P. 1
Makedonski_jazik_5

Makedonski_jazik_5

5.0

|Views: 16,351|Likes:

More info:

Published by: Сузана Стојанова on Sep 13, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

04/16/2015

pdf

text

original

QUBICA SEVDINSKA

VESNA NASTOSKA

MAKEDONSKI JAZIK
ZA PETTO ODDELENIE OD DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE

MAKEDONSKI JAZIK
ZA PETTO ODDELENIE OD DEVETGODI[NOTO OSNOVNO OBRAZOVANIE

Avtori: Qubica Sevdinska Vesna Nastoska

Recenzenti: Prof. d-r Blagica Petkovska pretsedatel Mitra Cilevska prof. po makedonski jazik Biljana Geras prof. po makedonski jazik

Ilustratori: Simon Kalajxiev Marko Manev

Kompjuterska obrabotka: Vladimir Mladenovski

SRE]NO, DRAGI U^ENIKU!
Pomina u{te edno mirno i spokojno leto vo koe u`iva{e. Stigna na pettata pateka od tvojot nagoren od kon uspehot, kon tvojata sre}na idnina {to ti ja posakuvame site. Stigna na patekata dolga devet meseci! Nie ti posakuvame i ovaa pateka da ja izodi{ lesno, zanimlivo i uspe{no. Se potrudivme so ovoj u~ebnik da ti go ovozmo`ime toa. Odbravme sodr`ini {to }e go privle~at tvoeto vnimanie i {to }e ja pottiknat tvojata tvore~ka mo}. Nie vo nego te naso~uvame i pottiknuvame, a od tebe o~ekuvame da razmisluva{, da donesuva{ samostojno svoi zaklu~oci, da sozdava{, da otkriva{, da istra`uva{... Da predlaga{, da gi sogleduva{ pri~inite i posledicite, da bara{ re{enija za problemite... A najmnogu od s¢, od tebe se bara da bide{ uporen. Samo taka }e go postigne{ ona {to e tvoja cel. I nikoga{ ne zaboravaj deka sorabotkata so tvojot u~itel i tvoite sou~enici e eden od va`nite uslovi za uspeh.

Avtorite

4

^EKORAM GORDO NA PATEKATA DOLGA DEVET MESECI
Kako se ~uvstvuva{e pred da trgne{ na u~ili{te na prviot u~ili{ten den? Zo{to?

SEPTEMVRISKI NAPEVI
Koga septemvri pred pragot u~ili{ten }e ve sretne, so radost }e ve pozlati i lice }e vi svetne. Septemvri }e znae da se pogri`i za sekoe dete i bezbroj novi drugarstva da splete! Septemvri, toj mesec ~udesen, zlaten ne zna~i samo prv u~eben ~as. Septemvri e radost i mil traen spomen za mene, za tebe, za site nas. Ne plamnuva samo vo detskite gradi vozbuda silna od prviot yvon. Septemvri namamuva spomeni dragi, zanesuva v detstvo ko najubav son. I vo denot koga so nasmev na lice brzate site na prviot ~as, znajte deka bezbroj tatkovci i majki ~ekorat v misli i ve sledat vas. Pa i koga detstvoto }e ostane zad vas i damna pre~ekoren u~ili{ten prag znajte toj septemvri }e ostane v spomen i }e vi bide beskrajno drag! Gligor Popovski

5

RAZMISLI I ODGOVORI Zo{to septemvri lice }e vi svetne? Kako septemvri plete drugarstva? Na kogo mu e traen spomen? ^ii spomeni budi? Koga vie so radost }e se se}avate na septemvri? Koe ~uvstvo najsilno go po~uvstvuva vo prviot del od pesnata? A vo vtoriot?

PLAN NA PESNATA Koga }e gi odgovori{ pra{awata }e dobie{ plan na pesnata. Od odgovorite napravete zaedni~ki plan na tablata koj }e go prepi{e{ vo tetratkata. Za {to se zboruva vo pesnata? Poetski sliki: 1. [to plete septemvri? 2. [to namamuva septemvri? 3. Na {to vie }e imate spomen? Poraka: Koi godini najmnogu se pametat? Osnovno ~uvstvo: ([to ~uvstvuva{ na prviot u~ili{ten den?)

NAU^I DOMA Sekoj od vas treba da nau~i po edna strofa kako {to }e ve opredeli u~itelot. ]e recitirate vo grupi. Za svojata strofa nacrtaj slika.

6

JAZIKOT KAKO NAJSOVR[ENO SREDSTVO ZA OP[TEWE

RAZGOVARAJTE SO DRUGAR^ETO Kako op{tat, kako komuniciraat me|u sebe gluvonemite deca na prvata slika? Kako toa go pravat decata od vtorata slika? [to misli{, koi deca polesno }e se razberat - od prvata ili od vtorata slika? Zo{to taka misli{? Mo`e{ li ti da gi razbere{ gluvonemite deca? Na koj na~in ti komunicira{ so tvoeto drugar~e?

DOSETI SE I ZAPI[I VO TETRATKATA ZAKLU^I Koj jazik se vika maj~in jazik? Zo{to? Koj e tvojot maj~in jazik? Koj stranski jazik ti go izu~uva{ vo u~ili{teto? Koj drug stranski jazik si go slu{al i bi sakal da go izu~uva{? Pronajdi na Internet so pomo{ na povozrasnite kolku jazici se zboruvaat vo svetot. Lu|eto me|u sebe op{tat, komuniciraat so najsovr{enoto sredstvo - ____. Jazikot e prirodno sredstvo za me|usebno razbirawe.

VE@BI

OP[TEWE - odr`uvawe na vrska, kontakt so nekogo.

Objasnete ja gornata misla za jazikot so pomo{ na tvojot u~itel. Narodot rekol deka jazikot e poostar od sabjata. Porazgovarajte so drugar~eto vo koj slu~aj mo`e jazikot da bide poostar od sabjata (vid oru`je vo forma na zakriven no`). Pronajdi u{te edna narodna pogovorka za jazikot i objasni kako ja razbira{.
7

ISTRA@I PRED ^ASOT Porazgovaraj so povozrasnite za referendumot od 8 septemvri 1991 godina koga makedonskiot narod se izjasni za samostojna i nezavisna Republika Makedonija. Neka ti gi ka`at svoite se}avawa: - zo{to se glasalo; - kako se glasalo; - koga gi objavile rezultatite; - kakvo bilo raspolo`enieto me|u narodot; - koj ja so~inuval prvata vlada; - koj bil prviot pretsedatel na Republika Makedonija? Mo`e{ da koristi{ i dopolnitelna literatura.

MOJATA TATKOVINA
Na{ata tatkovina e smestena vo Evropa, na Balkanskiot Poluostrov, so ime drevno - staro, ima prekrasna lika, Republika Makedonija se vika. Mnogu pati{ta niz nea vodat, mnogu patnici se zanele od ubavinite krasni i stanale nejzini obo`avateli strasni. Vo centarot na Balkanot na{ata zemja gi rasposlala ubavinite svoi. I ne znam koga e poubava, vo proletnite ili vo esenskite boi! Na istok na svojata sosetka Bugarija £ podava raka, a i so drugite da se dru`i saka. Topol nasmev kon jug na Grcija £ pra}a, pa na zapad kon Albanija pozdrav ispra}a. Na svojot severen sosed Srbija se nasmevnuva i kon Kosovo poglednuva. Prekrasna si tatkovino mila, sred Balkanot gnezdo {to si svila. Na istok stari gramadni planini te {titat, na zapad mladi visoki planini te zagradile, so zelena {amija od gusti raznovidni {umi kako da se zabradile. Tivko {umolat gorite i `uborat potocite. Istoriskata prikazna za tvoeto vekovno postoewe na site generacii Vardar bez prestan im ja raska`uva, a za odredeni periodi od tvojot `ivot i do den-dene{en se rasta`uva. Gordo se vee makedonskoto crveno zname so `olti son~evi zraci dodeka zvukot na dr`avnata himna se razleva niz celiot svet kako prijaten miris na proleten cvet. Denes nad Makedonija gree sonceto na slobodata, sonceto na mirot, me|usebnoto po~ituvawe, razbirawe, tolerancija... Taa e tatkovina mila za site lu|e {to `iveat vo nea i vo nejziniot pregrab na{le zakrila. A kako se saka tatkovinata? Se razbira, so rabota, so u~ewe, so predanost iskrena i ~esna, so igra, so pesna ... A kako se vozvi{uva tatkovinata? So zapoznavawe na prekrasnite planinski, ramni~arski, krajezerski predeli i mesta, so pro{etka niz nea ~esta. Qiqana Atanasova
8

ZA TATKOVINATA Objasni ja mestopol`bata na R. Makedonija. Pro~itaj go toj del od rimuvaniot raskaz. Kako taa se odnesuva kon sosedite? Kakvi planini ja {titat Makedonija? Koj go raska`uva nejzinoto vekovno postoewe? Komu toj mu raska`uva? Pro~itaj go delot vo koj se zboruva za dr`avnite simboli. Kako se saka tatkovinata? A kako se vozvi{uva? Kakvo sonce gree nad Makedonija?

INTERVJU - ISTRA@UVAWE - PANO Napravete intervju so sou~enicite, nastavnicite, roditelite, sosedite, rodninite. Postavete im go pra{aweto: [to zna~i za vas tatkovinata? Nivnite odgovori mo`ete da gi zapi{ete ili da gi snimite. Od ova napravete istra`uvawe: Koj kako razmisluva za tatkovinata spored vozrasta? Sredete gi podatocite i napravete tabeli. Mo`ete da rabotite na kompjuter. ]e vidite kako razmisluvaat razli~ni generacii. Proektot naslovete go RAZLI^NI GENERACII - ISTA QUBOV. Izrabotete pano so najinteresnite i najubavite odgovori, so rezultatite od istra`uvaweto, ilustrirajte go i izlo`ete go na vidno mesto vo u~ili{teto.

SOZDAVAJ Onaka kako {to zboruvate vo va{eto mesto, napi{i pesna od pet stiha (petostih) so naslov Mojot roden kraj. Obidi se vo niv da gi iska`e{ negovite ubavini i tvoite ~uvstva. Pro~itajte gi va{ite tvorbi. Mo`ete da si gi razmenite so tvorbi na deca od drugo mesto i preku niv da se zapoznaete so toa mesto. Taka }e sozdadete novi prijatelstva.

9

BIDI ISKREN Kakvi se klupite vo tvojata u~ilnica: novi, ~isti, is~krtani, ispolepeni so gumi za xvakawe? Pogledni ja tvojata u~ili{na ~anta i opi{i ja vo detali. ^ija ~anta e naj~ista? Zo{to?

[TO LI ZBORUVAAT?
- Lele, toa navistina boli! Nemoj! Te molam, ne! Prestani! - Yvrrr! - Of, imalo kraj! Ne im e dovolno da me ~krtaat po grbot i {to sum seta so ispolepeni gumi za xvakawe ... A ova! Videte! Stra{no, tuku{to mi vre`a: Ognen i Marija! Kako bo`em toj da gi ~ita porakite na klupata! E, sega navistina mi e dovolno! Sakam, sakam da si zaminam ottuka, edna{ zasekoga{! - spiska klupata. - I jas! I jas isto bi si zaminala. I toa so kakvo zadovolstvo. - A ti, koja si pak ti? - Jas!? Jas sum u~ili{nata ~anta, onaa znae{ ... Poznatata Ognenova ~anta. Vedna{ {tom }e vleze vo u~ilnicata, toj }e gi izvadi site drebolii od mene, }e me {utne so nogata i ... Ednostavno }e zaboravi na mene, kako da ne postojam. A {to e najstra{no, istata sudbina me ~eka i doma. - Eh, toa ne e ni{to. Jas ve}e edna nedela imam damki od jogurt na sebe i... A od mene se {iri takva rea {to site gi zatvoraat nosiwata. Mite me frli na klupata onamu kaj igrali{teto i se vturna da igra fudbal. Ne se doseti deka utrovo me|u site onie raboti {to gi stavi vo mene, go pikna i jogurtot. A site onie vqubenici vo fudbalot edvaj do~ekaa, ta gi ispofrlija site ~anti edna vrz druga na mene ... Mo`e{ da zamisli{ {to se slu~i? ... Fiu, ples i flup! - se po`ali Mitevata ~anta. - Koj veli fiu? ... Go mrazam odmorot bidej}i koga }e zayvoni, me kr{at na par~enca, se preobrazuvam vo strela i zapo~nuva vistinska vojna. A koga }e padnam na podot, kako po nekoe pravilo nekoj stapnuva na mene. A ti, draga moja, zar nema da se po`ali{?! -re~e kredata. - Jas, pa jas nemam na {to da se po`alam, kredi~ke slatka. Martin me spasi od negri`a, mi gi izramni u{ite klapu{i i so gumi~ka me izle~i od ~krtanicite... Od ranite. Jas se gordeam so nego! - se pofali Martinovata ~anta. - Of, vistina li e? A }e saka{ li ti da mu ka`e{ na Martin da gi izbri{e i ovie stra{ni grafiti? Bidej}i koga podobro }e razmislam, kade da odam? Vo nekoja kancelarija? ]e mi bide zdodevno! Vo nekoja gostilnica? ]e se umirisam! Vo bolnica? ]e izgledam `alno! [to ima podobro od detskata smea, dovikuvaweto, detskite razgovori? - dofrli u~eni~kata ~anta. - Da, pa nema ni{to poubavo od detskata pesna! Ne bi mo`ela da izdr`am da bidam ispolneta so nekakvi kancelariski materijali! - Ili pak da bidam nekakva si kozmeti~ka torbi~ka prepolna so parfemi i pudri!
10

- Zamislete samo, vo nekoj kroja~ki du}an da gi ozna~uvam sekoga{ istite kroevi! - dofrli kredata. - Vsu{nost, nie site si go sakame u~ili{teto i im prepora~uvame na u~enicite: - Ne vre`uvajte gi vrz nas qubovnite poplaki! Pa i onie drugite! - Ne tepajte se so nas i ne frlajte n¢ kade bilo! - Ne lepete gumi za xvakawe po nas! - Ne ~krtajte! - Delete ja radosta so nas! - Ednostavno, sakajte n¢ kako {to nie ve sakame vas! Sne`ana Kirini}

AJDE DA RAZGOVARAME I vam, mo`ebi, vi se slu~uva ponekoga{ da zalepite po nekoja guma za xvakawe na klupata? Se rabira deka toa ne e vo red. Zo{to? Razgovarajte so svojata nastavni~ka kako treba da se odr`uva inventarot na u~ili{teto? Koj obi~no ja pla}a napravenata {teta? U~enicite!? Ako e taka, vredi li da se uni{tuvaat predmetite? Kolku i na koj na~in vie se gri`ite za klupite, stol~iwata, kredite, za u~ili{niot pribor? Diskutirajte za ova na ~asot!
11

POSTAVI PRA[AWE Na dadenive odgovori postavi pra{awe. Pi{uvaj vo tvojata tetratka. Razmenete si gi tetratkite so drugar~eto pred tebe i pro~itaj gi negovite pra{awa. 1. Ognen vre`al imiwa na klupata. 2. I u~ili{nata ~anta saka da si zamine. 3. Mitevata ~anta smrdi na skisnat jogurt. 4. Kredata go mrazi odmorot bidej}i toga{ ja kr{at na par~enca. 5. Martinovata ~anta se gordee so Martin. 6. Tie gi sakaat decata i gi molat za qubov.

[EST GRUPI - EDNO CELO Odberete eden od izma~enite predmeti koj vi ostavi najgolem vpe~atok. Podelete se na {est grupi i sekoja grupa neka ispolni po edna od postavenite zada~i. Pi{uvajte so flomaster vo bojata na zadadenata zada~a. PRVA GRUPA: Opi{ete ja bojata, formata i goleminata na predmetot {to ste go odbrale. VTORA GRUPA: Napravete sporedba na {to e sli~en toj predmet. Nabrojte nekolku premeti od koi se razlikuva. TRETA GRUPA: Na kakvi razmisluvawa te naveduva predmetot koj izbravte da go opi{uvate? ^ETVRTA GRUPA: Obidete se da odredite kako i od {to e sostaven toj predmet. PETTA GRUPA: Napi{i kako i za {to se koristi predmetot {to go izbravte da go opi{uvate. [ESTA GRUPA: Izjasni se dali si ZA ili PROTIV uni{tuvawe na predmetite {to ni slu`at. Odbrani go tvoeto mislewe.

Izlo`ete {to ste napi{ale. Diskutirajte za izlo`enoto. Na panoto vo u~ilnicata izlo`ete go vaka va{iot trud:

12

SIGNALI I SIMBOLI (ZNACI) KAKO SREDSTVO ZA OP[TEWE

Sekoja slika ima svoja poraka i svoe zna~ewe. Razgovarajte za sekoja slika: {to razbira{ od nea, koja e porakata {to ti ja ispra}a. Dopi{i vo tvojata tetratka {to pove}e primeri na koi }e se seti{, a slu`at za ispra}awe poraki na lu|eto.

VKLU^I SE VO IGRATA ZAKLU^I Pokraj jazikot kako osnovno sredstvo za op{tewe, lu|eto mo`e da se razbiraat: so sliki, so zvu~ni i svetlosni signali, so dvi`ewa, so mimiki i gestovi (pantomima) i sl. Organizirajte igra so pantomima vo parovi. Ti na tvoeto drugar~e obidi se so gestovi i mimiki da mu pretstavi{ eden predmet od u~ilnicata ili od bliskata okolina. Tvoeto drugar~e treba da go pogodi predmetot. Potoa smenete si gi ulogite: tvoeto drugar~e neka opi{uva predmet so gestovi i mimiki, a ti pogoduvaj.
13

POVRZI I NAPI[I Vo tvojata tetratka vo sredinata na stranicata napi{i go zborot TATKOVINA. Okolu nego napi{i gi site zborovi na koi }e se seti{, a misli{ deka mo`at da se povrzat so nego.

SON^EVINA
Kolku biseri niz Vardar se ronat, belini ~isti ko detski solzi, so iljada leta, so vekovi yvonat. Na maj~in jazik, makedonski, gorski, kolku prikazni ti, Vardaru, nosi{. Niz tvoite vodi, ve~ernici lirski, igrivi pesni, do Egej gi vodi{. Vo ne`ni struni {arplaninski svirki poslani pesni slavei gi leat. Afion, pamuk, cve}iwa v boi, jagniwa, bo`ur, son~evina belee. Kolku si li~na, tatkovino moja! Kolku biseri niz Vardar se ronat! Belini ~isti ko detski solzi, so iljada leta, so vekovi yvonat, na maj~in jazik. Makedonski, gorski. Vol~e Naum~eski

14

ZNA^EWE NA ZBOROVITE son~evina - svetlinata i toplinata od sonceto; struni - `icite na site `i~eni muzi~ki instrumenti; bo`ur - vid cve}e koe cveta vo maj. Ima golemi cvetovi, naj~esto crveni; patriot - onoj {to ja saka mnogu svojata tatkovina. OTKRIJ JA SON^EVINATA OD PESNATA Za kogo pee poetot vo ovaa pesna? Komu mu se obra}a? Koi ubavini od tatkovinata gi otkriva poetot? Nabroj gi! Koi se tie biseri {to se ronat niz Vardar na maj~in, makedonski jazik? Kolku e star makedonskiot jazik? Najdi go odgovorot vo strofata {to se povtoruva.

U^AM ZA VIDOT NA PESNATA

[to po~uvstvuva koga ja slu{na pesnata? Nabroj nekolku ~uvstva. Mo`e{ li da ja raska`e{ ovaa pesna kako {to raska`uva{ raskaz, prikazna, basna, drama, film?.. Obidi se! Zo{to ne mo`e{? LIRSKA PESNA e onaa pesna vo koja poetot gi izleal svoite ~uvstva {to mu gi predizvikala nekoja li~nost, nastan, predmet, pojava. Negovite ~uvstva se prenesuvaat i na ~itatelot. Samiot se uveri deka lirskite pesni ne mo`e da se raska`uvaat. Vo niv nema slu~ki i nastani, nitu likovi - nositeli na dejstvoto. Koe ~uvstvo {to go predizvika kaj tebe ovaa pesna e najsilno: qubov kon tatkovinata, voshit od nejzinite ubavini, `elba pove}e da nau~am za nea, gordost so mojata tatkovina? Lirskite pesni vo koi osnovno ~uvstvo e qubovta kon svojata tatkovina se vikaat PATRIOTSKI PESNI. VE@BAJ IZRAZNO RECITIRAWE Doma ~itaj ja glasno pesnata i nau~i ja napamet. Na sledniot ~as recitiraj ja izrazno. Preku recitiraweto poka`i deka ja saka{ tvojata tatkovina i deka se gordee{ so nea. Izberete najdobar recitator. Na koj den mo`e{ da ja recitira{ pesnata pred pogolema publika? DOSETI SE - ODBERI DRUG NASLOV Koj naslov mo`e{ da £ go dade{ na pesnava namesto †Son~evina#, a da odgovara na sodr`inata?

JAZI^NA ZADA^A Izvle~i gi site pridavki od pesnata i zapi{i gi vo tvojata tetratka.
15

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Objasni ja pogovorkata: Ubaviot zbor `elezni vrati otvora. Vo tetratkata nacrtaj vakva tabela i popolni ja spored baraweto. Sporedi ja so tabelata na tvoeto drugar~e. ubavi zborovi lo{i zborovi

Koi ,,vol{ebni” zborovi treba postojano da gi upotrebuva{?

LO[I ZBOROVI
Vo `ivopisnoto grat~e \uture, eden den so ukaz na najumniot gra|anin, lo{ite zborovi bea piknati vo edna golema plasti~na kesa, odneseni nadvor od gradot i zakopani dlaboko pod zemja. Lu|eto od gradot \uture se izraduvaa. No, za `al, radosta im be{e kusotrajna. Zatoa {to po negovite ulici, parkovi, igrali{ta, kafeani i domovi po~naa da se slu~uvaat neobi~ni ne{ta. Na primer, eden gospodin potturnat od nevnimatelniot velosipedist se vcrvuva vo liceto i saka da mu se iznarazvika, duri i da go opcue, no kako? Ne znae, ne mo`e, ne umee. Lo{ zbor, od poznati pri~ini, nema ni za lek. ^ovekot celiot zacrvenet, ne znae {to da pravi so sebe, teteravej}i se, si go prodol`uva patot i dolgo vreme vo liceto e takov, crven kako bulka. I drugi gra|ani po sli~ni neprijatnosti ja do`ivuvaat istata sudbina. Taka {to gradot \uture leka-poleka se pretvora vo `iveali{te na prili~no nervozni gra|ani so zacrveneti lica. Tie se xarat levo-desno ne znaej}i {to da pravat so nevoljata {to go snajde. Se nema{e kade. Mora{e pod itno lo{ite zborovi da se pobaraat, potoa da se zamolat za pro{ka i nekako da se ubedat da se vratat nazad, vo gradot. Zatoa grupa ugledni gra|ani na ~elo so ministerot za kultura se upatija kon mestoto kade {to be{e zakopana vre}ata so lo{i zborovi. Tamu ne mo`ea da se snajdat bidej}i mestoto na zakopuvaweto na vre}ata ne be{e obele`ano. Neobi~no be{e toa {to naokolu bea izniknale bezbroj prekrasni cve}iwa. Ima{e tamu narcisi, temjanu{ki, jagliki, zumbuli... Za da ne se vratat so prazni race gra|anite gi zasukaa rakavite i po~naa da go berat cve}eto. No, sekoj skinat cvet reagira{e so glasen izvik, na primer: - Idiotu! - Stoko! - Neranimajko eden! - Manijaku! Gra|anite voop{to ne se navredija. Naprotiv od radost po~naa da potskoknuvaat i taka so potskoknuvawe prodol`ija da berat cve}iwa. Go nabraa seto cve}e, za da mo`at da se iznaslu{aat lo{i zborovi i radosni {to povtorno gi imaat, se vratija vo gradot. E, taka si e toa so nekoi vidovi lo{otija. Bog da ~uva. Van~o Polazarevski
16

DA RAZGOVARAME [to misli{ kade se nao|a gradot \uture? Zo{to lo{ite zborovi bile zakopani po dzemja? Kakvi stanale lu|eto otkako gi zakopale lo{ite zborovi? [to re{ile uglednite gra|ani? [to gi iznenadilo koga stasale na opredelenoto mesto? Zo{to tie so radost gi berele cve}iwata?

VE@BAJ IZRAZNO ^ITAWE ^itajte go raskazot izrazno eden po drug, po nekolku re~enici. Vnimavajte na to~noto ~itawe, bojata na glasot pri ~itaweto i na va{eto dr`ewe.
17

NAJDI RE[ENIE Razmisli i predlo`i kako mo`ele lu|eto od gradot da si go re{at problemot. So {to? [to trebalo da napravat koga }e napravele nekoja gre{ka. Koi zborovi trebalo da gi upotrebuvaat? Koja e porakata na pisatelot {to ti ja ispra}a preku ovoj interesen humoristi~no-satiri~en raskaz?

VE@BA ZA RASKA@UVAWE Zamisli si deka si eden od spomenatite likovi od raskazot. Stavi se vo negova uloga i raska`i go raskazot kako ti da si del od nego. Obidi se na interesen na~in da gi raska`e{ tvoite razmisluvawa, ~uvstva, razgovori. Za da vi bide pointeresno napi{ete gi ulogite na liv~iwa i sekoj u~enik neka si izvle~e uloga. Na liv~iwata napi{ete gi slednive ulogi: najumniot gra|anin, potturnatiot gospodin, velosipedistot, ministerot za kultura, cve}iwata narcis, temjanu{ka, jaglika, zumbul. Otkako }e zavr{ite so raska`uvawe pro~itajte {to ste napi{ale.

SPOREDI I PRETPOSTAVI Sporedi gi lo{ite zborovi od raskazot so onie koi sekojdnevno gi slu{a{. Koi se pogrdi? Koi lo{i zborovi si gi ka`al? Koga si gi upotrebil? Kako }e se ~uvstvuva{ ako nekoj te opomene deka toa {to si go ka`al ne e kulturno i ubavo? Zo{to ne treba da ka`uva{ takvi grdi zborovi? Pretpostavi deka i nie mo`eme da gi zakopame lo{ite zborovi. [to misli{ kakvo }e ni bide toga{ odnesuvaweto? ]e ima li golema razlika od sega{novo govorewe? Zo{to?

DOMA[NA ZADA^A Obidi se da sostavi{ tekst po analogija (po sli~nost) na dene{niov. Osnovna tema }e ti bidat ubavite zborovi i nivnata upotreba, a s¢ drugo: likovite, vremeto, mestoto, nastanot izmisli gi sam. Trudi se tekstot da bide interesen, nesekojdneven.
18

ZVU^NI I BEZVU^NI SOGLASKI
POTSETI SE Glasovite se delat na_______i _______; Pri izgovorot na samoglaskite __, __, __, __ i __ vozdu{nata struja slobodno izleguva niz usnata praznina, ne naiduva na prepreki. Pri izgovorot na ____ vozdu{nata struja naiduva na prepreki vo ustata (zabite, nepceto, jazikot, usnite).

ZAKLU^I VOO^I Po~uvstvuvaj i ti {to se slu~uva so glasnite `ici pri izgovorot na odredeni soglaski. Stavi go pokazalecot na grklanot (vo nego se nao|aat glasnite `ici) i izgovaraj gi soglaskite P, F, K, S i [. Potoa izgovaraj gi soglaskite Z, B, D, X, @. [to zabele`uva{? Koga ti treperea glasnite `ici? Ako pri izgovorot na soglaskite treperat glasnite `ici, tie se zvu~ni. Ako ne treperat pri izgovorot na odredeni soglaski, tie se bezvu~ni.

ZVU^NI soglaski BEZVU^NI soglaski

B P

V F

G K

D T

\ ]

@ [

Z S

Y C

X ^ H

PROVERI SE Od zborovite vo slednava re~enica podredi gi soglaskite po zvu~nost: Deneska nau~iv za podelbata na soglaskite po zvu~nost. Zvu~ni soglaski se: ______; Bezvu~ni soglaski se: ______.

ZABELE@I Koi soglaski se izostaveni od ovaa podelba?

19

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO [to zna~i zborot tu`ibaba? Poznava{ li nekoe takvo dete? [to pravi toa? Za {to te potka`ale tebe na u~itelot? Se zasrami li?

POTKA@UVALO
Sa{o so nas u~i, drugar treba da e, ama za drugarstvo toj nej}e da znae. Site deca od nego si imame maka. Sekoj den i sekogo potka`uva vaka: - U~itelke, Ko~o na stol~e mi sedna! U~itelke, Vesna kon mene se vedne! U~itelke, Cveta so moliv me bocna! A na odmor v~era Dragan~o me klocna! U~itelke, Pece me udri po glava! U~itelke, Marko prepka mi stava! U~itelke, Sowa za raka me {tipna! Tetratkata Ver~e sega mi ja pipna! U~itelke, Vera vezden mi se smee! Sonceto, u~itelke, mi pre~i, me gree! I s¢ taka Sa{o potka`uva, cimka: U~itelke, ova ... u~itelke, taka ... Pa re~ete sega - kako nekoj mo`e nego da go saka?! Bistrica Mirkulovska

VOO^I - ISKA@I SE Kolku drugari ima Sa{o? Zo{to? Zo{to decata imale maka od nego? Kakva ocenka po drugarstvo bi mu stavile? Sa{kovite potka`uvawa pro~itajte gi {tafetno po eden stih. Vnimavajte na tonot na glasot. Mo`ebi i me|u vas ima vakov Sa{o. Toj samiot }e se prepoznae i }e se zasrami.
20

RAZMISLI Za {to stanuva zbor vo pesnata? [to saka da ni pora~a poetesata? Koi zborovi se rimuvaat? Opi{i go Sa{o.

TVORI Zamisli deka Sa{o e tvoj sou~enik. Postojano potka`uva, dosaden e, pla~e, cimoli, ni{to ne mu e pogodeno, nikoj ne go saka i nikoj ne se dru`i so nego. Na odmorite stoi sam, osamen e, a nekoi deca namerno go zadevaat za da go nerviraat. Po edna takva slu~ka tebe ti stanuva `al i saka{ da mu pomogne{ da go smeni svoeto odnesuvawe, da se dru`i so site, da go zasakaat. ]e uspee{ li vo toa? Kako? A ako ne uspee{ {to }e se slu~i? Napi{i sostav so naslov †Mojot drugar Sa{o# i vo nego pi{uvaj za gornite zamisli. Dovr{i kako {to }e odlu~i{: ]e go smeni{ Sa{o ili toj }e te smeni tebe? ]e stane dobar ili }e ostane potka`uvalo? [to }e se slu~i so tebe? Va{ite trudovi }e gi pregleda u~itelot, }e gi oceni i }e go ka`e svoeto mislewe za niv.
21

Koja boja te potsetuva na esenta? Zo{to?

ESEN E
Esen e, `olti znamiwa se veat, na ste`nata granka tri skokotki se smeat! Prvata e kru{a dro~na, vtorata e - kru{a so~na, tretata e - kru{a zrela, - od son~evi zraci vrela. Koga vetrot }e go {inam, }e potskoknam, }e gi skinam, vo ustata }e gi sadam - od smeata }e £ gi kradam! Esen e, `olti znamiwa se veat, na ste`nata granka tri skokotki se smeat! Stojan Tarapuza

ZNA^EWE NA ZBOROVITE Skokotka - ^uvstvo predizvikano so dopir na ko`ata {to predizvikuva smea.

RAZMISLI I ODGOVORI Zo{to prvata strofa se povtoruva kako posledna? [to se postignuva so povtoruvaweto?

@OLTITE ZNAMIWA NA ESENTA Koj e najsilniot vpe~atok na poetot od esenta? Koi se tie `olti znamiwa {to se veat? Gi gleda{ li ti? Kade? Objasni zo{to kru{ite se skokotki? Te skokotkaat li tebe koga }e gi zdogleda{ na granka? Zo{to?
22

SRABOTI Nacrtaj ja poetskata slika {to ti ostavi najsilen vpe~atok. Napi{i nekolku stiha so koi }e go iska`e{ svojot voshit od esenta.

ZNAEWETO ME VODI NAPRED
RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Kako ja izrazuva{ svojata simpatija kon nekogo? Kako se odnesuva{ koga vo oddelenieto }e ja vidi{ tvojata simpatija?

[TO NI DONESE ESENTA
Sre}ata ako te saka - i~ da si nema{ maka! ^ovek, baraj}i ne{to, kaj li ne }e pojde. No ona {to si e negovo - samo }e mu dojde! No, edna pogovorka i vaka n¢ u~i: ,,Od toa {to se pla{i{ najmnogu - toa }e ti se slu~i!# Elena {to ja zapoznav letoska vo Ohrid, dojde vo moeto oddelenie da u~i! I ajde da ve pra{am: dali treba da se raduvam ili da se pla{am?! Oti koga tolku blisku do mene ja gledam, se ~uvstvuvam nebare vrz e` sedam... Vidot mi se zasenuva, zdivot mi se zema... Kako "{pirtosan# sum, non-stop imam trema!... [to i da storam, ni{to ne mi vredi. Nastavni~kata ja stavi pred mene da sedi... Od mojata do nejzinata klupa ima sal dve-tri pedi! Denes pravevme pismena ve`ba na tema "[to ni donese esenta#. Nastavni~kata sigurno misle{e na: jabolkata, kalinkite, grozjeto i kru{ite i ba{ £ e gajle na {to mislam jas - koga sum zaquben vo Elena do u{ite! Mnogu mi do{lo mene plodovite na esenta da gi opi{uvam. No, ne rekov ni{to, sal kako produp~en balon po~nav da se "izdi{uvam#. Ne do~ekav "kutrata# taa ni da se dore~e, a od mene kako planinski potok pesna za Elena prote~e... Koga zavr{iv so pi{uvaweto, nastavni~kata nekako kako da poita. - Ajde, u~enici, - re~e - koj saka pismenata da ja pro~ita? Nikoj vo oddelenieto ne krena raka. Sigurno se bea dogovorile taka. Nikoj da {u{ne, da pu{ti glas. ^ekaa da vidat {to }e storam jas. Toga{ nastavni~kata go potkrena glasot: - Ajde junaci - re~e - }e zavr{i ~asot!... [tom nekoj ne saka, neka bide taka... ^inam Vasko, eve, kreva raka... Procenkata na nastavni~kata ne £ be{e to~na, no koga ve}e me prozva, morav da po~nam... Kolku }e bide bogata Esenva e najubava, ovaa najnova esen, darovita e i li~na... veruvajte, u{te letoska na edno ubavo devoj~e jas bev sosem svesen! mene mi e sli~na... ¥ blagodaram za jabolkata, za duwite i kru{ite, no sal vo toa devoj~e vquben sum do u{ite... Izjavuvam pred site i toa - bez `al: site plodovi na esenta nejze bi £ gi dal! Kiro Donev
23

DA RAZGOVARAME Koj do{ol vo oddelenieto na Vasko Pikasko? Kako se ~uvstvuval dodeka ja gledal Elena? Koja bila temata na pismenata ve`ba? [to napi{al Vasko?

SOGLEDAJ I ZAKLU^I [to go pravi ovoj raskaz interesen? Pronajdi desetina rimi od prozniot del na raskazot i zapi{i gi vo tetratkata. Napi{i gi rimite od poetskiot del na raskazot. [to ti e sme{no vo ovoj raskaz? Kako bi se odnesuval ti da si na mestoto od Vasko Pikasko? [to bi napravil?

POTRUDI SE DOMA Sostavi pesna za tvojata simpatija. Ako vo va{eto u~ili{te go imate instalirano obrazovniot softver Tul Kid (Tool Kid), vo edna od igrite ima bele`nik na koj mo`ete da gi zapi{ete va{ite najubavi pesni. Ukrasete gi stranicite i napravete va{ oddelenski spomenar. Vo ovaa rabota neka vi pomogne va{iot u~itel.

VE@BAJ DOBRO ^ITAWE Pro~itaj go raskazot vo sebe i zamisli si kako treba da go ~ita{ glasno. Pro~itaj go pred tvoite drugar~iwa. Odberete najdobar ~ita~.

24

FILM

TEATARSKA PRETSTAVA
TEATAR ZA DECA I MLADINCI

Ma~orot v ~izmi Film za p~elata Hari Poter i polukrvniot princ

Devoj~eto so kibrit~iwata Malata Sirena Vasilisa Prekrasna

Vi davame naslovi na nekolku ponovi filmovi i teatarski pretstavi koi se najgledani vo posledno vreme. 1. Podelete se na dve grupi: grupa FILM i grupa TEATAR. Ednata grupa neka odbere film, a vtorata grupa neka odbere koja teatarska pretstava }e ja prosledi. Sekoj ~len od grupata }e dobie zadol`enie na {to posebno da obrne vnimanie pri sledeweto, bidej}i za toa }e treba da raboti. Dokolku za nekoi raboti ne mo`ete soodvetno da se iska`ete, pobarajte pomo{ od u~itelot ili koristete enciklopedii. 2. Plan za rabota: - preraska`i go nastanot; - napi{i gi likovite (glavni i sporedni i akterite {to gi tolkuvaat); - opi{i gi glavnite likovi; - napi{i {to ti ostavi golem vpe~atok od dekorot i nacrtaj nekoj element od nego koj najmnogu ti se dopadna; - objasni kako be{e uredena scenata (scenografijata); koi predmeti gi zabele`a na nea; zo{to se menuva{e scenata (predmetite) vo tekot na dejstvoto? [to zabele`a: odgovara{e li scenata so sodr`inata, dejstvoto i likovite? Objasni gi tvoite vpe~atoci za toa; - objasni ja kostimografijata (oblekata na artistite): dali odgovara{e na dejstvoto i likovite? Iznesi gi tvoite vpe~atoci za kostimite; - iska`i gi svoite vpe~atoci za muzikata (na {to pottiknuva, kako ja do`ivea, koj ja napi{al, koj ja ispolnuva); - ilustriraj gi najinteresnite sceni; - nacrtaj gi glavnite likovi; - napi{i gi site u~esnici koi u~estvuvale vo realizacijata: re`iser, scenarist, scenograf, kostimograf, kompozitor; - napi{i komentar (kritika) za prosledenoto. 3. Koga }e zavr{ite so rabota prezentirajte {to ste srabotile. Napravete kniga na va{ata grupa so va{ite tvorbi. 4. Po prezentacijata diskutirajte i polemizirajte za da gi odbranite va{ite stavovi dali ste ZA ili PROTIV filmot ili teatarot.
25

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Kakvi ~itateli na knigi postojat? Koj e najgolemiot ~itatel vo tvoeto oddelenie? Za kakov ~itatel ti se smeta{?

^UDEN ^ITATEL
Na edna gluv~e{ka selska svadba eden gradski glu{ec, gost, se falel deka toj vo gradot nikoga{ ne dr`i post. Nautro jadam - rekol toj po ~etiri ma~ki vo boja. na ru~ek po dva slona, edna zebra i tri noja. Nave~er, za lesno da spijam, jadam samo po eden kit, redovno si jadam i pijam i postojano sum sit! Zinale gostite od ~udo: Zarem e mo`no, la`e{?! Seto toa kade go nao|a{ mo`e{ li da ni ka`e{? O, vedna{, - gostinot rekol, sukaj}i go mustakot siv rezervi si imam so toni, }e imam duri sum `iv! Jas `iveam vo biblioteka me|u kni`i{ta red! I si jadam od ona {to e najslatko na ovoj svet! Kiro Donev

26

RAZGOVARAME ZA PESNATA Mu veruva{ li na poetot za s¢ {to napi{al vo ovaa pesna? Zo{to? Zo{to glu{ecot e ~uden ~itatel? Kako "~ital# vo bibliotekata?

EDNA POINAKVA PESNA [to te iznasmea vo ovaa pesna? Si zamisluva{ li glu{ec kako jade slon? Kako }e izgleda glu{ecot po dva izedeni slona?!? Kako gi jadel ma~kite - negovite smrtni neprijateli? Mu veruva{ li na poetot? Zo{to? Zo{to e poinakva ovaa pesna od site drugi vo tvojov u~ebnik?

IZRAZI GO HUMOROT HUMORISTI^NA PESNA Nacrtaj edna slika od pesnata koja{to najmnogu te nasmea. Raska`i edno tvoe do`ivuvawe vo koe }e vnese{ humor i vedrina. Nasmej gi tvoite roditeli i drugar~iwa. Ovaa pesna e polna humor. Toj kako da izvira od nea. Te smee, te razveseluva, te pravi vedar i raspolo`en.

DOMA[NA ZADA^A Obidi se i ti da napi{e{ humoristi~na pesna. Naslovot i temata opredeli gi sam. Pro~itaj im ja na tvoite roditeli i tvoite drugar~iwa.

27

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Porazgovaraj so roditelite za tvoite prava. Napravi grozd od zborovi za poimot MOITE PRAVA. Razgovaraj za niv so drugar~eto od tvojata klupa.

OD DEKLARACIJATA ZA PRAVATA NA DECATA

Deteto ima pravo na qubov

Site deca se ednakvi

Pravo na redovna i zdrava hrana

Deteto ima pravo da odi na u~ili{te

Pravo na zdravstvena za{tita

Pravo na igra

Ne smee da se tera da raboti

Ne smee da bide maltretirano

Deteto ne smee da bide `rtva na nasilstvo i vojna

Deteto ne smee da bide seksualno maltretirano

Deteto ima pravo da go iska`e svoeto mislewe

Deteto ima pravo da ja izbere svojata religija

28

Deteto mo`e da se dru`i so kogo saka

Deteto ima pravo na informacii

Posebna za{tita im treba na decata bez roditeli

Posebna za{tita im treba na decata begalci

Posebna za{tita im treba na hendikepiranite deca

Posebna za{tita im treba na decata koi se vo konflikt so zakonot

DA RAZGOVARAME TVORI Pro~itajte gi naglas izvadocite od Deklaracijata za pravata na decata. Koi prava ti bea nepoznati? Porazgovaraj so drugar~eto za pravata na decata. Podgotvi se za usno iska`uvawe. Kako bi mu pomognal na nekoe dete na koe mu se skrateni negovite prava? Dosega zboruvavte za pravata na deteto. No, deteto ima i obvrski. Navedi nekoja od obvrskite. Koi obvrski gi ima{ vo semejstvoto? Izberi edna od re~enicite za pravata na deteto i ilustriraj ja. Napravete oddelenska izlo`ba. Vo tvojata tetratka napi{i kako mo`e{ da mu pomogne{ na hendikepirano devoj~e ili mom~e.

ZAPOMNI Svetskiot den na deteto e na 6 oktomvri, a prvata sedmica od toj mesec e Detska nedela i prva~iwata stanuvaat ~lenovi na Detskata organizacija. Na SOS telefonot (HRABAR TELEFON) za deca i mladinci 0800 12 222 se prijavuva maltretiraweto i zapostavuvaweto na decata.
29

POTRUDI SE Prosledete nekoj dokumentaren film za toj problem. Mo`ete da pobarate pomo{ od va{ata lokalna TV stanica da vi pozajmi dokumentaren film.

GOLEMI POUKI OD MALITE PRIKAZNI
MOL^EWETO E ZLATO
Ej, @elki{te! - se podbi edna Vrana Ti {to go vle~e{ toj samar so maka, ako saka{ malku ugled i po~it, izlezi, grakaj kako jas {to grakam! Za onie ko mene - vozvrati @elkata {to ja pikaat glavata vo vratot, no i za tie {to znaat sal da grakaat, jas mislam, Vrano, mol~eweto e zlato! Risto Dav~evski

IZVLE^I POUKA Za koi lu|e se veli deka samo grakaat kako ~avki? Koi lu|e se pretstaveni preku `elkata, so koi osobini? Koi se tie {to se podzaskrivaat? Otkako }e podiskutirate na ~asot za stihuvanata basna, izvle~i pouka vo koi slu~ai mol~eweto e zlato. Zapi{i ja dobro vo tetratkata i pro~itaj ja pred drugar~iwata.

ME^KATA GO U^I ME^ETO
Me~kata go u~i me~eto vaka: "Na gosti la`ica ako ti dadat, kulturno da se odnesuva{ sakam decata so la`ica neka jadat, ti pak da si jade{ so raka!# Miho Atanasovski

RAZMISLI - ZAKLU^I Od kogo si ja slu{nal pogovorkata me~ka od planina ne se u~i? Komu mu bila upatena? Vo koja situacija? (Mo`ebi i tebe nekoj taka ti rekol?) Zaklu~i koi lu|e gi narekuvame "me~ki#.
30

ZBIRNI IMENKI

ZABELE@I So koj element od matematika }e gi povrze{ trite elipsi? Na {to ti li~at?

ZAKLU^I Zbirnite imenkite ozna~uvaat mno`estvo od isti predmeti koi pretstavuvaat celost. So edninska forma tie ozna~uvaat mno`estvo, zbir. selanstvo, sve{tenstvo, ~inovni{tvo (kolektiv od ~inovnici), naselenie, svet, narod, stoka, mebel, u~itelstvo... I ova e va`no da go znae{: Zbirnite imenki ne obrazuvaat mno`ina!

ZADA^A Obrazuvaj tri re~enici vo koi }e upotrebi{ nekoi od zbirnite imenki dadeni pogore.

Ne se zbirni imenki: jato, stado, roj, grupa, glutnica, klas... zatoa {to ovie imenki obrazuvaat mno`ina: pet jata, dve stada, mnogu roevi.
31

Vo koi gradovi i sela si bil? Koi mesta si gi posetil vo zima? Kakvi bea tie? Na koe ezero si letuval?

PATUVAJ
Patuvaj, znaewe zbogatuvaj, zapoznavaj, osoznavaj. Rodinata n¢ kani da gi poka`e svoite strani. Vo zima }e patuva{ po tepih bel, kristalna belina }e te obzeme cel, }e ti se ~ini od bajka e del. Vo prolet patuvaj po mirisni dolini kitni, kraj poliwa {iroki `itni. ]e sretne{ i reka, na patot {to te ~eka. I poliwa, nivi rodni privle~ni vo leto, esen zima. I kraj ezero }e sopre{ i taa ubavina da ja vidi{, da ja dopre{. I s¢ {to }e vidi{ okoto go vpiva, pa Tatkovinata pomila }e ti biva. Ivanka Manasijevi}

32

RAZMISLI - OBJASNI Na koj vid pesni pripa|a ovaa pesna spored na~inot na koj e predadena sodr`inata? [to predizvika taa? Kakvi ~uvstva? Spored osnovnoto ~uvstvo (qubov kon tatkovinata) kakva e ovaa pesna? Vo koja strofa e opi{ana zimskata ubavina? Pro~itaj ja. Kade treba da patuva{ naprolet? [to u{te }e te sretne po patot ako patuva{ vo prolet? Opi{i ja ezerskata ubavina. So {to te pleni? [to misli{: ima li poubava tatkovina od tvojata? Zo{to misli{ taka?

TVORI Vo tvojata tetratka pretstavi ja so slika edna od dadenive misli: - Rodinata n¢ kani na patuvawe. - Zimska bajka - Proletni pejza`i - Ezerska ubavina - Polni o~i qubov Objasni zo{to si nacrtal taka.

VE@BAJ UBAVO PI[UVAWE Vo tetratkata prepi{i ja pesnata najubavo {to mo`e{. Prepi{uvaj vaka: - prvata i vtorata strofa so pe~atni kirili~ni bukvi; - tretata strofa so rakopisni kirili~ni bukvi; - ~etvrtata i pettata strofa so pe~atni latini~ni bukvi; - {estata i sedmata strofa so rakopisni latini~ni bukvi. U~itelot }e ja oceni tvojata rabota i sigurno }e te pofali.

33

PRISVOJNI PRIDAVKI

POTSETI SE Pridavkite se zborovi {to ozna~uvaat kakvo e ne{to, ______ i _______. ]e gi otkrijam pridavkite vo slednava re~enica: Vo u~ili{niot dvor na drvenata klupa sedea nekolku veseli deca. Opisna pridavka e: ____. ]e izmislam u{te dve.

SOGLEDAJ, ZAKLU^I, DOPOLNI VO TETRATKATA Najtopla e maj~inata pregratka. Se beleat planinskite vrvovi. Po gradskite ulici ima golema bu~ava. U~ili{niot dvor e {irok.

^ija pregratka e najtopla? - maj~ina. Po ~ii ulici ima bu~ava? - gradski. ^ii vrvovi se beleat? - _________ ^ij dvor e {irok? - u~ili{niot. Prisvojnite pridavki ozna~uvaat _____.

PROVERI SE Na mestoto od sekoja imenka vo zagrada, napi{i ja prisvojnata pridavka {to }e ja obrazuva{ od nea: a) (U~ili{te) zada~a ja napi{av bez niedna gre{ka. b) Vo (grad) park ima mnogu {eta~i. v) Najmnogu gi sakam (baba) kola~iwa. g) (Soba) temperatura vo na{ata u~ilnica iznesuva 22 stepeni. Izmisli pet re~enici vo koi }e upotrebi{ prisvojni pridavki i zapi{i gi vo tetratkata.

DOMA[NA ZADA^A Od raskazot †[to li zboruvaat# na str. 10 izvle~i gi site prisvojni pridavki zaedno so imenkata koja{to ja pojasnuvaat.

34

BROJNI PRIDAVKI

ODGOVORI NA PRA[AWATA Kolku doma{ni `ivotin~iwa ima na slikata? Koe e po red ma~eto? A petleto? Koe `ivotin~e e prvo? Vo koe oddelenie u~i{? ZAKLU^I I ZAPOMNI Zborovite {to gi napi{a: vtoro, treto i petto, kako i zborot prvo, se vikaat BROJNI PRIDAVKI. Zaklu~i sam zo{to ovie pridavki se vikaat brojni: Pet - petti, petta, petto - petti Tri - tret,treta, treto - treti ^etiri - ~etvrti, ~etvrta, ~etvrto - ~etvrti Deset - desetti, desetta, desetto - desetti. V godina }e bidam vo {esto oddelenie. Desettiot rodenden }e go proslavam doma. Mila otsustvuva{e na __ ~as.

UTVRDI Napi{i vo tetratkata od koi vidovi zborovi se obrazuvaat brojnite pridavki i {to ozna~uvaat. Obrazuvaj brojni pridavki od broevite: osum, {esnaeset, dvaeset, trieset i pet, sedumdeset i sto. Sekoja brojna pridavka {to ja obrazuva, upotrebi ja vo re~enica.

DOMA[NA ZADA^A Napi{i pet re~enici vo koi }e upotrebi{ po edna ili pove}e brojni pridavki.
35

PODGOTVI SE ZA ^ASOT Kolku godini Makedonija bila pod tursko ropstvo? Kakov bil `ivotot na lu|eto vo toa vreme? Doznaj koi bile komitite?

ZAPLAKALO E MARIOVO ZA \OR\I SUGARE
Zaplakalo e Mariovo, zaplakalo, za toj mi \or|i, \or|i Sugare, - Kade si, \or|i, sega da dojdi{, lele, da dojdi{, od du{manite da n¢ kurtuli{? Togaj izvikna \or|i Sugare, provikna, od Demir Hisarskite planini: - Slu{am ve narod, narod poroben, lele, poroben, slu{am vi glasoj, glasoj `alosni. Sega za skoro, jas }e dojdam, }e pristignam, so trieset odbrani mom~iwa, site so kusi manliheri, manliheri, site so nagant revolveri. Kolku mi trgna \or|i Sugare da odi vo toa selo Paralovo, bog da ubie {piunite Paralovci, \or|ija {to mi go predadoa. - Slu{aj, bre \or|i, slu{aj poslu{aj, ako ti saka{ za da kurtuli{, naka~i gore kaj ~ukarite, kaj manastirot, ako da saka{ ti da kurtuli{. Togaj se \or|i izlaga, prelaga, naka~i gore kaj ~ukarite, koga }e vidi, {to }e vidi, \or|i Sugare: od site strani \or|i sardisan. Togaj izvikna \or|i Sugare, provikna, na negovata verna dru`ina: - Klavajte guwi pusii, lele pusii, zo{to se kamen te{ko najduva! Zgrmea pu{ki, pu{ki askerski, krvavi, seta dru`ina mu ja ubija! Togaj izvadi nagant revolver \or|i Sugare, samiot krvta si ja prolea, lele prolea, `iv na du{mani ne se predade. Epska narodna pesna
36

RAZMISLI - ODGOVORI Za koj junak se pee vo pesnava? Zo{to vo makedonskite epski narodni pesni naj~esto se pee za makite i stradawata na na{iot narod pod turskoto ropstvo? Od koe mesto go povikale \or|i Sugare da im dojde napomo{? Vo koe selo oti{ol? Koj go predal? [to se slu~ilo so negovata dru`ina? [to napravil \or|i? Zo{to junakot si ja proleal svojata krv? Zo{to zaplakalo Mariovo? Kakva e zagubata na Mariovo? ZNA^EWE NA ZBOROVITE OD TURSKIOT JAZIK du{mani - neprijateli; kurtuli{ - spasi{; manliheri - vid kusi pu{ki; nagan revolver - vid pi{tol; ~ukari - mesto na planinata polno so kamewa; sardisan - opkolen; pusija - zaseda; asker - vojska, vojnik.

NAPRAVI RAZLIKA Pro~itaj ja pesnata "Son~evina# na str. 14. Vo tetratkata napravi vakva tabela i zapi{i gi site misli {to }e ti dojdat na um dodeka gi ~ita{ dvete pesni. Objasni koja pesna kaj tebe pobuduva ~uvstva, a koja te tera da raska`uva{. Diskutirajte za va{ite tabeli.

lirska

epska EPSKA PESNA Vo epskite pesni se raska`uva za podvizi na nekoi junaci ili za slu~ki i nastani od minatoto na narodot.

NA ^ASOT PO MUZI^KO OBRAZOVANIE Ovaa pesna se pee i mnogu e slu{ana. Pronajdete ja ili pobarajte da vi ja ispee nekoj od povozrasnite, a vie snimete go. Za pomo{ mo`ete da se obratite i vo va{eto lokalno radio da vi ja snimi pesnata. Nau~ete ja muzikata i ispejte ja pesnata na ~asot po Muzi~ko obrazovanie.

PRODOL@I DOMA Obidi se da ja preraska`e{ pesnata. ]e se iznenadi{ kolku ednostavno se preraska`uva. Koga }e zavr{i{ so preraska`uvawe, obidi se da ja ilustrira{ pesnata.
37

Vo koja biblioteka ~lenuva{? Kolku knigi ima{ dosega pro~itano? Potseti se: Od 15 oktomvri do 15 noemvri e Mesec na knigata.

NESRE]NATA KNIGA
Vo golemata i prostrana biblioteka ima{e mnogu knigi. Vo nea decata doa|aa ~esto i so posebno zadovolstvo gi razgleduvaa knigite. Odbranite knigi gi zemaa za doma da gi pro~itaat, a pro~itanite gi vra}aa nazad vo bibliotekata. No samo okolu eden raft so knigi postojano ima{e turkanica. Tamu, spored misleweto na decata, bea najinteresnite knigi. Samo edna kniga vo toj raft nema{e sre}a. Nea nikoj ne ja bara{e, duri nikoj i ja nema{e prelistano, a ne pak da ja ima pro~itano. Sekoj den koga }e minea decata, si pomisluva{e: †Utre e nov den, mo`ebi nekoj }e me odbere#. No denovite minuvaa, a nea nikoj ne ja poglednuva{e. Vo eden mig si pomisli deka mo`ebi decata ne mo`at da ja zabele`at, pa prijde poblizu, re~isi do rabot na raftot. No decata i ponatamu minuvaa kraj nea kako da ne postoi. Edna ve~er se rasplaka. Pla~e{e cela ve~er. Utredenta koga drugite knigi ve}e bea vrateni i staveni do nea, taa im se obrati nata`eno i im re~e deka zaminuva od bibliotekata. - No, zo{to? Kade, kade zaminuva{? - ja pra{uvaa knigite. - Odam da pobaram nekoj koj }e saka da me pro~ita - im odgovori razo~arano. - Ne odi nadvor sama. Mo`e{ da se izgubi{! Ostani tuka so nas, pobezbedno e - £ velea knigite zagri`eno. No nesre}nata kniga cvrsto be{e re{ena da zamine. Se lizna niz raftot i izleze nadvor. A nadvor!? Nadvor nabrzo £ se zakani edna metla. Mnogu se ispla{i i migum se doseti kako da se spasi. Koga ~ista~ot zamavna so metlata, knigata mu se nasmevna i dvapati mu se pokloni. ^ista~ot se zbuni, pa i toj se pokloni i zamina ostavaj}i ja knigata na trotoarot... Nesre}nata kniga prodol`i ponatamu, a zad agolot pred nea stoeja dve mangup~iwa. - Jas sum Baks, a toj e Maks - re~e ednoto od niv. - A koja si ti grda knigo? Knigata zaneme od strav. - Ti sigurno si nekoj
38

uli~en bezdomnik - dodade Baks. - Jas? Ne, jas... ova... nosam prikazni za vas - tivko re~e knigata. Tie se nasmeaja glasno i £ rekoa: - Nie ne sakame da ~itame, no od tvoite listovi mo`eme da napravime ubavi top~iwa so koi }e gi zadevame devoj~iwata i }e im gi frlame v kosi - £ odgovori Maks i ja zgrap~i. Saka{e da £ gi istrga listovite naedna{, no ne mo`e{e, pa Baks go prekori: - Budala eden, kini list po list! Nesre}nata kniga premre od strav, misle{e deka £ do{ol krajot i deka naskoro }e bide rastrgnata. Maks go svrte prviot list i tokmu koga saka{e da go skine, za ple}ite go fati eden seriozen i vidno naluten ~ovek, koj vikna po nego: - Mi go uni{tivte velosipedot! Sega }e ve odvedam kaj roditelite! Knigata ispadna od negovite race, a mom~iwata se dadoa v beg bez zdiv. Koga malku se oporavi od {okot, knigata trgna po druga ulica. Tamu sretna edno devoj~ence koe gi vade{e cve}iwata. Knigata ja pozdravi i ja zapra{a: - Dali ti se dopa|am? Dali sum ubava? - Ne ba{. Koricite ti se sivi, a naslovot Neodgovornost navistina e bez vrska - £ odgovori devoj~eto. - Ti blagodaram na iskrenosta! No te molam ka`i mi dali bi sakala da me zeme{ v race i malku da me razgleda{? Vo mene ima tolku mnogu prikazni. Sigurno nekoja }e ti se dopadne - i ponatamu uporno pra{uva{e knigata. Devoj~eto ja zede, ja prelista i ja zapra{a: - Zo{to site tvoi prikazni imaat ist naslov: Neodgovornost 1, Neodgovornost 2, Neodgovornost 3 i taka redum? - ]e ti stane jasno ako pro~ita{ barem dve prikazni - £ odgovori knigata. Devoj~eto gi pro~ita prvite dve prikazni i vozbudeno re~e: - Luta sum na devoj~eto {to zaboravilo da gi poleva cve}iwata, pa tie ovenale. Luta sum mu i
39

na mom~eto koe mnogu sakalo da mu kupat ku~e, a koga mu minal merakot prestanalo da se gri`i za nego. Sega gledam deka neodgovornosta e dobar naslov za tie dve prikazni. ]e odam vo dvorot da gi pro~itame prikaznite zaedno so drugite deca. Devoj~eto ja zede knigata i so nea mina niz nekolku dvorovi. Potoa sedna vo parkot. Mnogu deca so interes ja ~itaa knigata. Taa kru`e{e po celata naselba. A potoa nekoj se doseti deka treba da ja vrati vo bibliotekata. Tamu ja stavija na raftot od koj neodamna be{e izbegala. No pove}e ne be{e nesre}na bidej}i decata so zadovolstvo ja pozajmuvaa i ja ~itaa. [tefanija Naxen

RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Zo{to samo edna kniga bila nesre}na od raftot? So koja cel nesre}nata kniga pobegnala nadvor? So kogo s¢ se sretnala nadvor? [to do`iveala? Koj e prviot ~ita~ na nesre}nata kniga? Objasni zo{to knigata ne bila ve}e osamena i nesre}na.

PREDLO@I PLAN Pro~itaj go raskazot vo sebe i podeli go na pet logi~ki celini. Napravi plan so: tema, glavni misli, ideja, vreme i mesto na nastanot. Idejata }e ja otkrie{ vo ~etvrtata i pettata celina. Pro~itajte gi planovite i odberete go najdobriot. Nagradete go so rakopleskawe.

RAZMISLI I BIDI ISKREN Ti se slu~ilo li i tebe da presudi{ za nekoja kniga spored naslovot i izgledot na koricite? Koja kniga e taa?

40

GI PROVERUVAM I GI UTVRDUVAM STEKNATITE ZNAEWA

JAZIKOT e osnovno sredstvo za komunicirawe me|u lu|eto. Maj~iniot jazik za sekoj ~ovek e najubaviot i najzvu~niot jazik vo svetot. So nego najlesno i najubavo gi izrazuvame na{ite ~uvstva i misli. JAZIKOT za sekoj narod pretstavuva najva`en beleg za raspoznavawe. KRSTE PETKOV MISIRKOV i BLA@E KONESKI se osnovopolo`nici na makedonskiot standarden jazik. ]e ja zapametam mislata na Krste Misirkov: "Jazikot na eden narod e negovo duhovno nasledstvo i bogatstvo#. DOPOLNITELNI SREDSTVA ZA RAZBIRAWE (za ispra}awe poraki) se: slikite, zvu~nite signali, razni utvrdeni znaci i simboli, mimiki i gestovi (pantomima). SOGLASKITE se delat na zvu~ni i bezvu~ni. Od slednava re~enica vo mojata tetratka }e gi grupiram soglaskite spored zvu~nosta: Jas nikoga{ nema da se otka`am od mojot maj~in jazik. a) Zvu~ni soglaski se: ____; b) Bezvu~ni soglaski se: _____. ZBIRNITE IMENKI ozna~uvaat ime na mno`estvo od ist vid predmeti ili su{testva. Tie imaat samo edninska forma. PRISVOJNITE PRIDAVKI ozna~uvaat ~ie e ne{toto. Od slednava re~enica }e gi prepi{am samo prisvojnite pridavki: Vo blizina na selskite grobi{ta se nao|a{e dedovata vodenica niz koja pominuvaa site planinski potoci. Od imenkite: zima, u~ili{te, ulica, soobra}aj }e obrazuvam prisvojna pridavka i sekoja od niv }e ja upotrebam vo re~enica. BROJNITE PRIDAVKI se obrazuvaat od broevite i go ozna~uvaat redot na predmetite i su{testvata. Na slednive pra{awa }e odgovoram usno: Prepoznaj ja brojnata pridavka vo slednava re~enica: Za desetina dena }e go proslavam desettiot rodenden. Koja brojna pridavka ne e pravilno napi{ana: petti, {estti, devetti? Od slednive broevi }e obrazuvam brojni pridavki i }e gi zapi{am vo tetratkata: 99, 128, 235.

41

LIRSKA PESNA - gi sodr`i silnite ~uvstva na poetot. Vo nea toj ne ni go raska`uva nastanot, do`ivuvaweto, tuku samo gi prenesuva negovite ~uvstva {to mu gi predizvikal toj nastan, slu~ka ili nekoja li~nost. PATRIOTSKA PESNA - vid lirska pesna vo koja poetot e pottiknat od ubavinite i istorijata na svojata tatkovina. Osnovnoto ~uvstvo vo nea e qubovta kon tatkovinata - patriotskoto ~uvstvo. EPSKA PESNA - nasproti lirskite pesni stojat epskite. Vo niv se pee za nastani, slu~ki, podvizi na junaci. Spored toa, vo niv ima dejstvo i likovi - nositeli na dejstvoto. Se raska`uvaat kako prikazna. Me|u slednive izvadoci od dve narodni pesni }e prepoznam koi stihovi pripa|aat na lirskata, a koi na epskata pesna i usno }e objasnam spored {to gi prepoznav: Se pro~ulo dete Tatuli~e, Razvivaj {umo zelena, se pro~ulo na Demir Kapija, otvori senki {iroki, kaj zaprelo drumoi, klisuri, }e mine Del~ev Vojvoda ta ne dava pile da preleta. So negovata dru`ina. Me|u slednive dve strofi }e opredelam koja strofa e izvle~ena od patriotska pesna: Nigde na svetov pod vi{no nebo, Ej, {to mi e mila proletta Pod zlaten son~ev sjaj, so toa pole {iroko, Tolku ubava zemja nema so toa nebo visoko, Ko mojot roden kraj! So `itata oroseni, So trevite nekoseni. (Van~o Nikoleski) (Lazo Karovski) BASNA - I minatite u~ebni godini i ovaa pro~ita mnogu basni. I u{te mnogu }e pro~ita{ i od niv mnogu }e nau~i{. Vo niv zboruvaat `ivotnite, no ti ve}e znae{ deka preku niv basnopisecot gi kritikuva lu|eto za nivnite nedostatoci i negativnite karakterni osobini. Pro~itaj pove}e basni za vreme na zimskoit odmor. Onaa {to najmnogu }e ti se dopadne, obraboti ja vo tvojata tetratka spored nasokite {to }e si gi izbere{ kaj nekoja od basnite vo tvojot u~ebnik.

42

ISTRA@UVAM I DOZNAVAM
DOZNAJ - KA@I Ima{ li nekoi rodnini ili prijateli koi `iveat vo stranstvo? Kolku ~esto se slu{ate po telefon? Kolku ~esto se gledate? Se dopi{uvate li? Mo`ebi se dopi{uvate preku kompjuter? Kako?

TATKOVOTO PISMO
Nekoj zayvoni na vratata od Vesna. Po{tarot £ podade pismo i si zamina. A devoj~eto vedna{ go prepozna pismoto. Zne{e deka tatko £ im pi{uva. Toj be{e daleku, mnogu daleku od Vesna i od semejstvoto. A zo{to? Kako? Dolga prikazna. Devoj~eto nestrplivo go otvori pismoto i glasno po~na da go ~ita: Mila moja Vesna, Znam, sega kaj vas e prolet. A zaedno so proletta doa|a i tvojot rodenden. Tato ne zaborava. I postojano misli na svojata mala }erki~ka. Na tebe i na mama. Ti si dete i ne znae{ za pati{tata na `ivotot. Koga }e bide{ golema, podobro }e gi doznae{ rabotite. Kolku sme podaleku od ona {to ni e najdrago, tolku toa ni e pomilo i poblisko. Naskoro so ne{to }e te iznenadam. Zasega toa neka bide moja tajna. A iznenaduvaweto neka pri~eka tokmu do rodendenot. Nema da ti go ka`am pred vreme. No, pokraj nego, veruvam, ti ima{ nekoja `elba za koja ne znam. Zatoa sakam vedna{ da mi javi{ vo pismoto: {to saka{ da ti ispratam? Pobaraj ne{to najubavo. Bidi sigurna deka `elbata }e ti bide ispolneta. Ti si poslu{na, neli? Siguren sum deka poradi ni{to ne ja zagri`uva{ majka ti. Edno devoj~e kako tebe, za qubov na svoite roditeli, mora da bide poslu{no. I treba da u~i{. Samo taka jas i mama }e bideme u{te pogordi i posre}ni so tebe. A za drugo, nemoj da se gri`i{. Gri`ite neka ni ostanat nam: mene i na mama. Odgovorot o~ekuvam navreme da go dobijam. Tebe i mama mnogu ve saka, TATO

43

Vesna nekolkupati go prepro~ita pismoto. I u{te istiot ~as zede list, sedna na masata i zborovite za odgovor na tatkovoto pismo sami potekoa: Mil moj tato, [totuku go dobiv tvoeto pismo. A pred malku se vrativ od u~ili{te. Dodeka da si dojde mama od rabota, }e go napi{am odgovorot. Ako saka ne{to da dopolni vo pismoto, plikot }e bide otvoren. Ne znae{, tato, kolku radost mi pri~ini tvoeto pismo. No, priznavam, dodeka go ~itav, ne bev hrabra. I bez da sakam, nekolku solzi mi se rastrkalaa po liceto. Zatoa posakav vedna{ da ti napi{am odgovor. Nie sme dobri. A za mojata poslu{nost, najdobro mama neka ti ka`e. Redovno u~am. Deneska me pofali nastavni~kata na ~asot po matematika. Prva gi re{iv zada~ite vo oddelenieto. E, sega, mil moj tato, pokraj onoj podarok {to za mojot rodenden go podgotvuva{ kako iznenaduvawe, ostanuva u{te da ti ja ka`am mojata `elba: sakam ti da mi se vrati{ i da bideme site zaedno! Te saka tvojata }erka VESNA Utredenta devoj~eto otide vo po{tata. Tamu pismoto ramnodu{no go primija i go stavija vo mno{tvoto pratki. Nikoj ne znae{e kolku golema `elba se krie{e vo nego. Nikoj ne zne{e deka zaedno so nego otpatuvaa i nekolku solzi~ki. Gorjan Petrevski

RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Koj e glaven lik na raskazot? Od kogo Vesna dobila pismo? Kade bil tatko £? [to misli{ zo{to oti{ol v tu|ina? So {to }e se gordee tatko £ na Vesna? [to posakala Vesna za rodenden? [to otpatuvalo zaedno so pismoto?

VE@BI ZA IZRAZNO ^ITAWE Pro~itaj go raskazot vo sebe. Zamisli so kakov ton bi gi ~ital zborovite na pisatelot, a so kakov tatkovoto i Vesninoto pismo. Vo pismata ima mnogu emocii koi treba da gi prenese{ preku ~itaweto. Eden u~enik neka go pro~ita cel raskaz so potrebnoto menuvawe na glasot. Trojca u~enici neka go ~itaat raskazot: eden - govorot na pisatelot, drug tatkovoto pismo, tret - Vesninoto pismo. Organizirajte natprevar za najdobro ~itawe.
44

POTSETI SE - SOSTAVI Potseti se kako se pi{uva pismo. Pismoto ima: - naslov ( Drago drugar~e, Mila mamo, Zdravo Vesna,...) - voved (Zo{to im pi{uva{ pismo?) - sodr`ina (Ja objasnuva{ vesta, slu~kata.) - kraj (Dava{ svoe mislewe i pra}a{ pozdrav.) Ne zaboravi da go napi{e{ mestoto i datumot na pi{uvaweto. Pi{uvaj ~itko, ubavo, so jasni re~enici. Sostavi pismo do kogo saka{ (rodnini, prijatel, nepoznato drugar~e), napi{i go na ubava hartija, stavi go vo kovert, adresiraj go, zalepi po{tenska marka i isprati go. Koga }e dobie{ odgovor, prodol`i da se dopi{uva{.

GRUPNA RABOTA Podelete se vo ~etiri grupi: - prvata grupa neka napi{e pismo; - vtorata neka napi{e izvestuvawe za nekoja skore{na poseta; - tretata neka napi{e tekst vo koj }e opi{e do`ivuvawe od nekoj nastan; - ~etvrtata op{irno neka ja preraska`e poslednata lektira. Odberete koj }e ja prezentira rabotata na va{ata grupa. Dodeka edna grupa prezentira, drugite vo tabela neka zabele`uvaat kakov e jazikot na srabotenoto, dol`inata na tekstot, sodr`inata, formata na obra}aweto, prezentiraweto. Najdobra }e bide onaa grupa za koja ste dale najdobro mislewe.

SAMOOCENUVAWE Otkako }e zavr{ite so grupnata rabota, vo tvojata tetratka ili na list odgovori na slednive pra{awa: Ime _______________________ Datum ___________________ Dali sum zadovolen od svojata rabota? Dali toa e najdobroto {to mo`ev da go napravam? Dali koristev razli~ni idei? Mi treba li pomo{? Mo`am li podobro da srabotam? ]e im go poka`am li srabotenoto na drugi?

DOMA[NA RABOTA Obidi se da go prodol`i{ raskazot. Napi{i {to bi sakal da se slu~i ponatamu i kakov kraj da ima: sre}en ili ta`en. Pro~itaj ja doma{nata rabota na sledniot ~as.

45

Imate li nov u~enik vo oddelenieto? Ako imate iska`i se kako go prifativte. A ako nemate ka`i kako bi se odnesuval ako dojde nov sou~enik.

NOVI DRUGARKI
Vo klasot pristigna novo devoj~e. Go donese i go pretstavi direktorkata, a nastavni~kata mu re~e da sedne na edno prazno mesto vo sredniot red. Decata go zagleduvaa, no i toa niv. - Da £ posakame dobredojde na Ana - re~e nastavni~kata. Ana stana i se pokloni. Site se nasmeaja, i taa se nasmevna. Ja pra{aa kade `ivee. Ja ka`a adresata. - Pa, tamu `iveam jas, - izvika Angela i potskokna od radost. - Zna~i, mo`ete zaedno da doa|ate na u~ili{te - re~e nastavni~kata. Na golemiot odmor Angela £ prijde na Ana i £ podade raka. Se pozdravija gledaj}i se v o~i. Potoa razgovaraa za obi~ni ne{ta - kade u~ela dosega Ana, koga se doselile i kogo ima doma. Angela re~e deka taa ima malo brat~e Nikola. Ana re~e deka ima majka, baba i postar brat. Se vika Petar. So taga ka`a deka e bolen i odi so paterici. Po ~asovite, nastavni~kata im predlo`i da si odat doma zaedno. Zabele`a deka devoj~iwata se zbli`ile i £ be{e milo. - Ajde da bideme drugarki, re~e Angela na polovina pat kon doma. Ana radosno se soglasi. Kiril Temkov POTRUDI SE DA RAZGOVARAME Kako ja prifatile Ana vo oddelenieto? So kogo se zbli`ila Ana? [to si ka`ale za semejstvata? [to se dogovorile devoj~iwata? Razmisli i napravi vakov presek za Ana i Angela.

ANA

ANGELA

zaedni~ki osobini
46

KAKOV DRUGAR SI? Dali tvoite odnosi kon drugarite se vakvi: - bliski ste; - se raduvate koga ste zaedno; - si igrate zaedno; - se gledate mnogu ~esto, duri sekoj den; - si pozajmuvate pari; - me|usebno si pomagate; - odite zaedno na pro{etki; - ne se karate. Ako za s¢ si odgovoril potvrdno, vie ste vistinski drugari.

RAZMISLI I ODGOVORI Koi se tvoite drugari od: - oddelenieto; - od drugo oddelenie; - od zgradata vo koja `ivee{ ili od maaloto; - od drugiot kraj na gradot. Na koja vozrast se tvoite drugari: kolku tebe, postari ili pomladi od tebe? [to pravite koga ste zaedno? Za {to razgovara{ so drugarite? Komu od niv mu gi doveruva{ svoite problemi? Kako ti pomagaat drugarite?

DECA, ^UVAJTE SI GI DRUGARSTVATA! Ne karajte se so drugarite i ne pravete im lo{o. ]e ostanete bez niv, a toa nema da vi bide prijatno. Drugar e onoj kogo go ~uvstvuva{ blizok i so kogo se raduva{ da bide{ zaedno. Nikoj ne treba da se saka samo sebesi. Bidete prijatel so drugite deca, u~ete i igrajte si zaedno. Spodeluvajte gi ~uvstvata so drugarite, razgovarajte, pomagajte si edni na drugi.

47

MOJATA ASOCIJACIJA Zapi{i vo tetratkata na {to te asociraat ovie dve stisnati dlanki. Koi lu|e se rakuvaat vaka?

AJDE DA SE SAKAME
Zar ne e dobra `elba Vo svetot da nema delba... ^ovek so ~ovek Da se saka. ^ovek na ~ovek Da si podade raka. Pojakiot pred poslabiot Da ne se pravi va`en, Sekoj da e vesel: Da nema ~ovek ta`en. Decata vo svetot Da ne znaat za taga Sekoj da se pra{uva [to li be{e laga? Zar e te{ko da si ~esen I da mine{ `ivot lesen. Zo{to ni se kavgi, zlobi, Bolki, maki i tegobi? Ka`ete mi sega ajde Ima li od toa fajde? Tome Smolarski

48

IZVLE^I OD PESNATA I ZAPI[I Izvle~i od pesnata tri poraki na poetot koi spored tebe se najva`ni. Napravi vakva tabela vo tetratkata i popolni ja spored barawata: GRDI I LO[I ZBOROVI UBAVI I TOPLI ZBOROVI

Na krajot pod zborovite nacrtaj ne{to {to }e odgovara na grdite i ne{to {to }e odgovara na ubavite zborovi.

ZAMENI Pokraj sekoj grd zbor napi{i so golemi bukvi drug zbor so sprotovno zna~ewe, mil, topol zbor. Primer: delba - SPLOTENOST; ta`en - ...

RAZMISLI I ODGOVORI Kako bi mo`el ti da pridonese{ da se zaboravat grdite zborovi, a da zavladeat samo ubavite? [to misli{, ~eka li poetot odgovor na site postaveni pra{awa vo pesnata? Zo{to taka misli{? Kakva poraka ni ispra}a poetot preku ovaa pesna?

NAPRAVI SPOREDBA I vo raskazot "Lo{i zborovi# na stranica 16 se zboruva za lo{i, grdi zborovi. No sepak me|u niv ima razlika. Otkri ja taa razlika i iznesi go svoeto mislewe.

49

Koi lektiri gi ima{ pro~itano dosega? Koja ti be{e najinteresna? Ste go posetile li nekoga{ Saemot na knigata? [to ti ostavi silen vpe~atok od taa poseta?

VO LAVIRINTOT OD LEKTIRI
Denes baba mi doma donese dve YVEZDENI PERNI^IWA. - Od kade ti se? - ja pra{av. - Od Saemot na knigata, se znae...Otvoren e od v~era, a do nedela }e trae! Poveli, ti zedov i edna MODRI^KA TETRATKA za da si gi bele`i{ vo nea NARODNITE PRIKAZNI OD BALKANSKITE NARODI {to }e ti gi raska`uva dedo ti... Vedna{ £ se javiv na MERI POPINS. - Po~na Saemot na knigata, saka{ li da pojdeme? - ja pra{av. - Znam, no ne mo`am - mi vrati. - Se dogovoriv so PIPI DOLGIOT ^ORAP da pojdeme na rodenden kaj TARO OD ZEMJATA NA PLANINITE... Mo`ebi utre... Ako saka{, pak - pojdi so ORHAN, toj ve}e sigurno gi ima ras~isteno PAJA@INITE NA KLIMENTINA... Samo {to sakav da go pobaram, ete ti go PINOKIO javnat vrz crn at so BELA GRIVA. Lele, - mu rekov - mi li~i{ na MALIOT PRINC, ~esen zbor! A toj: - Ajde sega ne mi raska`uvaj [E]ERNA PRIKAZNA, tuku ka`uvaj: doa|a{ so mene na Saemot ili ne? - A od kade ti e kowov, PINOKIO? - Mi go pozajmi ITAR PEJO... Veli deka pred sto godini na nego javal i GOCE DEL^EV! - Sega ti - mu velam - mi raska`uva{ EPSKI NARODNI PRIKAZNI, neli? - Doa|a{ ili ne? - mi podvikna toj, mavtaj}i so nekakov buket vo rakata. - [to ti e toa? - MASLINOVI GRAN^IWA! - mi re~e. - ]e gi zasadam vo dvorot na Saemot... Ta neli e praznik na knigata?! - Odli~no! - se soglasiv. - Jas }e go zemam ZLATNOTO FENER^E NA LETOTO, vo slu~aj da snema struja, pa da im sveti na posetitelite! Samo {to izlegovme od dvorot, gi vidovme ROBINZON KRUSO i BELOTO CIGAN^E kako brzaat kon Saemot. - Da im se pridru`ime! - rekov. - Ostavi gi, tie se {estooddelenci... Ene gi i SPOMENKA i HAJDI. - Lele, kolku brzaat... ]e gi stigneme duri idnata godina! Kiro Donev

50

RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Za {to se zboruva vo raskazot? Kakov e ovoj raskaz spored na~inot na koj e predadena sodr`inata? [to te nasmea? Objasni go naslovot na raskazot.

ZA LEKTIRITE Koi lektiri se spomnuvaat vo raskazot? Koja od pro~itanite lektiri najmnogu te voodu{evi? Objasni zo{to. Koja od spomenatite lektiri ja nema{ pro~itano? Pozajmi gi od va{ata u~ili{na biblioteka knigite koi se spomnuvaat vo tekstot, a dosega ne si gi pro~ital. Vodi si dnevnik na pro~itani knigi.

IZRAZI SE SO CRTE@ Obidi se da pretstavi{ so crte` del od raskazot koj ti e najinteresen. Nacrtaj gi likovite koi se spomnuvaat vo nego. Napravete izlo`ba od va{ite crte`i.

51

PORAZGOVARAJ SO DRUGAR^ETO Kako treba da se odnesuva{ kon knigite, osobeno kon onie koi ne se tvoi? [to pravi{ ako vo nekoja kniga si sretnal ne{to interesno, pa saka{ toj podatok da go zapomni{: - go potcrtuva{ vo knigata; - go prepi{uva{ vo tetratka; - ja fotokopira{ stranicata.

KAKVA BESRAMNOST
Nekolku dena pred da pravime testovi vo u~ili{teto, dobro se podgotviv. Go povtoruvav gradivoto, go utvrduvav nau~enoto, pa pojdov duri i vo bibliotekata za da najdam i nau~am nekoi novi raboti od knigite. Bev re{en da dobijam najvisoka ocenka vo oddelenieto. No, knigite ne smeeja da se iznesuvaat nadvor od bibliotekata, bidej}i od sekoja kniga postoe{e samo po eden primerok. Toga{ jas se setiv {to da napravam. Vrtej}i se na site strani i vnimavaj}i da ne me zabele`i nekoj, so moliv go podvlekuvav na stranicite od knigite seto ona {to mi se dopa|a{e, {to me interesira{e i za koe{to mislev deka }e mi bide va`no za testovite. I posledniot den, zna~i eden den pred testiraweto, dojdov vo bibliotekata so mal notes vo xebot i pak ja pobarav istata taa kniga {to ja ~itav pred toa i vo koja{to bev na{ol i bev potcrtal tolku mnogu novi raboti, edna od druga podobri... No, ostanav v~udoviden. Gledav vo listovite, prevrtuvav, no nikako ne mo`ev da se snajdam. Nekoj ja zel po mene i tolku gi be{e ispo~krtal site moi zabele{ki, vnesuvaj}i si svoi, {to ne znaev {to e moe, a {to e negovo! Ete taka ti e toa koga nekoj so lo{i naviki }e po~ne da {ara po tu|i knigi, pa }e ti gi rasipe planovite i seto toa {to so maka i trud si go srabotil pred nego! Toa be{e stra{no za mene! Kakva nerazbranost?! Kakva nekultura?! Kolina Kuba
52

DA RAZGOVARAME Koi knigi gi koristi{ koga se podgotvuva{ za test? Koristi{ li dopolnitelna literatura so pove}e podatoci? Kako }e postapi{ ako ti treba knigata a ne smee{ da ja iznese{ od bibliotekata? [to misli{: dali na{iov junak e vo pravo koga gi kritikuva drugite za ona {to mu go napravile? Zo{to taka misli{? Koj e besramen, nekulturen i nerazbran?

POTSETI SE I ODGOVORI [to e biblioteka? Vo koja biblioteka ~lenuva{? Za kakvi drugi biblioteki si slu{nal? [to s¢ mo`e{ da pozajmi{ od biblioteka? Objasni go na~inot na pozajmuvawe na knigi, vesnici i spisanija.

POTRUDI SE I DOZNAJ Postojat sovremeni biblioteki koi se narekuvaat mediateki. Potrudi se i doznaj s¢ {to mo`e{ za niv. Novootkrienite podatoci prezentiraj gi pred drugar~iwata.

DOMA[NA ZADA^A Vo tetratkata za doma{na rabota raska`i go tekstot vo prvo lice ednina, odnosno kako tebe da ti se slu~ilo seto toa. Izrazi se ubavo i op{irno. Pro~itaj im na doma{nite {to si napi{al.

53

PELISTERSKI O^I
Bitola e grad {to se prostira od dvete strani na rekata Dragor, koja {umoli me|u visokite yidani bregovi. Nad gradot vo dale~inata str~i vo nebesnata sinevina gol, so granitni steni, prepa{en preku sredinata so postojano zeleniot pojas na borovi gori - Pelister. Pelister ima tri vrvovi i stoi kako ve~en stra`ar vo rodnata Pelagonija... Na Pelister postojat i dve planinski ezera, poznati pod imeto Pelisterski o~i. Za ovie ezera ima legenda {to se raska`uva vo gradot pod Pelister... Se slu~ilo mnogu odamna. Bratot i sestrata, Jorgo i Flora, pasele ovci na padinite na Baba Planina. Jorgo i Flora bile sre}ni so svoeto stado. Eden den, brat~eto Jorgo se zagubilo vo planinata, a sestra mu Flora go barala na site strani. Solzi i samo solzi. Pla~elo devoj~eto na glas, a od o~ite kako dve izvor~iwa £ te~ele bistri, nevini detski solzi. Od solzite na Flora vo dvata kratera, oddale~eni nekolku stotina ~ekori eden od drug, se sozdale ubavite planinski ezera - Pelisterski o~i. Nesre}nata Flora, postojano pla~ela. Od golemata taga po brata si, taa umrela. Pred da izdivne rekla: - Ezerce milo, ubavo, ako nekoga{ go vidi{ mojot brat, re~i mu da se izmie od bistrata planinska voda, od moite solzi, za da go pomiluvam! Apostol Pop Jovanovski

54

I

IZBERI EDNA OD ZADA^ITE I IZVR[I JA: PRO^ITAJ I KA@I Za ~ie nastanuvawe se zboruva vo tekstot {to go slu{navte? Kade se nao|aat planinskite ezera Pelisterski o~i? Od {to nastanale ezerata spored tekstot? A spored naukata? Koi bile Jorgo i Flora? [to se slu~ilo so Jorgo? A so Flora? [to mu rekla Flora na ezerceto?

RAZMISLI I ODGOVORI Zo{to umrela Flora? [to gi povrzuvalo Jorgo i Flora? [to ~uvstvuva{ ti za tvojot brat ili sestra?

Prika`i so slika

Nabroj gi tvoite ~uvstva

ISKA@I SE SPORED BARAWATA Pro~itaj ja legendata nekolku pati. Vo tvojata tetratka nacrtaj vakva tabela i iska`i se spored barawata: - nacrtaj slika za tekstot; - navedi gi ~uvstvata {to kaj tebe gi predizvika ovoj tekst; - privedi gi zvucite {to gi sretna vo tekstot; - povrzi go tekstot so slu~ka od svojot `ivot.

Privedi gi zvucite od tekstot

Vrska so mojot `ivot...

ZNA^EWE NA ZBOROVITE Legenda (predanie) - e tekst vo koj se raska`uva kako nastanalo nekoe mesto, nekoe ezero, reka ili kako ne{to go dobilo svoeto ime.

ISTRA@UVAJ Podelete se vo nekolku grupi i istra`uvajte dali postoi nekoja legenda povrzana so tvoeto mesto. Odredete: 1. Koj }e istra`uva? 2. Kako }e istra`uvate (}e razgovarate so postarite, }e ~itate, ...)? 3. Odredete kolku dolgo }e istra`uvate. 4. Kako }e go pretstavite svojot trud (so pi{uvawe, so crtawe, so snimeni iskazi, so pravewe poster)? 5. [to }e napravite so gotoviot trud (}e go objavite vo u~ili{niot vesnik, }e go pratite vo nekoe detsko spisanie, }e go raska`ete vo radioemisija)? Najdobrata grupa nagradete ja so pofalni zborovi i nasmevki.
55

So koj znak se obele`uva matemati~kata operacija sobirawe, a so koj odzemawe? Kakvo vreme n¢ o~ekuva ako se o~ekuvaat temperaturi od -3o? A kakvo od + 35o?

PLUSKO I MINUSKO
Zo{to ~etvorka da se lizga kon trojka koga plus trojka i plus ~etvorka nadvi{uvaat odli~na petka. Minusko zavitkan vo {al se sanka na minus pod nula. Plusko pak vo letna mai~ka od vrvot na `iviniot stolb po Minuska vika da se soberat site plusovci i site minusovci od razni skali i stepeni, za da se vidi koj pove}e }e skokne od toplo na studeno, od studeno na toplo, minus plus plus minus. Ako ne zaigraat zaedno site devoj~iwa i deca }e nema ni igra ni pesna. Radovan Pavlovski

DA RAZGOVARAME ZA PESNATA Za koi znaci se zboruva vo pesnata? Spored tebe, koja ocenka e podobra 4- ili 3+? Zo{to misli{ taka? Pro~itaj gi stihovite vo koi znacite se odnesuvaat na ocenkite. Koga Minusko se sanka zavitkan vo {al? Zo{to Plusko na vrvot od `iviniot stolb e vo letna mai~ka? Od koi zemji se plusovcite koi mnogu treba da skoknat od toplo kon studeno? A od kade doa|aat minusovcite? Pro~itaj gi stihovite vo koi Plusko i Minusko poka`uvaat temperatura na vremeto.

56

SOGLEDAJ Pesnata nema strofi. Donesi svoj zaklu~ok vo vrska so toa. Pronajdi gi rimuvanite zborovi. Kolku sliki mo`e{ da nacrta{ za sodr`inata na pesnata? Vo pesnata ima samo dva interpunkciski znaka. Kade u{te ti bi stavil interpunkciski znaci? Koi znaci ti bi gi stavil? Po {to gi razlikuva{ i gi razdeluva{ slikite edna od druga? Objasni gi poslednite ~etiri stiha. [to misli{, na {to se odnesuvaat: na u~ili{teto, na drugarstvoto, na mirot vo svetot?

OBIDI SE Obidi se planot na pesnata da go pretstavi{ so sliki namesto so zborovi: Za {to se zboruva vo pesnata: Poetski sliki: Poraka: Odberete najinteresno nacrtan plan.

DOZNAJ Potrudi se i doznaj koja bila najniskata i najvisokata temperatura izmerena dosega vo tvoeto mesto. Koga bila izmerena taa temperatura? Za da dobiete to~na informacija, mo`ete da se obratite vo najbliskata meteorolo{ka stanica ili da gi pra{ate povozrasnite od vas.

DOMA[NA RABOTA Prepi{i ja pesnata so latini~ni bukvi. Ilustriraj go onoj del koj tebe ti e najinteresen.

57

POKAZNI ZAMENKI
POTSETI SE [to ozna~uvaat zamenkite? Nabroj gi li~nite zamenki. Zo{to se vikaat li~ni? Napi{i edna re~enica vo koja }e ja upotrebi{ li~nata zamenka tie.

VOO^I, ZAKLU^I I DOBRO ZAPI[I Onaa ptica izleta od na{ata jabolknica. Ovie ptici gi spasiv od studot i gladot. So zamenkite onaa i ovie se poka`uva na pticite. Zamenkite so koi gi poso~uvame su{testvata i predmetite se vikaat ___. Tie deca se vistinski drugari. David gi nacrta ___ sliki. Razgledaj ja tabelava vo koja se dadeni site pokazni zamenki:
EDNINA MNO@INA ZA SITE RODOVI

Onoj sun|er e na{. __ kniga e mnogu interesna.

SOGLEDAJ JA RAZLIKATA Toj ~ita. - Toj vo ovaa re~enica e li~na zamenka. Toj ~ovek ~ita. - Toj vo ovaa re~enica e pokazna zamenka. Objasni koga zamenkite TOJ, TAA, TOA, TIE vo re~enicata e pokazna, a koga e li~na zamenka.

MA[KI ROD

OVOJ

ONOJ

TOJ

OVIE

@ENSKI ROD

OVAA

ONAA

TAA

ONIE

SREDEN ROD

OVA

ONA

TOA

TIE

PRIMENI GO NAU^ENOTO Pri prepi{uvaweto na re~enicite vpi{i ja soodvetnata pokazna zamenka pred sekoja imenka: 2. Decata gi sakaat ______ jabolka. 1. _____ esen be{e mnogu plodna. 3. _____ ~ovek e mojot ~i~ko. 4. Baba mi go splete _____ {al.
58

SEGA[NO VREME
POTSETI SE {to si nau~il za glagolite vo treto i ~etvrto oddelenie. Ka`i mu na drugar~eto do tebe. ISPRAVI GI GRE[KITE Prepi{i go pravilno sledniov tekst: Mojot najdobar drugar se vikaat Darko. Toj se mnogu dobar i dru`equbiv. Sekoga{ mi pomagam koga mi e potrebna pomo{. Jas mnogu go saka{. So nego redovno odat na ko{arka. Nie dvajcata mnogu go saka sportot.

VOO^I So koi vidovi zborovi e napravena zbrkata vo ovoj tekst? Vo {to ja sogleduva{ gre{kata kaj glagolite? Vo koe vreme se vr{i dejstvoto ozna~eno so site glagoli vo tekstot?

PREPI[I, DOPOLNI I ZAPOMNI Sega{no vreme ozna~uva dejstvo {to se vr{i ____, vo momentot dodeka zboruvame za nego. Nie na ovoj ~as u~ime za sega{no vreme. (Koga u~ime?) Jas vnimatelno ____. ([to pravam jas sega?) U~itelot ni objasnuva jasno i razbirlivo. (Koga ni objasnuva u~itelot?) Go pra{uvame__ za ona {to ne go razbirame.

ZAKLU^I Glagolite ja menuvaat svojata forma, zna~i se menuvaat po broj (ednina i mno`ina) i po lice (prvo, vtoro, treto).

Zabele`i ja promenata na glagolite vo sega{no vreme po lice i po broj, dadena vo tabelata.

EDNINA
1 lice - jas CRTAM 2 lice - ti CRTA[

MNO@INA
1 lice - nie CRTAME 2 lice - vie CRTATE

VE@BI Izmenuvaj go glagolot sviri vo site lica, ednina i mno`ina. Sostavi tri re~enici so glagoli vo sega{no vreme.

3 lice toj, taa, toa CRTA

3 lice - tie CRTAAT

59

UTVRDI GO NAU^ENOTO Izvle~i gi glagolite od sega{no vreme od sledniov tekst i napi{i gi vo tetratkata: Osven drvjata, vo {umite ima i mnogu {umski plodovi koi dobro mo`at da n¢ zasladat, ama i golemo koli~estvo na vitamini da ni podarat. Site znaeme deka za podobruvawe na krvta, borovinkite, malinite i kapinite se "car# - od prirodata dar. So sekoj od slednive glagoli formiraj re~enica. Potrudi se glagolite da bidat vo razli~ni lica, vo ednina i mno`ina. izmisluva, ka~uva, vozi, bere, odi, yida, sadi

BRZ KVIZ Vo sega{no vreme se a) igraa, spie{e, jadev; b) igra, spijat, jadam; g) sakav, dojde, }e nosi. Site se vo mno`ina a) u~i, slu{aat, pa|a; b) spieme, vikate, peat; v) mo`am, saka, znaeme. Ne se vo ednina a) broime, u~at, odite; b) se krie, stoi{, krevam; v) mirisa; lie, se smeam.

DOMA[NA ZADA^A Napi{i kratok sostav vo koj }e go opi{e{ tvojot raboten den. Potrudi se vo nego site glagoli da ti bidat vo sega{no vreme. Za da bide{ uspe{en vo toa, sledi go sledniov plan: - utrinskite podgotovki za na u~ili{te; - u~ili{nite ~asovi i drugite aktivnosti vo nego; - vra}aweto doma, ru~ekot, dru`eweto so doma{nite; - podgotovka na zada~ite za naredniot den; - tvoite slobodni aktivnosti i legnuvawe.

60

PODGOTVI SE PRED ^ASOT Site nie pominuvame niz nekolku periodi vo `ivotot: ra|awe, detstvo, mladost, zrelost i starost. Vie ste sega na preminot me|u detstvoto i mladosta. Po~nuvate da ~uvstvuvate i da zabele`uvate odredeni promeni kaj sebe i kaj drugite. Potrudi se i doznaj: Kako se vika periodot vo koj vleguvate? So koi promeni treba da se sretnete? Za da doznae{, mo`e{ da porazgovara{ so roditelite, so u~itelot ili da pro~ita{ vo nekoja od mnogute enciklopedii.

PUBERTET
Ognen, od site slatki, najmnogu ja saka{e tortata. Postojano saka{e majka mu da mu pravi torta. Koga be{e pomal, na rodendenite {to gi slave{e, majka mu mu prave{e torta, i toga{ Ognen leta{e od radost i postojano okolu tortata se vrtka{e: za mig }e go izlapa{e par~eto {to majka mu }e mu go otse~e{e, a gi sobira{e i par~iwata {to }e preostanea od negovite drugari. Koga porasna, koga zavr{i osmo oddelenie, majka mu prestana da mu go slavi rodendenot. A so toa zavr{ija i tortite. Ognen sega postojano ja pra{uva{e majka mu koga povtorno }e mu napravi torta, a taa mu vele{e: - Koga }e ima povod ... - Koga }e ima povod? - ja pra{uva{e toj. - Koga }e ti dojde pubertetot ... - mu odgovara{e taa. Ognen so nestrplivost ~eka{e da mu dojde pubertetot. ^eka{e taka so meseci i odvreme-navreme ja pra{uva{e majka si: - Dojde li pubertetot ...? Taa }e go zagleda{e i }e mu re~e{e: - Ne, ne e u{te dojden ... I pak, po izvesno vreme nestrplivo Ognen }e ja pra{a{e: - Dojde li pubertetot? - U{te ne ... - mu vele{e majka mu. - U{te malku ... I taka, ~ekaj}i go Ognen pubertetot, pomina skoro cela godina. I najposle eden den majka mu mu re~e: - Sinko, deneska }e
61

ti napravam torta ... - Ti dojde pubertetot... Ognen se razveseli, no i qubopitno ja pogledna majka si. Ima{e slu{nato za toj zbor, no ne znae{e {to vsu{nost toa zna~i. Ja pra{a majka si: - [to e toa pubertet? Taa se nasmevna, go pogali po glavata i so prstot mu go dopre mozol~eto {to mu be{e izlezeno na ~eloto: - Eve, ova e, sinko, pubertet ... - mu re~e. - Eve, se javi ... Ognen se za~udi. Str~na na ogledaloto da si go vidi pubertetot. Go pipka{e so prstot crvenoto mozol~e izbieno na ko`ata kako zrno le}a, kako mala jagotka. Go pofa}a{e i s¢ pove}e se vozbuduva{e. Sedna na masata i jade{e lakomo od tortata. Jadea i site negovi doma i go slavea pubertetot na Ognen. Otkako se zasiti jadej}i od tortata, Ognen so vozbuda istr~a oddoma i otide da ja pobara svojata soklasni~ka Mara so koja se dru`e{e i so koja {etaa po korzo. Ja najde i £ go poka`a mozol~eto na ~eloto i £ re~e: - Vidi ... Pubertet ... Taa go pogledna i se nasmevna: - I jas go imam ... - mu re~e i mu go poka`a mozol~eto na obrav~eto koe be{e izlezeno kako cvet~e. Si gi pipkaa so prstite, si gi pofa}aa mozol~iwata, poleka, ne`no, kako da pofa}aa ne`ni, {totuku rascuteni cvet~iwa. Jovan Strezovski

VOO^I I ODGOVORI Koj e glaven lik vo raskazot? [to sakal najmnogu Ognen? Koga prestanale da mu go slavat rodendenot? Koga }e ja dobie slednata torta? Kolku vreme ~ekal da dojde pubertetot? Po {to majka mu go prepoznala pubertetot? Komu mu go poka`al pubertetot? SOSTAVI PLAN NA RASKAZOT Pro~itaj go raskazot, podeli go na logi~ki celini i sostavi plan. Najubaviot plan zapi{ete go na tablata.

BIDI ISKREN So kogo si razgovaral za tvoite promeni? Se srami{ li da razgovara{ so nekogo za pubertetot? Zo{to? Si go zabele`al li pubertetot na tvoeto lice? A kaj drugite? Za Ognen i Mara pubertet se mozol~iwata koi im izbile na liceto. [to e za tebe pubertet? Objasni kako ti go razbira{ pubertetot?

62

VE@BI ZA RASKA@UVAWE

Vnimatelno nabquduvaj ja nizata od sliki. Razmisli za {to se zboruva vo niv. Potrudi se da sostavi{ interesna prikazna i da ja raska`e{ vo tetratkata. Prikaznata treba da ima voved, zaplet i rasplet. Mo`e{ da dodade{ i ne{to izmisleno (imiwa na likovite, nivnite ~uvstva, misli i razgovori, opisi ...). Pro~itajte {to ste napi{ale. Zamisli si deka si lekar, pilot, artist, sportist ... Odberi nekoja od ponudenite profesii ili nekoja druga {to tebe ti se dopa|a i raska`i nekoe interesno do`ivuvawe povrzano so nea. Prethodno napravi plan ili skica po koja }e raska`uva{! Sigurno si bil svedok ili u~esnik vo nekoja sme{na slu~ka. Obidi se da raska`e{ sme{na slu~ka (od u~ili{teto, od doma, na pazar, na teatar, na lekar ili od drugo mesto). Raska`uvaweto treba da bide sme{no, a toa }e go postigne{ so neobi~ni sporedbi, so neobi~en tek na nastanot koj treba da iznenadi. Toa najdobro }e go postigne{ ako se {eguva{ na svoja smetka. Zamisli si deka si: cvet, rosa, do`dovna kapka, samovila, zagubena igra~ka, kukla, kniga... [to mo`e da ti se slu~i? [to mo`e{ da do`ivee{? So kogo bi se zdru`il? Raska`i prikazna za toa. Pro~itajte ja skaznata "Devoj~eto i dvanaesette meseci# na str. 67. Eden u~enik neka ja raska`e, a drug neka ja preraska`e skaznata. Vie nema da znaete koj }e raska`uva, koj }e preraska`uva. Dodeka tie govorat, vie bele`ete gi razlikite koi ste gi voo~ile vo na~inot na nivnoto interpretirawe i spored niv }e opredelite koj raska`uval, a koj preraska`uval.

63

Nekolku minuti nabquduvaj ja slikata bez da trepne{. Zamisli deka vleguva{ vo nea, ja do`ivuva{, raska`uva{ za nea. Raska`i kako e vo toj prostor, {to ima tamu, {to ~uvstvuva{, {to dopira{. [to }e bide ako taa slika o`ivee? [to }e raska`uvaat nejzinite likovi?

VE@BI NIZ IGRI
PRIKAZNA SO PRE^KI Se igra taka {to eden ja zapo~nuva prikaznata, drug dodava zbor, a raska`uva~ot ja prodol`uva prikaznata, no taka {to vo slednata re~enica go vklopuva dadeniot zbor.

KAMENOT [TO ZBORUVA - PRIKAZNA [TAFETA Eden u~enik, so nekolku re~enici, zapo~nuva prikazna. Drug }e prodol`i, no raska`uvaweto da ima smisla. Taka, eden po drug, mo`ete da sostavite va{a prikazna. Temata odberete ja sami.

RASIPAN TELEFON Pet u~enika izleguvaat od u~ilnicata. Drugite slu{aat kratka prikazna. Eden izleguva nadvor i mu ja {epka prikaznata na eden od petminata. Toj mu ja {epka na sledniot itn. Potoa, tie {to se nadvor, eden po eden vleguvaat vnatre i ja raska`uvaat svojata verzija na prikaznata. Ocenete koj }e raska`e najsli~no so originalot.

JAS, MINISTEROT... Zamisli deka si pratenik, minister ili sudija. Raska`i nekoja slu~ka od tvoeto rabotno mesto ili {to raboti{. Naslovot na tvojot sostav mo`e da bide: "Jas vo parlamentot#, "Jas vo sudot#, "Jas vo vladata#.
64

PODARI QUBOV
PORAZGOVARAJ SO DRUGAR^ETO Zo{to go saka{ snegot? Koi sne`ni igri ti se omileni?

SNEG
Snegot {to padna vo {umata i poleto, {epoti: "Se raduvam {to sre}no se rodiv i {to nosam meko ime SNEG. Nikoga{ ne bile poubavi i po~isti {umata i poleto! Od najmale~kata suva trevka do najgolemoto po~ituvano drvo - s¢ e ukraseno so beli svetulki {to svetat pod srame`livoto Sonce. Zelenite borovi i elki gi napraviv princovi od prekrasnite beli skazni i ne mrdnuvaat za da ne me sronat. Esenskiot `olt kilim od sronatite krevki lisja go pretvoriv vo topol i bel kako mleko ko`uv, {to gi topli nozete na najmnogubrojnite {umski `iteli drvjata. Stanovite na {umskite `ivotni im gi zaviv so beli ~ar{afi, za da ne mo`e palaviot Severko da im vleze vo toplite sobi. So Mese~inata cela no} se smeeme vo igrata na zaja~iwata. Ta`en sum koga vie volkot na padinata ili koga }e me isprska smrtno pogodenata diva sviwa od lovecot. Mi doa|a da zapla~am za sneveselenoto oko na srnata i nevnimatelnoto igrawe na sojkata niz moite beli venci po grankite. Crnite ugari po poleto me skokotkaat so prstite od grutkite i zatoa ne mo`am ramno da gi pokrijam. Gi toplam nikulcite na poseanite esenski `ita, no s¢ mi se ~ini deka me bockaat so nekakvi ostri igli~ki. Najmek sum vo livadite, za{to tie mi prika`uvaat meki pesni~ki i topli prikazni za cve}iwa i peperutki. [umskoto poto~e ne`no se lizga pod moite stakleni ~evli~ki, {to mi gi podari ubaviot Mrasko. Moeto spokojstvo go naru{uva samo palaviot vetar... ]e mu tekne i... od rit~iwata me sobira i me frla vo dol~iwata - prosto da se zadu{am! Zar ima nekoj pobel, po~ist i posre}en od mene na ovoj ubav, {irok svet?# Jordan Dobreski

65

PRONAJDI GI PRI^INITE Snegot vo {umata e sre}en. Za toa ima mnogu pri~ini. No ima i nekolku pri~ini poradi koi e nesre}en. Pronajdi gi vo tekstot i zapi{i gi vo tetratkata vo vakva tabela.

SNEGOT E SRE]EN

SNEGOT E NESRE]EN

NAPRAVI SPOREDBA Kakov e snegot vo gradot? Zo{to ne e sre}en? Kade ti bi mo`el slobodno da u`iva{ vo sne`nite igri? Objasni zo{to.

OPI[I Zamisli si deka si ti sneg vo nekoj grad. Opi{i kako se ~uvstvuva{ od tvojata gradska sostojba. Pi{uvaj po ovoj plan: - moite ~uvstva; - raska{aven so sol po ulicite; - natrupan i izvalkan po trotoarite; - sobran vo kamioni; zabranetite igri na decata - prokolnat od vozrasnite i devoj~iwata (skr{eni prozorci, razbu{aveni kosi, turnati kapi, voznemireni patnici vo avtobusite).
66

JAZI^NA VE@BA Vo vakva tabela {to }e ja nacrta{ vo tvojata tetratka vnesi gi site pridavki od raskazot.
Opisni pridavki Prisvojni pridavki

MINATO VREME
Podvle~i gi glagolite vo sledniov izvadok od romanot za deca "Pipi Dolgiot ^orap# od Astrid Lindgren: Na periferijata od Maliot Grad se prostira{e stara, zapu{tena gradina. Vo gradinata ima{e ku}a vo koja `ivee{e Pipi Dolgiot ^orap. Taa ima{e devet godini i vo ku}ata `ivee{e sama. Nema{e roditeli. Si ja pro~ital li knigata za Pipi Dolgiot ^orap? Vo koe vreme `iveela Pipi vo Maliot Grad? Kolku godini imala? Koe vreme go ozna~uvaat glagolite od tekstot i pra{awata?

ZAKLU^I, PREPI[I, DOPOLNI V~era kaj nas dojdoa mnogu gosti. U~itelkata vleze v u~ilnica. Vo dvorot napravivme Sne{ko.

MINATO VREME dojdoa vleze napravivme

Minato vreme ozna~uva dejstvo {to se _____________vo_____________.

PROMENA NA GLAGOLOT PO LICE I BROJ Ednina 1 lice - jas u~ev 2 lice - ti u~e{e 3 lice - toj, taa, toa u~e{e Mno`ina 1 lice - nie u~evme 2 lice - vie u~evte 3 lice - tie u~ea

Spored gorniot primer usno izmenuvaj gi glagolite: ~ita, pee, kupuva, broi.

IZBERI SI ZADA^A Napi{i tri re~enici vo koi }e upotrebi{ glagoli vo minato vreme. Prepi{i gi slednive re~enici taka {to glagolite od sega{no vreme }e gi preobrazi{ vo minato vreme: a) Baba plete kapa. b) Decata spijat. v) Vie u~ite redovno. Prepi{i gi slednive glagoli (sekoj glagol vo eden red): igraa, ~itame, nosam, kupivme, nau~iv, zboruvavte, crta{, spijat. Pokraj sekoj glagol napi{i koe vreme go ozna~uva, koe lice i broj.

67

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Koj mesec tebe ti e omilen? Objasni zo{to. Koj mesec ne go saka{? Zo{to? Koj mesec spored tebe e najdare`liv? [to daruva toj? A koj e najskr`av? Zo{to? Pro~itaj mu na drugar~eto {to si napi{al. Razmenete gi mislewata.

DEVOJ^ETO I DVANAESETTE MESECI
Edna ve~er si sedela vo dvorot edna majka, so }erka si, oble~ena ubavo, a pokraj nea stoela nejzinata pastorka, ta`na, slabi~ka i partalava. Koga se stemnilo, majkata £ rekla na pastorkata: - Odi, ~umo, da donese{ od izvorot voda, ta da ne se vrati{! Devoj~eto poslu{no zelo dve stomni i trgnalo vo no}ta kon izvorot. Koga stignalo do nego, gleda ~udo: okolu izvorot sedele edinaeset ma`i, edni visoki, drugi niski, treti stari, site naredeni vo krug na edno trkalo. Tuka bila i edna baba. Devoj~eto, ispla{eno i so trepet, im pri{lo i tivko im reklo: - Dobrove~er, dobri lu|e! Starata baba se namurtila, vedna{ ja otvorila ustata i ja pra{ala: - Nie sme, devoj~e, dvanaesette meseci. Ajde ka`i, koi meseci se poubavi, a koi lo{i vo godinata? - Zlatna babo - odgovorilo devoj~eto - site meseci se od ubavi poubavi...Nema lo{ mesec vo godinata! - Aj napolni voda i odi si, zlatno devoj~e - rekla babata. - Da si blagosloveno i od sekoj zbor od ustata da ti pa|a po eden zlatnik. Devoj~eto se vratilo so vodata kaj ma{teata, a nejze jad ja fatilo koga videla deka pri sekoj zbor od ustata £ pa|a po edna zlatna para. Utreve~erta pak si sedele vo dvorot majkata, }erkata i pastorkata. Koga se stemnilo, majkata £ rekla na }erkata: - Pojdi, ~edo, sega ti po voda. Belki }e se vrati{ i ti so zlatna usta. ]erkata gi zela dvete stomni i po{la vo no}ta kon izvorot. Koga stignala, gleda ~udo: pak okolu izvorot sedele
68

edinaesette ma`i i edna baba, naredeni vo krug na edno trkalo. Ispla{ena, }erkata se stapisala ta ne rekla ni dobrove~er. Toga{ otvorila usta babata, ja pra{ala: - Nie sme, devoj~e, dvanaesette meseci. Ajde ka`i, koi meseci se poubavi, a koi lo{i vo godinata? - Pa i malite deca znaat koi meseci se polo{i odgovorilo devoj~eto. - Edna{ januari i fevruari se najlo{i, a Marta e najluda, so trista umi{ta! - Aj napolni voda i odi si, zlobno devoj~e - mu rekla babata. - Na sekoj zbor od ustata da ti izleguvaat zmiul~iwa! Koga }erkata se vratila doma, edno prozboruvawe - od ustata po~nale da £ izleguvaat zmiul~iwa. Majkata, besna, izbezumena, po~nala da vika i da ja tepa svojata pastorka. A zlatnoto devoj~e, od {to ja molelo so milni zborovi, se zasipalo vo blesokot na iljadnicite zlatnici {to mu pa|ale od ustata. Narodna prikazna

RAZGOVARAME ZA BAJKATA [to e neobi~no vo ovaa bajka? Kako se pretstaveni mesecite? Dvete sestri mnogu se razlikuvale me|u sebe: kakva bila ednata, a kakva drugata? Zo{to mesecite ednata ja nagradile, a drugata ja kaznile? Zo{to prikaznava ja narekuvame bajka? Seti se na nekoja bajka {to si ja ~ital od Bra}ata Grim ili Hans Kristijan Andersen. Objasni so svoi zborovi {to e bajka.

VOO^I Koi likovi vo ovaa bajka se nestvarni? Koj e glaven lik vo bajkata? Opi{i go negoviot nadvore{en izgled. Nabroj gi osobinite na glavniot lik. Koi slu~ki se fantasti~ni, odnosno ne se slu~uvaat vo stvarnosta?
69

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Razgovaraj so drugar~eto kako ja razbira{ pogovorkata: So itrina mo`e{ da ulovi{ i lav, a so sila ne mo`e{ ni {tur~e.

KOMARECOT I PAJAKOT
Komarecot cela no} letal naokolu baraj}i `rtvi za da gi bocne i da se napie krv. Vzori, {tom se pojavila prvata son~eva svetlina, toj se vratil vo najtemniot agol od ku}ata i se pritail na yidot za da go prespie denot i da se odmori. Od dolgoto letawe go bolele krilcata, go bolela i {mukalkata i se ~uvstvuval premoren. Vo blizinata na mestoto kade {to spiel komarecot se doselil pajak. Gi optegnal svoite ni{ki od yid do yid, preku celiot agol, i isplel tenka gusta mre`a. Otkako mre`ata bila gotova, pajakot legnal na edniot kraj i ~ekal. Na komarecot mu bilo krivo {to ne smee da se otpu{ti za{to taka bi padnal. Koga videl kolku udobno si spie pajakot na svojata mre`a, mu rekol: - Blaze si ti koga ima{ tolku meka i udobna postela. A jas pak vezden kle~am na yidov i vnimavam da ne padnam. Vistina li e deka tvojata mre`a e tolku meka {to na nea mo`e{ najdobro da se odmori{? - Vistina e - potvrdil pajakot. - Dojdi i samiot uveri se kolku e meka. A i jas ubavo }e te pokrijam so moive ni{ki i }e te zani{am za da zaspie{ pobrzo. I za da mu doka`e kolku e mre`ata meka, nekolku pati skoknal po nea. Lekoverniot komarec im poveruval na slatkite zborovi na pajakot. Umorno se proyevnal i se spu{til na mre`ata. Legnal na nea, gi sklopil krilcata, gi zatvoril o~ite i zaspal. A pajakot go zavitkal vo svilenite ni{ki i potoa go izel. Komarecot zaboravil deka ne treba da se veruva vo s¢ {to nekoj }e ka`e. Melegari
70

DA RAZGOVARAME Za {to zboruva basnata? Koi likovi gi zapozna? Kakov e komarecot? A pajakot? Koja e porakata na basnata? Ka`i so svoi zborovi {to e basna.

OD @IVOTOT Zo{to ne treba da veruva{ vo s¢ {to nekoj }e ti ka`e? Ti se slu~ilo li da poveruva{ vo nekoja laga za svojot drugar, iako znae{ deka toa ne e taka? Kako se po~uvstvuva potoa? Kakvo mislewe ima{ za lu|eto koi namerno ja iskrivuvaat vistinata? Kako se odrazuva toa na lu|eto na koi se odnesuva lagata?

ISKA@I SE SPORED BARAWATA Napravi vakva tabela vo tetratkata i popolni ja.
Prika`i so slika Nabroj gi tvoite ~uvstva

TVORI Obidi se da sostavi{ sostav po pogovorkata LESNO E DA SE KUPI KAPA, AMA NE I UM.

Privedi gi zvucite od tekstot

Vrska so mojot `ivot...

PRODOL@I DOMA Op{irno preraska`i ja basnata. Mo`e{ da dodade{ i novi likovi.

Objasni {to si napi{al.

71

Napravi grozd od zborovi na temata Bo`i}.

NO] KOGA PA\AA YVEZDITE
Ve~erta otkako mama }e go prinese{e kravaj~eto so pari~e, zelnikot so praz i sarmata gri`livo naredena - glav~e do glav~e, orevite, kostenite, urmite, grav~eto-tav~e, jas sekoga{ izbrzuvav pred dada i bate im go ~estitav praznikot im baknuvav raka na dedo i baba, na mama i tate. I dodeka site si ~estitaa i mojata mudrost ja falea vo mene site svetulki na radosta se palea. Sre}ata me pliska{e kako palavo bran~e dodeka gledav so zanes kako gori, kako iskri i se izvi{uva plamenot na badnikovoto gran~e. I ~ekav, eh, ~ekav so trepet ne {to }e mi donese Dedo Mraz vo vre}ata, tuku komu }e mu padne pari~eto vo lep~eto - sre}ata?! Vo toa pari~e, ~inev, e sobrana seta ubavina, seta radost vo godinata i napredokot vo domot i rodot vo poleto i vo tetratkite - petkite. ^inev, toa pari~e od Badnik }e ni gi re{i problemite }e ni gi izramni smetkite. I dodeka vetrot gi sipe{e {tedro snegulkite i dodeka tie neumorno vo dvorot se plastea moite detski `elbi rastea i dozvoluvav sre}ata so topla raka po yvezdeni pateki da me vodi s¢ dodeka ne go ~uev vosklikot na dedo: "Hristos se rodi!# Toga{ rascvetuva{e neboto nad mene i yvezdi se ronea vo sobata, vrz elkata, vo dvorot i odeknuva{e zborot: "Vajstina se rodi!# Makedonka Jan~evska
72

DA RAZGOVARAME ZA PESNATA Za koj praznik se pee vo pesnata? [to ima postaveno na trpezata? Kako poetesata im go ~estitala praznikot na postarite? [to ~ekala so trepet? Zo{to? [to ka`uval dedoto potoa? Kade si gi slu{nal tie zborovi? Koe e osnovnoto ~uvstvo vo pesnata? Zabele`uva{ deka stihovite ne se grupirani vo strofi. Donesi svoj zaklu~ok.
Prika`i so slika Nabroj gi tvoite ~uvstva

ISKA@I SE Pro~itajte ja pesnata nekolkupati izrazno. Taa izobiluva so mnogu sliki, boi, zvuci, ~uvstva. Obidi se vo vakva tabela da go prenese{ ona {to go po~uvstvuva:

Privedi gi zvucite od tekstot

Vrska so mojot `ivot...

73

VE@BA ZA PISMENO IZRAZUVAWE Vo tvojata tetratka raska`i nekoj nastan {to si go do`iveal za vreme na badnikovata ve~era ili za Bo`i}. Pri toa vnimatelno opi{i go tvojot sve~eno ukrasen dom, veselata atmosfera, trpezata, obi~aite {to se neguvaat kaj vas. Vnimavaj tvojot trud da ima voveden del, glaven del (nastanot) i zavr{en del (poukata).

NAU^I I UPOTREBI Sigurno znae{ koledarski pesni~ki koi gi pee{ koga odi{ na Kolede. Nau~i ja i ovaa: Koledica, medenica, i po nea Vasilica, edna{ mi e vo godina, kako cve}e vo gradina, Kolede,babo, Kolede daj mi babo kola~e. Osven za Nova godina ~estitki se pra}aat i za Bo`i}. Nivnata sodr`ina e porazli~na od novogodi{nite. Vo dene{novo moderno vreme Bo`i}na ~estitka mo`e{ da prati{ preku SMS-poraka od mobilen telefon ili preku e-mail.

SPODELI JA RADOSTA Bo`i}nite praznici nosat golema radost vo sekoe semejstvo. No ne zaboravaj da ja spodeli{ radosta so onie {to go nemaat toa - so decata bez roditeli. Podgotvi edna kutija so site ubavi raboti {to gi napravila tvojata majka, nekoja kniga ili igra~ka od pove}eto {to gi ima{ i podari gi vo domot za deca bez roditeli. Pokani nekoe tvoe drugar~e od druga veroispovest da bide tvoj gostin.

74

DECATA PODARUVAAT NAJISKRENA QUBOV

Andrej Mukaetov 5-2 odd., OU "Petar Pop Arsov#, Skopje

RAZMENETE GO MISLEWETO Kako ja do`ivuvaat i ja razbiraat qubovta va{ite drugar~iwa? Zo{to Iva pora~uva da ja neguvate qubovta? Kako se neguva? Kako se podaruva qubovta? Kakva imenka e zborot qubov? Mo`e li taa da se podari vo ubavo spakuvan paket? Vo {to ja zabele`uva{ qubovta na crte`ot na va{eto drugar~e? Pretpostavi {to bi mo`elo da ima vo kutijata so crvena pandelka. Mo`ebi vo nea se krie qubovta?
75

IDNO VREME
PREPI[I gi i DOPOLNI gi re~enicite 1. Sno{ti Goce ____________ film. ({to prave{e?) 2. Goce ____________ film. ({to pravi?) 3. Goce utre _____________ film. ({to }e pravi?) vo tetratkata Glagolot e vo ______ vreme. Glagolot e vo ______ vreme. Glagolot e vo idno vreme.

SOGLEDAJ, ZAKLU^I I ODGOVORI NA PRA[AWATA (vo tetratkata) IDNO VREME V sabota }e odam kaj baba i dedo. Ova leto }e odime na more. Utreve~er ti }e zaspie{ rano. Moite drugari }e igraat ko{arka.

Koga }e se vr{i dejstvoto iska`ano so glagolite vo re~enicite? Koe zbor~e go zabele`uva{ vo site glagoli? Zapi{i dobro vo tetratkata kakvo dejstvo ozna~uva idno vreme i po koe zbor~e mnogu lesno }e go prepoznava{. ZABELE@I JA PROMENATA NA GLAGOLOT PO LICE I BROJ Ednina 1 lice - jas }e igram 2 lice - ti }e igra{ 3 lice - toj, taa, toa }e igra Mno`ina 1 lice - nie }e igrame 2 lice - vie }e igrate 3 lice - tie }e igraat

Spored gorniot primer usno izmenuvaj gi glagolite: ~ita, pee, kupuva, broi.

VE@BI Izmenuvaj go glagolot tr~a vo idno vreme, vo site lica - ednina i mno`ina. Od basnata "Komarecot i pajakot# na str. 70 prepi{i gi prvite tri re~enici taka {to vremeto na glagolot }e go promeni{ vo idno. Doseti se koe zbor~e treba da go dodade{ pred sekoj glagol za da bide vo idno vreme? Prepi{i gi re~enicite, no pritoa dodaj go zbor~eto {to }e go promeni glagolot od ____ vo idno vreme: Mojot dedo odgleduva najubavi jabolka i slivi. Goce i Jana igraat na selskoto igrali{te. Nie sekoj den odime zaedno na u~ili{te.
76

NEZASLU@ENIOT PODAROK
Be{e toa eden den pred Nova godina. Dolgite ulici na gradot, gradinite, grankite na drvjata, pokrivite na ku}ite i s¢ naokolu be{e oble~eno vo belo. Snegot pa|a{e tiho dodeka belite snegulki prilegaa na beli peperutki. Niz ulicite, prodavnicite i pred {arenite izlozi be{e prepolno so lu|e. Gradskite avtomobili zaminuvaat i doa|aat od razli~ni pravci. Pristignuva eden crven avtomobil i pominuva bavno niz glavnata ulica. Zad nego odat mnogu avtobusi. I od drugata strana na patot se protega dolga kolona avtomobili. Bez prestan doa|aat i zaminuvaat od gradot. Grupa de~iwa se zatskrile zad edna zgrada i se ga|aat so grutki sneg. Tie gi ga|aat i minuva~ite na ulicata. Edniot od niv frla edna grutka kon prozorecot na gradskoto vozilo. Kraj prozorecot {to ne se zatvora{e dobro stoe{e eden ma` so dve paket~iwa v race. Grutkata neo~ekuvano go pogodi. Mu padnaa paket~iwata i toj ofna bolno. Voza~ot go zapre avtobusot. Deteto potr~a i pobegna kon zgradite od sosednata ulica. Zaludno potr~a edno mom~e po nego. ^ovekot {to go pogodi grutkata sneg sleze na tretata postojka. Toa be{e tatkoto na Zani. Dr`ej}i go ednoto oko so raka stigna doma neraspolo`en. Pred ku}ata go pre~ekaa soprugata i }erka mu [presa. Koga go vide [presa tatka si, potr~a da go pregrne, no zastana skameneta: tatko £ be{e mnogu seriozen i so raka go dr`e{e okoto. - Tato, zo{to go dr`i{ okoto so raka? - Edno lo{o dete me pogodi so grutka sneg dodeka se vozev so avtobus - £ re~e tatko £ odej}i kon ogledaloto za da go vidi povredenoto oko. - No koe be{e toa dete? - zapra{a majka £ na [presa. - Ne znam, pobegna kako strela. Ima i takvi deca - re~e tatkoto razluten. Dodeka razgovaraa, pristigna i Zani. Toj den ne zamina na u~ili{te za{to u~itelkata poradi ka{laweto go ima{e oslobodeno od nastavata. [tom go vide tatka si kako go dr`i okoto so raka, se stapisa. Saka{e ne{to da ka`e, no ne uspea ni{to da izusti. - Sine, zo{to si zbunet? Dojdi kaj tato da ti go dadam novogodi{noto podaro~e - mu re~e tatkoto dr`ej}i se za okoto. Ja otvori ednata kutija i od nea izvadi edna male~ka harmonika. Zani trgna kon tatka si i vo momentot koga ja podade rakata da go zeme podarokot po~naa da mu se trkalaat solzi po liceto. Rakata mu ostana podadena napred i stoe{e taka nasolzen bez da re~e nitu zbor. Majka mu se dobli`i da go te{i: - Ne pla~i, sine, zo{to pla~e{? Zarem ne ti se dopa|a podarokot? - Podarokot, po-da-ro-kot e ubav, mo...{ne ubav. Ne go sakam... Ne go zaslu`uvam... jas sum lo{! - re~e pla~ej}i. Tatkoto mnogu se iznenadi od negovoto odnesuvawe. I [presa stoe{e kako skameneta so drugoto paket~e v race. Majka mu be{e iznenadena oti ne mo`e{e da sfati zo{to Zani namesto da se raduva pla~e. No Zani ne prestanuva{e da pla~e. Go gleda{e tatka si vo nozete. Nema{e hrabrost da go pogledne v lice. Lipaj}i re~e: - Prosti mi, tate... Jas ne go zaslu`uvam podarokot... Dvete paket~iwa daj £ gi na [presa! Jas te pogodiv so grutkata sneg. Sum go pogodil tatka si... - i po~na
77

u{te poneute{no da pla~e. Site ja doznaa gre{kata na Zani. Sega mu stana polesno. Tatko mu vozdivna dlaboko i mu se obrati na sinot: - Zine, sine! Kolku pati sum ti rekol: Ne odnesuvaj se kako uli~ar i kako lo{o dete. Ete {to mo`e da stori dete koe ne razmisluva dobro: za malku }e go ostave{e so edno oko sopstveniot tatko. No podobro {to me udri mene otkolku nekoj drug. Prestani, nemoj da pla~e{ i ova neka ti bide prv i posleden pat. Zani go zede novogodi{niot podarok - male~kata harmonika. No, nitu taa no}, nitu narednata, dve nedeli ne ja dopre so race. Podocna namesto da frla grutki sneg, ja zema{e harmonikata i se u~e{e da sviri. Po izvesno vreme se nau~i da sviri mnogu pesni i melodii, no samo {to }e ja zeme{e harmonikata v race, se potsetuva{e na gre{kata {to ja be{e storil toj den koga go dobi podarokot i koga iskreno se pokaja za storenata gre{ka. Fejzi Bojku

78

RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Objasni zo{to raskazot nosi vakov naslov. Koga i kade se odigral nastanot vo ovoj raskaz? Kakva golema gre{ka napravil Zani? Zo{to pla~el Zani i ne sakal da go zeme podarokot od tatko mu? [to ~uvstvuval?

ODBRANI GO SVOJOT STAV Organizirajte diskusija vo koja }e utvrdite dali samo Zani e vinoven za negovata lo{a postapka. Ako ve}e bil bolen, zo{to bil nadvor i oti{ol tolku daleku od ku}ata? Zaklu~i: kade go udril so sneg tatko mu, pred kolku postojki? Koj e odgovoren za negovoto otsustvo od domot? Kolku i vozrasnite {to pominuvale pokraj niv snosat del od vinata za opasnata igra na decata?

BONTON NA PARALELKATA Napi{ete pet pravila za igrata so sne`ni topki. Istaknete gi na vidno mesto vo u~ilnicata. PRIDR@UVAJTE SE ZA PRAVILATA!

SOZDAVAJ DOMA Raska`i edno tvoe sli~no do`ivuvawe koga si se pokajal za gre{kata. Kako se izvini? Daj mu naslov na sostavot "Se pokajav za storenata gre{ka#. Ako saka{, daj mu drug naslov. Naredniot ~as ~itajte gi sostavite i diskutirajte za niv.

ZAPOMNI: Tatkoto, Zani, majkata i sestrata se likovi vo ovoj raskaz. Ona {to tie go govorat se vika govor na likovite. - Pro~itaj {to veli tatkoto. A {to veli Zani? Na po~etokot na raskazot pisatelot ja opi{uva prednovogodi{nata atmosfera vo gradot. Toa se vika govor na pisatelot. So takov govor sekoga{ n¢ zapoznava so likovite, mestoto na nastanot, vremeto koga se slu~il nastanot, ni sozdava slika za sodr`inata. - Pro~itaj go govorot na pisatelot.

79

RAZMENI GO MISLEWETO SO DRUGAR^ETO Kakva promena o~ekuva{ da ti se slu~i vo Novata godina? Koj treba da ja napravi taa promena vo tvojot `ivot? Od kogo o~ekuva{ da ti donese petki?

SRE]NA NOVA
]e ni bide sre}na i bogata ako dobro gi zasukame rakavite, ako dobro gi razbistrime glavite, ako sekoj den so zloto se borime, ako barem ne{to, barem malku stvorime. ]e ni bide sre}na i dobra ako za dobro so dobro vratime, ako se zbli`ime, ako se sjatime, ako vo gradite sili smogneme da se prifatime, da si pomogneme. ]e ni bide sre}na i mirna ako skaranite mirno gi smirime, ako razbirawe gradime i {irime, ako gi rascvetame ku}ite, gradinite i ako gi vselime vo niv dobrinite. ]e ni bide sre}na i vesela ako znaeme veselo da zapeeme, ako umeeme da se nasmeeme, ako na ~ovek ~ove~ki mu prijdeme ako umeeme lu|e da bideme. ]e ni bide sre}na sekoja Nova godina {to ja ~ekame i {to doa|a ako sme zadovolni od Starata {to ja ispra}ame, {to proa|a. Gligor Popovski

80

SRABOTI SAMOSTOJNO - PRONAJDI VO PESNATA Vo ovaa pesna go nema Dedo Mraz {to ti gi ispolnuva{e `elbite dodeka ti be{e mal. Ti ve}e porasna, stana popameten i zatoa poetot ti se obra}a na poinakov na~in. ^itaj ja pesnata strofa po strofa i otkrivaj {to treba da napravi{ za da ti bide sre}na godinata nova. Odgovorite zapi{uvaj gi vo tetratkata. 1. Kolku uslovi poetot iznel vo pesnata za da ni bide sre}na i bogata novata godina? Spored koj zbor gi prepozna? 2. Koj e najva`niot uslov spored tebe za da bideme uspe{ni? Prepi{i go stihot so koj{to }e go potkrepi{ tvoeto mislewe. 3. Objasni so svoi zborovi kako go razbira{ stihot "ako umeeme lu|e da bideme#? Kako se odnesuvaat vistinskite lu|e? 4. Ako ti se ~ini deka nekoj uslov ti ne mo`e{ da go ispolni{, napi{i go i objasni zo{to ti ne bi mo`el da go ispolni{.

SORABOTUVAJ Nau~i ja napamet strofata {to }e si ja izbere{ i recitirajte ja pesnata {tafetno (neka zapo~ne drugar~eto {to ja nau~ilo prvata strofa). Odbetere pet najva`ni uslovi {to treba da gi ostvarite vo novata godina za da vi bide uspe{na. Napi{ete gi na pogolem hamer {to }e go istaknete na vidno mesto vo u~ilnicata. Neka ve potsetuva sekoj den na va{ite obvrski.

81

VE@BI ZA OPI[UVAWE
SLIKA Nabquduvaj ja vnimatelno slikata. Razgovarajte za likovite i nastanot koj se nasetuva. Opi{ete ja slikata. Vnimavajte na redot na opi{uvaweto.

PREDMET Podelete se na tri grupi i rabotete ja zada~ata. 1. Opi{i predmet (materijalot od koj e napraven, bojata, formata, detali, goleminata, koja mu e namenata, za {to slu`i, sli~nost so drugi predmeti). Koga }e zavr{i{ nacrtaj go predmetot. 2. Zabele`i razlika pome|u sli~nite predmeti Ova se stolici. Tie se sli~ni, no sepak razli~ni. Voo~i gi detalite i opi{i gi. 3. Zabele`i sli~nosti me|u razli~ni pojavi Tablata i televizorot se razli~ni predmeti. No imaat i sli~nosti. - Rabotete vo grupi, a potoa vodete polemika: sekoja grupa neka gi brani svoite stavovi. OMILENO @IVOTNO Nabquduvaj go tvoeto omileno `ivotno i zabele`i go negoviot izgled, goleminata, bojata, izgledot na oddelnite delovi od teloto, dvi`ewata, kako jade, spie, se luti, se gali, kakvo e koga e gladno, kako igra so drugi `ivotni, kako reagira koga }e te vidi. Seto toa opi{i go pismeno. DO@IVUVAWE Mo`e{ da opi{e{ tvoe do`ivuvawe ili na nekoj lik od tvojata omilena lektira. Sledi go slobodniot tek na mislite, ne ~ekaj u~itelot da ti postavuva pra{awa. OPI[UVAWE PROSTOR Zamisli deka stoi{ kraj prozorec i ja nabquduva{ tvojata ulica. Opi{i {to gleda{ niz prozorecot. OPI[UVAWE NA POJAVI Nabquduvaj koga vrne do`d i duva veter. Zabele`i gi detalite i opi{i {to si videl. Koristi drugi zborovi namesto vrne do`d (romori, sipe, lie, istura, kape) i duva veter (sviri, zaviva, nosi, urla, miluva, zdivuva, re`e, se~e, kam{ikuva).
82

TEST - JAZIK
(Raboti vo tetratkata!)

1. Spored toa dali glasnite `ici treperat ili ne treperat pri izgovorot na soglaskite, tie se delat na ___________ i bezvu~ni. 2. Pre~krtaj gi dvete soglaski koi ne pripa|aat vo slednava niza: G @ M V D P X B \ Y 3. Vo slednava re~enica }e gi podvle~am zbirnite imenki: Na saemot za mebel ima{e mnogu qubopiten svet. 4. Od broevite 4 i 5 }e obrazuvam brojni pridavki: ____________ i ____________. 5. Vo re~enicata: Nova godina e prviot zimski praznik na koj najmnogu mu se raduvam opisna pridavka e _____________, prisvojna pridavka e ______________, brojna pridavka e _____________. 6. Od slednive re~enici glagolite }e gi grupiram spored vremeto: Celo vreme mislev kako }e go preplivam Vardar. Se vle~ka{ kako da }e odi{ na svadba. Sonceto yirna od zad oblacite i povtorno se skri.

MINATO VREME

SEGA[NO VREME

IDNO VREME

7. Vo slednive re~enici }e gi podvle~am samo pokaznite zamenki: (Vnimavaj na li~nite zamenki!) 1. Toj nikako ne saka{e da dojde kaj nas. 2. Toa dete e najdobroto vo na{eto oddelenie. 3. V~era se vozev so onaa sanka. 4. Tie napravija najgolem sne{ko. 5. Poglednete go onoj ~ovek!

83

VE@BI ZA ZIMSKIOT RASPUST
(Raboti vo tetratkata!)

SOSTAVI 1. Od dadenive rimuvani parovi sostavi kusa pesni~ka za zimskiot odmor: ide - bide; son - yvon; leka meka; sanka - Danka; pak - prag. 2. Od dadenive zborovi - kus raskaz: drugari, park, igra, sneg, elki, vrap~e, mrazulec, skr{eno krilce, solzi, sram, kaewe, le~ewe, let, radost. TOLKUVAJ

PREPOZNAJ Koj vid zborovi ti se pretstavuvaat? 1. Kolku godini ima{, po kolku jabolka jade{ i po kolku ~asa u~i{ dnevno, nie im ka`uvame na site {to te znaat i se vikame _________. 2. Nie sme mnogu vredni, rabotime sekoga{ - sega, vo minatoto i vo idnina. _____________ 3. Okolu tebe bezbroj predmeti, `ivotni, lu|e... Ne{to ~uvstvuva{, zamisluva{... Nie ti go ka`uvame nivnoto ime. ________________. 4. A kakvi se, kolkavi se, ~ii se, od {to se?.. Za da ti objasnime tuka sme nie _______________.

Za sekoja pogovorka porazgovaraj so tvoite roditeli, a potoa napi{i vo tetratkata kako ja razbira{: - Ako baba la`e, trap ne la`e. GRUPIRAJ - Baraj za da najde{, sakaj za da ti dadat, tropaj za da ti otvorat. Ovie, babi, sonce, vezat, onoj, - Dvapati meri, edna{ se~i. visoka, volneni, }e jademe, - Edna lastovica ne pravi prolet. otide, osma, skopsko, radost, - Lete laduva - zime gladuva. analiza, pi{uvaa. - Koj rano rani, dve sre}i grabi. 1. Op{ti imenki ______________. 2. Apstraktni imenki _________. PRONAJDI 3. Pokazni zamenki ___________. 4. Sega{no vreme _____________. 1. Zbor so isto ili sli~no zna~ewe: 5. Minato vreme ______________. Livada _____________ 6. Idno vreme ________________. Pat ______________ 8. Opisna pridavka ___________. Ku}a _____________ 9. Materijalna pridavka ______. 2. Zbor so sprotivno zna~ewe: 10. Prisvojna pridavka _______. Bolest _________ 11. Brojna pridavka __________. No} _________ 12. Vo mno`ina se _____________ Star __________ _______________________________.

84

Kade raboti tvojata majka? [to raboti? Kako im pominuva denot na nevrabotenite `eni?

PRIJATELOT SO PARI NE SE KUPUVA

MRZLIVATA SOPRUGA
Si bila edna mrzliva `ena. Ma`ot £ posakal ko{ula za da se promeni, a taa ne mu davala. - Oti vaka, `eno, ne mi dava{ ko{ula za da se promenam? - £ rekol ma`ot. - Vo{kite }e me izedat. - More, ami kaj da najdam, ma`u, - mu rekla - koga nemam ni za tebe ni za mene. - Ami zo{to da nema{, mori `eno? Kako imaat site `eni, taka da ima{ i ti. - Dejdi ma`u, dejdi doma}ine, ami zo{to si budala? More, ami kaj imam vreme jas da ti tkaam platno, tiki da go belam, ta posle ko{ula da ti {ijam. Ami koj den da rabotam, i jas ne znam. Seki den rabota imam; sekoj ponedelnik mesam posen zelnik, vtornik - pototolnik, sreda }e ja vrzam za greda, ~etvrtok nevrtok, petok - mioglaec, sabota }e odam na pazar, vo nedela }e sedam na porta. Eve bre, doma}ine, ovie se dnite, ka`i sega vo koj den da tkaam platno za da ti napravam ko{ula, ta koga nemam prazen den; saka{ - nej}e{, bez ko{ula }e si odi{. Makedonska narodna prikazna RAZMISLI - ODGOVORI [to pravela od ponedelnik do nedela mrzlivata `ena? Pro~itaj glasno! Kolku dena imala vistinska rabota? A drugite so {to gi ispolnuvala? [to misli{ za nejzinoto opravduvawe? Poznava{ nekoja `ena kako mrzlivata sopruga? Kakvo mislewe ima{ za nea? Koi lu|e gi ismeva narodniot raska`uva~ preku ovaa prikazna?

ZNA^EWE NA ZBOROVITE OD NARODNIOT JAZIK dejdi - ej; tiki - zna~i; nevrtok - den koga ne se vrti vreteno, ne se prede; mioglaec den koga se mie glavata.

IZRAZI SE PISMENO Zamisli deka si ma`ot na mrzlivata sopruga i preraska`i ja narodnata prikazna. Potrudi se na humoristi~en na~in da si go pretstavi{ `ivotot so takva `ena. Pro~itaj {to si napi{al i nasmej gi drugar~iwata.
85

Porazgovaraj so drugar~eto do tebe {to znae{ za muslimanskiot praznik Bajram.

NASEKADE PRAZNIK
Vo ovie bajramski migovi Se nasmevnuva liceto na muslimanot, Denes ima praznik islamskiot svet ^itaat Kuran i u~at ezani. So gordost go isprativme Ramazanot poln so izobilstva So ibadet i zikr kon Boga Pominuvaat denovite od godinata. Seta priroda na nejzin na~in Go vozvi{uva vistinskiot bog Mese~inata sveti, Sonceto sjae, Slavi zemjata, slavi i neboto. Vo sekoja muslimanska ku}a Se pru`a sofrata na Bajramot Bratot go pozdravuva svojot brat Sre}en Bajram, za mnogu godini. Narodna pesna

Zna~ewe na zborovite {to se upotrebuvaat vo muslimanskata religija Kuran - svetoto pismo kaj muslimanite. (Biblijata za hristijanite.) Ramazan - period od eden mesec pred praznikot Bajram vo kogo sekoj musliman treba da se odnesuva spored bo`jite pravila: da se vozdr`uva od lo{i postapki, od hrana i voda od zori do zajdisonce. ezan - povikot za molitva {to se slu{a od xamijata; ibadet - postapki na lu|eto spored bo`jite zakoni; zikr - obra}awe kon Bog, molitva.

86

PRO^ITAJ, RAZMISLI, ODGOVORI So koe ~uvstvo e ispolnet sekoj musliman? [to go ispolnuva so golema radost negovoto srce? Kako se slavi praznikot Bajram? Objasni kako go razbira{ stihot "slavi zemjata, slavi i neboto#.

SPOREDI Napravi sporedba so prazni~nata atmosfera opi{ana vo ovaa pesna i pesnata "No} koga pa|aa yvezdite# na str. 72. Nacrtaj vakva tabela vo tvojata tetratka. Vo levata kolona se dadeni op{tite pravila pri proslavata na dvata Bajrama. Vo sekoja kolona vnesi go ona {to e isto ili razli~no pri proslavata na bo`i}nite praznici. Na krajot napravi sporedba i zaklu~i: [to e isto, a {to razli~no pri proslavata na najgolemite praznici kaj hristijanite i muslimanite. PRAVILA ZA PROSLAVA NA BAJRAM KAJ MUSLIMANITE
Sekoj musliman se podgotvuva {to podobro da go pre~eka Bajram spored svoite mo`nosti. Nave~er na Bajram xamiite se osvetleni so mnogu svetilki. Vo xamija sekoj odi ~ist i oble~en vo prazni~ni ali{ta. Po vra}aweto od xamija sekoj sekomu mu go ~estita Bajram. Na praznikot se podgotvuva bogat semeen ru~ek. Za vreme na trite prazni~ni dena se posetuvaat rodninite i prijatelite. Sekoj musliman dava svoj prilog za siromasite za da mo`at i tie dostojno da go proslavat praznikot. 87

PRAVILA ZA PROSLAVA NA BO@I] KAJ HRISTIJANITE

POTSETI SE Veruvame deka dosega si go pro~ital romanot za deca "Goce Del~ev# od Van~o Nikoleski. [to znae{ za Goce Del~ev? Zapi{i so dve re~enici.

SE POJAVIL ^UDEN ^OVEK
Ako te nanese patot kon staro Skopje, s¢ ubavo vidi i razgledaj... samo nemoj edno da zaboravi{! Od levata strana na bujnata i penliva reka Vardar e staroto skopsko Kale. Nekoga{ tuka imalo visoki i golemi kuli. Kulite bile opa{ani so debeli i jaki yidovi. Na `eleznite porti od kulite stoel stroen i ubav stra`ar. Vo racete dr`el bojno dolgo kopje. Na pojasot mu svetkala kako zmija ostrata sabja. Vremeto, so svoite ve~ni zabi, go grizelo i go ronelo Kaleto... Deneska gi nema visokite kuli, go nema stra`arot so ostrata sabja i bojnoto kopje. Do Kaleto e crkvata Sveti Spas. Vo nea lu|eto ne palat od vosok `olti sve}i, popovite ne ~itaat molitvi od crnite is~adeni debeli knigi. A narod: ma`i, `eni, deca, mladi nevesti, podgrbaveni babi~ki, starci so bastuni - pak ja posetuvaat crkvata. Ti {to misli{? [to e toa {to gi vle~e srcata na lu|eto da odat vo crkvata? Kakva e taa vol{ebna sila {to gi privlekla lu|eto?

88

Tuka, srede vo crkvata, vo oreov sandak, izre`an so razni {ari, le`i eden vojvoda. Do nego e i negovata pu{ka, pu{ka maliherka. Toj vojvoda £ pora~uval na gorata: "Goro le, goro zelena, posteli senka debela, prigotvi voda studena!# I gorata go slu{a{e. Toj vojvodata im pora~uva{e na pa{ite: Mirno da miruvaat i zulum da ne ~inat...Pa{ite go slu{aa...Sultanot vo Carigrad be{e zagri`en... Toj vele{e: - Koj }e go fati `iv ili }e go ubie, }e mu dadam iljada zlatni liri. A pak toj, pak gajle nema{e. Koj }e go pra{a{e koja e negovata majka, toj }e odgovara{e: - Mojata majka e zemjata makedonska. Rod i rodnina mi e zgovorna dru`ina. @enata mi e pu{kata maliherka, a decata mi se drobnite fi{eci... Sultanot izdal stroga naredba do celata vojska i policija: "@iv da se fati ili da se ubie!# Na site strani po nego bile organizirani poteri. No, ete, ni{to ne pomognalo: ne pomognale ni poterite, ni naredbite, ni ucenata vo zlatni liri... ............... So Turcite kafe pie{e, so niv pu{e{e tutun, so niv patuva{e. A Turcite? Tie na site strani ispra}aa poteri i tokmu nego go baraa! Go baraa pod drvo i pod kamen, da go fatat ili ubijat... [irum turskoto carstvo se be{e prenesla novinata: "Se pojavi ~uden ~ovek!# A koj be{e toj ~uden ~ovek? Toj be{e Goce Del~ev, makedonski legendaren vojvoda, vojvoda nad site vojvodi, du{ata na Vnatre{nata makedonska revolucioinerna organizacija. Za toj ~uden ~ovek ja napi{av ovaa kniga. Kako toa toj go prave{e, zo{to go prave{e, }e razbere{ od ovaa kniga. VAN~O NIKOLESKI (Izvadok od romanot za deca "Goce Del~ev#)

ZNA^EWE NA ZBOROVITE zulum - nasilstvo, teror pu{ka maliherka - vid kusa pu{ka zgovorna dru`ina - slo`na dru`ina liri - turski pari potera - organizirana akcija da se pronajde nekoj drobni - sitni
89

ZADLABO^I SE Za kogo Goce bil ~uden ~ovek? Zo{to bil ~uden? [to pretstavuval za makedonskiot narod? Objasni kako ja razbira{ negovata misla: "Mojata majka e zemjata makedonska. Rod i rodnina mi e zgovorna dru`ina. @enata mi e pu{kata maliherka, a decata mi se drobnite fi{eci...# Objasni kako ja razbira{ mislata na pisatelot: "Vremeto so svoite ve~ni zabi go grizelo i go ronelo Kaleto...#

ZAPOMNI: Roman e golemo literaturno delo vo koe se raska`uvaat i se opi{uvaat nastani koi opfa}aat podolg vremenski period. Vo romanot se sretnuvaat mnogu likovi. Postojat romani za deca i romani za vozrasni. Romanite za deca naj~esto obrabotuvaat temi od `ivotot na decata, a glavnite likovi se deca. Vo nekoi romani, kakov {to e i romanot za deca "Goce Del~ev#, opi{ani se istoriski nastani i zna~ajni li~nosti od istorijata na eden narod. No tie se opi{ani na jazik i na~in razbirliv za decata.

Koi romani za deca dosega si gi pro~ital? [to ti bilo najinteresno vo niv? So koi likovi si se sretnal vo niv?

DODATNI ZADA^I Prosledete nekoj dokumentaren film za Goce Del~ev i nau~ete pove}e za nego. Posetete ja crkvata Sveti Spas vo Skopje vo ~ij dvor e negoviot grob. Pronajdete legendi ili narodni pesni vo koi makedonskiot narod so golema qubov i po~it go za~uval likot i deloto na Goce Del~ev. Na ~asot po Muzi~ko obrazovanie ispejte edna narodna pesna za Goce Del~ev.

90

VIDOVI RE^ENICI SPORED SOSTAVOT
Prepi{i i sraboti vo tetratkata:

PROSTA RE^ENICA 1. Dame ~ita. 2. Dame ~ita kniga. 3. Na{ata u~itelka vleze vo u~ilnicata. 4. Vo na{eto semejstvo site redovno ~itaat knigi i vesnici.

SLO@ENA RE^ENICA 1. Stanav, se podgotviv i otidov na u~ili{te. 2. Koga se vrativ od u~ili{te, ja srediv dnevnata soba. 3. Site zasadivme po edno drvce, gi poleavme cve}iwata, go sobravme |ubreto i zadovolni si otidovme doma. Podvle~i gi i prebroj gi glagolite vo sekoja re~enica! Slo`ena re~enica e onaa vo koja ima dva ili pove}e ____________.

Po kolku glagoli ima vo sekoja re~enica? Podvle~i gi! Zaklu~i Prosta re~enica e onaa vo koja ima samo eden _____________

PROVERI SE Grupiraj gi prostite i slo`enite re~enici od sledniov izvadok od raskazot "Prijatelstvo# od Zdravko Omerza: Jumbo be{e golem slon. @ivee{e vo zoolo{ka gradina, iako negoviot tatko `iveel slobodno vo Afrika. Sekoj den kaj Jumbo doa|a{e eden ma~or. Se vrte{e i {eta{e okolu negovite noze. Slonot ~estopati so surlata go kreva{e visoko i go stave{e na svojot grb. Taka zapo~na nivnoto prijatelstvo. Napi{i vo tetratkata po dve prosti i slo`eni re~enici.

PRODOL@I DOMA Od slednive prosti re~enici obrazuvaj slo`eni taka {to }e dodade{ po eden glagol. Sledi go prviot primer. 1. Nena pravi sok. ___ Nena pravi sok za da gi poslu`i drugarkite. 2. Majka mi se vrati od rabota. 3. Utrovo stanav rano. 4. Drugarite odat zaedno na pro{etka.
91

PROSTA RE^ENICA

PROSTA RE^ENICA SAMO SO PODMET I PRIROK 1. 2. 3. 4. 5. Sonceto gree. Pticata pee. Sowa ~ita. Decata spijat. Nie }e u~ime.

PROSTA RE^ENICA SO PODMET, PRIROK I ^LENOVI KOI GO POJASNUVAAT PRIROKOT 1. 2. 3. 4. 5. Sonceto toplo n¢ gree. Pticata veselo pee na granka. Sowa mnogu ~ita knigi. Decata spijat vo toplite kreveti. Nie }e u~ime popladne.

SOGLEDAJ Od kolku ~lena se sostaveni re~enicite vo levata kolona? Od kolku vo desnata? Kako se vikaat glavnite ~lenovi vo re~enicata? Osven podmet i prirok vo re~enicite od desnata kolona ima i drugi ~lenovi od koi doznavame pove}e za glagolskoto dejstvo. Odgovori na slednive pra{awa vo tetratkata: - Od koj ~len doznava{ kako n¢ gree sonceto? (na~in) - Kako pee pticata? (na~in). Kade pee? (mesto) - [to ~ita Sowa? (predmet - go trpi glagolskoto dejstvo) - Kolku ~ita? (koli~ina) - Koga }e u~ime? (vreme) ZAKLU^I 1. Prostata re~enica mo`e da bide iska`ana samo so ____ i prirok. 2. Prostata re~enica mo`e da bide iska`ana so podmet, ______ i drugi ~lenovi {to go pojasnuvaat dejstvoto na glagolot. (Za niv pove}e }e u~i{ vo pogornite oddelenija!)

92

ODBERI SI ZADA^A - PROVERI GO NAU^ENOTO Pro{iri gi slednive prosti re~enici iska`ani samo so podmet i prirok. Pri prepi{uvaweto vo sekoja re~enica dodaj po eden ili pove}e ~lenovi koi go pojasnuvaat dejstvoto na glagolot (za vreme, za na~in, za mesto, za koli~ina). 1. Jana pi{uva. (Jana pi{uva pismo za dedo £). 2. Yidarot yida. 3. Decata igraat. 4. Ma~orot dreme. Prepi{i gi slednive prosti re~enici i podvle~i gi ~lenovite {to go pojasnuvaat prirokot. 1. Na drvoto pticata napravi gnezdo. 2. Vo nego izvede tri pilenca. 3. Tie sre}no rastea vo svojot dom. 4. Toga{ pod drvoto naide ma~ka so tri ma~iwa. 5. Tie veselo skokaa okolu nea. Dopolni ja sekoja re~enica so odgovorot na pra{aweto {to ti e postaveno kraj nea. Taka }e dobie{ ~lenovi vo re~enicata {to }e ti pojasnat vo kakva okolnost se vr{i glagolskoto dejstvo ili koj ({to) go trpi glagolskoto dejstvo. (Pi{uvaj vo tetratkata!) Milica plete _____. ([to plete?) Majka mi ______ pravi kola~iwa. (Kako pravi?) Decata igraat _______. (Kade igraat?) Nie _____ sakame _____. (Koga i {to sakame?)

PREPI[I I POVRZI Veterot duva Bebeto spie Goran tr~a Tawa vleze U~enicite sadat v u~ilnica. po ku~eto. cela no}. cve}iwa. vo krevet~eto.

PRODOL@I DOMA Prepi{i gi prvite pet re~enici od izvadokot "Se pojavil ~uden ~ovek# na stranica 88. Potoa podvle~i gi site ~lenovi na re~enicata {to go pojasnuvaat prirokot.
93

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Naviva{ li za nekoj klub? Za koj? Kakov e toj klub: sportski, muzi~ki ili nekakov drug klub? Po {to se razlikuva klubot za koj naviva{ od drugite klubovi? Razmisli, a potoa porazgovaraj za toa so drugarot do tebe.

HARI POTER I ODAJATA NA TAJNITE
- Voldemort mi prenel ne{to svoe? - pra{a Hari iznenaden. - Taka izgleda. - Toga{ jas navistina treba{e da bidam me|u Sliterinite? - re~e Hari o~ajni~ki gledaj}i go Dumbledor vo o~i. Oddelenskiot {e{ir predosetil sliterinska mo} vo mene, pa me ... - Smestil kaj Grifindor - mirno re~e Dumbledor. - Slu{ajte, Hari. Vie slu~ajno imate mnogu osobini koi Salazar Sliterin najmnogu gi cenel kaj u~enicite koi sam gi odbiral. Negoviot sopstven, mnogu redok dar, snaodlivosta, re{itelnosta, poznatata negri`a za pravilata - dodade, a musta}ite povtorno mu zatreperija. - Pa sepak, {e{irot ve smestil me|u Grifindorite. A vie sekako znaete zo{to taka napravil. - Toj me smesti me|u Grifindorite - odgovori Hari so skr{en glas - samo zatoa {to jas go zamoliv da ne me pra}a kaj Sliterinite... - To~no - potvrdi Dumbledor - Po toa vie mnogu se razlikuvate od Tom Ridli. Na{iot sopstven izbor, Hari, najdobro poka`uva {to sme, mnogu pove}e od na{ite sposobnosti. Hari zaprepasten sede{e vo foteljata. - Ako ba{ sakate dokaz deka navistina pripa|ate na Grifindorite, vi predlagam ova podobro da go razgledate. Dumbledor se navedna nad stolot za pi{uvawe na profesorkata Mek- Gonagal, go dofati krvaviot srebren me~ i mu go podade na Hari. Hari go svrte vo rakata me~ot na koj bleskaa rubinite. Potoa, pod dr{kata, go pro~ita izgraviranoto ime i prezime: Godrik Grifindor. - Samo vistinskiot Grifindor, mo`el da go izvle~e toj me~ od {e{irot Hari. Za moment dvajcata zamol~ea. Potoa Dumbledor otvori edna fioka od stolot i izvadi pero i mastilo za pi{uvawe. - Sega vi e najva`no da se najadete i da se naspiete. Vi prepora~uvam da odite dolu na gozbata, a jas }e napi{am pismo za Azkaban... da ni se vrati na{iot lovo~uvar. Moram da sostavam oglas za Dnevniot prorok za nov profesor za Odbrana od temnite sili. Nekako brzo gi tro{ime, neli? Xoan K. Rouling (Izvadok od romanot "Hari Poter i odajata na tajnite#)
94

DA RAZGOVARAME Hogvarts e u~ili{te za vol{ebnici. Oddelenskiot {e{ir, koj sekoj u~enik }e go stavi na glavata, odreduva dali nekoj }e pripa|a na Grifindorite ili na Sliterinite. Pronajdete go vo tekstot delot od koj doznavame koi osobini na u~enicite, pripadnici na Sliterinite, najmnogu se cenat. Porazgovarajte za sekoja osobina. Zo{to oddelenskiot {e{ir go smestil Hari me|u Grifindorite? [to misli za toa profesorot Dumbledor? Hari zboruva so skr{en glas kako da go pogodil grom. [to misli{, kako se ~uvstvuva onoj koj taka zboruva?

SOZDAVAJ So drugarot odglumi go razgovorot me|u profesorot Dumbledor i Hari Poter. Ne zaboravaj prethodno da porazgovara{ za likovite. Vo tvojata tetratka napravi lista na svoite sposobnosti. Razmisli kako gi koristi{ niv. Na primer: Moite sposobnosti
posilen sum od drugite brzo i to~no smetam lesno se izrazuvam

Pozitivno
gi {titam poslabite baram pove}e zada~i, im pomagam na drugite gi ureduvam yidniot i oddelenskiot vesnik, im pomagam na ostanatite vo pi{uvawe i govorewe

Negativno
se tepam so site mamam na karti, go zbunuvam prodava~ot na pazar im upa|am na drugite vo zbor, im se smeam na drugite koga gi ~itaat svoite trudovi ili koga zboruvaat

PRONAJDI Za avanturite na Hari Poter pisatelkata ima napi{ano sedum prodol`enija, od koi za pet ima snimeno filmovi. Mo`ebi nekoja od knigite si ja pro~ital, ili si gledal nekoj od filmovite. Potrudi se i doznaj gi naslovite na site prodol`enija na knigite i na filmovite. Najdi nekoja od niv, pro~itaj ja i pozajmi mu ja tvoeto drugar~e i toa da ja pro~ita. Pozajmete gi filmovite so Hari Poter, prosledete gi i razgovarajte za sodr`inata, scenografijata, kostimite i efektite koi gi pravat interesni vakvite filmovi.
95

RAZMISLI Od {to ili od kogo se pla{i{ ti? Razmenete gi svoite razmisluvawa so tvoeto drugar~e.

OD [TO SE PLA[I STRAVOT
Se pla{am od mrak, od stravot se pla{am i s¢ se pra{am na koj li znak kade da begam, i zo{to se stegam, se tresam, se yveram i zo{to sekoga{ i pak i pak - so Bo{ko se meram? A koj e stravot? I {to e toj? Yver li so brada, so grozni zabi i stra{ni o~i? Ima li broj na ~evli, na kapa i dali samo za ru~ek lapa dve ku}i, park i eden most? Dali e junak? Dali e prost? Mi veli Bo{ko: "^ekaj vaka. Pra{aj me od {to se pla{i toj? Kaj e - go slu{a{? So zabi {traka! Pa {tom se krie od site na{i, zna~i i toj, bre, od nas se pla{i!# Otsega ~ekoram sigurno, pravo, za sekoj strav i jas se pra{am! So noga ve}e }e go tresnam, ko vlakno od rakavot }e go stresnam, pa }e mu ka`am: "Odi, bre, ru~aj!# I }e ja spra{tam, }e mu ja letnam za sekoj slu~aj... Tome Arsovski

96

RAZGOVARAME ZA PESNATA Vo prvata strofa edno dete ka`uva deka se pla{i od mrakot i od stravot. Najdi gi stihovite vo koi opi{uva {to mu se slu~uva koga se pla{i! [to misli{ ti za Bo{ko, deteto so koe se meri pla{liviot "junak#? Pro~itaj ja tretata strofa za da go oformi{ svoeto mislewe za Bo{ko. Pro~itaj ja ~etvrtata strofa i objasni kakva promena nastanala kaj pla{livoto dete. Sporedi go deteto od prvata strofa i istoto dete od poslednata strofa. Kakva promena nastanala kaj nego? [to misli{ ti - koj mu pomognal da ne se pla{i pove}e?

KREIRAJ Nacrtaj go likot na ispla{enoto dete spored opisot vo prvata strofa i likot na istoto dete spored opisot vo ~etvrtata strofa. Kako saka{ da izgleda{ ti: kako prviot ili kako vtoriot lik? Zo{to?

IZRAZI SE Vo tvojata tetratka napi{i gi svoite stravovi i objasni kako mo`e{ da go sovlada{ sekoj strav! Razgovarajte so drugar~eto i zaedni~ki barajte re{enie.

97

FEVRUARI
Ja znaete li narodnata pesni~ka {to po~nuva vaka: †Se~ko se~e, Marta dere, April nosi, Maj prodava...# Ete, toj se~ko sum jas, fevruari, najmaloto od dvanaesette deca na majkata - godina. Mnogumina mislat deka sum lo{, apliv, se~liv. Zar e vistina toa? Ah, ne, ne e sosem taka! Jas li sum vinoven {ti mi odredile da `iveam tokmu vo ona vreme koga po zemjata {etaat vetri{ta i viulici? No jas po malku podmirisnuvam i na prolet. Ne vi objasnuvam zo{to i kako. ]e vi ispeam edna pesni~ka i vie sami }e se setite: ^udno ~udo, de~iwa u{te stoi snegot, a glej, beli yvon~iwa niknale na bregot! Yvonat, peat veselo - nie sme koki~iwa, radost sme za site mom~iwa, momi~iwa... [tom Sne{ko }e ja slu{ne ovaa pesna, po~nuva da pla~e. Sne{ko pla~e, a decata se raduvaat! Vidoe Podgorec

RAZGOVARAME ZA TEKSTOT Od koj del od pesni~kata ti otkriva{ zo{to fevruari po malku podmirisuva na prolet? Objasni zo{to. Zo{to pla~e Sne{ko koga }e ja slu{ne pesni~kata na Se~ko za koki~iwata? Zo{to se raduvaat decata? Zo{to vtoriot mesec od godinata - fevruari za sebe veli deka e najmaloto dete na majkata - godina? [to se slu~uva na Zemjata koga vladee fevruari? Kakvo e toga{ vremeto? Pokraj internacionalnoto ime fevruari, vo tekstov go sretna i narodnoto ime za nego - se~ko. Fevruari od narodot dobil u{te dve imiwa: maliot i kusiot Zaklu~i zo{to se vika se~ko, a zo{to kusiot i maliot?

IZRAZI SE Nau~i ja napamet vtorata pesni~ka od tekstot i na naredniot ~as recitiraj ja pred tvoite drugar~iwa. Sekoe drugar~e nagradi go so aplauz.
98

RAZGOVARAJTE Stavete gi racete pred sebe i poglednete dali se ~isti. Kolku pati dnevo gi mie{ racete? Koga? Zo{to treba redovno da gi mie{ racete? Koi zarazni bolesti se dobivaat poradi ne~istotija?

^ISTOTATA E POLOVINA ZDRAVJE
Lica: u~enikot Dan~o, majkata i tatkoto (Vo kujna majkata prigotvuva jadewe. Dan~o vleguva celiot zazbivtan, ja ostava ~antata so knigi i vika na set glas.) DAN^O: Mamo, gladen sum, daj mi da jadam! MAJKATA: Prvin treba da re~e{ dobar den kako sekoe dobro dete ... i ... ne e ubavo tolku silno da vika{. DAN^O: Izvini, mamo, zaboraviv. Stomakot mi stanal kako re{eto, koj }e misli na dobar den. Daj mi da jadam!

99

MAJKATA: Eh, Dan~o sine, ne ~ini taka. DAN^O: Ti, mamo, ne si fudbaler i ne znae{ kolku sum izmoren. A denes na natprevarot dvapati mi stavija sopka, siot prav go sobrav na nozete i racete. MAJKATA: Toga{ prvin izmij se, pa potoa sedni da jade{. Ru~ekot e ve}e gotov. DAN^O (za sebe): Ete ti sega! Jas, {to se imam skarano so sapunot i so vodata i ne sakam so o~i da gi vidam - }e moram da se izmijam. (kon majka si) Mamo, mo`e i vaka da jadam, ni{to ne mi pre~i {to sum malku ne~ist vo racete. MAJKATA: Site bolesti se dobivaat preku ne~istotijata, preku zaraznite mikrobi i bacili. DAN^O: Jas sum tolku gladen {to bi izel i slon, a pak tie mikrobi i bacili }e gi lapnam kako ~okolada. (Vo me|uvreme vleguva tatkoto, gi pozdravuva i ja ostava ko`nata lekarska ~anta.) MAJKATA: Kako e v bolnica, {to ima novo? TATKOTO: Lo{i raboti... ]e vi raska`am s¢, samo prvin da gi izmijam racete. (Dan~o za toa vreme sednuva na masata.) DAN^O (kon publikata): Za tate ne e ~udo {to ja pretpo~ita ~istotata. Toj e lekar. A jas se pra{uvam zo{to treba sekoga{ da bidam ~ist? I vaka ni{to ne mi fali. (Tatkoto se vra}a i sednuva na masata za jadewe.) TATKOTO (kon majkata i Dan~o): Deneska v bolnica primivme mnogu deca. Vo edno u~ili{te se pojavila `oltica. I toa poradi ne~istotijata na oddelni u~enici. Tie ja prenele bolesta i `olticata se ra{irila kaj mnogumina. (Majkata za toa vreme ja postavuva masata i im stava vo ~iniite od jadeweto.) DAN^O (ispla{eno): [to veli{, tate, poradi ne~istotijata se pojavila `oltica? TATKOTO: Da, sine, u~ili{teto e zatvoreno, a u~enicite se primeni v bolnica. (Tatkoto i majkata po~nuvaat da jadat, a Dan~o sedi zamislen na masata.) MAJKATA: Ajde, sine, jadi, }e ti se oladi jadeweto! DAN^O: Lele, a jas za malku }e jadev so ne~isti race. (stanuva brgu od stol~eto) Odam da gi izmijam ubavo racete. TATKOTO: Taka treba, sine, i zapomni dobro deka ~istotata e polovina zdravje. DAN^O: Imate pravo, dragi roditeli, nikoga{ pove}e nema da bidam ne~ist. (odi da se izmie...) Nenad Xambazov

DA SE POTSETIME Zo{to ovoj tekst e dramski? Spored {to vedna{ go prepozna?

100

DA RAZGOVARAME Koi lica (ulogi) gi sretna vo tekstot? [to pobaral Dan~o od majka mu? Kakov se vratil od u~ili{te? So kogo bil skaran? [to misli{ - zo{to? Pro~itaj go delot kade {to objasnuva za kavgata so sapunot. [to napravil tatkoto koga vlegol doma? [to im raska`al? Zo{to se zamislil Dan~o? [to napravil? Objasni kako ja razbira{ mislata †^istotata e polovina zdravje#.

VE@BAJ DRAMSKO ^ITAWE Podelete se po lica (ulogi) i dramatizirajte go tekstot. Potrudete se verno da gi prenesete likovite. Odberete u~enik koj }e gi ~ita objasnuvawata na pisatelot i koj }e vi ja nagovesti sekoja sledna scena.

PREDLO@I PLAN I dramskiot tekst mo`e da se podeli na logi~ki celini. Vsu{nost promenata na scenite ti gi poka`uva celinite. Pro~itaj go tekstot vo sebe i podeli go na celini. Obidi se da napravi{ plan no taka {to za naslov na sekoj del }e upotrebi{ samo pridavka i imenka.

IZRAZI SE PISMENO DOMA Raska`ete go dramskiot tekst spored dadeniov plan: 1. Valkaniot Dan~o 2. Bolnite u~enici 3. Ispla{eniot mrzlivko

101

SLO@ENA RE^ENICA

POTSETI SE I PREPOZNAJ Koi re~enici se prosti? A koi slo`eni? Prepoznaj koi od dadenive pogovorki se iska`ani so slo`eni re~enici. Vo niv so moliv~e podvle~i gi glagolite: Koj rano rani, dve sre}i grabi. Dobriot zbor `elezni vrati otvora. Frli zad tebe za da najde{ pred tebe. S¢ {to leta ne se jade. Kaj {to motika ne kopa, grozje ne se ra|a. Jazikot se~e poostro od sabjata.

SOSTAVI Od trite prosti re~enici sostavi vo tvojata tetratka edna slo`ena re~enica. Prva grupa: Vtora grupa: Kako kukavicite koristat Kako lu|eto im pomagaat na pticite? drugi roditeli? za da ja skrie izmamata, im pravat ku}i~ki za prezimuvawe, `enkata vadi edno od jajcata vo lu|eto im davaat hrana na pticite, gnezdoto, i formiraat dru{tva za za{tita. go snesuva jajceto vo tu|oto gnezdo.

PRIMENI GO NAU^ENOTO Prepi{i gi re~enicite. Do sekoja re~enica napi{i kakva e po sostav i usno obrazlo`i spored {to go donese zaklu~okot. Legna i zaspa. Marija so penkala vo razli~ni boi gi zapi{uva vo svojot telefonski imenik broevite na site sou~enici. BRZ KVIZ Koja re~enica e prosta? a) vo koja ima dva zbora; b) vo koja ima eden podmet; v) vo koja ima eden prirok. Koja re~enica ne e prosta? a) Site izlegoa nadvor. b) Izlegov da se pro{etam. v) Nie redovno slu{ame rok. Slo`ena e? a) Nau~iv, pa izlegov. b) Sa{o jade jabolko. v) Denes sum sre}en.

102

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Nekoj ti ukral ne{to. Se somneva{ vo nekogo. [to }e napravi{?

EMIL I DETEKTIVITE
Emil, sinot na siroma{nata frizerka Ti{bajn, patuva so voz kaj svojata baba vo Berlin da £ odnese pari koi £ se potrebni za `iveewe. Vo kupeto se zapoznava so eden gospodin so tvrd {e{ir. Izmorenoto mom~e cvrsto zaspa. Koga se razbudi go nema{e gospodinot, ama i parite. [to }e £ ka`e na baba mu? Na majka mu? Sepak pristignuva pomo{: zapoznava mom~iwa so koi organizira potera po kradecot. Koga toj }e vleze vo taksi, tie vleguvaat vo slednoto. *** Avtomobilot trgna preku ulicata i zabrza po drugiot avtomobil. - [to se slu~ilo? - pra{a voza~ot. - Ah, ~oveku, toj ne{to ni drpna, ama }e mu ja svarime ~orbata - re~e Gustav. - Ama toa da ostane me|u nas, razbravte li? - Kako sakate - odgovori voza~ot i zapra{a: - A imate li pari? - A za kakvi n¢ smetate? - vikna Profesorot so prekor vo glasot. - De, de - promrmori ~ovekot. - Vnimavaj, negoviot broj e A 3733 - go predupredi Emil.

103

- Ne mu se dobli`uvaj premnogu na kradecot - re~e Krumbigl. - Vo red - promrmori voza~ot. Taka odea po ulicata, pa preku plo{tadot. Nekolku lu|e zastanaa na trotoarot, se vrtea po avtomobilot i £ se smeeja na sme{nata dru`ina. - Kleknete! - pro{epoti Gustav i mom~iwata se strkalaa po podot eden preku drug kako zelki. - [to se slu~ilo? - pra{a Profesorot. - Vo Luterovata ulica sveti crvenoto svetlo! Mora vedna{ da zastaneme. I tie }e zastanat. Dvata avtomobila zastanaa ~ekaj}i da se zapali zelenoto svetlo na semaforot. Nikoj ne mo`e{e da zabele`i deka edniot avtomobil e poln. Mom~iwata dobro se sokrija. Voza~ot se svrte, sfati i se nasmea. - Samo vozewevo da ne trae predolgo - re~e Profesorot i pogledna kon taksimetarot. - Ovaa {ega ve}e ~ini osumnaeset feninzi. Vozeweto brzo zavr{i. Prviot avtomobil zastana pred hotelot Krajd. ^ovekot so tvrdiot {e{ir izleze, plati i is~ezna vo hotelot. - Gustav, po nego! - vikna nervozno Profesorot - ako hotelot ima dva izleza }e ni kidne. - Gustav is~ezna. Toga{ izlegoa i drugite. Emil plati. Profesorot gi povede svoite lu|e niz vratata koja vode{e vo golem dvor zad kinoto. - ]e bide sre}a ako kradecot ostane vo hotelot - re~e Emil. - Ovoj dvor e pogoden za sledewe. - Ovoj e na{ - re~e Gustav. - Otsednal vo hotelov. Se ka~i vo liftot. Drug izlez nema. Ako ne ni izbega preku pokrivot, sigurno e na{. - Dali e Krumbigl na stra`a? - pra{a Profesorot. - Se razbira, ~oveku! Toga{ Mitncvaj postariot zema pari~ka, se str~a vo kafeanata i mu se javi na maliot Dinstag. - Alo, Dinstag? Lozinka Emil! Ovde e Mitncvaj senior. ^ovekot e vo hotelot Krajd. Nie stra`arime vo dvorot pozadi kinoto, kaj leviot izlez. - Vi treba li pomo{? Te{ko li be{e dosega? - Ne, ne. Kradecot zede taksi, nie isto, i s¢ po nego dodeka ne izleze. Zede soba i sega e gore. Sigurno yirka pod krevetot za da ne go sledi nekoj. - Vo koja soba e? - Ne znaeme, ama }e doznaeme. - Kolku bi sakal da sum so vas. Koga }e dobieme zada~a da pi{uvame sostav, }e pi{uvam za ova. - Ti se javi li nekoj drug? - Ne, nikoj. Da pobudali ~ovek. - Ajde, zdravo! - Vi posakuvam uspeh, prijateli. [to sakav... A da, lozinka Emil! Mitncvaj go zatvori telefonot i se vrati vo dvorot na dol`nost. Ve}e be{e osum ~asot. Profesorot otide da ja proveri stra`ata. Erih Kestner (Izvadok od romanot "Emil i detektivite#)
104

DA RAZGOVARAME Koi likovi u~estvuvaat vo poterata? Po {to go prepoznavaat kradecot? Poterata {to ja organizirale mom~iwata li~i na potera vo nekoj film. Doka`i go toa so primeri od izvadokot. [to zna~i toa deka mom~iwata }e mu svarat ~orba na kradecot? Koja e temata na ovoj izvadok? [to preovladuva vo tekstov: opis, dijalog ili monolog?

ZAMISLI I DOVR[I Ti se dopa|a li ovaa sodr`ina? Zamisli {to }e bide ponatamu? Raska`i {to }e se slu~i. Mo`ete da smislite razli~ni prodol`etoci. Otkako }e gi islu{ate site, odberete najinteresno raska`uvawe.

DOZNAJ POVE]E Ako saka{ da doznae{ {to navistina se slu~ilo, pobaraj go romanot "Emil i detektivite# od Erih Kestner i pro~itaj go. ]e ti se dopadne.

VE@BA ZA PRERASKA@UVAWE Op{irno preraska`i ja sodr`inata ili fabulata na izvadokot spored potsetnicive koi nie ti gi nudime: - Emil gi gubi parite vo vozot; - Mom~iwata go sledat taksito vo koe e kradecot; - Lu|eto £ se smeat na sme{nata dru`ina; - Taksito zastanuva i kradecot odi vo hotel; - Gustav go sledi kradecot vo hotel; - Mitncvaj mu telefonira na Dinstag; - Mitncvaj se vra}a kaj dru`inata. Razmeni ja tetratkata so drugarot do tebe i pro~itajte {to ste napi{ale.

SOZDAVAJ Zamisli deka ti si glavniot lik. Napi{i mu pismo na tvojot prijatel i opi{i mu ja najinteresnata slu~ka.
105

PRETHODNI AKTIVNOSTI Pronajdi ja basnata "[turecot i mravkite# od Lafonten i potseti se na nejzinata sodr`ina. Ako si vo mo`nost donesi ja knigata so basni na u~ili{te i porazgovaraj so drugar~eto za basnata. Razgledajte gi ilustraciite.

[TURECOT I MRAVKITE
Niz poleto celo leto {tur~o pesna {ire{e od utrina do ve~er pee{e i svire{e. No, nabrgu vo poleto se naseli esen, s¢ popari luta slana i zaduva veter besen. Se upla{i {tur~o toga{, pa poita spas da bara. Kaj mravkata doma pojde - prijatelka svoja stara. - Ti se molam, prijatelke, {tur~o mravkata ja moli. - Daj mi malku `itni zrna, stomakov me boli! Duva veter, magla nosi, do`d istura, te~e, mravkata nad pragot yirna i na {tur~eto mu re~e: - Prijatele, ti letovo kaj gi mina dnite? - Vo poleto svirev, peev, gi veselev site! - [tom si peel i si svirel sred letnata `ega, veselniku, sakan moj, odi igraj sega. Gligor Popovski
106

SOGLEDAJ Kako e napi{ana basnata? Koja forma na basni pove}e ti se dopadna? Objasni zo{to. Kakvi lu|e se pretstaveni preku {turecot? Poznava{ takvi? Zo{to mravkata go izbrkala {turecot? Kakvi lu|e se pretstaveni preku nejziniot lik? Koj lik pove}e ti se dopa|a? Zo{to?

IZVLE^I POUKA Sekoja basna ima pouka. [to te pou~uva tebe ovaa basna? Koja od dadenive pogovorki najmnogu odgovara na basnava: [to si poseal, toa }e `nee{. Xabe raboti, xabe ne sedi. POTSETI SE I DOPOLNI Koj lete laduva, zime gladuva. Basnata e kusa kni`evna tvorba napi{ana vo proza ili vo stihovi. Vo nea preku likovi na `ivotni, rastenija ili predmeti se ismejuvaat ~ove~kite mani ili karakterni nedostatoci. Bidej}i basnite se kusi, izrazuvaweto vo niv naj~esto e vo dijalog. Basnata e neguvana od site narodi. Najpoznati basnopisci se: Ezop, Lesing, Lafonten, Tolstoj, Krilov i Fedar. Od makedonskite basnopisci najpoznati se: Bo{ko Sma}oski, Miho Atanasovski, Kiro Donev, Risto Dav~evski, Aleksandar Kujunxiski, Van~o Polazarevski i drugi.

VOO^I I ISKA@I SE Kolku strofi ima basnata? Pro~itaj gi rimuvanite zborovi. Pro~itaj ja strofata koja ti ostavi najsilen vpe~atok, a potoa obidi se da ja pretstavi{ so slika.

SOZDAVAJ Napravi izmena na basnata. Mo`e{ da izbere{ eden od predlozite koj nie ti gi nudime ili sozdaj nov po tvoja zamisla: a) [turecot svirel ama i vredno rabotel. b) Mravkata go primila veselnikot vo svojot dom. Spored izbraniot predlog napi{i nova basna. Obidi se vo stihovi. Pro~itaj im ja na tvoite roditeli i slu{ni go nivnoto mislewe.
107

ISTI ZBOROVI SO RAZLI^NO ZNA^EWE (HOMONIMI)
PRO^ITAJ VNIMATELNO I VOO^I POTSETI SE Vo ~etvrto oddelenie nau~i deka za eden poim mo`e da se upotrebat pove}e razli~ni zborovi. Ka`i nekolku primeri. Tatko mi e glava na semejstvoto. Tvojata glava e polna so znaewe. Ja pro~itav prvata glava od lektirata. V~era si kupiv blok broj 5. Ver~e `ivee vo zgrada 1, blok broj 5. Na{ata ku}a e yidana so betonski blokovi. Vo sreda imame blok-~asovi.

ZAKLU^I Vo na{iot jazik eden ist zbor mo`e da se upotrebi so ______ zna~ewa. za crtawe del od zgrada grade`en materijal dva spoeni ~asa del od teloto del od kniga najodgovorniot ~len na semejstvoto

BLOK

GLAVA

PRIMENI GO NAU^ENOTO Daj mu ime na sekoj poim od slikite i upotrebi gi vo re~enici vo koi }e imaat razli~no zna~ewe:

Objasni go zna~eweto na zborot lipa vo dvete re~enici: Goran pie ~aj od lipa. Goran s¢ u{te lipa. Napi{i gi site zna~ewa na zborot krilo za koi }e se seti{.
108

MOJOT USPEH - MOJOT SIGUREN OD
KINISALA MOMA @ELKA
Kinisala moma `elka da mi odi na orawe da mi odi na orawe, da mi nosi sladok ru~ek, sladok ru~ek topenica, topenica, ma{tenica. Ja presretna e`e mom~e, toj ja butna, ja pobutna, £ isturi sladok ru~ek, sladok ru~ek topenica. Se naluti `elka moma, mi otide kaj sudija: Oj sudija, ti kadija, krivo sedi, pravo sudi: Jas si odev na orawe i si nosev sladok ru~ek, me presrete e`e mom~e toj me butna, me pobutna, mi isturi sladok ru~ek topenica, ma{tenica. [to £ veli sudijata, {to £ veli kadijata: Toj e mom~e se zadeva, Ti si moma, sedi doma!

Makedonska narodna pesna

ISTRA@I GO ZNA^EWETO NA ZBOROVITE Zaedno so drugar~eto objasnete go zna~eweto na slednive zborovi: kinisala, topenica, ma{tenica, kadija, se zadeva. Pobarajte pomo{ i od va{ata u~itelka.

GO OTKRIVAM HUMOROT VO PESNATA Pretpostavi vo koe vreme e sozdadena ovaa narodna pesna. [to te nasmea vo pesnata? Opi{i so svoi zborovi. Pro~itaj gi stihovite {to najmnogu te nasmeaja. Opi{i ja taa slika kako si ja pretstavuva{.

OCENI I PRESUDI [to misli{ ti, dali sudijata donel pravilna presuda? Objasni zo{to taka misli{. Zamisli deka sega i ti si sudija. Kakva presuda }e donese{? Obrazlo`i ja tvojata presuda. ZAKLU^I I POVRZI Na koj vid pesni pripa|a ovaa pesna spored na~inot na koj{to e predadena sodr`inata? So koja druga pesna od ovoj u~ebnik }e ja povrze{? Zo{to?
109

OD DOMA[NATA RABOTA Pro~itaj mu gi na drugar~eto pette misli za majkata. Prepi{i ja od drugar~eto mislata {to ti se dopadna.

^IJA MAJKA E NAJGOLEMA
Na drvoto pticata napravi gnezdo. Vo nego izvede tri pilenca. Tie sre}no rastea vo svojot dom. - Kolku e golema na{ava majka! - re~e prvoto. - I kolku se gri`i za nas za da n¢ nahrani. - Nikoj ne e posilen od nea! - se javi vtoroto. - Koj bi mo`el da ja pobedi!? - Bez nea }e umreme od glad... - se oglasi tretoto. - Navistina na{ava majka e najmo}na. A i ova drvo e na{ za{titnik. Toga{ pod drvoto naide ma~ka so tri ma~iwa. Tie veselo skokaa okolu nea. Rastr~uvaa niz trevite. Gi gonea peperugite. Edno od niv posaka duri i da se iska~i na drvoto. - Nemoj, ne bidi palavo, mo`e{ da se povredi{... - go predupredi drvoto. A }e gi ispla{i{ i pilencata! Nema da te pu{tam da se iska~i{ do gnezdoto. - Slezi dolu, dete moe... - prifati majkata. - Ima pravo drvoto... Ma~kata ode{e napred i vnimava{e na sekoja opasnost. Ne saka{e da gi pu{ti sami ma~iwata. Barem ne dodeka se mali. - Na{ava majka nikoj ne mo`e da ja pobedi! - re~e edno od niv. - Taa od ni{to i od nikogo ne se pla{i. - I jas se ~uvstvuvam bezbedno kraj nea! - se pridru`i vtoroto. Znam deka nikoga{ nema da n¢ ostavi sami. - Kako majka mi nema niedna druga... ne ostana dol`no i tretoto. Taa e edinstvena na svetot... Drvoto slu{a{e, slu{a{e i se sme{ka{e. †Majkite se silni zatoa {to za{tituvaat so svojata qubov...#, si pomisli drvoto. †Koj i da e drug na mestoto od pilencata i ma~iwata, istoto }e si go misli za svojata majka...# Gorjan Petrevski

110

RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Zo{to se sre}ni trite pilenca vo gnezdoto na drvoto? Kako se gri`i za niv nivnata majka? A kako ma~kata se gri`i za svoite ma~iwa? Kako drvoto poka`uva gri`a i za pilencata i za ma~iwata?

RAZMISLI I ODGOVORI "Kako majka mi nema niedna druga... Taa e edinstvena na svetot!# [to misli{, koe dete bi reklo vaka za svojata majka? Objasni ja mislata na drvoto: "Majkite se silni zatoa {to za{tituvaat so svojata qubov#

PRAVOPISNA VE@BA Pronajdi gi vo raskazot i prepi{i gi vo tvojata tetratka direktniot govor na pilencata i ma~iwata. Na mesto crta stavaj navodnici. No vnimavaj na crtata so koja e oddelen govorot na pisatelot.

ODBERI I ISKA@I SE Napi{i pesna za tvojata majka. Napi{i £ pismo vo koe }e ja iska`e{ tvojata qubov kon nea. Napi{i go posledniot razgovor so tvojata majka. Ne zaboravaj na pravopisnite znaci kaj direktniot govor. Nacrtaj go nejziniot portret, a pod nego nekolku ubavi misli za nea vo koi }e ja iska`e{ tvojata qubov kon nea. Odberi go na~inot i povodot za da £ go predade{ tvojot podarok. Bidi siguren deka taa }e bide mnogu sre}na i tvojot podarok }e go ~uva kako najdrag od site ostanati.

111

DEMINUTIVI I AUGMENTATIVI MALO I GOLEMO
DEMINUTIVI AUGMENTATIVI

ra~e, ra~ence

ku}i~ka

ra~i{te

ku}i{te

nose, nosule

ma~e, ma~ence

nosi{te

ma~i{te

PREPI[I I DOPOLNI Zborovite vo leviot pravoagolnik ozna~uvaat ime na ne{to malo ili milo Zborovite od desniot pravoagolnik ozna~uvaat ime na ne{to _____________ Usno dovr{i gi re~enicite: Koga gi izgovaram zborovite: detence, cvet~e, lep~e, mami~ka, soncence... ~uvstvuvam __________ . Koga gi izgovaram zborovite: ra~i{te, ku}i{te, ma`i{te, klupi{te, nosi{te, muvi{te... ~uvstvuvam ________.

PRIMENI GO NAU^ENOTO Vo tetratkata odgovori na sledniva barawa: 1. Pokraj sekoja imenka dopi{i u{te po dve nejzini formi so koi }e ozna~i{ ne`en odnos kon niv ili deka se mali. drvo - ______, ________ treva - trevi~ka, trev~e cvet - _______, _______ kamen - _____, ________ sonce - ______, _______ grnec - ______, ________ vetar - ______, _______ ~e{ma - _____, ________
112

2. Napi{i tri re~enici vo koi }e upotrebi{ nekoi od zborovite {to gi napi{a pogore. 3. Pokraj sekoja imenka napi{i ja nejzinata forma {to ozna~uva ne{to golemo ili grdo. kow - ______ drvo - ______ grad - ______ ku~e - ______ rid - _______ metla - _____ tava - ______ baba - ______

Prodol`i doma vo tetratkata za doma{na rabota: 1. Pre~krtaj gi zborovite koi ne pripa|aat vo dadenite grupi zborovi. SMALENO kap~e, prst, e`e, no`i{te, slon ververi~ka, fustan~e, riba, ezerce, gumi{te, uli~ka, srce. ZGOLEMENO topka, zaj~i{te, e`i{te, glava o~iwa, o~i{ta, gumi~ka, stap, osi{te, nokti{te, u~ilnica.

2. Vo sledniov tekst na mestoto od praznite linii napi{i gi imenkite {to ozna~uvaat ne{to smaleno ili zgolemeno. Jas i moeto __________ Ive otidovme vo na{eto malo ___________ da vozime so
(brat) (park)

na{ite velosipedi. Samo {to stignavme, na neboto se pojavi edno golemo i temno _______________ . Go pokri toploto ____________ . Se podgotvuva{e da se isturi
(oblak) (sonce)

golem do`d. No nie ne sakavme vedna{ da se vratime. Se dogovorivme da svrtime po edno _______________ vo parkot dodeka ne n¢ zafatil do`dot. No zaduva edno
(krug)

stra{no ______________ , pa moravme da mu ja letneme doma.
(veter)

113

[to zna~i zborot ekologija? [to e toa ekolo{ka svest? Ima{ li ti ekolo{ka svest?

EKO-AKCIJA
Iva i Sveto se upatija kon u~ili{teto nosej}i po edno cve}e vo saksija. So toa sakaa da pridonesat za uspe{nosta na martovskata u~ili{na eko-akcija. - Iva, mnogu mi se dopa|a tvoevo cve}e. Gledam rascvetalo, prolet e ve}e! se raduva{e Sveto na prekrasniot violetov cvet od jaglikata. - Navistina e ubavo, no i tvoeto cve}e ne e podaleku. Se gleda deka go neguvala ve{ta raka! - Da, majka mi so qubov odgleduva raznovidni cve}iwa vo dvorot i mnogu gi saka. Ako nekoj skine cvet od gradinata, o~igledno £ e maka. Veli deka cve}iwata se ukras na prirodata i ne treba da se kinat, a vo na{ata gradina se zagleduvaat site lu|e {to po ulicata minat. Taka so razgovor pristignaa vo u~ili{niot dvor, no koga se razvrtea so pogledite naokolu, ostanaa bez zbor. Sekoe dete vo rakata nose{e saksija so nekakov cvet, ama naokolu niz trevata nasekade ima{e smet. - Sveto, pogledni! Zar ova ne e grda slika i sram za sekoj od nas? A za zagaduvaweto zboruvame re~isi sekoj ~as. Pred nekoj den so u~itelkite napravivme akcija i go is~istivme u~ili{niot dvor, neli? Kako mo`e{e za dva-tri dena olku otpad povtorno vo nego da se vseli? - Ete i jas se ~udam, ova postojano se povtoruva! Ne vredat ni{to na{ite eko-patroli, nitu pak dobro osmislenite eko-paroli. Mislam deka sekoj treba da razvie ekolo{ka svest i za~uvuvaweto na `ivotnata sredina da mu pretstavuva zadovolstvo i ~est. - To~no, i jas se soglasuvam so tvoeto tvrdewe i mislam deka svojot odnos sprema prirodata treba da go smeni celata na{a nacija. Gledam deka re~isi site dvorovi ni se solidno uredeni i ~isti, a ulicite po koi "sletuvaat# najlon }esiwa - nalikuvaat na pisti. Od domovite i vizbite s¢ {to e nepotrebno go isfrlame, ama za `al, kade {to }e stasame go frlame. Mnogu od frlenite predmeti mo`at da se prenamenat ili za recikla`a da se namenat. No, site nie se pravime kako da ne znaeme kade da gi stavime. Taka vo kontejnerite za stara hartija se{to mo`e da se najde, samo ne hartija. E, toa e nesovesna rabota i ~ove~ka sramota!
114

- I {to vredi sevo ova cve}e {to denes go nosime ako trevata ne ja is~istime i ne ja iskosime!? - promrmore Sveto pomirisuvaj}i go cvetot. No, toa go znaeja site vo u~ili{teto i ve}e ima{e plan za rabota. Po~naa da doa|aat i mnogu roditeli za{to be{e sabota. Za nekolku ~asa zaedno otpadocite gi sobraa, trevata ja iskosija i so voda ja narosija. Decata pak, gi zasadija cve}iwata pokraj patekata od po~etok do kraj. Odedna{ siot prostor dobi prekrasen sjaj. Nasekade se slu{a{e vesela pesna i smea. Ubav proleten miris ja zameni neprijatnata rea. Neli e poubavo vaka? A da vi ka`am pravo, da se `ivee vo otpad ne e zdravo. Ova sigurno i na drugo mesto ste go pro~itale. Zapomnete i ne pravete gi istite gre{ki. Posledicite od zagaduvaweto na planetata Zemja za celiot `iv svet se katastrofalno te{ki. Qiqana Atanasova DA RAZGOVARAME Zo{to Iva i Sveto nosele cve}e? Kakva grda slika gi pre~ekala vo dvorot na u~ili{teto? Zo{to imalo mnogu otpad i pokraj toa {to dvorot bil is~isten pred nekoj den? Koj im pomagal vo sabotnata akcija na u~enicite? Kako izgledal u~ili{niot dvor po akcijata?

NAU^IV ZA EKOLOGIJATA Pro~itaj go vnimatelno razgovorot me|u Iva i Sveto i zapi{i pet raboti {to gi nau~i za ekologijata i ekolo{kata svest. 1. Ne~istata okolina e sram za sekoj poedinec. 2. Sekoj treba da razviva ekolo{ka svest. (Prodol`i sam!)

VE@BAJ DOBRO ^ITAWE Pro~itajte go tekstot redosledno. Podelete go na delovi. ^itaj vo sebe i zamisli si kako so glasot }e gi pretstavi{ Iva i Sveto. ^itajte po ulogi. Odberete i ~ita~ za govorot na pisatelot.

IZVESTUVAWE Napi{i izvestuvawe kako go obele`avte vo tvoeto u~ili{te Denot na ekologijata.
115

DIREKTEN I INDIREKTEN GOVOR
DIREKTEN GOVOR 1. Mama me pra{a: †Ja ~ita{ li knigata?# 2. Kire re~e: †Site dojdoa navreme#. 3. Nina tivko mi {epna: †Vnimavaj, te gleda u~itelkata!# INDIREKTEN GOVOR 1. Mama me pra{a dali ja ~itam knigata. 2. Kire re~e deka site do{le navreme. 3. Nina tivko mi {epna da vnimavam za{to me gleda u~itelkata.

Razgledaj gi re~enicite vo dvete koloni i razmenete si gi mislewata so drugar~eto od klupata za slednive pra{awa: Koja e razlikata me|u re~enicite od levata i desnata kolona? (Zabele`i dali ima razlika vo sodr`inata na re~enicite!) ^ii zborovi se napi{ani vo navodnici? Kako se iska`ani istite misli vo re~enicite od desnata kolona? Zo{to nema vo niv navodnici?

ZAKLU^I I PREPI[I To~noto naveduvawe na tu|ite misli se vika _______ govor. Site radosno izvikaa: †Utre }e odime na teatar!# Koga tu|ite misli gi prenesuvame so svoi zborovi, toga{ upotrebuvame indirekten govor. Site radosno izvikaa deka utre }e odat na teatar.

PRIMENI GO NAU^ENOTO Slednive re~enici napi{ani vo direkten govor preobrazi gi vo indirekten: †Ovaa e mojata topka#, mi re~e Goce. †Vnimavaj na interpunkciskite znaci!# - me predupredi u~itelkata. Bate re~e: †Mamo, odam na plivawe#. Indirektniot govor vo slednive re~enici pretvori go vo direkten. Pritoa vnimavaj na interpunkciskite znaci: dvete to~ki i navodnicite: U~itelkata n¢ pra{a koja ideja najmnogu ni se dopadna. Dame ja pra{a Temjana vo kolku ~asot }e odi na trening. Jas zasrameno rekov deka napraviv golema gre{ka.
116

INTERPUNKCISKI ZNACI KAJ DIREKTNIOT GOVOR: DVE TO^KI, CRTA I NAVODNICI

POTSETI SE Kako se vika to~noto naveduvawe na tu|ite zborovi? Koj govor e indirekten? SRABOTI SAMOSTOJNO So moliv~e stavi gi interpunkciskite znaci vo slednava re~enica za da go obele`i{ direktniot govor: Maja mi predlo`i Popladne dojdi kaj nas.

SOGLEDAJ, ZAPOMNI, PRIMENUVAJ Direktniot govor vo re~enicata mo`e da se napi{e na tri na~ini: Zborovite na raska`uva~ot P^ELI^KATA RE^E: Direktniot govor "UBAV E OVOJ CVET, IMA MNOGU POLEN#

Direktniot govor Zborovite na raska`uva~ot "UBAV E OVOJ CVET, IMA MNOGU POLEN# - RE^E P^ELI^KATA. Direktniot govor "UBAV E OVOJ CVET# Zborovite na raska`uva~ot RE^E P^ELI^KATA Direktniot govor "IMA MNOGU POLEN#.

PRIMENI GO NAU^ENOTO NAU^I POVE]E Na krajot od re~enicata vo direktniot govor prvo se pi{uva pra{alnik, izvi~nik ili tri to~ki, a potoa se zatvoraat navodnicite. Koga re~enicata zavr{uva so to~ka, se pi{uvaat prvo navodnicite, a potoa to~kata. Nastavni~kata n¢ pra{a koja ideja najmnogu ni se dopadna. Preobrazi ja ovaa re~enica od indirekten vo direkten govor. Primeni gi trite na~ini. Neka ti poslu`at gornite primeri. Vnimavaj na navodnicite, dvete to~ki i crtata (tire). Prepi{i go sledniov tekst i stavi gi soodvetnite interpunkciski znaci: Damjan ja pra{a Temjana Vo kolku }e odi{ na trening Vo pet ~asot i petnaeset minuti mu odgovori taa Mene }e me nosi tatko mi so avtomobilot re~e Damjan mo`e da dojde{ so nas.
117

BIDI ISKREN Potseti se na minatiot Veligden i iskreno ka`i mu na drugar~eto do tebe: - Kolku vapsani jajca iskr{i? - U`iva{e li vo kr{eweto? - Mame{e so drveno jajce? - Komu mu prizna deka ima{ drveno jajce?

[ESTIOT ^LEN
Vlatko od petto-4 re~e: - Sekoja u~ili{na dru`ina e sostavena od pet ~lena! - Zo{to tokmu pet? ]e pobrza da pra{a Bla{ko... - Ne pra{uvam tuku }e odgovaram za petka! - ne izdr`a qubopitniot Bla{ko. - Brojot na ~lenovite treba da bide neparen. Vo slu~aj koga za ne{to se glasa. Tri sprema dva za ova ili za toa... Pet~lenata dru`ina od petto-4 be{e vedna{ sostavena. Vlatko, Bla{ko kako negov prv drugar, Mi{e kako soset~e na Bla{ko, i bra}ata - bliznaci Kirko i Spirko, koi se nerazdelni.

118

Eden proleten den Vlatko gi potseti: - Dru`ino, nabli`uva praznikot Veligden! Predlagam da organizirame edno veselo natkr{uvawe na vapcani veligdenski jajca. Pobednikot }e dobie - {to }e dobie, Bla{ko? - Kraj~e od mojata v~era{na kifla so marmalad! - se po{eguva qubopitnikot, a potoa seriozno dodade: - Nema nagradi, va`no e da se u~estvuva. Odberete si edno jajce, dozvoleni se site boi i {ari. ]e se kr{ime po principot "podobriot e sleden!# Iskr{enite jajca se lupat na lice mesto, se posoluvaat, se dava sekomu po par~ence... Qup~o, koj go prislu{nuva{e nivniot razgovor, pra{a: - Dali mo`e i jas da u~estvuvam? - Ne, samo na{ata petorka! - mu odgovori Vlatko. - No, mo`e{ da nabquduva{ od publikata. Vo ~etvrtok na vtoriot odmor. Bliznakot Kirko ponese krupno jajce od misirka, rizikuvaj}i da bide diskvalifikuvan. Bliznakot Spirko se vooru`a so edno {ilesto zeleno jajce, za koe veruva{e deka ima najcvrsta lu{pa {to }e im odolee na site udari, ozgora i strani~no. "Uh, samo da pobedam#, se nadeva{e toj. Osamna dolgoo~ekuvaniot ~etvrtok. Po~na veligdenskoto natkr{uvawe! U~estvuvaa samo petmina natprevaruva~i, drugite se publika. ^uk-~uk! Prvo pukna jajceto vo rakata na Vlatko. Pobednikot od ovoj duel, Mi{e, sega se natkr{uva so Bla{ko. Site napregnato o~ekuvaat, Mi{e zamavnuva... ~uk-~uk! "Oooo!# vikna Il~o od publikata. "Istovremeno puknaa dvete jajca!# - Kirko i Spirko, tie se posledni! - gi najavi Vlatko, ronej}i par~enca lu{pi od svoeto raspukano crveno jajce. - Misirkino jajce, takvo imam! - re~e Kirko. - Ne mi pre~i, brat~e! - se soglasi Spirko. ^uk-~uk, i ~udo! Koko{kinoto jajce se poka`a pocvrsto! Spirko tuku{to se podgotvuva{e da se proglasi sebesi za "veligdenski vitez#, koga mu prijde Qup~o. - Mo`e li i jas da se natprevaruvam? Imam edno crveno vapcano jajce... - Ajde! [ampionot ne se pla{i od nikogo! - ko~operno re~e Spirko. Go dr`i jajceto vo dlankata, a ozgora, me|u palecot i pokazalecot, mu ostavil kru`no kapa~e vrz koe treba da ~ukne jajceto od Qup~o. Site o~ekuvaat, nekoi se oblo`uvaat. Qup~o se dvoumi. Se premisluva. Kako da se bori so sebesi, da ka`e ili da premol~i. Sepak se re{i da ka`e: - Ne mo`am da bidam izmamnik! Imam drveno jajce, toa ne bi bilo fer. Lesno }e pobedev, no ne sakam taka. Ne e ~esno. Se sramam {to voop{to go ponesov ova drveno jajce. No, sega }e go frlam. Site da vidat! Qup~o otide do kantata za otpadoci, vo agolot na u~ilnicata, i go spu{ti vo nea drvenoto jajce. Be{e crveno vapcano, nikoj od oko ne bi otkril deka e drveno. U~enicite aplaudiraa. Duri i pobednikot Spirko. A Vlatko se dobli`i do Qup~o i toplo mu re~e: - Ti si {estiot ~len na na{ata dru`ina! Bravo i zdravo! Se rakuvaa. Iskr{enite veligdenski jajca bea vkusna oddelenska u`inka. Sekomu po drugarsko par~ence! Velko Nedelkovski
119

SOSTAVI PLAN NA RASKAZOT Pro~itajte go raskazot i podelete go na pet logi~ki celini. Sostavi plan po redosledot koj ti go nudime. Odgovorite na pra{awata }e ti pomognat vo sostavuvaweto na planot: Tema: (Za {to ili za kogo se zboruva vo raskazot?) Glavni misli: 1. [to sostavile u~enicite od petto-4? 2. [to se dogovorile da organiziraat za Veligden? 3. Kako te~ele podgotovkite za natprevarot? 4. Koj pobedil? 5. Zo{to Qup~o stanal {estiot ~len na dru`inata? Vreme na nastanot: (Koga se slu~ila slu~kata?) Mesto na nastanot: (Kade se slu~il nastanot?) Poraka: ([to treba da ima vo srcata na site lu|e?)

PRONAJDI I PREPI[I Prepi{i go delot od poslednata celina vo koj e opi{ana vnatre{nata borba na Qup~o i negovoto priznanie. Prepi{i go delot od poslednata celina vo koj e opi{an voshitot na Qup~evite sou~enici za negovata postapka. Pi{uvaj na latinica!

POTRUDETE SE Podelete se vo grupi po trojca. Pro~itajte go raskazot vnimatelno i potrudete se zaedni~ki vo tetratkite da napravite vakov prikaz na ovoj raskaz. Mo`ete da pi{uvate na listovi koi potoa }e gi istaknete na panoto vo u~ilnicata. Re~enica _____________________________________________________________ (Za {to se zboruva vo tekstot?) Misla, izreka _______________________________________________________ (Se objasnuva najva`noto od raskazot.) Eden zbor ___________________________________________________________ (Najva`niot zbor od raskazot {to ja objasnuva sodr`inata.) Simbol ili slika (Pretstavi ja sodr`inata vo edna slika.) Boja ________________________________________________________________ (So koja boja }e gi pretstavi{ ~uvstvata od raskazot?) Dopolni: Edna od najdobrite raboti vo raskazot e ________________________ ([to sfatil glavniot lik?)
120

Pro~itaj nekoj raskaz za Itar Pejo. Po {to go prepoznava{ negoviot lik? Kogo naj~esto go naditruval?

MAGARETO [TO JADELO GRAV
Vo eden zimski den nekoj selanec se vra}al od pazar v selo i bil re~isi premrznat od studot. Na patot na{ol edna meana koja se nao|ala vo nekoe pogolemo selo. Bilo ve}e pladne, a selanecot bil gladen, pa re{il da ru~a vo meana i da se stopli. Go vrzal magareto pred meanata i vlegol. Tamu videl nasobrani lu|e od seloto koi go zafatile seto mesto okolu ogni{teto. Selanecot smislil {ega so koja }e gi natera selanite, {to sedele kraj ogni{teto, da izlezat nadvor. Stoej}i do vratata mu viknal na meanxijata glasno: - Meanxi, daj mi edna porcija grav, a druga porcija odnesi mu na moeto magare {to e vrzano nadvor pred meanata. Nasobranite selani, badijalxii, gi naostrile u{ite i nekoj od niv mu rekol: - Ami, magare }e jadelo grav?! - E, moevo magare jade grav. Ako ne veruvate pojdete so meanxijata i }e se uverite. Meanxijata mu donesol edna porcija grav i trgnal da mu nosi porcija grav i na magareto. Trgnale po nego site selani i go oslobodile mestoto okolu ogni{teto. Toga{ itriot selanec si sednal na toplo mesto kraj ogni{teto i po~nal da si go jade nara~aniot grav. Makedonska narodna prikazna DA RAZGOVARAME ZA PRIKAZNATA [to pobaral itriot selanec od meanxijata? Zo{to? [to misli{: te{ko mu bilo da gi naditri selanite? Zo{to misli{ taka? Ova e makedonska narodna prikazna. Objasni so svoi zborovi {to znae{ za makedonskite narodni prikazni?

IZRAZI SE PISMENO Stavi se vo uloga na itriot selanec i preraska`i ja prikaznata interesno i sme{no za da go privle~e{ vnimanieto na slu{atelite. So nekolku re~enici dopolni go krajot na prikaznata.

PROSLEDI DOMA Na nekolku nacionalni televizii se emituvaat makedonski narodni prikazni. Prosledete dve od razli~ni televizii i raska`ete gi vo va{ite tetratki za doma{na rabota. Pro~itajte gi pred drugar~iwata.

121

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Poznava{ li nekoe dete invalid? Se dru`i{ li so nego? Invalidite se ograni~eni vo dvi`eweto. Dali mestoto kade {to `ivee{ e prilagodeno za invalidizirani lica? Porazgovaraj za toa so parot od klupata.

KOPNE@
Qup~o, potpiraj}i se na patericite, }e stane{e od krevetot, }e dojde{e do prozorecot, prave{e ptici od hartija, go otvora{e prozorecot i gi frla{e nadvor. Qup~o `ivee{e na desettiot kat od visokata kula i pticite od hartija dolgo vreme kru`ea niz vozduhot dodeka se spu{tea i zaprea na zemjata. Za ovie meseci otkako le`i bolen i ne mo`e da odi podaleku od sobata, nafrla edno ~udo ptici. Pticite koi bea i golemi i mali, vo zavisnost od hartijata {to ja ima{e, pa|aa i vo dvorot od zgradata i na ulicata i na pokrivite od poniskite ku}i i na avtomobilite parkirani na parkirali{teto kraj zgradata i na drvjata vo dvorot i park~eto. Od daleku zali~uvaa na vistinski beli i {areni ptici. I eden den, gledaj}i od koj kat izletuvaat pticite, i niz koj prozorec, lu|eto se iska~ija vo stanot na Qup~o, tropnaa na vratata, im otvori lekarot koj vo toj moment be{e dojden kaj Qup~o da napravi vizita i da mu gi dade potrebnite lekovi, i tie po~naa da vikaat po Qup~o gledaj}i go kako dr`i v raka nekolku napraveni ptici za da gi frli niz prozorecot. - A, ti li si toj {to gi frla{ ovie kni`i{ta, {to ni pravi{ |ubre po katovite i dvorot? [to |avol te tera ova da go pravi{? Ako te vidat i drugite deca, i ako trgnat po tvojot primer, }e n¢ zatrupaat so knixi{ta... Qup~o, ispla{en, se sobira{e vo krevetot. Pticite gi krie{e zad grbot. Lekarot gi pogledna razlutenite lu|e i im re~e: - Smirete se ... Poleka... Ne se toa kni`i{ta... Toa se ptici ... - Neka se {to sakaat ... - vikaa lu|eto. Zo{to gi frla? Zo{to ni pravi |ubre?
122

- @elbata go tera toa da go pravi ... - im re~e lekarot. - Ama kakva `elba! - vikaa lu|eto. - [to ni e nam gajle ... Da ne go vidime pove}e. - ^ekajte da vi objasnam ... - gi uspokojuva{e lekarot. - Deteto e vo takva situacija {to taa negova `elba e i pove}e od toa ... Kopne` ... Da, kopne` ... - Kakva situacija, kakov kopne` ... - go gledaa lu|eto lekarot. A toj poleka, so smireni zborovi im re~e: - Deteto ima paraliza ... Prikovano e da le`i v krevet ... Kaj takvi bolni se javuva `elba da ja nadminat bolesta ... A koga ne mo`at, se javuva kaj niv fantazija da imaat krilja, da letaat kako ptica ... Razbirate...Preku pticite se zamisluva sebe si kako leta. Preku ovie ptici {to gi frla... Lu|eto go gledaa lekarot skameneti, nemi. So so`aliv pogled go gledaa Qup~a koj zad grb gi dr`e{e pticite kako najskapo ne{to na svetot, kako ne{to {to e del od nego. Lu|eto pro{epotija: - @alime ... - i poleka, nazade~ki, se povlekoa. Pticite {to prodol`ija da pa|aat na drvjata vo dvorot, navistina li~ea na vistinski ptici. Jovan Strezovski

DA RAZGOVARAME Za {to kopneel bolniot Qup~o? Od koja bolest boleduva? Preku koja edinstvena negova igra go izrazuval negoviot kopne`? Komu mu pre~ele pticite od hartija? Kako izreagirale? Kako se ~uvstvuval Qup~o koga lu|eto do{le vo negoviot dom? Kako se ~uvstvuvale lu|eto otkako razbrale kakov problem imal Qup~o?

OBJASNI Objasni kako ja sfa}a{ `elbata na Qup~o da pu{ta ptici od hartija. Objasni go zborot kopne` so svoi zborovi onaka kako {to ti go sfa}a{.

PRO^ITAJ I PREPI[I Pro~itaj gi zborovite na lekarot so koi toj im se obratil na lu|eto. Prepi{i gi vo tvojata tetratka.

TVORI Zamisli deka si eden od lu|eto koi naluteno vlegle kaj Qup~o. Raska`i go raskazot od toa stojali{te. Naslovot neka bide "KAKO SE POSRAMOTIV#. Pri raska`uvaweto iska`i gi emociite. Pro~itaj {to si napi{al. Najubaviot trud nagradete go so rakopleskawe.
123

Porazgovaraj so drugar~eto za insektite i pticite. [to ti e posebno interesno vo nivnoto odnesuvawe?

POLSKO U^ILI[TE
Godi{no vreme, mesec, den v sjaj Od slamka i od kal da svie gnezdo - raj ^edoto da go podgotvi za let vo svojot roden kraj Od kade nau~ila ovaa ptica tolku `edno? Vo polskoto u~ili{te u~ela vredno. Crven, sin, violetov, `olt cvet po cvet Vrednata p~ela gi posetuva v let Od kade gi znae pati{tata na ovoj svet Nadolnici, ugornici, brda, potoci beskone~no? Vo polskoto u~ili{te u~ela vredno. Pajakot, male~ka buba~ka so gordost sjae Na }erka si ~eiz da tkae Ovaa kineska tantela {to ja znae Na koj |er|ef go vezela ve{to? Vo polskoto u~ili{te u~ela vredno. Ali Akba{

GO ZBOGATUVAM RE^NIKOT ~eiz - spremata {to ja donesuva nevestata kaj ma`ot; |er|ef -trkalezna ramka na koja se raspnuva platnoto {to se veze. RAZGOVARAME ZA LIRSKATA PESNA Komu mu se voshituva poetot vo ovaa pesna? Pro~itaj ja prvata strofa. Objasni koi sposobnosti i ve{tini na pticata go voshituvaat poetot. [to znae da pravi p~elata? A pajakot? [to sporedil poetot so kineska tantela?

RAZMISLI I OBJASNI Postoi li polsko u~ili{te vo koe pticite i insektite go u~at toa {to mnogu ve{to go pravat? Navistina, koj gi u~i taka ve{to i ume{no da opstojuvaat vo sredinata?
124

IZVESTUVAWE
POTSETI SE Minatata godina u~e{e za izvestuvawe i sigurno si napi{al izvestuvawe za posetena teatarska pretstava, muzej, izlo`ba ili nekoe slu~uvawe vo u~ili{teto. Razgovarajte za toa.

POSETETE Organizirajte se i posetete ja baletskata pretstava "Doktor Ofboli# vo Makedonskata opera i balet vo Skopje. Toa e eden od najubavite baleti za deca koj pleni so igrata, muzikata i sodr`inata. Pri kupuvawe na biletot sekoj }e dobie flaer na koj se ispe~ateni najva`nite podatoci za baletot. Pro~itaj go i so~uvaj go. Ako ne ste vo mo`nost da ja izvedete ovaa poseta, obidete se da najdete TV-snimka na ovaa pretstava. Gledajte ja zaedno i u`ivajte. Dodeka ja sledi{ pretstavata vnimatelno nabquduvaj kako e uredena scenata, kako se oble~eni baletskite umetnici (kostimografijata), dekorot. Slu{aj ja muzikata i sledi gi dvi`ewata na baletskite umetnici koi }e te vodat vo nastanite. Zapamete gi likovite.

RABOTI PO SLEDNIOV PLAN Koga }e se vrati{ v u~ili{te, sredi gi vpe~atocite i napi{i izvestuvawe po sledniov plan: KOJ - (Koj trgna za Skopje? So {to trgna?) [TO - ([to da prosledite, za {to }e izvestuvate?) KOGA - (vremeto na trgnuvaweto, ~asot na pretstavata) KADE - (mestoto na posetata - grad, institucija) KAKO - (osvrt, kritika na samata pretstava) ZAKLU^OK Najinteresnite izve{tai pro~itajte gi preku razglasnata stanica vo va{eto u~ili{te, pratete gi do va{iot lokalen vesnik koj ima rubrika za deca, ili vo nekoe detsko spisanie. Nemate mo`nost da posetite teatarska pretstava vo tvoeto mesto na `iveewe ili vo najbliskiot grad kade {to ima teatar? Napi{i izvestuvawe za koja bilo posetena institucija vo tvoeto mesto na `iveewe (lokalna TV ili radiostanica, redakcija na vesnik, muzej, mesna zaednica, op{tina, fabrika). I vo tvoeto u~ili{te se slu~uvaat interesni nastani (priredbi,ekskurzii, eko-akcii, kviz-natprevari, sportski natprevari, izlo`bi, literaturni ~itawa i sli~no).
125

GI PROVERUVAM I GI UTVRDUVAM ZNAEWATA
PROSTA RE^ENICA - vo nea ima samo eden glagol. SLO@ENA RE^ENICA - vo nea ima dva i pove}e glagoli, odnosno sostavena e od dve i pove}e prosti re~enici. PROSTATA RE^ENICA mo`e da bide iska`ana: a) samo od podmet i prirok i b) od podmet, prirok i dodatoci na podmetot i prirokot. DIREKTEN GOVOR - govorot od drugo lice prenesen onaka kako {to e izgovoren. Vo nego ni{to ne dodavame i ne odzemame. INDIREKTEN GOVOR - govorot od drugo lice prenesen so svoi zborovi. HOMONIMI - isti zborovi, no so razli~no zna~ewe. DEMINUTIVI - formi od zborovite {to ozna~uvaat ne{to malo ili milo. AUGMENTATIVI - formi od zborovi {to ozna~uvaat ne{to golemo ili grdo. ROMAN - golema tvorba vo proza so pove}e likovi i pove}e slu~ki i nastani. DETSKI ROMAN - glavnite likovi se deca i temata e od detskiot `ivot. No ima isklu~oci. Odgovorite na slednite pra{awa }e gi zapi{uvam vo tetratkata. Napravile lastovi~kite proletta gnezdo pod streata na edna selska ku}a. Im se izvele de~iwa, gi odgledale i esenta site si zaminale. Prosta re~enica e ______________, prirok e ______, podmet e ______, dodatoci na prirokot se _______________. Slo`ena re~enica e _____________, priroci se __________, podmet e ______. Deminutivi se ________. Od niv }e izvedam augmentativni formi. [to e imenkata gnezdo vo slednava re~enica vo sporedba so imenkata gnezdo vo gorenavedenata re~enica? Imaat li isto zna~ewe? Nivnata ku}a be{e gnezdo na peja~i.
126

DOSETI SE

IDNINATA NA PLANETATA ZAVISI I OD MENE

Koi proletni cve}iwa gi znae{. Nabrojuvajte so drugar~eto i zapi{uvajte vo tetratkata. Koj znae pove}e?

CARICA - JAGLIKA
Taa ja kiti planinata naprolet. Gran~e - lastar~e. @ilavo, silno. So kruna: grst cvetni liv~iwa na vrvot. Vistinska carica vo carstvoto bilno! Kako jaglika ja znaeme site. Kako `olto buket~e od trevjeto blika. No i ova neka ne ve ~udi: i petoprst taa se vika. "Dali ja saka{?# - ako nekoj me pra{a, kako da mu ka`am kolku ja cenam? Ne samo so dva prsta na rakata krenati za nea e malku i pet prsti ako krenam! Aleksandar Kujunxiski

RAZGOVARAME ZA PESNATA [to dozna ti od pesnata za proletnoto cve}e jaglika? Si videl li ti vo priroda jaglika? Vo koja strofa poetot dava opis na jaglikata. Objasni go so svoi zborovi. Pod koe drugo ime e poznata kaj narodot? Spored {to go dobila toa ime? Zaklu~i od poslednata strofa kolku poetot ja saka i ceni jaglikata.

ZADA^I Nau~i ja pesnata napamet i recitiraj ja izrazno. Opi{i edno proletno cve}e {to e karakteristi~no za tvojot kraj. Napi{i gi i drugite imiwa za nego, ako gi ima.
127

DI[EWE NA AUSPUH

Eden tip, taka so siva {apka i debela siva cigara vo racete mi se iznarazvika za ni{to. Dodeka se snajdov u{ite mi bea polni so vakvi re~enici: Kakvi ~isti vozdusi i drugi trakatanci?! Toa e nazadno, zaostanato kako `elka vo trka-zbrka na pet iljadi. Kakvi pejza`i i zelenila vo boja, ajde, ajde! [to ima da se vidi i do`ivee. S¢ e videno i fino opi{ano vo knigi... a ako ne{to ne ti e jasno zamoli si go kompjuterot, s¢ }e ti objasni. Da se vidi, pa da se vidi! [to ima da se vidi! Pa onie koga yirkaat od vozot...? Malku im e prvata i poslednata stanica, nenasitni edni. S¢ ne{to im fali. A jas znam im fali samo malku brzina za da vlezat ve}e edna{ vo dvaeset i prviot vek. A ~istiot vozduh?! Ofkame nebare nekoj se ofajdil od nego. ^ist vozduh e polovina vojna. Toj samo ja zovriva krvta, budi vo ~oveka `elba za karanica i tepa~ka. Ete, poglednete vo istorijata vo vremeto na toj ~ist vozduh. Krv do kolena, vojna do vojna. Nemale druga rabota, natepaj se ~ist vozduh i posle izlezi na u{te po~ist vozduh i mavaj, rasturaj s¢ dokraj. Zatoa, a vide auspuh xitni mu se, grabni go za da ne ti go grabnat i di{i. I u`ivaj. Preseli gi roditelite, rodninite i prijatelite vo blizina na @elezarnica, Cementarnica, Rafinerija za nafta, nekoja hemiska industrija... {to i da bilo. ^eli~i si go zdravjeto i stanuvaj telo za dvaeset i prviot vek. Navreme, oti posle }e bide docna. Ne izleguvaj od liftot, a ne pak od avtomobilot. Neka pe{a~at potencijalnite samoubijci. Svesti si se na vreme, ~oveku. Patem potseti se na na{ite najgolemi uspesi: uni{tuvawe na potocite, rekite, ezerata, moriwata, nivite, planinite, saksiite i ona pod noktite. Promoviraweto na Negovoto Veli~estvo SMOG Siviot vo vrvno bo`estvo e vo tek. Van~o Polazarevski

128

RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Veruvame deka pravilno ja razbra porakata na ovoj raskaz. Ka`i kako ja razbra? [to ni pora~uva pisatelot preku nego? Koga e napi{an ovoj humoristi~no-satiri~en raskaz? Nabroj gi site negativni pojavi {to gi kritikuva pisatelot? Koj e vinoven za s¢ {to e uni{teno, zagadeno i nepravilno izgradeno na na{ava planeta? Potseti se na raskazot †Lo{i zborovi# od istiot avtor na str. 16. [to zabele`uva{? [to e zaedni~ko vo dvata raskazi?

DA TI POJASNIME Satira e na~in na ismevawe, podbivawe, kritika na duhovit na~in na negativnite pojavi vo edno op{testvo.

PREDVIDI [to mo`e da £ se slu~i na na{ava planeta, ako i ponatamu ne vodime gri`a za okolinata vo koja `iveeme i prirodata.

[TO MO@AM JAS Vo vakva tabela {to }e ja nacrta{ vo tvojata tetratka napi{i gi tvoite razmisluvawa za tvoite postapki so koi bi mo`el da pridonese{ za za~uvuvawe na tvojata ~ista i zdrava okolina.
MO@AM SAM DA NAPRAVAM MO@AM ZAEDNO SO DRUGITE

129

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Kakva sodr`ina o~ekuva{ vo bajka so naslov "Malata samovila#? Pro~itaj ja bajkata po delovi. Prvo pro~itaj go prviot del, zastani i predvidi go tekot na dejstvoto.

MALATA SAMOVILA
Si bile kral i kralica i imale sin edinec. Koga porasnal, site lu|e od kralstvoto go proslavuvale negovoto polnoletstvo. Zamocite blesnale od zlato, srebro, skapoceni kamewa i iljadnici sve}i. Ve~erta zaigrale oro najli~nite devojki i samo vo nego gledale. Na polno} gostite se razoti{le. Mese~inata svetela kako den. Na princot ne mu se spielo i oti{ol vo lipovata {umi~ka. Zamisleniot princ poleka se {etal po mekata trevi~ka. Koga izlegol na livadata zdogledal mala samovila oble~ena vo sjaen fustan izvezen so zlato. Dolgata kosa £ bila spu{tena na ple}ite, a na glavata £ bleskala kruna ukrasena so skapoceni kamewa. Bila mnogu mala. Za~udeniot princ zastanal i se zagledal vo nea, a taa progovorila so yvonliv glas: - Moj ubav princu! I jas bev povikana na tvojata proslava, ama ne dojdov da zaigram vo oroto bidej}i sum olku male~ka. Zatoa sega, na sjajnava mese~ina koja za mene e son~ev sjaj, dlaboko ti se poklonuvam. Taa mnogu mu se dopadnala na princot. Voop{to ne se ispla{il od ovaa no}na pojava, tuku £ pri{ol i ja fatil za rakata. Taa se izmolknala i is~eznala. Vo raka mu ostanala nejzinata rakavica koja edvaj ja navlekol na maliot prst. Nata`en se vratil vo zamokot i nikomu ne ka`al ni{to. 1. PAUZA [to misli{ deka }e se slu~i? So koi dokazi raspolaga{?

Slednata no} povtorno oti{ol tamu. Odel po belata mese~ina i ja baral malata samovila. Nea nikade ja nemalo. Na`alen, ja izvadil rakavi~kata od pazuvite i ja baknal. Pred nego se pojavila samovilata. Princot se izraduval i srceto mu zaigralo. Dolgo se {etale po mese~inata i razgovarale. Princot se za~udil
130

koga zabele`al deka taa raste dodeka zboruva so nego. Koga se razdelile bila dvapati pogolema, a rakavi~kata £ bila pretesna. - Zemi ja i ~uvaj ja kako amanet - rekla i is~eznala. - ]e ja nosam na srceto - rekol princot. Sekoja no} se sostanuvale na nivnoto mesto. Preku den princot bil ta`en. Vo mislite mu se vgnezdila malata samovila i s¢ pove}e se zaqubuval vo nea. A taa sekoja no} s¢ pove}e rastela. Na devettata no}, osvetlena so polna mese~ina, veselo go do~ekala i zagukala: 2. PAUZA [to misli{ deka }e se slu~i? So koi dokazi raspolaga{? [to navistina se slu~ilo?

- Jas }e doa|am s¢ dodeka ima mese~ina. - A ne, mila moja! Jas ne mo`am da `iveam bez tebe. Ti mora{ da bide{ moja kralica. - Mil moj - rekla taa - }e bidam tvoja ako me saka{ samo mene. - Zasekoga{, zasekoga{! - vikal princot bez razmisluvawe - i samo tebe, a drugite nema ni da gi poglednam. - Dobro! No zapameti {to ti velam: }e bidam tvoja samo dodeka go dr`i{ dadeniot zbor. Po tri dena napravile svadba. Site se voshituvale na ubavinata na samovilata. @iveele sre}no sedum godini. Toga{ po~inal stariot kral. Naredeni pokraj sandakot, mrtovecot go ~uvale najubavite `eni od zemjata. Me|u niv bila i edna devojka so crvena kosa i crni o~i. So o~ite postojano go sledela princot. Toj go zabele`al toa. Koga povorkata trgnala kon grobi{tata, tri pati poglednal vo devojkata dr`ej}i ja svojata `ena za raka. Odedna{ `ena mu se sopnala na fustanot i za malku }e padnela. 3. PAUZA [to misli{ deka }e se slu~i? So koi dokazi raspolaga{? [to navistina se slu~ilo?

- Au, pogledni fustanot mi e predolg! - viknala princezata. Princot ne ni zabele`al deka taa se smalila. Koga go zakopale kralot, ubavicata pominala pokraj nego, a toj podglednuval vo nea. Ne videl deka `ena mu e s¢ pomala. Koga stasale pod starata lipa, taa potpolno is~eznala. Princot se o`enil so devojkata. So nea ni tri dena ne `iveel sre}no.

131

Postojano barala ne{to. Koga ne £ ja ispolnuval `elbata pla~ela, se karala so nego, go navreduvala. Koga mu zdodealo, ja izbrkal. Duri sega videl {to napravil. Pla~el i vozdivnuval za malata samovila. Sekoja no} sedel pod starata lipa, ja vikal i ja ~ekal svojata samovila. ^ekaj}i ostarel, a taa nikoga{ ne se vratila. Slovene~ka narodna bajka

DA RAZGOVARAME Gre{e{e li vo predviduvaweto na tekot na slu~uvawata? Zo{to? Koga pogodi {to }e se slu~i? [to gi popre~uva{e tvoite predviduvawa?

SOZDAJ Na slednoto pra{awe odgovori taka {to }e najde{ dve tvrdewa koi odat vo prilog na potvrdniot odgovor DA i dve tvrdewa koi odat vo prilog na odre~niot odgovor NE: Dali malata samovila dobro postapila {to pove}e ne se vratila? Nactraj vakva tabela vo tvojata tetratka i zapi{i gi tvoite tvrdewa. DA NE

Dopolni ja tabelata so tvrdewata na drugar~eto od tvojata klupa. Grupirajte se vo grupi po ~etvorica, razmenete gi odgovorite, razgovarajte i povtorno pro{iri ja tvojata tabela. Vie sega raspravavte. Bidi vo onaa grupa ( DA ili NE) za koja si se opredelil. Vo slednite 7-8 minuti vo va{ata grupa napravete popis na site dokazi za va{eto opredeluvawe. Raspravaj za svoite tvrdewa. Koga gi slu{na tu|ite mislewa, go smeni li svoeto? Objasni go odgovorot. Otkako }e se opredeli{ za grupata koja odgovara na tvoite stavovi zaedni~kite tvrdewa zapi{ete gi vo edna pogolema tabela i polemizirajte so drugata grupa. Potrudete se da gi odbranite svoite ubeduvawa. Ilustrirajte gi va{ite tvrdewa vo forma na strip i demonstrirajte go. Porazenata grupa neka £ ~estita na pobedni~kata taka {to }e £ go podari stripot.

132

Napi{i {to te raduva vo april? Pro~itaj mu na drugar~eto.

APRIL
April e mlad kowanik {to galopira niz zeleni livadi. April e mlada nasmeana prodava~ka na cve}iwa. April e najveseliot proleten svira~. Ju`niot vetar so vla`na krpa gi bri{e damkite od sinoto lice na neboto nasmevkata Aprilova da bide po{iroka. April e {aren proleten avtobus za koj ne se potrebni asfaltirani i poplo~eni pati{ta. Toj doa|a od topliot jug i donesuva lisja i cve}iwa, ptici i p~eli. April e najgolemiot la`go na svetot (no samo eden den!) - Pogledni nagore, leta slon! Ne e izmislica, ne e ni son! A po tebe yvoni vedra smea: †Apri-li-li-li!# Vo april cvetovite slavat pobeda. Pred golemata armija od jasmin, rozi, sinoli~ki, momini solzi, jagliki... ~ekori najvisokata topola so zeleno zname vo racete. April e p~elar i cve}ar, ov~ar i ora~... April e najgolemiot prijatel na bosonogoto detstvo. Vidoe Podgorec VOO^I, PREPI[I, DOPOLNI Prepi{i gi vo tetratkata {este re~enici vo koi pisatelot mesecot april go prika`al kako li~nost so razni profesii i osobini. Koja ti ostavi najsilen vpe~atok? Objasni zo{to. Pronajdi ja re~enicata vo koja pisatelot gi nabrojuva aprilskite cve}iwa, no ne uspeal da gi nabroi site. Prepi{i ja i namesto trite to~ki dopi{i u{te nekolku vidovi cve}iwa {to cvetaat vo april. I pretposlednata re~enica pisatelot ja zavr{il so pravopisniot znak tri to~ki. Toa zna~i deka mislata ne e dovr{ena. Dovr{i ja taka {to }e nabroi{ u{te nekolku zanimawa na mesecot april.

OBJASNI I OPI[I Zo{to pisatelot go narekuva mesecot april: p~elar, cve}ar, ov~ar i ora~? Objasni ja poslednata misla. Opi{i ja slikata predadena so ~etvrtata re~enica.

ODBERI DRUG NASLOV Razmisli kakov drug naslov mo`e{ da £ dade{ na ovaa prekrasna literaturna tvorba. Zapi{i go vo tetratkata. Odberete nekolku najubavi naslovi
133

GOLEMA BUKVA PRI PI[UVAWE IMIWA NA DR@AVI, NIVNI @ITELI, NARODI, GRADOVI, SELA, OBLASTI I NIVNITE @ITELI
DR@AVI, KONTINENTI @ITELI na dr`avi i kontinenti NARODI GRADOVI sela, oblasti @ITELI na gradovi, sela, oblasti

Makedonija Amerika Evropa

Makedonci Amerikanci Evropeec Evropejci Srbi Aziec Azijka Azijci Afrikanec Afrikanka ^esi

Srbija

Makedonec Makedonka Makedonci Albanec Albanka Albanci Francuzin Francuzinka Francuzi Srbin Srbinka Srbi Kinez Kineska Kinezi Bugarin Bugarka Bugari ^eh ^ehinka ^esi

Ohrid Ki~evo

Ko~ani

Debar Mariovo (oblast) Male{evo (oblast) Laktiwe (selo)

Azija Afrika ^e{ka i ^ehija

ohri|anec ohri|anka ohri|ani ki~evec ki~evka ki~evci ko~anec ko~anka ko~anci debranec debranka debrani Mariovec Mariovka Mariovci Male{evec Male{evka Male{evci laktinec laktinka laktinci

ZAPOMNI Prisvojnite pridavki izvedeni od ovie imenki se pi{uvaat so mala po~etna bukva. Najmnogu kupuvam makedonski proizvodi. Site balkanski narodi se na{i prijateli. Najvkusno e bitolskoto mleko. Vo mariovskite sela ima malku lu|e. Na evropskiot kontinent `iveat razni narodi.

PRODOL@I Napi{i vo tvojata tetratka pove}e re~enici vo koi }e upotrebi{ nekoi imiwa na dr`avi, kontinenti, narodi, sela, gradovi, `iteli na gradovi.
134

GOLEMA BUKVA PRI PI[UVAWE NA PRAZNICI ^IE IME E NAPI[ANO SO BROJ (CIFRA) Praznici, praznici!..
Eh, kolku se raduvam na praznicite. Toga{ sme doma ili odime nekade zaedno. Za 1 Maj bevme vo poseta na baba i dedo na selo. Baba s¢ u{te ja ~uva mojata ~estitka za 8 Mart na vitrinata i na site ja poka`uva. Kaj niv odime i za drugite dr`avni praznici: 2 Avgust, 8 Septemvri, 11 Oktomvri. A baba i dedo zadol`itelno ni doa|aat za na{ata doma{na slava, Sveti Nikola. Ponekoga{ ostanuvaat i za Nova godina. A jas tolku sakam da ostanat i za Badnik i Bo`ik, a potoa da odime zaedno na selo. Toga{ sum najsre}en.

ZABELE@I ZAKLU^I SAM ^ii imiwa se napi{ani so zadebeleni bukvi? Koj zbor e so golema po~etna bukva vo imiwata na praznicite napi{ani so cifra? Kako poinaku mo`e da se napi{at tie praznici? Napi{i gi: Prvi maj, i ostanatite praznici od gorniot tekst Ako prviot del od imeto na praznikot e napi{an so cifra, sledniot zbor zapo~nuva so golema bukva. 1 Maj, 8 Mart, 2 Avgust, 8 Septemvri, 11 Oktomvri, 23 Oktomvri.

POTSETI SE Imiwata na praznicite se pi{uvaat so golema po~etna bukva: Veligden, \ur|ovden, Ilinden, Pro~ka, Bajram, Bo`ik (Bo`i}), Badnik, Vasilica itn. Ako imeto na praznikot e sostaveno od dva zbora, so golema bukva se pi{uva samo prviot zbor: Nova godina, Prvi maj, Osmi septemvri, Edinaesetti oktomvri. No ako vtoriot zbor e sopstvena imenka, toga{ dvata zbora se pi{uvaat so golema bukva: Sveti Nikola, Golema Bogorodica, Mala Bogorodica, Sveti \or|ija, Sveta Petka...

PRIMENI Napi{i deset re~enici vo koi }e gi upotrebi{ imiwata na deset praznici. Pet neka bidat imiwa na praznici so cifri.

135

Napi{i vo tetratkata koga ti bilo najte{ko po nekoja napravena gre{ka. Pro~itaj mu na drugar~eto.

GOLGETER
Bane Ivanovski od petto-4 ima dve prezimiwa: Bane Ivanovski-Golgeterot! Da e nekoj grd prekar, sigurno bi negoduval. No, ovoj go do`ivuva pove}e kako sportska titula. Zatoa {to najdobro se snao|a pred golot na protivni~kata ekipa, sekoga{ koga igra fudbal. Nepogre{livo postignuva golovi od najrazli~ni pozicii, so noga i so glava. Tokmu poradi toa, na vtoriot odmor mu prijde sou~enikot Rade so predlog: - Bane, dali bi nastapil za na{ata u~ili{na reprezentacija? Proletta podrani, pa na poljankata me|u novogradbite odr`uvame turnir vo mal fudbal. Ti bi bil na{eto tajno zasiluvawe! - Mo`e! - se soglasi Bane. - Za edno ~okolado so le{nik na poluvremeto! - Mnogu si voobrazen, kako da nastapuva{ za "Lacio#! - se smurti Rade. - Seriozno, doa|a{ ili ne? - Doa|am, ona so ~okoladoto be{e {ega. I navistina dojde. Igrali{teto be{e obi~na poljanka, no ima{e golovi so vistinski stativi i pre~ka. Bane zabele`a: - U{te da kupite fudbalska mre`a zad golot, ne vi e ramen stadion! Samo {to po~na natprevarot, Bane gi poka`a svoite golgeterski kvaliteti. Ekipata vo koja gostuva{e, po negova zasluga, nabrzo povede so tri sprema nula. Rade e presre}en, a Bane dribla, centrira, bie kon protivni~kiot golman. No koga silovito ja udri topkata od eden sloboden udar, taa poleta visoko, visoko... i se slu{na edno prodol`itelno "cangrrr#! - Va{iot top~ija go skr{i prozorecot na vtoriot kat! - ispla{eno civna edno od decata. - Da, a sega molskavi~no }e si odam! - snaodlivo re~e Bane. - Vas neka ve obvinat za {tetata, {to mi e gri`a! Mene duri ne me ni poznavaat, `iveam vo druga naselba! ^ao, klinci! Imate vie xeparlak da go platite prozorecot! Rade be{e neprijatno iznenaden. Ostana so podzinata usta. O, kakov bil ovoj Bane?! Fudbalska yvezda, a izbega kako obi~en pla{livec! [epotot pote~e od edno do drugo detsko uvo. Ve}e utredenta polovina od petto-4 Bane Golgeterot go oslovuvaa so "Bane Pla{livecot#! Toj dva dena se koleba{e {to da stori, a dve no}i spie{e so nespokojni soni{ta. Na tretiot den mu re~e na svojot tatko: - Tato, sakam da razgovarame kako ma`i! Mi treba xeparlakot za cela nedela, naedna{! Imam eden dolg! - O, mojot sin ve}e se zadol`uva! - se nasmevna tatko mu, no mu dade pogolema suma pari. So niv Bane otide vo naselbata na Rade. Ja pronajde poljankata.
136

Gleda{e nagore i odredi kade be{e skr{eniot prozorec. Se iska~i i zayvoni. Srame`livo ka`a koj e i {to stori pred nekolku dena. Sega se kae, se izvinuva i dojden e da ja plati {tetata! ^ovekot {to izleze pred vrata, re~e: - Toa e ~esno, mom~ence! No jas ve}e go zameniv prozorecot! Ti prostiv, vi prostiv... Bane go ostavi kovertot so parite nazemi i so tr~awe se spu{ti po skalite. Se ~uvstvuva{e lesno i poletno. Mu padna tovar od grbot. Ah, toj u~eni~ki {epot kolku e brz! Ve}e utredenta celo petto-4 pak mu ja vrati sportskata titula: Bane Golgeterot! Velko Nedelkovski

RAZGOVARAME ZA RASKAZOT Kade se slu~il glavniot nastan vo ovoj raskaz? Koj e glavniot lik vo nego? Po {to e poznat me|u svoite sou~enici? Kako postapil Bane koga nenamerno go skr{il prozorecot? Zo{to ne ja opravduva{ negovata postapka? No kako se ~uvstvuval otkako pobegnal kako kukavica? Kako ja ispravil svojata gre{ka? Zo{to sega te voodu{evi Bane?

PRERASKA@I PO PLANOT Napravi plan na raskazot, a potoa preraska`i go usno.

IZRAZI SE PISMENO Ti si Bane. Raska`i {to ti se slu~uva{e narednite dva dena otkako pobegna od nastanot. Opi{i gi tvoite nemirni no}i poradi ne~istata sovest i kako go podnesuva{e noviot prekar "Bane Pla{livecot#. Povrzi ja tvojata odluka da ja plati{ {tetata so ovaa izreka: NAJDOBAR LEK ZA SMIRUVAWE E ^ISTATA SOVEST.

NA ^ASOT PO TEHNI^KO OBRAZOVANIE Napravete edno golemo pano na koe }e gi vnesete va{ite imiwa i sekoj neka si napi{e vo koi slobodni aktivnosti u~estvuva vo u~ili{teto i nadvor od nego. Pokraj imeto sekoj neka se nacrta sebesi vo onaa aktivnost {to ja saka najmnogu. Na pr.: kako fudbaler, ko{arkar, balerina, peja~/ka, karatist/ka, crta~... Istaknete go panoto na vidno mesto vo u~ilnicata.

137

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Napi{i {to znae{ za zagaduvaweto na na{ata ZNAM SAKAM DA ZNAM planeta? Razmeni go misleweto so tvoite drugar~iwa. Napi{i {to u{te bi sakal da doznae{ i porazgovaraj so drugar~iwata. Zapi{ete gi va{ite mislewa vo vakva tabela: Pro~itaj go tekstot"22 April - Den na planetata Zemja#, no taka {to pri ~itaweto so znakot "+# }e gi odbele`i{ tvrdewata koi ti se poznati, so "?# tvrdewata za koi ne si siguren, a so "-# ona {to ti otkriva nekoi novi i nepoznati fakti.

22 APRIL - DEN NA PLANETATA ZEMJA
[to s¢ pominala planetata Zemja od po~etokot do denes vo tekot na nejzinoto geolo{ko minato i vo postanuvaweto na `ivotot na nea, vo golem del s¢ u{te e nepoznato. Navistina, naukata se trudi da go osoznae toj pat na oblikuvaweto na Zemjata i postanokot na `iviot svet na nea, no i pokraj golemiot trud na nau~nicite golema temnina pokriva dobar del od toj nau~en pat. Kon krajot na 19 i vo tekot na 20 vek Zemjata pominuva sosema podrugo iskustvo vo svojot razvoen pat. Neo~ekuvani i neprirodni promeni ja zafatija ne samo povr{inata na na{ata Zemja, tuku i nejzinata atmosfera i vnatre{nost. Brziot razvoj na industrijata i s¢ pogolemata potreba za energija se pri~ina za ispu{tawe na pogolemi koli~ini na otrovni smesi vo atmosferata, i s¢ pogolemoto iskoristuvawe na fosilnoto gorivo od dlabo~inata na Zemjata. Procesot na civilizaciskiot napredok prosto gi "smete# pra{umite. Dr`avite vo koi s¢ u{te se so~uvani pra{umite voobi~aeno se siroma{ni dr`avi. A sega pred tie siroma{ni dr`avi se postavuva te{ka zada~a - da gi za~uvaat tie pra{umi bidej}i tie se belite drobovi na na{ata planeta. Toa zna~i da se otka138

`at od materijalnata korist koja ja nosi iskoristuvaweto na pra{umite. Me|utoa vo tie odnosi se slu~uvaat nekoi zanimlivi pojavi. Bogatite dr`avi nastojuvaat po niski ceni da gi otkupat drvata od posiroma{nite za da si gi za~uvaat {umite vo nivnite dr`avi koi nemilosrdno re~isi gi uni{tile. Vo isto vreme razni zdru`enija za za{tita na prirodata koi se formirani od bogatite dr`avi, im nudat nekakva pomo{ na siroma{nite dr`avi da go za~uvaat ona {to e kaj niv oddamna uni{teno. Ne{to sli~no se slu~uva i vo drugi oblasti, na primer vo za{titata na mo~uri{tata, moriwata. Kade e vo seto toa na{ata tatkovina? Po tvrdewata na na{ite stru~waci za na{ite {umi na primer, mo`e da se zaklu~i deka tie se prirodni i vo nekoi delovi sli~ni na prvobitnite golemi pra{umi. Od druga strana postojano se slu{aat kritiki od razni organizacii deka na{ite {umi neracionalno se iskoristuvaat. A kade e vsu{nost vistinata, te{ko e da se ka`e. Me|utoa edno e sigurno, najgolemite zagaduvawa koi gi uni{tuvaat na{ite {umi doa|aat od na{ite sosedni zemji koi imaa porazviena industrija. Ante Pelivan

DA RAZGOVARAME

NAU^IV

S¢ ona {to si go ozna~il so znakot "-# napi{i go vo slednata tabela: Sporedi ja tvojata tabela so tabelata na drugarot do tebe. Razovarajte so nastavnikot za delovite koi ste gi ozna~ile so "?#. Postavi pra{awa na koi saka{ da dobie{ odgovor.

POTRUDI SE I DOZNAJ Prosledi na TV dokumentarna emisija za zagaduvaweto na planetata Zemja. Vakvi emisii naj~esto ima na programite Discovery chanel, National geographic. Vodi pribele{ki za toa {to si go gledal ili snimi ja emisijata za da ja gledata zaedno na u~ili{te. Dosta podatoci mo`ete da najdete i vo sovremenite enciklopedii koi obiluvaat so fakti i fotografii. Najinteresnite podatoci fotokopirajte gi i za~uvajte gi.

SOZDAVAJ Napravete EKO-plakat koj }e gi pottikne i drugite da razmisluvaat za Zemjata. Ne zaboravete deka plakatot treba da bide interesen. Iskoristete gi podatocite od dokumentarnite emisii i od enciklopediite. [to bi mo`el ~ovekot da napravi za spas na planetata Zemja? Iska`i go svoeto mislewe vo sostav koj }e go napi{e{ doma. Mo`e{ da pobara{ mislewe od vozrasnite i da sporedi{ kako razmisluvaat dve generacii.
139

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Znae{ li kako si go dobil svoeto ime? Ti se slu~ilo li da go proceni{ nekogo samo po negovoto ime? [to misli{, kakov e nekoj koj se vika Pipi Dolgiot ^orap?

PIPI DOLGIOT ^ORAP
Vo zapu{tenata ku}a na krajot od gradot se doseli neobi~no devetgodi{no devoj~e po ime Pipi Dolgiot ^orap. @ivee{e bez roditeli, so kowot i majmun~eto. Vo sosednata ku}a `iveeja sestrata i bratot Anika i Tomi, "normalni# i "ubavo vospitani deca#. Anika i Tomi bea kaj svojata baba, a koga se vratija se iznenadija kako izgleda nivnata nova sosetka. Taa im raska`uva{e za svojot `ivot, posebno za tatko £, a takvi neobi~ni prikazni Anika i Tomi nikoga{ ne slu{nale. Zatoa smetaa deka Pipi Dolgiot ^orap izmisluva i la`e. Kako samo }e se iznenadat koga }e doznaat deka prikaznite na Pipi se vistinski. *** Vo toj mig se otvori vratata na "Pipinovec# i ottamu istr~a malo devoj~e. Toa be{e naj~udnoto devoj~e koe Anika i Tomi nekoga{ go be{e videle. Toa be{e Pipi Dolgiot ^orap, koja trgnala na svojata utrinska pro{etka. Eve, kakva be{e: Nejzinata kosa ima{e boja na morkov i £ be{e spletena vo dve cvrsti pletenki koi £ stoeja pravo otstrana. Nosot £ li~e{e na kompir i celiot be{e i{aran so damki od sonceto. Ima{e {iroka usta so zdravi, beli zabi. I fustanot £ be{e ~uden. Pipi sama si go so{ila. Be{e modar, a ovde-onde vmetnala i par~iwa od crven tekstil. Na svoite dolgi, tenki noze navlekla dolgi ~orapi i toa edniot kafeav, a drugiot crn. Ima{e i crni ~evli koi bea dvapati podolgi od nejzinite stapala. Niv £ gi kupil tatko £ u{te vo Ju`na Amerika, i zatoa £ bea golemi, za da ne £ se smalat koga }e porasne. Pipi nikoga{ ne saka{e da obue drugi ~evli. No sepak, na Anika i Tomi, naj~udno im be{e majmun~eto koe sede{e na rameto na ova neobi~no devoj~e. Majmun~eto be{e od vidot nare~en morska ma~ka, oble~eno vo modri pantaloni i `olto kaput~e, so slameno {e{ir~e na glavata. Pipi se klate{e po ulicata odej}i so ednata noga po trotoarot, a so drugata po kolovozot. Tomi i Anika gledaa vo nea. Za ~as, eve ja - se vra}a{e, ama ovoj pat odej}i nanazad, za da ne mora da se vrti koga }e se vra}a doma. Koga stigna do Tomi i Anika, zastana. Decata se gledaa i mol~ea. Na krajot Tomi prozbore:
140

- Zo{to ode{e nanazad? - Zo{to odev nanazad? - pra{a Pipi. - Pa zarem nie ne `iveeme vo slobodna zemja? Zarem ~ovek ne mo`e da odi onaka kako {to saka? Da znae{, vo Egipet site lu|e odat taka i nikomu toa ne mu se ~ini ~udno. - A od kade znae{? - prodol`i Tomi. - Da ne si bila vo Egipet? - Sekako deka sum bila. Sum ja propatuvala celata Zemjina topka i sum videla mnogu po~udni raboti. [to bi rekol ako po~nam da odam na race kako {to odat lu|eto vo Indokina. - E, sega la`e{! - vikna Tomi. Pipi se zamisli za moment. - Da, ima{ pravo, la`am - re~e ta`no. - Ne e ubavo da la`e{ - re~e Anika. - Da, da, la`eweto e mnogu grdo - re~e Pipi u{te pota`no. - Ama znae{, mi se slu~uva toa da go zaboravam. Pa {to mo`e{ da o~ekuva{ od dete ~ija majka e angel, a tatko kral na domorodci koj cel `ivot plovel po moriwata? Postojano da ja ka`uva vistinata? Vo Turakalama nema nitu eden koj ja zboruva vistinata. Tamu la`at po cel den. Zatoa, ako ponekoga{ izla`am, morate da mi prostite, bidej}i predolgo sum `iveela tamu. Pa sepak, mo`eme da staneme prijateli, neli? - Sekako! - re~e Tomi i si pomisli deka ovoj den nema da bide eden od onie dosadni denovi. - A zo{to da ne pojaduvate kaj mene? - pra{a Pipi. - Pa zo{to da ne! - prifati Tomi. - Ajde! - Najprvo moram da ve zapoznaam so Nilson - re~e Pipi. Majmun~eto go simna {e{irot i se pozdravi kako {to treba. Vlegoa vo gradinata na vilata "Pipinovec# . Odea po patekata pokraj koja se izdignuvaa stari stebla obrasnati so mov. Na terasata stoe{e kow. - Zo{to go ~uva{ kowot na terasata? - pra{a Tomi. - Eh, - razmisluva{e Pipi, - vo kujnata mi pre~i, a vo sobata ne mi se dopa|a.
141

Tomi i Anika vlegoa vo ku}ata. Be{e nesuredeno. Pla{livo se vrtea okolu sebe. No be{e o~igledno deka vo ku}ata go nema tatkoto, a u{te pomalku majkata. Toga{, malku ispla{eno, Anika pra{a: - Stvarno `ivee{ sosema sama? - Nikako, so mene se Nilson i kowot! - re~e Pipi. - Da, ama nema{ li majka i tatko? - Nemam! - otse~no odgovori Pipi. - Pa koj ti ka`uva koga mora{ da odi{ na spiewe?- pra{a Anika. - Sama. Najprvin toa si go ka`uvam normalno, pa potoa malku postrogo. A ako i toa ne pomogne toga{ ima i malku }otek, jasno e, zar ne? Na Tomi i Anika ne im be{e ba{ jasno, ama im zvu~e{e sosema dobro. Astrid Lindgren (Izvadok od romanot "Pipi Dolgiot ^orap#)

DA RAZGOVARAME Ti se dopa|a li Pipi Dolgiot ^orap? Zo{to? Pro~itaj kako izgleda Pipi. [to e neobi~no vo nejziniot izgled i odnesuvawe? Mo`e li navistina devetgodi{no devoj~e da `ivee bez roditeli? Vo {to bi sakal da bide{ sli~en na Pipi Dolgiot ^orap? [to u{te bi sakal da znae{ za nea? Koi romani dosega si gi pro~ital? [to ti bilo najinteresno vo niv? So koi likovi si se sretnal vo niv?

SOZDAVAJ Opi{i go tvoeto druga~e na {to po{egovit na~in. Pro~itajte go delot koga se sretnuvaat Tomi i Anika so Pipi. Obidete se taa sredba da ja izvedete vo va{eto oddelenie. Potrudete se da gi imitirate nivnite izrazi na licata i na~inot na govorewe. Osven toa morate da bidete i soodvetno oble~eni za da ja dolovite atmosferata na sredbata.

PONATAMO[NI AKTIVNOSTI Pozajmi go od biblioteka romanot "Pipi Dolgiot ^orap# od Astrid Lindgren. Pro~itaj go i zapoznaj se so neobi~nite avanturi na Pipi, Tomi i Anika. Veruvame deka mnogu }e ti se dopadne. Za ovoj roman e snimen i igran film. Potrudete se i pobarajte go vo videoteka. Mo`ete zaedni~ki da go gledate na u~ili{te i da gi do`iveete avanturite na Pipi.
142

RAZMISLI - NAPI[I Napravi sonce od najubavite zborovi. Nacrtaj vo tetratkata vakov krug i oboj go so sina boja. Vo sekoe kruk~e napi{i gi zborovite na koi }e se seti{, a so koi se sporeduvaat decata.

BEZ DECATA
Bez decata `ivotot e ta`en, Kako denot esenski vla`en. Decata se ptici {to ni peat, Kako sonce so qubov n¢ great NAJGOLEMA RADOST Site deca na svetot se isti, Poto~iwa `uborlivi, ~isti. Razigrani, ko yvezdi~ki sjajni, Raspeani, so najne`ni tajni. Decata se ko snegulki sne`ni, Peperutki razletani, ne`ni. Decata se ukras na prirodata, Decata se svetli ko slobodata. Decata se poli~ni od cvetot, So decata poubav e svetot. Decata se svetli lampioni, Vo dobrina svetski {ampioni. Decata se sportisti i tvorci Najgolemi vo svetot mirotvorci. Nenad Xambazov

DETE

NAJSVETLA YVEZDA

NAJNE@NA PESNA

RAZGOVARAME ZA LIRSKATA PESNA [to pobudi kaj tebe ovaa prekrasna pesna? [to gi predizvika tie ~uvstva kaj tebe? So {to poetot gi sporeduva decata? Odberi i pro~itaj dve sporedbi. Sporedi gi sporedbite od tvoeto sonce. Koi od niv gi sretna vo pesnata? Zo{to decata se svetski {ampioni vo dobrinata i najgolemi mirotvorci? Dopolni ja pesnata so u{te dva stiha {to }e gi izmisli{. Nau~i napamet desetina stihovi koi sam }e si gi odbere{. Recitiraj gi pred tvoite bliski i pred tvoite drugar~iwa.
143

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Objasni ja izrekata: Sekoj e kova~ na svojata sre}a. [to ti e potrebno za da bide{ sre}en?

KO[ULATA NA SRE]NIOT ^OVEK
Kralot imal sin i go sakal kako o~ite. A princot bil postojano nezadovolen. Celi denovi pominuval na balkonot gledaj}i vo dale~inata. - [to ti nedostasuva? - go pra{al kralot. - [to ti e? - Ne znam, tatko, ni samiot ne znam. - Da ne si zaquben? Ako saka{ nekoja devojka, samo ka`i, i jas }e ti ja dadam za `ena, pa ~ija saka neka e. - Ne, tatko, ne sum zaquben. Kralot se obidel da go razveseli: teatri, balovi, muzika, ama ni{to, i od princovoto lice sekoj den malku po malku se gubela rozovata boja. Kralot razglasil i od site strani na svetot do{le naju~eni lu|e za da mu pomognat.Tie go videle princot, razmislile i rekle: - Viso~estvo, eve {to treba da napravite: pobarajte ~ovek koj e sre}en vo s¢ i za s¢ i smenete ja ko{ulata na va{iot sin so negovata. U{te istiot den kralot ispratil svoi podanici niz svetot da go najdat sre}niot ~ovek. Mu dovele nekoj sve{tenik. - Dali si sre}en? - go pra{al kralot. - Sum, va{e viso~estvo! - A saka{ li da stane{ moj vladika? - Ah, kamo sre}a, viso~estvo! - Zaminuvaj! Gubi se ottuka! Baram sre}en ~ovek i zadovolen so svojata sudbina, a ne nekoj koj saka da `ivee ovde. Vo sosedstvoto `iveel nekoj drug kral za koj mu rekle deka e ba{ sre}en i zadovolen: imal ubava i dobra `ena, deca, zemjata mu `iveela vo mir. Poln so nade`, kralot pratil glasnici da mu ja pobaraat ko{ulata. Sosedot gi primil, i: - Da, da ni{to ne mi fali, ama zlo e nekoj koj ima tolku dobra da mora da umre i s¢ da ostavi. Toa me pla{i i ne mo`am da spijam! - i ... glasnicite se vratile. Za da se smiri, kralot oti{ol na lov. Pogodil zajak. Kralot potr~al po nego. Sred poleto slu{nal glas na ~ovek koj peel nekoja narodna pesna. Kralot si pomislil: "Toj {to vaka pee, mora da e sre}en# pa sledej}i ja pesnata navlegol vo edno lozje i videl mom~e kako peej}i raboti. - Dobar den, viso~estvo pozdravilo toa - [to vaka rano v pole? - Mislam deka si sre}en. Saka{ li da dojde{ so mene na dvorot? ]e mi bide{ prijatel.
144

- Ha,ha, viso~estvo, blagodaram, no ne mi pa|a na um. - Ama zo{to, taka ubavo mom~e... - Ne, ne vi velam. Vaka mi e dobro, sre}en sum i to~ka. "Najposle, eden sre}en ~ovek# si pomislil kralot. - Mom~e, slu{aj, mora{ da mi napravi{ usluga. - Ako mo`am, od s¢ srce viso~estvo. - Blagosloveno mom~e, }e ti dadam s¢ {to saka{, samo daj mi, daj mi... - [to viso~estvo? - Mojot sin }e umre. Samo ti mo`e{ da go spasi{. Dojdi vamu, po~ekaj! - go zgrabil i po~nal da mu go soblekuva paltoto. Odedna{ zastanal obeshrabren. Sre}niot ~ovek nemal ko{ula. Italo Kalvino

RAZGOVARAME ZA PRIKAZNATA [to pravel po celi denovi nezadovolniot princ? [to mu sovetuvale sovetnicite na kralot? Kogo kralot go pra{al dali e sre}en? [to mu odgovorile? Kako mom~eto go poka`uvalo svoeto zadovolstvo? Pro~itaj. Zamisli ja prikaznata ponatamu. Stanal li zadovolen ~ovek nezadovolniot princ?

DONESI SVOJ ZAKLU^OK Princot imal s¢, no ne bil sre}en. Zo{to ne bil sre}en? Mom~eto od lozjeto nemalo ni ko{ula, a bilo mnogu sre}no. Zo{to? Obidi se da ja opredeli{ porakata na prikaznata. Izberi eden od ponudenite odgovori i objasni go: - bogatiot ~ovek e zadovolen ~ovek; - zadovolniot ~ovek e bogat ~ovek.

PODGOTVI SE ZA DISKUSIJA Vo tabela zapi{i po nekolku pri~ini vo kolonata DA i vo kolonata NE. DA NE _______________ ^ovek mo`e da ___________________ _______________ bide sre}en iako ___________________ _______________ ne e bogat ___________________ Objasnete gi va{ite pri~ini i soslu{ajte gi drugite. Odlu~i se: mo`e ili ne mo`e ~ovek da bide sre}en. Naredete se taka {to tie koi se za DA }e zastanat levo, a tie za NE - desno. Sekoja grupa da napravi izbor na najsilnite dokazi za da gi odbrani svoite mislewa (stavovi). Po grupnata diskusija sledi odbrana so rasprava (polemika).

DESETMINUTEN SOSTAV Za deset minuti sostavi sostav vo vid na odgovor na pra{awata: [to e sre}a? Kako mo`e{ da proveri{ ne~ija sre}a? Misli{ li deka si sre}en? Zo{to?
145

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Seti se na tvojata posledna kavga i odgovori na pra{awata: Zo{to do{lo do nea? Koj u~estvuval vo kavgata? Kakov bil rezultatot od nea? [to bilo sme{no ili pou~no vo taa kavga? Razmeni go misleweto so parot do tebe.

JAZOVECOT I ZAJAKOT
Odele jazovecot i zajakot niz {umata i zdogledale par~e meso. - Jas go najdov! - viknal jazovecot. - Ne, tuku jas! - izvikal zajakot. - Jas prv go vidov! - se razlutil jazovecot. - Ne, jas prv go vidov! - tvrdel zajakot. Dolgo taka se raspravale, nikako ne mo`ele da se razberat, pa jazovecot na krajot rekol: - Da odime kaj lisicata pa taa neka presudi. - Koga lisicata gi soslu{ala jazovecot i zajakot, rekla: - Toa par~e meso treba da se podeli na dva ednakvi dela: edniot del treba da go zeme jazovecot, a drugiot zajakot. I lisicata go podelila par~eto na dva dela. - Delot na zajakot e pogolem! - primetil jazovecot. - Eve, }e go izramnam - rekla lisicata i griznala od zajakoviot del. - Sega jazovecot ima pogolem del! - izvikal zajakot. - Eve, i negoviot del malku }e go namalam. I lisicata griznala i od drugoto par~e. Toga{ se poka`alo deka zajakoviot del e pogolem, pa lisicata morala da odgrize i od nego. Taka taa gi ramnela par~iwata meso s¢ dodeka ne gi izela. Navistina, lakomite i inaet~iite sekoga{ se vo zaguba. Narodna basna

DA RAZGOVARAME Zo{to se karale jazovecot i zajakot? Dali lisicata bila dobar pregovara~ i sudija? Najdi pri~ini i za potvrden odgovor DA i za odre~en odgovor NE. Objasni ja poukata: "Lakomite i inaet~iite sekoga{ se vo zaguba.# Pro~itajte ja basnata po ulogi. Zamisli si drug kraj na basnata, taka {to tie }e go re{at sporot bez lisicata. Navedi pove}e mo`nosti za takvo re{enie i sporedi ja tvojata rabota so rabotata na tvojot par.
146

JAS MO@AM MNOGU
UBAVO E VO MAJ
Ubavo e vetrec da te gali ubavo e da {eta{ niz cvetni sali, da di{e{ dlaboko so ra{ireni gradi da gi gleda{ na drvjata zelenite bradi. Ubavo e da se vnese{ vo skaznata na zabrzanata reka. Ubavo e da go pozdravi{ utroto so nasmevka presna da napi{e{ pesna za nekoja Vesna. I {to e bitno, i {to e bitno ubavo e na glavata da stavi{ ven~e kitno. Petko Domazetovski

[TO E UBAVO VO MAJ? [to te voshiti i te razveseli vo pesnata? Kolku proletni sliki si zamisluva{? Koja ti e najubava? Objasni ja so svoi zborovi. Zamisli se ti so cvetno ven~e na glavata. Od koi majski cve}iwa e spleteno?

OBJASNI Koi se cvetnite sali niz koi sakame site da {etame? Za kakvi bradi na drvjata pee poetot? Kakva skazna raska`uva zabrzanata reka? Zo{to vetrot za poetot e "vetrec#? Napi{i gi i drugite deminutivni formi od istata imenka. A kako }e go nare~e{ vetrot koga e silen, studen, stra{en?

ZADA^A Obidi se da napi{e{ i ti pesni~ka za proletta.
147

POTSETI SE Na 4 maj 1903 god. vo seloto Banica zagina Goce Del~ev. Koj e toj i kakvo zna~ewe ima vo makedonskata istorija?

GORO LE GORO
Goro le goro, strejo ajdu~ka, goro le, sestro komitska, zo{to le goro, taka za{ume, ju taja doba nikoja? Dal' mi te, junak, goro, namina so stara verna dru`ina il' mi te nekoj prok'lna za vekovni~ki vremiwa? - Nitu me nekoj prok'lna za vekovni~ki vremiwa, nitu mi junak namina so stara verna dru`ina, tuku me kur{um proniza, tuku mi Del~ev zagina... I zatoj taka za{umev ju taja doba nikoja. Makedonska narodna pesna

RAZGOVARAME ZA PESNATA Zo{to ovaa pesna e nare~ena narodna? Koj gi izmisluval narodnite pesni vo minatoto? ^ija smrt ja oplakuva narodot vo ovaa pesna? Kako gorata ja izrazuva tagata po golemiot makedonski junak? Kolkava e bolkata na gorata za zagubata na Goce Del~ev? So {to ja sporeduva bolkata za negovata smrt? ^ija bolka e predadena preku bolkata na gorata? Koj vistinski taguval za golemiot junak?

148

POVRZI Koi drugi narodni pesni si gi u~el ili si gi ~ital za Goce Del~ev? A koi avtorski dela napi{ani za nego (raskazi, romani) si gi pro~ital? Pronajdi i vo tvojov u~ebnik tekst inspiriran od svetliot lik na Goce Del~ev.

NARODEN - STANDARDEN JAZIK Vo pesnava }e sretne{ pove}e formi na zborovite od narodniot jazik. Prepi{i gi vo tetratkata, a do niv napi{i ja nivnata pravilna forma. Sledi gi primerive: strejo - streo; ju - vo

PRODOL@I NA ^ASOT PO LIKOVNO OBRAZOVANIE Nacrtaj kako ja zamisluva{ borbata so turskiot asker vo koja pa|a smrtno ranet golemiot makedonski sin Goce Del~ev. Napravete izlo`ba od najdobrite va{i crte`i.

149

RAZMENI GO MISLEWETO Koe e tvoeto omileno jadewe? [to misli{ za brzata hrana (fast food)? Koga bi mo`el da bira{ me|u hamburger i pica i polneti piperki i boranija, {to bi izbral? Se slu~uva li da te teraat da jade{ so sila? Raska`i ni: koga se slu~ilo, koj te teral, {to trebalo da jade{, zo{to ne si sakal da jade{?

SITE MAJKI SE TAKVI
Deneska Milko e neraspolo`en - }e zapla~e. Da go bocne{ - }e zasolzi. Eh, Milko, Milko! Eh, dete - {eremete! Pak li ne{to lo{o ti se slu~ilo, pak li ne{to te iznerviralo, te naobla~ilo, `elbite od srce ti gi propadilo?! Taka si mislam i samo go gledam. Me gleda i toj. Me gleda i - op! Ja otvora ustata, ja ra{iruva ko u~eni~ka ~anta i se oglasuva: - Dedo, jas pove}e ne sakam da jadam! Ne sakam, navistina! - Ne jadi ako ne saka{! Jadeweto e te{ka i mnogu zdodevna rabota... Od xvakawe mo`e ustata da ti se premori, jazikot da ti se isten~i, zabite da ti se istapat... - Mo`e, dedo, mo`e... S¢ mo`e da mi se slu~i! Osobeno... - Osobeno ako zadreme{ dodeka jade{, dodeka xvaka{! - No, dedo, zo{to mama veli deka dete {to ne jade ne mo`e ni da porasne?! - Toa {to taa go veli e to~no, no va`i samo za decata {to sakaat da porasnat. A za deca... - No, dedo, jas sakam da porasnam, sakam, navistina! - E, ako saka{, toga{ treba ne{to i da jade{. Za{to, kako {to znae{, od vozduh ne se `ivee, ne se raste! - Ama, dedo, kako da jadam koga ne mi se jade, koga usta ne mi se otvora! - Ne si gladen, zatoa. - Ne sum, navistina! No {to deka koga mama toa ne go sfa}a... Koga postojano s¢ samo mi dava ne{to da jadam, da pijam... Kako da sum nekoj xin, a ne dete so malo uste i stoma~e... - Ne o~ajuvaj! Site majki se takvi, site sakaat decata {to pobrgu da im porasnat za da stanat vredni i sposobni, za da mo`at samite da se gri`at za sebe... Stojan Tarapuza
150

DA RAZGOVARAME Zo{to Milko bil neraspolo`en? [to mo`elo da mu se slu~i od te{koto xvakawe? Koe dete rasne? [to ne sfa}ala majka mu na Milko? [to sakala taa?

ZNA^EWE NA ZBOROVITE {eremete - itro, |avolesto; propadilo - izbrkalo.

POTRUDI SE Pro~itaj go raskazot i podeli go na logi~ki celini. Vo tetratkata sostavi plan so tema, glavni misli, poraka. Pro~itajte gi celinite, odberete najubavi glavni misli i zapi{ete zaedni~ki plan na tablata.

VE@BAJ DRAMSKO ^ITAWE Podelete se po ulogi i ve`bajte dramsko ~itawe. Za sekoe ~itawe izberete po trojca ~ita~i: za govorot na pisatelot i za govorot na likovite (dedoto i Milko). Najdobrata grupa nagradete ja so rakopleskawe.

NASOKI ZA DOMA[NA RABOTA Razmisli i daj svoe mislewe za slednive pra{awa: 1. Za da se bide zdrav i pravilno da funkcionira organizmot potrebno e da se jade raznovidna hrana. [to zna~i toa? 2. Kolku obroci dnevno mu se potrebni na va{iot organizam za pravilen razvoj? 3. Kolku se va`ni ovo{jeto i zelen~ukot vo ishranata? Jade{ li ti redovno ovo{je i zelen~uk? Koe ovo{je i zelen~uk naj~esto go jade{? 4. [to podrazbira{ pod zdrava hrana? Odgovorite na pra{awava napi{i gi vo tetratkata za doma{na rabota.

151

OTKRIJ JA DOMA[NATA LISTA NA JADEWA Nabroj koi s¢ jadewa se gotvat vo va{ata doma{na kujna. Koj e glavniot gotva~? Od {to se sostoi tvojata pomo{ vo kujnata?

GOTVA^OT METODIJA
Kaj sosedot Metodija s¢ mirisa na mirodija! Toj e gotva~ ~esno {to slu`i, po cel den okolu rernata kru`i! Kromidi se~ka, kompiri pr`i, kolku gotva~ki rekordi dr`i! Pred ovaa bela gotva~ka stava i {poretite vednat glava. Za na{iot gotva~ ima morkovi, piliwa, piperki, salati, a za site gosti od red supi, ~orbi, pire od domati! Pa duri i gula{i razni s¢, samo ne ~inii prazni! Vasil Mukaetov

RAZMISLI I OBJASNI Zo{to {poretite vednat glava pred gotva~ot Metodija? Kakov gotva~ e toj? Vo kakva boja e gotvarskata rabotna obleka? [to misli{, zo{to oblekata e vo takva boja? Objasni gi stihovite od pettata strofa. Koi se tvoite omileni jadewa? Zo{to treba da jade{ redovno sve`i salati i ovo{je? Pronajdi gi rimuvanite zborovi vo pesnata.

152

POKA@I [to znae{ da si podgotvi{ sam? Povikaj go tvoeto drugar~e na gosti i iznenadi go so tvojot specijalitet. Razmenete si po edna recepta so drugar~eto od klupata. Kako }e nau~i{ da gotvi{?

PRIDRU@I SE Dogovorete se so tvojot u~itel da organizirate proda`na izlo`ba vo va{eto u~ili{te. So pomo{ na tvojata majka, tatko ili baba podgotvi gi tvoite omileni kola~iwa, pala~inki, krofni, salati ili sli~no. So sobranite sredstva posetete teatarska pretstava, cirkus, bazen, kino, muzej ili organizirajte sabotna u~ili{na zabava so lotarija. Mo`e{ i ti da predlo`i{ kako najracionalno da gi iskoristite tie sredstva.

IZRAZI SE PISMENO

Napi{i sostav so naslov: "Na{iot nedelen ru~ek#. Ako saka{ mo`e{ na sostavot da mu dade{ i drug naslov. Opi{i kako izgleda podgotovkata na nedelniot ru~ek koga ste site zaedno. Pridr`uvaj se na sledniov plan: - koj u~estvuva i so {to vo podgotovkata; - koi se va{ite omileni nedelni jadewa; - koj i kako ja servira masata; - atmosferata na ru~ekot; - raskrevaweto na masata i mieweto na sadovite posle ru~ekot. Ne zaboravaj da go istakne{ tvoeto u~estvo vo podgotovkata na ru~ekot. Pro~itaj kako tvojata drugarka Nuki go opi{ala nedelniot ru~ek so nejzinoto semejstvo. Kako taa pomaga? [to ja raduva najmnogu?

NA[IOT NEDELEN RU^EK
Nedelno pretpladne. Site sme doma. Mama e glavnata vo kujnata. Tato nekolkupati odi na pazar i vo prodavnica. Treba da donese s¢ {to e potrebno za nedelniot ru~ek. Mama veli deka treba s¢ da e sve`o i zdravo. Dodeka mama go podgotvuva ru~ekot, jas ja mestam masata. Go postilam beliot ~ar{af, a vrz nego gi stavam moite omileni rozovi ~a{i, ~iniite so rozevi cvetovi i ubaviot pribor. Masata zali~uva na cvetna alea. Stignuvaat i prekrasnite jadewa: salata od rendan morkov i crvena zelka, pile{ka supa so najubavi knedli {to gi pravi mama. Eve go i spana}ot - so~en i zelen mami so topliot miris. S¢ e ubavo na nea, no najubavo e toa {to sme zaedno, se {eguvame, se smeeme. Sre}ni sme za{to sme zaedno. Najsre}na sum jas. Ete zo{to tolku mnogu gi sakam nedelite. Nuki Osman, u~eni~ka od 5-5 oddelenie OU "Hristo Uzunov# - Ohrid
153

BIDI ISKREN Si mu pomislil li nekomu ne{to lo{o? A si mu napravil li? Za kakov se smeta{: za dobar ili lo{? Zo{to? [to mislat drugar~iwata za tebe: dobar si ili zloben?

VOLKOT I VERVERI^KATA
Skokaj}i od granka na granka, vrveri~kata padnala tokmu pred zaspaniot volk. Toj ripnal i posakal da ja lapne. Taa po~nala da go moli: - Volku, te molam, pu{ti me! Volkot £ rekol: - Dobro, }e te pu{tam, samo ka`i mi zo{to vie ververi~kite ste tolku veseli? Mene sekoga{ mi e zdodevno, a vie gore na grankite si skokate i vezden si igrate. Ververi~kata mu rekla: - Pu{ti me da se ka~am na drvoto i ottamu }e ti ka`am. Volkot ja pu{til, a taa se ka~ila na grankite od drvoto i mu rekla: - Tebe ti e zdodevno volku, za{to si lo{ i zloben. Lo{otilakot ti go ispolnil srceto, a nie sme veseli, za{to sme dobri i nikomu zlo nitu mu mislime nitu mu pravime. Ezop DA RAZGOVARAME Koi likovi gi sretna vo basnata? Kakov e volkot? A ververi~kata? Koi lu|e se opi{ani preku niv? Ima li basnava pouka? Koja e poukata? Preraska`i ja basnata poop{irno. Mo`e{ da dodade{ i novi likovi i da smisli{ novi dijalozi.

TVORI Objasni ja pogovorkata: Glupavosta i zlobata rastat na isto drvo. Obidi se sam da napi{e{ basna vo koja pouka }e bide gornata pogovorka. Pro~itaj im ja tvojata basna na drugar~iwata i zamoli gi da ti dadat kritika za nea. Kritikata primi ja dobronamerno!
154

SKRATENICI
Jas u~am vo OU "Aleksandar Urdarevski# vo s. Sandevo, Skopsko. Imam 11 god. Sekojdnevno pe{a~am po 3 km za da stignam do moeto u~ili{te. Moite roditeli se zanimavaat so odgleduvawe na gradinarski kulturi. Sekoja godina tie proizveduvaat po 500 kg piperki za ajvar. Ovaa godina majka mi podgotvi 40 kg ajvar i 120 l sokovi od ovo{kite vo na{ata gradina.

SAM ZAKLU^I Zo{to gi vikame skratenici zborovite obele`eni so crvena boja? [to se postignuva so nivnata upotreba?

PREPI[I, DOPOLNI, ZAPOMNI I PRIMENUVAJ

1. Skratenicite za merkite sekoga{ se pi{uvaat bez to~ka: g - gram; dm - desimetar; hl - hektolitar; mm - milimetar. 2. Skratenici koi se pi{uvaat so to~ka: g. - gospodin; gr. - grad; t.e. - to est; itn. - i taka natamu; br. - broj; i dr. - i drugo; str. - stranica; na pr. - na primer; prof. - profesor. 3. Skratenici koi se pi{uvaat so crti~ka: d-r - doktor; m-r - magister; g-|a - gospo|a; g-ca - gospo|ica. 4. Skratenici koi se pi{uvaat so golemi bukvi bez to~ka: ARM - Armija na Republika Makedonija; MTV - _______. SAD - Soedineti Amerikanski Dr`avi; IK - Izvr{en komitet; ASNOM - _________.

PRO^ITAJ I NAPI[I VO TETRATKATA s. - selo god. - _________ den. - _________ ul. - __________ l - _________ km - _____________ m - __________ kg - ______________ OU - ____________________________ RM - ___________________________ MANU - _________________________ PTT - ___________________________

155

NABQUDUVAJ VO PARALELKATA I POVRZI Koga se vcrvuvaat u{ite? Si zabele`al li kaj nekoi od tvoite drugar~iwa vcrveneti u{i? Od {to se vcrvile? Koga ti se vcrvuvaat u{ite? Razmenete si gi mislewata so drugar~eto.

CRVENI U[I
Vlade i Nade se vra}aat od u~ili{te. Vlade, kako sekoga{, yvoni na site yvon~iwa po katovite. S¢ dodeka ne dojde do svojot stan. Toj toa go pravi mo{ne ve{to. Nikoj dosega ne go fatil. Za{to, {tom }e zayvoni, vedna{ tr~a ugore. Koga vratite }e se otvorat, toj e ve}e na pogorniot kat. I Nade mora da tr~a zaedno so nego. Ne e ubavo toa {to go pravi{! - go ukoruva taa. - Kako bi ti bilo so tebe nekoj taka da se poigruva?!... Nade e vo pravo, za{to mo`ebi nekoj od niv e prinuden i od postela da stane, srede jadewe ili rabota, a pred vrata da ne najde nikogo. Zatoa lutinata im e sosema opravdana.

156

I denes Vlade yvoni na site stanovi od prviot kat. I tokmu koga se str~na za nagore, ~i~ko Milan go fati za u{i. - Ti li si toa, gulap~e? Taka zna~i, a? Sekoj den vaka si se zabavuva{, neli? Polovina ~as te ~ekam pred vratata, nikakvecu nieden! - i ~i~ko Milan s¢ pove}e i posilno go vle~e tu za ednoto, tu za drugoto uvo. - Obidi se u{te edna{, pa duri toga{ ubavo }e ti poka`am! Vlade v zemja da propadne. Ne mo`e usta da otvori. So navednata glava, posramen, vleze vo svojot stan. - [to stanalo toa so tvoite u{i, sine? - izvika majka mu. - Nadvor bezdrugo e mo{ne studeno {tom u{ite ti se tolku crveni. Te{ko mene, ne ti ja dadov volnenata kapa {to ti gi pokriva... Vlade ni{to ne zboruva. Obrazite mu se vcrvija kako u{ite. So molba gleda vo Nade. No taa ne go predade. Samo ja svrte glavata, za da ne vidi majka £ kako se smee. Nada Zekmanova - Jakimova

RAZGOVARAME ZA RASKAZOT [to o~ekuva{e da se slu~i? Zo{to ja opravduva{ postapkata na ~i~ko Milan? Kako }e postape{e tvojot tatko da be{e na mestoto na ~i~ko Milan? A ti, kako }e postapi{? Kakvo mislewe ima{ za Nade? Misli{ li deka Nade treba{e da £ ka`e na nivnata majka zo{to mu se crveni u{ite na Vlade? Zo{to taka misli{? [to nau~i od ovoj raskaz?

ORGANIZIRAJTE RASPRAVA Podelete se vo dve grupi. Ednata grupa neka ja napa|a Nade zatoa {to ne £ ka`ala na majka im za odnesuvaweto na Vlade, a drugata neka ja brani.

ODBERI SI ZADA^A Napravi plan na raskazot so tri naslovi i preraska`i go vo tvojata tetratka. Ti bidi Vlade i raska`i {to ti se slu~i. Kako se po~uvstvuva koga ~i~ko Milan ti gi istegna u{ite? Se pokaja li za gre{kata? Najdi na~in da mu se izvini{ na ~i~ko Milan. Ti bidi Nade i raska`i {to mu se slu~i toj den na tvojot brat Vlade. Odlu~i dali }e ja zapoznae{ va{ata majka so nepristojnoto odnesuvawe na tvojot brat.

157

RAZMISLI - RAZMENI GO MISLEWETO Kade si videl galeb? Nacrtaj go vo tvojata tetratka! So koja boja }e go oboi{? Poka`i mu go crte`ot na drugar~eto.

PRIKAZNA ZA GALEBOT AR^IBALD
Galebot Ar~ibald, dragi moi, kako {to se veli, go zagubil kompasot i namesto da leta nad vodite na golemoto more, stignal vo Prespa. Svrtel edno kruk~e nad ezero, ja izmeril Braj~inska Reka, go yirnal Ote{evo, svrtel kaj Stewe i... mestoto mu se videlo ubavo - poubavo zdravje. Da, da, dragi moi, re{il da ostane. Trebalo da vidi {to ima i vo ezeroto. I videl!.. Probal desetina nivi~ki belvici, ne bile kako morskite ribi, ama bile ribi... Na tretiot den go posetil i ostrovot. Se zapoznal so pelikanite i... Bilo taka, ne deka ne bilo, ama koga gi zapoznal ribarite i koga videl kolku go po~ituvaat, re{il da ostane i da `ivee vo Prespa. Po nekoja nedela nemalo ~ovek {to ne go znael Ar~ibald. Mo`el da vleze vo sekoja ku}a. Vo Nakolec pojaduval belvici, vo Ezerani ru~al krap, a vo Kowsko ve~eral, me{ano mrenki so klen. Ama, dragi moi, kako i kaj lu|eto, taka i kaj nego se pojavila `elba da si ima drugarka, da ima so kogo da `ivee, da deli i arno i lo{o. Po~nal da ja poka`uva tagata, da... I ne samo toj {to bil ta`en, ta`ni bile i ribarite i decata i babite... Site se pra{uvale kade da mu najdat drugarka. Pi{uvale pisma, dr`ele sostanoci, raspravale nadolgo i na{iroko... Sostanoci dr`ele i lastovi~kite koi sekoe utro go nadletuvale ezeroto za da si gi izmijat licata i da kasnat po nekoja mu{i~ka. More, rabotata stignala do-

158

tamu, ta i trite ~apji {to `iveele vo Nakole~ko Blato sostan~ele i vo saboti i vo nedeli. Se slu~ilo taka, tri lastovi~ki letnale i trgnale na Ar~ibald da mu najdat drugarka. Trgnale... Na desettiot den, dragi moi, od kaj Malo Ezero ne{to kako da zabelealo. Ej, duri i ezeroto se raduvalo na doa|aweto na noviot `itel na Prespa. Tr~ale bran~iwata, se raduvale kormoranite i pelikanite... Takov pre~ek Prespa ne videla. Ar~ibald od sre}a pla~el. Toa leto, dragi moi, na ostrovot Golem Grad gostinkata si napravila gnezdo, probala od nivi~kite belvici i go pribrala Ar~ibald. Ako odite vo Prespa ova leto, }e vidite mnogu galebi. Samo kolku da znaete, site tie se edno semejstvo. Na nekoi Ar~ibald im e tatko, na drugi dedo, a velat ima i desetina pravnuci. Navistina, ne ve la`am! Vlado Dimovski

RAZGOVARAME ZA PRIKAZNATA [to ti se dopadna najmnogu vo ovaa prikazna? [to e vistinito vo nea? A vo {to ne veruva{? Si letuval li nekoga{ na Prespansko Ezero ili na drugo na{e ezero? Opi{i gi galebite kako ve{to lovat ribi letaj}i nad vodata? Pisatelot ka`uva deka galebot Ar~ibald zalutal od nekoe more. Za koi moriwa ti si slu{nal ili si gi videl?

PRONAJDI Pronajdi gi vo prikaznata site imenki {to ozna~uvaat imiwa na geografski poimi i napi{i gi vo tetratkata.

IZRAZI SE Dogovorete se so tvoeto drugar~e koj {to da napravi. Edniot od vas neka mu ja raska`e prikaznava na drugiot. Neka zamisli deka e o~evidec na s¢ {to se slu~uvalo na Prespanskoto Ezero. Drugiot otkako }e ja ~ue, neka ja preraska`e prikaznava.

159

U{te kolku dena ima do krajot na u~ebnata godina? Saka{ li da zavr{i? [to ~uvstvuva{ na posledniot u~ili{ten den? A na posledniot ~as? Na tablata napravete vakva tabela i vo nea zapi{ete go va{eto mislewe ZA ili PROTIV krajot na u~ebnata godina.

ZA

PROTIV

POSLEDEN ^AS
Gi sobra starata samovila na posleden ~as vo u~ili{teto site samovil~iwa od {umata. Tie, se razbira, ne sedea mirno kako porano, za{to edvaj ~ekaa da zavr{i ~asot i u~ebnata godina i da se razletaat nadvor vo {umata, pa da gi zapo~nat letnite ludorii. Taa im re~e: - Deca, bidete mirni! Denes za posleden pat }e proveram {to ste nau~ile i da vi gi dadam svidetelstvata. A potoa }e se vidime duri naesen. Se soglasuvate, neli? - Se soglasuvame! - viknaa samovil~iwata ednoglasno. - Dobro - re~e u~itelkata. - Koj }e mi ka`e koi drvja i grmu{ki prvi rascutuvaat naprolet vo {umata? Site samovil~iwa krenaa raka i vikaa: - Jas u~itelke, jas u~itelke! Prvoto u~eni~e {to go krena re~e: - Vo {umata najprvo rascutuva drenot so sitni ubavi `olti cvet~iwa. - Vedna{ po nego rascutuva i glogot so beli cvet~iwa kako sne`inki na bockavite gran~iwa - re~e drugo samovil~e.
160

A potoa site, nestrplivi da ka`at, po~naa da se nadvikuvaat: - Rascutuva i bagremot i mirisa ~udesno! Rascutuva i diviot trendafil so ubavi rozovi cvetovi. Pu{taat piskul~iwa dabovite {to podocna }e stanat `eladi, a elkite i borovite se zakituvaat so zeleni vrv~iwa {to podocna }e stanat {i{arki. - Bravo, - re~e u~itelkata - no zboruvajte edno po edno. Navistina ubavo ste nau~ile. A sega sleduva edno pote{ko pra{awe: Koi polski cve}iwa cutat po borovite? Site vo hor odgovorija: - Pod borovite ne cutat nikakvi polski cve}iwa i ne raste treva, za{to borovite ronat bocki i {i{arki! Polskite cve}iwa cutat po livadite, i toa lilava majkina du{i~ka, `olt kantarion, beli margaritki, sini planinski yvon~iwa!

161

- E navistina ste umni i ubavo ste nau~ile - re~e taa zadovolno. - A sega slednoto pra{awe: Kakvi boi imaat peperugite nad livadite? - Ima beli, `olti, sini, kafeavi - odgovorija samovil~iwata. - I {areni, u~itelke! - se izvika edno samovil~e. - [arenoto ne e boja. Razmisli malku so glavi~kata! [arenoto e sostaveno od pove}e boi - odgovori u~itelkata. Drugite samovil~iwa se smeeja, a toa {to zgre{i srame`livo navedna glava. - Dobro, dobro, sekoj mo`e malku da zgre{i. A sega najte{koto pra{awe: Ka`ete mi koi buba~ki ka`uvaat deka e ve}e leto vo poleto? - [turcite, u~itelke! Tie po cela no} svirat i peat za letoto, a dewe spijat. A `e`epe~iwata po cel den crcorat - `e`e-pe~e, `e`e-pe~e, za{to e mnogu `e{ko. - Jas navistina se gordeam so vas bidej}e s¢ ste nau~ile. Zatoa site }e minete so odli~en uspeh. - Uraa, uraa! - se razvikaa malite i stana eden takov urnebes {to od nivnite vikotnici za malku }e padne{e tavanot. - Mir, mir! - svika strogo u~itelkata. - Ajde sega ubavo da se pozdravime i da se razdelime. Site po red dojdoa kaj nea, ja gu{kaa, a taa im gi podava{e nivnite svidetelstva. - ]e se vidime pak naesen, mili moi, koga }e po~ne novata u~ebna godina re~e u~itelkata vozbudeno. Poslednoto samovil~e £ podari buket raznobojno polsko cve}e. - Ova e od imeto na site u~enici, mila u~itelke - re~e toa. I vo gradot u~enicite go minuvaa posledniot ~as so svojata u~itelka. I, na krajot, i tie se gu{kaa i se pozdravuvaa so nea pred letniot raspust. Poslednoto u~eni~e £ podari buket crveni rozi. - Ova e od imeto na site u~enici, mila u~itelke - re~e toa. Po s¢ izgleda deka u~itelkite i u~enicite i vo {umata i vo gradot se ednakvi. A ednakvi se i poslednite ~asovi od u~ebnata godina. Slavka Maneva

VOO^I - SPOREDI U~itelkata na samovil~iwata bila mnogu zadovolna od nivnoto znaewe. Kako pominavte vie na ~asovite po povtoruvawe? Znaevte kolku niv? Sporedi go zadovolstvoto na starata samovila so zadovolstvoto na va{ata u~itelka. Kako odgovarate vie na postavenite pra{awa? Vo eden glas? Samovil~iwata ja gu{kale svojata u~itelka. Kako vie se razdeluvate so va{ata u~itelka? Napravi sporedba me|u u~itelkite i u~enicite vo {umata i vo gradot?

162

IZBERI ZADA^A Pro~itaj gi zada~ite koi ti se ponudeni. Izberi edna i sraboti ja. 1. Pri~ina - posledica - Sekoja pri~ina ima svoja posledica. Vo raskazot nekolku pri~ini dovele do posledici. Napravi vakva tabela vo tvojata tetratka, razmisli i popolni ja:
PRI^INA POSLEDICA odgovaraat vo hor mnogu znaewe gu{kawe buket qubov

2. Sozdavaj - Pro~itaj go raskazot vo sebe, a potoa slobodno preraska`i go. Mo`e{ da gi pro{iri{ postoe~kite delovi, da vnese{ sopstven beleg, da dodade{ novi misli, no seto toa da ne ja smeni smislata na raskazot. - Pro~itaj {to si napi{al i pobaraj mislewe za tvojot trud. 3. Plan na raskazot - Pro~itaj go raskazot , podeli go na logi~ki celini i napravi analiza. 4. Prepi{i - Prepi{i gi najubavite odgovori na samovil~iwata so latini~ni bukvi. 5. Jazik - Napravi vakva tabela i popolni ja so zborovi od raskazot: Imenki
konkretni apstraktni

Glagoli
sega{no vreme minato vreme idno vreme

Pridavki
prisvojni brojni

Zamenki
li~ni pokazni

Koga }e zavr{i{ so edna zada~a, ako ima{ vreme , mo`e{ da sraboti{ i druga. Potoa samiot oceni se za izvr{enata rabota na sledniov na~in: Ime _______________________ Datum ___________________ Dali sum zadovolen od svojata rabota? Dali toa e najdobroto {to mo`ev da go napravam? Dali koristev razli~ni idei? Mi treba li pomo{? Mo`am li podobro da srabotam? ]e im go poka`am li srabotenoto na drugi?
163

GODI[EN TEST
(Raboti vo tetratkata!) JAZIK LITERATURA

1.Otkrij gi i ispravi gi ~etirite pravopisni gre{ki vo re~enicata: Site makedonci se gordi na ohridskoto ezero i negovite ubavini.

1. ]e gi dopolnam slednive iskazi: a) Pesnata koja izobiluva so ~uvstva na poetot se vika _________________. b) Ako sodr`inata na pesnata e predadena niz humor, taa e _______ 2. Podeli gi na slogovi zborovite: _________. gre{ka, ezero, Makedonci, otkrij v) Vo epskite pesni se pee za ____________________________________ ___________________________________ ____________________________________. 3. ]e izvr{am analiza na slednava g) Romanot e golema raska`uva~ka re~enica: tvorba vo koja ____________________ Ovaa godina osvoivme vtoro mesto na ____________________________________. gradskiot natprevar. a) po sostav e _________________. 2. ]e gi zaokru`am romanite za b) prirok e ____________________. deca: v) izostaveniot podmet glasi ______. a) Modri~ka tetratka, B. Sma}oski g) prisvojna pridavka e ____________. b) Pipi Dolgiot ^orap, A. Lindgren d) vtoro e _______________________. v) Maslinovi gran~iwa, G. Popovski |) ovaa e _________________________. g) Beloto Cigan~e, V. Podgorec d) Spomenka, G. Petrevski 4. Slednive zborovi }e gi napi{am so skratenici: doktor, profesor, 3. Da napi{am tekst po analogija kilogram, selo, i taka natamu. podrazbiram: ____________________________________ a) da go pro{iram tekstot; b) da go prodol`am tekstot; 5. Od prostava re~enica }e obrav) da sozdadam nov sli~en na zuvam slo`ena: Dojde toploto leto. drug tekst. ___________________________________ ___________________________________ 4. Tema vo edno literaturno delo e: a) porakata {to ni ja ispra}a avtorot 6. ]e ja de{ifriram slednava re~e- b) predmetot {to se obrabotuva; nica: S3na 5ra ima vr1 vnuk. ___________________________________.

164

GO PRELISTUVAM MOJOT U^EBNIK I DOBRO ZAPOMNIV
(]e rabotam vo tetratkata!)

]e napi{am tri naslovi na raskazi svest: 1. ____________________________________, 2. ____________________________________, 3. ____________________________________,

koi kaj mene ja probudija ekolo{kata avtor _________________________; avtor _________________________; avtor _________________________.

Dvete humoristi~ni makedonski narodni prikazni vo koi se ismeva mrzlivosta i glupavosta kaj lu|eto se: a) ____________________________________________________; b) ____________________________________________________. ]e opredelam {to e zaedni~ko za slednive pesni: "^uden ~itatel# od Kiro Donev (str. 26) i narodnata pesna "Kinisala moma `elka# (str. 109) Dvete pesni se ______________________________________. ]e gi zaokru`am opredelbite {to £ odgovaraat na pesnata "Son~evina# od poetot Vol~e Naum~evski, na stranica 14: a) epska pesna b) lirska pesna v) patriotska pesna g) opisna pesna d) humoristi~na pesna Golemi pouki za `ivotot i odnosite me|u lu|eto nao|am vo malite literaturni tvorbi vo koi zboruvaat `ivotnite: a) bajki b) basni v) prikazni za `ivotnite g) lirski pesni

]e navedam naslovi na dve bajki od mojot u~ebnik: 1. __________________________________________________ 2. __________________________________________________ ]e navedam naslovi na tri romani za deca: 1. __________________________________________________ 2. __________________________________________________ 3. __________________________________________________

165

]E POBARAM I ]E PRO^ITAM
Arsovski, Tome (1928, Kosovska Mitrovica - 2007, Skopje). Zbirki pesni: "Sme{ni i prevrteni pesni# i "Disko-{turec#. Romani: "Patuvawe vo Taxetakomo#, "Zena, }erka na yvezdite#, "Dedo Mraz i feferoni#(komedija za deca), "Marko Krale i Feferona# i "Darko Foksi spidi Gonzales#(veseli scenski igri za deca). Atanasovski, Miho (1934, Skopje). Poet, raska`uva~, romansier i dramski avtor. Knigi raskazi: "Marko Novinarko#, "Golemiot junak#; romani za deca: "Ku{i~kata so belata {amija#, "bambila od drugiot svet#, "Koga se sakavme so Tinka#; pieskata "Tajnata na edno pismo#. Bojku, Fejzi (1937, s. Vele{ta, Stru{ko). Poet, raska`uva~ i preveduva~ od albanskata zaednica vo R. Makedonija. Knigi: "Septemvri na edno detstvo#, "Boite na moeto nebo#, "Beli peperutki#. Dav~evski, Risto (1934, s. Dolni Disan, Kavadare~ko - 2006, Skopje). Poetski knigi: "Do`dovni kapki#, "Soneti za mama# i "Izedeni prognozi#. Basni: "Va`no e drugite {to }e re~at#, "Sobir na vranite#, "Ma~ori na pana|ur#(radiodrami), "Vesela scena#(edno~inki), "Avanturite na Dedo Mraz#(skazna). Domazetovski, Petko (1935, s. Jablanica, Stru{ko - 2003, Struga). Poet, raska`uva~, antologi~ar, publicist i folklorist. Kniga raskazi: "Pozdrav na proletta#. Donev, Kiro (1942, s. Monospitovo, Strumi~ko). Poet, raska`uva~, romansier, satiri~ar-humorist, dramski avtor i preveduva~. Romani: "[enko#, "Manastirski yvona#, "Zbrkana skazna#, "Kinder kva~ka#, "Dalaverite na Dobre Lo{iot#, "Vnukot na majorot i drugi; raskazite: "Da se zapoznaeme#, "Stra`ari na mirot#, "Naduenka#, "[arena krienka# i dr. Jan~evska, Makedonka, poet za deca. Rodena e vo Gradsko, 1940 godina. Knigi poezija: "Godinata moja i tvoja#, "Svetot va{ me|u A-[#, "[umska bolnica#, "Yvezdeno nebo#, "Monista za |erdan~e# i dr. Kestner, Erih, (1899 - 1974), poznat germanski pisatel za deca. Najpoznati negovi dela mu se: "Dvojnata Lota#, "Emil i detektivite#, "Ton~ek i To~kica#, "Ma~orot vo ~izmi# i mnogu drugi.
166

Kujunxiski, Aleksandar (1946, Peh~evo). Pisatel za deca. Basni: "Osilki#, "Dobrite xinovi#, "Predgorje#; pesni: "Pijano vino`ito#, "Od edna do sto i edna#, "Denes praznuvame#, "Sre}na Nova godina# i mnogu drugi; raskazi: "@arko planinarko#, "Na tema, na tema#, "Vo livadite na detstvoto#. Lindgren, Astrid (1907 - 2002), {vedska pisatelka za deca. Delata £ se prevedeni na osumdeset jazici. Najpoznati nejzini dela se: "Pipi Dolgiot ^orap#, "Mio, moj Mio#, "Karlson na pokrivot#, pove}e knigi za Emil od Leneberg i mnogu drugi. Maneva, Slavka (1934, Skopje - 2010, Skopje). Knigi raskazi: "Sviripile#, "Kliment Ohridski#, "Kiril Pej~inovi}#, "Gotvarski skazni#, "Od dedo Markovoto torbule#, skazni: "Xixa#, "Kam~eto na sakaweto#, "Vol{ebniot lift#, "Vino`itoto {to pee#, "Yvezdeni perni~iwa#, slikovnicata: "Prikazni bez kraj#. Naum~eski, Vol~e (1916, Prilep - 1980, Skopje). Poezija: "Viorno zname#, "Son~eva solza#, "Posleden let#, "Pozlateni lisja#, "Sedumdeset cvetovi#, "Svetulki#, "Igra na mirisot# i drugi. Nedelkovski, Velko (1946, Skopje). Raska`uva~, romansier, dramski pisatel. Zbirki raskazi: "Leb za tate#, "Kako raste Pen~o#, "Zapisi kraj ogni{teto#; romani: "Zbuneti godini#, "Vtora smena#, "De`urna prikazna# i drugi; drami: "Den za begstvo#, "Na na{ na~in# (TV-dramska serija), "Bibisek od Kramaonija# i drugi. Nikoleski, Van~o (1912, s. Crvena Voda, Ohridsko - 1980, Ohrid). Gi napi{al slednive poetski knigi za deca: "Makedon~e#, "[kolsko yvon~e#, "Prva radost#, "Babino vretence#, "Tatkovina#, "Moeto selo#, "Stanko spanko# i drugi. Poemite: "Mice#, "^etirinaeset iljadi oslepeni#; romanot: "Goce Del~ev#. Petrevski, Gorjan (1951, s. Mrenoga, Demirhisarsko). Zbirka raskazi: "Rano dojde qubovta#, "Proletni do`dovi#; pesni vo proza: "Tatkovata prva qubov# i pove}e romani. Podgorec, Vidoe (1934, s. Kole{ino, Strumi~ko - 1997, Skopje). Stihozbirki za deca: "Tiho doa|aat soni{tata#. "Srebrena {kolka#, "Nad lulkata#, "Vesela azbuka#, "Iljada cvetovi#, "Vo Soluna gro{ somuna#, "Lu{pi od mese~ina#, "[arena ptica#, "^udesna {uma#, "Sto sonca# (gatanki), "Monista od rosa#. Zbirki raskazi za deca: "Topli gnezda#, "Nespokojno detstvo#, "[umskiot razbojnik#, "Deca pod pe~urki#, "^udesno patuvawe#, "Dve solzi~ki#, "[areni brodovi#, "Pirinskiot car#, "Patuvaweto na Dobrilo#, "Yvezdeni zborovi#, "Izgubenoto carstvo# i mnogu drugi.
167

Popovski, Gligor (1928, s. Budinarci, Berovsko - 2007, Skopje). Objaveni knigi: †Bajka za deteto Vilen#; raskazi: †Drvar~e#, †Dale~en svet#, †Bilo edno dete#, †Skazni za Vozovija#, †Biljana#, †Razgovori za soobra}ajot#; poezija: †Rosica#, †Skazna za najjunakot#, †^ovek so ~ovek#; romani za deca: †Planino, ubavino#, †U~itelkata#, †Drugata strana# i drugi. Polazarevski, Van~o (1951, Gostivar). Pisatel za deca, humorist. Knigi: "Se{tologija# (piesi za deca), "Bu{avi{te# (poezija za deca), "Xemper-drvo# (raskazi za deca), "Foka vo fioka# (brzozborki) i drugi. Rouling, Xoan K., (1965), angliska pisatelka {to se proslavi vo celiot svet so serijata romani za mladiot ma|ioni~ar Hari Poter. Sma}oski, Bo{ko (1938, s. Modri~, Debarsko - 1998, Skopje). Avtor na knigata raskazi: "Eden bagrem i ~etiri deca#; poezijata i lirski zapisi: "Modri~ka tetratka#; romanite: "Golemi i mali#, "Cve}e od devetiot rid#, "Kako koga se otkinuva jabolko#, "Julski dnevnik#. Strezovski, Jovan (1931, s. Podgorci, Stru{ko). Poet, raska`uva~, romansier, preveduva~. Knigi: "Svetulki# (poezija), "Posledniot fi{ek# (raskazi), "Dru`inata "Bratsko steblo# (roman), "Saatot kukavica#, "Koj i zo{to# (gatanki), "Zeleni o~ila# (raskazi za deca). Tarapuza, Stojan (1933, Zletovo). Objavil mnogu zbirki poezija od koi }e gi nabroime: "Grejni sonce#, "Polno kaj~e `elbi#, "Dambara, dumbara#, "O~iwa poto~iwa#, "So dva ata po dva pata#, "Zlatici-krilatici#, "Brzalki bez vrzalki# (brzozborki), "Moe tvoe-pogodi {to e# (gatanki vo stihovi), "Yunica paunica#, "Zborovi po dvorovi#, "[arki-`arki#, "Cvetulki so svetulki#, "Zenici yvezdenici# i drugi. Xambazov, Nenad (1943, Belgrad, Srbija). Pova`ni stihozbirki: "Modernata meca#, "Slonot odi na igranka#, "Zagubenoto me~e#, "Palavoto zaj~e#, "Skokaj detence#, "Nosovi i {tosovi#, "Da nema vojna#, "Bolnoto `ap~e#.

168

OD NEPOZNATITE ZBOROVI OFORMIVME RE^NIK
AMANET - zavet; doveruvawe na ~uvawe ili izvr{uvawe na ne{to AMBAR - drven sandak za `ito i bra{no ATMOSFERA (okolu Zemjata) - vozdu{na obvivka okolu Zemjata ATMOSFERA (doma{na) - situacija, raspolo`enie vo edna sredina BAREM - se izrazuva nekoe ograni~uvawe (Barem sega dojdi) BEZBEDNO - sigurno, bez opasnosti BELVICA - riba od vidot na pastrmkata BELKI (vo narodniot jazik) - mo`ebi BLAGOSLOVENO - blagotvorno, korisno BLESOK - silna svetlina, sjaj BOG - gospodar i sozdatel na svetot spored religijata BO@ESTVO - su{testva so svojstva na bog, so natprirodni odliki BONTON - pravila za ubavo odnesuvawe BULKA - vid polsko cve}e so golemi crveni cvetovi, div afion VAJSTINA - mnogu star zbor za "vistina# (vo crkovniot jazik) VGNEZDILA (se) - udobno se namesti; so preneseno zna~ewe: se vre`a VE^ERNICI - yvezdi {to se javuvaat prvi vo ve~erta VIZITA - poseta VITEZ - srednovekoven voin, kowanik VOOBRAZEN - va`en, naduen; se zamisluva ne{to {to ne e VOZBUDENO - so zasileni ~uvstva VOZVI[UVA - mu dava najgolema va`nost, moralno go izdiga VOO^I - sogledaj, zabele`i, stani svesen za ne{to VOSKLIK - glas so koj se izrazuva vozbuda, iznenadenost VSU[NOST - vo su{ina, navistina V^UDOVIDEN - premnogu iznenaden GALOPIRA - se dvi`i mnogu brzo; pravi ne{to mnogu brzo GEOLO[KO (minato) - od vremeto na postanokot na Zemjata GOZBA - sve~en ru~ek ili ve~era; bogato i izobilno jadewe GOLGETER - igra~ {to dava mnogu golovi GRAMADNI - mnogu golemi GRANITNI - od granit, mnogu cvrst kamen sli~en na mermer
169

DAROVITA - talentirana, nadarena DETEKTIV - taen agent; lice {to istra`uva kriminalni dela DREVNO - {to postoelo vo dale~noto minato; prastaro @RTVUVA - se li{uva, se otka`uva od ne{to ZABRADILE (se) - zavrzale {amija pod bradata ZADEVAME - predizvikuvame nekogo so zaka~ki, voznemiruvame ZAKRILA - za{tita ZANEME - prestana da zboruva, kako da e nem ZANES - preterano voodoo{evuvawe, voshit ZASENUVA - pravi senka ZASUKAA - zavitkaa, podignaa ZA[TITNIK - onoj {to te {titi od nekogo ili ne{to ZGRAP^I - cvrsto go grabna ZDROBENA - iskr{ena na sitni delovi ZJAPATE - uporno gledate ZLOBA - posakuvawe nekomu da mu se slu~i ne{to lo{o YVERAM (se) - gledam dolgo, vtren~eno, napadno YVONLIV (glas) - prijaten glas, zvu~en, jasen kako yvon IZDIVNA - izdi{i edna{, so eden zdiv; umre IZMOLKNALA (se) - nezabele`ano se izvlekla ILUSTRACIJA - slikovit dodatok {to go pojasnuva tekstot (crte`, slika, grafikon, tabela...) INFORMACIJA - podatok za nekoj fakt, soop{tenie, izvestuvawe ISLAMSKI - {to pripa|a na islamot, na muslimanskata vera ISTRA@UVA^ - toj {to vr{i istra`uvawe, otkriva novi raboti I^ (turcizam ) - ni{to, nikolku, voop{to KITNI (poliwa) - nakiteni KLUB - zdru`enie, dru{tvo KOPNE@ - mnogu golema `elba {to ne n¢ napu{ta KO@UV - gorna obleka izrabotena od ko`a, a odnatre so volna KOLOVOZ - delot od ulicata po kogo pominuvaat vozilata KOMPAS - naprava so magnetna igla {to sekoga{ poka`uva sever KRAVAJ^E - malo lep~e KRASNI - li~ni, mnogu ubavi KREATIVNO (~itawe) - tvore~ko, interesno, poinakvo od obi~noto KREIRAJ - tvori, sozdavaj, vnesi vo tvorbata ne{to svoe
170

LAVIRINT - slo`ena gradba, nepregledno mesto so mnogu isprepleteni hodnici ili uli~ki; te{ko se doa|a doizlezot LATICA - eden list od cvetot LEGENDA - predanie za `ivotot na nekoj ~ovek ili za neobi~en nastan LEKTIRA - odbrana literatura {to se ~ita za opredelen period LIPAJ]I - so silno, glasno i neute{no pla~ewe LIRIKA - poezija vo koja se izrazeni li~nite, intimnite ~uvstva na poetot; vo nea ima mnogu ne`nost i toplina LIRSKI - {to e ispolnet so ~uvstva, emocii LOVO^UVAR - ~ovekot {to gi ~uva `ivotnite od lovokradci LOGI^KA - {to ima smisla, razumnost LOZINKA - dogovoren znak, taen zbor {to slu`i za raspoznavawe LOTARIJA - igra na sre}a so izvlekuvawe na numerirani lozovi QUBOPITNO - so interes za novi znaewa MANGUP/^E - toj {to e palav, itar, snaodliv, skitnik, bezrabotnik MATURANT - u~enik vo zavr{na godina od srednoto obrazovanie MA]EA - `ena na tatkoto {to ne gi rodila decata, tuku gi zateknala MEDIATEKA - biblioteka vo koja del od knigite se snimeni na CD i istite mo`e da se ~itaat vo bibliotekata ME\A - linija {to razdeluva dve nivi ili dva imota; granica METEOROLOGIJA - nauka za vremenskite pojavi i promeni MIGUM - za mig, za ~as MIRODIJA - trevka ili za~in {to se dodava vo jadeweto MNO[TVO - golem broj, golemo koli~estvo od ne{to MOV - rastenie {to raste na severnata strana na korata od drvjata MODAR - nijansa na sinata boja MOLE@LIVO - so molben glas MOLSKAVI^NO - brzo kako molwa MOMI^KA (vo nekoi zapadni govori) - devojka MUDROST - golema pamet, dosetlivost MUSLIMAN - pripadnik na muslimanskata religija NADMINE - da se izbori so ne{to, da mu odolee NAIZMENI^NO - se slu~uva povremeno vo opredelen ritam NAJRACIONALNO - najkorisno, najrazumno NAMAMUVA - privlekuva
171

NAPEVI - melodii, pesni {to se peat NEBARE - kako da, kako da e NEVOLA - maka, nesre}a, golema te{kotija NERANIMAJKO - lo{, ne~esen, rasipan ~ovek NERACIONALNO - nerazumno, neekonomi~no, neobmisleno NOTES - bele`nik, mala tetratka OBO@AVATELI - lica {to obo`avaat nekogo, qubiteli, privrzanici OVEN - ma`jakot na ovcata OGLAS - soop{tenie istaknato na vidno mesto OKUPACIJA - osvojuvawe, zazemawe tu|a teritorija OPCU - go izrazi svoeto nezadovolstvo so vulgarni zborovi OSOZNAVAJ - stanuvaj svesen za ne{to OFAJDIL (se) (turcizam) - dobil nekakva korist PADINA - plitka dolinka me|u dva brega PALAVO - nemirno, besno PARALIZA - bolest {to doveduva do nesposobnost za dvi`ewe PASTORKA - zateknata }erka na ma`ot PARTIZANI - borec, u~esnik vo Narodnoosloboditelnata borba za vreme na Vtorata svetska vojna vo Jugoslavija PERIOD - vremenski razdel vo koj se slu~uva ne{to; vreme od - do PLAMNUVA - po~nuva da gori odedna{; nenadejno do`ivuva silno ~uvstvo PLAN - skica, opredelen red za pretstavuvawe; zamisla, namera za izvr{uvawe na nekoja rabota PLOT - ograda od prepleteni pra~ki PLO^NIK - trotoar, osobeno poplo~en so plo~ki POVOD - pottik da se prezeme ne{to POKAJA (se) - si ja prizna gre{kata i izrazi `alewe POLJANKA - po{iroko ramno zemji{te so niska treva POLNOLETSTVO - vozrast koga se dobivaat spored zakon site prava i dol`nosti POSTOJKA - patna stanica POTERA - grupa {to goni nekogo za da go fati POTKA@UVALO - onoj {to potka`uva, {to kodo{i PRA[UMA - gusto obrasnat i neprooden predel vo tropskite oblasti PREGRAB - pregratka, pregrnuvawe; ne{to {to mo`e da se nosi naedna{ so dvete race
172

PREDANIE - usno prenesuvawe od koleno na koleno na nastani od minatoto, istorijata, `ivotno iskustvo PREDANOST - vernost, privrzanost PREMRE - po~uvstvuva golem strav, pripadna PRESIPNAT - zasipnat PRESTAN - prekin, zastoj. PRIKOVANO - vko~aneto, nepodvi`no PRINC - sinot na kralot, carot, vladetelot PROPADILO - izbrkalo PROROK - ~ovek {to ja pretska`uva idninata PROSTRANA - {iroka PRO[KA - prostuvawe PUBERTET - polovo zreewe na ~ovekot, premin od detstvo vo mlade{ka doba RAMNODU[NO - bez ~uvstva RASPRAVA - diskusija za odredena tema RASPRAVIJA - karanica RAFT - polica REDUM - so red REKORDI - najgolem uspeh postignat vo ne{to, obi~no vo sportot REPREZENTACIJA - izbrani pretstavnici, najdobri od najdobrite RODINA - tatkovina, zemjata vo koja si se rodil RONKA - tro{ka, sitno del~e od ne{to, obi~no od leb SAEM - masovno izlo`uvawe na stoka, proizvodi (Saem na knigata) SANTA MRAZ - ogromno telo od mraz {to plovi po okeanite SIMPATIJA - li~nost {to ni se dopa|a pove}e od drugite SIPE[E - obilno istura{e SKAMENETI - zdrveni, zbuneti, ne reagiraat nikako SNEVESELENO - bez veselba, ta`no SOVR[EN - bez nieden nedostatok, bez gre{ka SOJKA - vid ptica-pevica SOFRA - trpeza, masa SPLOTENOST - edinstvenost, slo`nost SPOKOJSTVO - mir SPRA[TI - odedna{ brzo izbega STAV - svoe mislewe STAVA - telo, dr`ewe
173

STAPISA (se) - se zdrvi, se uko~i STOLB - vertikalna potpora; val~est trup od kamen, drvo ili metal STOMNA - zemjen sad za voda TEGOBI - te`ini na du{ata, maki, stradawa TEST - proverka na znaewata TETERAVEJ]I (se) - ni{aj}i (se) TITULA - obele`je {to stoi pokraj imeto, za stepenot na nau~nata polo`ba (profesor, doktor, magister i sl.) ili po~esna polo`ba vo op{testvoto (grof, baron, vitez) TOLERANCIJA - strplivost, popustlivost, podnoslivost na tu|ite mislewa TOLPA - mno{tvo narod TRAKATANCI - nepotrebni, neva`ni predmeti, drangulii TREPET - vozbuda TURNIR - sportsko natprevaruvawe so pogolem broj u~esnici UGAR - neizorana niva UKAZ - naredba, odluka na {efot na dr`avata ili na vladata UKORUVA - osuduva ne~ija postapka FAJDE - korist, dobivka HIMNA - sve~ena pesna CIVILIZACISKI (napredok) - {to pripa|a na civilizacijata, na visokiot stepen na razvoj na op{testvoto CIMKA - pla~e so prigu{en glas CIRKUS - scena so akrobatski i gimnasti~ki priredbi vo koi u~estvuvaat lu|e i `ivotni ^ESTITAWE - izrazuvawe dobra `elba, poraka ^UMA - te{ka zarazna bolest, kolera XARAT (se) - vtren~eno gledaat vo nekogo ili ne{to XITNI - frli [LEM - metalna kapa za za{tita na glavata na vojnici, rudari i sl. [TAFETNO (~itawe) - ~itawe po delovi: naredniot prodol`uva tamu kade {to zastanal prethodniot [TEDRO - izobilno, dare`livo [TRAKA - ispu{ta ostar neprekinat zvuk
174

SODR@INA
^EKORAM GORDO NA PATEKATA DOLGA DEVET MESECI SEPTEMVRISKI NAPEVI (Gligor Popovski)................................................. 5 JAZIKOT KAKO NAJSOVR[ENO SREDSTVO ZA OP[TEWE........................ 7 MOJATA TATKOVINA (Qiqana Atanasova).................................................... 8 [TO LI ZBORUVAAT? (Sne`ana Kirini})..................................................... 10 SIGNALI I SIMBOLI (ZNACI) KAKO SREDSTVO ZA OP[TEWE............ 13 SON^EVINA (Vol~e Naum~eski) lirska i patriotska pesna...................... 14 LO[I ZBOROVI (Van~o Polazarevski)......................................................... 16 ZVU^NI I BEZVU^NI SOGLASKI.................................................................. 19 POTKA@UVALO (Bistrica Mirkulovska)...................................................... 20 ESEN E (Stojan Tarapuza)................................................................................ 22 ZNAEWETO ME VODI NAPRED [TO NI DONESE ESENTA (Kiro Donev)....................................................... FILM - TEATARSKA PRETSTAVA.................................................................. ^UDEN ^ITATEL (Kiro Donev) humoristi~na pesna.................................... OD DEKLARACIJATA ZA PRAVATA NA DECATA.......................................... GOLEMI POUKI OD MALITE PRIKAZNI.................................................... ZBIRNI IMENKI............................................................................................. PATUVAJ (Ivanka Manasijevi})...................................................................... PRISVOJNI PRIDAVKI.................................................................................. BROJNI PRIDAVKI.......................................................................................... ZAPLAKALO E MARIOVO ZA \OR\I SUGARE (epska narodna pesna)....... NESRE]NATA KNIGA ([tefanija Naxen)...................................................... GI PROVERUVAM I GI UTVRDUVAM STEKNATITE ZNAEWA..................... ISTRA@UVAM I DOZNAVAM TATKOVOTO PISMO (Gorjan Petrevski)....................................................... 43 NOVI DRUGARKI (Kiril Temkov)................................................................... 46 AJDE DA SE SAKAME (Tome Smolarski)........................................................ 48 VO LAVIRINTOT OD LEKTIRI (Kiro Donev)............................................... 50 KAKVA BESRAMNOST (Kolina Kuba) biblioteka......................................... 52 PELISTERSKI O^I (Apostol Pop Jovanovski) ........................................... 54 PLUSKO I MINUSKO (Radovan Pavlovski)................................................. 56 POKAZNI ZAMENKI......................................................................................... 58 SEGA[NO VREME............................................................................................. 59
175

23 25 26 28 30 31 32 34 35 36 38 41

PUBERTET (Jovan Strezovski)........................................................................ 61 VE@BI ZA RASKA@UVAWE............................................................................ 63 PODARI QUBOV SNEG (Jordan Dobreski)................................................................................... MINATO VREME................................................................................................ DEVOJ^ETO I DVANAESETTE MESECI (Narodna prikazna).................... KOMARECOT I PAJAKOT (Melegari)............................................................. NO] KOGA PA\AA YVEZDITE (Makedonka Jan~evska)................................. DECATA PODARUVAAT NAJISKRENA QUBOV.............................................. GLAGOLI VO IDNO VREME.............................................................................. NEZASLU@ENIOT PODAROK (Fejzi Bojku) - govor na pisatelot i govor na likovite........................................................................................... SRE]NA NOVA (Gligor Popovski)................................................................... VE@BI ZA OPI[UVAWE................................................................................. TEST - JAZIK.................................................................................................... VE@BI ZA ZIMSKIOT RASPUST.................................................................. PRIJATELOT SO PARI NE SE KUPUVA MRZLIVATA SOPRUGA (Makedonska narodna prikazna)............................. 85 NASEKADE PRAZNIK (Narodna pesna) obi~ai.............................................. 86 SE POJAVIL ^UDEN ^OVEK (Van~o Nikoleski) - roman za deca............. 88 VIDOVI RE^ENICI SPORED SOSTAVOT.................................................... 91 PROSTA RE^ENICA.......................................................................................... 92 HARI POTER I ODAJATA NA TAJNITE (Xoan K. Rouling).......................... 94 OD [TO SE PLA[I STRAVOT (Tome Arsovski)........................................... 96 FEVRUARI (Vidoe Podgorec).......................................................................... 98 ^ISTOTATA E POLOVINA ZDRAVJE (Nenad Xambazov)............................. 99 SLO@ENA RE^ENICA.................................................................................... 102 EMIL I DETEKTIVITE (Erih Kestner)........................................................ 103 [TURECOT I MRAVKITE (Gligor Popovski) - basna................................ 106 ISTI ZBOROVI SO RAZLI^NO ZNA^EWE (HOMONIMI)........................ 108 MOJOT USPEH - MOJOT SIGUREN OD VO IDNINATA KINISALA MOMA @ELKA (Makedonska narodna pesna)........................... 109 ^IJA MAJKA E NAJGOLEMA (Gorjan Petrevski).......................................... 110 DEMINUTIVI I AUGMENTATIVI (malo i golemo)..................................... 112 EKO - AKCIJA (Qiqana Atanasova)............................................................. 114 DIREKTEN I INDIREKTEN GOVOR.............................................................. 116
176

65 67 68 70 72 75 76 77 80 82 83 84

INTERPUNKCISKI ZNACI KAJ DIREKTNIOT GOVOR: DVE TO^KI, TIRE I NAVODNICI................................................................ 117 [ESTIOT ^LEN (Velko Nedelkovski)......................................................... 118 MAGARETO [TO JADELO GRAV (Makedonska narodna prikazna)............. 121 KOPNE@ (Jovan Strezovski)......................................................................... 122 POLSKO U^ILI[TE (Ali Akba{)................................................................ 124 IZVESTUVAWE - (baletska - teatarska pretstava)................................. 125 GI PROVERUVAM I GI UTVRDUVAM STEKNATITE ZNAEWA................... 126 IDNINATA NA PLANETATA ZAVISI I OD MENE CARICA - JAGLIKA (Aleksandar Kujunxiski)............................................. 127 DI[EWE NA AUSPUH (Van~o Polazarevski).............................................. 128 MALATA SAMOVILA (Slovene~ka narodna bajka)...................................... 130 APRIL (Vidoe Podgorec)................................................................................ 133 GOLEMA BUKVA PRI PI[UVAWE IMIWA NA DR@AVI, NIVNI @ITELI, NARODI, GRADOVI, SELA, OBLASTI I NIVNITE @ITELI...................................................................................... 134 GOLEMA BUKVA PRI PI[UVAWE NA PRAZNICI ^IE IME E NAPI[ANO SO BROJ (CIFRA)...................................................................... 135 GOLGETER (Velko Nedelkovski).................................................................... 136 22 APRIL - DEN NA PLANETATA ZEMJA (Ante Pelivan).......................... 138 PIPI DOLGIOT ^ORAP (Astrid Lindgren)................................................. 140 BEZ DECATA (Nenad Xambazov)...................................................................... 143 KO[ULATA NA SRE]NIOT ^OVEK (Italo Kalvino).................................. 144 JAZOVECOT I ZAJAKOT (Narodna basna)..................................................... 146 JAS MO@AM MNOGU UBAVO E VO MAJ (Petko Domazetovski)....................................................... 147 GORO LE GORO (Makedonska narodna pesna).............................................. 148 SITE MAJKI SE TAKVI (Stojan Tarapuza).................................................. 150 GOTVA^OT METODIJA (Vasil Mukaetov)..................................................... 152 VOLKOT I VERVERI^KATA (Ezop)................................................................ 154 SKRATENICI................................................................................................... 155 CRVENI U[I (Nada Zekmanova - Jakimova)............................................... 156 PRIKAZNA ZA GALEBOT AR^IBALD (Vlado Dimovski)............................. 158 POSLEDEN ^AS (Slavka Maneva)................................................................. 160 GODI[EN TEST............................................................................................... 164 GO PRELISTUVAM MOJOT U^EBNIK........................................................... 165 ]E POBARAM I ]E PRO^ITAM .................................................................... 166 OD NEPOZNATITE ZBOROVI OFORMIVME RE^NIK .............................. 169
177

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->