Makedonski Jazik 5

QUBICA SEVDINSKA
VESNA NASTOSKA
MAKEDONSKI JAZIK
ZA PETTO ODDELENIE OD DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE
MAKEDONSKI JAZIK
ZA PETTO ODDELENIE OD DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE
Avtori: Qubica Sevdinska Vesna Nastoska
Recenzenti: Prof. d-r Blagica Petkovska pretsedatel Mitra Cilevska prof. po makedonski jazik Biljana Geras prof. po makedonski jazik
Ilustratori: Simon Kalajxiev Marko Manev
Kompjuterska obrabotka: Vladimir Mladenovski
SRE]NO, DRAGI UÊNIKU!

Pomina u{te edno mirno i spokojno leto vo koe uìva{e. Stigna na pettata pateka od tvojot nagoren od kon uspehot, kon tvojata sre}na idnina {to ti ja posakuvame site. Stigna na patekata dolga devet meseci! Nie ti posakuvame i ovaa pateka da ja izodi{ lesno, zanimlivo i uspe{no. Se potrudivme so ovoj u~ebnik da ti go ovozmoìme toa. Odbravme sodrìni {to }e go privle~at tvoeto vnimanie i {to }e ja pottiknat tvojata tvore~ka mo}. Nie vo nego te naso~uvame i pottiknuvame, a od tebe o~ekuvame da razmisluva{, da donesuva{ samostojno svoi zaklu~oci, da sozdava{, da otkriva{, da istraùva{... Da predlaga{, da gi sogleduva{ pri~inite i posledicite, da bara{ re{enija za problemite... A najmnogu od s, od tebe se bara da bide{ uporen. Samo taka }e go postigne{ ona {to e tvoja cel. I nikoga{ ne zaboravaj deka sorabotkata so tvojot u~itel i tvoite sou~enici e eden od va`nite uslovi za uspeh.
Avtorite
ÊKORAM GORDO NA PATEKATA DOLGA DEVET MESECI

Kako se ~uvstvuva{e pred da trgne{ na u~ili{te na prviot u~ili{ten den? Zo{to?
SEPTEMVRISKI NAPEVI
Koga septemvri pred pragot u~ili{ten }e ve sretne, so radost }e ve pozlati i lice }e vi svetne. Septemvri }e znae da se pogriì za sekoe dete i bezbroj novi drugarstva da splete! Septemvri, toj mesec ~udesen, zlaten ne zna~i samo prv u~eben ~as. Septemvri e radost i mil traen spomen za mene, za tebe, za site nas. Ne plamnuva samo vo detskite gradi vozbuda silna od prviot yvon. Septemvri namamuva spomeni dragi, zanesuva v detstvo ko najubav son. I vo denot koga so nasmev na lice brzate site na prviot ~as, znajte deka bezbroj tatkovci i majki ~ekorat v misli i ve sledat vas. Pa i koga detstvoto }e ostane zad vas i damna pre~ekoren u~ili{ten prag znajte toj septemvri }e ostane v spomen i }e vi bide beskrajno drag! Gligor Popovski
RAZMISLI I ODGOVORI Zo{to septemvri lice }e vi svetne? Kako septemvri plete drugarstva? Na kogo mu e traen spomen? îi spomeni budi? Koga vie so radost }e se se}avate na septemvri? Koe ~uvstvo najsilno go po~uvstvuva vo prviot del od pesnata? A vo vtoriot?
PLAN NA PESNATA Koga }e gi odgovori{ pra{awata }e dobie{ plan na pesnata. Od odgovorite napravete zaedni~ki plan na tablata koj }e go prepi{e{ vo tetratkata. Za {to se zboruva vo pesnata? Poetski sliki: 1. [to plete septemvri? 2. [to namamuva septemvri? 3. Na {to vie }e imate spomen? Poraka: Koi godini najmnogu se pametat? Osnovno ~uvstvo: ([to ~uvstvuva{ na prviot u~ili{ten den?)
NAUÎ DOMA Sekoj od vas treba da nau~i po edna strofa kako {to }e ve opredeli u~itelot. ]e recitirate vo grupi. Za svojata strofa nacrtaj slika.
JAZIKOT KAKO NAJSOVR[ENO SREDSTVO ZA OP[TEWE
RAZGOVARAJTE SO DRUGARÊTO Kako op{tat, kako komuniciraat me|u sebe gluvonemite deca na prvata slika? Kako toa go pravat decata od vtorata slika? [to misli{, koi deca polesno }e se razberat - od prvata ili od vtorata slika? Zo{to taka misli{? Moè{ li ti da gi razbere{ gluvonemite deca? Na koj na~in ti komunicira{ so tvoeto drugar~e?
DOSETI SE I ZAPI[I VO TETRATKATA ZAKLUÎ Koj jazik se vika maj~in jazik? Zo{to? Koj e tvojot maj~in jazik? Koj stranski jazik ti go izu~uva{ vo u~ili{teto? Koj drug stranski jazik si go slu{al i bi sakal da go izu~uva{? Pronajdi na Internet so pomo{ na povozrasnite kolku jazici se zboruvaat vo svetot. Lu|eto me|u sebe op{tat, komuniciraat so najsovr{enoto sredstvo - ____. Jazikot e prirodno sredstvo za me|usebno razbirawe.
VE@BI
OP[TEWE - odrùvawe na vrska, kontakt so nekogo.
Objasnete ja gornata misla za jazikot so pomo{ na tvojot u~itel. Narodot rekol deka jazikot e poostar od sabjata. Porazgovarajte so drugar~eto vo koj slu~aj moè jazikot da bide poostar od sabjata (vid oru`je vo forma na zakriven no`). Pronajdi u{te edna narodna pogovorka za jazikot i objasni kako ja razbira{.
7
ISTRA@I PRED ÂSOT Porazgovaraj so povozrasnite za referendumot od 8 septemvri 1991 godina koga makedonskiot narod se izjasni za samostojna i nezavisna Republika Makedonija. Neka ti gi kaàt svoite se}avawa: - zo{to se glasalo; - kako se glasalo; - koga gi objavile rezultatite; - kakvo bilo raspoloènieto me|u narodot; - koj ja so~inuval prvata vlada; - koj bil prviot pretsedatel na Republika Makedonija? Moè{ da koristi{ i dopolnitelna literatura.
MOJATA TATKOVINA
Na{ata tatkovina e smestena vo Evropa, na Balkanskiot Poluostrov, so ime drevno - staro, ima prekrasna lika, Republika Makedonija se vika. Mnogu pati{ta niz nea vodat, mnogu patnici se zanele od ubavinite krasni i stanale nejzini oboàvateli strasni. Vo centarot na Balkanot na{ata zemja gi rasposlala ubavinite svoi. I ne znam koga e poubava, vo proletnite ili vo esenskite boi! Na istok na svojata sosetka Bugarija podava raka, a i so drugite da se druì saka. Topol nasmev kon jug na Grcija pra}a, pa na zapad kon Albanija pozdrav ispra}a. Na svojot severen sosed Srbija se nasmevnuva i kon Kosovo poglednuva. Prekrasna si tatkovino mila, sred Balkanot gnezdo {to si svila. Na istok stari gramadni planini te {titat, na zapad mladi visoki planini te zagradile, so zelena {amija od gusti raznovidni {umi kako da se zabradile. Tivko {umolat gorite i ùborat potocite. Istoriskata prikazna za tvoeto vekovno postoewe na site generacii Vardar bez prestan im ja raskaùva, a za odredeni periodi od tvojot ìvot i do den-dene{en se rastaùva. Gordo se vee makedonskoto crveno zname so òlti son~evi zraci dodeka zvukot na dràvnata himna se razleva niz celiot svet kako prijaten miris na proleten cvet. Denes nad Makedonija gree sonceto na slobodata, sonceto na mirot, me|usebnoto po~ituvawe, razbirawe, tolerancija... Taa e tatkovina mila za site lu|e {to ìveat vo nea i vo nejziniot pregrab na{le zakrila. A kako se saka tatkovinata? Se razbira, so rabota, so u~ewe, so predanost iskrena i ~esna, so igra, so pesna ... A kako se vozvi{uva tatkovinata? So zapoznavawe na prekrasnite planinski, ramni~arski, krajezerski predeli i mesta, so pro{etka niz nea ~esta. Qiqana Atanasova
8
ZA TATKOVINATA Objasni ja mestopol`bata na R. Makedonija. Pro~itaj go toj del od rimuvaniot raskaz. Kako taa se odnesuva kon sosedite? Kakvi planini ja {titat Makedonija? Koj go raskaùva nejzinoto vekovno postoewe? Komu toj mu raskaùva? Pro~itaj go delot vo koj se zboruva za dràvnite simboli. Kako se saka tatkovinata? A kako se vozvi{uva? Kakvo sonce gree nad Makedonija?
INTERVJU - ISTRA@UVAWE - PANO Napravete intervju so sou~enicite, nastavnicite, roditelite, sosedite, rodninite. Postavete im go pra{aweto: [to zna~i za vas tatkovinata? Nivnite odgovori moète da gi zapi{ete ili da gi snimite. Od ova napravete istraùvawe: Koj kako razmisluva za tatkovinata spored vozrasta? Sredete gi podatocite i napravete tabeli. Moète da rabotite na kompjuter. ]e vidite kako razmisluvaat razli~ni generacii. Proektot naslovete go RAZLI^NI GENERACII - ISTA QUBOV. Izrabotete pano so najinteresnite i najubavite odgovori, so rezultatite od istraùvaweto, ilustrirajte go i izloète go na vidno mesto vo u~ili{teto.
SOZDAVAJ Onaka kako {to zboruvate vo va{eto mesto, napi{i pesna od pet stiha (petostih) so naslov Mojot roden kraj. Obidi se vo niv da gi iskaè{ negovite ubavini i tvoite ~uvstva. Pro~itajte gi va{ite tvorbi. Moète da si gi razmenite so tvorbi na deca od drugo mesto i preku niv da se zapoznaete so toa mesto. Taka }e sozdadete novi prijatelstva.
BIDI ISKREN Kakvi se klupite vo tvojata u~ilnica: novi, ~isti, is~krtani, ispolepeni so gumi za xvakawe? Pogledni ja tvojata u~ili{na ~anta i opi{i ja vo detali. îja ~anta e naj~ista? Zo{to?
[TO LI ZBORUVAAT?
- Lele, toa navistina boli! Nemoj! Te molam, ne! Prestani! - Yvrrr! - Of, imalo kraj! Ne im e dovolno da me ~krtaat po grbot i {to sum seta so ispolepeni gumi za xvakawe ... A ova! Videte! Stra{no, tuku{to mi vreà: Ognen i Marija! Kako boèm toj da gi ~ita porakite na klupata! E, sega navistina mi e dovolno! Sakam, sakam da si zaminam ottuka, edna{ zasekoga{! - spiska klupata. - I jas! I jas isto bi si zaminala. I toa so kakvo zadovolstvo. - A ti, koja si pak ti? - Jas!? Jas sum u~ili{nata ~anta, onaa znae{ ... Poznatata Ognenova ~anta. Vedna{ {tom }e vleze vo u~ilnicata, toj }e gi izvadi site drebolii od mene, }e me {utne so nogata i ... Ednostavno }e zaboravi na mene, kako da ne postojam. A {to e najstra{no, istata sudbina me ~eka i doma. - Eh, toa ne e ni{to. Jas ve}e edna nedela imam damki od jogurt na sebe i... A od mene se {iri takva rea {to site gi zatvoraat nosiwata. Mite me frli na klupata onamu kaj igrali{teto i se vturna da igra fudbal. Ne se doseti deka utrovo me|u site onie raboti {to gi stavi vo mene, go pikna i jogurtot. A site onie vqubenici vo fudbalot edvaj do~ekaa, ta gi ispofrlija site ~anti edna vrz druga na mene ... Moè{ da zamisli{ {to se slu~i? ... Fiu, ples i flup! - se poàli Mitevata ~anta. - Koj veli fiu? ... Go mrazam odmorot bidej}i koga }e zayvoni, me kr{at na par~enca, se preobrazuvam vo strela i zapo~nuva vistinska vojna. A koga }e padnam na podot, kako po nekoe pravilo nekoj stapnuva na mene. A ti, draga moja, zar nema da se poàli{?! -re~e kredata. - Jas, pa jas nemam na {to da se poàlam, kredi~ke slatka. Martin me spasi od negrià, mi gi izramni u{ite klapu{i i so gumi~ka me izle~i od ~krtanicite... Od ranite. Jas se gordeam so nego! - se pofali Martinovata ~anta. - Of, vistina li e? A }e saka{ li ti da mu kaè{ na Martin da gi izbri{e i ovie stra{ni grafiti? Bidej}i koga podobro }e razmislam, kade da odam? Vo nekoja kancelarija? ]e mi bide zdodevno! Vo nekoja gostilnica? ]e se umirisam! Vo bolnica? ]e izgledam àlno! [to ima podobro od detskata smea, dovikuvaweto, detskite razgovori? - dofrli u~eni~kata ~anta. - Da, pa nema ni{to poubavo od detskata pesna! Ne bi moèla da izdràm da bidam ispolneta so nekakvi kancelariski materijali! - Ili pak da bidam nekakva si kozmeti~ka torbi~ka prepolna so parfemi i pudri!
10
- Zamislete samo, vo nekoj kroja~ki du}an da gi ozna~uvam sekoga{ istite kroevi! - dofrli kredata. - Vsu{nost, nie site si go sakame u~ili{teto i im prepora~uvame na u~enicite: - Ne vreùvajte gi vrz nas qubovnite poplaki! Pa i onie drugite! - Ne tepajte se so nas i ne frlajte n kade bilo! - Ne lepete gumi za xvakawe po nas! - Ne ~krtajte! - Delete ja radosta so nas! - Ednostavno, sakajte n kako {to nie ve sakame vas! Sneàna Kirini}
AJDE DA RAZGOVARAME I vam, moèbi, vi se slu~uva ponekoga{ da zalepite po nekoja guma za xvakawe na klupata? Se rabira deka toa ne e vo red. Zo{to? Razgovarajte so svojata nastavni~ka kako treba da se odrùva inventarot na u~ili{teto? Koj obi~no ja pla}a napravenata {teta? U~enicite!? Ako e taka, vredi li da se uni{tuvaat predmetite? Kolku i na koj na~in vie se griìte za klupite, stol~iwata, kredite, za u~ili{niot pribor? Diskutirajte za ova na ~asot!
11
POSTAVI PRA[AWE Na dadenive odgovori postavi pra{awe. Pi{uvaj vo tvojata tetratka. Razmenete si gi tetratkite so drugar~eto pred tebe i pro~itaj gi negovite pra{awa. 1. Ognen vreàl imiwa na klupata. 2. I u~ili{nata ~anta saka da si zamine. 3. Mitevata ~anta smrdi na skisnat jogurt. 4. Kredata go mrazi odmorot bidej}i toga{ ja kr{at na par~enca. 5. Martinovata ~anta se gordee so Martin. 6. Tie gi sakaat decata i gi molat za qubov.
[EST GRUPI - EDNO CELO Odberete eden od izma~enite predmeti koj vi ostavi najgolem vpe~atok. Podelete se na {est grupi i sekoja grupa neka ispolni po edna od postavenite zada~i. Pi{uvajte so flomaster vo bojata na zadadenata zada~a. PRVA GRUPA: Opi{ete ja bojata, formata i goleminata na predmetot {to ste go odbrale. VTORA GRUPA: Napravete sporedba na {to e sli~en toj predmet. Nabrojte nekolku premeti od koi se razlikuva. TRETA GRUPA: Na kakvi razmisluvawa te naveduva predmetot koj izbravte da go opi{uvate? ÊTVRTA GRUPA: Obidete se da odredite kako i od {to e sostaven toj predmet. PETTA GRUPA: Napi{i kako i za {to se koristi predmetot {to go izbravte da go opi{uvate. [ESTA GRUPA: Izjasni se dali si ZA ili PROTIV uni{tuvawe na predmetite {to ni sluàt. Odbrani go tvoeto mislewe.
Izloète {to ste napi{ale. Diskutirajte za izloènoto. Na panoto vo u~ilnicata izloète go vaka va{iot trud:
12
SIGNALI I SIMBOLI (ZNACI) KAKO SREDSTVO ZA OP[TEWE
Sekoja slika ima svoja poraka i svoe zna~ewe. Razgovarajte za sekoja slika: {to razbira{ od nea, koja e porakata {to ti ja ispra}a. Dopi{i vo tvojata tetratka {to pove}e primeri na koi }e se seti{, a sluàt za ispra}awe poraki na lu|eto.
VKLUÎ SE VO IGRATA ZAKLUÎ Pokraj jazikot kako osnovno sredstvo za op{tewe, lu|eto moè da se razbiraat: so sliki, so zvu~ni i svetlosni signali, so dvièwa, so mimiki i gestovi (pantomima) i sl. Organizirajte igra so pantomima vo parovi. Ti na tvoeto drugar~e obidi se so gestovi i mimiki da mu pretstavi{ eden predmet od u~ilnicata ili od bliskata okolina. Tvoeto drugar~e treba da go pogodi predmetot. Potoa smenete si gi ulogite: tvoeto drugar~e neka opi{uva predmet so gestovi i mimiki, a ti pogoduvaj.
13
POVRZI I NAPI[I Vo tvojata tetratka vo sredinata na stranicata napi{i go zborot TATKOVINA. Okolu nego napi{i gi site zborovi na koi }e se seti{, a misli{ deka moàt da se povrzat so nego.
SONÊVINA
Kolku biseri niz Vardar se ronat, belini ~isti ko detski solzi, so iljada leta, so vekovi yvonat. Na maj~in jazik, makedonski, gorski, kolku prikazni ti, Vardaru, nosi{. Niz tvoite vodi, ve~ernici lirski, igrivi pesni, do Egej gi vodi{. Vo ne`ni struni {arplaninski svirki poslani pesni slavei gi leat. Afion, pamuk, cve}iwa v boi, jagniwa, boùr, son~evina belee. Kolku si li~na, tatkovino moja! Kolku biseri niz Vardar se ronat! Belini ~isti ko detski solzi, so iljada leta, so vekovi yvonat, na maj~in jazik. Makedonski, gorski. Vol~e Naum~eski
14
ZNAÊWE NA ZBOROVITE son~evina - svetlinata i toplinata od sonceto; struni - ìcite na site ì~eni muzi~ki instrumenti; boùr - vid cve}e koe cveta vo maj. Ima golemi cvetovi, naj~esto crveni; patriot - onoj {to ja saka mnogu svojata tatkovina. OTKRIJ JA SONÊVINATA OD PESNATA Za kogo pee poetot vo ovaa pesna? Komu mu se obra}a? Koi ubavini od tatkovinata gi otkriva poetot? Nabroj gi! Koi se tie biseri {to se ronat niz Vardar na maj~in, makedonski jazik? Kolku e star makedonskiot jazik? Najdi go odgovorot vo strofata {to se povtoruva.
UÂM ZA VIDOT NA PESNATA
[to po~uvstvuva koga ja slu{na pesnata? Nabroj nekolku ~uvstva. Moè{ li da ja raskaè{ ovaa pesna kako {to raskaùva{ raskaz, prikazna, basna, drama, film?.. Obidi se! Zo{to ne moè{? LIRSKA PESNA e onaa pesna vo koja poetot gi izleal svoite ~uvstva {to mu gi predizvikala nekoja li~nost, nastan, predmet, pojava. Negovite ~uvstva se prenesuvaat i na ~itatelot. Samiot se uveri deka lirskite pesni ne moè da se raskaùvaat. Vo niv nema slu~ki i nastani, nitu likovi - nositeli na dejstvoto. Koe ~uvstvo {to go predizvika kaj tebe ovaa pesna e najsilno: qubov kon tatkovinata, voshit od nejzinite ubavini, èlba pove}e da nau~am za nea, gordost so mojata tatkovina? Lirskite pesni vo koi osnovno ~uvstvo e qubovta kon svojata tatkovina se vikaat PATRIOTSKI PESNI. VE@BAJ IZRAZNO RECITIRAWE Doma ~itaj ja glasno pesnata i nau~i ja napamet. Na sledniot ~as recitiraj ja izrazno. Preku recitiraweto pokaì deka ja saka{ tvojata tatkovina i deka se gordee{ so nea. Izberete najdobar recitator. Na koj den moè{ da ja recitira{ pesnata pred pogolema publika? DOSETI SE - ODBERI DRUG NASLOV Koj naslov moè{ da go dade{ na pesnava namesto Son~evina#, a da odgovara na sodrìnata?
JAZI^NA ZADAÂ Izvle~i gi site pridavki od pesnata i zapi{i gi vo tvojata tetratka.

15
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Objasni ja pogovorkata: Ubaviot zbor èlezni vrati otvora. Vo tetratkata nacrtaj vakva tabela i popolni ja spored baraweto. Sporedi ja so tabelata na tvoeto drugar~e. ubavi zborovi lo{i zborovi
Koi ,,vol{ebni zborovi treba postojano da gi upotrebuva{?
LO[I ZBOROVI
Vo ìvopisnoto grat~e \uture, eden den so ukaz na najumniot gra|anin, lo{ite zborovi bea piknati vo edna golema plasti~na kesa, odneseni nadvor od gradot i zakopani dlaboko pod zemja. Lu|eto od gradot \uture se izraduvaa. No, za àl, radosta im be{e kusotrajna. Zatoa {to po negovite ulici, parkovi, igrali{ta, kafeani i domovi po~naa da se slu~uvaat neobi~ni ne{ta. Na primer, eden gospodin potturnat od nevnimatelniot velosipedist se vcrvuva vo liceto i saka da mu se iznarazvika, duri i da go opcue, no kako? Ne znae, ne moè, ne umee. Lo{ zbor, od poznati pri~ini, nema ni za lek. ôvekot celiot zacrvenet, ne znae {to da pravi so sebe, teteravej}i se, si go prodolùva patot i dolgo vreme vo liceto e takov, crven kako bulka. I drugi gra|ani po sli~ni neprijatnosti ja doìvuvaat istata sudbina. Taka {to gradot \uture leka-poleka se pretvora vo ìveali{te na prili~no nervozni gra|ani so zacrveneti lica. Tie se xarat levo-desno ne znaej}i {to da pravat so nevoljata {to go snajde. Se nema{e kade. Mora{e pod itno lo{ite zborovi da se pobaraat, potoa da se zamolat za pro{ka i nekako da se ubedat da se vratat nazad, vo gradot. Zatoa grupa ugledni gra|ani na ~elo so ministerot za kultura se upatija kon mestoto kade {to be{e zakopana vre}ata so lo{i zborovi. Tamu ne moèa da se snajdat bidej}i mestoto na zakopuvaweto na vre}ata ne be{e obeleàno. Neobi~no be{e toa {to naokolu bea izniknale bezbroj prekrasni cve}iwa. Ima{e tamu narcisi, temjanu{ki, jagliki, zumbuli... Za da ne se vratat so prazni race gra|anite gi zasukaa rakavite i po~naa da go berat cve}eto. No, sekoj skinat cvet reagira{e so glasen izvik, na primer: - Idiotu! - Stoko! - Neranimajko eden! - Manijaku! Gra|anite voop{to ne se navredija. Naprotiv od radost po~naa da potskoknuvaat i taka so potskoknuvawe prodolìja da berat cve}iwa. Go nabraa seto cve}e, za da moàt da se iznaslu{aat lo{i zborovi i radosni {to povtorno gi imaat, se vratija vo gradot. E, taka si e toa so nekoi vidovi lo{otija. Bog da ~uva. Van~o Polazarevski
16
DA RAZGOVARAME [to misli{ kade se nao|a gradot \uture? Zo{to lo{ite zborovi bile zakopani po dzemja? Kakvi stanale lu|eto otkako gi zakopale lo{ite zborovi? [to re{ile uglednite gra|ani? [to gi iznenadilo koga stasale na opredelenoto mesto? Zo{to tie so radost gi berele cve}iwata?
VE@BAJ IZRAZNO ÎTAWE îtajte go raskazot izrazno eden po drug, po nekolku re~enici. Vnimavajte na to~noto ~itawe, bojata na glasot pri ~itaweto i na va{eto drèwe.
17
NAJDI RE[ENIE Razmisli i predloì kako moèle lu|eto od gradot da si go re{at problemot. So {to? [to trebalo da napravat koga }e napravele nekoja gre{ka. Koi zborovi trebalo da gi upotrebuvaat? Koja e porakata na pisatelot {to ti ja ispra}a preku ovoj interesen humoristi~no-satiri~en raskaz?
VE@BA ZA RASKA@UVAWE Zamisli si deka si eden od spomenatite likovi od raskazot. Stavi se vo negova uloga i raskaì go raskazot kako ti da si del od nego. Obidi se na interesen na~in da gi raskaè{ tvoite razmisluvawa, ~uvstva, razgovori. Za da vi bide pointeresno napi{ete gi ulogite na liv~iwa i sekoj u~enik neka si izvle~e uloga. Na liv~iwata napi{ete gi slednive ulogi: najumniot gra|anin, potturnatiot gospodin, velosipedistot, ministerot za kultura, cve}iwata narcis, temjanu{ka, jaglika, zumbul. Otkako }e zavr{ite so raskaùvawe pro~itajte {to ste napi{ale.
SPOREDI I PRETPOSTAVI Sporedi gi lo{ite zborovi od raskazot so onie koi sekojdnevno gi slu{a{. Koi se pogrdi? Koi lo{i zborovi si gi kaàl? Koga si gi upotrebil? Kako }e se ~uvstvuva{ ako nekoj te opomene deka toa {to si go kaàl ne e kulturno i ubavo? Zo{to ne treba da kaùva{ takvi grdi zborovi? Pretpostavi deka i nie moème da gi zakopame lo{ite zborovi. [to misli{ kakvo }e ni bide toga{ odnesuvaweto? ]e ima li golema razlika od sega{novo govorewe? Zo{to?
DOMA[NA ZADAÂ Obidi se da sostavi{ tekst po analogija (po sli~nost) na dene{niov. Osnovna tema }e ti bidat ubavite zborovi i nivnata upotreba, a s drugo: likovite, vremeto, mestoto, nastanot izmisli gi sam. Trudi se tekstot da bide interesen, nesekojdneven.
18
ZVU^NI I BEZVU^NI SOGLASKI

POTSETI SE Glasovite se delat na_______i _______; Pri izgovorot na samoglaskite __, __, __, __ i __ vozdu{nata struja slobodno izleguva niz usnata praznina, ne naiduva na prepreki. Pri izgovorot na ____ vozdu{nata struja naiduva na prepreki vo ustata (zabite, nepceto, jazikot, usnite).
ZAKLUÎ VOOÎ Po~uvstvuvaj i ti {to se slu~uva so glasnite ìci pri izgovorot na odredeni soglaski. Stavi go pokazalecot na grklanot (vo nego se nao|aat glasnite ìci) i izgovaraj gi soglaskite P, F, K, S i [. Potoa izgovaraj gi soglaskite Z, B, D, X, @. [to zabeleùva{? Koga ti treperea glasnite ìci? Ako pri izgovorot na soglaskite treperat glasnite ìci, tie se zvu~ni. Ako ne treperat pri izgovorot na odredeni soglaski, tie se bezvu~ni.
ZVU^NI soglaski BEZVU^NI soglaski
B P
V F
G K
D T
\ ]
@ [
Z S
Y C
X ^ H
PROVERI SE Od zborovite vo slednava re~enica podredi gi soglaskite po zvu~nost: Deneska nau~iv za podelbata na soglaskite po zvu~nost. Zvu~ni soglaski se: ______; Bezvu~ni soglaski se: ______.
ZABELE@I Koi soglaski se izostaveni od ovaa podelba?
19
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO [to zna~i zborot tuìbaba? Poznava{ li nekoe takvo dete? [to pravi toa? Za {to te potkaàle tebe na u~itelot? Se zasrami li?
POTKA@UVALO
Sa{o so nas u~i, drugar treba da e, ama za drugarstvo toj nej}e da znae. Site deca od nego si imame maka. Sekoj den i sekogo potkaùva vaka: - U~itelke, Ko~o na stol~e mi sedna! U~itelke, Vesna kon mene se vedne! U~itelke, Cveta so moliv me bocna! A na odmor v~era Dragan~o me klocna! U~itelke, Pece me udri po glava! U~itelke, Marko prepka mi stava! U~itelke, Sowa za raka me {tipna! Tetratkata Ver~e sega mi ja pipna! U~itelke, Vera vezden mi se smee! Sonceto, u~itelke, mi pre~i, me gree! I s taka Sa{o potkaùva, cimka: U~itelke, ova ... u~itelke, taka ... Pa re~ete sega - kako nekoj moè nego da go saka?! Bistrica Mirkulovska
VOOÎ - ISKA@I SE Kolku drugari ima Sa{o? Zo{to? Zo{to decata imale maka od nego? Kakva ocenka po drugarstvo bi mu stavile? Sa{kovite potkaùvawa pro~itajte gi {tafetno po eden stih. Vnimavajte na tonot na glasot. Moèbi i me|u vas ima vakov Sa{o. Toj samiot }e se prepoznae i }e se zasrami.
20
RAZMISLI Za {to stanuva zbor vo pesnata? [to saka da ni pora~a poetesata? Koi zborovi se rimuvaat? Opi{i go Sa{o.
TVORI Zamisli deka Sa{o e tvoj sou~enik. Postojano potkaùva, dosaden e, pla~e, cimoli, ni{to ne mu e pogodeno, nikoj ne go saka i nikoj ne se druì so nego. Na odmorite stoi sam, osamen e, a nekoi deca namerno go zadevaat za da go nerviraat. Po edna takva slu~ka tebe ti stanuva àl i saka{ da mu pomogne{ da go smeni svoeto odnesuvawe, da se druì so site, da go zasakaat. ]e uspee{ li vo toa? Kako? A ako ne uspee{ {to }e se slu~i? Napi{i sostav so naslov Mojot drugar Sa{o# i vo nego pi{uvaj za gornite zamisli. Dovr{i kako {to }e odlu~i{: ]e go smeni{ Sa{o ili toj }e te smeni tebe? ]e stane dobar ili }e ostane potkaùvalo? [to }e se slu~i so tebe? Va{ite trudovi }e gi pregleda u~itelot, }e gi oceni i }e go kaè svoeto mislewe za niv.
21
Koja boja te potsetuva na esenta? Zo{to?
ESEN E
Esen e, òlti znamiwa se veat, na ste`nata granka tri skokotki se smeat! Prvata e kru{a dro~na, vtorata e - kru{a so~na, tretata e - kru{a zrela, - od son~evi zraci vrela. Koga vetrot }e go {inam, }e potskoknam, }e gi skinam, vo ustata }e gi sadam - od smeata }e gi kradam! Esen e, òlti znamiwa se veat, na ste`nata granka tri skokotki se smeat! Stojan Tarapuza
ZNAÊWE NA ZBOROVITE Skokotka - ûvstvo predizvikano so dopir na koàta {to predizvikuva smea.
RAZMISLI I ODGOVORI Zo{to prvata strofa se povtoruva kako posledna? [to se postignuva so povtoruvaweto?
@OLTITE ZNAMIWA NA ESENTA Koj e najsilniot vpe~atok na poetot od esenta? Koi se tie òlti znamiwa {to se veat? Gi gleda{ li ti? Kade? Objasni zo{to kru{ite se skokotki? Te skokotkaat li tebe koga }e gi zdogleda{ na granka? Zo{to?
22
SRABOTI Nacrtaj ja poetskata slika {to ti ostavi najsilen vpe~atok. Napi{i nekolku stiha so koi }e go iskaè{ svojot voshit od esenta.
ZNAEWETO ME VODI NAPRED

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Kako ja izrazuva{ svojata simpatija kon nekogo? Kako se odnesuva{ koga vo oddelenieto }e ja vidi{ tvojata simpatija?
[TO NI DONESE ESENTA

Sre}ata ako te saka - i~ da si nema{ maka! ôvek, baraj}i ne{to, kaj li ne }e pojde. No ona {to si e negovo - samo }e mu dojde! No, edna pogovorka i vaka n u~i: ,,Od toa {to se pla{i{ najmnogu - toa }e ti se slu~i!# Elena {to ja zapoznav letoska vo Ohrid, dojde vo moeto oddelenie da u~i! I ajde da ve pra{am: dali treba da se raduvam ili da se pla{am?! Oti koga tolku blisku do mene ja gledam, se ~uvstvuvam nebare vrz e` sedam... Vidot mi se zasenuva, zdivot mi se zema... Kako "{pirtosan# sum, non-stop imam trema!... [to i da storam, ni{to ne mi vredi. Nastavni~kata ja stavi pred mene da sedi... Od mojata do nejzinata klupa ima sal dve-tri pedi! Denes pravevme pismena ve`ba na tema "[to ni donese esenta#. Nastavni~kata sigurno misle{e na: jabolkata, kalinkite, grozjeto i kru{ite i ba{ e gajle na {to mislam jas - koga sum zaquben vo Elena do u{ite! Mnogu mi do{lo mene plodovite na esenta da gi opi{uvam. No, ne rekov ni{to, sal kako produp~en balon po~nav da se "izdi{uvam#. Ne do~ekav "kutrata# taa ni da se dore~e, a od mene kako planinski potok pesna za Elena prote~e... Koga zavr{iv so pi{uvaweto, nastavni~kata nekako kako da poita. - Ajde, u~enici, - re~e - koj saka pismenata da ja pro~ita? Nikoj vo oddelenieto ne krena raka. Sigurno se bea dogovorile taka. Nikoj da {u{ne, da pu{ti glas. êkaa da vidat {to }e storam jas. Toga{ nastavni~kata go potkrena glasot: - Ajde junaci - re~e - }e zavr{i ~asot!... [tom nekoj ne saka, neka bide taka... înam Vasko, eve, kreva raka... Procenkata na nastavni~kata ne be{e to~na, no koga ve}e me prozva, morav da po~nam... Kolku }e bide bogata Esenva e najubava, ovaa najnova esen, darovita e i li~na... veruvajte, u{te letoska na edno ubavo devoj~e jas bev sosem svesen! mene mi e sli~na... blagodaram za jabolkata, za duwite i kru{ite, no sal vo toa devoj~e vquben sum do u{ite... Izjavuvam pred site i toa - bez àl: site plodovi na esenta nejze bi gi dal! Kiro Donev
23
DA RAZGOVARAME Koj do{ol vo oddelenieto na Vasko Pikasko? Kako se ~uvstvuval dodeka ja gledal Elena? Koja bila temata na pismenata ve`ba? [to napi{al Vasko?
SOGLEDAJ I ZAKLUÎ [to go pravi ovoj raskaz interesen? Pronajdi desetina rimi od prozniot del na raskazot i zapi{i gi vo tetratkata. Napi{i gi rimite od poetskiot del na raskazot. [to ti e sme{no vo ovoj raskaz? Kako bi se odnesuval ti da si na mestoto od Vasko Pikasko? [to bi napravil?
POTRUDI SE DOMA Sostavi pesna za tvojata simpatija. Ako vo va{eto u~ili{te go imate instalirano obrazovniot softver Tul Kid (Tool Kid), vo edna od igrite ima bele`nik na koj moète da gi zapi{ete va{ite najubavi pesni. Ukrasete gi stranicite i napravete va{ oddelenski spomenar. Vo ovaa rabota neka vi pomogne va{iot u~itel.
VE@BAJ DOBRO ÎTAWE Pro~itaj go raskazot vo sebe i zamisli si kako treba da go ~ita{ glasno. Pro~itaj go pred tvoite drugar~iwa. Odberete najdobar ~ita~.
24
FILM
TEATARSKA PRETSTAVA
TEATAR ZA DECA I MLADINCI
Ma~orot v ~izmi Film za p~elata Hari Poter i polukrvniot princ
Devoj~eto so kibrit~iwata Malata Sirena Vasilisa Prekrasna
Vi davame naslovi na nekolku ponovi filmovi i teatarski pretstavi koi se najgledani vo posledno vreme. 1. Podelete se na dve grupi: grupa FILM i grupa TEATAR. Ednata grupa neka odbere film, a vtorata grupa neka odbere koja teatarska pretstava }e ja prosledi. Sekoj ~len od grupata }e dobie zadolènie na {to posebno da obrne vnimanie pri sledeweto, bidej}i za toa }e treba da raboti. Dokolku za nekoi raboti ne moète soodvetno da se iskaète, pobarajte pomo{ od u~itelot ili koristete enciklopedii. 2. Plan za rabota: - preraskaì go nastanot; - napi{i gi likovite (glavni i sporedni i akterite {to gi tolkuvaat); - opi{i gi glavnite likovi; - napi{i {to ti ostavi golem vpe~atok od dekorot i nacrtaj nekoj element od nego koj najmnogu ti se dopadna; - objasni kako be{e uredena scenata (scenografijata); koi predmeti gi zabeleà na nea; zo{to se menuva{e scenata (predmetite) vo tekot na dejstvoto? [to zabeleà: odgovara{e li scenata so sodrìnata, dejstvoto i likovite? Objasni gi tvoite vpe~atoci za toa; - objasni ja kostimografijata (oblekata na artistite): dali odgovara{e na dejstvoto i likovite? Iznesi gi tvoite vpe~atoci za kostimite; - iskaì gi svoite vpe~atoci za muzikata (na {to pottiknuva, kako ja doìvea, koj ja napi{al, koj ja ispolnuva); - ilustriraj gi najinteresnite sceni; - nacrtaj gi glavnite likovi; - napi{i gi site u~esnici koi u~estvuvale vo realizacijata: reìser, scenarist, scenograf, kostimograf, kompozitor; - napi{i komentar (kritika) za prosledenoto. 3. Koga }e zavr{ite so rabota prezentirajte {to ste srabotile. Napravete kniga na va{ata grupa so va{ite tvorbi. 4. Po prezentacijata diskutirajte i polemizirajte za da gi odbranite va{ite stavovi dali ste ZA ili PROTIV filmot ili teatarot.
25
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Kakvi ~itateli na knigi postojat? Koj e najgolemiot ~itatel vo tvoeto oddelenie? Za kakov ~itatel ti se smeta{?
ÛDEN ÎTATEL
Na edna gluv~e{ka selska svadba eden gradski glu{ec, gost, se falel deka toj vo gradot nikoga{ ne drì post. Nautro jadam - rekol toj po ~etiri ma~ki vo boja. na ru~ek po dva slona, edna zebra i tri noja. Nave~er, za lesno da spijam, jadam samo po eden kit, redovno si jadam i pijam i postojano sum sit! Zinale gostite od ~udo: Zarem e mo`no, laè{?! Seto toa kade go nao|a{ moè{ li da ni kaè{? O, vedna{, - gostinot rekol, sukaj}i go mustakot siv rezervi si imam so toni, }e imam duri sum ìv! Jas ìveam vo biblioteka me|u kniì{ta red! I si jadam od ona {to e najslatko na ovoj svet! Kiro Donev
26
RAZGOVARAME ZA PESNATA Mu veruva{ li na poetot za s {to napi{al vo ovaa pesna? Zo{to? Zo{to glu{ecot e ~uden ~itatel? Kako "~ital# vo bibliotekata?
EDNA POINAKVA PESNA [to te iznasmea vo ovaa pesna? Si zamisluva{ li glu{ec kako jade slon? Kako }e izgleda glu{ecot po dva izedeni slona?!? Kako gi jadel ma~kite - negovite smrtni neprijateli? Mu veruva{ li na poetot? Zo{to? Zo{to e poinakva ovaa pesna od site drugi vo tvojov u~ebnik?
IZRAZI GO HUMOROT HUMORISTI^NA PESNA Nacrtaj edna slika od pesnata koja{to najmnogu te nasmea. Raskaì edno tvoe doìvuvawe vo koe }e vnese{ humor i vedrina. Nasmej gi tvoite roditeli i drugar~iwa. Ovaa pesna e polna humor. Toj kako da izvira od nea. Te smee, te razveseluva, te pravi vedar i raspoloèn.
DOMA[NA ZADAÂ Obidi se i ti da napi{e{ humoristi~na pesna. Naslovot i temata opredeli gi sam. Pro~itaj im ja na tvoite roditeli i tvoite drugar~iwa.
27
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Porazgovaraj so roditelite za tvoite prava. Napravi grozd od zborovi za poimot MOITE PRAVA. Razgovaraj za niv so drugar~eto od tvojata klupa.
OD DEKLARACIJATA ZA PRAVATA NA DECATA
Deteto ima pravo na qubov
Site deca se ednakvi
Pravo na redovna i zdrava hrana
Deteto ima pravo da odi na u~ili{te
Pravo na zdravstvena za{tita
Pravo na igra
Ne smee da se tera da raboti
Ne smee da bide maltretirano
Deteto ne smee da bide `rtva na nasilstvo i vojna
Deteto ne smee da bide seksualno maltretirano
Deteto ima pravo da go iskaè svoeto mislewe
Deteto ima pravo da ja izbere svojata religija
28
Deteto moè da se druì so kogo saka
Deteto ima pravo na informacii
Posebna za{tita im treba na decata bez roditeli
Posebna za{tita im treba na decata begalci
Posebna za{tita im treba na hendikepiranite deca
Posebna za{tita im treba na decata koi se vo konflikt so zakonot
DA RAZGOVARAME TVORI Pro~itajte gi naglas izvadocite od Deklaracijata za pravata na decata. Koi prava ti bea nepoznati? Porazgovaraj so drugar~eto za pravata na decata. Podgotvi se za usno iskaùvawe. Kako bi mu pomognal na nekoe dete na koe mu se skrateni negovite prava? Dosega zboruvavte za pravata na deteto. No, deteto ima i obvrski. Navedi nekoja od obvrskite. Koi obvrski gi ima{ vo semejstvoto? Izberi edna od re~enicite za pravata na deteto i ilustriraj ja. Napravete oddelenska izlo`ba. Vo tvojata tetratka napi{i kako moè{ da mu pomogne{ na hendikepirano devoj~e ili mom~e.
ZAPOMNI Svetskiot den na deteto e na 6 oktomvri, a prvata sedmica od toj mesec e Detska nedela i prva~iwata stanuvaat ~lenovi na Detskata organizacija. Na SOS telefonot (HRABAR TELEFON) za deca i mladinci 0800 12 222 se prijavuva maltretiraweto i zapostavuvaweto na decata.
29
POTRUDI SE Prosledete nekoj dokumentaren film za toj problem. Moète da pobarate pomo{ od va{ata lokalna TV stanica da vi pozajmi dokumentaren film.
GOLEMI POUKI OD MALITE PRIKAZNI

MOLÊWETO E ZLATO
Ej, @elki{te! - se podbi edna Vrana Ti {to go vle~e{ toj samar so maka, ako saka{ malku ugled i po~it, izlezi, grakaj kako jas {to grakam! Za onie ko mene - vozvrati @elkata {to ja pikaat glavata vo vratot, no i za tie {to znaat sal da grakaat, jas mislam, Vrano, mol~eweto e zlato! Risto Dav~evski
IZVLEÎ POUKA Za koi lu|e se veli deka samo grakaat kako ~avki? Koi lu|e se pretstaveni preku èlkata, so koi osobini? Koi se tie {to se podzaskrivaat? Otkako }e podiskutirate na ~asot za stihuvanata basna, izvle~i pouka vo koi slu~ai mol~eweto e zlato. Zapi{i ja dobro vo tetratkata i pro~itaj ja pred drugar~iwata.
ME^KATA GO UÎ MEÊTO

Me~kata go u~i me~eto vaka: "Na gosti laìca ako ti dadat, kulturno da se odnesuva{ sakam decata so laìca neka jadat, ti pak da si jade{ so raka!# Miho Atanasovski
RAZMISLI - ZAKLUÎ Od kogo si ja slu{nal pogovorkata me~ka od planina ne se u~i? Komu mu bila upatena? Vo koja situacija? (Moèbi i tebe nekoj taka ti rekol?) Zaklu~i koi lu|e gi narekuvame "me~ki#.
30
ZBIRNI IMENKI
ZABELE@I So koj element od matematika }e gi povrze{ trite elipsi? Na {to ti li~at?
ZAKLUÎ Zbirnite imenkite ozna~uvaat mnoèstvo od isti predmeti koi pretstavuvaat celost. So edninska forma tie ozna~uvaat mnoèstvo, zbir. selanstvo, sve{tenstvo, ~inovni{tvo (kolektiv od ~inovnici), naselenie, svet, narod, stoka, mebel, u~itelstvo... I ova e va`no da go znae{: Zbirnite imenki ne obrazuvaat mnoìna!
ZADAÂ Obrazuvaj tri re~enici vo koi }e upotrebi{ nekoi od zbirnite imenki dadeni pogore.
Ne se zbirni imenki: jato, stado, roj, grupa, glutnica, klas... zatoa {to ovie imenki obrazuvaat mnoìna: pet jata, dve stada, mnogu roevi.
31
Vo koi gradovi i sela si bil? Koi mesta si gi posetil vo zima? Kakvi bea tie? Na koe ezero si letuval?
PATUVAJ
Patuvaj, znaewe zbogatuvaj, zapoznavaj, osoznavaj. Rodinata n kani da gi pokaè svoite strani. Vo zima }e patuva{ po tepih bel, kristalna belina }e te obzeme cel, }e ti se ~ini od bajka e del. Vo prolet patuvaj po mirisni dolini kitni, kraj poliwa {iroki ìtni. ]e sretne{ i reka, na patot {to te ~eka. I poliwa, nivi rodni privle~ni vo leto, esen zima. I kraj ezero }e sopre{ i taa ubavina da ja vidi{, da ja dopre{. I s {to }e vidi{ okoto go vpiva, pa Tatkovinata pomila }e ti biva. Ivanka Manasijevi}
32
RAZMISLI - OBJASNI Na koj vid pesni pripa|a ovaa pesna spored na~inot na koj e predadena sodrìnata? [to predizvika taa? Kakvi ~uvstva? Spored osnovnoto ~uvstvo (qubov kon tatkovinata) kakva e ovaa pesna? Vo koja strofa e opi{ana zimskata ubavina? Pro~itaj ja. Kade treba da patuva{ naprolet? [to u{te }e te sretne po patot ako patuva{ vo prolet? Opi{i ja ezerskata ubavina. So {to te pleni? [to misli{: ima li poubava tatkovina od tvojata? Zo{to misli{ taka?
TVORI Vo tvojata tetratka pretstavi ja so slika edna od dadenive misli: - Rodinata n kani na patuvawe. - Zimska bajka - Proletni pejzaì - Ezerska ubavina - Polni o~i qubov Objasni zo{to si nacrtal taka.
VE@BAJ UBAVO PI[UVAWE Vo tetratkata prepi{i ja pesnata najubavo {to moè{. Prepi{uvaj vaka: - prvata i vtorata strofa so pe~atni kirili~ni bukvi; - tretata strofa so rakopisni kirili~ni bukvi; - ~etvrtata i pettata strofa so pe~atni latini~ni bukvi; - {estata i sedmata strofa so rakopisni latini~ni bukvi. U~itelot }e ja oceni tvojata rabota i sigurno }e te pofali.
33
PRISVOJNI PRIDAVKI
POTSETI SE Pridavkite se zborovi {to ozna~uvaat kakvo e ne{to, ______ i _______. ]e gi otkrijam pridavkite vo slednava re~enica: Vo u~ili{niot dvor na drvenata klupa sedea nekolku veseli deca. Opisna pridavka e: ____. ]e izmislam u{te dve.
SOGLEDAJ, ZAKLUÎ, DOPOLNI VO TETRATKATA Najtopla e maj~inata pregratka. Se beleat planinskite vrvovi. Po gradskite ulici ima golema bu~ava. U~ili{niot dvor e {irok.
îja pregratka e najtopla? - maj~ina. Po ~ii ulici ima bu~ava? - gradski. îi vrvovi se beleat? - _________ îj dvor e {irok? - u~ili{niot. Prisvojnite pridavki ozna~uvaat _____.
PROVERI SE Na mestoto od sekoja imenka vo zagrada, napi{i ja prisvojnata pridavka {to }e ja obrazuva{ od nea: a) (U~ili{te) zada~a ja napi{av bez niedna gre{ka. b) Vo (grad) park ima mnogu {eta~i. v) Najmnogu gi sakam (baba) kola~iwa. g) (Soba) temperatura vo na{ata u~ilnica iznesuva 22 stepeni. Izmisli pet re~enici vo koi }e upotrebi{ prisvojni pridavki i zapi{i gi vo tetratkata.
DOMA[NA ZADAÂ Od raskazot [to li zboruvaat# na str. 10 izvle~i gi site prisvojni pridavki zaedno so imenkata koja{to ja pojasnuvaat.
34
BROJNI PRIDAVKI
ODGOVORI NA PRA[AWATA Kolku doma{ni ìvotin~iwa ima na slikata? Koe e po red ma~eto? A petleto? Koe ìvotin~e e prvo? Vo koe oddelenie u~i{? ZAKLUÎ I ZAPOMNI Zborovite {to gi napi{a: vtoro, treto i petto, kako i zborot prvo, se vikaat BROJNI PRIDAVKI. Zaklu~i sam zo{to ovie pridavki se vikaat brojni: Pet - petti, petta, petto - petti Tri - tret,treta, treto - treti êtiri - ~etvrti, ~etvrta, ~etvrto - ~etvrti Deset - desetti, desetta, desetto - desetti. V godina }e bidam vo {esto oddelenie. Desettiot rodenden }e go proslavam doma. Mila otsustvuva{e na __ ~as.
UTVRDI Napi{i vo tetratkata od koi vidovi zborovi se obrazuvaat brojnite pridavki i {to ozna~uvaat. Obrazuvaj brojni pridavki od broevite: osum, {esnaeset, dvaeset, trieset i pet, sedumdeset i sto. Sekoja brojna pridavka {to ja obrazuva, upotrebi ja vo re~enica.
DOMA[NA ZADAÂ Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{ po edna ili pove}e brojni pridavki.
35
PODGOTVI SE ZA ÂSOT Kolku godini Makedonija bila pod tursko ropstvo? Kakov bil ìvotot na lu|eto vo toa vreme? Doznaj koi bile komitite?
ZAPLAKALO E MARIOVO ZA \OR\I SUGARE

Zaplakalo e Mariovo, zaplakalo, za toj mi \or|i, \or|i Sugare, - Kade si, \or|i, sega da dojdi{, lele, da dojdi{, od du{manite da n kurtuli{? Togaj izvikna \or|i Sugare, provikna, od Demir Hisarskite planini: - Slu{am ve narod, narod poroben, lele, poroben, slu{am vi glasoj, glasoj àlosni. Sega za skoro, jas }e dojdam, }e pristignam, so trieset odbrani mom~iwa, site so kusi manliheri, manliheri, site so nagant revolveri. Kolku mi trgna \or|i Sugare da odi vo toa selo Paralovo, bog da ubie {piunite Paralovci, \or|ija {to mi go predadoa. - Slu{aj, bre \or|i, slu{aj poslu{aj, ako ti saka{ za da kurtuli{, naka~i gore kaj ~ukarite, kaj manastirot, ako da saka{ ti da kurtuli{. Togaj se \or|i izlaga, prelaga, naka~i gore kaj ~ukarite, koga }e vidi, {to }e vidi, \or|i Sugare: od site strani \or|i sardisan. Togaj izvikna \or|i Sugare, provikna, na negovata verna druìna: - Klavajte guwi pusii, lele pusii, zo{to se kamen te{ko najduva! Zgrmea pu{ki, pu{ki askerski, krvavi, seta druìna mu ja ubija! Togaj izvadi nagant revolver \or|i Sugare, samiot krvta si ja prolea, lele prolea, ìv na du{mani ne se predade. Epska narodna pesna
36
RAZMISLI - ODGOVORI Za koj junak se pee vo pesnava? Zo{to vo makedonskite epski narodni pesni naj~esto se pee za makite i stradawata na na{iot narod pod turskoto ropstvo? Od koe mesto go povikale \or|i Sugare da im dojde napomo{? Vo koe selo oti{ol? Koj go predal? [to se slu~ilo so negovata druìna? [to napravil \or|i? Zo{to junakot si ja proleal svojata krv? Zo{to zaplakalo Mariovo? Kakva e zagubata na Mariovo? ZNAÊWE NA ZBOROVITE OD TURSKIOT JAZIK du{mani - neprijateli; kurtuli{ - spasi{; manliheri - vid kusi pu{ki; nagan revolver - vid pi{tol; ~ukari - mesto na planinata polno so kamewa; sardisan - opkolen; pusija - zaseda; asker - vojska, vojnik.
NAPRAVI RAZLIKA Pro~itaj ja pesnata "Son~evina# na str. 14. Vo tetratkata napravi vakva tabela i zapi{i gi site misli {to }e ti dojdat na um dodeka gi ~ita{ dvete pesni. Objasni koja pesna kaj tebe pobuduva ~uvstva, a koja te tera da raskaùva{. Diskutirajte za va{ite tabeli.
lirska
epska EPSKA PESNA Vo epskite pesni se raskaùva za podvizi na nekoi junaci ili za slu~ki i nastani od minatoto na narodot.
NA ÂSOT PO MUZI^KO OBRAZOVANIE Ovaa pesna se pee i mnogu e slu{ana. Pronajdete ja ili pobarajte da vi ja ispee nekoj od povozrasnite, a vie snimete go. Za pomo{ moète da se obratite i vo va{eto lokalno radio da vi ja snimi pesnata. Nau~ete ja muzikata i ispejte ja pesnata na ~asot po Muzi~ko obrazovanie.
PRODOL@I DOMA Obidi se da ja preraskaè{ pesnata. ]e se iznenadi{ kolku ednostavno se preraskaùva. Koga }e zavr{i{ so preraskaùvawe, obidi se da ja ilustrira{ pesnata.
37
Vo koja biblioteka ~lenuva{? Kolku knigi ima{ dosega pro~itano? Potseti se: Od 15 oktomvri do 15 noemvri e Mesec na knigata.
NESRE]NATA KNIGA
Vo golemata i prostrana biblioteka ima{e mnogu knigi. Vo nea decata doa|aa ~esto i so posebno zadovolstvo gi razgleduvaa knigite. Odbranite knigi gi zemaa za doma da gi pro~itaat, a pro~itanite gi vra}aa nazad vo bibliotekata. No samo okolu eden raft so knigi postojano ima{e turkanica. Tamu, spored misleweto na decata, bea najinteresnite knigi. Samo edna kniga vo toj raft nema{e sre}a. Nea nikoj ne ja bara{e, duri nikoj i ja nema{e prelistano, a ne pak da ja ima pro~itano. Sekoj den koga }e minea decata, si pomisluva{e: Utre e nov den, moèbi nekoj }e me odbere#. No denovite minuvaa, a nea nikoj ne ja poglednuva{e. Vo eden mig si pomisli deka moèbi decata ne moàt da ja zabeleàt, pa prijde poblizu, re~isi do rabot na raftot. No decata i ponatamu minuvaa kraj nea kako da ne postoi. Edna ve~er se rasplaka. Pla~e{e cela ve~er. Utredenta koga drugite knigi ve}e bea vrateni i staveni do nea, taa im se obrati nataèno i im re~e deka zaminuva od bibliotekata. - No, zo{to? Kade, kade zaminuva{? - ja pra{uvaa knigite. - Odam da pobaram nekoj koj }e saka da me pro~ita - im odgovori razo~arano. - Ne odi nadvor sama. Moè{ da se izgubi{! Ostani tuka so nas, pobezbedno e - velea knigite zagrièno. No nesre}nata kniga cvrsto be{e re{ena da zamine. Se lizna niz raftot i izleze nadvor. A nadvor!? Nadvor nabrzo se zakani edna metla. Mnogu se ispla{i i migum se doseti kako da se spasi. Koga ~ista~ot zamavna so metlata, knigata mu se nasmevna i dvapati mu se pokloni. îsta~ot se zbuni, pa i toj se pokloni i zamina ostavaj}i ja knigata na trotoarot... Nesre}nata kniga prodolì ponatamu, a zad agolot pred nea stoeja dve mangup~iwa. - Jas sum Baks, a toj e Maks - re~e ednoto od niv. - A koja si ti grda knigo? Knigata zaneme od strav. - Ti sigurno si nekoj
38
uli~en bezdomnik - dodade Baks. - Jas? Ne, jas... ova... nosam prikazni za vas - tivko re~e knigata. Tie se nasmeaja glasno i rekoa: - Nie ne sakame da ~itame, no od tvoite listovi moème da napravime ubavi top~iwa so koi }e gi zadevame devoj~iwata i }e im gi frlame v kosi - odgovori Maks i ja zgrap~i. Saka{e da gi istrga listovite naedna{, no ne moè{e, pa Baks go prekori: - Budala eden, kini list po list! Nesre}nata kniga premre od strav, misle{e deka do{ol krajot i deka naskoro }e bide rastrgnata. Maks go svrte prviot list i tokmu koga saka{e da go skine, za ple}ite go fati eden seriozen i vidno naluten ~ovek, koj vikna po nego: - Mi go uni{tivte velosipedot! Sega }e ve odvedam kaj roditelite! Knigata ispadna od negovite race, a mom~iwata se dadoa v beg bez zdiv. Koga malku se oporavi od {okot, knigata trgna po druga ulica. Tamu sretna edno devoj~ence koe gi vade{e cve}iwata. Knigata ja pozdravi i ja zapra{a: - Dali ti se dopa|am? Dali sum ubava? - Ne ba{. Koricite ti se sivi, a naslovot Neodgovornost navistina e bez vrska - odgovori devoj~eto. - Ti blagodaram na iskrenosta! No te molam kaì mi dali bi sakala da me zeme{ v race i malku da me razgleda{? Vo mene ima tolku mnogu prikazni. Sigurno nekoja }e ti se dopadne - i ponatamu uporno pra{uva{e knigata. Devoj~eto ja zede, ja prelista i ja zapra{a: - Zo{to site tvoi prikazni imaat ist naslov: Neodgovornost 1, Neodgovornost 2, Neodgovornost 3 i taka redum? - ]e ti stane jasno ako pro~ita{ barem dve prikazni - odgovori knigata. Devoj~eto gi pro~ita prvite dve prikazni i vozbudeno re~e: - Luta sum na devoj~eto {to zaboravilo da gi poleva cve}iwata, pa tie ovenale. Luta sum mu i
39
na mom~eto koe mnogu sakalo da mu kupat ku~e, a koga mu minal merakot prestanalo da se griì za nego. Sega gledam deka neodgovornosta e dobar naslov za tie dve prikazni. ]e odam vo dvorot da gi pro~itame prikaznite zaedno so drugite deca. Devoj~eto ja zede knigata i so nea mina niz nekolku dvorovi. Potoa sedna vo parkot. Mnogu deca so interes ja ~itaa knigata. Taa kruè{e po celata naselba. A potoa nekoj se doseti deka treba da ja vrati vo bibliotekata. Tamu ja stavija na raftot od koj neodamna be{e izbegala. No pove}e ne be{e nesre}na bidej}i decata so zadovolstvo ja pozajmuvaa i ja ~itaa. [tefanija Naxen
RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Zo{to samo edna kniga bila nesre}na od raftot? So koja cel nesre}nata kniga pobegnala nadvor? So kogo s se sretnala nadvor? [to doìveala? Koj e prviot ~ita~ na nesre}nata kniga? Objasni zo{to knigata ne bila ve}e osamena i nesre}na.
PREDLO@I PLAN Pro~itaj go raskazot vo sebe i podeli go na pet logi~ki celini. Napravi plan so: tema, glavni misli, ideja, vreme i mesto na nastanot. Idejata }e ja otkrie{ vo ~etvrtata i pettata celina. Pro~itajte gi planovite i odberete go najdobriot. Nagradete go so rakopleskawe.
RAZMISLI I BIDI ISKREN Ti se slu~ilo li i tebe da presudi{ za nekoja kniga spored naslovot i izgledot na koricite? Koja kniga e taa?
40
GI PROVERUVAM I GI UTVRDUVAM STEKNATITE ZNAEWA
JAZIKOT e osnovno sredstvo za komunicirawe me|u lu|eto. Maj~iniot jazik za sekoj ~ovek e najubaviot i najzvu~niot jazik vo svetot. So nego najlesno i najubavo gi izrazuvame na{ite ~uvstva i misli. JAZIKOT za sekoj narod pretstavuva najvaèn beleg za raspoznavawe. KRSTE PETKOV MISIRKOV i BLA@E KONESKI se osnovopolo`nici na makedonskiot standarden jazik. ]e ja zapametam mislata na Krste Misirkov: "Jazikot na eden narod e negovo duhovno nasledstvo i bogatstvo#. DOPOLNITELNI SREDSTVA ZA RAZBIRAWE (za ispra}awe poraki) se: slikite, zvu~nite signali, razni utvrdeni znaci i simboli, mimiki i gestovi (pantomima). SOGLASKITE se delat na zvu~ni i bezvu~ni. Od slednava re~enica vo mojata tetratka }e gi grupiram soglaskite spored zvu~nosta: Jas nikoga{ nema da se otkaàm od mojot maj~in jazik. a) Zvu~ni soglaski se: ____; b) Bezvu~ni soglaski se: _____. ZBIRNITE IMENKI ozna~uvaat ime na mnoèstvo od ist vid predmeti ili su{testva. Tie imaat samo edninska forma. PRISVOJNITE PRIDAVKI ozna~uvaat ~ie e ne{toto. Od slednava re~enica }e gi prepi{am samo prisvojnite pridavki: Vo blizina na selskite grobi{ta se nao|a{e dedovata vodenica niz koja pominuvaa site planinski potoci. Od imenkite: zima, u~ili{te, ulica, soobra}aj }e obrazuvam prisvojna pridavka i sekoja od niv }e ja upotrebam vo re~enica. BROJNITE PRIDAVKI se obrazuvaat od broevite i go ozna~uvaat redot na predmetite i su{testvata. Na slednive pra{awa }e odgovoram usno: Prepoznaj ja brojnata pridavka vo slednava re~enica: Za desetina dena }e go proslavam desettiot rodenden. Koja brojna pridavka ne e pravilno napi{ana: petti, {estti, devetti? Od slednive broevi }e obrazuvam brojni pridavki i }e gi zapi{am vo tetratkata: 99, 128, 235.
41
LIRSKA PESNA - gi sodrì silnite ~uvstva na poetot. Vo nea toj ne ni go raskaùva nastanot, doìvuvaweto, tuku samo gi prenesuva negovite ~uvstva {to mu gi predizvikal toj nastan, slu~ka ili nekoja li~nost. PATRIOTSKA PESNA - vid lirska pesna vo koja poetot e pottiknat od ubavinite i istorijata na svojata tatkovina. Osnovnoto ~uvstvo vo nea e qubovta kon tatkovinata - patriotskoto ~uvstvo. EPSKA PESNA - nasproti lirskite pesni stojat epskite. Vo niv se pee za nastani, slu~ki, podvizi na junaci. Spored toa, vo niv ima dejstvo i likovi - nositeli na dejstvoto. Se raskaùvaat kako prikazna. Me|u slednive izvadoci od dve narodni pesni }e prepoznam koi stihovi pripa|aat na lirskata, a koi na epskata pesna i usno }e objasnam spored {to gi prepoznav: Se pro~ulo dete Tatuli~e, Razvivaj {umo zelena, se pro~ulo na Demir Kapija, otvori senki {iroki, kaj zaprelo drumoi, klisuri, }e mine Del~ev Vojvoda ta ne dava pile da preleta. So negovata druìna. Me|u slednive dve strofi }e opredelam koja strofa e izvle~ena od patriotska pesna: Nigde na svetov pod vi{no nebo, Ej, {to mi e mila proletta Pod zlaten son~ev sjaj, so toa pole {iroko, Tolku ubava zemja nema so toa nebo visoko, Ko mojot roden kraj! So ìtata oroseni, So trevite nekoseni. (Van~o Nikoleski) (Lazo Karovski) BASNA - I minatite u~ebni godini i ovaa pro~ita mnogu basni. I u{te mnogu }e pro~ita{ i od niv mnogu }e nau~i{. Vo niv zboruvaat ìvotnite, no ti ve}e znae{ deka preku niv basnopisecot gi kritikuva lu|eto za nivnite nedostatoci i negativnite karakterni osobini. Pro~itaj pove}e basni za vreme na zimskoit odmor. Onaa {to najmnogu }e ti se dopadne, obraboti ja vo tvojata tetratka spored nasokite {to }e si gi izbere{ kaj nekoja od basnite vo tvojot u~ebnik.
42
ISTRA@UVAM I DOZNAVAM
DOZNAJ - KA@I Ima{ li nekoi rodnini ili prijateli koi ìveat vo stranstvo? Kolku ~esto se slu{ate po telefon? Kolku ~esto se gledate? Se dopi{uvate li? Moèbi se dopi{uvate preku kompjuter? Kako?
TATKOVOTO PISMO
Nekoj zayvoni na vratata od Vesna. Po{tarot podade pismo i si zamina. A devoj~eto vedna{ go prepozna pismoto. Zne{e deka tatko im pi{uva. Toj be{e daleku, mnogu daleku od Vesna i od semejstvoto. A zo{to? Kako? Dolga prikazna. Devoj~eto nestrplivo go otvori pismoto i glasno po~na da go ~ita: Mila moja Vesna, Znam, sega kaj vas e prolet. A zaedno so proletta doa|a i tvojot rodenden. Tato ne zaborava. I postojano misli na svojata mala }erki~ka. Na tebe i na mama. Ti si dete i ne znae{ za pati{tata na ìvotot. Koga }e bide{ golema, podobro }e gi doznae{ rabotite. Kolku sme podaleku od ona {to ni e najdrago, tolku toa ni e pomilo i poblisko. Naskoro so ne{to }e te iznenadam. Zasega toa neka bide moja tajna. A iznenaduvaweto neka pri~eka tokmu do rodendenot. Nema da ti go kaàm pred vreme. No, pokraj nego, veruvam, ti ima{ nekoja èlba za koja ne znam. Zatoa sakam vedna{ da mi javi{ vo pismoto: {to saka{ da ti ispratam? Pobaraj ne{to najubavo. Bidi sigurna deka èlbata }e ti bide ispolneta. Ti si poslu{na, neli? Siguren sum deka poradi ni{to ne ja zagriùva{ majka ti. Edno devoj~e kako tebe, za qubov na svoite roditeli, mora da bide poslu{no. I treba da u~i{. Samo taka jas i mama }e bideme u{te pogordi i posre}ni so tebe. A za drugo, nemoj da se griì{. Griìte neka ni ostanat nam: mene i na mama. Odgovorot o~ekuvam navreme da go dobijam. Tebe i mama mnogu ve saka, TATO
43
Vesna nekolkupati go prepro~ita pismoto. I u{te istiot ~as zede list, sedna na masata i zborovite za odgovor na tatkovoto pismo sami potekoa: Mil moj tato, [totuku go dobiv tvoeto pismo. A pred malku se vrativ od u~ili{te. Dodeka da si dojde mama od rabota, }e go napi{am odgovorot. Ako saka ne{to da dopolni vo pismoto, plikot }e bide otvoren. Ne znae{, tato, kolku radost mi pri~ini tvoeto pismo. No, priznavam, dodeka go ~itav, ne bev hrabra. I bez da sakam, nekolku solzi mi se rastrkalaa po liceto. Zatoa posakav vedna{ da ti napi{am odgovor. Nie sme dobri. A za mojata poslu{nost, najdobro mama neka ti kaè. Redovno u~am. Deneska me pofali nastavni~kata na ~asot po matematika. Prva gi re{iv zada~ite vo oddelenieto. E, sega, mil moj tato, pokraj onoj podarok {to za mojot rodenden go podgotvuva{ kako iznenaduvawe, ostanuva u{te da ti ja kaàm mojata èlba: sakam ti da mi se vrati{ i da bideme site zaedno! Te saka tvojata }erka VESNA Utredenta devoj~eto otide vo po{tata. Tamu pismoto ramnodu{no go primija i go stavija vo mno{tvoto pratki. Nikoj ne znae{e kolku golema èlba se krie{e vo nego. Nikoj ne zne{e deka zaedno so nego otpatuvaa i nekolku solzi~ki. Gorjan Petrevski
RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Koj e glaven lik na raskazot? Od kogo Vesna dobila pismo? Kade bil tatko ? [to misli{ zo{to oti{ol v tu|ina? So {to }e se gordee tatko na Vesna? [to posakala Vesna za rodenden? [to otpatuvalo zaedno so pismoto?
VE@BI ZA IZRAZNO ÎTAWE Pro~itaj go raskazot vo sebe. Zamisli so kakov ton bi gi ~ital zborovite na pisatelot, a so kakov tatkovoto i Vesninoto pismo. Vo pismata ima mnogu emocii koi treba da gi prenese{ preku ~itaweto. Eden u~enik neka go pro~ita cel raskaz so potrebnoto menuvawe na glasot. Trojca u~enici neka go ~itaat raskazot: eden - govorot na pisatelot, drug tatkovoto pismo, tret - Vesninoto pismo. Organizirajte natprevar za najdobro ~itawe.
44
POTSETI SE - SOSTAVI Potseti se kako se pi{uva pismo. Pismoto ima: - naslov ( Drago drugar~e, Mila mamo, Zdravo Vesna,...) - voved (Zo{to im pi{uva{ pismo?) - sodrìna (Ja objasnuva{ vesta, slu~kata.) - kraj (Dava{ svoe mislewe i pra}a{ pozdrav.) Ne zaboravi da go napi{e{ mestoto i datumot na pi{uvaweto. Pi{uvaj ~itko, ubavo, so jasni re~enici. Sostavi pismo do kogo saka{ (rodnini, prijatel, nepoznato drugar~e), napi{i go na ubava hartija, stavi go vo kovert, adresiraj go, zalepi po{tenska marka i isprati go. Koga }e dobie{ odgovor, prodolì da se dopi{uva{.
GRUPNA RABOTA Podelete se vo ~etiri grupi: - prvata grupa neka napi{e pismo; - vtorata neka napi{e izvestuvawe za nekoja skore{na poseta; - tretata neka napi{e tekst vo koj }e opi{e doìvuvawe od nekoj nastan; - ~etvrtata op{irno neka ja preraskaè poslednata lektira. Odberete koj }e ja prezentira rabotata na va{ata grupa. Dodeka edna grupa prezentira, drugite vo tabela neka zabeleùvaat kakov e jazikot na srabotenoto, dolìnata na tekstot, sodrìnata, formata na obra}aweto, prezentiraweto. Najdobra }e bide onaa grupa za koja ste dale najdobro mislewe.
SAMOOCENUVAWE Otkako }e zavr{ite so grupnata rabota, vo tvojata tetratka ili na list odgovori na slednive pra{awa: Ime _______________________ Datum ___________________ Dali sum zadovolen od svojata rabota? Dali toa e najdobroto {to moèv da go napravam? Dali koristev razli~ni idei? Mi treba li pomo{? Moàm li podobro da srabotam? ]e im go pokaàm li srabotenoto na drugi?
DOMA[NA RABOTA Obidi se da go prodolì{ raskazot. Napi{i {to bi sakal da se slu~i ponatamu i kakov kraj da ima: sre}en ili taèn. Pro~itaj ja doma{nata rabota na sledniot ~as.
45
Imate li nov u~enik vo oddelenieto? Ako imate iskaì se kako go prifativte. A ako nemate kaì kako bi se odnesuval ako dojde nov sou~enik.
NOVI DRUGARKI
Vo klasot pristigna novo devoj~e. Go donese i go pretstavi direktorkata, a nastavni~kata mu re~e da sedne na edno prazno mesto vo sredniot red. Decata go zagleduvaa, no i toa niv. - Da posakame dobredojde na Ana - re~e nastavni~kata. Ana stana i se pokloni. Site se nasmeaja, i taa se nasmevna. Ja pra{aa kade ìvee. Ja kaà adresata. - Pa, tamu ìveam jas, - izvika Angela i potskokna od radost. - Zna~i, moète zaedno da doa|ate na u~ili{te - re~e nastavni~kata. Na golemiot odmor Angela prijde na Ana i podade raka. Se pozdravija gledaj}i se v o~i. Potoa razgovaraa za obi~ni ne{ta - kade u~ela dosega Ana, koga se doselile i kogo ima doma. Angela re~e deka taa ima malo brat~e Nikola. Ana re~e deka ima majka, baba i postar brat. Se vika Petar. So taga kaà deka e bolen i odi so paterici. Po ~asovite, nastavni~kata im predloì da si odat doma zaedno. Zabeleà deka devoj~iwata se zbliìle i be{e milo. - Ajde da bideme drugarki, re~e Angela na polovina pat kon doma. Ana radosno se soglasi. Kiril Temkov POTRUDI SE DA RAZGOVARAME Kako ja prifatile Ana vo oddelenieto? So kogo se zbliìla Ana? [to si kaàle za semejstvata? [to se dogovorile devoj~iwata? Razmisli i napravi vakov presek za Ana i Angela.
ANA
ANGELA
zaedni~ki osobini
46
KAKOV DRUGAR SI? Dali tvoite odnosi kon drugarite se vakvi: - bliski ste; - se raduvate koga ste zaedno; - si igrate zaedno; - se gledate mnogu ~esto, duri sekoj den; - si pozajmuvate pari; - me|usebno si pomagate; - odite zaedno na pro{etki; - ne se karate. Ako za s si odgovoril potvrdno, vie ste vistinski drugari.
RAZMISLI I ODGOVORI Koi se tvoite drugari od: - oddelenieto; - od drugo oddelenie; - od zgradata vo koja ìvee{ ili od maaloto; - od drugiot kraj na gradot. Na koja vozrast se tvoite drugari: kolku tebe, postari ili pomladi od tebe? [to pravite koga ste zaedno? Za {to razgovara{ so drugarite? Komu od niv mu gi doveruva{ svoite problemi? Kako ti pomagaat drugarite?
DECA, ÛVAJTE SI GI DRUGARSTVATA! Ne karajte se so drugarite i ne pravete im lo{o. ]e ostanete bez niv, a toa nema da vi bide prijatno. Drugar e onoj kogo go ~uvstvuva{ blizok i so kogo se raduva{ da bide{ zaedno. Nikoj ne treba da se saka samo sebesi. Bidete prijatel so drugite deca, u~ete i igrajte si zaedno. Spodeluvajte gi ~uvstvata so drugarite, razgovarajte, pomagajte si edni na drugi.
47
MOJATA ASOCIJACIJA Zapi{i vo tetratkata na {to te asociraat ovie dve stisnati dlanki. Koi lu|e se rakuvaat vaka?
AJDE DA SE SAKAME
Zar ne e dobra èlba Vo svetot da nema delba... ôvek so ~ovek Da se saka. ôvek na ~ovek Da si podade raka. Pojakiot pred poslabiot Da ne se pravi vaèn, Sekoj da e vesel: Da nema ~ovek taèn. Decata vo svetot Da ne znaat za taga Sekoj da se pra{uva [to li be{e laga? Zar e te{ko da si ~esen I da mine{ ìvot lesen. Zo{to ni se kavgi, zlobi, Bolki, maki i tegobi? Kaète mi sega ajde Ima li od toa fajde? Tome Smolarski
48
IZVLEÎ OD PESNATA I ZAPI[I Izvle~i od pesnata tri poraki na poetot koi spored tebe se najva`ni. Napravi vakva tabela vo tetratkata i popolni ja spored barawata: GRDI I LO[I ZBOROVI UBAVI I TOPLI ZBOROVI
Na krajot pod zborovite nacrtaj ne{to {to }e odgovara na grdite i ne{to {to }e odgovara na ubavite zborovi.
ZAMENI Pokraj sekoj grd zbor napi{i so golemi bukvi drug zbor so sprotovno zna~ewe, mil, topol zbor. Primer: delba - SPLOTENOST; taèn - ...
RAZMISLI I ODGOVORI Kako bi moèl ti da pridonese{ da se zaboravat grdite zborovi, a da zavladeat samo ubavite? [to misli{, ~eka li poetot odgovor na site postaveni pra{awa vo pesnata? Zo{to taka misli{? Kakva poraka ni ispra}a poetot preku ovaa pesna?
NAPRAVI SPOREDBA I vo raskazot "Lo{i zborovi# na stranica 16 se zboruva za lo{i, grdi zborovi. No sepak me|u niv ima razlika. Otkri ja taa razlika i iznesi go svoeto mislewe.
49
Koi lektiri gi ima{ pro~itano dosega? Koja ti be{e najinteresna? Ste go posetile li nekoga{ Saemot na knigata? [to ti ostavi silen vpe~atok od taa poseta?
VO LAVIRINTOT OD LEKTIRI
Denes baba mi doma donese dve YVEZDENI PERNIÎWA. - Od kade ti se? - ja pra{av. - Od Saemot na knigata, se znae...Otvoren e od v~era, a do nedela }e trae! Poveli, ti zedov i edna MODRI^KA TETRATKA za da si gi beleì{ vo nea NARODNITE PRIKAZNI OD BALKANSKITE NARODI {to }e ti gi raskaùva dedo ti... Vedna{ se javiv na MERI POPINS. - Po~na Saemot na knigata, saka{ li da pojdeme? - ja pra{av. - Znam, no ne moàm - mi vrati. - Se dogovoriv so PIPI DOLGIOT ÔRAP da pojdeme na rodenden kaj TARO OD ZEMJATA NA PLANINITE... Moèbi utre... Ako saka{, pak - pojdi so ORHAN, toj ve}e sigurno gi ima ras~isteno PAJA@INITE NA KLIMENTINA... Samo {to sakav da go pobaram, ete ti go PINOKIO javnat vrz crn at so BELA GRIVA. Lele, - mu rekov - mi li~i{ na MALIOT PRINC, ~esen zbor! A toj: - Ajde sega ne mi raskaùvaj [E]ERNA PRIKAZNA, tuku kaùvaj: doa|a{ so mene na Saemot ili ne? - A od kade ti e kowov, PINOKIO? - Mi go pozajmi ITAR PEJO... Veli deka pred sto godini na nego javal i GOCE DELÊV! - Sega ti - mu velam - mi raskaùva{ EPSKI NARODNI PRIKAZNI, neli? - Doa|a{ ili ne? - mi podvikna toj, mavtaj}i so nekakov buket vo rakata. - [to ti e toa? - MASLINOVI GRANÎWA! - mi re~e. - ]e gi zasadam vo dvorot na Saemot... Ta neli e praznik na knigata?! - Odli~no! - se soglasiv. - Jas }e go zemam ZLATNOTO FENERÊ NA LETOTO, vo slu~aj da snema struja, pa da im sveti na posetitelite! Samo {to izlegovme od dvorot, gi vidovme ROBINZON KRUSO i BELOTO CIGANÊ kako brzaat kon Saemot. - Da im se pridruìme! - rekov. - Ostavi gi, tie se {estooddelenci... Ene gi i SPOMENKA i HAJDI. - Lele, kolku brzaat... ]e gi stigneme duri idnata godina! Kiro Donev
50
RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Za {to se zboruva vo raskazot? Kakov e ovoj raskaz spored na~inot na koj e predadena sodrìnata? [to te nasmea? Objasni go naslovot na raskazot.
ZA LEKTIRITE Koi lektiri se spomnuvaat vo raskazot? Koja od pro~itanite lektiri najmnogu te voodu{evi? Objasni zo{to. Koja od spomenatite lektiri ja nema{ pro~itano? Pozajmi gi od va{ata u~ili{na biblioteka knigite koi se spomnuvaat vo tekstot, a dosega ne si gi pro~ital. Vodi si dnevnik na pro~itani knigi.
IZRAZI SE SO CRTE@ Obidi se da pretstavi{ so crte` del od raskazot koj ti e najinteresen. Nacrtaj gi likovite koi se spomnuvaat vo nego. Napravete izlo`ba od va{ite crteì.
51
PORAZGOVARAJ SO DRUGARÊTO Kako treba da se odnesuva{ kon knigite, osobeno kon onie koi ne se tvoi? [to pravi{ ako vo nekoja kniga si sretnal ne{to interesno, pa saka{ toj podatok da go zapomni{: - go potcrtuva{ vo knigata; - go prepi{uva{ vo tetratka; - ja fotokopira{ stranicata.
KAKVA BESRAMNOST
Nekolku dena pred da pravime testovi vo u~ili{teto, dobro se podgotviv. Go povtoruvav gradivoto, go utvrduvav nau~enoto, pa pojdov duri i vo bibliotekata za da najdam i nau~am nekoi novi raboti od knigite. Bev re{en da dobijam najvisoka ocenka vo oddelenieto. No, knigite ne smeeja da se iznesuvaat nadvor od bibliotekata, bidej}i od sekoja kniga postoe{e samo po eden primerok. Toga{ jas se setiv {to da napravam. Vrtej}i se na site strani i vnimavaj}i da ne me zabeleì nekoj, so moliv go podvlekuvav na stranicite od knigite seto ona {to mi se dopa|a{e, {to me interesira{e i za koe{to mislev deka }e mi bide va`no za testovite. I posledniot den, zna~i eden den pred testiraweto, dojdov vo bibliotekata so mal notes vo xebot i pak ja pobarav istata taa kniga {to ja ~itav pred toa i vo koja{to bev na{ol i bev potcrtal tolku mnogu novi raboti, edna od druga podobri... No, ostanav v~udoviden. Gledav vo listovite, prevrtuvav, no nikako ne moèv da se snajdam. Nekoj ja zel po mene i tolku gi be{e ispo~krtal site moi zabele{ki, vnesuvaj}i si svoi, {to ne znaev {to e moe, a {to e negovo! Ete taka ti e toa koga nekoj so lo{i naviki }e po~ne da {ara po tu|i knigi, pa }e ti gi rasipe planovite i seto toa {to so maka i trud si go srabotil pred nego! Toa be{e stra{no za mene! Kakva nerazbranost?! Kakva nekultura?! Kolina Kuba
52
DA RAZGOVARAME Koi knigi gi koristi{ koga se podgotvuva{ za test? Koristi{ li dopolnitelna literatura so pove}e podatoci? Kako }e postapi{ ako ti treba knigata a ne smee{ da ja iznese{ od bibliotekata? [to misli{: dali na{iov junak e vo pravo koga gi kritikuva drugite za ona {to mu go napravile? Zo{to taka misli{? Koj e besramen, nekulturen i nerazbran?
POTSETI SE I ODGOVORI [to e biblioteka? Vo koja biblioteka ~lenuva{? Za kakvi drugi biblioteki si slu{nal? [to s moè{ da pozajmi{ od biblioteka? Objasni go na~inot na pozajmuvawe na knigi, vesnici i spisanija.
POTRUDI SE I DOZNAJ Postojat sovremeni biblioteki koi se narekuvaat mediateki. Potrudi se i doznaj s {to moè{ za niv. Novootkrienite podatoci prezentiraj gi pred drugar~iwata.
DOMA[NA ZADAÂ Vo tetratkata za doma{na rabota raskaì go tekstot vo prvo lice ednina, odnosno kako tebe da ti se slu~ilo seto toa. Izrazi se ubavo i op{irno. Pro~itaj im na doma{nite {to si napi{al.
53
PELISTERSKI OÎ
Bitola e grad {to se prostira od dvete strani na rekata Dragor, koja {umoli me|u visokite yidani bregovi. Nad gradot vo dale~inata str~i vo nebesnata sinevina gol, so granitni steni, prepa{en preku sredinata so postojano zeleniot pojas na borovi gori - Pelister. Pelister ima tri vrvovi i stoi kako ve~en straàr vo rodnata Pelagonija... Na Pelister postojat i dve planinski ezera, poznati pod imeto Pelisterski o~i. Za ovie ezera ima legenda {to se raskaùva vo gradot pod Pelister... Se slu~ilo mnogu odamna. Bratot i sestrata, Jorgo i Flora, pasele ovci na padinite na Baba Planina. Jorgo i Flora bile sre}ni so svoeto stado. Eden den, brat~eto Jorgo se zagubilo vo planinata, a sestra mu Flora go barala na site strani. Solzi i samo solzi. Pla~elo devoj~eto na glas, a od o~ite kako dve izvor~iwa te~ele bistri, nevini detski solzi. Od solzite na Flora vo dvata kratera, oddale~eni nekolku stotina ~ekori eden od drug, se sozdale ubavite planinski ezera - Pelisterski o~i. Nesre}nata Flora, postojano pla~ela. Od golemata taga po brata si, taa umrela. Pred da izdivne rekla: - Ezerce milo, ubavo, ako nekoga{ go vidi{ mojot brat, re~i mu da se izmie od bistrata planinska voda, od moite solzi, za da go pomiluvam! Apostol Pop Jovanovski
54
IZBERI EDNA OD ZADAÎTE I IZVR[I JA: PROÎTAJ I KA@I Za ~ie nastanuvawe se zboruva vo tekstot {to go slu{navte? Kade se nao|aat planinskite ezera Pelisterski o~i? Od {to nastanale ezerata spored tekstot? A spored naukata? Koi bile Jorgo i Flora? [to se slu~ilo so Jorgo? A so Flora? [to mu rekla Flora na ezerceto?
RAZMISLI I ODGOVORI Zo{to umrela Flora? [to gi povrzuvalo Jorgo i Flora? [to ~uvstvuva{ ti za tvojot brat ili sestra?
Prikaì so slika
Nabroj gi tvoite ~uvstva
ISKA@I SE SPORED BARAWATA Pro~itaj ja legendata nekolku pati. Vo tvojata tetratka nacrtaj vakva tabela i iskaì se spored barawata: - nacrtaj slika za tekstot; - navedi gi ~uvstvata {to kaj tebe gi predizvika ovoj tekst; - privedi gi zvucite {to gi sretna vo tekstot; - povrzi go tekstot so slu~ka od svojot ìvot.
Privedi gi zvucite od tekstot
Vrska so mojot ìvot...
ZNAÊWE NA ZBOROVITE Legenda (predanie) - e tekst vo koj se raskaùva kako nastanalo nekoe mesto, nekoe ezero, reka ili kako ne{to go dobilo svoeto ime.
ISTRA@UVAJ Podelete se vo nekolku grupi i istraùvajte dali postoi nekoja legenda povrzana so tvoeto mesto. Odredete: 1. Koj }e istraùva? 2. Kako }e istraùvate (}e razgovarate so postarite, }e ~itate, ...)? 3. Odredete kolku dolgo }e istraùvate. 4. Kako }e go pretstavite svojot trud (so pi{uvawe, so crtawe, so snimeni iskazi, so pravewe poster)? 5. [to }e napravite so gotoviot trud (}e go objavite vo u~ili{niot vesnik, }e go pratite vo nekoe detsko spisanie, }e go raskaète vo radioemisija)? Najdobrata grupa nagradete ja so pofalni zborovi i nasmevki.
55
So koj znak se obeleùva matemati~kata operacija sobirawe, a so koj odzemawe? Kakvo vreme n o~ekuva ako se o~ekuvaat temperaturi od -3o? A kakvo od + 35o?
PLUSKO I MINUSKO
Zo{to ~etvorka da se lizga kon trojka koga plus trojka i plus ~etvorka nadvi{uvaat odli~na petka. Minusko zavitkan vo {al se sanka na minus pod nula. Plusko pak vo letna mai~ka od vrvot na ìviniot stolb po Minuska vika da se soberat site plusovci i site minusovci od razni skali i stepeni, za da se vidi koj pove}e }e skokne od toplo na studeno, od studeno na toplo, minus plus plus minus. Ako ne zaigraat zaedno site devoj~iwa i deca }e nema ni igra ni pesna. Radovan Pavlovski
DA RAZGOVARAME ZA PESNATA Za koi znaci se zboruva vo pesnata? Spored tebe, koja ocenka e podobra 4- ili 3+? Zo{to misli{ taka? Pro~itaj gi stihovite vo koi znacite se odnesuvaat na ocenkite. Koga Minusko se sanka zavitkan vo {al? Zo{to Plusko na vrvot od ìviniot stolb e vo letna mai~ka? Od koi zemji se plusovcite koi mnogu treba da skoknat od toplo kon studeno? A od kade doa|aat minusovcite? Pro~itaj gi stihovite vo koi Plusko i Minusko pokaùvaat temperatura na vremeto.
56
SOGLEDAJ Pesnata nema strofi. Donesi svoj zaklu~ok vo vrska so toa. Pronajdi gi rimuvanite zborovi. Kolku sliki moè{ da nacrta{ za sodrìnata na pesnata? Vo pesnata ima samo dva interpunkciski znaka. Kade u{te ti bi stavil interpunkciski znaci? Koi znaci ti bi gi stavil? Po {to gi razlikuva{ i gi razdeluva{ slikite edna od druga? Objasni gi poslednite ~etiri stiha. [to misli{, na {to se odnesuvaat: na u~ili{teto, na drugarstvoto, na mirot vo svetot?
OBIDI SE Obidi se planot na pesnata da go pretstavi{ so sliki namesto so zborovi: Za {to se zboruva vo pesnata: Poetski sliki: Poraka: Odberete najinteresno nacrtan plan.
DOZNAJ Potrudi se i doznaj koja bila najniskata i najvisokata temperatura izmerena dosega vo tvoeto mesto. Koga bila izmerena taa temperatura? Za da dobiete to~na informacija, moète da se obratite vo najbliskata meteorolo{ka stanica ili da gi pra{ate povozrasnite od vas.
DOMA[NA RABOTA Prepi{i ja pesnata so latini~ni bukvi. Ilustriraj go onoj del koj tebe ti e najinteresen.
57
POKAZNI ZAMENKI
POTSETI SE [to ozna~uvaat zamenkite? Nabroj gi li~nite zamenki. Zo{to se vikaat li~ni? Napi{i edna re~enica vo koja }e ja upotrebi{ li~nata zamenka tie.
VOOÎ, ZAKLUÎ I DOBRO ZAPI[I Onaa ptica izleta od na{ata jabolknica. Ovie ptici gi spasiv od studot i gladot. So zamenkite onaa i ovie se pokaùva na pticite. Zamenkite so koi gi poso~uvame su{testvata i predmetite se vikaat ___. Tie deca se vistinski drugari. David gi nacrta ___ sliki. Razgledaj ja tabelava vo koja se dadeni site pokazni zamenki:
EDNINA MNO@INA ZA SITE RODOVI
Onoj sun|er e na{. __ kniga e mnogu interesna.
SOGLEDAJ JA RAZLIKATA Toj ~ita. - Toj vo ovaa re~enica e li~na zamenka. Toj ~ovek ~ita. - Toj vo ovaa re~enica e pokazna zamenka. Objasni koga zamenkite TOJ, TAA, TOA, TIE vo re~enicata e pokazna, a koga e li~na zamenka.
MA[KI ROD
OVOJ
ONOJ
TOJ
OVIE
@ENSKI ROD
OVAA
ONAA
TAA
ONIE
SREDEN ROD
OVA
ONA
TOA
TIE
PRIMENI GO NAUÊNOTO Pri prepi{uvaweto na re~enicite vpi{i ja soodvetnata pokazna zamenka pred sekoja imenka: 2. Decata gi sakaat ______ jabolka. 1. _____ esen be{e mnogu plodna. 3. _____ ~ovek e mojot ~i~ko. 4. Baba mi go splete _____ {al.
58
SEGA[NO VREME
POTSETI SE {to si nau~il za glagolite vo treto i ~etvrto oddelenie. Kaì mu na drugar~eto do tebe. ISPRAVI GI GRE[KITE Prepi{i go pravilno sledniov tekst: Mojot najdobar drugar se vikaat Darko. Toj se mnogu dobar i druèqubiv. Sekoga{ mi pomagam koga mi e potrebna pomo{. Jas mnogu go saka{. So nego redovno odat na ko{arka. Nie dvajcata mnogu go saka sportot.
VOOÎ So koi vidovi zborovi e napravena zbrkata vo ovoj tekst? Vo {to ja sogleduva{ gre{kata kaj glagolite? Vo koe vreme se vr{i dejstvoto ozna~eno so site glagoli vo tekstot?
PREPI[I, DOPOLNI I ZAPOMNI Sega{no vreme ozna~uva dejstvo {to se vr{i ____, vo momentot dodeka zboruvame za nego. Nie na ovoj ~as u~ime za sega{no vreme. (Koga u~ime?) Jas vnimatelno ____. ([to pravam jas sega?) U~itelot ni objasnuva jasno i razbirlivo. (Koga ni objasnuva u~itelot?) Go pra{uvame__ za ona {to ne go razbirame.
ZAKLUÎ Glagolite ja menuvaat svojata forma, zna~i se menuvaat po broj (ednina i mnoìna) i po lice (prvo, vtoro, treto).
Zabeleì ja promenata na glagolite vo sega{no vreme po lice i po broj, dadena vo tabelata.
EDNINA
1 lice - jas CRTAM 2 lice - ti CRTA[
MNO@INA
1 lice - nie CRTAME 2 lice - vie CRTATE
VE@BI Izmenuvaj go glagolot sviri vo site lica, ednina i mnoìna. Sostavi tri re~enici so glagoli vo sega{no vreme.
3 lice toj, taa, toa CRTA
3 lice - tie CRTAAT
59
UTVRDI GO NAUÊNOTO Izvle~i gi glagolite od sega{no vreme od sledniov tekst i napi{i gi vo tetratkata: Osven drvjata, vo {umite ima i mnogu {umski plodovi koi dobro moàt da n zasladat, ama i golemo koli~estvo na vitamini da ni podarat. Site znaeme deka za podobruvawe na krvta, borovinkite, malinite i kapinite se "car# - od prirodata dar. So sekoj od slednive glagoli formiraj re~enica. Potrudi se glagolite da bidat vo razli~ni lica, vo ednina i mnoìna. izmisluva, ka~uva, vozi, bere, odi, yida, sadi
BRZ KVIZ Vo sega{no vreme se a) igraa, spie{e, jadev; b) igra, spijat, jadam; g) sakav, dojde, }e nosi. Site se vo mnoìna a) u~i, slu{aat, pa|a; b) spieme, vikate, peat; v) moàm, saka, znaeme. Ne se vo ednina a) broime, u~at, odite; b) se krie, stoi{, krevam; v) mirisa; lie, se smeam.
DOMA[NA ZADAÂ Napi{i kratok sostav vo koj }e go opi{e{ tvojot raboten den. Potrudi se vo nego site glagoli da ti bidat vo sega{no vreme. Za da bide{ uspe{en vo toa, sledi go sledniov plan: - utrinskite podgotovki za na u~ili{te; - u~ili{nite ~asovi i drugite aktivnosti vo nego; - vra}aweto doma, ru~ekot, druèweto so doma{nite; - podgotovka na zada~ite za naredniot den; - tvoite slobodni aktivnosti i legnuvawe.
60
PODGOTVI SE PRED ÂSOT Site nie pominuvame niz nekolku periodi vo ìvotot: ra|awe, detstvo, mladost, zrelost i starost. Vie ste sega na preminot me|u detstvoto i mladosta. Po~nuvate da ~uvstvuvate i da zabeleùvate odredeni promeni kaj sebe i kaj drugite. Potrudi se i doznaj: Kako se vika periodot vo koj vleguvate? So koi promeni treba da se sretnete? Za da doznae{, moè{ da porazgovara{ so roditelite, so u~itelot ili da pro~ita{ vo nekoja od mnogute enciklopedii.
PUBERTET
Ognen, od site slatki, najmnogu ja saka{e tortata. Postojano saka{e majka mu da mu pravi torta. Koga be{e pomal, na rodendenite {to gi slave{e, majka mu mu prave{e torta, i toga{ Ognen leta{e od radost i postojano okolu tortata se vrtka{e: za mig }e go izlapa{e par~eto {to majka mu }e mu go otse~e{e, a gi sobira{e i par~iwata {to }e preostanea od negovite drugari. Koga porasna, koga zavr{i osmo oddelenie, majka mu prestana da mu go slavi rodendenot. A so toa zavr{ija i tortite. Ognen sega postojano ja pra{uva{e majka mu koga povtorno }e mu napravi torta, a taa mu vele{e: - Koga }e ima povod ... - Koga }e ima povod? - ja pra{uva{e toj. - Koga }e ti dojde pubertetot ... - mu odgovara{e taa. Ognen so nestrplivost ~eka{e da mu dojde pubertetot. êka{e taka so meseci i odvreme-navreme ja pra{uva{e majka si: - Dojde li pubertetot ...? Taa }e go zagleda{e i }e mu re~e{e: - Ne, ne e u{te dojden ... I pak, po izvesno vreme nestrplivo Ognen }e ja pra{a{e: - Dojde li pubertetot? - U{te ne ... - mu vele{e majka mu. - U{te malku ... I taka, ~ekaj}i go Ognen pubertetot, pomina skoro cela godina. I najposle eden den majka mu mu re~e: - Sinko, deneska }e
61
ti napravam torta ... - Ti dojde pubertetot... Ognen se razveseli, no i qubopitno ja pogledna majka si. Ima{e slu{nato za toj zbor, no ne znae{e {to vsu{nost toa zna~i. Ja pra{a majka si: - [to e toa pubertet? Taa se nasmevna, go pogali po glavata i so prstot mu go dopre mozol~eto {to mu be{e izlezeno na ~eloto: - Eve, ova e, sinko, pubertet ... - mu re~e. - Eve, se javi ... Ognen se za~udi. Str~na na ogledaloto da si go vidi pubertetot. Go pipka{e so prstot crvenoto mozol~e izbieno na koàta kako zrno le}a, kako mala jagotka. Go pofa}a{e i s pove}e se vozbuduva{e. Sedna na masata i jade{e lakomo od tortata. Jadea i site negovi doma i go slavea pubertetot na Ognen. Otkako se zasiti jadej}i od tortata, Ognen so vozbuda istr~a oddoma i otide da ja pobara svojata soklasni~ka Mara so koja se druè{e i so koja {etaa po korzo. Ja najde i go pokaà mozol~eto na ~eloto i re~e: - Vidi ... Pubertet ... Taa go pogledna i se nasmevna: - I jas go imam ... - mu re~e i mu go pokaà mozol~eto na obrav~eto koe be{e izlezeno kako cvet~e. Si gi pipkaa so prstite, si gi pofa}aa mozol~iwata, poleka, ne`no, kako da pofa}aa ne`ni, {totuku rascuteni cvet~iwa. Jovan Strezovski
VOOÎ I ODGOVORI Koj e glaven lik vo raskazot? [to sakal najmnogu Ognen? Koga prestanale da mu go slavat rodendenot? Koga }e ja dobie slednata torta? Kolku vreme ~ekal da dojde pubertetot? Po {to majka mu go prepoznala pubertetot? Komu mu go pokaàl pubertetot? SOSTAVI PLAN NA RASKAZOT Pro~itaj go raskazot, podeli go na logi~ki celini i sostavi plan. Najubaviot plan zapi{ete go na tablata.
BIDI ISKREN So kogo si razgovaral za tvoite promeni? Se srami{ li da razgovara{ so nekogo za pubertetot? Zo{to? Si go zabeleàl li pubertetot na tvoeto lice? A kaj drugite? Za Ognen i Mara pubertet se mozol~iwata koi im izbile na liceto. [to e za tebe pubertet? Objasni kako ti go razbira{ pubertetot?
62
VE@BI ZA RASKA@UVAWE
Vnimatelno nabquduvaj ja nizata od sliki. Razmisli za {to se zboruva vo niv. Potrudi se da sostavi{ interesna prikazna i da ja raskaè{ vo tetratkata. Prikaznata treba da ima voved, zaplet i rasplet. Moè{ da dodade{ i ne{to izmisleno (imiwa na likovite, nivnite ~uvstva, misli i razgovori, opisi ...). Pro~itajte {to ste napi{ale. Zamisli si deka si lekar, pilot, artist, sportist ... Odberi nekoja od ponudenite profesii ili nekoja druga {to tebe ti se dopa|a i raskaì nekoe interesno doìvuvawe povrzano so nea. Prethodno napravi plan ili skica po koja }e raskaùva{! Sigurno si bil svedok ili u~esnik vo nekoja sme{na slu~ka. Obidi se da raskaè{ sme{na slu~ka (od u~ili{teto, od doma, na pazar, na teatar, na lekar ili od drugo mesto). Raskaùvaweto treba da bide sme{no, a toa }e go postigne{ so neobi~ni sporedbi, so neobi~en tek na nastanot koj treba da iznenadi. Toa najdobro }e go postigne{ ako se {eguva{ na svoja smetka. Zamisli si deka si: cvet, rosa, do`dovna kapka, samovila, zagubena igra~ka, kukla, kniga... [to moè da ti se slu~i? [to moè{ da doìvee{? So kogo bi se zdruìl? Raskaì prikazna za toa. Pro~itajte ja skaznata "Devoj~eto i dvanaesette meseci# na str. 67. Eden u~enik neka ja raskaè, a drug neka ja preraskaè skaznata. Vie nema da znaete koj }e raskaùva, koj }e preraskaùva. Dodeka tie govorat, vie beleète gi razlikite koi ste gi voo~ile vo na~inot na nivnoto interpretirawe i spored niv }e opredelite koj raskaùval, a koj preraskaùval.
63
Nekolku minuti nabquduvaj ja slikata bez da trepne{. Zamisli deka vleguva{ vo nea, ja doìvuva{, raskaùva{ za nea. Raskaì kako e vo toj prostor, {to ima tamu, {to ~uvstvuva{, {to dopira{. [to }e bide ako taa slika oìvee? [to }e raskaùvaat nejzinite likovi?
VE@BI NIZ IGRI

PRIKAZNA SO PRE^KI Se igra taka {to eden ja zapo~nuva prikaznata, drug dodava zbor, a raskaùva~ot ja prodolùva prikaznata, no taka {to vo slednata re~enica go vklopuva dadeniot zbor.
KAMENOT [TO ZBORUVA - PRIKAZNA [TAFETA Eden u~enik, so nekolku re~enici, zapo~nuva prikazna. Drug }e prodolì, no raskaùvaweto da ima smisla. Taka, eden po drug, moète da sostavite va{a prikazna. Temata odberete ja sami.
RASIPAN TELEFON Pet u~enika izleguvaat od u~ilnicata. Drugite slu{aat kratka prikazna. Eden izleguva nadvor i mu ja {epka prikaznata na eden od petminata. Toj mu ja {epka na sledniot itn. Potoa, tie {to se nadvor, eden po eden vleguvaat vnatre i ja raskaùvaat svojata verzija na prikaznata. Ocenete koj }e raskaè najsli~no so originalot.
JAS, MINISTEROT... Zamisli deka si pratenik, minister ili sudija. Raskaì nekoja slu~ka od tvoeto rabotno mesto ili {to raboti{. Naslovot na tvojot sostav moè da bide: "Jas vo parlamentot#, "Jas vo sudot#, "Jas vo vladata#.
64
PODARI QUBOV
PORAZGOVARAJ SO DRUGARÊTO Zo{to go saka{ snegot? Koi sne`ni igri ti se omileni?
SNEG
Snegot {to padna vo {umata i poleto, {epoti: "Se raduvam {to sre}no se rodiv i {to nosam meko ime SNEG. Nikoga{ ne bile poubavi i po~isti {umata i poleto! Od najmale~kata suva trevka do najgolemoto po~ituvano drvo - s e ukraseno so beli svetulki {to svetat pod srame`livoto Sonce. Zelenite borovi i elki gi napraviv princovi od prekrasnite beli skazni i ne mrdnuvaat za da ne me sronat. Esenskiot òlt kilim od sronatite krevki lisja go pretvoriv vo topol i bel kako mleko koùv, {to gi topli nozete na najmnogubrojnite {umski ìteli drvjata. Stanovite na {umskite ìvotni im gi zaviv so beli ~ar{afi, za da ne moè palaviot Severko da im vleze vo toplite sobi. So Mese~inata cela no} se smeeme vo igrata na zaja~iwata. Taèn sum koga vie volkot na padinata ili koga }e me isprska smrtno pogodenata diva sviwa od lovecot. Mi doa|a da zapla~am za sneveselenoto oko na srnata i nevnimatelnoto igrawe na sojkata niz moite beli venci po grankite. Crnite ugari po poleto me skokotkaat so prstite od grutkite i zatoa ne moàm ramno da gi pokrijam. Gi toplam nikulcite na poseanite esenski ìta, no s mi se ~ini deka me bockaat so nekakvi ostri igli~ki. Najmek sum vo livadite, za{to tie mi prikaùvaat meki pesni~ki i topli prikazni za cve}iwa i peperutki. [umskoto poto~e ne`no se lizga pod moite stakleni ~evli~ki, {to mi gi podari ubaviot Mrasko. Moeto spokojstvo go naru{uva samo palaviot vetar... ]e mu tekne i... od rit~iwata me sobira i me frla vo dol~iwata - prosto da se zadu{am! Zar ima nekoj pobel, po~ist i posre}en od mene na ovoj ubav, {irok svet?# Jordan Dobreski
65
PRONAJDI GI PRIÎNITE Snegot vo {umata e sre}en. Za toa ima mnogu pri~ini. No ima i nekolku pri~ini poradi koi e nesre}en. Pronajdi gi vo tekstot i zapi{i gi vo tetratkata vo vakva tabela.
SNEGOT E SRE]EN
SNEGOT E NESRE]EN
NAPRAVI SPOREDBA Kakov e snegot vo gradot? Zo{to ne e sre}en? Kade ti bi moèl slobodno da uìva{ vo sne`nite igri? Objasni zo{to.
OPI[I Zamisli si deka si ti sneg vo nekoj grad. Opi{i kako se ~uvstvuva{ od tvojata gradska sostojba. Pi{uvaj po ovoj plan: - moite ~uvstva; - raska{aven so sol po ulicite; - natrupan i izvalkan po trotoarite; - sobran vo kamioni; zabranetite igri na decata - prokolnat od vozrasnite i devoj~iwata (skr{eni prozorci, razbu{aveni kosi, turnati kapi, voznemireni patnici vo avtobusite).
66
JAZI^NA VE@BA Vo vakva tabela {to }e ja nacrta{ vo tvojata tetratka vnesi gi site pridavki od raskazot.
Opisni pridavki Prisvojni pridavki
MINATO VREME
Podvle~i gi glagolite vo sledniov izvadok od romanot za deca "Pipi Dolgiot ôrap# od Astrid Lindgren: Na periferijata od Maliot Grad se prostira{e stara, zapu{tena gradina. Vo gradinata ima{e ku}a vo koja ìvee{e Pipi Dolgiot ôrap. Taa ima{e devet godini i vo ku}ata ìvee{e sama. Nema{e roditeli. Si ja pro~ital li knigata za Pipi Dolgiot ôrap? Vo koe vreme ìveela Pipi vo Maliot Grad? Kolku godini imala? Koe vreme go ozna~uvaat glagolite od tekstot i pra{awata?
ZAKLUÎ, PREPI[I, DOPOLNI V~era kaj nas dojdoa mnogu gosti. U~itelkata vleze v u~ilnica. Vo dvorot napravivme Sne{ko.
MINATO VREME dojdoa vleze napravivme
Minato vreme ozna~uva dejstvo {to se _____________vo_____________.
PROMENA NA GLAGOLOT PO LICE I BROJ Ednina 1 lice - jas u~ev 2 lice - ti u~e{e 3 lice - toj, taa, toa u~e{e Mnoìna 1 lice - nie u~evme 2 lice - vie u~evte 3 lice - tie u~ea
Spored gorniot primer usno izmenuvaj gi glagolite: ~ita, pee, kupuva, broi.
IZBERI SI ZADAÂ Napi{i tri re~enici vo koi }e upotrebi{ glagoli vo minato vreme. Prepi{i gi slednive re~enici taka {to glagolite od sega{no vreme }e gi preobrazi{ vo minato vreme: a) Baba plete kapa. b) Decata spijat. v) Vie u~ite redovno. Prepi{i gi slednive glagoli (sekoj glagol vo eden red): igraa, ~itame, nosam, kupivme, nau~iv, zboruvavte, crta{, spijat. Pokraj sekoj glagol napi{i koe vreme go ozna~uva, koe lice i broj.
67
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Koj mesec tebe ti e omilen? Objasni zo{to. Koj mesec ne go saka{? Zo{to? Koj mesec spored tebe e najdare`liv? [to daruva toj? A koj e najskràv? Zo{to? Pro~itaj mu na drugar~eto {to si napi{al. Razmenete gi mislewata.
DEVOJÊTO I DVANAESETTE MESECI

Edna ve~er si sedela vo dvorot edna majka, so }erka si, oble~ena ubavo, a pokraj nea stoela nejzinata pastorka, ta`na, slabi~ka i partalava. Koga se stemnilo, majkata rekla na pastorkata: - Odi, ~umo, da donese{ od izvorot voda, ta da ne se vrati{! Devoj~eto poslu{no zelo dve stomni i trgnalo vo no}ta kon izvorot. Koga stignalo do nego, gleda ~udo: okolu izvorot sedele edinaeset maì, edni visoki, drugi niski, treti stari, site naredeni vo krug na edno trkalo. Tuka bila i edna baba. Devoj~eto, ispla{eno i so trepet, im pri{lo i tivko im reklo: - Dobrove~er, dobri lu|e! Starata baba se namurtila, vedna{ ja otvorila ustata i ja pra{ala: - Nie sme, devoj~e, dvanaesette meseci. Ajde kaì, koi meseci se poubavi, a koi lo{i vo godinata? - Zlatna babo - odgovorilo devoj~eto - site meseci se od ubavi poubavi...Nema lo{ mesec vo godinata! - Aj napolni voda i odi si, zlatno devoj~e - rekla babata. - Da si blagosloveno i od sekoj zbor od ustata da ti pa|a po eden zlatnik. Devoj~eto se vratilo so vodata kaj ma{teata, a nejze jad ja fatilo koga videla deka pri sekoj zbor od ustata pa|a po edna zlatna para. Utreve~erta pak si sedele vo dvorot majkata, }erkata i pastorkata. Koga se stemnilo, majkata rekla na }erkata: - Pojdi, ~edo, sega ti po voda. Belki }e se vrati{ i ti so zlatna usta. ]erkata gi zela dvete stomni i po{la vo no}ta kon izvorot. Koga stignala, gleda ~udo: pak okolu izvorot sedele
68
edinaesette maì i edna baba, naredeni vo krug na edno trkalo. Ispla{ena, }erkata se stapisala ta ne rekla ni dobrove~er. Toga{ otvorila usta babata, ja pra{ala: - Nie sme, devoj~e, dvanaesette meseci. Ajde kaì, koi meseci se poubavi, a koi lo{i vo godinata? - Pa i malite deca znaat koi meseci se polo{i odgovorilo devoj~eto. - Edna{ januari i fevruari se najlo{i, a Marta e najluda, so trista umi{ta! - Aj napolni voda i odi si, zlobno devoj~e - mu rekla babata. - Na sekoj zbor od ustata da ti izleguvaat zmiul~iwa! Koga }erkata se vratila doma, edno prozboruvawe - od ustata po~nale da izleguvaat zmiul~iwa. Majkata, besna, izbezumena, po~nala da vika i da ja tepa svojata pastorka. A zlatnoto devoj~e, od {to ja molelo so milni zborovi, se zasipalo vo blesokot na iljadnicite zlatnici {to mu pa|ale od ustata. Narodna prikazna
RAZGOVARAME ZA BAJKATA [to e neobi~no vo ovaa bajka? Kako se pretstaveni mesecite? Dvete sestri mnogu se razlikuvale me|u sebe: kakva bila ednata, a kakva drugata? Zo{to mesecite ednata ja nagradile, a drugata ja kaznile? Zo{to prikaznava ja narekuvame bajka? Seti se na nekoja bajka {to si ja ~ital od Bra}ata Grim ili Hans Kristijan Andersen. Objasni so svoi zborovi {to e bajka.
VOOÎ Koi likovi vo ovaa bajka se nestvarni? Koj e glaven lik vo bajkata? Opi{i go negoviot nadvore{en izgled. Nabroj gi osobinite na glavniot lik. Koi slu~ki se fantasti~ni, odnosno ne se slu~uvaat vo stvarnosta?
69
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Razgovaraj so drugar~eto kako ja razbira{ pogovorkata: So itrina moè{ da ulovi{ i lav, a so sila ne moè{ ni {tur~e.
KOMARECOT I PAJAKOT
Komarecot cela no} letal naokolu baraj}i `rtvi za da gi bocne i da se napie krv. Vzori, {tom se pojavila prvata son~eva svetlina, toj se vratil vo najtemniot agol od ku}ata i se pritail na yidot za da go prespie denot i da se odmori. Od dolgoto letawe go bolele krilcata, go bolela i {mukalkata i se ~uvstvuval premoren. Vo blizinata na mestoto kade {to spiel komarecot se doselil pajak. Gi optegnal svoite ni{ki od yid do yid, preku celiot agol, i isplel tenka gusta mreà. Otkako mreàta bila gotova, pajakot legnal na edniot kraj i ~ekal. Na komarecot mu bilo krivo {to ne smee da se otpu{ti za{to taka bi padnal. Koga videl kolku udobno si spie pajakot na svojata mreà, mu rekol: - Blaze si ti koga ima{ tolku meka i udobna postela. A jas pak vezden kle~am na yidov i vnimavam da ne padnam. Vistina li e deka tvojata mreà e tolku meka {to na nea moè{ najdobro da se odmori{? - Vistina e - potvrdil pajakot. - Dojdi i samiot uveri se kolku e meka. A i jas ubavo }e te pokrijam so moive ni{ki i }e te zani{am za da zaspie{ pobrzo. I za da mu dokaè kolku e mreàta meka, nekolku pati skoknal po nea. Lekoverniot komarec im poveruval na slatkite zborovi na pajakot. Umorno se proyevnal i se spu{til na mreàta. Legnal na nea, gi sklopil krilcata, gi zatvoril o~ite i zaspal. A pajakot go zavitkal vo svilenite ni{ki i potoa go izel. Komarecot zaboravil deka ne treba da se veruva vo s {to nekoj }e kaè. Melegari
70
DA RAZGOVARAME Za {to zboruva basnata? Koi likovi gi zapozna? Kakov e komarecot? A pajakot? Koja e porakata na basnata? Kaì so svoi zborovi {to e basna.
OD @IVOTOT Zo{to ne treba da veruva{ vo s {to nekoj }e ti kaè? Ti se slu~ilo li da poveruva{ vo nekoja laga za svojot drugar, iako znae{ deka toa ne e taka? Kako se po~uvstvuva potoa? Kakvo mislewe ima{ za lu|eto koi namerno ja iskrivuvaat vistinata? Kako se odrazuva toa na lu|eto na koi se odnesuva lagata?
ISKA@I SE SPORED BARAWATA Napravi vakva tabela vo tetratkata i popolni ja.

Prikaì so slika Nabroj gi tvoite ~uvstva
TVORI Obidi se da sostavi{ sostav po pogovorkata LESNO E DA SE KUPI KAPA, AMA NE I UM.
PRODOL@I DOMA Op{irno preraskaì ja basnata. Moè{ da dodade{ i novi likovi.
Objasni {to si napi{al.
71
Napravi grozd od zborovi na temata Boì}.
NO] KOGA PA\AA YVEZDITE

Ve~erta otkako mama }e go prinese{e kravaj~eto so pari~e, zelnikot so praz i sarmata gri`livo naredena - glav~e do glav~e, orevite, kostenite, urmite, grav~eto-tav~e, jas sekoga{ izbrzuvav pred dada i bate im go ~estitav praznikot im baknuvav raka na dedo i baba, na mama i tate. I dodeka site si ~estitaa i mojata mudrost ja falea vo mene site svetulki na radosta se palea. Sre}ata me pliska{e kako palavo bran~e dodeka gledav so zanes kako gori, kako iskri i se izvi{uva plamenot na badnikovoto gran~e. I ~ekav, eh, ~ekav so trepet ne {to }e mi donese Dedo Mraz vo vre}ata, tuku komu }e mu padne pari~eto vo lep~eto - sre}ata?! Vo toa pari~e, ~inev, e sobrana seta ubavina, seta radost vo godinata i napredokot vo domot i rodot vo poleto i vo tetratkite - petkite. înev, toa pari~e od Badnik }e ni gi re{i problemite }e ni gi izramni smetkite. I dodeka vetrot gi sipe{e {tedro snegulkite i dodeka tie neumorno vo dvorot se plastea moite detski èlbi rastea i dozvoluvav sre}ata so topla raka po yvezdeni pateki da me vodi s dodeka ne go ~uev vosklikot na dedo: "Hristos se rodi!# Toga{ rascvetuva{e neboto nad mene i yvezdi se ronea vo sobata, vrz elkata, vo dvorot i odeknuva{e zborot: "Vajstina se rodi!# Makedonka Jan~evska
72
DA RAZGOVARAME ZA PESNATA Za koj praznik se pee vo pesnata? [to ima postaveno na trpezata? Kako poetesata im go ~estitala praznikot na postarite? [to ~ekala so trepet? Zo{to? [to kaùval dedoto potoa? Kade si gi slu{nal tie zborovi? Koe e osnovnoto ~uvstvo vo pesnata? Zabeleùva{ deka stihovite ne se grupirani vo strofi. Donesi svoj zaklu~ok.
Prikaì so slika Nabroj gi tvoite ~uvstva
ISKA@I SE Pro~itajte ja pesnata nekolkupati izrazno. Taa izobiluva so mnogu sliki, boi, zvuci, ~uvstva. Obidi se vo vakva tabela da go prenese{ ona {to go po~uvstvuva:
73
VE@BA ZA PISMENO IZRAZUVAWE Vo tvojata tetratka raskaì nekoj nastan {to si go doìveal za vreme na badnikovata ve~era ili za Boì}. Pri toa vnimatelno opi{i go tvojot sve~eno ukrasen dom, veselata atmosfera, trpezata, obi~aite {to se neguvaat kaj vas. Vnimavaj tvojot trud da ima voveden del, glaven del (nastanot) i zavr{en del (poukata).
NAUÎ I UPOTREBI Sigurno znae{ koledarski pesni~ki koi gi pee{ koga odi{ na Kolede. Nau~i ja i ovaa: Koledica, medenica, i po nea Vasilica, edna{ mi e vo godina, kako cve}e vo gradina, Kolede,babo, Kolede daj mi babo kola~e. Osven za Nova godina ~estitki se pra}aat i za Boì}. Nivnata sodrìna e porazli~na od novogodi{nite. Vo dene{novo moderno vreme Boì}na ~estitka moè{ da prati{ preku SMS-poraka od mobilen telefon ili preku e-mail.
SPODELI JA RADOSTA Boì}nite praznici nosat golema radost vo sekoe semejstvo. No ne zaboravaj da ja spodeli{ radosta so onie {to go nemaat toa - so decata bez roditeli. Podgotvi edna kutija so site ubavi raboti {to gi napravila tvojata majka, nekoja kniga ili igra~ka od pove}eto {to gi ima{ i podari gi vo domot za deca bez roditeli. Pokani nekoe tvoe drugar~e od druga veroispovest da bide tvoj gostin.
74
DECATA PODARUVAAT NAJISKRENA QUBOV
Andrej Mukaetov 5-2 odd., OU "Petar Pop Arsov#, Skopje
RAZMENETE GO MISLEWETO Kako ja doìvuvaat i ja razbiraat qubovta va{ite drugar~iwa? Zo{to Iva pora~uva da ja neguvate qubovta? Kako se neguva? Kako se podaruva qubovta? Kakva imenka e zborot qubov? Moè li taa da se podari vo ubavo spakuvan paket? Vo {to ja zabeleùva{ qubovta na crteòt na va{eto drugar~e? Pretpostavi {to bi moèlo da ima vo kutijata so crvena pandelka. Moèbi vo nea se krie qubovta?
75
IDNO VREME
PREPI[I gi i DOPOLNI gi re~enicite 1. Sno{ti Goce ____________ film. ({to prave{e?) 2. Goce ____________ film. ({to pravi?) 3. Goce utre _____________ film. ({to }e pravi?) vo tetratkata Glagolot e vo ______ vreme. Glagolot e vo ______ vreme. Glagolot e vo idno vreme.
SOGLEDAJ, ZAKLUÎ I ODGOVORI NA PRA[AWATA (vo tetratkata) IDNO VREME V sabota }e odam kaj baba i dedo. Ova leto }e odime na more. Utreve~er ti }e zaspie{ rano. Moite drugari }e igraat ko{arka.
Koga }e se vr{i dejstvoto iskaàno so glagolite vo re~enicite? Koe zbor~e go zabeleùva{ vo site glagoli? Zapi{i dobro vo tetratkata kakvo dejstvo ozna~uva idno vreme i po koe zbor~e mnogu lesno }e go prepoznava{. ZABELE@I JA PROMENATA NA GLAGOLOT PO LICE I BROJ Ednina 1 lice - jas }e igram 2 lice - ti }e igra{ 3 lice - toj, taa, toa }e igra Mnoìna 1 lice - nie }e igrame 2 lice - vie }e igrate 3 lice - tie }e igraat
Spored gorniot primer usno izmenuvaj gi glagolite: ~ita, pee, kupuva, broi.
VE@BI Izmenuvaj go glagolot tr~a vo idno vreme, vo site lica - ednina i mnoìna. Od basnata "Komarecot i pajakot# na str. 70 prepi{i gi prvite tri re~enici taka {to vremeto na glagolot }e go promeni{ vo idno. Doseti se koe zbor~e treba da go dodade{ pred sekoj glagol za da bide vo idno vreme? Prepi{i gi re~enicite, no pritoa dodaj go zbor~eto {to }e go promeni glagolot od ____ vo idno vreme: Mojot dedo odgleduva najubavi jabolka i slivi. Goce i Jana igraat na selskoto igrali{te. Nie sekoj den odime zaedno na u~ili{te.
76
NEZASLU@ENIOT PODAROK
Be{e toa eden den pred Nova godina. Dolgite ulici na gradot, gradinite, grankite na drvjata, pokrivite na ku}ite i s naokolu be{e oble~eno vo belo. Snegot pa|a{e tiho dodeka belite snegulki prilegaa na beli peperutki. Niz ulicite, prodavnicite i pred {arenite izlozi be{e prepolno so lu|e. Gradskite avtomobili zaminuvaat i doa|aat od razli~ni pravci. Pristignuva eden crven avtomobil i pominuva bavno niz glavnata ulica. Zad nego odat mnogu avtobusi. I od drugata strana na patot se protega dolga kolona avtomobili. Bez prestan doa|aat i zaminuvaat od gradot. Grupa de~iwa se zatskrile zad edna zgrada i se ga|aat so grutki sneg. Tie gi ga|aat i minuva~ite na ulicata. Edniot od niv frla edna grutka kon prozorecot na gradskoto vozilo. Kraj prozorecot {to ne se zatvora{e dobro stoe{e eden ma` so dve paket~iwa v race. Grutkata neo~ekuvano go pogodi. Mu padnaa paket~iwata i toj ofna bolno. Voza~ot go zapre avtobusot. Deteto potr~a i pobegna kon zgradite od sosednata ulica. Zaludno potr~a edno mom~e po nego. ôvekot {to go pogodi grutkata sneg sleze na tretata postojka. Toa be{e tatkoto na Zani. Drèj}i go ednoto oko so raka stigna doma neraspoloèn. Pred ku}ata go pre~ekaa soprugata i }erka mu [presa. Koga go vide [presa tatka si, potr~a da go pregrne, no zastana skameneta: tatko be{e mnogu seriozen i so raka go drè{e okoto. - Tato, zo{to go drì{ okoto so raka? - Edno lo{o dete me pogodi so grutka sneg dodeka se vozev so avtobus - re~e tatko odej}i kon ogledaloto za da go vidi povredenoto oko. - No koe be{e toa dete? - zapra{a majka na [presa. - Ne znam, pobegna kako strela. Ima i takvi deca - re~e tatkoto razluten. Dodeka razgovaraa, pristigna i Zani. Toj den ne zamina na u~ili{te za{to u~itelkata poradi ka{laweto go ima{e oslobodeno od nastavata. [tom go vide tatka si kako go drì okoto so raka, se stapisa. Saka{e ne{to da kaè, no ne uspea ni{to da izusti. - Sine, zo{to si zbunet? Dojdi kaj tato da ti go dadam novogodi{noto podaro~e - mu re~e tatkoto drèj}i se za okoto. Ja otvori ednata kutija i od nea izvadi edna male~ka harmonika. Zani trgna kon tatka si i vo momentot koga ja podade rakata da go zeme podarokot po~naa da mu se trkalaat solzi po liceto. Rakata mu ostana podadena napred i stoe{e taka nasolzen bez da re~e nitu zbor. Majka mu se dobliì da go te{i: - Ne pla~i, sine, zo{to pla~e{? Zarem ne ti se dopa|a podarokot? - Podarokot, po-da-ro-kot e ubav, mo...{ne ubav. Ne go sakam... Ne go zasluùvam... jas sum lo{! - re~e pla~ej}i. Tatkoto mnogu se iznenadi od negovoto odnesuvawe. I [presa stoe{e kako skameneta so drugoto paket~e v race. Majka mu be{e iznenadena oti ne moè{e da sfati zo{to Zani namesto da se raduva pla~e. No Zani ne prestanuva{e da pla~e. Go gleda{e tatka si vo nozete. Nema{e hrabrost da go pogledne v lice. Lipaj}i re~e: - Prosti mi, tate... Jas ne go zasluùvam podarokot... Dvete paket~iwa daj gi na [presa! Jas te pogodiv so grutkata sneg. Sum go pogodil tatka si... - i po~na
77
u{te poneute{no da pla~e. Site ja doznaa gre{kata na Zani. Sega mu stana polesno. Tatko mu vozdivna dlaboko i mu se obrati na sinot: - Zine, sine! Kolku pati sum ti rekol: Ne odnesuvaj se kako uli~ar i kako lo{o dete. Ete {to moè da stori dete koe ne razmisluva dobro: za malku }e go ostave{e so edno oko sopstveniot tatko. No podobro {to me udri mene otkolku nekoj drug. Prestani, nemoj da pla~e{ i ova neka ti bide prv i posleden pat. Zani go zede novogodi{niot podarok - male~kata harmonika. No, nitu taa no}, nitu narednata, dve nedeli ne ja dopre so race. Podocna namesto da frla grutki sneg, ja zema{e harmonikata i se u~e{e da sviri. Po izvesno vreme se nau~i da sviri mnogu pesni i melodii, no samo {to }e ja zeme{e harmonikata v race, se potsetuva{e na gre{kata {to ja be{e storil toj den koga go dobi podarokot i koga iskreno se pokaja za storenata gre{ka. Fejzi Bojku
78
RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Objasni zo{to raskazot nosi vakov naslov. Koga i kade se odigral nastanot vo ovoj raskaz? Kakva golema gre{ka napravil Zani? Zo{to pla~el Zani i ne sakal da go zeme podarokot od tatko mu? [to ~uvstvuval?
ODBRANI GO SVOJOT STAV Organizirajte diskusija vo koja }e utvrdite dali samo Zani e vinoven za negovata lo{a postapka. Ako ve}e bil bolen, zo{to bil nadvor i oti{ol tolku daleku od ku}ata? Zaklu~i: kade go udril so sneg tatko mu, pred kolku postojki? Koj e odgovoren za negovoto otsustvo od domot? Kolku i vozrasnite {to pominuvale pokraj niv snosat del od vinata za opasnata igra na decata?
BONTON NA PARALELKATA Napi{ete pet pravila za igrata so sne`ni topki. Istaknete gi na vidno mesto vo u~ilnicata. PRIDR@UVAJTE SE ZA PRAVILATA!
SOZDAVAJ DOMA Raskaì edno tvoe sli~no doìvuvawe koga si se pokajal za gre{kata. Kako se izvini? Daj mu naslov na sostavot "Se pokajav za storenata gre{ka#. Ako saka{, daj mu drug naslov. Naredniot ~as ~itajte gi sostavite i diskutirajte za niv.
ZAPOMNI: Tatkoto, Zani, majkata i sestrata se likovi vo ovoj raskaz. Ona {to tie go govorat se vika govor na likovite. - Pro~itaj {to veli tatkoto. A {to veli Zani? Na po~etokot na raskazot pisatelot ja opi{uva prednovogodi{nata atmosfera vo gradot. Toa se vika govor na pisatelot. So takov govor sekoga{ n zapoznava so likovite, mestoto na nastanot, vremeto koga se slu~il nastanot, ni sozdava slika za sodrìnata. - Pro~itaj go govorot na pisatelot.
79
RAZMENI GO MISLEWETO SO DRUGARÊTO Kakva promena o~ekuva{ da ti se slu~i vo Novata godina? Koj treba da ja napravi taa promena vo tvojot ìvot? Od kogo o~ekuva{ da ti donese petki?
SRE]NA NOVA
]e ni bide sre}na i bogata ako dobro gi zasukame rakavite, ako dobro gi razbistrime glavite, ako sekoj den so zloto se borime, ako barem ne{to, barem malku stvorime. ]e ni bide sre}na i dobra ako za dobro so dobro vratime, ako se zbliìme, ako se sjatime, ako vo gradite sili smogneme da se prifatime, da si pomogneme. ]e ni bide sre}na i mirna ako skaranite mirno gi smirime, ako razbirawe gradime i {irime, ako gi rascvetame ku}ite, gradinite i ako gi vselime vo niv dobrinite. ]e ni bide sre}na i vesela ako znaeme veselo da zapeeme, ako umeeme da se nasmeeme, ako na ~ovek ~ove~ki mu prijdeme ako umeeme lu|e da bideme. ]e ni bide sre}na sekoja Nova godina {to ja ~ekame i {to doa|a ako sme zadovolni od Starata {to ja ispra}ame, {to proa|a. Gligor Popovski
80
SRABOTI SAMOSTOJNO - PRONAJDI VO PESNATA Vo ovaa pesna go nema Dedo Mraz {to ti gi ispolnuva{e èlbite dodeka ti be{e mal. Ti ve}e porasna, stana popameten i zatoa poetot ti se obra}a na poinakov na~in. îtaj ja pesnata strofa po strofa i otkrivaj {to treba da napravi{ za da ti bide sre}na godinata nova. Odgovorite zapi{uvaj gi vo tetratkata. 1. Kolku uslovi poetot iznel vo pesnata za da ni bide sre}na i bogata novata godina? Spored koj zbor gi prepozna? 2. Koj e najva`niot uslov spored tebe za da bideme uspe{ni? Prepi{i go stihot so koj{to }e go potkrepi{ tvoeto mislewe. 3. Objasni so svoi zborovi kako go razbira{ stihot "ako umeeme lu|e da bideme#? Kako se odnesuvaat vistinskite lu|e? 4. Ako ti se ~ini deka nekoj uslov ti ne moè{ da go ispolni{, napi{i go i objasni zo{to ti ne bi moèl da go ispolni{.
SORABOTUVAJ Nau~i ja napamet strofata {to }e si ja izbere{ i recitirajte ja pesnata {tafetno (neka zapo~ne drugar~eto {to ja nau~ilo prvata strofa). Odbetere pet najva`ni uslovi {to treba da gi ostvarite vo novata godina za da vi bide uspe{na. Napi{ete gi na pogolem hamer {to }e go istaknete na vidno mesto vo u~ilnicata. Neka ve potsetuva sekoj den na va{ite obvrski.
81
VE@BI ZA OPI[UVAWE
SLIKA Nabquduvaj ja vnimatelno slikata. Razgovarajte za likovite i nastanot koj se nasetuva. Opi{ete ja slikata. Vnimavajte na redot na opi{uvaweto.
PREDMET Podelete se na tri grupi i rabotete ja zada~ata. 1. Opi{i predmet (materijalot od koj e napraven, bojata, formata, detali, goleminata, koja mu e namenata, za {to sluì, sli~nost so drugi predmeti). Koga }e zavr{i{ nacrtaj go predmetot. 2. Zabeleì razlika pome|u sli~nite predmeti Ova se stolici. Tie se sli~ni, no sepak razli~ni. Voo~i gi detalite i opi{i gi. 3. Zabeleì sli~nosti me|u razli~ni pojavi Tablata i televizorot se razli~ni predmeti. No imaat i sli~nosti. - Rabotete vo grupi, a potoa vodete polemika: sekoja grupa neka gi brani svoite stavovi. OMILENO @IVOTNO Nabquduvaj go tvoeto omileno ìvotno i zabeleì go negoviot izgled, goleminata, bojata, izgledot na oddelnite delovi od teloto, dvièwata, kako jade, spie, se luti, se gali, kakvo e koga e gladno, kako igra so drugi ìvotni, kako reagira koga }e te vidi. Seto toa opi{i go pismeno. DO@IVUVAWE Moè{ da opi{e{ tvoe doìvuvawe ili na nekoj lik od tvojata omilena lektira. Sledi go slobodniot tek na mislite, ne ~ekaj u~itelot da ti postavuva pra{awa. OPI[UVAWE PROSTOR Zamisli deka stoi{ kraj prozorec i ja nabquduva{ tvojata ulica. Opi{i {to gleda{ niz prozorecot. OPI[UVAWE NA POJAVI Nabquduvaj koga vrne do`d i duva veter. Zabeleì gi detalite i opi{i {to si videl. Koristi drugi zborovi namesto vrne do`d (romori, sipe, lie, istura, kape) i duva veter (sviri, zaviva, nosi, urla, miluva, zdivuva, reè, se~e, kam{ikuva).
82
TEST - JAZIK
(Raboti vo tetratkata!)
1. Spored toa dali glasnite ìci treperat ili ne treperat pri izgovorot na soglaskite, tie se delat na ___________ i bezvu~ni. 2. Pre~krtaj gi dvete soglaski koi ne pripa|aat vo slednava niza: G @ M V D P X B \ Y 3. Vo slednava re~enica }e gi podvle~am zbirnite imenki: Na saemot za mebel ima{e mnogu qubopiten svet. 4. Od broevite 4 i 5 }e obrazuvam brojni pridavki: ____________ i ____________. 5. Vo re~enicata: Nova godina e prviot zimski praznik na koj najmnogu mu se raduvam opisna pridavka e _____________, prisvojna pridavka e ______________, brojna pridavka e _____________. 6. Od slednive re~enici glagolite }e gi grupiram spored vremeto: Celo vreme mislev kako }e go preplivam Vardar. Se vle~ka{ kako da }e odi{ na svadba. Sonceto yirna od zad oblacite i povtorno se skri.
MINATO VREME
SEGA[NO VREME
IDNO VREME
7. Vo slednive re~enici }e gi podvle~am samo pokaznite zamenki: (Vnimavaj na li~nite zamenki!) 1. Toj nikako ne saka{e da dojde kaj nas. 2. Toa dete e najdobroto vo na{eto oddelenie. 3. V~era se vozev so onaa sanka. 4. Tie napravija najgolem sne{ko. 5. Poglednete go onoj ~ovek!
83
VE@BI ZA ZIMSKIOT RASPUST

(Raboti vo tetratkata!)
SOSTAVI 1. Od dadenive rimuvani parovi sostavi kusa pesni~ka za zimskiot odmor: ide - bide; son - yvon; leka meka; sanka - Danka; pak - prag. 2. Od dadenive zborovi - kus raskaz: drugari, park, igra, sneg, elki, vrap~e, mrazulec, skr{eno krilce, solzi, sram, kaewe, le~ewe, let, radost. TOLKUVAJ
PREPOZNAJ Koj vid zborovi ti se pretstavuvaat? 1. Kolku godini ima{, po kolku jabolka jade{ i po kolku ~asa u~i{ dnevno, nie im kaùvame na site {to te znaat i se vikame _________. 2. Nie sme mnogu vredni, rabotime sekoga{ - sega, vo minatoto i vo idnina. _____________ 3. Okolu tebe bezbroj predmeti, ìvotni, lu|e... Ne{to ~uvstvuva{, zamisluva{... Nie ti go kaùvame nivnoto ime. ________________. 4. A kakvi se, kolkavi se, ~ii se, od {to se?.. Za da ti objasnime tuka sme nie _______________.
Za sekoja pogovorka porazgovaraj so tvoite roditeli, a potoa napi{i vo tetratkata kako ja razbira{: - Ako baba laè, trap ne laè. GRUPIRAJ - Baraj za da najde{, sakaj za da ti dadat, tropaj za da ti otvorat. Ovie, babi, sonce, vezat, onoj, - Dvapati meri, edna{ se~i. visoka, volneni, }e jademe, - Edna lastovica ne pravi prolet. otide, osma, skopsko, radost, - Lete laduva - zime gladuva. analiza, pi{uvaa. - Koj rano rani, dve sre}i grabi. 1. Op{ti imenki ______________. 2. Apstraktni imenki _________. PRONAJDI 3. Pokazni zamenki ___________. 4. Sega{no vreme _____________. 1. Zbor so isto ili sli~no zna~ewe: 5. Minato vreme ______________. Livada _____________ 6. Idno vreme ________________. Pat ______________ 8. Opisna pridavka ___________. Ku}a _____________ 9. Materijalna pridavka ______. 2. Zbor so sprotivno zna~ewe: 10. Prisvojna pridavka _______. Bolest _________ 11. Brojna pridavka __________. No} _________ 12. Vo mnoìna se _____________ Star __________ _______________________________.
84
Kade raboti tvojata majka? [to raboti? Kako im pominuva denot na nevrabotenite èni?
PRIJATELOT SO PARI NE SE KUPUVA
MRZLIVATA SOPRUGA
Si bila edna mrzliva èna. Maòt posakal ko{ula za da se promeni, a taa ne mu davala. - Oti vaka, èno, ne mi dava{ ko{ula za da se promenam? - rekol maòt. - Vo{kite }e me izedat. - More, ami kaj da najdam, maù, - mu rekla - koga nemam ni za tebe ni za mene. - Ami zo{to da nema{, mori èno? Kako imaat site èni, taka da ima{ i ti. - Dejdi maù, dejdi doma}ine, ami zo{to si budala? More, ami kaj imam vreme jas da ti tkaam platno, tiki da go belam, ta posle ko{ula da ti {ijam. Ami koj den da rabotam, i jas ne znam. Seki den rabota imam; sekoj ponedelnik mesam posen zelnik, vtornik - pototolnik, sreda }e ja vrzam za greda, ~etvrtok nevrtok, petok - mioglaec, sabota }e odam na pazar, vo nedela }e sedam na porta. Eve bre, doma}ine, ovie se dnite, kaì sega vo koj den da tkaam platno za da ti napravam ko{ula, ta koga nemam prazen den; saka{ - nej}e{, bez ko{ula }e si odi{. Makedonska narodna prikazna RAZMISLI - ODGOVORI [to pravela od ponedelnik do nedela mrzlivata èna? Pro~itaj glasno! Kolku dena imala vistinska rabota? A drugite so {to gi ispolnuvala? [to misli{ za nejzinoto opravduvawe? Poznava{ nekoja èna kako mrzlivata sopruga? Kakvo mislewe ima{ za nea? Koi lu|e gi ismeva narodniot raskaùva~ preku ovaa prikazna?
ZNAÊWE NA ZBOROVITE OD NARODNIOT JAZIK dejdi - ej; tiki - zna~i; nevrtok - den koga ne se vrti vreteno, ne se prede; mioglaec den koga se mie glavata.
IZRAZI SE PISMENO Zamisli deka si maòt na mrzlivata sopruga i preraskaì ja narodnata prikazna. Potrudi se na humoristi~en na~in da si go pretstavi{ ìvotot so takva èna. Pro~itaj {to si napi{al i nasmej gi drugar~iwata.
85
Porazgovaraj so drugar~eto do tebe {to znae{ za muslimanskiot praznik Bajram.
NASEKADE PRAZNIK
Vo ovie bajramski migovi Se nasmevnuva liceto na muslimanot, Denes ima praznik islamskiot svet îtaat Kuran i u~at ezani. So gordost go isprativme Ramazanot poln so izobilstva So ibadet i zikr kon Boga Pominuvaat denovite od godinata. Seta priroda na nejzin na~in Go vozvi{uva vistinskiot bog Mese~inata sveti, Sonceto sjae, Slavi zemjata, slavi i neboto. Vo sekoja muslimanska ku}a Se pruà sofrata na Bajramot Bratot go pozdravuva svojot brat Sre}en Bajram, za mnogu godini. Narodna pesna
Zna~ewe na zborovite {to se upotrebuvaat vo muslimanskata religija Kuran - svetoto pismo kaj muslimanite. (Biblijata za hristijanite.) Ramazan - period od eden mesec pred praznikot Bajram vo kogo sekoj musliman treba da se odnesuva spored bo`jite pravila: da se vozdrùva od lo{i postapki, od hrana i voda od zori do zajdisonce. ezan - povikot za molitva {to se slu{a od xamijata; ibadet - postapki na lu|eto spored bo`jite zakoni; zikr - obra}awe kon Bog, molitva.
86
PROÎTAJ, RAZMISLI, ODGOVORI So koe ~uvstvo e ispolnet sekoj musliman? [to go ispolnuva so golema radost negovoto srce? Kako se slavi praznikot Bajram? Objasni kako go razbira{ stihot "slavi zemjata, slavi i neboto#.
SPOREDI Napravi sporedba so prazni~nata atmosfera opi{ana vo ovaa pesna i pesnata "No} koga pa|aa yvezdite# na str. 72. Nacrtaj vakva tabela vo tvojata tetratka. Vo levata kolona se dadeni op{tite pravila pri proslavata na dvata Bajrama. Vo sekoja kolona vnesi go ona {to e isto ili razli~no pri proslavata na boì}nite praznici. Na krajot napravi sporedba i zaklu~i: [to e isto, a {to razli~no pri proslavata na najgolemite praznici kaj hristijanite i muslimanite. PRAVILA ZA PROSLAVA NA BAJRAM KAJ MUSLIMANITE
Sekoj musliman se podgotvuva {to podobro da go pre~eka Bajram spored svoite mo`nosti. Nave~er na Bajram xamiite se osvetleni so mnogu svetilki. Vo xamija sekoj odi ~ist i oble~en vo prazni~ni ali{ta. Po vra}aweto od xamija sekoj sekomu mu go ~estita Bajram. Na praznikot se podgotvuva bogat semeen ru~ek. Za vreme na trite prazni~ni dena se posetuvaat rodninite i prijatelite. Sekoj musliman dava svoj prilog za siromasite za da moàt i tie dostojno da go proslavat praznikot. 87
PRAVILA ZA PROSLAVA NA BO@I] KAJ HRISTIJANITE
POTSETI SE Veruvame deka dosega si go pro~ital romanot za deca "Goce Del~ev# od Van~o Nikoleski. [to znae{ za Goce Del~ev? Zapi{i so dve re~enici.
SE POJAVIL ÛDEN ÔVEK

Ako te nanese patot kon staro Skopje, s ubavo vidi i razgledaj... samo nemoj edno da zaboravi{! Od levata strana na bujnata i penliva reka Vardar e staroto skopsko Kale. Nekoga{ tuka imalo visoki i golemi kuli. Kulite bile opa{ani so debeli i jaki yidovi. Na èleznite porti od kulite stoel stroen i ubav straàr. Vo racete drèl bojno dolgo kopje. Na pojasot mu svetkala kako zmija ostrata sabja. Vremeto, so svoite ve~ni zabi, go grizelo i go ronelo Kaleto... Deneska gi nema visokite kuli, go nema straàrot so ostrata sabja i bojnoto kopje. Do Kaleto e crkvata Sveti Spas. Vo nea lu|eto ne palat od vosok òlti sve}i, popovite ne ~itaat molitvi od crnite is~adeni debeli knigi. A narod: maì, èni, deca, mladi nevesti, podgrbaveni babi~ki, starci so bastuni - pak ja posetuvaat crkvata. Ti {to misli{? [to e toa {to gi vle~e srcata na lu|eto da odat vo crkvata? Kakva e taa vol{ebna sila {to gi privlekla lu|eto?
88
Tuka, srede vo crkvata, vo oreov sandak, izreàn so razni {ari, leì eden vojvoda. Do nego e i negovata pu{ka, pu{ka maliherka. Toj vojvoda pora~uval na gorata: "Goro le, goro zelena, posteli senka debela, prigotvi voda studena!# I gorata go slu{a{e. Toj vojvodata im pora~uva{e na pa{ite: Mirno da miruvaat i zulum da ne ~inat...Pa{ite go slu{aa...Sultanot vo Carigrad be{e zagrièn... Toj vele{e: - Koj }e go fati ìv ili }e go ubie, }e mu dadam iljada zlatni liri. A pak toj, pak gajle nema{e. Koj }e go pra{a{e koja e negovata majka, toj }e odgovara{e: - Mojata majka e zemjata makedonska. Rod i rodnina mi e zgovorna druìna. @enata mi e pu{kata maliherka, a decata mi se drobnite fi{eci... Sultanot izdal stroga naredba do celata vojska i policija: "@iv da se fati ili da se ubie!# Na site strani po nego bile organizirani poteri. No, ete, ni{to ne pomognalo: ne pomognale ni poterite, ni naredbite, ni ucenata vo zlatni liri... ............... So Turcite kafe pie{e, so niv pu{e{e tutun, so niv patuva{e. A Turcite? Tie na site strani ispra}aa poteri i tokmu nego go baraa! Go baraa pod drvo i pod kamen, da go fatat ili ubijat... [irum turskoto carstvo se be{e prenesla novinata: "Se pojavi ~uden ~ovek!# A koj be{e toj ~uden ~ovek? Toj be{e Goce Del~ev, makedonski legendaren vojvoda, vojvoda nad site vojvodi, du{ata na Vnatre{nata makedonska revolucioinerna organizacija. Za toj ~uden ~ovek ja napi{av ovaa kniga. Kako toa toj go prave{e, zo{to go prave{e, }e razbere{ od ovaa kniga. VAN~O NIKOLESKI (Izvadok od romanot za deca "Goce Del~ev#)
ZNAÊWE NA ZBOROVITE zulum - nasilstvo, teror pu{ka maliherka - vid kusa pu{ka zgovorna druìna - slo`na druìna liri - turski pari potera - organizirana akcija da se pronajde nekoj drobni - sitni
89
ZADLABOÎ SE Za kogo Goce bil ~uden ~ovek? Zo{to bil ~uden? [to pretstavuval za makedonskiot narod? Objasni kako ja razbira{ negovata misla: "Mojata majka e zemjata makedonska. Rod i rodnina mi e zgovorna druìna. @enata mi e pu{kata maliherka, a decata mi se drobnite fi{eci...# Objasni kako ja razbira{ mislata na pisatelot: "Vremeto so svoite ve~ni zabi go grizelo i go ronelo Kaleto...#
ZAPOMNI: Roman e golemo literaturno delo vo koe se raskaùvaat i se opi{uvaat nastani koi opfa}aat podolg vremenski period. Vo romanot se sretnuvaat mnogu likovi. Postojat romani za deca i romani za vozrasni. Romanite za deca naj~esto obrabotuvaat temi od ìvotot na decata, a glavnite likovi se deca. Vo nekoi romani, kakov {to e i romanot za deca "Goce Del~ev#, opi{ani se istoriski nastani i zna~ajni li~nosti od istorijata na eden narod. No tie se opi{ani na jazik i na~in razbirliv za decata.
Koi romani za deca dosega si gi pro~ital? [to ti bilo najinteresno vo niv? So koi likovi si se sretnal vo niv?
DODATNI ZADAÎ Prosledete nekoj dokumentaren film za Goce Del~ev i nau~ete pove}e za nego. Posetete ja crkvata Sveti Spas vo Skopje vo ~ij dvor e negoviot grob. Pronajdete legendi ili narodni pesni vo koi makedonskiot narod so golema qubov i po~it go za~uval likot i deloto na Goce Del~ev. Na ~asot po Muzi~ko obrazovanie ispejte edna narodna pesna za Goce Del~ev.
90
VIDOVI REÊNICI SPORED SOSTAVOT

Prepi{i i sraboti vo tetratkata:
PROSTA REÊNICA 1. Dame ~ita. 2. Dame ~ita kniga. 3. Na{ata u~itelka vleze vo u~ilnicata. 4. Vo na{eto semejstvo site redovno ~itaat knigi i vesnici.
SLO@ENA REÊNICA 1. Stanav, se podgotviv i otidov na u~ili{te. 2. Koga se vrativ od u~ili{te, ja srediv dnevnata soba. 3. Site zasadivme po edno drvce, gi poleavme cve}iwata, go sobravme |ubreto i zadovolni si otidovme doma. Podvle~i gi i prebroj gi glagolite vo sekoja re~enica! Sloèna re~enica e onaa vo koja ima dva ili pove}e ____________.
Po kolku glagoli ima vo sekoja re~enica? Podvle~i gi! Zaklu~i Prosta re~enica e onaa vo koja ima samo eden _____________
PROVERI SE Grupiraj gi prostite i sloènite re~enici od sledniov izvadok od raskazot "Prijatelstvo# od Zdravko Omerza: Jumbo be{e golem slon. @ivee{e vo zoolo{ka gradina, iako negoviot tatko ìveel slobodno vo Afrika. Sekoj den kaj Jumbo doa|a{e eden ma~or. Se vrte{e i {eta{e okolu negovite noze. Slonot ~estopati so surlata go kreva{e visoko i go stave{e na svojot grb. Taka zapo~na nivnoto prijatelstvo. Napi{i vo tetratkata po dve prosti i sloèni re~enici.
PRODOL@I DOMA Od slednive prosti re~enici obrazuvaj sloèni taka {to }e dodade{ po eden glagol. Sledi go prviot primer. 1. Nena pravi sok. ___ Nena pravi sok za da gi posluì drugarkite. 2. Majka mi se vrati od rabota. 3. Utrovo stanav rano. 4. Drugarite odat zaedno na pro{etka.
91
PROSTA REÊNICA
PROSTA REÊNICA SAMO SO PODMET I PRIROK 1. 2. 3. 4. 5. Sonceto gree. Pticata pee. Sowa ~ita. Decata spijat. Nie }e u~ime.
PROSTA REÊNICA SO PODMET, PRIROK I ^LENOVI KOI GO POJASNUVAAT PRIROKOT 1. 2. 3. 4. 5. Sonceto toplo n gree. Pticata veselo pee na granka. Sowa mnogu ~ita knigi. Decata spijat vo toplite kreveti. Nie }e u~ime popladne.
SOGLEDAJ Od kolku ~lena se sostaveni re~enicite vo levata kolona? Od kolku vo desnata? Kako se vikaat glavnite ~lenovi vo re~enicata? Osven podmet i prirok vo re~enicite od desnata kolona ima i drugi ~lenovi od koi doznavame pove}e za glagolskoto dejstvo. Odgovori na slednive pra{awa vo tetratkata: - Od koj ~len doznava{ kako n gree sonceto? (na~in) - Kako pee pticata? (na~in). Kade pee? (mesto) - [to ~ita Sowa? (predmet - go trpi glagolskoto dejstvo) - Kolku ~ita? (koli~ina) - Koga }e u~ime? (vreme) ZAKLUÎ 1. Prostata re~enica moè da bide iskaàna samo so ____ i prirok. 2. Prostata re~enica moè da bide iskaàna so podmet, ______ i drugi ~lenovi {to go pojasnuvaat dejstvoto na glagolot. (Za niv pove}e }e u~i{ vo pogornite oddelenija!)
92
ODBERI SI ZADAÂ - PROVERI GO NAUÊNOTO Pro{iri gi slednive prosti re~enici iskaàni samo so podmet i prirok. Pri prepi{uvaweto vo sekoja re~enica dodaj po eden ili pove}e ~lenovi koi go pojasnuvaat dejstvoto na glagolot (za vreme, za na~in, za mesto, za koli~ina). 1. Jana pi{uva. (Jana pi{uva pismo za dedo ). 2. Yidarot yida. 3. Decata igraat. 4. Ma~orot dreme. Prepi{i gi slednive prosti re~enici i podvle~i gi ~lenovite {to go pojasnuvaat prirokot. 1. Na drvoto pticata napravi gnezdo. 2. Vo nego izvede tri pilenca. 3. Tie sre}no rastea vo svojot dom. 4. Toga{ pod drvoto naide ma~ka so tri ma~iwa. 5. Tie veselo skokaa okolu nea. Dopolni ja sekoja re~enica so odgovorot na pra{aweto {to ti e postaveno kraj nea. Taka }e dobie{ ~lenovi vo re~enicata {to }e ti pojasnat vo kakva okolnost se vr{i glagolskoto dejstvo ili koj ({to) go trpi glagolskoto dejstvo. (Pi{uvaj vo tetratkata!) Milica plete _____. ([to plete?) Majka mi ______ pravi kola~iwa. (Kako pravi?) Decata igraat _______. (Kade igraat?) Nie _____ sakame _____. (Koga i {to sakame?)
PREPI[I I POVRZI Veterot duva Bebeto spie Goran tr~a Tawa vleze U~enicite sadat v u~ilnica. po ku~eto. cela no}. cve}iwa. vo krevet~eto.
PRODOL@I DOMA Prepi{i gi prvite pet re~enici od izvadokot "Se pojavil ~uden ~ovek# na stranica 88. Potoa podvle~i gi site ~lenovi na re~enicata {to go pojasnuvaat prirokot.
93
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Naviva{ li za nekoj klub? Za koj? Kakov e toj klub: sportski, muzi~ki ili nekakov drug klub? Po {to se razlikuva klubot za koj naviva{ od drugite klubovi? Razmisli, a potoa porazgovaraj za toa so drugarot do tebe.
HARI POTER I ODAJATA NA TAJNITE

- Voldemort mi prenel ne{to svoe? - pra{a Hari iznenaden. - Taka izgleda. - Toga{ jas navistina treba{e da bidam me|u Sliterinite? - re~e Hari o~ajni~ki gledaj}i go Dumbledor vo o~i. Oddelenskiot {e{ir predosetil sliterinska mo} vo mene, pa me ... - Smestil kaj Grifindor - mirno re~e Dumbledor. - Slu{ajte, Hari. Vie slu~ajno imate mnogu osobini koi Salazar Sliterin najmnogu gi cenel kaj u~enicite koi sam gi odbiral. Negoviot sopstven, mnogu redok dar, snaodlivosta, re{itelnosta, poznatata negrià za pravilata - dodade, a musta}ite povtorno mu zatreperija. - Pa sepak, {e{irot ve smestil me|u Grifindorite. A vie sekako znaete zo{to taka napravil. - Toj me smesti me|u Grifindorite - odgovori Hari so skr{en glas - samo zatoa {to jas go zamoliv da ne me pra}a kaj Sliterinite... - To~no - potvrdi Dumbledor - Po toa vie mnogu se razlikuvate od Tom Ridli. Na{iot sopstven izbor, Hari, najdobro pokaùva {to sme, mnogu pove}e od na{ite sposobnosti. Hari zaprepasten sede{e vo foteljata. - Ako ba{ sakate dokaz deka navistina pripa|ate na Grifindorite, vi predlagam ova podobro da go razgledate. Dumbledor se navedna nad stolot za pi{uvawe na profesorkata Mek- Gonagal, go dofati krvaviot srebren me~ i mu go podade na Hari. Hari go svrte vo rakata me~ot na koj bleskaa rubinite. Potoa, pod dr{kata, go pro~ita izgraviranoto ime i prezime: Godrik Grifindor. - Samo vistinskiot Grifindor, moèl da go izvle~e toj me~ od {e{irot Hari. Za moment dvajcata zamol~ea. Potoa Dumbledor otvori edna fioka od stolot i izvadi pero i mastilo za pi{uvawe. - Sega vi e najva`no da se najadete i da se naspiete. Vi prepora~uvam da odite dolu na gozbata, a jas }e napi{am pismo za Azkaban... da ni se vrati na{iot lovo~uvar. Moram da sostavam oglas za Dnevniot prorok za nov profesor za Odbrana od temnite sili. Nekako brzo gi tro{ime, neli? Xoan K. Rouling (Izvadok od romanot "Hari Poter i odajata na tajnite#)
94
DA RAZGOVARAME Hogvarts e u~ili{te za vol{ebnici. Oddelenskiot {e{ir, koj sekoj u~enik }e go stavi na glavata, odreduva dali nekoj }e pripa|a na Grifindorite ili na Sliterinite. Pronajdete go vo tekstot delot od koj doznavame koi osobini na u~enicite, pripadnici na Sliterinite, najmnogu se cenat. Porazgovarajte za sekoja osobina. Zo{to oddelenskiot {e{ir go smestil Hari me|u Grifindorite? [to misli za toa profesorot Dumbledor? Hari zboruva so skr{en glas kako da go pogodil grom. [to misli{, kako se ~uvstvuva onoj koj taka zboruva?
SOZDAVAJ So drugarot odglumi go razgovorot me|u profesorot Dumbledor i Hari Poter. Ne zaboravaj prethodno da porazgovara{ za likovite. Vo tvojata tetratka napravi lista na svoite sposobnosti. Razmisli kako gi koristi{ niv. Na primer: Moite sposobnosti
posilen sum od drugite brzo i to~no smetam lesno se izrazuvam
Pozitivno
gi {titam poslabite baram pove}e zada~i, im pomagam na drugite gi ureduvam yidniot i oddelenskiot vesnik, im pomagam na ostanatite vo pi{uvawe i govorewe
Negativno
se tepam so site mamam na karti, go zbunuvam prodava~ot na pazar im upa|am na drugite vo zbor, im se smeam na drugite koga gi ~itaat svoite trudovi ili koga zboruvaat
PRONAJDI Za avanturite na Hari Poter pisatelkata ima napi{ano sedum prodolènija, od koi za pet ima snimeno filmovi. Moèbi nekoja od knigite si ja pro~ital, ili si gledal nekoj od filmovite. Potrudi se i doznaj gi naslovite na site prodolènija na knigite i na filmovite. Najdi nekoja od niv, pro~itaj ja i pozajmi mu ja tvoeto drugar~e i toa da ja pro~ita. Pozajmete gi filmovite so Hari Poter, prosledete gi i razgovarajte za sodrìnata, scenografijata, kostimite i efektite koi gi pravat interesni vakvite filmovi.
95
RAZMISLI Od {to ili od kogo se pla{i{ ti? Razmenete gi svoite razmisluvawa so tvoeto drugar~e.
OD [TO SE PLA[I STRAVOT

Se pla{am od mrak, od stravot se pla{am i s se pra{am na koj li znak kade da begam, i zo{to se stegam, se tresam, se yveram i zo{to sekoga{ i pak i pak - so Bo{ko se meram? A koj e stravot? I {to e toj? Yver li so brada, so grozni zabi i stra{ni o~i? Ima li broj na ~evli, na kapa i dali samo za ru~ek lapa dve ku}i, park i eden most? Dali e junak? Dali e prost? Mi veli Bo{ko: "êkaj vaka. Pra{aj me od {to se pla{i toj? Kaj e - go slu{a{? So zabi {traka! Pa {tom se krie od site na{i, zna~i i toj, bre, od nas se pla{i!# Otsega ~ekoram sigurno, pravo, za sekoj strav i jas se pra{am! So noga ve}e }e go tresnam, ko vlakno od rakavot }e go stresnam, pa }e mu kaàm: "Odi, bre, ru~aj!# I }e ja spra{tam, }e mu ja letnam za sekoj slu~aj... Tome Arsovski
96
RAZGOVARAME ZA PESNATA Vo prvata strofa edno dete kaùva deka se pla{i od mrakot i od stravot. Najdi gi stihovite vo koi opi{uva {to mu se slu~uva koga se pla{i! [to misli{ ti za Bo{ko, deteto so koe se meri pla{liviot "junak#? Pro~itaj ja tretata strofa za da go oformi{ svoeto mislewe za Bo{ko. Pro~itaj ja ~etvrtata strofa i objasni kakva promena nastanala kaj pla{livoto dete. Sporedi go deteto od prvata strofa i istoto dete od poslednata strofa. Kakva promena nastanala kaj nego? [to misli{ ti - koj mu pomognal da ne se pla{i pove}e?
KREIRAJ Nacrtaj go likot na ispla{enoto dete spored opisot vo prvata strofa i likot na istoto dete spored opisot vo ~etvrtata strofa. Kako saka{ da izgleda{ ti: kako prviot ili kako vtoriot lik? Zo{to?
IZRAZI SE Vo tvojata tetratka napi{i gi svoite stravovi i objasni kako moè{ da go sovlada{ sekoj strav! Razgovarajte so drugar~eto i zaedni~ki barajte re{enie.
97
FEVRUARI
Ja znaete li narodnata pesni~ka {to po~nuva vaka: Se~ko se~e, Marta dere, April nosi, Maj prodava...# Ete, toj se~ko sum jas, fevruari, najmaloto od dvanaesette deca na majkata - godina. Mnogumina mislat deka sum lo{, apliv, se~liv. Zar e vistina toa? Ah, ne, ne e sosem taka! Jas li sum vinoven {ti mi odredile da ìveam tokmu vo ona vreme koga po zemjata {etaat vetri{ta i viulici? No jas po malku podmirisnuvam i na prolet. Ne vi objasnuvam zo{to i kako. ]e vi ispeam edna pesni~ka i vie sami }e se setite: ûdno ~udo, de~iwa u{te stoi snegot, a glej, beli yvon~iwa niknale na bregot! Yvonat, peat veselo - nie sme koki~iwa, radost sme za site mom~iwa, momi~iwa... [tom Sne{ko }e ja slu{ne ovaa pesna, po~nuva da pla~e. Sne{ko pla~e, a decata se raduvaat! Vidoe Podgorec
RAZGOVARAME ZA TEKSTOT Od koj del od pesni~kata ti otkriva{ zo{to fevruari po malku podmirisuva na prolet? Objasni zo{to. Zo{to pla~e Sne{ko koga }e ja slu{ne pesni~kata na Se~ko za koki~iwata? Zo{to se raduvaat decata? Zo{to vtoriot mesec od godinata - fevruari za sebe veli deka e najmaloto dete na majkata - godina? [to se slu~uva na Zemjata koga vladee fevruari? Kakvo e toga{ vremeto? Pokraj internacionalnoto ime fevruari, vo tekstov go sretna i narodnoto ime za nego - se~ko. Fevruari od narodot dobil u{te dve imiwa: maliot i kusiot Zaklu~i zo{to se vika se~ko, a zo{to kusiot i maliot?
IZRAZI SE Nau~i ja napamet vtorata pesni~ka od tekstot i na naredniot ~as recitiraj ja pred tvoite drugar~iwa. Sekoe drugar~e nagradi go so aplauz.
98
RAZGOVARAJTE Stavete gi racete pred sebe i poglednete dali se ~isti. Kolku pati dnevo gi mie{ racete? Koga? Zo{to treba redovno da gi mie{ racete? Koi zarazni bolesti se dobivaat poradi ne~istotija?
ÎSTOTATA E POLOVINA ZDRAVJE

Lica: u~enikot Dan~o, majkata i tatkoto (Vo kujna majkata prigotvuva jadewe. Dan~o vleguva celiot zazbivtan, ja ostava ~antata so knigi i vika na set glas.) DANÔ: Mamo, gladen sum, daj mi da jadam! MAJKATA: Prvin treba da re~e{ dobar den kako sekoe dobro dete ... i ... ne e ubavo tolku silno da vika{. DANÔ: Izvini, mamo, zaboraviv. Stomakot mi stanal kako re{eto, koj }e misli na dobar den. Daj mi da jadam!
99
MAJKATA: Eh, Dan~o sine, ne ~ini taka. DANÔ: Ti, mamo, ne si fudbaler i ne znae{ kolku sum izmoren. A denes na natprevarot dvapati mi stavija sopka, siot prav go sobrav na nozete i racete. MAJKATA: Toga{ prvin izmij se, pa potoa sedni da jade{. Ru~ekot e ve}e gotov. DANÔ (za sebe): Ete ti sega! Jas, {to se imam skarano so sapunot i so vodata i ne sakam so o~i da gi vidam - }e moram da se izmijam. (kon majka si) Mamo, moè i vaka da jadam, ni{to ne mi pre~i {to sum malku ne~ist vo racete. MAJKATA: Site bolesti se dobivaat preku ne~istotijata, preku zaraznite mikrobi i bacili. DANÔ: Jas sum tolku gladen {to bi izel i slon, a pak tie mikrobi i bacili }e gi lapnam kako ~okolada. (Vo me|uvreme vleguva tatkoto, gi pozdravuva i ja ostava ko`nata lekarska ~anta.) MAJKATA: Kako e v bolnica, {to ima novo? TATKOTO: Lo{i raboti... ]e vi raskaàm s, samo prvin da gi izmijam racete. (Dan~o za toa vreme sednuva na masata.) DANÔ (kon publikata): Za tate ne e ~udo {to ja pretpo~ita ~istotata. Toj e lekar. A jas se pra{uvam zo{to treba sekoga{ da bidam ~ist? I vaka ni{to ne mi fali. (Tatkoto se vra}a i sednuva na masata za jadewe.) TATKOTO (kon majkata i Dan~o): Deneska v bolnica primivme mnogu deca. Vo edno u~ili{te se pojavila òltica. I toa poradi ne~istotijata na oddelni u~enici. Tie ja prenele bolesta i òlticata se ra{irila kaj mnogumina. (Majkata za toa vreme ja postavuva masata i im stava vo ~iniite od jadeweto.) DANÔ (ispla{eno): [to veli{, tate, poradi ne~istotijata se pojavila òltica? TATKOTO: Da, sine, u~ili{teto e zatvoreno, a u~enicite se primeni v bolnica. (Tatkoto i majkata po~nuvaat da jadat, a Dan~o sedi zamislen na masata.) MAJKATA: Ajde, sine, jadi, }e ti se oladi jadeweto! DANÔ: Lele, a jas za malku }e jadev so ne~isti race. (stanuva brgu od stol~eto) Odam da gi izmijam ubavo racete. TATKOTO: Taka treba, sine, i zapomni dobro deka ~istotata e polovina zdravje. DANÔ: Imate pravo, dragi roditeli, nikoga{ pove}e nema da bidam ne~ist. (odi da se izmie...) Nenad Xambazov
DA SE POTSETIME Zo{to ovoj tekst e dramski? Spored {to vedna{ go prepozna?
100
DA RAZGOVARAME Koi lica (ulogi) gi sretna vo tekstot? [to pobaral Dan~o od majka mu? Kakov se vratil od u~ili{te? So kogo bil skaran? [to misli{ - zo{to? Pro~itaj go delot kade {to objasnuva za kavgata so sapunot. [to napravil tatkoto koga vlegol doma? [to im raskaàl? Zo{to se zamislil Dan~o? [to napravil? Objasni kako ja razbira{ mislata îstotata e polovina zdravje#.
VE@BAJ DRAMSKO ÎTAWE Podelete se po lica (ulogi) i dramatizirajte go tekstot. Potrudete se verno da gi prenesete likovite. Odberete u~enik koj }e gi ~ita objasnuvawata na pisatelot i koj }e vi ja nagovesti sekoja sledna scena.
PREDLO@I PLAN I dramskiot tekst moè da se podeli na logi~ki celini. Vsu{nost promenata na scenite ti gi pokaùva celinite. Pro~itaj go tekstot vo sebe i podeli go na celini. Obidi se da napravi{ plan no taka {to za naslov na sekoj del }e upotrebi{ samo pridavka i imenka.
IZRAZI SE PISMENO DOMA Raskaète go dramskiot tekst spored dadeniov plan: 1. Valkaniot Dan~o 2. Bolnite u~enici 3. Ispla{eniot mrzlivko
101
SLO@ENA REÊNICA
POTSETI SE I PREPOZNAJ Koi re~enici se prosti? A koi sloèni? Prepoznaj koi od dadenive pogovorki se iskaàni so sloèni re~enici. Vo niv so moliv~e podvle~i gi glagolite: Koj rano rani, dve sre}i grabi. Dobriot zbor èlezni vrati otvora. Frli zad tebe za da najde{ pred tebe. S {to leta ne se jade. Kaj {to motika ne kopa, grozje ne se ra|a. Jazikot se~e poostro od sabjata.
SOSTAVI Od trite prosti re~enici sostavi vo tvojata tetratka edna sloèna re~enica. Prva grupa: Vtora grupa: Kako kukavicite koristat Kako lu|eto im pomagaat na pticite? drugi roditeli? za da ja skrie izmamata, im pravat ku}i~ki za prezimuvawe, ènkata vadi edno od jajcata vo lu|eto im davaat hrana na pticite, gnezdoto, i formiraat dru{tva za za{tita. go snesuva jajceto vo tu|oto gnezdo.
PRIMENI GO NAUÊNOTO Prepi{i gi re~enicite. Do sekoja re~enica napi{i kakva e po sostav i usno obrazloì spored {to go donese zaklu~okot. Legna i zaspa. Marija so penkala vo razli~ni boi gi zapi{uva vo svojot telefonski imenik broevite na site sou~enici. BRZ KVIZ Koja re~enica e prosta? a) vo koja ima dva zbora; b) vo koja ima eden podmet; v) vo koja ima eden prirok. Koja re~enica ne e prosta? a) Site izlegoa nadvor. b) Izlegov da se pro{etam. v) Nie redovno slu{ame rok. Sloèna e? a) Nau~iv, pa izlegov. b) Sa{o jade jabolko. v) Denes sum sre}en.
102
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Nekoj ti ukral ne{to. Se somneva{ vo nekogo. [to }e napravi{?
EMIL I DETEKTIVITE
Emil, sinot na siroma{nata frizerka Ti{bajn, patuva so voz kaj svojata baba vo Berlin da odnese pari koi se potrebni za ìveewe. Vo kupeto se zapoznava so eden gospodin so tvrd {e{ir. Izmorenoto mom~e cvrsto zaspa. Koga se razbudi go nema{e gospodinot, ama i parite. [to }e kaè na baba mu? Na majka mu? Sepak pristignuva pomo{: zapoznava mom~iwa so koi organizira potera po kradecot. Koga toj }e vleze vo taksi, tie vleguvaat vo slednoto. *** Avtomobilot trgna preku ulicata i zabrza po drugiot avtomobil. - [to se slu~ilo? - pra{a voza~ot. - Ah, ~oveku, toj ne{to ni drpna, ama }e mu ja svarime ~orbata - re~e Gustav. - Ama toa da ostane me|u nas, razbravte li? - Kako sakate - odgovori voza~ot i zapra{a: - A imate li pari? - A za kakvi n smetate? - vikna Profesorot so prekor vo glasot. - De, de - promrmori ~ovekot. - Vnimavaj, negoviot broj e A 3733 - go predupredi Emil.
103
- Ne mu se dobliùvaj premnogu na kradecot - re~e Krumbigl. - Vo red - promrmori voza~ot. Taka odea po ulicata, pa preku plo{tadot. Nekolku lu|e zastanaa na trotoarot, se vrtea po avtomobilot i se smeeja na sme{nata druìna. - Kleknete! - pro{epoti Gustav i mom~iwata se strkalaa po podot eden preku drug kako zelki. - [to se slu~ilo? - pra{a Profesorot. - Vo Luterovata ulica sveti crvenoto svetlo! Mora vedna{ da zastaneme. I tie }e zastanat. Dvata avtomobila zastanaa ~ekaj}i da se zapali zelenoto svetlo na semaforot. Nikoj ne moè{e da zabeleì deka edniot avtomobil e poln. Mom~iwata dobro se sokrija. Voza~ot se svrte, sfati i se nasmea. - Samo vozewevo da ne trae predolgo - re~e Profesorot i pogledna kon taksimetarot. - Ovaa {ega ve}e ~ini osumnaeset feninzi. Vozeweto brzo zavr{i. Prviot avtomobil zastana pred hotelot Krajd. ôvekot so tvrdiot {e{ir izleze, plati i is~ezna vo hotelot. - Gustav, po nego! - vikna nervozno Profesorot - ako hotelot ima dva izleza }e ni kidne. - Gustav is~ezna. Toga{ izlegoa i drugite. Emil plati. Profesorot gi povede svoite lu|e niz vratata koja vode{e vo golem dvor zad kinoto. - ]e bide sre}a ako kradecot ostane vo hotelot - re~e Emil. - Ovoj dvor e pogoden za sledewe. - Ovoj e na{ - re~e Gustav. - Otsednal vo hotelov. Se ka~i vo liftot. Drug izlez nema. Ako ne ni izbega preku pokrivot, sigurno e na{. - Dali e Krumbigl na straà? - pra{a Profesorot. - Se razbira, ~oveku! Toga{ Mitncvaj postariot zema pari~ka, se str~a vo kafeanata i mu se javi na maliot Dinstag. - Alo, Dinstag? Lozinka Emil! Ovde e Mitncvaj senior. ôvekot e vo hotelot Krajd. Nie straàrime vo dvorot pozadi kinoto, kaj leviot izlez. - Vi treba li pomo{? Te{ko li be{e dosega? - Ne, ne. Kradecot zede taksi, nie isto, i s po nego dodeka ne izleze. Zede soba i sega e gore. Sigurno yirka pod krevetot za da ne go sledi nekoj. - Vo koja soba e? - Ne znaeme, ama }e doznaeme. - Kolku bi sakal da sum so vas. Koga }e dobieme zada~a da pi{uvame sostav, }e pi{uvam za ova. - Ti se javi li nekoj drug? - Ne, nikoj. Da pobudali ~ovek. - Ajde, zdravo! - Vi posakuvam uspeh, prijateli. [to sakav... A da, lozinka Emil! Mitncvaj go zatvori telefonot i se vrati vo dvorot na dol`nost. Ve}e be{e osum ~asot. Profesorot otide da ja proveri straàta. Erih Kestner (Izvadok od romanot "Emil i detektivite#)
104
DA RAZGOVARAME Koi likovi u~estvuvaat vo poterata? Po {to go prepoznavaat kradecot? Poterata {to ja organizirale mom~iwata li~i na potera vo nekoj film. Dokaì go toa so primeri od izvadokot. [to zna~i toa deka mom~iwata }e mu svarat ~orba na kradecot? Koja e temata na ovoj izvadok? [to preovladuva vo tekstov: opis, dijalog ili monolog?
ZAMISLI I DOVR[I Ti se dopa|a li ovaa sodrìna? Zamisli {to }e bide ponatamu? Raskaì {to }e se slu~i. Moète da smislite razli~ni prodolètoci. Otkako }e gi islu{ate site, odberete najinteresno raskaùvawe.
DOZNAJ POVE]E Ako saka{ da doznae{ {to navistina se slu~ilo, pobaraj go romanot "Emil i detektivite# od Erih Kestner i pro~itaj go. ]e ti se dopadne.
VE@BA ZA PRERASKA@UVAWE Op{irno preraskaì ja sodrìnata ili fabulata na izvadokot spored potsetnicive koi nie ti gi nudime: - Emil gi gubi parite vo vozot; - Mom~iwata go sledat taksito vo koe e kradecot; - Lu|eto se smeat na sme{nata druìna; - Taksito zastanuva i kradecot odi vo hotel; - Gustav go sledi kradecot vo hotel; - Mitncvaj mu telefonira na Dinstag; - Mitncvaj se vra}a kaj druìnata. Razmeni ja tetratkata so drugarot do tebe i pro~itajte {to ste napi{ale.
SOZDAVAJ Zamisli deka ti si glavniot lik. Napi{i mu pismo na tvojot prijatel i opi{i mu ja najinteresnata slu~ka.
105
PRETHODNI AKTIVNOSTI Pronajdi ja basnata "[turecot i mravkite# od Lafonten i potseti se na nejzinata sodrìna. Ako si vo mo`nost donesi ja knigata so basni na u~ili{te i porazgovaraj so drugar~eto za basnata. Razgledajte gi ilustraciite.
[TURECOT I MRAVKITE
Niz poleto celo leto {tur~o pesna {ire{e od utrina do ve~er pee{e i svire{e. No, nabrgu vo poleto se naseli esen, s popari luta slana i zaduva veter besen. Se upla{i {tur~o toga{, pa poita spas da bara. Kaj mravkata doma pojde - prijatelka svoja stara. - Ti se molam, prijatelke, {tur~o mravkata ja moli. - Daj mi malku ìtni zrna, stomakov me boli! Duva veter, magla nosi, do`d istura, te~e, mravkata nad pragot yirna i na {tur~eto mu re~e: - Prijatele, ti letovo kaj gi mina dnite? - Vo poleto svirev, peev, gi veselev site! - [tom si peel i si svirel sred letnata èga, veselniku, sakan moj, odi igraj sega. Gligor Popovski
106
SOGLEDAJ Kako e napi{ana basnata? Koja forma na basni pove}e ti se dopadna? Objasni zo{to. Kakvi lu|e se pretstaveni preku {turecot? Poznava{ takvi? Zo{to mravkata go izbrkala {turecot? Kakvi lu|e se pretstaveni preku nejziniot lik? Koj lik pove}e ti se dopa|a? Zo{to?
IZVLEÎ POUKA Sekoja basna ima pouka. [to te pou~uva tebe ovaa basna? Koja od dadenive pogovorki najmnogu odgovara na basnava: [to si poseal, toa }e `nee{. Xabe raboti, xabe ne sedi. POTSETI SE I DOPOLNI Koj lete laduva, zime gladuva. Basnata e kusa knièvna tvorba napi{ana vo proza ili vo stihovi. Vo nea preku likovi na ìvotni, rastenija ili predmeti se ismejuvaat ~ove~kite mani ili karakterni nedostatoci. Bidej}i basnite se kusi, izrazuvaweto vo niv naj~esto e vo dijalog. Basnata e neguvana od site narodi. Najpoznati basnopisci se: Ezop, Lesing, Lafonten, Tolstoj, Krilov i Fedar. Od makedonskite basnopisci najpoznati se: Bo{ko Sma}oski, Miho Atanasovski, Kiro Donev, Risto Dav~evski, Aleksandar Kujunxiski, Van~o Polazarevski i drugi.
VOOÎ I ISKA@I SE Kolku strofi ima basnata? Pro~itaj gi rimuvanite zborovi. Pro~itaj ja strofata koja ti ostavi najsilen vpe~atok, a potoa obidi se da ja pretstavi{ so slika.
SOZDAVAJ Napravi izmena na basnata. Moè{ da izbere{ eden od predlozite koj nie ti gi nudime ili sozdaj nov po tvoja zamisla: a) [turecot svirel ama i vredno rabotel. b) Mravkata go primila veselnikot vo svojot dom. Spored izbraniot predlog napi{i nova basna. Obidi se vo stihovi. Pro~itaj im ja na tvoite roditeli i slu{ni go nivnoto mislewe.
107
ISTI ZBOROVI SO RAZLI^NO ZNAÊWE (HOMONIMI)

PROÎTAJ VNIMATELNO I VOOÎ POTSETI SE Vo ~etvrto oddelenie nau~i deka za eden poim moè da se upotrebat pove}e razli~ni zborovi. Kaì nekolku primeri. Tatko mi e glava na semejstvoto. Tvojata glava e polna so znaewe. Ja pro~itav prvata glava od lektirata. V~era si kupiv blok broj 5. Ver~e ìvee vo zgrada 1, blok broj 5. Na{ata ku}a e yidana so betonski blokovi. Vo sreda imame blok-~asovi.
ZAKLUÎ Vo na{iot jazik eden ist zbor moè da se upotrebi so ______ zna~ewa. za crtawe del od zgrada gradeèn materijal dva spoeni ~asa del od teloto del od kniga najodgovorniot ~len na semejstvoto
BLOK
GLAVA
PRIMENI GO NAUÊNOTO Daj mu ime na sekoj poim od slikite i upotrebi gi vo re~enici vo koi }e imaat razli~no zna~ewe:
Objasni go zna~eweto na zborot lipa vo dvete re~enici: Goran pie ~aj od lipa. Goran s u{te lipa. Napi{i gi site zna~ewa na zborot krilo za koi }e se seti{.
108
MOJOT USPEH - MOJOT SIGUREN OD

KINISALA MOMA @ELKA
Kinisala moma èlka da mi odi na orawe da mi odi na orawe, da mi nosi sladok ru~ek, sladok ru~ek topenica, topenica, ma{tenica. Ja presretna eè mom~e, toj ja butna, ja pobutna, isturi sladok ru~ek, sladok ru~ek topenica. Se naluti èlka moma, mi otide kaj sudija: Oj sudija, ti kadija, krivo sedi, pravo sudi: Jas si odev na orawe i si nosev sladok ru~ek, me presrete eè mom~e toj me butna, me pobutna, mi isturi sladok ru~ek topenica, ma{tenica. [to veli sudijata, {to veli kadijata: Toj e mom~e se zadeva, Ti si moma, sedi doma!
Makedonska narodna pesna
ISTRA@I GO ZNAÊWETO NA ZBOROVITE Zaedno so drugar~eto objasnete go zna~eweto na slednive zborovi: kinisala, topenica, ma{tenica, kadija, se zadeva. Pobarajte pomo{ i od va{ata u~itelka.
GO OTKRIVAM HUMOROT VO PESNATA Pretpostavi vo koe vreme e sozdadena ovaa narodna pesna. [to te nasmea vo pesnata? Opi{i so svoi zborovi. Pro~itaj gi stihovite {to najmnogu te nasmeaja. Opi{i ja taa slika kako si ja pretstavuva{.
OCENI I PRESUDI [to misli{ ti, dali sudijata donel pravilna presuda? Objasni zo{to taka misli{. Zamisli deka sega i ti si sudija. Kakva presuda }e donese{? Obrazloì ja tvojata presuda. ZAKLUÎ I POVRZI Na koj vid pesni pripa|a ovaa pesna spored na~inot na koj{to e predadena sodrìnata? So koja druga pesna od ovoj u~ebnik }e ja povrze{? Zo{to?
109
OD DOMA[NATA RABOTA Pro~itaj mu gi na drugar~eto pette misli za majkata. Prepi{i ja od drugar~eto mislata {to ti se dopadna.
ÎJA MAJKA E NAJGOLEMA

Na drvoto pticata napravi gnezdo. Vo nego izvede tri pilenca. Tie sre}no rastea vo svojot dom. - Kolku e golema na{ava majka! - re~e prvoto. - I kolku se griì za nas za da n nahrani. - Nikoj ne e posilen od nea! - se javi vtoroto. - Koj bi moèl da ja pobedi!? - Bez nea }e umreme od glad... - se oglasi tretoto. - Navistina na{ava majka e najmo}na. A i ova drvo e na{ za{titnik. Toga{ pod drvoto naide ma~ka so tri ma~iwa. Tie veselo skokaa okolu nea. Rastr~uvaa niz trevite. Gi gonea peperugite. Edno od niv posaka duri i da se iska~i na drvoto. - Nemoj, ne bidi palavo, moè{ da se povredi{... - go predupredi drvoto. A }e gi ispla{i{ i pilencata! Nema da te pu{tam da se iska~i{ do gnezdoto. - Slezi dolu, dete moe... - prifati majkata. - Ima pravo drvoto... Ma~kata ode{e napred i vnimava{e na sekoja opasnost. Ne saka{e da gi pu{ti sami ma~iwata. Barem ne dodeka se mali. - Na{ava majka nikoj ne moè da ja pobedi! - re~e edno od niv. - Taa od ni{to i od nikogo ne se pla{i. - I jas se ~uvstvuvam bezbedno kraj nea! - se pridruì vtoroto. Znam deka nikoga{ nema da n ostavi sami. - Kako majka mi nema niedna druga... ne ostana dol`no i tretoto. Taa e edinstvena na svetot... Drvoto slu{a{e, slu{a{e i se sme{ka{e. Majkite se silni zatoa {to za{tituvaat so svojata qubov...#, si pomisli drvoto. Koj i da e drug na mestoto od pilencata i ma~iwata, istoto }e si go misli za svojata majka...# Gorjan Petrevski
110
RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Zo{to se sre}ni trite pilenca vo gnezdoto na drvoto? Kako se griì za niv nivnata majka? A kako ma~kata se griì za svoite ma~iwa? Kako drvoto pokaùva grià i za pilencata i za ma~iwata?
RAZMISLI I ODGOVORI "Kako majka mi nema niedna druga... Taa e edinstvena na svetot!# [to misli{, koe dete bi reklo vaka za svojata majka? Objasni ja mislata na drvoto: "Majkite se silni zatoa {to za{tituvaat so svojata qubov#
PRAVOPISNA VE@BA Pronajdi gi vo raskazot i prepi{i gi vo tvojata tetratka direktniot govor na pilencata i ma~iwata. Na mesto crta stavaj navodnici. No vnimavaj na crtata so koja e oddelen govorot na pisatelot.
ODBERI I ISKA@I SE Napi{i pesna za tvojata majka. Napi{i pismo vo koe }e ja iskaè{ tvojata qubov kon nea. Napi{i go posledniot razgovor so tvojata majka. Ne zaboravaj na pravopisnite znaci kaj direktniot govor. Nacrtaj go nejziniot portret, a pod nego nekolku ubavi misli za nea vo koi }e ja iskaè{ tvojata qubov kon nea. Odberi go na~inot i povodot za da go predade{ tvojot podarok. Bidi siguren deka taa }e bide mnogu sre}na i tvojot podarok }e go ~uva kako najdrag od site ostanati.
111
DEMINUTIVI I AUGMENTATIVI MALO I GOLEMO

DEMINUTIVI AUGMENTATIVI
ra~e, ra~ence
ku}i~ka
ra~i{te
ku}i{te
nose, nosule
ma~e, ma~ence
nosi{te
ma~i{te
PREPI[I I DOPOLNI Zborovite vo leviot pravoagolnik ozna~uvaat ime na ne{to malo ili milo Zborovite od desniot pravoagolnik ozna~uvaat ime na ne{to _____________ Usno dovr{i gi re~enicite: Koga gi izgovaram zborovite: detence, cvet~e, lep~e, mami~ka, soncence... ~uvstvuvam __________ . Koga gi izgovaram zborovite: ra~i{te, ku}i{te, maì{te, klupi{te, nosi{te, muvi{te... ~uvstvuvam ________.
PRIMENI GO NAUÊNOTO Vo tetratkata odgovori na sledniva barawa: 1. Pokraj sekoja imenka dopi{i u{te po dve nejzini formi so koi }e ozna~i{ neèn odnos kon niv ili deka se mali. drvo - ______, ________ treva - trevi~ka, trev~e cvet - _______, _______ kamen - _____, ________ sonce - ______, _______ grnec - ______, ________ vetar - ______, _______ ~e{ma - _____, ________
112
2. Napi{i tri re~enici vo koi }e upotrebi{ nekoi od zborovite {to gi napi{a pogore. 3. Pokraj sekoja imenka napi{i ja nejzinata forma {to ozna~uva ne{to golemo ili grdo. kow - ______ drvo - ______ grad - ______ ku~e - ______ rid - _______ metla - _____ tava - ______ baba - ______
Prodolì doma vo tetratkata za doma{na rabota: 1. Pre~krtaj gi zborovite koi ne pripa|aat vo dadenite grupi zborovi. SMALENO kap~e, prst, eè, noì{te, slon ververi~ka, fustan~e, riba, ezerce, gumi{te, uli~ka, srce. ZGOLEMENO topka, zaj~i{te, eì{te, glava o~iwa, o~i{ta, gumi~ka, stap, osi{te, nokti{te, u~ilnica.
2. Vo sledniov tekst na mestoto od praznite linii napi{i gi imenkite {to ozna~uvaat ne{to smaleno ili zgolemeno. Jas i moeto __________ Ive otidovme vo na{eto malo ___________ da vozime so
(brat) (park)
na{ite velosipedi. Samo {to stignavme, na neboto se pojavi edno golemo i temno _______________ . Go pokri toploto ____________ . Se podgotvuva{e da se isturi
(oblak) (sonce)
golem do`d. No nie ne sakavme vedna{ da se vratime. Se dogovorivme da svrtime po edno _______________ vo parkot dodeka ne n zafatil do`dot. No zaduva edno
(krug)
stra{no ______________ , pa moravme da mu ja letneme doma.

(veter)
113
[to zna~i zborot ekologija? [to e toa ekolo{ka svest? Ima{ li ti ekolo{ka svest?
EKO-AKCIJA
Iva i Sveto se upatija kon u~ili{teto nosej}i po edno cve}e vo saksija. So toa sakaa da pridonesat za uspe{nosta na martovskata u~ili{na eko-akcija. - Iva, mnogu mi se dopa|a tvoevo cve}e. Gledam rascvetalo, prolet e ve}e! se raduva{e Sveto na prekrasniot violetov cvet od jaglikata. - Navistina e ubavo, no i tvoeto cve}e ne e podaleku. Se gleda deka go neguvala ve{ta raka! - Da, majka mi so qubov odgleduva raznovidni cve}iwa vo dvorot i mnogu gi saka. Ako nekoj skine cvet od gradinata, o~igledno e maka. Veli deka cve}iwata se ukras na prirodata i ne treba da se kinat, a vo na{ata gradina se zagleduvaat site lu|e {to po ulicata minat. Taka so razgovor pristignaa vo u~ili{niot dvor, no koga se razvrtea so pogledite naokolu, ostanaa bez zbor. Sekoe dete vo rakata nose{e saksija so nekakov cvet, ama naokolu niz trevata nasekade ima{e smet. - Sveto, pogledni! Zar ova ne e grda slika i sram za sekoj od nas? A za zagaduvaweto zboruvame re~isi sekoj ~as. Pred nekoj den so u~itelkite napravivme akcija i go is~istivme u~ili{niot dvor, neli? Kako moè{e za dva-tri dena olku otpad povtorno vo nego da se vseli? - Ete i jas se ~udam, ova postojano se povtoruva! Ne vredat ni{to na{ite eko-patroli, nitu pak dobro osmislenite eko-paroli. Mislam deka sekoj treba da razvie ekolo{ka svest i za~uvuvaweto na ìvotnata sredina da mu pretstavuva zadovolstvo i ~est. - To~no, i jas se soglasuvam so tvoeto tvrdewe i mislam deka svojot odnos sprema prirodata treba da go smeni celata na{a nacija. Gledam deka re~isi site dvorovi ni se solidno uredeni i ~isti, a ulicite po koi "sletuvaat# najlon }esiwa - nalikuvaat na pisti. Od domovite i vizbite s {to e nepotrebno go isfrlame, ama za àl, kade {to }e stasame go frlame. Mnogu od frlenite predmeti moàt da se prenamenat ili za reciklaà da se namenat. No, site nie se pravime kako da ne znaeme kade da gi stavime. Taka vo kontejnerite za stara hartija se{to moè da se najde, samo ne hartija. E, toa e nesovesna rabota i ~ove~ka sramota!
114
- I {to vredi sevo ova cve}e {to denes go nosime ako trevata ne ja is~istime i ne ja iskosime!? - promrmore Sveto pomirisuvaj}i go cvetot. No, toa go znaeja site vo u~ili{teto i ve}e ima{e plan za rabota. Po~naa da doa|aat i mnogu roditeli za{to be{e sabota. Za nekolku ~asa zaedno otpadocite gi sobraa, trevata ja iskosija i so voda ja narosija. Decata pak, gi zasadija cve}iwata pokraj patekata od po~etok do kraj. Odedna{ siot prostor dobi prekrasen sjaj. Nasekade se slu{a{e vesela pesna i smea. Ubav proleten miris ja zameni neprijatnata rea. Neli e poubavo vaka? A da vi kaàm pravo, da se ìvee vo otpad ne e zdravo. Ova sigurno i na drugo mesto ste go pro~itale. Zapomnete i ne pravete gi istite gre{ki. Posledicite od zagaduvaweto na planetata Zemja za celiot ìv svet se katastrofalno te{ki. Qiqana Atanasova DA RAZGOVARAME Zo{to Iva i Sveto nosele cve}e? Kakva grda slika gi pre~ekala vo dvorot na u~ili{teto? Zo{to imalo mnogu otpad i pokraj toa {to dvorot bil is~isten pred nekoj den? Koj im pomagal vo sabotnata akcija na u~enicite? Kako izgledal u~ili{niot dvor po akcijata?
NAUÎV ZA EKOLOGIJATA Pro~itaj go vnimatelno razgovorot me|u Iva i Sveto i zapi{i pet raboti {to gi nau~i za ekologijata i ekolo{kata svest. 1. Ne~istata okolina e sram za sekoj poedinec. 2. Sekoj treba da razviva ekolo{ka svest. (Prodolì sam!)
VE@BAJ DOBRO ÎTAWE Pro~itajte go tekstot redosledno. Podelete go na delovi. îtaj vo sebe i zamisli si kako so glasot }e gi pretstavi{ Iva i Sveto. îtajte po ulogi. Odberete i ~ita~ za govorot na pisatelot.
IZVESTUVAWE Napi{i izvestuvawe kako go obeleàvte vo tvoeto u~ili{te Denot na ekologijata.

115
DIREKTEN I INDIREKTEN GOVOR

DIREKTEN GOVOR 1. Mama me pra{a: Ja ~ita{ li knigata?# 2. Kire re~e: Site dojdoa navreme#. 3. Nina tivko mi {epna: Vnimavaj, te gleda u~itelkata!# INDIREKTEN GOVOR 1. Mama me pra{a dali ja ~itam knigata. 2. Kire re~e deka site do{le navreme. 3. Nina tivko mi {epna da vnimavam za{to me gleda u~itelkata.
Razgledaj gi re~enicite vo dvete koloni i razmenete si gi mislewata so drugar~eto od klupata za slednive pra{awa: Koja e razlikata me|u re~enicite od levata i desnata kolona? (Zabeleì dali ima razlika vo sodrìnata na re~enicite!) îi zborovi se napi{ani vo navodnici? Kako se iskaàni istite misli vo re~enicite od desnata kolona? Zo{to nema vo niv navodnici?
ZAKLUÎ I PREPI[I To~noto naveduvawe na tu|ite misli se vika _______ govor. Site radosno izvikaa: Utre }e odime na teatar!# Koga tu|ite misli gi prenesuvame so svoi zborovi, toga{ upotrebuvame indirekten govor. Site radosno izvikaa deka utre }e odat na teatar.
PRIMENI GO NAUÊNOTO Slednive re~enici napi{ani vo direkten govor preobrazi gi vo indirekten: Ovaa e mojata topka#, mi re~e Goce. Vnimavaj na interpunkciskite znaci!# - me predupredi u~itelkata. Bate re~e: Mamo, odam na plivawe#. Indirektniot govor vo slednive re~enici pretvori go vo direkten. Pritoa vnimavaj na interpunkciskite znaci: dvete to~ki i navodnicite: U~itelkata n pra{a koja ideja najmnogu ni se dopadna. Dame ja pra{a Temjana vo kolku ~asot }e odi na trening. Jas zasrameno rekov deka napraviv golema gre{ka.
116
INTERPUNKCISKI ZNACI KAJ DIREKTNIOT GOVOR: DVE TO^KI, CRTA I NAVODNICI
POTSETI SE Kako se vika to~noto naveduvawe na tu|ite zborovi? Koj govor e indirekten? SRABOTI SAMOSTOJNO So moliv~e stavi gi interpunkciskite znaci vo slednava re~enica za da go obeleì{ direktniot govor: Maja mi predloì Popladne dojdi kaj nas.
SOGLEDAJ, ZAPOMNI, PRIMENUVAJ Direktniot govor vo re~enicata moè da se napi{e na tri na~ini: Zborovite na raskaùva~ot PÊLI^KATA REÊ: Direktniot govor "UBAV E OVOJ CVET, IMA MNOGU POLEN#
Direktniot govor Zborovite na raskaùva~ot "UBAV E OVOJ CVET, IMA MNOGU POLEN# - REÊ PÊLI^KATA. Direktniot govor "UBAV E OVOJ CVET# Zborovite na raskaùva~ot REÊ PÊLI^KATA Direktniot govor "IMA MNOGU POLEN#.
PRIMENI GO NAUÊNOTO NAUÎ POVE]E Na krajot od re~enicata vo direktniot govor prvo se pi{uva pra{alnik, izvi~nik ili tri to~ki, a potoa se zatvoraat navodnicite. Koga re~enicata zavr{uva so to~ka, se pi{uvaat prvo navodnicite, a potoa to~kata. Nastavni~kata n pra{a koja ideja najmnogu ni se dopadna. Preobrazi ja ovaa re~enica od indirekten vo direkten govor. Primeni gi trite na~ini. Neka ti posluàt gornite primeri. Vnimavaj na navodnicite, dvete to~ki i crtata (tire). Prepi{i go sledniov tekst i stavi gi soodvetnite interpunkciski znaci: Damjan ja pra{a Temjana Vo kolku }e odi{ na trening Vo pet ~asot i petnaeset minuti mu odgovori taa Mene }e me nosi tatko mi so avtomobilot re~e Damjan moè da dojde{ so nas.
117
BIDI ISKREN Potseti se na minatiot Veligden i iskreno kaì mu na drugar~eto do tebe: - Kolku vapsani jajca iskr{i? - Uìva{e li vo kr{eweto? - Mame{e so drveno jajce? - Komu mu prizna deka ima{ drveno jajce?
[ESTIOT ^LEN
Vlatko od petto-4 re~e: - Sekoja u~ili{na druìna e sostavena od pet ~lena! - Zo{to tokmu pet? ]e pobrza da pra{a Bla{ko... - Ne pra{uvam tuku }e odgovaram za petka! - ne izdrà qubopitniot Bla{ko. - Brojot na ~lenovite treba da bide neparen. Vo slu~aj koga za ne{to se glasa. Tri sprema dva za ova ili za toa... Pet~lenata druìna od petto-4 be{e vedna{ sostavena. Vlatko, Bla{ko kako negov prv drugar, Mi{e kako soset~e na Bla{ko, i bra}ata - bliznaci Kirko i Spirko, koi se nerazdelni.
118
Eden proleten den Vlatko gi potseti: - Druìno, nabliùva praznikot Veligden! Predlagam da organizirame edno veselo natkr{uvawe na vapcani veligdenski jajca. Pobednikot }e dobie - {to }e dobie, Bla{ko? - Kraj~e od mojata v~era{na kifla so marmalad! - se po{eguva qubopitnikot, a potoa seriozno dodade: - Nema nagradi, va`no e da se u~estvuva. Odberete si edno jajce, dozvoleni se site boi i {ari. ]e se kr{ime po principot "podobriot e sleden!# Iskr{enite jajca se lupat na lice mesto, se posoluvaat, se dava sekomu po par~ence... Qup~o, koj go prislu{nuva{e nivniot razgovor, pra{a: - Dali moè i jas da u~estvuvam? - Ne, samo na{ata petorka! - mu odgovori Vlatko. - No, moè{ da nabquduva{ od publikata. Vo ~etvrtok na vtoriot odmor. Bliznakot Kirko ponese krupno jajce od misirka, rizikuvaj}i da bide diskvalifikuvan. Bliznakot Spirko se vooruà so edno {ilesto zeleno jajce, za koe veruva{e deka ima najcvrsta lu{pa {to }e im odolee na site udari, ozgora i strani~no. "Uh, samo da pobedam#, se nadeva{e toj. Osamna dolgoo~ekuvaniot ~etvrtok. Po~na veligdenskoto natkr{uvawe! U~estvuvaa samo petmina natprevaruva~i, drugite se publika. ûk-~uk! Prvo pukna jajceto vo rakata na Vlatko. Pobednikot od ovoj duel, Mi{e, sega se natkr{uva so Bla{ko. Site napregnato o~ekuvaat, Mi{e zamavnuva... ~uk-~uk! "Oooo!# vikna Il~o od publikata. "Istovremeno puknaa dvete jajca!# - Kirko i Spirko, tie se posledni! - gi najavi Vlatko, ronej}i par~enca lu{pi od svoeto raspukano crveno jajce. - Misirkino jajce, takvo imam! - re~e Kirko. - Ne mi pre~i, brat~e! - se soglasi Spirko. ûk-~uk, i ~udo! Koko{kinoto jajce se pokaà pocvrsto! Spirko tuku{to se podgotvuva{e da se proglasi sebesi za "veligdenski vitez#, koga mu prijde Qup~o. - Moè li i jas da se natprevaruvam? Imam edno crveno vapcano jajce... - Ajde! [ampionot ne se pla{i od nikogo! - ko~operno re~e Spirko. Go drì jajceto vo dlankata, a ozgora, me|u palecot i pokazalecot, mu ostavil kru`no kapa~e vrz koe treba da ~ukne jajceto od Qup~o. Site o~ekuvaat, nekoi se obloùvaat. Qup~o se dvoumi. Se premisluva. Kako da se bori so sebesi, da kaè ili da premol~i. Sepak se re{i da kaè: - Ne moàm da bidam izmamnik! Imam drveno jajce, toa ne bi bilo fer. Lesno }e pobedev, no ne sakam taka. Ne e ~esno. Se sramam {to voop{to go ponesov ova drveno jajce. No, sega }e go frlam. Site da vidat! Qup~o otide do kantata za otpadoci, vo agolot na u~ilnicata, i go spu{ti vo nea drvenoto jajce. Be{e crveno vapcano, nikoj od oko ne bi otkril deka e drveno. U~enicite aplaudiraa. Duri i pobednikot Spirko. A Vlatko se dobliì do Qup~o i toplo mu re~e: - Ti si {estiot ~len na na{ata druìna! Bravo i zdravo! Se rakuvaa. Iskr{enite veligdenski jajca bea vkusna oddelenska uìnka. Sekomu po drugarsko par~ence! Velko Nedelkovski
119
SOSTAVI PLAN NA RASKAZOT Pro~itajte go raskazot i podelete go na pet logi~ki celini. Sostavi plan po redosledot koj ti go nudime. Odgovorite na pra{awata }e ti pomognat vo sostavuvaweto na planot: Tema: (Za {to ili za kogo se zboruva vo raskazot?) Glavni misli: 1. [to sostavile u~enicite od petto-4? 2. [to se dogovorile da organiziraat za Veligden? 3. Kako te~ele podgotovkite za natprevarot? 4. Koj pobedil? 5. Zo{to Qup~o stanal {estiot ~len na druìnata? Vreme na nastanot: (Koga se slu~ila slu~kata?) Mesto na nastanot: (Kade se slu~il nastanot?) Poraka: ([to treba da ima vo srcata na site lu|e?)
PRONAJDI I PREPI[I Prepi{i go delot od poslednata celina vo koj e opi{ana vnatre{nata borba na Qup~o i negovoto priznanie. Prepi{i go delot od poslednata celina vo koj e opi{an voshitot na Qup~evite sou~enici za negovata postapka. Pi{uvaj na latinica!
POTRUDETE SE Podelete se vo grupi po trojca. Pro~itajte go raskazot vnimatelno i potrudete se zaedni~ki vo tetratkite da napravite vakov prikaz na ovoj raskaz. Moète da pi{uvate na listovi koi potoa }e gi istaknete na panoto vo u~ilnicata. Re~enica _____________________________________________________________ (Za {to se zboruva vo tekstot?) Misla, izreka _______________________________________________________ (Se objasnuva najva`noto od raskazot.) Eden zbor ___________________________________________________________ (Najva`niot zbor od raskazot {to ja objasnuva sodrìnata.) Simbol ili slika (Pretstavi ja sodrìnata vo edna slika.) Boja ________________________________________________________________ (So koja boja }e gi pretstavi{ ~uvstvata od raskazot?) Dopolni: Edna od najdobrite raboti vo raskazot e ________________________ ([to sfatil glavniot lik?)
120
Pro~itaj nekoj raskaz za Itar Pejo. Po {to go prepoznava{ negoviot lik? Kogo naj~esto go naditruval?
MAGARETO [TO JADELO GRAV

Vo eden zimski den nekoj selanec se vra}al od pazar v selo i bil re~isi premrznat od studot. Na patot na{ol edna meana koja se nao|ala vo nekoe pogolemo selo. Bilo ve}e pladne, a selanecot bil gladen, pa re{il da ru~a vo meana i da se stopli. Go vrzal magareto pred meanata i vlegol. Tamu videl nasobrani lu|e od seloto koi go zafatile seto mesto okolu ogni{teto. Selanecot smislil {ega so koja }e gi natera selanite, {to sedele kraj ogni{teto, da izlezat nadvor. Stoej}i do vratata mu viknal na meanxijata glasno: - Meanxi, daj mi edna porcija grav, a druga porcija odnesi mu na moeto magare {to e vrzano nadvor pred meanata. Nasobranite selani, badijalxii, gi naostrile u{ite i nekoj od niv mu rekol: - Ami, magare }e jadelo grav?! - E, moevo magare jade grav. Ako ne veruvate pojdete so meanxijata i }e se uverite. Meanxijata mu donesol edna porcija grav i trgnal da mu nosi porcija grav i na magareto. Trgnale po nego site selani i go oslobodile mestoto okolu ogni{teto. Toga{ itriot selanec si sednal na toplo mesto kraj ogni{teto i po~nal da si go jade nara~aniot grav. Makedonska narodna prikazna DA RAZGOVARAME ZA PRIKAZNATA [to pobaral itriot selanec od meanxijata? Zo{to? [to misli{: te{ko mu bilo da gi naditri selanite? Zo{to misli{ taka? Ova e makedonska narodna prikazna. Objasni so svoi zborovi {to znae{ za makedonskite narodni prikazni?
IZRAZI SE PISMENO Stavi se vo uloga na itriot selanec i preraskaì ja prikaznata interesno i sme{no za da go privle~e{ vnimanieto na slu{atelite. So nekolku re~enici dopolni go krajot na prikaznata.
PROSLEDI DOMA Na nekolku nacionalni televizii se emituvaat makedonski narodni prikazni. Prosledete dve od razli~ni televizii i raskaète gi vo va{ite tetratki za doma{na rabota. Pro~itajte gi pred drugar~iwata.
121
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Poznava{ li nekoe dete invalid? Se druì{ li so nego? Invalidite se ograni~eni vo dvièweto. Dali mestoto kade {to ìvee{ e prilagodeno za invalidizirani lica? Porazgovaraj za toa so parot od klupata.
KOPNE@
Qup~o, potpiraj}i se na patericite, }e stane{e od krevetot, }e dojde{e do prozorecot, prave{e ptici od hartija, go otvora{e prozorecot i gi frla{e nadvor. Qup~o ìvee{e na desettiot kat od visokata kula i pticite od hartija dolgo vreme kruèa niz vozduhot dodeka se spu{tea i zaprea na zemjata. Za ovie meseci otkako leì bolen i ne moè da odi podaleku od sobata, nafrla edno ~udo ptici. Pticite koi bea i golemi i mali, vo zavisnost od hartijata {to ja ima{e, pa|aa i vo dvorot od zgradata i na ulicata i na pokrivite od poniskite ku}i i na avtomobilite parkirani na parkirali{teto kraj zgradata i na drvjata vo dvorot i park~eto. Od daleku zali~uvaa na vistinski beli i {areni ptici. I eden den, gledaj}i od koj kat izletuvaat pticite, i niz koj prozorec, lu|eto se iska~ija vo stanot na Qup~o, tropnaa na vratata, im otvori lekarot koj vo toj moment be{e dojden kaj Qup~o da napravi vizita i da mu gi dade potrebnite lekovi, i tie po~naa da vikaat po Qup~o gledaj}i go kako drì v raka nekolku napraveni ptici za da gi frli niz prozorecot. - A, ti li si toj {to gi frla{ ovie kniì{ta, {to ni pravi{ |ubre po katovite i dvorot? [to |avol te tera ova da go pravi{? Ako te vidat i drugite deca, i ako trgnat po tvojot primer, }e n zatrupaat so knixi{ta... Qup~o, ispla{en, se sobira{e vo krevetot. Pticite gi krie{e zad grbot. Lekarot gi pogledna razlutenite lu|e i im re~e: - Smirete se ... Poleka... Ne se toa kniì{ta... Toa se ptici ... - Neka se {to sakaat ... - vikaa lu|eto. Zo{to gi frla? Zo{to ni pravi |ubre?
122
- @elbata go tera toa da go pravi ... - im re~e lekarot. - Ama kakva èlba! - vikaa lu|eto. - [to ni e nam gajle ... Da ne go vidime pove}e. - êkajte da vi objasnam ... - gi uspokojuva{e lekarot. - Deteto e vo takva situacija {to taa negova èlba e i pove}e od toa ... Kopne` ... Da, kopne` ... - Kakva situacija, kakov kopne` ... - go gledaa lu|eto lekarot. A toj poleka, so smireni zborovi im re~e: - Deteto ima paraliza ... Prikovano e da leì v krevet ... Kaj takvi bolni se javuva èlba da ja nadminat bolesta ... A koga ne moàt, se javuva kaj niv fantazija da imaat krilja, da letaat kako ptica ... Razbirate...Preku pticite se zamisluva sebe si kako leta. Preku ovie ptici {to gi frla... Lu|eto go gledaa lekarot skameneti, nemi. So soàliv pogled go gledaa Qup~a koj zad grb gi drè{e pticite kako najskapo ne{to na svetot, kako ne{to {to e del od nego. Lu|eto pro{epotija: - @alime ... - i poleka, nazade~ki, se povlekoa. Pticite {to prodolìja da pa|aat na drvjata vo dvorot, navistina li~ea na vistinski ptici. Jovan Strezovski
DA RAZGOVARAME Za {to kopneel bolniot Qup~o? Od koja bolest boleduva? Preku koja edinstvena negova igra go izrazuval negoviot kopne`? Komu mu pre~ele pticite od hartija? Kako izreagirale? Kako se ~uvstvuval Qup~o koga lu|eto do{le vo negoviot dom? Kako se ~uvstvuvale lu|eto otkako razbrale kakov problem imal Qup~o?
OBJASNI Objasni kako ja sfa}a{ èlbata na Qup~o da pu{ta ptici od hartija. Objasni go zborot kopne` so svoi zborovi onaka kako {to ti go sfa}a{.
PROÎTAJ I PREPI[I Pro~itaj gi zborovite na lekarot so koi toj im se obratil na lu|eto. Prepi{i gi vo tvojata tetratka.
TVORI Zamisli deka si eden od lu|eto koi naluteno vlegle kaj Qup~o. Raskaì go raskazot od toa stojali{te. Naslovot neka bide "KAKO SE POSRAMOTIV#. Pri raskaùvaweto iskaì gi emociite. Pro~itaj {to si napi{al. Najubaviot trud nagradete go so rakopleskawe.
123
Porazgovaraj so drugar~eto za insektite i pticite. [to ti e posebno interesno vo nivnoto odnesuvawe?
POLSKO UÎLI[TE
Godi{no vreme, mesec, den v sjaj Od slamka i od kal da svie gnezdo - raj êdoto da go podgotvi za let vo svojot roden kraj Od kade nau~ila ovaa ptica tolku èdno? Vo polskoto u~ili{te u~ela vredno. Crven, sin, violetov, òlt cvet po cvet Vrednata p~ela gi posetuva v let Od kade gi znae pati{tata na ovoj svet Nadolnici, ugornici, brda, potoci beskone~no? Vo polskoto u~ili{te u~ela vredno. Pajakot, male~ka buba~ka so gordost sjae Na }erka si ~eiz da tkae Ovaa kineska tantela {to ja znae Na koj |er|ef go vezela ve{to? Vo polskoto u~ili{te u~ela vredno. Ali Akba{
GO ZBOGATUVAM RE^NIKOT ~eiz - spremata {to ja donesuva nevestata kaj maòt; |er|ef -trkalezna ramka na koja se raspnuva platnoto {to se veze. RAZGOVARAME ZA LIRSKATA PESNA Komu mu se voshituva poetot vo ovaa pesna? Pro~itaj ja prvata strofa. Objasni koi sposobnosti i ve{tini na pticata go voshituvaat poetot. [to znae da pravi p~elata? A pajakot? [to sporedil poetot so kineska tantela?
RAZMISLI I OBJASNI Postoi li polsko u~ili{te vo koe pticite i insektite go u~at toa {to mnogu ve{to go pravat? Navistina, koj gi u~i taka ve{to i ume{no da opstojuvaat vo sredinata?
124
IZVESTUVAWE
POTSETI SE Minatata godina u~e{e za izvestuvawe i sigurno si napi{al izvestuvawe za posetena teatarska pretstava, muzej, izlo`ba ili nekoe slu~uvawe vo u~ili{teto. Razgovarajte za toa.
POSETETE Organizirajte se i posetete ja baletskata pretstava "Doktor Ofboli# vo Makedonskata opera i balet vo Skopje. Toa e eden od najubavite baleti za deca koj pleni so igrata, muzikata i sodrìnata. Pri kupuvawe na biletot sekoj }e dobie flaer na koj se ispe~ateni najva`nite podatoci za baletot. Pro~itaj go i so~uvaj go. Ako ne ste vo mo`nost da ja izvedete ovaa poseta, obidete se da najdete TV-snimka na ovaa pretstava. Gledajte ja zaedno i uìvajte. Dodeka ja sledi{ pretstavata vnimatelno nabquduvaj kako e uredena scenata, kako se oble~eni baletskite umetnici (kostimografijata), dekorot. Slu{aj ja muzikata i sledi gi dvièwata na baletskite umetnici koi }e te vodat vo nastanite. Zapamete gi likovite.
RABOTI PO SLEDNIOV PLAN Koga }e se vrati{ v u~ili{te, sredi gi vpe~atocite i napi{i izvestuvawe po sledniov plan: KOJ - (Koj trgna za Skopje? So {to trgna?) [TO - ([to da prosledite, za {to }e izvestuvate?) KOGA - (vremeto na trgnuvaweto, ~asot na pretstavata) KADE - (mestoto na posetata - grad, institucija) KAKO - (osvrt, kritika na samata pretstava) ZAKLUÔK Najinteresnite izve{tai pro~itajte gi preku razglasnata stanica vo va{eto u~ili{te, pratete gi do va{iot lokalen vesnik koj ima rubrika za deca, ili vo nekoe detsko spisanie. Nemate mo`nost da posetite teatarska pretstava vo tvoeto mesto na ìveewe ili vo najbliskiot grad kade {to ima teatar? Napi{i izvestuvawe za koja bilo posetena institucija vo tvoeto mesto na ìveewe (lokalna TV ili radiostanica, redakcija na vesnik, muzej, mesna zaednica, op{tina, fabrika). I vo tvoeto u~ili{te se slu~uvaat interesni nastani (priredbi,ekskurzii, eko-akcii, kviz-natprevari, sportski natprevari, izlo`bi, literaturni ~itawa i sli~no).
125
GI PROVERUVAM I GI UTVRDUVAM ZNAEWATA

PROSTA REÊNICA - vo nea ima samo eden glagol. SLO@ENA REÊNICA - vo nea ima dva i pove}e glagoli, odnosno sostavena e od dve i pove}e prosti re~enici. PROSTATA REÊNICA moè da bide iskaàna: a) samo od podmet i prirok i b) od podmet, prirok i dodatoci na podmetot i prirokot. DIREKTEN GOVOR - govorot od drugo lice prenesen onaka kako {to e izgovoren. Vo nego ni{to ne dodavame i ne odzemame. INDIREKTEN GOVOR - govorot od drugo lice prenesen so svoi zborovi. HOMONIMI - isti zborovi, no so razli~no zna~ewe. DEMINUTIVI - formi od zborovite {to ozna~uvaat ne{to malo ili milo. AUGMENTATIVI - formi od zborovi {to ozna~uvaat ne{to golemo ili grdo. ROMAN - golema tvorba vo proza so pove}e likovi i pove}e slu~ki i nastani. DETSKI ROMAN - glavnite likovi se deca i temata e od detskiot ìvot. No ima isklu~oci. Odgovorite na slednite pra{awa }e gi zapi{uvam vo tetratkata. Napravile lastovi~kite proletta gnezdo pod streata na edna selska ku}a. Im se izvele de~iwa, gi odgledale i esenta site si zaminale. Prosta re~enica e ______________, prirok e ______, podmet e ______, dodatoci na prirokot se _______________. Sloèna re~enica e _____________, priroci se __________, podmet e ______. Deminutivi se ________. Od niv }e izvedam augmentativni formi. [to e imenkata gnezdo vo slednava re~enica vo sporedba so imenkata gnezdo vo gorenavedenata re~enica? Imaat li isto zna~ewe? Nivnata ku}a be{e gnezdo na peja~i.
126
DOSETI SE
IDNINATA NA PLANETATA ZAVISI I OD MENE
Koi proletni cve}iwa gi znae{. Nabrojuvajte so drugar~eto i zapi{uvajte vo tetratkata. Koj znae pove}e?
CARICA - JAGLIKA
Taa ja kiti planinata naprolet. Gran~e - lastar~e. @ilavo, silno. So kruna: grst cvetni liv~iwa na vrvot. Vistinska carica vo carstvoto bilno! Kako jaglika ja znaeme site. Kako òlto buket~e od trevjeto blika. No i ova neka ne ve ~udi: i petoprst taa se vika. "Dali ja saka{?# - ako nekoj me pra{a, kako da mu kaàm kolku ja cenam? Ne samo so dva prsta na rakata krenati za nea e malku i pet prsti ako krenam! Aleksandar Kujunxiski
RAZGOVARAME ZA PESNATA [to dozna ti od pesnata za proletnoto cve}e jaglika? Si videl li ti vo priroda jaglika? Vo koja strofa poetot dava opis na jaglikata. Objasni go so svoi zborovi. Pod koe drugo ime e poznata kaj narodot? Spored {to go dobila toa ime? Zaklu~i od poslednata strofa kolku poetot ja saka i ceni jaglikata.
ZADAÎ Nau~i ja pesnata napamet i recitiraj ja izrazno. Opi{i edno proletno cve}e {to e karakteristi~no za tvojot kraj. Napi{i gi i drugite imiwa za nego, ako gi ima.
127
DI[EWE NA AUSPUH
Eden tip, taka so siva {apka i debela siva cigara vo racete mi se iznarazvika za ni{to. Dodeka se snajdov u{ite mi bea polni so vakvi re~enici: Kakvi ~isti vozdusi i drugi trakatanci?! Toa e nazadno, zaostanato kako èlka vo trka-zbrka na pet iljadi. Kakvi pejzaì i zelenila vo boja, ajde, ajde! [to ima da se vidi i doìvee. S e videno i fino opi{ano vo knigi... a ako ne{to ne ti e jasno zamoli si go kompjuterot, s }e ti objasni. Da se vidi, pa da se vidi! [to ima da se vidi! Pa onie koga yirkaat od vozot...? Malku im e prvata i poslednata stanica, nenasitni edni. S ne{to im fali. A jas znam im fali samo malku brzina za da vlezat ve}e edna{ vo dvaeset i prviot vek. A ~istiot vozduh?! Ofkame nebare nekoj se ofajdil od nego. îst vozduh e polovina vojna. Toj samo ja zovriva krvta, budi vo ~oveka èlba za karanica i tepa~ka. Ete, poglednete vo istorijata vo vremeto na toj ~ist vozduh. Krv do kolena, vojna do vojna. Nemale druga rabota, natepaj se ~ist vozduh i posle izlezi na u{te po~ist vozduh i mavaj, rasturaj s dokraj. Zatoa, a vide auspuh xitni mu se, grabni go za da ne ti go grabnat i di{i. I uìvaj. Preseli gi roditelite, rodninite i prijatelite vo blizina na @elezarnica, Cementarnica, Rafinerija za nafta, nekoja hemiska industrija... {to i da bilo. êli~i si go zdravjeto i stanuvaj telo za dvaeset i prviot vek. Navreme, oti posle }e bide docna. Ne izleguvaj od liftot, a ne pak od avtomobilot. Neka pe{a~at potencijalnite samoubijci. Svesti si se na vreme, ~oveku. Patem potseti se na na{ite najgolemi uspesi: uni{tuvawe na potocite, rekite, ezerata, moriwata, nivite, planinite, saksiite i ona pod noktite. Promoviraweto na Negovoto Veli~estvo SMOG Siviot vo vrvno boèstvo e vo tek. Van~o Polazarevski
128
RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Veruvame deka pravilno ja razbra porakata na ovoj raskaz. Kaì kako ja razbra? [to ni pora~uva pisatelot preku nego? Koga e napi{an ovoj humoristi~no-satiri~en raskaz? Nabroj gi site negativni pojavi {to gi kritikuva pisatelot? Koj e vinoven za s {to e uni{teno, zagadeno i nepravilno izgradeno na na{ava planeta? Potseti se na raskazot Lo{i zborovi# od istiot avtor na str. 16. [to zabeleùva{? [to e zaedni~ko vo dvata raskazi?
DA TI POJASNIME Satira e na~in na ismevawe, podbivawe, kritika na duhovit na~in na negativnite pojavi vo edno op{testvo.
PREDVIDI [to moè da se slu~i na na{ava planeta, ako i ponatamu ne vodime grià za okolinata vo koja ìveeme i prirodata.
[TO MO@AM JAS Vo vakva tabela {to }e ja nacrta{ vo tvojata tetratka napi{i gi tvoite razmisluvawa za tvoite postapki so koi bi moèl da pridonese{ za za~uvuvawe na tvojata ~ista i zdrava okolina.
MO@AM SAM DA NAPRAVAM MO@AM ZAEDNO SO DRUGITE
129
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Kakva sodrìna o~ekuva{ vo bajka so naslov "Malata samovila#? Pro~itaj ja bajkata po delovi. Prvo pro~itaj go prviot del, zastani i predvidi go tekot na dejstvoto.
MALATA SAMOVILA
Si bile kral i kralica i imale sin edinec. Koga porasnal, site lu|e od kralstvoto go proslavuvale negovoto polnoletstvo. Zamocite blesnale od zlato, srebro, skapoceni kamewa i iljadnici sve}i. Ve~erta zaigrale oro najli~nite devojki i samo vo nego gledale. Na polno} gostite se razoti{le. Mese~inata svetela kako den. Na princot ne mu se spielo i oti{ol vo lipovata {umi~ka. Zamisleniot princ poleka se {etal po mekata trevi~ka. Koga izlegol na livadata zdogledal mala samovila oble~ena vo sjaen fustan izvezen so zlato. Dolgata kosa bila spu{tena na ple}ite, a na glavata bleskala kruna ukrasena so skapoceni kamewa. Bila mnogu mala. Za~udeniot princ zastanal i se zagledal vo nea, a taa progovorila so yvonliv glas: - Moj ubav princu! I jas bev povikana na tvojata proslava, ama ne dojdov da zaigram vo oroto bidej}i sum olku male~ka. Zatoa sega, na sjajnava mese~ina koja za mene e son~ev sjaj, dlaboko ti se poklonuvam. Taa mnogu mu se dopadnala na princot. Voop{to ne se ispla{il od ovaa no}na pojava, tuku pri{ol i ja fatil za rakata. Taa se izmolknala i is~eznala. Vo raka mu ostanala nejzinata rakavica koja edvaj ja navlekol na maliot prst. Nataèn se vratil vo zamokot i nikomu ne kaàl ni{to. 1. PAUZA [to misli{ deka }e se slu~i? So koi dokazi raspolaga{?
Slednata no} povtorno oti{ol tamu. Odel po belata mese~ina i ja baral malata samovila. Nea nikade ja nemalo. Naàlen, ja izvadil rakavi~kata od pazuvite i ja baknal. Pred nego se pojavila samovilata. Princot se izraduval i srceto mu zaigralo. Dolgo se {etale po mese~inata i razgovarale. Princot se za~udil
130
koga zabeleàl deka taa raste dodeka zboruva so nego. Koga se razdelile bila dvapati pogolema, a rakavi~kata bila pretesna. - Zemi ja i ~uvaj ja kako amanet - rekla i is~eznala. - ]e ja nosam na srceto - rekol princot. Sekoja no} se sostanuvale na nivnoto mesto. Preku den princot bil taèn. Vo mislite mu se vgnezdila malata samovila i s pove}e se zaqubuval vo nea. A taa sekoja no} s pove}e rastela. Na devettata no}, osvetlena so polna mese~ina, veselo go do~ekala i zagukala: 2. PAUZA [to misli{ deka }e se slu~i? So koi dokazi raspolaga{? [to navistina se slu~ilo?
- Jas }e doa|am s dodeka ima mese~ina. - A ne, mila moja! Jas ne moàm da ìveam bez tebe. Ti mora{ da bide{ moja kralica. - Mil moj - rekla taa - }e bidam tvoja ako me saka{ samo mene. - Zasekoga{, zasekoga{! - vikal princot bez razmisluvawe - i samo tebe, a drugite nema ni da gi poglednam. - Dobro! No zapameti {to ti velam: }e bidam tvoja samo dodeka go drì{ dadeniot zbor. Po tri dena napravile svadba. Site se voshituvale na ubavinata na samovilata. @iveele sre}no sedum godini. Toga{ po~inal stariot kral. Naredeni pokraj sandakot, mrtovecot go ~uvale najubavite èni od zemjata. Me|u niv bila i edna devojka so crvena kosa i crni o~i. So o~ite postojano go sledela princot. Toj go zabeleàl toa. Koga povorkata trgnala kon grobi{tata, tri pati poglednal vo devojkata drèj}i ja svojata èna za raka. Odedna{ èna mu se sopnala na fustanot i za malku }e padnela. 3. PAUZA [to misli{ deka }e se slu~i? So koi dokazi raspolaga{? [to navistina se slu~ilo?
- Au, pogledni fustanot mi e predolg! - viknala princezata. Princot ne ni zabeleàl deka taa se smalila. Koga go zakopale kralot, ubavicata pominala pokraj nego, a toj podglednuval vo nea. Ne videl deka èna mu e s pomala. Koga stasale pod starata lipa, taa potpolno is~eznala. Princot se oènil so devojkata. So nea ni tri dena ne ìveel sre}no.
131
Postojano barala ne{to. Koga ne ja ispolnuval èlbata pla~ela, se karala so nego, go navreduvala. Koga mu zdodealo, ja izbrkal. Duri sega videl {to napravil. Pla~el i vozdivnuval za malata samovila. Sekoja no} sedel pod starata lipa, ja vikal i ja ~ekal svojata samovila. êkaj}i ostarel, a taa nikoga{ ne se vratila. Slovene~ka narodna bajka
DA RAZGOVARAME Gre{e{e li vo predviduvaweto na tekot na slu~uvawata? Zo{to? Koga pogodi {to }e se slu~i? [to gi popre~uva{e tvoite predviduvawa?
SOZDAJ Na slednoto pra{awe odgovori taka {to }e najde{ dve tvrdewa koi odat vo prilog na potvrdniot odgovor DA i dve tvrdewa koi odat vo prilog na odre~niot odgovor NE: Dali malata samovila dobro postapila {to pove}e ne se vratila? Nactraj vakva tabela vo tvojata tetratka i zapi{i gi tvoite tvrdewa. DA NE
Dopolni ja tabelata so tvrdewata na drugar~eto od tvojata klupa. Grupirajte se vo grupi po ~etvorica, razmenete gi odgovorite, razgovarajte i povtorno pro{iri ja tvojata tabela. Vie sega raspravavte. Bidi vo onaa grupa ( DA ili NE) za koja si se opredelil. Vo slednite 7-8 minuti vo va{ata grupa napravete popis na site dokazi za va{eto opredeluvawe. Raspravaj za svoite tvrdewa. Koga gi slu{na tu|ite mislewa, go smeni li svoeto? Objasni go odgovorot. Otkako }e se opredeli{ za grupata koja odgovara na tvoite stavovi zaedni~kite tvrdewa zapi{ete gi vo edna pogolema tabela i polemizirajte so drugata grupa. Potrudete se da gi odbranite svoite ubeduvawa. Ilustrirajte gi va{ite tvrdewa vo forma na strip i demonstrirajte go. Porazenata grupa neka ~estita na pobedni~kata taka {to }e go podari stripot.
132
Napi{i {to te raduva vo april? Pro~itaj mu na drugar~eto.
APRIL
April e mlad kowanik {to galopira niz zeleni livadi. April e mlada nasmeana prodava~ka na cve}iwa. April e najveseliot proleten svira~. Ju`niot vetar so vla`na krpa gi bri{e damkite od sinoto lice na neboto nasmevkata Aprilova da bide po{iroka. April e {aren proleten avtobus za koj ne se potrebni asfaltirani i poplo~eni pati{ta. Toj doa|a od topliot jug i donesuva lisja i cve}iwa, ptici i p~eli. April e najgolemiot la`go na svetot (no samo eden den!) - Pogledni nagore, leta slon! Ne e izmislica, ne e ni son! A po tebe yvoni vedra smea: Apri-li-li-li!# Vo april cvetovite slavat pobeda. Pred golemata armija od jasmin, rozi, sinoli~ki, momini solzi, jagliki... ~ekori najvisokata topola so zeleno zname vo racete. April e p~elar i cve}ar, ov~ar i ora~... April e najgolemiot prijatel na bosonogoto detstvo. Vidoe Podgorec VOOÎ, PREPI[I, DOPOLNI Prepi{i gi vo tetratkata {este re~enici vo koi pisatelot mesecot april go prikaàl kako li~nost so razni profesii i osobini. Koja ti ostavi najsilen vpe~atok? Objasni zo{to. Pronajdi ja re~enicata vo koja pisatelot gi nabrojuva aprilskite cve}iwa, no ne uspeal da gi nabroi site. Prepi{i ja i namesto trite to~ki dopi{i u{te nekolku vidovi cve}iwa {to cvetaat vo april. I pretposlednata re~enica pisatelot ja zavr{il so pravopisniot znak tri to~ki. Toa zna~i deka mislata ne e dovr{ena. Dovr{i ja taka {to }e nabroi{ u{te nekolku zanimawa na mesecot april.
OBJASNI I OPI[I Zo{to pisatelot go narekuva mesecot april: p~elar, cve}ar, ov~ar i ora~? Objasni ja poslednata misla. Opi{i ja slikata predadena so ~etvrtata re~enica.
ODBERI DRUG NASLOV Razmisli kakov drug naslov moè{ da dade{ na ovaa prekrasna literaturna tvorba. Zapi{i go vo tetratkata. Odberete nekolku najubavi naslovi
133
GOLEMA BUKVA PRI PI[UVAWE IMIWA NA DR@AVI, NIVNI @ITELI, NARODI, GRADOVI, SELA, OBLASTI I NIVNITE @ITELI
DR@AVI, KONTINENTI @ITELI na dràvi i kontinenti NARODI GRADOVI sela, oblasti @ITELI na gradovi, sela, oblasti
Makedonija Amerika Evropa
Makedonci Amerikanci Evropeec Evropejci Srbi Aziec Azijka Azijci Afrikanec Afrikanka êsi
Srbija
Makedonec Makedonka Makedonci Albanec Albanka Albanci Francuzin Francuzinka Francuzi Srbin Srbinka Srbi Kinez Kineska Kinezi Bugarin Bugarka Bugari êh êhinka êsi
Ohrid Ki~evo
Ko~ani
Debar Mariovo (oblast) Male{evo (oblast) Laktiwe (selo)
Azija Afrika ê{ka i êhija
ohri|anec ohri|anka ohri|ani ki~evec ki~evka ki~evci ko~anec ko~anka ko~anci debranec debranka debrani Mariovec Mariovka Mariovci Male{evec Male{evka Male{evci laktinec laktinka laktinci
ZAPOMNI Prisvojnite pridavki izvedeni od ovie imenki se pi{uvaat so mala po~etna bukva. Najmnogu kupuvam makedonski proizvodi. Site balkanski narodi se na{i prijateli. Najvkusno e bitolskoto mleko. Vo mariovskite sela ima malku lu|e. Na evropskiot kontinent ìveat razni narodi.
PRODOL@I Napi{i vo tvojata tetratka pove}e re~enici vo koi }e upotrebi{ nekoi imiwa na dràvi, kontinenti, narodi, sela, gradovi, ìteli na gradovi.
134
GOLEMA BUKVA PRI PI[UVAWE NA PRAZNICI ÎE IME E NAPI[ANO SO BROJ (CIFRA) Praznici, praznici!..
Eh, kolku se raduvam na praznicite. Toga{ sme doma ili odime nekade zaedno. Za 1 Maj bevme vo poseta na baba i dedo na selo. Baba s u{te ja ~uva mojata ~estitka za 8 Mart na vitrinata i na site ja pokaùva. Kaj niv odime i za drugite dràvni praznici: 2 Avgust, 8 Septemvri, 11 Oktomvri. A baba i dedo zadolìtelno ni doa|aat za na{ata doma{na slava, Sveti Nikola. Ponekoga{ ostanuvaat i za Nova godina. A jas tolku sakam da ostanat i za Badnik i Boìk, a potoa da odime zaedno na selo. Toga{ sum najsre}en.
ZABELE@I ZAKLUÎ SAM îi imiwa se napi{ani so zadebeleni bukvi? Koj zbor e so golema po~etna bukva vo imiwata na praznicite napi{ani so cifra? Kako poinaku moè da se napi{at tie praznici? Napi{i gi: Prvi maj, i ostanatite praznici od gorniot tekst Ako prviot del od imeto na praznikot e napi{an so cifra, sledniot zbor zapo~nuva so golema bukva. 1 Maj, 8 Mart, 2 Avgust, 8 Septemvri, 11 Oktomvri, 23 Oktomvri.
POTSETI SE Imiwata na praznicite se pi{uvaat so golema po~etna bukva: Veligden, \ur|ovden, Ilinden, Pro~ka, Bajram, Boìk (Boì}), Badnik, Vasilica itn. Ako imeto na praznikot e sostaveno od dva zbora, so golema bukva se pi{uva samo prviot zbor: Nova godina, Prvi maj, Osmi septemvri, Edinaesetti oktomvri. No ako vtoriot zbor e sopstvena imenka, toga{ dvata zbora se pi{uvaat so golema bukva: Sveti Nikola, Golema Bogorodica, Mala Bogorodica, Sveti \or|ija, Sveta Petka...
PRIMENI Napi{i deset re~enici vo koi }e gi upotrebi{ imiwata na deset praznici. Pet neka bidat imiwa na praznici so cifri.
135
Napi{i vo tetratkata koga ti bilo najte{ko po nekoja napravena gre{ka. Pro~itaj mu na drugar~eto.
GOLGETER
Bane Ivanovski od petto-4 ima dve prezimiwa: Bane Ivanovski-Golgeterot! Da e nekoj grd prekar, sigurno bi negoduval. No, ovoj go doìvuva pove}e kako sportska titula. Zatoa {to najdobro se snao|a pred golot na protivni~kata ekipa, sekoga{ koga igra fudbal. Nepogre{livo postignuva golovi od najrazli~ni pozicii, so noga i so glava. Tokmu poradi toa, na vtoriot odmor mu prijde sou~enikot Rade so predlog: - Bane, dali bi nastapil za na{ata u~ili{na reprezentacija? Proletta podrani, pa na poljankata me|u novogradbite odrùvame turnir vo mal fudbal. Ti bi bil na{eto tajno zasiluvawe! - Moè! - se soglasi Bane. - Za edno ~okolado so le{nik na poluvremeto! - Mnogu si voobrazen, kako da nastapuva{ za "Lacio#! - se smurti Rade. - Seriozno, doa|a{ ili ne? - Doa|am, ona so ~okoladoto be{e {ega. I navistina dojde. Igrali{teto be{e obi~na poljanka, no ima{e golovi so vistinski stativi i pre~ka. Bane zabeleà: - U{te da kupite fudbalska mreà zad golot, ne vi e ramen stadion! Samo {to po~na natprevarot, Bane gi pokaà svoite golgeterski kvaliteti. Ekipata vo koja gostuva{e, po negova zasluga, nabrzo povede so tri sprema nula. Rade e presre}en, a Bane dribla, centrira, bie kon protivni~kiot golman. No koga silovito ja udri topkata od eden sloboden udar, taa poleta visoko, visoko... i se slu{na edno prodolìtelno "cangrrr#! - Va{iot top~ija go skr{i prozorecot na vtoriot kat! - ispla{eno civna edno od decata. - Da, a sega molskavi~no }e si odam! - snaodlivo re~e Bane. - Vas neka ve obvinat za {tetata, {to mi e grià! Mene duri ne me ni poznavaat, ìveam vo druga naselba! âo, klinci! Imate vie xeparlak da go platite prozorecot! Rade be{e neprijatno iznenaden. Ostana so podzinata usta. O, kakov bil ovoj Bane?! Fudbalska yvezda, a izbega kako obi~en pla{livec! [epotot pote~e od edno do drugo detsko uvo. Ve}e utredenta polovina od petto-4 Bane Golgeterot go oslovuvaa so "Bane Pla{livecot#! Toj dva dena se koleba{e {to da stori, a dve no}i spie{e so nespokojni soni{ta. Na tretiot den mu re~e na svojot tatko: - Tato, sakam da razgovarame kako maì! Mi treba xeparlakot za cela nedela, naedna{! Imam eden dolg! - O, mojot sin ve}e se zadolùva! - se nasmevna tatko mu, no mu dade pogolema suma pari. So niv Bane otide vo naselbata na Rade. Ja pronajde poljankata.
136
Gleda{e nagore i odredi kade be{e skr{eniot prozorec. Se iska~i i zayvoni. Srame`livo kaà koj e i {to stori pred nekolku dena. Sega se kae, se izvinuva i dojden e da ja plati {tetata! ôvekot {to izleze pred vrata, re~e: - Toa e ~esno, mom~ence! No jas ve}e go zameniv prozorecot! Ti prostiv, vi prostiv... Bane go ostavi kovertot so parite nazemi i so tr~awe se spu{ti po skalite. Se ~uvstvuva{e lesno i poletno. Mu padna tovar od grbot. Ah, toj u~eni~ki {epot kolku e brz! Ve}e utredenta celo petto-4 pak mu ja vrati sportskata titula: Bane Golgeterot! Velko Nedelkovski
RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Kade se slu~il glavniot nastan vo ovoj raskaz? Koj e glavniot lik vo nego? Po {to e poznat me|u svoite sou~enici? Kako postapil Bane koga nenamerno go skr{il prozorecot? Zo{to ne ja opravduva{ negovata postapka? No kako se ~uvstvuval otkako pobegnal kako kukavica? Kako ja ispravil svojata gre{ka? Zo{to sega te voodu{evi Bane?
PRERASKA@I PO PLANOT Napravi plan na raskazot, a potoa preraskaì go usno.
IZRAZI SE PISMENO Ti si Bane. Raskaì {to ti se slu~uva{e narednite dva dena otkako pobegna od nastanot. Opi{i gi tvoite nemirni no}i poradi ne~istata sovest i kako go podnesuva{e noviot prekar "Bane Pla{livecot#. Povrzi ja tvojata odluka da ja plati{ {tetata so ovaa izreka: NAJDOBAR LEK ZA SMIRUVAWE E ÎSTATA SOVEST.
NA ÂSOT PO TEHNI^KO OBRAZOVANIE Napravete edno golemo pano na koe }e gi vnesete va{ite imiwa i sekoj neka si napi{e vo koi slobodni aktivnosti u~estvuva vo u~ili{teto i nadvor od nego. Pokraj imeto sekoj neka se nacrta sebesi vo onaa aktivnost {to ja saka najmnogu. Na pr.: kako fudbaler, ko{arkar, balerina, peja~/ka, karatist/ka, crta~... Istaknete go panoto na vidno mesto vo u~ilnicata.
137
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Napi{i {to znae{ za zagaduvaweto na na{ata ZNAM SAKAM DA ZNAM planeta? Razmeni go misleweto so tvoite drugar~iwa. Napi{i {to u{te bi sakal da doznae{ i porazgovaraj so drugar~iwata. Zapi{ete gi va{ite mislewa vo vakva tabela: Pro~itaj go tekstot"22 April - Den na planetata Zemja#, no taka {to pri ~itaweto so znakot "+# }e gi odbeleì{ tvrdewata koi ti se poznati, so "?# tvrdewata za koi ne si siguren, a so "-# ona {to ti otkriva nekoi novi i nepoznati fakti.
22 APRIL - DEN NA PLANETATA ZEMJA

[to s pominala planetata Zemja od po~etokot do denes vo tekot na nejzinoto geolo{ko minato i vo postanuvaweto na ìvotot na nea, vo golem del s u{te e nepoznato. Navistina, naukata se trudi da go osoznae toj pat na oblikuvaweto na Zemjata i postanokot na ìviot svet na nea, no i pokraj golemiot trud na nau~nicite golema temnina pokriva dobar del od toj nau~en pat. Kon krajot na 19 i vo tekot na 20 vek Zemjata pominuva sosema podrugo iskustvo vo svojot razvoen pat. Neo~ekuvani i neprirodni promeni ja zafatija ne samo povr{inata na na{ata Zemja, tuku i nejzinata atmosfera i vnatre{nost. Brziot razvoj na industrijata i s pogolemata potreba za energija se pri~ina za ispu{tawe na pogolemi koli~ini na otrovni smesi vo atmosferata, i s pogolemoto iskoristuvawe na fosilnoto gorivo od dlabo~inata na Zemjata. Procesot na civilizaciskiot napredok prosto gi "smete# pra{umite. Dràvite vo koi s u{te se so~uvani pra{umite voobi~aeno se siroma{ni dràvi. A sega pred tie siroma{ni dràvi se postavuva te{ka zada~a - da gi za~uvaat tie pra{umi bidej}i tie se belite drobovi na na{ata planeta. Toa zna~i da se otka138
àt od materijalnata korist koja ja nosi iskoristuvaweto na pra{umite. Me|utoa vo tie odnosi se slu~uvaat nekoi zanimlivi pojavi. Bogatite dràvi nastojuvaat po niski ceni da gi otkupat drvata od posiroma{nite za da si gi za~uvaat {umite vo nivnite dràvi koi nemilosrdno re~isi gi uni{tile. Vo isto vreme razni zdruènija za za{tita na prirodata koi se formirani od bogatite dràvi, im nudat nekakva pomo{ na siroma{nite dràvi da go za~uvaat ona {to e kaj niv oddamna uni{teno. Ne{to sli~no se slu~uva i vo drugi oblasti, na primer vo za{titata na mo~uri{tata, moriwata. Kade e vo seto toa na{ata tatkovina? Po tvrdewata na na{ite stru~waci za na{ite {umi na primer, moè da se zaklu~i deka tie se prirodni i vo nekoi delovi sli~ni na prvobitnite golemi pra{umi. Od druga strana postojano se slu{aat kritiki od razni organizacii deka na{ite {umi neracionalno se iskoristuvaat. A kade e vsu{nost vistinata, te{ko e da se kaè. Me|utoa edno e sigurno, najgolemite zagaduvawa koi gi uni{tuvaat na{ite {umi doa|aat od na{ite sosedni zemji koi imaa porazviena industrija. Ante Pelivan
DA RAZGOVARAME
NAUÎV
S ona {to si go ozna~il so znakot "-# napi{i go vo slednata tabela: Sporedi ja tvojata tabela so tabelata na drugarot do tebe. Razovarajte so nastavnikot za delovite koi ste gi ozna~ile so "?#. Postavi pra{awa na koi saka{ da dobie{ odgovor.
POTRUDI SE I DOZNAJ Prosledi na TV dokumentarna emisija za zagaduvaweto na planetata Zemja. Vakvi emisii naj~esto ima na programite Discovery chanel, National geographic. Vodi pribele{ki za toa {to si go gledal ili snimi ja emisijata za da ja gledata zaedno na u~ili{te. Dosta podatoci moète da najdete i vo sovremenite enciklopedii koi obiluvaat so fakti i fotografii. Najinteresnite podatoci fotokopirajte gi i za~uvajte gi.
SOZDAVAJ Napravete EKO-plakat koj }e gi pottikne i drugite da razmisluvaat za Zemjata. Ne zaboravete deka plakatot treba da bide interesen. Iskoristete gi podatocite od dokumentarnite emisii i od enciklopediite. [to bi moèl ~ovekot da napravi za spas na planetata Zemja? Iskaì go svoeto mislewe vo sostav koj }e go napi{e{ doma. Moè{ da pobara{ mislewe od vozrasnite i da sporedi{ kako razmisluvaat dve generacii.
139
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Znae{ li kako si go dobil svoeto ime? Ti se slu~ilo li da go proceni{ nekogo samo po negovoto ime? [to misli{, kakov e nekoj koj se vika Pipi Dolgiot ôrap?
PIPI DOLGIOT ÔRAP

Vo zapu{tenata ku}a na krajot od gradot se doseli neobi~no devetgodi{no devoj~e po ime Pipi Dolgiot ôrap. @ivee{e bez roditeli, so kowot i majmun~eto. Vo sosednata ku}a ìveeja sestrata i bratot Anika i Tomi, "normalni# i "ubavo vospitani deca#. Anika i Tomi bea kaj svojata baba, a koga se vratija se iznenadija kako izgleda nivnata nova sosetka. Taa im raskaùva{e za svojot ìvot, posebno za tatko , a takvi neobi~ni prikazni Anika i Tomi nikoga{ ne slu{nale. Zatoa smetaa deka Pipi Dolgiot ôrap izmisluva i laè. Kako samo }e se iznenadat koga }e doznaat deka prikaznite na Pipi se vistinski. *** Vo toj mig se otvori vratata na "Pipinovec# i ottamu istr~a malo devoj~e. Toa be{e naj~udnoto devoj~e koe Anika i Tomi nekoga{ go be{e videle. Toa be{e Pipi Dolgiot ôrap, koja trgnala na svojata utrinska pro{etka. Eve, kakva be{e: Nejzinata kosa ima{e boja na morkov i be{e spletena vo dve cvrsti pletenki koi stoeja pravo otstrana. Nosot li~e{e na kompir i celiot be{e i{aran so damki od sonceto. Ima{e {iroka usta so zdravi, beli zabi. I fustanot be{e ~uden. Pipi sama si go so{ila. Be{e modar, a ovde-onde vmetnala i par~iwa od crven tekstil. Na svoite dolgi, tenki noze navlekla dolgi ~orapi i toa edniot kafeav, a drugiot crn. Ima{e i crni ~evli koi bea dvapati podolgi od nejzinite stapala. Niv gi kupil tatko u{te vo Ju`na Amerika, i zatoa bea golemi, za da ne se smalat koga }e porasne. Pipi nikoga{ ne saka{e da obue drugi ~evli. No sepak, na Anika i Tomi, naj~udno im be{e majmun~eto koe sede{e na rameto na ova neobi~no devoj~e. Majmun~eto be{e od vidot nare~en morska ma~ka, oble~eno vo modri pantaloni i òlto kaput~e, so slameno {e{ir~e na glavata. Pipi se klate{e po ulicata odej}i so ednata noga po trotoarot, a so drugata po kolovozot. Tomi i Anika gledaa vo nea. Za ~as, eve ja - se vra}a{e, ama ovoj pat odej}i nanazad, za da ne mora da se vrti koga }e se vra}a doma. Koga stigna do Tomi i Anika, zastana. Decata se gledaa i mol~ea. Na krajot Tomi prozbore:
140
- Zo{to ode{e nanazad? - Zo{to odev nanazad? - pra{a Pipi. - Pa zarem nie ne ìveeme vo slobodna zemja? Zarem ~ovek ne moè da odi onaka kako {to saka? Da znae{, vo Egipet site lu|e odat taka i nikomu toa ne mu se ~ini ~udno. - A od kade znae{? - prodolì Tomi. - Da ne si bila vo Egipet? - Sekako deka sum bila. Sum ja propatuvala celata Zemjina topka i sum videla mnogu po~udni raboti. [to bi rekol ako po~nam da odam na race kako {to odat lu|eto vo Indokina. - E, sega laè{! - vikna Tomi. Pipi se zamisli za moment. - Da, ima{ pravo, laàm - re~e ta`no. - Ne e ubavo da laè{ - re~e Anika. - Da, da, laèweto e mnogu grdo - re~e Pipi u{te pota`no. - Ama znae{, mi se slu~uva toa da go zaboravam. Pa {to moè{ da o~ekuva{ od dete ~ija majka e angel, a tatko kral na domorodci koj cel ìvot plovel po moriwata? Postojano da ja kaùva vistinata? Vo Turakalama nema nitu eden koj ja zboruva vistinata. Tamu laàt po cel den. Zatoa, ako ponekoga{ izlaàm, morate da mi prostite, bidej}i predolgo sum ìveela tamu. Pa sepak, moème da staneme prijateli, neli? - Sekako! - re~e Tomi i si pomisli deka ovoj den nema da bide eden od onie dosadni denovi. - A zo{to da ne pojaduvate kaj mene? - pra{a Pipi. - Pa zo{to da ne! - prifati Tomi. - Ajde! - Najprvo moram da ve zapoznaam so Nilson - re~e Pipi. Majmun~eto go simna {e{irot i se pozdravi kako {to treba. Vlegoa vo gradinata na vilata "Pipinovec# . Odea po patekata pokraj koja se izdignuvaa stari stebla obrasnati so mov. Na terasata stoe{e kow. - Zo{to go ~uva{ kowot na terasata? - pra{a Tomi. - Eh, - razmisluva{e Pipi, - vo kujnata mi pre~i, a vo sobata ne mi se dopa|a.
141
Tomi i Anika vlegoa vo ku}ata. Be{e nesuredeno. Pla{livo se vrtea okolu sebe. No be{e o~igledno deka vo ku}ata go nema tatkoto, a u{te pomalku majkata. Toga{, malku ispla{eno, Anika pra{a: - Stvarno ìvee{ sosema sama? - Nikako, so mene se Nilson i kowot! - re~e Pipi. - Da, ama nema{ li majka i tatko? - Nemam! - otse~no odgovori Pipi. - Pa koj ti kaùva koga mora{ da odi{ na spiewe?- pra{a Anika. - Sama. Najprvin toa si go kaùvam normalno, pa potoa malku postrogo. A ako i toa ne pomogne toga{ ima i malku }otek, jasno e, zar ne? Na Tomi i Anika ne im be{e ba{ jasno, ama im zvu~e{e sosema dobro. Astrid Lindgren (Izvadok od romanot "Pipi Dolgiot ôrap#)
DA RAZGOVARAME Ti se dopa|a li Pipi Dolgiot ôrap? Zo{to? Pro~itaj kako izgleda Pipi. [to e neobi~no vo nejziniot izgled i odnesuvawe? Moè li navistina devetgodi{no devoj~e da ìvee bez roditeli? Vo {to bi sakal da bide{ sli~en na Pipi Dolgiot ôrap? [to u{te bi sakal da znae{ za nea? Koi romani dosega si gi pro~ital? [to ti bilo najinteresno vo niv? So koi likovi si se sretnal vo niv?
SOZDAVAJ Opi{i go tvoeto druga~e na {to po{egovit na~in. Pro~itajte go delot koga se sretnuvaat Tomi i Anika so Pipi. Obidete se taa sredba da ja izvedete vo va{eto oddelenie. Potrudete se da gi imitirate nivnite izrazi na licata i na~inot na govorewe. Osven toa morate da bidete i soodvetno oble~eni za da ja dolovite atmosferata na sredbata.
PONATAMO[NI AKTIVNOSTI Pozajmi go od biblioteka romanot "Pipi Dolgiot ôrap# od Astrid Lindgren. Pro~itaj go i zapoznaj se so neobi~nite avanturi na Pipi, Tomi i Anika. Veruvame deka mnogu }e ti se dopadne. Za ovoj roman e snimen i igran film. Potrudete se i pobarajte go vo videoteka. Moète zaedni~ki da go gledate na u~ili{te i da gi doìveete avanturite na Pipi.
142
RAZMISLI - NAPI[I Napravi sonce od najubavite zborovi. Nacrtaj vo tetratkata vakov krug i oboj go so sina boja. Vo sekoe kruk~e napi{i gi zborovite na koi }e se seti{, a so koi se sporeduvaat decata.
BEZ DECATA
Bez decata ìvotot e taèn, Kako denot esenski vlaèn. Decata se ptici {to ni peat, Kako sonce so qubov n great NAJGOLEMA RADOST Site deca na svetot se isti, Poto~iwa ùborlivi, ~isti. Razigrani, ko yvezdi~ki sjajni, Raspeani, so najne`ni tajni. Decata se ko snegulki sne`ni, Peperutki razletani, ne`ni. Decata se ukras na prirodata, Decata se svetli ko slobodata. Decata se poli~ni od cvetot, So decata poubav e svetot. Decata se svetli lampioni, Vo dobrina svetski {ampioni. Decata se sportisti i tvorci Najgolemi vo svetot mirotvorci. Nenad Xambazov
DETE
NAJSVETLA YVEZDA
NAJNE@NA PESNA
RAZGOVARAME ZA LIRSKATA PESNA [to pobudi kaj tebe ovaa prekrasna pesna? [to gi predizvika tie ~uvstva kaj tebe? So {to poetot gi sporeduva decata? Odberi i pro~itaj dve sporedbi. Sporedi gi sporedbite od tvoeto sonce. Koi od niv gi sretna vo pesnata? Zo{to decata se svetski {ampioni vo dobrinata i najgolemi mirotvorci? Dopolni ja pesnata so u{te dva stiha {to }e gi izmisli{. Nau~i napamet desetina stihovi koi sam }e si gi odbere{. Recitiraj gi pred tvoite bliski i pred tvoite drugar~iwa.
143
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Objasni ja izrekata: Sekoj e kova~ na svojata sre}a. [to ti e potrebno za da bide{ sre}en?
KO[ULATA NA SRE]NIOT ÔVEK

Kralot imal sin i go sakal kako o~ite. A princot bil postojano nezadovolen. Celi denovi pominuval na balkonot gledaj}i vo dale~inata. - [to ti nedostasuva? - go pra{al kralot. - [to ti e? - Ne znam, tatko, ni samiot ne znam. - Da ne si zaquben? Ako saka{ nekoja devojka, samo kaì, i jas }e ti ja dadam za èna, pa ~ija saka neka e. - Ne, tatko, ne sum zaquben. Kralot se obidel da go razveseli: teatri, balovi, muzika, ama ni{to, i od princovoto lice sekoj den malku po malku se gubela rozovata boja. Kralot razglasil i od site strani na svetot do{le naju~eni lu|e za da mu pomognat.Tie go videle princot, razmislile i rekle: - Viso~estvo, eve {to treba da napravite: pobarajte ~ovek koj e sre}en vo s i za s i smenete ja ko{ulata na va{iot sin so negovata. U{te istiot den kralot ispratil svoi podanici niz svetot da go najdat sre}niot ~ovek. Mu dovele nekoj sve{tenik. - Dali si sre}en? - go pra{al kralot. - Sum, va{e viso~estvo! - A saka{ li da stane{ moj vladika? - Ah, kamo sre}a, viso~estvo! - Zaminuvaj! Gubi se ottuka! Baram sre}en ~ovek i zadovolen so svojata sudbina, a ne nekoj koj saka da ìvee ovde. Vo sosedstvoto ìveel nekoj drug kral za koj mu rekle deka e ba{ sre}en i zadovolen: imal ubava i dobra èna, deca, zemjata mu ìveela vo mir. Poln so nade`, kralot pratil glasnici da mu ja pobaraat ko{ulata. Sosedot gi primil, i: - Da, da ni{to ne mi fali, ama zlo e nekoj koj ima tolku dobra da mora da umre i s da ostavi. Toa me pla{i i ne moàm da spijam! - i ... glasnicite se vratile. Za da se smiri, kralot oti{ol na lov. Pogodil zajak. Kralot potr~al po nego. Sred poleto slu{nal glas na ~ovek koj peel nekoja narodna pesna. Kralot si pomislil: "Toj {to vaka pee, mora da e sre}en# pa sledej}i ja pesnata navlegol vo edno lozje i videl mom~e kako peej}i raboti. - Dobar den, viso~estvo pozdravilo toa - [to vaka rano v pole? - Mislam deka si sre}en. Saka{ li da dojde{ so mene na dvorot? ]e mi bide{ prijatel.
144
- Ha,ha, viso~estvo, blagodaram, no ne mi pa|a na um. - Ama zo{to, taka ubavo mom~e... - Ne, ne vi velam. Vaka mi e dobro, sre}en sum i to~ka. "Najposle, eden sre}en ~ovek# si pomislil kralot. - Mom~e, slu{aj, mora{ da mi napravi{ usluga. - Ako moàm, od s srce viso~estvo. - Blagosloveno mom~e, }e ti dadam s {to saka{, samo daj mi, daj mi... - [to viso~estvo? - Mojot sin }e umre. Samo ti moè{ da go spasi{. Dojdi vamu, po~ekaj! - go zgrabil i po~nal da mu go soblekuva paltoto. Odedna{ zastanal obeshrabren. Sre}niot ~ovek nemal ko{ula. Italo Kalvino
RAZGOVARAME ZA PRIKAZNATA [to pravel po celi denovi nezadovolniot princ? [to mu sovetuvale sovetnicite na kralot? Kogo kralot go pra{al dali e sre}en? [to mu odgovorile? Kako mom~eto go pokaùvalo svoeto zadovolstvo? Pro~itaj. Zamisli ja prikaznata ponatamu. Stanal li zadovolen ~ovek nezadovolniot princ?
DONESI SVOJ ZAKLUÔK Princot imal s, no ne bil sre}en. Zo{to ne bil sre}en? Mom~eto od lozjeto nemalo ni ko{ula, a bilo mnogu sre}no. Zo{to? Obidi se da ja opredeli{ porakata na prikaznata. Izberi eden od ponudenite odgovori i objasni go: - bogatiot ~ovek e zadovolen ~ovek; - zadovolniot ~ovek e bogat ~ovek.
PODGOTVI SE ZA DISKUSIJA Vo tabela zapi{i po nekolku pri~ini vo kolonata DA i vo kolonata NE. DA NE _______________ ôvek moè da ___________________ _______________ bide sre}en iako ___________________ _______________ ne e bogat ___________________ Objasnete gi va{ite pri~ini i soslu{ajte gi drugite. Odlu~i se: moè ili ne moè ~ovek da bide sre}en. Naredete se taka {to tie koi se za DA }e zastanat levo, a tie za NE - desno. Sekoja grupa da napravi izbor na najsilnite dokazi za da gi odbrani svoite mislewa (stavovi). Po grupnata diskusija sledi odbrana so rasprava (polemika).
DESETMINUTEN SOSTAV Za deset minuti sostavi sostav vo vid na odgovor na pra{awata: [to e sre}a? Kako moè{ da proveri{ ne~ija sre}a? Misli{ li deka si sre}en? Zo{to?
145
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Seti se na tvojata posledna kavga i odgovori na pra{awata: Zo{to do{lo do nea? Koj u~estvuval vo kavgata? Kakov bil rezultatot od nea? [to bilo sme{no ili pou~no vo taa kavga? Razmeni go misleweto so parot do tebe.
JAZOVECOT I ZAJAKOT
Odele jazovecot i zajakot niz {umata i zdogledale par~e meso. - Jas go najdov! - viknal jazovecot. - Ne, tuku jas! - izvikal zajakot. - Jas prv go vidov! - se razlutil jazovecot. - Ne, jas prv go vidov! - tvrdel zajakot. Dolgo taka se raspravale, nikako ne moèle da se razberat, pa jazovecot na krajot rekol: - Da odime kaj lisicata pa taa neka presudi. - Koga lisicata gi soslu{ala jazovecot i zajakot, rekla: - Toa par~e meso treba da se podeli na dva ednakvi dela: edniot del treba da go zeme jazovecot, a drugiot zajakot. I lisicata go podelila par~eto na dva dela. - Delot na zajakot e pogolem! - primetil jazovecot. - Eve, }e go izramnam - rekla lisicata i griznala od zajakoviot del. - Sega jazovecot ima pogolem del! - izvikal zajakot. - Eve, i negoviot del malku }e go namalam. I lisicata griznala i od drugoto par~e. Toga{ se pokaàlo deka zajakoviot del e pogolem, pa lisicata morala da odgrize i od nego. Taka taa gi ramnela par~iwata meso s dodeka ne gi izela. Navistina, lakomite i inaet~iite sekoga{ se vo zaguba. Narodna basna
DA RAZGOVARAME Zo{to se karale jazovecot i zajakot? Dali lisicata bila dobar pregovara~ i sudija? Najdi pri~ini i za potvrden odgovor DA i za odre~en odgovor NE. Objasni ja poukata: "Lakomite i inaet~iite sekoga{ se vo zaguba.# Pro~itajte ja basnata po ulogi. Zamisli si drug kraj na basnata, taka {to tie }e go re{at sporot bez lisicata. Navedi pove}e mo`nosti za takvo re{enie i sporedi ja tvojata rabota so rabotata na tvojot par.
146
JAS MO@AM MNOGU

UBAVO E VO MAJ
Ubavo e vetrec da te gali ubavo e da {eta{ niz cvetni sali, da di{e{ dlaboko so ra{ireni gradi da gi gleda{ na drvjata zelenite bradi. Ubavo e da se vnese{ vo skaznata na zabrzanata reka. Ubavo e da go pozdravi{ utroto so nasmevka presna da napi{e{ pesna za nekoja Vesna. I {to e bitno, i {to e bitno ubavo e na glavata da stavi{ ven~e kitno. Petko Domazetovski
[TO E UBAVO VO MAJ? [to te voshiti i te razveseli vo pesnata? Kolku proletni sliki si zamisluva{? Koja ti e najubava? Objasni ja so svoi zborovi. Zamisli se ti so cvetno ven~e na glavata. Od koi majski cve}iwa e spleteno?
OBJASNI Koi se cvetnite sali niz koi sakame site da {etame? Za kakvi bradi na drvjata pee poetot? Kakva skazna raskaùva zabrzanata reka? Zo{to vetrot za poetot e "vetrec#? Napi{i gi i drugite deminutivni formi od istata imenka. A kako }e go nare~e{ vetrot koga e silen, studen, stra{en?
ZADAÂ Obidi se da napi{e{ i ti pesni~ka za proletta.

147
POTSETI SE Na 4 maj 1903 god. vo seloto Banica zagina Goce Del~ev. Koj e toj i kakvo zna~ewe ima vo makedonskata istorija?
GORO LE GORO
Goro le goro, strejo ajdu~ka, goro le, sestro komitska, zo{to le goro, taka za{ume, ju taja doba nikoja? Dal' mi te, junak, goro, namina so stara verna druìna il' mi te nekoj prok'lna za vekovni~ki vremiwa? - Nitu me nekoj prok'lna za vekovni~ki vremiwa, nitu mi junak namina so stara verna druìna, tuku me kur{um proniza, tuku mi Del~ev zagina... I zatoj taka za{umev ju taja doba nikoja. Makedonska narodna pesna
RAZGOVARAME ZA PESNATA Zo{to ovaa pesna e nare~ena narodna? Koj gi izmisluval narodnite pesni vo minatoto? îja smrt ja oplakuva narodot vo ovaa pesna? Kako gorata ja izrazuva tagata po golemiot makedonski junak? Kolkava e bolkata na gorata za zagubata na Goce Del~ev? So {to ja sporeduva bolkata za negovata smrt? îja bolka e predadena preku bolkata na gorata? Koj vistinski taguval za golemiot junak?
148
POVRZI Koi drugi narodni pesni si gi u~el ili si gi ~ital za Goce Del~ev? A koi avtorski dela napi{ani za nego (raskazi, romani) si gi pro~ital? Pronajdi i vo tvojov u~ebnik tekst inspiriran od svetliot lik na Goce Del~ev.
NARODEN - STANDARDEN JAZIK Vo pesnava }e sretne{ pove}e formi na zborovite od narodniot jazik. Prepi{i gi vo tetratkata, a do niv napi{i ja nivnata pravilna forma. Sledi gi primerive: strejo - streo; ju - vo
PRODOL@I NA ÂSOT PO LIKOVNO OBRAZOVANIE Nacrtaj kako ja zamisluva{ borbata so turskiot asker vo koja pa|a smrtno ranet golemiot makedonski sin Goce Del~ev. Napravete izlo`ba od najdobrite va{i crteì.
149
RAZMENI GO MISLEWETO Koe e tvoeto omileno jadewe? [to misli{ za brzata hrana (fast food)? Koga bi moèl da bira{ me|u hamburger i pica i polneti piperki i boranija, {to bi izbral? Se slu~uva li da te teraat da jade{ so sila? Raskaì ni: koga se slu~ilo, koj te teral, {to trebalo da jade{, zo{to ne si sakal da jade{?
SITE MAJKI SE TAKVI

Deneska Milko e neraspoloèn - }e zapla~e. Da go bocne{ - }e zasolzi. Eh, Milko, Milko! Eh, dete - {eremete! Pak li ne{to lo{o ti se slu~ilo, pak li ne{to te iznerviralo, te naobla~ilo, èlbite od srce ti gi propadilo?! Taka si mislam i samo go gledam. Me gleda i toj. Me gleda i - op! Ja otvora ustata, ja ra{iruva ko u~eni~ka ~anta i se oglasuva: - Dedo, jas pove}e ne sakam da jadam! Ne sakam, navistina! - Ne jadi ako ne saka{! Jadeweto e te{ka i mnogu zdodevna rabota... Od xvakawe moè ustata da ti se premori, jazikot da ti se isten~i, zabite da ti se istapat... - Moè, dedo, moè... S moè da mi se slu~i! Osobeno... - Osobeno ako zadreme{ dodeka jade{, dodeka xvaka{! - No, dedo, zo{to mama veli deka dete {to ne jade ne moè ni da porasne?! - Toa {to taa go veli e to~no, no vaì samo za decata {to sakaat da porasnat. A za deca... - No, dedo, jas sakam da porasnam, sakam, navistina! - E, ako saka{, toga{ treba ne{to i da jade{. Za{to, kako {to znae{, od vozduh ne se ìvee, ne se raste! - Ama, dedo, kako da jadam koga ne mi se jade, koga usta ne mi se otvora! - Ne si gladen, zatoa. - Ne sum, navistina! No {to deka koga mama toa ne go sfa}a... Koga postojano s samo mi dava ne{to da jadam, da pijam... Kako da sum nekoj xin, a ne dete so malo uste i stoma~e... - Ne o~ajuvaj! Site majki se takvi, site sakaat decata {to pobrgu da im porasnat za da stanat vredni i sposobni, za da moàt samite da se griàt za sebe... Stojan Tarapuza
150
DA RAZGOVARAME Zo{to Milko bil neraspoloèn? [to moèlo da mu se slu~i od te{koto xvakawe? Koe dete rasne? [to ne sfa}ala majka mu na Milko? [to sakala taa?
ZNAÊWE NA ZBOROVITE {eremete - itro, |avolesto; propadilo - izbrkalo.
POTRUDI SE Pro~itaj go raskazot i podeli go na logi~ki celini. Vo tetratkata sostavi plan so tema, glavni misli, poraka. Pro~itajte gi celinite, odberete najubavi glavni misli i zapi{ete zaedni~ki plan na tablata.
VE@BAJ DRAMSKO ÎTAWE Podelete se po ulogi i ve`bajte dramsko ~itawe. Za sekoe ~itawe izberete po trojca ~ita~i: za govorot na pisatelot i za govorot na likovite (dedoto i Milko). Najdobrata grupa nagradete ja so rakopleskawe.
NASOKI ZA DOMA[NA RABOTA Razmisli i daj svoe mislewe za slednive pra{awa: 1. Za da se bide zdrav i pravilno da funkcionira organizmot potrebno e da se jade raznovidna hrana. [to zna~i toa? 2. Kolku obroci dnevno mu se potrebni na va{iot organizam za pravilen razvoj? 3. Kolku se va`ni ovo{jeto i zelen~ukot vo ishranata? Jade{ li ti redovno ovo{je i zelen~uk? Koe ovo{je i zelen~uk naj~esto go jade{? 4. [to podrazbira{ pod zdrava hrana? Odgovorite na pra{awava napi{i gi vo tetratkata za doma{na rabota.
151
OTKRIJ JA DOMA[NATA LISTA NA JADEWA Nabroj koi s jadewa se gotvat vo va{ata doma{na kujna. Koj e glavniot gotva~? Od {to se sostoi tvojata pomo{ vo kujnata?
GOTVAÔT METODIJA
Kaj sosedot Metodija s mirisa na mirodija! Toj e gotva~ ~esno {to sluì, po cel den okolu rernata kruì! Kromidi se~ka, kompiri prì, kolku gotva~ki rekordi drì! Pred ovaa bela gotva~ka stava i {poretite vednat glava. Za na{iot gotva~ ima morkovi, piliwa, piperki, salati, a za site gosti od red supi, ~orbi, pire od domati! Pa duri i gula{i razni s, samo ne ~inii prazni! Vasil Mukaetov
RAZMISLI I OBJASNI Zo{to {poretite vednat glava pred gotva~ot Metodija? Kakov gotva~ e toj? Vo kakva boja e gotvarskata rabotna obleka? [to misli{, zo{to oblekata e vo takva boja? Objasni gi stihovite od pettata strofa. Koi se tvoite omileni jadewa? Zo{to treba da jade{ redovno sveì salati i ovo{je? Pronajdi gi rimuvanite zborovi vo pesnata.
152
POKA@I [to znae{ da si podgotvi{ sam? Povikaj go tvoeto drugar~e na gosti i iznenadi go so tvojot specijalitet. Razmenete si po edna recepta so drugar~eto od klupata. Kako }e nau~i{ da gotvi{?
PRIDRU@I SE Dogovorete se so tvojot u~itel da organizirate proda`na izlo`ba vo va{eto u~ili{te. So pomo{ na tvojata majka, tatko ili baba podgotvi gi tvoite omileni kola~iwa, pala~inki, krofni, salati ili sli~no. So sobranite sredstva posetete teatarska pretstava, cirkus, bazen, kino, muzej ili organizirajte sabotna u~ili{na zabava so lotarija. Moè{ i ti da predloì{ kako najracionalno da gi iskoristite tie sredstva.
IZRAZI SE PISMENO
Napi{i sostav so naslov: "Na{iot nedelen ru~ek#. Ako saka{ moè{ na sostavot da mu dade{ i drug naslov. Opi{i kako izgleda podgotovkata na nedelniot ru~ek koga ste site zaedno. Pridrùvaj se na sledniov plan: - koj u~estvuva i so {to vo podgotovkata; - koi se va{ite omileni nedelni jadewa; - koj i kako ja servira masata; - atmosferata na ru~ekot; - raskrevaweto na masata i mieweto na sadovite posle ru~ekot. Ne zaboravaj da go istakne{ tvoeto u~estvo vo podgotovkata na ru~ekot. Pro~itaj kako tvojata drugarka Nuki go opi{ala nedelniot ru~ek so nejzinoto semejstvo. Kako taa pomaga? [to ja raduva najmnogu?
NA[IOT NEDELEN RUÊK

Nedelno pretpladne. Site sme doma. Mama e glavnata vo kujnata. Tato nekolkupati odi na pazar i vo prodavnica. Treba da donese s {to e potrebno za nedelniot ru~ek. Mama veli deka treba s da e sveò i zdravo. Dodeka mama go podgotvuva ru~ekot, jas ja mestam masata. Go postilam beliot ~ar{af, a vrz nego gi stavam moite omileni rozovi ~a{i, ~iniite so rozevi cvetovi i ubaviot pribor. Masata zali~uva na cvetna alea. Stignuvaat i prekrasnite jadewa: salata od rendan morkov i crvena zelka, pile{ka supa so najubavi knedli {to gi pravi mama. Eve go i spana}ot - so~en i zelen mami so topliot miris. S e ubavo na nea, no najubavo e toa {to sme zaedno, se {eguvame, se smeeme. Sre}ni sme za{to sme zaedno. Najsre}na sum jas. Ete zo{to tolku mnogu gi sakam nedelite. Nuki Osman, u~eni~ka od 5-5 oddelenie OU "Hristo Uzunov# - Ohrid
153
BIDI ISKREN Si mu pomislil li nekomu ne{to lo{o? A si mu napravil li? Za kakov se smeta{: za dobar ili lo{? Zo{to? [to mislat drugar~iwata za tebe: dobar si ili zloben?
VOLKOT I VERVERI^KATA
Skokaj}i od granka na granka, vrveri~kata padnala tokmu pred zaspaniot volk. Toj ripnal i posakal da ja lapne. Taa po~nala da go moli: - Volku, te molam, pu{ti me! Volkot rekol: - Dobro, }e te pu{tam, samo kaì mi zo{to vie ververi~kite ste tolku veseli? Mene sekoga{ mi e zdodevno, a vie gore na grankite si skokate i vezden si igrate. Ververi~kata mu rekla: - Pu{ti me da se ka~am na drvoto i ottamu }e ti kaàm. Volkot ja pu{til, a taa se ka~ila na grankite od drvoto i mu rekla: - Tebe ti e zdodevno volku, za{to si lo{ i zloben. Lo{otilakot ti go ispolnil srceto, a nie sme veseli, za{to sme dobri i nikomu zlo nitu mu mislime nitu mu pravime. Ezop DA RAZGOVARAME Koi likovi gi sretna vo basnata? Kakov e volkot? A ververi~kata? Koi lu|e se opi{ani preku niv? Ima li basnava pouka? Koja e poukata? Preraskaì ja basnata poop{irno. Moè{ da dodade{ i novi likovi i da smisli{ novi dijalozi.
TVORI Objasni ja pogovorkata: Glupavosta i zlobata rastat na isto drvo. Obidi se sam da napi{e{ basna vo koja pouka }e bide gornata pogovorka. Pro~itaj im ja tvojata basna na drugar~iwata i zamoli gi da ti dadat kritika za nea. Kritikata primi ja dobronamerno!
154
SKRATENICI
Jas u~am vo OU "Aleksandar Urdarevski# vo s. Sandevo, Skopsko. Imam 11 god. Sekojdnevno pe{a~am po 3 km za da stignam do moeto u~ili{te. Moite roditeli se zanimavaat so odgleduvawe na gradinarski kulturi. Sekoja godina tie proizveduvaat po 500 kg piperki za ajvar. Ovaa godina majka mi podgotvi 40 kg ajvar i 120 l sokovi od ovo{kite vo na{ata gradina.
SAM ZAKLUÎ Zo{to gi vikame skratenici zborovite obeleèni so crvena boja? [to se postignuva so nivnata upotreba?
PREPI[I, DOPOLNI, ZAPOMNI I PRIMENUVAJ
1. Skratenicite za merkite sekoga{ se pi{uvaat bez to~ka: g - gram; dm - desimetar; hl - hektolitar; mm - milimetar. 2. Skratenici koi se pi{uvaat so to~ka: g. - gospodin; gr. - grad; t.e. - to est; itn. - i taka natamu; br. - broj; i dr. - i drugo; str. - stranica; na pr. - na primer; prof. - profesor. 3. Skratenici koi se pi{uvaat so crti~ka: d-r - doktor; m-r - magister; g-|a - gospo|a; g-ca - gospo|ica. 4. Skratenici koi se pi{uvaat so golemi bukvi bez to~ka: ARM - Armija na Republika Makedonija; MTV - _______. SAD - Soedineti Amerikanski Dràvi; IK - Izvr{en komitet; ASNOM - _________.
PROÎTAJ I NAPI[I VO TETRATKATA s. - selo god. - _________ den. - _________ ul. - __________ l - _________ km - _____________ m - __________ kg - ______________ OU - ____________________________ RM - ___________________________ MANU - _________________________ PTT - ___________________________
155
NABQUDUVAJ VO PARALELKATA I POVRZI Koga se vcrvuvaat u{ite? Si zabeleàl li kaj nekoi od tvoite drugar~iwa vcrveneti u{i? Od {to se vcrvile? Koga ti se vcrvuvaat u{ite? Razmenete si gi mislewata so drugar~eto.
CRVENI U[I
Vlade i Nade se vra}aat od u~ili{te. Vlade, kako sekoga{, yvoni na site yvon~iwa po katovite. S dodeka ne dojde do svojot stan. Toj toa go pravi mo{ne ve{to. Nikoj dosega ne go fatil. Za{to, {tom }e zayvoni, vedna{ tr~a ugore. Koga vratite }e se otvorat, toj e ve}e na pogorniot kat. I Nade mora da tr~a zaedno so nego. Ne e ubavo toa {to go pravi{! - go ukoruva taa. - Kako bi ti bilo so tebe nekoj taka da se poigruva?!... Nade e vo pravo, za{to moèbi nekoj od niv e prinuden i od postela da stane, srede jadewe ili rabota, a pred vrata da ne najde nikogo. Zatoa lutinata im e sosema opravdana.
156
I denes Vlade yvoni na site stanovi od prviot kat. I tokmu koga se str~na za nagore, ~i~ko Milan go fati za u{i. - Ti li si toa, gulap~e? Taka zna~i, a? Sekoj den vaka si se zabavuva{, neli? Polovina ~as te ~ekam pred vratata, nikakvecu nieden! - i ~i~ko Milan s pove}e i posilno go vle~e tu za ednoto, tu za drugoto uvo. - Obidi se u{te edna{, pa duri toga{ ubavo }e ti pokaàm! Vlade v zemja da propadne. Ne moè usta da otvori. So navednata glava, posramen, vleze vo svojot stan. - [to stanalo toa so tvoite u{i, sine? - izvika majka mu. - Nadvor bezdrugo e mo{ne studeno {tom u{ite ti se tolku crveni. Te{ko mene, ne ti ja dadov volnenata kapa {to ti gi pokriva... Vlade ni{to ne zboruva. Obrazite mu se vcrvija kako u{ite. So molba gleda vo Nade. No taa ne go predade. Samo ja svrte glavata, za da ne vidi majka kako se smee. Nada Zekmanova - Jakimova
RAZGOVARAME ZA RASKAZOT [to o~ekuva{e da se slu~i? Zo{to ja opravduva{ postapkata na ~i~ko Milan? Kako }e postape{e tvojot tatko da be{e na mestoto na ~i~ko Milan? A ti, kako }e postapi{? Kakvo mislewe ima{ za Nade? Misli{ li deka Nade treba{e da kaè na nivnata majka zo{to mu se crveni u{ite na Vlade? Zo{to taka misli{? [to nau~i od ovoj raskaz?
ORGANIZIRAJTE RASPRAVA Podelete se vo dve grupi. Ednata grupa neka ja napa|a Nade zatoa {to ne kaàla na majka im za odnesuvaweto na Vlade, a drugata neka ja brani.
ODBERI SI ZADAÂ Napravi plan na raskazot so tri naslovi i preraskaì go vo tvojata tetratka. Ti bidi Vlade i raskaì {to ti se slu~i. Kako se po~uvstvuva koga ~i~ko Milan ti gi istegna u{ite? Se pokaja li za gre{kata? Najdi na~in da mu se izvini{ na ~i~ko Milan. Ti bidi Nade i raskaì {to mu se slu~i toj den na tvojot brat Vlade. Odlu~i dali }e ja zapoznae{ va{ata majka so nepristojnoto odnesuvawe na tvojot brat.
157
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Kade si videl galeb? Nacrtaj go vo tvojata tetratka! So koja boja }e go oboi{? Pokaì mu go crteòt na drugar~eto.
PRIKAZNA ZA GALEBOT ARÎBALD

Galebot Ar~ibald, dragi moi, kako {to se veli, go zagubil kompasot i namesto da leta nad vodite na golemoto more, stignal vo Prespa. Svrtel edno kruk~e nad ezero, ja izmeril Braj~inska Reka, go yirnal Ote{evo, svrtel kaj Stewe i... mestoto mu se videlo ubavo - poubavo zdravje. Da, da, dragi moi, re{il da ostane. Trebalo da vidi {to ima i vo ezeroto. I videl!.. Probal desetina nivi~ki belvici, ne bile kako morskite ribi, ama bile ribi... Na tretiot den go posetil i ostrovot. Se zapoznal so pelikanite i... Bilo taka, ne deka ne bilo, ama koga gi zapoznal ribarite i koga videl kolku go po~ituvaat, re{il da ostane i da ìvee vo Prespa. Po nekoja nedela nemalo ~ovek {to ne go znael Ar~ibald. Moèl da vleze vo sekoja ku}a. Vo Nakolec pojaduval belvici, vo Ezerani ru~al krap, a vo Kowsko ve~eral, me{ano mrenki so klen. Ama, dragi moi, kako i kaj lu|eto, taka i kaj nego se pojavila èlba da si ima drugarka, da ima so kogo da ìvee, da deli i arno i lo{o. Po~nal da ja pokaùva tagata, da... I ne samo toj {to bil taèn, ta`ni bile i ribarite i decata i babite... Site se pra{uvale kade da mu najdat drugarka. Pi{uvale pisma, drèle sostanoci, raspravale nadolgo i na{iroko... Sostanoci drèle i lastovi~kite koi sekoe utro go nadletuvale ezeroto za da si gi izmijat licata i da kasnat po nekoja mu{i~ka. More, rabotata stignala do-
158
tamu, ta i trite ~apji {to ìveele vo Nakole~ko Blato sostan~ele i vo saboti i vo nedeli. Se slu~ilo taka, tri lastovi~ki letnale i trgnale na Ar~ibald da mu najdat drugarka. Trgnale... Na desettiot den, dragi moi, od kaj Malo Ezero ne{to kako da zabelealo. Ej, duri i ezeroto se raduvalo na doa|aweto na noviot ìtel na Prespa. Tr~ale bran~iwata, se raduvale kormoranite i pelikanite... Takov pre~ek Prespa ne videla. Ar~ibald od sre}a pla~el. Toa leto, dragi moi, na ostrovot Golem Grad gostinkata si napravila gnezdo, probala od nivi~kite belvici i go pribrala Ar~ibald. Ako odite vo Prespa ova leto, }e vidite mnogu galebi. Samo kolku da znaete, site tie se edno semejstvo. Na nekoi Ar~ibald im e tatko, na drugi dedo, a velat ima i desetina pravnuci. Navistina, ne ve laàm! Vlado Dimovski
RAZGOVARAME ZA PRIKAZNATA [to ti se dopadna najmnogu vo ovaa prikazna? [to e vistinito vo nea? A vo {to ne veruva{? Si letuval li nekoga{ na Prespansko Ezero ili na drugo na{e ezero? Opi{i gi galebite kako ve{to lovat ribi letaj}i nad vodata? Pisatelot kaùva deka galebot Ar~ibald zalutal od nekoe more. Za koi moriwa ti si slu{nal ili si gi videl?
PRONAJDI Pronajdi gi vo prikaznata site imenki {to ozna~uvaat imiwa na geografski poimi i napi{i gi vo tetratkata.
IZRAZI SE Dogovorete se so tvoeto drugar~e koj {to da napravi. Edniot od vas neka mu ja raskaè prikaznava na drugiot. Neka zamisli deka e o~evidec na s {to se slu~uvalo na Prespanskoto Ezero. Drugiot otkako }e ja ~ue, neka ja preraskaè prikaznava.
159
U{te kolku dena ima do krajot na u~ebnata godina? Saka{ li da zavr{i? [to ~uvstvuva{ na posledniot u~ili{ten den? A na posledniot ~as? Na tablata napravete vakva tabela i vo nea zapi{ete go va{eto mislewe ZA ili PROTIV krajot na u~ebnata godina.
ZA
PROTIV
POSLEDEN ÂS
Gi sobra starata samovila na posleden ~as vo u~ili{teto site samovil~iwa od {umata. Tie, se razbira, ne sedea mirno kako porano, za{to edvaj ~ekaa da zavr{i ~asot i u~ebnata godina i da se razletaat nadvor vo {umata, pa da gi zapo~nat letnite ludorii. Taa im re~e: - Deca, bidete mirni! Denes za posleden pat }e proveram {to ste nau~ile i da vi gi dadam svidetelstvata. A potoa }e se vidime duri naesen. Se soglasuvate, neli? - Se soglasuvame! - viknaa samovil~iwata ednoglasno. - Dobro - re~e u~itelkata. - Koj }e mi kaè koi drvja i grmu{ki prvi rascutuvaat naprolet vo {umata? Site samovil~iwa krenaa raka i vikaa: - Jas u~itelke, jas u~itelke! Prvoto u~eni~e {to go krena re~e: - Vo {umata najprvo rascutuva drenot so sitni ubavi òlti cvet~iwa. - Vedna{ po nego rascutuva i glogot so beli cvet~iwa kako sneìnki na bockavite gran~iwa - re~e drugo samovil~e.
160
A potoa site, nestrplivi da kaàt, po~naa da se nadvikuvaat: - Rascutuva i bagremot i mirisa ~udesno! Rascutuva i diviot trendafil so ubavi rozovi cvetovi. Pu{taat piskul~iwa dabovite {to podocna }e stanat èladi, a elkite i borovite se zakituvaat so zeleni vrv~iwa {to podocna }e stanat {i{arki. - Bravo, - re~e u~itelkata - no zboruvajte edno po edno. Navistina ubavo ste nau~ile. A sega sleduva edno pote{ko pra{awe: Koi polski cve}iwa cutat po borovite? Site vo hor odgovorija: - Pod borovite ne cutat nikakvi polski cve}iwa i ne raste treva, za{to borovite ronat bocki i {i{arki! Polskite cve}iwa cutat po livadite, i toa lilava majkina du{i~ka, òlt kantarion, beli margaritki, sini planinski yvon~iwa!
161
- E navistina ste umni i ubavo ste nau~ile - re~e taa zadovolno. - A sega slednoto pra{awe: Kakvi boi imaat peperugite nad livadite? - Ima beli, òlti, sini, kafeavi - odgovorija samovil~iwata. - I {areni, u~itelke! - se izvika edno samovil~e. - [arenoto ne e boja. Razmisli malku so glavi~kata! [arenoto e sostaveno od pove}e boi - odgovori u~itelkata. Drugite samovil~iwa se smeeja, a toa {to zgre{i srame`livo navedna glava. - Dobro, dobro, sekoj moè malku da zgre{i. A sega najte{koto pra{awe: Kaète mi koi buba~ki kaùvaat deka e ve}e leto vo poleto? - [turcite, u~itelke! Tie po cela no} svirat i peat za letoto, a dewe spijat. A èèpe~iwata po cel den crcorat - èè-pe~e, èè-pe~e, za{to e mnogu è{ko. - Jas navistina se gordeam so vas bidej}e s ste nau~ile. Zatoa site }e minete so odli~en uspeh. - Uraa, uraa! - se razvikaa malite i stana eden takov urnebes {to od nivnite vikotnici za malku }e padne{e tavanot. - Mir, mir! - svika strogo u~itelkata. - Ajde sega ubavo da se pozdravime i da se razdelime. Site po red dojdoa kaj nea, ja gu{kaa, a taa im gi podava{e nivnite svidetelstva. - ]e se vidime pak naesen, mili moi, koga }e po~ne novata u~ebna godina re~e u~itelkata vozbudeno. Poslednoto samovil~e podari buket raznobojno polsko cve}e. - Ova e od imeto na site u~enici, mila u~itelke - re~e toa. I vo gradot u~enicite go minuvaa posledniot ~as so svojata u~itelka. I, na krajot, i tie se gu{kaa i se pozdravuvaa so nea pred letniot raspust. Poslednoto u~eni~e podari buket crveni rozi. - Ova e od imeto na site u~enici, mila u~itelke - re~e toa. Po s izgleda deka u~itelkite i u~enicite i vo {umata i vo gradot se ednakvi. A ednakvi se i poslednite ~asovi od u~ebnata godina. Slavka Maneva
VOOÎ - SPOREDI U~itelkata na samovil~iwata bila mnogu zadovolna od nivnoto znaewe. Kako pominavte vie na ~asovite po povtoruvawe? Znaevte kolku niv? Sporedi go zadovolstvoto na starata samovila so zadovolstvoto na va{ata u~itelka. Kako odgovarate vie na postavenite pra{awa? Vo eden glas? Samovil~iwata ja gu{kale svojata u~itelka. Kako vie se razdeluvate so va{ata u~itelka? Napravi sporedba me|u u~itelkite i u~enicite vo {umata i vo gradot?
162
IZBERI ZADAÂ Pro~itaj gi zada~ite koi ti se ponudeni. Izberi edna i sraboti ja. 1. Pri~ina - posledica - Sekoja pri~ina ima svoja posledica. Vo raskazot nekolku pri~ini dovele do posledici. Napravi vakva tabela vo tvojata tetratka, razmisli i popolni ja:
PRIÎNA POSLEDICA odgovaraat vo hor mnogu znaewe gu{kawe buket qubov
2. Sozdavaj - Pro~itaj go raskazot vo sebe, a potoa slobodno preraskaì go. Moè{ da gi pro{iri{ postoe~kite delovi, da vnese{ sopstven beleg, da dodade{ novi misli, no seto toa da ne ja smeni smislata na raskazot. - Pro~itaj {to si napi{al i pobaraj mislewe za tvojot trud. 3. Plan na raskazot - Pro~itaj go raskazot , podeli go na logi~ki celini i napravi analiza. 4. Prepi{i - Prepi{i gi najubavite odgovori na samovil~iwata so latini~ni bukvi. 5. Jazik - Napravi vakva tabela i popolni ja so zborovi od raskazot: Imenki
konkretni apstraktni
Glagoli
sega{no vreme minato vreme idno vreme
Pridavki
prisvojni brojni
Zamenki
li~ni pokazni
Koga }e zavr{i{ so edna zada~a, ako ima{ vreme , moè{ da sraboti{ i druga. Potoa samiot oceni se za izvr{enata rabota na sledniov na~in: Ime _______________________ Datum ___________________ Dali sum zadovolen od svojata rabota? Dali toa e najdobroto {to moèv da go napravam? Dali koristev razli~ni idei? Mi treba li pomo{? Moàm li podobro da srabotam? ]e im go pokaàm li srabotenoto na drugi?
163
GODI[EN TEST
(Raboti vo tetratkata!) JAZIK LITERATURA
1.Otkrij gi i ispravi gi ~etirite pravopisni gre{ki vo re~enicata: Site makedonci se gordi na ohridskoto ezero i negovite ubavini.
1. ]e gi dopolnam slednive iskazi: a) Pesnata koja izobiluva so ~uvstva na poetot se vika _________________. b) Ako sodrìnata na pesnata e predadena niz humor, taa e _______ 2. Podeli gi na slogovi zborovite: _________. gre{ka, ezero, Makedonci, otkrij v) Vo epskite pesni se pee za ____________________________________ ___________________________________ ____________________________________. 3. ]e izvr{am analiza na slednava g) Romanot e golema raskaùva~ka re~enica: tvorba vo koja ____________________ Ovaa godina osvoivme vtoro mesto na ____________________________________. gradskiot natprevar. a) po sostav e _________________. 2. ]e gi zaokruàm romanite za b) prirok e ____________________. deca: v) izostaveniot podmet glasi ______. a) Modri~ka tetratka, B. Sma}oski g) prisvojna pridavka e ____________. b) Pipi Dolgiot ôrap, A. Lindgren d) vtoro e _______________________. v) Maslinovi gran~iwa, G. Popovski |) ovaa e _________________________. g) Beloto Cigan~e, V. Podgorec d) Spomenka, G. Petrevski 4. Slednive zborovi }e gi napi{am so skratenici: doktor, profesor, 3. Da napi{am tekst po analogija kilogram, selo, i taka natamu. podrazbiram: ____________________________________ a) da go pro{iram tekstot; b) da go prodolàm tekstot; 5. Od prostava re~enica }e obrav) da sozdadam nov sli~en na zuvam sloèna: Dojde toploto leto. drug tekst. ___________________________________ ___________________________________ 4. Tema vo edno literaturno delo e: a) porakata {to ni ja ispra}a avtorot 6. ]e ja de{ifriram slednava re~e- b) predmetot {to se obrabotuva; nica: S3na 5ra ima vr1 vnuk. ___________________________________.
164
GO PRELISTUVAM MOJOT UÊBNIK I DOBRO ZAPOMNIV

(]e rabotam vo tetratkata!)
]e napi{am tri naslovi na raskazi svest: 1. ____________________________________, 2. ____________________________________, 3. ____________________________________,
koi kaj mene ja probudija ekolo{kata avtor _________________________; avtor _________________________; avtor _________________________.
Dvete humoristi~ni makedonski narodni prikazni vo koi se ismeva mrzlivosta i glupavosta kaj lu|eto se: a) ____________________________________________________; b) ____________________________________________________. ]e opredelam {to e zaedni~ko za slednive pesni: "ûden ~itatel# od Kiro Donev (str. 26) i narodnata pesna "Kinisala moma èlka# (str. 109) Dvete pesni se ______________________________________. ]e gi zaokruàm opredelbite {to odgovaraat na pesnata "Son~evina# od poetot Vol~e Naum~evski, na stranica 14: a) epska pesna b) lirska pesna v) patriotska pesna g) opisna pesna d) humoristi~na pesna Golemi pouki za ìvotot i odnosite me|u lu|eto nao|am vo malite literaturni tvorbi vo koi zboruvaat ìvotnite: a) bajki b) basni v) prikazni za ìvotnite g) lirski pesni
]e navedam naslovi na dve bajki od mojot u~ebnik: 1. __________________________________________________ 2. __________________________________________________ ]e navedam naslovi na tri romani za deca: 1. __________________________________________________ 2. __________________________________________________ 3. __________________________________________________
165
]E POBARAM I ]E PROÎTAM
Arsovski, Tome (1928, Kosovska Mitrovica - 2007, Skopje). Zbirki pesni: "Sme{ni i prevrteni pesni# i "Disko-{turec#. Romani: "Patuvawe vo Taxetakomo#, "Zena, }erka na yvezdite#, "Dedo Mraz i feferoni#(komedija za deca), "Marko Krale i Feferona# i "Darko Foksi spidi Gonzales#(veseli scenski igri za deca). Atanasovski, Miho (1934, Skopje). Poet, raskaùva~, romansier i dramski avtor. Knigi raskazi: "Marko Novinarko#, "Golemiot junak#; romani za deca: "Ku{i~kata so belata {amija#, "bambila od drugiot svet#, "Koga se sakavme so Tinka#; pieskata "Tajnata na edno pismo#. Bojku, Fejzi (1937, s. Vele{ta, Stru{ko). Poet, raskaùva~ i preveduva~ od albanskata zaednica vo R. Makedonija. Knigi: "Septemvri na edno detstvo#, "Boite na moeto nebo#, "Beli peperutki#. Dav~evski, Risto (1934, s. Dolni Disan, Kavadare~ko - 2006, Skopje). Poetski knigi: "Do`dovni kapki#, "Soneti za mama# i "Izedeni prognozi#. Basni: "Va`no e drugite {to }e re~at#, "Sobir na vranite#, "Ma~ori na pana|ur#(radiodrami), "Vesela scena#(edno~inki), "Avanturite na Dedo Mraz#(skazna). Domazetovski, Petko (1935, s. Jablanica, Stru{ko - 2003, Struga). Poet, raskaùva~, antologi~ar, publicist i folklorist. Kniga raskazi: "Pozdrav na proletta#. Donev, Kiro (1942, s. Monospitovo, Strumi~ko). Poet, raskaùva~, romansier, satiri~ar-humorist, dramski avtor i preveduva~. Romani: "[enko#, "Manastirski yvona#, "Zbrkana skazna#, "Kinder kva~ka#, "Dalaverite na Dobre Lo{iot#, "Vnukot na majorot i drugi; raskazite: "Da se zapoznaeme#, "Straàri na mirot#, "Naduenka#, "[arena krienka# i dr. Jan~evska, Makedonka, poet za deca. Rodena e vo Gradsko, 1940 godina. Knigi poezija: "Godinata moja i tvoja#, "Svetot va{ me|u A-[#, "[umska bolnica#, "Yvezdeno nebo#, "Monista za |erdan~e# i dr. Kestner, Erih, (1899 - 1974), poznat germanski pisatel za deca. Najpoznati negovi dela mu se: "Dvojnata Lota#, "Emil i detektivite#, "Ton~ek i To~kica#, "Ma~orot vo ~izmi# i mnogu drugi.
166
Kujunxiski, Aleksandar (1946, Peh~evo). Pisatel za deca. Basni: "Osilki#, "Dobrite xinovi#, "Predgorje#; pesni: "Pijano vinoìto#, "Od edna do sto i edna#, "Denes praznuvame#, "Sre}na Nova godina# i mnogu drugi; raskazi: "@arko planinarko#, "Na tema, na tema#, "Vo livadite na detstvoto#. Lindgren, Astrid (1907 - 2002), {vedska pisatelka za deca. Delata se prevedeni na osumdeset jazici. Najpoznati nejzini dela se: "Pipi Dolgiot ôrap#, "Mio, moj Mio#, "Karlson na pokrivot#, pove}e knigi za Emil od Leneberg i mnogu drugi. Maneva, Slavka (1934, Skopje - 2010, Skopje). Knigi raskazi: "Sviripile#, "Kliment Ohridski#, "Kiril Pej~inovi}#, "Gotvarski skazni#, "Od dedo Markovoto torbule#, skazni: "Xixa#, "Kam~eto na sakaweto#, "Vol{ebniot lift#, "Vinoìtoto {to pee#, "Yvezdeni perni~iwa#, slikovnicata: "Prikazni bez kraj#. Naum~eski, Vol~e (1916, Prilep - 1980, Skopje). Poezija: "Viorno zname#, "Son~eva solza#, "Posleden let#, "Pozlateni lisja#, "Sedumdeset cvetovi#, "Svetulki#, "Igra na mirisot# i drugi. Nedelkovski, Velko (1946, Skopje). Raskaùva~, romansier, dramski pisatel. Zbirki raskazi: "Leb za tate#, "Kako raste Pen~o#, "Zapisi kraj ogni{teto#; romani: "Zbuneti godini#, "Vtora smena#, "Deùrna prikazna# i drugi; drami: "Den za begstvo#, "Na na{ na~in# (TV-dramska serija), "Bibisek od Kramaonija# i drugi. Nikoleski, Van~o (1912, s. Crvena Voda, Ohridsko - 1980, Ohrid). Gi napi{al slednive poetski knigi za deca: "Makedon~e#, "[kolsko yvon~e#, "Prva radost#, "Babino vretence#, "Tatkovina#, "Moeto selo#, "Stanko spanko# i drugi. Poemite: "Mice#, "êtirinaeset iljadi oslepeni#; romanot: "Goce Del~ev#. Petrevski, Gorjan (1951, s. Mrenoga, Demirhisarsko). Zbirka raskazi: "Rano dojde qubovta#, "Proletni do`dovi#; pesni vo proza: "Tatkovata prva qubov# i pove}e romani. Podgorec, Vidoe (1934, s. Kole{ino, Strumi~ko - 1997, Skopje). Stihozbirki za deca: "Tiho doa|aat soni{tata#. "Srebrena {kolka#, "Nad lulkata#, "Vesela azbuka#, "Iljada cvetovi#, "Vo Soluna gro{ somuna#, "Lu{pi od mese~ina#, "[arena ptica#, "ûdesna {uma#, "Sto sonca# (gatanki), "Monista od rosa#. Zbirki raskazi za deca: "Topli gnezda#, "Nespokojno detstvo#, "[umskiot razbojnik#, "Deca pod pe~urki#, "ûdesno patuvawe#, "Dve solzi~ki#, "[areni brodovi#, "Pirinskiot car#, "Patuvaweto na Dobrilo#, "Yvezdeni zborovi#, "Izgubenoto carstvo# i mnogu drugi.
167
Popovski, Gligor (1928, s. Budinarci, Berovsko - 2007, Skopje). Objaveni knigi: Bajka za deteto Vilen#; raskazi: Drvar~e#, Dale~en svet#, Bilo edno dete#, Skazni za Vozovija#, Biljana#, Razgovori za soobra}ajot#; poezija: Rosica#, Skazna za najjunakot#, ôvek so ~ovek#; romani za deca: Planino, ubavino#, U~itelkata#, Drugata strana# i drugi. Polazarevski, Van~o (1951, Gostivar). Pisatel za deca, humorist. Knigi: "Se{tologija# (piesi za deca), "Bu{avi{te# (poezija za deca), "Xemper-drvo# (raskazi za deca), "Foka vo fioka# (brzozborki) i drugi. Rouling, Xoan K., (1965), angliska pisatelka {to se proslavi vo celiot svet so serijata romani za mladiot ma|ioni~ar Hari Poter. Sma}oski, Bo{ko (1938, s. Modri~, Debarsko - 1998, Skopje). Avtor na knigata raskazi: "Eden bagrem i ~etiri deca#; poezijata i lirski zapisi: "Modri~ka tetratka#; romanite: "Golemi i mali#, "Cve}e od devetiot rid#, "Kako koga se otkinuva jabolko#, "Julski dnevnik#. Strezovski, Jovan (1931, s. Podgorci, Stru{ko). Poet, raskaùva~, romansier, preveduva~. Knigi: "Svetulki# (poezija), "Posledniot fi{ek# (raskazi), "Druìnata "Bratsko steblo# (roman), "Saatot kukavica#, "Koj i zo{to# (gatanki), "Zeleni o~ila# (raskazi za deca). Tarapuza, Stojan (1933, Zletovo). Objavil mnogu zbirki poezija od koi }e gi nabroime: "Grejni sonce#, "Polno kaj~e èlbi#, "Dambara, dumbara#, "O~iwa poto~iwa#, "So dva ata po dva pata#, "Zlatici-krilatici#, "Brzalki bez vrzalki# (brzozborki), "Moe tvoe-pogodi {to e# (gatanki vo stihovi), "Yunica paunica#, "Zborovi po dvorovi#, "[arki-àrki#, "Cvetulki so svetulki#, "Zenici yvezdenici# i drugi. Xambazov, Nenad (1943, Belgrad, Srbija). Pova`ni stihozbirki: "Modernata meca#, "Slonot odi na igranka#, "Zagubenoto me~e#, "Palavoto zaj~e#, "Skokaj detence#, "Nosovi i {tosovi#, "Da nema vojna#, "Bolnoto àp~e#.
168
OD NEPOZNATITE ZBOROVI OFORMIVME RE^NIK

AMANET - zavet; doveruvawe na ~uvawe ili izvr{uvawe na ne{to AMBAR - drven sandak za ìto i bra{no ATMOSFERA (okolu Zemjata) - vozdu{na obvivka okolu Zemjata ATMOSFERA (doma{na) - situacija, raspoloènie vo edna sredina BAREM - se izrazuva nekoe ograni~uvawe (Barem sega dojdi) BEZBEDNO - sigurno, bez opasnosti BELVICA - riba od vidot na pastrmkata BELKI (vo narodniot jazik) - moèbi BLAGOSLOVENO - blagotvorno, korisno BLESOK - silna svetlina, sjaj BOG - gospodar i sozdatel na svetot spored religijata BO@ESTVO - su{testva so svojstva na bog, so natprirodni odliki BONTON - pravila za ubavo odnesuvawe BULKA - vid polsko cve}e so golemi crveni cvetovi, div afion VAJSTINA - mnogu star zbor za "vistina# (vo crkovniot jazik) VGNEZDILA (se) - udobno se namesti; so preneseno zna~ewe: se vreà VEÊRNICI - yvezdi {to se javuvaat prvi vo ve~erta VIZITA - poseta VITEZ - srednovekoven voin, kowanik VOOBRAZEN - vaèn, naduen; se zamisluva ne{to {to ne e VOZBUDENO - so zasileni ~uvstva VOZVI[UVA - mu dava najgolema va`nost, moralno go izdiga VOOÎ - sogledaj, zabeleì, stani svesen za ne{to VOSKLIK - glas so koj se izrazuva vozbuda, iznenadenost VSU[NOST - vo su{ina, navistina VÛDOVIDEN - premnogu iznenaden GALOPIRA - se dviì mnogu brzo; pravi ne{to mnogu brzo GEOLO[KO (minato) - od vremeto na postanokot na Zemjata GOZBA - sve~en ru~ek ili ve~era; bogato i izobilno jadewe GOLGETER - igra~ {to dava mnogu golovi GRAMADNI - mnogu golemi GRANITNI - od granit, mnogu cvrst kamen sli~en na mermer
169
DAROVITA - talentirana, nadarena DETEKTIV - taen agent; lice {to istraùva kriminalni dela DREVNO - {to postoelo vo dale~noto minato; prastaro @RTVUVA - se li{uva, se otkaùva od ne{to ZABRADILE (se) - zavrzale {amija pod bradata ZADEVAME - predizvikuvame nekogo so zaka~ki, voznemiruvame ZAKRILA - za{tita ZANEME - prestana da zboruva, kako da e nem ZANES - preterano voodoo{evuvawe, voshit ZASENUVA - pravi senka ZASUKAA - zavitkaa, podignaa ZA[TITNIK - onoj {to te {titi od nekogo ili ne{to ZGRAPÎ - cvrsto go grabna ZDROBENA - iskr{ena na sitni delovi ZJAPATE - uporno gledate ZLOBA - posakuvawe nekomu da mu se slu~i ne{to lo{o YVERAM (se) - gledam dolgo, vtren~eno, napadno YVONLIV (glas) - prijaten glas, zvu~en, jasen kako yvon IZDIVNA - izdi{i edna{, so eden zdiv; umre IZMOLKNALA (se) - nezabeleàno se izvlekla ILUSTRACIJA - slikovit dodatok {to go pojasnuva tekstot (crte`, slika, grafikon, tabela...) INFORMACIJA - podatok za nekoj fakt, soop{tenie, izvestuvawe ISLAMSKI - {to pripa|a na islamot, na muslimanskata vera ISTRA@UVA^ - toj {to vr{i istraùvawe, otkriva novi raboti I^ (turcizam ) - ni{to, nikolku, voop{to KITNI (poliwa) - nakiteni KLUB - zdruènie, dru{tvo KOPNE@ - mnogu golema èlba {to ne n napu{ta KO@UV - gorna obleka izrabotena od koà, a odnatre so volna KOLOVOZ - delot od ulicata po kogo pominuvaat vozilata KOMPAS - naprava so magnetna igla {to sekoga{ pokaùva sever KRAVAJÊ - malo lep~e KRASNI - li~ni, mnogu ubavi KREATIVNO (~itawe) - tvore~ko, interesno, poinakvo od obi~noto KREIRAJ - tvori, sozdavaj, vnesi vo tvorbata ne{to svoe
170
LAVIRINT - sloèna gradba, nepregledno mesto so mnogu isprepleteni hodnici ili uli~ki; te{ko se doa|a doizlezot LATICA - eden list od cvetot LEGENDA - predanie za ìvotot na nekoj ~ovek ili za neobi~en nastan LEKTIRA - odbrana literatura {to se ~ita za opredelen period LIPAJ]I - so silno, glasno i neute{no pla~ewe LIRIKA - poezija vo koja se izrazeni li~nite, intimnite ~uvstva na poetot; vo nea ima mnogu ne`nost i toplina LIRSKI - {to e ispolnet so ~uvstva, emocii LOVOÛVAR - ~ovekot {to gi ~uva ìvotnite od lovokradci LOGI^KA - {to ima smisla, razumnost LOZINKA - dogovoren znak, taen zbor {to sluì za raspoznavawe LOTARIJA - igra na sre}a so izvlekuvawe na numerirani lozovi QUBOPITNO - so interes za novi znaewa MANGUP/Ê - toj {to e palav, itar, snaodliv, skitnik, bezrabotnik MATURANT - u~enik vo zavr{na godina od srednoto obrazovanie MA]EA - èna na tatkoto {to ne gi rodila decata, tuku gi zateknala MEDIATEKA - biblioteka vo koja del od knigite se snimeni na CD i istite moè da se ~itaat vo bibliotekata ME\A - linija {to razdeluva dve nivi ili dva imota; granica METEOROLOGIJA - nauka za vremenskite pojavi i promeni MIGUM - za mig, za ~as MIRODIJA - trevka ili za~in {to se dodava vo jadeweto MNO[TVO - golem broj, golemo koli~estvo od ne{to MOV - rastenie {to raste na severnata strana na korata od drvjata MODAR - nijansa na sinata boja MOLE@LIVO - so molben glas MOLSKAVI^NO - brzo kako molwa MOMI^KA (vo nekoi zapadni govori) - devojka MUDROST - golema pamet, dosetlivost MUSLIMAN - pripadnik na muslimanskata religija NADMINE - da se izbori so ne{to, da mu odolee NAIZMENI^NO - se slu~uva povremeno vo opredelen ritam NAJRACIONALNO - najkorisno, najrazumno NAMAMUVA - privlekuva
171
NAPEVI - melodii, pesni {to se peat NEBARE - kako da, kako da e NEVOLA - maka, nesre}a, golema te{kotija NERANIMAJKO - lo{, ne~esen, rasipan ~ovek NERACIONALNO - nerazumno, neekonomi~no, neobmisleno NOTES - bele`nik, mala tetratka OBO@AVATELI - lica {to oboàvaat nekogo, qubiteli, privrzanici OVEN - ma`jakot na ovcata OGLAS - soop{tenie istaknato na vidno mesto OKUPACIJA - osvojuvawe, zazemawe tu|a teritorija OPCU - go izrazi svoeto nezadovolstvo so vulgarni zborovi OSOZNAVAJ - stanuvaj svesen za ne{to OFAJDIL (se) (turcizam) - dobil nekakva korist PADINA - plitka dolinka me|u dva brega PALAVO - nemirno, besno PARALIZA - bolest {to doveduva do nesposobnost za dvièwe PASTORKA - zateknata }erka na maòt PARTIZANI - borec, u~esnik vo Narodnoosloboditelnata borba za vreme na Vtorata svetska vojna vo Jugoslavija PERIOD - vremenski razdel vo koj se slu~uva ne{to; vreme od - do PLAMNUVA - po~nuva da gori odedna{; nenadejno doìvuva silno ~uvstvo PLAN - skica, opredelen red za pretstavuvawe; zamisla, namera za izvr{uvawe na nekoja rabota PLOT - ograda od prepleteni pra~ki PLO^NIK - trotoar, osobeno poplo~en so plo~ki POVOD - pottik da se prezeme ne{to POKAJA (se) - si ja prizna gre{kata i izrazi àlewe POLJANKA - po{iroko ramno zemji{te so niska treva POLNOLETSTVO - vozrast koga se dobivaat spored zakon site prava i dol`nosti POSTOJKA - patna stanica POTERA - grupa {to goni nekogo za da go fati POTKA@UVALO - onoj {to potkaùva, {to kodo{i PRA[UMA - gusto obrasnat i neprooden predel vo tropskite oblasti PREGRAB - pregratka, pregrnuvawe; ne{to {to moè da se nosi naedna{ so dvete race
172
PREDANIE - usno prenesuvawe od koleno na koleno na nastani od minatoto, istorijata, ìvotno iskustvo PREDANOST - vernost, privrzanost PREMRE - po~uvstvuva golem strav, pripadna PRESIPNAT - zasipnat PRESTAN - prekin, zastoj. PRIKOVANO - vko~aneto, nepodvi`no PRINC - sinot na kralot, carot, vladetelot PROPADILO - izbrkalo PROROK - ~ovek {to ja pretskaùva idninata PROSTRANA - {iroka PRO[KA - prostuvawe PUBERTET - polovo zreewe na ~ovekot, premin od detstvo vo mlade{ka doba RAMNODU[NO - bez ~uvstva RASPRAVA - diskusija za odredena tema RASPRAVIJA - karanica RAFT - polica REDUM - so red REKORDI - najgolem uspeh postignat vo ne{to, obi~no vo sportot REPREZENTACIJA - izbrani pretstavnici, najdobri od najdobrite RODINA - tatkovina, zemjata vo koja si se rodil RONKA - tro{ka, sitno del~e od ne{to, obi~no od leb SAEM - masovno izloùvawe na stoka, proizvodi (Saem na knigata) SANTA MRAZ - ogromno telo od mraz {to plovi po okeanite SIMPATIJA - li~nost {to ni se dopa|a pove}e od drugite SIPE[E - obilno istura{e SKAMENETI - zdrveni, zbuneti, ne reagiraat nikako SNEVESELENO - bez veselba, ta`no SOVR[EN - bez nieden nedostatok, bez gre{ka SOJKA - vid ptica-pevica SOFRA - trpeza, masa SPLOTENOST - edinstvenost, slo`nost SPOKOJSTVO - mir SPRA[TI - odedna{ brzo izbega STAV - svoe mislewe STAVA - telo, drèwe
173
STAPISA (se) - se zdrvi, se uko~i STOLB - vertikalna potpora; val~est trup od kamen, drvo ili metal STOMNA - zemjen sad za voda TEGOBI - teìni na du{ata, maki, stradawa TEST - proverka na znaewata TETERAVEJ]I (se) - ni{aj}i (se) TITULA - obele`je {to stoi pokraj imeto, za stepenot na nau~nata polo`ba (profesor, doktor, magister i sl.) ili po~esna polo`ba vo op{testvoto (grof, baron, vitez) TOLERANCIJA - strplivost, popustlivost, podnoslivost na tu|ite mislewa TOLPA - mno{tvo narod TRAKATANCI - nepotrebni, neva`ni predmeti, drangulii TREPET - vozbuda TURNIR - sportsko natprevaruvawe so pogolem broj u~esnici UGAR - neizorana niva UKAZ - naredba, odluka na {efot na dràvata ili na vladata UKORUVA - osuduva ne~ija postapka FAJDE - korist, dobivka HIMNA - sve~ena pesna CIVILIZACISKI (napredok) - {to pripa|a na civilizacijata, na visokiot stepen na razvoj na op{testvoto CIMKA - pla~e so prigu{en glas CIRKUS - scena so akrobatski i gimnasti~ki priredbi vo koi u~estvuvaat lu|e i ìvotni ÊSTITAWE - izrazuvawe dobra èlba, poraka ÛMA - te{ka zarazna bolest, kolera XARAT (se) - vtren~eno gledaat vo nekogo ili ne{to XITNI - frli [LEM - metalna kapa za za{tita na glavata na vojnici, rudari i sl. [TAFETNO (~itawe) - ~itawe po delovi: naredniot prodolùva tamu kade {to zastanal prethodniot [TEDRO - izobilno, dare`livo [TRAKA - ispu{ta ostar neprekinat zvuk
174
SODR@INA
ÊKORAM GORDO NA PATEKATA DOLGA DEVET MESECI SEPTEMVRISKI NAPEVI (Gligor Popovski)................................................. 5 JAZIKOT KAKO NAJSOVR[ENO SREDSTVO ZA OP[TEWE........................ 7 MOJATA TATKOVINA (Qiqana Atanasova).................................................... 8 [TO LI ZBORUVAAT? (Sneàna Kirini})..................................................... 10 SIGNALI I SIMBOLI (ZNACI) KAKO SREDSTVO ZA OP[TEWE............ 13 SONÊVINA (Vol~e Naum~eski) lirska i patriotska pesna...................... 14 LO[I ZBOROVI (Van~o Polazarevski)......................................................... 16 ZVU^NI I BEZVU^NI SOGLASKI.................................................................. 19 POTKA@UVALO (Bistrica Mirkulovska)...................................................... 20 ESEN E (Stojan Tarapuza)................................................................................ 22 ZNAEWETO ME VODI NAPRED [TO NI DONESE ESENTA (Kiro Donev)....................................................... FILM - TEATARSKA PRETSTAVA.................................................................. ÛDEN ÎTATEL (Kiro Donev) humoristi~na pesna.................................... OD DEKLARACIJATA ZA PRAVATA NA DECATA.......................................... GOLEMI POUKI OD MALITE PRIKAZNI.................................................... ZBIRNI IMENKI............................................................................................. PATUVAJ (Ivanka Manasijevi})...................................................................... PRISVOJNI PRIDAVKI.................................................................................. BROJNI PRIDAVKI.......................................................................................... ZAPLAKALO E MARIOVO ZA \OR\I SUGARE (epska narodna pesna)....... NESRE]NATA KNIGA ([tefanija Naxen)...................................................... GI PROVERUVAM I GI UTVRDUVAM STEKNATITE ZNAEWA..................... ISTRA@UVAM I DOZNAVAM TATKOVOTO PISMO (Gorjan Petrevski)....................................................... 43 NOVI DRUGARKI (Kiril Temkov)................................................................... 46 AJDE DA SE SAKAME (Tome Smolarski)........................................................ 48 VO LAVIRINTOT OD LEKTIRI (Kiro Donev)............................................... 50 KAKVA BESRAMNOST (Kolina Kuba) biblioteka......................................... 52 PELISTERSKI OÎ (Apostol Pop Jovanovski) ........................................... 54 PLUSKO I MINUSKO (Radovan Pavlovski)................................................. 56 POKAZNI ZAMENKI......................................................................................... 58 SEGA[NO VREME............................................................................................. 59
175
23 25 26 28 30 31 32 34 35 36 38 41
PUBERTET (Jovan Strezovski)........................................................................ 61 VE@BI ZA RASKA@UVAWE............................................................................ 63 PODARI QUBOV SNEG (Jordan Dobreski)................................................................................... MINATO VREME................................................................................................ DEVOJÊTO I DVANAESETTE MESECI (Narodna prikazna).................... KOMARECOT I PAJAKOT (Melegari)............................................................. NO] KOGA PA\AA YVEZDITE (Makedonka Jan~evska)................................. DECATA PODARUVAAT NAJISKRENA QUBOV.............................................. GLAGOLI VO IDNO VREME.............................................................................. NEZASLU@ENIOT PODAROK (Fejzi Bojku) - govor na pisatelot i govor na likovite........................................................................................... SRE]NA NOVA (Gligor Popovski)................................................................... VE@BI ZA OPI[UVAWE................................................................................. TEST - JAZIK.................................................................................................... VE@BI ZA ZIMSKIOT RASPUST.................................................................. PRIJATELOT SO PARI NE SE KUPUVA MRZLIVATA SOPRUGA (Makedonska narodna prikazna)............................. 85 NASEKADE PRAZNIK (Narodna pesna) obi~ai.............................................. 86 SE POJAVIL ÛDEN ÔVEK (Van~o Nikoleski) - roman za deca............. 88 VIDOVI REÊNICI SPORED SOSTAVOT.................................................... 91 PROSTA REÊNICA.......................................................................................... 92 HARI POTER I ODAJATA NA TAJNITE (Xoan K. Rouling).......................... 94 OD [TO SE PLA[I STRAVOT (Tome Arsovski)........................................... 96 FEVRUARI (Vidoe Podgorec).......................................................................... 98 ÎSTOTATA E POLOVINA ZDRAVJE (Nenad Xambazov)............................. 99 SLO@ENA REÊNICA.................................................................................... 102 EMIL I DETEKTIVITE (Erih Kestner)........................................................ 103 [TURECOT I MRAVKITE (Gligor Popovski) - basna................................ 106 ISTI ZBOROVI SO RAZLI^NO ZNAÊWE (HOMONIMI)........................ 108 MOJOT USPEH - MOJOT SIGUREN OD VO IDNINATA KINISALA MOMA @ELKA (Makedonska narodna pesna)........................... 109 ÎJA MAJKA E NAJGOLEMA (Gorjan Petrevski).......................................... 110 DEMINUTIVI I AUGMENTATIVI (malo i golemo)..................................... 112 EKO - AKCIJA (Qiqana Atanasova)............................................................. 114 DIREKTEN I INDIREKTEN GOVOR.............................................................. 116
176
65 67 68 70 72 75 76 77 80 82 83 84
INTERPUNKCISKI ZNACI KAJ DIREKTNIOT GOVOR: DVE TO^KI, TIRE I NAVODNICI................................................................ 117 [ESTIOT ^LEN (Velko Nedelkovski)......................................................... 118 MAGARETO [TO JADELO GRAV (Makedonska narodna prikazna)............. 121 KOPNE@ (Jovan Strezovski)......................................................................... 122 POLSKO UÎLI[TE (Ali Akba{)................................................................ 124 IZVESTUVAWE - (baletska - teatarska pretstava)................................. 125 GI PROVERUVAM I GI UTVRDUVAM STEKNATITE ZNAEWA................... 126 IDNINATA NA PLANETATA ZAVISI I OD MENE CARICA - JAGLIKA (Aleksandar Kujunxiski)............................................. 127 DI[EWE NA AUSPUH (Van~o Polazarevski).............................................. 128 MALATA SAMOVILA (Slovene~ka narodna bajka)...................................... 130 APRIL (Vidoe Podgorec)................................................................................ 133 GOLEMA BUKVA PRI PI[UVAWE IMIWA NA DR@AVI, NIVNI @ITELI, NARODI, GRADOVI, SELA, OBLASTI I NIVNITE @ITELI...................................................................................... 134 GOLEMA BUKVA PRI PI[UVAWE NA PRAZNICI ÎE IME E NAPI[ANO SO BROJ (CIFRA)...................................................................... 135 GOLGETER (Velko Nedelkovski).................................................................... 136 22 APRIL - DEN NA PLANETATA ZEMJA (Ante Pelivan).......................... 138 PIPI DOLGIOT ÔRAP (Astrid Lindgren)................................................. 140 BEZ DECATA (Nenad Xambazov)...................................................................... 143 KO[ULATA NA SRE]NIOT ÔVEK (Italo Kalvino).................................. 144 JAZOVECOT I ZAJAKOT (Narodna basna)..................................................... 146 JAS MO@AM MNOGU UBAVO E VO MAJ (Petko Domazetovski)....................................................... 147 GORO LE GORO (Makedonska narodna pesna).............................................. 148 SITE MAJKI SE TAKVI (Stojan Tarapuza).................................................. 150 GOTVAÔT METODIJA (Vasil Mukaetov)..................................................... 152 VOLKOT I VERVERI^KATA (Ezop)................................................................ 154 SKRATENICI................................................................................................... 155 CRVENI U[I (Nada Zekmanova - Jakimova)............................................... 156 PRIKAZNA ZA GALEBOT ARÎBALD (Vlado Dimovski)............................. 158 POSLEDEN ÂS (Slavka Maneva)................................................................. 160 GODI[EN TEST............................................................................................... 164 GO PRELISTUVAM MOJOT UÊBNIK........................................................... 165 ]E POBARAM I ]E PROÎTAM .................................................................... 166 OD NEPOZNATITE ZBOROVI OFORMIVME RE^NIK .............................. 169
177

Makedonski Jazik 5

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Makedonski Jazik 5

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

QUBICA SEVDINSKA

Avtori: Qubica Sevdinska Vesna Nastoska

Ilustratori: Simon Kalajxiev Marko Manev

Kompjuterska obrabotka: Vladimir Mladenovski

SRE]NO, DRAGI U^ENIKU!

^EKORAM GORDO NA PATEKATA DOLGA DEVET MESECI

JAZIKOT KAKO NAJSOVR[ENO SREDSTVO ZA OP[TEWE

OP[TEWE - odr`uvawe na vrska, kontakt so nekogo.

SIGNALI I SIMBOLI (ZNACI) KAKO SREDSTVO ZA OP[TEWE

U^AM ZA VIDOT NA PESNATA

JAZI^NA ZADA^A Izvle~i gi site pridavki od pesnata i zapi{i gi vo tvojata tetratka.

Koi ,,vol{ebni zborovi treba postojano da gi upotrebuva{?

ZVU^NI I BEZVU^NI SOGLASKI

ZVU^NI soglaski BEZVU^NI soglaski

ZABELE@I Koi soglaski se izostaveni od ovaa podelba?

Koja boja te potsetuva na esenta? Zo{to?

ZNAEWETO ME VODI NAPRED

[TO NI DONESE ESENTA

Ma~orot v ~izmi Film za p~elata Hari Poter i polukrvniot princ

Devoj~eto so kibrit~iwata Malata Sirena Vasilisa Prekrasna

OD DEKLARACIJATA ZA PRAVATA NA DECATA

Deteto ima pravo na qubov

Site deca se ednakvi

Pravo na redovna i zdrava hrana

Deteto ima pravo da odi na u~ili{te

Pravo na zdravstvena za{tita

Ne smee da se tera da raboti

Ne smee da bide maltretirano

Deteto ne smee da bide `rtva na nasilstvo i vojna

Deteto ne smee da bide seksualno maltretirano

Deteto ima pravo da go iska`e svoeto mislewe

Deteto ima pravo da ja izbere svojata religija

Deteto mo`e da se dru`i so kogo saka

Deteto ima pravo na informacii

Posebna za{tita im treba na decata bez roditeli

Posebna za{tita im treba na decata begalci

Posebna za{tita im treba na hendikepiranite deca

Posebna za{tita im treba na decata koi se vo konflikt so zakonot

GOLEMI POUKI OD MALITE PRIKAZNI

ME^KATA GO U^I ME^ETO

ZABELE@I So koj element od matematika }e gi povrze{ trite elipsi? Na {to ti li~at?

ZAPLAKALO E MARIOVO ZA \OR\I SUGARE

GI PROVERUVAM I GI UTVRDUVAM STEKNATITE ZNAEWA

Nabroj gi tvoite ~uvstva

Privedi gi zvucite od tekstot

Vrska so mojot `ivot...

Onoj sun|er e na{. __ kniga e mnogu interesna.

Zabele`i ja promenata na glagolite vo sega{no vreme po lice i po broj, dadena vo tabelata.

3 lice toj, taa, toa CRTA

3 lice - tie CRTAAT

VE@BI NIZ IGRI

MINATO VREME dojdoa vleze napravivme

Minato vreme ozna~uva dejstvo {to se _____________vo_____________.

DEVOJ^ETO I DVANAESETTE MESECI

ISKA@I SE SPORED BARAWATA Napravi vakva tabela vo tetratkata i popolni ja.

Privedi gi zvucite od tekstot

Vrska so mojot `ivot...

PRODOL@I DOMA Op{irno preraska`i ja basnata. Mo`e{ da dodade{ i novi likovi.

Objasni {to si napi{al.

Napravi grozd od zborovi na temata Bo`i}.

NO] KOGA PA\AA YVEZDITE

Privedi gi zvucite od tekstot

Vrska so mojot `ivot...

Minato vreme ozna~uva dejstvo {to se _vo_.

]e napi{am tri naslovi na raskazi svest: 1. , 2. , 3. ,