P. 1
Likovno 5to Marija i Nikola Nanevski

Likovno 5to Marija i Nikola Nanevski

|Views: 894|Likes:

More info:

Categories:Topics, Art & Design
Published by: Сузана Стојанова on Sep 13, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/20/2012

pdf

text

original

m-r Marija Nikoloska Nanevska Nikola Nanevski

ODDELENIE

5

LIKOVNO
OBRAZOVANIE

Skopje, 2010

Izdava~: MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, bb Skopje

Recenzenti: d-r Maja Raunik Kirkov Agim Saiti Suta Topkoska

So re{enie na Ministerot za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija broj 22-2194/1 od 20.04.2010 godina, se odobruva upotrebata na ovoj u~ebnik.

Po~ituvani u~enici! Ovoj u~ebnik Vi e nemenet vam za da gi pro{irite svoeto znaewe i interesirawe od likovnata umetnost. Vo dosega{noto va{e obrazovanie steknavte odredeno poznavawe za crtaweto, slikaweto, skulpturata i arhitekturata, grafikata i dizajnot. Celta na avtorite na u~ebnikov e da Vi ponudat interesni sodr`ini, mno{tvo reprodukcii i ilustracii i da ve pottiknat samostojno da tvorite i sozdavate likovni tvorbi. Se nadevame deka }e gi zbogati i pro{iri va{ite soznanija za liniite, formite, boite i drugite likovni elementi. Isto taka, preku golemiot broj reprodukcii na likovni dela od svetski i doma{ni avtori }e se zapoznaete so istaknati i ceneti likovni dela i avtori koi se del od svetskoto duhovno bogatstvo. I na kraj, iskreno se nadevame deka likovnata umetnost }e bide del od va{iot sekojdneven `ivot i kako tvorci i kako vospriemateli na ovie dela. Od avtorite

3

LIKOVNATA UMETNOST I NEJZINOTO ZNA^EWE

Esenski pejza` Od po~etokot na ~ove{tvoto pa s# do dene{en den lu|eto imaat potreba za ubavo i imaat potreba da se izrazuvaat sebesi likovno. Vo praistorijata pe{terskite crte`i bile na~in za komunikacija me|u praistoriskite lu|e. Od toga{ sekoja ~ovekova civilizacija, so site svoi osobenosti, sozdava svoj vid likovna umetnost koja gi zadovoluva duhovnite potrebi na lu|eto za estetsko izrazuvawe na svoite misli i ~uvstva. Likovnata umetnost vo svoeto sozdavawe koristi odredeni sredstva za izrazuvawe koi go ~inat likovniot jazik. Likovniot jazik se sostoi od likovni elementi i likovni principi.
LIKOVNI ELEMENTI SE: TO^KA LINIJA FORMA NASOKA GOLEMINA TEKSTURA SVETLINA BOJA PROSTOR LIKOVNI PRINCIPI SE: HARMONIJA KONTRAST GRADACIJA RAMNOTE@A POVTORUVAWE RITAM PROPORCII EDINSTVO KOMPOZICIJA

Ubav cvet od prirodata

Papagal so prekrasni boi

Koristej}i gi likovnite elementi i likovnite principi umetnicite se izrazuvaat kreativno i sozdavaat likovni dela. 4

Ubavo uredena gradina

Ubava `enska obleka

Enterier so ednostaven i prijaten dizajn

Ku}a so ubavo opkru`uvawe

U~enici kako slikaat

Fotografija na sovremen grad

Detska likovna izlo`ba

ZAPOMNI: Sredstvata so koi se izrazuvame vo likovnata umetnost se narekuvaat likovni elementi i likovni principi. 5

PODELBA NA LIKOVNATA UMETNOST

CRTE@

SLIKA

SLIKA

SLIKA CRTE@

SLIKA

CRTE@ 6

Likovnata umetnost e vizuelna umetnost. Toa zna~i deka umetni~kite dela koi se del od likovnata umetnost mo`eme da gi gledame. Postojat nekolku delovi koi ja so~inuvaat likovnata umetnost. Tie delovi ili likovni podra~ja se: crte`, slika, skulptura, grafika, dizajn, vizuelni komunikacii i arhitektura. Sekoe likovno podra~je ima svoi osobenosti po koi se razlikuva od drugite delovi na likovnata umetnost. Delata koi spa|aat vo likovnoto podra~je crtawe se ednobojni likovni dela vo koi najva`na uloga ima linijata. Vo slikata najva`ni se bojata i povr{inata. I slikite i crte`ite se sozdavaat na nekakva povr{ina kako na primer: hartija, platno, drvena plo~a ({tica), na staklo... Grafikata e, isto taka, likovno delo koe se sozdava na povr{ina. Glavna karakteristika na grafikata e toa {to delata se dobivaat so pe~atewe i sekoe delo mo`e da se umno`uva. Za razlika od crte`ot, slikata i grafikata, umetni~kite dela vo skulpturata se predmeti koi

GRAFIKA SKULPTURA SKULPTURA SKULPTURA

GRAFIKA SKULPTURA SKULPTURA

DIZAJN DIZAJN DIZAJN GRAFIKA mo`e da se gledaat od site strani, mo`e vizuelno i pri dopir da se po~uvstvuvaat vdlabnatini i ispaknatini, bidej}i tie se likovni dela {to imaat volumen, odnosno zafa}aat odreden prostor. Isto taka, i arhitekturata e prostorna umetnost. Arhitektonskite umetni~ki dela se zgradi i objekti vo koi ~ovekot `ivee, raboti, se odmara ili izvr{uva drugi svoi `ivotni potrebi. Vo dizajnot i vizuelnite komunikacii se sozdavaat ARHITEKTURA predmeti {to ~ovekot gi upotrebuva vo sekojdnevniot `ivot. Od ambala`ata na prehrambenite proizvodi, oblekata, mebelot, predmetite od doma}instvoto, avtomobilite, do plakatite, reklamite, koricite na knigite i soobra}ajnite znaci, izgledot na ovie predmeti go sozdavaat umetnici–dizajneri. Osobenostite na sekoe likovno podra~je podetaqno }e bidat prezentirani i obraboteni vo ponatamo{niot ARHITEKTURA del od ovoj u~ebnik. ZAPOMNI: Crte`ot, slikata, grafikata, skulpturata, dizajnot i arhitekturata ja so~inuvaat likovnata umetnost. 7

RTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE CRT

CRTE@ I [TO GO SOZDAVA CRTE@OT?

Primer za raznovidni linii ^ovekot u{te od predistorijata go koristel crte`ot za da mo`e da gi izrazi svoite misli, idei i ~uvstva. Crte`ot e del od likovnata umetnost vo koj osnovno izrazno sredstvo e linijata. Linijata nastanuva koga vrz nekoja podloga ostavame traga so materijalot za crtawe. Sekoja linija zapo~nuva so edna edinstvena to~ka. To~kata isto kako i linijata ja koristime koga crtame za crte`ot da bide podobar. Sredstvata koi gi koristime za da gi izrazime svoite likovni idei gi narekuvame likovni elementi. Linijata i to~kata se osnovni likovni elementi koi se koristat vo crtaweto. So pomo{ na linijata i to~kata se sozdavaat i drugi likovni elementi koi ni pomagaat da sozdademe crte`. Pa taka, so pomo{ na linijata se sozdava formata. Koga linijata }e go zatvori svoeto dvi`ewe, odnosno koga po~nuva i zavr{uva vo ista to~ka (kriva zatvorena linija) toga{ delot koj go zatvora ovaa linija go narekuvame forma ili oblik. Koga nekoja forma }e ja ispolnime so razli~ni vidovi linii i to~ki, mo`eme da prika`eme kakva e povr{inata na nekoj predmet {to go crtame. So ovaa postapka, vsu{nost, ja prika`uvame rapavosta na 8 Praistoriski crte` na kow, pe{tera Lasko, Francija, 15000-10000 pne

Pablo Pikaso: Minotauromahija, moliv povr{inata na predmetot {to go crtame, odnosno negovata tekstura. Teksturata e isto taka likoven element koj go koristime za da go zbogatime crte`ot i da go napravime pointeresen za publikata. Zna~i, likovniot element tekstura go sozdavame so pomo{ na razli~ni linii i to~ki koi mo`at da bidat so razli~na gustina, nasoka i debelina. Da se obideme da gi iskoristime likovnite elementi: to~ka, linija, forma i tekstura crtaj}i „Deca kako letaat letala” ili „Peperutka vo cvetna gradina” upotrebuvaj}i moliv i hartija za crtawe.

WE CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

Leonardo da Vin~i: Studija za slikata “Kleknata Leda”, sangvina (crvena kreda)

Peter Pol Rubens: Portret na Vojvodata od Lerma, kreda

Eduar Mane: Skica za slikata “Doru~ek na treva”, moliv

Dominik Engr: Portret na semejstvoto Leter, moliv

Nikola Martinoski: Luda igra, moliv

ZAPOMNI: Osnoven likoven element vo crtaweto e linijata. So nea gi sozdavame i likovnite elementi forma i tekstura. 9

RTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE CRT

VIDOVI LINII I ODNOSI ME\U LINIITE

Edgar Dega: Balerina, jaglen i bela kreda, primer so harmoni~ni linii Vo crtaweto koristime najrazli~ni linii za da mo`eme da se izrazime. Vo osnova, postojat dva vida linii, i toa: prava i kriva linija. Pravata i krivata linija mo`at da bidat so razli~na debelina, dol`ina i nasoka. Spored debelinata mo`at da bidat debeli ili tenki, spored dol`inata razlikuvame od najkratka do mnogu dolgi linii, a spored nasokata se delat na horizontalni, vertikalni, kosi i bez nasoka (kru`ni) linii. Vo zavisnost od toa kako se menuva krivata linija, mo`eme da nabroime nekolku primeri na krivi linii: branovidna, isprekr{ena, ispaknata, vdlabnata, spiralna itn. Sekoga{ koga postojat barem dve linii tie se vo nekakov soodnos edna so druga, odnosno vlijaat edna vrz druga. Na primer, dve pravi paralelni linii se sli~ni edna na druga, a, pak, koga edna linija e kratka, a drugata mnogu dolga, toga{ tie linii se sosema razli~ni. Odnosite me|u liniite mo`at da bidat harmoni~ni (sli~ni) i kontrastni (sprotivni). Velime deka odnosite se harmoni~ni ako liniite {to gi upotrebuvame pri crtaweto se sli~ni edna so druga, na primer 10

Gustav Klimt: Studija na glava, moliv, primer so harmoni~ni linii paralelni linii, linii so sli~na debelina, branovidni linii itn. Koga liniite koi gi upotrebuvame se sosema razli~ni velime deka se kontrastni (sprotivni), na primer kriva i prava linija, vertikalna i horizontalna linija, kratka i dolga linija itn.. Liniite mo`eme da gi podelime i na konturni i strukturni linii. Konturnata linija e onaa linija {to ja sozdava formata, nadvore{nata linija na oblikot, koja go opi{uva negoviot izgled. Strukturnite linii gi koristime za da ni go doobjasnat izgledot na formata, tie se onie linii {to ja objasnuvaat gradbata i vnatre{nosta na formata koja ja crtame. Konturnite i strukturnite linii se razlikuvaat po toa {to strukturnite linii se potenki vo odnos na konturnite. I ednite i drugite linii mo`at da bidat krivi i pravi, horizontalni, vertikalni, kratki i dolgi, mo`at da bidat harmoni~ni i kontrastni. So pomo{ na moliv obidi se da nacrta{ „Deca so velosiped” taka {to }e koristi{ najrazli~ni vidovi na linii, vo razli~ni odnosi. Obidi se da napravi{ razlika pome|u konturnite i strukturnite linii.

WE CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

U~eni~ka tvorba: @elka, tu{ i perce, primer so strukturni linii

Maks Bekman: Avtoportret, moliv, primer so kontrastni linii

U~eni~ka tvorba: Moite patiki, moliv, primer so konturni linii

Ernst Ludvig Kirhner: Pejza` so crkva, tu{ i perce, kontrastni linii U~eni~ka tvorba: Ribari, moliv, primer so konturni linii

Franci{ek Kupka: Dvi`ewe, tu{ i perce, primer so kontrastni linii

U~eni~ka tvorba: Ribari, moliv, primer so strukturni linii ZAPOMNI: Postojat dva vida na linii: prava i kriva. 11

RTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE CRT

ILUZIJA NA TRIDIMENZIONALNOST VO CRTE@OT

Rembrant van Rijn: Pejza`, laviran tu{ i perce Andrea Del Verokio: Glava na `ena, jaglen

Ticijan: Sv. Hjubert, tu{ i perce Umetni~koto delo crte` pretstavuva dvodimenzionalna tvorba. Toa zna~i deka podlogata na koja crtame ima visina i {irina, a predmetite {to se okolu nas imaat visina, {irina i dol`ina, odnosno imaat tri dimenzii. Pa taka, koga sakame da nacrtame nekoj tridimenzionalen predmet treba da najdeme na~in kako da go napravime toa na dvodimenzionalen list. Sekoj predmet koj ima tridimenzionalnost, vsu{nost velime deka ima volumen. Vo tekot na istorijata na umetnosta, umetnicite sfatile deka za da go prika`at volumenot na nekoj predmet vo crte`, treba da prika`at kako e osvetlen toj predmet. Toa zna~i da se nacrta predmetot kade {to e najsvetol, odnosno kade {to e najtemen ( ili da se prika`at senkata i osvetluvaweto na toj predmet).

Andrea Del Sarto: Portret na Cezar, crvena kreda

Leonardo Da Vin~i: Portret na Bogorodica, jaglen 12

WE CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

Vinsent Van Gog: @neidba, tu{ i ~etka Albreht Direr: Studija na pernica, tu{ i perce

Pol Kle: Mojata soba, laviran tu{ i perce Najlesen na~in da se prika`at svetloto i senkata na eden predmet, odnosno negoviot volumen, e so postapkata Xon Konstabl: Drvja vo Hampsted, na sen~awe. Da se isen~a eden predmet moliv zna~i so pomo{ na (paralelni) linii koi ja sledat negovata kontura da se zatemni onoj del od predmetot kade {to e senkata. Tamu kade {to senkata e najtemna liniite {to gi crtame }e bidat najgusti, kade {to predmetot e posvetol liniite treba da se poretki, a onamu kade {to predmetot e najsvetol voop{to ne nanesuvame linii. So pomo{ na postapkata sen~awe obidi se da go prika`e{ volumenot na nekolku ednostavni predmeti postaveni na masa. Nabquduvaj gi predmetite za da otkrie{ kade se tie svetli, a kade temni. Za da go sozdade{ ovoj crte` koristi tvrd moliv Xorxija O’Kif: Crte` 13, jaglen so oznakata N. ZAPOMNI: Za da se prika`e volumen vo crte`ot, treba da se prika`e svetloto i senkata na nekoj predmet. 13

RTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE CRT

CRTA^KI MATERIJALI I TEHNIKI

Qubomir Belogaski: Portret na Tugomil Ui~i}, moliv

Pablo Pikaso: Studija za slikata “Gernika”, moliv

Anri Tuluz Lotrek: Skica, jaglen Sekoga{ koga sakame da sozdademe ne{to koristime nekakov materijal. Na~inot na koj go koristime i postapkite {to gi primenuvame pri sozdavaweto se narekuvaat tehnika. Koga crtame, isto taka, koristime odredeni materijali. Ovie materijali gi narekuvame crta~ki materijali. Najpoznat i najkoristen crta~ki materijal e molivot. Drugi crta~ki materijali se: jaglen, tu{ i perce, tu{ i ~etka, bajc, kreda, flomaster, drveni boi i dr. Sekoj od ovie materijali ima svoi specifi~nosti. Na primer, jaglenot ostava pomeka i potemna traga od molivot. Tu{ot i bajcot se te~nosti koi mo`e da gi nanesuvame so perce ili ~etka. Kredata, flomasterite i drvenite boi se vo razli~ni boi, a za da sozdademe crte` so niv se koristime samo so linii. Crte` vo koj preovladuvaat liniite, no i vo koj ima oboeni 14

Anibale Kara~i: Studija na akt, crvena kreda (sangvina) povr{ini se narekuva crte` vo boja ili koloristi~ki crte`. Poradi ovie specifi~nosti na materijalite koristime odredeni na~ini i postapki koi se vsu{nost crta~ka tehnika. Koga koristime tu{ i ~etka i nego go rastvorame so voda, toga{ ovaa tehnika ja narekuvame laviran tu{. So laviraniot tu{ mnogu lesno mo`e da postigneme posvetli i potemni nijansi, ako tu{ot go razreduvame so voda. Kolku pove}e voda dodavame vo tu{ot tolku nijansata e posvetla. Napravi crte` na tema „Grn~arska rabotilnica”, upotrebuvaj}i ja tehnikata laviran tu{. Dokolku saka{ da ja napravi{ razlika me|u razli~ni tehniki, toga{ napravi go istiot motiv so moliv ili so tu{ i perce.. Otkako }e gi zavr{i{ tvorbite, razgovaraj so drugite u~enici koi se osobenostite na razli~nite tehniki.

WE CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

Andre Mason: Avtomatski crte`, tu{ i perce

Kano Eitoku: Rabotilnicata na Kaihu Ju{o, tu{ i ~etka

U~eni~ka tvorba: Drvo, tu{ i perce @ak-Luj David: Tagata na Andromaha, laviran tu{

Eduar Mane: Portret na Klod Mone, tu{ i ~etka

U~eni~ka tvorba, laviran tu{

ZAPOMNI: Crta~ki materijali se: moliv, jaglen, tu{ i perce, tu{ i ~etka, bajc, kreda, flomaster, drveni boi i dr. 15

RTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE CRT

RITAM I VIDOVI RITAM

Primer za alternativen ritam, {ema Prost ritam vo prirodata, Paun, fotografija

Alternativen ritam vo mozaikot, Heraklea Linkestis, Bitola, Makedonija Vo crte`ite ~esto se slu~uva nekoi elementi da gi povtorime nekolku pati. Povtoruvaj}i eden ili pove}e elementi spored odredeno pravilo sozdavame ritam. Koj bilo likoven element mo`e da se povtoruva i taka da sozdademe ritam. Mo`e da se povtoruvaat linii i to~ki, mo`e da se povtoruvaat formi, tekstura, svetli i temni delovi, razli~ni boi i golemini. Ritamot ne e prisuten samo vo likovnata umetnost. Toj e del od na{iot sekojdneven `ivot. Vo prirodata se menuvaat denot i no}ta, se menuvaat godi{nite vremiwa... Na primer, na edna visokokatnica se povtoruvaat golem broj prozorci i site tie sozdavaat odreden ritam... Toa 16

Alternativen ritam vo narodnata nosija mo`eme da go vidime i na liv~iwata na cvetot, isprekinatite lenti na ulicite, ogradite na dvorovite, ovo{jeto na pazarite... I se razbira, ritamot e sostaven i neizbe`en del od muzikata. Vo likovnata umetnost ritamot mo`e da bide prost, alternativen i slo`en. Prost ritam se sozdava koga vo tvorbata se povtoruva samo eden element. Alternativen ritam e koga naizmeni~no ( edno po drugo) se povtoruvaat dva ili pove}e elementi. Kaj slo`eniot ritam se povtoruvaat pove}e elementi bez opredelen redosled. Koristej}i ja likovnata tehnika flomasteri sozdadi crte` na tema „Narodna nosija” kade {to }e upotrebi{ barem dva vida razli~en ritam.

WE CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

Slo`en ritam vo arhitekturata, [arena xamija vo Tetovo

Prost ritam vo arhitekturata, Partenon, Atina

Dimitar Kondovski: Kompozicija, maslo, slo`en ritam vo slikarstvoto

Donald Xad: Bez naslov, prost ritam vo skulpturata

Prost ritam vo dizajnot

U~eni~ka tvorba: Dizajn na ~ar{av za masa, kompjuterska grafika, alternativen ritam

U~eni~ka tvorba: Dizajn na ~ar{av za masa, kompjuterska grafika, alternativen ritam

ZAPOMNI: Ritamot se sozdava koga vo likovnoto delo se povtoruvaat eden ili pove}e likovni elementi. 17

RTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE CRT

KOMPOZICIJA VO CRTE@

Dominik Engr: Semejstvoto Bonaparta, moliv

Aleksandar Arhipenko: Mrtva priroda, moliv

Nikola Martinoski: Kompozicija, moliv Sekoja na{a tvorba, odnosno sekoj crte`, e sostaven od razli~ni likovni elementi. Likovnite elementi koi go so~inuvaat crte`ot sekoga{ se vo nekakov me|useben soodnos. Organiziraweto na elementite vo edna celina i nivniot soodnos vo taa celina se narekuva kompozicija. Vo zavisnost od toa kako se postaveni elementite i kakvi se nivnite zaemni odnosi razlikuvame nekolku vidovi kompozicii: horizontalni, vertikalni, dijagonalni, spiralni, kru`ni, potoa harmoniski i kontrastni, svetli i temni, simetri~ni i asimetri~ni itn. Povrzuvaj}i gi elementite vo kompozicija mora da se postigne red i edinstvo na site elementi. Toa zna~i deka sekoj element 18

Leonardo Da Vin~i: Crte`, tu{ i perce vo taa celina ima svoe odredeno mesto i uloga. Pritoa nekoi delovi od celinata imaat pova`na uloga od drugite. Delovite koi ja so~inuvaat kompozicijata se narekuvaat detali. Onie detali pak, koi imaat najva`na uloga vo odnos na drugite delovi se narekuvaat akcenti i ostavaat najsilen vpe~atok. Sepak, akcentite iako se mnogu va`ni, ne se dovolni sami za sebe, dokolku ne sozdadat edinstvo so site drugi delovi vo kompozicijata. Odberi edna tema koja misli{ deka ti e interesna i deka mo`e{ najdobro da ja nacrta{. Potoa odberi so koja tehnika }e ja izraboti{ i obidi se da sozdade{ kompozicija vo koja }e gi poka`e{ svoite dosega steknati znaewa za crte`ot.

WE CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

Sandro Boti~eli: Skica za slika, jaglen Rafael: Avtoportret, jaglen

Onore Domie: Momentni slu~ki - gubewe na slobodata, moliv

Nikola Pusen: Tanc za muzikata na vremeto, laviran kafeav tu{

U~eni~ka tvorba: Portret na devojka, tu{ i perce

U~eni~ka tvorba: Velosipedisti, tu{ i perce

ZAPOMNI: Koga likovnite elementi se organizirani vo edna celina toga{ toa se narekuva kompozicija. 19

RTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE CRT

ESTETSKA ANALIZA NA CRTE@I
Celta na sekoe likovno delo e kaj publikata da predizvika ~uvstvo na prijatnost i zadovolstvo, da gi zadovoli estetskite ~uvstva na publikata, odnosno da prenese odredena poraka. Estetikata e nauka za ubavoto. Taa gi prou~uva kvalitetite na likovite dela. Najnapred se zanimava so motivot i tehnikata, potoa gi razgleduva likovnite elementi i nivnite odnosi. A potoa so idejata na avtorot – umetnik i kako e taa prenesena preku likovnoto delo kon gleda~ite. Horst Jensen: Avtoportret, umetnik od Germanija - Koj crta~ki materijal go upotrebil Horst Jensen za da go nacrta svojot avtoportret? - Na koj na~in gi prika`al temnite delovi od likot? - Dali postignal tridimenzionalnost?

@or` Brak: Lisica, umetnik od Francija - Koj likoveni elementi gi upotrebil umetnikot za da go sozdade crte`ov? - Kakvi vidovi linii upotrebil umetnikot @or` Brak? - Kakov e soodnosot pome|u liniite? 20

Pol Kle: Avtoportret, umetnik od [vajcarija - Dali umetnikot upotrebil tekstura? - Kako ja sozdal razlikata me|u konturnite i strukturnite linii? - Dali znae{ {to zna~i avtoportret?

WE CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

CRTAWE

Pra{awa za povtoruvawe na temata crtawe: 1. Koja e osnovnata karakteristika na likovnoto podra~je crtawe? Anri Matis, francuski umetnik - Mo`e{ li da nabroi{ nekolku razli~ni linii koi gi prepoznava{ vo crte`ov? - Odredi kakva e kompozicijata? - Kako sozdal kontrast vo crte`ov umetnikot Anri Matis? 2. Koe e osnovno izrazno sredstvo vo crtaweto? 3. Kako se sozdava linijata? 4. Kako se sozdava forma? 5. Kakvi vidovi linii postojat? 6. Po {to se razlikuvaat liniite? 7. [to e konturna linija, a {to e strukturna linija? 8. Vo kakvi me|usebni odnosi mo`at da bidat liniite? 9. [to e prostor? 10. [to e horizont i horizontova linija? 11. Nabroj nekolku crta~ki materijali. 12. Objasni ja tehnikata laviran tu{. 13. [to e ritam? 14. Kakov mo`e da bide ritamot? 15. Objasni kako se sozdava sekoj od vidovite ritam. 16. [to e kompozicija? 17. Nabroj nekolku vidovi kompozicija. @an Onore Fragonar, umetnik od Francija - [to pretstavil umetnikot vo ova delo? - Dali ova delo e crte`? - Dali sozdal iluzija na priroden prostor? - Kade e horizontovata linija? 18. Nabroj gi likovnite elementi i likovnite principi. 19. Nabroj gi likovnite podra~ja. 20. Koi likovni podra~ja se dvodimenzionalni, a koi se tridimenzionalni?

21

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

BOJATA VO PRIRODATA

Krugot - spektarot na boite Najgolem broj od lu|eto prirodata i se okolu sebe gledaat vo boja. U{te vo minatoto nau~nicite i umetnicite se obiduvale da odgovorat na pra{aweto kako se sozdavaat boite i kako nie gi gledame? ^ovekot gleda so pomo{ na setiloto za vid – o~ite. No, za da mo`eme da gledame so o~ite potrebno e da ima svetlina, vo otsustvo na svetlina odnosno vo temnina ~ovekovite o~i ne mo`at da gledaat. Pa taka, za da postojat boite potrebna e svetlina. Svetlinata doa|a od sonceto i taa e bela svetlina. No, nau~nicite doka`ale deka belata svetlina e sostavena od {est drugi svetlini: crvena, portokalova, `olta, zelena, sina i violetova. Ova se vsu{nost boite na vino`itoto. (Vino`itoto naj~esto se pojavuva koga po do`d }e ogree sonce, vsu{nost toga{ zracite pominuvaat niz kapkite do`d koi seu{te gi ima vo atmosferata, se prekr{uvaat i se razdvojuvaat na {est boi). Umetnicite, pak, ovie {est boi gi postavile vo krug koj e nare~en krug na boite, a so odredeni istra`uvawa poka`ale deka tie se najva`nite boi od koi so me{awe se sozdavaat preostanatite boi i nijansi koi gi prepoznava ~ove~koto oko. Krugot na boite u{te e nare~en i spektar na be22

Tom Veselman: @enski akt so odaliska od Matis, akrilik lata svetlina. ^ovekot predmetite gi gleda oboeni zatoa {to koga predmetot e osvetlen do nego dopiraat svetlosnite zraci so site boi, nekoi od niv se vpivaat vo predmetot, a nekoi se odbivaat. Pa taka, onie zraci {to se odbivaat, ~ove~koto oko mo`e da gi zabele`i i da ja prepoznae bojata na predmetot. Na primer, makedonskoto zname e so crvena i `olta boja, zatoa {to platnoto ili materijalot od koj e napraveno znameto, ima povr{ini koi gi odbivaat samo zracite so crvena i `olta boja, dodeka site drugi se vpivaat. Ako gledame deka nekoja povr{ina e so crna boja, toga{ taa povr{ina gi vpiva site zraci, a ako gledame bela toga{ site zraci koi padnale na povr{inata se odbile od nea. Bojata {to ja imaat predmetite se narekuva i lokalna boja. Sekoj umetnik koga kreira so pomo{ na boite upotrebuva onakvi boi kakvi {to najdobro ja pretstavuvaat negovata ideja, zamisla ili motiv. Koristej}i gi boite na vino`itoto, odnosno boite od spektarot, naslikaj „Cvetna gradina”, „Cve}arnica”, pritoa potrudi se da koristi{ ~isti boi, odnosno da ne gi me{a{ {este boi. Zada~ata naslikaj ja so tehnikata tempera.

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Anri Matis: Luksuz, mir i zadovolstvo, maslo

Klod Mone: Impresija, zalez na sonceto, maslo

Vinsent Van Gog: Portret na Pjer Tangi, maslo

Huan Miro: Petel, maslo

Nikola Martinoski: Majka so dete, maslo

U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera

U~eni~ka tvorba: Velosipedist, kombinirana tehnika

ZAPOMNI: Spektarot na boi e sostaven od istite boi kako i vino`itoto, a toa se: crvena, `olta, sina, portokalova, zelena i violetova. 23

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKARSKI MATERIJALI I TEHNIKI

Slikarski materijali Za da se sozdade slika potrebni se boja i povr{ina. Osnovni izrazni sredstva vo slikarstvoto se bojata i povr{inata. Boite {to gi koristime vo slikaweto mo`e da bidat proizvedeni na najrazli~ni na~ini i da imaat razli~ni svojstva, a so toa se menuvaat i na~inite na rabota so niv. Nekoi boi gi koristime kako te~ni i gi nanesuvame so ~etka i zatoa gi narekuvame vla`ni slikarski tehniki. Vo ovoj vid tehniki spa|aat: akvarel, gva{, tempera, maslo, akrilik, tu{ vo boja, fresko itn. Nekoi od niv se me{aat so voda, a nekoi so leneno maslo ili drugi rastvoruva~i. Site gi nanesuvame so ~etka ili specijalni slikarski {pahli i no`evi, na hartija, platno, daska ili yid. Fresko tehnikata e karakteristi~na bidej}i se slika so boja vrz sve`, neisu{en malter. So maslenite boi naj~esto se slika vrz platno zategnato na ramka i prema~kano so posebno izrabotena podloga. Osven vla`ni slikarski tehniki postojat i suvi slikarski tehniki, a toa se: pastel (suv, masen i voso~en), kola`, mozaik, vitra`, drveni boi, flomasteri i dr. Kola`ot se sozdava so lepewe na oboeni par~iwa na hartija ili platno vrz nekakva podloga, kaj mozaikot se lepat kam~iwa vo boja so posebno podgotven malter, a vitra`ot se 24

Arhangel Gavril, freska od crkvata Sv. \or|i, s. Kurbinovo, Makedonija

Borko Lazeski: Vitra` vo “Makedonium”, Kru{evo, Makedonija sozdava so spojuvawe na razli~no oboeni stakla. Osobenostite {to gi ima sekoja tehnika odreduvaat i koi materijali }e gi koristime za da sozdademe slika. Na primer, koga slikame vo tehnika akvarel rabotime so meki ~etki, so dolgi vlakna, a pak, koga slikame so tempera ~etkite se so pocvrsti vlakna. Obidi se da sozdade{ dve sliki so ist motiv, taka {to ednata slika }e ja izraboti{ so vla`na slikarska tehnika, a drugata so suva slikarska tehnika. Potoa, sporedi gi tvorbite so drugite u~enici i otkrijte gi razlikite me|u razli~nite tehniki.

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Edgar Dega: Belerini, pastel

Mozaik od Heraklea Linkestis vo Bitola, Makedonija

Anri Matis: Pol`av, kola`

U~eni~ka tvorba: Pol`av, kola`

Qubomir Belogaski: Staro Nagori~ino, akvarel ZAPOMNI: Slikarski tehniki se: akvarel, gva{, tempera, maslo, akrilik, tu{ vo boja, fresko, pastel (suv, masen i voso~en), kola`, mozaik, vitra`, drveni boi i flomasteri. Lazar Li~enoski: Ovo{tarnik, maslo 25

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SPEKTAR NA BOI

Osnovni boi

U~eni~ka tvorba: Velosipedisti, tempera

Sekundarni boi Vino`itoto e sostaveno od {est boi – crvena, portokalova, `olta, zelena, sina i violetova. Ovie boi go so~inuvaat spektarot na belata svetlina ili nakratko spektarot na boite. No, vo spektarot na boite vleguvaat i site temni i svetli tonovi na ovie boi, kako i site boi {to se dobivaat so me|usebno me{awe na ovie {est boi, zaedno so crnata i belata boja. Dokolku boite na vino`itoto gi naredime vo krug se sozdava krugot na boi vo koj sekoja boja ima to~no odredena pozicija. Ovie {est boi se podeleni na dve grupi: osnovni (primarni) i vtorostepeni (sekundarni) boi. Osnovni boi se: crvena, `olta i sina, a se nare~eni osnovni zatoa {to ne mo`e da se dobijat so me{awe na drugi boi, a pak, so nivnoto me|usebno me{awe se dobivaat site 26

U~eni~ka tvorba: Na pole, tempera drugi boi. So me{awe na dve osnovni boi se dobivaat sekundarnite boi, a toa se: portokalovata, zelenata i violetovata. Crnata i belata boja ne se vbrojuvaat vo osnovnite boi, iako ne mo`at da se dobijat so me{awe na drugi boi. No, belata boja se ozna~uva kako prisustvo na site boi, poradi prirodata na svetlinata, odnosno belata boja se dobiva so odbivawe na site svetlosni zraci. Crnata boja se ozna~uva kako otsustvo na svetlina, odnosno boja, bidej}i taa gi vpiva site svetlosni zraci. So pomo{ na tehnikata tempera sozdadi slika na tema: „Klovn”, obidi se da gi koristi{ samo osnovnite i sekundarnite boi, taka {to nekoi boi od realnosta }e gi promeni{ spored tvojata `elba.

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Pol Gogen: Pejza` od Tahiti, maslo

@or` Sera: Vo nedela popladne, maslo

Petar Mazev: Pro{etka, maslo

Jasmina Novkovska: Wujork, akrilik

Aleksej Fon Javlenski: Portret na devoj~e, maslo

Anri Matis: Muzika, maslo

ZAPOMNI: Osnovni boi se: crvena, `olta i sina, a sekundarni boi se: portokalova, zelena i violetova. 27

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

ME[AWE NA BOITE

Osnovni i sekundarni boi Tomas Geinsbro: G-din i g-|a Endrjus, maslo

Tonski razliki na boite Osnovni boi se crvenata, sinata i `oltata i so nivno me{awe se dobivaat site preostanati boi, a pak, koga se me{aat so bela i so crna se dobivaat i site tonovi koi gi poznava ~ove~koto oko. So me{awe na dve osnovni boi se dobivaat sekundarnite boi i toa: so me{awe na crvena i `olta se dobiva portokalova, so me{awe na crvena i sina se dobiva violetova, a so me{awe na sina i `olta se dobiva zelena. Vo krugot na boite sekundarnite boi se postaveni me|u osnovnite boi, i toa, sekoja sekundarna boja se nao|a me|u onie dve osnovni boi od koi se dobiva. Portokalovata e me|u crvenata i `oltata, zelenata e me|u sinata i `oltata i violetovata e me|u sinata i crvenata. Koga }e se izme{aat osnovnite i sekundarnite boi se dobivaat tercijalnite boi, kako na primer mnogu tonovi na kafenata boja, razni `olto-zeleni itn. Koga se me{aat site ovie dosega nabroeni boi so crnata se dobivaat potemnite tonovi, dodeka ako se izme{aat so bela se dobivaat posvetli tonovi. Na primer, 28

Nikola Pusen: Arkadijski ov~ari, maslo koga se me{a crvenata so belata se dobiva posvetla crvena, odnosno rozova boja. Vo zavisnost od toa kakvi boi koristime na slikata, odnosite me|u boite mo`at da bidat harmoni~ni ili kontrastni. Koga koristime sli~ni boi toga{ slikata e harmoni~na, a koga koristime razli~ni ili sprotivni toga{ slikata e kontrastna. Boite mo`at da bidat kontrastni i dokolku se svetlinski mnogu razli~ni, odnosno ako kaj ista slika upotrebime mnogu svetli i mnogu temni boi. Boite se kontrastni i dokolku ne se sodr`at edna vo druga. Me{aj}i gi osnovnite boi, obidi se da gi dobie{ sekundarnite boi i site upotrebi gi na slika na tema: „Na pla`a”, so pomo{ na temperni boi.

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Jozef Rajt od Derbi: Na ~as, maslo Franc Hals: Veseliot pijanica, maslo

Antoan Vato: Qubovna pesna, maslo

Dimitar Pandilov: Na niva, maslo

Karavaxo: Ve~era vo Emaus, maslo

U~eni~ka tvorba: Portret, tempera

ZAPOMNI: Edna sekundarna boja se dobiva so me{awe na dve osnovni boi. 29

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

KOMPLEMENTAREN KONTRAST

Komplementaren kontrast na osnovnite i sekundarnite boi Koga na slikata upotrebuvame pove}e boi tie mo`at da bidat sli~ni edni so drugi ili kontrastni. Najsilen kontrast se sozdava me|u osnovnite i sekundarnite boi, pritoa naj~esto ne me|u site osnovi i sekundarni boi, tuku me|u to~no odredeni boi. Komplementaren kontrast na boja se sozdava me|u edna osnovna boja i sekundarna boja {to e sozdadena so drugite dve osnovni boi. Sekoja sekundarna boja se dobiva so me{awe na dve osnovni boi, odnosno ostanuva edna osnovna boja {to ne e upotrebena za dobivawe na taa sekundarna boja i taa e sekoga{ na sprotivniot del od krugot na boite od bojata {to e dobiena so me{awe na dve osnovni boi. Koga se nao|aat vo celosna sprotivnost, koga se nao|aat vo sprotivniot del od krugot na boite, toga{ velime deka tie boi se vo komplementaren kontrast. Na primer, za da se dobie zelena boja potrebno e da izme{ame `olta i sina (osnovna) boja, a 30

Karl [mit-Rotluf: Avtoportret, maslo vo me{aweto ne u~estvuva crvenata (osnovna) boja, zna~i crvenata i zelenata boja sozdavaat komplementaren kontrast. Sekoja osnovna boja sozdava komplementaren kontrast so edna sekundarna boja ili postojat parovi na boi so komplementaren kontrast, a toa se: Crvena – zelena Sina – portokalova @olta – violetova Parovite na komplementarni boi vo krugot na boite se postaveni edna nasproti druga. Crvenata e nasproti zelenata, sinata nasproti portokalovata, a `oltata e nasproti violetovata. Koga vo slikata edna pokraj druga gi upotrebuvame komplementarnite boi toga{ tie boi se zasiluvaat edna so druga. Obidi se da sozdade{ slika upotrebuvaj}i komplementaren kontrast. Izberi eden od slednive motivi: “Gradina so crveni piperki”, “Gradina so cve}e (temjanu{ki)” ili “Zajdisonce”.

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Vinsent Van Gog: Pladneven odmor, maslo

U~eni~ka tvorba: Rakovi, tempera

Mark [agal: Jas i seloto, maslo

Vangel Koxoman: Pariz, maslo

U~eni~ka tvorba: Ribar, kombinirana tehnika

^aim Sutin: Ulica od Kanes-Sur-Ner, maslo ZAPOMNI: Parovi na komplementarni boi se: crvena – zelena, sina – portokalova, `olta – violetova. Pol Gogen: Idila od Tahiti, maslo 31

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

AHROMATSKI BOI I TONOVI

Tonovi na crnata i belata boja

Risto Kal~evski: Slika 6/70, kombinirana tenika Dimitar Manev: Bez naslov, luva, a so dodavawe na crnata, taa se zakombinirana tehnika temnuva. Koli~estvoto svetlina vo edna boja Crnata i belata boja se nare~eni ahromatski boi. So me{awe na crnata i se narekuva ton. Edna boja mo`e da ima belata boja se dobiva siva boja. Vo za- razli~ni tonovi, {to zna~i deka vo edna visnost dali sme upotrebile pove}e bela boja mo`e da ima razli~no koli~estvo ili pove}e crna boja za dobivawe na si- svetlina. Na primer, sinata boja mo`e vata, taa mo`e da bide posvetla ili po- da bide i temnosina i svetlosina. Vo temna. Bidej}i sivata se dobiva od crna su{tina, i ednata i drugata sina se edna i bela boja i nea ja narekuvame ahro- ista sina, no so razli~no koli~estvo svetmatska boja. Site preostanati boi, oso- lina vo niv. Koga vo edna boja nema prisustvo na beno osnovnite i sekundarnite boi se narekuvaat hromatski boi. Crnata boja drugi boi, takviot ton na taa boja go naja ozna~uvame kako otsustvo na svetli- rekuvame ~ist ton ili ~ista boja. ^isti na, bidej}i povr{inata na predmetite gi tonovi na boi se tonovite koi gi imaat vpivaat site son~evi zraci, a belata boja boite na vino`itoto. kako polna svetlina, bidej}i se odbivaat Obidi se hromatskite boi da gi me{a{ site svetlinski zraci. Ahromatskite boi ni slu`at za da mo`eme da gi osvetluvame so ahromatskite i na toj na~in da dobie{ ili da gi zatemnuvame preostanatite boi. posvetli i potemni tonovi. Ovie tonovi od So dodavawe na belata boja vo nekoja boja boite upotrebi gi za da izraboti{ slika od spektarot na boite, taa boja se osvet- na tema: “Eden esenski do`dliv den”. 32

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Pit Mondrijan: Sivo drvo, maslo

Kole Manev: Nespokoj, maslo

Franc Klajn: Mahoning, maslo

U~eni~ka tvorba: Zaqubeni, tempera

Tanas Lulovski: Broj 79, akrilik

U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda, tempera

ZAPOMNI: Ahromatski boi se: belata, crnata i sivata boja. 33

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

RAZLIKA ME\U HROMATSKA I AHROMATSKA SLIKA

Tonska skala na ahromatski i hromatski boi Delo koe e sozdadeno samo so ahromatski boi se narekuva ahromatska slika. Vo nea se upotrebuvaat najrazli~ni tonovi na sivata boja i se razbira crnata i belata boja kako najsvetli, odnosno najtemni tonovi na sivata. Slikite, pak, koi se naslikani so upotreba na boite od spektarot se narekuvaat hromatski sliki. Vo hromatskite sliki mo`e da se upotrebuvaat i razli~ni svetlinski tonovi na hromatskite boi. Vo hromatskite sliki, isto taka, mo`e da se upotrebuvaat i ahromatskite boi ili vo edna hromatska slika mo`e da ima i delovi izraboteni so crna, bela ili siva boja. ^istite boi od spektarot, isto taka, imaat opredeleno koli~estvo svetlina. Nekoi ~isti boi se posvetli vo odnos na drugi ~isti boi. Na primer, ~istiot ton na `oltata boja e posvetol od tonot na ~istata sina boja. Slikarite mnogu ~esto na svoite sliki go odreduvaat soodnosot 34

Sveto Manev: Kompozicija, maslo me|u svetlite i temnite delovi i odreduvaat dali }e preovladuvaat svetlite ili temnite tonovi ili boi. Seto ova zavisi od toa kakva e idejata na slikarot i {to toj saka da prenese na publikata. Edna hromatska slika mo`e mnogu lesno da se preraboti vo ahromatska slika, dodeka ahromatskata slika da se preobrazi vo hromatska slika e ne{to pote{ko. Za da se preraboti hromatska slika vo ahromatska, potrebno e boite na slikata da se zamenat so ahromatski tonovi so isto svetlosno koli~estvo, odnosno tonovite da imaat svetlina kako i boite na hromatskata slika. Obidi se na kompjuter da naslika{ hromatska slika, a potoa da ja preraboti{ smeni{ vo ahromatska vo nekoj soodveten kompjuterski program. Motivot mo`e da bide “Ma~ka na pokriv” ili “Razbranuvano more”.

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Vasilij Kandinski: Ulica vo Ko{el, maslo, hromatski orginal

Vasilij Kandinski: Ulica vo Ko{el, maslo, ahromatska kopija

Nehat Be}iri: Kompozicija, maslo, hromatski orginal

Nehat Be}iri: Kompozicija, maslo, ahromatska kopija

U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera, hromatski orginal

U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera, ahromatska kopija

ZAPOMNI: Vo zavisnost od toa kakvi boi upotrebuvame slikite mo`at da bidat hromatski ili ahromatski. 35

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

TONSKA SKALA

Tonska skala na crnata i belata boja

Brixit Rajli: Metamorfoza, sitope~at Upotrebuvaj}i gi ahromatskite boi mo`eme da sodademe najrazli~ni tonovi od hromatskite boi. Dodavaj}i bela boja vo nekoja druga boja go zgolemuvame koli~estvoto svetlina vo taa boja i kolku pove}e dodavame bela tolku bojata stanuva posvetla. Dodavaj}i crna go odzemame koli~estvoto svetlina i gi dobivame temnite tonovi na bojata. Podreduvaj}i gi tonovite na edna boja od najsvetol do najtemen ton sozdavame tonska skala od taa boja. Koga tvorime mo`eme da upotrebime pove}e tonovi od edna boja ili, pak, samo nekolku tonovi. Kako {to vo muzikata postojat razli~ni tonski skali, taka i vo likovnoto izrazuvawe postojat tonski skali. Osnovnata podelba na tonskite skali e na durska i molska skala. Koga upotrebuvame durska skala toa 36

Pol Kle: Moment vo plodnoto pole, akvarel zna~i deka sme upotrebile tonovi koi me|usebno se mnogu razli~ni. Na primer, sme upotrebile najsvetol, ~ist ton i najtemen ton od nekoja boja. Kaj molskata skala razlikite me|u tonovite se mali, pa slikata na koja preovladuva molska skala e harmoni~na slika. Dosega zboruvavme za tonovi na edna boja i tonska skala na edna boja, no koga slikame naj~esto upotrebuvame razli~ni boi i site tie boi imaat razli~no koli~estvo svetlina. Taka, tonska skala mo`e da se sozdade i me|u razli~ni boi {to se so razli~ni svetlinski tonovi. So pomo{ na temperni boi izraboti slika na tema: „Mrtva priroda” taka {to }e se obide{ da sozdade{ tonska skala na edna ili pove}e boi. Odlu~i sam kolku razli~ni tonovi }e upotrebi{.

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Diego Velaskez: Portret na Huan de Pereja, maslo

Franci{ek Kupka: Oboeni planovi, maslo

Karlo Kara: Qubovta na in`iwerot, maslo

Xorxo Morandi: Mrtva priroda, maslo

Tomo Vladimirski: Staro Skopje, maslo

U~eni~ka tvorba: Neobi~no rastenie

ZAPOMNI: Tonska skala e podreduvawe na tonovite na edna boja od najsvetol do najtemen ton. 37

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

KONTRAST NA SVETLO I TEMNO

Karavaxo: Povikuvawe na sv. Matej, maslo

Albreht Direr: Avtoportret, maslo Kako {to vo prirodata i vo na{iot sekojdneven `ivot postojat razliki me|u svetlinata i temninata, taka ovie razliki umetnicite gi koristat vo svoite sliki. Koga na edna slika se upotrebeni tonovi na boi koi se mnogu razli~ni, odnosno, koga se upotrebeni mnogu temni tonovi zaedno so mnogu svetli tonovi velime deka vo slikata e sozdaden kontrast na svetlo i temno. Kako {to za tonska skala ni se potrebni ahromatskite boi, taka i za kontrast na svetlo-temno ni se potrebni crnata i belata boja. Me{aj}i gi boite so crna gi dobivame temnite tonovi, a me{aj}i gi so bela gi dobivame svetlite tonovi. Primer za vakva slika e reprodukcijata na Rembrant van Rijn „No}na stra`a”. Slikarot sozdal kontrast na svetlotemno, taka {to zadninata na slikata e so mnogu temno kafeni tonovi, a pak vo preden plan gi postavil figurite na „no}nata stra`a” koja e naslikana so svetlo sivi, okerasti, crvenkavi i `olti 38

Francisko de Zurbaran: Mrtva priroda, maslo tonovi. Naj~esto kontrastot na svetlotemno umetnicite go koristat koga sakaat da prika`at nekoj dramati~en moment. Postavuvaj}i svetli tonovi, nasproti temni tonovi ni ovozmo`uva tie da se istaknat edni na drugi. Taka sozdadenite sliki kaj publikata vlijaat povozbudlivo vo odnos na slikite koi se poharmoni~ni. Razmisli i priseti se {to ima vo edna vizba ili na tavan i kako bi izgledalo seto toa ako e osvetleno samo so sve}a. Obidi se seto ova da go naslika{ taka {to }e sozdade{ kontrast na svetlotemno. Koristej}i gi tempernite boi delot okolu sve}ata bi bil mnogu posvetol vo odnos na preostanatiot del koj bi bil mnogu potemen.

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Francisko Goja: Treti maj, maslo

Piter Pol Rubens: Leda i lebed, maslo

Rubens Korubin: Prisustvo, maslo

Vermer van Delft: Devojka so biserna obetka, maslo

Rembrant van Rijn: No}na stra`a, maslo

U~eni~ka tvorba: Razgovor, tempera

ZAPOMNI: Kontrast na svetlo i temno se sozdava koga na slikata se upotrebeni mnogu svetli nasproti mnogu temni tonovi. 39

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

PROSTOR PRIKA@AN SO BOJA

Klod Mone: Impresija, ra|awe na sonceto, maslo

Viljam Tarner: Temerar, maslo

Vo likovnoto tvore{tvo prostorot pretstavuva osnovno izrazno sredstvo odnosno prostorot e likoven element. Prostor e seto ona {to go gledame okolu nas. Toa e realniot prostor. Prostorot koj {to na slikata go sozdava umetnikot e iluzuja na tridimenzionalniot realen prostor. Koga gledame vo dale~ina, predmetite {to se podaleku od nas gi gledame kako pomali, a onie {to se poblizu do nas gi gledame kako pogolemi. Osven {to se menuva goleminata na predmetite se menuva i bojata. Pa taka, toa {to e poblizu do nas e so posilni boi, a toa {to e podaleku e so pobledi boi i go gledame so pomalku detali. Na slika razlikite vo oddale~enosta na predmetite mo`e da se prika`at so pomo{ na toplite i studenite boi. Topli boi se onie {to n# asociraat na toplina. Od boite na vino`itoto toa se: crvenata, portokalovata i `oltata. Studenite boi n# asociraat na studenilo a toa se: sinata i zelenata. Violetovata boja mo`e da bide i topla i studena boja. Pri prika`uvaweto na prostorot so topli i 40

Pol Sezan: Planinata Sent Vitoar, maslo studeni boi, toplite boi sekoga{ ostavaat vpe~atok deka se poblizu i ponapred od studenite boi. Zatoa onie predmeti {to sakame da gi prika`eme poblizu do nas gi slikame so topli boi, a onie {to se podaleku gi slikame so studeni boi. So pomo{ na tehnikata kola` izraboti tvorba na tema: „Mojata ulica” taka {to ku}ite i s# ona {to e poblizu do tebe }e bide so topli boi, a toa {to e podaleku }e bide prika`ano so studeni boi.

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Erih Hekel: Beli ku}i vo Dangast, maslo

Vangel Koxoman: Motiv od Prilepsko 1, maslo

Xino Severini: Bulevar, maslo Karl [mit Rotluf: Ku}i vo no}ta, maslo

Ernst Ludvig Kirhner: Pogled na Davos, maslo

U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera

ZAPOMNI: Prostorot vo slikata mo`e da se prika`e so pomo{ na topli i studeni boi. 41

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKARSKA TEKSTURA

Anselm Kifer: Anigredo, kombinirana tenika U{te vo likovnoto podra~je crtawe teksturata ja spomnavme kako likoven element so koi se koristime pri tvoreweto. Teksturata kako izrazno sredstvo se upotrebuva i vo slikaweto. Kako i vo crtaweto, taka i vo slikaweto, teksturata gi pretstavuva karakteristikite na rapavost na predmetite. Za razlika od crtaweto, kade {to teksturata ja prika`uvame so linii, vo slikaweto teksturata ja postignuvame so raznobojni linii i razli~no oboeni povr{ini. Rapavosta na slikata mo`e da se sozdade dokolku se nanese gust sloj boja (tempera, maslo, akril...) taka {to vrz povr{inata na slikata da se sozdade eden vid reljef. Slikarskata tekstura mo`e da se postigne so pomo{ na kola`, taka {to vrz podlogata lepime rapavi materijali: rebrast karton, razni tkaenini, pesok, drvca, listovi, oriz, grav~iwa, pamuk i drugo. So site ovie materijali mo`eme povr{inata da ja oboime i da ja napravime rapava. Naj~esto koga rabotime kola` tehnika mislime deka povr{inata mo`e da se oboi samo so par~iwa hartija. Pod poimot kola` se podrazbira lepewe na kakov bilo materijal vrz slikarskata podloga. Pa taka, mo`eme da lepime s# {to mislime deka }e bide interesno i {to pridonesuva za izrazuvawe na na{ata ideja. So kola` sozdadi slika so razli~ni teksturi na tema: „Proleten pejza`”. 42 Kurt Sviters: I slikata, kola`, tekstura sozdadena so raznovidni hartii

Alberto Buri: Gradot na zamokot, kombinirana tehnika, tekstura sozdadena so raznoviden tekstil

Xejn Frenk: Drven kola`, kola`, tekstura sozdadena so par~iwa oboeno drvo

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Pablo Pikaso: Instrument, kola`, tekstura sozdadena so raznovidni hartii

Petar Mazev: Zuj vo Ra{tena, maslo, tekstura sozdadena so gust nanos na boja

Iv Klajn: IKB, kombinirana tehnika, tekstura sozdadena so lepewe i boewe na zemja i kam~iwa

Ordan Petlevski: Crni brazdi, kombinirana tehnika, tekstura sozdadena so gust nanos na boja

Xekson Polok: NO.3, maslo, tekstura sozdadena so razli~no oboeni linii

U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera, tekstura sozdadena so razli~no oboeni linii

ZAPOMNI: Teksturata vo slikaweto mo`e da se prika`e i so tehnikata kola`. 43

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

BOJATA VO NARODNOTO TVORE[TVO

Makedonski narodni nosii

Delovi od narodni nosii Albanski narodni nosii ^ovekot otsekoga{ imal potreba da se izrazi, sozdavaj}i najrazli~ni umetni~ki dela. Sekoj del od svetot, sekoe podnebje ima svoj karakteristi~en na~in na izrazuvawe. Osven toa, sekoj narod ima svoja tradicija koja se otslikuva i vrz umetnosta. Vo istorijata na makedonskiot narod postojat bezbroj neznajni `eni koi tkaele i pletele i taka sozdavale estetski vrednosti vo predmetite {to sekojdnevno gi upotrebuvale. Vo narodnoto tvore{tvo se sozdadeni golem broj narodni nosii, kilimi, torbi, jambolii itn koi imaat estetski vrednosti i se predmet na voshit. Sozdavaj}i gi ovie predmeti kombinirale najrazli~ni boi i tonovi, formi i linii za da gi ukrasat svoite obleki i predmeti od sekojdnevieto. Naj~esto upotrebuvani boi vo makedonskata nosija se crvenata, crnata i belata boja, a detalite gi izrabotuvale so `olta, zelena i 44 sina boja, koristej}i silni boi koi seu{te izmamuvaat vozdi{ki. Formite {to gi upotrebuvale bile najrazli~ni: listovi, cvetovi i delovi od rastenija ili geometriski formi: triagolnici, pravoagolnici i slo`eni geometriski formi. Na podnebjeto na Makedonija se sre}avaat i se neguvaat i drugi kulturi i tradicii. Kako makedonskata nosija, taka i albanskata i turskata nosija e ispolneta so boja i {ari. I albanskite `eni sozdavale najrazli~ni predmeti od doma}instvoto vo koi vtkajuvale estetski vrednosti. Najverojatno, naj{arena i so najsilni boi e romskata nosija. Ukrasena so ~isti sini, `olti, crveni, zeleni i `olti boi i izvezena so srma romskata nosija e svedok za tradicijata i `ivotot na Romite. So pomo{ na flomasteri i drveni boi naslikaj makedonska, albanska, romska ili koja bilo druga nosija i ukrasi ja so tradicionalni {ari i boi.

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Gorni delovi od `enska i ma{ka narodna nosija

Del od narodni nosiii koi ni go poka`uvaat bogato ukraseni detali

Detali od kilimi od narodnoto tvore{tvo vo Republika Makedonija ZAPOMNI: Tradicijata na sekoj narod e prika`ana niz umetnosta na narodnoto tvore{tvo. 45

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

MOTIVI ZA SLIKA

@an-Baptist-Simeon [arden: Mrtva priroda so grozje i kalinki, maslo

Ogist Renoar: Mulin de la Galet, maslo

Diego Ribera: Ekploatatori, freska Sekoj umetnik samiot odbira {to }e slika i kako }e ja izraboti slikata. Pod poimot motiv za slika se podrazbira {to umetnikot }e odbere da naslika. Motivi za slika mo`at da bidat najrazli~ni i sekoga{ se sozdava razli~na slika. Motivite mo`e da se raspredelat vo nekolku grupi: pejza`, portret, mrtva priroda, figurativni i apstraktni kompozicii. Pod poimot pejza` se podrazbira deka motivot za slikata e naslikan del od prirodata. Koga slikame portret toa zna~i deka na slikata sme pretstavile lik na ~ovek, ako likot e prika`an od napred toa go narekuvame anfas, ako likot e prika`an od strana toa go narekuvame profil. Pravej}i razli~ni figuri na slikata sozdavame figurativna kompozicija. A, pak, koga vo edna kompozicija ne mo`eme 46

Kanaleto: Golemiot kanal vo Venecija, maslo da prepoznaeme nitu eden realen motiv, toga{ taa kompozicija ja narekuvame apstraktna kopozicija. ^esto umetnicite izbiraat predmeti od doma}instvoto koi gi rasporeduvaat spored nekakov redosled i potoa gi slikaat. Vakvite motivi se narekuvaat mrtva priroda. Umetnikot mo`e da bide inspiriran od s# {to gleda, od ona {to go ~uvstvuva ili ona {to go do`ivuva. Odbiraj}i go motivot za slika ponatamu umetnikot odlu~uva so koi likovni elementi i vo kakvi soodnosi }e gi postavi likovnite elementi za da go naslika motivot i da ja izrazi svojata ideja. Odberi sam koj motiv saka{ da go slika{ i dobro razmisli kakvi boi }e upotrebi{ i vo kakov soodnos }e bidat boite, se razbira odberi i soodvetna tehnika so koja }e slika{.

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Rafael: Atinska {kola, freska

Peter Brogel Pomladiot: Leto, maslo

Ser Xo{ua Rejnolds: Gospo|ica Boules, maslo

Amadeo Modiqani: ^ovek so lule, maslo

Dominik Engr: Portret na g-|ica River, maslo

Pit Mondrijan: Brodvejsko bugi-vugi, maslo

Franc Mark: Srni vo {uma, maslo

ZAPOMNI: Motiv za slika mo`e da bide se ona {to n# opkur`uva i s# ona {to go zamisluva umetnikot. 47

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKARSKA KOMPOZICIJA

[ema za asimetri~na kompozicija

Sandro Boti~eli: Prolet, tempera, simetri~na kompozicija so prirodni formi

[ema za simetri~na kompozicija Vo sekoja slika najva`eni likoveni elementi se boite, povr{inite i formite. Formite gi delime na: geometriski i prirodni formi. Geometriski formi se: triagolnik, kvadrat, krug, pravoagolnik i site drugi geometriski formi. Prirodni formi se site formi {to gi gledame vo prirodata: drvja, cve}iwa, `ivotni, ~ovek, planini, reki... Formite vo slikata mo`at da bidat so razli~ni golemini, postaveni vo razli~ni nasoki i oboeni so razli~ni boi. Postavuvaj}i gi vo odreden raspored formite, odreduvaj}i gi boite, goleminata i nasokata sozdavame edna celina koja e slikarska kompozicija. Kako {to vo crta~kata kompozicija treba 48

Klod Mone: Kraj reka, maslo, asimetri~na kompozicija so prirodni formi da postoi edinstvo, taka i vo slikarskata kompozicija treba da postoi edinstvo me|u likovnite elementi. Edna likovna kompozicija mo`e da bide simetri~na ili asimetri~na vo odnos na toa kako se rasporedeni elementite vo kompozicijata. Za da postigneme simetrija potrebno e kompozicijata da e podelena na dva ednakvi dela koi se sosema isti. Kaj asimetrijata delovite od kompozicijata mo`e da bidat sosema razli~ni. Sozdadi asimetri~na kompozicija, koristej}i prirodni i geometriski formi so tehnikata pastel. Motivot za slikata da bide „Zabaven park” ili „Deca koi igraat xamlii”.

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

Dimitar Kondovski: Znak, maslo, simetri~na kompozicija so geometriski formi

Kazimir Maqevi~: Suprematizam so sin triagolnik i crn kvadrat, maslo, asimetri~na kompozicija so geometriski formi

Dimitar Avtamovski - Gute: Slika, maslo, asimetri~na kompozicija bez odredeni formi

Edgar Dega: ^as po balet, pastel, asimetri~na kompozicija so prirodni formi

Salvador Dali: Pret~ustvo za gra|anskata vojna, maslo, asimetri~na kompozicija so prirodni formi

ZAPOMNI: Vo zavisnost kako se organizirani elementite vo kompozicijata, taa mo`e da bide simetri~na ili asimetri~na. 49

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

ESTETSKA ANALIZA NA SLIKI
Umetnosta postoi za da gi zadovoli potrebite na lu|eto za ubavo. Edna slika koja e postavena na yid ima edinstvena cel - da bide prijatna za gleda~ot i da go razubavi prostorot vo koj se nao|a. Umetnosta e del od duhovnoto bogatstvo na ~ove{tvoto. Gledaj}i gi izlo`enite sliki lu|eto sakaat da komentiraat za estetskite vrednosti na slikata. Dotuka se sozdala potrebata za sistematizacija na site ovie soznanija, pa po~nala da se razviva likovnata kritika, koja ja ocenuva umetnosta i gi istaknuva vrednostite vo likovnite dela. Ponekoga{ se sozdavaat i dela koi nemaat likovni, estetski vrednosti i vakvite dela se narekuvaat ki~.

Anri Matis: Tanc, maslo - Koi boi gi upotrebil umetnikot Matis? - Kakvi formi se upotrebeni na slikata „Tanc”? - Dali e sozdaden komplementaren kontrast? Klod Mone: Temza i Vestministerskata palata, maslo -Dali e sozdadena tonska skala vo dadenata slika ? -Kolku tonovi na siva mo`e{ da odredi{ na slikata? -Dali na slikata se upotrebeni hromatski ili ahromatski boi?

Leonardo Da Vin~i: Mona Liza, maslo -Dali portretot na Mona Liza e naslikan vo anfas ili vo profil? -Dali boite {to se upotrebeni se kontrastni ili harmoni~ni? -Dali na slikata se upotrebeni ~isti tonovi ili tonovi koi se pome{ani so ahromatski boi? 50

Vermer van Delft: Mlekarkata, maslo -Dali motivot vo slikata e figurativen ili e apstrakten? -Postoi li kontrast na svetlo-temno vo slikata?

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE

SLIKAWE Pra{awa za povtoruvawe na temata slikawe: 1. Kako nastanuva vino`itoto? 2. Koi boi go so~inuvaat vino`itoto? 3. Koi boi se osnovni, a koi se sekundarni boi? 4. [to e krug na boi i kako se podredeni boite vo nego? 5. So me{awe na koi boi se dobiva zelenata, so koi portokalovata, a so koi violetovata?

6. Koi se hromatski, a koi se ahromatski Nikola Martinoski: Majka so dete, maslo boi? 7. [to e ton? - Dali e sozdaden kontrast na komplementarni boi vo slikata? - Dali Nikola Martinovski e avtor od mladata makedonska generacija slikari? - Dali vo istorijata na umetnosta ima sli~ni motivi na majka so dete? 8. [to e ~ist ton na nekoja boja? 9. [to e tonska skala? 10. Koja e osnovnata podelba na tonskite skali? 11. Kako se dobivaat svetlite tonovi, a kako se dobivaat temnite tonovi? 12. [to se podrazbira pod poimot kontrast na svetlo-temno? 13. Nabroj tri suvi slikarski tehniki. 14. Koi se topli, a koi se studeni boi? 15. [to e prostor? 16. Kako mo`e da se sozdade tekstura vo slika? 17. Koi boi se karakteristi~ni boi za makedonskata nosija? 18. [to e pejza`, a {to e mrtva priroda? 19. Koe e osnovno izrazno sredstvo vo slikaweto? 20. Nabroj tri vla`ni slikarski tehniki. 21. Kako se delat slikarskite tehniki? 22. Objasni kako gi gledame boite.

Vez od `enska narodna nosija - Nabroj koi boi gi upotrebil narodniot umetnik? - Kakvi se formite {to se upotrebeni? - Dali kompozicijata e simetri~na ili asimetri~na?

51

SKULPTURA I ARHITEKTURA SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

PROSTORNA LIKOVNA UMETNOST

Henri Mur: Kral i kralica, bronza Celokupnata likovna umetnost se deli na dvodimenzionalna i tridimenzionalna. Likovnite dela {to se sozdadeni vrz nekakva povr{ina se dvodimenzionalni i takvi dela se crte`ot, slikata i grafikata. Likovnite dela {to zafa}aat opredelen prostor se tridimenzionalni i takvi se skulpturata i arhitekturata. Edno delo e tridimenzionalno ako ima {irina, visina i dol`ina. Toa zna~i deka sekoe likovno delo koe ima {irina, visina i dol`ina ima volumen. Volumenot e osnovno izrazno sredstvo, odnosno osnoven likoven element vo skulpturata i arhitekturata. Sekoe skulptorsko i arhitektonsko delo mo`eme da go vidime od site strani, mo`eme da go dopreme i da gi po~uvstvuvame neramninite, vdlabnatinite i ispaknatinite. Arhitektonskite dela se sekoga{ objekti koi ~ovekot gi koristi za da `ivee ili da izvr{uva nekakvi dejstvija vo niv. No, pokraj toa {to imaat nekakva funkcija, sekoe arhitektonsko delo bi trebalo da ima i odredeni likovni vrednosti. Za ra52

Alberto Xakometi: Portret, bronza zlika od arhitekturata, skulpturata ima edinstvena cel da prenese odredena poraka i da go razubavuva prostorot vo koj se nao|a. Skulpturata se deli na: polna plastika i reljef. Pod poimot polna plastika se podrazbira delo koe e slobodno postaveno vo prostorot i se gleda od site strani. Za razlika od polnata plastika reljefot pretstavuva, pomalo ili pogolemo odvojuvawe na formite od povr{inata. Skulptorski dela so koi naj~esto se sre}avame se statuata ili bistata. Statua e skulptorsko delo vo koe motivot e ~ove~ka figura, a motivot kaj bistata e portret na nekoja li~nost. Za razlika od crte`ot, slikata i grafikata koi naj~esto mo`eme da gi vidime vo muzej ili galerija, skulpturite osven na ovie mesta mo`eme da gi vidime postaveni vo otvoren prostor: park, plo{tad, most, pred nekoja zgrada itn. So pomo{ na karton i kartonska ambala`a sozdadi tridimenzionalno likovno delo na tema: „Robot” ili „Neobi~na ma{ina”.

SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

Anti~ka skulptura od Partenon, Atina

Mikelanxelo: Tondo Piti, kamen

Sfinga so piramidite vo Giza, Egipet

Petar Haxi Bo{kov: Ulica, terakota

Toni Kreg: Iskrivuvawe na umot, bronza

U~eni~ka tvorba: portreti, oboena glina

ZAPOMNI: Vo skulpturata i vo arhitekturata se sozdavaat tridimenzionalni likovni dela. 53

SKULPTURA I ARHITEKTURA SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTORSKI MATERIJALI I TEHNIKI

Mikelanxelo: David, mermer Sekoe likovno delo e izraboteno od nekakov materijal pa i za skulpturite se potrebni odredeni materijali. Izborot na materijal e mnogu va`en vo skulpturata. Zatoa {to materijalot gi odreduva postapkite na izrabotka, a so toa i samiot izgled na skulpturata. Mnogu od skulptorskite materijali za da bidat obraboteni baraat specifi~ni postapki na rabota i posebni alatki, toa gi pravi skulptorskite tehniki dosta slo`eni za sovladuvawe. Nekoi od naj~esto upotrebuvanite skulptorski materijali se: karton, glina, gips, drvo, kamen, razli~ni metali, staklo, poliester, beton i drugi. Vo u~ili{tata naj~esto upotrebuvani materijali se: glinata, kartonot i stiroporot. Glinata mo`e mnogu lesno da se modelira, bidej}i e meka zemja koja so

Andrea Del Verokio: David, bronza pomo{ na racete i skulptorski {pahli lesno ja dobiva sakanata forma. So kartonot i razli~ni vidovi hartija ve}e ste se zapoznale. Stiroporot e eden vid penesto-sun|eresta materija koja so pomo{ na skalpel ili so pirotron, alatka za se~ewe na stiropor mo`e da se se~e vo razli~ni pravilni i nepravilni formi. Se lepi se pomo{ na te~en lepak za drvo ili se pricvrstuva so {penagli. Za obrabotka na drugite skulptorski materijali se potrebni posebni alatki, kako na primer: razni dleta, brusilki, borma{ina i drugi alatki za ~ija upotreba e potrebna ve{tina, pa duri i pogolema fizi~ka sila. So kombinirawe na stiropor i karton obidi se da napravi{ skulptura na nekoe `ivotno.

ZAPOMNI: Skulptura mo`e da se izraboti od najrazli~ni materijali na primer: karton, glina, gips, drvo, kamen, metal, staklo, poliester, beton i dr. 54

SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

Xanlorenco Bernini: Ekstaza na sv. Tereza, mermer

Ogist Roden: Tri gracii, bronza

Aleksandar Kalder: Riba, oboen metal Antoni Gormli: Pole, terakota

Konstantin Brankusi: Bakne`, kamen

Barbara Hepvort: Bran, oboeno drvo i metal 55

SKULPTURA I ARHITEKTURA SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

VIDOVI VOLUMEN

Henri Mur: Svodovi, bronza, nepravilna i nekompaktna forma

Antoan Pevsner: Duh, metal, nekompaktna forma

Konstantin Brankusi: Muza, mermer, pravilna i kompaktna forma Za da mo`eme da se izrazime vo skulpturata potrebno e da sozdademe delo koe ima volumen. Site predmeti {to ~ovekot gi poznava imaat volumen. Volumenot ozna~uva kolkav del od prostorot zafa}a nekoe telo (predmet). Toj e opredelen so tri dimenzii {irina, visina i dol`ina. Pa taka, edno likovno delo za da bide skulptura treba da ima {irina, visina i dol`ina. Osnoven likoven element vo skulpturata e volumenot. Volumenot mo`e da se ozna~i i kako tridimenzionalna forma. Tridimenzionalna forma mo`e da bide pravilna i nepravilna. Geometriskite tela se pravilni formi, a site organski formi se nepravilni. I ednite i drugite mo`at da bidat aglesti ili val~esti volumeni. Na primer koc56 Aleksandar Rod~enko: Vise~ka konstrukcija, metal, pravilna i nekompaktna forma kata, piramidata i kvadarot se pravilni, a val~esti se cilindarot, konusot i topkata. Volumenot mo`e da bide ispaknat ili vdlabnat. Edna skulptura mo`e da bide izrabotena kako kompaktna celina ili mo`e da bide sostavena od pove}e delovi. Vo celinata na skulpturata mo`e da ima i otvori. Dokolku ima pove}e otvori eden do drug toga{ velime deka skulpturata e perforirana. Materijalot {to e potreben za dene{nata zada~a e glina. Obidi se da sozdade{ skulptura na tema: „Dinosaurus”.

SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

Robert Smitson: Girostasis, mermer, kompaktna i pravilna forma

Antoni Gormli: Le`e~ka figura, metal, kompaktna i nepravilna forma

Antoni Karo: Skalilata vo Milbenk, metal, pravilna i kompaktna forma

Jordan Grabuloski: Prostorni belezi, oboen cement, pravilna forma

Toni Kreg: Jas sum `iv, inoks, nepravilna i kompaktna forma

Maks Bil: Beskone~na lenta, metal, nepravilna i kompaktna forma

ZAPOMNI: Osnoven likoven element vo skulpturata e volumenot odnosno prostorot {to go zafa}a likovnoto delo. 57

SKULPTURA I ARHITEKTURA SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

RELJEF I VIDOVI NA RELJEF

Sumerski plitok reljef

Asirski plitok reljef Likovnoto podra~je skulptura go podelivme na polna plastika i reljef. So poimot polna plastika gi ozna~ivme skulpturite {to stojat slobodno vo prostorot i mo`eme da gi vidime od site strani. Reljefot iako spa|a vo skulpturata toj mora da e povrzan za nekoja povr{ina {to zna~i kaj reljefot sekoga{ ima edna strana koja ne mo`eme da ja vidime. Sepak, reljefot e tridimenzionalna forma so {irina, visina i dol`ina. Reljefot e skulptura kaj koja volumenot se sozdava, taka {to delovi od povr{inata se ispaknati, a nekoi delovi se vdlabnati. Vo odnos na toa kolku se visoki ispaknatinite, odnosno kolku se dlaboki vd-

Mikelanxelo: Bogorodica so Isus, plitok reljef labnatinite postojat dva vida reljef: visok i nizok (plitok) reljef. Za visokiot reljef e karakteristi~no toa {to formite se minimalno povrzani so povr{inata i ovoj vid e poblizok so polnata plastika. Niskiot (plitkiot) reljef ima sosema mali ispaknuvawa, odnosno vdlabnuvawa i ovoj vid reqef e poblizok so crte`ot i slikata. Izraboti najnapred edna povr{ina od glina so debelina od tri santimetri na koja so pomo{ na {pahla }e sozdade{ vdlabnatini, so odzemawe na glina, ili ispaknatini so dodavawe na glina. Reljefot neka bide na tema: „Mrtva priroda”.

ZAPOMNI: Pri sozdavawe na reljef, volumenot se prika`uva taka {to se sozdavaat ispaknatini i vdlabnatini na povr{inata koja se obrabotuva. 58

SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

Henri Mur: Tancuva~ka figura, mermer, plitok reljef

Anri Matis: Grb, bronza, visok reljef

Visok reljef od civilizacijata na Maite

Anti~ki visok reljef

Alesandro Algardi: Papata go brka Atila, visok reljef

Rimski visok reljef

Lorenco Giberti: @rtvuvawe, bronza, visok reljef

Scena od ikonostasot od manastirot sv. Jovan Bigorski, visok reljef 59

SKULPTURA I ARHITEKTURA SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

PROPORCII VO SKULPTURATA

Miloska Venera, anti~ka skulptura

Nike od Samotrake, anti~ka skulptura

Pri izrabotkata na statuata mnogu e Sekoga{ koga vo edno likovno delo sozdavame razni formi tie formi mo`at da va`no kakov e soodnosot na glavata i telobidat so razli~ni golemini. Goleminata to, racete i nozete itn. Osobeno e va`no e likoven element koj e podednakvo proporciite da se dobro odredeni koga va`en za kvalitetite na likovnoto skulpturata pretstavuva kompozicija od delo, kako i drugite likovni elementi. dve ili pove}e figuri. Se razbira, i koga Soodnosot me|u goleminata na formite ne se raboti za figurativna kompozicija se ozna~uva kako proporcii. Propor- soodnosot na goleminata me|u delovite ciite se osobeno va`ni koga sozdavame od skulpturata e va`en zatoa {to toa go figurativna kompozicija. Vo skulptu- odreduva vpe~atokot {to skulpturata go rata osven {to gi odreduvaat estetskite ostava vrz publikata. kvaliteti na deloto tie pridonesuvaat i za stabilnosta na deloto. Proporciite Glinata e mnogu pogoden materijal so kako va`en princip na rabota se pojavu- koj mo`e da se sozdade figura na dete vaat vo egipetskata i anti~kata umetnost so mileni~e i da se postavat vo nekakva koga umetnicite se obiduvaat da sozda- celina, taka {to soodnosot me|u deteto i dat idealna ~ove~ka figura, so idealni mileni~eto }e odgovara na onoj vo realproporcii. nosta. ZAPOMNI: Proporcija vo skulpturata e soodnos pome|u goleminite na odredeni povr{ini i formi. 60

SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

Kariatidi, Partenon vo Atina

Mikelanxelo: No}, mermer

Ogist Roden: Bakne`, mermer

Princot Ramhoteb i negovata `ena Nofret, Egipetska skulptura

@an Baptist Karpo: Alegorija na muzikata, mermer

Petar Haxi Bo{kov: Formi, metal 61

SKULPTURA I ARHITEKTURA SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

ARHITEKTURA I URBANIZAM

Interesno arhitektonsko re{enie, Bur` al Dubai, hotel Planovi za odreden del od grad urbanisti~ki re{enija Arhitekturata pretstavuva i umetnost i nauka. Taa opfa}a golemo pole na interesirawe, izu~uvawe i kreirawe. Arhitekturata e umetnost na planirawe, oblikuvawe i gradewe na najrazli~ni objekti vo koi ~ovekot gi ispolnuva svoite sekojdnevni funkcii i potrebi. Vo mnogu tesna povrzanost e so planiraweto i oblikuvaweto na ~ovekovata okolina, odnosno so urbanizmot. Vo poleto na interesirawe na arhitekturata ne e samo izgradba na objekti i nivniot nadvore{en izgled. Taa se zanimava i so vnatre{niot izgled na objektite, izgledot i izrabotkata na mebel, proektirawe i izgradba na parkovi itn. Pri sozdavaweto na edno arhitektonsko delo sekoga{ mora da se vnimava toa delo osven {to gi ispolnuva funkcionalnite potrebi za koi e nameneto, da bide isto taka i estetski kvalitetno. Se razbira nitu edno arhitektonsko delo ne funkcionira samo za sebe, toa sekoga{ e del od edna celina na primer: ulica, naselba ili grad. Kako del od takvata celina mora da se vklopi vo celinata i da pridonesuva so svojot izgled kon nadopolnuvawe na estetskite vrednosti. Za da bide celinata dobro isplanirana se gri`i urbanizmot. Sekoj grad ima svoj urbanisti~ki plan vo koj e to~no opredeleno kakvi objekti }e ima, vo kolkav broj i golemina i site drugi detali vo vrska so izgledot na gradot. Od karton i kartonski kutii obidi se da sozdade{ mal del od gradot. Isplaniraj kade }e ima ulici, semafori, u~ili{te, park, pazar, ambulanta, po{ta, trgovski centar, zgradi i ku}i za `iveewe, parking i se ona {to misli{ deka treba da ima vo tvojot grad.

ZAPOMNI: Arhitektonskite dela osven {to se umetni~ki dela, vo niv ~ovekot gi izvr{uva i svoite sekojdnevni funkcii i potrebi. 62

SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

Crkvata sv. Pantelejmon kraj Skopje, primer za srednovekovna arhitektura

Konacite na sv. Jovan Bigorski, arhitektura vo Makedonija od 19 vek

Gradot na naukite i umetnostite, neobi~na arhitektura vo Valensija, [panija

Olimpiskiot stadion vo Peking, Kina, primer za asocijativni formi (gnezdo)

Operata vo Sidnej, Avstralija, primer za dinami~ni formi

Moderena vnatre{na arhitektura

Sovremena vnatre{na arhitektura 63

SKULPTURA I ARHITEKTURA SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

ESTETSKA ANALIZA NA SKULPTURI
Kako {to crte`ite i slikite se predmet na procenuvawe i odreduvawe na nivnite estetski vrednosti, isto taka i na skulpturite se vr{i estetska analiza. Skulpturite se del od na{eto sekojdnevie i e potrebno da imaat kvaliteti so koi }e gi zadovolat potrebite za ubavo na lu|eto.

Antoan Pevsner: @enska figura - Kakvi formi upotrebil umetnikot, aglesti ili val~esti? - Dali skulpturata e kompaktna ili ima otvori vo formata? - Dali proporciite soodvetstvuvaat na onie vo realnosta?

Mikelanxelo: Pieta - Od kakov materijal e izrabotena skulpturata? - Dali e figurativna ovaa kompozicija? - Kakvi formi upotrebil umetnikot?

Anti~ka skulptura od Partenon, Atina - Koj e motivot na reljefot? - Kakov vid reljef e prika`anoto delo? - Odredi vo kakov materijal e izraboten reljefot? 64

Antoni Karo: Do`d - Dali formite se geometriski ili se organski? - Kade e postavena skulpturata? - Dali mo`e{ da opredeli{ kolkava e skulpturata?

SKULPTURA I ARHITEKTURA

SKULPTURA I ARHITEKTURA

Pra{awa za povtoruvawe na temata skulptura i arhitektura: 1. Kakvi likovni dela se skulpturata i arhitekturata? 2. Koj e osnoven likoven element {to se koristi vo skulpturata? 3. Kako se deli skulpturata? 4. [to se podrazbira pod poimot polna plastika? 5. [to e statua, a {to e bista? 6. Nabroj nekolku skulptorski Primer od istorijata na umetnosta - Dali znae{ od koj period na istorijata na umetnosta pripa|a ova delo? - Koj e motivot na prika`aniot primer? - Dali bojata ima nekakov efekt vo ovaa skulptura? materijali. 7. Koi materijali si gi koristel dosega? 8. [to e volumen? 9. Kakvi vidovi tridimenzionalni formi postojat? 10. Objasni gi razlikite me|u poln i prazen volumen? 11. [to zna~i skulpturata da bide perforirana? 12. [to e reljef? 13. Kakvi vidovi na reljef postojat? 14. Vo odnos na {to se vr{i podelbata na reljefite? 15. Kako se narekuva soodnosot me|u goleminite na formite? 16. Dali goleminata e likoven element? Del od istoriskoto i kulturno nasledstvo na Republika Makedonija - Dali ova likovno delo e skulptura ili arhitektura? - Za {to slu`i ova delo? - Dali znae{ kade se nao|a i dali si go posetil? 17. Mo`e{ li da nabroi{ nekolku svetski poznati skulptori? 18. [to e arhitektura? 19. Kakvi informacii sodr`i urbanisti~kiot plan? 20. Nabroj barem pet poznati arhitektonski dela vo Makedonija.

65

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

SPECIFI^NOSTI NA GRAFI^KIOT IZRAZ

Xovani Benedeto Kastiqone: Portret, monotipija Grafikata e dvodimenzionalno likovno podra~je. Osnovnite karakteristiki na grafikata se vo toa {to grafi~koto delo se dobiva so pe~atewe i mo`e da se umno`uva. Procesot na sozdavawe na edno grafi~ko delo e slo`en i dolgotraen, a se odviva vo nekolku fazi. Najnapred, podgotvuvame prvi~en crte`, odnosno idejata za grafika ja prika`uvame vo crte`. So pomo{ na crte`ot sozdavame matrica. Matrica e podloga koja e podgotvena za pe~atewe. Podlogata mo`e da bide od najrazli~ni materijali: hartija, linoleum, gips, drvo, bakarna plo~a, cinkova plo~a, rentgenska folija itn. Koga matricata e podgotvena za pe~atewe, odnosno na nea sme go prensele prvi~niot crte`, toga{ nanesuvame pe~atarska boja. Vrz matricata so boja stavame list na koj }e pe~atime i seto toa pominuva niz pe~atarska presa. Listot na koj se otpe~atila bojata se narekuva grafi~ki list ili grafika. Postapkata na pe~atewe mo`e da se povtoruva pove}e pati i taka da se umno`i grafi-

Albreht Direr: Oplakuvawe, drvorez kata, odnosno od edna matrica da se dobijat pove}e otpe~atoci. Se razbira, sekoja grafi~ka tehnika ima svoi osobenosti i se razlikuva od drugite grafi~ki tehniki. Vo u~ili{te naj~esto se upotrebuvaat onie tehniki {to ne se premnogu slo`eni za izrabotka, a toa se: kompir-pe~at, karton-pe~at, monotipija, linorez, gipsorez, kolografija i ponekoga{ drvorez. Site ovie tehniki, osven monotipijata, spa|aat vo grupata na visok pe~at. Postojat u{te dve grupi na grafi~ki tehniki i toa: dlabok pe~at i ramen pe~at. Tehnikite od dlabok pe~at se mnogu slo`eni za izrabotka, a ponekoga{ vklu~uvaat i koristewe na opasni i otrovni hemikalii. Vo dlabok pe~at spa|aat tehnikite: suva igla, bakropis, akvatinta, mecotinta i drugi. Tehniki od ramen pe~at se: monotipija, litografija i sito-pe~at. Monotipijata, isto taka, se koristi vo u~ili{tata i e edna od najednostavnite tehniki. Vo tehnikata monotipija sozdadi grafika na tema: „Ptica vo gnezdo”.

ZAPOMNI: Delata vo likovnoto podra~je grafika se dobivaat so pe~atewe i mo`e da se umno`uvaat, da se dobijat pove}e isti otpe~atoci. 66

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

Rembrant van Rijn: Pretstavuvawe vo hramot, suva igla

Peter Brogel Postariot: Golemite ribi gi jadat pomalite ribi, suva igla

Francisko Goja: Son, akvatinta

Erik Hekel: Devojka, drvorez

U~eni~ka tvorba: Prijatelstvo, linorez

Anri Tuluz Lotrek: Angli~anec vo Mulenru`, litografija vo boja

Vilijam Tarner: Zamokot Northam, etkanica i mecotinta 67

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

VISOK PE^AT - LINOREZ

U~enik rezba linoleum, fotografija Linorezot e grafi~ka tehnika koja spa|a vo grupata na visok pe~at. Linorezot e tehnika identi~na so drvorezot i gipsorezot. Imeto linorez doa|a od materijalot koj go koristime za sozdavawe na ovaa tehnika, a toa e linoleumot. Linoleumot e mek materijal koj so pomo{ na specijalni no`iwa-dleta mo`e da se dlabi. Na onie mesta kade {to }e izdlabime so dletata sozdavame vdlabnatini, a neizdlabenite mesta ostanuvaat ispaknati. Pri nanesuvaweto na pe~atarskata boja taa se zadr`uva samo na ispaknatinite i ovie delovi se otpe~atuvaat na grafi~kiot list. Poradi toa u{te vo prvi~niot crte` treba da se odredat koi delovi sakame da se otpe~atat, a koi ne. Bidej}i vo tehnikata linorez se otpe~atuvaaat visokite delovi ovaa tehnika spa|a vo visok pe~at. Gipsorezot, isto taka e tehnika od visok pe~at. Kako {to poso~uva imeto, gipsorezot se izrabotuva na plo~a od gips, a se dlabi sli~no kako linorezot, dodeka kaj drvorezot, plo~ata na koja se izrabotuva, rezba e od drvo. Obidi se da sozdade{ grafika vo tehnikata linorez na tema: „Zoolo{ka gradina”. Obidi se da ja sledi{ postapkata na sozdavawe grafika od izrabotka na podgotvitelen crte`, pa s# do otpe~atuvawe na grafi~ki list. 68 Pablo Pikaso: Portret, linorez

Xino Severini: Kompozicija, linorez

France Miheli}: Portret na slikar, linorez

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

Anri Matis: Akt so |erdan, linorez

Bo`in Barutovski: Jama 1943, linorez vo boja

U~eni~ka tvorba: Portret na baba, linorez

U~eni~ka tvorba: Moite ma~iwa, linorez

U~eni~ka tvorba: Miewe na zabite, linorez

U~eni~ka tvorba: Boks me~, linorez

U~eni~ka tvorba: [ahisti, linorez

ZAPOMNI: Linorezot, gipsorezot i drvorezot se tehniki od visok pe~at. 69

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

LIKOVNI ELEMENTI VO GRAFIKATA

Dim~e Nikolov: Predel 14, akvatinta Mnogu va`na uloga vo grafikata ima likovniot element tekstura. Teksturata kako likoven element gi prika`uva svojstvata rapavo i mazno. Vo crtaweto koristime razli~ni linii i to~ki so razli~na gustina, debelina i nasoka za da ja prika`eme teksturata. Vo linorezot i gipsorezot koristime dleta koi mo`at da bidat so razli~na debelina. Na toj na~in pri dlabeweto ostavame razli~ni tragi. Mo`eme da gi odredime i dol`inata i gustinata na izdlabenite tragi. Pri pe~ateweto ovie tragi se otpe~atuvaat kako linii so razli~na debelina, dol`ina i gustina, odnosno na ovoj na~in sozdavame tekstura vo grafi~kite tehniki linorez i gipsorez. Vo drugite grafi~ki tehniki na~inot na koj se postignuva grafikata zavisi od

\orgi ^ulakovski: Zimski predel, litografija osobenostite na tehnikata. Kontrastot na svetlo-temno vo tehnikite od visok pe~at se sozdava taka {to pe~atime so crna boja vrz bel list, pa onie delovi {to }e se otpe~atat }e bidat temni, a neotpe~atenite delovi }e bidat svetli. Se razbira, po na{a `elba pe~atarskata boja i bojata na hartijata mo`eme da gi menuvame i da sozdademe grafika vo dve boi. Ako sakame da sozdademe linorez ili gipsorez vo pove}e boi toa zna~i deka za sekoja boja {to sakame da ja otpe~atime treba da izrabotime posebna matrica. Na podgotvitelniot crte` od prethodnata ve`ba za linorez odredi kakva tekstura saka{ da postigne{ so re`ewe, a isto taka odredi gi svetlite i temnite delovi.

ZAPOMNI: Likovni elementi koi naj~esto se upotrebuvaat vo grafikata se: linija, tekstura i svetlina. 70

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

Dragutin Avramovski-Gute: Glava, kombinirana tehnika

Dimitar Malidanov: Vo ~est na Magrit, litografija

Simon [emov: Lokuf, sito pe~at vo boja Du{an Per~inkov: Romanti~en predel (c.-4), sito pe~at vo boja

Slavica Jana{lieva: Dojdi da vidi{, ima angel vo sobata, kombinirana tehnika

Ilija Ko~ovski: Predel 1, sito pe~at vo boja 71

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

KOMPJUTERSKA GRAFIKA

Robert V. MekGregor: Spiralna sfera, kompjuterska grafika Kompjuterskata grafika e ponova grafi~ka tehnika i sozdavaweto na ovaa tehnika e sosema razli~no od drugite grafi~ki tehniki. Za da se sozdade kompjuterska grafika potrebno e da se ima kompjuter, a za da se otpe~ati e potreben pe~ata~. Kompjuterskata grafika se sozdava vo nekoja kompjuterska grafi~ka programa, kako na primer: PAINT, PHOTOSHOP, COREL DRAW, COREL PAINTER, GIMP, GNU PAINT i drugi. Najednostavna od ovie programi e PAINT. Vo nea i vo drugite programi mo`eme da koristime najrazli~ni alatki so koi sozdavame razli~ni linii, formi, boi i nivni tonovi koi mo`eme da gi prisposobime na na{ite `elbi. Mo`nostite vo kompjuterskite programi se skoro neograni~eni. Mnogu ~esto kompjuterskata grafika ni pomaga da sozdademe skici za dela koi bi gi izrabotile vo nekoja druga tehnika. I vo kompjuterskata grafika, kako i vo ostanatite tehniki pri sozdavaweto na deloto koristime likovni elementi i nivniot soodnos. Od niv zavisi kvalitetot na samoto delo. Koristej}i ja programata PAINT sozdadi kompjuterska grafika vo boja na tema: „Vaza so cve}e pokraj prozorec”. 72

Ladislav Cvetkovski: Luzna, kompjuterska grafika

Igor Sekovski: Pa|a 1.1, kompjuterska grafika

Boris [emov: Kod B1, kompjuterska grafika

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda so lubenica, kompjuterska grafika

U~eni~ka tvorba: Apstrakcija, kompjuterska grafika

U~eni~ka tvorba: Vo kujnata, kompjuterska grafika

U~eni~ka tvorba: Borovinki, kompjuterska grafika

U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda so ovo{je, kompjuterska grafika

U~eni~ka tvorba: Brod, kompjuterska grafika

ZAPOMNI: Kompjuterskata grafika se sozdava so pomo{ na kompjuterski grafi~ki programi. 73

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

ESTETSKO PROCENUVAWE VO GRAFIKATA
Isto kako i vo drugite delovi od likovnata umetnost, taka i delata od grafikata se predmet na estetska analiza. Kombiniraj}i gi likovnite elementi i principi grafi~arite gi izrazuvaat svoite kreativni idei. Izlo`uvaj}i gi vo muzei i galerii tie stanuvaat predmet na javen interes i publikata koja gi vospriema mo`e da dade mislewe i sud za delata. Osobeno va`no e misleweto na likovnite kriti~ari.

Hans Baldung: Borba na kowi - Pri pe~ateweto na drvorez koi delovi od drvorezot se pe~atat? - Dali vo prika`anoto delo ima svetli i temni delovi? - Dali e sozdadena tekstura? Pablo Pikaso: Mrtva priroda pod lampa - Mo`e{ li da prepoznae{ vo koja tehnika e izraboteno deloto: „Mrtva priroda pod lampa“ od Pikaso? - Vo kolku boi e izrabotena grafikata? - Dali vo u~ebnikov si videl i drugi dela od Pikaso? (doznaj ne{to pove}e za ovoj umetnik)

Andrea Mantewa: ^etirite muzi tancuvaat - Ovaa grafika e dlabok pe~at, objasni {to se podrazbira pod poimot „dlabok pe~at”? - Koi likovni elementi gi iskoristil umetnikot vo ova delo? - Dali likovnite elementi vlijaat vrz vpe~atokot {to deloto go ostava kaj gleda~ot? 74 U~eni~ka tvorba: Panter - Vo koja grafi~ka tehnika u~enikot ja sozdal ovaa grafika? - Koi delovi }e se otpe~atat: onie {to se izdlabeni ili onie {to ne se izdlabeni? - Koe e tvoeto mislewe za ovaa detska tvorba?

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA

GRAFIKA Pra{awa za povtoruvawe na temata grafika: 1. Koi se osnovnite karakteristiki na likovnoto podra~je grafika? 2. Dali grafikata e dvodimenzionalno ili tridimenzionalno likovno podra~je? 3. [to e matrica? 4. Od kakov materijal mo`e da bide izrabotena matricata?

Albreht Direr: Nosorog - Dali vo ova delo e iskoristen likovniot element tekstura? - Odredi kolku razli~ni vidovi tekstura ima vo deloto? - Mo`e li so tekstura da se sozdade kontrast na svetlo-temno?

5. Objasni go procesot na pe~atewe. 6. Kolku otpe~atoci mo`at da se dobijat od edna matrica? 7. Spored toa {to se otpe~atuva kako se delat grafi~kite tehniki? 8. Nabroj koi se grafi~ki tehniki od visok pe~at. 9. Nabroj koi se grafi~ki tehniki od dlabok pe~at. 10. Nabroj koi se grafi~ki tehniki od ramen pe~at. 11. So koi grafi~ki tehniki od visok pe~at si se zapoznal dosega? 12. Na kakov materijal se izrabotuva tehnikata linorez? 13. Po {to se sli~ni tehnikite linorez, gipsorez i drvorez? 14. Koi delovi se otpe~atuvaat kaj linorezot? 15. Objasni kako se sozdava tekstura vo linorez, gipsorez i drvorez? 16. Dali vo linorez mo`e da se sozdade grafika vo pove}e boi? 17. [to e potrebno za da se sozdade kompjuterska grafika?

Anri Tuluz-Lotrek: Mulen Ru` - Dali mo`e{ da ja odredi{ tehnikata na ova likovno delo? - Koi boi gi upotrebil umetnikot? - Dali e ova plakat?

18. Nabroj nekolku kompjuterski grafi~ki programi. 19. Dali nekoga{ si sozdal kompjuterska grafika? 20. [to ti se dopa|a pove}e - linorez ili kompjuterska grafika? 75

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

Dizajn na sovremeni avtomobili Likovnoto podra~je dizajn pretstavuva kombinacija od site preostanati likovni podra~ja. Vo likovnoto podra~je dizajn se sozdavaat dela {to pretstavuvaaat idejno re{enie za serisko proizvodstvo na nekoj predmet. Dizajnot se deli na grafi~ki i industriski dizajn, vo zavisnost kakvi vidovi proizvodi se sozdavaat. Predmeti koi se dizajniraat vo grafi~kiot dizajn se: plakat za najrazli~ni nastani (koncerti, pretstavi, izlo`bi, film, balet..,), reklami, ilustracii za knigi i spisanija, stripovi, za{titni znaci, katalozi, letoci, pokani... So industriskiot dizajn se sozdava izgledot na predmetite {to sekojdnevno gi koristime: avtomobili, mebel, elektri~ni aparati, ambala`a i izgledot na prehrambenite i kozmeti~kite proizvodi, obleka i drugo. 76

Dizajn na predmeti od doma}instvoto Pod poimot vizuelni komunikacii se podrazbira razmena na informacii me|u lu|eto taka {to informaciite se vospriemaat so setiloto za vid. Vizuelnite komunikacii se odnesuvaat na onie informacii {to gi dobivame so gledawe na: reklami, video spotovi, plakati, fotografii, filmovi, soobra}ajni znaci i razni drugi znaci koi ne izvestuvaat za ne{to. Vo site ovie proizvodi potrebno e da se vgradat estetski vrednosti koi gi zadovoluvaat potrebite na lu|eto. Poradi toa dizajnot i vizuelnite komunikacii se del od likovnata umetnost. Stavi se sebesi vo uloga na dizajner i so pomo{ na skulptorskata tehnika glina sozdadi dizajn na ~a{a za sok. Otkako }e se isu{i glinata so tempera oboi ja ~a{ata i pretstavi gi {arite.

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

Dizajn na sofa (trosed)

Dizajn na {i{iwa za parfem

Dizajn na plakati za muzi~ki, baletski i sportski nastan

Dizajn na korica za kniga

Idejno re{enie za soobra}aen znak

ZAPOMNI: Vo dizajnot se sozdavaat idejni re{enija za predmeti za sekojdnevna upotreba. 77

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

ULOGATA NA LIKOVNITE ELEMENTI VO GRAFI^KIOT DIZAJN

Plakat za likovna izlo`ba Kako {to preostanatite likovni dela se sozdavaat so pomo{ na likovnite elementi, isto taka i vo grafi~kiot dizajn koristime linija, formi, boi, tekstura, volumen, golemina, svetlina, kompozicija, nasoka. Site ovie likovni elementi treba da se vo opredelen soodnos za da bidat vpe~atlivi. Pri sozdavaweto na dela vo grafi~kiot dizajn mora da se vnimava na namenata i funkcijata {to ja ima proizvodot. Isto taka, treba da se vnimava kakov }e bide rasporedot na formite, nivnata golemina, {to }e bide akcentirano i koi boi }e gi upotrebime za da sozdademe vpe~atok kakov {to sakame. Se razbira estetskiot izgled treba da bide vo soglasnost so funkcijata na predmetot. Plakat e del od grafi~kiot dizajn i vizuelnite komunikacii. Toa e delo koe se izrabotuva na pogolema povr{ina, a so cel da izvesti za nekakov nastan ili da reklamira ne{to. Sozdadi plakat za izlo`ba na detski likovni tvorbi. Eden vakov plakat mora da sodr`i informacija za toa kade se odr`uva nastanot, koga se odr`uva i koj }e u~estvuva. Bukvite koi }e gi upotrebi{ treba da go dopolnat celokupniot izgled na plakatot i ne treba da se nametlivi.

Plakati za muzi~ki nastan

Obvivka za muzi~ko CD

ZAPOMNI: Plakat e del od grafi~kiot dizjan i vizuelnite komunikacii. 78

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

Plakat za detski muzi~ki fetival

Korica za detska kniga

Plakat za detski animiran film

Korici za knigi

Plakati za muzi~ka, teatarska i baletska pretstava 79

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

ORNAMENT I FRIZ

Vidovi na Vizantiski ornamenti Pri dizajniraweto na razli~ni predmeti ~esto se slu`ime so najrazli~ni {ari i ukrasi za da go zbogatime izgledot na predmetot. [arite i ukrasite koi se so dekorativen karakter gi narekuvame ornamenti. Ornamentot mo`e da bide izraboten na kakov bilo materijal: tekstil, drvo, kamen, yid, keramika, metal i drugo. Pri izrabotuvaweto na ornamentite koristime najrazli~ni formi: pravilni i nepravilni, geometriski i organski. Mnogu ~esto motiv za ornament e prirodata odnosno rastenijata i `ivotnite. Koga motiv se rastenijata ovie motivi gi narekuvame floralni, koga motiv se `ivotnite toa e fauna. ^esto pri dekoriraweto na predmetite

Vidovi na Islamski ornamenti ornamentite ili samo eden del mo`e da se povtoruvaat pove}e pati edno podrugo i taka da se sozdade ukrasna lenta. Vaka ukrasenata lenta vo koja se povtoruvaat odredeni elementi se narekuva friz. I frizot i ornamentot kako dekorativni elementi ~esto se sre}avaat vo narodnoto tvore{tvo pri dekoriraweto na nosiite i predmetite. Isto taka, frizot se koristi pri dekorirawe na yidovite na crkvite i xamiite. Upotrebuvaj}i floralni ili geometriski formi obidi se da sozdade{ barem tri razli~ni friza vo koi }e se povtoruvaat razli~ni ornamenti. Ornamentite i frizovite oboj gi, kombiniraj}i tempera i flomasteri.

ZAPOMNI: Ornament e {ara ili ukras. Povtoruvaj}i nekakov ornament vo lenta mo`e da se sozdade friz. 80

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

Primeri za frizot vo arhitekturata

U~eni~ki tvorbi so ornamenti i frizovi 81

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

VIZUELNITE ZNACI VO SEKOJDNEVNIOT @IVOT

Razni znaci koi simboliziraat odredena aktivnost Lu|eto vo sekojdnevniot `ivot postojano koristat razli~ni znaci za komunikacija, za me|usebno razbirawe. Pa taka, smislile znaci za bukvi za da mo`at da ~itaat i da pi{uvaat. Potoa smislile cel sistem na soobra}ajni znaci za da mo`at polesno da gi odredat pravilata vo soobra}ajot. Na sekoj paket koj se transportira po po{ta stojat znaci dali toa {to e spakuvano e kr{livo, dali e zapallivo, dali e vo te~na sostojba itn. Sekoga{ koga kupuvame obleka na etiketata stojat znaci na kolku stepeni mo`e da se pere, kako da se pegla, dali smee da se centrifugira, dali mo`e da se ~isti so hemikalii itn. Na ambala`ata stoi znak za reciklirawe ako taa mo`e da se reciklira. Bez ovie znaci proizvoditelite i potro{uva~ite bi trebalo da pi{uvaat ogromni tekstovi za da mo`at da se razberat. Pri sozdavaweto na znacite u~estvuva i dizajner koj zna~eweto na znakot go prika`uva so pomo{ na formi i boi koi na najdobar na~in }e ja prika`at celta na znakot. Formite i boite sekoga{ gi asociraat lu|eto na ne{to odredeno. Asocijativnoto zna~ewe na formite i boite go koristat dizajnerite koga gi sozdavaat znacite. Na ovoj na~in se olesnuva vizuelnata komunikacija me|u lu|eto. Sozdadi znak koj so pomo{ na odredena forma i pravilen izbor na boi }e ni poka`e odreden u~ili{en predmet (geografija, istorija, matematika, biologija, likovno obrazovanie...).

ZAPOMNI: Sekoj znak ima odredeno zna~ewe, koe e prika`ano so upotreba na razli~ni formi i boi. 82

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII Pra{awa za povtoruvawe na temata dizajn: 1. Kakvi dela se sozdavaat vo likovnoto podra~je dizajn? 2. Dali dizajnot e dvodimenzionalno ili tridimenzionalno likovno podra~je? 3. Kako se deli dizajnot? 4. [to se sozdava vo grafi~kiot dizajn? 5. [to se sozdava vo industriskiot dizajn?

Znaci i simboli koi se koristat vo sekojdnevniot `ivot

6. [to se podrazbira pod poimot vizuelni komunikacii? 7. Nabroj nekolku dela koi pripa|aat vo vizuelni komunikacii? 8. Kako se narekuvaat umetnicite koi sozdavaat vo likovnoto podra~je dizajn? 9. Koi likovni tehniki mo`e da se koristat vo dizajnot? 10. Koi likovni elementi se koristat vo dizajnot? 11. [to e plakat? 12. Koja e namenata na plakatot? 13. [to e ornament?

Znaci so koi prepoznavame odredeni firmi i proizvodi

14. [to e friz? 15. Koi elementi se floralni, a koi od fauna? 16. Na kakov materijal mo`e da se izraboti ornamentot i frizot? 17. Kade mo`e da se sretne frizot i ornamentot vo narodnoto tvore{tvo vo Republika Makedonija? 18. Dali vo kompjuterskite programi se koristat znaci koi simboliziraat odredena aktivnost ili naredba? 19. Koja e ulogata na vizuelnite znaci vo sekojdnevniot `ivot na lu|eto?

Smajli - znaci koi odreduvaat ne~ie raspolo`enie

20. Nabroj nekolku vizuelni znaci koi si gi videl. 83

ULOGATA NA ISTORIJATA NA UMETNOSTA

Slika na bizon, praistoriska slika od pe{terata Altamira, [panija Egipetska dekoracija so freski

Oplakuvawe na Isus, srednovekovna freska od Makedonija, 12 vek Vo sekoja ~ovekova civilizacija, vo sekoj period od istorijata umetnicite sozdavaat likovni dela koi potoa se predmet na izu~uvawe na istorijata na umetnosta. Istorijata na umetnosta se zanimava so klasificirawe i periodizacija na likovni dela. Toa zna~i deka celta na istorijata na umetnost e da odredi koga nastanalo likovnoto delo, koj e avtorot na deloto, vo koj stil e izraboteno, vo koja likovna tehnika itn. Izu~uvaj}i go likovnoto delo ili pogolema grupa dela istorijata na umetnosta gi razgleduva i gi zema vo predvid i op{testvenite uslovi vo koi nastanalo deloto, gi izu~uva 84

Arhitektura od civilizacijata na Inkite, vo periodot od 12 vek - 16 vek op{testvenite i sociolo{kite karakteristiki na periodot itn. Vo sevkupnoto ~ovekovo kulturno nasledstvo, istorijata na umetnosta gi bele`i i umetni~kite dela sozdadeni na tloto na Makedonija. Od po~etokot na ~ovekovata civilizacija, pa s# do dene{en den vo Makedonija se sozdavale i se sozdavaat dela na koi im se voshituvame i nie i celokupnata svetska likovna javnost. Na kraj, istorijata na umetnosta bele`i i kakov pe~at ostavilo edno likovno delo vrz razvojot na celokupnata ~ovekova kultura.

Kacu{ika Hokusai: Golemiot bran na Kanagava, japonska grafika od 18 vek

Mikelanxelo: Sozdavawe na Adam, freska, renesansa vo Italija

Eduar Mane: Bar vo Fulis-Berger, francuski slikar od 19 vek

Goce Nanevski: Proekt 50-50, sovremen makedonski skulptor

Vinsent Van Gog: Yvezdena no}, Holandski slikar od 19 vek

Jovan [umkovski: Kompozicija, sovremen makedonski slikar 85

SODR@INA:

LIKOVNATA UMETNOST I NEJZINOTO ZNA^EWE..........................................................4 PODELBA NA LIKOVNATA UMETNOST...............................................................................6

CRTAWE
CRTE@ I [TO GO SOZDAVA CRTE@OT?...........................................................................8 VIDOVI LINII I ODNOSI ME\U LINIITE..................................................................10 ILUZIJA NA TRIDIMENZIONALNOST VO CRTE@OT...................................................12 CRTA^KI MATERIJALI I TEHNIKI.................................................................................14 RITAM I VIDOVI RITAM...................................................................................................16 KOMPOZICIJA VO CRTE@.................................................................................................18 ESTETSKA ANALIZA NA CRTE@I......................................................................................20

SLIKAWE
BOJATA VO PRIRODATA......................................................................................................22 SLIKARSKI MATERIJALI I TEHNIKI............................................................................24 SPEKTAR NA BOI..................................................................................................................26 ME[AWE NA BOITE.............................................................................................................28 KOMPLEMENTAREN KONTRAST.........................................................................................30 AHROMATSKI BOI I TONOVI...........................................................................................32 RAZLIKA ME\U HROMATSKA I AHROMATSKA SLIKA....................................................34 TONSKA SKALA.....................................................................................................................36 KONTRAST NA SVETLO I TEMNO.......................................................................................38 PROSTOR PRIKA@AN SO BOJA........................................................................................40 SLIKARSKA TEKSTURA.......................................................................................................42 BOJATA VO NARODNOTO TVORE[TVO.............................................................................44 MOTIVI ZA SLIKA...............................................................................................................46 SLIKARSKA KOMPOZICIJA...............................................................................................48 ESTETSKA ANALIZA NA SLIKI.........................................................................................50 86

SKULPTURA I ARHITEKTURA
PROSTORNA LIKOVNA UMETNOST...................................................................................52 SKULPTORSKI MATERIJALI I TEHNIKI.......................................................................54 VIDOVI VOLUMEN...............................................................................................................56 RELJEF I VIDOVI NA RELJEF..........................................................................................58 PROPORCII VO SKULPTURATA ......................................................................................60 ARHITEKTURA I URBANIZAM............................................................................................62 ESTETSKA ANALIZA NA SKULPTURI...............................................................................64

GRAFIKA
SPECIFI^NOSTI NA GRAFI^KIOT IRAZ.....................................................................66 VISOK PE^AT – LINOREZ..................................................................................................68 LIKOVNI ELEMENTI VO GRAFIKATA.............................................................................70 KOMPJUTERSKA GRAFIKA..................................................................................................72 ESTETSKO PROCENUVAWE VO GRAFIKATA...................................................................74

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII
DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII.............................................................................76 ULOGATA NA LIKOVNITE ELEMENTI VO GRAFI^KIOT DIZAJN................................78 ORNAMENT I FRIZ..............................................................................................................80 VIZUELNITE ZNACI VO SEKOJDNEVNIOT @IVOT......................................................82 ULOGATA NA ISTORIJATA NA UMETNOSTA....................................................................84

87

m-r Marija Nikoloska Nanevska Nikola Nanevski

LIKOVNO OBRAZOVANIE ZA V ODDELENIE ZA DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE

Urednik i stru~en sorabotnik Jazi~en lektor Nadica Kostadinova Kompjuterska obrabotka korica i dizajn Nikola Nanevski Podgotovka za pe~at

Pe~ati Tira`

CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka “ Sv. Kliment Ohridski”, Skopje

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->