Opstestvo Ucebnik

VIOLETA
MITOVSKA
OLIVERA
VELI^KOVSKA
VESNA
GAVRILOVSKA
AVRAMOVSKA
ZA PETTO ODDELENIE
ZA DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE
VIOLETA MITOVSKA OLIVERA VELI^KOVSKA VESNA GAVRILOVSKA AVRAMOVSKA
ZA
ZA
PETTO
ODDELENIE
OSNOVNO OBRAZOVANIE
DEVETGODI[NO
Izdava~: MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Recenzenti: Pretsedatel: Antonela Petkovska ^len: Liljana Stojanovska ^len:Sowa Pal~evska ]oseva
Lektor: Marija An|eleska
Sorabotnici: Biljana Krtolica Anastasija Stojanova Komjuterska podgotovka: Biljana Krtolica
So re{enie na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija broj od godina, se odobruva upotrba na ovoj u~ebnik.
Kolku ja poznava{ tvojata tatkovina kako del od globalniot svet? Ovoj u~ebnik }e bide tvojot vodi~ koj }e te zapoznae i }e gi nadgradi tvoite znaewa za Republika Makedonija, nejzinite karakteristiki i obele`ja, minatoto, kulturnoto nasledstvo, Evropskata Unija i nejzinite institucii. ]e gi zapoznae{ osnovnite ~ovekovi prava, pravata na decata, no i pravata i odgovornostite na gra|anite na Republika Makedonija. ]e se zapoznae{ sebe si kako li~nost i kako del od grupata . ]e osoznae{ mnogu ne{ta i za globalniot svet i aktuelnite svetski problemi. U~ebnikot i brojnite istraùvawa, tehnikite na u~ewe, proektite, rabotnite zada~i }e te naso~at od kade da crpe{ znaewa i da gi pro{iruva{ ve}e steknatite. Dosega nau~enoto nadopolni go! Osoznavaj i pro{iruvaj gi svoite znaewa. Po~ituvaj gi pravilata za rabota, slu{aj, istraùvaj, diskutiraj, analiziraj , nabquduvaj, argumentiraj ...
Od avtorite
ZAPOZNAJ
SE
SO
UÊBNIKOT
1.Tema: NA[ATA TATKOVINA REPUBLIKA MAKEDONIJA 2.Tema: LI^NOSTI VO GRUPATA I VO OP[TESTVOTO 3.Tema: REPUBLIKA MAKEDONIJA VO SVETOT
Likovi kako va{i dugar~iwa {to }e ve vodat niz u~ebnikot:
]E ]E RAZGOVARAME ZA: -
UÎME
ZA:
ubavinite na na{ata tatkovina; mestopolo`bata na R.M ; nejzinite sosedi ; nejzinata istorija i minato; glavniot grad; zo{to e zna~ajno edna zemja da bide e demokratska.
Makedonija kako del od Evropa i Balkanot; Skpoje- glaven grad na R.M; Dràva i dràvnoto ureduvawe i dràvni instituci; periodizacija na makedonskoto minato stopanstvoto vo R.M ; turizmot vo Makedonija; pravata i dol`nostite na gra|anite; kulurniot ìvot vo tvojata dràva ; sociodemografskite karakarakteristiki.
TVOJA -
ZADAÂ
]E
BIDE:
da istraùva{ za bogatstvata i ubavinite na tvojata tatkovina,sosednite dràvi; da izraoti{ album i izve{taj za gradot Skopjei sociodemografskite karakteristiki vo R.M; preku grozd tehnikata da gi pretstavi{ prirodnite osobenosto na Makedonija; da izraboti{ proekt za makedonskoto minato; da izraboti{ turisti~ka karta na R.M; da izraboti{ T- tabela so pravata i dol`nostite na gra|anite vo tvojata zemja.
NA[ATA TATKOVINA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Karta na Republika Makedonija
Za podobro da ja zapoznae{ svojata tatkovina, za da gi nadgradi{ svoite znaewa, }e koristi{ enciklopedii, knigi, fotografii, videozapisi... Potrebni }e ti bidat i geografski karti na: Republika Makedonija, Balkanskiot Poluostrov, Evropa .. . Posetuvaj ja bibliotekata, koristi internet!!!
Panoramski pogled na Radika
Istekuvawe na rekata Crni Drim od Ohridskoto Ezero
Stobi
Vodopadi Kole{ino
Tatkovina e nasledstvo, a istovremeno i sostojba na poseduvawe na zemja, teritorija, duhovni vrednosti i sodrìni koi ja so~inuvaat kulturata na eden narod. Makedonija e zemja koja ja krasat mnogu prirodni ubavini. Bogata e so: {umi, livadi, plodni poliwa, ezera i reki, klisuri, pe{teri, vodopadi, kulturnoistoriski spomenici... Izobiluva so raznoviden rastitelen i ìvotinski svet. Taa e lulka na pismenosta, a vo nea tvorat istaknati umetnici. Istraùvaj, osoznavaj i dopolni vo albumot!
Napravete pro{etka preku videozapis i zapoznajte se so Republika Makedonija! Razovarajte i iznesete gi svoite soznanija za prirodnite ubavini na tatkovinata i za mestata {to ste gi posetile. Podgotvete se, soberete fotografii, razglednici, tekstovi. Potrebniot materijal baraj go na internet, vo spisanija,vo vesnici, turisti~ki agencii...
REPUBLIKA MAKEDNIJA I SOSEDNITE DR@AVI
Istraùvajte so pomo{ na geografskata karta! Pronajdete gi sosednite dràvi i nivnite glavni gradovi. Opredelete koja dràva na koja strana se grani~i so Makedonija! Koi dràvi imaat delovi od na{ite prirodni ezera? Osoznajte nekoi karakteristiki na sosednite dràvi na Republika Makedonija! (golemina, reljef ..)
SRBIJA BUGARIJA KOSOVO

SRBIJA
ALBANIJA
REPUBLIKA MAKEDONIJA
GRCIJA
ALBANIJA GRCIJA
KOSOVO
Karta na Republika Makedonija i nejzinite sosedni dràvi
Znamiwa na sosednite dràvi
Teritorijata na Republika Makedonija se nao|a na severnata i isto~nata polutopka na Zemjata. Sosedni dràvi na Republika Makedonija se: na sever Srbija, so glaven grad Belgrad i Kosovo so glaven grad Pri{tina; na jug Republika Grcija, so glaven grad Atina; na istok Republika Bugarija, so glaven grad Sofija; na zapad - Republika Albanija, so glaven grad Tirana. Dolìnata na granicite e vkupno 766 kilometri, i toa: Albanija 151 kilometar;
Bugarija 148 kilometri; Grcija 246 kilometri; Srbija i Kosovo 221 kilometar.
Severnata granica so Kosovo i so Srbija ima naporedni~ki pravec na protegawe, po~nuvaj}i od Korabskiot planinski masiv, pa preku [ar Planina, Skopska Crna Gora, Kozjak i German Planina. Isto~nata granica se protega po Osogovskite planini i po planinite Vlaina i Ogra`den, i se iska~uva na planinata Belasica. Ju`nata granica, so Grcija, se protega preku planinite Belasica, Koùf, Nixe i Baba. Zapadnata granica vodi preku planinite Gali~ica i Jablanica, do Korapskiot planinski masiv.
Republika pretstavuva pravno-politi~ka zaednica so koja se ozna~uva politi~koto ureduvawe vo odredena dràva. Poteknuva od latinskiot izraz res publica {to vo prevod zna~i javni raboti. Iako ~esto republikata se poistovetuva so demokratijata, faktot deka {efot na dràvata se izbira na izbori, ne mora da zna~i deka vo odredena republika vladee demokratija. Dràva e zbir na institucii koi ja imaat mo}ta da gi sozdavaat pravilata {to vladeat so lu|eto vo edno ili pove}e op{testva. [efot na dràvata vo republikata moè da bide individualen organ ( pretsedatel) ili kolektiven (pretsedatelstvo). Naj~esto {efot e individualen organ pretsedatel. Dràvna teritorija spa|a se {to e vo ramkite na granicite na RM, vklu~uvaj}i go kopnoto, vodite i vozdu{niot prostor nad Makedonija.
Podelete se vo grupi i sekoja grupa neka istraùva za edna sosedna dràva, a potoa prezentirajte!
DR@AVNI SIMBOLI
Razgovaraj so drugar~iwata i so roditelite; pobaraj pomo{ na internet i vo enciklopedii. Razgledaj gi dràvnite simboli na Republika Makedonija i istraùvaj koi se nivnite glavni karakteristiki! Koga se koristat dràvnite simboli?
Denes nad Makedonija se ra|a Denes nad Makedonija se ra|a novo sonce na slobodata. makedoncite se borat za svoite pravdini. Od novo sega znameto se vee na Kru{evskata Republika. Goce Del~ev, Pitu Guli, Dame Gruev, Sandanski. Gorite makedonski {umno peat bojni pesni, novi vesnici, Makedonija slobodna slobodno ìvee.
10
Razvioreno zname po povod 11 Oktomvri vo Ohrid Dràvni simboli na Republika Makedonija se: grbot, znameto i himnata. Znameto na Republika Makedonija e crveno, kako krvta {to ja proleaja na{ite borci za sloboda. Od sredinata, kon kraevite na znameto, rasposlano e òltoto sonce so osum kraci. ( koe pretstavuva simbol na svetlinata i na slobodata). Dràvnoto zname se vee na site dràvni ustanovi, na ulicite za vreme na dràvni praznici, na sportski i kulturni manifestacii, za do~ek na zna~ajni doma{ni i stranski gosti... Koga dràvnoto zname e na polovina kopje, zna~i deka vo dràvata e proglasena àlost. Grbot na Republika Makedonija e pole obgradeno so venec ispleten so ìtno klasje, afion i tutun. Vo sredina se na{ite planinski vrvovi, a vodata gi pretstavuva na{ite reki i ezera. Himnata pretstavuva sve~ena pesna za sekoja dràva. So na{ata himna se iskaùva minatoto i sega{nosta. Himnata se pee na manifestacii, za dràvni praznici, na sportski natprevari, za do~ek na stranski dràvni gosti. Za vreme na peeweto na himnata, od po~it kon nea i kon dràvata {to ja pretstavuva, site treba da stanat.
Na ~asot po likovno obrazovanie izrabotete gi znameto i grbot na Republika Makedonija i pritoa koristete razli~ni materijali i likovni tehniki! Na ~asot po muzi~ko obrazovanie slu{ajte ja i nau~ete ja himnata na Republika Makedonija!
11
SKOPJE GLAVEN GRAD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Razgledajte ja kartata na Republika Makedonija i odredete ja mestopolo`bata na glavniot grad! Formirajte grupi i podelete gi aktivnostite me|u sebe, istraùvajte i doznajte {to pove}e podatoci za Skopje kako glaven grad na Republika Makedonija.Od vas se baraat: - geografski podatoci, - stopanski centri, - kulturni i nau~no-obrazovni centri, - administrativno politi~ki, i - turisti~ki lokacii. Koristete razni izvori na informacii (knigi, enciklopedii, spisanija, internet...) Prezentirajte pred oddelenieto! Ne zaboravajte da soberete i fotografii i razglednici!
Skopje vo XVII vek
Skopje po zemjotresot
12
Grb na grad Skopje
Zname na grad Skopje Skopje denes Glavniot grad na Republika Makedonija se nao|a na severniot del od na{ata tatkovina, vo Skopskata kotlina. Izgraden e vo blizina na staro Skupi i po toa go dobil svoeto ime. Skopje se nao|a od levata i od desnata strana na rekata Vardar, kade {to e izgraden i Kameniot most, koj e simbol na gradot. Nad nego se izdignuva tvrdinata Kale. Mnogu e interesna i Starata skopska ~ar{ija vo koja ima mnogu zanaet~ii. Gradot ima dolgo minato. Preìveal mnogu vojni, palewa, zemjotresi, bolesti... Sekoga{ povtorno se obnovuva. Za Skopje se veli deka e grad na solidarnosta. Vo 1963-ta godina stra{en zemjotres go razru{il, no so pomo{ta od lu|eto od celiot svet povtorno bil izgraden. Skopje e glaven grad, metropola na Republika Makedonija. Tuka se smesteni najva`nite dràvni ustanovi: Vladata, Parlamentot, Ustavniot i Vrhovniot sud. Denes Skopje e modern grad so stari i moderni visokokatnici, bulevari, parkovi. Ima razviena industrija, stopanstvo, turizam... Ima pove}e kulturni ustanovi (teatri, opera, kina, biblioteki, muzei istoriski spomenici...), obrazovni ustanovi ( fakulteti, u~ili{ta, gradinki...) i verski objekti. Skopje s pove}e zali~uva na svetskite metropoli. Skopje e politi~ki, kulturen, prosveten, industriski, trgovski... centar na Republika Makedonija.
Podelete se na grupi spored toa {to ste posetile ili do kakov materijal ste do{le. (Nastavnikot gi opredeluva grupite.) Sekoja grupa neka napi{e izve{taj za toa {to ste videle i kakov vpe~atok ste dobile. Od izve{taite, od tekstovite i od slikite napravete oddelenski album. Napi{i raskaz ili pesna za Skopje.
13
REPUBLIKA MAKEDONIJA NA BALKANSKIOT POLUOSTROV
Pogledni ja kartata na Balkanskiot Poluostrov. Obidi se da ja pronajde{ Republika Makedonija. Pronajdi gi sosednite dràvi. Koi drugi dràvi se nao|aat na Balkanskiot Poluostrov? Opredeli ja mestopolo`bata na tvojata tatkovina na Balkanskiot Poluostrov! So koi zemji od Balkanskiot Poluostrov e povrzana na{ata zemja i so {to?
Mestopolo`ba na Republika Makedonija na Balkanskiot Poluostrov Republika Makedonija se nao|a vo sredi{niot del na Balkanskiot Poluostrov. Balkanskiot Poluostrov ima povolna mestopolo`ba zatoa {to soobra}ajno povrzuva tri kontinenti. Zatoa i Republika Makedonija, kako balkanska dràva, isto taka ima povolna mestopolo`ba. Taa pretstavuva raskrsnica na zna~ajni pati{ta koja n# povrzuva so site balkanski dràvi. Me|u niv najzna~ajni se avtopatot E - 75 i èlezni~kata pruga Skopje-Gevgelija. Republika Makedonija e balkanska zemja.
14
REPUBLIKA MAKEDONIJA VO EVROPA I SVETOT

Razgledaj ja kartata na Evropa i opredeli ja mestopolo`bata na Balkanskiot Poluostrov i na Republika Makedonija vo Evropa! So koi evropski dràvi e povrzana Republika Makedonija? Opredeli ja mestopolo`bata na RMakedonija i so pomo{ na u~ili{niot globus! Na koj kontinent se nao|a Balkanskiot Poluostrov?
Karta na Evropa Republika Makedonija e evropska zemja. Se nao|a na jugoisto~niot del na kontinentot Evropa, na Balkanskiot Poluostrov. Makedonija ne izleguva na more. Zatoa taa e i kontinentalna zemja. No, sepak ima povolna geografska polo`ba. Preku patnite, avionskite i èlezni~kite linii e povrzana so mnogu evropski dràvi. Preku vozdu{na linija e povrzana i so site kontinenti.
Na hamer nacrtaj ja kartata na Balkanskiot Poluostrov. Oboj go samo delot, odn. kartata na Republika Makedonija. Zapi{i gi imiwata na na{ite sosedi!
15
PRIRODNI OSOBENOSTI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Republika Makedonija raspolaga so mnogu prirodni osobenosti. Raznovidnite prirodni osobenosti i davaat poseben beleg na Republika Makedonija.
Pobaraj sliki i tekstovi za prirodnite osobenosti na na{ata zemja. Preku tehnikata grozd pretstavi gi prirodnite osobenosti na Republika Makedonija! Razgovaraj, istraùvaj! Razgledaj ja kartata na Republlika Makedonija i pronajdi gi prirodnite osobenosti na na{ata zemja!
ezera
klima
vodi reki
PRIRODNI OSOBENOSTI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
reljef
planini ramnini
Razmisluvaj i dopolni!
16
Obele`je na Republika Makedonija se risot, pastrmkata, jagulata, molikata Reljefot na Republika Makedonija e ridsko - planinski. Go so~inuvaat tri celini: Zapadniot del se karakterizira so visoki planini, a me|u niv se nao|aat dlaboki dolini; Sredi{niot, vo koj se nao|aat kotlini, nekoi me|usebno povrzani so klisuri; Isto~niot del e ponizok od zapadniot i gi opfa}a levite pritoki na rekata Vardar.
17
Vo Makedonija vladee umereno - kontinentalna klima koja ja karakteriziraat topli i suvi leta, i studeni i vla`ni zimi. Srednite godi{ni temperaturi opa|aat od sever kon jug. Vodite, rekite, ezerata se golemo prirodno bogatstvo na Republika Makedonija. Niz cela Republika Makedonija ima mineralni izvori koi sluàt za lekuvawe i za zagrevawe oranèriite. Najdolga reka e Vardar so 338 kilometri (od koi vo 301 kilometar vo Republika Makedonija) i vo najgolem del te~e niz centralniot del na dràvata. Na ju`nata granica na Republika Makedonija leàt tri golemi prirodni ezera: Ohridsko Ezero koe e podeleno me|u Republika Makedonija i Republika Albanija Prespanskoto Ezero koe e podeleno me|u Republika Makedonija, Republika Albanija i Republika Grcija Dojranskoto Ezero koe e podeleno me|u Republika Makedonija i Republika Grcija So pregraduvawe na re~nite dolini ~ovekot izgradil ve{ta~ki ezera. Tie se koristat za navoduvawe na obrabotlivite povr{ini, za proizvodstvo na elektri~n energija , za obezbeduvawe voda za piewe, za turizam, sport i rekreacija.
ezera
prirodni: Ohridsko, Prespansko i Dojransko Ezero ve{ta~ki: Mavrovsko, Debarsko, Tikve{ko Ezero, Kalimanci...
bawi Bansko, Keòvica,

Kosovrasti, Debarski bawi, Katlanovski Bawi...
reki Vardar,
Crna Reka...
ramnini: Pelagonija,
Polog,Tikve{,Gevgelisko valandovskata, Strumi~kata Ov~e Pole, Skopska Kotlina...
planini Poznati planini: [ar

Planina, Bistra, Korab, Osogovski Planini, Belasica,Ogra`den, Skopska Crna Gora, Koùv
Istraùvajte, a potoa izrabotete tabelaren prikaz vo koj }e pretstavite visinata na planinite vo RepublikaMakedonija, dolìnata na rekite
18
PERIODIZACIJA NA MAKEDONSKOTO MINATO od Aleksandar Makedonski do car Samuil
Rabota vo grupi Pobarajte materijali za najdale~noto minato na va{eto mesto na ìveewe i na Republika Makedonija (enciklopedii, knigi nameneti za deca od vremeto na Aleksandar i Stara Makedonija, istorii, videozapisi, sliki, filmovi...). Pogledaj gi slikite koi se hronolo{ki podredeni. Izrabotete proekti za oddelnite istoriski periodi. Pro{irete so nastani od va{iot kraj! Makedonski sloveni Istorijata na makedonskiot narod ili voop{to istorijata na makedonskoto ìveeewe i prisustvoto na teritorijata na Makedonija, datira so pronao|awe na najstariot ~ove~ki skelet na ovaa teritorija, star 160 iljadi godini (period na neolitot novoto kameno vreme). Prvata dràvna organizacija e Anti~koto makedonsko kralstvo. Vo VIII vek pred novata era zapo~nalo obedinuvaweto na makedonskite plemiwa vo edinstvena dràva. Na ~elo na dràvata stoel kral. Za osnova~ na makedonskat dràva se smeta kralot Perdika. Naslednicite na kralot Perdika nastojuvale da ja zacvrstat i da ja pro{irat svojata dràva. Najgolem podem makedonskata dràva doìvuva vo vremeto koga vladeele makedonskite kralevi Filip II Makedonski (359-336 g.p.n.e.) i Aleksandar III Makedonski (336-323 g.p.n.e.). Toga{ Makedonija se izdignala vo mo}na svetska sila ,,Gospodarka na svetot", kako {to ja narekuvale anti~kite avtori. So doa|aweto i naseluvaweto na makedonskite plemiwa vo VI vek i nivno me{awe so starosedelskoto anti~ko makedonsko naselenie, kone~no, vo X i XI vek se formira likot na sovremeniot makedonski narod, koj se do denes postoi kako mnozinstvo na teritorijata na Makedonija. Prvoto Makedonsko Carstvo 2., 3., . Carstvo e op{testveno ureduvawe koe e upravuvano od car. Sekoj car ja nasleduva krunata od svojot tatko. Carstvoto e pogolemo od kralstvoto, opfa}a pogolema Moneta od vremeto teritorija. na Aleksandar Imperija e carstvo - dràva Aleksandar Makedonski {to drì pod svoja vlast tu|i posedi.
19
Period na Samuilovoto carstvo
Vojskata na Samuil
Car Samuil
Makedonija ima bogato i ta`no istorisko minato. Na prostorite na dene{na Republika Makedonija ìveele anti~kite Makedonci. Anti~kite Makedonci bile hrabri i vredni lu|e. Se zanimavale so zemjodelstvo, sto~arstvo, rudarstvo... Starite Sloveni ìveele zad planinite Karpati. Baraj}i podobri uslovi za ìvot ja napu{tile svojata stara tatkovina i trgnale vo tri pravci: istok, zapad i jug. Onie {to trgnale na jug se nare~eni ju`ni Sloveni. Ju`nite Sloveni vo VI vek se doselile na teritorijata na Makedonija, na teritorijata na Srbija, na Hrvatska, na Slovenija, Crna Gora i dr. Za pobrza hristijanizacija na makedonskite Sloveni, bra}ata Kiril i Metodij ja sozdale prvata slovenska azbuka glagolicata, a nivnite u~enici Kliment i Naum ja uprostile glagolicata i novoto pismo go narekle kirilica. Makedonskite Sloveni prvata svoja dràva ja formirale vo H vek. Na ~elo na dràvata zastanal Samuil koj bil proglasen za car na makedonskta dràva. Car Samuil imal silna vojska. Ja pro{iril svojata dràva na sever, do Dunav i Sava, pa do Jadransko i Crno More. Vo bitka na Belasica, so Vizantija, car Samuil bil pobeden, a negovite 14000 vojnici bile oslepeni. Vedna{ po toj nastan carot Samuil po~inal.
Najdi i pro~itaj nekoj raskaz ili kniga za prvata makedonska dràva i za car Samuil! Podatoci moè{ da pobara{ i na internet .
20
PERIODIZACIJA NA MAKEDONSKOTO MINATO od osmanliskoto ropstvo do podelbata na Makedonija
Rabota vo grupi Pobarajte materijali za minatoto na Republika Makedonija i tvojot kraj: enciklopedii, istorii, video zapisi, sliki... Pogledaj gi slikite, koi se hronolo{ki podredeni. Izrabotete proekti za oddelnite istoriski periodi. Pro{iri so nastani od tvojot kraj!
Od vremeto na Osmanliskoto vladeewe
Podelbata na Makedonija
21
Goce Del~ev
Nikola Karev
\or~e Petrov
Dame Gruev
Vo sredinata na HIV vek
turskata dràva bila silna. Turcite-Osmanlii,
uspeale da navlezat na Balkanskiot Poluostrov. @ivotot na makedonskiot narod pod osmanliskoto vladeewe bil mnogu teòk. Bile maltretirani, ograbuvani, pla}ale golemi danoci.. Makedonskiot narod ~esto se buntuval i kreval vostanija. Najzna~ajno vostanie e Ilindenskoto vostanie krenato na 2 avgust 1903 god. Vo borbite za sloboda, pokraj Makedoncite, u~estvo zemale i site narodnosti {to ìveele na makedonska teritorija (Vlasi, Albanci, pa i Turci). Poznati revolucioneri od toa vreme se: Goce Del~ev ( bil ubien pred da se digne vostanieto), Dame Gruev, \or~e Petrov, Pere To{ev. Vo oslobodenoto Kru{evo e formirana Kru{evskata Republika. Za
pretsedatel e nazna~en Nikola Karev. Kru{evskata Republika opstojala samo deset dena.
Revolucionerno zname na kru{evskata ~eta
Kru{evski manifest
22
Prvata i vtorata Balkanska vojna

Golem tovar i brojni `rtvi vo balkanskite vojni podnel makedonskiot narod. Makedonskiot narod na razli~ni na~ini, samostojno ili vo sostavot na bugarskata, srpskata i gr~kata vojska u~estvuval vo ovie vojni. Dvete Balkanski vojni se vodele na teritorijata na jugoisto~niot del od Balkanskiot Poluostrov vo 1912 i 1913 godina. Prvata balkanska vojna se vodela pome|u Otomanskata Imperija i Balkanskiot Sojuz sostaven od Bugarija, Grcija, Crna Gora i Srbija. Najgolemiot broj od Makedoncite bile regrutirani vo bugarskata vojska, a del od niv i vo redovite na srpskata i gr~kata vojska. Ovaa vojna zavr{ila so mirovniot dogovor vo London i kone~no e staven kraj na pet vekovnoto osmanlisko vladeewe na Balkanot. Porazenata Turcija so namera da zadrì pogolema teritorija na Balkanot predloìla na Makedonija da i dade avtonomija pod nejzin suverenitet. Balkanskite sojuznici ne se sloìle so predlogot na Turcija. Vtorata Balkanska vojna izbila na 16 juni 1913 godina, koga Bugarija, nezadovolna od podelbata na teritorijata gi napadnala svoite porane{ni sojuznici, Srbija i Grcija. Vtorata balkanska vojna zavr{uva so dogovorot vo Bukure{t. So ovoj dogovor Makedonija e podelena me|u Srbija, Grcija i Bugarija. Pirinskiot del i pripadnal na Bugarija, Egejskiot del na Grcija, a Vardarskiot del na Srbija. Golemite sili ne gi zele predvid barawata na makedonskiot narod za za~uvuvawe na svojot identitet i edinstvo na makedonskata teritorija. Se smeta deka vo dvete Balkanski vojni zaginale nekolku desetici iljadi makedonci, a golem del od niv emigrirale poradi doìveaniot teror.
Primerok od Bukure{kiot dogovor
Karta za podelbata na Makedonija po Bukure{kiot dogovor od 1913 godina
23
PERIODIZACIJA NA MAKEDONSKOTO MINATO Prva svetska vojna
Istraùvawe: Prva i Vtora svetska vojna Koristej}i internet informiraj se za Prvata i Vtorata svetska vojna na sledniot link http://www.soros.org.mk/archive/indeks.htm http://mk.wikiphttp://mk.wikipedia.org/wiki/Vtora_svetska_vojna So tvoite drugari vo oddelenieto diskutiraj na dadenata tema
Prvata svetska vojna ili Golemata vojna e svetski konflikt koj {to zapo~nuva vo Evropa vo 1914 i trae do 1918 godina. Ovaa vojna e eden od najkrvavite nastani vo istorijata na svetot. Vo Prvata svetska vojna za prv pat e iskoristeno hemiskoto oru`je i izvedeni se prvite masovni bombardirawa {to dovelo do golem broj na `rtvi me|u civilnoto naselenie. Na bojnoto pole bile mobilizirani ogromen broj na vojnici. Makedonija zaradi svojata mestopolo`ba stanala front i bila pat preku koj sojuzni~kite vojski i pomagale na Srbija vo borbata protiv Bugarija i Avstro-Ungarija. Vo Prvata svetska vojna makedonskiot narod bil podloèn na novi okupacii, voeni razoruvawa i delbi. Srbija, Bugarija i Grcija prisilno regrutirale Makedonci. Golemite voeni operacii na Makedonskiot front, predizvikale te{ki posledici za makedonskiot narod. Okupatorite vo Makedonija vr{ele grabeì na nacionalnoto bogatstvo i sproveduvale masovna prinudna rabota,prisilni iseluvawa na naselenieto. Makedonskiot narod daval razni formi na otpor. Vo vojnata te{ko nastradale mnogu Bitola razurnata od makedonski gradovi: Bitola, Serez, Lerin, bombardiraweto vo Prvata Dojran. Zavladeal pusto{, glad i zarazni svetska vojna bolesti. Novata podelba na Makedonija mu donela na makedonskiot narod u{te pogolemi ugnetuvawa. Makedoncite vo stranstvo organizirani se obra}ale do vladite na golemite sili baraj}i re{avawe na makedonskoto nacionalno i dràvno pra{awe. Tie jasno mu pokaàle na svetot deka makedonskiot narod e re{en Makedonija da bide slobodna, obedineta i nezavisna dràva na Balkanot. Makedonskoto pra{awe bilo tretirano kako malcinsko pra{awe od golemite sili, a Makedonija pome|u Kralstvoto na SHS (Jugoslavija), Grcija i Bugarija. @rtvi od Prvata svetska vojna
24
Makedonija vo Vtorata svetska vojna
Vtorata svetska vojna e globalen vooruèn konflikt koj zapo~nal so napadot na fa{isti~ka Germanija vrz Polska na 1 septemvri 1939 godina. Vtorata svetska vojna gi zafatila mnozinstvoto zemji vo svetot. Na 6 april 1941 godina po bombardiraweto na Belgrad, Skopje, Bitola, Veles i pova`nite objekti na prugata Ni{-Skopje-Solun, germanskite sili preku Bugarija od tri pravci navlegle vo Makedonija. Od zapadniot del Makedonija bila napadnata od italjanskite sili, a potoa i od bugarskite vooruèni sili. So kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija, Makedonija bila povtorno podelena, ovoj pat od fa{isti~kite okupatori Bugarija, Germanija i Italija (Albanija). Makedonskiot narod doìveal nova podelba, prosledena so ugnetuvawa i eksploatacija. Na teritorijata na Makedonija bile koncentrirani mnogubrojni voenopoliciski sili. Makedonskiot narod bil izloèn na masoven teror, sudski procesi i progoni. Okupatorot sproveduval i sistematska kulturno-prosvetna propaganda. Narodot daval silen otpor protiv okupatorot. Komunisti~kata partija na Jugoslavija (KPJ), rakovodena od Josip Broz Tito, odnosno Komunisti~kata partija na Makedonija (KPM) zazela re{itelen stav za borba protiv fa{izmot, prezemaj}i ja ulogata na organizator i rakovoditel na
Bugarskata policiska stanica vo Prilep objekt na edna od prvite vostani~ki akcii na makedonskite partizani, so skica na napadot -11 oktomvri 1941
oruènoto vostanie za nacionalno osloboduvawe i za formirawe na makedonska dràva, poradi {to naselenieto masovno se vklu~ilo
vo vooruèna borba. Na 22 avgust 1941 godina, blizu Skopje e formiran Skopskiot partizanski odred koj gi prezel prvite partizanski akcii. Bile formirani i Kumanovskiot i Prilepskiot odred, ~ii {to akcii na 11 oktomvri 1941. god. go ozna~uvaat po~etokot na vostanieto na makedonskiot narod. 11 Oktomvri se slavi kako Den na vostanieto na makedonskiot narod.
25
Na 18 avgust 1943 godina e formirana prvata pogolema voena edinica bataljonot "Mir~e Acev", so {to po~nal procesot na sozdavawe na makedonska vojska. Ovoj datum se slavi kako Den na Armijata na Republika Makedonija. Na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, odràno na 29 noemvri 1943 e priznat ramnopravniot status na Makedonija vo jugoslovenskata federacija, makedonskata nacija i makedonskiot jazik. Formiraweto na bataljonot Zimata i proletta 1944 godina Mir~e Acev na Slavej Planina makedonskata vojska prezema pogolemi voeni akcii, Fevruarskiot pohod i Proletnata ofanziva, nanesuvaj}i mu seriozni zagubi na bugarskiot okupator. Na 2 avgust 1944 godina vo manastirot Prohor P~inski e odràno Prvoto zasedanie na ASNOM, na koe se doneseni odluki od golemo zna~ewe za formirawe na makedonskata dràva kako federalna edinica vo jugoslovenskata federacija i na koe e oficijaliziran makedonskiot jazik. Za prv pretsedatel e izbran Metodija Andonov ênto. Esenta vo 1944 godina makedonskata vojska prezema zna~ajni ofanzivi, osloboduvaj}i go najgolemiot del od teritorijata na na Makedonija. Na 13 noemvri e osloboden i glavniot grad na Makedonija - Skopje. Po ~etirigodi{na borba Makedonija bila oslobodena. Vo vojnata Makedonija dala mnogu `rtvi Stra{o Pinxur, Mir~e Acev, Ibe Paliku}a, Vera Ciriviri - Trena, Kuzman Josifovski-Pitu, Cvetan Dimov... Po Vtorata svetska vojna se ostvareni vekovnite stremeì i ideali za formirawe na makedonska dràva i za nacionalno osloboduvawe na makedonskiot narod. Makedonija e proglasena za ramnopravna vo sostavot na jugoslovenskata federacija, makedonskiot jazik e priznat, gra|anite koi ìveat vo Makedonija, bez razlika na vera, nacionalnost i pol, se ramnopravni gra|ani.
Makedonski voeni edinici koi u~estvuvale vo Fevruarskiot pohod i Proletnata ofanziva (1944)
26
PRV
PRETSEDATEL NA MAKEDONIJA U~am da nau~am,... Metodija Andonov ênto (1902-1957), politi~ar i patriot. Bil pretsedatel na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM (1943), na Narodnoto sobranie na Makedonija (1945). Dosleden borec za nacionalno osloboduvawe na makedonskiot narod i za samostojna i obedineta Makedonija.
http://my.opera.com/ancientmacedonia/blog/metodija-andonov-cento http://en.wikipedia.org/wiki/Metodija_Andonov- Cento
So va{iot nastavnik podgotvete se za proektna nastava! Izrabotete istraùva~ki proekt na tema:
Ne go zaboravajte krugot na pravila! Diskutirajte i osoznajte gi fazite na proektot! Iskoristete gi prethodnite znaewa, iskustva, no i èlbata za steknuvawe novi! [to sakame da doznaeme? Da doznaeme za istorijata na Republika Makedonija!
Kako }e go napravime toa?
So prezantacija, na javen ~as!
27
NEZADOL@ITELNO, NO ZANIMLIVO
Za minatoto na tatkovinata
Gradot Aleksandrija go sozdal Aleksandar Makedonski i e nare~en Aleksandrija spored sozdatelot. Pro~ueniot kow na carot Aleksandar se vikal Bukefal.
Imperijata na Aleksandar Makedonski Vo svojata stara tatkovina Slovenite nemale pismo, dolgo vreme "so crti~ki i reski ~itaa i gataa". Imale nekoj vid rabu{. Koga do{le na Balkanot i se pokrstile, slovenskite zborovi gi pi{uvale so rimski i gr~ki bukvi, bez pravila. So takvo pismo ne bilo mo`no to~no da se napi{at mnogu slovenski zborovi. Vo gr~kata azbuka nemalo bukvi za mnogu slovenski glasovi. "Potoa Sveti Konstantin Kiril im sozdal 38 bukvi, edni spored gr~kite bukvi, drugi po potrebata na slovenskiot jazik." Za vreme na osmanliskoto carstvo, pokraj drugite danoci, postoel i danok vo krv. Toa pretstavuvalo nasilno odzemawe na ma{kite deca od roditelite. Decata gi nosele vo Turcija, gi vospituvale i gi u~ele da stanat najsurovi vojnici. Tie vojnici se nare~eni jani~ari. REVOLUCIONERI OD NOV
28
Sigurno, sobiraj}i materjali, slu{aj}i na ~as i re{avaj}i gi zada~ite vo rabotnite listovi ve}e si nau~il. Ovie zada~i se samo da si gi proveri{ tvoite znaewa i da si dopolni{ tamu kade ti e potrebno. Zada~ite se re{avaat spored nastavnite sodrìni, ne na eden ~as.
Na nema karta na RM samo so granici, ili vo tetratkata nacrtaj gi granicite na Republika Makedonija, a potoa vnesuvaj spored barawata: So crveno moliv~e vnesi gi sosednite dràvi i nivnite glavni gradovi! So sino moliv~e zapi{i gi imiwata na trite kotlinski ezera! So crno moliv~e ozna~i go glavniot grad na republikata i tvoeto mesto na ìveewe (zapi{i gi nivnite imiwa)! Spored bojata so drveni boi~ki (blago) ozna~i go reljefot na RM! Pod kartata odgovori: kade se nao|a Republika Makedonija na Balkanskiot Poluostrov, kade vo Evropa, a kade vo svetot? Spored koi starosedelci Makedonija go dobila imeto?
Po {to e zna~aen Aleksandar Makedonski? Koga do{le Starite sloveni, i koga ja sozdale prvata dràva? Kade se vodela poslednata bitka, i {to se slu~ilo so vojnicite na Car Samoil? Koga Makedonija podpadnala pod tursko ropstvo? Zo{to e teòk ìvotot pod ropstvo? Opi{i {to znae{ za Ilindenskoto Vostanie i Kru{evskata Republika! Zo{to bil sklu~en Balkanskiot sojuz? Kakvi bile posledicite od vojnata? Koga e podelena Makedonija i od kogo? Me|u koi dràvi se vodela Prvata svetska vojna? Nabroj gi borcite {to gi znae{ od toj period! Zo{to Kralstvoto Jugoslavija go napadnale fa{isti~kite sili? Koga po~nala NOV vo Makedonija i {to pretstavuva toj den? Pod ~ie rakovodstvo se borele na{ite borici? Koga bila sozdadena prvata pogolema voena edinica vo Makedonija? Koga i kade e odràno Prvoto zasedanije na ASNOM? Zo{to e mnogu zna~ajno za makedoncite Prvoto zasedanie na ASNOM? Koj e izbran za prv pretsedatel na makedonskata dràva? Koga kone~no bila oslobodena Makedonija? Od sobranite materijali napravete pano. Ako ste napravile panoa i od drugite periodi od na{eto minato, podredete gi site pod eden naslov: VREMEPLOV
v: Minatoto na mojata tatkovina.
29 29
KLU^NI
ZBOROVI
KRALSTVO CARSTVO IMPERIJA Od 1991 godina Makedonija e samostojna suverena republika TATKOVINA REPUBLIKA DR@AVA METROPOLA
Od 1945 Makedonija vo sostav na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija ( SFRJ)
Vtora svetska vojna ( 1941 1945 godina)
Prva svetska vojana( 1914 1918 godina)
Podelba na Makedonija
Vtora balkanska vojna 1913 godina
Prva balkanska vojna 1912 godina
Od 1395 godina Makedonija e vo period na te{ko petvekovno tursko ropstvo X vek Prva makedonska dràva na ~elo so car Samuil
30 30
SOVREMENA MAKEDONSKA DR@AVA Posle vtorata svetska vojna

Pobaraj sliki i napisi od stari vesnici (gradski /selski, u~ili{ni biblioteki) od vremeto na izgradbata na na{ata zemja po Vtorata svetska vojna. Doznaj {to e izgradeno i fomirano vo Republika Makedonija. Kako se gradela tatkovinata? Kako se sozdavala sovremena makedonska dràva? Vo kakva zaednica bila Republika Makedonija? Ako ima{ nekoj blizok {to u~estvuval vo rabotnite akcii neka ti raskaùva. Site podatoci {to }e gi nau~i{, kako i sobraniot material, sredi gi zaedno so drugar~e ili vo grupa. Napi{i gi svoite vpe~atoci, a potoa iznesi gi pred oddelenieto.
Mladinski rabotni akcii vo obnova i izgradba na zemjata
31
Kako ramnopravna dràva, Makedonija po Vtorata svetska vojana e vo zaednica so: Srbija, Crna Gora, Bosna i Hercegovina, Hrvatska i Slovenija. Zaedni~kata dràva e nare~ena SFRJ (Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija). Pretsedatel na zaedni~kata dràva e Josip Broz Tito. Po NOV, Makedonija bila sosema razru{ena. Potrebno bilo odnovo da se izgradi i obnovi. Vo izgradbata u~estvuvale site gra|ani na Republikata preku rabotni akcii. Se gradele: èlezni~ki prugi, pati{ta, brani i hidrocentali, kanali za navodnuvawe, Makedonska radio i televizija
ve{ta~ki ezera, aerodromi, bolnici, u~ili{ta, fakulteti, teatri, opera, biblioteki, izdava~ki ku}i, Makedonskata Akademija na Naukite (MANU)... Makedonija se razvivala vo s po sovremena dràva, zaedno so drugite pet republiki {to bile vo zaednicata SFRJ, se do 1991-ta godina. Aerodrom vo Skopje
Od pronajdenite materjali, zapisi, od iskaùvawata, sliki i drug materjal izraboti pano.
Univerzitet SV. KIRIL I METODIJ
32
NEZAVISNA SAMOSTOJNA MAKEDONSKA DR@AVA
Pobaraj sliki i napisi vo vesnici od 8 septemvri 1991 god. ili od internet. Razgovaraj so nekoj vozrasen za toa kako e proslaven denot na nezavisnosta na Republika Makedonija. [to zna~at zborovite samostojna nezavisna i suverena dràva? Kako napreduva{e Republika Makedonija od toj den? [to zna~i vizna liberalizacija? Obidi se da go objasni{ zborot referendum.
Sobir po povod proglasuvaweto na nezavisnosta na na{ata zemja vo 1991 godina
33
Glasa~ko mesto Gra|anite na na{ata dràva na 8 septemvri 1991 god., na referendum se izjasnija za samostojna i nezavisna Republika Makedonija. Od toj den Republika Makedonija se pove}e se razviva politi~ki, stopanski, kulturno, obrazovno... Na 8 april 1993 godina Republika Makedonija e primena kako ramnopravna ~lenka vo OON (Organizacija na Obedinetite Nacii). Zna~aen nastan za makedonskite gra|ani e i viznata liberizacija so koja na na{ite gra|ani im se otvorija vratite da patuvaat bez vizi vo evropskite zemji. Samostojna ne e zdruèna so drugi dràvi. Nezavisna sama donesuva odluki. Suverena dràva slobodna. Referendum demokratsko izjasnuvawe na gra|anite za odredeno pra{awe. Prviot referendum vo Republika Makedonija e odràn na 8. IX 1991 god. So pra{aweto Dali ste za suverena i samostojna dràva Makedonija... Makedonskiot narod gordo kaà DA.
34
DR@AVNO UREDUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Sud i Ustav vo Republika Makedonija
Poseti go Ustavniot sud (ako si od Skopje) ili sudot vo tvoeto mesto. Napravi intervju so sudija! Doznaj {to e toa sud, a {to Ustav. Soberete gi podatocite, a potoa referirajte vo oddelenieto.
Demokratija postoi vo op{testvo vo koe gra|anite imaat pravo da donesuvaat odluki koi se od interes za nivno zaedni~ko ìveewe. Po~ituvaweto na ~ovekovite prava e osnova na sekoja demokratska dràva. Republika Makedonija e samostojna, demokratska i suverena dràva. Makedonija po svoeto dràvno ureduvawe e republika. Organizacijata na vlasta zazema zna~ajno mesto vo ustavot na sekoja zemja. So Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina oganizacijata na vlast se zasniva vrz principot na podelba na zakonaodavna, sudska i izvr{na. Sudot e nositel na sudskata vlast. Sudovite se specifi~ni institucii za za{tita na ustavnosta i zakonitosta. Vo edinstveniot sudski sistem vo Republika Makedonija, sudskata vlast ja vr{at Osnovni, Apelacioni i Vrhovniot sud na Republika Makedonija. Sudiite gi izbira i razre{uva Sobranieto na RM po predlog na Republi~kiot sudski sovet. Republi~kiot sudski sovet e organ koj pridonesuva za zacvrstuvawe i ostvaruvawe na sudskata funkcija i dejstvuvaweto na sudstvoto. Sovetot go so~inuvaat sedum ~lenovi koi gi izbira Sobranieto na RM, od koi dvajca predlaga pretsedatelot na dràvata. ^lenovite na Sovetot se izbiraat od redot na istaknati pravnici.
Osnoven sud Skopje
35
Pretsedatel, Vlada i Sobranie
Razgovaraj so vozrasnite, pronajdi i na internet, vo spisanija, vo enciklopedii, i odgovori na pra{awata: Kakvo dràvno ureduvawe ima vo Republika Makedonija! Koi se najva`ni dràvni ustanovi! Koj raboti vo niv? Koi zada~i treba da gi izvr{uvaat? Koj be{e prv pretsedatel na Samostojna i nezavisna Republika Makedonija? Koj e sega pretsedatel na tvojata tatkovina?
Vlada na Republika Makedonija
Sobranie na Republika Makedonija
36
Pretsedatelot na dràvata ja pretstavuva republikata. Toj e {ef na dràvata i vrhoven komandantna vooruènite sili. Ustavot na RM od 1991 g. predviduva izbor na pretsedatel na RM na op{ti i neposredni izbori, so tajno glasawe, so mandat od pet godini. Vladata na RM e nositel na izvr{nata vlast vo Republika Makedonija. Vladata ja izbira Sobranieto na RM, po predlog na mandatarot, opredelen od pretsedatelot na Republikata. So vladata rakovodi Premier na vladata. Sobranieto na RM go so~inuvaat gra|ani pratenici izbrani od narodot. Sobranieto e nositel na zakonodavnata vlast vo R M za period od ~etiri godini. Pretsedatelot, vladata i pratenicite se griàt za dobroto i za potrebite na narodot, za napredok na stopanstvoto, kulturata, obrazovanieto...
Jas sum pratenik vo Sobranieto na RM! igra
Jas gi zastapuvam site deca od Republika Makedonija i baram...
Igra:,,Izberete pratenik od va{eto oddelenie" Formirajte 3 grupi! Sekoja grupa neka predloì pretstavnik! Pratstavnicite na grupite neka iznesat svoi argument za {to bi se zalagale i {to bi napravile kako pratenici! Potoa glasajte koj od niv }e ve pretstavuva.
37
Jas sum sudija za maloletnici! (SIMULIRAJ IGRA)_
Sudijata gi {titi zakonite i zakonski propi{anite prava i obvrski.
Za sovremena makedonska dràva
Koi dràvi bile vo zaednicata nare~ena SFRJ? Kako se gradela na{ata tatkovina po Vtorata svetska vojna? [to prvo trebalo da se izgradi? Do koga Republika Makedonija bila vo sostav na SFRJ? Koga Makedonija stanala samostojna dràva? Koi zna~ajni nastani za na{ata zemja se slu~ile od osamostojuvaweto? Na koj na~in gra|anite na Republika Makedonija se izjasnija za samostojna, nezavisna, suverena i demokratska dràva? Koi se najva`ni dràvni institucii vo RM? Kako i za kolku godini se izbira pretsedatel na dràvata? Kako i za kolku godini se izbiraat Vladata i ~lenovite vo Sobranieto? [to pretstavuva Ustavot vo edna zemja? Koja e glavnata zada~a na sudovite vo dràvata?
38
NASELENIE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
Demografski karakteristiki
Napravi istraùvawa za: - [to e demografija i {to prou~uva taa? - Koristi internet i pronajdi statisti~ki podatoci za brojot i sostavot na naselenieto vo na{ata zemja, gustina na naselenost, prirodniot porast, polovata i starosna struktura i etni~kite odliki! http://mk.wikipedia.org/wiki/___ Demografski karakteristiki na naselenieto se: dinamika na naselenieto, gustina na naselenieto, prirodniot prirast, polovata i starosna struktura i etni~kite odliki. Naselenieto na edna dràva go so~inuvaat lu|eto koi ìveat na nejzinata teritorija.
Dinamika na naselenieto
Za brojot na naselenieto vo na{ata zemja postojat podatoci u{te od 1900 godina, no tie podatoci ne se verodostojni bidej}i ne se sobrani na slu`ben popis. Prviot oficijalen popis vo Republika Makedonija bil napraven vo 1921 godina. Spored ovoj popis Republika Makedonija imala 797 841 ìtel. Popisot na naselenieto se pravi sekoi 10 godini. Brojot na naselenieto vo Republika Makedonija postojano se zgolemuva i se menuva. No so popisot od 2002 godina negovata dinamika e ne{to pobavna.
Godina na popis 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 200
Broj na ìteli 797 841 937 643 1 152 986 1 394 514 1 400 003 1 647 308 1 909 146 2 033 964 2 022 547
Toa moè da se zaklu~i od statisti~kite podatoci dobieni od popisot na naselenie.
Gustina na naselenost
Broj na naselenieto po popisni godini.
Od sobranite materijali napravete pano so naslov:
Razvitokot na industrijata i podobrite uslovi za ìvot pridonele za zgolemuvawe na naselenieto vo gradovite, a namaluvawe vo selskite sredini. Taka e sozda dena neramnomerna gustina na naselenost vo Republika Makedonija. Najgusta naselenost ima vo skopskiot, polo{kiot i kumanovskiot region, a najmala naselenos ima vo Mariovskiot, Pore~kiot i drugi regioni.
Naselenie i etni~ki grupi vo Republika Makedonija
39
Prirodniot prirast
Prirodniot prirast na naselenieto pretstavuva razlika me|u rodenite (natalitet) i umrenite ( mortalitet). Goleminata na prirodniot prirast na naselenieto zavisi od pove}e faktori: ìvotniot standard; zdravstvenata za{tita; kulturno obrazovno ramni{te; i drugi faktori. Prirodniot godi{en prirast na naselenieto postojano se namaluva, no ne sekade podednakvo. Kaj golem del od etni~kite zaednici ima pogolem priroden prirast. No najmal priroden priras ima kaj makedonskoto naselenie,toa e poradi razni ekonomski, kulturno obrazovni pri~ini.
Struktura na naselenie
[to misli{ zo{to e va`no da se izvr{i podelbi na naselenieto? Naselenieto spored: vo Makedonija e klasificirano
polovata struktura; starosnata struktura; etni~kata struktura; i drugi strukturi koi }e gi u~i{ vo pogornite oddelenia. Polovata struktura pretstavuva soodnos me|u ma{koto i ènskoto naseleni vo daden pr stor. Vo Makedonija preovladuva ma{koto naselenie, nasproti ènskoto. Polovata struktura e va`na komponenta od koja zavisi prirodniot prirast na naselenieto. Starosnata struktura pretstavuva demografski element od koj se gleda zastapenosta na vozrasnite grupi. Naselenieto se deli na: do 19 godini mlado naselenie; od 20 do 65 godini zrelo naselenie; nad 65 godini staro naselenie
nad 65 god do 19 god. 20 - 65 god.
Starosna struktura na naselenieto
40
Etni~ki zaednici
[to e etni~ka zaednica? Koi belezi gi imaat oddelnite etni~ki grupi? Napravi izve{taj od istraùvaweto, sostavi album i prezentiraj pred oddelenieto! Zaklu~ocite sporedi gi so na{ite.
Makedonski nosii
Turski nosii
Sekoja etni~ka zaednica ima svoi belezi kako {to se: narodnite nosii, obi~ai, predanija, predmeti, verski obredi i sli~no. Etni~kite zaednici i makedonskiot narod imaat isti prava: pravo da u~at na svojot maj~in jazik, pravo na zdravstvena za{tita, pravo na vrabotuvawe, pravo na prezentirwe i neguvawe na svojata kultura i drugo. Po Balkanskite Vojni i Vtorata Svetska Vojna, po podelbata na Makedonija, mnogu Makedonci ostanale da ìveat vo sosednite dràvi: Republika Grcija, Republika Bugarija, Republika Albanija. Makedonci ima i vo mnogu evropski i prekuokeanski zemji. Makedoncite koi ìveat vo drugite dràvi se grupiraat vo etni~ki zaednici vo taa zemja.
Albanskii nosii
Romski nosii
41
STOPANSTVO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Doznaj kade i {to rabotat tvoite roditeli i vozrasnite {to te opkruùvaat. Vo koja stopanska granka spa|a nivnata rabota. Razgovaraj za prirodnite resursi na Republika Makedonija za razvitok na stopanstvoto. Kolku se va`ni klimata i reljefot na edna zemja za razvitok na stopanstvoto? Objasni gi zborovite: resursi, stopanski dejnosti (pobaraj vo re~nik, vo enciklopedija ili od roditelot). Pobaraj sliki i tekstovi od razni stopanski granki (fabriki, hidrocentrali, bawi, oranèrii...). za klimata vo Poseti ja metorolo{kata stanica i razgovaraj Republika Makedonija i za mo`nostite za razvitok na stopanstvoto. Pred sebe imaj ja i kartata na Republika Makedonija.
Ading
Rafinerija OKTA
42
Alkaloid Stopanstvo e celokupnata smislena ~ovekova dejnost ~ija cel e proizvodstvo, raspredelba, razmena i potro{uva~ka na materijalni dobra na dadeno podra~je i na odreden stepen na razvoj. Stopanstvoto vo Republika Makedonija se odlikuva so nekolku razvojni periodi i toa : do Vtorata svetska vojna, po Vtorata svetska vojna i Suverena Republika Makedonija. Stopanski dejnosti se onie dejnosti {to u~estvuvaat vo sozdavawe na materijalni bogatstva, odnosno predmeti, hrana, obleka i drugo... nameneti za proda`ba. Stopanskite dejnosti se delat na primarni, sekundarni i tercijalni. Vo Republika Makedonija se zastapeni slednive stopanski dejnosti: - primarni: zemjodelstvo, sto~arstvo, {umarstvo,p~elarstvo lov i ribolov. -sekundarni dejnosti: rudarstvo, industrija, energetika, proizvodnoto zanaet~istvo i grade`ni{tvo. - tercijalni dejnosti: uslu`no zanaet~istvo, soobra}aj, trgovija , zanaet~istvo i turizam. Resursi mo`nosti za razvitok. Razvitokot na stopanstvoto vo edna zemja zavisi od slednive faktori: klimata, bogatstvoto so voda, {umi, ramnini, rudno bogatstvo, istoriski i prirodni ubavini,... Ako go ima seto toa, toga{ ima razvieno stopanstvo i razviena industrija. Na{ata zemja ima povolni uslovi za razvitok na pove}e stopanski granki.
Ohis
43
Sekoja od ovie stopanski dejnosti ima svoi granki. Vnimatelno razgledaj, razmisli i donesi svoi zaklu~oci za prisutnosta na nekoja od ovie stopanski granki vo tvoeto mesto na ìveewe.
poljodelstvo sto~arstvo gradinarstvo ovo{tarstvo lozarstvo p~elarstvo lov ribolov
drvna prehranbena metalna ZANAETÎSTVO zanaet~ija
hemiska
INDUSTRIJA ZEMJODELSTVO TRGOVIJA
trgovec/ kupuva~
pari
SOOBRA]AJ
TURIZAM I UGOSTITELSTVO
prirodni ubavini
turisti~ka agencija turist turisti~ki rabotnik
44 43
Vlijanieto na prirodnite faktori vo razvitokot na stopanstvoto
Prezentiraj gi soznanijata {to gi dobi od posetata na meteorolo{kata stanica! Kakva e klimata vo tvojot kraj, a kakva vo RM? Koi vetrovi duvaat vo tvojot kraj, a koi vo RM? [to kaàa meteorolozite za narednite denovi?
Metorolo{ki bilten za denes ~etvrtok Skopje 8 S Gevgelija 15 S Berovo 4S
Klimata e vaèn uslov za razvoj na mnogu stopanski dejnosti. Vo Republika Makedonija ima umerena kontinentalna klima umereno topli leta i umereno ladni zimi. Klimata ne e ista vo site delovi od Republikata. Kolku se poblisku do more ( Gevgelija, Dojran, Strumica...) predelite imaat poblaga klima. Mestata kraj rekata Vardar imaat postudena klima, a na planinskite predeli ima planinska klima. Srednite godi{ni temperaturi opa|aat od sever kon jug. Naj~esti vetrovi vo RM se: Jugo, Vardarec i Severec. Vo zavisnost od klimata razvieno e i zemjodelstvoto (ramninite) i sto~arstvoto (planinite). Tie ovozmoìja uslovi za raznovidni kulturi vo strumi~ko-radovi{kata i vo Gevgelisko-valandovskata kotlina. Vodata e faktor koj direktno vlijae vrz stopanstvoto.
45
Rudnoto bogatstvo faktor vo razvitokot na stopanstvoto

Pronajdi sliki i napisi za rudnite bogatstva vo RM. Doznaj dali ima nekoj rudnik vo tvojot kraj i kakva ruda se vadi. Pobaraj zbirka na rudi od u~ili{teto i zapi{i gi: imeto na rudata, bojata, teìnata... i od kade poteknuva. Koristi ja kartata na RM.
Rudi: bakar vo
Bu~im; jaglen Bitolsko; olovo i cink vo Sasa...
Rudnik za bakar Bu~im Radovi{ ( bakarna ruda)
Vadewe na mermer Prilep
Bakarna ruda
Rudnite bogatstva se faktor od koj zavisi razvojot na rudarstvoto i razvojot na industrijata. Makedonija e bogata so raznovidna ruda: jaglen (Bitolsko, Ki~evsko, Mariovsko); olovno - cinkova ruda ( Osogovskite Planini); bakarna ruda (Bu~im kaj Radovi{). Vo sostavot na bakarnata ruda ima i zlato, srebro, antimon (Kavadare~ko)... Vo Republika Makedonija lu|eto se zanimavaat so rudarstvo, odnosno so prerabotka na rudata te{ka industrija.
46
Reljefot i razvitokot na stopanstvoto
Potseti se za reljefot na RM! Pronajdi gi na kartata na RM pogolemite planini (obrni vnimanie na kafenite boi). Spored bojata na kartata pronajdi gi i ramninite! Razgovaraj so roditelite, a potoa najdi materijal {to }e ti pomogne da odgovori{ na slednite pra{awa: [to rabotat lu|eto {to ìveat vo planinskite predeli? Pronajdi gi ramninite( pogledaj na zelenite povr{ini). So {to se zanimavaat lu|eto koi ìveat vo ramni~arskite delovi? Koe stopanstvo e razvieno na planinskite, a koe na ramni~arskite predeli? Koi pogolemi fabriki se nao|aat na planinskite, a koi na ramninskite predeli?
Avtopatot E 75
Plantaà pod vinova loza vo Tikve{kata kotlina
Ovci na planinski pasi{ta [ar Planina
Niva so tutun vo Prilepsko
47
Sistem za navodnuvawe so ve{ta~ki do`d
Fabri~ko proizvodstvo to~ilnica za dobivawe na vod
Mesna industrija
Makedonija e planinska zemja. Pogolemi planini vo isto~niot del na zemjata se: Osogovskite Planini, Ogra`den, Male{evskite Planini i Belasica... Vo zapadniot del na tatkovinata se planinite: [ar Planina, Bistra, Korab... Lu|eto {to ìveat vo planinskite predeli se zanimavaat najmnogu so sto~arstvo i so prerabotka na meso, mleko, volna. Pome|u planinite vo Republika Makedonija ima i ramnini. Najgolemi ramnini se: Pelagonija (ìtnica na Makedonija), Polog, Tikve{, Ov~e Pole, Skopska Kotlina, Gevgelisko-valandovsksta kotlina. Lu|eto {to ìveat vo ramni~arskite delovi se zanimavaat so zemjodelstvo i so prerabotka na zelen~ukovi i ovo{ni plodovi. So prerabotka na sto~arskite i zemjodelskite proizvodi se razvivaat
prehranbenata, koàrskata i tekstilnata industrija.
48
TURIZAM VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Potseti se! Vo po~etokot od tebe se bara{e da sobere{ materijal za ubavite mesta vo tvoeto mesto i onie vo Republika Makedonija. Materijalot iskoristete go sega i odgovorete na pra{awata: Koi se najposeteni mesta vo tvojot kraj i zo{to? Koi se najposeteni mesta vo Republika Makedonija i zo{to? Koi mesta se zna~ajni po prirodnite ubavini? Koi mesta se zna~ajni po istoriskite spomenici? Za koi prirodni retkosti si slu{nal? Kakov turizam e razvien kaj nas?
Dojransko Ezero
Pejsa` od [ar Planina Izraboti turisti~ka karta na Republika Makedonija!
49
Manastirot Joakim Osogovski Kriva Palanka
Stalagmiti selo Treson~e
Kokino
Matka Skopje
Turizam e stopanska granka {to e naso~ena kon organizirawe patuvawa i privremeno smestuvawe. Lu|eto patuvaat za odmor, od zabava, za rehabilitacija, za poseta na kulturni i sportski nastani, prirodni atrakcii, istoriski spomenici. Vo Republika Makedonija razvieni se planinskiot, ezerskiot i re~niot turizam. Postepeno se razviva i selskiot turizam. Za mnogu doma{ni i stranski turisti interesni se i mnogubrojnite pe{teri, istoriskite spomenici i iskopini, prirodnite retkosti... Po skija~kite tereni poznati se [ar Planina, Kru{evo i dr. Na daleku e poznato Ohridskoto Ezero, kako i istoriskite spomenici (crkvi, iskopini od dale~noto minato...). Ezerskiot turizam e razvien i na Prespanskoto i na Dojranskoto Ezero. Re~niot turizam glavno e za izleti, prirodni ubavini, klisuri i kajak na voidi po Radika. Vo Makedonija ima dosta pe{teri, iskopini (Heraklea, Stobi, Skupi...), prirodni retkosti (Kokino...) Od stopanskite granki turizamot zavzema visoko mesto.
50
Dozna li deka vo minato vo Ohrid imalo 365 crkvi? Znae{ li deka vo Dojranskoto Ezero se lovat ribi so pomo{ na pticite kormorani? Za Kukle{ ima legenda: Eden mladoènec na denot na svadbata zakaàl so dve nevesti. Koga se sretnale svatovite, izmamenata nevesta gi prokolnala mom~eto, nevestata i svatovite: Da dade Gospod da se skamenite za ova {to mi go napravivte. Se skamenile. Podredenite karpi nalikuvaat na svatovi, mom~e i nevesta, i sluàt kako atrakcija i priroden fenomen.
za stopanstvoto vo Republika Makedonija?
Od {to zavisi koja stopanska granka }e bide razviena vo edna zemja? Na koi stopanski granki vlijae klimata? Koi vetrovi duvaat vo Republika Makedonija? Vo koj del na dràvata duva Vardarecot? Koi rudni bogatstva gi ima vo na{ata dràva? Koja industriska granka se razviva so prerabotkata na rudite? Kako vlijae reljefot na zemji{teto za razvitok na stopanstvoto? Koi se pogolemi planini vo Makedonija? Koja stopanska granka e razviena vo planinskite predeli? Koi se pogolemi ramnini vo tatkovinata? Koi stopanski granki se razvieni vo ramni~arskite predeli? Koi industriski granki se razvivaat so prerabotka na sto~arskite i zemjodelskite proizvodi? Kakov turizam ima vo Republika Makedonija?
51 50
PRAVA I DOL@NOSTI NA NA GRA\ANITE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

ôvekovi prava spored zakonite vo na{ata zemja, a i spored Evropskata konvencija za ~ovekovi prava se:
1. Pravo na sloboda ( ako ne zgre{il po zakonot). 2. Pravo na ìvot ( nikoj ne sme namerno da bide li{en od ìvot). 3. Da ne e maltretiran (nikoj ne smee da bide ma~en ili poniùvan). 4. Zabraneto ropstvo ili prinuda na rabota. 5. Pravo na sloboda i sigurnost 6. Sekoj ima pravo na pravi~no sudewe. 7. Da nema kazna bez zakon. 1.
Sekoj ~ovek ima svoi prava, no i dol`nosti kon samiot sebesi, kon drugite lu|e vo zaednicata, bez
razlika na uveruvawata i verata. Kon Zakonite i ustavot na dràvata...
8. Pravo na po~ituvawe na privaten i semen ìvot. 9. Sloboda na uverenie, sovest i religija. 10. Sloboda na izrazuvawe.
11. Sloboda na sobirawe i zdruùvawe. 12. Pravo na brak. 13. Pravo na lekuvawe i lekarstva...
Izraboti T tabela so pravata i dol`nostite na gra|anite na Republika Makedonija. a.
52
KULTUREN @IVOT VO MAKEDONIJA
Povrzi makedonski jazik so op{testvo! Potseti se {to u~e{e po makedonski jazik za kulturnite ustanovi! Doznaj koi kulturni ustanovi gi ima vo tvoeto mesto na ìveewe! Pobaraj sliki i napisi od kulturni ustanovi vo tatkovinata! Organizirajte poseta na teatarska prestava, balet, opera ili kino! Najdi odgovor na postavenite pra{awa: Zo{to se zna~ajni kulturnite ustanovi? Kakvi kulturni ustanovi ima vo Makedonija? Kako se odnesuva{ koga odi{ vo nekoja kulturna ustanova?
Univerzitetska bibloteka -Skopje Univerzitetska bibloteka -Skopje
MAKEDONSKA OPERA I BALET SKOPJE
53
Pretstavata Krpen ìvot, na Prilepskiot teatar.
Baletska izvedba vo Makedonskiot Naroden Teatar od 60- te godini
Boris Trajanov bariton
Simon Trp~evski pijano virtuoz
Kultura e celina na ~ove~ko znaewe, veruvawe i odnesuvawe. Kulturnoto ìveewe se zbogatuva so èlbata za pove}e u~ewe. Sekoj ~ovek ima potreba od kvaliteten kulturen ìvot, a toa se postignuva so mnogu u~ewe, poseti na kulturni ustanovi: biblioteki, kina, teatri,operi, baleti, muzei, galerii... Pri poseta na kulturnite ustanovi mnogu e va`no da gi po~ituva{, a toa zna~i da se odnesuva{ primerno. Teatar e granka na scenski umetnosti {to se zanimava so izvedba na prikazni pred publikata kombiniraj}i i so instrumenti kako govor, gest, muzika, zvuk i spektakal. Opera e muzi~ko-scensko delo. Sodrì dramski tekst, muzika, igra i likovno scenski izrazi koi se zdruèni vo edna umetni~ka forma. Baletot e tanc koj se izveduva so pridru`ba na klasi~na muzika.
54
RELIGII I VERSKI ZAEDNICI
Raspra{aj se kolku religiozni i verski zaednici ima vo tvoeto mesto? Kakvi verski objekti ima izgradeno vo tvojot kraj? Koi verski zaednici gi ima vo Republika Makedonija? Koj se moli vo crkvite, a koj vo xamiite? Doznaj za verskite razliki {to postojat! [to e zaedni~ko za u~eweto na razli~nite religii? Doznaj {to zna~i izrazot verska zaednica? [to zna~i izrazot religiski zaednici? Na postavenite pra{awa najdi odgovori preku razgovori, literatura {to }e ti ja poso~i bibliotekarot ili od internet.
Pravoslavna Hristijanska crkva
Biblija
Katoli~ka crkva
55
Xamija Kuran Verski zaednici se religiozni organizacii i grupi na vernici na nekoja religija. Najgolem del od makedonskiot narod pripa|a na hritijanskata verska zaednica. Vo hristijanskite zaednici vleguvaat: Makedonskata pravoslavna crkva, Katoli~kata crkva i dr. Eden del od makedonskiot narod, od etni~kite grupi Albanci, Turci, Romi i dr., pripa|aat na islamskata verska zaednica. Verskite zaednici se oddeleni od dràvata i se ednakvi pred zakonot. Religija e odnosot na lu|eto kon Gospod ili nekoi bogovi. Najosnoven element na religijata e oboàvaweto, vistinskoto veruvawe, u~estvoto vo religioznite institucii... I hristijanite i muslimanite veruvaat vo Gospod. Muslimanite go narekuvaat Alah. Verskite objekti se razlikuvaat. Pokraj crkvite ima kambanarija, a vnatre mnogu ikoni, a pokraj xamiite ima minariwa. Zaedni~ko za site verski u~ewa se ubeduvawata za: mir, sloga, da se pomaga na bolnite, slabite i siromasite, da ne se nanesuva bolka na drugiot Ne pravi go na drugiot toa {to ne saka{ da ti go napravat tebe ...
56
NE[TO NEZADOL@ITELNO, NO INTERESNO
Znae{e li deka Makedonija se smeta za sveta zemja zatoa {to na ovie prostori, prvo vo Makedonija e zapo~nato hristijanskoto u~ewe i {ireweto na hristijanskata vera. Hristijanstvoto vo Makedonija prv go propovedal i {irel Apostol Pavle. Vo Republika Makedonija ima i drugi religiozni zaednici i religiozni objekti: Evrejska zaednica, Evangelisko - metodisti~kata crkva i dr pomali zaednici.
Evrejska zaednica
Evangelisko - metodisti~kata crkva
Nabroj gi osnovnite prava na gra|anite na Republika Makedonija! Kaì gi obvrskite {to gi imaat na{ite gra|ani! Kako go razbira{ zborot kultura? Koi kulturni ustanovi gi ima vo tvoeto mesto? Kako treba da postapuva{ za da ima{ kvaliteten kulturen ìvot? Opi{i go tvoeto odnesuvawe pri poseta na kulturna ustanova! [to zna~i izrazot verska zaednica? Objasni go zborot religija! Koi religii se najzastapeni vo Republika Makedonija? Nabroj gi osnovnite razliki me|u hristijanskata i muslimanskata religija i religioznite objekti! [to pou~uvaat site religii?
57 56
]E -
RAZGOVARAME
ZA:
kako go pominuva{ slobodoto vreme i so kogo naj~esto; li~nost i grupa; pri~inite za egoizmot; solidarnosta kako doblest na li~nosta; zo{to semejstvoto e vaèn faktor za razvoj na li~nosta; pri~ini za devijantno odnesuvawe; tvoeto dobro i lo{o odnesuvawe. zo{to e zna~ajno edna zemja da bide e demokratska ]E UÎME ZA:
li~niot i grupniot ìvot; socijalizacija na li~nosta; solidarnost i egoizam; faktori na socijalizacija; devijacija i devijantno odnesuvawe; - pravilata na odnesuvawe vo sredinata i dol`nostite; - ~ovekovite prava i dol`nosti; - konlikt i re{avawe na konfliktot.
TVOJA -
ZADAÂ
]E
BIDE:
da izraboti{ plakat za postapki pri egoizmot i T- tabela vo koja }e gi iznese{ svoite stavovi; da izraboti{ esej za "Grupata vo koja pripa|a{"; da napi{e{ sostav na tema "Mojata solidarnost nasmea mnogu lica"; da istraùva{ za detskta ambasada, nejzinite celi i zada~i.
58
LI^NIOT I GRUPNIOT @IVOT
Opi{i se sebe si (vnatre{ni i nadvore{ni osobini)! [to najmnogu ti se dopa|a kaj sebe, a {to bi sakal da promeni{? [to podrazbira{ pod poimot li~nost? Dali moè{ da ìvee{ i napreduva{ sam kako edinka?
Jas sum poseben i se razlikuvam od drugite! Imam svoi li~ni osobini, sposobnosti i karakteristiki, kako i ne{ta {to bi sakala da gi promenam..
Jas sum li~nost i se razlikuvam od drugite spored moite biolo{ki,socijalni i psihi~ki osobini!
Li~nost e zbir na site psihi~ki pojavi, procesi i sostojbi kaj ~ovekot, koi kaj sekoj poedinec se organizirani na specifi~en na~in. Toa e rezultat na vlijanieto na: nasledstvoto, sredinata i aktivnosta na poedinecot.
IGRA Nekolku deca se dràt za race i formiraat krug! Eden u~enik dobrobolno se javuva da vleze vo krugot na bilo koj na~in. No, celta e ~lenovite od krugot cvrsto da se dràt za racete i da ne dozvolat krugot da se raskine. Ova e samo igra, no kako se ~ustvuvaa ~lenovite od krugot? Kako se ~ustvuva{e u~enikot koj dobrovolno se prijavi za da na bilo koj na~in vleze vo krugot?
59
[TO PRETSTAVUVA GRUPATA?
KAKO GO MINUVA[ SLOBODNOTO VREME ? VO KOJA OD SLIKITE SE PRONAO\A[?
Pripa|am na odredena grupa
Sakam, no nemoàm da bidam del od grupa
Lu|eto imaat potreba da pripa|aat vo grupa, da se druàt i da bidat zaedno so drugi lu|e. Mnogu e neprijatno ~uvstvoto koga sakame, a ne moème da bideme del od grupata. Site nie sme svesni deka sekojdnevno na{iot ìvot go pominuvame so odredena grupa na lu|e so na{ite vrsnici, so roditelite,so vozrasnite,so poznati i nepoznati, so prijatni i neprijatni lu|e. Semejstvoto, u~ili{teto, klubot, dvorot, ulicata i u{te mnogu drugi mesta kade {to go minuvame na{eto vreme, pred s# zna~at mesta na koi kumunicirame so lu|eto i oformuvame nekakvi vrski i odnosi. Vo grupata nie komunicirame, razmenuvame informacii, misli, idei, ~uvstva , podr{ka i prijatelstvo. Postojat formalni grupi. Tie imaat opredelena struktura i se organizirani so posebno delegirani ulogi na ~lenovite. Takvi se ~lenovite na sekcija, u~ili{te, sportski klubovi, izdava~ki dru{tva, nevladini organizaciii sl. Vo formalnite grupi e mnogu va`no da postojat odnapred opredeleni ulogi za ~lenovite vo grupata za da moè grupata da funkcionira i uspe{no da gi izvr{uva zada~ite. Zamislete kako bi izgledalo igraweto fudbal bez odnapred opredeleni ulogi? Postojat i neformalni grupi. Na del od niv im pripa|ame i nie samite. Kako {to e grupata vrsnici, grupata qubiteli na ist vid muzika ili hrana, grupa na postari bra}a i sestri i sli~no.
60
Vo grupata mojata li~nost moè da dojde do poln izraz.
Grupata me po~ituva, ceni, ohrabruva i mnogu sum posigurna vo svoeto odnesuvawe.
Grupata me {titi od nadvore{en pritisok, se ~uvstvuvam bezbedno.
ûvstvuvam bliskost i iskrenost od ~lenovite . Ulogite vo grupata se razli~ni.
Mnogu e va`no da se po~ituvaat pravilata vo grupata. Koga odlu~uvame mnogu ni pomaga ako ja znaeme celta {to sakame da ja postigneme. Za da ja postigneme celta treba da znaeme koi aktivnosti da gi prevzememe. Isto taka e va`no misleweto na sekoj vo grupata i sekoj da bide odgovoren za ostvaruvawe na celta.
Grupa vo koja sakam da bidam 1. [to e li~nost? 2.Koi se formalni grupi? 3.Za koi grupi velime deka se neformalni? Zo{to? 4. Koja uloga vo grupata najdobro ja ~uvstvuvate na ~asovite vo u~ili{te? Razmisli, pobaraj literatura, konsulturaj se so povozrasnite i izraboti kratok esej spored dadenive pra{awa: Kako se sozdavaat grupite? [to e toa {to gi motivira lu|eto da se zdruùvaat ? Na koj na~in komuniciraat lu|eto vo grupata ? Kolku vidovi na grupi postojat i kakva e razlikata me|u niv?
61
SOCIJALIZACIJA NA LI^NOSTA VO GRUPATA
Koja e tvojata omilena boja? Koja e tvojata prva igra~ka? Pra{aj gi tvoite roditeli koj ja odbral i zo{to tokmu takva igra~ka? Kako go pominuva{ slobodnoto vreme? So kogo saka{ da si najgolem del od vremeto? Koga nau~i da ~ita{ i pi{uva{ ? Koja e tvojata prva pro~itana kniga?
[TO E OP[TESTVO?
Op{testvoto e grupa na lu|e koi ìveat i rabotat zaedno.
Socijalizacijata zapo~nuva so ra|aweto. Od momentot na ra|aweto dobivame narakvica so broj za da ne moàt da n# zamenat so drugi, dobivame sina ili rozeva obleka za da n# identifikuvaat kako ma{ko ili ènsko. So samiot toj ~in zapo~nuva proces na u~ewe na na{ite ulogi vo op{testvoto. Na primer, voo~livo e deka ma{kite i ènskite deca razli~no se odnesuvaat. Kaj ma{kite se pottiknuva agresivnosta zatoa {to taa se smeta za prirodna. Prirodno e da im kupat igra~ki koi ja simboliziraat agresivnosta kako {to se: pi{toli, pu{ki, figuri na mali vojnici i sl. Od druga strana pak kaj ènskite deca e sosema poinaku. Kaj niv se pottiknuva stereotipnoto odnesuvawe na majki i èni , pa im se kupuvaat kukli, mali kujni za igrawe i sli~no. Vo site tie ulogi decat se ~uvstvuvaat ubavo. Na nekoi devoj~iwa im pretstavuva zadovolstvo da igraat fudbal, a na ma{kite da igraat so kukli, no op{testvoto uspeva da im gi nametnestandardnite i stereotipni oblici na odnesuvawe. Psiholozite upatuvaat na toa deka vo izgraduvawe na osobinite na li~nosta osobeno se va`ni iskustvata od prvata godina od ìvotot .
Razliki vo odnesuvawe, oblekuvawe, igra...
62
Detstvoto e najva`nata faza od procesot na socijalizacija. Prvoto ne{to niz koe {to pominuvaat lu|eto se narekuva primarna socijalizacija vo koja decata razvivaat karakter, motorni sposobnost, sposobnosti za rasuduvawe, go u~at jazikot i {to e najva`no, razvivaat sposobnost za samosvest. Podocna vo detstvoto se zapoznavaat so ulogite, vrednostite i pravilata. Ako ne se nau~at i razvijat ovie ve{titni na po~etokot od ìvotot, te{ko deka vo podocne`nite fazi ~ovek moè voop{to da gi stekne, pri {to nema da bide sposoben da Primarna socijalizacija stane ~len na op{testvoto. Socijalizacijata pretstavuva proces kade li~nosta go u~i na~inot na ìveewe vo op{testvoto ili grupata i taka se osposobuvaat za ìvot vo nea. Toa u~ewe se ostvaruva preku zaemna povrzanost pome|u ~lenovite vo edno op{testvo. Preku socijalizacijata ~ovekot, koj e roden kako bespomo{no i potpolno zavisno su{testvo od drugite, se razviva vo op{testveno su{testvo so mnogu ve{tini i znaewa.
Socijalizacija na li~nost vo grupata
63
1.
[to e socijalizacija?
2. Koga zapo~nuva procesot na socijalizacija? 3. Dali ti se ~uvstvuva{ socijalizirano? Zo{to? 4. Za koja li~nost velime deka e nedovolno socijalizirana? Kako se odnesuva taa li~nost?
63 64
SOLIDARNOSTA I EGOIZMOT
Podelete se vo dve grupi, pro~itajte gi pra{awata, diskutirajte i zazemete svoj stav vo odnos na pra{awata! [to zna~i za tebe zborot solidarnost? Dali i ti nekoga{ si bil solidaren? Koga ? Kako se odnesuva{ koga vo tvoeto dru{tvo ima{ drugar~e koe ne saka da spodeluva ni{to so tebe i dava otpor? Dali i ti si se odnesuval nekoga{ taka? Zo{to? [to bi napravil koga nekoj }e pobara pomo{ od tebe ? Dali sekoga{ ~eka{ da ti pobaraat pomo{ ili to~no znae{ da proceni{ koga nekoj o~ekuva tvoja poddr{ka? Objasni!
Mojot pomal brat Li~nosta vo svoeto grupno ìveewe osoznava deka negoviot li~en napredok zavisi od napredokot vo grupata. Poradi toa kaj li~nosta se razviva ~uvstvoto za drugarstvo, za solidarnost, prijatelstvo, za odnosi me|u polovite i sli~no. Dokolku deteto ne e dovolno socijalizirano kaj nego se protkajuva egoizmot, koj se provlekuva od ranoto detstvo. Kolku e pomalo deteto, tolku e posebi~no i se smeta deka e centar na svetot. Toa ne e vo sostojba da sfati deka negoviot razvoj zavisi od brojnite socijalni kontakti so drugite lu|e. So drugi zborovi, nema dovolno socijalno iskustvo za druèwe. Vo u~ili{nata vozrast ve}e se sozdadeni osnovnite uslovi za uspe{na komunikacija na decata so drugi deca i uslovi za sozdavawe na postabilni drugarski odnosi. Ovie osobini na deteto treba da se sledat i da se naso~uvat so opredeleni vospitni metodi, sodrìni i oblici.
Rabota vo grupi Razgovaraj za razli~ni postapki pri egoizam i solidarnost, a potoa izraboti plakat i prezentiraj go pred oddelenieto!
65
Svojot stav vo odnos na pra{aweto vnesi go vo T tabela ! Dali go opravduvate egoizmot?
stavovi
Se soglasuvam, zatoa {to...
Ne se soglasuvam, zatoa {to...
Jas sum ZA!
[to zna~i da bide{ solidaren? Objasni go zborot egoizam! Zo{to nekoi deca se egoisti? Koja e pri~inata za egoizam?
Na ~asot po makedonski jazik napi{i sostav odbiraj}i eden od slednive naslovi: Mojata solidarnost nasmea mnogu lica Egoizmot ja uni{tuva qubovta vo mene
66
FAKTORI NA SOCIJALIZACIJA
Razgledaj gi vnimatelno slikite ! [to zabeleùva{? Dali se pronao|a{ ti vo edno od ovie semejstva? Zo{to? Dali se ~uvstvuva{ bezbedno, sre}no i ispolneto koga si so tvoeto semejstvo? Objasni zo{to? Debatiraj na tema: ,,Semejstvoto presuden faktor za socijalizacijata na li~nosta.
67
[TO E SEMEJSTVO? Semejstvoto pretstavuva zaednica me|u deca i potomci. Toa e prvata, najprirodnata i najneposrednata socijalna sredina vo koja l~nosta go zapo~nuva svojot ìvot i razvitok. Pod vlijanie na semejstvoto se opredeluva i formira prviot odnos kon op{testvoto. Qubovta i sigurnosta {to decata ja dobivaat vo semejstvoto ne moè da ja zameni nikoj drug. Qubovta me|usebno gi vrzuva roditelite i decata. ûstvoto za bezbednost i sigurnost {to im go dava semejstvoto na decata vlijae na nivniot pravilen i vramnoteèn razvitok. Ako otsustvuvaat, toga{ toa se odrazuva vrz moralniot i umstven razvoj na decata. Vo onie semejstva kade {to postoi qubov, srde~nost, me|usebna ~ove~ka komunikacija, po~ituvawe, zaemno pomagawe, decata se razvivaat normalno, so ~uvstvo na bezbednost, emotivno se postabilni i dostoinstveni. Kaj decata na predu~ili{na vozrast decata se mnogu ~uvstvitelni i zatoa najsilnoto vospitno sredstvo za nego e qubovta. Istraùvawata pokaàle deka decatata koi bile li{eni od semejna atmosfera i qubov zaostanuvale vo sekoj pogled vo razvojot. Roditelot za razvojot na deteto pretstavuva model so koj toa nastojuva da se identifikuva. Mnogu e zna~aen i kulturniot ambient vo semejstvoto, kade deteto }e crpi kulturni vrednosti (likovna umetnost, kniga , teatar, muzika itn).
GRUPA NA VRSNICI
MASMEDIUMI
SEMEJSTVO
Sorabotka u~enik nastavnik roditel
67 68
GRUPA NA VRSNICI, U^LI[TE, MAS-MEDIUMITE KAKO FAKTORI NA SOCIJALIZACIJA
Dali si prifaten od tvoite vrsnici? Kako se ~uvstvuva{ koga si so niv? Kako se odnesuva{ kon niv i tie kon tebe? Kako se ~uvstvuva{ dodeka si na u~ili{te? Koga gi koristi{ mas-mediumite? Zo{to?
Grupata vrsnici e neformalna grupa koja e eden od osnovnite faktori na socijalizacija. U~enikot vo grupnoto ìveewe osoznava deka negoviot li~en uspeh ili negoviot neuspeh e usloven od uspehot ili neuspehot na grupata. Na primer: ako dru{tvoto so koe minuvame del od vremeto se odnesuva nesocijalizirano, nie kako li~nost moème da go prifatime i opravdame nivnoto odnesuvawe. No, moème da gi sogledame nivnite nedostatatoci i da im ukaème na toa. Grupata vrsnici moè da vlijae pozitivno ili negativno vrz socijalizacijata na li~nosta so nivnite postapki i odnesuvawe.
U~ilnica U~ili{teto e takva socijalna grupa vo koja sekoj ~len na grupata moè da se dokaè sebe si kako li~nost koja ne{to zna~i pred sebe si i pred drugite. Svoite stavovi i odnosi postepeno gi usoglasuva so onie koi gi ceni ili uvaùva vo grupata . Na ovoj na~in li~nite egoisti~ni stremeì, èlbi i ambicii se usoglasuvaat so onie {to gi po~ituva grupata. Niz procesot na obrazovanieto i vospituvaweto na u~enicite treba da se dejstvuva na gradewe pozitiven stav kon op{testvoto, u~ili{teto, roditelite i generacijata. U~ili{te
69
Sredstvata za masovno vlijanie ili komunikacija kako {to se: radioto, telivizijata, filmot, pe~atot, teatarot; so svoite razli~ni sodrìni i metodi, imaat za cel da informiraat i da vlijaat vrz odnesuvaweto na li~nosta. Isto taka vlijaat vrz izgraduvawe na stavovite, mislewata i pogledite za op{testvoto, prirodata ili ìvotot. Efektot na vlijanieto kako i negoviot kvalitet (dali }e bide pozitivno ili negativno) zavisi od golemiot broj faktori koi proizleguvaat od strukturata na li~nosta koja e korisnik na mediumite. Treba da se ima predvid deka sredstvata za masovno komunicirawe vo odredni situacii imaat pointenzivno vlijanievrz formirawe na li~nosta otkolku drugite faktori.
Dneven pe~at
MRE@A NA DISKUSIJA DA Dali mas-mediumite vlijaat vrz socijalizacijata podednakvo kaj sekoja li~nost? NE
70
Rabota vo parovi U~enicite gradat svoi stavovi za prethodno gledan film. Rabota vo grupi - se delat vo tri gruppi (DA, NE, VOZDR@ANI) 2-3 para gi spodeluva svoite argumenti. U~enicite vnimatelno slu{aat i zavzemaat eden stav (DA,NE). Dokolku ima vozdràni ostanuvaat vo sredina, onie {to se opredelile za DA od edna strana, NE od druga strana. U~enicite od zavzemenite strani so najsilni argument diskutiraat i za toa vreme moè da dojde do promena na stvovite. Po debatata sekoja grupa nominira po 1 lice koe }e go zavr{i izlagaweto na grupata.
1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.
[to e semejstvo? Kako treba da funkcionira edno semejstvo? Koi se osnovnite faktori na socijalizacija? Kako vlijae grupata vrsnici vrz formirawe na li~nosta? Zo{to u~ili{teto e zna~aen faktor za socijaizirawe na li~nosta? Objasni kakvo e vlijanieto na mas-mediumite vrz socijalizacijata? Koj e najva`niot faktor na socijalizacija? Zo{to?
70 71
DEVIJACIJA I DEVIJANTNO ODNESUVAWE NA LI^NOSTA VO GRUPATA
Razgledaj gi vnimatelno slikite! [to zabeleùva{? Zo{to decata se vo takva polo`ba? Koja e pri~inata za toa? Dali ste bile svedoci na nekoe nasilstvo?
Devijantno odnesuvawe Ve}e spomenavme deka semejstvoto e osnovata kade se formira li~nosta na deteto, pa zatoa toa ima golemo zna~ewe i odgovorna funkcija vo izgraduvawe na zdrava i tvore~ka li~nost vo op{testvoto. Postojat i takvi faktori koi imaat negativno vlijanie vrz formirawe na li~nosta na mladiot ~ovek. Toa se: slaba roditelska qubov i pasivno roditelsko odnesuvawe; konflikt me|u roditelite; pregolema strogost kon decata ili davawe pregolema sloboda; fizi~ko maltretirawe na decata; slabi semejni finansii; odvoenost od roditelite itn. Ako preovladat ovie faktori, }e se javat naru{uvawa vo semejnite odnosi, a so toa semejstvoto na deteto ne }e moè da mu ovozmoì toplina, harmoni~en ìvot, taka {to deteto doìvuva traumi i pre~ki vo negoviot razvoj. Toga{ doa|a do otstapuvawe i prekr{uvawe na op{testvenite i kulturnite pravila. Ovoj proces se narekuva devijacija, a odnesuvaweto na li~nosta devijantno odnesuvawe .
72
Pod devijantno odnesuvawe podrazbirame: kriminal, narkomanija , ubistvo, alkoholizam, nasilstvo itn.
Terminot alkoholizam go upotrebuvame za da go objasnime poimot alkoholi~ar, a toa zna~i li~nost {to e zavisna od alkohol. Ova e op{testveno negativna pojava zatoa {to uslovuva psihi~ki i fizi~ki rastrojstva kaj ~ovekot. Prvo nastapuva intelektualno propa|awe na li~nosta, zabaveni reakcii, sklonost kon kriminalno odnesuvawe,se gubi ~uvstvoto za tolerantnost, li~na zapu{tenost i propa|awe na li~nosta.
Narkoman e li~nost {to e zavisen od droga. Narkomanite se povrzani so krimianlitetot. Zavisnosta od droga go doveduva do situacija narkomanot po sekoja cena da najde droga i da ja plati onolku kolku {to e potrebno.
[to bi napravil dokolku vidi{ ili slu{ne{ vo tvojata okolina nekoj koj e `rtva na devijantno odnesuvawe?
1. [to e devijacija? 2. Koja e pri~inata za devijantnoto odnesuvawe? 3. Dali znaete {to e toa SOS telefon? 4. [to bi napravil dokolku tvojot najdobar drugar devijantno se odnesuvawe?
Izrabti pano od fotografii, tekstovi i drugi ilustracii pri {to }e gi klasificira{ raznite devijantni pojavi!
73
PRAVILA NA ODNESUVAWE VO SREDINATA I ISPOLNUVAWE NA DOL@NOSTITE
1.U~enicite se delat vo grupi i imaat za zada~a na list da napi{at po dve pravila, i toa pravilo koe im e najlesno da go po~ituvaat i pravilo koe im e najte{ko da go po~ituvaat i treba da objasnat zo{to. Potoa pravilata se lepat na tabla i se ~itaat. Pritoa treba da se naglasi koi pravila se praktikuvaat vo u~ili{te, kako i sankciite, odnosno kaznite {to se primenuvaat dokolku dojde do nivno prekr{uvawe. 2.Ima li pravila vo va{ite igri?
Jas ne sum sam. Okolu mene ima mnogu lu|e.
ôvekot so samoto svoe ra|awe stanuva del na nekoja op{testvena sredina. Vo op{testvenata sredina lu|eto me|u sebe sorabotuvaat, se druàt, tvorat, istraùvaat, razmenuvaat misli, se po~ituvaat. Rabotat na svoite rabotni mesta, gi sakaat ~lenovite od svoeto semejstvo, ìveat vo svoite domovi, imaat svoi obi~ai i naviki. Nie ne sme sami. @iveeme zaedno vo ista sredina i pripa|ame na ista ìvotna zaednica. Lu|eto i nivnite me|usebni odnosi ja so~inuvaat na{ata op{testvena sredina. U~ilnica
74
Fudbalsko igrali{te @ivotot vo taa sredina e ureden spored nekoi pravila na odnesuvawe koi se prifateni od site lu|e vo sredinata. Isto taka, bez postoewe na jasni i odnapred definirani pravila mnogu aktivnosti ne bi moèle voop{to da se izvedat. Pravilata ovozmoùvaat uslovi za nepre~eno odvivawe na aktivnostite i ramnopraven tretman na site u~esnici vo aktivnostite. Pravilata ednakvo vaàt za site, ne moè za nekogo da nema ili da ne vaàt pravilata. Dokolku ne se po~ituvaat pravilata ili dojde do nivno prekr{uvawe sleduvaat sankcii. Moè da postojat pove}e pri~ini poradi koi nekoi pravila pote{ko se po~ituvaat od ostanatite. Nekoi pravila moè da se sprotivni od na{ite èlbi i potrebi, drugi da se mnogu strogi, nekoi da ni se nametnati i taka natamu. Zatoa za pogolemo po~ituvawe na pravilata potrebno e da se u~estvuva vo nivnoto donesuvawe.
75
Pravila na ubavo odnesuvawe vo op{testvenata sredina
Sekoga{ bidi nasmean, qubezen,odgov oren, sovesen, dobronameren
Pomagaj im na starite i bolni lu|e. Ne navreduvaj nikogo.
Bidi vnimatelen sogovornik.
Bidi veren drugar i dobar prijatel.
Ne docni! Na vreme doa|aj vo u~ili{te. Na ~asovite bidi vnimatelen i ne razgovaraj so tvoite drugar~iwa.
Odrùvaj ja higienata vo u~ilnicata i ~uvaj go inventarot.
Bidi odgovoren, vnimatelen i aktiven. Bidi toleranten.
Bidi veren drugar i dobar prijatel. Ne frlaj otpadoci. Ne gi kr{i drvcata. Odrùvaj go zeleniloto.
1. 2. 3. 4. 5.
Koj ja so~inuva op{testvenata sredina? Kako e ureden ìvotot vo op{testvenata sredina? [to ovozmoùvaat pravilata? [to se toa sankcii? Dokolku vo va{ata u~ilnica nema pravila za ubavo odnesuvawe, site zaedno( u~enicite) formulirajte gi i dogovorete se za sankciite za nivno nepo~ituvawe.
76
ÔVEKOVI PRAVA
1. Potseti se za tvoite prava i dol`nosti. 2. Popolni ja prizmata so klu~en termin ~ovekovi prava i pravo na sloboda i sigurnost.
SLOBODA
Razgovaraj za tvoite vrednosti. Na list hartija napi{i gi osobinite (i karakternite i fizi~kite) koi te pravat da bide{ porazli~en od tvoeto drugar~e.
77
Lu|eto za da moè da opstanat vo op{testvoto potrebno e da poseduvaat opredeleni znaewa, veruvawa, da znaat da razlikuvaat dobro od lo{o, da gi usvojat elementite na kulturata. Nitu eden ~ovek sam ne moè da opstane, toj e zavisen od drugite lu|e. Ako lu|eto se zavisni edni od drugi, toga{ tie treba da bidat i ednakvi vo svoite prava. Pravata se vrednosti spored koi se reguliraat odnosite pome|u lu|eto vo edno op{testvo. Decata na slikata se razlikuvaat me|u sebe. Razlikite ne smeat da bidat pri~ina za da ne se druìme. Sekoja individua ima svoja vrednost. Vrednostite na site lu|e treba da se po~ituvaat. Lu|eto se razli~ni me|u sebe po mnogu ne{ta: bojata na koàta, rodot, religiskata i etni~kata pripadnost, jazikot na koj zboruvaat, bogatstvoto, obrazovanieto i drugo. No, site lu|e treba da bidat ramnopravni me|u sebe. Ne treba da postoi diskriminacija poradi bojata na koàta, rodot, religiskata ili etni~kata pripadnost. Kako razli~nite lu|e moàt da bidat ednakvi, ramnopravni me|u sebe? Ednakvosta (ramnopravnosta ) se gleda vo ednakvite prava za site lu|e. No ednakvosta ne moè da se odvoi od slobodata. Slobodata zna~i ednakvo pravo za sekogo pred zakonot. Eden ~ovek velime deka uìva sloboda ako toj vo zaednicata moè da go iskaè svoeto mislewe, ako moè slobodno go izbere u~ili{teto vo koe }e se obrazuva, mesto na ìveewe i drugo. Za pojavata i razvitokot na ~ovekovite prava ne e zasluèn samo eden narod. U{te od minatoto moè da se najdat elementi koi ukaùvaat na ~ovekovite prava. ôvekovite prava se univerzalni i im pripa|aat na site lu|e vo svetot. Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot e usvoena na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii vo Pariz, na 10 dekemvri 1948 godina. Razl~no no ednakvo
78
Za najzna~ajni ~ovekovi prava se smetaat slednive:
Pravo na ìvot
Pravo na obrazovanie
Sloboda na: veroispoved, mislewe i izrazuvawe
Pravo na dràvjanstvo
Izbira~ko pravo Pravo na rabota i za{tita od nevrabotenost Ednakva plata za ednakov trud UNICEF e organizacija pri Obedinetite nacii koja se griì za ~uvawe,za{tita i napredok na detskiot ìvot.
1.[to se toa prava? 2.Objasni ja ednakvosta i ramnopravnosta vo ~ovekovite prava. 3.Zo{to velime deka Deklaracijata za ~ovekovi prava e univerzalna?
Site prava i slobodi proglaseni vo Univerzalnata deklaracija mu pripa|aat na sekoe lice, bez ogled na rasata, bojata na koàta, polot, jazikot, veroispovedta, imotnata sostojba i dràvata vo koja ìvee.
78 79
DETSKI PRAVA
Decata se delat vo grupi i sekoja grupa dobiva list hartija na koj e napi{an nekoe pravo ili pak samite izbiraat za koe pravo }e razgovaraat od Konvencijata za pravata na decata. Grupata ima za zada~a da porazgovara za pravoto kako i za na~inot na negovoto prekr{uvawe.Grupata moè da podgotvi i situacija vo koja }e odglumi.
Trgnuvaj}i od Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, i decata gi uìvaat site prava kako i sekoe ~ove~ko su{testvo. No decata kako posebna grupa imaat svoi prava i odgovornosti, a tie prava se utvrdeni so Konvencijata za pravata na deteto koja ednoglasno be{e usvoena od Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii vo 1989 godina. Republika Makedonija ova Konvencija ja potpi{a vo 1993 godina. Toa zna~i deka Vladata treba da se potrudi sekoe dete vo Makedonija da gi ima pravata zapi{ani vo Konvencijata. So Konvencijata se opfateni op{tite normi za obezbeduvawe na za{titata na decata od zapostavuvawe, eksploatacija, i im se garantiraat osnovnite ~ovekovi prava. Pravata na decata se od golema va`nost zatoa {to vrednostite vo edno op{testvo se opredeluvaat vrz osnova na po~ituvawe na osnovnite slobodi i prava. U~ili{teto treba da bide mesto kade {to decata }e u~at za svoite prava i kade {to se o~ekuva nivnite prava da bidat za{titeni. Dete e sekoja li~nost koja ne napolnila 18 godini.
Pravo na ìvot Sekoe dete so samoto ra|awe ima pravo na ìvot.
Pravo na opstanok, rastewe i razvoj.
Sekoe dete ima pravo na sre}a i semen ìvot, pravo na roditelska grià i qubov.
Sekoe dete ima pravo na ime i dr`vjanstvo.
Decata imaat pravo na igra.
Sekoe dete ima pravo da gi znae svoite prava.
Sekoe dete ima pravo da ìvee i da se razviva slobodno, bez nasilstvo.
Decata koi nemaat roditeli imaat pravo na posebna za{tita i pomo{
80
Decata imaat pravo na obrazovanie i redovno odewe na u~ili{te.
Sekoe dete ima pravo na zdravstvena grià i lekarska nega.
Sekoe dete ima pravo na za{tita od diskriminacija, poniùvawe i zloupotreba.
Sekoe dete ima pravo da zboruva na svojot jazik i da si ima svoja kultura.
Decata imaat pravo na zdrava hrana i na ~ista voda.
Decata imaat pravo da se zdruùvaat, da se druàt i da sorabotuvaat.
Decata imaat pravo da ìveat vo mir i sloboda.
Sekoe dete ima pravo da go iskaè svoeto mislewe.
Deteto ima pravo na privatnost.
Nikoj nema pravo da gi navreduva decata.
Site prava se povrzani i zavisni edni od drugi. Pravoto na ìvot e povrzano so pravoto na zdravje, a toa pak e povrzano so pravoto na obrazovanie. Pravoto na igra e povrzano so pravoto na slobodno vreme. Vo nekoi zemji vozrasnite ne gi po~ituvaat ovie prava. Mnogu deca nemaat semejstvo. Vo svetot ima mnogu nepismeni lu|e kako i zemji vo koi, poradi razni bolesti, smrtnosta na decata e golema. Golem broj na deca umiraat od glad, od èd, od ne~ista hrana i voda. Vo nekoi zemji decata gi iskoristuvaat za fizi~ka rabota. Pravata podrazbiraat na{a sopstvena odgovornost za nivnoto praktikuvawe. Pravata se vo zaemen odnos so odgovornostite {to gi imate kon drugite. Decata imaat pravo na udoben dom, no tie se odgovorni domot da go ~uvaat ~ist i ureden. Decata imaat pravo na zdrava hrana, no imaat i odgovornost da ne ja frlaat hranata. Imaat pravo na obrazovanie, no imaat obvrska redovno da go posetuvaat u~ili{teto, da se primerni u~enici i da gi po~ituvaat svoite nastavnici. Decata imaat obvrska da gi po~ituvaat svoite roditeli, da ne gi povreduvaat i diskriminiraat drugite, da ne gi povreduvaat i navreduvaat drugite so svoeto mislewe, da ja ~uvaat i da ne ja zagaduvaat ìvotnata sredina.
Podelete se vo grupi i istraùvajte koi se celite i zada~ite na detskite ambasadi. Koja e prvata detska ambasada? Koj drug se griì za za{tita na pravata na decata?
81
KONFLIKT
Izraboti T tabela za Razgovaraj za tvoeto dobro i za tvoeto lo{o odnesuvawe. Bura na idei: Razgledaj gi vnimatelno slikite i razgovaraj na {to te asociraat. Koj zbor vi pa|a na pamet koga }e go slu{nete zborot konflikt? Moeto dobro odnesuvawe Moeto lo{o odnesuvawe
Raspravija so mo`ni posledici Zborot konflikt ozna~uva sudir,raspravija,borba, vojna, primena na sila i nasilstvo. Ponekoga{ i vozrasnite i decata se odnesuvaat kako na ovie fotografii. Se raspravaat, im raste lutinata, a toa moè da ima lo{i posledici po niv ili po drugite so koi se raspravaat. Konfliktite se sostaven del od na{eto sekojdnevie. Da se ìvee vo op{testvenata sredina zaedno so drugite lu|e zna~i sekojdnevno da se komunicira so razli~ni tipovi na lu|e koi imaat razli~ni karakteri. Za da ima konflikt minimum se potrebni dvajca. I dvete strani so svoeto odnesuvawe vlijaat vrz konfliktnata situacija so svoite sprotivstaveni mislewa, obvinuvawa, navreduvawa, zakanuvawa i primena na sila. Dokolku ne se razre{i konfliktot, toj }e pretstavuva zakana za dobrite odnosi me|u lu|eto i neguvawe na me|usebni pozitivni ~uvstva. Vozrasnite, a i decata ~esto sozdavaat mislewe bez da imaat to~ni informacii i mnogu lesno moè da dojde do nedorazbirawe i nesoglasuvawe so drugite koi imaat sosema sprotivno mislewe, odnosno gledawe na istata situacija. Za da ne dojde do pogolemi nesoglasuvawa, treba da se obideme ne{tata da gi gledame i niz o~ite na drugite. Site nie imame sekojdnevni potrebi. Potreben ni e odmor.
82
[to }e se slu~i ako vo momentot koga imame potreba da se odmorime, nekoj pravi vreva? Imame potreba od sigurnost, od qubov i prijatelstvo, od po~ituvawe, potreba za hrana, za samodokaùvawe i mnogu drugi potrebi.. Koga ni se zadovoleni potrebite nie se ~uvstvuvame sre}ni i zadovolni. No ako se popre~i zadovoluvaweto na nekoja potreba, nastanuva konflikt. Na ovie sliki e prikaàn konflikt kade imame primena na sila i nasilstvo .
Verbalen konflikt Postoi verbalen konflikt i konflikt so primena na sila.
1. [to e toa konflikt? 2. Koga imame konflikt? 3. Kakov moè da bide konfliktot?
Na ~asot po makedonski jazik napi{i kratok sostav koga ne e zadovolena nekoja potreba i nastanuva konflikt. Pritoa daj tvoe re{enie za konfliktot.
83
RE[AVAWE NA KONFLIKTOT
1. [to moè{ da napravi{ koga si svedok na konfliktna situacija? 2. Kakvi ~uvstva se javuvaat kaj vas vo konfliktni situacii? 3. Kako naj~esto reagira{ vo konfliktna situacija ? 4. Razmisli kako e najdobro da se razre{i konfliktot? 5. [to dobiva{ so re{avawe na konfliktot?
Metodi na razre{uvawe na konflikti Pregovarawe, razgovarawe stranite vo konfliktot se obiduvaat preku adekvatna komunikacija sami da go razre{at konfliktot. Vo ovie situacii, vo razgovaraweto najdobro e da se trgne od samiot sebe i da se kaè kako se ~uvstvuvame koga sme navredeni ili nekoj ni go skratuva pravoto na zadovoluvawe na nekoja potreba. Vo prvata grupa Goran moè da se obrati na majka mu: ,,Jas se ~uvstvuvam navreden zatoa {to ti ne saka{ da me soslu{a{. Te molam prvo da razgovarame, pa potoa odredi ja kaznata".
Posreduvawe treto lice pomaga vo re{avawe na konfliktot. Izbegnuvawe nenavleguvawe vo duel so onoj {to go predizvikal konfliktot. Ako vo tretata grupa reagirame so sprotistavuvawe konfliktot nema da se re{i tuku moè da se dojde i do primena na sila. Izbegnuvaweto isto taka ne nudi re{enie na problemot, tuku sekoga{ postoi mo`nost povtorno da se pojavi konfliktot.
84
Ako vo tretata grupa izbereme izbegnuvawe, vo toj {to e ,,namerno udren" postojano }e tlee èlbata za odmazda vo nekoja druga situacija. Samo so razgovor moè konfliktot trajno da se re{i. Konfliktite se postojano okolu nas i nie vo sekojdnevniot ìvot ne moème da gi izbegneme. No zatoa treba da bideme pred s# tolerantni, popustlivi, da nau~ime da se spravuvame so konfliktite i da te`neeme kon nivno re{avawe, sekoga{ preku razgovor.
Podaj raka za da go izbegne{ konfliktot
Napravete simulacija na konfliktot preku igrawe na ulogi, kako i negovo razre{uvawe. Prva grupa: Goran, po zavr{uvaweto na ~asovite, treba vedna{ da si pojde doma. No eden den nastavni~kata go zamoluva po ~asovite da go isprati do doma drugar~eto David zatoa {to ne mu e dobro. Goran zadocnuva doma i majka mu naluteno go ~eka. Za kazna ne mu dozvoluva da ja igra svojata omilena igra. Vtora grupa: Vo edna kutija staven e predmet. U~enicite imaat za zada~a preku dopir na predmetot, bez da go vidat, da go opi{at i da kaàt za koj predmet se raboti. ]e ima sprotistaveni mislewa. Treta grupa: Kako }e reagira{ ako nekoj namerno te udri? Ako dojde do konflikt, kako bi go re{il?
1. Nabroj gi metodite za razre{uvawe na konfliktite i objasni gi! 2. Koj metod za tebe e najprifatliv? Zo{to?
85
DEVIJANTNO ODNESUVAWE
SOCIJALIZACIJA
DETSKI PRAVA DOL@NOSTI
LI^NOSTA VO GRUPATA I OP[TESTVOTO PRAVILA NA ODNESUVAWE
KONFLIKTI
86
ZA VO
SE SEKOJ
0800 1 2222 - BESPLATEN SOS TELEFONSKI BROJ DECA I MLADI PRI PRVATA DETSKA AMBASADA SVETOT ME\A[I. DECATA I MLADITE MO@AT DA
KLU^NI
ZBOROVI
JAVAT I DA ZBORUVAAT ZA PROBLEMITE RABOTEN DEN OD 8.00 DO 20.00 ÂSOT.
KOI
GI
IMAAT
DEVIJACIJA ALKOHOLIZAM NARKOMANIJA KONFLIKT
1. Za koja li~nost velime deka e socijalizirana? Objasni! 2. Koja e pri~inata za devijantnoto odnesuvawe? 3. Dali si go upotrbil do sega SOS telefon? Zo{to? 4. Nabroj gi detskite prava i obvrski! 5. [to bi napravil dokolku tvojot najdobar drugar/ka se najde vo konfliktna situacija?
86 87
]E -
RAZGOVARAME
ZA: -
]E
UÎME
ZA:
na{ite rodnini i prijateli koi ìveat vo stranstvo; pri~inite za iseluvawe od na{ata zemja; zo{to e zna~ajno ~lenstvoto vo Evropskata Unija; potencijalnite izvori na energija.
Kulturnoto nasledstvo na na prostorite na R.M; spomenici na kulturata; iseleni{tvo od R.M vo svetot i pri~ini za iseluvawe; strancite vo R.M; Evropska unija; Evropska integracija; globalizacija i problemite vo globalniot svet ; energija i alternativni mo`nosti globalniot svet i soobra}ajot.
TVOJA -
ZADAÂ
]E
BIDE:
da poseti{ arheolo{ko nao|ali{te; da istraùva{ za kulturnoto nasledstvo na Makedonija; da izraboti{ izve{taj za spomenicite na kulturata; da izraboti{ proekt za" Mojata sredba so edn stranec"; da napi{e{ pismen sostav na tema" Eden isellenik raskaùva" ; istraùvaj vo uloga na novinar za Strancite vo R.M i pri~inite za nivniot presto; da izraboti{ hronolo{ka lenta na Evropskata unija ; da izraboti{ dnevnik so dvoen zapis za problemite vo globalniot svet.
88
KULTURNO NASLEDSTVO NA PROSTORITE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA
Razgledaj gi vnimatelno fotografiite! Koi objekti gi prepozna? Si posetil li nekoj od niv? Nabroj drugi gradbi od minatoto {to gi znae{!
Makedonija e prekrasna zemja, so bogata tradicija, koja se meri vo mileniumi, i so neprocenlivo kulturno bogatstvo, koe se sre}ava na sekoj ~ekor. Vo minatoto, na teritorijata na na{ata zemja se gradele mnogu naselbi, na razli~ni mesta i vo razli~ni periodi. Denes, Republika Makedonija e vistinska riznica na kulturno nasledstvo. Sekoja naselba, sekoj grad se gordee so svoeto minato. Lu|eto so golemo zadovolstvo i interes gi prou~uvaat ostatocite na minatoto.
89
Pronajdeni se mnogu arheolo{ki nao|ali{ta i ostatoci od stari gradbi, crkvi, manastiri, xamii, freski koi zboruvaat za golemoto kulturno nasledstvo na Republika Makedonija.
KULTURNO NASLEDSTVO
STARI GRADBI ARHITEKTURA
ARHEOLO[KI NAOALI[TA
MANASTIRI, CRKVI, XAMII
FRESKOSLIKARSTVO, IKONOPIS, KOPANIÂRSTVO
Mnogu gradbi od minatoto se uni{teni od zemjotresi, od poplavi ili poàri, no i so razurnuvawa od osvojuva~ki vojni. Denes mnogu od tie gradbi od minatoto lu|eto gi restavriraat ( popravaat ) za da izgledaat kako nekoga{.
Arheologija e nau~no istraùvawe na ~ove~kite civilizacii i kulturi. Arheologot go istraùva ìvotot na prvite lu|e i objektite {to tie gi ostavile zad sebe.
So nastavnikot posetete arheolo{ko nao|ali{te. Izraboti pismen sostav ( izve{taj) za istiot!
DOPOLNITELNA AKTIVNOST: Na internet otvori na slednata adresa: www.org.mk/gradovi.htm . Dolgotrajno istraùvawe: Pribiraj osnovni podatoci fotografii za kulturnoto nasledstvo na Makedonija.
90
ISKOPINI I OSTATOCI Od praistorijata Makedonija imala zna~aen kulturen razvoj. Svedo{tva na materijalnata kultura se otkrienite arheolo{ki nao|ali{ta na teritorijata na na{ata zemja. Zna~ajni ostatoci se iskopani vo Pelagonija, Trebeni{te Ohridsko, Maxari Skopsko, Tarinci [tipsko. Brojni praistoriski predmeti od keramika i alatki od kamen se nao|aat vo muzeite na Makedonija. [irum celata teritorija pronajdeni se ostatoci {to datiraat od anti~kiot period. Osobeno zna~ajni od ova vreme se gradovite, so mozaicite i skulpturite: Heraklea Bitola Stobi vo sredinata na Povardarieto Lihnidos Ohrid Skupi Skopje
Heraklejski mozaici Kokino se nao|a vo blizina na Kumanovo i e najstarata opservatorija na Balkanot.
So~uvani do dene{en den se tvrdinite: Skopsko Kale, Samoilovata tvrdina vo Ohrid, Markovite Kuli vo Prilep.
Posebno obele`je pretstavuva starogradskata arhitektura, koja moè da se doìvee vo starite delovi na Ohrid, vo Kru{evo i vo Starata skopska ~ar{ija.
91
SPOMENICI NA KULTURATA
Soberi osnovni podatoci za nekoj spomenik na kulturata {to se nao|a vo tvoeto mesto na ìveewe. Izraboti izve{taj po sledniot plan: 1. Koga e sozdaden? 2. Koj go izgradil? 3. Za {to se koristel vo minatoto? 4. Kakva e negovata namena denes?
Most Kratovo
Arabati Baba Te}e Tetovo
Sveti Pantelejmon Nerezi/ Skopje
Sveti or|ija [tipsko
92
Makedonskoto kulturno nasledstvo e izvonredno bogato so golem broj stari gradbi, crkvi i manastiri, vo ~ija izgradba u~estvuvale vrvni majstori. Tie so svojata majstorska ve{tina sozdale prekrasni dela vo vnatre{nosta na crkvite i manastirite. Freskoslikarstvoto (yidno slikarstvo) e eden od najubavite delovi na Vizantiskata umetnost. Freskoslikarite, zografite, pod vlijanie na hristijanskata kultura, sozdavale freski i ìvopisi so ogromna umetni~ka vrednost.
Freskopis Lesnovski manastir
Oplakuvaweto na Hristos
Sv. Bogorodica - ikona Sv. Pantelejmon Nerezi
Kopani~arstvo (rezbarska umetnost) kopani~arite, so dleto, od drvoto sozdavale rasko{ni ikonostasi, koi i denes krasat nekoi od makedonskite crkvi.
Sv.Spas kolektiven avtoportret
Bigorski drvorez Sv. Jovan Bigorski
93
Na{e kulturno bogatstvo se i ìvopisnite narodni nosii, vezovi , nakitot, ubavite narodni pesni i ora, obi~ai, praznicite, narodnite veruvawa i drugo.
Narodna nosija
Naroden vez
Ohridski biseri
Silen pe~at vo kulturnoto nasledstvo, osobeno vo arhitekturata, ostavilo vlijanieto na islamot: verskite objekti xamii, anovite (preno}i{ta), amami (bawi), saat kuli, mostovi.
Kur{umli-an, Skopje
Saat kula vo Bitola
Vnatre{nosta na [arena xamija
94
MAKEDONIJA MULTIKULTURNA RIZNICA MULTIKULTURA KULTURNA RAZLI^NOST; POSTOEWE NA POVE]E KULTURI.

Od sobranite materijali od istraùvaweto, na ~asot po likovno obrazovanie, izrabotete pano na tema: Makedonija multikulturna riznica!
Niz vekovite se razvivale mnogu zanaeti, nekoi od niv do sovr{enstvo: filigranstvo, grn~arstvo; tuka se vbrojuvaat i kazanxiite, opin~arite, bojaxiite itn.. Dokolku vo tvoeto mesto na ìveewe ima nekoja zanaet~iska rabotilnica, poseti ja . Izraboti vremenska lenta na taa zanaet~iska rabotilnica. Folklorot preku pesna ja opeva sudbinata na makedonskiot narod i nacionalnostite {to ìveele vo Makedonija. Obele`je na makedonskiot melos e 7/8 (sedum osminskiot) takt. Dali znae{ nekoja makedonska narodna pesna? Koi se karakteristi~ni makedonski instrumenti? Napravi sporedba sli~nosti i razliki so narodniot melos na drugite etni~ki zaednici. Obi~aite, narodnite nosii se zna~aen del od kulturata na na{iot narod. Za~uvanite pisma i rakopisi, pi{uvani na naroden jazik, so kirilsko pismo, govorat za makedonskiot jazik, iskonski po svoeto postoewe.
Opi{i gi obi~aite na verskiot praznik koj go proslavuva{ vo tvojot dom ! Mestopolo`bata na Republika Makedonija i vlijanieto, osobeno na religiite, a najmnogu na hristijanstvoto i islamot, pridonelo taa da bide multikulturna zaednica. Brojnite gradbi i spomenici od minatoto zboruvaat deka na nejzinata teritorija se isprepretuvale pove}e kulturi.
Razmisli! Kako treba da go neguvame kulturnoto nasledstvo?
Ohrid, drevniot Lihnidos, prepoln so tragi od vremeto e pod za{tita na UNESKO .
95
NE[TO NEZADOL@ITELNO, NO KORISNO OSNOVNI PODATOCI Sekoj narod saka da go so~uva svoeto nacionalno bogatstvo, odn. bogatstvoto na svoeto minato. Kade bi go so~uval nacionalnoto bogatstvo dokolku ne bi postoele muzeite? Muzeite se institucii vo koi se pribira, se ~uva i prezentira kulturnoistoriskoto nasledstvo na Makedonija, od praistorijata, pa do denes. Pove}e gradovi vo Makedonija imaat svoi muzei. Vo niv se ~uvaat eksponati od predmeti, dokumenti, fotografii, knigi, ... Lu|eto( posetitelite) gi posetuvaat muzeite na brojnite prireduvani izlo`bi kade moàt da go po~uvstvuvaat duhot na minatoto i barem za moment da otkradnat eden mig od istorijata koja ja sozdavale minatite generacii. MUZEJ NA GRAD SKOPJE
96
Muzejot na grad Skopje e osnovan vo 1949-ta godina. Od 1970 godina se smestuva vo adaptiraniot del na starata èlezni~ka stanica. Od toga{, do denes, muzejot ja povrzuva dejnosta na umetnosta vo grad Skopje. Osnovna zada~a na muzejot e muzejskata dejnost istraùvawe, pribirawe, sreduvawe, za{tita i ~uvawe na muzejskiot materijal. Muzejot go so~inuvaat osum oddelenija, koi funkcioniraat samostojno no i se nadopolnuvaat me|usebno: ARHEOLO[KO ODDELENIE; ISTORISKO ETNOLO[KO ODDELENIE; ISTORIJA NA UMETNOSTA; KONZERVATORSKO; DOKUMENTACIONO; FOTO-FILMSKO; PEDAGO[KO-PROPAGANDNO I OP[TO ODDELENIE. Vo muzejot rabotat stru~ni lica kustosi, koi gi imaat site informacii, pa moàt da ti objasnat za s# {to te interesira vo vrska so nekoj star predmet, dokument, fotografija, rakopis... DOZNAJ POVE]E!
www.muzejbt.org.mk www.museumstruga.mk
REDOVNO POSETUVAJ IZLO@BI VO MUZEJ!
ISTRA@UVAJ !
1. Ako vo tvoeto mesto na ìveewe ima muzej / muzei, poseti go /gi. Razgovaraj so vrabotenite i vodi pribele{ki. Steknatite soznanija zapi{i gi vo tvojot dnevnik Eksponati od moeto minato.
2. Ako vo tvoeto u~ili{te se organizira NAU^NA EKSKURZIJA niz na{ata tatkovina, poseti gi muzeite vo: isto~na Makedonija Zavod i Muzej vo Strumica, Narodniot muzej vo Gevgelija; zapadna Makedonija Prirodonau~niot muzej vo Struga.
Dokolku tvoeto mesto na ìveewe ne e glavniot grad na Makedonija, poseti go muzejot na grad SKOPJE. Za kulturnoto nasledstvo na na{ata zemja se griì Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija.
97
[to go so~inuva kulturnoto nasledstvo na eden narod? Koja e najstarata opservatorija na Balkanot? Koi arheolo{ki nao|ali{ta vo Republika Makedonija gi znae{? Kade se nao|aat najpoznatite mozaici od anti~kiot period? Koi tvrdini se so~uvani do denes? Starogradskata arhitektura e obele`je na koi gradovi? Nabroj crkvi ili manastiri zna~ajni po starite freski i rezbi?
Preku koi objekti se gleda vlijanieto na islamot? Nabroj gi! Koi objekti se obele`ja na glavniot grad na Republika Makedonija? Koi stari zanaeti gi znae{? Pod ~ija za{tita e gradot Ohrid? Kakvi institucii se muzeite? [to e del od sovremenoto kulturno nasledstvo na Republika Makedonija? Zo{to Makedonija e multikulturna riznica?
Kako vo minatoto, taka i vo i vo sega{nosta lu|eto ne prestanuvaat da gradat. Dene{nite gradbi se razlikuvaat od gradbite vo minatoto. Nabroj gi novite sovremeni gradbite {to se zna~ajni za tvoeto mesto na ìveewe.
98
PRIÎNI ZA ISELUVAWE OD REPUBLIKA MAKEDONIJA VO SVETOT

Vnimatelno pro~itaj go tekstot ( razgovorot na trite deca). Iznesi svoe mislewe. Sekoj od nas ima svoi bliski ili podale~ni rodnini i prijateli koi se iselile od na{ata dràva i ìveat vo druga dràva, nadvor od granicite na Makedonija. Razgovaraj, spodeluvaj! I jas sum Makedonec, no ìveam so moite roditeli vo Avstralija. E, e, e i jas sum Makedonec no ìveam so moite roditeli vo Kanada.
Jas sum Makedonka, no ìveam so moite roditeli vo [vajcarija.
Kolku godini ìveete vo Avstralija?
Baba mi i dedo mi po poteklo se od Egejskiot del na Makedonija. Za vreme na balkanskite vojni se iseliele od Makedonija vo Sidnej, Avstralija.Toa zna~i deka tie se tuka re~isi 90 godini. No tie se po~inati. A jas tuka sum roden i tuka ìveam. No, mojata tatkovina ne ja zaboravam. Te~no go govoram makedonskiot jazik i sekoe leto gi posetuvam moite rodnini vo Makedonija.
Jas sum roden vo Makedonija, vo Kratovo. Moite roditeli ne bea vraboteni. Uslovite za ìvot bea mnogu te{ki. Seto toa jas ne go razbirav, za{to bev mnogu mal. Prvo zamina mojot tatko, a potoa zaminavme majka mi, sestra mi i jas.
99
Makedonija ima dolgo istorisko minato. Naselenieto vo Makedonija niz istorijata postojano se razmestuvalo. NIZ ISTORIJATA, GLAVNI PRIÎNI ZA ISELUVAWE NA NASELENIETO OD MAKEDONIJA SE: osmanliskoto vladeewe; balkanskite vojni; Prvata i Vtorata svetska vojna; doseluvaweto na naselenie od drugi zemji ( vo vremeto na osmanliskoto vladeewe); siroma{tijata. Mo`nosta za podobar ìvot za sebe i za semejstvoto navele mnogu generacii Makedonci da zaminat vo zemjite {to ovozmoùvaat podobri mo`nosti za vrabotuvawe i zarabotka.
DEBATIRAJ DA ILI NE TEMA: PODOBARI MO@NOSTI ZA @IVOT NADVOR OD GRANICITE NA MAKEDONIJA Podelete se vo dve grupi. Prvata grupa neka gi nabrojuva site pri~ini za DA, a drugata grupa za NE. Debatirajte, po~ituvaj}i go tu|oto, a iznesuvaj}i go svoeto mislewe. Treba da iznesete {to pove}e obrazloènija so koi }e gi opravdade svoite stavovi. NO NAJNAPRED... DEBATA e razgovor vo koj sogovornicite iznesuvaat svoe mislewe na nekoja tema ili problem.
100
ISELENI[TVOTO OD REPUBLIKA MAKEDONIJA VO SVETOT

Zo{to golem broj Makedonci ìveat i rabotat nadvor od svojata tatkovina? Navedi gi pri~inite.
Migracija pretstavuva iseluvawe ( emigracija) na naselenieto od edno mesto i doseluvawe ( imigracija ) na drugo mesto na ìveewe. Naselenieto vo Makedonija naj~esto migrira od: socijalni pri~ini vo potraga po podobri uslovi za ìveewe; politi~ki pri~ini prisilni; verski pri~ini. Spored toa kade se odvivaat, migraciite se delat na vnatre{ni i nadvore{ni. Vnatre{ni migracii preselbi na naselenieto od edno vo drugo mesto, vo granicite na na{ata zemja .
selo grad
Kako del od vnatre{nite migracii postojat dnevni i sezonski dvièwa. Koj u~estvuva vo tie dvièwa? Nadvore{na migracija doseluvaweto vo tu|a zemja, odnosno iseluvaweto od svojata zemja Iselenicite so svojata zemja se vo postojana vrska preku: Agencijata za iseleni{tvo, Ambasadite na Republika Makedonija, Konzulatite, Maticata na iselenici od Makedonija. Tie se organiziraat vo makedonski iseleni~ki organizacii: kulturno umetni~ki dru{tva, klubovi,sportski manifestacii, asocijacii, u~ili{ta,pe~ateni mediumi, crkovni op{tini, televizija, radio... Iselenicite od Makedonija go neguvaat svojot maj~in jazik, obi~aite i tradicijata na svojata zemja. Voedno aktivno se vklu~eni vo afirmirawe na Makedonija vo svetot.
101
2004- , , , . , .
Razgledaj ja slikata!
Evropa Amerika Kanada Avstralija
Diskutiraj! Vo koi zemji ima najmnogu iselenici od Makedonija?
Na ~asot po makedonski jazik izraboti pismen sostav na tema: ,, Eden iselenik raskaùva...
102
STRANCITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Pro{irete gi znaewata i steknete se so soznanija za strancite vo Republika Makedonija! Vo uloga na novinar-istraùva~ doznaj: ( Prethodno podgotvi lista so pra{awa. Pra{wata da bidat konkretni, kratki i jasni. Pomogni mu na ovoj mlad novinar-istraùva~ da ja sostavi listata so pra{awa.) Koi se nivnite vpe~atocite od na{ata zemja? Kolku vreme i zo{to prestojuvaat vo Makedonija?
Koja e nivnata zemja?
Stranec lice koe ne e dràvjanin na Republika Makedonija ili li~nost koja se nao|a na teritorijata na edna dràva, a poseduva dràvjanstvo na druga dràva. Stranstvo e s# {to e nadvor od granicite na dràvata vo koja ìveeme, odnosno pod stranstvo se podrazbiraat site drugi dràvi. Vo Republika Makedonija prestojuvaat stranci od pove}e dràvi, najmnogu od sosednite. No, ima i stranci od celiot svet. Pri~inite za nivniot prestoj se najrazli~ni: turizmot (na{ata dràva ja posetuvaat mnogu turisti); diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva na stranski dràvi vo Republika Makedonija; slu`benite misii za svojata Vlada ili za Me|unarodnata organizacija; vrabotuvawe, {koluvawe, specijalizacija, nau~no istraùvawe ili vr{ewe na odredena profesionalna dejnost; kongresi, seminari i drugi manifestacii; politi~ki, nau~ni, kulturni, sportski ili verski nastani; medicinski pregledi ; stranski investicii i dr. Pri~inite za prestoj vo Makedonija se razli~ni, no kulturnoto nasledstvo, tradicijta, obi~aite i nacionalnite jadewa se isti. Zo{to? Kako dobri doma}ini razmislete: kako i na koj na~in }e mu ja pretstavite svojata zemja na eden stranec? Kulturni znamenitosti Nacionalni jadewa Obi~ai
103
So va{iot nastavnik podgotvete se za proektna nastava! Izrabotete istraùva~ki proekt na tema:
Ne go zaboravajte krugot na pravila! Diskutirajte i osoznajte gi fazite na proektot! Iskoristete gi prethodnite znaewa, iskustva, no i èlbata za pro{iruvawe na istite! Da doznaeme za strancite vo Republika Makedonija! Kako }e go napravime toa? So prezantacija, na
javen ~as!
[to sakame da doznaeme?
104
Formirajte timovi i opredelete gi zada~ite! Opredelete go vremeto potrebno za podgotovka! Istraùvajte! Posetete institucii i poedinci (li~nosti)! Napravete izbor na materijali i informacii: tekstovi od vesnici, internet, mediumi; sliki, fotografii; napravete intervju, razgovor so stranec; vo zavisnost od mo`nostite, toa napravete go li~no ili koristete telefon, meil; li~ni soznanija i soznanija od vozrasnite. Sostavete pra{awa! Svoite vpe~atoci i zaklu~oci od istraùvaweto ubavo podgotvete gi za prezentacija! So nastavnikot i celiot proekten tim napravete me|usebna procena na site materijali!
[to e migracija? Kakvi migracii ima? Nabroj nekolku pri~ini za migrirawe! Vo koi zemji ima najmnogu iselenici od Makedonija? Kako se organizirani iselenicite vo zemjite vo koi {to prestojuvaat? Preku koi institucii iselenicite odrùvaat vrska so tatkovinata? [to e stranstvo? Za koja li~nost velime deka e stranec? Nabroj nekolku stranski ambasadi vo Republika Makedonija. [to najmnogu gi impresionira strancite vo na{ata zemja?
105
NE[TO ZADOL@ITELNO, NO KORISNO
Na ilustracijata e prikaàn eden od sedumte kontinenti na Zemjata. Otkrij koj! Koi dràvi go so~inuvaat? Dali znae{ kolkav e nivniot broj? Koja e najgolema dràva, a koja e najmala? Koi jazici se govorat?
Karta na Evropa Evropa e kontinent so mnogu zemji, od najmali do najgolemi. Najgolema dràva e Ruskata Federacija, a najmalata e Vatikan. Se govorat stotici jazici .
106
[TO PRETSTAVUVA EVROPSKATA UNIJA? Op{ti podatoci Evropskata Unija e me|uvladina i nadnacionalna zaednica na demokratski zemji-~lenki. Evropskata Unija ja so~inuvaat dvaeset i sedum evropski zemji, no taa e otvorena za pro{iruvawe so novi dràvi. Evropskata Unija, pod ova ime, e osnovana vo 1993-ta godina, so Dogovorot od Mahstrit, koj bil potpi{an vo 1991 godina. Ideja i pri~ini za sozdavawe na EU Idei za obedineta Evropa odamna postoele. Istorijata na kontinentot beleì postojani obidi za zdruùvawe na razli~nite evropski narodi. No, razlikite {to postoele me|u dràvite i narodite vo Evropa predizvikuvale napnatost, vojni, sudiri. Katastrofata od dvete svetski vojni, èlbata da ne se povtori uàsot i èlbata Evropa da se obnovi, se dviè~ka sila za formirawe na zaednicata. Vo 1951 godina {est zemji od Evropa: Belgija, toga{na Zapadna Germanija, Luksemburg, Francija, Italija i Holandija go obedinile proizvodstvoto na jaglen i ~elik i ja sozdale Evropskata zaednica za jaglen i ~elik . So potpe{uvawe na Rimskiot dogovor vo 1957 godina, Zaednicata za jaglen i ~elik prerasnuva vo Evropsko-ekonomska zaednica. Ottoga{ Evropskata zaednica se pro{iruva so novi dràvi-~lenki. Evropskata Unija so svoeto sozdavawe ovozmoì slobodno dvièwe na stokite, uslugite, kapitalot, a so dogovorot vo [engen i slobodno dvièwe na lu|eto.
Viktor Igo prv dal ideja za mirno obedinuvawe na evropskite dràvi, preku sorabotka i ednakvost na ~lenkite.
Doznajte gi imiwata na zemjite ~lenki na Evropskata Unija, kako i na zemjite kandidati za vlez vo Unijata! Na ~asot po likovno obrazovanie izrabotete aplikacii so znamiwata na zemjite! Izrabotete plakat so tabelaren prikaz ( vremenska lenta)!
107
SIMBOLI NA EVROPSKATA UNIJA Razgledaj gi simbolite na Evropskata Unija i istraùvaj koi se nivnite glavni karakteristiki!
Oda na radosta Radost bistra ubos ~ista }erko od Elizija Opivna si mo} {to pliska zanes i poezija tvojte sni{ta spokoj {irat zloto {to go skrotuva site lu|e da se smirat duhot tvoj gi splotuva... Zname na Evropskata Unija Himna na Evropskata Unija
Znameto na Evropskata unija e sostaveno od 12 òltozlatni yvezdi raspredeleni vo krug, vrz sina osnova. Pette kraci na yvezdite go simboliziraat edinstvoto na narodite od Evropskata unija, a izborot na brojot na yvezdite se dolì na simbolikata na brojot. Broj 12 pretstavuva simbol na sovr{enost i edinstvo. Himna na Evropskata unija e Odata na radosta. Kompozitorot Ludvig van Betoven ja sozdal vo 1823 godina vo potpolna gluvost, koja pretstavuva izraz na vizijata za zbliùvawe na narodite i rasite vo svetot. Obedineti vo razli~nosta e mototo na Evropskata Unija!
EVROTO e vovedeno kako nacionalna valuta na 1 januari 2002 i pretstavuva unikaten primer vo svetskata istorija.
Evropskata Unija ne e dràva, no ima svoi simboli!
Znameto, himnata i mototo na EU simboliziraat pripadnost i ~uvstvo na zaedni{tvo. na EU!
Na ~asot po muzi~ko obrazovanie slu{ajte ja himnata Razgovarajte i otkrijte go nejzinoto simboli~ko zna~ewe!
108
INSTITUCII NA EVROPSKATA UNIJA Evropskata Unija ima zaedni~ki institucii koi gi zastapuvaat interesite na Unijata, no i interesite na zemjite-~lenki. Najva`ni institucii na Evropskata Unija se: Sovetot na EU, u{te poznat kako Sovet na ministri, e vode~ka institucija, koja gi pretstavuva interesite na site zemji ~lenki na Unijata. Ima 27 ~lenovi. Negova nadle`nost se zakonodavstvoto, buxetskite pra{awa, problemite so kriminalot i sli~no. Sedi{teto mu e vo Brisel.
Sovetot na EU vo Brisel Evropskiot parlament e prestavni~ko telo na gra|anite na EU. Toj ima tri glavni nadle`nosti: zakonodavna, kontrolna i buxetska. Rabotata na Evropskiot parlament e postojano otvorena i dostapna za site gra|ani koi se zainteresirani vo ìvo da gi sledat debatite i glasawata {to se odvivaat vo Parlamentot. Rabotata na Evropskiot parlament se odviva na dve lokacii: vo Brisel i vo Strazbur.
Evropskiot parlament vo Brisel
109
gi pretstavuva i gi {titi interesite na zaednicata. Sostavena e od 27 komesari. Evropskata komisija e edinstvenata institucija koja ima pravo da predlaga novi zakoni vo ramkite na Unijata. Za svoeto rabotewe Komisijata e odgovorna edinstveno pred Evropskiot parlament.. Sedi{teto $ e vo Brisel.
Zgradata na Evropskata komisija vo Brisel Evropski sud na pravda ja ima sudskata vlast vo svoi race za sproveduvawe na zakonskite odredbi na EU. Re{ava sporovi po tu`bite na dràvite-~lenki i gra|anite ~ii prava se povredeni so nekoja od odlukite na telata na Unijata. Sudot e sostaven od 15 sudii koi se menuvaat na sekoi 6 godini. Sedi{teto mu e vo Luksemburg. Evropskiot sovet ne e telo, no ima zna~ajna uloga. Sostaven e od {efovite na dràvite-~lenki. Glavna cel na ovoj sovet e da go pottiknuva razvojot na EU. Postojat i drugi tela, sovetodavni komiteti, kako i golem broj specijalizirani agencii.
Podelete se vo parovi i izrabotete T-tabela spored nasokite!
Evropski institucii:
Osnovni funkcii na Evropskite institucii:
110
EVROPSKATA INTEGRACIJA
Koja e nadle`nosta na sovetot na Evropskata unija?
(pro{iruvaweto) na Evropskata unija e od golemo zna~ewe.Site zemji koi sakaat da stanat ~lenki na EU treba da pominata dolg proces. , , . , : institucii koi garantiraat demokratija, po~ituvawe na ~ovekovite prava i malcinstvata, s , . So integrirawe na novi zemji-~lenki vo Unijata se zgolemuva demokratijata, mirot, stabilnosta, bezbednosta na narodite vo Evropa. Pro{iruvaweto na Evropskata unija zna~i otvorawe na novi rabotni mesta vo starite i novite zemji-~lenki na Unijata. So vlezot vo EU gra|anite ja dobivaat mo`nosta nepre~eno da patuvaat, da u~at i da rabotat vo bilo koja druga zemja-~lenka na Unijata.
Mojata zemja se stekna so statusot zemja-kandidat za ~lenstvo vo Unijata.
111
REPUBLIKA MAKEDONIJA I EVROPSKATA INTEGRACIJA
Zapoznajte se so temata! Pro~itjte tekst! U~ete kooperativno preku tehnikata KOCKA! Podelete se vo {est grupi!
Razmislete, razgovarajte, konsultirajte se i sorabotuvajte me|u sebe vo grupata. Po~ituvajte go tu|oto mislewe, a iznesete go svoeto. Treba da iznesete {to pove}e obrazloènija so koi }e gi opravdate svoite!
Prva grupa: ( op{to) Republika Makedonija sostaven del na Evropa Petta grupa: (primeni) [to treba da napravi Makedonija za da stane ~lenka na EU? Vtora grupa: (sporedi ) êkori {to gi napravi Makedonija kon evrointegraciite Treta grupa: (asociraj) Evropska integracija Makedonija, zemjakandidat za vlez vo EU êtvrta grupa: (analiziraj) [esta grupa: (diskutiraj) Zazemi stav za navedenite argumenti!
Pridobivki od pristapuvawe na Makedonija vo EU
112
Republika Makedonija se stekna so statusot zemja-kandidat za ~lenstvo vo Evropskata Unija.
Procesot na integracija e dolg i naporen. Za da se pribliì do vrednostite na Evropskata Unija, Makedonija vloì silen anga`man i napravi mnogu reformi. Republika Makedonija treba da gi ispolni site obvrski za da stane ~lenka na Unijata:
da
vospostavi
traen
mir
bezbednost na svojata teritorija; da ovozmoì vladeewe na pravoto i ~ovekovite prava; da ja zajakne demokratijata; da obezbedi podobra socijalna
za{tita na gra|anite; da go zgolemi ekonomskiot razvoj; da ja namali nevrabotenosta; da go namali zagaduvaweto na Samo so upornost do celta
ìvotnata sredina.
Republika Makedonija, so poddr{ka od gra|anite, go ~ekori patot kon evrointegracijata. NO NAJNAPRED [TO TREBA DA SE NAPRAVI? DA SE ÊKA MISLEWETO NA EVROPSKATA KOMISIJA, po {to }e sledi pokana za ~lenstvo vo Unijata.
113
1. Kakva zaednica e Evropskata Unija? 2. Kako poteknala idejata za sozdavawe na zaednicata? 3. Koga e osnovana Unijata pod ova ime? 4. Kolku zemji ja so~inuvaat Evropskata Unija? 5. Koi se simboli na EU? 6. Vo koi evropski gradovi se nao|aat instituciite na EU? 7. Nabroj gi najva`nite institucii na EU? 8. Koi se nivnite osnovni funkcii? 9. [to im ovozmoì Unijata na gra|anite so nejzinoto sozdavawe? 10 Kakov status ima Republika Makedonija vo EU? 11. Koi kriteriumi treba da gi ispolni Makedonija za da stane zemja ~lenka na Unijata? 12. Kakvi pridobivki bi imala Makedonija ako stane del od Evropskata Unija?
Izraboti hronolo{ka lenta na Evropskata Unija po dadenite podatoci.
1951 Belgija, toga{na Zapadna Germanija, Luksemburg, Francija, Italija i

Holandija
1973 Danska , Irska , Obedineto Kralstvo 1981 Grcija 1986 [panija i Portugalija 1995 Avstrija , Finska i [vedska 2004 Kipar , ê{kata Republika , Ungarija , Estonija , Letonija , Litvanija,
Malta, Polska , Slova~ka i Slovenija 2007 Bugarija i Romanija
114
OSNOVNI PROBLEMI VO SVETOT I VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ÛVAWE NA SVETSKIOT MIR
Denes svetot se soo~uva so mnogu problemi koi treba da se re{avaat globalno. Globalizacijata e obele`je na dene{nicata. Masovnite vojni se del od svetskata istorija. Teroristi~kite napadi, opasnosta od nuklearnoto vooruùvawe, ekolo{kite i energetskite problemi, globalnite soobra}ajni vrski, internetot kako na~in na komunikacija so seto ova se soo~uva globalniot svet.
Razmisli i razgovaraj! Koi se glavnite zakani na mirot vo svetot? Razgleduvaj fotografii! Koristi spisanija, vesnici, internet! Kako Republika Makedonija pridonesuva vo za~uvuvawe na mirot vo svetot? Razmeni mislewa vo oddelenieto!
Teroristi~kite napadi predizvikuvaat strav, ~ove~ki `rtvi i ogromni materijalni {teti. Republika Makedonija dava svoj pridones kon za~uvuvawe na svetskiot mir, bezbednosta i borbata protiv terorizmot so aktivno u~estvo na edinicite na ARM vo mirovnite misii. Osobeno treba da se istakne sorabotkata na Republika Makedonija vo ramkite na Evroatlanskiot partnerski sovet i Partnerstvoto za mir, kako i sorabotkata so NATO-zemjite vo jaknewe na zaedni~kata bezbednost i mirot vo svetot.
115
EKOLO[KI PROBLEMI NA GLOBALNIOT SVET

Igra: Reciklirame da so~uvame! Podelete se vo grupi! Zapi{ete, a potoa razgovarajte: [to naj~esto zavr{uva vo korpa za otpadoci kaj vas doma?
Da smislime kako korisno moàt da se upotrebat limenkite?
[to moè da se napravi od plasti~nite {i{iwa?
Kako korisno moè da se upotrebi hartijata?
Kako da ja upotrebime hranata {to ja frlame?
Sega prezemete akcija! Vklu~ete se na svoj na~in vo spas na planetata Zemja! Zagrevaweto na zemjinata atmosfera, ozonskite dupki, uni{tuvaweto na {umite, su{ite, zagaduvaweto na vozduhot i vodite, najslikovito gi pretstavuvaat ekolo{kite problemi na globalniot svet. Bez somne`, toa se problemi {to moraat da se re{avaat globalno. Vo svetot postojat i za{titeni ìvotni sredini, no i tie se soo~uvaat so ekolo{ki problemi. Republika Makedonija, kako i zemjite vo svetot, e posvetena na za{titata i opstanokot na planetata. So donesuvawe Zakon za za{tita na ìvotnata sredina, kolektivno sobirawe na otpad i mnogu ekolo{ki akcii, taa aktivno raboti na za{titata na ìvotnata sredina. Aktivnosti: Izrabotete likovni tvorbi na tema: ,, Za{tita na ìvotnata sredina" Ne zaboravajte da koristite prirodni materijali! Organizirajte izlo`ba!
,,Zasadi ja svojata idnina" e mototo na najmasovnata ekolo{ka akcija {to se organizira po povod Denot na drvoto vo Republika Makedonija.
116
Dobro e da znaete deka:

na edno plasti~no {i{e ili kesa potrebni mu se 500 godini da se razgradi; vo EU vo prosek 16 % od cenata na nekoj proizvod se za ambalaà, koja naj~esto zavr{uva vo korpa za otpadoci; pove}eto semejstva frlaat okolu 40 kg plasti~ni proizvodi godi{no, koi uspe{no moàt da se recikliraat; stakloto moè da se reciklira 100%, neograni~eno i uspe{no; stakloto koe se frla na |ubri{te nikoga{ nema da se razgradi; edno reciklirano stakleno {i{e moè da so~uva tolku energija, kolku {to mu e potrebna na kompjuter da raboti 25 minuti; aluminiumskite konzervi moàt da se recikliraat i da bidat povtorno upotreblivi za samo {est nedeli; 80% od delovite na avtomobilite moè da se recikliraat; edna reciklirana konzerva {tedi tolku energija, {to bi ja koristel televizor 3 ~asa. ÔVEKOT NE E SOPSTVENIK NA ZEMJATA TUKU SAMO NEJZIN ZA[TITNIK I ÛVAR!
117
ENERGIJA ALTERNATIVNI MO@NOSTI

Doznaj nekoi osnovni podatoci za alternativnite izvori na energija! Nabroj gi alternativnite izvori na energija! Kako se dobivaat? Koi se nivnite prednosti vo sporedba so drugite izvori na energija? Kolku se koristat alternativnite izvori na energija vo Republika Makedonija? Koristi enciklopedii, internet, spisanija i drugi izvori na informacii. Napravi izve{taj, prezentiraj gi i sporedi gi tvoite soznanija so soznanijata na drugite u~enici.
ENERGIJATA GO ODR@UVA SVETOT! Edna od klu~nite potrebi na ~ove{tvoto pokraj drugoto e i energijata. Niz vremeto i razvitokot na svetot se pojavuvale novi izvori na energija.
Pobaruva~kata na energija na svetsko nivo e vo postojan porast. Proizvodstvoto na energija vo izminatiot period se sostoi od upotreba na jaglen, nafta, priroden gas i nuklearna energija. No tokmu ovie goriva se glavni zagaduva~i na ìvotnata sredina i pri~ina za globalnoto zatopluvawe. Ova go stava ~ovekot vo pozicija da razmisluva za promena na na~inite na proizvodstvo na energija, kako i za racionalno koristewe na istata. Globalniot svet se soo~uva so problemot za neophopdno voveduvawe merki za energetska efikasnost. Energetskite potrebi na naselenieto, ekonomskiot razvoj i namalenoto zagaduvawe na ìvotnata sredina se pri~ina za iznao|awe novi resursi i alternativni izvori na energija. Za{tedata na energija e od su{tinska va`nost. So prekumerno i nekontrolirano tro{ewe se uni{tuvaat prirodnite bogatstva. So {tedewe energija se {titime samite, ja {titime prirodata.
118
Iscrpenite resursi na neobnovlivite izvori na energija baraat iznao|awe na re{enija za koristewe na obnovlivi izvori na energija. Obnovlivite izvori na energija se nasekade okolu nas, a za najzna~ajni se smetaat:
son~evata energija
hidroenergija
energija na vetrot
geotermalna energija
biodizel gorivo
Makedonija ima ogromen potencijal za iskoristuvawe od obnovlivite energetski izvori, kako {to se vodite, sonceto, veterot. Republika Makedonija prevzema aktivnosti za da ja zadovoli zgolemenata pobaruva~ka na energija, nejzina upotreba i za{teda. Vo taa nasoka Agencijata za energetika ima ostvareno me|unarodna sorabotka i ima potpi{ano pove}e me|unarodni dogovori. Reguliraweto na energetskata efikasnost e sodràno vo Zakonot za energetika i Nacionalnata strategija za ekonomski razvoj.
Aktivnosti: Preku tehnikata naso~ena imaginacija aktivirajte ja svojata fantazija i mislite preto~ete gi vo zborovi. Zamislete si go svetot bez elektri~na energija. Na ~asot po makedonski jazik napi{ete sostav na tema ,,Prikazna za planetata bez svetilki,,!
119
GLOBALNIOT SVET I SOOBRA]AJOT
Izraboti tabela na poimi! Karakteristiki na vidovite soobra}aj! Vo redovite vmetni gi poimite {to se sporeduvaat (vidovi soobra}aj paten, ... avio-soobra}aj, internet). Vo kolonite vmetni karakteristiki spored koi se sporeduvaat vidovite soobra}aj (brzina, dostapnost, ekolo{ka prifatlivost, ekonomi~nost, bezbednost ...). Koristi prethodni soznanija, podatoci od spisanija, internet! Prezentiraj i sporedi gi podatocite so drugar~iwata vo oddelenieto!
Soobrakajot bil i e sostaven del na ~ovekovoto ìveewe. Osobeno denes, lu|eto sekojdnevno u~estvuvaat vo soobrakajot, zatoa {to toa e neminovno. brzina paten èlezni~ki voden avio internet dostapnost bezbednost ekonomi~nost prifatlivost
So zgolemeniot porast na dvièweto na lu|e i stoki, vo svetski razmeri se javuva problem so soobra}ajnata infrastruktura i potreba od za{tita na ~ovekovata okolina za ìveewe. Sloènite soobra}ajni i transportni problemi baraat specijalizirani znaewa so cel da se iznajdat re{enija za bezbednost, ekonomi~nost i ekolo{ka prifatlivost vo soobra}ajot.
120
Transportniot sistem na edna zemja e krvotok na nejziniot ekonomski razvoj. Republika Makedonija, kako del od Evropa i svetot, vloùva vo razvojot na soobra}ajot preku modernizacija na postoe~kite i izgradba na novi pati{ta, modernizacija na aerodromite, nosewe novi zakoni za bezbednost vo soobra}ajot, edukacija na stru~ni kadri kako i na u~esnicite vo soobra}ajot u{te od najrana vozrast. Tehnolo{kite novini, posebno napredokot vo oblasta na razmena na informacii i na komunikacii internet, igraat edna od najzna~ajnite ulogi vo nastanuvawe i razvitok na globalniot svet.
Republika Makedonija, so voveduvawe na informati~kata tehnologija vo site segmenti na op{testvoto, osobeno so modernizacija na obrazovnieto, postigna zna~aen napredok. Informati~kata tehnologija vo Republika Makedonija otvara novi mo`nosti za efikasno odvivawe na soobra}ajot.
ENIAC e prviot kompjuter. Napraven e vo 1945 godina. Bil ogromen, zazemal prostor kolku edna u~ilnica i teèl 30 toni. Za rabota i prenesuvawe na informacii koristel golemi cevki koi brzo se zagrevale, pa doa|alo do pote{kotii vo rabotata na kompjuterot. Toplinata privlekuvala insekti {to mu predizvikuvale pre~ki vo rabotata. Zaradi toa i denes gre{kite vo rabotata na kompjuterite se narekuvaat buba~ki. Vo 1980 godina proizveden e prviot personalen kompjuter - RS. Kompjuterskoto vreme zapo~na......
121
So pomo{ na tehnikata dnevnik so dvoen zapis povtori go izu~enoto! Podgotvi se! îtaj, razmisli, zapi{i! Na prazen list povle~i vertikalna linija na sredina. Od levata strana zapi{i gi problemite so koj se soo~uva globalniot svet, kako i Republika Makedonija: -so~uvuvawe na mirot vo svetot, energetski, ekolo{ki i soobra}ajni problemi. Od desnata strana zapi{i svoi mislewa, komentari i ne{to pove}e ako si doznal pri istraùvaweto! Razgovarajte, spodelete gi soznanijata vo oddelenieto, no razmenete i sopstveni zabele{ki!
PROBLEMI VO GLOBALNIOT SVET I VO MAKEDONIJA
KOMENTARI, SOZNANIJA I NAÎNI ZA RE[AVAWE
122
A Alternativa- izbor me|u dve mo`ni re{enija Amam- turska bawa so parea An- kafeana, kr~ma Anti~ki- se odnesuva na staro vreme G Globalen- se odnesuva na celata na{a planeta, na celiot svet Globalizacija- ne{to {to se pravi da bide pro{ireno na celiot svet D Datira- poteknuva, ima poteklo od nekoja vremenska granica Demokratija- vlast na narodot, ednakvost i pravo na sekoj gra|anin da u~estvuva vo donesuvawe odluki za javnite i dràvni raboti Deligirani - izbrani
E Evrointegracija- zdruùvawe na evropskite narodi Edukacija- obrazovanie, vospituvawe na mladite Energetska efikasnost- energetskite potrebi se zadovoluvaat so proizvodstvo na pomalo koli~estvo energija Etni~ka zaednica grupa na lu|e koi pripa|aat na edna narodnost. Esej-literaturen obid, kratka rasprava za nekoe nau~no, umetni~ko ili drugo pra{awe Efekt- pozitiven rezultat,silen vpe~atok I Imaginacija- fantazija, me~ta Integracija- zdruùvawe, obedinuvawe Infrastruktura- osnova, podloga za stopanski i op{testven razvoj {to ja so~inuvaat soobra}ajnicite (pati{ta, èleznici i dr Identifikacija -prepoznavawe Institucija- ustanova,zavod ureden so dredena cel
K Komesar- vladin pretstavnik zadolèn za odredena oblast Kooperativno- zaedni~ko rabotewe za postigawe na odredena cel Kopani~ar- rezba~ na drvo
M Me|uvladina- vklu~enost na dve ili pove}e vladi Metropola-glaven grad na nekoja zemja
123
Migracija- preselba Moral - zbir na pravila koi ovozmoùvaat harmoni~en i uspe{en razvoj(ispravnost, ~esnost) Moralen- ispraven, ~estit, ~esen N Nadnacionalna- proekt ili politika sprovedena od strana na pove}e dràvi NATO- me|unaroden voen sojuz Nuklearna energijaO Ozon- obvivka vo atmosferata koja gi apsorbira ultravioletovite zraci Ozonska dupka- del od ozonskata obvivka koj e o{teten po pat na zagaduvawe Opservatorija- mesto opremeno za nabquduvawe na yvezdi P P roces - tek, razvitok, napreduvawe Primarna -osnovna Protkajuva-provlekuva R Riznica- bogatstvo Reciklirawe, reciklaà- povtorna upotreba vo orginalnata forma ili vo malku izmeneta forma S Sankcii- kazni Segment- poseben del od nekoja celina Status- polo`ba vo odnos na drugite Specif~en -osoben, odreden ,opredelen Stereotipni-sekoga{ isti , sekojdnevni, Simulacija-prepravawe, glumewe T Tajfa- grupa Terorizam- upotreba na nasilstvo i zakani za da se zapla{at i prisilat drugite Tlo- zemja Traumi- silen du{even stress poradi nekoja nesre}a ili {ok U UNESKO- agencija na Obedinetite Nacii zadolèna za obrazovanieto, naukata i umetnosta Usloven -zavisen F Filigran- fina izrabotka od srebrena ili zlatna ìca vo vid na mreì~ka Folklor- narodni pesni, prikazni, pogovorki, obi~ai, nosii, tanci i sli~no Freska- slika naj~esto golema, rabotena so vodeni boi na sve` malter
124
SODR@INA
NA[ATA TATKOVINA REPUBLIKA MAKEDONIJA
NA[ATA TATKOVINA REPUBLIKA MAKEDONIJA REPUBLIKA MAKEDONIJ I SOSEDNITE DR@AVI DR@AVNI SIMBOLI SKOPJE GLAVEN GRAD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA REPUBLIKA MAKEDONIJA NA BALKANSKIOT POLUOSTROV REPUBLIKA MAKEDONIJA VO EVROPA I SVETOT PRIRODNI OSOBENOSTI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA PERIODIZACIJA NA MAKEDONSKOTO MINATO od Aleksandar Makedonski do car Samuil Period na Samoilovoto carstvo
6 8 10 12 14 15 16 19 20 21 23 24 25 28 29 31 33 35
PERIODIZACIJA NA MAKEDONSKOTO MINATO od osmanliskoto ropstvo do podelbata na Makedonija Prva i vtora Balkanska vojna PERIODIZACIJA NA MAKEDONSKOTO MINATO Prva svetska vojna Vtora svetska vojna
NEZADOL@ITELNO, NO ZANIMLIVO [TO NAUÎVME SOVREMENA MAKEDONSKA DR@AVA Posle vtorata svetska vojna NEZAVISNA SAMOSTOJNA MAKEDONSKA DR@AVA DR@AVNO UREDUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Sud i ustav vo Republika Makedonija
125
Pretsedatel, vlada i sobranie NASELENIE ETNI^KI ZAEDNICI STOPANSTVO VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
36 39 40 42
Vlijanieto na prirodnite faktori vo razvitokot na stopanstvoto 43 Rudnoto bogatstvo faktor vo razvitokot na stopanstvoto Reljefot i razvitokot na stopanstvoto TURIZAMOT VO REPUBLIKA MAKEDONIJA NE[TO POVE]E [TO NAUÎVME PRAVA I DOL@NOSTI NA NA GRA\ANITE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA KULTUREN @IVOT VO MAKEDONIJA RELIGII I VERSKI ZAEDNICI NE[TO NEZADOL@ITELNO NO INTERESNO [TO NAUÎV 44 47 49 51 51 52 53 55 57 57
LI^NOSTA VO GRUPATA I OP[TESTVOTO

LI^NIOT I GRUPNIOT @IVOT SOCIJALIZACIJA NA LI^NOSTA VO GRUPATA SOLIDARNOSTA I EGOIZMOT 59 62 65 67 69 72
FAKTORI NA SOCIJALIZACIJA GRUPA NA VRSNICI, UÎLI[TE, MAS-MEDIUMITE KAKO FAKTORI NA SOCIJALIZACIJA DEVIJACIJA I DEVIJANTNO ODNESUVAWE NA LI^NOSTA VO GRUPATA
126
PRAVILA NA ODNESUVAWE VO SREDINATA I ISPOLNUVAWE NA DOL@NOSTITE ÔVEKOVI PRAVA DETSKI PRAVA KONFLIKT RE[AVAWE NA KONFLIKTI [TO NAUÎV
74 77 80 82 84 86
REPUBLIKA MAKEDONIJA VO SVETOT

89
KULTURNO NASLEDSTVO NA TLOTO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA ISKOPINI I OSTATOCI SPOMENICI NA KULTURATA MAKEDONIJA- MULTIKULTURNA RIZNICA NE[TO NEZADOL@ITELNO NO KORISNO [TO NAUÎV PRIÎNI ZA ISELUVAWE OD REPUBLIKA MAKEDONIJA VO SVETOT ISELENI[TVOTO OD REPUBLIKA MAKEDONIJA VO SVETOT STRANCITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA PROEKTNA NASTAVA NE[TO ZADOL@ITELNO, NO KORISNO [TO PRETSTAVUVA EVROPSKATA UNIJA SIMBOLI NA EVROPSKATA UNIJA INSTITUCII NA EVROPSKATA UNIJA
91 92 95 96 98 99 101 103 104 106 107 108 109
127
EVROPSKATA INTEGRACIJA REPUBLIKA MAKEDONIJA I EVROPSKATA INTEGRACIJA [TO NAUÎV ÛVAWE NA SVETSKIOT MIR EKOLO[KI PROBLEMI NA GLOBALNIOT SVET EKOLO[KI ZANIMLIVOSTI ENERGIJA-ALTERNATIVNI MO@NOSTI GLOBALNIOT SVET I SOOBRA]AJOT [TO NAUÎV TERMINOLO[KI RE^NIK SODR@INA
111 112 113 114 115 116 117 118 120 122 123 125
128

Opstestvo Ucebnik

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Opstestvo Ucebnik

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

VIOLETA

VIOLETA MITOVSKA OLIVERA VELI^KOVSKA VESNA GAVRILOVSKA AVRAMOVSKA

Izdava~: MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Lektor: Marija An|eleska

Sorabotnici: Biljana Krtolica Anastasija Stojanova Komjuterska podgotovka: Biljana Krtolica

Likovi kako va{i dugar~iwa {to }e ve vodat niz u~ebnikot:

NA[ATA TATKOVINA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Karta na Republika Makedonija

Panoramski pogled na Radika

Istekuvawe na rekata Crni Drim od Ohridskoto Ezero

REPUBLIKA MAKEDNIJA I SOSEDNITE DR@AVI

SRBIJA BUGARIJA KOSOVO

Karta na Republika Makedonija i nejzinite sosedni dr`avi

Znamiwa na sosednite dr`avi

SKOPJE GLAVEN GRAD NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje vo XVII vek

Grb na grad Skopje

REPUBLIKA MAKEDONIJA NA BALKANSKIOT POLUOSTROV

REPUBLIKA MAKEDONIJA VO EVROPA I SVETOT

PRIRODNI OSOBENOSTI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

PRIRODNI OSOBENOSTI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

bawi Bansko, Ke`ovica,

planini Poznati planini: [ar

PERIODIZACIJA NA MAKEDONSKOTO MINATO od Aleksandar Makedonski do car Samuil

Period na Samuilovoto carstvo

PERIODIZACIJA NA MAKEDONSKOTO MINATO od osmanliskoto ropstvo do podelbata na Makedonija

Od vremeto na Osmanliskoto vladeewe

Vo sredinata na HIV vek

turskata dr`ava bila silna. Turcite-Osmanlii,

Revolucionerno zname na kru{evskata ~eta

Prvata i vtorata Balkanska vojna

Primerok od Bukure{kiot dogovor

Karta za podelbata na Makedonija po Bukure{kiot dogovor od 1913 godina

PERIODIZACIJA NA MAKEDONSKOTO MINATO Prva svetska vojna

Makedonija vo Vtorata svetska vojna

http://my.opera.com/ancientmacedonia/blog/metodija-andonov-cento http://en.wikipedia.org/wiki/Metodija_Andonov- Cento

So va{iot nastavnik podgotvete se za proektna nastava! Izrabotete istra`uva~ki proekt na tema:

Kako }e go napravime toa?

So prezantacija, na javen ~as!

v: Minatoto na mojata tatkovina.

Od 1945 Makedonija vo sostav na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija ( SFRJ)

Vtora svetska vojna ( 1941 1945 godina)

Prva svetska vojana( 1914 1918 godina)

Vtora balkanska vojna 1913 godina

Prva balkanska vojna 1912 godina

SOVREMENA MAKEDONSKA DR@AVA Posle vtorata svetska vojna

Mladinski rabotni akcii vo obnova i izgradba na zemjata

Od pronajdenite materjali, zapisi, od iska`uvawata, sliki i drug materjal izraboti pano.

Univerzitet SV. KIRIL I METODIJ

NEZAVISNA SAMOSTOJNA MAKEDONSKA DR@AVA

Sobir po povod proglasuvaweto na nezavisnosta na na{ata zemja vo 1991 godina

DR@AVNO UREDUVAWE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Sud i Ustav vo Republika Makedonija

Osnoven sud Skopje

Pretsedatel, Vlada i Sobranie

Vlada na Republika Makedonija

Sobranie na Republika Makedonija

Jas sum pratenik vo Sobranieto na RM! igra

Jas gi zastapuvam site deca od Republika Makedonija i baram...

Jas sum sudija za maloletnici! (SIMULIRAJ IGRA)_

Sudijata gi {titi zakonite i zakonski propi{anite prava i obvrski.

Za sovremena makedonska dr`ava

NASELENIE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Toa mo`e da se zaklu~i od statisti~kite podatoci dobieni od popisot na naselenie.