P. 1
opstestvo_ucebnik

opstestvo_ucebnik

5.0

|Views: 21,165|Likes:

More info:

Published by: Сузана Стојанова on Sep 14, 2011
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/06/2013

pdf

text

original

Sections

Republika Makedonija raspolaga so mnogu prirodni osobenosti. Raznovidnite
prirodni osobenosti i davaat poseben beleg na Republika Makedonija.

klima

reljef

ezera

reki

PRIRODNI OSOBENOSTI
NA REPUBLIKA
MAKEDONIJA

ramnini

planini

vodi

Razmisluvaj i dopolni!

Pobaraj sliki i tekstovi za prirodnite osobenosti na na{ata
zemja.
Preku tehnikata grozd pretstavi gi prirodnite osobenosti na
Republika Makedonija!
Razgovaraj, istra`uvaj!
Razgledaj ja kartata na Republlika Makedonija i pronajdi gi
prirodnite osobenosti na na{ata zemja!

16

Obele`je na Republika Makedonija se risot, pastrmkata, jagulata,

molikata…
Reljefot na Republika Makedonija e ridsko - planinski. Go so~inuvaat tri
celini:

Zapadniot del se karakterizira so visoki planini, a me|u niv se
nao|aat dlaboki dolini;
Sredi{niot, vo koj se nao|aat kotlini, nekoi me|usebno povrzani so

klisuri;

Isto~niot del e ponizok od zapadniot i gi opfa}a levite pritoki na
rekata Vardar.

17

planini Poznati planini: [ar
Planina, Bistra, Korab, Osogovski
Planini, Belasica,Ogra`den,
Skopska Crna Gora, Ko`uv…

Vo Makedonija vladee umereno-kontinentalna klima koja ja karakteriziraat
topli i suvi leta, i studeni i vla`ni zimi. Srednite godi{ni temperaturi
opa|aat od sever kon jug.
Vodite, rekite, ezerata se golemo prirodno bogatstvo na Republika
Makedonija. Niz cela Republika Makedonija ima mineralni izvori koi slu`at
za lekuvawe i za zagrevawe oran`eriite.
Najdolga reka e Vardar so 338 kilometri (od koi vo 301 kilometar vo Republika
Makedonija) i vo najgolem del te~e niz centralniot del na dr`avata.
Na ju`nata granica na Republika Makedonija le`at tri golemi prirodni ezera:
Ohridsko Ezero koe e podeleno me|u Republika Makedonija i
Republika Albanija
Prespanskoto Ezero koe e podeleno me|u Republika Makedonija,
Republika Albanija i Republika Grcija
Dojranskoto Ezero koe e podeleno me|u Republika Makedonija i
Republika Grcija
So pregraduvawe na re~nite dolini ~ovekot izgradil ve{ta~ki ezera. Tie se
koristat za navoduvawe na obrabotlivite povr{ini, za proizvodstvo na
elektri~n energija , za obezbeduvawe voda za piewe, za turizam, sport i
rekreacija.

ezera

prirodni: Ohridsko,
Prespansko i Dojransko
Ezero
ve{ta~ki: Mavrovsko,
Debarsko, Tikve{ko Ezero,
Kalimanci...

Istra`uvajte, a potoa izrabotete tabelaren prikaz vo koj
}e pretstavite

visinata na planinite vo RepublikaMakedonija,
dol`inata na rekite

reki Vardar,
Crna Reka...

bawi Bansko, Ke`ovica,
Kosovrasti, Debarski bawi,
Katlanovski Bawi...

ramnini: Pelagonija,
Polog,Tikve{,Gevgelisko -
valandovskata, Strumi~kata Ov~e
Pole, Skopska Kotlina...

18

PERIODIZACIJA NA MAKEDONSKOTO MINATO

od Aleksandar Makedonski do car Samuil

Rabota vo grupi

Pobarajte materijali za
najdale~noto minato na va{eto
mesto na `iveewe
i na
Republika Makedonija
(enciklopedii, knigi nameneti
za deca od vremeto na Aleksandar
i Stara Makedonija, istorii,
videozapisi, sliki, filmovi...).
Pogledaj gi slikite koi se
hronolo{ki podredeni.
Izrabotete proekti za
oddelnite istoriski periodi.
Pro{irete so nastani od
va{iot kraj!

Makedonski sloveni

Aleksandar Makedonski

Moneta od vremeto
na Aleksandar

Istorijata na makedonskiot narod ili voop{to istorijata na makedonskoto `iveeewe
i prisustvoto na teritorijata na Makedonija, datira so pronao|awe na najstariot

~ove~ki skelet na ovaa teritorija, star 160 iljadi godini (period na neolitot ‡

novoto kameno vreme).
Prvata dr`avna organizacija e Anti~koto makedonsko kralstvo. Vo VIII vek pred
novata era zapo~nalo obedinuvaweto na makedonskite plemiwa vo edinstvena dr`ava.
Na ~elo na dr`avata stoel kral. Za osnova~ na makedonskat dr`ava se smeta kralot
Perdika. Naslednicite na kralot Perdika nastojuvale da ja zacvrstat i da ja
pro{irat svojata dr`ava. Najgolem podem makedonskata dr`ava do`ivuva vo vremeto
koga vladeele makedonskite kralevi Filip II Makedonski (359-336 g.p.n.e.) i
Aleksandar III Makedonski (336-323 g.p.n.e.). Toga{ Makedonija se izdignala vo mo}na
svetska sila ‡ ,,Gospodarka na svetot", kako {to ja narekuvale anti~kite avtori. So
doa|aweto i naseluvaweto na makedonskite plemiwa vo VI vek i nivno me{awe so
starosedelskoto anti~ko makedonsko naselenie, kone~no, vo X i XI vek se formira
likot na sovremeniot makedonski narod, koj se do denes postoi kako mnozinstvo na
teritorijata na Makedonija.

Prvoto Makedonsko Carstvo

Филип 2., Александар 3., до
Персеј.

Carstvo e op{testveno
ureduvawe koe e upravuvano od
car. Sekoj car ja nasleduva
krunata od svojot tatko.
Carstvoto e pogolemo od
kralstvoto
, opfa}a pogolema
teritorija.
Imperija e carstvo - dr`ava
{to dr`i pod svoja vlast tu|i
posedi.

19

Period na Samuilovoto carstvo

Makedonija ima bogato i ta`no istorisko minato. Na prostorite na dene{na
Republika Makedonija `iveele anti~kite Makedonci.
Anti~kite Makedonci bile hrabri i vredni lu|e. Se zanimavale so
zemjodelstvo, sto~arstvo, rudarstvo...
Starite Sloveni `iveele zad planinite Karpati. Baraj}i podobri uslovi za
`ivot ja napu{tile svojata stara tatkovina i trgnale vo tri pravci: istok,
zapad i jug. Onie {to trgnale na jug se nare~eni ju`ni Sloveni.
Ju`nite Sloveni vo VI vek se doselile na teritorijata na Makedonija, na
teritorijata na Srbija, na Hrvatska, na Slovenija, Crna Gora i dr. Za pobrza
hristijanizacija na makedonskite Sloveni, bra}ata Kiril i Metodij ja sozdale
prvata slovenska azbuka ‡ glagolicata, a nivnite u~enici Kliment i Naum ja
uprostile glagolicata i novoto pismo go narekle kirilica.
Makedonskite Sloveni prvata svoja dr`ava ja formirale vo H vek. Na ~elo na
dr`avata zastanal Samuil koj bil proglasen za car na makedonskta dr`ava.
Car Samuil imal silna vojska. Ja pro{iril svojata dr`ava na sever, do Dunav i
Sava, pa do Jadransko i Crno More.
Vo bitka na Belasica, so Vizantija, car Samuil bil pobeden, a negovite 14000
vojnici bile oslepeni. Vedna{ po toj nastan carot Samuil po~inal.

Vojskata na Samuil

Car Samuil

Najdi i pro~itaj nekoj raskaz ili kniga za prvata
makedonska dr`ava i za car Samuil! Podatoci mo`e{ da
pobara{ i na internet .

20

PERIODIZACIJA NA MAKEDONSKOTO MINATO

od osmanliskoto ropstvo do podelbata na Makedonija

Rabota vo grupi

Pobarajte materijali za minatoto na Republika Makedonija i tvojot
kraj: enciklopedii, istorii, video zapisi, sliki...
Pogledaj gi slikite, koi se hronolo{ki podredeni.
Izrabotete proekti za oddelnite istoriski periodi.
Pro{iri so nastani od tvojot kraj!

Od vremeto na Osmanliskoto vladeewe

Podelbata na Makedonija

21

Vo sredinata na HIV vek turskata dr`ava bila silna. Turcite-Osmanlii,
uspeale da navlezat na Balkanskiot Poluostrov.
@ivotot na makedonskiot narod pod osmanliskoto vladeewe bil mnogu te`ok.
Bile maltretirani, ograbuvani, pla}ale golemi danoci..
Makedonskiot narod ~esto se buntuval i kreval vostanija. Najzna~ajno vostanie
e Ilindenskoto vostanie krenato na 2 avgust 1903 god. Vo borbite za sloboda,
pokraj Makedoncite, u~estvo zemale i site narodnosti {to `iveele na
makedonska teritorija (Vlasi, Albanci, pa i Turci).
Poznati revolucioneri od toa vreme se: Goce Del~ev ( bil ubien pred da se
digne vostanieto), Dame Gruev, \or~e Petrov, Pere To{ev.
Vo oslobodenoto Kru{evo e formirana Kru{evskata Republika. Za
pretsedatel e nazna~en Nikola Karev.

Kru{evskata Republika opstojala samo deset dena.

Goce Del~ev

Dame Gruev

\or~e Petrov

Nikola Karev

Revolucionerno zname na
kru{evskata ~eta

Kru{evski manifest

22

Prvata i vtorata Balkanska vojna

Golem tovar i brojni `rtvi vo balkanskite vojni podnel makedonskiot narod.
Makedonskiot narod na razli~ni na~ini, samostojno ili vo sostavot na
bugarskata, srpskata i gr~kata vojska u~estvuval vo ovie vojni.
Dvete Balkanski vojni se vodele na teritorijata na jugoisto~niot del od
Balkanskiot Poluostrov vo 1912 i 1913 godina.
Prvata balkanska vojna se vodela pome|u Otomanskata Imperija i Balkanskiot
Sojuz sostaven od Bugarija, Grcija, Crna Gora i Srbija. Najgolemiot broj od
Makedoncite bile regrutirani vo bugarskata vojska, a del od niv i vo redovite
na srpskata i gr~kata vojska. Ovaa vojna zavr{ila so mirovniot dogovor vo
London i kone~no e staven kraj na pet vekovnoto osmanlisko vladeewe na
Balkanot. Porazenata Turcija so namera da zadr`i pogolema teritorija na
Balkanot predlo`ila na Makedonija da i dade avtonomija pod nejzin
suverenitet. Balkanskite sojuznici ne se slo`ile so predlogot na Turcija.
Vtorata Balkanska vojna izbila na 16 juni 1913
godina, koga Bugarija, nezadovolna od
podelbata na teritorijata gi napadnala svoite
porane{ni sojuznici, Srbija i Grcija. Vtorata
balkanska vojna zavr{uva so dogovorot vo
Bukure{t
. So ovoj dogovor Makedonija e
podelena me|u Srbija, Grcija i Bugarija.
Pirinskiot del i pripadnal na Bugarija,
Egejskiot del na Grcija, a Vardarskiot del na
Srbija. Golemite sili ne gi zele predvid
barawata na makedonskiot narod za za~uvuvawe
na svojot identitet i edinstvo na makedonskata
teritorija.
Se smeta deka vo dvete Balkanski vojni
zaginale nekolku desetici iljadi makedonci, a
golem del od niv emigrirale poradi
do`iveaniot teror.

Primerok od Bukure{kiot
dogovor

Karta za
podelbata na
Makedonija po
Bukure{kiot
dogovor od 1913
godina

23

PERIODIZACIJA NA MAKEDONSKOTO MINATO

Prva svetska vojna

Prvata svetska vojna ili Golemata vojna e svetski konflikt koj {to zapo~nuva
vo Evropa vo 1914 i trae do 1918 godina. Ovaa vojna e eden od najkrvavite
nastani vo istorijata na svetot. Vo Prvata svetska vojna za prv pat e
iskoristeno hemiskoto oru`je i izvedeni se prvite masovni bombardirawa {to
dovelo do golem broj na `rtvi me|u civilnoto naselenie. Na bojnoto pole bile
mobilizirani ogromen broj na vojnici.
Makedonija zaradi svojata mestopolo`ba stanala front i bila pat preku
koj sojuzni~kite vojski i pomagale na Srbija vo borbata protiv Bugarija i
Avstro-Ungarija. Vo Prvata svetska vojna
makedonskiot narod bil podlo`en na novi
okupacii, voeni razoruvawa i delbi. Srbija,
Bugarija i Grcija prisilno regrutirale
Makedonci. Golemite voeni operacii na
Makedonskiot front, predizvikale te{ki
posledici

za

makedonskiot

narod.
Okupatorite vo Makedonija vr{ele grabe`i
na nacionalnoto bogatstvo i sproveduvale
masovna

prinudna

rabota,prisilni
iseluvawa na naselenieto. Makedonskiot
narod daval razni formi na otpor.
Vo vojnata te{ko nastradale mnogu
makedonski gradovi: Bitola, Serez, Lerin,
Dojran. Zavladeal pusto{, glad i zarazni
bolesti. Novata podelba na Makedonija mu
donela na makedonskiot narod u{te pogolemi
ugnetuvawa.
Makedoncite vo stranstvo organizirani se
obra}ale do vladite na golemite sili baraj}i
re{avawe na makedonskoto nacionalno i
dr`avno pra{awe. Tie jasno mu poka`ale na
svetot deka makedonskiot narod e re{en
Makedonija da bide slobodna, obedineta i
nezavisna dr`ava na Balkanot. Makedonskoto
pra{awe bilo tretirano kako malcinsko
pra{awe od golemite sili, a Makedonija
pome|u Kralstvoto na SHS (Jugoslavija),
Grcija i Bugarija.

@rtvi od Prvata svetska vojna

Bitola razurnata od
bombardiraweto vo Prvata
svetska vojna

Istra`uvawe: Prva i Vtora svetska vojna
Koristej}i internet informiraj se za Prvata i Vtorata svetska
vojna na sledniot link

http://www.soros.org.mk/archive/indeks.htm
http://mk.wikiphttp://mk.wikipedia.org/wiki/Vtora_svetska_vojna

So tvoite drugari vo oddelenieto diskutiraj na dadenata tema

24

Makedonija vo Vtorata svetska vojna

Vtorata svetska vojna e globalen vooru`en konflikt koj zapo~nal so napadot
na fa{isti~ka Germanija vrz Polska na 1 septemvri 1939 godina. Vtorata
svetska vojna gi zafatila mnozinstvoto zemji vo svetot.
Na 6 april 1941 godina po bombardiraweto na Belgrad, Skopje, Bitola, Veles i
pova`nite objekti na prugata Ni{-Skopje-Solun, germanskite sili preku
Bugarija od tri pravci navlegle vo Makedonija. Od zapadniot del Makedonija
bila napadnata od italjanskite sili, a potoa i od bugarskite vooru`eni sili.
So kapitulacijata na Kralstvoto
Jugoslavija,
Makedonija bila
povtorno podelena, ovoj pat od
fa{isti~kite

okupatori

-
Bugarija, Germanija i Italija
(Albanija). Makedonskiot narod
do`iveal nova podelba, prosledena
so ugnetuvawa i eksploatacija. Na
teritorijata na Makedonija bile
koncentrirani mnogubrojni voeno-
policiski sili. Makedonskiot
narod bil izlo`en na masoven
teror, sudski procesi i progoni.
Okupatorot

sproveduval

i
sistematska kulturno-prosvetna
propaganda.
Narodot daval silen otpor protiv
okupatorot.

Komunisti~kata
partija na Jugoslavija (KPJ),
rakovodena od Josip Broz Tito,
odnosno Komunisti~kata partija
na Makedonija (KPM) zazela
re{itelen stav za borba protiv
fa{izmot, prezemaj}i ja ulogata na
organizator i rakovoditel na
oru`enoto vostanie za nacionalno
osloboduvawe i za formirawe na
makedonska dr`ava, poradi {to
naselenieto masovno se vklu~ilo

vo vooru`ena borba.
Na 22 avgust 1941 godina, blizu Skopje e formiran Skopskiot partizanski
odred koj gi prezel prvite partizanski akcii. Bile formirani i Kumanovskiot
i Prilepskiot odred, ~ii {to akcii na 11 oktomvri 1941. god. go ozna~uvaat
po~etokot na vostanieto na makedonskiot narod.

11 Oktomvri se slavi kako Den na vostanieto na makedonskiot narod.

Bugarskata policiska stanica vo Prilep -
objekt na edna od prvite vostani~ki akcii
na makedonskite partizani, so skica na
napadot -11 oktomvri 1941

25

Na 18 avgust 1943 godina e formirana
prvata pogolema voena edinica -
bataljonot "Mir~e Acev", so {to
po~nal procesot na sozdavawe na
makedonska vojska. Ovoj datum se
slavi kako Den na Armijata na
Republika Makedonija.
Na Vtoroto zasedanie na AVNOJ,
odr`ano na 29 noemvri 1943
e
priznat ramnopravniot status na
Makedonija vo jugoslovenskata
federacija, makedonskata nacija i
makedonskiot jazik.
Zimata i proletta 1944 godina
makedonskata vojska prezema pogolemi
voeni akcii, Fevruarskiot pohod i
Proletnata ofanziva, nanesuvaj}i mu seriozni zagubi na bugarskiot okupator.

Na 2 avgust 1944 godina vo manastirot Prohor P~inski e odr`ano Prvoto
zasedanie na ASNOM,
na koe se doneseni odluki od golemo zna~ewe za
formirawe na makedonskata dr`ava kako federalna edinica vo jugoslovenskata
federacija i na koe e oficijaliziran makedonskiot jazik. Za prv pretsedatel e
izbran Metodija Andonov ^ento.
Esenta vo 1944 godina makedonskata vojska
prezema zna~ajni ofanzivi, osloboduvaj}i
go najgolemiot del od teritorijata na na
Makedonija.
Na 13 noemvri e osloboden i glavniot grad
na Makedonija - Skopje. Po ~etirigodi{na
borba Makedonija bila oslobodena. Vo
vojnata Makedonija dala mnogu `rtvi

Stra{o Pinxur, Mir~e Acev, Ibe
Paliku}a, Vera Ciriviri-Trena, Kuzman
Josifovski-Pitu, Cvetan Dimov...

Po Vtorata svetska vojna se ostvareni
vekovnite streme`i i ideali za
formirawe na makedonska dr`ava i za
nacionalno osloboduvawe na makedonskiot
narod.

Makedonija e proglasena za ramnopravna
vo sostavot na jugoslovenskata
federacija, makedonskiot jazik e
priznat, gra|anite koi `iveat vo
Makedonija, bez razlika na vera,
nacionalnost i pol, se ramnopravni
gra|ani.

Makedonski voeni edinici koi
u~estvuvale vo Fevruarskiot
pohod i Proletnata ofanziva
(1944)

Formiraweto na bataljonot
Mir~e Acev na Slavej Planina

26

PRV PRETSEDATEL NA MAKEDONIJA

U~am da nau~am,...

http://my.opera.com/ancientmacedonia/blog/metodija-andonov-cento
http://en.wikipedia.org/wiki/Metodija_Andonov- Cento

So va{iot nastavnik podgotvete se za proektna nastava!
Izrabotete istra`uva~ki proekt na tema:

Ne go zaboravajte krugot na pravila!
Diskutirajte i osoznajte gi fazite na proektot!
Iskoristete gi prethodnite znaewa, iskustva, no i `elbata za steknuvawe novi!
Da doznaeme za istorijata
na Republika Makedonija!

[to sakame da
doznaeme?

Kako }e go
napravime toa?

So prezantacija,
na javen ~as!

Metodija Andonov^ento

(1902-1957), politi~ar i
patriot.
Bil

pretsedatel

na
Inicijativniot odbor za
svikuvawe na ASNOM (1943),
na Narodnoto sobranie na
Makedonija (1945). Dosleden
borec

za

nacionalno

osloboduvawe

na
makedonskiot narod i za
samostojna i obedineta
Makedonija.

27

NEZADOL@ITELNO, NO ZANIMLIVO

Za minatoto na tatkovinata

Gradot Aleksandrija go sozdal Aleksandar Makedonski i e nare~en
Aleksandrija spored sozdatelot.
Pro~ueniot kow na carot Aleksandar se vikal Bukefal.

Imperijata na Aleksandar Makedonski
Vo svojata stara tatkovina Slovenite nemale pismo, dolgo vreme "so crti~ki
i reski ~itaa i gataa". Imale nekoj vid rabu{. Koga do{le na Balkanot i se
pokrstile, slovenskite zborovi gi pi{uvale so rimski i gr~ki bukvi, bez
pravila. So takvo pismo ne bilo mo`no to~no da se napi{at mnogu slovenski
zborovi. Vo gr~kata azbuka nemalo bukvi za mnogu slovenski glasovi. "Potoa

Sveti Konstantin ‡ Kiril im sozdal 38 bukvi, edni spored gr~kite bukvi, drugi

po potrebata na slovenskiot jazik."
Za vreme na osmanliskoto carstvo, pokraj drugite danoci, postoel i danok vo
krv.
Toa pretstavuvalo nasilno odzemawe na ma{kite deca od roditelite.
Decata gi nosele vo Turcija, gi vospituvale i gi u~ele da stanat najsurovi
vojnici. Tie vojnici se nare~eni jani~ari.

REVOLUCIONERI OD NOV

28

29

Sigurno, sobiraj}i materjali, slu{aj}i na ~as i re{avaj}i gi zada~ite vo
rabotnite listovi ve}e si nau~il. Ovie zada~i se samo da si gi proveri{ tvoite
znaewa i da si dopolni{ tamu kade ti e potrebno. Zada~ite se re{avaat spored
nastavnite sodr`ini, ne na eden ~as.

Na nema karta na RM samo so granici, ili vo tetratkata nacrtaj gi
granicite na Republika Makedonija, a potoa vnesuvaj spored barawata:
So crveno moliv~e vnesi gi sosednite dr`avi i nivnite glavni gradovi!
So sino moliv~e zapi{i gi imiwata na trite kotlinski ezera!
So crno moliv~e ozna~i go glavniot grad na republikata i tvoeto mesto na
`iveewe (zapi{i gi nivnite imiwa)!
Spored bojata so drveni boi~ki (blago) ozna~i go reljefot na RM!
Pod kartata odgovori: kade se nao|a Republika Makedonija na Balkanskiot
Poluostrov, kade vo Evropa, a kade vo svetot?
Spored koi starosedelci Makedonija go dobila imeto?

Po {to e zna~aen Aleksandar Makedonski?
Koga do{le Starite sloveni, i koga ja sozdale prvata dr`ava?
Kade se vodela poslednata bitka, i {to se slu~ilo so vojnicite na Car Samoil?
Koga Makedonija podpadnala pod tursko ropstvo?
Zo{to e te`ok `ivotot pod ropstvo?
Opi{i {to znae{ za Ilindenskoto Vostanie i Kru{evskata Republika!
Zo{to bil sklu~en Balkanskiot sojuz?
Kakvi bile posledicite od vojnata?
Koga e podelena Makedonija i od kogo?
Me|u koi dr`avi se vodela Prvata svetska vojna?
Nabroj gi borcite {to gi znae{ od toj period!
Zo{to Kralstvoto Jugoslavija go napadnale fa{isti~kite sili?
Koga po~nala NOV vo Makedonija i {to pretstavuva toj den?
Pod ~ie rakovodstvo se borele na{ite borici?
Koga bila sozdadena prvata pogolema voena edinica vo Makedonija?
Koga i kade e odr`ano Prvoto zasedanije na ASNOM?
Zo{to e mnogu zna~ajno za makedoncite Prvoto zasedanie na ASNOM?
Koj e izbran za prv pretsedatel na makedonskata dr`ava?
Koga kone~no bila oslobodena Makedonija?

Od sobranite materijali napravete pano. Ako ste napravile
panoa i od drugite periodi od na{eto minato, podredete gi site
pod eden naslov: VREMEPLOV

v: Minatoto na mojata tatkovina.

29

30

KLU^NI ZBOROVI
KRALSTVO
CARSTVO
IMPERIJA
TATKOVINA
REPUBLIKA
DR@AVA
METROPOLA

X vek ‡Prva makedonska dr`ava na ~elo so car

Samuil

Od 1395 godina Makedonija e vo period
na te{ko petvekovno tursko ropstvo

Prva balkanska vojna 1912 godina

Podelba na Makedonija

Vtora svetska vojna ( 1941 ‡1945 godina)

Od 1945 Makedonija vo sostav na Socijalisti~ka
Federativna
Republika Jugoslavija ( SFRJ)

Od 1991 godina
Makedonija e
samostojna suverena
republika

Vtora balkanska vojna 1913 godina

Prva svetska vojana( 1914 ‡ 1918 godina)

30

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->