoženja. gre za neveljavno dedno pogodbo. čl.po smrti zapustnika te osebe nimajo dednopravnih zahtevkov – vnaprej se uredijo premoženjska razmerja. če bi prejeto obdržal. Razlogi so različni: .stranke pogodbe so lahko tudi osebe. Vsi potomci se morajo z delitvijo in izročitvijo premoženja. ki so sklenile to pogodbo pomeni izročitev in razdelitev premoženja vnaprejšnje dedovanje = dedovanje pred zapustnikovo smrtjo – successio antipata . strinjati pogodba ima določene posledice pomembne za dedovanje = dednopravne posledice: za osebe. ki so se dolžne medsebojno preživljati po ZZZDR (zakonci.izročitev premoženja. Široko definirani.ne izpolnjuje pogodbene obveznosti Po temeljnih in moralnih prepisih bi bilo nepravično.huda nehvaležnost prevzemnika.grdo obnašanje do izročitelja ali njegovih bližnjih . OZ) .se ne upošteva ob ugotavljanju in računanju vrednosti zapuščine sopogodbeniki prednika ne odgovarjajo za izročiteljeve dolgove po njegovi smrti.omejitev na prvi dedni red velja samo za dajanje soglasja premoženje. .za veljavnost izročilne pogodbe ni nujno.odplatek za preživljanje do smrti = premoženje ali del premoženja. da je pri izročitvi in razdelitvi upoštevan zakonec oporočitelja – če pa je se mora s pogodbo strinjati: o če zakonec ni upoštevan: ima kot dedič slabši položaj kot tisti potomec. ki pomeni odplatek je odložena do smrti preživljanca . ki ga ima v trenutku sklenitve pogodbe.če se pojavi dedič. otroci. da je lahko sopogodbenik tudi potomec.preživljavec lahko s premoženjem pravno razpolaga.- sopogodbeniki prednika so lahko samo osebe. Pogodba o dosmrtnem preživljanju (557 – 563. zunajzakonskega partnerja izročitelja: .to velja tudi za otroka. ki je bil udeležen pri izročitvi in razdelitvi premoženja Izročilno pogodbo (tako kot darilno) lahko izročitelj prekliče. upoštevamo tudi osebno prizadetost izročitelja. ki bi lahko bili v konkretnem primeru poklicani k dedovanju po predniku. Novejša praksa meni. lahko pa se v pogodbi določi kaj drugega osebe. ki je smrt preživljanca .nima dednopravnih elementov => izključna obligacijska pogodba med živimi . incertus quando – ni mogoče uveljavljanje čezmernega prikrajšanja.zato so lahko sopogodbeniki lahko samo tisti zakoniti dediči. vendar z začetnim rokom.tvegani = aleatorni pravni posel – trajanje obveznosti preživljavca se ne da vnaprej oceniti – preživljanec bo gotovo umrl. . kadar se s čistim dohodkom premoženja. ki se ni strinjal s pogodbo o če zakonec je upoštevan: zakonec ima enak dednopravni položaj kot potomec. ki so bili izročeni (drugim dedičem) se štejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili v naslednjih primerih: . ki ga bo imel preživljanec ob smrti.ko se kakšen izročiteljev potomec (ki je ob izročiteljevi smrti njegov dedič) ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo premoženja .

Na zahtevo ene stranke v primeru da druga stranka ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. da ne bo razpolagal s premoženjem. ker so se razmere tako spremenile. nadomestiti vrednost dosežene koristi.Pogodbene obveznosti prevzemnika se držijo lastnika nepremičnin – prevzemnik odsvoji nepremičnino => obveznosti je dolžan izpolnjevati novi pridobitelj Lahko se razveže.dedičev ni .V obliki notarskega zapisa . ob pogoju. V pogodbo vstopijo njegovi dediči. Sodišče lahko preoblikuje pogodbeno razmerje ali spremeni pravico preživljanca v dosmrtno rento – to lahko stori tudi brez predloga strank Po določbah OZ o neupravičeni pridobitvi je treba prejeto vrniti oz. uživanje določenega zemljišča . ker druga stranka ne izpolnjuje obveznosti pogodbe.- - pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa – forma ad valorem preživljanec se lahko zaveže. ko se nihče ne oglasi: . plačati zamudne obresti. OZ izrecno določa. To stori sodišče: (561 OZ) .Glede uveljavljanja o nujnem deležu velja enako kot za pogodbo o dosmrtnem preživljanju .na zahtevo ene ali druge stranke iz razveznega razloga (skupno življenje je neznosno). Poleg tega se lahko postavi tudi odškodninski zahtevek. ki drugi preprečuje.na zahtevo ene stranke. da je izpolnitev pogodbe otežkočena. denarne dajatve. da bo drugega varoval in zanj skrbel stranki se lahko dogovorita za skupnost premoženja ali/in skupnost življenja preživljavec ne odgovarja za preživljančeve dolgove po njegovi smrti.Prevzemnik se zaveže. stanovanje. Pogodba o preužitku . ki jo je dobil do smrti preživljavca. razen če pogodba določa drugače Ta pogodba se lahko razveže. Vsaka stranka lahko zahteva nadomestitev vrednosti koristi – kondikcijski zahtevek ZAPUŠČINA BREZ DEDIČA Sodišče razglasi zapuščino kot državno lastnino v enem letu po oklicu sodišča naj se dediči priglasijo. ki je kriva za razvezo ZZ . da bo preužitkarju do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve – življenjske potrebščine.dediči se odpovedo 29 .Je tvegana pogodba – vrednosti izpolnitve prevzemnika ne moremo vnaprej oceniti – negotovo je kdaj bo preužitkar umrl . Gre za kondikcijski zahtevek.po sporazumu strank . da pogodba s smrtjo preživljavca ne preneha. To stori sodišče. ker ne morejo sprejeti pogodbenih obveznosti. če s o podani pogoji za odškodninsko odgovornost.Nevzdržnost – posledica omajanosti razmerja strank pogodbe. namenjenih za rabo in uživanje nepremičnih. oskrba. da bi izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe . Razveze ne more zahtevati stranka. Dediči nimajo pravice do nadomestitve vrednosti danega.Vpis preužitka v zemljiško knjigo – stvarna pravica v korist preužitkarja – stvarno/realno breme . se pogodba razveže. če živita skupaj . Obseg vrnitve: plodovi. zaradi: .Preužitkar se zaveže prenesti za življenja prevzemnika lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah in premičninah. da v to privolijo. Krivda se ne upošteva. Ali lahko nujni dediči preživljanca zahtevajo razveljavitev pogodbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža? Relevanten je poslovni namen – tisti del izpolnitve preživljanca.na zahtevo ene ali druge stranke. razvezo pogodbe lahko zahteva tudi stranka. ki je predmet pogodbe – prepoved obremenitve in odsvojitve se lahko vpiše tudi v zemljiško knjigo pogodbe s katerimi se proti obljubi dediščine en pogodbenik zaveže. ki bi bil po poslovnem namenu strank ob sklenitvi pogodbe neodplačen => težko je ugotoviti => zato se kot izpodbojno darilo obravnava razlika med izpolnitvijo preživljanca in protivrednostjo. . Če ne privolijo.

Vložiti mora tožbo v roku – 141. Glede časa v katerem upniki lahko terjajo poplačilo dolga se uporabljajo določbe OZ => zastaranje terjatev: . nezazidana stavbna zemljišča se izroči Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Pristojen je državni pravobranilec. zato zanjo tudi ne velja določba. ko: . Kmetijska zemljišča. ki je pretekel po zapustnikovi smrti = v korist njegovega pravnega naslednika . ki je potekel v korist zapustnika in čas. Odredi ju zapuščinsko sodišče. upniki . Pri prehodu zapuščine v državno lastnino ne gre za dedovanje. izvršitelj ali pa delavec sodišča.če to zahteva država To opravi notar. V njem se navede vrednost posameznih premičnin in nepremičnin. ni važno ali je aktiva ali pasiva 30 . ki ga določi sodnik. gozdove.to zahteva skrbnik . da dedič. PRIDOBITEV DEDIŠČINE IN ODPOVED DEDIŠČINI Pogoji/uvedba dedovanja: a) smrt zapustnika: zapustnik umre ali pa je s sodno odločbo proglašen za mrtvega b) obstajati mora premoženje/zapuščina: ki je predmet dedovanja. čl. ZD = rok za zastaranje dediščinske tožbe.za preostale dolgove.drugi opravičeni razlogi .v zastaranje se všteva čas.način poplačila upnikov v primeru prezadolžene zapuščine Popis in cenitev zapuščine ureja 184. ki s temi nepremičninami gospodari v imenu države in na njen račun. volilojemniki. izpolniti volila in izvršiti naloge določene v oporoki. ki se je odpovedal dediščini ne odgovarja za zapustnikove dolgove. ZD.tudi. država ne odgovarja – obveznosti ostajajo kot naturalne obligacije ZD ne pozna stečaja v zapuščini.gre za omejitev po 128.načelo prior tempore potior iure – samo dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine . ko je prešla zapuščina brez dediča v državno lastnino ima pravico zahtevati. Država mora poravnati dolgove zapustnika.način ugotavljanja vrednosti zapuščine . če to zahtevajo zapustnikovi dediči. Država odgovarja do višine vrednosti zapuščine. da se mu izroči zapuščina oz.začne teči prvi dan po dnevu. stvarnih in ostalih pravic. čl ZD . ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti . Država se ne more odpovedati dediščini. veljajo splošna pravila civilnega prava: . Problemi: . ki presegajo to vrednost. Država odgovarja s celotnim premoženjem: podedovanim in lastnim. čl. – 190.zadržanje zastaranja za ves čas. ki se oglasi potem. vendar je prehod enak kakor pri dedovanju.- dediči so dedno nevredni dediči so razdedinjeni ni znano ali je kaj dedičev Izroči se pristojnemu organu RS. Glede vrstnega reda poplačila (upnikov) dolgov zapuščine. Kateri organ to je določa Zakon o državnem pravobranilstvu. njemu pripadajoči del. ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev obveznosti Dedič.

ki lahko razpolagajo s svojimi pavicami Potencialni dediči imajo le upanje. dedič pridobi dediščino ipso iure. Če so podani nastopi dedovanje. ko je sklep postal pravnomočen. da bodo dedovali.V sklepu o razglasitvi pogrešanega za mrtvega mora sodišče navesti dan. Smrt mora biti dokazana. sliši. Z upanjem pa se ne da razpolagati. Do smrti zapustnika domnevni bodoči dediči s pričakovano bodočo dediščino ne morejo razpolagati: .Druga dokazila iz postopka dokazovanja smrti po predpisih o razglasitvi pogrešancev za mrtve – odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega – postavi se domneva smrti. Dokazujemo jo z: . dedič). ki ga je zapustnik imel v trenutku smrti 31 . jo sodišče lahko proglasi za mrtvo Zapustnikova smrt oz. ki jih vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Za uvedbo dedovanja je pomemben točen čas smrti: . če se zgodi pred uvedbo dedovanja – izjema so zapustnikovi potomci. Ti pogoji veljajo za dedovanje v pravnotehničnem smislu – univerzalna sukcesija. zasliši priče in se odloči ali bo začelo postopek . eno leto po prenehanju vojne Kot dan uvedbe dedovanja se šteje dan. trajna izguba pravne sposobnosti) kot pogoja za uvedbo dedovanja. če pa ni nedvomno izkazan. Dediščini se lahko odpove in velja.V matično knjigo se navede mesec. Postopek: .Starost pogrešane osebe nad 70 let . ki jih ZD veže na trenutek smrti: .Odpoved pričakovane dediščine nima pravnega učinka.Nepravdno sodišče razišče primer.Izredna stanja.Verjetno je.Pogodba o dediščini . uro. da poda predlog .Zapuščina – premoženje.Objavi se oklic v UL . razglasitev pogrešanega za mrtvega je osnovni pogoj dedovanja.Sproži ga lahko tisti. a)SMRT ZAPUSTNIKA Razglasitev pogrešanca za mrtvega Nepravdni postopek + postopek dokazovanja smrti: .Pogrešani osebi nepravdno sodišče postavi skrbnika .Izpiskom iz matične knjige umrlih .5 let se ne javi . da ga umrli ni preživel . in v netehničnem smislu – volilo. pa navede dan za katerega je ugotovljeno.Odtujevati pričakovano dediščino .Če tri mesece od objave oklica ni glasu o tej osebi ali je nihče ne vidi. leto in ura smrti . da je umrl .Dokazila o dokazovanju smrti.V odločbi o dokazu smrti navede sodišče dokazani dan smrti. ki ima enake pravne posledice kot dejanska smrt . Pravne posledice. ko je odločba o razglasitvi pogrešanca za mrtvega postala pravnomočna. ki naj velja za čas smrti – če ni naveden velja kot čas smrti dan. in sicer tako. nesreče – če se ne javi 6 mesecev oz. ne samo zatrjevana. kot da je ni nikoli pridobil. ki ima pravni interes (npr. Za smrt se šteje dejanska/fizična smrt! Naše pravo ne pozna več instituta civilne/pravne smrti (odvzem oz.c) obstajati morajo dediči d) pravni naslov za dedovanje e) dedič mora biti dedno sposoben in ne sme biti dedno nevreden Pogoji morajo biti izpolnjeni kumulativno. vojne.

Če se rodi mrtev.Načeloma se dedne pogodbe ne dopuščajo.Ratio legis te izjeme: ponavadi je odplačne narave – od zapustnika dobi nekaj že za časa njegovega življenja . Se je pa rodil v času 300 dni po njegovi smrti.Ustavna odločba je določila. ker se želi ohraniti voljo in svobodo testiranja do zapustnikove smrti . da je do take dedne pogodbe upravičen le potomec in ne tudi zakonski partner *odpoved v korist določenemu dediču ni odpoved dediščine. Po stanju v trenutku zapustnikove smrti se določa krajevna pristojnost zapuščinskega sodišča (stalno prebivališče zapustnika v trenutku smrti ODPOVED DEDOVANJU – ni mogoče. velja kakor. Izjema je 137/2. a še ni rojen. zaporedje smrti – po našem pravu velja. ki ga bo zapustnik dobil čez npr. da je potomec preživel prednika. 2) PRAVNA OSEBA Če ob smrti zapustnika obstaja. Izjema: analogija z nasciturusom: lahko deduje na podlagi oporoke tudi. d)DEDNI NASLOV 32 . ki je popolnoma poslovno sposoben). ki obstajajo v trenutku zapustnikove smrti. da med njimi ni moglo priti do pravnega nasledstva (za vsako izmed njih se posebej uvede dedovanje) – domneva. S tem se odpove tudi npr. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega. ga bo pa imel v trenutku smrti . uveljavljanje drugih dednopravnih zahtevkov. dokazati. Izjema: nasciturus. ki sta lahko skupaj lastnika zaščitene kmetije obstaja domneva. ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami v sporazumu s prednikom se lahko odpove dediščini. da se rodi živ (mora zadihati. člen ZD – potomec (po katerikoli stopnji. ki je izpodbojna – oseba. če ni s tem sporazumom ali kasnejšim sporazumom drugače določeno. Nasciturus velja za rojenega. DEDNA POGODBA V NEGATIVNEM SMISLU . ki bi mu šla po prednikovi smrti. ki ima pravni interes lahko izpodbija to domnevo in mora svoje trditve o tem. oseba. dobitka na lotu. Nasciturus iam pro nato habetur quoties de commodis eis agitur – 125/2. ki bi lahko medsebojno. ki ga zapustnik nima sedaj. da umreta istočasno in. umre v istem dogodku in se ne da ugotoviti točen čas njihove smrti oz. na to vprašanje odgovarja sodna praksa in teorija ZDKG – ko v istem postopku umreta prednik in potomec.Razpolaga se s premoženjem. ki nima zapuščine ni zapustnik c)OBSTOJ DEDIČEV Dedič je vsak pravni subjekt => 1) FIZIČNA OSEBA Če ob uvedbi dedovanja živi. zajokati) – v tem primeru je dedič od trenutka zapustnikove smrti. Ta možnost je podana le pri oporočnem dedovanju. ena po drugi. pač pa odstop dednega deleža b)OBSTOJ ZAPUŠČINE = predmet dedovanja. ZD komorience ne omenja. 5 let. da je ena oseba umrla prej. dedovale.- Dediči/volilojemniki so lahko le osebe. če še ni vpisan v sodni register in nima pravne subjektivitete in izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev in je v postopku ustanavljanja Vprašanje KOMORIENCE – dve ali več oseb. člen ZD. Izjema: otrok. pravna oseba v ustvarjanju Dediči/volilojemniku v trenutku zapustnikove smrti ne smejo biti nevredni in morajo biti dedno sposobni Z dnem smrti začnejo teči roki za podajanje dednih izjav Z dnem smrti začnejo teči roki za uveljavljanje pravice zahtevati zapuščino. ki se je odpovedal. Ta domneva velja za vse dediče ne samo za zapustnikove potomce. ki je bil ob zapustnikovi smrti že spočet. da nikoli ni bil dedič. s pogojem. dokler ne nastopi smrt zapustnika. Ratio legis: korist otroka. je živa.

da je napravil ali preklical oporoko oz. ki zapustniku ni nudil potrebne pomoči. ki je zanemaril svojo zakonito dolžnost preživljati zapustnika in tisti. tretje osebe ob pomoči. Kdaj pride do dedovanja po zakonu? .Oporočni dedič se odpove dediščini in za tak primer mu zapustnik v oporoki ni postavil substituta e)DEDNA SPOSOBNOST IN NEOBSTOJ DEDNE NEVREDNOSTI DEDNA SPOSOBNOST – 125. ki je sicer dedno sposobna. ki je živa ob smrti zapustnika oz. . dve pravni podlagi za dedovanje: 1) DEDOVANJE PO ZAKONU Je zakonito dedovanje. ki ta dejanja naredi in tudi tisti. Grožnja ali sila je lahko usmerjena tudi nasproti osebam. da tega ni storil. otroci – starši. Oporoka ima prednost pred zakonom kot dednim naslovom – zakonito dedovanje ne pride v poštev.Ni oporoke . samo pri oporočnem dedovanju. ki mu pomaga ali ga napeljuje .Pravna oseba.Tisti. preklicni.Kdor je hotel zapustniku s silo ali grožnjo preprečiti. da za primer smrti zapušča svoje premoženje ali premoženjski predmet sopogodbeniku ali drugi osebi) – naš ZD takega dednega naslova ne pozna. ker so pogodbe nepreklicne in si torej ne more premisliti. 2) DEDOVANJE PO OPOROKI Je oporočno dedovanje.Tujci – samo ob pogoju vzajemnosti. izrazil poslednjo voljo – z zvijačo. s katerim se zapustnik zaveže. Zaveže se za nekaj za kar sploh ne ve ali bo imel. Imamo tri pogoje. pod pogoje. člen ZD – institut. Zapustnik lahko dediču izrecno oprosti to zavržno ravnanje. člen ZD DEDNA NEVREDNOST – 126. Dedno nevreden je tisti.Po ZD imamo dva pravna naslova oz. silo ali grožnjo ga pripravi do tega. Zavržna ravnanja/razmerja: . ki morajo biti izpolnjeni kumulativno: . s katerim zapustnik razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti.Oporočni dedič je dedno nevreden . ki onemogoča osebi. Dediče določi zapustnik v oporoki = je enostranski. člen ZD – sposobnost pridobiti zapustnikove premoženjske pravice in obveznosti. ki so blizu zapustniku. kot je določil zakon) Možno je dedovanje delno po oporoki in delno po zakonu. reciproteta – če so v državi tujca tudi državljani RS dedno sposobni – 6. da bi dedovala za zapustnikom. zunajzakonski partnerji). ker je do zapustnika zavržno ravnala in zaradi česar si ne more zaslužiti dedovanja. Kakšno je bilo dejansko zanemarjanje mora presoditi sodišče.Tisti. da se rodi živa . če posamična oporočna določila niso veljavna) . pastorki. ki jih glede na razmerje z zapustnikom določa zakon kot potencialne dediče. če je mogoče uporabiti oporoko (namen = da pride do drugačnega dedovanja. ki je hotel preprečiti.Tisti. skrajni sili ne gre za dedno nevrednost . sostorilstvu osebe. pomočnik in napeljevalec. ki se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika – tisti. Dedno sposobna je: . Če je bilo dejanje storjeno v silobranu.Vsaka fizična oseba. da bi svobodno napravil oporoko oz. uničila ali ponaredila. V primerjalnem pravu so dedni naslov tudi dedne pogodbe (dvostranski. da bi se izpolnila zapustnikova poslednja volja – oporoko je skrila. nepreklicni pravni posel. če ni s posebnimi predpisi določeno kaj drugega .V oporoki ni postavljen dedič . tudi sostorilec.Oporočni dedič umre pred zapustnikom . Opustitev dolžnosti preživljanja – kjer gre za zakonito dolžnost preživljanja (zakonci. strogo oblični pravni posel. Dedič izhaja iz kroga oseb.ogrožen je obstoj preživljanca 33 .Oporoka ni veljavna (delno dedovanje po oporoki. za nekaj v prihodnosti. spočeta. ki naj bi dedovala. Sila ali grožnja mora izhajati od osebe. ki na bi dedovala oz. ki je z naklepom vzel ali poskušal vzeti življenje zapustniku.

Oseba. Usoda njegovega dednega deleža je odvisna od tega ali je: Oporočni dedič – zapuščina preide na zakonite dediče. da se šteje.na nevrednost pazi sodišče po uradni dolžnosti. Potencialni dedič je zapustnika pustil v okoliščinah. le pri zakonitem dedovanju. V vmesnem času ima zapuščina naravo ležeče zapuščine. »pobeg dediča iz države. V Avstriji: sistem ležeče zapuščine: v trenutku delacije je dediščina dediču samo ponujena.je relativna nesposobnost dedovanja . ki naj deduje. ki je v hudi nevarnosti (življenje. ne more biti volilojemnik. da ne bo preživljala zapustnika.pravni položaj dedno nevredne osebe je. Če dedič sprejme s posebnim institutom. ki bi lahko dedovali na podlag vstopne pravice – o tem mora odločiti zapustnik in ne dedič => dedovanje na podlagi vstopne pravice = iure propria. Izjema: če oporočitelj v oporoki določi substituta. Dedna nevrednost ni nastopila. ki je dedno nevredna ne more dedovati niti po zakonu niti po oporoki. Njegov dedni delež priraste dednim deležem sodedičev (v razmerju z njihovimi dednimi deleži) = akrescenca/prirast 34 . ker naj bi bila na ta način izničena vstopna pravica .dedič je dejansko bil zmožen nuditi preživljanje pa tega zavestno ni hotel Opustitev dolžne pomoči – povzeto po tovrstnem kaznivem dejanju – opustitev pomoči osebi. se odpove. da bi to lahko storil brez nevarnosti za svoje zdravje/življenje ali koga drugega. bo ta eksistencialno ogrožen . sploh ni dedovala. ko je bil v neposredni življenjski nevarnosti. Dedovanje denacionaliziranega premoženja je podobno sistemu ležeče zapuščine – dedovanje se uvede. če se je dedič vrnil v državo do zapustnikove smrti z namenom.oseba. Akvizicija in delacija časovno ne sovpadata. kljub temu. Taka ureditev je sporna in se kritizira.dedič izključi od dedovanja tiste. ta sovpada s trenutkom sprejema dediščine – AKVIZICIJA – akvizicija nastopi v trenutku delacije. Vse do konca zapuščinske obravnave imajo dediči možnost (pravico). nima potomce. da se odpoveduje samo v svojem imenu velja. zdravje).nevrednost se ne naša na potomce nevrednega – šteje se kot da je nevredni umrl pred zapustnikom . da bo tu stalno prebival.to je razveljavilo Ustavno sodišče: dedič naj poskrbi za svoje interese z drugimi sredstvi. da ta oseba.PRAVNE POSLEDICE: . Če postane dedno nevreden oporočni dedič – ni vstopne pravice – nastopi zakonito dedovanje (če zapustnik ni določil substituta) - Če je izpolnjenih vseh pet temeljnih pogojev pride do uvedbe dedovanja v trenutku zapustnikove smrti = dedovanje ipso iure. kot da bi umrla pred zapustnikom – dedujejo otroci na podlagi vstopne pravice. da se dediščini odpovejo. Zakoniti dedič – odpovedal se je v svojem imenu => na podlagi vstopne pravice dedujejo njegovi potomci Odpovedal se je za vse. ko je bil izdan sklep o dedovanju.j. če postavljeni dedič ne more oz. Izjema: če gre za nevrednost zaradi opustitve preživljanja in dajanja pomoči – nevrednost uveljavlja oseba. zapuščina se pa prenese s pravnomočnim sklepom o denacionalizaciji. Trenutek uvedbe dedovanja se imenuje DELACIJA. ki je bila dolžna preživljati se je zavedala. potomci so nevredni => v tem primeru se njegov dedni delež razdeli med ostale sodediče. Do leta 1994 je obstajal še en razlog nevrednosti t. nujni dedič. da v primeru. ne more dobiti nobene koristi od zapuščine . ki so škodljive za življenje in zdravje zapustnika in mu ni pomagal. je prisojena dediču – akvizicija. DEDNA NEVREDNOST . Pravna posledica odpovedi dedovanja je. ki se je pregrešil zoper zapustnika .nanaša se le na tistega. ki ima pravni interes . da bi se izognil obsodbi za hujše kaznivo dejanje« . da se odpoveduje tudi v imenu lastnih potomcev.zapustnik se lahko odloči. tudi potomci se odpovejo. da dejanje odpusti (izrecno ali s konkludentnimi dejanji) . Če dedič izrecno ne izjavi. Substitut je oseba.

Usoda prostega dednega deleža je odvisna od tega ali je odpoved dal: . akrescenca) . če izjavi izrecno. da dediščino sprejme.oporočni dedič: o dedni delež gre zakonitim dedičem o razen. če je nedvoumno taka zapustnikova volja DEDNA IZJAVA – izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine Je enostranski pravni posel inter vivos. pred zapuščinskim sodiščem ali drugim okrajnim sodiščem . IZJAVA O ODPOVEDI DEDIŠČINI Dediščini se ne more odpovedati oseba.določba je rezultat nezadostno omejevane roditeljske pravice . .zakoniti dedič: o ravna se tako. Za njegove potomce ne velja. Lahko jo poda dedič do konca zapuščinske obravnave. Umrli dedič je postal dedič v trenutku smrti zapustnika. Primer: starši se odpovedo dediščini mladoletnih otrok kot njihovi zakoniti zastopniki => ne gre za vstopno pravico otrok. da se zakoniti dedni red spremeni le. če je bila volja oporočitelja drugačna (substitucija. se ji odpovedujejo. Če so otroci mladoletni. da izjavijo. .ne more biti delna. Izjava velja za dediča. Pravica. bremeni .oseba. Dedič umre pred koncem zapuščinskega postopka – se ni odpovedal dediščini => pravica odpovedati se dediščini preide na njegove dediče. da odpovedujoči ni nikoli postal dedič. da se odpove dediščini. da dedujejo potomci na podlagi vstopne pravice iure proprio – po svojem pravu. da se ji odpoveduje v svojem imenu. Za pridobitev ni potrebno nikakršno njihovo ravnanje => ni jim treba izjaviti. Velja domneva. je dedovanje pravice odpovedati se dediščini. čl. čl.je nepreklicna – ni je mogoče spremeniti . To domnevo lahko izpodbijejo s tem. da sprejemajo dediščino. grožnje. Med delacijo in akvizicija nastane prehodno obdobje – ležeča zapuščina – hereditas iacens. ki je s premoženjem že razpolagala. za domnevno odpoved ni potrebna dovolitev CSD (133/2 ZD). PRAVNA POSLEDICA ODPOVEDI DEDIŠČINI (133/4 ZD) Šteje se kakor.Argumenti proti: o možnost. je ena od upravičenj njegove dedne pravice. neodvisno od pravice prednika – morali bi dedovati neodvisno od volje prednika o tudi ni v skladu z načelom. Pri nas ne velja. dokler sodišče ne izda sklepa o dedovanju.Dediči pridobijo dediščino IPSO IURE.odpoved. Sistem sprejemanja dediščine: dedič pridobi dediščino samo. ali pogojevana z rokom ali pogojem. Trenutek uvedbe dedovanja (delacija) sovpada s trenutkom pridobitve dediščine (akvizicija). kot da je umrl pred zapustnikom o njegov delež dedujejo njegovi potomci na podlagi vstopne pravice o če potomcev ni ali nočejo dedovati pride do akrescence 35 . Je prehod dedičeve pravice odpovedati se dediščini na njegove dediče. Izpolnjevati mora določene pogoje: . da volja prednika lahko izniči učinkovanje vstopne pravice ni v skladu z načelom.izjava mora biti podana v določeni obliki. ki se je dediščini odpovedal in za njegove potomce. ZZZDR je potrebno soglasje CSD.lahko jo izpodbijamo zaradi zmote. ki velja za potomce je večji premik v premoženju otroka – po 111. da osebe poklicane k dedovanju. dediščino sprejemajo. ZD) Institut. ki poda izjavo mora biti popolnoma poslovno sposobna (lahko tudi delna poslovna sposobnost + soglasje staršev/skrbnika + organa socialnega varstva) . da dediščine ne sprejemajo. Ta ob njegovi smrti preide na njegove dediče kot sestavni del njegove zapuščine. ko izrecno izjavi. sile DEDNA TRANSMISIJA (134. ki je vezan na sistem ipso iure pridobitve dediščine.

da poda izjavo o sprejemu dediščine (izrecno ali molče – npr. Socialno varstvo lahko tudi samo neposredno postavi skrbnika. da se uredijo pravice in obveznosti. ki bi jo sicer opravljali dediči skupno .Negotovost. t.če so dediči neznani: o ne ve se ali je kaj dedičev o ni znano prebivališče dedičev . kadar je to potrebno o dediči ne morejo/nočejo skrbeti za zapuščino o če je potrebno. Izjemoma lahko dedič deluje sam. da prepustijo upravljanje dediščine posebnemu upravitelju. ki predstavlja njegov dedni delež PRENEHANJE SKUPNOSTI SODEDIČEV – z delitvijo dediščine .zastopa prave dediče. čl.če zahtevajo dediči pride do kolacije – načelo enakega obravnavanja sodedičev . ko preneha razlog iz katerega je bil postavljen: . Dejanja upravljanja dediči izvršujejo skupno in soglasno.če gre za terjatev jamčijo za njen obstoj in izterljivost 36 .j.izpeljejo jo lahko sami sodediči ali pa jo izvede sodišče . Njegova funkcija preneha. ZD) Postaviti ga je treba. ki bodo v sklepu za dedovanje ugotovljeni kot dediči Ima status skrbnika za posebne primere – zanj veljajo tudi določbe ZZZDR. osebe.opravlja funkcijo. Če ni izvršitelja oporoke. Imamo dva primera: . Sodedič lahko pred delitvijo dediščine odstopi svoj dedni delež: . Subjekt dediščine so dediči kot enota. Gre za skupno lastnino – vsem dedičem skupaj gredo pravice in obveznosti.skrbi za zapuščino v korist dediča oz.na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju preidejo vsa upravičenja na dediče . da bo po delitvi dediščinske skupnosti izročil predmet zapuščine. si sodediči pomagajo tako. Dotlej dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. če razpolaga z zapuščino).sodediči medsebojno jamčijo za skrite fizične napake stvari. Začasni skrbnik: . To velja za razpolaganje z dediščino kot celoto in za razpolaganje s posamičnimi stvarmi dediščine in pravicami (stvarnimi in obligacijskimi). Ko je skrbnik postavljen dediči izgubijo upravljanje z dediščino. V trenutku zapustnikove smrti med sodediči nastane glede dediščine skupnost. za pravne napake ter evikcijo .v vseh primerih. ki lahko postavi drugega skrbnika. ZAČASNI SKRBNIK ZAPUŠČINE (131. ki vlada od zapustnikove smrti pa do konca zapuščinske obravnave glede tega ali bo poklicani postal dedič ali ne lahko le ta odpravi s tem. Z njo se dedič odpoveduje pravici odpovedati se dediščini.sodediču: nanj prenese svojo dedno pravico. Ta traja praviloma dokler dediščine med seboj ne razdelijo.zapuščina postane družbena lastnika => ni dedičev SODEDIČI Po istem zapustniku deduje več oseb. ki sestavljajo zapuščino. če ob prehodu zapuščine na dediče nastanejo težave. če je treba odvrniti grozečo nevarnost uničenja ali poškodbe predmeta dediščine. ker deleži niso določeni – deljena je samo dedna pravica.sodišče postavi na predlog sodedičev upravitelja zapuščine . ki zadevajo zapuščino Postavi ga zapuščinsko sodišče in o tem obvesti socialno varstvo. vsak sodedič pa v določeni meri razpolaga s svojim dednim deležem. ki se tičejo konkretne zapuščine .zastopa dediče v razmerjih.tretji osebi: zaveže se ji. Za posle redne in izredne uprave se zahteva soglasje vseh. svoj položaj sodediča . v korist vseh kot celote . Vsak sodedič lahko pod določenimi pogoji razpolaga s svojim dednim deležem  ne more razpolagati z deležem na posameznih zapuščinskih stvareh.

oporočni in nujni) oz. da postanejo solastniki posamičnih zapuščinskih stvari v sorazmerju s svojimi dednimi deleži do prenehanja skupnosti dedičev pride ipso facto. 37 . č. Odgovornost dediča je omejena: . Namenjen je varstvu in uveljavljanju pravic do zapuščine predvsem dedne pravice.odgovarja dedič s celotnim svojim premoženjem (podedovanim in lastnim) – pro viribus nered itatis. ki jih določa sam.gre do višine vrednosti podedovanega premoženja . PROCESNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJA Zapuščinski postopek – pri nas poteka v nepravdnem postopku. To bi morali omogočiti že za časa življenja fizične osebe. zapuščina določi od dedičevega premoženja – separatio bonorum. da deduje več sodedičev so nerazdelno solidarno odgovorni za zapustnikove dolgove. Samo iz zapuščine se poplačajo dolgovi zlasti tedaj. če bi bili s popolnim poplačilom posameznega upnika oškodovani drugi upniki zapustnika. Po tem. ki to zahteva zapustnikov dolg v celoti . Dedič ne more izročiti zapuščine zapustnikovim upnikom namesto poplačila terjatev (izročitev iure crediti). Sklep o dedovanju/volilu – je pravnomočna odločba zapuščinskega sodišča.- - delitev je lahko: o fizična o civilna: en dedič prevzame zapuščino ali del zapuščine in drugim sodedičem izplača vrednost njihovih dednih deležev denarju o solastništvo: dediči se dogovorijo. Pravdni in upravni postopek sta v pomoč pri odločanju v zapuščinskem postopku.po načelu prior tempore potior iure Ta dolžnost obstaja dokler poplačila ne dosežejo višine vrednosti zapuščine – za dolgove. da bi se rešilo sporno dejansko vprašanje od katerega je odvisna odločba v zapuščinskem postopku. zahteva plačilo od nekaterih ali vseh dedičev po deležih. Naše pravo ne pozna neomejene odgovornosti – ultra vires hereditetis. ampak postanejo naturalna obligacija. V primeru. država (zapuščina brez dediča).dedič je dolžan poplačati vsakemu upniku. 210. ki presegajo to vrednost. ko je sklep izdan se lahko pravice do zapuščine = dednopravni zahtevki uveljavljajo samo v pravdi. To bi vplivalo na obstoječi sistem dedovanja. kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov. ZD – primeri. če ni v oporoki določeno drugače. Pri poplačilu zapustnikovih dolgov je treba uporabiti splošna pravila civilnega prava: . Morebitna pravna uvedba stečaja privede do enakega obravnavanja zapustnikovih upnikov. ko se zapuščina kot celota znajde v rokah ene osebe O D DG O V O R N O S T Z A Z A P U S T N I K O V E DOLGOVE Zanje odgovarjajo predvsem dediči (zakoniti. Zapustnikov upnik lahko terja plačilo dolga od kateregakoli sodediča samo do višine vrednosti njegovega dednega deleža oz. Če je dedič upniku plačal več kot odpade nanj dolga glede na njegov dedni delež lahko zahteva povračilo od sodedičev. V notranjem razmerju – razmerju med sodediči se dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži. Vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža ne glede na to ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. ki niso poplačani ne ugasnejo. Dediči odgovarjajo tudi tedaj. Ni mogoče izpeljati stečaja – konkurza o zapuščini. dedič ne odgovarja. Naše pravo ne pozna instituta convocatium creditorum = dedič odgovarja v višini podedovanega premoženja tudi. Dolgovi. ko zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranko na pravdo ali upravni postopke. kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izključil.

osebe brez državljanstva. Pristojnost ZD ureja samo razmejitev pristojnosti med domačim in tujim zapuščinskim sodstvom in krajevno pristojnost sodišča.nepremičnin. stopnja: Višja sodišča .poseben sklep o volilu Je odločba. da so v času zapustnikove smrti obstajala dejstva za katera zapuščinsko sodišče ni vedelo in jih zato ni moglo ugotoviti.postopek se uvede tudi na predlog strank – zlasti dedičev Subsidiarna uporaba pravil pravdnega postopka – v zapuščinskem postopku se uporabljajo določbe pravdnega postopka. ki zahtevajo ločitev zapuščine od zapustnika Sklep .…) o na ozemlju RS je pristojno SLO sodišče o na ozemlju druge države je SLO sodišče pristojno. stopnja: okrajna sodišča . Glede: .dediči .sklep o dedovanju . samo če po pravu države v kateri so premičnine ni pristojen njen organ oz. ko sodišče izve. če ZD ne določa drugače. Če uveljavlja kakšno pravico do dediščine oseba.II. samo če po zakonu tuje države ni pristojno tuje sodišče . ki ležijo v drugi državi – SLO sodišče je pristojno. Stranke zapuščinskega postopka .ne glede na višino vrednosti zapuščine Funkcionalna pristojnost Vse odločbe med postopkom izda sodnik posameznik. Izda se na podlagi vseh predlaganih dokazov strank in sodišča.Zapuščinskega postopka ni mogoče ponovno uvesti niti obnoviti. ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine – uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja o tisti.takoj.I.volilojemniki .druge osebe. Tudi če se ugotovi po končanem zapuščinskem postopku. Zapuščinska obravnava 38 . Postopek se uvede po uradni dolžnosti: . če ta noče obravnavat zapuščine Stvarna pristojnost ZD jo določa posredno: .glede premičnin: o ZD o tem ne govori. ki ni sodelovala v zapuščinskem postopku. Ne velja neposrednost. ki je pravilo v pravdnem postopku. ki jo izda zapuščinsko sodišče. ki jim je nekaj naloženo o upniki zapustnika. Krajevna pristojnost Določa se po stalnem ali začasnem prebivališču zapustnika v času smrti. Sodišče je dolžno paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost ves čas postopka.nepremičnin. begunca. je sklep o dedovanju ne veže. uporablja se Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (jurisdikcija za obravnavanje zapuščine njenega državljana. ki ležijo v SLO – izključna pristojnost SLO sodišča . Prepovedana je prorogatio fori – stranke ne morejo sporazumno spremeniti stvarne in krajevne pristojnosti sodišča. da je nekdo umrl ali je razglašen za mrtvega (164 ZD) .

osebe. ki jih veže pravnomočen sklep o dedovanju so: . Ne vsebuje izpolnitvenega ali dajatvenega izreka.izredno pravno sredstvo: zahteva za varstvo zakonitosti. sodišče s sklepom razglasi. Gre za reševanje vprašanj. razen če zakon določa drugače – ZD je ne predvideva. da imajo pravico do dediščine naj priglasijo svoj zahtevek sodišču v enem letu od objave oklica. Objavi se na sodni deski in UL.sodišče z oklicem povabi osebe. ki ne izvirajo iz dedne pravice (npr.sporna dejanska vprašanja in v določenih primerih.obnova zapuščinskega postopka ni mogoča => če so podani pogoji za obnovo po ZPP lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sklep o dedovanju.sporna pravna vprašanja: spor praviloma reši zapuščinsko sodišče samo . Vsebina sklepa: sodišče ugotovi: . Vrhovno sodišče jo zavrača => določb ZPP subsidiarno ni mogoče uporabiti glede izrednih pravnih sredstev => v nepravdnih postopkih (zapuščinski postopek) revizija ni dovoljena. ki jo lahko vloži le javni tožilec . dediči pa ne zahtevajo .umrli ni zapustil premoženja . da se opravi zapuščinska obravnava Sodišče razpiše narok na katerega povabi prizadete stranke: . Sredstva na podlagi katerega bi prišlo do odločanja Vrhovnega sodišča o zapletenih vprašanjih zapuščinskih zadev – enotnejša uporaba prava v RS.ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje za katero sodišče ob izdaji sklepa ni vedelo.osebe poklicane k dedovanju po oporoki/zakonu .pravice do volila . če jim ni po zakonu priznana pravica do uveljavljanja svojega zahtevka v pravdi Izjema = dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa: . ki imajo pravico izločitve premoženjske mase iz zapuščine Oklicni (ediktalni) postopek: . ki so dobile dedno pravico. če je njihova pravica dednopravne narave). če: . volilojemnike oz.če sodišče ne ve ali je kaj dedičev. zahtevana izločitev premoženjske mase iz zapuščine) .osebe. za druge upravičene osebe.redno pravno sredstvo: pritožba (suspenzivni in devolutivni učinek) . ki so obravnavanje zapuščinskega postopka prejudicialna vprašanja Sklep o dedovanju je ugotovitvena ali deklaratorna odločba.dednopravni zahtevki. ki jim je bila naklonjena korist . določeno pravico do zapuščine v trenutku zapustnikove smrti.velikosti dednega deleža . Z njim se razglasi za dediče.tiste. ki mislijo.je umrli zapustil samo premično premoženje. ko gre za sporna pravna vprašanja: zapuščinsko sodišče napoti stranki naj rešijo spor v pravdi ali upravnem postopku.Odpade.katere pravice iz zapuščine gredo dedičem. ki so sodelovale v zapuščinskem postopku (samo. da je postala zapuščina brez dediča državna lastnina Zapuščinska obravnava rešuje vprašanja: .katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino . Če se neznani dediči ne javijo v enem letu.dedne pravice . Stranke. volilojemnikom in drugim osebam Pravna sredstva: .kdo so zapustnikovi dediči . pravico do volila oz. da sodi v zapuščino o ne opravi se nova zapuščinska obravnava o sodišče to premoženje razporedi z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju 39 . če so dediči neznani ali imajo neznano prebivališče .

da ima to zapuščinsko premoženje ali predmete zapuščine v posesti na temelju svoje dedne pravice. ki misli. da obstaja pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič od posestnika zapuščine in predpisuje roke za zastaranje te pravice (141. del zapuščine ali posamičen predmet od osebe. svoje pretenzije na dedno pravico ne more uveljavljati v zapuščinskem postopku: . Lahko se postavi samo ugotovitveni zahtevek. Zastaranje dediščinske tožbe: . ko je bil toženec s sklepom o dedovanju ugotovljen kot dedič. dejansko pa to ni.kadar je toženec posestnik zapuščinskih predmetov in svoje posesti ne opira na dedno pravico => obstaja posestno varstvo .posestnik stvari iz zapuščine opira svojo posest na singularni pravni naslov. če je na novo odkrito zapustnikovo premoženje nekaj kar ni kmetija oz. ki jih ima – dajatveni zahtevek Tožba mora vsebovati oba zahtevka (tudi v primeru. po uradni dolžnosti se opravi zapuščinska obravnava.naj tožencu naloži. Določa. ki se šteje tudi za dediča – possesor pro hedere Dediščinsko tožbo se uporablja predvsem. Dedna pravica pa se lahko izjemoma uveljavlja tudi v pravdi.da ima toženec zapuščinske predmete v posesti.da ima dedno pravico oz. če: o je prej ni bilo o najdeno premoženje sestavljajo nepremičnine o na zahtevo prizadetih oseb. ker zanjo ni vedelo o se izkaže. ki se obravnavata po različnih merilih. ki trdi. če gre za sodediče. ki jih ima v posesti oz.dediščinska tožba kot ugotovitvena tožba ne zastara Kdaj dediščinska tožba ne pride v poštev? . Kadar oseba.. npr.sodišče ni odločalo o zahtevku (samo premično premoženje) . Potrebna bo nova obravnava. da ima toženec v posesti samo eno stvar iz zapuščine). sklicujoč se na dedno pravico Tožnik zahteva naj sodišče ugotovi: .sodišče je odločalo vendar ni upoštevalo. ni moglo upoštevati vseh relevantnih dejstev o ni upoštevalo oporoke. da nima dedne pravice.da je on dedič ali sodedič – ugotovitveni zahtevek . kadar najdeno premoženje sestavljajo tudi samo premičnine novi dedič se napoti na pravdo!!! o Dediščinska tožba Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek.- - to ne velja glede zaščitene kmetije. njegovemu dednemu deležu ustrezajoči del zapuščinskih predmetov. naj mu izroči zapuščinske predmete. Tožnik mora dokazati: . če bi imel od tega kaj koristi.potek roka ima za posledico izgubo tožbenega zahtevka – ne pomeni izgubo dedne pravice – ni prekluzije . ZD je ne ureja. kupna pogodba z zapustnikom DEDOVANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV .poteka rokov sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti . ne spada v kmetijo. Gre za dve zapuščinski masi. da ima močnejšo pravico od tiste na katero toženec opira svojo posest zapuščinskih predmetov . da obstajajo razlogi za obnovo postopka Dediščinska tožba = hereditas petitio = pravno sredstvo s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi.ZDKG 40 . čl. ZD) Tožnik kot dedič (iz naslova zatrjevane dedne pravice – titulo universali) zahteva zapuščino.

Lastništva: o v lasti ene fizične osebe 41 .dediču naj se omogoči. Ekološka funkcija Dedič. potrebnimi za eksistenco.dediču kmetije omogoča prevzeti kmetijo pod določenimi pogoji. ki ga preveč ne obremenjujejo  omejena je svoboda oporočnega razpolaganja o LP in oporočno razpolaganje se uresničujeta skladno z namenom stvari in splošnim interesom opredeljenim v agrarni politiki države Ekonomska funkcija Onemogočena je drobitev srednje velikih kmetij  ohrani se kmetijsko – gozdarska gospodarska celota => smotrno gospodarjenje in konkurenčna sposobnost na trgu s kmetijskimi proizvodi. max 100ha primerljive površine o osnova za primerjanje: 1ha njiv in vrtov o po izrecni zakonski določbi ne more dobiti statusa zaščitene kmetije tista kmetija.vzpostavljeno je razlikovanje na temelju posebnosti dejanskega položaja. ki izpolnjuje posebne pogoje glede: .preprečitev drobitve zaščitenih kmetij .načelo nedeljivosti kmetij ob dedovanju o kmetijo praviloma deduje samo en dedič o izjemoma več dedičev .  podlaga za ekosocialni tip kmetijstva in omejena poseljenost prostora S posebno ureditvijo ni prizadeto ustavno načelo enakosti pred zakonom: . ki ga preveč ne obremenjujejo PREDMET DEDOVANJA So zaščitene kmetije – kmetija. gozdovi. Status se zaznamuje v zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru.velikosti: o srednje velike: min 5.uveljavlja se načelo pravičnosti – zmanjševanje ogrožanja eksistencialnega položaja dediča . ki ga preveč ne obremenjujejo . tako da je zagotovljena njena socialna. orodje. gozdarsko in dopolnilne dejavnosti ma kmetiji v obsegu. gospodarska in stanovanjska poslopja s funkcionalnimi zemljišči  kmetijski inventar – kmetijske priprave. ki ga upoštevajo tudi druge pravne ureditve NAMEN je: . članstva  o tem katera kmetija ima status zaščitene kmetije odloča upravna enota po uradni dolžnosti. socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij NAČELA: . pravice. ki jo sestavljajo samo gozdovi o v kmetijo spadajo:  nepremičnine – kmetijska zemljišča. da prevzame kmetijo pod pogoji.prepoved delitve kmetij .ustvarjanje možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske. živina  predmeti za opravljanje s kmetijstvom povezane dejavnosti  služnosti. ki mu omogoča opravljati kmetijsko.Ohranjanje bivanjske kulture. Zagotavljanje načina pridobivanja in uživanja lastnine. . ekonomska in ekološka funkcija. Socialna funkcija Omogoča eksistenco določenih kategorij ljudi: . ki prevzame kmetijo ostane na kmetiji.dediču se omogoča prevzem kmetije pod pogoji.

morebitna želja preživelega zakonca zapustnika Drugi pripadnostni položaj: . ki niso dediči tudi po drugem. ima prednost tisti. ko je zaščitena kmetija pripadala samo eni osebi = zapustniku . se dediče določi glede na kriterije prvega pripadnostnega položaja .če zakonca umreta istočasno – komorienca – dediča določamo po kriterijih prvega pripadnostnega položaja.če zapustnik nima zakonca. če ima zakonito dedno pravico . da lahko gospodari s kmetijo. ki je pripadal zapustniku je preživeli zakonec . potomcev.če sodi kmetija v celoti ali v pretežnem delu v posebno premoženje enega izmed umrlih zakoncev. Če po enem od zakoncev obstajajo dediči.deduje potomčev zakoniti dedič 42 . slednje ne pridejo v poštev . ki mu je kmetija pripadala .če je nima. ki so usposobljene za druge dejavnosti. če je za to sposoben . .če konkurirajo osebe. solasti ali skupni lasti zakoncev . soupravičencema Kmetije. Upoštevajo se pravila o dednih redih po ZD.pripadajo enemu od staršev/posvojitelju in njegovim potomcem/posvojencu in njihovim potomcem kot solastnikoma. njegovega potomca . jo sestavljajo stvarne in druge pravice in obveznosti. ZDKG – uveljavlja pravila o treh pripadnostnih položajih zapustnika do kmetije in v primerih konkurence določenih oseb pri dedovanju.položaj. ki: .dedič dela umrlega. ZAKONITO DEDOVANJE Dedič je lahko oseba. je preživeli solastnik.otroci zapustnika in prej umrlega zakonca imajo prednost pred otroci rojenimi v drugem zakonu – dedič kmetije naj bo potomec tistega. ki je svoj namen delati na kmetiji izkazal na način določen v zakonu – se poklicno usposabljajo za delo na kmetiji . ki so usposobljene ali se usposabljajo za kmetijsko dejavnost z osebami. imajo prednost pri dedovanju njegovi sorodniki Tretji pripadnostni položaj: .zaščitena kmetija je v lasti. solastnini. ne sodi v skupno premoženje => posebno premoženje preživelega zakonca => ni ga mogoče dedovati .pripadajo eni osebi kot lastniku/upravičencu/zavezancu . Tri pripadnostni položaji: Prvi pripadnostni položaj: .če je preživeli zakonec kmetijo že imel pred sklenitvijo ZZ. solasti ali skupni lasti zakoncev o v solasti enega od staršev in otroka/posvojenca oz.pripadajo zakoncema kot njuno skupno premoženje ali kot posebno premoženje enega ali drugega .zaščitena kmetija je v solasti enega starša in enega otroka/posvojenca oz.Če kljub porabi zgornjega pravila ostane še nekaj dedičev imamo dva dodatna kriterija: o bližina sorodstva o boljša usposobljenost za kmetovanje.če se ne sporazumejo.če umreta hkrati obstaja neizpodbojna domneva.dedič dela kmetije.deduje tisti.o v lasti. da je potomec preživel prednika – kot njegov pravni naslednik je pridobil tudi njegov del . sozavezancema. ki je glede na zakoniti dedni red po ZD poklicana k dedovanju. ne morejo imeti statusa zaščitene kmetije in se torej ne dedujejo po posebnih predpisih ZDKG. se ti v primeru istočasne smrti zakoncev obravnavajo tako. ki jih ta določba zakona ne navaja. kmetija je pripadala njegovi materi ali očetu imajo prednost dediči po očetovi ali materini strani. ki pripadajo več osebam ali osebam. njegovega potomca  izražanje ni v redu – kmetija ni stvar – govoriti moramo o skupni lastnini. kot da so v enakem sorodstvenem razmerju tudi do drugega umrlega zakonca. ki ima namen delati na kmetiji – sporazumno ga morajo izbrati vsi dediči .pod enakimi pogoji ima prednost zakonec. . lastnini Gre za kmetijo kot gospodarsko celoto.

da mladoletnim dedičem zagotovi usposobitev za samostojno življenje => ti izdatki se vštevajo v deleže mladoletnih dedičev 43 . ki že ima zaščiteno kmetijo. ZDKG – posebej ureja povečanje oz. samo če so po pravilih ZD v konkretnem primeru poklicane k dedovanju. V te deleže se obvezno. upoštevaje načelo izključnosti po dednih redih in bližnje sorodstvo. ki so poklicani k dedovanju po splošnem dednem redu => zaščitena kmetija se izjemoma lahko razdeli po fizičnih delih. Vrednost ne sme biti večja od vrednosti deleža. CSD. če bi izdatki zaradi plačila deležev in drugih obveznosti presegli vrednost zaščitene kmetije. zunajzakonski partner . sodišče delež zmanjša. duševna bolezen). O tem odloča sodišče samo na zahtevo sodediča. če nima zaščitene kmetije  Če takega dediča ni oz. alkoholizem. ki deduje kmetijo.zapustnikov zakonec oz. ki ne deduje kmetije.dedič je bodisi očitno nesposoben za trajno gospodarjenje s kmetijo (telesna. po uradni dolžnosti vračunajo volila in darila. Upoštevati je treba tudi možnosti povečanja ali zmanjšanja zakonitega dednega deleža. Razlogi: . nepremičnine. premičnine. njegov delež poveča. ki po vrednosti ustrezajo nujnim deležem po ZD. zakonca. Praviloma je to pet in največ deset let. Znesek deleža se valorizira. posvojenci in njihovi potomci Te osebe imajo pravico do deleža. Izjemoma lahko izplača tudi v obliki zemljišča.Prestavitev določitve dediča na kasnejši čas Če so med zakonitim dediči mladoletni otroci/posvojenci se odloži izbira dediča na čas. če je dediču onemogočeno samo fizično delo na kmetiji. ki je dedoval kmetijo – ta je dolžan poplačati deleže v denarju in ne v naravi. če to zahteva sodedič istega dednega razreda  Kmetijo deduje naslednji dedič po merilih iz prvega pripadnostnega položaja. če te stvari niso pomembne za gospodarsko sposobnost zaščitene kmetije.tudi če so dediči nevredni ali se dediščini odpovejo: o če ni nobenega zakonitega dediča.starši . ki ga določi sodišče glede na gospodarske zmožnosti kmetije in socialne razmere dediča. bodisi obstaja dvom. Njim gredo dedni deleži. ki sicer izpolnjuje pogoje in ustreza merilom. na kmetiji nimajo dednih deležev – kmetija se ne sme deliti.…). če ni take zahteve. PRAVICE DRUGIH DEDIČEV . Njihovi dedni deleži predstavljajo terjatev do dediča. Izključitev določenega dediča iz prevzema zaščitene kmetije S tem se prepreči dedovati zaščiteno kmetijo dediču. o Izključitev je mogoča samo. izključitev dediča. v roku.dolžnost dediča kmetije. Sodišče je dolžno upoštevati zlasti gospodarsko zmožnost kmetije Izdatki dediča kmetije zaradi drugih obveznosti . če nima sredstev za preživljanje . ki že ima zaščiteno kmetijo ne pride v poštev . Za pomembne odločitve vstopi kolizijski zastopnik. zmanjšanje deleža: . če je v istem dednem redu več sodedičev in lahko vsaj eden izmed njih deduje kmetijo o Če ni nikogar – po splošnih pravilih – deduje dedič oddaljenejšega dednega reda o Iz razlogov pravičnosti lahko sodišče onemogoči dedovati zaščiteno kmetijo dediču.na zahtevo dediča. ki bi izpolnjeval posebne pogoje => kmetijo dedujejo dediči. ko bodo vsi potencialni dediči polnoletni in sicer na predlog otroka. da bo dedič s kmetijo dobro razpolagal (zapravljivost. o Preprečitev/izključitev ni mogoča.sodišče lahko na zahtevo dediča.otroci. V vmesnem času gre za skupnost dedičev .

če zapadejo v plačilo v tem času – samo iz presežkov donosa zaščitene kmetije.da dedič kmetije ni dopolnil 25 let in je potomec zapustnikovega ali preživelega zakonca . Zapustnik ne more odpustiti dejanj. Če se spremenijo razmere lahko sodišče ponovno uredi to preužitkarsko razmerje o če se spremenijo razmere:  pri zakoncu  postane življenje na kmetiji nevzdržno  pri dediču kmetije o to lahko zahteva samo preživeli zakonec (po besedilu zakona) o logično. zakonitem po ZDKG . ZDKG: nujni delež pripada določenim osebam . ki je dedoval kmetijo mora izplačati zakonite dediče (na njihovo zahtevo) oz. 44 . ki zaradi duševne ali telesne prizadetosti ne morejo sami pridobivati teh sredstev.Krog oseb je določen v 14. da zapustnikovemu preživelemu zakoncu. ne vloži sredstev.da je preživeli zakonec lastnik. ki ga določi sodišče.Nujni delež je enak nujnemu deležu po ZD oz. ki je posebno premoženje zapustnika.Oporočitelj lahko razdedini nujnega dediča POSEBNE PRAVICE ZAPUSTNIKOVEGA ZAKONCA IN POTOMCEV.da preživeli zakonec na kmetiji dela . Če jih ni je deleže dolžan izplačati dedič kmetije. ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju zapuščine. Enako velja za oporočnega dediča (krog nujnih dedičev je zmanjšan – v tem primeru poplača tiste. V SLO večinoma kmetije kot podedovano premoženje pripadejo enemu zakoncu.23. ki bi bili nujni dediči po ZD). da se iz zapuščine izloči vrednost dela. ko: . čl. kmetijskega zemljišča.da je preživeli zakonec v času zapustnikove smrti živel na kmetiji . ki imajo za posledico dedno nevrednost! ODTUJITEV KMETIJE Dedič.dedič odtuji kmetijo ali njen znatni del preden preteče 10 let od prevzema kmetije in v enem letu od odtujitve ne pridobi druge kmetije. skupni lastnik zaščitene kmetije (ta določba ni logična) V času. da kmetija te izdatke zmore – vštejejo se v nujni delež prizadetih potomcev dolžnost dediča kmetije. Večinoma ni skupne lastnine zakoncev na kmetiji. če bi prišlo do zakonitega dedovanja (po ZDKG) . gozda. ki so zapustniku najbližje. členu – kot pri zakonitem dedovanju . da zagotovi sredstva za življenje polnoletnim zapustnikovim potomcev. Izplača ga le do vrednosti njegovega prispevka k povečanju vrednosti kmetije. jim mora poplačat razliko med zakonitimi dednimi deleži (po ZDKG) in zakonitimi dednimi deleži po ZD. v roku. da to lahko zahteva tudi dedič kmetije Pravica do užitka zaščitene kmetije gre preživelemu zapustnikovemu zakoncu. naklonil maj kot bi dobile. Gre jim polna vrednost izločenega dela v denarju in ne v naturi.če kmetijo pred potekom desetih let od prevzema preneha namensko uporabljati. ki jih je pridobil z odtujitvijo . ki ni dedoval kmetije. solastnik. ko ima pravico do užitka zakonec ne more uveljavljati pravice do preužitka! V tem času je zakonec dolžan upravičenim dedičem izplačati deleže.omejevaje zapustnikovega prostega razpolaganja s premoženjem za primer smrti pa tudi življenja . vendar jih je zapustnik v oporoki prezrl oz. ki ni dedoval kmetije pod posebnimi pogoji: . ki je dedoval kmetijo.- dolžnost dediča kmetije. na njegovo zahtevo zagotovi »doživljenjsko preživljanje« => ustrezneje je govoriti o preužitku – ta pravica zakoncu ne gre. pod pogojem. NUJNI DEDIČ – obravnava ZDKG v okviru predpisov o oporočnem dedovanju . Izplača ga dedič. Ta rok ne sme biti daljši od dveh let. KI SO ZAPUSTNIKU POMAGALE PRIDOBIVATI Oni lahko zahtevajo. če se je sposoben preživljati iz lastnega premoženja.

Boljši od pravice do dosmrtnega preživljanja bi bil preužitek v korist zakonca/potomca.volila drugih predmetov. Pri tem mora sodišče upoštevati: .svari in pravice.stavbna zemljišča . in tu je ratio izločitve. po ZD. je volilo nično. kdo bo po razvezi gospodaril na kmetiji in kako se bodo delili rezultati gospodarjenja.ne moreta skupaj gospodariti . Uvede se zakonito dedovanje. Oporočitelj lahko prosto razpolaga z nepremičninami. potomca spremeni v pravico dosmrtnega preživljanja v breme dediča kmetije. da se dogovorita. Še bolje bi bilo skleniti ženitno pogodbo. Zakonca morata skupno. Sodišče sme na zahtevo dediča kmetije zmanjšati: . katerega predmet so kmetijska obdelovalna zemljišča. premičninami. ko prevzameta kmetijo.gospodarsko sposobnost kmetije Če se spremenijo razmere lahko sodišče pravico dosmrtnega preživljanja spremeni . njegovemu potomcu – v skupno premoženje Fizična delitev je prepovedana. Omejitve oporočiteljeve volje glede volil Oporočitelj ne sme nakloniti volila. da lahko oporočitelj postavi za dediča praviloma eno fizično osebo.osebna razmerja .pogodba o preužitku .enemu od staršev in otroku/posvojencu oz. Predmet volila so lahko: . da je neko določilo ali oporoka na splošno v nasprotju s pravili => ničnost.šele po desetih letih od prevzema jo lahko odsvojita V njunem interesu je.razloge upravičenca .neobdelovalna zemljišča.pogodba o dosmrtnem preživljanju . ki ni del kmetije.izročilna pogodba .Prevzemnik kmetije bo zaradi tega prispevka okoriščen. V primeru. OPOROČNO DEDOVANJE Omejitve oporočiteljeve volje glede postavitve dediča kmetije ZDKG določa. če ne presegajo določenega % vseh kmetijskih površin. da lahko dedič kmetije zahteva zmanjšanja dajatev zaradi poslabšanja gospodarskih razmer.izročilna pogodba (sopogodbeniki niso bližnji sorodniki) 45 . neveljavnost. ki spadajo v kmetijo – paziti je treba. ki sestavljajo kmetijo . če vrednost teh volil ne presega določenega % vrednosti zapuščine Če oporočitelj tega ne upošteva. da dediči ne bodo prikrajšani v nujnih deležih Omejitve razpolaganj s kmetijo s pravnimi posli med živimi . ker kmetije nista dobila z delom .… premoženjem. sporazumno razpolagati s stvarmi => v nasprotju z ZZZDR: s posebnimi premoženjem razpolagata sama => poseben premoženjski režim. To pravico lahko sodišče na zahtevo zakonca oz. Problematično pa postane pri razvezi ZZ: . ki spadajo v kmetijo pa samo.darilna pogodba za primer smrti Ne sme oporočitelj (zapustnik) razpolagati z zaščiteno kmetijo v nasprotju z določbami ZDKG Obid ZDKG => ničnost: . Izjemoma lahko postavi dve fizični osebi – če kmetijo zapusti: . pomembno je.ni mogoča fizična delitev .zakoncema – posebno premoženje enega ali drugega.denarna volila .

da bodo dedovale denacionalizirano premoženje = pravni nasledniki. ki naj bi bili dediči/volilojemniki po oporoki – če je z oporoko razpolagal z podržavljenim premoženjem . ki so upravičenci denacionalizacije umrle (če oseba. ki ni bil lastnik denacionaliziranega premoženja  Bivši lastnik sploh ni imel zakonca ali potencialnih dedičev – ni nobenega upravičenca do denacionalizacije => ne more priti do denacionalizacije o Pravica do vložitve zahteve za denacionalizacijo = aktivna legitimacija + stranka v postopku  Konkretizacija upravičenja potencialnih pravnih naslednikov upravičenca. če gre za premičnine. se z odločbo o denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v začasno upravljanje skrbniku za posebne primere – 221. UPRAVIČENCI DO DENACIONALIZACIJE . pa je bilo državljanstvo priznano .DEDOVANJE DENACION ALIZIRANEGA PREMOŽENJA ZDen: lahko se izpelje zapuščinski postopek denacionaliziranega premoženja. čeprav to še niso. ki niso dedovali zapustnikovega premoženja – brez podržavljenega – ob zapustnikovi smrti.osebe za katere je verjetno.osebe. šele ko postane odločba pravnomočna. potencialnim dedičem prvega dednega reda. Praviloma je to prejšnji lastnik podržavljenega premoženja. Resnični dednopravni upravičenci bodo določeni v sklepu o dedovanju. ki pridejo v poštev kot dediči prvega reda dedovanja po osebi.če pa ni. ki ji je bilo premoženje podržavljeno o če oseba. da uveljavljajo pravico do denacionalizacije  Vlagatelj zahteve mora izkazati pravno nasledstvo: • Da obstaja možnost. osebnem razmerju z upravičencem (zakonito dedovanje) ali če mu je upravičenec naklonil denacionalizirano premoženje ali del tega (oporočno dedovanje) • To izkaže s prejšnjim sklepom o dedovanju v katerem je določen kot dedič. bil razglašen za mrtvega. na katere je prešlo den. da bo dedoval denacionalizirano premoženje • Da ima dedni naslov – da je v določenem krvnem. Zgodi se sprememba zemljiško – knjižnega stanja na podlagi odločbe.  Kaj če so osebe. Dednopravna razmerja imajo posledice že pri sami denacionalizaciji. Kot lastnik se vknjiži prejšnji lastnik. po njeni pravnomočnosti po uradni dolžnosti. čl. imajo določena upravičenja o možnost uveljavljati pravico do denacionalizacije:  če je oseba. vendar v tem sklepu še ni zajeto podržavljeno premoženje ODLOČBA O DENACIONALIZACIJI Glasi se na ime upravičenca. ki ji je bilo podržavljeno premoženje ni upravičenec – v času podržavljenja ni bil državljan Jugoslavije. Premoženje ob pravnomočnosti denacionalizacije. SKRBNIK ZA POSEBNE PRIMERE Če je upravičenec do denacionalizacije umrl. ZZZDR.je bil že opravljen zapuščinski zahtevek v katerega ni bilo zajeto podržavljeno premoženje  denacionalizacijo so zahtevali potencialni pravni nasledniki upravičenca. ki ji je bilo premoženje podržavljeno. ki ji je bilo premoženje podržavljeno umrla ali bila razglašena za mrvo  krog dednih upravičencev se presoja izključno po pravu RS. da pride do oporočnega dedovanja denacionaliziranega premoženja  lahko jo uveljavljajo tudi potencialni dednopravni upravičenci. že po tujem pravu  pravice do uveljavljanja denacionalizacije imajo vse osebe iz kroga zakonitih dedičev (upoštevati je treba pravila o izključenosti) in vse osebe. ni upravičenec)? • pravico do denacionalizacije uveljavljajo potencialni nasledniki upravičenca. pa le če se zakoniti dediči strinjajo. Skrbi za premoženje v interesu dedičev => oseb. Izjema: če so dediči določeni. To je lahko tudi potencialni pravni naslednik upravičenca. tudi če je ta umrl. Njegovo delo obsega: 46 .

ko postane sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja pravnomočen . čl URS. Nov zapuščinski postopek je logičen. ki jih pravo ureja. čl. člen ZDen 78/1 – dedovanje se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju (delacija) 78/2 – dediščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji (akvizicija) - 47 . ZD – ne postavi za zapuščinsko sodišče. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDen => pri dedovanju denacionaliziranega premoženja se uporabljajo tudi določbe ZDKG.- začasno upravljanje denacionaliziranega premoženja zastopanje dedičev = pravih dedičev zanj veljajo pravila ZZZDR – pravni položaj skrbnika in razmerja do socialnega varstva Njegov pravni položaj je enak pravnemu položaju začasnega skrbnika zapuščine po 113.ni bilo dednih izjav . POSEBNA PRAVILA MATERIALNEGA PRAVA Dedovanje se uvede v tem postopku z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. ker: . Ali je treba uporabiti določbe ZDKG v primeru denacionalizirane zaščitene kmetije – ZDen tega ne ureja => USTAVNA DOLOČBA l.sodišče ni odločalo o dedovanju premoženja. Funkcija preneha: . ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji Sodišče glede tega premoženja izpelje nov zapuščinski postopek (uporabljajo se materialne in procesne določbe ZD). dediči so podali dedne izjave.ni bilo dednopravnih pogodb pravilo o novem zapuščinskem postopku ne pride v poštev in uporabi se splošno pravilo ZD => sodišče razdeli denacionalizirano premoženje s posebnim sklepom na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju. da posebna ureditev omogoča dediču kmetije materialno eksistenco  ZDKG je treba uporabi v vseh življenjskih primerih. To je sporno – Zupančič meni.1997: razveljavitev 2. Odstop od pravila ZD o najdenem premoženju po pravnomočnosti sklepa o dedovanju => ni nove zapuščinske obravnave – sodišče ga razporedi s sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. člena ZDen. če je upravičenec umrl. ampak organ denacionalizacijskega postopka v odločbi o denacionalizaciji => obligatorno v vseh primerih denacionalizacije. Določba 74/2 ZDen se nanaša na izključitev uporabe ZDKG => je v nasprotju z 67. ki določata.zaradi prepričanja. da je pravilno odločbe o denacionalizaciji. da podržavljeno premoženje ne spada v zapuščino je morebitni zapustnik napravil določena oporočna razpolaganja.opravljen je bil zapuščinski postopek s pravnomočnim sklepom o dedovanju + . 19. in 71. odstavka 74. Zapuščina preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.ni bilo oporočnih razpolaganj . sklenjene so bile dednopravne pogodbe Če: . da je prišlo o napake v redakciji in. 78/1.že prej: zapuščinsko sodišče postavi upravitelja zapuščine = denacionaliziranega premoženja POSEBNA PRAVILA ZA DEDOVANJE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA Izpeljava novega zapuščinskega postopka Če je upravičenec do denacionalizacije mrtev + .denacionalizirano premoženje je večje od premoženja o katerem je bilo odločeno v zapuščinskem postopku .

ki do uveljavitve novele niso bili pravnomočno končani. Kaj pa če tega akta ni. ki izhaja iz sistema ležeče zapuščine Ta dva argumenta nadalje kritizira še ustavno sodišče (glej spodaj) b)smisel besedila 78/1 drugačen krog dedičev kot pa če bi bil relevanten dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji Oporoka – z njo razpolaga tudi s podržavljenim premoženjem.  možno samo. Oporočni dedič umre pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizacije => dedujejo dediči oporočnega dediča. V vmesnem času: med uvedbo dedovanja in prehodom dediščine gre za položaj podoben ležeči zapuščini – če to premoženje ne bi imelo subjekta.a) 78/1 – njegovo besedilo je sporno! Odločba o dedovanju je sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku opravljenem ob smrti upravičenca – prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja. ZZZDR. c)Novela '98 sprememba 78/1 ZDen => uvedba dedovanja denacionaliziranega premoženja  dan pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji  prehod zapuščine/dediščine na dediča.pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji se ne more uvesti dedovanje => predmeta dedovanja še ni . da se dedovanje uvede z zapustnikovo smrtjo. ker ni bilo zapuščinske obravnave? Smiselno bi bilo.gre za rešitev. d)Ustavno sodišče razveljavi ustavno odločbo U-I-138/99-41 leta 2001 .Subsidiarna uporaba ZD ob ZDen => po ZDen niso določene pravne posledice trenutka uvedbe dedovanja => ZD določa. Krog dedičev denacionaliziranega premoženja se presoja po dnevu pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji – pred tem še ni predmeta dedovanja Osrednja argumenta kritikov: . ki je zavezanec …?! … posestnik teh stvari => zato se postavi skrbnik po 221. da se uvede dedovanje z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju je (ZDen) določil čas po katerem se: • Presoja dedna sposobnost dedičev • Določa krog dedičev – smisel = da se krog dedičev. Roki: začnejo teči z dnem pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. da je trenutek uvedbe dedovanja pomemben za: o Prehod zapuščine na dediče o Določitev kroga dedičev o Presojo dedne sposobnosti/dedne nevrednosti o Za začetek teka roka za uveljavljanje pravice zahtevka zapuščine  ZDen ima glede prve in zadnje posebno ureditev => ti dve posledici nastopita s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji  ZDen s tem upošteva dejstvo. čim bolj približa takšnemu. kot je sprejeta v ZD. Po ZD pa z dnem uvedbe dedovanja – zapustnikova smrt. Uporabi se za vse zapuščinske postopke. vendar ga ima = pravna oseba.Kritika argumentov nasproti prvotnemu besedilu: . ki je bil ob smrti zapustnika = kakršen bi bil. če je uvedba dedovanja z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanja => pride do nekakšne transmisije dedne pravice => gre za popolnoma drugačno rešitev. če do podržavljenja premoženja ne bi prišlo 48 . da pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji še ni zapuščine  ZDen je z odločbo.

. ker temelji na sistemu ležeče zapuščine – neskladnost ureditve – odpira vrsto vprašanj o npr. ZDen relevantna v primerih. 2. ko oporočitelj razpolaga z oporoko tudi s podržavljenim premoženjem) dedič denacionaliziranega premoženja umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji o ne bi dedovali zakoniti dediči oporočnega dediča o dedovali bi dediči denacionalizacijskega upravičenca .o prejemu in odpovedi dediščini . dane v denacionalizacijskem postopku o Neveljavne:  Potencialni dediči denacionaliziranega premoženja so podali izjavo o odpovedi pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju – neveljavnost izjave o odpovedi neuvedenemu dedovanju DEDNOPRAVNE POGODBE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA . nastalega z vrnitvijo odvzetega premoženja Ustavno sodišče meni. da je v času uveljavitve novele ZDen že odločba o denacionalizaciji pravnomočna – novela posega v LP dedičev • Če denacionalizacijski postopke v času uveljavitve novele še teče – poseganje v pričakovane pravice • Po mnenju Zupančiča Ustavno sodišče s to obrazložitvijo ni odpravilo dvome o smiselnosti 78/1.- ZDen je določil različne trenutke za uvedbo dedovanja in prehod zapuščine – s tem je upošteval posebnost položaja.na podlagi novele bi se spremenil krog dedičev samo. ko: o Oporočni dediči.pogodba o dosmrtnem preživljanju .pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja za časa življenja . ki so jih podali dediči do izdaje odločbe o denacionalizaciji o Veljajo po 80/1. ki so dedovali v zapuščinskem postopku izvedenem po smrti denacionalizacijskega upravičenca v trenutku pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji niso več živi o Drugačen krog dedičev glede na:  Prvotno besedilo: dedujejo dediči dedičev  Novela: dedujejo dediči denacionalizacijskega upravičenca: • V primeru. dane preden je bilo premoženje podržavljeno  Dedne izjave. čl. ker ob smrti ni bil izpeljan zapuščinski zahtevek? o Ustavno sodišče je določilo subsidiarno uporabo pravila ZD o uvedbi dedovanja v času smrti zapustnika – ta trenutek sodi v isto časovno obdobje kot pravnomočnost odločbe o dedovanju => zagotovljeno je enako obravnavanje vseh denacionalizacijskih upravičencev oz. ZDen v prvotnem besedilu. ZDen:  Dedne izjave. njihovih pravnih naslednikov DEDNE IZJAVE GLEDE DENACIONALIZIRANEGA PREMOŽENJA . da je zajeto tudi denacionalizacijsko premoženje. če bi oporočni (redki so primeri.predvsem je neustrezna ta odločba. člen ZDen 49 .sporazum med prednikom in potomcem o odpovedi dediščini o v bistvu niso dednopravne pogodbe => te so po ZD neveljavne Neveljavne so tiste sklenjene pred izdajo odločbe o denacionalizaciji. čl. čl. 81. da je sprememba 78/1. Kritike Zupančiča na ustavno odločbo: . razen če je v pogodbi izrecno določeno. kdaj se uvede dedovanje in določi krog upravičencev. če ni sklepa o dedovanju.izjava o odpovedi dediščini v korist določenega sodediča – po zakonu = sprejem + sočasni odstop dednega deleža sodediču o Nimajo pravnega učinka tiste.

ki je sicer oporočitelj ni imel (neresnična. samo če ni zakonitih dedičev.ni se odločilo za razveljavitev 81. Ugotavljanje njegove domnevne volje bi bilo v bistvu konstruiranje njegove volje – to bi sprožilo številne spore => zato ni prišlo do razveljavitve. ki so kasneje nastale (to predlaga teorija). ZDen za vprašanje primernosti zakonske ureditve => to ni v pristojnosti ustavnega sodišča => s tem. ki ga je imel v času sestave oporoke o proti razveljavitvi: zapustnik v času. ker so ga odpisali. Oporočni dediči ne morejo dedovati denacionaliziranega premoženja. ki je predmet denacionalizacije ravnal enako kot s premoženjem. ki je podržavljeno. Oporoka s katero je oporočitelj na splošno razpolagal s svojim premoženjem (ne da bi izjavil kaj to premoženje sestavlja) velja glede denacionalizacijskega premoženja. da bi oporočitelj s premoženjem. o Teorija se s tem ne strinja – razmerje med zakonitim in oporočnim dedovanjem ni v celoti v dispoziciji zakonodajalca o S tega vidika je treba dati dedovanju. Za veljavnost oporočnega razpolaganja ni treba. Gre za praznino v oporoki. če je oporočitelj določil kateri premoženjski predmeti mu gredo kot dediščina. Tehtanje argumentov: o za razveljavitev: ne dovoljuje ugotavljanja domnevne volje oporočitelja niti takrat. če jo je izrecno izrazil => preferiranje zakonitega dedovanja => ni v skladu s svobodo testiranja. čl. da je ZDen dal prednost zakonitemu dedovanju ni kršil ustavne pravice do zasebne lastnine in dedovanja. če bi predvidel okoliščine. Z razlago naj se ugotovi zapustnikova volja. ko bi delal oporoko. Iz tega izhaja. samo. ZDen je pravilo 84/2 ZD spremenil v neovržno domnevo v prid zakonitega dediča => ugotavljanje zapustnikove prave volje z razlago ne pride v poštev! Volja zapustnika se upošteva samo. Večina oporočiteljev. premoženja. samo če se z njimi strinjajo zakoniti dediči. čl. Zapustnik se ni izjavil v oporoki glede tega premoženja. hipotetična volja). napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji glede denacionaliziranega premoženja.če ni tako mora v oporoki to izrecno povedati. ko je napravil oporoko. katerim je bil del premoženja podržavljen niso razpolagali s tem premoženjem mortis causa. Mortis causa zapustnik razpolaga s premoženjem. ZDen bi bilo treba spremeniti: Da bi bilo omogočeno tudi glede dedičev denacionaliziranega premoženja ugotavljati pravo zapustnikovo voljo. Oporoka brez dvoma izraža zapustnikovo pravo voljo. dejansko ni imel. ZDen. da gre pri vsebini določbe 81. čl. da je zapustnik navedel.glede soglasja zakonitih dedičev = 81/2 ZDen nejasen glede pravne narave soglasja in nepotreben => razpolaganje zakonitih dedičev inter vivos UPORABA TUJEGA PRAVA 50 . da gre za podržavljeno premoženje. da veljajo oporočna razpolaganja tudi glede denacionaliziranega premoženja. da ta oporočna razpolaganja veljajo glede podržavljenega premoženja. Treba bi bilo uporabiti metodo dopolnjujoče razlage – upošteva se volja. razen če kot svojci pridejo v poštev za zakonito dedovanje Določbo 81. da oporočitelj daje prednost zakonitim dedičem . vendar pa ni zapustil zakonitih dedičev. . ki izvira iz volje države . Oporočni dednopravni upravičenec pa ne more dedovati denacionaliziranega premoženja. V oporoki ni izrecno navedel. Ustavno sodišče – Ustavna odločba U-I96/92 . bi jo pa imel v času. čl. in ti premoženjski objekti ne spadajo v podržavljeno premoženje. če je to v oporoki izrecno določeno. Zakon izhaja iz domneve. ZDen določa. čeprav samo hipotetična. ki mu je bilo odvzeto.Ustavno sodišče pravi. 81. ki so obstajale v času sestave oporoke zanesljivo sklepati. ki izvira iz zapustnikove volje prednost pred dedovanjem. da gre za denacionalizirano premoženje oporočnim dednopravnim upravičencem tudi kadar oporočitelj tega ni izrecno določil. kadar je mogoče iz same oporoke in okoliščin.Oporočna razpolaganja.

Uporabiti se morajo tudi določbe ZDen. naj tudi inicirajo zapuščinski postopek o denacionalizacijskem premoženju . da z zakonom ni mogoče poseči na že pridobljene pravice. s katerim je bil končan prejšnji zapuščinski postopek) ali njej enako listino o dedovanju (74/1. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.zapuščinsko sodišče tega premoženja ne more razdeliti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. čl) in druge listine potrebne za odločitev o uvedbi zapuščinskega postopka. Za vračanje zaplenjenega premoženja se uporablja 145. da se za vračanje premoženja zaplenjenega v kazenskih postopkih.materialni roki . Če je neupravičeno obsojeni umrl preden mu je bilo vrnjeno zaplenjeno premoženje ali dana polna odškodnina.dedne izjave . uporabljajo določbe tega zakona. POSEBNA PROCESNA PRAVILA Izključna pristojnost sodišča RS glede zapuščinskega postopka denacionalizacijskega premoženja. katere državljan je bil zapustnik ob smrti. ko je sestavil oporoko. Za ta prehod veljajo določbe ZD in n ZDen. predvsem odločbo o denacionalizaciji 51 . razen če se dediči iz prejšnjega in novega zapuščinskega postopka ne sporazumejo drugače in če se s tem ne posega v pravice tretjih oseb.Če je bil zapustnik – upravičenec do denacionalizacije tujec.… Tuje pravo dokazujejo stranke v postopku – tudi zapuščinskem. Ustavno sodišče je razveljavitev utemeljilo s tem.1988. Če dediči s tem (sklepom o dedovanju) ne soglašajo je treba ugotoviti na kašni podlagi je bil sklep izdan. predvsem tiste. se le to vrne njegovim dedičem – osebam. če mu je bila z njim kršena pravica. v času. na katere je prešlo ob njegovi smrti njegovo siceršnje premoženje. Nositi morajo stroške dokazovanja => v nasprotju z načelom iura novit curia. KI JE BILO PODRŽAVLJENO Z ZAPLEMBO Ustavna odločba U-I-10/92 – razveljavitev 92.dednopravne pogodbe . ne da bi razpisalo narok na katerega povabi vse dediče. Zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja . katere državljan je bil zapustnik. tudi če je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena na podlagi obnove kazenskega postopka. čl. ZAHTEVEK ZA VRNITEV PREMOŽENJA. ne sestavi smrtovnice (to ni glavni razlog) o če so potencialni dediči zahtevali denacionalizacijo. se uporabi pravo države. NOV ZAPUŠČINSKI POSTOPEK Z njim ni dovoljeno posegati v pravna razmerja nastala na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. ki so bili pravnomočno končani do 31. Vrhovno sodišče: . Oporočna sposobnost zapustnika se presoja po pravu države.prehod zapuščine na dediče .predlagatelj v zapuščinskem postopku mora predložiti odločbo (sklep o dedovanju. ki se razlikujejo od splošnih: . ZDen Določal je.uvedba dedovanja . določene s pravnomočno odločbo sodišča => v nasprotju z načelom delitve oblasti in prepovedjo retroaktivne veljave zakona.12.začne se na predlog pravnega naslednika – upravičenca do denacionalizacije in ne po uradni dolžnosti sodišča => ker sodišče ne dobi oz. če do tega dne niso bila pravnomočno rešena in da ima vsakdo pravico zahtevati spremembo posamičnega akta. Ne uporablja se niti za razmerja nastala pred dnem objave odločbe Ustavnega sodišča. ZAHTEVEK ZA POPOLNO PREMOŽENJE ZAPUSTNIKA.

To lahko stori na predlog ali po uradni dolžnosti. 52 .naloge: o skrbi za zapuščino. volil o skrbi. razen če oporočitelj določi drugače . jo upravlja o skrbi za plačilo dolgov. da se oporoka izvrši kot je to hotel/želel oporočitelj o sodišču mora dati račun o svojem delu . če njegovo delo ni v skladu z oporočiteljevo voljo ali zakonom.Izvršitelj oporoke .izvršitelj je lahko samo popolnoma poslovno sposobna oseba . ki je izbran za izvršitelja ni dolžan sprejeti te dolžnosti . Skupaj opravljajo zaupane dolžnosti.oporočitelj lahko v oporoki določi eno ali več oseb za izvršitelja oporoke.tisti.razreši ga sodišče.ima pravico do povračila stroškov in do nagrade za trud => izplača se iz razpoložljivega dela zapuščine po odločbi sodišča .