Likovno 5to Marija I Nikola Nanevski

m-r Marija Nikoloska Nanevska Nikola Nanevski
ODDELENIE
LIKOVNO
OBRAZOVANIE
Skopje, 2010
Izdava~: MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, bb Skopje
Recenzenti: d-r Maja Raunik Kirkov Agim Saiti Suta Topkoska
So re{enie na Ministerot za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija broj 22-2194/1 od 20.04.2010 godina, se odobruva upotrebata na ovoj u~ebnik.
Po~ituvani u~enici! Ovoj u~ebnik Vi e nemenet vam za da gi pro{irite svoeto znaewe i interesirawe od likovnata umetnost. Vo dosega{noto va{e obrazovanie steknavte odredeno poznavawe za crtaweto, slikaweto, skulpturata i arhitekturata, grafikata i dizajnot. Celta na avtorite na u~ebnikov e da Vi ponudat interesni sodrìni, mno{tvo reprodukcii i ilustracii i da ve pottiknat samostojno da tvorite i sozdavate likovni tvorbi. Se nadevame deka }e gi zbogati i pro{iri va{ite soznanija za liniite, formite, boite i drugite likovni elementi. Isto taka, preku golemiot broj reprodukcii na likovni dela od svetski i doma{ni avtori }e se zapoznaete so istaknati i ceneti likovni dela i avtori koi se del od svetskoto duhovno bogatstvo. I na kraj, iskreno se nadevame deka likovnata umetnost }e bide del od va{iot sekojdneven ìvot i kako tvorci i kako vospriemateli na ovie dela. Od avtorite
LIKOVNATA UMETNOST I NEJZINOTO ZNAÊWE
Esenski pejza` Od po~etokot na ~ove{tvoto pa s# do dene{en den lu|eto imaat potreba za ubavo i imaat potreba da se izrazuvaat sebesi likovno. Vo praistorijata pe{terskite crteì bile na~in za komunikacija me|u praistoriskite lu|e. Od toga{ sekoja ~ovekova civilizacija, so site svoi osobenosti, sozdava svoj vid likovna umetnost koja gi zadovoluva duhovnite potrebi na lu|eto za estetsko izrazuvawe na svoite misli i ~uvstva. Likovnata umetnost vo svoeto sozdavawe koristi odredeni sredstva za izrazuvawe koi go ~inat likovniot jazik. Likovniot jazik se sostoi od likovni elementi i likovni principi.
LIKOVNI ELEMENTI SE: TO^KA LINIJA FORMA NASOKA GOLEMINA TEKSTURA SVETLINA BOJA PROSTOR LIKOVNI PRINCIPI SE: HARMONIJA KONTRAST GRADACIJA RAMNOTE@A POVTORUVAWE RITAM PROPORCII EDINSTVO KOMPOZICIJA
Ubav cvet od prirodata
Papagal so prekrasni boi
Koristej}i gi likovnite elementi i likovnite principi umetnicite se izrazuvaat kreativno i sozdavaat likovni dela. 4
Ubavo uredena gradina
Ubava ènska obleka
Enterier so ednostaven i prijaten dizajn
Ku}a so ubavo opkruùvawe
U~enici kako slikaat
Fotografija na sovremen grad
Detska likovna izlo`ba
ZAPOMNI: Sredstvata so koi se izrazuvame vo likovnata umetnost se narekuvaat likovni elementi i likovni principi. 5
PODELBA NA LIKOVNATA UMETNOST
CRTE@
SLIKA
SLIKA
SLIKA CRTE@
SLIKA
CRTE@ 6
Likovnata umetnost e vizuelna umetnost. Toa zna~i deka umetni~kite dela koi se del od likovnata umetnost moème da gi gledame. Postojat nekolku delovi koi ja so~inuvaat likovnata umetnost. Tie delovi ili likovni podra~ja se: crte`, slika, skulptura, grafika, dizajn, vizuelni komunikacii i arhitektura. Sekoe likovno podra~je ima svoi osobenosti po koi se razlikuva od drugite delovi na likovnata umetnost. Delata koi spa|aat vo likovnoto podra~je crtawe se ednobojni likovni dela vo koi najva`na uloga ima linijata. Vo slikata najva`ni se bojata i povr{inata. I slikite i crteìte se sozdavaat na nekakva povr{ina kako na primer: hartija, platno, drvena plo~a ({tica), na staklo... Grafikata e, isto taka, likovno delo koe se sozdava na povr{ina. Glavna karakteristika na grafikata e toa {to delata se dobivaat so pe~atewe i sekoe delo moè da se umnoùva. Za razlika od crteòt, slikata i grafikata, umetni~kite dela vo skulpturata se predmeti koi
GRAFIKA SKULPTURA SKULPTURA SKULPTURA
GRAFIKA SKULPTURA SKULPTURA
DIZAJN DIZAJN DIZAJN GRAFIKA moè da se gledaat od site strani, moè vizuelno i pri dopir da se po~uvstvuvaat vdlabnatini i ispaknatini, bidej}i tie se likovni dela {to imaat volumen, odnosno zafa}aat odreden prostor. Isto taka, i arhitekturata e prostorna umetnost. Arhitektonskite umetni~ki dela se zgradi i objekti vo koi ~ovekot ìvee, raboti, se odmara ili izvr{uva drugi svoi ìvotni potrebi. Vo dizajnot i vizuelnite komunikacii se sozdavaat ARHITEKTURA predmeti {to ~ovekot gi upotrebuva vo sekojdnevniot ìvot. Od ambalaàta na prehrambenite proizvodi, oblekata, mebelot, predmetite od doma}instvoto, avtomobilite, do plakatite, reklamite, koricite na knigite i soobra}ajnite znaci, izgledot na ovie predmeti go sozdavaat umetnicidizajneri. Osobenostite na sekoe likovno podra~je podetaqno }e bidat prezentirani i obraboteni vo ponatamo{niot ARHITEKTURA del od ovoj u~ebnik. ZAPOMNI: Crteòt, slikata, grafikata, skulpturata, dizajnot i arhitekturata ja so~inuvaat likovnata umetnost. 7
RTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE CRT
CRTE@ I [TO GO SOZDAVA CRTE@OT?
Primer za raznovidni linii ôvekot u{te od predistorijata go koristel crteòt za da moè da gi izrazi svoite misli, idei i ~uvstva. Crteòt e del od likovnata umetnost vo koj osnovno izrazno sredstvo e linijata. Linijata nastanuva koga vrz nekoja podloga ostavame traga so materijalot za crtawe. Sekoja linija zapo~nuva so edna edinstvena to~ka. To~kata isto kako i linijata ja koristime koga crtame za crteòt da bide podobar. Sredstvata koi gi koristime za da gi izrazime svoite likovni idei gi narekuvame likovni elementi. Linijata i to~kata se osnovni likovni elementi koi se koristat vo crtaweto. So pomo{ na linijata i to~kata se sozdavaat i drugi likovni elementi koi ni pomagaat da sozdademe crte`. Pa taka, so pomo{ na linijata se sozdava formata. Koga linijata }e go zatvori svoeto dvièwe, odnosno koga po~nuva i zavr{uva vo ista to~ka (kriva zatvorena linija) toga{ delot koj go zatvora ovaa linija go narekuvame forma ili oblik. Koga nekoja forma }e ja ispolnime so razli~ni vidovi linii i to~ki, moème da prikaème kakva e povr{inata na nekoj predmet {to go crtame. So ovaa postapka, vsu{nost, ja prikaùvame rapavosta na 8 Praistoriski crte` na kow, pe{tera Lasko, Francija, 15000-10000 pne
Pablo Pikaso: Minotauromahija, moliv povr{inata na predmetot {to go crtame, odnosno negovata tekstura. Teksturata e isto taka likoven element koj go koristime za da go zbogatime crteòt i da go napravime pointeresen za publikata. Zna~i, likovniot element tekstura go sozdavame so pomo{ na razli~ni linii i to~ki koi moàt da bidat so razli~na gustina, nasoka i debelina. Da se obideme da gi iskoristime likovnite elementi: to~ka, linija, forma i tekstura crtaj}i Deca kako letaat letala ili Peperutka vo cvetna gradina upotrebuvaj}i moliv i hartija za crtawe.
WE CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
Leonardo da Vin~i: Studija za slikata Kleknata Leda, sangvina (crvena kreda)
Peter Pol Rubens: Portret na Vojvodata od Lerma, kreda
Eduar Mane: Skica za slikata Doru~ek na treva, moliv
Dominik Engr: Portret na semejstvoto Leter, moliv
Nikola Martinoski: Luda igra, moliv
ZAPOMNI: Osnoven likoven element vo crtaweto e linijata. So nea gi sozdavame i likovnite elementi forma i tekstura. 9
RTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE CRT
VIDOVI LINII I ODNOSI ME\U LINIITE
Edgar Dega: Balerina, jaglen i bela kreda, primer so harmoni~ni linii Vo crtaweto koristime najrazli~ni linii za da moème da se izrazime. Vo osnova, postojat dva vida linii, i toa: prava i kriva linija. Pravata i krivata linija moàt da bidat so razli~na debelina, dolìna i nasoka. Spored debelinata moàt da bidat debeli ili tenki, spored dolìnata razlikuvame od najkratka do mnogu dolgi linii, a spored nasokata se delat na horizontalni, vertikalni, kosi i bez nasoka (kru`ni) linii. Vo zavisnost od toa kako se menuva krivata linija, moème da nabroime nekolku primeri na krivi linii: branovidna, isprekr{ena, ispaknata, vdlabnata, spiralna itn. Sekoga{ koga postojat barem dve linii tie se vo nekakov soodnos edna so druga, odnosno vlijaat edna vrz druga. Na primer, dve pravi paralelni linii se sli~ni edna na druga, a, pak, koga edna linija e kratka, a drugata mnogu dolga, toga{ tie linii se sosema razli~ni. Odnosite me|u liniite moàt da bidat harmoni~ni (sli~ni) i kontrastni (sprotivni). Velime deka odnosite se harmoni~ni ako liniite {to gi upotrebuvame pri crtaweto se sli~ni edna so druga, na primer 10
Gustav Klimt: Studija na glava, moliv, primer so harmoni~ni linii paralelni linii, linii so sli~na debelina, branovidni linii itn. Koga liniite koi gi upotrebuvame se sosema razli~ni velime deka se kontrastni (sprotivni), na primer kriva i prava linija, vertikalna i horizontalna linija, kratka i dolga linija itn.. Liniite moème da gi podelime i na konturni i strukturni linii. Konturnata linija e onaa linija {to ja sozdava formata, nadvore{nata linija na oblikot, koja go opi{uva negoviot izgled. Strukturnite linii gi koristime za da ni go doobjasnat izgledot na formata, tie se onie linii {to ja objasnuvaat gradbata i vnatre{nosta na formata koja ja crtame. Konturnite i strukturnite linii se razlikuvaat po toa {to strukturnite linii se potenki vo odnos na konturnite. I ednite i drugite linii moàt da bidat krivi i pravi, horizontalni, vertikalni, kratki i dolgi, moàt da bidat harmoni~ni i kontrastni. So pomo{ na moliv obidi se da nacrta{ Deca so velosiped taka {to }e koristi{ najrazli~ni vidovi na linii, vo razli~ni odnosi. Obidi se da napravi{ razlika pome|u konturnite i strukturnite linii.
WE CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
U~eni~ka tvorba: @elka, tu{ i perce, primer so strukturni linii
Maks Bekman: Avtoportret, moliv, primer so kontrastni linii
U~eni~ka tvorba: Moite patiki, moliv, primer so konturni linii
Ernst Ludvig Kirhner: Pejza` so crkva, tu{ i perce, kontrastni linii U~eni~ka tvorba: Ribari, moliv, primer so konturni linii
Franci{ek Kupka: Dvièwe, tu{ i perce, primer so kontrastni linii
U~eni~ka tvorba: Ribari, moliv, primer so strukturni linii ZAPOMNI: Postojat dva vida na linii: prava i kriva. 11
RTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE CRT
ILUZIJA NA TRIDIMENZIONALNOST VO CRTE@OT
Rembrant van Rijn: Pejza`, laviran tu{ i perce Andrea Del Verokio: Glava na èna, jaglen
Ticijan: Sv. Hjubert, tu{ i perce Umetni~koto delo crte` pretstavuva dvodimenzionalna tvorba. Toa zna~i deka podlogata na koja crtame ima visina i {irina, a predmetite {to se okolu nas imaat visina, {irina i dolìna, odnosno imaat tri dimenzii. Pa taka, koga sakame da nacrtame nekoj tridimenzionalen predmet treba da najdeme na~in kako da go napravime toa na dvodimenzionalen list. Sekoj predmet koj ima tridimenzionalnost, vsu{nost velime deka ima volumen. Vo tekot na istorijata na umetnosta, umetnicite sfatile deka za da go prikaàt volumenot na nekoj predmet vo crte`, treba da prikaàt kako e osvetlen toj predmet. Toa zna~i da se nacrta predmetot kade {to e najsvetol, odnosno kade {to e najtemen ( ili da se prikaàt senkata i osvetluvaweto na toj predmet).
Andrea Del Sarto: Portret na Cezar, crvena kreda
Leonardo Da Vin~i: Portret na Bogorodica, jaglen 12
WE CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
Vinsent Van Gog: @neidba, tu{ i ~etka Albreht Direr: Studija na pernica, tu{ i perce
Pol Kle: Mojata soba, laviran tu{ i perce Najlesen na~in da se prikaàt svetloto i senkata na eden predmet, odnosno negoviot volumen, e so postapkata Xon Konstabl: Drvja vo Hampsted, na sen~awe. Da se isen~a eden predmet moliv zna~i so pomo{ na (paralelni) linii koi ja sledat negovata kontura da se zatemni onoj del od predmetot kade {to e senkata. Tamu kade {to senkata e najtemna liniite {to gi crtame }e bidat najgusti, kade {to predmetot e posvetol liniite treba da se poretki, a onamu kade {to predmetot e najsvetol voop{to ne nanesuvame linii. So pomo{ na postapkata sen~awe obidi se da go prikaè{ volumenot na nekolku ednostavni predmeti postaveni na masa. Nabquduvaj gi predmetite za da otkrie{ kade se tie svetli, a kade temni. Za da go sozdade{ ovoj crte` koristi tvrd moliv Xorxija OKif: Crte` 13, jaglen so oznakata N. ZAPOMNI: Za da se prikaè volumen vo crteòt, treba da se prikaè svetloto i senkata na nekoj predmet. 13
RTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE CRT
CRTA^KI MATERIJALI I TEHNIKI
Qubomir Belogaski: Portret na Tugomil Ui~i}, moliv
Pablo Pikaso: Studija za slikata Gernika, moliv
Anri Tuluz Lotrek: Skica, jaglen Sekoga{ koga sakame da sozdademe ne{to koristime nekakov materijal. Na~inot na koj go koristime i postapkite {to gi primenuvame pri sozdavaweto se narekuvaat tehnika. Koga crtame, isto taka, koristime odredeni materijali. Ovie materijali gi narekuvame crta~ki materijali. Najpoznat i najkoristen crta~ki materijal e molivot. Drugi crta~ki materijali se: jaglen, tu{ i perce, tu{ i ~etka, bajc, kreda, flomaster, drveni boi i dr. Sekoj od ovie materijali ima svoi specifi~nosti. Na primer, jaglenot ostava pomeka i potemna traga od molivot. Tu{ot i bajcot se te~nosti koi moè da gi nanesuvame so perce ili ~etka. Kredata, flomasterite i drvenite boi se vo razli~ni boi, a za da sozdademe crte` so niv se koristime samo so linii. Crte` vo koj preovladuvaat liniite, no i vo koj ima oboeni 14
Anibale Kara~i: Studija na akt, crvena kreda (sangvina) povr{ini se narekuva crte` vo boja ili koloristi~ki crte`. Poradi ovie specifi~nosti na materijalite koristime odredeni na~ini i postapki koi se vsu{nost crta~ka tehnika. Koga koristime tu{ i ~etka i nego go rastvorame so voda, toga{ ovaa tehnika ja narekuvame laviran tu{. So laviraniot tu{ mnogu lesno moè da postigneme posvetli i potemni nijansi, ako tu{ot go razreduvame so voda. Kolku pove}e voda dodavame vo tu{ot tolku nijansata e posvetla. Napravi crte` na tema Grn~arska rabotilnica, upotrebuvaj}i ja tehnikata laviran tu{. Dokolku saka{ da ja napravi{ razlika me|u razli~ni tehniki, toga{ napravi go istiot motiv so moliv ili so tu{ i perce.. Otkako }e gi zavr{i{ tvorbite, razgovaraj so drugite u~enici koi se osobenostite na razli~nite tehniki.
WE CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
Andre Mason: Avtomatski crte`, tu{ i perce
Kano Eitoku: Rabotilnicata na Kaihu Ju{o, tu{ i ~etka
U~eni~ka tvorba: Drvo, tu{ i perce @ak-Luj David: Tagata na Andromaha, laviran tu{
Eduar Mane: Portret na Klod Mone, tu{ i ~etka
U~eni~ka tvorba, laviran tu{
ZAPOMNI: Crta~ki materijali se: moliv, jaglen, tu{ i perce, tu{ i ~etka, bajc, kreda, flomaster, drveni boi i dr. 15
RTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE CRT
RITAM I VIDOVI RITAM
Primer za alternativen ritam, {ema Prost ritam vo prirodata, Paun, fotografija
Alternativen ritam vo mozaikot, Heraklea Linkestis, Bitola, Makedonija Vo crteìte ~esto se slu~uva nekoi elementi da gi povtorime nekolku pati. Povtoruvaj}i eden ili pove}e elementi spored odredeno pravilo sozdavame ritam. Koj bilo likoven element moè da se povtoruva i taka da sozdademe ritam. Moè da se povtoruvaat linii i to~ki, moè da se povtoruvaat formi, tekstura, svetli i temni delovi, razli~ni boi i golemini. Ritamot ne e prisuten samo vo likovnata umetnost. Toj e del od na{iot sekojdneven ìvot. Vo prirodata se menuvaat denot i no}ta, se menuvaat godi{nite vremiwa... Na primer, na edna visokokatnica se povtoruvaat golem broj prozorci i site tie sozdavaat odreden ritam... Toa 16
Alternativen ritam vo narodnata nosija moème da go vidime i na liv~iwata na cvetot, isprekinatite lenti na ulicite, ogradite na dvorovite, ovo{jeto na pazarite... I se razbira, ritamot e sostaven i neizbeèn del od muzikata. Vo likovnata umetnost ritamot moè da bide prost, alternativen i sloèn. Prost ritam se sozdava koga vo tvorbata se povtoruva samo eden element. Alternativen ritam e koga naizmeni~no ( edno po drugo) se povtoruvaat dva ili pove}e elementi. Kaj sloèniot ritam se povtoruvaat pove}e elementi bez opredelen redosled. Koristej}i ja likovnata tehnika flomasteri sozdadi crte` na tema Narodna nosija kade {to }e upotrebi{ barem dva vida razli~en ritam.
WE CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
Sloèn ritam vo arhitekturata, [arena xamija vo Tetovo
Prost ritam vo arhitekturata, Partenon, Atina
Dimitar Kondovski: Kompozicija, maslo, sloèn ritam vo slikarstvoto
Donald Xad: Bez naslov, prost ritam vo skulpturata
Prost ritam vo dizajnot
U~eni~ka tvorba: Dizajn na ~ar{av za masa, kompjuterska grafika, alternativen ritam
U~eni~ka tvorba: Dizajn na ~ar{av za masa, kompjuterska grafika, alternativen ritam
ZAPOMNI: Ritamot se sozdava koga vo likovnoto delo se povtoruvaat eden ili pove}e likovni elementi. 17
RTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE CRT
KOMPOZICIJA VO CRTE@
Dominik Engr: Semejstvoto Bonaparta, moliv
Aleksandar Arhipenko: Mrtva priroda, moliv
Nikola Martinoski: Kompozicija, moliv Sekoja na{a tvorba, odnosno sekoj crte`, e sostaven od razli~ni likovni elementi. Likovnite elementi koi go so~inuvaat crteòt sekoga{ se vo nekakov me|useben soodnos. Organiziraweto na elementite vo edna celina i nivniot soodnos vo taa celina se narekuva kompozicija. Vo zavisnost od toa kako se postaveni elementite i kakvi se nivnite zaemni odnosi razlikuvame nekolku vidovi kompozicii: horizontalni, vertikalni, dijagonalni, spiralni, kru`ni, potoa harmoniski i kontrastni, svetli i temni, simetri~ni i asimetri~ni itn. Povrzuvaj}i gi elementite vo kompozicija mora da se postigne red i edinstvo na site elementi. Toa zna~i deka sekoj element 18
Leonardo Da Vin~i: Crte`, tu{ i perce vo taa celina ima svoe odredeno mesto i uloga. Pritoa nekoi delovi od celinata imaat pova`na uloga od drugite. Delovite koi ja so~inuvaat kompozicijata se narekuvaat detali. Onie detali pak, koi imaat najva`na uloga vo odnos na drugite delovi se narekuvaat akcenti i ostavaat najsilen vpe~atok. Sepak, akcentite iako se mnogu va`ni, ne se dovolni sami za sebe, dokolku ne sozdadat edinstvo so site drugi delovi vo kompozicijata. Odberi edna tema koja misli{ deka ti e interesna i deka moè{ najdobro da ja nacrta{. Potoa odberi so koja tehnika }e ja izraboti{ i obidi se da sozdade{ kompozicija vo koja }e gi pokaè{ svoite dosega steknati znaewa za crteòt.
WE CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
Sandro Boti~eli: Skica za slika, jaglen Rafael: Avtoportret, jaglen
Onore Domie: Momentni slu~ki - gubewe na slobodata, moliv
Nikola Pusen: Tanc za muzikata na vremeto, laviran kafeav tu{
U~eni~ka tvorba: Portret na devojka, tu{ i perce
U~eni~ka tvorba: Velosipedisti, tu{ i perce
ZAPOMNI: Koga likovnite elementi se organizirani vo edna celina toga{ toa se narekuva kompozicija. 19
RTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE CRT
ESTETSKA ANALIZA NA CRTE@I

Celta na sekoe likovno delo e kaj publikata da predizvika ~uvstvo na prijatnost i zadovolstvo, da gi zadovoli estetskite ~uvstva na publikata, odnosno da prenese odredena poraka. Estetikata e nauka za ubavoto. Taa gi prou~uva kvalitetite na likovite dela. Najnapred se zanimava so motivot i tehnikata, potoa gi razgleduva likovnite elementi i nivnite odnosi. A potoa so idejata na avtorot umetnik i kako e taa prenesena preku likovnoto delo kon gleda~ite. Horst Jensen: Avtoportret, umetnik od Germanija - Koj crta~ki materijal go upotrebil Horst Jensen za da go nacrta svojot avtoportret? - Na koj na~in gi prikaàl temnite delovi od likot? - Dali postignal tridimenzionalnost?
@or` Brak: Lisica, umetnik od Francija - Koj likoveni elementi gi upotrebil umetnikot za da go sozdade crteòv? - Kakvi vidovi linii upotrebil umetnikot @or` Brak? - Kakov e soodnosot pome|u liniite? 20
Pol Kle: Avtoportret, umetnik od [vajcarija - Dali umetnikot upotrebil tekstura? - Kako ja sozdal razlikata me|u konturnite i strukturnite linii? - Dali znae{ {to zna~i avtoportret?
WE CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
CRTAWE
Pra{awa za povtoruvawe na temata crtawe: 1. Koja e osnovnata karakteristika na likovnoto podra~je crtawe? Anri Matis, francuski umetnik - Moè{ li da nabroi{ nekolku razli~ni linii koi gi prepoznava{ vo crteòv? - Odredi kakva e kompozicijata? - Kako sozdal kontrast vo crteòv umetnikot Anri Matis? 2. Koe e osnovno izrazno sredstvo vo crtaweto? 3. Kako se sozdava linijata? 4. Kako se sozdava forma? 5. Kakvi vidovi linii postojat? 6. Po {to se razlikuvaat liniite? 7. [to e konturna linija, a {to e strukturna linija? 8. Vo kakvi me|usebni odnosi moàt da bidat liniite? 9. [to e prostor? 10. [to e horizont i horizontova linija? 11. Nabroj nekolku crta~ki materijali. 12. Objasni ja tehnikata laviran tu{. 13. [to e ritam? 14. Kakov moè da bide ritamot? 15. Objasni kako se sozdava sekoj od vidovite ritam. 16. [to e kompozicija? 17. Nabroj nekolku vidovi kompozicija. @an Onore Fragonar, umetnik od Francija - [to pretstavil umetnikot vo ova delo? - Dali ova delo e crte`? - Dali sozdal iluzija na priroden prostor? - Kade e horizontovata linija? 18. Nabroj gi likovnite elementi i likovnite principi. 19. Nabroj gi likovnite podra~ja. 20. Koi likovni podra~ja se dvodimenzionalni, a koi se tridimenzionalni?
21
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
BOJATA VO PRIRODATA
Krugot - spektarot na boite Najgolem broj od lu|eto prirodata i se okolu sebe gledaat vo boja. U{te vo minatoto nau~nicite i umetnicite se obiduvale da odgovorat na pra{aweto kako se sozdavaat boite i kako nie gi gledame? ôvekot gleda so pomo{ na setiloto za vid o~ite. No, za da moème da gledame so o~ite potrebno e da ima svetlina, vo otsustvo na svetlina odnosno vo temnina ~ovekovite o~i ne moàt da gledaat. Pa taka, za da postojat boite potrebna e svetlina. Svetlinata doa|a od sonceto i taa e bela svetlina. No, nau~nicite dokaàle deka belata svetlina e sostavena od {est drugi svetlini: crvena, portokalova, òlta, zelena, sina i violetova. Ova se vsu{nost boite na vinoìtoto. (Vinoìtoto naj~esto se pojavuva koga po do`d }e ogree sonce, vsu{nost toga{ zracite pominuvaat niz kapkite do`d koi seu{te gi ima vo atmosferata, se prekr{uvaat i se razdvojuvaat na {est boi). Umetnicite, pak, ovie {est boi gi postavile vo krug koj e nare~en krug na boite, a so odredeni istraùvawa pokaàle deka tie se najva`nite boi od koi so me{awe se sozdavaat preostanatite boi i nijansi koi gi prepoznava ~ove~koto oko. Krugot na boite u{te e nare~en i spektar na be22
Tom Veselman: @enski akt so odaliska od Matis, akrilik lata svetlina. ôvekot predmetite gi gleda oboeni zatoa {to koga predmetot e osvetlen do nego dopiraat svetlosnite zraci so site boi, nekoi od niv se vpivaat vo predmetot, a nekoi se odbivaat. Pa taka, onie zraci {to se odbivaat, ~ove~koto oko moè da gi zabeleì i da ja prepoznae bojata na predmetot. Na primer, makedonskoto zname e so crvena i òlta boja, zatoa {to platnoto ili materijalot od koj e napraveno znameto, ima povr{ini koi gi odbivaat samo zracite so crvena i òlta boja, dodeka site drugi se vpivaat. Ako gledame deka nekoja povr{ina e so crna boja, toga{ taa povr{ina gi vpiva site zraci, a ako gledame bela toga{ site zraci koi padnale na povr{inata se odbile od nea. Bojata {to ja imaat predmetite se narekuva i lokalna boja. Sekoj umetnik koga kreira so pomo{ na boite upotrebuva onakvi boi kakvi {to najdobro ja pretstavuvaat negovata ideja, zamisla ili motiv. Koristej}i gi boite na vinoìtoto, odnosno boite od spektarot, naslikaj Cvetna gradina, Cve}arnica, pritoa potrudi se da koristi{ ~isti boi, odnosno da ne gi me{a{ {este boi. Zada~ata naslikaj ja so tehnikata tempera.
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Anri Matis: Luksuz, mir i zadovolstvo, maslo
Klod Mone: Impresija, zalez na sonceto, maslo
Vinsent Van Gog: Portret na Pjer Tangi, maslo
Huan Miro: Petel, maslo
Nikola Martinoski: Majka so dete, maslo
U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera
U~eni~ka tvorba: Velosipedist, kombinirana tehnika
ZAPOMNI: Spektarot na boi e sostaven od istite boi kako i vinoìtoto, a toa se: crvena, òlta, sina, portokalova, zelena i violetova. 23
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKARSKI MATERIJALI I TEHNIKI
Slikarski materijali Za da se sozdade slika potrebni se boja i povr{ina. Osnovni izrazni sredstva vo slikarstvoto se bojata i povr{inata. Boite {to gi koristime vo slikaweto moè da bidat proizvedeni na najrazli~ni na~ini i da imaat razli~ni svojstva, a so toa se menuvaat i na~inite na rabota so niv. Nekoi boi gi koristime kako te~ni i gi nanesuvame so ~etka i zatoa gi narekuvame vla`ni slikarski tehniki. Vo ovoj vid tehniki spa|aat: akvarel, gva{, tempera, maslo, akrilik, tu{ vo boja, fresko itn. Nekoi od niv se me{aat so voda, a nekoi so leneno maslo ili drugi rastvoruva~i. Site gi nanesuvame so ~etka ili specijalni slikarski {pahli i noèvi, na hartija, platno, daska ili yid. Fresko tehnikata e karakteristi~na bidej}i se slika so boja vrz sve`, neisu{en malter. So maslenite boi naj~esto se slika vrz platno zategnato na ramka i prema~kano so posebno izrabotena podloga. Osven vla`ni slikarski tehniki postojat i suvi slikarski tehniki, a toa se: pastel (suv, masen i voso~en), kola`, mozaik, vitra`, drveni boi, flomasteri i dr. Kolaòt se sozdava so lepewe na oboeni par~iwa na hartija ili platno vrz nekakva podloga, kaj mozaikot se lepat kam~iwa vo boja so posebno podgotven malter, a vitraòt se 24
Arhangel Gavril, freska od crkvata Sv. \or|i, s. Kurbinovo, Makedonija
Borko Lazeski: Vitra` vo Makedonium, Kru{evo, Makedonija sozdava so spojuvawe na razli~no oboeni stakla. Osobenostite {to gi ima sekoja tehnika odreduvaat i koi materijali }e gi koristime za da sozdademe slika. Na primer, koga slikame vo tehnika akvarel rabotime so meki ~etki, so dolgi vlakna, a pak, koga slikame so tempera ~etkite se so pocvrsti vlakna. Obidi se da sozdade{ dve sliki so ist motiv, taka {to ednata slika }e ja izraboti{ so vla`na slikarska tehnika, a drugata so suva slikarska tehnika. Potoa, sporedi gi tvorbite so drugite u~enici i otkrijte gi razlikite me|u razli~nite tehniki.
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Edgar Dega: Belerini, pastel
Mozaik od Heraklea Linkestis vo Bitola, Makedonija
Anri Matis: Polàv, kola`
U~eni~ka tvorba: Polàv, kola`
Qubomir Belogaski: Staro Nagori~ino, akvarel ZAPOMNI: Slikarski tehniki se: akvarel, gva{, tempera, maslo, akrilik, tu{ vo boja, fresko, pastel (suv, masen i voso~en), kola`, mozaik, vitra`, drveni boi i flomasteri. Lazar Li~enoski: Ovo{tarnik, maslo 25
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SPEKTAR NA BOI
Osnovni boi
U~eni~ka tvorba: Velosipedisti, tempera
Sekundarni boi Vinoìtoto e sostaveno od {est boi crvena, portokalova, òlta, zelena, sina i violetova. Ovie boi go so~inuvaat spektarot na belata svetlina ili nakratko spektarot na boite. No, vo spektarot na boite vleguvaat i site temni i svetli tonovi na ovie boi, kako i site boi {to se dobivaat so me|usebno me{awe na ovie {est boi, zaedno so crnata i belata boja. Dokolku boite na vinoìtoto gi naredime vo krug se sozdava krugot na boi vo koj sekoja boja ima to~no odredena pozicija. Ovie {est boi se podeleni na dve grupi: osnovni (primarni) i vtorostepeni (sekundarni) boi. Osnovni boi se: crvena, òlta i sina, a se nare~eni osnovni zatoa {to ne moè da se dobijat so me{awe na drugi boi, a pak, so nivnoto me|usebno me{awe se dobivaat site 26
U~eni~ka tvorba: Na pole, tempera drugi boi. So me{awe na dve osnovni boi se dobivaat sekundarnite boi, a toa se: portokalovata, zelenata i violetovata. Crnata i belata boja ne se vbrojuvaat vo osnovnite boi, iako ne moàt da se dobijat so me{awe na drugi boi. No, belata boja se ozna~uva kako prisustvo na site boi, poradi prirodata na svetlinata, odnosno belata boja se dobiva so odbivawe na site svetlosni zraci. Crnata boja se ozna~uva kako otsustvo na svetlina, odnosno boja, bidej}i taa gi vpiva site svetlosni zraci. So pomo{ na tehnikata tempera sozdadi slika na tema: Klovn, obidi se da gi koristi{ samo osnovnite i sekundarnite boi, taka {to nekoi boi od realnosta }e gi promeni{ spored tvojata èlba.
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Pol Gogen: Pejza` od Tahiti, maslo
@or` Sera: Vo nedela popladne, maslo
Petar Mazev: Pro{etka, maslo
Jasmina Novkovska: Wujork, akrilik
Aleksej Fon Javlenski: Portret na devoj~e, maslo
Anri Matis: Muzika, maslo
ZAPOMNI: Osnovni boi se: crvena, òlta i sina, a sekundarni boi se: portokalova, zelena i violetova. 27
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
ME[AWE NA BOITE
Osnovni i sekundarni boi Tomas Geinsbro: G-din i g-|a Endrjus, maslo
Tonski razliki na boite Osnovni boi se crvenata, sinata i òltata i so nivno me{awe se dobivaat site preostanati boi, a pak, koga se me{aat so bela i so crna se dobivaat i site tonovi koi gi poznava ~ove~koto oko. So me{awe na dve osnovni boi se dobivaat sekundarnite boi i toa: so me{awe na crvena i òlta se dobiva portokalova, so me{awe na crvena i sina se dobiva violetova, a so me{awe na sina i òlta se dobiva zelena. Vo krugot na boite sekundarnite boi se postaveni me|u osnovnite boi, i toa, sekoja sekundarna boja se nao|a me|u onie dve osnovni boi od koi se dobiva. Portokalovata e me|u crvenata i òltata, zelenata e me|u sinata i òltata i violetovata e me|u sinata i crvenata. Koga }e se izme{aat osnovnite i sekundarnite boi se dobivaat tercijalnite boi, kako na primer mnogu tonovi na kafenata boja, razni òlto-zeleni itn. Koga se me{aat site ovie dosega nabroeni boi so crnata se dobivaat potemnite tonovi, dodeka ako se izme{aat so bela se dobivaat posvetli tonovi. Na primer, 28
Nikola Pusen: Arkadijski ov~ari, maslo koga se me{a crvenata so belata se dobiva posvetla crvena, odnosno rozova boja. Vo zavisnost od toa kakvi boi koristime na slikata, odnosite me|u boite moàt da bidat harmoni~ni ili kontrastni. Koga koristime sli~ni boi toga{ slikata e harmoni~na, a koga koristime razli~ni ili sprotivni toga{ slikata e kontrastna. Boite moàt da bidat kontrastni i dokolku se svetlinski mnogu razli~ni, odnosno ako kaj ista slika upotrebime mnogu svetli i mnogu temni boi. Boite se kontrastni i dokolku ne se sodràt edna vo druga. Me{aj}i gi osnovnite boi, obidi se da gi dobie{ sekundarnite boi i site upotrebi gi na slika na tema: Na plaà, so pomo{ na temperni boi.
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Jozef Rajt od Derbi: Na ~as, maslo Franc Hals: Veseliot pijanica, maslo
Antoan Vato: Qubovna pesna, maslo
Dimitar Pandilov: Na niva, maslo
Karavaxo: Ve~era vo Emaus, maslo
U~eni~ka tvorba: Portret, tempera
ZAPOMNI: Edna sekundarna boja se dobiva so me{awe na dve osnovni boi. 29
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
KOMPLEMENTAREN KONTRAST
Komplementaren kontrast na osnovnite i sekundarnite boi Koga na slikata upotrebuvame pove}e boi tie moàt da bidat sli~ni edni so drugi ili kontrastni. Najsilen kontrast se sozdava me|u osnovnite i sekundarnite boi, pritoa naj~esto ne me|u site osnovi i sekundarni boi, tuku me|u to~no odredeni boi. Komplementaren kontrast na boja se sozdava me|u edna osnovna boja i sekundarna boja {to e sozdadena so drugite dve osnovni boi. Sekoja sekundarna boja se dobiva so me{awe na dve osnovni boi, odnosno ostanuva edna osnovna boja {to ne e upotrebena za dobivawe na taa sekundarna boja i taa e sekoga{ na sprotivniot del od krugot na boite od bojata {to e dobiena so me{awe na dve osnovni boi. Koga se nao|aat vo celosna sprotivnost, koga se nao|aat vo sprotivniot del od krugot na boite, toga{ velime deka tie boi se vo komplementaren kontrast. Na primer, za da se dobie zelena boja potrebno e da izme{ame òlta i sina (osnovna) boja, a 30
Karl [mit-Rotluf: Avtoportret, maslo vo me{aweto ne u~estvuva crvenata (osnovna) boja, zna~i crvenata i zelenata boja sozdavaat komplementaren kontrast. Sekoja osnovna boja sozdava komplementaren kontrast so edna sekundarna boja ili postojat parovi na boi so komplementaren kontrast, a toa se: Crvena zelena Sina portokalova @olta violetova Parovite na komplementarni boi vo krugot na boite se postaveni edna nasproti druga. Crvenata e nasproti zelenata, sinata nasproti portokalovata, a òltata e nasproti violetovata. Koga vo slikata edna pokraj druga gi upotrebuvame komplementarnite boi toga{ tie boi se zasiluvaat edna so druga. Obidi se da sozdade{ slika upotrebuvaj}i komplementaren kontrast. Izberi eden od slednive motivi: Gradina so crveni piperki, Gradina so cve}e (temjanu{ki) ili Zajdisonce.
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Vinsent Van Gog: Pladneven odmor, maslo
U~eni~ka tvorba: Rakovi, tempera
Mark [agal: Jas i seloto, maslo
Vangel Koxoman: Pariz, maslo
U~eni~ka tvorba: Ribar, kombinirana tehnika
âim Sutin: Ulica od Kanes-Sur-Ner, maslo ZAPOMNI: Parovi na komplementarni boi se: crvena zelena, sina portokalova, òlta violetova. Pol Gogen: Idila od Tahiti, maslo 31
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
AHROMATSKI BOI I TONOVI
Tonovi na crnata i belata boja
Risto Kal~evski: Slika 6/70, kombinirana tenika Dimitar Manev: Bez naslov, luva, a so dodavawe na crnata, taa se zakombinirana tehnika temnuva. Koli~estvoto svetlina vo edna boja Crnata i belata boja se nare~eni ahromatski boi. So me{awe na crnata i se narekuva ton. Edna boja moè da ima belata boja se dobiva siva boja. Vo za- razli~ni tonovi, {to zna~i deka vo edna visnost dali sme upotrebile pove}e bela boja moè da ima razli~no koli~estvo ili pove}e crna boja za dobivawe na si- svetlina. Na primer, sinata boja moè vata, taa moè da bide posvetla ili po- da bide i temnosina i svetlosina. Vo temna. Bidej}i sivata se dobiva od crna su{tina, i ednata i drugata sina se edna i bela boja i nea ja narekuvame ahro- ista sina, no so razli~no koli~estvo svetmatska boja. Site preostanati boi, oso- lina vo niv. Koga vo edna boja nema prisustvo na beno osnovnite i sekundarnite boi se narekuvaat hromatski boi. Crnata boja drugi boi, takviot ton na taa boja go naja ozna~uvame kako otsustvo na svetli- rekuvame ~ist ton ili ~ista boja. îsti na, bidej}i povr{inata na predmetite gi tonovi na boi se tonovite koi gi imaat vpivaat site son~evi zraci, a belata boja boite na vinoìtoto. kako polna svetlina, bidej}i se odbivaat Obidi se hromatskite boi da gi me{a{ site svetlinski zraci. Ahromatskite boi ni sluàt za da moème da gi osvetluvame so ahromatskite i na toj na~in da dobie{ ili da gi zatemnuvame preostanatite boi. posvetli i potemni tonovi. Ovie tonovi od So dodavawe na belata boja vo nekoja boja boite upotrebi gi za da izraboti{ slika od spektarot na boite, taa boja se osvet- na tema: Eden esenski do`dliv den. 32
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Pit Mondrijan: Sivo drvo, maslo
Kole Manev: Nespokoj, maslo
Franc Klajn: Mahoning, maslo
U~eni~ka tvorba: Zaqubeni, tempera
Tanas Lulovski: Broj 79, akrilik
U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda, tempera
ZAPOMNI: Ahromatski boi se: belata, crnata i sivata boja. 33
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
RAZLIKA ME\U HROMATSKA I AHROMATSKA SLIKA
Tonska skala na ahromatski i hromatski boi Delo koe e sozdadeno samo so ahromatski boi se narekuva ahromatska slika. Vo nea se upotrebuvaat najrazli~ni tonovi na sivata boja i se razbira crnata i belata boja kako najsvetli, odnosno najtemni tonovi na sivata. Slikite, pak, koi se naslikani so upotreba na boite od spektarot se narekuvaat hromatski sliki. Vo hromatskite sliki moè da se upotrebuvaat i razli~ni svetlinski tonovi na hromatskite boi. Vo hromatskite sliki, isto taka, moè da se upotrebuvaat i ahromatskite boi ili vo edna hromatska slika moè da ima i delovi izraboteni so crna, bela ili siva boja. îstite boi od spektarot, isto taka, imaat opredeleno koli~estvo svetlina. Nekoi ~isti boi se posvetli vo odnos na drugi ~isti boi. Na primer, ~istiot ton na òltata boja e posvetol od tonot na ~istata sina boja. Slikarite mnogu ~esto na svoite sliki go odreduvaat soodnosot 34
Sveto Manev: Kompozicija, maslo me|u svetlite i temnite delovi i odreduvaat dali }e preovladuvaat svetlite ili temnite tonovi ili boi. Seto ova zavisi od toa kakva e idejata na slikarot i {to toj saka da prenese na publikata. Edna hromatska slika moè mnogu lesno da se preraboti vo ahromatska slika, dodeka ahromatskata slika da se preobrazi vo hromatska slika e ne{to pote{ko. Za da se preraboti hromatska slika vo ahromatska, potrebno e boite na slikata da se zamenat so ahromatski tonovi so isto svetlosno koli~estvo, odnosno tonovite da imaat svetlina kako i boite na hromatskata slika. Obidi se na kompjuter da naslika{ hromatska slika, a potoa da ja preraboti{ smeni{ vo ahromatska vo nekoj soodveten kompjuterski program. Motivot moè da bide Ma~ka na pokriv ili Razbranuvano more.
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Vasilij Kandinski: Ulica vo Ko{el, maslo, hromatski orginal
Vasilij Kandinski: Ulica vo Ko{el, maslo, ahromatska kopija
Nehat Be}iri: Kompozicija, maslo, hromatski orginal
Nehat Be}iri: Kompozicija, maslo, ahromatska kopija
U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera, hromatski orginal
U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera, ahromatska kopija
ZAPOMNI: Vo zavisnost od toa kakvi boi upotrebuvame slikite moàt da bidat hromatski ili ahromatski. 35
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
TONSKA SKALA
Tonska skala na crnata i belata boja
Brixit Rajli: Metamorfoza, sitope~at Upotrebuvaj}i gi ahromatskite boi moème da sodademe najrazli~ni tonovi od hromatskite boi. Dodavaj}i bela boja vo nekoja druga boja go zgolemuvame koli~estvoto svetlina vo taa boja i kolku pove}e dodavame bela tolku bojata stanuva posvetla. Dodavaj}i crna go odzemame koli~estvoto svetlina i gi dobivame temnite tonovi na bojata. Podreduvaj}i gi tonovite na edna boja od najsvetol do najtemen ton sozdavame tonska skala od taa boja. Koga tvorime moème da upotrebime pove}e tonovi od edna boja ili, pak, samo nekolku tonovi. Kako {to vo muzikata postojat razli~ni tonski skali, taka i vo likovnoto izrazuvawe postojat tonski skali. Osnovnata podelba na tonskite skali e na durska i molska skala. Koga upotrebuvame durska skala toa 36
Pol Kle: Moment vo plodnoto pole, akvarel zna~i deka sme upotrebile tonovi koi me|usebno se mnogu razli~ni. Na primer, sme upotrebile najsvetol, ~ist ton i najtemen ton od nekoja boja. Kaj molskata skala razlikite me|u tonovite se mali, pa slikata na koja preovladuva molska skala e harmoni~na slika. Dosega zboruvavme za tonovi na edna boja i tonska skala na edna boja, no koga slikame naj~esto upotrebuvame razli~ni boi i site tie boi imaat razli~no koli~estvo svetlina. Taka, tonska skala moè da se sozdade i me|u razli~ni boi {to se so razli~ni svetlinski tonovi. So pomo{ na temperni boi izraboti slika na tema: Mrtva priroda taka {to }e se obide{ da sozdade{ tonska skala na edna ili pove}e boi. Odlu~i sam kolku razli~ni tonovi }e upotrebi{.
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Diego Velaskez: Portret na Huan de Pereja, maslo
Franci{ek Kupka: Oboeni planovi, maslo
Karlo Kara: Qubovta na inìwerot, maslo
Xorxo Morandi: Mrtva priroda, maslo
Tomo Vladimirski: Staro Skopje, maslo
U~eni~ka tvorba: Neobi~no rastenie
ZAPOMNI: Tonska skala e podreduvawe na tonovite na edna boja od najsvetol do najtemen ton. 37
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
KONTRAST NA SVETLO I TEMNO
Karavaxo: Povikuvawe na sv. Matej, maslo
Albreht Direr: Avtoportret, maslo Kako {to vo prirodata i vo na{iot sekojdneven ìvot postojat razliki me|u svetlinata i temninata, taka ovie razliki umetnicite gi koristat vo svoite sliki. Koga na edna slika se upotrebeni tonovi na boi koi se mnogu razli~ni, odnosno, koga se upotrebeni mnogu temni tonovi zaedno so mnogu svetli tonovi velime deka vo slikata e sozdaden kontrast na svetlo i temno. Kako {to za tonska skala ni se potrebni ahromatskite boi, taka i za kontrast na svetlo-temno ni se potrebni crnata i belata boja. Me{aj}i gi boite so crna gi dobivame temnite tonovi, a me{aj}i gi so bela gi dobivame svetlite tonovi. Primer za vakva slika e reprodukcijata na Rembrant van Rijn No}na straà. Slikarot sozdal kontrast na svetlotemno, taka {to zadninata na slikata e so mnogu temno kafeni tonovi, a pak vo preden plan gi postavil figurite na no}nata straà koja e naslikana so svetlo sivi, okerasti, crvenkavi i òlti 38
Francisko de Zurbaran: Mrtva priroda, maslo tonovi. Naj~esto kontrastot na svetlotemno umetnicite go koristat koga sakaat da prikaàt nekoj dramati~en moment. Postavuvaj}i svetli tonovi, nasproti temni tonovi ni ovozmoùva tie da se istaknat edni na drugi. Taka sozdadenite sliki kaj publikata vlijaat povozbudlivo vo odnos na slikite koi se poharmoni~ni. Razmisli i priseti se {to ima vo edna vizba ili na tavan i kako bi izgledalo seto toa ako e osvetleno samo so sve}a. Obidi se seto ova da go naslika{ taka {to }e sozdade{ kontrast na svetlotemno. Koristej}i gi tempernite boi delot okolu sve}ata bi bil mnogu posvetol vo odnos na preostanatiot del koj bi bil mnogu potemen.
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Francisko Goja: Treti maj, maslo
Piter Pol Rubens: Leda i lebed, maslo
Rubens Korubin: Prisustvo, maslo
Vermer van Delft: Devojka so biserna obetka, maslo
Rembrant van Rijn: No}na straà, maslo
U~eni~ka tvorba: Razgovor, tempera
ZAPOMNI: Kontrast na svetlo i temno se sozdava koga na slikata se upotrebeni mnogu svetli nasproti mnogu temni tonovi. 39
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
PROSTOR PRIKA@AN SO BOJA
Klod Mone: Impresija, ra|awe na sonceto, maslo
Viljam Tarner: Temerar, maslo
Vo likovnoto tvore{tvo prostorot pretstavuva osnovno izrazno sredstvo odnosno prostorot e likoven element. Prostor e seto ona {to go gledame okolu nas. Toa e realniot prostor. Prostorot koj {to na slikata go sozdava umetnikot e iluzuja na tridimenzionalniot realen prostor. Koga gledame vo dale~ina, predmetite {to se podaleku od nas gi gledame kako pomali, a onie {to se poblizu do nas gi gledame kako pogolemi. Osven {to se menuva goleminata na predmetite se menuva i bojata. Pa taka, toa {to e poblizu do nas e so posilni boi, a toa {to e podaleku e so pobledi boi i go gledame so pomalku detali. Na slika razlikite vo oddale~enosta na predmetite moè da se prikaàt so pomo{ na toplite i studenite boi. Topli boi se onie {to n# asociraat na toplina. Od boite na vinoìtoto toa se: crvenata, portokalovata i òltata. Studenite boi n# asociraat na studenilo a toa se: sinata i zelenata. Violetovata boja moè da bide i topla i studena boja. Pri prikaùvaweto na prostorot so topli i 40
Pol Sezan: Planinata Sent Vitoar, maslo studeni boi, toplite boi sekoga{ ostavaat vpe~atok deka se poblizu i ponapred od studenite boi. Zatoa onie predmeti {to sakame da gi prikaème poblizu do nas gi slikame so topli boi, a onie {to se podaleku gi slikame so studeni boi. So pomo{ na tehnikata kola` izraboti tvorba na tema: Mojata ulica taka {to ku}ite i s# ona {to e poblizu do tebe }e bide so topli boi, a toa {to e podaleku }e bide prikaàno so studeni boi.
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Erih Hekel: Beli ku}i vo Dangast, maslo
Vangel Koxoman: Motiv od Prilepsko 1, maslo
Xino Severini: Bulevar, maslo Karl [mit Rotluf: Ku}i vo no}ta, maslo
Ernst Ludvig Kirhner: Pogled na Davos, maslo
U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera
ZAPOMNI: Prostorot vo slikata moè da se prikaè so pomo{ na topli i studeni boi. 41
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKARSKA TEKSTURA
Anselm Kifer: Anigredo, kombinirana tenika U{te vo likovnoto podra~je crtawe teksturata ja spomnavme kako likoven element so koi se koristime pri tvoreweto. Teksturata kako izrazno sredstvo se upotrebuva i vo slikaweto. Kako i vo crtaweto, taka i vo slikaweto, teksturata gi pretstavuva karakteristikite na rapavost na predmetite. Za razlika od crtaweto, kade {to teksturata ja prikaùvame so linii, vo slikaweto teksturata ja postignuvame so raznobojni linii i razli~no oboeni povr{ini. Rapavosta na slikata moè da se sozdade dokolku se nanese gust sloj boja (tempera, maslo, akril...) taka {to vrz povr{inata na slikata da se sozdade eden vid reljef. Slikarskata tekstura moè da se postigne so pomo{ na kola`, taka {to vrz podlogata lepime rapavi materijali: rebrast karton, razni tkaenini, pesok, drvca, listovi, oriz, grav~iwa, pamuk i drugo. So site ovie materijali moème povr{inata da ja oboime i da ja napravime rapava. Naj~esto koga rabotime kola` tehnika mislime deka povr{inata moè da se oboi samo so par~iwa hartija. Pod poimot kola` se podrazbira lepewe na kakov bilo materijal vrz slikarskata podloga. Pa taka, moème da lepime s# {to mislime deka }e bide interesno i {to pridonesuva za izrazuvawe na na{ata ideja. So kola` sozdadi slika so razli~ni teksturi na tema: Proleten pejza`. 42 Kurt Sviters: I slikata, kola`, tekstura sozdadena so raznovidni hartii
Alberto Buri: Gradot na zamokot, kombinirana tehnika, tekstura sozdadena so raznoviden tekstil
Xejn Frenk: Drven kola`, kola`, tekstura sozdadena so par~iwa oboeno drvo
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Pablo Pikaso: Instrument, kola`, tekstura sozdadena so raznovidni hartii
Petar Mazev: Zuj vo Ra{tena, maslo, tekstura sozdadena so gust nanos na boja
Iv Klajn: IKB, kombinirana tehnika, tekstura sozdadena so lepewe i boewe na zemja i kam~iwa
Ordan Petlevski: Crni brazdi, kombinirana tehnika, tekstura sozdadena so gust nanos na boja
Xekson Polok: NO.3, maslo, tekstura sozdadena so razli~no oboeni linii
U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera, tekstura sozdadena so razli~no oboeni linii
ZAPOMNI: Teksturata vo slikaweto moè da se prikaè i so tehnikata kola`. 43
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
BOJATA VO NARODNOTO TVORE[TVO
Makedonski narodni nosii
Delovi od narodni nosii Albanski narodni nosii ôvekot otsekoga{ imal potreba da se izrazi, sozdavaj}i najrazli~ni umetni~ki dela. Sekoj del od svetot, sekoe podnebje ima svoj karakteristi~en na~in na izrazuvawe. Osven toa, sekoj narod ima svoja tradicija koja se otslikuva i vrz umetnosta. Vo istorijata na makedonskiot narod postojat bezbroj neznajni èni koi tkaele i pletele i taka sozdavale estetski vrednosti vo predmetite {to sekojdnevno gi upotrebuvale. Vo narodnoto tvore{tvo se sozdadeni golem broj narodni nosii, kilimi, torbi, jambolii itn koi imaat estetski vrednosti i se predmet na voshit. Sozdavaj}i gi ovie predmeti kombinirale najrazli~ni boi i tonovi, formi i linii za da gi ukrasat svoite obleki i predmeti od sekojdnevieto. Naj~esto upotrebuvani boi vo makedonskata nosija se crvenata, crnata i belata boja, a detalite gi izrabotuvale so òlta, zelena i 44 sina boja, koristej}i silni boi koi seu{te izmamuvaat vozdi{ki. Formite {to gi upotrebuvale bile najrazli~ni: listovi, cvetovi i delovi od rastenija ili geometriski formi: triagolnici, pravoagolnici i sloèni geometriski formi. Na podnebjeto na Makedonija se sre}avaat i se neguvaat i drugi kulturi i tradicii. Kako makedonskata nosija, taka i albanskata i turskata nosija e ispolneta so boja i {ari. I albanskite èni sozdavale najrazli~ni predmeti od doma}instvoto vo koi vtkajuvale estetski vrednosti. Najverojatno, naj{arena i so najsilni boi e romskata nosija. Ukrasena so ~isti sini, òlti, crveni, zeleni i òlti boi i izvezena so srma romskata nosija e svedok za tradicijata i ìvotot na Romite. So pomo{ na flomasteri i drveni boi naslikaj makedonska, albanska, romska ili koja bilo druga nosija i ukrasi ja so tradicionalni {ari i boi.
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Gorni delovi od ènska i ma{ka narodna nosija
Del od narodni nosiii koi ni go pokaùvaat bogato ukraseni detali
Detali od kilimi od narodnoto tvore{tvo vo Republika Makedonija ZAPOMNI: Tradicijata na sekoj narod e prikaàna niz umetnosta na narodnoto tvore{tvo. 45
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
MOTIVI ZA SLIKA
@an-Baptist-Simeon [arden: Mrtva priroda so grozje i kalinki, maslo
Ogist Renoar: Mulin de la Galet, maslo
Diego Ribera: Ekploatatori, freska Sekoj umetnik samiot odbira {to }e slika i kako }e ja izraboti slikata. Pod poimot motiv za slika se podrazbira {to umetnikot }e odbere da naslika. Motivi za slika moàt da bidat najrazli~ni i sekoga{ se sozdava razli~na slika. Motivite moè da se raspredelat vo nekolku grupi: pejza`, portret, mrtva priroda, figurativni i apstraktni kompozicii. Pod poimot pejza` se podrazbira deka motivot za slikata e naslikan del od prirodata. Koga slikame portret toa zna~i deka na slikata sme pretstavile lik na ~ovek, ako likot e prikaàn od napred toa go narekuvame anfas, ako likot e prikaàn od strana toa go narekuvame profil. Pravej}i razli~ni figuri na slikata sozdavame figurativna kompozicija. A, pak, koga vo edna kompozicija ne moème 46
Kanaleto: Golemiot kanal vo Venecija, maslo da prepoznaeme nitu eden realen motiv, toga{ taa kompozicija ja narekuvame apstraktna kopozicija. êsto umetnicite izbiraat predmeti od doma}instvoto koi gi rasporeduvaat spored nekakov redosled i potoa gi slikaat. Vakvite motivi se narekuvaat mrtva priroda. Umetnikot moè da bide inspiriran od s# {to gleda, od ona {to go ~uvstvuva ili ona {to go doìvuva. Odbiraj}i go motivot za slika ponatamu umetnikot odlu~uva so koi likovni elementi i vo kakvi soodnosi }e gi postavi likovnite elementi za da go naslika motivot i da ja izrazi svojata ideja. Odberi sam koj motiv saka{ da go slika{ i dobro razmisli kakvi boi }e upotrebi{ i vo kakov soodnos }e bidat boite, se razbira odberi i soodvetna tehnika so koja }e slika{.
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Rafael: Atinska {kola, freska
Peter Brogel Pomladiot: Leto, maslo
Ser Xo{ua Rejnolds: Gospo|ica Boules, maslo
Amadeo Modiqani: ôvek so lule, maslo
Dominik Engr: Portret na g-|ica River, maslo
Pit Mondrijan: Brodvejsko bugi-vugi, maslo
Franc Mark: Srni vo {uma, maslo
ZAPOMNI: Motiv za slika moè da bide se ona {to n# opkurùva i s# ona {to go zamisluva umetnikot. 47
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKARSKA KOMPOZICIJA
[ema za asimetri~na kompozicija
Sandro Boti~eli: Prolet, tempera, simetri~na kompozicija so prirodni formi
[ema za simetri~na kompozicija Vo sekoja slika najvaèni likoveni elementi se boite, povr{inite i formite. Formite gi delime na: geometriski i prirodni formi. Geometriski formi se: triagolnik, kvadrat, krug, pravoagolnik i site drugi geometriski formi. Prirodni formi se site formi {to gi gledame vo prirodata: drvja, cve}iwa, ìvotni, ~ovek, planini, reki... Formite vo slikata moàt da bidat so razli~ni golemini, postaveni vo razli~ni nasoki i oboeni so razli~ni boi. Postavuvaj}i gi vo odreden raspored formite, odreduvaj}i gi boite, goleminata i nasokata sozdavame edna celina koja e slikarska kompozicija. Kako {to vo crta~kata kompozicija treba 48
Klod Mone: Kraj reka, maslo, asimetri~na kompozicija so prirodni formi da postoi edinstvo, taka i vo slikarskata kompozicija treba da postoi edinstvo me|u likovnite elementi. Edna likovna kompozicija moè da bide simetri~na ili asimetri~na vo odnos na toa kako se rasporedeni elementite vo kompozicijata. Za da postigneme simetrija potrebno e kompozicijata da e podelena na dva ednakvi dela koi se sosema isti. Kaj asimetrijata delovite od kompozicijata moè da bidat sosema razli~ni. Sozdadi asimetri~na kompozicija, koristej}i prirodni i geometriski formi so tehnikata pastel. Motivot za slikata da bide Zabaven park ili Deca koi igraat xamlii.
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
Dimitar Kondovski: Znak, maslo, simetri~na kompozicija so geometriski formi
Kazimir Maqevi~: Suprematizam so sin triagolnik i crn kvadrat, maslo, asimetri~na kompozicija so geometriski formi
Dimitar Avtamovski - Gute: Slika, maslo, asimetri~na kompozicija bez odredeni formi
Edgar Dega: âs po balet, pastel, asimetri~na kompozicija so prirodni formi
Salvador Dali: Pret~ustvo za gra|anskata vojna, maslo, asimetri~na kompozicija so prirodni formi
ZAPOMNI: Vo zavisnost kako se organizirani elementite vo kompozicijata, taa moè da bide simetri~na ili asimetri~na. 49
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
ESTETSKA ANALIZA NA SLIKI

Umetnosta postoi za da gi zadovoli potrebite na lu|eto za ubavo. Edna slika koja e postavena na yid ima edinstvena cel - da bide prijatna za gleda~ot i da go razubavi prostorot vo koj se nao|a. Umetnosta e del od duhovnoto bogatstvo na ~ove{tvoto. Gledaj}i gi izloènite sliki lu|eto sakaat da komentiraat za estetskite vrednosti na slikata. Dotuka se sozdala potrebata za sistematizacija na site ovie soznanija, pa po~nala da se razviva likovnata kritika, koja ja ocenuva umetnosta i gi istaknuva vrednostite vo likovnite dela. Ponekoga{ se sozdavaat i dela koi nemaat likovni, estetski vrednosti i vakvite dela se narekuvaat ki~.
Anri Matis: Tanc, maslo - Koi boi gi upotrebil umetnikot Matis? - Kakvi formi se upotrebeni na slikata Tanc? - Dali e sozdaden komplementaren kontrast? Klod Mone: Temza i Vestministerskata palata, maslo -Dali e sozdadena tonska skala vo dadenata slika ? -Kolku tonovi na siva moè{ da odredi{ na slikata? -Dali na slikata se upotrebeni hromatski ili ahromatski boi?
Leonardo Da Vin~i: Mona Liza, maslo -Dali portretot na Mona Liza e naslikan vo anfas ili vo profil? -Dali boite {to se upotrebeni se kontrastni ili harmoni~ni? -Dali na slikata se upotrebeni ~isti tonovi ili tonovi koi se pome{ani so ahromatski boi? 50
Vermer van Delft: Mlekarkata, maslo -Dali motivot vo slikata e figurativen ili e apstrakten? -Postoi li kontrast na svetlo-temno vo slikata?
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE
SLIKAWE Pra{awa za povtoruvawe na temata slikawe: 1. Kako nastanuva vinoìtoto? 2. Koi boi go so~inuvaat vinoìtoto? 3. Koi boi se osnovni, a koi se sekundarni boi? 4. [to e krug na boi i kako se podredeni boite vo nego? 5. So me{awe na koi boi se dobiva zelenata, so koi portokalovata, a so koi violetovata?
6. Koi se hromatski, a koi se ahromatski Nikola Martinoski: Majka so dete, maslo boi? 7. [to e ton? - Dali e sozdaden kontrast na komplementarni boi vo slikata? - Dali Nikola Martinovski e avtor od mladata makedonska generacija slikari? - Dali vo istorijata na umetnosta ima sli~ni motivi na majka so dete? 8. [to e ~ist ton na nekoja boja? 9. [to e tonska skala? 10. Koja e osnovnata podelba na tonskite skali? 11. Kako se dobivaat svetlite tonovi, a kako se dobivaat temnite tonovi? 12. [to se podrazbira pod poimot kontrast na svetlo-temno? 13. Nabroj tri suvi slikarski tehniki. 14. Koi se topli, a koi se studeni boi? 15. [to e prostor? 16. Kako moè da se sozdade tekstura vo slika? 17. Koi boi se karakteristi~ni boi za makedonskata nosija? 18. [to e pejza`, a {to e mrtva priroda? 19. Koe e osnovno izrazno sredstvo vo slikaweto? 20. Nabroj tri vla`ni slikarski tehniki. 21. Kako se delat slikarskite tehniki? 22. Objasni kako gi gledame boite.
Vez od ènska narodna nosija - Nabroj koi boi gi upotrebil narodniot umetnik? - Kakvi se formite {to se upotrebeni? - Dali kompozicijata e simetri~na ili asimetri~na?
51
SKULPTURA I ARHITEKTURA SKULPTURA I ARHITEKTURA
SKULPTURA I ARHITEKTURA
PROSTORNA LIKOVNA UMETNOST
Henri Mur: Kral i kralica, bronza Celokupnata likovna umetnost se deli na dvodimenzionalna i tridimenzionalna. Likovnite dela {to se sozdadeni vrz nekakva povr{ina se dvodimenzionalni i takvi dela se crteòt, slikata i grafikata. Likovnite dela {to zafa}aat opredelen prostor se tridimenzionalni i takvi se skulpturata i arhitekturata. Edno delo e tridimenzionalno ako ima {irina, visina i dolìna. Toa zna~i deka sekoe likovno delo koe ima {irina, visina i dolìna ima volumen. Volumenot e osnovno izrazno sredstvo, odnosno osnoven likoven element vo skulpturata i arhitekturata. Sekoe skulptorsko i arhitektonsko delo moème da go vidime od site strani, moème da go dopreme i da gi po~uvstvuvame neramninite, vdlabnatinite i ispaknatinite. Arhitektonskite dela se sekoga{ objekti koi ~ovekot gi koristi za da ìvee ili da izvr{uva nekakvi dejstvija vo niv. No, pokraj toa {to imaat nekakva funkcija, sekoe arhitektonsko delo bi trebalo da ima i odredeni likovni vrednosti. Za ra52
Alberto Xakometi: Portret, bronza zlika od arhitekturata, skulpturata ima edinstvena cel da prenese odredena poraka i da go razubavuva prostorot vo koj se nao|a. Skulpturata se deli na: polna plastika i reljef. Pod poimot polna plastika se podrazbira delo koe e slobodno postaveno vo prostorot i se gleda od site strani. Za razlika od polnata plastika reljefot pretstavuva, pomalo ili pogolemo odvojuvawe na formite od povr{inata. Skulptorski dela so koi naj~esto se sre}avame se statuata ili bistata. Statua e skulptorsko delo vo koe motivot e ~ove~ka figura, a motivot kaj bistata e portret na nekoja li~nost. Za razlika od crteòt, slikata i grafikata koi naj~esto moème da gi vidime vo muzej ili galerija, skulpturite osven na ovie mesta moème da gi vidime postaveni vo otvoren prostor: park, plo{tad, most, pred nekoja zgrada itn. So pomo{ na karton i kartonska ambalaà sozdadi tridimenzionalno likovno delo na tema: Robot ili Neobi~na ma{ina.
Anti~ka skulptura od Partenon, Atina
Mikelanxelo: Tondo Piti, kamen
Sfinga so piramidite vo Giza, Egipet
Petar Haxi Bo{kov: Ulica, terakota
Toni Kreg: Iskrivuvawe na umot, bronza
U~eni~ka tvorba: portreti, oboena glina
ZAPOMNI: Vo skulpturata i vo arhitekturata se sozdavaat tridimenzionalni likovni dela. 53
SKULPTORSKI MATERIJALI I TEHNIKI
Mikelanxelo: David, mermer Sekoe likovno delo e izraboteno od nekakov materijal pa i za skulpturite se potrebni odredeni materijali. Izborot na materijal e mnogu vaèn vo skulpturata. Zatoa {to materijalot gi odreduva postapkite na izrabotka, a so toa i samiot izgled na skulpturata. Mnogu od skulptorskite materijali za da bidat obraboteni baraat specifi~ni postapki na rabota i posebni alatki, toa gi pravi skulptorskite tehniki dosta sloèni za sovladuvawe. Nekoi od naj~esto upotrebuvanite skulptorski materijali se: karton, glina, gips, drvo, kamen, razli~ni metali, staklo, poliester, beton i drugi. Vo u~ili{tata naj~esto upotrebuvani materijali se: glinata, kartonot i stiroporot. Glinata moè mnogu lesno da se modelira, bidej}i e meka zemja koja so
Andrea Del Verokio: David, bronza pomo{ na racete i skulptorski {pahli lesno ja dobiva sakanata forma. So kartonot i razli~ni vidovi hartija ve}e ste se zapoznale. Stiroporot e eden vid penesto-sun|eresta materija koja so pomo{ na skalpel ili so pirotron, alatka za se~ewe na stiropor moè da se se~e vo razli~ni pravilni i nepravilni formi. Se lepi se pomo{ na te~en lepak za drvo ili se pricvrstuva so {penagli. Za obrabotka na drugite skulptorski materijali se potrebni posebni alatki, kako na primer: razni dleta, brusilki, borma{ina i drugi alatki za ~ija upotreba e potrebna ve{tina, pa duri i pogolema fizi~ka sila. So kombinirawe na stiropor i karton obidi se da napravi{ skulptura na nekoe ìvotno.
ZAPOMNI: Skulptura moè da se izraboti od najrazli~ni materijali na primer: karton, glina, gips, drvo, kamen, metal, staklo, poliester, beton i dr. 54
Xanlorenco Bernini: Ekstaza na sv. Tereza, mermer
Ogist Roden: Tri gracii, bronza
Aleksandar Kalder: Riba, oboen metal Antoni Gormli: Pole, terakota
Konstantin Brankusi: Bakne`, kamen
Barbara Hepvort: Bran, oboeno drvo i metal 55
VIDOVI VOLUMEN
Henri Mur: Svodovi, bronza, nepravilna i nekompaktna forma
Antoan Pevsner: Duh, metal, nekompaktna forma
Konstantin Brankusi: Muza, mermer, pravilna i kompaktna forma Za da moème da se izrazime vo skulpturata potrebno e da sozdademe delo koe ima volumen. Site predmeti {to ~ovekot gi poznava imaat volumen. Volumenot ozna~uva kolkav del od prostorot zafa}a nekoe telo (predmet). Toj e opredelen so tri dimenzii {irina, visina i dolìna. Pa taka, edno likovno delo za da bide skulptura treba da ima {irina, visina i dolìna. Osnoven likoven element vo skulpturata e volumenot. Volumenot moè da se ozna~i i kako tridimenzionalna forma. Tridimenzionalna forma moè da bide pravilna i nepravilna. Geometriskite tela se pravilni formi, a site organski formi se nepravilni. I ednite i drugite moàt da bidat aglesti ili val~esti volumeni. Na primer koc56 Aleksandar Rod~enko: Vise~ka konstrukcija, metal, pravilna i nekompaktna forma kata, piramidata i kvadarot se pravilni, a val~esti se cilindarot, konusot i topkata. Volumenot moè da bide ispaknat ili vdlabnat. Edna skulptura moè da bide izrabotena kako kompaktna celina ili moè da bide sostavena od pove}e delovi. Vo celinata na skulpturata moè da ima i otvori. Dokolku ima pove}e otvori eden do drug toga{ velime deka skulpturata e perforirana. Materijalot {to e potreben za dene{nata zada~a e glina. Obidi se da sozdade{ skulptura na tema: Dinosaurus.
Robert Smitson: Girostasis, mermer, kompaktna i pravilna forma
Antoni Gormli: Leè~ka figura, metal, kompaktna i nepravilna forma
Antoni Karo: Skalilata vo Milbenk, metal, pravilna i kompaktna forma
Jordan Grabuloski: Prostorni belezi, oboen cement, pravilna forma
Toni Kreg: Jas sum ìv, inoks, nepravilna i kompaktna forma
Maks Bil: Beskone~na lenta, metal, nepravilna i kompaktna forma
ZAPOMNI: Osnoven likoven element vo skulpturata e volumenot odnosno prostorot {to go zafa}a likovnoto delo. 57
RELJEF I VIDOVI NA RELJEF
Sumerski plitok reljef
Asirski plitok reljef Likovnoto podra~je skulptura go podelivme na polna plastika i reljef. So poimot polna plastika gi ozna~ivme skulpturite {to stojat slobodno vo prostorot i moème da gi vidime od site strani. Reljefot iako spa|a vo skulpturata toj mora da e povrzan za nekoja povr{ina {to zna~i kaj reljefot sekoga{ ima edna strana koja ne moème da ja vidime. Sepak, reljefot e tridimenzionalna forma so {irina, visina i dolìna. Reljefot e skulptura kaj koja volumenot se sozdava, taka {to delovi od povr{inata se ispaknati, a nekoi delovi se vdlabnati. Vo odnos na toa kolku se visoki ispaknatinite, odnosno kolku se dlaboki vd-
Mikelanxelo: Bogorodica so Isus, plitok reljef labnatinite postojat dva vida reljef: visok i nizok (plitok) reljef. Za visokiot reljef e karakteristi~no toa {to formite se minimalno povrzani so povr{inata i ovoj vid e poblizok so polnata plastika. Niskiot (plitkiot) reljef ima sosema mali ispaknuvawa, odnosno vdlabnuvawa i ovoj vid reqef e poblizok so crteòt i slikata. Izraboti najnapred edna povr{ina od glina so debelina od tri santimetri na koja so pomo{ na {pahla }e sozdade{ vdlabnatini, so odzemawe na glina, ili ispaknatini so dodavawe na glina. Reljefot neka bide na tema: Mrtva priroda.
ZAPOMNI: Pri sozdavawe na reljef, volumenot se prikaùva taka {to se sozdavaat ispaknatini i vdlabnatini na povr{inata koja se obrabotuva. 58
Henri Mur: Tancuva~ka figura, mermer, plitok reljef
Anri Matis: Grb, bronza, visok reljef
Visok reljef od civilizacijata na Maite
Anti~ki visok reljef
Alesandro Algardi: Papata go brka Atila, visok reljef
Rimski visok reljef
Lorenco Giberti: @rtvuvawe, bronza, visok reljef
Scena od ikonostasot od manastirot sv. Jovan Bigorski, visok reljef 59
PROPORCII VO SKULPTURATA
Miloska Venera, anti~ka skulptura
Nike od Samotrake, anti~ka skulptura
Pri izrabotkata na statuata mnogu e Sekoga{ koga vo edno likovno delo sozdavame razni formi tie formi moàt da va`no kakov e soodnosot na glavata i telobidat so razli~ni golemini. Goleminata to, racete i nozete itn. Osobeno e va`no e likoven element koj e podednakvo proporciite da se dobro odredeni koga vaèn za kvalitetite na likovnoto skulpturata pretstavuva kompozicija od delo, kako i drugite likovni elementi. dve ili pove}e figuri. Se razbira, i koga Soodnosot me|u goleminata na formite ne se raboti za figurativna kompozicija se ozna~uva kako proporcii. Propor- soodnosot na goleminata me|u delovite ciite se osobeno va`ni koga sozdavame od skulpturata e vaèn zatoa {to toa go figurativna kompozicija. Vo skulptu- odreduva vpe~atokot {to skulpturata go rata osven {to gi odreduvaat estetskite ostava vrz publikata. kvaliteti na deloto tie pridonesuvaat i za stabilnosta na deloto. Proporciite Glinata e mnogu pogoden materijal so kako vaèn princip na rabota se pojavu- koj moè da se sozdade figura na dete vaat vo egipetskata i anti~kata umetnost so mileni~e i da se postavat vo nekakva koga umetnicite se obiduvaat da sozda- celina, taka {to soodnosot me|u deteto i dat idealna ~ove~ka figura, so idealni mileni~eto }e odgovara na onoj vo realproporcii. nosta. ZAPOMNI: Proporcija vo skulpturata e soodnos pome|u goleminite na odredeni povr{ini i formi. 60
Kariatidi, Partenon vo Atina
Mikelanxelo: No}, mermer
Ogist Roden: Bakne`, mermer
Princot Ramhoteb i negovata èna Nofret, Egipetska skulptura
@an Baptist Karpo: Alegorija na muzikata, mermer
Petar Haxi Bo{kov: Formi, metal 61
ARHITEKTURA I URBANIZAM
Interesno arhitektonsko re{enie, Bur` al Dubai, hotel Planovi za odreden del od grad urbanisti~ki re{enija Arhitekturata pretstavuva i umetnost i nauka. Taa opfa}a golemo pole na interesirawe, izu~uvawe i kreirawe. Arhitekturata e umetnost na planirawe, oblikuvawe i gradewe na najrazli~ni objekti vo koi ~ovekot gi ispolnuva svoite sekojdnevni funkcii i potrebi. Vo mnogu tesna povrzanost e so planiraweto i oblikuvaweto na ~ovekovata okolina, odnosno so urbanizmot. Vo poleto na interesirawe na arhitekturata ne e samo izgradba na objekti i nivniot nadvore{en izgled. Taa se zanimava i so vnatre{niot izgled na objektite, izgledot i izrabotkata na mebel, proektirawe i izgradba na parkovi itn. Pri sozdavaweto na edno arhitektonsko delo sekoga{ mora da se vnimava toa delo osven {to gi ispolnuva funkcionalnite potrebi za koi e nameneto, da bide isto taka i estetski kvalitetno. Se razbira nitu edno arhitektonsko delo ne funkcionira samo za sebe, toa sekoga{ e del od edna celina na primer: ulica, naselba ili grad. Kako del od takvata celina mora da se vklopi vo celinata i da pridonesuva so svojot izgled kon nadopolnuvawe na estetskite vrednosti. Za da bide celinata dobro isplanirana se griì urbanizmot. Sekoj grad ima svoj urbanisti~ki plan vo koj e to~no opredeleno kakvi objekti }e ima, vo kolkav broj i golemina i site drugi detali vo vrska so izgledot na gradot. Od karton i kartonski kutii obidi se da sozdade{ mal del od gradot. Isplaniraj kade }e ima ulici, semafori, u~ili{te, park, pazar, ambulanta, po{ta, trgovski centar, zgradi i ku}i za ìveewe, parking i se ona {to misli{ deka treba da ima vo tvojot grad.
ZAPOMNI: Arhitektonskite dela osven {to se umetni~ki dela, vo niv ~ovekot gi izvr{uva i svoite sekojdnevni funkcii i potrebi. 62
Crkvata sv. Pantelejmon kraj Skopje, primer za srednovekovna arhitektura
Konacite na sv. Jovan Bigorski, arhitektura vo Makedonija od 19 vek
Gradot na naukite i umetnostite, neobi~na arhitektura vo Valensija, [panija
Olimpiskiot stadion vo Peking, Kina, primer za asocijativni formi (gnezdo)
Operata vo Sidnej, Avstralija, primer za dinami~ni formi
Moderena vnatre{na arhitektura
Sovremena vnatre{na arhitektura 63
ESTETSKA ANALIZA NA SKULPTURI

Kako {to crteìte i slikite se predmet na procenuvawe i odreduvawe na nivnite estetski vrednosti, isto taka i na skulpturite se vr{i estetska analiza. Skulpturite se del od na{eto sekojdnevie i e potrebno da imaat kvaliteti so koi }e gi zadovolat potrebite za ubavo na lu|eto.
Antoan Pevsner: @enska figura - Kakvi formi upotrebil umetnikot, aglesti ili val~esti? - Dali skulpturata e kompaktna ili ima otvori vo formata? - Dali proporciite soodvetstvuvaat na onie vo realnosta?
Mikelanxelo: Pieta - Od kakov materijal e izrabotena skulpturata? - Dali e figurativna ovaa kompozicija? - Kakvi formi upotrebil umetnikot?
Anti~ka skulptura od Partenon, Atina - Koj e motivot na reljefot? - Kakov vid reljef e prikaànoto delo? - Odredi vo kakov materijal e izraboten reljefot? 64
Antoni Karo: Do`d - Dali formite se geometriski ili se organski? - Kade e postavena skulpturata? - Dali moè{ da opredeli{ kolkava e skulpturata?
Pra{awa za povtoruvawe na temata skulptura i arhitektura: 1. Kakvi likovni dela se skulpturata i arhitekturata? 2. Koj e osnoven likoven element {to se koristi vo skulpturata? 3. Kako se deli skulpturata? 4. [to se podrazbira pod poimot polna plastika? 5. [to e statua, a {to e bista? 6. Nabroj nekolku skulptorski Primer od istorijata na umetnosta - Dali znae{ od koj period na istorijata na umetnosta pripa|a ova delo? - Koj e motivot na prikaàniot primer? - Dali bojata ima nekakov efekt vo ovaa skulptura? materijali. 7. Koi materijali si gi koristel dosega? 8. [to e volumen? 9. Kakvi vidovi tridimenzionalni formi postojat? 10. Objasni gi razlikite me|u poln i prazen volumen? 11. [to zna~i skulpturata da bide perforirana? 12. [to e reljef? 13. Kakvi vidovi na reljef postojat? 14. Vo odnos na {to se vr{i podelbata na reljefite? 15. Kako se narekuva soodnosot me|u goleminite na formite? 16. Dali goleminata e likoven element? Del od istoriskoto i kulturno nasledstvo na Republika Makedonija - Dali ova likovno delo e skulptura ili arhitektura? - Za {to sluì ova delo? - Dali znae{ kade se nao|a i dali si go posetil? 17. Moè{ li da nabroi{ nekolku svetski poznati skulptori? 18. [to e arhitektura? 19. Kakvi informacii sodrì urbanisti~kiot plan? 20. Nabroj barem pet poznati arhitektonski dela vo Makedonija.
65
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
SPECIFI^NOSTI NA GRAFI^KIOT IZRAZ
Xovani Benedeto Kastiqone: Portret, monotipija Grafikata e dvodimenzionalno likovno podra~je. Osnovnite karakteristiki na grafikata se vo toa {to grafi~koto delo se dobiva so pe~atewe i moè da se umnoùva. Procesot na sozdavawe na edno grafi~ko delo e sloèn i dolgotraen, a se odviva vo nekolku fazi. Najnapred, podgotvuvame prvi~en crte`, odnosno idejata za grafika ja prikaùvame vo crte`. So pomo{ na crteòt sozdavame matrica. Matrica e podloga koja e podgotvena za pe~atewe. Podlogata moè da bide od najrazli~ni materijali: hartija, linoleum, gips, drvo, bakarna plo~a, cinkova plo~a, rentgenska folija itn. Koga matricata e podgotvena za pe~atewe, odnosno na nea sme go prensele prvi~niot crte`, toga{ nanesuvame pe~atarska boja. Vrz matricata so boja stavame list na koj }e pe~atime i seto toa pominuva niz pe~atarska presa. Listot na koj se otpe~atila bojata se narekuva grafi~ki list ili grafika. Postapkata na pe~atewe moè da se povtoruva pove}e pati i taka da se umnoì grafi-
Albreht Direr: Oplakuvawe, drvorez kata, odnosno od edna matrica da se dobijat pove}e otpe~atoci. Se razbira, sekoja grafi~ka tehnika ima svoi osobenosti i se razlikuva od drugite grafi~ki tehniki. Vo u~ili{te naj~esto se upotrebuvaat onie tehniki {to ne se premnogu sloèni za izrabotka, a toa se: kompir-pe~at, karton-pe~at, monotipija, linorez, gipsorez, kolografija i ponekoga{ drvorez. Site ovie tehniki, osven monotipijata, spa|aat vo grupata na visok pe~at. Postojat u{te dve grupi na grafi~ki tehniki i toa: dlabok pe~at i ramen pe~at. Tehnikite od dlabok pe~at se mnogu sloèni za izrabotka, a ponekoga{ vklu~uvaat i koristewe na opasni i otrovni hemikalii. Vo dlabok pe~at spa|aat tehnikite: suva igla, bakropis, akvatinta, mecotinta i drugi. Tehniki od ramen pe~at se: monotipija, litografija i sito-pe~at. Monotipijata, isto taka, se koristi vo u~ili{tata i e edna od najednostavnite tehniki. Vo tehnikata monotipija sozdadi grafika na tema: Ptica vo gnezdo.
ZAPOMNI: Delata vo likovnoto podra~je grafika se dobivaat so pe~atewe i moè da se umnoùvaat, da se dobijat pove}e isti otpe~atoci. 66
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
Rembrant van Rijn: Pretstavuvawe vo hramot, suva igla
Peter Brogel Postariot: Golemite ribi gi jadat pomalite ribi, suva igla
Francisko Goja: Son, akvatinta
Erik Hekel: Devojka, drvorez
U~eni~ka tvorba: Prijatelstvo, linorez
Anri Tuluz Lotrek: Angli~anec vo Mulenru`, litografija vo boja
Vilijam Tarner: Zamokot Northam, etkanica i mecotinta 67
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
VISOK PEÂT - LINOREZ
U~enik rezba linoleum, fotografija Linorezot e grafi~ka tehnika koja spa|a vo grupata na visok pe~at. Linorezot e tehnika identi~na so drvorezot i gipsorezot. Imeto linorez doa|a od materijalot koj go koristime za sozdavawe na ovaa tehnika, a toa e linoleumot. Linoleumot e mek materijal koj so pomo{ na specijalni noìwa-dleta moè da se dlabi. Na onie mesta kade {to }e izdlabime so dletata sozdavame vdlabnatini, a neizdlabenite mesta ostanuvaat ispaknati. Pri nanesuvaweto na pe~atarskata boja taa se zadrùva samo na ispaknatinite i ovie delovi se otpe~atuvaat na grafi~kiot list. Poradi toa u{te vo prvi~niot crte` treba da se odredat koi delovi sakame da se otpe~atat, a koi ne. Bidej}i vo tehnikata linorez se otpe~atuvaaat visokite delovi ovaa tehnika spa|a vo visok pe~at. Gipsorezot, isto taka e tehnika od visok pe~at. Kako {to poso~uva imeto, gipsorezot se izrabotuva na plo~a od gips, a se dlabi sli~no kako linorezot, dodeka kaj drvorezot, plo~ata na koja se izrabotuva, rezba e od drvo. Obidi se da sozdade{ grafika vo tehnikata linorez na tema: Zoolo{ka gradina. Obidi se da ja sledi{ postapkata na sozdavawe grafika od izrabotka na podgotvitelen crte`, pa s# do otpe~atuvawe na grafi~ki list. 68 Pablo Pikaso: Portret, linorez
Xino Severini: Kompozicija, linorez
France Miheli}: Portret na slikar, linorez
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
Anri Matis: Akt so |erdan, linorez
Boìn Barutovski: Jama 1943, linorez vo boja
U~eni~ka tvorba: Portret na baba, linorez
U~eni~ka tvorba: Moite ma~iwa, linorez
U~eni~ka tvorba: Miewe na zabite, linorez
U~eni~ka tvorba: Boks me~, linorez
U~eni~ka tvorba: [ahisti, linorez
ZAPOMNI: Linorezot, gipsorezot i drvorezot se tehniki od visok pe~at. 69
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
LIKOVNI ELEMENTI VO GRAFIKATA
Dim~e Nikolov: Predel 14, akvatinta Mnogu va`na uloga vo grafikata ima likovniot element tekstura. Teksturata kako likoven element gi prikaùva svojstvata rapavo i mazno. Vo crtaweto koristime razli~ni linii i to~ki so razli~na gustina, debelina i nasoka za da ja prikaème teksturata. Vo linorezot i gipsorezot koristime dleta koi moàt da bidat so razli~na debelina. Na toj na~in pri dlabeweto ostavame razli~ni tragi. Moème da gi odredime i dolìnata i gustinata na izdlabenite tragi. Pri pe~ateweto ovie tragi se otpe~atuvaat kako linii so razli~na debelina, dolìna i gustina, odnosno na ovoj na~in sozdavame tekstura vo grafi~kite tehniki linorez i gipsorez. Vo drugite grafi~ki tehniki na~inot na koj se postignuva grafikata zavisi od
\orgi ûlakovski: Zimski predel, litografija osobenostite na tehnikata. Kontrastot na svetlo-temno vo tehnikite od visok pe~at se sozdava taka {to pe~atime so crna boja vrz bel list, pa onie delovi {to }e se otpe~atat }e bidat temni, a neotpe~atenite delovi }e bidat svetli. Se razbira, po na{a èlba pe~atarskata boja i bojata na hartijata moème da gi menuvame i da sozdademe grafika vo dve boi. Ako sakame da sozdademe linorez ili gipsorez vo pove}e boi toa zna~i deka za sekoja boja {to sakame da ja otpe~atime treba da izrabotime posebna matrica. Na podgotvitelniot crte` od prethodnata ve`ba za linorez odredi kakva tekstura saka{ da postigne{ so reèwe, a isto taka odredi gi svetlite i temnite delovi.
ZAPOMNI: Likovni elementi koi naj~esto se upotrebuvaat vo grafikata se: linija, tekstura i svetlina. 70
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
Dragutin Avramovski-Gute: Glava, kombinirana tehnika
Dimitar Malidanov: Vo ~est na Magrit, litografija
Simon [emov: Lokuf, sito pe~at vo boja Du{an Per~inkov: Romanti~en predel (c.-4), sito pe~at vo boja
Slavica Jana{lieva: Dojdi da vidi{, ima angel vo sobata, kombinirana tehnika
Ilija Ko~ovski: Predel 1, sito pe~at vo boja 71
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
KOMPJUTERSKA GRAFIKA
Robert V. MekGregor: Spiralna sfera, kompjuterska grafika Kompjuterskata grafika e ponova grafi~ka tehnika i sozdavaweto na ovaa tehnika e sosema razli~no od drugite grafi~ki tehniki. Za da se sozdade kompjuterska grafika potrebno e da se ima kompjuter, a za da se otpe~ati e potreben pe~ata~. Kompjuterskata grafika se sozdava vo nekoja kompjuterska grafi~ka programa, kako na primer: PAINT, PHOTOSHOP, COREL DRAW, COREL PAINTER, GIMP, GNU PAINT i drugi. Najednostavna od ovie programi e PAINT. Vo nea i vo drugite programi moème da koristime najrazli~ni alatki so koi sozdavame razli~ni linii, formi, boi i nivni tonovi koi moème da gi prisposobime na na{ite èlbi. Mo`nostite vo kompjuterskite programi se skoro neograni~eni. Mnogu ~esto kompjuterskata grafika ni pomaga da sozdademe skici za dela koi bi gi izrabotile vo nekoja druga tehnika. I vo kompjuterskata grafika, kako i vo ostanatite tehniki pri sozdavaweto na deloto koristime likovni elementi i nivniot soodnos. Od niv zavisi kvalitetot na samoto delo. Koristej}i ja programata PAINT sozdadi kompjuterska grafika vo boja na tema: Vaza so cve}e pokraj prozorec. 72
Ladislav Cvetkovski: Luzna, kompjuterska grafika
Igor Sekovski: Pa|a 1.1, kompjuterska grafika
Boris [emov: Kod B1, kompjuterska grafika
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda so lubenica, kompjuterska grafika
U~eni~ka tvorba: Apstrakcija, kompjuterska grafika
U~eni~ka tvorba: Vo kujnata, kompjuterska grafika
U~eni~ka tvorba: Borovinki, kompjuterska grafika
U~eni~ka tvorba: Mrtva priroda so ovo{je, kompjuterska grafika
U~eni~ka tvorba: Brod, kompjuterska grafika
ZAPOMNI: Kompjuterskata grafika se sozdava so pomo{ na kompjuterski grafi~ki programi. 73
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
ESTETSKO PROCENUVAWE VO GRAFIKATA

Isto kako i vo drugite delovi od likovnata umetnost, taka i delata od grafikata se predmet na estetska analiza. Kombiniraj}i gi likovnite elementi i principi grafi~arite gi izrazuvaat svoite kreativni idei. Izloùvaj}i gi vo muzei i galerii tie stanuvaat predmet na javen interes i publikata koja gi vospriema moè da dade mislewe i sud za delata. Osobeno va`no e misleweto na likovnite kriti~ari.
Hans Baldung: Borba na kowi - Pri pe~ateweto na drvorez koi delovi od drvorezot se pe~atat? - Dali vo prikaànoto delo ima svetli i temni delovi? - Dali e sozdadena tekstura? Pablo Pikaso: Mrtva priroda pod lampa - Moè{ li da prepoznae{ vo koja tehnika e izraboteno deloto: Mrtva priroda pod lampa od Pikaso? - Vo kolku boi e izrabotena grafikata? - Dali vo u~ebnikov si videl i drugi dela od Pikaso? (doznaj ne{to pove}e za ovoj umetnik)
Andrea Mantewa: êtirite muzi tancuvaat - Ovaa grafika e dlabok pe~at, objasni {to se podrazbira pod poimot dlabok pe~at? - Koi likovni elementi gi iskoristil umetnikot vo ova delo? - Dali likovnite elementi vlijaat vrz vpe~atokot {to deloto go ostava kaj gleda~ot? 74 U~eni~ka tvorba: Panter - Vo koja grafi~ka tehnika u~enikot ja sozdal ovaa grafika? - Koi delovi }e se otpe~atat: onie {to se izdlabeni ili onie {to ne se izdlabeni? - Koe e tvoeto mislewe za ovaa detska tvorba?
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA
GRAFIKA Pra{awa za povtoruvawe na temata grafika: 1. Koi se osnovnite karakteristiki na likovnoto podra~je grafika? 2. Dali grafikata e dvodimenzionalno ili tridimenzionalno likovno podra~je? 3. [to e matrica? 4. Od kakov materijal moè da bide izrabotena matricata?
Albreht Direr: Nosorog - Dali vo ova delo e iskoristen likovniot element tekstura? - Odredi kolku razli~ni vidovi tekstura ima vo deloto? - Moè li so tekstura da se sozdade kontrast na svetlo-temno?
5. Objasni go procesot na pe~atewe. 6. Kolku otpe~atoci moàt da se dobijat od edna matrica? 7. Spored toa {to se otpe~atuva kako se delat grafi~kite tehniki? 8. Nabroj koi se grafi~ki tehniki od visok pe~at. 9. Nabroj koi se grafi~ki tehniki od dlabok pe~at. 10. Nabroj koi se grafi~ki tehniki od ramen pe~at. 11. So koi grafi~ki tehniki od visok pe~at si se zapoznal dosega? 12. Na kakov materijal se izrabotuva tehnikata linorez? 13. Po {to se sli~ni tehnikite linorez, gipsorez i drvorez? 14. Koi delovi se otpe~atuvaat kaj linorezot? 15. Objasni kako se sozdava tekstura vo linorez, gipsorez i drvorez? 16. Dali vo linorez moè da se sozdade grafika vo pove}e boi? 17. [to e potrebno za da se sozdade kompjuterska grafika?
Anri Tuluz-Lotrek: Mulen Ru` - Dali moè{ da ja odredi{ tehnikata na ova likovno delo? - Koi boi gi upotrebil umetnikot? - Dali e ova plakat?
18. Nabroj nekolku kompjuterski grafi~ki programi. 19. Dali nekoga{ si sozdal kompjuterska grafika? 20. [to ti se dopa|a pove}e - linorez ili kompjuterska grafika? 75
DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII
Dizajn na sovremeni avtomobili Likovnoto podra~je dizajn pretstavuva kombinacija od site preostanati likovni podra~ja. Vo likovnoto podra~je dizajn se sozdavaat dela {to pretstavuvaaat idejno re{enie za serisko proizvodstvo na nekoj predmet. Dizajnot se deli na grafi~ki i industriski dizajn, vo zavisnost kakvi vidovi proizvodi se sozdavaat. Predmeti koi se dizajniraat vo grafi~kiot dizajn se: plakat za najrazli~ni nastani (koncerti, pretstavi, izlo`bi, film, balet..,), reklami, ilustracii za knigi i spisanija, stripovi, za{titni znaci, katalozi, letoci, pokani... So industriskiot dizajn se sozdava izgledot na predmetite {to sekojdnevno gi koristime: avtomobili, mebel, elektri~ni aparati, ambalaà i izgledot na prehrambenite i kozmeti~kite proizvodi, obleka i drugo. 76
Dizajn na predmeti od doma}instvoto Pod poimot vizuelni komunikacii se podrazbira razmena na informacii me|u lu|eto taka {to informaciite se vospriemaat so setiloto za vid. Vizuelnite komunikacii se odnesuvaat na onie informacii {to gi dobivame so gledawe na: reklami, video spotovi, plakati, fotografii, filmovi, soobra}ajni znaci i razni drugi znaci koi ne izvestuvaat za ne{to. Vo site ovie proizvodi potrebno e da se vgradat estetski vrednosti koi gi zadovoluvaat potrebite na lu|eto. Poradi toa dizajnot i vizuelnite komunikacii se del od likovnata umetnost. Stavi se sebesi vo uloga na dizajner i so pomo{ na skulptorskata tehnika glina sozdadi dizajn na ~a{a za sok. Otkako }e se isu{i glinata so tempera oboi ja ~a{ata i pretstavi gi {arite.
Dizajn na sofa (trosed)
Dizajn na {i{iwa za parfem
Dizajn na plakati za muzi~ki, baletski i sportski nastan
Dizajn na korica za kniga
Idejno re{enie za soobra}aen znak
ZAPOMNI: Vo dizajnot se sozdavaat idejni re{enija za predmeti za sekojdnevna upotreba. 77
ULOGATA NA LIKOVNITE ELEMENTI VO GRAFI^KIOT DIZAJN
Plakat za likovna izlo`ba Kako {to preostanatite likovni dela se sozdavaat so pomo{ na likovnite elementi, isto taka i vo grafi~kiot dizajn koristime linija, formi, boi, tekstura, volumen, golemina, svetlina, kompozicija, nasoka. Site ovie likovni elementi treba da se vo opredelen soodnos za da bidat vpe~atlivi. Pri sozdavaweto na dela vo grafi~kiot dizajn mora da se vnimava na namenata i funkcijata {to ja ima proizvodot. Isto taka, treba da se vnimava kakov }e bide rasporedot na formite, nivnata golemina, {to }e bide akcentirano i koi boi }e gi upotrebime za da sozdademe vpe~atok kakov {to sakame. Se razbira estetskiot izgled treba da bide vo soglasnost so funkcijata na predmetot. Plakat e del od grafi~kiot dizajn i vizuelnite komunikacii. Toa e delo koe se izrabotuva na pogolema povr{ina, a so cel da izvesti za nekakov nastan ili da reklamira ne{to. Sozdadi plakat za izlo`ba na detski likovni tvorbi. Eden vakov plakat mora da sodrì informacija za toa kade se odrùva nastanot, koga se odrùva i koj }e u~estvuva. Bukvite koi }e gi upotrebi{ treba da go dopolnat celokupniot izgled na plakatot i ne treba da se nametlivi.
Plakati za muzi~ki nastan
Obvivka za muzi~ko CD
ZAPOMNI: Plakat e del od grafi~kiot dizjan i vizuelnite komunikacii. 78
Plakat za detski muzi~ki fetival
Korica za detska kniga
Plakat za detski animiran film
Korici za knigi
Plakati za muzi~ka, teatarska i baletska pretstava 79
ORNAMENT I FRIZ
Vidovi na Vizantiski ornamenti Pri dizajniraweto na razli~ni predmeti ~esto se sluìme so najrazli~ni {ari i ukrasi za da go zbogatime izgledot na predmetot. [arite i ukrasite koi se so dekorativen karakter gi narekuvame ornamenti. Ornamentot moè da bide izraboten na kakov bilo materijal: tekstil, drvo, kamen, yid, keramika, metal i drugo. Pri izrabotuvaweto na ornamentite koristime najrazli~ni formi: pravilni i nepravilni, geometriski i organski. Mnogu ~esto motiv za ornament e prirodata odnosno rastenijata i ìvotnite. Koga motiv se rastenijata ovie motivi gi narekuvame floralni, koga motiv se ìvotnite toa e fauna. êsto pri dekoriraweto na predmetite
Vidovi na Islamski ornamenti ornamentite ili samo eden del moè da se povtoruvaat pove}e pati edno podrugo i taka da se sozdade ukrasna lenta. Vaka ukrasenata lenta vo koja se povtoruvaat odredeni elementi se narekuva friz. I frizot i ornamentot kako dekorativni elementi ~esto se sre}avaat vo narodnoto tvore{tvo pri dekoriraweto na nosiite i predmetite. Isto taka, frizot se koristi pri dekorirawe na yidovite na crkvite i xamiite. Upotrebuvaj}i floralni ili geometriski formi obidi se da sozdade{ barem tri razli~ni friza vo koi }e se povtoruvaat razli~ni ornamenti. Ornamentite i frizovite oboj gi, kombiniraj}i tempera i flomasteri.
ZAPOMNI: Ornament e {ara ili ukras. Povtoruvaj}i nekakov ornament vo lenta moè da se sozdade friz. 80
Primeri za frizot vo arhitekturata
U~eni~ki tvorbi so ornamenti i frizovi 81
VIZUELNITE ZNACI VO SEKOJDNEVNIOT @IVOT
Razni znaci koi simboliziraat odredena aktivnost Lu|eto vo sekojdnevniot ìvot postojano koristat razli~ni znaci za komunikacija, za me|usebno razbirawe. Pa taka, smislile znaci za bukvi za da moàt da ~itaat i da pi{uvaat. Potoa smislile cel sistem na soobra}ajni znaci za da moàt polesno da gi odredat pravilata vo soobra}ajot. Na sekoj paket koj se transportira po po{ta stojat znaci dali toa {to e spakuvano e kr{livo, dali e zapallivo, dali e vo te~na sostojba itn. Sekoga{ koga kupuvame obleka na etiketata stojat znaci na kolku stepeni moè da se pere, kako da se pegla, dali smee da se centrifugira, dali moè da se ~isti so hemikalii itn. Na ambalaàta stoi znak za reciklirawe ako taa moè da se reciklira. Bez ovie znaci proizvoditelite i potro{uva~ite bi trebalo da pi{uvaat ogromni tekstovi za da moàt da se razberat. Pri sozdavaweto na znacite u~estvuva i dizajner koj zna~eweto na znakot go prikaùva so pomo{ na formi i boi koi na najdobar na~in }e ja prikaàt celta na znakot. Formite i boite sekoga{ gi asociraat lu|eto na ne{to odredeno. Asocijativnoto zna~ewe na formite i boite go koristat dizajnerite koga gi sozdavaat znacite. Na ovoj na~in se olesnuva vizuelnata komunikacija me|u lu|eto. Sozdadi znak koj so pomo{ na odredena forma i pravilen izbor na boi }e ni pokaè odreden u~ili{en predmet (geografija, istorija, matematika, biologija, likovno obrazovanie...).
ZAPOMNI: Sekoj znak ima odredeno zna~ewe, koe e prikaàno so upotreba na razli~ni formi i boi. 82
DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII Pra{awa za povtoruvawe na temata dizajn: 1. Kakvi dela se sozdavaat vo likovnoto podra~je dizajn? 2. Dali dizajnot e dvodimenzionalno ili tridimenzionalno likovno podra~je? 3. Kako se deli dizajnot? 4. [to se sozdava vo grafi~kiot dizajn? 5. [to se sozdava vo industriskiot dizajn?
Znaci i simboli koi se koristat vo sekojdnevniot ìvot
6. [to se podrazbira pod poimot vizuelni komunikacii? 7. Nabroj nekolku dela koi pripa|aat vo vizuelni komunikacii? 8. Kako se narekuvaat umetnicite koi sozdavaat vo likovnoto podra~je dizajn? 9. Koi likovni tehniki moè da se koristat vo dizajnot? 10. Koi likovni elementi se koristat vo dizajnot? 11. [to e plakat? 12. Koja e namenata na plakatot? 13. [to e ornament?
Znaci so koi prepoznavame odredeni firmi i proizvodi
14. [to e friz? 15. Koi elementi se floralni, a koi od fauna? 16. Na kakov materijal moè da se izraboti ornamentot i frizot? 17. Kade moè da se sretne frizot i ornamentot vo narodnoto tvore{tvo vo Republika Makedonija? 18. Dali vo kompjuterskite programi se koristat znaci koi simboliziraat odredena aktivnost ili naredba? 19. Koja e ulogata na vizuelnite znaci vo sekojdnevniot ìvot na lu|eto?
Smajli - znaci koi odreduvaat ne~ie raspoloènie
20. Nabroj nekolku vizuelni znaci koi si gi videl. 83
ULOGATA NA ISTORIJATA NA UMETNOSTA
Slika na bizon, praistoriska slika od pe{terata Altamira, [panija Egipetska dekoracija so freski
Oplakuvawe na Isus, srednovekovna freska od Makedonija, 12 vek Vo sekoja ~ovekova civilizacija, vo sekoj period od istorijata umetnicite sozdavaat likovni dela koi potoa se predmet na izu~uvawe na istorijata na umetnosta. Istorijata na umetnosta se zanimava so klasificirawe i periodizacija na likovni dela. Toa zna~i deka celta na istorijata na umetnost e da odredi koga nastanalo likovnoto delo, koj e avtorot na deloto, vo koj stil e izraboteno, vo koja likovna tehnika itn. Izu~uvaj}i go likovnoto delo ili pogolema grupa dela istorijata na umetnosta gi razgleduva i gi zema vo predvid i op{testvenite uslovi vo koi nastanalo deloto, gi izu~uva 84
Arhitektura od civilizacijata na Inkite, vo periodot od 12 vek - 16 vek op{testvenite i sociolo{kite karakteristiki na periodot itn. Vo sevkupnoto ~ovekovo kulturno nasledstvo, istorijata na umetnosta gi beleì i umetni~kite dela sozdadeni na tloto na Makedonija. Od po~etokot na ~ovekovata civilizacija, pa s# do dene{en den vo Makedonija se sozdavale i se sozdavaat dela na koi im se voshituvame i nie i celokupnata svetska likovna javnost. Na kraj, istorijata na umetnosta beleì i kakov pe~at ostavilo edno likovno delo vrz razvojot na celokupnata ~ovekova kultura.
Kacu{ika Hokusai: Golemiot bran na Kanagava, japonska grafika od 18 vek
Mikelanxelo: Sozdavawe na Adam, freska, renesansa vo Italija
Eduar Mane: Bar vo Fulis-Berger, francuski slikar od 19 vek
Goce Nanevski: Proekt 50-50, sovremen makedonski skulptor
Vinsent Van Gog: Yvezdena no}, Holandski slikar od 19 vek
Jovan [umkovski: Kompozicija, sovremen makedonski slikar 85
SODR@INA:
LIKOVNATA UMETNOST I NEJZINOTO ZNAÊWE..........................................................4 PODELBA NA LIKOVNATA UMETNOST...............................................................................6
CRTAWE
CRTE@ I [TO GO SOZDAVA CRTE@OT?...........................................................................8 VIDOVI LINII I ODNOSI ME\U LINIITE..................................................................10 ILUZIJA NA TRIDIMENZIONALNOST VO CRTE@OT...................................................12 CRTA^KI MATERIJALI I TEHNIKI.................................................................................14 RITAM I VIDOVI RITAM...................................................................................................16 KOMPOZICIJA VO CRTE@.................................................................................................18 ESTETSKA ANALIZA NA CRTE@I......................................................................................20
SLIKAWE
BOJATA VO PRIRODATA......................................................................................................22 SLIKARSKI MATERIJALI I TEHNIKI............................................................................24 SPEKTAR NA BOI..................................................................................................................26 ME[AWE NA BOITE.............................................................................................................28 KOMPLEMENTAREN KONTRAST.........................................................................................30 AHROMATSKI BOI I TONOVI...........................................................................................32 RAZLIKA ME\U HROMATSKA I AHROMATSKA SLIKA....................................................34 TONSKA SKALA.....................................................................................................................36 KONTRAST NA SVETLO I TEMNO.......................................................................................38 PROSTOR PRIKA@AN SO BOJA........................................................................................40 SLIKARSKA TEKSTURA.......................................................................................................42 BOJATA VO NARODNOTO TVORE[TVO.............................................................................44 MOTIVI ZA SLIKA...............................................................................................................46 SLIKARSKA KOMPOZICIJA...............................................................................................48 ESTETSKA ANALIZA NA SLIKI.........................................................................................50 86
PROSTORNA LIKOVNA UMETNOST...................................................................................52 SKULPTORSKI MATERIJALI I TEHNIKI.......................................................................54 VIDOVI VOLUMEN...............................................................................................................56 RELJEF I VIDOVI NA RELJEF..........................................................................................58 PROPORCII VO SKULPTURATA ......................................................................................60 ARHITEKTURA I URBANIZAM............................................................................................62 ESTETSKA ANALIZA NA SKULPTURI...............................................................................64
GRAFIKA
SPECIFI^NOSTI NA GRAFI^KIOT IRAZ.....................................................................66 VISOK PEÂT LINOREZ..................................................................................................68 LIKOVNI ELEMENTI VO GRAFIKATA.............................................................................70 KOMPJUTERSKA GRAFIKA..................................................................................................72 ESTETSKO PROCENUVAWE VO GRAFIKATA...................................................................74

DIZAJN I VIZUELNI KOMUNIKACII.............................................................................76 ULOGATA NA LIKOVNITE ELEMENTI VO GRAFI^KIOT DIZAJN................................78 ORNAMENT I FRIZ..............................................................................................................80 VIZUELNITE ZNACI VO SEKOJDNEVNIOT @IVOT......................................................82 ULOGATA NA ISTORIJATA NA UMETNOSTA....................................................................84
87
m-r Marija Nikoloska Nanevska Nikola Nanevski
LIKOVNO OBRAZOVANIE ZA V ODDELENIE ZA DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE
Urednik i stru~en sorabotnik Jazi~en lektor Nadica Kostadinova Kompjuterska obrabotka korica i dizajn Nikola Nanevski Podgotovka za pe~at
Pe~ati Tira`
CIP - Katalogizacija vo publikacija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Sv. Kliment Ohridski, Skopje

Likovno 5to Marija I Nikola Nanevski

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Likovno 5to Marija I Nikola Nanevski

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

m-r Marija Nikoloska Nanevska Nikola Nanevski

Recenzenti: d-r Maja Raunik Kirkov Agim Saiti Suta Topkoska

LIKOVNATA UMETNOST I NEJZINOTO ZNA^EWE

Ubav cvet od prirodata

Papagal so prekrasni boi

Ubavo uredena gradina

Ubava `enska obleka

Enterier so ednostaven i prijaten dizajn

Ku}a so ubavo opkru`uvawe

U~enici kako slikaat

Fotografija na sovremen grad

Detska likovna izlo`ba

PODELBA NA LIKOVNATA UMETNOST

GRAFIKA SKULPTURA SKULPTURA SKULPTURA

GRAFIKA SKULPTURA SKULPTURA

CRTE@ I [TO GO SOZDAVA CRTE@OT?

Leonardo da Vin~i: Studija za slikata Kleknata Leda, sangvina (crvena kreda)

Peter Pol Rubens: Portret na Vojvodata od Lerma, kreda

Eduar Mane: Skica za slikata Doru~ek na treva, moliv

Dominik Engr: Portret na semejstvoto Leter, moliv

Nikola Martinoski: Luda igra, moliv

VIDOVI LINII I ODNOSI ME\U LINIITE

U~eni~ka tvorba: @elka, tu{ i perce, primer so strukturni linii

Maks Bekman: Avtoportret, moliv, primer so kontrastni linii

U~eni~ka tvorba: Moite patiki, moliv, primer so konturni linii

Franci{ek Kupka: Dvi`ewe, tu{ i perce, primer so kontrastni linii

ILUZIJA NA TRIDIMENZIONALNOST VO CRTE@OT

Andrea Del Sarto: Portret na Cezar, crvena kreda

Leonardo Da Vin~i: Portret na Bogorodica, jaglen 12

CRTA^KI MATERIJALI I TEHNIKI

Qubomir Belogaski: Portret na Tugomil Ui~i}, moliv

Pablo Pikaso: Studija za slikata Gernika, moliv

Andre Mason: Avtomatski crte`, tu{ i perce

Kano Eitoku: Rabotilnicata na Kaihu Ju{o, tu{ i ~etka

Eduar Mane: Portret na Klod Mone, tu{ i ~etka

U~eni~ka tvorba, laviran tu{

RITAM I VIDOVI RITAM

Primer za alternativen ritam, {ema Prost ritam vo prirodata, Paun, fotografija

Slo`en ritam vo arhitekturata, [arena xamija vo Tetovo

Prost ritam vo arhitekturata, Partenon, Atina

Dimitar Kondovski: Kompozicija, maslo, slo`en ritam vo slikarstvoto

Donald Xad: Bez naslov, prost ritam vo skulpturata

Prost ritam vo dizajnot

U~eni~ka tvorba: Dizajn na ~ar{av za masa, kompjuterska grafika, alternativen ritam

U~eni~ka tvorba: Dizajn na ~ar{av za masa, kompjuterska grafika, alternativen ritam

Dominik Engr: Semejstvoto Bonaparta, moliv

Aleksandar Arhipenko: Mrtva priroda, moliv

Sandro Boti~eli: Skica za slika, jaglen Rafael: Avtoportret, jaglen

Onore Domie: Momentni slu~ki - gubewe na slobodata, moliv

Nikola Pusen: Tanc za muzikata na vremeto, laviran kafeav tu{

U~eni~ka tvorba: Portret na devojka, tu{ i perce

U~eni~ka tvorba: Velosipedisti, tu{ i perce

ESTETSKA ANALIZA NA CRTE@I

Anri Matis: Luksuz, mir i zadovolstvo, maslo

Klod Mone: Impresija, zalez na sonceto, maslo

Vinsent Van Gog: Portret na Pjer Tangi, maslo

Huan Miro: Petel, maslo

Nikola Martinoski: Majka so dete, maslo

U~eni~ka tvorba: Pejza`, tempera

U~eni~ka tvorba: Velosipedist, kombinirana tehnika

SLIKARSKI MATERIJALI I TEHNIKI

Arhangel Gavril, freska od crkvata Sv. \or|i, s. Kurbinovo, Makedonija

Edgar Dega: Belerini, pastel